logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

SAT-COM

COMPUTERS

Marjan Seruga s.p. 1«IMW.satCOI1>«p.si

UGODNE CENE MČUNALNIKOV!

Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760

TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.

PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,

SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO

Volkswagnov ključ prihranka.

PRIHRANEK do 400.000 sit*

Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50

KE DR

I www.keor.si

KOPALNICE

z NAVDIHOM

Ormoška 29, Ptuj, tel.: 771 01 70

Ptuj, 31. januarja 2002, letnik LV, št. 5 - CENA 200 SIT

TA TEDEN / TA TEDEN

D

Prepoloviti molijo na cestah

ejstvo je, da je prometna (ne)'vamost v Sloveniji še dalj časa nesprejemljiva, saj bistveno zmanjšuje kakovost našega življenja in nas celo ogroša. Podatek, da smo po kriterijih Evropske unije na repu prometno varnih držav, nam zagotovo ne more biti v ponos, saj sta manj varni od nas le še Portugalska in Grčija. V dršavah Evropske unije je, denimo leta 1995, zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 137 udeležencev na milijon prebivalcev, pri nas pa je istega leta 208 udeležencev, tako da smo evropsko povprečje presegli kar za 52 odstotkov. Od leta 1995 do 2000 je zaradi posledic prometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 2.120 ljudi in je bilo za 358 milijard tolarjev družbene škode, poškodbe v prometnih nesrečah pa so postale glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti.

Zato je nacionalno pomembno, da smo po skoraj 10 letih prizadevanj konec prejšnjega tedna v parlamentarno proceduro končno le prejeli predlog nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu, v katerem so jasno določeni cilji in ključni ukrepi, ki so uperjeni proti trem najpogostejšim žrtvam prometnih nesreč: pešcem, kolesarjem in mladim voznikom ter proti dvema najpogostejšima vzrokoma smrtnih nesreč: hitrosti in vinjenosti. Tudi cilj omenjenega dokumenta je jasen: v naslednjih 4 letih prepoloviti število smrtnih žrtev v prometu; še bolj konkretno: v letu 2005 lahko v prometnih nesrečah umre največ 210 udeležencev!

Glede na dejstvo, da je delovna skupina ob pripravi tega pomembnega dokumenta upoštevala vse direktive in resolucije Sveta Evropske unije, pa tudi strateški načrt varnosti cestnega prometa Evropske unije, je upravičeno pričakovati, da bodo njegovi cilji približali Slovenijo Evropski uniji tudi na področju varnosti cestnega prometa. Seveda pa je to odvisno tudi od izboljšanja stanja naših cest in predvsem od naše miselnosti oziroma varnejšega obnašanja na cestah. Na dlani pa je tudi, da brez ustanovitve ustrezne nacionalne organizacije za varnost v cestnem prometu ne bo šlo lahko. Lani je na slovenskih cestah umrlo 278 ljudi, v prvi polovici prvega / //h ^ letošnjega meseca pa že 11. Kje je še konec - leta in cestne morije?

PTUJ / V NEDELJO OTVORITVENA SLOVESNOST 42. KURENTOVANJA

Bejii zima, korant gre!

Letošnje ptujske pustne prireditve potekajo pod geslom Bejži zima, korant gre!. V Lokalni turistični organizaciji Ptuj so pripravili zanimiv program pustnih prireditev, ki se bodo pričele 3. in končale 12.

TCCN 77nA-niQRS

o x/^iiiiz.11 -i <j f i \ u

februarja. Rdeča nit letošnjega pustovanja je zgodovina Ptuja. Nanjo je ubrana nedeljska osrednja karnevalska povorka, pa tudi pustna oblačila v gostinskih in trgovskih lokalih. V gostilnah naj bi času primerno oblikovali tudi ponudbo hrane. Pustna kulinarika naj bi ob letošnjem pustu še dodatno vabila v gostinske lokale, ki imajo možnost tudi, da se izkažejo še s svojimi pustnimi prireditvami in plesi. Foto: Črtomir Goznik

mm ff O

»Midva sva pustno masko že izbrala, kaj pa vi?«

Foto: Majda Goznik

PTUJ / S PETROM VESENJAKOM O NOVI SLOVENSKI TURISTIČNI STRATEGIJI

Veliki v ospredju, majhnih skorajda ni

"Načrtovanje razvoja turizma ali katerekoli druge dejavnosti je stalen proces. Zato je potrebno nek strateški dokument vsake toliko časa dopolnjevati glede na spremembe, ki nastajajo v okolju, na trgu in v ponudbi. To se mi ne zdi toliko problematično, bolj problematična je sama vsebina strategije," je o novi slovenski turistični strategiji, ki nastaja, povedal Peter Vesenjak iz podjetja Hosting, nekdanji državni sekretar v ministrstvu za turizem in eden najzaslužnejših za sprejem zakona o pospeševanju turizma.

Nova državna strategija razvoja turizma Ptuju ne obeta veliko.

"Ptujski turizem je v državni strategiji posredno morda viden v nekaterih ciljno opredeljenih turističnih proizvodih - gre za programe na področju kulturne dediščine, zdraviliškega turizma. Nikakor pa ni viden kot resno turistično območje. Po eni strani je Ptuj sam kriv za to, ker v zadnjem času v slovenskem prostoru ni prisoten in tudi ni viden, zato ga tudi sestavljalci strategije niso opazili. Kurentovanje je omenjeno, pa kulturna dediščina. Ptujski turizem ni opazen tudi zato, ker sestavljavci turistične strategije stavijo na večje turistične centre in večje gospodarske subjekte, zanemarjajo pa velike turistične potenciale, ki jih Slovenija ima in ki v turizmu lahko naredijo velik korak naprej. Ptuj je zagotovo med tistimi, ki razpolagajo z velikim potencialom na področju turizma, trenutno pa je na zelo nizki ravni," pravi med drugim Peter Vesenjak. Foto: Črtomir Goznik

VAJí mm mëmMatS ff^

I^ADIOPTUJ

' RQR.pRP.iná-^mu,

IJIISTiMil

ODPRTO TUDI OB NEDELJAH

od 9. do 13. ure

COMPUTERS

Ormoška C. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmlljan Bračič s.p.

KMETIJSTVO

VETERINARJI POJASNJUJEJO: Črni zakoli (skoraj) nemogoči

STRAN 3

KULTURA

POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ V NARODNI GALERIJI: Ob belgijskem pivu belgijske tapiserije

STRAN 5

ŠOLSTVO

PTUJ: Šola Olge Meglič bo zgrajena drugo leto

STRAN 6

REPORTAŽA

OBUJANJE TRADICIJE SLOVENSKE KULINARIKE: Knjiga, po kateri se da kuhati

STRAN 16

AKTUALNO

PODLEHNIK / O LANSKEM IN LETOŠNJEM PRORAČUNU

Za i^^esticije 316 milijonov tolarjev

Svet občine Podlehnik se je prejšnji četrtek sestal na 18. seji. Predvsem z namenom, da bi uskladil pogled na minulo obdobje delovanja občine in začel razpravo o proračunu 2002. Pri prvem poglavju niso bili preve~ uspe{ni, saj po mnenju svetnikov župan in občinska uprava še nista pripravila zadovoljivih odgovorov na vprašanja, ki so jih svetniki (s štirimi podpisi) zastavili ob predlogu rebalansa proračuna za leto 2001, ki ga svet v jesenskem poskusu ni potrdil.

Najdlje so se na zadnji seji zadržali pri poročilu nadzornega odbora, ki ga je ta podal pisno, ustno pa ga je predstavila predsednica Mira Maucic. Večjih očitkov županu in občinski upravi v njenem poročilu ni bilo zaslediti, je pa opozorila na dejstvo, da nekatere odločitve investicijske narave presegajo sklepe občinskega sveta. To velja predvsem pri nabavi opreme za občinsko upravo, gradnjo športnega objekta, medtem ko je pri projektu treh občin,

vodovodu Gorca - Rodni Vrh - Strajna, nadzorni odbor opazil nekoliko drugačno strukturo financiranja, kot je bila dogovorjena v pogodbi. Po oceni nadzornega odbora je bilo v občini Podlehnik opravljenih ogromno investicij, in kdor dela, tudi greši. Kar se tiče velikih investicij v gradnjo vodovoda, predvsem slednje, kjer skupaj nastopajo občine Podlehnik, Videm in Žetale, je predsednica nadzornega odbora menila, da bi bilo dobro opraviti strokov-

ni nadzor, ki bi dal podatke o finančni in fizični izvedbi projekta.

Župan Vekoslav Fric je pojasnil razloge za prekoračitve nekaterih postavk, v prvi vrsti tiste o gradnji športnega objekta, ki je bil nujen zaradi pogoja, ki ga mora športno društvo izpolnjevati za sodelovanje v nogometni ligi. Pojasnil je tudi način financiranja izgradnje vodovoda in zapletenost razmerij v omenjenem vodovodnem projektu treh občin.

Kljub poročilu nadzornega odbora in pisnemu odgovoru župana na zastavljena vprašanja svetnikov slednji s predloženimi podatki niso zadovoljni. V njihovem imenu je v glavnem razpravljal svetnik in podžupan Anton Žerak, ki je župana in občinsko upravo pozval, da v skladu s poslovnikom pripravi-

PTUJ / PETROL BO GRADIL NA OSOJNIKOVI CESTI

Javna obravnava šestega februarja

Na Osojnikovi cesti na Ptuju, v neposredni bližini gasilskega doma Ptuj in nove policijske postaje, naj bi prvotno nov bencinski servis gradil Shell. Ko se je umaknil iz Slovenije, je vse svoje premoženje v paketu prodal slovenski naftni družbi Petrol, ki je kupila že omenjeno parcelo tudi na Ptuju. Ob njej je še vedno tudi rezervirana lokacija na novo ptujsko reševalno postajo, ki pa jo bodo, kot je znano, sedaj gradili ob zdravstvenem domu na Potrčevi, kjer bo tudi sedež nujne medicinske pomoči. Prostor, na katerem bo zrastel nov ptujski bencinski servis, so nekaj časa uporabljali skejterji, najpogosteje pa je lokacija zabaviščnega parka.

Ministrstvo za okolje in prostor - urad za prostor s sektorjem za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena - je z javnim naznanilom 23. januarja

obvestilo javnost, da so osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Ptuj, poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Inštitut za varstvo pri

PTUJ / [E O POSTAJI MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENJI VASI

Antene niso mote~e

V zvezi s postavitvijo bazne postaje mobilne telefonije GSM 1800 na vodnem stolpu v Slovenji vasi - investitor jo je postavil na črno in proti volji občanov - smo se pogovarjali tudi z direktorjem KP Ptuj Jožetom Cvetkom. Povedal je, da so lani avgusta s podjetjem Western Wireless International sklenili pogodbo o namestitvi treh radijskih anten na stolpu, v poslopju pa za opremo za delovanje bazne postaje moči 40 vatov. Pogodbo o namestitvi omenjenih naprav so sklenili, ker niso moteče za vodni stolp tako glede tehnologije dela kot tudi glede na to, da gre za objekt, ki služi akumulaciji pitne vode.

V stolpu imajo nameščene krmilne naprave za daljinsko vodenje vodovodnih objektov. Tudi zato s tehnološkega in zdravstvenega vidika ni bilo glede postavitve bazne mobilne telefonije nobenih zadržkov. Investitorjeva obveza pa je bila, da si za namestitev pridobi vsa ustrezna dovoljenja. Ker jim to še ni uspelo, naprava ne deluje.

Za potrebe gradbenih del in postavitve jim je Komunalno podjetje Ptuj omogočilo odjem energije. Inšpektor pa je, da bi se izognili morebitnim zlorabam, izdal odločbo, po kateri Western Wireless International te energije za morebitno obrato-

vanje ne sme uporabljati, temveč si mora zagotoviti svoje odjemno mesto.

Pogodba med Komunalnim podjetjem in Western Wireless International je bila sklenjena za dobo petih let z možnostjo predčasne odpovedi. V primeru, da investitor ne bo pridobil vseh soglasij, bazna postaja ne bo mogla delovati.

"Kar se Komunalnega podjetja Ptuj tiče, ni nobenih zadržkov, da ne bi ukrepali tako, kot bodo zahtevale ustrezne službe. Tako smo se tudi dogovorili s pogodbo," je še povedal direktor KP Ptuj Jože Cvetko.

MG

delu in varstvo okolja Maribor - Center za ekologijo in varstvo okolja, lokacijska dokumentacija za bencinski servis s spremljajočim programom, ki ga je izdelal Urbis Maribor, dani javnosti v vpogled in seznanitev. Vse te dokumente si lahko zainteresirani občani pogledajo do 7. februarja. Na ogled so v sejni sobi št. 109 Upravne enote Ptuj v Prešernovi 29. V knjigo pripomb lahko vpišejo vsa mnenja in pripombe, ki jih imajo na predložene dokumente, ki so osnova za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo že omenjenega servisa. Morebitne pripombe lahko v pisni obliki posredujejo tudi ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, lahko pa jih podajo tudi na zapisnik na javni obravnavi. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja bo 6. februarja ob 12. uri v Prešernovi 29.

Iz sklepnega poročila o vplivih na okolje izhaja, da bo ob doslednem upoštevanju predvidenih tehnoloških rešitev, ki veljajo za gradnjo tovrstnih objektov, tveganje za okolje minimalno. Vpliv bencinskega servisa na zrak bo sicer zaznaven, vendar v okviru dovoljenih mej oziroma pod njimi, če se bo investitor odločil za tehnologijo zaprtega pretakanja goriv, kar je v zadnjem obdobju že praksa slovenskih trgovcev z naftnimi derivati. V prvem letu obratovanja bo potrebno opraviti nekatere meritve emisij koncentracij hlapnih ogljikovodikov na samem servisu, kot tudi na eni od sosednjih parcel, meritve funkcionalnosti zaprtega sistema pretakanja, prav tako pa hrupa.

Po končani gradnji novega bencinskega servisa na Osojni-kovi bo Petrol zaprl servis ob Potrčevi. Za lokacijo se zanima mestna občina Ptuj, ki bi na tem prostoru želela urediti nova parkirišča za potrebe mesta; nakup je odvisen od cene, ki jo bo zahteval Petrol.

MG

ta popolne in precizne odgovore na še enkrat zastavljena pisna vprašanja, sicer, je poudaril, "za konstruktivni pogovor nimamo dovolj podatkov".

VEČ KOT POL PRORAČUNA ZA VODOVOD

Druga osrednja točka tokratnega zasedanja sveta občine Podlehnik je bilo delovno gradivo proračuna za leto 2002. Prihodki, ki jih občina načrtuje iz lastnih in državnih virov, bodo znašali nekaj nad 414 milijonov tolarjev. Ob obvezni porabi za zdravstvo, socialo, izobraževanje in stroške delovanja občine bo kar 316 milijonov namenjenih za investicije, od tega 250 milijonov za dokončanje gradnje vodovoda; ta naj bi bila zaključena v prvi polovici leta.

Posebne razprave o delovnem gradivu proračuna ni bilo, saj so sedaj na vrsti komisije, ki morajo dati mnenja o svojih področjih porabe. Vendar tudi v

tem primeru velja, da bistvenih sprememb predloga ne bo mogoče izposlovati, saj se lahko proračunske postavke za eno področje spremenijo le na račun drugega. Svetniki so opozorili, da je potrebno s sprejemom proračuna pohiteti, da ne bodo zamudili najprimernejšega letnega časa za izvedbo sprejetih načrtov. Vprašali so se tudi, kje dobiti več sredstev, predvsem za že dogovorjene investicije v cestno infrastrukturo, saj bi za celoten projekt modernizacije lokalnih cest in javnih poti potrebovali kar 350 milijonov tolarjev. Poudarili so tudi potrebo po racionalnem trošenju denarja, da bi bilo mogoče tako prihraniti še kak tolar za pre-potrebne investicije. Pa na dejstvo, da bi morali na mejnem prehodu Gruškovje vzpostaviti doslednejši nadzor nad pobiranjem komunalne takse.

Predvidoma bodo svetniki občine Podlehnik o proračunu, ki predvideva skoraj 40 milijonov tolarjev primankljaja - tega bodo po pričakovanju pokrili z uspelimi kandidaturami na državnih razpisih - odločali sredi februarja.

J. Bračič

TRNOVSKA VAS / NOVINARSKA KONFERENCA ZZS

Uspe{ni ukrepi aktivnega zaposlovanja

V četrtek, 24. januarja, je bila v Trnovski vasi novinarska konferenca, na kateri je direktor Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje v Ptuju Žarko Markovič predstavil trenutno stanje na področju brezposelnosti in zaposlovanja na območju Območne službe.

nje in finačna pomoč pri samo-zaposlitvi, zagotovila v preteklih štirih letih zaposlitev 77 brezposelnih oseb, največ, 47, konec leta 2001.

Konec leta 2001 je bilo na Uradih za delo Ptuj in Ormož prijavljenih 6843 oseb, kar je 615 oz za 9,9 odstotka več kot decembra 2001. Glede na pozitivne trende v prvi polovici leta je povečanje v zadnjih štirih mesecev v največji meri posledica sistemskih sprememb v pogojih za pridobitev socialnih pomoči, v decembru pa tudi zgodnejšem prenehanju sezonskih del (predvsem v gradbeništvu) in previdnejšem novem zaposlovanju konec leta.

V letu 2002 se je zaposlilo 2815 brezposelnih oseb z Območne službe Ptuj, kar je 87,2 % v primerjavi z letom 2000, prav tako pa je za enak delež padlo število vseh novo zaposlenih delavcev pri delodajalcih. Kot podpora zaposlovanju so zelo pomembni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, saj se je kar 607 oseb zaposlilo s podporo ukrepov te politike, od teh se jih je 95 samozaposlilo, 299 je uveljavilo ukrepe povračil prispevkov, ostali pa so se zaposlili z delovnim preizkusom ali drugimi oblikami usposabljanja.

V nadaljevanju so Tomaž Žirovnik z Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Ptuj, Dragomira Zelenik iz EGIDA in župan občine Trnovska vas Karel Vurcer predstavili uspehe samozaposlovanja v kmetijstvu v kooperativah. Ta oblika samozaposlovanja je s kombiniranjem različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot so izobraževanje in usposabljanje, javna dela, podjetniško svetova-

Predstavili so se tudi štirje uspešni udeleženci programa samozaposlitve na kmetijah. Franc Belec, ki se ukvarja z živinorejo in vrtnarstvom, je poudaril pomembnost kombiniranja rezličnih dejavnosti na mešani kmetiji, saj je trg kmetijskih proizvodov nestabilen. Jelka Kovacec je poudarila pomembnost novih znanj in usposabljanja, ki je omogočila preživetje in uspešnost poslovanja kmetije. Marija Brecek je kot zanimivost povedala, da je program pospešil razvoj njihove kmetije za 2 do 3 leta, ter pomembnost nadaljevanja in grajenja razvoja kmetije, ki je sicer imela potencial, vendar je vzpodbuda prišla v pravem času. Marjana Brencic je prav tako omenila pomembnost izobraževanja, hkrati pa je opozorila na nujnost večjih pomoči predvsem manjšim kmetijam, ki zagotavljajo eksistenco zaposlenim predvsem z intenzivnim delovanjem. Ob tem je poudarila tudi pomembnost programa in samozaposlitev žensk na kmetiji za samopodobo žensk na kmetijah. Vsi udeleženci, ki so samozaposleni na svojih kmetijah, so danes uspešni kmeti in bi se danes ponovno odločili za tak korak, je povedal direktor območne službe Zavoda RS za zaposlovanje v Ptuju Žarko Markovič.

TEDENSKI KOMENTAR

Pregled dogajanja na borznem trgu

Po burnem začetku leta, ko se je vrednost vseh treh najpomembnejših indeksov Ljubljanske borze hitro zviševala, se je v preteklem tednu njihova rast umirila. Vrednost SBI20 se je tako povečala za 38 točk oz. 1,7% ter je ob zaključku trgovanja v petek znašala 2248,60 točk. Vrednost drugih dveh indeksov pa se je celo nekoliko znižala.

Največ je k povečanju vrednosti indeks SBI20 prispevala delnica Pivovarne Union. Ta je prej{nji teden zaklju~ila pri vrednosti 82.000 tolarjev, ta teden pa na nivoju 90.000 tolarjev. O~itno se dvoboj za pridobitev ljubljanske pivovarne nadaljuje tudi po izteku javne ponudbe s strani Interbrewa. Inter-brew je sicer v javni ponudbi uspel pridobiti 40,8% delež v Pivovarni Union, Pivovarna La{ko s prijatelji najverjetneje nadzoruje že več kot 50% ljubljanske pivovarne. Inter-brew oz. njegovi pravni zastopniki so v četrtek pristojnem sodi{ču priložili tožbo zoper Pivovarne La-{ko ter sporne pridobitve deleža Slovenske od{kodninske družbe. Končni razplet zgodbe je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa bo dogajanje tako na trgu kot tudi na sodi{čih {e zanimivo.

Konec prej{njega in v tem tednu so v sredi{ču pozornosti delnice podjetij, ki imajo v lasti Gorenjsko banko (Sava, Živila, Merkur, Lip Bled). Med borzniki so se namreč pojavile {pekulacije, da bo naslednja slovenska banka, ki bo prodana tujcem, Gorenjska banka. Na podlagi dosedanjih izku-{enj pri prodaj bank ter iztrženih kupnin (kapitalskih dobičkov) lastnikov teh bank so se delnice omenjenih podjetij začele hitro vi{ati.

Še posebej se je povečala vrednost delnice Živil, kjer se pojavljajo zelo glasne govorice o skoraj{-njem prevzemu. Za razliko od zadnjih prevzemov naj bi bil v tem primeru prevzemnik iz Slovenije. Različni viri kot najverjetnej{a navajajo prekmurskega podjetnika Polaniča ter velenjsko trgovsko podjetje ERA.

Če so namigovanja o možnem prevzemu Gorenjske banke le govorice, pa je novica o prevzemu Krekove banke s strani avstrijske Raiffeisen Zentralbank Osterreich uradna. Avstrijska banka bo v naslednjem mesecu dni objavila javno ponudbo za prevzem.

Sicer pa so v tem tednu nekatera podjetja že objavila prve napovedi čistega dobička za leto 2001. Tako npr. naj bi dobiček Krke zna-{al 8,5 milijarde, Petrola 4 milijarde, pri Leku pa napovedujejo, da bo presegel 4.000 tolarjev na delnico. Omenjena podjetja so precej povečala predlanski dobiček.

Med podjetij, ki ne kotirajo na borzi, je v tem tednu največ pozornosti namenjeno napovedi uprave Telekoma, da bodo najkasneje do septembra njihove delnice uvr{č-ene v kotacijo Ljubljanske borze. Po besedah Borisa Ziherla, predstavnika za stike z javnostmi TS, družba trenutno i{če svetovalca, ki jim bo pomagal pri postopku uvrstitve delnic na borzo.

Na{e napovedi o zanimivem borznem letu se uresničujejo iz tedna v teden. Novice o morebitnih prevzemih ter napovedi prevzemov si hitro sledijo, ob tem pa vrednost večine delnic lepo raste.

Miha Pogačar, analitik Ilirika - BPH, d.d.

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si

POROČAMO, KOMENTIRAMO

VETERINARJI POJASNJUJEJO: ČRNI ZAKOLI (SKORAJ) NEMOGOČI

Govedino kupujte samo v mesnicah!

Pregovor, da je v slabem tudi nekaj dobrega, se je izkazal za resničnega tudi v primeru pojava bovine spongiformne encefalopatije - bolezni BSE pri govedu. Ljudje smo postali previdnejši. Če smo nekoč zelo radi kupovali "dobro domačo" govedino kar na kmetijah iz tako imenovanih črnih zakolov, smo sedaj postali do teh zakolov kritični in upravičeno nezaupljivi.

Pred nedavnim smo v uredništvo prejeli obvestilo o črnem zakolu na neki kmetiji in namig, da je po prijavi do prihoda in{pektorja "~rni mesar" uredil vso potrebno dokumentacijo. Da bi prišel zadevi do dna in se prepričal, kakšne so možnosti za resničnost omenjene trditve, sem se oglasil v Veterinstski bolnišnici v Ptuju, kjer sta mi doktorja veterinarske medicine Emil Senear, ki je tudi direktor bolnišnice, in Stanko Korpar z argumenti in izkušnjami dokazala, da taki primeri v bistvu niso mogoči. Izjeme bi lahko iskali po principu igle v kopici sena.

Stanko Korpar, dr. vet. med.,

ki opravlja delo terenskega veterinarja in je dnevno v stikih z rejci in njihovimi živalmi, je pri opisu stanja v naši govedoreji prepričljiv:

"Stanje živinoreje na območju, ki ga koncesijsko pokriva Veterinarska bolnica Ptuj, je zadovoljivo. Pri zadnji tuber-kulinizaciji v lanskem letu je bilo proti tuberkulozi zaščitenih okoli 3000 glav goveje živine, ob tem pa smo opravili tudi kontrolo oštevilčenosti ter ujemanje številk z dokumenti iz centralnega registra v Ljubljani. Ugotovili smo, da sta ošte-vilčenost in registracija živali na našem območju zelo dobri in skorajda ni hleva, ki ne bi imel urejenega oštevilčenja in izdanih ustreznih dokumentov. Možnost črnega zakola na tem območju je torej minimalna, skoraj nemogoča. Črni zakoli bi se morebiti lahko dogajali tam,

kjer živali še niso oštevilčene in niso vodene v nobeni evidenci, to pa je mogoče še v kakšnem odročnem hlevu kje v Halozah ali Slovenskih goricah.

Zagotovo moramo biti na morebitne črne zakole še posebej pozorni, saj lahko imanjo negativne posledice za zdravje potrošnikov. Če se pojavi črni zakol, če potrošniki sumijo, da je bila žival zaklana na domu, brez predhodno opravljenega vete-rinarsko-sanitarnega pregleda, naj te govedine ne kupujejo, saj sicer izpostavljajo nevarnosti tako svoje kot zdravje svojih bližnjih, ki lahko zbolijo za katero od številnih bolezni, ki se prenašajo od živali na človeka."

Katere so poleg razvpite bolezni BSE še druge nevarnosti, ki grozijo ob uživanju takega mesa?

"Ena največjih nevarnosti je ikričavost goveda, s katero se lahko človek okuži predvsem ob slabi termični obdelavi mesa, potem je nevarna ehinokokoza (vmesna oblika pasje trakulje), pri prašičih trichinela spiralis (tudi zelo nevaren parazit) in tako naprej. Pri govedu je najbolj izpostavljen problem omenjene ikričavosti, kar veterinar ob kontroli mesa na klavni liniji zagotovo opazi in predpiše ustrezne ukrepe za ravnanje s takšnim mesom, ki ne sme v nobenem primeru priti na mizo potrošnika. Za testiranje za primer bolezni BSE pa se vzamejo vzorci živčnega tkiva, in če je test negativen, smo lahko stoodstotno prepričani, da je bila žival zdrava in da lahko potro

Izvedeli smo

DANES SREČANJE Z DR. D. PURG

V prostorih Animacije v Aškerčevi 1 na Ptuju bo danes, 31. januarja, ob 17. uri pogovor z dr. Danico Purg, direktorico lEDC - Poslovne šole Bled. Govorili bodo o uveljavitvi poslovne ženske doma in v tujini.

DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ

etošnja razstave Dobrote slovenskih kmetij bo od 19. do .22. aprila. Razpis za sodelovanje bodo objavili v tem ted-

OBRTNIKI VOLIJO

etošnje leto je volilno leto tudi za Obrtno zbornico Sloveni-^je oziroma območne obrtne zbornice. Po sklepu o razpisu volitev v organe in telesa Obrtne zbornice Slovenije morajo upravni odbori vseh sekcij pri Območni obrtni zbornici Ptuj najpozneje do 6. februarja izvoliti predstavnike sekcije v skupščino posamezne sekcije pri Obrtni zbornici Slovenije.

TEKMOVANJE ZA MISS [TAJERSKE JUNIJA

^redtekmovanja za letošnji izbor miss Slovenije bodo letos pričeli nekoliko prej kot v prejšnjih letih, saj naj bi vsa končali že do konca junija. Predvidoma zadnji regijski izbor - že po tradiciji je to miss Štajerske - bo 25. junija na ptujskem Mestnem trgu.

TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV

etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Donator.

Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja - Festival domače zabavne glasbe Ptuj 2001 (drugi del) in poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.

H/f/Z

v Č

S. Korpar: "Nošo živinorejo je pod popolno kontrolo in črni zakoli so tako rekoč nemogoči."

šniki meso povsem varno uživamo."

ZAKOL ZA LASTNO PORABO

Kakšno pot je potrebno ubrati, če želi rejec meso uporabiti za lastne potrebe, morda za sorodstvo in sosede ali ga navsezadnje tudi prodati na domu?

"V tem primeru pokliče veterinarja s koncesijo na njegovem območju, ki mu izda veterinarsko spričevalo, ob tem pa opravi tudi pregled živali pred klanjem; pregled velja po novih predpisih samo 24 ur. Ob izdaji veterinarskega spričevala preveri tudi oštevilčenost živali, dokumentacijo iz centralnega registra, potni list in odstrani kuponček iz potnega lista, na osnovi katerega žival odjavi iz centralnega registra v Ljubljani.

V imenu veterinarjev bi želel rejce opozoriti, da naj nas o prometu z živalmi obveščajo pravočasno, vsaj dan vnaprej, pa naj gre za promet v klavnico ali drugim rejcem. Dogaja se namreč, da dobimo sočasno več pozivov, na katere se ne moremo takoj odzvati. Čeprav želimo strankam ustreči čimprej, občasno prihaja do problemov, ko pridejo kupci iz drugih delov Slovenije in morajo čakati na nakladanje, še posebej če je to v soboto ali nedeljo, ko dela samo dežurni veterinar. Vsaj 24-urno vnaprejšnje obvestilo bi nam omogočilo, da bi si delo organizirali tako, da ne bi prihajalo do zastojev in po nepotrebnem do slabe volje.

Drugo odjavljanje živali se opravi v klavnici, v primeru pogina goveda pa to stori higienska služba, ki odpelje truplo živali.

Rejec seveda lahko žival zakolje

za svoje potrebe, vendar mora to storiti v klavnici, kjer meso veterinarsko-sanitarno pregledajo, opravijo test na BSE, negativni test pa je popolna garancija za mirno uživanje mesa, ki v času do znanih rezultatov testiranja, to je dva do tri dni, čaka v hladilnici."

Prijava živali se torej opravi takoj po njenem rojstvu, odjava pa ob zakolu ali poginu.

"Natanko tako! Žival se po rojstvu oštevilči, v ustrezen dokument se vpiše ime in ušesna številka matere, tudi ime in ušesna številka očeta s pripust-nega lista in na osnovi tega žival vnesemo v centralni register goveda, ki nam po določenem času vrne potni list za to žival. Promet z živalmi, starejšimi od treh tednov, ni mogoč brez potnega lista in veterinarji brez njega ne izdamo veterinarskih spričeval. Promet z živalmi je torej brez ustreznih dokumentov nemogoč."

Kakšno je vaše zaupanje v kakovost govedine? Imate kot strokovni poznavalec tega področja ob uživanju kakšne pomisleke?

"V kakovost naše govedine sploh ne dvomim. Menim, da je tudi zaupanje ljudi tolikšno, da je poraba govedine celo v porastu. Tudi osebno popolnoma zaupam institucijam, ki preverjajo morebitno prisotnost bolezni BSE."

Dejali ste, da stroka in država spremljata žival že od časa osemenitve matere. Kako pa se evidenca vzpostavi v primeru naravnega pripusta?

"Naravni pripusti so v Sloveniji dovoljeni in v ta namen imamo na terenu še nekaj bikov. Ti so ustrezno pregledani, zanje so izdane ustrezne li-

cence in dovoljenja za pripust. Ob naravnem pripustu se izda ustrezno potrdilo, ki vsebuje ušesne številke matere in očeta. V kmečkih rejah se tu in tam zgodi, da pride brez volje rejca do osemenitve katere od krav.

V takem primeru veterinar izda potrdilo in sestavi zapisnik, s pomočj o znanih podatkov o materi in očetu pa je žival mogoče vnesti v centralni register. Moram pa reči, da je takih primerov izredno malo."

Vrniva se na zaščito potrošnikov pred boleznijo BSE. Od 1. februarja bo testiranje zajelo vse zaklane živali, starejše od 24 mesecev. Varnost potrošnikov se bo torej še povečala.

"Do konca januarja je bilo obvezno testiranje vseh živali, starih nad 30 mesecev, s prvim februarjem pa se bo starostna meja testiranih zaklanih živali znižala na 24 mesecev. To pomeni še bistveno večjo zanesljivost, da uživamo povsem zdravo govedino.

Veterinarje včasih motijo govorice, češ tam in tam se je zgodil črni zakol. Potrošnike še enkrat pozivam, da naj ne kupujejo mesa živali, za katero nimajo nedvoumnih dokazov, da je bila zaklana v klavnici in ima vsa ustrezna potrdila. S tem bodo sami najbolj učinkovito preprečevali morebitne črne za-kole, ki pa jih, kot sem že poudaril, skorajda ni več."

J. Bračič

i \jj----------

-m^m--

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

MAJŠPERK, SELA / OBMOČNO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV

MnožUna udeležba

V petek in soboto je v Majšperku in na Selih potekalo območno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga je pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ptuj v sodelovanju z občinama Majšperk in Videm.

Tokrat je bila udeležba izredno številčna, saj se je za srečanje prijavilo kar dvaintrideset skupin, nastopilo pa jih trideset.

V Majšperku so se predstavili ljudski pevci Kopači iz Pod-lehnika pod vodstvom Zlatka Gajska, iz Vitomarcev pod vodstvom Alojza Cigule, iz Stoperc pod vodstvom Antona Galuna, iz Grajene pod vodstvom Albina Krambergerja, Vinogradniki iz Vidma pod vodstvom

An~ke Kokol, iz Dolene pod vodstvom Franca Vidovi~a, iz Male vasi pod vodstvom Konrada Kostanjevca ter Fantje iz Jurovec pod vodstvom Franca Habjani~a. Pevke so prišle iz Kidričevega pod vodstvom Amalije Mlakar, iz Juršincev pod vodstvom Fran~iške Bru-men, iz Sestrž pod vodstvom Jožice Medved, iz Dornave pod vodstvom Nežke Cuš, iz Lovrenca pod vodstvom Hed-vike Pulko, iz Stoperc pod vodstvom Nade Golob, nastopile

so tudi Pevke druge pomladi iz Kidričevega pod vodstvom Rozike Premzl ter Gmajnarice iz Hajdoš pod vodstvom Silve Kajtezovi~. Godli so: trio Vetrnica iz Male vasi ter Jože in Jožek Miloši~ iz Vidma.

Na Selih so nastopili pevci iz Markovcev pod vodstvom Franca Goloba, iz Zavrča pod vodstvom Martina Teti~ko-vi~a, Trnovske vasi pod vodstvom Janeza Rojka, iz Lan-cove vasi pod vodstvom Janka Jerenka, s Hajdine pod vodstvom Ivana Sitarja, iz Bukovcev pod vodstvom Janeza Zmazka ter Fantje treh vasi pod vodstvom Stanka Sorša-

Prvic so se na srečanju predstavile ljudske pevke iz Podlehnika. Foto: Fl

ka.

Predstavile so se tudi pevke iz Markovcev pod vodstvom Angele Lipovnik, Lancove vasi pod vodstvom Janka Jerenka, iz Podlehnika pod vodstvom Lojzke Merc, z Destrnika pod vodstvom Matilde Miheli~, iz Cirkovc pod vodstvom Emice Kova~i~, s Hajdine pod vodstvom Marte Sitar, iz Sel pod vodstvom Terezije Simenko, iz Skorbe pod vodstvom Jul~-kee Gvozdarevi~, iz Zavrča pod vodstvom Hedvike Mislovi~ in iz Ptuja pod vodstvom Marije Zamuda.

Kot godci so nastopili muzikanti iz Lancove vasi pod vodstvom Antona Sirovnika, predstavil se je harmonikar FD Lancova vas, Vesele Polan-ke iz Cirkovc pod vodstvom Mare Urih ter ljudska godca iz Zavrča.

Strokovno je spremljal srečanje mag. Drago Kunej. Nastopajočim je podrobno spregovoril o ljudskem petju in go-denju. Na srečanju je bilo zares veliko nastopajočih, v bodoče bo potrebna ustrezna selekcija, saj mnoge skupine ne sodijo v kategorijo ljudskih pevcev; to so predvsem skupine, ki se oblikujejo iz članov najrazličnejših pevskih zborov, saj ti gojijo drugačno petje, z ustrezno vokalno tehniko, z ustreznimi pevskimi legami in priredbami ljudskih pesmi s strani skladateljev. Razvojno gledano ne moremo biti preveč optimistični glede ljudskega petja in gode-nja, saj je tudi na tem srečanju bilo pevcem in pevkam, ki so prepevali o razposajenosti in strastni ljubezni, slednje že bolj v spominu kot pa v dejanski želji po mladostnih vragolijah.

Franc Lačen

PODLEHNIK / Z NOVO TELOVADNICO POGOJI ZA DEVETLETKO

Demografski podatki kažejo na ustaljenost števila uiencev

Osnovna šla Martina Koresa v Podlehniku, ki je nekoč v svoji organiziranosti imela kar tri podružnice, Žetale, Rodni Vrh in Gruškovje, ima danes, ko je žetalska šola samostojna in sta ukinjeni šoli na Rodnem Vrhu (1984) in v Gruškovju (1982), dvanajst rednih oddelkov (po dva na višji stopnji in po eden na nižji), tri oddelke podaljšanega bivanja in oddelek priprave na šolo.

Kot nam je povedal ravnatelj šole Vekoslav Fric, ki je tudi podlehniški župan, bodo tudi v prihodnje, po demografskih podatkih sodeč, na šoli imeli po dvanajst oddelkov, saj se bo ponovno povečalo število učencev na nižji stopnji. Šolo trenutno obiskuje 227 učencev, v pripravi na šolo pa jih je 18. Na šoli dela dvaindvajset strokovnih delavcev, imajo pa tudi pedagoga in knjižničarja. Za prvo triado so že tudi kadrovsko pripravljeni na devetletko, ostali strokovni delavci se bodo usposobili

pravočasno pred prehodom na novo obliko šolanja.

Trenutno prostorsko šola še ni primerna za devetletko, v letu 2004 pa bi naj postavili novo telovadnico, v stari pa pridobili dovolj prostorov za delovanje devetletke. Pripravljeni so vsi projekti, planirana gradnja oziroma rekonstrukcija stare šole je potrjena s strani ministrstva za šolstvo. Investicija bo veljala približno petsto milijonov tolarjev; občina Pod-lehnik mora zagotoviti trideset odstotkov predvidenih sredstev, oziroma nekaj več, ker bo telovadnica nadstandardna (večnamenska dvorana). Sredstva bo občina zagotovila. Nekoliko bodo z novimi prostori kasnili glede na začetek devetletke, sicer pa se bo prostorska neskladnost glede na zahteve devetletne šole pojavljala vsaj v tretjini slovenskih šol.

Šolo v Podlehniku obiskujejo učenci kar iz trinajstih

Vekoslav Fric, ravnatelj {ole. Foto: Fl

vasi: Podlehnika, Zgornjega in Spodnjega Gruškovja, Sedlaška, Ložin, Stanošine, Kozmincev, Strajne, Rodnega Vrha, Dežnega, Jablovca, Gorce in Zakla. Vse učence razen iz Podlehnika v šolo vozijo in prevozi stanejo občino kar 20 milijonov tolarjev. Tudi predpoldansko in popoldansko varstvo v šoli plačuje občina, enako tudi pripravo na šolo.

Na šoli imajo pestre izvenš-olske dejavnosti, ki so razdeljene na raziskovalno, športno, kulturno in tehnično dejavnost, delujejo pa tudi dejavnosti, ki so vezane na pouk in pripravljajo

učence za različna tekmovanja (Vegovo, Štefanovo, Cankarjevo, Pregljevo, Veselo šolo in tekmovanja iz drugih predmetov). Mentorji so izključno šolski strokovni delavci, zunanjih mentorjev nimajo.

Šola v Podlehniku je tudi središče vsega dogajanja v kraju, saj omogoča delovanje kulturnih in športnih društev v svojih prostorih brezplačno. Tako je šola domala vse dni tudi popoldan zasedena. Tudi en razred redne šole (1. razred) ima pouk še vedno popoldan.

Franc Lačen

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

O kurentu - drugii

Hu-ju ... hu-ju...uuu ...

S temi kriki se je kmalu po sončnem zatonu skozi gosto brezje prebijal kurent. Njegovi kriki so se tako ostro zadirali v predvečerno ti{ino, da se je poskrilo vse, kar je bilo živega v mladem brezju in na njivah pa na travnikih tostran in onstran Drave. Strah in grozo je vzbujala tudi v črn narobe obrnjen ovčji kožuh oblečena mogočna postava s krinko divjega merjasca, ki mu je z gobca molel dolg rdeč jezik, v čeljustih pa so mu šklepetali svinjski čekani. Pisani kurji peruti, ki sta nadomeščali uhlje, sta pri vsakem poskoku zaplahutali, puranova peresa vrh glave pa so zaplesala. Nič manj strahu ni vzbujala kratka palica, na debelejšem koncu ovita z iglasto ježevo kožo. Kurentove skoke in poskoke pa je spremljalo neuglašeno zvonenje večjih kravjih in manjših kozjih zvoncev, obešenih na verigo, s katero si je kurent opasal kožuh.

Hu-ju... hu-ju...uuu... je vsak čas zatulil in z ježevko zamahnil po golih brezovih vejah in vejicah.

Kolikor bolj se je približeval Dravi, toliko bolj je plahnela njegova demonska divjost, prehajala je celo v človeško stokanje in vekanje ... _ Tako se začenja pripoved Črni kurent pisatelja Antona Ingoliča in tak je tudi naslov njegove zadnje knjige — zbirke novel, ki je izšla ob avtorjevi pet-inosemdesetletnici. Zbirka nosi podnaslov Življenjske zgodbe, izšla je leta 1993 pri Prešernovi družbi z naslovno ilustracijo Franceta Miheliča Mrtvi kurent (1955). Črni kurent nosi tragično temo prekinjene ljubezni med vaško radoživo lepotico Julko in Petrom, edincem, ki je moral k vojakom daleč v južne kraje takratne Jugoslavije. Ob pustnem času se togoten in razjarjen mladenič odpravi na dekletov dom. Demonska kurentova preobleka podžge mladeniča, da pristane na boj z Belim, Julkinim kurentom: brez pijače in drugega krepčila sta zaplesala težak kurentov ples, do onemoglosti. Pisatelj je s pretresljivo zgodbo o možatosti in nemoči, o bridkosti izgubljene ljubezni in osamljenosti, o večni demonski podobi kurenta ubesedil danes že spominu bežeče in nekoč pogoste prigode pustnih dni.

V davni pustni čas je postavljen tudi slovenski film Praznovanje pomladi iz leta 1978.

... Simon je prisegel cesarici Mariji Tereziji. Vojak je, discipliniran, ve, da Suzane zanj ni več. Toda Suzana ne misli tako, stara ljubezen je oživela. Izmika se Štefanu in ga na poročno noč požene med kurente, ker tako mora biti zaradi domačije, polja, živine ... Pa tudi Simonov oče misli, da si Simon spet lahko pridobi Suzano. Obseden je od želje po maščevanju. Kurenti in vojaki se bodo spopadli, saj bodo kmetje kljub vojski ku-rentovali. I...I Kadar koga pokončajo med kurentovanjem, se nikoli ne izve, kdo ga je!

Kurent, demon, s čudovito in grozljivo masko, v kožuhu in z zvonci okoli pasu. Poganja se po pokrajini, skače, se podi do

Scenarij za film je napisal pisatelj Franček Rudolf, v režiji Franceta Štiglica pa je zraven odličnih igralcev (Zvone Agrež, Relja Bašič, Zvone Hribar, Angela Hlebce, Radko Polič, Lojze Rozman, Dare Ulaga) v naslovni vlogi nastopila Ptujč-anka Zvezdana Mlakar.

Leta 1960 je v zbirki Dramska knjižnica izšlo odrsko besedilo Mrtvi kurent, povest Smrt v ku-rentiji s podnaslovom Povest s Ptujskega polja istega avtorja Mihe Remca pa leta 1977 pri založbi Kmečki glas. Obe deli je avtor zgradil na istem motivu: pustni liki s kurentom na čelu so glavni literarni junaki, ki svoje življenjske dileme rešujejo tudi pod masko. Tako pravi Miha Remec v uvodu h povesti:

V pustnih dneh je ptujsko-poljske vasi svoje čase prevzel neki prastari čar. Mlado in staro se je pognalo v kurentovanje, v ples rodovitnosti, v obred bujenja dobre poljanske zemlje, ki so ga tukajšnji kmetje obdržali rod za rodom iz davnine. Kakor družinska svetinja je prehajala kurentska oprava od očeta na sina. Dedovali so jo kot zemljo. Ne vera, ne oblast — nobena sila ni mogla zatreti tega običaja. Na pragu vsake pomladi so si fantje iz Markovec, Zabovec in Spuhlje nadeli kurentijo in v ovčjih kožuhih, opasani s kravjimi zvonci in z operjeno masko na glavi, zaplesali svoj divji, na smrt utrujajoči kurentski ples.

V vezani besedi so grozečega kurenta in njegovo simboliko upesnili Igor Torkar, Kurent (Slovenski knjižni zavod, 1946), France Kosmač, Kurent in smrt (v zbirki Mlada pota, urednik Ivan Potrč, Mladinska knjiga, 1950), France Forstnerič, Pijani kurent (Založba Obzorja, 1971).

In za konec še vrstica iz morda najbolj znanega Kurenta (Ivan Cankar: Kurent; Starodavna pripovedka, 1909):

Kurent je bil siromak, da mu ga še v tej deželi siromakov ni bilo enakega. Spočet je bil ob vinu in razuzdanem veselju, porojen pa v bridkosti in hudih nadlogah. Ko je mati ugledala cmeravo nebogljneče, se je razjokala še sama.

"Saj ne bo živelo!" so rekle sosede.

"Da bi le ne!" je vzdihnila mati.

Cmeravo nebogljen~e pa je živelo in krstili so ga za Kurenta.

Liljana Klemenčič

VABILO

Danes, v četrtek, 31. januarja, ste vabljeni veliki in mali ljubitelji pravljic v svečano dvorano Knjižnice Ivana Potrča, kjer bo ob 18. uri pravljični večer s predstavitvijo avtorjev najnovejše knjige Kurent in otvoritev razstave originalnih ilustracij Kurenta. Dobrodošli!

omame ...

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

LJUBLJANA / POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ V NARODNI GALERIJI

Ob belgijskem pivu belgijske tapiserije

že v lanskem letu smo v Tedniku napovedali odprtje razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj v Narodni galeriji v Ljubljani. Ptujski muzej je bil med prvimi v Sloveniji izbran, da v okviru projekta Muzeji se predstavljajo prikaže v slovenski prestolnici del svoje bogate dediščine, ki krasi zbirke našega muzeja.

Med največje dragocenosti ptujskega muzeja se uvršča deset bruseljskih tapiserij iz zapuščine Lesliejev, ki so nekoč utrjeni ptujski grad prezidali v udobno baročno rezidenco in ga bogato opremili. Prav ta izjemno dragoceni del nacionalne umetnostne dediščine je razstavljen v Narodni galeriji v Ljubljani pod naslovom Zapuščina rodbine Leslie na ptujskem gradu.

V zadnjih dveh desetletjih so v Pokrajinskem muzeju na Ptuju posvetili restavriranju tapiserij posebno pozornost, v Ptuju deluje tudi edini tovrstni restavratorski atelje v Sloveniji, zato je razstava pritegnila izredno pozornost pri obiskovalcih. Posebej velja poudariti, da so tapiserije s ptujskega gradu sedaj prvič po nekaj stoletjih zapustile ptujski grad (razen ene, ki je bila dana na Brione, a je bila pozneje vrnjena). Ob razstavi so ptujski muzealci predstavili tudi restavratorsko

Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Foto: Fl

delavnico s primerki za restav-riranje.

Razstavljene tapiserije so v vhodni avli Narodne galerije v Ljubljani. Na odprtju je najprej govoril direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar; čestital je postavljalcem razstave za uspešno delo in se zahvalil za

sodelovanje, direktor ptujskega muzeja Aleš Arih je predstavil avtorje razstave in potolažil Ptujčane, ki so se množično udeležili odprtja, češ da se jim ni treba bati, da tapiserije ne bi bile vrnjene, zahvalil se je tudi za razumevanje in pomoč do-natorju, Mercatorju SVS Ptuj. O sami razstavi je govorila Polona Vidmar, kustosinja ptujskega muzeja in tudi kustusinja razstave ter urednica kataloga. Razstavo je odprl direktor The British Council Ljubljana Steve Green (Lesliejevi so bili

Dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije v Ljubljani

Polona Vidmar, Eva Ilec, dr. Marjeta Ciglene~ki, avtorice projekta

Škotje), ki je uvodoma v šali pripomnil, da bomo v Ljubljani ob belgijskem pivu uživali tudi ob belgijskih tapiserijah, zahvalil se je restavratorjem za inovativnost in internacional-nost projekta. Slovenija Škotom ni več neznana, saj v Edinbour-gu proučujejo slovensko sodobno književnost.

Na odprtje razstave je prišlo veliko obiskovalcev, veliko je bilo Ptujčanov, srečali pa smo mnoge bivše Ptujčane, ki danes svoje znanje prodajajo v Ljubljani (Prlekov Vike in Mirosla-

va pa ni bilo).

Idejni vodja restavratorskega projekta je bila dr. Marjeta Ciglene~ki, restavratorski nadzor sta opravljali prof. Mira Kova~evi} Ov~a~uk in Eva Ilec, restavratorke so bile Kristina Brglez, Rozalija Bub-njevi~, Hermina Golc, Marija Korže, Anica Medved in Erika Urlep, za barvanje preje sta skrbeli dr. Vera Golob in Jelka Plevnik, za likovni nadzor pa Martina Golija.

Franc Lačen

PTUJ / ANKETA MED OBISKOVALCI GLEDALIŠČA

Kaj pršijo gledalci

Gledališče Ptuj se je v sezoni 2000/01 odločilo povprašati svoje obiskovalce po mnenju o njem. Z odgovori so želeli ugotoviti, ali se je gledališče od ponovnega nastanka do sedaj razvijalo v pravi smeri - v smeri, ki zadovoljuje obiskovalce, ter z namenom, da se v naslednjih sezonah odpravijo morebitne pomanjkljivosti in se razvoj usmeri v želeno smer.

Pripravili so anketni vprašalnik, ki je bil na voljo v gledališču ob predstavah, zraven tega je bil poslan obiskovalcem, ki jih ima gledališče v svojem seznamu kot redne goste. Na vprašanja je odgovorilo 192 obiskovalcev, kar je manj od pričakovanega, saj vemo, da v sezoni gledališče obišče okrog 24000 obiskovalcev (mnogi seveda večkrat).

Ta analiza uporablja termin

obiskovalec za tiste, ki so odgovorili na vprašanja, in ne za vse obiskovalce.

