logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Občni zemljepis
Avtor(ji): Jesenko, Janez (avtor)
Vir: knjige
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Europeana Travel)

0 / 0

Spisal in založil

jJanez jJesenko,

profesor v Terstu.

NATISNILA „NARODNA TISKARNA." 1873.

ifnok

t

02000S2&JZ

Prejeto od urada, za upravljanje imovine upornikov

Prcdgow,

u podajam Slovencem obširen občni zemljepis. V pervi versti je namenjen našim srednjim šolam in učiteljskim pripravnicam; zato sem mu tvarino po večem tako razdelil in jo tako obravnal, kakor sem zadnjih 10 let—sperva na goriški, poslej na teržaški gimnaziji—zemljepis učil, in lehko rečem z vzpehom učil v raznih razredih više in niže gimnazije.

Avstrijsko cesarstvo in posamezne njegove dežele popisal sem bolj obširno, da bi knjiga zadostovala tudi naj višim razredom srednjih šol, dokler Slovenci ne dobimo posebne knjige o Avstriji jn njenih razno-verstnih razmerah.

Rabil sem dvojen tisk; z velikim tiskom hotel sem posebno po-vdaijati poglavitne reči; večkrat pa sem moral tudi glavne stvari wer-stiti med mali tisk, da bi knjiga preveč ne narasla. Za to sem tudi na premnogih mestih moral razne stvari omeniti z nekterimi golimi besedami ali kratkimi stavki, kar bode izveden in za zemljepisno znanstvo in poduk mladine navdušen učitelj vedel sam obširno razložiti.

Da bi knjiga prehitro ne zastarela, rabil sem povsodi novo mero in pövsodi ustavljal najnovejša števila; ld z ozirom na razne razmere segajo do perve polovice tekočega leta.

Naj bi knjiga našla milostljivih sodnikov in preobilo čitateljev; po tem jej bode mogoče znova se pred svet pokazati, očiščeni vseh peg, ki jej sedaj še semtertje obličje kazijo!

V Terstu, 4. julija 1873.

Pisatelj.

¥ ¥ O &

jyleografija ali zemljepis popisuje zemljo, kakor tudi naravne prikazni in žive in nežive stvari na njej, kolikor so določene po zemeljskih razmerah in kolikor same zemeljsko poveršje prena-rejajo. Loči se navadno v zvezdoznaüski (matematični), pri-rodoznangki (fizični) in deržavoznanski (politični) zemljepis.

1. Zvezdoznanski zemljepis razkazuje zemljo kot zvezdo med zvezdami, kot del vesoljnega sosvetja, iljene razmere k solncu in luni, njeno tekanje in vertenje, njeno podobo in velikost. Imenuje se tudi matematični zemljepis, ker posebno matematika razjasnuje omenjene splošne lastnosti naše zemlje.'

2. Prirodoznanski zemljepis popisuje površje zemlje, nje tekoče in trde dele po prirodoznanskih lastnostih in njih vplivu na žive stvari, potem tudi, kako so razne stvari po njej razstavljene.

3. Deržavoznanski zemljepis govori o ljudstvih in družbah, t. j. o narodih in deržavah, kako so narodje zemljo med seboj razdelili in se izobrazili.

V prirodozijanskem zemljepisu se ločijo po posameznih tvarinali: geognozija (zemljeznanstvo), M razkazuje lastnosti zemeljske skorje in zlasti, kako je sedaj iz razne snovine sestavljena; geologija (zemljeslovje), ki obsega nauk o začetku zemeljske skorje in njenih spremembah do sedanjega časa; (to znanstvo je zgodovinsko, na terdno podlago postavljeno nasproti g e o g o n i j i (kozmogoniji), dosedaj po večem le izmišljenemu nauku o postanku naše zemlje; horografija ali deželopis, ki popisuje zemeljske

Jeaonko, Zemljepis 1878. 1

razmere posameznih dežel; topografija (krajepis),' ki popisujete posamezne kraje; orografija (goropis) — popis gora; oceanografija (morjepis) — popis morij; hidrografija (vocjopis) — popis zemeljskega vodovja; atmosferologija ali meteorologija (zrako- ali vremeno-slovje), ki razjasnuje vreme in druge prikazni v ozračji; ki imatVgrafij.a (podneboslovje), ki govori o vremenji posameznih dežel in zlasti o njegovem vplivu na rastline, živali in ljudi; etnografija (narodopis) — popis ljudi po njih sorodnosti in razdelitvi po zemlji. (Antropologija — človekoznanstvo je le imeniten del etnografije.)

Od znanstvenega zemljepisa ali zemljepisa samega na sebi se loči kupčijski, obertnijski, vojaški, kmetijski, itd. ki posebno povdarja kupčijske, obertnijske, vojaške, kmetijske i. d. razmere.

I Zvezdoznanski zemljepis.

Podoba zemlje.

Remija je oble ali prav za prav stisneno oble (sferoidne) podobe, ker je na dveh nasprotnih straneh malo naploskana krogla; zarad oblosti jej pravimo tudi zemeljsko oblo.

Oblost njeno kažejo te-le prikazni na zemlji in na nebu:

1. Na suhem in na morji zagledavamo, bližaje se visokim rečem, najprej njih verhove, potem srednje, na zadnje pa spodnje dele. Za-pustivšim je nam pa njihovi spodnji deli pred zgornjimi spred oči izginjajo. Najlažje se to izkusi na morji.

2. Reči bi nam ne smele tako hitro izginiti spred oči, ko bi bila zemlja neizmerna ravan — plošča.'

3. Naš obzor je zmeraj okrogel in čim više stojimo, tem veči krog okoli sebe vidimo.

4. Večkrat so zemljo že objadrali in tudi nekoliko po suhem, nekoliko po mokrem obpotovali. Pervi jo je objadral Portugalec Ferd. Magelhaens s španskimi ladijami leta 1519 — 1522, za njim mnogo drugih, pred nekaj leti tudi avstrijanska fregata No v ar a od 30/4 1 8 5 7 do 26/s 1859.

5. Vsaka zvezda vzhodnim krajem prej vzhaja in zahaja ko zahodnim.

6. Na potu 'od seveija proti jugu zagledavamo zmeraj nove zvezde, stare se nam pa znižujejo in izginjajo. Tako tudi na poti od juga proti severju.

7. Le malo je treba iti (n. pr. od severja proti jugu), da nam je bližnja zvezda res navpik nad glavo.

8. O luninem merim je zemeljska senca, ki luno zakriva, vselej okrogla.

\ 9. Vse druge premičnice so oble.

Da nam .se zemlja kot okrogla plošča kaže, nas le oči slepijo. Starodavni narodi so le njim verovali in svoja stanovališča imeli za središča onega kroga, kterega so poznali; tako so n. pr. Judje šteli Jeruzalem, Indijani božjo goro Mepu, Cr er ki pa zdaj Olimp, zdaj Delfe za središče

1*

zemeljske plošče. Gerki so si mislili (in tako še sedaj Kitajci mislijo), da okroglo zemeljsko ploščo obteka ocean, iz kterega se Zjutraj solnee vzdiguje in na zahodu zopet potaplja (Homer, Hezijod). Modrijan Tales si je mislil zemljo valju podobno. — Anaksimander in Pitagora sta perva terdila, da je zemlja okrogla; poslej je oblost zemlje posebno povdarjal zvezdoslovec Evdoks iz Knida (okoli. 366 pr. K.) in bistroumni Aristotel /okoli 330 pr, K.) jo je skušal a priori• dokazati. Za njim so bili o njej prepričani vsi učenjaki starega veka. V srednjem veku so kerščansld pisatelji n. pr. Kozma Indoplevst (v 6. stoletji) iz raznih vzrokov zopet učili, da je zemlja .velika plošča, in v 8. stoletji so solno-gradskega nadškofa Virgilija celo odstavili, ker je terdil, da' so na zemlji tudi protinožci. Yendar so Ar ab ci, dediči gerške naobraženosti, ohranili aristotelov nauk o oblosti zemlje, ga primerno razvili in poslej zopet Evropejcem izročili; ti so njegovo resnico 'v novejših časih z omenjenifni dokazi neovergljivo dokazali. Hribovje nikakor ne podira nauka o oblosti zemlje, kajti na velikanskem zemeljskem oblu najviši hribi ravno tako malo izdajo kakor drobni pesek na oblu, kterega premer je dobra 2 metra (7') dolg.

Zemljepisci zemljo mnogoverstno upodabljajo. Oblo iz platničevine ali iz kake druge snovine umetno napravljeno, na kterem je zemeljsko lice narisano, se imenuje globus. Planiglobi kažejo oblo zemljo na ravni. Zemljevidi predočujejo ali poveršje vse zemlje na ravni, pa ne v okrogli podobi, ali pa le nektere njene dele in sicer v skSrčeni meri narisane. Ce kažejo le dele morja, jim pravimo morske mape. Krajepisni zemljevidi kažejo le majhne dele zemlje v precej obširni podobi, kraj ep i sne mape pa še manjše, posebno posamezna mesta. Znanstveno sestavljena zbirka raznih zemljevidov se zove zemljepisni atlant. Zemljevidi, ki le nektere stvari n. pr. prirodo, gorovje, vodovje, razne zemlje ali persti, narode, razdelitev obertnij i. d. prav živo predočujejo, se zovejo prirodopisni, goropisni, vodopisni, zemljeznanski, narodopisni, obertnijski i. t. d.

Obzor in strani neba.

Kjerkoli na zemeljskem poveršji stojimo, zdi se nam, da se nebo na kraji v velikem krogu z zemljo stika. Ta krog je dozdevni obzor ali horizont. Od dozdevnega obzora se loči pravi, M ima z votlim nebesnim oblom tisto središče 'in je z dozdevnim vštric, toda za zemeljski polomer od njega oddaljen.

Vsako mesto na zemlji ima svoj posebni obzor; dozdevni pa se tudi spreminja po visokosti opazovalčevega stališča, — čim više je, tem veči je obzor. Na ali pa ob morji in na velikih ravninah se o tem najlažje prepričamo.

Z našega stališča, če je 3 metre (10') visoko, vidimo le 6-3 kilometra (0-85 milje) daleč na vsako stran t. j. 6'3 km. je dolg polomer našega obzora. V visokosti

6-5

m.

(20') je

polomer obzora

9-12

km.

ali

1-23 milje

9-7

m.

(30') „

!) »

11-2

»

1-51 „

13

m.

(400 ,,

n n

12-9

«

n

1-74 „

16-2

m.

(50') „

!! !!

14-39

n

»

1.94 „

32-5

m.

(100') „

n n

20-33

n

jj

2-74 „

162

m.

(5000 „

)! »

45-48

»

n

6-13 „

325

m.

(1000') „

V "

64-23

n

7i

8-67 „

650

m.

(2000') „

n n

91-56

»

n

12-26 „

1625

m.

(5000') „

n n

143-87

j)

n

19-39 „

3250

m.

(10000') „

n n

203-45

»

n

27-42 „

6500

m.

(20000') „

» n

287-64

))

n

38-78 „

8125

m.

(25000') „

» n

321-73

n

n

43-36 „

Z otoka ali hriba 3250 metrov (10000') visokega bi človeško oko

pregledalo okoli 1300 □ miriametrov (2360 □ m.) zemlje t. j. komaj 1/4000 celega zemeljskega poveršja. — Panorama je podoba, na kteri je celi obzor upodobljen (v skerčeni meri); hemiorama kaže le polovico, tetrorama pa le četertino vsega razgleda.

Čerta, ki si jo mislimo potegneno skozi noge in glavo navpik do neba in spodaj skozi središče zemeljsko podaljšano tudi na onem kraji do neba, se zove temenska navpičnica; nje končna točka nad nami je nadglavišče ali zenit, nasprotna pod, nami pa podnožišče ali nadir.

Kjerkoli stojimo, si lehko mislimo brez števila čert proti robu našega obzorja potegnenih; strani, kamor merijo, se imenujejo strani neba. Stran, kjer se nam zdi, da solnce — prav 21. sušca in 23. kimovca — vzhaja, se zove vzhodna stran, vzhod ali jutro, kjer pa zahaja — zahodna stran, zahod ali večer. Če se obernemo proti vzhodu, nam je na desno, kjer solnce opoldne stoji, južna stran, jug ali poldan, na levo pa, kamor je opoldne senca obernena, severna stran, sever ali polnoč. Vzhod, zahod, jug in sever so glavne strani sveta ali neba. Kdorkoli strani sveta natanko pozna, pravimo, da se zaveda, kje da je. Na zemljevidih je na desno vzhodna, na levo zahodna, zgoraj severna, spodaj pa južna stran..

Sredi glavnih strani sveta so pa postranske pervega reda, namreč sredi juga in vzhoda je jugovzhod, sredi severja in vzhoda severovzhod, sredi severja in zahoda severozahod in sredi juga in zahoda jugozahod. Če se te strani zopet razdele, se nove strani imenujejo postranske drugega reda in sicer: severoseverovzhod, jugojugo-vzhod i. t. d. Tako se lehko zaznamuje 8 ali 16 ali 32 in celo 64 strani sveta.

Magnetna jeklena igla tako postavljena, da se da verteti okrog svoje navpične osi, se zove magnetnica; ker z enim koncem skorej naravnost proti severju kaže, se ž njo lehko določijo strani neba. V 32 strani neba razdeljenemu krogu z magnetnico pravijo kompas (severnica). Ž njim se morejo določiti strani sveta v okoliščinah, kjer ni zato nobenih

drugih pripomočkov, kakor na morji, v rudnikih, sredi velikih gozdov. Veter na roža je krog, razdeljen v 32 strani neba, ki kaže, od kod veter vleče.

Razne točke in čerte na zemlji.

Zemlja ima kakor vsaka krogla svoje središče. Ravna čerta, ki si jo mislimo od poveršja do poVeršja skoz zemeljsko središče po-tegneno, je z e m e 1 j s k i p r e m e r. Premer od severja proti jugu potegnen je zemeljska os, ker se zemlja okoli nje verti. Na obeh koncih do neba podaljšana se zove ta os svetovna os, ker se na videz nebo okoli nje verti. Skrajni točki zemeljske osi se zovete tečaja in sicer: severni (arktični) in južni (antarktični) tečaj. Enako se zaznamujeta nebesna tečaja.

Čerta enako daleč od obeh tečajev okoli zemlje potegnena, je ravnik ali aequator, kterega ravan deli zemljo v dve polobli ali hemisferi .— v južno in severno.

Kavnik se kakor vsak krog deli v 360 stopinj (°), vsaka stopinja v 60 minut (') in vsaka minuta v 60 sekund ("); te minute in sekunde je treba, ločiti od časovnih. — Ysaka stopinja na ravniku se tudi deli v 15 zemljepisnih milj po 2 uri hoda. Ena zemljepisna milja meri 7420 (7407) metrov t. j. 7-42 kilom. ali 0-742 miriam. Y raznih deželah imajo razno dolgostno mero, ali daljšo ali krajšo od zemljepisne milje. Tako meri:

1° na ravniku 14-67 avßtrijanskih milj (ä 0-758 mirm.), 14-78 pruskih. „ 25 francozkih „ (lieues (r. lie), 20 francozko-angleških morslc. m. (sea - league), 60 angleških - nautical mile, 60 italijanskih milj, 104-33 ruskih verst, 69-16 severno - amerikanskih milj.

Ravnik kaže, kolik da je obseg zemlje meri tedaj 360 x 15 — 5400. zemljepisnih milj (40068 kilometrov).

Če se obseg zemlje deli z ludolfovim številom t. j. s 3*14159, se dobi ravnikov premer:

40068 : 3-14159 = 12754-05 lan. (1718-871 z. milj).

Res da so pri vsakem oblu vsi premeri tiste dolgosti; ker je pa zemlja na tečajih nekoliko, (hamreč skoraj za 1/a00 svojega premera) naploskana, meri zemeljska os le 12710 km. (Iji3 milj).

Premer zemeljski pomnožen z obsegom kaže velikost njenega poveršja:

1275/4 X 4006-8 = 5110272 □ miriam. (9277200 □ milj).

Ker pa je zemlja na tečajih naplQskana, znaša nje poveršje le 5101880 □ miriam. (9261960 □ milj).

Poldnevniki so krogi, ki skozi tečajaderže in ravnik (kakor tudi vsak vzporednik) dvakrat navpik prerežejo. — Poldnevniki §o

kot največi krogi na zemlji, vsi enake velikosti; ta bi se imela po njih lastnosti 'tudi z ravnikom vjemati; ker pa je zemlja ob tečajih naploskana, ob ravniku pa izbočena, obsega vsak poldnevnik le 4000 miriam. ah 5391 milj. Silo natančno merjenje je tudi pokazalo, da so stopinje na poldnevniku tem veče, čim bliže so tečajema. Tako meri 1 poldnevniška stopinja

ob ravniku 110-55 km. (14-90 milj), „ 55° 111-30 „ (15-00 „ ), m * 90» 111-67 „ (15-05 ).

Že v starih časih so zvezdoznanci, na obnebji plavajoče solnce opazuje, spoznali, da imajo vsi ljudje, ki ob istem poldnevniku stanujejo, ob enem poldne; zato so tudi omenjene kroge poldnevnike imenovali.

Ravan vsakega poldnevnika deli zemljo v vzhodno in zahodno poloblo.

Navadno štejemo 360 poldnevnikov, ki se na ravniku od stopinje do stopinje verste. Sploh si jih pa lehko mislimo brez števila po-tegnenih in po stopinjah, minutah in sekundah zaznamovanih. Izmed vseh poldnevnikov štejejo pri nas in na Nemškem še navadno tistega za glavnega, M je po zahodnem nosu kanarskega otoka Ferro (na sev. strani Afrike) potegnen; ker le malo suhega prereže, loči prav primerno zemljo v vzhodno in zahodno poloblo. Zarad tega ne štejemo poldnevnikov od pervega do 360-ega, ampak navadno od ločilnega do 180-ega proti vzhodu in zahodu.

Drugi narodje, posebno njih astronomi, štejejo za glavni poldnevnik tistega, ki je črez zvezdarnico njih glavnega mesta potegnen, in sicer Angleži in navadno tudi mornarji greemvich-skega (r. grinič) 17° 89' 46" od Ferro

Francozi parižkega 20° — — „ „ Eusi petrogradskega (Pulkova) 47° 59' 26" „ „ Amerikanci washington-skega 59° 22' 46" „ „

proti zahodu.

Y znanstvenih spisih in knjigah so se učenjaki že zelo privadili parižkega.

Vzporedniki so krogi, ki si jih mislimo z ravnikom vštric okoli zemlje potegnene.

Ravnik in tečaja dele vsak poldnevnik v štiri loke, ki se kvadranti ali četvertniki imenujejo; četvertnik meri tedaj 90°. Res da si brez števila vzporednikov lehko mislimo okoli zemlje po-tegnenih, vendar jih na zemljevidih in globusu na obeh poloblih od ravnika do tečajev zaznamujeno le po 90, ki se na četvertniku od stopinje do stopinje -verste. Ravnik kot ločilni vzporednik je na sredi in ima število 0; med vsakima dvema takima vzporednikoma se pa drugi, po minutah in sekundah šteti, verste.

Izmed brezštevilnih vzporednikov naj se ti-le posebno zapomnijo:

1. dva od ravnika 23'/2° oddaljena, sploh povratnika imenovana; severni povratnik na severnem poloblu se zove tudi rakov, južni (na južnem poloblu) pa kozorožčev.

2. dva od tečajev po 231/2° oddaljena, sploh tečajnika imenovana; severni (arktični) tečajnik 2372° od severnega tečaja, južni (antarktični) pa ravno tako daleč od južnega.

Med vzporednimi krogi je ravnik največi, vsi drugi so manjši in sicer, čim bliže so tečajema, tem manjši so. Ysled tega meri 1° le na ravniku 11-13 miriam. ali 15 zemljepis, milj, na drugih vzporednikih pa dosti manj, kakor kaže sledeče kazalo:

na

5.

vzporedniku

meri

11-055

miriam.

ali

14-90 milj

11

n

10.

n

10-959

n

n

14-77

n

n

n

15.

»

n

10-744

n

n

14-48

n

n

-n

20.

v

n

10-454

»

14-09

n

n

n

25.

11

u

10-083

n

n

13-59

n

n

n

30.

11

n

9-638

M

n

12-99

»

n

0

35.

11

n

9-111

n

n

12-28

n

n

Ii

40.

1)

n

8-525

»

11-49

»

n

n

50.

11

n

7-152

n

n

9-64

ii

11

n

60,

11

I!

5-565

n

n

7-50

n

>1

»

70.

v

n

3-806

n

n

5-13

'ii

JI

n

80."

n

n

1-929

»

n

2-60

»

n

n

90.

ii

n

o-ooo

i?

m

o-oo

n

Tudi na obnebji si lehko mislimo poldnevnike in vzporednike potegnene.

Ker se vsaka stopinja bodi si od ravnika proti jugu ali severju, bodi si od glavnega poldnevnika "proti vzhodu1 in zahodu deli v 60' in vsaka minuta v 60", in ker se lehko skoz vsako točko vzporednik in poldnevnik potegne, si mislimo zemljo kakor z mrežo prevlečeno, ki jo imenujemo stopinjsko mrežo. Po tej stopinjski mreži se da od vsakega kraja na zemlji lehko določno povedati, kje je, ako se namreč naznani, kako daleč je od ravnika in glavnega poldnevnika.

Dalja vsakterega mesta od ravnika je njegova zemljepisna širjava; loči se severna in južna širjava po tem, ali leži mesto na severnem ali na južnem poloblu.

Dalja vsakterega mesta od glavnega poldnevnika je njegova zemljepisna dolgost, ki je navadno dvojna: vzhodna ali zahodna, kakor leži mesto, ah na vzhodnem ah na zahodnem poloblu.

Zemljepisno lego kakega kraja na zemlji zaznamovati se pravi določiti njegovo zemljepisno šiijavo in dolgost. — Imata h dva kraja na zemlji oba severno ali pa oba južno šiijavo, sta iste širjave; če pa je eden toliko nad ravnikom, kolikor drugi pod njim, sta nasprotne širjave.

Na globusu in zemljevidih merimo zemljepisno širjavo po poldnevniku (kvadrantu), razdeljenem v stopinje, minute in sekunde, zemljepisno dolgost pa po ravniku (primeroma po vzporednikih). — Tudi zvezdoznanci si misli o obnebje prepreženo s stopinjsko mrežo, po kterej lego raznih zvezd določujejo.

Kazalo nekterih mest po njih zemljepisni širjari in dolgosti.

Kazalo nekterih mest po njih zemljepisni širjari in dolgosti.

Mesto

Dolgost od poldnevnika Ferro

Zemljepisna sirjava

Mesto

Zemljepisna dolgost (Ferro)

Zemljepisna šiijava

Terst . . Gorica . Ljubljana Gradec . Dunaj . . Praga . . Olomuc .

31° 20' 12" 31° 9' 32° 10' 36" 33° 6' 26" 34° 2' 40" 32° 5' 39" 34° 56' 33"

45° 38' 37" 45° 54' 46° 3' 0" 47° 4' 20" 48° 12' 36" 50° 5' 19" 49° 35' 43"

Pariz . . London . Berlin . . Rim . . . Carjigrad Moskva . Petrograd

20° 0 0 17° 30' 21" 31° 3' 25" 30° 8' 30" 46° 35' 15" 56° 13' 51" 47° 58' 1"

48° 50' 13" 51° 31' 30" 52° 30' 17" 41° 53' 52" 41° 1' 27" 55°'45' 20" 59° 56' 30"

Pri deželah zaznamujemo zemljepisno lego s skrajnimi mejnimi točkami, n. pr. avstrijsko cesarstvo leži med 26° 14' in 44° 8' vzhodne dolgosti pa 42° 10' in 51° 3' severne širjave.

Pri deželah zaznamujemo zemljepisno lego s skrajnimi mejnimi točkami, n. pr. avstrijsko cesarstvo leži med 26° 14' in 44° 8' vzhodne dolgosti pa 42° 10' in 51° 3' severne širjave.

Razdelitev nebesnih teles.

Neštevilna svetla telesa, M v neizmernem svetovnem prostoru plavajo, so zvezde ali svetovi. Iz vseh skup je žloženo s os ve t je. Le svetlobni trakovi, ki dosežejo oko opazovalca, ga prepričajo, da je ali da je bilo neko nebesno telo tam, od koder prihajajo. Pa s tem ni rečeno, da bi moralo vsaktero z lastno svetlobo svetiti, ampak zamore tudi samo razsvetljeno biti in tujo — odbito svetlobo na zemljo pošiljati. Zato ločimo zvezde samosvetilke in pa razsvet-ljenke. Navadno pa jih po raznih prikaznih delimo v

1) nepremičnice ali stalnice, ki z lastno (lesketajočo) svetlobo svetijo in zmerom enako vsaksebi stoje ali se vsaj vidno ne premikajo ena od druge; zarad njih lastne svetlobe jim pravijo tudi solnca;

2) premičnice ali planete, M okoli nepremičnic tekajo in od teh tudi svetlobo dobivajo. Te zopet ločimo v

a) glavne premičnice, ki se naravnost okoli nepremičnice pomikajo, in v

b) sopremičnice, M najprej okoli glavnih premičnic in s temi vred okoli nepremičnice tekajo; ker glavne planete spremljajo, jim pravimo tudi spremnice, — meseci;

3) repatice ali komete, ki se z lepo bliščečim jedrom in posebno z večim ali manjšim svetlim repom odlikujejo. Astronomija ali zvezdoslovje spoznava iz prikazni zvezd na

nebu zvezde same, njih vertenje in tekanje. Astrologija (zvezdarija) je nekdaj iz stanja zvezd prerokovala bodočnost, zlasti pa človeško osodo. Zvezdovidi kažejo zvezdnato nebo na ravnini v zmanjšani meri narisano. Zvezdarnice (observatoriji) so zavodi, preskerbljeni z vsemi pripravami za opazovanje zvezd in drugih prikazni na nebu.

Nepremičnice.

NepremiČnic, kterim tudi naše solnce prištevamo, je brezštevilno veliko. Z golimi očmi se jih vidi na celem nebu okoli 5000 do 5800, ki se po svoji veči ali manjši svetlobi v 6 redov dele; le posebno ostro oko razloči še kacih 1000 — 2000 več, ktere se po svoji svetlobi prištevajo k 7. redu. Ker se vse druge le z velikimi daljnogledi vidijo, jim pravimo daljnogjedne zvezda; po svetlobi jih zvezdoslovci ločijo v 12, drug?' celo v 14 redov. Število vseh cenijo nekteri na 20 do 30 milijonov, nekteri pa na več sto in qelö na mnogo tisoč milijonov.

Bolj svetle nepremičnice se pri nas iz prav naravnih vzrokov zelo lesketajo, po krajih med povratnikoma pa večidel mirno svetijo. Njih svetloba je navadno rudečkasta ali pa rumenkasta, pri nekterih tudi zelenkasta ali zamodrela ah vijoličasta.

Posebno zanimive so spremenljive zvezde, ki so za nekaj časa svetlejše, potem pa postanejo manj svetle in zopet svetlejše. Med vsemi se naj bolj odlikuje Mira tt j. „čudovita" v kitu (o) ki v določeni dobi 331 dni zdaj sveti kakor zvezda 1. reda, zdaj pa omedli, da se prišteva zvezdam 11. do 12. ,reda. Algol (ß) t Perzeji.

Zvezdoslovci so zasledili že mnogo zvezdnih sostav, M se golim očem kažejo kot ena zvezda, pred daljnogledom se pa razločijo v 2 ali 3 ali še več posameznih zvezd. Njih svetloba in barva se posebno rada spreminja. Ločijo je v dozdevne in prave zvezdne sostave in po številu.posameznih zovejo dvozvezdja, trizvezdja i. t. d. — Zvezdne kopice so silno oddaljene sostave zvezd in pred ko ne se bodo tudi zvezdne meglice pred bolj ostrimi daljnogledi, kakor so današnji, razločile v mnogobrojne kopice zvezd.

Lepi belkasti pas, ki na nebu od seveija do juga derži, je rimska cesta (via lactea). Pred ostrim daljnogledom se razkropi v brezštevilno množico nepremičnic; že Herschel (oče) je je cenil na kacih 18 milijonov, če tudi najbolj južnih še opazoval ni. Ta veliki zvezdati pas, ki je na enem mestu celo v dve progi razkrojen, ni povsodi enake širokosti; najoži in tudi najsvetlejši je blizo južnega tečaja (3 — 4° širok), najširji pa pri sozvezdji Ofiuhu jn Antinou (22° š.) čudovita rimska cesta deli vse obnebje na dve neenaki Strani (polobli), M si stojite v takem razmera, kakor števili 8:9.

Nepremičnice so silo daleč od nas; zato se tudi pred najoštrejšim daljnogledom zmerom kažejo kot svetle pike in nikoli ne kot krogi.

Za solncem nam najbližja nepremičnica je zvezda a v sozvezdji Centavra, in vendar znaša njena oddaljenost od zemlje okoli 3J5 bilijonov miriam. (4-7 bilijonov milj); pri Siriji ali pasji zvezdi 13-7, pri Vegi 15'3, pri tečajnici 30 bilijonov miriam. Take daljave si še komaj misliti moremo'; zato pri njih merjenji zvezdoslovci ne zaznamujejo miriametrov ali milj, ampak rabijo za merno edinico oddaljenost solnca od zemlje (solnčna dalja) ali pazvezde a v Centavru (zvezdna dalja), n. pr.

Sirij je 800000 brat dalje od zemlje nego solnce. Nekoliko jasnejše nam bodo te velike daljave, če pomislimo čas, "kterega potrebuje svetloba, da pride od nepremičnice do zemlje. Njena hitrost je okoli 31000 miria-metrov (42000 milj) na sekundo, ,in vendar potrebuje okoli 8 minut, da pride od solnca do zemlje. Pri najbližji stalnici — pri zvezdi a v Centavru potrebuje svetloba 3s/5 leta, da pride od zvezde do nas; pri Siriji: 14-1 leta; pri tečajnici: 302/3-leta. Ko bi taka zvezda, n. pr. tečajnica, v tem hipu ugasnila ali poginila, bi to zemeljski prebivalci še le črez 302/s leta zapazili, kajti še le črez toliko časa bi prišli zadnji svetlobni trakovi od ugonobljene zvezde do zemlje. To so pa primeroma še majhene daljave, kajti zvezdoslovci uče, da so v neizmernem osvetji zvezde, od kterih svetloba še le' črez več sto ali več tisoč in celo črez več sto tisoč let pride do zemlje.

Da se med mnogobrojnimi nepremičnicami vsaj najnavadniše in najimenitniše*lažje na nebu poiščejo, se ločijo v več slmpin. Vsaka občertana skupina primerno vsaksebi stoječih nepremičnic se zove sozvezdje. Imena so jim dajali po podobnosti s pozemeljskimi rečmi, pa vendar je večino sozvezdij samovoljno občertala človeška domišljija, ker se le redkokrat -posreči med obrisom kake zvezdne skupine in tem, kar njeno ime izrazuje, najti kako podobnost.

Že starodavniki so poznali 48 sozvezdij, kterih imena spominjajo na tedanjo vero ali na slavne (zgodovinske) osebe. Poznejši zvezdoznanci so pa še mnogo drugih zaznamovali, ker so obe polovici neba natančneje preiskali. • Sedaj jih štejejo že dosti črez sto, kterih se mnogo na zve-zdokazih vidi. Med vsemi so ta-le naj bolj znamenita: 1. oven, 2. junec, 3. dvojčici, 4. rak, "5. lev, 6. devica, 7. tehtnica, 8. škorpijon, 9. strelec, 10. divji kozel, 11. vodnar in 12. ribe.

rSunt aries, taurus, gemini, cancer, leo, virgo, Libraque, scorpius, arcitenens, caper, amphora, pisces.

Ta dvanajstera sozvezdja vkup se imenujejo zverski krog ali zodiak, ker se nam zdi, da hodi solnce ravno po tem krogu, ki ga tfna na mebu zaznamujejo. — Posebno lep je tudi veliki ali koroški voz; kolesa so mu 4 svitle zvezde, oje pa tri. Blizo srede ojesa mu stoji konjiček, zvezda 5. reda, na kteri se bistre oči skušajo. Od zadnjih koles na ravnost proti severju petkrat ~ tako daleč, ko ste ti kolesi vsaksebi, se blizo tečaja blišči znamehita zvezda 2. reda 1— tečajnica, ki spada v sozvezdje malega voza. V sozvezdji vozarja stoji naj severniša zvezda 1. reda — posebno svetla ovca (capella). Labud plava na zlo svetlem mestu rimske ceste in ima znamenito zvezdo 61, ktere oddaljenost od zemlje (8-4 bilijonov miriam.) so naj prej izračunili. Blizo labuda je lira z zvezdo pervega reda, po slavnem Slovenci „Tega" imenovana. Ob ravniku je najkrasnejše sozvezdje orijonov pas, ki ga tri zvezde 2. reda narejajo; ljudstvo je navadno imenuje jakobovo ali rimsko palico. Ob južnem povratniku se posebno odlikuje veliki pes, na čegar gobci se blišči Sirij — (pasja zvezda), najsvetlejša vseh zvezd na nebu. —

Ker se stalnice če prav na videz silo počasi premikajo in celo na različne strani tekajd, so imela nektera sozvezdja nekdaj drugačno podobo nego sedaj. Po takem se tudi sedanja sozvezdja morejo razdreti in .druge zvezde zložiti, se v nove skupine.

Solnce.

Med brezštevilnimi nepremičnicami najznamenitniša za nas po-zemeljske prebivalce je solnce, serce mnogobrojne sostave premičnic in pravi izvir svetlobe in toplote na zemlji. Očem se kaže kot svetel, krog lunine velikosti, kterega videzni premer meri v srednji daljavi le malo črez 32". V resnici pa je solnce zelo velikansko oblo telo s 143206 miriam. (193000 milj) dolgim premerom, in vidi se nam le zato tako malo, ker je okoli 14-84 milijonov mirm. (20 milijonov milj) daleč od zemlje. Svetloba potrebuje celo 8 minut, da pride od solnca do zemlje; topovska krogla, ki preteče vsako sekundo 1Ö00' ali 325 m. daljave, bi potrebovala za to pot celih 12 let, železnični berzovlak pa celo črez 300 let.

Solnce je nam najbližja uepremičnica in prav zato se nam vidi tako veliko. Ko bi se za 4y2 bilijona milj od nas oddalilo, bi se tudi to veliko telo za naše oči skerčilo v nemerljivo bliščečo piko, ki bi nam svetila kakor kterakoli zvezda (nepremičnica) pervega reda.

Solnce na videz prav mirno stoji; vendar so zvezdoslovd opažih, da se z vsem osolnčjem pomika proti sredi sozvezdja Herkula. Da se pa okoli svoje osi verti, kažejo solnčne pege (priže). Z daljnogledom se vidi, da solnčno lice ni povsodi enako svetlo, ampak da ima več temnih, semtertje raztresenih peg, med kterimi se navadno svetlejši deli ■— lučnice bliščijo. Ker se te pege blizo v 13 dneh pomaknejo od vzhodnega roba do zahodnega, kjer se zgube, črez ravno toliko dni se pa na vzhodni strani zopet prikažejo, nam pričajo, da se solnce okrog svoje osi verti in sicer da se v 251/2 dneh enkrat zaverti.

Prave lastnosti tega svetečega telesa še niso znane, ampak se zve-zdoznacem le dozdevajo- Nekteri mislijo, da ima solnce temno jedro, ktero nepotekljiva svetlina v podobi svetlokroga obdaja (Herschel, Arago). Silna hitrost vertenja sili svetlino da se trese: to tresenje 'čutimo kot toploto in svetlobo. Ysled neznanih prekucij se svetlobna sfera večkrat čeloma ali le v svojem zunanjem delu semtertje razdere, tako da se skoz livkaste razpoke kažejo černejši deli solnčnega telesa, ki je imenujemo solnčne pege. Na drugih mestih pa omenjene prekucije zgostijo svetlino in narejajo znane lučnice.

Drugi (Kirchhoff, iznajditelj solnčne spektralne analize, Secchi) pa uče, da je solnčno telo samo po sebi silo razbeljeno sveteče jedro, ki je obdano z na tisoče milj debelim plamenastim ozračjem. V tem solnčnem ozračji gori (kakor so silno natančni opazovalci solnčne šare dokazali) mnogo, in sicer takih tvarin, kakoršne nahajamo na zemlji, namreč posebno železo, titan, kalcium, mangan, nikel i. d. Razne prikazni pa

izvirajo iz oblakov, ki se v plamenastern ozračji narejajo. — Nikakor Judi ni dognano, ali solnčni žarki sami na sebi razgrevajo kakor n. pr. goreče kurilo, ali pa le razvezujejo skrito toploto njim nastavljenih stvari. Za nas vsaj je solnce „serce vesoljnega sveta" kakor Teon pravi, iz kterega izvira vse življenje na zemlji; nedoločljivo veliko moč ima tudi na človeško notranje življenje, na veeo ali manjo občutljivost, na veselost ah žalost serca, kakor že stari P linij o njem pravi: coeli tristitiam discutit sol et humani nubila animi serenat. Ni se tedaj čuditi, da so dobrodejni njegovi žarki že od starodavnih časov narode k malikovalstvu zapeljavali ; pred vsemi zvezdami so obožili svetlo solnce in je čestili, in še dandanašnji se zlasti v Aziji nahajajo ljudstva, ki mu božjo.čast izkazujejo.

Premičnice.

Solnce z vsemi premičnicami, ki okoli njega tekajo, se imenuje osolnčje ali sostava premičnic. Naše osolnčje — in le to, kteremu je naša zemlja vverstena, nam je po večem znano — obsega solnce in 131 (21/r 1872) premičnic pa nekaj (21) sopremičnic. Premičnice so same na sebi temna telesa stisneno - oble podobe, ki v pakrožnih potih okoli solnca tekajo in od njega svetlobo in toploto dobivajo. Vse se verte okrog svoje osi, ki je bolj ali manj nagnena k pakrožni ravni njihovi poti. Nektere tudi mesci spremljajo. Z golimi očmi jih vidimo le 5, namreč Merkurija, Venero, Zemljo, Marta, Jupitra in Saturna; vsi drugi — Uran, Neptun in velika, množica manjših teles — so daljnogledni planeti, ker se le z daljnogledi vidijo; zovejo se tudi novejše premičnice, ker so, jih še le zagledali, odkar so iznašli daljnoglede, one pa starejše, ker so je že staro-davniki poznali.

Že stara je razdelitev premičnic v spodnje in gornje. Poti spodnjih — Merkurija in Venere — ste okleneni z zemljino drago, to pa oklepajo poti gornjih. Manj po naključbi in bolj oziraje se na njihove prirodne lastnosti delimo glavne premičnice po njih velikosti v velike (8) in male (123), po oddaljenosti od solnca pa v 1) pri-solnčnice ali znotranjice, 2) srednje in 3) odsolnčnice ali zunanjice.

Znotranjice so:

1. Merkurij z belkasto-bliščečo svetlobo; vidi se le malo pred solnčnim zahodom ali pa precej po njem. Golim očem se le malokdaj pokaže in sicer zato, ker je tako blizo pri solnci; uže slavni Kopernik je tožil na smertni postelji, da ga nikoli videl ni.

2. Venera (Venus) sveti z zelo močno, belo svetlobo, časi tako, da jo lehko celo z golimi očmi po dnevi vidimo. Kedar se prikaže malo pred solnčnim vzhodom, nam je prijazna jutranjica ali zgodnja danica, kedar pa kmalu po solnčnem zahodu, — večernica.

3. Naša zemlja z enim mesecem —luno (o obeh več poslej).

4. Mart (Mars), svetla, motno - rudečkasta zvezda (perveg'a reda), ld jo oko hitro zapazi.

Za Martom so v versti srednje ali xnale premic nice (pla-netoidi), ki se tudi zvezdice (asteroidi) zovejo. Vse se le skoz daljnogled vidijo in se po svoji svetlobi prištevajo zvezdam 9.— 13. reda. Cerero (Geres), Palado (Pallas), Junono (Juno) in Vesto so zvezdoznanci uže v začetku tega stoletja (Vi 1801 — 1807) zasledili, vse druge so pa bile zapažene od leta 1845, kakor Astrea, Hebe, Iris i. t. d. do Lomnije (117). Sedaj štejemo vseh 123.

Zunanjice 50:

1. Jupiter, zraven Venere najsvetlejša, rumenkasto-bliščeča zvezda s 4 meseci. On je trikrat veci ko vse druge premičnice skupaj in še le 1330 zemelj bi naredilo njegovo velikansko, na tečajih zelo naploskano oblo.

2. Saturn sveti z zamodrelo svitlobo in ima dva obroča pa 8 mesecev.

3. Uran se brez daljnogleda ne vidi, zato ga starodavniki niso poznali. Herschel ga je 1. 1781 zagledal in 6 njegovih mesecev opazovalj poslej so pa le še štiri zasledili. Svetlosti je zelo medle, ker ga solnce zarad prevelike oddaljenosti 360krat manj razsvetluje nego zemljo»

4. Neptun je (za sedaj) skrajna zvezda v našem osolnčji. Znanje še le od leta 1846. Le-Verrier, ostroumni francozki zvezdo-znanec, je na podlagi nepravilnega teka Uranovega izračunil mesto, kjer mora biti telo, M ga moti. In res ga-je Galle v Berolinu zvečer istega dne, ko je Le-Verrierov list prejel (23./9. 1846), našel na izračunjenem mestu! — Skoz daljnogled se vidi kakor zvezda 7. — 8.-reda. Ni čuda, da solnčno svetlobo tako slabo odseva, kajti solnce ga. 900-krat manj razsvetluje nego našo zemljo.

Znotranjice so manje in dosti gostejše snovine ko zunanjice; ob tečajih tudi niso posebno zelö naploskane in za obhod okoli solnca potrebujejo primeroma le malo časa, okoli osi se pa po enkrat zaverte blizo v 24 urah. Vsaktere pot popolnoma oklepa drago solncu bliže stoječe premičnice; ker so osi primerno nagnene k ravni njih potov, se na njih lepo ločijo letni časi. Razen zemlje nimajo mesecev. — Zunanjice so vse zelo velika telesa precej rahle snovine in potrebujejo »veliko časa, da solnce le enkrat obhodijo; ker se zelo hitro — v.kacih 10 uräh —■ za ver te vaj o okoli svojih .osi, so ob tečajih močno splöskane. Vse imajo po več mesecev (le Neptun ima morebiti samo enega), ena pa (Saturn) tudi tako zvane obroče. — Srednje premičnice so po svoji lastnosti še prav malo znane; njih pakrožne poti okoli solnca se nektere oklepajo, nektere pa križajo. Velikosti so sicer vse zelo majhne, vendar med seboj zelo različne:' premer največe (Veste) meri 58l/2 z. m, (433-300 km.), najmanjše (Hestije) pa dobro 3l/2 z. milje (24-443 km).

. Kako velike so zvezde naše sostave, kakö daleč so premičnice od solnca in v kterem času je enkrat obhodijo in se okoli lastne osi zaverte in koliko spremnic ali mesecev imajo, kaže tole kazalo:

našega osolučja

Sred. dalja od solnca na milijone miriam.

Velikost po meri:

Koliko Jasa potrebujejo

i obhod okoli solnca

da se okoli osi z&vertč

Število spremnic ali

mesccov

Solnce , Merkurij Venera , Zemlja Mart . , Planetoidi Jupiter Saturn Uran . Neptun

6 111 15-345 23-3 33 — 54 80 143 294 460

1409725

V.. 1 1

Vt

1469 772 81 94

87 dni 23 ur 15' 46" 224 dni 16 ur 49' 7" 1 leto 6 ur 97„' 1 leto 321 dni 3Va — 62/s leta 11 let 314 dni 29 let 166 dni 84 let 5 dni 164 let 216 dni

25 dni 8 ur 24 ur 5'

23 ur 21'/s' 24 ur

24ur37.7s' ?

9 ur 557s'

107ä ure ?

?

4

8 (2 obr.) 4(6?) 1(2?)

Vse premičnice se po podolgasto-okroglih potih — po elipsah ali pakrogih — okoli solnca pomikajo. V starejših časih ljudje tega še niso vedeli in mislili so, da je zemlja, središče vsega sveta. Tako je Klavdij Ptolomej, zelo učen mož 2. stoletja po K., učil nov nauk o osvetji in ga v zelo slavni knjigi „velika sostava" priobčil celemu svetu. (Zemlja, mala pičica, stoji pri miru sredi sveta; okoli nje teka nebo, luna, solnce, premičnice in nepremičnice.) 16. stoletja je učeni Poljak Nikolaj Kopernik iz Toruna (roj. 1472, f 1543) sestavil nov nauk o osvetji. (Zemlja naša je premičnica, solnce pa nepremičnica, ki stoji sredi našega osolnčja. Okoli njega tekajo po pakrožnih [„okroglih"] potih premičnice Merkurij, Venera, Zemlja, Mart, Jupiter in Saturn. Zemlja se zaverti v enem dnevu okrog svoje osi in prehodi v enem letu pot okoli solnca. Luna se pomika okoli zemlje in ž njo okoli solnca. Dnevno premikovanje nebesnih teles je le videzno, in sicer vsled vertenja naše zemlje.) Poslej sta ta nauk razvila in z novimi pravili obogatila posebno Nemec Ivan ^Kepler (roj. 1. 1571, f 1631.) in Anglež Izak Newton (izg. Njutn — roj. 1. 1647., f 1727.) Kepler je na podlagi vseh do tistihmal znanih, sosebno pa od svojega verstnika Danca Tycho de Brahe-a storjenih opazeb razvil znamenite zakone o premičničnih dragah in kako da po njih tekajo. Newton je dokazal, da je eden glavni vzrok premikovanja nebesnih teles njih medsebojna privlačnos t, ktero je imen'oval težo.

Luna (mesec).

Med prisolnčničami ima le zemlja sama spremnico, ki jo navadno luno ali mesec imenujemo. To nebesno telo je skoro 50 krat manje od zemlje. (Premer lunin meri namreč le 3472'46 kilometrov [468 milj] in njeno poveršje je tedaj skoro 14 krat manjše od zemeljskega; zato njej zemlja 14 krat močneje sveti kakor luna zemlji.) Ali je luna ob tečajih naploskana ah ne, zvezdoslovci še celo z naj-ostrejšimi daljnogledi niso opazili; vendar so jej izračunili malo na-ploskanost ob tečajih in drugoverstno celo ob ravniku. Ker ni daleč od nas (srednja nje daljava meri 38407 iniriametrov [51762 m.] so zvezdoslovci k nam oberneno poloblo natančneje popisali ko kterokoli

drugo nebesno telo* Voda se nikjer na luni ne nahaja; ravno tako natančne opazbfe izpričujejo, da vzduha (zraka) nima, tedaj tudi ne ognja.

Ognjeniki, M so se nekterim dozdevali, so le nekteri veči hribje, ktere je zemeljski svit še o lunini noči razsvetljeval.

Semtertje raztresene velike pege so sive ravnine, ki se po stari navadi morja imenujejo (mare procellarum (viharjev), serenitatis (jasnote), nubium (oblakov) i. t. d.). Bolj svetla mesta na luni so hribi, kterih verhove solnce ob stari in mladi luni močnejše in dalje časa obseva. Hribovje je silo različno. Redka so gorstva, ki bi bila kakor na zömlji na vse strani razrasena. Goste so gorine z nizko vdertimi-poprečnicami, planotami in obrobnimi hribovi; nahajajo se posamezni hribi, drugodi pa so v okrogli versti, in kakor ograja ravan oklepajo. Posebno zanimive so kolobaraste gore. Te »so zelo visoke in sterme kope z globokim černim žrelom, ki pri nekterih več milj v poprek meri. Sredi takih vdertih globin po večem stoje samski hribje ki pa ne dosežejo visokosti obkrajnih gora. Mnogov hribov na luni je čres 6500 metrov 20000' visokih; imenujejo se po slavnih zvezdoslovcih in naravoznancih n. pr. Eratosten, Aristarh, Ptolomej, Aristotel, Tiho, Kepler, Kopernik. — Zanimive so tudi struge, ozki pa globoki razori, ki p6 večem v eno mer naprej derže; drugodi so posamezne svetle proge, ki se ob znožji več kolobarastih gor črez 100 miriam. daleč vlečejo.

Luna je prava pohajalka v našem osolnčji, ker se naj bolj počasi okoli svoje osi verti in naprej pomika. Zemlja jo na se vleče in sili ž njo hoditi in okoli nje tekajočo ž njo okrog solnca potovati. Tako tudi luna teka po pakrožni poti okrog zemlje in stoji zdaj v perigeji (prizemelji) zdaj v apogeji (odzemelji); bliže ko je zemlji, veča se vidi in. tem hitrejše se dalje pomika. Ker je njena pot dobro za 5° k eldiptiki nagnena, se nam zdi, da tudi ona zverokrog obhaja. Da vsega obhodi, potrebuje 27 dni, 7 ur, 43' in H'5". Ker se v ravno tolikem času tudi enkrat okoli svoje osi zaverti, kaže zemlji zmerom le eno in isto polovico. Ker se pa zemlja med tem dalje pomika, jo še le v 29 dneh, 12 urah, 44' in 2'9" po polnem obhodi. Čas obhoda vsega zverokroga se zove zvezdni ali periodični mesec; čas popolnega obhoda zemlje pa lunin ah sinodični mesec. 12 luninih mesecev t. j. nekaj črez 354 dni je lunino leto. —

Luna je sama na sebi temno telo, ki nam -le tujo, namreč solnčno svetlobo odseva. Ker se pa okoli zemlje in z zemljo vred okoli solnca pomika, se stanje teh teles enega proti drugemu vedno spreminja; iz tega slede razni lunini obrazi, tako imenovane lunine spremembe. Včasi se je nič ne vidi (ah je vsaj le bleda, nefaz-svetljena polovica proti nam obernena) — mlaj, včasi je kakor na levo roge kažoč polukrog — pervi krajec, včasi cel razsvetljen krog >— ščip (polna luna), včasi pa na levo izbočen polukrog — zadnji krajec. (Stara in mlada luna.)

Kadalr luna pride tako med solnce in zemljo, da tej zakrije sve-teče solnce, pravimo solnce merkne; ko pride pa zemlja med solnce in luno, tako da tej zakrije sveteče solnce, pa luna merkne. Ko bi lunina draga ležala v ekliptični ravni, potem bi ob mlaji zmerom solnce merknilo, ob ščipu pa luna. Ker pa je lunina draga za 5° naguena proti ekliptični ravni in jo presekuje v dveh nasproti ležečih točkah, — imenovanih, vozla lunine drage —, se rečene prikazni ne verste tako po gostem. " Zato solnce le merkne, če gre luna ob mlaji skozi kterega svojih vozlov ali če se ni vsaj črez 16° od njega oddalila; enako ob ščipu le merkne luna, če je v enem izmed obeh vozlov ah vsaj blizu njega. Kraji, kterim luna pokrije vse solnce, idajo polni solnčni merk; ta nikjer na zemlji ne terpi dalje ko 5 minut. Če ima polni-osrednji solnčni merk nastopiti ob času, ko je luna v odzemelji, ona ne zakrije celega solnca, ampak ob njej se vidi' še ozek, svetel obroč solnca: ta prikazen je obročasti solnčni merk. Kraji, kterhn luna le nekoliko, ah več ah manj solnca zakrije, imajo delni solnčni merk.

Pri luninem merku se zarad majhene njene oddaljenosti od nas in zarad prostorne zemeljske sence loči le polni od delnega.

Gibanje zemlje.

Zemlja ima dvojno gibanje, namreč 1) vedenje okrog svoje osi in 2) tekanje okoli solnca.

Vertenje zemlje.

Da se zemlja res od zahoda proti vzhodu zmerom enako hitro verti okoli svoje osi, kažejo tö-le prikazni:

1. Tudi druge premičnice se verte okoli svojih osi.

2. Nemogoče je, da bi velikanske stalnice tekale s tako neizmerno hitrostjo okoli male zemlje in jo v 24 urah obhodile.

3. Ker je zemlja ob ravniku izbočena, na tečajih pa naploskana, se je gotovo morala enkrat verteti okoli svoje osi. In ni ga vzroka, da bi bilo to vertenje. prenehalo. Tudi je privlačnost zemlje ob ravniku najmanjša, od njega proti jugu in severju redoma veča in ob tečajih največa. Ta razlika pa ne sle'di le iz sferoidne nje podobe, ampak tudi iz nje vertenja okoli osi. Privlačnosti nasprotuje namreč in jo zmanjšuje sredobežna sila, ld je ravno ob ravniku najvača. Če se zemlja okoli osi verti, se razen tečajev tudi razna mesta zemeljskega poveršja verte, pa z različno hitrostjo, in sicer tem hitrejše, čim bliže so ravniku.

Oziraje se na to premeri vsaka točka na zemlji v 24 urah ob ravniku ali vzporedniku

Jesenko, Zemljepis 1873. 2

0° z.

širj.

=

360

X

11-13

4006-8

miriam.

(5400 milj

10° „

»

360

X

10-961

=

3946-1

i!

(5317 „

20° ,

n

360

X

10'462

3766'6

D

(5076 „

40° „

»

360

X

8-538

3073-6

n

(4137 „

60» „

n

350

X

5-579

2008-4

n

(2700 „

80° „

n

360

X

1-931

695-9

!!

( 938 „

90° „

1!

=

3j60

X

0

0

J)

( o „

če iz prav velike visočine spustimo kamen ali kako drugo težko stvar, ne pade navpik pod pervotno mesto, ampak nekoliko dalje proti vzhodu. Ta primerljej se dovoljno razjasni le z vertenjem zemlje.

4. Tako zvaiii pasatni ali živi vetrovi med povratnikoma, kterih nastanek bi drugače ne mogli razjasniti, ko bi se zemlja ne vertela.

5. Foueaultovo nihalo ne niha na raznih mestih med ravnikom in tečajema zmerom v-pervotni raVni, ampak se počasi v loku na stran nagne.

6. Foucaultov giroskop.

Zemlja se v 23 urah, 56 minutah in 4 sekundah s popolnoma enako 'hitrostjo enkrat zaverti okoli svoje osi. Ta čas imenujemo zvezdni dan in ga delimo na 24 enakih delov — zvezdnih ur. Določi se po tem, da kaka stalnica zopet stopi v ravno tisti poldnevnik. Ta zvezdni dan je skoro za 4 minute krajši od navadnega solnčnega dneva. Ker se v enem dnevu zemlja na svoji pakrožni poti nekoliko dalje pomakne , ne stopi solnce s isto stalnico istočasno zopet v poldnevnik, ampak zdi se nam od nje nekoliko proti vzhodu pomakneno; zato se mora zemlja še skoro 4 minute verteti, da stopi solnce v tisti poldnevnik.

Solnčni dan so od nekdaj delili na 24 ur. Dobro napravljena in prav postavljena solnčna ura kaže te ure zmerom prav.

Pri Vertenji obrača zemlja zmerom druge kraje proti solncu in sicer vzhodne prej nego zahodne. K solncu obernena polovica ima svetli dan, nasprotna pa temno noč. M imamo jutro, ko' se nam solnce na obzoru prikaže, poldne, ko v naš poldnevnik stopi, večer, ko z obzorja zgine, in polnoči, ko je v nasprotnem, od nas 180° oddaljenem poldnevniku.

Ker se vse redno versti, imajo kraji na raznih poldnevnikih v raznih časih poldne, namreč na vsakih, 15° oddaljenih poldnevnikih za eno uro pozneje.

Tekanje zemlje.

Da zemlja enkrat solnce obhodi, potrebuje 365 dni, 5 ur, 48' in 48"; ta čas imenujemo leto, in sicer solnčno leto nasproti luninemu (str. 16). Določujemo je po solnčnih dneh; zvezdnih bi štelo 3'66, ker se zemlja med obhodom okoli solnca zaverti 366krat in uže začne svoje 367. verttenje. (Prestopno leto; julijanski (ruski) in gregorijanski (rimski) koledar.)

Pot, po kteri se zemlja z različno hitrostjo — počez 4]/a milje v sekundi — okoli solnca pomika, je podolgasto-okrogla ali pakrožna;

pravi se jej sploh zemeljska draga. Izbočena je prav malo, tako da je skoro po polnem enaka krogu. Ker ne čutimo, da teka zemlja okoli solnca, je njena draga dozdevna solnčna pot, ki jo navadno imenujemo ekliptiko (solnčanico).

Ekliptika se deli kakor vsak krog na 360°, pa tudi na 12 enakih delov; po teh delih je po 30° narazen razstavljena dvanajsterica zgoraj omenjenih sozvezdij —z ver o krog (gl. str. 11).

Solnce ne stoji v središči pakrožne zemeljske drage, ampak v enem obeh žarišč. Zato je zemlja ob svojem letnem obhodu zdaj bližje solncu zdaj pa dalje od njega. Točka, kjer (2. julija) doseže svojo največo oddaljenost od solnca (15604260 mir. = 21030000 z. m.) se zove aphelium ali odsolnčje, nasprotna skrajna točka velike osi, v ktero zemlja stopi 1. januarja in je solncu najbližje (15087828 mir. = 20334000 z. m. od njega), pa perihelium ali prisolnčje. V ekliptiki se primerni dve mesti zovete obratišči ali kresa, ker se nam zdi, da se solnce, ko hitro eno doseže, k drugemu vrača. Pervi je za nas poletni kres (ali navadno skratka imenovan „kres"), ker se poletje začne (21/g)> drugi pa je zimski kres, ker tedaj[ pri nas zima nastopi (21/l2). Točki, v kterih proti ravnikovi ravni nagnena ekliptika to prerezuje, t. j. skrajni piki male osi, se zovete enakonočišči, ker ima zemlja tu stoječa solnce ravno nad ravnikom, tedaj severno in južno pqloblo enako razsvetljeno. Ono enakonočišče, kjer zemlja 21/3 stoji, se za nas imenuje spomladansko, ono, kjer je 23/9, pa je jesensko.

Dnevni in letni časi.

Solnce razsvetljuje zmerom le polovico zemeljskega obla; čerta med svetlo in temno polovico se zove meja razsvetljenja. Ta mejna čerta je vedno eden izmed najvecih krogov zemeljskih — obsvitnik — in derži skoz vsa mesta, kteriin ob istem trenotku solnce vzhaja ali zahaja. — Pri navpičnem položaji zemeljske osi proti ekliptični ravni bi stalo solnce zmerom nad -ravnikom; omenjeni obsvitnik bi deržal skozi tečaja in bi vzporednike tako delil, da bi ena njih polovica bila na razsvetljeni, druga pa na temni strani. Dnevi in noči bi bih povsodi vedno enaki. Ker bi solnčni trakovi vedno pod istim kotom padali na zemljo, ogrevah bi jo enako leto in dan. Ob ravniku bi vse popälili, ob bližnjih pasovih komaj pomladansko toploto izbujali, kraje še bolj, proti tečajema ležeče, bi pa zadevah nekoliko tako na-pošev, nekoliko bi celo mimo njih švigali, da bi pq njih vladala večna huda zima. — Še dosti neugodniši dnevni in letni časi bi vladali po zemlji, ko bi bila zemeljska os položena v ravan zemeljske drage in sicer tako, da bi njena tečaja obderžala zmerom isto mer. — Pa zemeljska os ne stoji navpik na ekliptični ravni, niti je vanjo položena, ampak; k njej je tako naklonjena, da jo reže v poševnem kotu 6672° (do navpičnosti jej tedaj manjka še 23720)- Tekaje okoli solnca pa zemeljska os obderži zmerom ne le isto naklonjenost, ampak tudi

2*

isto mer v neizmernem prostoru, t. j. nje löge so na raznih krajih zemeljske drage vzporedne. Vsled tega stoji zemlja vsak trenotek drugače proti solncu in zato imajo razni kraji v različnih letnih časih različno dolge dni in noči, in kraji, različne zemljepisna širjave imajo celo v enakih letnih časih ravno tako različno dolge dni in noči.

Na istem kraji dan raste ali se pa skerčuje malo po malo in sicer za toliko, kolikor se zemlja oddaljuje od enakonočišč in se obratiščema bliža. Po spomladanskem enakonočji (21/3) rastejo dnevi na severnem poloblu, na južnem se pa skerčujejo. 21/6 stopi zemlja v poletno obratišče in severno poloblo ima najdaljši, južno pa najkrajši dan. Po jesenskem enakonočji (23/g) rastejo dnevi na južnem poloblu, na severnem se pa-skerčujejo in sicer do 21/12; takrat se nam zdi, da je solnce doseglo južni povratnik — zemlja namreč stopi za nas v zimsko obratišče. Potem se na severnem poloblu zopet dnevi počasi potegajo in rečene prikazni se redoma verste.

\Na obeh poloblih tudi po različni zemljepisni širjavi dnevi in noči različno raso in pojemajo, in sicer toliko hitrejše, kolikor bolj je lcteri kraj oddaljen od ravnika. Zato dnevi in noči med tečajnikoma in tečajema raso ali pa pojemajo dosti hitrejše nego med ravnikom in tečajnikoma. Le ob ravniku in na tečajih , so si dnevi in noči zmerom eiiaki, ob ravniku po 12 ur, na tečajih pa po 6 mesecev. Sledeče kazalo nam kaže, kako dolg je najdaljši dan, ali kako dolga je najdaljša noč ob vzporednikih razne zemljepisne širjave:

ob vzporedniku je dolg dan ali dolga noč *-,-' >--,----

ob vzporedniku je dolg dan ali dolga noč *-,-' >--,----

z.

Š.

12

ur

16°

44'

»

n

13

n

30°

48'

»

14

n

41°

24'

»

n

15

n

49°

2'

!)

n

16

n

54°

31'

n

»

17

n

58°

27'

!)

n

18

)>

61°

19'

»

n

19

1!

63°

23'

n

n

20

)!

64°

50'

n

v

21

n

65°

48'

n

n

22

»

66°

21'

n

n

23

n

66°

32'

n

n

24

n

67°

16'

n

1

mesec

69°

44'

»

»

2

meseca

78°

11'

n

n

4

mesece

90°

n

»

6

mesecev.

Iz naklonjenosti zemeljske osi proti ekliptični ravni izvira za kraje enake zemljepisne širjave različnost letnih časov; njih verstenje in dolgost Be pa ravna po tekanji zemlje okoli solnca.

Ko 21. sušca zemlja v enakonočišči svoje poti stoji, padajo solnčni žarki navpik le na ravnik, vse kraje enake zemljepisne širjave pa zadevajo na obeli poloblih pod enakim poševnim kotom in ob tečajih celo mimo švigajo: po polnem enako ogrevajo obe polobli; tačas se na severnem začne pomlad, na južnem pa jesen. Ko 21. junija zemlja stopi v poletno obratišče, ima severno poloblo najdaljše dneve;- solnčni žarki padajo ob povratniku raka navpik na zemljo in tudi druge dele severnega polobla zadevajo pod dosti večim poševnim kotom kakor primerne na nasprotnem. Na severnem poloblu, ki je tedaj močnejše in dalje ogrevajo, se začne poletje, na južnem pa zima. Dospe zemlja na svojem teku 23. septembra do jesenskega enako-nočišča, padajo solnčni žarki zopet le ob ravniku navpik na njo, na vse druge kraje pa z ozirom na njih nasprotno širjavo v enakomerno poševnih kotih: popolnem enako ogrevajo obe polobli; tačas se na severnem začne jesen, na južnem pa pomlad. — Ko zemlja 21. decembra v zimsko obratišče stopi, so dnevi na severnem poloblu najkrajši, na južnem pa najdaljši; solnčni žarki padajo navpik na kraje ob povratniku divjega kozla in tudi druge kraje južnega polobla zadevajo pod dosti večim kotom, kakor primerne na nasprotnem severnem poloblu, kjer že mimo krajev ob tečajniku švigajo. Na severnem poloblu, ki je tedaj manj časa in slabeje ogrevajo, se začne zima, na južnem pa poletje.

Po dozdevnem potovanji solnca na nebu bi tudi lehko zaznamovali začetek letnih časov; rekli bi, da se na nekem mestu začne poletje, kedar je opoldan solnce najbližje našemu nadglavišču, zima, kedar je najdalje od njega, pomlad, kedar nadglavišču bližaje se v srednji oddaljenosti od njega, stoji, in jesen, kedar od nadglavišča se pomikuje na isto mesto stopi.

Štirje letni časi se pa le po nekterih zemeljskih pasovih ločijo natanko drag od drugega. Za kraje med povratnikoma solnce ne spreminja skozi celo leto svojega stališča tako izdatno, da jih ne bi zadevah njegovi žarki skoro zmerom navpik ali vsaj skoro navpično. Zato je po tem delu zemlje, ki ga imenujemo vroči ah tropični pas, največa vročina, in zdatnih razločkov v toploti, po kterih se drugodi odlikujejo letni časi, tukaj ni. — Na obeh poloblih ležita med povratnikoma in tečajnikoma zmerno-topla pasa — sevörni in južni. Znotraj teh ne padajo solnčni žarki nikoli navpik, ampak v raznih letnih časih bolj ah manj poševi. Od tod izvira v teku leta oni izdatni razloček v temperaturi in ona mična sprememba letnih časov. — Med tečajnikoma in tečajema sta merzla paaa — severni in južni. Tu se verstita le dva letna časa: huda, bolj temna zima za le malo toplim in zelo svetlim poletjem; kajti solnčni žarki ali mimo teh krajev švigajo (po zimi) ah jih pa silo poševi zadevajo (po leti). Vse poveršje toplega pasa meri 2,03 milijona □miriam. (3'7 milijona štirjaških milj), poveršje obeh zmerno-toplih pasov skup 2'6 milijona □miriam. (4-8 miljona št. m.), poveršje obeh merzlih pasov pa 0-4 mil. □miriam. (0-8 milijona št. m).

Po takem imajo tedaj kraji iste zemljepisne širjave iste letne časa, kraji iste zemljepisne dolgosti pa iste dnevne čase. Kraji iste širjave, pa 180° vsaksebi, imajo tedaj iste letne pa nasprotne dnevne čase; kraji iste dolgosti pa nasprotne širjave imajo iste dnevne pa nasprotne letne čase in kraji za 180° različne dolgosti in nasprotne širjave — t. j. ravno ob koncih vsakterega Zemeljskega premera — imajo nasprotne dnevne in letne čase.

Oni prebivalci, ki z nami ob istem vzporedniku toda 180° dalje od nas stanujejo, so naši vštričniki (perioeci); oni, ki stanujejo ob istem poldnevniku, pa toliko stopinj pod ravnikom, kolikor mi nad njim, so naši p roti d o mci (antoeci); oni pa, ki stanujejo toliko stopinj pod ravnikom, kolikor mi nad njim, pa 180° dalje od nas, t. j. ravno na nasprotnem konci našega premera — so naši protinožci (antipodes).

Prebivalci med povratnikoma takrat ne delajo sence, ko jim solnce stoji v nadglavišči; pravijo jim brezsencniki (ascii); drugekrate med letom pa meri njih senca zdaj na severno, zdaj na južno stran, zato d v o-sen čniki (amphiscii). Pri prebivalcih med povratnikoma in tečajnikoma vleče senca zmerom na eno stran, namreč na severni poluti proti severju, na južni pa proti jugu; imenujejo se enosenčniki (heteroscii). Prebivalci nad tečajnikoma so krogosenčniki (periscii), ker se o nekem času senca okoli njih suče.

Repatice.

Če so prav repatice (kometi), ki so od nas še zelo oddaljene, zelo enake drugim zvezdam, vendar se lehko na pervi pogled ločijo od stalnic in premičnic; natančneje opazovanje pa kaže razne njih bistvene posebnosti. Eazen nekterih izjem se navadno hkratu in nenadoma prikažejo in skoro vse, solncu se bližaje, svojo podobo spreminjajo. Na sprednjem k solncu obemenem konci je zvezdi podobno in živeje sveteče jedro, obdano z neko temnejšo snovino; čim bliže pride solncu, tem bolj se ona meglenasta snovina raztegne na nasprotno stran, ali naravnost v eno mer ali mahalčasto ali pla-menasto zavito. Ta njihov rep, po kterem se ravno repate zvezde (repatice) imenujejo, se pogostoma vleče črez velik del nebesnega obloka in meri več milijonov miriämetrov. Zasledujejo pa tudi take brez repa; te se le skoz daljnoglede natanko vidijo ali vsaj z golimi očmi ne ločimo njih podobe od drugih zvezd.

Prave lastnosti teh nebesnih teles, ki je po večem smemo k našemu osolnčju prištevati, so še zelo neznane. Vsa njih snovina — jederna kakor zunanja — je silo redka, kar se uže iz tega kaže, da vidimo celo skoz njihovo jedro druge zvezde. Ona ni niti kapljiva niti plinava, ker se svetlobni trakovi v njej ne lomijo, ampak je narejena iz razločenih delkov, med kterimi so prazni prostori; skratka, pravih lastnosti njih snovinene poznamo, ker na zemlji enake ne nahajamo. Ysakakor pa se nam ni treba bati, da bi kaka repatica s svojo bolj ko zrak redko snovino, če bi v zemljo zadela, jo razsula ali sploh jej škodovala.

Silo veliko je repatic, pravih pohajalek v našem osolnčji; uže slavni zvezdoznanec Kepler je prilično rekel, da je v osvetji več kometov nego rib v vodi. Po velikih podolgasto-okroglih potih solnce obhajaje se mu približavajo in se zopet od njega oddaljujejo, bolj ko kterakoli premičnica. Ker so njih drage silo izstegnene elipse, znaša čas njih obhoda mnogo let, pri večini dosti črez 1000 let; da, ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor one od 1. 1680 in 1811, i. d. še le črez 1500 do 8000 let zopet pridejo. Nektere so morebiti le enkrat prišle v naše osolnčje, kajti zvezdoznanci menijo, da plavajo nektere v parabolah (metnicah) in hiperbolah (kosaticah) po neizmernem svetovnem prostoru. Kar pomni zgodovina, videli so do-sedaj uže okoli 600 — 700 repatic, kterih so pa dandanes le okoli 300 astronomijsko opazovali in jim tek bolj ah manj natanko preračunih.

Ker se golim očem le redkokrat prikažejo in' ker so njih lastnosti še zelo neznane, zato ljudje zagledavši je na nebu marsikaj bledejo. Uže od starodavnih Časov so si domišljevali strašne nesreče, ktere v repaticah naznanja božja jeza. Vojska, kuga, lakota in druge reve in nadloge so terle človeštvo, ko se je kaka repatica prikazala; če je ni bilo videti, so jo pa ljudje izmislili. Neizobraženega človeka plaše namreč vse naravne — posebne prikazni; le z vsakdanjimi se sčasoma seznani in sprijazni, ker se redno ponavljajo. Kar pa preseže njegovo kratkovidnost, to ga napolnjuje s strahom in trepetom pred bodočnostjo.

Spodnebniki.

Spodnebniki, ki jih priprosti svet brez razločka zvezdne utrinjke imenuje, so prav majhna telesa nebesna, ki med venerino in martovo drago ah posamezno ah skupoma okoh solnca tekajo. Njih hitrost je jako velika, namreč 4 do 6 z. milj na sekundo (drugi so opazovah še veče razlike v hitrosti, namreč 372 do 233/4 milje v sekundi). Med tekanjem zadenejo na to ali ono premičnico n. pr. na zemljo ah se jej vsaj tako približajo, da je njena privlačnost na se potegne. Njih tekanje v svetovnem prostoru je končano, kajti kot ognjene kepe v zemeljskem ozračji z navadno lepo svetečim repom zgore in zginejo (zvezdni /utrinjki), ah se pa razpuste in kot spodnebniki na zemljo padejo. Ker so v širokem pasu med rečenima dragama zelo različno raztrošena, jih nektere noči le malo, nektere pa silo veliko pade na zemljo; zlasti veliko se jih vidi po noči od 10. do 11. avgusta (goreče solze sv. Lovrenca) in od 13. do 14. novembra. Zvezdoznanci to krasno prikazen neštevilnih zvezdnih utrinjkov razjasnujejo s tem, da namreč zemlja v svojem letnem teku na dveh mestih ravno takrat prereže najbogatejši spodnebniški pas.

Zodiakalni ali zverokrožni svit.

Spomladi zvečer, ko je zašlo solnce, in jeseni zjutraj, predno vzhaja, se vidi na zahodu in vzhodu svit, ki se piramidalno s svojim

temenom vzdiguje visoko nad obzorje in se sveti tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je zodiak,alni ali zverokrožni svit. Nekteri mislijo (Laplace, Arago, Biot, Poisson), da je temu vzrok obširni pas meglaste ali prahaste tvarine, ki se med merkurijevo in martovo drago okoli solnca verti in se od solnčnih žarkov tako sveti.

II. Prirodoznanski zemljepis.

Suha zemlja in morje po velikosti in razširil po poloblih.

^ri reči narejajo posebne lastnosti naše zemlje in so vsem živim stvarem za življenje neobhodno potrebne: suhi ah terdi del njenega poveršja, skratka suha zemlja ali le zemlja imenovan, — kapljiva tekočina ah voda in raztegljiva tekočina ali zrak (vzduh).

Moije pokriva večino zemeljskega obla; le ena dobra četert je suhega sveta, skoro tri četerti pa je mokrega [0-8 : 2'2 = 1356000 □miriam. (2463000 □milj): 3742000 □miriam. (6798000 □milj)]. Vse vodovje vkup (morja, jezera, reke —•—).obsega 4 petine, suhi svet pa le eno petino zemeljskega poveršja.

Po poloblih je suhi svet »silo neenako razdeljen. Na vzhodnem je veliko ve2 suhega nego na zahodnem; na tem je le Vi, na onem pa 3/4 vsega suhega«; na vzhodnem ima suhi svet 2]/žkrat veči prostor nego na zahodnem.

Tudi so na severnem oblu celine dosti bolj obširne nego na južnem. Tako se imate suho in morje na, severnem poloblu med sabo kakor števili A : IV21 na južnem pa kakor 1:6. Vse celine so proti severju raztegnene in široke, proti jugu so pa krajše, ožje in klinom podobne; le ob južnem tečaji je skoro gotovo razširjena, skupna, velika pokrajina, za sedaj v obče imenovana antarktična celina. Ves suhi svet meri na severnem poloblu 1005000 □miriam. (1825000 □milj), na južneni pa le 351000 □mirim. (638000 □milj) ali: severno poloblo ima 3krat toliko suhega kakor južno.

Zato se vse celine proti severju,ena drugi bližajo ah se še celo dotikajo, proti jugu pa narazen gredo.

Severno poloblo se tedaj primerno imenuje celinsko, ker se na njem največe celine nahajajo. Južno poloblo pa je oceansko ali morsko, ker je po večem vesoljno morje pokriva; na tem se nahaja le dobra tretjina vsega suhega sveta.

Po zemljevidnih zbirkah pa narisujejo še planokrožno severovzhodno in jugozahodno poloblo zemlje; na tem je avstralski otok Auckland (— Okiend), na onem pa London skoro v sredi in te zlasti zaznamujete imeni morsko in

celinsko poloblo. Severovzhodno poloblo ima le za 10°/0 več morja nego suhega, pa vendar , 3krat toliko suhega sveta kakor jugozahodno, ki ima 11 /4krat toliko morja kakor zemlje in l3/7krat toliko vode kakor ono.

Morje.

Morje v dotiki s suho zemljo.

Voda, M v veliki množini suho zemljo obdaja, se zove ocean ali vesoljno morje. To polni najglobokejše nižine okrog zemlje (zato: obzemeljsko morje) in ima porazno (horizontalno) poveršje, ki se v obče morska gladina imenuje.

Tam, kjer se morje in suho med seboj dotika, je kr a j ah ob rež j e (brežina ali primorje). Obrežje, kj meri skupaj okoli 26700 miriam. (36000 z. milj), je po raznih mestih silo različno; v obče pa ločimo 1) stermo in vi soko, 2) nizko in ravno (zložno) in 3) skalo vito obrežje.

Stermo obrežje se vzdiguje po večem naravnost iz globokega morja — semtertje celo 300 metrov (1000') visoko, vendar se le malokje vleče daleč ob morji. — Nizko obrežje pravimo onemu kraju, poleg kterega sev suha zemlja le malo ah pa celo nič ne vzdiguje nad morsko gladino. Če je to bolj široko in iz nanesenega proda, iz peska in grošča tako narejeno, da je morje ob plimi in hudem viharji navadno še pokriva, se zove peskovina. Pogostem nasipa moije poleg nizkega obrežja kupce drobnega peska, ki jih zovemo kraj ne sipine. Po njih se kaj hitro zarašča neka primorska trava (elymus arenarius) in je tako uterdi, da celo ravno zemljo za seboj varujejo pred razdivjanim morjem. Če močni mornild črez nje pihajo, kaj radi prenašajo rahli svižec in ž njim bližnjo rodovitno zemljo pokrijejo in upustotijo. Tudi ob reških ustjih po gostem nastanejo enake sipine. Kjer ni naravnih sipin, ljudje na-pravljajo velike nasipe zoper pogubljivo silo morsko. — Skalovito obrežje je obdano s skalovjem, ki ali iz vode moli, ah je pa morje zmeraj pokriva. Če se v dolgi versti skala skale derži, se to imenuje grebe-nina; če pa skale leže versta za versto ah pa le semtertje raztresene po gostem iz dna molijo, jim pravimö kleči. Na gorkem pasu se nahajajo pogostem koralne grebenine, M oklepajo tu stermo, tam pa nizko obrežje.

Posamezni obrazi morja'.

Po obširnosti, globokosti in legi morja ločimo:

1. Obkrajno morje, ki povečem ni zelo globoko, pa je polno večih in manjših otokov, večkrat tudi nevarnih grebenin in sipin; navadno sega tako daleč od kraja, do koder se vidi.

2. Široko ah odperto morje (počiiia), ki je daleč od kraja na vse strani prosto in le z obzorjem omejeno. To na več mestih skoro neizmerno globoko morje je semtertje posejano z brezštevilnimi otoki in otočji.

Morje se bolj ali inanj zajeda v suho zemljo. Poglavitne te z a j e d e se po različni obširnosti in podobi imenujejo zalivi, zatoki, zanožja, zanožine in pristani.

1. Zalivi (ali zatoni) so tako velike in široke morske zajede, da je obrežje dalje oklepa, nego se s prostim morjem mejijo.

2. Zatoki so nekaj manjši zalivi.

3. Zanožja so še manjše zajede pa s precej širokim vhodom; po večem je oklepa pogorje. Njih zunanja stran se zove ladijišče, če nimajo preglobokega dna, tako da morejo ladije ob njej terdno stati.

4. Zanožine so zelo ozke in iztegnene zajede, kterim se na obeh straneh stermo obrežje in pečevje vzdiguje.

5) Pristani ah luke so sploh tako zategnene zajede, da v njih ladije varno počivajo, če prav morje zunaj zelo divja. Ločijo se še naravne luke od umetnih.

Morja, M so skoro od vseh strani zaperta in le na enem, ozkem kraji z velikim morjem sklenena, so sredozemska ali znotranja morja; pravijo jim tudi zaperta morja, nasproti odpertim.

Ozek, z dveh strani od- suhe zemlje stisnen kos morja, dve veči morji sklepajoč, se imenuje morska ožina, struga, pot, kanal, tudi pre Ii v, ker se po njem morje semtertje pretaka.

Veliki deli vesoljnega morja.

Vesoljno iftorje se navadno po celinah, poldnevnikih in vzporednikih loči v 5 velikih morij, ki se v obče, dasiravno neprimerno, oceani imenujejo. Med njimi si nasproti stojite 1) severno in 2) južno' ledeno morje* kteri pa 3) atlantski in 4) veliki ocean, kot dve velikanski od juga proti severju deržeči strugi, sklepata; le 5) indijski ocean je zelo enako raztegnen na dolgost in širokost in tudi nima s severnim ledenim morjem nikakoršnp neposredne zveze.

I. Severno ledeno morje (okoli 110000 □miriam. = 200000 □m.) se razširja krog severnega tečaja (zato tudi: arktično tečajno morje imenovano) in dela med tečajnimi deželami in otoki mnogo zalivov in prelivov. Med Evropo in Ameriko je ob tečajniku odperto proti atletskemu oceanu, med Azijo in Ameriko pa iz njega v veliki ocean derži 680 kilm. (92 milj) široki preliv beringov (Behring ga je našel leta 1728). — Pred ko ne pokriva večen, terden led veči del tega morja doli do 78° severne širjave, plavajoče ledovje in srež pa sega doli do 68°. Meseca maja začne plavati led, ki so ga razdrobili gorki vetrovi, močni valovi, in pa plima in oseka. Morski tokovi splavijo velikanske plošče ledu in celo črez 100 metrov visoke lednike po gostem do 55" in časih celo do 41° severne širjave. Kjer med ledniki lehko plavajo ladije, tam je preplovno ali odperto. ledovje; leda po polnem prosta mesta se pa zlasti v sibirskem morji po ruski polinje imenujejo. Med ledovjem in posebno ob nizkih obrežjih se nahaja plavje, ki so je ondotne reke in morski tokovi iz gorkejših krajev v širokih verstah naplavili.

Najimenitniši deli tega morja so:

1) sibirsko moije poleg severne Sibirije; — 2) karsko morje med Novo-zemljo in bližnjo Azijo, z obskim in jenizejskim zalivom; — 3) belo morje, ki se med Kaninom in Kolo proti jugu v Rusijo izteguje in v več majhnih zalivov deli; — 4) laponsko morje poleg Kole in Laponije; — 5) grenlandsko morje med Grenlandijo in Izlandijo in 6) morje severnih prebrodov ob severnem obrežji s. Amerike z bafinovim zalivom in davi s o vim prelivom.

II. Južno ledeno morje (okoli 190000 Dmirm. = 350000 □m.) je okoli južnega tečaja (zato tudi: antarktično tečajno morje imenovano) in seže do tečajnika, kjer se meša z atlantskim, indijskim in velikim oceanom. Visokih lednikov in neizmernega ledovja in ker-šnja je po njem še dosti več ko po severnem ledenem morji. Na mnogo miriametrov daleč je nepresekani ledeni zid, okoh 60 — 70 metrov visok in po 300 metrov (1000') debel, derznim potnikom zaperl pot dalje proti jugu; zato še nikdo ni prišel črez 78° 11' južne širjave. Sploh pa sega na tem viharnem in le redkokrat obiskanem morji le-dovje dosti dalje proti zmernemu pasu nego na severnem ledenem, večno ledovje namreč doli do 72°, razbite ledene plošče in keršnje pa celo do 62° južne širjave.

Pri tem morji ne ločimo posameznih delov, ker se nikjer ne dotika velikih zemljin; tudi so njegove zajede v tako zvano antarktično celino še kaj malo znane.

m. Atlantsko morje (okoh 900000 □miriam. = 1635000 □m. t. j. skoro 1 vesoljnega morja) se imenuje po izmišljeni dežeh Atlantis. Na severji in jugu se ob tečajnikih meša z ledenima morjema, na vzhodu in na zahodu pa je po dolgem zagraja obrežje starega in novega sveta. Le na jugovzhodu seže ob poldnevniku nosa dobre-nade neposredno do indijskega oceana, na jugozahodu pa ob poldnevniku nosa hornovega do velikega morja. Med vsemi oceani ima atlantski najdaljše obrežje (okoh 8900 miriam. = 12000 z. milj), ker z velikimi in znamenitimi zajedami zareza celini zahodne in vzhodne polute in se razen Avstralije dotika vseh delov zemlje. Njegova zelo široka struga ima stari in novi svet za bregova, ki sta si čudovito vštric: kodar je Amerika izbočena, tam je tostranska stara celina vderta, kodar je pa ona vderta, tam je ta izbočena. Dalje loči to morje na vzhodni strani Evropo od Afrike in nekoliko tudi od Azije in se ob 55° severne širjave vali kot znotranje morje v oserčje evropsko. Enako se na zahodni strani vriva daleč v Ameriko in jo skoro dvoji v severno in južno; ob vzporedniku, poleg kterega razdira oserčje evropsko, pa tudi v severni Ameriki nareja veliko in vilasto srednje morje.

Deli se v severno-atlantsko in' južno-atlantsko morje, ki se ob povratniku raka med seboj mejite. V primeri enega z drugim ste si silo ne podobni. Severno je posejano z mnogobrojnimi otoki in otočji, kterih na južnem skoro po .polnem pogrešamo. Dalje se vriva severno v mnogih velikih in majhenih zalivih in sredozemskih morjih v

dotične celine, južno pa obliva ob skoro v eno mer deržečem obrežji svojo vzhodno in zahodno zagrajo. Celo pa ne loči samo starega in novega sveta, ampak ju tudi vfeže, posebno, ker se na obeh straneh dotika omiki naj pripravniših obrežij in pokrajin.

Imenitniši deli atlantskega morja so:

A) na vzhodu: 1) skandinavsko morje ob zahodnem norvežkem obrežji do tečajnika;

2) severno ali nemško morje med Skandinavijo, Danskim, Nem-, čijo, Nizozemskim in veliko-Britanijo. Njegovi deli so: a) zuijdersko (-zajder-) morje v Holandiji in b) Skagerrak in Kattegat med Danijo in Skandinavijo;

■ 3) baltiško'ali vzhodno morje s 3 velikimi zalivi: a) botniš-kim, b) finskim ali čuhonskim in c) rižkim pred Rigo. Med danskimi otoki sklepajo 3 važni prelivi, Sund, veliki in mali Belt to evropsko srednje morje z nemškim;

4) preliv la Manche (-manš), iz kterega pelje calais-ska (-kalš-) ožina (mimo mesta Calais), kot 3 — 4 miriam. (5 milj) široka struga v nemško morje. Med Irskim in Britanskim je:

5) irsko morje s svetojurskim in severnim prelivom;

6) biskajski zaliv med severno Španijo in zahodno Francijo. Ozki, komaj l1/^ miriam. (2 milji) široki preliv gib er alt ar s ki pelje v

7) srednje ali sredozemsko morje, ki obliva silo členovito južno obrežje evropsko, manj razjedenö zahodno azijsko in skoro nič ne razvito severno afriško. To po svoji zemljepisni legi in svojem raznovrstnem, dolgem obrežji za razvitek človeštva prevažno morje meri okoli 22600 □miriam. (41000 □milj) ter se ob najkrajši čerti med Sicilijo in Afriko loči v manjši zahodni kotel (9000 □mirianj. = 16000 □m.) in veči vzhodni (136000 □miriam. = 25000 Qm.) Njegovi veči deli so: a) lions ki zaliv (Golf du Lion), b) genovski zaliv (golfo di Genua); c) tirensko ali toskansko morje, iz kterega derži preliv mesinski (med Sicilijo in Kalabrijo) v d) jonsko morje; to ima med Kalabrijo in Apulijo tarantski zaliv, med severno in južno Grecijo pa lepantski. Sest miriametrov široki o t r a n t s k i preliy derži iz jonskega morja v e) jadransko z beneškim, teržaškim in kvarnerškim zalivom. Med malo - Azijo in gerško - turškim svetom je gerško ali egejsko morje (arhipelag); g) levantsko ali sirsko morje med malo-Azijo, Sirijo in Egiptom; h) sider ski zaliv (velika Sirta) pri Tripolitanskem in i) gabeški zaliv (pri Tuniziji), edini veči zajedi morski v severno Afriko. — Iz egejskega moija derži dolga pa silo ozka struga dardanelska (Helespont) v

8) marmarsko ali belo morje, iz tega pa 30 kilometrov dolg in do 500 stopinj stisnen carigradski preliv (Bosporus) v

9) černo morje (pontus euxinus) med malo-Azijo in južno Rusijo. Iz tega pa pelje jenikalski preliv (imšnovan tudi kerčki, kafski, feo-dozijski) v

10) azovsko ali suroško morje z glenovim morjem.

li) Ob zabodni Afriki se atlantski ocean na obeh straneh ravnika imenuje etijopsko morje z guinejskim zalivom.

B) na zahodu: 1) Hudsonov (-hidson-) zatok s hudsonovim prelivom;

2) zaliv sv. Lovrenca med Labradorom in novo-Skočijo;

3) mexikanski (x = h) zaliv, veliko morje med Florido, Mexiko in Jukatanom; floridska ožina ga sklepa z odpertim atlantskim oceanom, jukatanska pa derži v

4) karaibsko ali antiljsko morje s hondurskim, darienskim in marakajbeskim zalivom.

IV. Veliko morje, imenovano tudi vzhodni ocean (črez 1800000 □miriam. = 3300000 Dmilj., t. j. skoro polovica vesoljnega morja), sega kakor atlantsko od severnega do južnega tečajnika, kjer se meša z ledenima morjema; na zahodu mu je Azija in Avstralija za-graja, na vzhodu pa Amerika. Južni njegov del se ob poldnevniku nosa hornovega derži neposredno atlantskega oceana, na zahodu pa ob poldnevniku nosa leeuvinovega indijskega morja. Kakor smo atlantsko morje primerjevali velikanski strugi, na severji in jugu odperti, na sredi pa stisneni, tako bi priličili veliko morje velikanskemu po-dolgastemu kotlu", ki ga krog in krog obdaja skoro nepretergana versta ognjenikov. Njegova širokost znaša ob ravniku 2/5 zemeljskega obsega. Južno polovico tihega oceana (tako ga je zarad mirne vožnje imenoval Magelhaen, kteri ga je prvi prejadral) zovejo tudi južno morje. Obhva pa ob svojem, okoli 8200 miriam. (11000 z. milj) dolgem obrežji štiri zemljine novega in starega sveta z brezštevilnimi otoki. Azijsko obrežje je zelo razderto in mornarstvu posebno priležno, ameriško pa je celo in istomerno in skoro brez vseh zalivov, po polnem enako nerazvitemu avstralskemu. Tudi mu kaže Amerika skoro nikjer ne presekani herbet — visoko gorato stran —, novi Holand pa je sam na sebi bolj odločen od zunanjega sveta. — Severni in srednji njegovi deli so z otoki in otočji posejani tako gosto, da so jih večkrat primerjali zvezdnati rimski cesti; dalje proti jugu se pa ti kakor v južnem atlantskem morji zelo poredkoma nahajajo ah pa celo izgube. Njegova obrežja so po večem v oblasti mongolskega in malajskega plemena; le v zadnjih časih se je tudi kavkazko pleme, Id ima že stoletja v rokah razna primorja atlantskega oceana, jelo zmerom bolj širiti po oddaljenih straneh velikega morja.

Znamenitniši deli njegovi so: ,

A) na severji: kamčatsko ali beringovo morje, kije med severovzhodno Azijo in severozahodno Ameriko; beringov preliv (126 kilom. = 17 z. milj širok) sklepa s severnim ledenim morjem.

B) na vzhodu: 1) kalifornski zaliv ah škerlatno morje med Kalifornijo in Mexiko; 2) panamski zaliv ob enako imenovanem medmorji v srednji Ameriki.

C) na zahodu: 1) o li o t s k o morje med Kamčatko in vzhodno Sibirijo; 2) japonsko morje med Japonijo in Mandžurijo; 3) žolto ali rumeno

morje (medKorajem in Kitajskim) je le velik del; 4) severnega kitajskega morja; 5) karpentarskf zaliv pri severni novi Holandiji.

V. Indijsko morje (okoli 727000 Dmiriam. = 1320000 Dmilj t. j. '/s vesoljnega morja) je po večem na južnem poloblu, kjer se ob tečajniku derži ledenega morja; le velikanski njegovi zalivi — že dosti velika morja za se — segajo daleč črez ravnik na severno poloblo, kjer se vrivajo v južno Azijo; na straneh je po večem zagraja nečlenovita celina, na enej Afrika, na nasprotni pa nova Holandija, ali se pa neposredno derži atlantskega in velikega oceana. Kakor v južnem ledenem morji, se tudi v njem nahaja primeroma le malo otokov.

Veči deli tega morja so:

1) arabsko-perzijsko morje med Arabijo in prednjo-Indijo ^nameniti deli tega so: a) arabski zaliv ali erdeče morje, v ktero derži ožina Bab el Mandeb („nevarna vrata") pa b) perzijski zaliv ali biserno (zeleno) morje, v ktero pelje ormuški preliv;

2) bengalski zaliv z martabanskim (ali rangunskim) zatokommed prednjo- in zadnjo- Indijo ;

3) siamski zaliv, ki se na vzhodni strani Malake vriva v zadnjo- Indijo. Malaški preliv sklepa bengalski'zaliv z 4) južnim kitajskim morjem (med Kitajem, zadnjo- Indijo in filipinskim otočjem), kterega del je tong-kingski zaliv za otokom Hainanom.' Med vzhodno-indijskimi otočji pa je

5) sundsko (javsko), 6) celebeško (moluško), in 7) bandsko

morje.

Morsko dno.

Kakor zemeljske skorje le poveršnje sklade tako tudi morja le poveršje in zgornje plasti natančnejše poznamo; dno njegovo je pa le po nekterih mestih znano. Ker je morsko dno podaljševanje suhe zemlje pod morje, je zelo raznega naličja ter kaže višine in globine, gore in doline. Tu pa tam se celinsko hribovje vleče pod morje ter se sem-tertje nad nje vzdiguje v večih ali manjših otocih. Če 'podmorski hribovi mole le z ostrimi erti nad gladino vesoljnega vodovja, delajo kleči, (skaladi) ki se ne nahajajo le blizu celinskega ali otoškega obrežja, ampak tudi v širokem morji. Če so v morji široke planote, narejajo p li t v in e, ako niso globoko podmorsko gladino, ah sipine, če se pesek na njih kupiči, alikamenične kleči (klečeti), če sekamenice (školjke) na plitvinah in skaladih nabirajo, ali pa koralne kleči, če so je korale sezidale na kameneni podlagi. Enako kakor na suhem se tudi pod morjem nahajajo široke doline in ravnine, globoke kotline in rupe.

Globokost morja.

Globokost vesoljnega morja je zelo različna; v obče so odperta morja globokejša od obkrajnih in sredozemskih in ta zopet dosti globo-kejša od zalivov in pristanišč. Tudi od stermega obrežja proč globočina

morja hitro raste, od zložnega — nizkega proč pa le malo po malo. Kje da je morje najglobokejše, določilo bi se, ko bi vsa morska mesta bila premerjena z zanesljivim globokomerom (Brooke-ov je sedaj naj bolj zanesljiv). Največo globočino cenijo sedaj na 12900 met. (39700' v indijskem morji). Še veče globočine atlantskega oceana, namreč 14100 m. in 16960 m. (pred ustjem laplatskim) niso po polnem dognane, kajti prej ko ne so tu kakor drugodi morski tokovi globokomer na stran zategnili; zato je slavni Maury (au = oa) zaznamovani globočini zmanjšal na 7800 in 11700 metrov.

Barva morja.

O lepem toplem dnevi je mirno moije modro-zeleno; vendar se ta barva po globokosti in slanosti, po raznih morskih tleh, rastlinah in živalih i. t. d. zelo spremenja. Y velikih globočinah in pod oblačnim nebom je celo černo; malo slano morje je nekoliko bolj zelenkasto, zlo slano pa čisto modre barve. Barva ne posebno globokih morij se ravna po barvi tal ter je zelena, erdečkasta, vijolasta, rumenkasta, černoerjavkasta i. t. d. Tako n. pr. rudeče škerlatno morje (mar vermejo) brezštevilne močelke; rudeče morje se imenuje arabski zaliv po nevidnem rudečem mahu in neštevilnih ru-dečih koralnikih, rumeno morje po jumenem blatu, ktero mu veletok Hoangho donaša i. t. d. Černo ^morje, čegar voda je čisteja od vode drugih morij, so morebiti tako imenovali, ker je večkrat goste megle pokrivajo in ker hudi viharji po njem divjajo (pontus euxinus — axinus).

Svetlikanje morja.

Prekrasno je pogledati morje po noči, kadar se sveti, kar se povsodi, posebno lepo pa med povratnikoma lehko vidi. Svetlikajo se ali samotera njegova mesta ah obširne vodene planjave. Samotera mesta se lesketajo v raznih barvah, sosebno pa v rudečkasti in rumenkasti ah pa v višnjevi, tu kot male iskrice, tam kot goreče kepe v velikosti krožčeka. Kjer koli se pogodi kaka stvar hitro giblje, ondod se mahoma zasvetijo tisočerna mesta v razni vehkosti, zlasti krasno ob sprednjem delu plavajoče ladije ah za njo poleg vodene brazde in ob parobrodnih lopaticah.

Po nekterih krajih se svetlikajo, sosebno v gorkem pasu in v mirnem morji, ki se k viharju pripravlja, dolge in večkrat tudi precej široke proge. Naj bolj se pa odlikuje ona penasta, belkasto goreča vodena brazda, ld sicer daleč po morji zaznamuje sled ladije, vendar se nikjer ne razširi črez valovito morje. Ob kermilu se iskre utrin-jajo, morske ribe in kopajoči se ljudje v plamenu gore, kipeči valovi se ob ladijnih straneh svetlikajo kot bhski, ter zažarijo vse stvari, kterih koli se dotaknejo. Še krasnejši pa je pogled, koder gore široke planjave v temno-belkasti bliščobi, ki vse obzorje pokriva. Blede zvezde nižih redov otamne in ladij a se nam zdi da plava po mlečnatem morji. Pri

tej prikazni oko zastonj išče onih bliščečih toček in posameznih gorečih reči in ladija ne zarisuje več onega svetlega sledu, kajti belkasta svitloba prešinja krog in krog vse, naj mirno stoji, ah se pa še tako hitro naprej pomiče. Pa take krasote nima samo poveršje morja; tudi neizmerne njegove globočine se blišče v čarobni svitlobi, po kterej svetle ribe semtertje švigajo. Ta svitloba izvira iz. malih žolcastih živalic, zvezdarjev, košarjev, močelek i. d., ki v brezštevilni množini v morji prebivajo, in so po večem tako majhne, da jih v eni sami kaplji lehko več ko 100 živi. Poleg teh živalic morebiti tudi nektere mertve in gnjijoče stvari napravljajo to krasno prikazen, ki jo v obče svetlikanje morja imenujemo.

Prozornost morja.

Morje je sploh prozornej.še, nego sladka voda, sosebno pa daleč od kraja in ob merzlem pasu tudi bolj nego ob gorkem. V severnem ledenem morji so n. p. še v 120 m. (480') veliki globočini mornarji razločno videh tla in celo manje školjke (kamenice) ločili eno od druge. Nasproti so v gorkih morjih bistre oči razločevale majhne stvari le 19 m. globoko, dno morja pa še 50 m. pod morsko gladino. Ob gorkem pasu taka prozornost vode zelo pomnoži prijetnost vožnje na morji. Z začudenjem gledajo oči prekrasne vertove podmorske ah pa na golem pesku opazujejo tisočerno golazen, morske ježke in zvezde, polže in ribe eno lepšo od druge. In vse to se v prečisti vodi vidi opazovalcu tako približano, da misli, da bi vse lahko z roko zagrabil, kar je mnogo sežnjev globoko.

Temperatura morja.

Morje je v raznih krajih in globočinah zelo različne toplote. Po večem pa se temperatura poveršnjega morja ravna kakor pri vzduhu in poveršnjih plasteh suhe zemlje po zemljepisni širjavi in po letnih časih, le da se pri morski vodi še rednejše zmanjšuje in zvišuje; pa te spremembe se za letnimi časi nekoliko zakasnujejo. Ob pasu med vzporednikoma 48°. severne in južne širjave je toplota morja nekaj viša od zračne toplote nad (ondotno) morsko gladino; v viših zemljepisnih šiijavah pa je zrak navadno za malo malo gorkejši ko morje pod njim. Po dnevnih in letnih časih se pa temperatura morja nikoder toliko ne spremenja kakor pri vzduhu, kajti najviša je komaj za polovico, večkrat le za 1/5 različna od najniže. Tudi se v poveršnji plasti morja pod isto zemljepisno širjavo semtertje nahajajo mesta različne toplote. Nekoliko hladnejša n. p. je voda nad skaladimi in koralnimi klečmi, pa nad sipinami in plitvinami, kjer ob položnih tleh merzli tokovi k verhu teko. Nikjer pa se ne nahajajo tako velike razlike v toploti morja, kakor ondi, kjer se nasprotni morski tokovi odrivajo in drug pod drugim teko, ah se križajo in bolj aH manj mešajo. Zato ravno je toplomer prevažno orodje pri določevanji in opazovanji raznih morskih tokov. Pas najgorkejše morske vode pa ni vzporeden Z

ravnikom, temveč derži med 5° 45' severne in 6° 15' južne širjave okoli zemlje ter ima 23° R. toplote.

Tudi v raznih globočinah je morje razne toplote, v obče pa je tem hladnejše, čim globokejše leži merjena plast; tudi se po raznih globočinah toplota ob ravniku dosti hitreje zmanjšuje kakor ob viših zemljepisnih širjavah. Tako se v sredozemskem morji temperatura še spremenja po dnevnih časih kacih 16 do 19 metrov (50v— 58') globoko, po letnih pa okoli 300 do 400 met. (900 — 1200'). Certa imenovana izokrima veže vsa mesta po-veršnjega morja, ki imajo v najhladnejših mesecih isto najnižjo temperaturo. Prevažne so te čerte za razširitev raznih živali v morji. Tako na obeh straneh ravnika izokrimi 16° R. mejite vodni pas, po kterem korale in brezštevilna množica drugih morskih živali in živalic životarijo.

Okus in slanost morja.

Posebna lastnost morske vode je tudi s lan o žel t a vi okus, tako zopern, da je ni mogoče piti. Izvira pa od tod, da je v morji raztopljenih dosti raznih soli, in sicer največ naše navadne kuhinjske soli, potem nekaj grenke in glavberjeve soli in še .nekoliko družili. Slanost ni različna samo v raznih morjih ampak tudi po razni zemljepisni širjavi in dolgosti. Počez pridejo na kilogram (2 funta) morske vode dobri 3 dgr. (2 lota) soli; koder se dosti rek v morje izliva, ah pa na dnu studenčnica vanje vre, je pride na kilogram komaj 16 gramov, Atlantski ocean n. pr. je malo slanejši od velikega; zelo sredi nied njima je indijski, ki je pa, zopet po zahodnih straneh slanejši ko po vzhodnih. Med malimi morji evropskimi je sredozemsko naj bolj slano, baltiško pa naj manj. Tudi ob ravniku atlantsko in veliko morje ni najbolj slano, ampak ob poprej zaznamovanih najtoplejših pasovih malo pod ravnikom in zelo toliko nad njim. Od ondod je pa slanost proti tečajema skoro redoma manjša; atlantski ocean je tudi na zahodu bolj slan kakor na vzhodu, v velikem pa po zemljepisni dolgosti še niso opazili enakih razločkov.

Gun slanejše je morje, tem veča je njegova primerna težkota in tem veča tudi njegova nosilnost. Zato ladije, prišedši ob ustji velikih rek v sladko vodo, globokejše plavajo ko v morji. Prav zarad slanosti morja tudi teže zmerzne kakor sladka voda, namreč še le, kadar se je do — 2'55° C. ohladilo. Po gostem se pa poveršnje plasti mirnega morje še bolj ohlade, celo do — 10 ah 12° C., pa vendar ne zamerzne; ko hitro se pa potem na enem mestu le malo potrese ah vznemiri, naenkrat zamerzne na široko in dolgo. Pri zmerznenji se sol skoro po polnem izloči iz vode; zato je voda iz raztopljenega ledu sladkega okusa. To je prevažno za prebivalce tečajnih dežel, M se o naj večem mrazu lehko s soljo preskerbe. Narobe se to godi v gorkih krajih; todi se ob nizkem ravnem bregu napušča morska voda v plitke predele (mlake), gredice imenovane, kjer jo solnčna toplota in gorki, suhi vetrovi izparjajo. Znano je, da je sladka voda pri + 4° C. najgosteja; drugače je to pri morji. To je najgosteje, primerno tedaj tudi najteže, kedar se je do — 2'67° C. ohladilo.

Jesenko, Zemljepis 1873. 3

Da morje ne začne gnjiti, ga ne varuje samo v njem raztopljena sol, temveč neprestano njegovo redno in neredno potakanje. Kjer bi morje mirno stalo, začelo bi hitro gnjiti in to tem hitreje, ker je v njem in ob njegovih bregovih silo veliko gnjüjivih mertvih stvari, sosebno dosti morskih mahov in živali. Od tod tudi nekoliko pride oni zoperni okus, ona gnjusna slanost morske vode, od tod oni neprijetni sopari, ki ob gorkem pasu sapo nekterih obrežij človeku celo v smert nevarno okužijo.

Gibanje morja.

Morje ni zmeraj in povsodi enako mirno, ampak se redno in neredno giblje, semtertje pretaka, narašča in upada. Le tu pa tam se nam zdi, da se je na majhnib prostorih in za malo časa po polnem vpokojilo. Dve vesoljni moči, toplota in vesoljna težnost, je neprestano vznemirujete po vetrovih, razni morski temperaturi, vertenji zemlje okoh osi in po lunini in solnčni privlačnosti. V obče ločimo trojno gibanje morja: valovanj e, p'otakanj e (v raznih tokovih) in plimovanj e. Zadnje dvoje je redno, prvo pa neredno; vsaj dosedanje opazke še niso pokazale nikakoršnega pravila, po kterem bi se valovanje redno ponavljalo.

Valovanje. Redni in neredni vetrovi pritiskajo na horizontalno poveršje morja in je plahitajo. Vsled tega se narejajo one globine in povišbe, M je skupaj valove imenujemo: Tako ima vsak val nad horizontalnim poveršjem stoječo višino — valovni verh — in pod horizontalno poveršje znižano globino — valovni dol. Navadni valovi na oceanih so po 2 do 3 metre visoki; bolj močni vetrovi in viharji delajo 6 m. ah 10 do 15 m. in nekteri po nekterih krajih celo 20 do 30 met. visoke valove.

Očem se zdi, da z valovi voda dalje teka; pa temu ni tako, če se ne narejajo po prostorih močnih morskih tokov. Voda na svojem mestu v valove narašča in upada, kakor pritiskalni veter dalje hiti; kajti le po verhu se ravna visokost in dolgost pa tudi dozdevna hitrost valov; pa tudi po tem, ali je morje globoko ali plitvo. Pri zmernem vetru je rečena dozdevna hitrost valov po 44 do 60 kilm. (6 — 8 milj) na uro. Ob morskem bregu stoječi se lehko prepričamo, da se valovi v resnici naprej ne premikajo. Košček papirja ali lesa v valovito morje veržen se nam ne bliža, ampak se nam na prvotnem mestu z gibljivo kapljino zaporedoma vzdiguje in znižuje. Poveršnje valovanje se čuti po 150 (450') in še več metrov globoko; nekteri so je neki opazovali še v globočinah, ki so merile 350krat več nego valovni hrib na poveršji. ,

Kedar valovi zadevajo na plitvino ali na klečeti — valovom nastavljena lomilk —, tedaj zaostajajo: zadnji sprednje dohitajo in zvišavajo. Ob takih mestih nastanejo iz 10 do 12 valov vodene stene (barres d'eau) po 25 in še več metrov visoke. Zelo enako zaganjanje in odska-kovanje valov ob skalovitem stermem obrežji se zove kip en je morja. Semtertje se ob silnem viharji zaganjajo valdvi po 30 do 100 metrov visoko ter s časom razperö najterše stene. Ko bi se pri valovanji voda

le vzdigovala in zniževala, bi pač kipenje ne bilo mogoče; pa močni vetrovi, ki dalje časa v eno mer vlečejo, na vodo tudi od strani nekoliko pritiskajo ter jo s časom z veliko močjo dalje gonijo.

' Morski tokovi so ono gibanje vesoljnega morja, pri kterem se deli morja med vodenimi bregovi kakor po velikem vodotoči pretakajo. Plavajoči mahovi morski zaznamujejo očividno, na ktero stran morje teče; po večem se pa po barvi in vodni temperaturi ločijo razni tokovi med seboj in od obstranskega morja, — svojega vodotočišča. Taki široki veletoki vesoljnega morja so ah stalni, če zmeraj v eno mer teko, ali začasni, če ob raznih dobah zdaj od te zdaj od one strani derö; še druge bi imenovali celo neredne; o teh vsaj sedaj še ne vemo, zakaj zdaj od te, zdaj od one, morebiti ravno nasprotne strani teko ali pa celo prenehavajo. — Po straneh, od koder teko, ločimo polarne (tečajne) in ravni ške tokove. Tečajni tokovi z merzlo in težko vodo teko od tečajev proti ravniku, ravniški z gorko in bolj lehko vodo pa med povratnikoma od vzhoda proti zahodu; ker se zemlja od nasprotne strani okoli osi verti, so ti pred ko ne le na stran nagneni tečajni tokovi. — Po temperaturi vode se ločijo tudi topli in merzlj tokovi, ki se skoro nikjer med seboj ne mešajo, ampak le skušajo drug druzega ustaviti ali pa v stran odriniti. Po legi svojega vodotoča so tokovi p o ver šnji in p o d-m o r s k i; ti teko vsi v večih globočinah, oni pa po poveršji morja in zgornjih njegovih plasteh. V raznih morjih se nahajajo tudi nasprotni tokovi; po večem teče poveršnji ravno na nasprotno stran od podmorskega ah pa poprek črez njega. Po vzroku tokov ločimo ve trene od pravih morskih. Vetreni (drifts of the sea, Rennel) niso globoki in teko počasi pa zmeraj na tisto stran, kamor veter vleče; ker veter neprestano v eno stran pritiska in vodo počasi goni naprej. Pravi tokovi izvirajo iz različne primerne težkote vode raznih morij ter so po večem zelo široki in globoki. — Najimenitniši vzroki mnogobrojnih in silo različnih tokov morskih so sploh: 1) vetrovi, 2) tajanje tečajnega ledu, 3) različna temperatura morij (vsled tega različna njih primerna težkota), 4) hla-penje morskega poveršja in 5) različni zračni tlak. — Tečajni tokovi plavijo srež (keršnje) in velikanske lednike iz merzlih krajev proti ravniku. Na tem potu jih s časom raztopi toplejša voda in gorkejša sapa. Gorki aH od ravnika proti tečajema deržeči tokovi pa nosijo merzlim obrežjem in otokom obilo raznega lesa. <

Najimenitniši tokovi morski. Iz arabskega morja teče tok proti jugu, kjer se združi s tokom gnjalnega jugovzhodnega pasata ter se med Afriko in Madagaskarjem mozambiški tok imenuje. Dalje proti jugu grede se zavije okoli južnih afriških skrajnikov — nosa Iglice (cap. Laguelas) in dobre-nade v atlantski ocean. Tam je ta tok — nosni ali laguelaški imenovan —okoli 185 kilom. širok in je za dobri 2° R. gorkejši nego zrak nad njim. Od nosa dobre-nade teče morje poleg zahodnega afriškega obrežja — južnoatlantski tok — proti ravniku, Iger se v guinejskem zalivu zavije proti zahodu in naprej imenuje ravniški tok atlantskega morja. Ta velikanski tok žene v različno široki pretoki (30, 65, 82 miriam.) svojo vodo,

3*

nekoliko hladnejšo od obkrajnega morja, prek oceana kakih 7400 miriam'. (1000 milj) daleč proti nosu sv. Roka. Njegov tek je počasen — le 7 km. in pol (1 milja) v 3 urah — nekoliko tudi zato, ker mu nasprotuje vertenje zemlje. Tam pred vzhodnim skrajnikom južne Amerike se razdvoji: južni del se vali kot brazilski tok poleg južne Amerike do 25° južne širjave, kjer se deloma proti vzhodu zavije ter prek južnega atlantskega oceana z imenom južni vez alni tok derži do kap lan d ske ga toka ob nosu dobre-nade. Severni del, imenovan gujanski tok, teče med'južno Ameriko in antiljskim otočjem v karaibsko morje, od koder gre pomnožen z nekim drugim atlantskim tokom v mehikanski zaliv, ki ima med vsemi morji najgorkejšo vodo (30° C.). Iz mehikanskega zaliva dere zalivski tok (the Golf stream) skozi 18 miriam. (24 milj) široki preliv'floridski. Na tem mestu je njegova hitrost največa namreč 20 do 30 kilom. na uro. Prišedši okoli Floride teče po zmeraj širokejši strugi (18 do 42 miriam.) in zmerom bolj počasi poleg severnoameriškega obrežja do nosa Hatteras. Ta daleč v morje sterleči ert ga odbija od severnega obrežja zedinjenih deržav severnoameriških; pod novo-Fundlandijo ga pa ob ondotnih sipinah inerzli arktični tok po polnem zavrača proti vzhodu in severovzhodu. Več sto milj širok pa primeroma manj globok in hiter se pod starim imenom, ali pa kot severni atlantski tok vali proti Evropi do velike-Britanije in Norvegije v severno ledeno morje. Povsodi je njegova voda dosti gorkejša od sosednega morja ter ima največo moč na podnebje dotičnih otočij in obrežij. Neki drugi del doseže severozahodno Španijo in dela od biskajskega zaliva prek Kanala (la Manche) do Irlandije tako zvani rennelov obtok, poln vertincev, ki so ladijam sosebno ' ob viharnih severozahodnikih silo nevarni. Naj južniši del severnega atlantskega toka se nad Madeiro zavije proti jugu ter v nevarnem s e v e r o-afriškem toku obliva zahodno Saharo; med 17° in 5° severne širjave se pa zopet obrača in prek atlantskega oceana teče proti Antiljam. Uže Krištof Kolumbus je na svoji tretji poti opazoval to znamenito potakanje morja od vzhoda proti zahodu (las aguas van con los cielos). ' Sredi tega velikanskega obtoka je oklenen prostor mirnega morja; meri okoli 36000. □miriam. (65000 □milj) in je po večem napolnjen z morskim mq,hom (fucus natans). To mahovito morje (Praderias de yerva), kakor je je Oviedo imenoval', je na pervi pogled tako zelo prestrašilo Kolumbove tovariše. — Majhen del severo-atlantskega toka teče kljubu močnemu vzhodniku sredi gib er altar skega preliva V sredozemsko morje, ki se posebno hitro hlapi. Ob straneh te znamenite morske ožine se po bibi narejata druga dva začasna tokova, ki vodita vodo zdaj v sredozemsko morje zdaj iz njega. Se bolj zanimiv pa je blezo podmorski tok, po kterem se dosti slanejša voda srednjega morja odteka v atlantski ocean. Srednji tok teče poleg afriškega obrežja proti vzhodu, kjer se ob sirskem obrežji oberne proti severju, ob malo azijskem pa proti zahodu. V gerškem arhipelagu se združi s tokom, ki pride iz više stoječega azovskega in černega morja. En del tega toka gre v jonskem morji proti severju ter teče v jadranskem morji ob dalmatinskem obrežji proti severozahodu; na severji tega morja, kjer se ob italijanskem obrežji zopet proti jugu oberne, se tako počasi dalje vali, da v 24 urah komaj 7 kilm. (1 miljo) preteče.

Iz grenlandskega morja in davisovega preliva teče združeni mer zli — arktični tok poleg vzhodnega obrežja severne Amerike proti zalivskemu. Tudi iz južnega ledenega morja teko razni tokovi v toplejše kraje. Tak velik antarktičen tok se dvoji ob južnem skrajniku južne Amerike; en del teče v jugovzhodno atlantsko morje, drugi pa, peruvanski merzli tok imenovan, ob zahodnem obrežji južne Amerike do 20° južne širjave, kjer se zavije proti zahodu ter se, ravniški tok imenovan, vali prek velikega oceana. Ta velikanski tok, po večem podoben enako imenovanemu v atlantskem morji, se razširi celo črez 50° zemljepisne širjave ter obliva skoro vso Avstralijo in vzhodno-indijsko otočje. Njegova uže zelo ogreta voda se po nekoliko vali med novo-Holandijo in indijskim otočjem naprej v indijski ocean, kjer se drugi južni tečajni tok vanj vriva ter ga proti bengalskemu in arabskemu morju odganja; po nekoliko se pa vali med vzhodno-indijskimi otoki v južno kitajsko morje. Tu se združi z zelo toplo vodo indijskega oceana, iz kterega kaj naglo dere po dolgi pa ozki morski strugi med Malako in Sumatro. To je kuro-sivski (= černozalivski) tok, ki se skoro po vsem primerjati da z zalivskim tokom atlantskega morja. Tudi kuro-sivskemu toku zagrajajo otoki — namreč Borneo in Filipini (prim. Kuba in bahamsko otočje) — ravnočertno pot v veliki ocean ter ga naklanjajo po kitajskem morji proti severju. Najtoplejša njegova voda ima skoro 30° C. (nekaj črez 19° E.) in je celo na vzporedniku japanskega mesta Jedo še za 6V20 C- (5-2° R.) toplejša od morja zunaj toka.

Ob severnem kitajskem morji in ob" vzhodnem obrežji japanskega otočja se imenuje j ap anski tok, ki je 30 do 40 miriam. (40 — 50 z. milj) širok. Uže vzhodni nos otoka Nipona ga odbija nekoliko v stran, še bolj ga pa odriva merzli arktični tok, ki derži nekaj iz severnega ledenega morja, nekaj pa iz ohotskega, edinega zakladišča velikanskih lednikov severnega velikega oceana. Dalje proti severju tekoč se japanski tok zmerom bolj razširja ter teče po nekoliko skozi beringov preliv v severno ledeno mofje, po večem pa prek oceana proti ameriškemu obredju. Tu ob zahodnem kraji severne Amerike se zavije proti jugu ter teče do kalifornskega zaliva. Ker se od tod z ravniškim tokom zopet proti zahodu obrača, dela sredi severnega velikega oceana velik obtok, v kterem se zbira plavje in mahovje. — Začasni tokovi se nahajajo posebno v severnem indijskem oceanu, semtertje tudi ob obrežji nekterih drugih morij.

Plimovanje morja. Razen tega rednega pretakanja morje redno po 6 ur neprenehoma narašča, sledečih 6 ur pa ravno tako redoma upada. Sosebno ob obrežji lehko opazujemo to čudovito prikazen. Sperva se morje le počasi vzdiguje, potem hitreje, nazadnje pa zopet bolj počasi; ko se je naj bolj napelo, nastopi okoli 15 minut dolg pre-nehljaj. Sledečih 6 ur se ravno tako redno zopet znižuje, sperva malo po malo, potem hitreje in nazadnje zopet bolj počasi. Naraščanje morja je plima (natok), upadanje pa oseka (utok), oboje skup se imenuje bib a. Oni prenehljaj, predno se plimo tok spremeni v osekotok, najviše stoječe moije zove se napeta voda.

Plima in oseka niste povsodi enaki. Na zahodnih obrežjih morje sploh visokejše narašča nego na vzhodnih; enako nima ob ravniku naj-viših natokov in najglobokejših utokov, ampak ob krajih, ležečih proti srednjim zemljepisnim širjavam. Med povratnikoma narašča počrez za 1 meter (3'), ob kanarskih otocih za 2 m. in pol (8'), ob zahodnem portugalskem obrežji za dobre 3 do 4 m. (10 — 12'), ob finisterreskem nosu skoro za 4 m. (12'), pred Brestom, francozkim mestom, za 5VS m. (18'), pred bristolskim kanalom za 15 m. (460 in V njem za 19 — 20 m. (60'), v fundijskem zalivu (Fundy-bay, v sev. Amer.) celo za 23 m. (70'). Yeliki ocean se primeroma prav malo vzdiguje in znižuje: na zahodnem obrežji južrie Amerike meri natok poprek 1 do 2 m. . (4 do 6') nad srednjo morsko gladino, na vzhodnem azijskem pa 2 do 4 m. (6 do 12*), v kitajskem morji semtertje tudi 5l/2 m. (18'). Dosti više posebno ob severji narašča indijski ocean. Tudi severno 'ledeno morje ima precej močen natok: ob norvežkem obrežji okoli 21/s m. (7'), ob evropskem severnem-nosu 21/2 m. (71/20> °b Laponiji 3 — 4 m., v belem-morji 1 — lJ/2 m., na zahodnem obrežji Nove-zemlje še 0-6 m. (2'), — Zelo zaperta morja imajo kaj majheno, skoro neznatno plimo. Tako se sredozemsko morje vzdiguje pri Neapolu za 0'3 m. (1'), pri Benetkah za 0'6 — 1 m. (2 do 3'), ob Egiptu za 0-3 m. in ob sirskem obrežji za dobrih O-16 m. (V2O1 mehikansko morje ob misisipskem ustji za 0'4m. (I1//)- V baltiškem morji so plimovanje komaj še zasledili.

Bibne dobe se po polnem vjemajo s stanjem lune in solnca proti zemlji; iz tega izvira, daje plimi in oseki pravi vzrok privlačnost re-čenih nebesnih teles. Posebno veliko moč na zemljo ima mala luna, ker jej primeroma zelo blizu stoji. Na vsakem kraji zemeljskega poveršja pa mora lunina privlaka naj močnejša biti takrat, kedar je ta kraj naj bliže luni, t. j. ko luna gre skozi poldnevnik tega kraja. Tej privlaM se sicer ne udaja suha skorja zemeljska, udaja se jej pa gibna voda vesoljnega moija. Ysled naravne postave nategne luna vodo ob poldnevniku, ki ga ravno prestopi, dosti bolj nego zemeljsko središče, in to zopet dosti bolj nego vodovje ob nasprotnem polkrogu rečenega poldnevnika. Zarad te različne privlačnosti .hiti gibčna voda ob poldnevniku pod lunoj bolj hitro k njej nego na nasprotnej strani; tu zaostaja za središčem. Tako se ob nasprotnih krajih poludnevnikov vodovje napne, t. j. morje naraste ob straneh, pa beži od kraja, t. j. morje upade.

Jasno je, da mora vsako mesto morja imeti vsak dan po dvakrat plimo in oseko. Ker pa luna svojo dozdevno dnevno pot okoli zemlje še le v 24 urah in 49' prehodi, t. j. na kakem kraji vsak dan za 49' kasneje njegov poldnevnik prestopi, nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko Časa (namreč 49') pozneje. To zakasnjevanje se še le črez 30 dni (prav za prav v enem luninem meseci) tako poravna, da zopet isto uro isti trenotek nastopite plima in oseka. To zakasnjeno verstenje plime in oseke in njijno poravnanje v luninem meseci se imenuje dnevna doba plimovanja. — Privlačnost solnca je sicer sama na sebi 177krat močnejša od lunine, vendar ta zemeljsko vodovje veliko bolj nateguje, ker luna v primeri k solnčni oddaljenosti zemlji

zelo blizu stoji. Privlačnosti lune in solnca se imate med seboj tako, kakor števili 9 : 4. Zato je na kakem kraji natok opoldan in opolnoči, ko solnce v njegov poldnevnik stopi, manjši in sicer za dobro polovico manjši, od onega, ki ga luna nareja. Po tem, kako stojite solnce in luna proti zemlji, se sostavlja iz obeh moči veča ali manjša plima. V meseci je najviša plima in naj niža ošeka ob času mlaja in ščipa, ker takrat ste glede časa in kraja privlačnosti obeh nebesnih teles, ki ali drugo nad drugim ali si nasproti stojite združeni ter plimo pomnožujete. Kakor visoka plima nastopi tudi nizka, dvakrat v meseci in sicer ob krajcih. Takrat se vjema lunina plima s solnčno oseko; ker si obe moči v svojem učinku nasprotujete, je lunina plima skoro za polovico manjša ko druge dni t. j. najniža v teku celega meseca. To redno ponavljanje visoke in nizke plime v teku luninega meseca se imenuje mesečna doba plimovanja. — Letna doba se kaže v tem, da so o enakonočjih visoke plime ob času mlaja in ščipa nekoliko više, nizke pa o krajcih niže od navadnih; nasproti so o poletnem in zimskem kresu visoke plime o mlaji in ščipu nekoliko niže, nizke pa o krajcih nekoliko više od navadnih.

Iz raznih naravnih vzrokov — zlasti zarad različne pristvarjenosti in lege morskih bregov ne nastopi plima ravno tisti hip v vseh pristanih, ki leže ob istem poldnevniku, čas, ob kterem v kakem pristanu voda nastopa, se zove plimnaalipristanska doba (etablissement). — Čerte, potegnene skozi vsa morska mesta, ki imajo o tistem času natok, se imenujejo izorahije (cotidial lines), če se ob enem poldnevniku šteti žačno, so tako razverstene, da ob vsaki sledeči za eno uro poslej natok nastopi; zato ločimo izorahije I. II. HI. i. t. d. ure. Napačno je misliti, da se vsled lunine in solnčne privlačnosti v južnem velikem oceanu naredi vsak dan dvakrat velik plimen val, ki odtam okoli obrežij razno se sukaje silo hitro preteka vse druge oceane. Pred ko ne se vesoljno morje le napenja in upada in sicer bolj ali manj vzporedno z obredjem raznih celin, — tako kakor' bi bil vsak ocean na zahodno in vzhodno stran potresen. Ysak oceanski kotel ima samosvojo, od drugih morij neodvisno plimo in oseko.

Zanimivi so tudi morski ve rt in ci. Če se dva nasprotna morska tokova ali plimotoka enake moči tako zadevata, da se začne voda livkasto verteti, zovemo to gibanje ver tine c (kernica). Nahaja se jih mnogo po raznih morjih, n. pr. oni v starem veku tako glasoviti požiralnik, imenovan „Charybdis" nasproti skali „Scylla", med Sicilijo in Italijo; halcidski vertinec v evripski strugi med Evbeo in gerško celino; Mosköe ström (od mornarjev Mael ström imenovan) med Mosköe in Mosköenas (na jugu lofotskega otočja).

Pristavek. Nekteri menijo, da je na zemlji zmerom manj morske vode in da se bo črez mnogo časa po polnem izgubila: zemlja bode potem ravno tako brez vode kakor njena spremnica luna. Ne da se tajiti, da na mnogo obrežjih, sosebno v sredozemskih morjih voda pojema in odstopa. Mesta, ki so nekdaj imela globoke pristane, stoje sedaj daleč od morja; tudi se nekteri deli morja zmerom bolj zasipujejo. Homer n. pr. še ni poznal spodnjega Egipta in Herodot pravi: ATfoirros öwpov tod jrotajioö. Pa kar je moije na enej strani

izgubilo prostora in globokosti, pridobilo ga je drugodi n. pr. ob dalmatinskem in baltiškem obrežji. Take spremembe očitno pričajo, da se vesoljno morje ne manjša. Pred ko ne se one morske razmere le spremenjajo, ker se veliki deli zemeljske skorje pod morjem zdaj vzdigujejo zdaj pa posedajo; morje tedaj le na videz na enem kraji pojema, ker na drugem za toliko narašča. V obče se razmere med vodo in subim svetom niso dosti spremenile, odkar se je današnja zemlja izobrazila. Res nosijo reke in potoki neprestano terde stvari (pesek, perst, razne soli i. t. d.) v morje ; vendar v velikanski posodi vesoljnega morja zavzamejo tako malo prostora, da se bo v 10000 letih morska gladina komaj za 7 centimetrov (3 palce) vzdignila.

Suha zemlja.

Suha zemlj a je razkosana v več delov. Vsi so viši od vesoljnega morja; le oh sredi zemlje se semtertje nahaja nekoliko krajev (po-veršine), M so kot široke in ravne vdertine ali pa kot ozke razpokline dosta niže od morske gladine: imenujejo se zemeljski vsedi.

Obrazi suhe zemlje.

Celin — velikih vkup se deržečih kosov suhe zemlje — ločimo troje: vzhodno, zahodno in jugovzhodno. Največi dve celini obsegate več kakor po en kos suhe zemlje ter se po teh delite v dele zemlje ali zemljine. V navadnem govoru pa pomeni ljudem svet to, kar zemlja: zemljine so jim deli sveta ah svetovi. — Vzhodna cehna, največa med vsemi, se prostira skoro le po vzhodni poluti in je posebno v mer vzporednikov zelo raztegnena; zavzema pa tri velike zemljine: Evropo, Azijo in Afriko. Dosti manjša zahodna ah ameriška celina je posebno v mer poldnevnikov raztegnena in v dve različni polovici (severno m južno Ameriko) razdeljena, ki ležite le na zahodni poluti. Ta navadno novi svet imenovana celina je dolge in blizu srede zelo stisnene podobe, ona — stari svet — pa je stlačena v velikansko gručo. Tretja in najmanjša celina je jugovzhodna; v primeri z drugimi je le velikansk otok, vendar ima z otoki vred vse lastnosti, ki iz nje samostalno zemljino delajo. Ona sama leži le na južnu poloblem. Ob južnem tečaji se prostira južnotečajna cehna — Antarktija —, ktere z večnim ledom in snegom pokrita obrežja so mornarji le malo preiskali.

Mah po vesoljnem morji semtertje raztreseni kosovi suhe zemlje se zovejo otoki ah ostrovi, ker jih krog in krog morje obteka. Vsi skupaj (brez Grenlandije) merijo okoli 117000 □miriam. (158000 □m.) t. j. pol šestnajsti del vse terdnine.

Po legi se ločijo celinski otoki od morskih ah oceanskih. Ti stoje daleč od celin v globokem morji, oni se pa nahajajo poleg obrežja raznih cehn ali vsaj ne daleč od njih. Celinski otoki so skoro brezizjemno od celin odtergani kosi, sosebno pa podaljšano hribovje

celinsko, ktero je morje od terdnine ločilo; zato so skoro vsi po svojej poveršini zelo enaki sosedni celini.

Po obrazu se ločijo ozki pa iztegneni otoki od okroglih in p a krožnih. Pervi se po večem tako drug za'drugim verste, da so po svojej dolgosti vsi v tisto stran iztegneni; v ravno to mer vlečejo tudi gorstva, ki se na njih nahajajo. Po večem so celinski otoki bolj po-dolgasti, morski pa okrogli ali pakrožni, pa tudi dosti manjši od onih.

Morski otoki se dalje ločijo v visoke in nizke. Zelo mnogoštevilni visoki morski otoki, tudi vulkanski ali ognj eniški imenovani, so visoko iz morja šterleče gorske kope. • Ker je ognjena moč vse izpod morja vzdignila, so vsi zelo enakega obraza. Tudi nizki otoki, koralni imenovani, so si podobni, ker so po večem iz brezštevilnih zvezdastih koral nakopičeni. V toplejših krajih indijskega in velikega oceana (med 30° severne in 25° južne širjave) pa tudi v zahodno-indijskem otočišči se naseljujejo korale na plitvinah in podmorskih skaladih in obrežjih ter navzgor do morskega poveršja in na stran zidajo svoja kamenena poslopja, M kljubujejo najbolj razdivjanim valovom. Močni tokovi jih pri delu nikakor ne zavirajo, temuč še hitreje se množe v kipečem morji, le voda mora biti prav čista in primerno topla. Eazen koralnih skaladi ob celinskem obrežji so tu posebno zapomniti koralni grebeni,ki so kot skalnata ograja okoli otoka nakopičeni; od otoškega obrežja jih loči morska ožina, ki je po večem phtva (le redkokrat okoli 90 — 100 m. [300'] globoka) in semtertje le po 100 metrov, drugodi pa celo po več miriametrov široka. O viharjih je ladijam kaj varna luka, v ktero pa je le silno težavno dospeti. Pri pravih koralnih otokih, tako imenovanih atolih, se mesto srednjega otoka nahaja le slano jezerce, M je od morja po polnem ločeno, ah je pa ena ah več ozkih strug ž njim sklepa.

Več otokov blizu skupaj se imenuje otočje, če pa stojijo po versti, o t o š k a v e r s t a (pootočje). Semtertje otočja in otoške verste ograjajo celinsko obrežje ah pa kakor venci vežejo daljne dežele. — Morje, v kterem se otočje otočja derži, se zove arhipelag ali oto-čnato moije (otočišče).

Morsko obrežje se ne vleče povsodi v eno mer naprej, ampak tu se vriva morje v zemljo, tam pa zemlja v morje; tako nastane več manjših v morje molečih delov celine, ki se polotoki, stegna ah jeziki in nosi imenujejo.

Polotoki so manjši deli zemlje, ktere na treh straneh morje obdaja, na eni se pa celine derže. Mnogi so trivoglati in se ob podstavni, strani druge zemlje tišče.

Stegna zemeljska so manjši in posebno ozki polotoki; zelo dolga in neprimerno ozka stegna se imenujejo zemeljske kose.

No si so visoke v morje segajoče šterline polotokov in sploh vsa v morje moleča berda.

Medmorje ah zemeljska ožina (isthmus) je prav ozka pokrajina "med dvema morjema, sklepajoča dve veči celini, obširni pokrajini ah pa dva polotoka.

Sulla zemlja y dotiki z morjem.

Prevažno je za razvitek vsaktere zemljine in dežele, ali se morje bolj ali manj v suho zemljo zajeda in ah se nasproti ta v mnogih ali redkih, velikih ah malih polotokih v morje vriva. Zemljepis zaznamuje dotične razmere s primernim obrežjem in s členovitostjo.— Primerno obrežje ah njegov razvitek je razmerje med obodom (skupnim obrežjem) in poveršino neke zemljine ali dežele. Tako ima na primer:

Evropa na 100000 □mirm. 3200 mirnu obrežja

Azija „ 438000 „ '5700 „ „

Afrika „ 303000 „ 2600 „

Sever. Amerika „ 194000*) „ 4530

Juž. „ „ 177300 „ 2520

Avstralija „ 88900 „ 1410 „ „ ah

poveršina in obrežje se imate med seboj

pri Evropi kakor števili 31:1

„ severni Ameriki „ „ 42:1 „ Avstraliji „ „ 63:1

„ južni Ameriki „ „ 70 :1 „ Aziji „ „ 77:1

„ Afriki „ „ 116:1

Po bolj enomernem ali bolj razvitem obrežji so tudi obrazi posameznih zemljin in dežel zelo različni. Deblo je tisti del suhe zemlje, v kterega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava. Skoro zmerom se da primeriti kaki matematični podobi. Od debla se ločijo njegovi členovi, t. j. polotoki, ktere je razjedno morje izrezalo. Kakor pa primerno obrežje obsega vse celinske otoke, tako se ti tudi členovju prištevajo. Če primerjamo poveršino debla s površino raznih njegovih členov, kažejo razmerna števila primerjalnemu zemljepisu zelo zanimivo členovitost. Južna Amerika, Afrika in Nova Holandija so podobne nerazrasenim čokom, ker nimajo skoro nikakoršnih členov. Izmed ostalih ima

Evropa za 21100 □miriam. polotoškega sveta,

Azija „ 78500

Severna Amerika „18100 „ „ „ , tedaj se

imata cela cehna in polotoški svet med seboj

pri Evropi kakor 42/s: 1

„ Aziji „ 5V2:1

„ sever. Ameriki „ 102/3: 1

*) Severna Amerika ima po drugih 224220 □miriam. (407200 □milj).

Nekoliko drugačna razmera se pokaže, če polotoškemu svetu prištejemo otoke, ki merijo

v Evropi 5710 □mirm. ali dobro V17 vsezemljine,

„ Aziji 28500

„ Afriki 6300

„ sever. Ameriki 16350 „ juž. „ 1760 „ Avstralji 28870

Potem je členovitost ali razmera med deblom in členovjem (polotoki in otoki)

pri Avstraliji =2 : 1 „ Evropi = 22/3 :1

„ Aziji = 3710:1

„ sever. Ameriki = 4?l3 :1 „ Afriki =477s : 1

„ južni Ameriki = 992/s : 1

Obraz zemlje, imenovan tudi porazna ali horizontalna raz-redba, je njen razšir po zemljepisni širokosti in dolgosti ali deblo s členovjem, kako je na poveršje zemeljskega obla raztegneno.

Poveršina suhe zemlje. — Vvodni pojmovi.

Poveršina suhe zemlje ni kakor morska povsodi enaka, ravna in gladka, ampak nekod je viša, nekod pa niža, ravno tako kakor morsko dno, M je prav za prav le velikanska vdertina v zemeljsko skorjo. Da moremo te različne višine in nižine zmeriti in med seboj primerjati, nam je treba stanovitne, — pravilne ravni. Taka stalna, pravilna ravan je morska gladina, tudi niveau (r. nivo) imenovana, ker je od središča zemeljskega obla povsodi enako oddaljena. Vzpetost kakega kraja (kake dežele ali celine) nad morjem se imenuje njegova vertikalna ali navpična izobrazba ah njegovo obličje.

Ker je suha zemlja razen nekterih malih vsedov (n. pr. zemeljskega vseda ob severnem hvalinskem morji in globoke razpokline jordanske doline v Palestini) povsodi nad morje vzdignena, mislimo si lehko morje pod terdnino podaljšano: navpična vzvišenost nekega kraja nad morsko gladino je njegova nadmorska ali absolutna (neozirna) visokost. — Njegova vzvišenost nad kterim drugim krajem — nad ktero bližnjo dolino ah ravnino, deželo ah reko, nad kterim bližnjim jezerom ah hribom, ne pa nad morjem—,je njegova primerna ali relativna (ozirna) visokost.

Višine merimo z dolgostno mero. V našem cesarstvu je merimo do-sedaj še z dunajskim sežnjem (°), ld ima 6 dunajsldh čevljev (')• Po gostem se rabi tudi starofrancozka mera, ktera je malo malo veča od dunajske. Tudi starofrancozki seženj, toise (r. toäz) imenovan, meri 6 parižkih čevljev.

1

/

»

» .

»

1

J

'l5

/

»

»

»

»

D

48

»

»

1.

I

»

»

»

1

12

»

»

1 ,

1

»

»

»

1

100

»

»

1

/

»

»

»

1

'3

>1

»

V znanstvenih spisih, pa tudi drugodi so se uže zelo poprijeli novofrancozke mere, ktere edinica je meter t. j. Viooooooo zemeljskega četertnika; 1 meter = 3'163 dunajskih ali 3'078 parižkih čevljev. Angleži in Amerikanci merijo z angležkim čevljem, kterih 3 gredo na angležki seženj, yard imenovan; 1 angl. čevelj = 0-304 metra. — Vsled posebne postave (od 23/7 1 871) se v avstrijsko-ogerski deržavi od začetka 1873 lehko rabimetričnamera, kise ima 1. prosenca 1876 v obče vpeljati. Grlede na to, se je nova <— metrična mera tudi v tej knjigi rabila povsodi, uže zato, da se množine leže med seboj primerjajo.

Hipsometrija ali merjenje visokosti določuje razne višave na zemlji in sicer po pravilih trikotomerstva (trigonometrijsko) ali pa s tlakomerom (barometrom).

Izohipse ah čerte enake visokosti vežejo mesta iste nadmorske visokosti. Ker se jih po raznih visočinah lehko mislimo neštevilno veliko potegnenih, nastane iz njih visočinska lestvica.

Povsodi na terdnini se loči a) suha zemlja od b) sladke

vode.

Suha zemlja.

Suha zemlja je po razni nadmorski visokosti in po različnem poveršji zelo različna. — če je podobna poveršju mirnega morja ali ima vsaj precej porazno poveršino, je ravan. Semtertje stoje na ravni posamezne višine (verhi in berda).

Po razni nadmorski visokosti se suha zemlja loči v nižavje in višavje. — Nižavje je vsa zemlja, ki se poprek ne vzdiguje dosti črez 160 m. (500') nad morje; če je ravno, imenuje se nižina. Ta pa je globoka nižina, če se nič ah komaj vidno nad morsko gladino vzdiguje. — Valovita nižina je tista, na kterej so male višine semtertje tako raztresene, da je valovitemu morju podobna. Po nekterih zemljinah se nahajajö obširne nižine, M se polagoma vzdigujejo od morja, drugodi so pa po velikih prostorih vzpete 260 — 330 m. (800 do 1000') nad morsko gladino. Še dosta bolj ko po nadmorski visokosti se ravnajo zanimive lastnosti obširnih nižin po njih persti in podnebji. Tudi imajo po raznih deželah razhčna imena. Take, ktere po večem enakomerno pokriva le malo različnih rastlin, se imenujejo v severni, zahodni in srednji Evropi goljave, na Ogerskem, južnem Ruskem in po zahodni Aziji pus tine (puste) ali stepi, v AMki, koder so po večem peščene, puščave, v južni Ameriki „pampas" in „ljanos" v severni pa savane in prerije (travniki). Nižinska tla so ah premokra — močvirje (močava), ah polna mahu — mahovj e, ali presuha — puščava, ah pa kmetijstvu ugodna rodovitna tla.

Taka zemlja, ktera je 160 ah več metrov nad morjem, se zove višavj e ah viša vin a; ta je ah nizka (160 — 650 m. nad morjem), ali srednja ,(650 — 1600 m.) ah pa visoka — alpska (črež 1600 m.). — Plane višavine ah ravni na hribih imenujemo gorske planote ali visoke ravnice.

Berda, berdje pravimo taki zemlji, pokteri se zelo po gostem manj ko 330 metrov visoke višine: holmci, gorice, berdaz malimi ravninami in dolinami verste. Če je poveršje takega sveta podobno zelo valovitemu morju, ga imenujemo valovito berdje.

Če se višine vzpenjajo nad 330 metrov, imenujejo se gore, hrib je, in taka zemlja hribovita zemlja. Višavina ah nižavina le malo kje druga drugo liiejite, po večem ju med seboj veže stop-njevina, t. j. taka ravna ah gorata zemlja, ktera po širjih ali ožjih stopnjah v nižino prehaja ali se pa polagoma k morju spušča.