Poglejmo najprej, kakšna je struktura obiskovalcev. Dve tretjini sta iz Ptuja, četrtina iz okolice Ptuja (bivša skupna občina) in osmina od drugod. To kaže, da je gledališče v pravem pomenu ptujsko, a kljub temu seže v širši slovenski prostor in pritegne obiskovalce tudi od drugod.

PROGRAM 31.-14.2 2002

Življenje je komedija za tiste, ki razmišljajo, in tragedija za tiste, ki čutijo. Horace Walpole

■■ gledališče ptuj

V GLEDALIŠČU PTUJ

DATUM

NA GOSTOVANJIH

Mestno gledališče ljubljansko OGNJENI OBRAZ Predstava za šole, 16.00 Predstava za Izven, 19.30

31. četrtek

Mini Teater Ljubljana ŽABJI KRAU Za abonma Ostržek In Izven, 17.00

1. petek

MARJETKAStTR.89

Gostovanje v Zireh, 19.30

Za abonma Lutka In Izven, 10.00 Za abonma Rafika In Izven, 11.30

2. sobota

3.

nedelja

NAGON

Gostovanje na dnevih komedije v Celju, 17.00

PRINCESKA IN ČARODEJ

Predstava za šole In Izven, 9.30 In 11.00

4.

ponedeljek

PRINCESKA IN ČARODEJ

Predstava za šole In Izven, 9.30, 11.00 In 13.00

5. torek

GLASBA SKOZI ČAS

Gostovanje v Zagorju, 11.00

PRINCESKA IN ČARODEJ

Predstava za šole In Izven, 9.30 In 11.00

6. sreda

GLASBA SKOZI ČAS

Predstava za šole In izven, 11.00

7.

četrtek

TA PRESNETA LJUBEZEN

Predstava za šole in Izven, 9.30 In 11.00

11. ponedeljek

Zanimivo je, da je med obiskovalci kar 81% žensk, kar po izjavah gledališčnikov ni odsev realnega stanja. Visok odstotek žensk je verjetno posledica tega, da te v večji meri čutijo dolžnost ali potrebo, da povedo svoje mnenje.

Dobra polovica obiskovalcev je državnih oz. javnih uslužbencev, veliko je upokojencev, nekoliko manj podjetnikov in delavcev. Zanemarljivo malo je oseb brez zaposlitve, kmetov in gospodinj, kar v veliki meri kaže razmere v naši družbi oz. v naši okolici, ne bi pa se želel spuščati v podrobnejšo analizo tega fenomena.

Sledi analiza štirinajstih vprašanj, ki so povpraševala po motivih, željah, pričakovanjih in ocenah obiskovalcev v zvezi z Gledališčem Ptuj.

Na vprašanje, kje so dobili vzpodbudo za ogled gledališke predstave, je največ odgovorov, da so jih vzpodbudile reklame, visok delež ima t.i. ustno izročilo (znanci, prijatelji, družina), kritike in javno mnenje pa v manjši meri vplivajo na odločitev za obisk gledališča. Med odgovori, ki niso bili ponujeni, se največkrat pojavlja lastni interes, kar kaže, da nekateri obiskovalci obiskujejo gledališče iz notranjega nagiba, brez zunanjih vzpodbud.

Za obisk gledališča se največkrat odločajo zaradi kvalitetne predstave, veliko obiskovalcev je izbralo trditev "To je zame pomemben družabni dogodek", nekoliko manj se jih odloči zaradi zabave, nato zaradi znanih igralcev, druženja in tudi radovednosti. Kot je bilo pričakovati, je najpomembnejši razlog za obisk predstava sama, ob tem

pa so zelo visoko tudi razlogi, ki s samo predstavo nimajo kaj dosti skupnega, ampak so povezani z vplivom na osebe, ki obišče gledališče.

Največkrat obiskujejo lastne predstave Gledališča Ptuj, sledijo gostovanja drugih gledaliških hiš, Festival monodrame in predstave na ploščadi pred gledališčem. Ti odgovori se v veliki meri skladajo s pogostostjo določenih predstav.

Kot najboljši informator se je pokazala oglasna vitrina pred gledališčem in informativni lističi, sledijo dnevni časopisi in Tednik, spletna stran na internetu pa je še manj obiskana.

Vsaj enkrat na tri mesece obišče gledališče kar 85% obiskovalcev. Iz tega vidimo, da je večina obiskovalcev stalnih gostov gledališča, skoraj zanemarljivo pa je število tistih, ki prihajajo poredko.

Večina obiskovalcev obiskuje tudi druge kulturne prireditve v mestu, kar kaže na splošno kulturno usmerjenost obiskovalcev, in le redki so izključno obiskovalci gledališča.

Obiskovalci Gledališča Ptuj pogosto obiskujejo tudi druga gledališča po Sloveniji, predvsem v Mariboru in Ljubljani. Razloge lahko iščem v tem, da pogrešajo t.i. bogatejše predstave z več igralci, boljšo sceno, kostumi in klasične vsebine, kar je bilo pogosto omenjeno pri vprašanju, kaj pogrešajo oz. kaj bi spremenili.

Povprašali smo jih, kako bi na splošno ocenili delo gledališča (na lestvici od slabo, zadovoljivo, dobro, prav dobro in odlično) in dobili oceno, ki presega prav dobro (4,19). To je zelo pohvalna in seveda vzpodbudna ocena za naše mlado gledališče. Enako visoko je bil ocenjen sam program gledališča (4,19). Odnos do publike je dobil oceno 4,52, informiranje 4,38, odnos do javnosti 4,40, gledališki

listi 4,36. Le delo blagajne je dobilo nekoliko nižjo oceno (3,99), verjetno zaradi neprijetnega delovnega časa in tudi kakšne napake. Predlogi obiskovalcev so predvsem v smeri podaljšanega delovnega časa blagajne v popoldanski čas.

Pri vprašanju, ali kaj vedo o načrtih za obnovo stavbe, se je pokazalo, da 90% obiskovalcev ve za načrte in četrtina jih celo pozna predvidene rešitve. Torej obiskovalci dejansko živijo z gledališčem in z zanimanjem spremljajo njegov razvoj.

To so pokazali tudi odgovori na vprašanje, kaj pogrešajo oz. kaj bi spremenili, saj večina obiskovalcev želi nov ali vsaj prenovljen objekt gledališča. Mnogi pogrešajo abonma, saj bi se zanj odločilo 118 obiskovalcev, 64 jih še ni čisto prepričanih, ali se bodo za abonma odločili. Obiskovalci si želijo več predstav, pogrešajo predvsem klasične, "resne" predstave, pa tudi komedije.

Vidimo, da odgovori kažejo splošno pozitivno naravnost do gledališ~a, da je gledališ~e izjemno dobro sprejeto pri obiskovalcih in visoko ocenjeno. Obiskovalci pri~akujejo oz. si želijo to, za kar si gledališ~-niki že ve~ ~asa mo~no prizadevajo, torej obnovo stavbe, ki bi pomenila nove možnosti za razvoj gledališke dejavnosti na Ptuju, kajti vse kaže, da je Gledališ~e Ptuj doseglo vrh glede na razmere, v katerih deluje. Ce ho~emo, da se gledališ~e razvija naprej -in da to ho~emo, so odgovori na vprašanja jasno pokazali -, moramo zagotoviti pogoje za to.

Miran Murko

vsak četrtek

vaša štajerska kronika

tednlk@amls.net

MARKETING

Kako

oglaševati trgovino

(1. del)

Vrnimo se k trgovcu, ki je odprl trgovino. Če ste med tistimi, ki menite, da se oglaševanje ne splača, se zelo motite. Cilj vsakega oglaševanja so stranke, ki jih boste ujeli s pametnim in pravilnim oglaševanjem. Glavni elementi oglaševanja so reklama, pospeševanje prodaje in odnosi z javnostjo. Kateri od elementov je za vašo trgovino najpomembnejši, je pravzaprav odvisno od vas. Za lažjo odločitev si sestavite načrt oglaševanja, ki mora vključevati:

- ciljni trg — katere kupce hočete doseči

- denar, ki ga boste mesečno namenili oglaševanju (običajno med 0,8 do 1,5 % neto načrtovanega prometa trgovine)

- sporočilo, ki mora pritegniti kupce

- medije, kijih nameravate vključiti v oglaševanje

- način, kako boste merili učinkovitost oglaševanja

Z oglaševanjem boste okolici povedali, kaj delate, kaj prodajate in kje je vaša trgovina. Brez dobro zamišljene strategije oglaševanja boste lahko sedeli brez dela in čakali kupce, ki se bodo slučajno spotaknili ob vhod vaše trgovine in padli vanjo. Če sami ne boste govorili o svoji trgovini, potem niti ne smete pričakovati, da bo to počel kdo drug. Torej dajte kupcem razlog, da vas obiščejo in tudi kaj kupijo. Nekateri bodo prišli iz radovednosti, drugi zato, ker bodo iz oglasa izvedeli, kaj lahko pričakujejo in kako bodo zadovoljili svoje potrebe. Za uspeh vsekakor potrebujete velik pretok strank, ki vas bodo obiskovale z določenim namenom. Uspeh trgovine je odvisen od tega, kako učinkoviti ste v prepričevanju svojih potencialnih kupcev, da obiščejo vašo trgovino in jo obiskujejo vedno znova.

Vodenje trgovine brez premišljene strategije oglaševanja je kot strel s puško v temo. Lahko boste zadeli tarčo zato, ker je pač slučajno tam, vendar obstaja velika verjetnost, da boste zgrešili. Če želite uspeti, morate uporabiti vse možne načine, da poveste vsem za vašo trgovino. Nato ugotovite, kakšen je nakupni interes, in izberete prave načine oglaševanja.

Če padete na izpitu iz oglaševanja, bo izpadel tudi uspeh vaše trgovine. Tako enostavno je to.

Reklama je ena izmed komponent, kjer porabite največ denarja, garancije, da boste ta denar oplemenitili, pa seveda ni. Za vsako uspešno oglaševanje velja, da se mora ponavljati. Le tako zagotovite, da bo sporočilo doseglo vaše občinstvo. Reklama vas bo stala vedno, ko jo boste uporabili, brezplačna reklama pa žal ne obstaja. Mogoče boste kdaj našli pot do kakšne brezplačne objave ali boste uspeli narediti kakšno promocijo brez stroškov. Verjemite, to bo zelo redko. Kaj lahko pričakujete od reklame, pa ne boste vedeli, dokler ne boste porabili denarja. Obstaja star rek, ki pravi, da je samo pol reklame učinkovite, vendar pa nihče ne ve, katera polovica je to ...

V nadaljevanju si bomo ogledali različne medije primerne za oglaševanje trgovine, do takrat pa lep marketinški pozdrav. Pišite na zlato.ogledalo@radio-tednik.si

Božidar Dokl

PO NAŠIH KRAJIH

LJUBLJANA / Z ZASEDANJA DRŽAVNEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA

Mladi za aktivnejši prosti ias

V ponedeljek, 21. januarja, je v dvorani državnega zbora v Ljubljani potekalo 12. zasedanje državnega otro{kega parlamenta, ki sta se ga kot predstavnika otrok oziroma osnovno{olcev z območja upravne enote Ptuj udeležila Rok Koro{ec z OŠ Kidričevo in Matjaž Ferk z OŠ Breg. Organizator zasedanja je bila ZPM Slovenije, poleg 91 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije in njihovih mentorjev pa se ga je udeležila tudi vrsta osebnosti iz političnega življenja. Tema leto{njega zasedanja je bila Moj prosti čas.

Predstavnika ptujskega območja sta nastopala suvereno, konstruktivno in kriti~no, čeprav jima način vodenja razprave ni dopu{~al, da bi povedala vse, kar sta želela. Rok Korošec je svoje vtise strnil v kratko poročilo.

"Leto{nji otro{ki parlament je bil vsebinsko posvečen kakovostnemu preživljanju prostega časa otrok. Predstavniki {ol iz vse Slovenije smo sedli v poslanske klopi in žal so se nekaterim predstavnikom porodile odrasle pobude o tem, da bi lahko interese Podravja predstavili le predstavniki Maribora. Znova je bilo v zraku čutiti prevlado 'močnej{ih' in razvitej{ih. Kljub nekaterim začetnim nesporazumom smo delegati na{li veliko skupnih re{itev oziroma opozorili na odgovornost države in družin za nezdravo preživljanje prostega časa otrok. Udeležba velikega {tevila ministrov na na-{em zasedanju daje večje možnosti uresničevanju nere{enih

problemov. Vsakdo je lahko povedal svoje, predstavil svoj odnos do problematike, čeprav je bilo, tako kot običajno, v poslanskih klopeh izrečenih kar nekaj nepotrebnih besed.

Sam sem opozoril na velike socialne probleme, s katerimi se srečujejo {tevilne družine na na-{em območju, saj mnoge nimajo za osnovne življenjske potrebe, kaj {ele za aktivno preživljanje prostega časa, kar tudi veliko stane. Skozi vso razpravo je bilo tudi mogoče spremljati majhen dvoboj med dvema glavnima sredi{čema, Ljubljano in Mariborom. Predstavniki teh dveh mest so proti koncu pri{li do trditve, da Ptuj, ki je podobno veliko mesto in ima podobne težave kot Maribor, ne potrebuje svojih predstavnikov. Ob tej trditvi se spra{ujem, ali so osnov-no{olci dveh 'vzornih' mest nerazgledani ali pa je med njimi prisotna tako velika samov{eč-nost."

Mladi parlamentarci so izbrali

temo naslednjega otro{kega parlamenta: Zlorabe, nasilje in nestrpnost med in nad otroki in mladostniki. Sprejeli so vrsto sklepov, njihovo izvr{evanje pa naložili pristojnim ministrstvom in ZPMS:

1. otrokom in mladostnikom je potrebno zagotoviti ustrezne prostore za preživljanje prostega časa — klube, telovadnice, igri-{ča;

2. ponudba organiziranih prostočasnih dejavnosti mora biti pestra in dostopna otrokom v mestih in vaseh;

3. članarine v {portnih klubih morajo biti nižje za otroke. Otrokom iz socialno ogroženih družin je treba omogočiti sodelovanje v prostočasnih dejavnostih, čeprav starši ne morejo plačevati članarin in {olnin;

4. o ponudbi interesnih dejavnosti želijo biti otroci obve{čeni sproti, npr. mesečno;

5. potrebno bi bilo uvesti 2 glavna odmora med poukom, od katerih bi bil eden namenjen sprostitvi;

6. na vsaki šoli bi moral eden od pedago{kih delavcev prevzeti vlogo varuha otrokovih pravic;

7. otroci in mladostniki bi želeli sodelovati v oddajah, v katerih se obravnavajo teme, ki zadevajo njih;

8. lokalni avtobusni promet

bi moral biti po voznem redu in cenovno prilagojen sodelovanju mladih v popoldanskih dejavnostih v mestih in zabavi ob koncu tedna;

9. po~itni{ka letovanja bi morali omogo~iti vsem otrokom, predvsem tistim z manj priložnostmi;

10. prosto~asne dejavnosti bi morale biti organizirane tudi za otroke s posebnimi potrebami, ki se v redno delo dru{tev in klubov ne morejo enakovredno vklju~evati;

11. {olske telovadnice naj bi bile namenjene tudi rekreaciji osnovno{olcev in to do 18. ure, {ele nato naj bi jih {ole oddajale za klubske treninge. Denar, pridobljen z oddajanjem {olskih telovadnic, naj bo namenjen organizirani {portni rekreaciji {olarjev;

12. klubi, namenjeni mladostnikom, bi morali biti brez cigaret, alkohola in drugih drog. Dober primer zabave brez drog je akcija Z glavo na zabavo.

Izvolili so tudi prehodno otro-{ko vlado, ki bo nadzirala izvr{evanje sklepov državnega otro{kega parlamenta, in slovenskega predstavnika za 2. zasedanje svetovnega otro{kega parlamenta. Junija se bo zasedanja v Stockholmu udeležil Anžej Dežan iz Šentjurja, ki je tudi vodil tokratno zasedanje državnega otro{kega parlamenta.

Nevenka Gerl, koordinatorka otroškega parlamenta na območju Ptuja

PTUJ / ŠOLA OLGA MEGLIC BO ZGRAJENA DRUGO LETO

Zaradi pogrezanja veiino zgradbe na novo

V ponedeljek so na OŠ Olge Meglič v Ptuju predstavili projekt novogradnje in rekonstrukcije stavbe v Pre{ernovi ulici.

Kot je povedal ravnatelj {ole Ervin Hojker, je bila prvotna gradnja {ole predvidena na ma-rofu (v tem primeru bi sedanja lokacija bila namenjena za gimnazijo) , a je ta na zaščitenem spomeni{kovarstvenem območju in bi arheolo{ke raziskave občutno podražile gradnjo. Tudi lokacija v kasarni zaradi počasnega re{evanja selitve kasarne v Apače ni prišla v poštev, zato je bila edina re{itev rekonstrukcija in novogradnja šole na sedanji lokaciji. Načrte za to so pripravili na Projekta inženiringu na Ptuju, predstavil pa jih je arhitekt Stanko Arnuš.

Vse zgradbe razen tiste v Prešernovi ulici bo potrebno porušiti in zgraditi na novo. Glavni vhod v šolo bo iz Cafove ulice, na igrišče in v telovadnico pa bosta možna še dva vhoda, ki bosta služila uporabnikom športnih objektov v času, ko šola ne dela (iz Prešernove in z južne strani, kjer je Surovina). Šola bo z gradnjo in adaptacijo dobila ustrezne prostore za devetletko, s tem da se planira dvooddelčna šola s štiristo do petsto učenci.

V prvi fazi bo šola lahko delovala v prostorih v Prešernovi ulici, v drugi fazi pa bo potrebno učence za približno eno šolsko leto voziti k pouku na drugo šolo (v popoldanskem času ne bo težko najti prostora; konec koncev so učence grajenske šole v tem šolskem letu razselili na kar nekaj lokacij).

Investicija bo veljala okrog milijardo dvesto milijonov tolarjev, gradnja pa je predvidena

torej skupaj okrog 5000 kvadratnih metrov.

Za Ptuj je novogradnja in rekonstrukcija šole Olga Meglič nedvomno velik zalogaj (približno polovico občinskega proračuna), s tem pa problemi prehoda ptujskih šol na devetletko (kot smo že pisali) seveda še ne bodo rešeni, saj je v nemogočem prostorskem položaju tudi šola Ljudski vrt z največ učenci-i, pa tudi Mladika (ki sicer že dela po programu devetletke) in Breg nimata ustreznih pogojev.

Nisem prepri~an, da smo se v Sloveniji za pridobivanje znanja pravilno odlo~ili. V starih {olskih zgradbah bi najverjetneje z ustreznimi oblikami pouka in sodobno u~no tehnologijo, ki se jo da umestiti tudi v starej{e zgradbe, prispevali ve~ za sodobno, svetu primerljivo znanje kot z novogradnjami, ki bodo v mnogih krajih neizkori-{~ene zahtevale velika sredstva za vzdrževanje.

Franc La~en

PTUJ / USTANOVILI MLADINSKI SVET MESTNE OBČINE

Mladi v mestni obiini se povezujejo

V prostorih ptujskih mladinskih prenoči{č je bila 28. januarja tiskovna konferenca ob ustanovitvi Mladinskega sveta mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o mladinskih svetih lokalnih skupnosti ga je ustanovilo osem mladinskih dru{tev in podmladkov političnih strank: Peregrin, Povod, taborniki, Postpesimisti, Klub ptujskih {tudentov, Mladi forum ZLSD, Socialdemokratska mladina in Liberalni demokrati, poseben status pa ima dija{ka sekcija Kluba ptujskih {tudentov.

V mladinskem svetu pričakujejo, da se jim bodo v enem letu pridružila še druga mladinska društva oziroma podmladki političnih strank v mestni občini - vseh naj bi bilo okrog petnajst.

Mladinski svet, ki mu predseduje Jernej Neubauer, si bo

predvsem prizadeval za krepitev vloge mladih v družbenem dogajanju mestne občine, za spodbujanje aktivnosti mladih ter za krepitev svobode in demokratične skupnosti. V letošnjem letu so prednostne naloge dokončati postopek registracije sveta, pridobiti ustrezne prostore za delovanje, uspeti na razpisih urada za mladino za nekatere projekte, predvsem za organizacijo in izvedbo dveh neformalnih seminarjev za vse člane mladinskih svetov in za dijaške skupnosti, na katerih naj bi predstavili strukturo mladinskega delovanja, ter vzpostaviti sodelovanje z drugimi mladinskimi sveti v Sloveniji in tudi v mednarodnem merilu.

Ptujski mladinski svet je eden od desetih v Sloveniji, ki že delujejo. 8. februarja se bodo srečali z mladinskim svetom iz Rogaške Slatine, po delovnem sestanku pa jih bodo povabili na pustovanje v karnevalsko dvorano, da bi jim približali tudi ta del življenja mladih na Ptujskem. Navezali so tudi že stike z mladinskimi sveti Srbije, Črne gore, Avstrije in Italije. Dokler pa prostori mladinskih prenočišč ne bodo v funkciji, si mednarodnega sodelovanja ne bodo mogli privoščiti.

Kot je na tiskovni konferenci

Jernej Neubauer, predsednik Mladinskega sveta mestne občine Ptuj. Foto: MG

povedal direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj Jurij Sar-man, je vlada Republike Slovenije sicer dala zeleno luč za razpis za izbiro najemnika mladinskih prenočišč, zatika pa se pri pravnih podlagah razpisa. Če ne bo šlo drugače, bodo te v aktivnosti pritegnili tudi ministrstvo za šolstvo, saj Urad za mladino doslej svojih nalog ni opravil. Razpis za izbiro najemnika bi moral biti objavljen že leta 2000, upajo pa, da bodo po dveh letih čakanja hotel v letošnjem letu le odprli.

Kot je povedal Jernej Neubauer, mladinski svet dobro sodeluje s Centrom interesnih dejavnosti, ki je poleg tega tudi servis za vse mladinske organizacije in vse mlade v mestni občini. Skozi mladinski svet naj bi interesi mladih prišli še bolj do izraza, skrajšala pa naj bi se tudi pot za reševanje njihovih problemov.

MG

Arhitekt Stanko Arnuš je predstavil rekonstrukcijo šole.

Foto: Fl

v naslednjem letu, če bodo mestni svetniki (ki so bili na predstavitvi) projekt podprli. Ministrstvo za šolstvo se s projektom strinja in bo prispevalo trideset odstotkov sredstev. Kakorkoli že - to je za Ptuj velik zalogaj, a novogradnja bi stala približno enako (brez arheologije). Davkoplačevalce pa bi novogradnja stala nedvomno več, saj bi bilo v vsakem primeru potrebno urediti sedanje prostore šole v središču mesta.

Simulacija vedute Ptuja z elementi novogradnje kaže, da nova šola ne ruši ustreznega pogleda na Ptuj z južne strani, najverjetneje pa tudi ne z gradu, saj so strešni elementi predvideni v opečni izvedbi, gradnja pa se opravi na lokaciji, kjer so stavbe - razen novega južnega prizidka - že stale. Sedaj ima šola okrog 3500 kvadratnih metrov površin, novogradnja bi ji dodala še 1500 kvadratnih metrov,

CERKVENJAK / SO^ ŽE DRUGO LETO PO PROGRAMU DEVETLETKE

Pridejo tudi u€en€Í iz Vitomar€ev?

Osnovna šola v Cerkvenjaku deluje že skoraj 200 let. V stari {olski zgradbi je danes priznano gosti{če Pri Antonu, v nove prostore se je {ola preselila v letu 1987, za potrebe devetletke pa so jo usposobil v letu 1999.

Ravnatelj šole Jakob Matja-šic, ki že osemindvajset let vodi ta šolski kolektiv, nam je povedal, da so pred dvema letoma prešli na devetletko na nižji stopnji. Na šoli imajo trenutno štirinajst rednih oddelkov: štirje so v devetletki (dva prva in dva druga razreda), dva oddelka podaljšanega bivanja, po osamosvojitvi občine pa so prevzeli tudi vrtec, ki ima dva oddelka s po štirideset do petinštirideset otrok. Na šoli je 236 učencev, ki jih poučuje 28 učiteljev. Šola nima prostorskih problemov, tudi vsebinsko bodo pripravljeni na prehod vseh razredov na devetletko.

V letošnjem letu je občinski svet Sv. Andraža v Slovenskih

goricah sprejel sklep, da šola v Vitomarcih postane podružnična šola Cerkvenjaka. V Cerkve-njaku so pripravljeni in imajo možnosti, da prevzamejo učence višjih razredov iz Vitomar-cev. Kljub vsemu se v Vitomar-cih zavzemajo za enooddelčno devetletno šolo, ministrstvo za šolstvo pa zaenkrat glede na število učencev planira šestrazred-nico.

Tudi v Cerkvenjaku je število učencev v zadnjih petnajstih letih upadlo za približno sto, tako ne bi bilo nikakršnih problemov prevzeti tudi učencev iz Vi-tomarcev. Danes obiskujejo šolo učenci izključno iz občine Cer-kvenjak, torej iz Cerkvenjaka, Andrencev, Čagone, Brengove,

Jakob Matjašič, ravnatelj šole. Foto: Fl

Vanetine, Smolincev, Župetin-cev in Cogetincev.

Na šoli imajo pestre izvenšol-ske dejavnosti, vsi učenci opravijo tudi izpit iz cestnopromet-nih predpisov za vožnjo koles s pomožnim motorjem, sicer pa na šoli deluje 18 krožkov, uč-

enci pa prepevajo v dveh šolski zborih. Šola je odprta za vse kulturne in športne dejavnost krajanov, res pa je, da telovadnica ni primerna za tekmovalne športe, saj je grajena za šolske potrebe.

Franc Lačen

PO NAŠIH KRAJIH

PTUJ / DONACIJA PODJETJA AVENTIS MEDICINSKEMU CENTRU

Da bo pot do zdravnika še krajša

V medicinskem centru Ptuj na Osojnikovi 9 je bila prejšnji četrtek krajša slovesnost ob donaciji firme Aventis Pharma iz Ljubljane: zdravnikom in bolnikom tega centra so podarili kombinirani voziček, ki je obenem postelja.

Z njim bo pot do zdravnika še krajša. Kot je na slovesnosti povedal dr. Ljubo Djorem, direktor Aventisa, je vozi~ek namenjen predvsem težjim bolnikom, ki težko hodijo in poti po zavitih stopnicah do centra ne zmorejo, z vozičkom, ki je obenem postelja, pa jim bo udobneje tudi v dvigalu. Predvsem pa bo njihova pot do zdravnika v nujnih primerih še krajša.

Donacija je še en dober primer uspešnega sodelovanja farmacevtske industrije z zdravstvom. Za darilo je še posebej zaslužen Miha Munda, strokovni sodelavec Aventis Pharme za podravsko regijo, ki je pri tem še posebej izpostavil dobro sodelovanje z ambulanto Jerkovič, prav tako pa tudi z drugimi zdravniki v tem ptujskem zasebnem medicinskem centru. Na slovenskem farmacevtskem trgu je Aventis prisoten že tri desetletja, omenjena donacija ptujskim zdravnikom pa je prva v zadnjih nekaj letih; humanitarni prispevek pa so pred leti darovali ptujski bolnišnici.

Firma Aventis Pharma je lanskoletno poslovanja končala kot enajsta farmacevtska tovarna v Sloveniji. V svetovnem merilu

predstavlja koncern Aventis vodilno farmacevtsko firmo na področju onkologije, drugi pa je v kardiologiji in infektologiji. "Vedno, ko je mogoče, firma Aventis priskoči na pomoč - v dobro pacienta," je še povedal dr. Ljubo Djorem, direktor slovenskega Aventisa. Tomaž Kovač,

mag. farm., vodja prodaje, pa je dodal, da imajo v njihovi firmi veliko dobrih zdravil za paciente s Ptujskega.

Za donacijo se je v imenu zdravnikov medicinskega centra in njihovih pacientov zahvalil Branko Jerkovi~, dr. med.

MG

PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ OBISKALO 61.584 GOSTOV

Muzejski obisk v številkah

Muzeji, ti varuhi naše preteklosti, pravzaprav ne bi pomenili nič brez obiskovalcev, tistih torej, ki si pridejo v muzej to preteklost pogledat. Seveda ne gre ocenjevati uspešnosti oz. neuspešnosti muzeja zgolj po številu obiskovalcev, je pa to brez dvoma izjemno pomemben kriterij, ki pove marsikaj. Pa tudi muzeji vseh vrst se trudijo, da bi bila ta številka vsako leto višja, kar pa ni lahko doseči.

Obisk je nihajoča kategorija, odvisna od {tevilnih dejavnikov: muzejskih (urejene zbirke, dobre razstave in programi ...), ki so zopet povezani s financiranjem itd., ter zunanjih (vremenskih - deževen ali sončen maj lahko tudi do četrtine vpli-

va na celoletni obisk; političnih - v času vojne za Slovenijo je bil obisk prepolovljen itd.).

Lanskoletni obisk ocenjujemo v Pokrajinskem muzeju Ptuj kot zelo dober. Skupaj je muzej obiskalo 61.584 obiskovalcev, od tega 28.569 odraslih in 33.015

RIM / PESNICA SONJA VOTOLEN NAGRAJENA V ITALIJI

Nov uspeh pesnice iz Kidričevega

Na natečaju, ki ga je razpisalo rimsko Združenje mednarodne nagrade Frontiera onlus - njeni glavni pokrovitelji so Unesco, Evropski parlament, lacijska pokrajina, rimska občina in okraj, tiskovna agencija Echopress, Združenje evropskih časnikarjev, RTV Radio Koper in še kdo -, je konec novembra lani pesnica Sonja Votolen iz Kidričevega prejela prvo nagrado (skupaj z italijansko pesnico Carlo Mortara iz Rima in pesnikom Giuseppejem Muscetto iz Cosenze) za izbor pesmi, knjižno še neobjavljenih v Italiji.

Vsakemu nagrajencu je pokrajina Rieti podelila srebrno medaljo. Ker se slovenska pesnica ni moga udeležiti gala večera podelitve nagrad z uvodnim koncertom pianista Leonarda Nicassia in sopranistke Ethel Onnis, ji bodo medaljo izjemoma poslali na dom. Pesmi je prevedla v italijanščino Jolka Milič.

Kazalo bi še omeniti, da je Votolenova pred leti že dvakrat

prišla med finaliste tržaškega mednarodnega pesniškega natečaja Etniepoesie in da so po nekaj njenih pesmi, prav tako v prevodu Miličeve, natisnili tako v prvem zborniku Voci dall'Est (Glasovi z Vzhoda), ki je izšel oktobra leta 1999 v Trstu, kot v drugem Voci dall'Est ... 2000 (Glasovi z Vzhoda ... 2000), ki je izšel januarja lani.

otrok. Tujih gostov, ki so obiskali muzej, pa je bilo 12.219. Če za primerjavo navedem številke iz leta 2000, ko je bilo vseh obiskovalcev 58.991, odraslih 29.068, otrok 29.923 in tujcev 9.959, pomeni to bistveno povečanje, kakor tudi če pogledamo petletno povprečje, ki znaša za vse obiskovalce 60.324.

Predvsem izstopata dve kategoriji obiskovalcev. Otroci so s številko 33.015 dosegli največji delež med obiskovalci v zadnjih šestih letih, 12.219 tujcev pa je sploh rekordna številka, odkar v muzeju tujce preštevamo kot posebno kategorijo, saj jih do sedaj več kot deset tisoč ni bilo še nikoli.

Tabela nam pokaže, od kod vse so bili tuji obiskovalci muzeja.

TUJI GOSTJE

Avstrija ...........

3885

Avstrija ...........

3885

Nemčija ..........

. . . . 1982

Italija ............

. . .. 1831

Madžarska ........

..... 788

Hrvaška ..........

..... 464

ZDA .............

..... 431

Velika Britanija . . . .

..... 389

Francija ..........

..... 342

Nizozemska .......

..... 250

Belgija ...........

..... 244

Poljska ...........

..... 207

Romunija .........

..... 145

Ruska fed.........

..... 133

Avstralija .........

..... 104

Sledijo: Češka (94), ZR Jugoslavija (88), Izrael (80), Švica (71), Norveška (68), Kanada (66), Litva (62), Švedska (58), Španija (56), Danska (52), Malta (46), Japonska (31), Slonokoščena obala (31), Finska (30), Slo

vaška (27), Irska (17), Kitajska (17), Portugalska (15), Makedonija (12), Turčija (11), Estonija (10), Nova Zelandija (10), Grčija (9), Mehika (9), Mavri-cijus (8), Ukrajina (7), Federacija BiH in Luksemburg (5), Čile (4), Brazilija, Južnoafriška rep. in Peru (3), Argentina, Bolivija, Koreja, Sudan, Urugvaj in Venezuela (2) ter Aruba, Bolgarija, Indija in Malezija (1). Skupaj torej 12.219 tujcev.

Paradni konj ptujskega muzeja so seveda zbirke na gradu, ki jih je obiskalo v lanskem letu 44.616 obiskovalcev, v zbirkah nekdanjega dominikanskega samostana jih je bilo 2086, v mi-trejih 1852, Miheličevi galeriji 3077 in v etnološki zbirki v Veliki Nedelji 3120. Obiskovalcev pedagoških programov, ki jih ni mogoče prišteti h katerikoli zbirki. je bilo 2397.

Zanimivi sta kategoriji skupinskih vstopnic za tiste, ki si želijo ogledati muzej v celoti ali vsaj njegov ptujski del. Tako je skupinsko vstopnico I. kupilo 723 obiskovalcev, skupinsko vstopnico II. pa 13. Skupaj je bilo torej obiskovalcev zbirk in razstav 57.884, razne prireditve v muzeju (otvoritve, predavanja, koncerte, muzejske vikende ... ) pa je obiskalo 3700 ljudi, kar je za 350 več kot v letu 2000.

Številke kažejo, da smo v muzeju lahko upravičeno zadovoljni z obiskom, še bolj pa bomo verjetno takrat, ko se bo v "pogon" vrnila naša najlepša dvorana, viteška, ki je trenutno v procesu prenove, in ko bodo postopoma začele nastajati nove arheološke zbirke v nekdanjem dominikanskem samostanu, ki bodo pritegnile nove obiskovalce.

Martin Steiner

... PA BREZ ZAMERE

Pust, d.o.o.

MODIFIKACIJA NEKEGA LIKA

Pust krivih ust. Bejži zima, ko-rant gre. In tako dalje. Bliža se pustni čas oziroma, pravilneje rečeno, nahajamo se že spet na začetku pusta. Ki naj bi bil čas norčij, zabave in žuriranja. Pa je bil vedno le to? Verjetno ne. Oziroma prav gotovo ne. Če je verjeti raznoraznim strokovnjakom, ima ta naš praznik (in to zagotovo je praznik, zraven, seveda, martinovega, saj sta to verjetno edina dva dni v letu, ko se, čeprav ne po črki pisanega zakona, službovanje v mestu zaposlenega naroda konča okoli poldneva, če ne že prej) korenine že v času, ko so naši predniki tacali po svetu in zganjali takšne norčije, da so si prislužili izraz pogani. Kaj točno so oni želeli s fa-šenkom doseči, verjetno ne bomo stoodstotno nikoli vedeli, vendar pa je menda obče sprejeto mnenje, da so hoteli s tem ali pozdraviti pomlad ali pa še prej nagnati zimo.

Kar je, če dobro pomislite, precej logično. Verjetno je našim poganskim prednikom v tistih časih zima tak čas že pošteno presedala in šla na živce, pa so se v svoji naivnosti odločili, da jo preženejo. In ker so pač iz nekega čudnega razloga mislili, da se zima po nekem čudnem naključju boji razgrajačev, ki skačejo okoli opasani z zvonci in ovčjim kožuhom, v rokah pa mahajo s palico, na kateri se diči mrtev jež, so pač potem s svojo preprosto in še neomadeže-vano pametjo tudi de facto skakali, noreli ter se na splošno okoli takega časa podili naokrog, ovešeni z mrtvimi ovcami, ježi ter precej težkim opasačem zvoncev okoli pasu. Vprašanje sicer je, ali je vse skupaj kaj pomagalo, ampak menda pa je v njihovih očeh celotna zadeva vseeno morala imeti nek učinek, saj se je ta navada, da okoli takega časa kar precejšen del prebivalstva skače naokrog ovešen s prej naštetima živalma ter nekaj kilami pleha, ohranila do dandanes. Vseeno pa je veliko vprašanje (ter verjetno tudi precej utemeljeno), ali ima vsa ta zadeva tudi danes še enak pomen in namen, zaradi katerega so jo pred ne vem koliko leti vpeljali naši poganski predniki. Na mestu je torej vprašanje, kako stvari stojijo danes.

Ali torej še danes razmišljamo enako kot naši predniki, ali še danes verjamemo, da lahko zimo odženemo, če tu in tam malce po-skačemo naokoli, opravljeni v ovčje kožuhe, mrtve ježe in z nekaj kilami plehovja okoli pasu? Ha, težko vprašanje. Pravzaprav da in ne. Po eni strani razmišljamo še točno tako kot naši prapra ... pradedki, saj nam zima (vsaj večini) ni kaj prida všeč, kakor tudi ni bila kaj prida všeč našim pra-pra ... pradedkom (saj si drugače ne bi izmislili na prvi pogled zelo smešnega opletanja s palicami, na katerih so bili pripopani mrtvi ježi, pa tudi ovčje kože si ne bi naveša-li okoli trupelc, prav tako tudi ne

zvonovja okoli pasu, ne?). Po drugi strani pa se je marsikaj spremenilo. In to precej. Pravzaprav je edina stvar, ki nas v tem pogledu še veže na naše prednike, prav ta, hm, kako bi rekli, antipatija do zime, ki je prisotna pri velikem delu naših sokrajanov. Vse drugo pa je pravzaprav drugačno oziroma se je spremenilo.

Če se z našimi predniki strinjamo, da zima ni najbolj gostoljuben letni čas, pa vsekakor več ne razmišljamo (vsaj ne večinoma), da bi jo pregnali ali odgnali s kakšnimi takšnimi heci, kot je hrupno norenje vse naokoli. Ne, korant je doživel kar precejšnjo modifikacijo. Glede vseh podrobnosti vas, kar se tega tiče, lahko najbolje poučijo kakšni etnologi ali podobno modrijani, ni pa nujno biti prav velik strokovnjak, da človek vidi, da so se stvari spremenile. Naši predniki si na primer zagotovo niso mislili, da bodo njihovi potomci iz te njihove domislice nekoč tudi kovali dobiček. Če pa že ne dobička, pa vsaj uporabljali to domislico v ekonomsko-propagandne namene. Prav gotovo si niso predstavljali, da bo okoli te domislice nekoč skoncentrirana celotna pustna čaga. In zagotovo jim ni prišlo niti na misel, da bodo nekoč njihovi potomci v takšni opravi skakali naokoli tudi med celotnim letom, recimo na kakšnih tekmah za svetovni pokal (no, roko na srce, ni se jim sanjalo tudi, kaj svetovni pokal sploh je, mar ne?).

Lahko pa vendarle domnevamo, da pa morda vseeno obstaja še ena podobnost med sedanjimi rajači ter njihovimi predniki. Splošno znano dejstvo je, da se ga po pravilu mora vsak koliko toliko sposoben korant vsakič, ko nase nadene celotno opravo, hm, recimo temu, malo nacukati. Argument za to je ponavadi tak, da se kot glavni razlog za zalivanje organizma z alkoholom navaja, da je v korantiji peklensko vroče. No, to je prav gotovo res, ali pa je zato potrebno tankati na galone špricarjev, pa je že drugo vprašanje. Ampak ne glede na to, katero stran pri tem zagovarjate, pa je treba priznati, da so se po vsej verjetnosti tudi naši predniki v svoji opravi kre-pčali na podoben način ter s podobnimi substancami, kot je to v navadi še dandanes. Tako da lahko s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je, glede na rečeno, poglavitna razlika med sedaj in prej v tem, da se je celotna zadeva malce skomercializirala. Kar niti ni nujno čisto slabo.

Kakorkoli torej že gledate na korantijo in nasploh na pustni čas, pa na povorko in na karnevalski šotor, treba je priznati, da v vsem skupaj verjetno res tiči nekaj tradicije in izročila. Veliko vprašanje pa je, kako to tradicijo zapakiramo in v kolikšni meri ohranja svoj pristen, nepopačen pomen.

Gregor Alič

Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADiOTEDNiK, d.o.o,, iiADiOTEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2S50 Ptii tel.: 02/749^10,

PO NAŠIH KRAJIH

GRAJENA / 45 LET GASILSTVA

Ob jubileju visokotlaino vozilo

člani prostovoljnega gasilskega društva Grajena so se minulo soboto, 26. januarja, s {tevilnimi gosti zbrali v dvorani tamkaj{njega doma krajanov na 45. letni konferenci. Predsednik društva Janko Mesarec je aktivnosti gasilcev v minulem letu dobro ocenil in pri tem izpostavil velik uspeh njihove pionirske desetine, ki je na regijskem tekmovanju v Slovenski Bistrici osvojila prvo mesto in se uvrstila na letošnje državno tekmovanje.

Lansko leto so, kot je povedal predsednik Janko Mesarec, grajenski gasilci pričeli z obnovo paradnih oblek, nabavili so računalniško opremo in se uspešno lotili obnove gasilskega doma, v katerem od septembra gostijo dva razreda podružnične šole, v njem pa potekajo tudi vaje grajenskega pevskega zbora in verouk. Veliko truda so vložili v priprave na tretje tekmovanje pionirjev in mladine za prehodni pokal Grajene, nabavili pa so tudi novo brizgalno ter nekaj gasilske opreme.

Med drugimi akcijami so sodelovali na prireditvi pred domom krajanov ob prazniku dela, v času kresovanj so opravljali požarna dežurstva, množično so sodelovali pri varovanju ceste na kolesarski dirki skozi Ptuj, na vurberškem festivalu in v farni cerkvi sv. Jurija v Ptuju. Zavetnik gasilcev jih je popeljal tudi na Florijanovo mašo v Koreni in na Ptuju, sodelovali pa so tudi na delovni akciji. Poleg izobraževanja in učenja gasilskih veščin so izvedli operativni pregled znanja, udeležili so se dneva gasilca v Gerečji vasi in vaje območnega poveljstva v Kicarju, ob mesecu požarne

varnosti pa tudi sami uspešno izvedli gasilsko vajo.

Ob drugih aktivnostih je Janko Mesarec posebej pohvalil sodelovanje z Območno gasilsko zvezo Ptuj ter sosednjimi gasilskimi in drugimi društvi na tem območju.

Poveljnik društva Peter Vam-berger je v operativnem poročilu izpostavil veliko skrb za izobraževanje gasilcev in častnikov ter pohvalil mentorja mladincev Branka Mlakarja. Uspešno preventivno delo pa je zagotovo pripomoglo k temu, da so v minulem letu na območju PGD Grajena imeli le dva požara. Sicer pa so v te in druge akcije vložili več kot 1600 prostovoljnih delovnih ur.

Zanimiv podatek, ki priča o obsegu aktivnosti članov PGD Grajena, je primaknil blagajnik Janez Kokol, ki svoje delo opravlja že 38 let in je tako kot tajnica Marica Mlakar in drugi gasilci vesel, da so imeli v lanskem letu dobrih 3,8 milijona tolarjev prihodkov.

Ob 45-letnem jubileju je gra-jenskim gasilcem čestital podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker, ki je ugotovil, da so v Grajeni našli odgovor na vpraša-

nje, kako doseči, da bo gasilstvo na Slovenskem še uspešnejše. Čestitkam ob jubileju so se pridružili tudi predstavniki domačega športnega društva, društva upokojencev in kulturnega društva Grajena. V imenu primestne četrti se je čestitkam in pohvalam pridružil še Janez Polanec, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Štefka Mlakar in ravnatelj podružnične šole na Grajeni Zlatko Jauševec.

Predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Franci Vogrinec je poudaril, da so le gasilci v vsakem trenutku, 24 ur na dan, pripravljeni svojo glavo nositi

v ognjeno nevarnost in to brezplačno. Poveljnik Občinskega poveljstva Branko Lah pa je gra-jenskim gasilcem obljubil dodatno finančno pomoč za udeležbo njihovih pionirjev na državnem tekmovanju, vsem članom pa sporočil, da bodo za njihovo društvo letos s skupnimi močmi izvedli akcijo za nakup avtomobilske cisterne na visoki tlak.

Poleg predstavnikov okoliških gasilskih društev je bila še posebej prisrčna čestitka predstavnika pobratenega PGD iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.

Med letošnjimi aktivnostmi so se dogovorili, da bodo izvedli 4.

pionirsko mladinsko tekmovanje za pokal Grajene, lotili se bodo obnove gasilskega doma in asfaltiranja ploščadi pred njim, začeli bodo akcijo za nabavo novega visokotlačnega vozila, med letom pa se bodo pripravljali tudi za udeležbo pionirjev na državnem gasilskem tekmovanju.

Za delegata na letni konferenci Območne gasilske zveze Ptuj so imenovali predsednika Janka Mesarca, v gasilske vrste so sprejeli novo članico Emanuelo Čeh, ob koncu pa so najzaslužnejšim izročili priznanja in gasilska odlikovanja. Za 40-letno delovanje v gasilstvu so priznanja prejeli Roman Planec, Marjan Horvat in Cilka Bračko, posebno plaketo gasilske zveze Slovenije pa sta prejela gasilska veterana Katica Šmigoc in Leopold Bezjak.

M. Ozmec

Pionirke in pionirje PGD Grajeno so posedli no častno mesto sredi dvorane. Foto: M. Ozmec

Predsednik dru{tva Janko Mesarec (stoji) je med lanskimi aktivnostmi posebej izpostavil velik uspeh pionirske desetine

VIDEM / DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE PO PRVEM LETU DELOVANJA

Projekti za lepše otroštvo

35 PROSTOVOLJCEV OPRAVILO 850 UR PROSTOVOLJNEGA DELA

Društvo prijateljev mladine iz Vidma je leto dni po svoji ustanovitvi pregledalo enoletno delo in oblikovalo program za leto 2002.

Predsednica društva Marija Černila je v poročilu o delu društva pohvalila delo prostovoljcev pri vseh projektih, saj so skupaj opravili 850 ur prostovoljnega dela, kar je za začetek več kot izreden uspeh. Zadnja pri-

CIRKULANE / PRED PREMIERO

Znova sreianje z Nušitem

Potem ko so z ekskurzijo po vzhodni Sloveniji sredi junija tudi uradno končali uspešno lansko sezono, so člani dramske sekcije KPD Frančka Kozela Cirkulane takoj začeli razmišljati o novih izzivih. V začetku novembra, ko je bila glavnina jesenskih opravil že pod streho in so dolgi večeri kar klicali po prijetnem druženju, so pričeli bralne vaje, po novem letu pa so se preselili na oder.

Letošnje delo so izbrali po posvetu z režiserjem Lojzetom Matjašičem. Ko so pred desetletjem pričeli sodelovanje z njim, so kot prvo predstavo pripravili Nušičevega Doktorja, v drugi polovici devetdesetih let je dve sezoni na odru "kraljevala" njegova Gospa ministrica, zato ni presenečenje, da so ob desetletnici sodelovanja znova posegli po Nušiču. Delo Vsi, ki smo ga imeli radi (Žalujoči ostali) je kot

vsa Nušičeva dela vedno znova aktualno, čeprav morda malce manj poznano in na amaterskih odrih redkeje uprizarjamo. Toda v času, ko se v ospredje postavljajo zgolj ali predvsem materialne dobrine, ko je pomembneje imeti kot biti, ko so medčloveški odnosi v krizi, nam liki na odru karikirano kažejo, kam nas takšno hlepenje lahko pripelje.

Gre v prvi vrsti za situacijsko komedijo v kateri pa ne manj-

ka duhovitih dialogov. Čeprav je Nušič delo napisal že pred več kot sto letih, pa bi se lahko dogajalo tudi danes.

Igralski ansambel je letos nekoliko manjši kot preteklo leto - v primerjavi z lansko sezono je mogoče opaziti le dva nova obraza. Gre za igralca, ki sta na cirkulanskem odru v minulih letih že navduševala in gotovo tudi tokrat ne bosta razočarala. Sicer pa se bodo gledalci o tem lahko prepričali na premieri v soboto, 2. februarja, ob 18.00 uri v večnamenski dvorani v Cir-kulanah. V prihodnjih tednih pa bodo Cirkulančani gostovali po sosednjih odrih.

Mateja Muršec

reditev, ki jo je DPM Videm pripravilo v lanskem letu v okviru novoletnega praznovanja za otroke, je bila Cuker-jama, jama bonbonov, pravljic, iger in presenečenj. Prireditev je potekala od 17. do 21. decembra vsak večer. Skupno jo je obiskalo okrog 1000 otrok od blizu in daleč, ki so si po končanem programu z bonboni napolnili žepe in si izbrali igračo. Otroci so uživali, starši pa so tako ves teden posvetili otrokom, saj so jih vsak večer pripeljali na prireditev, ki je ni kazalo zamuditi. Brez donatorjev in finančne pomoči Občine Videm bi društvo težko

tako uspešno opravilo svoje enoletno delovanje.

Za leto 2002 so prostovoljci DPM Videm začrtali nove projekte za lepše otroštvo. Zapisali so jih v program dela, ki ga bodo pričeli uresničevati že v februarju, ko sta najprej na vrsti strokovna raziskava z naslovom Revščina med nami in Valentinov ples za mlade.

Člani Društva prijateljev mladine Videm se vsem, ki so kakor koli pomagali obogatiti prosti čas mladih, zahvaljujejo za sodelovanje. Prepričani so, da so s svojim delom upravičili obstoj društva, si pridobili simpatije otrok in odraslih ter tistih, ki jih bodo še naprej materialno podpirali.

Manja Vinko

Utrinek iz projekta DPM Videm Cuker-jama

Oétoéiaitqm

DESTRNIK /

proslava ob kulturnem prazniku

V občini Destrnik bodo bližnji kulturni praznik proslavili že jutri, v petek, 1. februarja. S proslavo, ki bo jutri ob 17. uri v telovadnici OŠ, bodo počastili spomin na rojaka dr. Matijo Murko, pripravljata pa jo občina in osnovna šola Destrni k-Trnovs ka vas-Vitomarc i. Po pozdravnem nagovoru govoru župana Franca Pukšiča bo zbrane nagovorila prorektorica univerze v Mariboru dr. Zinka Zorko, življenje in delo vidnega slovenskega jezikoslovca, rojaka dr. Matije Murka pa naj bi v nadaljevanju slovesnosti predstavili dr. Bruno Hartman, dr. Jože Lipnik, dr. Marija Stanonik in mag. Blanka Bošnjak. Kulturno-umetniški program bodo izvajali učenci iz osnovnih šol Markovci, Olga Me-glič, Podlehnik, Cirkovce, Go-rišnica, Destrnik ter ptujskega dijaškega doma.

ak

MARIBOR / literarna delavnica "seansa"

1. februarja se bo v v galeriji Media Nox pričela literarna delavnica Seansa, namenjena pišočim in tistim, ki jih zanima ustvarjalni proces pisanja. Zasnovana je iz treh sklopov po dva dni. Skozi sproščen dialog bodo udeleženci odpirali in poskušali tudi odgovarjati na vprašanja, povezana s pisanjem literature in njeno recepcijo. Ob tem bodo poskušali izsledke pogovorov vključiti v lastni ustvarjalni proces. Vodja delavnice je Aleš Šteger.

MARIBOR /

underground festival 2002

MKC Maribor vabi mlade, neuveljavljene glasbene skupine iz SV Slovenije, da se prijavijo za nastop na tradicionalnem MKC Underground festivalu 2002, ki bo potekal v Mariboru konec maja. Dobrodošle so glasbene zvrsti s področja rocka, garažnega rock'n'rolla, punka, HC, rapa, skaja ... Prijavi naj skupine priložijo demo posnetek (tehnična kvaliteta posnetka ni pomembna), življenjepis skupine, besedila in naslove članov skupine, prijave pa naj pošljejo na naslov: MKC Maribor, Ljubljanska 4, 2000 Maribor, do 15. 4.

OTOČEC /

2. slovenski

^nogradnlsko-^narski

kongres

V športni dvorani hotelov Oto-čec se je danes pričel 2. slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Udeležuje se ga blizu 300 udeležencev. Otočec jih bo gostil tri dni, moto tokratnega kongresa v organizaciji slovenskih vinogradnikov in vinarjev pa je Vinogradi in vina za tretje tisočletje. Kongres zajema tri osnovne sklope: vinogradništvo, vinarstvo ter ekonomiko in trženje, z referati pa se bodo ob domačih predstavili še predavatelji iz Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Hrvaške in Makedonije. V času kongresa, katerega ciljna javnost naj bi bili po navedbah Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije vinogradniki, vinarji, strokovna in poslovna javnost ter predstavniki javnega in političnega življenja, bo potekala komercialna predstavitev dobaviteljev opreme in materialov za vinogradništvo in vinarstvo ter slovenskih vin.

ak

PO NAŠIH KRAJIH

SPUHLJA / PUST JE PRED VRATI

Sejem korantove opreme

Da je pust pred vrati, priča tudi tradicionalni sejem ko-rantij in korantove opreme, ki so ga minuli konec tedna pripravili člani kulturnega dru{tva folklornih dejavnosti Korant v Spuhlji.

Brez posebnega pompa so ga odprli v soboto, 26. januarja, v dvorani gasilskega doma v Spuhlji, prodajo in nakup rabljene koran-tove opreme pa sklenili naslednji dan popoldne. Izvedeli smo, da je tudi tokrat svoje lastnike zamenjalo nekaj deset korantij, povpre-~na cena rabljenih korantij brez zvoncev pa je bila od 15 do 50 tiso~ tolarjev, odvisno od velikosti, starosti in ohranjenosti.

-OM

Svoje lastnike je izmenjalo nekaj deset korantij. Foto: M. Ozmec

MARKOVCI / PRVA LETOŠNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA

O gradnji korane v Bukovcih prihodnja

Svetniki občine Markovci so na prvi leto{nji seji v četrtek, 24. januarja, sklepali o kar 12 to~kah dnevnega reda. TTi dokaj pomembne razprave in odločanja so zaradi nejasnosti in nesoglasja preložili na eno naslednjih sej. Najbolj vroča je bila zagotovo razprava o investicijskem programu za gradnjo va{ke dvorane v Bukovcih, kjer so se mnenja svetnikov zelo razhajala.

Po razmeroma zajetnem sklopu pobud in vpra{anj so po kraj{i razpravi sprejeli odlok o komunalnih taksah, ki dolo~a vrste in vi{ino komunalnih taks na ob-mo~ju ob~ine Markovci. Gre za reklamne objekte, napise, objave in razglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali druga~e ozna~eni na javnih mestih, pa tudi za uporabo javnega prostora za druge za~a-sne namene, kot so recimo postavljanje kioskov, stojnic, naprav za zabavo, opravljanje trgovske, gostinske in druge gospodarske dejavnosti. Takso bodo dolo~ali v to~kah; njena vi{ina je glede na predmete ali storitve dolo~e-na v posebnem tarifnem delu, lahko pa je dnevna ali letna. Pobiral jo bo režijski obrat ob~in-ske uprave, izterjevala pa dav~na uprava. Tako bo recimo za enostranski jumbo plakat, velik 12 m2, potrebno pla~ati letno takso 70 to~k, za uporabo javnega prostora za postavitev stojnice ali kioska do 5 m2 zavzete povr{ine 5 to~k, medtem ko bo taksa za 5 do 10 kvadratnih metrov povr{i-ne 15 to~k.

Po kraj{i obrazložitvi Janeza Merca, tehni~nega vodje podjetja Čisto mesto, so se svetniki strinjali z okoli 10-odstotnim povi-{anjem cen za odvoz odpadkov, tako da bo nova cena z davkom okoli 2.528 tolarjev. Za baliranje, predelavo in odstranjevanje sekundarnih odpadkov so stro{ki vi{ji za 5,92 odstotka, za 12,84 odstotka pa se bodo pove~ali tudi

RADIOPTUJ

9.8'98.Z>I04,3mhz

stro{ki investicij, ki so namenjene gradnji novega centra za ravnanje z odpadki.

Ko so razpravljali o združevanju finan~nih sredstev za realizacijo regionalnega projekta s Komunalnim podjetjem Ptuj (pogodba o za{~iti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja) so po kraj{i razpravi sklenili, da bodo zaradi nekaterih ne-janosti dokon~no mnenje o tem povedali kdaj drugi~. Do takrat želijo od predlagateljev ve~ podrobnosti in natan~no analizo vloženih ter porabljenih sredstev za te namene. Sli{ali smo predlog Komunalnega podjetja Ptuj, da naj bi s podpisom krovne pogodbe vsaka od ob~in na obmo-~ju Dravskega in Ptujskega polja združevala v te namene po 10 milijonov, delež mestne ob~ine Ptuj pa naj bi bil 30 milijonov tolarjev. Poleg MO Ptuj naj bi bile podpisnice krovne pogodbe {e ob~i-ne Kidri~evo, Hajdina, Videm, Dornava, Gori{nica in Markovci. Markovske svetnike je zanimalo, kak{en je klju~ financiranja za posamezno ob~ino. Na~eloma sicer niso bili proti pristopu v konzorcij ob~in za za{~ito podtalnice, vendar so pripravljeni pla~evati le delež za dejansko opravljeno delo na svojem obmo~ju.

Precej vro~e je postalo ob obravnavi investicijskega programa za gradnjo va{ke ve~namenske dvorane v Bukovcih, kjer so se mnenja svetnikov zelo razhajala, zato so se odlo~ili, da bodo za-

Družba za časopisno In radijsko danost RADIO-TEDNII^ d.o.o, RADIO-TEDNIK 02/74M4^7, faks: 02/74M+35, elektronska poŠta-. r»8bl " —

>TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S250 Ptuj, tel.: 08/749^10,

:----

Wlarkuq ^odle-TžišliZHifr

radi nekaterih nejasnosti o tem odločali drugič, županu Francu Kekcu pa so naložili, da čimprej predloži variantni predlog o omenjenem investicijskem programu. Naj spomnimo, da so na decembrski izredni seji po dveh prekinitvah zaradi strankarskega usklajevanja o dveh varintah, ki so ju prejeli na mizo šele na seji -šlo je za odločitev, ali bodo gradili večnamensko dvorano v Mar-kovcih ali Bukovcih ali v obeh krajih - svetniki soglašali s predlogom župana, dopolnjenim s predlogom ene od poslanskih skupin, ki je po sistemu volk sit in koza cela zagotavljala priče-tek gradnje obeh dvoran. Na isti seji smo tudi slišali, da naj bi večnamenska športna dvorana v Markovcih veljala z opremo vred okoli 310 milijonov in da naj bi bila velika 960 kvadratnih metrov. Vaška večnamenska dvorana v Bukovcih pa naj bi bila za dobro polovico majnša, saj naj bi bila velika le 400 kvadratnih metrov, pa tudi veljala naj bi več kot polovico manj, saj naj bi z opremo vred odšteli zanjo le okoli 135 milijonov. A kot kaže razprava svetnikov s prve letošnje seje, ne bo povsem tako.

Sicer pa so se v nadaljevanju prve letošnje seje svetniki občine Markovci strinjali s predlagano višino cene parcel v obrtni coni Novi Jork, ki naj bi po sedanjih izračunih veljala okoli 6,15 evra po kvadratnem metru. Soglašali so tudi s predlogom, da se pristopi k prodaji stanovanj v bloku Markovci 33 ter k prodaji 22.174 delnic Cestnega podjetja Ptuj, katerih imetnik je MO Ptuj in imajo nominalno vrednost 1.000, prodajno pa 1.420 tolarjev.

O delni povrnitvi stroškov za gradnjo kanalizacije v obrtni coni bodo sklepali drugič, soglašali pa so o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti Ptuj. Ob koncu so se seznanili še z vlogo Ivanke in Martina Žurana iz Markov-cev 40, ki se pritožujeta zaradi predvidene lokacije večnamenske dvorane v Markovcih. Ta naj bi bila predvidena preblizu njune stanovanjske hiše, kar naj bi bilo zanju preveč moteče.

M. Ozmec

PTUJ, KIDRIČEVO / VELIKO OBČANOV

* v v

NE PLAČUJE STROŠKOV OGREVANJA

Za tri mesece dolgov!

Tudi v leto{nji kurilni sezoni imajo v ptujskem Komunalnem podjetju velike težave zaradi neplačevanja stro{kov ogrevanja. Največji problemi so v večstanovanjskih objektih z daljinskim ogrevanjem na Ptuju in v Kidričevem. Iz naslova ogrevanja naj bi v mestni občini v leto{nji kurilni sezoni pridobili 284 milijonov tolarjev, v Kidričevem pa dobrih 58. Skupne terjatve v tem trenutku zna{ajo kar 116 milijonov tolarjev, kar je tri mesečne realizacije, od tega je v postopku tožb za 53 milijonov terjatev (terjatve nad 60 dni).

V Kidričevem večina porabnikov plačuje ogrevanje po dejanski porabi, na Ptuju pa v letošnjem letu še plačujejo po kvadratnem mestru stanovanjske površine. Odlok o prehodu na plačevanje po dejansko porabljeni energiji je bil sprejet lani novembra.

Nedisciplina pri plačevanju stroškov ogrevanja povzroča omunal-nemu podjetju Ptuj po besedah direktorja Jožeta Cvetka dodatne težave. Narašča nelikvidnost, povečujejo se stroški financiranja, podjetje mora uporabljati za nabavo energentov druga sredstva, s

tem pa ogroža normalno poslovanje. Dobavitelj plina grozi, da bo v primeru zamude pri plačilu ustavil dobavo, do tega pa ne sme priti zaradi ostalih 40 odstotkov porabnikov, ki pa svoje obveznosti plačujejo redno, poudarja direktor. Če se bo neplačevanje nadaljevalo, se bodo morali odločati tudi za skrajni ukrep - izklapljanje. Porabniki s tem, ko neplačujejo, tudi sebi povečujejo stroške.

Če so razlogi za neplačevanje socialni, potem to skušajo reševati skupaj z obema občinama in Centrom za socialno delo. V ve-

čini pa ne gre za socialne probleme, zato v podjetju pričakujejo, da bodo porabniki svoje obveznosti v bodoče v roku poravnavali.

"Trdimo, da smo svoje delo opravili kvalitetno, zato smo upravičeni do plačila storitev. Število reklamacij je bistveno nižje predvsem zaradi daljinskega krmiljenja sistema, ki ga imamo vpeljanega. Poleg opominov, ki jih pošiljamo sproti, bomo zamudnikom pričeli pošiljati tudi opomine pred tožbo, na vse vhode v objekte pa bomo nalepili sezname dolžnikov, če naši predhodni ukrepi ne bodo dali rezultatov. To smo navsezadnje dolžni narediti že zaradi tistih, ki svoje obveznosti poravnavajo v roku. V letošnji kurilni sezoni so naše težave še toliko večje, ker se je zaradi nizkih temperatur poraba energentov povečala za 40 odstotkov, prav tako tudi drugi stroški," je še povedal direktor KP Ptuj Jože Cvetko.

MG

TINJE / 120 LET ORGANIZIRANEGA ŠOLSTVA

[ola je kraju potrebna!

Kljub "samo" stodvajsetletnici organiziranega {olstva v Tinju na Pohorju, je zgodovina {ole nadvse bogata in pisana, kar so lepo prikazali tako učenci {ole kot vsi drugi na svečanosti v počastitev jubileja {ole.

Rdeč nagelj v spomin na praznik ter pesem o tinjski fari, ki jo je zapel moški pevski zbor KUD Oton Župančič Tinje pod vodstvom Mladena Ravnikarja, je bil prijeten uvod v praznovanje. Udeležili so se ga številni učitelji, ki so tam poučevali, pa tudi sedanji in seveda številni učenci šole. O zgodovini šole je govoril Janko Kovačič, ravnatelj šole, ki je poimenovana po partizanski bolnišnici Jesen. Omenil je, da pri pregledu zgodovine osnovnega šolstva na Slovenskem do konca 18. stoletja ni zaslediti, da bi bilo na Tinju otrokom omogočeno šolanje v kraju. To se pojavi šele 1838. leta, ko je tu pričela delati začetna nedeljska šola. Z uvedbo zakona o šolstvu iz leta 1869 pa so bili postavljeni temelji tudi za razvoj osnovne šole na Tinju. Zadovoljitev zakonskih

predpisov je bila uresničena s pridobitvijo novega šolskega poslopja 1882. leta. Pouk je več kot sto let potekal v zgradbi, ki kmalu ni bila več primerna za to. Socialni položaj otrok in njihovih staršev je bil slab, kar je še dodatno oteževalo delo. Kljub temu so se učitelji trudili za kvalitetni pouk. Številne generacije mladih so si pridobile temeljno znanje in s tem so jim bila odprta vrata za nadaljnje šolanje. Učitelji so bili ob svojem pedagoškem delu mnogokrat še pobudniki in organizatorji splošnega gospodarskega in kulturnega napredka kraja. Omeniti moramo Ivana Tomažiča, ki je poučeval in deloval polnih 43 let in s tem dal velik prispevek k vzgoji in izobraževanju otrok ter splošnemu kulturnemu napredku kraja, in njegovega sina Jožeta To-mažiča, pohorskega pravljičarja.

Problem v novejšem času je razmeroma majhno število otrok. Po 1990. letu je povprečno število otrok v oddelku padlo pod 15, v letu 2001 je bilo povprečje 11 otrok. Zaradi spremenjenih normativov in standardov v letu 1997 na šoli ni bilo kombiniranih oddelkov.

Pri krajanih se je vse bolj utrjevala zavest o potrebnosti in pomembnosti šole, ki mora otrokom nuditi najboljše pogoje izobraževanja. To se je še posebej pokazalo v novejšem času, ko so vztrajali pri zahtevi po gradnji nove šole in žrtvovali veliko ur svojega prostega časa, denarja in drugih sreds-tvev pri gradnji doma krajanov in gasilcev, kjer je tudi šolska telovadnica, in pri preureditvi podstrešja šole v učilnice.

"Ne pretiravamo, če rečemo, da smo zaposleni ponosni, ker lahko delujemo v takšnem okolju kot je Tinje," je sklenil svoj nagovor ob počastitvi 120-letnega jubileja ravnatelj Janko Kovačič.

Vida Topolo^ec

MARKOVCI / LETNA KONFERENCA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA

Brez čebel ne gre

čebelarsko dru{tvo Markovci je v petek, 11. januarja, pripravilo svojo redno letno konferenco. Poleg članov in sim-patizerjev so se je udeležili tudi Ivan Vojsk, predsednik Zveze čebelarskih dru{tev Ptuj, Franc Kostanjevec, podžupan občine Markovci, ter predstavniki čebelarskih dru{tev iz Gori{nice in Dornave.

Predsednik dru{tva Marjan Milo{i~ je med drugim povedal, da je ob~ina dru{tvu v tem letu dodelila dru{tveni prostor, a ga morajo {e opremiti. Iz dru{tve-ne blagajne so kupili tudi nekaj panjev ter jih razdelili med tiste ~lane, ki jih potrebujejo. Veliko pozornosti in dela pa je v preteklem letu zahtevalo zdravljenje ~ebel. Dru{tvo je ~lanom v tem primeru pomagalo z nakupi zdravil in strokovnim svetovanjem Vide Lešnik, doktorice veterine.

"Velik problem letošnje sezone je povzročal čebelji zajedalec va-roza, grozila pa nam je tudi okužba s hudo gnilobo. S pomočjo Vide Lešnik, ki se posebej ukvarja s čebelami, smo gnilobo uspeli zatreti, na to temo pa smo z njenim sodelovanjem pripravili tudi predavanje. Sicer pa se naše društvo udeležuje tudi drugih predavanj in srečanj," je še dodal.

Milošič je poudaril, da bo društvo v letu 2002 ponovno posvečalo posebno pozornost zdravljenju čebel in nakupu zdravil ter panjev, udeležili pa se bodo tudi 25.

srečanja čebelarjev v Celju. Društvo si med drugim prizadeva določiti tudi datum začetka svojega delovanja, ki naj bi po nekaterih podatkih bilo leta 1935. V okviru občinskega praznika bodo poskušali organizirati razstavo, prizadevali pa si bodo tudi najti primeren prostor za postavitev "občinskega čebelnjaka".

Čebelarje je v imenu občine Markovci pozdravil Franc Kostanjevec; dejal je, da čebelarji v občini opravljajo pomembno delo. Svetoval jim je, naj se prijavijo na različne razpise in dotacije ter se tesneje povežejo z občino. Na tak način bi lahko v svojo blagajno dodali kakšen tolar in hitreje uspeli opremiti društvene prostore.

Mojca Zemljarič

ORMOŠKE NOVICE

SPORI / CETRTFINALNI ROKOMETNI TURNIR

v

ZA DRŽAVNO PRVENSTVO

Ormoški gimnazijci prvi

Gimnazija Ormož je po četrfinalnem nogometnem turnirju organizirala še četrfinalni rokometni turnir za državno prvenstvo dijakov srednjih šol. Poleg domače ekipe so sodelovale še ekipe Gimnazije Murska Sobota, Srednje gradbene šole Maribor in Srednje živilske šole Maribor.

Domačini so najprej premagali gradbince iz Maribora z rezultatom 13:9, nato še v odločilnem srečanju ekipo Gimnazije Murska Sobota 23:11. Srečanje med Srednjo gradbeno šolo Maribor in Srednjo živilsko šolo Maribor je odločalo o drugem potniku v polfinale državnega prvenstva v rokometu za dijake

srednjih šol. Zmaga in uvrstitev na polfinalni turnir je pripadla Srednji gradbeni šoli Maribor, ki je premagala Srednjo živilsko šolo Maribor z rezultatom 18:12.

Za ormoške gimnazijce, ki jih je vodil Vlado Hebar, so nastopili: Marko Bezjak, Borut Zi-daric, David Sok, Bojan Lah,

Zoran Mihoric, Jernej Zorec, Jernej Jurcec, Uroš Ozmec, Samo Perger, Tomaž Zadravec, Iztok Korpar, Igor Kokot, David Cvetko, Dejan Lukacek, Nino Milicic.

Rezultati turnirja: Gimnazija Ormož — Srednja gradbena šola Maribor 13:9, Gimnazija Murska Sobota — Srednja živilska šola Maribor 13:14, Gimnazija Ormož — Gimnazija Murska Sobota 23:11, Srednja gradbena šola Maribor — Srednja živilska šola Maribor 18:12.

Uroš Krstić

MIKLAVŽ / OBCNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC

Nazdravili novim uspehom

Minulo nedeljo je pri Miklavžu pri Ormožu poteka! redni občni zbor Društva vinogradnikov Ijutomersko-Ormoških goric Jeruzalem. Kot je v vabilu zapisala Lidija Ru{ka, predsednica dru{tva, je bil ob~ni zbor namenjen tudi veselemu druženju in predvsem trku s kozarci in žlahtnim vincem za prihajajo~o letino.

Člani društva so prisluhnili porocilom ter nato razpravljali

o njih. Ob koncu so govorili o prihajajocem novem vinograd-

IVANJKOVCI / PESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE

"Pepek z brega" nasmejal gledalce

Minuli petek se je v dvorani kulturnega doma v Ivanj-kovcih predstavil prIeški ustvarjalec Roman Mari~. ObiskovaIci so si Iahko ogIedaIi zanimivo monokome-dijo Pepek z brega.

V Ivanjkovcih se je gledalcem tako predstavil odličen igralec, ki so mu obiskovalci z veseljem prisluhnili in se do solz nasmejali preprostemu cloveku in njegovim vsakodnevnim težavam, ki mu jih najveckrat povzroca njegova neizprosna žena. Omenjena predstava je bila tudi edina monokomedija, ki so jo strokovni ocenjevalci uvrstili na regijsko tekmovanje amaterskih gledaliških skupin.

Sicer pa so clani kulturnega društva Ivanjkovci zelo aktivni, saj nenehno pripravljajo koncerte in predstave, ki pritegnejo ljudi. Najveckrat se predstavijo domaci ustvarjalci in ucenci iz osnovne šole ter malcki iz ivanjkovskega vrtca. Pred nedavnim so clani Društva prijateljev mladine pripravili dobrodelni koncert ob božicu, nabrana sredstva pa darovali za otroke z njihovega obmocja. V Ivanjkovcih deluje tudi veliko glasbenikov, kulturnikov in pevcev, ki se vedno znova z veseljem predstavijo.

Mh

niškem letu in programu dela za leto 2002. Tudi letos bodo sodelovali pri raznih prireditvah v obcini, pripravljali predavanja in svetovanja za svoje clane. V zacetku marca bodo pripravili že 12. vinogradniški ples, sodelovali bodo tudi na ocenjevanju vina v Podgorcih, ki bo v aprilu, pripravili pa bodo tudi turnir mladega vina in strokovne ekskurzije v marcu in septembru.

Na zboru so zbrali tudi clana-rino za tekoce leto ter vpisal v društvoi nove clane.

Po uradnem delu so se zbrani vinogradniki in ljubitelji od-licne kapljice še poveselili na družabnem srecanju in nazdravili z vinsko kapljico. Ob hlad-nen prigrizku so pokramljali o tistem, kar jih najbolj povezuje in druži - o vinu in mnogih drugih aktualnih temah.

Zagotovo je tudi omenjeni obcni zbor še ena potrditev vec, da bo Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric tudi v prihodnje skrbelo za svoje clane in vse, ki radi nazdravijo z odlicno kapljico, ki je na tem koncu zagotovo ne manjka. Tako pa bo, ob pridnih rokah vinogradnikov, ki jim vinograd in vinska trta pomenita veliko, celo najvec, tudi v prihodnje.

Mh

SPOROČILO ZA JAVNOSI

V pomoć potrošnikom

Urad za varstvo potrošnikov je v preteklem letu na podlagi javnega razpisa sofinanciral svetovalno dejavnost za potrošnike, ki jo izvajajo nevladne potrošniške organizacije. Pri tem je podprl tako svetovanje na ravni države kot tudi svetovanje na lokalnem nivoju. V nekaterih, zahtevnejših, primerih se je v svetovalno dejavnost vključeval tudi urad sam ter o tem preko medijev obveščal potrošnike. Glede na to, da se v širši javnosti vloga urada kot državnega organa pogosto zamenjuje z vlogo nevladnih potrošniških organizacij, smo izdali posebno zloženko o uradu, katere namen je približati urad potrošnikom ter jih seznaniti z njegovimi nalogami ter pristojnostmi.

Da bi dvignili splošno raven potrošniške zavesti in poskrbeli za večjo obveščenost potrošnikov v Sloveniji, je urad na podlagi javnega razpisa sofinanciral več različnih projektov.

Najprej naj omenimo sofinanciranje revije za potrošnike VIP, ki jo izdaja Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Zaradi aktualnosti uvedbe enotne evropske valute je Urad sofinanciral tudi posebno prilogo na to temo v reviji VIP! Financiral je tudi koristne brošure in zgibanke, ki jih je pripravila omenjena potrošniška organizacija. Široko uporabnost ima brošura z naslovom "Kako in kam se pritožiti', ki daje potrošnikom osnovne napotke kje poiskati pomoč pri reševanju težav ter jih hkrati opozarja, na kaj je potrebno biti pozoren pri sklepanju pogodb. Za vse tiste, ki se odločajo za nakup avtomobila oz. drugega, tehnično zahtevnejšega blaga, bosta gotovo zanimivi brošuri z naslovom "Kupujete avto", ki vsebuje nasvete za fazo pred nakupom, ob nakupu ter po nakupu ter "Garancija za izdelek", ki vsebuje predstavitev pravic kupca, vsebino garancijskega lista, obveznosti garanta, roke za obvestilo o napaki in za grajanje napak, pravila o podaljšanju garancijskega roka, pravila o stroških popravil v garancijskem roku in rok za sodno uveljavljanje pravic kupca. Brošura opozarja tudi na novosti, ki jih na področju garancij predvideva nova zakonodaja.

Za tiste, ki nameravajo kupiti gospodinjske aparate bo dobrodošla zgibanka z naslovom Energijske nalepke, ki seznanja potrošnike, kako varčni so gospodinjski aparati in s katero bodo do sredine leta 2002 morali biti opremljeni gospodinjski stroji tudi v Sloveniji.

Brošura z naslovom Dogovor z obrtnikom bo gotovo v pomoč vsem tistim, ki nameravajo skleniti pogodbo z obrtnikom. Brošura vsebuje nasvete in pravila za čas pred sklenitvijo pogodbe v zvezi z izbiro ponudnika ter izdelavo predračuna, ob sklepanju pogodbe glede bistvenih sestavin pogodbe ter nasvete po končanem delu, povezane s prevzemom dela, grajanjem napak, rokom za uveljavljanje pravic naročnika in drugo.

Velja omeniti še brošuro Potrošnik in telefon, ki vsebuje predvsem pravila glede sklenitve naročniškega razmerja, glede zavrnitve priključitve s strani operaterja, opredeljuje, katere storitve mora zagotoviti operater, pravila o prenosljivosti telefonske številke, o objavi podatkov v telefonskem imeniku ter o določanju cen in o izdaji računa za telefonske storitve. V brošuri so bile upoštevane spremembe na področju telefonije, ki jih prinašajo novi predpisi na tem področju.

Ker smo potrošniki velikokrat tudi turisti, nam bo pred počitnicami prav prišla brošura z naslovom Turisti smo potrošniki, ki nas seznanja s pravili glede sklenitve pogodb, obveznostmi turistične agencije, obveznostmi potnika, pravili glede sprememb cen potovanja ter spremembe programa, o odpovedi potovanja s strani potnika in turistične agencije ter pravili glede pritožbe zaradi nekvalitetno opravljenih ali neopravljenih storitev. Brošura vsebuje tudi novosti na področju turističnih storitev, ki jih prinaša nova zakonodaja.

Urad je sofinanciral tudi projekt v zvezi z varovalnimi živili Varuje zdravje Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Gensko spremenjeni organizmi - z informacijami in akcijami za možnost izbire potrošnikov, ki ga je izvedla Umanotera, slovenska ustanova za trajni razvoj v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, o katerem smo že obširno poročali v medijih.

Urad je sofinanciral tudi projekte z lokalno problematiko, in sicer na področju kabelske televizije v Mestni občini Ljubljana (projekt je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave) in problematiko daljinskega ogrevanja ter obračuna vodarine (Rižanski vodovod) ob obali (projekt je izvedlo Obalno združenje potrošnikov).

Velik pomen pripisujemo projektu Zunajsodno reševanje potrošniških sporov na področju finančnih storitev, s katerim bo izoblikovan model izvensodnega reševanja potrošniških sporov na področju finančnih storitev.

Sofinanciran je bil tudi mednarodni projekt Potrošniki in globalni trg - primer Slovenija, katerega predmet je celotni vpliv na potrošnike, Odpiranje trga z električno energijo in varstvo potrošnikov v Sloveniji - ki izpostavlja interese potrošnikov v luči odpiranja trga na tem področju, ter študija Pregled ureditve označevanja prehrambenih in neprehrambenih izdelkov v Sloveniji in primerjava z EU po zakonskih in drugih merilih, ki pomeni nagrabljene označbe, ki se pojavljajo na trgu tako na prehrambenih kot na neprehrambenih izdelkih. Omenjene štiri projekte je izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave.

Dodatne informacije: Vera Kozmi-Vodušek, direktorica Urada za varstvo potrošnikov, Kotnikova 5, Ljubljana, e-mail: vera.kozmik@ gov.si, GSM: 041 641866, fax 01 478 34 40

Hg,H.gB,P.I04.W

z-mm---

Družba za časopisno in radOsko dqavnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o,, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250

—-------

Qilfi/flfiim,

ORMOŽ / SEJA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI

V minulem tednu so se na 5. izredni seji sveta sestali člani sveta krajevne skupnosti Ormož. Med drugim so razpravljali o odloku o cestnoprometni ureditvi v naseljih občine Ormož. Predstavila ga je tajnica občinske uprave Dragi Bočko Žižek. Člani sveta so se z odlokom načeloma strinjali, dali pa so še veliko svojih predlogov, s katerimi naj bi odlok izboljšali.

ORMOŽ / OGLED CENTRA STAREJŠIH

obCanov

V Ormožu dela pri Centru starejših občanov hitro tečejo naprej. Napovedana otvoritev naj bi se sicer nekoliko zavlekla, a razpisali so že lepo število prostih delovnih mest, ki bodo Ormožu in okolici kar za nekaj ljudi zmanjšala brezposelnost. Pred kratkim pa se je vodstvo centra odločilo, da morebitnim bodočim stanovalcem omogočijo ogled dejavnosti in svoje ponudbe. Tako bodo v kratkem organizirali prevoze iz krajevnih skupnosti v Ormož na ogled centra.

ORMOŽ / PREDAVANJA ZA KMETOVALCE

V začetku januarja so se v ormoški občini pričela predavanja za kmetovalce, ki jih vsako leto pripravlja Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju za aktivom kmečkih žena in drugimi društvi v občini.

V ponedeljek je bilo predavanje o mastitisu pri kravah molznicah ter o minimalnih pogojih, ki jih mora izponjevati kmetija za odkup mleka. Včeraj pa so govorili o postopkih s prašiči pitanci od hleva do klavne linije in o dokumentaciji ter rezultatih plodnosti. Danes ob 10.00 uri bo v domu društev predavanje na temo ekonomika. O proizvodnji za povprečno plačo, o denarnih pasteh na kmetiji ter trošarinah bosta spregovorila Stane Lesko-var in Bojan Mlakar.

Predavanja se bodo zvrstila tudi prihodnji teden. V torek ob 9.00 uri bo v domu društev predavanje za vinogradnike in vinarje. O prehrani vinske trte in trženju vina bosta spregovorila mag. Tea Ozi-mič in Stane Leskovar. Po predavanju pa bo na kmetiji praktični del prikaza rezi vinske trte, ki ga bosta vodila Tea Ozimič in Marjan Ivančič. V sredo bodo Martina Bavec, Draga Zadravec in Branka Majcen spregovorile o poljedelstvu. Predstavile bodo vpliv agrotehničnih ukrepov na kakovsto pšenice, kmetovanje na vodovar-stvenih območjih ter predstavile rezultate sortnih poskusov.

Predavanja se bodo nadaljevala še vse do sredine februarja.

KOG / ANTUNOVO KEGLJANJE

Minuli četrtek je na Kogu potekalo zanimivo tekmovanje v ruskem kegljanju, v katerem so se pomerila društva upokojencev iz občine Ormož, pripravila pa ga je skupina kegljačev in kegljačic, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Kog, ob pomoči Slovenske filantropije in Evropske komisije.

Tekmovanje so poimenovali An-tunovo kegljanje po patronu Sv. Antonu, ki mu pravijo tudi svinjski zavetnik. Vsako leto je ob njegovem prazniku na Kogu maša, letos pa so praznik obeležili še s športno prireditvijo, ki jo bodo ohranili tudi v prihodnje, saj jo nameravajo spremeniti v tradicionalno srečanje. Letos se je pomerilo 7 ekip iz občine Ormož.

Pripravila: Mateja Hržič

OD TOD IN TAM

ZAVRČ / PRVA SEJA SVETA

Svetniki občine Zavre, ki se bodo na prvi letošnji seji sestali v petek, 1. februarja, bodo med drugim sklepali o modernizaciji ceste Korenjak, pregledali uspešnost lokalnega glasila Dober den, posvetili se bodo predlogu občinskega proračuna za leto 2002, sklepali o povi{anju cen odvoza odpadkov ter o vlogi ob~-in Podlehnik, mestne oběine Ptuj in Žetale o vknjižbi lastninske pravice, o vlogi Alojza Veršiča za menjavo nepremičnin v k.o. Gorenjski Vrh, o predlogu za povišanje cen grobnine, ocenili pa bodo tudi izvajanje zimske službe na javnih poteh.

-OM

APAČE / PREDSTAVITEV PROJEKTOV VOJAŠNICE

Ministrstvo za obrambvo bo v petek, 1. februarja, ob 17. uri v domu krajanov v Apačah predstavilo idejni projekt za gradnjo vojašnice na območju Apač.

-OM

MARKOVCI / DELO KUD MARKOVSKI ZVON

Občni zbor kulturno - umetniškega društva Markovski zvon je minulo nedeljo, 27. januarja, v dvorani v Stojncih minil v prijetnem druženju s petjem, saj so ga začeli in sklenili s pesmijo vseh štirih sekcij: vokalne skupina Kor, mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko, najmlajših iz otroškega zbora Zvonček ter fantovske skupine Šarki, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo novo kaseto. Predsednik društva Darko Meznarič se je za izredno aktivnost posebej zahvalil vodji vseh pevskih sekcij prof. Danielu Tementu, predsednica pevskega zbora Silva Meznarič pa je povedala, da so v štirih letih prepevali na več kot 40 različnih prireditvah, tudi v Nemčiji, letos pa se odpravljajo v Lurd. Vodja ptujske izpostave sklada za kuturne dejavnosti Nataša Petrovič pa je Alojzu Markovicu za več kot 25-letno prepevanje v različnih zborih izročila zlato Gallusovo značko.

-OM

MARKOVCI / IZBIRALI BODO NAJ KROF

Društvo podeželskih žena in svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji pripravljata ocenjevanje pustnih krofov - izbrali bodo naj krof občine Markovci v letu 2002. Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 2. februarja, ob 10. uri v prostorih občine Markovci. Občane iz občine Markovci vabijo, da prinesejo svoje krofe v ocenjevanje. Prinesti je potrebno štiri krofe, ki morajo biti brez nadeva in ne posipani s sladkorjem. Zaradi lažje organizacije dela prosijo, da udeležbo potrdite do četrtka, 31. januarja, na občini Markovci ali pri predsednici društva Marti Lešnik. Sočasno v soboto, 2. februarja, organizirajo fašensko tržnico na dvorišču občine.

-OM

MARKOVCI / OBČNI ZBOR AMD

V petek, 1. februarja, se bodo sestali na rednem občnem zboru člani Avto-moto društva Markovci, ki ga vodi predsednik Jože Kramberger. Prisluhnili bodo poročilom o dosedanjem delu in se dogovorili o letošnjem programu aktivnosti. Občni zbor se bo pričel ob 18. uri v jedilnici osnovne šole v Markovcih.

-OM

PORTOROŽ / KONGRES LDS POTRDIL PRIČAKOVANJA

P(o kongresu še močnejši kot prej

Dvodnevni kongres najmočnejše politične stranke pri nas, Liberalne demokracije Slovenije, je za nami. Bistvo njegovega poteka, vsebino, pa tudi o dogodkih v zakulisju smo lahko slišali, videli in prebrali v javnih glasilih. O tem, kako ga je doživljalo 39 delegatov iz območja Spodnjega Podravja, pa smo povprašali Emila Mesariča, regijskega kordinatorja LDS za Spodnje Podravje.

Emil Mesaric: "Vseh 39 delegatov regijskega odbora, še posebej pa s ptujskega območja, nas je lahko s potekom, predvsem pa tudi z sklepi portoroškega konkresa resnično zadovoljnih, saj smo se prepričali, da prihaja stranka LDS s tega kongresaa še močnejša, kot je bila pred tem.

Največ, kar šest delegatov, je bilo iz mestne občine Ptuj. Poleg predsednika mestnega odbora LDS Milana Čučka so sodelovali še poslanka v državnem zboru Lidija Majnik ter Metod Grah, Jurij Šarman, Konrad Ri-žner in Janez Vertič. Z ormoškega območja so na kongresu sodelovali trije delegati z Brankom Kukcem na čelu, iz treh občin lenarškega območja je sodelovalo 9 delegatov, medtem ko je s haloškega območja sodelovalo 12 delegatov iz vseh petih občinskih odborov."

So delegati iz omenjenega območja sodelovali tudi v kongresnih razpravah?

Emil Mesari~: "Pa še kako. Največjo težo je zagotovo imela

razprava o regionalizmu in lokalni samoupravi, o čemer priča tako imenovana portoroška izjava o regionalizmu. V razpravi je še posebej aktivno sodeloval Metod Grah, ki je dal poudarek prenosu funkcij z države na pokrajino. Pomembno je, da smo dosegli, da se bo stranka zavzemala za jasno določitev pristojnosti in razmerij med pokrajinami in državo na eni ter med občinami na drugi strani. Zagovarjamo oblikovanje takšnih pokrajin, ki bodo v skladu s spoznanji regionalne stroke, obenem pa bodo upoštevane zgodovinsko-kulturne značilnosti in specifičnosti Slovenije. Ob tem se bolj zavzemamo za večje kot majnše pokrajine, saj se bodo večje in močnejše pokrajine lažje soočile z izzivi globalizacije. Vsega nam seveda ni uspelo doseči, mnogokje so bili potrebni kompromisi, ki so upoštevali tudi lokalne interese."

Najodmevnej{i so bili zagotovo kongresni dogodki prvega dne.

Pred kongresom so se delegati s ptujskega območja sestali v Ptuju tudi z ministrom Antonom Ropom. Na fotografiji (od leve): Emil Mesari~, Anton Rop, Milan Čuček in Peter Jamnikar. Foto: M. Ozmec

Emil Mesarič: "Prvi dan je delo kongresa potekalo v štirih delovnih skupinah, menda pa ciljate na medijsko odmevnejše volitve, ki so resnično pomenile neko prelomnico. Moram reči, da je bil odsev stanja teh volitev prisoten tudi med našimi regijskimi delegati, saj je bila polovica za to, da prevzame mesto sekretarja stranke Bogdan Biščak. Bolj kot to pa se mi zdi pomembno, da smo v svet stranke spravili kar pet delegatov regijskega odbora za Spodnje Podravje. S ptujskega območja smo tako v svetu LDS Lidija Majnik, Milan Čuček in

PTUJ / V INVALIDSKEM PODJETJU VALIDO VRE

So delavke opeharjene?

Okoli 60 delavk in delavcev podjetja Valido, ki je nastalo iz nekdanjega Laboda Delte Ptuj in v katerem so zaradi težav lani pričeli prisilno poravnavo, je v okviru jutranjih vprašanj na radiu Ptuj sporočilo, da so ogorčeni, ker do 23. januarja, kot je določilo pristojno sodišče, niso dobili izplačano ničesar, kar je bilo dogovorjeno in določeno: ne 20 odstotkov odpravnine, ne regresov za letni dopust in ne obljubljenih jubilejnih nagrad.

V poznejšem pogovoru nam je sedaj že bivša delavka invalidskega podjetja Valido Vera Emer{ič povedala, da so zaradi neizpolnjenih obveznosti vsi zaposleni ogorčeni, saj se čutijo opeharjene za denar, ki so si ga prislužili s trdim delom in jim ga zagotavlja zakon. Dodala je, da se bodo v primeru, če od Valida ne bodo dobili izplačanih dolgov do konca tega meseca, v kratkem sestali in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih za zagotovitev zakonskih pravic. Sama naj bi zoper podjetje Vali-do prek svoje odvetnice že vložila osebno tožbo, kar je dokazovala tudi s predložitvijo nekaterih dokumentov.

Da bi dobili ustrezen odgovor, smo kar nekajkrat neuspešno poklicali v podjetje Valido, saj je bila direktorica običajno nedosegljiva. V torek pa smo vendarle dočakali želeni odgovor direktorice mag. Zdenke Bezjak, ki ga dobesedno navajamo:

"S strani nekdanje delavke je bilo prek radia Ptuj postavljeno vprašanje, kdaj bodo izplačane terjatve nekdanjih delavcev Valida, za katere je bil rok plačila 23. januar 2002. Isto vprašanje je delavka postavila tudi v pod-

jetju, kjer smo ji odgovorili podobno, kot je navedeno spodaj.

Po zaključnem postopku prisilne poravnave januarja 2001 se je delo v Validu nadaljevalo, vendar so bile ves čas prisotne likvidnostne težave. Delno so izhajale iz obdobja prisilne poravnave, delno pa so se še povečale v dolgi medsezoni brez dela med 15. septembrom in konec oktobra 2001. Poslovni partnerji podjetja so imeli in imajo še naprej velike težave zaradi recesije v Evropi in se naročila zmanjšujejo.

Poravnava tekočih obveznosti in izplačilo plač je bilo v tem času težavno in možno samo s predplačili in krediti. Zaradi tega tudi terjatve omenjene delavke niso bile poravnane. Tudi zanesljivega odgovora, kdaj bodo poravnane, trenutno ne moremo dati, ker se intenzivno iščejo poti za rešitev situacije. Ko bo znano več, bo obveščena tudi delavka, ki je postavila vprašanje. Upamo, da pojasnilo zaenkrat zadostuje," končuje svoj odgovor direktorica Valida mag. Zdenka Bezjak.

Naj dodamo, da je Zdenka Emeršič zagotovila, da je bila že

Podjetje Valido, d.o.o., Ptuj je predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave vložilo 18. septembra 2000 pri Okrožnem sodišču na Ptuju. Omenjeno sodišče je deset dni za tem, 28. septembra, izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad podjetjem Valido. V okviru načrta finančne reorganizacije je izdelan tudi program prenehanja delovnih razmerij zaradi finančne reorganizacije. Delavcem preneha delovno razmerje z dnem vročitve sklepa o prenehanju, vendar jim delovno razmerje ne more prenehati pred iztekom 30 - dnevnega roka od seznanitve pristojnega organa za zaposlovanje s programom prenehanja delovnih razmerij.

nekajkrat na sedežu Valida, še večkrat pa se je o plačilu pozanimala po telefonu. Vendar po svojih trditvah ni dobila zadovoljivega odgovora ne od pravnice podjetja, ne od direktorice. Direktorice naj bi ji dejala le: "Nimam denarja in vam ga ne morem dati."

Delavci (pretežno predvsem delavke) Valida očitno slutijo, da se dogaja nekaj resnega in zanje morda pogubnega; bojijo se, da želi nekdo na tak način doseči stečaj podjetja Valido. O tem, kakšne bodo posledice, menda ni potrebno posebej razglabljati. Treba je ukrepati, če še ni prepozno.

M. Ozmec

Emil Mesarič, iz Benedikta je v svetu Milan Gumzar, iz Ormoža pa Aleksander Kukec."

Ste v kongresnih razpravah dosegli kak{en konkreten uspeh?

Emil Mesarič: "Vsekakor, saj

so hkrati s kongresom potekali številni pogovori in dogovori z najodgovornejšimi ministri in državnimi funkcionarji. Tako smo jih uspeli prepričati o nujnosti čimprejšnje gradnje ptujske obvoznice, gradnje Puhove-ga mostu čez Dravo ter gradnje nove deponije odpadkov na območju Gajk. V programe nam je uspelo spraviti tudi rekonstrukcijo OŠ Olge Meglič in Ljudski vrt, bistven napredek pa smo dosegli tudi pri dogovorih o bodočnosti že zgrajenega mladinskega hotela v Ptuju, saj smo se dogovorili, da bo to stvar "vzela v roke" ministrica Lucija Cok.

V nedeljo smo na kongresu doživeli le potrditev volilne razprave in vseh šestih že sprejetih kongresnih izjav. Vsekakor je bil kongres v Portorožu zelo produktiven in za LDS koristen na vseh področjih."

M. Ozmec

PTUJ / SVET ČETRTI LJUDSKI VRT O ZAPLETIH V KABELSKI TELEVIZIJI

Odlok z luknjami

člani sveta četrti Ljudski vrt (navzoči so bili tudi nekateri svetniki mestnega sveta s tega območja) so v torek na dolgo in široko razpravljali o zapletih v ptujski KTV, ki so se še poglobili s sprejemom odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelsko-distribucijskega sistema KTV Ptuj. Iz dveh četrti, Ljudski vrt in Center, kjer je tudi več kot 60 odstotkov vseh kabelskih priključkov, so že pred sprejemom omenjenega odloka na mestnem svetu, ki pomeni začetek urejanja zadev na tem področju, predvsem pa vmesno stopnjo pred lastninjenjem sistema, opozarjali, da odlok pravno ne vzdrži. Leto dni pred sprejemom pa so že predlagali, da se sestav upravnega odbora KTV razširi s predstavniki četrti, ki do takrat v njem še niso sodelovale, saj obstaja interes za širitev sistema na celotno območje mestne občine.

Ker maja sprejeti odlok po mnenju četrti Ljudski vrt in Center v nekaterih delih ni uresničljiv, sta ga sveta obeh četrti spoštovala le v delih, ki to omogočajo. Predvsem je sporen 9. člen odloka, s katerim je določeno, da razpis izvede v Uradnem listu upravni odbor, ki pa ni pravna oseba. Razpis po zakonu o javnih naročilih lahko v Uradnem listu izvede le pravna osebna, to pa je četrt, ne upravni odbor. Pa tudi odločitev o izbiri lahko sprejme le tisti, ki je dal naročilo.

Odlok je pomanjkljiv tudi zato, ker v prehodnih določbah ni predvidel razrešitev starega upravnega odbora KTV Ptuj. Novi bi glede na 15. člen odloka moral biti imenovan najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljaviti. Tako pa se je zgodilo, da novi ni bil imenovan, starega pa ni nihče razrešil oziroma je bil razširjen le z novimi člani.

Glede na pogodbo z dosedanjim operaterjem je bil razpis nujen. Zanimivo pri vsem je, da je v razpisni komisiji sodeloval tudi predstavnik mestne občine v razširjenem odboru, zato se v mestni občini Ptuj v nobenem primeru ne morejo izgovarjati, da za razpis niso vedeli. V vsakem času bi ga tudi lahko raz-

veljavili, če bi to bila želja.

Ker je bil s sklepom ustavnega sodišča zavrnjen predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje ptujskega odloka o KTV in ker se zadeva ni obravnavala prednostno, je odpadla še zadnja "ovira" za neures-ničevanje odloka v celoti. Kot je znano, sta ga četrti uresničevali le delno, v delih, kjer je bil uresničljiv.

Dosedanja člana starega upravnega odbora iz četrti Ljudski vrt Rajka Brgleza in Milana Ostrmana je svet na torkovi seji razrešil, za člana novega upravnega odbora pa imenoval Milana Ostrmana. Sklepa o razpisu operaterja in o izbiri pa niso razveljavili, prav tako so zavrnili zahtevek za revizijo. Četudi bi bil postopek za izvolitev novih članov upravnega odbora izveden v roku, bi se problem pojavil, razpisa upravni odbor glede na določilo, da se ta izvede v Uradnem listu, ne bi mogel izvesti, ker ni pravna oseba. Zato bo sedem mesecev star odloka pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj doživel še kakšno spremembo, ne samo v 4. in 10. členu, o katerih so razpravljali ptujski mestni svetniki včeraj.

MG

OD TOD IN TAM

RAZMIŠLJAMO

Ali tonemo v vse večjo brezposelnost?

Statistike zadnjih nekaj let kažejo, da postaja brezposelnost v Sloveniji vse večji problem. Zaostrene gospodarske razmere spremljajo zlovešče napovedi o se večjem odpuščanju zaposlenih tako v industriji kot tudi v drugih dejavnostih. Čeprav se zdi, da nas republiški zavod za zaposlovanje skuša prepričati o nasprotnem, je številka okrog 100.000 brezposelnih tista, ki kaže realno stanje. Ves trud analitikov, ki nas zavajajo vsakokrat, kadar se številka zmanjša, je na tej točki zaman, saj je vsakemu Slovenčku lahko jasno, da so to zgolj nihanja, bodisi sezonska bodisi zaradi zaposlitve za določen čas (ki pa je lahko tudi enomesečna). In tako lahko trdijo, kako uspešni da smo pri zmanjševanju brezposelnosti.

Obstaja seveda vprašanje, komu zapiramo oči in kateri del slovenske populacije zavajamo. Vsakemu povprečno izobraženemu Slovencu in Slovenki je vendarle jasno, da so razmere katastrofalne. Morda bi lahko za to krivili poosamosvojitveno izgubo južnih in vzhodnih trgov, uvedbo kapitalizma, ki je v samo enem desetletju korenito spremenil razmere, kakršnih smo bili vajeni v socializmu. Če bi vprašali ljudi, ki so živeli v "zlati dobi" socializma, bi po vsej verjetnosti dobile odgovore, da smo takrat Slovenci živeli bolje, da nam pravzaprav ni ničesar primanjkovalo. No, seveda, pa pri tem ne bodimo preskromni. Vedno se najde kdo, ki nima nikoli dovolj.

Pa to v tem trenutku niti ni najbolj pomembno. Pomembno je to, da smo takrat živeli dobro. Slovenija je tedaj imela neznat

no brezposelnost. Zaposleni so na veliko menjavali službe, fluktuacija je bila na vrhuncu, ljudje so prehajali iz slabše plačanih na bolje plačana delovna mesta in zdelo se je, da je služba za vsakega in vsakogar, če le želi delati.

Danes je situacija ravno nasprotna. Vse več staršev svoje otroke pošilja šolat, želijo si, da bi jih čakala boljša prihodnost. Vsako leto maturira vse večje število mladih, izmed katerih se večina odloči še za nadaljnje šolanje na fakulteti, saj vedo, da s srednjo šolo ni moke niti kruha. Vsi se šolajo seveda v upanju, da jim bo diploma prinesla službo in še bolj želeno materialno varnost. Starši jim pri tem pomagajo po svojih najboljših močeh, četudi si morajo zato odtegovati od lastnih ust. Pri tem morda nekateri izmed njih tudi pomislijo: "Ah, saj mi bo že vr

nil, ko se bo izšolal." In res se izšola. Iz leta v leto se število mladih diplomantov povečuje.

Pa si zdaj posku{ajmo predstavljati takega mladega diplomanta. Recimo, da je diplomiral tam nekje pri 25, 26 letih (vzemimo, da si je vmes vzel še kakšno leto, da razmisli o svojem življenju, morda si privošči še kakšno daljše potovanje, ki si ga kasneje zagotovo ne bo mogel več, ker bo pač prišla služba in druge obveznosti), ravnokar je uspešno zagovarjal svojo diplomo in v roki drži svoj življenjski dosežek. Ponosen je nase. Nekaj je naredil iz sebe. Ni navadna ničla kot njegov sosed, ki živi v bližini in nima končane niti osemletke. Kaj zdaj? Ves vesel pohiti na zavod, da se prijavi kot iskalec prve zaposlitve. Seveda upa, da z zaposlitvijo ne bo nobenih večjih problemov. Saj ima vendarle končano fakulteto. No, nekaj časa bo že treba počakati, morda kakšen mesec. Toliko pa ga je že življenje izučilo, da ve, da nikoli ne more vsega dobiti takoj. Potem dobi delavsko knjižico in se veselo odpravi na klepet s svojim najboljšim prijateljem. Srečen, da je vse za njim. Pri tem pa ne pozabi z velikim entuziazmom zalučati vse knjige v koš, češ, nikoli več. Vmes mu za zanj tako pomemben dogodek čestitajo vsi, od dedkov, babic, stri-

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Kje je konec

Publicist Marko Ornkovič je kmalu po partizanski proslavi v Dra-žgošah zapisal, da v Sloveniji ne bo sprave, dokler se bodo ljudje vsako leto zbirali v Dražgošah, dokler bo predsednik države razlagal, da je bila dražgoška bitka "smiselna in potrebna". Enako naj bi veljalo za drugo, domobransko stran. "Isto velja za ene in druge: ne pridigajte nam o Dražgošah in Teharjah, ker s tem onemogočate spravo. Emocije ljudi niso v skladu z zgodovinskimi dejstvi in jim tudi ni treba biti," piše Ornkovič.