Na vsakem hribu se ločijo teme, vznožje in boki. Teme je naj viši del hriba in se navadno imenuje verh, verhunec, veršac. Ostrim, verhovom pravimo po ertasti podobi erti ah ščiti, rogovi, zobovi, igle i. t. d., gladkim pa po obh podobi: koki, kop e, glave, stožci i. t. d. Semtertje zlasti v Afriki nimajo hribje niti gladkega niti ostrega verha, ampak na njih se prostira bolj ah manj ravna goličava (mala nezarasena gorska planota); imenujejo se goliči.

Vznožje je spodnji del hriba; pravijo mu tudi podgorje; bok, pobočje, rebro, stran, breg, brežina so pa srednji deli.

Rebro je stermo (stermec), propadno (robasto) in položno. Hribom z zelo stermim pa gladkim širokim rebrom pravimo plazovina. Dolgo hribovje ima le malokje na obeh Straneh enako poševna rebra. Hribje, M se od severja proti jugu vlečejo, so po večem na zahodni strani stermejši, ko na Vzhodni (ameriški Andi), od vzhoda proti zahodu deržeči pa imajo posebno stermo južno pobočje.

Samci ah samski hribje se po samem iz ravni vzdigujejo ali vsaj niso skleneni z nobenhn hribovjem.

Gorstva (pogorja) so sklenene gore, ki se podolgoma vlečejo. Če stoji več takih verst druga z drugo vštric, so vštrična (vzporedna) gorstva. Prav dolga gorstva, ki vlečejo od zahoda proti vzhodu z vzporedniki vštric, so vzporedniška gorstva. Poldnevniška pa derže v mer poldnevnikov od severja proti jugu.

Ob gorja ali oh ribja so gore, ki se po večem bolj ali manj somerno okoh osredja — semtertje zelo visokega hriba — kupičijo in če ravno sklenene, na nobeno stran ne merijo. — Go rine ali gorske groma de so po polnem zrasena ogorja — gore, ki tudi na nobeno stran ne merijo, amjiak so le bolj na široko razrasene.

Oklepna (obkrajna ah obrobna) gorstva so ob kraji visokih planot ter se stermo ah pa postopnjema v bližnje nižavine ah k morju spuščajo. S planote so le malo visoka videti, morje ali globoko nižino pa zagrajajo1 kot visoka stena, prek ktere pelje po večem le malo težavnih potov.

Ločilna (mejilna) gorstva z golimi, semtertje zelo razderthni, dolgimi herbti stojö na planotah, ktere v razne predele ločijo ; po večem nimajo posebno visokih verhov.

Pogorsld herbet je prav za prav raztegneno gorsko teme; imenuje se greben ah sleme, če pa je posebno razdert in oster,

tudi ostro; prav zato pravimo gorstvom tudi grebeni ali grebenaste gore, (Španci pa siera, cordillera). Iz grebena se vzdigujejo razni verhi in erti. Male nižine prek gorstvenega slemena so jarmi, sedla in presedi; prebodi in prelazi, pot po njih pelje; predel je teme prehodnega sedla.

Po gostem se glavno gorstvo deli v dve enaki veji (panogi), ah pa se razhaja v več stranskih razrastkov aH odraslekov. Oni verh, na kterem se gorstvo v Več razrastkov ah ramen cepi, se imenuje sklop, razgorje ah vozel.

Gorstvo, ki se po večem v eno mer vleče in je med drugimi tudi najviše, je glavno gorstvo. S tem v primeri so odraslekiin vzporedne gore dosta niže; pravi se jim poddružena ah stranska gorstva. Po nadmorski visokosti ločimo hribe zelo tako kakor višavje sploh v visoke, srednje in nizke gore. Visoke gore se vzdigujejo vsaj črez 1600 m. — če so črez 2600 m. visoke, se v obče imenujejo goline, bele gore, golci ah alpe. Njih verhi in herbti so po večem ostri oglati in roglati; le iz terde tvarine primerno zloženi hribje imajo svoji visočini vkljubu gladko-oblaste ah stožkaste verhove. — Srednjegore ah sredogorj a se kupičijo 650 do 1600 m. nad morjem; po večem imajo precej gladke herbte in okrogle, kuplaste ah celo široke — plane verhe pa izbočene, položne brežine. — Nizke gore, pred- in prigorja so že manj ko 650 m. visoke ter se še bolj polagoma iz ravnin vzdigujejo. — Poleg visokih gora se po večem nahajajo srednje in nizke.

Hribovje ah gorovje je več v veliko celoto sklenenih gorstev. Morja, doline (reke), nižavine pa tudi obširne planote je ločijo od druzega sveta.

Če se vsota visočin posameznih presedov kakega gorstva ah hribovja deh z njihovim številom, kaže kohčnik srednjo visokost gorskega grebena.

Tudi nižine med gorami imajo po svojej različnosti razna imena.

Doli ah doline ločijo gorstva (berda in hribe). Po svoji razvitosti se ločijo v glavne in stranske doline.

Glavne ah velike doline ločijo veča hribovja ah pa dolga gorstva, stranske se pa iz glavne doline med posamezne pogorske odrasleke vrivajo.

Po svojej legi med gorami se doline ločijo v podolnice in preseke. Podolnice ahpodolžn&doline se vlečejo podolgoma med grebenoma dveh glavnih ah sploh dveh vehkih gorstev in so torej vzporedne z gor-stveno osjo. Po večem so zelo široke, ob straneh imajo zložno zagrajo (bregove), navzdolje in njih dolinska ravan le malo visi. — Preseke ah poprečne doline, segajo poprek proti gorskemu grebenu ter režejo bolj ah manj navpilt gorstveno os. V njih se precej široke ravnice, kotlom podobne, verste s soteskami in razpokljinami, na straneh jih oklepajo stermi, povečem neenaki bregovi in njih (dolinska) ravan zelo visi. —

Zelö ozke in kratke doline s stermo ograjo so grape in debri. — Razpoke, prepadi in brezdna; soteske in vrata so še bolj ozke nižine med hribi in gorstvi;

Rupe, kodunje ah nečke, logi, kotli in bokaline, kernice in ponikve ah ponore so od vseh strani z višinami ograjene. Prav male ponikve se zovejo livki.

Pogled v visoko ledeno gorovje.

Večina visokih gora se kupičiše nad ločnico večnega snega, t. j. nad čerto od tečajev do ravnika tako potegneno, da veže vse višine, na kterih se toplomer nikoli ali vsaj za dolgo časa ne vzdiguje nad le-dišče in koder sneg nikdar po polnem ne skopni. Ločnica večnega snega je ob ravniku 4980 m. nad morjem

„ 8° 5' s. S. 4550 „ , „ 30« „ „ 3770 „ , » „ „ 2925 „ „ „

„ 60° „ „ 1200 „ „ „ 70" „ „ 1070 „ „

Pa ona se ne ravna le po zemljepisni širjavi, ampak se silno razhčno gor in dol vije zarad raznih krajnih vzrokov.

Zgornje grape in razpoke najviših hribov pokrivajo ledniki, ki se stegujejo daleč pod ločnico večnega snega. To ledovje se v Tirolah imenuje Fern er, v Salcburgu in po Koroškem Ke es e, nalzlandiji Jokul, na Norveškem Gykl in Brä. ■ Nareja se po večem iz navadnega ah pa iz nekoliko uže stopljenega jedernatega snega. Lastna teža mnogobrojiih snežnih plasti sneg zelo stlači; še bolj se pa zgosti, če ga snežnica premoči in v njem zmerzne. Neštevilni mehurji, ki so se poprej v ravno stlačenih zgornjih plasteh kazali, se skoro popohioma izgube, led pa vendar jedernat ostane. Lastna teža in morebiti še druge moči pomikajo ceh lednik od verha do spodnjega konca na brežni podlagi navzdol, zelo enako kakor leze strdujoča se smola po položni deski. V severnih deželah, zlasti v Izlandiji vise velikanski ledniki do morja ah se celo v moije po-makajo, dokler jih ne odtergajo močni morski tokovi, visoke plime, hudo razburkano valovito morje ah pa pogubljivi potresi. Ledniki, pravijo, da zdaj r as ej o, zdaj p o j em aj o. O terdih snežnih zimah in hladnih poletjih se je naredilo veliko leda, odtajalo se ga pa je le malo; zato takrat segajo dalje v dolino, semtertje celo v obdelano navzdolje in germovje. O mehkih zimah in vročih poletjih pa pojemajo ah se umikajo, ker se ni naredilo toliko ledu, kolikor se ga je odtajalo.

Zmerzal vedno razganja bližnje pečevje ter kamenje in grošč na lednike vali. To se ob straneh širokega lednika kopiči v 4 do 15 m. (semtertje celo 30 in več metrov) visoke obronke, stranske groblje ah griže imenovane, M se z lednikom vred navzdol pomikajo. Ako se dva lednika iz postranskih dolov snideta v nižji grapi, se združite sosedni stranski griži v s r e dn j o gr o b lj o. Groblje se z ledom pomikajo

do dolnjega konca. Tu se led taja in pušča vse s seboj prinesene terde snovi; iz teb se nareja tu bolj tam manj široka končna alispodnja groblj a. Razen peska in blata se na teh grobljah nahajajo lepo progasti ali celo oglajeni kameni, ki so skoz široke razpokline prišli pod led in pod neizmerno njegovo težo navzdol se dersaje na terdi podlagi se izbrusili in izstružili. Končne groblje so po večem za rudoslovca kaj zanimive zbirke raznih kamenov, ktere mu na pervotnem mestu večni sneg pokriva ali pa vsaj drugače človek do njih priti ne more. One široke razpokline nastajajo v ledniku, ker se mestoma neenako navzdol pomika. Vredne da se omenijo so tudi tako imenovane ledniške mize. Izpod lednika teče po mnogih velikih in malih koritih voda (lednica), po večem pa dere iz bokaste velikanske luknje — izledniških vrat, močen potok, ki blato in pesek pa drobno kamenje skrajne griže odnaša.

Če se sneg na dolgo in široko spušča s hribov v doline, nastanejo plazi. Ti so po različnosti snega bolj ah manj nevarni. Včasih se suh in droben sneg odterga od stermih bregov in se s preveliko hitrostjo v nižine zvali; semtertje se na prepadih njegova rahla tvarina v prah razdrobi. Posebno pogubljiv je zračni tlak — silni veter, ki ga takov suh plaz naredi; on podere ah (s koreninami) izruje cele gozde, vzdigne ah prevali velike skale in gorjanske koče in hiše ter je razruši. — Najmanj nevarni so dersalni (pravi) plazi. Spomladi p.amreč se sneg na primerno položnih bregovih, kterih tla so od snežnice opolzna, derše tako počasi navzdol, da ga vsaka zavira lehko ustavi. — Časih se uterga pre -močeni in stlačeni sneg ter se derše po zelo stermem opolznem bregu; hitrost debelega plaza raste od hipa do hipa, zračni tlak pred njim vse podere, kar plaz sam potem razdrobi in zakoplje. To so mokri plazovi. — Semtertje ob stermih bregovih se ledniki ulomijo in navzdol splazijo. Taki ledniški ulomi vse poderö in zasujejo, kar jim na poti stoji.

Če se mesto snega in ledovja uterga skalovje in zemlja ter s hribov v nižine zderše, pravimo takim plazom zemeljski vsadi in posedi. Narede se ob hribih, koder voda poprek ležeče plasti kamenja razžene in spodje ali pa ondotno ilovico tako razmoči, da skoro vso vezalno moč izgubi. V takih primerljejih se premaknejo poveršnje plasti ter deršejo zmerom hitreje navzdol. Njih razvaline pokončajo po gostem vso dolino in njih zasipi, vodi pot zapiraje, narede precej obširna dolinska jezera.

Znotranja snovna sestava naše zemlje.

Zemlja je tem topleja, čim globokeje se vanjo koplje; tudi ognjeniki bljuvajo iz svojih žrel raztopljeno snovino. Iz tega in iz ohrodja od-gernenih gora dosledno sklepamo, da je zemlja enkrat bila raztopljeno tekoče oblo, kterega poveršje se je časoma ohladilo; naredilo je zemeljsko skorjo, ki krog in krog oklepa še zmeraj vroče jedro. Gotovo je, da ima lastno toploto v sebi, ktere ne dobiva od solnca; tedaj ta njej lastna

toplota ni nikakor odvisna od solnčnega žarenja. V zemljo kopaje pridemo do globočin, kterih toplota se ne ravna več po moči solnčnih žarkov, in globokejše ko se prerije, toplejše je, kar so celo preiskave v zmerzneni sibirski zemlji po polnem dokazale.

V rudnikih in drugih jamah spoznavamo neposredno nekoliko zemeljske skorje; vendar je tudi v najglobokejših jamah silo malo premerimo. Po znani zemeljski skorji se nikakor ne da določiti, koliko da je vsa debela. Nekteri ceryjo njeno debelost na 35 do 45 km. (5 do 6 z. milj), nekteri pa na 300 km., (drugi celo na 1500 km.). Gotovo pa je, da sta ogenj in voda (pa ledniki — Agasitz), vsak sam zase in oba skup napravila vse različnosti suhe zemlje, njene višine in nižine in razne plasti kamenja in persti.

Zemeljska skorja je sestavljena iz dveh zelo različnih kamenenih snovin: iz zmesnega in skladnega kamenja. Zmesno kamenje n. pr. granit (žula), gnajs (rula), diorit, porfir, sijenit, serpentin, bazalt, lesketač i. d. so brez okamnin in narejajo pravo ohrodje zemeljske skorje, ker so podlaga drugo verstnim kamenom. Pravimo jim tudi plutonsko ali vulkansko kamenje, ker je je ognjena moč porinila iz njedra zemeljskega. V mnogih gorovjih se nahajajo celo na najviših verhih, ker so drugoverstno snovino vzdignili ah celo proderli. — Skladne ali neptunske snovine so se v bolj ali manj rednih plasteh druga na drugo iz vode polegle; v njih se dobivajo razne okamnine in rude. Izmed teh se po starosti in legi ločijo razne verste. Na zmesnem kamenji leži najprej prestopno skladno kamenje, namreč skrilavec, drobnjak, prestopni apnenec, černi premog i. d.; potem pride drugoverstna (polasta) tvorina, n. pr. kreda, peščenjak, razni apnenci, slani kamen, i. d.; tretjeverstna tvorina: erjavi premog, ilovica i. d.; diluvialna tvorina ali ponalivine in aluvialna tvorina ali naplavine.

Ognjeniki in potresi.

Ognjena moč je porinila neskladno kamenje iz zemeljskega njedra; ona je tudi na mnogo krajih prederla terdo skorjo zemeljsko in bljuje skoz vehke in majhne luknje razno raztopljeno in plinasto zmes. Take luknje se nahajajo po večem le verh stožkastih in kopastih hribov, ki se imenujejo vulkani ah ognjeniki; izbljuvam kameni in ognjena zmes kakor bazalt, trahit, dolerit, zelenjak, plovec i. d. pa razne lave so vulkanski ali ognjeniški kameni. Ognjeniki stoje večidel na otokih ali pa blizo celinskega obrežja in le semtertje tudi sredi celin pa še v tem primerljeji so skoro zmeraj blizu nekega jezera. Zemljeslovci še zmerom uče, da je zemeljska skorja v globokih morjih nekoliko tanja ko drugodi; prej ko ne leze voda skoz ondešnje razpokline v zemeljsko njedro. Tu jo velika vročina precej spremeni v sopare, ki se na vse strani raztegujejo in zemljo potresajo ter vzdigujejo raztopljene ognjene snovi in je skoz vulkanske trombe, — njihove dimnike, pihajo. Ona ognjena zmes, lava imenovana, je černa, rujava ali siva, ohlajena tudi inehurnata in zelo terda. Livkasta luknja verh ognjenika se zove žrelo

Jasonko, Zemljepis 1373. 4

ali žekno. Velikosti je kaj različne: vezuvijevo n. pr. meri v premeru le 750 m. (23000, Kilakse-i na Havaji (med sandviškimi otoki) pa 5850 m., in vendar sta oba ognjenika samo okoli 1170 m. nad morjem. Razen glavnega žekna se nahaja na pobočji mnogih ognjenikov dosti stranskih žrel..— Sopari in različni gazi (plini), ki iž raznih lukenj in razpok puhtijo in se nad žeknom v visokem dimastem stebru dvigajo, se imenujejo fumaroh; to ime imajo tudi dotični ognjeniki.

Pri bljuvanji se sperva iz žrela vzdiguje silo veliko raznih plinov, zlasti pa Vodnega sopara. Med plini so navadno v največi množini vodenčev žveplec, dušeč, pare žveplene sokisline, klorovodenčeve in ogljenčeve.kisline. Te lehke snovi neprestano šumijo iz vseh žrelskih razpok in votlin ter se kot tanki oblaki neizmerno visoko vzdigajo. Med.tem se zemlja trese; izpod nje se sliši tresk za treskom in neprestano bučanje, včasi silo daleč na okrog. Sčasoma se vzdiguje ognjena zmes in se na verhu razteka; • če pa ognjenik nima veršnega žekna ali če je to preveč zasuto, predere silna moč hribove strani ter se tododceja. Po bolj ali manj položnih tleh teče lava zdaj bolj zdaj manj hitro. Po verhu se hitro terdi in skorje nareja, ki na žlindrastem toku plavajo in mu na sprednjem konci pot mostajo. Znotraj se pa ohladi še le črez dolgo časa. Mali kösi sterjene lave in odtergani deli ognjeniškega žrela, ktere huda moč kvišku izmeta, se zovejo lapili. Drobnega pepela enake lastnosti kakor lava časih ognjeniki toliko bljuvajo, da solnce otemni; semtertje zadene ta pepel na močni veter, ki ga mnogokrat po 150 miriam. daleč odnese. Padaje se ti izmetki po nekoliko kupičijo okoli žekna ter činijo visok ertast stožek; narejeni so tedaj nekaj iz sterjene lave, nekaj pa iz skladov ognjeniške perhljice in se imenujejo izmetnistožki, žrela pa izmetna žrela. Vzdignenih stožkov in žrel prav za prav ni; kajti vse mehurnato napete višine verh ognjenika so le okamenela poveršina nekega velikanskega_toka bazaltove lave. —Neizmerna množina vodenih soparov se po večem visoko v zraku zgosti v oblake, ki se kot streha nad ognjenikom razpenjajo. Iz njih se med bliskom in gromom vlivajo hude plohe, ki izmetani pepel spremenijo v blato. Za poseljeno okolico je to blato navadno še po-gubljiviše od lave; okamenelemu blatu pravijo tuf ali lehkovec.

Po razni snovini, ki jo ognjeniki izbljuvajo, se tudi različno imenujejo. Navadni ognjeniki bljuvajo sploh žlindro, ognjeno zmes stopljenih rudnin, ali pa v pepel razdrobljeno lavo. Blatobljuvni ognjeniki ali salzi izmetajo v velikih curkih vodo z raznimi plini, zlasti pa mešano z ilnatim blatom, ki se po mnogih krajih kupiči v male stožke in se sterdi. Žveplobljuvni ali solfatori izbljuvajo vodenčev žveplec z vodnim soparom; v zraku se ta plinasta zmes razloči in žveplo se na skalovji obesi, ali je pa sopar dalje odnesk. Plinobljuvni ali fumaroli (gl. spredaj). Po glavnem izmetu puhajo .nekteri ognjeniki razen vodnega puha posebno zeld ogljenčevo kislino, — pravimo jim m o f e ti. Ker je ta plin dosta teži od vzduha, se vleže ob zemeljskem poveršji, ter pogubi vse, kar pride v njegovo okrožje.

Dalje se ognjeniki, če prav ne natanko, ločijo v goreče, prenehujoče in ugasnene. Goreči imajo odperto žekno, skoz ktero neprestano ali pale včasih izmetajo razno snovino; če se jim žrelo zasuje, je šiloma iztrebijo. —

Prenehujoči ognjeniki imajo zaperto žekno in celo gazov navadno ne puhtijo; sploh oni le malokrat bljuvajo ali so celo, odkar ljudje pomnijo, le enkrat izmetali nabrano snovino. Tako n. pr. Epomej na otoku Isliiji nf več bljuval od 1. 1302. Pri ugasnenih ali izgorelih ne pomnijo ljudje nobenega izmeta; vendar se večkrat zgodi, da izgoreli ognjeniki zopet ožive in prenehujoči ali celo goreči postanejo.

Po legi pa se ločijo kupni in verstni ognjenikih Kupni so največ krog kakega srednjega, višega somerno razpostavljeni; semtertje tudi kot samci v nebo kipe. Taki so: Etna (3335 m.), Stromboli, Lipari, Volkano i. d. (na liparskih otocih), Vezuvij, ognjeniki azorskih otokov, Pik de Teyda (na Tenerifi), galapagoški (na zahodu od južne Amerike) in maskarenski ognjeniki. Yerstni ognjeniki stoje v versti, primerni velikanski zemeljski razpoki in sicer vzdigujejo se iz glavnega gorstvenega grebena ali pa vštritno z njim. Naj bolj zanimivi so: ognjeniki v poldnevniškem gorovji severne in južne Amerike, potem na japonskih, kurilskih, aleutskih otocih, na Kamčatki i. t. d."

Izmed 407 do sedaj znanih ognjenikov je 225 gorečih; vendar le malo jih je, ki bi zmeraj bljuvali (n. pr. Stromboli). Med gorečimi jih stoji okoli 70, t. j. komaj 1/3 na celinah, — vendar so tudi ti celinski vulkani razen sredoazijskih in malo znanih sredoafriških vsi blizu morja; ostalih 155 t. j. 2/s vseh gorečih je raztresenih po otocih, — otoški vulkani. Celinskih je naj več v južni Ameriki: 53; 15 v Aziji, 1 v Evropi, 2 pa v Afriki. G-lede na velika morja jih je največ v okrogu velikega oceana in na ondotnih otocih, namreč 198, t. j. skoro 7/s vse^ gorečih.

Tudi potresi so strašni prikazki (učinki) podzemeljske vulkanske moči. Veči ah manji del zemeljskega poveršja se trese in maje; skoro zmeraj se med tem shši izpod zemlje močno bobnenje in bučanje. Pri tej prikazni se potresajo tla ali^prenehljaji od spod navzgor (prestopajoči potres) ah se pa majejo kakor morski valovi od ene strani na drugo. Časih se združi gibanje obeh potresov in tla se skoro zasučejo. Ravno ta tretji način potresov je najnevarniši; v malo minutah ah včasi v malo sekundah razdražijo veliko morje, razdenejo cele pokrajine in razrušijo velika mesta ter pod njihovimi razvalinami pokopljejo tisoč in tisoč prebivalcev.

Pred potresi ni varna nobena stran zemlje; vendar po nekterih krajih, zlasti ondod, kjer je dosta gorečih ali prenehujočih ognjenikov — večkrat in hujše razsajajo nego drugod; zato se dotične pokrajine zovejo potresni pasovi. Dosedaj so po večem opazovali, da so ognjeniške pokrajine in bližnje dežele tem varniše pred potresi, čim bolj ognjenik bluje; ko pa preneha izmetavati, se navadno čutijo močni potresi celo v daljnih deželah. Da se ognjenik sam in bližnja okolica med bljuvanjem trese, je bilo uže poprej omenjeno.

Kopnozemeljsko vodovje. — Vvodni pojmovi.

Vsa voda po suhi zemlji — kopnozemeljsko vodovje — je razen malih izjem sladka; vsa se skuša tudi tako vsehti, da horizontalno stoji. Če torej uže na terdnini dobi tako mesto, da se more porazno vsehti, se ustavi in ondi ostane, — stoječa voda; če pa ne najde tacega mesta, leze in hiti v,porazno morje, — tekoča voda.

a) Tekoča voda.

Kakor kri po človeškem telesu, tako se voda pretaka po zemlji. Moqe bi lehko imenovali studenec vseh studencev, veliko vodoshrambo potokov, rek in veletokov. Zmeraj in povsodi, po leti in po zimi, ob gorkem ravniku in ob merzlih tečajih, se sopari ter zrak z meglami in oblaki napolnjuje. Ti oblaki in sploh soparni zrak v različnih podobah — dežja in snega, toče in sodre, rose in slane — zemlji dajö-vodo, ki se po nekoliko pod rahlo zemljo izgublja, v neznanih kotlih nabira in po raznih razpoklinah in cevih dalje leze.

Izpod zemlje izvirajoča voda se imenuje studenec, vrelec, vir, izvir. Večina studencev teče celo leto, nekteri pa le nekaj časa, sosebno ob deževnem vremenu (od maja do junija), — ti se zovejo sušci (drugodi pa hudourniki). Še drugi — presihajoči ah pre-nehujoči studenci — izpraznjujejo kakor krive natege globoke podzemeljske vodoshrambe, M se pa morajo po ravnotežnih zakonih do neke določene visokosti napolniti, predno se začno odtekati. Največ teh studencev daje o nekterih letnih, ah celo o nekterih dnevnih časih več vode nego o drugih ali pa začasno usihajo.

Po razni temperaturi vode se ločijo merzli, hladni, mlačni in gorki studenci. ' Naj merzlejši so oni, M jih snežnica in lednica neposredno napaja, in sploh vsi, kterih temperatura ne sega črez 15° C. Temperatura hladnih studencev je od 15 do 20° C., mlačnih od 20 do 30° C. in gorkih nad 30° C. V obče pa ločimo le merzle vrelce od gorkih; ti so toplejši ko srednja letna temperatura dotičnega kraja, — toplice. Temperatura studenčnice se ravna po temperaturi zemlje, iz ktere vre: iz globokejših zemeljskih plasti ko pride, gorkejša je.

Toplic je sicer mnogo na zemlji, vendar so po zemljinah zelo različno razdeljene; po večem so zelo vroče le po deželah z vulkanskimi gorami, — mnogo zelo slovečih je tudi po Avstrijskem. G-ejsir, veličanstven vodomet na Izlandiji, ima prav vrelo vodo, 80° (ali celo .106° R. = 127° C.); vrelec v Abani'med ognjeniškimberdjemevgenejskim: 59° R.; Karlovi vari na češkem: 57° R.

Vsaktera voda raztopi nekoliko snovine, skoz ktero se cedi in leze. Studenci, v kterih je posebno veliko rudnin ah soli raztopljenih, se zovejo rudnice; v obče pa pravimo vsem vrelcem, zlasti pa gorkim z raztopljenimi rudninami in brez njih, ld so človeku v zdravje,

zdravilne vode (zdravilnice). Sedaj se takih raztopljin mnogo umetno ponaredi, ako se v čisti vodi raztopi toliko onih snovin, kolikor se jih v kakovi rudnici nahaja. Rudnice so po raztopljenih snovinah — po okusu — kaj različne. Kislice ali slatine so se med drugimi raztöpljinami navzele posebno veliko ogljenčeve kisline; k njim se prištevajo tudi vrelci z železnim okiscem (jeklenice); (v Rogatci na Štajerskem in v Beli blizu železne-Kaplje na Koroškem). Grenke vode ali grenčice imajo v sebi sosebno obilo žvepleno-kisle magnezije, (v Sedlici, Pilni, Kissingen-u). Slane vode ali slanice dajo obilo kuhinjske soli; v nekterih so še druge soli raztopljene. Žvepleni vrelci (žveplenice) imajo obilo v sebi raztopljenega vo-denčevega žvepleca.....

Semtertje, zlasti v ognjeniških krajih, vre s studenčnico vred kameneno olje ali zemeljska nafta iz tal ter na vodi plava. Take naftenice se nahajajo na obrežji in otocih hvalinskega morja, v Krimu, v gorenji Italiji; tudi pri Rablji na Koroškem in na več krajih na Hervaškem in Slavonskem se to rumenkasto, erjavkasto ali celo černo olje iz zemlje cedi. — Apnenice imajo v sebi obilo ogljenčevokislega apna in kremenice. Iz teh se na dnu poseda in krog vseh reči, ki vanje pridejo, ovija skorjica za skorjico. Na dnu svoje pretoke narejajo luknjast kamen, tuf ali apneni maček imenovan. Enake lastnosti je apnena siga ah kapnik; ta postane iz apnenih" vod, ki kapljajo in curč skozi apnenčeve gore; prišedši na zrak se apno v kapljah sesede in sterdi. Oskor.jajočim studencem bi tudi prištevali bakrenice, kterih bakreni vitrijol vanje vtakneno čisto železo obakri.

Ponekod spuste rahle zemeljske plasti vso vodo skozi se, tako da ne pride nikjer na dan, marveč leze pod zemljo v bližnje reke, v jezera in morja ali pa nastopa v rahlici nad ktero vododeržno plastjo. Ker ne nareja naravnih studencev, izkopali so do nje globoke luknje, iz kterih z veliko močjo kaj visoko vre. Taki umetno napravljeni, vodnjaki se imenujejo arteški studenci, ker so jih v francozki pokrajini Artois najprej izkopavali (blezo uže 1. 1126). Ysled obširne svoje zemeljske vo-doshrambe, zlasti pa zarad posebne lege vododeržne plasti, se čestokrat iz luknje poganjajo s kaj velikim curkom. Ker jih največ prikipi iz velike globočine, imajo gorko ali vsaj mlačno vodo; naj globokejšo luknjo ima oni v Neusalzwerk-u na Vestfalskem, namreč 697 m. (2144'). Taki vodnjaki dajejo obilo vode po gostem tudi krajem (Algeriji, Sahari), ki je drugače le malo imajo ah so pa po polnem brez nje.

Studenci se zbirajo v potoke, ki pa tudi lehko naravnost iz kalov ali ribnikov in jezer tečejo. Potoki, ki le nekaj časa, zlasti ob deževji, teko, so lijaki, suhe. Kraj, po kterem si potok — (reka) le studence nabira, se imenuje njegovo p o vi rje.

Potoki se zbirajo v reke in pa v veletoke ali velike reke, ki se po večem izlivajo v morje ali pa vsaj v kakovo morju enako jezero.

Žleb, po kterem potoki, relce in veletoki tečejo, se zove njih pretoka ali vodotoč in koder v pretoki navadno naj globokejša voda teče, struga, korito.

Pretoko mejita bregova, kterih je glede na tek vode eden vodi na levo, eden na desno — levi, desni breg. Naraznost enega brega od druzega se imenuje reška širina; globokost njena se meri od vodne gladine do dna. Širokost in globokost ste pri posameznih rekah v raznih časih zelo razhčni, v obče pa ste si v nasprotnem omeru. V zoženi pretoki si je semtertje kaka reka pod ■zemljo izstružila strugo, ktero po večem skalovje pokriva (Katabothren). Več vode ko je — v ožji pretoki ko je — in bolj ko je zemlja nagnena, hitrejše teče vsaka voda. Razloček med absolutno visokostjo vira in izliva kake vode se imenuje nje pad. Enako se določi pad reke med dvema krajema, vendar se med njima tudi po hitrosti reke vsaj poprek lehko presodi, koliko eden više leži od drugega. O reki z velikim padom pravimo, da je derpčega teka, da se vali in dere—bistrica; nasproti pa pravimo, da je lenega tek'ä, *da leno teče ah leze.

Mesto v največkrat zelo stisnenem vodotoči — reški tesnini —, kjer Teka silno hitro dere, se zove berzica. K er ni ca in v er tine c nastajata na takih mestih reke, kjer se v strugi nahajajo gerbavine, zlasti pa kleči, M vodo nekoliko pregrajajo. Phtva mesta v pretoki, kjer se voda lehko prebrede, so prebrodi (pregazi).

Kjer se voda spušča naravnost z visočine v globočino, dela slap. Majhen slap je skakalec; ti se nahajajo zlasti tam, kjer se voda po več odstavkih ah pragovih naVzdol spušča.

Tam, kjer se voda v kakovo drugo reko, v jezero ali v morje izteka, je nje izliv (iztok) ah ustje. Razen usihajočih pustinjskih rek ima vsaka tekoča voda svoje ustje. Bližnja, suha zemlja se imenuje ob us t je. Če se reka pred ustjem deh v več ramen ali panog ter se po teh v moije ah jezero izliva, pravimo, da ima delta s t ah vilast izliv; zemlja med takimi strugami — največkrat trio-glata — se po podobi gerške čerke imenuje „delta". Če jfe ustje široko in globoko in proti morju kakor velik zaton sladke vode od-perto, se zove plimujoče ustje, ker se v njem kažete plima in oseka in je iztrebita vsega nanesenega blata in brebirja. Če dolgo pa ozko stegno — zemeljska kosa — morju tako zapira široki zatonu podobni izliv, da se le na enem ozkem kraji ah le na nekterih družita, zove se lokva; mesto kose jo semtertje zagrajajo veliki otoki. Če pred izlivnim zatonom stoje le majhni otoki ter ga nikakor ne zagrajajo, je lim an.

Ves tek reke od vira do izliva z vsemi ovinki (zavoji), tedaj vsa njena dolgost se zove nje zaresna dolgost ah razvoj.

Reška dolgost od vira naravnost do izliva se imenuje nje poprečna ah ravnočertna dolgost; po njej se določuje na ktero stran voda teče. Prav za prav bi se razvoj reke le ceniti smel po primeri njene zaresne dolgosti z naraznostjo ustja in vira.

Reka, ktera več drugih v se sprejemlje ter se naravnost v morje ah v kakovo veliko jezero izliva, je velika ah glavna reka. Razen malih izjem dobivajo glavne reke in veletoki svoja imena po vodi, ki je najmočnejša in ima najdaljši ravnočertni tek. Vode, ki vanjo teko, so stranske reke ah dotoki; še manjše vode, ki dotokom pritekajo, so pritoki in sicer 1. 2. 3. reda.

Ceh tek popolnoma razvitih rek in veletokov se deli: v zgornji, srednji in spodnji tek.

Zgornji tek derži po večem med visokim gorovjem ali vsaj po vi-šavini, bregovi so stermi, vodotoč ozek in-njegova tla so zelo nagnena; z velikim padom dere voda po grapi ali preseki, semtertje tudi po večih kotlinah in celo v podolnicah ima po gostem berzice in slapove. — Srednji tek se razvija med srednjimi gorami in berdi ah pa po široki stopnjevini ter se odlikuje z dosta manjšim padom in širokejšo pretoko, ki jo oklepata po večem položna bregova. Ce se prav v tem delu teka večkrat še nahajajo slapovi, reške tesnine in berzice, vendar voda ne dere na ravnost naprej po navadno zelo široki dolini, ampak se semtertje vije, večkrat tudi deli in zopet edini ter nareja tako zvane otočiče (reške otoke) in logove. — Spodnji tek se začne po zadnjih berzicah in slapovih ter derži po široki nižavi do izliva. Po skoro ravni in zelo široki pretoki, ki jo nizka bregova zagrajata, voda počasi leze, -se mnogoverstno deli in zopet edini in po gostem v več panogah v morje izliva. — Tek manj razvitih rek se ne deli v omenjene dele, ker nimajo vseh dotičnih lastnosti.

Razvite reke se po dolgem razvitem teku v morje izlivajo. — Reke brežnice se po prekratkem in največ zelo hitrem teku v moije izlivajo. Razen onih, ki so v nižavinah, je njihov pad v primeri s kratkim razvojem silno velik.

Pustinjske ah celinske reke se ne izlivajo v morje, ne v druge take reke, ki v morje teko, ampak izlivajo se v pustinjska jezera, ali se pa po daljšem ali krajšem teku v kakovi pustinji izgubljajo. Tem nasproti so morske reke, ki tedaj razvite reke in brežnice obsegajo. •

Ponikvenice ah p opornice so največ majhne reke in potoki, ki se po daljšem ah krajšem teku v ponikvah (Hrvati in Srbije ponore imenujejo) izgubljajo ter se na drugem po celo več milj dolgem podzemeljskem teku zopet prikazujejo, ah se pa po neznanih luknjah, po temnih—podzemeljskih — strugah v bližnja morja izlivajo.

Brežnice, pustinjske reke in ponikvenice se imenujejo skup nerazvite reke, to pa nenatančno, ker glede na razvoj se tudi pri nekterih pustinjskih rekah razen njih izliva v celinska jezera nahajajo vse lastnosti razvitih rek.

Sotočnica ah sovodnica (sosedna reka) se imenuje vsaka od dveh rek, ki ne preveč daleč vsaksebi vzporedno tečete po zelo enaki zemlji ter se pred ustjem zedinite ah se vsaj druga blizu druge iztekate.

Rečje je glavna reka z vsemi svojimi dotoki in pritoki.

Porečje se zove vsa zemlja vkup, s ktere se vode v kako reko odtekajo — t. j. ves svet med njenim razvodjem. Verhovina ali gorenjsko je sploh zgornji del porečja, sosebno gorski; in po-virje je tedaj le mal kos verhovine. Spodnji, zlasti nižinski del porečja se zove dolenjsko, kterega mali kos je o bust je.

Pomor je je vkup vsa tista zemlja, s ktere se vode v kako morje iztekajo.

Razvodje je meja med vodami, ki teko v različne veče reke ali pa v različna morja — t. j. vodna meja med porečji in pomorji. Vodna meja se ne vleče zmeraj poleg najvišega gorskega grebena, ampak po večem poleg malih gerbavin in nižinskih višin; tudi prek ravne nižine se razvodje semtertje vije ter v nekterih primerljejih derži celo prek velikega jezera. Oni kraji razvodja, kjer se dve plovni reki tako bližate, da ribiči ah lovci svoje čolniče lehko iz druge v drugo prenašajo, se zovejo prenosi (portage). Če se mesto'vidnega razvodja kakova reka deli v dva ramena, M v različne veletoke ali morja tečeta, se to yilicenje imenuje bifurkacija.

Kanali ali prekopi, preplavi so nalašč narejeni široki vo-dotoči, M vode in morja po naravi ločena, sklepajo.

Kamenje, ki je reke navzdol nosijo in valijo, se zove gruša. Ta je še zelö oglasta in ostra v zgornjem teku, poslej se pa zbrusi ter imenuje brebir ali prod, še manjši pa grahut in pesek in po polnem, droben svizec ali sipa. Najdrobnejši močnati deli, ki so dosta z razpadlimi rastlinami in živalmi zmešani in največ iz močelk narejeni, se zovejo polu d, blato in glen. Nosilna in izkapalna moč vode kaj zelo spreminja pretoko; tu voda zapusti staro strugo ter si poišče novo, tam je nekoliko zasuje, drugodi jo pa izkoplje; posebno fada pa v širokem vor dotoči spodnjega teka nasipava otočiče ali osredke in na ustji široko delto.

Za človeka posebno važne so reke, ako so plovne. Kot vozne vodne ceste so reke tem ugodniše, čim daljše in veče so, čim manjši in pravilnejši je njih pad, čim bolj naravnost njih struge derže in čim manj se v njih nahaja skaladi, plitvin in berzic. Po zgornjem navadno zelo deročem teku k večemu derva in les lehko plavijo; še le v srednjem se začno voziti veliki čolni in ladije, skoz odperto globoko ustje pa zlasti pri nastopajoči plimi gredo celo velike morske ladije daleč navzgor po spodnjem teku. Zelo deroče in le ob deževji globoke reke so le za plav-ljenje; po nekterih se vozijo sicer veči čolni in plitve ladije, pa le po vodi navzdol, ker preveliki njih pad in mnoge berzice vožnjo proti vodi ali navzgor zavirajo. Najživahnejše gibanje pa je poleg takih rek, po kterih se navzdol in navzgor ladije vozijo, zlasti če je tudi zima nikakor ne ustavlja.

b) Stoječa voda.

Stoječa voda se po različni velikosti prostora, ki ga pokriva, različno imenuje. Veče stoječe vode so jezera, manjše pa jezerca in kali, ribniki in vodnjaki pa, če so jih ljudje izkopali; med

temi se le semtertje nahajajo tako obširni, da se primerno jezera imenujejo. Močvirje ali močarine so plitve kaluže na popolnoma ravnih tleh; voda se namreč z njih ne more odtekati, ampak zemljo le močviri in nerodovitno dela. Močvirje se po gostem nahaja, zlasti pa poleg rek,- v ravnih nižinah tekočih, na njihovem obustji, ob jezerih % nizkem morskem obrežji, semtertje tudi v visokih gorah.

Po legi in nadmorski visokosti ločimo nižinska in gorska jezera. Nižinska jezera polnijo najniže globočine in vsede v nižinah ter imajo silno razjedeno, pa nizko in spremenljivo obrežje in po večem obilo zatonov. K njim se prištevajo največa jezera na zemlji. — Gorska jezera na višavji so skoro povsodi podolgasta in imajo sterme in stalne bregove; razen malih izjem so dosta globokejša od nižinskih ter imajo le redkokrat otoke. Po svoji različni legi na višavini so zopet ali prava gorska in dolinska jezera, če na podnožji gora in v dohnah stoje, ah pa mala gorska—planinska jezera, če so visoko na gorah in med ledniki. — Po planotah se nahajajo podol-gasto-okrogla jezera srednje obširnosti in globokosti; po večem imajo nizko obrežje. Taka bi lehko imenovah planotna jezera. — Liv-kasta jezera so okrogla, majhna pa semtertje zelo globoka in od dveh strani zaperta jezerca sredi zasutih žrel ugasnenih ognjenikov. V prostornih jamah in luknjah kraškega apnenca se nahajajo podzemeljska jezera.

Glede na njih dotok in odtok ločimo reška, studenčna, iz-livna in brezreška jezera. Reška jezera so prav za prav široki in globoki kotli rek, ktere se vanje izlivajo in na drugi strani iz njih teko. — Studenčna jezera imajo odtok brez vidnega dotoka; razen dežnice in snežnice jih skrivni studenci na dnu ah na straneh napajajo. — Izlivna ah cehnska jezera imajo vidne dotoke pa nevidne odtoke. Teh imajo nektera podzemeljske struge in luknje, po kterih se voda odteka, nekteri «pa še celo takih podzemeljskih odtokov nimajo, in voda se v njih tako ljitro sopari, kakor doteka. V to versto spadajo največa jezera na zemlji (hvalinsko in mertvo morje, titikaško jezero). Vso zemljo, s ktere se voda steka v celinsko jezero, bi lehko imenovah celinsko pojezerje. — Brezreška jezera ah stavi nimajo niti vidnega dotoka niti odtoka: razen skrivnih studencev jih po večem napolnjuje dežnica in snežnica. K tem jezercem bi tudi prištevali vodnjake. Dalje bi smeh tem werstiti tako zvana presihajoča ah občasna jezera, ki se po apneniških planotah in jamah nahajajo. Ta od časa do časa naraščajo in upadajo, ker voda skozi luknje in live, tako imenovane požiralnike in sesalke, odteče.

Po vodnem okusu so jezera ali sladka ali slana. Večina jezer ima sladko vodo; ostala (in med temi je tudi največe jezero na zemlji: hvalinsko morje) so pa slanega ali celo grenkega okusa (mertvo morje). Bolj majhna slana jezera se nahajajo po gostem kraj morja — pomorska jezera (franc.: etangs), veča in manjša pa na visokih nepovežnih planotah in zlasti v zapertih zemeljskih vsedih, v pustah ali pustinjah,

— zato jim pravijo tudi pustinj ska jezera. Studenci in dotoki jim prinašajo iz raznih strani mnogo raztopljenih soli, ki zaperta jezera sole in grenka delajo, kajti na njih poveršini se le voda sama hlapi, ostale sno-vine pa v jezeru ostajajo. Iz nekterih takih jezer dobivajo obilo kuhinjske soli, sode (solika) i. d.

Barva raznih jezer je silno različna, po večem pa zelena in z^ modrela, ter se le nekoliko ravna po različnih tleh in obrežjih. Enako različna so tudi po čistosti in prozornosti vode. Nektera so zelo Čista in skoro do dna prozorha, nektera pa le malo. Po polnem čista pa ni voda nobenega jezera, ker je njihovim dotokom zmeraj nekaj terdih snovin primešanih. ah v njih raztopljenih; te tuje snovine ne ostanejo le v zapertih jezerih, ampak razen soli tudi v odpertih, ker je namreč njih umirjena voda izgubila vso nosilno moč, se razna nesnaga polega počasi na njihovem dnu.

Vzduh ali zrak.

Vvodni pojmovi.

Zrak ali vzduh je zelo tenka in lehka, prozorna in raztegljiva tekočina, ki krog in krog zemljo obdaja; tako nareja krog nje votlo oblo,.ki se ozračje ali vzdušnica imenuje.

Natanko še ni znano, koliko miriametrov na debelo je ozračje okrog zemlje; navadno mislijo učenjaki, da 7 do 8 miriam. (9 do 10 milj). Gotovo pa je, da je pri tleh skoro za miriameter na debelost zelo sopara navzeto in ravno zato se te pritalne plasti skup zovejo parokrog; zgornje pa čisteje in tanje plasti činijo ohlipje (hlip = aether). Ker se zračni delki vsled njim lastne raztegljivosti neprestano prizadevajo oddaliti se drug od druzega, bi se zrak hitro razgubil v brezkončni svetski prostor, ko ne bi privlačnost zemeljska temu nasprotovala in celo ozračje vkup deržala.

Bliže ko je vzduh zemlji, teži je, ker zgornje plasti spodnje tlačijo in gosteje delajo. Očitno na to kaže barometer ah tlakomer (t. j. orodje, s kterim merimo zračni tlak): tlakomer redno pada, če ga kvišku, n. pr. na kakov hrib nesemo; nasproti pa redno kvišku gre, če z višine gremo v nižino. Ravno zato je tlakomer posebno pripraven za merjenje raznih visočin. To isto orodje tudi kaže, da ob morski gladini zrak na>štirjaški centimeter (0-14HT) vsakega telesa, ktero obdaja, tišči s težo 1 "kilograma (2 funtov) ah na □" s težo 144/5 funta.

Zrak je zmes iz 21 delov kisleca in 79 dušca; razen sopara je ta zmes, povsodi ob morski gladini in na vajviših hribih iz rečenih plinov v enakem omeru narejena, v silno malo delih navzeta še nekterih dragih plinastih snovin; če te človeškemu zdravju "v škodo zrak okužijo, imenuje se kužni zrak ah miazma.

Temperaturne razmere.

Zrak ima kakor vsaktera stvar na zemlji neko, 'navadno zelo premenljivo toploto. Vsakokratna toplota neke stvari je njena tem

peratura (toplina); ona je lehko velika'ali majhna; zato ločimo razne stopinje temperature, v obče pa toploto in merzloto. Po pravilu, da toplota vsako stvar raztegne; merzlota pa skerči ah zmanjša, je napravljen termometer ali toplomer, t. j. orodje, s kterim. merimo temperaturo raznih teles. (Reaumur [r. Reomlr], Celsius, Fahrenheit.)

Zrak dobiva skoro vso toploto le od solnca. Njegovi žarki niži, gostejši zrak bolj ogrevajo kakor viši in tanjši. Oni pa tudi zemljo in ozračje tem bolj ogrevajo, pod večim kotom in več časa ko na njo padajo; zato se temperatura nekega kraja ravna po različnih njegovih dnevnih in letnih časih. Srednjo dnevno temperaturo kakega kraja nam kaže poprečno število najviših in najnižih temperatur opazovanih ob 24 urah dneva. V ta namen morah bi od ure do ure ah še v krajših dobah opazovati toplomer. Tako pogostno opazovanje pa je silno nepripravno ah vsaj zelo težavno. Zato se na dan le dvakrat (od 9 — lOih zjutraj in od 9 — lOih zvečer), navadneje pa trikrat (ob 6ih zjutraj, ob 2h popoldan in ob lOih zvečer) opazuje toplomer; kajti skušnja je pokazala, da se tako najdena srednja temperatura dnevna ne loči skoro nič (namreč komaj za 0-l°) od one, ki se dobi po vsakournem opazovanji. — Iz srednjih temperatur dnevnih določi sesrednja mesečna temperatura, iz srednjih^temperatur mesečnih se izračuni srednja letna temperatura, in iz srednjih temperatur poletnih in zimskih mesecev se dobi srednja temperatura poletja^in zime. — Poprečno število iz srednjih temperatur več let kaže srednjo temperaturo dotičnega kraja.

Najniža temperatura v enem dnevu ali njegov minimum je kake pol ure pred solnčnim vzhodom, ker se črez noč zemlja in zrak zmeraj bolj ohladita; naj viša ah njegov maximum pa je po zimi okoli ene, poleti pa okoli dveh popoldan. To pa zato, ker so solnčni žarki od jutra do poldne zmerom gorkejši in rekel bi, nabiraje se, zemlji in zraku dajo več toplote, ko je oba v merzli svetsld prostor izpuščata. Najmanjša temperatura v letu ali njegov minimum je pri nas sredi meseca prosenca (I4/j), največa ah njegov maximum pa drugo polovico meseca julija (26/7), kakor je sploh julij najgorkejši, prosenec pa najmerzlejši med vsemi meseci. Srednja letna temperatura pada pri nas po večem na 24. dan meseca aprila in na 21. dan meseca oktobra.

Temperatura vsakega kraja na zemlji se ravna 1. po njegovi zemljepisni širjavi, 2. po nadmorski visokosti in 3. po raznih krajnih razmerah.

1. Ko bi stala zemeljska os navpik na ekliptični ravni, padali bi solnčni žarki zmeraj le ob ravniku navpik na njo, ob tečajih bi pa mimo švigali; dalje bi na severni in južni poluti vse kraje enake zemljepisne širjave zadevali pod enako poševnim kotom in je tudi enako ogrevali. Ker pa je zemeljska os nagnena k ekliptični ravni, razdele se vse drugače po zemlji. Razloček med toploto in merzloto

raste po stopinjah zemljepisne širjave. Toplota pojema sploh od ravnika proti tečajema, vendar ne redno po stopinjah zemljepisne širjave, ker kraji enake zemljepisne širjave pa različne zemljepisne dolgosti nimajo enake srednje letne temperature. Čerte, ki vežejo vse kraje enake srednje letne temperature, se imenujejo izoterme ah čerte enake srednje letne temperature. Čerte, M vežejo vse kraje enake srednje poletne temperature, so izotere, one, ki vežejo vse kraje enake srednje zimske temperature, pa so izohimene. Čerta, ki veže mesta najviše temperature na zemlji, se zove toplotni ravnik. Najmerzlejši kraji na zemlji so merzlinski tečaji. .

Izoterme ne teko vštritno z vzporedniki, ampak se jim tu bližajo ali jih celo prekrižavajo, tam pa od njih odstopajo v velike krivine. Le na južni poluti teko, čim bolj so proti jugu, tem bolj vštritno z vzporedniki, na severni poluti pa se tem bolj gor in dol krivijo, čim bliže so severnemu tečaju. Tudi med seboj ne teko izoterme vštric, le med povratnikoma potegnene So med seboj in s toplotnim ravnikom še precej vzporedne. Izoterme se gor in dol krivijo zato, ker je suho in morje po polutah silo različno razširjeno, ker so višavine in nižavine različno razdeljene, ker so vetrovi in morski tokovi med seboj silno različni i. t. d.

Toplotni ravnik, ob kterem srednja letna temperatura 28° C. znaša, se ne vjema z zemeljskim ali matematičnim, ampak tega dvakrat prereže: enkrat na 121° vzhodne dolgosti (nad Sumatro), kjer stopi na južno poluto. in se po tej okoli 105° daleč vleče; drugikrat pa na 225° vzhodne dolgosti, kjer stopi zopet na severno poluto in po njej, 255° daleč derži. Natančneje preiskave so tudi pokazale, da toplotni ravnik ni povsodi ena sama čerta, ampak da se na dveh mestih dvoji in zlasti na vzhodni poluti veliko poveršja oklene.

Nekdaj sta se na severni poluti zaznamovala dva merzlinska tečaja: ameriški na Y71/2° severne širjave in 78° zahodne dolgosti, pa azijski na 7872° severne širjave in 140° vzhodne dolgosti. Sedaj so natančne preiskave, zlasti teoretični računi, pokazali, da ima severna poluta le eden mrzlinski tečaj, ki se pa po neki najmerzlejši progi med melvilovim-otokom in ledenim - nosom semtertje premika. Pred ko ne je tudi na južni poluti le eden sam, ki pa je matematičnemu (zemeljskemu) zelo približan, ako se ž njim po polnem ne vjema.

Iz istih vzrokov se v raznih letnih časih toplota po zemlji kaj različno razdeli; zato tudi izotere in izohimene ne teko vštric niti z vzporedniki niti z izotermami, ampak izotere se povsodi od izoterem proti tečaju odklanjajo, izohimene pa proti ravniku, in sicer toliko bolj, kolikor veči je razloček med poletno in zimsko srednjo temperaturo kakega kraja. Ta razloček posebno rase po različni dolgosti dne in noči od ravnika proti tečajema. Ob istih zemljepisnih širjavah so pa izotere na vzhodnih obrežjih in po nekterih delih severnih celin dosti bolj proti severju po-maknene ko na zapadnih, in todi so izohimene bolj proti ravniku zavite, t. j. vzhodne strani severnih celin imajo gorkejša poletja pa merzlejše zime nego zahodne.

2. Više ko je fcako mesto nad morjem, tem hladnejše je. Solnčni žarki zrak neposredno, prav prav mglo ogrevajo, ter le skozi hite v zemljo. Ta izžarja sprejeto toploto in njej bhžnje spodnje zračne plasti dosti bolj ogreva nego od nje oddaljene zgornje, do kterih pride toplota še le skozi one, rekel bi zelo oslabljena. Tudi se gostejši spodnji vzduh solnčne toplote dosta bolj navzame nego redkejši zgornjih zračnih plasti, in se ravno tako tudi veliko bolj počasi ražbladi od zgornjih tanjših plasti, ki uže zarad svoje ob-širnosti toploto kaj hitro v merzli svetovni prostor izpuščajo.

Če se razloček nadmorske visokosti dveh raznih zračnih plasti deli z razločkom njijnih temperatur, kaže količnik, za koliko se mora toplomer vzdigniti, da pade temperatura za 1°. Seveda ta količnik ni povsodi enak, ampak se premenja po dnevnih in letnih časih, po raznih vetrovih, po zemljepisni širjavi i. t. d.

Kakor se na poti od ravnika proti tečaju približamo meji večnega snega in leda, tako naletimo tudi na^ raznih višinah kvišku grede na predele, ktere celo leto sneg pokriva. Dotična čerta mejil-nica (nad ktero se vedno snežnine razprostirajo) se imenuje ločnica večnega snega. Ta ločnica stoji na raznih zemljepisnih širjavah različno visoko in ni redna matematična čerta n. pr. poldnevniku podobna, ampak se tu bolj ali manj vzdiguje, tam pa znižuje. V obče stoji ta nepravilno valovita čerta najviše med povratnikoma in se proti tečajema zmeraj niže vije; od 75° severne in 6672° južne širjave naprej dosega uže morsko gladino. (Glej str. 47.) Pa ločnica večnega snega se ne ravna po izotermi z 0°, ampak po razdelitvi krajne toplote med letne čase.

3. Temperaturo vsakega kraja zvišujejo ah znižujejo razne krajne razmere. V obče jo zvišujejo, zlasti na zmerno toplem pasu: bližnja proti zahodu razprosterta morja, velika členovitost zemljin, zelo proti njih sredi zategneni zalivi in srednja morja, južni in zahodni vetrovi, M-vlečejo črez zahodne dežele zmerno-toplih zemljin, veča in manjša gorovja, od zahoda proti vzhodu potegnena, ki gorke kraje branijo merzhk vetrov, redkost močarin in jezer, ki so spomladi dolgo z ledom pokrita, poleti se pa zelo hlapijo, gola, suha, zlasti peščena tlä, — kajti gozdi in zarasena tla solnčne žarke zelo zaderžujejo, — vedno jasno nebo o poletnem času in bližnji morsld tokovi, če imajo toplejšo vodo nego drugo ondotno morje. — Temperatura kakega kraja se znižuje, če leži visoko nad morjem, pa ne na obširni planoti, če se ob Visokih in Srednjih zemljepisnih širjavah proti vzhodu razprostira morje, če so velikanske cehne brez zahvov in srednjih morij, če so te zelo proti severju raztegnene ah do ločnice večnega snega ali v&aj tako daleč, da je po zimi morje ob njihovem obrežji zamerzneno, če visoka gorovja odvračajo gorke vetrove, če se iz gorskih visočin v nižino spušča merzla sapa, če veliki gozdi solnčnim žarkom tla zakrivajo, če se razprostirajo velike močarine, ki so zlasti po severnih straneh do sredi poletja zainerznene, če poleti oblačno nebo solnčne

žarke zaderžuje ali jih vsaj oslabuje in če po zimi prav čisto nebo pospešuje razhlajevanje zemeljskega poveršja.

Podnebje ah klima kakega kraja so vse spremembe v ozračji skup, ki imajo količkaj vpliva na nas; ozira se tedaj na to, ali je zrak miren ah nemiren (vetern), čist ah bolj ah manj navzet škodljivih snovin, prozoren ah soparen in temačen, gost in težek ah redek in lehek, merzel ah topel i. t. d. Med mnogobrojnimi vzroki, po kterih 'se razna podnebja drugo od drugega ločijo, je temperatura zraka najvažniša; kajti vsaktero podnebje se zlasti po tem ravna, kolika da je ona in kako je med letne čase razdeljena. Tudi druge vsakteremu podnebju lastne spremembe izvirajo po večem iz razhčno razdeljene toplote.

Temperatura zraka se posebno ravna po solnčnih žarkih — ali ti navpik ah na pošev na zemljo padajo in koliko časa jo obsevajo —, ravna se tedaj po zemljepisni širjavi. Zato govorimo tudi o matematičnem ali soljičnem podnebji ter po tem zemljo delimo v pet pasov: topli ali vroči pas, dva zmerno topla in dva merzla pasa. (Gl. str. 21 in si.)

Vroči pas obsega 504300 □mir. suhezemljepa 1525000 □mir.morja. Severni zmerno topli pas 647500 „ „ „ „ 668000 „ „ Južni „ „ „ 115600 „ „ „ „ 1210000 „ Severni merzli pas 88700 „ „ „ „ 121000 „ „ Južni „ ? „ „' „ 209000 „

Zarad naravnih, največ že omenjenih vzrokov pa kraji ob istem vzporedniku, nimajo nikjer, niti na severni, niti na južni poluti, med-seboj enakega podnebja, in tudi vsakteri kraj posebej nima tacega, kakoršno bi po zemljepisni širjavi moral imeti. Povsodi se podnebje-še ravna po zemljepisni dolgosti in po omenjenih krajnih razmerah, — in to se imenuje lastno ah fizično (prirodno) podnebje. Res mu je povsodi solnčno prava podlaga, vendar naštete okolnosti in razmere temperaturo zvišujejo ah znižujejo in tako podnebje zmečujejo ah pa zostrujejo.

Po izotermih se prirodno podnebje navadno deli v

1. vroče podnebje po predelu od 22° — 20° R. srednje letne temperature.

2. toplo „ „ „ „ 20 — 16° R. „

3. zmerno toplo ali prijetno „ 16 — 12° R. „ „ „

4. zmerno toplo ali ugodno „ 12 — 8° R. „ „ „

5. hladno podnebje „ 8 — 4° R. „ „ „

6. merzlo „ „4 — 0° R. „ „ „

7. ledeno „ pod 0° R. „ „ „

Po razdelitvi toplote črez celo leto se podnebje tudi lehko loči v 1. stanovitno, kterega razloček med najvišo in najnižo temperaturo je prav majhen, 2. brezmerno, kterega razloček med toploto in merzloto je zelö vehk in 3. spremenljivo, kterega razloček je sicer majhen pa vendar očiten; pri tem tudi največa merzlota in toplota ne nastopi zmeraj ob istem času. — Posebno

zanimljiv pa je razloček med tako zvanim namorskim in celinskim podnebjem. Znano je, da solnce primeroma kaj hitro ogreva suho zemljo, morje pa silno počasi; ker se voda vedno hlapi, ne jemlje samo le spodnjim vodnim plastem dosti toplote, ampak hladi tudi ozračje nad bližnjo suho zemljo, kajti oblaki in megle, iz nje se vzdigajoči, jo pogostem zakrivajo. Nasproti pa se suha zemlja hitrejše izhladi od enkrat razgretega morja, ktero zelo vlažno ozračje obdaja. Toplo morje in (po padavini) razvezana toplota vlažnega zraka pa zelo zmeči ozračje ne le nad morjem, ampak tudi nad bližnjo suho zemljo.

Podnebje "vsaktere otoške ah zelo členo vite ■ dežele, ktere temperaturo bližnje morje po leti znižuje, po zimi pa zvišuje t. j. preveliko vročino in merzloto tako poravnava, da ima hladno poletje in toplo zimo, se zove namorsko (otoško) ah oceansko. Temu nasprotno je celinsko po sredini obširnih nečlenovitih celin s kaj vročim poletjem in zelo merzlo zimo. Morsko je po večem vlažno in stanovitno, celinsko pa suho in brezmerno. Zanimivo je, da imajo nektere dežele n. pr. severna-Amerika poleti namorsko podnebje z malo vročino, po zimi pa celinsko s hudim mrazom.

Zdravilna podnebja so topla in vlažna ter posebno bolnikom na persih dobro denejo. Škodljiva ali'nezdrava podnebja imajo po večem tudi zelo vlažno in vroče ozračje, ki pa je navzeto raznih škodljivih plinov; ti izvirajo iz gnjilih stvari ter pri sopenji človeku kri ostrupijo.

Pregled temperaturnih razmer na nekterili mestih zemlje, ki so različna ali po svoji zemljepisni legi ali pa po svoji nadmorski visokosti i. t. d.

Mesta

Zemljepisna širjara

Višava nad morjem v metrih

Quito

— 0° 14'

2915

Singapura

1° 17'

Bogota (sv. T. d.)

4° 36'

2630

Paramaribo

5° 45'

Niger (v Afriki)

5° 9'

Freetoon (Sier. Leon.)

8° 30'

Lima

— 12° 2'

172

S. Helena

— 15° 55,

525 .

Bombay

18° 57'

Mehiko

19° 26'

2270

Vera Cruz

19° 12'

Havana

23° 9'

Rio Janeiro

— 22° 55'

Kalkuta

22° 34'

24

Kanton

23° 8'

Srednja temperatura po R.

leta

12-4 21-6 12-3

21-4 23-1

21 18-3 13 21-8 12-7 20-0 20 18-5

22-4 16-8

poletja

12-3 20-9 12-4

20--7 23-3

21-6

15-6 ll-<8 20-2

9-3

18-2

16-2 17-8

10-1

12.4 22-1 12-3 22 22-8 20-2

20-3 14

22-3 14-7

21-9 20-9 24-2

22-3

Mesta

Zemljepisna ■ širjara

Višava nad morjem v metrih

Srednja temperatura po R.

celega leta

zime

poletja

Charlston (Amerika)

32° 47'

_

15-1

8-5

21-2

Funchal (Afrika)

32° 38/

26

15-8

13-9

17-6

Bagdad

33° 21'

18-5

7-8

27-2

S. Louis

38° 37'

130

10-3

0-2

19-2

Baltimor

39° 17'

_

9-5

1

18-6

New-York

40° 43'

_

8-7

— 0-8

17-3

Boston

42° 21'

7-3

— 1.6

16-2

Toronto

43° 40'

103

5-5

— 2.7

14-1

Halifax

44° 39'

3-5

— 5

12-2

Fort Vancouver

45° 37"

_

8-7

4

14-6

Quebec

46° 49'

?

4-3

— 7-9

16

Kapstadt

— 33° 5'

15-3

11.8

18-7

Monteviedo

— 34°

15-4

11-3

20-1

Cadiz

36° 32'

22

13-3

9-3

17

Lizbona

38° 42'

13

9-1

17-6

Madrid

40° 25'

663

11-6

4-9

19-7

Neapol

40° 57'

67

12-2

6-9

18-3

Kim

41° 54'

48

12-6

6-5

18-8

Tiflis

4-l° 42'

429

10-1

0-9

19

Peking

39° 34'

97 ?

10-1

— 2-5

21-8

Bordeaux

44° 50'

6

11-1

4-9

17-3

S. Bernhard

45° 50'

2492

— 0-8

— 6-2

4-9

Benetke

45° 26'

_

10-4

2-6

19

Milan

45° 28'

131

10-3

2-1

19

Terst

45°39'

24

11-2

4-1

18-4

Zagreb

45° 49'

135

96

1-3

17-8

Ljubljana

46° 3'

311-6

7-4

1.0

15-3

S. Gothard

46° 32'

2161

— 0-8

— 6-3

5-6

Astrahan

46° 21'

22

8

— 5-1

19-2

Pariz

48° 50'

59

8-6

2-6

14-5

Mnihov

48° 9'

529

7-2

— o-o

14

Dunaj

48° 13'

156

8-1

o-i

16

Rupert House (Jakop. zal.)

51° 21'

6

?

— 11-5

?

London

51° 31'

8-3

3-4

13-7

Praga

50° 5'

189

7-3

0-4

15-5

Orenburg

51°45'

72

1-3

— 12-3

14-2

Nerčinsk (Sibiria)

51° 55'

565

— 3'1

— 22-5

13-6

Sitka (Amerika)

57° 3'

4-6

1

10

Norway House

54°

130

— 0-8

— 15-3

12-1

Jork-Faktory (Huds. zal.)

57° 0'

6

— 1-9

— 12

9-7

Edinburg

55° 57'

87

6-7

2-8

13-2

Kraljevec (Prutfko)

54° 43'

22

4-9

— 2-8

12-6

Mesta

Zemljepisna širjara

Višava liad morjem t metrih

Srednja temperatura po R.

celega leta

zime

poletja

Moskva

55° 46'

170

3-5

— 7-4

14-2

Štokholm

59° 21'

42

4-5

— 2-9

12-9

Petrograd

59° 56'

2-8

— 6-7

12-5

Irkutsk (Sibiria)

52°' 17'

440

0-2

— 13-7

13

Zlatoust (Ural)

55° 11'

320

— 0-2

— 12-7

13-2

Godthaab (Grönland)

64°10'

— 2-3

— 7-9

3-8

Boothia Felix (Amerika)

70° 2'

— 12-5

— 26-7

2-6

Bergen

60° 24'

6-5

1-9

11-8

Drontheim

63° 25'

4-3

— 3-8

13

Jakutsk (Sibiria)

62° 1'

87

7-8

— 30-3

13-8

Tornea

66° 24'

— 0-4

— 11-1

11-5

Arhangelsk

64° 32'

0-6

— 10

11-6

Ustjansk (Sibiria)

70° 55'

— 12-4

— 30

8

Nekoliko primerov za razno podnebje.

Nekoliko primerov za razno podnebje.

Podnebje

Mesta

Srednja temperatura po R.

celega leta

najbolj gor-kih mesecev

najbolj mer-zlih mesecev

Razloček

' Niger

23-1

25-3

21-3

4

Singapura

21-6

22-3

20'6

1-7

Vroče in sta

Paramaribo

21-4

22-8

20-4

2-4

Lima

18-3

21-3

15-2

6-1

novitno podnebje

Rio Janeiro

18-5

21-3

15-6

5-7

Havana

20

22

17-5

4-5

Bombay

21-8

23-9

19-6

4-2

, Kalkuta

22-4

25-8

16-5

9-3

Quito

12-4

13

11-6

1-3

Bogota (s. F. d.)

12-3

13-2

11-3

1-9

Mehiko

12-7

15-1

8-9

6-2

Zmerno toplo

S. Helena

13

15-2

11-1

4-1

in stanovitno • podnebje

Funchal

15-8

18-6

13-8

4-8

Kapstadt

15-3

19-5

11-3

8-2

Lizbona

13

17-8

8-6

9-2

Cadiz

13-3

18-1

8-6

9-5

Bordeaux

11-1

18-3

4

14-3

St. Malo

10-1

16-2

4

12-2

Premenlj i vo

Pariz

8-6

14-9

1-5

13-4

podnebje

London

8-3

14-2

2-3

12-5

Bergen

6-5

12-6

1-3

11-3

Fort Vancouver

8-7

15-1

2'6

12-4

Josonko, Zemljepis 1873. 5

Josonko, Zemljepis 1873. 5

Srednja temperatnra po K.

Podnebje

Mesta

najbolj gor-kih mesecev

najbolj mer-zlih mesecev

celega leta

Bazloček

Sitka

4-6

10-7

— 1-2

11-2

Premenljivo

J Canton

16-8

22-6

9-1

13-5

podnebje

Neapolj

12-3

19

6-5

12-5

: Rim

12-6

19-5

5-8

13-7

Bagdad

18-5

27-6

5-6

22

-New-York

8-7

18-2

— 33

21

Peking

10-1

22

— 3

25

Tiflis

10-1

20-5

— o-o

20-5

Brezmemo

Halifax

3-5

16-8

— 6-2

23

podnebje

Quebek

4-3

18-4

— 8'6

27

Astrahan

8

20-2

— 8-6

28-8

Dunaj

8-1

17-2

— 1.2

18-4

Arhangelsk

0-6

12-8

— 16.3

24

Jakutsk

7-8

16-3

— 34-4

50-7

t S. Helena

13

15-2

11-1

4-1

Kapstadt

15-3

19-5

11-3

8-2

Cadiz

13-3

18-1

8-6

9'5

Lizbona

13

17-8

8-6

9-2

Neapolj

12-2

19

6-5

12-5

Oceansko

Benetke

10-4

19

1-4

17-6

ali namorsko podnebje

Terst

Amsterdam

11'2

7-9

18-8 14-8

2-7 0-5

16 14-3

Bristol

8-7

15-5

1-7

13-7

Edinburg

6-7

11-8

2-3

9-4

Bergen

6-5

12-6

1-3

11-3

Sitka

4-6

10-7

— 1-2

11-2

St. Louis

10-3

20-4

— 1-1

21-5

Quebek

4-3

18-4

— 8-6

27

Madrid

11-6

21-8

4-6

16-2

Dunaj

8-1

17-2

— J-2

18-4

Praga

7-3

16-7

— 1-9

18-6

Krakovo

6-7

15-5

— 3-6

19-1

Celinsko pod

Berlin

7-1

15-0

— 1-9

16-9

nebje

*

Astrahan

8

20-2

— 8-6

28-8

Moskva

3-5

15-3

— 8-1

23-4

Petrograd

2-8

14-2

— 7-6

21-8

Barnaul

— 0-2

15-8

— 16-7

32-5

Irkutsk

— 0'2

14-6

— 15-7

30

Tomsk

— 0-3,

14-4

-r 14-4

28'7

Jakutsk

7-8

16'3

— 34-3

50-7

Vetrovi.

Vsled različne temperature zračnih plasti se zaganja zrak semtertj e ter se zenačuje: toplejši in ležji se neprestano vzdiguje in zgoraj na stran odteka, na njegov prostor spodaj pa merzli in težji zrak od strani vleče. To premikanje zraka se zove veter.

Loči se veter po straneh sveta, odkterih vleče, vzahodnik, vzhodnik, poldnevnikin polnočnik, potem v severozahodnik (navadno „sever" imenovan), jugozahodnik (navadni „jug"), jugovzhodnih (navadm „krivec"), severovzhodnik (navadna „burja") i. t. d. .Veterna roža. (Glej str. 6.)

Po m oči in hitrosti, s ktero vleče, se loči v sapico ali vetrič, ki v sekundi prehodi pot Vs do IV2 metra dolgo, sapa ali veter, kte-rega hitrost je 2 do 5 metrov v sekundi, močniveter preide pot 6 do 13 metrov dolgo, piš ah vihar, na morji nevihta imenovan, pa še več kot 13 mt. dolgo. Silno močni viharji, tudi orkani imenovani, vlečejo s hitrostjo od 25 do 40 in celo do 50 metrov v sekundi. Z njih hitrostjo rase tudi njihova moč, s ktero tišče na vse nasprotne stvari. Vetriči, s 1 '/2 metra veliko hitrostjo, komaj na stran nagnejo dim, ki se v podobi stebra kvišku vzdiguje; viharji (s 15 do 20 m. veliko hitrostjo) pa lomijo najmočnejše jadernike in najdebelejša drevesa s korenino izdi-rajo, in orkani celo podirajo hiše in zvonike. Posebno nevarni so močni nasprotni vetrovi. — Vetrovi navadno vlečejo naravnost naprej, večkrat pa tudi hlidijo v valovih ah se pa mahalčasto na strani razširjajo. V višini vejejo v obče enakomerniše nego v nižini, v raznih višinah pa po gostem iz ravno nasprotnih strani, kar na nasprotne kraje plavajoči oblaki kažejo. . -

Če se ne gleda le o[d kod, ampak tudi kedaj da pihajo, se zo-vejo vetrovi 1. stanovitni, ki stanovitno iz ene strani vlečejo; 2. začasni, ki iz naravnih vzrokov v določenih časihiz druge ah ravno iz nasprotne strani pihajo. ' Zarad njih pravilnosti jim pravimo tudi redni vetrovi; njim nasproti so 3) neredni ah nestanovitni, o kterih še ne vemo natanko, zakaj neredno zdaj od te, zdaj od one strani hlidijo. Redni vetrovi so mornik in sušnik, pasatni ali stalni (živi) veter, monsun ali poluletni vöter i. d. Nestanovitnih se nikoder'ne manjka.

Mornik in sušnik vejeta samo ob morskem pobrežji gorkega pasa, po leti tudi ob primorji zmerno gorkega — in se ■ po dnevnih časih verstita. — Zemlja se namreč kmalu po solnčnem vzhodu bolj ogreje nego bližnje morje; zato se toplejši in. lekkejši zrak nad razgreto zemljo kvišku vzdiguje, na njegov prostor pa vleče hladnejši iznad morja. To prehajanje hladne sapfe iznad morja na bližnje obrežje se imenuje morski veter ali mornik. Do dveh popoldne vleče zmeraj močneje, ker do tega časa rase razloček med temperaturo suhe zemlje in morja. Od dveh naprej pa zmeraj slabeje vleče, dokler ob solnčnem zahodu popolnoma ne potihne, kajti zračna temperatura nad zemljo in morjem se je zenačila. — Ker se pa suha zemlja hitreje hladi nego morje, lilidi po noči hladni

veter s suhega na morje — in to je krajni veter ah sušnik. V več krajih se mornik in sušnik tudi verstita poleg velikih jezer. Ž njima bi se v goratih krajih lehko primerjala dolinska vetrova: juternik ali dolenji veter, ki pogostem ob gorkem dnevu po dolini navzgor vleče, — večernik ali gorenji veter, ki po noči navzdol pihlja.

P as at je stalni veter, ki zlasti na velikih morjih ob ravniku (do 20 ah 30° zemljepisne širjave) proti zahodu vleče in sicer nä severni poluti severnovzhodni pasat na južni pa jugovzhodni. Tam, kjer se oba vetra dotikata, podirata drug drugega, tako da se naredi kraj brez vetra ali tišina (franc, calmes). To se navadno godi med 2° 44' in 8° severne širjave; vendar meje tega brezveternega pasa,, v obče 6° širokega, niso stanovitne, ampak se po letnih časih gori in doli premikajo, širijo in ožijo. Po njem tudi po gostem razsaja silen' vihar in močno deževje. — Ob ravniku se zrak zmeraj močneje razgreva nego na viših zemljepisnih širjavah, zato se tam kvišku vzdiguje in v zgornjih zračnih plasteh proti tečajema veje: ti zračni tokovi so ravniški ali gorki vetrovi. Nasproti pa v spodnjih zračnih plasteh merzli in težji zrak od tečajev proti ravniku vleče ter nareja tako imenovani tečajni ali merzli veter. Po tem takem bi na severni poluti stanovitno vlekel severni veter, na južni pa južni. Ker se pa zemlja z ozračjem vred okoli svoje osi verti, prehodi vsaktero mesto na ravniku v 24 urah 3339 miriam. (4500 z. m.), vsaktera drugo mesto na poveršji zemeljskem pa toliko manj, kolikor bliže je tečajema, ki po polnem mirno stojita. Enako se tudi zrak, prišedši od severnega ali južnega tečaja, bolj počasi verti ko zemlja manjše zemljepisne širjave pod njim; tako dalje proti povratnikoma in ravniku hlide zmeraj nekoliko proti zahodu zastaja ter nareja veter, ki — kakor se nam zdi — na severni poluti od severovzhoda, na južni pa od jugovzhoda piha.

Ti pravilni vetrovi pihajo le na atlantskem in velikem oceanu med omenjenimi mejami ter so velike koristi za ondotno vožnjo po morji. Na indijskem oceanu veje med 10° — 28° južne širjave pravilno le jugovzhodni pasat, ki se po letnih časih za 2 do 3° ravniku bliža ali pa za rarao toliko od njega oddalja. — Mesto severovzhodnega pasata vlečejo med 10° južne širjave in poldanskim obrežjem azijskim redni začasni vetrovi. Ysakteri pasat, ki ga naravni vzroki o določenih letnih časih na stran odganjajo ali na Tavno nasprotno zavračajo, se zove m on sun ali pol u-letni veter. Posebno primerno je to ime vetrovom, ki na severnem indijskem morji in sosednih njegovih delih vlečejo ter leto v dva dolga letna časa delijo. V pervem poluletji — od aprila do oktobra — vejejo skoraj ravno tako, kakor pravilni pasati, v drugem — t. j. od oktobra do aprila — pa iz nasprotne strani. Ti začasni vetrovi nastopajo zarad temperaturnih razmer onih treh celin, ki severno indijsko morje po večem ograjajo. Zarad posebne svoje poveršine se te zemljine o raznih letnih časih ali silno zelo razgrejejo ali pa kaj zelo razhlade. Med 3° in 30° severne širjave in včasih celo še više vleče od oktobra do marca severovzhodni monsun, od aprila do septembra pa

jugozahodni; po ondotnih otocih in dotičnem obrežji nareja ta mokro, oni pa suho poluletje. Na južni poluti vleče med ravnikom in 10° južne širjave jugovzhodni suhi monsun od aprila do septembra — ta je . pravi jugovzhodni pasat; — od oktobra do marca pa severovzhodni monsun z deževnim vremenom. Med južnim in severnim pasom teh poluletnih vetrov je, zlasti na vzhodnih krajih, tišina, ali pa le neredni vetrovi tistod vlečejo. O enakonočji, ko se nasprotni poluletniki premenjajo, ondod navadno vlečejo neredni vetrovi, ki se ali s tišino ali pa z viharji (z deževjem in gromenjem) verste. Posamezni zelo zaperti deli indijskega moija, n. pr. kitajsko in rudeče morje imajo posebne prestopne vetrove. Skoro po polnem enaki vejejo v sredozemskem morji med Afriko in gerškim svetom, potem v karaibskem in mehikanskem morji. Tudi todi se vetrovi v stran zavijajo in o raznih letnih časih celo prestopajo.

Po zmerno toplem pasu vejejo nestanovitni vetrovi. Tu se neprestano borite med seboj merzla in gorka sapa in sicer se na severni poluti bori hladni severovzhodnik s toplim jugozahodnikom, na južni poluti pa merzli jugovzhodnik s toplim severozahodnikom. V tem boji skoro zmeraj zmaga topli veter, zato na severni poluti navadno vleče jugoza-hodnik, na južni pa severozahodnik. Ykljubu veliki dozdevni nerednosti glede tega, kako se vetrovi med sabo menjajo, zapazili so jim vendar neko pravilo, po kterem se drug za drugim verste. Na severni poluti se sučejo, n. pr. od zahoda proti severozahodu, potem severju, severovzhodu, vzhodu, jugovzhodu, jugu, i. t. d. v krogu, tako da za jugozahodnikom nastopi zopet zahodnik. Vetrovi, rekli bi lehko, s solncem tekajo. Na južni poluti se ravno nasprotno verste. Časih se sicer dogodi, da skoči veter nazaj, n. pr. od zahoda na jugozahod in jug, ali le redko kedaj se red preoberne, tako da bi za vzhodnikom vlekel severovzhodnik in sever. — Razen rečenega boja med tečajnim in ravniškim zračnim tokom narejajo nestanovitne vetrove še: pasati, ki se ob celinskem obrežji lomijo, vertenje zemlje, ki zlasti zahodne vetrove mndzi, visoka gorstva, gorske planote in veliki gozdi, ki spodnji veter na razne strani zavračajo, goste megle, skozi ktere solnce ne more ogrevati prizemeljskih plasti ozračja, prehitro taljenje leda ali snega, prevodeni sopari i. t. d., nekoliko pa tudi privlačnost lune in solnca. — Na merzlem pasu vejejo večidel tečajni vetrovi.

Nekteri vetrovi so človeku zelo škodljivi ali vsaj neugodni, pogubni pa so tudi živalim in rastlinam. Po nekterih predelih južne Evrope večkrat vleče neki posebno vroč jug, ob kterem mnogo ljudem slabo prihaja ter se jim v glavi verti. Zove se na G-erškem in po Italiji, kjer je zlasti v Siciliji in po Neapolitanskem najbolj neugoden, sirocco, na Španskem, zlasti v andaluzijski pokrajini, pa šolano. Navadno dospe do alpskih gora, koder ga Nemci Föhn imenujejo; od njega se sneg in led po Alpah silno hitro topi. — Burja ob severnem jadranskem morji, krivec v Valahiji, v juga po ruskih pustah, burana in purgas na altajskem gorovji (v Aziji) in v Kamčatki, so silno merzli vetrovi, s kterimi navadno ob enem sneg mete. —■ Strašen je žgoči Harmatan, ki v Senegambiji, zahodni

Sahari in nekoliko tudi t gorenji Gvineji 3 do 4krat v letu in sicer po 1 — 14 dni vleče. Ta lojni veter (= Harmatan) vse silno razruši in s prahom obsuje, zato se zamorci namažejo z lojem po životu, ko opazijo, da ima ta pogubni veter nastati.' — Ham sin (Chamsin) Se imenuje neugodni vroči veter v Egiptu, ki vsako leto malo pred enakonočjem ali kmalu po njem 3 dni od jugovzhoda vleče. — Samum ali samiel, t. j. strupen veter (samma = vroč, strupen) je zelo vroč veter v Arabiji in Perziji. — Po kitajski in perzijski puščavi pa po ameriških stepah po gostem Tazsajajo močni vetrovi in strašni viharji. Vodene trobe .ali morski smerki (na suhem, zlasti v širokih puščavah pa peščene trobe), potem fornados, "trovados, hurricanes ali ouragans, typhoons (r. tajfuns) so vetreni vertinči, kise po gostem narede, če se srečajo nasprotno pihajoči vetrovi ali viharji. Časih so jako pogubni ter razrušijo in polomijo vse, kar jim na pot pride.

Meteori ali prikazki v ozračji.

V ozračji se kažejo razni prikazki, ktere navadno ločimo v 1. vodene, 2. električne in 3. optične.

1. Vodeni prikazki ali hidrometeori so'rosa in slana, megle in oblaki, dež in sneg, sodra in toča, pa vodeni smerki. Vse ustvarja toplota, ki vodovje, zemljo oblivajoče, vedno spreminja.

Zrak nad morjem in nad mokrotnimi pokrajinami je vodne pare dosta bolj navzet, kakor nad suhimi ravninami in peščenimi puščavami. Če je ima res toliko v sebi, kolikor je primerno njegovi temperaturi, pravimo zrak je z vodno paro nasiten; če se le bliža temu stanju, je vlažen, siih pa, če je ima dosti manj, kakor bi je mogel imeti. — Težke vodne pare dolnjih zračnih plasti se v podobi r o s e po-besijo Ha vse stvari, ki so se po solnčnem zahodu in črez noč zelo in hitrejše od zraka ohladile. Posebno velika rosa se naredi v jasnih poletnih nočeh, zlasti po primorskih straneh vročih in zmerno toplih dežela, koder večkrat dež nadomestuje. Pri oblačnem nebu oblaki pomanjšajo izžarjanje toplote v merzli svetski prostor, zato je takrat le malo malo rose; po nekterih brezvodnih krajih, n. pr. v perzijski, nubijski, saharski puščavi i. t. d. pa je celo nič ni. - Če so se stvari, na ktere je rosa padla, ohladile pod ledišče, zmerzne rosa; in ta zmerznena rosa se imenuje slana.

Če se zelo vlažen zrak Ohladi, zgosti se nekaj njegove pare v vodo, ki v podobi neizrečend drobnih mehurčkov po zraku semtertje plava. Neštevilna množica takih mehurčkov nareja megle in oblake. Kadar se namreč para zgosti blizu zemlje, delajo se megle, ki se v dolnjih zračnih plasteh in tik poveršja suhe zemlje in morja semtertje vlačijo. Gostejše so po tečajnih morjih in zmerno toplem pasu, proti raVniku so pa primeroma dosti redkejše, če se para visoko v ozračji zgosti v vodne mehurčke, ki so navadno še dosti tanjši in lahnejši od pervili, sestavljajo se iz njih Oblaki; tako pa imenujemo tudi pritlični megle, ako se visoko V zrak vzdigujejo.

Po podobi in velikosti so oblači mrežasti in mrenasti (cirrus), kop a s ti (cumulus) in plastasti (stratus), ki pa narejajo zopet Srednje verste, nvpr. mrežaste kope ali ovčice (cirrocumulus) i. t. d. — Če se vodni meliurček nayzame še nekoliko pare in malo ohladi afl pa s sosednim združi, naredi se iz njega kapljica, ki — pretežka — ne more več po zraku plavati in v podobi dežja na tla pade. Dež je po hladnejših krajih v obče gostejši, v toplejših pa navadno močnejši. — Ako vodni mehurčki V' tem hipu, ko se hočejo v kapljico zbrati, zmerznejo, narede se lepe zvezdaste snežinke, ki so iz rahlo zvezanih ledenih iglic sestavljene.

Male zmerznene kaplje dežne se imenujejo sodra, velike pä toča. Kako se toča mnogokrat sredi leta in pri veliki vročini nareja, dosedanje preiskave že niso dosti pojasnile. — (Ivje, srež.)

V s, a voda, M se iz soparja, megle in oblakov v podobi rose in slane, dežja insnega, sodre in toče na zemljo seeja, se imenuje skratka moča (vlaga ali padavina). Ta je po različnosti in množini, in glede na to, kedaj in kako pada, po zemlji silno različno razdeljena.

Ne glede na oceansko-vlažno in celinsko-suho podnebje se deli zemlja po različnosti moče v 5 pasov ali predelov. Ti so omejeni s krivimi čertami, M se ne vjemajo niti z vzporedniki niti z izotermami. a) Deževni pas ali pas tekoče moče, po kterem (razen zelo visokih gora) nikoli ne sneži. Razprostert je od ravnika proti severju in jugu tje do čerte, ob kteri v letu .tudi'sneg gre; Semtertje sega ta meja do 40° zemljepisne širjave ah jo pa celo še prestopa. Ceh ta široki pas se deli v dva manjša predela. Pervi tudi predel začasnega dežja imenovan, leži med povratnikoma ter ima zelo vroče (tropično) podnebje. Mnogo mesecev se nad njim vzpenja vedno jasno nebo; ker solnčni žarki navpik na zemljo padajo, raste vročina od dne do dne. Voda se silno hitro hlapi in Ozračje s paro napolnjuje; ta se zgosti in nebo pokriva v podobi temnih oblakov, iz kterih sö dan za dnevöm močni nalivi vlivajo. — Zelo sredi tega predela derži med 4° in 10° severne širjave primeroma ozki paspresilnega, skoro vednega dežja, ki med gromenjem in bliskanjem iz Černih oblakov pada. Blizti ravnika se vsako leto okoli enakonočij yerstite dve kratki deževni dobi s suhim vremenom; po drugih straneh pa razen primorskih krajev dežuje samo enkrat na leto in sicer od ravnika na severni strani od maja do oktobra na južni pa od novembra do aprila. — Drugi predel leži med povratnikom in omenjeno mejo premenljive ah različne moče ter ima precej vroče (ah subtropično) podnebje. Todi se ločijo letni časi drug od druzega; na posameznih njegovih krajih dežuje v kaj različnih časih. Enaki predel se nahaja tudi na južni poluti. —

b) Pasova premenljive ah različne moče segata od subtropičnih predelov do tečajnikov, ktere semtertje celo prestopata. Po teh o gorkem času dežuje, po zimi pa sneži. Letni časi se redno

yerste, moča pa kaj neredno pada ter je po (krajnih) razmerah. in zlasti po raznih vetrovih med celo leto kaj različno razdeljena.

c) Dalje proti tečajema sta pasova terde moče, koder le sneg gre ali pa iz goste megle slana (ivje) pada na merzla tla. Sem se prišteva tudi vse visoko hribovje, ki se po sprednjih dveh pasovih še nad ločnico večnega snega vzdiguje. — Po zelo visokih gorah gorskega pasa se tudi na kvišku vsi trjje predeli eden za drugim verste.

Po množini moče se razni pasovi in kraji med seboj zelo ločijo; sploh pa je pada od ravnika proti tečajema redoma manj: moči kakega kraja ob ravniku in drugega daleč tam na tečajnem pasu se imate tako med seboj, kakor števili 73 in 5. Ker je množina dežja posebno odvisna od lege, od nadmorske "visokosti in od temperature kraja, imajo celinske sredine dosti manj dežja nego njih členovi, otoki in polotoki pa primorski kraji, pod enako zemljepisno širjavo. — Notri v velikih suhih zemljinah so celo velikanski prostori, po kterih nikoli ne dežuje. Tako se skoro v sredi starega sveta razprostira široka, večkrat pretergana proga, brezvodnipas imenovana, ki obsega puščave saharske in arabske ter se črez peščeno visoko planoto iransko vleče v zadnje-azijsbo puščavo tje do gorate Mandžurije. Tudi novi svet ima na svojem vzhodnem obrežji v Mehiki, v Peruviji in na čilskem (Chile) precej iztegnene majhne-pokrajine, koder nikdar ne dežuje. — Za vsako pokrajino posebno zanimivo je tudi srednje število deževnih dni v letu in kako je moča mednje razdeljena. Vse razmere moče kažejo.hietografični ah dež-j episni zemljevidi. — Ombro- ali hietometer t. j. dežjemer je pripravno orodje, s kterim se meri, koliko dežja pade v kakem določenem času.

V sledečih krajih pade v enem letu dežja, namreč:

a) na pasu pasatnih vetrov:

v Caracas-u......

„ Paramaribi.....

„ Bogoti (s. F.) .... na s. Heleni .....

„ sieri Leoni.....

b) na pasu monsunov: na Cap Komorinu ....

v Anjarakandi.....

„ Bombaji .....

„ Madrasu......

„ Srirangapatamu .... „ Uttra Mullay-u 1 1462 m. „ Mahabalešvaru „ Kalkuti . . „ Benaresu . . „ Makau . . . „ Pekingu , .

visoko

Gentim.

393 360 187 119 94

70 311 230 122 57 667 647 171 108 173 59

c) v jugozahodni Evropi

v Giberaltaru Lizboni Koimbri „ Madridu „ Bayonni „ Toulousi „ Florenciji „ Bolonji.

d) na zahodni Evropi: ir Westportu „ Bristolu v Londonu . „ Liverpoolu „ Glasgowu . „ Eouenu . „ Parizu

— 73 —

e) v Avstriji:

v •Terstu .....

Centim.

Centim.

v Ostrogonu ....

57

„ Gorici.....

. 171

„ Beči......

„ Zagrebu . , . . .

. 92

Drugodi:

„ Celji ......

„ Ljubljani.....

. 182

v Berlinu.....

. 51

„ Postonji.....

. 162

„ Ljubeku .....

. 48

„ Celovci * .

97

„ Kraljevci. . . . .

62

„ Gradci.....

„ Varšavi.....

. 57

„ Dubrovniku ....

. 141

„ Bergenu.....

. 225

„ Zadru......

„ Stockholmu . . . .

. 51

„ Belem-gradu (S.) . .

. ' 65

„ Petrogradu . . , .

. 46

„ Budimu.....

43

„ Astrahanu ....

13

2. Elektrometeori ali električni prikazki v ozračji so blisk in grom, bliskotanje ali igranje zarnie, tečajni sij (severna in južna zarja) in ogenj sv. Elma. Po gostem se jim prišteva še zo-diakalni ali zverokrožni svit in divji ogenj ali vešče (vedenci) nad močvirnimi tlemi in pokopališči; zato bi te prikazke lehko imenovali ognjene pozračnine.

Blisk, grom in pa treskanje se skoro neprestano ponavlja nad tišinskim pasom, koder zmeraj černi oblaki nebo pokrivajo; drugodi na gor-kem pasu nastopi huda ura le ob deževji. Po zmerno toplem pasu se hudo vreme napravlja po večem le po leti; to pa se na raznih krajih ponavlja tem redkeje in je tudi tem slabeje, čim bolj se pomikamo od nizkih zemljepisnih širjav proti tečajema ah pa od morja na celinsko sredino in s hribovja v ravnine. — Na merzlih pasovih je huda ura le redko kedaj videti in slišati. — Bliskotanje ah igranje žarnic (dernic — les eclairs de chaleur) se vidi v jasnih poletnih nočeh inje prej ko ne le odsvit bliskov zelo oddaljene hude ure. — Večkrat se brez bliska in groma prav počasi zedinite zemeljska in zračna elektrika ter zlasti ob ertastih stvareh napravljate sprelepi sij , ki se imenuje ogenj sv. Elma (Helenci ali Gerki mu pravijo Elijev ogenj). — Tečajni sij ah žar še ni po polnem razjasnjen; vendar mnogoverstne pre? iskave, opazbe in poskusi kažejo, da je v zvezi z zemeljskim magnetizmom. Prej ko ne se s severnim sijem zravnava poderto ravnotežje zemeljske ma-gnetnosti, primerno kakor se z bliskom ponavlja ravnotežje električnosti. Ker se na severnem kakor tudi na južnem tečaji pokazuje, ločimo severni sij (burjavo) od južnega. Do sedaj so posebno severnega čestokrat opazovali. Ta se nam v svojej največi lepoti kaže v podobi velikanskega pasa, ki je rekel bi iz ognjenih ali žarečih trakov sestavljen. Vzpet je v polukrogu nad obzorjem, kakor da bi se njegova dva konca zemlje dotikala. Žareči trakovi se mu zdaj zdaljšujejo, zdaj skrajšujejo in barve razno spreminjajo. Ta veli-čanstveni prikazek mnogokrat po polnem razsvetljuje dolge noči severnih krajev, časih pa se stega celo doli do naših širjav, koder njegov veči ah manji rumenkasto rudeči svit na severnem nebu opazujemo.

3. Optični ali svetlobni prikazki v ozračji so jutranja in večerna zarja, nebeška mavrica ali doga, kolobari okrog solnca in lune, palune ali slepe lune, pasolnca ali slepa solnca, zračno zercalovanje ali fata morgana i. d.; napravlja jih lunina zlasti pa solnčna svetloba, ki se v razhčnem ozračji različno spreminja.

Ko bi ne bilo nilcakoršnega zraku, ali ko bi zrak bil po polnem prozoren, pokrivala bi vedna tema zemljo in nebo. Ker se pa solnčni, lunini . . svetlobni trakovi ob zračnih delkih lomijo, odbijajo in razkrapljajo, dajo zemlji dnevno, po jioči pa lunino svetlobo. Prav zato se kaže jasno nebo lepe zamodrele barve in sicer iz naravnih vzrokov tem bolj modro, čim bolj se bližamo ravniku, ali čim debelejša zračna plast nas Joči od černega svet-skega prostora. — če se solnčni svetlobni trakovi ob vzhodu in zahodu v ozračji s sopuhom zelo napolnjenem —• ob majhnih vodenih mehurčkih odbijajo in razkrapljajo, nareja se jutranja in večerna zarja živo rumene ali rudeče barve. Da se nebo navadno le zjutraj in zvečer žari, temu je vzrok, ker ob tem času svetlobni trakovi okoli 15-krat daljo pot skozi dolnje gosto ozračje prehodijo nego opoldan, ko solnce najviše stoji. Prav zato še zarja dosti lepša vidi ob morskem obrežji nego sredi suhe zemlje. Iz naravnih vzrokov je tudi na fem istem mestu večerni žar, ki nam obeta jasen dan, mnogo krasniši od jutranje zarje, ki nam po večem naznanjuje, da bo pozneje deževalo. — Občno znana mavrica ali doga, po gostem tudi božji stolček imenovana, se prikaže, če solnce, za herbtom opazevalčevim stoječe, obseva pred njim viseči oblak, iz kterega navadno droben pa gost dež pada. Solnčni svetlobni trakovi se v dežnih kapljicah mnogoverstno lomijo in odbijajo ter, v razne barve razdeljeni, dospevajo do opazovalčevega očesa. Sedmerobarvnä mavrica se glede svoje velikosti ravna po "visokosti solnca nad obzorjem. Zverh visokih hribov ali velikih jadernikov namorskih ladij se vidijo mavrice v podobi popolnega kroga, na nizkih .stališčih pa se kaže le veči ali manji njih lok. Majhne mavrice se vidijo večkrat tudi pri slapovih in vodometih. — Kolobari okrog sobica in okrog lune so svetli, časih tudi barvni obroči, ki zdaj bliže, zdaj dalje proč ju obdajajo. Včasih, če ravno redkokrat skupaj, se vidita še dva veča barvna obroča okrog solnca in okrog lune, ki se od rečenih kolobarov ali obsterti dosti dobro ločita. Najsvitlejši mesti teh obročev, z luno ali s Solncem vštric, se zovete tu pasolnce ali slepo solnce tam pa p a lun a ali slepa luna. Vsi ti prikazki, ki se pogostoma opazujejo priluni, leredkokratpapri solnci, ker je presvetlo, postajajo po upogibanji in lomljenji dotične svetlobe v zelo soparnem ozračji. Nebo je takrat zmeraj prevlečeno s komaj vidno oblačno tančico t zato- se na prav jasnem nebu nikoli ne pokažejo niti solnčni in lunini kolobari niti pasolnca in palune. — Zračno zercalovanje (mirage). Če zlasti na Širokih suhih ravninah opazujemo zelo oddaljene, blizo obzorja stoječe stvari, vidijo se večkrat ali njih prave, ali naklonjene ali pa celo narobe postavljene podobe, ki se zračni prividki zovejo. Delajo se pri razni temperaturi različnih zelo gostih in zelo redkih zračnih plasti, predno se zenačijO. Med temi prikazki je semtertje posebno zanimiva tako imenovana fata morgana. V Neapolji, v Reggii in ob si* čilskem obrežji se vidijo daleč v zraku razvaline, stolpi in stebri, gradovi in

palače z okni in pomoli, drevoredi in vertovi, sprehajalci in jezdeci, skratka razne stvari, kterih pogled se vedno spreminja — zares čarovne podobe !

Razdelitev raznih prirodnin po zemlji.

Vse stvari na zemlji se ločijo v žive in nežive.. Tem prištevamo rudnine, ktere so iz enakošne tvarine sostavljene ter nimajo nika-koršnih posebnih delov za posebne namene, onim pa rastline in živali, ki imajo posebno pristvarjene dele, namenjene za razne opravke. Iz rudnin je sestavljena naša zemlja; uže zato pri njih ni opaziti nika-koršnega zakona, po kterem bi se bile po zemlji razdelile. Tiste rudnine se nahajajo tu na zmerno toplem, kakor tam na vročem pasu, tu sredi suhe nižine, tam v visokih gorah ah pa tik, morja. Tudi še niso zasledili splošno veljavnega pravila, zakaj se kake rudnine dobiva na nekem mestu silno veliko, na nekem pa kaj malo. Kolikor so dosedanje preiskave zemeljske skorje pokazale, bogate so dežele vročega pasa zlasti dragih kovin in kamenov, kraji zmerno toplega pasa pa imajo posebno veliko koristnih kovin in gorljivih rudnin (kopanegajmriva).

Vse drugače, namreč verstoma, so po zemlji razdeljene žive ah organske stvari, in sicer ne le rastline, M se samovoljno gibati ne morejo, ampak tudi živali, M se zamorejo po svoji volji semtertje gibati.

Razdelitev rastlin po zemlji.

Rastline so glede na svojo rast in razširjenost odvisne od sveta ah persti, od mokrote, svetlobe in toplote. Trave n. pr. potrebujejo dosti kremenice; zato rastö le tam v množini, kjer obilna moča raztaplja v zemlji nahajajočo se kremenico. Nektere povživajo dosti natrona in se nahajajo zato le ob morskem'obrežji ah sredi cehn blizu slanih jezer in studencev. Zopet druge potrebujejo dosti apna in naša žita n. pr. precej fosforove kisline, da zernje delajo. Peščena, apnena i. t. d. perst. — Prevažno je tudi za rastline, ah je zemlja bolj ah manj mokra. Nektere rastline, n. pr. morske, rastö po polnem proste v vodi (med njimi ni ne ene očitno cvetoče), nektere pa stoje v moča-rinah ali na tleh morja. — Tudi svetloba ima premnogo vpliva na rastline: nektere rastö prerade v senci n. pr. v gostem germovji — senčne, nektere pa le na solnci — solnčne. Najbolj pa se rastline ravnajo po toploti ter soporazhčnih temperaturnih ah podnebnih pasovih kaj razhčno razdeljene. V obče tu velja zakon, da s temperaturo primeroma pojema tudi število rastlinskih veršt, ob enem pa se brezcvetne rastline in enokahšnice kaj zelo množe nasproti dvokališnicam. Med 100 rastlinami so n. pr. ob ravniku le 4 brez cvetu, pri nas jih je uže od 40 do 50, v Laponiji 54. Tudi so podobe rastlin hladnih krajev po večem enotere in priproste; nasproti imajo rastline na vročem pasu najkrasnejše cvetove, najrazhčniša stebla in debla, najčudovitiše listje in naj mnogoverstniše sadove; dalje dajo

rastline vročih krajev močne dišave in razne škodljive ah koristne tvarine (zdravila, barvila, strupe, gumij), ktere se v njih koreninah, v njih skorji in lubu ah sadu odločujejo. Glede na eno- in večlet-nice treba je opomniti, da se enoletne rastline ravnajo posebno po poletni toploti, večletne ali preletovalne pa tudi po zimski merzloti. —

Da se rastlinstvo laže pregleda, razdelili so zemljo v 8 rastlinskih jiasov:

1. Ravniški ah zelo vroči pas na obeh straneh ravnika do 15° zemljepisne širjave (22° R. srednje let. temp.). Značijo ga velikanske palme in banane, drevju podobne trave, sleznice, razne kukovice i. d.

2. Tropični ali obratniški pas med 15 in 23° zemljepisne širjave (22—16° R. srednje let. temp.). Rastline so onim na 1. pasu po večem podobne, le ponekodi nekoliko manj razvite. Ondotnim gozdom so posebno lastne razne praproti, ki zrastejo visoke kakor drevesa; tudi se todi mesto čudovitih kukovic in raznih zajedalk po gostem nahaja pri-tliško germovje.

3. Subtropični ali nadobratniški (topli) pas od obratnikov do 34° zemljepisne širjave (16 — 14° R. srednje let. temp.). Pri očitni premembi letnih časov se rastje kaj različno razvija ter temu najsrečnejšemu pasu zlasti v gosto naseljenih obdelovanih deželah (n. pr. v prednji-Indiji) daje zdaj tako, zdaj drugačno podobo. Značijo ga vedno zelene rastline, zlasti iz verst mirte in lavorike. V severni Afriki in zahodni Aziji rastö dateljnova palma pa razne mlečnice, v vzhodni Aziji germi z usnastim listjem (čajevec in kamelije), i. t: d.

4. Zmerno topli pas med 34 in 45° zemljepisne širjave (14 do 10° R. srednje let. temp.). Drevje ne cvete tako krasno kakor na sprednjih pasovih; palme se ali popolnem izgube, ah pa ostanejo peznatne in pritlične. Posebno podobo dajo tem krajem vedno zeleni listovci. Figovec in pomarančevec, oljka in mandeljnovo drevo dajo obilno sadu, zlasti pa je ta pas prava domačija vinske terte.

5. Zmerno hladni pas med 45 in 58° zemljepisne širjave (10 — 5° R. srednje let. temp.). Pomisliti je tu, da ta pas ni redno okrog zemlje potegnen, ker izoterme uže zelo odstopajo od vzporednikov. To še tem več velja pri sledečih pasovih. Todi so razprosterti temno zeleni travniki, na kterih se razne križnice in kobulnice odlikujejo, goljave ali stepi, med kterimi se semtertje na mokrih krajih mahovje nahaja, veliki listniki z mehkim listjem, ki se jim na jesen osiplje. Poleg teh je temu pasu lastno še različno rastje po obdelanem polji in černo jelovje, ki se skoro edino ustavlja hudi zimi.

.6. Subarktični (podte;čajniški) ah merzli pas med 58 in 66° zemljepisne širjave (5 do 3° R. srednje let. temp.).

7. Arktični ali tečajniški pas med 66 in 72° zemljepisne širjave (1 — 2° R. srednje let. temp.). Ta dva pasa se od prednjih ločita zlasti v tem, da na njih ne rastö več listovci, 16 breza in jerebika segate v Evropi do severnega-nosa. ^ černo jelovje še kaj dobro rase v podtečaj-niškem pasa (Norvegija), na tečajniškem pa je tudi ono le krivenčasto in

pritlično. Zeleni travniki, uže na merzlem pasu kaj redki, pogrešajo se popolnem na arktičnem; nadomestujejo jih po mokrih krajinah 'razni mahovi (take močarine se po ruski imenujejo tundre), na suhih kamenitih tleh pa razni lišaji, zlasti plučnjak ali izlandski lišaj pa jelenovec, kterih medla odeja po gostem več ur daleč zemljo pokriva. Posebno bogati so ti kraji tudi raznih jagod.

8. Tečajni pas obsega vse kraje onostran vzporednika 72° zemljepisne širjave (— 13° E. srednje let. temp.). Todi ne rasto niti poljske rastline niti drevje; le malo tednov dolgo poletje izvabi iz zemlje malo malo rastlin z očitnimi cvetovi in sicer večletnic, ker ne dozore vsako poletje. In še te se nahajajo zmerom le v posameznih kupih sredi mahov in lišajev, ki posebno značijo rastje onih žalostnih pokrajin.

Na ravniku se ob visokih gorah navzgor verste enaki pasovi, navadno rastlinski predeli imenovani. Taki rastlinski'predeli se opazujejo tudi ob drugih gorah, le da jim z ozirom na njih zemljepisno širjavo manjka pervih ali spodnjih stopinj. Eazne pasove občudujemo le na dolgem potu od ravnika do tečajev, rečene podnebne in rastlinske predele pa ob visokih gorah lehko prehodimo v malo urah. —

Vse rastline nekega kraja ali neke dežele skup se imenujejo njegovo (njeno) rastlinje, cvetana (flora). — Rastline dajejo vsaki pokrajini posebno, le njej lastno podobo, ktera se kaže prav očitno, če jo primerjamo z drugo, M ima vse drugačno podnebje. Ta podoba krajine se ne določa po posameznih rasthnah kakor so rastlino-znansko razverstene in zaznamovane, ampak po splošnem vtisu, ki ga vse skup na pervi pogled narejajo. — Vsaka rastlina ima neko per-votno domačijo, od koder se je črez druge kraje bolj aH manj na široko in dolgo razširila—todi je okraj njene razširjenosti.—■

Eazni kraji se hranijo z rastlinami med -seboj zelo različnimi. One rastline, ki je človek za posebne namene seje in sadi, jih goji ali vsaj zanje skerbi, se zovejo prigojene ali pridelane rastline. Dosti zlasti koristnih je on tudi udomačil v krajih, kjer poprej niso rasle. Pridelane rastline se po svojem namenu ločijo v več verst 1) redilne rastline in sicer a) zerna-s t e, n. pr. razna žita, laško pšeno, turšica, pravo in sivo proso, b)gomoljnice in korenja (okoli 100), n. pr. podzemljice ah krompir, kasava ah maniok, batata, jamove korenine, redkev, repa i. d., c) rasthne, kterih sad, steržen ali sok je ljudem in živalim koristna hrana n. pr. kruhovec, banana ali rajska smokva, razne palme zlasti pa kokosova, dateljnova in sagova, razno južno in domače sadje, cukrov terst i. d. 2) rastline, od kterih dobivamo razno pijačo: n. pr. vinska terta, lcavovec, čajevec, (kitajski in peruvanski), čokoladovec, i. d. 3) dišavne rastline, n. pr. poper (poprovec), nageljnov žebinčnik, cimetovo in muškatovo drevo, vanilja, piment i. d., 4) mamilne in zdravilne rastline, n. p. tobak, mak (iz nezrelega narejajo opij), kineško drevo, revenj ali rabarbara i. d. 5) olje, gumij in smolo nam dajo: oljka, kokosova in oljna palma, sezam, kopalovo drevo, kavčukovec, perčovec (guta-perča), kadilovec i. d. 6) rastline za predivo, n. pr. lan in bombaževec; druge kakor konoplja, žuta (jute), novo-zelandski lan, španska

esparta i. d. nimajo toliko imenitnosti; 7) barvilne rastline, n. pr. brošč, oblajst, žafran, čivit ali indika in mnogoverstni barvilni lesovi; 8) lesovi za razne izdelke, terdi in mehki, domači in tuji; med temi silno mnogoverstnimi lesovi posebno slovita mahagonovec in tekovec.

Razdelitev živali po zemlji.

Tudi živali, ki se zaniorejo po svoji volji gibati, niso enako razdeljene po zemlji. Njih razširjenost se najbolj ravna po stanovališči ali zemlji, po podnebji in živeži; vendar so dotični zakoni dosedaj le po malem razjasnjeni. V obče velja, da se tam, kjer je rastlinje zelo razvito, nahajajo tudi najmnogobrojniše in najbolj razvite živah; pa nä, posameznih zemljinah se kažejo semtertje kaj zanimljive izjeme. Tako ima n. pr. Amerika pri silno bogatem in bujnem rastlinji za čudo malo živah v primeri z južno Azijo in vročo Afriko. Manjka jej zlasti velikanskih debelokožnikov (slon, nosorog) statega sveta; in celo one živah novega sveta, ktere se dotičnim starega sveta po nekoliko primerjati zamorejo, vidijo se le v zmanjšani podobi in tako rekoč po živalih starega sveta slabo ponarejene. Kako se vendar med seboj ločijo opice starega in novega sveta, afrikanski in amerikanski lev, bengalski in amerikanski tiger, velblod in lama i. t. d.! Temu se moremo tem bolj -čuditi, ker je pred sedanjim stvarstvom Amerika imela obilo res velikanskih živah. Na suhi zemlji pojema rasthnje od ravnika proti tečajema, ob hribih pa ocl spodnjih predelov proti zgornjim; enako je pri živalih: po viših zemljepisnih širjavah niso niti tako mnogoverstne, niti tako velike, močne in lepe kakor po nižih. Drugače, skoro ravno nasprotno je to pri morskih živalih. Tako hranijo merzla morja severnih strani brez števila Velikih in malih živah; med«njimi so tudi ribala, največi velikani naše zemlje.

' Vsaka dežela (po gostem tudi mala pokrajina) ima svoje živalstvo. Vudi živali imajo svojo pervotno domačijo, iz ktere so se črez veči ali manjši okraj razširile. Mnogo jih je tudi človek udomačil v krajih, kteri so jim bili poprej ali po polnem odležni ali pa po podnebji in živeži neugodni. Po razširjenosti raznih živali se zemlja loči v več kraljestev: 1. Tečajne dežele ali kraljestvo kožuhoveev in plavaric. Sem se prištevajo: beli medved, severni jelen, norveški leming in herček, sobol in hermelin ali velika podlasica; mnoge plavarice, krumpeži, pegami, labud in izlandski sokol. Plavarice, zlasti mnogobrojne' race se žive z neštevilnimi žuželkami, posebno pa s komarji, ki na palec visoko tla onih merzlih krajev pokrivajo. Tudi ondotno moije je napolnjeno z neštevilnimi živalicami. — 2. Srednjeevropsko kraljestvo med izotermami 0° in 12° R. Po njem žive tur, rujavi medved, volk, lisica, jazbec, kuna, divji kozel, jelen, serna, divji prašič, razne domače živah; berkasti ser, planinski orel, bubuj in nektere druge ujede, divji petelin, rušovec, mnogoverstne pevke. Plavaric ni toliko in tudi niso tako imenitne kakor v pervem predelu. — 3. Stepi obhvalinskem mor j i se neposredno derže drugega predela; lastne so jim raznoverstne miši

in sajga-antilopa, ovce s tolstimi repi, ježevci, i. d. — 4. Kraljestvo srednjega morja med izotermami 12° — 20° E,.: turška opica, španska in divja mačka, šakalj, hijena,, lev, bivol, ibis, kanarec; razne kuščarice (n. pr. Tiardun) in škorpijon. — 5. SrednjavisokaAzijaje domačija velbloda, divjega (zdivjanega) kopja, rumenega, konja s černo grivo, divjega osla, pi-žema ali mošaka, divje ovce, i. d. — 6. Kitajsko in 7. Japonsko je kraljestvo zlatih fazanov in velikanskih močeradov. — 8. Severna Amerika je kraljestvo glodalcev pa zobo- in stožkoldjunašev, kakor morska vidra, rujavi in jamajski medved (ah rakon) puma ah amerikanski lev, ba-ribal', dihur, volk, lisica, rudeči ris, razne vrečarice, siva veverica, bober, ježevec, zajec, jelen, bizon ali amerikanski bivol; 4 verste gizdavih kolibrijev, razne papige^ divji petelini in golobje zlasti neštevilne trume golobov selcev; razne želve in celo kače klopotače. Mnogobrojne so tudi žuželke, zlasti hrošči in pajki. — 9. Saharsko kraljestvo se odlikuje posebno z nojem.

— lO.ZahodnaAfrikaje kraljestvo ozkonosnih opic, zlasti šimpanza (orangutan) in mandrila ali gozdnega hudirja. Tod tudi žive skoro celi Afriki lastni sloni, žirafe, nosorogi, povodni (nilski) konji; velikanski hrošči, mnogo-verstni metulji in neštevilne množice termitov ah belihmravelj. — 1,1. Južna Afrika, ponilske dežele in Arabija so kraljestvo prežvekovalcev in debelokožnikov. Poleg hijene, leva hi leoparda onde prebiva kvaga in zebra, nosorog in slon, nilski konj, gazela in antilopa (gnu), žirafa, konj, dromedar ah enogerbavi velblod; noji, golobje, fazani, čebeložerci, krokodil, otripin som, i. d. -r- 12. Kraljestvo madagaskarsko posebno zaznamovano s lejnuridi ali polopicami. — 13. Indij a je kraljestvo zveri in golobov. Skoro gotovo je ta dežela med izotermami 20 -in 22° R. na zemlji naj bolj bogata raznih živali; le Brazilija ima še več mnogoverstnih žuželk in tičev, sijndski otoci pa več raznih kač. Sploh imamo le malo malo živalskih rodbin, ki bi v vzhodni Indiji ne bile zastopane. Mnogobrojne so opice, ferfetalci, izversti pasjega in mačjega plemena, tiger, panter i. d., slon, nosorog, jelen, zebu, i. d.; tiči: papige, sokoli, jastrebi, pavi, kure; krokodil, velikanska kača, želva; raznoverstne kobilice, silno velike mravlje, škorpijon, i. d. — 14. Sund-sko o to čj e je kraljestvo kač in ferfetalcev. Lastni so mu: divji mož (orangutan), netopirji, mošak i. d.; izmed obilnih tičev: razne kure, salangane, papige j. d.; izmed strašnih kač: indijanska očalnica, razni fitoni i. d.; mnogo-verstne mravlje, termiti in pajki. — 15. Avstralija je kraljestvo vrečarjev, kljunašev in med serkajočih tičev (kenguru, kljunaš; lirorepec, raj-čica, černi kazuar in rujavi prečudni. kivi, černi labud; zanimive borove ose). 16. Srednja Amerika se odlikuje z rujavim tulcem, kondorominz inkovcem najlepšim tičem ameriškim, z raznimi lesnimi hrošči, i. d. — 17. Brazilija je'kraljestvo redkozQbnikov in širokonosnih opic; ono šteje okoli 80 raznih opic in ima volkove, šakalje, kuguare (amerik. leve), jaguare, morske in povodne prašičke, i. d. Nobena dežela nima toliko in tako različnih tičev kakor Brazilija, n. pr. majhnih gizdavih kolibrijev, naj krasnejših papig, amerikan-skili nojev, nandu imenovanih, rožastih flamingov in drugih čapelj. Razne želve, krokodili, kajmani ali alegatorji imenovani, ameriška velikanska kača

— anakonda, razne kuščarice n. pr. 3 čevlje dolgi baziliski; otripne jegulje

i. d., okoli 8000 raznoverstnih hroščev, med njimi herkul, največi hrošč nä, svetu; po 5 centimetrov (2") dolge muhe roparice i. d., v šumah pa ostudne gozdne uši, ki potnike strašno nadlegujejo. — 18. Peruvansko in Čilsko je kraljestvo lam in kondorjev. Domača lama, divja lama ali guanako, alpako in vikunja; razne opice, netopirji, lenivci, armadilje i. d.; kolibri, papige, divji golobje; velikanske kače, krastače in želve i. d. — 19. Pam-paško kraljestvo se odlikuje z neko posebno mačko, vrečarsko mišjo i. d. —

20. Patagonsko kraljestvo med izotermami od 4 do 8°. Nekteri glodalci in male črede divjih lam, kuguar, erdeči volk, kondor, nandu, pinguin i. d. —

21. Polinezija ima kaj uborno živalstvo; razen nekterih netopirjev in miši nima noben otok drugega domačega sesalca. Sesajoče papige se nahajajo povsodi, kur pa nikjer ni. Lastne so tem otokom makavke, hudourniki, černe burjavke, novi- Zelandiji pa posebno imenitni kivi. Medosesalke se nahajajo le na otocih južnega morja. Med dvoživkami se nahajajo naj bolj po gostem razne kuščarice; žuželk je primeroma kaj malo; na Karolinih žive veliki raki puščavniki.

Oceansko živalstvo se deli v — 22. kraljestvo severnega ledenega morja ali kraljestvo plavutonožcev in ribakov (morskih sesalcev) in povodnih bolha. V neštevilni množici po severnih morjih žive garnela (navadni račič), povodnja bolha, razni mehkužci i. d. Navadni tulenj, mrož, samorog ah narval, pravi äli grenlandski kit in razne morske ribe. — 23. Južno ledeno morje s plavutonožci in pinguini. — 24. Severni atlantski ocean ali kraljestvo tovarov in slanikov. V neštevilni množici živi todi polenovka in slanik, potem sardela i. d.; žagarica, glavač ali kašelot, kit. — 25. Kraljestvo sredozemskega morja (žagarice, tune, pliskavke ali delfini, postranske plavarice (ploča, iver), razne verste rakov, polžev, školjk,' drage korale in morske gobe. — 26. Y kraljestvu severnega velikega oceana žive morski lev, pravi kit, morska vidra i. d. — 27. Tropičnemu atlantskemu oceanu so lastne posebno te-le živali: lamantin, pliskavka in glavač (kašelot); tica burjavka in hudournik pa beli faeton in razne druge; po gostem se nahajajo tudi korale, ki zidajo razne morske grebene. — 28. In-dijski ocean se posebno odlikuje z mnogobrojnimi morskimi kačami in razno-verstnimi ribami; 'lastni so mu morski konjiček in himera: velikanska morska želva, riba kladvenica in žagarica; posebno mnogoštevilni so raznoverstni polži in školjke. — 29. Tropični veliki ocean je kraljestvo koral in holoturij. — 30. Južnidelraznihoceanovje blezo brez živali; >le blizu obrežij žive kiti, kašeloti, morski levi, morski medvedje, krasne školjke, i. d.

Človek.

0 ljudeh na zemlji sploh.

Po telesu tudi človeka k živalim prištevamo; vendar se med njuni očitno odlikuje vže po svoji — zunanji — postavi, duševne lastnosti njegove pa ga stavijo tako visokd nad raznoverstno živalstvo, da ju prej ko ne nikakoršna lestvica med sabo ne veže. Telesne

lastnosti, zlasti pa duševne moči so človeka toliko okrepile, da sebi v korist vsaj nekoliko gospoduje silpi prirodi. Tudi se hrani z raznimi prirodninami vseh treh prirodnih oborov. Zato se je mogel tudi razširiti po celi zemlji, razen nekaj malo pokrajin, n. pr. tečajnih otokov in najviših predelov visokih gor, koder se zarad nepretergane puščobe — zarad snežnin in ledovja naselil ni.

Čestokrat so uže skušali število ljudi na zemlji določiti, kar pa je dosedaj-nemogoče bilo. Gotovo je le, da so ljudje kaj različno razdeljeni po raznih zemljinah in deželah. "V obče ima neka pokrajina tem več prebivalcev, čim laže jih preživi. Zelo členoviti deh zemlje jih imajo več nego nečlenoviti, ob morji ležeče dežele tudi več nego osrednje — celinske pokrajine. Členovitost in morje pospešujete promet med ljudmi ter jim dajete innogo zaslužka, mnogo pomočkov za življenje, ktere redko naseljeni prebivalci nemorskih dežel pogrešajo. Enako je ona dežela, ktere zemlja in sladko vodovje promet pospešuje in tako gmotno blagostanje njenih prebivalcev množi, dosti gostejše naseljena nego bližnja neprehodna ah brezyodna pokrajina. Tudi južno ah mehko podnebje kake dežele zelo pospešuje množenje njenega prebivalstva; kajti, v takih razmerah človek za svoj obstanek dosti manj potrebuje, priroda mu pa dosti več ponuja nego v hladni ali merzli deželi, kjer se njegove potrebe zelo pomnoži. — Po omikanih, zlasti evropskih deržavah.je tako imenovano popisovanje ah š te tj e ljudstva pokazalo precej natanko število prebivalcev dotičnih dežel; po malo ali prav nič omikanih deželah in pokrajinah so pa število ljudi le poprek cenili. Na tej podlagi se vseh ljudi na zemlji sedaj šteje okoli 1380" milijonov.

Evropa jih ima 302 milijona ah 3020 ljudi na 1 □miriam.

Azija „ „ 795 „ „ 1815 „ „ „ „

Avstralija „ „

±7« » » 50 n n n n

Afrika „ „193 „ „ 640 „ „ _„ „

Amerika „ „ 86 „ „ 230 „ „ „ „

O enoverstnosti človeškega rodu.

Kolike razlike se kažejo med to množino ljudi!

Razlikujejo se med seboj po svojej polti, po svojej glavi ali črepinji, po svojih laseh in zobeh, po svojem govoru, po svojih navadah in razvadah, po svojih delih in umetnostih i. t. d. Res ko bi med seboj primerjali skrajne postave ljudi, n. pr. belopoltnega, rumenokodrastega, velikega holandskega naselnika (boer ah boor) v Kaplandiji z ondotnim černika-stim, slabotnim, očitno zgrudenim germovnikom (hotentotsM divji mož— bosjesman), ali v kože zavitega Eskimovca, M v sneženih kočah prebiva in se z neizrečenim trudom z ledenim podnebjem svoje domačije bojuje, z Angležem, ki oskerbljen z vsemi pomočki človeškega napredka rije med severno ledovje ter se celo svojega življenja tvega, da bi morebiti le natanko opazoval gibanje igle magnetnice ah pa odkril in razjasnil prave

Jeaenko, Zemljepis 1873. ®

vzroke severnega žara, ali že primerjamo umazanega zamorca, ki si jß sam svojega boga izrezal in pobarval ter ga kot svojega najvišega gospoda «Sesti, z evropejskim misijonarjem, ki je pripravljen za vero y nevidnega boga življenje darovati, ko bi, pravim, le enaka nasprotja opazovali, dvomili bi o enoverstnosti človeškega rodu. Takim razlikam vkljubu vendar izpričuje dokaj dokazov, da se enoverstni človeški rod ni po zemlji razšel, kakor mnogoverstno živalstvo, ktero se je iz raznih središč stvarjenja po dotičnih pokrajinah tako daleč razširilo, kolikor ste podnebje in redilna priroda posameznim živalskim verstam razširiti se dopustile. — Le človek sam se raznih izkušenj in primerljejev tako žiyo zaveda, da, si po njih uravna svoje zunanje in notranje življenje: njegove duševne moči ga prav za prav narede za gospoda silovite prirode. Le človek zamore povsodi in zmerom jasno izraziti svoje misli in želje; kajti le njemu je dan necenljivi dar razločnega govora. — Pa človek ne zamore le govoriti, ampak mora tudi govoriti in se zato — res pravi £wov jroXittxöv, kakor ga Aristotel imenuje, — združuje v veča in manjša društva. Ta bistvena lastnost človeškega duševnega življenja, posebno izpričuje duševno enoto človeškega rodu. To resnico podpira dalje človeška umetnost, ktere priprosti začetki se pri vsakem še tako divjem razrodu nahajajo, posestvo raznih stvari, ktere pozna vsak še tako uboren narod, razni verski pojmovi i. t. d.

e Če smo prepričani o duševni enoti človeškega rodu, zdele nam se bodo nebistvene vse njegove telesne razlike; zde se nam zelo ne-pomenljive, če se ne primerjajo naravnost naj bolj vsaksebi stoječi razrodiči ah posamezniki, ampak se versta med njimi veže z raznimi prestopnimi ljudstvi in posredniki. Če se oziramo na te posreduje členove človeškega rodu, pokaže se nam tudi njegova telesna enota; nebistveni zunanji razločki med posameznimi narodi in plemeni pa izvirajo iz mnogoverstnih naravnih vzrokov. Ni čudo, da so razhčne podnebne razmere v teku tisočletij imele dosti vpliva na človeško telo; tudi se je, to razhčno razvijalo po različni hrani in po različnem življenji sploh, po visi ah niži izobraženosti: večkrat so se, slučajni razločki od pervotne postave pri posameznikih ah pri malo osebah 'podedovale ter vzročile nastanek posebnega razroda.

Plemena človeškega rodu.

Po polti in stasu ah postavi, zlasti pa po obliki glave in Čre-pinje, po velikosti možganov, po zobeh ah laseh, po očeh in medenici i. t. d- so yse človeštvo silno razhčno ločili. Uže Blumenbachu (1752 — 1840) pa se je zdela vsaka razdelitev človeštva v razna plemena silno težavna in neprimerna, ker se namreč očitne razlike kažejo le v skrajnih rodovih, po srednjih pa plemena polagoma in nevidoma prestopajo drugo v drugo, tako da pravih mej med njimi zaslediti ni- Vendar je rečeni slavni antropolog (človekoslovec) delil človeštvo v 5 sledečih, plemen:

1. Kavkažko ali belo pleme (bolj primerno indoatlantsk o imenovano) je bele polti in lepo umerjenega stasa. Glavo ima okrog-lolično, v njej primerno veliko možganov, prav nič ali le malo naprej moleče čeljusti, navpik drug na drugem stoječe zobe, dolge in mehke' lase, kterih barva iz erjavkaste prestopa v rumenkasto in černo. Prebiva v Evropi (razen Čuhončev, Laponcev in Samojedov, nemešanih Magjarov in Osmanov), v zahodni Aziji takraj Oba, hvalinskega morja in Ganga (razen majhnih izjem), v severni Afriki in sedaj je naseljeno tudi v Ameriki in drugodnih evropejskih naselbinah. Vseh je okoli 415 milijonov ali dobro 30°/o vseh zemeljskih prebivalcev.

2. Mongolsko ali žolto pleme (mnogokrat tudi turansko imenovano) je olivove ah žolte (rumene) polti in potlačene — štirooglate glave, ima kaj nizko navzad nagneno čelo, velike zgornje čeljusti, male zelo vderte oči, potlačen nos z velikimi nosnicami, široka usta, golo brado in gladke, strumenaste, po večem černe lase. Prebiva po vzhodni Aziji za Obom in Gangom (razen prebivalcev na otocih vzhodne Indije), ob severnem obrežji severne Amerike in v Evropi, kjer se mu prištevajo vsa pod št. 1. imenovana nekavkažka ljudstva. Vseh je okoli 550 milijonov ah skoro 40% vseh prebivalcev na zemlji.

3. Etiopsko ali zamorsko (černo) pleme je černe polti in od strani stisnene glave z zelo navzad naklonjenim čelom; čeljusti ima močne in naprej moleče, v kterih prednji zobje na pošev stoje; zato kaže tudi izbuhnena lica in ob širokih ustih kaj debele ustnice (šobe). Posebno razvit in dolg je zadnji del glave, ktero pokrivajo kratki, černi pa volni podobni lasje. Prebiva v srednji in južni Afriki, po sili tudi v Ameriki. Vseh ljudi tega plemena je okoli 200 milijonov, t. j. dobro 14% vseh prebivalcev na zemlji.

4. Malajsko ah rujavo pleme je v obče rujave polti in še precej krepkega stasa; gosti in mehki černi lasje pokrivajo glavo in brado; glava ima visoko čelo, naprej moleče čeljusti pa le malo malo izbuhnene ustnice, ob kratkem, to pleme ima na sebi razne lastnosti vseh spredaj naštetih plemen. Prebiva na južnih bregovih Azije in po ondeš-njih otocih in pa v Avstraliji. Vseh ljudi tega plemena je okoli 210 milijonov ah dobro 15°/0 vseh prebivalcev na zemlji.

5. Ameriško ahbakreno-rudeče pleme je bakrobarvne polti in kaj slabotnega stasa; obraza je širokega, toda ploščastega in to tem bolj, ker mladini glavo prečudno stiskajo; zato je tudi čelo navadno kaj zelo navzad naklonjeno; dolgi, strumenasti, černi lasje pokrivajo glavo, pod čelom rastö goste obervi in pod njimi leže male,-na videz kaj medle oči i. t. d. Tega plemena so pervotni prebivalci v Ameriki, ki pa silno hitro odmirajo; sedaj jih štejejo še okoli 4 milijonov t. j. 0'3°/o vseh ljudi na zemlji. Angleški prirodoslovec Prichard (r. Pričerd), najslavniši med vsemi dosedanjimi antropologi, je odloČil nekoliko rodov od etiopskega in malajskega plemena ter jih k onim peterim werstil kot posebna plemena. Ti so:

6. Jugoafrikansko pleme, ki obsega Hotentote in Bosjes-mane ali germovnike (Baroi). Po obliki svoje glave, po napošev stoječih očeh, po širokih čeljustih se lehko primerjajo z Mongolci, dalje imajo kakor zamorci kaj zelo potlačen širok nos in černe volnate lase; polti so umazano-rumenkaste života pa kaj slabotnega; ženske se kaj rade debele, zlasti se jim pod herbtom naredi po gostem gruča masti, ktero bi lehko primešali mastni gerbi velblodovi.

7. Avstralski ah oceanski zamorci (Negriti), ki se močno ločijo od drugih Malajcev in so bolj podobni afriškim zamorcem. K njim se prištevajo razni razrodi, M so v obče znani pod imenom Papua (na novi-Guineji, na Lusiadih, salamonovem otočji in novih Hebridih) in Al-furi (na Borneji, Celebesu, na Mindaniji in na Molukih). Ti imajo gladke in dolge lase, oni pa deloma volnate zamorske, deloma goste in dolge lase. Če si Papua razčese svoje dolge, v šopkih rastoče lase, pokrivajo mu glavo kakor kaka velikanska iz terdih las narejena lasulja.< Polti so zelo černo- ah dimasto-rujave.

Od oseb različnih plemen se rodijo mešanci alipolutani. Po pokrajinah, kjer se meji pleme s plemenom, je toliko takih mešancev, da se komaj dobi še kakov človek, ki bi na sebi imel lastnosti le enega plemena; sedaj n. pr., ni več po polnem čistih — ah pervotnih Kamčadalcev, ker so se z ondi naseljenimi Rusi raznoverstno pomešali enako se je skerčilo število pervotnih ah pravih Hotentotov. Nikjer pa se razna plemena niso bolj med seboj mešala kakor v Ameriki. Ker pa se ravno tam zelo gleda na „plemenitost kervi", zaznamujejo se mešanci raznih plemen in raznih verst s posebnimi imeni. Mulati (t. j. černorujavci) n. pr. so mešanGi belih in zamorskih starišev, m es tic i (choli — r. čoli) so polutani belih in indijanskih (kupreno"-rudečih) starišev; v Braziliji, jim pravijo mamaluki; zambi (zambos, v Braziliji: „ariboco" in čini—chinos) so mešanci zamorskega in indijanskega plemena. Terceroni, kvarteroni, kvinteroni so mešanci med mulatskimi in belimi stariši, le da se- verstoma zmerom očitniše kaže belo pleme; pa celo pri kvinteronih se na nekoliko rujavo barvanih nohtih in valovitih laseh poznajo zadnji sledi zamorske kervi.

r

Razdelitev ljudi po raznih jezikih.

Zanimive in, ker bistvene, tudi kaj pomenljive so razlike ljudi po njih jeziku; zemljepiscu so pomenljive posebno zato, ker se zlasti po jeziku določuje narodnost vsakega ljudstva. Po stebelnih lastnostih in po načinu izrazovanja misli se vsi jeziki ločijo navadno v 3 verste:

1. Pregibalni ah fleksivni jeziki, kterih beseda po stebelnih in končničnih premembah razen pomen dobivajo. Taki so: a) in-doevropejski jeziki: indijski (in pa ciganščina), perzijski, slovanska narečja, litevski in latiški, nemški, angleški, gerški, italijanski, fran-cozki i. d., b) semitski jeziki: kaldejski, sirski, hebrejski, arabski i. d. Kavkažko pleme in sploh polovica človeštva govori pregibalne jezike.

2. Nepre'gibalni samozložni (korenski) jeziki, kterih samozložne in samostojne besede' se ne pregibajo, ampak samo po prednicah zlasti pa po povdarku in mestu v stavku razen pomen dobivajo. Več kO 500 milijonov ljudi govori samozloge jezike, -n. pr. Kitajci, Japonci in skoro vsi prebivalci v zadnji-Indiji.

3. Pripenjalni jeziki, kterih besede se sicer ne pregibajo, pa se jim vendar pomen po dorastkih na konci in v sredi preminja. Pred ko ne so ti pripenjalni ali prilepljalni (aglutinativni) jeziki kedaj nastah iz enozložnih; potem bi lehko rekli, da zaznamujejo drugo stopinjo jezikovega razvitka. Kaj mnogobrojni in silno različni razrodi govore prilepljalne jezike; v Eyropi, n. pr. Turki, Magjari, Esti, Čuhonci, Laponci i. d., razni narodi v Aziji in Afriki in vsi pervoselski rodovi avstralski in ameriški.

Po podobnosti v slovničnem zlogu in po sorodnosti ali skupnosti v besednih korenikah se med seboj primerjajo razni jeziki ter združujejo v posebne jezikove rodovine. Ysi jeziki take rodovine so se v teku nedoločenega časa rodili iz nekega pervotnega jezika, M pa je potem izginil, nekako tako, kakor se beli svetlobni trak po lomu v prizmi razdeli v razne barve. Koliko daje takih jezikovih rodovin, se sedaj še nikakor ne da določiti; kajti premnogi jeziki so še po polnem neznani; in celo znani so se v mnogo primer-ljejih med seboj do sedaj še premalo primerjali, ko da bi jim zamogli rodo-vinski list sestaviti. Navadno štejemo 8 jezikovih rodovin: 1. indo-ev-ropejska, 2. semitska, 3. kitajska, 4. tartarofinska (ali altaj-ska), 5. malajska, 6. amerikanska, >7. afrikanska, razne jezike zamorskih razrodov obsegajoča, od ktere se bo pred ko ne morala ločiti, 8. jugoafrikanska rodovina. Ali bode bodočnost zedinila tudi te rodovine in v njih zasledila sledi enega, kedaj vsemu Človeštvu skupnega prajezika, o tem se sedaj prav nič ne da določiti. Če ne, bode ta prikazen raznih nezdružljivih jezikovih rodovin pred nami stala kot nerazumljivo čudo. Sicer se terdi o etiopskem narečji, nekej posebnej veji arabskega jezika, da kaže sorodnost v korenikah z indoevropejskimi, po čemer bi se dalo soditi, da so indoevropej-ski in semitski jeziki vendar le kedaj nastali iz enega prajezika.

Koliko dä je raznih jezikov na svetu, se ne da določiti, in sicer uže zato ne, ker je med znanimi po gostem še nemogoče ločiti samostojne jezike od samih narečij. Po srednji cenitvi je morebiti kacih 2000 različnih jezikov, nekteri jih štejejo celo 3000, drugi pa ne več ko 800. Poleg tega števila samostalnih jezikov pa ločijo vsi še več tisoč raznih narečij. Adrijan Balbi je v svojih jezikoslovnih preiskavah naštel 800 posebnih jezikov in več ko 5000 narečij; teh pride 53 na Evropo, 153 na Azijo, 115 (morebiti bolj prav okoh 200) na Afriko, 117 na Avstralijo in 423 na Ameriko. -Toliki množici raznih jezikov se ne bomo čudih, če pomislimo, da nektere komaj malo tisoč ljudi govori. Nekteri jeziki, zlasti v mnogojezični Ameriki, Avstraliji, deloma tudi v severni in osrednji Aziji kaj hitro odmirajo; kajti bolj razviti jeziki omikanih in mogočnih narodov spodrivajo brez-silno ah šiloma jezike malobrojnih in neizobraženih razrodov. Španski,

portugalski in angleški n. pr. je uže zelö spödrinil pervotne jezike amerikanskih pervoselnikov; črez malo rodov se bo angleščina po polnem razširila črez mnogobrojna otočja avstralska in domači pervotni jeziki se bodo za zmeraj pozabili; enako se godi v Sibiriji in nekoliko tudi v srednji Aziji, kjer se ruščina širi, pervotni jeziki pa silno hitro odmirajo. — Mertvi in živi jeziki.

III, Deržavni zemljepis.

Splošni pojmovi.

Razdelitev ljudi po veri.

.j&akor jezik je tudi vera rekel bi bistvena lastnost človeške narave. Človek mora imeti neko vero skoro enako, kakor ne more, da ne bi imel vesti; uže starodavni malikovalec Ciceron je rekel, da ni na svetu ne enega ljudstva brez vere. Vera ah način, kako si človek misli razmero med seboj in neko višo, nečloveško oblastjo, se je pri raznih narodih po njihovem nravstvenem razvitku in po njih duševnem in gmotnem napredku kaj različno razvila.

Po veri se ljudje v obče ločijo v spoznavalce enega boga in častilce raznih bogov; ti se imenujejo malikovalci ali mnogobožniki (politeisti), oni pa enobožniki (monoteisti).

Vere, ki spoznavajo le enega boga so 1. kerščanska (kri-stjanska), 2. židovska ah judovska in 3. mohamedanska.

Kristjanje se zopet ločijo v 1. katoličane latinskega, gerškega in armenskega obreda, 2. nezedinjene Gerke, ki sami sebe pravoslavne kristjane zovejo, in 3. protestante ah evangeljce, ki so zopet raznih verskih razlik, n. pr. luterani in kalvinci (evangeljci v ožjem pomenu), anglikani, puritani, čisti bratje, kvakarji, metodisti, menoniti in drugi razkolniki.

Mohamedani so razcepljeni v sunite in šijite.

Sledeči razgled kaže, kako so vsi ljudje na zemlji po veri razdeljeni:

Kristjani katoličani . . . protestantje . . pravoslavni . . drugikristjani . .

208 milijon. 110 „ 86 „ 16 „

Nekristjani: mohamedanei . . 160 milijon.

judje..... 7 „

malikovalci . . . 790

957 milijon.

420 milijon.

Vseh ljudi na zemlji ni tedaj še 1/3, prav za prav le dobro 30% ker-ščanske vere; med temi je skoro polovica (namreč malo nad 49°/0) katoličanov j vsi katoličani pa štejejo komaj 1/1 (malo malo črez l5°/0) vseh ljudi na zemlji.

Kersöanskö vere sö Skoro vsi Evropejci (288 milijon.) in Amerikanci (84 milijon.), nad poloviöo Avstralcev (22/3 m.); ostalikristjanje so po Aziji in Afriki semtertje raztreseni.

Judje žive po vseh zemljinah, vendar so povsodi le posejani med druge naseljene narode. T Evropi jih je največ, namreč okoli 5 milijonov.

Mohamedanci stanujejo v Evropi (le okoli 6% milijona), v jugozahodni Aziji (okoli 50 milijon.) in v Afriki (okoli 100 milijonov blezo znaša njih število po cenitvi slavnega potnika Bartha).

Izmed malikovalskih ver, kterih spoznavalci se tudi pagani ahnejeverniki imenujejo, so najimenitniše: bramajska, budajska, in lamajska. Bramaizem je stara indovska vera, ki je po prednji-Indiji razširjena; sedaj šteje okoli 130 milijonov spoznavaleev. Iz bramaizma se je razvila budajska in lamajska vera.*) Budaizem je nasproti ozkoserčnemu bramaizmu v resnici izobraževalna vera, ki uči enakost vseh ljudi in da se vsi lehko osrečijo in iz oklepov pregrešnega življenja osvobode; posebno izobraževalna pa se je pokazala g svojimi modrimi, nravstvenimi zapovedmi. Budajska vera se je v lamajski (v Tibetu) le na zunanje strani razvila in rekel bi oble-senela, ker se je o"bdala s premnogimi obredi. Teh dveh ver so razni narodi in razrodi mongolskega plemena, n. pr. Kitajci, Japonci, Tibe-tanci in po večem tudi- prebivalci zadnje - Indij'e. Vsi štejejo okoli 500 milijonov, t. j. skoro 2/5 (nekaj črez 36%) vsega človeštva. — Razni pa primeroma z budaisti le malo brojni severni narodi mongolskega plemena (v Sibiriji in srednji - Aziji) so pa- š am ans k e ali četnevere. Ta vera pozna sicer vsegamogočnega boga, a ta biva v neizrečeni daljavi ter 'se prav nič ne meni za človeštvo. Mesto tega so si ondešnji verniki, M po žalostnih puščavah in goljavah žive, pri živi svoji domiselnosti napolnili svoja stanovališča s hudobnimi duhovi, pred kterimi se vedno tresejo. Da bi se tega obupnega strahu izne-bih, skušajo te duhove zarotiti in s praznim čaranjem odgnati. Ti čarovniki ali zaklinjalci duhov se pri Tunguzih šamani imenujejo.