Seveda lahko samo ugibamo, na kaj vse je ob tem mislil. Vsekakor pa si je težko zamišljati, da pot do sprave vodi skozi molk o tistem, kar se je v nekem (odločilnem in prelomnem) zgodovinskem obdobju dogajalo. Tudi tako imenovano "pozabljanje" ne more biti prava rešitev. Sprava mora biti vendarle tudi rezultat določenih spoznanj in priznanj, drugače je vse skupaj predvsem sprenevedanje, ki ne vodi nujno v novo kvaliteto medsebojnih odnosov. Zaradi sprave ni mogoče kar tako odložiti na stran večno aktualnih in vselej pomembnih vprašanj, kaj je zvestoba domovini, kaj je upor proti okupatorju in kaj sodelovanje z njim, kaj je osvobodilni boj in kaj državljanska vojna, kaj je junaštvo in kaj kapitulantstvo, kakšna tveganja se v vojni izplačajo in kaj je v njej sploh dovoljeno. Ravno ob proslavah, kakršne so v Dražgošah ali v Teharjih, to vedno znova prihaja v ospredje, v vedno novih razsežnostih, morda tudi v čedalje bolj raznolikih odtenkih, ki pa hkrati objektivnemu opazovalcu vendarle čedalje bolj omogočajo sestavljanje vse popolnejše podobe o času, ki je predmet njegovega zanimanja.

UPOR PRED SMRTJO

Letošnji slavnostni govornik v Dražgošah predsednik države Milan Kučan je posebej poudaril, da je bila partizanska bitka v Dražgošah januarja 1942 v času, ko je Hitlerjeva Nemčija vojaško pokorila skoraj vso Evropo. "Le malokdo je verjel, da se je mogoče upreti njeni strašljivi moči. Toda David se je uprl Goljatu. Slovenski narod se je z uporom in vstajo branil pred duhovno in fizično smrtjo, ki mu je bila namenjena, čeprav mu je vplivni del domače posvetne in cerkvene oblasti prigovarjal, naj se ukloni. Dražgoška bitka je razblinila mit o nepremagljivi nemški vojski in zasejala strah med nemško vojaštvo ter negotovost v okupatorske politične ustanove. Dražgoše so pokazale, da je uspešen upor mogoč. Z njim in celotnim partizanskim uporništvom smo Slovenci dejansko postali del svobodoljubne koalicije demokratičnih zaveznikov. To je evropska demokratična izkaznica, ki velja še danes. Nanjo bi vsi Slovenci in Slovenke morali biti ponosni ... "

Zgodovinar dr. Tone Ferenc za dražgoško bitko in druge boje, ki so potekali neposredno pred njo na Gorenjskem, ugotavlja, da je bil "v tistem času to največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha ..." V zadnjih letih pa se hkrati srečujemo tudi z zelo kategoričnimi trditvami o zgrešenosti in celo škodljivosti uporništva in še posebej dražgoške bitke. Očitajoče ponavljajo vprašanje, ali je bila dražgoška bitka sploh smiselna in potrebna. "Da, bila je smiselna in potrebna," je v Dražgošah dejal predsednik Kučan. "Zaradi narodove časti in samozavesti, kot je

bila smiselna in nujna vstaja zoper okupatorje. Kot je bila smiselna in nujna obramba slovenske samoodločbe o lastni državi leta 1991. In kot je zdaj nujna dolžnost in obveznost Slovenije, da sodeluje v mednarodnem proti-terorističnem zavezništvu in pri odpravljanju globokih korenin svetovnih neravnovesij, na katerih se rojevajo nasilja. Vsakdo, tudi vsak narod je vedno znova postavljen pred preizkušnjo, ali je pripravljen in zmore odločati o svoji usodi sam. Za to mora imeti dovolj samozavesti, poguma in samospoštovanja, sicer svojo usodo prepušča drugim in nanje prelaga odgovornost zanjo, upajoč in zanašajoč se na njihovo milost in na prizanesljivost zgodovine ... "

"NESMISELNA" BITKA

Branko Rozman je v Družini takšen Kučanov pogled nemudoma proglasil za "veliko oviro na poti k narodovi spravi". Rozman trdi, da je bila "dražgoška bitka nesmiselna, saj je bila ob tri-najstkratni številčni premoči nemškega okupatorja že vnaprej obsojena na poraz, Dražgoše pa prepuščene na milost in nemilost nemškemu maščevanju. To bi moralo partijsko vodstvo upoštevati. Kljub temu je Cankarjevi brigadi naložilo, da sprejme boj, namesto da bi varovalo slovenska življenja. Njegovo ravnanje je razumljivo samo v luči cilja, zaradi katerega se je odločilo za revolucijo. Slovenska življenja je žrtvovalo v propagandne namene za njen uspeh. Zaradi te bitke se ni vojna v Sloveniji končala niti minuto prej, kot bi se brez nje. Dražgoška bitka je bila ne le nepotrebna, ampak naravnost šolski primer partijske neodgovornosti. Primerjati smisel dražgoške bitke s smiselnostjo slovenske samoodločbe leta 1991 in sedanjega protiterorističnega zavezništva je isto kot dokazovati, da je belo črno, saj je bila dražgoška bitka

cev in tet. Mine mesec, dva, tri, pol leta, leto. Je popolnoma brez ficka, spominja se le še svoje zadnje štipendije, ki jo je zapil s kolegi na čast svoje diplome. Tudi denar od sorodnikov mu je že zdavnaj pošel. Seveda je prijavljen na borzi, a kaj je tistih borih nekaj tisočakov. Še nekaj dodatnih so mu odžrli, ker pač še vedno živi pri starših. Ja, kam pa naj gre? Kako naj preživi? Še dobro, da imam mamo in očeta, pomisli sam pri sebi. In še dobro, da imata oba službo, čeprav je njuna plača mizerna in jim ob koncu meseca, ko poplačajo vse položnice, ne ostane nič.

Medtem je mrzlično napisal že več kot sto prošenj, pošiljal jih je tudi daleč izven svojega stalnega prebivališča. Vse, da le dobi službo. Potegnil bi tudi zveze, a jih nima, njegova starša sta le navadna delavca. Ne poznata vplivnih ljudi. Spomni se na že prej omenjenega soseda. Pred njegovo hišo stoji najnovejši model avtomobila, on ponosno nosi drage obleke in na banki nalaga denarce. Pa nima diplome. Sam pri sebi pomisli, zakaj je sploh študiral. Bolje bi mu šlo brez diplome. Odpre predal svoje mize in zagleda zloglasno diplomo. Prevzame ga takšen bes, da jo pograbi in raztrga ...

Bronja Habjanic

sestavni del revolucije, ki je bila v svojem bistvu teroristično početje, na koncu vojne pa je slovenski narod oropala pravice do samoodločanja ... "

Ravno te dni so v Dnevniku, v okviru neke druge polemike v zvezi z Dražgošami, objavili odlomek iz razmišljanja župnika in pisatelja Frana S. Finžgarja o začetku okupacije: "Vsa vodstva strank so takoj po okupaciji zbegana zborovala in niso vedela, ne kako ne kam. Nato so rajši sprejeli orožje, obliko in denar od okupatorjev za boj proti bratom Slovencem. To je v slovenski zgodovini najbridke-jši črni madež. Komunistična partija pa je takoj spoznala položaj, ustanovila OF in pogumno povezala pripravljene za boj ... "

Ali misli Branko Rozman v Družini z enako gorečnostjo kot s Kučanovim pogledom na kolaboracijo "polemizirati" tudi s Finžgar-jevim razmišljanjem?

Kučan je v Dražgošah opozoril na dva "velika greha", ki ležita na dušah Slovencev: greha medvojnega oboroženega kola-borantstva in greha povojnih izvensodnih pobojev. "Ti poboji se ne bi smeli zgoditi, vredni so vse obsodbe in so nedopusten napad na svetost človekovega življenja. Povojna oblast jih ne bi smela zagrešiti in jih ne dopustiti. Zanje ni opravičila. So zločin, kot je zločin kolaboracije. Oboje, kolaboracija in poboji, nam je kot narodu prizadejalo veliko škodo. Oboje opozarja, da vsaka vojna prinaša barbarstva in za mirne čase nepojmljiva ravnanja ... "

Branko Rozman predsednika Kučana "opozarja", da je "enačenje protirevolucijske oborožene kolaboracije s povojnimi zunaj-sodnimi pomori čista manipulacija. Protirevolucionarji so bili prisiljeni sprejeti orožje od okupatorja, da so branili slovenska življenja, ki jih je revolucija določila za likvidacijo. To, da so sprejeli orožje od okupatorja, je bilo tako po vesti kot po mednarodnih določilih dopustno. Odgovornost

PO SLOVENIJI

Predlog novega zakona o obrambi

Ministrstvo za obrambo je pripravilo spremembe zakona o obrambi, ki med drugim predvidevajo predčasno upokojevanje več presežnih delavcev ministrstva oziroma Slovenske vojske. V vojski je zaposlenih precej časnikov in podčasnikov, ki ne izpolnjujejo osnovnih meril za zaposlitev. Gre predvsem za nekdanje pripadnike Teritorialne obrambe in pripadnike JLA, ki so v slovenske vrste prestopili pravočasno. Dodatna skupina so tisti, ki so jih v vojski zaposlili po letu 1991 na podlagi političnih ali osebnih zvez. Ministrstvo bo tako na podlagi tega zakona skušalo administrativno upokojiti kar 787 zaposlenih.

Vi{je cene telefonskih storitev

Za minuto pogovora po standardnem telefonu bo od 1. februarja po vsej državi treba z davkom vred odšteti 6,30 tolarja, kar je skoraj za petino več kot doslej, mesečna naročnina pa se bo povišala za 35,4 % in bo tako znašala 2340 tolarjev. Naročnina in cena pogovora bo tako po besedah ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja dosegla približno tri četrtine evropskega povprečja.

Politične stranke in denar iz državnega proračuna

Osem parlamentarnih strank (LDS, SDS, ZLSD, SLS, NSI, De-SUS, SNS in SMS) si bo letos iz sredstev državnega proračuna med seboj razdelilo skoraj 548 milijonov tolarjev. Po zakonu o političnih strankah imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna stranke, ki so na zadnjih volitvah v državi dobile najmanj odstotek glasov volivcev in so kandidirale vsaj v 66 volilnih enotah. Volilni uspeh se je najbolj obrestoval liberalni demokraciji, ki bo letos iz proračuna prejemala kar 16 milijonov tolarjev na mesec. Stranki mladih pa zaradi najnižjega deleža glasov pripada tudi najnižji znesek — dobivala bo namreč 2,4 milijona tolarjev na mesec.

Iskanje predsedniških kandidatov

Začelo se je volilno leto. Za zdaj sta edina kandidata, ki sta napovedala svojo kandidaturo za predsednika države, Barbara Brez-igar in Zmago Jelinčič Plemeniti. V ljudski stranki se največ omenja ime Franceta Arharja, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije, Stranka mladih omenja Jožeta Mencingerja, ki ima svoje simpati-zerje tudi pri DeSUS-u, Združena lista za zdaj ostaja še skrivnostna — lahko se zgodi, da to ne bo kandidat ampak kandidatka.

Nepravilnosti na kmetijskem ministrstvu

Komisija državnega zbora za nadzor proračuna in javnih financ je na nedavni seji znova ugotavljala, da so revizorji računskega sodišča odkrili precej nepravilnosti pri poslovanju kmetijskega ministrstva v letu 2000, potem ko mu je računsko sodišče zaradi ugotovljenih nepravilnosti v letih 1998 in 1999 že izreklo negativno mnenje. Zato so pozvali ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da naj takoj sprejme nujne ukrepe za zagotovitev pravilnega finančnega poslovanja ministrstva, zlasti na področju javnih naročil in javnih transferov. O svojih ukrepih mora v enem mesecu poročati parlamentarni komisiji.

Nepravilnosti na EPF

Na mariborskem sodišču se je začel pravdni postopek, v katerem peterica Kitajcev zaradi nepravilnosti pri vpisu na Ekonomsko—poslovno fakulteto (EPF) toži mariborsko univerzo in trojico profesorjev — dr. Egona Žižmonda, dr. Vita Bobka in dr. Dušana Lesjaka, ki so organizirali t.i. mednarodno poslovno šolo, ki je po ugotovitvah sedanjega vodstva fakultete poslovala nezakonito in brez ustrezne verifikacije programa. Kitajci zahtevajo vračilo vplačane šolnine, stroške prevoza, nastanitve in bivanja v Sloveniji ter stroške za dve izgubljeni študijski leti.

Vodnik po zgodovinskih mestih Slovenije

Osem slovenskih zgodovinskih mest — Koper, Piran, Ptuj, Idrija, Škofja Loka, Radovljica in Tržič, ki so šele pol leta povezana v Združenju zgodovinskih mest Slovenije s sedežem v Škofji Loki, pa tudi pridruženi mesti Celje in Slovenske Konjice, pripravljajo predstavitev desetih zgodovinskih mest v skupnem vodniku Acta Slovenica. Turistična promocija kulturne dediščine je ena izmed prednostnih nalog, ki so zapisane v strategiji slovenskega turizma, sama zgodovinska mesta pa lahko veliko pripomorejo k preoblikovanju Slovenije iz pretežno tranzitne v deželo stacionarnega turizma. Izid vodnika skozi deset slovenskih zgodovinskih mest je projekt, ki ga je združenje izpeljalo s pomočjo podjetja Hosting, d.o.o., in sodelavcev Petra Vesenjaka in Jerneja Zajca. Vodnik bo predstavljal naravno, kulturno in zlasti zgodovinsko dediščino mest, razne prireditve in ponudbo gostišč, hotelov in trgovin.

Poslanec F. Pukšit ostal brez poslanske imunitete

Državni zbor je s 25 glasovi za in 25 proti zavrnil podelitev poslanske imunitete poslancu Francu Pukšiču (SDS) v primeru zasebne kazenske tožbe zoper njega, ki jo je septembra 1999 na ljubljanskem okrožnem sodišču vložil nekdanji direktor podjetja Elan Uroš Aljančič in sicer zaradi domnevnega obrekovanja oziroma žaljive obdolžitve. Poslanci so se namreč odločili drugače kot man-datno-imunitetna komisija, ki se je s priznanjem imunitete strinjala. Okrožno sodišče bo tako lahko nadaljevalo kazenski postopek.

Pripravila: Bronja Habjanic

za njihovo 'kolaboranstvo' je nosilo izključno revolucijsko vodstvo. Kar zadeva povojne zunajsodne pomore, je treba reči, da nimajo prav nobenega opravičila, nasprotno, so dokaz revolucijske bestijalnosti in zaslužijo najradi-kalnejšo obsodbo."

Predsednik Kučan je v Dra-žgošah tudi poudaril, da je po "desetletjih notranjih sporov in

spopadov čas, da demokratično in strpno sodelovanje in tekmovanje različnih političnih skupin in usmeritev znotraj slovenstva postane naravno stanje slovenskega duha in resničnosti". Zakaj so tisti, ki so se tako zavzeto in prizadeto odzivali na Dražgoše, spregledali prav to predsednikovo misel?

Jak Koprive

PO SLOVENSKIH GORICAH

LENART / PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA KMETIJSKEGA OKOLJSKEGA PROGRAMA

Male divjadi skoraj vei ni!

V petek, 25. januarja, je svet lenarškega lovsko-gojitvenega bazena v okviru letnega delovnega programa in projekta revitalizacije fazana v osrednjih Slovenskih goricah pripravil predstavitev slovenskega kmetijskega okoljskega programa.

Najprej je Danilo Muršec,

vodja projekta oživljanja in ponovne uvedbe fazanje populacije v LD Benedikt in koordinator projekta v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart, predstavil polletni delovni program v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart. Vanj spada šest lovskih družin: Benedikt, Dobrava, Lenart, Volicina, Sv. Ana in Sv. Jurij. V okviru polletnega programa bodo lovci LGB Lenart izmenjali izkušnje s strokovnjaki iz sosednje Avstrije. V mar-

cu bodo po posameznih lovskih družinah postavili voljere. Nato nacrtujejo ekskurzijo v LD Ptuj, da bi si pridobili nekaj izkušenj, ki jih imajo tam pri vzreji jerebic. Pogovorili se bodo z Vodnogospodarskim podjetjem Drava Ptuj glede vzdrževanja obrežij vodotokov, saj jih njihovi delavci prevec vztrajno kosijo, zato želijo doseci kompromisne rešitve. Pogovarjali pa se bodo tudi s Skladom kmetijskih zemljišč glede najemov ali celo odkupov zemljišc za ureditev lop za kri-

tje male divjadi.

Ob koncu predstavitve je Danilo Muršec pozval vse lovce, da se v uresnicevanje projekta aktivno vkljucijo.

Projekt oživljanja in ponovne uvedbe fazanjih populacij je projekt Lovske zveze Slovenije, vanj pa so vkljucene tri lovske družine v Sloveniji: Benedikt, Ig in Koper. V LD Benedikt uvajajo fazana, ki izvira iz Moldavije, gojijo pa ga že v Prekmurju. Ta fazan je veliko bolj prilagodljiv, v lovskih področjih pa želijo preveriti njegovo obnašanje. Polovico projekta financira Lovska zveza Slovenije, drugo polovico lovske družine.

V nadaljevanju je strokovna

Fazana v Slovenskih goricah skoraj več ni

Slovenski kmetijski okoljski program je predstavila strokovna sodelavka Kmetijske svetovalne službe Lenart Cvetka Bunderla

sodelavka kmetijske svetovalne službe Lenart Cvetka Bunderla

predstavila slovenski kmetijski okolski program s poudarkom na poglavjih, zanimivih za lovske organizacije, ki je poskusno zaživel v lanskem letu. Kmetje lahko vanj stopajo prostovoljno, temelji pa na varstvu okolja in ohranjanju slovenskega podeželja. Namen srečanja je bil seznaniti lovce v lovsko-gojitvenem bazenu Lenart z vsebino programa in preko njih kmetovalce v lovskih revirjih, da bi se ti vključili v program.

Predsednik sveta

lovsko-gojitvenega bazena Ivan Spindler je poudaril, da morajo lovci v sklopu tega programa nekaj narediti v prid male divjadi, saj je v Slovenskih goricah skoraj ni več. Predstavitve se je udeležilo okrog 80 lovcev in podžupan občine Lenart Franc Krivec. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Lovske zveze

LENART / SPREJEM GOSPODARSTVENIKOV IZ SLOVENSKIH GORIC

"Tisti, ki porabljajo, pridejo sami!"

V torek, 22. januarja, je župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin priredil ponovoletni sprejem in seminar z gospodarstveniki Slovenskih goric iz vseh štirih občin na območju upravne enote Lenart.

Zbranim je predaval prof. dr. Miroslav Rebernik s Poslovno-ekonomske fakultete v Mariboru. "Po stroki sem ekonomist. Poznamo dve vrsti ekonomistov. Eni v življenju niso stopili v podjetje, tisti v večini svetujejo vladi. Drugi smo bili v gospodarstvu in prepričam sem, da je ekonomija tisto, kar se dogaja v podjetjih, in ne tisto, kar se odvija na ravni države," je predavanje začel dr. Rebernik. V nadaljevanju je govoril o slabih makroekonomskih kazalcih za Podravje, o vplivu podjetništva na gospodarski razvoj in ekonomskih dejavnikih za vzpodbujanje podjetništva, o birokratskih ovirah pri razvoju podjetništva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami ter o projektu vračanja študentov po končanem študiju v domači kraj, kjer si naj ustanavljajo podjetja. Svoje predavanje je zaključil: "Država naj naredi svoj del posla, to je skrb za skupno dobro. Kajti mi predpostavljamo, da država razmišlja drugače kot mi, ki se ukvarjamo z gospodarstvom. Mi razmišljamo o učinkovitosti, znotraj države pa se razmišlja, da ne smejo storiti nič takega, kar bi jim škodilo na

naslednjih volitvah; če dobijo oni, smo mi izgubili in podobno. Skratka mehanizmi razmišljanja državnih institucij so drugačni, kot so razmišljanja podjetnikov, zaradi tega prihaja do te nemoči, da bi država delala koristneje."

V nadaljevanju je zbranim govoril gospodarstvenik in župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin in med drugim dejal: "Vesel sem, da ste se odzvali mojemu povabilu, da skupaj gradimo in bomo gradili svetlejšo priho-

dnost. Želim vam, da bi bila prihodnost svetlejša, vse pa je odvisno od nas samih. V Slovenskih goricah živimo pridni in sposobni ljudje, vendar premalo smeli. Vsak človek, ki si je sam sposoben zagotoviti delovno mesto, zasluži posebno spoštovanje. Tisti, ki ustvarijo delovna mesta za druge, si zaslužijo posebno priznanje. Imamo veliko državnih institucij, agencij, ki so same sebi v namen. Tudi vse strokovne študije kažejo, da so vsi pospeševalni centri, ki so bili ustanovljeni v zadnjih letih, sami sebi namen. Zanimivo je, da tisti najmanj sposobni državni uradniki pridejo najvi-

Na fotografiji od leve: direktor občinske uprave občine Lenart Bojan Mažgon, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, prof. dr. Miroslav Rebernik in Franjo Trojnar.

šje in velja popolnoma negativna selekcija: bolj nesposoben si, bolj si se sposoben podrediti političnim strankam in seveda tudi prideš višje. Razmišljajočih ljudi politične stranke in politiki nimajo radi. Župansko delo je enostavno, saj razporejam denar, ki so ga drugi ustvarili. Prepričan sem, da bi bilo v naši državi drugače, če bi politično krmilo prevzeli gospodarstveniki. Slovenija je močno ločena država in zato ima nizko gospodarsko rast in jo bo imela tudi v bodoče, ker je preveč socialna. V Sloveniji ni potrebno delati, pa lahko ravno tako živiš. Brezpogojno pa imamo previsoke davke na dobiček.

Danes sem vas povabil, da pridete tisti, ki ustvarjate; tisti, ki porabljajo, tako in tako pridejo sami."

Nato je predaval Franjo Troj-nar, podjetnik in svetovalec iz Maribora, ki je govoril o viziji vodenja v 21. stoletju, s poudarkom na načinih vodenja in o generacijskih razlikah.

Za kulturni program sta poskrbela balerina Ana Trojnar in pianist Marko Crnčec iz Jurov-skega Dola. Po zaključenem seminarju so se podjetniki zbrali v veži občine Lenart, kjer se je ob kozarčku in prigrizku med njimi razvil prijeten klepet.

Zmago Šalamun

Predsednik sveta lovsko-gojitvenega bazena Lenart Ivan Spindler (levo) in vodja projekta oživljanja in ponovne uvedbe fazanje populacije Danilo Muršec

Maribor Zoran Le{nik ter lovcem govoril o težavah in zapletih pri sprejemanju nove lovske zakonodaje. Srečanja pa se je

udeležil tudi predsednik komisije za malo divjad pri Lovski zvezi Maribor Marjan Malek.

Zmago Šalamun

SV. ANA / SEJA OBČINSKEGA SVETA

O prostorskem planu

V petek, 1. februarja, se bodo na prvi letošnji seji sestali člani občinskega sveta občine Sv. Ana. Razpravljali bodo o sklepu o denarni pomoči novorojenčkom (ta v predlagani obliki znaša 30.000 tolarjev) in o načinu plačila vodovodnega priključka, za katerega znaša prispevek 225.000 tolarjev, občani pa ga bodo po novem lahko plačali v desetih obrokih.

Govorili bodo tudi o povišanju cen najemnine za grobove in najem mrliške vežice ter o povečanju najemnin za šest stanovanj v lasti občine Sv. Ana za devet odstotkov. Sprejemali bodo tudi odlok o povprečni gradbeni ceni ali o komunalnem prispevku za novogradnje ter potrdili strokovne podlage za stanovanjsko gradnjo v Ledineku. Največ časa pa bodo namenili sprejemanju osnutka prostorskega plana občine Sv. Ana.

Z.S.

GOCOVA / 47. GASILSKI OBČNI ZBOR

iaka veliko dela

V soboto, 26. januarja, so se gostje in člani PGD Gočova zbrali na 47. rednem občnem zboru. Pregledali so narejeno v minulem letu, ko so kupili orodno vozilo in izvedli več preventivnih akcij.

Med drugim so pregledali vodno omrežje, ki bi ga bilo potrebno obnoviti, vendar niso uspeli doseči dogovora z upravljalcem vodovoda - Komunalnim podjetjem Ptuj. Lanskega gasilskega tekmovanja Gasilske zveze Lenart so se udeležili s šestimi desetinami, na regijskem tekmovanju pa so sodelovali s tremi desetinami; tokrat je desetina mladink dosegla drugo mesto in se že pripravlja na državno tekmovanje.

Letos nameravajo posodobiti gasilsko opremo in nadaljevati vzdrževalna dela na gasilskem domu.

Občnega zbora so se zraven članov domačega društva udeležili predstavniki sosednjih gasilskih društev, poveljnik GZ Lenart Leopold Omerza, podžupan občine Lenart Franc Krivec in predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko.

SVETA ANA / OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE

Izvolili novo vodstvo

V soboto, 26. januarja, so se na rednem občnem zboru sestali člani društva podeželske mladine Slovenskih goric, ki ima člane v občinah Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Cerkve-njak, Šentilj, Trnovska vas in Pesnica.

Najprej so pregledali narejeno v lanskem letu, ko so v juliju organizirali 15. državne kmečke igre na Poleni. Vsako leto organizirajo v Lenartu lokalni kviz Mladiin kmetijstvo, najboljši pa se potem udeležijo regijskega kviza. Pripravili so tudi več seminarjev, strokovno ekskurzijo, večdnevni izlet v tujino, kostanjev piknik, martinovanje in prednovoletno zabavo. Skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine pa organizirajo tudi tečaje za izpite za traktor itd.

Na letošnjem občnem zboru

so izvolili novo vodstvo. Tako je predsednik društva podeželske mladine postal Vito Kraner iz Voličine, ki je povedal, da bodo program društva sprotno prilagajali željam članov.

Občnega zbora so se zraven članov udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, predsednik Kmetijske zadruge Lenart Ivan Raj{p, Martin Mavser, predsednik zveze podeželske mladine, in več predstavnikov društev podeželske mladine iz drugim delov Slovenije.

Z.Š.

POGOVORI, REPORTAŽE

PTUJ / S PETROM VESENJAKOM O NOVI SLOVENSKI TURISTIČNI STRATEGIJI

Veliki v ospredju, majhnih skorajda ni

"Načrtovanje razvoja turizma ali katerekoli druge dejavnosti je stalen proces. Zato je potrebno nek strate{ki dokument vsake toliko ~asa dopolnjevati glede na spremembe, ki nastajajo v okolju, na trgu in v ponudbi. Zato je bila smiselna revizija strate{ke opredelitve razvoja slovenskega turizma. To se mi ne zdi toliko problematično, bolj problematična je sama vsebina strategije," je uvodoma o novi slovenski turistični strategiji, ki nastaja, povedal Peter Ve-senjak iz podjetja Hosting, nekdanji državni sekretar v ministrstvu za turizem in eden najzaslužnej{ih za sprejem zakona o pospe{evanju turizma.

TEDNIK: Ali nova strategija odgovorja na izzive sodobnih trendov v "najmočnejši industriji" sveta?

IÎ Vesenjak: "Po moji oceni vsebina strategije tudi v drugi verziji še vedno ne upošteva vseh tistih trendov predvsem na strani organiziranosti turistične ponudbe, ki bi lahko zadostili usmeritvam in izkušnjam, ki jih imajo evropske in druge države po svetu. Kar pa zadeva turistično povpraševanje, zahteve turistov v nekoliko večji meri upošteva, vendar glede na danosti Slovenije celostnih turističnih proizvodov ne strukturira dobro. Mnogi možni ali potencialni turistični proizvodi, ki jih Slovenija lahko ponuja v različnih koncih države, pa sploh niso zajeti oziroma opredeljeni. Problematična se mi zdi tudi prioriteta turističnih proizvodov. V visoko prioriteto na primer uvršča igralniški, navtični in kraški turizem, ki so zelo parcialni proizvodi, Slovenija jih lahko ponudi samo v omejenem delu svojega ozemlja: navtični

turizem zgolj na 47 km slovenske obale, kraški turizem zgolj v kraškem prostoru, igralniški turizem pa je lahko 'udaren' zgolj v zahodnem delu Slovenije. Posploševanje ne omogoča vsem danostim Slovenije, da bi lahko zaživele in dobile potrdilo v sodobni turistični ponudbi."

LTO MORAJO OSTATI

TEDNIK: Kateri so vaši glavni očitki novi slovenski turistični strategiji?

P. Vesenjak: "Po eni strani strategija govori o zelo tržnem, liberalnem pristopu, po drugi strani pa od zgoraj navzdol narekuje, kaj bomo v turizmu podpirali. Moji glavni očitki segajo na področje organiziranosti. Nova strategija namreč zelo odločno zagovarja tezo, da ne potrebujemo nobene organiziranosti, ki bi bila določena bodisi z zakonom bodisi s kakršnimkoli aktom, vse lahko prepustimo dogovarjanju gospodarskih subjektov, organiziranost lahko nastane le na poslovno-interesni osnovi. V celoti 'ukinja' zakon

o pospeševanju turizma in lokalne turistične organizacije, spreminja funkcijo nacionalne turistične organizacije in drugo. Strategija zagovarja tezo, da če se bo že kdo organiziral, naj bodo pobudniki tega večji gospodarski subjekti, okrog katerih naj se potem združijo tudi drugi ponudniki, kot so društva, manjši gospodarski subjekti, občine ... Moja teza je, da se samo po sebi nič ne zgodi; možnosti za to smo imeli tudi do leta 1998, pa se ni nič zgodilo. Pa tudi poslej se ne bo, če nekdo ne bo na tem nekaj delal in če država tega ne bo pospeševala. Ne zapovedovala, temveč pospeševala. V nobenem primeru ni smiselno ukinjati zakona o pospeševanju turizma in lokalnih turističnih organizacij. Organizacije, ki bi združevale gospodarske subjekte, občine in društva na ravni države za medsebojno usklajevanje in skupno delovanje na področju turizma, so zelo potrebne. Poznajo jih v Avstriji, Italiji, Hrvaški ... Izkušnje nekaterih držav, ki so poskušale zelo liberalizirati in prepustiti zasebnemu sektorju aktivnosti pri razvoju, predvsem pa trženju in promociji turizma, so se zelo slabo končale.

Turizem je tako interdisciplinarna in relativno zapletena dejavnost, da resno zahteva partnersko sodelovanje zasebnega in javnega sektorja. Zato tudi zagovarjam obstoj turistične organiziranosti.

LANCOVA VAS PRI PTUJU / SREČANJE ČLANOV RODBINE RAJH

PrvU - pa ne zadnjii

V soboto zvečer je bilo v gosti{ču Rajh v Lancovi vasi pri Ptuju veselo, kot že dolgo ne: prvič doslej so se namreč na veselem druženju zbrali člani rodbine Rajh, katerih začetnik je bil Ivan Rajh z ženo Ano pred več kot tričetrt stoletja, ko sta se poročila in naselila v Dražencih. Žal je Ana prekmalu umrla in zapustila moža samega s tremi majhnimi otroki, ki so potrebovali mamo; nadomestila jim jo je druga žena, Elizabeta, s katero je imel Ivan pet otrok.

Pobudnici za rodbinsko srečanje sta bili vnukinji Ivana Raj-ha, sestrični Teja Prapotnik in Zdenka Godec, saj se jima ni zdelo prav, da se širše sorodstvo zbere le ob kakšnem manj ve-

selem dogodku, namesto da bi se spoznali ob skupnem veselju. K organizaciji sta pritegnili še druge, in da je bila njuna zamisel zelo dobra, dokazuje dejstvo, da so se srečanja udeležili prav

vsi še živeči potomci Ivana Raj-ha — od najstarejše hčerke, tete Micike, do najmlajše, leto dni stare prapravnukinje Lee. Zbrani so preživeli skupne ure ob klepetu, družabnih igrah, petju in plesu, da o dobri hrani in pijači ne govorimo. V spomin na prvo srečanje — ki pa, pravijo, ne bo zadnje — so se postavili še pred Langerholčev fotoaparat, da bodo lahko naslednjič ugotavljali, koliko se je kdo postaral ...

Strategiji zamerim tudi to, da popolnoma spreminja vlogo slovenske turistične organizacije, ki naj bi bila po dosedanjem sistemu - ta pa ni bil v celoti vzpostavljen - organizacija vseh subjektov v turizmu. Njeni ustanovitelji in tisti, ki sodelujejo v organih upravljanja, odločanja in programskega odločanja, bi morali biti predstavniki lokalne ravni (LTO, kjer je zastopan javni in zasebni sektor), gospo-

TEDNIK: Kako so se sploh "prijele" lokalne turistične organizacije?

I. Vesenjak: "V Sloveniji deluje trenutno 32 lokalnih turističnih organizacij, nekaterim je uspelo pridobiti tudi status turističnega območja. Po moji oceni je največ problemov pri vzpostavljanju lokalnih turističnih organizacij nastalo zaradi neustreznega tolmačenja zakona in njegovih ciljev s strani

Vsa žlohto se je zbrala, lahko rečemo ob pogledu na to fotografijo ... Foto: Langerholc

Peter Vesenjak

darske zbornice, obrtne zbornice, Turistične zveze Slovenije in ministrstva oziroma vlade. Vsi skupaj bi morali oblikovati politiko dela STO na razvojnem, tržnem, informacijskem, promocijskem in drugih področjih. Nova strategija postavlja STO v vlogo vladne agencije, ki bo izvrševala tisto, kar bodo na vladi oziroma ministrstvu rekli. Narobe je tudi to, da strategija govori o vlaganjih slovenskih turističnih podjetij v tujini, nič pa o pospeševanju domačih vlaganj. Veliko je bilo v zadnjem času vlaganj v obstoječo turistično ponudbo, mi pa potrebujemo vlaganja tudi v novo ponudbo. Turizem zahteva veliko število ponudnikov že zaradi pestrosti, favoriziranje petnajstih večjih ponudnikov tega ne zagotavlja, kvečjemu vodi v monolitnost ponudbe."

pristojnega ministrstva za turizem. Bistvo LTO, kot to določa tudi zakon, je v tem, da se vzpostavijo partnerske organizacije ob~in, gospodarskih subjektov in dru{tev, ki zagotavljajo neko koordinacijo, in organizacijo za izvajanje osnovnih funkcij v turizmu, ki jih nek kraj kot celota mora imeti. To so predvsem turistično informiranje, oblikovanje skupnih turisti~nih programov, skupnih razvojnih probjektov in drugo. Tolma~-enje ministrstva je {lo v smeri, da je javni sektor dobil preveliko vlogo pri teh organizacijah, v celoti je odpadel interes gospodarskega sektorja, partnerstvo se je prevesilo preveč na eno stran. Zato marsikje prihaja do neučinkovitosti teh organizacij. Kjer so imeli sre~o tudi s kadri, so LTO pokazale na nujnost svojega obstoja. Poudarjam: LTO ne bi smeli ukinjati, približati bi jih morali bolj trž

nemu modelu, ki bo zagotavljal resnično partnerstvo."

PTUJ IMA VELIK

TURISTIČNI

POTENCIAL

TEDNIK: Koliko se skozi novo turistično strategijo vidi ptujski turizem?

I. Vesenjak: "Ptujski turizem je posredno morda viden v nekaterih ciljno opredeljenih turističnih proizvodih - gre za programe na področju kulturne dedi{čine, zdravili{kega turizma. Nikakor pa ni viden kot resno turistično območje. Po eni strani je Ptuj sam kriv za to, ker v zadnjem času v slovenskem prostoru ni prisoten in tudi ni viden, zato ga tudi sestavljalci strategije niso opazili. Kuren-tovanje je omenjeno, pa kulturna dedi{čina. Ptujski turizem ni opazen tudi zato, ker sestavljav-ci turistične strategije stavijo na večje turistične centre in večje gospodarske subjekte, zanemarjajo pa velike turistične potenciale, ki jih Slovenija ima in ki v turizmu lahko naredijo velik korak naprej. Ptuj je zagotovo med tistimi, ki razpolagajo z velikim potencialom na področju turizma, trenutno pa je na zelo nizki ravni."

TEDNIK: Včasih smo govorili, s ptujsko turistično strategijo iz leta 1992 pa opredelili, da bo Ptuj postal eden od petih turističnih simbolov Slovenije ...

P. Vesenjak: "V tistem času so bili cilji zelo smelo zastavljeni. V prvem obdobju izvajanja strategije so se tudi zelo dobro pričeli uresničevati, zlasti {e pri pozicioniranju Ptuja v slovenskem prostoru na najmočnej{ih temeljih, kot so kulturna de-di{čina, vinska kultura, Terme Ptuj, neokrnjena narava. Temu pa ni sledil investicijski ciklus, prav tako ni bilo kontinuitete pri komuniciranju, oblikovanju programov. Trenutno stanje ne kaže nič bolje. V ptujskem turizmu se je vse koncentriralo na organizacijo treh, {tirih večjih prireditev na leto, drugega dogajanja pa ni bilo."

MG

GORISNICA / ZLATOPOROCENCA BELSAK

Se mnogo skupnih let!

Župan občine Gori{nica Slavko Visenjak je v soboto opravil obred zlate poroke. Zlatopo-ročenca sta Marija in Anton Bel{ak iz Gori{nice 162, ki sta na skupno življenjsko pot stopila 17. novembra 1951 v Ptuju.

Zlata nevesta Marija (rojena Emeršič) se je rodila 27. aprila 1928 v Velikem Okiču, ženin Anton pa 26. aprila 1929 v La-sigovcih. Začetki njune skupne poti segajo v Zamušane, leta 1961 pa sta se preselila v novi dom v Gorišnici. Anton je bil vse do upokojitve zaposlen v takratnem TGA Kidričevo, žena Marija pa se je v celoti posvečala domu in družini. V zakonu se jima rodilo 5 otrok, danes pa uživata sadove svojega življenja in dela v krogu treh hčera in njihovih družin ter štirih vnukov.

Dobrim željam in čestitkam ob visokem jubileju se pridru-Zlatoporocenca Marija in Anton Belsak iz Gorisnice 162. Foto: žuje tudi uredništvo Tednika. Laura JB

31. Jan. - 6. feb. 2002

• 104,3 FM

Četrtek, 31. januar

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Mostovi. 9.00 Male sive celice, kviz. 9.50 Zgodbe iz {koljke. 10.25 Risanka. 10.35 Prelesti narave, dokumentarna serija. 11.25 Obiskali smo..., dokumentarna serija. 11.50 Razgledi slovenskih vrhov: Mirna gora. 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Videostrani. 13.20 Pod preprogo. 14.10 Mario, nedeljski večer v živo. 15.55 Slovenci po svetu. 16.30 Poročila. 16.45 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 17.00 Na liniji, oddaja za mlade. 17.45 Zenit. 18.20 Dosežki. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.45 Vzhod, zahod in Hollywood. 23.15 Zenit, pon. 23.50 Dosežki, pon.

SLOVENIJA 2

15.20 Videospotnice. 15.55 Zemeljski plaz, am. dokum. oddaja. 16.50 Rad imam lucy, 164. epizoda. 17.20 Aare: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.30 Videospotnice. 20.00 Evroliga v ko{arki: Union Olimpija - Kinder, prenos. 22.20 Veleslalom (ž), 2. vožnja, posnetek iz Aareja. 23.10 Šoferja, nadaljevanka. 23.55 Poseben pogled: Obsedenost, fr.-nemški film. 1.35 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 26. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 76. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 18. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 8. dela. 13.10 Tretja izmena, pon. 2. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, risana serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 24. del. 16.25 Esmeralda, 9. del. 17.20 Tri sestre, 19. del. 18.15 Vsiljivka, 77. del. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally. 21.00 Prijatelji, 22. del. 21.30 Seks v mestu, 4. del. 22.00 Zahodno krilo, zadnji del. 22.50 JAG, 27. del. 23.40 M.A.S.H., 100. del. 0.10 24 ur, pon.

KANAL A

9.40 Divja Amerika, dokumentarna serija. 10.40 Felicity, pon. 2. dela. 12.00 Begunec, pon. 21. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 223. del. 15.10 Mladi in nemirni, 89. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 3. del. 17.40 Fant zre v svet, 6. del mladinske nanizanke. 18.10 Filmske zvezde, 2. del. 18.40 Korak za korakom, 8. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Columbo: Pod krinko, ameriški film. 21.40 Veronikine sku{njave, 3. del. 22.10 Cybill, 2. del. 22.40 Noro zaljubljena, 17. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 37. del erotične serije.

TROJKA

7.00 Pokemoni, am. risana serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Za dekleta drugače, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, am. risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, am. risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, nanizanka. 21.00 Oktoberfest, jugoslovanski film. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Johnny Tremain, am. film. 14.40 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Zgodba vode, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.05 Poslovni klub. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Buster, angl. film. 00.50 Sodnica Amy, serija. 1.35 Svet mode. 2.00 Na zdravje!, serija. 2.25 Od prijema do sojenja, serija. 2.45 Transfer 3.30 Kraljestvo divjine. 4.55 Johnny Tremain, am. film. 6.15 Glasbeni program.

HTV 2

10.45 Gilmoreice, serija. 11.30 Nikita 3., serija. 12.15 Govorimo o zdravju. 12.45 Trenutek spoznanstva. 13.15 Globalno mesto. 13.45 TV interview. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Molly, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Felicia's Journey, film. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Mucke, serija. 00.00 Življenje na severu, serija.

HTV 3

19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 21.30 Svet mode. 21.55 Hit-depo. 23.55 Glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.10 Gumbek Jim, risana serija, otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Caroline v mestu, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Policaj iz Tá"álza: Lovski spor, kriminalka, 1996. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Aareja. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.50 Veleslalom (ž), drugi tek, posnetek. 22.35 Novo v kinu. 22.45 Kdo s kom?, serija. 23.15 Umetnine. 1.50 Kdo s kom?, serija. 2.20 Poltergeist 2-Druga stran, grozljivka, 1986. 3.45 Streljaj na Mesec, komedija.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Stotnik Wronski, drama. 12.05 Vpra{anja poslancev, iz avstrijskega parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modorbele zgodbe, epizodna serija. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro-austria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Euroaustria, magazin. 1.55 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 2.25 vera, magazin. 3.15 Talkshow z Barbaro Karlich.

Petek, 1. februar

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Prisluhnimo ti{ini. 9.00 Ela Peroci: Nina in Ivo, nanizanka za otroke. 9.15 Fračji dol, lutkovna nanizanka. 9.40 Zaple{imo, dokumentarna nanizanka. 9.55Na liniji, oddaja za mlade. 10.35 Zenit. 11.10 Dosežki. 11.30 Slovenski magazin. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.10 Kvartet pozavn fuortissimo. 13.45 Čari začimb: Lopar-nica. 14.10 Prvi in drugi. 14.35 Osmi dan. 15.05 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka. 17.10 Risanka. 17.15 Iz popotne torbe: Pika tipka pismo, pon. 17.45 National Geographic, dokum. serija. 18.40 Risanka. 19.00 Kronika. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, nanizanka, 4. epizoda. 20.30 Deteljica. 20.40 Praksa, nanizanka, 69. epizoda. 21.25 Zabava z glasbo. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 National Geographic, pon.

SLOVENIJA 2

15.15 Videospotnice. 15.45 Hladna vojna, dokumentarna serija. 16.30 Rad imam Lucy, 165. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 18.00 Ljubezen in druge katastrofe, nadaljevanka. 19.30 Videospotnice. 20.05 Nevidni ognjeniki, dokumentarna oddaja. 20.55 Zaupanja vreden ~lovek, avstralski film. 22.45 Iz slovenskih jazz klubov: Vokalna skupina Nade Žgur ob spremljavi Blaž Jurjevčič tria iz kluba Gajo. 23.35 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 27. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 77. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 19. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 9. dela. 13.10 Raztresena Ally, pon. 22. dela. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodiv{čine malih junakov, serije. 15.30 Diagnoza: Umor, 25. del. 16.25 Esmeralda, 10. del. 17.20 Tri sestre, 20. del. 18.15 Vsiljivka, 78. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Pobeg iz Absoloma, ameri{ki film. 22.10 Privid zločina, 14. del. 23.00 JAG, 28. del. 23.50 M.A.S.H., 101. del. 0.20 24 ur, pon.

KANAL A

9.40 Divja Amerika, serija. 10.40 Felicity, pon. 3. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 22. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. oddaje. 14.20 Obala ljubezni, 224. del. 15.10 Mladi in nemirni, 90. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, 4. del. 17.40 Fant zre v svet, 7. del. 18.10 Filmske zvezde, 3. del._ 18.40 Korak za korakom, 9. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Nogometna arena. 21.30 Horor: Čarovnice, 21. del. 22.20 Izganjalka vampirjev, 21. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, 38. del erotične serije.

TROJKA

7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Vremenska panorama. 11.00 Oktoberfest, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, ameri{ka risana serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, ameri{ka risana serija. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Ko sij obledi, ameri{ka romantična komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Neverjetno potovanje, am. film. 14.45 Risanka. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnev-nica. 18.30 Velikani hrvaške znanosti. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 K, fr. film. 23.15 Odmevi. 23.35 Šport danes. 23.45 The Tribe, angl. film. 1.35 Mentalni bes, am. film. 3.00 Begunec, serija. 3.45 Stil novega plemena. 4.40 Neverjetno potovanje, am. film.

HTV 2

9.00 Poslovni klub. 9.30 Sodnica Amy, serija. 10.15 Hit-depo. 12.15 Ekumena. 13.15 Magazin. 14.05 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema. 23.05 Pravi čas.

HTV 3

18.40 Stil novega plemena. 19.30 Glasbeni program. 20.10 ZOI 2002. 21.20 Veronikine skrivnosti III., serija. 21.45 Na zdravje!, serija. 22.10 Naenkrat Susan, serija. 22.30 Jazz: Big Band RTV Slovenija. 00.15 Remek. 00.30 Košarka NBA magazin. 1.00 Košarka NBA: Indiana -New York, prenos.

AVSTRIJA 1

6.45 Otro{ki program. 8.05 Princ z Bel-Aira, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.50 korak za korakom, serija. 9.15 Sabrina, serija. 9.35 Melrose Place, serija. 10.20 Robin Hood, serija. 11.00 Sedma nebesa, serija. 11.45 Confetti tivi, otro{ki program. 14.30 Rožnati ianter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.15 Smrtonosno orožje 2, akcijski. 23.05 Smrtonosna elita, kriminalka. 0.35 NFL Blast, ame-ri{ki nogomet. 1.00 Peklenski jezdeci, vestern. 3.55 Smrtonosna elita, kriminalka, 1998.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Otroci po naročilu, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Pozor, zasebno!, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Pozor, zasebno!, dokumentarec. 2.10 Modern times, magazin. 2.45 Talkshow. 3.45 Pogledi s strani.

Sobota, 2. februar

SLOVENIJA 1

7.55 Kultura. 8.00 Odmevi. 8.30 Zgodbe iz {koljke. 9.00 Radovedni TAČEK: Stol. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Na liniji, oddaja za mlade. 10.40 Kino Kekec: Slepi potniki, nem{ki risani film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Koncert na sveč-nico. 14.40 Ciganka in plemič, angle{ki film. 16.30 Poročila. 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka. 17.10 Pli{asti zajček, risanka. 17.35 Risanka. 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 18.10 Ozare. 18.15 Z vseh koncev sveta, dokum. serija. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ven med ljudi, kanadsko-am. film. 21.45 San Valentin, dokum. oddaja. 22.20 Poročila. 22.55 Oz, nadaljevanka, 8. del. 23.50 Režiserji: Robert Zemeckis, dokum. oddaja. 0.50 Z vseh koncev sveta, pon.

SLOVENIJA 2

8.15 Videospotnice. 8.50 Raymonda imajo vsi radi, 20. epizoda. 9.15 Frasier, nanizanka. 9.35 Štafeta mladosti. 10.35 Aare: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 11.40 St. Moritz: SP v alpskem smučamnju, smuk (m), prenos. 13.05 Aare: SP v alpskem smučanju, smuk (ž), prenos. 15.05 Po domače v novo leto, pon. 15.55 Stockholm: EP v rokometu. 19.05 Skrita kamera. 19.30 Videospotnice. 20.05 Popularna glasba. 21.50 Klemperer, nadaljevanka. 22.40 Sobotna noč. 0.40 Videospotnice, pon.

POP TV

8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca (I.), 1. del. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska ko{arkar-ska liga. 13.00 Preverjeno, pon. 13.45 Materin pogum, am. film. 15.30 Na{a sodnica, 6. del. 16.30 Dragi John, 8. del. 17.00 Blažen med ženami, 13. del. 17.30 Ljubezen ni slepa, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Sobotni filmski hit: Osumljenih pet, ameriški film. 21.50 Slediti Amy, ameriški film. 23.40 24 ur, pon.

KANAL A

10.50 Obala ljubezni, pon. 220. dela. 11.40 Obala ljubezni, pon. 221. dela. 12.30 Obala ljubezni, pon. 222. dela. 13.20 Obala ljubezni, pon. 223. dela. 14.10 Obala ljubezni, pon. 224. dela. 15.00 Nogometna arena, pon. 16.30 Mesto greha, 12. del nanizanke. 17.20 Goodyear liga: Krka - Cibona, ko{arka. 19.30 Domače kraljestvo, 19. del. 20.00 V nemilosti, francoska miniserija. 21.50 Ledeno hladni, 18. del. 22.40 Dobrodošli v Sarajevu, angleško-ameriški film. 0.30 Vroče Amazonke, erotična oddaja.

TROJKA

7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Ko sij obledi, pon. filma. 15.00 Svet kulture, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report, pon. 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Ekskluzivni magazin, pon. 20.30 Italijanska nogometna liga: Inter - Torino, prenos. 22.30 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 23.00 Koncert. 0.00 Videostrani.

HTV 1

7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 35. mednarodna folklora. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Jack, am. film. 22.05 Izsiljevanje, serija. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.35 Dalziel & Pascoe 4., serija. 1.05 Moške svinje, serija. 1.35 Naenkrat Susan, serija. 2.00 Obstanek, pz. serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Oprah Show. 3.55 Remek. 4.05 Poljubi me, bedak, am. film. 6.05 Harry Belafonte, posn. koncerta. 7.00 National Geographic.