Avstralski Malajci, so sperva čestili le nekoliko glavnih bogov, ki niso bili drugega nego poosebljene prirodne moči. Ti so se pa skoro pfi vseh razrodih izgubili; nadomestili so jih z mnogobrojnimi novimi bogovi, ki so nastali izpooboženih zamerlih vladarjev. — Vere ameriških ljudstev so silno različne. Vera tečajnih razrodov spominja v mnogo stvareh na mongolsko šamanstvo. Indijani severne Amerike verujejo naj bolj v „velikega duha", dajalca vsega dobrega, a ta jim ni središče njih verske zavesti; kajti on jim deli svoje dobrote, če ga tudi zanje niti ne prosijo, niti se mu ne zahvaljujejo. Dalje ko se je ta najviši duh oddalil od vsega človeškega, tem neizmerniše so si izmišljevali prazne bogove nižih räzredov. — Malikovalstvo nekdanjih izobraženih narodov v srednji in južni Ameriki je le malo malo znano. Indijanski gozdnjaki v južni Ameriki so pa skoro brez vse verske Čuti in znamenja

*) Glej: Jesenko: Občna zgodovina I. str. 24.

bogočastja so se pri njih komaj zasledila. — Najsuroviša pa je vera ma-likovalska pri zamorcih. Nekteri razrodi verujejo vsaj nekoliko v neko najviše bitje, ki pa je zanje po polnem merfcvo; kajti na življenje nima najmanjšega vpliva. Zato obožujejo- in čestijo razne stvari, žive in nežive, včasih eelö nepomenljive, n. pr. kamen ah kos lesa,' M so ga slučajno naleteli na poti. Taka surova vera se imenuje fetišizem(od portugalske besede feitigo = čarovanje). Če so v posestvu onih čudnih bogov, mislijo da so si čaruje pridobili posebne božje moči, s kterimi ne varujejo le sami sebe hudega, ampak pO svoji volji lehko tudi drugim škodujejo.

Razdelitev ljudi po omiki.

Perva družba ljudi je rodbina; iz več rodbin vkup nastaja rod, iz več rodov (ali razrodov), enakih po kervi in govoru, pa narod ah ljudstvo.

Ker se razno življenje in pa izobraževanje vseh ljudi ravna posebno po posestvu, ločili so jih v 1. narode s posestvom in 2. narode brez posestva. K tem štejejo divjake in narode, ki le životarijo, lovce in ribiče; k onim pa pastirske in naseljene narode.

1. Na najniži stopinji stoje divjaki ah rodovi, ki le života-rij o. Oni bivajo, kakor, n. pr. Novoholandci, sredi na pol pustih celin, ali pa, kakor n. pr., Pešereci (ribožerci) v južni Ameriki (ah starodavni ihtiofagi na obrežji belučjstanskem), ob puščobnih morskih obrežjih, kjer ne poganja skoro nobena redilna rastlina. Hranijo se z raznimi koreninicami, z mehkužci, posebno z lupinami, in z ribami, ktere o oseki po morskem obrežji love. Njih orodja, če jih sploh kaj imajo, so ravno tako uborna kakor njihova stanovahšča. Dosti srečniši so prebivalci na nekterih otočjih južnega velikega oceana. Brez najmanjšega truda jim dajo rodovitna sadna drevesa in bližnje moije obilo živeža, obleke pa pod milim toplim podnebjem nič ne potrebujejo. Ker žive brez vse skerbi, a tudi pri malo pomočkih, ktere jim tesna domačija ponuja, napredovati ne morejo, imenovali bi jih primerno psevdo- ah kriv o raj ske raz-rode. K njim se štejejo tudi indijanski gozdnjaki v južni Ameriki. — Za eno stopinjo više stoje ribiči in lovci. Ribiški razrodi zive le po merzlem in zmerno toplem pasu; kajti na toplem pasu, n. pr. po avstralskih otocih, ondotnim prebivalcem ponuja bogata priroda razen rib še mnogo druge hrane. Življenje reškega ah potoškega ribiča je po vsem bolj priprosto nego življenje primorskega. Ker so po večem dotične reke, n. pr. v Sibiriji, raznih rib silno bogate, žive ribiči skoro brez vse skerbi in nevarnosti; to pa jih tudi nekoliko zaderžuje v napredku; kajti njihova pamet ne seže dosti dalje od reških bregov.

Primorski ribiči morajo pri svojem delu napenjati in vaditi svoje duševne in telesne moči; derznost, prekanjenost in poterpežlji-vost so njih posebne lastnosti. Ob enem pa se tudi njih um raz-bistri; kajti skoro neprestano morajo opazovati vreme, zvezdnato nebo i. t, d. Potniki se n. pr. Eskimovcem zelo čudijo, da se s kaj malo

pomočki zamorejo z vsem preskrbeti. —Lovski razrodi žive skoro le v severni Ameriki; kajti drugodi ali ni (kakor v Avstraliji) divjih zveri za lov, ah se pa razen teh (kakor po starem svetu) še dobivajo krotke živah in sejalne redilne rastline. Lovci so ravno tako derzni in serčni, previdni, razsodni in poterpežljivi kakor ribiči; njih življenje pa je y obče dosti težavniše in neredniše; zato se pri njih pretežko delo s popolnim mirovanjem versti. Taka velika nasprotja v njih življenji izbude vse strasti ter razvijejo vse dobre, še bolj pa njih slabe lastnosti; primerno so tedaj zlasti Indijane v severni Ameriki divjake imenovali. Da se prežive, treba jim je širokih in dolgih pokrajin; zato se za svoja lovišča med seboj kervavo vojskujejo. — Uže zarad naravnih razmer štejejo taki razrodi brez posestva le malo duš; pa še ti se neradi združujejo v veče družbe in nekoliko tudi zato ne dospejo do nikakoršne više stopinje duševnega razvitka.

2. Prehajalni ah pastirski narodi, ki jih sperva nahajamo v srednji in severni Aziji pa v Afriki, krote in si derže živah. Navadno so razdeljeni v več malih razrodov, M se če prav po polnem enakih šeg in misli, vendar dobro, ne zavedajo svoje sorodnosti, temuč se čestokrat neprestano bojujejo za pašnike in studence (n. pr. Beduini). .Če združi kak srečen voditelj le nekoliko takih razrodov," razširi se nagloma njegova oblast, kakor sneženi plaz ob stermi gori; zmaguje planejo njegove čete nad bližnje narode in dežele, kjer je le redkokrat kdo ustavi. Navadno se njih moč ravno tako hitro razruši, kakor je, nastala (pr. Arabce in Mongolce ah samo vehtšlje v laplatskih deržavah južnoameriških). Ker jim živah redno dajo živež, nastanejo pri njih pervi pojmovi o posestvu in o večih urejenih družbah. Ker prirodne prikazni opazujejo, se jim duh in čut oživi in nekoliko razvije; pa pastirji vendar ne dospejo do nobene više stopinje duševnega in gmotnega razvitka, uže zato ne, ker so prisiljeni svoja stanovališča vedno menjavati in s čredami predajati od pašnika do pašnika. Njih življenje je sicer v obče mimo in prijetno, vendar se v tem- razni pastirski narodi silno razlikujejo. Podoba je, da se ves njih značaj bistveno ravna po narayi njihovih čred. Kako pohlevni in miroljubni so Laponci in Tunguzi, ki v severni Evropi in (severni) Aziji pasejo črede krotkih severnih jelenov, ah Kirgizi, ki se skoro le z ovcami pečajo, nasproti Mongolcem in Arabcem, ki se s svojimi močnimi in naglimi konji in velblodi preradi med seboj vojskujejo ali pa bližnje dežele plenijo (prim. Gauče in Pehuelče v južni Ameriki in Komanče v severni Ameriki).

3. Na dosta viši stopinji, kakor pastirji pa v obče stoje poljedelski narodi. Semtertje se na vročem pasu še nahajajo malo-brojni razrodi, M se sicer pečajo s poljedelstvom, vendar se podajajo zmerom v druge kraje, ko so-ktero polje po polnem izmolzh. Ko se ljudstvo nekoliko pomnoži, kmalu ne more več dobiti dosta rodovitne novine; začeti mora staro polje bolje obdelovati in z gnojenjem ohraniti mu rodovitnost. Za to potrebuje. domačih živah, za

ktere dosti bolj skerbi nego- pastirski razrodi. Drugodi freba zemljo umetno namakati (Evfrat, Tigrid), ali naravno namakanje pravilno uravnavati (Nil, Ganges), ali pa mastno zemljo braniti pred silnimi povodnjimi (Hoang-ho in Jang-tse-kiang v kitajski nižini). Tudi potrebujejo pridelovane rastline dosta več dela in truda nego one re-dilne rastline po vročem pasu. Zato prava poljedelska ljudstva ne prehajajo več od kraja do kraja, ampak so poleg mnogovrednega, obdelanega polja naseljena v stalnih stanovahščih. Eedno poljedelstvo privadi poljedelca redno živeti, posestvo ceniti, svojo lastnino ločiti od lastnine sosedov, z združenimi močmi postopati, kjer sam nič ne. opravi, ob kratkem, privadi ga na urejene razmere, ki so prava podlaga vsega človeškega napredka. Skupno delovanje in enake — vzajemne razmere vežejo razne rodbine v posebno ljudstvo ah narod ter mu vtisnejo posebni značaj, po kterem se očitno loči od drugih narodov.

Med poljedelci, ki pri svojem gospodarstvu potrebujejo raznega orodja, se kmalu začno razna rokodelstva. Res, da je tudi lovcem in pastirjem potreba raznih priprav, da si narejajo in postavljajo svoje šatore in koče, ter da razne živah love; a vse one priprave so tako priproste, da si je vsaka rodbina sama (za se) nareja. Sperva si tydi poljedelci vse potrebne stvari sami pripravljajo; švedski kmet n. pr. še dandanašnji sam nareja svoje železno orodje iz železa, ktero je sam natopil iz lastne železne rude, sam prideluje, tke in šiva svojo obleko in sam si postavlja svoje hiše. Ko hitro pa se ljudstvo nekoliko pomnoži, razločijo se razna dela, zlasti pa rokodelstvo od poljedelstva. Rokodelci in obertniki kmalu začnejo narejati obilo raznih stvari, sperva le takih, ki zadostujejo največim potrebam, potem razno koristno in nazadnje raznoverstno, skoro brezštevilno nagizdno blago. O nekolikem napredku se obertniki navadno nasehjo na krajih, kjer ah svoje izdelke Mtrö in obilno razpe-čajo, ah jim priroda za nje daje obilo raznih prirodnin — živalskih, rastlinskih in rudninskih — ali pa kjer naravne moči njih izdelovanje posebno pospešujejo. Taki okraji in take pokrajine se imenujejo obertnij ski okraji in obertnijske dežele. S takim napredkom se začne tudi tergoviha, M sperva prav za prav le zamenjava razne izdelke obertnijskih krajev z raznimi prirodninami bližnjih poljedelskih krajev, zlasti z njih redilnimi pridelki. Bolj razvita trgovina postane velika kupčij a, ki pošilja obertnijske izdelke v daljne dežele, iz teh pa dobiva na kupe raznih prirodnin za obertnijske okraje. A človek nima le telesnih potreb, ampak ima tudi dušne. Ko hitro je onim zadostil, pomnože Se mu duševne potrebe ter ga tembolj silijo tudi iljim zadostiti. Zmožnosti človeškega duha se primerno z narodovim gmotnim blagostanjem razvijejo ter svoj sadkažejo v raznih znanstvih in umetnostih. Ko je narod dospel na nekako stopinjo olike in izobraženosti, pravimo mu omikan narod. — Naseljeni narodi štejejo skup skoro 5/g vseh ljudi na zemlji.

Razne družbene in deržavne razmere na zemlji.

Sperva so bili vsi ljudje med seboj enako svobodni, kakor so še sedaj pri ljudstvih na najniži stopinji omike, n. pr. pri ribičih in lovcih in pri vseh razrodih, ki le životarijo.' Ljudstva s posestvom pa je jako mikalo, med posestvo šteti tudi človeka in ga ne više ceniti kakor kako drugo blago; sužništvoalirobstvoje nastalo. Sužnikov vendar nimajo in niso imela vsa ljudstva s posestvom; tako jih ne derže pravi pastirski razrodi, n. pr. Beduini in Mongolei, tista ljudstva pa skoro zmerom, M popustijo nestalno svoje življenje ter se mislijo kje vseliti; očaki stare zaveze n. pr. so sami po mestih postopali, črede svoje so pa izročali svojim hlapcem, da so je pash po pustinjah. Bolj razširjeno pa je sužništvo bilo in je nekoliko še pri vseljenih poljedelskih ljudstvih; zlasti pri onih, ki so prihrumeli v tuje dežele ter vseljene pervotne prebivalce podjarmili. Eazen raznoverstne sile in zvijače je tudi vera mnogokrat rodila sužništvo (tabu).. Nekoliko bolj naraven je nastanek raznih stanov.

Da zamorejo ljudje drug drugega podpirati in braniti, so zlasti, kar je vseljenih, zvezani v velike družbe, = der ž a ve imenovane, — z raznimi postavami ah zakoni, ki jim določujejo dolžnosti in pravice.

Ljjidstva brez posestva, n. pr. ribiči in lovci, se ne združujejo v deržave. Le redkokrat se to zgodi pri pastirskih razrodih, vendar njih deržave ravno tako hitro razpadejo, kakor hitro so nastale. Takim naseljenim razrodom, ki včasi le malo rodbin štejejo, načelu stoji s t a-r ej šina ali glavar.- Ta ali prav po očetovsko zanje skerbi, jih vodi v mirnih in nemirnih časih ter jih zastopa v dotiki z drugimi razrodi, ah pa ž hjimi ravna silno ljuto in samovoljno, kakor da bi bili vsi najslabši njegovi sužniki. Stanovitne deržave ustanavljajo le vseljeni narodi. Za določevanje, oznanovanje in izpolnjevanje postav, za varnost življenja in premoženja in sploh za pospeševanje sreče in blagovitosti deržavlja-nov v vsaki deržavi skerbi vlada. Vladarstvo se loči v deržavno ustavo ah uredb oin upravo.

Način vladanja se imenuje ustava. Če vlada en sam glavar, pravimo deržavna ustava je s am o vi a dna; če pa deržavljani sami in od njih in izmed njih izvoljeni uradniki izveršujejo verhovno oblast v deržavi, je deržavna ustava ljudovladna. Perve deržave se imenujejo s am o v lade, druge pa lju do vlade ah republike.

Samovladne deržave so cesarstva, kraljestva, kneževine i. t. d., kterih vladarji se zovejo cesarji, kralji, knezi i. t. d. Izb orne in de dins ke deržave se ločijo v tem, da v teh vladarji nastopajo vla-darstvo po dedinski pravici, v onih pa po izvolitvi.

Če ima samovladar samovoljno oblast črez lastnino, svobodo in življenje svojih podložnikov, M so njemu nasproti po polnem brez pravice, je njegova vlada despotovska ah samosilniška, deržava pa despotija (despot ah'samosilnik). — Če vlada vladar po postavah od njega samega danih, po kterih pa se tudi sam ravna, in z višimi oblastniki, ki so le njemu odgovorni, imenuje se njegova vlada avtokracija

ali neomejena (absolutna) samovlada. — Če vladar nima polne oblasti, ampak po ustavi določeno, omejeno in otesnjeno, tako da je po-stavodavna oblast in nadzorovanje deržavne uprave razdeljeno med ustavnega samovladaija in zastopnike posameznih stanov ali pa celega ljudstva, je njegova vlada omejena ah ustavna (vustavnideržavi).

Republikanska deržava se zove plemeniška (boljarska—aristokracija), če se je v njej samo en stan, po posestvu, omiki ali rodu najbolj veljaven, polastil verhovne oblasti, — ali pa prava ljudovlada (demokracija), že je vladna oblast v rokah vseh deržavljanov. Prava ljudovlada se spridi v ohlokracij o ah derhalovlado, če se mno-gobrojno prosto ljudstvo (neizobražena derhal) polasti najviše oblasti v deržavi;' pa tudi aristokracija se lehko popači v oligarhijo ah vlado (nemnogih) nekolikerih mož ah rodovin, če se le nekteri iz med najbolj veljavnih deržavljanov polaste verhovne oblasti. — Na čelu republikanske vlade stoji po večem izvoljen predsednik.

Deržavna uprava je izvrševanje verhovne oblasti v deržavi, da se postavno življenje v njej ohrani in dalje razvija. Zato postavlja vladar razne gosposke, kterim izroča natanko določena opravila. Te se ločijo v osrednje in deželne gosposke. Osrednje ali najviše gosposke so zbrane okoli deržavnega glavarja ter opravljajo najvažniša opravila cele deržave; deželne gosposke so podrejene osrednjim oblastim ter izveršujejo razna deržavna opravila posamezne dežele ah posebnega upravnega okraja.

Razmere deržav med seboj so razhčne. Če deržava sama ustanavlja in opravlja notranjo svojo upravo in tudi zunanje razmere proti tujim državam sama določa, pravimo jej samostalna (ali samo-oblastna) deržava. Če ne določa po polnem sama notranje uprave in zlasti če je v zunanjih zadevah odvisna od druge deržave, jenesamostalna (ah poluoblastna) deržava. Če se zedinijo razne deržave v stanovitno nerazrušljivo zavezo, imenujejo se zedinjene deržave (zaveza po-samnih deržav); če se za kak določen namen zavežejo le za nekaj časa, so zavezne deržave.

Statistika ah znanstvo o deržavah popisuje duševni in gmotni razvitek, — zunanje in notranje življenje posamnih deržav in sicer (po večem) z ozirom na sedanjost. Ker so/števila najbolj razvidna, je statistika zelo rada rabi, da očitno zaznamuje, kar se je iz njenih preiskav o posamnih deržavah pokazalo. Njeni številni pregledi in primerki obsegajo obŠirnost deržave, nje prebivalstvo, pregibanje (pojemanje ali množenje i. t. d.) prebivalstva, gmotno blagostanje, duševno izobraženost, rodovitnost zemlje, obertnijske in kupžijske razmere i. t. d. Pri vsem tem pa je treba pomisliti, da statistična števila po večem ne kažejo resnice same na sebi, ampak se jej lev bolj ali manj pribli-žavajo, in da so enote, ki se v številih druga k drugej primerjajo, mnogokrat med seboj silno različne. Kvadratni miriameter ali kvadratna milja zemlje n. pr. je geometrijska količina, ki jo vsak razloči na pervi pogled; a kako različne vrednosti zamore biti za človeka: golo primerjanje poveršin raznih dežel v številih le malo naznanja važnost dotičnih dežel za človeštvo. Enako

je z golimi števili prebivalcev; kdo bi terdil, da je 1000 Slovencev = 1000 Turkom ali =1000 zamorcem! Prava statistika tedaj ne primerja deržavpo kakej nebistveni, slučajni meri, ampak le po tem, kar store sebi in celemu človeštvu na korist; ona primerja dalje razne učinke deržavi podeljenih pri-rodnih darov in s tem pokaže veči ali manji duševni razvitek in zmožnost njenega prebivalstva.

Evropa sploh.

Lega, meje in velikost evropske zemljine.

Starodavni narodi, zlasti Feničani so ločili zahodno deželo od vzhodne in jo po svojem jeziku imenovali Ereb; iz te besede je nastalo ime Evropa. Na vzhodni strani meji ob uralskih gorah in ob reki Uralu z Azijo, s ktero je 270 miriam. (360 milj) vzdolž tako zrasena, da se nam zdi na pervi pogled le vehk med ledeno pa atlantsko in sredozemsko morje zategnen polotok velikanske Azije. Vendar jO razne lastnosti ločijo od azijskih polotokov in jo činijo samostalen del zemlje. Na severni strani jo obhva severno ledeno morje, v kte-rem razen malih otočičev stoje k Evropi šteti veliki otoki: Nova-zemlja, Špicbergi in Izlandija; na jugu pa černo in sredozemsko moije s svojimi deli; le med černim in hvalinskim morjem se ob kavkažkih gorah Evropa Azije neposredno derži. Na zahodni strani jo zateka atlantski ocean, kjer Portugalci azorske otoke, enako oddaljene od Evrope in Afrike, kot posebno pokrajino štejejo še- k našej zemljini. Posamezne dele teh morij (gl. str. 27 in si.). Ne oziraje se na otoke so v Evropi te-le skrajne točke — erti in nosi: najbolj severna točka je Nordkiinn, 71° 6' severne širjave, (Nordkap je na otoku Mageroe) najbolj južna pa nos Matapan, 36° 22' s. š.; poteza med njima meri 385 miriam. (520 z. m.) ter derži črez 35° zemljepisne širjave. Najbolj vzhodna točka je na Uralu, naj bolj zahodna pa nos la Roca, 8° 9' vzhpdne dolgosti; čerta med njima potegnena derži črez 69 dolgostnih stopinj ter meri okoh 520 miriam. (700 z. m.). — Z otoki vred meri vsa zemljina okoh 100000 □ miriametrov.

Porazna razredba Evrope.

Evropa leži sicer sredi celinske polute, vendar je proti zahodu če dalje bolj razderta in členovita; kajti ona je od severovzhoda proti jugozahodu črez 560 miriam. (750 m.) daleč na vse strani tako raz-tegnena, da je med vsemi zemljinami po morji najlaže do nje priti. Po členovitosti je v sredi med celinsko Afriko in preraztreseno, povodno, Avstralijo, pa vendar se morje od severja, zahoda in juga razhčno va-njo zajeda in obhva mnogo velikih in majhnih otokov in polotokov. Uže Strabon, slavni zemljepisec v starem veku, je opazil veliko razdertost njenega obrežja ter jo imenoval t. j.

„mnogočlenovita".

Deblo evropsko^ je podobno pravokotnemu trikotu; čegar pravi kot stoji na severnem konci hvalinskega morja; podpona (hipotenuza) je njegova oceanska stranica, M okoli 450 miriam. (630 milj) dolga, derži od biskajskega do karskega zatona; manjša zatezica (kateta) je njegova celinska stranica, M od karskega zatona do uralskega ustja meri okoli 260 miriam. (350 milj); dosti veča južna zatezica (meri namreč okoli 320 miriametrov) je njegova morska ali sredozemska stranica, ker ga loči od srednjemorskega sveta. Ta trikot vsaj po večem obsega evropsko deblo, ki meri okoli 72000 □ miriam. (130000 □ m.); na severozahodni in južni strani se ga derže razni polotoki, poleg kterih stoje bolj ah manj oddaljeni otoki.

Večih polotokov je desetin sicer: 1) Kanin, 2) Kola ah laponski polotok (990 □ miriam.), 3) Skandinavija (7600 □ miriam.), 4) Jiit-landija s Šlezvigom (345 □ miriam.), 5) holandski polotok, 6) bre-tanjski (Bretagne, 190 □ miriam.), 7) pirenejski ali hesperijski (7540

□ miriam.), 8) italski ah apeninski (1600 □ miriam.), 9) zabalkanski ah gerško-turški (3965 □ miriam.), 10) Krim (250 □ miriam.). — Obseg vsega polotoškega sveta v Evropi in njegovo razmero s celo Zemljino gl. str. 42.

Najimenitniši otoki evropski so: 1) Vajgač, 2) Nova-zemlja (1100

□ miriam.), 3) trije otoki Špicbergi, 4) Izlandija (1020 □ miriam.), 5) faroersko otočje (13 □ mirm.), 6) britanski otoci (3136 □ mirm.); a) velika-Britanijä, b) Irlandija (822 □ mirm.), c) hebridsko, orkad-sko in šetlandsko. otočje, 7) danski otoci (okoh 146 □ mirm.), 8) Baleari in Pitiuzi (50 □ mirm.), 9) Korzika (87 □ mirm.), 10) Sardinija (242 □ mirm.) in Sicilija (292 □ mirm.), 11) maltsko otočje, 12) jonski otoci (26 □ mirm.), 13) dalmatinsko-isterski otoci (okoli 55 □ mirm.), 14) otoci v egejskem morji in Kandija (Kreta, 84 □ mirm.). — Obseg vsega otoškega sveta v Evropi in njegovo razmero s celo Zemljino gl. str. 43.

Navpična izobrazba ali naličje Evrope.

Skoro 2 tretjini evropske celine spadate k nižavju; le manjši južni in severozahodni del je gorat svet. Pa še ta primeroma mah hriboviti krajec je razkosan nekaj z morjem, ki sploh Evropo razdira, nekaj pa z nižinami, ki od raznih strani segajo celo do srede goratega nje-nega ohrodja. Kako enolični v primeri z Evropo ste Avstralija in Amerika ! Ta kaže na vzhodni in zahodni strani dve veliki nasprotji v navpični izobrazbi, preobširne nižine in pa visoko le malo razderto pol-dnevniško gorovje, ktero je na severni polovici promet še le zdaj črez 300 let z onimi zvezal; ona pa ima poleg neprehodnih prostornih ravnin le neznatno gorovje. Zarad raznih nižin in mnogih med gorami se raztegajočih dohn se nikjer v Evropi niso mogle vzdigniti obširnejše visoke planote. Nikjer se ne nahajajo tu velike zaprte planote, kakor so n. pr. po osrednji Afriki in Aziji razširjene. Višavino imajo

vsi od severja proti jugu stegneni polotoki, zlasti skandinavski, pirenejski, italski, turško-gerški in krimski, pa dežele sredoeyropske: vzhodna in severovzhodna Francija, Švajca, Avstrija, južna in srednja Nemčija. Čerta, potegnena od calais-skega pretiva ob ustji turin-gijske Sale do Visle in od todi poleg rusko-avstrijske meje do ustja dnesterskega, meji južno višavino in severno nižavinp. Skandinavski hriboviti svet je razprostert po sredi in po zahodni strani velikega polotoka do ruske meje. Ob azijski meji pa se kopiči, dolgo poldnev-niško gorovje uralsko. — Zadnji gorovji loči od sredoevropskega velika nižina, M obsega skoro vso vzhodno in severno Evropo; črez severno Nemčijo derži ob prelivu la Manche po zahodnem Francozkem do pirenejskih gora. Razen te skupne vzhodno- in sredo-evropske nižine ima naša zemljina še več posameznih malih nižin. — Otoki evropski imajo bližnji celini podobno nahčje; po večem so gorati, velika-Britanija pa je le na zahodu in severji hribovita in na Irlandiji je celo nad dve tretjim nižave. V obče se imate v Evropi višina in nižina med seboj kakor števili 2:5; posebej pa je

na celini 28000 □ mirm. višavinein 66000 □ mirm. nižavine, na otocih 4000 „ „ „ 1600 „ „ skup 32000 □ mirm. višavinein 67600 □ mirm. nižavine,

Pregled evropskih gora.

A) Alpe ali bele gore, ponekodi tudi planine ah snežniki imenovane, so pravo jedro evropskih visokih gora. Začenši se za kotom genovskega zaliva se vlečejo, sperva le malo razrasene, okoli 30 miriametroV (40 m.) daleč proti severju; pri Montblanc-u, najvišem njih veršaci (4800 m.), se obernejo proti vzhodu ter če dalje bolj razrasene derže na eni strani do Donave, na drugi pa do jadranskega morja, ob kterem se Krasa dotikajo. Dolgost teh proti vzhodu merečih gora je okoli 80 do 90 miriametrov; dolgost vseh Alp znaša tedaj okoh 120 miriametroy. Širokost tega zelo razrasenega gorovja je v raznih krajih kaj razhčna; y obče rase od zahoda proti vzhodu od 15 do 35 mir., ker je če dalje v več dolgih vej razcepljeno, tako da njih srednja šir-java znaša okoh 25 mir. Te v polukrogu razvite gore so v starem veku ločile mah izobraženi svet ob sredozemskem morji od neizobraženega evropskega in še sedaj ločijo celo zemljino v dve zelo neenaki polovici, kterih vsaktera ima drugačno podnebje, drugačno rastlinje, drugačno vreme in drugačno prebivalstvo, Veča raznoverstnost med nižinami in višinami se kaže v Alpah nego v kterem koh gorovji na svetu; zato so od vseh strani pristopne in prehodne in skoro povsodi imajo dosti obdelovanega in naseljenega sveta; (primeri nasproti: skandinavsko, karpatsko, pirenejsko, kavkažko, kordiljersko in himalajsko hribovje!). — Porazno so črez 2700 □miriam. razširjene ter se navadno ločijo v 1) zahodne (na Francozkem in Italijanskem), 2) osrednje (v Švajci, severni Itahji in južni Nemčiji) in, 3) vzhodne (na Avstrijskem).

— Po nadmorski visokosti se dele v 1) nizke, 2) srednje in 3) visoke Alpe. Nizke Alpe (650 do 16Ö0 m.) polnijo skoro izključ-Ijivo le severne strani alpskega gorovja, ktero tu le polagoma prestopa v nižino ali pa v malo visoke planote, na južni strani pa kaj stermo propada v italijansko nižino. Pokrite so z velikimi gozdi in lepimi travniki ter imajo po večem dobro naseljene doline z vasmi, tergi in mesti. Srednje Alpe činijo tudi 1000 m. jširok pas, • (1600 do 2600 m.), ki sega navzgor od meje zadnjega drevja do ločnice večnega snega. Zelenemu vencu primeren obsega ta pas po vsem alpskem gorovji oni svet, M ga navadno planine imenujemo; pokrivajo ga razne trave in cvetlice in pa alpska zelišča, ki poleti prežive premnogo čred domačih živali. Todi žive tudi Alpam lastne divje živali, n. pr. divja koza (gams), kozorog, svizec ali marmotica' i. d. Visoke Alpe se vzpenjajo nad ločnico večnega snega in ledu, M na njih severni ali senčni strani stoji okoli 2600 m., na južni ah solnčni strani in po večem tudi na vzhodnem pobočji pa okoh 2860 m. visoko nad morjem. Po merzlem tem predelu se na več ko 80 □miriametrov razprostirajo snežnine in ledniki; le ob stermih stenah, M snega dalje časa ne nosijo, kvišku moh sivo, golo skalovje; na njem še do 3400 metrov visoko nad morjem poganjajo uborni mahovi in lišaji. Najviši grebeni alpskih gor so pa' (če ne preostri) le š snegom pokriti, kajti ledniki se širijo le na doljnih koncih snežnin ter segajo daleč navzdol v predel srednjih Alp .(Unteraarski lednik sega celo do 1040 m. navzdol). — Po snovini se zlasti razrasene osrednje in vzhodne Alpe delijo v notranji poglavitni pas ah pervotne Alpe in v dva zunanja postranska pasa ah apnene Alpe — severne in južne. Pervotne Alpe so sestavljene iz raznega pervotnega kamena zlasti iz granita, gnajsa (ah rule), lesketäca i. d. Dve veliki večkrat pregrajeni podolnici ločite po večem pervotne gore od severnih in južnih apneniških Alp; te se imenujejo apneniške, ker so po večem iz apnenika, peščenika in 'skrilavca sestavljene.' Zarad te snovine se kažejo v svetlosivi barvi, v razjedenih nerednih oblikah in gohh stenah.

Posamezni deli z ozirom na njih porazno razredbo so: 1. Zahodne ah francozko-italske Alpe, M se od prelaza Bocchetta (r. Boketa — 470 m.) do prelaza malega Bernarda (2150 m.) vlečejo; ta prelaz derži iz precej razvite Izerske dohne v dolino reke Dora Baltea ter loči kot naj bolj nizka poprečna vdertina zahodne Alpe od osrednjih. Dolge so okoh 30 miriametrov (40 m.) in komaj 15 široke. Od južnega konca proti severju jim raste srednja visokost grebenova od 1900 do 2900 metrov, visokost posameznih veršacev pa od 2200 do 4000 m.; zahodno njih pobočje je dosta širje od vzhodnega, ki se kaj stermo spušča v italsko nižino. Ta najmanjša tretjina alpskega gorovja obsega 3 dele:

a) Primorske Alpe od ligurskega morja do prevoznega prelaza sv. Madalene (2015 m.), ki pelje iz kaj Razvite doline reke Durance (-ce = s) v dohno Sture: Col di Tenda (1860 m.) iü

Cima dei Gelas (3190 m. ali 98150—b) Kotijske Alpe segajo od za-" znamovane južne meje do prelaza ob M o at Cenis-u (3590 m., Col de Fregus 1982 m.), ki derži iz dola izerskega pritoka Area v dolino Dore Ripeire. Te so naj bolj proti zahodu razrasene, kjer precej stermo propadajo v rodansko dolino. Monte Vis o, 3843 m., Mont Gene vre (G = Ž) 3000 m., Mont 011an4216 m. —c) Grajske Alpe od prelaza blizu Mont Cenis-a (r. Monsenia) do zgoraj omenjenega malega Bernarda, črez kterega so že od najbolj starodavnih časov narodje kot zmagalne vojske (Hanibal) in tergovci prehajali. Zadnja leta je posebna gorska železnicav (Fellova iznajdba) črez-nj pospeševala promet med Francijo in Italijo; sedaj je imenitni prehod zapuščen, ker, so široko goro pod njim prevertah: velikanski predor mont-ceniski, dosedaj najdaljši podzemeljski prehod, meri 12220 m. (l2/s milje). Vzhodna os teh Alp ima najviše veršace, n. pr. Mont Iseran 4050 m., Sassiöre 3767 m.; na zahodu pa so le srednje in nizke gore.

2. Osrednje ah centralne Alp e (mnogokrat tudi švajcarske imenovane) se vlečejo do globokega razora ob Adiži, Izaki, Brenovi gori 2090 m. (prelaz je le 1445 m. nad morjem), Vipi in Ini. Dolge so okoh 40 mir., široke pa kaj razhčno (poprek 15 do 25 mir,), ker se proti vzhodu če dalje bolj razraščajo. Primerno bije imenovah jedro alpskih gor, kajti v njih se nahajajo vse posebnosti, M sploh značijo alpsko gorovje. Imajo namreč najviše veršace in grebene in so mno-goverstno razrasene; med njimi se vijejo lepe, visoko navzgor der-žeče podolnice in ozke pa sterme preseke; imajo dalje črez 400 led-nikov, M poleg obširnih snežnin napajajo na razne strani sveta tekoče vode; tudi sestavljene so iz raznoverstnega kamena, kajti tu se pervikrat očitno ločijo notranje pervotne gore od postranskih apne-niških panog. Njih notranji deli so:

a) Peninske Alpe, derže med Dora-Balteo in gorenjimRodanom proti vzhodu do simplonskega prelaza (2020 m. Simplon), črez kterega je Napoleon I. od 1. 1801 — 1805 sezidal pervo veliko cesto iz rodanske doline do Lago-maggiora (ggi = dž). Njih srednja visokost grebenska je ~ okoh 3200 m., najviša med vsemi alpskimi grebeni. Le prehodljivi prelaz velikega sv. Bernarda 3356 m. *) je loči v dva oddelka: v savojske Alpe ah sklad najvišega alpskega velikana Montblanc-a (4802 m. =: 147760 in vališke Alpe ali sklad drugega alpskega vehkana Mont e-Ro s a (4640 m. = 1428O0-

b) Lepontinske (ali adulaške) Alpe se vlečejo med prednjim Renom in velikim inkomskim jezerom do globokega razdora Spliigena

*) Preimenitni prelaz meri 2492 m. = 7670'; tü stoji uže od leta 962 sloveči samostan oo. avgustincev, ki leto na leto na tisoče ljudi prenočujejo in z živežem preskerbujejo; otrnejo jih tudi mnogo gotovi smerti. Le premnogo-krat je gerda nehvaležnost njih plačilo. Tako jih Lord Byron za hvalo mu izkazane gostoljubnosti v opombah k Childe Haro"ld-u psuje s „the miserable drones of an execrable superstition".

Jeaenko, Zemljepis 1878. 7

(2115 m.), črez kterega pelje vozna pot iz zadnje-renske doline do kom-skega jezera. Skoro sredi tega pogorja stoji imenitni alpski sklop sv. Gotarda (prelaz z veliko cesto je 2140 m. nad morjem), ki je tako raz-rasen, da 4 veče reke (Rodan, Reuss, Ren, Ticino) dero z njega na glavne 4 strani sveta.

c) Retske Alpe do hrenovega prelaza. Globoki razdori je dele v tri veče oddelke: 1. Grizijske ali graubündske Alpe z Rhätikonom med Renom in gorenjo Ino do predarelskega prelaza (1710 m.), ki je loči od apneniških pogorij na severji. 2. Prave retske Alpe ali sklad široke gorine Bernine (Piz Bernina 4080 m. = 12564') med gorenjo Ino in Veltlinom (adska dolina) do predela Re-schenscheidecka 1572 m. = 4837'. 3. Dalje proti vzhodu so tirolske ah ötzthalske Alpe med Ino, gorenjo Adižo in Izako. Ta ledeni ötzthalski koren, ena naj bolj strašnih alpskih gorin, ima mnogo veršacev 3500 do 3900 m. visokih (Wildspitze 3870 on. = 11900^ in črez 200 manjših in večih lednikov, ki štirnajsti del vse njih poveršine pokrivajo.

Severna stranska pogorja osrednjih Alp:

a) Bernske visoke in nizke Alpe med gorenjim Rodanom, grhnzelskim prehodom (2176 m.) gorenjo Aro in švajcarsko visoko planoto. Visoke bernske Alpe derže vzporedno z peninskim pogorjem, s kterim se po večem tudi po snovini skladajo, in imajo velikanske verhe (Finsteraarhorn 4277 m., Jungfrau 4170 m., Mönch 4100 m., i. d.), prevelike snežnine in lednike, ki po obširnosti celo snežnine in le-dnike valiških Alp prekose.

b) Vierwaldstadtske, glarnske (Tödi 3612 m., Rigi 1780 m.) thurske Alpe med Aro, Renom in bodenskim jezerom.

c) Algauske Alpe med Renom in Likom (Lech) (Rothe Wand 2690 m. in Muttekopf 2762 m.).

d) Tirolsko - bavarske Alpe med^ Likom in Ino (Zugspitze 2957 m.).

Južnostr anska pogorj a osrednjih Alp:

a) Veltlinske Alpe med Velthnom, bergamsko nižino in dolino reke Oglio (Monte Redorta 3040 m., M. Arera 2512 m.).

b) Ortleške ali tirolsko - lombardske Alpe med Ogliom, adskim povirjem, wormskim prelaz.om (2815 m. = 8662') in Adižo. Wormski ali stilfski prelaz, najviša velika pa sedaj zanemarjena cesta v Evropi je loči od berninskih gora, s kterimi se po svojem pervotnem kamenu zelo vjemajo. Na severnem konci tega pogorja, ki na malem prostoru kaže vsa raznoverstna nasprotja visokih gor, stoji ob meji sterma trioglata piramida Or t le s, najviši hrib (3916 m.) v Avstriji.

Vzhodne Alpe se proti vzhodu če dalje bolj razraščajo in znižujejo, nektere se nehajo ob Donavi in v ogersko-hervaški nižini, nektere pa blizu jadranskega morja. Posamni deli vzhodnih pervotnih Alp, ki se ob murskem izviru v dve dolgi zahodno-vzhodni panogi ločijo, so:

a) Visoke Ture med Salico, Jezero, Dravo in Bistrim dolom imajo le malo nepripravnih prehodov pa mnogo snežnin in lednikov.

Srednja visokost njih le malo razdertega grebena znaša 2600 m.; iz njega mole mnogobrojni veršaci, ki se prištevajo najvišim avstrijskim hribom (Veliki Glöckner 3796 m. = 12009', Venediger 3674m. = 11622' i. d.).

b) Koroško - štajerske pervotne Alpe med Muro, Katschber-gom (prelaz 1580 m.) in Dravo (Eisenhut 2440 m., Zirbiskogel 2397 m., Koralpe 2137 m.).

c) Nizke Ture med gorenjo Anižo, Lesenikom (Liesing) in gorenjo Muro brez posebno visokih verhov in obširnih snežnin (Hoch-goliing 2859 m., čerminjski prelaz, Rottenmanner Tauern 1251 m., Radstätter T. 1738 m. = 5500').

d) Nizke vzhodno štajerske Alpe z Wechsel-o m (1737 m.) in Se me mi k o m,(prelaz 993 m. = 3053', železnični predor pa je le 881 m. = 2713' nad morjem). Pervotnim najvzhodnišim Alpam bi tu vverstih tudi litavske gore in bakonjski les.

Severna apneniška pogorja vzhodnih Alp:

a) Salzburžke Alpe se razraščajo med Salico in Ino. Med drugimi gorinami ima ona, ki se zove kamenito morje, najviše veršace (Watzmann 2730m. = 8400', Schönfeldspitze 2650m. = 8385').

b) Salzburžko - avstrijske Alpe med Sahco in Anižo so po polnem sestavljene iz apnenika, v kterem se nahajajo prostorne in čudovito narejene vothne. Reke in jezera je ločijo v več posamnih skladov (Tönnengebirge 2428 m., Dachstein 3000 m. = 9500' in sloveči Schafberg 1780 m. = 5630', avstrijski Rigi).

c) Štajersko - dolenje avstrijske Alpe med Anižo, Lešnikom, Muro, Murico, Semerniškim prelazom in dunajsko nižino (Hock-sehwab 2268 m., Schneeberg 2076 m. = 6566').

Južna apneniška pogorja vzhodnih Alp:

a) Tridentinske (ah fasanske) Alpe med Adižo, Izako, Rienzo in beneško nižino. Sestavljene so iz zelo raznoverstnega kamena; njih dosta visoki verhovi niso ostri ah robati ampak odbitim stožkom podobni; semtertje se po njih prostirajo še snežnine in ledniki (Vedretta Marmolata 3263 m.). Od prelaza Kačberga do železničnega razora med Mariborom in Zidanim-mostom derže med Dravo, Savo in beneško ravnino.

b) Karnske Alpe, ki se po globoki preseki zilski v 1. zahodne in 2. vzhodne ločijo.

1. Zahodne karnske Alpe (Reisskofel 2362 m., Dobrač 2154 m. = 6800').

2. Vzhodne karnske Alpe ah Karavanke so po nekoliko podobne velikanski steni, ktere severno pobočje se zelo stermo v dravsko dohno spušča (Stol 2233 m. = 7064', Obir 2134 m. = 6751', Grintovec 2529 m. =8000', O strica 2347 m. = 7426'; prelazi: Koren 1044 m. = 3300', Rateško razvodje 860 m. = 2720', Ljubelj 1355 m. = 4286', Jezerski verh 1205 m. = 3800', Trojanski prehod 615 m. = 1945', i. d.).

K temu gorstvu se štejejo tudi razno razraseni hribje med Savo in Kerko (na Dolenjskem).

c) Julijske Alpe, primerno sklad Triglava imenovane, med Talja-mentom (Belo), Žabnišldm sedlom (787 m. = 2491', Pontablo), gorenjo Savo in Ljubljanico. Predel (1166 m. = 3692') in globoka pa ozka preseka reke Soče je ločita v 1. goriško-beneške hribe (Canina 2275 m. = 7200') in 2. v polukrogu razvite grebene korena triglavskega (Manger t — Babji zob — 2675 m. = 8462', Triglav 2865 m. = 9036', Kern 2245 m. = 7100', Vogel 1920 m. = 6073', BlegaS- 1563 m. = 4944').

B) Kras ah Kraševina se začenja pri južnih zelo znižanih od-raslekih Triglava ob reki Idrici in Ljubljanici pa ob najglobokejšem cestnem razoru, M pelje iz Idrije na Verhniko.

Kras je v obče zelo nerazvito gorovjej podobno semtertje kaj razburkanemu pa h kratu okamenelemu morju; je namreč razderta krednata in po večem gola visoka planota, iz ktere kratki, ostrorobati apnenišld grebeni poganjajo. Posebno lastne so mu kodunjaste doline, manjše koritaste globine in še manjše, lijaku podobne rupe, globoke jame in brezdna, navadna stanovahšča divjih golobov. Kamenje njegovo je raz-jedeno, zato kraška tvorina posebno slovi po svojih vothnah in podzemeljskih jamah, po svojih nerazvitih rekah in ponikvenicah, po svojih podzemeljskih in presihajočih jezerih, po svojih podzemeljskih živalih in rasthnah, i. t. d.

Ta po večem nerodovitni svet je razprostranjen poleg vzhodnega jadranskega morja po celini kakor po bližnjih otocih.

C) Jura je okoh 30 miriametrov (40 milj) dolgo gorovje od rodan-skega do renskega kolena, med Saono in Aro. Ta visoka in nepresekana gorska zagraja, Kraševini zelo podobna, stoji ob francozko-švajcarski meji; največi nje veršaci stoje na jugozahodu ter se vzdigujejo nekaj črez 1600 metrov nad morjem (R ecu let (c = k) 1700 m.); nekteri (Döle 1680 m.) posebno slove po prelepem razgledu črez švajcarsko planoto in v osrednje Alpe.

D) Francozko hribovje pokriva jugovzhodno in severovzhodno Francijo in sega tudi v južno Belgijo, ob levem bregu Rena pa v jugozahodno Nemčijo. Rodan, Saona — Doubs (r. Du) in srednji Ren je ločijo od Alp, jurskih in nemških gor. Od severja proti jugu je okoh 75 miriametrov (100 milj) dolgo; visokosti je kaj različne: najviše je v vzhodnih pogorjih; na te se proti zahodu verstoma naslanjajo malo visoke planote, stopnjevine in posamna obgorja. Tako francozko hribovje, ki se po nadmorski visokosti le srednjim in nizkim goram prišteva, le polagoma prehaja v zahodno francozko nižavo. Globoid razor ob osrednjem — prekopu (canal du centre) in srednji Loari je loči v a) jugo-in b) severofrancozke gore. Od Rodana na zahodno stran se širijo zelo razrasene, v verhuncih 1600 do 2000 metrov visoke gore z raznimi krajinskimi imeni, ki se skup navadno Sevene imenujejo. Proti jugu so če dalje niže in njih skrajni holmci so po poldanskem prekopu

(canal du midi) po polnem ločeni od severnih končin pirenejskega gorstva. Njih severozahodna veja se pa med Allierom in Dordogno (gn = nj) razširi v auvergnsko (r. overnj-) višavje, najviše hribovje francozko (Puy de S ancy [c= s], najviši verhunec v stožkatem Mont d' or-u, 1890 m. Cantal [C = k] 1860 m.). Planota zlatih-gor (Cote-d'or) in langres-ska ( = -ger) visoka ravan (med njima je burgundski prekop) veže Sevene s severofrancozkimi gorami. Tu stoje ob srednjem Renu le malo visoki Vogezi (Ballon de Sulz 1422 m., Grand ven-tron 1430 m.), Hundsrück in Eifel. Proti zahodu Vogezi po berdo-vitih planotah, (n. pr. lorenski) prehajajo polagoma v nižino. Ob severni meji in na Nizozemeljskem soardenske gore.

E) Hercinskegoreso med srednjim Renom in Odro po južni in srednji Nemčiji pa po severozahodni Avstriji razprostranjene. Po visokosti so srednje gore in prigorja. Posamezni njih deli so: Čer ni 1 e s ah Schwarzwald je dolgo gorstvo ob donavskem povirji, vzporedno z Vogezi; razprostranjen je med renskim kolenom in Nekakem.' Med Ne-karjem in Menom je Odenwald; onkraj Mena od njega na treh straneh oklenen pa Spessart; od tega proti severju stoji gora Rhön, kjer Fulda izvira. Smrečine (Fichtelgebirge 800 m.) «o imenitni gorski sklop, v kterem Men, Nab, Sala in Ogra izvirajo. Turingski in f r an k o v s k i 1 e s merita od Smrečin v severozahod; od teh proti severju stoji rude bogati Harz (Brocken 1140 m. = 3500'), na povirji Allere med Salo in Lejno. Teotonski les je med Vezero in Emso.— Šumava ah češki les (1300m. = 4000') se začenja na jugovzhodnem konci Smrečin ter se vleče proti jugu med Avstrijo in Nemčijo. Rudne ali Krušne gore derže od Smrečin na severovzhodno stran do Labe. Onkraj globoke preseke labske se vzdigujejo Sudeti s Kerkonoši (Snežka 1588 m. = 5022') in Jeseniki (1487 m. ±= 4700'), ki češkemu lesu vštric derže do vira reke Odre.

F) Karpati stoje na 3700 Qm. merečem podndžji na avstrijski zemlji onkraj Morave in Donave, ki jih loči od'Alp in balkanskih gora. Osem do 30 miriametrov (10 do 40 milj) široki in črez 100 miriam. (okoh 140 milj) dolgi se vlečejo na oblok od Donave blizu Požuna ob ogerski, moravski, gališki meji ter se širijo črez vser Erdeljsko.

Po porazni razredbi se ločijo: Mali Karpati ah Javorniki (800 m. = 2500') med Vagom in Moravo do izvira Mijave; od tod naprej do Bečve se imenujejo Mijavske (tudi bele) gore. Beskidi so med. Bečvo, gorenjim Vagom in Dunajcem; razraseni so v več posamnih obgorij (prelaz Jablunka 630 m. = 2000', Lisa hora 1320m. = 4176', Rado št 1090 m. = 3456' z ostahnami darovahšč malikovalskih Slovanov). Med Vagom, Dunajcem inPopradom se širi visoka Tatra; vsi verhunci te velikanske gorine segajo nad 1900 m. (5800') nad moljem. (Krivan 2488 m. = 7870', Gerlsdorfski ščit 2640 m. = 8354', Lomniški ščit 2646 m. = 8370'). Obgorja na jugu od visoke Tatre, n. pr. Liptovsko in Nitransko gorstvo, Ščavniško ah ogersko rudogorje, MatrainNovogradski hribi, i. d. so po raznih donavskih

dotocih ločena drugo od drugega in štejejo se med predgorja ogerskih Karpatov. Gozdnati K ar p a t i (Černi les) derže od Dunajca — Po-prada in Tople do izvirkov naj gorenjega tisinega dotoka Više. Razra-seni so le malo (vulkansko pogorje Verholet (1090 m. = 3360') stoji na jugu vzporedno z glavnim grebenom) in so proti vzhodu če dalje div-jejši inviši(Čern.a gora 2051 m. = 6490'). Erdeljski Karpati so po ondešnji deželi razraseni ter kot obrobne gore oklepajo erdeljsko višavje, ki ima okoli 300 — 400 metrov srednje visokosti nad morjem. Obkrajne gore se na vzhodu in jugu zovejo Erdeljske Alpe (planine), kterih neki posamni južni oddelek je Fogaraško pogorje. (Negoi 2541 m. = 8040', Bučeč 2513 m. = 7950', Vulkanov prelaz, Červena veža). Obkrajne zahodne zelo razrasene gore so erdeljsko Rudogorje.

G) Na jugo-vzhodu Kras ob neizraženi meji polagoma prehaja v turško-gerško hribovj e, ki obsega ves ilirsko - gerški polotok. Glavni sklop tega v mnogobrojne panoge in obgorja razrase-nega hribovja je široka gorina Ril (Orbelus) in Šardag na 42° severne širjave in 40° vzhodne dolgosti z 2640 metrov visoko iglasto okroglo Kobilieo. Od teh gorskih gromad derže proti severju do Donave in Save razno imenovane serbsko-bosenske gore, proti vzhodu do černega morja pa razrasena bolgarska pogorja, ktera so naj bolj znana pod imenoma veliki in mali Balkan. Od Šardaga proti jugu je iztegnena panoga Boradag in Pindus z večstranskimi vejami, ki polnijo južnoturški svet in severno polovico gerškega kraljestva; tudi pripolotok Morea je skoro po polnem hribovit (Tajget ah Pente-daktilon okoli 2400 m.). Vse te gore so večidel srednje gore.

H) Apenini, ktere prelaz Bocchetta in reki Polcivera in Scri-via od Alp ločijo, derže v več vzporednih gorstvih po celem italskem polotoku; tudi gore na Siciliji so le kos apeninskega hribovja, ktero je prederl ozki mesinski preliv. Najoži (komaj 3 miriametre široki) in najniži (1000 do 1600 metrov nad morjem) so Apenini precej v severni končini in na polotoku kalabrijskem; najširji (25 miriam.) innaj-viši (1900 do 2900 m.), so pa v srednji Italiji, kjer verh Gran s as s o d' Italia (velika skala) 2992 metrov (9200') meri.

Z ozirom na njih porazno razredbo se navadno ločijo v severne, srednje in južne Apenine. Po visokosti so po večem le srednje gore. Ker so zelo proti gorkemu pasu pomakneni, ne segajo tudi najviši ver-hovi zelö razrasenih Abruzzov (Gran Sasso, Monte Amaro 2900 m. = 8940') do ločnice večnega snega. V Siciliji, ktero po večem pokrivajo, nimajo skupnega imena, ampak se v posamnih pogorjih imenujejo pelorske, nebrodske, madonske i. d. gore. Na tem otoku stoji tudi Etna (3290 m. = 10200'), najviši, celo nad ločnico večnega snega moleči italski velikan; a ta ognjenik je le samski hrib, kakor tudi ognjebljuvni Vezuvij (1186 m. = 3650'). Otoka Sardinija in Korzika sta tudi hribovita, vendar se njijni hribje po snoyini in legi morajo vverstiti k alpškemu gorovju.

J) Gore hesperijskega polotoka so sklenene vse v pirenejsko gorovje, tako imenovano po visokih Pirenejih na severu stoječih. Sredi polotoka je razprosterta visoka ravan, ki jo nizko gorstvo, od vzhoda proti zahodu potegneno, v dva predela deli. S tem vzporedno oklepate dve obrobni pogorji osrednjo planoto, M jo široke, nižinam podobne doline na jugu in severji ločijo od najviših iberskih gora. Te se vverstujejo visokim goram, one na osrednji planoti stoječi pa le sredo- in predgorjem.

Pireneji (t. j. goline) se vlečejo ob špansko-francozki meji od nosa de Creus (C = k) do biskajskega zaliva. Dolge so 40 miria-metrov (55 milj), široke pa zlasti v srednjem oddelku 9 do 11 miria-metrov (12 do 15 milj). Iznad le malo razdertega grebena njihovega (poprek okoh 2600 m. visokega) se le nekteri verhovi še nekaj črez 600 m. više vzdigujejo (velikanski sklop Maladetta z veršacema Pic de Nethon 3485 m. in Montperdu 3412 m). Od rečice Bidasoe derži proti zahodu tik biskajskega zahva kantabrijskoin astursko obrobno pogorje, ki se na zahodu v galicijske gore (Alpe) razcepi. Če ravno so te gore dosta niže od pirenejskih, vendar se po njih zemljepisni legi lehko štejejo za njih podaljšek. Sierra (pogorje) Gua-darama je z drugimi sierrami vred dolgo ločilno gorsto kastilsko med rekama Duero in Tajo (j =h); na Portugalskem se imenuje sierra Estr-ella (11 = lj) ter se semtertje vije in se na konci proti jugu ober-nena z nosom de la Eoca v morje spusti. Sierra Morena, z drugimi gorami vred andalužko obkrajno pogorje imenovana, je med Gua-diano in Quadalquivirom. Na jugu od Quadalquivira in brežnice Segure je razprosterta Sierra nevada (Snežniki), najviše špansko hribovje (Mulahacen 3575 m. = 11000').

J) Britanske gore so po vehki-Britaniji raztresene: Cornwa-liske gore na jugozahodnem polotoku, w a 1 e. s k e (r. velske) pa na zahodnem (Snowd o n, r. Snodn, 1090m.) nizko-hribovita zemlja Cumber la,n d (r. Kemberlend) in Peak o ve (r. Pikove) gore; gore Chewiot (r. Čivjet) in škotska višavina z grampianskimi (r. grempien-skimi) Ben Newis (ew = ju) 1536 m. in severno -kaledonskimi gorami. Vse so le nizke gore.

K) Skandinavsko hribovje je razprostranjeno po zahodni polovici ondešnjega poluotoka. Proti vzhodu prehaja v razdertih stopinjah v nižino; zahodno njegovo pobočje pa kaj stermo propada v atlantsko in severno ledeno morje; v zadnjem tem morji stoje lafot-ski otoci, ktere tudi le gore pokrivajo. Po visokosti se sicer prišteva le srednjim goram, pa je vendar po večem s snegom in led-niki pokrito, ker je zelo daleč proti severju pomakneno.

Skupnega imena nimajo gore skandinavskega polotoka, ampak se po različnih dehh različno imenujejo. Laponske gore, Dzili, Fieldi (Kjöli in Fields). Veršaci: Skagastel 2574 m., Snöhätta (Snežka) 2320 m. i. d. Posebno lastne so jim gorate planote, iz

kterih se silno velike nepresekane gorine, velikim nasipom podobne okrogle kope in igle vzdigujejo.»_

L) Iz lan d i j a je vsa hribovita; od obrežja proti sredi se vzdigujejo razne gole gore, do 2000 m. visoke; nad 800 m. visoko so pokrite z večnim snegom, iz kterega se velikanski do moija moleči ledniki narejajo. Tvarine so po večem vulkanske, n. pr. ognjenik He ki a 1558 m., Oeräfajokul 2030 m.

M) Ural, 185 miriametrov (250 milj) dolgo gorovje, loči ev-. ropsko nižavo od velike azijske. Te poldnevniške gore so po grebenu poprek okoh 1000 metrov visoke, njih veršaci pa merijo nad 1900 metrov. Dele se v severni ah pusti Ural med vajgaškim prelivom in pečorskim povirjem; srednji ah rudobogati Ural od Pečore do razora pri Jekatarinburgu; ta je sicer najviši (Kond-šakov kamen 1560 m. = 4800') vendar najbolj prehodljiv; južni Ural ah uralski les je sestavljen iz raznih vej (Iremel 1546 m. = 4760'), ki so med seboj zvezane v male planote.

Planote gorske.

Zelo obširnih planot ah gorskih ravnin ni v Evropi. Najzna-menitnejše so: Španska planota med kantabro-asturskim in anda-lužkim pogorjem. Prej omenjeno kastilsko gorstvo jo loči v staro-kastilsko planoto, poprek okoh 850 metrov visoko, in novoka-stilsko, počez le 800 m. nad morjem. — Južnonemška ah gornjedonavska planota med sredonemškimi gorami in severnim podnožjem severnih apneniških Alp. To okoh 200 do 260 m., v gorenjem Palatinatu celo 300 do 400 m. visoko planoto nekaj pre-graja, nekaj pa zagraja frankovski in švabski Jura (poprek okoli 520 metrov visok). — Dosta manjša je poprek 450 m. visoka švajcarska ravan, M je kot velik podaljšek južnonemške planote zategnena med Juro in osrednje Alpe. Še manj znamenite so fran-cozka, turška in gerška planota.

Pregled posamnih nižin evropskih.

Veliko skupno nižavje evropsko od Urala do Pirenejev se deli v 1. vzhodno ah slovansko nižino od Urala do Odre, 2. srednjeevropsko in sicer a) v nemško nižino med Odro in Eenom pa b) francozko med Eenom in Pireneji. Slovanska nižina, 130 do 170 metrov (400 do 5000 visoka, nima nikakoršnih hribov (razen Jajle ah taverske gore v Krimu); vendar se deli v 3 velike predele, ker uralo-baltiški (najviši verh 1080' ah 350 metrov) in uralo-karpatski herb et (najviši verh 416 m.) prek nje derži od Urala do Labe. Čerta na str. 95 omenjena jo loči od hribovitega sveta, le da je v Galiciji mestu nižine valovita, nekaj viša planota in pa da je ob černem-morji tudi še poleg dolenje Donave' med turškim hii-

bovjem in erdeljskimi Alpami razprostranjena rodovitna nižina, dolenja donavska imenovana. — Velika ogerska nižina, 60 do 130 metrov visoka in okoli 940" □miriametrov velika je med notranjimi Karpati in najbolj vzhodnimi Alpami razširjena; ob Dravi in Savi sega nalik jezikom daleč med vzhodne razrastke alpske (Her-vatsko-slavonska nižina, 50 metrov visoka). Mala ogerska nižina meri 90 □miriam. in je poprek 116 do 130 metrov visoka. — Gor-njeitalska nižina ob Padu, zato tudi padska nižava imenovana, se črez 440 □miriam. prostira med Apenini in Alpami; nje visokost od jadranskega morja proti zahodu je redoma veča, tako da pri Tu-rinu stoji uže 210 metrov nad morjem. — «Kakor južnoruska nižina prehaja na enej strani v dolnjedonavsko, na nasprotnej pa v veliko azijsko, tako prestopi severna ruska okoh botniškega zaliva v prostorno skandinavsko nižavo, ki se na ondotnem polotoku razširja od vzhodnega podnožja skandinavskih gora do baltiškega morja.

Eazen naštetih nižav se ob ustjih in spodnjem teku veletokov nahaja še več manjih, tako ob Quadalquiviru andaluzijska, ob Ebru iberska, ob Eodanu, pr ovenčal ska, ki se med Severn in Pireneji z veliko francozko skup derži, ob Arnu to sk an s k a, ob Tiberi rimska, ob srednjem Eenu zgornje-renska ob Moravi in Donavi pa pomoravsko polje z dunajsko kotlino.

Kopnozemeljsko vodovje evropsko.

Vode evropske teko v tri morja: v severno ledeno morje, v atlantski ocean in v hvalinsko jezero; a svet je kaj razhčno razdeljen med rečena pomoija: največi del Evrope visi namreč k atlantskemu oceanu, najmanjši pa k severnemu ledenemu morju. Tudi atlantsko pomoije okoli 68000 □miriametrov (124000 □milj) obsegajoče se zelo razhčno razdeh med posamne dele tega oceana; največ ga pride na dve najbolj zaperti notranji morji, namreč na baltiško morje 24000 □miriametrov in na černo morje 20000 □miriametrov, nasproti pa na severno ah nemško morje komaj 6600 □miriametrov. Glavno razvodje evropsko med severozahodnimi morji (od cadizkega (c = k) zatona do karskega morja) in jugovzhodnimi (od giberaltar-skega preliva do černega in hvalijiskega morja) derži od jugozahoda proti severovzhodu, bolj ah manj vzporedno z dolgostno osjo cele zemljine.

V obče se Evropa posebno odlikuje z raznoverstnostjo in veliko množico tekočih vod (nekteri so jih našteli okoh 230000, kterih tek vsaj črez 2000 metrov meri). Tako velikanskih rek kakor druge zemljine nima Evropa, ker se uže zarad raznohčnosti njenega poveršja taki veletoki niso mogli razviti. Nima tudi onih Aziji lastnih sotoč-nic, ima pa nekaj vzporednih rek n. pr. Dneper in Don, Bug in Dne-ster i. d. Posebno važno pa je za razvitek evropskega prebivalstva, da so veletoki po celej zemljini razdeljeni in da med njimi precej

velike brežnice v bližnja morja teko. Tudi to je omeniti, da so.po-virja in porečja tako drugo drugemu približana, da se med njimi nikjer ne nahajajo obširne brezvodne ah nepristopne pokrajine. Posebno očitno se to kaže v glavnih dveh povirskih središčih. S teh teče 18 glavnih rek evropskih, zvezdnim svetlobnim trakovom enako, na razne strani in v razna morja. Iz alpskega središča teče 12 rek (k njim je prišteta tudi Donava, ki z Alp dobiva večino svoje vode) v 6 raznih morij; iz drugega središča sredi slovanske nižine pa teče 6 veletokov v 4 sredozemska morja.

Najimenitniše reke evropske so

d) krog severnega*ledenega morja:

1. Pečora izvira ob azijski meji na Uralu; -velika ta plovna reka teče po Ruskem med zapuščenimi zamerznenimi ah močvirnatimi bregovi (tundre) proti severju.

2. Mezenj prihaja iz pečorske goljave ah tundre (Mezenj).

3. Severna Dvina, nastajajoča iz rek Suhona in Jug, teče proti severozahodu ter se izliva v belo-morje (dvinski zaliv, Arhangelsk).

4. Onega je kakor Mezenj reka brežnica, ki teče skozi gozdnato, močvirnato puščobo v oneški zaliv (Onega).

b) krog atlantskega oceana:

a) v baltiško morje teko:

1. Neva na Ruskem, ki po svojem kratkem zahodnem teku, veže ladožko jezero s finskim zalivom (Petersburg). — Svir veže la-dožko in onežko jezero; to je zopet zvezano z belim-jezerom, iz kte-rega Šeksna teče k Volgi.

2. Zahodna Dvina izvira iz malih jezerc blizu volhonskega lesa;-v svojem vodotoči, ki se kaj rad zasipa, ima več vertincev. Nje dotok Ula je s prekopom zvezan z Berezino, velikim dotokom Dnepra, M teče v černo-morje (Riga).

3. Njem en izvira na južni strani uralo-baltiškega herbta ter se po zelo zavitem zahodnem teku na Ruskem in Pruskem izhva v kursko lokvo. (Grodno, Kovno, Tilza).

4. V i si a izvira iz gore Jablunke v Karpatih, ter teče proti severju in ima v zelo rodovitni nižini deltasto ustje v novo-lokvo (ki se je naredila 1. 1510). Od Sandomira naprej nosi celo veče ladije (Krakov, Sandomir, Varšava, Torun, Gdansko). Desni dotoci: Duna-jec, San, Bug.

5. Odra izvira na Moravskem v močvirnatem oderskem-lesu; nje gornji tek je kratek, srednji derži do Glogova, kjer se nazdoli nje doline po polnem izgube; izhva se v razdeljenih panogah v malo in veliko lokvo. (Ostrava, Vratislav, Frankfurt, Štetin). V ar t a z Notečem jej je desni dotok, na levi so pa: kladska Nisa, Bobrova in lužinska Nisa,-

ß) v severno ah nemško morje:

1. L a b a izvira na jugozahodnem pobočji Kerkonošev blizu Snežke. Od Ustja nad Labo (Aussig) se celo parobrodi, nad veltavskim ust

jem pa le mali čolni po njej vozijo. Nje spodnji tek je po peščeni pa rodovitni nižini zelo razvit. Ob ustji je skoro en miriam. široka ter do Hamburga navzgor nosi še največe morske ladije (Kraljev-gra-dec, Kolin, Litomerice, Draždane, Desov, Deyin, Hamburg). Desna dotoka sta jej: Izera in Havola s Sprevo; levi pa: Orlica, plovna Veltava s pritoci: Lužico, Sazavo, Votavo in Be-rovnko; Ogra, Moldava in Sala.

2. Vezra postaja pri Miindemi iz izvirnih rek Fulde in Vere; dele enakosnovne gore, teče proti seveiju, kjer se od desne z Alero pomnožena skozi široko phmujoče ustje v morje spušča.

3. Emza, nižinska reka brežnica srednje velikosti, izvira v tev-tonskem lesu ter se izteka v dolartski zaton.

4. Ren sevoserčji Švajce nabira iz 3 večih potokov: iz prednjega, srednjega in zadnjega Rena. Od Kura naprej teče skozi precej naklonjeno poprečno dohno proti severju do bodemskega jezera; od tega do Bazila gre po zunanji neograjeni podolnici, ki se premeni v preseko na mestu, kjer se Ren črez visoko skalovje spušča. Od Bazila navzdol se vije črez zgornjerensko nižino, zelo razširjeno rodovitno podolnico; pri Bingenu znova stopi v preseko, ki loči sredo-renske gore. Pri Bonu pride v sredoevropsko nižino in spodnji tek njegov se začne. Daleč pred ustjem v Holandiji se razdeli v več panog, kterih so pa nektere zelo plitve. Od ustja do Kolina se morske ladije, dalje navzgor pa le manjše po njem vozijo (Kur, Konstanc, Schaffhausen, Basel, Kehl, Strassburg, Karlsruhe, Mannhehn, Mogun-cija, Koblenc, Bon, Kolin, Düsseldorf, Arnheim, Lejden, Utrecht, Ro-terdam). Desni dotoci so mu: Nekar s Koherjem in Jakstom, Men ali Mogan, Lajia, Siga, Rura in Lipa; levi pa: Ara z Rajso, IIa in Mozela.

5. M oz a izvira na langres-ski planoti, predere v globokem vo-dotoči aragonski les in Ardene ter pri Mastrichtu stopi v dolnjerensko nižino; pred ustjem se razcepi v več panog, kterih glavna se z Renom združena v morje izliva (Verdun, Sedan, Namur, Lüttich, Mastricht).

6. S k al da izvira na severnofrand&zki nižavi blizu St. Quentina (r. Sen Kantena) in je plovna skoro precej od izvira. Prišedši iz Belgije se na Nizozemeljskem po več zelo širokih rokavih v morje vali (Gent, Antwerpen).

7. Temza, na gornjem teku Iz i s imenovana, izvira na holmcih cottwoltskih (c = k); ta najimenitniša reka na Angležkem nosi na dolenjem teku največe morske ladije. Oxford (r. Oaksferd).

8.Humber(r. Embr.) največa reka britanska in Tweed (r. Tvid) tudi na Angležkem.

f) v Kanal la manche (morski rokav) in biskajski zaliv:

1. Sena izvira skoro sredi Francije na planoti langres-skj; teče po večem po nižini, navadno po njej imenovani ter se po,zelo zvitem severozahodnem teku izliva (tu 12 m. široka) v preliv la manche. (Tro-yes (r. Troä), Pariz, Rouen (r. Ruän), Havre). Desni dotoci so

jej: Oba (Aube), Mama in Oaza (Oise), levi Jona z Armantjonom.

2. Loara izvira v oserčji visoke Francije (nä Gerbiei'-u des Jone). Pri Briar-u, po polnem pa še le pri Orleans-u stopi v nižino; do tega mesta nosi velike porečne ladije, do Nantes-a (r. Nanta) pa tudi manjše morske. Dolenji tek se jej kaj rad zasipa (Nevers, Orleans, Blois [r. Bloa], Tours [r. Tur], Nantes). Levi dotoci: Allier (r. Alje), Cher (r. Šer), Indre (r. Endr), Yienne; desni: M.ayenne (r. Majen) z malo Loaro.

3. Garona izvira v srednjih Pirenejih; nje srednji tek seže do Toulousa (ou — u) od kjer prekop poldanski (canal du midi ah de languedoc) derži v hjonski zahv (sredozemsko morje). Tekoča proti severozahodu sprejemlje desne dotoke: Tarn, LotinDordogne(gn = nj). Plimujoči nje izliv se od Dordogne navzdol zove Gironde (G = Ž) (Toulouse, Bordeaux (r. Bordö).

4. Ad o ur (ou = u) je jugozahodna brežnica francozka, izvirajoča na severozahodnih Pirenejih.

8) v odperto atlantsko morje:

1. Minho (r. Minjo), izvira v gahcijskih gorah in se kot mala de-reča brežnica ob špansko-portugalski meji izliva v morje.

2. Duero se zbira sredi Španije (42° s. -š., 144/5° v. d.); veči del njegovega teka je na starokastilski-leonski planoti. Ob plimujočem ustji (pri Portu) nosi morske ladije.

3. T a j o (j = h) izvira na Serranii de Cuenca (c = k). Ta najdaljši pirenejski veletok ima le malo vode, zlasti po leti tako malo, da ga pri Santaremu lehko prebredeš; ustje njegovo je pri Lizboni 10 do 14 kilometrov široko.

4. Guadiana izvira iz več kalov na planoti manchski (ch = č). Med vsemi pirenejskimi veletoki je ta reka najožja in ima tudi najmanj vode (Merida, Badajoz [j = h]).

5) .Guadalquivir (qu = k)'izvira na vzhodnem andalužkem gorovji in po kratkem teku med gorami hitro dospe v andalužko nižino, po kterej se počasi proti morju vah. Najvažniša ta reka španska, ki ima obilno vode, se daleč pred ustjem deh v več panog, ki se pa pred iztokom zopet zedinijo.

s) v sredozemsko morje:

1. Segura, Jucar (r. Hukar) in Guadalaviar, 3 španske brežnice zelo vzporedno v morje tekoče.

2". Ebro izvira na stopnjevini reynoški ter teče po odperti nižini aragonski; vode ima le malo in vodotoč se mu kaj rad zasipa; zato so mu ob desnem bregu izkopali aragonski ali cesarski prekop (Zaragoza, Tortoza).

3. E o dan izvira iz rodanskega lednika na zahodnem pobočji gorskega sklopa sv. Gotarda. Potem teče do Martigny-a (gny = nji) po dolgem zapertem „vališkem" dolu ter se skozi ozko preseko izhva v ge-nevsko jezero. Pri Genevi zapušča okoh 300 metrov globoko jezero in

se vije po stermik presekah in kratkih podolnicah proti zahodu do Lyon-a, kjer se pravokotno naravnost proti jugu oberne in na- zadnje po več strugah v morje izhva (Sion, Geneva, Lyon, Valence [r. Valans], Avignon [gn = nj], Aries [r. Arl]). Dotoci: Saona (r. Sona) |z Doubs-om (r. Du-) na desni, Izera in Durance (ce = s) na levi."

4. Arno, Tibera, Garigliano (gli = lj) in Volturno so primeroma male brežnice na zahodni strani italskega polotoka.

5.- Pad naj veča reka v Italiji, izvira na Monte Visu ter teče po rodovitni nižini gorenjeitalski od zahoda proti vzhodu. 9 miriametrov pred morjem se začne cepiti v mnogo panog (14), med kterimi se lepo zelene in močvirnate ravnine širijo (Turin, Piacenza [c = č], Cremona [C = K], Eerrara). Dotoci njegovi na levi: T i ein o (c = č), Adda, Oglio (r. Oljo) in Minoio (ci = č).

6. Adiž a izvira na Reschenskem predelu med berninskimi in ötz-thalskimi Alpami. Gorenji nje tek derži do Bolzana, srednji pa do Ve-rone, od koder teče do ustja po'beneški nižavi, (Meran, Trident, Roveredo); Izaka z Rienco je nje najimenitniši dotok.

Razen zadnjih dveh rek se v jadransko morje še izliva mnogo manjših brežnic in Sicer:

a) Bakilj on, Brenta, Plava, Livenca, Taljm-ent ob zahodni — beneški strani; vse izvirajo v južnih apneniških Alpah.

b) Soča izvira na Triglavu in teče po globoko rezanem vodotoči skozi najdaljšo preseko v vzhodnih Alpah v severni kot jadranskegä morja.

c) Mirna, Zermanj a, Kerka, Cetina, Neretva in Drina, so reke brežnice, ki na vzhodni strani povečem iz kraškega sveta v jadransko morje teko.

C) v čemo-morje:

1. Donava postaja v černem-lesu iz izvirnih potokov B r i g a c h in Brege; od tam, kjer gore zapušča, vije se do izhva inskega v razteg-nenemloku črez švabsko-bavarsko planoto; na Gorenje-avstrijskem in nekoliko tudi na dolenjem pa severne alpske končine in južni odrasleki her-cinskih gor ožijo zeld njeno ob gorenjem teku široko dolino. Pri Greinu stoje v njenem vodotoči močne skaladi, ob kterih se nareja (nekdaj ladi-jam zelo nevarna) kernica. Pri Kremsu stopi v bolj razširjeno kotlino, tulnsko polj e imenovano; od Dunaja naprej teče počasi in brez ovir črez moravsko polje; blizu izliva moravskega pa prodere male Karpate in stopi v malo ogersko nižino, kjer se deh v več panog, ki dva velika otoka (veliki in mah nasipljenec) obdajajo. Prišedši Črez gornjo ogersko nižino prodere med zelo skup pomaknenimi novogradskimi gorami in ba-konjskim lesom v dolnjo ogersko nižavo. Črez to se od severja proti jugu v mnogih ovinkih počasi vah do meje avstrijske. Pri Ršavi tudi to zapustivši dere skozi 70 kilometrov dolgo kamenito preseko med erdelj-skimi Alpami in serbskimi hribi ter dela tu več, ladijam kaj neugodnih berzic. Na tem oddelku njenega teka se poprej črez 1000 m. široka reka stisne do 200 m. Dalje teče proti vzhodu črez globoko valaško nižavo,

kjer mnogo- mo carin in jezer pa tudi dokaj otokov nareja. Na zahodu valaške nižine se je za malo miriametrov pribhžala černemu-morju, pa neka malo viša planjava, Dobrudša imenovana, 'jej zagraja pot naravnost v morje ter jo zavrača proti severju. V to mer do Galaca tekoča se pred jugovzhodnimi končinami erdeljsko-moldavskih Karpatov zopet oberne proti vzhodu ter se, v mnogo vedno se premenjajočih panog razcepljena izliva v černo morje. Med panogami njenega ustja se po velikosti posebno odlikujejo kilijska, sulinska in kedrilska, vendar je samo sulinska plovna za velike ladije. Ker Donava, glavna reka srednjeevropska, na svojem prav razvitem teku le malo pada, vozijo se po njej do Ulma navzgor velike prevozne ladije, do Ruščuka pa celo morske (Ulm, Donauwert, Ingolstadt, Rezno, Pasov, Line, Krems, Dunaj, Požun, Komarno, Ostrogon, Vacov, Pešta, Budim, Muhač, Novi sad, Petrova-radin, Belgrad, Vidin, Ruščuk, Sihstrija, Brajlov, Galac, Ismail). — Do-toci njeni so na desni: Ilera, Lik (Lech), Izara, Ina s Salico, Travna, Aniža, Litava, Raba, s Žilo in Muro zedinjena Drava, z zanimivo Ljubljanico, Kolpo, Uno, Bosno in Drino združena Sava in pa serbska-Morava; na leyi pa: Altmühl, Naba, Rezna (Regen), z Dijo zedinjena Morava, Vag, Ni'tra, Gron, Ipolj, Tisa s pritekajočim Samošem, Krišem in Morišem, pa Olta, Seret in Prut.

2. Dnester izvira na severnem pobočji karpatskegalesa, ne daleč od povirja vishnega dotoka Sana. V srednjem teku ima v zelo globoki strugi več berzic in malih slapov; potem pa počasi teče črez nizke podoljske in besarabske goljave. Ladije se po njem le malo vozijo (Gahč, Bender).

3. Bug izvira blizu gahške meje ter teče po Južnoruskem z Dne-strom vzporedno v černo-morje.

4. Dneper se začenja vmočvirnatem lesu na jugu od Valdaja. Od Kijeva dalje teče prek nekoliko vzpete zemlje in ima zelo vderto skalovito strugo z berzicami in mahmi slapovi, ki vožnjo po njem zavirajo. Tako uralo-karpatski herbet pretekaje se počasi vije črez globoko travnato ni-žavo v herzonsko lokvo; ta je 7 do 40 kilometrov široka, pa ne preveč globoka (Smolensk, Mohilev, Kijev, Jekaterinoslav, Herzon). Dotoci: Berezina in Pipret na desni, Sož in Desna pa na levi.

5. D o n prihaja iz Ivanovega jezera na jugu od Tule; tudi njegova struga je globoko črez uralo-karpatski herbet vrezana; dolnji tek njegov, okoh 25 miriametrov dolg, derži prek po polnem ravne globoke nižine, tako da leto za letom črez bregove stopa in bhžnjo okoheo namaka (Čer-kask, Azov). Hoper, Medvedica in Donee so njegovi največi dotoki; najzanimiviši pajeManič, ki se na levi strani blizu Čerkaska vanj izliva. Ta prihaja od vzhoda iz globokega po njem imenovanega razora (640 verst t. j. 675 kilometrov dolgega), po kterem je bilo enkrat hvahnsko jezero skleneno z azovskim morjem.

c) krog hvahnskega morja:

1. Volga, največi veletok evropski, izvira iz jezera sehžarskega

v volhonskem lesu 290 metrov (890') nad morjem; spervar teče med visokimi, gozdnatimi bregovi, potem pa skoro nepretergoma prek globoke valovite nižine. Na dolnjem teku črez zelo peščeno goljavo ima na desni strani zelö sterm in razdert, do 65 metrov visok breg, na levi nizko ležšče močvirnate livade. Pred izlivom se raznoverstno razcepi, tako da štejejo okoli 60 raznih rokavov, med kterimi je eden črez 7 kilomet. širok (Tver, Ribinsk, Jaroslavlj, Kostroma, Nižni Novgorod, Kazan, Simbirsk, Samara, Saratov, Sarepta, Astrahan). Kama na levi in Oka z Moskvo na desni sta njegova največa dotoka, drugim samostalnim rekam evropskim primerna.

2. Ural ali Jaik izvira v gozdnatem Uralu ter proti jugu tekoč dela mejo med Evropo in Azijo (Verh uralsk, Orenburg).

Obe ti vodi ste pustinjski reki, ker se v zaperto hvalinsko jezero izlivate.

Pregled najimenitniših rek evropskih po razvoji njih teka, po naraznosti med virom in ustjem, po njih porečji in dolgosti plovnega njih teka.

Pregled najimenitniših rek evropskih po razvoji njih teka, po naraznosti med virom in ustjem, po njih porečji in dolgosti plovnega njih teka.

Ime reke

Razroj toka

Posega med Tirom in ustjem

Porečje v □miriam.

Plovnost t dolih vsega teka

t dolgostu. miriam.

Volga

355

155

16500-

16/ /le

Donava

280

162

8000

"/»

Dneper

180

105

5780

7.0

Don

150

78

5500

Vs

Ural

140

105

2800

7<

Ken

125

50

2000

Vb

Se v. D vina

120

65

3300

Vs

Laba

110

60

1550

7.

Peoora

110

65

1600

74

Dnester

110

65

800

Vs

Zah. Dvina

104

50

1200

%

Visla

104

50

2000

V«.

Odra

95

50

1140

Vs

Loara

95

60

1300

Tajo

90

65

770

7*

Nj einen

85

45

1100

7a

Rodan

80

45

960

%

Guadiana

78

48

660

7.

Duero

74

48

880

lU

Vezra z Vero

74

40

480

Vs

Garona

66

40

780

7s

Ebro

66

48

660

7>

Pad

66

43

770

%

Guadalquivir

50

33

500

dh

Jezera evropska.

Evropa ima veliko jezer, ki so pa le majhna v primeri z jezeri drugih zemljin. Največ jih stoji okoh baltiškega morja; druga so po večem v alpskem in apeninskem svetu. Najznamenitnejša na skandinav

skem polotoku so: Yetersko, venersko, melarsko in hjelmarsko jezero; v severnem predelu ruske nižave: Ladožko, onežko, cudsko, ilmensko, sajmsko, enarsko jezero, i. d.; v Švajci so: Bodemsko ali konstansko, tigursko ali züfichsko, štirideželsko ali vierwaldstädtsko, genevsko, no-vogradsko ali neufchatelsko jezero, i. d.; v Italiji: Yeliko jezero (lago maggiore), komsko, lugansko, izejsko, gardsko jezero ob podnožji srednjih Alp; na polotoku pa: Peružijsko, bolzensko, celansko jezero, i. d.; v avstrijskih Alpah: Travensko, mesečno in atersko (v gornji Avstriji), belo, milstatsko, osojansko in celovško ah verbska (na Koroškem), bohinjsko in blejsko jezero (na Kranjskem); tu je tudi v kraškem svetu presihajoče cirkniško jezero; v veliki ogerski nižavi je blatensko jezero, v mah pa nežidersko, ki se časih skoro po polnem posuši.

Pregled nekterih evropskih jezer po njih velikosti in gloljokosti.

Pregled nekterih evropskih jezer po njih velikosti in gloljokosti.

Ladožko jezero 178

□mirni, in 375 met. glob.

Onežko „

107

n

M

230 „ „

Yenersko „

60

n

V

100 „ „

Sajmsko „

52

»

n

Enarsko „

32

»

n

?

Vetersko „

20

n

115 „ "

Ilmensko „

9

»

»

Melarsko „

8

»

? „ „

Blatensko „

6-5

))

»

11 « >!

Genevsko • „

6

n

375 „ „

Hjelmarsko „

5

n

»

? » ..

Bodemsko „

5

!)

313 „ „

Nežirlprsko „

4-4

1!

»

4 „ „

Gardsko „

3-5

n

!)

200 „ „

Veliko „

2-2

!)

))

267 „ „

Topoljsko ali

Kopajsko „

2-4

n

»

?

Novogradsko „

2-3

!)

))

436 "

Komsko „

2

n

»

200 „ „

Izejsko „

1-6

n

»

100 „ „

Tigursko „

0-8

j)

))

410 „ „

Cirkniško „

0-7

»

))

18 „ „

Celovško „

2060

hektar

I)

90 „ „

Bohinjsko „

45

»

»

80 „ „

Blejsko „

32

n

»

? «

Podnebne razmere v Evropi.

(Bastline in živali.)

Med peterimi zemljinami edina Evropa ne sega v vroči pas ; nje najjužniša točka, nos Tarifa, je namreč od njega še skoro za 140 miriametrov oddaljena. Nasproti je je tudi' le majhen kos razprostert črez

merzli pas — namreč komaj 45 miriametrov širok. Evropa, ki je po večem po zmerno toplem pasu razširjena, nima kakor Azija in Amerika niti posebno velike vročine, niti posebno hude zmerzah. Zmerno toplo njeno podnebje vendar ni povsodi tako enakomerno, kakor je n. pr. nepremenljivo vroče v celinski Afriki; v Evropi se namreč njeno solnčno podnebje kaj razhčno ravna po raznih prirodnih razmerah: na vzhodnih straneh, zlasti po nepretergani zvezi s severno cehnsko Azijo, na severozahodnih po zemljino razrivajočem atlantskem morji, na južnih po bližnji Afriki. V obče velja pravilo, da je podnebje tem hladneje, čim dalje se pride od zahodnega obrežja proti azijsko-evropski meji: oceansko vedno bolj enakomerno podnebje prestopi namreč v cehnsko, ki se odlikuje z zelo vročim poletjem in silno hudo zimo. Izoterme od 16° (20° C.) do 5° režejo zemljino, vendar niso nikjer tako zelo proti severju zategnene kakor v Evropi. Temu so vzrok toph jugozahodni vetrovi, ki brez ovire vlečejo prek evropske zemljine, gorka voda zalivskega toka, ki zlasti podnebje zahodnega obrežja evropskega zmehčuje in pred ko ne tudi zelo razgreta sapa, ki se nad saharsko puščavo kvišku vzdiguje in na stran proti' severjii odteka. V obče bi v Evropi ločili 6 podnebnih predelov: 1. Merzh predel, na severno stran od tečajnika, zarad blagega vpliva atlantskega morja nima tako hladne letne temperature, kakor primerna pasova v Aziji in Ameriki. 2. Severovzhodna nižava hna za merzhm pasom najhladnejše podnebje. Temu ni čuda, ker se vanjo nikjer ne zajeda morje zmerno toplega pasa; tudi ,prek nje vleče severovzhodni veter, ki jo iz Sibirije prišedši, po zimi zelo razhladi, po leti pa silno razsuši. Kratko vroče poletje (28°) z dolgimi dnevi vendar pospešuje rastje in zori še raznoverstne sadove. Proti černemu in hvalinskemu morju uže južna širjava nekoliko zmanjšuje zimsko jnerzloto, po leti pa tudi nastopi vročina, da se zlasti pri pičlej moči rado vse rastlinje posuši (stepi blizu hvahnskega morja). 3. Severozahodni otoki in polotoki imajo mehko zimo pa ne zelo gorko poletje. Na angleškem otočji razen viših hribov le redkokrat sneži in toplomer le redkokrat pade 12° pod ledišče. Na obrežji ob prelivu la manche ste lavorika in kamehja črez zimo na prostem zeleni, le malo gorko po letje pa ne zori vinskega grozda. Na istej širjavi raste ob Renu najžlahtneje vino. Tudi južna Skandinavija je prhneroma dosti to-pleja nego na vzhodu od nje razprosterta rusovska nižava. 4. Zahodna in severozahodna nižava je dosti topleja od vzhodne slovanske. Črez njo vejejo mlačni jugozahodniki, ki jej prišedši iznad atlantskega oceana, prinesö obilo moče in njeno podnebje posebno zmečijo. 5. Zemlja sredi gorskega trikota evropskega je zagrajena tophm zahodnikom pa tudi hladnim vzhodnikom. Mehko njeno podnebje, ki jej je po južni legi lastno, se vsled gor in visokih planot razno preminja. 6. Južni polotoki imajo med seboj zelo enako najbolj vroče podnebje v Evropi. Temperatura se semtertje zviša na 30 do 40°. Posebno jo zvišujejo zdaj pa zdaj vroči vetrovi, ki iz Afrike prišedši črez Španijo in Itahjo vejejo. — Vse primorske pokrajine evropske imajo po teh dosta manj

Josonko, Zemljepis 1873. 8

dežja in snega nego po onih. Francija in velika Britanija imate n. pr. lVjjkrat več deževnih dni od vzhodne Rusije. Enako pojema moča tudi od juga proti severju. Le posebne krajne razmere, n. p. visoka pogorja premenijo to pravilo; tako pade v zahodni Skandinaviji, veliki-Brita-niji, gornji Italiji in na Portugalskem primeroma kaj veliko dežja. Tudi po letnih časih je moča v Evropi ta- in onkraj Pirenejev, Alp in Balkana zelo razhčno razdeljena. Na dolnjih krajih južnih treh polotokov navadno po zimi naj bolj dežuje; po srednjih in gornjih pa jeseni in spomladi. Poletje je ondod zelo vroč in suh letni čas; zato ima umetno namakanje toliko vpliva na rodovitnost zemlje. Po srednji in severni Evropi je moča razen malih izjem razdeljena med vse letne čase; vendar pade po leti največ dežja, navadno dosti več nego ga zemlja potrebuje. Zato se listnati deli rastlin dosta bolj razvijajo nego sadni in semenski, po čemer se tudi ravna kmetijstvo dotičnih pokrajin.

Po podnebnih razmerah se ravna rastlinje. Z ozirom na to, se Evropa deli na 4 rastlinske predele. 1. Južnoevropski ali vedno zeleni predel (srednja letna temperatura je 12 do 16° R.) obsega pirenejski polotok, Provence do 44° severne širjave, Italijo (razen Lombardije in Piemonta) in ilirski polotok onkraj Balkana. Rastje črez leto nikdar po polnem ne prestane. — Najimenitniše pridelovane rastline so: oljka, žlahtno južno sadje: citronovee hi pomarančevec (citrona in limona, sladka in grenka pa kitajska pomaranča), fige ah smokve, mandeljni, laški kostanj, i. d.; vinsko grozdje daje po nekterih krajih posebno imenitno vino (Porto, Herez, Malaga, Alikante i. d.). Med evropskimi žiti značijo ta predel posebno pšenica, rajž in turšica. Pridelovanje cukrovega tersta in bombaža spominja uže na vroči pas, še bolj pa razne palme in nektere agave. Ne zelo gostim gozdom so lastne vedno zelena cipresa in žlahtna pinija, plutec i. d. — 2. Srednjeevropski predel ali predel kostanja, hrastja, vinske terte seže na zahodnih straneh do 51° severne širjave, na vzhodnih (na Rusovskem) pa le do 46° (srednja let. temp, je 12—80 R.). Rastlinje se vsaj 7 mesecev neprestano razvija. Po njem je posebno razširjena vinska terta, ki semtertje vsled krajnih razmer daje obilo premočnega vina. Tudi navadno sadje se obilno goji. Kmetijstvo se peča z raznimi evropskimi pridelki: prideluje precej podzemljic, prediva in konoplje; največi del polja pa je obsejan s pšenico, M osmcri plod donaša. Precej dobro skerbe tudi za gozde, kterim je posebno lastno bukovje in hrastovje pa hvojevje. 3. Severni srednjeevropski predel sega v Skandinaviji do 63° (Drontheim) od tu se pa severna njegova meja proti jugu nakloni, dalje ko pride proti vzhodu: Urala se dotika na 55° severne širjave (srednja let. temp, je 8—4° R.). Po njem rastö razna evropska žita (razen turŠice), vendar se rež med vsemi odlikuje, za njo pa oves in ječmen. Poleg žita se po njem prideluje obilo konoplje, prediva in hmelja in zlasti veliko rastlin zapičo. Sadjereja je sicer zelo razširjena, vendar se njeni pridelki nikakor ne morejo primerjati s sadjem južnega in srednjeevropskega predela. V gozdih raste še hrastovje in bukovje, v hvojevji pa posebno smreka, borovec in brina. Breza, ki je v prednjem predelu le po gorah razširjena, tudi nareja velike gozde. — 4. Severni pred«! obsega ostalo severno

Evropo. (Srednja let. temp. 4 do — 2° E.) Za hudo dolgo zimo nastopi precej kratko poletje, kterega vročina znaša okoli 8° E.; prestopnih letnih časov (pomladi in jeseni) ti krajine poznajo. Semtertje v Norvegiji do 70°, v Švediji do 68°, v Eusiji le do 67° severne širjave, se še obdeluje polje in z ovsom in ječmenom obseva. Nektero drevje je ali po polnem izginilo ali pa raste le pritlično; najdalje proti severju sega breza. Posebno lastni so temu predelu razni lišaji in mahovi pa raznoverstno borovje, ki daje preobilo jagod.

Tisti predeli se tudi z nekterimi živalimi posebno odlikujejo. Prebivalci južne Evrope rede posebno veliko žlahtnih ovac, oslov in mezgov; zelo se tudi pečajo s svilorejo, Id jim daje preobilo dobička. Po srednji Evropi rede.zlasti goveda in konje, od leta do leta tudi več ovac, posebno takih z žlahtno (lično) volno; dalje derže mnogo sviloprejk in zlasti po Eusovskem preobilo bučel. Divjih zveri nima uže od starodavnih časov obdelana južna Evropa, tudi po zahodnih gosto naseljenih deželah se jih je le malo ohranilo, po vzhodnih straneh pa živi še mnogo medvedov, volkov in risov, ki dokaj škode store. Severna merzla Evropa ima (razen nekaj ovac in koz n. pr. v Izlandiji in na Faroerskem otočji) mnogo severnih jelenov; med .divjimi živalimi so one nekaj bolj imenitne, M dajo dragoceno kožuhovino. — Južno-evropska morja niso rib posebno bogata, vsaj toliko ne, da bi zadostovala veliki potrebi ondotnih primorskih prebivalcev. Najizdatniši je lov velikih tun. Za narodno gospodarstvo prevažno pa je ribištvo v morjih srednje in severne Evrope. Neštevilna množica slanikov, polenovk i. dr. daje ribičem raznih dežej preobilo dobička. Morja in obrežja severne Evrope slove tudi po bogastvu raznih tic plavaric (n. pr. gag), ki onde žive v neštevilnih trumah.

Prebivalstvo evropsko.

Evropa ima okoli 300 milijonov prebivalcev t. j. skoro 22 °/o vseli ljudi na zemlji. Ti vendar niso po zemljini enako razdeljeni: dalje ko se pride od severja proti jugu ali od vzhoda proti zahodu, tem gosteje so naseljeni. Skrajni razmerni števili ljudi, ki pridejo na 1 □ miriameter, ste 1700 in 550. Poprek pa pride v Evropi na □miriameter 3020 duš.

Skoro vsi prebivalci evropski se verste hkavkažkemu plemenu; Mongolcev je med njimi komaj 30. del in še ti so po večem s Kav-kazci tako zelo pomešani, da se le v najbolj odležnih pokrajinah nahajajo čisti potomci mongolskega plemena. O mongolskem početku teh malobrojnih razrodov pa dosta jasno priča njih jezik, ki ni niti indoev-ropsko, niti semitske jezičje rodbine.

Evropejci kavkažkega plemena se po jeziku ločijo v 3 glavne mnogobrojne rodbine: v slovansko, germansko in romansko. 1. Slo v anslca rodbina je po večem naseljena po vzhodni Evropi, od koder sega daleč v gornje Pooderje in-Polabje; na jugovzhodu ni le črez ilirski (— slovanski) polotok razširjena, ampak tudi po večini sveta jugovzhodnih apneniških Alp. V oblasti ima namreč dobre 3 petine cele Evrope in šteje okoli 95 milijonov duš. Deli se v severozahodne slovanske narode (Poljald, Cehi s Slovaki, in pa severni Serbje), jugozahodne ali ilirske (Slovenci in

8*

Serbohervatje) pa vzhodne (Rusi in Bolgari). — 2. Germanska rodbina je naseljena po srednji celinski Evropi od Slovanov proti zahodu in šteje okoh 10 milijonov duš manj od slovanskih narodov (85 milijon.). Deli se v Nemce, Holandce, Flamce, Angleže in Slcandinavce (Dance, Švede in Norvežce z Izlandci). 3. Romanska rodbina je razširjena po zahodni Evropi od Nemcev proti zahodu in jugu ter se deli v Francoze, Italijane, Špance in Portugalce; ki štejejo skup okoh 90 milijonov duš; od njih po polnem odloženi so Rumuni, ki med Slovani in Magjari v dolnjem Podonavji stanujejo in okoli 7 milijonov glav štejejo. -

Slovani, Germani in Romani se v jugovzhodnih Alpah dotikajo drug druzega. Tako to visoko gorovje, podstavna kost ohrodja evropskega, ni le središče raznih rek in jezer, ampak tudi središče glavnih evropskih narodov. Ti štejejo skup okoli 280 milijonov ali 9 desetin (dobro 91.7 %) vsega evropskega prebivalstva.

Poleg teh glavnih rodbin obsega kavkažko pleme v Evropi še 3 manjše narode: Kelti ali Galci sedaj še žive v zahodni Franciji (v Bretagni (gn = nj), v Irlandiji in semtertje tudi v Škociji in grofiji waleski (a = e); njih število cenijo prej ko ne previsoko na 10 milijonov; kraj Jugoslovanov na obrežji egejskega morja stanujejo Gerki, ki so pa z raznimi narodi zlasti s Slovani zelo pomešani (štejejo jih okoli 2 milij.); Litevci in Latiši so ob rižkem zalivu naseljeni; svojih stanovališč blezo nikdar niso premenili, le da- so jim je Slovani in Nemci zelo zmanjšali. Blago zvoneči njih jezik, najbližji sorodnik slovanščini, je med evropskimi jeziki najbolj podoben sanskertščini. Yseh je še okoli 1800000. Dalje se še prištevajo kavkažkemu plemenu: Arbanasi ali Skipetari (t. j. pečevniki, — gorjanci) v Albaniji in severozahodni Greciji. Iberci, navadno Bazki imenovani , po eberskem povirji in na obeh straneh zahodnih Pirenejev; Židje so po celej Evropi semtertje med drugimi narodi naseljeni; Cigani pa po večem semtertje prehajajo po raznih deželah; primeroma največ jih je v dolnjem Podonavji.

Mongolskega plemena so: Cuhonci, Estonci in Livonci okoh čuhon-skega zaliva, Laponci, Samojedi in drugi razrodi ob severnem ledenem morji, pa Ogri ah Magjari (čuhonska rodbina); Baškirci ob južnem Uralu in razni tartarski razrodi v porečji srednje Yolge in na severji' od Kavkaza; Kirgizi v pustah med hvalinskim morjem in južnimi končinami uralskih gor; Osmani ali Turki, ki so v mnogo otočičih med Slovani (Bolgari) na ilirskem polotoku raztreseni. (Turška rodbina.) Kalmiki i. d.

Po veri so skoro vsi prebivalci evropski kristjanje; mahkovalcev je silno malo, nekaj v puščobnih pokrajinah ob severnem ledenem morji, nekaj pa po jugovzhodnih mejnih straneh. Med kristjani, ki skup 289 mihjonov štejejo, je namreč 148 mihjonov katoličanov, okoh 71 milijonov protestantov in 70 milijonov pravoslavnih kristjanov ali staro-vercev. Sredi Evrope se spoznavalci glavnih teh ver dotikajo, drugače pa prevlada na vzhodu in jugovzhodu pravoslavna vera, na jugu in jugozahodu katohška, na severji in severozahodu pa protestantovska, (O Mohamedancih in Židih v Evropi gl. str. 86.)

Pregled evropskih deržav.

Pregled evropskih deržav.

Ime deržave

Povcršje v □miriam.

Prebivalstvo

flostost ljudstva

Avstrija

6225

36

milijon.

5780

Nemško cesarstvo:

5403

41

n

7600

Največe deržave so:

a) Prusija

3480

24-7

n

7100

b) Bavarija

758

4-8

n

6400

c) Würtenherg

195

1-8

n

9320

d) Saksonija

150

2-5

n

17040

e) Badensko

153

1-5

n

9550

f) Hesija

77

0-85

n

11060

g) Meklenburg

133

0-55

n

4090

h) Alzacija-Lorena

145

1-5

n

10340

Švajca

414

2-16

n

6450

Italija

2960

26-7

»

8690

Monaco

0-15

0-003

n

St. Marino

0-57

0-007

n

Španija

5070

16-8

j)

3310

Portugalija

927

4-5

n

4850

Francija

5286

36-8

»

6960

Belgija

294

5

»

17110

Holandija

354

3-9

))

10970

Velika Britanija j in Irlandija )

3137

31-8

»

10140

Dansko

382

1-8

»

4670

Švedija in

4418

4-2

a

940

Norvegija

3169

1-7

»

550

Rusija

53332

79

n

1480

Turčija

3470

10-5

»

3030

Serhija

436

1-32

»

3030

Rumunija

1210

4-5

»

3720

černa-gora

44

o-i

>>

2300

Grecija

501

1-45

2890

Deržave evropske.

I. Avstrija ali avstrijsko-ogerska monarhija.

Lega in meja celega cesarstva.

Avstrija se prišteva po svojej zemljepisnej legi deržavam srednje Evrope ter je razprostranjena med 42° 10' 5" in 51° 3' 27" severne širjave in med 27° 11' 35" in 44° 1' 25" vzhodne dolgosti; razpeta je tedaj skoro črez 9° zemljepisne širjave in skoro črez 17° zemljepisne dolgosti, t. j. najbolj severna in naj bolj južna točka ste za 100 miriametrov narazen, naj bolj zahodna in naj bolj vzhodna pa za 120. — M e j i na zahodu z Itahjo, Švajco, Lichtensteinom in Bavarskim, na severji s Saškim, prusko Slezijo in Riisijo, na vzhodu z Eusijo in kneževino moldavsko, na jugu pa s kneževinama Valahijo in Serbijo, s turško pokrajino Bosno in' Hercegovino, s Černt)-goro, z jadranskim morjem in Itahjo. Vsa meja meri okoh 860 miriametrov; od teh pride na pomorsko obrežje okoh 166 miriam. (brezozira na mnogobrojne otoke, kterih obod meri okoh 230 miriametrov), h kterim bi prišteli še 22 ki-lomet. povodne meje na zahodni strani ob bodemskem jezeru: tako bi iznašala povodna meja okoh I97a % oboda vsega cesarstva. Velika korist te primeroma dolge povodne meje je s tem nekoliko zmanjšana, da velika nje večina pride na nenaravni ozki podaljšek cesarstva proti jugu.

Poveršje cesarstva in njegovi deli.

Avstrija, ena izmed šestorice velikih evropskih deržav (Avstrija, Rusija, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Itahja), meri 6225 □mi--riametroV (11306 Dmilj). Po načinu vladanja je ustavno cesarstvo, ki se neräzdeljivo podeduje po posebnej dedinskej pravici; podeduje se namreč čeloma v cesarski rodbini habsburžko - lotarinski po pravici pervorojenstva. To pravico dedinsko imajo sicer možki in ženske cesarske rodovine, vendar bi jo ženske po določenem redu še le nastopile, ko bi vsi možki potomci odmerh. Sedaj vlada nj. ces. kraljev, apostolsko veličanstvo Franc Jožef I., ki je bil rojen 18.avgusta 1830, cesarovati pa je začel 2. decembra 1848. Njegovo geslo je „viribus unitis", t. j. „z zedinjenimi močmi".

Po posebni pogodbi se celo cesarstvo sedaj deh v dve neenaki polovici: v zahodno in vzhodno. Manjša zahodna (nemško-slovanska) polovica ah „avstrijska deržava" (v ožjem pomenu) obsega vsa kraljestva in dežele, ki so v deržavnem zboru na Dunaji zastopane; 2. veča vzhodna (ogersko-hervaška) polovica ah „kraljestvo ogersko" (v širjem pomenu) pa obsega vse dežele ogerske krone.

Pregled posameznih dežel.

Ime dežele

□ miriam.

Ljudstvo brez

Služeči vojaki

Nadvojvodstvo avstrijsko pod Anižo Najvojvodstvo avstrijsko nad Anižo Vojvodstvo saleburžko „ štajersko „ koroško „ kranjsko Primorsko (poknežena grofija goriška, mejna grofija isterska in Trst)

Poknežena grofij a tirolska in predarelska Kraljestvo češko Mejna grofija moravska Vojvodstvo slezijsko Kraljestvo Galicija in Vladomirija s Kra-kovom Vojvodstvo bukovinsko Kraljestvo dalmatinsko

V deržavnem zboru zastopane dežele

Kraljestvo ogersko Velika kneževina er-

deljska Kraljestvo hervaško-

slavonsko Reka z okolico Vojaška krajina

Vse ogerske dežele

Celo cesarstvo

198

120 72 224 104 100

80

293 520 222 51

785 104 128.

3002

2145

549

230 0-19 298

3223

6225

1954000

7320Ö0

151000

1131000

336000

463000

582000

879000 5106000 1998000 512000

5418000

512000

443000

20218000

11118000

2102000

1160000 17800 1039000

15420000

35637000

36457

4978 1749 6681 1294 3061

18446

6882 34475 19377 1771

26673

1440

14165

177449 70856 13350 7952 2154

94313

271762

Navpična izobrazba cesarstva.

Razen Švajce je Avstrija najbolj hribovita dežela v Evropi. Tri različna hribovja, s Krasom še celo štiri, jo namreč po večem pokrivajo; le pičlo ena četertina je je ravne. V hribovje, ki dosta črez 4400 □mi-riametrov zavzema, sicer ne sega velika evropska planjava, ktera se le na vzhodni in severni strani nekoliko po Galiciji razprostira, vendar pa je premnoge posamezne veče in manjše ravnine in nižave z neštevilnimi dolinami razdeljujejo in svet silno mnogolično obrazujejo. Skoro le hribovit svet imajo Tirolsko, Salcburžko, južni del nadvojvodstva avstrijskega, Koroško, Štajersko, Kranjsko, Primorsko, Dalmatinsko, Erdelj-sko in Severno Ogersko.

Alpe (gl. str. 95 in si.) pokrivajo vse dežele od Donave skoro do jadranskega moija in od velike ogerske nižave do švajcarske meje. Končne veje srednjih Alp in skoro vse vzhodne Alpe so razrasene po avstrijskem svetu; zato tem tudi primerno pravijo avstrijske Alpe. Njih pod-stava meri okoh 1600 □miriametrov. Bolj ko so proti vzhodu razrasene, tem manjša je visokost njih grebenov in veršacev: v obče visokost njih verhov od zahoda proti vzhodu pojema in sicer od 3900 do 1300 metrov (nad morjem); visokost üjih prelazov pa iznaša 1900 do 900 metrov. Najdalje proti vzhodu raztegnena njih predgorja na Hervaškem in Ogerskem merijo komaj 500 do 650 metrov. Posebno značijo avstrijske Alpe široke in zelo razvite podolnice, ki se zlasti na obeh straneh pervotnih planin ah tudi sredi njih (gornja murska dolina) od zahoda proti vzhodu vlečejo.

Kras, visoka apneniška planota, (gl. str. 100), je razprostert po notranjem Kranjskem, Primorskem, po primorskej Hervatiji in zahodnej vojaškej-krajini pa po Dalmaciji. Njegovi-posamni deli so T er no vs ki gozd med Idrico in Ipavo; iznad te okoh 800 met. visoke zarasene ploščine se vzdiguje 1406 metrov (4448') visoki Merzavec. — Na jugovzhodu od tega je podobna mu Hrušica z Nanosom (1300 m. = 4109'). Najviši veršac v tem kraškem oddelku, v več gorskih ploščin razdeljenem, pa je Snežnik (1796 m. = 5682'). — Po večem gol pa je pravi Kras ob teržaškem zatonu, h kteremu se znad 400 do 500 metrov visokega roba v stermem pobočji spušča (Šabnit 1000 m.).'— Čičarija in isterski Kras,M se v4 stopnjevinah proti jugu redoma znižuje (Učka 1394 m. = 4410'). Na Hervaškem zlasti v vojaški-krajini se primorsko kraško gorstvo imenuje Velebit; notri v deželi so pa mala in velika Kapela (Belolasica 1900 m.) in Pleševica. — Dinarske planine se neprimerno imenujejo dalmatinski Kras po gori Dinari, ki se na meji turške Hervatije in Dalmacije vzdiguje do 1800 met. nad morjem.

Her ein s ke gore (gl. str. 101) so razrasene po severozahodnih deželah, namreč po Češkem, Moravskem, Sleziji in po nadvojvodstvu avstrijskem onkraj Donave. Posamni deli so: ČeskilesahŠumava na zahodni strani kraljestva Češkega. Polken (Plöckenstein 1375 m. = 4350') stoji kot najviši njen verh v južnem njenem delu, ki je dalje proti

jugu po avstrijskem nadvoj vodstvu razrasen. — Gore Smrečine le po malem pokrivajo Seski svet. — Krušne gore, bogate raznih kovin, derže na severni strani 13 miriametrov daleč od Smrečin do Labe; najviši njih verh je Klinova gora (Keilberg, 1245 m. = 3940'). — Jezerske gore in Kerkonoši s 1588 m. (5022') visoko Snežko za-grajajo na severovzhodu kraljestvo Češko, sredi kterega se prostirajo 3 široke valovite stopnjevine. — Dalje proti jugovzhodu do Odre in Bečve (Morave) in železnične čerte, ki derži med rečenima rekama, so Je seniki, kterih najviši grebeni in verhovi se spenjajo nad ločnico poslednjega drevja (Yeliki Preded — Altvater 1487 m. = 4700'). Sredi Mo-ravskega so tudi 3 berdovite stopnjevine. Na zadnje omenjena gorstva se skup imenujejo Sudeti.

Karpati (gl. str. 101) so kakor Alpe dolgo, zelo razraseno gorovje.' Po snovini se ločijo v notranje in zunanje Karpate. Notranji Karpati so zelo visoki in iz pervotnega ah ognjeniškega kamena sestavljeni. Najviši so v visoki Tatri, okoh S miriam. dolgi in poldrugi miriameter široki gorski gramadi, ki se poprek 2100 metrov nad morjem vzdiguje. Znamenite so tudi ogerske Rudne gore, ki so po večem iz trahita sestavljene in dragih kovin posebno bogate; he-gyallyska mala predgorja in berda pa po celem svetu slove po izverst-nem vinu, ktero na njih pobočjih pridelujejo (Tokajec). Zunanji Karpati so po večem iz peščenika sestavljeni; srednja njih visokost je okoh 1300 metrov, širokost pa nekaj črez 10 miriam. Semtertje je to dQbro .zaraseno pogorje, črez 100 miriametrov dolgo, po vejah zvezano z notranjimi Karpati, ali se pa nanje kot vzporedne gore naslanjajo. Na Moravsko in Slezijsko derže od njih razni odrasleki, od ga-hške ravnine jih pa ločile malo visoko poberdje. — Erdeljsko višavje ima kakor češko, dolga obkrajna pogorja, ki na zunanjo stran dosta stermeje propadajo nego na notranjo. Sestavljene so tudi iz raznega pervotnega kamena in imajo na vzhodu in jugu najviše ver-hove in primeroma globoko vrezane predore.

Skoro ena četertina vsega cesarstva je ravnega sveta, ki se razen malih izjem nižavi prišteva. Največi avstrijski ravnini ste razpro-sterti na obeh straneh karpatskega loka. Ob severnem pobočji srednjih Karpatov je okoli 500 □miriametrov (900 □milj) velika gališka ravan, ki je po večem valovita in do 300 metrov visoka. Po nekterih krajih je zelo rodovitna, po nekterih pa zlasti ob rekah mahovita in močvirnata. — Takraj Karpatov je sredi Ogerskega razširjena velika ogerska nižava (gl. str. 105). Obsega okoli 1000 □miriam. Nje velikost se še nekaj pomnoži, če jej prištejemo nižinski svet ob Dravi in Savi— tako imenovano hervaško-slavonsko ravan. Ta naj-veča avstrijska nižava se od severja proti jugu redoma znižuje; v to mer iznaša namreč nje nadmorska visokost le 130 do 50 metrov in hervaško-slavonske komaj 45 metrov (140'). Okoh 660 □miriametrov te ravnine je zelo plodne, drugodi pa je zamočvirjena ah pa peščena in pusta. Veliko močarin n. pr. je še med Tiso in erdeljsko višavino.

Pusti, sedaj uže nekoliko obdelani, ste dve veliki: ena med Donavo in Tiso, druga pa med Tiso in erdeljsko mejo. Po večem ste pokrite s travo, po kterej se neštevilne črede domačih živali pasejo. — Mala ogerska nižina (gl. str. 105) je razprosterta med zahodnimi Karpati, htavskimi gorami in bakonjsMm lesom. Meri okoh 90 □miriametrov (160 □milj), dosta več pa s širokimi bližnjimi dolinami, ki na razne strani med oklepajoče jo gorovje derže. — Moravsko polje ob dolnjem teku Morave obsega 25 □miriam. in je, čeravno ne povsodi enako, rodovitno. Na jugu od njega in po Donavi ločena je dunaj ska kotlina, po večem rodovitna; le nje med Alpe proti jugu raztegneni in jeziku podobni del — novomeško kamenito polj e — je neploden. Še dosta manjše ravnice so: tulnsko polje na Avstrijskem, ptujsko in lipniško polje na Štajerskem, celovško polje na Koroškem, ljubljansko na Kranjskem i. d.

Jadransko morje.

Na jugu obhva j a dr a n s k o m o r j e okoli 170 miriametrov dolgo obrežje avstrijske celine'(pr. str. 118) od ustja Soče do onkraj Ko-tora. Semtertje se morje v ozkih zanožinah in mnogih lukah zajeda v zelo stermo kamenito obrežje; največe zajede pa dela na nasprotnih straneh isterslcega polotoka: na severozahodu teržaški zahv, na vzhodu pa reški, kteremu se pravi tudi kvarnarskj. Ilirsko obrežje je od italske meje do Devina nizko in nekoliko zamočvirjeno, odtod dalje do Reke pa je skoro brez izjeme stermo in' kamenito. Meri okoh 45 miriamet., ter ima z otoki vred 36 pristanov. Her vaško obrežje derži od Reke do dalmatinske meje in je okoh 14 miriam. dolgo. Tudi to je kaj stermo in kamenito, vendar ni tako zelo razjedeno kakor ilirsko, kajti šteje le 11 luk. Najdaljše (okoh 112 miriametrov) pa je dalmatinsko obrežje. Povsodi je visoko in nekaj zelo razderto (z najpripravnišimi pristani, kterih z otoki vred šteje 55), nekaj pa neraz-derto in tako stermo, da ni mogoče z morja na suho priti. Od Ro-vinja naprej je poleg obrežja morje posuto skoro z nepretergano versto večih in manjših otokov in otočij, malo da ne ravno tako stermih in ka-menitih, kakor je obrežje cehne same. Njih obod meri skup okoh 220 miriametrov.

Najmanj globoko je morje ob ilirskem obrežji, namreč okoli 15 do 20 metrov; najglobokejše pa je pri dalmatinskem otoku Mletu: 900 metrov. Ker se z Avstrije le malo sladkih vod vanje izliva, je zelo slano. Znaten je njegov tok od juga proti severju, neznatna pa je njegova plima in oseka.

Reke.

Veliko razvodje evropsko derži tudi črez Avstrijo ter jo deli v dve zelo neenaki polovici. Severna manjša je nagnena k nemškemu in baltiškemu morju, južna, dosta veča pa visi k jadranskemu in čer-

nemu-morju. K nemškemu morju visi (po Eenu in Labi) Češko in nekaj predarelskega sveta (vsega skup okoli 600 □ miriametrov); k baltiškemu morju se odteka voda (po Odri in Visli) iz malega dela Moravskega, iz Slezije in polovice Galicije (vsega skup okoli 490 □miriam.); k jadranskemu visi južno Tirolsko, Primorsko, hervaško in krajinsko primoije in Dalmacija;' k černemu-morju je (po Donavi in Dnestru naklonjena večina cesarstva, namreč 4950 □miriam. Med posameznimi veletoki obsega donavsko porečje največ avstrijskega sveta, namreč '4600 □miriam. t. j. skoro 74% vsega cesarstva, rensko pa najmanj (23 □miriam.).

1. Ren le pred izlivom v bodemsko jezero teče, 41 kilometrov daleč, ob meji cesarstva (Predarelsko). (Gl. str. 107.)

2. L ab a izvira na jugozahodnem pobočji Kerkonošev • (1398 m. visoko) ter se v 40 miriam. dolgem loku vije po Češkem proti severozahodu, kjer predere Krušne gore in mejo cesarstva prestopivši dalje v Nemčijo teče. Od Pardubic naprej je plovna (28 miriam.) in od Melnika, kjer se Veltava vanjo izliva, nosi tudi parobrode. Njeni dotoki so na levi: O r-lica, plovna Yeltava (z Lužico, Sazavo, Totavo in Berovnko), Ogra; na desni pa Iz era. Yes svet, s kterega se vode vanjo odtekajo, meri okoh 580 □miriam. (Gl. str. 106.)

3. Odra zbira svoje studence na Jeseniku na Moravskem; njenega gornjega porečja je komaj 63 □miriam. avstrijskega. Predno po 11 miriam. dolgem teku zapusti cesarstvo, se mejna Op a v a vanjo izhva. (Gl. str. 106).

4. Yisla nastaja v Beskidih iz 3 izvirnih potokov: bele, male in černe Yisle. S hribov prišedši doseže nekaj pod Krakovom deržavno mejo, poleg ktere teče črez gališko planoto do izhva sanskega. Nje tek na avstrijski zemlji ali pa ob meji meri 40 miriametrov, dotično nje porečje pa 420 □miriam. Najimenitniši nje dotoki so: Dunajec, San in Bug (pri tem le gornji tek. Gl. str. 106).

5. A d iž a izvira iz rešenskega jezera (1460 m. n. m.) na Rešen-skem predelu v Tirolu in teče po 23 miriam. dolgi dolini med visokimi gorami. Te zapustivši prestopi skozi zelo zožena vrata mejo avstrijskega cesarstva. Od Merana navzdol je plovna. Izaka z Ri ene o je nje najimenitniši dotok. Porečje znotraj avstrijskih mej meri 115 □miriam.

6. SoČa (nje porečje 37 □miriam.), Mirna, Zermanja, Kerka (porečje 28 □miriametrov), Cetina in Neretva so kratke brežnice, ki razen Soče s kraškega sveta v jadransko morje derö.

7. Dnester izvira ne daleč od Sana na severnem pobočji gališkega Oernega lesa in odpelje skoro vse vode vzhodne Gahcije črez Rusko v černo-morje. Najimenitniši dotok njegov, je Strij. Porečje njegovo meri v Avstriji 346 □miriametrov. (Gl. str.,,110.)

8. Donava, najbolj razvita in največa reka v Avstriji, stopi, iz Bavarskega prišedši, pri inskem ustji v cesarstvo, po kterem se sperva proti vzhodu, potem proti jugu in nazadnje — ob južni meji — zopet proti vzhodu tako vije, da njen tek meri 140 miriam., t. j. polovico vsega razvoja

njenega. Na svojem srednjem teku, kterega je 2 petini y Avstriji, se od Pasova do Požuna vije črez oboje nadvojvodstvo avstrijsko (linška, tulnska in dunajska kotlina); od Požuna dalje teče prek Ogerskega, Slavonije in vzhodne vojaške-krajine do izliva savskega; od tod liaprej pa do Ršave mejo dela med cesarstvom in kneževino serbsko: Ta del njenega teka meri skoro 100 miriam., t. j. dobto polovico dolnjega njenega razvoja (mala in velikaogerska nižava). Donava v srednjem teku, zlasti pa na dolnjem le malo pada). (Izvir 850 m. nad morjem, ustje Ine 290 m., Line 245 m., ustje Traisene 180 m.; pri Dunaji 158 m., Požun 126 m., Komarno 100 m., Vacov 94 m., Pešta 93 m., Tolna 83 m., ustje Drave 74 m., ustje Save 68 m., Ršava 38 m.); zato se po njej gori in navzdol vozijo velike in male ladije (parobrodi donavske parobrodarske družbe). Nje plovni dotoki so na desni: Inec, Travna, Aniža, Litava, Raba, Drava in Sava; na levi pa: Morava, Vag, Nitra, Gron, Ipolj, Tisa (sSamošem, Krišem in Morišem), Tamiš, Olta, Seret in P rut (zadnje tri vode so le z gornjim tekom na avstrijski zemlji). (Gl. str. 109.)

Jezera.

Avstrija ima premnogo j ezer; največ se jih nahaja med Alpami, ki se razen gardskega in konstanskega jezera v Donavo iztekajo (at-tersko, travensko, mesečno jezero na Gornje - avstrijskem; celovško, osojansko, milstatsko in belo jezero na Koroškem; bohinjsko, blejsko in cirkniško jezero na Kranjskem; čepiško jezero v Istri). Na Karpatih, zlasti na srednjih je razkropljenih brez števila jezerc, ki je on-dotni Slovani „stavi" ah „plesa" imenujejo, Nemci jim pa „morske oči" pravijo. Največe jezero stpji na ogerski veliki nižavi, blatensko namreč, ki meri 6 □miriam. in z močvirji celo 10; nežidersko jezero na mali ogerski nižavi je prav za prav silno velika mlaka, ld obsega 4 □miriam. L. 1871 se je bilo skoro po polnem posušilo. Po deželah hercinskega hribovja se veča jezera popolnoma pogrešajo, majhnih pa je silno veliko, ki je ah dežnica zaliva — nebeški ribniki —, ali pa je voda vanje napeljana, da se močarine odtekajo. Po nekterih jezerih (n. pr. po blatenskem, bodemskem, celovškem, travenskem jezeru) se uže parobrodi vozijo.

Za kupčijo in za gospodarstvo so pa zanimivi tudi prekopi, ki ob rekah ali pot okrajšujejo in olajšujejo ali pa razne vode sklepajo; nekteri prekopi so tudi izkopani, da se voda z mahovja in močvirja vanje odteka. Največi so: Sarviški prekop, bački (Franjin) prekop med Donavo in dolnjo Tiso, begejski in veršečki prekop v Banatu.

Močvirij je še kacih 100 □miriam.; delajo jih ali povodnji gorskih rek, ali pa vsihajoča jezera. Mastna zemlja poleg ogerskih rek se pa rada še tudi v močvirje spreminja, ker se po mnogih strugah voda prepočasi odteka.

Podnebje.

Ker cesarstvo skoro sredi zmernotoplega pasa leži, ima dosta prijetno in svojim rastlinam in živalim kaj ugodno podnebje. Pre-mokri in zarad tega tudi nezdravi so le nekteri kraji ogerske in slavonske nižave pa neke druge mocarine; presube in zarad tega razvitku organskih stvari ne posebno ugodne so pa kraške planote. Se ve, da je med posameznimi deželami' velik razloček, in sicer iz čisto naravnih vzrokov, zlasti pa zarad razhčne nadmorske in zemljepisne lege. Razloček med temperaturo zahodnih in vzhodnih krajev je komaj znaten, tako da je najbolj zahodna točka za 1° R. toplejša od najbolj vzhodne. Od južne meje proti severni je pa temperatura redoma manjša, in sicer na vsako stopinjo zemljepisne širjave za 0-44° R. Vendar imajo južne Tirole, Dalmacija, Ogersko in dohnske pokrajine češke in moravske precej višo temperaturo, nego bi jo po svoji zemljepisni širjavi imeti morale; primeroma nižo pa imajo nasproti severno Tirolsko, Salfe-buržko, Koroško, gornje Štajersko in Avstrijsko. Tudi ravne in nizke pokrajine so dosta gorkejše od visokih in goratih. V obče, od morja ali nižave kvišku grede, toplomer na vsakih 210 metrov pade za 1° R. Ločnica večnega snega je v Alpah poprek 2650 metrov, v Karpatih pa 2590 m. nad morjem vzpeta. Najbolj brezmerno je podnebje ogerskih ravnin; po leti je silno vroče (30° R.) po zimi pa zelo merzlo (— 20° R.). Najbolj zmerno pa je podnebje ob jadranskem morji; kajti razen nekterih mest imajo dotična obrežja sicer zelo vroče poletje, pa mehko zimo *).

Ne glede na male razločke se po srednji letni temperaturi vse cesarstvo lehko deh v 3 podnebne predele:

1. Južni (med 42—46° severne širjaVe) s srednjo letno temperaturo od 9—12° R., ima kratko, mehko zimo, večidel brez snega in ledu ter obsega vse dežele, ki leže na jugu od Alp. Razen raznega žita raste po teh deželah še tudi murba, oljka in mandeljnovo drevo, laško pšeno, turšica, vino, smokva in semtertje še drugo sadje tophh dežel.

2. Srednji (med46 in 50° severne širjave) s srednjo letno temperaturo od 9 do 7° R,., ima precej dolgo in hudo zimo; vendar poletna vročina po tem predelu, M na severji seže do Sudetov in Karpatov, zori še obilo žita in turšice in po mnogih straneh tudi prav dobro vino in pa lepo in kaj okusno sadje.

3. Severni (nad 50° severne širjave) s srednjo letno temperaturo od 7 do 6° R. obsega pokrajine onostran Sudetov in Karpatov. Todi podnebje uže ni več tako zmerno; poletna vročina za dolgo merzlo zimo in hladno pomladjo le malokje dozorjuje vino, turšico, lepo in okusno sadje; pa tudi drugega žita ni tako obilo; pridelujejo pa po tem predelu veliko lanu (prediva) in konoplje.

*) V Terstu n. pr. je po zimi včasi toplo, kakor v Neapolji, pri hudi burji pa merzlo, kakor v Pragi. Zarad zelo spremenljivega vremena, — toplota in mraz se kaj naglo verstita drug za drugim, — zdravniki štejejo Terst med najbolj nezdrava mesta.

Pregled temperaturnih razmer nekterih mest.

Pregled temperaturnih razmer nekterih mest.

Mesto

Zemlj opisna širjava

Višava nad morjom v metrih

Srednja temperatura

Razloček med najbolj gorkim in najbolj hladnim mesecem

leta

sune

poletja

po Rcanimiru

Dubrovnik

42°

38'

15-6

13-4

7-5

19-5

13-4

Hvar

43

11

19

13-2

7-3

19-5

13

Zader

44

7

12

11-8

5-4

18-6

14-2

Pulj

44

52

19

12

5-1

19

15-2

Pančevo

44

50

64

9-4

0-3

17-8

18-9

Roveredo

45

52

208

9-5

1-3

17-2

18

Gorica

45

58

88

10-4

4-7

17-4

14

Terst

45

39

9

11-4

4-1

18-8

15-8

Novo Mesto

45

48

183

7-8

— 0-2

15-6

17-3

Zagreb

45

49

154

9

0-5

17-1

17-5

Pojana Ruska

45

34

388

7-5

— 0-5

15-5

17-4

Sibinj

45

47

407

6-9

— 2

15

18-4

Braševo

45

39

573

5-9

— 2-8

14

18-5

Meran

46

40

310

9-3

1-5

16-7

17-2

Ljubljana

46

3

311

7-5

— 0-8

15-3

17-8

Sv. Višarje

46

29

1721

?

?

9-2

?

Žabnica (Kor.)

46

27

816

5-2

— 3-1

13-2

17-7

Lienz

46-

50

657

6

— 2-5

14

18-5

Belak

46

37

477

6-2

— 2-6

14-2

18-3

Celovec

46

37

440

5-9

— 3-7

14-5

19-9

Koroäka Bela

46

22

805

4-8

— 2-3

11-8

14-9

Celje

46

37

234

7-91

— 0-4

15-7

18

Ptuj

46

25

210

7-95

— o-o

15-7

17-3

Segedin

46

15

84

9

0-3

17-5

19

Arad stari

46

11

105

9-7

0-8

18-2

18-3

Schäsfeburg

46

13

341

6-8

— 2-2

15

18-8

Bregenz

47

30

386

6-88

— 0-4

13-8

15-8

Bludenz

47

10

581

6-87

— 0-3

13-3

14-8

Inšpruk

47

16

575

6-4

— 1-5

13-3

16-4

Salzburg

47

48

423

6-3

— 1-2

13-6

16

Gradec nem.

47

4

370

7-3

— 1

15-2

17-8

Budim

47

31

127

8-7

o-o

17-3

18-9

Debrecin

47

32

127

8-5

— 0-8

17-2

19-8

Bistrica (Erdelj.)

47

7

358

6-5

— 2-9

15

191

Line

48

16

376

6-7

— 1-3

14-5

17

Dunaj

48

12

194

7-7

— 0-3

15-5

17-3

Komarno

47

47

111

7-8

— 0'6

16-2

17

Cemovice

48

17

224

6-5

— 2-9

15

19-7

Heb

50

5

454

5-8

— 1-6

13-5

16-3

Praga

50

5

201

7-4

— 0-3

15-2

16-7

Opava

49

56

257

6-9

— 1-2

15-1

17-5

Krakov

50

4

213

6-8

— 2-1

14-2

17-8

Levov

49

50

296

6-4

— 2-4

15-2

18-5

Tarnopol

49

35

301

4-8

— 4-5

14

19-6

Moče (dežja, snega, rose) je največ po južnem pobočji alpskih gor in v kotlinah pred žejo visokim morskim bregom kraške planote (Dubrovnik 141 centimetrov, Zader 79 cm., Trident 94 cm., Meran 76 cm., Piran 105 cm., Terst 110 cm., Gorica 170cm., Ljubljana 180cm., Celovec 97 cm., Celje 105 cm., Gradec 59 cm., Dunaj 41 cm., Eine 57 cm.). Najmanj dežja ima kraška planota v Dalmaciji (40 do 50 cm.) in Istri (30 do 33 cm.) in malo tudi velika ogerska ravnina (Pečuk 54 cm., Budim 43 cm.,_Ostro-gon 56 cm., Sčavnica 92 cm.). Tudi dežele hercinskega in karpatskega hribovja imajo razen nekterih krajev le malo moče (Berno 48 cm., Bogumin 67 cm., Budejevice, 62 cm., Pelzenj 48 cm., Praga 38 cm., Dečin 62 cm., Krakov 46 cm., Levov 64 cm.). — Toča posebno rada pobija po Tirolskem, po dolnjem Štajerskem, dolenjskem Kranjskem in po Goriškem.

Stanovalci.

Konec leta 1869 je pri občni štetvi bilo vseh ljudi v cesarstvu 35943000, t. j. 3414000 več, nego so jih imele iste dežele pri predzadnji štetvi 1. 1857. Ker se tedaj v navadnih letih ljudstvo skoro za eno stotinko na leto pomnoži, sme se soditi, da je sedaj vseh prebivalcev v našem cesarstvu okoh 36 milijonov in pol.

Po jeziku in rodu so po večem Slovani, Nemci, Romani in paMagjari. Pervi trije narodi stanujejo večidel po goratih deželah, Magjari so pa naseljeni po srednjem ravnem Podonavji, le malo jih je tudi na erdeljskem višavji. Razen teh glavnih narodov se nahaja še nekaj drugih manjših narodov (n. pr. Judov), ki so med onimi semtertje razkropljeni.

Največ je Slovanov, namreč dosta črez 17 milijonov, t. j. skoro 48 °/o vsega prebivalstva. Ločijo se v severne in južne Slovane. Severni Slovani so naseljeni po deželah hercinskih gor, po zahodnih in srednjih karpatskih krajinah in bhžnjih ravninah. Ti se navadno dalje dele v Čehe s Slovaki (6840000), Poljake (2450000) in Ruse ah Ru-sine (3450000). — Jugoslovani so naseljeni po južnih straneh Alp, po kraškem svetu in po bhžnjih vzhodnih ravninah. Štejejo jih okoli 4450000; med njimi je 1288000 Slovencev, ostali so Serbohervatje.

Nemci štejejo okoli 8750000 glav, t. j. 27 % vseh Avstrijancev. Večina njih (4170000) je naseljena po deželah pervotnih in severnih apneniških Alp (nadvojvodstvo Avstrijsko, Salcburžko, gornje in srednje Štajersko in Tirolsko pa severno in zahodno Koroško). — Veliko jih je tudi po deželah hercinskih gor; vendar se ti le ob robu kraljestva češkega derže črez mejo cesarstva svojih sorodnikov v Nemčiji, drugodi so med Čehoslovane v večih ali manjših množicah razkropljeni. — Tudi po vzhodnih, osrednjih in južnih deželah so Nemci semtertje naseljeni; le v Dalmaciji jih prav nič ni. Naj bolj številne so njih. naselbine po Ogerskem, razen krajev ob srednjem teku reke Tise (1500000). Najbolj mnogobrojna skupna — če prav uže zelo razderta naselbina nemška je na Erdeljskem (okoli 200000 Sasov).

eK

Povsodi drugod so le majhne, posamezne vasi in občine, povsem primerne nepomenljivim otočičem v morji .tujih narodov (vsi ti osredki nemških občin štejejo okoli 2 milijona duš).

Magjaii so med avstrijskimi narodi zadnji posedli notranje pokrajine velike ogerske nižave; sosedni narodi, Severo- in Jugoslovani in pa Rumunje, so se od vseh strani v njih stanovališča vrinili in se še vrivajo. Nekaj večih magjarskih osredkov je tudi na Erdeljskem raztresenih (500000); med njimi so tudi Sikulci, ki so skoro edini posedli večino vzhodnih mejnih gor Erdeljskega. Vsi Magjari štejejo 5300000 duš t. j. 14 °/0 vseh avstrijanskih prebivalcev.

Romani se ločijo v zahodne in vzhodne. Zahodni Romani se zovejo Lahi ah Italijani in žive skupoma, po dolnjem kosu južnih.Tirol in posamezno tudi na vzhodnem bregu jadranskega morja. Med nje se tudi verste Furlani (56000), ki so na Goriškem po dolnjem Posočji naseljeni. Vseh zahodnih Romanov je okoli 520000. — Vzhodni Romani ah Rumunje, tudi Valahi imenovani, stanujejo po Erdeljskem in skoro po vseh sosednih pokrajinah onih dežel (Vojaške krajine, Ogerskega in Bukovine), ki se dotikajo velike kneževine er-deljske. Štejejo jih okoli 280Ö000.

Razen teh štirih poglavitnih narodov je še nekaj malo Arbanasov v Dalmaciji in vojaški-krajini, Gerkov na Ogerskem, na Dunaji in v Trstu, Armencev po vzhodni polovici cesarstva, Ciganov posebno po Ogerskem, Bu-kovini in Erdelji; največ pa je izmed teh malih narodov Judov ali Zidov (1375000), po vseh deželah raztresenih, samo v Avstriji nad Anižo, na Salc-buržkem, Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Dalmatinskem in Tirolskem jih skoro nič ni. Največ jih je v Galiciji (575000 t. j. dobro 10 °/o tseh deželanov), po Ceskem, Moravskem, Bukovinskem, po Avstriji pod Anižo (52000), in pa na Ogerskem (516000 t. j. 4"6°/0 vseh deželanov).

Enaka je med avstrijskimi prebiValci razhčnost po veri, po kte-rej so sicer vsi enobožniki, toda zelo raznih verskih spoznav: kristjani, Židi in nekaj malo je celo mohamedancev. Kristjanov je dobrih 96 % vseh prebivalcev, ostali (3.8%) so skoro do malega židovi. Med kristjani je skoro 78 °/0 katoličanov (23954000 rimskega obreda, 3942000 gerškega: v Galiciji, na Erdeljskem in Ogerskem, nekaj malo pa armenskega obreda: 8300 na Ogerskem in Gahškem). — Nezedinjenih Gerkov ah pravoslavnih kristjanov je 3051000, t. j. 8x/2 % vse8'a prebivalstva. Protestantov je 3508000, t. j. 9'7 °J0 vseh Avstrijancev in cepijo se v lu-terane in kalvince. K tem bi prištevah tudi unitarce (55000) in še nekaj drugih manjih kerščanskih razkolništev. — Slovenci so skoro vsi katoličani, pa so kakor med več dežel, tako tudi med več škofij razcepljeni.

Katoličani rimskega obreda imajo 11 nadškofov (v Gorici, Zadru, Salcburgu, Dunaji, Pragi, Olomuci, v Levovu, Ostrogonu, Kaloči, Jegru in Zagrebu) in 45 škofov; katoličani gerškega obreda imajo 2 nadškofa (jv Levovu in Blaževem) in 7 škofov, 'katoličani armenskega obreda pa enega nadškofa v Levovu. — Pravoslavni kristjani imajo 2 nadškofa (v Karlovcih je serbski patrijarh, v Sibinji pa rumuuski nadškof) in 8 škofov. — Samo*

stanov je okoli 900 katoliških z 8500 menihi in 5700 nunami in pa 40 pravoslavnih s 300 menihi. — Protestanti imajo za evangeljce vseh 3 veršt konzistorije, pod njimi pa nadzornike; le na Ogerskem stoji še nad kon-zistoriji glavna skupščina in sinoda. — Tudi Židi imajo svoje duhovne — rabine imenovane —r in pridigarje.

Priiodnine.

Avstrija je bogata mnogoterih pridelkov vseh treh prirodnih oborov. Zemlja je po večem vsa rodovitna, nektere pokrajine se pa lehko merijo z najplodnejšimi evropskimi deželami. Vendar so po-samne dežele silno različne plodnosti, ki se ne tavna samo po persti ah Snovini zemlje, ampak tudi po zemljepisni in nadmorski legi, po temperaturi in moči i. t. d. Več ko pet šestin (88 °/0) vsega poveršja avstrijskega je plodnih. Nektere dežele pridelujejo posebno obilo žita, zarad česar se res primerno žitnice imenujejo. Druge so pa manj ugodne za žito, tem bolj pa za živinorejo, s ktero se pa tudi žita bogata Ogerska in Gahcija zelo pečate. Veliko nad dve tretjini vseh ljudi v cesarstvu se samo ah po večem s kmetijstvom živi. — Po goratih krajih se tudi dobiva dosti soh in drugih rud, po ravninah pa semtertje veliko premoga in šote.

Poljedelstvo. Plodni svet so: njive, vinogradi, travniki in vertovi, pašniki in gozdi. Vsega plodnega sveta je dobra tretjina žitno polje alinjivje, namreč 1960 □miriam. (t. j. 3172% vsega cesarstva), le malo manj pa je gozdovja (1770 □miriam. t. j. 28-4 % vsega cesarstva). Zadnja tretjina je precej enako razdeljena med pašnike in travnike z vertovi; vinogradi pa merijo komaj 60 □miriam. Vrednost vseh zemeljskih ah poljskih pridelkov cenijo na leto na več ko 1800 milijonov goldinarjev. Največ vrednosti ima razno žito (pšenica, rež, oves, turšica i. d.), kterega se prideluje v cesarstvu dosti črez lastno potrebo. Žita najbolj bogate dežele so Ogersko, Slavonija, češko, Moravsko in Gahcija, kajti one celo v navadnih letih žito izvažajo. Tudi vina se dokaj pridela in sicer večina v deželah ogersk;e krone; na tostranske dežele ga pride komaj ena četertina. Z vinorejo se naj bolj peča trojedna kraljevina in Ogersko; Salcburžko, Avstrija nad Anižo, Slezija, Gahcija, Češko in Bukovina pa ne pridelajo prav nič ah le zelo malo vina. L e s a še dosedaj ni pomanjkovalo, razen po goli Kraševini in ogerskih pustinjah; vendar se je treba v prihodnje hujšega bati, če bodo neprevidni stanovalci skoro po vseh krajih tako nemarno z gozdi gospodarih in jih ne bodo potrebni in primerni zakoni ustavljali. Iz tega se vidi, da so zemeljski pridelki prava podlaga narodnega blagostanja v Avstriji.

Živinoreja sedaj še ne zadostuje vsem potrebam cesarstva, ki je moralo leta 1871 iz tujega vpeljati za 20173000 gld. razne živine (največ volov, prašičev, ovac, rib), potem pa še skoro za 18-7 mihjonov gld. razne živinine (največ raznih kož: za 13*5 mili j. gld., sira i. t. d.),

Josenko, Zemljepis 1878. 9

t. j. za več ko 17 milijonov gold, več, nego se je živine in živinine prodalo na tuje. Tri velike deržave: ruska, angležka in francozka — imajo vsaka več glav domače živine od Avstrije; primeroma k številu ljudi jih pa imamo med šesterico velikih evropskih deržav pri nas dosti manj nego Angleži, Francozi, Prusi in Rusi, vendar pa precej več od Italijanov. Goved so pri zadnjem popisu (konec 1. 1869) našteli okoh 12V2 milijona glav; le Rusija jih ima dosti več, Francija pa malo manj, glede na število ljudi pa je še Prusija dosta pred nami. Alpske dežele se uže zarad lepih senožeti in dobrih pašnikov močno pečajo z govedorejo, v obče pa je tostran Litave dosti bolj razvita, nego po deželah ogerske krone, na ktere pride le 8/s vseh gqyed. Zelo pa napreduje reja konj in ovac. Razen Rusije nima nobena deržava evropska toliko konj kakor Avstrija. S konjerejo se pečajo vse dežele razen južnih ob jadranskem morji, ki imajo mesto konj veliko oslov in mezgov. V obče pa imajo ravne in vzhodne dežele dosta več konj od zahodnih. Najbolj razvita pa je reja ovac, zlasti na Moravskem, Sležkem, Češkem, Avstrijskem pod Anižo in Ogerskem; todi derže večino plemenitih ovac. Prašičev so šteli okoh 7 milijonov, kterih 2/s pridete na dežele ogerske krone. Ravno reja te koristne živali je. najbolj pomanjkljiva, kajti od leta do leta polovico, včasih celo 2/a več prašičev iz tujega kupijo nego jih na tuje prodajo. Tudi s vil or ej a se močno razširja, zlasti po južnih, jej kaj ugodnih deželah, zadnja leta tudi po deželah srednjega podnebnega predela. Sploh se glede na 'vse glavne pogoje smemo za živinorejo nadejati velikega napredka. Dohodki od raznih živali se cenijo na leto skoro 600 milijonov goldinarjev, h kterim se sme še prišteti okoli 40 milijonov goldinarjev za ribe in razne divje živali.

Kop an in e: Nobena evropska deržava nima toliko raznoverstnih kopanin kakor Avstrija. Razen platine se kopljejo vse druge koristne kovine. Zlato (2000 kgr. = 40 c.) se dobiva posebno na Erdeljskem (54 %) in Ogerskem (44 %), nekaj malega tudi na Salcburžkem in Tirolskem. Srebro (46000 kgr. = 920 c.) kopljejo posebno na Ogerskem (65 °/0), Češkem (27 %), Erdeljskem (5'/a °/0); živo srebro v Idriji na Kranjskem (1.1870: 33000 kgr. = 6600 č.), nekaj tudi na Erdeljskem in Ogerskem; kotlovino (3250000 kgr. = 65000 c.) na Ogerskem, Erdeljskem, Tirolskem, Salcburžkem; cink na Kranjskem, v zahodni Galiciji in ein ali kositer v češki Krušni gori; svinec in svinčeni glaj (8 mil. kgr. = 160000 c.) na Koroškem (52 %), Češkem (26 %), Ogerskem (15 °/0). Posebno veliko pa ima Avstrija dobrega železa; vendar ga dosedaj niso po toliko izkopavali, da bi bilo zadostovalo veliki porabi deržave, zato so ga zadnja leta veliko vvažali: (1, 1868: 131,mil. kgr. = 2'62 mil, c., 1. 1869:154-5 mil. kgr. = 3-09 mil. c., 1. 1870: 161 mil. kgr. = 3*22 mil. c., 1871: 193*65 kgr. = 3-873 mil. c. ah za 27 mil. gold, železa, razen železnine, ktero so 14 mil. gld. cenili). Pred 50 leti (1823 — 27) so v Avstriji dobivali komaj iy£ mil. centov železa, 20 let poslej (1843—47) uže skoro 3krat toliko, poprek namreč 3V2 milijona centov, leta 1860

uže 5l/2 milijona centov in 1. 1870 uže 7% milij. c., t. j. 42 % več, ko 1.1860; in leta 1871 pa 8% milij. cent., (t. j. 5160000 cent. 157 % več, ko 1.1850). Eazen Primorskega, Dalmacije in Avstrije nad Anižo izkopavajo vse druge dežele raznoverstno bogato mdo železno. Največ železa dajo rudniki na Štajerskem (28 u/o vsega železa), ^Koroškem (15 %), Ogerskem, Češkem (13%) in Moravskem (12%).

Razen naštetih kovin se na Avstrijskem dobivajo tudi druge koristne rude, persti in kamenja. Okamenelega goriva ah kopalnega paliva se po vseh krajih obilo nahaja. Posebno veliko pa je po nekterih deželah černega in erjavega premoga (kamenenegd, oglja). Tega koristnega pahva so pred 40 leti (1831) dobivah komaj 200 mil. kgr. = 4 mil. c.; 30 let pozneje (1860) uže 3200 mil. kgr. 64 mil. c., leta 1865 pa 5000 mil. kgr. = 100 mil. c. in sedaj okoh 7500 mil. kgr. = 150 mil. c., vendar še nekaj premalo za potrebe cesarstva, M se od leta do leta množe. Naj več premoga dobivajo dežele češke krone (Češko, Slezija in Moravsko): skoro 4500 mil. kgr. = 90 mil. c. (1.1870), veliko tudi Ogersko, Štajersko, avstrijski nadvojvodstvi in Kranjsko. Neizmerni zakladi kopane in morske soli bi nam pri drugačnem ravnanji še tudi lehko silno pospešili živinorejo in obertnijo. Morsko sol dobivajo v Istri in Dalmaciji. Todi se namreč na nizkih bregovih napušča slana morska voda v phtve mlake, gredice imenovane, kjer solnčna gorkota in topli vetrovi vodo izparjajo. Preveliko pa ima Avstrija kamenene soh, le da nje ležišča niso po vseh deželah razdeljena. Na zahodnih straneh deržave se nahaja v Salzkammergutu (Avstrija nad Anižo, Salcburžko in Štajersko) pa pri Hallu na Tirolskem. Neizmerni so pa skladi kamenene soh ob straneh srednjih in vzhodnih Karpatov (v Galiciji: Vilička, Bohnija, v Bukovini, na Ogerskem in Erdeljskem). Po nekterih krajih se dobiva kot čist terd kamen — slan kamen — drugodi pa kot varjena sol iz solovarenj. — Vrednost vseh kopanin iznaša na leto okoh 100 milijonov goldinarjev.

Obertnost in umetnost.

Glede na mnogoverstne prirodnine, na obilno in močno vodovje, na velike potrebe deržave same in pa na kupčijo z inostranskimi deželami, — se ni čuditi, da je pod varovalnimi in olajšalnimi postavami obertnijstvo oživelo in da sedaj prav lepo napreduje. Sicer se pa posamezne dežele po obertnosti med seboj zelo vločijo. Po zahodnih in zlasti po severozahodnih deželah (na Češkem, Moravskem, Sležskem, dolenjem Avstrijskem in Predarelskem) cve-to fa-brike in rokodelnice; v drugih deželah je sicer mnogo rokodelnic, velikih fabrik pa primeroma le malo. Ob južni meji in bližnjih deželah pa primanjkuje celo malih oberfnikov.

Najboljši izdelki domačega obertnijstva so tkanine iz prediva, pavole, volne in svile, usnje in razno usnjeno blago, srebernina in zlatnina, orodja in posode iz železa, kotlovine, jekla, stekla in gline; tudi izdelujejo zmerom

9*

več lesenega in kemijskega, blaga, mašin, godbinskega in prirodoslovskega orodja in drugih umetnijskih izdelkov, piva, žganja, pesnega sladkorja. — Okoli 8 milijonov ljudi živi Sedaj v našej deržavi samo od obertnijstva ali pa memo tega še nekoliko polja obdeluje. Po popisu konec 1. 1869 se je v deželah, v deržavnem zboru na Dunaji zastopanih, z obertnijstvom osebno pečalo 2273000 ljudi. Vse obertnijsko blago cenijo na leto na 1500 do 1600 mihjonov goldinarjev. Od te vrednosti pride največ na razne izdelke iz prediva in konoplje (160 milij. gold.), potem na volnino (145 milij. gld.), na1 pavolnik (125 milij. gld.), na pesni cuker (letaE 1871 so ga naredili skoro 200 mil. kgr. = 4 mil. c.) in usnje pa usnjenino (po 100 milij. gld.), na železnino (80 milij. gold.) i. t. d. Po posameznih deželah se pa ona glavna svota tako razdeli, da pride 1/6 na Češko, J/7 na Avstrijsko pod Anižo (zarad Dunaja), 1/I0 na Moravsko in Sležsko. Za temi se z zmerom manjšimi deleži verste: Ogersko, Gahcija z Bukovino, Avstrija nad Anižo s Salcburžkim, Tirole s Predarelskim, Erdeljsko, Štajersko, Koroško s Kranjskim in Primorsko; naj manj pä pride na Vojaško-krajino in Dalmacijo.

Kupčija.

Kupčija je kaj živahna med posameznimi deželami, pa nemogoče je ta promet natanko nadzorovati; kajti po kupčijski zavezi, ki ste jo deržavni polovici 2i/i2 1867 med seboj sklenili, je cela deržava ena kupčijska in čolna skupina, po kterej se smejo razni pridelki in izdelki brez razhčnih ovir semtertje prevažati in prodajati. V obče pa Oddajajo zahodne (obertnijske) dežele vzhodnim in južnim obertnij-ske izdelke (pavolnik, pertenino in konopnino, svilnino, železnino in je-klenino i. t. d.), in prejemljejo zanje prirodnine in razne napolizdelke (žito, tobak v perji, ježice, potašelj ali pepeljiko, živino, kože, volno, zlato, srebro, kotlovino i. t. d.). Zarad zemljepisnih razmer ali pa zarad lažje kupčije s tujimi deželami so iz občne čolne skupine odločeni Dalmacija in tako imenovani čolni izjemki (Istra in kvarnerski otoci, zlasti pa svobodna pristanišča: teržaško, reško,-bakarsko, kraljeviško, senjsko in bažko in pa mesto Brodi v Galiciji).

Avstrija vvaža razno prekomorsko blago (razen sladkorja), pi-tomo sadje gorkih dežel, živino za poboj in zakol, razne surove pridelke vseh treh prirodnih oborov (pavolo, predivo, kože, ribjo mast, surovo svilo, železo i. d.) in pomočno snovino za obertnijo in umetnijo, pa tudi dosta obertnijskih in umetnijskih izdelkov, od kterih je sedaj primeroma mala vvožnina plačati. Izvaža pa volno, les in le-senino, žito in moko, jeklo, steklo in razne izdelke lastne obertnije in umetnije. Leta 1870 so ob čolnih mejah vse blago r M se je vvozilo, cenili 411 mihjonov gold., ono pa, ki so je na tuje izvozih skoro 389 milij. gld. V obče se pa skupna vrednost vvoženega in izvoženega blaga zelo preminjä, ker se vvažanje raznega blaga n. pr. železa in železnine ravna po veči ah manjši potrebi deržave, izvažanje pa n. pr. žita in moke po dobri ah slabi letini, lesa pa po občnih kupčijskih razmerah.

— Tudi prevozna kupčija daje cesarstvu dosti dobička, če ga prav dosedaj poganjanje tujih narodov in mnoge domače ovire še zelo kratijo.

Dunaj je poglavitno teržišče za kupčijo po suhem, Terst pa za pomorsko kupčijo. Zelo znamenita tergovišča so dalje: Pešta, Praga, Berno, Olomuc, Levov, Brodi, Braševo, Bolzan, Gradec. Ysa ta mesta se pečajo zelo s kupčijo z obertnijskimi izdelki, pa tudi dosta s kupčijo z raznimi pri-rodninami. Pervo teržišče za kmetijske pridelke je Dobrecin, po tem pa, zlasti za žito, Sisek, Velika Kaniža in Mošonj, za goveda Olomuc, za prašiče Baja in Sopronj. Za notranjo deželno kupčijo z raznim blagom so posebno znamenita glavna mesta posameznih dežel: Line, Celovec, Maribor, Ljubljana, Gorica i. d.

Pospeševala gmotnega napredka.

Razne občne, deržavne in zasebne naprave pospešujejo pridelovanje prirodnin ter obračajo v občni prid premnoge zaklade vsega stvarstva in tako širijo in množe telesno in duševno srečo narodov. Take naprave so posebno: kmetijske družbe, razstave, učilnice in posebni kmetijski časniki, zavarovalnice zoper ogenj in drugo nesrečo, hranilnice, posojilnice in denarne banke, kupčijske in obertnijske zbornice. Kupčijo in po tej tudi obertnijo in pridelovanje raznih surovin pa posebno podpirajo mnogo ver stna občila, namreč: ceste, železnice, brodarstvo, pošte in telegrafi. 1

Ceste po suhem. Prevažne za promet in njemu neobhodno potrebne so ceste po suhem. Avstrija ima samo na sebi dokaj cest, kajti one vežejo skoro vse veče kraje; vendar so zelo razhčno po raznih deželah razdeljene. V obče jih imajo zahodne in severozahodne dežele dosta več, nego vzhodne in jugovzhodne. Leta 1870 je bilo 9623 miriamet. (12968 milj) večih cest in še mnogo postranskih in malih potov. Vehke ceste, ktere deržava napravlja in vzderžuje, se imenujejo deržavne ceste; med drugimi ločimo deželne, okrajne in občinska ceste in pota.

Železnice. Avstrija ima uže precej železnic, kterih čerte derže iz glavnih mest — iz Dunaja in Pešte — na vse strani sveta. Glavne čerte so med seboj sklenene po stranskih ah poprečnih čertah, tako da vežejo razne dežele med seboj in z deržavnimi središči pa z inostran-skimi deželami.

V začetku, 1. 1873 so merile vse železnice 1396 miriam. (1840 milj), v Cislajtaniji 854 mir., v Translajtaniji 542 mir., vse vkup 216 mir. več nego konec leta 1871; konec leta 1860 so merile komaj 444 miriam. (585 milj). Tudi železnice so čedalje proti vzhodu in jugu redkeje, tako da jih ima Erdelj in Vojaška krajina primeroma jako malo, Dalmacija pa celo nič, v vsem cesarstvu skup pa pride nekaj črez 4V8 □miriamet. poveršja na 1 miriameter železne ceste.

Najimenitniše ceste železne so (v začetku 1. 1873):-

1. Cesar - Ferdinandova železnica derži od Dunaja Črez Moravsko in Slezijo v Krakov; ta železnica, Praznimi stranskimi vejami okoli 61 miriametrov dolga, je razen budejoviške-linške-gmundenske črte najstarejša v Avstriji.

2. Moravsko-slezijska severna železnica 15 mir. od 016-muea črez Bruntal in Kernov v Opavo.

3. Gališka-Karlo-Ljudovikova železnica od Krakova črez Levov v Brodi in Podvoločicko (ob ruski meji); 59 inir.

4. Levov-černoviškai železnica od Levova črez Kolomeo, černo-vice in Sučavo do Verestja in dalje v rumunsko Moldavijo; Ž6 mir.

5. Železnice avstrijske železnične družbe in berno-rosička čerta; 157 mir. a) Severna deržavna železnica od Dunaja vBerno, od Berna in Olmuca črez Prago inLitomerice do saske meje (Podmokli — Bodenbach). b) Jugovzhodna deržavna železnica od Genserndorfa (Marchegga) črezPožun, Yacov, Pešto, Segled, Kečkemet, Segedin, Temišvar, Jasenovo v Baziaš ob avstrijsko-serbski meji z raznimi stranskimi vejami, c) Dunajsko-novosenska železnica od Dunaja črez Bruck na Litavi in Gjur do Novega Sena.

6. Potiskaželeznica ima z raznimi čertami vezati vzhodne ogerske kraje z Galicijo in južnimi stranmi. Od Segleda Črez Solnok, Püspök, Ludany, Debrecin in Miškovec v Košice, iz Solnoka črez Cabo v Arad, iz Piispök-Ludany-a v Yeliki Varadin, 58 miriametrov.

7. Perva er deljska železnica (59 mir.) od Arada črez Piske do erdeljskega Belega-grada in od Pisk do Petroseni pred Vulkanovim prelazom.

8. Ogerska vzhodna železnica od Yelikega Yarada v Kološ (41 miriametrov).

9. Ogerska severovzhodna železnica (50 mir.) od Košic črez Siget V županiji märmaroski.

10. Košičko-bogumitiska železnica od Košic črez severozahodno Ogersko v Bogumin v Sleziji (37 mir.).

11. Alfeldska železnica od Oseka črez Zombor, Sobotico, Segedin, Čabd v Yeliki Varad (40 mir.).

12. Baznečerte ogerskihderžavnih železnic (59 mir.), n. p. Žakanjsko-zagrebŠka; potem od Pešte črez Azod, Lučenec v Stari Zvolen.

13. Čerte družbe južne železnice merijo 219 mir.

a) Južna Železnica od Dunaja črez Semernik, Gradec, Ljubljano v Terst (57 mir.) z raznimi postranskimi vejami; od Brucka do Rudolfove-železnice v Ljubno;

b) Koroška železnica od Maribora črez Celovec V Beljak in od tod dalje proti Vzhodu brixen ska železnica, črez Bistriški dol v Brixen; tu se sklepa s

e) tirolsko aH brenersko železnico, ki derži od zahodne ali Elizabetifie-železne ceste (Kufstein) črez Inšpruk, Brener, Brixen, Bolzan, Trident, Roveredo do Ale ob tirolsko-beneški meji ter se tu sklepa z ital-sMmi železnicami.

d) Dolga čerta pelje od Pragerhofa črez Ptuj, Yeliko Kanižo v Stolni Belgrad in od tod v Budo in Novi Sen.

e) Od Velike Kaniže proti severju črez Sabarijo, Šopronj v Dunajsko Novomesto.

f) Od Zidanega mosta črez Zagreb v Sisek in Karlovec.

g) Od Nabrežine črez Gorico v Karmin ob goriško-beneški meji in dalje v Italijo.

14. Cesar-Franc-Jožefova železnica meri sedaj 68 mir., ona derži iz Dunaja črez Gmünd, Budejovice in Pelzenj v Heb, od koder tri železne ceste v Nemčijo peljejo; dolga veja se pri Gmiindu od nje odcepi ter derži črez Trebonj, Tabor in Benešov v Prago.

15. Avstrijska severo-zahodna železnica (64 mir.) derži od Dunaja (Stockeraua) črez Znojmo, Iglavo, Nemški Brod, Časlav, Kolin do Mlade Boleslavi; največa veja nje derži od Nemškega Broda do Pardubic.

16. češka zahodna železnica (31 miriam.) od Prage črez Pelzenj v Brod na bavarski meji.

17. Južna severonemška sklepna železnica (24 miriam.) od Pardubic črez Kraljev-gradec, Jožefov v Libavo na prusko-slezijski meji; velika nje veja od Jožefovega črez Turnov, Liberec v sasko kraljestvo. Na češkem so razen drugih še: Buštehradska (Bubno-komotavska železnica), (Seska severna železnica, Turnovsko-kralupsko-pražka železnica i. d.

18. Zahodna ali cesarica-Elizabetina želaznica meri z raznimi vejami okoli 68 miriametrov. Glavna čerta derži od Dunaja črez Linz in Wels v Salzburg ali pa v Pasov (ob bavarski meji). Prevažna je poprečna čerta od Gmundena (Sovodnja) črez Line v Budejovice. Ta čerta, perva na evropski terdnini, je bila dodelana leta 1832.

19. Cesarj e vič-Rudolfova železnica (60 mir.) je razen malih pa prevažnih izjem dodelana od sv. Valentina (začetni postaji v čerti Eli-zabetine železnice do Ljubljane. Sklepati ima zahodne dežele cesarstva po najbližji poti z morjem.

Brodarstvo: Morje, jezerä in reke so naravne poti po vodi, kanali ali prekopi pa umetne. Razen moija in jezer ima Avstrija posebno veliko plovnih rek; poleg teh je prekopov primeroma le malo, tako da so naravne in umetne poti po vodi med seboj v razmeri kakor števili 14:1. Prekopi in plovne reke merijo skup 685 miriametrov (921 milj), ki so pa na dve polovici cesarstva kaj razhčno razdeljene; na vzhodno polovico (ogerske dežele) pridejo s/5 vseh plovnih rek in prekopov, na zahodno pa le 2/5 (275 miriametrov).

Izmed plovnih rek je Donava na vsako stran najimenitniša. Donavska parobrodarska družba (na akcije) ima pravico po Donavi in vseh rekah, ki se vanjo izlivajo, s parobrodi voziti. Sedaj ima okoli 150 parobrodov (z več moči ko 14000 konj) in 560 vlačnih ladij. Parobrodi prevažajo ljudi in blago po vsej avstrijski Donavi in dalje črez meje cesarstva, po Tisi do To-kaja, po Savi do Siska, po Dravi do Kakonije. Tudi po Labi in Visli se yo-zijo parobrodi. Razen teh so najimenitniše vozne vode: Veitava, Ina, Vag, Prut, Dnester, Kolpa, Adiža i. d. S parobrodi vozijo tudi po gardskem, bo-demskem, travenskem, celovškem in blatnem-jezeru.

Po pogodbi imajo kupčijske ladije obeh polovic cesarstva enako zastavo in enake pravice v vseh cesarskih pristaniščih. Po uradnih poročilih je v za? četku leta 1871 imelo avstrijsko kupčijsko mornarstvo 7961 ladij z 380000 tovori (tonelatami po 20 centov ali 1000 kgr.). Med njimi je bilo 91 paro-brodov in 574 ladij z jadri za dolgo pot po morji; med ostalimi je bilo skoro 2/3 ribiških ladij in malih bark pa nad 1/i večih in manjših ladij za vožnjo po obkrajnem morji. Večina parobrodov je lastnina Avstrijskega Lloyda, velike pomorske družbe v Trstu, ki se je bila 1. 1833 na akcije ustanovila. (Prekopi gl. str. 124.)

Pošte so velike deržavne naprave, ki se od leta do leta na vse strani širijo ter gmotni promet in duševno občenje zelo pospešujejo. Leta 1870 so vse pošte v Avstriji razposlale črez 159 milijonov zasebnih pisem, 221/3 mil. uradnih zvezkov, 61 mil. časnikov, skoro 20 mil. zvezkov z blagom ii^denarjem, kterih vrednost je skup iznašala črez 4062 mil. goldinarjev; razen tega je pošta razposlala po nakaznicah 47x/2 mil. goldinarjev.

Telegrafi (dalekopisi) prepregajo Avstrijo na razne strani. Perve telegrafe so napravili 1, 1847; v začetku 1. 1871 je dolgost telegrafskih čert iznašala 2815 miriam. (3714 milj.); dobre s/5 jil\ je prišlo na tostranske dežele. Dolgost razpetega drata pa je iznašala 3krat toliko; po njem so na črez 1000 uradih odpravili dobre 4 milijone telegramov. Na raznih mestih derže avstrijanski telegrafi črez deržavno mejo v zunanje dežele, s kterimi se je cesarstvo 21. julija in 25. oktobra 1869 zastran cene in odpravljanja telegramov posebno pogodilo.

Šolstvo.

Največo skerb za ljudsko omiko, za nravitost in duševni razvi-tek raznih narodov v cesarstvu, imate cerkev in šola. Učilnice v Cesarstvu se dele v male, srednje in visoke šole.

Male šole, po postavi od u/5 1868 v obče ljudske šole imenovane, imajo skerbeti za razširjenje najpotrebniših začetnih vednosti vsega ljudstva; zato ima vsa mladina od 6. do 14. leta svoje starosti dolžnost vanje hoditi. Takih šol bode sedaj okoh 33000, ki so razen zasebnih učilnic zelo enako razdeljene med tostranske m ogerske dežele. Obiskuje je več ko 23/i milijona otrok, vendar jih je to pičlo po 78 od vsakih 100 za šolo godnih dečkov in dekhc, kteri bi po postavi morah šolo obiskavati.

To razmerje je v raznih deželah zelo različno; najugodniše je v zahodnih in severozahodnih deželah, zlasti v Tirolah, kjer otroci po-gostoma hodijo v šolo še potem, ko so uže prestopih leta za šolo odločena ; najslabše pa v Dalmaciji, Galiciji in Bukovini. Sledeči pregled kaže to razmerje v posameznih deželah. Od vsacih 100 za šolo godnih otrok jih je vanjo hodilo: *)

*) To razmeije je preračunjeno na podlagi števil, ktere je ministerstvo pauka 1. 1871 priobčilo y Jahresbericht ., fur 1870. To najnovejše ministersko

v Bukovini le

20

na Koroškem

le

84

v Dalmaciji „

28

na Štajerskem

n

91

v Galiciji „

29

v Sleziji

n

96

v Primorji „

52

na češkem

n

97

v Voj. krajini „

59

na Avstrijskem

v Hervatiji in

nad Anižo 1

98

Slavoniji „

60

pod Anižo /

»

na Kranjskem „

65

na Salcburžkem

100

na Erdeljskem „

70

na Moravskem

100

na Ogerskem „

80

na Tirolskem s Pred

arelskim pa celo 104,

arelskim pa celo 104,

Srednje šole se dele v gimnazije, realke in realne gimnazije. Gimnazije podeljujejo učencem neko občno izobraženost ter jih pripravljajo za visoke ali učene šole (bogoslovne, pravoslovne, zdravilo-slovne in modroslovne); realke povdarjajo pri poduku realne predmete ter učence pripravljajo zlasti za kupčijstvo in obertnijstvo pa za raznoverstne tehniške šole; realne gimnazije imajo v nižih 4 razredih združeni, pa nekoliko prenarejeni učni načert sanmstojnih gimnazij in realk, tako da njihovi učenci iz četertega razreda lehko prestopajo v višo gimnazijo ah pa v višo realko. Gimnazij (viših in nižih) je bilo leta 1871 v tostranskih deželah 164, realnih gimnazij pa 36; v onostranskih ah oger-skihpa(l. 1866—68) 135 gimnazij in 1 realna gimnazija. Obiskavalo jih je v dotičnih letih nad 61000 učencev. Realk (viših in nižih), je bilo v tem istem času po deželah, v deržavnem zboru zastopanih, 60, v oger-skih pa 25; vseh je tedaj 75, vendar k njim niso prištete nekdanje ne-samostalne realke, ki so se popolnile v cele realke ah so pa meščanske šole postale. V realke je hodilo okoh 17000 učencev.- Zadnja leta so se pri živahnem gibanji in gospodarstvu realke in zlasti realne gimnazije zelo hitro množile, pa tudi obstoječe je redoma več učencev obiskovalo. K realkam se smejo šteti tudi razne kmetijske, obertnijske in kupčijske šole.

Visoke šole so Vseučilišča in tehnike. Vseučiliščje sedem: na Dunaji, v Pragi, Gradci, Inšpruku, Krakovu, Levovu, Pešti in v erdeljskem Belgradu. Razen vseučilišč v Levovu ' in erdeljskem Belgradu so vsa druga popolna, namreč s štirimi razdeh (z bogoslov-skim, pravoslovskim, zdraviloslovskim in modroslovskim); nepopolnemu vseučilišču v Levovu pa manjka zdraviloslovskega razdela. — Tehnike, kaj različno uravnane, so na Dunaji, v Pragi, Gradci (Joanneum), Bernu, Krakovu, Levovu in Budi (Jožefov pohtehnikum).

sporočilo pa ima le števila za 1. 1868. Za to leto velja tudi razmerno število v gornji lestvici pri vseh tostranskih deželah, v kterih skup od 1000 otrok le 762 šolo obiskuje. Pri Ogerskem in Erdelji 1.1865, Hervaškem in Slav. 1. 1866, Voj. krajini 1. 1868. Leta 1864 je v onostranskih deželah od 1000 otrok hodilo le 827 v šolo. — Učiteljskih pripravnic je bilo 1. 1868 okoli 100 v vsem cesarstvu.

Kazen teh šol je še nekaj posebnih viših in nižih učilnic: 77 za katoliške bogoslovce vseh treh obredov (71 za rimsko-katol., 5 za zedinjeno gerške in 1 za armenske) in mnogo bogoslovnih šol za druge vernike (9 za pravoslavne bogoslovce, 14 za protest, in 1 unitarska V Kološi in 1 židovska za rabine v Požunu). Deržava- in pravosloVne akademije so: orientalska akademija na Dunaji in pravoslovne v Zagrebu, Požunu, Košicali, Velikem Varadinu, Jegru, Gjuru in Pečuhu, v Sibinji in Kološi. Šole za mornarstvo, kupčijo in obertnijo: akademija v Terstu, mornarske šole v Lošinji, Reki, Spletu in Kotoru; kupčijska akademija na Dunaji in t Gradci, viši kup-čijski učilišči v Pragi in Pesti; viša šola za tkalce v Bernu i. t. d. Više kmetijske in gozdnarske učilnice v Mariabrunu, Sčavnici, Ogerskem Starem-gradu, v Taboru, Liebwerdi i. d.; rudarske učilnice v Pribramu, v gornje-štajerskem Ljubnem, v Sčavnici i. d., živinozdravilski napravi- na Dunaji in v Pešti; akademiji za umetnosti na Dunaji in v Pragi i, d., konservatorija za muziko na Dunaji in v Pragi, dvorna učilnica za opero na Dunaji. Razno-verstna vojaška učilišča, n. pr. šolska kompanija 'vojaških inženirjev v Kremsu, pionirska šolska kompanija v Tulnu, akademija (za nadoficirje) v Dunajskem-Novem mestu, artiljerijska akademija v Beli-cerkvi na Moravskem, inženirska (genijska) akademija v Loki pri Znojmu, viši artiljerijski kurs in vojskoznanska šola za nadoficirje na Dunaji i. t. d. Šole za slepce in glu-homutce i. d.

Deržavna listava.

Postavna podlaga celej deržavi so pragmatična sankcija cesarja Karlä VI. od 19. aprila 1713, cesarski patent cesarja Franca I. od 1. avgusta 1804, diploma od 20. oktobra 1860, dana od cesarja Franca Jožefa I. in osnovna ustava od 21. decembra 1867.

Pragmatična sankcija določuje, da ima zmerom pervorojeni pravico do prestola in sicer najprej v možkem kolenu; ko bi pa zameri yes možki zarod, preide taista dedinska pravica na potomce ženskega kolena iz vladarske rodbine habsburžko - lotarinske. Dalje zaterjuje pragmatična sankcija, da se dežele in, pokrajine,, ki imajo po rečenem dedinskem redu enega skupnega vladarja, ne smejo nikdar razdeliti. To temeljno postavo so 1. 1720 sprejeli stanovi avstrijski, štajerski, koroški in kranjski, tirolski, slezijski in moravski. Enako so jo sprejeli tudi stanovi češki in izrekli, dajo bodo zmerom varovali. Leta 1722 so jo predložiliogerskim stanovom, ki so jo precej in z veseljem sprejeli in z zborskim sklepom od 1. 1723 postavno poterdili, Toisto so storili (1. 1722) stanovi hervaški in erdelj-ski. Potem so jo 6. decembra 1724 na Dunaji slovesno oklicali. Tako je pragmatična sankcija postala nerazrušljiva vez med vsemi avstrijskimi deželami.

Cesar Franc I. je v pragmatikalnem patentu od 1. avgusta 1804 oklical avstrijske dežele za skupno cesarstvo, a ta zunanja na-redba nikakor ni spremenila pravic posameznih dežel. Nj. veličanstva, sedanjega cesarja lastnoročno pismo od 14. novembra 1868 je za cesarstvo ustanovilo naslov „avstrijsko-ogerska monarhija".

Dipl oma od 20. oktobra 1860 okliče Avstrijo za ustavno der-žavo ter v obče načerta načela, po kterih se-ima deržavna ustava osnovati. Po teh načelih imeli bi imeti deželni zbori-posebno važne pravice. A mesto zavezne skupne ustave je ministerstvo Šmerlingovo v februarskem patentu (2G/2 1861) priobčilo ustavo, ki je deželnim zborom pravice prikra-tila in za zastopanje celega cesarstva ustvarila širji deržavni zbor. Ta ustava je našla pri izpeljavi .premnogo nepremagljivih ovir. 21. decembra 1867 je bilo priobčenih 6 novih osnovnih postav, ki so staro ustavo (Šmerlingovo) nekoliko prenaredile. Tako je nastala sedaj veljavna ustava avstrijsko-ogerske deržave. Cesarstvo je razdvojeno v dve enakopravni polovici (avstrijska in ogerska deržava), ki imate vsaka zase posebno ustavo in posebno upravo. — Avstrijske dežele so zastopane v „deržavnem zboru na Dunaji". Ta se deli v gospodsko zbornico in zbornico poslancev. Število članov gosposke zbornice je nedoločeno. Cesar sam vanje pozove razne članove: nekterim podeli to čast z dedinsko pravico, nekterim pa le dosmertno; nekteri (n. pr. knezo-škofje in knezi iz cesarske rodovine), so tudi vsled svojega stanu članovi te zbornice. Zbornica poslancev šteje vsled postave o neposrednih volitvah od 2/41873 353 članov, ktere v posameznih deželah neposredno volijo prebivalci, razdeljeni v razne skupine; te so: a) veliki posestniki, b) mesta in tergi, č) (ponekodi tudi) kupčijske in obertnijske zbornice, d) kmetske srenje. Ogerske dežele so zastopane v* „ogerskem deržavnem zboru v Pešti". Ta se deli v zbornico velikašev in zbornico zastopnikov. Članovi velikaške zbornice so vsi katoliški in pravoslavni škofje in nadškofje in še nekteri drugi imenitni duhovniki — du h o vs ki velikaši, — potem pa raznoverstni posvetni velikaši, — ogerski in erdeljski veliki župani — pa dva zastopnika hervaško-slavonskega zbora. Zastopniška zbornica šteje 435 poslancev, izmed kterih je 330 izvoljenih na Ogerskem, 1 na Reci, 75 na Erdeljskem, 29 pa jih pošlje zbor trojedne kraljevine. — Ysej deržavi skupne zadeve (unanj& zadeve, občno denarstvene razmere in vojaštvo) obravnavajo tako imenovane delegacije, ktere (po 60 poslancev) ogerski in avstrijski deržavni zbor iz med sebe" izbereta (Dunaj, Pešta). — Zastopi posameznih dežel se imenujejo deželnizbori; tak deželni zbor je tudi v hervaško-slavonski kraljevini. Deželni zbori zastopajo zlasti deželne koristi ter sklepajo dotične postave. Upravno in izverševalno oblast v obče deželnih zadevah izročajo deželni zbori izmed sebe izbranemu deželnemu odboru.

Z rečenimi zastopi deli cesar postavodavno oblast; izverševalna pa je njemu samemu prideržana.

Uprava.

Za upravo vsej deržavi skupnih zadev so ministri unanjih zadev in cesarske hiše, deržavnega denarstva in pa der-žavnega vojaštva. Odgovorni so za vse svoje početje deržavni delegaciji.

Ministerstvu unanjih zadev in cesarske hiše so podložni poročniki, poslanci ali tako imenovani rezidenti, ki v tujih deržavah — na unanjih dvorih diplomatične reci opravljajo. Pod istim ministerstvom, so tudi konzuli, ki po tujih deržavah za naše kupčijske zadeve skerbe. Za odgojo takih kupčijskih zastopnikov v vzhodnih deželah skerbi posebno orientalska akademija na Dunaji.

Vojaško upravo vodi deržavni minister vojaštva.

Vojska avstrijska se loči v vojsko napuhem in v pomorsko moč. Vojska na suhem šteje o miru okoli 300000 mož, v vojni pa okoli 800000. Loči se v telesno stražo cesarjevo, v pešce, konjike, artiljerijo ali topničarje, genijska in pionirska kerdela in pa vojake za deželno varnost ali žandarje. Vojaki po bataljonih in polkih nabrani se sestavljajo v brigade, kterih po dve skup se imenujete divizija, divizije pa v vojaška kerdela; takemu kerdelu na čelu stoji generalni poveljnik. — Najimenitniše terdnjave v cesarstvu so: Osek, Petrovaradin, Temišvar, Komarno, Krakov in Olomuc.

Pomorska moč šteje (v začetku 1. 1871) 67 ladij z 544 topovi in 7000 možmi; o vojski je na ladijah dvakrat toliko (15000) mož. Najimenitniša vojna pristanišča so Pulj, Kotor, Zader, Vis in Porto Quieto. Upravo pomorske moči vodi pomorski oddelek deržavnega ministerstva za vojaštvo.

Vsaka deržavna polovica ima zase posebne ministre, ki so do-tičnima deržavnima zboroma odgovorni. Ti ministri so: minister notranjih zadev, pravosodja, bogočastja in šolstva, de-narstva, kup&ijstva, poljedelstva in deželne brambe.

Politično upravo oskerbujejo v posameznih deželah, v deržavnem zboru zastopanih, namestnije (z namestniki na čelu) ah pa deželne vlade (z deželnimi predsedniki na čelu), Tem podložni so okrajni glavarji in občinske gosposke samostalnih mest.

Dežele ogerske krone so razdeljene vžupanije, okraj ine in stolna sodništva, kterim na čelu stoje veliki župani, veliki kapitani in stolni sodniki.

Pravica se določuje v imenu cesarja (kralja). Najviša sodnja stopinja za tostranske dežele je najviša sodnija na Dunaji; pod njo so deželne nadsodnije (kot druga sodnja stopinja), pod temi pa deželne, okrožne in okrajne sodnij e (kot perva sodnja stopinja),

Za Ogersko je najviša sodnja stopinja septemviralnistol, v Pešti kraljevi sodnijski stol; pod njim 4 okrajni sodnijski stoli, 49 župa-nijskih sodnijskih stolov, podžupanijske, stolne in mestnp sodnije. Enako je pravosodje uravnano v trojedni kraljevini. Erdeljsko je sicer podrejeno pod ogerski septejnviralni stol, drugače pa ima lastno pravosodno uravnavo. — Vojaška - krajina ima dosedaj le vojaško upravo in vojaške sodnije.

Denarstvo upravlja denarstveno ministerstvo, pod kterim so v posameznih deželah denarstvena deželna ravnateljstva. Tem so razne niže denarstvene gosposke podrejene. Poglavitno opravilo teh denar-stvenih gosposk je pobiranje deržavnih dohodkov — davkov. Ti dohodki so: zemljiščni in hišni davek, pridobnina, dohodnina (tem skupaj pravijo nepo

sredni davki), dohodki od deržavnih posestev, od kovanja denarjev in od raznih rudnikov, od pošte in telegrafa, pa razni posredni davki, namreč: po-trošnina ali vžitnina in coli, dohodki iz samoprodaje soli in tobaka, od štempeljna, loterij in punciranja, cestnina in razne pristojbine (takse).

Po proračunu za 1. 1872 so iznašali dohodki v deržavnem zboru zastopanih dežel blizo 354 milijonov gld., ogerskih dežel pa nad 239 milijonov; stroškov je tu bilo 292 milijonov, tam pa blizo 354 milij. gld. Naj več stroškov pride na vojaštvo, zlasti pa na deržavni dolg, ki iznaša okoli 3000 milijonov goldinarjev.

Posamezhe dežele.

Nadvojvodstvo Avstrijsko pod Anižo ali dolenja-Avstrija.

198 □miriametrov (360 □milj); 1954000 ljudi, ki so zunaj glavnega mesta skoro vsi katoličani in Nemci. Meje in gostost ljudstva? •

Te dežele je tri četertine hribovite, ena četertina pa ravne. Od Donave na jugu stoje razna pogorja severnih apneniških Alp, kterih naj visi verhovi se vzdigujejo nad ločnico poslednjega drevja. Naj-imenitniši gorski kupi so Oetscher (1887 m. = 5970'), Raxalpe in Snežnik (Schneeberg) (2076 m. = 657O0, pred dunajsko kothno pa Dunajski gozd s Kahlenbergom (530 m., Leopoldsberg 450 m.), čigar tla so tako rodovitna, da se skoro nikjer peščenik ne pokazuje na verh; po tem ravno se Dunajski gozd močno loči od skalovitih apneniških gor.

Na jugovzhodni strani se dežele dotikajo zadnje veje pervotnih Alp (W echsel 1738 m.), kterih konec je v Litavskih gorah. Tem pervotnim goram daje pri verhu ležeči lesketač posebno zunanjo podobo, po kterej se kakor po kameneni sostavi očitno razločujejo od bolj zahodnih apneniških Alp in njih razrastkov. Od Donave na levo je razpro-sterto južno pobočje česko-moravskega višavja v raznih hribovitih planotah. Te visoke planote so razderte z globokimi, mnogotero zavitimi dolinami, ki se po večem vjemajo z dragami v gorovje zasekanimi. Rob tega valovitega Višavja proti vzhodnemu berdju se imenuje Manhart-ska gora (537 m. — 1700'). — Največa rayan je dunajska na obeh krajih Donave; na levi strani jo namaka Morava, delajoča rodovitno moravsko polje, na desni jej je pa rodovitna „dunajska kotlina", ki se na jugu končuje v neplodno pustinjo pri Dunajskem Novem mestu, navadno „kamenito polje" imenovano. Dalje gori ob Donavi je tulnskopoljez zelo plodno zemljo.

Glavna reka dolenje Avstrije je Donava, ki glede na nje desni breg 25 mir. dolgo od zahoda proti vzhodu teče skozi deželo ter skoro vse deželne vode V sebi zbira. Kjer gore ne pristopajo dO njenega vodo-toča, razširja se Donava v ondešnjih dolskih kotlinah ter se rada cepi na mnogo panog, delaje otočine in loke kmetijstvu na izgubo. Naj imenitniši njeni dotoci so na desnem bregu: mejna plovna Aniža* Ipuša, Er-

lava, Traguša in Litaya, ki se pa uže onostran deželne meje v Donavo izliva; na levem pa Kamp in plovna MoravazDijo, najime-nitnišo vodo na severni meji. — Tudi veltavska Lužnica v tej deželi izvira. Imeniten je prekop^novomeški, po kterem velike ladije (s 25 do 40 tovori) derva, stavilo, železo in druge težke reči na Dunaj vozijo.

Deželna tistava in uprava. Dolenje-avstrijski deželni zbor šteje 68 članov: dunajski knezonadškof in škof iz sv. Ipolita, rector magnifies dunajskega vseučilišča, 15 poslancev velikega posestva, 25 iz mest in tergov, 4 iz kupčijske zbornice in 21 poslancev iz kmetskih občin.

V deržavni zbor pošlje dolnja-Avstrija 37 neposredno voljenih zastopnikov, izmed kterih se 3 vohjo v deržavno delegacijo.—Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija na Dunaji, kterej je 18 c. k, okrajnih glavarstev podrejenih. Samostalno, t. j. nobenemu okrajnemu glavarstvu podložno, pa je glavno deželno mesto, ki je tudi središče in prestolišče vsega cesarstva.

Mesta. Dunaj ah Beč (608000 stanovalcev, v bližnjih krajih še 203000, potem 25000 vojakov, skup 900000 ljudi, med njimi je: okoh 130000 severnih Slov. in 13000 Jugoslov., lOOQO Mag j., 5000 Eum. in Lah. i. t. d.), nekdaj precej -imenitna rimska trdnjavica (Vindobona), je največe in najimenitniše mesto'vsega cesarstva; mesto stoji na desnem bregu Donave ter s svojimi 9 oddelki (okrogi), ki skup črez 10300 hiš štejejo, pokriva še črez štirjaški miriameter zemlje. Razen mnogih zelo starih in imenitnih cerkev (gotiška cerkev sv. Štefana, še starejša je cerkev sv. Euprehta, sv. Mihela (1221) in ona mala gotiška cerkev Gospe svete na Bregu, nova je gotiška 'cerkev Odrešenika (obljubna cerkev imenovana) in po laški ali romanski zidavi narejena velikolepna cerkev sv. Karla Boromeja [1715— 1830]) ima tudi mnogo drugih lepih poslopij: cesarski prestolni dvor ali grad; v tem je mnogobrojna dvorna knjižnica, zbirka živali in rudnin, deržavna zakladnica z opravo, s ktero so se kronali rimsko-nemški cesarji, zbirka denarjev in -raznoverstnih starin. Cesarski grad Belvedere hrani v enem oddelku ve-.liko zbirko izverstnih slik, v drugem pa ambraško zbirko po večem srednjeveških starin, umetnijskih zakladov in orožja (postavljenih nekdaj v tirolskem gradu Ambras). Cesarska orožarnica (arsenal), menda največe poslopje v Evropi, izpeljano V bogato ozaljšani zidavi, hrani mnogo raz-noverstnega starega orožja in .trofej; v tej orožarnici delajo orožje in vsa-koršno bojno orodje jn blago na veliko. Umetno izdelana poslopja so še: Tezejev tempelj v ljudskem vertu, poslopje akademije znanosti, kolodvor severne in zahodne železnice, novo poslopje za spevoigre (opere), Henrikov dvor, bankna hiša, akademičjia gimnazija, palače kneza Lichtensteina, grofa Harracha, kneza Schwarzenberga i. d. Imenitni spomeniki: nadgrob-nik nadvojvodinje Marije Kristine, hčere ces. Marije Terezije, v avgusti-narski cerkvi, Tezej ubijajoč centavrav „ljudskem vertu" (obe marmorni grupi ste mojsterski deli kiparja Kanove), bronasta postava cesarja Jožefa H. na konji (Zauner), postava nadvojvoda Karla, zmagalca pri As-pernu (Fernkorn), postava princa Evgenija in kneza Schwarzenberga i. d. Znanstvene naprave in učilnice: c. k. akademija znanosti, vseučilišče in

politehnično učilišče z velikanskimi zbirkami, akademija upodobovalnih umetnosti, veliko učilišče za kmetijstvo, orientalska akademija, kupčijska akademija, deržavni zavod za geologijo, zemljepisna družba, 9 gimnazij in realnib gimnazij, 8 realk in premnogo drugih zasebnih in javnih uči-lišč. Naprave za kupčijo in obertnost so: Nacijonalna banka, dve borsi, kreditni zavod, dolenje-avstrijska skontna družba (ki inenjice in denarno veljavne papirje z odbitkom kupuje), razne zavarovalnice, donavska paro-brodarska družba, kupčijsko-obertnijska zbornica, obertnijska c^ružba, kmetijska in vertnarska družba i. t. d. Premnogo je tudi naprav za uboge, bolnike i. t. d. V okolici so lepi cesarski gradovi: Schönbrunn po izgledu grada versailskega sezidan; tu je vert (park) v francoskem okusu z veličastnimi vodometi, velikanski sjverinjak in botanični vert ki se šteje med najbogatejše na celem svetu. Od Schönbrunna pelje drevored v grad Hetzend or f, ki je skoro še ravno tako opravljen, kakor je bil za ces. Jožefa H., ki se je najrajši tu opočival od deržavnih opravkov. Konec drugega drevoreda, stoji Laxenburg z velikim vertom (parkom). Najznamenitejše iz med ondešnjih lepih poslopij je Frančiškov grad, ki je po srednjeveški zidavi zidan in v notranjih prostorih hrani bogato zbirko starin in spomenikov iz srednjega veka.

1. Dunajsko-Novomesto (18000 lj.), rojstno mesto in grob cesarja Maksimilijana I., vojaška akademija za vzrejo viših častnikov (naprava c. Marije Terezije), zelo razvita obertnija (mašine, predilnice za bombaž in svilo, prečiščalnica za cuker). Baden (5800 ]j.) z žveplenimi toplicami, sloveče letovišče bogatih Dunaj čanov. Neunkirchen (4600 lj. vlivarnice za železo, bombaž, predilnice). Pettendorf (3000 lj.) z naj-večo bombaževo predilnico v Avstriji (200 mašin, 62000 vreten in črez 1300 flelavcev). Inzersdorf na Dunajskem hribu, največa opekarnica na svetu. Schwechat in Liesing, velikanske pivovarne. Gumpolds-kirchen ima najboljše beb avstrijsko vino, Vöslau pa najboljše černo vino; tudi Grinzing, Weidling in Klosterneuburg (5300 lj.) slove po vinoreji. Hainburg (4200 lj.), velika tobakarnica. Opatiji Klosterneuburg in Sveti križ (Heiligenkreuz) sezidani od Leopolda svetega (1. 1108 in 1135); ta je pokopališče vladarjev iz babenberžke rodovine in hrani velik drago opravljen kosec sv. križa, ona pa svete ostanke ustanovnika svojega.

2. Sv. Ipolit (St. Pölten, 8500 lj.), sedež ondešnjega škofa. Tuln, nekdaj „Comagena" imenovan. Za železnino imenitni obertnijski kraji: Bidov (Waidhofen) na Ipsi (3500 lj.), Scheibs, St. Egidij. Imenitne opatije: M.elk, Gottweih, Seitenstetten, Lilienfeld.

3. Korneuburg (4300 lj.) z ladijedelnico donavske parobrodarske družbe; v njegovi okolici stoji Pižemski hrib s slovečo vino- in sadjerejo; Rötz, vino; Stockerau, železnica; Aspern, Esslingen in Wagram, bojišča 1. 1809.

4. Krems (6200lj.), gimnazija, razvita obertnija in živahna kupčija z žafranom, goršico in vinom; Stein, imenitno skladišče bläga za kupčijo po Donavi ; B i d o v na Diji,, Grosš-Sieghart, Horn so imenitni obertnijskikraji.

Prirodnine. Dolenja Avstrija nima niti lednikov niti velikih jezer, le na južni meji se kaže po nekoliko golo pečevje in samo na severozahodu se nahaja semtertje nekaj močvirja. Do malega je zemlja skoro vsa plodna, z lesom obrasena ali pa obdelana, kajti le 5% poveršja. deželnega se šteje med nerodovitni svet. Od plodne zemlje je črez 40% njivja, 32% gozda, črez 14% pa travnikov in vertov. Njivje je v obče le srednje rodovitnosti; najrodovitniše je, na tulnskem in moravskem polji, kjer se tudi najbolj pečajo s kmetijstvom. Primeroma se prideluje veliko žita, M *zarad nakopičenja ljudstva na Dunaji vendar ne zadostuje vsej deželi. Prideluje se tudi precej, če prav od leta do leta redoma manj prediva in konoplje, mnogo goršice (okoh Kremsa) in žafrana (okoh Maissaua) in pa na 4V2D miriam. (malo nad 2% vsega poveršja) črez i 100000 hektolitrov (1 hektol. = 1*767 veder) dobrega vina. — Po zahodnih hribovitih straneh posebno dosti živine (goved, žlahtnih ovac) kuretine in bučel. — V okoliji Dunajskega gozda se koplje mnogo premoga (133 mil. kgr. = 23/i mil. cent. na leto); dalje se dobiva precej železa (okoh 3-6 mil. kgr. = 72000 cent.), olovnika ah grafita, mavca ah gipsa, goluna, pa tudi izverstno apno in veliki mlinski kameni.

Zelo razvito v deželi je veliko umetnijstvo, obertnijstvo in rokodelstvo, tako da se le Češko, Moravsko in Slezija v tem zamorejo meriti z dolenjo-Avstrijo. Glavno središče raznoverstne obert-nosti je Dunaj s svojo okolico; po njej se tudi zelo odlikujejo južne strani dežele. Med dunajskimi izdelki posebno slove: tkanine, trakovi iz svile in druga svilnina, šah, drobnina in lepotina iž zlata, srebra, raznih drugih kovin, iz usnja, morske pene, kosti iü lesa, obleka, usnjina, mašine, prirodoznansko in glasbeno prodje in drugi umetnijsld izdelki. Za celo deželo t so posebno važne razne predilnice in tkalnice za bombaž (okoli 600000 vreten) in volno, papirnice in tovarne, v kterih razno blago iz papirja in papirovke izdelujejo, slad-kornice in razne fabrike za izdelovanje železnine. Slove tudi pivovarne in steklarne; po nekterih krajih izdelujejo zelo platno in sploh pertenino. Glavno mesto je imenitno središče avstrijske kupčije po suhem, kajti tudi oddaljene tovarne, n. pr. češke, moravske in slezijske derže po gostem na Dunaji bogato zalogo. Lastno ill tuje blago se pošilja iz Dunaja na vse kraje cesarstva, premnogo se ga tudi na tuje proda. DonaVa, premnoge železnice (94 miriam.) dobre ceste, razni' denarni zavodi, zavarovalnice in druge družbe posebno pospešujejo tergovino v deželi in občni promet s tujimi kraji.

Za duševni razvitek ljudstva skerbe razne učilnice deržavne, Občinske in zasebne. V vsej dežeh je črez 1250 po večem dobro urejenih ljudskih šol; vanje hodijo skoro vsi za šolo godni otroci. Razen dunajskih srednjih šol so v dežeh: gimnazije v Melku, Kremsu, Dunaj skem-Novemmestu, Hornu in Seitenstettenu, realne gimnazije v Badenu, Stockerau-u, Bidovu na Diji, šv. Ipolituin Oberhollabrunnu, realke pa v Dunajskem-Novemmestu, Kremsu, Bidovem na Ipsi in

pri sv. Ipolitu. Imenitniša viša učilišča in drugi znanstveni zavodi na Dunaji so1 bili uže omenjeni.

Nadvojvodstvo avstrijsko nad Anižo ali gorenj a-Avstrija.

120 □miriamet. (218 □milj); 732000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani in Nemci. Meje in gostost ljudstva?

Ta dežela je skoro vsa gorama. Večo južno polovico jej pokrivajo severne apneniške Alpe in njih razrastki, po večem v velika obgorja skleneni, kterih so najznamenitniša: Dachstein ob vir j i Travne z edinim lednikom in najvišim veršacem (3000 m. = 9498') v deželi; veliki Priel (2500 m. = 7900') med Travno in Štiro, Pyrgas (2240 m. = 7088') med Štiro in Anižo. Dosta niže so gore, M polnijo zemljo med dolenjo Travno in Anižo do Donave; to velja tudi o gori Hausrucku (800 m.) med Travno in Ino. Na manjši severni polovici pobočja in razrastki Češkega lesa derže do Donave. Ravnin med gorami ni, le ob Travni je dolina razširjena v znano welško mahovje (vresje), M pa je sedaj po večem lepo obdelano.

Glavna reka v dobro močeni deželi je Donava, ktere tek v dežeh od Pasova do Sarmingsteina 17V2 miriam. meri. Blizu Greina sta bila v vodotoči brodnikom nevarna vertinec in kernica; sedaj se je tod ladijam vožnja zelo olajšala, ker so glavne poprečne skale razstrelili in' iztrebili. Desni nje dotociso: Ina s S ali c o ob zahodni meji; deroča Travna, ki skozi več sprelepih jezer teče in prekrasne slapove dela. Nje verhovina s krasnimi sogorji in mnogimi jezeri se zove Salzkammergut, M se sprelepo vidi s Schafberga (1780 m. = 5630'). Aniža s Štiro na jugovzhodni strani dežele. Z leve strani jej doteka Mihi j a, po kteri s Sumave dosta derv splavijo. Na severni meji tudi veltavsko porečje sega v deželo. Med premnogimi jezeri, kterih se s Schafberga 19 vidi, so najznamenitniša: Halstatsko, gmundsko, atersko, mondsko ah lunino in volbenško. — Podnebje je merzlejše in ostrejše nego v dolenji-Avstriji, kar se očitno kaže v rastlinji, med kterim pogrešamo več verst dolenje-avstrij-skih rastlin, n. pr. velevažne vinske terte.

Deželna ustava in uprava. Gorenje-avstrijski deželni zbor šteje 50 članov; ti so: škof linški, 10 poslancev velikega posestva, 17 poslancev iz tergov in mest, 3 pösl. linške kupčijske in obertnijske zbornice in 19 iz kmetsldb občin. V dšržavni zbor pošlje gorenj a-Avstrija 17 zastopnikov, izmed kterih se dva volita v deržavno delegacijo. — Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija v Linci, kterej je 12 okrajnih glavarstev podrejenih.

Mesta: Line na Donavi, glavno deželno mesto z 31000 lj., ima gimnazijo in realko in več drugih šol. Sedež namestnije in škofa, deželnega zbora in odbora. Zelo cvetoča obertnija (volnina, usnje in usnjina, ladije-delnica i. t. d.) in kupčija zlasti s srednje- in dolnje-donavskimi deželami. Na levem bregu Donave predmestje Urfahr (6200 lj.). Freistadt (2700 lj.) s platnarijo in realno gimnazijo. Opatija Schlögl.

Jesonko, Zemljepis 1873. 10

2. Ried (4000 lj.), kupčija z žitom, tkalnice, novo ustanovljena gimnazija; Schärding, pivovarne; Brunov, ladijedelnica; pivovarne in tkalnice.

3. "Wels starodavno Ovilavae (6800 lj.); cesar Maks I. f 12. pro-senca 1519. Hallstadt, Ischl (2000 lj.) in Ebensee s solovarnicami, v Ischlu tudi sloveča solinska kopel. Gmunden (Sovodenj, 1500 lj.), glavno založišče kuhinjske soli. Najstarejša železnica za konje črez Line v Budejo-vice. Wolf s egg, bogati zakladi erjavega premoga. Opatija Lambach (ustan. 1056).

4. S freier (13400 lj.), na sotočji Štire in Aniže ima posebno slovečo železno in jekleno obertnijo (avstrijski „Birmingham"); realka. Enns, prestaro mesto z razvito obertnijo; v okolici vas Lorch, rimska naselbina in starokrisfjansko škofje mesto Laureacum, kjer je bil 1. 304 sv. mučenec Florijan v Anižo veržen. Sloveči ste opatija avgüstinska sv. Flor i, j an (od 1. 1071) in še starejša benediktinska Krem s mtins t er (od 1. 777). Obert-nijski kraji: Mölln (sosebno brunde in druga jeklenina), Spital ob Pirnu, Micheldorf (2600 lj.) in Kirchendorf, kjer se izdelujejo posebno serpi in kose. Hali z imenitno jodovo kopeljo.

Prirodnine. Neplodne-zemlje je kakih 12 □miriam. (9 °/0), drugo pa krijejo ah lepi gozdi,' zelene planine in travniki, ah pa je tako izverstno obdelana, da rodi na ostajanje žita. Črez /3 plodne zemlje je njivje, na katerem razen drugih pridelkov posebno vehko pšenice in reži pridelujejo. Enako obširni so gorenjeavstrijski gozdi, ki dajejo vehko lesa za kupčijo v druge dežele. Skoro povsodi imajo mnogo sadja (jabelk in hrušek); iz njega narejajo obilo jabelkovca, ki jim nado-mestuje vino. Ker ima gorenj a-Avstrija poleg dobrih pašenj med vsemi našimi deželami primeroma največ travnikov, ni se čuditi, da je njena živinoreja dospela na zelo visoko stopinjo; odlikuje se sosebno z lepo in vehko govejo živino. Iz zemlje pa dobivajo posebno veliko ruja-vega premoga zlasti v Wolfseggu (175 mil. kgr. = 3 J/2 mil. c.) in kamenene in varjene soli v Hallstadtu, Ischlu in Ebensee-u (črez 60 mil. kgr. = T2 mil. cent.). Drugih rudnin ima le malo, nima pa ne enega železnega rudnika.

V velikih fabrikah, še bolj pa v neštevilnih rokodelnicah (vseh je črez 700), M so zlasti po južni polovici dežele semtertje razdeljene, se izdeluje posebno razna železnina in jeklenina; ker nimajo domače rude, dovažajo surovo železo zlasti iz gorenjega Štajerskega po Aniži. Kose in serpi se naj bolj odlikujejo med enakimi izdelki drugih deržav (micheldorfske in kirchendorfske tovaršije kosarske v kremški dolini). . Zelo cenjeno blago so tudi noži (Steier), žeblji (Losenstein), rokodelsko in hišno orodje in razne posode. Središče te obertnije je Steier (zato „avstr. Birmingham" imenovan), ki te izdelke pošilja v Eusijo, Turčijo, njih fabriška znamenja slove celo v Kamčatld in severni Ameriki. Kaj hitro se zadnja leta razvija podelovanje bombaža. Hvale vredne so še p latnarij a (zlasti v nekdanji miheljsld četerti), suknarija in pivovarija. V dežeh je tudi mnogo strojnic in nekaj

papirnic; posebno pa cvete izdelovanje razne lesenine (velike ladije in čolni), posoda in razno lično izrezljano drobno blago iz lesa).

Živahno kupčijo pospešujejo plovne reke (Donava, Ina, Sahca, Travna in Aniža in dervoplavni potoci, mnoge železnice, dobre ceste in poti, M na vse strani deželo prepregajo in druge 'primerne naprave. Vvaža se zlasti bombaž, prekmorsko blago in surovo železo, izvažajo se pa razni kmetijski pridelki (žito, les, živina), solin lastni obert-nijski izdelki.

Deržavni, deželni in občinski zavodi skerbe za duševno izobraženost prebivalstva. V vsej dežeh je okoli 500 ljudskih šol, ki so vse postavno uravnane in prav dobro obiskovane. V Linci, Krems-miinstru in Riedu so više gimnazije, v Freistadtu pa realna gimnazija ; v Linci in Steieru ste realki. Tudi ima dežela nekaj naprav in društev za izverševanje miloserčnih del siromakom in sploh prostemu ljudstvu na pomoč.

Vojvodstvo salcburžko.

72 □miriametrov (130 □milj); 151000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani in Nemci. Meje in gostost ljudstva?

Vsa ta dežela je zelo gorato višavje, le na severozahodu je sališka dolina razširjena v bavarsko visoko planoto. Na jugu proti tirolski, koroški in štajerski meji stoje pervotne Alpe — visoke Ture, z raznimi priimki. Prav za prav se le sedla tega visokega pogorja imenujejo Ture, n. pr. Tura krimelska, felbska ah sloven-sko.-matrejska, fuška, nassfeldska ah malniška inradstat-ska. Razen poslednje Ture, ki je le malo črez 1670 metrov (5300') visoka, vzdigujejo se vse druge 2200 do 2800 metrov visoko in še više. Najznamenitniši nad lednike moleči verŠaci so: Ert treh gospodov (Drei-herrnspitze 3505 m. = 11090'), sulcbaški Venediger (3674 m. = 11620') najviši verh salcburžke dežele, Hochnarr (3300 m. = 10900'), Ankogel (3253 m. = 10290'). Gorenji tek Sahce in Aniže loči pervotne Alpe od salcburžkih apneniških Alp, ktere Sahca s Salo v več obgorij reže. Med Salo in Sahco se.kupici gromada Kamenitega morja s Snežnikom večno snegokritim (2940 m. = 9300'), na vzhodu pa med Salico in Travno bolj razraseno Tännengebirge, M se z nizkim herbtom derži gorovja dachsteinskega. Obširnih ravnin ni nikakoršnih v deželi, mnogo pa majhnih in ozkih dolin, ki se gredim primerno znižujejo, n. pr. Salzachgau, Pinzgau inLungau. Nahaja se tudi dosti sotesk in prelazov (Klamm, Lueg, Mandling i. d.).

Reka je največa S ali ca, ki si gorenjo dolino rada zasipuje in močviri. Vanjo se izhva več potokov, med kterhni na desni Krimm-1 er-Ache dela najbolj visoki veličanslri slap v cesarstvu. Na jugovzhodni strani imate tudi Aniža in Mura svoje povirje v tej dežeh. Med ledniki in visokimi gorami se nahaja več jezerc, pa le cel sko j e-zero v Pinzgau-u^e nekoliko veče. — Salcburško je dežela planinska,

10*

ki ima le po niži severni strani in po zaklonjenih dolinah precej voljno in toplo podnebj e, po viših krajih pa je zelo ostro in hladno.

Deželna ustava in upravä. Salcburžki deželni zbor šteje 26 članov; ti so: tnezonadškof salcburžki,'. 5 poslancev velikega posestva, 10 iz tergov in mest, 2 posl. salcburžke kupčijske in obertnijske zbornice in 8 iz kmetskih občin. T deržavnizbor pošlje Salcburžko 5 zastopnikov, izmed kterih izvolijo 1 v deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v dežeh je deželna vlada, kterej so 4 okrajna glavarstva podrejena.

Mesta. Salcburg, glavno mesto na Salici (19300 lj.), slovi po svoji lepi legi pred visocimi gorami in po svojih spomenikih zidarske umetnosti (cerkvah, palačah i. d.) iz dobe vladarjev nadškofov („nemški Rim"). Sedež deželne vlade in knezonadškofa, rojstno mesto Volfganga Amadeja; Mozarta,, malo da ne vsega sveta perve^a in najizverstnišega umetnika v muziki (roj. 1756, f 1791 na Dunaji). "Viša bogoslovska šola, gimnazija, realka, knjižnica, muzej Carölino-Augusteum; usnjarija in precej živahna kupčija.

Hallein (4000 lj.) s solinami in slano kopeljo; od tod je Salica plovna do izliva v Ino. "Wildbad-Grastein z imenitnimi toplicami; v obče gasteinska dolina slovi po vsem svetu zarad zdravilnih toplic; — Hof-G-astein. V krajini Pongau je mnogo cesarskih rudnikov, v kterih se koplje železo. Flachau, plavž za železo. Zlata gora v dolini rauriški daje nekaj zlata..

Prirodnine. Plodne zemlje je sicer precej (nekaj črez 50% vsega poveršja) ker pa 50Q miriam. visoke gore pokrivajo, 3%Q n™-pa ledniki, ima silno neugodno in hladno podnebje, tako da se z velikim trudom žita .vendar le malo pridela in morajo ga več ko polovico wa-žati. Bolj prostorni od oravne zemlje so pa gozdi, ki zavzemajo skoro 54% vse dežele. — Obširne so tudi zelene planine in lepe senožeti, ki so živin or ej o in mlekarijo povzdignile na prav visoko stopinjo. V tej se mala dežehca lehko meri z vsako deželo celega tesarstva. Pinzgauska in pongauska goveda in pinzgauski težki vpreženi konji slove po vsej Avstriji. — Izmed kopanin se dobiva največ vaijene in nekaj kamenene soh (skup okoh 17% mil. kgr. = 350000 c. na leto); flachauski rudniki dajejo železo (okoh 2*3 mil. kgr.=46000 na leto), toda premalo, zato se iz Štajerskega in Koroškega vVaža. Nikelja (15000 mil. kgr. = 300 c.), hobreža ah kobalta in arzenika ah mišnice (60000 kgr. = 1200 c.) pa še za kupčijo v tuje dežele veliko ostane; bogata pa je dežela lepega marmorja in mavca, ki se ga dobiva v Mosegu in Grubak več ko 400000 kgr. (8000 c.) na leto. Semtertje se nahaja tudi nekohko zlata in srebra. Obertnost se sedaj nekohko oživlja, pa vendar zdaj še za on-dešnje zelo redko" ljudstvo (2157 lj. na □miriameter) ne nareja dosti iz raznega potrebnega blaga. Za tujo kupčijo se sedaj izdeluje nfekaj kemijskih tvarin (Oberalm) lesenine (Hallein), ilnatega in železnega blaga i. d.

Kupčiji služi železnica, nekaj cest in pa Salica, po kterej lesa, soh in mavca za 35 mil. kgr. (700000 cent.) na leto $ tuje razpošiljajo.

Vvaža se najbolj prekmorsko blago, žito in fazni obertnijski izdelki. — Razen onib pri glavnem mestu omenjenih srednjih in viših učilnic je kakih 150 ljudskih šol po deželi.

Vojvodstyo štajersko.

224 □miriametrov (408 □milj); 1131000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani, po rodu je 61 °/o Nemcev, 39°/0 pa Slovencov. Meje in go-stost ljudstva?

Lepa štajerska dežela se šteje med planinske pokrajine; ona je sicer hribovita, vendar ima mimo goratih krajev več prijetnih in dobro obdelanih ravnin. Severne in zahodne kraje pokrivajo visoke alpske gore, na južMh in vzhodnih straneh se pa nizki hribje in prijetni holmi verste z rodovitnimi dolinami in majhnimi ravninami. Ob murskem viru stopajo v deželo pervotne Alpe, ki se tu razhajajo v dve veji. Severna veja se zove nizke Ture, tudi mursko-an ižke Alpe, ker se vlečejo med Muro in Anižo do potoka Lesnika; njih najviši veršac Hochgolling meri 2860 m. (90455'), Bösenstein pa 2350 m. (7400'). Onkraj Lesnika segajo pervotne gore do Semernika (Semering) in Mu-rice ter se železorudniške Alpe (Eisenerzier Alpen) imenujejo. Južna veja so pa dravsko-murske Alpe medDravo inMuro, ki se na vzhodu razhajajo v razne odrasleke. Severovzhodni odraslek je po reki Muri ob njenem pravokotnem kolenu predert ter se nazadnje pred gorenjo Litavo končuje z Wechselom v dolenji-Avstriji. Jugovzhodni razrastek derži k Dravi in za Mariborom po lepih „slovenskih goricah" v ravnino prehaja. — Severne apneniške Alpe pokrivajo od Dach-steina dalje proti vzhodu mejne pokrajine ob levem bregu Aniže, ki je v globoki preseki predere (Hochtor 2280m. = 7000' v admontskih gorah, Hochschwab pa 2268m. = 7170'). —Južne apneniške Alpe se začenjajo s sučavskimi gorami na koroško-kranjsko-štajerski meji med Savo in Savino (Ostrica 2347 m. = 7429,') ter se od Savine dalje proti vzhodu berdijo pod imenomMaceljske gore vHervatijo. Med gorenjo Savino in Dravo stoji po večem še pervotvorno Pohorje z Veliko-kapo (1539 m. =4867'). — Najimenitniše ravnine so: velika ptujska, rodovitna lipniška in lepa gradska. Reka najdaljša na Štajerskem (še nekaj črez 33 miriam.) in za obertnijo in občenje najimenitnejša je Mura, ktera se pa še le zunaj dežele izhva v plovno Dravo. Ta velika voda dere iz Koroškega od zahoda proti vzhodu prek južnega Štajerskega (12 mir.). Ob kranjsko-štajerski meji teče plovna Sava (7 mir.) in z desne Savino sprejemlje. Tudi gorenji tek Aniže s Salico je na Štajerskem; Travna in Raba le izvirate v tej dežeh. Razen teh voda ima štajerska dežela mnogo jezerc in mnogo rudnic, med kterimi več kislih (rogatska slatina). — Podnebj e je v različnih krajih dežele raz-, lično, kakor je svet viši ah niži. V alpskih pokrajinah gorenjega Štajeija je ostro in hladno, ob dolenji Muri, Dravi in Savi pa mehko in toplo; zato se tudi rastlinje različnih predelov med seboj tako zelo loči.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor štajerski šteje 63 članov; ti.so: sekov.ski knezoškof (v Gradci) in lavantinski škof (v Mariboru), rector magnificu? gradškega vseučilišča, 12 poslancev velikega posestva, po 3 posl. iz kupčijske in obertnijske zbornice v Gradci in Ljubnem, 19 posl. iz mest in tergov in 23 posl. iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Štajersko 23 zastopnikov, izmed kterih se volita 2 v deržavno delegacijo. ' Najviša upravna gosposka v deželi je c. k. namestnija v Gradci, kterej je 18 okrajnih glavarstev podrejenih.

Mesta. Gradec ob Muri, glavno mesto s 84000 lj., ima vseučilišče, deželno tehniko (Joanneum), 2 gimnaziji in realki in kupČijsko akademijo. Obertnost in tergovstvo ondi lepo cvetete; naredi se mnogo usnja in usnjine, dokaj papirja in železnine in precej sukna in bukovice (nevaljanega sukna). *— Fürstenfeld (3600 lj.) o. tabakarnica; Gleichenberg in Tobelbad (Toplice) z zdravo vodo, ktero obiskujejo bolniki od blizu in od daleč. . Vojčberg in Köflach, znameniti pre-možki rudniki; tudi blizu Iv nice (Eibiswald) so bogate jame na premog. Opatije: Runa (Rein) z oo. cistercijani od 1. 1123, z grobovi več štir-skih vojvodov; Borova (Yorau) od 1. 1163 z redovnimi kanoniki.

2. Bruck na Muri (3000 lj.) z živahno kupčijo z železom in že-leznino. Ljubno (5200 lj.) ima rudarsko šolo in nižo realno gimnazijo, kupčijsko in obertnijsko zbornico, razvito obertnijo železno in veliko kupčijo z železom in železnino, izversten premog; tu je bil dogovorjen načert miru 1. 1797. Mariazell z imenitno božjo potjo in fužinami za vlivanje železa in drugo železnino. Vordernberg in Eisenerz ä slovečimi železnimi rudniki. Mnogo surovega železa ali grodelja napravijo: Turrah, Neuberg, .Hieflach i. d. Rottenmari (prehod) in Mlirzzuschlag (Semernik) z železno obertnijo. Judenburg, v srednjem veku veliko teržišče in skladišče blaga za kupčijo med Italijo in Nemčijo. Murau; Aussee s kameneno in varjeno soljo. Admont v anižki dolini in Št. L amp er t na Taji, murskem pritoku, ste imenitni benediktinski opatiji iz 11. stoletja.

3. Maribor (13000 lj.), sedež škofa lavantinskega, gimnazija, viša realka, učiteljsko izobraževališče, znana sadje- in vinoreja (vinorejska šola), strojnice in rozoljarnice, živahna kupčija z domačimi in tujimi pridelki in izdelki. Pekre, Radgona in Ljutomer z dobrim vinom; Ptuj (rimski Petovium, 3400 lj.) ž vinorejo in živahno kupčijo na Ogersko in Hervaško. Rimske in staroslovenske ostaline. Laško in Do-bema imate toplice, Rogatec (700 lj.) pa slatino ali kislo vodo, ktere se na leto razpošilja okoh 400000 steklenic. Celje na Savini (4230 Jj. rimsk. Celeja) ima gimnazijo in meščansko šolo. Y Hrastniku in Terbovljah se dobiva dosti premoga.

Prirodnine. Ees da ni še desetina (8-4%) poveršja štajerske dežele nerodovitnega, vendar pa je le malo rodovitne zemlje pripravne za poljedelstvo (22 %), ker ima zarad različne nadmorske lege in pover-šnega naličja po raznih krajih prav različno, pö večem hladno podnebje,

po kterem se ravna rastlinje in vsaktero obdelovanje polja. Plodne zemlje je skoro polovica z gozdi zarasene (49 %)i ua verte in travnike pride komaj nje osmi del (skoro 13 °/0), ostala pa na pašnike in vinograde. Ker so. te razmere zarad različnega poveršja po podolgovati deželi kaj različno razdeljene, delimo Štajersko v gorenje in dolenje.

Po dolenjskem Štajerskem [nekdanj em praškem (6 9 □mir.) in mariborskem (59□ mir.) okrožji] se gosto naseljeni prebivalci močno pečajo spoljedelstvom. Pridno in semtertje tudi umno obdelana zemlja jim daje obilo raznega žita (reži, pšenice, ovsa, turšice in ajde), vendar pa ne toliko, da bi se ž njimi tudi nerodovitna gorenja Štirija preživila. Skoro po vseh krajih sade posebno marljivo lepo sadno drevje in od leta do leta bolj izbrano vinsko terto, ktero po gostem tudi umno oskerbujejo (vsi vinogradi štajerski merijo okoh 4Q mir.: teh pride 1/3 na graško okrožje, 2/3 pa na mariborsko). Najboljša vina so ljutomerska, radgonska in-pekerska. Pri Pekrah, blizu Maribora stoji velik vinograd Ivanja gorica, kjer je nadvojvoda Ivan ustanovil v ravnanji vina zares izgledno gospodarstvo. Iz obilnega sadja, kterega sedaj žahbog le premalo • suše (precej pa surovega prodajo v druge kraje), narede na leto okoh 17000 hektolitrov (300000 veder) jabel-kovca za domačo pijačo. Tudi murbe zmerom bolj sade ter se s svilo-rejo pečajo. Pridelujejo tudi vehko prediva in okoh Radgone dokaj konoplje, okoli-Gradca nemškega in Vojčberga pa ščetice (dipsacus). Živin or ej a je precej znamenita. Dobro znana daleč po svetu je dolenje-štajerska perutnina, ktere posebno vehko rede (štajerski kopuni). Ko-p anin razen rujavega in nekaj čemega premoga le malo dobivajo; med premogovniki so pa posebno bogati oni v Voičbergu in Köflachu, v Ivnici, Hrastniku in Terbovljah. Obertniki so skoro sami rokodelci, ki raznega blaga le za domačo potrebo narejajo. Razen mnogih steklarnic v Pohorji, Golovci in Posavji so veče fabrike skoro le v Gradci in bližnji okolici, M izdelujejo železnino (n. pr. mašine, železnocestne šine i. d.), kemijsko blago, cikorijo in druge nadomestke kave, čokolado, tkanino in pletenino in dokaj usnja in usnjine, ki se pa po večem le v rokodel-nicah nareja.

Gorenje Štajersko (prejšnje bruksko okrožje) ima na 96 □mir. (175 □milj) komaj 8 □mir. oravne zemlje, 22 [f]mir. travnikov in zelenih planin; več ko polovica 52 °/0 pa je z gozdi zarasene in okoh 12 □mir. celo neobdelane in neplodne zemlje. Glede na te neugodne razmere in na neprijetno, merzlotno podnebje ni čuda, da ta visoko ležeča gorata pokrajina n e r o d i še tohko ž it a, da bi se v obče zelo redko naseljeni prebivalci (2100 lj. na □mir.) ž njim preredih. Živine pa po obilnih travnikih in dobrih pašnikih zadosti rede; zlasti goveja živina iz muriškega dola je ravno tako dobro znana kakor težki konji iz anižke dohne. Izmed kopanin so najbolj znamenite: železo, sol, premog in šota. Železa ima med vsemi avstrijskimi deželami gorenja Štirija največ (28 °/n vsega avstrijskega železa) in to, kakor tudi nje jeklo, slovi uže od nekdaj daleč po svetu (ferrum noricum). Leta 1869 so napravili črez

100 mil. kgr. (2000000 c.) surovega in litega železa, t. j. 47 °/0 vež nego leta 1861. Prej rečenega leta so dobili okoli 14 mil. kgr, (280000 c.) varjene soli. S podelovanjem železa se gorenji Štajerci najbolj pečajo. V velikih plavžih in fužinah narede dosti surovega jekla pa premnogo izverstnega žganega in besemerskega, -največ med vsemi avstrijskimi deželami. Dotične naprave se lehko merijo z najiz-verstnišimi tujih obertnijskih deržav. Po vseh murskih dolinah skoro doli do Gradca izdelujejo večidel železnino in jeklenino in raznoverstne svoje izdelke (serpe, kose, drat, žeblje, kmetijsko in rokodelsko orodje, hišno in kuhinjsko orodje in posodje, železnino i. d.) izvažajo v vse avstrijske dežele in tudi v tuje deržave, n. pr. na Nemško, Francozko, Italijansko, Eusko in Turško.

Kupčija bogate dežele štajerske se od leta do leta bolj razvija na vse strani sveta. Pospešujejo jo železnice, ki sedaj na vse strani deželo prepregajo, plovne reke, dobre deržavne in deželne pa druge ceste, mnogi kupčijski zavodi in pa dve kupčijski zbornici. Uvaža se razno prekomorsko blago pa nekaj žita in obertnijskih izdelkov, izvaža pa vino in sadje, les, železo in jeklo in razni izdelki domače obertnije.

Za duševno izobraženost skerbe precej goste in še dosti dobro uravnane ljudske šole po dežeh (okoh 750), v ktere vendar mladina zadnja leta manj redoma zahaja nego poprejšnja. Gimnazije so v Gradci (2), v Mariboru in Celji, niže realne gimnazije pa v Ptuji in Ljubnem. Gradec in Maribor imata po eno učiteljsko pripravnico. V Gradci ste 2 viši realki, v Mariboru pa ena. Veliki šoli in druga posebna učilišča so bila uže pri mestih omenjena.

Yojvodstvo koroško.

104 □miriametre (188 □milj); 336000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani, (razen 17400 protestantov), po rodu je skoro 2/3 Nemcev in črez 1/3 Slovencev. Meje in gostost ljudstva?

Koroška dežela je večidel gorata in ima dokaj dolge doline (dravsko, gorenje-belsko, jezersko, kerško, labodskoin zilsko), ki so skoro sredi dežele v precej veliko celovško ravnino razširjene. Dravi na levo so vse gore pervotne Alpe; imenujejo se od tirolske meje do prelaza Kačberga (1604 m.) in jezerniške doline (Liesertal) skup visoke Ture ter se po glavnih veršacih ločijo v več obgorij. Najviši veršaci: Veliki zvonar (Grossglockner 3400 m. = 12018'), najviši hrib v našem cesarstvu, stoji blizu tirolske in salcburžke meje ter ima prelepi lednik, P aster ca imenovan. Hochnarr, Ankogel i. d. Dalje proti vzhodu so ob deželni meji zelo razrasene mursko-drav-ske Alpe ah kerške in labodske planine z mnogimi prelazi. Najbolj znana odrasleka l^bodskih planin so svinska planina (Saualpe 2070 m. = 6550') na zahodni strani reke Labodnice, Golovec (Koralpe, 2137 m. = 6760') pa na vzhodni. — Takraj Drave so pa apneniške karnske ah goratanske Alpe, ki so po sedlu pontabelskem in

globoM preseki potoka Žilice ločene v zahodne-in vzhodne karn-ske Alpe. Zahodne mejijo deželo proti Benečiji (Višja gora 2663 m.), ter imajo precej visoko vzporedno rastliko med Žilo in Dravo — zil-ske Alpe, ki se blizu Beljaka končujejo z Dobračem s prekrasnim razgledom črez planinski svet (2154 m. = 6814'); Lesovški verh (2780 m.) je njih najviši veršac. Vzhodne karnske Alpe ah Karavanke derže ob meji kranjski proti vzhodu do Štajerskega in so podobne velikanski steni, ktere severnokoroško pobočje je zelo stermo in ima le kratke opore v dežeh (Obir 2131 m.). Njih prelazi so: Pontablo ah žabnišlri predel (787 m. = 2490') med beneško Belo pa Žilico, Predel (1165 m. = 3690') med Rabeljnom pa med Koritnico in Sočo, rateško razvodje (860 m. = 2720') med Belo pečjo in dolinsko Savo, Podkoren (1044 m.) med gorenjo Savo in Žilo, Kočni verh (1530 m.), Kepica (1495 m.), Ljubelj (1355 m. = 4286') med Borovljem in Teržičem, Jezerski verh (1205 m. = 38120 med koroško ah kapelsko Belo in Kokro.'

Poglavitna reka koroške dežele je Drava, ki prihaja vanjo malo nad gorenjim-Dravburgom in jo po dobrih 16 mir. dolgem teku zapušča na vzhodni strani malo pod dolenjim-Dravburgom. Primerno jej je ime Drava, kajti deroča voda pada poprek za l-2 metra vsak kilometer, tako da po njej le plaviti zamorejo. Znamenitejši nje do-toci na levem bregu so: Gorenja Bela, Jezernica, Kerka z Glano in Labodnica, na desnem pa Žila z Žilico, Kapelska Bela in Meža. — Imenitniša' jezera so: Belo, milstatsko, oso-jansko in verbsko ah celovško jezero. —Koroško se kot visoko ležeča planinska pokrajina šteje med najhladnejše dežele avstrijske, zlasti po gorenjem Koroškem je podnebje zelo merzlotno in rastlinju ne posebno ugodno; dosta toplejše je dolenje Koroško, najmehkejše podnebje pa ima na jug odperta, drugodi pa dobro zagrajena labodska dolina.

Deželna ustava in uprava: Deželni zbor koroški šteje 37 članov; ti so: knezoškof kerški (v Celovci), 10 poslancev velikega posestva, 9 iz mest in tergov, 3 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Celovci in 14 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Koroško 9 zastopnikov, izmed kterih volijo 1 v deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je deželna vlada v Celovci, kterej je podrejenih 7 okrajnih glavarstev.

Mesta. Celovec na Grlani, glavno deželno mesto, ima 15200 ljudi, višo gimnazijo in realko in nekaj drugih učilnic. Družba sv. Mohorja. Najznamenitniše poslopje je stanovska ali deželna hiša z lepimi sobanami, ki so opisane z gerbovi koroških stanovskih rodovin. Knezoškofova palača s slikami in starinami. Zgodovinski muzej s starinami, deželni muzej pa s prirodninami dn obertnijskimi izdelki. Razvito obertnijstvo in tergovstvo obsega razne deželne surovine in izdelke, posebno pa slovi nare-janje svinčene belobe, remenarija in suknarija. V okolici celovški leži Gospo- svetsko polje (Flavium solvense) z- ostanki starorimskega mesta in vojvodskim stolom, t. j. kamenitim sedežem s staroslovenskim napisom, na lcterem je svoje dni koroški vojvoda, sprejemši prisego zvestobe

~v Kernskem gradu, navadno delil fevde. V Kloštru ali Viktringu je glasovita suknarija.

Beljak (4500 lj.), staro mesto na Dravi, ima nižo realno gimnazijo, znamenito tergovstvo (uže v srednjem veku sloveče skladišče blaga za italijansko in nemško-slovansko' kupčijo) in obertnijstvo (svinčena beloba, minij ali svinčena rusovina, vlivanje krogelj in svinčenega zernja) in lepo gotiško farno cerkev z nadgrobnimi spomeniki koroških plemenitih rodovin (Dietrichsteinov, Khevenhüllerov, Träutmansdorfov i. d.). P1 ajb er g. (4000 lj.), največi svinčeni rudnik v Avstriji. Prevalj, Lipica, Lolink, Freudenberg in Puchscheiden imajo velikanske izdelovalnice za železo. Št. Yid (3000 lj.) z veliko zalogo koroškega železa. Yošperg (1600 lj.) s slovečo fabriko za svinčeno belobo in Št. Pavel z benediktinsko"opatijo (od leta 1100) in nižo gimnazijo; oba ta kraja sta v lepi labodski dolini. Velkovec (1600 lj.) z živinskimi in žitnimi sejmi. Hüttenberg z najbogatejšimi Železniki v deželi. Breze (3700 lj.) in Kerka z lepimi cerkvami. Gorenji Beljani (5700 lj.) največi kraj v gorenje-belski dolini. Y tej dolini stoji na višini črez 1360 metrov tudi Sv. Križ, povsodi znana postaja tistim, ki hodijo na Yeliki zvonar. Feldkirchen (5300 lj.); Spital in Terbiž s fužinami. V Borovljah izdelujejo razno jeklenino in puške.

Prirodnine. Ker ima koroška dežela od 80 □mir. plodne zemlje komaj 13 % oravnega polja, ne prideluje žita za svojo potreho, zlasti ker pri hladnem podnebji žito ne rodi bogato. V labodski dolini sejejo posebno pšenico, na grobniškem polji zlasti rež in ječmen, v gorkih krajih tudi turšioo in ajdo, proso in ajdo pa posebno po slovenskih pokrajinah. Ima pa dežela veliko lepega prediva; vina v ve-'likem nikjer ne pridelujejo, Nad polovico plodne zemlje je z gozdi zarasene, ki dajo tudi za tujo kupčijo veliko izverstnega lesa. Po dolinah in gorskih pobočjih so razprosterti lepi travniki, ki z zelenimi planinami obsegajo 21% rodovitnega poveršja in živinorejo zelo pospešujejo. Odlikuje se posebno goveja živina, rede pa Korošci tudi lepe konje in precej žlahnih ovac in se zelo pečajo >s bučelarstvom. Največ ljudi pa preživi rudarija in kovinska obertnija. Leta 1869 so napravili. okoh 51 mil. kgr. (1020000 cent.) surovega železa, črez 3-7 milij. gld. cenjenega, t. j. za 93 % Ye& ne1860-sebno bogata železne rude je stran pri Brezah in sv. Lenartu, pri Hüttenbergu (Eisenwurz); Lipici, Prevalji i. d. Koroško ima največ svinca na Avstrijskem (okoh 37s mil. kgr. = 70000 cent. na leto), zlasti pri Plajbergu, in veliktf rujavega premoga, nekaj kositra, kotlo-vine, srebra. Obertnija največ izdeluje kovine, železo in svinec. Eaznoverstne železnine in jeklenine primeroma največ narede. med vsemi deželami cesarstva ter jo izvažajo posebno na'Laško. V Prevalji, kjer j6 največ železnih fužin, so najprej V Avstriji narejali železnocestne šine; za tem krajem se verste Lipica, Franica, Puchscheiden i. d. Po celej Evropi znane so vehke fabrike za svinčeno belobo v Celovci in Vošbergu. Dobro znana so'tudi sukna iz Viktringa, svinčeno zernje

in kroglje iz Beljaka, Celovca in Prevalja, usnje in usnjina iz Celovca i. t. d. Vseh fabrik in rokodelnic je okoh 160 v dežeh.

Kup čij a je jako živahna'; pospešujejo jo železnice, vode in mnoge ceste, razna društva in kupčijska zbornica v Celovci. Koroško izvaža surovo železo, jeklo in svinec in razne izdelke iz rečenih kovin, prodaja pa na tuje tudi precej, govedi; vvaža pa prekomorsko blago, žito in drugi živež, razne obertnijske izdelke in pomočno snovino za domačo obertnijo in umetnijo. — Razen-srednjih šol, pri mestih omenjenih, je kacih 350 lj udskih šol po deželic

Vojvodstvo kranjsko.

(180 □ milj); 463000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani (razen 300 protest, in 300 pravoslav. kristj.) in Slovenci razen kakih 20000 Nemcev (Kočevarjev in nekaj rodovin v glavnem mestu).' Meje in gostost ljudstva ?

Kranjsko je večidel gorata višava, nekaj alpska, nekaj pa kraška. Na severji in na severozahodu so razprosterte apneniške Alpe, in sicer med dolinskoSavo, Ljubljanico in Sočo julske ah bohinjske Alpe z obgorji Mangarta 2675 m. (8462') in Triglava (2865 m. = 9036', Černa perst 1842 m.). Triglavsko sogorje je obdano krog in krog z globokimi debrimi in ima v lok zavit sterm greben (1500 m.), iznad kterega kvišku mole goh skalni verhovi. Pred tem grebenom je na vzhodni strani prosterta gozdnata planota (Jelovca (1400 m.), P oklu ka), ki se po odstavkih {1400 — 700 m.) proti jugovzhodu znižuje in se v gorenjski ravnini z nizkimi hribci končava. Dalje na jugu segajo triglavski odrasleki in nižja predgorja z B legaš ein (1563 m. = 4944'), Mladim—(1368m. = 43310 paStarim verhorn (1193m. = 37710 in Osovnikom (852 m. = 26990 tu do ljubljanskega ma-hovja, tam pa do Idrice in ceste, M iz Verhnike pelje v Idrijo. Onkraj tega precej globokega razora se začenja Kraševina, na ktero uže takraj marsikaj (Pokluka, Jelovca) opominja. — Na koroški meji in nekaj še na štajerski stoje ostrorobäti Snežniki ah Grintovci (Karavanke): Stol (2233m.), Begunšica (2050m. = 65000, Storžec (2128m. = 67350 kamniške planine z Grintovcem (2530 m.), Skutka ahRinka skoro enake visokosti; Ostrica (2347 m.). Dalje doli ob Savi, med skalovjem kaj globoko tekoči, se pa gore zelo znižujejo. Prelazi: Rateško raz-vodje, Koren, Ljubelj, Jezerski verh, Volovljek (1058m.— 335O0; ČernivecinKačjiverh (916 m. = 29OO0- Še niže so pa alpske gore na desno od Save: Jančje (794m, =25110 Kum, dolenjski velikan (1217 m. = 38490, Ajdovščina.(492m. = 15560, Golovec ljubljanski (490 m. = 15500; prek ceste, M derži iz Ljubljane črez Višnjo-goro v No-vomesto, polagoma prehajajo v dolenjski Kras. Ostale južne in pa zahodne kraje kranjske dežele pokriva Kras, ki se zarad podzemeljskega razvodja natanko ne loči od hervaškega in primorskega. Kranjski Kras je nekoliko obrasen (Hrušica, i. d.) ter se loči v več gorskih ploščin (Hrušico

1262 m., Nanos 1299 m. = 4094', Pivko in Planino), sklenenih proti jugozahodu z visokim robom, kterega konec v kranjski dežeh je Snežnik (1796 m.). Bolj vzhodna stran kranjskega Krasa obsega tudi mnogo ploščin, po večem dobro zarasenih, iznad kterih se več posameznih višin vzdiguje do 950 m. nad morjem: Gorjanci (Uskoško pogorje) so najbolj stranski oddelek dolenjske Kraševine. Cerkvica sv. Jederti (1184 m. = 3746'). Lastnije kraškega sveta gl. str. 100.

Sredi teh kranjskih gor se širi ravan,-podkovi podobna in tako velika, da se med Alpami nikjer tolika ne nahaja (6□ mir. in 280 — 380 m. visoka). Iznad nje so vzdignene obrasene kopice, nektere na samem, nektere pa zverstene in med seboj sklenene. Ti holmci in griči dele kranjsko kotlino v več manjših oddelkov. Tako ločijo Šmarna gora (658 m. = 2080') Vrašica (638 m.= 2020') in Primski verh ravan v gorenjsko ah kranjsko, gredem podobno, pav kamniško in ljubljansko. To pa ločita zopet ljubljanski grad (363 m. = 1152') in Šiškarski hrib vljubjansko polje in mahovje 23Q kilom. veliko, iznad kterega se 9 majhnih goric kot 9 apneniških otokov vzdiguje.

Kranjsko spada brez malega vse v savsko porečje, le zahodno po-dolje visokega Krasa visi (po Idrici, Ipavi in Reki) k jadranskemu morju. Glavna reka v dežeh je Sava, M se pri Radolici steka iz dolinske in bohinjske Save (Savice) in na svoji 20 mir. dolgi poti po Kranjskem m ob meji skoro vse vode v sebe sprejemlje. Nje dotoci so na desni: Sovra, Ljubljanica in Kerka (Kolpa le meji deželo proti Hervaškemu), na levi pa teržiška Bistrica, Kokra in pa kamniška Bistrica.

Najimenitniši med savskimi dotoci je Ljubljanica: ona izvira daleč na Notranjskem z imenom Pivka; črez 22 kilom. (3 milje) teka se izgublja v postojnsko jamo (2800 m. dolgo) ter se tu z več potoci pomnoži. Na to se zopet na dan pokaže in teče nekaj časa z imenom Unca skozi planinsko dolino; potem pa drugikrat v razvotljeni Kraše-vini ponikne in še le za Verhniko kot globoka, plovna Ljubljanica izpod zemlje privre. Idrica in Ipava, Ljubljanici nekoliko podobna, se pa na Goriškem iztekate v S o č o. Deloma podzemeljska voda je tudi notranjska Bistrica ah Reka, kise po dolgem skritem teku na Primorskem z imenom T im a v izliva naravnost v jadransko morje. — V savskem povirji so' tri lepa gorska jezera, namreč korensko, bohinjsko in blejsko. — Cirkniško jezero je -najimenitniše izmed vseh presihajočih kraških jezer, vendar se prav redkoma (po leti 1871) posuši do celega. Kranjsko ima v različnih treh predelih tudi različno podnebje. Gorenjsko ima hladno planinsko podnebje, kjer časi celo meseca juhja ah avgusta sneg pada; Dolenjsko ima ob Kerki in semtertje tudi ob Kolpi toplo vremenje, drugodi pa je neprijetno in merzlotno; pO Notranjskem je tudi precej gorko podnebje, le po zimi nastajajo hudi mrazi, posebno kedar brijß viharna burja.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor kranjski šteje 37 članov; tiso: knezoškof ljubljanski, 10 poslancev velikega posestva, 8 iz

mest in tergov, 2 iz kupčijske in obertnijske zbornice' v Ljubljani in 16 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Kranjsko 10 zastopnikov, izmed kterih volijo 1 v deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je deželna vlada v Ljubljani, kterej je 11 okrajnih glavarstev podrejenih.

Mesta. Ljubljana na Ljubljanici, glavno mesto (23000 lj.), blizo na mestu rimske Aemone, ima gimnazijo in realko in še več drugih naučnih naprav; slovenska Matica, knjižnica, deželni muzej, znanstvena, obertnijska in dobrodelna društva. Velikih fabrik (razen predivnice za bombaž, pivovarne in nove tabakarnice) nima, rokodelstvo in tergovstvo jej pa lepo cvete. Izmed lepih cerkev je posebno- imenitna stolna zarad lepih slik in podobar-skih izdelkov iz mramorja. Shod vladarjev leta 1821. Prelepa okolica; ljubljansko mahovje, kterega je uže nad polovico porušenega, dajo obilo šote. — Druga mesta so na Gorenjskem: Kranj (2200 lj.) nad sotočjem Save in Kokre, ima slovensko nižo realno gimnazijo in živahno obertnijo in tergovino. Loka (2300 lj.) in okraj s platnarijo; nekdaj posestvo bri-zinskih škofov. Teržič (2000 lj.) pod Ljubeljem, izdeluje dosti usnja in železnine („kranjski Birmingham"). Radolica in Kamnik., Za obertnijo znameniti kraji so še: Bistrica, Sava, Javornik, Železniki, Kropa in Kamna gorici s fužinami, Bitno, največa vas na Kranjskem, s platnarijo, Stražišče s sitarijo.

Na Dolenjskem: Novojnesto (Rudolfovo) na Kerki ima 2000 ljudi in višo realno gimnazijo; tergovina z domačimi pridelki in izdelki. Kostanjevica. Drugi znameniti kraji so še: Toplice z rudnico; Zagorje z rujavim premogom; Kerško na Savi zvinstvom; Metlika na Kolpi z dobrim vinom; K o č e vj e, sredi enako imenovanega okraja, z zgoli nemškimi naselniki, ki daleč po gorenjih deželah kupčujejo z raznim blagom; Ribnica, z razširjeno kupčijo doma narejene lesenine (rešet, ret i. t. d.). Znan je tudi T ur j aški grad.

Na Notranjskem: Postojna (1500 lj.) s slovečo jamo, ktero bi primerili prostorni mreži votlin z velikolepnimi podobami iz kapnika; (Proteus anguineus). Cirknica pri znamenitem jezeru; Lože, kupčija z usnjem in živino. Ipava (1100 lj.) ima pri toplem svojem podnebji slovečo sadje-in vinorejo. Idrija s slovečim rudnikom živega srebra (okoli 300000 kgr. = 6000 c. na leto).

Prirodnine. Po različni podobi tal se kranjska dežela loči v Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko. Gorenjska stran obsega gorenje Posavje do Ljubljanice, kterega severni in zabodni rob visoko pogorje apneniških planin oklepa; po nekoliko je gorata, z dobrimi pašniki, z lepimi gozdi in z železnimi rudniki, po nekoliko pa ravna, z rodovitnim poljem, povsodi pa ima precej živahno kupčijo. Dolenjska ah jugovzhodna stran dežele (med Ljubljanico, srednjo in gorenjo Kolpo) je razen kerške ravni globoko razderto predgorje in nizko berdje z njivami in vinogradi, na zahodni strani pa polagoma prehaja v nerodovitni Kras, ld je pa vendar še po večem dobro zarasen. Notranjska ah jugozahodna stran dežele obsega ves visoki Kras, dosedaj tudi še

s hvojevjem in listovci obrasen; ob strani se pa vleče prelepa ipavska dolina, bogata sladkega vina in okusnega sadja.

Plodne zemlje ima kranjska- dežela še nekaj črez 95 □ miriam., toda te je okoli 43 °/oz gozdi obrasene, oravne zemlje je le okoli 15%, ostala pa pride na travnike in pašnike, vertove in vinograde. Zato si Kranjska na syojih 14 □miriam. njivja žita ne prideluje za potrebo ter ga mora iz tuj i ji dežel, zlasti iz Banata vvažati; semenske detelje, lanu in konoplje ima pa veliko celo za tujo kupčijo.

Sadja imajo skoro vsi kraji dosta, zlasti gorenjski, pa tudi veliko terdega in mehkega lesa, s kterim pa žalibog še ne znajo dosti skerbno gospodariti. Travnikov in pašnikov, — po nekterih krajih pač preveč vresnatih — je veliko, živine pa primeroma še zmeraj premalo. Zelo razkosane in premale kmetije najbolj zavirajo, da se živinoreja ni povzdignila- na yišo stopinjo. Na viši stopinji je bučelarstvo, ki dežeh daje na ostajanje medu in voska.

Tudi s\jloreja se je po nekterih krajihj s pridom začela. Slavna kmetijska družba v Ljubljani s svojimi poddružnicami zaseja pri vsakteri priliki dobre nauke o kmetijskem gospodarstvu med narod, kteri jo pa še zmeraj premalo posluša. — Kopaninskega blaga dajejo največ vrednosti idrijski rudniki, v kterih dobivajo od leta do leta več živega srebra (sedaj okoh 300000 — 350000 kgr. = 6000 — 7000 c.). Drugodi, zlasti na Gorenjskem, se dobiva dokaj železne rude, iz. ktere so 1. 1869 naredili črez -5'1 mil. kgr. (102000 c.) surovega in litega železa, (t. j. za 59% več nego leta 1850), na Dolenjskem (sosebno v Zagorji) pa več nego 125 mil. kgr. (21/2 mil. c.) rajavega premoga. Potem se dobiva nekaj svinca v Knapovšah in Zagorji, bakra ah kotlovine, dosti cinka (1.1869: 867800 kgr. = 17356 c.) in nekaj drugih kovin.

Öbertnost. Če je prav rokodelnic precej veliko po dežeh, obertnija je vendar le majhna, ker je velikih fahrik premalo. Največ razno-verstne obertnije ima Gorenjsko; dela in podeluje se posebno železo in jeklo v bohinjskih Starih-fužinah, na Bistrici, Javorniku in Savi,, v Teržiči, Železnikih, Kropi in Kamni-gorici, v zadnjih treh krajih nare-jajo večidel žeblje. . Dvor pri Žuženbergu na Dolenjskem pa slovi zarad železnine, ki jo vliva. V Kamniku in Idriji zelo pletejo čipke; v Kranji narejajo plahte in bukovo sukno; bhžnji Stražiščanje pa sita iz žime; v Teržiči dokaj usnja, v Poljanah nad Škofjo Loko in v Kamniku pa dokaj lima za tujo kupčijo; loški sodnijski okraj nareja vehko domačega platna za inostranske kraje ob jadranskem morji, Ribničani in Koče-varji pa rete, rešeta in drugo lesenino, kakor tudi Gorenjci razno leseno posodo: sode, škafe, čebre i. t. d. Velike fabrike so skoro le v Ljubljani in njeni okohci za pavolnik, sukno, pivo, prižigalnice, moko, papir, laneno olje, za barvilo, zmleti ali žagani les, lesene žeblje za čevlje i. t., d.

Tergovina z domačimi poljskimi pridelki in obertnijsldmi izdelki (medom, voskom, suhim sadjem, zeljem, maslom, teleti, hrastovimi ježicami, hrastovim in smrekovim lubjem, platnom, lesom in lesenino, železnino in jeklenino i. d.) je precej živahna; pa bi — kakor

ima dežela ugodno lego, morje blizo, močno vodovje, dve železnici, precej dobrih cest — pri zboljšani obertniji in umnejšem gospodarstvu še bolj cvetela. Vvaža se žito iz Ogerskega in Banata, prekomorsko blago, surove kože i. d.

Šolstvo. Razen 3 gimnazij (med njimi 2 realni) in više .realke pa učiteljske pripravnice in kupčijske šole v Ljubljani je komaj 250 ljudskih šol po dežeh; dosta premalo za prebivalstvo, ktero pa še v te po večem slabo uravnane učilnice otroke le nerado pošilja.

Primorsko:

Pokriežena grofija goriška in gradiska, mejna grofija isterska in samosvoje teržaško mesto z obmestjem.

80 □miriametrov (145 □milj); 584000 ljudi, ki so skoro vsi katoličani, le v Terstu je več drugovernikov, nekaj Židov je pa tudi v Gorici in Gradišči; po rodu in jeziku je več, ko 3/s vseh prebivalcev Slovanov) med temi 250000 Slovencev, drugi so pa Serbohervatje), ostali Primorci so Italijani, — na Goriškem furlanskega podnarečja — in okoli 4 Nemcev in drugonarodnikov.

Razen dolenjega Posočja in nekojih globokih dohnčin je primorska dežela povsodi hribovita ah vsaj visoka planota: na severnih straneh jo pokrivajo apneniške Alpe, drugodi pa Kras. Med rezijansko Belo in Sočo s Koritnico je čaninsko obgoije s Čaninom (2275 m. = 7200'), ki se dalje proti jugu ob beneško-goriški meji znižuje v prelepa goriška Berda (266 m. = 840'). Zadnji njih južni konci se pred Karminom polagoma izgube v globoko nižavo ob dolenji Soči. ' Takraj Predela in Soče ob kranjski meji se med Bačo in Sev-. šico do podberdskega slemena vlečete visoki sogorji Mangarta in Triglava s kratkimi odrasleki in gorinami pa kaj stermimi pobočji na goriški zemlji. Mangart, Triglav, Kern (2245 m. = 7100'), Ka-njavec, Vogel (7920 m.) in Kuk (2170 m.) so najviši njijni ver-šaci. Od Podberda in Laške dohne segajo do Idrice nižja predgorja. Na jugu globoko vderte idriške preseke se začenja Kras s Ternov-skim gozdom. Ta sedaj še dobro obrasena planota, poprek okoh 850 m. visoka, je po ipavski dolini in goriški kotlini skoro po polnem odločena od drugega Krasa. Najviši verh Ternovskega gozda je Mer-zavec (1406 m. = 4448'). Za ipavsko dolino proti jugovzhodu pride pravi (ali nizki) Kras s Čičarijo. Ta enolična skalnata planota, 500 do 600 m. visoka je po večem gola in rasthn kaj uboga.; okame-neli gobi enaka poserka v sebe vso močo ter nima na poveršji niti rek, niti studencev. Male nje doline so kodunjaste, še manjše globine pa kakor livi vderte pouikve. Le kupi kamenja ali pa skalnati veršaci in goh grebeni se semtertje iznad nje vzdigujejo, n. pr. Terstelj (640 m.), Šabnit (1010 m.), Siga (1237 m.). Temu Krasu zelo podobni isterski polotok se v treh odstavkih- s kraške višave znižuje k jadranskemu morju, sperva precej stermo, dalje proti jugu pa zlagoma.

Planik (1268 m. = 4011') in Učka (1394 m.) sta najviša verhova na severnem odstavku, Celj (640 m. = 2028') in Sis o 1 (830 m. = 2631') na srednjem, Peruzovac (467 m.) pa na-južnem. Kvarner-ski ali isterski otoci so po legi in snovini le odtergani četerti odstavek kraške tvorine. Široki pa nizki Kerk (Triskovac (540 m. = 1711') je odkrojen podaljšek kraške ploščine, podolgovata otoka Cres (Sis 638 m.) in Losinj (Osoro 584 m. = 1844') pa po morskem rokavu odtergan herbet učkega pogorja. — Velikih ravnin nima Primorsko, le ob dolenji Soči je mala nižava, ki okoh 55 □kilom. obsega ; zemlja nje je po večem phtva, ker pa je dobro močena, rada raste po njej turšica, vinska rozga in murva.

Voda se s Primorja vsa izteka v jadransko morje, ob tem ima dežela, zlasti polotoška.Istra, zelo razčlenjeno obrežje (s 36 lukami). Največa reka je Soča, M na zahodnem pobočji Triglava izviraje teče po najdaljši poprečnici južnih apneniških Alp in se izteka v teržiški zahv. Nje struga je v somerno razviti pa ozki dolini po večem zelo globoko vsekana in ozka, le ob dolenjem teku prek goriške nižave je bolj široka in phtva. Na levi sprejemlje največa svoja dotoka: Idrico in Ipavo. Posebno zanimiva pa je kranjska Reka, M se izgublja v jami škocijanski in na Primorskem okoh 60 kilom. daleč pod razvotlje-nim Krasom teče. Blizu Devina dere na podnožji Krasa iz 7 skalnatih lukenj (Vergihj jih omenja devet — per ora novem —) na dan ter se Timav*) imenuje; njegov tek je komaj 950 metrov (500 sežnjev) dolg, a vendar nosi od izliva do vira male morske ladije. Vsa Evropa nima druge njemu enake reke! Suha Istra ima le nekaj malihpotokov, n. pr. Dragonjo in Buzetski potok ah Mirno na zahodni strani, Rašo pa na vzhodni. — Podnebje je po alpskem predelu in na kraški planoti še zmerom precej ostro, po leti navadno zelo suho in vroče, po zimi pa zlasti na Krasu zelo merzlo, posebno kadar brije huda burja. Ob dolenji Soči, na morskem obrežji in po otocih kvarnerskih uže vlada mehko podnebje južne Evrope. Poletje je neprimerno dolgo in vroče, zima pa kratka in mehka, le da se v tem letnem času zarad naglo verstečih se vetrov — juga in burje, temperatura zelo preminja.

Deželna ustava in uprava. Samostojno mesto teržaško s svojo okolico ima samostalen občinski zbor, ki ob dobi zborovanja deželnih zborov ima vse pravice ustavnih teh zastopništev. V deržavni zbor pošlje 4 zastopnike, izmed kterih volijo enega v deržavno delegacijo. Deželni zbor goriški šteje 22 članov; ti so: knezonadškof goriški, 6 poslancev velikega posestva, 5 iz mest in tergov, 2 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Gorici in - 8 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje poknežena

*) Uže Posidonij, kterega Strabon navaja, govori o zanimivem Timavu — fpTjest tov Tqj.aociv ix tmv wvpwv (pepdjievov xaramxtsiv el? ßäpa^pov, sT-fF 6jrö '/7j<; heyß-ivm irspi suarov xal'X araSioo? im rjj tio'kfarQ tyjv ixßoXfjV rcoiefo&ai. Poznal ga je tudi učeni Plinij.

grofija goriška in gradiška 4 zastopnike, izmed kterih volijo 1 v deržavno delegacijo. Isterski deželni zbor v Poreči šteje 30 članov; tiso: 3 škofje (teržaški, poreški in kerški), 5 poslancev velikega posestva, 8 iz mest in tergov, 2 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Rovinji in 12 iz kmet-skih občin. V deržavni zbor pošlje Istra 4 zastopnike, izmed kterih volijo 1 v deržavno delegacijo. — Najviša upravna gosposka v deželi je na-mestnija v Terstu, kterej je 10 okrajnih glavarstev podrejenih.

Mesta. Glavno mesto vsega Primorja je T erst, ki ima s svojim obmestjem vred (94 □kilom. = T7Q milje) poveršja in 123000 ljudi (v mestu samem jih je okoli 93000). Velikanska naprava tega naj-imenitnišega primorskega mesta v Avstriji je družba avstrijanskega Lloyda, ustanovljena v letu 1833 na akcije, ktere poglavitni namen je vožnja s parobrodi. Parobrodarstvo te družbe se razširja od leta do leta po vsem vzhodnem sredozemskem morji in njegovih delih (tudi po černem-morji), sedaj prek sueškega prekopa tudi po indijskem oceanu do Bombay-a. Poprek obišče na leto okoli 11000 ladij to za Dunajem največe teržišče v cesarstvu. Lepo novo mesto je somerno sezidano ob nezapertem pristanišči, ktero bodo velikanski nasipi po večem zagrajali. Znamenita poslopja so tu: Tergestej, z novo borso in Lloydovo tiskarnico, Teatro grande, palača Carciochijeva, skladišče na južnem kolodvoru, mestna in vojaška bolnišnica, svetilnik, Lloydova ladijedelnica i. d. Staro mesto, neredno zidano ob gradskem pobočji, ima dobro uterjen grad pa prestaro stolno cerkev" sv. Jušta, dvojno baziliko nekaj iz 4., nekaj pa iz 6. stoletja. Med naučnimi napravami: nemška gimnazija in realka in pa italijanska gimnazija in realka, mornarska in kupčijska akademija, razne kupčijske šole in mnogo ljudskih šol. Lep zoologični muzej, zbirka starin (Winkelmannov muzej), mestna knjižnica i. t. d. Na podolžji Krasa stoji okoli mesta mnogo pristav in prelepih letovališč bogatih meščanov. Dalje od mesta pa ob morskem bregu stoji Mir am are, prekrasni grad rajn. nadvojvoda Ferd. Maksimilijana. Na Krasu je v Kodunji med hrastjem prijetna Lipica s slovečo cesarsko žrebčarijo. Občina, velika vas blizu kraškega roba, kjer se potniku iz severovzhoda pervikrat pokaže čarovni razgled črez 394 m. (1247') niže stoječe jadransko morje.

Na Goriškem: Gorica (16800 lj.), kaj prijetno mesto s prelepo okolico blizu Soče, ima središčno bogoslovnico primorsldh škofov, višo gimnazijo in realko, učiteljsko pripravnico in nekaj drugih šol; poleg kmetijskega učilišča je zelo imenitno poskušališče za svilorejo. Cvetoča sadje- in vinoreja in živahna kupčija. V mestu je nekaj fabrik za pri-žigalnice, sveče in svilo, bolj važne so pa tovarne v bližnjih Stražicah, med njimi predivnica za lično in kosmato svilo, za bombaž, papirnica, zlasti pa velikanski mlin po najnovejši amerikanski metodi napravljen, eden največih mlinov v Avstriji. Na nasprotni strani stoji blizu mesta na mali gorici Kostanjevici frančiškanski samostan z nadgrobnim spomenikom Karola X., nekdanjega kralja francozkega. Gradišče z ostro ječo za hudodelnike. Oglej, sedaj mala vasica z imenitno qerkvijo in z razvalinami starega velikega mesta. Teržič in Grad, morsko ribi-

Joaenko, Zemljepis 1873. 11

štvo. Kormin (4680 lj.) s svilorejo. Ajdovščina z veliko prejnico in slovečo bojarnico. T o min, središče gorenjesoškega okrajnega glavarstva; do tega kraja rase terta, ki ondotni dolini daje obilo „cebedina" za domačo potrebo. Boleč pred Predelom.

V Istri: Glavno mesto je Pazin (3600 lj.) z nižo gimnazijo. Koper (9000 lj.) z višo italijansko gimnazijo ; Piran-(9500 lj.) z realko in živahno kupčijo; obe mesti imate velike morske soline. Motovun (1400 lj.), z lepim hrastovim gozdom, ki daje dosti lesa za avstrijsko vojno ladijevje. R o vin j (12000 lj.) ima kupčijo z maslikami, ribištvo na morji i. d. Poreč (3000 lj.), sedež škofa in isterskega deželnega zbora s bazilika in kerščanske starine iz 6. stoletja. P ulj (26000 ]j. Pietas Julia) z največo luko za avstrijsko vojno ladijevje, starorimske ostaline (velikanski amfiteater, čigar zunanje zidovje je dobro ohranjeno; 115 metrov je dolg, 92 m. širok, s 144 okroglimi obloki v dveh ver-stah, stoječih druga nad drugo; lično zidan in olepšan tempelj Rome in Avgusta s stebrovjem korintskim, nadgrobna vrata tribuna Sergija*, tako imenovana Porta aurea i. d.). Na kvarnerskih otocih: Lošinj ima mesti veliki Lošinj z ladijedelnico pa mali Lošinj, v tem je silo mnogo ladijarjev in pa izverstno pristanišče, kamor prihaja dokaj ladij. Na Cresu je Cres največe mesto z ribarstvom, mornarstvem in iupčijo z oljem, vinom in južnim sadjem. Kerk največe mesto na Kerku; sedež škofa in živahna kupčija z domačimi pridelki.)

Prirodnine. Plodne zemlje ima primorska dežela primeroma veliko, namreč 75 □mir., pa jej le malo rodi, ker soška dolina in morski obkraji z rodovitnimi njivami so silo ozki, na Krasu pa je skalnat in plitev svet, kteremu navadno tudi moče zelo primanjkuje. Zato se ne pridela dovolj žita (primeroma največ turšice in pšenice pa ajde), ampak vvažati ga morajo iz tujih krajev, če se ga prav zmletega veliko zopet izvaža. Travnikov je le malo (komaj 10 °/0), veliko pa pašnikov (40 °/0), ki so pa večidel le drobnici ugodni. Gozdom prištevajo sicer 20 % plodne zemlje, a večina ima le pritlično drobno germovje. Zato primanjkuje lesa skoro vsem stranem, posebno pa kraškim; le gorenje Goriško sedaj še pokrivajo mnogi lepi gozdi, s kterimi pa prebivalci kaj nemarno ravnajo. Posebno lepa sta cesarska gozda, ternovsko hojevje nad Gorico in motovunsko hrastje v Istri. Sadjereji je južno podnebje silno ugodno, pa žahbog nikjer se ž njo posebno ne pečajo razen nekoliko na Goriškem. Vina pridelujejo (na 20 mir.) v srečnih letih po ravnem in po berdih obilo, vendar je po večem tako slabo pripravljajo in tako malo umno ž njim ravnajo, da se ne obderži črez leto in dan; zato tudi ni za dalnjo kupčijo. V Istri (na obronkih morskega brega) in na kvarnerskih otokih raste oljka, ld daje dobrega olja veliko črez domačo potrebo. — Zrejo goveje živine se le po gorenjem Goriškem nekoliko bolj pečajo, povsodi zlasti pa v Istri imajo veliko ovac, skoro le neplemenitih; po Krasu imajo tudi dokaj pogozdovanju škodljivih koz. Sviloreja se zmerom bolj razširja, le da jo po nekterih straneh huda bolezen svüoprejk zelö zavira in celo zatira. Vsi pomorski kraji

se s posebnim pridom pečajo z ribištvom, nekteri tudi ribe pošiljajo daleč v notranje dežele. — To posebnost ima Primorsko, da se v njem ne nahaja nikakoršnih kovin. Samo Istra ima rujavi premog, kterega so pri Buzetu in Labinu 1. 1869 izkopali okoh 30 mil. kgr. (600000 c.) (skoro 3krat toliko kakor leta 1860). Dalje, ima Istra nekoliko galuna in vitrijola pa prav veliko morske soh, ktere so v sohnah pri Kopru in Piranu leta 1869 črez 34 mil. kgr. (680000 c.) nabrali. Vse Primorsko se tudi ponaša s preobilnim zidnim kamenjem, ktero že od nekdaj prek morja pošiljajo v tuje dežele.

Obertnost namorskim krajem posebno lastna je tesanje ladij. Na Goriškem in vTerstu so še nektere druge obertnijske tovarne: prejnice, svilarnice, bojarnice, usnjarnice, svečarnice, mlini, v Gorici še papirnica, vTerstu pa razne fabrike za drugo blago, zlasti za tako blago, lri je rabijo za ladije (n. p. vervi, jadrovino, suhar, parne mašinei. d.) pa mnogo milarnic, rozoljarnic in fabrike za laške vlitke iz moke, Istra nima skoro nobene veče fabrike, v namorsldh krajih pa mnogo ladijedelnic in precej rokodelnic.

Kupčija je v Gorici in v primorskih mestih prav živahna, so-sebno pa velja to o Terstu, ki je v resnici kupčijsko mesto za večino cesarstva. Ta velika kupčija obsega prirodnine in obertnijske izdelke. Za se Primorsko v v a ž a žito in živino, les in razne kovine, črez.morje pa pošilja zidno kamenje, v gorenje kraje našega cesarstva pa olje in nekoliko zgodnjih pridelkov (raznega sadja, špargeljev, zgodnjega' krompirja i. d.) pa veliko morske soh.

Šolstvo je na Primorskem še na nizki stopinji. Primeroma najbolje je za nje preskerbljeno v Terstu in njegovi okolici pa po Goriškem. Vseh ljudskih šol štejejo okoh 390; res samo na sebi precej veliko število, a pomishti je treba, da so po dežeh silo razhčno — neredno razdeljene; dalje je pomishti, da jih je tretjina nepravilno urav-nanih, tudi so razen Goriškega celo pravilno uravnane postavljene na nenaravno podlago, tako da prebivalstvu malo malo koristijo. Gimnazije so: v Terstu (italijanska in nemška), v Gorici, Kopru in Pazinu, realke: v Terstu (italijanska in nemška), v Gorici in Piranu. V Terstu je še več drugih učilišč.

Poknežena grofija tirolska in predarelska.

293 □miriametrov (533 □milj); 8790Q0 ljudi, ki so do malega katoličani; po rodu je "/lo Nemcev, 350000 pa Italijanov (med njimi okoh 9000 Ladincev). Meje in gostost ljudstva?

Tirolsko pokrivajo črez in črez najviše Alpe v cesarstvu: več ko 9/10 deželnega poveršja je goratega, le ob rekah se semtertje nahajajo ozke ravnice. V Predarelskem in severnem Tirolskem na levi strani Ine so po rekah Liku, Izari in Ini v 4 obgorja ločene severne apne-niške Alpe, ki se na severni strani zunaj cesarstva polagoma znižujejo v bavarsko visoko planoto, proti jugu se pa večidel stermo in z go-

limi stenami spuščajo v insko dolino. Najviši veršac teh algausko-ti-rolskih Alp (gl. str. 98) je Gr os s-S oils t ein (2540 m.), najimenitniši prelaz pa arelski (1786 m. = 5689'). Tudi med pravokotnim kolenom Ine in Salico so razraseneseverne apneniške planine. — Pervotne Alpe pa iz Švajce stopajo v.deželo s trojim gorstvom. Severno pogorje — Ehaetikon imenovano — loči reko Ren od Ine in je prav za prav nadaljevani švajcarski Septimer (Albuinkopf 3313 m. = 10480'). Južno ah ortleško pogorje loči Adižo od Ade; iznad njegovih lednikov se vzdiguje Ortles (3916 m. = 12390'), najviši verh v vsem cesarstvu (gl. str. 98). Srednje pogorje, ki med Ino in Adižo, Izako in Rienco polni vso deželo od zahoda do vzhoda, je prav za prav velika versta sklenenih gorskih gramad, kterih glavni greben je skoro povsodi s snegom in ledniki zagernen. Sami ledniki pokrivajo skup okoh 13 □mir. Tako je med predelom Rešchenscheideckom (1525 m.) in prelazom brennerskim (1421 m.) ena največih gorin, ledeni oetzthal-ski koren z Wi'ldspitze (3776 m. = 11947') in mnogimi drugimi veršaci, ki merijo 2800 do 3600 metrov. Od Brennerja dalje proti vzhodu derže velikanske gorine visokih Tur z Grossvenedigerom 3647 m. (11622'). — Južne apneniške Alpe delajo po večem južno tirolsko mejo, vendar so tudi noter po dežeh precej daleč razrasene. Adiža je loči v dvojno pogorje, kterih vzhodno se imenuje tridentin-skeAlpe z Vedretta Marmolata (3496 m. = 11056'). Prostornih ravnin nima dežela, ima pa jnnogo dolin, med kterimi so tudi najdaljše po večem zelo ozke.

Tirolsko je v posameznih delih nagneno k trojemu morju, a ti trije predeh so med seboj močno razhcne obširnosti. Največi predel visi (po Adiži i. dr.) k jadranskemu morju, najmanjši pa (po Renu) k severnemu ah nemškemu morju, tretji pa (po Donavi) k černemu. Glavna reka v severnih Tirolah je Ina, ki iz Švajce prišedši pri Kufsteinu zapušča deželo in dalje v Donavo teče. V Donavo se izlivajo tudi na severnem Tirolskem izvirajoča Ilera, Lik (Lech)in Izera, pa na vzhodni strani v bistrem dolu nastajajoča Drava. Na zahodui—pred-arelski strani dela Ren okoli 41 kilom. dolgo mejo, ter v sebe spre-jemlje nekaj malih potokov. V južnih Tirolah je glavna reka plovna Adiža, ki v rešenskem jezerci izvira ter po zelo zaviti in naklonjeni dolini dere k jadranskemu morju. Nje največi dotoci so: Izaka z Rienco, Avisio in Noce. Omeniti bi bih še: Chiese (r. Kjeze), Sarka, Brenta in Plava, kterih porečje v dežeh je le majhno. Mahh jezer ima tirolska dežela mnogo na visokih gorah in med ledniki, veča so pa le na mejah, namreč': bodemsko, gardsko in idersko.

P o dn e b j e te najviše planinske pokrajine v cesarstvu je zelo različno na obeh straneh glavnega pogorja pervotnih Alp; na obeh straneh pa je tudi razhčno po nadmorski visokosti tega ah onega kraja, V obče imajo severne Tirole ostro in merzlotno podnebje, južne Tirole pa bolj mehko, zlasti adižko podolje se uže prišteva toplemu pasu južno Evrope.

Deželna ustava in uprava. Tirolsko in predarelsko ima vsako zase poseben deželni zbor. Tirolski deželni zbor v Inšpruku šteje 68 članov; ti so: knezonadškof salcburžki, in knezoškofa tridentinski in briksenski, rector magnificus vseučilišča v Inšpruku, 4 poslanci opatov in proštov v deželi, 10 posl. velikega posestva, 13 iz mest in tergov, po 1 iz kupčijskih in obertnijskih zbornic v Inšpruku, Bolzanu in Roveredu in 34 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Tirolsko 18 zastopnikov, izmed kterih volijo 2 v'derzavno delegacijo. — Predarelski deželni zbor v Bre-genzi šteje 20 članov; tiso: generalvikar briksenskega knezoškofa, 4 poslanci iz mest in tergov, 1 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Feld-kirchu in 14 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Predarelsko 2 zastopnika, izmed kterih volijo 1 v deržavno delegacijo. — Najviša upravna gosposka v pokneženi grofiji tirolski in predarelski je namest-nija v Inšpruku, kterej je 24 okrajnih glavarstev podrejenih.

Mesta. 1. Inšpruk (16800 lj.), glavno deželno mesto, stoji na obeh bregovih Ine, ne daleč od izliva Sile, ki jej priteka z Brennerja. Ima popolno vseučilišče, višo gimnazijo in realko in še nekaj drugih šol, izgledno napravo Ferdinandeum, t. j. muzej deželnih prirodnih pridelkov in umetniških izdelkov z lepo zbirko knjig in pisem. Posebno znamenita je dvorna cerkev s spomeniki iz dobe umetnosti, ki je cvetla pod imenom „renaissance". Spomeniki ti lepšajo nadgrobje cesarja Maksa I., zlasti slovi tu 24 marmornih tabel, ki kažejo v izboknenih podobah dela cesarjeva (večidel Kolinovih rok 1566) in pa 28 velikanskih bronastih kipov, (iz Löfflerjevih in Godlovih rok 1513—1535), podobe pradedov cesarja Maksa in drugih kerščanskih vitezov. Sreberna kapela z nadgrobniki nadvojvoda Ferdinanda in njegove žene Filipine Welserjeve, Schallerjev marmorni kip junaka Andreja Hoferja, višega poveljnika Tirolcev- v letu 1809 in spomenik domoljubnih brambovcev. Y okolici je cesarski grad Ambras (znamenita zbirka je sedaj na Dunaji). Na gori Isel so bile v leta 1809 12. aprila, 29. maja in 13. avgusta kervave bitve, v kterih so junaški Tirolci sovražnike zmagali. — Hali (5000 lj.) z gimnazijo in solinami, ki sedaj dajo na leto okoli 22-5 mil. kgr. (450000 c.) soli. Schwaz (8000 lj.), nareja pletenino iz dratu in dalekopisne dratove. Kufstein, terdnjava ob bavarski meji. Imst (2400 lj.), največi kraj v gorenji inski dolini, z nižo realko.

2. Briksen (4000 lj.), sedež knezoškofa, ima gimnazijo in živahno kupčijo med Italijo in Nemčijo. Bruneck, (2000lj.) z nižo realko in Lienz, mestici na nasprotnih koncih bistriškega dola. Bolzan (9400 lj.) ima gimnazijo in zelo živahno kupčijo, kajti v tem mestu se križajo pota iz Svajce, Nemčije in Italije. Prekrasna okolica, mehko podnebje, .južno in drugo izverstno sadje. Ne daleč od tod je grödenski dol, ki daje mnogo lično izrezljane lesenine za kupčijo v dalnje kraje. Meran (3300 lj.), slovi po svoji lepi okolici in po južnem podnebji, zaradi česar prihaja tje mnogo bolnikov iskat si zdravja in okrepčanja. Gimnazija, v okolici imenitna sadje- in vinoreja in stari grad Tirol, po kterem je dežela ime dobila.

3. Trident (17100 lj.), laško mesto v lepem kraji "ob Adiži, za Longobardov sedež posebnega vojvoda, pozneje pa sedež duhovnega kneza nemškega cesarstva. Stolna cerkev, lep ostanek iz poslednjega časa romanske zidave, hrani y podobah spomin raznih cerkvenih imenitnikov, ki so se vdeležili ondešnjega občnega cerkvenega zbora (Concilium Tridentinum 1545 do 1563). Gimnazija, razvita obertnija zlasti s svilenino, in živahna kupčija. Rover edo (9000 lj.) z gimnazijo in realko, in živahno kupčijo in obertnijo (svila in svilenina). Ala, Mori in Arko s svilorejo. Riva (4300 lj.), s svilorejo in sprelepimi pomerančniki in olivnimi vertovi; vožnja in kupčija prek gardskega jezera.

4. Bregenz (4000 lj.), malo mesto ob bodemskem jezeru, z razvito obertnijo in veliko kupčijo. Feldkirch (3000 lj.), sedež deželnega zbora, briksenskega generalvikarja, z realno višo gimnazijo in veliko obertnijo in kupčijo. S podelovanjem bombaža se posebno še odlikujejo: Blu-denz, Hohenems, Dornbirn i. d.

-Prirodnine. Tirolsko ima med vsemi avstrijskimi deželami najmanj plodne zemlje, namreč komaj 64°/0 vsega poveršja, toda le 13 □miriam. (6-8a/Q) je njivja, zato se žita prideluje mnogo manj nego ga potrebuje dežela. Eež je po severnih, turšica pa po južnih straneh poglavitno zernje. Vino pridelujejo na veliko v južnih Tirolah (vsi vinogradi merijo skoro 3 □ mir.) do Merana in Briksena, primeroma pa največ okoh Bolzana. Vina pa niso posebno dobra, ker po večem malo umno ž njimi ravnajo. Po vsem*južnem Tirolskem, zlasti pa okoh Bolzana in Merana imajo preobilo izverstnega sadja, kterega. veliko prodajo v tuje dežele. Tako je samo okraj kupčijske zbornice v Bolzanu 1. 1871 izvozil raznega sadja (rozmarinaijev, mašancik, hrušek, i. d.) za 560000 gld. Po severnih krajih pridelujejo mnogo lepega prediva, konoplje in tobaka. Posebno zelo je ta gorata dežela .še oskerbljena- z lesom, kajti gozdi zavzemajo skoro polovico vse plodne zemlje. — Živino rej a je na visoki stopinji, ker je travnatega sveta (travnikov in dobrih pašnikov) skoro 5krat več ko oravne zemlje. Tirolci rede posebno lepo govejo živino; med vsemi pa se odlikujejo goveda v bistriškem dolu, ob Liku in na Predarelskem. Iz mleka narejajo skoro povsodi okusen sir, kterega pa pri veliki potrebi za domačijo le malo prodajajo v tuje kraje. Tudi ovac in koz imajo povsodi veliko, vendar se bi ravno reja koristnih in plemenitih ovac lehko še zelo razširila, ker je skoro po vseh krajih na ostajanje ugodnih pašenj. V južnih Tirolah se pa z velikim pridom pečajo s svilorejo. — Kopanin se mimo nekdaj le malo nahaja v dežeh; največ dobivajo varjene soli, rujavega premoga (pri Haringu v dolenji inski dolini) in železa; drugih, n. pr. zlata, srebra, bakra, svinca in cinka je tako malo, da so 1.1869 vse kopanine skup (razen soli) cenili komaj j/k milijona goldinarjev.

Obertnost je naj veča in naj bolj razvita na Predarelskem, sosebno v renski dolini in wallskem dolu. Todi se v velikih fabrikah in mnogih manjših prejnicah izdeluje raznoverstna bombaževina (Kennelbach, Feldkirch, Bludenz, Hohenems, i. d.)'. Imenitne so tudi fabrike za

izdelovanje parnih mašin (Frastanz in Feldkirch) in tovarne za vlivanje razne železnine (Dornbirn in Frastanz), razne papirnice, ladjedelnice ob bodemskem jezeru in izdelovanje gorskih koč za Švajco. — Po nemških Tirolah je malo velikih fabrik (Inšpruk, Imst za bombaževino), mnogo pa je rokodelnic za železnino, usnje in usnjino, bukovo sukno. in perte, za lesenino in drugo blago. — Na južnem Tirolskem pa v mnogih svi-larnicah (okoli Eovereda, Morija, Borga i. d. so največe prejnice v cesarstvu), surovo svilo napravljajo in jo predejo; za podelovanje svile v razno tkanino pa je le malo večih naprav, vendar ondešnja svilenina (trakovi, sosebno pa žamet) slovi daleč po svetu.

Kupčija je precej živahna; pospešujejo jo posebno železnice, dobro, semtertje zelo umetno napravljene ceste i. t. d., posebno pa zemljepisna lega dežele, v kterej se križajo razna pota med Italijo, Nemčijo, Švajco in drugimi avstrijskimi deželami. Yvaža se žito, prekomorsko blago z bombažem in razni obertnijski izdelki; izvaža se pa vino, svila in svilenina, živina, les in lesenina, sol in pavolnik. Tudi prevozna in p o hišna kupčija daje dežeh dosta dobička.

Tirolsko šolstvo stoji na kaj visoki stopinji; primeroma nima nobena dežela toliko ljudskih šol, kakor Tirole, namreč okoli 2000. Skoro vse so dobro uravnane in zelo obiskovane, če jim je prav podlaga še stara šolska postava. Gimnazije so v Inšpruku, Hallu, Bri-ksenu, Bolzanu, Meranu, Tridentu in Roveredu, 1 realna gimnazija- v Feldkirchu in dve viši realki (v Inšpruku in Roveredu). Vseučilišče je v Inšpruku.

Kraljestvo češko.

520 □miriametrov (944 □milj); 5106000 ljudi, ki so po večem katoličani (razen. 102000 protestantov in okoh 90000 Židov); po rodu je več ko s/5 Čehov, ostali so pa Nemci in Židovi. Meje in, gostpst Uudstva?

Češka viša vi na je nekoliko valovita ravnina, nekoliko pa gorata zemlja. Valovita ravnina je v 3 širokih gredeh razprosterta po sredi češkega kraljestva; posrednja nje visokost iznaša 300 do 700 metrov. Ta stopnjevina, na jugu najviša, na severji pa najniža, je razorana po precej globokih dolinah (zlasti ob srednji češki Labi, dolenji Ogri in dolenji Veltavi), semtertje pa pokrita z mnogimi grički in malimi hribi (T o p e 1 s k e gore, vzhodni odraslek severnega Češkega lesa; S r e d n j e češke gozdnate gore med Prago inKlatovi, Berda (600 m.) in Tremo šna gora (570 m.); na severji stoje med Ogro in Belo (Bilino) Lit,omeriške gore ali Sredogoqe z Mjlešovko (835 m. =.26400.

Ta osrednja, ne ravno zelo rodovitna planota je opasana ob deželnih mejah z raznimi gorami in višinami. 1. Na zahodni meji stoji gosto zaraseni. Češki les, kterega dolgost meri okoli 21 mir. Loči se v južni viši del ah Šumavo s Polkenom (1376m. = 4350') in severni niži ali pravi Češki les z Dillenbergom (915 m. =

2890'). Lastna so Češkemu lesu iztegnena slemena, ktera precej rodovitne podolžnice ločijo. 2. Smrečine, znameniti sklop gorovja v srednji Evropi, mole le z vzhodnimi razrastki po nekoliko na Češko. Njih najviši verh v Avstriji stoji blizu Ascha ter meri 760 metrOv. 3. Od Smre-čin se na severni meji do Labe vlečejo Rudne ah Krušne gore s 700 metrov visokim ploščnatim grebenom. Skoro povsodi so obdelane ah pa dobro zarasene in prebogate raznih kopanin. Najviši verh jim je Klinova gora (1275 m. = 4000'). 4. Na vzhodni meji so Su-deti, M so po znatnih razorih v vek pervotvornih gorstev ločeni: a) Lužiška planota je sostavljena iz posameznih kupov kro-gastih granitnih gor, kvečemu 630 metrov visokih, b) Izerske gore, puste in z neprehodnimi gozdi zarasene, imajo več do 950 metrov visokih grebenov, ktere podolnice ločijo, c) Kerkonoši so široko, nad 1260 metrov visoko sleme, M noši močvirne travnike s prithčno hosto. Iznad slemena mole posamezni krogasti verhovi (naj viši je Snežka, 1600 m.) še nad ločnico poslednjega drevja, d) Kladske gore so.najkrajše gorstvo izmed vseh pervotvornih obkrajnih gora češkega kraljestva. Najviši verh jim je kladski Snežnik (1417 m. = 4480') i).a trojni ■meji Češkega, Moravskega in Prusko-Sležkega. 5. Česko-morav-ske višine ločijo ob deželni meji Polabje od Pomoravja in se nikjer ne vzdigujejo močno nad berdovito planoto, ki je malo po malo 450 — 650 metrov vzpeta.

Glavna reka v dežeh je L ab a, M izvira na glkvnem grebenu Ker-konoških gor in iz dežele odpeljuje skoro vse tekoče vode. Najznatniši njeni dotoci so na desnem bregu: Cidlina, Izera in Ploučnica, na levem pa: Upa, Orlica, Hrudimka, Veitava, Ogra in Bi-lina ali Bela. Za deželo najimenitnejša voda pa je Veltava, ki ima največe porečje, najdaljši tek in je tudi najdalje plovna. Izvira v Šumavi in na svojenü 42 miriametrov dolgem teku v sebe jemlje vse vode južne in srednje in po večem tudi severne češke stopnjevine. Med temi so najznatniše na desnem bregu: Malša, Lužnica, Id jej priteka iz dolenje-Avstrije, in Sazava, na levem pa Votava in Beröunka, ki se na gorenjem teku imenuje M ž a. Nekaj drugih na Češkem izvirä--jočih rek teče v druge velike reke (n. pr. Lužiška Nisa, Bobrava in Stenava v Odro, moravska Sazava, Švigava in Iglava po reki Moravi v Donavo) ah pa vsaj še le na tuji zemlji v Labo. Razen nekoliko gorskih jezerc ima češka dežela mnogo ribnikov in vsemu svetu znane rudnice: Karlovi vari, Toplice, kopeli Marijanske in Franciškove-

Podnebje češkega kraljestva je v razhčnih krajih zelo različno. Ta različnost se najbolj ravna po nadmorski visokosti zemlje, po meri obkrajnih gor in po legi notranjih dohn. Po večem vlada celinsko precej brezmerno podnebje s hudo zimo in vročim poletjem. Najugodniše je v nižini melniški, precej široki dolini ob Labi, ker jo bližnja pogorja varujejo pred merzlimi severniki, najostrejše pa je po gorskih slemenih.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor češki v Pragi šteje 241 članov; ti so: knezonadškof pražki in 3 škofje, namreč lito-meriški, kraljičnograški in budejoviški, rector magnificus pražkega vseučilišča, 70 poslancev velikega posestva, 72 iž tergov in mest, 15 iz kup-čijskih in obertnijskih zbornic (po 4 iz pražke in liberške, 3 iz hebske in po 2 iz pelzenjske in budejoviške) in 79 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Češko 92 zastopnikov, izmed kterih izvolijo 10 v deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija v Pragi, kterej je podrejenih 89' okrajnih glavarstev.

Mesta: Zelo sredi dežele stoji ob obeh bregovih Veltave nekaj v dolini, nekaj pa na berdih deželno glavno mesto, zlata Praga (158000 lj.), ki ima več mestnih delov, kterih so Hradčany (Gradčani) in Mala strana na levem, Staro mesto, Judovsko mesto (Jožefovo) in Novo mesto pa na desnem bregu Yeltave. Med vsemi avstrijskimi mesti slovi Praga, stolišče nekdanjih samostalnih kraljev čeških, po svojej krasnej in ugodnej legi, še bolj pa po raznoverstnih starih poslopjih in spomenikih. Med palačami so najimenitniše: • cesarski grad z več dvorišči na G-radčanih, starogradska mestna hiša, grad rodovine Clam-Gallas, grad Valdstinov, Černinov/Švarcenbergov, Lobkovičev, Nostičev i. d., premon-stratenška opatija Stragov, benediktinska opatija Emavzi in opatija križarjev z rudečo zvezdo i. d. Med krasnimi cerkvami se sosebno odlikuje stolna cerkev sv. Vida s srebernim grobom sv. Janeza Nepomučana, s kostmi in spomeniki mnogih čeških vojvodov in kraljev, zlasti tudi tistih rimsko-nem-Ških cesarjev, ki so navadno stolovali' v Pragi (Karola IV., Ferdinanda I., Maksimiljana II. in Rudolfa II.) in z grobno kapelo sv. Venceslava. Imeniten je tudi veliki pražki most, ki ga je Karol IV. zidati začel; ima namreč dva starorimska predmostna stolpa in dvojno versto stoječih kipov; med temi je tudi bronasti kip sv. Janeza Nepomučana, ki je pahnen s tistega mesta v Veltavo umeri kakor mučenec v njenih valovih. Praga ima najstarše vseučilišče v cesarstvu in v celej srednji Evropi (1348), slovečo politehniko (neinšld in češki oddelek), 4 gimnazije (in dve javni v zasebnih rokah) in 2 realki (češko in nemško), družbo domorodnih prijateljev obrazovalnih umetnosti in družbo za povzdigo muzike (konservatorij). Najimenitniša društva pa so: češka družba znanstev, družba češkega narodnega muzeja (s posebnim oddelkom, imenovanim „matica češka", za znanstveno povzdigo češkega slovstva in jezika) in pa domorodna družba kmetijska za povzdigo kmetijstva. Premnoge so tudi ustanove dobrodelne in pobožne. Dalje ima Praga mnogo kupčijskih in obertnijskih naprav, zavodov in zbirk pa zelo razvito obertnijo in'kaj živahno kupčijo. Smihov (s 15000 lj.), Karlin in Vi še grad so prav za prav velika obližnja predmestja zlate Prage. Bela gora, boj 1. 1618.