HTV 2

9.30 Poljubi me, bedak, am. film. 11.30 Operna matineja: Falstaff. 14.00 Hišni ljubimci. 14.45 Življenjska šola, serija. 15.30 Dubrovnik: sv. Vlaha, prenos. 16.05 Risanka. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Harry Belafonte, posn. koncerta.

HTV 3

17.15 Košarka NBA: Indiana - New York, posn. 19.10 Zabavnoglas-bena oddaja. 20.10 Športni program. 22.10 Šport danes. 22.25 Antologija hrvaškega kratkega filma. 23.10 Mestni rock, am. film.

AVSTRIJA 1

6.20 Otro{ki program. 7.55 Helmi, otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz. 8.50 Otro{ki program. 10.30 Smuk (ž), prenos iz Aareja. 11.30 Smuk (m), prenos iz St. Moritza. 13.05 Smuk (ž), prenos iz Aareja. 14.20 Dvojčici, serija. 14.45 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.30 Nima{ pojma, serija. 15.55 Roswell, serija. 16.40 Raztresena Ally, serija. 17.25 Sabrina, serija. 17.50 Streetlive, show. 18.15 Smuk (m), razglasitev zmagovalcev, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Moj biv{i se poroči, komedija. 22.00 Osem milimetrov, triler. 0.00 Genetska koda, akcijski film. 1.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 2.15 Streetlive, show. 2.45 Roswell, serija. 3.30 Raztresena Ally, serija.

AVSTRIJA 2

8.40 Poročila. 8.45 Poroka nizozemskega prestolonaslednika princa Willema-Alexandra in Maxime. 8.50 Portret nizozemske kraljeve hi{e (1), dokumentarec. 13.50 Portret nizozemske kraljeve hi{e (2), dokumentarec. 14.40 Čas v sliki. 14.50 Svet se vrti samo okoli tebe, komedija. 16.25 Magazin. 16.55 Religije sveta: Prazniki novega leta. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigra, show. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Stehaufmandln, kabare. 22.55 Pesmi iz Kaltenhausena. 23.35 Poročila. 23.40 Gospod Hobbs gre na počitnice, komedija. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Dežela in ljudje, magazin. 2.05 Enaka pravica za vse, magazin. 2.40 Vse moje zvezde, drama, 1980. 4.30 Otroci po naročilu, komedija, 1958.

Nedelja, 3. februar

SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska ma{a, prenos iz Mb. 11.00 Afrika -pogled s tal, pz. serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila. 13.10 Imago Sloveniae. 13.30 Denar, angle{ki film. 14.55 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor. 15.25 Lingo, TV igrica. 15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 17.35 Alpe-Donava-Jadran. 18.05 Razgledi slovenskih vrhov: Podobe Karavank - Stol. 18.35 Risanka. 18.45 Žrebanje lota. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost: Nadežda Starikova. 22.40 Poročila. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Osupljive ženske na obali, finski film. 0.50 Razgledi slovenskih vrhov.

SLOVENIJA 2

8.40 Videospotnice, pon. 9.20 Slalom (ž), prenos 1. vožnje. 10.05 Veleslalom (m), prenos 1. vožnje. 11.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski. 12.05 Slalom (ž), prenos 2. vožnje. 13.05 Veleslalom (m), prenos 2. vožnje. 14.30 Bom naredil stezice -Ljubljanski madrigalisti. 15.05 Komisar Rex, 6. epizoda. 17.55 Stockholm: EP v rokometu (m), finale, prenos. 19.45 Videospotnice. 20.05 Re{evanje iz globin, dokum. oddaja. 20.55 Frasier, nanizanka. 21.20 Homo turisticus. 21.50 Končnica. 22.50 I. Stravinski: Kralj Ojdip, japonska opera. 23.50 Videospotnice, pon.

POP TV

8.20 Oliver Twist. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Dogodiv{čine malih junakov, serija. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca,_ 2. del nanizanke. 11.30 Otroci ne lažejo, humor oddaja. 12.00 Šolska ko{ar-karska liga, pon. 13.00 Počitni{ka romanca, am. film. 14.45 Življenjska priložnost, am. film. 16.30 Dragi John, 9. del. 17.00 Blažen med ženami, 14. del. 17.30 Ujetniki plazu, am. film. 19.15 24 ur. 20.00 Nedeljski film: Pti~ na žici, am. film. 22.00 Športna scena. 22.45 Svet je njun, am. film. 0.20 24 ur, pon.

KANAL A

10.30 Mladi in nemirni, pon. 86. dela. 11.20 Mladi in nemirni, pon. 87. dela. 12.10 Mladi in nemirni, pon. 88. dela. 13.00 Mladi in nemirni, pon. 89. dela. 13.50 Mladi in nemirni, pon. 90. dela. 14.40 Davy Crockett, am. film. 16.15 V predsedni{kem letalu, dokum. serija. 17.15 Jack in Jill, 11. del. 18.10 Beverly Hills, 23. del. 19.05 Melrose Place, 23. del. 20.00 V nemilosti, fr. miniserija. 21.50 Dosjeji X, 18. del. 22.40 Goodyear liga, pon. ko{arke.

TROJKA

7.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja, pon. 12.00 V sedlu, oddaja o konjeni{tvu. 12.30 Vera in čas, pon. 13.00 Policist s petelinjega vrha, pon. 14.00 Sijaj, pon. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show, oddaja. 18.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 19.00 Svet kulture. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, 6. del. 20.30 It. nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille, pon. 22.45 Avtodrom, pon. 23.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja, pon.

HTV 1

8.10 Novice. 8.15 587: Veliki rop vlaka, am. film. 9.30 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka. 15.45 Duka Begovič, dramska serija. 16.35 Slikica. 16.45 Two Kinds of Love, am. film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Alma Mahler, dramski program. 21.10 Ciklus "James Bond": Never say never. 23.25 Novice. 23.40 Film. 1.15 V nedeljo ob dveh. 2.15 Klemperer, serija. 3.05 Serija. 3.50 Od prijema do sojenja, serija. 4.10 Šampioni narave, pz. serija. 4.35 Desire, am. film. 6.10 Glasbeni program.

HTV 2

8.45 Biblija. 9.00 Franjevci v Makarski, dokum. oddaja. 9.30 Izobraževalna oddaja. 10.00 Dubrovnik: prenos maše. 13.05 Desire, am. film. 14.45 Dalziel & Pascoe 4., serija. 16.20 Ksena 3., serija. 17.05 Rijeka: Morje. 17.35 Šampioni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncerti za karto višje. 21.55 Novice. 22.00 Sahra Abdi Elmi, dokum. serija. 22.30 Triler

HTV 3

9.45 Od prijema do sojenja, serija. 12.05 Ti si moja usoda, serija. 15.30 EP v rokometu, prenos. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG.

AVSTRIJA 1

6.00 Confetti tivi, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.10 Confetti tivi. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz. 9.15 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Aareja. 10.00 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz St. Moritza. 11.15 Šport. 11.45 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 13.05 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 14.20 Tequila in Bonetti, serija. 15.05 Hekerji, triler, 1995 (Angelina Jolie). 16.40 Super policaj, akcijski film, 1980 (Terence Hill). 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Šport. 20.15 Možje v črnem, akcijska komedija, 1997 (Will Smith, r: Barry Sonnenfeld). 21.50 Columbo: Počivaj v miru, gospa Columbo, kriminalka, 1989 (Peter Falk, r: Vincent McEveety). 23.25 Ameri{ki nogomet, NFL Live, prenos. 4.00 Mrtvi ne lažejo, drama, 1997.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Sokkuram (Južna Koreja), dokumentarec. 9.20 Človek in Maske-Alfred Brendel, dokumentarec. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Karnevalski sprevod v Beljaku, posnetek. 15.30 Sladko življenje grofa Bobbyja, komedija, 1962 (Peter Alexander). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sme{no dobro, vrhunci zasedanj avstrijskih karnevalskih dru{tev 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Nekoč je bilo, glasbeno popotovanje po Rusiji. 0.10 Mrtvi ne lažejo, drama, 1997 (Andy Griffin). 1.40 Kulturni tednik. 2.10 Pogledi s strani, revija. 2.30 Pogledi s strani. 2.40 Lep{e življenje. 3.30 Dober dan, Koro{ka, magazin.

video-foto-avdio-katv studio

Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART

Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.

tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net

■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.

■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.

■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.

■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.

ZANIMIVOSTI, POGOVORI

PTUJ / OBUJANJE TRADICIJE SLOVENSKE KULINARIKE

Knjiga, po kateri se da kuhati

Ob koncu lanskega leta je luč sveta zagledala nova slovenska kuharska knjiga Sodobne domače jedi izpod peresa Nade in Vlada Pignarja iz Zagorcev v občini Juršinci. V njej sta javnosti zaupala delček svojega bogatega kuharskega znanja, ki ga skozi svoje delo že vrsto let prenašata tudi na druge. Nada je zaposlena kot učiteljica strokovno-teoretičnih predmetov (gospodinjstva s prehrano in praktičnega pouka kuhanja) v Poklicni in tehniški kmetijski šoli Ptuj, Vlado pa v mesariji Fekonja na Ptuju.

Nova slovenska kuharica je nastala tudi zato, ker je slovenska kuhinja v vsakdanjem prehranjevanju premalo prisotna, čeprav ponuja številne možnosti. Izdala jo je Kmetijska založba, d.o.o., Slovenj Gradec. Avtorja sta v njej zbrala posodobljene domače recepte, v katerih iščemo del sebe. Z njimi sta sebi in drugim dokazala, da kljub obdobju tako imenovane hitre hrane podobljene domače jedi še kako lahko živijo, pa tudi njihova priprava je sorazmerno hiter. Predvsem pa se z njimi lahko v vsakem trenutku zdravo in zadostno prehranjujemo.

Priprava okusnih in prikupnih jedi, kot nam jih v novi kuharski knjigi ponujata Nada in Vlado, je v resnici umetnost. Obvlada jo lahko vsak, ki ima poleg vsestranske nadarjenosti tudi kanček talenta. Pri umetnosti kuhanja je že tako, da je najprej potrebno obvladati osnove, šele zatem se je mogoče lotiti na prvi pogled nemogočih kombinacij začimb in okusov ter doseči njihovo sozvočje. "Kuhar mora biti vedno inova-tiven, ob dodajanju novih živil nastajajo novi recepti in nove jedi. Če imaš željo, ni težko priti do novega recepta," poudarjata avtorja nove slovenske kuharske uspešnice, knjige, po

kateri se da kuhati, kot ugotavljajo tudi kuharski začetniki oziroma tisti, ki v tej umetnosti niso najbolj doma.

Nova kuharica ni nastala čez noč. Na začetku so bili recepti, ki sta jih avtorja neutrudno zbirala vrsto let. Na spodbudo številnih ljudi sta se odločila, da jih bosta izdala. Precej sta se namučila, da sta recepte, ki naj bi se našli v novi kuharici, izbrala. To naj bi bili takšni recepti, ki bodo zadovoljili tiste, katerim so namenjeni, zadovoljili pa naj bi tudi njiju. Povrhu sta želela ponuditi živila, ki jih danes številni več ne znajo uporabljati oziroma so sploh pozabili, da obstajajo. Ker pa jedi še vedno najprej jemo z očmi, šele potem okušamo, so morale imeti tudi na zunaj dober videz. Po nekaterih domačih jedeh danes ne segamo tudi zato, ker jih ponujamo neposodobljene, še posebej poudarjata Nada in Vlado. Prvi odmevi iz strokovne in laične javnosti potrjujejo, da sta zadela v polno. Ne mine dan, da ne bi dobila kakšne nove informacije, vse pa so pohvalne.

Nada in Vlado Pignar sta, čeprav se njuno življenje nenehno v takšni ali drugačni meri povezuje z dobro hrano, živ dokaz, da dobri kuharji znajo poskrbeti tudi za zdrav videz. Če

Vlado in Nada Pignar s svojim kuharskim prvencem Sodobne domače jedi. Foto: Črtomir Goznik

ješ malo, razvrstno in kvalitetno uravnoteženo hrano, v kateri so v pravem razmerju zastopana vsa živila, ob tem pa se še gib-lješ, kilogrami nimajo nobene možnosti. Vlado je prepričan, da če bi bilo drugače, pri svojem delu ne bi bila tako uspešna. Ne moreš eno govoriti, drugo pa delati.

Pri Pignarjevih kuhata oba, med njima ni nobene "poklicne ljubosumnosti", tudi pri kuhi dopolnjujeta drug drugega. Nada celo priznava, da je ona tista, ki se je največ naučila prav iz Vladove kuhe. Sama prisega na zelenjavne jedi in jedi iz kaše, ker ponujajo veliko možnosti glede priprave. "Mož me prekaša pri pripravi ribjih in mesnih jedi, zato se jaz pač posvečam drugim," je v smehu se dodala.

Zagotovo se bomo zdravo prehranjevali, poudarja, če bomo uživali v vsakem letnem času veliko sadja in sveže zelenjave, če ne bomo pretiravali v zač-

injanju, če jedi ne bomo močno zapekli, če bomo bolj izbirali dušene in kuhane jedi.

Pot do zdrave prehrane vodi tudi skozi njun kuharski prvenec s 170 zbranimi recepti v okviru posameznih vsebinskih sklopov. Škatle svojih receptov pa s tem še nista izčrpala, na obdelavo in dodelavo čaka še veliko zbranega gradiva. "Sedaj ko je knjiga že pri ljubiteljih dobre kuhinje, so občutki lepi, skušala jih bova kar najdlje ohraniti. V tem trenutku pa še ne razmišljava o drugi knjigi, čeprav naju vsi, ki po njej že kuhajo, skušajo prepričati, da morava kmalu napisati tudi drugo. Tako kot je zorela prva, naj dozori tudi druga," sta povedala.

Dobre ocene, predvsem pa ugotovitve ljudi, da so recepti tako izbrani, da uživajo v kuhi, da je vse tako preprosto, četudi je na prvi pogled videti zapleteno, so zagotovo spodbuda, da se bosta lotila še kakšne kuharice.

MG

GORISNICA / AKTIVNI ČLANI DRUŠTVA ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC

Zimska skrb za pernate prijatelje

Izjemno aktivni člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Go-rišnica so se po razstavah in tekmovanjih sobnih ptic, s katerimi so ponesli ime svpje občine po vsej Sloveniji in ki so se končali sredi decembra, lotili izdelave ptičjih krmilnic in gnezdilnic. V zimskih popoldnevih so zbijali, lepili in vijačili ptičja domovanja iz različnih materialov, največ seveda iz lesa, slame in lubja.

Krmilnice so uspeli postaviti pred najhujšim januarskim sneženjem, tako da so prezeblim ptičkom v naravi vsaj malo olajšali prehranjevanje v najhujših razmerah, valilnice pa bodo obesili na primerna drevesa takoj, ko bo sneg skopnel, preden bodo ptice v naravi pričele iskati dupline za svoj naraščaj.

Janko Cuš

Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...

VELIKA NEDELJA / NA SNEGU

Juhuhu, zima je tu!

Tako so vzklikali otroci v vrtcu Velika Nedelja v ponedeljek, 14. januarja, ko so zjutraj prispeli v vrtec. Vzgojitejici Danica in Milena sta male šolarje in starejše sredinčke še bolj razveselili, ko sta oznanili novico, da bodo začeli smučarski tečaj. Odpravili so se na bližnji hrib

"Lisičjak". Skupaj so se veselili ob igrah na snegu, prvih korakih s smučmi, ob prvih zavojih, prvih padcih ... Smučarski tečaj so zaključili s podelitvijo priznanj ob vzpodbudi otrok iz vrtca drugih skupin, nekaterih staršev in mimoidočih.

D. R., M. V.

Mali smučarji z vzgojiteljicama Danico Rižnar in Mileno Vrabič

VIDEM / ZLATA POROKA

Čestitke Justini in Janezu Lahu

V sejno-poročni dvorani občine Videm in v farni cerkvi sv. Vida je bila v soboto slovesnost zlate poroke. Po petdesetih letih sta svoje skupno življenje še enkrat potrdila Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a, ki sta se poročila 23. januarja 1952, prav tako v Vidmu pri Ptuju.

Zlatoporočenka Justina (rojena Štrucl), se je rodila 6. aprila 1931 v Pobrežju, zlati ženin Janez pa 13. junija 1927, prav tako v Pobrežju, kjer je tekla tudi njuna skupna življenjska pot. Janez je bil nekaj časa zaposlen na gozdnem gospodarstvu, pozneje pa je bil do upokojitve vodja kazeinarne v ptujski Mlekarni, žena Justina pa je bila zaposlena v OŠ Videm in ob možu skrbela

za dom in družino. Rodila sta se jima dva otroka, ob njiju ju danes razveseljuje še pet vnukov.

Ob domači glasbi so ju na zlato poroko spremili številni sorodniki in prijatelji ter jima zaželeli še mnogo prijetnih in zdravih let v krogu njunih najdražjih. Čestitkam in dobrim željam se pridružuje tudi uredništvo Tednika.

JB

Zlatoporočenca Justina in Janez Lah iz Pobrežja 152 a s pričama, hčerko Nado in sinom Janezom

in vas ne bo zeblo v noge.

EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE

Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.

REPORTAŽE

JUŽNA AMERIKA / V OSRČJU PRAGOZDA (I.)

Blatna drsalnica

Dolga resasta trava se mi je do kolen ovijala okrog nog. Velike rosne kaplje so prehajale preko hlačnic in me neprijetno hladile.

V zgodnjem jutru sem stal na gorskem pomolu in nepremično strmel proti vzhodu. Ogromno belo morje megle je valovilo. Tu pa tam so gladino prebadale kro-{nje dreves, drobni zeleni otoč-

ki sredi prostranstva. Pod seboj sem slutil amazonski pragozd z vsemi njegovimi skrivnostmi. Dolgo sem čakal in končno sem na mlečnem platnu zaslutil rumeno kroglo. Pogled na bledo

V globino džungle vodi ozek blatni tobogan

Program prireditev

KURENTOYANJE2002

žogo življenja me je pomiril in postavil na trdna tla. Moker raček sem počasi odracal k terenskemu tovornjaku. Moji sopotniki so pri njem, zbrani okrog bencinskega ognjišča, srebali skromen zajtrk. Bili smo pri Tres Cruces (Treh križih). Tako se imenuje razpadla in zapuščena planinska postaja na višini več kot 3000 metrov. Tu se kolovoz, ki ga Peruanci ponosno imenujejo cesta, dokončno prelomi in začne v dolgih ostrih sempertinah strmoglavljati v zeleni pekel.

Na tovornjaku, ki je imel prostor za tovor preurejen v zaprto kabino z nekaj sedeži, sem se znašel v Cuzcu. Ljudje in knjige so govorili, da je mesto odlično izhodišče za skok v deževni gozd. Džungelski nacionalni park Manu, ki je del svetovne dediščine, opevajo sami superlativi; eden najlepših, največji, najbolj ohranjen ... Odločitev za agencijo "Aventuras Ecilogicas Manu" je bila relativno lahka. Cena 400 dolarjev, ob kateri sem dobil napad naduhe, je bila ob ceni poslovalnice "Manu nature tours" 1500 dolarjev smešno nizka. Vrtal sem in vrtal, vendar je bila razlika v ponudbah le v načinu spanja in povratku iz parka. Naturščiki so obljubljali spanje v nekakšnih gozdnih hotelčkih in vrnitev z avioni, ekologi pa so prisegali na spanje pod platnenimi strehami in na povratek s čolni in kamioni. Svoje vodnike sta agenciji kovali v nebo.

Med gostima zelenima bregovoma je kamion počasi drsel navzdol. Globoke kolesnice in velike luknje polne umazane vode niso obetale nič dobrega.

ca. Neprespana noč in slab dan sta naredila svoje. Začetno navdušenje je splahnelo. Iluzije, soočene s kruto resničnostjo, so se podirale kot gradovi iz kart.

Srečanja s tovornjaki, ki so vozili v nasprotno smer, so bila nevarna. Gozdna pot je uradno enosmerna. En dan v smeri zelenega pekla, drugi dan v smeri proti Cuzcu. Tega dne so bili

grešniki nasprotno vozeča vozila. Nekatera so se morala umikati vzvratno tudi po več kilometrov. Blatni tobogan se je le na redkih mestih razširil za dve širini vozila. Prevrnjen tovornjak, nekaj metrov pod potjo, je nemo svaril predrzneže.

Nadaljevanje prihodnjič

JaneZjlaklič

Mesto Cuzco je odlično izhodišče za skok v deževni gozd

Za 160 kilometrov prašne in raz-rite ceste med Cuzcom in razgle-diščem Tres Cruces smo porabili dobrih osem ur nočne vožnje. Grozilo je, da se bo spodobna kolesarska hitrost spremenila v polžjo počasnost.

Pridušeno šumenje je vstajalo iz listkov in listov zelene preproge. Začelo je deževati. Sprva rahlo in boječe, nato pa so mlečnemu morju okoli nas in nad nami popustile zapornice. Drobne srage vode na ilovnati poti so se ponekod združile v šumeče, včasih grozeče potoke. Kislo vreme se je splazilo v notranjost vozila. Najprej v obliki pare, ki se je izločala na okenskih steklih, in nato v obliki nadležnih kapelj, ki so našle še tako majhno poro v kabini. Izraelec Aron je razočaran ugotovil, da je glavnino prtljage pozabil v pisarni agencije. Nemški parček pa je tekmoval v pomilovanju drug drugega. Bilo jima je slabo. Zavit v spalno vrečo sem ždel na prvih sedežih. Vsak poizkus, da bi zaspal, je grobo prekinila luknja na cesti, teh pa ni bilo kon

RAZPIS

za 2. Gorenjski festival narodnozabavnih viž v narečju Škofja Loka, sobota, 22. junij ob 19.00

Radio Sora iz Škofje Loke razpisuje 2. gorenjski festival narodnozabavnih viž v nare~ju, ki bo v soboto, 22. januarja 2002, ob 19.00 uri na škofjeloškem gradu.

1. Festival je tekmovalnega zna~aja in se ga lahko udeležijo vsi slovenski in zamejski narodnozabavni ansambli.

2. Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva skladba mora biti v nare~ju in prvi~ izvedena na festivalu v Škofji Loki. Druga skladba je po izbiri ansambla.

3. Izbor skladb in ansamblov bo opravila strokovna komisija in je dokon~en.

4. Ansambli s sodelovanjem na festivalu soglašajo, da lahko njihova dela snemajo radijske in televizijske postaje.

5. Ansambli se bodo potegovali za naslednje nagrade: STROKOVNE KOMISIJE

- nagrada za besedilo

- nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta

- nagrada za najboljšo izvedbo tria

- nagrada za najboljšo melodijo OBČINSTVA:

- nagrada za najbolj vše~no nare~no vižo

6. Prijava mora vsebovati:

- naziv ansambla in sedež,

- naslov vodje ansambla s telefonsko številko,

- besedilo in notno gradivo nare~ne skladbe še aktivnega avtorja,

- ime in priimek avtorjev glasbe in besedil,

- število ~lanov ansambla, fotografija in kratek opis

7. Ansambli se morajo na razpis prijaviti najkasneje do torka, 30. aprila 2002, na naslov: RADIO SORA, Kapucinski trg 4, 4220 ŠKOFJA LOKA. Organizator prevzame potne stroške, stroške ve~erje in stroške morebitnih studijskih posnetkov, ki bodo služili za izdajo kasete oz. zgoš~enke, ostali stroški bremenijo ansambel.

Organizator si pridružuje pravico manjših organizacijskih sprememb.

Dodatne informacije: Saša Pivk Avsec, telefon 04/508 0 508 ali 040/29 77 36.

NA PTUJUp OD 3. DO 12. FEBRUARJA

Vse dni festivala bodo pri programu v mestnem jedru sodelovali tudi dijaki Ekonomske šole - Šolskega centra Ptuj. Ptujski gostinski lokali bodo pripravili posebno ponudbo, strežno osebje bo oblečeno na tematiko zgodovine mesta Ptuja.

NEDELJA, 3. FEBRUAR

^^ Mestne ulice in trgi, od 14.00 do 17.00

• Otvoritvena slovesnost 42. Kurentovanja, "5. srečanje slovenskih pustnih likov

in mask" s povorko po karnevalski poti

Karnevalska dvorana, od 17.00 do 01.00 PTUJSKIH 5

PONEDEUEK, 4. FEBRUAR:

Mestni trg, od 18.00 do 19.00

• Najmanjši leteči cirkus

s predstavo MAČJÍ KAŠEU

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalsica dvorana, od 20.00 do 01.00 DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO

TOREK, 5. FEBRUAR:

Mestni trg, od 18.00 do 19.00

• Eva Škofič - klovnesa

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 MAJAŠUPUT & ENJOY, MINEA

SREDA, 6. FEBRUAR:

Mestni trg, od 18.00 do 19.00

• Gledališče Ane Monroe

s predstavo ZLOČIN IN KAZEN

• Etnografske skupine in kurenti

ČETRTEK, 7. FEBRUAR:

Karnevalska dvorana, od l6.d|Ddo 18.30

• Pustni MAMBO ŽUR; glasbeni gost SEBASTIJAN lorg; Plesni center Mambo Ptuj, te 748-U-46)

Mestni trg, od 18.OO do 19-00

• Artistična točka z ognjem MEI

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.1 KRESLIN; LOVŠIN

PETEK, 8. FEBRUAR:

Mestni trg, od 18.00 do 19.00

• KUD Priden možic s predstavo TAXI 2

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalsica dvorana, od 20.00 do 01.00 NUDE, TABU

SOBOTA, 9. FEBRUAR:

Mestni trg, do 11.00 do 12.00

• Gledališče Ane Monroe s predstavo PIKNIK

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalska dvorana, od 20.00 do 1.00 ŠTAJERSKIH 7, FATA (gostja večera)

NEDELJA, 10. FEBRUAR:

PONEDEUEK, 11. FEBRUAR:

Karnevalska dvorana, od 16.00 do 18.00

• Otroška maškarada

Mestni trg, od 18.00 do 19.00

• Eva Škofič - klovnesa

• Etnografske skupine in kurenti

Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 PARNI VAUAK

TOREK, 12. FEBRUAR:

Karnevalska dvorana do 14.00

• Pustno rajanje vrtcev in osnovnih šol

Mestni trg, od 16.00 do 17.00 JERNEJ KUNTNER POKOP PUSTA

Karnevalska pot

O- NEDEUA, 3. FEBRUAR ^^ NEDELJA, 10. FEBRUAR

Karnevalska dvorana, od 20.00 do 01.00 0~ Mestne ulice in trgi, od 14.00 do 17.00 PUSTNI ORFEJČEK: TRADICIONALNA MEDNARODNA

NATALIJA KOLŠEK, GAMSI ^^^^^

Karnevalska dvorana, od 17.00 do 01.00 VAGABUNDI

V času povorke (14.00 - 17.00) bodo ulice v neposredni bližini poteka ZAPRTE za ves promet, razen za intervencijska vozila.

>

(D

TD CD

a

CL

E

CD

cn o

Ponedeljek, 4. februar

SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Bisergora, otroška oddaja 9.30 Iz popotne torbe: Pika tipka pismo, 5. oddaja. 9.50 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 10.15 Otroška oddaja. 10.40 National Geographic. 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Z vseh koncev sveta, serija. 12.20 Afrika - pogled s tal, pz. serija. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenia. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Volja najde pot. 18.00 Telebajski, 64. oddaja. 18.25 Radovedni Taček. 18.40 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, avstrijska nanizanka, 1/13. 21.00 Gospodarski izzivi. 21.30 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.15 Branja. 23.20 Volja najde pot, pon. 0.10 (Ne)znani oder, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.00 Rad imam Lucy, pon. 1.25 Julija Pomerleau, pon. nadaljevanke. 3.00 Studio City. 4.00 Šport.

SLOVENIJA 2

13.30 Sobotna noč. 15.30 Nevidni ognjeniki, dokum. oddaja. 16.20 Rad imam Lucy, 166. epizoda. 16.50 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 18.40 Jezni, kratki igrani film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Cik cak. 21.25 Skrita kamera. 21.50 Hladna vojna, dokum. serija. 22.35 Brane Rončel izza odra. 0.00 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 28. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 78. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 20. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 10. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 26. del. 16.25 Esmeralda, 11. del. 17.20 Tri sestre, 21. del. 18.15 Vsiljivka, 79. del. 19.15 24 ur 20.00 Sedma nebesa, 22. del. 20.55 Urgenca, 20. del. 21.50 Providence, 5. del. 22.40 JAG, 29. del. 23.30 M.A.S.H., 102. del. 0.00 24 ur, pon.

KANAL A

10.40 Felicity, pon. 4. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 225. del. 15.10 Mladi in nemirni, 91. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 5. del. 17.40 Fant zre v svet, 8. del. 18.10 Filmske zvezde, 4. del. 18.40 Korak za korakom, 10. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Nora ljubezen, am. film. 21.45 Veronikine skušnjave, 4. del. 22.15 Cybill, 3. del. 22.45 Noro zaljubljena, 18. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti, pon. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 40. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 To je Bush, 7. del. 21.30 Magazin. 22.00 Reklamni predah. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Nevaren posel na Havajih, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z..., oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Savka - roža Hrvaška, dokum. oddaja. 21.00 Latinica. 22.35 Odmevi. 22.55 Šport danes. 23.10 Ljubim svojo družino, film. 00.40 Zopet znova, serija. 1.25 Becker 2., serija. 1.45 Normal, Ohio, serija. 2.10 Od prijema do sojenja, serija. 2.30 Le dessous de la guerre du golfe, dokum. film. 3.30 Amerika - življenje narave. 4.00 Nevaren posel na Havajih, film. 5.35 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program.

HTV 2

8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Le dessous de la guerre du golfe, film. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Mucke, serija. 23.35 Življenje na severu 1., serija.

HTV 3

19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.30 Bea Brummel, am. film. 23.20 CB v barvi. 00.05 Glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.15 Otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.10 Hekerji, triler 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter, risana serija. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Butec in butec, komedija. 22.00 Freedom Strike, film. 23.30 Nikita, serija. 0.10 Detektiv Anthony Dellaventura, serija. 0.55 Poltergeist 3, grozljivka. 2.55 Genetska koda, film. 3.55 Freedom Strike, film.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija.9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Smešno dobro. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Nihče me ne ljubi, komedija. 2.10 pogledi s strani. 2.15 2.35 Kraj srečanja kultura.

Torek, 5. februar

SLOVENIJA 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Mostovi. 9.05 Radoved^ni Taček: Letalo. 9.20 Čarobni šolski avtobus, nanizanka. 9.45 Čarobni šolski avtobus, nanizanka. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, pon. nanizanke. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenija. 15.10 Večerni gost: Nadežda Starikova. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Evro, dokum. serija. 17.20 Podjem: Izziv ponovnega vstopa na trge bivše Jugoslavije, 3. oddaja. 17.50 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 18.05 Oddaja za otroke. 18.20 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dunajske zgodbe, dokumentarec. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Vojna v tretjem nadstropju, češka drama. 0.00 Evro, pon. 0.15 Podjem: Izziv ponovnega vstopa Na trge bivše Jugoslavije, pon. 0.45 Dunajske zgodbe, pon. 1.35 Aktualno, pon. 2.30 Rad imam Lucy, pon. nanizanke. 2.55 Julija Pomerleau, pon. 3.40 Vojna v tretjem nadstropju, pon. drame. 4.50 Šport.

SLOVENIJA 2

15.20 Studio City, pon. 16.15 Rad imam Lucy, 167. epizoda. 16.50 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.40 Zlati Salamander, angleški čb-film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Portret neke gospe, am. film. 22.20 Gravitacija, hrvaški čb-film. 23.50 Avto, slovenski kratki film. 0.05 Svet poroča. 0.35 Videospotnice, pon.

POP TV

9.10 JAG, pon. 29. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 79. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 21. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 11. dela. 13.10 Sedma nebesa, pon. 22. dela. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Dogodivščine malih junakov, serija. 15.30 Diagnoza: Umor (V.), 1. del am. nanizanke. 16.25 Esmeralda, 12. del. 17.20 Tri sestre, 22. del. 18.15 Vsiljivka, 80. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Kralj alkohol, am. film. 22.30 JAG, 30. del. 23.30 M.A.S.H., 103. del. 0.00 24 ur, pon.

KANAL A

10.40 Felicity, pon. 5. dela. 12.00 Beverly Hills, pon. 23. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 226. del. 15.10 Mladi in nemirni, 92. del. 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.50 Felicity, 6. del. 17.40 Fant zre v svet, 9. del. 18.10 Filmske zvezde, 5. del. 18.40 Korak za korakom, 11. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Plaz, kanadsko-am. film. 21.45 Veronikine skušnjave, 5. del. 22.15 Cybill, 4. del. 22.45 Noro zaljubljena, 19. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.

TROJKA

7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Italijanska nogometna liga: Lazio - Milan, posn.. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, ameriška risana serija. 14.45 Videalisti, pon. 15.15 Ježek Show, glasbeno-razvedrilna oddaja, pon. 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 41. del risane serije. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Maksimalno zavarovanje, am. akcijski film. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Otok z blagom, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Magazin. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, serija. 23.45 Film. 1.15 Glavno mesto, serija. 2.00 Seks v mestu, serija. 2.30 Veronikine skrivnosti, serija. 2.55 Pravica za vse, serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Amerika -življenje narave. 4.30 Otok z blagom, film. 6.05 Glasbeni program.

HTV 2

9.35 Živeti z..., oddaja. 10.05 Planet Internet. 10.35 Zopet znova, serija. 11.20 Hit HTV-ja. 12.05 Le dessous de la guerre du golfe, dokum. film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu, serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Mucke, serija. 23.30 Življenje na severu 1., serija.

HTV 3

18.10 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA magazin. 20.40 Film. 22.20 Monoplus. 23.00 Glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.30 Otroški^ program. 7.50 Korak za korakom, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.05 Butec in butec, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, risana serija, otroški program. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Tulza, kriminalka. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.10 Moll Flanders, drama. 1.05 Intimna priznanja, serija. 1.35 Hiša mrtvih duš, grozljivka. 3.20 Nihče me ne ljubi, komedija.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Svet se vrti samo okoli tebe, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, dokumentarec. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tanka modra črta, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Magazin. 2.20 Univerzum. 3.05 Magazin.

Sreda, 6. februar

SLOVENIJE 1

6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro, Slovenija. 8.30 Poročila. 8.35 Dober dan, Koroška. 9.05 Trojčice, nanizanka. 9.30 Sprehodi v naravo: Vetrocvetke. 9.45 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.15 Oddaja za otroke. 10.45 Evro, dokum. serija. 11.00 Podjem: Izziv ponovnega vstopa na trge bivše Jugoslavije, 3. oddaja. 11.30 Lingo. 11.55 Cik cak. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro, Slovenija. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.45 Vaš tolar. 17.05 Prelesti narave, serija. 18.00 Pod klobukom. 18.50 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Sveti dim, am. film. 22.00 Odmevi. 23.00 Terminal. 0.30 Prelesti narave, pon. 1.20 Rad imam Lucy, pon. 1.45 Julija Pomerleau, pon. 2.25 Waterloo Road, pon. 3.40 Šport.

SLOVENIJA 2

14.20 Bom naredil stezice - Ljubljanski Madrigalisti. 15.00 Režiserji: Robert Zemeckis, dokum. oddaja. 16.00 Homo turisticus. 16.30 Rad imam Lucy, 168. epizoda. 17.00 Julija Pomerleau, nadaljevanka. 17.55 Evroliga v košarki: Krka - Budučnost, prenos. 20.00 Gore in ljudje. 20.50 Gum boots. 21.55 Zgodba o plesu Gum boots. 22.50 Prvi val, nanizanka. 23.35 Videospotnice.

POP TV

9.10 JAG, pon. 30. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 80. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 22. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 12. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Serija. 15.30 Diagnoza: Umor, 2. del. 16.25 Esmeralda, 13. del. 17.20 Tri sestre, 23. del. 18.15 Vsiljivka, 81. del. 19.15 24 ur 20.00 Umor iz sanj, am. film. 21.45 Tretja izmena, 3. del. 22.40 JAG, 31. del. 23.30 M.A.S.H., 104. del. 0.00 24 ur, pon.

KANAL A

10.40 Felicity, pon. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 227. del. 15.10 Mladi in nemirni, 93. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Felicity , 7. del. 17.40 Fant zre v svet, 10. del. 18.10 Filmske zvezde, 6. del. 18.40 Korak za korakom, 12. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zločin in kazen, zadnji del. 21.00 Na kraju zločina, 22. del. 21.50 Veronikine skušnjave, 6. del. 22.20 Cybill, 5. del. 22.50 Noro zaljubljena, 20. del. 23.20 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Serija.

TROJKA

7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Maksimalno zavarovanje, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.30 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 42. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Fantje iz Brylcreama, drama. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti.

HTV 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Padec aviona na letu 174, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Ljudsko telo, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum.-glasbena oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Film. 1.20 Gilmoreice, serija. 2.05 Simpsonovi, risanka. 2.30 Nikita 3., serija. 3.15 Prekinitev programa. 6.15 Hrvaški glasbeni program.

HTV 2

10.05 Magazin. 10.45 Bea Brummel, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Gusarji, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Simpsonovi, risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Nikita 3., serija. 22.00 Killers don't Cry, film. 22.45 Seinfeld, serija. 23.10 Mucke, serija. 23.40 Življenje na severu 1., serija.

HTV 3

19.30 Glasbeni program. 20.10 Dobrodošli v Red Rock, am. film. 21.45 Jorn Utzon, dokum. film. 23.00 Glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.15 Otroški program. 8.00 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.10 Columbo, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Morilski smuk, kriminalka. 21.55 Vulkan-gora v plamenih, triler 23.25 Policisti iz El Camina, serija. 0.10 Gospodarji discipline, drama.

I.50 Morilski smuk, kriminalka. 3.25 Poltergeist 3, grozljivka.

AVSTRIJA 2

9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sladko življenje grofa Bobbyja, komedija.

II.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Mož, imenovan Medvedja mama, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Magazin. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Reportaža tedna. 1.55 Talkshow. 2.55 Pogledi s strani. 3.00 Magazin.

KVIZ PIRAMIDA

RADIOPTUJ

89.8'>98,2°i04,3MHZ

Vsak ponedeljek

med 21. in 22. uro

pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR

^ Mercator

■m^: 02 / 77122 61

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Vsak četrtek ob 20.00 uri

poiKočm

n

mičmHsf:,-

7 „iSS

13. Ans. Dori - Markova pesem

12. Kranjski muzikanti - Primi me za rame

11. Ans. Lojzeta Slaka - Spomini stare Ljubijane

10. Fantje z Graške Gore - Kiošar

09. Veseli Planjšarji - Zapoj mi trobenta

08. Ans. Vrisk - iVIartin Krpan

07. Ans. Svetlin - Mornarjeva žena

06. Ans. Matjaža Kokalja - Fantič moj

05. Ans. Unikat - Unikat poika

04. Harmonikarice Zupan - Venček 1

03. Ans. Obzorje - Rokovnjač Dimež

02. Ans. Zasavci - Vse se vrača

01. Ans. Marjana Kočevarja - Za tvojo ljubezen

1. Korado in Brendi - Kje veseii so Dolenjci

2. Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Slovenec

3. Natalija Kolšek - Slovenka sem jaz

4. Domen Kumer - Bom nekaj naredil

5. Drago Jošar - Hej, Bejbi

6. Helena Kodrič - Miška mala

7. Roman Gostiša - Danes je najlepši dan

Poskočnih 13

Glasujem za;

Veličastnih 7

Glasujem za:_

Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:

MEGA MARKETING đ.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj

Nagrado založbe Mandarina prejme: Kokot Jožica, Turški Vrh 72, 2283 Zavrč

ČETRTEK, 31. januarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA (predsednik Milan Kučan, studio D). 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

PETEK, 1. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.

12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

SOBOTA, 2. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

NEDELJA, 3. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,

15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).

PONEDELJEK, 4. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).

TOREK, 5. febuarja:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

SREDA, 6. februarja:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

TURISTIČNI TEDNIK

PTUJ / V NEDELJO OTVORITVENA SLOVESNOST 42. KURENTOVANJA

Bejii zima, korant gre!

Letošnje ptujske pustne prireditve potekajo pod geslom Bejži zima, korant gre!. V Lokalni turistični organizaciji Ptuj so pripravili zanimiv program pustnih prireditev, ki se bodo pričele 3. in končale 12. februarja. Rdeča nit letošnjega pustovanja je zgodovina Ptuja. Nanjo je ubrana nedeljska osrednja karnevalska povorka, pa tudi pustna oblačila v gostinskih in trgovskih lokalih. V gostilnah naj bi času primerno oblikovali tudi ponudbo hrane. Pustna kulinarika naj bi ob letošnjem pustu še dodatno vabila v gostinske lokale, ki imajo možnost tudi, da se izkažejo še s svojimi pustnimi prireditvami in plesi.

Na Mestnem trgu se bodo vsak dan med 18. in 19. uro zvrstili zanimivi pustno obarvani ve~erni nastopi, le v soboto, 9. februarja, se bo vse skupaj dogajalo v dopoldanskem ~asu. S trga naj bi se veselo pustno vzdu{je selilo v lokale. Ve~erni nastopi v karnevalski dvorani bodo potekali od 20. do ene ure zjutraj. Vstopnica za vsak obisk bo veljala 1000 tolarjev, za maske 800 in otroke 600 tolarjev. Cena karnevalske prepustnice je 5000 tolarjev.

V LTO Ptuj so k sodelovanju povabili me{~ane, {ole, podjetja in dru{tva, ker si želijo, da bi mesto tudi obiskovalcem dokazalo, da v resnici živi s pustom. Pri~akujejo, da se bodo mno-ži~no odzvali s sodelovanjem v pustni povorki in pri okrasitvi mesta. Kot je povedal vr{ilec dolžnosti direktorja LTO Ptuj Tadej Bojnec, bodo tudi letos najbolj{e maske nagradili. V otvoritveni povorki, ki bo 3. februarja, pri~akujejo okrog 800 pustnih mask in

Veliko pozornost je v letošnjem ku-rentovonju posvečeno najmlajšim

POGLEJ IN

ODPOTUJ

PUSTNE BENETKE. 1=2

9.990

9.2., anodnevnh (iz Ljubljain 8.990 SIT)

illzlat, cenazaZosabl

TERME LENDAVA. 1=2

19.900

(.3., Sončkov klub, 3* hotel Lipa, 2D, POL, cena za dve

PRAVUlČNI BAVARSKI GRADOVI

23.990

30.3., dvodnevni aii In vo&i|a z ladjico

Illzlat, POL, vMluienev

65.990

17.2., 24.2., 3* Residence Alpl, N, apartma za 2-t osebe (tUdI večji)_

TURČIJA. Antalih

84.900

16.2., potovanje po Kapadokljl In jaàil Turčiji, 7D, POL, vodanje v namikam jeziku

TUNIZIJA. Hammamet

99.600

23.2., 3* hotel El Fell, 7D, all Inclusive, odhod Iz Gradca

SONČEK®

PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40

www.sonchek.com • teletekst stran 290

roiDVMUWŒVIER

likov iz cele Slovenije. Leto{nje sre~-anje je že peto po vrsti, pri~elo se bo ob 14. uri. Vsaj enkrat toliko udeležencev pa naj bi imela pustna povorka 10. februarja, ko pri~akujejo tudi pustne like iz tujine. Ptuj je kot karnevalsko in pustno mesto že ve~ kot 10 let ~lan evropskega združenja za Slovenijo. Tudi FECC za Slovenijo vodi Ptuj~-an Branko Brumen.

Najve~ji obisk organiziranih skupin

PROGRAM PRIREDITEV

3. februarja bo od 14. do 17. ure na ptujskih ulicah in trgih potekala karnevalska pot udeležencev 5. sre~anja slovenskih pustnih likov in mask; v karnevalaski dvorani bo od 17. do ene ure zjutraj vižalo Ptujskih 5.

4. februarja bo na Mestnem trgu nastopil najmanj{i lete~i cirkus s predstavo Ma~ji ka{elj, ki se mu bodo pridružile pustne skupine in kurenti. V karnevalski dvorani se bo ob 20. uri pri~el na-

je napovedan za nedeljo, 10. februarja. Med njimi bo tudi več deset obiskovalcev iz prijateljskega Burghausna, ki bodo ob ptujskem pustnem dogajanju uživali kar teden dni. Velikega sobotnega plesa v karnevalski dvorani se bo udeležila tudi miss Slovenije Rebeka Dremelj.

Za častnega pokrovitelja 42. ptujskega kurentovanja so dogovori še v teku; v ožjem izboru je predsednik državnega zbora Borut Pahor. Že po tradiciji pa bodo pustno vzdušje svojega rodnega mesta užili številni rojaki, ki sicer živijo v drugih slovenskih mestih in v tujini. Te dni so programi prireditev romali v številna mesta sveta. Za mednarodno promocijo pustnega Ptuja pa bo zelo pomemben tudi obisk novinarke iz National Geographica.

Letošnje 42. kurentovanje je naredilo prvi zasuk v karnevalskem delu dogajanja, ki naj bi v prihodnje celostno zajelo zgodovino Ptuja. Ce bo prireditev projektno zasnovana, uspeh ne bo izostal. Škoda bi bilo, če bi se vse končalo na eksperimentalni ravni, kot se je s ptujsko pustno prireditvijo že dogajalo. Še prej pa bo potrebno zagotoviti stalno ekipo, ki se bo s prireditvijo ukvarjalo celo leto. A tudi to zgodbo že poznamo, ker jo ponavljamo vsako leto vnovič. Z njo se bo ukvarjal novi direktor LTO Ptuj, ker se namreč vršilec dolžnosti direktorja LTO Tadej Bojnec po manj kot pol leta dela v LTO Ptuj poslavja.

V prvi povorki, ki bo 3. februarja, bodo sodelovale etnografske skupine iz cele Slovenije - pričakujejo okrog 800 udeležencev

stop Davorja Radolfija in Ritma loca.

5. februarja bodo na Mestnem trgu nastopili klovnesa Eva Škofič, etnografske skupine in kurenti, v karnevalski dvorani bodo obiskovalce zabavali Maja Šuput, Enjoy in Minea.

6. februarja se bo pred Mestno hišo ob 18. uri pričel nastop gledališča Ane Monroe s predstavo Zločin in kazen, kot vsak večer pa pričakujejo tudi pustne maske in kurente. V karnevalski dvorani bo do ene ure zjutraj potekal pustni Orfejček z Natalijo Kolšek in Gamsi.

7. februarja bo v karnevalski dvorani živahno že od 16.30 ure dalje, ko se bo pričel pustni Mambo žur z glasbenim gostom Sebastjanom, na Mestnem trgu pa se bo ob 18. uri pričel artistični nastop z ognjem Mefisto, pridružili pa se bodo tudi kurenti in nekatere pustne maske. Za žur v pravem pomenu pa bosta v karnevalski dvorani poskrbela Kreslin in Lovšin.

8. februarja ob 18. uri bo na Mestnem trgu nastopil KUD Priden možic s

predstavo Taxi 2, pričakujejo pa tudi etnografske skupine in kurente. V karnevalski dvorani pa bosta ob 20. uri pričeli nastop skupini Nude in Tabu.

V soboto, 9. februarja, bo na Mestnem trgu živahno od 11. ure dalje. Gledališče Ane Monroe bo nastopilo s predstavo Piknik. V karnevalski dvorani pa se bo zabava pričela ob 18. uri z nastopom Štajerskih 7, in če se jim bo pridružila še Fata kot gostja večera, bo zagotovo

nepozabno.

10. februarja, na pustno nedeljo, se bo 42. tradicionalna mednarodna pustna povorka pričela ob 14. uri, po njej pa bo zabavno v karnevalski dvorani, kjer bodo že od 17. ure igrali Vagabundi.

11. februarja bodo v karnevalaski povorki od 16. ure dalje rajale najmlajše maske, na Mestnem trgu pa bo ponovno nastopila klovnesa Eva Škofič. Nastop se bo pričel ob 18. uri, prišle bodo tudi etnografske skupine in kurenti. V karnevalski dvorani bo za zabavo skrbel ansambel Parni valjak.

Tudi v torek, 12. februarja, popoldan bodo v karnevalski dvorani rajali najmlajši, na Mestnem trgu bodo med 16. in 17. uro s pomočjo Toneta Kuntnerja pokopali pusta, v karnevalsko dvorano pa so povabili nekatere mlade glasbene skupine s Ptujskega.

MG

V karnevalskem delu povorke naj bi letos bila bolj kot v zadnjih letih prisotna zgodovina Ptuja. Foto: Črtomir Goznik

PTUJ / TERME V PRIPRAVAH NA POLETJE 2002

Naiboli noro poletje doslej

Leto 2001 je bilo uspešno za Terme Ptuj tako na finančnem področju kot tudi po številu kopalcev in nočitev: dosegli so več kot 43 tisoč nočitev, kopalcev pa je bilo več kot 190 tisoč. Na uspešno sezono računajo tudi letos.

Leto{nje leto je za Terme Ptuj {e posebej pomembno, saj naj bi pri~eli ures-ni~evati toliko pri~akovani investicijski ciklus. Vse pa je odvisno od strate{kega partnerja, pravi direktor Andrej Kla-sinc. Ne glede na to naj bi letos pri~eli gradnjo novega bazena z brbotalnikom v notranjem kopali{~u, poteka pa že urejanje poletno-gostinske terase na zunanjem kopali{~u za 250 oseb.

Aktivneje kot v prej{njih letih se Terme Ptuj vklju~ujejo v organizacijo prireditev, ki bodo obisk zagotovo {e

pove~ale. Po uspelem silvestrskem plesu bodo 7. februarja pripravili pustni ples v kopalkah, posebno presene~enje pa pripravljajo ob prazniku žensk.

Poletno kopalno sezono bodo letos pri~eli že 27. aprila. V okviru animacijskega programa bodo pripravili tudi ve~ ve~ernih koncertov, izbor miss Term 2002 in {e veliko drugega. V Termah Ptuj pravijo, da bo leto{nje poletje pri njih najbolj noro doslej.

MG

NASVETI, ZANIMIVOSTI

STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO

Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš

1. nadaljevanje

3.a Klasični toplovodni kotli

Klasični toplovodni kotli obratujejo v visokotemperatur-nih ogrevalnih režimih oziroma sistemih (90/70°C, 85/65°C). Temperatura grelne vode v kotlu je navzdol omejena s temperaturo kondenzacije. Potrebna je regulacija temperature dovoda v ogrevalnem sistemu, kar omogoča mešalni ventil, ki primešava ohlajeno vodo iz povratka.

Med klasične kotle prištevamo kotle s temperaturo predto-ka 90°C in temperaturo povratka 70°C, ki imajo temperaturo izstopnih dimnih plinov ne višjo od 240°C in nižjo od 160°C. Osnovni vzrok tako visokih temperatur vode v kotlu in dimnih plinov je preprečevanje nizko-temperaturne korozije, do ka-

vode zvezno prilagaja potrebam ogrevalnega sistema. Prednost takšnih kotlov so višji energijski izkoristki v prehodnem obdobju.

Izvedba nizkotemperaturnih kotlov je lahko:

- NT kotli brez določene spodnje meje temperature vode v kotlu,

- NT kotli z določeno spodnjo temperaturo 40°C, do katere je dovoljena drsna regulacija temperature ogrevalne vode,

- NT kotli z določeno spodnjo temperaturo 50°C, do katere je dovoljena drsna regulacija temperature ogrevalne vode.