Na Češkem stoji še drugih 370 mest, ktera pa primeroma z glavnim mestom imajo le malo ljudi.' Na severovzhodni strani so; Litomerice (10000 lj.) z gimnazijo in realko in pa lepo stolno cerkvo (öd leta 1054). Rumburg (9000 lj.), izdelovanje glasovitega platna. Steinschönau, Bürgstein in He j da, najimenitniša mesta za češko steklarstvo in za kup

čijo s steklenim blagom. Češka Lipa (9200 lj.) z realko in mnogimi fa-brikami. Krasna Lipa (Sehönlinde) in Warnsdorf (14900 lj.), najbolj obertnijski kraji na češkem, s fabrikami za bombaževino. Dečin z velikim gradom grofov Thunov in kupčijo po Labi. Auštžk aliUšt ima živahno kupčijo s hmeljem. Mlada Boleslay (na Izeri, 8700 lj.) s katunsko tiskarnico in kupčijo. Liberec (23000 lj.), največe obertnijsko mesto na Češkem zlasti za sukno, pavolnik i. d. blago; viša realka. Jablonecziz-delovalnicami steklenega lepotičnega blaga. Friedland zelö oberten kraj, po kterem se je Albreht Waldsteiüski imenoval vojvoda friedlandski; stari grad z zgodovinskimi zbirkami. Turnov, Gradišče, Mnihovo (boj 1. 1866) in Cvikov so zelo obertnijski kraji. Jičin (7000 lj.) z gimnazijo in lepim gradom, ki ga je sezidal Albreht Waldsteinski. Verhlabje s platnarijo, papirnicami in fabrikami za bombaževino. Jilemnica, središče lepo cvetočega platnarstva. Trutnov (7000 lj.), središče platnarstva v Kerkonoših, boj 1. 1866, Novi Svet z največimi in najboljšimi steklar-nicami na Češkem. Melnik, rojstni kraj sv. Ljudmile z znano vinorejo; Stara Boleslav s staro romarsko cerkvijo od 1. 1036 (sv. Yenceslav umorjen). Kraljičin gradeč (5500 lj.), terdnjava s škofom in gimnazijo. Bitva leta 1866. Smiriška okolica na Labi je tako rodovitna, da se jej pravi „zlati prot". Jožefov, terdnjava pervega reda. Kraljičin Dvor s tehantijsko cerkvijo iz 13. stoletja (kralj ed vor ski rokopis 1817). Broumov z benediktinsko opatijo, ustanovljeno v 14. stoletji. Nahod, boj 1. 1866.

Na jugovzhodni strani: Brandis, eno najstarših mest v deželi, časlava (6000 lj.), v okolici bitva 1. 1742 in fabrike za sladkor iz bele pese. Kutna Gora (13000 lj.) z velikanskimi poslopji in najglobokejšimi rudniki, nekdaj srebra bogatimi. Kolin; tu je zmagal general Daun pruskega kralja Friderika II.; ustanovitev reda Marije Terezije. H r-u d i m (11300 lj.) z realno gimnazijo ip velikimi sejmi za konje. Pardubice (8200 lj.) ima realko in slovečo konjerejo. KI a drub i z znano cesarsko ■ dvorno kobilarijo. Litomišlje z gimnazijo. Yisoko Mito z imenitno gotiško cerkvijo iz 14. stoletja in s suknarstvom. Polička in Landskron .s platnarstvom. Češka Trebova, zveza železnic. Tabor (sperva hu-sitski stan, tabor) ima 6700 lj. in najstaršo realno gimnazijo na Češkem. Pelgrimov, Pacov, Počatki in Sobjeslav imajo cvetoče suknarstvo. Ylašim zlepim parkom.kneza Auersperga. Budejovice (18000 lj.) s škofom, imajo 2 gimnaziji in 1 realko pa'kaj veliko obertnijo in živahno kupčijo z lesom, žitom, soljo in premogom. Trebonj ima realno gimnazijo, v okolici pa mnogo ribnikov. Novi Gradi (Gratzen) z velikanskimi steklarnicami, Gradec (Neuhaus) s suknarstvom.

Na severozahodni strani: P o dm okli, zadnja železnična postaja na meji. Toplice (10200 lj.) z gorko kopeljo in bogatimi premogovniki. Terezin, terdnjava na Labi, skoro Litomericam nasproti. Ustje nad L ab o (Aussig, 11000 lj.), glavna postaja za kupčijo po Labi, z vinorejo in fabrikami.

Rudni c a ima imeniten grad knezov Lobkovicev z velikimi zbirkami. Žatec (9000 lj.), živahna kupčija s hmeljem, kterega največ in najboljšega sade v njegovi okolici. Duhcov, Homutov, Most (Brüx) in K a dan j s cvetočo obertnostjo.' Na severni strani nekdanjega žateškega okrožja je polno lekovitih vod in toplic, n, pr. slatina belinska in pa troje grenčic: sedliška, zaječiška in bilanska. Heb (13500 lj.) ima gimnazijo in pa zelo razvito obertnijo in kupčijo. Razvaline nekdaj dobro uterjenega grada; Albreht Wallenstemski tu umorjen^ 1634 24. svečana. GlasoVite zdravilne vode in kopeli so: Karlovi vari (7200 lj.) z moč,-nim 58° R. vročim studencem, Marijanske kopeli in Franciškove kopeli pa s kislimi vodami, Jahimov (Sol), od kterega so dobili tolarji (dolarji) svoje ime, ima sreberni rudnik, v vsej deželi najznamenitnejši za Pribramskim. Slavkov in Božidari s kositrenimi rudniki. Falk-nov s hmeljarstvom, Asch, Loket, Kradüce i. d. z" obertnijo. Slano s spomeniki iz malikovalskih časov. K1 a d n o (11200 lj.) in B u š tj e g r a d z bogatimi premogovniki. Karlov T jn, najznamenitnejši grad v «vsej dežeh (od Karola IV.), v kterem se hrani češka krona. Rakovnik z obertnijo.

Na jugozahodni strani: Pelz en j (24000 lj.), starinsko mesto v zelo rodovitnem pelzenjskem polji, s. silo bogatimi premogovniki in Železniki, ima gimnazijo in realko, obertnijo in živahno kupčijo; železnica črez Češki les v Brod na Bavarskem. Rokicani in Klatovi (8100 lj.) s süknar-stvom. Nepomuk ob poštni cesti, ki pelje iz Pelznja v Pisek, rojstno mestice sv. Janeza Nepomučana. K din j a z veliko fabriko za volnenino. Plaz izdeluje železnino in litino. Srebro (Mies) z rudniki sreberno - svinčene rude. Domažlice z obertnijo (bitve leta 1041, 1431 in 1436). Pribram (9300 lj.) ima rudarsko akademijo in jame bogate sreberne rude, ki dajejo 40000 — 50000 mark srebra na leto. V okolici stoji Sveta gora z imenitno božjo potjo. Zbraslav z imenitno cistercijansko opatijo. Berounz razvito obertnostjo. Pisek (9200 lj.), starinsko mesto z gimnazijo in realko, z obertnijo (suknarstvom) in kupčijo. Strakonice (z veliko prepozituro maltežkega reda) ima fabrike za napravljanje turških fesov (kap). Sušice izdelujejo prižigalnice. Husinec na Blanici, rojstni aj glasovitega učenika Janeza Husa. Globoka, eden največih gradov Češkem. Krumlov, glavni grad prebogate'rodovine Schwarzenbergov; bližnjem Schwalbenhofu velika prejnica. Schwarzb.ach z boga-jni rudniki, ki dajejo grafit za fabriko čertnikov (svinčnikov). Rosenberg, grad preslavne pomerle rodovine čeških Rosenbergov.

Prirodnine. Češko ima skoro 96% vsega poveršja plodne-zemlje. Te skoro natanko polovica (okoh 245 □mir.) pride na njivje in skoro četertina na gozde, zadnja četertina se pa deli na travnike in senožeti, na pašnike, vertove in (nekaj malo tudi) .na vinograde. Oravna zemlja, dosti rodovitna in dobro obdelana, daje žita (primeroma največ reži in ovsa) več nego ga dežela za se potrebuje. Navadno proda Češko na leto in dan še črez 600000 hektolitrov (milijon vaga-nov) raznega zernja v tuje kraje. Prideluje se • tudi črez domačo po

trebo sočivja, veliko izverstnega hmelja (zlasti v htomeriškem, žateškem in hebskem okrožji), od leta do leta več bele pese za sladkor (1. 1861 le 325 mil. kgr. = 61/2 mil. c., 1. 1871 pa 950 mil. kgr. = 19 mil. c.), vehko krompirja,' ogeršice ah repice in mnogo izverstnega prediva, zlasti v okrogu kerkonoških gora. S sadjerejo se pečajo po ceh dežeh in daje jim obilo okusnega sadja, mnogo celo za tujo kupčijo. Terta je le semtertje (na 2.3 □kilometrih) zasajena, zlasti ob sotočji Veltave in Labe, kjer pri Černoseku, Ustji in Melniku imenitno vino rodi. Na ostajanje ima dežela lesa, kajti gosti gozdi, s kterimi kaj umno in varčno gospodarijo, jej pokrivajo okoh 148 □mir. Ta obilnost poljskih pridelkov je vendar kaj razhčno razdeljena po veliki dežeh. Severni okraji zlasti okraji ob Krušnih gorah in Kerkonoših imajo zarad neugodnih podnebnih in talnih razmer le bolj revno rasthnje in ne pridelujejo dosti živeža za svoje gosto naseljene prebivalce (v nahodskem okraji živi po 15810 lj. na □ miriametru, vjilemniškem po 20540, v htomeriškem po 28720 in v warnsdorfskem celö 34500), zato jih večkrat pomanjkanje hudo tare. — Travniki in senožeti zavzemajo skoro 11'% vsega plodnega poveršja, nekaj manj pa pašniki. Razen tega se tudi na oravni zemlji (na 27 □mir.) prideluje dokaj piče. Kljubu temu živinoreja, kije po nekterih krajih vse hvale vredna, še ni dospela na zaželeno stopinjo. Najimenitniša je reja ovac, kterih je skoro 2/3 plemenitih; te dajejo na leto okoli 5 mil. kgr. (100000 c.) hčne volne. Po vzhodnih straneh zelo rede lepe konje. Veliko imajo perutnine, zlasti gosi in bažantov (fazanov); zadnji slove po obilnosti in dobrem mesu daleč po svetu. Po nekterih krajih se z velikim pridom pečajo s bučelarstvom, drugodi, posebno pa okoh Budejovic in Par-dubic je znamenita reja rib v ribnikih. Lov divjih živah pa daje v primeri z nekdanjimi časi le malo dobička. — Posebno bogata je češka dežela raznih kopa nin. Zlata sedaj več nima, ponaša se paše zmeraj z obilnim srebrom, kterega so v Pribramu in Jahimovem leta 1869 dobih okoh 164650 kgr. (3293 c.). Vehko ima tudi cina ah kositra pa svinca (in svinčenega glaja), žvepla, galuna, antimona i. d. Železa dobiva na leto mnogo črez 50 mil. kgr., na jugu tudi obilo dobrega olovnika (1. 1869: 14 mil. kgr. = 280000 c.), na severji pa mnogo dragih kame-nov, zlasti granatov. Premoga zlasti černega je na več krajih v preboga-tih ležiščih na ostajanje. Največe ležišče je med Kladnim, Slanim in Veltavo; zelo bogati'so tudi premogovniki pri Radonici in Pelznji, Šac-lirji in v belski dohni. Leta 1870 so ga izkopali skoro 3750 noil. kgr. (75 mil. c.), t. j. dvakrat toliko kakor 1. 1861 in polovica vsega premoga v našem cesarstvu). Dalje ima češka dežela mnogo raznoverstne ilovice za obertnijo, n. pr. izverstne porcelanke i. d.; le kuhinjske soli prav nič nima.

Obertnost. Za obertnijo je Češko na Avstrijskem perva dežela. Pospešujejo jo posebno obilnost derv, premoga in šote in pa gonilnih vod, dalje obilnost raznoverstnih prirodnin in gostost ljudstva, povsodi kaj podvzetnega in iznajdljivega. Fabrik in rokodelnic je več ko 1400; po

sebno veliko jih je na severnih straneh, če so prav nektere obertnije po celej dežeh razširjene. Vrednost raznih obertnijskih izdelkov cenijo na leto več ko 260 milijonov gld.; in polovica te vrednosti pride na pokrajino liberske kupčijske in obertnijske zbornice (nekdanje litomeriško, boleslavsko, jičinsko in kraljičino-graško okrožje). Najimenitnejše blago, ktero obertnost češka izdeluje, je volnina, pavolnik, platno, steklo, že-leznina in pesni cuker. Primeroma najbolj razvito je suknarstvo, ki v 160 fabrikah izdeluje preobilo raznega volnenega blaga. Središče te obertnosti je Liberec, ki svoje blago pošilja v razne avstrijske dežele, pa tudi v Italijo, v Azijo in v severno Ameriko.' Tudi v aplatnarstvu prekosi Češko vse druge avstrijske dežele; temu ni čuda, ker si iz iz-verstnega lanu, po sudetskih pokrajinah rastočega, umno napravlja zelo lepo predivo ter je po večem z najboljšimi mašinami podeluje v platno in drugo perteno blago. Največe središče za platnarstvo je Rumburg, za končeno ah cvirnato blago pa Krasna Lipa; čipke pa najbolj pleto v Krušnih gorah. Za pavolnik je po raznih krajih okoh 90 fabrik, največ pa jih je po severnih in severovzhodnih straneh. Najbolj se odlikujejo, okolica hberška, Praga, Kozmanos. Češko steklarstvo pa je skoro v vseh izdelkih'.tako razvito, da se lehko meri s steklarstvom vsega sveta. Rokodelnice in fabrike so po večem tako ločene, da nektere narejajo surovo steklo, nektere ga pa le hkajo. V Hejdi, Turnovu, Ja-blonci, Steinschönau-u, Novem Svetu i. d. so velikanske fabrike za izdelovanje raznoverstne steklenine, v Češkem lesu in drugodi pa je veliko steldaren. Razno steklenino cenijo 15 milij. gold, ter je večino prodajajo v tuje dežele. Silno hitro se po vsem Češkem množi narejanje pesnega sladkorja; izmed 227 avstrijskih fabrik za pesni sladkor jih je polovica in sicer najVečih na Češkem, M narede vehko cukra za kupčijo v tuje dežele. Taisto velja o usnjarstvu. Češko usnje in remenje, zlasti pa pražke rokovice, slove daleč po svetu. Izmed železnine posebno izdelujejo rokodelsko in poljedelsko orodje, drat, parne mašine, že-leznične šine in raznoverstno litino. Dobro znane so tudi porcelanske fabrike v ogerski dolini, todi in po drugih krajih pa tudi fabrike za raznoverstno lončenino. Druge fabrike po raznih krajih narejajo razno kemijsko blago. Po celej dežeh je tudi okoh 1000 pivovaren (črez tretjino vseh avstrijskih), ki črez leto in dan narede okoh 8V2 mil. hektol. (15 mil. veder) piva. Mnogo je tudi žganjarnic, papirnic i. d. Po vseh mestih in krajih pa rokodelstvo posebno cvete.

Kupčija notranja z raznimi pridelki in izdelki je jako živahna. Razen društev in denarnih naprav jo posebno pospešujejo nektere plovne reke, dobre deržavne, deželne in okrajne ceste pa mnoge železnice, ki deželo na vse strani prepregajo. Najimenitniše blago, ki se dovaža iz tujega v deželo, je sol in pa razno prekomorsko blago z bombažem vred, razne surovine in pomočne snovine za obertnijo. Izvažaj o se razni poljski pridelki: žito, sočivje, sadje, hmelj i. t. d., posebno pa obertnijski izdelki: volnenina (sukno), platno, behin tiskarni povolnik, steklo, porcelan in druga lončenina, sladkor, pivo in žganje,

železnina, svinčeni glaj i. t. d. Tudi prevozna kupčija daje deželi veliko dobička.

Šolstvo je na Češkem uže od nekdaj zelo razvito in dobro uravnano. Ljudskih šol je okoh 4000 v deželi. Razen visokih in srednjih šol, pri glavnem mestu omenjenih, so više gimnazije v Brunovu, Mostu, Budejovicah (2), Nemškem Brodu, Hebu, Jičinu, Mladi Bole-slavi, Homotovu, Kraljičinem Gradci, Češki Lipi, Litomericah, Litomi-šljah, Henrikovem Gradci, Pelznji, Piseku, Rihnovu, Žatci; niže pa: v Benešovu, Dupovu, Slanem in Ostrovu; realne gimnazije: v Hrudimu, Loktu, Klatgvih, Srebru (Mies), Prahatici, Taboru in Trebonji; realke so: v Budejovicah, Loktu, Kutni Gori, Češki Lipi, Litomericah, Lito-mišljah, Pardubicah, Pelznji, Pisku, Rakovniku in Liberci. Poleg teh je še nekaj nižih realk in posebnih in obertnijskih šol.

Mejna grofija moravska.

222Q miriametrov (404 milje); 2017000 ljudi, kteri so po večem katoličani (razen 56000 protestantov in 42000 Židov); po rodu so vsi Slovani razen okoli 500000 Nemcev in Židov. Meje in gostost ljudstva?

Moravska dežela je sploh valovita in berdnata planota s tremi gredmi, ki jo na zahodu, severji in vzhodu veče višine oklepajo; visi najbolj k jugu. Česko-moravske višine na zahodni meji se po samem in le malo vzdigujejo iznad valovite planote, ki je na več strani z globokimi dolinami preorana. Med virom Morave in Odre soSudeti,ki jim pravijo visoki Jeseniki; najviši njih grebeni in verhovi so vzpeti še nad ločnico poslednjega drevja. Med njimi je tudi Veliki Praded (Alt-vater ,1487 m. = 4700'), najviši hrib moravske dežele. Okoh izvira Odre stoje nizki Jeseniki ah Oderske gore, ki se kot gričastin valovit svet ne vzdigujejo nad 630 metrov nadmorske visokosti. Na vzhodni strani so moravski Karpati, sostavljeni iz več-vzporednih pogorij, kterih glavni greben, 600 — 780 m. visok, se vleče ob ogerski meji (Javornik 1034m. = 3205' in Javorina 967m. = 3060'). Med virom Bečve in Ostravice sega v deželo odraslek Karpatov, imenovanih Beskidi. Nizko sedlo (306 m.) v valoviti planjavi jih veže s Sudeti. Ob Moravi in Diji je majhna ravan, M se na jugu derži avstrijskega mo-ravskega polja.

Glavna reka Morava izvira na Špigliškem Snežniku (1417 m.), trojnem'mejniku češke, moravske in pruske dežele ter teče v loku, črez 22 mir. dolgem, iz severozahoda proti jugovzhodu skozi deželo. Njeni dotoci so na levem bregu: Oskava, Bistrica, Bečva in Olšava, na desnem pa: Hana in Dij a. Dija jemlje v sebe Švarcavo, ta pa zopet na levi S vitavo in Česavo, na desni pa Iglavo. Nekaj vode se odteka todi v Odro, ki v deželi izvira, le malo pa v Veltavo in Vag.

Moravsko, na treh straneh s pogorji ograjeno, na četerti —južni — strani pa nizko in odperto, ima v obče voljno in prijetno podnebje; le viši gorski kraji so hladni in neprijetni.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor moravski v Bernu šteje 100 članov; ti so: knezonadškof olomuški in škof bernski, 30 poslancev velikega posestva, 31 iz mest in tergov, po 3 posl. iz kupčijskih in obertnijskih zbornic v Bernu in Olomuci in 31 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Moravsko 36 zastopnikov, izmed kterih volijo 4 v der-žavno delegacijo. — Naj viša upravna gosposka v dežeh je namestnija v Bernu, kterej je podrejenih 30 okrajnih glavarstev.

Mesta. Berno na sotočji Svitave in Švarcave (74000 lj.) ima zelo razvito obertnost (zlasti suknarstvo) ter je glavno teržišče vsega cesarstva za raznoverstno volnenino in tkanino in rokodelsko blago sploh. Ima više tehnično učihšče, 2 girtoaziji (nemško in češko) in dve realki, mnogo posebnih in nižih šol in drugih naučnih naprav. Med lepimi cerkvami se odlikujejo: gotiško zidana stolna cerkev sv. Petra (1318), farna cerkev sv. Jakopa in avguštinska opatija v Starem Bernu. Na pokopališči: nadgrobni spomenik slavnega slovanskega jezikoslovca Jožefa Dobrovskega (f 1829). Lepa in kaj znamenita okolica: Sloupskajama, 171 metrov globoko brezdno Mačoha.

Svitava (5800 lj.) Moravska Trebova, Boskovice i.d. s suknar» stvom in platnarstvom. Rosice, Zbešovin Oslavani z bogatimi premogovniki. Blansko in Hamri (Adamstal) z bogatimi Železniki; pri Slavkovu znano bojišče (5./12. 1805). G-ostopeč( glavno sejmišče za"kupčijo z voh in prašiči ogerskimi. Rejgrad, benediktinska opatija iz 11. stoletja.

Znojmo (10600 lj.) ima gimnazijo in realko, veliko obertnijo (usnjarstvo) in kupčijo z deželnimi pridelki; v okolici vinoreja. Mikulov (7100 lj,) z gimnazijo in veliko židovsko občino; premirje 1. 1866. Na-mešt z velikansko fabriko ličnega sukna. Vranov (Frain) in Krav"ska s fabrikami hčne beloperstenč posode. — Igla v a (20100 lj.) ima višo gimnazijo in realko in kaj razvito suknarstvo in usnjarstvo. Telč, Veliko Mezirečje inTrebič (8000 lj.) s suknarstvom in usnjarstvom.

Hradišče (3100 lj.) na levem bregu Morave. Njemu nasproti stoji vas Staro-mesto, nekdaj Velegrad imenovana, kjer je svoje dni stolo-val Svatopluk, gospodar in vladar Velike Morave, in kjer sta učila slovanska apostelja Ciril in Metod. Velegrad so razderli Magjari 1. 907. Krome-riž z gimnazijo in velikim nadškofovim gradom in vertom. V okolici — Hani — sejejo veliko konoplje; pri Napajedlah veliko bele pese za sladkor; po goricah okoli Bzenca in G-odonina so največi vinogradi v vsej moravski deželi; ležišča rujavega premoga; G-olešov s platnarstvom.

Novi Jičin (8700lj.) izdeluje sukno in drugo volneno blago pa voze „najtičanke". Fulnek, nekdaj glavni sedež „moravskih bratov", z razvitim suknarstvom. Obertnijski kraji: G-ranice (Weisskirchen 7000 lj., izdeluje volnino za vzhodne dežele), Mistek in Frenštat (7000 lj., pavol-nik). Moravska Ostrava z bogatimi premogovniki. Rožnov na Bečvi (3000 lj.), shodišče bolnikov, ki se s siratko ozdravljajo. Lipnik (6000 lj.) s suknarstvom in sejmi za kupčijo z debelo živino za poboj in zäkol.

Olomuc (15200 lj.), terdnjava na otoku reke Morave, ima 2 gimnaziji (češko in nemško) in realko, živahno kupčijo z usnjem, zlasti pa z žitom in predivom in pa z debelo govedjo. Izmed lepib cerkev sluje posebno stolna cerkev sv. Venceslava, znamenit spomenik zidarstva iz 12. stoletja. Sternb erg (14000 ]j.) in Šumberk (Schönberg 73Ö0 lj.) središči za pridelovanje lepega prediva in izdelovanje razne pertenine» in bombaževine. Prostejov v ravni Hani (15700 lj.) ima razvito obertnijo pertenine in bombaževine in je glavno žitno teržišče prerodovitne Hane. Obertnijski kraji so še: Unišov in Prerov, Rimarov, Šildberg i. d.

Prirodnine. Zemlje ima moravska dežela okoli 214Q miriam. plodne (t. j. 97% vsega njenega poveršja) in sicer je te črez polovico (53 u/o) oravne, kaj lepo, pridno in umno obdelane. Vpoljedelstvu, ktero jej daje primeroma največ dobička prekosi- celo Češko, se ve da tudi vse druge dežele našega cesarstva. Zato prideluje žita celo o navadnih letinah veliko črez lastno potrebo (zlasti ovsa in reži, za tema pa ječmena in pšenice). Najrodovitniša pokrajina je sprelepa Hana. Eazen žita rodi tudi obilo maka, sočivja in zelenjadi, zlasti pa vehko sprelepega lanu in močne konoplje, mnogo krompirja, repice, raznih dišavnih in le-karskih rastlin, zlasti pa bele pese za sladkor (1. 1870 skoro 400 mil. kgr. = 8 mil. c.). Ima tudi vehko okusnega sadja in (na 22□ kilometrih vinogradov) rodi precej vina. Dobro vino rase okoli Bzenca in po goricah ob Diji. Gozdi pokrivajo okoli 26 % plodne zemlje ter dajo na ostajanje raznega lesa. — Travnatega sveta, M je zelo enako razdeljen med pašnike in travnike, jemalo črez 19% vse plodne zemlje; daje obilo piče za zelo razvito živinorejo. Moravsko ovčarstvo je pervo v Avstriji in daje vehko najbolj lične volne. -Mnogo neznatniša, če prav vse hvale vredna, je sosebno v tako imenovani „kravarsld pokrajini" reja goveje živine, v Hani pa reja lepih konj. "Po večih krajih, zlasti pa v Hani, derže tudi obilo izverstnih gosi in druge perotnine. Tudi buče-larstvo lepo cvete in daje dežeh obilo izverstnega voska. — Ne kopij e se pa v moravski dežeh niti kuhinjske soli, niti druzih kovin, ampak le dosti rujavega, posebno veliko pa černega premoga (1. 1869: skoro 475 mil. kgr. = 97s mil. c. t. j. 2krat toliko, kakor leta 1861) in železa (zlasti pri Vitkovicah v Beskidih) nad 25 mil. kgr. (V2 mil. c.) na leto. Dobiva se tudi obilo galuna (230000 kgr. = 4600 c. na leto) in olovnika (2-75 mil. kgr. = 55000 c.).

Obertnost je dospela na kaj visoko stopinjo. Izdeluje se posebno sukno in druga volnenina, pertenina in pavolnik, železnina in pesni sladkor. V izdelovanji' volnenine prekosi Moravsko vse druge dežele našega cesarstva, naj se ilže gleda na vrednost ah pa na raznoverst-nost tega blaga. . Cenijo jo, kar je črez leto in dan napravijo, okoh 30 mil. gld. Najbolj cvete ta obertnost v Bernu, Iglavi, Svitavi, Na-meštu, Telči, Velikem Mezirečji i. d. Pertenino najbolj izdelujejo po severnih in zahodnih straneh dežele; zlasti pa v Šumberku, Velikem Mezirečji, Sternbergu, Letovci, Bernu i. d. Tudi izdelovanje pavolnika in napolpavolnika, barhanta, kanafasa, robcev in druge kotonine se od leta

do leta kaj hitro razširja, tako da sedaj le Češko še več bombaža po-prede in potke. V tej obertnosti se med drugimi kraji najbolj odlikujejo Sternberg in njegova okohca, Prostejov, Svitava, Trebič, Mistek. Cukra iz bele pese od leta do leta več narede, posebno veliko pa v Bedihošti, Prerovu, Selovci i. t. d. Razno litino in parne mašine narejajo v Blan-skem, v Friedlandu in Vitkovcah; železnocestne šine v Zeptovu. Po celej dežeh izdelujejo tudi zelo usnje in usnjino (najbolj v Bernu, Trebiči, Iglavi), rozoljo in drugo žganje, pivo,(lončenino, papir in steklo.

Kupčijo razen kupčijskih društev in denarstvenih naprav posebno pospešujejo dobre ceste in goste železnice. Vvaža se kuhinjska sol, prekomorsko blago in bombaž in razne surovine inpomočne snovine za obertnijo. Izvažaj o se žito in drugi poljski pridelki, živina pa raz-noverstni izdelki moravske obertnosti. Ker je zemljepisna lega dežele kaj ugodna kupčiji, se po njej tudi mnogo blaga prevaža; v obče se v njej zamenjujejo surovi pridelki vzhodnih dežel za obertnijske izdelke zahodnih strani. V Bernu, Lipniku in Olomuci so prevažni sejmi.

Šolstvo je na Moravskem zelo razvito. Dobro uravnanih in močno obiskovanih ljudskih šol je v dežeh okoh 1880: med njimi je 1260 čeških, 570 nemških, druge so pa českonemške. Razen tehničnega učihšča v Bernu in srednjih šol pri Bernu in Olomuci uže omenjenih so v dežeh še gimnazije: v Kijovu, Iglavi, Kromeriži, Mikulov§m, Stražnici, Moravski Trebovi in Znojmu; realne gimnazije: v Priboru, Gradišči, Uncovu, Prerovu in Šumberku; realke so: v Gostopeči, Iglavi-, Stern-bergu in Znojmu.

Vojvodstvo sležko.

51 □miriametrov (93 □milj), 512000 ljudi, ki so po večini katoličani (razen 72000 protestantov in 6000 Židov); po fodu je 47°/0 Nemcev, (in Židov) 30°/o Poljakov in 23% Čehov. Meje in gostost'ljudstva?

To vojvodstvo se loči v dva dela: vdolenjeingorenje Sležko. Zahodni, veči kos je razprostert po severnem pobočji Jesenikov. Visoki Jeseniki na zahodni strani imajo iztegnene grebene z 950 do 1260 metrov visokimi verhi (Praded 1487 m. na deželni meji). Nizki Jeseniki na vzhodu so pa valovito gričevje, 350—650 metrov visoko, do malega obdelano, ki je vzpeto nad planoto, z dolinami, prederto. Vzhodni, manjši kos leži na severnem pobočji Karpatov, ki ga pod imenom Beskidi do malega pokrivajo (Lisa gora 1320 m. = 4176'). Le poleg rek je nekaj majhnih ravnin.

Vsa dežela visi po Odri in Vislik baltiškemu morju. Odra se prišedši iz Moravskega kot mejna reka ne ravno daleč dotika obeh kosov Sležkega in loči ondi Beskide od Sudetov. V sebe sprejemlje od leve Opavo, najimenitnejšo reko na sležkih tleh; od desne pa Ostrovicoin Olešnico (Olsa). Visla ima svoje povile na vzhodnem kosu Sležkega; postaja namreč v Beskidih izČernein Bele V i sle ter sprejema v sebe mejno Belo (Bialo). — Mala ta dežela

Jesenko, Zemljepis 1873. 12

ima primerno ostro in hladno podnebje, ker jo jugu zapira mejno hribovje, ter je proti severu naklonjena odperta merzlim vetrovom.

Deželia ustava in uprava. Deželni zbor sležki v. Opavi šteje 31 članov; tiso: knezoškofiz Vratislava, 9 poslancev velikega posestva, 10 iz mest in tergov, 2 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Opavi in 9 iz kmetskih občin. ¥ deržavni zbor pošlje Sležko 10 zastopnikov, izmed kterih volijo 1 t deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je deželna v\lada v Opavi, kterej je podrejenih 7 okrajnih glavarstev.

Mesta. Opava (17100 lj.), glavno deželno mesto na Opavi, ima gimnazijo in realko,, deželni muzej s knjižnico, suknarstvo -in živahno kupčijo. Johannisberg, grad vratislavskega knezoškofa. Bruntal (6500 lj.), ima fabriko za mašine in bakreno blago, veliko suknarstvo in plat-narstvo. Freiwaldau (5000 lj.), središče kaj razvitega platnarstva; ne daleč proč stoji glasoviti Grräfenb etg z zdravilnico kmeta Vincenca Priesnitz, ki je začel pervi ozdravljati ljudi z merzlo vQdo. K er no v (Jägerndorf, 8500 lj.) na Opavi, naredi mnogo platna, volnenine in pletenine.

Tešin (9700 lj.) ima gimnazijo in muzej S knjižnico, mnogo suk-narij in žganjarij, v okolici pa železne rudnike in talilnice nadvojvoda Albrehta. Belsko (IlOOO lj.), na Beli, je veliko fabriško mesto za volneno in drugo blago in glavno skladišče gališke soh za Sležko in Moravsko. Fridek (5000lj.) središče sležkih izdelovalnic bombaževine. Bogumin, znana postaja ob avstrijsko-pruski meji. V Poljski OstraViin v Hru-šavi so največi premogovniki v deželi. Ustronj, glavno mesto za izde-lovanje železnega blaga.

Prirodnine. Plodne zemlje ima sležka dežela črez 96% vsega poveršja. Od te je oravne okoh 23 □miriametrov; ker ima pa podnebje merzlotno in svet gorat, zato si še o dobrih letinah pri vsem svojem pridnem in umnem kmetovanji ne pridela žita za potrebo. Prideluje se posebno rež in oves, ob Odri, okoh Bruntala in Freiwaldau-a pa dokaj lepega prediva. Od leta do leta se širi, zlasti na velikih posestvih, pridelovanje bele pese za sladkor, ktere- so 1. 1870 porabili skoro 85 mil. kgr. (1700000. c., črez 74 več ko 1. 1861). — Živinoreje njene se ovčarstvo lehko meri z moravskim in nektere ovčarije (n. pr. v Frištaku, Henner sdorfu, Hotzenplotzu i. d.) dajo tako lično volno, da slovi daleč po evropejskem svetu. Slezija redi tudi dokaj lepih konj, celo za kupčijo v tuje kraje. —• Izmed kopanin ima posebno veliko černega premoga, kterega so leta 1870 dobili črez 800 mil. kgr. (16 mil.,c., t. j. 2krat toliko ko 1. 1860). V Poljski Ostravi, Karvinu, Hrušavi, Orlavi i. d. so najbogatejši premogovniki. Med avstrijskimi deželami izkoplje sedaj le Češka še več tega imenitnega goriva. Tudi železa vsako leto veliko dobivajo. Po Sudetih rujejo izverstni skrilavec, kterega krojijo v lepe in tanke skrili za strehe.

O b er tnost posebno izdeluje razno tkanino. Slezija naredi veliko platna in druge pertenine, ki po terdnosti, belosti in ličnosti slovi daleč po svetu. Po nekterih krajih izdelujejo v velikih fabrikah ah pa

v malem (zlasti po gorah) na pol perteno in končeno blago. Bomba-ževina je le bolj srednje verste; delajo jo po večem kmetje frideškega okraja, ki se poyerh kmetijstva pečajo tudi s tkanjem. Prekupci jo potem prodajajo posebno med gališko in severnoogersko kmetsko ljudstvo. Volneno tkanino in pletenino naj bolj izdelujejo v Belskem, Ker-novu, Opavi i. d. Za to obertnost dobivajo volno iz Ogerskega in Ruskega, kajti lično volno domačih plemenitih ovac skoro neizdelano na tuje prodajo. Dalje narede veliko železnine (dratu in plehovine, v Bruntalu in Belskem: parne mašine) in usnjine, žganja, likerja, sira in zmerom več sladkorja iz domače bele pese.

Sležka velika kupčija se peča z vvažanjem žita, prekomorskega blaga in bombaža in pa raznih surovin in pomočnih snovin za obertnijo, izvaža pa nektere domače surovine (premog, volno) in razne obertnijske izdelke. Uže zarad ugodne zemljepisne lege dežele jej tudi prevozna kupčija daje dosti dobička.

Šolstvo. Mala dežela ima primeroma jako veliko ljudskih šol, M so po večem dobro preskerbljene in močno obiskovane; šteje jih okoli 450. Le škoda da se povsodi ne vjemajo z naravnimi potrebami do-tičnega prebivalstva. Gimnazije so v Opavi in Tešinu, realne gimnazije pa v Belskem, Bruntalu in Freiwaldau-u pa viša realka v Opavi.

Kraljestvo Galicija in Vladimirija

z velikim vojvodstvom krakovskim in vojvodstvoma osvetimskim in zatorskim.

785 □miriametrov (1426 □milj); 5418000 ljudi, ki so po večini katoličani (rimskega obreda 2490000 — gerškega pa 2312000) pa 37000 protestantov in 575000 Židov; po rodu in jeziku so skoro vsi Slovani (5O°/0 Rusoy, črez 48 °/o Poljakov), nekaj malo je drugonarodnih. Meje in gostost ljudstva? '

Ta dežela, ob kratkem Galicija imenovana, ima vse južne kraje gorate, severne pa ravne. Iz Slezije derže vanjo zahodni Karpati ah Beskidi, M so med Solo in Skavo zelo razraseni (1300 m.). Na vzhodni strani jih loči Dunajec od srednjih galiških Karpatov z več vzporednimi slemeni, ki so nižja od ogerskih in nimajo nikakih ledni-kov (Babja gora 1720 m. = 5440'), Volovjec 2065 m. = 6553'), Na vzhodno stran od reke Poprada do Čeremoša (med Bukovino in Galicijo v Prut tekočega) so ob deželni meji razprosterti gozdnat: Karpati (tudi Verhovina imenovani) in imajo več vzporednih slemen, eno k drugemu zelo primalmenih (Černa gora 2050 m. = 6500'). Ti Karpati imajo več globoko vdertih sedel, prek kterih zdaj železnice zidajo. Pred njih severnim vznožjem so razna berda in nizki griči, ki se skup imenujejo Podgorje; za temi ste razširjeni veliki dolinski ravnini gorenje Visle in gorenjegaDnestra, poslednjič pa tarnoviška (ah poljska) ploščina, rusko-podoljska planota in slovanska nižina.

Veči del te dežele visi po Visli k baltiškemu morju, manjši pa je po Dnestru in Prutu naklonjen k černemu-morju. Glavna reka na zahodni polovici je Visla, ktera pa je le na neko primeroma malo daljavo z obema bregovoma gahška, drugodi pa deželo meji proti pruski Sleziji in ruskemu poljskemu kraljestvu. Najznamenitnejši' njeni dotoki v dežeh so: Bela, Sola, Skava,' Dunajecs Popradom, Visloka, San in Bug. Dnester, glavna reka na vzhodni Galiciji, izvira na nekem severnem odrastku gozdnatih Karpatov ter zapušča deželo po 54 miriam. dolgem teku. Na desnem bregu jemlje v sebe največe dotoke, namreč: Strij, Svieco inLomnico, na levem pa S ere d inmejnico Zbruč (Podgoriče). — Prut le izvira v Gahciji ter teče v Donavo; Stir se pa izliva v Dneper. Velikih jezer ni, mnogo pa je po Karpatih malih gorskih jezerc — morskih oči —in ribnikov. Ob gorenjem Sanu in Dnestru se nahaja tudi močvirje in mahovje („blatne").

Gahcija, daleč od morja razprostranjena, ima cehnsko podnebje, ki je skoro povsodi še nekoliko ostrejše, kakor bi imelo biti po zemlje-1 pisni širjavi dežele. Temu se ni čuditi, kajti na jugu je precej visoko ležeča dežela zagrajena z visokimi gorami, proti seveiju pa po polnem odperta in merzlim vetrovom nastavljena.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor gališki v Levovu šteje 150 članov; ti s,o: 3 nadškofi e v Levovu, 2 škofa v Premišlju in škofa tarnovski in stanislavovski; rector magnificus krakovskega in levov-skega vseučilišča, 44 poslancev velikega posestva, 20 iz. mest in tergov, po 1 iz kupčijske in obertnijske zbornice v Krakovu, Levovu in Brodili, 74 iz kmetskih občin. V deržavni «bor pošlje Gališko 63 zastopnikov, izmed kterih volijo 7 v deržavno delegacijo. Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija v Levovu, kterej je podrejenih 74 okrajnih glavarstev*

Mesta. Levov (87200 lj., med njimi 26000 Židov), glavno deželno mesto, ima 3 nadškofe (rimskega, gerškega in armenskega obreda), lepe cerkve (gotiško stolno in bernardinsko cerkev, potem gerško-zedinjeno pervostolno cerkev i. d.), vseučilišče in tehnično akademijo, 3 gimnazije in višo realko in mnogo nižih šol. Zelo slovi tudi literarni zavod grofov Osolinskih z več znamenitnimi slovstvenimi in umetnijskimi zbirkami, .zlasti z bogato knjižnico, Mesto ima najbolj razvito obertnost in najbolj živahno tergovstvo v dežeh, zlasti mnogo rozoljarnic, milarnic in kisarij i. t. d. pa 3 zelo obiskovane sejme. Grodek (8000 lj.), ima kupčijo s predivom. VVinikah je c, k. tabakarnica.— Žolkev (4500 lj.), nekdaj lastnina rodovine Sobieskih (Janez HI. Sobieski, kralj poljski je 1. 1683 otel Du-1 naj od Turkov), ima lepo gotiško cerkev in mnogo usnjarnic. Okolica bel-ska je najrodovitniša v celej dežeh. Glinsko ima fabriko za porcelan ali napolporcelan. — Zločov (5200 lj-), ima neizmerne gozde, ki dajo v Gdansko najboljši les za ladije. Brodi (23000 lj., med njimi 2/3 Židov), svobodno teržišče ob ruski meji, kupčujejo z volno in drugimi surovinami iz •Ruskega, z bombažem in svilenino iz zahoda in juga, s kosami iz gorenje-Avstrije i. t. d. ter ima realno gimnazijo, usnjarstvo in platnarstvo.

Brežani (8000 lj.), imajo gimnazijo in usnjarstvo. V Bogatinu (3000 lj.), se koplje mavec ali sadra, pri Burštinu pa alabaster. — Tar-no pol (18000 lj., med njimi skoro polovica Judov), ima gimnazijo in živahno kupčijo zlasti s konji, voskom in medom. Mikulince imajo razen živahne kupčije z voskom in medom izverstno ovčarijo in suknarstvo. — Čortkfcv (3300 lj.), s kupčijo. Ulaškovci z imenitnim sejmom za dunajsko, bernsko in pražko krojno blago in za gališke surove pridelke. Z a-leščiki (5200 lj.), poglavitno teržišče z žitom in dervi. — Kolomeja (15000 lj.), na Prutu ima mnogo lončarnic. Snjatin (10600 lj.), na Prutu ima usnjarnice in kupčijo s konji in govejo živino. — Stanislavov (14500 lj.), z gimnazijo in kupčijo. Galič, terdnjava na Dnestru; blizu nje se vidijo razvaline grada nekdanjih rusinskih vladarjev (zato: Galicija). Tlumač z veliko fabriko za cuker iz bele pese.

Str i j (10000 lj.), s precej razvito ohertnijo. — Samb or (11000 lj.), ima gimnazijo in platnarstvo; imeniten je tu starodavni bernardinski samostan. Drogobič (17000 lj.), ima živahno kupčijo z žitom, usnjem, platnom in lončenino. Yarilnice za sol. Stebnik s solinami, ki ne dajo dosti manj kamenene soli, kakor soline v Yelički. — Sanok (2800 lj), majhno in nepravilno zidano mesto, ima znamenit grad. I v an i č ima dva alkalinska zdravilna studenca in vode, ki imajo železo v sebi. — P remis 1 j (15000 lj.), starodavno mesto, ima dva katoliška škofa, lepe go-tiške cerkve, gimnazijo, veliko knjižnico, bogato starih listin, in izdeluje usnje, platno in lesenino. Jaroslav (11200 lj.) ima živahno kupčijo s platnom, prejo, voskom, medom, sosebno pa z žitom v Gdansko. Šklo ima žveplene toplice.

Krakov (50000 lj., med njimi nad tretjino Židov) je bil več stoletij prestolno mesto poljskih kraljev, ki so tudi tu kronani bili; zato se ponaša z mnogimi starinskimi spominki zidarstva. Med temi so najimenitnejši: stolni grad. poljskih kraljev, stolna cerkev iz 12. stoletja (z grobovi poljskih kraljev od leta 1173 do- 1733), gotiška cerkev sv. Marije Device iz 13. stoletja i. d. Z vseučiliščem (ustanovlj. 1343) zedinjena bogata knjižnica in zvezdarnica; tehnično učilišče s kupčijsko šolo, razdelkom za obrazovalne umetnosti in šolo za muziko; 2 gimnaziji in viša realka. Obertnija krakovska posebno nareja suknoi in usnje, Kupčija je velika z žitom, lesom, soljo, vinom, platnom in živino (zlasti s prašiči). V okolici (pri Javornu, Sierši in Nedeliski) so bogati premogovniki. — Bohnja (8000 lj.), ima v okolici soline, ki na leto dajo okoli 15 mil. kgr. (300000 c.) kamenene solL Še imenitnejše so solne jame pri mestu Velički (4500 lj.), ki dajo na leto črez 50 mil. kgr. (mil. c.) soli. Podgorje z velikim parnim mlinom in dobro napravljeno fabriko za usnje.

Tarnov(8500 lj.), ima gimnazijo, imenitno starinsko mestno hišo in stolno cerkev, platnarstvo, usnjarstvo in živahno odpravno kupčijo. — Rešov (9100 lj.), ima imenitno obertnost z raznim blagom iz ponarejenega zlata, platnarstvo in kupčijo s konji. Lancut z veliko fabriko za cuker iz bele pese. Ulanov na Sanuje največe skladišče in pristanišče za kupčtfo z lesom in žitom v Gdansko. — Jaslo (2400 lj.); Gorlice,

Dukla in Krosno, kupčija s platnom, žitom, ogerskimi vini in drugim blagom. — Novi Sonč (9800 lj.) gimnazija; Stari Sonč (3000 lj.), zži-vahjio kupčijo in imenitnim samostanom klarisinjskim. No viter g z živahno kupčijo s platnom in ogerskim vinom. Yadovice (3200 lj.), malo mestice v kaj rodovitni pokrajini. Osvetim in Zator, nekdanji središči enako imenovanih vojvodstev. Biala (6500 lj.), ima razvito suknarstvo in živahna odpravno kupčijo iz Galicije in v Galicijo. Ondrihov je glavno mesto za izdelovanje pertenine.

Prirodnin e. Stanovalci se najbolj pečajo s kmetijstvom, ki jim daje tudi obilo dobička. Plodne zemlje je še nekaj črez 90% vsega poveršja; ker je te skoro polovica oravne, se Galicija primerno imenuje žitna dežela. Posebno, ugodne poljedelstvu so severne ravne pokrajine; povsodi sejejo zelo oves in ječmen in tudi dosti ajde; sade pa tudi, zlasti na pobočjih karpatskih gor, veliko krompiija. V slabih letinah ne zadostujejo domači pridelki precej gostemu prebivalstvu, v dobrih jih pa veliko ostaja za kupčijo y tuje dežele. Kjer jih zarad slabe kupčije ah zarad velikega pomanjkanja voznih potov ne spečajo, podelajo jih navadno za žganje. Po več krajih, zlasti pa po jugovzhodnih straneh sejejo tudi tobak, turšico in dinje; po Karpatih pa pridelujejo posebno veliko prediva. Ker je skoro, četertina plodne zemlje z gozdi pokrita, imajo skoro povsodi dosti lesa in kuriva, manjka ga le na poljski ploščini in podoljskih višinah. Obilni travnati svet (travniki in senožetimerijo 97 □miriametrov, pašniki pa 78) pospešuje živinorejo, posebno rejo goveje živine. Mlade govedi kupujejo zelo v sosednih ruskih pokrajinah, jo debele doma, potem pa prodajajo v zahodne in južne dežele, posebno pa na Dunaj za meso. Veliko rede tudi konj in ovac, vendar teh le malo plemenitih. Povsodi, zlasti pa okoh večib mest derže veliko perutnine. Nekteri kraji, posebno pa nekdanja okrožja: žolkevsko, tarnopolsko, premišeljsko, strijsl$o in stanislavovsko se močno pečajo z bučelarstvom, ki jim daje obilo voska za tujo kupčijo, med pa po večem doma porabijo za medico. — Izmed kopanin ima Galicija posebno veliko kamenene soli: Na severnem obnožji karr patskih gor se nahajajo od Vehčke do Bukovine neizmerne lege slanega kamenai in pa veliko slanih studencev. Zlasti na zahodu so neizmerne soline pri Velički (več ko 50 mil. kgr. = 1 mil. c. na leta) in Bohnji (črez 15 mil. kgr. = 300000 cent.), na vzhodu pa pri Stebniku. Todi kopljejo in lomijo čisto kameneno sol rudokopi kakor kako drugo rudo, drugodi pa izpaijajo naravno ali umetno napravljeno slanico v velikanskih kotlih. Vse soh dobe v Galiciji črez leto in dan veliko črez 100 mil. kgr. (2 mil. centov). Bogata je dežela tudi premoga (leta 1870 okoh 175 mil. kgr. == 3V2 mil. c.), zlasti pri Krakovu in pa šote, ktere najbogatejša ležišča so pri Levovu, potem med Bugom in Dnestrom. Na več mestih dobivajo precej želeja (1. 1870: 4-i mil. kgr. = 82000 c.), Cinka, kalamine, mavca, žvepla. Posebno bogata pa je blezo Gahcija tudi kamenenega olja. Rudnicali zdravilnih vod, ondi „ščave" imenovanih, je mnogo v dežeh.

Obertnost je sploh, z malimi izjemami, na nizki stopinji; primeroma najbolj razvite so one njene verste, ki podelujejo domače surovine. Sukna in platna, tudi dokaj lepega, narede po zahodnih straneh veliko v rokodelnicah in fabrikah, po vzhodnih se pa le poleg kmetijstva zlasti po zimi v malem pečajo,s to obertnijo. Premnogo pa je žganjar-nic v dežeh, ki narede veliko žganja tudi za veliko kupčijo v tuje dežele. Zelo razvito je tudi usnjarstvo, sosebno v nekdanjih okrožjih: žolkev-skem, premišeljskem, strijskem, sanoškem, samborskem, stanislavov-skem in kolomejskem. Tudi pesnega sladkorja öd leta do leta več narede. Po malem narejajo tudi steklo, razno lončenino, opeko, pepeljiko, regratovo kavo, papir, užigalnjce, železnino i. d.

: Kupčij a se od leta do' leta bolj razvija, ker dežela ima zmerom več cest in železnic, ki jo na vse strani sveta vežejo s sosednimi deželami. Izvažajo se posebno surovi pridelki: žito, sol, goveja živina, prašiči in konji, les, med in vosek; vvažase pa razno prekomorsko in obertnijsko blago. Tudi prevozni kupčija daje dežeh mnogo dobička ; ta v Rusijo pošilja izdelke zahodnih avstrijskih in drugih, dežel, za nje pa dobiva od ondod razne surovine.

Šolstvo je v tej deželi jako zanemarjeno; za občno ljudstveno izobraževanje skerbi okoh 2470 ljudskih šol, ki so po dežeh kaj različno razdeljene: po zahodni polovici jih je dosta več nego po vzhodni. Pa še ta v primeri z velikim, številom prebivalcev kaj mala množica učilnic je po večem slabo uravnana (med njimi je skoro 500 šol za silo), pa še slabeje obiskovana. Tudi srednjih šol ima dežela jako malo, namreč 14 viših gimnazij in pa po 3 niže in realne gimnazije; potem še 7 realk, med kterimi ste le v Krakovu in Levovu viši realki. Vseučilišči in tehnični akademiji ste bili uže pri mestih omenjeni.

Vojvodstvo tukovinsko.

104Q miriametre (190Q milj); 512000 ljudi, ki so skoro vsi pravoslavni kristjani (razen 72000 katoličanov, 11000 protest, in 47000 Židov); po rodu je 48% Rusov (Rusinov), 40% Rumunov, ostali so pa, Poljaki, Slovaki (čehi), Nemci, Magjari in Armenci. Meje in gostost ljudstva?

Bukovina sloni na, Džumalii (1553i m. = 5880'), mogočnem sklopu vzhodnih gozdnatih Karpatov (1260 — 1580 metr.). Od tega hriba je v deželo raztegnenih več odraslekov, ki se proti severju in vzhodu polagoma znižujejo in izgubljajo v 90 do 100 metrov nad morjem visoko planjavo. Med rekami so razprosterte v več gredeh znižane valovite planote.

Vsa Bukovina visi k černemu-morju; nje vode teko zelo vzporedno ah kot postranske reke v Donavo ah pa naravnost v černo-moije. Po leti imajo malo vode, kedar pa sneg kopni ali po močnem deževji se pa rade napno in udarijo črez svoj# bregove. Najimenitnejša rek?, f deželi je P rut, ki prihaja iz Galicije ter prek ozkega severnega kosa teče daljo v Donavo. Druga reka je S eret, ki v dežeh na podnožji Lun-

gula (1375 m.) izvira in onostran deržavne meje v sebe sprejemlje Sučavo, Moldavo in pa Bistrico, Medina skoro vse leto enako velika ostane. Dnester dela samo kratko severno mejo proti Galiciji in v Bukovini le sprejemlje v sebe nekaj malih potokov. Velikih jezer ni v dežeh; po visokih gorah stoje semtertje mala jezera, med Prutom in Dnestrom pa kali.

Podnebje v Bukovini je celinsko, vendar ni tako voljno in ugodno, kakor bi se moglo pričakovati po zemljepisni širjavi, kajti tudi ta dežela je toplemu jugu zaperta, od severja pa neovirani vanjo pihajo merzli vetrovi.

Deželna ustava in uprava. Deželni zbor bukovinski v Černovicah šteje 30 članov; ti so: škof černoviški, 10 poslancev velikega posestva, 5 iz mest in tergov, 2 iz kupčijske in obertnijske zbornice i Černovicah in 12 iz kmetskih občin. V deržavni zbor pošlje Buko-vina 9 zastopnikov, izmed kterih izvolijo 1 v (Jeržavno delegacijo. Naj-viša upravna gosposka v deželi je deželna vlada v černovicah, kterej je podrejenih 8 okrajnih glavarstev.

Mesta. Černo vice (34000 lj.), glavno deželno mesto, stoji na berdci ob desnem bregu Pruta in ima višo gimnazijo in realko in deželno knjižnico, precej razvito obertnijo in živahno kupčijo z Moldavo in Be1-sarabijo. Sučava (7400 lj,), nekdanje prestolno mesto moldavskih knezov, je prav lepo zidana ter ima višo gimnazijo in precej razvito obertnijo z usnjem (kordovanom in safijanom); živahna kupčija v Moldavo in Besa-rabijo. V pravoslavni farni cerkvi se hranijo ostanki mučenika Ivana Novega, kterega pravoslavni kristjanje časte kot deželskega patron^, Bu-kovine. Seret (6500 lj.), je eno izmed najstarših mest bukovinskih, ima velike sejme za kupčijo s konji. Eadavec (9000 lj.) ima realno nižo gimnazijo in veliko c. k. žebčarijo, v kterej rede okoli 2000 konj zlasti arabskega plemena. V Kirlibabi so kopali svinčenec, ki ima nekaj srebra v sebi. Požorita ima bogate rudnike bakrenca. V Jakubenu in Eisenau-u se koplje železna ruda. Putna, kraj prevelikega gozda, ima pravoslaven samostan z menihi reda sv. Vazilija; v - samostanski cerkvi se hrani grob Štefana Velikega, kneza moldavskega, ki je umeri leta 1504.

Prirodnine. Plodne zemlje je nekaj Črez 94 % vsega poveršja; a skoro polovica (47%) je je z gozdi zarasene, oravne zemlje je le 25 □ mir. (t. j. 24 %). Poljedelstvo je še zelo zanemarjeno; le nekteri veliki posestniki in z zemljo preskerbljeni duhovniki obdelujejo umno svoje polje; vendar rodovitna zemlja razen goratih krajev rodi skoro vsako leto žita črez potrebo bukovinskega prebivalstva. Prideluje se največ turšice in ovsa, ža tema pa reži, pšenice in ječmena. Veliko pridelujejo tudi razne zelenjadi in povertnine, zlasti pa kumar. Po nekterih krajih sejejo tudi tobak. Na nizki stopinji je tudi sadjereja. Povsodi pa imajo na ostajanje najlepšega lesa. Travniki, ki merijo okoh 15□ miriametrov, ne dajo velicega dobička; kajti po večem jih kose le enkrat na leto in sploh se travnata zemlja rabi bolj za pašo. Zato je

živinoreja še na nizki stopinji, Primeroma silno veliko rede neple-menitih ovac, nekaj zarad mleka, s kterim se kmetje močno žive, nekaj pa zarad volne za domačo porabo. Precej derže goveje živine zlasti za pitanje, po gorah pa veliko konj,-sosebno zato, da nosijo tovore. Velika žebčarija v Eadavci, najimenitnejša v celem cesarstvu, je bila uže omenjena. Rusini se precej pečajo s bučelarstvom, M daje obilo medu eelö za kupčijo v tuje kraje, pa premalo voska za vehko porabo v pravoslavnih cerkvah. — Kppanin ima Bukovina jako malo. Primeroma največ dpbivajo kamenene in varjene soh (leta 1870: okoh 2 mil. kgr. = 40000 c.), potem železa in nekaj malo bakra.

Velika obertnost se je komaj začela, celo rokodelcev po gostem pomanjkuje. Posebno zelo kuhajo žganje in pivo, po večem v velikih žganj arnicah in pivovarnah. Pri obilnosti lesa v pervotnih gozdih še znjerom zelo požigajo drevje na rastišči ter iz nabranega pepela na-pravljajo pepeljiko. Dalje narede nekoliko papirja (v Radavci in Vas-• kovci), nekaj železnine (v Jakubenu in Černovicah), stekla in usnja (kor-dovana in safijana v Sučavi).

i . Kupčij a se peča skoro le z domačimi pridelki in izdelki. Izvaža se žito, žganje, pitana živina, les in derva, jiestrojene kože in pepeljika, vvaža pa razno prekomorsko in obertnijsko blago.

Šolstvo je v Bukovini med vsemi avstrijskimi deželami najbolj zanemarjeno. Vseh ljudskih šol je okoli 150, veliko premalo za prebivalstvo ; pa še te so po gostem slabo uravnane, in še slabeje obiskovane. Razen učiteljske pripravnice v Cemovicah ste v dežeh še 2 viši gimnaziji in 1 realka pa 1 realna niža gimnazija.

Kraljestvo ogersko.

2145Q miriametrov (3896Q milj)*); 11119000 ljudi; po veri jiji je 6 7* milijona (61-7% katol., 1140000 pravoslav. kristjanov (10-2%), 2590000 protest. (23 70) in 516000 Židov (4-6 %); po rodu in jeziku je 4800000 Magjarov, 2300000 severnih Slovanov (1800000 Slovakov in 50000Q Rusov) 070000 Jugoslovanov (med njimi okoli 60000 Slovencev v železni- in zaladski-županjji), 1500000 Nemcev in 1360000 Ru-munov in nekaj drugonarodnikov. Meje in gostast ljudstva?

Ogerska dežela je po nekohko gorata, po nekoliko pa nizka in ravna. Nižava obsega malo ah gorenjo in veliko äli dolenjo ogerskp ravnino (gl. str. 121 in 105), višava pa se loči v alpski in karpatski svet. Alpski razrastki in niža njih predgorja prestopajo mejo na več straneh, nekaj iz dolenje-Avstrije, nekaj pa iz Štajerskega in pokrivajo večidel desnega ogerskega Podonavja. Med dunajsko kotlino in nežiderskim jezerom je ob deželni meji Rozalijina gora (660 m. = 2190') in Litavska gora (488 m. = 1520'); med Rabo in blatnim-jezerom derži Bakonjski les (707 m. = 2240') do

*) S kosom'Vojaäke krajine na levem bregu Dönave ležečim meri Ogersko 2254 □miriametrov ter ima ll'/a milij. ljudi.

donavskega pravokotnega kolena; med blatnim-jezerom in podravsko nižino se pa kopičijo Pečujske gore, ki sa le malo visoke (200 do 300 metrov) bolj podobne valovitemu berdju. Med ta alpski svet se vriva ogerska nižava v dveh morskim rokavom podobnih zanožinah. —. Karpati stoje na Ogerskem z južnimi ah notranjimi odrasleki, z velikanska Tatro in & severnim in zahodnim pobočjem erdeljskih oklepov. Gorstev ogerskih. Karpatov so najimenitniša:, Tatra, Liptovska gora ali nizka Tatra, Ostrovsko in vulkansko Ščavniško rudogorje (1030 m. = 3958'X Matra (1007 m. = 3180'), Novo-gradski hribi in Hegyallya (gl. str. 121 in 101).

Vse ogersko do malega visi (po Donavi) k černemu-morju, le majhen okrajek onkraj visoke Tatre je (po Popradu, Dunajci, Vish) naklonjen k baltiškemu moiju. Glavna reka je Don a v a, ki je-od izliva Mo-rave do ustja dravskega z obema bregovoma v deželi, potem pa do Novega Sada kot mejna reka proti Vojaški krajini le z levim bregom (gl. str. 124 in 110). Najznamenitejši njeni dotoci, kterih porečje spada celo ali pa vsaj po večem delu v Ogersko, so na levem bregu r Morava, Vag, ki v Tatri izviraje teče po rodovitni dolini ter se pri Guti izliva; Nitra, Gron, ki postaja na južni brežini Kraljeve Gole ter se po lo-kastem teku prek male ogerske nižave pod Keveždom izliva; Ipolj; Tisa postaja iz Četne in Bele Tise ter se kot velika nižinska reka pri Slankamenu (uže onostran deželne meje) izliva; (med mnogimi njenimi pritoki so najznatniši na levem bregu r Samoš, Kriš, Moriš in Stari Bege}, na desnem pa Bodirog in Hernad); Tamiš.—Donavski dotoci na desnem bregu so: Litav-a, Bab a, Šarvica in Drava. — Jezer stoji razen nežiderskega in blatnega več majhnih na visokih Karpatih. Po nižavi je dosta močarin (n. pr. Hanšag v mah ogerski ravnini; v veliki jih je pa več ob Donavi in Tisi, zlasti pa poleg Kriša) in več prekopov (gl. str. 124).

Podnebje je v veliki ogerski dežeh cehnsko, vendar se visoki gorski kraji zelo ločijo od nizkih ravnih. Na višavi namreč je bolj hladno podnebje, kakoršno je sredi zmernotoplega pasa lastno goratim stranem, na nižavi pa je bolj brezmerno celinsko, po leti silno vroče in suho, po zimi pa zelo merzlo in viharno; tudi je kaj premenljivo, kajti razloček med temperaturo po dnevi in po noči iznaša čestokrat 20 do 25° (gl. str. 125.).

Deželna ustava in uprava. O deželni ustavi gl. str. 138— 139. Naj viša upravna gosposka v deželi je po ogerskem pravu palatin, ki ima kralja nadomestovati. Sedaj vendar ni tega oblastnika in ga po zakonu YII. od 1. 1865/7 ne bodo izvolili tako dolgo, dokler ne b& njegova oblast postavno znova določena. Tako je sedaj ogersko minis ter s tvo, odgovorno ogerskemu deržavnemu zboru, naj viša gosposka v kraljestvu. Šteje pa 9 članov; ti so: minister notranjih zadev, bogočastja in šolstva, kmetijstva, obertnijstva In kupčijstva, občnih del in občil, pravosodja, deželne brambe, minister hervaško-slavonski in pa minister na dvorq, vzy. vladarja. Minister-stvu je neposredno podrejenih ogeuskibi 49i županij, 5 svobodnih

okrajin in 48 kraljevih svobodnih mest, potem erdeljskih 8 županij, 5 sikulpkih stolov, % okrajini in 23 kraljevih samostalnih mest in pa kraljeva zemlja (z 9 stoli in 2 okrajinama).

Mesta. 1. feštanska županija. Buda (55000\j.), staro stolno mesto ogerskega kraljestva, stoji nekaj na gričih, nekaj pa ob njih znožji Donavi na desnem bregu. Med griči je najviši grajski hrib s terdnjavo. Ima stolni grad z imenitno cerkvijo, v kterej se hrani kraljevska krona sv, Štefana z drugimi kraljevskimi svetinjami in dragotinami. V tem mestu je tehnično učilišče (Jožefovo), gimnazija, realka in več drugih učilnic. Ob znožji hriba „ Gerzeles" (Blocksberg), so obilne vode grenčice in pa žveplene toplice, na južni njegovi brežini pa veliki vinogradi z žlahtnimi terfeami. Med obertnijskimi napravami so posebno znamenite: 2 parna mlina, orožarnica in velikanska starobudimska ladijedelnica donavske parobrodarske družbe. Vehkanski železni most na verige veže Budo s P ešto (202000 lj.), glavnim mestom ogerske dežele. To naj veče in naj bogatejše ogersko mesto ima lepe terge, lepe ulice in krasna poslopja. Znanstvene in naučne naprave so: vseučilišče, ogerska znanstvena akademija, bogati narodni muzej, glavno seminišče za rimskokatoliško duhovščino, slikarska akademija, 3 gimnazije, realka, kupčijska akademija, i. t. d., Kupčijske in obertnijskß naprave so: poddružnicp, c. k. dunajske narodne banke, • peštanski Lloyd, ogerska kupčijska banka, i. t. d. Velike žganjarije in mnogi mlini, fabrike izdelovanje svilenine, sukna, usnja, lanenega in repičnega olja, tobaka, razne drobnine, i. t. d. Dalje je središče ogerske tergovine in ima 4 zelo obiskqvane sejme. V okolici izverstno vinstvo. — Vac o v na Donavi ima škofa, krasno stolno cerkev in vinstvo. Kečkemet (42000 lj.) sredi kečkemetske goljave ima razvito živinorejo in vinstvo pa mnogo toljaka ter nadeja milo in usnje. Višegrad z velikolepnimi razvalinami, kjer sa nekdaj stanovali ogerski kralji. Kaloča z imenitno knjižnico, lastnino ondešiyega nadškofa. Čepel, velik donavski otok.

2. Novograd.ska županija (po razdertem gradu Novogradu blizu Donave). Djarmati, z znamenitimi sejmi,. Lučenec, terg z obertnijo in tergovino. Filekov ? izverstno, sadjerejo. — 3. Žup. hontanska. Šagi (2000 lj.), Sčavnica (14200 lj.), k. svobodno mesto, ima rudarsko in gozdnarsko akademijo iij. bogate zlate in sreberne rudnike (okoli 25000 mark srebra in 850 mark zlata na leto), 4. Žup. ostrogonska. O&tro-gon (12000 lj.), sedež nadškofa, ki je ob enem pervostolnik ogerskega kraljestva in legatus natus papeža; ima prekrasno velikanska stolno cerkev, ^tero je bil pervostolnik Aleksander Rudnaj L 182], začel zidati. — 5. Žup. barška (tekovska). Kremnica (84Q0 lj.), imenitno rudarsko mesto z zlatimi, vsemu svetu znanimi rudniki in s kovnico. Morayce s suknarstvom. Žarnovic s srebernimi rudniki (1100Q mark na leto). 6. Žup. zvolen-sk$. B-anjska Bistrica (12000 lj.), rudarsko mesto s fužinami za železo in baker. Brezno v rodovitni gronski dolini, kjer delajo kaj izversten ovčji sir. G r o n e c, središče za izdelovanje železa. Brezovaz veliko valjalnico za železo. — 7. Žup. liptovska. Sv. Mikulaš s pivovarnami in žganjar-nicami. Boča s slatinami in majhnim zlatim rudnikom. — 8. Žup. or a v ska,. Orava, terdnjava z velikim gradom na Oravi. — 9. Žup. turčanska.

Sv. Martin, sedež županijske gosposke. — 10. Žup. trenčinslca. Trenčin (4000 lj.), kr. svobodno mesto s toplicami. — 11. Žup. ni-transka. Nitra (9600 lj.) z vinstvom v okolici. Novi Zaimki (Neuhäusel) do leta 1725 imenitna terdnjava, ki so jo Turki večkrat zastonj oblegali. Mijava izdeluje sitarsko platno za mline. S k ali car, k. mesto, izdeluje sukno in volnenmo. Peščaniz zdravilnimi toplicami. Gl o go v e c (Freistadtl) kupčuje z živino in lesom. — 12. Žup. požunska. Požun (47000 lj.) ima mnogo lepih cerkev in poslopij, pravno.akademijo, gimnazijo in realko, razvito obertnost, (v okolici vinstvo) in živahno kupčijo z deželnimi pridelki. T er nova (10000 lj.) ima mnogo cerkev (zato Mali Rim imenovana), med kterimi je najimenitnejša sv. Miklavža cerkev; tu je tudi velika hiša invalidov. Baz in z železno kopeljo in rudniki, ki dajo nekaj zlata, srebra in antimona. Devin z razvalinami. Modra izdeluje sukno in lončenino.

13. Žup. mošonjska. Ogerski Starigrad s slovečo kmetijsko 'akademijo^ Mošonj je glavno mesto za žitni) kupčijo. Neiži d er, kupčija z žitom. St. Miklošs fabrikami, v kterih se naredi mnogo pesnega sladkorja in špirita. — 14. Žup. šopronjska. Šopronj (22000 lj.) ima 2 gimnaziji, mnogo obertnije, v okolici pa vino- in sadjerejo ter živahno kupčijo z žitom, volovi, svinjami, vinom in posušenim sadjem. Premogovniki v okolici so zelo bogati. Rušta ima znamenito vinstvo. — 15. Žup. gjurska. G j ur (20000 lj.), imenitno teržišče na Rabi. Šentmar tinj a Gora (mons sacer Pannoniae), prevelika opatija benediktincev, ustanovljena pod kraljem Štefanom (Svetim). — 16. Žup. komarenska. Komarno (12700 lj.), velika terdnjava ob Donavi. Bab o ln a s kr. žebčarijo. — 17. Zup. stolnobelgradska. Stolni Belgrad (23000 lj.) izdeluje zelo železnino in usnjino; v tem mestu so nekdaj kronali in pokopavali ogerske kralje. Vsa županija ima razvito kmetijstvo in izverstno vinstvo. — 18. Žup. železna. Sabarija (5000 lj.) ima novo škofjo Stolno cerkev in mnogo rimskih ostankov. K is eg (Günä 7000 lj.) s suknarstvom in sadje-1 in vino-rejo v okolici. Sv. Gothard z opatijo cistercijansko. Železni Grad, s zelo obiskovanimi sejmi. — 19. Žup. tolnanška. Szekszard, sedež županijske gosposke, prideluje mnogo močnih černih vin. To lna na Donavi prideluje divji žafran.—20. Žup. zaladska. Velika Kaniža (12000 lj.) z veliko kupčijo z žitom, ki gre posebno v Ljubljano in Terst. Veliki sejmi za živino. — 21. Žup. vesprimska. Vesprim (11000 lj.) ima suknar-stvo, usnjarstvo in kupčijo z deželnimi pridelki. Papa (13000 lj.) s Cerkvijo, ki se mora šteti med najlepše na Ogerskem. — 22. Žup. Šimežka. Kapoš-var', sedež županijske gosposke. Sigetvar, podertine nekdanje terdnjave; tuje slavni Miklavž Zrinjski, braneč se zoper turško premoč, v letu 1566 poginil junaške smerti. — 23. Žup. baranjska. PeČUh (24000 lj.) starodavno škofje mesto, ima krasno stolno cerkev, potem spomina vredno farno cerkev, ki je nekdaj bila največa mošeja, kar so jih na! Ogefskem sezidali Turci, in mnogo rimskih starin. V okolici bogate jame černega premoga. Muhač, kervavi bitki leta 1526 in 1687.

24. Žup. spiska. Levoč (7000 lj.), starinsko mesto sprelepe lege v stranski dolini Hernada, ima kaj razvito obertnost. Kežmarek, obertnijsko in kupčijsko mesto na Popradu. .Smolnik ima bogate jame bakrenih in drugih rud. Nov a ve s (Iglo) na Hernadu ima toplice pa rudnike, železa in bakra bogate. — 25. Žup. g e m e r s k a. Rimavska Sobota (4000 lj.), obertno mesto s konjskimi sejmi. Rožnov ima razvito obertnost (usnje, belopersteno blago, bukovo sukno, plahte, sveče, medica i. d.) in veliko kupčijo z žitom. V okolici kakor v celej tej žu-paniji je mnogo rudnikov'(železo, baker, nikelj i. d.).i— 26. Žup. h e v e ška. Je g ep (19000 lj.). Izmed lepih cerkva je najimenitniša stolna nadškofa cerkev, leta 1832.do 1837 znova sezidana. To mesto ima velikansko šolsko poslopje z znamenito knjižnico, toplice, razvito usnjarstvo, platnar-stvo in kupčijo; po bližnjih goricah raste izverstno černo vino. Dindeš (16000 lj.) ima obilno vina in sadja, Parad pa zelo obiskovane zdravilne toplice. S o ln o k (14000 lj.) izdeluje parne mašine in ima veliko kupčijo. — 27. Žup. boršodska. Miškovec (20000 lj.) prideluje mnogo vina in buč pa najboljše pšenice v deželi ter je eno najimenitnejših ogerskih teržišč in skladišč raznih surovih pridelkov. Dios-Gyor ima fužine za železo in jeklo( steklarnice in papirnico. — 28. Žup. tor-nanska. Torna. — 29. Žup. abaujvarska. Košice (22000 lj-) na desnem bregu Hernada, imajo prelepo gotiško stolno cerkev (od 1. 1340) in pravno akademijo, gimnazijo in realko; narejajo tu usnje, cuker, žeblje i. d.; glavno skladišče za kupčijo med deželo ogersko in Galicijo. Gornji in Dolnji Metzenseifen z železnimi rudniki in pa Zlata Id k a z rudniki, v kterih se dobiva zlato, srebro, baker in antimon. — 30. Žup. šariška. Prešov (11000 lj.) ima suknarstvo in platnarstvo ter kupčuje s hegyallyskimi vini; v okolici solovarnica šovarska. Na Topli stoji Bar dej o v, staro kupčijsko mesto ob cesti, ki pelje v Galicijo; sedaj železnica v Sonč. Slatine. — 31. Žup. ungvarska. Ungvar (6000 lj.) s katoliškim, škofom gerškega obreda. Sobranec z žveple-nimi toplicami. — 32. Žup. zemlinska. Tokaj z izverstno sadje- in vinorejo po tokajskih goricah. Šariški-Potok s protestantovskim semeniščem in knjižnico. Izverstna vina rasto tudi okoli Talje, Zambor-Mada in Tarcala. 33. Žup. bereška. Bereg, sedež županijske gosposke. Munkač, z železnico načertano v Strij;• na bližnji gori grad munkaški. ■V tej županiji je več galunarnic in pepeljikarnic. — 34. Žup. marma-roška. Siget, poglavno skladišče kamenene soli iz velikih rudnikov, ležečih v stranskih, panogah Karpatov, ki ločijo marmaroško županijo od Erdelja. Ronasek z najbogatejšim rudnikom kamenene soli (50 mil. kgr. = 1 mil. c. na leto). Bors a z zdravilnimi rudnicami. Hust z izverstnim lanom in vinom. Vis o, v središči polja, ki rodi obilo lanui

35. Žup. ugoška. Veliki Sileš, sedež županijske oblasti; v okolici je velika svinjereja. — 36. Žup. sabolška. Nagy-Kallo (5000 lj.) z znamenito solitrarnico. Nyir»Egyhaza z veliko kupčijo ip fabrikami, v kterih narejajo sodo. — 37. Žup. satmarska. Nagy-Karoly (11000 lj.) z velikim letnim gradom grofov Karolyi-ev« Velika

Banja, blizu ktere se koplje zlata in sreberna, ruda; ne daleč od tod stoji terg Gorenja Banja z enakimi rudniki; dobivajo pa tudi mnogo bakrene in svinčeni rude, Szathmar-Nemethy (19000 lj.) s platnar-stvom in žganj ar stvom in pa s 5 močno obiskovanimi sejmi. — 38. Žup. srednje - solnoška. Žilah (4500 lj.), sedež županijske oblasti, — 39. Žup. krasnu. Szylagy-Somlyo *(4000 lj.), sedež županijske oblasti. Zov&ny s rudnicami in kopeljo. — 40. Žup. zarandska. Kö-rös-Banya, sedež županijske oblasti; todi dobivajo v rudnikih in povodnem pesku mnogo «lata. Vse te 3 župani je so bile poprej združene z Erdetem. >->■ 41. Žup. biharska. Veliki Varadin (30000 ]j.) ima 2 škofa., pravno akademijo, gimnazijo, živinorejo, usnjarstvo in močno obiskovane tedenske terge pa veliko kupčijo z deželnimi pridelki (z žitom, vinom i. d.). Blizu mesta so bogati premogovniki. Debr e ein (44000 lj.) prideluje mnogo žita, tobaka in buč ter ima mnogo rokodelcev, ki izdelujejo volnenino, nsnje, milo, perstene lule i. d. in 4 velike sejme (zlasti za živino, slanino, vosek, med, platno in milo in drugo prirodno in obert-nijsko blago). Rezbanja, v zakotji doline černega "Kriša z bogatimi jamami bakrene rude. Pri Kaludjeru je presihajoča rudnica, ki se more prištevati najimenitnejšim prirodnim prikazkom v vsej Evropi. Sa-lonta, ' središče velike svinjerejev -<- 42. Žup. b.ikeška. Gyula (16000 lj.) in Bikeš (20000 lj.) sredi rodovitnega žita bogatega polja. Caba (28000 lj.), največi terg v ogerski deželii — 43. Žup. čongrad-ska. Söge din (70000 lj.), terdnjava na Tisi, ima ladijedelnico, toba-karnice, milarnice in znamenito živinorejo; veliko teržišče in skladišče raznoverstnega1 blaga, čongrad (16000 lj.) v nižini ob Tisi z lepimi vinogradi. — 44. Žup. kanadska. Mako, velikanski terg s 26000 prebivalci. Mezöhegyes s kobilarnico, ustanovljena od cesarja Jožefa n. v letu 1785, ki se more prištevati največim napravam te verste. •— 45. Žup. aradska. Stari Arad (32000 lj.), terdnjava na Moriši; v okolici rase po goricah izverstno vino, po nižini pa pšenica, tobak i. d. Najboljše vino v vsej županiji je nemško, ki raste na ravni pri ustji Pomo-rišja. Vil a gos, grad verh visoke peči z velikolepijim razgledom po veliki ogerski nižavi. — 46. Žup. tamiška. Temešvar (33000lj.) zelo močna terdnjava, ima precej razvito obertnost (sukno, svilenina, papir, olje i. d.) pa živahno kupčijo. Veršec (22000 lj.), na kraji gričastega predela, ki je vinstvu in sviloreji posebno ugoden. — 47. Žup. krašovska. Lugoš (10000 lj.) stoji ob Tamiši v kraji, v kterem Vino in turšica kaj rada raste. Oravica, dobro sezidano rudarsko mesto med gorami, ima rudnike, bogate zlata, srebra, bakra, železa in premoga. Steierdorf (Radimna) s silno bogatimi premogovniki (črez 50 mil. kgr. = 1 mil. c. na leto) in mnogo drugih rudarskih krajev. — 48. Žup. torontalska. Veliki Bečkerek (17000 lj.) na Begeji (kanalu) z živahno kupčijo z deželskimi pridelki. Novi Bečej, naj poglavitnejše teržišče za banatsko kupčijo z žitom, sosebnö pa s pšenico. Velika Kikinda, Žombolj (Hatzfeld) in Veliki Št. Mikloš so velika banatska teržišča z jako premožnimi, kmeti žitarji in živinorejci. — 49. Žup. bačko-bodrožka. Zombor (26000 lj.) ima živahno

kupčijo z žitom in živino. S ob o ti ca (57000 lj.), poglavitno teržišče za konje in deželne pridelke. Baja {19000 lj.) ima v cesarstvu največo kupčijo s prašiči. Sejmi tega kraja so imenitni posebno zato, ,ker se po cenit ki jo imajo prašiči na njih, ravna cen» prašičev malo ne v. vsem cesarstvu, Apatin prideluje mnogo svile in konoplje ter ima mnogo oljarnic. Senta, slavno bojišče ob Tisi, kjer je princ Evgenij L 1696 po polnem premagal mogočne Turke in uničil njihovo moč. Novi Sad (20000 lj.), kraj Donave je cvetoče, komaj 100 let staro kupčijsko mesto.

Okrajine (Jazigija « veliko in malo Kumanijo in s hajduš-kimi tergi) so zložene iz več samoterih kosov in imajo posebne glavarje — kapitane imenovane, drugače pa so uravnane kakor županije. Najimenitnejši kraji: Jaszbeyeny, terg v Jazigiji, ki šteje 19000 ljudi. Felegyhaza (19000 lj.) in Halas (13000 lj.), terga v Kumaniji i. d. Na južni meji županije marmaroške je z ogerskim kraljestvom združena okrajina kevarska. Kapnik-fianja ima rudnike, bogate zlata, srebra in svinca.

Prirodnine. "Ogerska ima okoli 85 % vsega poveršja plodnega sveta; neplodni je večidel močvirje, ktero bodo pri večera napredku kmetijstva in občnem razvitku posušili in obdelovanju pridobili. Njive merijo okoli 720 □miriametrov* t. j. 35 °/o plodne zemlje.. Kmetijstvo je zadnjih 15 let zelo napredovalo, zlasti mnoga velika posestva sedaj dosti umnejše obdelujejo nego nekdaj. Celo o navadnih letinah izraste raznega žita dosta črez domačo potrebo in za kupčijo v tuje dežele. Primeroma največ ga rodite ogerski ravnini, zlasti onkraj Tise: Bačka in Banat sta pa pravi žitnici srednjeevropski. Poljedelstvu neugodne so le one pokrajine velike ogerske nižave ob Donavi in Tisi, ki je svižec pokriva, in pa one ravnine, na kterih močne povodnji obdelovanje zavirajo. Prideluje se pšenica, rež, ječmen, oves, turšica, sočivje, repica (ogeršica), tobak, bela pesa, lan, konoplja in krompir. Veliko pšenice sejejo posebno po onih straneh, kjer jo pri dobrih potih, železnicah ali plovnih rekah lehko dobro prodajo. Najboljša raste v boršodski (Miš-kovec) in aradski županiji (Arad) in pa v Banatu. Rež pridelujejo povsodi, posebno zelo pa Slovani v severni polovici ogerske dežele. Toisto velja o ajdi, prosu in ovsu. Tudi turšice imajo po javnih krajih povsodi veliko, posebno veliko pa po vzhodnih in južnih straneh dežele. Med kup-čijskimi rastlinami je tobak najimenitnejša; tega napravijo okoh 48'5 mil. kgr. (970000 c.) na leto. Najžlahtnejši raste okoh Šopronja, Komama, Novograda, Heveša, Železnega Grada i. d. Hmelja se ne prideluje dosta za domačo potrebo. Veliko in dobre konoplje imajo zlasti južne županije, severne pa posebno dosti prediva. Tudi ogeršice veliko napravijo ter jo podelajo za olje. Sejanje pesne repe se širi od leta do leta, sedaj je posebno veliko pridelajo v mah ogerski ravnini (v gjurski pokrajini) ter jo porabijo za sladkor. Dalje še pridelujejo mnogo barvil, buč, sočivja in zelenjadi i. t. d. Tudi raznega sadja (jabelk, hrušek, češpelj i. d.) imajo Ogri dosta, Če prav njih sadjereja ni na visoki stopinji. Vina se pa med vsemi deželami razen edine francozke pridela na 31

□ miriametrih (16 %) največ na svetu, namreč nad 12 milijonov hektolitrov na leto. Nektera ogerska vina so tako izverstna, da se lehko merijo z najboljšimi francozkimi vini; izvedeni poznavatelji vina je celo stavijo nad najboljša vina vsega sveta. Najizverstnejši je samotok tokajski s hegyallyskih goric, ki v obče rode kaj žlahtna vina. Zelo imenitni so še samotok meneški, rustski in šentjurski. Izverstna bela vina rastejo na Šomlavski gori, v okolici Ermelleka, pri Nesmilu, Pešti, Serednji, Badačonu, Varlovcah, Slovenski vasi i. t. d. Najboljša černa vina pa rodi terta okoh Bude, Jegra, Szegszarda, Šikloša i. d. Gozdi pokrivajo okoh 490 □miriametrov (27°/0 plod. sveta) ter dajejo obilo raznega lesa in derv; le škoda, da ž njimi do sedaj skoro brez izjeme želo nemarno gospodarijo. Še veča škoda pa je, da so gozdi kaj neenako razdeljeni po deželi: okrog in okrog imajo gorati ah vsaj nekoliko vzpeti kraji dobro zarasene šume, sredi velike ogerske nižave pa tako zelo pomanjkuje derv, da morajo ljudje celo s suhim gnojem kuriti.

Ker ima ta dežela vehko košenine (okoh 255 □miriametrov t. j. 14 %) in poldrugikrat toliko pašnikov, bi se jej živinoreja dala povzdigniti še na vehko višo stopinjo, nego jo je sedaj. dospela. Po rav--nini rede posebno govejo živino in konje. Todi, zlasti pa po pustinjah in tudi v goratih krajih, derže veliko drobnice (ovac in koz); drugodi, zlasti pa po neizmernem hrastovji, (n. pr. v zaladski, aradski, biharski županiji, v Bakonjskem lesu, i. d,), imajo zeld vehko prašičev. Po ravninah je tudi spomina vredna reja perotnine, sosebno gos in rac. Z bü-čelarstvom se le malo pečajo in sviloreja se je komaj začela. Da ima ogerska dežela dosta zverine in neštevilno rib v vodah (v Tisi, Donavi, Popradu in v blatenskem jezeru) je uže od nekdaj znano.

Ogerska dežela ima tudi v raznih krajih mnogo in raznih kopa-nin. Zlato dobivajo v Ščavnici, Kremnici, Novi Banji, Veliki Banjif Oravici i. d. (okoli 680 kilogramov ah 1210 peneznih funtov). Srebro kopljejo v taistih krajih, potem pa tudi. v Smolniku, Kapniku i. d. (30000 kilogramov ali 54000 penez. funt.). Bakra ima Ogerska med vsemi avstrijskimi deželami največ zlasti v okrajini smolniški (okoh 2 mil. kgr. = 40000 c.). V raznih krajih, zlasti pa v goratih severnih, dobivajo dokaj železa (130 mil. kgr. = 2'6 mil. c.). Dalje ima precej živega srebra (55000 kgr. = 1100 c.),- svinca (1-6 mil. kgr. = 32000 c.), sohtra, galuna, 'nikelja, antimona, žvepla i. t. d. Posebno veliko dobe kamenene in varjene soli (77.5 mil. kgr. = 1550000 c. na leto). Tudi premoga izkopljejo od ieta do leta več (750 mil. kil. =15 mil. c.)

Obertnost je še le v zadnjih letih toliko oživela in se razvila, da sega vsaj nekoliko črez pervo podelavo domačih pridelkov; tudi izdeluje uže nekoliko obertnijskih izdelkov dö konca; skoro nobenega blaga pa ne nareja dosti za domačo potrebo. Velikih fabrik, zlasti takih s parnimi mašinami, je primeroma le malo v dežeh; vendar se bo tudi vehko obertništvo hitro povzdignilo na višo stopinjo, če bodo V bodoče tako zelo stavili velike fabrike in rokodelnice kakor zadnja leta. V obče pa je obertnost razen glavnih mest najbolj razvita po

severnih in zahodnih straneh. Najznamenitejša obertnija je še zmerom tista, M podeluje živinske kože; vendar izdelujejo tudi usnje in razno-verstno usnjino (čižme, kožuhe, sedla in drugo konjsko opravo) po večem le v rokodelnicah. S platnarstvom se posebno pečajo prebivalci slovaškega roda; ob moravski in avstrijski meji narejajo pertenino tudi v velikih fabrikah. Bukovo ah debelo sukno za domačo nošo zelo doma izdelujejo; pravo suknarstvo se vendar še ni začelo, če ima prav dežela na ostajanje surove volne. Po več straneh, zlasti pa po severnem Ogerskem so se močno poprijeh izdelovanja raznoverstne železnine, ktero semtertje uže narejajo v velikih, po najnovejšem in najboljšem načinu napravljenih velikih fabrikah. Veliko narede po raznih krajih tudi stekla in zlasti nekoliko debelejšega papirja. V mah ogerski nižini je mnogo velikih fabrik za napravljanje cukra iz bele pese. Povsodi, zlasti pa po zahodni strani imajo preveliko žganjarnic, tudi pivovaren in velikih mlinov se dokaj nahaja; i. t. d.

Kupčija z domačimi surovinami in tujimi izdelki je jako živahna. Pospešujejo jo velike plovne reke in prekopi, železnice, ktere zadnja leta kaj hitro na vse strani zidajo, popravljene ah znova narejene ceste po suhem, premnogi denarstveni zavodi in zavarovalnice i. t. d. Središča ogerske kupčije so veliki sejmi in tedenski tergi, ktere imia več kakor 900 krajev. Posebno sloveči so živinski sejmi v Pešti, Vacovu, Šopronji, Kečkemetu, Debrecinu, Aradu; konjski sejmi v Gjuru, Stolnem Belemgradu in Debrecinu; žitni sejmi so posebno veliki v Mošonji, Gjuru, Veliki Kaniži, Miškovci, Košicah, Debrecinu, Segedinu i. d., za volno v Pešti in Lučenci, za sukno pa v Pešti in Ternovi. Jz-važajo se preobilni pridelki zemeljski, sosebno žito, moka, vino, goveja živina, konji in ovce, volna in kože i. d. V važaj o se skoro vsi tisti obertnijski izdelki, ki presegajo najneobhodnejšo potrebo kmetovo n. pr. prekomorsko blago in bombaževina, železnina, pertenina in razno volneno in svileno blago. Tudi prevozna kupčija zlasti po Donavi in raznih železnicah daje dežeh dosta dobička.

Za šolstvo in občno duševno izobraženost se je zadnjih 15 let preveliko storilo, tohko da so nekteri kraji precej dobro preskerbljeni z raznimi učilišči. Po nekodi pa je šolstvo še jako zanemarjeno; todi je namreč primeroma zelo malo šol in še te so slabo uravnane in še sla-beje obiskovane. Malih šol je okoh 11000. Tudi nekaj realk (18) in mnogo (114) gimnazij (licej) je v dežeh; zadnja učihšča so pa drugače uravnana, kakor v cislajtanskih deželah. Uže omenjeno je bilo vseučilišče v Pešti in tehnično učihšče v Budi, tako tudi praVne akademije v posamnih mestih.

Velika kneževina erdeljska.

549 □miriametrov (998 □milj); 2109000 ljudi; po veri jih je 860000 (nad 41 %) katoličanov vseh treh obredov (12"5 % rimskega in 28'6 gerškega ob.), okoli 653000 (31 %) pravoslavnih kristjanov, 505000 (24%)

Jajauko, Zemljepis 1373 13

-L. 194 —

protestantov, 54000 unitarcev, 24000 Židov in še nekaj drugovernikov. Porodu je črez 1300000 Rumunov okoli 500000 Magjarov, črez 200000 Nemcev (Sasov) in mnogo drugonarodnikov. Meje in gostost ljudstva?

Erdeljska dežela je vzhodna mejna višava našega cesarstva. Pre-prezajojo na vse strani vzhodni Karpati s svojimi razrastki in predgorji. Najviše so oklepne gore, M so poprek 1250 do 1900 metrov nad morjem vzpete. Vzhodno mejno gorstvo ima precej na severji najviše verhove v Rodnjanskem razgorji (Inieu—Kravjirog, 2281 m. = 7219'), od kterega deržite dve dolgi panogi v notranjo deželo. Južno mejno gorstvo, navadno erdeljske Alpe imenovano,, ima uže na vzhodnem oddelku velikanske kupe (Čukaš 1944 m. =6150', Bučeč 7970' = 2519 m., Stena-kraljeva 2243 m. = 7100'). Dalje proti zahodu se vlečejo Fogaraške gore z Negoi-em (2543 m. = 8046'), največo višino v južnem oklepu, in Sibinjske gore zRetezat-om (2496 m. = 7890'). Mejo ob zahodu pa Zapira'Er delj s ko rud o gorje, M se v mnogih vejah razteza daleč proti sredi dežele; njegova najseverniša veja, ki je proti vzhodu ober-nena, loči Erdeljsko od Ogerskega. Velikih ravnin ta dežela nima, ker je vsa preptfežena s hribovjem in gričevjem, ima pa toliko več zelo razvitih, zlasti proti vzhodu odpertih dolin.

Ves Erdelj visi po donavskih dotocih k černemu-morju. Moriš, glavna reka v dežeh, izvira na vzhodnih Karpatih ter po zelo razviti dolini preteka ves Erdelj skoro ravno po sredi od vzhoda proti zahodu; v sebe sprejemlje Aranjoš, Ternavo (Kokel) in Strelo ter izliva se zunaj dežele v Tiso. Manj znamenita sta Kriš in Samoš, ki tudi k Tisi tečeta. Na ravnost k Donavi teko T a miš, Žul, zelo imenitna Olta in Seret, ki sprejemlje iz Erdeljskega le mnogo vodic severovzhodne in jugovzhodne meje. Razen nekterih neznatnih gorskih jezerc nima Erdeljsko pravih jezer, mnogo pa ima zdravilnih rudnic.

Podnebje erdeljske dežele je v različnih krajih zelo razhčno; po večem je zmerno toplo, vendar se po nadmorski visokosti in legi raznih dolin in hribovja zelo spremenja.

Deželna ustava in uprava. Podlaga deželni ustavi je bila poprej diploma cesarja Leopolda I. od 1. 169-1. Ta diploma je pravno priznala 3 stanovske narode (Magjare, Sikulce in Saše), — sedaj je priznan tudi četerti narod deželni t. j. Rumuni — in 4 vpisane vere (katoliško, pro» testantovsko, avgsburžke in helvetiške spoznave in unitarsko). Sedaj pa je Erdeljsko kot del dežel ogerske krone po članku VII. ogerskega zakona od leta 1848 po polnem zedinjeno z ogerskim kraljestvom ter neposredno zastopano v ogerskem deržavnem zboru (gl. str. 138 — 139). -*- Najviša upravna gosposka je ogersko ministerstvo (gl. str. 186 — 187). Erdeljsko se upravno deli v 8 županij (magjarska pokrajina), 5 sikulskih stolov in 2 okrajini (sikulska pokrajina), 23 samostalnih mest in pa kraljevo zemljo (saska pokrajina) z 9 stoli in 2 okrajinama.

Mesta v saski pokrajini: Sibinj (19500 lj.), kr. samostalno mesto, ima pravoslavnega škofa, pravno akademijo, 2 gimnaziji in druge

naučne naprave in zbirke, precej razvito obertnost (sukno in plahte, usnje in usnjina, lončenina in perstene lule i. d.) in pa živahno kupčijo. — Stol Leschkirch z izverstnim kmetijstvom in živinorejo. — Stol Medjaš, središče kmetijstva in vinorejstva. — Stol Reussmarkt prideluje mnogo žita in vina. — Stol Yeliki Šink ima mnogo prediva in razvito platnar-stvo. — Stol Sebiša (5200 lj.) ima zelo staro cerkev ter se peča s poljedelstvom, vinstvom in platnarstvom. -r-Stol Reps z žveplenimi toplicami. — Stol Schässburg (8300 lj.), ima 3 gotiške cerkve, gimnazijo ter izdeluje pavolnik, sukno in platno. — Stol Oraštje (Broas) (5500 lj.) z gimnazijo in knjižnico. — Okrajina bistriška: Bistrica (7400 lj.), cvetoče teržišče na kupčijski cesti, M je v srednjem veku segala od Turškega tje v Gdansko. — Okrajina braševska: Braševo (28000 lj.), največe in pervo obertnijsko in kupčijsko mesto v dežeh, ima veliko gotiško cerkev iz 14. stoletja, ter podeluje železo in baker in nareja papir, sukno, platno, usnje in usnjino. Braševska okolica, po kterej stanujejo Nemci in,Rumuni, se imenuje Bur ca, od potoka Burce, ki se izliva v Olto. Rosenau prideluje predivo in tobak. Okraj, nazodska: Rodna ima toplice in svinčeno rudo s srebrom. — Okr. Fogaraš sadi mnogo tobaka.

Mesta v sikulski pokrajini: Kezdi-Vasarhely pita in prodaja živino in kuha žganje. Kovasnaz rudninsko kopeljo. Moriški Novi terg (Maros Yasarhely, 13000 lj.), glavno mesto sikulsko, ima gimnazijo, knjižnico, v obližji pa vino- in sadjerejo pa mnogo tobaka. Borsek z zelo imenitno slatino. Udvarhely (4400 lj.), ima gimnazijo, močno usnjarstvo in tergovstvo in prideluje mnogo tobaka. Olofalu izdeluje lesenino in kup-čuje ž njo. Sofalva 8 solinami.

Mesta v magjarski pokrajini: Belgrad (12000 lj.), terdnjava in kr. samostalno mesto na Moriši, ima škofjo stolno cerkev z grobovi mnogih slavnih Erdeljcev (Sibinjana Janka [Ivana Hunyada], potem knezov Ivana Sigismunda Bathöra in Gabr. Bethlena), knjižnico, zvezdarnico, novo ustanovljeno vseučilišče, deželni arhiv in denarno kovnico. Zlatna z bogatimi rudniki, ki dajo na leto okoli 1000 mark zlata, 2300 mark srebra in 7000 kgr. (140 c.) živega srebra. Blaževo (Blasendorf, 4000 lj.), ima gerško-katoliškega nadškofa in razna učilišča. Maros-Ujvar (Gorenji Vinč) in Ujvar-Akna dajeta okoli 40 mil. kgr. (800000 c.) kamenene Soh üa leto, Abrudbanya in Verespatak pa okoli 1400 mark zlatä in 600 mark srebra. Offenbanja (200 mark zlata, 1300 mark srebra in dosti bakra in svinca). D ever (3000 lj.) z bakrenimi rudniki. Vajda-Hunyad s starim gradom Korvincev. čerteš daje 600 mark zlata in 1100 mark srebra. ■Kološ (25000 lj.), poglavitni sedež imenitnejših er-deljskih rodovin in rojstno mesto kralja Mat. Korvina (1440), ima gotiško cerkev (1414) in mnogo občnih vzrejališč, v kterih se katoličanom, protestantom in unitarcem mladina vzreja. Banffi-Hunyad ima grad grofov Banffiev in kaj živahno kupčijo. Ondotni svet je tako poln okamenin, da je vse zidavno kamenje iz njih. Elisabethstadt ima armenske prebivalce. Des (5800 lj.), skladišče za sol, Id se razvaža po Samoši. Samo s-Ujvar z večidel armenskimi prebivalci ima veliko suknarstvo in tergov»

13*

stvo. Olah-Lapos.z rudniki, ki dajo na leto 120 mark zlata, 2000 mark srebra in 30000 kgr. (600 c.) bakra. Tor da z jamo kamenene soli. Regina (saska, 5000 lj.) ima razvito obertnost.

Prirodnine. Plodne zemlje ima zelo gorata erdeljska dežela le okoli 86% vsega poveršja. Oravne zemlje je nekaj črez 124 Drnk riametrov (26%); ker jo pa preslabo obdelujejo, navadno ne rodi dosti žita za domačo potrebo. Razen najmerzlejših goratih krajev povsodi sejejo najbolj turšico, iz ktere si Rumuni napravljajo svoje narodne jedi (mamahga) potem pride pšenica, ki jo pridelujejo večidel Nemci, in zadnjič rež in oves; krompirja pa kaj malo sade. Z vinstvom se pečajo posebno v dolini Moriša, Ternave in Era ter zlasti.po nižih straneh napravijo precej dobre pijače, če prav ne dosti za celo deželo. Pridelajo pa obilo sadja, vehko (1.5 mil, kr. .= 30000 c.), tobaka, konoplje in prediva. Dobri dve petini (43%) plodnega sveta pokrivajo gozdi, s kterimi so pa dosedaj tako nemarno gospodaril^ da po nekterih krajih celo derv primanjkuje. — Ker ima dežela preveliko ko-šenine in travnikov in dokaj dobrih pašnikov, peča se z živinorejo v obče dosti bolj nego s poljedelstvom. Posebno slovi reja urnih in terdnih konj, v kterej prekosi Erdeljsko vse dežele našega cesarstva. Derže pa tudi vehko lepe goveje živine, zlasti pa vehko drobnice (ovac) in prašičev. Dosedaj ima ta gorata in gozdnata dežela na ostajanje divjih živali, M jej pa dajo le malo dobička; primeroma' največ ubijejo zajcev in lesic, kterih kože v Valahijo izvažajo. — Erdelj je zelo bogat drazih kovin in kamenene soli. Zlato rudo kopljejo pri Zlatni, Abrud-banji, Verespataku, Čerteši, Offenbanji i. d.; v Moriši, Aranjoši in Sa-moši pa zlato zernje izpirajo iz povodnjega peska. Vsega zlata dobe na leto okoh 1480 kgr. (5300 mark). Srebro dajo skoro tisti rudniki, vsega okoh 2240 kgr. (8000 mark) na leta. Drugodi izkopljejo tudi nekaj živega srebra in mnogo bakra (350000 kgr. = 7000 centov) in svinca, le malo pa železa (5-5 mil. kgr. = 10.000 c.) in premoga, dosti premalo za domačo potrebo.

Obertnostje sploh na jako nizki stopinji; velikih fabrik je malo v dežeh, precej pa rokodelnic, M podelujejo skoro izključljivo le domače surovine; tudi napravljajo le toliko onih neraznoverstnih izdelkov, kolikor malo jih dežela sama zase potrebuje. Primeroma največ blaga naredi strojarstvo, ki je med Sikulci posebno razširjeno. Rumunske kmetice predejo in tko volno od svojih ovac za narodno obleko; v Bra-ševu narejajo na vehko sukno in plahte, ktere erdeljsko ljudstvo rado kupuje; tudi na severji okoh Nasoda je tiinogo valjalnic, v kterih izdelujejo bukovo sukno. Po istih krajih pa tudi v Sibinji narede mnogo proste pertenine za kupčijo v dežeh. Zelo izdelujejo razno, zlasti ne-izbrušeno steklenino, železnino, papir, lončenino, lesenino ter narede mnogo opeke, pepeljike in žganja.

Kupčij a ni ravno velika; pomanjkuje jej dobrih cest, ktere so se zadnja leta nekoliko pomnožile, in tudi, kar je slabih in starih, malo zboljšale. Posebno jo pospešujete plovni reki Moriš in Samoš, sedaj

"tudi železne ceste, Mere vežejo deželo z Ogerskim. Še bolj se bode pa razvila, ko bodo železnice prek južnih predorov in prelazov v Valahijo (iz Petrošenija skoz Vulkanov predor v Tirgošil, iz Sibinja skozi Čer-veno vežo v Pitešt in Bukreš, iz Braševa črez Temeški prelaz v Ploješt) dodelane. Notranja kupčija se opravlja po večem na sejmih, kterih je mnogo v dežeh, unanja pa ima v Braševu najimenitnejše svoje središče in izvaža skoro le domače surovine, vvaža pa prekomorsko blago in razne obertnijske izdelke.

Šolstvo je v različnih straneh dežele razhčno razvito. Ljudskih Šol štejejo okoh 2200, primeroma največ in najboljših pri nemških na-selnikih (Saših iz 18. 'stoletja), ki so na jugu in severovzhodu razširjeni; primeroma najmanj jih je pri Bumunih,. najštevilnišem ljudstvu v dežeh, ki so zlasti po severozahodnih in južnih straneh (razen nekterih nemških in magjarskih otočičev) naseljeni. Vsa veča mesta imajo gimnazije, nektera celo po dve (Braševo, Sibinj in Udvarhely), Kološ pa tri.

Kraljestvo hervatsko in slavonsko.

230 □miriametrov (423 □milj); 1190000 ljudi*); po veri jih je okoli 970000 katoličanov (vseh 3 obredov), 180000 pravoslavnih kristjanov, ostali so protestantje, Židi (9000) i. t. d. po rodu so pa Slovani (Her-vatje in Serbi) razen male množice semtertje raztresenih Nemcev, Magja-rov in nekaj drugonarodnikov.

Ti dve upravno in ustavno v eno kraljestvo zedinjeni dežeh ste od vzhoda proti zahodu silno raztegnem, kajti na vzhodu sega Slavonija skoro do zadnjega kosa srednje Donave, na zahodu pa Hervatsko obhva jadransko morje. Zahodno veče kraljestvo ah Hervatsko (s 780000 stanovalci) spada po nekoliko v Kraševino, po nekoliko pa k jugovzhodnim predgorjem Alp in k nižinski dolini Save in Drave, vzhodno manjše kraljestvo ah Slavonija (s 400000 stanovalci) pa samo k rečenim alpskim predgorjem in dravski in savski nižini. VMed-murje segajo iz Štajerskega prijetne Slovenske gorice, ki se na vzhodu pred izlivom Mure v Dravo polagoma izgubljajo v rodovitno ravnino. Med Dravo in Savo pa Macelj ske gore prestopajo štajersko-hervatsko mejo terse, Varaždinske gore imenovane, vlečejo dalje proti vzhodu skoro do ustja dravskega. Te zelo nizke gore so semtertje zelo ozke, semtertje so pa razrasene v stranska berda, ki v dravsko in zlasti v savsko nižino merijo. Razni njih imenitnejši kupi nosijo posebna imena n. pr. IvanČica (1060 m.), Železnica, Kalnik (639 m.), Reka, Bilo, Černi Verh, Papuk, Beli Verh i. t. d. Naj-

*) Vsled lastnoročnega pisma nj. velič. od 19/s 1869 se je kos hervatsbo-slavonske Voj. krajine upravno združil s hervatsko-slavonskim kraljestvom. Ta kos meri 40 □miriam. (72-6 □milj) ter je imel sl/12 1869: 174000 ljudi. Na to prenaredbo se naslanjate zgorej postavljeni števili za obšimost vsega kraljestva in prebivalstvo. Hervatsko-slavonska Voj. krajina ima še 155 □miriam. (281'7 □milj) in 582000 ljudi. >— Reka in njena okrajina je Hervatskemu prišteta.

viši med njimi je Papuk, ki pa komaj 954 m. (3018') meri. Od teh dalje proti vzhodu je med Donavo in dolenjo Savo še niže Sremsko predgorje, kterega najznatnejša dela sta Fruška gora in Verdnik (537 m.). Na, zahodu se vriva reški zaliv v hervatsko primorje, ktero črez in črez Kras pokriva. Bito raj pri Fužinah (1385 m. ah 4380'), Tir sove c pri Lokvah (850 m. ah 2700')«- Od vzhoda sega v širokih zano-žinah ob Donavi, Dravi in Savi velika ogerska nižina v Slavonijo in Hervatsko ter se tu za se imenuje hervatsko-slavonska nižava.

Hervatsko-slavonska dežela po večem visi (po Dravi in Savi—Donavi) k černemu-morju, le nekaj malo zahodne strani je naklonjene k jadranskemu morjuf v ktero iz nerazderte Kraševine derö kratke vode brežnice (Rečina). Glavna reka je plovna S av a, M kranjsko-štajersko mejo pri Brežicah zapustivši seka poprek Hervatsko tje do mesta, kjer se Kolpa, po večem ob meji tekoča, vanjo izliva. Od tod Sava, meji Hervatsko in Voj. krajino tje do izliva Hove, kjer z obema bregovoma stopa v Voj. krajino. Razen Kolpe in Ilove sta njena najznatnejša dotoka: Krap in a in L o nj a. Druga velika reka je Drava, z dolenjo mejno Muro; tudi Drava je skoro le mejna reka med trojedno kraljevino in ogersko deželo. Neznatni so tu njeni desni pritoki: Bednja, Bistra in Karašica. Dalje od Drave je na severovzhodni meji omeniti tudi Donava. Rudnic, ki majo v sebi posebno žveplo in železo, nektere pa tudi jeklo, ima ta dežela dosti, n. pr. v Krapini, Tophcah, pri Varaždinu, pri Daruvaru i. d.: znamenita je tudi lipiška voda z jod-natronom. —Podnebje je razen viših hervatskih hribov povsodi mehko; na Kraševini po zimi večkrat brije huda burja.

Deželna ustava in uprava. Hervatsko-slavonski deželni zbor v Zagrebu šteje med svojimi članovi: 67 na 3 leta izvoljenih poslancev, po tem pa še: nadškofa v Zagrebu in Karlovcih, škofe pravoslavne in katoliške cerkve, velikega prošta zagrebškega (Prior Auranae), velike župane, grofa turopoljskega in polnoletne velikaše (kneze, grofe in barone). Za nektere skupne zadeve pošlje zagrebški deželni zbor 29 zastopnikov, iz med sebe izvoljenih, v ogerski deržavni zbor v Pešti (gl. str. 138 — 139). Najviša upravna gosposka je kr. deželna vlada V Zagrebu, ki se loči v 3 razdelke: za notranje in denarstvene zadeve, za bogočastje in šolstvo in pa za pravosodje. Kraljevi deželni vladi predseduje ban, ki je odgovoren hervatsko-slavonskemu deželnemu zboru. Kr. deželni vladi je podrejenih 8 ž up a ni j (razdeljenih v sodnijske stole) in 8 kr. samostalnih mest.

Mesta. Županija zagrebška. Zagreb (21000 lj.), kr. samo-stalno in glavno deželno mesto, stoji nekaj na hribu, nekaj pa v ozkem dolu in na savski ravnici ter ima nadškofjo stolno cerkev, ki je bila Sezidana konec 15. stoletja in je eno najlepših del gotiške umetnosti nagega cesarstva. Spominek bana Jelačica. Dalje ima gimnazijo, realko, pravno akademijo, bogoslovno seminišče in pa narodni muzej. Za razvitek domačega jezika in slovstva delajo: akademija znanosti, matica ilirska in družba za jugoslovensko povestnico. Obertnosti nima ravno velike, kupčija z domačimi pridelki mu pa zel6 cvete. Od Zagreba proti jugo

vzhodu, se prostira Turopolje, v kterem sp vsi posestniki plemenitega rodu. Karlovec (5200 lj.) na, sotočji Korane in Kolpe ima pravoslavnega škofa, nižo gimnazijo, orožarnico, rozojjarnice in živahno kupčijo zlasti na tedenskih tergih. Na sotočji Kolpe in Save stoji Sisek (Segeste in Siscia), najimenitnejše žitno teržišče na Hervatskem: kdijšče za posavske parobrode.

Žup. varaždinska. Varaždin (10500 lj.), lepo mesto blizu. Drave na ravni sezidano, ima gimnazijo, tobakarnico in živahno kupčijo t, deželskimi. pridelki; v okolici pa vino- in svilorejo. Toplice z žvep-leno kopeljo; tudi Krapina ima žvepleno kopel. Radoboj z imenitnim žveplenim rudnikom, kterega rude imajo v sebi 85 °/0 čistega žvepla ter ga na leto dajo 150000 — 200000 kgr. (3000 do 4000 c.). — Žup. križevska. Križevci (3200 lj.) s katoliškim škofom gerškega obreda, s kmetijsko šolo in svilorejo. Koprivnica z uterjenim gradom. — Žup. beloyarska^ (poprejšnja krajina varaždinska). Belovar, sedež žu-panijske oblasti. — Žup. reška. Reka (18800 lj., mesto z bližnjo okolico (19Q kilometrov) je sedaj neposredno združeno z Ogerskim ter se zove: „ogersko primorje". XXX. čl. ogerskega zak. od 1. 1868) na izlivu Re-čine v kvarnerski zaliv, jma italijansko in hervq,tsko gimnazijo, mornarsko akademijo, svobodno pristanišče, razvito obertnost (papir, moka, kemijsko blago, ladijedelnice i. t. d.) in živahno kupčijo. Zunaj mesta stoji nad Reko goli hrib Ter sat s frančiškanskim samostanom in imenitno božjo potjo (Matere božje) in pa s frankopanskim gradom. Manjši, svobodni pristanišči ste Baker in Kralj evica. Za Kraljevico se prostira pod goro Yinodol z imenitnimi vinogradi.

Županija verovitiška. Osek (17400 lj,), kr. samostalno mesto in terdnjava na Dravi, ima gimnazijo, orožarnico, precej rafcvito obertnost, veliko parobrodarstvo in živahno kupčijo z deželskimi pridelkj (goveja živina, volovske kože, žito i; d.). Djakovo z imenitno stolico staro-bosenske. rimsko-katoliške škofije in pa s samostanom bos. frančiškanov. — Žup. požeška. Požega (3000 lj.) na Orjjavi se posebno peča z vino-in svilorejo pa s pridelovanjem tobaka; gimnazija, Pakrac, sedež pravoslavnega škofa in rojstni kraj slavnega Trenka, voditelja tu nabranih pandurov (rudečeplaščnikov). —■ Žup. sremska. II o k na desnem bregu Donave je sedež žup. oblasti. Yukovar na Donavi (5400 lj.) ima ribištvo in- svilörejo, živahno parobrodarstvo in tergovstvo. Po celej sremskej županiji pridelajo mnogo izverstne svile in dobrega vina.

Prirodnine. Plodne zemlje ima hervatsko-slavonsko kraljestvo okoh 88 % vsega poveršja, vendar je te le malo črez četertino (30 %) oravne. Pa tudi njivje je takÖ neenako razdeljeno, da Hervatsko zlasti zarad obširne Kraševine in malo razvitega kmetijstva prideluje komaj zase dosti žita, Slavonija ga pa še nekaj izvaža. Tu je pšenica, ondi pa turšica poglavitni pridelek; sejejo pa zlasti po Slavoniji tudi veliko so-Čivja. Sadjereja jim daje veliko dobička; posebno pa slove češplje (slive), iz kterih kuhajo sliyovico, in pa kostanji, kterih se po Slavoniji nahajajo celi gozdi. Enako velja o vinstvu. Primeroma nima nobena avstrijska

dežela toliko sveta zasajenega z vinsko rozgo kakor hervatska; in celo o srednjih letinah pridelujejo skoro 2260000 hektolitrov (4 milijone veder) raznoverstnega vina. Le škoda, da je vinarstvo še premalo razvito, drugače hi dežeh dajalo premnogo dobička. Z gozdi zarasenega sveta ima dežela okoh 41% vsega plodnega poveršja. Razen gole primorske Kraševine se povsodi nahajajo lepe šume, zlasti hrastove, bukove in ga-brove. Velika škoda pa bode dežeh, da z gozdovi, zlasti pa s hrastovjem po večem silno nemarno gospodarijo. — Ker je travnatega sveta skoro povsodi malo, je tudi živinoreja na nizki stopinji, — pa tudi še premalo zanjo skerbe. Le prašičev rede skoro povsodi dosta, zlasti pa v Slavoniji, kjer se v neizmernem hrastovji z želodom žive. Tudi derže dokaj ovac, zlasti pa se veliki posestniki pečajo z rejo španskih, za cesarice Marije Terezije vpeljanih „merinos". Z bučelarstvom se povsodi zmerom z večim pridom pečajo, tako tudi s svilorejo, ki jim daje sicer le malo Svile, a ta je tako neznano tenka in lična, da bi se, v boljših svi-larnah spredena, lehko merila z najlepšo svilo na svetu. Hervatsko redi tudi mnogo perotnine zlasti pa vehko pur. Okoh Oseka se dobiva po kalih in močvirjih mnogo pijavek za kupčijo v druge dežele. — Kopa-nin hervatsko-slavonsko kraljestvo nima veliko. Dobiva se posebno vehko žvepla v Radoboji, in bakra pri Samoboru, precej železa pri Rudah in nekaj rujavega premoga; marmora in zidavnega kamenja pa je na Ostajanje na hervatskem primoiji.

Obertnosti je prav malo v dežeh in še ta podeluje skoro samo domače pridelke. Primeroma posebno malo je velikih tovaren, nekaj več pa rokodelnic. Imenitne so ob moiji ladij edelnice in nektere veče rokodelnice, M izdelujejo razno blago za opravo ladij. Y tem oziru pred vsemi slove Reka, ki pa ima tudi velike mline, papirnice in fabrike za kemijsko blago, milarnice i. d. Zagreb izdeluje posebno izverstno belo-persteno lončenino, železnino in usnjino. Tudi stekla mnogo narede, zlasti pa v velikih steklarnicah v Zvečavu in Osredku. Na malo narejajo doma aH pa v inajhnih rokodelnicah tudi nekoliko platna in debelega sukna, žganje (shvovico) in lesenino.

Vvozna kupčija je majhna, ker razen primorskih mest druga dežela potrebuje le malo tujega blaga, prekomorskih pridelkov in obert-nijskih izdelkov. Izvažajo pa razne deželne surovine ah napolizdelke, n. pr. žito, les, zlasti doge za sode, žveplo, baker, cunje, Vino, shvovico, suhe češplje, kože, prašiče in nekaj druge živine. Zelo znamenita za deželo je prevozna kupčija, ktera se bode, kakor tudi izvozna kupčija še silno pomnožila, ko se bode v kraljestvu napravilo več dobrih občil, kterä je bodo vezala z morjem in s sosednjimi deželami. Prevažne bodo v tem obziru železnice, ktere zidajo od Oseka črez Požego v Reko in od te čerte poprek proti severju na Ogersko in pa proti jugu na Turško in Dalmatinsko.

Šolstvo je še precej zanemaijeno. Ljudskih šol je okoh 500 po deželi, a te so po večem slabo uravnane in le malo obiskovane. Gimnazij je primeroma veliko (8) zelo premalo pa r'ealk. V Zagrebu je pravna

akademija, ki bi se vsled ustanovitve imela prestrojiti v vseučilišče tro-jedne kraljevine.

Kraljestvo dalmatinsko.

128Q miriametrov (232Q milj); 443000 ljudi, ki so po večini katoličani, razen 78000 pravoslavnih kristjanov in 230 Židov; J>» rodu in jeziku so skoro vsi Serbohervatje-, le po nekterih primorskih mestih je raztresenih okoli 18000 Italijanov, Meje in gostost ljudstva?

Dalmacija je med vsemi avstrijskimi deželami najdalje proti jugu raztegnena. Prostira se namreč na vzhodnem obrežji jadranskega morja tako, da je čim dalje proti jugu tem ožja. Na dveh mestih prodere celo turški svet dalmatinsko terdnino ter sega noter do morja. Zato je dalmatinsko kraljestvo razdeljeno v tri kosove, kterih južna dva obsegata primeromo le malo sveta, a južni kos (avstrijanska Albanija) še dosta manj nego srednji (pokrajina nekdanje dubrovniške republike). Glede na navpično izobrazbo se cela Dalmacija prišteva kraški tvorini; nareja namreč precej visoko in golo stopnjevino, ktera se z najviših gor (napačno dinarske Alpe imenovanih) spušča do morja in se tu nadaljuje po mnogih otokih. Znamenite gore so Velebič ob desnem bregu Zermanje in Urhške gore z razrastkom dinarskim (1600 —1800 m.), ki dela mejo med staro Dalmacijo in turško Bosno, Tudi obrežne gore, ki skoro povsodi silo stermo v morje propadajo, nosijo razna imena. Na njih stoji tudi Orjen (1900 m. = 6000'), najviši verh dalmatinski; dve drugi imenitni njih slemeni ste Biokovo (1766 m. = 5580') in Mosor (1339 m. = 4230'). Najimenitnejši dalmatinski otoci, po poveršji celini po polnem podobni ter ravno tako stermo iznad morja vzdignem, so od severja proti jugu: Rab (Arbe), Pag, Dolgočka loka (Insula lunga ah grossa), Brač (Brazza), Hvar (Lesina), Vis (Lissa), Korčula (Curzola) in Mlet (Meleda).

Na vsej zahodni strani obhva jadransko morje Dalmacijo, v ktero se ob 112 miriametrov dolgem, po večem zelo stermem obrežji zajeda v mnogih zalivih in več izverstnih velikih pristaniščih (gl. str. 122). Med malimi brežnicami so najznamenitejše-od seveija proti vzhodu: Zer-manja, Kerka, Cetina in Neretva. — V kraških kotlinah in po-nikvah se rada narejajo od potokov in napetih podzemeljskih vod začasna jezera, ki se odtekajo po podzemeljskih votlinah in cevih ter večkrat po polnem vsahnejo (n. pr. bokanjsko in rastoško jezero). Dosta veče (črez 29Q kilometrov) je vransko jezero blizu morskega obrežja; podzemeljski vodotoki je neposredno sklepajo z morjem, zato ima tudi slano vodo. — Podnebj e je v Dalmaciji toplo, najtoplejše v celem cesarstvu; ločijo se pa zelo niži in primorski kraji od viših in gorskih.

Deželna ustava in uprava. Dalmatinski deželni zbor v Zadru šteje 43 članov; ti SO: nadškof zaderski, 10 poslancev izbranih po onih, ki največe davke plačujejo, 8 iz mest, po 1 iz 3 kupčijskih in obertnijskih zbornic (v Zadru, Spletu in Dubrovniku), 20 iz kmetskih

občin. Y deržavni zbor1 nar Dunaji pošlje Dalmacija 9 zastopnikov, izmed kterih izvolijo 1 v deržavno delegacijo.' — Najviša upravna gosposka v deželi je namestnija v Zadru, kterej je podrejenih 12 okrajnih glavarstev.

Mesta. Zader (7000 lj.), dobro uterjeno primorsko mesto na precej pustotni in brezvodni kameniti poljani. Zidan je po beneški šegi ter ima ozke ulice. Porta maritima (morska vrata) je sestavljena iz ostalin nekega rimskega slavoloka; vrata na suhi strani so mojstersko delo beneške zidave. Med cerkvami, 'ki se po starosti in romanski zidavi odlikujejo, je stolna nadškofja cerkev iz začetka 13. stoletja (Henrik Dan-dolo). To glavno deželno mesto ima nadškofa in gerškokatoliškega škofa, višo gimnazijo in nižo realko, knjižnico, več rozoljarnic in precej živahno kupčijo. — Šibenik, prelepo "zidan na stermih gričkih na bregu malega zatoka, v kterega se izliva Kerka; peča se posebno z ribištvom in vinstvom. Nad starim tergom Skradinom dela reka Kerka prelepe slapove. Nin (Aenona) z rimskimi starinami. Knin, znamenita terdnjava nä gorenji Kerki. <

Splet (11000 lj.), največe mesto v Dalmaciji. Staro mesto današnjega Spleta je-bilo postavljeno v obzidje velikolepnega grada, kterega je dal zidati cesar Dijoklecijan 1. 304 po Kr. na klinu zemlje, ki se od Solina (Salona) izteguje -v morje. Škofja stolna cerkev, ki hrani kosti sv. Dujma, Učenca sv. Petra in pervega škofa solinskega, bila je nekdaj rimski malikovalski tempelj; kerstilnico v njej pa imajo nekteri za Dijo-klecijanov mavzolej. Tu je tudi cesarski muzej za starine, ki hrani vse, kar se je na mestu starega Solina doslej imenitnega izkopalo. Y tem kupčijskem mestu s prijetno okolico je viša gimnazija in realka z mornarsko šolo. Trogir (Trigonium) s stolno cerkvijo, ki je najlepša izmed vseh dalmatinskih cerkva, prideluje mnogo vina, sadja, mandeljnov in olja. Sin j ima gimnazijo in živahno kupčijo s Turki (zlasti v mejneiii mestu Belem Bregu, kjer je vsak četertek zelo obiskovan bazar (terg). Yer-lika z zdravilnimi- toplicami ima V okolici najimenitnejšo podzemeljsko jamo V Dalmaciji.

Dubrovnik (5000 lj.) stoji tik morja ter je opasan z branišči in zidinami starinske zidave. Nekdaj je bilo to mesto, v kterem je še sedaj mnogo starih vlastelskih rodbin, samostalna republika, a v začetku tega stoletja so se je polästili Francozi ter jo s pokrajino vred združili z drugo Dalmacijo. Med poslopji se posebno odlikujejo škofja stolna cerkev, jezuitovski samostan, zlasti pa gosposkina hiša (il Palazzo) in col-Hija (la Dogana). V 16.' in 17. stoletji je tu posebno cvetlo jugoslovansko slovstvo. Grundulič (f 1638), Boškovid (f 1787) slavni zvezdoznanec. — Bližnji Gruž (Gravosa), ki stoji ob varni zanožini morski, je dubrovniško pristanišče. S ton na polotoku Pelješci z velikanskimi solinami.

Ko tor (2000 lj.) stoji sredi visokih golih hribov prav v kotu pre-čudno izpeljanega zaliva imenovanega „ušče kotorsko" (bocche di Cattaro), ima gimnazijo in živahno kupčijo s černogorci. Najjužnejše mesto dal

matinsko ,je Budva (1000 lj.), najjužniša terdnjavica avstrijska pa Ka-stel-Lastva.

Med otoki je Brač največi ter ima tudi največ ljudi (16000). Dobro zarasen ima obilo lesa, vina, olja'i. d. Vis z izverstno vinorejo posebno slovi po bitki na morji leta 1866. Tudi Mlet in Korčula se posebno pečata z vinstvom. j

Prirodnine: Dalmacija stoji sicer na pervi stopinji lestvice onih avstrijskih dežel, ki imajo primeroma največ plodnega sveta, ima ga namreč nad 97 % vsega poveršja; a ta številna razmera je le zato tako ugodna, ker se po avstrijanskem katastru njemu prištevajo tudi najsla-bejši pašniki. Ti zavzemajo veliko večino, namreč črez*59% plodnega .sveta in vendar niso druzega nego nerodoviten kamenit svet ali griža, na kterej semtertje razna zelišča in germiči iz tal šterle. 'Poljedelstvo, ki razen živinoreje, brodarstva in kupčije Dalmatince živi, je zarad naravnih in društvenih vzrokov na silo nizki stopinji in daje le pičlo dobička. yse polje meri malo črez 21 miriametrov (18 %), pa še to je med neprimerno veliko lastnikov razkosano in vendar prav slabo obdelovano. Naj več še pridelajo turšice in ječmena. Poglavitna pridelka dalmatinske dežele sta pa vino in olje, zraven pa še gladko sadje, smokve, mandeljni, rožiči in višnje (maraske). Vinogradi zavzemajo primeroma jako veliko sveta, namreč okoli 8 □ miriam. (572 %) ter bi pri zboljšanem gospodarstvu in razvitem vinarstvu daj ah deželi, kakor je po podnebji in legi ugodna vinski rozgi, zelo veliko dobička. Oljka raste po otocih in poleg nizkega obrežja morskega ter daje preveliko precej dobrega olja za kupčijo v tuje dežele, — Ker travniki komaj l1/2 □ miriam. merijo, ima dežela primeroma zelo malo goveje živine, in še ta je kaj neznatnega plemena. Ima pa Dalmacija y Avstriji primeroma največ ovac (leta 1870: 674000 glav), ki se žive z dišečimi zelišči ubornih gorskih pašnikov; vendar njih volna ni kaj lična in se rabi po večem za domačo nošo ali se pa po nizki ceni prodaja v tuje kraje. Med avstrijskimi deželami ima Dalmacija največ koz, M zaraščanju in pogozdovanju Krasa neizmerno škodujejo. Veliko derže tudi mezgov in oslov, s kterimi večidel po slabih potih in stezah tovorijo. Precej znamenita je uže sedaj sviloreja, ki od leta do leta zelo napreduje, ker vlada in kmetijska družba v Zadru posebno skerbite, da se vsako leto nasadi tisoč in tisoč murb. Dežela ima vse pogoje, da jej bode pri neustavljenem razvitku črez nekaj let svilo-rejstvo dajalo neizmerno dobička. Pri umnejšem gospodarjenji bi se lehko napravilo dosta več preokusnega medu in lepega voska. Ribištvo daje prebivalcem ob morskem bregu najobilnejši živež. — Kakor vse kraške dežele je tudi Dalmacija raznih rudnin jako uboga, da, najbolj uboga med vsemi avstrijskimi deželami. Primeroma največ vrednosti ima morska sol, ki se napravlja v Stonu in na otokih Pagu in Rabu. Ker se množina soli, ki se je pridela, največ ravna po vremenu, dobiva se je eno leto več, drugo pa manj (leta 1863: 10*2 mil. kgr. = 204000 c.), 1. 1869: 3'4 mil. kgr.'= 68000 c.). Kamenje, ki ima asfalt v sebi, lomijo na več krajih, posebno na otoku Brači in po

vzhodnem pobočji gore kosorske. Kamenja za zidanje je povsodi na ostajanje. — Obertnost kaže tako malo napredka, kakor v nobeni drugi dežeh avstrijski; hvale vredno je le tesanje ladij, s kterim š'e skoro vsi primorski kraji pečajo; posebno razvito je v Gruži in Korčuh. Iz-versten je vinski oeet (Ms) dalmatinsM, kterega bi pri umnejšem gospodarstvu vehko več lehko naredili. Dobro je tudi raznoverstno žganje, posebno pa zadersM maraskin, kterega iz višenj (marask) kuhajo. Usnje in usnjino izdelujejo v Kotoru, Spletu in Dubrovniku, po kmetih tudi nekaj druzega blaga, pa le za domačo potrebo.

Kupčija je zlasti v primorskih mestih precej živahna; najbolj cvete v Spletu* potem pav Dubrovniku, Zadruin Kotoru. V v a ž a j o se razni obertnijsM izdelM in poljsM pridelM za živež, goveja živina in prašiči (teh v Dalmaciji najmanj rede med vsemi avstrijskimi deželami). Izvažajo se domači pridelM: vino, olje, sladko sadje, volna, neustrd-jene kože, ribe, nasoljeno suho meso, žganje (rozolija), morska sol. Tudi prevozna kupčija, M po večem pošilja blago od morja üä Turško in iz Turčije k morju, daje deželi Obilo dobička.

Šolstvo kakor »vsa duševna izobraženost dalmatinskega ljudstva je še na zelo nizM stopinji; nad njo Se je nekohko povzdignilo le prebivalstvo primorsMh mest. LjudsMh šol je okoh 230, vehko premalo za zelo razširjeno deželo^ pa še te bile so dosedaj kaj slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Primeroma vehko je srednjih šol v dežeh: više gimnazije so v Zadru, Spletu, Sinji in Dubrovniku, štirirazredne realne gimnazije so v Kotoru (z mornarsko šolo), v Korčuli (z obertnijsko šolo) in Šibeniku; v Spletu je ena viša realka, v Zadru pa niža.

Vojaška krajina.

298 □miriametrov (537 □milj); 1023000 lj.*), kterih je 38.6 °/0 katoličanov, 58-5% pravoslavnih kristjanov, ostali so protestantje in Židje; po rodu in jeziku je 85 % Slovanov (Serböhervatov) 12% Kumunov, ostali so pa nemški in drugi naselniki. Meje in gostost ljudstva ?

Vojaška krajina, na raznih Majih različno široka, se izteguje od jadranskega morja do Erdelja. Glede na navpično izobrazbo njenih tal je po nekohko gričevje in visoka planota, po nekoliko pa ravna nižina. Na zahodni strani jo pokriva Kras, iznad kterega se vzdigujejo precej visoka vzporedna slemena; Velika in Mala Kapelain Pleševica (Belolašica 153S m. = 4850'); primorsko sleme zelo stermo propada k jadranskemu morju, ter se zlasti ob dalmatinski meji Velebič imenuje. Na vzhodni strani so Karpati ob Erdelju sem do Donave v raznih panogah razraseni. Drugodi je po VojašM krajini razprosterta podonavska in zlasti posavska nižina, semtertje zelo močvirnata, drugače

*) Glej opombo-na str. 197. Tu je odbitih prej omenjenih 727a Dm. Hervatsko-slavonska VojaSka ^rajina ima tedaj äe 282 □milj in 581000 ljudi, ki so brezizjemno Slovani; kolika je banatsko-serbska Vojaška krajina in koliko ljudi ima?

pa kaj rodovitna, — Razen primorske Kraševine visi ves drugi svet po Savi in Donavi k černemu-morju. Med majhnimi brežnicami, ki v jadransko morje derö, je najznamenitejša presihajoča Lika. Donava teče, od Petrovaradina do ustja savskega (Zemuna) prek Vojaške kra- • jine, dalje jo pa do stare ah turške Ršave meji proti kneževini serbski. Plovna Sava seka s kratkim tekom hervatsko-slavonsko Krajino, po tem pa teče v zelo razvitem vodotoči na krajinsko-turški (bosensko-serbski) meji do izliva v Donavo. Sava sprejemlje v sebe na hervatski meji plovno Kolp o z Glino, na bosenski meji pa mejno Uno. Dalje teko v Krajini vsaj po nekoliko tudi Tisa in Tamiš, Karaš in Nera. Jezer (razen nekaj mlakuž) nima Vojaška krajina, več pa rudnic, med kterimi so najimenitnejši žvepleni vrelci v Mehadiji. — Podnebj e je toplo in v obče rastlinju in živalstvu ugodno, le močvirnati globoki kraji imajo po leti kaj nezdravo okuženo sapo; po primorski Kraševini pa po zimi rada brije huda burja, po leti pa pritiska silna vročina in suša.

Deželna uprava. Vojaška krajina se upravno deli v liervatsko-slavonsko in v serbsko-banatsko poveljstvo; sedež tega poveljstva je v Te mišvaru, onega pa v Zagrebu. Dalje se deli v polkovnije ali okraje posameznih regimentov, polkovnije pa zopet v stotnije. Razen 10 mest, tako imenovanih prostih vojaških občin, je vsa uprava po polnem vojaška.

Vojaška krajina se\ je bila ustanovila malo po malo s tem namenom, da bi deržavno mejo proti Turkom neprestano po vojaško branila. Temu namenu služijo vse naredbe in naprave v tej deželi. Yersta stražnic ali čarda-kov, razstavljenih poleg meje deržavne, se imenuje kordon, na kterem vedno stražijo zdaj eni, zdaj drugi Krajinci. V vsaki stražnici je po več mož, po 4, po 8 ali po 12, tako da na celem kordonu po manjši ali veči nevarnosti stoji 5000, 7000 11000 mož. Navadno je Krajinec po en teden v vojaški službi, po 2 tedna pa doma pri svojem gospodarstvu. Razen prostih vojaških občin žive ysi Krajinci v hišnih občinah, t. j. v patrijarhalno zedin-jenih rodovinah (zadrugah) pod enim izvoljenim gospodarjem (gazda) in eno izvoljeno gospodinjo (gazdarica). Vse premakljivo in nepremakljivo posestvo in ves pridobitek jim je skupna lastnina, s ktero se oskerbuje zadružno gospodarstvo in preživi vsg, zadruga. Vsi sposobni možici posestniki morajo pod orožjem služiti: v orožji se vaditi, čuvati in braniti deželno mejo in skerbeti za notranjo varnost, kedar je treba, pa iti tudi zunaj dežele za cesarja v boj. Teh, dolžnosti je oproščenih 10 prostih vojaških občin, ki imajo tudi sVojo nevojaško gosposko. Te občine, nekaj veča mesta so: Bag, (Senj), Pe-tri^ija, Kostajnioa, Brod, Petrovaradin, Karlovci, Zemun, Pančevo inBela Cerkev.

Mesta. Hervatsko-slavonsko poveljstvo šteje 8 polkov» ni j. Ličanska polkovnija: Bag, malo primorsko mesto s svobodnim pristaniščem. G o s p i č s štabom polkovskim, — Otočanska polkovnija. Otočec s štabom polkovskim. Perušič in Studenec imata velikolepne jame s,kapnikom. Senj s pristaniščem ima gimnazijo in škofa. — Ogu-linskapolk. Ogulin, sedež polkovskegaštaba. —i Slunjska polk. Slunj s starim terdnim gradom; štab je v Karlovci. Marijin dol in okrajina

Uskokov, mala kosa (2!/2 □miriamet. s 10800 lj.) tepolkovnije, ki sta ob kranjski meji, sta uže prišteta Hervatskemu. — Perva in druga bans k a polkovnija: Glina zelo kupčuje s prašiči. Topovsko s toplicami. Pe-trinja s štabom II. polka. Kostajnica na Uni, glavno mesto za privoz turškega blaga. — Polkovnija gradiška. Stara Gradiš k a," terdnjava na Savi; Nova Gradiška, sedež polkovskega štaba. — Polkovnija bro d-ska. ' B-rod ob Savi, mesto z živahno kupčijo. Vinkovci, sedež polk. šta1>a, imajo višo gimnazijo.

Banatsko-serbsko poveljstvo šfeje 4 polkovnije in t i t e 1-ski hatalj onski okraj. Polkovnija petrovaradinskaj Petrova-radin (3700 lj.) na desnem bregu Donave je ena izmed najmočnejših terd-njav v vsem cesarstvu. Bitka 1. 1716. Karlovci (4400 lj.) na severnem pobočji Fruške gore, sedež patrijarha in mitropolita vseh pravoslavnih kristjanov v našem cesarstvu, ima izverstno vinorejo. Miri. 1699. Zemun (8800 lj.) v zakotji Save in Donave je glavno skladišče za avstrijansko-tur-ško kupčijo. Mit.ro vi ca na Savi je sedež polk. štaba; blizu Mitrovice so razvaline rimskega mesta' z imenom Syrmium, po kterem se vsa ta pokrajina še dan današnji imenuje Srem. — Titel na Tisi je središče dotič-nega bataljonskega okraja. —.Polk. nemško-banatska. Pančevo (12800 lj.), ima višo realko, svilorejo in živahno kupčijo s Serbijo. — Serb-sko-banatska polk. Bela Cerkev (6600 lj.) se ponaša z izverstnim svilarstvom in vinstvom.—Polk. rumunsko-banatska. StaraRšava, terdnjava na Donavi ima živahno kupčijo in mnogo rimskih ostalin. Ruska, edini znamenitnejši rudnik Vojaške krajine s premogom in svinčeno rudo, ki ima v sebi tudi nekaj železa in srebra. Mehadija s toplicami.

Prirodnine. Ker je v Krajini dosta poveršine močvirnate in grižaste ali skalnate, ima vsa le 79 % plodne zemljA Te je komaj £e-tertina oravnega polja, ki se pri ondešnjih zadružnih in vojaških razmerah le slabo obdeluje; zato ne rodi dosti žita za domačo potrebo. Poglaviten pridelek je turšica, po tem pa pšenica in oves, rež in ječmen J napravijo pa tudi dokaj konoplje in prediva in veliko tobaka, Z,vinstvom se povsodi pečajo, pa ni nikakor razvito; primeroma najboljša vina dajo Karlovci, Bela Cerkev in Mehadija. Veliko imajo tudi sadja, zlasti pa češpelj, iz kterih žganje (shvovico) kuhajo. Prelepi gozdi še sedaj pokrivajo nad tretjino (35 °/o) plodnega sveta; veliko naj pripravnišega lesa dajo posebno preobširni hrastniki ob Savi in Kolpi. — Klaje sicer veliko napravijo, vendar je njih živinor ej a na zelo nizki stopinji. KoL njev derže primeroma kaj veliko, a le sremski so nekaj veče vrednosti. To isto velja tudi o goveji živini in o drobnici. Zelo se pa pečajo z rejo prašičev, kterih mnogo na tuje prodajo. Sviloreja se širi od leta do leta. Zelo razširjeno bučelarstvo jim daje preobilo voska in medu. Po mo-čarinah močno lovö pijavke za kupčijo v tuje kraje. —■■ Kovinskih in drugih imenitnih rud nima Vojaška krajina, le semtertje dobijo nekohko železa, svinca in malo malo srebra; tudi premoga je jako malo.

Obertnosti skoro nikake ni; le v prostih mestih je precej roko-delnic za usnje in debelo sukno; drugače pa po vojaških zadrugah

ženske natko dosti pertenine in sukna za malo domačo potrebo. Po nekterih krajih narejajo y malem razno lončenino in lesenino, tudi je precej majhidh žganjarnic po deželi. V primorskih mestih (v Senji) in ob Savi (v Jasenovci) so ladijedelnice.

Kupčija notranja je majhna; vvaža se sol in žito in nekaj malo- obertnijskih izdelkov, izvaža pa zlasti les in živina. Bolj živahna je prevozna kupčija, ki po večem pošilja obertnijske izdelke avstrijskih dežel v Turčijo in dolenje Podonavje, od tod pa dobiva razne surovine za fabrike našega cesarstva.

Šolstvo. Res je mnogo ljudskih šol v deželi, namreč okoh 870, a duševna izobraženost ljudstva je le majhna, ker vojaške razmere močno zaverajo naravni njen razvitek. Izmed srednjih šol so više gimnazije v Karlovcih, Vinkovcih in Senji, viši realki pa v Pančevu inRakovci.

D. Deržave nemškega cesarstva.

Nemško cesarstvo meri 5403 šteje 41058000 ljudi, obsega pa teh-

Kraljestvo prusko.....

„ bavarsko.....

,, saksonsko .... „ virtemberžko . . . Yeliko vojvodstvo badensko

hesensko . , . Meklenburg-Šverin „ Strehe Saški "Weimar . „ „ oldenburžko . .

Vojvodstvo brunšviško ... . -„ Saški Meiningen . . •. „ „ Altenburg v . . „ „ Koburg-Gotha „ anhaltsko , . . .. Kneževina Schwarzburg-Rudolstadt .

„ Sondershausen Waldeck . . . Reuss-Greiz . .

„ Schleiz . . Lippe-Detmold Schaumburg-Lippe Svobodno mesto Ljubek . . „ „ Brema . . „ „ Hamburg . Deržav. dežela: Alzacija-Lorena

□ miriametrov (9812 □ milj) ter ■le 26 samostalnih deržav:

□ miriam. prebivalci 1/12. 1871. 3480 24693000

759 4861000

150 2556000

195 1818000

153 1461000

77 853000

133 557000

27 97000

36 286000 64 317000

37 312000 25 188000 13 142000 20 174000 23 203000 P 75000

9 67000

11 56000

3 45000 8 89000 11 111000

4 32000 3 52000

3 123000

4 339000 145 1549000

Ustava nemškega cesarstva. Postavna podlaga temu cesarstvu so pogodbe, ktere je pruski kralj sklenil v imenu zedinjenih deržav se-vernonemškihs hesenskim in badenskimvelikim vojvodstvom(l5./ll. 1870), s kraljestvom bavarskim (23./11. 1870) in pa virtemberžkim (25./11 1870). 16. aprila 1871 je bila oklicana ustava cesarstva vseh zedinjenih nemških deržav. Pruskemu kraljuje podelila naslov „nemški cesar", ki se podeduje v kraljevi rodovini pruski (18./1. 1871). Postavodajalno oblast deli qesar z deržavnim zborom, ki sedaj šteje 382 članov, v posameznih deržavah po številu njih ljudstva izvoljenih. Izverševalna oblast pa je prideržana samemu cesaiju, oziroma zaveznemu svetovalstvu, v kterem imajo zedinjene deržave (razen Alzacije-Lorene) skup 58 glasov. — Posamezne deržave imajo za se posebne ustavne zbore, M z dotičnim oblastnikom določujejo vse postave, kolikor se te ne dotikajo zedinjenega cesarstva.

Prebivalcev je po veri 249.00000 (62 °/6) protestantov, 14564000 (36 °/o) katoličanov, .500000 (l-2 °/0) Židov in še nekaj drugo vernikov; po narodnosti (jeziku) je 36 milijonov (90 °/0) Nemcev, 2800000 Poljakov, 140000 lužiških (severnih) Serbov, 60000 Čehov (vseh Slovanov je 7 °/0 vseh prebivalcev), 150000 Litovpev, 150000 Dancev, ostali so pa Francozi. Meje in gostost ljudstva?

Po navpični izobrazbi je Nemško na severji nizka ravnina, po srednjih straneh g o rat svet, na jugu pa visoka planota, kteraje semtertje s sredogorji preprežena ah ž njimi omejena. Nemška nižava na seveiji je razprosterta med dolenjo Vislo in dolenjim Renom ter se po rekah, od juga proti severju tekočih, deh v 3 predele, ti so: 1. slovansko-nemška ravnina od Visle do Labe, 2. saska od Labe do Emse in 3. dolenjerenska med Emso in dolenjim Renom.

SlOvansko-nemška ravnina je največa med rečenimi predeh ter na vzhodni strani, kjer v rusko nižavo prestopa, najbolj široka, kajti tu ste baltiško morje na severji in sležko pogorje sudetsko na jugu naj-dalje vsaksebi razmakneni. Prek nje derži iz ruske nižave od vzhoda proti zahodu v razvitem loku uralsko-baltiški herbet, primeren nekoliko napeti (izbočeni) progi zemeljski, na kterej so semtertje neznatni griči in holmci razstavljeni. Ta zemeljski herbet poprek okoh 10 miriam. širok, je če dalje proti vzhodu niži ter je k večemu 65 do 140 metrov nad nižino vzpet. Le posamni, griči, n. pr. Seski hrib (320 met.) in G-oldapski grič' (280 m.) nekoliko više kvišku mole. Deh se v prusko-pomorski herbet (od Visle do Odre), melclenburžki (med Odro in Stepenico) in holstein-schleswižki (od Stepenice do Jtitlandije). Bolj na jugu se tudi na Pruskem nahaja podaljšek južno-ruskega herbta (uralo-karpatskega), ki se, dosta bolj razdert in neznaten, v posameznih delih imenuje Tarnoviškevišine (na desni strani srednje Odre), Mačji griči in Sprevski les (na levi Odri) in Flaming (na desni strani srednje Labe). Med tema herbtoma je razprosterta peščena, pa precej rodovitna nižina, na kterej je semtertje posejanih neštevilno velikih in malih jezer. Mnogo teh jezer z ravnimi peščenimi bregovi med seboj sklepajo reke, n. pr. Havela, Spreva, ah je

pa globoki, plovni prekopi vežejo. Tudi severni zemeljski herbet je po -sejan z neštevilnimi jezeri in jezerci, kterih preobilna voda se odteka po rekah brežnicah naravnost v baltiško morje, ah pa po dotokih leze v Vislo, Odro in Labo.

Saška ravnina, tako imenovana po nekdanjih Saših, ki so sperva le todi bivali, sega na jugu do nemškega sredogorja. Nje severna stran je le malo vzpeta nad gladino nemškega morja, ktero ob plimi navadno pokriva dolgo versto nizkih otokov in sipin, s kterimi je njeno obrežje obdano. Za temi otoki in sipinami se razprostirajo globoke ravnine mastne zemlje, ktero so reke nanesle z viših krajev. Te prerodo-vitne ravnine so z nasipi zavarovane proti nenavadno visoko nastopajočemu morju ter rode obilo žita ah pa sočne trave za živino.

Dolenjerenska ravnina ima saski enake lastnosti: Pred nizkim peščenim obrežjem stoje ravni otoki; za peščenim robom so raz-prosterte rodovitne ravnice ali pa obširne mahovine in močarine.

Eeka Men loči gorato višavo srednje Nemčije od visoke planote južne Nemčije. Visoka planota južne Nemčije, po večem črez Bavarsko, Virtemberžko in nekohko tudi črez Badensko razprosterta, je poprek 200 do 550 metrov nad morjem vzpeta. Najbolj ravna in najniža je ua obeh straneh Donave, zlasti med Tirolskim in Donavo, koder se navadno imenuje bavarska planota. Dosti viša je švabska planota, na zahodni strani od bavarske; najviša pa jepalatinatska in frankovska med Donavo in Menom. Na jugu derži švabska planota do bodenskega jezera in do Rena, prek kterega prestopa v švajcarsko planoto; Bavarsko pa je zagrajeno s tirolsko-bavarskimi Alpami, ktere se po rekah v več gorstev razderte vanjo iztergajo z raznimi srednjimi in nizkimi,, gorami. — Ob povirji Donave stoji Černi les od pravokotnega kolena renskega do Nekarja. To pogorje, na vse strani po nepripravnih grapah razderto, ima na zahodni strani jako stermo pobočje v gorenjerensko nižino, na vzhodno stran pa le polagoma prestopa v gorenjedonavsko planoto. Njegovi verhovi so gladko okrogli in po polnem zaraseni, tudi so na južni-polovici dosta viši nego na severni (Feldberg 1500 m., Bolchen 1414 m.). — Med dolenjim Nekarjem. in Menom je razprostert Odenwald, kterega poprečna visokost komaj 480 metrov iznaša. — Prek srede gorenjedonavske planote derži nizko pa široko pogorje, ki se v obče nemški Jura imenuje. Od Rena (Bazil) do Altmtile je med Donavo in Nekarjem razprotert švabski Jura, okoh 15 miriametrov dolg in poprek 520 metrov visok. Najvi-šemu njegovemu delu, ki ima le malo vode ter je slabo naseljen in obdelan, pravi ondotno ljudstvo Švabska ah Pusta Alpa (Schafberg 1016 m.). Od Altmüle dalje proti severovzhodu vleče v velikem loku do Mena franko vski Jura, ld ima globoko vderte doline z golimi ka-menitimi nazdolji. Njegov široki in ravni herbet leži poprek 500 metrov nad morjem in komaj 150 metrov nad sosednjo donavsko planoto.—Na vzhodu zagraja bavarsko-palatinatsko planoto Češki les (Šumava, gl.

Jeseuko, Zemljepis 1878.

14

str. 101 in 167). Žnjim vzporedno je niže predgorje medDonavo in Razno; to je Bavarski gozd (Klingerberg 1220 m.) z nizkimi slemeni in okroglimi verhovi.—Onostran Mena je po večem po poveršji malih nemških deržav razprosterto gričevje sredo-in severonemško. Na povirji Mena stoje Smrečine, zelo enako daleč od severne (morske), vzhodne, južne severovzhodne nemške meje. Ta znameniti zelo razraseni sklop moli z najvišim verhorn (Snežnikom) komaj 1060 metrov nad morje. Razen Mena iz Smrečin izvirajo tu tudi Naba, češka Ogra in turinžka Sala.

— Od Smrečin na vzhodno stran do Labe derže Krušne gore -(gl. str. 168), ki s severnimi razrastki in predgorji pokrivajo veči del saksonskega kraljestva. To predgorje, po večem gosto.naseljeno in dobro obdelano pa z mnogimi vzporednimi rekami močeno,, je s a s k o g r i č e vj e.

— Sudeti (gl. str. 168 in 174) so le z vzhodnimi pobočji in severnimi razrastki na nemški zemlji, namreč v saskih Lužicah in zahodni in južni pruski Sleziji. — Od Smrečin proti severozahodu derži med Salo inMenom Frankovski gozd, zelo široka valovita in dobro zarasena planota, ki je okoh 500 metrov nad morjem vzpeta. — Tega se na severozahodu derži 15 miriam. dolgi in na jugu okoh 4 miriam. široki Tu-rinžki gozd; tudi njegovo sleme je ploščnato in široko, na severhem konci pred Vero pa bolj ozko in pogorju podobno. Veliki Beerberg (995 m.) je najviši njegov verh. Obdajajo ga niži griči ter posredujejo prehod v bližnje planote, ki so razprosterte na vseh straneh. Frankovski in Turinžki gozd sta razrasena po večem po poveršji malih saskih ah turinžkih deržavic. — Med dolenjo Salo in Lejno se v severozahodno mer vleče 10 miriam. dolgi in precej široki H ar z. V severnem slemenu, ki ima precej stermo pobočje v nemško nižino, stoje njegove glavne višine, med njimi tudi mnogo imenovani Brocken (1140 m.), najviši hrib v severni Nemčiji. Harške višine slove po lepem razgledu črez severno nSmško planjavo, njedra njihova pa po obilnosti raznoverstnih Tud. j— Med gorenjo Lejno in Vezro je več mahh ploščin in nizkih gričev, kterih najimenitniši je Solling (Moosberg, 510m.); še niže je Vezersko pogorje, ki se stermo na obeh bregovih Vezre vzdiguje, v severno nemško nižavo pa bolj polagoma propada. — Na desni strani gorenje Emse se samčasti Tevtonski les (200—490 m.) vleče daleč'vsasko planjavo; semtertje ima tri razločne herbte ter je po večem dobro obra-sen, nasproti žalostni goljavi, „Senne", M je razprosterta na jugozahodnem njegovem podnožji.—Med hesenskimi gorami najznamenitejša je Visoka Rhön (920 m.) med frankovsko Salo, Vero in gorenjo Fuldo.

— Na zahodni strani stoji na povirji Wettre in Nidde 786 metrov visoki Vogelsberg, mala okroglasta gorina, iznad ktere gladki stožki mole.

— Na jugu stoji v pravokotnih zavojih Mena gora Spessart, široka gozdnata višina z okroglastimi verhovi, kterih najviši (Geiersberg) meri komaj 620 metrov nad moljem. Prav za prav je Spessart, skoro ves na severozahodni pokrajini bavarski, le po Menu odtergan kos Oden-walda. — Na straneh srednjega Rena so od Mena navzdol razprosterte razne gore, ki se le semtertje znatno vzdigujejo nad valovito visoko

planjavo. Skup jim pravijo dolenjerenske Skrilavske gore, ker so po vecem iz skrilavca sestavljene. Globoko vderti renski dotoki jih dele v več posebnih oddelkov. Ti so na desni strani Rena: Taunus, v obče tudi Višina zvana, je gorasta planota med Menom in L&no, ki na severno stran polagoma, na južno pa stermo propada.. Veliki Feldberg (880 m.) je njen najviši veršac. Westerwald (Vesterski gozd) je valovita, okoli 535 metrov visoka ploščina med Lano in Sigo, ki skoro povsodi stermo propada proti Renu. Severozahodna končina te gromade zove se Siebengebirge" (Sedmogorje), M je sestavljeno iz mnogih nizkih stožkov ognjeniške tvorine (Oelberg 465 m.). S auer-landske(t. j. siidlandske) gore med Sigo inRuro so tudi le široko raz-rasena gorska ploščina, poprek 200 — 260 metrov visoka, ki je nekoliko z lesom zarasena po večem pa s travo in praprotjo pokrita; lastne so jej ozke in jako globoko vderte doline in prebogati železni rudniki. Goli Astenberg (850 m.) je najviši veršac tega gorskega oddelka; vzhodni kos njegov se ob povirji Sige in Rure zove Rothaarsko ah Rotlager-sko pogorje. Najseverniši gorski oddelek na desnem Renu je Haar-strang med Ruro in Lipo, bolj ozko in komaj 230 m. visoko gričevje, ki polagoma prestopa v nemško nižavo^ — Na levi strani Rena so od severja proti jugu: Visoka Venn (t. j. mahovje), gola in okoli 650 m. visoka planota, na kterej"se nahajajo obširne močarine. Eifel je valovita ploščina med Mozelo in Mozo, ki je po nekoliko gola, pusta in nerodovitna, semtertje pa tudi močvirnata; le tu in tam se prostira na njej bolj rodovitno berdje. Visoka Acht- (754 m.) je najviši verh v visoki Eifeli. Med Mozelo, Renom in Glano je Hunsriick, zaraseno ploščasto pogorje: kterega najviša dela sta Hochwald (780 m.) in Idarwald (810 m. z Erbeskopfom). Od Nahe dalje proti jugu stoje Vogezi po polnem vzporedni s Černim gozdom na Badenskem. Tudi oni propadajo stermo v gorenjerensko nižavo na nasprotni strani pa polagoma prestopajo v 230 do 260 metrov visoko lorensko planoto, primerno švabski planjavi na vzhodni strani Černega gozda. Enako imajo na jugu najviše verhove, zarad okrogläste, gladke podobe „balone" zvane, n. pr. balon dAlsace (1260 m.), balon de-Sulz (1420 m.), balon deVentron (1430 m.). Severna polovica Vogezov je dosta niža (450 m.) in bolj razrasena ter se na konci zove Hart s Kalmikom (680 m.).* Pred Renom na zahod zavitim pa je razprosterto Palatinatsko pogorje, Hartupo polnem enako,- ki v Donnersbergu, najvišem svojem verhu komaj 690 m. kvišku moli.—Med Vogezi in Černim gozdom je na obeh straneh Rena sprelepa gorenjerenska nižina; 10 do 45 kilometrov široka je ob rečeni reki nekoliko na Badenskem in v Alzaciji, nekoliko pa v Hesiji in bavarskem Palatinatu 26 miriam. od juga proti severju raztegnena. Skoro vsa je prav rodovitna; na straneh jo oklepa nekaj više ležeča stopnjevina, M se tudi odlikuje po svoji veliki plodnosti. Jugovzhodni njen del je mnogo imenovani B r e i s g a u', severni pa mogunskakot-lina s prerodovitno Wetterau-o.

Dvoje morje obliva na severni strani nemško cesarstvo, namreč

14*

nemško ali severno möge in pa baltiško. Nemško morje, pre-imenitno za veliko kupčijo nemških deržav z zahodnoevropskimi deželami in prekomorsMmi zemljinami, oklepa ob 35 miriam. dolgem obrežji nemško (razen Oldenburžkega le prusko) zemljo od ustja emskega do jiitlandske meje pod Blavands-Hukom. To-obrežje, po večem obdano s peščenimi otočiči, je nizko in ravno, semtertje peščeno, drugodi pa kaj rodovitno. Lej ob reških ustjih je nekohko bolj razvito, ker se plimu-joče ah, razburkano morje rado zajeda v rahlo suho zemljo. Najznamenitejše zajede so: Dollartski zaton, M ga je razdivjano morje več ko 50 sel in mnogo najrodovitnišega polja pokončavši naredilo leta 1277 in 1287. Jadski zaliv je tudi postal še le v srednjem veku. Vezer-ski zaliv je le široko ustje Vezre, labski zaliv pa rekeJjabe. — Baltiško morje — sredozemsko morje severne Evrope — obhva nemško-slovansko nižavo (razen Ljubeka in Meklenburžkega izključljivo Prusko) od Koldinga v Jutlandiji do ruske meje ter pospešuje promet nemških dežel z bogato Rusijo in skandinavskim svetom. To v ravni čerti okoh 95 miriam. dolgo obrežje je tudi po večem nizko in ravno, a dosta bolj razvito nego obrežje nemškega morja. Na zahodni strani leži več otokov, med kterimi najznamenitnejša sta A Isen in Ru j ana. Na vzhodnem obredji so pa morski valovi in močni veletoki napravili znane z e -meljske kose.- Največi zatoni zelo - sladkega baltiškega morja ob nemškem obrežji so: Šlezviški zaliv, ljubeški zaton, Bodden ah greifswaldslsa zanožina, pomorski zaliv z velikim in malim zatopom pred ustjem reke Odre, gdanski zaliv z novim zatopom pred ustjem Yisle in kurski zatop (po kurski zemeljski kosi od baltiškega morja ločen) pred ustjem Njemena.

Nemške dežele vise k 3 različnim morjem. Jugovzhodna tretjina visi po Donavi in njenih dotokih k černemu-morju; zahodna stran in velika večina severne Nemčije se odteka po Renu, Emsi, Vezri'inLabi v nemško morje; ostala vzhodna stran pa je po Odri in Visli naklonjena k baltiškemu morju.

a) Najimenitnejše nemške reke baltiškega po'morja (gl. str. 106 in si.):

1. Njem en, iz Ruskega prišedši, ima le kos dolenjega teka in izliv v kurski zatop na pruski zemlji.

2. Pregola, precej vehka reka brežnica, izvira z imenom Pisa v malem jezeru ob rusko-pruski meji ter se pod Kraljevcem izliva v novi zatop. -Ta je postal leta 1510; nova zemeljska kosa ga loči od baltiškega morja, s kterim se le po vhodu pri mestu Pilavi meša.

3. Visla, iz Avstrijskega prišedši, preteka rusko Poljsko in nad mestom Torunom stopi na Prusko, kjer teče še 24 miriam. (ravno 7* vsega teka) daleč do izliva v gdanski zaton. Ta njen za velike reške ladije plovni tek loči pokrajino pruska v vzhodno in zahodno* Pred-izlivom nareja vehko in kaj rodovitno delto, ker se deh v dve močni panogi: Nogat in Vislo. Nogat, na zadnje v 20 rokavov razcepljen se izliva v novi zatop, Visla se pa z nova deh v gdansko in staro Vislo (s 14 rokavi), ki se naravnost v gdanski zahv iztekate. Večih dotokov

ne sprejemlje v sebe na Pruskem, mnogo pa malih potokov, ki večidel izvirajo iz jezer prusko-pomorskega herbta.

4. O dr a je razen povirja in nekaj gorenjega teka vsa na Pruskem; teče namreč proti severo-severozahodu prek pruske Slezije, Branden-burga in Pomorja v veliki in mah zatop, kterega nizka, rodovitna otoka Uzedom in V o lin j a po večem zagrajata pred pomorskim zalivom. Gorenji nje tek je kratek ter se neha pri Ratiboru, kjer postane plovna; srednji sega do Glogova, Iger stopi po polnem v severno nemško nižavo. Ob dolenjem teku je polna globin in panog; med temi najimenitnejši ste stara Odra in Reghca, M oklepate dolgo, a ozko in rodovitno delto sredi predora 'skozi pomorski herbet. Njeni dotoki so na desni: Barča in Vfirta z Brosno in Notečem; na levi pa: kladsl^a Nisa, svid-niška" Bistrica, Bobrova in lužiška Nisa.

5. Trava, s holsteinskega herbta prišedši, je mala brežnica, ki teče mimo Ljubeka v ljubeški zaton.

b) -Najimenitnejše reke nemškega pomola (gl. str. 106 in si.):

1. Eider izvira v malih jezerih na holsteinskem herbtu ter teče po nižavi med Holsteinom in Schleswigom v nemško morje. Holsteinski ah eiderski prekop veže to vode bogato brežnico z kielsko morsko zanožino. .

2. Laba prodere med Rudnimi in Lužiškimi gorami iz Češkega v saksonsko kraljestvo, iz tega teče po večem na Pruskem proti severo-severovzhodu pod Hamburgom v morje. Na Saksonskem je njena dolina med malo visokimi hribi in berdi tako imenovane saksonske Švajce večidel ozka; pod Draždanami se pa zelo razširi in kmalu potem stopi reka v globoko nemško nižavo. Le na enem mestu — med Desovom v Anhaltu in Devinom v pruski Saksoniji — se jej nizke višine še zelo približajo, Fleming namreč na desni strani, najvzhodnejši odrasleki Harza pa na levi. Ustje ima skoro 1 miriam. široko in ker sega plima v njem črez 15 miriam. navzgor, nosi do Hamburga največe morske ladije; tudi dalje navzgor se vozijo veliki parobrodi po njej. Njeni dotoki na desni: Černa Elstra iz gorenjih lužiških gor, Havola s Sprevo. — Vodnata Havola izvira iz jezer na meklenburžkem herbtu ter teče v zelo zavitem, na več mestih v jezera razširjenem vodotoči mimo Oranien-burga, Spandaua, Potsdama in Brandenburga pri Havelbergu v Labo. Imenitnejši pa je njen pritok Spreva, ki izvira v lužiških gorah ob česko-saksonsM meji ter se po pruski nižavi mimo Budišina, Grodeka, Kot-vice (Kotbusa) in Berohna tekoč pri Spandau-u izliva v Havolo. — Dotoki na levi: Mofdava (postajajoča na Rudnih gorah s cvikovsko in freiberško Moldavo) in Sala (iz Smrečin) z belo Elstro in Unstrutj o.

3. Vezra postaja pri Mtindenu iz izvirnih rek: Vera in Fulda. Vera izvira na najvišem herbtu Turinžkega gozda ter teče po rodovitni a le malo široki dolini med Rhönskimi gorami in Turin žkim gozdom proti severju, kjer se v pruski pokrajini hanoveranski steka s Fuldo, ki pride od zahodnega pobočja Rhönskega gorstva. Združena teče med

nizkim gričevjem po rodovitni, prijetni dolini, k večemu 5 kilometrov široki, do Vezerskega gorstva; to prek srede, prodere in stopi skozi vrata yestfalska (porta westphalica) v globoko hanoveransko nižavo, prek ktere teče do širokega plimujočega ustja v nemško morje. Alera z dolgo Lejno je njen največi dotok na desni strani. Na tej stoje mesta: Celle, Werden, Heiligenstadt, Göttingen in Haimover; na Fuldi — Vezri pa: Fulda, Kassel, Minden in Brema.

4. Emsa izvira na jugozahodnem pobočji Tevtoburžkega lesa ter v svojej 32 miriam. dolgi strugi na Vestfalskem inHanoveranskem po večem teče med mahovitimi pokrajinami in pustimi peščeninami v dollart-ski zaton. H a a s e na desni strani je njen največi dotok.

5. Ben, iz osrednje Švajce prišedši, dela od konstanškega jezera do Bazila naravno mejo med jugozahodno Nemčijo (Badenskim) in severno Švaj co. Pri Bazilu se v pravem kotu oberne proti seveiju ter teče kot s r e dnj i Ben (do Bonna) sperva v premnogih mahh zavojih po gorenjerenski nižavi med Badenskim in Alzacijo, potem pa med Binge-nom in Bonnom (na Pruskem in Nassauskem) prodere Skrilavsko gričevje dolenjerensko ter pri Bonnu stopi kot dolenji Ren v globoko nižavo, prek ktere teče-do izliva v moije. Dolina njegova od Bazila do Bingena je okoh 10 do 40 kilometrov široka in prav rodovitna, pred ko ne nasuta tla nekdanjega jezera dolinskega. Doline med Skrilavskim gričevjem dolenjerenskim je zelo ozka pa lepa preseka, kije le na enem mestu (med Koblencem in Andernachom) razšiijena v prerodovitno večo kotlino. Na dolenjem teku, okoh 30 miriam. dolgem, kterega polovica je še na Nemškem (Pruskem), jako malo pada ter nosi velike ladije navzgor in navzdol. Zunaj nemškega cesarstva se začne dehti ter se v raznih panogah v nemško morje izliva. Renski dotoki na Nemškem so na desni: Kinzig inMurg, berza potoka, ki s Černega gozda dereta v Ren (Kehl in Rastadt). — Ne kar izvira v pokrajini bärski med Černim gozdom in švabskim Jurom in sprejemlje na svojem teku prek Virtem-beržkega (Tübingen, Stuttgart, Kannstadt, Ludwigsburg in Heilbronn) Enzo, Kohr o in Jagst o. Na Badensko stopivši preseka Čemi gozd in Odenwald ter se mimo Heidelberga tekoč izliva pri Manheimu. —Men izvira v Smrečinah ter teče v kaj globoki in prečudno razviti dolini proti vzhodu (po Bavarskem—Würzburg—in Hesenskem — Hanau, Frankfurt), kjer se pri Mogunci izliva. Regnica (Erlangen, Bamberg), po Ludvikovem prekopu z Altmülo (Donavo) sklenena, je njegov največi-pritok.—Lana, Siga, Rura, Lipa. Na levi strani so: IIa, izvira na francozkem Juri (Miihlhausen, Kolmar, Strassburg), M o z e 1 a, izvira na francozkem pobočji Vogezov ter nad Metzem stopi v nemško Loreno. -Od Triera dalje se vali v zelo globokem vodotoči do Koblenca v Ren.

c) V černo-moije iz Nemčije teče sama Donava. Ta postaja v černem lesu na Badenskem iz izvirnih potokov Brege inBriege; iz Černega lesa prišedši prodere švabski Jura in teče ob njegovem južnem zanožji v lepi dohni prek Virtemberžkega do Ulma, kjer' začne nositi veče ladije. Pri Ulmu prestopi na Bavarsko ter teče dalje ob zanožji

nemškega Jura proti vzhodno-severovzhodni strani do Regensburga (Reznega) najbolj severnega mesta na Donavi. Na tej poti obliva na desnem bregu bavarsko planoto, ki se pa na mnogih mestih močviri ali pa z nerodovitnim mahovjem sega do reškega vodotoča. Takim puščavam ob Donavi in drugih rekah pravijo Švabi „Riede" Bavarci pa „Moose". Pri Reznem krene Donava zarad Bavarskega gozda na vzhodno-jugovzhodno stran ter teče v to mer ob južnem zanožji Bavarskega gozda do Pasova na avstrijski meji. Njen levi breg na tej poti je sterm in skalovit, desni pa nizek in raven.

Ves njen tek na Nemškem (od izvira do Pasova) je podoben raztegne-nemu loku, M oklepa gorenjedonavsko planoto, s ktere dobiva največfe svoje dotoke. Najznamenitejši njeni dotoki na levi: Vernica prišedši s švabske višave se pri Donauwörtu izhva. Al tm til a izvira na fran-kovski višini na Bavarskem in se izhva pri Kelheimu; 17 miriam. dolgi Ludvikov kanal s 94 zatvornicami jo sklepa z Regnico, dotokom men-skim. N a b a izvira v Smrečinah. R e z n a izvira v južnem Češkem lesu ter s svojim tekom oklepa Bavarski gozd in se pri Reznem izhva. — Na desni: II er a izvira v predarelskih Alpah, ter pred izlivom (blizu Ulma) dolgo teče na meji med.Virteinberžkim in Bavarskim. Lik izviraš svojim dotokom Wertacho tudi na Predarlskem ter dalje teče na Bavarskem prek rodovitnega liškega polja (Landsberg, Augsburg). Iz ar a izvira v sogorji Solsteina na Tirolskem. Ob njenem teku prek bavarske planote je po večem rodovitno polje, semtertje tudi močvirje. Amp era, skozi ampersko jezero tekoča, je njen največi pritok. Ina izvira v Švajci iz malih jezer na maloggiskem sedlu med Bernino in Septimerom; iz Švajce prodere v severno Tirolsko, ktero zapušča pri Kufsteinu. Od tod teče v velikem loku ob severozahodnem zanožji bavarsko-salcburžMh Alp ter je od Salice dalje do izhva mejna reka med Bavarskim in Avstrijo. Mejna S al i ca je njen najimenitnejši pritok. Ves njen tek od izvira do Pasova meri 46 miriam., tedaj dosta več ko Donava do taistega mesta (38 miriam.). Tudi ima plovna Ina dosta več vode od Donave, vendar v tej izgubi svoje ime uže zato, ker manj deroča Donava obderži tudi od Pasova dalje staro mer svojega teka.

Jezer ima Nemško jako veliko, pa so zelo neredno semtertje razdeljena. Po sredonemšldh deželah jih skoro prav nič ni; mnogo pa jih je v južni Nemčiji, zlasti na Bavarskem, Iger stoje na južnem robu bavarske planote ne daleč od Alp, ali so pa ob rekah celo v alpsko predgorje raztegnena. Skozi vsa teko donavski dotoki ali pa njih manjši pritoki. Najimenitnejša so od salcburžke meje proti zahodu; Kraljevo jezero v prekrasni gorati okolici jugovzhodne Bavarske; ki-jemsko, tegernsko, wurmsko, ampersko jezero in d. V porečji renskem je globoko konstanško jezero, na kterem parobrodi pospešujejo promet med 5 mejnimi deržavami. Neštevilno pa je jezer in jezerc v severovzhodni Nemčijj, zlasti v nižini med podaljškoma uralo-baltiškega in uralo-karpatskega herbta zemeljskega pa na poveršini širokega uralo-baltiškega herbta samega. Najimenitniša so: Spirdinško,

maversko, g ezeriško in dravsensko jezero v pruski pokrajini, mi-riško, kolpinsko, plavsko in šverinsko jezero v Meklenburgu.

Prekopov je precej v severni Nemčiji, zlasti po vzhodni nižinski polovici pruskega kraljestva.

Nemško cesarstvo je razprosterto sredi Evrope in njegovo podnebje po večem posreduje primorsko in mehko vremenje zahodne Evrope 2T brezmernim in ostrim vzhodnega sveta. V obče je po vseh nemških deželah zmerno toplo; in to podnebje je skoro povsodi enako, ker se razločki zemljepisne širjave (cesarstvo je namreč- raztegneno črez 8 širjavnih stopinj) po večem zravnajo z različno nadmorsko lego. Južne pokrajine ne stoje le dosta više nad morjem, ampak so, ker od njega zelo oddaljene, njegovemu ugodnemu vplivu dosta bolj odtegnene nego severne nižine, ki je primeroma toplo morje obhva. Najtoplejše podnebje imajo severovzhodne strani in zahodne, globoko vderte doline, če so na vseh straneh zavarovane pred merzlimi vetrovi. Nikjer ni podnebje tako. ostro, da bi zaviralo zemlji primerno rastlinje. Dobrö obdelane njive in lepi vertovi se razprostirajo po ravnini, gore in male severne višine so pa pokrite s hvojevjem ah hstovci, ki se po mnogih krajih tudi v ravnini nahajajo. Vinska terta se posebno dobro ponaša po renski dolini in njenih stranskih dolih.

/

Posamezne deržave.

a) Severne.

1. Prusko kraljestvo ima 3480 □miriam. (6321 Dmilj) in 24693000 Hudi, kterih je po veri 1/3 katohčanov, skoro 2/s pa protestantov; Zidov je r7°/0 vseh prebivalcev; po narodnosti jih je večina Nemcev, potem pa 2800000 (11 -'3%) Poljakov, 65000 Cehov, 86p00 lužiških Serbov, 150000 Litevcev,'ravno toliko Dancev in nekaj Francozov. Razprosterto je črez celo neverno nižavo nemško in od baltiškega in nemškega morja proti jugu daleč v pokrajine sredonemških gora, ter obsega 11 starih pokrajin pa 5 novih.

a. Stare pokrajine pruske; I. Okrajina brandenburžka. Berolin (828000 lj.), na Sprevi, glavno in stolno mesto pruskega kraljestva, ima lepe terge in redno izpeljane ulice, n. pr. Viljemov terg s ki-povi pruskih generalov. Med cerkvami se posebno odlikujejo: cerkev sv. Mihaela, sv. Hedvige — ta je sezidana po izgledu panteona v Rimu — gotiški cerkvi sv. Petra in Friderik-Werderova i. d. Med velikimi poslopji je posebno lepa orožarnica, nova borsa in mestna svetovalnica, Hiša akademije znanosti in vednosti, nova zvezdama, novo vseučiliščno poslopje i. d. Berolin, središče umetnikov in učenjakov v severni Nemčiji, ima akademijo znanosti, sloveče vseučilišče (ustanovlj. 1. 1810), z izverstnimi zbirkami, kr. knjižnico s črez 500000 knjig in 10000 rokopisov, mnogo gimnazij in drugih učilišč. Nobenemu mesti» na Nemškem ne cvete tako zelo velika obertnost in malo rokodelstvo, kakor Berolinu; nareja namreč preobilo svilenine, kotonine, .zlatnine in- srebernine, usnjine, parnih mašin

in raznoverstne železnine in litine, porcelana i. t. d. Tudi je veliko kupčijsko središče, ki slovi po celej Evropi. — Potsdam na Havoli (44000 lj.) je drugo. stolno mesto v prelepi okolici; blizu tega je kraljevi grad Sanssouci (r. Sansusi). S pando v na sotočji Havole in Spreve (19000 lj.), močna terdnjava, ki zelo nareja puške in smodnik. Brandenburg (na Havoli, 26000 lj.), najstarše mesto te pokrajine, ima plemenitniško akade? mijo. Frankfurt na Odri (43000 lj.), veliko obertnijsko mesto z živahno kupčija (s 3 velikimi sejmi). Ko str in (10000 lj.), močna terdnjava v močvirji na sotočji Varte in Odre.' Obertnijska mesta: Landsberg (18000 lj.) v rodovitnem kraji na Yarti s suknarnicami, Gubn o (21000 lj.) na" Nisi in K^otvica (19000 lj.) s suknarstvom i. d.

H. Pruska Slezija. Yratislav (na Odri 210000.lj.), sedež katoliškega škofa, ima vseučilišče, 4 gimnazije, in druga učilišča, veliko knjižnico in drttge naučne zbirke. Tudi je veliko obertnijsko mesto, ki nareja kotonino, sukno, žganje, pivo, sladkor iz pese i. t. d. Kupčija je velika na vse strani, posebno pa z Ruskim in Avstrijskim. Kladsko (na Nisi, 12000 lj.), močna terdnjava sredi Sudetov. Svi dni ca (17000 lj.), terdnjava na Bistrici, kupčuje z žitom in volno.- Obertnijski kraji: Reichenbach, Olava, Trebnica, Breg (16000 lj.) Olešnica i. d. Opolje (11800 lj.) izdeluje železnino in kupčuje ž njo in z živino. Ma-lapane, Ternovec, Glivica (13000 lj.) imajo bogate rudnike. Ra-tib or (na Odri 15000 lj.), imenitno kupčijsko in obertnijsko mesto. Nisa (20000 lj.), terdnjava na Nisi, nareja puške in smodnik. Legnica (23000 lj.) prideluje mnogo vertnine -ter ima veliko obertnost. Bitka 1. 1634 in 1813. Zgorelec (Görlitz, na lužiški Nisi, 42000 lj.) kaj obertno mesto, ki izdeluje posebno sukno. Grtinb erg (12000 lj.) ima mnogo vina in sadja in razvito obertnost (suknarstvo). Boleslav (7000 lj.) izdeluje lonČenino. Hirschberg s platnarstvom. Yelika Glogova (na Odri, 19000 lj.), močna terdnjava z razvito obertnostjo in živahno kupčijo.

IH. Poznanj. Poznanj (na Yarti, 57000 lj.), močna terdnjava, ki ima razvito obertnost in veliko kupčijo z lesom, žitom, suknom, platnom i. d. Mezerje s suknarstvom. Lisa (11000 lj.) izdeluje usnje, sukno in tobak. Kempno, Krotošin in druga obertnijska mesta. Bidgošč {27000 lj.) blizu Visle ima veliko obertnost in kupčijo z žitom. Gnezdno (10000 lj.), nekdanje stolno mesto velike Polonije, ima nadškofa in v krasni stolni cerkvi kosti mučenika sv. Vojteha. Velika večina prebivalcev te pokrajine je slovanskega (poljskega) rodu.

IV. Zahodno in vzhodno Prusko. Kraljevec (112000 lj.) na Tregoli ima zelo staro vseučilišče (od 1. 1544, Kant 1724—1804) in mnogo drugih šol in znanstvenih zbirk. V velikih fabrikah izdelujejo sukno in usnje, žganje, tobak i. d.; ima tudi veliko kupčijo po Pregoli in po moqi. Pilava (5000 lj.), je prednje pristanišče kraljevsko. Klajpeda (19000 lj.), dobro uterjeno pomorsko in kupčijsko mesto pred vhodom v novi zatop. Braunsberg ima Lyceum Hosianum. Frauenberg s stolno cerkvijo, v kterej je pokopan Miklavž Kopernik f 1543. Gubn o na Pregoli (9000 lj.) s suknarstvom. Til z a (10000 lj.) ima veliko kupčijo

s predivom, žitom in lesom. K vi din (70Ö0 lj.) na rodovitnem polji blizu Visle. Grudež (16000.lj.), kaj obertno inkupčijsko mesto naYisli; blizu njega stoji velika terdnjava. Torun (16000), terdnjava na Yisli, je rojstno mesto M. Kopernika, (19/2 1473). Elb log (31000 lj.) ima obertnost (tobak, olje, sveče, milo), kupčijo in ribištvo. GdaAsko (94000 lj.), najmočnejša pruska terdnjava, je najlepše srednjeveško mesto v severnih deželah, navadno imenovano „severne Benetke" ; poleg Štetina ima največo pomorsko kupčijo na Pruskem (skladišče za poljsko žito in les) in kaj živahncf obertnost (sladkor, žganje, moka, ladije i. d.).

IY. Pomorjansko. Štet-in, močna terdnjava-na Odri (78000 lj.), ima velike fabrike (za jadremno, usnje, cigare, sladkor i. d.v bi.) in zelö vehko kupčijo po morji in po suhem. Stargrad (17000 lj.) z obertnijo. Stralsund (26000 lj.), terdnjava in vojno pristanišče ob baltiškem morji, ima razvito obertnost in veliko kupčijo ("Wallenstein 1628). Greifswalde (18000 lj.) ob morji, ima vseučilišče. Kolobreg (14000 lj.), terdnjava blizu moija, ima ribištvo in pomorsko kupčijo. Kožlin (13000 lj.), je kaj obertno mesto.. StolpskO (16000 lj.), ima mnogo obertnosti in kup-čijo-z jantarjem. Eujana (10 □miriametrov in, 40000 ljudi) je nizki po ozki strugi od celine odtergan raven in kaj rodoviten otok, kterega glavno mesto je Bergen (4000 lj). Na tem otoku «o pomorjanski Slovani imeli svoja najimenitnejša Svetišča.

Y. Saksonij a. Devin (115000 lj.), kaj močna terdnjava na Labi, ima imenitno nekdaj nadškofjo cerkev z grobom cesarja Otona I., mnogo raznih učilišč, razvito obertnost (žganje in kemijsko blago', pesni cuker, ci-korija, tkanine, usnje, lončenina i. d.) in teliko kupčijo, "zlasti po Labi. Y 301etni vojski je bilo mesto po polnem pokončano (1631), Schönebeck (9800 lj.) ima vehko obertnost in največo solino na Pruskem. Stass-furt (10000 lj.), s šolnikom, v kterem je črez 300 metrov debel sklad kameüene soli. Burg (16000 lj.) in Aschersleben, (17000 lj.), zelo obertnijski mesti (sukno,pivo i. d.). HalberStadt (26000 lj.), obertnijsko mesto v kaj rodovitnem polji. Quedlinbürg (17000 lj.) izdeluje pesni cuker, tkanine, usnje, kemijsko blago ter se peča z vertnarstvom. Spominek pesnika Klopstoka, ki je bil tu rojen 1. 1725. Erfurt (43000 lj.), terdnjava in nekdanje glavno mesto deržave turinžke, se peča z vertnarstvom in z obertnijo (čevlje, tkanina). Langensalca (9000 lj.), Nordhau-sen (21000 lj.) in Mülhausen (19000 lj.), so kaj bogata obertnijska mesta. Mezibor (13000 lj.) ima lepo stolno cerkev, pröcej obertnosti ifl v okolici znamenite .soline. Hala (53000 lj.), ima vseučilišče (ustanov. 1694) in.mnogo drugih šol (Frankejev zavod od leta 1698), veliko knjigarstvo in drugo obertništvo, v okolici šolnike in premogovnike. T o r* gov (16000 lj.) in Wittenberg (11000 lj., začetek protestantovske vere) močni terdnjavi na, Labi. Naumburg (15000 lj.), zvinstvom in Veliko kupčijo. Blizu stoji Schulpforta z imenitnim učiliščem (Klopstok, Wolf, Fichte i. d.),

YI. Yestfalija. Monaster (Münster, 26000 lj.), po polnpm srednjeveško mesto v peščeni ravnini blizu Emse, ima imenitno svetoval-

nico (1648 sklep vestfalskega mira), nepopolno vseučilišče, mnogo fabrik in živahno kupčijo. Minden (17000 lj.), terdnjava na Vezri, izdeluje usnje, železnino in jeklenino; v obližji je več* premogovnikov. Bielefeld (21000 lj.), središče vestfalskega platnarstva. Paderborn (14000 lj.), kaj staro mesto s škofom. Arnsberg (4000 lj.) z razvalinami starega grada; 'središče nekdanje skrivne .sodnije. Iserljon (16000 lj.), izdeluje raznoverstno železnino in jeklenino. Dor tmund (46000 lj.) ima svinčene in cinkove rudnike ter podeluje razne kovine.

VIL Porensko. Kolin (Colonia Agrippina, 130000 lj.), velika terdnjava na Eenu in sedež nadškofa (do leta 1797 samostalnega vladarja), ima prekrasno gotiško stolno cerkev z mnogo svetinjami, več drugih cerkev („nemški Rim" ali „sveto mesto") in imenitnih poslopij; uže od nekdaj mu cvete obertnost (razne tkanine, usnje, tobak, sladkor, olje, žganje, pivo, ma-šine, litina, eau de Cologne (v 24 fabrikah i. t. d.) in kaj živahno kupčijo črez Holandsko in Nemško. Bonn (26000 lj.), v rodovitni ravnini na Renu, ima vseučilišče in rimske ostaline; tu je bil L 1770 roj. Beethoven f pa je na Dunaji 1. 1827. Düsseldorf (70000 lj.), eno izmed najlepših mest na Renu, ima veliko obertnijo in kupčijo in slovečo slikarsko akademijo. Elberfeld (73000 lj.; in Barmen (75000 lj.) skup pervi obertnijski kraj na Nemškem, ima velike fabrike, zlasti za bombaževino, perte-nino, svilenino, za kemijsko blago i. t. d. Remscheid (22000 lj.), Solingen (14000 lj,), Lennep (10000 lj.), središča za izdelovanje porenske železnine injeklenine. Essen (51000 lj.) ima prebogate premogovnike, Železnike in velike fabrike zlasti za železnino. Mesta z enako obertnijo so tudi: Werden (8000 lj.), Mülheim (14000 lj.), Rurort (7000 lj.) i. d. Krefeld (57000 lj.), pervo obertnijsko mesto za svilenino in žamet na Pruskem. Wesel (18000 lj.), terdnjava na Renu, obertnijsko in kupČijsko mesto. Koblenc (Confluentes, na sotočji Rena in Mozele, 30000 lj.), najmočnejša pruska terdnjava, ima precej obertnosti in kupčijo po Renu. Kreuznach (12000 lj.) z imenitnimi solinami. Trevir (Augusta Trevi-rorum na Mozeli, 23000 lj.), zelo staro mesto z rimskimi ostalinami in sedež nekdaj samostalnih nadškofov, ima krasno stolno cerkev (s „sveto suknjo") ter se zelo peča z vinstvom. Saarbrück (8000 lj.) in Sarlouis (7000 lj., terdnjava) imate bogate premogovnike. Aachen (Aquisgranum 74000 lj.), staro, zelo imenitno mesto, v kterem je stoloval Karol veliki in so poslej bili kronani rimsko-nemški cesarji; ima imenitno cerkev in svetovalnico, politehnično šolo in razvito obertnost (sukno, usnje, steklo (zercala), mašine, šivanke i. d.) Blizu stoji Burtscheid (10000 lj.) s toplicami in veliko obertnijo* Malmedy (5000 lj.) ob belgijski meji ima najimenitnejše strojnice na Pruskem. Eupen (15000 lj.) ima najimenitnejše suknarnioe na Pruskem.

IX. Kneževina ho h enzollerska je mala pokrajina v južni Nemčiji in oklenena od Virtemberžkega, nekoliko pa tudi od Badenskega. Sigmaringen na Donavi (2800 lj.). Hechingen (3200 lj.), ima žveplene toplice. Enq uro od mesta stoji grič hohenzollerski z rodovinskim gradom pruskih kraljev.

ß. Nove pokrajine. I. Kneževina lauenburžka (12 □miriam., 50000 lj.). Ratz-ebu r g £na enako imenovanem jezeru, 4000 lj.) je glavno mesto. Lauenburg (1200 lj.; na Labi.

II. Vojvodstvo holsteinsko (84 □miriam. 576000 lj.). Glückst adt (na Labi, 5200 lj.) s svobodnim pristaniščem. Kiel (z vojnim pristaniščem 32000 lj.) ima, vseučilišče in veliko obertnijo (litino, mašine i. d.) ter se peča z ribištvom in kupčyo. Altona (74000 lj.) pri Hamburgu ima razvito obertnost in veliko kupčijo, ribištvo (polenovke, kite i. d.). Rendsburg (12000 lj.; na Eidri, imenitno kupčijsko mesto.

HI. -Vojvodstvo šlezviško (91 □miriam. 420000 lj.). Schleswig (13800 lj.) s pristaniščem ima precej razvito obertnost in kupčijo. V okolici je grad Gotorp in nasip Danewirk (iz 9. stoletja). Flensburg (23000 lj.) ima veliko obertnost in kupčijo zlasti z Ruskim in zahodno Indijo; peča se pa tudi z ribištvom (kiti v severnem ledenem morji). Pri Oberselku in Jaglu in pa pri Oversee-u so Avstrijanci zmagah Dance {1. 1864). — Upravno ste obe pokrajini združeni.

IV. Hanoveransko (385 □miriam. in 1957000 lj.) Hannover (na Lejni, 87000 lj.), poprejšnje glavno in stolno mesto, ima slovečo politehniko in bogate znanstvene zbirke, razvito obertnost (pivovarne) in kupčijo. Hameln (8000 lj.) na Vezri ima fabrike ter se peča z ribištvom in kupčijo. Hildesheim (20000 lj.) ima lepo škofjo stolno cerkev in mnogo učilišč ter razvitq kupčijo s prejo in platnom. Goslar (10000 lj.), eno izmed najstarših nemških mest na podnožji srebrobogatega H ar z a, ima več rudnikov, salin in mnogo fabrik. Osterrode (5000 lj.) zelo obertnijsko mesto. G Otting en (16000 lj.) na Lejni ima imenitno vseučilišče, slovečo knjižnico, lepo zvezdarno in mnogo znanstvenih zbirk. Klaustal (9000 lj.), imenitno rudarsko mesto (srebro, svinec). Lüneburg (17000 lj.) ima bogat šolnik. Celle (16000 lj.) ima mnogo belilnic za vosek. Harburg na Labi (16000lj.) ima razvito obertnost in kupčijo. Stade (8500 lj.) dobro uteijeno kupčijsko mesto blizu-Labe. Osnabrück (23000 lj.) se peča s suknarstvom, platnarstvom, rudarstvom. Papenburg (7000 lj.) blizu morja ima ladijedelnice in raznoverstno obertnost ter v okolici obilo šote in veliko kupčijo po morji. Auric h (5500 lj.) se peča posebno z vert-narstvom. Emden (13000 lj.), svobodno pristanišče na Dollartu in imenitno skladišče blaga iz severozahodne Nemčije, ima razvito obertnost in ribištvo (slanike). Leer (9000 ]j.) ima razvito obertnost in kupčijo pa veliko ribištvo (slanike).

V. Hesija (101 □miriam., 767000 lj.). Kassel (46000 lj.) v rodovitni ravnini na Fuldi, eno izmed najlepših mest nemških, ima velik muzej, znamenito knjižnico, politehniko in razvito obertnost (bomba-ževina, tapete, zlatnina in srebernina, mašine). Wilhelmshöhe je prelep grad na Jastrebovem griči (Napoleon in.). E Schwege (7000 lj.) (usnje, tobak, brodarstvo). Marburg (na Lani, 8900 lj.) ima' vseučilišče in precej veliko obertnost. Fulda (9400-lj.) nekdaj imenitna opatija (ustanovlj. 744), ima lepo cerkev (z grobom sv. Bonifacija, f 755) in izdeluje platno, sukno in lesenino. Herzfeld (6400 lj.) z največo suk-

narnico v Hesiji. Schmalkalden (6000 lj.) nareja drobno železnino, nogavice in sukno. H anau (20000 lj.) najbolj obertno mesto v Hesiji (rokovice, drobnina, zlatina, srebernina, svüenina i. d.) ima veliko kupčijo z vinom, lesom i. t. d. Bockenheim (8400 lj.) blizu Frankfurta ima veliko obertnijo.

VI. Nassau (54Q miriam., 633000 lj.). Wiesbaden blizu Eena (35000 lj.) ima sloveče toplice (20 vrelcev s celo 56° R. toplo vodo); razen Badena najbolj obiskovano kopališče na Nemškem. Jo-' hannisberg, Rüdesheim, Geisenheim, Asmanshausen, Hochheim i. d. se posebno umno pečajo z vinstvom. Ems, mal terg na Lani, ima slovečo kopel. Höchst na Renu ima velike fabrike. Soden s kopeljo. — Upravno ste Nassausko in Hesija sedaj združeni?

VII. Frankfurt na Menu (91000 lj., med njimi je 5000 Židov) nareja v velikih fabrikah bombaževino in svilenino, slatino in srebernino, lepljeno platno, tapete, kemijsko blago, razno litino, prirodoslovno orodje i. t. d. ter ima zelo razširjeno veliko kupčijo z - raznoverstnim blagom; uptavno je Frankfurt z obmestjem združen s hesensko-nassausko pokrajino.

2. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Šverin (133 □miriametrov in 557000 ljudi) je razprosterto na meklenburžkem zemeljskem herbtu od baltiškega morja do dolenje Labe in razen jugozahodne strani povsodi omejeno s pruskimi pokrajinami. Stanovalci so sicer slovanske kervi (potomci polabskih Slovanov — Polabov, Obotritov, Vilcev), a po-popolnoma ponemčeni; po veri so skoro vsi protestantje.

S ver in (na enako imenovanem jezeru, 26800 lj.) je glavno in stolno mesto ter ima mnogo žganjarnic in kisarnic. Roztok (31000 lj.), največe kupčijsko in obertnijsko mesto v deželi (usnje, pivo, žganje, pesni sladkor, ladije, tobak i. d.) ima precej veliko vseučilišče (ustanovlj. 1419). Doberan (1173 ustanovljeno od Pribislava H.) ima najstaršo morsko kopel na Nemškem (od 1. 1793). Vizmar (13800 lj.) na baltiškem morji je drugo kupčijsko mesto v deželi ter se peča z mornar-stvom in ribištvom. Ludwigslust (5000 lj.) med vertovi in gozdi je bilo poprejšnje stolno mesto meklenburžkih vojvodov (sedaj poletno njih stanovališče). Boitzenburg (na Labi) ima živahno kupčijo. Gistrov (10500 lj.) ima jako veliko kupčijo z deželnimi pridelki (surovo maslo, volna i. d.) ter precej razvito obertnost. Grahov (3000 lj.), zelo premožno mesto, ima veliko notranjo kupčijo s surovim maslom. P ar him (7900 lj.) ua Eldi ima lepe kmetije in razvito rokodelstvo.

3. Veliko vojvodstvo Meklenburg-Strelic (27 □miriam. in 96000 lj.) je mala dežela na jugovzhodni strani poprej popisane deržave; drugodi jo pa Pomorjansko in Brandenburžko oklepate. Tudi te deržavice stanovalci so bih nekdaj Slovani, a sedaj so po polnem ponemčeni.

Novi Strelic (8000 lj.) je glavno in stolno mesto, v podobi 8oglate zvezde na cirškem jezeru sozidano ter ima precej razvito obertnost in kupčijo (usnje, pivo, tobak) z imenitnimi konjskimi sejmi. Novi Brandenburg (7000 lj.) na lepem polji blizu dolskega jezera. S t a r i g r a d pri Lipi (2000 lj.). Ratzeburg je le deloma meklenburžki.

4. Vojvodstvo anlaltsko (23 □miriam. in 203000 ljudi, bi so Nemci in protestantje). Nekdaj med več samovladarskih rodovin razkosana deržavica je od 1. 1863 zedinjena pod eno vladarsko oblast. Eazpeta je na obeh straneh zadnjega konca srednje Labe in po polnem oklenena od pruske Saksonije. D es o v (na Moldavi, 17000 lj.), stolno in glavno mesto, ima dobre šole in precej razvito obertnost (sukno, usnje, pivo) in kupčijo zlasti z volno. Serbišče (12000 lj.) z imenitnimi konjskimi sejmi. Köten (13000 lj.) z usnjarstvom in kupčijo z volno. Bernburg (13000 lj. na Sali) kupčuje z žitom. Ballenste dt (4500 lj.) näreja lonSenino in pivo.

5. Vojvodstvo brunšviško (37 □ miriam. in 312000 lj.).je mala v več kosov razcepljena deržavica v porečji srednje- Vezre. Stanovalci — po rodu Nemci — so skoro vsi protestantje razen 5000 katoličanov in 1000 Židov. Brunšvik (na Okri, 58000 lj.), starinsko glavno in stolno mesto, ima imenitna učilišča in lepe zbirke pa kaj razvito obertnost (usnje, pivo, kemijsko blago, železnina in velike tiskarnice). "Wolfenbüttel (1900Q lj.) ima slovečo knjižnico (Lessing) in kupčijo sprejo in žitom. Helmstedt (7500 lj.) s fabrikami. Blankenburg na Harzu (4500 lj.) ima lep grad ter se peča s poljedelstvom in sadjerejo.

6. Veliko,vojvodstvo oldenburžko (64 □miriam. in 316000 lj.) je z naj večim kosom razprosterto ob jadskem zalivu in na levem bregu dolenje Vezre. Nekteri mali kosovi leže v Holsteinskem, kneževina Birkenfeld pa na južni strani pruske pokrajine porenske. Stanovalci — po rodu Nemci — so po veri večidel protestantje razen 73000 katoličanov (23 °/0) in nekaj Židov.

Oldenburg (na Hunti, 14500 lj.), glavno in stolno mesto, ima več fabrik is najimenitnejše konjske sejme v severni Nemčiji, peča se pa tudi z mornarstvom. Elsflet (na Vezri, 2500 lj.), se peča z mornarstvom in ribištvom ob Grenlandiji. Varel (4000 lj.), blizu jadskega zaliva, precej obrtnijsko mesto. Jever (4800 lj.), obrtnijsko in kupčijsko mesto. — Na. vzhodu tega mesta je Prusko leta 1853'dobilo v last malo okrajino ob jadskem zalivu (14Q kilom. in 6000 lj.), ter si tam ustanovilo vojno pristanišče.

7. Kneževina Lippe-Detmold (11 □miriam. in 111000 lj.), je mala 4oglata deržavica med Tevtonskim gozdom in srednjo Vezro skoro po polnem oklenena od pruske Vestfalije. Detmold (6000 lj.). Kaj prijetno stolno mesto; blizu mesta' na nekem verhu Tevtonskega gozda stoji kip Armi-nija, slavnega zmagalca rimskega vojvoda Vara. Lemgo (na Begi 50001j.) je najbolj obertno mesto v deželi.

8. Kneževina Schaumburg-Lippe (4□ miriam. in 32000 lj.) na jugu steinhuderskega morja. Stanovalci obeh kneževin so po rodu Nemci, po veri pa protestantje, BttckebuTg (4400 lj.) je glavno in stolno mesto male deželice.

9. Svobodno hanzaško mesto Ljubek z malo okrajino (3 □ miriam. in 52000 skoro le protestantovsluh ljudi) leži ob dolenji Travi. Ljubek je veliko kupčijsko mesto dve milji'pred ustjem rečene reke brežnice in ima 40000 ljudi. Nekdaj je stalo na čelu mogočni zvezi kupčijskih mest,

h an z a imenovani, ter v svojem pristanišči imelo veliko hanzaško vojno la-dijevje. Sedaj ima posebno veliko kupčija z deželami ob baltiškem morji, — zlasti s Kodanjem (Danijo), s Stokholmom (Švedijo), Petrogradom in Rigo (Rusijo) in pa po železnicah z raznimi nemškimi mesti. Zelo mu tudi-cvete v velikih fabrikah razna obrtnost (ladijedelnice, tobakarne, suknarije, us-njarnice, žganj arnice-, svečarnice, velike tovarne za parne mašine i, d.).

10. Svobodno hanzaško mesto Hamburg z okrajino (4 □ miriam. in 339000 ljudi,' ki so po večem protestantje razen 7000 katolič. in 15000 Židov) leži na desnem bregu labskega ustja po polnem ograjeno s prusko pokrajino kolsteinsko. Hamburg na Labi ima 240000 ljudi, dve pristanišči (za morske in poreške ladij e) in mnogo prekopov, po kterih ladije blago privažajo do tergovskih hiš. Novo mesto, po velikem požaru 1. 1842 sezidano, se odlikuje z mnogimi krasnimi poslopji. To mesto je največe teržišče v srednji celinski Evropi -ter je v redni pomorski zvezi (s parobrodi) -z naj imenitnišimi evropskimi in neevropskimi teržišči ob morji. Nemčija dobiva večino prekomorskega blaga skozi Hamburg, ki črez morje najbolj kup-čuje z Angležkim, Francozkim, severno, srednjo in južno Ameriko in z Ruskim. Razen železnic mu zlasti ladije po Labi dovažajo ali pa iz njega odvažajo raznoverstno blago. Hamburgu pa cvete tudi velika obertnost, kajti ima razen rokodelnic premnogo fabrik, v kterih narejajo sladkor, tobak in smodke, razno litino in mašine, sukno, usnje, papir, milo, lep, moko, i. d.

11. Svobodno hanzaško mesto Brema z okrajino (2-5 □ miriam. in 123000 skoro le protestantovskih ljudi razen 3000 katolič.) leži na obeh straneh dolenje Yezre (pred njenim ustjem). Brema na Yezri (83000 lj.) je središče in stočišce kupčije vsega vezerskega porečja in za Hamburgom največe pomorsko teržišče na Nemškem. Razen kupčijskih ladij, Idi posebno po gostem v Ameriko vozijo, ima mnogo ladij za lov slanikov in kitov v severnem ledenem morji. Tudi obrtnost je zelo razvita; premnogo je velikih fabrik za tobak in smodke (črez 300), za vervi in jadrenino, za barve, slcrob ali močec, žganje i. t. d.

b) Srednje države.

1. Kraljestvo saksonsko meri 150 □ miriametrov(272 □ milj) ter šteje 2556000 ljudi, M so po veri po večem protestantje; katoličanov je le 54000 (med temi tudi kraljeva rodovina) in okoh 3000 Židov; po rodu in jeziku so po večem Nemci;Slovanov (lužiških Serbov) je okoh 56000 in sicer stanujejo skoro vsi v okraji budišinskem. To kraljestvo, upravno v 4 okroge razdeljeno, je med Češkim in Pruskim raz-prosterto na severnem pobočji Rudnih in Lužiških gor ter se ob Labi in Moldavi izteza tudi v severno nemško nižavo.

Draždane (177000 lj.), kaj lepo glavno in stolno mesto v rodovitni ravnini na Labi, črez ktero deržita dva dolga (352 metr.) zidana mosta. Ta „nemška Florenca" ima mnogo krasnih umetnostnih in znanstvenih zbirk, n. pr. novi muzej s slovečo slikarnico („sikstinska madona" Rafaelova, „dačni denar,, Tizianov, „sveti večer" Correggiev i. d.) in zbirko bakroreznih slik, imenitno knjižnico i. t. d. Med znanstvenimi in

umetnostnimi napravami slovi posebno akademija upodobovalnih umetnosti, zdraviloslovno-ranocelska akademija, politehnika, vojaška šola i. d. učilišča. Ima zelo živahno kupčijo po Labi, in po železnicah in zelo razvito obertnost (prirodoslovsko in ranocelsko orodje, razna drobnina, tapete, pivo, pesni sladkor i. d.). Plauensko polje sluje po svojih bogatih premogovnikih, Železnikih in velikih fabrikah; tu stoji tudi Tarand (2200 lj.), sloveči gozdnarski in kmetijski zavod. Freiberg (blizu Moldave, 24000 lj.) ima bogate sreberne rudnike m najimenitnišo rudarsko šolo v Evropi. Pirna (9000 lj.) nareja lončenino in preproge in močno kupčuje s češkim. Mišenjsko (na Labi 11600 lj.) ima najstarše por-celarnice v Evropi, peča se pa tudi z vinstvom in kupčijo. — Budišin (na Sprevi, 14000 lj.), središče saskih Serbov, ima mnogo fabrik za sukno in platno, papir i. t. d. Žitava (na Nisi, 17800 lj.), središče ondešnjega platnarstva. Kamenica (6000 lj.) ima kopel ter mnogo fabrik-za sukno, platno i. d. blago. Lessingovo rojstno mesto (1719). — Lip-sko (na beli Elstri, 108000 lj.) ima 8 gimnazij, sloveče vseučilišče, tehnično in kupčijsko šolo in mnogo drugih zavodov za pospeševanje znanstev in umetnosti, obertnosti in kupčije. Lipsko ima kaj ravzito obertnost (dragotine in drugo drobnino za lišp, usnje, nože, šivanke, razno orodje i. t. d.) zlasti dosta tiskarnic (črez 40); kupčija mu cvete tako, da je poleg Hamburga najimenitnejše kupčijsko mesto na Nemškem (središče nemških bukvarjev, kterih je tu še črez 200); tudi ima daleč po svetu znane sejme, na kterih se v letu črez 110. milijonov gld. blaga speča. — V njegovi okolici so iz raznih vojsk znana bojišča (1631, 1642, 1813). Grimma (7000 lj.) nareja sukno, pavolnik, papir i. d. Doblo (9000 lj.) s suknarijo i. t. d. — C vik ov (27000 lj.) nareja steklo in porcelan in veliko bombaževine ter ima v okolici bogate premogovnike in Železnike. Kamenice (68000 lj.), najbolj obertno mesto v deželi, s kterim se na Nemškem le Elbersfeld in Berolin lehko merita, nareja posebno nogavice in razno-verstno tkanino pa tudi mašine. Gluho v (22000 lj.), drugo fabriško mesto v dežeh (tkalnice, bojarnice, tiskarnice i. t. d.). Plauen (23000 lj.) izdeluje raznoverstne lepe tkanine. Čopava (10000 lj.) ima fabrike za sukno in bombaževino. Annaberg (11600 lj.), središče obertnije in kupčije v Budnih gorah, izdeluje čipke in trakove ter se peča z rudarstvom.

Od saksonskega kraljestva proti zahodu so med Pruskim in Bavarskim male saske deržavice, zemljepisno razcepljene v premnogo majhnih kosov. Te so:

2. Veliko vojvodstvo saski W e i m a r • E i s e n a c h (36Q miriam. in 286000 ljudi ki so po rodu Nemci, po veri pa protestante razen 10000 katolič.) obsega 2 veča kosa in več manjših. — "Weimar (16000 lj.), glavno in stolno mesto, ima več znanstvenih zavodov in zbirk; nekdaiye zbirališče nemških pesnikov: Herder (f 1803), Wieland (t 1813), Schiller (f 1805), Göthe (f 1832) i. d. Jena (8000 lj.) ima vseučilišče. Apold a (10000 lj.) in Ilmenau (4000 lj.) kaj obertni mesti. «— Eisenach (13500 lj.), nekdanje stolišče turinžkih knezov. Ruhla (4000 lj.), najbolj obertno mesto v tej okrajini.

3. Vojvodstvo sasti Meiningen-Hildburghansen (25Q miriam. in 188000 lj. — Nemcev in protestantov) obsega en zelö raztegnen kos v gorenjem porečji Vere in mnogo manjših. Meiningen (na Veri, 9000 lj.) ima nekaj znanstvenih zavodov in precej obertnosti. Hildburghausen (5000 lj.) je bilo nekdaj stolno mesto. Sonnen-berg (8000 lj.) najbolj obertno mesto v deželi. Saalfeld (6000 lj.) nareja sukno, -usnje in kemijsko blago.

4. Vojvodstvo saski Koburg - GrOtha (20Q miriam. in 174000 ljudi —Nemcev in protestantov) obsega dva veča kosa in nekaj manjših. — Koburg (12800 lj.) ima lep stolni grad in pivovarne. Gotha (20000 lj.) z gimnazijo, knjižnico, z najstaršo učiteljsko pripravnico na Nemškem, zvezdarno in zavodom za narejanje zemljevidov.

5. Vojvodstvo saski Altenburg (13 □miriam. in 142000 lj.

— Nemcev in protest.) je v dva kosa razdeljeno. —Altenburg (19000 lj.) ima precej obertnosti in živahno kupčijo z žitom in živino. Eisenberg (5000 lj.), .kaj obertno mesto.

6. Kneževina Scbwarzburg-RudoTstadt (10 □ miriam. in 75000 lj. — Nemcev in protest.) je v dva veča kosa in več manjših razcepljena. Rudolstadt (7000 lj.) z lepim gradom. Frankenhausen (5200 lj.), soline.

7. Kneževina Schwarzburg-Sondershausen (9 □miriam. in 67000 ljudi — Nemcev in prot.) je tudi v 2 kosa razcepljena, Sondershausen ima 6000 ljudi. Arnstadt (8600 lj.) izdeluje sukno, usnje, pivo.

8. Kneževina Reuss-G-reiz (3 □miriam. in 45000 ljudi — Nemcev in protest.). — Greiz (na beli Elstri 11000 lj.) ima precej razvito obertnost (tkanine). Zeulenroda (6800 lj.) nareja posebno nogavice.

9. Kneževina Beuss-Schleiz (8 □miriam. in 88000 ljudi

— Nemcev in protestantov). Schleiz 6000 lj.), stolno mesto, ima suk-narije in druge obertnije. Gera, (18000 lj.) ima razvito obertnost (vol-nenina, pavolnik) in kupčijo. Lobenstein (5000 lj.) Ebersdorf (1500 lj.) imata precej obertnosti; do 1. 1848 sta z dotično okrajino bila posebna? deržavica.

10. Kneževina Waldeck (11 □miriam. in 56000 ljudi — Nemcev in protestantov) je razcepljena v dva kosa. Arolsen (2500 lj.) je stolno mesto. Pirmont (3500 lj.) ima solino in 12 zdravilnih studencev — najimenitnejšo vodo jeklenico na Nemškem z zelo obiskovano kopeljo.

c) Južne deržave.

1. Kraljestvo bavarsko meri 759 □miriametrov (1378 □milj) in ima 4860000 ljudi, ld so po rodu skoro sami Nemci; le v zahodnem kosu, Palatinat imenovanem, je nekaj malo Francozov; po veri je 72 % katoličanov, 27 % protestantov (zlasti v Palatinatu j[54 %], dolenjem, srednjem [76 %] m gorenjem [56 %] Frankovskem) in 50000 Židov. Velika večina tega kraljestva je razpfosterta črez jugovzhodno Nemčijo;

Josenko, Zemljepis 1873. 15

mal kos — Palatinat, ki obsega le Vis vsega poveršja (59Q miriam. in 615000 lj.) se prostira na severnih razraslekih vogežkih gor.—Bavarsko je upravno razdeljeno v osem okrogov.

Mnihov (na Izari, 179000 lj.) je glavno in stolno mesto, ki stoji v prav nerodovitni planoti. Ima toliko, po večem v novejšem času postavljenih poslopij, da se prišteva najlepšim mestom nemškega cesarstva. Med krasnimi cerkvami posebno slovijo: italijanska Ludvikova cerkev, gotiška v logu, bizantinska kapela sv. resnega telesa in bazilika sv. Bonifacija. Krasni kraljevi grad z glediščem, gliptoteka (hiša imenitnih starin in kipov), nova in stara pinakoteka (hiša imenitnih slik) i. t. d. Premnogo ima tudi iz-verstnih znanstvenih in umetnostnih naprav in zavodov; akademijo znanosti, sloveče vseučilišče, veliko knjižnico, akademijo umetnosti i. t. d. Lepi zavodi za izdelovanje matematičnega in zvezdoslovnega orodja, kameno-tiskarnice (Sennefelder je tu iznašel kamenotis 1. 1786), fabrike za ma-šine, steklo, velike pivovarne i. d. — Ingolstadt, (terdnjava na Donavi), ima 13000 ljudi. Reichenhall (3500 lj.), središče velikih šolnikov. Berchtesgaden (2000 lj.) blizu kralj, jezera, se peča večidel z izrezljavanjem lesenih podob in druzega drobnega blaga. — Augsburg (na Liku; Augusta Vindelicorum, 54000 lj.), nekdaj veliko kupčijsko in svobodno mesto rimsko-nemškega cesarstva, ima razvito obertnost (damast, pavolnik, svilenina, sukno, mašine i. d.). Tu je rodovitno liško polje, kjer je bila magjarska vojska 1. 955 po polnem uničena. Donauwört, imenitno teržišče na Donavi. Nordlingen (8000 lj.) izdeluje usnje, platno i. d.; bitka 1. 1634. Kempten (11000 lj.), Memmingen (7000 lj.) ste zelo obertni kupčijski mesti. Lin dava ob konstanškem. jezeru (5000 lj.) ima veliko kupčijo s sadjem, vinom, sirom in ribami. — Pasov (na Donavi, castra Batava, 13000 lj.), močna terdnjava v najlepšem kraji na Donavi; ravan na desnem bregu je prava žitnica bavarska. Landshut (na Izari, 14000 lj.) veliko fabriško mesto. Straubing (na Donavi, 12000 lj.) v kaj rodovitnem polji, ima živahno kup-čijo. Kelheim pri vhodu v Ludvikov prekop. — Rezno (castra Regina, 30000 lj,) na Donavi, črez ktero derži 320 metrov dolg zidan most, ima lepo okolico ter je glavno skladišče 'raznega blaga za podonavsko kupčijo; nareja pa svinčnike, lončenino, kemijsko bla'go, ladije, pivo i. d. Blizu stoji tempelj "Walhalla s kipovi slavnih N^pcev. Arnberg (11700 lj.) ima raznoverstno obertnost. — Baireut (na rudečem Menu, 18000 lj.) je kaj obertno mesto. Bamberg (27000 lj.) ima lepo stolno cerkev (z grobom Henrika H. in Konrada HI.), licej, ter se peča zelo z vert-narstvom in nareja lito železnino in ladije. Hof (16000 lj.), zelo obertno in kupčijsko mesto na Sah. — Ansbach (13000 lj.), obertno mesto na Rezati. Norimberk (83000 lj.), v srednjem veku eno izmed najimenitnejših mest nemškega cesarstva, ima mnogo znamenitih starih poslopij in cerkev (svetovalnica, cerkev sv. Lavrencija in Zebalda, germanski narodni muzej, slovečarpolitehnika, umetniško učilišče i. d.). Kakor nekdaj, je to mesto še sedaj najbolj obertno mesto v jugovzhodni Nemčiji („no-rimberško blago"). Blizu njega stoji Brod (Ftirt, 25000 lj.), zelo obertno

mesto z veliko kupčijo. Erlangen (12000 lj.) ima vseučilišče ter na-reja pavolnik, zercala, pivo. Eichstädt (7000 lj.) in Schwab ach (7000 lj.) ste zelo obertni mesti (šivanke v 50 fabrikah). — Wttrzburg (na Menu, 44000 lj.), stari škofovski sedež, 'ustanovljen od sv. Bonifacija 1.741, ima staro vseučilišče in vehko obertnijo. Sohweinfurt (na Menu, 10000 lj.) se peča z vinstvom, obertnijo in kupčijo. — Aschaffenburg (naMenu, 10000 lj.) ima obertnijsko, kmetijsko in gozdnarsko šolo, razvito obertnost in kupčijo z lesom. Kissingen ima mnogo soh in sloveče zdravilne studence. — V Palatinatu so: Speier (na Renu, Augusta Nemetum, 13800 lj.), nekdaj znamenito cesarsko mesto, ima krasno stolno cerkev z grobovi 8 nemških cesarjev in prideluje mnogo tobaka in vina ter se zelo peča s kupčijo. Landau (7000 lj.), imenitna terdnjava. Kaiserslautern (18000 lj.) in Zweibrücken ste kaj obertni mesti.

2. Kraljestvo virtemberžko meri 195 □miriametrov 354 □milj) ter ima 1818000 ljudi, kteri so pO rodu vsi Nemci; po veri jih je pa nekaj črez 68% protestantov, 28% katoličanov in 12000 Židov. Bazprosterto je to kraljestvo v jugozahodni Nemčiji v porečji Nekaqa in gornje Donave; upravno je razdeljeno v 4 kroge.

Stuttgart (92000 lj.), lepo glavno in stolno mesto blizu Nekarja, ima krasen kralj, grad, bogato knjižnico in druge znanstvene in umetnostne zbirke, slovečo politehniko in umetniško šolo, razvito obertnost (dragotine in drobnine, knjigarstvo i. t. d.); v okolici lepo napreduje vertnarstvo in vinstvo. Kannstadt (na Nekarji, 12000 lj.) v prav gosto naseljeni pokrajini, kjer pride 16600 ljudi na □miriameter. Pečajo se s kmetijstvom in vinstvom in pa z obertnijo in kupčijo. Ludwigsburg (12000 lj.), drugo stolno mesto s prekrasnim gradom z veliko orožarnico i. t. d. Marbach (27001j.), rojstno mesto pesnika Schillerja (1759). Heilbronn (na Nekarji 17600 lj.) nareja nože, svinčeno belobo, papir, ter prideluje mnogo vina in tobaka. Esslingen (na Nekarji, 19000 lj.) se peča z vinstvom in sadjerejo ter nareja sukno, železnino, parne mašine in železnične vozove. Hohenheim ima slovečo kmetijsko učilišče in poskušališče. — Reutlingen (14000 lj.) izdeluje usnje, sukno in drugo tkanino. Tübingen (9000' lj.) ima sloveče vseučilišče. Ehingen (5000 lj.) ima veliko kupčijo. Kalv (Calw, 5000 lj.), zelö obertno in kupčijsko mesto (suknoj pavolnik in usnjina). — Ulm (na Donavi, 26000 lj.) z imenitno vehko cerkvijo, ima mnogo ladij na Donavi ter kupčuje z vinom in platnom. Friedrichshafen (na konstanškem jezeru, 1300 lj.) kupčuje s Švajco in Italijo. — Elwangen (4000 lj.). Hali (švabski, 7000 lj.) dobiva mnogo kamenene soh. Grm und (11000 lj.) nareja drobnino pa tudi mnogo pletenine. Mergentkeim (2300 lj.), od leta 1526 glavni sedež nemžkega vitežkega reda.

3. Veliko vojvodstvo badensko meri 153 □miriametrov (278 □ milj) ter šteje 1461000 ljudi, kteri so po rodu Nemci; po veri jih je % (65 %) katoličanov, % protestantov in 26000 Židov. Razpeto je v jugozahodni Nemčiji ob desnem Renu od konstanškega jezera do dolenjega Nekarja in deloma tudi do Mena. Upravno je razdeljeno v 4 okroge.

Karlsruhe (37000 y.), lepo zidano glavno in stolno mesto, ima slovečo politehniko, umetniško šolo in mnogo drugih naučnih zavodov in zbirk. Obertnost mu lepo cvete, izdelujejo zlasti vehke mašine in raznoverstno drob-nino. D ur lach (6300 lj.), nekdanje stolno mesto. Pforzheim (20000 lj.) ima zelo razvito obertnost (zlatnina, srebernina in druga drobnina, sukno in usnje, železnina in jeklenina). Rastatt (11600 lj,), terdno zidano mesto, ki izdeluje posebno jeklenino in orožje. Baden (11000 lj.) v sprelepem kraji, ima žveplene tophce in muzej rimskih starin. Iz Kehl a derži železnica prek Rena v Strassburg. Obertna mesta so .še r Lahr (7700 lj., tobak in platno), Ettlingen (5100 lj., papir, pavolnik). Bruchsal (10000 lj.). — Mannheim (40000 lj.), zelo pravilno zidano mesto s krasnim gradom, ima bogate znanstvene in umetnostne zbirke, licej, kupčijsko akademijo in razvito obertnost (tobak, tapete, žganje, zercala i. d.) pa zelo veliko kupčijo s Švajco, Holandijo in po Nemškem. Heidelberg (20000 lj.) ima sloveče vseučilišče (ustanovlj. 1386) in bogato knjižnico; tu so velikanske razvaline nekdanjega grada, v kterem so izborni knezi palatinatski črez 500 let stolovali. Wertheim (5000 lj.) se peča z vinstvom in kupčijo (žito, Vino, les). — Freiburg v Breisgau-u, (25800 lj.), sedež nadškofa, ima slovečo stolno cerkev gotiško in katoliško vseučilišče (ustanovlj. 1454) in pa bogato knjižnico. Furtwangen (2500 lj.), središče urarstva v Černem gozdu. — Konstanc (na enako imenovanem jezeru, 11600 ljudi) ima veliko obertnost in kupčijo; tu je bil občni cerkveni zbor (1414 — 1418), ki je obsodil slavnega Janeza Husa (f 1415). Jezerska otoka Mainau in Reichenau dajeta mnogo žita, sadja in vina. Yillingen (5400 lj.) ima fužine in žitno kupčijo.

4. Veliko vojvodstvo hesensko meri 77 □ miriametrov (139 Dmilj) in ima 853000 ljudi, ki so po rodu vsi Nemci; po veri jih je 585000 (68l/2%) protestantov, 239000 (28%) katoličanov in 26000 Židov. Eazprosterto je v zahodni Nemčiji med Bavarskim, Badenskim in Pruskim ter razdeljeno v 2 neenaki polovici, kteri ste po dolenjem Menu in ozki progi pruskega sveta ločeni.

Darmstadt (39000 lj.), glavno in stolno mesto' v gorenjerenski nižavi, ima več znanstvenih in tehničnih učihšč, razvito obertnost in živahno kupčijo (z velikimi sejmi). Offenbach (na Menu blizu Frankfurta, 23000 lj.) je največe fabriško mesto v deželi ter nareja usnje, vozove, tobačnice in drugo drobnino, lepljeno platno, barvan papir i. t. d., ima pa tudi živahno kupčijo (sejme). Moguncija (na sotočji Mena in Rena, 54000 lj.), najmočnejša nemška terdnjava (rimsk. Moguntiacum) in središče najstarše nadško-fije na Nemškem, ima slovečo stolno cerkev in zbirko rimskih starin; obertnost njegova je zelo razvita (usnje in usnjina, pohišje, tobak i. t. d.); velika kupčija (vožnja po Renu). Gutenberg, iznajditelj tiskarstva, 1436. Worms (na Renu, 14000 lj.), nekdaj veliko cesarsko mesto s 33000 ljudmi, ima precej veliko obertnosti in živahno kupčijo; peča se pa tudi s poljedelstvom in vinstvom. Niernstein (2300 lj.) prideluje najizverstnejše vino v deželi. Bingen (na Renu pred srednjerensko preseko, 6000 lj.) se peča z vinstvom. Giessen (na Lani, 12000 lj.) ima vseučilišče in gozdarsko šolo, Alsfeld (4500 lj.) izdeluje platno in sukno.

5. Deržavna, dežela Alzacija-Lorena (145 □miriam. ali 263 □ milj in 1549000 ljudi, kterih velika večina govori francozki; po veri jih je 82% katoličanov, 1572% protestantov in 44000 Židov) obsega 3 pokrajine (departemente), ktere je morala Francija v pogodbi, skleneni 1871 v Versailles-u odstopiti nemškemu cesarstvu.

Strassburg (Argentoratum, 86000 lj.) stoji blizu Rena v kaj rodovitni ravnini, ktere gosti naselniki se posebno z obertnostjo pečajo. Velika njegova gotiška cerkev (postavljena od 1. 1015 do 1273) ima 142 metrov visok zvonik. To uže od nekdaj zelo imenitno mesto ob Renu ima mnogo učilišč, novo ustanovljeno vseučilišče z novo nabrano knjižnico. Obertnost mu posebno cvete; v premnogih velikih fabrikah izdeluje pavolnik, sukno in drugo blago iz. volne, svilenino, usnje (rokovice, kočije), paštete i. t. d.; ima pa tudi veliko kupčijo ter posreduje zlasti kupčevanje med Francijo in Nemčijo. Kolmar (24000 lj.) nareja posebno pavolnik ter kupčuje s tobakom in vinom. Mülhausen (52000 lj.) je imenitno središče razvite obertnosti v gorenji Alzaciji in izdeluje kotonino in mušlin, sukno in drugo volnato blago, mašine i. t. d.

Metz (na Mozeli, 39000 lj.) ena izmed najmočnejših terdnjav na svetu, je lepo zidano mesto s staro stolno cerkvijo in veliko orožarnico; peča se z vertnarstvom in sadjerejo, zelo tudi z obertnostjo. Thionville (7400 lj.), precej močna terdnjava na Mozeli. Dieuze (4100 lj.) ima kameneno sol in kemijske fabrike.

Prirodnine. Podnebje nemških dežel je kmetijstvu dosta ugodno. Razprosterte so sicer na severni polovici zmerno" toplega pasa, a nikjer nimajo zelo visokih planjav ah visokih gor, ki bi bile vzpete v predel večnega snega ah mogočnih lednikov. Naj bolj gorati kraji so y primeri z drugimi hribovitimi deželami le bolj nizke lege in prav veliko sveta je razprostertega po globoki severni nižavi ah pa po nizkih in širokih dolinah raznih rek (Rena, Mena, Vezre). Nerodovitni svet obsega le močvirnate in mahovite okrajine, semtertje peščene' pustinje, ki so skoro brez vsega rastlinja. Med nekoliko večimi deržavami ima Meklen-burg in Badensko primeroma naj več neplodne — večidel močvirnate zemlje, zelo veliko je imajo tudi nektere male deržavice; naj manj pa gosto naseljeno Saksonsko, Virtemberžko in Hesensko. Te razmere med rodovitnim in nerodovitnim svetom naj kaže sledeče kazalo, v kteremje rodovitni svet ločen v njivje in vertove, travnike in pašnike in pa gozde.

Deržave

Njive in vertoTi

Travniki in pašniki

Gozdovi

Ploden svet

Neploden svet

%«« poverž.

%Yse poveri

%™ poverš.

□ miria-metri

% »S«

poverš.

□ miria-metri

% «e

poveri.

Prusko.....

50-1

18-3 I

23-1 I

3184

91-5

296

8-5

Saksonsko .....

52'4

13

30-5

144

95-9

6

4-1

Bavarsko.....

42-2

19-8

32

714

94

45

6

Virtemberžko ....

47-6

17

30-6 1

186

95-2

9

4-8

Deržave

Kjive in vertovi

'Travniki in pašniki

Gozdovi

Ploden svet

Neploden svet

°/0m poverš.

%vse ■poveril

7o Tse poverš.

□ miria-motri

% vse poveril.

□ miria-metri

poveri.

Badensko.....

Alzacija-Lorena . . .

Hesensko.....

Turinžke derž. *) . . „ Meklenburžko .... Ostale deržavice . . .

37-2

51-4 49-8

52-7

53-5 43-2

17-5

13-6

13

10-3

15

15-3

33-4

29

32-7

30-5

13-3

19-7

135

136 73

116 131 125

88-1

94

95-5

93-5

81-8

78-2

18 9 3

8 2'9 35

11-9 6

4-5 6-5 18-2 21-8

Vse Nemško

48'6

17-7

25-2

4944

91-5

458

8-5

Po severni Nemčiji je kmetijstvo še nekoliko bolj razvito, kakor p/o južni. Najrodovitnejšo zemljo imajo saske dežele, kjer se pa tudi kaj pridno in umno obdeluje. Vendar le pruska pokrajina Saksonija prideluje na ostajanje raznega žita, kterega (zlasti pšenice in reži) se mnogo na tuje proda. V kraljestvu saksonskem se je poljedelstvo Sicer povzdignilo na tako visoko stopinjo, kakor kjer koli bodi na Nemškem, Vendar ne daje dosta živeža deželi, ki je med vsemi najgosteje naseljena. Najbogatejše žitne dežele so Meklenburg, Holstein in Schleswig, M od leta do leta izvažajo preobilo žita v tuje kraje. Preobilo ga imajo tudi pokrajine Prusija, Pomoijansko, HanoveranSko in Hesensko-Nassausko. V južni Nemčiji in pa Alzaciji in Loreni se povsodi kaj pridno in umno pečajo s kmetijstvom, vse dežele pa v tem ozira prekosi Virtemberžko, ktero so druge pokrajine večkrat posnemale z največim pridom. V tem kraljestvu, v Badenskem in v raznih pokrajinah bavarskih in hesenskih najbolj sejejo pirnico, pridelujejo pa tudi dokaj reži in ječmena, navadne pšenice in ovsa. V obče imajo dežele nemškega cesarstva raznega žita (turšice je malo) veliko črez lastno potrebo.

Predivo skoro povsodi pridelujejo, najyeč in najlepše pa v Sleziji, Vestfaliji in na Hanoveranskem, v okraji kaselskem, kraljestvu saksonskem, po Brunšviškem in turinžkih deržavicah, veliko tudi po južnih nemških deželah. S konopljo se primeroma najbolj pečajo po Badenskem, Vestfalskem in nekterih okrajih hanoveranskih. Hmeljarstvo bavarsko slovi po celem svetu, na visoki stopinji je tudi na Virtemberž-kem in Badenskem ter zelo napreduje po Pruskem zlasti v Poznanji in v Alzaciji-Loreni; pridelujejo ga silno veliko tudi za kupčijo v tuje kraje. Tobak sade po raznih krajih, primeroma naj bolj in naj boljši pa na Badenskem (7 mil. kgr. = 140000 c.), v bavarskem Palatinatu in srednjem Frankovskem (5-9 mil. kgr. = 118000 c.) in V Alzaciji - L,oreni

*)Turinžke deržave, ki skup obsegajo 124 □miriam. in štejejo 1066000 Hudi, So srednjenemške male deželice, namreč: Saški Weimar, Meiningen, Koti urg-Gotha in Altenburg, potem Schwarzburg-Kudolstadt in Gondershausen pa Reuss-Schleiz in Greiz.

(7'5 mil. kgr. = 150000 c.), od koder ga zelo izvažajo v druge dežele; pridno in umno se s tem pridelkom tudi pečajo na Brandenburžkem, Po-moijanskem, Sležkem, Saksonskem in v porenskih pokrajinah. Vendar domači pridelek (leta 1869 okoh 30 mil. kgr. = 600000 c.) ne zadostuje vsemu cesarstvu, zato ga od leta do leta dobivajo mnogo iz tujih krajev za domačo porabo. Tudi ga od 1. 1864 leto za letom manj sade; leta 1870 so ga napravili le 24-05 mil. kgr. (481000 c.). Silo razširjeno pa je pridelovanje bele pese za sladkor. Naj bolj se ž njo pečajo po severni nemški nižavi, zlasti v pruski pokrajini saski, sležki in brandenburžki, v vojvodstvu anhaltskem in brunšviškem. Sploh se pa ta pridelek zadnja leta tudi drugodi silno hitro širi, tako da sedaj dobe okoh 3250 mil. kgr. (65 mil. c.) bele pese na leto, t. j. dvakrat toliko kakor na Avstrijskem. Vertnarstvo cvete najbolj okoli velikih mest; posebno umno in pridno se pa ž njim pečajo in zarad tega daleč po svetu slove okoličani erfurtski, halski, frankfurtski (na Menu), bamberžki, norimberški, ulmski in razni kraji porenski. Tudi sadjereja je po večem hvale vredna; najbolj pa se v njej odlikuje Virtemberžko, Badensko in Hesensko, ki se štejejo med sadja najbolj bogate dežele v Evropi. Tega ne porabijo le obilo za domačo potrebo, ampak ga tudi veliko izvozijo v druge dežele. Cvete pa sadjereja tudi v pokrajini porenski, okrogu wiesbadenskem, v raznih krajih turinžkih deržavic in saksonskega kraljestva. Po nekterih pokrajinah, zlasti renskega porečja, se tudi z vinorejo kaj pridno pečajo. Med vsemi se odlikuje Alzaško-Lorensko, M ga na leto pridela okoh 1870000 hektolitrov (3300000 veder) t. j. skoro polovica vsega vina, ki ga rode nemške dežele (440000 hI. ah 7770000 veder na leto). Precej črez lastno potrebo ga ima pokrajina porenska, okraj wiesbadenski, Badensko, obrensko Hesensko, Virtemberžko in bavarski Palatinat in dolenje Frankovsko. Vsi drugi kraji ga imajo tako malo, da jih ni vredno omeniti. Četertina vsega poveršja pokrivajo gozdi, s kterimi sedaj skoro povsodi kaj pametno gospodarijo; pa sedaj vendar potrebujejo nemške dežele dosta več lesa, nego ga jim domači gozdi dajo, zato se ga veliko dovaža iz tujih krajev.

Travnikov in pašnikov je nekaj črez Vs vsega rodovitnega sveta (v Avstriji jih je TO, ki pri dobrem gospodarstvu dajo veliko klaje. Naj-umnejše ravnajo ž njimi na Bavarskem, Virtemberžkem, Badenskem in v nekterih pruskih pokrajinah, n. pr. v Pomoraniji, Prusiji in Hanoveran-skem; lepi in dobri travniki se pa nahajajo tudi po drugih deželah, zlasti v kraljestvu saksonskem, na Hesenskem in po turinžkih deržavicah. Zato je tudi živinoreja skoro po vseh straneh hvale vredna. Z izverstnimi konji in lepo govejo živino se posebno odlikuje Meklenburžko, Olden-buržko, Šlezvig-holsteinsko, Hanoveransko in Virtemberžko; iz teh dežel se proda mnogo rogate živine v druge nemške dežele ah pa v tuje kraje. Tudi pokrajina Prusija se močno peča z rejo čverstih konj in goveje živine. Bavarsko redi po donavski planoti konje za kupčijo, po južnih, dobro močenih krajih alpskih pobočij in predgorij pa posebno lepo govejo živino, od ktere dobiva premnogo sira in masla za kupčijo v tuje

kraje. V obče se v Nemčijo privaža le malo konj in goveje živine le malo več nego se je proda v inostranske deržave. Dosta bolj pa slovi nemško ovčarstvo, ki šteje okoli 30 milijonov ovac; njih velika večina daje prav hčno volno. Vse volne napravijo okoh 37'5 mil. kgr. (750000 c.) na leto. Meklenburžki vojvodstvi (1250000 ovac) stojite tu v pervi versti, naj se uže gleda na množtvo ah pa na plemenitost njijnih ovac; daleč po svetu slovi tudi kraljestvo saksonsko, M ima primeroma le malo ovac (305000), a te dajo tako hčno volno, da se lehko meri z najlepšo španskih „merinos"; za tem pride Sležko, Virtemberžko, nektere turin-žke deržavice in pruska Saksonija. Primeroma zelo vehko ovac derže tudi Brunšviško, Anhaltsko, Hanoveransko in Oldenburžko pa Hesensko, ki z ovcami in volno močno kupčujejo v druge nemške in inostranske dežele. Badensko, Hesensko in Bavarsko rede primeroma tudi največ koz. S svinjerejo se najbolj pečajo v Vestfahji, v severnonemških nizkih pokrajinah, Iger je mastna zemlja kmetijstvu posebno ugodna, nä Meklen-buržkem, Badenskem, Hesenskem in v raznih turinžkih krajih.

Dežele nemškega cesarstva imajo kaj malo dragih kovin, a posebno bogate so raznih kopanin, M so danešnjemu narodskemu gospodarstvu, zlasti obertnijskemu razvitku v največo potrebo in korist. Preobilni so po raznih krajih zlasti zakladi černega in erjavega premoga, železa, cinka, svinca in soh. Med vsemi se posebno odlikuje prusko kraljestvo, M glede na premog in. surovo železo prekosi vse druge deržave na evropski terdnini, glede na veliko množino cinka celo vse dežele celega sveta. Vse kopanine, ki jih pripravijo črez leto in dan, cenijo sedaj okoh 340 mihjonov goldinarjev; od teh pride črez 280 mihjonov gld. na pruske dežele (dobra polovica na pokrajino vestfalsko in porensko); zelo razvito je rudarstvo tudi v kraljestvu saksonskem in v Alzaciji-Loreni ( kterim deželam daje za Pruskim primeroma največ dobička.

Nekaj zlata in srebra dobivajo (zlasti v Harzu) Prusko in Anhaltsko, drugodi pa tudi Saksonsko, živo srebro le v bavarskem Palatinatu in nekaj tudi na Pruskem (skup okoh 40000 kgr. = 800 c.). Baker kopljejo zlasti na Pruskem (4'15 mil. kgr. = 83000 c. v okraji mezi-borskem in arnsberžkem) in pa v Anhaltu (100000 kgr. = 2000 c.). Prebogate so pa razne pokrajine dobrega železa, kterega na leto sedaj narede okoh 1400 mil. kgr. (28 mil. c., surovega in litega žel.). Tega pride črez 1050 mil. kgr. (21 mil. c.) samo na Prusko, kjer ga posebno vehko imajo pokrajine Porensko, Sležko, Vestfalsko, Hanoveransko in okraj wiesbadenski (na Nassauskem), skoro 225 mil. kgr. (4V2 mil- c-) na Alzacijo-Loreno, okoh 48 mil. kgr. (960000 c.) na Bavarsko, primeroma zelo veliko na Brunšviško (19 mil. kgr. = 380000 c.); precej ga izkopljejo tudi saksonsko kraljestvo (14 mil. kgr. = 280000 c.) Hesensko in Virtemberžko; druge dežele ga imajo primeroma le malo (Badensko, n. pr. 4-5 mil. kgr. = 90000 c., Anhaltsko 70000Ö kgr. = 14000 c.) ah pa prav nič. — Po nekterih deželah se nahajajo prebogati svinčeni rudniki; največ jih je na Pruskem, kjer zlasti rudniki v okraji

aachenskem, opoljskem (v Sleziji), arnsberžkem (v Yestfaliji) in wies-badenskem po svojih zakladih slovijo daleč po svetu. Vsi skup dajo toliko rude, da narede na leto skoro 45 mil. kgr. (900000 c.) svinca in črez 4 mil. kgr. (80000 c.) svinčenega glaja. Primeroma še več ga ima kraljestvo saksonsko, namreč črez 3"5 mil. kgr. (70000 c.) svinca in 575000 kgr. (11500 c.) svinčenega glaja. Veliko ga napravijo tudi v Brunšviškem (ob Harzu) in Anhaltskem, ko ga na razne druge dežele, ktere se pečajo s to rudo, pride komaj 5 mil. kgr. (100000 c.). Cinkova ruda "se nahaja po raznih krajih, največ je je na Pruskem (zlasti v gorenji Sleziji in pokrajini porenski), kjer so zadnja leta iz nje naredili po 75 mil. kgr. (1300000 c.) cinka. Vse druge dežele nemškega cesarstva skup ga primeroma le malo imajo (3-75 mil. kgr. = 75000 c.); med njimi saksonsko (125000 kgr. = 2500 c.). Cin ah kositer kopljejo le v kraljestvu saksonskem (okoh 140000 kgr. = 2800 c.), antimon (60000 kgr. = 1200 c.) in žveplo (700000 kgr. = 14000 c.) le na Pruskem, kjer dobivajo tudi primeroma največ nikeljna in galuna; ar-zenik (850000 kgr. = 17000 c.) se nahaja po večem le na Saksonskem, grafit (800000 kgr. == 16000 c.) pa na Bavarskem. Neizmerne so pa po raznih deželah nemškega cesarstva lege kopavnega goriva, šote in zlasti černega in rujavega premoga, kterega na leto veliko milijonov centov prodajo v tuje dežele. Najbogatejši in najobširniši rudniki černega premoga so na Sležkem, Porenskem in Vestfalskem pa v kraljestvu saksonskem, najobilnejše lege rujavega premoga pa v pruski pokrajini saksonski in brandenburžki in pa na Anhaltskem. Vsega premoga izkopljejo sedaj okoh 34500 mil. kgr. (690 mil. c., t. j. dobro 4krat toliko, kakor v Avstriji); tega pride samo na Prusko okoh 28500 mil. kgr. (570 mil. c.) t. j. 82 °/o vsega izkopanega premoga, na Saksonsko pa okoh 3250 mil. kgr. (65 mil. c., t. j. 9"5%); primeroma zelo veliko ga ima vojvodstvo anhaltsko (500 mil. kgr. = 10 mil. c.), brunšviško (200 mil. kgr. = 4 mil. c.) in pa kneževini Lippe (53 mil. kgr. = 1*6 mil. c.); primeroma malo pa turinžke dežele (300 mil. kgr. = 6 mil. c.)v Alzacija-Lorena (175 mil. kgr. = 3V2 mil. c.), Bavarsko (375 mil. kgr. = 7Vs m. c.) in zelo malo pa Badensko i. d. dežele. — Preveliko je tudi po raznih straneh kuhinjske soh, toliko namreč, da je navadno pri obilni domači porabi še precej prodajo v tuje dežele. Kamenena sol se v veliki množini dobiva v pruski Saksoniji, .v Anhaltu in na Virtemberž-kem, varjena sol pa zlasti v pruski pokrajini saksonski in hanoveranski, na Bavarskem in v drugih južnonemških deželah, veliko tudi v Alzaciji-Loreni in pa v turinžkih deržavicah. Vse soh dobe sedaj okoh 682 mil. kgr. (13640000 c.); te pride okoh 340 mil. kgr. (6-8 mil. c.) na Prusko, primeroma silno veliko pa na Anhaltsko (110 mil. kgr. = 2-2 mil. c.), na Alzacijo-Loreno (okoh 50 mil. kgr. = 1 mil. c.) in Virtemberžko (60 mil. kgr. = 1200000 c.); veliko je ima tudi Hesensko (18 mil. kgr. = 360000 c.), Turingija (19 mil. kgr. = 380000), Bavarsko (50 mil. kgr. = 1 mil. c.), Brunšviško (5 mil. kgr. = 100000 c.) i. t. d. Med večimi deželami pa je prav nič nimajo Oldenburžko in pa kraljestvo

saksonsko, kije kakor sosedno Češko jako bogato drugih kopanin. Mavca, zlasti za gnoj, posebno veliko izkopljejo na Virtemberžkem (črez 3 mil. kgr. = 60000 c.) in v nekterih turinžkih deržavicah (črez Ž-05 mil. kgr. = 41000 c.). Skoro pbvsodi imajo dosti razne persti ah ilovice za izdelovanje raznoverstne lončenine,. opek i. t. d.

Obertnost je skoro po vseh deželah nemškega cesarstva zelo razvita. Pospešujejo jo posebno: obilnost raznoverstnih surovin in gonilnih vod,' velika gostost ljudstva, ki obertnijidaje obilo pridnih rok, pbert-nijske šole, zbirke in razstave, dobro urejene kupčijske in obertnijske zbornice i. t. d. Tudi ugodne postave jo podpirajo, zlasti jes omeniti tu popolna svoboda obertnijstva, ki jo vsakemu Nemcu ustavno zagotovljena po vseh nemških deržavah. Na posebno visoko stopinjo se.je vzpela obertnost v pruskem kraljestvu, čegar pokrajine Porensko, Vestfalsko, Saksonsko in Sležko se v tem oziru lehko merijo z najbolj obertnimi deželami v Evropi. Na enako visoki stopinji stoji tudi v kraljestvu saksonskem in virtemberžkem pa v Alzaciji-Loreni. Nasproti naj manj obertne dežele so pa Meklenburžko, Šlezvižko, Holsteinsko, Lauenburžko, 01-denburžko in Schaumburg-Lippe, naj se uže gleda na množino kli na Taznoverstnost in vrednost njih obertnijskih izdelkov.

Med vsemi nemškimi deržavami ima Prusko in saksonsko kraljestvo največ fabrik, ki narejajo parne in druge mašine. Najimenitnejše take naprave, ki svoje izdelke tudi v tuje dežele pošiljajo, so v Berolinu, Vratislavu, Kraljevci, Štetinu, Devinu na Labi, Kolinu, Diisseldorfu, Aachenu in Elblogu (vse na Pruskem) v Oberzellu pri Würzburgu, Augs-burgu, Mnihovu in Zweibrückenu (na Bavarskem), v Kamenicah (na Saksonskem, — mašine tega mesta slovijo po celem svetu), v Ess-lingen-u in Heilbronnu (na Virtemberžkem), v Karlsruhi (na Badenskem), v Miilhausenu (v Alzaciji), v Mogunciji in Offenbachu (na Hesenskem), v Hamburgu, Bremi, i. d. — V istih mestih pa tudi V Kasselu, Stuttgartu, Brunšviku i. d. zelo narejajo železnične in druge vozove, ladije pa posebno v Hamburgu in Bremi, kterih ladijedelnice slove po celej Evropi, močno tudi v Kielu. — Izverstno orodje za znanstvene zavode i. t. d. izdelujejo različna mesta; najbolj pa cvete ta obertnost v Mnihovem, ki se v nekterih dehh lehko meri s Parizom; po celem svetu slovi pa ondešnje zvezdarsko in drugo optično orodje. Tudi izdelovanje godbenskega orodja je zelo razširjeno; n. pr. glasovire narejajo v Weslu, Koblenci, Miinstru, Elberfeldu, Mnihovem, Lipskem, Draždanah, Stuttgartu, Brunšviku in Hamburgu; harmonike V Geri; orgle v Paulinzelh (Schwarzburg-Rudolstadt) slovijo po celem svetu i. t. d. Ure narejajo pösebno v Berolinu, Hamburgu in drugih večih mestih, lesene in tudi drugačne pa posebno v Černem gozdu na Badenskem in Virtemberžkem, kjer svoje izdelke prodajajo na vse strani sveta. Kovno železo v.palicah, pleh, drät, razna hta železnina, železnične šine, žgano in hto jeklo i. t. d. se posebno nareja v onih pokrajinah, ki imajo največ surovega železa, n. pr. v Poren-skem, Vestfalskem, Sležkem, v okraji wiesbadenskem, v Alzaciji-Loreni in v kraljestvu bavarskem in saksonskem in drugodi. — Raznoverstno

in najboljšo železnino in jeklenino izdelujejo Porensko (zlasti okraj diis-seldorfski), Vestfalsko (zlasti okraj arnberžki) in Virtemberžko. Solingen (Porensko) izdeluje najboljše ostro orožje v Evropi, tudi naredi toliko izverstnih nožev in druzega rezila, da v tej obertnosti stoji na per-vem mestu za angležkim Sheffieldom; dobro znano je tudi enako blago iz Heilbronna in Stuttgarta, iz Norimberka, Erlangena in Rezna in iz drugih krajev. Raznoverstno železnino izdelujejq zelo v Remscheidu, Ronsd'orfu. i. d. (diisseldorfski okraj), v Iserlohnu, Alteni, Hagenu. i. d. (arnsberžki okraj), v grofiji marški (posebno kose, v kterih se odlikujejo tudi Neuenburg in Friedrichsthal na Virtemberžkem in Achern na Ba-denskem). Šivanke izdelujejo za vehko, celo prekomorsko kupčijo v Iserlohnu, Aachenu, Burtscheidu in Dürnu (Porensko), v Schwabachu (na Bavarskem). Sloveče so tudi velike orožarnice (puške) v Sömmerdi, Suhlu, Spandovu i. d. Klučarski in drugi kovaški izdelki so razen Po-renskega in Vestfahje posebno znameniti v Berohnu, Esslingenu, Lud-wigsburgu, v okraji schmalkaldskein in v Alzaciji i. t. d. Zlatino in srebernino pa drugo dragotino zelo izdelujejo v Hanau-u, Stuttgartu, Heilbronnu in Gmündu (Virtemberžko), v Pforzheimu (Badensko) in zlasti srebernino v Berohnu. Norimberk in Brod (Bavarsko), M naredita tudi mnogo zlatih in srebernih listkov in zlatega pa srebernega dratu, Augsburg, Gmünd, Ulm, Pforzheim, Offenbach, Berohn, Frankfurt (n. M.), Iserlohn, Altena, Heilbronn, Kassel, Annaberg (Saksonsko) i. d. na-rejajo mnogo blaga iz medi, brona, novega srebra, iz kovine, imenovane „Britanija", in kositra.

Raznoversten porcelan narejajo močno tudi za tujo kupčijo naj bolj na Pruskem (Berohn), okraj vratislavski in erfurtski (v turinžkih deržavicah (Gotha in Ordruff), na Bavarskem (Nymphenburg in Bamberg), Saksonskem (Mišenjsko), Virtemberžkem in Badenskem (Freiburg, tu zlasti gumbke in bisere iz porcelana) i. d. Navadno lončenino izdelujejo v 600 večih in manjših napravah, tudi veliko za kupčijo v tuje dežele. Opekarnic se nikoder ne manjka. Preveliko napravijo tudi raznoverstnega stekla, ne le za domačo potrebo, ampak več sto tisoč centov ga izvozijo v inostranske dežele, celo v Ameriko in Azijo. Steklarstvo najbolj cvete na Sležkem, Porenskem, na Bavarskem, v Turin-giji in Loreni.

Zelo razvito je izdelovanje raznega kemijskega blaga, kterega veliko prodajo v tuje kraje. V tej obertniji se najbolj odlikujejo Berohn, Schönebeck in Devin, Neusalzwerk, Barmen, Kolin, Krefeld, Vratislav, Bonn, Hannover, Goslar, Kassel, Norimberk, Ludwigshafen, Lipsko in Draždane, Heilbronn, Stuttgart, Karlsruhe, Mannheim i. d. Kolin in Berohn narejata posebno zelö tudi dišave in lepodišeče vode. Skoro povsodi je dosti fabrik za izdelovanje sveč in mila, še več pa za prižigalnice, kterih mnogo izvozijo na tuje. Svinčnike narejajo na več krajih, med njimi se posebno odlikuje Norimberk, ki v tej obertniji prekosi vsa mesta na svetu. — Po raznih krajih, zlasti pa po primorskih severnih straneh je tudi mnogo fabrik ža prečiščevanje sladkorja iz terstja. Dru-

godi stoji premnogo fabrik, ki sladkor narejajo iz sladke ali bele pese. Teb štejejo sedaj okoli 320, kterih je skoro 3/i le na pruski zepalji; primeroma zelo veliko jih ima tudi Anhaltsko (37) in Brunšviško (25) le malo pa ostale nemške dežele. Črez leto in dan napravijo v njih okoli 250 mil. kgr. (5 mil. c.) sladkorja. — Od nekdaj so Nemci uže zelo varili in radi pili pivo. Glede na to stoji bayarsko pivarstvo na čelu vsem drugim deželam na svetu ter ima največe pivovarne v Mnihovem, Bežnem, Norimberku, Augsburgu, Kulmbachu i. d. Vsega piva üaredi (razen Palatinata renskega) črez 8V2 milijon, hektolitrov (15 milijonov veder). Ta obertnija cvete tudi po drugih deželah, zlasti pa v Bero-linu, Gdanskem, Vratislavu, Erfurtu, Dortmündu, Goslaru, Kasselu, Draždanah, Lipsku, Brunšviku, Ulmu, Strassburgu, v Turingiji .i. d. Vseh pivovaren štejejo črez 20000.' — Še dosta več je žganjarij, ki zlasti v Sležkem, pruski Saksoniji, Poznanjskem in Brandenburgern, v Virtemberžkem, Bavarskem, Hamburgu i. d. narede veliko žganja in špirita za kupčijo v tuje kraje. — Tobakaraic je po nekterih krajih toliko^ da narede mnoge tobaka in smodek črez domačo potrebo (Brema, Hamburg, Mannheim, Moguncijä i. d.).

Prevelike vrednosti so razni izdelki prejnic in tkalnic. Svilenino izdelujejo posebno na Porenskem (v okraji diisseldorfskem, Krefeld, Elberfeld, Barmen i. d. v okraji aachenskem, kolinskem, v Berohnu in njegovi okolici), odlikuje se v tej obertniji tudi Badensko in Alzacija-Lo:. rena.' — Med najimenitnejše obertnije na Nemškem se pa versti suknarstvo, ne le za to, da je po vseh krajih razširjeno, ampak ker je posebno razvito in ker nareja premnogo lepega blaga za kupčijo v tuje celo v prekomorske dežele. Najbolj cvete po Pruskem, zlasti na Porenskem, Brandenburžkem (Berolin), v pokrajini saksonski in sležki in v kraljestvu saksonskem (Cvikov je sloveče središče saksonskega suknarstva v Glu-hovu, Kamenicäh, Čopavi, Frankenbergu i. d.), ki se lehko merijo s suknarstvom vsake dežele na svetu. Razvito je tudi v Turingiji, na Virtemberžkem in v Alzaciji. — Tudi izdelovanje razne pertenine in konopnine je povsodi razširjeno. Največ velikih prejnic je v okraji legniškem (v Sleziji) in mindenskem (v Vestfaliji) pa v kraljestvu saksonskem, vendar dosta preje tudi iz tujega privozijo. Nitje posebno zelo sučejo v kraljestvu saksonskem, na Porenskem in Sležkem. Platna pa druge pertenine pa nerede črez lastno potrebo vehko za kupčijo v tuje kraje. Na najvišo stopinjo so se povzdignile'tkalnice na Saksonskem (pokrajina lužiška), v pruski pokrajini sležki in vestfalski (Bielefeld in njegova okohca). • Zelo razvito je platnärstvo tudi po HanOveranskem, okraji kaselskem, Virtemberžkem, Hesenskem, po raznih krajih bavarskih; badenskih, turinž-Mhin brunšviških. Vervarstvo cvete (razen hanoveranskegainkaselskega) posebno v primorskih velikih mestih, kjer narede tudi veliko izvrstne jadrenihe. — Raznoverstno bombaževino izdelujejo premnoge fabrike v Alzaciji - Loreni (Mülhausen) in v kraljestvu saksonskem (okraj cvikov-ski) pa virtemberžkem (okraji Rextlingen, Geisslingen, Kannstatt i. d.), tem deželam je ta obertnija postala celo najimenitnejša med vsemi;

Enako važnost ima tudi na Badenskem in po nekterih pokrajinah bavarskih (Augsburg, Kempten, Hof, Baireut, Kaiserslautern); na Pruskem najbolj cvete po Porenskem (Düsseldorf, Barmen, Elberfeld i. d.), Vest-falskem, Sležkem, (Kladsko, Švidnica i. d.), Saksonskem in Hanove-ranskem; tudi v nekterih turinžkih deržavicah se ž njo močno pečajo. — Po središčih, koder najbolj .cveto raznoverstne prejnice in tkalnice, je tudi največ bojarnic in tiskarnic (za razno tkanino).

Uže od nekdaj še Nemcizelo pečajo s strojarstvom, M v 12000 roko-delnicah in fabrikah naredi preveliko usnja za kupčijo v tuje dežele. Primeroma največ ljudi se živi s to obertnijona Virtemberžkem, Bavarskem, Porenskem, Hesenkem in v turinžkih deržavicah. Izvrstno hesensko usnje iz Moguncije in Wormsa slovi po celem svetu. V Mogunciji in pa-latinatskem Pirmasensu, potem v Erfurtu, Naumburgu, Berolinu, Goti, Koburgu in nekterih virtemberžkih krajih narejajo v velikih fabrikah obutve za veliko kupčijo tudi v tuje kraje. Preveliko najizvrstnejšega sedlarskega, remenarskega in torbarskega, blaga pa narede v Berohnu Aachenu, Diisseldorfu, Vratislavu, Mnihovu, Norimberku, Stuttgartu, Karlsruhi i. d., največ usnjene lepotine pa v Berohnu, Norimberku, Offen-bachu i. d., rokovic posebno Virtemberžko naredi črez lastno potrebo. — Na zelo visoko stopinjo seje vspelo kaj razširjeno narejanje papirja in raznovrstnega papirnatega blaga; .obojega izvozijo preveliko v tuje dežele. — Manj vrednosti ima v obče pletenina iz slame in lesa, iz žime in dratu. Zelo razvito pa je mizarstvo zlasti v Berolinu in v glavnih mestih južne Nemčije, potem tudi v Hanau-u, Kobürgu, Norimberku i. d., v Mogunciji se odlikuje med vsemi obertnostmi. V strugarstvu pa posebno slovijo mesta Norimberk, Brod (Fürt, Stuttgart, Freiburg, "Worms, Berolin, Gdansko [z izdelM iz jantarja] i. t. d. Omeniti je tudi klobučarstvo, izrezljavanje lesenega, koščenega i. d. blaga.

Kupčija je posebno živahna med posameznimi deželami in mesti, pa tudi z inostranskimi deržavami. Pospešuje jo obilnost domačih surovin in izdelkov j kaj ugodna zemljepisna lega sredi Evrope in poleg zelo obiskovanih morij, ktera se izlivajo v velike plovne reke. Dobre ceste in železnice pa dalekopisi prepregajo Nemčijo na vse strani ter jo sklepajo z inostranskimi deržavami. Železnice nemške merijo sedaj črez 2100 miriametrov (2800 milj), dalekopisi pa črez 4700 milj; primorska mesta imajo črez 5000 raznoverstnih ladij za kupčijo. Podpirajo jo dalje razna društva, kupčijske zbornice, denarstvenj zavodi, posojilnice,- zavarovalnice i. t. d., mnoge kupčijske šole'i. d. naprave. Posebno ugodna jej je tudi čolna zaveza, ki obsega vse nemško cesarstvo pa tudi holandsko pokrajino luksenburžko; v posebni zavezi ž njo so nekteri čolni izjemki, n. pr. Hamburg, Altona, Brema in še nekoji drugi pristani in otočiči ob nemškem in baltiškem morji. Zelo jej strežejo tudi kupčijske pogodbe z inostranskimi deržavami. — Po suhem in po morji izvažaj o nektere domače surovine (žito in moko, hmelj," živino (govedo in ovce), svinec in svinčeni glaj, cink, premog, nekaj soli in veliko železa) in raznoverstne obertnijske izdelke (mašine, železnične vozove, železnino in jeklenino pa

druge kovinske izdelke, opeko, porcelan in drugo lončenino, steklenino, zlasti iz bele pese, pivo, žganje in ocet pa raznoverstno tkanino sladkor in usnjino). Vvaža se prekomorska blago, bombaž, surova svila, pre-divo in konoplja, volna, prašiči, ribe, baker, razna barvila in druga po-močna snovina za obertnijo in umetnijo. Tudi prevozna kupčija daje deželam obilo dobička.

Šolstvo je zelo razvito skoro po vseh deželah nemškega cesarstva. Ljudskih šol je okoh 56000, primeroma največ jih je na Saksonskem, Brunšviškem, Anhaltskem, Pruskem in Badenskem pa v raznih turinžkih deržavicah. Tudi so po teh krajih najbolje uravnane. Postava povsodi zahteva, da bi vsi za šolo godni otroci vanjo hodih. Sedaj je obiskuje okoh 53/4 milijona otrok, tako da v celem cesarstvu na 1000 prebivalcev pride 150 učencev. Primeroma dosta več jih hodi v šolo na-Brunšviškem, Anhaltskem, Oldenburžkem, Saksonskem in v turinžkih deržavicah, kajti tu pride na 1000 prebivalcev po 175 do 160 šolarjev, primeroma najmanj pa na Meklenburžkem (1000 : 120) in Bavarskem (1000 : 126). — Preveliko je tudi srednjih šol: 330 gimnazij, 14 realnih gimnazij, 214 progimnazij in posebnih latinskih šol pa 485 realk in viših meščanskih šol. Zelo somerno so ta učihšča razdeljena po vseh krajih, tako da ga skoro ni veliko več^ga mesta, ktero ne bi imelo vsaj ene srednje šole. — Vseučilišč je 21 in sicer 10 na Pruskem, 3 na Bavarskem, 2 na Badenskem, po 1 pa na Virtemberžkem, Hesenskem, Saksonskem, Meklenburžkem, v Turingiji in Alzaciji. Bazen vseučilišča v Münstru imajo druga po 4 znanstvene razdelke (bogoslov., modroslov., pravoslov. in zdravilosl.) razen teh imajo v Mnihovem, Würzburgu in Tübingenu še poseben razdelek za deržavno gospodarstvo, in v Tübingenu tudi poseben prirodosloven oddelek. Vratislavsko, bonsko tübingenskopa strassburžko imajo po 2 bogoslovna "razdelka — za protestantovsko in katoliško bogoslovje. — Tehničnih učilišč je sedaj 10 v nemškem cesarstvu: 2 v Berolinu (stavbna in pa obertnijska akademija) in politehnike v Mnihovem, Stuttgartu, Karlsruh-i, Draždanah, Hannoveru, Aachenu, Darmstadtu in BrunšvikU (collegium carolinum).

IH. Švajca.

414Q miriametrov (752Q milj); 2669000 ljudi, kterih je po veri 1566000 protestantov (58"6 %), 1085000 (ah 40"6 %) katoličanov in 7000 Zidov; po narodnosti pa 1838000 Nemcev, 640000 Francozov, 144000 Italijanov pa 42000 njim sorodnih Romancev. Gostost ljudstva in deržavne meje?

Š vaj ca je najviša gorata dežela v Evropi; kajti a/i njenega poveršja pokrivajo hribje alpskega in, jurskega gorovja, ostala četertina pa je visoka švajcarska planota. Velika večina osred-nj ih Alp je razpeta le po švajcarski zemlji ter se kratko kaj primerno imenujejo „švajcarske Alpe". Po južnih pokrajinah so na levi strani

gorečega Rodana in na desni gorenjega Rena razrasene pervotne Alpe: Peninske, lepontinsKe in retske. Peninske Alpe in nekoliko tudi lepontinske delajo z glavnim svojim grebenom, okoli 3250 metrov visokim, mejo deržavno proti Italiji. Večina lepontinskih in retskib Alp pa je razprosterta po južnih in jugovzhodnih kantonih švajcarskih, s kterih le kratki odrasleki mole v Italijo, na vzhodu pa z Rhätikonom in Bernino prestopijo tirolsko mejo. Na nasprostni strani gorenjega teka rečenih rek so pa po srednji Švajci od genevskega jezera do konstan-škega razširjena stranska pogorja osrednjih Alp, ki se imenujejo podo-tičnih kantonih švajcarske zavezne republike. Najbolj velikanske so bernske visoke in nizke Alpe, ki so naj bolj neprehodno pogorje v celem alpskem gorovji. Najimenejtniši drugi oddelki stranski so vier-waldstadtske, glarnske, schwyčke in thurske Alpe (gl. str. 97 — 98). Švajcarske Alpe, v obče zelo razrasene, se odlikujejo z vehko množico verljov, ki so vzpeti nad ločnico večnega snega. Na raznih njih pobočjih in v stermih gorenjih grapah derže velikanski ledniki od grebena na vzdol po gostem do obdelovanega sveta. Vse snežnine (ali poveršina z večnim snegom pokrita) merijo okoh 70□ miriam., ledniki pa okoh 30tD miriam. Med mnogobrojnimi pogorji se vijejo razne doline, veče in manje, glavne in stranske, podolnice in preseke. Imenujejo se večidel po dotičnih rekah, semtertje pa imajo tudi druga imena. Lepšajo je lepe vasi in velika in mala jezera, po gostem pa tudi veličan-ski slapovi. Strahoviti za nje so v gorenjih dolih plazi in pa zemeljski vsadi, kterih pervi se po gostem ponavljajo, drugi pa le redkokrat nastanejo. Mnogo škode jim narede tudi povodnji. Skoro vse doline so sklenene z nizkimi ali visokimi sedli, prek kterih derže sterme steze in poti ah pa .v mnogih ovinkih izpeljane vozne -ceste. Najimenitnejši prehodi so: Prelaz velikega sv. Bernarda (2492 met.) z najvišim zimskim stanovahščem v Alpah. Simplonski prelaz, 8 do 10 metrov široka cesta, M derži črez 613 mostov; verh tega najlepšega prelaza v vseh Alpah stoji 2020 metrov nad morjem. Prelaz sv. Go t ar d a (2140 m.) s samostanom in gotardskim jezerom, je eden izmed najstar-ših in najimenitnejših alpskih prehodov. To sedlo bodo med železnič-nima postajama Airolo in Göschinen prevertah; predor (1162 metrov nad morjem) bode 14800 metrov (skoro 4 ure hoda) dolg ah za 2600 m. daljši kakor ceninski, skozi kterega uže črez dve leti parovoz' derdra. Lukmanijski prelaz (1932 m.); bernhardinski prelap (2130m.) in spliigenski (2115 met.) deržita iz dola zadnjega Rena ta v Chia^ venno (ch=k), oni pa v Bellinzono. Maloj ski prelaz (1818 m.) med grizijskimi Alpami in Bernino. Blizu tega deržita prek grizijsküi Alp vanj julsk-i (2280 m.) insetmerski (septimerski, 2390 m.) prelaz. Na vzhodu od teh je berninski prelaz (2350 m.)„ ki pelje iz gorenjega Engadina v Velthn. Več' manj imenitnih prelazov in stermih prehodov je tudi v stranskih švaj carskih Alpah, n. pr. Gemmi, Grimsel, Furka i. d.

Na zahodni strani je od Rodana do Rena razprosterto dolgo jursko gorovje; genevsko, neufchatelsko in bielsko jezero pa dolenja Ara je očitno ločijo od švajcarske planote. Sestavljeno je iz srednje visokih pogorij, med kterimi so primeroma široke a le malo vderte podol-nice s presekami, med seboj sklenene (str. 100). — Med Alpami in Juro je v zelo raztegnenem loku od genevskega jezera do konstanškega razprosterta švajcarska planota, 300 do 500 metrov visoka. Odlikuje se s posebno rodovitnostjo in mnogoličnostjo svojega poveršja, kajti iznad nje mole tu posamezni holmci ah pa v precej dolge verste zrasena berda, tam pa dosta više gore.

Reke švajcarske teko k 4 različnim morjem. V nemško morje se izliva Ren, kterega porečje obsega veliko večino vse dežele. Na svojem teku iz konstanškega jezera do Bazila meji Švajco in Nemčijo; le pri Schaffhausenu, kjer se črez 20 do 23 metrov visoki skalnati prag spušča in znameniti slap nareja, je dotični kanton črez vodno mejo vrinen v južno Nemčijo. Pritekajo mu na desni: Plessura in Lankarta, na levi pa: Tura in Ara z Reusso in Limato (prim. str. 107, št. 4). — V sredozemsko morje se izhva Rodan, kterega porečje obsega primeroma mah kos jugozahodne Švajce (gl. str. 108, št. 3). — V jadransko morje se odteka voda iz nekterih južnih (mejnih) okrajin in pa po Tesinu (Tičinu) iz 28 □miriametrov velikega kantona tesinskega. Ta padski dotok, ki izvira na južnem pobočji sv. Gotarda, se še na švajcar-ski zemlji izhva v veliko-jezero (lago maggiore). — K černemu-morju visi jugovzhodna Švajca, kjer pred malojskim sedlom iz malih jezerc izvira Ina ter vse vode ozke doline, Engadin imenovane, odpeljuje v Donavo.

Švajca ima premnogo gorskih in dolinskih jezer, mnogo jih leži tudi na visoki njeni planoti. Velika večina jih je v porečji renskem, n. pr. konstanško, ziirichsko, zugsko, vierwaldstadtsko, sempachsko, briensko intunsko, neufchatelsko in bielsko jezero. Skozi genevsko jezero teče Rodan; v tesinskem porečji je lugansko in veliko-jezero.

Podnebje je po raznih straneh jako različno. Globoke doline in kotline v Tesinu, Wallisu, Waadtu in genevskem kantonu, ki so gor-kemu jugu ah jugozahodniku odperte, imajo prijetno, tudi pO zimi kaj mehko podnebje. Zmerno toplo je po švajcarski planoti in nižih severnih pobočjih, bolj hladno, celo merzlotno pa v viših dohh in pobočjih, kamor z lednikov in snežnin neprestano vlečejo hladni vetrovi.

Ustava. Švajca je republikanska zavezna deržava, sestavljena iz 22 okrajev, kantoni imenovanih, kterih 3 (bažilski, appenzellski in unter-waldski) so razdeljeni zopet vsak v dve samostalni deržavici. Postavodajalno oblast čez celo zavezo ima zavezna skupščina, ki se deli v narodni in.stanovski zbor.' Narodni zbor šteje (sedaj) 128 udov, ki jih vselej za 3 leta izvolijo, 1 na 2000 ljudi; stanovski zbor šteje 44 članov, po 2 iz vsakega kantona. Zavezno svetovalstvo v Bernu, ki šteje 7 članov, od zavezne skupščine na 3 leta izvoljenih, ima najvišo izverševalno oblast. Posamezni kantoni imajo za lastna opravila posebne postavodajalne zastope in izverševalne oblasti, ki so v raznih krajih kaj različno uravnane.

Mesta v nemških kantonih: 1. Bazilsbi. — a) Bazil (44900 lj.) na Renu, ima vseučilišče (ustanov^". 1460) in obertnost fsvi-lenina, trakovi in papir) ter je eno izmed najbogatejših kupčijskih mest v Švajci. — b) Bazilska pokrajina. Liestal (3900 lj.), ima precej veliko kupčijo. — 2. Kant. aargauski. Aarau (6000 lj.) na Ari, ima dobra učilišča, razvito kmetijstvo in obertnijstvo. Baden (3500 lj.) s kopeljo. Pri Schinznach-u (s kopeljo) so razvaline rodovinskega grada cesar, hiše habsburžke (sezidan. 1. 1020). — 3. Kant. zürichski (tigurski.) Zürich (Turicum, ob jezeru, 21200 lj., z bližnjimi občinami pa 56700 lj.) ima največ znanstvenih zavodov v Švajci (duševno središče nemške Švajce): vseučilišče, slovečo politehniko i. d. V tem'kaj lepem mestu in v celem kantonu je velika obertnija zelo razvita in izdeluje svilenino, pavolnik, mašine i. t. d. Wädenschwyl (6000 lj.) se peča s sadjerejo in veliko obertnijo. "Winterthur (Vitodurum 9000 lj.), eno izmed najlepših m najbolj obert-nih švajcarskih mest. — 4. Kant. schaffhausenski. . Schaffhausen (10300 lj.) na Renu, najbolj srednjeveško mesto v Švajci, ima razvito obertnost-.— 5.'Kant. turgauski. Frauenfeld (4600 lj.) z izverstnim kmetijstvom. — 6. Kant. svetogalski. Sv. G-al (16700 lj.), nekdaj zelo slavna opatija benediktinska (ustanov, od sv. G-ala vi. 630) ima znamenito pismoslirambo (arhiv) in knjižnico, veliko obertnijo in kupčijo. Rorschach (3500 lj.), najugodnejše pristanišče ob konstanškem jezeru, kupčuje z žitom. — 7. Kant. appenzellski. a) Appenzell- (3600 lj.) s platnarstvom. b) Trogen (2900 lj.) in Herisau (10000 lj.) z razvito obertnostjo. — 8. Kant. glaruški. G-larus (5000 lj.), sedaj kaj pravilno zidano novo mesto z veliko obertnostjo. — 9. Kant. schwyzski. Schwyz (6000 lj.). Küsnacht, terg ob vierwaldstadtskem jezeru (Tell). Einsiedeln (7600 lj.), preimenitna božja pot (vsako leto okoli 150000 romarjev) z najbogatejšim samostanom v Švajci. V tem kantonu je sloveča gora Rigi s prekrasnim razgledom. —10. Kant. urijski. Altorf (2700 lj). — 11. Kant. unterwaldski. a) Sarnen (3700 lj.); v lepi dolini engelber-žki je imenitna opatija benediktinska, b) Stanz (2000 lj.) sredi vertov in travnikov s spominkom slav. Arnolda Winkelrieda. Poslednji 3 kantoni se imenujejo pervotni, ker so po ustm. poročilu pervi si zavezo prisegli in zvestobo si obljubili na travniku Rütli (1307). — 12. Kant. zugski, najmanjši med vsemi. Zug (4200 lj.) prijazno mestice na enako zvanem jezeru. Mor garten se imenuje gotsko rebro na vzhodni strani od jezera egerskega (bitka 1. 1315). — 13. Kant. luzernski. Luzčrn (14600 lj.), amfiteatralno zidano,mesto na vierwaldstadtskem jezeru, ima veliko kupčijo z živino in deželnimi pridelki. Sempach(1600 lj.) na enako imenovanem jezeru, bitka 1. 1386. — 14. Kant. solothurnski. Solothurn (na Ari, 75001j.), sedež bazilskega škofa, ima najlepšo in najbogatejšo stolno Cerkev na Švaj carskem, orožarnico in izverstno prirodoslovno zbirko. — 15. Kant. bernski. Bern (na Ari, 36000 lj.), glavno mesto švajcarske zaveže, ima lepo in veliko cerkev, vseučilišče, več znanstvenih zbirk in društev, razvito veliko in malo obertnijo in. kupčijo. Thun (4500 lj.) na' enako imenovanem jezeru i vojaškimučiliščem švajc. zaveze. Interlacken

Jesenko, Zemljepis 1873. 16

veliko zbirališče potujočih tujcev med tiranskim in brienžkim jezerom. Mnogo bolehavih pride tu sem ozdravljat se s siratko. Biel (na enako imenovanem jezeru, 8000 lj.) prideluje veliko žita. Največi ta švaj-carski kanton ima mnogo lepih dolin, med njimi najbolj slovi emmenska s svojim sirom („emendolski sir"). Na severozahodni strani tega kantona stanujejo uže Francozi (16 %).

Mesta v franeozkih kantonih, 16. Kanton Freiburžki, v kterem poleg Francozov stanuje še 24% Nemcey. Freiburg (10900 lj.), po starem zidano mesto na Saani, ima gotiško stolno cerkev s kaj visokim zvonikom (s krasnim razgledom); v njej so imenitne orgle, ki imajo 64 registrov in 7800 piščal. Greierz (Gruyöre, 400 lj-) nareja zelo imeniten sir. Murten (2200 lj.) na enako zvanem jezeru; bitka 1. 1476. Okrajina med neufchatelskim, bielskim in murtenskim jezerom je močvirnato mahovje ter se zove Ueehtland. — 17. Kant, neufchatelski (neuenburžki) ima poleg Francozov okoli 12 % nemških stanovalcev j Neu.f-chätel (r. nešatel) na enako zvanem jezeru ima 13400 lj., dobra uči-lišča in veliko obertnost in kupčijo. Ure in dragotino iz zlata, železnino in jeklenino, čipke i. d- izdelujejo posebno v raznih jurskih dolih; najimenitnejši obertnijski kraji so: La Chaux de Fonds (r. Lašod'fon 20000 lj.), Le Locle (c = k, 10400 lj.); Val de Tray er s in Valen-gin (r. Valanžen). — 18. Kant. vaudski (au = o, pays de Vaud) Lausanne (au = o,. 26500 lj.), lepo mesto v krasnem kraji blizu genev-skega jezera, ima imenitno akademijo in druga dobra učilišča pa veliko obertnost (zlatnina, srebernina in druga dragotina i. d.). M o r g e s (ges = š) ob genevskem jezeru se peča z vinstvom. Vevey (8000 lj.) tudi ob jezeru je najprijetniše mesto v Švajci, ter ima vinstvo in veliko obertnost in kupčijo. Enako slove lepi kraji Verneux, Montreux i. d. Val-Orb in joux-ski dol imata razvito obertnost kovinsko (ure i. d.) Yverdon, starorimsko mesto na neufchatelskem jezeru, ima razvito obertnost in kupčijo; Pestalozzi (1805^1825). Grandson podeluje tobak; bitka 1476. — 19. Kant. genevski. Geneva (467001j., z občinami v okolici pa 68200lj.) v krasnem kraji ob genevskem jezera ima imenitno vseučilišče in druge dobre občne in zasebne šole in znanstvene zbirke; v znanstvenih društvih in drugodi se kaže velik napredek duševne izobraženosti. V tem največem švajcarskem mestu se zbirajo tujci, potniki in pregnanci iz vseh evropskih narodov. Ta „mali Pariz" ali „protestantovski Rim" (Calvin 1541, JJ. Rousseau 1712—1794) ima razvito obertnost (ure, dragotine, svilenina i. d.) in živahno kupčijo. — 20. Kant. walliški, kterega prebivalci so po večem Francozje (70%); drugi so Nemci (30%). Sion (Sitten, 5000 lj.) na Rodanu, s škofovskim gradom. Martigny (1000 lj.) z vinstvom. Leuk, mala vas pod pečevjem „Gemmi", ima žveplene toplice (22 vrelcev).

Mesta v italijanskih kantonih. 21. Kant. tesinski. Lugano (na luganskem jezeru, 6400 lj.) in Locarno (na enako zvanemje-zeru, 3000 lj.) imata živahno kupčijo z Italijo. Bellihzona (2600 lj.) knpčuje s svilo in živino. — 22. Kant. grizijski (graubiindtski) ima J/3 nemških prebivalcev, % pa italijanskih in romanskih. Chur (Curia

Rhaetorum, 7600 lj.) z imenitno prevozni kupčijo. Največi ta kanton švajcarski ima mnogo slovečih dolov in znamenitih prelazov.

Prirodnine. Razen visokih gor z obširnimi ledniki in snežni-nami obsegajo jezera in reke dobro l/u vsega poveršja. Ni se tedaj čuditi, da zemlja ne rodi dosti žita za precej gosto naseljeno ljudstvo. Okoh 11% vsega poveršja pride na njive, ktere kaj pridno in umno obdelujejo. Velika njih večina je razprostertih po švajcarski planoti; vendar tudi todi le kantoni solothurnski, luzernski, schaffhausenski in freiburžki pridelujejo dosta žita in sočivja za lastno potrebo; vsi drugi kantoni je pa uvažajo iz tujih dežel. Povsodi močno sade krompir, kterega o srečnih letinah pridelajo dosta za se. Predivo in konopljo pridelujejo na švajcarski planoti, zlasti pa v kantonu thurgauskem, svetogal-skem in bernskem, tobak pa v kant. vaudskem, freiburžkem in tesin-skem. Sadja imajo skoro povsodi na ostajanje, posebno pa ob konstan-škem jezeru in v porenskih kantonih ter iz njega narejajo sadjevec ali pa dobro žganje (bazilska črešnjeva voda), vehko ga tudi nasuše za kupčijo v tuje kraje. V zelo toplih krajih južnih kantonov dozori tudi laški kostanj in oreh, smokva in mandelj. Precej izverstnega vina imajo jugozahodni kantoni (Freiburg, Neufchatel, Geneva, Tesin), drugodi raste manj okusno vino, M pa nikakor ne zadosti potrebi vse dežele. Lesa ni več toliko kakor nekdaj; slabo gospodarstvo je zelo poškodovalo gö-zdove, iz kterih pa še sedaj več lesa na tuje prodajo, nego ga ha leto priraste. — Dobri pašniki obsegajo 20 % vsega poveršja, zelo toliko tudi lepi travniki; ti posebno podpirajo živinorej o, s ktero se povsodi močno in kaj umno pečajo. Najbolj gledajo na govejo živino, Mere po leti rede okoh 1 milijon glav, na zimo je pa črez 300000 glav prodajo V bhžnje tuje dežele. Švajcarska goveda so v obče kaj lepega plemena, najbolj med vsemi pa slovi sckwyzsko, freiburžko in bernsko pleme, naj se gleda na velikost goved ali pa na obilnost mastnega mleka. Mlekarstvo in sirarstvo je po vseh kantonih na tako visoki stopinji, kakor nikjer drugodi ne. Surovega masla narede okoli 6 mil. kgr. (120000 c.), sira pa okoli 30 mil. kgr. (600000 c.), kterega dobro % razpošljejo na vse strani sveta. Najbolj slove gruyerski, emendolski, simendolski, sanski in urserski sir. Konj le malo rede, na jugu pa tudi osle in mezge; ovac je okoh 450000, več pa koz. Po južnih straneh se pečajo tudi s svilorejo, ktera se pa je. vsled bolezni sviloprejk zelo skerčila. — Kop a nin le malo dobivajo. Dragih kovin ni; železo kopljejo pri Goznu v Alpah in v jurskih gorah, — vsega na leto okoh 10 mü. kgr. (200000 c.),. še polovico toliko ne, kolikor ga potrebujejo. Tudi premoga (okoh 500 mil. kgr. = 10 mil. c. na leto) dobivajo premalo (v kantonu svetogalskem, bernskem in vaudskem). Edini Solini v deželi ste pri Beksu (v Alpah) in Schweizerhallu (pri Bazilu v Juri), ki deželi dajete Vi potrebne soli za veliko porabo v sirarnicah.

Obertnost je v raznih kantonih tako razvita, da se lehko meri z najbolj obertnijskimi deželami v Evropi; Švajcarji se v tem oziru lehko stavijo drugim deželam v izgled, koliko zmore podvzetnost in delavnost,

16*

stanovitnost in neutrudljivost; kajti oni so se vsestransko borili s prevelikimi ovirami, predno je njih obertnost dospela do sedanje visoke stopinje. Najbolj razširjeno je izdelovanje bombaževine, pertenine, svilenine in raznih ur. Med vsemi kantoni se najbolj odlikuje ziirichski, M ima dandanašnji 665 velikih fabrik; v teh je toliko mašin z vodo ali s parom gnanih, da nadomestujejo 10260 konjskih moči, ter verte 664000 vre-tenec in skoro 8000 raznih statev.

Razno bombaževino najbolj izdelujejo kanton zürichski (Zürich, Uster, Winterthur, Wädenschwyl i. d.) glaruški (Grlarus, Mollis), sveto-galski (okrajina togenburška: Will, Wattwil i, d.) potem Frauenfeld, Schaffhausen i. d. Mnogo je tudi bojarnic, ki zlasti rudeče barvano blago pošiljajo v Indijo in druge vzhodne dežele. Za pertenino je najimenitnejše središče sv. Gal," pa tudi bližnji appenzellski kanton, kjer izdelujejo posebno hčno in drago blago. Svilenino narejajo najbolj v Ziirichu, v Bazilu pa svilene trakove. Raznoverstno svilenino švaj carskih fabrik cenijo okoh 250 mihjonov frankov; izvažajo jo v razne evropske dežele, močno tudi v Ameriko. V urarstvu pa Švajca prekosi vse druge dežele na svetu; ta obertnija cvete posebno v zahodni in jugozahodni Švajci, Naj bolj se odlikuje Geneva s svojo okohco, potem pa. razne dohne jurskega gorstva v francozkih kantonih. Le Locle, Val de Travers, Lac de Joux, Montilher, zlasti pa La Chaux de Fonds, veliko urarsko središče, kije z ozirom na preteklo desetletje samo naredilo vsako leto po 100000 zlatih ur, po 150000 srebernih in še nekaj drugih manj vrednih ur. Vrednost na tuje izvoženih ur cenijo na leto črez 100 milijon, frankov. Dalje izdelujejo jeklenino v jurskih dolinah, mašine v Ziirichu in Schaffhausenu, usnje (v Ziirichu, Luzernu, Lausannu) matematično orodje v Genevi in Arau-u, papir, lesenino, pletenino i. t. d. .po raznih krajih.

Kupčija je prav živahna; pospešujejo jo dobre ceste, tudi črez alpska sedla, primeroma kaj dolge železnice (180 miriam.), parobrodi na raznih jezerih, denarni in drugi kupčijski zavodi i. t. d. Vvaža se žito iq moka (črez 2/8 vsega žita, ki je potrebuje dežela), prekomorsko blago in bombaž, razna barvila, surova svila, volna, tobak, predivo, olje, sol, premog, razne kovine (zlato, srebro, železo i. d.); izvaža se pa živina, sir, kože, sadje, žganje, (češnjevec), les in pa raznoverstni izdelki: bombaževina, pertenina, svilenina, ure, drobna jeklenina in želez-nina, dragotine, čipke i. d.

Šolstvo je na zelo visoki stopinji. Švajca ima veliko prav dobro urejenih ljudskih šol, ki so tudi močno obiskovane; zato je splošna izobraženost razširjena med vsem prebivalstvom. Dosta je tudi srednjih šol, kakor tudi posebnih učilišč. Vseučilišča (akademije) so v Ziirichu, Bazilu, Bernu, Genevi (akad.) in Lausannu, kaj izverstna politehnika pa v Ziirichu.

IV. Kneževina lieclitensteinska

meri l»/BD miriamet. (2-9Q milj) ter šteje 84Q0 ljudi, ki so Nemci in katoličani. Mala kneževina leži v gorenji renski dolini med Preda-relskim in švajcarskim kantonom*svetogalskim. Večidel jo pokrivajo Alpe, severozahodni odrasleki Rhätikona, kterih posamezni verhovi merijo okoli 2600 metrov. Podnebje je merzlotno v goratih krajih, nekoliko milejše pa v dolini ob Renu, ki jo na zahodni strani loči od švajcarske zemlje. Stanovalci stanujejo v 1 tergu, Vaduz imenovanem in v 13 vaseh; pečajo se pa s kmetijstvom, nekoliko tudi z malo obertnijo; predejo namreč bombaž za velike fabrike v bližnji Švajci in lesenino izdelujejo.