3.c Kondenzacijski kotli

Kondenzacijski kotli poleg toplote dimnih plinov (senzibilna toplota) izkoriščajo tudi tisti del toplote, ki se pri zgorevanju go-

Ogrevalna karakteristika

tere pride, če se dimni plini ohladijo pod točko rosišča. Uporaba teh kotlov se zadnje čase precej opušča, zamenjujejo jih nizkotemperaturni in konden-zaciski kotli, ki so odporni na nizkotemperaturno korozijo.

Izkoristki klasičnih kotlov pri nazivni moči znašajo 75 do 85%, kar je odvisno od vrste goriva. Izkoristek ogrevalnega sistema pri avtomatski regulaciji ogrevanja in brez priprave vode pri teh kotlih znaša od 70 do 75% in tudi manj.

3.b Nizkotemperaturni kotli

Nizkotemperaturni kotli (skrajšano NT kotli) so navadno litoželezni ali iz na korozijo odpornih materialov - zlitin. Izdelani so tako, da se srednja temperatura ogrevalnega medija, regulirana v odvisnosti od zunanje temperature, praviloma giblje med 75 in 40°C. Obratujejo lahko brez mešalnega ventila, ker se lahko z vgradnjo ustrezne regulacije temperatura ogrevne

riva pretvori v kondenzacijsko toploto vodne pare (latentna toplota). Ta del se pri klasičnih kotlih ne izkoristi, temveč se preko dimnika odvaja v okolico. Obratujejo z drsečo regulacijo temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature.

Pri kondenzacijskih kotlih vodna para dimnih plinov kondenzira na relativno hladnih površinah toplotnega prenosnika in pri tem odda kondenzacijsko toploto grelni vodi. V splošnem se podatki za izkoristek vseh vrst kotlov nanašajo na spodnjo kurilno vrednost goriva Hi.

Če torej želimo ohraniti primerljivost podatkov s klasičnimi

Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46 je odprta za brezpla~-no svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja var~evanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm

FUJ^

mmt--

Vpliv temperature sistema na učinkovitost kondenzacije

kotli, moramo to predpostavko upoštevati tudi pri kondenza-cijskih kotlih. Zato izkoristek več kot 100 % pri kondenza-cijskih kotlih pomeni dejansko vrednost, preračunano nazaj na dogovorjeno izhodišče Hi, ki predstavlja 100 % izkoristek. V osnovi je torej kondenzazijski kotel podoben klasičnemu, ki ima na izhodu vgrajen dodatni toplotni prenosnik.

Pri kondenzacijskih kotlih je pomemben vpliv temperature povratne vode. Delež kondenza-cijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacij-ske toplote lahko izkoristimo.

Na sliki št. 2 je pokazan potek ogrevalne karakteristike v odvisnosti od zunanje temperature. Ploskev pod krivuljo predstavlja obratovanje ogrevalne naprave v času kurilne sezone. Razvidno je, da se temperatura povratka približno 96 % celotnega časa obratovanja naprave nahaja pod mejo kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Še boljše je obratovanje pod mejo kondenzacije, ko je tudi predtok pod mejo kondenzacije (na primer režim 40/30 °C). Nižje površinske temperature grelnih teles tako ne pomenijo samo prihranka pri energiji, temveč tudi več ugodja za stanovalce.

Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str.

-^Qačs^gěto^Mgpáa--------=

PREJELI SMO

Komentar

(Odgovor na članek Boštjana Kolarica, objavljen v Tedniku 17.1.2002)

Lepo je, da se vsi zavedamo problemov v mestni občini Ptuj, ker zavedanje vodi, vsaj upam, k reševanju le-teh. V prvem delu članka ste dosledno pojasnili vam znana dejstva v zvezi s problemi v mestni občini Ptuj. Kar ste napisali, to potrjujem: res so bili storjeni prvi koraki. No, saj je bil že čas. Politično nekulturna tendenca v drugem delu vašega članka (osmešiti Mladi forum v očeh javnosti) pa me je vzpodbudila, da napišem komentar na vaš članek.

Res je, nasprotujemo morebitni včlanitvi Slovenije v NATO, imamo legitimno pravico, ampak ne prihajamo v protislovje s samimi seboj. Naj poudarim, da je Mladi forum ZLSD avtonomna organizacija pod okriljem ZLSD, kar pomeni, da nam daje ZLSD proste roke pri konstituiranju enotnega manifesta Mladega foruma. Zelo sem vesel, da znotraj naše politične koherence prihaja do različnih, distanciranih dojemanj in zagovarjanj stališč, kot je stališče o morebitni včlanitvi Slovenije v NATO. Američani za nas niso teroristi, zato se lahko le spogledujete z dejstvom, da je vaš vir informacij nezanesljiv. Žal mi je, da se niste udeležili javne debate na temo včlanjevanja Slovenije v NATO, ki jo je organiziral Mladi forum ZLSD Ptuj z namero, da bi prikazali stališča za in proti. Javne debate so zelo poučne, tako da vas v prihodnje vabim, da se kakšne tudi udeležite in ne popularizirate stališč Mladega foruma, kot si jih predstavljate vi, ampak takšna, kakršna dejansko so. Že Rimljani so govorili ignorantia nocet (nevednost škoduje).

Res je, opevamo narodnoosvobodilni boj, opevamo pa tudi slovensko samostojnost, Karantanijo in še kaj. Toda tem zgodovinskim obdobjem ne posvečamo posebne pozornosti. Z veliko zagnanostjo se mladi osredotočamo na prihodnost, preteklost pa prepuščamo zgodovinarjem.

Postkomunisti nismo. Iz srca sem se nasmejal tej izjavi, kajti dvomim, da se kdo od nas ukvarja s teorijami Marxa in Engelsa. To je stereotipno predalčkanje Mladega foruma ZLSD in ljudi v njem od človeka, ki ne pozna te organizacije.

Epilog - Socialdemokratsko mladino in Mladi forum ZLSD družijo nekatere skupne vrednote ter pojem socialdemokracija. Kar se tiče mladih, katere do neke mere tudi zastopamo, zagovarjamo podobna, včasih tudi ista stališča. Zato predlagam, da se v medsebojnem, konstruktivnem dialogu preselimo iz časopisov drugam in se omejimo na probleme mladih ter zastopamo skupna stališča na tem nadvse pomembnem področju.

Za kolegij predsednika Mladega foruma ZLSD Ptuj:

Andrej LAZAR

RAČUNALNIŠKI KOTIČEK

Računalniške novice

Po uradnih kitajskih podatkih je že 140 milijonov Kitajcev opremljenih z mobilnim telefonom. V slabega pol leta se je med mobilne podalo kar 54,7 milijona Kitajcev, poleg tega pa je za 33 milijonov naraslo tudi {te-vilo uporabnikov fiksne telefonije.

V letu 2001 so kitajski mobilni operaterji za storitve zara~unali 38,6 milijarde dolarjev. Po ocenah Yankee Group bo leta 2006 azijsko-pacifi{ka regija najpomembnej{a svetovna regija v IT industriji. Nase bo pritegnila

ve~ kot 40 odstotkov globalnih vlaganj IT industrije.

***

Playboy.com postaja eden izmed eminentnih ponudnikov vro~e vsebine na mobilnih napravah. Njegov renome in dobro prepoznavna blagovna znamka pa mu lahko kaj hitro zagotovita prevladujo~ tržni delež.

Že leto bo mo~ na mobilne naprave prenesti ogromno stvari, povezanih s Playboyem, seveda pa bo na voljo {e najve~ razgaljenih lepotic. Tehni~ni del posla je Playboy zaupal finskemu podjetju WES. Zaj~ice bodo najprej na voljo belgijskim, ameri{kim in britanskim uporabnikom mobilne telefonije, pri Playboy.com pa nameravajo {iriti svojo mobilno

ponudbo {e naprej. Kdo ve, morda tudi v Slovenijo?

***

Motorola se lahko ponovno pohvali s prestižnim naro~ilom, ki tokrat prihaja iz Vatikana. Pri nadgradnji komunikacijskih sistemov v Vatikanu bo Motorola sodelovala s sistemom TETRA. Vatikan se je zanj odlo~il predvsem zaradi visokih zagotovil proizvajalca o varnosti govora in podatkov pred morebitnimi prislu{kovalci. Motorolin sistem lahko hkrati

prena{a kodiran zvok, video in podatke.

***

Sme{na trditev, ki ima zrno resnice: britanski znanstveniki so ugotovili, da mladina za mobilne telefone zapravi dobr{en del denarja, ki je bil v~asih namenjen za nakup ~okoladnih izdelkov. Prodaja ~okolade je upadla za deset odstotkov, mnogi prodajalci pa že nekaj ~asa opažajo prav poseben trend mladih kupcev. Namesto da bi se zapodili k polici s ~okolado, se prerivajo pred prodajnim mestom kartic mobilne telefonije.

***

Spletni iskalnik Lycos je objavil statisti~ne podatke o najbolj iskanih spletnih straneh v njihovem iskalniku. Najbolj iskani pojem ali stran v letu 2001 je japonski animirani film Dragon Ball. Predani prva, lani druga je ve~na devica Britney Spears. Na tretjem mestu najpogosteje iskanih je peer-2-peer servis za izmenjavo datotek Morpheus, sledijo pa {e Pokemoni ter podatki o teroristi~nem napadu na ZDA z iskalnimi gesli

Osama bin Laden, WTC in Nostradamus.

***

Podjetje 2600.com je zakupilo spletni naslov fuckgeneralmotors.com in ga povezalo s spletnimi stranmi Forda, ve~nega rivala General Motor-sa. Fordu to vsekakor ni bilo preve~ v{e~, zato se je odlo~il za tožbo. Opevana ameri{ka svoboda govora je tokrat ponovno izkazala svojo mo~ in sodi{~u dala pooblastila za zavrnitev tožbe.

Ford bi za uspeh sodnega postopka moral dokazati, da je podjetje 2600.com zlorabilo za{~iten Fordov znak za prodajo in reklamiranje svojih storitev ali izdelkov. Ker temu ni tako, je sodnik tožbo ovrgel. Dogajanje bi bilo precej druga~no, ~e bi se za tožbo odlo~ili pri General

Motorsu, kjer pa dogajanja sploh ne želijo komentirati.

***

Podjetje Microsoft je priznalo, da ima njihov nov operacijski sistem za osebne ra~unalnike Windows XP hudo pomanjkljivost glede varnosti, saj naj bi bil izpostavljen vdorom hekerjev. Microsoft je priznal, da lahko hekerji brez posebnih težav vdrejo v osebni ra~unalnik uporabnika, že ~e se ta le priklju~i na internet, in mu uni~ijo ali kradejo podatke. Nas lahko sploh {e s ~im presenetijo?

Najve~ji svetovni proizvajalec operacijskih sistemov zato kupcem XP zastonj ponuja programsko opremo, s katero naj bi se omenjeno napako dalo odpraviti. Napako naj bi že pred petimi tedni odkrili neodvisni mladi varnostni raziskovalci iz kalifornijskega podjetja eEye Digital Security Inc., med njimi nekdanji hekerji, ki so poslali opozorila FBI in kongresu. Microsoft je napako priznal {ele, ko je prodal že na milijone izvodov sistema Windows XP.

***

Mohammad Afroze Abdul Razzak, ~lan Al Quaede, je med izpra{eva-njem povedal, da so imeli ~lane zaposlene pri MicroSoftu, katerih cilj je bil vklju~iti v kodo samih Windows Xp razne backdoore in hro{~e. Sedaj bo MicroSoft imel vsaj izgovor, ko bodo XP-ji uni~ili komu disk ali kaj podobnega.

***

Česa takega pri nas {e ni in verjetno ne bo. Dolina, kjer je zaposlenih nekaj ~ez pol milijona zelo izobražene delovne sile, ki se ukvarja predvsem z razvojem ra~unalni{ke tehnologije in proizvaja ogromne koli~ine denarja. Tamkaj zaposleni imajo zadnje ~ase {e en problem: velik odstotek njihovih otrok "boleha" za lažjo obliko avtizma. Raziskava je bila že sprožena, da bi ugotovili razlog. Morda stalni podvrženosti ra~unalni-{kemu sevanju?

***

POZOR! Huda varnostna luknja v Internet Explorerju! Ja, {e ena, in to zelo nevarne sorte. Zamislite si naslednjo situacijo: ste na spletni strani z dobrimi besedili pesmi, odlo~ite se, da boste shranili eno tako tekstovno datoteko in kliknete, da jo boste downloadali. Datoteka se pobere s strani in Internet Explorer vam ponudi dve možnosti: ena je shranitev, druga pa odprtje te datoteke. Ker bi seveda že sedaj radi prepevali besedilo pesmi, izberete "odpri", ampak datoteka ni tekstovna, bil je program (EXE), pravzaprav je bil virus. Pesmi ne zapojete, zato pa va{ ra~unalnik za~ne peti, kakor virus želi. Pa obilo veselja (beri naprej).

MicroSoft je bil o nevarnost obve{~en že 19. novembra, vendar ni reagiral z nobenimi popravki. Problem je enostavno zamol~al, ker ta ni pri{el v medije in ker bi popravljanje tega dela explorerja pomenilo napisati ta del kode na novo, ~e ne {e ve~ji del samega spletnega brskalnika, kar pomeni ve~ji stro{ek za Microsoft in tudi za vse spletne strani, ki so optimizirale svoje download dialoge za ta brskalnik (recimo tucows).

Dokler ne pride "popravek", kaj storiti? Ne odpirajte datotek neposredno iz spleti{~, ampak jih prej shranite na disk, tako da se bo pokazala prava kon~nica datoteke in videli boste, ali je to pravo besedilo va{e pesmi ali kaj drugega.

Sicer pa lahko {e vedno uporabljate Opero ali Mozillo, ki znata vse, kar zna Internet Explorer, le da nimata vsak teden nove varnostne luknje, ki vam lahko uni~i vse podatke na ra~unalniku.

***

Julija, sanjska punca najstnika iz Nem~ije Kaija, je sklenila, da ne bo spala z njim, dokler ne bo njegova stran ustvarila 111.111.111 webzah-tevkov. Kai, 19 let, želi da, vsi vtipkajo www.helftkai.de in mu s tem pomagajo osvojiti Julijino srce.

> o

C

ić C (S

(O !Í >ss

'cz (O C

(C

cc

NASVETI

m

C

L

(O

■o

m

Kuharski nasveti

Pri nas so najbolj znane sadne banane. Teh je malo sort in jih različno imenujejo. Banane so plodovi bananine palme in rastejo v obliki velikih grozdov, ki tehtajo tudi do 50 kilogramov in imajo okrog 300 plodov. Banane obirajo nezrele, vendar v zelo kratkem času in brez težav dozorevajo v klimatiziranih skladiščih in transportnih napravah. Sprva trda notranja sredica, bogata s škrobom, postane med zorenjem mehka in sladka, lupina pa sončno porumeni.

Banane so izredno občutljive na nizke temperature in hitro počrnijo. Priporo~ljivo je, da jih shranjujemo pri 14 °C, obešene s peclji navzgor, ker so zelo občutljive na pritisk, da med njimi pa naj neprestano kroži zrak. Cenjene so kot energijsko bogata in lahko prebavljiva hrana.

V zahodni kuhinji uporabljajo tako imenovano kuhinjsko ali mokasto banano, nekateri pa so jo poimenovali kar zelenjavna banana. Ima zeleno lupino z rjavimi madeži in se sorazmerno težko lupi. Med medenjem se ta banana najprej pobarva v črno in na tržišče ne prihaja v šopih, temveč posamezno.

V zadnjem času imamo na tržišču tudi sorte banan, ki imajo rahlo rdečo ali rožnato lupino in z rahlo rdečo notranjo sredico. Te rdečkaste sorte banan so še posebej primerne za kuhanje.

Če za kuhanje in druge toplotne postopke uporabljamo kar navadno banano, zmeraj uporabimo čvrst sadež, ker na močni vročini hitro razpadejo. Rahlo

pečene ali sotirane banane so lahko odlična priloga. Običajno jih lahko ponudimo k tistim jedem, kjer zraven sodijo krompirjeve priloge.

Na Karibskih otokih banane močno poškropijo z limoninim sokom, začinijo s poljubnimi slanimi začimbami in pomešajo s kuhanim fižolom, slanino ali gnjatjo. Primerne so tudi za kuhanje. Kuhamo jih nekaj minut pod vreliščem oziroma pošira-mo. Listi bananovca pa so primerni tudi za zavijanje rib in perutnine kot zaščitna plast pri peki na žaru, dušenju in pečenju v pečici.

Okus banan se posebej dobro ujema s perutnino in ribami. Tako tudi pri nas pripravimo v tej kombinaciji zanimive in okusne uvodne jedi, kot so perutninska solata z bananami in jabolki ter prav tako ribja solata. Tej zraven kuhanih rib in banan dodamo še kuhan krompir in sveže ali kisle kumare. Perutnino lahko tudi pečemo z dodatkom banan. Ta med pečenjem

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 367. NAD.

Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov

79. nadaljevanje

Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -3. nad.

Ocenjevanje učinkov intervencij in delovanja men-talnohigienskih služb, programov in politike varovanja duševnega zdravja otrok postaja v Evropi in drugih državah zahteva financerjev programov in plačnikov storitev. Ob tem je treba v zaščito stroke povedati, da so mnogi učinki težko merljivi, da je poleg odpravljanja simptoma ali boljšega socialnega delovanja tu še težko merljiva razsežnost notranjega zadovoljstva. Dejstvo je tudi, da imajo mentalnohigi-enske intervencije vrsto pozitivnih stranskih učinkov, na katere smo premalo pozorni. Na primer v terapevtski koloniji za otroke s psihosocialnimi motnjami se je marsikdaj pokazalo, da simptomov (denimo močenja postelje, pretirane živahnosti) bivanje v koloniji ni odpravilo. So pa starši in otroci poročali o spremembah v odnosih, počutju, psihosocialni kakovosti življenja.

Ocenjevanje učinkov na področju mentalnohigien-skih intervencij - bodisi terapevtskih ali preventivnih - mora vključevati raznotere razsežnosti izida.

Osnovna usmeritev ocenjevanja učinkov delovanja mentalnohigienskih služb je k psihosocialni (ali psihiatrični) motnji oziroma simptomov in k socialni disfunkciji (predvsem neustrezno socialno vedenje, šolski neuspeh in oblike vedenja z visokim tveganjem). Za bolj subtilne, a nič manj pomembne učinke, kot je vpliv na kakovost življenja porabnikov v shemah vrednotenja učinkov, običajno še ni prostora. Zlasti ni merljivih kazalcev za zmanjševanje žalosti in trpljenja otroka in družine.

Vprašanje, ali delovanje mentalnohigienske službe, intervencije ali programa kaj spremeni, je vse preveč splošno. Zato si raje postavimo bolj specifična vprašanja.

O tem pa naslednjič.

razpade, sladkorji, ki so v njej, pa pomagajo, da dobi perutnina še bolj zlato rjavo barvo kot sicer pri pečenju. Pri peki razpadla banana pa pripomore, da nastane okusna gosta omaka. Posebej dobra je, če na dno pekača damo nekaj sesekljane čebule in druge jušne zelenjave.

V svetu so znane številne slane in sladke jedi, ki jih pripravljajo iz banan. V Ameriki pogosto pečejo kokoš z bananami; ali pa banane narežejo, pa-nirajo in ocvrejo (panirajo jih s pomočjo sladkih dodatkov, kot so biskvitne drobtine, lešniki, orehi, kokos) ter jih ponudijo kot sladico. Ali pa jih povaljajo v jajcih, solijo in ponudijo kot prilogo k mesnim jedem. V Franciji jih narežejo na koleščke, takoj poškropijo z limoninim sokom in češnjevcem ter okrasijo s sladko smetano. Tako pripravljene lahko prelijemo s tekočo sladko smetano, po vrhu potresemo z na lističe narezanimi mandlji in v pečici zapečemo. Ta bananina sladica bo primerna za zimske dni.

Banane lahko pečemo tudi v ponvi na maslu, prilijemo lahko konjak in jih flabiramo. V Mehiki poznajo bananino juho, pečejo jih v testu ali pripravijo iz njih pikanten kolač.

Banane se ujemajo s slanino, čebulo, likerjem, rumom, jogurtom, z rdečo papriko in čilijem, ingverjem, kislo in sladko smetano, cimetom, mandlji, rozinama in drugimi dodatki.

Še večji poznavalci jedi iz banan so v krajih, kjer so banane ene glavnih kultur. Tam sadeže veliko bolj uporabljajo kot zelenjavo, jih sušijo in zmeljejo v moko, iz njih pripravljajo tevil-ne pijače in jih prav tako kot mi uživajo tudi surove.

Pri nas jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi, kot so kreme, torte,

JOGURTOVO PECIVO Z BANANAMI

2 navadna ali sadna jogurta, 4 cela jajca, 2 jogurtova kozarca olja, 2 kozarca sladkorja, 4 kozarci gladke moke, 1,5 pecilnega pra{ka, 1 vani-ljin sladkor, malo ruma, 2-3 banane.

Cela jajca, sladkor, olje in jogurt stepamo tako dolgo, da nastane penasta masa. Nato dodamo moko, pecilni pra{ek in vaniljin sladkor ter dobro preme{amo. Na koncu dodamo na kocke ali kolobarje narezane banane. Peka~ dobro namažemo, potrese-mo z moko in vanj vsipamo pripravljeno testo. Pečemo pri 200 °C, 50 do 60 minut. Preden ponudimo potresemo s sladkorjem v prahu.

Avtorica: Kati Bratuša

bananine rezine, sadne kupe in podobne jedi. Lahko pa pripravimo tudi bananino pito.

Bananino pito pripravimo tako, da zmeljemo 36 dekagra-mov poljubnih sladkih piškotov, da dobimo fine sladke drobtine, nato jim dodamo 16 dekagramov masla in zmes temeljito premešamo z roko. Polovico mase damo v manjši pekač za pite in zamrznemo. Ko se zmes strdi, jo premažemo z jagodnim džemom in prekrijemo z drugo polovico pripravljen mase ter ponovno zamrznemo. Posebej skuhamo vanilijev puding. Ko se zgosti, odstavimo in mešamo, da se ohladi. Poding skuhamo iz 4 decilitrov mleka, da je gostejši. Nato mu dodamo na kocke narezane banane, ki smo jih s pomočjo ruma ali konjaka rahlo prepražili. Rahlo pomešamo, vsipamo na pripravljeno osnovo, poravnamo, po vrhu potresemo s sesekljanimi lešniki ali mandlji in damo v hladilnik, da se strdi. Pito ponudimo ob popoldanski kavi.

^ - konzerviranje

VeC informaoi lahko dobite pri avtorjih: tel.: 02/758-41-51 ali E-maiu nada.pignar@guest.arnes.si

-».TT.»^ A Naročam_izvod(ov) knjige

NAROCILNICA sodobne domače JEDJ;

cena izvoda 3.890 SIT + poStnina.

Ime, priimek:. Naslov:_

Kraj/poštna št.:.

Tel. št.:_

Datum:_

Podpis:

Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio-TEDNIK, Raičeva 6, p.p. 95,2250 Ptuj. Knjigo lahko kupite tudi v tajništvu RADIO-TEDNIKA (brez poštnine).

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU

Zima v

narava v p/ebujanju

Izteka se še en zimski bolj mračen mesec prosinec, ki za slovo zapušča že za krepko uro daljši dan od najkraj{ega o božiču. Z dalj{imi dnevi dobiva sonce moč, zima prične popuščati, narava pa se prebujati. Odjuga in južni vetrovi že prinašajo vonj po bližajoči se pomladi in vabijo vrtnarja, da v lepih sončnih dneh prične rez drevja, v neugodnih za delo na prostem pa nadaljuje priprave in pravočasno oskrbo z vsem za vrt: semeni, gnojili in pripravki za varstvo rastlin, nabavo in popravili vrtnega orodja, strojev in priprav, da ne bo zadreg, ko jih bomo potrebovali.

V SADNEM VRTU v februarju že pričnemo rez tistih vrst sadnega drevja, ki morajo biti obrezane še v času zimskega mirovanja. Zima v tem času prične popu{čati, vse pogostej{e so odjuge, les pa v času rezi ne sme zmrzovati.

Rez in pomlajevanje pričnemo pri starejšem sadnem drevju, ki je na vremenske razmere v tem času že prilagojeno in utrjeno, tik pred brste-njem in začetkom vegetacije pa opravimo rez in oblikovanje drevesnih krošenj pri mladem sadnem drevju. Pri odločitvi za čas rezi moramo upoštevati še obdobje, ko se po rastlini prično pretekati rastlinski sokovi: z zgodnjo rezjo drevo vzpodbujamo k rasti, s pozno pa zaviramo, ker smo jo oslabili za hranila, zavržena z rezjo.

Jablane in hruške obrezujemo vse obdobje zimskega počitka - od odpadanja listja do brstenja. Mlade češnje in višnje obrezujemo spomladi tik pred brstenjem, starejša pa med obiranjem plodov ali takoj po končanem obiranju. Breskve, nektarine in marelice režemo spomladi, ko prič-no brsteti, ali med cvetenjem in poleti po končanem obiranju plodov. Slive in češplje režemo v času zimskega počitka in v vegetaciji. Lesko ob-režemo pozimi, ko pojenja močnejši mraz, pred cvetenjem. Orehe je potrebno obrezati dva meseca pred začetkom vegetacije in poleti avgusta, ko se na nastalih ranah najmanj solzi. Vinsko trto, vzgojeno na brajdah, režemo sorazmerno zelo zgodaj, ko preneha najhujši mraz, preden nastane možnost solzenja.

V OKRASNEM VRTU pričnemo rez okrasnih drevnin in grmovnic podobno kot pri sadnem drevju, le da smo pozornejši na tiste vrste, ki so na prezgodnjo ali prepozno rez posebno občutljive. Režemo jih v obdobju, ko se pozne zimske vremenske razmere ustalijo vsaj za kakih deset dni na temperaturo nad zmrziščem, da ni vetrovno in ne presuho, da drevo zavarujemo pred izhlapevanjem na večjih ranah.

Okrasnim grmovnicam in drevninam odrežemo poškodovane, polomljene, suhe in bolne veje, vzgojno rez, ki se nanaša na oblikovanje, redčenje in pomlajevanje, pa nadaljujemo le pri okrasnih drevninah, ki zacveto pozneje poleti in v zgodnji jeseni, spomladi cvetočim pa vzgojno rez opravimo šele po cvetenju. Okrasne drevnine režemo in oblikujemo za razliko od sadnega drevja glede na njihove botanične in žlahtniteljske lastnosti in zahteve, gostoto vej, velikost in količino cvetja, barvo listja in podobno, medtem ko iz sadnega drevesa pridelamo kakovostnejši in bolje obarvan plod, če je krošnja redka, prostorna in osvetljena, da do vsakega ploda prodre sončni žarek. Tudi za rez in vzgojo okrasnih drev-nin velja upoštevati naravno lastnost življenja in rasti rastline, da navpične veje praviloma rastejo v višino oziroma dolžino, ker se po njih pretakajo rastlinski sokovi neovirano, poševne in vodoravne veje pa slabo rastejo in obilno cvetijo, rodijo plodove in semena, ker je po njih pretok rastlinskih sokov počasnejši in se kopiči za tvorbo cvetnih brstov.

V ZELENJAVNEM VRTU iztekajoči se januar glede na zimske vremenske razmere, kot so bile nekaj zadnjih let, lahko zopet pričakujemo kot neugodnega za uspevanje vrtnin. Vrtna zemlja se še ni dovolj napila sne-žnice; nasprotno, suho, hladno in vetrovno vreme v decembru in januarju jo je izsušilo. Slabo je premrznila, iz česar lahko sklepamo, da bodo ugodno prezimili škodljivci in rastlinske bolezni vrtnin. Tanka in le nekajdnevna snežna odeja pa tudi vrtnemu rastlinju ni dovolj koristila. Pod njo bi se v vrtni zemlji zadržala talna toplota, vlaga ne bi mogla izhlapevati, ob tajanju snega pa bi se napojila s snežnico. Zime še ni konec in vremensko se lahko še mnogokaj spremeni. Čeprav vrtnar na naravne vremenske pojave nima vpliva, lahko že z majhnimi ukrepi deluje, da ohrani, kar je ohraniti mogoče. Talno vlago in toploto je na gredicah mogoče zadržati pred izhlapevanjem in ohlajevanjem z zastirko - dobro preperelo kom-postovko, listjem, šoto in večplastnimi vlaknastimi folijami. Plitvo snežno odejo na gredicah okrepimo, če sneg s poti in tistega, ki je zdrsnil s streh, nanje namečemo. Sneg, ki ga zmečemo na gredice, naj ne bo steptan in ne v kupih, temveč zdrobljen v grudice enakomerno razporejen. Takšna snežna zastirka počasneje kopni, s čimer se zemlja bolje napoji s snežni-co. Sicer pa je vsakršna setev ali sajenje vrtnin na prostem, ko je zemlja

še hladna in v stanju zimskega mirovanja, še prezgodnja in nekoristna.

***

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 31. januarja ter 8. in 9. februarja, zaradi korenike od 1. do 3. februarja, zaradi cveta 4. in 5. februarja ter zaradi lista od 5. do 7. februarja.

Miran Glušič, ing. agr.

AVTOMOBILIZEM

>00 o

<

ÍE

Î IX

'i:

NOVICE

Hrvaška prenehala uvažati Revozove clie

Na hrvaškem avtomobilskem trgu smo v teh dneh priča novemu problemu v avtomobilski industriji, v katerega je vpletena tudi Slovenija.

Hrvaška vlada je namreč sprejela odlok o prenehanju uvažanja Renaultovih cliev iz novomeške tovarne Revoz. Do tega odloka in nadaljnjega nesporazuma med obema stranema je prišlo zaradi nepojasnjenega porekla clia. Slednji, ki se izdeluje v Sloveniji, je sestavljen iz 70 odstotkov delov, ki prihajajo iz EU, ker pa imajo naši južni sosedi z EU sklenjen sporazum o svobodni trgovini, ta ne šteje clia za evropski proizvod. S tem dogovorom so Hrvati dosegli tudi, da so evropski proizvodi, uvoženi na njihov trg, neobdavčeni; mednje bi spadal tudi Renault clio.

Clio, ki se proizvaja v novomeški tovarni, pa tudi ni slovenskega porekla, o čemer govori dvostranski sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Ta navaja, da so slovenski proizvodi tisti, ki imajo 60 in več odstotkov slovenskih sestavnih delov, v primeru pa, da imajo manj kot navedeno število odstotkov, pa se štejejo za proizvode brez porekla. V novomeški tovarni zatrjujejo, da izgube s tem dejanjem ne bodo utrpeli, saj bodo svoj izvoz preusmerili v katero iz

med drugih držav. Bodo pa se s tem nesporazumom nekoliko povečali logistični stro{ki tako slovenskega Revoza kot francoskega Renaulta.

Peugeot 307 tudi Slovenski avto leta

Na izboru za slovenski avto leta, ki ga pripravlja osem medijev in {est avtomobilističnih uredni{tev, je po pričakovanjih zmagal Peugeot 307. Peugeotov večji levček je vodil že po rednem delu, med petimi finalisti pa je s 35 točkami prepričljivo zmagal. Na drugem mestu mu sledita Audi A4 in Renault laguna II, četrto in peto mesto pa sta zasedla Ford mondeo in Alfa 147. Točkovanje:

1. Peugeot 307 - 35 točk

2. Audi A4 - 25 točk

2. Renault laguna II - 25 točk

4. Ford mondeo - 16 točk

5. Alfa 147 - 11 točk

Nasveti pred zimskimi počitnicami v tujini

Za vse, ki se med zimskimi počitnicami podajajo na smučarski dopust ali zgolj oddih v sosednje države, smo sestavili spisek najnujnejših informacij, ki jih je za brezskrbno potovanje priporočljivo vedeti. Pri cestninah in tunelninah smo posebej izpostavili alpske države, informacije za druge pa lahko dobite na telefonski številki 01/530 53 00 in (031) 64 64 64 ali na internetu pod naslovom www.amzs.si.

Peugeot 307 — dobitnik laskavega naziva

AVTOPRALNICA & BAR

"Ptoa

LAGUNA

Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211

Okvirne cene goriva v Evropi v €

Oznaka Država

Valuta

Neosvinčen 95

Neosvinčen 98

Diesel

A

Avstrija

EUR

0,82

0,90

0,73

B

Belgija

EUR

0,93

0,99

0,73

CZ

Češka

CSK

28,70

29,20

24,60

DK

Danska

DKK

7,87

8,01

6,56

FIN

Finska

EUR

1,04

1,06

0,80

F

Francija

EUR

0,95

0,98

0,74

G

Grčija

EUR

0,71

0,78

0,65

HR

Hrvaška

HRK

6,06

6,39

5,22

I

Italija

EUR

1,00

ni podatka

0,84

L

Luxemburg

EUR

0,74

0,79

0,60

H

Madžarska

HUF

199,50

208,50

193,00

D

Nemčija

EUR

0,94

0,98

0,77

NL

Nizozemska

EUR

1,10

1,15

0,77

N

Norveška

NOK

8,77

9,08

8,29

P

Portugalska

EUR

0,86

0,90

0,65

SLO

Slovenija

SIT

168,20

176,60

144,30

E

Španija

EUR

0,77

0,84

0,68

S

Švedska

SEK

8,82

9,12

8,33

CH

Švica

CHF

1,27

1,33

1,34

GB

Velika Britanija

GBP

0,699

ni podatka

0,764

Cestnine in tunelnine v alpskih državah v evrih (€):

ITAIHA (www.aii.it)

Cestnine:

Avtocestni odseki:

1. razred

2. razred 3. razred

Trst - Udine

2,50

2,60

3,20

Trst - Udine - Trbiž

7,40

7,60

9,20

Trst - Portogruaro

3,60

3,70

4,50

Trst - Benetke

5,40

5,50

6,70

Trst - Benetke - Verona

10,60

10,80

13,20

Trst - Benetke - Gardaland

11,50

11,70

14,40

Trst - Verona - Milano

17,90

18,30

22,40

Trst - Milano - Torino - meja Francija

32,30

34,10

44,70

Trst - Milano - Aosta

27,20

27,80

34,80

Trst - Milano - Como

20,00

20,40

24,90

Trst - Verona - Bolzano

18,40

18,90

23,00

Trst - Bolzano - meja Avstrija

23,10

23,60

28,80

Trst - Verona - Genova

23,70

24,30

29,60

Trst - Genova - Ventimilia

35,90

38,40

51,30

Trst - Benetke - Bologna

12,50

12,80

15,60

Trst - Bologna - Ancona

22,30

22,90

27,90

Trst - Ancona - Bari

43,80

44,90

54,80

Trst - Bologna - Firence

17,70

18,10

22,10

Trst - Firence - Rim

30,20

30,90

37,70

1. razred: motorna kolesa nad 150 cm3, vozila z dvema osema

in vi{ino nad prvo osjo do 1,3 m

2. razred: motorna vozila z dvema osema in z vi{ino nad prvo

osjo, ki presega 1,3 m

3. razred: motorna vozila (z ali brez prikolice) s tremi osmi

Predori:

Medosna razdalja vozila: Mont —

Blanc (zaprt!)

Frejus

enosm.

povratna

enosm.

povratna*

do 2,3 m /

/

16,00

20,60

od 2,3 m do 2,63 m /

/

24,30

30,30

od 2,64 m do 3,3 m /

/

31,50

40,00

*velja sedem dni

Veliki St. Bernard:

enosm.

pov.*

Motorna kolesa

10,10

13,50

Vozila z 2. osema z višino nad prvo osjo do 1,3 m

18,20

25,60

Vozila z 2. osema z višino nad prvo osjo nad 1,3 m

27,00

43,20

*velja en mesec

Pomembne telefonske številke in naslovi:

Pomoč na cesti 116 ali 800, policija 112, prva pomoč 118, gasilci 115

Veleposlani{tvo Republike Slovenije

Via Leonardo Pisano 10 00197 Roma, Italy

Tel: 00 39 06 80 914 310 , Fax: 00 39 06 80 81 471

Elektronska po{ta: VRI@mzz-dkp.sigov.si (g. Vojko Volk, vele-

poslanik)

Pristojno za: Malta, San Marino

Generalni konzulat Republike Slovenije

Ul./Via S. Giorgio 1 34123 Trst —

Trieste, Italy

Tel: 00 39 040 30 78 55, Fax: 00 39 040 30 82 66

Elektronska po{ta: KTS@mzz-dkp.sigov.si (ga. Jadranka Šturm

Kocjan, generalni konzul)

Novi A4

Audi

PORSCHE §

MARIBOR g Šentiliskac. 128 a, 2000 Maribor Í

i

podtTočni prodajalec: | Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S

/e

flUTOCOMMfflCť, ci.d. nc-MOSIL, d.«.o.

PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00 122 02146 00 123, e-mail: saion.mb@ac-mobil.si

M

HOKTPA

|;:s debis

AC Leasing

NOVE DIMENZIJE PROSTORA

Novi

s tremi vrati je že tu!

AVSTRIJA (www.oamti.at)

Cestnine: za vožnjo po avtocestah in hitrih cestah je potrebno imeti veljavno vinjeto, ki mora biti pravilno prilepljena (navodila najdete na hrbtni strani nalepke). V Sloveniji je vinjete možno kupiti na Kompasovih turističnih servisih MTS, na bencinskih servisih in v nekaterih poslovalnicah Pošte.

Vrsta vozila

Letna

2-mesečna

10-dnevna

Motorna kolesa

29,00

10,90

4,30

Osebna vozila do 3,5 t

72,60

21,80

7,60

Avtodom od 3,5-7,5 t

581,30

127,10

25,40

Predori:

Tunel oz. prelaz

mot. kolesa

os. vozila/kombi v.

poč. prik.

Tauern

7,00

10,00

+ 2,50

Karavanke

6,50

6,50 / 9,50 (pov.)

/

Pyhrn

11,00

12,95

+ 4,00

Arlberg

7,00

9,00

+ 4,00

Brenner

7,00

7,95

+ 2,50

Felbertauem

8,00

10,00

/

Gerlos

4,00

7,00

/

Grossglockner

17,00

26,00

/

avtovlak Mallnitz-Bockstein

14,50 / 23,20 (pov.)

Pomembne telefonske številke in naslovi:

Pomoč na cesti 120, policija 133, prva pomoč 144, gasilci 122. Veleposlaništvo Republike Slovenije Nibelungengasse 13 A-1010 Dunaj — Wien, Austria Tel: 00 43 1 586 13 09 , Fax: 00 43 1 586 12 65 Elektronska pošta: VDU@mzz-dkp.sigov.si (g. Ivo Vajgl, veleposlanik)

Generalni konzulat Republike Slovenije Radetzkystrasse 26 9020 Celovec — Klagenfurt, Austria Tel: 00 43 463 54 6 05 , Fax: 00 43 463 50 95 62 Elektronska po{ta: KCE@mzz-dkp.sigov.si (g. Jurček Žmauc, generalni konzul)

FRANCIJA (www.automobileilub.org)

Cestnine:

Avtocestni odseki:

1. razred

2. razred

3. razred

Strasbourg - Metz

9,80

14,80

20,10

Metz Reim- s

1 0,80

16,30

22,70

Reims - Paris

8,10

12,30

17,20

Paris - Strasbourg (meja Nemčija)

28,70

43,40

60,00

Paris - Metz - Freyming (Sarbrucken)

22,30

33,80

46,90

Paris - Calais

16,90

25,30

33,20

Reims - Calais

16,00

23,90

32,00

Paris - Bordeaux

42,80

65,60

88,40

Paris - Rennes

23,30

34,90

49,10

Paris - Nantes

27,70

41,80

58,40

Paris - Caen

10,90

16,20

20,50

Paris - Clermond Ferrand

28,90

39,30

62,50

Paris - Lyon

25,30

29,10

57,80

Paris - Geneve

33,60

40,50

76,00

Paris-Chamonix

38,10

48,50

86,00

Paris - Le Freney (tunel Frejus)

43,70

57,80

99,70

Paris - Menton (Ventimillia-meja Italija)

59,30

81,10

122,80

Grenoble - Le Freney (tunel Frejus)

11,90

17,80

28,80

Lyon - Grenoble

8,20

13,10

15,70

Le Freney (tunel Frejus) - Albertville

8,10

14,80

24,70

Lyon - Chamonix

16,40

23,50

36,60

Lyon - Mulhouse

22,10

25,10

50,10

Lyon - Aix en Provence

18,10

28,10

34,30

Lyon - Montpellier

18,60

28,80

35,80

Menton - Aix-en-Provence

15,90

23,90

30,70

Aix-en-Provence - Montpellier

7,50

11,40

14,30

Montpellier - meja Španija

12,50

19,40

24,90

Menton - Le Perthus (Španija)

35,90

54,70

69,90

Montpellier - Toulouse

16,20

25,00

32,20

Touoluse - Hendaye (meja Španija)

17,70

27,50

34,30

Menton (meja Italija) - Hendaye

57,30

87,80

111,50

Hendaye (meja Španija) - Paris

49,00

75,20

99,90

Le Perthus (meja Španija) - Paris

56,40

77,30

118,50

1.razred: motorna vozila z dvema osema in maks. vi{ino nad

prvo osjo do 1,3 m

2.razred: motorna vozila z več kot dvema osema in maks. vi{ino

nad prvo osjo do 1,3 m

3.razred: motorna vozila z dvema osema in maks. vi{ino nad

prvo osjo nad 1,3 m

Predora:

Predor Mont Blanc

Frejus

Vozila z medosno razdaljo: tunel je zaprt enosmerna

povratna*

do 2,3m /

16,00

20,60

od 2,3m do 2,63m /

24,30

30,30

od 2,63m do 3,3m (s prikolico) /

31,50

40,00

nad 3,3m (dvoosni avtobus) /

90,90

148,30

* velja sedem dni

Pomembne telefonske številke in naslovi:

Pomoč na cesti 05 05 05 01, policija 17, prva pomoč 15, gasilci

1821.

Veleposlani{tvo Republike Slovenije

28, rue Bois-le-Vent 75116 Paris, France

Tel: 00 33 1 44 96 50 60, Fax: 00 33 1 45 24 67 05

Elektronska po{ta: VPA@mzz-dkp.sigov.si (ga. Veronika Sta-

bej, začasna odpravnica poslov)

Pristojno za: Alžirijo

Generalni konzulat Republike Slovenije

40, Allee de la Robertsau 67000 Strasbourg, France

Tel: 00 33 3 88 36 60 25, Fax: 00 33 3 88 37 14 44

ga. Milena Šmit, vr{ilka dolžnosti generalnega konzula

glasbene novice

Glasbene informacije so dandanes vsem dostopne na internetu in z malo spretnosti lahko pridete do njih.

***

Ameriška pevka CHER je lani izdala sila povprečen album Living Proof in z njega že poznamo komad The Music's No Good Without You. Plasti~na pevka piha na du{o osamljenim v komadu (THIS IS) SONG FOR THE LONELY (***), ki ima ponovno atraktiven sodobni plesni ritem.

***

Ameri{ko skupino N'SYNC sestavljajo James Lance, Joshua Chasez, Joseph Fatune, Chris Kirpaktrick in Justin Timberlake. Plesno-pojoči kvintet je do sedaj prodal že več 25 milijonov plo{č in fantje upajo, da bo novi provokativno kičasti pop single GIRLFRIEND (**) z albuma Celebrity {e dvignil prodajo.

***

Britanska skupina MIS-TEEQ beleži tri uspe{nice: Why, All I Want in One Night Stand. Tri najstnice bodo kmalu spet v modi s komadom BE WITH YOU (***), ki glasbeno variira med agresivno garage godbo in spevnimi r&b vibracijami.

***

Francoski studijski mojster BUSTAFUNK je k sodelovanju povabil legendarnega britanskega soul pevca Roachforda. Skupaj sta združila fantastično funk-disco-house nabijanje in žametni soul vokal v {tiklu RUN BABY RUN (****). Zadeva je zakon za DJ ter oboževalce house glasbe in v osnovi spominja na komad Turn Around, ki sta ga leta 1999 izvajala Phats & Small.

Ameri{ki raper LUDACRIS je obseden z gledanjem filmov in tako je na njegovem novem albumu World of Mulf kar nekaj samogovorov z filma Coming to America (v tem filmu glavno vlogo igra Eddy Murphy). Trenutno pa je na 1. mestu ameri-{ke filmske lestvice film Black Hawk Down in na 1. mestu svetovne filmske lestvice film The Lords of the Ring - Gospodar prstanov. Vračamo se h glasbi in raperju LUDACRISU, ki "naklada" v svojem grobem hip-hop komadu ROLL OUT (***).

Ameri{ko-britanska skupina O TOWN je pri{la v glasbeni svet s skladbo Liquid Dreams, medtem ko so fantje najbolj blesteli s skladbo All Or Nothing. Kvartet še vztraja na nekaterih lestvicah s skladbo We Fix Together, ki jo bo zamenjala nova LOVE SHOULD BE A CRIME (***), ki je lahkotna srednje hitra pop in soul obarvana skladba.

Ameriški pevec BRIAN McKNIGHT

je po zaslugi albuma Superhero nominiran kar za šest grammyjev. Vrhunski pevec je požel največ uspeha s pesmijo Back at One. Gospod McKNIGHT ponovno dokazuje svojo romantičnost v fantastični ljubezenski soul baladi STILL (*****).

***

Britanska zasedba DEPECHE MODE je lani pripravila malo bolj umirjen album z naslovom Exciter in z njega že poznamo tri hite: Dream on, I Fell Loved in Free Love. Izjemen trio je pripravil novo pesem GOODNIGHT LOVERS (***), ki je umirjena ter temačna in seveda temelji na elektronskem sintisajzerskem zvoku.

***

Finski band HIM je lani izdal hita Pretending in In Joy and Sorrow. Kvartet s karizmatičnim pevcem Villem Vallejem je pripravil novo darkersko rock himno HEARTACHE EVERY MOMENT (**)^ z

albuma Deep Shadows and Briliant Heighlights.

***

Avstralska pevka NATALIE IM-BRUGLIA je zaslovela z mega uspešnico Torn. Čudovita pevka z novo frizuro v letu 2001 ni dosegla želenega uspeha s skladbo That Day in drugim albumom White Little Lillies. NATALIE dokazuje svoj talent v skladbi WRONG IMPRESSION (****), ki je spevna zmes zelo poslušljivega rocka in popa.

David Breznik

STRAN ZA MLADE

Mladi dopisniki

ZIMSKA SOLA NA ROGLI

Otroci petih razredov smo nestrpno čakali ponedeljek, ko smo se odpravili na Roglo. Poslovili smo se od star{ev in ravnateljice ter se z velikim pri~-akovanjem odpeljali. Z nami so bili {tirje u~itelji smu~anja ter u~iteljica Anica in pedagoginja Ksenija. Med vožnjo smo se pogovarjali in gledali televizor.

Ko smo prispeli na Roglo, smo od{li na kosilo. Po kosilu smo se odpravili na smuči{če, kjer smo opravili preizkus znanja smučanja. Po preizkusu smo {li v hi{ico. Tam so nas razvrstili po skupinah v sobe, kjer smo se razpakirali. Potem smo od{li pit čaj in jest sadje. Vrnili smo se v sobe ter se {li igrat. Po igranju smo od{li na večerjo. Ko smo se vrnili, smo se {li umivat in ob 22. uri spat.

Drugi dan smo vstali, od{li na zajtrk in nato smučat. Po smučanju smo od{li v sobe in slekli mokre kombinezone. Potem smo se ogreli in {li na večerjo. Po večerji smo izdelovali plakate in okraske. Med dnevi bivanja na Rogli smo obiskali tudi {portno dvorano in bazen. Ni manjkalo tudi nočnega sprehoda z baklami ter sprehoda do koče na Pesku.

Peti dan smo imeli tekmovanje. Imela sem {tevilko 34. Ko so me poklicali, sem se pripravila na start in začela smučati. Ko sem prismučala do cilja, sem izvedela, da sem osvojila prvo mesto. Po tekmovanju smo {li na večerjo, nato pa v veliko dvorano. Tam so nam podelili pohvale in diplome za doseženo prvo, drugo in tretje mesto. Po podelitvi smo {li v disko, kjer smo plesali in se zelo zabavali. Po plesu smo se odpravili spat.

V soboto smo se nazajtrkova-li, spakirali stvari in jih naložili na avtobus ter od{li smučat. Po končanem smučanju smo se s smučmi pripeljali do koče na Pesku, kjer smo imeli kosilo. Tam nas je že čakal avtobus in nas odpeljal domov.

Ko smo prispeli do {ole, so nas tam že čakali star{i. Malo smo bili žalosti, ker smo že doma, a vendar veseli snidenja s star{i, ki so nas veselo pričakali.

Šestdnevno bivanje na Rogli mi bo ostalo v lepem spominu, ki ga ne bom nikdar pozabila.

Monika Vrabl, 5. c,

OS Videm pri Ptuju

KUHINJA

Sem babičina kuhinja. Ker sem majhna, sem natlačena s pohi{tvom. Omarice imajo polno predalov in polic. V kotu je miza s klopjo in stoli. U{esa me bolijo ob kosilu. Šest otrok kriči na vse grlo. Ropotanje krožnikov in žlic me najbolj razjezi. Ko je velika družina sita in posoda v pomivalnem stroju, si oddahnem.

Ana Reberc, 2. a,

OŠ Gori{nica

SKRITA LJUBEZEN

Ko padla prva snežinka je z neba, je meni ko{ček sreče kanil na dno srca, saj po{ilja jo nekdo, ki ljubi me zelo! Kako naj vem kdo? Če prisluhnem srcu, pravi mi tako, da prav ti si to! Če rad me ima{ zelo, objemi me močno, da jaz začutim to.

Monika Novak, 6. r.

OŠ Jur{inci

Se sama ne vem, kaj

NAJ POČNEM

Tudi tak{ni dnevi so v letu, da se mi ne da nič početi. Tak{en je bila tudi neka sobota. Zjutraj sem vstala. Nisem se preoble-kla, ampak sem {la v kuhinjo in pojedla zajtrk. Imeli smo dosti domače naloge. Do kosila sem se z bratom in sestro igrala na dvori{ču razne igre. Po kosilu pa sem za eno uro od{la h kolegici. Ko sem končno pri{la domov, mi je mami rekla, naj se grem učit. Morala sem iti v sobo in v roke vzeti knjigo. Ko sem si enkrat pogledala strani, sem {la poslu{at glasbo. Tudi tega sem se naveličala in {la sem sedet na posteljo. Nisem vedela, kaj naj počnem. Vse mi je bilo tako dolgočasno. Po dveh urah sem od{la v kuhinjo in mami mi je rekla, naj prinesem zvezek, ker me bo vpra{ala. Ko sem prinesla zvezek in mi je mami postavljala vpra{anja, nisem vedela ničesar, saj se sploh nisem učila. Potem sem {la spat. Naslednje jutro sem se zbudila vsa spočita in ni mi bilo več dolgčas.

Natalija Vek, 7.a/9,

OŠ Kidričevo

AGbí the Party Started - PINHs. r Due Bera Sera - HERMES HOUSE ^ 5. May it Be - ENYA Wherever Whenever - BHAHIM 7. Hero - ENRIQUE IGLESIAS B. Hay Baby - ND BDUHT □var PratEGtEd - BRITNEY SPEARS Lave is in the Air - MILK & SUGAR & JOHN PAUL YGUNG

Vsakť? 5o\:>eA.o m<ed 21. in 22. ur<?