V. Italija.

a) Kraljestvo italijansko meri 2960Q miriametrov (5376Q milj) ter šteje 26717000 ljudi: ti so po rodu skoro vsi Italijani, razen 135000 Francozov (skoro vsi v pokrajini piemontski), 33000 Slovencev (ob severovzhodni beneško-goriški meji) in nekaj drugonarodnikov; po veri so katoličani, razen 34000 protestantov in 36000 Židov. Grostost ljudstva in meje ?

Skoro Vs vsega italskega sveta pokriva gorovje, ki se loči v alpsko in apeninsko. Alpe so po večem le z notranjimi odrasleki in pobočji na italskih tleh,, z glavnim grebenom, v velikanski lok zavitim, pa ločijo severno Itahjo od celinske srednje Evrope. Najimenitnejši njih oddelki so v zahodnih Alpah: a) Primorske ah ligurske Alpe, skoro vse le v Itahji razrasene; na vzhodu je loči prelaz Bochetta s železnico od Genove v Alessandrio od apeninske tvorine. b) Kotij-ske Alpe, ki derže od prelaza sv. M a dal ene do prelaza pri imenitnem M. Cenis-u. Velikanski predor, 12220 metrov (l2/s milje) dolg in od 1. 1862 do 1870 izvertan, pelje železnico skozi ta hrib ter neizrečeno pospešuje promet med Itahjo in Francijo, c) Grajske Alpe do prelaza malega sv. Bernarda,- prek kterega je slavni Hannibal peljal zma-galne svoje čete iz Gahje nad Rimljane. Osrednjih Alp mole le kratke veje od glavnega grebena v gorenjeitalsko nižavo, ah jo pa s stermim pobobčjem zagrajajo proti Švajci in zahodnim Tirolam. Njih odelki so: a) Peninske Alpe, najviše med vsemi, tudi so*najbolj neprehodne, kajti prek njih pelje le visok prelaz velikega sv. Bernarda; b) lepon-tinske Alpe do globokega razdora splügenskega in c) retske Alpe. Južna stranska veja, imenovana veltlinske Alpe, pa čeloma stoji na italski zemlji. Ortleške Alpe ločijo Lombardijo od južnih Tirol. Od vzhodnih Alp so le zunanja pobočja in kratki odrasleki tri-dentinskih in zahodno-karnskih Alp ob beneško-avstrijski (tirolski in koroški) meji. (Glj. str. 96 — 99). — Italski polotok je pokrit z apeninskimi gorami, tako da vse nižave na njem merijo komaj 90D miriam. a) Severni Apenin je sestavljen iz teh-le pogorij: 1. Ligurski Apenin ima več vzporednih, le malo visokih gorstev,

iznad kterih se Monte Penna 1700 metrov nad morjem vzdiguje; derže pa od Genove do prelaza la Cis,a, ki derži iz dola reke Magre v Parmo. Na severnem pobočji se nanj naslanja poberdje monferatsko. 2. Etrurski Apenin derži do prelaza'Serravalskega, prek kterega pelje pot iz Toligne v gorenjem tiberskem dolu v Loreto ob jadranskem morji. Ta oddelek je veliko bolj razrasen in dosta viši od ligurskega Apenina; črez njega pelje več, ne posebno pripravnih potov. M. Cimone (2167 m.) je najviši njegov verh. Med Magro in Serchio so vrinene apuanske Alpe, primerne odterganemu podaljšku ligurskega grebena. Na levi strani toskanske nižave pa so razprosterti toskanski Suba-p e n i n i, primerni nekaj višemu in zelo razrasenemli berdju. b) Srednji ali rimski Apenin, navadno imenovan Abruzzi, je sestavljen iz več vzporednih pogorij, od severja proti jugu deržečih, ktera so sklenena s poprečnimi vejami. Ta gorski četverokot ima najviše grebene in verhe na polotoku, n. pr. goli in na vzhodni strani kaj stermi Gran Sasso d' Italia (2992m.), vmajelskem pogoiji pa M. Amaro (2900 metrov); M. Veli no (2300 m.) blizu fučinskega jezera. Tiberski dotok Nero pa reka Garighano ločita od visokih Abruzzov rimske Subapenine, ki so prek s abinskih hribov polagoma znižane v rimsko globoko ravnino. c) Onostran globokega razora izernskega, ki derži iz volturnske doline v dol brežnice Sangre j1© po ostalem polotoku raztegnen južni Apenin. Loči se v 1) neapolski in 2) kalabrijski Apenin. Neapolski, 1600 do 1950 metrov visok, derži dalje proti jugo-jugo-vzhodu v apulski polotok do nosa di Leuca. Zadnji podaljški niso več skupno pogorje, ampak v več posameznih sogorij razderti, n. pr. M. S t. Agostino, M. Scofano in M. Hydro. Ealabrežki Apenin je enotero široko granitno pogorje (okoh 1600 m.); prej ko ne je skrajni podaljšek rimskih Abruzzov. Južni kos kalabrežkega Apenina je sloveče aspromontsko pogoije z M. Alto (2050 m.). Tudi italski otoki so po večem pokriti z gorami. (Gl. str. 102). Ognjenik Etna na Siciliji, pervi italski velikan, je po polnem odločen od sicilskega Apenina. Samski hrib je tudi Vezuvij (1186 m. = 3650') bhzu Napolja. — Med ravninami je največa severnoitalska *ali lombardska nižava. Primerna je velikemu zatoku jadranskega morja, kterega so Pad s svojimi dotoki in druge gorenjeitalske reke zasule; od zahodnih Alp do morja meri črez 50 miriam. od seveija proti jugu pa le 10 do 25 miriam. ter obsega okoh 440 □ miriam- Povsodi je dobro močena, kajti prepre-gajo jo premnoge reke in rečice pa neštevilni veči in manjši prekopi in jarM, Povsodi je tudi dobro obdelana in gosto naseljena, le ob morji pokriva okoli 25 miriam. dolg obronek močvirje in mahovje* 7 do 15 kilometrov široko,, ki pa je semtertje uže posušeno in kmetijstvu pridobljeno. Reke neprestano nanašajo perst in brebir iz viših krajev ter, ob izlivu je puščaje, morje zmerom dalje odganjajo. Zato se ni čuditi, da so nekdaj primorska mestaT sedaj uže več miriam. oddaljena od, obrežja. Y tej, rodovitni skoro po polnem vodoravni nižavi stoje med Benetkami in Verono posamezna ognjeniška berda, kterim pravimo skup Monti

Berici in Monti Euganei (M, Venda 556 m.). — Prelepa je ravnina arnska ali toskanska; ta je prav za prav le okoli 10 □miriametrov velika dolinska kotlina ob brežnici Arnu, ki se posebno odlikuje s premehkim podnebjem, preveliko plodnostjo in zelo razvitim kmetijstvom; na jugu se je derži okoli 30Q miriam. velika primorska nižina — toskanske maremme. Ta močvirnata okrajina, v Starodavnih časih predobro obdelana, je sedaj po večem zopet posušena. — Ob dolenji Tiberi je rimska nižava — eampagna di Borna, semtertje rodovitna in precej dobro obdelana, drugodi pa močvirnata in mahovita. Južni nje kos se uže od rimskih časov imenuje močvirje pontinsko (okoh 40 kilomet. dolgo in 14 široko), iz kterega hlapi kaj nezdrava sapa (malaria — aria cattiva). — V pokrajini napoljski je razprosterta 9 miriam. dolga in 1 do 3 miriam. široka kamp anska nižava, najrodovitnejši in srečniši svet (eampagna felice) vsega polotoka. Blizu zahva salernskega so razprosterti napoljske maremme, nekoliko podobne rimskim. Na jugovzhodni strani polotoka je apulska nižina, ki pa ni tako dobro močena kakor nižina na zahodni strani polotoka. (Grl. Str. 105).

Ob zelo dolgem, če ravno ne členovitem obrežji Italijo obliva j a-dransko (z beneškim in manfredonskim zahvom), jonsko (s tarentin-skim zatonom) in tirensko pa odperto sredozemskomöije (z genovskim zahvom). Na zahodni in južni strani se moije dosta bolj zajeda v polotok, nego na vzhodni, kjer nareja le malo pripravnih pristanišč.—Največi veletok je Pad v gorenji Italiji (gl. str. 109). Vodnate brežnice so tudi: Adiža, Bakiljon, Brenta, Plava, Livenca, Taljment i. d. (gl. str. 109). S polotoka se v tirensko moije izlivajo najimenitnejše brežnice: Magro (Macra), Arno, Ombrone, Tibera, Garigliano in Volturno; na vzhodni strani defö v jadransko morje le male brežnice, ki se po leti rade po polnem posuše. — Jezer ima Italija kaj veliko; najlepša planinska in dolinska jezera so ob podnožji srednjih Alp; skozi vsa teko padski dotoki ter se v njih čistijo. Najimenitnejša jezera italska gl. str, 112.

Bazen gorskih višin imajo drugi kraji mehko podnebje; naj-gorltejše je v Siciliji, v kampanski nižavi in v zatišji genovskem. Drugo gl. Jesenko: Občna zgodov. I.j str. 91.

< Ustava in uprava. Postava od 17/s1861 je oklicala kraljestvo italijanska, s kterim je bila z odlokom od 9/io 1870 rimska pokrajina papeževa (118 □miriametr. ah 214 □milj.) združena. Ob istem času je Ustava, 4/3 1848 oklicana v nekdanjem kraljestvu sardinskem, zadobila občno Veljavo po vsem kraljestvu italijanskem. — Upravno se kraljestvo deli v 69 okrajev, kterim na čelu stoje glavarji, prefekti imenovani.

Mesta, v kneževini piemontski in vojvodstvu genovskem: Turin (Augusta Taurinorum, 207000 lj.) zelo lepo in pravilno zidano mesto na Padu, črez kterega derži krasen most. Razen lepih palač in velikega gledišča ima nektere bogate in lepe cerkve (st. Croce, st. Giovanni, Superga na hribu s kraljevskimi grobovi i. d.), vseučilišče, Znanstveno aikademyo, imeniten muzej {v kterem je tudi mnogo egiptovskih starin) in drugih učnih za

vodov in zbirk. Zelo mu cvete kupčija in obertnost (orožje, železnina in jeklenina, dragotine, svilenina in žamet, tapete i. d.) As ti (32000 lj.) na Tanaru je kupčijsko mesto v vina bogati- okrajini.. Alessandria (na Ta-naru, 58000 lj.) najimenitnejša terdnjava piemontska, ima velike sejme. Blizu stoji vas Marengo — bitka 14/6 1800. Vercelli (c-č) na Seziji (27000 lj.)-prideluje mnogo rajža. No v ar a (30000 lj.) z lepo stolno cerkvijo in veliko obertnostjo. Radeckega zmaga 23/s 1849. Aosta (Augusta praetoria, na Dori baltei, 80001j.) je starinsko, neprijazno mesto na poti črez prelaz sv. Bernarda. Cuneo (C=K, 24000lj.) in Mondovi (190001j.), zelo obertni mesti na jugozahodni strani.

Genova (140000 lj.) imenovana „la sup erb a" (ponosna) je amfite-atralično zidana ob bregu ondešnjega zatoka ter ima razen Napolja najlepšo lego med vsemi italskimi mesti. Nje ulice so ozke in nepripravno gor in navzdol deržeče. Med krasnimi poslopji se odlikujejo stolna cerkev in cerkev Anunziata in st. Lorenzo: kraljevska palača (nekdanja doževa hiša republikanske Genove, ki je bila ena največih namorskih moči), najkrasnejše vseučilišče na svetu, velikanski, vodotok i. d. Razen vseučilišča je tu vojaška mornarska akademija in'druga mornarska šola. Obertnost jej močno cvete, zlasti narejajo svilenino in žamet,' vezenino, ponarejene ah umetne cvetice, trakove, nogavice, makarone ali vlitke, srebernino, zlatnino in razna dela iz alabastra in koral. Kupčija je zelo velika, železnice jo pospešujejo po suhem, parabrodi in druge ladije po vsem sredozemskem morji. Spezzia (24000 lj.) dobro uteijena, kaj velika in varna Inka za vojaško ladijevje, daje tudi najboljše laško olje. Savona (24000 lj.) s pripravnim pristaniščem; Kr. Kolumbus je hodil v ondešnjo mornarsko šolo; v okolici narejajo steklenino in lončenino.

V Lombar diji: Milan (Mediolanom 200000 lj.) sredi rodovitne ravnine, je eno najlepših mest v Italiji. Lepšajo je razne cerkve in druga krasna poslopja. Stolna cerkev je za cerkvijo sv. Petra v Rimu največa hiša božja na svetu: kajti vanjo gre 37000 ljudi; znotraj jo zaljša 52 stebrov in grob sv. Karola boromejskega, zunaj pa 4500 velikih in malih marmorovih kipov. „Brera" je hiša znanstev in umetnosti, eden največih enakih zavodov v Evropi. Gledišče della Scala je enö največih v Evropi, enako tudi velika bolnišnica. Blizu prevelikega terga za vojaške vaje je amfiteater (za 24000 gledalcev), neka terdnjavica, zadnja ostalina stolnega grada vladarjev iz ro-dovin Visconti in Sforza, pa krasen slavolok (arco della pace), pri kterem se neha cesta simplonskega prelaza. Obertnost je zelö razvita; v velikih fa-brikah izdelujejo svilenino, žamet, trakove, pajčolane, čipke, steklenino, dra-gotino (iz zlata, srebra i. d.), tobak, sladkor i. t. d. Tudi kupčija mu cvete; Milan je največe mesto italijanskih knjigaijev in skoro najimenitnejše teržišče evropsko za svilo. — Monza (2600Ö lj.), nekdaj stolno mesto lombardskih kraljev (železna krona), z velikim botaničnim vertom. Pavia (Ticinum, pred ustjem Tesina, 30000 lj.), nekdaj glavno mesto lombardskega kraljestva, ima sloveče vseučilišče z bogatimi zbirkami in vehko kupčijo z deželnimi pridelki (sir, svila i..d.). Loddi (na Addi 28000 lj.) sredi lepih travnikov, se posebno peča z živinorejo (več ko 35000 krav, sirarstvo; tu se po večem nareja

znani parmezanski sir). Cremona (32000 lj.) na Padu, ima stolno cerkev s skoro največim zvonikom v Italiji (110 metrov) ter nareja gosli in strune, platno, svilenino i. d. Yarese (15000 lj.) v prekrasnem kraji na podnožji Alp, ima mnogo pristav in palač bogatili milanskih posestnikov ter se peča s svilarstvom. Como (Comum, 25000 lj.) v prelepem.kraji ob zahodnem rokavu komskega jezera, ima iz marmora narejeno 'stolno cerkev, eno najlepših v Lombardiji, in mnogo svile, vina, olja- in južnega sadja. Ob jezeru stoji več prekrasnih palač, n. pr. Melzi, Pliniana (rimska pisatelja Plinija sta bila v Comu rojena), Carlotta z bogatimi zbirkami in lepimi ver-tövi. Okrajina „Brianza" (30 □miriam. in 170000 lj.) prideluje najboljšo svilo lombardsko. Chiavenna (Clavenna) na cesti prek Spliigena; Bormio (4000 lj.) na Addi in cesti prek bormskega [prelaza. Sondrio, največe mesto (5000 lj.) v dolu veltlinskem. Bergamo (Bergamum 38000lj.), imenitno središče lombardske sviloreje, ima svilarnice i. d. pa veliko kupčijo (sejm v avgustu). Brescia (r. Breša, Brixia, 39000 lj.) v rodovitni ravnini, izdeluje orožje (puške, nože) in drugo železnino in jeMenino, ter se peča s svilarstvom in vinstvom.

Na Beneškem: Benetke (130000 lj.) so v resnici namorsko, najbolj čudno mesto na svetu; štejejo namreč 28000 hiš, ki so po 117 otokih razdeljene in po večem na koleh zidane. Med temi otoki beneških lagunov se semtertje vije 147 kanalov, prek kterih derži 378 mostov, čerki S podobni canal grande je najimenitnejši; črez tega derži v lepem loku znani most, Rialto imenovan. Ulice sq kaj ozke (1 —* 2 met. široke) in po njih konji in vozovi neznane stvari, kajti vse se v ladijah in čolnih prevaža. Tergov šteje mesto 51, med njimi je terg sv. Marka najkrasnejši v Evropi, dolg je 176 met., širok pa 71 met., po dolgem ga ograjajo krasne palače, prokuracije imenovane, spredej pa stoji cerkev sv. Marka, velikansko poslopje, ki ga znotraj podslanja 67 stebrov. Pred njo stoje 3 zastave, spominjaje na beneška kraljestva Kandijo, Ciper in Morejo. Nad vrati so 4 bronasti konji Lizipovi, M so nekdaj lepšali Neronov in Trajanov slavolok v Rimu; Konstantin veliki jih je dal prenesti v Carigrad, od koder jih je slavni H. Dandolo prinesel v Benetke. Yelikega tega terga (piazza) se derži mali terg — piazzetta — s stebroma iz granita, na kterih stojita krilati lev (sv. Marka, mestnega patrona) in sv. Teodor (nekdanji mestni patron), tu je tudi črez 1000 let stara dožka palača z raznoverstnimi deli umetnosti, s slovečo denarno kovnico („zeca" zato cekin). Razen naštetih poslopij ima to krasno mesto še mnogo lepih cerkev (sedaj še 99), palač (deloma praznih) in 6 gledišč. Orožarnica beneška je bila dolgo največa in najimenitnejša v Evropi in je z zidom ograjena podobna malemu mestu zase. Preimenitni so razni znanstveni in umetnostni zavodi; n. pr. akademija lepih umetnosti z veliko zbirko imenitnih slik (od Tiziana, Rafaela, Tintoretta, Palme, Pavla veroneškega i. d.), prebogata pismoshramba (arhiv) i, d. Tudi obertnija še sedaj precej cvete (dragotina iz zlata in srebra i. d. blaga, mozaiki, ste-klenina, zlasti stekleni biseri, milo, sveče i. d.). Kupčija je še sedaj precej velika, dasiravno se nikakor ne da primerjati z nekdanjo, ki je imela 300 velikih in črez 3000 malih ladij in ki je s svojimi zalogami razširjena bila črez

ves kerščanski in nekoliko tudi črez mohamedanski svet. — Chioggia (r. Kiodža, 26000 lj.) se peča z ribištvom in mornarstvom. Verona (670Ü0 lj.),. imenitna terdnjava na Adiži, ima krasne hiše in cerkve pa star amfi-teater s 46 odstavki za 22000 gledalcev. Peča se močno s svilarstvom, usnjarstvom i. d. in pa s kupčijo (salami = laške klobase); Padova (66000 lj.), eno najstarših beneških mest, z vseučiliščem; Livij. V evganejskih gričih je Albano (3000 lj.)z žveplenimi toplicami (30 — 69° R.). Este, rodor vinsko mesto raznih vladarskih hiš. Adria (14000 lj.), starodavno etruško mesto, nekdaj pri morji, sedaj pa uže 4 ure daleč od njega. Rovi g o (13000 lj.) terdnjavica na Adiži. Legnago (gn=nj, 10000 lj.), terdnjava na Adiži; tu so tudi'nezdravi veronski doli (valli veronesi), ki rode premnogo rajža. Mantova (27000 lj.), eno najlepših mest in ena najmočnejših terd-njav v Italiji, izdeluje usnjino in svilenino ter ima veliko kupčijo; Yergilij. Pe schier a (ch = k), terdnjava na jugu gardskega jezera. Yicenza (r. Yičenca, 38000 lj.) v tako - imenovanem vertu beneškem, prideluje obilo sadja, zelenjadi i. d. ter se peča s svilarstvom. Bass an o (18Ö00 lj.) nareja slamnike, svilenino in volnenino. Treviso (28000 lj.), veliko obertnijsko ■mesto (platno, papir, lončenina, kovinsko blago i. d.). Bellun.o (15000 lj.) ima veliko stolno cerkev in živahno kupčijo s svilo, živino, voskom, in lesom. Proti severozahodu je A g ar d o (3000 lj.), z bogatimi bakrenimi in svinčenimi rudniki. Yidem (300001j.), središče fiirlansko, se peča s platnarstvom, svilarstvom in vinstvom.

V Emiliji (nekdanjem Modenskem, Parmskem in severovzhodnem kosu papeževe dežele (Romagna) in Markah: Parma/ (46000 lj.), zelo lepo mesto, ima vojvodsko palačo, vseučilišče, zvezdarno in imenitno zbirko slik pa zelo živahno kupčijo. Piacenza (Placentia, 35000 lj.), močna terdnjava na Padu. Y okolici so Campi morti, Hanibalovo^bojišče 1. 218 pr. K. in ronkalsko polje, na kterem so rimsko-nemški cesarji zborovali. — Mod ena (Mutina, 57000 lj.), lepo mesto v rodovitni ravni, ima vseučilišče in sloveče zbirke. Reggio (r. Redžo, 51000 lj.), se peča s svilarstvom in kupčijo. Ariosto (roj. 1474). Blizu sO razvaline slavnega grada kanoškega (Henrik TV. in papež Gregorij YTL); Correggio, (5000 lj.), rojstno mesto slikarja Antona Allegri, imenovanega Coreggio (roj. 1494). 'Massä (14000 lj.) in Carrara (10000 lj.) kupčujete z marpio-rom in raznimi izdelki iz marmora. — Ferrara (72000 lj.), terdnjava na Padu, ima vseučilišče in svilarstvo. Bologna (gn = nj, la grassa, 110000 lj.) ima najstarše vseučilišče na svetu, imenitno knjižnico in god-beno šolo pa razvito veliko obertnost (svilenina, žganje, salami i. d.) Ra-vena (1'antica, 59000 lj.), nekdaj primorsko in stolno mesto zadnjih rimskih cesaijev in gotovskih kraljev. Grob Dante-dv in mauzolej Teodorihov. Faenza (38000 lj.) izdeluje lončenino (majolke), ki se po mestu imenuje „fayence". Forli (40000 lj.) se odlikuje v znanstvih ter ima veliko obertnost (svilenina) in kupčijo. Rimini (Ariminum, 34000 lj.) z zasuto luko. Sinigaglia (gl = lj, 24000 lj.), primorsko mesto z močno obi-skovanimi sejmi. Ane ona ali Jakin (48000 lj.), dobro uterjeno primorsko mesto, ima Trajanov slavolok, velike fabrike iti kaj živahno kupčijo zlasti

po jadranskem in sredozemskem morji (v Terst in na jonske otoke). L o r e t o (10000 lj.), imenitna božja pot na malem griči blizu jadranskega morja,- Tu sem so, kakor pravljica pripoveduje, angeljci prinesli sveto hišo iz Nazareta.

Na Toskanskem: Florenca (Firenze, la bella, 167000 lj.) na Arnu sredi rodovitne in lepo obdelane doline, eno najlepših mest v Evropi, ima krasne cerkve (stolna cerkev sv. Marije del Fiore, po njej je zidana cerkev sv. Petra v Eimu, cerkev sv. Lavrenca z grobovi medicejskih knezov in z imenitnim baptisterijem, c. sv. križa z grobom pesnika Dante-a, umetnika Michel-Angela, deržavnika in zgodopisca Macchiavelli-a, slav. učenjaka Galilei-a i. d.), lepe palače: Palazzo Pitti (prej stolni grad nadvojvodski) z veliko zbirko imenitnih slik, palazzo degli uffizj z najbolj imenitno zbirko umetniških izdelkov pa svetu (n. pr. medicejska "Venera, Nioba z otroki L d.), loggia dei lanzi, najlepša stražnica na svetu, i. t. d. V'Florenci je tudi vseučilišče,, zvezdama, academia della Crusca, licej za godbo, akademija umetnosti, izverstne znanstvene zbirke (zlasti fizikalnih in anatomičnih preparatov), velika knjižnica z nad 20000 rokopisi i. t. d. Zelo cvete tu velika in mala obertnost (svilenina, umestne cvetice, preproge, damast, izdelki iz alabastra, marmora, koral i. d. snovine; preveliko narede lepih slamnikov, zlasti v okolici. V tem mestu počivajo pervi italijanski velikani na duševnem polji: Dante, Mihel-Angelo, Leonardi da "Vinci, Macchiavelli, Galilei, Alfieri. Pistoja (Pistoria, 13000 lj.), na cesti prek Apenina v Modern), ima Železnike in pa veliko železno obertnijo. Lucca (68000 lj.) sredi rodovitnega, dobro obdelanega in gosto naseljenega polja, se posebno peča z živinorejo in svilarstvom pa kupčijo (olje). Pisa (na Arnu 51000 lj.) ima velikansko stolnp cerkev, poleg nje pa imenitno kerstno kapelo in 54 metrov (168') visok naklonjen stolp, vseučilišče in velike fabrike (za svilenino, volnenino, milo i. d.); v obližji campo santo — sprelepo pokopališče in žveplene toplice. Livorno (97000 lj.), precej obertno mesto pa eno največih primorskih teržišč v Evropi; kupčuje pa zlasti s srednje-morskim svetom. Yolterra (4000 lj.) morebiti najstarše in najimenitnejše mesto etriiško z razvalinami starodavnih poslopij. V obližji so velikanske soline, ki v letu dajo okoli 100 mil. kgr. (2 mil. c.) soli. Si ena (Sena Julia, 53000 \j.), ima krasno stolno cerkev, in precej razvito obertnost. Tudi to mesto je v srednjem veku imelo kakor Pisa nad 150000 prebivalcev. A rez z o (Arretium, 39000 lj.) ima med 31 cerkvami velikansko stolno cerkev; rojstno mesto pesnika Petrarca (1304) in Guida (iz Arezza) iznajditelja not, Groseto (2000 lj.) z imenitnimi solinami.

Y papeževi deržavi: Eim (247000 lj.), novo glavno in stolno mesto kraljestva italijanskega. To preslavno mesto je bilo v starem veku (zidano 1. 753 pr. K.) središče velikanske rimske deržave, poslej pa je postalo središče katoliškega kerščanstva. Med premnogimi cerkvami se najbolj odlikuje cerkev sv. Petra, kije 215 metrov (663') dolga in 158 m. (487') Visoka; vanjo gre 54000 ljudi, t. j. skoro 2krat toliko kolikor v tempelj sv. Pavla v Londonu. Papeževa prava cerkev je cerkev sv. Janeza v Lateranu (omnium ecclesiarum urbis et orbis mater et caput) s prekrasno kapelo Cor-sini, kjer na veliko saboto kerstijo Žide in Turke. St. Maria ad martyres

je bila panteon malikovalskih Rimljanov i. d. Med palačami: Vatikan, največe poslopje v Evropi, ima 22 dvorišč, 4422 (po drugih poročilih celo 11000) sob in soban, s prelepo Sikstovo in Pavlovo kapelo in Rafaelovimi neumerjočimi deh; tuje tudi najimenitnejša knjižnica na svetu s črez 24000 rokopisov; zbirka imenitnih slik, zbirka raznoverstnih starin in starodavnih umetniških izdelkov, najimenitnejša na celem svetu (Laokoont,- Apolon belve-derski, torso i. d.). Do leta 1804 je bil Lateran stolni grad papežev, potem pa Quirinal navadno stanovališče papežev vladarjev. Drugih poslopij štejejo nad 60 in vehko lepih gradov v okolici: villa Borghese slovi s svojimi vertovi in umetnijskimi izdelki po celem svetu. Med znanstvenimi zavodi: vseučilišče, collegium de propaganda fide, v kterem se vzrejajo mladi misijonarji iz celega sveta, academia di s an Luca za lepe umetnosti i. d.

Tivoli (Tibur, 7000 lj.) na Teveroni (Anio), ki dela tu 160 metrov visok slap. Med znamenitimi rimskimi razvalinami slovi zlasti okrogli tempelj in villa Hadrijanova. Palestrina (5000 lj.) ima razen Rima najbolj velikanske razvaline iz starega veka. Frascati (Tuseulum, 5000 lj.), polno letovišč bogatih Rimljanov (viha Aldobrandini). Albano (6000 lj.) na albanskih gorah s prelepim razgledom črez albansko jezero in bližnje morje. Rieti (14000 lj.) v dolini velinski, eni izmed najrodovitnejših. v Italiji. T er ni (11000 lj.), rojstno mesto zgodopisca Tacita; tu dela Velina krasen slap. Spoleto (7000 lj.), visoko na skali zidano mestice. Perugia (gi = dž 49~000 lj.) prekrasno stoji na stermih gričih blizu Tibere, ima nad 100 cerkev in nekaj svilarnic ter kupčuje z žitom, oljem, vinom in živino. Assisi (6000 lj.), imenitna božja pot k grobu sv. Frančiška. Viterbo (20000 lj.) z lepimi perkvami, letovišči, kopelmi in starimi razvalinami. Civitavecchia (r. čivita vekia, 10000 lj.), najboljše pristanišče med Li-vornom in Napoljem. Terracina (c=č) na južnem konci pontinskega močvirja.

V nekdanjem kraljestvu nap oljskem: a) v Kampaniji: Napolj (449000 lj.), sprelepo stoji ob enako zvanem zalivu med hribom Vezuvijem in Posilippom. Staro mesto ima ozke in nepravilne ulice, ki so semtertje v neznatne terge (larghi) razširjene; lepo pa je novo mesto, zlasti primorski oddelek, „chiaja" «imenovan, viha reale in pol ure dolga glavna ulica to-ledska. Napolj je največe, najbogatejše in najživahnejše mesto italsko, ki ima premnogo lepih cerkev, krasnih palač (kraljeva — capo di monte, stoji na nizkem griči) velikih gledišč (gledišče San Carlo je največe v Evropi), bolnišnic in ubožnic in drugih enakih naprav. Dalje ima vseučilišče, akademijo znanosti, učilišča za muziko in umetnosti, velike zbirke starin (zlasti iz zasutih mest Pompeji in Herculanum) in umetniških izdelkov. Obertnost je precej razvita (dragotine iz zlata in srebra i. d. usnje in usnjina, svi-lenina, vlitki i. d.) posebno velika pa kupčija in mesto sme se prištevati najimenitnejšim teržiščem ob sredozemskem morji. — Pred napoljskim zalivom stoje otoki: Ischia (ch = k) s toplicami, Procida in Capri z „modro jamo". V okolici napoljski so: Puzzuoli (Puteoli, 12000 lj.) z razvalinami nekega amfiteatra, tempeljna Serapovega i. d.; v obližji je „pasja jama" in žvepla bogata „solfatora". Portici (c = č, 7000 lj.), se skoro

derže Napolja, ter imajo krasen kraljevski grad.' Blizu tega mestica so stali Herculanum, Pompeji in Stabiae (gl. Jesenko Občna zgod. I. str. 142). Resi na (11000 lj.), z izverstnim vinstvom (lacrimae' Christi). Torre del Greco (18000 lj.), Ottajano (19000 lj.) na severni strani Yezuvija z dobrim vinom (lacrimae Christi). Castellamare'(26000 lj.), po večem sezidano na razvalinah nekdanjega mesta Štabiae, ima lepa letovišča, vinstvo in mnogo kostanja. Sorrento (6000 lj.), sredi sprelepih vertov, je roj. mesto pesnika Torquata Tassa (1544). St. Maria (13000 lj.), na mestu starodavne Kapue, z dobro ohranjenim amfiteatrom. Gaeta (12000 lj.), primorska terdnjava na zemeljskem podaljšku s prekrasnim rastlinjem. Monte Casino, benediktinski samostan, podoben veliki terdnjavi na stermem hribu, s prekrasnim razgledom in imenitno knjižnico. Salerno (28000 lj.), pristanišče z velikimi sejmi, kije nekdaj imelo slavno zdraviloslovno učilišče; papež Gregorij VII. f. Amalfi (5000 lj.) s svilorejo, sedanje malo mesto je bilo nekdaj mogočno teržišče, ki je imjdo v rokah kupčijo z vzhodnimi deželami.

V Abruzzih in Molisi: Teramo (12000 \j.) v rodovitni okolici, ima razvito obertnost. Aquila (15000 lj.) črez 1000 met. nad morjem, se peča s platnarstvom in prideluje žafran. Solmona (14000 lj.) blizu fučinskega jezera, je stari Sulmo, roj. mesto pesnika Ovidija. C hie t i (24000 lj.) z rodovitno okolico, ima mnogo razvalin.

V Apuliji: ' Foggia (r. Fodža, 38000 lj.), veliko kupčijsko mesto (sejmi) v nezdravem kraji. Manfredonia (9000 lj.) s solinami in pomorsko kupčijo. Barletta (29000 ]j.) s solinami in kupčijo z oljem, vinom in soljo. 2 uri od tega mesta je znano bojišče pri Kanah (217 pr. K.). Bari (50000 ]j.) luka in terdnjava, prideluje mnogo olja, vina, mandeljnov in bombaža. Brindisi (Brundusium, 14000 lj.) z izverstnim pristaniščem. Lecce (24000 lj.), kaj lepo in obertno mesto, kupčuje s tobakom, bombažem in oljem, najimenitnišim pridelkom deželnim. Taranto (128000 lj.) v rodovitni okolici s plitvim pristaniščem; v starem veku je bilo mogočno pomorsko mesto s 300000 prebivalci. V Kalabriji: Cosenza (16000 lj.) izdeluje lončenino, jeklenino in železnino. Reggio (36000 lj.) na mesinski ožini med pomarančniki in oljkami, ima nevarno luko; prideluje dosta svile in olja. Scilla (8000 lj.) na vhodu v ožino morsko.

V Siciliji: Palermo (220000 lj.) je pravilno in lepo zidano primorsko mesto v kaj rodovitni okolici. Med premnogimi cerkvami se odlikuje posebno velika stolna cerkev; kraljevi grad so pa Arabci sezidali. Tu je sloveča zvezdarnica, vseučilišče in mornarska šola, razvita obertnost (svilenina, usnje, dragotine iz zlata in srebra, korale i. d.) in •velika kupčija (z oljem in vinom, žitom in južnim sadjem, svilo, žveplom in soljo). Montreale (17000 lj.) s prekrasno stolno cerkvijo, v kterej počivajo normanski kralji. Messina (114000 lj.) v prekrasnem kraji ob ožini morski, ima veliko luko, vseučilišče, fabrike za svilenino in pavolnik in veliko kupčijo, zlasti z južnim sadjem. Catania (84000 lj.) je najlepše mesto sicilsko z veliko kupčijo; v okolici raste bombaž, slad-korov terstin palma. Siracusa (22000 lj.), dobro uterjeüo primorska

mesto, ki je nekdaj blezo imelo črez 1200000 prebivalcev; razvaline, vinska kupčija. Mo die a (34000 lj.), v dolini, polni podzemeljskih jam, stanovališč nekdanjih trogloditov. G-irgenti (g=dž, 20000 lj.) je na južnem obrežji s prerodovitno okolico, M daje mnogo vina, olja, žita in žvepla. Marsala (34000 lj.), dobro uterjeno pristanišče j ima največe vinstvo in največo kupčijo z, vinom (na Siciliji). Trapani (34000 lj.), dobro uterjeno pristanišče; lov na morske ribe (tonine) in korale; veliko solin in znatna obertnost. Galtanisetta (26000 lj.) z bogatimi žvep-lenimi rudniki. — Liparski otoci so ognjeniški (Lipari, Stromboli, Vulkano) ter dajo dokaj žvepla in plovca, pa tudi dosta vina. E ga d s ki otoci imajo okoli 14000 prebivalcev, ki love ribe (tonine) in korale.

V Sardiniji: Cagliari (gl = lj, 33000 lj.) z lepo luko, ima vseučilišče, soline in mala obertnosti, peča se pa zelo z ribištvom in pomorsko kupčijo. Sassari (23600 lj.) terdnjava z lepimi palačami in vertovi. — Na goratem otoku Elb i je uterjeno glavno mesto Pori o F er raj o (4000 lj.) z velikimi solinami.

b) Republika San Marino (57Q kilometrov ali 1Q miljo in 7300 lj.) je samostalna deržavica med Romagno ifl Markami, ld šteje razen enako imenovanega glavnega mesta (s 1500 lj.) še 1 terg in 3 vasi. Upravno oblast imata 2 na 6 mesecev izvoljena poglavarja („capitani regenti"). Prebivalci se žive s kmetijstvom.

Prirodnine. S poljedelstvom se peča dobra četertina vsega ljudstva. Ker je podnebje jako ugodno, zemlja pa zelo rodovitna, daje na ostajanje krušnih pridelkov, če se prav komaj polovica-poveršja pridno in umno obdeluje. Najbolj razvito je kmetijstvo v Lombardiji in Benečiji, Piemontu in na Modenskem pa v arnski nižavi, semtertje tudi na Napolitanskem, najslabeje pa je v Sardiniji in Siciliji, nekdanji sloveči žitniri ob sredozemskem morji. Preveliko zraste rajža, zlasti v padskem porečji in na Sardiniji, ktere pokrajine ga mnogo prodajajo na tuje. Povsodi sejejo zelo pšenico (najlepšo na Napolitanskem in Toskanskem) pa turšico (zlasti v severni Italiji), iz kterih pridelkov* pripravljajo narodne jedi — makaronö in polento. Med kupčijskimi rastlinami slovi posebno konoplja (v pokrajini bolonjski), najboljša na svetu, in predivo iz Lombardije, sladič in žafran (v Siciliji in na Napolitanskem). Preva-žen pridelek italski pa je olje, M ga pridelujejo po raznih straneh, zlasti pa onostran Apenina in preveliko v južni Italiji (Genova, Lucca, ki ima najboljše olje, Gallipoli, cela Apulija in Sicilija): leta 1871 so ga le na tuje prodali skoro 90 mil. kgr. (1-8 mil. c., nad 2/s več ko 1.1870 in nad 2krat toliko ko 1. 1867). Tudi vinska terta povsodi razen gorskih vršin rodi, vendar italsko .vinarstvo stoji sedaj še. na nizki stopinji. V obče daje južna in srednja Italija zelo sladka vina. Najbolj slovijo: lacrimse Christi in vino greco iz okolice vezuvijske, montepulciansko, montefia-sconsko in orvietsko vino iz ognjeniške pokrajine bolsenskega jezera, sirakužko in marsalsko vino na Siciliji i. d. Premnogo dobička daje dežeh južno sadje: pomaranče in citrone (ob alpskem zatišji, v okrajini genovski, posebno pa v južni Itahji — Siciliji in na Napolitanskem), smokve,

mandeljni, suho grozdje, rožiči, laški kostanj i. d. V južni Italiji rase tudi bombaž in sladkorjevo terstje (v Siciliji in Kalabriji) in druge rastline tropičnega pasa. — Živinoreja italska je na nizki stopinji. Lepe konje redi le Napohtansko in Toskansko, druge pokrajine jih kupujejo na tujem; povsodi pa imajo mnogo mezgov in najlepših oslov v Evropi. Z rejo goveje živine se močno in umno pečajo v gorenji in srednji Italiji, zlasti na Lombardskem in Farmskem, kjer sirarstvo daje preobilo dobička (parmezan razen Parmskega posebno okoh Lodia,Pavije in Milana, gorgonzöla in strachino okoh Milana in Bergama i. d,) ,Srednja Italija in Napohtansko ima mnogo bivolov. Ovac precej derže, pa le malo po-žlahnjenih; teh je še največ na Toskanskem (nad 30 %)• S svinorejo se najbolj peča Piemontskp, Toskansko, Modensko in Emilija, ki narede preveliko laških klobas (salami). Bučelarstvo je razširjeno po ceh Italiji, najbolj pa po Siciliji, Toskani in Piemontu, M prodaja mnogo medu in voska v druge kraje. Vse hvale yredna pa je laška sviloreja; ž njo se pečajo povsodi, zlasti pa v Piemontu jn Lombardiji, v Emiliji, Kalabriji in 'Siciliji. Italija prideluje največ svile v Evropi in svila iz Lom-bardije in sploh iz severne Italije se šteje za najboljšo v naši zemljini. Primorskim krajem daje ribištvo obilo dobička; love zlasti tonine, sar-dele, korale (v sicilskem in sardinskem morji), jegulje, ostrige L d. — Ko p a ni n le malo dobivajo, ker se z rudarstvom le malo in slabo pečajo. Največ dobivajo žvepla na liparskih otocih in Siciliji, kjer gale jama pri Girgenti-u daje črez 75 mil. kgr. (11/2 mil. c.) na leto (Italija ima največ žvepla na svetu). Železa narede okoh 35 mil. kgr. (700000 c.), največ na Elbi, kjer se železna ruda skoro na poveršji nahaja (io mil. kgr. — 200000 c.). Preveliko pa ima dežela raznoverstnega lepega marmora (Carrara, Massa, Pisa, Siena i. d.), s kterim kupčuje daleč po svetu. Izverstne morske soh nareja na ostajanje zlasti ob sicilskem obrežji i. d., ima pa tudi mnogo kamenene (Castro Giovanni na Siciliji) in varjene soh. Premoga ima kaj malo; toisto velja o drugih rudninah, veliko pa je raznoverstne ilovice za izdelovanje lončenine. — Obertnost je bila nekdaj ua visoki stopinji, kajti Italija je bila v raznih obert-nijah učiteljica drugej Evropi; sedaj cveto le nektere obertnije v posameznih krajih. Najbolj razvita je v Lombardiji in Piemontu, koder je tudi mnogo velikih fabrik; redkeje so te uže po srednji Itahji in še redkeje po južni; zato očitajo Italijanom, če prav1 po večem po krivici, znani dolce far niente. Najbolj cvete izdelovanje svilenega blaga v Milanu in Bergamu (s tem se peča samo v Lombardiji črez 100000 ljudi), Turinu, Bologni, Veroni, Lucci, Florenci, Napolji, Palermi in Kataniji,. genovski žamet pa slovi uže od nekdaj po celem svetu. Pavolnika, sukna in platna ne narede dosta za domačo potrebo; v primorskih mestih, kjer ladije tešejo (v Livornu, Genovi, Benetkah in Spezzii), narejajo zelo jad-renino in vervi. Itahja je perva izdelovala papir; ta obertnija še sedaj močno cvete na Beneškem, Lombardskem in Toskanskem. Usnje in usnjino napravljajo zlasti v Milanu, Jakinu in Napolji in daleč slove rokovice iz Milana, Genove, Lucce, Rima in Napolja. Makarone vhvajo

po vseh krajih, v Napolji, Livornu, Genovi i. d., v velikih primorskih mestih tudi dokaj za kupčijo v tuje dežele. Steklarstvo cvete posebno v Benetkah, če prav ni več na tako visoki stopinji, kakor je bilo v poprejšnjih stoletjih. Dalje narede po raznih krajih mnogo kovinskega blaga (na Elbi, v Napolji, Genovi, Milanu), dragotin (v Rimu, Florenci, Milanu i. d.) raz-noverstne lončenine, pletenine — slamnikov, umetnijskih izdelkov iz marmora, alabastra (v Napolji, Pisi, Livornu, Rimu) in mavca (v Florenci), gosel in strun, mila, voščenih sveč, rozolje in lepodišečih vod i. d.

Kup čij a italska sedaj ni tako velika, kakor je bila v srednjem veku, vendar je še zmerom zelo živahna po morji in po suhem. Pospešujejo posebno ugodna zemljepisna lega v sredozemskem morji (sueški prekop), vehko kupčijsko ladijevje (17600 ladij z jadri in črez 110 parobrodov), železnice, kterih je bilo v začetku 1. 1872 črez 630 miriametrov (1. 1860 pa le 214 miriam.), ceste in železnice prek Alp, in drage kupčijske naprave. Genova, Livorno, Civitavecchia, Napolj,- Messina, Palermo, Girgenti, Catania, Galhpoh, Brindisi,. Jakin in Benetke so najimenitniša primorska teržišča; v notranji dežeh pa naj bolj slovijo: Turin, Milan, Florenca, Bologna, (Sinigaglia, Foggia) in Rim. V važa se prekomorsko blago in bombaž, les, konji, raznoverstna tkanina in preja (razen svile), mašine in drugo kovinsko in obertnijsko blago. Izvaža se svila in svilenina, olje, južno sadje, vino, rajž, makaroni, žveplo, sol, sir, ribe, slamniki in umetnijski izdelki iz marmora, alabastra, mavca i. d. Tudi prevozna kupčija daje dežeh dbilo dobička.

Šolstvo je v obče po Italiji silno zanemarjeno. Ljudskih in meščanskih šol je primeroma j'ako malo. Največ jih je v Lombardiji, Pie-montu in na Toskanskem; todi so tudi najbolje uravnane in najbolj obiskovane ; najmanj pa jih je v nekdanjih papeževih pokrajinah in na Na-politanskem, kjer le malo malo ljudstva brati zna.> Vendar se je tudi v tem oziru zadnja leta vehko na bolje obernilo, če bo prav zedinjena Italija pri sedanjem hvale vrednem delovanji komaj dohitela v mnogih desetletjih, kar se je pri neugodnih razmerah zamudilo v zadnjih stoletjih. Primeroma kaj vehko pa je gimnazij in enakih zavodov, kteri so pa po gostem kaj slabo oskerbovani. Skoro povsodi pa manjka realnih uči-hšč in kupčijskih in obertnijskih šol. Neprimeroma veliko, da ne rečem preveč, pa je vseučilišč, ki so v raznih mestih kaj uborno uravnana.

VI. Republika španska.

5070 □ miriaiiietrov (9208 Q milj — S kanarskimi otoki i 72"7 □ miriam. in 280000 lj., ktere Spanci štejejo k evropski Španiji) in 16800000 ljudi; ti so po veri katoličani, po rodu pa skoro le Španci razen pol milijona Baskov v zahodnih Pirenejih, 60000 Maurov in 50000 ciganov zlasti v Andaluziji. Meje in gostost ljudstva?

Velika večina španske republike je gorata ali vsaj Visoka planota. Ob celinski (francozki) meji stoje Pireneji (t. j. goline), ki so od bonskega zahva do biskajskega okoh 40 miriam. dolgi; Deržavna meja

derži skoro neprestano po njihovem le malo razdertem grebenu, M je poprek okoli 2600 m. visok in po večem dela razvodje med Francijo in Španijo. To velikanskemu zidu podobno gorovje se deh v (10 miriam. dolge) zahodne (12 miriam. dolge) osrednjem vzhodne Pireneje. Ysi oddelki so sestavljeni iz 2 glavnih gorstev, ki ste zlasti na obeh konceh razraseni v več stranskih predgorij (aragonsko inkatalonsko predgorje). V osrednjem oddelku ste glavni pogorji najbolj (okoh 7 mir.) vsaksebi razstavljeni ter ograjate edino pirenejsko podolnico, Aran imenovano, ktero namaka gorenja Garona. V južnem ondotnem grebenu stojita najviša njih verhova Pic de Nethou (3485 m.) in Montperdu (3412 m.); Pic de Midi (2927 m.). Pireneji se prištevajo k naj bolj neprehodnim goram v Evropi; manjka jim lepo razvitih podolnic, globokih pršsek, nizkih prelazov, in ker so dosta niži in dalje proti jugu pomak-neüi, nimajo tako velikanskih lednikov Nin obširnih snežnin kakor Alpe. — Velika sredina španskega polotoka ješpanskavisokaplanota, M meri od severja proti jugu okoli 50 miriam. od vzhoda proti zahodu, kamor je tudi malo po malo naklonjena, pa črez 35 miriam. Na severji, vzhodu in jugu je zagrajena z robnimi gorami.. Na severji derži od rečice Bidasoe primorsko pogorje kantabersko in astursko, ki se v severozahodni pokrajini španski razcepi v gališkeAlpe. Najviši njih verhovi merijo 2600 do 2860 m. Penamarella 2886 m.; (Penas de Europa 2610 m.) Te nepristopne severne gore slovijo uže tisočletja v španski zgodovini kot pribežališča zmaganih ljudstev. Vzhodno obrobno pogorje, v raznih oddelkih razhčno imenovano, se začenja v povirji eber-skem in se vleče proti jugojugovzhodu, kjer se v pokrajini Valenciji in Murciji razrašča v mnogo malo visokih vej. S planote se zdi to obrobno pogorje (sierra de Oca, s. de. Urbion, s. de Mon cay o) komaj hribom podobno, precej globoko in-stermo pa propada v aragonsko nižavo. An-dalužke gore ločijo na jugu visoko planoto od globoke nižave ob Gua-dalquiviru. Tem goram pravijo navadno sierra Morena, t. j. černo pogorje, ker so večidel z lepimi gozdovi pokriti, nasproti drugim golim goram na španskem polotoku. Sredi planote je med porečjem Taja in Puera predelno gorstvo kastilsko, ki je v raznih oddelkih različno hnenovano in razhčno visoko (Somosierra, s. Guadarrama (2505 m.), s. de Gredos, skoro 2600 m. visoka, i. d.) Severni predel visoke španske ravnine se imenuje planota leonska in starokastilska ; nje poprečna visokost iznaša 800 metrov.' Semtertje je gola in rastlin jako uboga, po večem pa je — v tierras de campos — dobro močena in rodovitna z neizmernimi njivami. Južni predel se zove planota novo-kastilska in estramadur ska; nje narava je po polnem enaka starokastilski ravni, le da je nekaj manj rodovitna in niža (poprek 600 m. nad morjem vzpeta) in dajo namakate dve vzporedni reki. — Sierra Nevada je okoh 10 miriam. dolgo in 3 do 4 miriam. široko gorovje, sestavljeno iz pervotnega in apneniškega kamenja. V pervotnih gorah je Mulhacen (3575 m.) in Veleta (3485 m.), v apneniških merijo verhovi le 2000 do 2300 metrov. Ta "velikanska gorina je v pragovih

Jesenjo, Zemljepis 1873. 17

pomaknena do sredozemskega morja (Alp uj ar ras), proti jugozahodu pa je v razno imenovanih gorstvih raztegnena do nosa Tarifa. Najime-nitniša nižava je andalužka oh Guadalquiviru (160 Dmiriam.), ktere polovica je rodovitna in dobro obdelana, polovica pa suha in pusta. Manjša je aragonska nižava obEbru, ki je tudi po nekohko rodovitna) pa slabo obdelana, po nekohko pa suha in pusta. (Gl. str. 103 in 104).

Reke Španske teko nektere v-atlanski ocean, nektere pa v sredozemsko morje. Večidel leta imajo le malo vode, manjši pritoki se navadno po polnem posuše; zato niso plovne in za kupčijo in obertnijo, še celo za kmetijstvo le malo važne. Najimenitnejše so: M in h o (nh =± nj) in Due t o s starokastilske planote, Tajo (j = h) in Guadiana-pa z novokastilske; vse te reke imajo dolenji tek ali ob špansko-portugal-ski meji ah pa čeloma na Portugalskem. Guadalquivir teče po večem prek andalužke nižave ter je najbolj vodnata reka v dežeh. Brež-nice Segura, Xucar in Guadalaviar in veletok Ebro se izlivajo V sredozemsko morje. (Gl. str. 108.).

Podne bj e je v raznih krajih jako različno. Zelö merzlo je v visokih gorah pirenejskih innevadskih; osrednje planote imajo brezmerno celinsko podnebja, namreč silno vroče in suho poletje pa zelo merzlo zimo. Prijetno je po severnih in zahodnih straneh, kjer obilna moča pospešuje primerno rastlinje; zelo toplo, semtertje afrikanski vroče, je po južnih in jugovzhodnih straneh, kjer uže zore raznoverstni tropični sadeži in rasejo najslajša in najmočnejša vina.

Špansko je (sedaj) republika. Ustavodavni Cortes, neposredno izvoljeni od vseh volilcev, so 1. 1869 sklenili in oklicali sedaj veljavno demokratično ustavo. Po tej Cortes zastopajo narod, namreč zbornica poslancev na 3 leta izvoljenih (1 na 40000 prebivalcev) in senat na 12 let izvoljenih starešin (4 iz vsake provincije). Upravno je Špansko razdeljeno v 49 pokrajin. Za nas bolj pregledna pa je stara zgodovinska razdelitev.

Mesta v Novi Kastiliji: Madrid (na Manzanares-u, 332000 lj.), glavno in stolno mesto, stoji sredi suhe in puste goljave brez Vasi, vertov in"pristav. Ima 71 tergov, dva nekdaj kraljeva gradova, kterih novejši je eden najkrasnejših v Evropi, 32 cerkev, bogate muzeje, zlasti za rudnine, in umetnijske zbirke, med kterimi je morebiti najbogatejša zbirka slik v Evropi. Obertnost je kaj majhna; le cigar veliko narede. V okolici je imenitno sprehajališče, zvano „Prado" in 3 nekdanji kraljevi poletni gradovi, med njimi slov. el Escorial (10 ur daleč od mesta) 240 met. dolg, z imenitnim samostanom sv. Lavrenca in veliko cerkvijo, v kterej Karol V. in Filip II. in drugi španski kralji počivajo. Na nasprotni strani od Madrida je Aranjuez (j = h, 4000 lj.), nekdanje letovišče španskega dvora. Na vzhodu je Alcala de Henares (5000 lj.); nekdaj jako imenitno vseučilišče; Cervantes roj. 1547. Toledo (19000 lj.), starodavno mesto na 7 gričih ob Taju in nekdanje stolišče gotskih in maurovskih kraljev, izdeluje nože i. t. d. Ciudad real (10000 lj.), glavno mesto rodovitne Manche (ch = č) z imenitnimi sejmi za osle in mezge. Almaden (7000 lj.), najbogatejši rudniki živega srebra v Evropi.

V Stari Kastiliji: ISegavia (11000 lj-.), nekdaj stolišče maurov-skih in kastilskih kraljev, ima -velikanski vodotok rimski (Trajan) in daje lično volno. Soria (5000 lj.) blizu stare Numancije, kupčuje z volno. Burgos (25000 lj.), v rodovitni ravni, nekdanje stolišče kraljev kastilskih, ima eno največih in najlepših gotiških cerkev na svetu; kupčija z volno; Cid (y bližnjem tergu Vivar-u). S antander (35000 lj.), bogato primorsko mesto ob biskajskem zalivu, ima mnogo fabrik in kupčijo z volno, žitom in moko. Valencia (13000 lj.), v rodovitnem polji, je imela pervo španska vseučilišče; izdeluje volnato odejo za celo kraljestvo. Valladolid (11 = lj. 42000 lj.) z vseučiliščem, nekdaj glavno mesto kastilsko (s 100000 lj.); ima precej obertnosti.

V Leonu: Zamora (13000 lj.), je zelo zapuščeno mesto z 22 cerkvami. Salamanca (17000 lj.), v prijetni ravnini na 3 gričih zidano mesto, ima mnogo razvalin („mah Rim"), rimskih in maurovskih poslopij in najbogatejše vseučilišče. Leon (10000 lj.), z najlepšo cerkvijo v Španiji in železno obertnostjo. Ciudad Rodrigo, terdnjava. Wellingtonova zmaga 1. 1808.

VAsturiji: Oviedo (20000 lj.) v lepi ravnici, ima vseučilišče; na zahodni strani je pri Sami prebogat premogovnik. Gijon (17000 lj.), uterjeno mesto z dobrim pristaniščem.

V Galiciji: JSaiit Jago de Compostela (28000 lj.) ima najimenitnejšo božjo pot na Španskem, ker je tu v gotiški prekrasni stolni cerkvi pokopan apostelj Jakop mlajši, patron španski; dalje ima vseučilišče, precej veliko platnarstvo in kupčijo s svetimi podobami. La Oorunna (nn = nj, 29000 lj), pripravno pristanišče za vojno ladijevje, izdeluje platno, vervi, .klobuke in cigare ter ima veliko kupčijo. Na nasprotni strani obširne zanožine stoji elFerreol (17000 lj.), ki ima še boljšo in bolj uterjeno luko za vojno ladijevje in veliko mornarsko orožarnico.

V Eätramaduri (Extrema Durii): Badajoz (25000 lj.), mejna ' terdnjava na Guadiani, se peča s kmetijstvom in kupčijo. Mer i da (Emerita Augusta. 5000 lj.) z mnogimi rimskimi starinami. Plasencia (7000 lj.) na vhodu v prelepo in .rodovitno dolino Jerto.

V Andaluziji: Cadiz (z = s, 63000 lj.), najstarše kupčijsko mesto v Evropi, morebiti uže 1200 let pr. Kr. sezidano in poleg Malage in Barcelone najimenitnejše teržišče špansko (za kupčijo v Indijo), ima vojno pristanišče, orožarnico i. t. d., prevelike soline (v kterih narede na leto po 250 mil. kgr. = 5 mil. c. soh) in kupčijo z vinom, živim srebrom, volno, južnim sadjem in soljo. Jerez della Frontera (J = h, 40000 lj.) s cvetečo kupčijo (z vinom, po angležki „Sherry" imenovanim); bitka 1. 711. Medina Sidonia (12000 lj.); Tarifa (9000 lj.), pristanišče s svetilnikom. Algeciras (r. Alhesiras, 12000 lj.) nasproti Giberaltaru. Sevilla (11 = lj., 112000 lj.) na Guadalquiviru, je uže za Rimljanov cvetela in je po prostoru še sedaj največe mesto v Španiji; ima veliko stolno cerkev s spominkom Kolumbovim, 115 metrov visoki stolp maurovski, imenovan Giralda, Alkazar, stolišče maurovskih kraljev, največe bojišče za boje z biki (za 18000 gledalcev), razvito obertnost

f zlasti svilenina, največa tobakarnica v Evropi z 200 mlini in 4500 de-lalci) in veliko kupčijo. Ecija (r. Esiha, 37000 lj.) nareja obutev in ima veliko bombaža. Cordova (38000 lj.) sredi sprelepega z letovišči in vertovi pokritega polja, je v 10. stoletji imela nad milijon prebivalcev; daleč slovi njena stolna cerkev (mošeja la Mesquita) z 19 zvoniki in 100 kapelami; sedaj najbolj.izdeluje usnje („kordovansko") in svilenino. Ja en (J = h, 24000 lj.) ima-najlepše vertove (huertas) na Španskem.

V Granadi: Granada (63000 lj.) stoji na prerodovitni planoti, ki s svojimi polji, vertovi in vinogradi slovi daleč po svetu; še lepša in bolje obdelovana je ta „vega de Granada" bila Zet časa. pridnih Arabcev. Mesto, ki je nekdaj štelo nad 400000 prebivalcev, je po polnem po arabski zidano in ima vseučilišče. V enem predmestji živi mnogo tisoč ciganov; na nekej _višini stoji maurovski grad, imenitna Alhambra, njemu nasproti pa lepi grad za kratek-čas, Generalife imenovan. Antequera (30000 lj.) kupčuje z volno, tapeti in marmorom. Malaga (95000 lj.) ima nad 7000 vinogradov, mnogo vertov i. t. d. ter kupčuje z vinom, južnim sadjem, oljem, bombažem, svincem i. d.

V Murciji: Cartagena, (25000 lj.) dobro uterjeno primorsko mesto v zapuščeni okolici. Lorca (31000 lj.) daje mnogo svile in sode. Murcia (ci = si, 30000 lj.) se peča s svilorejo i. d.

V Yalenciji: Valencia (106000 lj.), 1. 140 pr. K. ustanovljena od Rimljanov, ima mnogo vina, olja in južnega sadja i. d., tako da je res cela okolica podobna najlepšemu vertu (huerta d. Valencia), v kterej se pa tudi prideluje na leto okoli 150 mil. kgr. (3 mil. c.) rajža. Ne ravno lepo mesto ima najbolj obiskovano vseučilišče in veliko kupčijo in obertnijo (svilenina, milo, papin, tobak). Murviedro (4000 lj.) na mestu nekdanjega Sagunta. Castellon de la Plana (20000 lj.), najlepše mesto v Valenciji. Alicante (22000 lj.) z vinorejo in kupčijo (vino, južno sadje, žafran, zelenjad i. d.).

V Kataloniji: Barcelona (182000 lj.), najimenitnejše kupčijsko in obertnijsko mesto na Španskem, ima velike fabrike za izdelovanje pavolnika, sukna, svilenine, pertenine, papirja (200 fabrik), obutve ma-šini. d. M on t ar 6 (14000 lj.), zelo obertno mesto z mnogimi fabri-kami. C ar d o na (2000 lj.) z neizmernimi skladi kamenene soli. Tarragona (20000 lj.), uterjeno primorsko mesto z veliko obertnostjo. Reus (30000 lj.), novo mesto blizu morja z veliko obertnostjo. Torto sa (22000 lj.), terdnjava v rodovitnem polji.

V Aragoniji: Zaragoza, (z =5, 59000 lj.) prideluje mnogo vina in olja in ima vseučilišče in mnogo fabrik. Pan.ticosa z imenitno kopeljo v Pirenejih.

V Novari: Pamplona (25000 lj.), uterjeno in lepo mesto v Pirenejih.

V pokrajinah baskovskih: San Sebastian (17000 lj.) izdeluje železnino, usnje, tobak in kupčuje s Francozkim, Angležkim in Holandskim. Bilbao (20000 lj.) ima dobro luko in živahno kupčijo, v okolici pa mnogo fužin. Vitoria (16000 lj.) z obertnijo in kupčijo.

Na otokih balearskih (48Q miriam.;; na Mallorci: Palma (48000 lj.) se peča z ribištvom in tkanjem ter ima vseučilišče; na Me-norci: Port Mahon (14000 1..) s kupčijo. Otoka Ivica in For-mentera se zoveta skup Pitiuzi.

Španska posestva v tujih krajih:

V Afriki 13Q miriam. in 5500 lj.: „Presidios", 4 uterjeni kraji na afriškem obrežji; najimenitnejši je Ceuta, Giberaltaru nasproti. Guinej-ski otoci.

Y Aziji 2956Q miriam. in 4350000 lj.: Filipini in sulusko otočje.

V Avstraliji 34Q miriam. r Marijansko in karolinško otočje.

Y Ameriki .1281 □ miriam. in 2000000 lj.: Kuba in Portorico.

Prirodnine. Kmetijstvo špansko je v obče na prav nizki

stopinji; res da je suha in pusta zemlja in pa pomanjkanje dežja v raznih krajih-zelo zavira, pa umno in pridno obdelovanje zemlje bi tem ovi-rom v okom prišlo in, kakor za. časa Arabcev, povsodi napravilo primernih prekopov in jarkov za vodo. Najpridniše se s poljedelstvom pečajo v Kataloniji, Valenciji, Murtiji, Gahciji, Asturiji in baskovskih pokrajinah. V obče pa dežela pridela dosta žita za se in o srečnih letinah še mnogo za kupčijo v tuje dežele. Pšenico sejejo povsodi, zlasti pa po severnih straneh; še bolj razširjena je turšica. Eajž rase posebno po južnih globokih krajih, zlasti okoh Valencije. Dalje imajo preveliko vert-nine, žafran^ (Španija je prava žafranova dežela v Evropi), sladkorja iz terstja (na južni strani), konoplje in prediva (zlasti v Galiciji, Leonu, oboji Kastiliji) i. t. d. Prav veliko rodi Špansko južnega sadja in olja. Povsodi imajo dosti vina (20 do 25 mil. hektolitrov na leto); najboljše raste v primorskih, pokrajinah in na pobočjih obrobnih gor, zlasti pa v Granadi, Valenciji, Murciji, Andaluziji, Kataloniji, od koder ga okoh 5 mil. hektol. (9 mil. veder) razprodajo v tuje kraje. Nekdanji veliki gozdovi so po večem pokončani, in še sedanji, M pokrivajo komaj 10 % vsega poveršja, so zelo zanemarjeni, tako da lesa močno primanjkuje dežeh. —r Konjereja je še zmerom hvale vredna v andalužkih pokrajinah, oslov in mezgov, najboljših v Evropi, je povsodi dosta več ko konjev. Najbolj se v ž i vin or ej i odlikuje reja ovac, kterih štejejo nad 20 milijonov. Skoro 2/steh je požlahnjenih „ merinos", ki dajejo kaj hčno volno po večem za kupčijo na Angležko. Zadnjih 10 let so vendar to živinorejo nekoliko zanemarili, tako da morajo hčne jarce celo na tujem kupovati. Naj več prašičev pitajo v Estramaduri; Trujillo in Merida prodajata najboljše gnjati in plečeta. Povsodi se močno pešajo z bučelarstvom, ki daje preobilo dobrega medu. Zelo razširjena je tudi sviloreja, zlasti V Valenciji (1 mil. kgr. t= 200Ö0 c. surove svile), Murciji (250000 kgr. = 5000 c. svile), Kataloniji, Granadi i. d. Veliko dobička daje tudi ko-šeniljka ah škerlatnica, ki jo derže zlasti v Valenciji, okoh Cadiza in Malage. — Raznih kopanin je Špansko zelo bogato, vendar so po najdbi Amerike domače rudarstvo popolnoma zanemarili. Svinca so zadnja leta izkopali skoro 150 mil. kgr. (3 mil. c.), t. j. polovica vse te kovine v Evropi dobljene; najbogatejši rudniki so v s. de Gador (za severoame-

riškimi pervi na svetu) in v Linaresu in Falsetu. Preveliko do"be tudi bakra (okoli 100 mil. kgr. = 2 mil. c.) zlasti v Rio Tinti; cinka zlasti v rudnikih pri Somorrostri; srebra zlasti v rudnikih med Kartageno in nosom de Gato; živega srebra (največ v Evropi) v jamah pri Almadenu, železa (črez 150 mil. kgr. = 3 mil. c.) pri Bilbau, v Leonu in v republiki novarski (v Pirenejih), v s. Moreni in v Kataloniji, in še mnogo drugih rudnin; premoga pa dobivajo zelo premalo, nekaj črez 250 mil. kgr. (5 mil. c.). Prebogata pa je dežela kamenene (v Kataloniji, Novari in Novi Kastiliji) in morske (5/8 vse) soh (Cadiz, Valencija, Baleari i. d.)

Obertnost je le majhna, tako da potrebi vse dežele ne zadostuje niti po raznoverstnosti, niti po množini svojih izdelkov; vendar se je v sedanji dobi tudi v tem oziru dosta na bolje obernilo. Najbolj cvete raznoverstna obertnost v Kataloniji in v baskovskih pokrajinah. Svile-nino nareja posebno Valencija (nekoliko izverstne), potem tudi Zaragoza, Murcia in Granada. Zelö se je razvilo podelovanje bombaža, zlasti v Kataloniji (Barcelona), M ima mnogo Velikih bombažarnic s parnimi ma-šinami. Ondi narejajo tudi naj bolj sukno, prav lično in tenko pa v Manresi, Tarasi in Sabadelji. S platnarstvom se naj bolj peča Galicija (Corunna) in Katalonija. Usnje izdelujejo v severnih pokrajinah, pa tudi v Andaluziji (Sevilla, Cadiz). Zmerom več železnega in jeklenega blaga narede v derv bogatih krajih asturskih, biskajskih, leonskih in v Sego-viji; uže od nekdaj tudi slovijo orožarnice v Toledu, Madridu in Cadizu. Zlatnina in srebernina se izdeluje posebno v Madridu, Sevilli in Barceloni. Milo kuhajo iz obilnega laškega in mandeljnovga olja po ceh deželi. Posebno veliko je papirnic, zlasti v Kataloniji in Valenciji in nekaj velikanskih tobakarnic.

Veliko kupčijo so Španci od 16. stoletja po polnem izgubili; tačas je njih dežela bila (v tem oziru) na tako visoki stopinji, kakor je dandanašnji Velika Britanija: njih ladijevje je gospodovalo na vseh morjih. Sedaj ima le okoh 4500 večih in manjših ladij za prekomorsko (naj bolj z lastnimi naselbinami) in primorsko kupčijo. Tudi notranja kupčija je majhna ker manjka jej dobrih cest in železnic (te merijo sedaj okoh 750 miriam. (1. 1858 le 94 miriam.). Izvažajo se le surovine: vino (ktero ima vrednost skoro s/i vsega izvoženega blaga), olje, volna, južno sadje, žafran, škerlatnice, živo srebro, svinec, baker, sol, svila i. d. Vvažajo pa žito hi moko (o slabih letinah), prekomorsko blago in barvila iz raznih naselbin, tobak iz Kube in Manile in razne obertnijske izdelke iz evropskih dežel, zlasti iz Angležkega, Francozkega, Švajce in Nemčije.

Šolstvo je silno zanemarjeno. Ljudskih šol je le malo po dežeh in Že te so slabo obiskovane. Primeroma dosta več je srednjih šol, tako imenovanih „institutos" (gimnazije), pa pogrešajo se realna, obertnijska in kupčijska učilišča,- Vseučilišč je 10, silno veliko za malo prebivalstvo.

VIL Kraljestvo portugalsko.

927 □miriametrov (1684 □ milj) in sicer z Madeira (8 □miriam.) in Azori (26 □miriam.), ktere Portugalci štejejo k svoji evropski oblasti, in 4400000 ljudi (teh je na otokih 370000), ki so po veri katoličani (razen 2000 protest, in Židov), po rodu pa Portugalci (razen nekaj tujcev, Francozov in Angležev, v deželi naseljenih). Gostost ljudstva in meje?

Velika večina kraljestva portugalskega se šteje k višavju, kije nekoliko gorato, nekoliko pa visoka planota. Med Minho in Duero so v deželo raztegnene gališke Alpe, tu podobne širokemu gorskemu pragovju, ki je proti Dueru in morju naklonjeno. Sierra de Montezinho se zove njegov najviši greben. Med Duero in Tajo je na severni strani v deželo podaljšana starokastilska planota, na južni pa predelna, pogorje kastilsko, čegar najimenitnejšemu kosu pravijo sierra Estrella. Ta najviša portugalska gora (še nad 2340 m.) sega z zelo širokim a nizkim herbtom proti jugozahodu, kjer z nosom Roca v morje propada. Južni kos med Tajom, Guadiano in atlantskim morjem je deloma precej obširna nižava v porečji Taja, deloma pa malo visoka planota, ki je na jugu zagrajena od obrobnega gorstva andalužkega. Dolenja Guadiana je odtergala portugalski kos tega pogorja od španske sierre Morene. Pravijo mu sierra de Cadeiro ins. de Monc.hique (1245 m.). Obširnih ravnin ni v dežeh, manjše so pa ob zahodnem obrežji in ob veletokih; odlikujejo se s preveliko plodnostjo in toplim podnebjem. — Ker skoro vse kraljestvo proti zahodu visi, je le dolenji, primeroma kratki pa plovni tek španskih rek: Minha, Duera, Taja in Gaudiana ah po polnem na portugalski zemlji ah pa le ob meji njeni. — Podnebje je kmetijstvu jako ugodno; povsodi je toplo,'bolj v notranjih straneh in v južni pokrajini pa silno vroče. Morski vetrovi prinašajo obilo dežja, posebno veliko ga pade v Coimbri (največ v celej Evropi).

Portugalsko se deli upravno v 8 pokrajin, kterih dve obsegate s perva omenjene otoka (a. Madeiro b. Azore). Med celinskimi ali evropskimi pokrajinami je najbolj južna — Algarve — najmanjša, naj bolj severna -— Minho — pa naj gosteje naseljena. Postavodajalno oblast deli v tem dedin-skem kraljestvu ust'avni kralj (Carta de ley, od dom Pedra IV. 1826) z deržavnim zastopom, Cortös imenovanim, ki se loči v zbornico gosposko (cameras dos pares) in zbornico poslancev (cameras dos diputados).

Mesta. L iz bo na (224000 lj.), kaj nesnažno glavno in stolno mesto v sprelepem kraji ob ustji reke Taja, ima nad 240 cerkev, 99 kapel in 82 samostanov pa tudi mnogo krasnih palač in zlasti v okolici nad 6000 lepih pristav (quintas); obertnosti ima zelo malo, kupčijo pa zmerom večo, vendar je ta po večem v tujih rokah (Angležev). V preteklem stoletji je strašen potres skoro popolnoma poderl veliko mesto, ktero niso do današnjega dne po pol-noma dozidali. Cintra (8000 lj.), letovišče bogatih Lizbončanov. Mafra (3000 lj.) s kraljevim gradom, najlepšim poslopjem v Portugalu, poleg kterega je velika cerkev iz marmora in samostan s 300 celicami. Vse skup je

velikanski četverokot, dosta veči ko španski el Escorial. Santarem (8000 lj.), nekdanje stolišče v prelepem kraji na Teju, z veliko orožarnico. Setu-val (14000 lj.) kupčuje z vinom, južnim sadjem in soljo. — E vor a (12000 lj.) na odperti planoti, prideluje mnogo vina. Elvas (12000 lj,), najimenit?-nejša terdnjava portugalska, ima veliko kupčijo š Španijo. — C o im bra (19000 lj.) zelo staro in veliko mesto v lepi in plodni okolici, ima imenitno vseučilišče, mnogo obertnosti in kupčijo v notranje kraje. — Porto ali Oporto (90000 lj.) pe je spervaimenovalo Cale, t. j. pristanišče, poslej pa portus Calae (= Portugal), je varno pristanišče nad ustjem duerskim in ima najbolj razvito obertnost (svilenina, čipke, sukno, pavolnik, platno, usnje, tobak i. d.) in največo kupčijo (z vinom, žganjem in južnim sadjem) na Portugalskem. Braga (20000 lj.), nekdanje stolišče v sprelepem kraji, ima veliko obertnost in kupčijo. — Braganga (4000 lj.), Tojstni kraj kraljeve rodovine, je uterjeno mestice z obertnijo (svilenina). — Tavira «(11000 lj.) z uterjenim pristaniščem, se močno peča z ribištvom (tonine in sardele.) Yillanova de Portimao (4000 lj.) nesnažno mesto z najboljšim pristaniščem, je glavno teržišče za pomaranče.

Posestva zunaj Evrope: Azori (9 otokov) so ognjenigke tvorine ter imajo prav mehko podnebje; rode pa posebno veliko vina in južnega sadja. Na Terceiri: Angra (11000 lj.); na S. Miguelu: Punta Delgado (13200 lj,), najimenitejše kupčijsko mesto na teh otocih. — Madeira je tudi gorata in zelo rodovitna f poprej je dajala obilo izvrstnega vina; huda bolezen je terto silno zaterla in sedaj prideluje obilo sladkornega terstja, kave in čaja. Funchal (ch = š, 18000 lj.) slovi posebno zarad milega in zdravega podnebja. Dalje so v Afriki: kap verdski oto ci, Senegambija, Angola, Benguela, Moz-ambique i. d., ki merijo 18978 □miriam. z 2403000 ljudmi; v Aziji: Groa, Diu, Makao, Timor, Kambing i. d. 185 □ miriam» z 1477000 ljudmi.

•Prirodnine. Prirodne razmere so kmetijstvu jako ugodne: zemlja je rodovitna in dobro močena, podnebje toplo i. t. d. a vendar je poljedelstvo še bolj zanemarjena ko na Španskem. Naj bolj se ž njim pečajo v pokrajinah Minhi in Algarvi. Komaj 1/5 vsega poveršja je njivje, ktero pa tako slabo obdelujejo, da pridelek komaj zadostuje redkemu prebivalstvu. Naj več je turšice in rajža, ječmen^, in prosa, pšenice pa morajo dosta na tujem kupovati. V severnih straneh imajo tudi veliko prediva in konoplje, po južnih pa preobilo raznoverstnega južnega sadja. Kaste tudi oljka, vendar Portugalci olje kaj slabo narejajo. Poleg južnega sadja dežeh največ dobička daje vinstvo, s kterim se skoro povsodi pečajo. Vina pridelajo nad 2830000 hektolitrov (5 mil. veder), po večem imenitnega portskega, kterega 2/3 prodajo na tuje (zlasti na Angležko in Brazilsko). — Portugalska živin or ej a je po vsem enaka španski. Naj bolj se pečajo z ovcami (merinos = ovce popotovalke), kterih volna vendar ni tako lepa kakor španskih. Povsodi derže mnogo koz, ki dajo dosta mleka in sira. Hvalevredna je svinjereja, zlasti po severnih straneh in portugalska plečeta in gnjati slovijo daleč po svetu. Goveje živine je kaj malo v dežeh, enako malo tudi konj, dosta več pa mezgov in oslov.

Z bučelarstvom in svilorejo se le malo in slabo pečajo; precej dobička jim pa daje ribištvo v morji. — Rudarstvo je po polnem zanemarjeno. Nekaj železa dobivajo v Traz os montes, bakra v Algarvi, premoga pri Coimbri, ob morskem obrežji pa preveliko izverstne soli (največe „ma-rinhas" = .soline so pri Setüvalu in .Lizboni), ktere mnogo prodajo na Skandinavsko, Angležko, Brazilsko in v portugalske naselbine.

Obertnost je Silno majhna; od leta 1852 sem se sicer v raznih krajih zelo prizadevajo jo povzdigniti in nekoliko razviti, vendar do sedaj le z malim vspehom. Primeroma najbolj obertno mesto je Oporto, M izdeluje v mnogih fabrikah svilenino, pavolnik, pertenino, sukno in sveče; za tem pride Lizbona. — Unanja kupčija portugalska je pred stoletji obsegala ves znani svet, sedaj pa je zelo neznatna, primeroma še najbolj živahna v primorskih mestih: v Lizboni, Oportu, Setuvalu, Fari in v Elvasu ob španski meji. Tudi notranja kupčija je majhna, ker ima dežela zelo zanemarjene ceste in le malo železnic (sedaj komaj 81 miriametrov). Vvažajo se (po večem iz Angležkega) raznoverstni obertnijski izdelki, kovine, premog, les, bombaž, prekomorsko blago in goveja živina. Izvažaj o pa vino* južno sadje in sol pa še nekaj druzih domačih surovin.

Tudi šolstvo je jako zanemarjeno, tako da razen Turčije stoji med evropskimi deržavami na zadnji stopinji. Ljudskih šol silno pomanj-kuje, in še dosedanje so le slabo uravnane in še slabeje obiskovane. Primeroma veliko je srednjih (latinskih in tudi nekaj gerških) šol in retorskih in modroslovüih pripravnic za vseučihšče v Coimbri; v Oportu je tehnično učihšče. Tu in v drugih primorskih mestih je tudi nekaj mornarskih šol.

Tin. Republika francozka.

5286D miriametrov (9599Q.milj); 36800000 ljudi, ki so po veri katoličani razen 750000 protestantov in 50000 Židov, po rodu so Frangozje razen 160000 Baskov, 350000 Italijanov (na Korziki in v grofiji nizzanski) in še nekaj drugonarodnikov. Gostost ljudstva in meje?

Francija je zahodna srednjeevropska dežela, razpeta med sredozemskim morjem in atlantskim oceanom — biskajskim zalivom in prelivom la Manche. Večina dežele se prišteva k zahodni srednjeevropski (francozki) nižavi, kajti le 7™ Je prav za prav goratega sveta. Najviše francozke gore stoje ob španski meji in po jugovzhodnih pokrajinah. — Ob španski meji so Pirenejih kterih osrednji in zlasti vzhodni kos je v premnogih vejah razrasen proti rodovitni nižavi languedoški. Ločnica večnega snega je na francozki strani Pirenej okoh 2530 m. nad morjem t. j. za dobrih 260 m. niže nego na južnem — španskem pobočji (gl. str. 256 in 103). Jugovzhodne visoke gore francozke so Alp e. Glavni grebeni zahodnih Alp (razen primorskega oddelka) in njih najviši verhovi so ah ob francozko-italski meji, ali so pa v razno imenovanih, semtertje zelo visokih odraslekih razprosterte po krajini provengalsko-nizzanski, dauphinej-ski in savojski noter do globoke dohne ob dolenjem Rodanu. Po globokih dolih (Durante, Drome, Isöre in Arve) so razdeljene v več oddelkov in

prek njihovega ostrega grebena pelje več globoko vdertih prelazov, prek kterih uže od starodavnih časov prehajajo neštevilni tergovci in vojske-željni narodi. (Gl. str. 96 in 245). Tretje mejno pogorje je Jura, kterega široki grebeni in nerazderti zahodni pragovi so razprosterti po svetu med švajcarsko mejo in reko Doubs-o (r. Du-o), Saono (ao = o) in Ro-danom (gl. six. 100 in 240).

Notranje francozke gore so po visokosti le srednje gore. Garona in prekop languedoški, Rodan s Saöno in Doübs-o je ločijo od visokega mejnega hribovja. Po rekah in prekopih se dele v južne, osrednje in severne gore. — 1. Južne gore francozke se navadno imenujejo Se veni. Okoh 30 miriam. dolgo pogorje stermo propada v globoko nižavo" rodansko, na druge strani pa je zelo razraseno. Njegovi posamezni deli nosijo krajna imena. Med Rodanom (—Saono) in gorenjo Loaro so po večem planotaste gore lyonske s 1072 m. visokim M. Pi-lat-om; še dalje proti seveiju segajo do osrednjega prekopa (canal du centre) gore char olaiske (r. šaroleske) z M. Tararom (1000 m.). S to severno vejo vzporedne gore forezke (s Pierre sur Haute 1635 m.) med gorenjo Loaro in Alher-om, njenim dotokom. Poprek so okoli 1000 m. visoke. Južni njih kos se zove gorina vel ay ska (ay = e), sestavljena iz bazalta. Drugodi so te gore iz porfira in granita, dobro zarasene z lesom in ozaljšane z lepimi dolinami in krajinami. Na severji je njih greben razširjen v malo planoto. Od sevenskega sklopa M. Le-zšr a (Pic Crucinas 1720 m.) med Allier-om in Lotom je pogorje-mar-geridsko (poprek okoh 1300-metrov visoko), ki je na severozahodu razraseno v višave auvergnske. Tu stoje najviše gramade francozke, zato se tudi cela ta okrajina—Auvergne — zove „visoka Francija".- Puy de Sancy (M. Döre, ki ima mnogo verhovnad 1600 metrov visokih, je najviši hrib (1890 m.) na Francozkem). Še dalje na seveiji stoje gore D 6 m e s, sestavljene iz 60 odbitih stožkov ognjeniške tvorine, med kterimi blizu Clermonta zvonu podobni Puy de Dome 1470 m. kvišku moli. — V zahodno in južno nižavo to gorovje polagoma prehaja po širokih stopinjah in nizkih predgorjih. — 2. Neznatni herbti Zlatih goric (Cote d'or), pred kterimi je na zahodni strani razprosterta obširna, planota, in planota langreska (med njima je burgundski prekop) sklepajo Sevene s 3 severnimi francozkimi gorami. Med temi so Vogezi najimenitnejši. Ker nova deržavna meja med Francijo in Nemčijo derži po dolgem po visokih Vogezih, so le njih položna zahodna pobočja na francozkih tleh. Naslonjena so na berdovito planoto lorensko, ki po gričkasti stopnjevini champagnski (r. šampanjski) polagoma prehaja v nižavo mornsko in sensko. Še bolj neznatne so ob severni meji ardenske in aragonske gore, (300 do 500 metrov visoke). Od teh gor popolnama odločene so gore na polotoku bretagnskem (gn = nj); na zahodni in severni strani so razrasene do morja ter oklepajo tu mnogo globokih in varnih luk (gl. str. 100 in 211).

Ostala zemlja francozka je globoka nižava, iznad ktere so po gostem vzdignena mala berda ter jo delajo podobno malo valovitemu

morju. Od severja do Pirenej je okoli 90 miriam. dolga, pa na raznih krajih od vzhoda proti zahodu zelo različno široka. Po veletokih fran-cozkih bi jo delili v garonsko, loafško in sensko nižavo. a) Ga-ronska nižava v porečji Garone je po večem zelo rodovitna, le ob morji je med ustjem girondskim in adourskim peščena in skoro po polnem neplodna (les landes). Loarska je prerodovitna zlasti ob srednji Loari; pokrajina tourainska se navadno zove „vert fran-cozki". Pogrešajo se pa tam lepi gozdovi in zeleni travniki. Semtertje se nahaja tudi pusta peščena zemlja; razupita je zlasti nezdrava okra-jina Sologne, ki se po zimi premeni navadno v nepristopno močvirje. c): Senska je loarski zelo podobna, plodna in dobro obdelana. Ob dolenjem Rodanu in njegovem ustji je sloveča nižava provengalska. Po večem je rodovitna in dobro - obdelana in rodi zlasti na jugu vse jugoev-ropske rastline. Pusta in močvirnatim pašnikom podobna je la Co-margue, mal kos rodanske delte; drugi njen kos la Craü imenovan, je narejen iz nanošenega peska in brebirja, M je le semtertje pokrit s plitvo oravno zemljo.

Dvoje morje obliva lepo Francijo. Sredozemsko morje na jugu ob 48 miriam. dolgem obrežji, atlantsko pa na zahodu in severozahodu ob 155 miriam. dolgem obrežji. Če je prav velika večina tega obrežja nizka, vendar je ob njem mnogo zanožin in izverstnih luk, kterih se nektere prištevajo najimenitnejšim morskim teržiščem.

Francozko ima nad 150 rek invečih njih pritokov, po kterih se ladije (čolni) in plavi vozijo. Uže stoletja se prizadevajo njih tek poravnati, je ograditi ah pa s prekopi med seboj skleniti, da bi vožnja po njih se pomnožila in več koristila. Najimenitnejše reke soRen(zMozelo in Mozo), Skalda, Somme, Sena, Orne, Vilaine, Loara, Ga-rona, Adour in Rodan (gl. 107 in 108). Za ruskim ima Francija na evropski celini največ prekopov: poldanski prekop (c. du midi), canal du centre, kanal biirgundski, kanal alzaški (medRoda-nom in Renom) i. d.

Podnebje je jako ugodno rastlinam in živalim, kar je pripisati nizki legi sveta in bližnjemu morju. Zima je celo po severnih krajih primeroma mehka, in poletje po naj bolj južnih straneh ni preveč.vroče. Srednja letna temperatura je v južni Franciji 12 do 13° R., po srednjih krajih 10 in po severni Franciji 8° R. Bolj ostro je podnebje le v zelo visokih in goratih krajih.

Uprava in ustava. Francija je sedaj (od 4/9.1870) republikansko uravnana. Vodi jo predsednik, ki ima najvišo izverševalno oblast. Postavoda-jalno oblast pa ima narodna skupščina (assemblee nationale), ki šteje 738 poslancev (deputes). Upravno je razdeljena v- 86 okrajev ah departementov, v vsakem je predstojnik ali „prefekt" pervi upravni oblastnik. Sledeči pregled mest in krajev se pa ozira na nekdanje zgodovinske pokrajine.

Mesta v Isli de France: Pariz (na Seni, Lutetia Parisiorum, 1825000 lj.), dobro uterjeno glavno mesto deržave, ima lepe ulice in velike terge s spominki ozaljšane, n. pr. place de la concorde z obeliskom iz Luk-

sora v gorenjem Egiptu i. d. Med mnogimi velikimi poslopji se odlikujejo: palais Bourbon, kjer se- navadno poslanci zbirajo, palais Luxembourg, kjer so se nekdaj pervi plemenitniki francozki zbirali (sedaj velika zbirka slik novejših slikarjev), hotel des Invalides za 7000 mož, ecole militaire na marr tovem tergu, borsa i. d. Med cerkvami so najimenitnejše: Notre Dame, lep51 130 metrov dolga pa 35 m. visoka gotiška cerkev iz 12. stoletja; Pantheon (st. Genevieve) je najlepša med vsemi, z grobovi slavnih Francozov; la Madeleine je zidana po izgledu starogerških tempeljnov i. d, Pariz ima preimenitne znanstvene zavode in-zbirke: znanstvena akademija (institut d. France), zvezdama, vseučilišče, Sorbonne, college royal de France, ecole de Chartres (za uk o starih listinah), ecole normale, sloveča ecole polytech-nique, ecole des ponts et chaussees i. d., museum royal d' histoire naturelle, pri kterem je tudi sloveči rastlinoznanski vert (jardin des plantes), knjižnica, ena največih in najimenitnejših na svetu (okoli 1 milij., knjig in nad 84000 rokopisov), poleg te še 17 drugih velikih knjižnic. Razni zavodi za obertnost, obrazovalno umetnost in godbo, n. pr. conservatoire de musique et de declamation lyrique, conservat. des arts et metiers L d. Pariz je tudi pervo obertnijsko in kupčijsko mesto v Franciji, skratka središče je duševnega in gmotnega razvitka vse republike.

V okohci parižki so: St. Cloud (r. Sen Klu). St. Germain (16000 lj.). Sčvres (6000 lj.) z najimenitnejšo porcelansko fabriko in steklarnico na svetu, (sedaj razrušen). Fontainebleau (13000 lj.) z lepim gradom, ima najboljše grozdje na Francozkem. Versailles (r. Verzajl, 1-8000 lj.) z imenitno zbirko slik, nekdaj sedež kraljev; sedaj pa zbirališče narodne skupščine. St. Denis (18000 lj.), pokopališče nekdanjih francozkih kraljev. Soissons (r. Soason, 12000 lj.), starorimsko mesto in sedež merovinških kraljev. Klodvik 486. St. Quentin (r. sčn-kanten, 30000 lj.) z vehko obertnostjo (pavolnik, platno). Coriipiegne (r. kompjen, 11000 lj.) s prekrasnim gradom za kratek čas in z arti-ljerijskim učiliščem.

V Champagni: Reims (r. Rens, Durocortum, 58000 lj.) sredi vinskih goric, ima krasno stolno cerkev (gotiško), v kterej so nekdaj bili kronani francozki kralji, mnogo rimskih starin in veliko suknarstvo in vinarstvo. Epernay (ay = e, 10000 lj.) z vehko vinsko kupčijo; blizu stoji Aij ki prideluje najboljše vino šampanjsko. Chalons sur Marne (r. Šalon siir Marn, 19000 lj.), zelo obertno mesto; bitka 1. 451. Troyes (r. Troä, 370001j.) z mnogimi fabrikami. No gentle roy (4000 lj.), središče Velike okrajine, ki v 100 vaseh izdeluje nože i. d. Langres (12000 lj.) ima Železnike in razvito železno in jekleno obertnost. Sedan (16000 lj.) izdeluje kaj lično sukno. Napoleon HI. je bil tu vjet 3/g 1870.

V francozki Loreni: Nancy (cy = si, 50000 lj.), eno najlepših mest francozkih, ima razvito obertnost (vezenina, voščene sveče, žganje i. d.) in veliko kupčijo. Luneville (16000 fj.) v rodovitni ravnini, nareja rokovice; mir skl. 1801, Domremy, rojstna vas Jovane orleanske (roj. 1411, f 1431). Plombier es z zelö obiskovano kopeljo. Bar-le Dud (14000 lj.) z obertnijo in kupčijo. Yerdun (r. Verden.

15000 lj.), kaj obertna terdnjava^ Y Pran che Comte-i (r. franš-konte) ali grofiji burgundski: BesanQon (§ = s, 48000 lj.) močna terdnjava, ki zelo izdeluje ure in platno. Dole (12000 lj.) z obertnijo.

V vojvodstvu burgundskem (Bourgogne): Dijon (j=ž, 35000 lj.) terdnjava ob prekopu burgundskem in eno najstarših mest francoz-' kili, ima akademijo in mnogo učilišč, precej fabrik in vehko kupčijo z vinom in žitom. Beau ne (r. Bon, 110Q0 (lj.) z vinsko tergovino. Chalons sur Saone' (na vhodu v canal du centre 22000 lj.) je kaj imenitno terr žišče. Mac on (c = k,-18000 lj.), središče ondešnje vinske kupčije. Auxerre (r. Oser, 16000 lj.) z veliko obertnostjo Jin vinsko kupčijo.

V grofiji lyonski (Lyonais): Lyon (324000 lj,), za Parizom največe mesto francozko ob sotočji Saone in Bodana.' Obertnost in kupčija mu posebno cveteta, pa tudi učenost, za ktero ima več izverstnih zavodov. Najbolj izdelujejo syilenino '(okoh 100000 delalcev se z njo peča), za ktero je glavno teržišče v Evropi. Dalje nareja zlatnino in srebernino, porte ali obrobke, klobuke, sukno, pavolnik, preproge i. d. V okolici je Ch.essy (r. Sesi) z najbogatejšimi bakrenimi rudniki na Francozkem. St. Etienne (r. Senfetien, 98000 lj.), eno najbolj obertnih mest — „fran-cozki Birmingham" — (orožje in drugo železnina in .jeklenina, svileni trakovi); v okolici ima vehke premogovnike in mnogo steklarnic. Tarare (12000 lj.), središče velike obertnosti (mušlin in vezenina).

YDauphinei (au = o): G-repoble (35000 lj.), terdnjava na Iseri, nareja v velikih fabrikah rokovice in dišeča žganja. Yienna(210001j.), imenitno rimsko mesto Yindobona, izdeluje razno kovinsko blago, svile-nino, sukno, usnje i. d. Yalence (r. Yalans, 18000 lj.), izdeluje svile-nino in jeklenino ter kupčuje z vinom. Brian^on (g — s, 5000 lj.), zelo uterjeno in najviše mesto francozko, ima veliko kupčijo.

V vojvodstvu savojskem: Chambery (r. Šamberi, 17000 lj.), lepo mesto v rodovitni dolini, izdeluje svilenino. Annecy (10000 lj.) ob malem jezeru, je najbolj obertno mesto te gorate okrajine.

V Provenci z grofijo nizzansko: Marseille (r. Marselj, 300000 lj-, Massilia), največe primorsko mesto francozko, ima prav velik tf kupčijo zlasti z vzhodnimi deželami in severno Afriko (Algier), pa razvito obertnost, ribištvo i. t. d. Aix (r. Es, 30000 lj-) ima toplice (Aquae sextiae) in mnogo olja, izdeluje pa žamet in pavolnik. Marij 102 pr. Kr. Arles (r. Ari, 26000 lj.) ima mnogo rimskih starin. Toulon (ou =: u, Telo Martius, 83000 lj.), velika terdnjava in močna luka za vojno ladijevje.' Frejus (r. Frežiis, Forum Julii) starorimska luka za vojno ladijevje galska. Nizza (38000 lj.) ima mehko zdravo podnebje in morsko kopel, mnogo olja, rajža, svile i. d. — Od Nizze malo proti vzhodu je kneževina monaška, ki po pogodbi od leta 1861 obsega le mesto Monacco (20Q0 lj.) in malo okolico; skup komaj 15 □kilometrov (t. j. 0-27 □milj) in 3260 ljudi. Knežka rodovina Grimaldov uže vlada od 1. 968. — AvignOn (38000 lj.) ima gotiško zidan grad, nekdanje stolišče nekterih papežev (1309—1378), razvito vertnarstvo, vin: stvo, sadje- in svilorejo i. t, d, Orange (12000 lj.), nekdaj glavno

mesto kneževine oranijske, ima lepo rimsko gledišče in slavolok ter prideluje vino, olje, svilo in brošč.

V Languedoc-u (r. Langdoku): Toulouse(ou = u.134000lj.)» lepo zidano mesto ob Garoni in začetku languedoškega prekopa, ima akademijo in druge naučne naprave pa veliko obertnost (železnina, sukno, usnje i. d.) in kupčijo (z vinom in žitom). Bagneres de Lucbon (3000 lj.) s toplicami, ktere so uže Rimljani rabili. Alby (16000 lj.) s prekrasno stolno cerkvijo, ima mnogo vina, žafrana, suknarstvo in kupčijo. Carcas-sone (22000 lj.) z imenitno obertnostjo (zlasti suknarstvo). Narbonne (15000 lj., Narbo Martius) prideluje mnogo voska, vina in svile. Beziers (25000 lj.) v prerodovitnem kraji, kterega lepota slovi daleč po svetu. Cette (20000" lj.), primorsko mesto z veliko kupčijo (z vinom i. d. blagom). Montpelier (r. Monpelje, 56000 lj.) na nizki višini dve uri od morja, ima vseučilišče in najstarši botanični vert ter prideluje veliko vertnine, vina, olja i. d.; ima pa tudi veliko obertnost (žganje, kemijsko blago, mušlin i. d.). Nimes (r. Nim, 58000 lj.) je kaj veliko obertnijsko mesto (svilenina, pavolnik, sukno i. d.) ter ima dobro ohranjen rimski amfiteater, rimski tempelj i. d.). Beaucaire (r. Boker, 12000 lj.) ima silno velik sejem konec julija, na kterem se zbere okoli 100000 ljudi iz Evrope in vzhodnih dežel; kupčija njegova obsega svilo, vino, olje, dišave i. d. Alais (r. Ale, 21000 lj.) je zlo obertnijsko mesta, ki daje mnogo premoga, svilenine in trakov,. Perpignan (gn = nj, 24000 lj.), močna terdnjava blizu španske meje, kupčuje z vinom, žganjem, oljem, sadjem, svilo i. d. Foix (r. Foa, 5000 lj.) ima mnogo železa inmarmora ; blizu je republika Andorra (2000 lj.).

V Gascogni (r. Gaskonji): Bordeaux(r. Bordo, 194000 lj.) ima veliko akademijo, veliko obertnost (sladkor, žganje, ocet i. d.) in veliko kupčijo s prekomorskim blagom in vinom. Perigueux (r. Perigö, 16000 jj.) ima mnogo starorimskih starin in kupčijo z volnenino, papirjem, žganjem, purani i. d. Montauban (au = o, 26000 lj.) se peča s suknarstvom in kupčijo z žitom in vinom. Bayonne (21000 lj.), terdnjava na ustji Adoura, ima mnogo izverstnega vina in veliko kupčijo s Španskim. Pau (r. PÖ, 20000 lj.) v sprelepem kraji z zdravim podnebjem, kupčuje s platnom, preprogami, vinom, sadjem i. d. Tatbes (16000 lj.) kupčuje s Španijo. Bagneres de Bigorre (10000 lj.) z imenitno kopeljo (32 studencev), ki jo vsako leto obiskuje 16000 ljudi.

V Limousin-u, Marchi (ch =s š) in Airvergni:. Limoges (r. Limož, 54000 lj.) ima veliko obertnost in kupčijo z Volno, porcelanom, steklom, vöskom i. d. Tulle (13000 lj.) sredi travnikov in gozdi-čev, nareja orožje, čipke, papir, usnje in, volnenino. Aurillac (r. Ori-ljak, 12000 lj.) s slatinami na podnožji visokega Cantala. Clermont (C = K, 40000 lj.) ima gotiško stolno cerkev, precej veliko obertnost in kupčijo. Cerkveni zbor 1. 1095.

V Poitou (r. Pöatu)i Poitiers (r. Poatijc, Pictaviujn, 32000 lj.), eno najstarših galskih mest, nareja sukno in usnje1, bitke 1. 507, 732 in 1356. Bourbon-Vendee (7000 lj.) v vendejski pokrajini, ktere sta»

novalci* so se 1. 1792 hudo upirali republikanski vladi. La Eochelle (r. la Rošel 17000 lj.), terdno primorsko mesto s kopeljo in pomorsko kupčijo; rojst. kraj Reaumura (1683): Rochefort (r. Rošfor, 31000 lj.), dobro uterjeno primorsko mesto z luko za vojno ladijevje, z orožarnico in velikansko mornarsko bolnišnico. Angouleme (r. Angulem, 24000 lj.) nareja papir, dišeče žganje, sladkor, lončenino i. d. Cognac (r. Konjak, 8000 lj.) nareja izverstno žganje, „cognac" imenovano, prideluje paotudi mnogo prediva in vina. Otoka R6 in Oleron sta naseljena ter se pečata z ribištvom.

VBerry-u, Bourbonnais-u in Nivernais-u: Bourges (r. Burž, 32000 lj.), eno najstarših mest francozkih, ima lepo gotiškovstolno cerkev in precej obertnosti (nože, sukno). Ohateauroux (r. Šatoru, 19000 lj.) s suknarstvom. Maulins (18000 lj.) ima veliko obertnost in kupčijo. Vichy (5000 lj.) z najimenitnejšo kopeljo na Francozkem. Nevers (19000 lj.) ima razvito obertnost (najboljša lončenina na Francozkem) in veliko kupčijo. •

V Orleannais-u: Orleans (Aurelia, 50000 lj.), lepo zidano mesto na Loari s krasno stolno cerkvijo, ima živahno kupčijo in obertnijo (volnenina, pavolnik, sladkor i. d.); devica orleanska 1429. Chartres (r. Šartr, 20000 lj.) kupčuje s perotnino in žitom. Bio is (r. Bloa, 19000 lj.); v tem precej obertnem mestu in njegovi okolici govore najčistejšo francoščino.

V Touraini (r. Tureni), Maini (r. Meni) in Anjou-i:' Tours (r. Tur, 44000 lj.), kaj lepo mesto sredi vinogradov in vertov, se peča tudi s svilarstvom. Amboise (r. Amboaz, 3000 lj.) izdeluje pile. Le Mans (38000 lj.) kupčuje s platnom, konopljo in perotnino. Laval (27000 lj.) s kaj razvito obertnostjo (pertenina, jadrenina i. d.) in kupčijo. Angers (r. Anže, 56000 lj.) starorimsko mesto z veliko obertnostjo. Saumur (r. Somiir, 16000 lj.) ima živahno kupčijo z molki.

V Bretagni: Nantes (r. Nant, 114000 lj.) v sprelepem kraji, ima pripravno luko (Paimboeuf r. Pemböf) in veliko kupčijo pomorsko. Cvete mu tudi obertnost (pavolnik, platno, žganje, sladkor i. d.). Ren-nes (r. Ren, 50000 lj.) ima veliko kupčijo in obertnijo. L' Orient (r. Lorjan, 30000 lj.), veliko pristanišče m vojno ladijevje in skladišče blaga za prekomorsko kupčijo v vzhodno Indijo in Kino. Brest (80000 lj.), ena najlepših luk v Evropi, v kterej se lehko zbere 500 vojnih ladij, ima mnogo ladijedelnic in velikansko orožarnico. St. Malo (19000 lj.), uterjeno pristanišče, ima veliko pomorsko kupčijo in ribištvo.

V Normandiji: Rouen (r. Ruan,. 105000 lj.) ima krasno stolno cerkev, dobra učilišča in veliko obertnost, ki celo v njegovi okolici na 70 kilometrov daleč cvete (sukno in druga volnenina, pavolnik i. d.); spominek device orleanske, ktero so fu sežgali 1. 1431. Elbeuf (eu = ö, 19000 lj.) in L ou vier s (r. Luvje, 12000 lj.) z razvitim suknarstvom. Le Havre ali Havre de Grace (ce s, 76000 lj.), dobro uterjeno mesto in najimenitnejše kupčijsko pristanišče francozko, ima razen velike prekomorske kupčije tudi dokaj fabrik. Caen (r. Kan 42000 lj.) ima

imenitno akademijo, pomorsko kupčijo in veliko obertnost. — Poleg obrežja derži 40 kilometrov dolga versta velikanskihklečeti, imenovanih „Calvados". Cherbourg (r. Šerbur, 40000 lj.), terdnjava in francozko najmočnejše pristanišče za vojno ladijevje. Dieppe (20000 lj.), kaj obert-nijsko mesto z morskimi kopelmi. Alengon (r. Al ans on, 18000 lj.) z razvito obertnostjo (čipke, mušlin, rokovice i. d.); v obližji samostan „la Trappe", ustanovljen 1662; trapisti.

V Pikardiji, Artoisi (t, Artoazi) in Flandriji: Amiens (r. Amjen, 63000 lj.) terdnjava na Sommi, ima imenitne znanstvene naprave in zbirke in razvito obertnost (žamet in svilenina). Boulogne sur mer (47000 Ij.J, terdnjava in pristanišče z zelo obiskovanimi morskimi kopelmi, ima-vehko ribištvo in kupčijo; od tod se v 2 urah prevažajo na Angležko. Arras (28000 lj.), dobro uterjeno mesto z zelo razvito obertnostjo- (čipke, sladkor i. d.). St. Omer (22000 lj.), močna terdnjava med vertovi in travniki z živinorejo in obertnostjo. Calais (r. Kale, 14000 lj.), dobro uterjeno pristanišče, se peča z ribištvom in kupčijo. Parobrodi od tod na Angležko prihajajo v ure. Lille (134000 lj.), kaj velika terdnjava, ena najmočnejših v Evropi, stoji v prerodovitni, vertu podobni ravnini in se šteje med najlepša in naj bolj obertna- mesta francozka (volnenina, pavolnik, čipke, usnje, milo, sladkor, olje i. d.). Douai (r. Due, 24000 lj.), precej močna terdnjava s kupčijo. Cambray (r. Kambre 23000 lj.), zelo obertnijska terdnjava (pavolnik, čipke i. d.)'. Valenciennes (r. Valansjen, 26000 lj.) izdeluje batist, čipke i. d. ter ima v okolici bogate premogovnike. Dunkerquö (r. Dünkerk, 35000 lj.), kaj lepo kupčijsko mesto ob morji.

Na Korziki. Ta otok je čez in čez hribovit in z gozdi dobro zarasen. Po višinah ima precej ostro podnebje, mehko in južno pa po rodovitnih dolinah, ki so po Večem slabo obdelovane. Francozje so se ga polastili 1. 1768. — Ajaccio (r. Ajačo, 13000 lj.), uterjeno primorsko mesto, je rojstni kraj Napoleona I. (roj. 1769, f na sv. Heleni 1821). Bastia (18000 lj.) je največe mesto na otoku ter ima precej vehko kupčijo,

Francozka posestv-a zunaj Evrope:

a) V Afriki: Algerijä (6690 □miriam. in 2930000 lj.), Se-negambija in Gabun (2500 □miriam. in 210000 lj.), otok Reunion (25y2 Qmiriam. in 208000 lj.); skup 9230 □miriam in- 3370000 lj.

b) V Aziji: Pondichery, Karikal, Yanaon, Chandernagor in Mahe (5 □ miriam. in 260000 lj.), Kochinchina (ch = č) s sulu-kondorskimi otoci (562 □ miriam. - in 1210000 lj-); skup 567 □miriam. in 1470000 ljudi.

c) V Ameriki; a) v južni Ameriki: Guyana (908 □miriam. in 25000'lj.), ß) v osrednji Ameriki: Martinique (10 □ miriam. in 160000 lj.), Guadeloupe in drugi otočiči (16 □miriam. in 152000 lj.), j) v severni Ameriki: St. Pierre in Miquelon 2 □miriam. in 4000 lj.); skup 937 □miriam. in 340000 lj.

d) V Avstraliji: Nova Kaledonija in markezko otočje 208 □m, in 54000 ljudi.'

Prirodnine: Podnebje in zemlja ste v obče jako ugodni [kmetij stvu, s kterim se peča nad 2/3 vseh prebivalcev. Skoro polovica vsega poveršja je njivje, ktero je zlasti po severnih pokrajinah in v porečji lo-arskem jako dobro obdelano. Največ pridelujejo pšenice in reži, v južnih pokrajinah pa turšice, vendar le v prav dobrih letinah dosta za se,- sicer zelo iz tujega vvažajo žito in moko. Povsodi imajo dokaj ovsa, krompirja in sočivja, tega zlasti v departementu aisnskem in nordskem (na severozahodni strani). Veliko napravijo prediva, najbolj izvrstnega v Flandriji, Normandiji, Bretagni i. d. in konoplje, zlasti v Pikardiji, Burgundu, Champagni i. d. V Pikardiji in Burgundu se močno pečajo tudi s hmeljarstvom. Tobak sade zlasti po severnih pokrajinah (Artois, Bretagne i. d.), vendar ga primeroma jako malo pridelajo. Pridelovanje bele pese za ■sladkor je v Franciji najbolj razširjeno med vsemi evropskimi deželami. Najimenitnejši pridelek francozki pa je vino, ktero povsodi raste razen 10 severnih in severozahodnih departementov; primeroma najmanj ga prideluje Bretagne. Francija je perva vinska dežela na svetu, kajti na leto ga ima 60 do 65 milijonov hektolitrov (105 do 115 milij. veder); vrednost njegovo cenijo na 1800 milij. frankov, t. j. vrednosti vseh kmetijskih pridelkov. Francozko vinarstvo je vsestransko zelo razvito. Najboljša in najbolj cenjena vina so v Champagni (ob bregovih reke Marne, Epernay, Sülery, Ai, Rheims), v Burgundu (ob „Zlatih goricah" —1 Cote d'or, Romanee, Clos Vaugeot, Chambertin, Nuits i. d.), v Gas-cogni in Girondi (Bordeaux, Graves, močni Medoc in razna vina zvana ,,d' entre deux mers") pa v Languedocu (Muscat Lunet). To so po celem svetu znana vina, zlasti pa slovijo francozke penine. Drugodi zlasti v notranjih departementih pridelujejo manj znana vina, pa v toliko obilnejši meri. Vse hvale vredna je tudi sadjereja. Povsodi je razširjena, največ pa daje sadja v severnih pokrajinah (jabelk, hrušek in Črešenj), kjer iz njega napravijo premnogo jabelkovca, po srednjih in južnih straneh dežele pa raste izverstno južno sadje, marelice in shve, orehi in kostanji, smokve in mandeljni, v Korziki tudi pomaranče in limone. Oljka zori še do 45° severne širjave ter daje zlasti y Provenci (pri Aixu in Grassi) najokusniše olje. Po nekterih krajih se posebno zelo pečajo z vertnarstvom in s pridelovanjem raznodišečih cvethc za obertnijo, drugodi pa s pridelovanjem raznih barvil n. pr. brošča, žafrana. Gozdovi in germi pokrivajo 1/e vsega poveršja, vendar dajo dežeh mnogo premalo lesa, kterega morajo kupovati na tujem. — Dosta manj razvita ježivinoreja, ki nikakor ne zadostuj e veliki potrebi precej gostega prebivalstva. Reja goveje živine je najbolj zanemarjena po juMh pokrajinah; najlepšo rogato živino rede v Normandiji, Flandriji in Bretagni, ker so jo zelo požlahtnih z angležkimi plemeni. Najlepše in najboljše krave imajo severne in zahodne pokrajine, potem pa alpske in auvergnske višine; tu napravijo mnogo sira (Brie, Sassenage in Roquefort), tam pa veliko surovega masla za kupčijo. Tudi konj dosta premalo rede, najlepše v Normandiji, Bretagni in v ardensMh okrajinah. Po južnih straneh imajo mnogo oslov in mezgov. Zelo razvita pa je

Josonko, Zemljepis 1873. 18

reja ovac; vseh štejejo okoli 35 milijonov, in med temi 26 milijonov z lično volno (merinos). V resüici izgledna ovčarija je v Rambouilletu blizu Versaillesa. Hvale vredna je tudi svinjereja, zlasti v Pirenejih in Arde-nih. Preveliko dobička daje dežeh perotnina; jajc prodajo samo na Angležko za 12 milijonov goldinarjev. Po srednjih, zlasti pa po južnih departementih je sviloreja posebno razširjena; velik dobiček iz nje je zadnja leta kratila huda bolezen sviloprejk, kterej pa skušajo v okom priti z vvažanjem japonskega in perzijskega semena. Z bučelarstvom se najbolj pečajo okrog Narbonna in v Bretagni. Preveliko dobička jim daje ribištvo v morji in v sladkih vodah. — Rudarstvo sicer redoma napreduje, vendar nikakor ne zadostuje veliki 'potrebi dežele. Najimenitnejši kopanini ste premog in železo. Bogati premogovniki so v porečji loarskem (St. Etienne), v severnih pokrajinah (Anzin, Valenciennes) in v Bouches du Rhone i. d. ki dajo okoh 12250 mil. kgr. (245 mil. c.) premoga, vendar še dosta premalo, kajti iz Belgije ga vvažajo več ko 5000 mil. kgr. (100 mil. c.) na leto. Železa pa ima Francija za Anglež-kim največ v Evropi; v raznih krajih ga dobivajo okoh 1300 mil. kgr. (26 mil. c.) na leto. Največ ga je v Burgundu, Juri, Berry-i, Cham-pagni, Bretagni v osrednji Franciji i. d. Dalje dobivajo tudi nekaj bakra, cinka in precej svinca, zlata in srebra pa prav nič. Morske soh napravijo dosta v dežeh, vaijene in kamenene soh pa imajo sedaj le malo.

Obertnost francozka je za angležko najbolj razvita v Evropi; v nekterih izdelkih so pa Francozje prekosili tudi Angleže. Velike fabrike in male rokodelnice so sicer razširjene črez celo deželo, vendar se ne nahajajo povsodi enako po gostem; največ jih je v Parizu in v njegovi obširni okolici, potem pa v drugih pokrajinah severne Francije. — Med vsemi obertnijami preimenitno je izdelovanje svilenega blaga. Fran-cozki izdelki iz svile se odlikujejo med svilenino vseh drugih dežel, naj jih med seboj primerjamo po terdnosti ah po lepoti. Ta obertnija; naj bolj cvete v rodanski dolini; Lyon je nje veliko središče. Razen rodan-ske doline je posebno razvita v St. Etiennu (svileni trakovi), Toursu in Parizu (žamet, svileni trakovi in obrobki, nogavice, umetne cvetlice i. d.) Vrednost vseh svilenih izdelkov cenijo 1100 milijon, frankov. Najstarša obertnija francozka je suknarstvo, ki razen velike množine domače volne podeluje mnogo tuje. Sukno izdelujejo mesta Carcassone, Sedan, El-beuf, Louviers, Abbeville; zlasti zadnje mesto naredi na leto za 280 milij. fr. tako hčnega in tenkega sukna, da se nikjer na svetu lepše ne dobi. Preproge in šale izdelujejo zlasti v Parizu (savannerija parižka slovi po celem svetu), Abussonu, Amiensu, Toursu, Beauvaisu in Rou-enu. Vso volnenino cenijo 1000 milij. fr. in za 300 milij. fr. je na tuje prodajo. Tudi izdelovanje bombaževine je zelo razširjeno, za angležko dotično obertnijo najbolj na svetu. Vseh vretenc je okoli 5 milijonov. S to obertnijo se najbolj pečajo v Normandiji (Rouen —. „rouenneries") kjer izdelujejo bolj debelo in ceno blago, v Flandriji in Pikardiji (Lille, Roubaix, Amiens, St. Quentin), kjer izdelujejo najličnejši pavolnik (til in čipke — „Valenciennes"). Zelo cvete tudi v Tarari, Villefranchi, Pa

rizu in okolici, St. Etiennu i. d. Tudi platnarstvo se vedno bolj razvija; razširjeno je črez celo deželo, najbolj pa cvete v Flandriji in Pikardiji, Normandiji in Bretagni (Cambray, Valenciennes, Lille, Armantieres, Li-sieux i. d.); francozka pertenina vendar ni tako terdna in lična kakor belgijska in irska. V primorskih mestih narede mnogo jadrenine in vervi za mornarstvo. Zelo razvito in razširjeno je tudi podelovanje kovinskih snovin; ti francozki izdelki se z vspehom poganjajo za predstvo -z an-gležkimi in nemškimi. Najbolj cvete ta obertnija v Parizu, St. Etiennu, Creuzotu, Lyonu, Rouenu, LiHu, Toulousi i. d. V izdelovanji dragotine, srebernine in zlatnine, prirodoslovnega in astronomičnega orodja pa Pariz prekosi vsa druga mesta na svetu. Tudi steklarstvo in porcela-narstvo slovi daleč po svetu. Preveliko narede tudi raznoverstnega kemijskega blaga (Chauny, Lille, Pariz, Montpellier, Grasse, Cannes, Rouen, Nizza, Lyon i. d.), sveč in mila, žganja, malo pa piva. Cukrarnic ima Francozko (1872 leta) 483, v kterih so zadnja leta naredili po 325 mil. kgr. (6l/2 mil. c.) cukra iz bele pese (toliko kakor Avstrija in Nemčija skupaj). Zelo razvito je papirstvo (Annonay, Limoges, Lille, Angouleme, Grenoble, Pariz (preproge iz papirja), s kterim se le angležko in severnoameriško meriti more. Med vsemi francozkimi obertnijami pa usnjarstvo stoji na najviši stopinji. Izverstno usnje in raznoverstno usnjino narejajo Pariz, Rouen, Tours, Angers, Annonay, Grenoble. Čevlje izdelujejo v več mestih v velikanskih fabrikah; Pariz sam jih vsako leto naredi za 85 milij. fr.; francozke rokovice slovijo po celem svetu; s temi se najbolj odlikujejo Pariz, Grenoble in Niort, ki sami narede za 90 mil. fr. rokovic. Lepotine, raznoverstne drobnine in dragotine in pa blaga po najnovejši šegi nareja Pariz tohko itytako izverstnega kakor nobeno mesto ne na zemlji. Razen Pariza -vsaj nekteri oddelki te obertnije tudi cveto v Lyonu, Monpelheru, Marseillu in Rouenu.

Francija je ena največih kupčijskih deržavna svetu. Njeno kupčijo podpira in pospešujejo posebno ugodna zemljepisna lega, odperta morja (kupčijskih jadrenic 15182, parobrodov 420), plovne reke in veliki prekopi, goste dobre ceste, železnice (ktere sedaj (1872) merijo 1700 miriametrov), razvita obertnost i. t. d. Najimenitnejša teržišča za notranjo kupčijo so: Pariz, Orleans, Tours, Nimes, Lyon, Toulouse, Bordeaux, Dijon, Cette, St. Etienne, Beaucaire, Rheims, Epernay i. d. in sploh vsa primorska mesta. Za prekomorsko in sploh tujo kupčijo so posebno velika teržišča Marseille, Havre de Grace, Bordeaux, Nantes, Dunkerque, St. Nazaire, Cette, Lille, Lyon, Toulouse in Bayonne; za kupčijo z nemškimi deželami se še niso ustanovila nova teržišča, odkar je Francija odstopila Metz, Strassburg in Mühlhausen. — Vvažaj o se raznoverstne surovine: konji in druga živina, surova svila, volna, koše-niljke, kože, žito in moka, konoplja, predivo in bombaž, les (iz Avstrije, Rusije in Amerike), barvila, razno*prekomorsko blago, tobak, pepeljika, premog in razne kovine. Izvažajo pa vino in žganje, pitomo in južno sadje, olje, usnje in usnjino, svilo, jajca, surovo maslo in sir in preveliko raznoverstnih obertnijskih izdelkov.

Š ol s tvo. Občna izobraženost je med ljudstvom le malo razširjena, primeroma najbolj po seyernib in vzhodnih straneh, najmanj pa po južnih in zahodnih. Ljudskih šol namreč je še povsodi premalo, po nekterih krajih in občinah jih pa po polnem pomanjkuje. Tudi so sedanje^ semtertje kaj slabo oskerbljene in še slabeje obiskovane; kajti Francija dosedaj še nima postave, ki bi zahtevala, da morajo vsi za šolo godni otroci vanjo hoditi. Bolje uravnane in obiskovane so srednje šole, liceji in „colleges" in pa razna kupčijska in obertnijska učihšča. Primeroma veliko je tudi visokih šol v dežeh. Francija ima in je že od nekdaj imela preveliko učenjakov in strokovnjakov, M so se v raznih vednostih in umetnostih, zlasti pa v matematičnih in prirodoslovnih znanstvih odlikovali med vsemi celega sveta.

IX. Dolenjerenska nižava

ali kraljestvo belgijsko in holandsko.

Južna in jugovzhodna Belgija je po večem pokrita z arden-s ki mi hribi in griči, M so tudi po holandski pokrajini in luksen-buržki razraseni. Ta gorati svet ni nikjer vzpet nad 500 do 650 metrov, večidel je globoko razoran po vodotočih Moze in Skalde in njijnih dotokov. Drugodi je Belgija in zlasti Holandija po polnem ravna in zelo globoka nižava; semtertje celö üi nad gladino bližnjega morja vzdignena. Ta nižava je v tisočletjih postala iz brebirja, sipe in persti, ktere so on-dešnje reke (Ben, Moza in Skalda) nanosile in jih še nanašajo z gorenjega in srednjega svojega porečja. Pridni in pogumni stanovalci so si jo po hudem, boji z morskimi valovi prilastili: napravljah so in še napravljajo velikanske nasipe iz persti, lesa in kamenja, ki odganjajo razburkano morje od suhe zemlje. Gorje jim, če bi to skerb zaznemarih: morje bi prederlo razjedene nasipe in zatopilo obširne pokrajine, rodovitne, semtertje tudi mahovite in močvirnate zemlje. Res primerno so zlasti Ho-landijo imenovali „Nizozemelje", kajti njeno poveršje je v najgloboke-jih krajih 7 metrov, semtertje celo 10 metrov pod gladino bližnjega morja in vanje se izhvajočih rek. Takih bolj ah manj pokončevalnih povodenj štejejo od 6. stoletja po K. do sedanjega časa okoh 190. Velika nevarnost in strašna sila je razvila pogum in delavnost Nizozemcev in njih vodostavstvo se je povzdignilo na tako visoko stopinjo kakor (razen Kitajskega) nikjer ne na svetu. Tako so. si Nizozemci ustvarih domačijo, ktero tudi črez vse ljubijo in, če je treba, radi z orožjem branijo.

Severno ah nemško morje obliva obe kraljestvi, vendar pride njegovega obrežja komaj 70 kilometrov na Belgijo in še to je ravno in brez posebnih luk. V Holandiji je pa zelo razjedeno ter ima dokaj prostornih in najugodniših pristanišč. To zelo razderto obrežje oklepa dolga, v lqk zavita versta nizkih otokov, ki so po večem jako rodovitni in dobro obdelani. — Obe dežeh imate dosta tekočih voda, ločite se med seboj le v tem, da reke belgijske, iz Francije prišedši, imajo le srednji tek v Belgiji, dolenji tek in ustje pa na holandski zemlji. Najimenitnejše so:

Skalda, ki v Belgiji v sebe sprejemlje za obertnost prevažnoiiupe 1, v Holandiji se pa razdeli in po širokih rokavih Oster- in Wester-s che Idi (vzhodni in zahodni Skaldi), dolgim zanožinam morskim primernih, izliva v nemško morje. Tudi Moza pride iz Francije ter ob srednjem teku v Belgiji sprejemlje Sambro in Ourto; nje dolenji tek se v velikem loku razvija v Holandiji, kjer se z renskim rokavom Waal o m združena po vež ustjih spušča v morje. Ren pride iz pruskega Porenja ter se v Holandiji po raznih strugah, nekterih zelo zasutih, počasi vah v nemško morje. Razen teh plovnih rek imate obe dežeh premnogo velikih in majhnih prekopov; zlasti veliko jih je v Holandiji, s ktero se z ozkom na te prevažne vodne ceste le Britanija, atlantske republike zedinjenih deržav v severni Ameriki in kitajska nižava primerjati morejo.

Podnebje je v obeh deželah zmerno toplo namorsko in po Holandiji in belgijski nižavi kaj vlažno. Mnogo dni zaporedom je redkokrat jasnih, najrajše pokrivajo goste megle dobro močeno ravnino. Zlasti goste in mokrotne so v jeseni in na zimo ter zavirajo vsakteri razgled. Bolj cehnsko je podnebje v višinah ardenskih, kjer je dokaj velik razloček med poletno in zimsko temperaturo.

1. Belgijsko kraljestvo meri 295□ miriametrov (535 Dmiy) ter šteje 5100000 ljudi. Ti so po veri katoličani razen 10000 protestantov in 2000 Židov; po rodu je 49 % Flamcev (germanskega pod-narečja, zlasti v pokrajini flanderski, antwerpski, limburžki in brabantski), drugi so Valonci ali Franc oz j e razen 35000 Nemcev. Deržavni in upravni jezik je francozki. Gostost ljudstva in deržavne meje?

Belgija je dedinsko kraljestvo, ki ima zelo svobodomiselno ustavo; upravno je razdeljena v 9 pokrajin.

Mesta v južnem Brabantu: Bruselj (fr. Bruxelles, 174000 z bližnjo okolico pa 314000 lj.), glavno in stolno mesto v zelo plodni in dobro obdelani krajini, se šteje med najlepša mesta evropska. Med raznimi poslopji se posebno odlikuje mestna svetovalnica, po gotiško zidana, in pa vseučilišče (od 1. 1833). Razen vseučilišča ima akademijo vednosti in umetnosti, velik muzej, imenitno zbirko slik in razne knjižnice pa mnogo znanstvenih in umetnostnih zavodov; med temi posebno slove kupčijsko in obertnijsko učilišče s prebogatimi zbirkami. Velika obertnija mu zelo cvete (sukno, * svilenina, bombaževina, čipke, usnje in usnjina, zlatina in srebernina; ladijedelnice, tiskarnice i. t. d.) in njegova kupčija sega daleč po svetu. V okolici njegovi je kraljevi grad Laeken (r. Laken), pa vasi Quatre Bras, Waterloo, Mont St. Jean in pristava La belle Alliance (bitka 1. 1815). Löwen (Louvain, 34000 lj.) z imenitnim katoliškim vseučiliščem, ki je zlasti v 16. stoletji slovelo po celi Evropi. Sedaj ima tudi velike pivovarne. Tirlemont (14000 lj.).

Na Antwerpgkem: Antwerpen (Anvers, 140000 lj.), močna terdnjava na Skaldi, se šteje med najimenitnejša teržišča na svetu in ima najstaršo borso v Evropi, velike sejme, denarne banke, in velikanske ladijedelnice; vsak dan gredo parobrodi v London, Rotterdam, Kolin in

Gent. Razen prekrasne stolne cerkve (ene najlepših v Evropi) in mnogih palač ima mnogo znanstvenih in umetnostnih zavodov in pa razno-verstnih velikih fabrik. Mecheln (Malines, 38000 lj.) veliko pa zelo zapuščena mesto in središče belgijskih železnic, ima krasno nadškofjo cerkev, malo obertnosti pa precej veliko kupčijo. Hoogstraten se peča s kmetijstvom.

V vzhodni Flandriji: Gent (Gand, 124000 lj.) na 25 otokih v Skaldi in raznih prekopih, prek kterih derži nad 300 mostov, je nekdaj veliko bolj slovel nego sedaj. Ima vseučilišče in veliko, zelo razvito obertnost (prejnice, tkalnice, bojarnice, tiskarnice, usnjarnice) in vehko kupčijo s platnom in cvetlicami. Alost (20000 lj.) ima velike belilnice, strojarnice in pa kupčijo s hmeljem.

V zahodni Flandriji: Brügge (49000 lj.) ob globokem prekopu 2 uri od morja je bilo v srednjem veku najimenitnejše teržišče na svetu; od tod se je tergovina preselila v- Antwerpen, obertnijo pa ima še sedaj zelo razvito, zlasti po celem svetu sloveče platnarstvo (izdeluje pa tudi sukno, pavolnik i. d.) in veliko kupčijo s platnom in deželnimi pridelki. Filip dobri, je t 1430 tu ustanovil red zlatega runa brügg-skim suknarjem v čast. Ostende (18000 lj.), pristanišče z veliko kupčijo, se peča tudi z ribištvom in platnarstvom; morske kopeli. Courtray (24000 lj.) nareja najličnejše platno in čipke;1 platnarstvo cvete tudi v njegovi okolici. Ijpern (r. Ajpern, 19000 lj.) z lepo stolno cerkvijo; nekdaj je štelo 200000 ljudi.

V Hennegau-u: Bergen (Möns, 24000 lj.) ima bogate premogovnike, Tournay (r. Turne, 33000 lj.), terdnjava na Skaldi, je eno najbolj obertnih mest v dežeh; izdeluje zlasti preproge, nogavice, platno, porcelan i. d.; ima tudi velikansko stolno cerkev s 5 stolpi. Imenitna bojišča: Fontenoy 1. 1745, Jemappes (3000 lj.) 1. 1792, Fleurus (3000 lj.) 1. 1622, 1690, 1794 in 1815. Charleroy (15000 lj.) ima razvito kupčijo in obertnost (železnina in litina, puške, pivo i. d.) pa bogate premogovnike, v kterih so 1, 1870 izkopali nad 550 mil. kgr. (11 mil. c.) premoga. Pol ure od mesta je Couillet (r. Kulje), z velikimi železnimi fužinami, ki imajo nad 18000 delalcev.

Na Namurskem: Namur (25000 lj.), močna terdnjava na Mozi, izdeluje razna kovinsko blago iz železa, jekla, medi in bakra, usnje in usnjino ter ima bogate premogovnike in Železnike. D in a n t (8000 lj.) s papirnicami in strojarnicami.

Na Lttttiškem: Lüttich (Liege; 110000 lj.) zelo obertno mesto na Mozi, izdeluje železnino in jeklenino (puške in topove, mašine i. d.), steklo, platno, pavolnik, sukno, usnje in usnjino; v okolici ima prebogate Železnike in premogovnike; vseučilišče. Her stal (7000 lj.) je skoro predmestje ltittiško in daje mnogo železa, jekla in premoga; rojst. kraj Pipina majhnega. Seraipg (r. Seren, 20000 lj.) ima velike Železnike in premogovnike, zlasti pa slovi po velikih fužinah, v kterih izdelujejo raznoverstne (parne) mašine. Verviers (r. Yervje, 36000 lj.) ima razvito suknarstvo in velike vlivarnice (za lito železnino) in bojarnice. Lim-

burg (4000 lj.) in Dolheim narejata sloveči sir. Spaa (6000 Ij.) z vodo jeklenico in zelo obiskovano kopeljo.

Na Limburžkem: Hasselt (11000 lj.) z žganjarijami. Tongern in St. Trön s sirarstvom.

Na Luksemburžkem: Arlon (8000 lj.) z vlivarnicami in stro-jarnieami. Boullion, rojst. kraj Gotfrida buljonskega v I. križarski vojski.

Prirodnine. V pokrajini limburžki, antwerpski, brabantski in vzhodni flanderski je zemlja poljedelstvu po večem jako ugodna, drugodi jo je le znana"helgijska pridnost in umnost plodno storila; to zlasti velja o močvirnatih in mahovitih krajih, ktere na vse strani prekopi in jarki križajo, da se voda po njih odteka. Sedaj žito pridelujejo na 90 □ miriametrih, kupčijske rastline pa na 7Q miriametrih. Res povsodi obdelujejo polje kaj pridno in umno, vendar jim ne rodi dosta žita za gosto Naseljeno ljudstvo*); zato ga morajo vsako leto 50 —100 mil. kgr. (1 — 2 mil. c.) na tujem kupiti. Kupčijskih ali obertnijskih rastlin (prediva in konoplje, brošča in rastlin za olje) pa pridelajo še mnogo črez veliko potrebo zelo razvite svoje obertnosti. Posebno veliko pridelujejo konoplje in prediva (v zahodoi in vzhodni Flandriji pa v Hen-negau-u) in tako izverstnega, da mu ga na svetu ni para. Imajo tudi precej tobaka, veliko hmelja in od leta do leta več bele pese, iz ktere sedaj v 135 fabrikah narede okoh 55 mil. kgr. (1*1 mil. c.) sladkorja. Iz-verstna je tudi njih sadjereja zlasti po dolih Moze in Sambre; v Gentu in po Brabantskem se pa posebno pečajo s cvetličarstvom, ki jim daje dokaj dobička. — Reja goveje živine je sicer (v Flandriji, Bra-bantu, na Limburžkem in Luksemburžkem) vse hvale vredna, vendar ni tako izverstna, kakor v sosednem kraljestvu holandskem. Konje najbolj rede v Hennegau-u in Brabantu in sicer težke uprežne konje, vendar premalo za vso deželo. Bolj razvita in razširjena je reja ovac, zlasti po ardenskih, flanderskih in limburžkih straneh; ovce vendar niso požlaht-njene in dajo bolj gerdo volno za debelo vsedno sukno. Na Limburžkem derže ovce posebno zarad mastnega mleka, iz kterega narejajo dobro znani sir, veliko celo za kupčijo v tuje kraje, Tudi svinjereja je povsodi razširjena; v Flandriji se močno pečajo s pitanimi zajčki, ktere oderte (črez 21/., milij. na leto) prodajajo na Angležko (po 55 do 60 kr.), njih kožice pa naFrancozko, Rusko in v Ameriko. Veliko dobička jim daje tudi bučelarstvo in ribištvo. — Belgija uže od nekdaj slovi po obilnosti raznih kop an in, s kterimi se zlasti južne pokrajine posebno ponašajo. Premogovniki so razširjeni črez 1/20 vsega kraljestva, zlasti pa po Hennegau-u, Namurskem in Liittiškem, ter dajo sedaj okoh 12500 mil. kgr. (250 mil. c.) izverstnega premoga, mnogo črez veliko lastno potrebo (več ko Vs ga prodajajo na Francozko). Po taistih pokrajinah so tudi bogati Železniki iz kterih dobivajo na leto okoh 450 mil. kgr. (9 mil. c.) surovega

*) Belgija ima sploh najbolj gosto naseljeno ljudstvo med evropskimi der-žavami, namreč 17300 duS na □miriamet.; v vzhodni Flandriji jih živi celö 28500 na □miriameter, v Brabantu 26560, v Hennegau-u pa 24300 duš.

železa. Dalje izkopljejo na leto okoli 25 mil. kgr. (1/2 mil. c.) cinka, 2 mil. kgr. (40000 c.) svinca ter imajo dosti risarskega in zlasti strešnega skrilavca in lepega marmora v Ardenih i. d.

Obertnost severnih burgundskih pokrajin (sedanja Belgija zlasti Flandrija in Brabant) je uže v srednjem veku slovela po celem svetu in dandanašnji se to malo kraljestvo zopet po pravici versti med najperve obertnijske deržave. Med raznimi obertnijami se sedaj najbolj odlikuje kovinska; ta se je v Belgiji komaj pred 50 leti (Iames in John Cockerill sta 1. 1821 v Seraingu perva napravila veliko fabriko) začela a sedaj se je razširila (nad 400 fabrik) in povzdignila na tako visoko stopinjo, da se kovinski izdelki male Belgije po raznih teržiščih na svetu z vspehom poganjajo za predstvo z najizverstnejšim blagom mogočne Anglije. Lüttich, Namur, Charleroy, Möns so najimenitnejša nje središča. Platnarstvo, najstarša belgijska obertnija, še sedaj slovi po celem svetu po raznoverstnosti, lepoti in terdnosti svojih izdelkov; ž njim se naj bolj peča Flandrija, Brabant, Antwerpsko in Hennegau. Zelo razvito je tudi-suknarstvo, zlasti v Lüttichu in Verviersu pa tudi v Flandriji in Bra-bantu. Enako cvete tudi usnjarstvo in podelovanje bombaža; to se je komaj 1. 1804 pričelo in Gent je sedaj pravi belgijski Manchester. Veliko narede tudi izverstnega stekla, porcelana in druge lončenine, papirja (toliko, kolikor primeroma nikjer ne v Evropi), sladkorja, pive, žganja i. d.

Kupčija je jako živahna. Bazen ugodne zemljepisne lege, bližnjega moija, plovnih rek in prekopov jo pospešujejo posebno dobre ceste in goste železnice (teh je skoraj 350 miriametrov, primeroma največ med vsemi deržavami na svetu), denarstveni zavodi i. t. d. Glavna teržišča v dežeh so: Antwerpen, Bruselj, Gent, Brügge, Ostende, Mecheln, Löwen, Möns, Tournay in Lüttich. Največo kupčijo ima s Francozkim (V4 vse), z Nizozemskim (%), potem z Anglijo (7c), s Prusijo (Ys)- Vva-ž a j o prekomorsko blago in bombaž pa razna barvila, volno, žito in moko, tobak, sol, svilo in svilenino, vino, les i. d.; izvažajo pa predivo in pertenino, železo in železnino, mašine, premog, cink, steklo, sladkor in razne druge izdelke. Preobilo dobička daje dežeh tudi prevozna kupčija.

Šolstvo je vse hvale vredno. Ljudskih šol po večem dobro uravnanih, je okoh 6000 v dežeh; tudi so precej močno obiskovane; na 10000 prebivalcev pride sedaj 1140 učencev. Tudi srednjih šol — athe-neji imenovanih — je vehko, kajti nahajajo se skoro v vsakem večem mestu. Bazen teh je več mornarskih kupčijskih in obertnijskih, rudarskih in tehničnih šol in 4 vseučilišča.

2. Kraljestvo nizozemsko aliholandsko meri 328 □miriametrov (569 □ milj) ter šteje 3700000 ljudi; k temu pride še veliko vojvodstvo Luksemburžko s 26 □ miriam. (46 □ milj) in 200000 ljudmi. Po veri je 58°/0 protestantov in 41°/0 katoličanov (vsi Luksemburžani in Limburžani, potem pa mnogi v pokrajini brabantslci (87°/0), gelderski (37°/o), utrechtski (36%) in holandski (po 27% in 24%) in 75000 Židov; po rodu je 21/i milij. Holandcev, okoh 350000 Flamcev in nekaj severnih in Nizonemcev.

Meje deželne in gostost ljudstva? Holandija je ustavno kraljestvo, v kterem ima rodovina oranijska dedinsko pravico do prestola.

Upravno se loči vil pokrajin; Luksemburžko pa ima zase posebno ustavo in upravo.

Mesta v severni Holandiji: Amsterdam (282000 lj.) z globoko in prostorno luko za več kakor 1000 ladij, je preimenitno tržišče za žito, francozka vina, amerikanski tobak in raznoverstno prekomorsko blago in ima tudi veliko kupčijo z menjicami in državnimi papirji. Tudi obertnost mu zelo cvete (velikanske ladijedelnice in tobakarnice, dalje izdeluje jadre-nino in vervje, milo barvila in razno kemijsko blago, brusi, demante i. t. d.) Eeka Amstel deli mesto v dve polovici, razni prekopi pa v 90 otokov, ktere 290 mostov med seboj sklepa. Med poslopji se odlikuje kraljevi grad, mestna svetovalnica, borsa, mornarsko poslopje i. d. Haarlem (32000 lj.) blizu posušenega haarlemskega morja (25 □ kilometrov in nekdaj 4*/2 metra globoko) ima največo stolno cerkev v Holandiji, razvito obertnost (svilenina, platno, pavolnik i. d.). Z a an d am ali Zaanredam (iz tega napačno Zardam, 13000 lj.) ima velikanske ladijedelnice (Peter veliki 1. 1698) in v okolici črez 500 raznih mlinov na sapo. Alkmaar (12000 lj.) središče holand-skega sirarstva. Broek (r. Bruk), lepa in bogata vas v Waterlandu, slovi po preveliki snažnosti svojih stanovalcev. Otok Texel (x = s) ima 6000 prebivalcev in obširne pašnike za 350000 ovac.

' V južni Holandiji: Haag (94000 lj.), lepo stolno mesto z velikimi palačami, ima bogat muzej (zlasti veliko azijskih in japonskih stvari) in dve veliki zbirki imenitnih slik. Scheveningen (6000 lj.) velika vas z morskimi kopelmi. Delft (23500 lj.) ima orožarnico, žganjarnice in lončarnice pa akademijo za vzrejo vzhodno-indijskih uradnikov. L e y d e n (Lugdunum Batavorum, 40000 lj.) je nekdaj štelo nad 100000 prebivalcev; ima vseučilišče z imenitnimi zbirkami pa precej obertnosti (pavolnik in volnenina). Rotterdam (124000 lj.), sedež nizozemske parobrodarske družbe, ima veliko kupčijo z evropskimi in prekomorskimi pristanišči. Prekopi prepregajo skoro vse mesto in blago v ladijah dovažajo do velikih shramb in skladišč. Tudi obertnost mu zelo cvete (sladkor, tobak, papir, plutni zamaški, milo, svinčena beloba, mašine i. d.) Med poslopji se posebno odlikuje velika cerkev s spominki imenitnih Nizozemcev (de Witt, Brakel i. d.). Erazem rotterdamski (roj. 1467). Dortrecht (26000 lj.) ima veliko vožnjo po Renu in kupčijo z lesom pa precej obertnosti. Ylaardingen (9000 lj.) se peča z ribištvom (slaniki in polenovke).

Na Utreškem: Utrecht (Trajectus ad Rhenum, 61000 lj.), nekdaj glavno mesto republike holandske, ima vseučilišče z lepimi zbirkami pa veliko obertnošt (žamet in sukno) in kupčijo.

V Zeelandu (več nizkih pa rodovitnih otokov ob ustji skaldskem): Middelburg (16000 lj.) na otoku Walcheru s kupčijo. Ylissingen (11000 lj.), imenitno pristanišče za vojno ladijevje, z velikansko ladijedelnico.

V severnem Brabantu: Hertogenbosch (26000 lj.), močna terdnjava na Dommeli, kupčuje z žitom ter nareja platno, pavolnik in tobak. Breda (15300 lj.), močna terdnjava.

Na Gel derskem (insula Batavorum): Nijmvegen (Noviomagus, 23600 lj.), terdnjava na Waali, ima precej obrtnosti. Arnheim (23500 lj.), terdnjava na Eenu, ima med vsemi nizozemskimi mesti naj prijetnišo okolico. Zütphen ,(16000 lj.), terdnjava na Ijsseli (r. Ajseli) s kupčijo.

T Over-Ijsselu („onkraj Ajsele"): Zvolle (214000 lj.) s pristaniščem in kupčijo. D eventer (18000 lj.) ima veliko fabriko za preproge.

Y Friesla,ndu: Leuwardn (r. Levardn, 26300 lj.) daje mnogo pertenine, tobaka, olja in barv. Harlingen (10000 lj.) ob zui-derskem (r. zajderskem) morji kupčuje z Angležkim.

Na Groningskem: Groningen (38000 lj.), terdnjava na Hunzi, ima vseučilišče, veliko obertnost in kupčijo.