SMUČANJE NA ROGLI

V soboto gremo smučat na Ro-glo. Z nami bo {la tudi sestrična Sabina. Tam bomo smučali in delali snežaka. Preden bomo {li domov, se bomo posladkali z vročo čokolado. Zelo se že veselim tega dne.

Maja Kovačec, dopisni{ki krožek OŠ Jur{-

SNEŽNE RADOSTI

Zima letos zgodaj je pri{la, snega nadrobila nam z neba. Hitro smo smuči poiskali in na Roglo se podali. Veselo smo vijugali med vratci, večkrat bili so zraven tudi padci.

Pa so dnevi hitro nam minili in v soboto smo se od Rogle poslovili.

Zdaj, ko smučarji smo pravi, se mar naj smučamo po travi? Saj pri nas je sonce posijalo in nam ves sneg pobralo. Za odhod na Roglo pa več časa ni,

saj glave polne {olskih so skrbi.

Anja Mohorko, 5. b,

OŠ Videm pri Ptuju

BIL SEM BOIAN

Nikoli ne bom pozabil dneva, ko sem dobil kilo. Bila je sobota zvečer. Šel sem se umivat. Ko sem se slekel, sem na trebuhu opazil bulo. Poklical sem mamico. Pri{el je tudi ati. Ker nismo vedeli, kaj ta bula pomeni, smo od{li k zdravniku. Zdravnik je ugotovil, da imam kilo. Ker sem zraven kile imel tudi vodene koze, so me z re{ilcem odpeljali v bolni{nico Maribor. Čeprav me je bolelo, je bila vožnja z re{ilcem pravo doživetje. Kilo so mi pozdravili brez operacije. Čez noč sem ostal v bolni-{nici. Zjutraj je bilo vse v redu, zato sta me star{a lahko odpeljala domov. Ta bolezen se mi ni nikoli več ponovila.

Sa{o Vidovič, 3. a,

OŠ Hajdina

PALČEK SMUK

Nekoč pred davnimi časi je v majhni z mahom kriti hi{ki živel palček z imenom Smuk. Imel je zelo dolgo brado in lase. Na glavi je vedno nosil veliko rdečo kapo. Tudi njegov nos ni bil nič kraj{i od kape. Obut je bil v velike črne čevlje. Ker je živel v gozdu, je imel veliko prijateljev. Velikokrat so se igrali raznih igric. Palček Smuk se je najraje igral skrivalnice, ker je bil majhen se je lahko skril kamor je hotel. Toda tudi njegova dolga brada je imela nekaj občudovalcev. V njegovi bradi so se najraje skrivale mravlje in druge žuželke. Ko se je nekega večera odpravljala spat, niti ni slutil, kaj ga čaka. Palček Smuk je hitro tonil v spanec. Takrat pa so se v njegovi bradi začeli igrati skrivalnice. Mravljam so se kmalu pridružile tudi druge žuželke. Ker je palčka začelo žgečkati, se je zbudil, da bi videl, kaj se dogaja. Ko je zagledal mravlje v svoji bradi, se je le nasmehnil, kajti vsega tega je že bil vajen. Obrnil se je na drugo stran in sladko zaspal.

Tja{a Murko, 3. a,

OŠ Hajdina

»Ježek, si danes kaj pomislil na boga?« vpraša župnik pri verouku.

"Seveda sem! Pred kosilom sem mami rekel: 'O moj bog, spet to zelje!'"

***

Marko pride na obisk k prijatelju Ivanu, policistu. Začudeno opazuje Ivanovo celotno družino, kako s sten previdno trgajo tapete.

"Ja kaj pa delate?" vpraša Marko.

"Selimo se, ker pa smo stanovanje prodali, ni potrebno, da je še zavito v darilni papir."

***

Po dolgotrajnem pregovarjanju je lovec končno popustil in dovolil ženi, da ga je spremljala pri lovu. Ko sta prišla v gozd, je ženi razložil, kako napolni puško in kako ustreli. Pojasnil ji je tudi, da mora takoj, ko zadene žival, steči k plenu, kajti lovci radi nagajajo eden drugemu in si hočejo prilastiti plen. Postavila sta se na prežo in že po nekaj minutah je lovec zaslišal, kako je njegova žena ustrelila in stekla proti plenu. Sel je za njo, da bi videl, ali je storila tako, kot ji je naročil. Že v daljavi zagledal ženo, ki se je pregovarjala z neznancem. Ko je prišel bliže, je zaslišal, kako je neznanec rekel:

"No, prav, pregovorili ste me! To je vaš jelen! Toda dovolite mi, da z

njega vsaj snamem sedlo!" ***

Jasmina in Gregor se igrata v pe-skovniku. Gregor se začne važiti: "Mi imamo pa večji avto kot vi!" "Mi imamo pa večje stanovanje," mu odvrne Jasmina. "Moj oče je privatnik!" "Moj pa direktor v podjetju s stotimi ljudmi!" mu ne ostane dolžna Jasmina.

"Jaz imam pa lulčka, ti pa ne!" se naposled postavi Gregor. "Jaz jih bom pa imela, kolikor jih

bom hotela, ko bom odrasla!" ***

"No, Simon, povej mi rešitev naslednje naloge," reče učitelj. "Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro kasneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?"

"V prvi gostilni!"

***

Avto je s ceste poletel preko grmovja, se odbil od drevesa, odbilo ga je nazaj na cesto, nato pa se je trikrat prevrnil in obstal na strehi. Iz njega je zlezel nepoškodovan voznik, očividec pa je pristopil k njemu in takoj zavohal alkohol. "Saj vi ste pijani!" je vzkliknil. "Seveda!" je potrdil voznik. "Ali ste mislili, da sem tako slab voznik?"

***

Prijateljici sta se s taksijem peljali na hišno zabavo. Ko sta izstopili iz avta, je ena opazila, da druga ne nosi spodnjih hlačk. "Kaj? Nimaš spodnjih hlačk?!" "Ali si daš ti vato v ušesa, ko greš poslušat rock koncert?"

***

***

***

ZA RAZVEDRILO

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: sprelet, AV, škrati, tremolo, prisad, remulada, INC, iva, anonimnost, start, radiator, Markovič, Ontake, mora, poreklo, As, Ciril, gore, Nil, Ank, arena, polonij, orada, padarka, Inari, gumi, oči, koleno, ože, moda, talna telovadba, Adam, Enos, Aca, Anaa, TT. UGANKARSKI SLOVARČEK: ADRIAN = slovenski tenorist, sicer zdravnik (Makso, 1888-1969), ALTENA = mesto ob nemški reki Lenni, BATTS = ameriški blues violinist (Will, 1904-1956), BIKAV = močen, velik človek, DIB = alžirski pisatelj (Muhammad, 1920), DORIS = angleška filmska igralka (Diana, 1931-1984, Oliver Twist), KIKA = vzdevek slovenske novinarke Mirjane Križman, NEAP = kraj na Šetlandskih otokih, SPA = zdraviliško mesto v Belgiji pod obronki Ardenov

GOVORI SE ...

... DA je minister za zdravje tako nastrojen proti alkoholu, da bodo začeli v zdravstvu razkuževati s kokakolo.

... DA bo potem zgrožen ugotovil, da so se stroški zdravljenja povečali. Pijača za mlade nadobudneže je bistveno dražja.

... DA ima minister za gonjo proti vinu otipljive razloge: že Rimljani so pili vino in izumrli.

^ "" ...

... DA naj bi tudi v Mariboru šolali zdravnike. Toti Štajerci bodo menda ja bolj naklonjeni žlahtni kapljici.

... DA so ob petdesetletnici mestnega župana (prednepo-vemokoliko leti) izdali koran-tove znamke. Ob njegovem današnjem prazniku pa si izjemoma lahko kar natakne korantovo masko.

... DA si župan ob rojstnem dnevu zagotovo želi kaj v zvezi z letošnjimi volitvami. Morda se bo nocoj utrnila zvezda.

... DA je bolje imeti v Mestni hiši Mobitel kot davkarijo. Slednji na prostovoljni bazi ustvarja velike dobičke, davkarija pa kljub odločbam veliko izgubo.

... DA naj bi bila pivovarna nacionalni interes. Bog nam pomagaj, če drži modrost: Pij pir, da boš imel v hlačah mir.

... DA naj bi rektor kandidiral za predsednika. Če se bo odločil, se ekonomsko to z doktorsko gotovostjo izplača.

Aforizmi

by Fredi

Ce dovolíš, da te pošljejo po kostanj v žerjavico, te bodo kmalu poslali v ogenj po

žerjavico.

***

Surovine so najboljša surovina

za vojake in policaje.

***

Danes starši .svoje otroke lažje .spravijo k pameti kakor h

kruhu.

***

Kazalec je ovaduh med prsti.

***

Energetska bilanca kaže, da sse bo marsikateri šofer moral

oprijeti biciklove bilance.

***

Včasih so neporočeni pari živeli na koruzi, danes živijo na

corn snacksu.

***

Sredstva javnih komunikacij se pogosto spreminjajo v sredstva

javnih ekskomunikacij.

***

Matriarhat je za moške martriarhat.

LUJZEK

Dober den vsaki den! Kak vse kože, se gor na zimo že pomlad sprovla. Južni veter in gor vzdigjene temperature so tudi na našem Suhem bregi ves sneg pojele. Resen je, ke je pred nami mesec februar in fašenk kot svetek vseh pametnih norcev, vseeno pa se mi zdi, ke se ftičeki malo prerono ženijo. Gledan in poslušam siničke, ki si pojejo: »Cicifuj, ti si moj!«, ženijo se vrabčki, pa tudi grlice si že prepevlejo svoje lubezenske viže.

Zdi se mi, da je tudi moja Mica nekak predpomlodno

razpoložena. Hodi gor pa doj po vesi kak pr^-va j^nferica. Tudi meni nekaj po kosteh trga, pa zaj ne ven, je to kok{ni beteg ali samo predpomlodno {~egetanje. Bojin se, da kok{-nega provega haska od toga nede. Saj vete, kak provi tista misel, da na storega deda grejo vsi betegi razen kok{ne mlode ali pa priletne ženske.

Iz Doj~landa nama je pisala h~er Jula, ki bla v mlodih letih trmasta kak mula, zaj pa je, kak provi jeni Hanzl, prova ov~ka, pohlevna in greha vredna. Sporo~a nama, da se s Hanzekom že pripro-vlata na po~itnice na našem Suhem bregi. Piše, da bota prišla domu en dan pred prvim majnikom. Z Mico sma že sklenila, da se bomo za enih por dni v toplice pelali, sosid Juža pa je tudi že obe~a, da bo duma merka in za živino skrbeja. Zaenkrat je pa~ še tak, da v nibenih toplicah še nemajo krovjega ali pa svinjskega hotela.

Ker je pred nami fašenk, vas opozorjam, da si priprovite lorfe ali pa ostonete v tistih, ki jih vsoki den nosite. Jaz se bom letos maskira v kandidata za novega predsednika držove, ~e mi to nede uspelo, pa vsaj v kandidata za župana naše ob~ine Suhi breg. Mica mi je že obe~ala, da me bo volila. Saj vete, da se nam bliža cajt, ko bomo voli spet volili vole (brez jajc).

Te pa sre~no. Lepo vas podavlja vaš vol(ivec) LUJS s kure~jimi jajcami.

P.s. A vete, gdo moški ve, da je preživeja menopavzo? Te, gdo ma jaj~ka boj duga kak svojega korenjaka ...

OVEN 21. 3. do 20. 4.

V dneh, ki prihajajo, boste srečali novo osebo in se srečno zaljubili. Ta oseba bo imela vodno znamenje v svojem horoskopu. Nekdo,

ki ga že dolgo niste videli, se bo želel vrniti, a pogrevanje stare jedi ni smiselno.

BIK 21. 4. do 20. 5.

V tem tednu boste logično razmišljali o poslovnih zadevah in zaradi tega se boste hitro odločali. Nekaj, na kar ste že pozabili, boste

dobili vrnjeno. Veliko boste uživali v družbi mladih.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Pred vami je vesel teden, ki ga bo spremljalo navdušeno iskanje in utiranje neke nove poti. Energije boste imeli veliko več in morda celo preveč. Le glejte, da jo boste izrabili ustvarjalno.

RAK 21. 6. do 22. 7.

Težava, ki vas bremeni že več tednov, bo čakala, da jo razrešite, pa ne boste mogli. Ni še prišel njen čas.

V trenutni situaciji se raje posvetite finančnim načrtom. Počakajte in prižgala se bo zelena luč.

LEV 23. 7. do 23. 8.

V tem tednu boste v veliki dilemi, saj se boste odločali o tem, na katero pot bi stopili. O tem boste veliko razpravljali v krogu znancev Varujte se neprevidnih izjav. Za vas pomemben dan bo sobota.

DEVICA 24. 8. do 23..9.

Mudilo se vam bo postoriti to in ono, toda ravnovesje boste težko našli. Morda imate za hrbtom celo sovražnika - takega, ki vas še dolgo ne bo pustil pri miru. Osredočite se na tisto, kar morate končati.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Umirjen teden je pred vami. Za konec tedna boste nostalgični in hoteli se boste zakopati v svoj mali svet. V ponedeljek pa vas bo prevzelo vznemirjenje, morda srečate zanimivo osebo. V torek možen dober dogovor.

ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.

Zanimiv teden, v katerem boste izvedeli marsikaj novega. Na splošno ste sredi silno ustvarjalnega obdobja, kar se bo kazalo predvsem na intelektualnem področju. Lahko se zgodi, da dobite genialno idejo.

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Pred vami je vznemirljiv teden, ki bo prinesel presenečenje. Izjemno energijo porabite za raziskovanje, kajti privlačilo vas bo vse, kar je nenavadno. Najboljša dneva za raziskave sta torek in četrtek.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Pred vami je umirjen teden. Neki zadevi boste dali slovo, drugje pa se vam bodo odprla vrata in nekaj se bo začelo na novo. Denar, na katerega čakate že dolgo, se bo končno pojavil v sredo.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

V tem tednu bo pri vas H'i/Sîil ^ ospredju materialno področje. Lahko se vam posreči dober nakup ali pa boste dobili namig za dodatni zaslužek. V službi se bo veliko dogajalo v četrtek, v soboto prijetno srečanje.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

Pred vami je dinamičen teden, v katerem si boste nakopali nemir, jezo in stres v službi, saj boste imeli veliko dela, ki ne bo najpri-jetnejše. Čas za sprostitev bo v nedeljo.

Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si

NOGOMET

Nogometaši Aluminija in Drave so v okviru priprav na spomladanski del prvenstva že odigrali nekaj rpijateljskih srečanj.

STRAN 27

KOŠARKA

Zaključen je sedmi krog predtekmovanj po skupinah. Zanesljiva potnika v končnico za prvaka lige sta ekipi Cirkovc in Starš.

STRAN 26

ROKOMET

Rokometaši Gorišnice so bili v prvem delu prvenstva najprijetnejše presenečenje lige, saj so zasedli četrto mesto.

STRAN 28

ODBOJKA

Srečanje z Mislinjo je bilo za odbojkarice Ptuja zelo pomembno, saj jim je samo zmaga še dajala upanje, da se bodo do konca prvenstva vključile v borbo za napredovanje.

STRAN 26

ROKOMET

Tudi rokometaši se pripravljajo na drugi del prvenstva in se v okviru priprav srečujejo z domačimi in tujimi ekipami. V Gorišnici so gostovali Velenjčani, v Veliki Nedelji pa Čakovčani.

STRAN 26

NOGOMET

2. SLMN VZHOD

Rezultati 14. kroga: Tomaž Mila Poetovio - Lovrenc na Pohorju 12:4 (6:1), Slovenske gorice - Grafis tiskarna 8:4 (4:3), Križevci -

Rezultati 14. kroga: Tomaž Mila Poetovio - Lovrenc na Pohorju 12:4 (6:1), Slovenske gorice - Grafis tiskarna 8:4 (4:3), Križevci -

Nakani 3:7 (1:5), Oplotnica Jado -

■ Vitomarci Petlja

Ptuj 6:2

(3:0);

prosti ekipi Satler PVC okna

in Mak Cola.

1. GRAFIS TISKARNA

12

9

0

3

62:39

27

2. MAK COLA

11

7

1

3

71:47

22

3. TOMAŽ MILA POETOVIO

12

7

1

4

64:41

22

4. SLOVENSKE GORICE

12

6

2

3

62:50

20

5. NAKANI

11

6

0

5

67:56

18

6. OPLOTNICA JADO

12

5

3

4

54:57

18

7. SATLER PVC OKNA

11

4

1

6

41:49

13

8. VITOMARCI PETLJA PTUJ

11

3

5

3

39:55

11

9. KRIŽEVCI

12

3

0

9

44:63

9

10. LOVRENC NA POHORJU

11

1

2

7

42:78

5

OBČINSKA LIGA VIDEM

Rezultati 10. kroga: NK Videm mladina - NK Videm člani 3:5, ŠD Pobrežje - ŠD Zg. Pristava 3:0, ŠD Lancova vas - Šturmovec 8:4, NK Tržec veterani - ŠD Majski Vrh 5:4, Videm mladi - NK Leskovec 2:2, NK Tržec - KMN Majolka 1:9

1. KMN MAJOLKA 10 9 1 0 90 : 26 28

2. NK VIDEM - ČLANI 10 8 1 1 52 : 31 25

3. VIDEM - MLADI 10 6 2 2 31 : 26 20

4. SD LANCOVA VAS 10 6 0 4 52 : 30 18

5. SD POBREŽJE 10 5 1 4 26 : 24 16

6. STURMOVEC 10 5 0 5 41 : 41 15

7. SD ZG. PRISTAVA 10 4 0 6 32 : 41 12

8. NK TRŽEC - VETERANI 10 3 1 6 37 : 56 10

9. NK VIDEM - MLADINA 10 3 0 7 32 : 49 9

10. SD MAJSKI VRH 10 3 0 7 24 : 45 9

11. NK LESKOVEC 10 2 1 7 24 : 45 7

12. NK TRŽEC (-1) 10 2 1 7 24 : 51 6

Darko LAH

ONL GORIŠNICA

Rezultati 8. kroga: SKEI Talum - Žiher 2:3, VO Moškajnci -KMN Poetovio Kaass avto 2:3. Hidus - Podgorci 4:3.

1. KMN POETOVIO KAASS AVTO 8

2. ŽIHER 8

3. HIDUS 8

4. SKEI TALUM 8

5. PODGORCI 8

6. VO MOSKAJNCI 8

copy

42:16 42:24 38:27 28:26 23:50 24:54

21 15 15 12

6 3

Danilo Klajnšek

CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE

NAMIZNI TENIS

Uspešen nastop Vesne Rojko

V Izoli je potekal prvi turnir TOP za kadetinje v namiznem tenisu, na katerem je zelo uspešno nastopila tudi Vesna Rojko iz NTK Ptuj. Desetletna igralka je bila vpoklicana za igranje v drugi jakostni sku-

A/ùva vas pri Ptuiu

><arko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo

pini, kjer je v konkurenci veliko starejših igralk (do 15 let) osvojila zelo dobro drugo mesto, kar skupno pomeni štirinajsto.

Na poti do finala druge skupine je premagala Seto Šalamun (Maribor), Polono Županc (Ravne), Niko Marušič in Majo Ro-pret (Izola), v finalu pa je morala priznati premoč Tine Gulin iz Nove Gorice. Osvojeno drugo mesto je vsekakor velik uspeh te mlade ptujske igralke namiznega tenisa.

Danilo Klajnšek

KOLESARSTVO / ODMEVEN PROJEKT ŠTIRIH KOLESARSKIH KLUBOV

v

Ustanovitev Štajerskega kolesarskega poola

S podpisom akta o ustanovitvi so minuli četrtek v prostorih Šport hotela Arena pod Pohorjem, predstavniki štirih kolesarskih klubov podpisali ustanovno listino Štajerskega kolesarskega poola. Večletna prizadevanja štajerskih kolesarskih delavcev o svoji specifični organizaciji so se uresničila.

Kolesarska kluba Perutnina Ptuj in TBP Lenart ter kolesarski društvi Branik Maribor in Slovenska Bistrica so ustanovili novo organizacijo. V njej bodo v bodoče skupno delovali predvsem na področju izobraževanja strokovnega kolesarskega kadra, pri delu z mladimi kolesarskimi upi ter pri projektih in izvedbah skupnih prireditev. Za sekretarja je bil imenovan Mariborčan Branko Rokavec, na čelu poola kot direktor pa Ptuj-čan Rene Glavnik. Vsem navzočim na novinarski konferenci sta predstavila vizijo in smernice razvoja v naslednjih letih delovanja. Ob prisotnosti predstavnika Kolesarske zveze Slo-

venije, kolesarskih delavcev in drugih so jasno predstavili svoja stališča. Predvsem sta izpostavila mnenje o nezainteresiranosti Kolesarske zveze Slovenije do večjega delovanja na tem območju, problem financiranja panoge v regiji, premajhno število dirk za mlade, izobraževanje kadra, nevarnost na cesti ter medijskega nezanimanja za mlajše kategorije. Prizadevali si bodo tudi na področju ustanavljanja novih klubov na območju severovzhodne Slovenije. Tako so na koncu še predstavili letošnji največji skupni projekt, organizacijo tridnevne etapne mladinske dirke v avgustu z imenom Po Štajerski 2002. Dirka bo že na

Na tiskovni konferenci o ustanovitvi Štajerskega kolesarskega poola; od leve: so podpisali (od leve) Emil Keršič, Marjan Sreš, Branko Rokavec, Rene Glavnik in Bogdan Šavli

začetku mednarodna, cilji organizatorjev pa so, da z leti dobi status dirke za svetovni pokal.

Akt o ustanovitvi so podpisali za TBP Lenart Bogdan Šavli, za Perutnino Ptuj Rene Glavnik,

za Branik Maribor Marjan Sreš in za Slovensko Bistrico Emil Keršič. Tek^t & foto:

Samo Glavnik

MALI NOGOMET / FINALNI TURNIR V LIGAH MNZ PTUJ

Prvo mesto za Rick's Cafe

V petek je padel zastor na dogajanja v obeh ligah malega nogometa, ki ga je ponovno uspešno organizirala MNZ Ptuj. Po dve najboljši ekipi iz obeh skupin so se uvrstile v finalni del, kjer so merili moči za naslov prvaka.

Dogajanje v obeh ligah je bilo zanimivo in razburljivo, saj vsem ni šlo po željah. Že pol-finale je ponudil niz razburljivih dogodkov, saj so nogometaši Avtoelektrike Bračič s težavo in minimalno porazili ekipo Club 13. Še bolj razburljivo pa je bilo na drugem srečanju, ko so nogometaši Rick's Cafeja, kasnejši zmagovalci, prišli v finale skozi šivankino uho, ko so bili v streljanju kazenskih strelov uspešnejši od nogometašev ŠD Rim.

V srečanju za tretje mesto so nogometaši Club 13 premagali ŠD Rim, v finalnem srečanju pa so nogometaši Rick's Cafeja bili

Stanko Glažar

Najboljša strelca v skupinah sta bila Maksim Mohorko (Av-toelektrika Bračič) in Stanko Glažar (Club 13), ki mu je to že jubilejna, 50. lovorika naslova najboljšega strelca na raznih prvenstvih in turnirjih. Finalni del sta sodila Milan Dokl in Boris Zagoršek.

Rezultati- polfinale: Avtoe-lektrika Bračič - Club 13 4:3, Rick's Cafe - ŠD Rim 6:4 (po streljanju kazenskih strelov); za 3. mesto: Club 13 - ŠD Rim 3:1; za 1. mesto: Avtoelektrika Bračič - Rick's Cafe 4:5.

Postave ekip:

RICKS CAFE: Davorin Zo-rec, Bojan Kocjan, Robert Merc,

Emil Šterbal, Damjan Bezjak, Jure Arsič, Božo Ljubec, Miran Klajderič, Tomi Emeršič.

AVTOELEKTRIKA BRAČIČ: Daniel Koren, Nives Ovčar, Renato Bračič, Maksim Mohorko, Vinko Ciglar, Milo-rad Šipek, Miran Zemljak.

CLUB 13: Srečko Glodež, Stanko Glažar, Franc Žitnik, Polde Valh, Iztok Fridl, Janko Perko, Roman Kaisesberger, Silvo Žitnik.

SD RIM: Bojan Pišek, Matjaž Kopše, Roman Sivec, Matej Ga-iser, Boštjan Železnik, Robert Polajžer, Boris Železnik, Andrej Železnik, Darko Tominc.

Danilo Klajnšek

SPORT

KOŠARKA / LIGA PARKL

Cirkovce in Starše - še vedno nepremagane

Zaključen je sedmi krog predtekmovanj po skupinah. Bolj ali manj je že jasno, da sta zanesljiva potnika v končnico za prvaka lige Cirkovce in Starše, ki sta tri kroge pred koncem še vedno nepremagani. Drugi udeleženec bo najverjetneje ekipa Oračev iz skupine B, v skupini A pa so si Veterani s porazom proti Račam delno že zapravili uvrstitev v zaključni del, razen če do konca več ne izgubijo tekme. Neposredna konkurenta sta ekipi Majšperka in Rač.

V skupini A so Veterani gostili ekipo Rac. Tekma je bila izenačena vse do konca, ko so gostje s serijo trojk zapečatili usodo domačih. Majšperk je gostil ekipo

Ptujske Gore, ki se je upirala vse do zadnje četrtine, nato pa tik pred koncem popustila. Ekipa Cirkovc je imela le "trening" z domačo ekipo Destrnika, ki se

ni mogla resno upirati favoritom za prvo mesto v skupini A.

V skupini B so Starše gostile ekipo iz Kidričevega. Vse je bilo jasno že v uvodnih minutah, v "lovu na stotico" pa so sodelovali prav vsi igralci domačih. "Dobri dečki" so gostili Orače, ki bi z morebitno zmago še lahko posegli v boj za drugo mesto v skupini. V drugi četrtini so si gostje priigrali visoko razliko, ki je do konca zadoščala za zmago. Tekma med ekipama Neman in

Ekipa Veteranov

Draženci ni bila odigrana.

Rezultati: Veterani - KK Rače 72:86, Šd Majšperk - Šd Ptuj. Gora 78:63, Šd Destrnik - Šd Cirkovce 59:86; Good guys -Orači 66:70, KK Starše - Šd Kidričevo 117:76, Neman - KK Draženci neodigrano SKUPINA A

1. ŠD CIRKOVCE

7

7

0

+ 255

14

2. ŠD MAJŠPERK

7

5

2

+58

12

3. VETERANI

7

4

3

+85

11

4. KK RAČE

7

3

4

-69

10

5. [D PT. GORA

7

2

5

-53

9

6. [D DESTRNIK

7

0

7

-276

7

SKUPINA B

1. KK STARŠE

7

7

0

+ 301

14

2. ORAČI

7

6

1

+110

13

3. GOOD GUYS

7

4

3

+ 34

11

4. ŠD KIDRIČEVO

7

2

5

-34

9

5. NEMAN

6

1

5

-40

7

6. KK DRAŽENCI

6

0

6

-371

6

Lestvica najboljših strelcev:

1. Peter Trifkovič (Starše) 279 košev, povprečje 39,9/7 tekem;

2. Jože Kolarič (Cirkovce) 265 košev, povprečje 37,9/7 tekem;

3. Edi Hojnik (Kidričevo) 197 košev, povprečje 28,1/7 tekem; 4. Boštjan Kostanjevec (Veterani) 180 košev, povprečje 25,7/7 tekem; 5. Matjaž Frangež (Cirkovce) 148 košev, povprečje 21,1/7 tekem

Pari naslednjega kroga: Šd

Cirkovce - Veterani, Šd Destr-nik - Šd Majšperk, KK Rače -Šd Ptujska Gora, Šd Kidričevo -Good guys, KK Starše - Neman, Orači - KK Draženci

Radko Hojak

ROKOMET

Velika Nedelja - Perutnina Pipo IPC26:24 (11:11)

Nogomet spada med najpopularnejše športne zvrsti tudi na našem področju, kljub temu da nimamo nobenega prvoligaša, kar se članskih ekip tiče. Toda 74 ekip v tekmovalnem sistemu MNZ Ptuj, kar pomeni 1350 aktivnih igralcev, k temu pa je potrebno dodati še sodnike, pa dru-goligaša iz Kidričevega in Ptuja, štiri tretjeligaše, mladince in kadete v 1. državni maldinski in kadetski ligi, pa tudi v 2. mladinski in 2. kadetski ligi — vzhod, pomeni še veliko večje število aktivnih udeležencev. Da funkcionarjev, veteranov in ne nazadnje tudi gledalcev, zaradi katerih se nogomet igra, ne štejemo. Vsi skupaj pa lahko upamo na dvig kvalitete in organiziranosti klubov.

VELIKA NEDELJA: Kovač-ec, Gotal 5, Mesarec 1, Trofenik, Gregorič, Cvetko, Marcen, Bezjak 5, Šoštarič 2, Kokol, Belec, Poje 3, Okreša 3, Kumer 5.

PERUTNINA PIPO IPC: N. Pavelič, I. Pavelič, Ravinskis 4, Belko 6, Varga 2, Kramar, Balog 1, Lesjak 8, Kovačič 1, Petek, Martinovič, Varga, Turk, Perk.

Rokometaši Velike Nedelje so

proti hrvaškemu prvoligašu iz Čakovca odigrali pripravljalno srečanje močno oslabljeni, saj zaradi poškodb ni bilo Davorina Planinca, Alana Potočnjaka in Robija Šantla, vratar Dušan Pod-pečan pa je s slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu. Kljub vsemu so domačini zmagali v sicer ne preveč kvalitetnem srečanju, saj so rokometaši obeh ekip precej grešili.

PLANINSKI KOTIČEK

Na kulturni dan po Aškerčevi poti

Ptujčani se bomo že petič odpravili po Aškerčevi poti v počastitev slovenskega kulturnega praznika.

Zbrali se bomo ob 6.30 na železniški postaji na Ptuju in se peljali do Rimskih Toplic. Od tam se bomo sprehodili po markacijah do Senožeti na Aškerčevo domačijo, kjer bo krajši postanek za ogled Aškerčeve rojstne hiše in počitek. Od tam nadaljujemo pot prek Stražnika do vasi Širje in se spustimo proti Zidanemu Mostu, kjer bomo sedli na vlak in se vrnili na Ptuj ob 16.15.

Zaradi izrednega postanka vlaka se je treba prijaviti do torka, 5. februarja, in vplačati 1.700 tolarjev. Hoja je primerna za vse starosti, kljub temu pa se je treba obleči primerno zimskim razmeram. Hrana iz nahrbtnika. V primeru manjšega števila prijav izlet odpade.

Veselim se druženja s pohodniki!

Viktorija Dabic

Robi Bezjak - strelec petih zadetkov za Veliko Nedeljo

PORAZ IN ZMAGA GORENJA

Rokometaši Gorenja iz Velenja so v Gorišnici odigrali prijateljski rokometni srečanji. V prvem so izgubili s hrvaškim prvoligašem iz Varaždina, v drugem pa srečno in spretno premagali domačega 1.-B-ligaša Gorišnico. Obe srečanji sta pokazali, da trenerji intenzivno delajo, saj se to že vidi v igri, vendar pa se še pojavljajo napake, ki jih bodo gotovo še odpravili. Tako Velenjčani kot domača Gorišnica so nastopili precej okrnjeni in priložnost za igranje so dobili mlajši.

Rokometaši Gorišnice so v minulem tednu odigrali tri pripravljalna srečanja, saj se želijo čim bolje pripraviti na pričetek drugega dela prvenstva.

GORENJE - VARTEKS DI CAPRIO 28:31 (11:15)

GORENJE: Skok, Tamše 2, J. Dobelšek 2, Peterlin 2, Plaskan 6, Mlakar,. Oštir 1, Sirk 3, La-

inšček, Rutar 1, L. Dobelšek 1, Dubonosov, Zukič 1, Begovič 9, Škrbič.

VARTEKS DI CAPRIO: Vu-

jovič 2, Štorga, Turkovič 3, Opančar 2. Rodik 2, Radujkovič 8, Jagačič 4, Golub 3, Kapitarič 1, Jeftič 6, Zganec, Borovičnik, Kos.

GORI[NICA - GORENJE 32:33 (15:14)

GORI[NICA: Baboc, Štrbal, Janžekovič, Gajšek 1, Sok, Štor-man 3, Fricelj 5, Zajnkovič 2, Buzeti 4, D. Ivančič 3, Alič 1, Pisar 3, Kumer 8, I. Ivančič 2.

GORENJE: Skok, Tamše 5, J. Dobelšek 5, Peterlin 2, Zukič 3, Mlakar 1, Sirk 4, Lainšček, Ru-tar 4, L. Dobelšek 6, Škrbič 3.

GORI[NICA - RADGONA 34:28 (18:13)

GORI[NICA: Baboc, Sok 1, Štorman 5, Alič 2, Zajnkovič 1, Buzeti 3, D. Ivančič 5, Kokot 1, Firbas 6, Pisar, Gajšek 10, Janž-ekovič.

RADGONA: Bogdanovič, Merica 6, Kolmanko 5, N. Kljun 4, L. Kljun 1, Farter 1, Petraš 1, Zorko 6, Zinkovič 4, Prstenjak.

GORI[NICA - DRAVA 38:28 (17:13)

GORI[NICA: Baboc, Gajšek 8, Sok, Belšak, Štorman, Kumer 3, I. Ivančič, Zajnkovič 3, Alič 3, D. Ivančič 9, Kokot 2, Firbas 10, Pisar, Janžekovič.

DRAVA: Klinc, Djekič 2, Ho-nigmann 4, Šimunič 2, Zemljič 1, Kac 5, Štager, Počivavšek 1, Predikaka, Berlič, Selinšek 12, Vajda 1, Ladič.

Danilo Klajnšek

ODBOJKA / 1. A DOL MOŠKI

Ptui~anke zmagale v gosteh

Rezultati 13. kroga: Maribor Stavbar — Granit 3:1, Šoštanj To-polšica — Fužinar GOK IGM 2:3, Merkur LIP Bled — Pomurje Galex 3:1, Calcit Kamnik — Olimpija 3:0, Salonit Anhovo — Ke-kooprema Žužemberk 3:0.

1. CALCIT KAMNIK

13

12

1

37:9

35

2. SALONIT ANHOVO

13

10

3

32:16

31

3. FUŽINAR GOK IGM

13

10

3

32:19

26

4. MERKUR LIP BLED

13

8

5

26:19

23

5. MARIBOR STAVBAR

13

6

7

22:26

18

6. POMURJE GALEX

13

6

7

23:27

17

7. GRANIT

13

4

9

18:31

14

8. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA

13

3

9

18:28

13

9. OLIMPIJA

13

3

10

16:32

9

10. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK

13

2

11

17:34

9

Pari 14. kroga: Granit — Šoštanj Topolšica, Fužinar GOK IGM — Salonit Anhovo, Kekooprema Žužemberk — Calcit Kamnik, Olimpija — Merkur LIP Bled, Pomurje Galex — Maribor Stavbar.

MARIBOR STAVBAR - GRANIT 3:1 (-22, 23, 21, 20)

GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukič, Miletič, Gomivnik, Dvornik, Jurak, Kneževič, Lampret, Jesenko, Pipenbaher, Koželj.

Odbojkarji Granita iz Slovenske Bistrice so upali, da bi lahko v Mariboru končno zmagali. Zal jim tudi tokrat ni uspelo. V prvem nizu so domači pričeli silovito in povedli s 13:9, vendar so Bistrič-ani potem zaigrali veliko bolje in dobili to igro. Tudi preostale tri igre so bile dokaj izenačene, vendar je gostom vedno nekaj malega zmanjkalo, da bi lahko resneje ogrozili Mariborčane, držali pa so jih ves čas v polni napetosti, saj bi zagotovo izkoristili napake domačih. Na koncu so slavili Mariborčani in kot po pravilu jim srečanje in zmaga proti Granitu v nadaljevanju prvenstva pomeni velik pozitiven preobrat.

2. DOL ŽENSKE

Rezultati 14. kroga: Mislinja — Ptuj 2:3, Prevalje — 3 S Kamnik 1:3, Comet Zreče — Gradbeništvo Stane Mežica 3:1, Bled — Ljubljana II. 1:3, Kočevje — Mladi Jesenice 3:0, Benedikt — Purus Tabor Maribor 3:1.

1. BENEDIKT

14

12

2

39:11

37

2. 3 S KAMNIK

14

12

2

38:14

36

3. PURUS TABOR MARIBOR

14

12

2

38:15

33

4. PTUJ

14

10

4

35:15

31

5. MISLINJA

14

8

6

31:21

25

6. GRADBENIŠTVO STANE MEŽICA

14

6

8

24:27

20

7. PREVALJE

14

6

8

23:28

18

8. KOČEVJE

14

5

9

22:32

15

9. LJUBLJANA II

14

5

9

18:31

15

10. NLED

14

5

9

22:35

14

11. COMET ZREČE

14

3

11

13:38

7

12. MLADI JESENICE

14

0

14

6:42

1

Pari 15. kroga: Ptuj — 3 S Kamnik, Benedikt — Prevalje, Purus Tabor Maribor — Kočevje, Mladi Jesenice — Bled, Ljubljana II.-Comet Zreče, Gradbeništvo Stane Mežica — Mislinja.

MISLINJA - PTUJ 2:3 (23, 19, -20, -23, -18)

PTUJ: Prauhartova, Oletičeva, Kutcajeva, Janžekovičeva, Inti-harjeva, Nimčeva, Rolovaa, Kostanjevčeva.

Srečanje z Mislinjo je bilo za odbojkarice Ptuja zelo pomembno, saj jim samo zmaga še daje upanje, da se bodo do konca prvenstva dokaj normalno vključile v borbo za napredovanje. Odbojkarice iz Mislinje so bile usodne že v srečanju v prvem delu prvenstva, ko so na Ptuju nepričakovano zmagale. Tudi v svojem domačem nastopu so bile zelo blizu uspeha, saj so dobile prva dva niza. Sledil je preobrat in odbojkarice iz Ptuja so rezultat izenačile na 2:2, tako da je o zmagovalcu srečanja odločala peta igra, ki so jo dobile gostje.

V naslednjem krogu bodo odbojkarice Ptuja v soboto ob 18.00 uri v športni dvorani Mladika gostile drugouvrščeno ekipo iz Kamnika. Za to srečanje ne bo vstopnine.

Danilo Klajnšek

KOŠARKA

Srednješolsko prvenstvo Ptuja

V ponedeljek, 14. januarja, je v novi telovadnici Gimnazije Ptuj potekalo srednje{olsko prvenstvo Ptuja v ko{arki. Udeležile so se ga {tiri {ole: Gimnazija Ptuj, Ekonomska {ola Ptuj, Poklicna in tehnična elektro ter Poklicna in tehnična strojna {ola. Organizacijo je prevzela gimnazija.

Tekma se je ob 10.10 uri. Prvi sta na parket stopili gimnazija in ekonomska šola. Gimnazijci so dokazali, da so boljši nasprotniki, celo tekmo so vodili, končni rezultat pa je bil 61:48. Drugo tekmo so svoje moči merili dijaki strojne in elektro šole. Bolje so začeli dijaki strojne šole, vendar so jih nasprotniki v drugi polovici dohiteli in povedli. Končni rezultat je bil 41:39 za elektro šolo.

Za tretje mesto sta se borili ekipi strojne in ekonomske šole; zmagala je ekonomska šola s 45:37. Za prvo mesto sta se pomerili gimnazija in elektro šole. Izgubljene žoge, hitri protinapadi, trojke in izsiljene osebne napake, vse to je pripomoglo k temu, da so gimnazijci vso tekmo vodili z veliko prednostjo, na koncu pa zasluženo zmagali z 72:42.

Gregor Bien, kapetan ekipe Gimnazije Ptuj, je na koncu povedal: "Tekmo smo dobili s prepričljivim rezultatom, saj smo v ekipi gimnazije že uigrani, bolj izkušeni igralci, ki že več let igramo skupaj. Tekmujemo tudi za ŠKL, kar je bil še eden od razlogov za zmago. Nasprotniki so imeli mlajšo ekipo, ki še ni tako uigrana."

Meli Bumbakovič

SPORT

NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME

Prizor s tekme Aluminij - Korotan (od leve): Marko Kmetec, Slovišo Jevđenič in Danilo Pučko v ogorčeni borbi, ki je potekalo po celem igrišču

ALUMINIJ -KOROTAN

0:1 (0:1)

STRELEC: 0:1 Šumnik (2)

ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Jevđenič, Sambolec, Žemljic, Pucko, Pipenbaher, Železnik, Rakič, Boljevič, Franci. Igrali so še: Dukarič, Kancler, Frida-uer, Širec, Repina, Topolovec. Trener: Branko Horjak.

KOROTAN: Kuzma, Milja-tovič, Šimnik, Starič, Plaznik, Podvinski, Miškič, Cirkvenčič, Možanič, Kujovič, Kmetec. Igrali so še: Kordež, Šteharnik, Berbič, Slavec, Cirkovič, Rado-vanovič, Stočko, Curič. Trener: Borut Jarc.

V svojem prvem pripravljalnem srečanju so nogometaši Aluminija iz Kidričevega gostili prvoligaša s Prevalj. Domači trener ni mogel računati na vse igralce, kljub temu pa so se dobro upirali gostom. Ti so povedli že v 2. minuti. Gostje so imeli nekaj več od igre, vendar pravih priložnosti za zvišanje rezultata niso imeli. Pri domačih se je dvakrat v odličnih priložnostih znašel Pučko.

V drugem polčasu je po številnih menjavah tempo igre upadel, igralcem pa je največ

KEGLJANJE

preglavic delalo težko igrišče, saj bi sicer verjetno pokazali veliko več igre z žogo. Maloštevilni gledalci so bili zadovoljni s prikazanim nogometom.

ALUMINIJ -RUDAR VELENJE 1:1 (0:1)

STRELCA: 0:1 Jeseničnik (24), 1:1 Širec (55)

ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Jevđenič, Kancler, Žemljič, Pučko, Gojkovič, Železnik, Pipen-baher, Boljevič, Rakič. Igrali so še: Dukarič, Franci, Širec, Sam-bolec, Dončec, Repina, Fridau-er, Topolovec. Trener: Branko Horjak.

RUDAR VELENJE: Lalič, Žrnič, Jeseničnik, Kraljevič, Hojnik, Dedič, Plesec, Jolič, Spasojevič, Šišič, Arlič. Igrali so še: Šribar, Suljič, Ibrahimo-vič, Šmon, Softič, Adam, Zager. Trener: Vojislav Simeunovič.

Močan in hladen veter je bil kriv, da ekipi nista mogli prikazati toliko, kolikor njuna trenutna pripravljenost dopušča. Trenerja nista mogla računati na vse razpoložljive moči. Bolje so srečanje pričeli gostje, ki so imeli v prvem polčasu tri priložnosti in v 24. minuti je Jese-

Poraz ptujskih kegljaiev

Slovensko kegljanje je športno javnost navadilo na uspehe, saj skorajda ni velikega tekmovanja, s katerega se naši ke-gljači ne bi vračali z odličji. Zato je borba za sestavo naj-bolj{ih slovenskih vrst izjemna, saj se kakovostni vrh širi.

Zelo blizu uvrstitve v slovensko žensko reprezentanco je tudi Brigita Strelec, kegljavka celjskega Mirotexa, ki je v skupnem se{tevku trenutno na ~etr-tem mestu in ima tako pred zaklju~nimi turnirji veliko možnosti, da se uvrsti v izbrano slovensko ekipo. Brigita se je dobro pripravila na to sezono, s kan~kom sre~e se ji je uspelo uvrstiti med kandidatke za sestavo reprezentance in je dobro izkoristila svojo priložnost.

III. SLOVENSKA LIGA

V 11. krogu 3. slovenske ke-gljaške lige — vzhod so igralci ptujske Drave merili mo~i z ekipo Ruš. Dvoboj so izgubili s 5:3 (5115: 5062).

Brigita Strelec

Posamični rezultati: Šeruga 850, Arnuš 830, Vranješ 860, Haladea 846, Podgoršek 899, Ivančič 395, Ilič 387.

Danilo Klajnšek

ničnik dosegel vodstvo za goste po napaki domače obrambe, ki ji prekinitve v igri ne ustrezajo najbolj. V drugem delu so nekoliko več od igre imeli nogometaši Aluminija in v 55. minuti je Širec izenačil. Do konca srečanja kljub priložnostnim ni več prišlo do spremembe rezultata.

BISTRICA -DRAVA ASFALTI 1:4

(0:1)

STRELCI: 0:1 T. Toplak (10), 0:2 Majcen (50), 1:2 Topič (55), 1:3 Majcen (60), 1:4 Majcen (80).

BISTRICA: Jahič, Papotnik, Sep, Skale, Leva, Šmon, Ibra-himovič, Ob rovnik, Regoršek, Topič, Romih. Igrali so še: Da-nilovič, Mlinar, Tkavc, Kolar, Horvat, Fridrih.

DRAVA ASFALTI: Basarič, Gorvat, Petek, Lenart, M. Emer-šič, T. Toplak, Bauman, B. Toplak, Korez, U. Krajnc, Arsič. Igrali so še: D. Krajnc, Vogri-nec, Zdelar, Majcen, Sluga.

Nogometaši ptujskega drugo-ligaša so odigrali prvo pripravljalno srečanje v Slovenski Bistrici proti domačemu tretje-ligašu. V prvem polčasu so gostje imeli rahlo pobudo, pa tudi nogometaši Bistrice so se dobro upirali. Povsem drugače pa je bilo v drugem delu igre. S tremi doseženimi zadetki se je izkazal napadalec Matjaž Majcen, ki je prestopil iz Aluminija in bo vsekakor velika poživitev in okrepitev za ptujski napad.

FLAVIA SOLVA -DRAVA ASFALTI

1:2 (0:0)

STRELCI: 0:1 Lenart (48), 1:1 Volk (60. iz 11 m), 1:2 Mitja Emeršič (81)

DRAVA ASFALTI: Golob, Krajnc, Mitja Emeršič, Lenart, Klinger, Zdelar, Arsič, Korez, Majcen, Vogrinec, Sluga. Igrala sta še Basarič in Horvat. Trener: Dragan Grbavec.

Nogometaši Drave Asfaltov so v nedeljo odigrali še drugo pripravljalno srečanje, tokrat v avstrijski Wagni proti Flavii Solvi. Trener gostov Dragan Grbavec je imel kar nekaj težav sestaviti moštvo, vendar so ptujski nogometaši na koncu le slavili, predvsem po dobri igri v drugem polčasu, ko so dosegli dva zadetka in zastreljali enajstmetrovko (Korez).

Danilo Klajnšek

STRELSTVO

I. LIGA / JURŠINČANI TRETJI

V organizaciji Strelskega društva Ljutomer je v telovadnici ljutomerske gimnazije potekal 4. krog 1. državne lige v streljanju z zračno pištolo. V ekipni konkurenci je prvo mesto zasedla ekipa SD Dušan Po-ženel iz Rečice s 1704 krogi (Sajovic 571, Tkalec 569, Maček 564). Drugo mesto so zasedli tekmovalci S D 1. Pohorski bataljon - Ruše s 1687 krogi (Potočnik 565, Pšajd 562, Porok 560), tretji pa so bili tekmovalci iz SD Juršinci s 1676 krogi (Moleh 562, Raušl 557, Simonič 557). Med posamezniki je slavil Damjan Sajovic s 571 krogi, drugi je bil Peter Tkalec s 569 krogi, oba SD Dušan Poženel, tretji pa je bil Franci Gaber, SD Moris, s 566 krogi. Po štirih krogih lige vodi SD Dušan Poženel 60 točk, drugo mesto pa si delita ekipi SD Juršinci in SD 1. Pohorski bataljon z 41 točkami.

Med posamezniki je v vodstvu Peter Tkalec (SD Dušan Pože-nel) drugi je Ludvik Pšajd (SD 1. Pohorski bataljon), tretji Simon Bučan (SD Predoslje), četrto mesto pa si delijo Mirko Moleh (SD Juršinci), Matija Potočnik (SD 1. pohorski bataljon) in Srečko Vinko (SD Trzin). Na zelo dobrem osmem mestu je Majda Raušl in na dvanajstem mladinec Simon Simonič, oba SD Juršinci.

II. LIGA / SK PTUJ V ČETRTEM KROGU OSMI

V Ljutomeru je bil četrti krog druge državne lige v streljanju z zračno pištolo. Ekipa SK Ptuj Milan Stražišar, Franc Bedrač in Simenon Gonc je s 1584 krogi zasedla osmo mesto. Prvo mesto so zasedli strelci SD Coal Petiševci. Ptujski strelci so posamezno dosegli naslednje izide: Franc Bedrač 542 krogov, Milan Stražišar 534 krogov in Simeon Gonc 518 krogov.

SI

III. LIGA / JURŠINČANI ZMAGALI

V 4. krogu 3. državne lige v streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršinci gostila ekipo SD Štefan Kovač iz Turnišč in zmagala z rezultatom 1596:1560 krogov. Posamezno so tekmovalci iz SD Juršinci dosegli naslednje rezultate: Zlatko Kos-tanjevec 550 krogov, Janko Ber-lak 538 krogov in mladinec Rok Pučko 508 krogov.

P.D.

III. LIGA / PRVI PORAZ PETLJE

V četrtem krogu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo standard so se vodilni v ligi strelci ptujske Petlje Jožef Malek, Borut Sagadin in Simon Fras slabše izkazali v prekmurski Tišini in z nastreljenimi 1539 krogi izgubili z zelo močno ekipo SD Kolman Fišer. Posamezno je v ekipi Petlje bil najboljši Borut Sagadin s 525 krogi.

SI

TACEN / SK PTUJ -STAR ČETRTI

V Ljubljani je bil v soboto tradicionalni strelski turnir Tacen 2002 v streljanju s pištolo proste izbire in revolverjem. Udeležba je bila množična in kvalitetna, saj je tekmovalo sedemnajst ekip z 58 tekmovalci.

V skupnem tekmovanju pištola in revolver se je ekipa SK Ptuj - Star v sestavi Franc Si-monič, Borut Sagadin in Slavko Ivanovic uvrstila na četrto mesto. Posamezno je bil Slavko Ivanovic šesti, Franc Simonič petnajsti in Borut Sagadin sedemnajsti.

V streljanju z revolverjem je bila ekipa Star s 487 krogi četrta. Posamezno je Slavko Ivano-vič dosegel 179 krogov, Franc Simonič 156 in Borut Sagadin 152 krogov. V streljanju s pištolo proste izbire je ekipa Star dosegla 423 krogov. Posamezno je Slavko Ivanovic dosegel 176 krogov, Franc Simonič pa 153 krogov.

SI

PTUJ / GIMNAZIJA

DVAKRATNI

ZMAGOVALEC

V sredo, 16. januarja, je na zračnem strelišču Mladika bilo občinsko prvenstvo srednjih šol v streljanju z zračno serijsko puško. Pokale za ekipno zmago sta prejeli ekipi dijakov in dijakinj gimnazije. V tekmovanju dijakov je zmagal Simon Fras s 332 krogi, drugi je bil Sebas-tijan Molnar s 319 krogi, tretji pa Simeon Gonc s 310 krogi, vsi gimnazija. V kategoriji dijakinj je posamezno zmagala Sta-ša Benko s 323 krogi, druga je bila Saša Cafuta s 301 krogi, tretja Biserka Malek s 27 krogi, vsi gimnazija.