Y Drenthi: Assen (5000 lj.) se peča s kmetijstvom in koplje šoto. M ep pel (6000 lj.) kupčuje s šoto. V tej najbolj revni okrajini je tudi ljudstvo najredkeje naseljeno (4060 duš na □miriam.), ko jih v južni Holandiji živi 23890, v severni pa 22040 na □miriam.)

Na Limburžkem: Maastricht (29000 lj.), kaj močna terdnjava, ima velike strojarnice, steMarnice, pivovarne in žganjarnice, v okolici pa sloveče kamenolome. Venloo (17000 lj.), Boermond (r. Rurmond, 6000 lj.) s kupčijo in obertnostjo.

Na Luksemburžkem; Luksemburg (14600 lj.), ena najmočnejših terdnjav, ima strojarnice in železne rudnike.

Nizozemska posestva v drugih zemljinah:

a) Y Aziji: Java, Madura in sosednji otoci (1346 Qmiriam. in 16452000 lj.), Sumatra, Banka, Billiton, Palembang (3010 □miriam., 2200000 lj.), Borneo, (na vzhodnem, zahodnem in južnem obrežji, 5162

□ miriam. in 1200000 lj.), Celebes (1148 □miriam. in 344000 lj.), Amboina, Ternate, Banda, Timor in mali otoci sundski (2383 □ miriam. in 2540000 lj.); skup 15926 □ miriam. in 23 milijonov ljudi.

b) Y Afriki: Guinejsko obrežje (275 □ miriam. in 120000 ljudi).

c) Y Ameriki: Nizozemska Guyana ali naselbina Surinam (1549

□ miriam. in 62000 lj.), Curasao, Saba, Eustaz, St. Martin in Bonaire (10 □miriam. in 35000 lj.); skup 1559 □ miriametrov in 97000 ljudi.

d) Y Avstraliji: Kos Nove Guineje (1767 □ miriam. in 200000

ljudi.).

Prirodnine. Holandija ima po večem jako rodovitno zemljo, ktero tudi posebno pridno in umno obdelujejo; vendar ne rodi dosta žita za gosto naseljeno ljudstvo. Sejejo posebno pšenico in rež, oves in sočivje, primeroma naj bolj v severnem Brabantu, Gelderskem, Zeelandu in Groningenu i. d., vendar le Zeeland in Friesland pridelujeta dosta živeža za se. Yeliko imajo tudi prediva in konoplje, zlasti pa po Gelderskem; todi tudi tobak najbolj sejejo. Posebno razvito pa je ho-landsko vertnarstvo (Haarlem je glavno središče) in cvetličarstvo (Leyden je najimenitnejše središče), ki daje mnogo izverstne zelenjadi in obilo cvetlic za kupčijo v tuje kraje. Lesa povsodi pomanjkuje; po severnih straneh ni več nikakoršnih gozdov, zato vvažajo les iz dežel ob baltiškem morji in pa po Eenu iz Černega gozda. — Dosta važnejša za deželo pa

je živinoreja. Ta se je povzdignila na tako visoko stopinjo, da se le š vaj carska ž njo primerjati da; holandska je celo vsestransko tako razvita, da še švajcarsko prekosi. Najbolj se odlikuje reja goveje živine v Frieslandu, južnem, in severnem Holandskem in severnem Brabantu. Holandsko pleme je lepo in velikq; zlasti gledajo na dobre krave, kterih ena daje na dan po 28 do 34 litrov (20 do 24 bokalov) mleka, na leto po 48 kgr. surovega masla in po 100 kgr. sira. Primeroma največ in najboljšega surovega masla napravlja Leyden, Delft in Friesland, sira pa severni in južni Holand (Edam, Texel, Horn, Delft; in le severniHoland sam 9 — 10 mil. kgr. (180000 do 200000 c.) na leto). Hvale vredna je tudi konjereja; na leto se okoli 7000 lepih konjev v tuje kraje proda po visoki ceni. Tudi z ovcami se zelo pečajo, vendar ne posebno zarad volne, temveč zarad mesa; tako mnogo stotisoč debelih vsako leto prodajo na Angležko. Povsodi derže veliko prašičev in bučel pa perotnine. Poleg govedoreje najbolj važno pa je ribištvo v sladkih vodah, zlasti pa v morji. Holandski slaniki slovijo po celem svetu. Ribiči, ki se po večem v Vlaardingenu zbirajo, jih love v nemškem morji, zlasti ob angležkem in škocijskem obrežji. Nalove jih neizmerno veliko: leta 1870 so jih le na tuje prodali 75000 sodov posoljenih in 60 milijonov posušenih. Polenovke tudi zelo love ob holandskem obrežji (Doggersbank) ob Izlandiji in New-fundlandiji, v severnem morji pa kite in druge ribake. — Kopanin je Nizozemsko silno ubogo; ima namreč le dosta ilovice za lončenino in opeke in dokaj napolporcelanovke za pipe in bolj lično posodo. Veliko pa ima šote zlasti po vzhodnih in severnih straneh, kaj malo premoga v Limburžkem in nekaj železa v Luksemburžkem. Najbolj pa pogrešajo sol, ktere doma kaj malo narede: morsko sol kupujejo na Portugalskem in Španskem, kameneno pa na Angležkem.

Obertnost ni niti posebno razvita, niti posebno razširjena, tako da po večem zadostuje komaj lastni potrebi. Nekdaj je po celem svetu slovelo nizozemsko platno in sukno in nizozemski papir. Platno nareja Holandija še zmerom naj ličnejše in naj belejše med vsemi deželami v Evropi (zlasti v Leydenu in Hertogenboschu). Tudi napravijo še veliko lepega sukna (Tillburg), vendar se je suknarstvo po večem preselilo v sosednjo Belgijo. Papirnic je največ v Zaadamu in pri Arnheimu. Obilo je prečiščevalnic za sladkor (v Amsterdamu, Rotterdamu, Zvolli i. d.), žganjarnic (Amsterd., Rotterd., Schiedam i. d.), pivovaren, oljarnic, lon-čarnic, tobakarnic, vervarnic in velikanskih ladijedelnic i. d.

Res da kupčija nizozemska ni več tako velika, kakor je bila v 17. stoletji, ko so holandske ladije gospodovale po vesoljnem morji, vendar še sedaj obsega vsa evropska in neevropska pristanišča in teržišča. Pospešuje jo kaj ugodna zemljepisna lega, veliko mornarstvo, obilni prekopi in plovne reke, dobre ceste in železnice- (teh Holandci dolgo niso hoteli zidati, zanašaje se na svoje prekope in reke, sedaj jih imajo vendar uže 170 miriametrov; leta 1861 so merile le 30 miriam.), denarstveni zavodi i. d. Najimenitnejša teržišča so: Amsterdam in Rotterdam (ki kupčujeta s celim svetom), Vlissingen, Dortrecht (za les),

Middelburg, Leyden, Utrecht, Nijmvegen. Vvaža se žito, les in konoplja (iz Nemčije in Norvegije), premog in surove kovine (iz Anglije in Prusije), železnina pa tudi iz Belgije, vino in južno sadje (iz Francoz-kega in Španskega), sol in razno prekomorsko blago. Izvaža se pa platno in predivo, 1. 1870: 23 mil. kgr. = 460000 c.), goveja živina in ovce, surovo maslo (leta 1870: 18 mil.^kgr. = 360000 c.) in sir (1. 1870: črez 30 mil. kgr. = 600000 c.), ribe (slaniki in polenovke), pe-rotnina in jajca, brošč in tobak, žganje in cuker pa razni izdelki. Prevozna kupčiija daje deželi posebno vehko dobička.

Šolstvojev obče hvale vredno. Ljudske šole so dobro uravnane in še zadosti obiskovane: na 10000 prebivalcev pride 910 učencev. Srednja učihšča so gimnazije in latinske šole, ter se nahajajo po vseh večih mestih; dalje ima dežela 3 vseučihšča (v Leydenu, Utrechtu in Groningenu) pa atheneje v Amsterdamu in Deventeru.

X. Kraljestvo velikobritansko in irsko.

3137 □miriametrov (5696 pmilj); 31817000 ljudi (in sicer jih ima Anglija z Walesom 22704000, Škocija 3359000, Irsko 5403000, Man 54000,-Normanski otoki 91000, drugi pa pridejo na vojake in mornarje). Po veri je 82% protestantov (in sicer 18537000 anglikanske, 1473000 škocijske cerkve in 6034000 (19%) disidentov), 17-4% katoličanov (zlasti na Irskem: 4142000 duš) in 46000 Židov. Po jeziku štejejo (pred ko ne napačno) okoli 2200000 keltov (Ircev in Galcev), drugi so pa Angleži. Meje deželne in gostost ljudstva?

To kraljestvo obsega dva velika otoka: Veliko Britanijo in Irlandij o pa nekaj posameznih manjših otokov in več otočij. Velika Britanija je zelo iztegnen otok, ki meri od severja proti jugu okoh 95 miriametrov; širokosti pa je kaj različne, ker se morje ob vzhodni in zahodni strani na več krajih vanjo tako močno zajeda, kakor da bi jo hotelo razdreti v več manjših otokov; zato iznaša širokost od vzhoda proti zahodu 10 do 45 miriametrov. Na tem otoku gore in griči pokrivajo 2/s vsega poveršja; razprosterte so po zahodni in severni njegovi strani in po globokih razorih ah pa nizkih ravninah ločene v več posameznih gorstev. Gore cornwallske po jugozahodnem polotoku razrasene so komaj 545 metrov visoke (Cawsand Beacon (r. Bilm) v devon-skem gorstvu je njih najviši verh, 545 m.) in po polnem enake francoz-kim goram onkraj kanala La Manche v pokrajini bretanjski in norman-ski. Imajo namreč okroglaste in puste griče brez gozdov, in nerodovitne dohne, po kterih raste bodičevje in vresje; ob morji pa narejajo jako stermo obrežje s strahovitimi prepadi in pečinami. Uže od nekdaj slovijo po rudnikih, svinca, kositra in bakra posebno bogatih. Wa-leske (r. velske) gore, po rodovitnih dohnah rek Severne in Dee (r. Die) ločene od drugih angležkih gor, delajo kameniti polotok wa-leski. Njih notranje višine so puste in gole, ob straneh pa dobro zarasene. Prebogate so premoga in izverstnega železa. Snowdon

(r. Snodn) najviši njih verh, meri le 1086 met. (3350') nad morjem in je vendar večino leta s snegom pokrit. Okoh Phnlimmona (740 met.) je razprosterta najbolj pusta pokrajina waleska, polna vresja, močarin in kamenja. Po severni strani kraljestva angležkega so razrasene Peninske in Cumberske (Cu = Ke) gore; .reka Eden jih loči. Peninske gore so v Crossfellu (880 met.) najviše vzpete in po večem dobro zarasene, le semtertje zlasti na jugu („West-Moorland") se na njih nahaja golo mahovje. Južne njih končine se imenujejo High Peak (r. Haj Pik). Povsodi hranijo neizmerne zaklade premoga in železa. Cumberske višine, grafita in premoga posebno bogate, so razderte po ozkih dohnah in globokih jezerih ter olepšane z gradovi in pristavami in z razvalinami nekdanjih opatij. Tudi škocijsko višavje je ločeno v 3 oddelke. V južni Skociji so Cheviotski (r. čiviotski) griči s Hart-feUom.(800 met.) in Broad Law-om (r. Brödlö, 830 met.). Zahv Sol-way (r. Solve) jih loči od angležkih gor, ob severni strani pa škocijska ozka-nižina, Lowlands (r. lolends) imenovana, od visoke Škocije. Ta je skoro po polnem pokrita s hribovi, ki jih je iverneski globoki razor (ah dolglenmorski) s kaledonskim prekopom razderl v gore Grampianske (a = e), in Severokaledonske. V grampian-skem pogorji stoji 1336 metrov (4100') visola Ben Newis (r. Niuis), najviši verh v Veliki Britaniji. 3/4 tega oddelka je visoka planota okoh 300 metrov nad morjem. Severnokaledonsko višavje propada ob zelo razdertem obrežji na severji in zahodu kaj stermo v morje (Ben Attow, 1220 met. in Ben Wywis (r. uajvis), 1130 m.). —Vzhodna stran Velike Britanije je zlasti v kraljestvu angležkem po polnem ravna in z brezštevilnimi prekopi in rekami premrežena. Semtertje so po tej nižavi tudi nizki holmci raztreseni. —Bolj kepasta Izl an dij a meri od se-verja proti jugu okoh 45 miriametrov, od vzhoda proti zahodu pa dobrih 25. Po večem je enomerna, nižava, na kteri so hribje v posameznih kupih raztavljeni ob njenem obodu. Na jugovzhodu so gore wi-cklowske, kterih lepi kraji slovijo daleč po svetu. D onegalski griči stoje na severni strani ter delajo jako razderto stermo morsko obredje. Na severozahodu so nephinske ingalwayske gore in na jugozahodu griči kerryski, med njimi tudi 1040 met. (3200') visoki.Caran-tual, najviši veršac irlandski. Drugodi, zlasti po notranjih straneh je Irlandija ravna. Zelene hvade pokrivajo po večem nižavo, zato se mu pravi tudi smaragdni otok; le na zahodni strani je razprosterta ^ zapuščena pustina, polna mahovja ah močvirja, kamenja ah pa nizkega germja. Po.večem gričasti so tudi velikobritanski mah otoki.

Atlantski ocean in njegovi deh (nemško morje, kanal La Manche s prehvom doverskim in irsko morje s severnim in št. jurskim prehvom) obhvajo mogočno otoško kraljestvo. Ker se morje od raznih strani bolj ah manj vanje zajeda, naredilo je premnogo velikih in malih zalivov in brez števila varnih luk. Obredje Velike Britanije meri 460 miriametrov, irlandsko pa 200 miriametrov. — Reke se na britanskih Otocih sicer niso mogle razviti, vendar so prevažne za kupčijo, ker na

svojem teku le malo padajo; tudi imajo leto in dan obilo vode ter se izlivajo v kaj širokih, dolgim zahvom podobnih ustjih. Najimenitnejše so: Themse, H umber (r. Embr), postajajoča iz Trenta in severne Ouse (r. Avze), Tyne (r. Tajn) in Twed (r. Tufd); Severn, Mersey (ey = i), Eden (r. Idn) in Clyd (r. Klajd). Tudi Irlandija ima ve-liko rek; največa je Shanon (r. Šenen). Tudi jezer je brez števila; še več pa raznih prekopov, M razna morja in reke med seboj sklepajo in kupčyi pot skrajšujejo ali pa olajšujejo. Vse plovne reke merijo 340 miriametrov, prekopi pa 370.

Podnebjeje po britanskih otocih oceansko ah namorsko; zima je v obče kaj mehka in sneg primeroma le malokrat pada, obleži pa za dalje časa le po gorskih višinah. Nasproti tudi poletje ni vroče, tako da mnogo rastlin, ki po zimi brez najmanjše škode na prostem ostanejo, ne donašajo sadu ah vsaj po polnem ne dozorijo. Sapa je zelo vlažna in zlasti po zimi goste megle solnce zakrivajo, tako da po dnevi morajo luč žgati. To enakomerno mehko pa vlažno podnebje ima največ vpliva na ondešnje rastlinje; černo-zeleni travniki lepšajo polja ter posebno pospešujejo živinorejo.

Velika Britanija in Irlandija ste ustavno kraljestvo, ki se podeduje v rodbini hanoverski. Postavodajalno oblast deli vladar s parlamentom (parliament), ki se loči v zbornico gosposko (house of Lords, sedaj 466 členov) in zbornico poslancev (house of Commons, sedaj 658 členov). Upravno je razdeljeno v grofije (shires ali counties).

Mesta na Angležkem: London, velikansko glavno in stolno mesto na obeh bregovih Themse v kaj rodovitni pokrajini, šteje 3251000 ljudi (z okolico bližnjo pa 3883000) in je največe in najbogatejše teržišče na celem svetu. Loči se v 6 oddelkov: 1. Westminster z imenitno opatijo, palačami, kraljevskim dvorom, parlamentnim poslopjem i. d., in pa West-End, najlepši del mesta poln pSilač angležkih plemenitnikov. 2. City, osrednji in najstarši del mesta, z veliko cerkvijo sv. Pavla, Towerom, borso, mestno svetovalnico (guildhall), customhousom, colnar-nico, pošto in vzhodnoindijsko družbo: skratka City je središče velike kupčije. 3. Est-End, od srede preteklega stoletja sezidan, je središče velike pomorske kupčije. "4. Southwark (r. savthserk) z veliko kupčijo in neštevilnimi fabrikami (za svilenino in sladkor, železnino, steklo, barve, fcilo, klobuke i. d.). 5. Severni oddelek, novo mesto, ki je iz raznih vasi priraslo v zadnjih desetletjih. 6. Spital-Fields i. d. je najuborniši del, poln delaleev (tkalcev), ubogih Ircev, Židov i. d. Najimenitniša poslopja: palača St. James (r. Žems) pri velikem vertu (parku), kraljevi grad, Carlton-house, Tower (r. tavr), stara terdnjava s 4 stolpi (sedaj orožarnica in ječa), leta 1070 sezidan od Viljema I., nova parlamentna hiša, banka, westminsterska opatija, prekrasna gotiška cerkev, z grobovi kraljeve rodovine, britanski muzej z največo zbirko na svetu i. d.; 20 gledišč, med temi so najbolj znana: Haymarket, Drurylane, Coventgarden, Opera italien i. d. črez Temso derži 9 krasnih mostov, pod njo pa dva velikanska predora. London je tudi središče duševnega življenja v Veliki Brita

niji ter ima 2 vseučilišči, politehniko, mnogo znanstvenih društev in zavodov. Obertnost mu močno cvete (zlatnina, srebernina, ure, prirodoslovno in mornarsko orodje, svilenina, pivo i. d.); še veča pa je njegova kupčija, ki sega v najbolj oddaljene strani sveta. Pospešujejo jo raznoverstne, vse hvale vredne naprave: kupčijske družbe, banke, zavarovalnice i. t. d. Harwich (r. Hferič, 2800Q lj.), pristanišče za potnike v Holandijo, Švedijo in Hamburg. Greenwich (r. Grinič, 106000 lj.) z veliko obertnijo in imenitno zvez-darno (17° 39' 38" vzhod. dolg. od Fer.). Richmond (ch = č, 16000 lj.) z velikanskim parkom. "Woolwich (r. Vulič, 48000 lj.) ima velikansko, orožarnico zlasti za artiljerijo, nareja vse vojne ladije in vliva topove. Chat t am (r. Četem, 44000 lj.), glavna postaja vojnih ladij, ima velike la-dijedelnice. Dover (30000 lj.) s pristaniščem, iz kterega se prevažajo na Francozko (Calais). Canterbury (r. Kentrbiri, 21000 lj.) sedež pervega anglikanskega nadškofa, ima prekrasno stolno cerkev, veliko -obertnost in kupčijo. Brighton (r. Brajtn, 103000 lj.), pristanišče ob južnem obrežji, je eno najlepših angležkih mest in ima močno obiskovane kopeli. Hasting s (a = b, 30000 lj.), staro ribiško mesto z lepimi predmestji; pri Battlu je zmagal Viljem I. Southampton (r. Savthsemptn, 54000 lj.) ima veliko obertnost in kupčijo; glavno pristanišče za kupčijske ladije, ki hodijo v Francijo, Španijo, Portugal, zahodno in vzhodno Indijo. Portsmouth (r. Ports-meths, 128000 lj.), glavno in dobro uterjeno vojno pristanišče ob kanalu La Manche, ima velikanske ladijedelnice, orožarnico i. d. Mestu nasproti stoji otok "Wight (r„. Uajt, S1/^ □miriam.), ki je dobro naseljen pa še bolje obdelan. — Blizu francozkega obrežja stoje normanski otoci (2 □miriam. in 91000.lj.): Guernsey (r. Gernsi;) z mestom St. Pierre/ (16000 lj.) in Jersey (r. Žersi, z mestom St. Hillier (r. Sentilje), 21000 lj.) sta največa med njimi. — "Windsor (na Temzi, 12000 lj.), velikansko stolišče kralj, rodovine. E ton (r. Itn, 6000 IjJ s kraljev, vzrejališčem za 360 vzrejencev. Cambridge (r. Kembridš, 30000 lj.) z imenitnim vseučiliščem. Oxford (r. Oaksferd, 32000 lj.) z imenitno knjižnico in najstaršim in najbogatejšim vseučiliščem v deželi, ustanovljenim za Alfreda velikega. Ipswich (r. Ip-sič, 43000 lj.) kupčuje s premogom in žitom. N o r w i ch (r. Norič, 81000 lj.) ima veliko obertnost (volnenina i. d.), pristanišče njegovo je Yarmouth (r. Jarmeths, 42000 lj.) z veliko kupčijo zlasti v severno Evropo.

Salisbury (r. Salsberi, 15000 lj.) ima najlepšo stolnov cerkev na Angležkem in krasen samostan. Bath (r. Beths, 54000 lj.), eno najlepših mest angležkih, s papirnicami in suknarnicami, Plymouth (r. Plimeths) z Devonportom (134000 lj.), veliko vojno pristanišče^ z veliko obertnostjo in kupčijo. Exeter (35000 lj.) s krasno stolno cerkvijo, obertnostjo in kupčijo in z morskimi kopelmi. Falmouth (r. Falmethsj 6000 lj.), dobro iiterjeno pristanišče s kupčijo in ribištvom. Bristol (r. Bristl, 200000 lj.) ima vseučilišče, preveliko obertnost in kupčijo; v versti velikih teržišč je tretje na Angležkem. Stroud (45000 lj.) z razvitim suknarstvom. "Worcester^. Vuster, 34000 lj.) nareja rokovice in najbolji porcelan na Angležkem. Dudley (r. Dedli, 44000 lj.), središče živahne kupčije z železom. Birmingham (r. B&rmingem, 344000 lj.), največe obertnijsko mesto na

Angležkem sredi prebogatih premogovnikov in Železnikov, izdeluje razno-verstno kovinsko blago (mašine, orožje, nože, žeblje, šivanke i. d. drobnino); v njegovi okolici je Sabo z največo fabriko parnih mašin, ustanovljeno od J. Watta, njihiznajditelja. Wolverhampton (r. Yulverhemtn, 68000 lj.) ima premogovnike in Železnike ter razvito železno obertnost. Stoke upon Trent (1-31000 lj.) sredi gosto naseljene pokrajine, ki izdeluje lončenino in železnino. Nottingham (Nottingham, 120000 lj.) izdeluje nogovice in čipke, pa tudi mašine, pivo i. d.) Leicester (r. Lester, 97000 lj.) izdeluje nogovice. Derby (50000 lj.) nareja svilenino, porcelan i. d. blago.

Chester (r. Oester, 36000 lj.) nareja imenitni sir. Stockport (55000 lj.) ima velike prejnice-za bombaž. Liverpool (oo = u, 518000 lj.), drugo veliko teržišče na Angležkem; njegova kupčija je razširjena črez celi svet; zlasti cena bombaža se ravna po tem teržišči. Manchester (r. Menčester, 377000 lj.) in Salford (125000 lj.), središče za izdelovanje raznoYerstne bombaževine, s kterim se nobeno drugo mesto na svetu meriti ne more. Y okolici so mnogoljudnati kraji, med njimi 10 mest po 40 do 140 tisoč ljudi, ki se pečajo z isto obertnijo; narejajo pa tudi volnenino in pertenino, barvila, mašine i. t. d. Med Manchestrom in Liverpoolom je bila narejena perva železnica na svetu (1828). Leeds (r. Lids, 26000 lj.), imenitno središče suknarstva in izdelovanja drugega volnenega blaga. S to obertnijo se še pečajo: Bradford (146000 lj.), Halifax (r. Helifeks, 65000 lj.). Huddersfield (u = č, 71000 lj.)," Wakefield (a- = e, 28000 lj.) i. d. Sheffield (r. Šefild, 247000 lj.), središče za izdelovanje raznoverstne jeklenine (nože in druga rezila, pile, žage, rokodelsko in poljedelsko orodje i. t. d.) Hull (u = č, 131000 lj.), imenitno primorsko mesto, ima veliko obertnost pa posebno razširjeno kupčijo in ribištvo. Low-Moor (r. Lomur) ima največo vlivarnico za topove (na Angležkem). .York (Elboracum, 44000 lj.), skoro 2000 let staro mesto, ima največo in najlepšo stolno cerkev na Angležkem. — Newkastle (r. Njakasl, upon Tyne, 133000 lj.), kaj lepo in močno obiskovano primorsko mesto, ima prebogate premogovnike, ki dajo na leto 20000 mil. kgr. (400 mil. c.) premoga, razvito obertnost (parne mašine, železnina in jeklenina, kemijsko blago i. t. d.) pa zelo veliko kupčijo. Sunderland (r. Senderlend, 104000 lj.) ima prebogate premogovnike, največe ladijedelnice v Yeliki Britaniji in zelo razširjeno kupčijo zlasti s premogom. Carlisle (r. Karlajl, 31000 lj.), primorsko mesto blizu zahodnega obrežja, od koder je Hadrijan zidal piktovski zid do New-castla (leta 120 po Kr.), izdeluje pavolnik. Whitehaven (r. Uajthevn, 24000 lj.) ima bogate jame premoga, ki derže V» ure pod morsko gladino. — Otok Man (7 □miriam.) je gorat in 65Q metrov nad morjem visok. Stanovalci — keltovske kervi — (53000 lj.) se žive z rudarstvom in ribištvom. Mesta v Walesu; Pembroke z izvrstnim pristaniščem v Milfordhavenu (70000 lj.) ima velike ladijedelnice in pa kupčijo. Mer-thyr Tydvil (r. Tajdvil, 68000 lj.) ima bogate Železnike ter izdeluje raznoverstno debelo železnino. Pristanišče njegovo pa je Cardiff (C = K, 40000 lj.), ki ima velikansko kupčijo z železom in premogom. Swansea (r. Svenzi, 520000 lj.), s prelepo ležeče kopališče morsko, ima velike

plavže za bakreno rudo, mnogo premoga, medi in nareja tudi lončenino; izvaža pa posebno železo. Otok Anglesea (r. Englsi, 6]/2 □ miriam.) je raven pa bolj puščoben, ima pa bakra bogate rudnike. Previsok most na verige derži od Bangora na otok, ki je od 1. 1850 tudi z železnico sklenen z "Walesom; ta železnica derdra skozi „britanski most" ki je 470 metrov (1468') dolg in 30 metrov nad morjem narejen iz 2 velikanskih železnifi cevi.

Mesta v Škociji: Edinburg s pristaniščem Leith (r. Lis) šteje 196000 ljudi in sprelepo stojl-oa 3 verstah gričev, ktere visoki mostovi med seboj sklepajo. Novo mesto je kaj lepo, staro pa ima ozke nepravilne ulice, kterih hiše so 10 do 12 nadstropij visoke. Tu je sloveče vseučilišče s preimenitnimi zbirkami,-in mnogo drugih znanstvenih in umetnostnih zavodov; ima pa tudi razvito obertnost in veliko kupčijo. Glasgow (r. Glezgo, 478000 lj.) je največe in najbolj obertno kupčijsko mesto v Škociji , izdeluje raznoverstno bombaževino, perteiiino, lončenino, steklo, usnje i. t. d. ter ima velike premogovnike in Železnike in posebno razširjeno kupčijo; tu so leta 1810 napravili pervi parobrod v Evropi. Paisley (r. Pezli, 49000 lj.) nareja razen Pariza najlepše šale, pa tudi bombaževino, svilenino i. t. d. in ima bogate premogovnike in veliko kupčijo. Port Glasgow je imenitno pristanišče, ki nareja največ parobrodov na svetu pa tudi mnogo druzega blaga (sukna i. t. d.). Greenock (r. Grinok, 57000 lj.), cvetoče primorsko mesto, izdeluje ladije, milo, sladkor i. d. ter ima veliko kupčijo.

St. Andrews (r. Endrus, 8000 ]j.) ima najstarše vseučilišče v Škociji. Perth (r. Pers, 28000 lj!) z razvito obertnostjo (pertenina, pavolnik, usnje i. d.). Blizu tega mesta je vas S c on e, kjer so v starem gradu kronali škocij-ske kralje. Dundee (r. Dendi, 118000 lj.), središče zelo razvitega platnar-stva, ima največo kupčijo s pertenino v Veliki Britaniji; izdeluje pa tudi ladije inmašine. Aberdeen (r. Eßerdin, 88000 lj.) ima vseučilišče, veliko obertnost (sukno, cvirn, platno, pavolnik, železnina in ladije) pa razširjeno kupčijo. Inverness (19000 lj.), pristanišče na kaledonskem prekopu in središče galskih Škotov, ima precej obertnosti in kupčije.

Hebridi štejejo v 2 verstah okoli 300 otokov, kterih je 87 poseljenih. Stanovalci se pečajo z živinorejo, ribištvom in rudarstvom (svinec, baker). Najbolj slovita otoka Staffa s 120 metrov globoko jamo Fingalovo in Kilde s stermimi pobočji, ob kterih živi neštevilno morskih ptic. — Orkadi štejejo 67 otokov, med njimi 29 naseljenih. Stanovalci se pečajo z živinorejo in ribištvom. — Sheflandski otoki štejejo nad 100 golih ostrovov in klečeti, kterih je okoli 40 naseljenih. Stanovalci se pečajo z ovčarstvom, love ribe in gage, pridelujejo pa tudi nekaj ovsa in ječmena. '

Mesta na Irskem: Dublin (u = e, 245000 lj., s predmestji pa 300000) ima vsevjčilišče in mnogo druzih naučnih zavodov in veliko kupčijo z žitom in moko, živino, mesom in lojem, platnom in žganjem. Drogheda (14000 lj.) z veliko obertnostjo in živahno kupčijo. Belfast (a = e, 174000 lj.), kaj lepo mesto z glavnim kupčijskim pristaniščem na Irskem, izdeluje posebno lepo platn.0, pa tudi pavolnik, lonče-

Jeaoako, Zemljepis 1873. 19

nino, pivo, žganje, steklo i. t. d. Londonderry (25000 lj.) se peča s kupčijo (s platnom in deželnimi pridelki) in z ribištvom. G al way (r. Gelve, 14000 lj.) se peča z ribištvom in kupčijo, zlasti v severno Ameriko. Ballinasloe (a — e, 6000 lj.) z največimi živinskimi sejmi na Irskem. Cork (r. Koark, 78000 lj.) nareja debelo platno, volnenino, papir, usnje, rokovioe, steklo in ladije in kupčuje zlasti s surovim maslom in slanino. Limerik (40000 lj.) ima malo obertnosti pa veliko kupčijo z mesom, surovim maslom in žitom. Waterford (r. Uaterferd, 23000 lj.) z izverstnim pristaniščem, kupčuje s slaniki in razno živinino, zlasti s svinjino.

Druga britanska posestva so:

a) V Evropi: Helgoland, Giberaltar (19000 lj.), Malta in G-ozzo; skup 3V3 O miriam. in 163000 ljudi.

b) V Aziji; Ceylon (640 □miriam.), Balarein, Cocosins (28 □mir. in skupr 2700000 lj.); Indija (23590 □miriam. in 152800000 lj.}; odvisne deržave (14665 □miriam. in 48000000 lj.); Nepal, Butan, Ti-perah, Dholpur (po imenu neodvisne deržave: 2750 □miriam., 5000000 lj.) pa Hongkong, Labuan (2 □miriam. 130000 lj.); skup 41675 □m. in 208030000 ljudi.

c) V Afriki: Kapland (5776 □miriam. in 682000 lj.), Natal (476 □miriam. in 270000 lj.), Sierra Leone, Gambia in Zlato primorje (430 □miriam. in 400000 lj.), otoki: sv. Helena, Ascension, Seichelli, Sokotora, Perim (65 □miriam. in 25000 lj.), otok Mavricij (18 □mir. in 341000 lj.); skup 6715 □miriam. in 1859000 ljudi.

d) V Avstraliji: Novi južni Wales (7991 □miriam. in 505000 naselnikov), Queensland (17307 □miriam. in 12000*0 naselnikov), Viktorija (2290 □miriam. in 730000 naselnikov), južna Avstralija (9857 □m. in 190000 naselnikov), Tazmanija (679 □miriam. in' 98000 naselnikov), zahodna Avstralija (25273 □miriam. in 26000 naselnikov), Nova Zelandija (5752 □miriam. in 296000 naselnikov); skup 79709 □miriamet. in 1960000 naselnikov. Negotovo je, koliko pervotnih stanovalcev še živi po teh velikanskih pokrajinah, v Novi Zelandiji štejejo ti še okoli 56000 glav.

e)'V Ameriki: Dominion of Canada (84700 □miriametrov in 3650000 ljudi), Newfoundland (104.0 □miriam. in 150000 lj.), Britanska Kolumbija z otokom Vancouver (5500 □miriam. in 82000 ljudij, Bermudski otoci ('/2 □miriam. in 12000 ljudi; skup

v severni Ameriki: 91240 □miriam. in 3900000 ljudi;

v srednji Ameriki ah zahodni - Indiji: Antigua,-Barbados, Dominika, Grenada, Montserrat, Nevis, St. Kitts, St. Lucia, St. Vincent, Tobago, Barbuda, Virgin, Anguilla, Trinidad (85 □miriam. in 462000 lj.), Bahami in otoki Turki in Caicos (132 □miriam. in 40000 lj.), Jamaica (110 □ miriam- in 506000 lj.), britanski Honduras (350 □miriam. in 26000 lj.);-skup 677 □miriam,. in 1034000 ljudi;

v južni Ameriki: Guyana (2587 □miriam. in 124000 lj.) pa otoci Falklandi, (123 □miriam. in 700 lj.); skup 2710 □miriam. in 124700 ljudi. Vsa posestva v Ameriki: 94627 □miriam. in 5148700 ljudi.

Prirodnine. Nikjer v Evropi se ne pečajo tako umno s kmetijstvom kakor v Veliki Britaniji, tudi jim primeroma ne daje nikjer toliko dobička kakor tam. Nad L/3 vsega poveršja je na Angležkem namenjeno poljedelstvu, v gorati Škociji skoro 1 /9, v zanemarjeni Irlandiji pa črez 1/i, Vendar zemlja ne rodi toliko rastlinskega živeža, da bi zadostovalo pregosto naseljenemu ljudstvu; zato morajo tudi v najboljših letinah veliko žita kupiti v tujih krajih. Tako so 1. 1871 v Veliko Britanijo iz Busije, Nemčije, Avstrije, Amerike in od drugodi privozili razen rajža še 1975 mil. kgr. (39V2 mil. c.) pšenice, 195 mil. kgr. (39 mil. c.) pšenične moke, 840 mil. kgr. 164/5 mil. c.) turšice, skoro 150 mil. kgr. (3 mil. c.), sočivja črez 425 mil.'kgr. (87a mil. c.) ječmena in nad 550 mil. kgr. (11 mil. c.) ovsa, skratka vsega žita za 424 milij. goldinarjev. Sami pa sejejo najbolj pšenico, potem oves, ječmen (zlasti za pivovarne), rež in sočivje. Oves in rež pa krompir so glavni pridelki v Škociji; prav zelo so do znane bolezni sadili krompir na Irskem, kjer je bil glavna hrana prostemu ljudstvu. Izversten hmelj raste okoh Cam-terbury-a in Worcestra, repica okoh Cambridge-a in v Essexu, kjer je tudi mnogo ščetic in dobrega žafrana. Konopljo in predivo pridelujejo zlasti po Irskem pa v južni Škociji. Sadja imajo precej v južni Angliji, kjer iz njega narede mnogo jabelkovca (cider) in kruševca (perry). Od-rasenih gozdov je le malo, zato kupujejo skoro ves les za ladije, hiše i. t. d. na tujem, — Britanska živinoreja se je povzdignila še jia dosta višo stopinjo od ondešnjega poljedelstva. Uže podnebje ji je posebno ugodno; razen detehšč in repišč jim dajo dobro uravnani travniki obilo najboljše-piče. Povsodi imajo tudi veliko mastnih pašnikov. Bazen Irskega povsodi močno gledajo na lepo pleme ter živino derže v zračnih, svitlih in snažnih hlevih in sploh ravnajo ž njo še umnejše nego v Holandiji. Goveje živine je okoh 10 milijonov glav. V pokrajinah Suf-folku, Norfolku, Chestru, Stiltonu in Gloucestru napravijo posebno "Veliko surovega masla in imenitnega sira, vendar zarad mlekarstva in si-rarstva nikjer ne rede goved, ampak povsodi gledajo le na lepo pleme, ki se hitro spodredi in naglo za mesarja odebeli. Še dalje po svetu slovi britanska konjereja, ki šteje okoh .3 milijone raznoverstnih konj; plemena so po večem arabskega, vendar jih navadno še dražje prodajajo kakor arabske konje. Enako razvito je angležko ovčarstvo; sedaj šteje okoh 40 mil. ovac, ki dajo okoli 120 milij. funtov večidel kaj hčne volne ; v Dorsetu, Herefordu, Dishleyu i. d. ovce tudi močno debe-hjo za mesarja. Tudi v svinjereji prekosi velika Britanija vse dežele evropske; posebno močno se ž njo pečajo na Irskem, potem pa v grofiji essexki in yorkshirski, kjer izpitajo po 450—500 kgr. (9 do 10 c.) težke prašiče. Tudi ribištvo jim daje več dobička nego kterikoh drugi deržavi v našej zemljini. Najbolj love polenovke, kite in tunje, slanike, losose, ostrige i. d. — Velika Britanija je med vsemi deželami evropskimi najbolj bogata raznoverstnih kop an in. Po raznih krajih ima preobširne lege najboljšega premoga (ena sama lega v južnem Walesu meri okoh 45 □miriametrov, lege v Northumberlandu (r. Norsömber-

lendu) in Durhamu (r. Deremu) pa okoli 210 □miriam.) kterega so v zadnjem času izkopali na leto okoli 109000 mil. kgr. (2180 mü. c.) Največ ga ima Anglija, potem južni Wales in južna Škocija, le malo pa ga je na Irskem. Izkopljejo ga še veliko črez lastno potrebo in okoli 13000 mil. kgr. (260 mil. c.) vsako leto (1. 1871) prodajo na tuje (največ iz NewGastla, namreč po 2500 mil. kgr. (50 mil. c.), iz Sunderlanda po 1250 mil. kgr. (25 mil. c.), iz Cardifa po 2000 mil. kgr. (40 milij. c.), iz Swansea po 700 mil. kgr. (14 mil. c. i. t. d).- Njih neizmerni zakladi premoga bi, kakor so izračunih, še zadostovali 1273. let, ko bi od sedaj naprej vsako leto ga izkopali po 115000 mil. kgr. (2300 mil. c.). Primeroma nič manji niso njih zakladi železne rude. Omeniti je treba, da so njih Železniki sredi ah blizu velikih premogovnikov; zato jim je mogoče železo narejati po nižej ceni kakor ktera koh dežela v Evropi. Najbogatejši so v južnem Walesu okoh Birminghama, Der-bya, Schrewsburya, Yorka, v južni Škociji pa tudi na Irskem. Semtertje so lege železne rude okoh 50 metrov debele. Surovega železa dobe sedaj okoh 5500 mil. kgr. (11Ö mil. c.), neizmerno veliko, če pomislimo da so ga pred 1 stoletjem natopili komaj 75 mil. kgr. in v začetku tega stoletja nekaj črez 175 mil. kgr. Tudi tega prodajo vehko surovega (3100 mil. kgr. = 62 mil. c. 1. 1871), še več pa v raznoverstne reči podelanega v tuje dežele. Britanski jako izverstni kositer slovi uže od starodavnih časov po celem svetu. Dobiva se zlasti v mnogih jamah na polotoku Corn-wallisu, vsega okoli 6 mil. kgr. (120000 c.) na leto, t. j. več ko v vseh drugih deželah na svetu. Svinca je zlasti vehko v Oumberlandu, Derbyi, Walesu in Škociji (okoh 25 mil. kgr. = 500000 c. na leto). Baker (dobro V4 vsega na svetu) se koplje v Walesu, "Devonshiri, Cornwalisu, na Anglesei in Irskem. Tudi srebra dobe v Cornwallisu in Northum-berlandu okoh 40000 funtov na leto. Dalje ima vehko porcelanarce in "druge ilovice za lončenino, grafita, izverstnega skrilavca (zlasti pri Bangoru v Walesu), šote (zlasti na Irskem). Prebogata je tudi soh (okoh 1500 mil. kgr. = 30 mil. c.) in sicer morske (ob angležkem in irskem obrežji), varjene (v raznih krajih južne Cheshire) in kamenene soh (v Northwichi).

Nobena dežela na svetu nima tako vehke in vsestransko tako zelo razvite obertnosti kakor Telika Britanija. Nikjer ne delajo s tako doveršenimi mašinami, nikjer ne porabijo tako dobro in naglo vsaktere tudi najmanjše iznajdbe na obertnijskem polji, nikjer delo ni tako razdeljeno in olajšano. Le malokje pa so tudi združeni vsi pogoji za občudovani napredek raznoverstnih obertnij: povsodi je obilo vode, obilo premoga, obilo preimenitnega železa, veliko spretnih in'pridnih rok in na ostajanje premoženja, ki se najrajše obrača v podporo in razvitek domače obertnijske delavnosti. Neizrečeno jo tudi podpira velikanska kupčija, ki domače izdelke pošilja v najbolj oddaljene strani sveta in od tod dobiva raznoverstne surovine. Po sredi angležkega kraljestva (Staffordshire, Warwik in Worcester)posebno cvete obertnija kovinska in lončarska, po severnem Angležkem (Yorkshire in Lancashire) pode-

lovanje volne, bombaža, prediva i. t. d. Po jnžnih straneh se pečajo z raznimi obertnijami, zlasti z onimi, M pospešujejo mornarstvo, znanstvo in umetnosti. Po Škociji in Irskem obertnost ni tako zelo razširjena in je le v nekterih izdelkih "enako razvita kakor na Angležkem.

Pred vsem moramo imenovati podelovanje bombaža. Ta obert-nija seje od 1. 1775, v kterem je Arkwright (r. Arkrajt) iznašel imenitno mašino prejnico, tako razvila, da podela 2/3 vsega surovega bombaža (1. 1871: črez 790 mil. kgr. = 15 4/5 mil. c. za 557 mil. gold.) Najbolj se ž njo pečajo: Manchester in njegova okolica, 65 kilometrov na široko, Derby, Cromford, Chesterfield, Nottingham, Glasgow, Belfast i. d. Vseh vretenc štejejo okoh 40 mihjonov in preveliko tkalnic, M so 1. 1871 le za tujo kupčijo naredili za 576 milij. gold, bombaževine. — Enako imenitno je podelovanje volne (Leeds, Halifax, Bradford, Hud-dersfield, Norwich in vsa ondešnja pokrajina, Shipley in Saltaire, Glasgow, Aberdeen, Dublin), ki se je posebno razvilo od leta 1809, od kar sta Cockerill in Douglas napravila posebne prejnice za česano volno. Sedaj podelajo razne fabrike vso domačo volno, še več pa tuje, ktere so leta 1871 wozili 160 mil. kgr. (320 mil. funtov, največ iz Avstralije: 183 milij. funt., Kaplanda, južne Amerike i. t. d.) za 175 milij. gold.; sukna in razne volnenine pa so prodali na tuje za 270 milij. gold. — Tudi platnarstvo je sedaj prekosilo vse druge dežele; razen domače surovine dobivajo konopljo in predivo zlasti iz Rusije (nad 100 mil. kgr.). Cvete pa ne le na Angležkem (Barnsley, York, Leeds, Liverpool i. d.), ampak enako zelo na Irskem (Belfast, Cork, Dublin i. d.) in Škocijskem. (Dundee, na leto za 20 milij. gld., Glasgow, Dumferline, Arbroath i. d.). — SvilarstVo so ustanovili francozki hugenotti, M so 1. 1685 pobegnili na Angležko. Sedaj posebno cvete v Londonu s Spitalfieldom, Coventru, Chesteru, "Warwicku, Dublinu i. d. Leta 1871 so na tujem kupih in podelali okoh 4-2 mrl. kgr. (84000 c.) surove svile. Mnogo fabrik po-deluje imenitno Jute", neko konopljasto rastlino iz vzhodne-Indije. — Tudi kovinska obertnost se je tako razvila, da so glede na njo Angleži prekosili vse druge narode. Znano središče te obertnije je Birmingham, ki izdeluje raznoverstno blago, od male komaj vidne šivanke do več sto centov težkega mačka za ladije, od malega svedra do velikanske parne mašine. Razen Birminghama nareja železnino Soho (denarje in dutike, pa tudi klučarsko blago), Wolwerhampton (klučarske reči), Sheffield (najboljša rezila), Salisbury .(škarije), Reddich (šivanke in priponke), Bristol (razno blago iz medi), Stafford, Shrop i. d. (železnične šine), London, Birmingham, Derby i. d. (zlatnino in drugo dragotino), London, Liverpool, Sheffield in Birmingham (ure in optično, prirodoznansko in ranocelniško orodje), Rotherham in Masborough (raznoverstno litino), Woolwich (topove), London, Manchester, Soho, Leeds, Glasgow, York, Falkirk (v Škociji) in razni drugi kraji raznoverstne mašine. — Imenitna je tudi lončarska obertnija; razvila se je posebno od 1. 1771, ko je Jozija Wedgewood (r. Vedžvud) iznašel po njem imenovano belopersteno lončenino. Etruria blizu Newcastla je središče velike lončarske pokra

jine, kjer se mesta Stoke upon Trent, Shelton, Burslem i. d. skoro drugo druzega de»že. Cvete pa tudi v Newcastlu under Lyne, Bristolu, Glasgow, Worcesteru, Derleyu i. d. Razvito je tudi steklarstvo (London, Birmingham ima največo steklarmco na svetu, Glasgow, Newcastle i. d.) Zelo slovijo tudi kemijske fabrike pa pivovarne (London ima največe pivovarne na Svetu), milarnice in svečarnice pa prečiščevalnice za sladkor. Preimenitne so tudi mnogobrojne angležke ladijedelnice (v kterih narede vsako leto okoh 1100 ladij, med temi črez 200 parobrodov), papirnice (kterih nikjer ni toliko in tako velikih in umno napravljenih kakor v Yeliki Britaniji, — na leto okoh 100 mil. kgr. raznega papirja), strojnice in usnjarnice (največe so v Londonu, Cheshiri, Lancashiri, Lin-colnshiri na Irskem i. d.). London, Bristol, Bermondsey i. d. narejajo razno usnjino, n. pr. samih čevljev več kakor za 100 milij. gld. i. d.

Velika Britanija je perva kupčij ška deržava na svetu, njeno tergovstvo je razširjeno črez vse strani naše zemlje. Pospešuje jo posebno veliko ladijevje (razen vojnih ladij je Vel. Brit. štela konec 1. 1871 večih kupčijskih ladij jadernie 20823, parobrodov pa 3345), ugodna zemljepisna lega dežele z zelo členovitim obrežjem (ki šteje nad 70 velikih pristanišč), obilnost domačih surovin (zlasti premoga in železa pa drugih kovin), obširna posestva in imenitne naselbine zunaj Evrdpe, kup-čijske pogodbe s tujimi deržavami in ugodne domače postave, dobre ceste in goste železnice (sedaj merijo 2520 miriam. (3386 zemljep. milj), leta 1848: le 222 miriamet., 1. 1860: 2076 miriam.), razvita domača obertnost in podvzetnost i. t. d. Najimenitnejša teržišča za unanjo kupčijo so: London, Liverpool in Southampton, potem Hull, Plymouth, Sunderland, Newcastle, Glasgow, Bristol, Limerik, Belfast, Leith na Forthu, Aberdeen, Brigthon i. d. Vse vvoženo blago so 1. 1871 cehih 3268 milij. gld. (1. 1870: le 3030 milij. in 1. 1861 le 2174 milij. gld.). Med tem je bombaž in razno prekomorsko blago pa čaj (tega za 115 milij. gld.), raznoverstno žito in moka (za 424 milij. gld.), voh, ovce in druge živali (za 56 milij. gld.), sir, surovo maslo pa špeh (za 130 milij. gld.), jajca (črez 300 milij. jajee), vino (70 milij. gld.), volna, konoplja in predivo, les i. d. Izvoženo blago angležko so cenili preteklega leta 2225 mil. gld. (1. 1870 le 1995 milij. gld., 1. 1861 pa le 1251 mihj. gld.). Med tem so raznoverstni izdelki britanske obertnosti, pa tudi razne surovine (železo, premog i. d.). Največ so ga izpeljali v severno Ameriko (zedi-njene deržave za 342 mihj. gold.) potem na Nemško, v Indijo, Francijo, Holandijo i. t. d. Avstrija stoji glede na vrednost blaga naravnost iz An-gležkega dobljenega še le na 20. stopinji (za 15V2 mihj. gld.). Prevehko dobička daje deželi tudi prevozna kupčija.

Šolstvo je v Veliki Britaniji do sedaj bilo močno zanemarjeno. Deržava je le malo storila za ljudske šole, kajti skoro vse je prepustila posameznim društvom in zasebnikom. Zato pride še sedaj na 10000 ljudi le 1100 mahh učencev, tedaj celo manj ko na Francozkem. Kar pa šole ne store, nadomestujejo po večem razna društva in zbirke, ljudske knjižnice in enake naprave, kterih nima nobena deržava toliko in

tako dobro uravnanih kakor Velika Britanija. Primeroma veliko je srednjih šol, „grammar-schools" in „colleges" imenovanih, ki so vendar dosta drugače uravnane kakor naše gimnazije. Vseučilišča imajo mesta: Oxford, Cambridge, London, Edinburg, Glasgow, Aberdeen St. Andrews, Dublin. Razen teh učilišč je še mnogo posebnih šol, ki pospešujejo kmetijstvo, rokodelstvo in obertnijstvo, mornarstvo in tergovstvo.

XI. Kraljestvo dansko.

382 □miriametrov, (694 □milj); 1800000 ljudi, ki so po veri skoro vsi protestantje, po rodu pa Danci. Meje in gostost ljudstva?

Kraljestvo dansko obsega pokrajino Jiitlandijo na enako imenovanem polotoku pa (dansko) otočje med Kattegatom in baltiškim morjem. Največi med temi otoki so Fünen, Seeland, Laaland in Langeland ; bolj na vzhodu uže v baltiškem morji pa stoji otok Bornholm. Poveršje danskega sveta je po večem nizko in ravno; prišteva se namreč srednjeevropski nižavi, kije prek Holstein-šlezvižkega razširjena črez vso Jiitlandijo do severnega nosa Skagena. Na vzhodni strani se na njej nahaja podaljšek uralo-baltiškega herbta zemeljskega, ki mu navadno pravimo jtitlandski herbet; vzpet je le nekaj črez 70 metrov nad morjem, kajti najviši griček v njem — Himmelsberg ah Nebeški hrib — meri le 170 met. Globoka nižava sama je po nekterih krajih zelo rodovitna, po nekterih pa močvirnata in mahovita, semtertje tudi peščena. Enake podobe so tudi danski otoci, le da nimajo niti mahovja, niti peščenega polja. Bornholm je bolj gričast inplanotast, poprek 80 metrov visok, najviše njegove višine so komaj 135 do 156 metrov nad morjem vzpete.

Nemško in baltiško morje, Skagerrak in Kattegat pa morske ožine (Sund, veliki in mah Belt) ob danskem otočji obhvajo to malo kraljestvo. Rek seveda nima velikih; največa (Goudenaa) meri komaj 15 miriametrov, druge, zlasti na otocih, so le mah pa leno tekoči potoki. Ima pa več prekopov (Aggerski prekop) in precej primorskih jezer.— Podnebje je namorsko in za visoko zemljepisno širjavo primeroma kaj mehko; sapa je vlažna in goste megle zakrivajo po gostem jasno nebo.

Danija je ustavno kraljestvo, ki se podeduje v dansko-oldenburški rodovini; upravno pa je razdeljeno v 7 okrajev, „stifte" imenovanih; teh so 3 na otocih 4 pa na Iiitlandiji.

Mesta na Seelandu: Ködanj (182000 lj.), glavno in stolno mesto in eno najlepših v celej Evropi; večina ga je na Seelandu, mal kos pa na dobro obdelanem otočiči A magern, ki prebivalstvo presker-buje z" zelenjadjo. Ima 4 lepe kralj, palače, vseučilišče, znanstveno aka-demijoj veliko knjižnico, muzej skandinavskih starin in mnogo drugih zbirk. To dobro uterjeno mesto ima tudi pristanišče za vojno in kupčijsko ladijevje, precej obertnosti in pomorsko kupčijo. Roeskilde (5000 lj.) je bü nekdaj stolišče in največe m,esto v kraljestvu (s 100000 lj.) in ima lep? veliko

cerkev z grobovi mnogih kraljev. Helsingör (9000 lj.), malo pristanišče ob najožjem mestu Sunda; tu so do 1. 1857 pobirali voznino od vseh ladij, ki so šle, skozi preliv; potem äo jo primorske deržave odkupile za 45 milij. gold. Blizu tega pristanišča je terdnjava Kronborg. — Na Fiinenu je Odensee (17000 lj.) največe mesto z razvito obertnostjo (usnje, pivo). Rodovitni otooi Bornholm (6 □ miriam.), Falster (4% □ miriam.), Laaland (12 □miriam.) Langeland (3 Q miriam.), Möen (2y3 □ miriam.) nimajo zanimivih večih mest.

Mesta na Jtitlandiji:' Aalborg (12000 lj.) z dobrim pristaniščem ima veliko obertnost (svilenina, rokovice, sladkor) pa kupčijo z žitom in slaniki. Viborg (4500 lj.) in Ribe, mali obertni mesti z živahno kupčijo. Aarhus (15000 ljudi), primorsko mesto, ima živahno kupčijo. Friderieija, terdnjava ob malem Beltu, ima 7000 ljudi.

Dalje ima Danija vEvropi: Faröersko otočje (13 □ miriam. in 10000 lj.); šteje 22 skalnatih otokov, ki so z ostrim obrežjem 300 do 650 metrov nad moijem vzpeti: 17 jih je naseljenih; ljudje dobivajo precej šote in premoga, ter se- žive z rejo ovac pa z ribami in gagami. Na otoku Strömöe (4 □ miriam.) je Thorshaven, največe mesto tega otočja. — Izlandija(1030^-miriam. in 70000lj.) je samo ob členovitem obrežji naseljena. Notranji deli so strašanska puščoba. Po večem je gorata

— do 1900 met. visoki hribje uže pri 800 met. segajo nad ločnico večnega snega. Na pobočjih segajo velikanski ledniki v dole in ob morji tudi do vode, kjer jih plima ali pa drugače razburkano morje rado uter-guje. Yes otok je sestavljen iz ognjeniške tvorine in še dandanašnji štejejo okoli 30 ognjenikov; najimenitnejši so na južni strani Hekla (1610 m.) in Oester-Jökul (1765 mt.),'na severni pa Krabla! Lastni so temu otoku žvepleni studenci in sploh gorki vrelci; vseh štejejo nad 100. Najimenitnejša sta veliki in mali Geisir, ki iz lukenj 15 do 30 metrov visoko kipita in skoro vrelo vodo izmetavata. Stanovalci se pečajo z živinorejo (ovce in severni jeleni) in z ribištvom; tudi gage močno lovä. Reikjavik (1300 lj;) je največe mesto z zvezdarnico, knjižnico i. t, d.

Razen Evrope imajo* Danci neomejena; posestva v Grenlandiji (1210 □ miriam. 9880 lj.), kjer so male naselbine Julianehaab, Kristi-anshaab i. d. najbolj znane. V zahodni-Indiji; St. <Croix (r. Sen' Kroa), St. Thomas, St. Jean (3 □miriam. in 40000 lj.).

Prirodnine. Dve tretjini vsega poveršja je rodovitne zemlje, ki rodi obilo žita (zlasti reži in ječmena), pa dokaj sočivja, krompirja in oljnatega semena. Konoplje, tobaka, sadja pa ne pridelujejo dosta za domačo potrebo. Gozdov je le malo, lesa povsodi pomanjkuje ; kot kurivo ga nadomestuje šota, ktere se obilo nahaja. — Pridno in po večem umno se pečajo z živinorejo, ki daje v tujo kupčijo mnogo lepih goved in konjev iz Jiitlandije. Prašiče in ovce (po večem z lično volno) povsodi močno rede. Primeroma največ dobička jim pa daje ribištvo , razen drugih rib posebno love slanike, ostrige in morske rake.

— Kopanin ima Danija jako malo; kovin jej manjka po polnem. Na Bomhojmu dobivajo razen druzega kamena marmor in premog, po ne-

kterih drugih krajih (otok Möen) kredo, v Jtitlandiji mnogo šote, razne gline in ob zahodnem obrežji tudi jantar.

Štiri petine vseh prebivalcev se pečajo s poljedelstvom in živinorejo; po tem se ni čuditi, da je obertnost le malo razvita in še manj razširjena. Velika obertnost se prav za prav nahaja le v Kodanji, kjer veče'fabrike izdelujejo raznoverstno prejo in tkanino, usnje, mašine, porcelan, sladkor i. t. d. Rokodelstvo je bolj razširjeno, če prav nikjer ne nareja blaga črez potrebo dotičnega kraja. Primeroma najbolj narejajo debelo sukno, rokovice, razno lesenino . (zlasti posodo), lončenino, opeke, pivo in žganje. — Kupčija je bila nekdaj dosta veča, nego je sedaj; njo pospešuje posebno ugodna zemljepisna lega, potem členovito obrežje, železnice (sedaj: 70 miriamet.) i. t. d. Kupčujejo zlasti z derža-vami ob baltiškem morji, močno pa tudi s Hamburgom, Angležkim. Francijo in Ameriko. Izvažajo živino in razne kmetijske pridelke (konje, goveda, svinje, sir, kože, žito, žganje i. t. d.), vvažajo pa obertnijske izdelke, prekomorsko blago pa dosta evropskih surovin. — Šolstvo je v Daniji prav dobro uravnano; celö na Faröerskem otočji in v Izlan-diji znajo vsi kmetje brati in pisati. Dovolj je tudi srednjih šol, učena učilišča imenovanih; v Kodanji pa je imenitno vseučilišče, politehnika in velika kmetijska akademija.

XU. Skandinavija

ali Norvegija in Svedija.

7585 □miriametrov (13775 nmilj); 5920000 ljudi, ki so po veri skoro vsi protestantje, po rodu pa Skandinavci ali Švedi in Norvežci razen 22000 Laponcev in nekaj Čuhoncev. Ti združeni kraljestvi imate po samem: Švedija4418 □miriametrov s 4180000 ljudmi, Norvegija pa 3167 □miriam. in 1740000 ljudi. Deželne meje in gostost ljudstva?

Skandinavski polotok je od severja proti jugu okoh 180 miriam. dolg, počez pa okoh 18 do 40 miriam. širok. Večina njegova namreč okoh 5100 □miriam. je pokrita z gorami, M derže po dolgem od severja proti jugu; v nekterih oddelkih so poprek 1000 m. nad morjem vzpete, v nekterih pa 1300 met. in posamezne gorine in kope sežejo še do 1780 met. nad morjem. Manjše zahodno kraljestvo ah Norvegija je po polnem gorat svet, kajti nad polovico njegovega poveršja stoji še nad 700 metrov nad morjem; manjša polovica sicer ne stoji tako visoko, vendar se neznatne nižine nahajajo le ob južnem obrežji. Pobočje tega gorovja, primernega velikanski planotasti gorini, iznad ktere šterle posamezne igle in gore, je kaj stermo ob atlantskem morji, tako da posamezni kraji le po morji med seboj občujejo. Proti vzhodu se gorovje po širokih stopinjah znižuje; ne da bi bilo razraseno v postranske niže veje, ampak celotno prehaja polagoma v švedsko nižavo. Ta vzhodna gorska stran je razderta po globokih dolinah, ktere so zelo vzporedno tekoče reke vsekale v celotno gorsko pobočje. Švedske gore niso tako razširjene in visoke kajti v tem kraljestvu je komaj 1/13 vsega poveršja vzpeta do 700 metrov

nad morjem, velika večina (dosta Črez polovico) pa stoji le 100 do 300 metrov nad m. Severni del Skandinavskega gorovja, kakor se navadno skup imenuje, so Alpe, kterih najviši verhovi ne sežejo črez 13000 metrov, le na južnem konci stoji mogočna gorina Sulitelma, ki je 1800 met. visoka; črez in črez je obdana s snežninami, iz kterih se narejajo velikänski ledniki. Ob severnem tečajniku so gore dosta bolj vzpete ter se dalje proti jugu imenujejo Kjoli (Želi); iz nad gorin in puščobnih njih planot so vzpeti njihovi iglam podobni verhovi do 2300 metrov nad morjem. Južni njih oddelki se navadno ločijo s krajinskimi imeni n. pr. Langfjeld*) z Jötunfjeldom (Skagastöl Tind, 2348 met. = 7535', Jimesfjeld 2574met. = 7920'), Dovrefjeld (Sneehättan, 2320 mt.), (Gl. str. 103, K.). Skandinavska nižava je razprosterta med vzhodnim pobočjem ondotnega gorovja in baltiškim morjem, od južnega konca švedskega proti severju, kjer ob deželni meji prehaja v vehko rusko planjavo. Semtertje zlasti v južni polovici je zelö rodovitna, drugodi pa puščobna; skoro povsodi je dobro močena. Semtertje so nizki holmci po njej posejani, na jugu pa je nekoliko' napeta v smalandsko planoto; ta je poprek 100 do 130 met. visoka, V3 je je tudi vzdignene črez 260 met.; Taberg je nje najviši holmec (336 met.).

Severno ledeno morje in atlantski ocean s svojimi deh (nemško morje, Skagerrak, Kattegat in baltiško morje) oblivata skandinavski polotok ter se v neštevilnih zalivih in zanožiiiah (fjordi imenovanih) vanj zajedata. Skoro krog in krog je obrežje (zlasti pa norvežko) obdano z ne-številnimi otoki, kterim pravijo Skeri (od „skera", razrezati). Ti kame-niti ostrovi so tu veliki, tam mah, tu gosti, tam pa redki, brez reda semtertje po morji posejani. Gorje tujemu mornarju, M bi zašel med te okroglaste otoke in granitne klečeti! Obrežje norvežko je še bolj raz-derto od švedskega; gorovje je namreč v Norvegiji noter do moija po-makneno in kakor da bi se bilo nekoliko znižalo, zalilo je morje vse stranske doline in kotline. Tako so poštah tako imenovani neštevilni fjordi ter obrežje norvežko črez mero raztegnili. Ž njimi meri namreč okoh 1500 miriamet., brez njih pa le 250, švedsko pa 225 miriam. ■— Rek je premnogo na skandinavskem otoku, vendar so po večem zelo kratkega in deročega teka. V Norvegiji se uže zarad lege gorovja niso mogle razviti, zato med njimi ni ne ene plovne; podobne so bolj deročim potokom, izmed kterih se nekteri naravnost z višin spuščajo v moije ter delajo visoke slapove. Nekoliko daljše so švedske reke, ki se, po večem s planotastega grebena vzporedno tekoče, izlivajo v baltiško moije. Plovne so le nektere med njimi, (zlasti reke, ki proti jugu teko v Kattegat in Skagerrak), kajti tudi te delajo na svojem teku mnogo berzic in slapov. Veče reke se zovejo elfe, manjše pa ä (r. oa). Najimenitnejše so: Tornea-elf, Angerman-elf, Dal-elf, Klara-elf (do venerskega jezera, iz tega pa teče) Gita-elf, M pri vasi Trolhätti (t. j. čarobni jami) nareja prelepe, 50 metrov visoke slapove, in Glomm en-elf (v Norve-

*) Fjekl pomeni prostorno pa puščobno planoto gorsko.

giji), ki pri pristavi Hafslund dela imenitni, 20 metrov visoki slap „sarp" imenovan. Najviše slapove delajo norvežki potoki n. pr. Sevle-fos (325 met.) in Keel-fos (650 met.). Bjukan-fos (t. j. dimasti slap, 650 met.) i. d. — Premnogo je jezer po skandinavskem polotoku in glede na nje se skandinavske gore lehko primerjajo z Alpami. — Velika in mala jezera se posehno odlikujejo s čisto in prozorno vodo pa s prelepo lego. Najimenitnejša so: venersko, vetersko, melarsko 'in hjelmarsko jezero v Švediji, mjösensko jezero pa v južni Norvegiji.

Glede na vzhodno in zahodno pobočje goratega polotoka je podnebje kaj različno. Zahodno ah norvežko obrežje dobiva preveliko toplote od gorkega zalivskega toka morskega ter ima tako mehko in enakomerno podnebje kakor nobefia dežela' na zemlji, ki bi bila tako daleč proti "severju pomaknena. Zato tudi morje ob obrežji norvežkem noter do laponske okrajine (Finmarken) nikdar ne zamerzne. Dež in megle po gostem nastopajo in razloček med poletno in zimsko temperaturo jii nikdar tako velik kakor po srednji in vzhodni strani velikanskega polotoka. Todi se huda zima in precej vroče poletje skoro neposredno verstite; najdaljše poletje je 4 mesece, po severnih straneh (Tromsöe) pa le 8 tednov. (Hud mraz pritiska zlasti od tečajnika dalje proti severju, koder se zimska noč raztegne od 24 ur do 2 mesecev (severni sij).

Kraljestvi Švedija in Norvegija ste zedinjeni pod enim vladarjem, ustavnim kraljem, kterega navadno stolišče je v Stokholmu. Drugače pa ima vsako kraljestvo zase posebno ustavo in posebne postave; nor-vežka ustava je med vsemi evropskimi ustavami najbolj svobodna; kraljeva oblast je prikračena po deržavnem zboru; norvežkemu pravijo Norvežci storthing. Upravno je Norvegija razdeljena v 5 okrajev (stifte imenovanih), Švedija pa v 4 pokrajine, te pa v 24 okrajev (läne imenovanih).

Mesta v Švediji: Stokholm (137000 lj.), glavno in stolno mesto v sprelepem kraji na otocih in polotokih ob iztoku melarskega jezera v baltiško morje, ima krasen kralj, grad (v starem mestu), der-žavno denarnico, lepe cerkve (v cerkvi ritterholmski so grobovi kraljev iz rodovine Vaza in drugih imenitnih mož)j znanstveno akademijo, velike muzeje; tudi je pervo kupčijsko in obertnijsko mesto v deželi (sukno, bombaževina, pertenina, svilenina, steklo, lončenina, železnina, mašine, sladkor i. d.). V lepi okolici je več kraljevih gradov za kratek čas in lepih pristav.. Na malem otoku v melarskem jezeru je kralj, poletno stolišče. Westeras (5000 lj.) s prekrasno stolno cerkvijo. Oerebro (7000 lj.), glavno mesto pokrajine Nerike; tu sta bila Gustav Vaza in Bernadotte za kralja izvoljena. Up sal a (12000 lj.) ima vseučilišče (ustanovlj. 1477) in najlepšo cerkev v deželi, v kterej počivajo Gustav Vaza, znani rastlinoznanec Linne in preslavni kemik Berzelij. Danemora z najbogatejšimi Železniki na Švedskem. Fälun (6000 lj.) s slovečo jamo bakrene rude in živahno obertnijo. Sala (3500 lj.) z najstarejšiim jamami na Švedskem, ki dajo mnogo srebra.

Gotenborg (55000 lj.), dobro uterjeno pristanišče z veliko obertnostjo in kupčijo (pivo, sladkor, papir, železo, les, — deske — i. t. d,). Heisingborg (4000 lj.J, terdnjava z morskimi kopelmi in malo kupčijo. Landskrona (5000 lj.), terdnjava ob Sundu. Lund (11000 lj.) ima vseučilišče, največo cerkev švedsko in precej obertnosti. Malmö (26000 lj.), imenitno primorsko mesto, z obertnostjo in veliko- kupčijo na Nemško. Ystad (6000 lj.), kupčijsko mesto na najbolj južnem obrežji. Karls-krona (19000 lj.), dobro uterjeno mesto z glavnim pristaniščem za vojno ladijevje, ima tudi zelo razširjeno kupčijo. Kalmar (9400 lj.), uterjeno pristanišče z živahno kupčijo; kalmarska zaveza , 1397. Jönköping (8000 lj.) ob južnem konci veterskega jezera, je eno najlepših mest švedskih. Norrköpjng (24000 lj.), primorsko mesto, ki ima za Stokholmom najbolj razvito obertnost (sukno, sladkor, blago iz železa, medi i. t. d.) pa veliko kupčijo. Otok Gotland, (31 □miriam. in 54000 lj.) se peča s kmetijstvom; na njem je mesto Visby (6000 lj.), kterega kupčija je nekdaj slovela daleč po severnem svetu. Otok O elan d (12 □miriam. 32000 lj.).

V veči severni polovici so: Gefle (14000 lj.) na ustji Dal-elfe, ima platnarstvo ter kupčuje z lesom, železom in ribami. Luleä, Pietä, Ulmeä i. d., mala pristanišča ob botniškem zalivu, ki imajo po malo črez 1000 stanovalcev.

Mesta v Norvegiji: Kristijanija (65000 lj.), glavno mesto v prelepem kraji ob enako imenovani zanožini, je sedež podkralja ali pa namestnika in ima vseučilišče, precej razvito obertnost in veliko kupčijo (les, deske, steklo, železo in železnina, hrastovo lubje i. d.). Fried-riechshald (8000 lj.) s kupčijo (les in železo). Drammen (14Q00 lj.), glavno teržišče za norvežki les. Kongsberg, rudarsko mesto (5000 lj.), dobiva mnogo srebra; in železa. Laurvik (5000 lj.) ob Skagerraku se peča z železno obertnostjo in veliko kupčijo (železo, les). — Christians an d (11000 lj.), dobro uterjeno pristanišče za vojno ladijevje, ima živahno kupčijo. Pri Arendalu (4000 lj.) so imenitne jame z železno rudo. —Bergen (30000 lj.), pervo teržišče v Norvegiji, ima.imeniten narodni muzej, razvito obertnost (tobak, sladkor, ribja mast, papir i. d.) in znatno ribištvo (polenovke in slaniki). — Trondhjem (21000 lj.), nekdaj glavno in stolno mesto norvežko, ima precej veliko obertnosti in zelo razširjeno kupčijo. Böeros (1000 lj.), imenitno rudarsko mesto (bäker). Severni pokrajini (Nordland in Finmarken) nimate velikih mest; najimenitnejše je Hamerfest, najdalje proti severju ležeče kupčijsko pristanišče, ki šteje nekaj črez 1200 ljudi. "Wardöhuus je najbolj severna terdnjavica v Evropi in na celem svetu; Altengard ob Starem fjordu pa najbolj severno opazovališče prikazkov v ozračji.

V zahodni-Indiji imajo Švedi otok St. Barthelemy (21 □kilomet. in 2900 lj.).

Prirodnine. Podnebje kmetijstvu ni ugodno; tudi zemlja je zanje le malo pripravna, kajti voda (jezera, močarine in reke) pokriva v Švediji črez Vs vsega poveršja, 1U Pa je snežnin in golibkamenitih tal;

še neugodneje so razmere v visokogorati Norvegiji, kjer jezera, moča-rine, reke, snežnine in gola kamenita tla obsegajo nad 55 % vsega poveršja. Po tem se ni čuditi, da pride komaj 7 % vsega poveršja na njivje, okoli 3 % pa na travnati svet. Švedija je poljedelstvu dosta* ugodnejša od Norvegija-, vendar ne prideluje nobena dosta žita za se, ampak ga mora veliko kupovati na tujem. Raste pa pšenica še do 60° severne širjave, oves do 64°, rež (in konoplja) do 67°, ječmen pa do 70°. Še za stopinjo dalje proti severju sega krompir, kterega povsodi precej močno sade. Tudi hmelja, konoplje in prediva premalo pridelujejo, veliko pa imajo jedljivih jagod in lešnikov in pa plučnjaka ahizlandskegahšaja,celo obilo za kupčijo v tuje kraje. Največ dobička jim pa dajo gozdovi, M pokrivajo skoro 60 % vsega poveršja; Skandinavija je perva kupčijska dežela za les. — Živinoreja je dosedaj le malo napredovala, vendar je za deželo dosta važnejša nego poljedelstvo. Po severnih straneh redijo močno severne jelene, drugodi pa posebno govejo živino, potem pa ovce (in škodljive koze); prašičev le na Švedskem mnogo rede, po Norvegiji primeroma za pol manj. Preveliko dobička pa daje ribištvo; love pa najbolj slanike, polenovke, morske rake, losose, makrele ali lokarde i. d. Obilo rib porabijo za lastno hrano, vendar jih ostaja neizmerno število za kupčijo v tuje kraje. Mnogo postrele tudi divjih zveri zarad drage kožuhovine in veliko ptic (gag, labudov i. d.). — S kopaninami je Skandinavija bogato obdarjena; Švedija sama ima črez 580 raznih rudnikov. Najimenitnejša kopanjna je železo (najbolje na svetu). Neizmerno bogati so rudniki v Danemori (pri Upsali), M dajo na leto okoh 450 mil. kgr. (9 mil. c.) železa. Norvegija ga posebno vehko dobiva pri Laurviku, Kristijaniji in Arendalu. Železna ruda derži daleč proti severju, vendar je ondi še nikjer ne izkopujejo. Druga imenitna kovina je baker, M ga dobivajo pri Falunu, hribu Atoidi na Švedskem, pri Röe-rosu in Trondhjemu na Norvežkem; skup okoli 3 mil. kgr. (60000 c.). Tudi srebra vsako leto vehko dobe (27000 funtov pri Sah in Kongs-bergu). Primeroma malo imajo premoga (75 mil. kgr. = IV2 niihj. c, pri Helsingforu), dalje nekaj cinka, svinca, nikeljna, žvepla, vitriola i. t. d. Soh pa v Švediji nimajo prav nič, na Norvežkem pa je ena sohna pri Vallö-u. '

Obertnost je v obče le malo razvita, in še manj razširjena; nahaja se namreč le po južni Švediji; drugodi in po vsej Norvegiji izdela precej blaga le domače rokodelstvo. Kmetovalec si v" dolgi zimi naredi svoje hišno in poljsko orodje, svoje debelo platno in sukno in pa razno pletenino. Naj bolj razvita je kovinska obertnost, zlasti izdelovanje razne železnine [Arendal, Stokholm, Kristijanija, KQngsberg, Motala (mašine)]; daleč po svetu slovijo zlasti švedske Verige in mački za ladije. Zelo razširjeno je podelovanje lesa. Posebno velike ledijedelnice so v Stokholmu, Gotenborgu, Bergenu in Kristijaniji, v kterih iztešejo mnogo velikih ladij za tuje dežele. Premnogo je žag po dežeh; V zadnjem desetletji so se ustanovile tudi razne fabrike in velike rokodelnice, semtertje skoro sredi gozdov, ki napravijo mnogo lesenega blaga za kup

čijo na tuje. Druge obertnije so skoro le na Švedskem zlasti v Stok-holmu, le tobakarnic, usnjarnic, suknarnic in lončarnic pa pivovaren je več po deželi.

Zedinjeni kraljestvi se štejete med najimenitnejše kupčijske deržave v Evropi. Njih velikanska kupčija je po večem pomorska. Pospešujejo posebno razvito mornarstvo (Norvežko ima okoh 1800 ladij jadernic in 130 parobrodov, Švedsko pa 3200 ladij jadernic pa 360 parobrodov), ugodna zemljepisna lega, razvito obrežje, dobre ceste in železnice slasti po južni Švediji (Švedija jih ima sedaj 200 miriametrov, Norvegija pa 45 miriam,), prekopi, razni kupčijski zavodi i. t. d. Izvažajo se železo in železnina, ladije, les in lesenina (potem pepeljika, smola i. d.), baker, marmor in drugi kamen zlasti v Holandijo), usnje in kožuhovina, led (iz Norvežkega) inmnogo rib. V važajo pa žito in moko, konoplje in predivo (zlasti iz Ruskega), vino, olje, južno in drugo sadje, prekomorsko blago, sol (zlasti iz Španije^ Portugala in Francije) in raz-noverstne obertnijske izdelke.

Šol stvo je po celej dežeh jako dobro preskerbljeno. Vlada skerbi za to, da se vsak kmet nauči pisati in brati; zato je napravila obilo ljudskih šol. Ker so pa posamezne kmetije daleč vsaksebi raztresene in bi skupna šola bila vsem preveč od rok, ustanovila je mnogo posebnih učiteljev, ki potujejo od pohištva do pohištva. Dobro uravnane in močno obiskovane so tudi njih srednje šole, s kterimi so po večem združeni nekteri realni razredi, tako da bi je lehko primerjali našim realnim gimnazijam. Hvale vredna so tudi vseučilišča v Upsali, Lundu in Kristijaniji. Razen teh učilišč je še mnogo posebnih, n. pr. kmetijskih, gozdnarskih, obertnijskih, rudarskih, mornarskih, kupčijskih i. d. šol.

XIII. Carstvo rusko.

53332 □miriametrov (96856 Qmilj); 79200000 ljudi (in sicer pravo Rusko 48620 □ miriametrov in 71151000 ljudi, Finlandija 3492 □ miriam. in 1900000 lj., Poljsko 1220 □miriamet. in 620000Q ljudi); po veri je t>3 milijonov pravoslavnih kristjanov, 6920000 katoličanov (zlasti na Poljskem in v nekdanjih poljskih pokrajinah), 4130000 protestantov (zlasti v Finlandiji in tako zvanih baltiških pokrajinah), 2320000 Židov (Ya na malem Poljskem), 2090000 mahomedancev in okoh 200000 ma-likovalcev. Po rodu so Rusi razen 5 milijonov Poljakov, 3 milij. čuhon-cev in Latišev, 2600000 Litovcev, 600000 semtertje raztresenih Nemcev (v tako zvanih baltiških pokrajinah jih je le 136000), potem Tatarov, Kirgizov, in Baškircev, Kalmikov (vseh 2V2 milij-), in še nekaj druzih narodičev. Meje evropske Rusije in gostost ljudstva ?

Skoro vsa evropska Rusija je enakomerna nižava, ki je razpro-sterta od Urala ob evropsko-azijski meji do Avstrije in Prusije pa do baltiškega morja, in od severnega ledenega morja do Kavkaza in hvalin-skega in černega-moija. Dolga je črez 300 miriametrov, široka pa 230 in poprek komaj 130 do 160 metrov nad morjem vzpeta. Najviša je po

severozahodni strani, najniža pa po jugovzhodni ob hvalinskem morji, kterega gladina stoji celo 25 metrov (78') pod gladino bližnjega černega-moija. Tu ob najzanimivišem zemeljskem vsedu neposredno prestopa prek reke Urala v azijsko nižavo; enako kakor na zahodni, strani prek Visle in Odre v severno nemško ravnino. Le ob njenem robu stoje viša pogorja. Na vzhodu meji Ural kot 185 miriametrov dolgo poldnevniško gorovje Azijo in Evropo. Puščoben in razdert je severni ali pusti Ural; srednji ali rudna ti med virjem pečorskim in prelazom jeka-tarinburžkemima kaj položna pobočja; južni—gozdnati pa jerazrasen v več dolgih vej, M so med seboj sklenene v nizke planote gorske (gl. str. 104). Ob černem-morji stoje na polotoku Krimu tavriške gore, I ail a imenovane, ki proti jugu kaj stermo v morje propadajo. Čatir-dag ali Šator (1540 met.) je najviši njiij veršac. Na jugozahodu so razni skrajni odrasleki karpatski raztegnem v rusko planjavo; višine ob Dnesttu se navadno imenujejo Medoborske gore. Velika ruska planjava je kaj enakomerna; le v dveh v raztegnen lok zavitih progah je nekoliko napeta. Ta dva herbta zemeljska sta uralsko-baltiški in uralsko-karpatski. Uralsko-baltiški herbet se začenja pri viru pečorskem ter z imenom severo-ruski herbet ali Uvali derži v zahodno-jugozahodno mer in z neznatnimi višinami dela razvodje med hvalinskim in severnim ledenim morjem. Skoro povsodi za-rasen z neizmernimi gozdovi derži dalje proti zahodu, zmerom bolj se bližaje baltiškemu morju. V Valdajskih višinah, kterih zahodni rob se Volhonski gozd imenuje, je najviše nad morjem vzpet (350 met.). Todi vendar nikjer ne dela glavnega razvodja; kajti reke ruske, M teko v baltiško morje, izvirajo po večem ob njegovem južnem nazdolji ter ga brez posebne ovire presekujejo. Uralsko-karpatski herbet se začenja v južnem Uralu ter derži kot široko razraseno nizko poberdje prek dolenje Volge do Dona; temu oddelku pravijo O b š či j sirt; črez in črez je z gozdovi kaj dobro močen. Če dalje proti zahodu, tem širši je ta herbet, in je pokrit inrazrasen v neznatne planote n. pr. donsko, ukrajinsko, podoljsko, in.volinjsko (416 metrov) planoto. Glavnega razvodja ta herbet nikjer ne dela, kajti vse veče reke ruske, ki proti jugu teko, ga prere-zujejo * v dotičnem vodotoči se po večem nahaja skalovje in neznatno pra-govje, M vožnji po njih nekohko- škoduje. Tako je velikanska ruska nižava razdeljena v več med seboj kaj različnih predelov. Severni predel ima v baltiškem pomorji premnogo jezer in po večem rodovitne zemljo, ktero v več krajih še voda močviri; lan in les se po njem posebno dobro ponašata. Severno ledeno pomorje je na južnih straneh in ob rekah za-raseno z neprehodnimi gozdovi; dalje proti severju se ti izgube, mahovi pokrivajo gole planjave, ki so rade močvirnate in po leti po polnem ne-pristopne; to so ruske tundre. Z ribištvom in lovom se pečajo ondeš-nji kaj redid prebivalci. Veliki osrednji predel ima najrodovitnejšo „čer no zemljo"; tu je vehka in dobro obdelana ruska žitnica. Južni predel je raznih straneh kaj različen. Semtertje, zelo peščen, je travnati pustinji podoben, po kterej žive pastirski narodiči; ^drugodi pa je rodovi-

ten, redi mnogo živine in daje obilo žita za kupčijo v teržišča ob čer-nem in azovskem morji.

Razna morja oblivajo na 3 straneh rusko carstvo. Ob severni strani je severno ledeno morje, kise v mnogih večih (belo-morje) in manjših zalivih zajeda v rusko zemljo; njegovo obrežje, okoh 260 miriametrov dolgo, je po večem nizko in ravno. Na zahodni strani je dosta bolj imenitno baltiško morje, ki z botniškim, finskim (čuhonskim) in riž-kim zahvom moči 250 miriam. dolgo rusko obrežje; to je ob severni polovici stermo in skalnato, ob južni pa nizko in peščeno. Na jugu dela černo-morje 240 miriam. dolgo obrežje, ki je ob južnem Krimu, in Kav-kaziji visoko in skalovito, drugodi pa nizko'in peščeno; tako je tudi 130 miriam. dolgo obrežje azovskega morja. Na jugovzhodu je hvalinsko morje, največe slano jezero na zemlji (4633 □miriam.), kterega obod meri 640 miriam. Večina njegova je v ruski oblasti, kajti le ob kratki južni stranici do njega sega perzijsko kraljestvo. Rusko obrežje ob tem morji je povsodi ravno in peščeno, le tam je stermo in skalovito, kjer je Kavkaz dd morja raztegnen.

Rek, zlasti plovnih veletokov ima Rusija tohko, da se nobena evropska dežela ž njo ne more meriti. Ker je prekopi med seboj sklepajo, godijo posebno kupčiji, ki prelahko prevaža blago iz severnega ledenega morja v černo-morje in iz hvalinskega jezera v baltiško morje. Najimenitnejše reke so; Pečora, Mezenj', severna Dvina.in Onega (gl. str. 106); Tornea (reka mejnica), Neva, Narva, zahodna Dvina, Njemen in Visla (gl. str. 106), Dnester, Bug, Dneper (Borysthenes) in Don. (gl. st. 110 št. 2 — 5), Volga in Ural (gl. str. 110 — 111). Premnogo ima tudi jezer; razen hvalinskega morja so največa sladkovodna jezera: Ladožko, onežko, pejpuško ah čudsko, ilmensko, belo, kubinsko, sajmsko, fenarsko jezero. Posebno Vehko jih je krog finskega zahva, zlasti pa v Finlandiji ah Čuhoniji. Na jugovzhodni strani se v globokem vsedu zemeljskem nahaja več pustinj-skih slanih jezer, med kterimi precej veliko eljtonsko jezero daje obilo kuhinjske soh.

Ker je veliko carstvo razprosterto daleč od juga proti severju, ima po raznih straneh kaj razhčno podnebje. V obče je po polnem1 cehnsko ; zima je dolga in posebno huda, nekaj tudi zato, ker merzh vetrovi neovirani pihajo od severnega ledenega morja prek globoke ruske planjave; nasproti pa je poletje dosta bolj vroče nego po tistej zemljepisni širjavi v, zahodni Evropi. Navadno se pa Rusko od juga proti severju deh v 4 podnebne predele. 1. Gorski predel obsega vse pokrajine od južne meje do 50° severne širjave (ah do sredi herbta uralsko-balti-škega) ter ima dolgo pa vroče poletje in kratko, vendar precej terdo zimo. Po rodovitnih straneh pridelujejo posebno vehko pšenice in drugega žita, po najugodniših pa raste tudi vinska terta, celo oljka i. t. d. 2. Srednji ah zmerno toph predel obsega svet med uralsko-karpat-skim in baltiškim herbtom (50 — 57° sev. širj.) s premastnim poljem. Zima je huda in celo do 7 mesecev dolga, nasproti pa je tudi do 5 mesecev

dolgo poletje kaj vroče in zori razna žita in druge pridelke v veliki obilnosti. 3. Hladni predel je onkraj uralo-baltiškega berbta raz-prostert med 57 in 67° sev. širj. in ima še daljšo in hujšo zimo, tako da so reke zamerznene od srede oktobra do maja; pomiad je jako kratka, kratko tudi poletje, vendar še dokaj vroče; s poljedelstvom se pečajo še do 60° sev. širj., z živinorejo pa do 65°. Neizmerni gozdovi pokrivajo" velik del tega pasa. 4. Severni ali merzli predel dalje proti severju do ledenega morja je domovina Laponcev in Samojedov, ki se z lovom in ribištvom pečajo. Neprecenljive vrednosti jim je severni jelen.

Rusija je neomejeno samovladarstvor ki se ' podeduje v mož-kem in ženskem kolenu carske rodovine holsteinsko-gotorpske. Upravno je evropska Rusija razdeljena v 68 gubernij (pravo Rusko jih šteje 50, Poljsko 10, Finlandija pa 8). G-ubernije so razdeljene v ujezde (ali okraje). Kav-kazija, ki upravno spada k evropski Rusiji, in Sibirija in druge dežele ruske v Aziji so razdeljene v gubernije in pokrajine (Kavkazija šteje 6 gubernij in 6 pokrajin, Sibirija in druga Azija ruska pa 4 gubernije in 11 pokrajin), ki so na dalje razdeljene v okroge.

Mesta v baltiških pokrajinah (4guber.): Petrograd (670000 lj.), najnovejše stolno mesto v Evropi (Peter veliki je je jel zidati ls/5 1703), ima jako pravilno izpeljane ulice, velike terge in toliko palač in velikanskih poslopij, kakor nobeno drugo mesto. Med -temi se posebno odlikujejo: Mornarsko poslopje- (ob Nevi, je 500 stopinj dolgo), „zimnij dvorec", carski grad za zimski čas (velikanski četveroogelnik, kterega vsaka stran meri 230 metrov), „eremitage" z imenitno zbirko slikinpre-bogato knjižnico, marmorova palača, cerkev sv. Izaka (najlepša na Ruskem in ena. najkrasnejših v Evropi), samostan Aleksandra nevskega (podoben malemu mestu, stanovališče ruskega metropolita), stolna cerkev kazanske matere božje (pred ktero v polokrogu stoji 132 Veličastnih stolpov). Ima tudi mnogo znanstvenih in naučnih zavodov: vseučilišče, znanstveno akademijo, pravoslovno učilišče, tehniko, kupčijsko šolo, mnogo gimnazij in več posebnih učilišč, velike muzeje in druge zbirke, n. pr. carsko knjižnico (ld šteje okoli milijon zvezkov in 30000 rokopisov) i. d. Poleg Moskve ima Petrograd najbolj razvito veliko in malo obertnost v celem carstvu (usnje, zlasti juft in safijan ali turško usnje, sladkor, steklo, porcelan, raznoverstne tkanine in pletenine, preproge, papir, tobak, smodnik, kemijsko blago, razno kovinsko blago, ladije i. t. d.); med najizverst-nejše obertnijske naprave se morajo šteti zlasti velike carske fabrike, ki izdelujejo preproge, razno posodo in lepotino iz porcelana, steklo (zlasti zercala in kristalasto steklo), železno litino, dragotino (brusijo tudi drage kamene) i. t. d. Ob ustji velike Neve, ki nosi parobrode, stoječemu mestu posebno cvete kupčija, ki glede na vrednost izvaža skoro polovico vsega blaga, kar ga Rusko na tuje proda. Ima pa zanjo tudi velikanske naprave: borso in razne zavarovalnice, posojilnice in druge denarstvene in kupčijske družbe, mnogo parobrodov, ki redoma vozijo v Veliko Britanijo (London, Hull in Liverpool), Francijo (Dunkerque), Holandijo in Belgijo (Antwerpen), Nemčijo (Stetin, Ljubek in Roztok), v Stokholm in Kodanj, Jesenko, Zemljepis 1873, 20

in -tudi drugih ladij. Kupčija petrogradska obsega loj in mast, konopljo in predivo, žito in laneno seme, les, železo in železnino, baker, kože in kožuhovino, ščetine in usnje, pepeljiko, jadrenino in vervi, "kaviar ali ribje ikre in vizin ali ribji klej (iz mehurja belužjega), vosek, čaj, perje i. t. d. — V okolici je več carskih grajščin: Carsko je selo z 8 cerkvami in 2 krasnima gradoma; Pavlovsk v sprelepem kraji; Gačina, krasen grad z veliki^ vertom; Sterelna, Petrov dvor i. d. ob čuhonskem zalivu.

Kronštafc (48000 lj.) na Kotlinu, skalnatem otoku v čuhonskem zalivu, je veliko in globoko pristanišče petrogradsko in najimenitnejša luka ruska za vojno ladijevje. To predobro uterjeno mesto ima krasne prekope, velike ladijedelnice, orožarnico i. t» d. Narva (8000 lj.), nekdaj imenitna terdnjava (bitka 1700), Reval (30000 lj.), močna terdnjava s pristaniščem ob čuhonskem zalivu, ima živahno kupčijo. Otok Dag en je poseljen od Estoncev in Švedov. Riga (110000 lj.) ima luko v uterje-nem mestu Ustji Dvinskem in je poleg Petrograda najimenitnejše rusko teržišče ob baltiškem morji. Razen kupčije zlasti z deželnimi pridelki ima tudi veliko obertnost (sladkor, pavolnik, usnje, železnina i. t. d.) D e r-pet (24000 lj.) ima izverstno vseučilišče in slovečo zvezdarnico. Per-nava (10000 lj.), imenitno teržišče ob rižkem zalivu. Mitava (25000 lj.), nekdaj glavno in stolno mesto vojvodov kurlandskih. Libava (10000 lj.), zelo imenitno teržišče ob baltiškem morji (žito, konoplja, predivo). Vin-dava (5000 lj.) cvetoče primorsko mesto.

V Einlandiji (8 guber.); Viborg (9000 lj.),.nekdaj imenitna primorska terdnjava. Helsingfors (27000 lj.) ima vseučilišče in morske kopeli in pa glavno pristanišče čuhonsko; 1J/2 ure od njega je Svea-borg, preimenitna terdnjava na 7 otocih, severni Gibraltar. Ab o (16000 lj.) ima vehko obertnost in pomorsko kupčijo. Tornea (760 lj.) je najseverniše rusko mesto ob Švedski meji. Izmed alandskih ostrovov je 80 poseljenih; največi je A lan. d s terdnjavo Bomarsund (ki so jo razstrelili leta 1854).

V Veliki Rusiji (19 gubern.): Moskva (400000 lj.), drugo glavno in nekdanje stolno mesto deržave v lepi prerodovitni planjavi ob reki Moskvi, 170 metrov nad morjem. To „sveto" mesto, „matuška ruska", ima nad 400 raznih svetišč s krasnimi stolpovi in pozlačenimi kiiplami ter je še sedaj središče ruskega naroda; kajti tu stanujejo naj-starše in najimenitnejše pa tudi najbogatejše rodovine ruske; tu je tudi središče ruske obertnpsti in kupčije. Mesto je razširjeno črez veliko planjavo, ker obdelano polje in lepi vertovi in pa krasna sprehajališča ločijo razne njegove dele. Po celem svetu slovi moskovski Kremlj z 32 cerkvami, mnogimi palačami i. t. d. Med poslopji se posebno odlikujejo: Granovitaja palata, t. j. izbrušena ali gerbata palača z imenitno jedilnico za gostije pri kronanji ruskih čarov, Aleksandrova palača, orožna palača s predragimi zakladi ruskega carstva, orožarnica z orožjem za 100000 mož, eno največih poslopij' v Moskvi, samostan čudežev (nekdaj Lavrin samostan imenovan), eden najbogatejših samostanov na Ruskem,

stolna cerkev sv. Mihela, počivališče mnogih ruskih čarov (razen te je še 5 drugih stolnih cerkev), Veliki sv. Ivan, 8oglat in 87 metrov visok stolp; ki ima v raznih nadstropjih 32 zvonov, kterih največi tehta 65000 kgr. (1300 c.); blizu tega je največi zvon na svetu, ki tehta 215000 kgr. (4300 c.) i. t. d. Moskva ima najimenitnejše vseučilišče rusko, več znanstvenih društev, mnogo gimnazij in drugih učilišč. Obertnost jej posebno cvete. V premnogih po najnovejšem načinu napravljenih fabrikah in roko-delnicah izdelulejo sulmo/ in drugo volnenino, pavolnik, pertenino in svilenino, usnje in usnjino, železnino, dragotino, zlatina in srebernino in drugo kovinsko blago i. t. d. Dalje je glavno teržišče za notranjo rusko kupčijo in glavno skladišče blaga za azijsko tergovino. Mongolei so se je bili polastili in jo razdjali 1. 1280. Napoleoni I. in velikanski požar od 1-2. do 21. sept. 1. 1812. — Tver (34000 lj.), imenitno teržišče ob gorenji Volgi. Pskov (21000 lj.) nad izlivom Velike v čudsko jezero ima razvito veliko obertnost in živahno kupčijo. Veliki Novgorod (20000 lj.) na severnem oglu ilmenskega jezera blizu kraja, kjer Volhov iz njega teče, je uže blezo stal v 5. stoletji in je kakor Kijev zibelka velikega carstva ruskega (Rurik 862); v 12. stoletji je bil mogočna republika, ki je gospodovala do Oba in do severnega ledenega morja. Nekdaj je kot glavno rusko teržišče štel nad 400000 ljudi. Arhangelsk (20000 lj.) se močno peča z ribištvom (slaniki, polenovke, kiti, tulenji) in tesanjem ladij ter ima veliko pomorsko kupčijo (les, žito, konoplja); nekdaj je bil edino rusko pristanišče in je še sedaj najimenitnejše ob ledenem morji; najkrajši dan: 3 ure in 12 minut. Kola (1200 lj.) je najsevernejše mesto rusko. Onega (2200 lj.) in Mezenj (1800 lj.) kupčujeta z lesom. Nova Zemlja (846 □miriamet.) je puščoben dvo-otok, ki redi mnogo severnih jelenov, belih medvedov in lisic; le po leti ga obiskujejo ribiči in lovci. Enaki so tudi drugi ondešnji otoci, n. pr. Vajgač in Kalgujev. Še bolj divji pa so Špicbergi, ki med evropskimi otoki najdalje proti severju leže. Poletni dan terpi tu že 4 do 5 mesecev. — Ustjug Veliki (9000 lj.) pod sotočjem Suhone in Juga, bogato kupčijsko in precej obertnijsko mesto. Vologda (23000 lj.) iz 12. stoletja kaj obertno. mesto in imenitno teržišče in skladišče za kupčijo po severnih straneh noter do Kitajskega. Ribinsk (16000 lj.), eno najimenitnejših kupčijskih skladišč na Volgi (zlasti za žito). Jaroslavlj (43000 lj.) in Kostroma (26000 lj.) zelo obertni mesti na Volgi (pavolnik, pertenina). Na jugu od zadnjega stoji Šuja (15000 lj.) in vas Ivanovo ruski Manchester. Vladimir (17000 lj.), ima veliko fabrik. Nižnji Novgorod (46000 lj.), preimenitno teržišče ob sotočji Oke in Volge in na veliki cesti v Sibirijo in Kitajsko. Veliki sejem o sv. JPetru in Pavlu (m. julija in avgusta) je velikansko'zbirališče tergovcev iz dveh zemljin; nad 300000 ljudi, prodajalcev in kupcev od raznih strani (med njimi so Perzijani, Armenci, Buharci, Kirgizi, Kitajci, Hindustanci, Samo-jedi i. t. d.) se tu shaja z raznim blagom, ,kterega nektero leto spečajo za 150 milij. sreber. rabljev (sr. rubelj = 1 gld. 62 kr.). Najbogatejše so opravljene prodajalnice s kožuhovino, šali, biseri in drugo dragotino,

20*

Najimenitnejše blago na tem Sejmu je: pavolnik, čaj (večkrat ga prodajo za 12 milij. gld.), razna volnenina, železnina, svilenina, kožuhovina, sadje, kemijsko blago in barvila, vervi, loj in baker. Rjazanj (25000 lj.), zelo obertno mesto na Oki, se peča tudi z bučelarstvom in kmetijstvom. K a-luga (40000 lj.) ima jako razvito velika obertnost pa hvalevredno vert-narstvo (jabelka, špargelj i. d.). Tula (68000 lj.) na Upi, tekoči v Oko, sebi primerno imenovala ruski Liittieh;. šteje se med najbolj obertnijska mesta v Evropi in ima največe orožarnice na našej zemljini (10000 de-lalcev kuje orožje); daleč po svetu slovi njena lita železnina, samovari za čaj, kertače in drugo blago iz svinjskih ščetin, usnje, precejen loj i. t. d. Smolensk (26000 lj.), krasna terdnjava na Dnepru, ima veliko žitno kupčijo. Bitka 1812. Orel (48000 lj.) na Oki ima razvito kmetijstvo in veliko obertnost (usnje, platno, loj) in kupčijo. Jelec (34000 lj.) prideluje izverstno pšenico, iz ktere meljejo belo moko, ki slovi po celem Ruskem. Kursk (41000 lj.) ima razvito kmetijstvo (vertnarstvo) in veliko obertnost. Yoronež (46000 lj.) sredi velikih hrastovin, ima precej obertnosti in pa veliko kupčijo z žitom in kožuhovino. Po južnih straneh te gu-bernije so največe konjarnice ruske, ena sama obsega celo 20 □miriam.

V vzhodni Rusiji ali v carstvu kazanskem in astrahan-skem (10 guber.): Perm (26000 lj.), po večem iz lesa narejeno mesto ob Kami ima bogate bakrene rudnike. Jekaterinburg (28000 lj.) na planoti s hribi okleneni, kterej uže pomanjkuje lesa, je središče uralskega rudarstva. Verh Isetski z največimi Železniki v Uralu. Verhoturje (4000'lj.) imenitno rudarsko mesto (zlato, platina). Nižnji Tagilsk (na Tagilu) ima najbogatejše "rudnike na "zemlji (lastnina grof. Demidovih — železo, baker, zlato in platina). Bogoslavsk daje iz Turgunovih rudnikov najboljši baker v Uralu. Solikamsk (4000 lj.) ima soline, ki dajo 250 mil. kgr. (5 mil. c.) soli na leto. Vjatka (24000 lj.), precej obertno in kupčijsko mesto na Vjatki. Kazan (92000 lj., na Kazanki), nekdanje stolišče tatarskega carstva kazanskega, ima vseučilišče, veliko obertnost (usnje, sukno, milo, sveče, pavolnik i. t. d.) in kupčijo zlasti s severno in srednjo Azijo. Orenburg (36000 lj)., terdnjava na Uralu, ima veliko kupčijo z Azijo, zlasti z Buharo in Kokandom; v tej guberniji dobivajo mnogo kamenene soli in bakra. Zlatoust (12000 lj.) ima precej obertnije pa zlata bogate rudnike. Samara (38000 lj.), najimenitnejše žitno teržišče na Volgi. Volsk (30000), prijetno kupčijsko mesto na Volgi. Saratov (110000 lj., na Volgi) v dobro obdelani pokrajini polni vertov, ima veliko obertnost, vožnjo po Volgi in razširjeno kupčijo. Astrahan (56000 lj.) na nekem dolgem otoku volžkega, ustja, ima zelo mešano, po večem azijansko prebivalstvo. Pred mestom žive uže Kalmiki in Kirgizi v svojih kibitkah; v mestu so poleg kerščanskih cerkev židovska molišča, mohamedanske džamije ali mošeje in budovski tempeljni. ' Obertnost je zelo razvita (svilenina, usnje in usnjina, milo, loj i. t. d.). Še bolj pa se peča s kupčijo, zlasti pa z ribištvom (belüge, jesetri, tulenji i. d.), ki razen Newfoundlanda hi nikjer tako obilno in koristno kakor tu (kaviar, ribji klej i. t. d.).

Mesta v Kavkaziji (3492 □miriam. in 4850000 lj.). Rusi so se je lastili od 1. 1774 (po miru sklen. v Kučuk-Kajnardži) in jo v raznih vojskah od 1800 do 1859 (Šamil) po polnem si prisvojili. To vehko deželo med černim in hvalinskim morjem pokriva po sredi nepristopno kavkažko gorovje (Elbrus 6020 met.,, Kazbek 5380 m.), ki je sestavljeno iz več vzporednih pogorij. Razen Rusov uže od nekdaj (Mi-tridat) po teh pokrajinah prebiva mnogo raznih narodičev, n. pr. Abhazi, Čerkesi, Kistjeci, Cečenci, Oseti in razni lezginski narodi; vsi ti so na severnem pobočji. Na južnem so pa Gruzinci, Mingrelei i. d. To po nižinah in pobočjih prerodovitno in lepo deželo Rusi upravno štejejo k evropskim posestvom. — Jekaterinodar (11000lj.) na Kubanu, sedež "hetmana černomorskih kozakov. Stavropol j (22000 lj.). M o z d o k (11000 lj.) in Kizljar (11000 lj.), terdnjavi na Terel^u, ki se pečate s svilo- in vinorejo pa kupčijo. I) erb end (18000 lj.) v bogati rodovitni okolici ob hvalinskem morji. Sem ah a (26000 lj.) obertno mesto v nevarnem kraji na južnem pobočji Kavkaza, ki je hudi potresi po gostem pretresajo. Baku (14000 lj.), terdnjava in pristanišče ob hvalin-skem morji z veliko kupčijo. V okolici imenitna sviloreja in vertnar-stvo (žafran). Tu je tudi mnogo studencev zemeljske nafte in gorljivega plina (atešja, svetišče ognječestiteljev v vasi Balahanu). E r i v a n (15000 lj.), glavno mesto v. armenskih gorah, blizu stoji stari in bogati gamostan Ečmiazin, sedež (od 1. 1441) pervega armenskega patriarha. Tiflis (71000 lj.)", kaj obertno mesto na Kuru (Cyrus); do 1. 1800 stolišče gruzinskih kraljev.

V južni ah Novi Rusiji (5 guber.): Novočerkask (29000 lj.), 2 uri daleč nad ustjem donskim, sedež hetmana donskih kozakov. Taganrog (28000 lj.), pristanišče ob azovskem morji, ima vehko kupčijo (kože, volna, loj, žito). Azov (15000 lj.), zapuščeno mesto ob donskem ustji. Jekaterinoslav (25000 y.), novo in kaj cvetoče mesto na Dnepru, po kterem kupčuje zlasti v Odeso.* H er zon (54000 lj.), vojno pristanišče ob ustji dneperskem, z veliko obertnostjo in kupčijo. Seba-stopolj (14000 lj.), nekdaj dobro uterjeno vojno pristanišče na Krimu (Chersonesus taurica), ima • velike vojaške založnice, orožarnice in vojašnice. Simferopolj (21000 lj.) glavno mesto na polotoku in imenitno teržišče. Te o do sij a (od Genovezov Kafa imenovana) je bila nekdaj preimenitno teržišče; sedaj šteje 9000 lj. Ker č-Jenikale (23000 lj.), primorska terdnjava ob enako imenovanem prelivu; mesto je bilo 1855 po polnem razrušeno. Nikolajev (76000 lj.), dobro uterjeno in lepo zidano mesto ob ustji Buga, ima glavno luko za vojne ladije v černem-morji. Jelisavetgrad ima 34000 ljudi. Odesa (130000 lj.), eno najlepših ruskih mest, od cesarice Katarine velike (1. 1792) ustanovljeno, ima vseučilišče, svobodno pristanišče, precej ravzito obertnost in veliko kupčijo (žito, laneno seme, loj, usnje in kože; predivo, konoplja, volna, železo, baker, vosek, kaviar i. tr d.). Akerman (31000 lj.), pristanišče in terdnjava na ustji dnesterskem. 'Bender (26000 lj.) terdiyava

na Dnestru. Kišenev (114000 lj.) ima imenitno živinorejo in vinstvo, razvito veliko obertnost in razširjeno kupčijo.

V zahodni ali Beli in Mali Rusiji (8 guber.): Kijev (76000 lj.) na Dnestru, črez kterega derži eden največih mostov na verige. Krasno mesto, zidano na več holmcih, je mati mskih mest, kajti cvetelo je uže za predavnih časov tako, da so 1. 882 novgorodski veliki knezi vanje prestavili svoj prestol; poslej je bilo glavno mesto Yelike Rusije. Tu se je začelo kerščanstvo na Ruskem (Yladomir), od tod se je hitro razširjalo po veliki kneževini kijevski. Med mnogimi cerkvami in samostani slovi po celem ruskem svetu samostan peščer-ski, napravljen po izgledu samostana na hribu atoškem (Nestor, slavni letopisec ruski), najimenitnejše rusko svetišče, ktero vsako leto obiskuje neštevilna množica božjep^tnikov. Tu je najstarše rusko vseučilišče, imenitna politehnika in mnogo drugih naučnih zavodov. Tudi obertnost in kupčija zelo cvetete. Berdičev (59000 lj.) ima,skoro same židovske prebivalce. Poltava (36000 lj.) na Vorskli ima precej živahno kupčijo; bitka 1. 1709. H ar ko v (64000 lj.), eno naj lepših mest ruskih, ima vseučilišče, mnogo raznoverstnih fabrik (največe solovarnje na Ruskem) in razširjeno kupčijo (velik sejem). Mohilev (44000 lj.) na Dnestru s po večem židovskimi prebivalci. Kamenec podolski (24000 lj.), nekdaj zelo imenitna terdnjava blizu Dnestra, se peča z obertnostjo in tergov-stvom. Žitomir (40000 lj.) nareja usnje in sukno in kupčuje s dež» pridelki. Minsk (39000 lj.), precej obertno in ktpčijsko mesto. Pri Borisovu in Studjanski so Francozje,- iz Moskve se vernivši, prekoračili Berezino (26. 29. novembr. 1812). Mogilev (44000 lj.) na Dnepru se močno peča z vertnarstvom, ima mnogo fabrik pa živahno kupčijo (železo, usnje, dež. pridelki).. Vitebsk (30000 lj.), dobro uterjeno mesto na zahodni. Dvini, se peča z obertnostjo in tergovstvom (predivo). Kovno na Njemenu (36000 lj.) z napolžidovskimi prebivalci se peča s kupčijo. Vilno (87000 lj.),. nekdanje glavno in stolno mesto litevska; kupčija njegova je po večem v jrokah mnogobrojnih Židov. Grodno (27000 lj., s/4 Židov) na Njemenu, se p.eča s kupčijo.

" Na Poljskem: Varšava (285Q00 lj., nad >jA Židov), močna terdnjava na Visli in eno najlepših mest v Evropi, ima velika- in lepa predmestja, med njimi močno uterjeno Prago na desnem bregu Visle, prek ktere derži 513 metrov dolg most (Suvarov 1794). Med mnogimi krasnimi poslopji se najbolj odlikuje grad Zamek na višini nad Vislo, grad La-zienki z vertovi, saska palača z občinstva odpertimi vertovi i. t. d. Ima vseučilišče, zvezdarno, več drugih naučnih naprav in mnogo imenitnih zbirk (knjižnic). Tudi obertnost jej močno cvete; med raznimi fabrikami se posebno odlikujete deržavni, v kterih narejajo mašine in drugo kovinsko blago. Kupčija je velika in zelo razširjena (sejmi; volna). Kališ (14000 lj.), kaj lepo mesto na Prosni, se peča s suknarstvom. Lodz (36000 lj.) s platnarstvom. čestohova (16000 lj.) z imenitno božjo potjo. Radom (12000 lj.) ima živahno kupčijo, v obližji pa mnogo rudnikov. Sandomer (6000 lj.) na Visli, ima krasno stolno cerkev,

precej obertnosti in kupčijo z lesom in žitom. Lublin (24000 lj., Va Židov) v prav rodovitni okrajini med jezeri in močvirji, je drugo poljsko teržišče (sukno, žito, razno rusko blago in ogerska vina). Zamoš (8000 lj.) na veliki cesti iz Varšave v Levov, je ena najmočnejših terd-njav na Poljskem. Plock (25000 lj.) na Visli, nekdaj stolišče masov-skih vojvodov, ima veliko kupčijo z žitom. Modlin, močna terdnjava na sotočji Buga in Visle. Avgustov- (13000 lj.) ima imenitne živinske sejme.

Ruska posestva v Aziji razen spred omenjene Kavkazije (4393 □ m. in 4850000 lj.) so razširjena po celi severni tretjini zemljine ter segajo zlasti na zahodni strani daleč proti jugu. Imenujejo se Sibirija s Poa-murjem in Turkestanom; skup merijo okoli 149560 □miriametrov ter imajo 6300000 ljudi. .

Prirodnine. Večina ruskega ljudstva se peča s kmetijstvom in živinorejo. Skoro 19 72% vsega poveršja (t. j. črez 10400 □miriam.) je obdelovanega polja; to se pa nekoliko še pomnoži, če mu pridenemo vertove in vinograde, ki obsegajo dobro 1 % % nad 800 □miriam.). 3573% pokrivajo raznoverstni gozdovi, nekaj črez 12% pa je travnatega sveta. Močvirnati svet, ceste, reke in jezera in pa po polnem nerodoviten svet (n. pr. po severnih straneh) še zavzemajo tedaj dobrih 31-7o vsega poveršja ruskega carstva v Evropi. Poljedelstvo je zadnjih 15 let jako napredovalo; zlasti pa od 1. I860; ko je sedanji car postavno odpravil robstvo po celem ruskem carstvu (na Poljskem je bilo uže odpravljeno 1. 1809, y Est-landiji, Livoniji in Kurlandiji pa 1817—1820); hvalevredno in umno se ž njim pečajo le po mnogih velikih posestvih, kterih plemeniti lastniki dosta store za njegov napredek na manjših bližnjih kmetijah. Najbolj obdelane in najrodovitnejše so pokrajine osrednje Eusije in nektere okrajine južne; najplodnejša je zlasti Besarabija in širok pas proti severovzhodu (Podolija, Kijev, Poltava, Harkov, Kursk, Voronež, Tambov, Penza, Simbirsk, Saratov in velik kos gubernije orelske, tulske, orenburžke, hersonske, jekaterinoslavske, taverske, stavropoljske in velike pokrajine vohnjske). Todi plenja seme 4—14kratno. Sicer so jako plodne tudi druge osrednje gubernije, ki sedaj, nekoliko tudi zarad gosto naseljenega ljudstva, ne pridelajo dosta žita za se, n. pr. moskovska (333 □miriamet., na 1 □miriametru ima črez 5700 ljudi), tulska (309 □miriam. in 3900 lj. na □miriamet.), petrogradska (442 □mir. in 4100 lj. na □miriam.). Nektere so pa razprosterte pod tako neugodnim podnebjem, da še za redko naseljeno ljudstvo ne rode dosta žita, n. pr. arhangelska (7426 □miriam. in 36 ljudi na □miriam.), olon-ska (1308 □miriam. in 240 ljudi na pmiriam.) Pšenice pridelajo (zlasti po prej imenovanih južnih in srednjih gubernijah) črez 90 milijonov četverti (k 2,09 hektolit. ah 3S/B vagana dunajske mere)r še več pa reži in ječmena, in samo tega sternenega žita na tuje prodajo več kakor za 70 milijonov rubljev (ä, 1 gld. 62 nov)., leta 1869 celo za 86 milij. rublj. in 1. 1871 so ga le črez evropske meje poslali 22 milij. Če-

tverti.) Preveliko ga tudi doma pokuhajo za žganje. Dokaj imajo tudi turšice, ajde in prosa, zlasti po južnih straneh. Za žitom najimenitniši pridelek je predivo in konoplja in pa laneno seme. Leta 1869 so prodali na tuje za 33 milij. rublj. prediva, za 10 mil. r. konoplje m 31 mil. r. lanenega semena. Največ izverstne konoplje pridelajo po Ukrajini, Beli Rusiji, po Poočji in černigovski guberniji, najboljše predivo pa v jaroslavski, kostromski, vologodski, vjatski in olonski guberniji; preveliko lanenega semena za olje napravijo tudi južne pokrajine; rižko ah livonsko seme pa je v eelej Evropi najboljše za setev; privažajo ga namreč iz Pskovskega, Vitebskega, Kovenskega, Vilenskega (to je najimenitnejše) in iz Kurlandije. Ti 3 pridelki obsegajo % vsega blaga, ktero iz Rige in Petrograda na tuje izvozijo. Za tujo kupčijo pridelajo tudi premnogo hmelja, zlasti po Ukrajini, najboljši pa raste po guberniji vlado-mirski. Tobaka imajo dokaj po jugovzhodnih, južnih in jugozahodnih pokrajinah. Silno hitro se širi pridelovanje bele pese za sladkor, preime-nitno je zlasti po Poljskem in Kijevskem; sedaj napravijo iz nje uže nad 125 mil. kgr. (2y2 mil. c,) sladkorja (1. 1860 komaj 15 mil. kgr. = 300000 c.) Po raznih južnih pokrajinah imajo obilo izverstnega sadja; raste pa tudi vinska rozga (do 48° sever, širj.) in po najbolj ugodnih krajih in v Transkavkaziji tudi južno sadje, rajž, bombaž, ob Kura tudi cukrovo terstje i. t. d. Veliko imajo tudi sočivja in razne vertnine, posebno pa zelja, Rusom kakor sploh Slovanom kaj priljubljene jedi. Neizmerne zaklade pa ima Ruska v svojih gozdovih, le škoda da skoro povsodi še zelo nemarno z njimi gospodarijo. Najbolj razprosterti so gozdovi po severni Rusiji (v gub. vologodski pokrivajo 90% vsega poveršja) pa v petrogradski, novgorodski in smolenski guberniji. Najmanj lesa imajo južne, zlasti jugovzhodne pustinjske pokrajine (2 do 7°/0 vsega poveršja). Tudi moskovski, vladomirski in tambovski guberniji uže primanjkuje potrebnega lesa. Nad 11000 □miriam. pokrivajo sami državni gozdovi, s kterimi primeroma še najbolje ravnajo. Kljubu vsem neugodnim razmeram prodaja Rusija uže sedaj veliko lesa na tuje (za 5 do 6 mil. rublj.); po tem še mnogo pepeljike, smole i. t. d.

Prehnenitna je ruska živin o rej a, ki daje primeroma naj več dobička južnim in jugovzhodnim pokrajinam, raznim pastirskim razrodom in Samojedom in Laponcem po severnih straneh (tu je severnih jelenov 140000 glav). Konj je okoh 20 milijonov, t. j. dosta več nego jih ima vsa druga Evropa skup; najbolj se ž njimi pečajo v pokrajinah ob černem, azov-skem in hvalinskem morji. Sedem velikanskih konjarij cesarskih in črez 2000 drugih zasebnih žrebčarij skerbi za zboljšavanje plemena te preime-nitne živah. Goveje živine je okoh 27 milijonov glav; primeroma je največ in najlepšo derže v Podohji, Ukrajini in Voliniji, odkoder je premnogo prodajo v tuje dežele. Po drugih, krajih jo posebno pitajo zarad loja, kterega obilo izvozijo iz deržave (v Petrogradu iznaša % vrednosti vsega izvoženega blaga). Zelo 2krat toliko imajo ovac, kterih dobro 17% daje lično drago volno. Primeroma največ jih je po južnih straneh (od dolenje Volge do izliva dnesterskega). Po pustinjah se pasejo tudi neštevilne črede ovae

s tolstimi repi, od kterih dobivajo premnogo loja. Svinje močno pitajo donsM Kozaki in zahodne pokrajine, ktere na tuje pošiljajo velike množine ščetin. Sviloreja cvete po južnih straneh, zlasti v Tavriji in Kavkaziji. Zelo razširjeno in- kaj razvito je bučelarstvo; nekteri kraji se skoro izključljivo le ž njim pečajo, n.. pr. na Poljskem, pri Moskvi, pri Poltavi in v Transkavkaziji, zlasti pa tam, kjer je zemlja zarasena z neizmernim lipovjem; zato tako slovi ruski med in vosek, ki ga daleč po svetu prodajajo. Uže od nekdaj je sploh znano, daje po ruskih jezerih in rekah in dotičnih morjih na ostajanje raznih rib. Primeroma največ dobička daje ribištvo po vodah, ki se izlivajo v hvalinsko in černo moije; samo kavijara ah ribjih iker napravijo vsako leto črez 400000 kgr. (8000 c.). Enako vehko dobička imajo od lova divjih živali (jelen, los, divji prašič, hsica, volk, medved, veverica, ris, bober i. d., po severnih straneh pa sobol, hermelin ah velika podlasica, beli medved, gage, labodi in razni ribaki).

Raznoverstnih k op an in je Eusija najbolj bogata med vsemi deželami evropskimi, le da je rudarstvo njeno do sedaj primeroma le malo razširjeno in tudi le malo razvito; vendar skušajo sedaj s hvalevredno pridnostjo in razsodnostjo dohiteti, kar se je v prejšnjih desetletjih zamudilo in zanemarilo. Rudniki so nekteri lastnina deržave, nekteri pa zasebnikov, kteri potem določen davek od njih plačujejo. Primeroma največ raznoverstnih rudnin, zlasti pa dragih kovin izkopljejo v srednjem ah „rudnatem" Uralu, kjer ima gubernijä permska najbogatejše jame. Premnogo jih dobivajo tudi iz rudnikov sibirskih. Zlata so dobili 1. 1868 nad 56068 funtov (razen jam altajskih in nerčinskih zlasti v Uralu — na Orenburžkem in Permskem); platine črez 4000 funt. ah nad 4/s vse te drage kovine, kolikor je na svetu izkopljejo; največ v Niž-nem Tagilsku, kjer imajo knezi Demidovi prebogate rudnike, srebra 35790 fantov. Mnogo bakra (nad 5 mil. kgr. = 100000 c.) ima Olonsko, Permsko, Orenburžko, Poljsko in Čuhonsko. Železna ruda se nahaja po raznih straneh, zlasti pa po Permskem, Vjatskem, Valdajskem in Poljskem; železa napravijo okoli 400—450 mil. kgr. (8—9 mil. c.) Dor kaj dobivajo tudi svinca, cinka, kalamine, iridija i. t. d. Prevelike lege so zasledili premoga, černega zlasti v donskem porečji (donski premog, pravijo, je boljši od angležkega), rujavega pa po bolj severnih straneh; vendar ga dosedaj primeroma malo, veliko premalo izkopljejo (1400 mil. kgr. = 28 mil. c.), ker imajo skoro povsodi na ostajanje lesa. Primeroma največ ga dobe v premogovnikih tulske in rjazanjske gubernije. Toisto velja o šoti (zlasti v baltiških pokrajinah in po Moskovskem). Neizmerno bogata je Rusija tudi soh, ktere sedaj dobivajo okoh 500 mil. kgr. (10 mil. c.), dosta premalo za vehko prebivalstvo. Kamenena in varjena sol se nahaja zlasti po straneh uralskih in poljskih. Preveliko je dobivajo v pustinjskih jezerih; med njimi so nektera tako slana, da imajo po 98 % soli. Samo eljtonsko jezero daje na leto črez 10 milij. pud. (ä, 32-7 funt.). Vehko je tudi vitrijola, soÜtarja, galuna, marmora, porcelanke in druge mastne gline, dragih kamenov(demantov, smaragdov,

topazov, oniksov, malahitov i. d.) Petrolej zlasti v Sibiriji in ob hvalin-skem morji, v Kavkaziji je tudi največ imenitnih rudnic.

Obertnost v sedanjem pomenu besede se je po Ruskem začela še le v začetku preteklega stoletja, .ko je slavni car Peter veliki s posebno navdušenostjo jel jo podpirati in razvijati. Tako je ravnala ruska vlada do sedanjega časa, po raznih krajih je celo ustanovila po najnovejših skušnjah mnogo velikanskih fabrik, ki zasebnike spodbujajo k enakemu početju. Sedaj se okoh 16% vsega prebivalstva peča z obertni-štvom. Rus je jako dober in spreten delalec; kar vidi lepega, pripravnega in koristnega, zna njegova roka precej narediti. Ta dobra lastnost močno pospešuje razvitek obertnosti; veliko (kupčijo in) obertnijo pa tudi nekohko zavira, ker si Rusi, zlasti po zimi, sami napravljajo domačo obleko in raznoverstno poljsko in hišno orodje. Skoro vsi ruski delalci po fabrikah in rokodelnicah imajo male kmetije, s kterimi se zlasti ob setvi in žetvi skora-izključjjivo pečajo. Res da zarad tega delo po fabrikah nekohko preneha, nasproti pa je ravno ta razmera neprecenljive vrednosti^ kajti med njimi ni onih obžalovanja vrednih proletarcev onih derznih siromakov, kterih na stotisoče životari po drugih obertnijskih deželah v Evropi. Velika obertnost in rokodelstvo ste po velikanskem car-stvu razhčno razširjeni. Nektere gubernije imajo tako razvito in veliko obrtnost, da se lehko po vsem primerjajo z najbolj obertnijskimi deželami v zahodni Evropi. Med vsemi se najbolj odlikuje gubernij a moskovska (333 □miriam., veča kot Belgija) ki ima l/e vseh ruskih fabrik, potem vladimirska (487 □miriam.) nižnjenovgorodska, tulska, tambovska, jaro-slavska, skratka široki pas srednjeruski od Poznanj skega do Urala. Prevelika je tudi obertnost, zlasti zarad mnogih carskih fabrih, v guberniji petrogradski (442 □miriam., tu kot povsodi brez poveršja voda), ki se glede na razvitost raznih obertnij versti precej za moskovsko, glede na vrednost izdelanega blaga pa je še daleč pred moskovsko (y tej pride na enega človeka blaga za 29 rabljev, v petrogradski pa za 40, v Veliki Britaniji za 51, v Franciji za 32). Po severnih straneh ni skoro nič vehke obertnosti, po nekterih krajih še rokodelstva po polnem pomanjkuje. Malo razvito je tudi po južnih, zlasti pa po jugovzhodnih straneh, koder se večidel pečajo s pridelovanjem raznih surovin. Nektere obertnije so se uže povzdignile na tako visoko stopinjo, da njih izdelki niso vsaj nič slabši, kakor so najboljši iz zahodnoevropskih obertnijskih deržav; nekteri so celo tako vsestransko doveršeni in po ceni, da so dotično tuje blago po polnem izpodrinili z domačih teržišč ter se tudi po tujih deželah vspešno ž njimi za predstvo poganjajo. Najbolj cvete prejstvo in tkal-stvo, kovaštvo (sploh kovinska obertnost), usnjarstvo, milarstvo in sve-čarstvo; več ah manj so tudi druge obertnije zastopane, vendar niso niti tako zelo razširjene, niti tako zelo razvite.

Bombaž so jeh še le v začetku tega stoletja podelavati; 1. 1827 je bila napravljena perva vehka prejnica. Sedaj se je ta obertnij a tako razvila, da uže popredejo in potko črez 50 mil. kgr. (1 mil. c.) bombaža, po polnem zadosti zä se, veliko pavolnika pa tudi prodajo v Azijo. - (Naj

bolj cvete v Moskvi, Vladimiru, Ivanovem, Šuji, Petrogudu, Varšavi i. t. d.). Suknarstvo, ki skoro po polnem zadostuje deželni potrebi, naj bolj cvete v Moskvi, Taganči (na Kijevskem), Sarepti, Pernavi, Varšavi, Kališi; preproge pa izverstne izdeluje Smolensk, Moskva, Petrograd, Kursk i. d. Druge volnenine pa še dosta iz tujega dobivajo. Prestaro pa je platnarstvo, s kterim se posebno pečajo po Jaroslavskem, Vladimirskem, Moskovskem, Kalužkem, Tambovskem; preimenitno zlasti je vervarstvo, v kterem Rusija prekosi vse druge dežele na svetu: najboljše vervi nare-jata Orel in Archangelsk, premnogo za tujo kupčijo. Svilarstvo sicer močno napreduje (Moskva nareja izverstno cerkveno opravo, z zlatom in srebrom prešito), vendar se nikakor ne more meriti z angležkim in francozkim. Po več gubernijah (kazanski, vjatski, kostromski i, t. d.) močno pletö rogožine ali štorje iz lipovega ličja; s to obertnijo se le Rusi pečajo. Od nekdaj uže slovi daleč po svetu rusko usnjarstvo, M je razširjeno črez celz earstvo. Dobro znano juftino (duh tega usnja izvira od brezove smole) narejajo najbolj po severnih in osrednjih straneh, imenitni safijan pa zlasti po južnih in vzhodnih krajih. Imenitna središča te obertnije so: Jaroslavlj, Kostroma, Pskov, Moskva, Perm, Kazan,— Tver, Astrahan in mesta na polotoku krimskem. Nekteri kraji narejajo usnjino za dalnjo kupčijo, n. pr. Tver (črevlje), Petrograd, Moskva (izverstne rokovice) i. t. d. Zelo razvita je tudi kovinska obertnost, če prav sedaj še ne ustreza veliki potrebi vse dežele. V zadnjem desetletji se je najbolj razvila po deželah srednje- in južnouralskih; todi so napravili premnogo fabrik, M izdelujejo raznoverstno železnino in bakrenino; Apa-kajeva vhvarnica n. pr. vhje vsako minuto po 3 železnične šine in fužine Demidova narede na leto okoh 16-5 mil. kgr. (330000 c.) litega jekla. Razno železnino in jeklenino nareja posebno Tula, Moskva, Varšava, Kazan i. d., Vorzna (pri Nižnjem Novgorodu) je sloveči ruski Sheefield, Tula in Vjatka pa ruski Lüttich. Velikanske vlivarnice so v Petrogradu, Kronštatu, Jekaterinburgu, Zlatoustu i. d.; po taistih krajih delajo tudi velike mašine. Zlatenino in srebernino pa drugo dragotino, prirodoznan-sko, astronomično i. d. orodje pa ure izdelujejo posebno v Moskvi in Petrogradu. Močno razširjene so tudi cukrarnice (sedaj okoli 530), ki so 1. 1871 naredile 130 mil. kgr. (2600000 c.) sladkorja iz bele pese. Preveliko je tudi žganjarnic in pivovaren, tobakaren in fabrik za kemijsko blago, lojarnic, svečarnic in milarnic, v primorskih mestih ob Volgi,. Oki in Kami pa mnogo ladijedelnic.

Ne glede na notranji promet se ruska kup čij a deh v kupčijo z azijskimi in evropskimi deželami. Iz Azije dobiva Rusija skoro le razne surovine, za ktere daje lastne in druge evropske (obertnijske) izdelke; v evropske dežele pa pošilja razne surovine ter zanje jemlje raznoverstne obertnijske izdelke. Ta kupčija se je posebno oživila in razširila od časa Petra velikega, ki je velikanskemu carstvu odperl nova kupčijska pota po morji. Od taistega časa se je notranja in unanja kupčija neizrečeno razvila ter se še razvija od leta do leta. Pospešuje jo posebno kaj ugodna zemljepisna lega z dolgim morskim obredjem (le škoda, da podnebne

razmere po zimi razvirajo kupčijo v severnem ledenem in baltiškem morji), premnoge plovne reke in dolgi prekopi (Ruske plovne reke in prekopi merijo 3430 miriametrov), precej dobre ceste, železnice (v začetku leta 1872' so merile železnične čerte 12627 verst, t. j. okoli 1350 miriam., vdelu jib je bilo 1848 v.privoljenihpa 1405 v.; — »/j 1873 je bilo 1960 miriam, dodelanih; — leta 1865 jih je bilo komaj 2240 v. ah 239 miriam.; 1. 1870 pa 8200 v.), razne družbe, obilno ladijevje (zlasti parobrodi na rekah), povsodi enaka mera in vaga i. t. d. Najimenitnejša teržišča za notranjo kupčijo, ki se po večem opravlja o velikih sejmih in teržnih dneh, so: Moskva, Harkov, Ribinsk (sredi imenitnih prekopov med Volgo in severno Dvino), Orel, Jaroslavlj, Kijev, Aleksandrovsk (na Dnepru), Varšava, Poltava, Njižnji Novgorod, Irbit (v Permskem, M ima tudi velik sejem od februarja do marca; zbere na njem še okoh 60000 tergovcev). Za kupčijo s tujimi deželami so najimenitnejša teržišča. primorska mesta: Arhangelsk, Petrograd, Kronštat, Riga, Odesa, Astrahan, potem pa Abo, Reval, Libava, Teodozija, Kerč i. d., za kupčijo po suhem pa: Nižnji Novgorod, Kazan, Orenburg (v Azijo), Dubno, Kamenec, Berdičev (v Avstrijo—Brodi), Kišenev (v Mol-davijo), Varšava i. d. — Izvaža se v evropske dežele: žito (veliko zlasti v Francijo in Britanijo), konoplja, predivo, laneno seme, loj (sveče in milo), vosek, les (in ladije), surova in žgana smola, pepeljika, goveja živina (zlasti iz Podolijein Besarabije), kože, kožuhovina, ščetine (za 3 milijon, rublj), usnje, zlato, srebro, platina, železo, baker, vervi, ja-drenina, kaviar, ribji klej i. t. d.; v Azij o pa se razen nekterih surovin izvažajo zlasti obertnijski izdelki. Vvaža se pa prekomorsko ■ blago in bombaž, čaj (po suhem in po morji zlasti iz Kitajskega), olje (iz Gerškega in Laškega), vino [(iz Nemčije, Francije, Avstrije in Španije), južno in drugo sadje (zlasti prek in iz Avstrije), pertenina, volnenina,, ure, mašine, jeklenina (iz Anglije), steklo, porcelan in razna železnina (zlasti kose in serpi — iz Avstrije), dragi kameni, razne kovine, kože in kožuhovina i. d. (iz Azije).

Šolstvo je od začetka preteklega stoletja močno napredovalo; razni zasebniki, zlasti pa vlada so je zelo podpirali. Temu vkljubu se rusko ljudsko šolstvo še ni tako razvilo in enakomerno razširilo, da bi se moglo primerjati z zahodnimi in osrednjimi evropskimi deržavami. Primeroma na visoki stopinji je po mestih, zlasti pa v guberniji petrogradski in moskovski; najslabeje in najbolj zanemarjeno je v pokrajini vohnjski. Kakor vse razmere se tudi ljudsko šolstvo kaj hitro zboljšuje in razširja zlasti od leta 1860. Leta 1871 je bilo okoh 23000 elementarnih šol. Robstyo je izginilo in sedanja vlada, občine, posebna društva za povzdigo duševnega razvitka pa prebogati in darežljivi zasebniki delajo in žertvu-jejo premnogo, da bi občna izobraženost po šoli prešinila vse prosto ljudstvo. Primeroma bolj razširjene so pa srednje šole: gimnazije in praktične gimnazije ah realke, realne gimnazije in okrožne šole. Tudi so dobro uravnane in močno obiskovane. Celo ženskih gimnazij, progim-nazij in viših šol je (1.1872) 186 z 23000 učenkami. Hvale vredna so tudi

ruska vseučilišča (Moskva, Petrograd, Derpet, Kijev, Harkov, Kazän, Odesa, Helsingfors in Varšava),- liceji in razni znanstveni zavodi (akademije in druga znanstvena društva, zvezdarne i. t. d.).

XIV. Ilirsko-gerški polotok

ali Turčija, Serbija, Rumunija in Grecija.

Ilirsko-gerški polotok na jugovzhodni strani Evrope med jadranskim in egejskim morjem obsega z otoci vred (pa brez avstr. Dalmacije) 5661 □miriam., Turčija namreč 3470, Rumunsko 1210, Serbija 456, Černa-gora 44 in Gerško 501 □miriametrov. Velika večina tega sveta je pokrita z nizkimi in srednjimi gorami, ki so le semtertje v posameznih verhovih vzpete nad 2600 metrov nad morjem. Skoro sredi tega členovitega polotoka stoji široka gorina Ril (Orbelus z 2200 do 2600 metrov visokimi verhovi) in Sar da g z iglasto okroglo Kobilico (2600 met.), najvišim verhorn celega hribovja. Od Šardaga so razna po rekah zelo razderta gorstva razra-sena proti severovzhodu po černogorskem, Hereegovinskem in Bosen-skem. Poprek 1000 do 2000 metrov visoke, dosežejo v gori Dormi--torucelö črez 2600 metrov nadmorske visokosti. Gole in pustemu Krasu podobne so le po zahodnih straneh, kjer neposredno prehajajo v višavje dalmatinsko. Od Šardaga naravnost proti severju derže med Drino (savskim pritokom) in Moravo zahodne serbske gore (1000 do 1150 met.). Najviše so v južnih vejah, zlasti ob gorenjem Ibru, kjer ste planinaTKopaonik in gora Žleb (2100 mt.) naj bolj znani. Od gorine rilske derže tudi razne veje proti Donavi in pokrivajo skoro vso manjšo polovico serbske kneževine med Moravo in Timokom; severne njih končine so bile v predzgodovinskem času sklenene z erdeljsko-krajin-skimi Karpati, dokler jih ni Donava z ozko, pa globoko strugo preter-gala. ^ Donavski dotok Isker loči te gore in ž njimi vzporedno Staro-P lan in o od vzhodnih bolgarskih hribov, ki so med Marico in dolenjo Donavo v raznih vejah in gorskih planotah raztegnene do černega-morja. Navadno se vse te nizke gore (pred ko ne nobeden veršac ne sega nad 1200 metrov, gotovo pa ne nad 1600 met.) skup imenujejo visoki in nizki Balkan (t. j. gozdnate gore). Med Marico in Strumo so zelo razrasene nizke gore, kterih najimenitnejšemu pogorju pravijo Despotodagt. j. duhovniške ali samostanske gore (zarad premnogih samostanov, ki se po njih nahajajo). Od Šardaga derži proti jugu več zelo razrasenih pogorij; najimenitnejše med njimi je Boradag, kterega podaljšek se zove Pind, 2270 met. visoko in po večem stermo in golo gorstvo. Na jugu je njegov greben razširjen v planotasti sklop Me-covo, od kterega proti vzhodu vleče kratko V o luško pogorje, Tesa-, lijo in Makedonijo meječe (Olimp). Od imenovanega sklopa s 3 imenitnimi prehodi proti zahodu so razširjeni zelö razderti južno albanski ah ep irski hribje. Na ravnost proti jugu pa dela podaljšek starega Pinda razvodje med Tesalijo in južno Albanijo. Ob severni meji

sedanjega kraljestva gerškega ja zopet na več strani razrasen. Zaraseni O tri j (1720 m.) loči turško Tesalijo od gerške Livadije. Ž njim vštric je nepristopna Eta (1920 m.). Stari Koraka se sedaj zove Vardu-zijska gora (2340 jn.), ki sega do zaliva lepantovskega (korintovskega, Trikorfu, 1540 m.). Imenitno je še mnogostožkasto sogorje parnaško z 2460 metrov [visoko Liakuro, 1530 metrov vzpeta Zagora (Helikon), pusti Citeron (1410 m.), Parnet (1400 m.), medu bogati Hi-met (870 m.) in P entelik (1110 m.) z marmorovimi rovi. Tudi južna polovica kraljestva gerškega, navadno polotok Morea (stari Peloponez) imenovana, je črez in črez pokrita z gorami; vendar so te gore po ko-rintovskem zalivu popolnoma odločene od Hvadskih. Jedro njihovo je gorata planota arkadska, iznad ktere je mnogo 1300 do 2000 metrov visokih verhov vzdignenih; na straneh jo, pa oklepajo obrobne gore, Id so v malih-polotokih podaljšane daleč v morje. Severni proti korintov-skemu zalivu zelo stermi rob delajo cilenske (sedaj Žirija gora, 2375* m.) in kalavritske (nekdaj erimantske) gore. Vzhodni rob, podaljšan v jugovzhodni polotok lakonski, ima mnogo veršacev, 1600—1900 metrov visokih; najviši med, njimi je Heimos (2260 m.), ob kterem izvira peloponežki Stiks. Vzhodni rob je reka Rufia (stari Alfej) pro-derla, vendar ima, na jugu v mesenski in zahodni polotok lakonski razrasen, v Pentedaktylu (stari Tajget) najviše gore v Peloponezu (3410 m.). .Tudi gerški in turški otoki so po polnem gorati. Med jonskimi otoci, ki imajo vsi le malo lesa in malo vode, je Kefalonija najviša, kajti njene gore so do 1300 metrov nad morjem vzpete. Še viša je 17 miriametrov dolga Evbeja (sedaj Negroponte), ktere veršac Kserovun meri 1440 metrov; najviša pa je močno gorata Kandija (Kreta), največi otok turški (86 □miriam.), kterega veršac Ida dosega 2340 metrov. Enakega poveršja so Cikladi in Sporadi, po večem ognjeniške tvorine (San-torin je še sedaj znamenit ognjenik); imajo sicer le malo vode, vendar so nekteri med njimi kaj dobro zaraseni, — Obširnih nižav nima ilirsko-gerški polotok, kajti neznatne in bolj razširjenim dolinam podobne so ravnine ob dolenjem teku nekterih njegovih brežnic, n. pr. lak on ska ob Evrotu, tesalska (kothna) ob Salambriji (Peneji)^macedonska ob dolenjem Vardaru in .Strumi, traška ah rumelska ob plovni Marici. Kaj velika pa je globoka nižava valaška ah dolenjedonavska na severovzhodni strani polotoka. Gore jo ograjajo na 3 straneh, na jugu namreč bolgarske (balkanske) gore na zahodu serbske (ah hajduške) na severji pa erdeljski Karpati (transilvanske Alpe), kterih kratki stranski odrasleki od glavnega grebena ob erdeljsko-rumunski meji mole v Vala-hijo in Moldavijo; na četerti strani je ob Donavi razprosterta do černega-morja, ob kterem na severovzhodu prehaja neposredno v južno rusko planjavo. Od zahoda proti vzhodu je okoh 50 miriam. dolga ter leži po večem na levem porečji dolenje Donave. Poleg levega njenega brega ima -ta nižina mnogo močarin, ki se semtertje več miriam. daleč vanjo raztegajo. Drugodi je kaj rodovitna, pa po večem še slabo in ne umno obdelana. Sprelep pa je ozki in dolgi njen pas ob desnem bregu Do-

nave, na kterpm pridni Bolgari pridelujejo obilo raznoverstnega žita (zlasti pšenice). ,

Pet raznih morij obliva ta po prirodi bogato obdarjeni slo-vansko-gerški polotok; na zahodu namreč jadransko in jonsko morje, ob jugu odperto sredozemsko morje, na vzhodu pa egejsko in černo-morje; zadnji dve sklepa belo aH marmarsko morje z carigradskim in dardanel-skim prelivom. Ta morja se od raznih strani v premnogih zalivih in zanožinah pa mnogobrojnih lukah vanj tako zajedajo, da je porazna razredba celega polotoka kupčiji in vsemu razvitku človeškega blagostanja dosta ugodnejša kakor ktere koli dežele evropske. Če dalje proti jugu, bolj je razderta suha zemlja; južni njen kos Moreo so staro-davniki naravnost imenovalrPelopov otok (Peloponez), kajti medmorje korintovsko (Isthmos) je na najožjem mestu dobrih 6000 metrov široko. Obrežje kraljestva gerškega meri 153 miriametrov, primeroma dosta več kakor obod zelo členovite Britanije (gl. Jesenko Občna zgod. str. 34).

Rek je sicer jako veliko na polotoku, vendar so po večem le kratke in vode uboge brežnice; le na severni strani je Donava s svojimi vode bogatimi pritoki preimenitna za ondešnje kraje. Donava (90 miriam. na serbsko-vlaško-bolgarski zemlji) ima deltasto ustje; najimenitnejše panoge njegove so: Jurijev prekop, Kilia pa Sulina. Zadnja ima največ vode in po njej se ladije navadno gor in navzdol vozijo. Najimenitnejši donavski dotoci so na levi strani: Žul, Ol