Področno prvenstvo bo v Mariboru.

SI

PTUJ / MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL

Na šolskem medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v streljanju z zračno puško je v skupni uvrstitvi zmagala OŠ Juršinci,

druga je bila OŠ Olge Meglič, tretja OŠ Mladika, četrta OŠ Boris Kidrič, OŠ Cirkovci so tekmovali v posamični konkurenci.

V konkurenci deklic je v ekipni konkurenci zmagala OŠ Juršinci (Martina Novak, Nina Pavlin in Petra Simonič) s 411 krogi, druge so bile deklice OŠ Olga Meglič s 373 krogi. Posamezno je bila prva Petra Si-monič s 157 krogi, druga Nina Pavlin s 152 krogi (obe Juršinci), tretja Mateja Levanič s 150 krogi ... V konkurenci dečkov so bili najboljši tudi strelci OŠ Juršinci s 446 krogi (Gregor Moleh, Denis Grašič, Rok Pučko), drugi so bili OŠ Mladika s 423 krogi, tretji OŠ Boris Kidrič s 388 krogi, četrti OŠ Olga Meglič s 128 krogi. Posamezno je zmagal Tomaž Podgoršek iz Cirkovc s 167 krogi, drugi Gregor Kmetec s 160 krogi OŠ Boris Kidrič, tretji Rok Pučko (Juršinci) s 157 krogi itd.

SI

MLADINSKA LIGA / MLADINCI TRETJI, MLAJŠI MLADINCI PETI

V Turnišču je bil peti krog državnih lig za mladince in mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo. V tekmovanju mladincev je SK Ptuj (Simon Fras, Sebastijan Molnar in Simeon Gonc) s 1021 krogi bil tretji. Posamezno so dosegli Simon Fras in Simeon Gonc po 345 krogov, Sebastijan Molnar pa 331 kroge.

V tekmovanju mlajših mladincev so ptujski strelci Boštjan Fras, Domen Solina in David Hojsk s 922 krogi bili peti. Posamezno je zmagal Simon Si-monič iz Juršincev s 365 krogi, Boštjan Fras je dosegel 333 kroge, Domen Solina 307 in David Solina 307 krogov.

SI

Najboljši posamezniki na medobčinskem prvenstvu OŠ: Tomaž Podgoršek, Gregor Kmetec in Rok Pučko s 157 krogi

Najboljše posameznice na medobčinskem prvenstvu OŠ: Petra Simonič, Nina Pavlin in Mateja Levanič

SPORT

ROKOMET

Doseii zairtane iilie

Rokometaši Gorišnice so bili v prvem delu prvenstva naj-prijetnejše presene~enje lige in so po tem delu prvenstva zasedli ~etrto mesto ter osvojili štirinajst to~k, kar je pet manj od vode~e ekipe iz Nove Gorice. Žreb se je nekoliko poigral, saj je usoda hotela, da se takoj na za~etku drugega dela prvenstva v 1. B slovenski rokometni ligi v Gorišnici sre~ata doma~a in pa vode~a ekipa. Priložnost za napredovanje za kakšno mesto navzgor vsekakor so, vendar so v Gorišnici povsem realni in dobro vedo, da je prvenstvo še dolgo, ~as pa bo pokazal, kako so pripravljeni.

Vlado Hebar, trener (levo), in Zlatko Sok, predsednik RK Gorišnica

Gorišničani so sodelovali na turnirju v Ormožu, igrali srečanje s ptujsko Dravo, Radgono in prvoligašem Gorenjem iz Velenja. Vse to sodi v sklop priprav pred drugim delom. Trener profesor Vlado Hebar ima do potankosti izdelan program.

Tokrat smo se pogovarjali s predsednikom RK Gori{nica Zlatkom Sokom, ki nam je o za~etku priprav dejal: "Priprave smo pri~eli takoj po novem letu. Vanje so se vklju~ili vsi igralci, tudi mladinci. V vrstah na{e ekipe ni ve~ Aljo{e [tefa-ni~a, ki se je vrnil v svoj mati~ni klub, saj je bil pri nas naposodo. Nadaljevali bomo z obsoje~im igralskim kadrom, kar pomeni, da ne bo okrepitev. Mislim pa, da s sedanjim igralskim kadrom lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zadali.

V Gori{nici imamo dobre pogoje za delo. Prvi del priprav je bil namenjen osnovni vzdržljivosti, sedaj pa smo že pri~e-li igrati pripravljalna sre~anja. Generalka za prvenstvo naj bi

bilo povratno pokalno sre~anje z Rudarjem v Trbovljah.

Svoj cilj v prvenstvu smo si zastavili okrog ~etrtega, petega mesta. Povedati moram, da smo bili z razpletom v prvem delu zelo zadovoljni. Videli bomo, kako se bo razpletlo v nadaljevanju in koliko se nam bo poznala odsotnost Aljo{e [tefa-ni~a, saj smo imeli tak{en koncept igre, ki je veliko temeljil na njem. V klubu je sicer stanje dobro, igralci pa si na igri{~u želijo ~imve~ igre. Vse gre polagoma k tistemu tekmovalnemu ritmu, ki ga prinesejo prvenstvena sre~anja."

Sicer pa bo drugi del prvenstva dal marsikatere odgovore, usodo pa si bodo igralci Gori{nice krojili sami na igri{~u. Ce dodamo {e samo to, da vode~e ekipe prihajajo v drugem delu v Go-ri{nico, potem se tamkaj{njim ljubiteljem rokometa obeta zelo zanimiva in razburljiva rokometna pomlad in seveda vsi upajo na kar najbolj{i izkupi~ek.

Danilo Klajnšek

STRELSTVO

Državna liga za mlajše mladince

Strelsko društvo Štefana Kova~a iz Turniš~a je minuli konec tedna organiziralo 5. krog državne lige za mlajše mladince v streljanju z zra~no pištolo. Ekipno so slavili mladi strelci iz SD Juršinci s 1025 krogi pred ekipo SD 1. Pohorski bataljon iz Ruš z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo, tretje mesto je zasedla ekipa SD Grosuplje s 996 krogi.

Pri fantih je s peto zaporedno zmago slavil Simon Simonič (Juršinci) 365 krogov, drugo mesto je zasedel Rok Ivanc (Grosuplje) 355 krogov, tretje Denis Zorko (Ruše) 346 krogov. Rok Pučko (Juršinci) je nastreljal 338 krogov in zasedel odlično sedmo mesto, Simon Druzovič pa je s 322 krogi zasedel trinajsto mesto.

Pri dekletih je zmagala Kristina Grubeša (Brežice) s 328 krogi, druga je bila Daša Gelze (Moris) 325 krogov, tretja Vesna Dimc (Mrož) 316 krogov, četrto mesto pa je zasedla Nina Pavlin (Juršinci) s 314 krogi.

Skupno po petih krogih vodi ekipa SD Juršinci s 77 točkami,

druga je ekipa SD Grosuplje s 73 točkami, tretji pa so strelci SD 1. Pohorski bataljon iz Ruš s 54 točkami.

MEDNARODNI TURNIR MUNCHEN

Z mednarodnega turnirja v Munchnu sta se vrnila Majda Raušl in Simon Simonič, oba SD Juršinci, ki sta nastopala za slovensko reprezentanco. Prvi dan tekmovanja je Raušlova na-streljala 367 krogov, Simonič pa 554 krogov, drugi dan pa 365 krogov in 543 krogov. Oba sta z doseženimi rezultati upravičila zaupanje selektorja.

P.D.

SLOVENSKA BISTRICA / PRED

v '

IZBIRO ŠPORTNIKA LETA 2001

letošnja prireditev na Smartnem

Športna zveza ob~ine Slovenska Bistrica letos že petin-dvajseti~ podeljuje naslov najboljšega športnika, športnice in športnega kolektiva v ob~ini. Letošnja prireditev ob proglasitvi najboljših bo v petek, 1. februarja, v športni dvorani osnovne šole Šmartno na Pohorju.

Med kandidati za razna priznanja je bilo letos 87 nominirancev, in kar je pohvale vredno, je med njimi iz leta v leto ve~ mladih perspektivnih {portnikov. Komisija je imela dokaj težko delo, do hude krvi, predvsem pri imenovanju najbolj{e {portnice (ta naziv letos ne bo podeljena), je pri{lo zaradi ohlapnih pravil pravilnika, zato ga v prihodnjih mesecih nameravajo preoblikovati. Kljub njegovi ohlapnosti so ga pri leto{njem nominiranju vendarle morali upo{tevati.

Med petnajstimi kandidati za {portnika leta se je komisija od-locila za atleta Bo{tjana Fridri-ha, ki je {portnik mednarodnega razreda. Med {estimi {portnimi kolektivi sodi tudi letos Judo klub Impol med najbolj{e v občini Slovenska Bistrica. Za prestižni naslov najbolj{e {portnice

so se potegovale tri kandidatke, vendar se je komisija odločila, da letos tega priznanja ne bodo podelili. Med 87 kandidati jih je {estintrideset iz vrst perspektivnih {portnikov. Priznanja bo prejelo tudi {tirinajst {portnih delavcev, posebno priznanje pa bodo podelili županu dr. Ivanu Žagarju za naklonjenost {portu v njegovem mandatu.

Posebno priznanje bodo tokrat podelili gasilski tekmovalni desetini s Smartna na Pohorju, ki je lansko leto ime kraja in občine z zmago na gasilski olimpijadi ponesla v svet.

Seveda so v Šmartno na Pohorju povabili tudi druge {tevilne slove-njebistri{ke {portnike - Dobanovi-ča, Mlekuža, Bečiroviča ter druge, a svoje prisotnosti zaradi {tevil-nih obveznosti niso potrdili.

Vida Topolovec

JUDO / NOVICE IZ JUDO KLUBA DRAVA

T. Žuran srebro na državnem prvenstvu

Državnega prvenstva za mlaj-{e člane in članice do 23 let se je v soboto v Lendavi udeležilo 85 tekmovalcev iz večine slovenskih klubov. Med nastopajočimi iz ptujske Drave se je najbolje odrezala Tanja Žuran-Putora, ki je v kategoriji nad 78 kg osvojila 2. mesto. Peta mesta so osvojili Mitja Horvat v kategoriji do 60 kg, Nikola Seničič v kategoriji do 90 kg in Marjetka Hva-lec v kategoriji do 57 kg. Sedma mesta so osvojili Nejc Murko in Luka Gaj{ek oba v kategoriji do 66 kg, Aljaž Franjkovič in Jernej Pal, oba v kategoriji do 81 kg, ter Jure Šegula v kategoriji do 90 kg.

N. Seničič in A. Rogelj na pripravah reprezentance

V članski reprezentanci Slovenije, ki se pripravlja na tekmovanja svetovnega pokala in na člansko evropsko prvenstvo, ki bo letos maja v Mariboru, sta tudi člana ptujske Drave Nikola Seničič in Aljaž Rogelj. Nikola se bo udeležil prve tekme svetovnega pokala v Moskvi, Aljaž Rogelj pa druge tekme, ki bo v Sofiji.

V soboto finale DP osnovnih šol

V soboto se bo z otvoritvijo ob 10.00 uri v dvorani Center pričel leto{nji finale prvenstva osnovnih {ol Slovenije v judu za starej{e dečke in deklice. Na njem bodo nastopili po {tirje najbolj{i v vsaki kategoriji s področnih prvenstev, ki so bila v decembru in januarju. V finalu so tudi tekmovalci {ol iz ptujske regije, med njimi kar nekaj kandidatov za medalje.

Lea Murko zmagala na mednarodnem prvenstvu v Lendavi.

Dravi štiri medalje

Na mednarodnem prvenstvu Lendave za dečke in deklice je v soboto nastopilo blizu 400 ju-doistov in judoistk iz {tirih držav. Od sedmih judoistov Drave je kar {tirim uspelo osvojiti medalje.

Zlato medaljo je v kategoriji nad 57 kg v konkurenci 11 tekmovalk s tremi gladkimi zmagami osvojila Lea Murko. Srebrni medalji sta osvojila Rok Tajh-man v kategoriji do 55 kg in Marko Janžekovič do 46 kg. Tretje mesto je pri mlaj{ih dečkih osvojil Tilen Vidovič v kategoriji do 32 kg, peto mesto v kategoriji do 55 kg pa Andrej Cu{.

Bruno Krajnc

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio Tednik, d.o.o.

razpisuje delovno mesto

VODJA STUDIA RADIA PTUJ

Delo zajema tehni~no in organizacijsko vodenje dela v studiu radia Ptuj. Od kandidatov pričakujemo:

- vsaj V. stopnjo izobrazbe

- pet let delovnih izkušenj

- izku{nje z vodenjem ljudi

- organizacijske izku{nje

- odli~no poznavanje tonske tehnike

- znanje uporabe ra~unalnika

- poznavanje doma~e in tuje glasbe

- delovne izku{nje s podro~ja tonske tehnike

- znanje slovenskega jezika

- pasivno znanje angle{kega jezika

- vozni{ki izpit B kategorije

Ponujamo delo v ambicioznem kolektivu. Delo se opravlja tudi na terenu. Delovno razmerje se sklepa za nedolo~en ~as, s poskusno dobo tri mesece.

Kandidati pošljejo vloge na sedež družbe Radio Tednik, d.o.o., Rai-~eva 6, Ptuj, s pripisom "Razpis za vodja studia" v 8 dneh po objavi.

PLAVANJE

Temeljite priprave za uspeh

V miru in tišini, brez velikega pompa so v miru potekale priprave mladega plavalca Matjaža Pernata. Fant iz Ple-terij na Dravskem polju, član PK Branik Maribor, je bil s skupino mariborskih plavalcev od 5. do 26. januarja na pripravah v Visokih Tatrah na Češkem.

Pod vodstvom priznane strokovnjakinje, Matjaževe trenerke Maje Ivani{evi~, so morali precej delati: tek na smu~eh, vaje v fitnesu in seveda plavanje so bili dnevno na programu. Matjaž nam je zaupal, da ima za seboj 180 kilometrov teka na smu~eh, preplaval pa je 160 kilometrov. Kaj mu je bilo težje, pa presodite sami.

Temeljite priprave so podrejene Matjaževem nastopu na evropskem prvenstvu sredi julija v avstrijskem Linzu. Normo

za nastop je že izpolnil, sedaj pa je vse podrejeno uspehu na tem prvenstvu. Hitro bodo pri-{li tudi nastopi na mitingih, ki bodo preglednica prave forme oziroma pokazatelj, kaj {e mora {e narediti, da bi pri{li uspehi. Caka ga državno prvenstvo v Celju, miting v Zagrebu, Munchnu, Luksemburgu itd., ob tem pa {e dvoje priprave: prve naj bi potekale v Dolenjskih Toplicah, zaključne pa v Franciji.

Danilo Klajnšek

STRELJANJE

Simoniiu zmanjkali štirje krogi

Na velikem mednarodnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je potekalo minuli konec tedna v bavarski prestolnici Munchnu je uspešno nastopil tudi Boštjan Si-monič, član SD Kidričevo. Njegova disciplina je streljanje z zračno pištolo, kjer je v zadnjem obdobju naredil velik napredek.

Tiho in v podzavesti je bila pred njim {tevilka 576 krogov, ki je pomenila izpolnitev norme za evropsko prvenstvo v Solunu. Bo{tjan je v veliki in močni konkurenci nastreljal 572 krogov in mu žal ni uspelo izpolniti norme. V tolažbo pa mu je lahko, da je bil najbolje uvr-{čeni slovenski strelec in je s svojim rezultatom zasedel petintrideseto mesto.

Upanja za izpolnitev norme {e ni konec, saj bodo slovenski strelci imeli {e kontrolno tekmovanje in dvoboj s hrva{ko reprezentanco. Bo{tjan se vedno giblje okrog tega magičnega rezultata in bo dal vse od sebe, da bi izpolnil normo, kar bi pomenilo, da so mu na stežaj odprta vrata velikih mednarodnih strelskih tekmovanj.

Danilo Klajnšek

Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 18. 01. 2002, opr. št. St 4/2001, v stečajnem postopku nad dolžnikom

PETOVIA, trgovina - turizem, d.o.o., v stečaju, Ob Dravi 3/a, Ptuj objavlja

PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB

Predmet prodaje je:

1. poslovna stavba v izmeri 346 m2 s pripadajočim zamljiščem v skupni površini 1545 m2 na lokaciji Ob Dravi 3/a, Ptuj, vpisano pri vl.št. 2705, k.o. Ptuj, št. parcel 1813/3, 1814/2 in 1815/3, s pripadajočim pohištvom in opremo po inventurnem zapisniku, po najnižji prodajni ceni 25.000.000,00 SIT;

2. skladišče v izmeri 99 m2 na lokaciji Ob Dravi 3/a, Ptuj, vpisano pri vl.št. 2705, k.o. Ptuj, št.parcele 1813/10, s pripadajočo opremo po inventurnem zapisniku, po najnižji prodajni ceni 2.900.000,00 SIT;

3. tovorno vozilo (kombi) Renault Trafic TB 2 G, letnik 1995, neregistrirano, po najnižji prodajni ceni 410.000,00 SIT

Interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zapečateni ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva 7, 2250 Ptuj, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za PETOVIA, d.o.o., v stečaju".

Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Republiki Sloveniji, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.

Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika št. 52400-690-42669, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končanem zbiranju ponudb. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb.

Izbrani ponudnik mora pogodbo o nakupu skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izbiri, kupnino pa plačati za predmete pod zap. št. 1 in 2 v 3 mesecih po prejemu obvestila o izbiri in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo v mesecu dni od dneva prejema obvestila o izbiri, ter pod zap. št. 3 v 15 dneh od dneva prejema obvestila o izbiri, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.

Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davke in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 02/783 82 21, na kateri se je mogoče dogovoriti tudi za ogled premoženja.

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Mali oglasi

MOTORNA VOZILA

AVTO-RAK, ugodno prodamo-:golf 1.4i plus II, 1997, accent 1.3 LSI, 1996, subaru legacy wagon 2.0, 2000, felicia 1.3 GLXI, 1997, AX 1.0 spot, 1998, astra 1.6 16v,

1999, kia sephia 1.6i GTX, 1995, daewoo racer base, 1995, BMW 520i, 1992, opel vectra 1.8 16 V CD, 1996, honda CRV 2.0, 1998, punto 1.2 SX, 2000, saxo 1.0,

2000, mercedes A 140 classic, nov, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, toyota HI ACE 2.4, 1993, seat inca 1.6, 1997, mazda 323 C 1.3i 16v, 1996, corsa 1.4 I, 1991, regata 1.9 TD, 1988, escort 1.6 16 V, 1998, golf 1.4 GL, 1995, audi A4 1.9 TDI, 1998, ascona 1.6 LS, 1985, golf 1.4 CL, 1995, civic 1.3 DX, 1992, golf 1.4i CL, 1995, peugeot 106 1.1 XN, 1997 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, pla~ilo takoj. Radko Ke-kec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.

ASTRA 1,7 TD, letnik 1995, 5 vrat 140.000 km, reg. do maja prodam ali menjam za cenej{o vozilo. Tel. 031 770 833.

HONDO CIVIC, letnik 92, 4 vrata, vsa oprema razen klime, zelo dobro ohranjeno, prodam. Tel. 031 709-383.

PRODAM OPEL ASCONA 1,6

D, letnik 84, registriran do oktobra, elektri~ni paket, pet predstav, cena 180.000 SIT Tel. 031 502-629.

DELO

INFORKOMERC, Danica Ma-le{ev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.

petty; d.o.o., iz Trgovišča 39, Velika Nedelja, nudi prosto delovno mesto vodja mednarodnega transporta - disponenta. Tel. 031 646-535.

petty; d.o.o., iz Trgovišča 39, Velika Nedelja, nudi prosto delovno mesto šoferja C, E kategorije, mednarodni promet. Tel. 031 646-535.

SKUPINA USPEŠNIH TRŽNIH ZASTOPNIKOV

širi dejavnost tudi na Ptuju. Nudimo realen zaslužek od 150.000 do 250.000 SIT, možnost redne zaposlitve in timsko delo. Pogoj: 3- oziroma 4-letna SSI, veselje do dela z ljudmi, delovne navade.

M-forma, Milena Fras, s.p., Ptujska cesta 118, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Informacije dobite na tel. 02 771 01-86.

POMLAD, D.O.O.

GEREČJA VAS 36 TRGOVINA TEL.: 02/799-01-00

UGODNE PREDSEZONSKE CENE:

- semenske koruze

- semenskega krompirja

- umetnih gnojil

- zaščitnih sredstev (škropiv)

AVTO ŠOLA

organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljelt 4.2.2002

- ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj

- ob 17.00 vpis pred OŠ TRNOVSKA VAS

- ob 18.00 vpis pred OŠ VITOlVIARCI

Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.

Start d.o.o., cvetkov trg 3, ptuj

Vabljeni!

NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

.iílB€LCONTiCrir

POSLOVNA SKUPINA

ř^r

Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853

I OKNA I VRATA I SENČILA I zmsKi VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE

UGODNO KREDITIRANJE!

DANA BESEDA OBVEZUJE

yvvTO^sou^

ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ

organizira počitniški tečaj CCP za kategorije: A, B, C, E v petek, 15.2.2002 ob 16. uri

v učilnici ZŠAIVI Ruj, Nova cesta 1

(pri bencinski črpall<i na Ormošl^i cesti)

Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravnišl(i pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592

ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.

NEPREMIČNINE

17 AROV gradbene parcele v Brstju prodam. Tel. 041 987-977.

STAREJŠO HIŠO s 50 ari zemlje ob asfaltni cesti v Jiršovcih prodam. Tel.: 02 753-15 21 ali 041 935-417.

NJIVO v Gorišnici prodam ali dam v najem. Tel.461-36-43.

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT - možnost gostinske dejavnosti, ustrezna dokumentacija urejena. Odlična lokacija: ob glavni cesti Ptuj - Ormož, objekt in parcela v velikosti 500 m2 oz. 50 ar. Informacije na GSM 041 739-217 NON-STOP tel.: 02 765 02 56 od 7.do 15. ure, pon.-pet.

POSLOVNI PROSTOR 45,5 m2 za posredništvo, pisarniško, storitveno dejavnost dam v najem. Tel. 041 771-042.

VIKEND S 400 trsi, star 4 leta, v Slatini - Cirkulane prodam. Tel. 782 26 61, Trajanova 2, Ptuj.

PRODAMO: Stanovanja -

nova stanovanja različnih velikosti: garsonjera, 2-3- in 4-sob. in parkirni prostori nad trgovino Špar; 1-sob. Ormoška; 2-sob. Dornava; 2-sob. nova Gorišnica;

2-sob. Orešje; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. Rimska pl.; 3-sob. Potrčeva; 3-sob. Podlehnik;

3-sob. Majšperg; 4-sob. Cankarjeva ul., vseljivo meseca julija 02;

4-sob. pritličje Ul. 5. prekomorske; 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob Ul. 5. prekomorske. Hiše: Juršinci nova hiša V grad. faza, v račun stanovanje; Skorba nova posl.-stan. hiša nedokončana; 1-druž. Žabjaka; 1-druž. Zg. Hajdina vse-ljiva čez 6 mesecev; 1-druž. Brstje; 1-druž. Krčevina pri Vur-bergu, 1-druž. Draženci; atrijska Sakušak, Spuhlja; Zg. Pristava; nedokončana Vitomarci, 1-druž. Ptujska Gora; 2-druž. Ptujska Gora, 1/2 hiše Spolenakova; Haj-doše; Zagojiči; Moškanjci, Tavčarjeva itd. Rabelčja vas - vrstne hiše, še omejena količina. Ptujske toplice: apartma 55 m2 z vso opremo. Parcele: Slovenja vas grad. parc. 2190 m2 z dokumentacijo; Destrnik; Maistrova; Trgovišče; Krčevina pri Ptuju; Rogoznica. Poslovne: Grajena z vso opremo v obratovanju - bife trgovina: Brstje, Borovci, Orešje, Markovci, Placar. Vikendi: brunarica Krčevina pri Vurbergu; Majski Vrh, Prerad itd. Agencija Vikend, Biš 8 b, Trnovska vas, tel.: 02 757-11 01; GSM 041 955-402; posl. center Domino, Trstenjako-va 5, tel.: 02 748-10 13; faks 02 748-10-14.

DVE gradbeni parceli za hišo in vikend prodam. Tel. 02 758 18-91.

OPREMLJENO KOMFORTNO

mansardno stanovanje v Ptuju, 69 m2, prodam. Tel. 041 667-325.

ZIDAN VIKEND na Kogu pri Ormožu prodam. Tel. 041 672-449.

PRODAM ali dam v najem vinograd (Sodinci) 15 a, 800 trsov, pašnik, sadovanjak 38 a, njiva 10 a, in vinske sode, stiskalnico, cena po dogovoru. Tel. 02 719 85-59, po 18. uri.

STORITVE

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.

PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dlašek 91, Podlehnik.

SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informracije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.

DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.

STROJNI OMETI: notranji in zunanji - od gladkih, zaribanih do rustikalnih. Fasade, toplotnoi-zolacijske in navadne, s 15-letno tradicijo v tujini in doma. Splošna zidarska, fasaderska in štukater-ska dela Ciril Beranič -s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Drav. polju, GSM: 031 541-605, tel. 02 797-22-81.

VINOGRADNIKI, POZOR! Sidra, natezalnike, nosilce dobite pri kovinarstvu Metličar, Slavica Metličar, s.p., Potrčeva 28, Ptuj, vsak dan cel dan. tel. 771-28-61.

KNAUF GRADNJA (stene, stropovi, suhi estrihi, mansanr-da, stanovanja na ključ z vsemi inštalacijami, pleskarstvo. Inf. oz. naročila na tel. 041 499-579 ali 031 886-268, TOMALES, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, 23 66 Muta.

Zahvala Bolnišnice Ptuj

Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:

Lek, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, d.d., Ljubljana 3.745.500,00 SIT.

S podarjenimi prispevki se izbolj{uje nivo oskrbe bolnika v na{i bolni{nici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splo{ne bolni{ni-ce dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da {e naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na {tevilko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.

OSNOVNA ŠOLA MLADIKA Žnidaričevo nabrežje 1 2250 Ptuj

objavlja

RAZPIS ZA VPIS V PRVI RAZRED 9-letne OS za šolsko leto 2002/2003

V šolo bomo vpisovali otroke, rojene od 1. 1. 1996 do 31. 12. 1996.

Vpis bo potekal v prostorih OŠ Mladika:

- v torek, 5. 2. 2002, ob 8. do 14. ure

- v sredo, 6. 2. 2002, od 8. do 17. ure

- v četrtek, 7. 2. 2002, od 8. do 14. ure

Starše oziroma skrbnike prosimo, da k vpisu prinesejo otrokov izpisek iz rojstne matične knjige.

Vabimo tudi starše otrok, ki se ne bodo odločili za 9-letno OŠ, da pridobimo njihovo soglasje za vpis v 8-letno OŠ.

Vljudno vabljeni!

ELEKTRO STORITVE, elek-troavtomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi - Branko Ko-drič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.

POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.

SVETOVANJE IN POSREDOVANJE pri kreditih, zastava nepremičnine, OD, pokojnine, pri leasingih za nakup nepremičnin, osebnih in tovornih avtomobilov, kmetijske mehanizacije, notranja oprema lokalov in poslovnih prostorov. SVIT, Zvezdana Hedž-et, s.p., Dobravska 15, Maribor, tel. 041/672-449.

RAZNO

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.

PEZ FIGURICE kupim. Zelo dobro plačilo. Pokličite tel. 01 515-25 65 in 041 619-476, Ivan.

ZBIRAM PEZ figurice, plačam vašo ceno! Tel. 041 429-376, Mario.

ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo ter dve krzneni jakni št. 40 prodam. Tel. 02 / 788-55-46, zvečer.

PRODAM dve omari iz trdega lesa. Tel. 031 206-259.

FOTOKOPIRNI aparat, prenosni, Canon FC 220 prodam za 40.000 SIT. Tel. 031 311-968.

IŠČEMO nekajurno varstvo za 11-mesečni dvojčici na našem domu. Tel. 031 634 900.

DVA PSIČKA nemška ovčarja prodam, cena za enega 5000 SIT. Angelca Čelik, Orešje 181, Ptuj, tel. 751-33-71.

ELEKTRIČNI štedilnik in drobi-lec zrnja prodam. Tel. 746-28-71.

UPOKOJENEC, osamljen, urejen, z dobrim zdravjem, želi spoznati gospo do 70 let, da ga sprejme v skupno življenje. V spoštovanju in ljubezni vam podari enkratno pokojnino, redno pooblasti, če hočete, tudi sodno. Ponudbe pod šifro "Ne bo ti žal".

BUKOVA DRVA prodam. Inf. na tel. 768-63-21 ali GSM 041 588-282.

UGODNO PRODAM kombinirano peč z gorilnikom in bojler-jem za centralno kurjavo in 4 radiatorje. Tel. 771-36-81 ali 041 692-027.

DUO COCKTAIL - glasba za vse prireditve - sporoča novo tel. 040 250-705.

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah) 8. decembra: Nada Babic, viš. dent. ZD Ptuj

Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica

ZOBNA QROINACIJA

dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini. M. Gubca 4Q, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,

s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

l\1ožnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_

Dekleta in fan^e; gospe in gospodje!

Ste samski ali osamljeni? Mi smo pravi naslov za vas. Pomagali Vam bomo izbrati primernega partneija za druženje ali skupno pot. Pokličite, ne boste razočarani! AGENCIJA STIK, Razlagova 13,3000 Celje, telefon 03 548 48 00,03 548 48 01, 040 553 646,031461 058

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj

samoplačniška zobna ambulanta

tel.: 774 28 61

MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O

mmam

D

MITO sron KUIB

Začnimo se ukvarjati z odvečnimi kilogrami!

Trening poteka po naslednji shemi: 1. ogrevanje 2. aerobno razgibavanje 3. zodnjico-roke/prsi-hrbtne/ trebušne mišice 4. streching vseh mišičnih skupin 5. sproščanje uma P.S.: S seboj imejte brisačo in večjo količino vode. Uživali boste v dobri družbi in še boljši glasbil!

KRAIGHERIEVA 25, PTUJ; TEL 041/753-321,02/773-16-01

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

ITFÎHÎW5

v Metalki

PC Ptuj, Rogozniška 7

1

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 VENUS 3C...........

ploščice keramične KERAiAlX

30,6x30,6 P 362 1C.............

m' 1.199,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 KRETA 5C............

m' 1.379,-

ploščice keramične KERAIfllX

30,6x30,6 P 362 5C.............

m' 1.199,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 KRETA 3K............

m' 1.799,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 IDS 3C...............

m' 1.399,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 KRETA 1C............

m' 1.379,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 URAN 4C.............

m' 1.399,-

ploščice keramične KERAMIX

30,6x30,6 ANE 2K..............

m' 1.379,-

ploščice keramične GORENJE

20x20 MARIJA.................

m' 999,-

NOZNOSTOBItOCNEfiAODnAŒViUlJA

METAIKA TRGOVINA

Prodajni center Ptuj

Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

UGODNI NAKUPI

hlač za mlade in odrasle.

ŽENSKA KRILA IN HLAČE PO 4400 SIT.

» zavese na metre in kilograme po ugodnih cenah • šivanje zaves po naročiiu • brezpiačna montaža in svetovanje na domu

VABIMO PRIJAZNE, KOMUNIKATIVNE IN ZGOVORNE GOSPE, LAHKO TUDI MLAJŠE UPOKOJENKE, KI SI ŽELIJO POPESTRITI DOPOLDNEVE IN POPOLDNEVE IN PRI TEM KAJ ZASLUŽITI, DA SE NAM PRIDRUŽIJO.

Ponu/amo d«lo

na področju telefonskega anketiranja in komuniciranja s strankami.

Vlogo nam pošljite pisno na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, do 15.2. 2002.

vsak četitek

TEDNIK

vaša štajerska kionika

Tednikove čestitke

Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodl<ih ali pa jim samo povejte, da jih imate radi.

O

Z ^

Q.

00 u

UJ «/) LU

Postanite novi naročnik Tednika

v/^e štajerske kronike in izkoristite priložnost:

NAROČILNICA:

Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mesi prejemal(a) brezplačno. Celoletna naročnina znaša 10.400 tolarjev, za tujino 22.310 tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trimesečnih obrokih.

»

NOV NAROČNIK:

Ime In priimek:_

Naslov:_

Pošta:_

DŠ:_

Datum naročila in podpis:

_,Tel.:.

LU LU

H tt O Û

</) E O

i

Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTUj. Novi naročnil< s podpisom na naročiinici potrjuje, da na TEDNIK dosiej ni bii naročen oziroma je prei<inii naroCnišito razmerje pred več i<ot90 dnevi.

%aninosešťvo

CDcmieCVrScmčič s.p.

iMçmtjd 114 6,2272 ÇoriMca, td: 02 743 02 40, fane.: 02 743 02 41 'Dámica:

Hmi 83,2281 íMaijmi pri ftuju, tá: 02 76639 71, gm- 041712-043

izd&diVQ- itt iŤiotifděo izdkůí^ iz ťiotoíw^íi li^ttuui

OGLASI ÊN OBJAVE

Mali oglasi

KMETIJSTVO

PRODAJAMO svinjske polovice, sveže meso in izdelke iz lastne reje prašičev. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212-408.

KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 263 537.

150 KG SVINJO domače reje prodam. Tel. 751-18-01.

ČRNO-BELO telico z A kontrole, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 753-50-01 ali Franc Kramberger, Placar 69 a.

FREZO, obračalnik za seno, klinaste brane in plug za traktor Tomo Vinkovič prodam. Tel. 02 719 14-68.

SEJALNICO OLT, mehansko, za koruzo in sadilec krompirja kupim. Tel. 041 725-055.

NESNICE, rjave, cepljene, Hi-sex, stare 13 tednov, ter grahaste prodam po 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-35-71.

MESNATEGA prašiča za zakol, težkega od 180 do 200 kg, in zajce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Tel. 794-31-61.

KUPIM LES akacije ali menjam za dobro vino. Tel. 761 80-31, zvečer.

OBNOVLJENO traktorsko škropilnico 300 l ter TAM 60 T 5 B, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 041 604-251.

NESNICE, rjave, grahaste, vsak dan, zagotovljena takojšnja ne-snost. Vzreja nesnic Tibaut, Babic-ni 49, Ljutomer, tel.: 02/ 582-14-01.

NEPREMIČNINE

KUPIM parcelo na relaciji Ptuj -Destrnik. Tel. 041 297-762.

KMETIJO s 7,5 ha zemlje (po možnosti posloplje posebej, primerno za skladišče ali manjšo obrt) v Šturmovcu, Videm pri Ptuju, prodam. Tel. 03/ 572 83 93.

V JADRANSKI ULICI 20-22 oddam v najem več prostorov, primernih za trgovino, gostilno, pisarno ali servis. Tel. 745-26-51.

VIKEND - Belski Vrh 73 z vinogradom prodam. Tel.: 041/687-669.

Tiho je odšla draga soseda

Majda Černe

IZ TRUBARJEVE 9

Ostal bo le spomin ...

Sostanovalci

Solze lahko skrijemo, bolečine zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo.

SPOMIN Štefki Malek

IZ KICARJA 71

30. januarja minevajo tri leta, odkar nas je zapustila.

Z žalostjo - vsi tvoji najdražji

Prišel je tihi zimski čas, ko, draga mama, si odšla od nas. Z boleznijo si dolgo se borila, nazadnje se ji uklonila. Zdaj si spočij izmučeno srce in svoje pridne delovne roke.

SPOMIN

Tiha žalost in bolečina spremljata spomin na 31. januar 2001, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce, draga mama, babica in tašča

Marija Kosi

IZ PODGORCEV 76

Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in z dobro mislijo postojite ob njenem grobu.

Njeni najdražji

Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, hvala ti za vse, kar si nam storila, dobrota tvoja se nikdar ne bo pozabila.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče

Marije Toplak

IZ PODLEHNIKA 35

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremilili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli soža-lje.

Iskrena hvala g. duhovniku Alojzu Klemenčiču, pevcem Feguš iz Podlehnika, Janiju in Mateju Kozelu za odigrano Tišino, g. Vekoslavu Fricu za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju MIR.

Vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat najlepša hvala.

Žalujoči: sinova Maks in Edi z družinama

( Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10 ]

Povsod te čuti duša, ne vidi te oko,

na zemlji ti živeti ni bilo lahko. Si našla mir, presegla si trpljenje,

ostajaš, draga, v naših srcih vse življenje.

ZAHVALA

Po hudi in mučni bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila nadvse dobra žena, mama, sestra, oma, tašča, botra, teta, soseda in prijateljica

Lizika Bratusek

IZ [TURMOVCA 28, VIDEM PRI PTUJU

Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, posebej se zahvaljujemo družinam Muzek, Majer, Ropič, p. Benjaminu in Emilu za opravljen cerkveni obred in ganljive besede ob slovesu, zastavonošema, pevcem, govorniku Marjanu, sodelavcem LKF Ptuj, PP Ptuj, CSM Ptuj, vsem, ki ste darovali za sv. maše in izrečeno ustno in pisno sožalje. Zahvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč pospremit pokojnico na njeno zadnjo pot, ter pogrebnemu podjetju MIR. Hvala!

Žalujoči: mož Franc, sin Marjan, hčerki Štefka in Melita z družinami, brat Štefan, sestri Trezika in Nežka z družinami in drugo sorodstvo

Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal si trpeti.

V SPOMIN

27. januarja sta minili dve leti, odkar za vedno si odšel od nas, mož, oče, dedek in pradedek

Koloman Makovec

IZ KICARJA 89

Hvala vsem, ki s postankom ob njegovem grobu, z lepo mislijo ali svečko počastite njegov grob.

Tvoji najdražji

Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih vedno še živi,

a nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.

SPOMIN

Žalosten in boleč je spomin na 27. januar 1999, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica

Marija Požegar

IZ TRNOVSKE VASI 24

Tvoji najdražji

Bilo lepo je, prelepo, skalilo srečo je slovo, slovo, za nas največje zlo. Spoznali smo, da te več ne bo.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega

Janka Hebarja

IZ OSLUÎEVCEV 45

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ob težkih in bolečih trenutkih stali ob strani in tolažili našo bolečino.

Prav lepa hvala bolnišnicama Maribor in Ptuj za lajšanje njegovih bolečin.

Hvala vsem, ki ste našega Janka v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, darovali za cvetje, sveče, cerkev in za sv. maše.

Iskrena hvala g. župniku Jožetu Šipošu in patru Lojzetu Kle-menčiču za evharistično daritev in pogrebni obred. Hvala tudi govornicama sestrični Jožici in nečakinji Štefki. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in g. Cvetku za odigrano melodijo.

Ob tem dogodku smo spoznali, da kogar ima človek rad, nikoli ne umre, zato še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala ...

Žalujoči: vsi njegovi

Pet let na grobu tvojem

sveče že gorijo in rože ti cvetijo.

Tvoja pridna roka miru ni poznala,

rada vsakomur je pomagala.

Vse odhaja kakor tiha reka,

le spomini zvesto spremljajo človeka.

V SPOMIN

iH

31. januarja mineva pet let tihe bolečine, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek

Jožef Kostanjevec

IZ MARKOVCEV 35 C

Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu poklonite misel, svečo ali cvet.

Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo

Hiša pusta je in prazna, a nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša: Kje si, zlati oče, ti? Tebe ni... Dom molči in z nami solze žalosti pretaka.

SPOMIN

Mineva leto žalosti, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, očetu, dedku in pradedku

Janezu Vrečarju

IZ VINTAROVCEV

Boril si se pogumno, toda zaman. Tolaži nas misel, da si odšel tja, kjer ni več trpljenja. Pot nas vodi tja, kjer dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.

Tvoji najdražji

Skromno ste živeli, v življenju mnogo pretrpeli. Niste umrli, ker ne bi hoteli živeti. Umrli ste zato, da bi nehali trpeti.

ZAHVALA

V 83. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica

Genovefa Sauer

IZ BIÍEČKEGA VRHA 49

Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Cvetkinim sodelavkam podjetja Caprice iz Lenarta, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, domačemu pevskemu zboru, govorniku g. Vurcerju ter g. Zvonku za molitev, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta.

Najlepša hvala Domu upokojencev Ptuj za nego in pomoč, katero ste nudili naši mami in babici. Zahvala vsem, ki ste našo mamo in babico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše.

Žalujoči: otroci Vinko, Marica in Cvetka z družinami

MARIBOR / SLOVESNOST OB ZAPRISEGI VOJAKOV

Priseglo več kot 900 mladih vojakov

Vojake in nekajtisocglavo množico sorodnikov, znancev in prijateljev je nagovoril načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič

Na platoju mariborske vojašnice Rudolfa Maistra je bila v petek, 25. januarja, slovesnost, na kateri je domovini zapriseglo okoli 900 vojakov iz vse Slovenije, ki se usposabljajo v enotah v Ptuju in Mariboru po novem, dopolnjenem konceptu. Slovesne zaprisege sta se poleg okoli 4000 sorodnikov vojakov udeležila tudi podžupana mestnih občin Maribor in Ptuj Jože Protner in Mitja Mrgole, slavnostni nagovor pa je imel načelnik generalštaba slovenske vojske, brigadir Ladislav Lipič.

Generacija vojakov januar 2002 in vsaj okoli 4000 njihovih sorodnikov, prijateljev in znancev iz vse Slovenije bo slovesnost ob skupni zaprisegi na platoju pred vojašnico generala Maistra (nekdanjo kadetnico) v Mariboru še dolgo pomnila. Tudi po

tretje operative poveljstva SV brigadir Andrej Lipar, je uvodoma zaželel dobrodošlico poveljnik 172. učnega bataljona podpolkovnik Franc Koracin. Načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipic pa je v slavnostnem govoru med

hovno in versko oskrbo, sedem mesecev usposabljanja pa lahko pomeni tudi začetek njihove vojaške kariere, saj se lahko po končanem vojaškem roku priključijo poklicnim pripadnikom Slovenske vojske.

V kulturnem programu so poleg orkestra Slovenske vojske nastopili tudi člani asnambla Strk, mladi vojaki pa so za nagrado dobili dovoljenje za svoj prvi izhod v mesto oz. prosti vikend. Ob svečani priložnosti so vsem obiskovalcem omogočili ogled razstavljenega dela oborožitve in opreme Slovenske vojske.

M. Ozmec

Med okoli 900 mladimi vojaki jih je dobra polovica zaprisegla iz ptujske vojašnice. Foto: M. Ozmec

tem, da je na začetku na ozvočenju kar nekajkrat zmajn-kalo električne napetosti, tako da je ostala voditeljica za nestrpno množico neslišna, izsiljene premore pa je pridno zapolnil orkester Slovenske vojska s slavnostnimi koračnicami.

Zbranim najvišjim predstavnikom Slovenske vojske in ministrstva za obrambo, med katerimi je bil tudi namestnik poveljnika

drugim poudaril, da so novi programi usposabljanja uveljavljeni v sodobnih vojskah zahodnoevropskih in drugih držav, s katerimi želi Slovenska vojska aktivno sodelovati pri kolektivni obrambi. Ker sledijo spremembam, so programe usposabljanja izpopolnili, zagotavljajo pa tudi večjo skrb za vojake. Vojakom 172. učnega bataljona je pojasnil, da obstajajo podlage za njihovo du

PTUJ

Prešerno o Prešernu

V sredo, 6. februarja, bo ob 19. uri v dvorani Narodnega doma na Ptuju osrednja proslava ob kulturnem prazniku. V kulturnem programu bosta sodelovala dramska igralca Alenka Te-tickovic in Miha Nemec s Prešernovimi zabavljivimi stihi pod naslovom Prešerno o Prešernu. Nastopil bo tudi violinist Klemen Bračko iz Maribora. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze kulturnih društev Ptuj Franc Lačen. Na proslavi bodo Mestna občina Ptuj, Sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj podelili priznanja najzaslužnejšim kulturnim delavcem v prejšnjem letu.

Če je svečnica preveč moče dobila, 7/2 bo zemlja med letom malo pila.

4/0

Napoved vremena za Slovenijo

Napoved za Slovenijo

Danes bo v severovzhodnih krajih precej jasno, drugod pa pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnih, ki bo popoldne slabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v zatišnih legah severne in severovzhodne Slovenije do -2, najvišje dnevne od 6 do 13, v vzhodnih krajih do 17 stopinj C.

Obeti

V petek se bo delno zjasnilo. Manj toplo bo. V soboto bo son-

Kulturni križemkražem

PTUJ * Danes, v četrtek, 31. januarja, ste vabljeni v svečano dvorano Knjižnice Ivana Potrča, kjer bo ob 18. uri pravljični večer s predstavitvijo avtorjev najnovejše knjige Liljane Klemenčič Kurent in otvoritev razstave originalnih ilustracij Kurenta Matjaža Schmidta. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi k odprtju pregledne razstave slik Borisa Štruklj a — Boršta z naslovom Trenutek časa, ki bo v petek, 1. februarja, ob 17. uri v galeriji Grad. V kulturnem programu, ki bo potekal v viteški dvorani gradu, bo med drugim nastopila še vokalna skupina Strune iz Ljubljane. CIRKOVCE * V petek, 1. februarja, bo ob 20. uri v domu krajanov Cirkovce veseloigra Jožefovi - II. del. Avtorja, scenarista in režiserja sta Davorin Urih in Li-ljana Brglez.

CIRKULANE * V soboto,

2. februarja, ob 18. uri bo v večnamenski dvorani domače kulturno društvo pre-mierno izvedlo Nušicevo komedijo Vsi, ki smo ga imeli radi.

PTUJ * Glasbena šola Ka-rola Pahorja Ptuj vabi v soboto, 2. februarja, ob 19.00 uri na recital flavtiske Klav-dije Feguš in pianista Blaža Puciharja.

JURŠINCI * V soboto, 2. februarja, bo ob 19. uri v dvorani v Juršincih predstava veseloigre Davek na samce v izvedbi KUD Vito-marci.

GRAJENA * Kulturno društvo Grajena bo v nedeljo,

3. februarja, ob 15. uri v domu krajanov premierno uprizorilo kmečko burko v treh dejanjih Trije vaški svetniki. Predstava je posvečena 50-letnici gledališkega dela igralca Bogomirja Vau-potiča.

OSLUŠEVCI * Kulturno-prosvetno društvo Osluše-vci prireja v nedeljo, 3. februarja, ob 14. uri v vaškem domu v Osluševcih proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. HAJDINA * Dramska skupina KD Hajdina premierno uprizori komedijo v štirih dejanjih Sreča na upanje avtorja Marcela Francka v nedeljo, 3. februarja, ob 18. uri v prosvetni dvorani Hajdina.

VIDEM * Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm v sodelovanju z Občino Videm vabi na večer ljubezenske poezije, glasbe, pesmi in plesa z naslovom Nekoga moraš imeti rad v počastitev kulturnega in državnega praznika, ki bo v nedeljo, 3. februarja, ob 18. uri v občinski dvorani na Vidmu. O pomenu slovenskega jezika bo govoril književnik France Forstne-rič.

STOPERCE * V nedeljo, 3. februarja, bo ob 18. uri v dvorani v Stopercah nastopilo KUD Vitomarci z ljudsko veseloigro Davek na samce.

PTUJ * V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj bo od 4. do 15. februarja odprta Pustna razstava.

KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. uri ogledate film Je sploh lahko še slabše, ob 20. uri pa Snif. V soboto in nedeljo je ob 15.30 na sporedu Harry Potter.

CRNA KRONIKA

S KOLESOM V AVTO

22. januarja ob 6.55 uri se je na lokalni cesti v Mestnem Vrhu zgodila prometna nesreča, ko je S. C. iz Ptuja, stara 29 let, vozila svoje kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Ptuja v smeri Drstelje. Ko je pripeljala v desni blagi ovinek, je s kolesom z motorjem zapeljala na desno bankino, nato pa nazaj na vozišče v levo na smerno vozišče iz nasprotne smeri, kjer je v tem trenutku pravilno pripeljal s svojim osebnim avtomobilom R. A. iz Mestnega Vrha. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer se je S. C. hudo telesno poškodovala, nastala pa je tudi materialna škoda v višini 150.000 SIT.

VLOMILEC UKRADEL TORBICO

26. januarja med 0.15 in 8.00 uro je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, last V. Š., stare 34 let, iz Ptuja, Ulica Lackove čete. Iz notranjosti je odnesel žensko torbico, v kateri je bil denar v tuji in domači valuti. S tem dejanjem je povzročil za okrog 150.000 SIT škode.

Z VLOMOM DO DENARJA

V noči na 26. januar so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo v ulici Lackove čete na Ptuju. Odnesli so nekaj denarja v evrih in tolarjih, lastnika pa s tem oškodovali za okrog 150.000 SIT.

VLOM V BAR IN TRGOVINO

Neznani storilec je v noči na 24. januar vlomil v gostniski lokal Bar stolp pri Ančki in nadalje v trgovino Polje dom v Zavrhu 41. Iz notranjosti je odtujil večjo količino cigaret, pralnih praškov, pijač in mesnih izdelkov. S tem dejanjem je oškodoval lastnika A. Ž. in F. P za 1.000.000 SIT.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Katarina Drago-van, Sp. Gabrnik 22, Podplat - Spelo; Anica Horvat, Pobrežje 31, Videm - Renata; Dušanka Sever, CMD 7, Ptuj - Katarino; Janja Djekic, Skorba 58, Ptuj -Evo; Jana Vrček, Groharjevo naselje 37, Skofja Loka - Tijo; Lidija Letič, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj - Lo-vra; Nataša Berghaus, Mestni Vrh 25/a, Ptuj - Teo; Suzana Vidovič, Prežihova 14, Ptuj - Filipa in Evo; Mojca Jeza, Stogovci 26, Majšperk - Sama; Simona Milošič, Draženska c. 3, Ptuj - Aneja; Jožica Habja-nič, Lancova vas 28/a, Videm - Mio; Andrea Torkar, Jesenovo 15, Cemšenik -Reneja.

Umrli so: Franc Arnuš, Ses-trže 2, rojen 1944 - umrl 19. januarja 2002; Marija Ri-zman, rojena Janežič, Miklavž pri Ormožu 10, rojena 1923 - umrla 18. januarja 2002; Albina Sirec, rojena Ferčec, Dobrina 51, rojena 1918 - umrla 19. januarja 2002; Andrija Kolmanič, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj, rojen 1934 - umrl 21. januarja 2002; Marija Toplak, rojena Sakelšek, Podlehnik 35, rojena 1919 - umrla 19. januarja 2002; Jožef Emer-šič, Veliki Okič 13, rojen 1931 - umrl 22. januarja 2002; Genovefa Sauer, rojena Poštrak, Bišečki Vrh 49, rojena 1919 - umrla 22. januarja 2002.

«V

Slovensko okno prihodnosti

OKNA - VRATA - SENČILA

Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

FIAT STiLO misli fidprej

Dnevi odprtih vrat v petek, 1. in soboto, 2. februarja od 8-18h v našem prodajnem salonu. Vabljeni!

AVTO PRSTEC d.o.o.

□1 Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj

02-782 3001'«t 02-7805910

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh