logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Uporniki, hudi farji in hudičevi soldatje
Avtor(ji): Vinkler, Jonatan (avtor)
Vir: knjige
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

0 / 0

JONATAN VINKLER

UPORNIKI, »HUDI FARJI« IN HUDIČEVI SOLDATJE

■digitalna knjižnica / dissertationes / 17

UPORNIKI, »HUDI FARJI« IN HUDIČEVI SOLDATJE

Heleni

JONATAN VINKLER

UPORNIKI, »HUDI FARJI« IN HUDIČEVI SOLDATJE

Podobe iz evropskih in »slovenskih« imaginarijev 16. stoletja

PEDAGOŠKI INŠTITUT / 2011

DIGITALNA KNJIŽNICA / DISSERTATIONES / 1

Jonatan Vinklcr, Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje. Podobe iz evropskih in »slovenskih« imaginarijev 16. stoletja Znanstvena monografija

Zbirka: Digitalna knjižnica

Uredniški odbor: dr. Igor Ž. Žagar (glavni in odgovorni urednik), dr. Jonatan Vinkler,

dr. Janja Žmavc, dr. Alenka Gril Podzbirka: Dissertationes (znanstvene monografije), 17 Urednik podzbirke: dr. Igor Ž. Žagar Urednik izdaje: dr. Jonatan Vinkler Recenzenta: dr. PrimožKuret, dr. FanikaKrajnc-Vrečko Oblikovanje, prelom in digitalizacija: dr.Jonatan Vinkler Izdajatelj : Pedagoški inštitut Ljubljana 2011 Zanj: dr. Mojca Štraus Naklada izdaje na CD-ju: 100 izvodov

Izdaja je primarno dostopna na http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=79

Pričujoča znanstvena monografija je kot izvirno znanstveno besedilo nastala na podlagi raziskovalnega dela, ki ni bilo financirano s strani katere koli državne ali zasebne ustanove v Sloveniji ali tujini. Sofinanciran je izključno izid, in sicer iz naslova projekta objave znanstvenih monografij za leto 2011, ki ga podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JR3-ZM-2011, pogodba št. 5722-11-410-232).

Imetnik stvarnih avtorskih pravic je izdajatelj; imetnik moralnih avtorskih pravic na tem delu je avtor Jonatan Vinkler. To delo je na razpolago pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5 (priznanje avtorstva, nekomercialno, brez predelav). V skladu s to licenco sme vsak uporabnik ob priznanju avtorstva delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati in dajati v najem, vendar samo v nekomercialne namene. Dela ni dovoljeno predelovati.

@®®© y

iN^BmTTKïïH ^ ped

PEDAGOŠKI INŠTITUT

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

930.83(4)"I3"(086.034.4) 274.5 (4)"i 3"(O86.034.4)

VINKLER, Jonatan

Uporniki, hudi farji in hudičevi soldatje [Elektronski vir] : podobe iz evropskih in slovenskih imaginarijev i6. stoletja / Jonatan Vinkler. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 20II. - (Digitalna knjižnica. Dissertationes ; 17)

ISBN 978-961-270-097-3

2392o9984

Vsebina

Vsebina 7

Seznam slik 9

Predgovor 17

I Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod! 25

1529: oblegana Evropa - Turki prvič pri »zlatem jabolku«

in vseevropski strah 31 Zgodba o spiškem velikem županu, doževem bastardu

in sultanu ali »dve veri, ena bandera« 31 Gornjegrajski »latinskigovornik«pri turškem sultanu

in njegov itinerarij 44 »Turški« imaginarij in idearij v srednji Evropi ter pri Primožu

Trubarju 59 1566: Ta celi psalter Davidov kot noetova barka Trubarjevih

pogledov na ogroženost s strani turške sile in rimske cerkve iii Strukturna podoba in kulturnozgodovinsko ozadje Trubarjevega

prevoda psalmov 137

II Iz globočin kličem k Tebi 157 Doba iskanja in negotovosti 159 Polemični spoprijem med protestanti in katoličani - eden referenčnih okvirov slovenskega protestantskega slovstva 162 Luther in protestantska reforma cerkvene glasbe i8o

Trubarjev pogled na glasbeno umetnost 197

Kancionali očeta slovenske tiskane besede 202

Trubarjevo dojemanje schwenckfeldijancev in anabaptistov 216

Glasbeni in besedilni viri Trubarjevih pesmaric 228

Povzetek 241

Viri in literatura 247

Viri 247

Literatura 252

Imensko kazalo 263

O avtorju 271

Seznam slik

Št. slike Naslov Stran

1 Hans Burgkmeir, TriumphzugMaximilians, lesorez, 26 1519/1519

2 Albrecht Durer, Cesar Maximilijan I., olje na lesu, 1519 26

3 Sigismund Herberstein, Comentari della Moscovia, 1550 30 (naslovni list)

4 Herberstein v diplomatskem oblačilu 30

5 Sigismund baron Herberstein (1486-1566), sodobna 30 upodobitev, bakrorez

6 Jan Matejko, Holdpruski, olje na platnu, 1880-1882 32-33

7 Ludovico Gritti 33

8 Vincenzo Catena, Beneški dož Andrea Gritti, olje 34 na platnu, ok. 1523-1531

9 Peter Stern, Belegerung der Statt Wienn, 1529 (naslovni 37 list)

10 Turško obleganje Dunaja, lesorez iz knjige Ain 37 grundtlicher und warhafft er bericht, Was sich under der belegerung der Statt Wyen, Newlich im M.D.XXIX. Jar zwyschen denen inn Wyen vnd Turgken

11 Nagrobnik Ivana Kacijanarja v Gornjem Gradu 37

12 Niclas Meldeman, Der stadt Wien belegerung, 1530, 38-39 kolorirani lesorez

13 Niclas Meldeman, Landsknecht pred Dunajem, bakrorez 40

Št. slike Naslov Stran

14 Sultan Sulejman Veličastni po bitki pri Mohaču 40

15 Ilustracija k ljudski pesmi o turških grozodejstvih, 1529, 40 lesorez

16 Razmejitev med deželami pod Ferdinandom I. ter ozemlji 42 pod neposredno ali vazalno upravo Osmanskega imperija - 1550 (karta)

17 Osvojitve Osmanskega imperija med 1300 in 1683 (karta) 43

18 Benedetto Ramberti, Libri tre delle cose dei Turchi, 1534 46 (naslovni list)

19 Benedikt Kuripečič, Eine Disputation oder Besprech, 1531 46 (naslovni list)

20 B. Kuripečič, Itinerarium, 1531 (naslovni list) 46

21-23 Lesorezi Sokola, Krupe in Ključa v Kuripečičevem 49

Itinerariju

24 Jean Jacques Boissard in Theodor de Bry, Pargali Ibrahim 52 paša, v: Vitae et Icones Sultanorum Turcicorum, 1596, bakrorez

25 Hans Sebald Beham, Ibrahim paša na konju, kolorirani 52 lesorez, okoli 1530

26 Sebastian Munster, Carigrad, v: Cosmographiae Libri VI, 54-55 1550, kolorirani bakrorez

27 Antiturcica Lutheri, 1595 (naslovni list) 62

28 Martin Luther, Von Kriege widder die Turcken, 1528 62 (naslovni list)

29 M. Luther, Heerpredigt D. Martin Luthers wider den 62 Turcken, 1593 (naslovni list)

30 M. Luther, Verlegung des Alcoran, 1542 (naslovni list) 64

31 Ricoldus de Monte Crucis, Confutatio Alcorani, 1507 64 (naslovni list)

32 Doctor Martin Luthers Erschreckliche Turcken 67 Propheceyung, 1663 (naslovni list)

33 Erazem Rotterdamski, Utilissima Consultatio De Bello 67 Turcis inferendo, 1530 (naslovni list)

34 Vila Rafut in park okoli nje danes 72

35 Vila Rafut po prvi rekonstrukciji (med 1929 in 1945) 72

Št. slike Naslov Stran

36 Melchior Lorich, Wolgerissene und geschnittene Figuren 73

in Kupffer und Holz, 1619 (naslovni list)

37—59 Upodobitve različnih rodov turške vojske, v: Melchior 74—81 Lorich, Wolgerissene und geschnittene Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

60 Jacob Andreae, Dreyzehen Predigen vom Turcken, 1568 84 (naslovni list)

61 Turška vojska na pohodu 84

62 Sebastian Brandt, Von dem belagerten Vaterland, 85

v: Illustrations de Von der Artzney Bayder Gluck desguten und widerwertigen, 1532, lesorez

63 Melchior Lorich, Sulejman I. Veličastni (portret), bakrorez, 85 1562

64-83 Upodobitve različnih rodov turške vojske in podob iz 88-93 tuškega vsakdanjika, v: Melchior Lorich, Wolgerissene und geschnittene Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

84 Džamija, v: Melchior Lorich, Wolgerissene und geschnittene 96 Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

85 Kristus, v: M. Lorich, Wolgerissene und geschnittene 98 Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

86 Grb M. Loricha, v: Melchior Lorich, Wolgerissene und 98 geschnittene Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

87 Ferhadija v Banja Luki pred uničenjem 105

88 Johannes Schiltberger, Reisebuch, 1477 107

89 J. Schiltberger, Reisebuch, 1556 (naslovni list) io8

90 Primož Trubar, Ta celi psalter Davidov, 1566 (naslovni list) ii2

91 Martin Luther, Dasschone Confiteminian der Zahlder ii4 118. Psalm, 1530 (naslovni list)

92 M. Luther, Deutscheaufflegungdes 67. Psalmen, 1521 ii4 (naslovni list)

93 Machumetis Saracenorumprincipis, ejus'que successorum ii7 vitae, 1550 (naslovni list)

94 Heinrich Bullinger, Novi testam. Historia Euangelica i26 sigillatim per quatuor Euangelistas descripta, unà cum Actis Apostolorum, 1561 (naslovni list)

Št. slike Naslov Stran

95 Hans Asper, HeinrichBullinger (portret), olje na platnu, 126 1550

96 Rudolf Gualther, bakrorez 126

97 R. Gualther, Der Endtchrist, 1546 (naslovni list) 127

98 R. Gualther, Argumenta omnium tam veteris quam novi 127 testamenti capitum elegiaco carmine conscripta, 1554

(naslovni list)

99 Operum D. HuldrichiZvinglii, 1581 (naslovni list) 128

100 Hans Asper, Ulrich Zwingli, olje na platnu 128

101 Wolfgang Musculus, bakrorez 130

102 W. Musculus, In sacrosanctum Davidis Psalterium 130 Commentarii, 1556 (naslovni list)

103 Georg Maior, bakrorez i33

104 Justus Jonas, bakrorez i33

105 Georg Maior, Bekenntniývon dem Artickelder i34 Justification, 1558 (naslovni list)

106 G. Maior, Psalterium Davidis iuxta translationem veterem i34 repurgatum, 1588 (naslovni list)

107 Martin Luther, Der Psalter, 1574 (naslovni list) i37

108 Jakob Seisenegger, Pridiga nuncija Cornelia Mussapred i39 Ferdinandom I. in njegovimi dvorjani v Augustinerkirche, Dunaj 1560, olje na platnu

109 Cornelio Musso, bakrorez i39

110 C. Musso, Prediche, 1601 (naslovni list) i39

111 Sebastian Munster, Cosmographiae Libri VI, 1550 i45 (naslovni list)

112 Portret S. Munstra, v: Cosmographiae Libri VI, 1550, i45 bakrorez

113 Jean Jacques Boissard in Theodor de Bry, Vitae etIcones i46 Sultanorum Turcicorum, 1596 (naslovni list)

114 Akindžija, v: Melchior Lorich, Wolgerissene und i5i geschnittene Figuren in Kupffer und Holz, 1619, lesorez

115 Hans von Kulmbach, Potapljajoča se ladja katoliške i55 cerkve, v: Josef Grunpeck, Speculum naturalis coelestis

& propheticae visionis, 1508, lesorez

116 Petr Chelčický, Síť víry, 1521, lesorez i56

Št. slike Naslov Stran

117 Elias Gottwald Haussmann, Johann Sebastian Bach 158 (portret), olje na platnu, 1746

118 Franz von Lenbach, Richard Wagner (portret), olje na platnu 158

119 Theodor Hildebrandt, Felix Mendelssohn (portret), olje 158 na platnu

120 Lesorez k 10. poglavju Apokalipse sv. Janeza, 165 v: Lutherbibel 1534

121 Lesorez k 17. poglavju Apokalipse sv. Janeza, 166 v: Lutherbibel 1534

122 Samostanski kletar preizkuša vino, v: Aldebrandin iz Siene, 169 Življenje svetnikov, konec 13. stoletja, iluminacija

123 Hans Holbein ml., Luther kot Hercules Germanicus, 172— lesorez, ok. 1519 173

124- Upodobitve Martina Luthra na zasilnem denarju mesta 181129 Wittenberg, 1922 182

130 Josef Ehrismann, Martin Butzer kot posrednik med 186 Martinom Luthrom in Ulrichom Zwinglijem, vitraž, 1914/1924, protestantska cerkev v Weitbruchu, Alzacija

131 Martin Butzer na naslovnem listu življ enjepisa, 1586, 187 kolorirani lesorez

132 M. Butzer, Das neue Strassburgische Gesangbuchlein, 1559 187 (naslovni list)

133 5 mark Nemške demokratične republike z upodobitvijo 189 Thomasa Muntzerja

134 Th. Muntzer, Deutsch Evangelisch Messze, 1524 (naslovni 189 list)

135 Martin Luther, Die weyse derMe^, und geniessungdes 190 hochwirdigen Sacraments: fur die Christlichegemain verteutscht, 1524 (naslovni list)

136 M. Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts, 191 1526 (naslovni list)

137 Luthrova podoba na bankovcu za 50.000 Reichsmark, 195 1922

138 Hans Sachs, bakrorez 203

139 Jurij Dalmatin, Ta celi catehismus, eni psalmi, 1584 203 (naslovni list)

Št. slike Naslov Stran

140 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga 2i2 vreidniga inu vissoku vučeniga gospud Primoža Truberia

1588 (naslovni list)

141 Jacob Andreae, bakrorez 2i2

142 Trubarjev epitaf v cerkvi v Derendingenu 2i3

143 Martin Luther, GeistlicheLieder undPsalmen, 1599 2i5 (naslovni list)

144 Cerkev sv. Manga v Kemptenu 2i8

145 Cerkvena ladja v sv. Mangu 2i8

146 Spominska plošča na starem župnišču sv. Manga 2i8 v Kemptenu

147 Cerkveni red za Wittenberg, 1559 (naslovni list) 22i

148 Cerkveni red za Brandenburg, 1540 (naslovni list) 22i

149 Agenda, to je cerkveni red za Saško, 1540 (naslovni list) 22i

150 Adam Reusner, Historia Herrn Georgen und Hr. Casparn 222 von Frundsberg, Vater und Sohn, beyder Herrn

zu Mindelheim, 1599 (naslovni list)

151 Caspar Schwenckfeld von Ossig, bakrorez 223

152 C. Schwenckfeld von Ossig, Von der Speise des ewigen 223 Lebens, 1547 (naslovni list)

153 Johannes Zwick, Das Vatter unser in frag vndgebatts wyfr 226 fur jung vnndeinfaltig, ok. 1535 (naslovni list)

154 Josip Čerin, 20. leta 20. stoletja 228

155 Johannes Bugenhagen, Der erste Psalm Davids, 1524 228 (naslovni list)

156 Hans Holbein ml., Johann Froben, olje na lesu, 1520/1526 230

157 H. Holbein ml., Desiderius Erasmus, olje na lesu, 1523 230

158 Erazem Rotterdamski, Novum instrumentum omne, 1516 230 (naslovni list)

159 Martin Luther, DasgantzNuw Testament, 1524 (naslovni 232 list)

160 Johann Walther, Geystlich Gesank-Buchleyn, 1524 234 (naslovni list)

161 Wittenbergisches Gesang-Buch, 1733 (naslovni list) 234

Seznam slik i

Št. slike Naslov

Stran

I62

Wolfgang Kopphel, Psalmen und geystliche Lieder I, 1543 (naslovni list)

234

I63

Martin Luther, Enchiridion, 1542 (naslovni list)

235

I64

Etlich CristlichLider, LobgesangundPsalm, 1524 (naslovni list)

235

165

Michael Weisse, Gesangbuch der Bruder in Behemen und Merherrn, okoli 1550 (naslovni list)

237

I66

Jan Roh, bakrorez

237

I67

M. Johann Agricola, Bildnus und Abcontrafactur, 1588 (naslovni list)

238

I68

M. Johann Agricola, Tragedia Johannis Huss, s. a. (naslovni list)

238

Slikovno gradivo je bilo pridobljeno iz Europeane, Bayerische Staatsbib-liothek, Digitalne knjižnice Slovenije - dLib, Wikipedije ter iz zasebnih zbirk. Pretežno gre za gradivo, ki je starejše od 70 let ter je po pravu EU in Republike Slovenije prosto avtorskih pravic ter v javni lasti (Public Domain), za mlajše gradivo (fotografije) pa so izrecno navedeni avtorji in pridobljene pravice za objavo. Kjer ob fotografijah omembe avtorja ni zapisane, gre za slike, ki so delo in last avtorja monografije.

Predgovor

I7

H

istoriografija ni eksperimentalna veda. Tako ponavadi tudi ne (z)more producirati verifikabilnih tez in/ali jih preverjati. Vsaj ne v taki razsežnosti, kot to redno počno naravoslovne vede, ki morejo svoj abstraktni predpis o nekem fenomenu verificirati ali spremeniti ali zavreči preprosto zato, ker jim je predmet preučevanja pri roki in lahko svojo misel o njem preverijo z eksperimentom.

Kaj takega je povsem izven spoznavnega (ne pa nujno metodološkega) dometa historiografije. Predmet njenega preučevanja, zgodovina, je namreč nepreklicno potisnjen v včerajšnjost, zaklenjen v njej in pretežno - nedostopen. Dosegljiv je le preko fragmentarnih drobcev, zgodovinskih virov. Pa še ti predstavljajo že ob nastanku arbitrarni in ob tem še nepopolno ohranjeni izbor iz nezamisljivega potencialnega kontinuuma dogodenega in iz množice možnih popisov oz. artikulacij le-tega, tj. zbir, ki je v soli časa preostal od začetnega, toda nič manj kot arbitrarnega izbora - primarne interpretacije.

Zato je lahko zgodovinopisje vedno zgolj le posamičniški poskus jezikovne, in torej parcialne in interpretativne rekonstrukcije tistega, kar je mogoče ali zagotovo bilo. Med muzami velja za njegovo zavetnico Klio, hči Zevsa in Mnemozine, lastno ime Klio pa izhaja iz grškega glagola kIsm/kIsím, ki zaobsega pomensko polje »spominjati se« oziroma »narediti nekaj slavno«. Funkcija zgodovinopisnega ustvarjanja je tako predvsem konstituirati jezikovno artikulirano občestveno pomnjenje, in sicer v obliki narativnih potekov - zgodb. Na to navaja že sama beseda, iz katere izvira beseda historiografija - íaropíai -, ki primarno pomeni zgolj in samo zgodbe. Atribut zgodovinopisja tako najbrž ni (pred

vsem) resnica v ontološkem smislu, temveč naracija, pripoved, zgodba, vredna pomnjenja, ker zastran nje obstaja konsenz, da je njena vsebina pomembna ad conservandam civitatis.

Nič drugače ni s pričujočo historiografsko monografijo. Bralec bo v njej našel snov, ki je primarno vezana na oblikovanje slovenske protestantske književnosti 16. stoletja, toda tudi na evropsko politično, versko, glasbeno, kulturno in intelektualno zgodovino zgodnjega novega veka. In sicer snov, ki more imeti v formi psihičnih slik, posledic občest-venega spomina dolgega trajanja, občutne, čeprav še ne jasno razpoznane implikacije celo v tako sodobnih dogajanjih, kot so bile npr. do nedavna aktualne občestvene zadrege zastran postavitve islamskega verskega središča v Ljubljani. V ospredju historiografske naracije tokrat niso niti osebe in njihova morda izjemna dejanja, niti njihove biografije in ne pomembnejši dogodki tistega časa, temveč so za miselno osišče po filološko vzeta slovstvena dela Primoža Trubarja, okoli katerih se napletajo obče-stvene in individualne zgodbe. Poznavanje le-teh pa tvori referenčni prostor za razumevanje omenjanih književnih besedil, toda tudi za doume-vanje razvoja slovenske književnosti v omenjeni dobi in - nenazadnje -Trubarjeve osebne in intelektualne biografije ter fiziognomije.

V prvem delu knjige (Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!) miselno jedro tvori pripoved o Trubarjevem edinem starozaveznem bibličnem prevodu, o Tem celempsalterju Davidovem (1566), v drugem (Iz globočin kličem k Tebi) pa temelj za historiografsko naracijo predstavljajo kancionali očeta slovenske književnosti. Toda niti Trubarjeva književna dela niso čisto prava rdeča nit celotne historiografske knjige, pač pa je to pripovedovanje o imaginarijih in idearijih 16. stoletja zastran Turkov/muslimanov, protestantov in (duhovnov) rimske cerkve. Ključni segment pričujoče knjige je tako narativ, ki želi artikulirati genezo in podobo splošnoevropskih, protestantskih, Luthrovih in Trubarjevih ... pogledov na: 1) ob zori novega veka pereče vprašanje Turkov (slednje ponavadi sovpade s tedanjim okcitanskim pogledom na islam), 2) stanje rimske cerkve in 3) podobo, kot jo je o protestantih imela njena sočasna katoliška tekmica zlasti na Kranjskem.

Od tod jemlje svojo utemeljitev tudi naslov knjige - Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje. Kajti gre za zgodovinopisno naracijo o mentalnih podobah, imaginarijih o rimski cerkvi, »hudih farjih«, predvsem pa muslimanih, ki sta jih tako rimska cerkev kot njena protestantska konkurentka ugledovali kot glavne materialne reprezentante Zlode-ja na zemlji, kot »Hudičeve soldate«. In sicer o imaginarjih, ki so bili značilni za protestantsko cerkev v Nemčiji, pa preko Trubarjevega delo

vanja in spisov tudi za »cerkev slovenskega jezika« na Kranjskem (nekaj manj je govora o podobah, ki jih je o »upornikih« proti učiteljski avtoriteti rimske cerkve, tj. o protestantih, imela le-ta).

Zaradi narave snovi so organski in integralni del pričujoče knjige tudi slikovne reprodukcije, ki morejo sporočiti likovno upodobitev ima-goloških vsebin ali pa tisto, kar je bilo moč razbrati in rekonstruirati iz pisnih virov, primerno podkrepiti. Bralca zato prijazno vabim, da posveti primerno pozornost tudi likovnim vsebinam v monografiji.

Pričujoča knjiga je nastala na podlagi študija primarnih virov - ti so v seznamu virov in literature tudi navedeni, vključno z elektronskimi sklici na njihovo trajno mesto nahajanja (repozitorij), kjer je to mogoče - in ob upoštevanju tistih sekundarnih, tj. historiografskih del, o katerih sem ob poznavanju materije, kot ga utemeljujem z nekajletnim kontinuiranim raziskovalnim delom pri pripravi posameznih knjig Zbranih del Primoža Trubarja,^ mogel kompetentno presoditi, da so za pričujoče pisanje relevantna.

Tako pri pisanju ni bila uporabljena prav vsa sekundarna literatura, ki zlasti na temo Primoža Trubarja v najširšem obstaja (npr. posamezni zborniki, ki so izšli ob okroglih obletnicah reformatorjevega rojstva), temveč le tista, ki je v pričujočem pripovedovanju s svojo informativno besedilno funkcijo mogla zasesti primerno mesto. Dozdevno obligatne-ga citiranja vseh in vsega, ponavadi samo zato, ker nek tekst pač obstaja, pa sem se zaradi preglednosti in jasnosti lastnega pisanja, predvsem pa zaradi ustvarjanja historiografije o zgodovini ne pa o zgodovinopisju, dosledno izogibal.

Omeniti velja še, da posamezni, tu in tam tudi obsežnejši navedki tujejezičnih virov namenoma ostajajo v izvirnem idiomu. Zato, ker izhajajo kot del znanstvene monografije, ki vsebinsko predstavlja sicer »preliminarno poročilo«, vendar kljub temu znotraj zapisanih omejitev kolikor moči celovit avtorski raziskovalno-refleksivni komentar k že obstoječim prvenstvenim znanstvenokritičnim izdajam virov v Zbranih delih Primoža Trubarja in k besedilom, ki so v pripravi za kritično objavo v zbirki Clavis litterarum slovenicarum. S takimi teksti se zaradi specifičnega slovenskega knjižnega obrata, ko se zlasti znanstveno spisje povečini izdaja enkrat za vselej, ponavadi dogaja, da jih povzema tudi najrazličnejše kompilacijsko besedilje, zlasti ob obletnicah te ali one cele-britete. V izogib povzemanju/prevzemanju morebitne (necelovite ali neustrezne, morda celo napačne) avtorske interpretacije ostajajo zato iz-

l Zbrana dela Primoža Trubarja III-V in VI, slednje skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko; skupaj 2536 strani

znanstvenokritičnih izdaj, komentarjev in spremnega znanstvenega besedilja.

virniki nespremenjeni in morejo brez zadrege služiti za nadaljnjo rabo. Zaradi žanrske specifičnosti besedilnega tipa znanstvene monografije se avtorju pričujočega besedila tudi ne zdi potrebno jemati prav resno domislice, da dozdevno »uveljavljena« raba znanstvenega aparata v slovenskem jeziku narekuje prevode tujejezičnih citatov v slovenščino. Praksa v slovenski slovstveni historiografiji namreč vsaj deloma dokazuje prav nasprotno, pa tudi znanstvena knjiga s snovjo iz zgodnjega novega veka pač ni trivialna literatura in od morebitnega splošnega bralca vsaj deloma zahteva tudi snovi primerne bralske kompetence, med ostalim poznavanje še kakšnega drugega slovanskega idioma, kot je slovenščina, pa npr. tudi nemščine, latinščine in še kakšnega jezika.

Zaradi temeljnega in temeljitega konceptualnega avtorskega ter ek-dotičnega premisleka prihajajo Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje pred bralca v digitalni obliki in primarno na svetovnem spletu. Toda v formi, ki je brezplačno dostopna prav vsakomur, ki mu je mar razmer(ij) med odločujočimi formativnimi sil(nic)ami v političnem, verskem in intelektualnem prostoru, v katerem se je od zore novega veka oblikovala posebna jezikovna, kulturna in etnična entiteta, ki si je sčasoma nadela samopoimenovanje Slovenci. Podobno, kot so v 15. stoletju humanisti, vajeni (pozno)srednjeveške rokopisne književne produkcije, za tisk iznašli pomenljivo poimenovanje - scriptura nuova -, je namreč moč zastran svetovnega spleta misliti tudi danes. Klasični tisk kot nova oblika količinske (re)produkcije pisave/pisave za množice je namreč tedaj omogočil dotlej nesluteno širjenje zamisli in tako tudi najradikal-nejše soočanje idearijev tedanjosti in včerajšnjosti. Med drugim tudi lu-teransko reformacijo na Nemškem, o kateri teče pripoved tudi v pričujočem delu. Toda zaradi fizične determiniranosti tiskarskih izdelkov se je moglo tudi ob najdinamičnejšem razmahu tiska v drugi polovici 20. stoletja komaj katero delo pohvaliti s kontinentalno distribucijo in tako tudi z možnostjo za kar najbolj občo recepcijo.

Z objavljanjem na spletu pa tovrstna negativitetna konstanta pri objavljanju izgineva. Binarna scriptura nuova druge polovice 20. stoletja s svojimi mrežnimi protokoli namreč omogoča takojšnjo in planetarno diseminacijo prav vsega, kar se znajde na medmrežju, pa naj so to sveža znanstvena dela, fotografije oddaljenih prostranstev vesolja s teleskopa Hubble, amaterski filmi s počitnic kakšne malomeščanske familije, načrti orožij za teroristične napade ali pa tisoči strani »pobegle« korespondence državnih služb te ali one velesile, ki razkrivajo, da je v sedanjem globalnem svetu komaj kaj točno tako/takó, kot se zdi. Posredovati je mogoče prav vse, in to prav vsakomur, ki je (informacijsko) pismen.

PREDGOVOR ■ 21

Praktično zastonj. Podobno kot ob začetku tiska in tako ob rojstvu učene kulture Okcidenta: ta je temeljila na izhodiščno latinski, toda v 16. stoletju tudi vse bolj vernakularni pismenosti in izmenjavi idej preko tiskanih del.

V primerjavi s klasično izdelavo in distribucijo tiskane knjige precej nezapleten, poenostavljen, postopkovno optimiziran, predvsem pa radikalno cenejši proces digitalne objave prinaša še precej več kot le možnost planetarnega odmeva na izdano. Prvič po koncu rokopisne knjižne produkcije srednjega veka, ki je bila determinirana zgolj z mentalno potenco avtorja, s fizično ugodnimi okoliščanimi za pisanje in z dostopnostjo materiala, na katerega se je pisalo, znova v celoti odpira prostor ustvar-jalske svobode. Kajti obvladovanje informacijske tehnologije dandanašnji omogoča, da avtor sam opravi vsa dela, za katera je bila treba od Gu-tenbergove iznajdbe naprej najemati - in seveda tudi primerno plačati! - ozko specializirane obrtne strokovnjake: stavce, tiskarje, korektorje, knjigovezce, prevoznike, knjigotržce ... Tako ustvarjalec danes, če le razpolaga z ustreznimi znanji, za izdajo svojega dela ne potrebuje več okorne in finančno ponavadi skoraj nepopisno požrešne izdajateljske mašinerije. Ta se pri tiskani knjigi nujno realizira znotraj založbe in v slovenskih razmerah predvsem (še vedno!) precej stane.

Kajti izdelava tiska in njegova pot do bralca še vedno terjata večje število delovalnikov (urednik, lektor, fotograf, oblikovalec, stavec, korektor, tiskar, knjigovezec, distributor, prodajalec), vsi ti deležniki pa želijo za svoje delo seveda na koncu prejeti tudi zasluženo odmeno. S tiskano knjigo v slovenskem jeziku, zlasti z njeno znanstveno differentio spe-cifico, se tako praviloma dogaja, da je izdana v skromnem številu izvodov (vsakršno učeno spisje že zaradi snovi, horizonta pričakovanja bralcev in ubeseditve ne more pretendirati, da bi postalo knjigotrški hit, kot je npr. Figesov Natašin ples, ki trenutno beleži že peto uspešno izdajo) in da založba, ki se sploh še peča z izdajanjem izvirnega strokovnega slovstva v slovenskem jeziku, tudi zaradi lastne organizacijske (ne)učinko-vitosti in procesne podoptimiranosti ponavadi že pred tiskovno predstavitvijo novega dela za izdelavo le-tega porabi prav vsa sredstva, ki jih je na tem ali onem razpisu priboril avtor, in sicer ali s svojimi referencami in/ ali z umeščenostjo v bolj ali manj močno družbeno omrežje.

Toda pot nove slovenske znanstvene knjige k bralcu še zdaleč ni odprta. Kleč se namreč skriva zlasti v magični besedi distribucija, pa tudi v povsem legitimnem interesu založb, da si s prodajo tiskov, ki so jih spro-ducirale, povrnejo vsaj stroške investicije. Za t. i. »znanstvene« založbe to ponavadi predstavlja znaten problem, kajti razen posameznih založb v

prestolnici so ostale običajne brez celovite distribucijske mreže (knjigarne, agenti, telefonska in spletna prodaja). To pa za nov znanstveni tisk v slovenščini ne pomeni nič pobudnega: taki knjigi se namreč nato praviloma še leta dogaja isto, kar je v 18. stoletju veljalo za umetnine, ki so jih po vsej Evropi za rusko carico Katarino Veliko - tudi na ne najbolj transparenten način! - zbirali njeni »agenti«. Znamenita vladarica je o zbranem dejala, da se bodo ob njem naslajale ona in - miši. Zaradi neurejenih ali zelo dragih distribucijskih poti (če se npr. založba, ki nima svoje distribucije in knjigarn, odloči dati svoje knjige v komisijsko prodajo pri večji založniški korporaciji, znašajo marže za prodajalca tudi več kot 40 %) so ponavadi miši tudi poglavitni »bralec« novih slovenskih znanstvenih knjig, ki se, vsaj večina izdaj, še leta grmadijo po depojih založb. Te morajo seveda od vsakega neprodanega izvoda plačati davek, zato se občasno raje odločajo celo za uničenje neprodane naklade kot za nadaljnje nekajletno ekonomsko problematično »garažiranje«.

Zgoraj zapisano je tako tudi ključen argument, zakaj izhajajo Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje digitalno. E-založništvo, ki ga predstavlja izvirna integralna platforma za izdajanje najzahtevnejših knjižnih projektov Digitalna knjižnica Pedagoškega inštituta, avtorja namreč osvobaja strahu ali vsaj nelagodja pred premajhno distribucijo (ta pri Digitalni knjižnici ni le lokalna, državna ali kontinentalna, temveč planetarna ter cenena), kakršnekoli simbolične ali ekonomske podrejenosti napram založniku, ki bi mogla izvirati iz (ne)pridobitve sub-vencijskih sredstev ali premajhne količine državne dotacije v celotnem denarnem toku, potrebnem za izdajo posamezne znanstvene knjige, ter ovir zastran obsega besedila in količine likovne opreme (slike, tabele ...).

Slednje je pri elektronskem izdajateljstvu in založništvu, kot je uveljavljeno v Digitalni knjižnici, še zlasti pomembno, ker more tovrstna izhodiščno zgolj in samo oblikovna možnost (potencial: avtor v digitalni izdaji ni omenjen niti s številom strani niti z omejitvijo, da lahko natisne samo črno-belo verzijo slikovne opreme, niti ni obtežen z uredniško zadrego, da sme v tiskani izdaji barvno likovno gradivo umestiti samo na določene tiskovne pole) vplivati na vsebinsko strukturo knjige. Če ustvarjalec ni obremenjen z dejstvom, da mora zaradi stroškov preloma in tiska (le-ti se lahko pri številčnejših nakladah zlasti izdaj v barvnem tisku že ob razliki manjšega števila avtorskih pol spremenijo za nekaj sto, tisoč ali več evrov) krajšati svoje integralno zamišljeno delo, če nima omejitve in lahko objavlja barvno likovno opremo, ki tako ne služi le kot slikovno mašilo, temveč besedilu semantično enakovreden del izdaje, tedaj je celotno monografijo mogoče izpeljati bistveno drugače kot pri kla

sičnem tisku z omejitvijo dolžine in zaporo barvne opreme. Tako je mogoče tudi resno razmišljati o recepcijski usmerjenosti k bralcu, kajti zavedati se kaže dejstva, da recepcija slovenske znanstvene knjige, četudi ta pripoveduje o nacionalni zgodovini, ni sama po sebi niti pogojena s snovjo, kaj šele zagotovljena vnaprej. Znanstvene knjige za recepcijski čas namreč tekmujejo z drugimi tiskanimi in elektronskimi mediji, z obveznimi in prostočasnimi dejavnostmi slehernika, in še to samo v tistem ozkem segmentu bralstva, ki ga snov nagovarja.

Koncept barvne slikovne »neomejenosti« in tozadevne semantične enakovrednosti jezikovnim znakom je v Upornikih, »hudih farjih« in Hudičevih soldatih, ki izhajajo kot sedemnajsta izdaja serije Dissertatio-nes, uveljavljen drugič, in sicer kot ponovni preizkusni kamen celotnega koncepta nekoliko širokopotezneje, kot bi bil mogel biti sicer. Tako je objavljenih 168 slik, ki so deloma mojega avtorskega porekla, povečini pa gre za reprodukcije del iz 16. stoletja, ki so jim skladno z avtorsko zakonodajo v Sloveniji in EU (70 let po avtorjevi smrti) prenehale avtorske pravice ali pa je bilo dovoljenje za objavo (v primeru reprodukcij del iz Bayerische Staatsbibliothek, kot se nahajajo na Europeani) pridobljeno pisno. Izbor se je ravnal po ključu semantične povezave z zapisanim besedilom (afirmativni, kontrastivni komentar, kontrapunkt ... ) in po načelu aktualnosti objave v slovenskem prostoru. Tako so prišle v poštev predvsem tiste enote slikovne opreme, ki na Slovenskem še niso bile objavljene ali vsaj ne v barvni tehniki.

Besedilno, uredniško, oblikovalsko in stavsko je knjiga, kot je pred bralcem — z vsemi svojimi napakami vred —, izključno delo pišočega, se pa zahvaljujem Pedagoškemu inštitutu in Igorju Ž. Žagarju, čigar tehtna zasluga je, da se je Digitalna knjižnica, v kateri delo izhaja, sploh lahko uveljavila kot resen založniško-izdajteljski projekt.

Bila bi črna nehvaležnost, če se ne bi čisto ob koncu te prolegomene zahvalil svoji soprogi, ge. Heleni Čebul, ki je v času nastajanja pričujoče knjige pokazala izjemno benevolenco do tega početja ter tu in tam kot izšolana likovnica namenila kakšen strokovni pogled posameznim stranem s slikovno opremo. - Prijazna hvala.

Želim užitka pri branju.

V Ljubljani, 17. decembra 2011

Jonatan Vinkler

Pred Turki in ■ 25

papežniki nas brani,

Gospod!

Po odhodu iz mesta ob lepi, modri Donavi si je učeni tržaški škof Pietro Bonomo bržda tudi pri Sv. Justu na obalah Adriatika zaželel urediti škofovski dvor tako, kot je bil ob koncu svojega dunajskega obdobja vajen v obdonavski metropoli. Pomemben del tega bi bil tudi pevski zbor, ki bi dostojno oskrboval petje v stolnem božjem hramu v Trstu in bi z distoniranjem ne žalil glasbeno »dobro uglašenih« hu-manistovih ušes. Izraz humanist je namreč v 16. stoletju veljal skorajda za sinonim izbrušenega okusa na vseh področjih posamičnikovega bitja in nehanja, zlasti pa je bil povečini temeljito podkleten s poznavanjem humanističnih artes liberales in tako zagotovo tudi glasbe, ponavadi predvsem na teoretični ravni - kot discipline. Poleg tega se je Bonomo muzikalno brusil predvsem na Dunaju, kjer je standard vokalno-in-strumentalnega glasbenega poustvarjanja takrat predstavljala cesarjeva Hofkapelle.

Ta je bila reorganizirana leta 1498 na pobudo »poslednjega viteza«, habsburškega cesarja Maksimilijana I. (1508-1519), ki je bil glasbeni umetnosti izrazito naklonjen. V svoji avtobiografiji Weisskunig se je dal na lesorezu Hansa Burgkmeira celo upodobiti v družbi glasbenikov in njihovih instrumentov (harfa, orgle, pavke ...), na drugem znanem Burgkmeirovem lesorezu - TriumphzugMaximilians -, ki je nastal med 1512 in 1519, pa je bil na izrecno vladarjevo željo upodobljen celoten glasbeni sestav instrumentalistov in pevcev vključno z dvornim organistom Hofhaimerjem, skladateljem Isaacom in kapelnikom Jurijem Slatkonjo.

Dvorno kapelo je namreč od 1498. do svoje smrti 26. aprila 1522 vodil prav slednji, ki je postal najprej pevovodja (Singerm.eister), nato ka-

I 1, 2

Habsburški cesar Maksimilijan I. (1508-1519) je bil glasbeni umetnosti izrazito naklonjen. Na znanem Burgkmeiro-vem lesorezu Triumphzug Maximilians (zgoraj), ki je nastal med 1512 in 1519, je bil na izrecno vladarjevo željo upodobljen celoten sestav instrumen-talistov in pevcev Dvorne kapele vključno z dvornim organi-stom Hofhaimerjem, skladateljem Isaacom in kapelnikom Jurijem Slatkonjo. Albrecht Durer, Cesar Maximi-lijanI., olje na lesu, 1519.

v

m

pelnik (Capellmeister) in nazadnje glavni kapelnik (obrister Capellmei-ster) ter intendant tega znamenitega sestava:1 s kompozicijami ga je kot dvorni skladatelj zalagal Heinrich Isaac (1450/55-1517), nato pa Lud-wig Senfl (1486-1542/1543), ki je svojo glasbeno pot začel kot deški pevec Dvorne kapele.2 Jurij Slatkonja je postal leta 1513 kot prvi Kranjec škof, po njegovi smrti pa je v prehodnem obdobju (1522) Dunajsko škofijo ne prav uspešno upravljal Bonomo, ki je imel zategadelj opravka tudi z Dvorno kapelo in z njenim pevskim zborom. Po odhodu iz diplomatske službe na habsburškem dvoru si je tako skušal primerljiv glasbeni ansambel glede na zmožnosti in razmere urediti tudi v Trstu.

Pri iskanju pevcev za zbor je prišel v stik tudi z mladim Primožem Trubarjem, ki ga je Bonomu »posredoval« njegov tedanji delodajalec, salzburški nadškof3 Matthaus kardinal Lang pl. Wellenburg. Ta je bil zasebni tajnik cesarja Maksimilijana, Bonomov znanec4 in podobno kot slednji član habsburške diplomatske čete, njegov diskantist5 Trubar pa je nazadnje 1524. pristal v Trstu, kjer je postal Bonomov služabnik in pevec v pevskem zboru, vendar ne tudi v kapeli pri sv. Justu.6

Škof Bonomo mu je bil bistveno več kot le duhovni in posvetni gospod, saj se Trubar v pismu Heinrichu Bullingerju, ki ga je švicarskemu reformatorju poslal več kot tri desetletja kasneje, 13. marca 1557, ko je že pastirjeval med prizadevnimi meščani v Kemptenu ob švicarski meji, spominja: »Zakaj v Trstu me je vzgajal od nežne mladosti škof Peter Bonomo, poet in zelo pobožen človek ... V Trstu sem se naučil italijanskega jezika ...«7 Nekaj podobnega je naš reformator zapisal tudi v nemškem predgovoru k Temu prvemu delu Novega testamenta (1557), kjer je brati, da je Bonomo Trubarja »vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti«,8 med drugim pa je svojim gojencem posredoval tudi osnove humanističnega vedenja, in sicer tudi tako, da je razlagal klasična dela,

1 Obširneje o Juriju Slatkonji Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 62-68, predvsem pa Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien, Wien 1904.

2 Habsburg,v: The New Grove Dictionary of Music andMusicians, 2. izdaja (el. izdaja), 2002.

3 Matthaus Lang pl. Wellenburg je postal nadškofleta 1519.

4 Del njune korespondenceje ohranjen. Mirko Rupel, Primož Trubar, življenje in delo, Ljubljana 1962, 22.

5 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža Truberja (1588), transkribiral, uredil in spremno študijo napisalJonatan Vinkler, Ljubljana2012, Digitalna knjižnica, zbirka Clavis litterarum slovenicarum (el. izdaja), 117 (pred izidom).

6 Kapela pri sv. Justu je bila ustanovljena po Trubarjevem odhodu iz Trsta (1527). Metoda Kokole, Musicale essercito, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2009, 166, 167.

7 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986,27,29.

8 Mirko Rupel, Slovenskiprotestantskipisci, Ljubljana 1966, 74

na primer Vergilijevo Eneido, izmed sodobnih spisov pa zagotovo Pa-raphrasis in Novum Testam.entum. Erazma Rotterdamskega, in to ne le v italijanskem in nemškem, temveč tudi v - slovenskem jeziku.

Slednje pomembno in ravno toliko pomenljivo pričuje o podobi, komunikacijskih zmožnostih ter - retrospektivno - o strukturi slovenskega jezika pred Catechizmom- Primoža Trubarja ter daje slutiti, da slovenščina v zahtevnejših komunikacijskih položajih kljub zgolj sporadičnim zapisom iz časa med nastankom Brižinskih spomenikov (10./11. stoletje) in prvo knjigo (1550) tedaj vendarle ni bila omejena zgolj na liturgič-no9 in deloma cerkveno- ter mestnoupravno rabo, kot je izpričano v srednjeveških slovstvenih spomenikih, npr. v Černjejskem rokopisu s konca 15. stoletja, zlasti pa v štirih prisegah mesta Kranja. V takem primeru bi škof Bonomo najverjetneje zadel ob praktično nepremostljive jezikovne prepreke, če bi želel eksplikacijo (ki je metabesedilo) nekega, vse prej kot enostavnega klasičnega latinskega »narativa« izpeljati v jeziku, ki bi bil na ravni sintakse, besedišča in frazeologije omejen zgolj na jedrna in najbolj frekventna izrazila, kot so v rabi npr. v posameznih narečjih. - Škof Bonomo se s takimi težavami očitno ni spopadal, pa slovenščina zagotovo ni bila njegov materni jezik.

Trubar je med prvim bivanjem v Trstu na svojega gospoda, dobrotnika in učitelja zagotovo napravil spodbuden vtis, saj mu je razsvetljeni humanist leta 1527 ugladil pot na Dunaj ter ga oskrbel tudi s »posvetnim blagom«, da bi mladeniču med študijem ničesar posebej ne manjkalo. Tržaški škof se je tega lotil tako, da je Trubarju istega leta, ko je ta odšel na Dunaj, dal župnijo sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, in to kljub dejstvu, da Trubar še ni dopolnil štiriindvajset let, kolikor naj bi po kanonskem pravu rimske cerkve štel vsak kandidat za redno posvetitev. Župnija je imela takrat sedem podružnic in je zajemala vasi ob Savi od Hrastnika do Orehovega, svojemu imetniku pa je donašala okoli 40 goldinarjev letno.10 Trubar v Loki leta 1527 ni župnikoval, kajti dušnopastirsko delo na bene-ficiatnih farah so tedaj proti plačilu oz. za del dohodka od fare praviloma opravljali vikarji, pač pa je zasedel mesto najprej v meščanski šoli pri stolnici sv. Štefana na Dunaju.

9 Gre tudi za pridižno rabo, kar pomeni artikuliranje vsaj v neki obliki nadnarečne slovenščine. Za čas v desetletjih pred prvo slovensko knjigo je tako stanje razbrati celo iz biografskih podatkov o delovanju Primoža Trubarja: ta je moral kot stolni kanonik v Ljubljani od leta 1542 naprej oskrbovati maše in molitve v stolnici, predvsem pa slovenske pridige (M. Rupel, Primož Trubar, 54). Delo En register, ena kratkapostila (1557) velja tako šteti za tekstno rekapitulacijo tovrstne Trubarjeve dejavnosti (M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 79, 80).

10 O tem se je mogoče poučiti iz napovedi dohodkov, ki jo je 1. marca 1544 sestavil Trubarjev naslednik na fari v Loki Urban Sila. M. Rupel, Primož Trubar, 27.

Ta je duhovniški in laiški podmladek pripravljala na vstop v predavalnice dunajske univerze ter je veljala za solidno izobraževalno ustanovo, v njenih klopeh pa je dobri dve desetletji in pol pred Trubarjem - okoli leta 1502 -svoje znanje nabiral Trubarjev vipavski rojak Sigismund baron Herberste-in (1486-1566). Mož je nato postal del habsburške diplomacije in je 1517. ter nato še 1526. kot mirovni poslanik opravil misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju III. Vasiljeviču (1505-1533), na podlagi obeh potovanj pa sestavil Moskovske zapiske (Rerum moscoviticarum comentarii).

Znamenita knjiga je v latinskem jeziku luč sveta ugledala leta 1549. Toda zaradi kar najširšega enciklopedičnega pregleda vsega ruskega bitja in žitja - od črkopisa preko zgodovine, praznikov, posta, desetin, vojaške organizacije, trgovine, denarja do popisa posameznih pokrajin - je bila za evropski zahod poleg snovno sorodnega, toda recepcijsko bistveno manj odmevnega spisa Moscoviae descriptio poljskega zgodovinarja Alexandra Gwagnina (1538-1614) ter ob vsebinsko bistveno ožjem, cerkveno-po-litičnem delu papeškega legata k Ivanu IV. Vasiljeviču Antonia Possevi-na11 Commentarii de rebus Moscoviticis skorajda do napoleonskih vojn ena ključnih informacij o Moskovski Rusiji.12

Herberstein je v svojem spisu zapustil tudi eno prvih humanističnih obramb slovenskega jezika.13 V predgovoru je namreč poudaril, da je svojo zahtevno diplomatsko misijo kljub dotedanjemu splošnemu nepoznavanju »vzhodnega vprašanja« uspešno opravil (tudi) zaradi znanja slovenskega jezika: »Zato sem dal prednost moskovskim zadevam, ki so bile do sedaj zavite še v temo in jih sodobniki še malo poznajo. Tega pisanja sem se mogel lotiti zlasti zaradi dveh stvari: prvič, ker sem vse pazljivo preiskal, in drugič, zaradi znanja slovenskega jezika, ki mi je bil pri

11 Antonio Possevino (1334-1611)je bil prvi jezuit, kije obiskal Moskvo. IS.januarja 1382je bilo namreč ob njegovem posredovanju podpisano premirje za dobo desetih let med poljskim kraljem Štefanom Báthoryjem in prvim »carjem vse Rusije« Ivanom IV. Vasiljevičem oz. Ivanom Groznim. Z omenjenim premirjem, ki je sledilo obleganju Pskova, se je končala poljsko-moskovska vojna (1577-1582).

12 Zadnja tovrstna izdaja je Vejtah zz Kro^^k) Mozkevské někdy Latině od Alexandra Gvagnýna sepsané,po-tom v český jazyk přeložené od Matouše Hosia z Vysokého Mejta. Přidána jestZigmunda z Herbersteina dvojí cesta do Mozkvy, Praha 1786, ki jo je oskrbel češki literarni zgodovinar in ekdotik František Faustin Procházka. Glej Jonatan Vinkler, Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura (rigorozní práce), Praga 2001, 269. Najbolj aktualni raziskovalni pogled na Herbersteina, njegova diplomatska prizadevanja in Moskovske zapiske prinaša razprava Neže Zajc, Habsburški diplomat Sigismund Her-berstein, Rusija in Moskovski zapiski, v: Slovenski diplomati v slovanskem svetu, ur. Andrej Rahten, Ljubljana 2010, 19-48. Omenjeno delo Zajčeve je zlasti dragoceno, ker temelji na primarni raziskavi v ruskih arhivih.

13 PrimožSimoniti,Humanizem na Slovenskem inslovenskihumanisti do sredeXVI. stoletja, Ljubljana 1979, 217, 218; primerjaj z Albert Pražák, Národ se bránil. Obrany národa a jazyka českého od nejstarších dob po přítomnost, Praha 1945, 30-37.

I 3-5

Dobri dve desetletji in pol pred Trubarjem - okoli leta 1502 - je svoje znanje v meščanski šoli pri sv. Štefanu na Dunaju nabiral tudi Trubarjev vipavski rojak Sigismund baron Herberstein (1486-1566), ki je nato postal del habsburške diplomacije in je 1517. ter nato še 1526. kot mirovni poslanik opravil misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju III. Vasiljeviču. Na podlagi doživetega je sestavil Moskovske zapiske (zgoraj levo, naslovni list beneške izdaje v italijanskem jeziku Comentari della Mosco-via iz leta 1550), ki so v latinskem jeziku prvič izšli leta 1549.

tem delu v veliko pomoč.«14 Šola, ki sta jo obiskovala Herberstein in za njim Trubar, je svoje gojence vzgajala v dveh tečajih: v nižjem, kjer so poučevali predmete trivija, in v višjem, kjer so se prihodnji študenti srečevali z vsebinami kvadrivija. Tako je kasnejši »slovenski Luther« na Dunaju študiral do leta 1529, ko so se pred vrati stolnega mesta Habsburža-nov prikazali - Turki.

1529: oblegana Evropa - Turki prvič pri »zlatem

jabolku« in vseevropski strah

Zgodba o spiškem velikem županu, doževem bastardu in sultanu

aii »dve veri, ena bandera«

Sultan Sulejman I. Veličastni (1520-1566) je namreč 10. maja 1529 z armado kar 150.000 mož (vojščakov in prateža),15 ki so s seboj vozili nič manj kot 300 topov, krenil proti Ogrski. Pri Osijeku je turška vojska postavila most čez Dravo, po katerem naj bi vsaj šest dni zapored korakale Sulejmanove čete. Nato si je mogočni turški vladar zavaroval hrbet, in sicer tako, da je učinkovito izkoristil prerivanje ogrskega visokega plemstva za krono sv. Štefana, ki se je od bitke pri Mohaču 29. avgusta 1526 - ta je za katoliško Srednjo Evropo in njeno plemstvo predstavljala jasen signal, da je osmanski imperij dosegel enega svojih vojaških vrhuncev ter da je napram katoliškim monarhom vsaj enakovredna, če ne že naravnost superiorna vojaška sila - vse bolj zaostrovalo.

Ogrski magnati so bili, kot se zdi, precej nestanoviten stan, njegovi najodločnejši reprezentanti so nestabilnost in neurejene razmere v državi bolj ali manj brezobzirno izrabljali za uresničitev lastnih pretenzij, habsburški odposlanec, ki se je 1533. v Kremnici udeležil mirovnih pogajanj z Janom grofom Zapoljskim, pa je o njih zabeležil naslednje pričevanje: »Ogrska gospoda obeh taborov je proti miru, saj bi v miru morali ubogati. Ogrskemu plemstvu je jarem ubogljivosti pretežak, življenja pod zakonom so se odvadili, za interese krščanstva in domovine jim

je malo mar.«16

Ogrsko krono je namreč nitranski škof Jan Podmanický 14. novembra 1526 posadil na glavo spiškega velikega župana in sedmograške-ga vojvode Jana grofa Zapoljskega (1526-1540; v nemških virih se njegovo ime običajno pojavlja zapisano kot Graff Hanns von Zypps), ki je

14 Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljubljana 2001, 5.

15 Vasko Simoniti, Turkiso vdeželi že, Turški vpadina slovenskoozemljev15, in 16. stoletju, Celje 1990,129.

16 Slovaška zgodovina, ur. Elena Mannová, prevedel Andrej Rozman, Ljubljana 2005, 120.

imel v lasti 72 gradov in številne zemljiške posesti po vsej Ogrski, predvsem po slovanskem, danes slovaškem delu te države,17 toda izvolitvi je močno nasprotoval del plemstva, ki mu je načeloval ogrski palatin Štefan VII. Bátho-ry. In slednji so nazadnje 17. decembra 1526 v Bratislavi za ogrskega kralja izvolili avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda I. Habsburškega. Vendar si je moral ta popolno oblast nad Ogrsko izbojevati z vojaško zmago nad Zapoljskim. Zato je konec julija 1527 nad svojega političnega konkurenta poslal najemniško vojsko. Vojna sreča Zapoljskemu tedaj ni bila naklonjena, kajti marca 1528 mu je Ferdinandova vojska, ki ji je poveljeval Kranjec Ivan Kacijanar, v bitki pri Košicah zadala odločilni udarec, ogrski velikaš si je življenje rešil z begom in odhodom v izgnanstvo, ni-transki škof Štefan Podmanický pa je novembra 1528 v Prestolnem Belem gradu za ogrskega kralja okronal Ferdinanda. Toda reč s tem še zdaleč ni dobila epiloga, kajti grof Zapoljski je preko svojih zaupnikov najprej sklenil sporazum s francoskim kraljem Francem I. (1515-1547), kar je ogrskemu odličniku zagotavljalo francosko finančno pomoč v boju proti Habsburžanom. Toda po politični in vojaški plati še precej tehtnejši, za prihodnji razvoj dogodkov v Srednji Evropi pa neprimerno usodnejši je bil sporazum Zapoljskega z Visoko porto. Trenutek, ko je ob posredovanju poljskega diplomata Hieronima Laskega in v Carigradu živečega Benečana Ludovica Grittija Sulej-man Veličastni grofa Zapoljskega priznal - za ogrskega (in Ferdinandovega proti)kralja.18 Tovrstna politična trgovina z mogočnim osmanskim vladarjem v habsburški Avstriji kajpak ni bila sprejeta s posebnim odobravanjem, kajti sočasni zgodovinski viri jo ob sklicevanju na Ferdinandovo dedno pravico do svetoštefanske krone imenujejo kar »unchristennlicher Handlung« - nekrščansko mešetarjenje.19 Je pa imela zelo oprijemljive vojaške po-

17 N. d., 114, 115.

18 N. d., 116, 117.

19 Peter Stern, Belegerung der Statt Wienn, Wien 1529, 6, 7 (nepaginirano). Pri delu je bil uporabljen digitalizirani izvod Sternove knjige, ki ga pod signaturo 4 Sc.mil. 6/Beibd.13 (tisk) oz. VD16 S 8927 (digitalna kopija) hrani Bayerische StaatsBibliothek v Munchenu.

I 6, 7

Pri Sulejmanovem »sovražnem prevzemu« Ogrske sta pomembno vlogo odigrala poljski diplomat Hieronim Laski (zgoraj, na sliki Jana Ma-tejka, Holdpruski, olje na platnu, 1880-1882; postava, ki poteza meč) in v Carigradu živeči Benečan Ludovico Grit-ti (spodaj). Hieronim Laski je bil nečak nadškofa in poljskega primasa, humanista Jana Laskega (1456-1531), ki je bil v stikih tudi z Erazmom Rotter-damskim.

I 8

Vsestransko podjetni Ludovico Grittije bil »stranski sin« beneškega doža Andree Grittija (1523-1538; na sliki Vincenza Ca-tene, ok. 1523-31). Andrea Gritti je bil pod vlado sultana Ba-jazita II. (1481-1512) kar dvajset let beneški bailo v Carigradu, kjer se je rodil tudi Lu-dovico.

sledice. In te so se kmalu prikazale pred vrati habsburškega stolnega mesta ob Donavi.

Sulejman Veličastni je namreč Janu Zapoljskemu obljubil tudi pomoč, kar se je maja 1529, ko je sultan s svojimi armadami prikorakal na Ogrsko, tudi zgodilo. Sulejman in njegov krščanski vazal sta se srečala blizu Mohača, Zapoljski pa je s poljubom roke zapečatil zvestobo muslimanskemu vladarju. Osmanska vojska je nato 3. septembra začela oblegati Budim. Mesto se je po petih dneh bojev vdalo, turški sultan ga je 14. septembra prepustil Za-

poljskemu, ki je bil tega dne ob turški pomoči in prisotnosti slavnostno ustoličen. V Budimu je pod poveljstvom Jana Zapoljskega in zagonetnega Ludovica Grittija ostalo 5000 pešcev in 3000 konjenikov,20 sam pa je z glavnino armade krenil proti Bratislavi in Dunaju.21

Bastard beneškega doža Andree Grittija (1523-1538), vsestransko podjetni Ludovico Gritti, je pri Sulejmanovem »sovražnem prevzemu« Ogrske poleg Zapoljskega in njegovega diplomatskega emisarja Laske-ga odigral eno poglavitnih vlog na vojaško-politični šahovnici med katoliškimi Habsburžani v Srednji Evropi in ekspanzivnim turškim sultanom. Toda najprej naj bi pridobil Sulejmanovo zaupanje grofu Zapolj-skemu.

Za to nalogo je bil Gritti prav primeren, saj je bil znana osebnost trgovskega, političnega in družabnega življenja v Istanbulu. Čeprav je bil le plemiški »stranski sin«, trgovec in družbeni povzpetnik, je njegova socialna deviza med Turki kotirala zelo visoko. Njegov oče je bil namreč pod vlado sultana Bajazita II. (1481-1512) kar dvajset let beneški bailo v Carigradu, kjer je prišel na svet tudi Ludovico. Tako se je ta dobro naučil turščine in grščine, ki ju je govoril enako tekoče in spretno kot italijanski jezik, temeljito pa se je seznanil tudi s turškimi političnimi razmerami ter se vživel v orientalski način življenja osmanske metropole. Njegovega življenjskega sloga tako praktično ni bilo mogoče razločiti od sloga kakšnega bogatega turškega plemiča: dinamični Benečan se je oblačil v svilo kot sultanov dvorjan, v svoji razkošni hiši pa prirejal blesteče bankete za evropske in turške mogočneže, ki so bili v Carigradu. Seznam gostov iz leta 1524 razkriva, da naj bi Gritti ob neki priložnosti gostil kar 300 kristjanov in Turkov. Predvsem pa je možak svoj (pol)aristokratski status in družbeni položaj izkoriščal za ustvarjanje vedno novih družbenih in političnih mrež, predvsem pa za neženirano bogatenje. Pri tem je bil prav brezskrupulozen in je brezobzirno obračunal z vsakomur, ki mu je neprevidno stopil na pot. Njegovo kovanje »gotovega denarja« je dobilo povsem novo dimenzijo, ko je začel prijateljevati s sultanovim velikim vezirjem Ibrahimom pašo. Tako se je 1533. primerilo, da je veliki vezir Grittiju predal tri zajete beneške galeje vključno z ujetim moštvom -kot sultanov dan.22

Gritti je postal najprej uradni predstavnik Jana grofa Zapoljskega. Leta 1529 je figuriral kot glavni indendant za oskrbo turške vojske

i0 P. Stern, n. d., 10.

21 Slovaška zgodovina, 118.

22 Ian Almond, Two Faiths, One Banner. When Muslims Marched with Christians across Europe's Battlegrounds, Cambridge, Massaschusetts 2009, 153, 154.

s hrano med njenim pohodom na Ogrsko in nato 14. septembra ob nastopu Zapoljskega na ogrski tron odigral vlogo sultanovega zastopnika. Za tem se je uveljavil kot svetovalec in zakladničar novega ogrskega kralja in mimogrede »obvladal« celo izpraznjeno škofovsko stolico v Egru. Med kampanjo leta 1530 je turško vojsko ponovno oskrboval s hrano ..., bil sultanova desna roka, »orator Turci« na Ogrskem in med 1530 ter 1534 tudi ogrski regent,23 njegova in Zapoljskega zgodovinska postava pa navajata k misli, da kaže zastran zlate dobe Osmanskega cesarstva - od začetka vladavine Sulejmana I. Veličastnega (1520) do turškega poraza v bitki pri Dunaju (11. september 1683) - vsaj deloma pritrditi misli angleškega zgodovinarja Iana Almonda o »dveh verah pod isto/eno bandero«.24 In tako v osmanski ekspanziji v Srednjo Evropo ne ugledovati (le) muslimanskega, tj. verskega Sturm undDranga na krščanski Okcident, temveč napredovanje turške moči na Balkanu in Ogrskem uzreti tudi kot posledico 1) politično, upravno in od nastopa protestantske reformacije tudi versko razklanega nemškega Reicha in dednih oz. priposestvovanih ozemelj posameznih pomembnejših vladarskih družin, npr. srednjeevropskih Habsburžanov, ter kot 2) pričakovani rezultat spoprijema med dvema kot dan in noč različnima nasprotnikoma. Pri tem kaže osmansko državo v 16. stoletju šteti za politično, diplomatsko, vojaško in še kako drugače razvitejšega, superiornejšega, zagotovo pa do ideološko/versko drugačnega nasplošno prožnejšega in prila-godljivejšega dvobojevalca. Tako tudi uspehov turških handžerjev in topov ne velja kar a priori pripisati na rovaš verske vneme osmanskih vojš-čakov, kajti le-ta je imela v 15. in 16. stoletju ter tudi še kasneje izhodiščno (v kolikor niso bili politični spori, ki so narejali Zahod še kako ranljiv za turške osvojitve, načrtno inducirani s pomočjo spretne carigajske diplomacije) kaj malo opraviti s političnimi razprtijami in homatijami med krščanskimi oblastniki, ki so izpovedovali vero rimske cerkve. In prav slednje - politična nehomogenost Srednje Evrope - je ob konkretnih spoprijemih s turško vojaško močjo odigralo bržda precej večjo vlogo kot pa zgolj veroizpoved bojujočih se vojska. Ob tem velja upoštevati, da v 16. stoletju zmagovite armade »strašnega Turka« povečini tudi zastran moštva niso bile sestavljene le iz Osmanov, temveč je ponavadi šlo

23 Več glej v Heinrich Kretschmayr, Ludovico Gritti: EineMonographie, Wien 1896; Ferenc Szakály, Lo-dovico Gritti in Hungary: 1529-1534: a historical insight into the beginnings of Turco-Habsburgian rivalry, Budapest 1995; Gabor Barta, Vural Yildirim, Gritti Ludovicus un macar valiligi (1531-1534)/Ludo-vicus Gritti, TheHungarianGovernor (1531-1534),^elleten- Turk TarihKurumu vol. 72 (2008),no. 263, 251-293, 393 -394 (ISSN 0041-4255), ter I. Almond, n. d., 153-157.

24 I. Almond, n. d., 139-180.

I 9-11

Peter Stern je kot »latinski vojni poročevalec Njegovega kraljevskega veličanstva« o obleganju Dunaja, »vrat in ključa vseh nemških dežel in tudi vsega krščanstva«, spisal knjigo z naslovom Belegerung der Statt Wienn (1529, zgoraj). V obrambnih bojih za prestolno mesto srednjeevropskih Habs-buržanov, kot jih prikazuje lesorez iz knjige Ain grundtlicher und warhaffter bericht, Was sich under der belegerung der Statt Wyen, Newlich im M.D.XXIX. Jar zwyschen denen inn Wyen vnd Turgken, je sodeloval tudi znameniti general Ivan Kacijanar (na sliki desno zgoraj Kacija-narj ev nagrobnik v Gornjem Gradu, foto Helena Čebul).

I 12

Niclas Meldeman, Der stadt Wien belegerung, Nurnberg 1530.

za fuzijo različnih islamskih in krščanskih vojska, ki so bile iz tega ali onega razloga zainteresirane za poraz katoliških oblastnikov v Srednji Evropi in so se bile zato voljne združiti ter se skupaj bojevati pod sultanovimi oz. muslimanskimi banderi. Slednje je tudi osnovni ton zgodbe o Sulejmanovi krščanski desni roki na Ogrskem, Grittiju, oz. »dveh verah, eni banderi«.25

Osvojitev mesta ob lepi, modri Donavi bi bila za turški imperij izjemnega pomena, saj bi sultanu po bitki pri Mohaču, ki je za turško ekspanzijo odprla Ogrsko, enako kazalo tudi zastran prodra naprej v Srednjo Evropo in nemške dežele. Da je vojni zastavek glede Turkov tokrat simbolično in vojaško komaj predstavljivo velik, je bilo popolnoma jasno tudi vojščakom, ki so se pripravljali, da Dunaj obranijo pred »strahovitim tiranom in dednim sovražnikom krščanske vere, turškim cesarjem Sultanom Sulejmanom«:26 Peter Stern, ki je kot »latinski vojni poročevalec Njegovega kraljevskega veličanstva« o obleganju prestolnega mesta srednjeevropskih Habsburžanov spisal knjigo z naslovom Belegerung der Statt Wienn (1529), je Dunaj označil kar kot »vrata in ključ vseh nemških dežel in tudi vsega krščanstva«.27

V obrambi Dunaja, ki ji je poveljeval Nikolaj Salm, se je številčno premočnim napadalcem zoperstavljalo le 16.000 branilcev s 70 topovi, med vojščaki pa so bili tudi kranjski deželani in plemiči, med njimi Melhior in Krištof Lamberg, Nikolaj Thurn, Trojan Turjaški in tudi proslavljeni Ferdinandov general Ivan Kacijanar.28 Glavni turški napad, ki je sledil sistematičnim podkopom in pripravam na podmi-niranje mestnega obzidja s smodnikom, je 14. oktobra 1529 spodletel, obramba je zdržala in ker se je tudi turška armada začela spoprijemati s sovražnikom, ki je bil precej bolj nevaren od orožja dunajskih branitel-jev, predvsem pa neviden - z boleznimi -, je Sulejman prekinil obleganje in se z armado v hitrem pohodnem tempu, v slabem vremenu in ne brez resnih težav ter izgub moštva in opreme vrnil domov.29 Cesarsko stolno mesto je bilo tako zaenkrat izven neposredne nevarnosti, so pa veliko škodo utrpele Zgornja in Spodnja Avstrija, Štajerska in Ogrska. Su-lejmanove čete, »morilski in požigalski Turki«, zlasti akindžije, namreč že med obleganjem Dunaja svojega bojnega delovanja niso omejile samo na stolno mesto Habsburžanov, temveč so ob Donavi prodr-

25 I. Almond, n. d., 153.

26 P. Stern, n. d., 6.

27 P. Stern, n. d., 3.

28 P. Stern, n. d., 30-31.

29 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912, 566-568.

I 13-15

Sulejman Veličastni po bitki pri Mohaču (zgoraj desno).

Med obleganjem Dunaja so»morilski in požigalski Turki«, zlasti akindžije, plenili in požigali tako posvetno kot cerkveno imovino, odganjali ljudi v suženjstvo, spravili številna dekleta ob dostojanstvo, pa tudi marsikatero otroško trupelce se je znašlo na-bodeno na kopjih ... (lesorez iz ljudske pesmi o turškem nasilju leta 1529, spodaj). V obrambi Dunaja so sodelovali tudi landsknechti iz nemških dežel (upodobitev Niclasa Melde-mana; levo zgoraj).

le celo do Linza in Regensburga. Pri tem so vojaki plenili in požigali tako posvetno kot cerkveno imovino, odganjali ljudi v suženjstvo, spravili številna dekleta ob dostojanstvo, pa tudi marsikatero otroško trupelce se je znašlo nabodeno na kopjih, glas o tem pa je dosegel celo prestrašene prebivalce sicer močno utrjenega Strassburga.

Strah pred Turki je tako sčasoma kot gosta megla napolnil Evropo. Kajti v 16. stoletju sega Osmansko cesarstvo od Budima do Bagdada in od Nila do Krima, v mreže svojega vpliva pa zajame tudi pretežni del severne Afrike. Evropa je oblegana sistematično, najtežje udarce pa krščanski vladarji ponavadi prejmejo na domačih tleh: 1389. bitka na Kosovem polju, nato spoprijem pri Nikopolju (1396). 1453. pade Carigrad, kar je na Zahodu izzvalo pravi kulturni šok. Enej Silvij Piccolomini , kasnejši papež Pij II. (1458-1464), je tedaj zapisal: »V preteklosti smo bili tepeni v Aziji in Afriki, torej na tujem. Toda zdaj nas bijejo v Evropi, v naši domovini, doma. Kdo bo morda ugovarjal, da so nekdaj Turki prišli iz Azije v Grčijo, da so se Mongoli naselili v Evropi in da so Arabci zasedli del Španije, po tem, ko so prestopili Gibraltarsko ožino, toda nikoli nismo izgubili mesta ali kraja, ki bi bil vsaj primerljiv s Carigradom.«30

Manj ko desetletje kasneje (1461) je konec Trapezunta, 1493. so hrvaški plemiči poraženi v bitki pri Udbini na Krbavskem polju, »vojna meja« pa se tako seli pred prag srednje Evrope - v Liko.31 Leta 1517 Turki zavojujejo Egipt, 1521. zasedejo Beograd, pet let kasneje so ogrski vitezi hudo poraženi pri Mohaču (1526), že čez štiri leta (1529) so Turki pred Dunajem, v drugi in zadnji tretjini stoletja pa turško brodovje in vojska zavojujeta tudi otoke v Egejskem in Sredozemskem morju. V Evropi vlada osmanski sultan Balkanu, pretežnemu delu Ogrske, Sedmograški ter Grčiji, Moldavci in Vlahi mu plačujejo davek, leta 1580 pa se neka turška enota izkrca celo v Otrantu. Po bitki pri Lepantu (1571) turški in berber-ski gusarji redno napadajo italijansko kopno.

Michel de Montaigne, ki je v letih 1580 in 1581 popotoval po Apeninskem polotoku, je v svoj popotni dnevnik zabeležil tudi naslednje opažanje:

»Papeži, še zlasti sedanji /Gregor XIII., 1572-1585/, so dali na obrežju tukajšnjega morja /Tirensko morje/ na vsakih okroglih tisoč metrov postaviti visoke stolpe, da bi se pripravili na vpade Turkov, ki tukaj pogosto pristajajo celo

30 Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIV-XVIIt siècles. Une cité assiégée) II, Praha 1999, 90.

31 Prvi vpad turških vojska v Belo krajino so tamkajšnji prebivalci doživeli leta 1408, tj. le dobro desetletje za bitko pri Nikopolju. Po padcu Bosne 1463. pa se je turška meja Kranjski približala na dobrih sto kilometrov. Za tem je v obdobju 1469-1483 sledila največja intenziteta turških vpadov na Kranjsko. France M. Dolinar et al., Slovenski zgodovinski atlas, Ljubljana 2011, 94.

I i6

Razmejitev med deželami pod Ferdinandom I. ter ozemlji pod neposredno ali vazalno upravo Osmanskega imperija, in sicer v letu izida prve slovenske knjige - 1550. Sultan tako vlada Balkanu, pretežnemu delu Ogrske, Sedmograški ter Grčiji, Moldavci in Vlahi pa mu plačujejo davek.

v času trgatve ter odganjajo ljudi in živino. S teh stolpov so lahko s strelom iz topa hitro opozorili tudi ostale in so tako poplah naglo sporočili tudi v Rim.« Groza zavoljo turškega kopita je bil vsesplošna: med leti 1480 in 1609 je bilo v francoščini o turškem vprašanju v najširšem izdanih dvakrat več knjig kot o novoodkriti Ameriki in eksotičnih paradižih onstran Atlantika.33 Trepet pred osmansko vojsko pa se je razširil tudi v Rajhu, tako, da so celo na Wurttemberškem še v Trubarjevem času v drugi polovici 16. stoletja zvonili preplah pred fantomskimi konjeniki s polmesecem na praporih. Turckenglocken34 so po cerkvah Srednje Evrope ostali še dolgo po odločilnem porazu Osmanov pred Dunajem (1683), še v znamenitem Grimmovem Deutsches Worterbuch (183 8-) je najti in-

32

33

34

Michel de Montaigne, Journal de voyage en Italie, Paris 1946, 228; navedeno po: J. Delumeau, n. d., 89. J. Delumeau, n. d., 89.

Zvonovi, ki so klicali vernike k molitvi za Božjo pomoč proti Osmanom.

formacijo, da ima izraz Turek v nemškem jeziku negativno konotacijo, Nemci pa so svoje pse še globoko v 19. stoletje ogovarjali s turek.35

Nič bolje kot Štajerska je ni odnesla Kranjska, kjer so njeni deželani celo leto 1529 pretrepetali v znamenju turške nevarnosti, zlasti v predelih ob Vojni krajini, kasnejši kranjski deželni glavar Nikolaj Jurišič pa je 27. avgusta 1529 v pismo postavil naslednje besede: »Vsak dan se dogajajo napadi Turkov, ki priderejo v četah po 50 ali 60 konjenikov. Zlasti pa martolozi/36/ požiga-

35 Prim. tudi I. Almond, n. d., 139.

3 6 Turško iz novogr. harmátolos : pripadniki posebnega rodu turške vojske, ki so služili kot člani trdnjavskih posadk ali

I 17

Osvojitve Osmanskega imperija med 1300 in 1683, ko se v drugi bitki za Dunaj vojaška ekspanzija Osmanov v Srednjo Evropo dokončno zaključi, Turki pa se morajo nato umakniti tudi iz Ogrske. Strah pa ostane: Turckenglocken so po cerkvah Srednje Evrope ostali še dolgo po odločilnem porazu Osmanov pred Dunajem, Nemci pa so svoje pse še globoko v 19. stoletje ogovarjali s turek

jo in ropajo po hrvaškem in kranjskem obmejnem ozemlju.« Na Dolenjskem se je pod naletom znašla tudi cisterca v Stični, ki je nazadnje pad-

37

la v turške roke.3

Avstrijski nadvojvoda, češki, ogrski in hrvaški kralj Ferdinand I. Habsburški (1526-1564)38 je nameraval turško nevarnost najprej odvrniti z vojaško silo, toda čete iz nemškega prostora so menile, da je njihova dolžnost predvsem obramba krščanske očetnjave pred Turki, ne pa pomoč Ferdinandu proti njegovemu upornemu tekmecu na Ogrskem, Za-poljskemu , češki stanovi so bili prepričani, da je na njih zagotoviti varnost dežel sv. Václava, stanovi Notranje Avstrije pa tudi niso bili prav drugačne misli zastran svojih dežel. Tako je ekspedicija razen bojev Ivana Kacijanarja na Ogrskem zastala, preden se je sploh prav razvila. Toda ker je bil Ferdinand prepričan, da Sulejman Veličastni njegovih dežel tudi naslednje leto, 1530., ne bo pustil pri miru, se je odločil, da se je treba reči lotiti pri drugem koncu, napeti nebojevite strune in v akcijo poslati diplomatsko »lahko konjenico«. (Pre)mir(je) bi si bilo treba tokrat izpogajati. Če ne trajnega, pa vsaj začasno prekinitev oboroženih sovražnosti. Poleg tega pa naj bi mirovni poslaniki pri sultanu izpogajali Ferdinandovo maksimalistično zahtevo, da bi se turške sile umaknile iz Hrvaške in Ogrske.

Gornjegrajski »latinskigovornik« pri turškem sultanu in njegov itinerarij Mirovna misija je krenila na pot avgusta 1530 iz Augsburga, diplomatsko kohorto pa so sestavljali nemški, češki, avstrijski, kranjski in hrvaški plemiči pod vodstvom Jožefa Lamberga in Nikolaja Jurišiča. Celotna odprava je štela 23 plemenitašev in 14 služabnikov ter ostalo spremstvo, pomemben postanek pa so opravili v Ljubljani, kjer se jim je pridružil Benedikt Kuripečič (Kuripešič), doktor prava iz Gornjega Grada, ki

kot obmejna vojska. Turška uprava je v martološko vojsko sprejemala posameznike iz privilegiranih slojev krščanskega prebivalstva (vlahi, vojnuki) in jim je dala določeno stopnjo avtonomije, njihova naloga pa je bila varovanje in obramba meje. Če so bili konjeniki, je njihova plača v 16. stoletju znašala 1600 asperov (1 goldinar) mesečno, nosili pa so orožje, in sicer tako kot prostovoljci v turški vojski. Đorđe Pejanović, Opomba 78, v: Benedikt Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530, Sarajevo 1950, 21. Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Ljubljana 1996, 6.

37 J. Gruden, n. m. Turško obleganje samostana v Stični je postalo v slovenski pripovedni prozi 19. stoletja tudi izrazito fabulativno artikuliran motiv, in sicer v mohorjanski povesti Josipa Jurčiča Jurij Kozjak, kjer je pripovednik črpal iz opisa, ki ga je našel v Slavi Vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel, Opombe, v: Zbrana dela Josipa Jurčiča 1, ur. Mirko Rupel, Ljubljana 1946, 302. O smereh turških vpadov na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju glej poglavje Povsod je strah, povsod je smrt, v: V. Simoniti, n. d., 82-94, kronologijo pa v poglavju Kronologija turških vpadov na slovensko ozemlje in obrambaprednjimi, v: I. Voje, n. d., 17-54.

38 Ferdinand je postal ogrski in češki kralj leta 1526, 1558. pa cesar.

je bil ekspediciji na sultanov dvor pridejan kot tolmač za latinski jezik.39 Podatki o Kuripečičevem življenju in delovanju so zelo skopi: rodil naj bi se okoli leta 1490 v Gornjem Gradu in je bil tako podložnik ljubljanskega škofa, iz listine ljubljanskega kapiteljskega arhiva za leto 1525 pa je razbrati, da je Kuripečič tedaj v Ljubljani opravljal službo javnega notarja. Samega sebe je na naslovni strani enega svojih spisov poimenoval tudi latinski govornik, znanje latinščine in nemščine pa tudi strukturi obeh njegovih spisov kažejo na široko humanistično izobrazbo ter temeljit razgled po političnih, verskih, kulturnih in zgodovinskih značilnostih posameznih držav in narodov, o katerih je pripovedoval. Izpod Kuripe-čičevega peresa je namreč prišel tudi dialog Eine Disputation oder Be-sprech zweyer Stallbuben, ki ga je avtor dovršil med bivanjem v Carigradu, bralcem pa priporočil z besedami »gantz nutzlich zu lesen«; knjižica je izšla 1531. v Augsburgu. Gre za spis, v katerem je Kuripečič v usta dveh konjarjev položil razpravo o turških in avstrijskih političnih ter družbenih odnosih. Posebej je izpostavil nesoglasja znotraj krščanskega sveta, ki da so vzrok vsega razsula, ob tem pa je pisal tudi o sredstvih, kako bi bilo mogoče pregnati pogane (Turke), o strašljivih prerokbah za prihodnost, o odnosih med papežem in cesarjem ter celo o Luthru in njegovem delovanju. Eine Disputation^'0 je »skrita zgodovina«, ki zagotovo sodi v širši politični in kulturni okvir popisa potovanja k turškemu sultanu, vendar je Kuripečič zaradi svojega položaja v habsburškem odposlanstvu ni mogel obelodaniti v potopisu, pa je zato mestoma precej polemično razpravljanje o perečih problemih sodobnosti prepustil nadpovprečno učenima konjskima hlapcema. Pri tem je postavil pred bralca še pojasnilo, s katerim je zakril (mistificiral) svojo resnično vlogo pri nastanku dialoga: »Ob ich aber Jemand, er sei hohen oder niederen Stan-des, mit der Wahrheit zu stark auf das Leben steche, und ob etwa die schrift nicht nach dem Kanzleystyl formlich gestellt ist, so wil ich mich gegen maniglich mit den zwei Stallbuben entschuldigen.«41

39 Benedikt Kuripečič,PutopiskrozBosnu, Srbiju, Bugarsku iRumeliju 1530, Sarajevo 1950, 8-10. Pri pisanjuje bil uporabljen digitalizirani izvod Kuripečičevega dela, ki ga pod signaturo R97992hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetna knjižnice v Ljubljani (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9CDG7OZ/?query=%27keywords%3dKuripe%c4%8di%c4%8d%27&pageSize=25).

40 V kontekstu raziskovanja slovenske recepcije humanizma, aktualnih problemov 16. stoletja in turškega vprašanja bi veljalo omenjeni knjižici v prihodnje zagotovo posvetiti več pozornosti kot doslej in morda skupaj z Intinerarijem pripraviti tekstnokritično izdajo v slovenskem jeziku. Petar Matko-vič, Putovanja po balkanskom poluotoku XVI. vieka, v: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti LVI, Zagreb 1881, 146, 147.

41 Benedikt Kuripečič, Eine Disputation oder Besprech zweyer Stallbuben, Augsburg 1531, 4; pri pisanju je bil uporabljen digitalizirani izvod Kuripečičevega dela, ki ga pod signaturo R 286878 hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetna knjižnice v Ljubljani (http://www.dlib.si/details/

I 18-20

Naslovni listi dela Libri tre delle

cose dei Turchi Benedetta Ram-

bertija (1534) ter Itinerarija

(spodaj) in Pogovora med dvema

konjarjema (1531), ki sta privrela

izpod peresa Benedikta Kuri-

pečiča iz Gornjega Grada. Ku-

ripečičev Itinerarij je tudi naj

starejši popis potovanja skozi

Bosno v turškem času in drago

cen vir etnografskih, folklori-

stičnih, topografskih, orograf-

skih in hidrografskih informa

cij ter podatkov o veri, običa

jih, jeziku in razmerju med Tur

ki in podjarmljenim prebival

stvom Balkana 16. stoletja. Na

naslovni strani je upodobljena

avdienca Jožefa Lamberga in

Nikolaja Jurišiča pri Sulejmanu

Veličastnem (spodaj).

Po vrnitvi iz Carigrada je učeni pravnik na podlagi zapiskov, ki si jih je med potovanjem pisal, kot sam pravi, »da ne bi zastonj zapravljal časa« ,42 sestavil potopis z naslovom Itinerarium, Wegrayss kun. May. potschafft gen Constantinopel zu dem Turkischen Keiser Soleymann, anno XXX. Le-ta je obsegal 32 nepaginiranih listov v osmerki in 10 lesorezov mest,43 prvič je prišel iz tiskarskih stiskalnic leta 1531 v Augsburgu, nemško beroči bralci pa so dobili predse itinerarij, ki je eden najstarejših tovrstnih spisov o Balkanu in Turčiji 16. stoletja, kajti ob bok mu je mogoče postaviti le skromen nemški potopis neznanega avtorja z misije Jožefa Lam-berga in Leonarda grofa Nogarolisa k sultanu Sulejmanu konec 1531.44 ter nekoliko mlajše italijansko delo Libri tre delle cose dei Turchi Bene-detta Rambertija. 45 Kuripečičevo delo je ob tem najstarejši popis potovanja skozi Bosno v turškem času in dragocen vir etnografskih, folklo-rističnih, topografskih, orografskih in hidrografskih informacij ter podatkov o veri, običajih, jeziku in razmerju med Turki in podjarmljenim prebivalstvom Balkana 16. stoletja. Ob primerno kritičnem upoštevanju intence Itinerarija, zlasti popisov zasužnjenega krščanskega življa v Bosni, more Kuripečičevo delo z zgodovinopisnega stališča veljati za zanesljiv primarni vir, predvsem zastran dogodkov, ki jih je izobraženi notar kot član diplomatske misije videl na lastne oči.46

URN:NBN:SI:DOC-OJBZMINZ/?query=%27keywords%3dKuripe%c4%8di%c4%8d%27&pa geSize=23).

42 »Da ne bi zastonj zapravljal časa, sem se odločil, da bom vse kraje, kjer smo potovali ali prenočevali, gore, vode, doline, pokrajine in razmere v deželah, skozi katere smo šli, skupaj z njihovimi posebnostmi, običaji in navadami ljudi, ki stanujejo po teh mestih, zvesto opisal in jih prikazal tako, kot semjih videl sam ali kot sem o njih izvedel z izpraševanjem.« B. Kuripečič, n. d., 8. Ker je Kuripečičev izvirni tisk nepaginiran, se navedek ravna po paginaciji v Pejanovićevem prevodu.

43 Krupa, Kamengrad, Ključ, Sokol, Višegrad in Zvečaj.

44 Iz istega razloga kot leta 1530 j e bil Jožef Lamberg k turškemu sultanu poslan tudi ob koncu naslednjega leta (1531), tokrat z Leonardom grofom Nogarolisom. Kralj Ferdinand je bil namreč poučen, da namerava sultan Sulejman 1532. z veliko silo ponovno privršati v Avstrijo. Zato je dal svojima mirovnima poslancema mandat, da izposlujeta premirje vsaj za eno leto, pa četudi bi moral njun gospod Ogrsko dosmrtno odstopiti Janu Zapoljskemu. Poslanca se tokrat s turškim vladarjem nista srečala v Carigradu, kajti Ibrahim paša ju je zadržal že v Nišu, kamor je prispela sultanova vojska, popotovanje po Balkanu pa je popisano v delu WegrayszKe^^se^lichei^MaiestatLegation im 32 jai^ z-u dem Turckengeschickt, wie und wasgestalt sie hinein und wid^-rumb h^-rauss komen ost wa-rhafftigklich, von denen die mit und bey gewest in sch-rifft v^-rfasset. P. Matković, n. d., 202-203.

45 Učeni beneški humanist Benedetto Ramberti je v Carigrad potoval leta 1534, in sicer skupaj s svojim stricem Danielom de' Ludovicijem, ki je bil kot tajnik beneškega sveta pregadov k sultanu Sulejmanu poslan, da pojasni pomorski incident, ki se je leto poprej (1533) zgodil med beneško vojno mornarico in sultanovimi galejami, in da s »primernimi prošnjami potolaži sultanovo ranjeno dušo«. Rambertijev itinerarij je izšel leta 1539, natisnili pa so ga v znameniti beneški tiskarski delavnici dedičev Alda Mannuccija. P. Matković, n. d., 203-206.

46 Đorđe Pejanović, Uvod, v: Benedikt Kuripečič, Puto^pis kroz Bosnu, S'rbiju, Buga'rsku i Rumeliju 1530, 5, 6.

Tolmač47 Jožefa Lamberga namreč začenja svoj popis potovanja k mogočnemu osmanskemu vladarju z besedami, ki Kuripečičevo potopisno delo narejajo za svojevrstno »belo knjigo« pri nagovarjanju za oster spoprijem s Turki in ki vsaj deloma odražajo splošni (srednje)evropski ima-ginarij zastran turške nevarnosti:

»Vsesplošno nam je znano, kako je vsem pred očmi krvoses in zakleti sovražnik krščanske vere v kratkem razdobju pokoril številčno krščanstvo, dežele in njihove prebivalce, ter si jih podvrgel v strašno in neusmiljeno tiranijo ter da še naprej teži po novih in novih osvojitvah, še posebej napram nemškemu narodu (to jasno izhaja iz nedavnih strašnih časov, iz osvojitve plemenitega otoka in mesta Rodosa, grškega Beograda in celotne Ogrske ter iz obleganja mesta Dunaja), tako da ni treba ponovno spominjati na vse te strahote in besne krvoločnosti.

Pogosto zaradi človeške kratkovidnosti, še pogostje pa zaradi Božje previdnosti in kazni ne vidimo lastne nesreče in nevarnosti, ki nam preti, ter ne računamo z Božjo jezo. Nevarnost stoji pred našimi vrati in vsak posameznik se mora zavedati samega sebe ter nepopisne turške tiranije, pa mora biti zato še toliko bolj previden in dovzeten. Tak namen ima tudi ta potopis. V njem bo prikazana krivica, ki mora ganiti vsakega skromnega kristjana in ga spodbuditi k srčni soudeležbi in sočutju z nesrečnimi sužnji, njegovimi brati po veri, ter more biti tudi opomin vsakemu posamezniku posebej. Tako bo vsakdo rad z vsemi svojimi silami pomogel državi, da se ohrani, da se obvaruje prava krščanska vera in da se zavarujejo žene in otroci, njihovo življenje, čast ter imetje /vsi poudarki J. V./.

Zato naj vsak prijatelj v največji ponižnosti moli Vsemogočnega, Milostive-ga, Večnega Boga, da nam da mir, enotnost in pravo spoznanje besede Božje; da nam pošlje milost, da bi se lahko enodušno, odločno in uspešno uprli temu sovražniku krščanske vere.«48

Med potjo skozi Bosno je bil Kuripečič priča naslednjemu prizoru: »Istega večera, ko smo prenočevali v Kruščici /vas na cesti med Sarajevom in Travnikom/, so prišli tja tudi Turki, ki so s seboj vodili dvajset ubogih, bednih kristjanov, otrok, fantov in deklet, katere so ulovili sedem dni pred tem. Ponoči, pred našim odhodom, so jih predali Hus-rev-begu (koliko mu jih je pripadlo). Ah, uboštvo in bedna babilonska

47 V predgovoru k izdaji Kuripečičevega dela iz leta 1910 (Benedict Couripeschitz: Itinerarium der Bot-schaftsreise des Josef von Lamberg undNicolas Juritschitz durch Bosnien, Serbien, Bulgarien nach Constanti-nopel1530') je zapisano, da je učeni pravnik tolmačil tudi med Lambergom, ki da je zelo slabo znal slovensko, ter Jurišičem, ki pa ni znal nemško - »ne brati ne pisati«. Đ. Pejanovič, n. d., 4, 5.

48 B. Kuripečič, n. d., 7.

I 21-23

V Kuripečičevem Itinerariju so poleg sprejema habsburških diplomatov Lam-berga in Jurišiča pri Husrev begu in Su-lejmanu Veličastnem na lesorezih upodobljena tudi posamezna mesta na ozemlju Bosne, med njimi Sokol (zgoraj levo), Krupa (zgoraj desno) in Ključ. Arheološke raziskave so ugotovile, da je Kuripečičeva upodobitev posameznih krajev avtentična, Itinerarij pa velja tako za večplastno zanesljiv avtentični zgodovinski vir. Kuripečičeva Itinerarij in Pogovor sta izšla pri augsburškem tiskarskem mojstru Heinrichu Steinerju, pri katerem je leto kasneje (1532) svojo znamenito knjigo Illustrations de Von der Artzney Bayder Gluck des guten und widerwertigen izdal tudi nemški humanist Sebastian Brandt.

sužnost!«49 O razmerju med vladajočim turškim ter podjarmljenim slovanskim prebivalstvom katoliške in pravoslavne veroizpovedi pa je Ku-ripečič zapisal:

»Tretji narod /v Bosni, poleg pravoslavnih in katoliških kristjanov/ so pravi Turki. Ti so predvsem vojaki in dostojanstveniki, ki brezobzirno tiransko vladajo obema prej omenjenima narodoma, krščanskim podanikom. Slednje je turški cesar pustil na njihovi zemlji, da jo obdelujejo, in tudi pri njihovi veri (z izjemo onih, ki sta jih njihova mladost in lahkovernost zapeljali, da so se poturčili). Pustil jim je tudi njihove cerkve in obrede. Za zemljo, ki jo obdelujejo, niso dolžni plačevati nikakršnega davka, razen enega ogrskega forinta, tj. 50 asperov, od vsake hiše letno. Toda zdaj, v tem letu, ko si je /sultan/ podvrgel pretežni del Hrvaške in večji del Ogrske, je začel tudi obe krščanski veroizpovedi močneje stiskati tudi z novimi davki, in sicer:

Prvič: kakor je običaj v Turčiji, jim vsako leto iz vsakega mesta ali kraja vzame tretjega, četrtega ali petega moškega otroka ali fanta. Pri tem izbira samo najlepše in najbolj spretne, tako da tudi očetu in materi, ki imata samo enega otroka, poberejo tudi tega, če je le lep in okreten, staršem, ki imajo po štiri ali pet fantov, pa pustijo vse, če niso lepi in spretni. Kot drugo od starega in mladega vsako leto pobira osebni davek med 30 in 40 asperov po glavi.

Tretjič: po nekaj asperov davka pobira za vsako glavo govedi, za vsako njivo, vrt, travnik ali gumno. To počne tako, da gre včasih čez vsako mero. Poleg tega Turek tudi ne pusti, da bi se popravljale stare cerkve ali stavile nove. Na ta način misli kristjane prisiliti, da opustijo svojo vero. Zavoljo tega so omenjeni kristjani obeh veroizpovedi hudo nezadovoljni, pa je lahko razumeti, da bi se zelo radi od tod preselili v krščanske kraje. To je mogoče naslutiti iz tega, da, kadar smo prišli do njihovih hiš, teh niso samo zapuščali, temveč so nam tudi močno tožili čez vse težave, ki so jih trpeli zaradi hudega turškega nasilja (Turki so pogosto tudi pred nami brez milosti tepli staro in mlade, pa tudi ženske). Zato pogosto niso smeli ničesar sprejeti od nas. Jemali so samo tisto, kar smo jim dajali skrivaj. Ob tem so nam s skrivnimi znaki dajali na znanje, da bi bili raje pri nas kot tukaj. O, kolikokrat smo morali gledati, kako stojijo pred nami, vijejo roke in vzdihujoč gledajo v nebo, pa niso smeli govoriti z nami. Če pa se je kdo izmed njih srečal z nami na samem, je ponavadi rekel: "O, kako željno smo pričakovali, da nas s Kristusovo pomočjo osvobodite! Radi bi se izpod te tiranije preselili v vašo deželo. Toda zdaj nimamo več upanja, kajti vidimo, da se mo-

49 N. d., 17, 18.

rate tudi vi poklonit turškemu cesarju in da greste tja prosit za mir." /.../ Daj Bog, da to vidijo vsi tisti, katerih srca se ne morejo zganiti zaradi turškega nasilja! Tedaj bi resnično sočustvovali z ljudmi, ki jih mi štejemo za prave kristjane in ki kljub nepopisnim težavam ter velikemu nasilju vztrajajo v zveličavni krščanski veri.«50

Slednje je bil kajpak sugestiven popis in njegov avtor je upal, da bo imel dovolj motivacijskega naboja, kajti napisal ga je bil pro domo sua, toda popotovanje habsburških odposlancev k sultanu s tem še zdaleč ni bilo pri kraju. Odprava je 17. oktobra 1530 prispela na najbolj jugovzhodne obale Evrope, ob Bospor, 25. oktobra pa jih je z vsem sijajem v svoji palači51 sprejel nihče drug kot Pargali Ibrahim paša , prvi veliki vezir (1523-1536) in »sprejemna pisarna« sultana Sulejmana Veličastnega. Visoki osmanski dostojanstvenik grškega rodu je bil izobražen poliglot, izjemen vojaški poveljnik, predvsem pa kot ovnov rog zvit diplomatski pogajalec s katoliškimi monarhi svoje dobe: cesarja Karla V. (1519-1556) je npr. 1533. prepričal, naj se Ogrska spremeni v vazalno državo pod nad-oblastjo Osmanskega imperija, leta 1535 pa je dokončal svoj diplomatski chef-dœuvre, kajti s poslanikom Franca I. Jeanom de La Forêtom se je izpogajal za strateško pomembno pogodbo, ki je Franciji priborila zelo ugodne trgovinske pravice znotraj Osmanskega cesarstva, turškemu sultanu pa zagotovila francosko alianso in usklajeno delovanje proti Habs-buržanom in Benetkam. Omenjeni sporazum s francoskim kraljem je pripeljal do skupnih francosko-turških pomorskih manevrov in celo do zimovanja celotne turške mornarice v francoski Nici pozimi 1543.52

Zaradi svoje izrazite miselne in delovanjske zmožnosti je veliki vezir Ibrahim paša samega sebe ponosno doživljal in tudi avtostiliziral kot »resnično moč Osmanskega imperija«, pretkani beneški diplomati pa so ga naslavljali kar z Ibrahim Veličastni, kar je bil gotovo namig, da moč velikega vezirja ne zaostaja prav dosti za silo njegovega vrhovnega gospoda, sultana Sulejmana.

Veliki vezir je Ferdinandovim poslanikom priredil sprejem v svoji palači, pri čemer je Ibrahim paša »sedel v vsem svojem sijaju, oblečen v zlato oblačilo, obdan povsod naokoli z zlatimi pregrinjali po zidu,

50 N. d., 22-23.

51 V palači, ki je bila postavljena leta 1524, se danes nahaja Muzej turške in muslimanske umetnosti ((Turk veIslâmEserleriMuzesi).

52 Francosko-turška pogodba iz leta 1535 je postala zgled za vse podobne dokumente, ki jih je Turčija kasneje sklenila z drugimi evropskimi državami. Francozom je dovoljevala monopolizirati vso turško trgovino z evropskimi deželami, Francija pa si je z njo zagotovila tudi enak obseg privilegijev znotraj celotnega osmanskega imperija, kot ga je pred letom 1518 pod Mameluki uživala v Egiptu. Zgodovina diplomacije I, uredil Vladimir Petrovič Potemkin, Ljubljana 1947, 186.

I 24, 25

Pargali Ibrahim paša, prvi veliki vezir (1523-1536) in »sprejemna pisarna« sultana Sulejma-na Veličastnega na upodobitvi v knjigi Jeana Jacquesa Bois-sarda in Teodorja de Bryja, Vi-tae et Icones Sultanorum Turcico-rum, 1596 (zgoraj) in na podobi, ki je delo nemškega tiskarja in graverja Hansa Sebalda Be-hama (1500-1550) iz ok. leta 1530. Beham je bil eden najpomembnejših nemških »malih mojstrov« (generacija grafikov po Albrechtu Durerju), visoki osmanski dostojanstvenik grškega rodu pa je bil izobražen poliglot, izjemen vojaški poveljnik, predvsem pa kot ovnov rog zvit diplomatski pogajalec s katoliškimi monarhi svoje dobe.

klopeh in tleh. Najuglednejši Turki, njegovi dostojanstveniki in čauši so zaklicali v turškem jeziku: "Dobrodošli, plemeniti in močni gospodje." Tedaj sta dva Turka prinesla dva lepa stola in paša je povabil gospoda, da sedeta. Sprejel ju je z najvišjimi častmi in se z njima zelo prijateljsko pogovarjal.«53

In tedaj sta morala diplomata Lambreg in Jurišič položiti Ferdinandove pogajalske karte na mizo. Po navodilu, ki sta ga prejela od svojega gospoda, sta imela mandat sultanu Sulejmanu ponuditi 100.000 cekinov letnega davka, veliki vezir Ibrahim naj bi vsako leto prejel desetino te vsote, posamezni paše, ki bi bili pri operaciji voljni ustrežljivo sodelovati, pa vsak po 2000 zlatnikov enkratne »nagrade«. Toda šlo je za sklenitev desetletnega miru med kraljem Ferdinandom ter osmanskim vladarjem, pogajalsko izhodišče habsburških diplomatov pa je bila celo vrnitev Ogrske njihovemu gospodu. Te besede je na Ibrahima pašo naslovil Jožef Lamberg, in sicer v nemščini, kot mu je bilo ukazano. Kuripe-čič je prevedel v latinščino, tedaj pa je zavladala komunikacijska zmeda: vezirjev tolmač ni znal ne nemško ne latinsko in konverzacija je zastala, dokler ni Nikolaj Jurišič spregovoril v hrvaščini.54 Pogajanja so se tako končno mogla začeti, toda veliki vezir je dal Lambergu in Jurišiču kar takoj vedeti, da se o Ogrski ne bodo nič pogovarjali, ker da njun »mali gospodek« Ferdinand nima do nje prav nobene pravice (več), kajti Su-lejman si je pretežni del dežel svetoštefanske krone osvojil z oboroženo silo, in to kar dvakrat.

Ta trenutek je bil v pogovorih pri Ibrahimu paši bržda prelomnica, saj se je podobna pogajalska situacija, v kateri sta se le dve leti prej, 1528., znašla Hrvat Ivan Hobordanec in Sigismund Višnjegorski, za Ferdinandova odposlanca končala precej klavrno. Uvodni pogovor je tudi takrat potekal med habsburškima diplomatoma in Ibrahimom pašo, le da je tedaj prisostvoval tudi sultan, ki je skrit za zamreženim oknom poslušal, kaj imata Ferdinandova moža sporočiti njegovemu velikemu vezirju. Poslanca sta tedaj že v uvodnih obligatnih vljudnostih storila napako, kajti dejala sta, da ta bila pri Ostrogonu ob Donavi na Ogrskem, na to pa se je Ibrahim paša ostro odzval z besedami: »Ostrogon ni niti ogrski niti nemški. Odkar je Ludvik II. padel v boju proti mogočnemu turškemu cesarju, ne poznajo v Carigradu nobenega madžarskega kralja. Kaj ne vesta, da je zemlja, ki je nanjo enkrat udarilo kopito sultanovega konja, sul-

53 B. Kuripečič, n. d., 44.

54 Lamberga je nato velikemu vezirju in kasneje sultanu, čigar tolmač je »zelo slabo znal latinsko«, tolmačil Kuripečič, ki je s prebivalstvom med potovanjem govoril v slovanskem jeziku. Đ. Pejanovič, n.

d., 4.

I 26

Carigrad sredi 16. stoletja tudi za Evropejce pretežno ni bil več terra incognita in/ali samo glavna utrdba »krvoločnega Turka«, temveč veličastna urbana metropola in tako predmet zanimanja in — začudenja. Tam sta si namreč na polju trgovine in diplomacije podajala roke vzhod in zahod, Orient in Okcident, v njem pa so svoje niti okoli Visoke porte tkali nemški, ogrski, poljski, francoski, beneški ... ruski poslaniki in trgovci. Na sliki se nahaja upodobitev Carigrada v znamenitem delu Sebastiana Mùn-stra, CosmographiaeLibri FI(Basilae 1550), ki je najzgodnejši nemški geografski popis

tanova? Kako vaju je mogel vajin gospodar poslat sem sklepat mir in prijateljstvo, če sam drži v svojih rokah Budim in druga mesta, ki jih je sultan enkrat že osvojil?« Za nameček je Hobordanec svojega gospoda Ferdinanda v brk sultanovim znatnim osvojitvam diplomatsko neprevidno počastil z epitetom najmogočnejši in pridal, da le-ta želi le prijateljstva s turškim sultanom: veliki vezir je nato kar jadrno končal razgovor, ker da ima sultan pomembne(jše) opravke.

Obe strani tudi v nadaljevanju z nespretno roko začetih pogajanj nista popustili. Ferdinand, ki je bil v šibkejšem vojaško-političnem položaju, je imel nesorazmerno velike apetite: preko svojih emisarjev je zahteval, da mu pripadejo vsa mesta na Ogrskem, poleg tega pa naj bi Sulejman Veličastni vrnil nekatere zasedene kraje na Balkanu, med njimi tudi Beograd, Šabac, Banja Luko in Jajce. Na te zahteve je prevejani Ibrahim paša z neprikrito ironijo odvrnil: »Čudno, da Ferdinand ne zahteva tudi Carigrada.« Pogovori so se nato nadaljevali, toda brez kakršnega koli rezultata, in ko je na koncu oba poslanca sprejel sultan Sulejman, je bilo iz njegovih besed takoj jasno razbrati, da so pogajanja s tem nevarnim sogovornikom padla v vodo na celi črti, ter tudi to, da utegne biti Ferdinand odslej v hudi stiski. Sultan je namreč Hobordancu in Višnjegorskemu rekel: »Vajin gospodar do sedaj še ni niti občutil našega prijateljstva in sosedstva. Toda prav kmalu bo okusil oboje. Povejta mu, da bom prišel k njemu sam z vso svojo silo in mu bom sam prodal trdnjave, ki jih zahteva. Spomnite ga le, naj vse lepo pripravi in nas dostojno sprejme.«55

Na pogajanjih leta 1530 se tak diplomatski kratek stik, kot si ga je privoščil Hobordanec dve leti poprej, sicer ni zgodil, je pa Ibrahim paša Ferdinandovima odposlancema po uvodnih vljudnostih priredil zgovoren prikaz osmanske ekonomske in politične nadmoči: ko sta kot argument za svoje pogajalske zahteve začela omenjati cekine, jima je skozi okno palače pokazal na bližnje zgradbe in rekel, da so tamkajšnji stolpi polni zlata in srebra, ki da se ga ni nihče še niti dotaknil. Tudi jima je svetoval, naj pred njegovim vrhovnim gospodom ne onegavita preveč z denarjem, kajti sultan - ta, po izvoru arabski samostalnik je izhodiščno referiral na pomensko polje moči, avtoritete in vladanja! - ni kak zakotni kramar, da bi prodajal svoje ljudi in dežele, pa tudi veliki vezir mu ne kani svetovati nič takega.56

Kuripečič nadaljuje: »Z velikim vezirjem sta se /Jožef Lamberg in Nikolaj Jurišič/ pogovarjala tri ure. Ker je pogovor trajal zelo dolgo, je /Ibrahim paša/ ukazal, naj jim prinesejo piti. Ko so jima prinesli in so strežaji postregli, so Turki zopet vzkliknili: "Bog daj, da vam pijača prinese dolgo življenje." Oba sta pila vsak iz svojega lepega sodčka zelo sladko, dobro kuhano kavo. Ko sta se gospoda poslavljala od paše, so jima Turki zaželeli srečno vrnitev in zdravje.«57

Diplomate je nazadnje čakal še obisk pri sultanu Sulejmanu Veličastnem, vrhovnem gospodarju nad življenjem in smrtjo v Osmanskem

55 V. Simoniti, n. d., 128, 129.

56 J. Gruden, n. d., 569, 570.

57 B. Kuripečič, n. d., 44.

imperiju. Mogočni vladar je po krščanske poslanike in njihovo spremstvo prvič poslal 7. novembra. Na ta sprejem v sultanovi palači je Kuripe-čič ohranil naslednji spomin:

»V ponedeljek, 7. novembra, okoli 11. ure je poslal turški cesar mnogo odličnih turških gospodov po poslance Njegovega veličanstva, ki so nato oblekli svečano obleko, zlat nakit in odjezdili k cesarju, mi ostali pa smo šli peš. Mimo Cerkve sv. Sofije smo zavili na levo in prišli na veliko cesarsko dvorišče. Tam smo našli številne hlapce turške gospode, ki so držali konje svojih gospodarjev, ki jih slednji jezdijo, kadar gredo na dvor. Na sredi dvorišča sta stala dva velika slona in na njiju dva vodnika. Ko smo prišli do drugih vrat, so morali gospodje razjahati in iti peš čez neko lepo, prostrano dvorišče. Na njem je bilo na štirih vogalih dvorno služabništvo, ki je štelo gotovo okoli 3000 ljudi. Kot smo mogli opaziti, je na vsakem kraju stala posebna skupina Turkov. Najprej so bili dvorjani, ki so nosili bele ovoje okoli glave, ki jim pravijo turban. Na drugem mestu je stala številna množica alajbegov z zašiljenimi belimi kapami, ki jih imenujejo asapi (sallaki); ti dvorjani vedno jezdijo takoj za cesarjem. Tretja skupina je nosila zlate turbane (saruke) in je bila zelo številna, takisto kot četrta skupina; to so janičarji, ki nosijo bel turban, katerega imenujejo ackburgkh. V vsaki skupini je bilo mnogo poveljnikov in gospodov v zlati, žametni in svileni opravi; tem so se naši gospodje poklonili in jih počastili, isto pa so storili tudi Turki.

Sredi dvorišča je bilo tudi deset levov in dva leoparda, prikovanih z železno verigo, ki so strašno rjoveli in besneli. Naše poslance so peljali v lepo sobo k štirim najvišjim turškim oblastnikom, k Ibrahimu, Kasimu, Ajasu in Beha-dumu paši, kjer so ostali okrog ene ure.

Te štiri paše so nato gospode poslance preko dvorišča spremili k cesarju, kateremu je najprej gospod Jožef in nato še gospod Nikolaj poljubil roko; pri njem sta ostala precej dolgo.

Ostali spremljevalci so počakali pred vrati, potem pa smo se poslovili od turškega spremstva in se vrnili na svoje prenočišče.«58

Lamberg in Jurišič nista na prvi avdienci pri sultanu opravila ničesar, nič kaj bolje pa se ni godilo niti teden za tem, 14. novembra, s tem pa je misija dokončno zabeležila neuspeh: niti sultan niti veliki vezir Ibrahim nista imela prav dosti posluha za zahteve habsburških odposlancev, še najmanj za iluzorno Ferdinandovo željo, da bi mu Sulejman Veličastni znova prepustil Ogrsko. Habsburški diplomati in njihovo spremstvo so nato v prestolnici Osmanskega imperija ostali še šest tednov, do 22. decembra, ko so znova krenili proti severu. Drugega februarja 1531 sta Jo

58 B. Kuripečič, n. d., 44-45.

žef Lamberg in Nikolaj Jurišič svojemu gospodu Ferdinandu iz Krupe poročala o slabem izkupičku misije,59 Kuripečič pa svoj popis popotovanja k turškemu sultanu zaključuje z besedami: »V četrtek, 9. februarja, smo veseli iz Žužemberka preko Krke krenili v Šmarje in nato v Ljubljano. Bogu bodi hvala!«60 Učeni tolmač se je mogel Vsevišnjemu zahvaliti, ker so se njegove popotne homatije končale brez škode zanj, še teh-tnejše razloge za »pogovor« z Vsevladarjem pa je imel poslej Kuripeči-čev vrhovni fevdalni gospod, kralj Ferdinand . Ta se je namreč šele dobro znašel v križih in težavah, kajti Turki odtlej pa do zadnjega desetletja 16. stoletja njegovim deželam niso dali prav veliko miru, še kaj dosti predaha ne.

In tako strah pred turško nevarnostjo, ki je mladega Trubarja morda navedel, da je po odhodu Sulejmanove vojske izpred Dunaja 1530. tudi sam pobral šila in kopita ter zapustil metropolo ob Donavi, ni le ostal, temveč se je skozi celo 16. stoletje do bitke pri Sisku (1593) zaradi turških vojnih akcij v Srednji Evropi le še krepil - predvsem pri prebivalcih pod Alpami in tudi pri Trubarju.

Spisi, ki so izpod reformatorjevega peresa prihajali v njegovi zreli ustvarjalni dobi (po 1557), so tako postali pravcati kalejdoskop sočasnih slovenskih pogledov in odmevov na turško vprašanje, in sicer tako na ravni reformatorjeve osebne življenjske izkušnje kot na nivoju tedanjega srednjeevropskega idearija in imaginarija, na ravni verske kot na nivoju eksistencialne problematike. Kajti podobno, kot do drugih vprašanj svojega časa, je bilo splošno evropsko in (tako) Trubarjevo stališče tudi do Turkov (muslimanov) v 16. stoletju povsem jasno definirano. Osmani so za civilizacijo oz. učeno kulturo Okcidenta poleg objekta strahu ter zanimanja na ravni imaginarija in idearija po večini predstavljali sovražnike »prave vere« ter zatorej tudi vsega dobrega in civiliziranega. Zato je bil teo- in evropocentrični pogled nanje decidirano izključujoč.

Do znamenite izjave nemške kanclerke Angele Merkel (oktober 2010) o »multikultiju« kot povsem ponesrečenem projektu je bilo v zadnjem desetletju ob bolj ali manj politično konjunkturnih javnih dogodkih tudi iz ust posameznih predstavnikov/-c družbenega življenja na Slovenskem slišati kakšno posebej abotno ocvetličeno frazo o dozdevnem »zgodovinskem medkulturnem dialogu«. Ali kakšno temu podobno neslano mentalno šalo najnovejše dobe evrokratizma. Niti v zgodovini niti v serioznem zgodovinopisju o omenjenem kajpak ni ne duha

59 J. Gruden, n. d., 570.

60 B. Kuripečič, n. d., 52.

ne sluha: vsaj zgodovinski viri o »medkulturnem dialogu« molčijo kot zaliti, poznajo pa številne primere medkulturne komunikacije.61 Seveda pa se neoliberalnim postkomunističnim politikom in političarkom ne zdi vredno muditi ob takšnih malenkostih, kot so zgodovinske in zgodovinopisne realitete. Za kaj takega je treba namreč celo nekaj inteligence, presojevalne potence, kritičnosti in neortodoksnosti v razmišljanju, predvsem pa odsotnosti kakršne koli mentalne lenobe. Za sodobne slovenske politično-družbene taumaturge in njihove do bebavosti marljive uradniške pribočnike/pribočnice - na tem mestu imam med slednjimi v mislih izključno one, ki so svoje dni nekaj pleteničili o »medkulturnem dialogu« v vseh stoletjih in na vseh meridianih svetovne zgodovine - velja nekaj podobnega, kot je za starogrške sofiste. — Ni jim treba biti niti inteligenten niti izobražen niti prizadeven. Morajo pa se kot mentalni »doktorji splošne medicine« v javnih nastopih, zlasi pa pred kamerami brez zadrege spoznati na vse. Toda na nič drugega.

»Turški« imaginarij in idearij v srednji Evropi ter pri Primožu Trubarju

Turško vprašanje je v Trubarjevem življenju in delih prisotno kot leitmotiv v Wagnerjevih operah: z enim uvodnih, vendar za reformatorje-vo zavest zelo intenzivnih akordov uvede njegovo življenjsko zgodbo, se nato v Trubarjevi najbolj tvorni dobi vedno znova pojavlja, transponira-no zdaj kot (avtobiografska) omemba v katerem od pisem, predgovorov ali katekizemskih besedil in nato kot marginalija, del sholije ali celo glavnega teksta tu in tam v kateri od Trubarjevih simboličnih knjig, svetopisemskih prevodov ali pesmi, ter reformatorja spremlja tudi tedaj, ko tori

61 Pomensko že izhodiščno povsem izpraznjena, votla sintagma»medkulturni dialog« je dandanašnji še vedno (ali morda celo izključno) predvsem (najverjetneje pa tudi samo) brezbarvni politični konstrukt Evropske komisije in njenih patološko servilnih podanikov v evrokratskih uradniških in znanstvenih vrstah. Je brez resne generične intelektualne podkletitve, kritičnemu analitičnemu premišlje-valcu zgodovine pa brez posebnega naprezanja razkrije več miselnih lukenj kot švicarski sir. Ta-koimenovani »medkulturni dialog« so z veliko energije tudi v Sloveniji promovirale posamezne karieristično naravnane državne uradnice Ministrstva za kulturo, ki so ob siceršnji mentalni lenobi za izvirno razumovanje bolj vnete za brezmisleno sprejemanje kot pa izobražene za kritično preiskovanje reči, ki jih želijo uveljaviti. Pomenljivo dejstvo je, da po letu »medkulturnega dialoga« reči niso nič bolj jasne, prezentne, kot (ni)so bile prej, pa tudi govora ni kaj dosti več o njih. Kajpak: nekaj čez 120 milijonov evrov evropskega davkoplačevalskega denarja, ki je bil namenjen zgolj za promoviranje te ropotajoče psevdokulturne neumščine, je pač porabljanih ... Ob tem velja poudariti še, da gre pri »medkulturnem dialogu« Evropske komisije, kot se zdi, še za eno od neoliberalnih oblastniških družbenih koncepcij, ki s polja družbenega diskurza izriva realna in aktualna vprašanja v Evropi prezentnih, toda družbeno deprivilegiranih manjšin - delavcev migrantov, Romov ... Glej Lilija-na Burcar, Multikulturalizem in diskurz tolerance v dobi globalnega kapitalizma, Šolsko polje XXI (2010), št. 5-6, 151-179.

šče njegovega delovanja ne more biti več dežela med Alpami in Jadranom, temveč »nigdirdom« na Nemškem, da na koncu kot sklepna koda izzveni, ko učeni tubinški doktor Jacob Andreœ vse skupaj rekapitulira.62 Najprej v pridigi, ki jo dan po Trubarjevi smrti govori ob njegovem grobu v Derendingenu, in nato v knjigi, ki je v nemškem (1586)63 in slednjič 1588. v Matije Trosta prevodu še v slovenskem jeziku prišla med reformatorjeve rojake kot Ena leipa inu pridna prediga ob grobu tiga visoku vučeniga gos-pudPrimoža Truberia rainciga.

V spisih našega reformatorja se tako pomensko polje Turki, turško -slednje zastran verskih vprašanj pri Trubarju sovpade s pomenom sintagme muslimansko! - pojavlja v obliki Trubarjeve avtobiografske motivike, v formi podob, ki so bile del splošnega (srednje)evropskega imagina-rija 16. stoletja in jih je Trubar slovensko le ubesedil, ter nazadnje kot del bolj ali manj izvirnih reformatorjevih teoloških razlagalnih kompara-cij, in sicer v tistih tekstih, s katerimi je želel Trubar svojim rojakom vtisniti v zavest resnice »prave, stare vere krščanske« in slednje delovanjsko prakso. Ta kaj početi in česa ne se je moral kajpak tudi na ravni besedilnega diskurza razlikovati od popisa bitja in nehanja rimske cerkve - pa-pežnikov-, toda z argumentom per negationem hkrati tudi od verovanja židov in muslimanov. Turška problematika je tako za teološko in (avto) biografsko ena najpomembnejših tematskih osi v opusu prvega inten-denta protestantske cerkve na Kranjskem.

Zastran podob Turkov/muslimanov, ki so bile del splošnega evropskega imaginarija in jih je Trubar ubesedil v svojih delih, med nemškim prostorom in spisi našega reformatorja ni znatnejših razlik. Turki so bili tedaj v pridižni eksegezi oz. v ustnem besedilju za povečini nepismenega slehernika ponavadi šteti med šibe Božje - podobno kot kuga, lakota, toča, pozeba, poplave, suša, slaba letina, požari, razprtije v družini in mestni komuni, tiranski oblastniki, vojne in še kaj - ter so veljali za enega znakov prihajajočega konca sveta. Popis okrutnosti »nevernikov« je bil običajni del pridig 16. stoletja in obligatni segment maš contra Turcas;; oboje je bilo hkrati tudi najučinkovitejše propagandno orodje za obli

62 Turška nevarnost se kot zli duh pojavlja celo v zadnjem ohranjenem pismu Primoža Trubarja, ki ga je le-ta 5. oktobra 1585 pisal vojvodi Ludwigu Wurttemberškemu. J. Rajhman, n. d., 292, 293.

63 ChristlicheLeichpredigbey der Begrdbnus derEhrwurdigen undHochgelehrten Herrn Primus Trubern, weil-und einer Ersamen Evangelischen Landtschafft im Hochldblichen Hertzogthumb Crain bestellten Predigers, gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tubingen. Gehalten den 29. Junij im Jar 1586durch lacobum Andreœ D., probst zu Tubingen. Getruckt zu Tubingen bey Georg Gruppenbach im Jar 1586. Pri pisanju pričujoče monografije je bil avtorju dostopen izvirnik, ki se pod signaturo R O 7003 nahaja v Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

kovanje protiturškega »javnega mnenja«.64 Protiturški govori so postali konec 15. in v začetku 16. stoletja posebna vrsta humanističnega no-volatinskega in vernakularnega govorništva ter polemičnega spisja, najbolj pomenljiv in pogosto tudi precej individualiziran odziv pa je turško vprašanje našlo zlasti v protestantski cerkveni pesmi, in to tako v nemški kot slovenski. Poleg tega je protestantska cerkev že s svojim ustanovitvenim očetom Martinom Luthrom Turke ugledovala kot kazen za grehe krščanskega sveta, zlasti kot pošteno odmeno za »živahno« spolno življenje in frivolnost v socialnem občevanju s strani duhovnov rimske cerkve ter seveda kot plačilo nejevoljnega Boga za takšno bogočastje, ki naj bi ga Vsevišnji ne odobraval - za »malikovanje« rimske cerkve.65 Ko Luther razpravlja o Turkih, jih praktično povsod stavi v razmerje do papeža in samega Satana: med rimskim pontifeksom in Turki naj bi po re-formatorjevem mišljenju obstajalo zavezništvo, peklenska aliansa, ki je del Hudičevega komplota, s pomočjo katerega grešni in (zato) oslabeli krščanski svet napada z osmansko armado, malikovanjem rimske cerkve in z najrazličnejšimi pogubnimi skušnjavami. Za Luthra je bil Turek poleg Žida in papežnika Satanov soldat številka ena:

»Denn der Turke ist (wie gesagt) ein Diener des Teufels, der nicht allein Land und Leute mit dem Schwert verderbt (welches wir hernach horen wer-den), sondern auch den christlichen Glauben und unsern lieben Herrn Jesus Christus verwustet.«

Tako se tudi krščanski vojščaki pri boju s Turki sploh naj ne bi lasa-li s fizičnimi nasprotniki, temveč z demoni:

»In če boste odjezdili v boj proti Turkom, bodite prepričani, da se ne bojujete proti bitjem iz mesa in krvi, proti ljudem. /.../ Nasprotno, bodite gotovi, da se vojskujete proti hudičevim vojskam. /.../ Zato ne zaupajte v kopje, meč, arkebuzo niti v svojo moč ali številčnost, kajti to demonov prav nič ne straši. /.../ Kajti ko se bojujemo proti zlim duhovom, je treba, da so ob nas angeli, to pa se zgodi, če se ponižamo, molimo k Bogu in če verjamemo njegovi besedi.« 7

Za gotovo zmago nad nevernikom seveda pomaga tudi naslednji recept: »Lafi Turken und alle Gottlosen, wenn sie nicht anders wollen,

64 Vasko Simoniti, Vojaškaorganizacijana Slovenskem v16. stoletju, Ljubljana 1991,246-271.

65 »Aber weil der Turkegleichwohl Gottes Rute und eine Plage uber die Sunde beider ist /poudaril J. V./ ...« Martin Luther, Eine Heerpredigt wider den Turken (1530), ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 19.

66 M. Luther, Vom Kriege wider die Turken (1529), Digitale Bibliothek Band 63, 10. In tudi: »So ist auch das sicher, dafí unter den Turken, als des Teufels Heer, keiner ist, der (ein) Christ sei oder ein demuti-ges und richtiges Herz habe.« M. Luther, n. d., 22.

67 J. Delumeau, n. d., 100, 101.

(^NTITVRCICA

, L v T M I m I t S»M IJV

CBf bří SCûwfcn/

mttbtdilfrn Akorati; «lici}« ©(SlíffMii/ hp iljniníii tne mtitfiíB ffliaim« Son«/ Doflorís Martini^iutheri: Saniiv 1» dii^ <<tic ^cttcn lu(íi Ion».-

hp -Ottrii} D. Lutheri JJrepf («jjunaflv KBBíímíúnlfnstn ^mfftn SJiiâli'irt

STIKÇ r(P)(n Dit» íňíbtí^sm^iatu

Kía/sroí »«KťSuns mw&dfftianSSiiirt/wiit»

Bítainis míSítt/WníiÍJBnalWř SSnBoťMi»

^nfcaiflítirorglKticoriiíítefeiítlulíoiííítw/riiSe

[ft4i Wti» iiiirír«w«in/<»Bniď inr-tm'

10 A N NE" ÍVÍ'"R OS 1 N V M,

l^mnBpríMsnn intWiWntiitsf. fcm Xult řťtres »Mikina /Sns« KcCiKHlBbi

»r uipdg, 91'

CPM ÍTCIO.

1 27-29

Protestantska cerkev je že s svojim ustanovitvenim očetom Martinom Luthrom bojevite Turke/muslimane ugledovala kot kazen za grehe krščanskega sveta, zlasti kot pošteno odmeno za »živahno« spolno življenje in frivolnost v socialnem občevanju s strani duhovnov rimske cerkve ter seveda kotplačilo nejevoljnega Boga za takšno bogočast-je, ki naj bi ga Vsevišnji ne odobraval -za »malikovanje« rimske cerkve. Učeni nemški doktor je protestantskim zadregam zavoljo islama in turške vojaške nevarnosti v svojem obsežnem spis-ju med leti 1528 in 1543 namenil znaten del svojih miselnih in ustvarjalnih potencialov. Na omenjeno tematiko je namreč sestavil kar 12 besedil, med njimi pridigo, več samostojnih apologetičnih traktatov, predgovorov in pisem, celotna Luhrova »antiturcica« pa je v izdaji iz leta 1595 (zgoraj levo) obsegala kar celih 880 strani.

zum Teufel fahren,«68 zagotovo pa ni nič bolj zdravilnega v Božjih očeh kot sta defetistična pokora in krotko, neopazno eksistiranje. In tako so se mestni gospodje v Bernu leta 1543 spričo nedavnih turških zmag, »zelo nevarnih dogodb, ki jih Gospod pošilja nad nas zavoljo naših grehov,« odločili, da prepovedo »vse plese, tako poročne kot vse ostale, popolnoma vse frivolne pesmi in ves neprimeren hrup, vpitje in krik«.69 Pri Luthru je torej strah prerasel v paniko: če na krščansko cerkev navali Satan s svojimi pomagači papežniki in Turki, tedaj nas (lahko le) Bog obvaruj(e). In če bi že prišlo do vojaškega lasanja s Turki, duhovniki ne smejo sodelovati.

Wittenberški reformator je v mentalni razvoj protestantske cerkve zagotovo vtisnil enako globok in trajen pečat, kot so na idearije in ima-ginarije rimske cerkve skozi zgodovino vplivali cerkveni očetje ter učitelji na čelu z Avguštinom in Tomažem Akvinskim. Tozadevno je bil v 16. stoletju in še kasneje pomemben praktično cel Luthrov »(proti)tur-ški« opus, kajti učeni nemški doktor je protestantskim zadregam zavoljo islama in turške vojaške nevarnosti v svojem obsežnem spisju med leti 1528 in 1543 namenil znaten del svojih miselnih in ustvarjalnih potencialov. Na omenjeno tematiko je namreč sestavil kar 12 besedil, med njimi pridigo, več samostojnih apologetičnih traktatov, predgovorov in pisem, celotna Luhrova »antiturcica« pa je v izdaji iz leta 1595 obsegala kar celih 880 strani.70

Med vsemi spisi, s katerimi se je Luther miselno spoprijemal z »antikristom« z Vzhoda, ima prav posebno mesto apologetična knjiga Ver-legung des Alcoran, ki je prišla v Wittenbergu izpod tiskarskih preš leta 1542.71 S tem delom je namreč Luther navezal na evropsko poznosred-njeveško recepcijo islama, in sicer na latinski spis Contra Legem Sarrace-norum, ki ga je v Firencah okoli leta 1300 spisal učeni italijanski domi-nikanec, potopisec Ricoldus de Monte Crucis (1243-1320).

Slednji se je v anale evropske učene kulture vpisal zlasti z delom Liber Peregrinacionis, ki naj bi služilo kot popotni vodnik pri romanju vernika v Sveto deželo in je nastalo med leti 1288 in 1291, ko je Ricoldus

68 M. Luther, EineHeerpredigt wider den Túrken, 40.

69 J. Delumeau, n. d., 99, 100.

70 Glej Antiturcica Lutheri: Das ist Vom Kriege und Gebet wider den Túrcken, Johannes Rosinus, Leipzig 1559. Pri pisanju sem imel avtor na razpolago popolno digitalizirano verzijo integralne izvirne izdaje, ki jo je pripravila Universitats- und Landesbibliothek Sachsen-Anhalt v Halleju (signatura: VD16

L 3593).

71 Na razpolago mi je bila popolna digitalizirana verzija integralnega izvirnega tiska pod signaturo Res/Polem. 3126 n, ki jo je pripravila Bayerische Staatsbibliothek (Munchener Digitalisierungs-Zentrum, Digitale Bibliothek, VD16 R2331).

I 30, 31

Med vsemi spisi, s katerimi se je Luther mentalno spoprijemal z »antikristom« z Vzhoda, ima prav posebno mesto apolo-getična knjiga Verlegung des Alcoran (1542, zgoraj). S tem delom je namreč Luther navezal na evropsko poznosrednjeve-ško recepcijo islama, in sicer na latinski spis Contra Legem Sarra-cenorum, ki ga je v Firencah okoli leta 1300 spisal italijanski do-minikanec Ricoldus de Monte Crucis (1243-1320). Luther je Ricoldovo delo poznal po knjižni izdaji pod naslovom Confuta-tio Alcorani (spodaj, baselska izdaja, 1507). Wittenberški doktor je iz Ricoldovega dela prevzel pomembno misel: islamskega preproka Mohameda ni več štel za začetnika odpadni-štva od Kristusa oz. krščanstva.

popotoval najprej v Sveto deželo in nato še nekaj let misijonaril po Bližnjem vzhodu. Med drugim je svoje napore usmeril zlasti v spreobrnjenje nestorijancev, s katerimi je ognjevito disputiral ustno in pisno, pri tem pa se je v Bagdadu, kjer se je nekaj časa mudil, seznanil s Koranom in muslimansko teologijo. Ricoldus se je s spisi muslimanske vere seznanjal iz prve roke, saj je bral arabsko. To dokazuje tudi ohranjeni rokopis arabskega Korana, ki ga pod signaturo MS ar. 384 hrani Bibliothèque nationale de France in je opremljen z Ricoldovimi lastnoročnimi opombami. Delo erudiranega meniha, ki temelji na njegovem lastnem študiju Kurana in muslimanske teologije, je leta 1500 pod naslovom Confutatio Alco-rani prvič izšlo tudi knjižno, in sicer v španski Sevilli.

To pa je tudi knjiga, ki jo v predgovoru svoje »razlage Korana« omenja Martin Luther, da jo je večkrat bral72 in jo nazadnje tudi prevedel ter predelal. Slednje je imelo za protestantsko misel o islamu tudi pomembno razvojno posledico: ob vsej odklonilni ali vsaj polemični drži do islama je namreč tako v Ricoldovi knjigi kot v Luthrovi nemški predelavi le-te najti pomemben odmik od srednjeveške evropske misli za-stran poglavitnega preroka muslimanske vere, Mohameda. Ricoldus in za njim Luther sta namreč zavrgla miselno konstanto evropske teocen-trične teologije, da naj bi bil prorok Mohamed začetnik odpadništva od Kristusa. In ta premik se je nato v protestantski misli - tudi pri Trubarju - prijel ter obveljal.

Nekoliko drugačno stališče do turškega vprašanja, kot ga je predvsem v navajanem spisu Vom Kriege wider die Tůrken artikuliral Luther, je zavzel Erazem Rotterdamski. Dojemljivi učenjak, lux mundi tedanje dobe, se je kljub svoji dosledni posredujoči in spravljivi drži do vseh ter (skoraj) vsega od svojega izhodiščnega pacifizma miselno vendarle prikopal do potrebnosti obrambne vojne proti Turkom, ki pa naj sledi šele tedaj, ko so izčrpane vse nevojaške možnosti. V svojem spisu Utilissima Consul-tatioDeBello Turcis inferendo (1530), ki je nastal kot odgovor na Luthro-vo delo Von Kriege wieder die Tůrken (1529), je zavzel precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova misel je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthrovega eshatološkega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sovražniku krščanske vere«: »Koliko je bilo hudega morjenja, s katerim so /Turki/, barbarsko pleme neznanega izvora, stiskali kristjane? Koliko zaselkov, otokov in pokrajin so že izpulili izpod krščanske oblasti? Situacija se je zasukala tako, da se zdi, da bo, če nas ne obrani Božja desnica, kmalu zaseden še preostanek krščanske

72 Verlegung des Alcoran Bruder Richardi, Prediger Ordens, Anno. 1300, Verdeudscht durch D. Martin Luther, Wittemberg 1542, A ii.

ga sveta, kajti poleg tega, da moramo zaradi našega krščanskega občestva to nesrečo šteti za skupno zlo, se nam more pripetiti, da bomo na koncu vsi potegnili isti konec. Če gori pri sosedu, je ogrožena tudi vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar zajame katero od bivališč. Zato je treba poslati pomoč.«73

Erazmova beseda je imela takrat precejšnjo težo, humanist pa je navedene vrstice napisal najbrž tudi zato, ker je bil v pisemskem stiku z avstrijskimi, ogrskimi in poljskimi učenjaki, pa morebiti tudi zato, ker ga je krog okoli cesarja Karla V. nagovoril, naj se javno odzove na Luthrov de-fetizem. Sta pa oba - tako Luther kot Erazem - soglašala, da ga ni boljšega recepta za odvrnitev turške sile, kot je s ponižnim kesanjem utola-žiti Božjo jezo. Kolesa zgodovine v 16. stoletju namreč še niso povsem usmerjale in obračale bolj ali manj racionalne odločitve na bojnem polju, vojna sreča in spretnost vojakov, temveč po malem, toda odločilno še vedno Vsevišnji. Erazem je tako zapisal:

»Če želimo uspešno dovršiti naše delo in imeti vrat prost turškega jarma, bomo morali, preden izženemo gnusno turško pleme, iz naših src prepoditi pohlep, častihlepje, željo po moči, brezbrižnost, razpašnost, veselje do užitkov, prevaro, jezo, sovraštvo in zavist,« Luther pa je dušne pastirje pozval: »Pridigarji, spodbujajmo ljudi predvsem h kesanju ...«7

Trubar je bil zagotovo mnogo bližje Luthrovemu pogledu na turško vprašanje kot Erazmovi misli. V delu, ki je za raziskovalca reforma-torjevega življenja prava Noetova barka drobnih, vendar pomenljivih informacij o življenju Primoža Trubarja, v Catechizmu z dveima izlagama (1575), je moč prebrati reminiscenco na Trubarjevo zgodnjo izkušnjo s turško nevarnostjo:

»Mui oča, kadar ie na Rašici sv. Ierneia cehmošter bil, ie bil pustil to cerkou vso enimu krovaškimu malariu malati. Ta ie tim svetnikom, suseb tim jog-rom, velike brade inu mostače po tursku inu krovašku namalal. Natu so v tim 1528. leitu ty Turki prišli, to cerkou sežgali inu sv. Ierneia pilda v kori, kir nei mogel zgoreti, roke odbili,'75' oči izteknili inu tu malane ie vse proč palu. Timu malariu ie bil mui oča dal dvaiseti vogerskih zlatih. Te iste bi bil bule

73 J. Delumeau, n. d., 99. Pri končni pripravi pričujoče knjige za izdajo sem imel pri roki popolno digitalizirano verzijo integralnega izvirnega tiska pod signaturo J.publ.e. 103, ki jo je pripravila Bayerische Staatsbibliothek (Munchener DigitalisierungsZentrum, Digitale Bibliothek, VD16 E 3650).

74 Oba navedka v J. Delumeau, n. d., 100.

75 Taki prizori na Kranjskem in Štajerskem v 16. stoletju niso bili redki. Turška vojska je npr. leta 1530 udelavala v okolici kartuzije Žiče, kjer je tamkajšnjega priorja Andreja doletela skrajno neblaga usoda - Turki so ga razsekali na kose. J. Gruden, n. d., 570.

I 32, 33

Erazem Rotterdamski je v svojem spisu Utilissima Consultatio DeBello Turcisinferendo (1530, spodaj), ki je nastal kot odgovor na Luthrovo delo Von Krie-ge wiederdie Turken (1529, spodaj), zavzel precej bolj realistično, tuzemsko stališče kot Luther, kajti Erazmova misel je zastran obrambe pred turško vojsko prosta vsega Luthro-vega eshatološkega razumevanja vojne s Turki kot boja proti »dednemu sovražniku krščanske vere«. Dojemljivi učenjak, ki je veljal za luč sveta tedanje dobe, je tako zapisal: »Če gori pri sosedu, je ogrožena tudi vaša imovina, predvsem pa je v nevarnosti cela vas, če požar zajame katero od bivališč. Zato je treba poslati pomoč.«

nalužil, de bi bil ene štiri voli kupel inu tim bozim sosedom dal, de bi ž nimi bili orali, suie otroke živili.«76

Argumentacijska struktura meri kajpak na protestantsko odvrnitev vernika od reprezentacije božjega v obliki kipov in podob - zgornja pripoved je umeščena v poglavje Odpildov, malane -, turška nevarnost pa igra v katekizemskem besedilu pomembno katehetično/vzgojno vlogo, kajti Trubarjev ne posebej skrbno prikriti argument je, da Vsevišnji podob zglednih izpovedovalcev krščanske vere, svetnikov, že ne bi pustil pod turške sablje, če bi seveda s takšnim upodabljanjem soglašal, vendar daje biografski element jasno vedeti, da se je Trubar s turško nevarnostjo srečeval od mladosti, in sicer ali neposredno (ob obleganju Dunaja) ali pa je o njej poizvedel. Zgodovinopisno gledano je namreč Trubarjev zapis posredna zgodovinska reminiscenca na dva turška vpada na Kranjsko, ki sta prizadela tudi reformatorjevo rodno vas:

Prvi dogodek se je zgodil 2. in 3. junija 1471. Tedaj je Izak paša s 15.000 konjeniki po nočni ježi preko Vinice privršal pod Raščico, koder se je turška vojska utaborila. Od tam je poslal plenilske čete (Sachleute) nad Turjak, Ig in Preserje, z glavno silo pa odrinil proti Ljubljani, kamor je prispel še istega večera. Čeprav se na Raščici ni prav dolgo mudil, pa ji tudi ni pogledal skozi prste: vas je je požgal in s hišami najbrž tudi cerkev. Za poškodovano svetišče se je nato trudil Jernej Trubar, oče našega reformatorja, ki je bil pri cerkvi sv. Jerneja na Raščici tedaj cerkovnik (Kirchenmeister). Božji hram je polagoma popravil, poškodovane podobe pa spravil v red tako, da je angažiral hrvaškega freskanta. Toda leta 1528, ko je bil Primož Trubar na Dunaju, so Turki ponovno obiskali njegov rojstni kraj in cerkev znova požagali.77

Slednje ni bilo nič nenavadnega, kajti v 15. in 16. stoletju so bile slovenske dežele za osmanske vojake »prebivališče vojne«,78 antroponim Turki pa so v imaginariju Srednje Evrope že v 15. stoletju začeli nadomeščati apelativi oz. občepomenske sintagme dedni sovražniki (krščanske vere), grozoviti tirani, krvoločni psi, stekli psi, ptiči smrti, malharji, po-žigalci itd.79 Udomačila se je namreč predstava, da Turki - in tako tudi muslimani, kajti islam je v Notranjo Avstrijo tedaj pač prihajal na ko

76 Zbrana dela Primoža Trubarja II, ur. Fanika Krajnc - Vrečko, Ljubljana 2003, 226.

77 Leopold Podlogar, Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVIII (1908), 45.

78 Paolo Santonino, ki je po slovenskih krajih popotoval v predzadnjem desetletju 15. stoletja, omenja v svojih popotnih dnevnikih številne primere turškega vojaškega delovanja po Koroškem in Štajerskem, npr. v samostanu Studenice. Paolo Santonino, Popotni dnevniki (1485-1487), Celovec, Dunaj, Ljubljana 1991, 68.

79 Renner und Brenner, Sackman, Sachleute; I. Voje, n. d., 20; V. Simoniti, n. d., 40, 94.

nici osmanskega kopja! - niso nič drugega kot krut narod, izraz turško pa sopomenka za sovražno, napadalno, okrutno, skratka zlo.80 Podoba Turkov/muslimanov kot potencialne nevarnosti in velikega bremena je bila med slovensko govorečim prebivalstvom na Kranjskem v 16. stoletju očitno tako splošna, da jo je lahko Trubar evociral celo v komparaciji v uvodu svojega monumentalnega teološkega traktata Tiga Noviga testamenta ena dolgapreguvor (1557). Kranjski duhoven je moral poleg ne-enoznačnih in nikakor ne preprostih vprašanj bibličnega prevajanja razrešiti predvsem zadrego, kako osnovne resnice »prave, stare vere krščanske« pojasniti svojim kranjskim rojakom. Le-ti namreč umetelne teološke govorice niso bili prav nič vajeni. Poleg tega se je moral učinkovito spoprijeti s hermenevtičnim problemom, kako slovensko govorečemu sleherniku predstaviti zagonetni pomen grškega samostalnika euangéli-on, tj. dobra novica. Da bi bilo njegovim bralcem res jasno, kako pomenljivo resnico jim želi sporočiti, je zapisal:

»Ta besseda evangelium ie ena gerška besseda; ta se more v to slovensčino tolmačiti: enu dobru selstvu oli en dober glas oli eni dobri, vesseli marini, od katerih ty ludie bodo vesseli, od nih z vesseliem govore, radi poslušaio inu drugim pravio. Koker de bi zdai en le-tak dober, risničin glas inu marin k nom prisšal: Ty Turki so od našiga gospudi krala inu od nega synov iz vseh slovenskih, crovaških inu vogerskih dežel, iz Bosne inu iz Constantinopola cilu pregnani. Zatu mi inu vsi naši otroci se ne bomo vže več bali Turkov, bomo žiher inu myr imeli pred vsemi našimi souvražniki /poudaril J. V./, ne bomo več štyvr daia-li, ne težkih tlak delali inu bodo naprei vže vselei rodovita leita. Oli kadar se enimu lačnimu oli žeinimu pravi, on bode imel eno dobro večerio, ieisti inu pyti zadosti. Oli enimu, kir v ieči za život sidi, on bode na iutrišni da[n] prez vse martre inu straifinge prust izpusčen. Oli enimu bolniku, kir velik betež ima inu na smerti leži, on bode čez dva dni spet cilu zdrav etc. Takim dobrim, vesselim inu troštlivim marinam vsem bi mi mogli tudi reči inu dati ime evangelium.«81

Zaradi trajnega in vse prej kot blagega soočanja z vojaško nevarnostjo islamskega polmeseca, na kar je aludiral, je mogel tako Trubar veselo oznanilo evangelija zastran Kranjcev, Korošcev in Štajercev primerjati kar s potencialno novico o zmagi nad Turki. Ti so bili namreč v 16. stoletju za ljudi med Alpami in Adriatikom tako pričujoča grožnja, kot je npr. za človeka 21. stoletja z rabo avtomobila povezana nevarnost prometnih nesreč. Tako ne preseneča, da je v Trubarjevem opusu ohranje

80 V nemških deželah so ljudje še nekaj stoletij po koncu neposredne turške nevarnosti svoje pse klicali z izrazom turek. I. Almond, n. d., 139.

81 Primož Trubar, Ena dolgapredguvor k Novemu testamentu, Ljubljana 1986, 15 (g 3).

ni idearij in imaginarij zastran Turkov, turškega ter islama najcelovitejši tovrstni izraz slovenskega slovstva 16. stoletja in tako tudi najzgodnejša artikulacija tovrstnih mentalnih podob ter zgodovinskega spomina dolgega trajanja.

Islamski Turek - nevernik - za kristjana v deželah med Adriati-kom in Alpami vso 16. stoletje, pa naj je šlo za izobraženega posamični-ka ali preprostega slehernika, tudi ni bil nič drugega kot brezvestni morilec, okrutni oskrunjevalec in uničevalec vsega krščanskega - od imovine do ljudi, od dečka do starčka:

»Vidim, kako v turških rokah trpijo gnusne zločine nedolžni dečki in na tisoče ujetih devic. Otroke trgajo iz naročij in od prsi mater ter z njihovimi nežnimi telesi točejo po trdi zemlji. Sekajo jih na kose in še drhteče mečejo psom. O, uboge matere, ki so rodile otroke za zveri ... Rušijo svete hrame Neomadeževane Device in kjer koli je Kristusova podoba, tam je prostor za pse, tam je hlev za konje.«82

Ta imagološki popis razkriva percepcijo in podobo Osmanov v Srednji Evropi, oboje pa je (bil) predmet zgodovinskega spomina »dolgega trajanja«. In tako se je negativna podoba Turkov - muslimanov na podlagi povsem konkretne, toda tudi izredno krute izkušnje ljudi pod Alpami s turškimi vpadi 15. in 16. stoletja v slovenski kulturi prenašala iz roda v rod. Kar je zaznamovalo eno generacijo, je preko kolektivnega spomina v obliki predvsem ustnega in nekaj manj pisnega izročila trajno definiralo tudi prihodnje, v slovenskem slovstvu se negativitetne mentalne slike Turkov, turškega obdržijo žive krepko v drugo polovico 19. stoletja. V obliki (z negativnim sinonimnega) poimenovanja psoglav-ci in karakterizacije jih je namreč najti celo v eni najbolj spretno sfabu-liranih mohorjanskih povesti iz »časa meščanov in revolucij« - v Mik-lovi Zali Jakoba Sketa,83 v epskem pesništvu slovenskega realizma celo v baladah miselno sicer izrazito nekonvencionalnega Antona Aškerca,84 v slovenskem zgodovinskem romanu pa še tik pred I. svetovno vojno, ko Rado Murnik 1911-1913 v Ljubljanskem zvonu objavi roman Hči grofa Blagaja, ki je postal širši javnosti znan šele v predelavi po pisateljevi smrti, in sicer kot Lepi janičar (1954).

82 V. Simoniti, n. d., 94.

83 Miklovo Zalo je izdala Družba sv. Mohorja, in sicer leta 1884 kot 38. zvezek zbirke Slovenske večernice. Glej tudi poglavje Ustno izročilo o Turkih, v: I. Voje, n. d., 165-189.

84 Npr. motivika turške vohunske službe v baladi Brodnik, ki jo je Aškerc pod psevdonimom Gorázd objavil naprej v Ljubljanskem zvonu (1883) ter nato še v prvi (1890) in drugi (1903) izdaji Balad in romanc. Zbrana dela Antona Aškerca I, ur. Marja Boršnik, Ljubljana 1946, 341.

Najbrž kaže potlačenemu (ne)zavednemu in nereflektiranemu ali vsaj nikoli docela reflektiranemu kolektivnemu spominu na brutalna doživetja za časa turških vpadov, ki so se singularno vgradila v številne konstitutivne entitete slovenske kulture (npr. v književnost) in se tako prenesla skozi stoletja, pripisati tudi vsaj del do nedavna aktualnih zapletov zastran postavitve islamskega božjega hrama v Ljubljani.85 Pri tem poteze posameznikov, ki ali niso dovolj občutljivi za zgoraj predstavljene podobe in njihove zgodovinske ter (možne) sočasne pomene ter implikatu-re in/ali ne disponirajo s primerno erudicijo in/ali pa omenjene psihološke realitete dolgega trajanja namenoma izrabljajo za vsakdanjostno politično afirmacijo, tako na eni kot na drugi strani v disputu priklicujejo iz nezavednega travmatične vsebine. Te privzemajo nato v diskurzu običajno elemente ali sovražnega ali militantega govora.

Trubarjevo trajno izkustveno in miselno soočanje s turško nevarnostjo razkriva tudi posvetilo k Temu prvemu delu Novega testamenta (1557), kjer je reformator zapisal:

»Oba naroda slovenskih in hrvatskih dežel se mi namreč srčno smilita in bi se po pravici zares morala smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati niti kam bežati, ker je Turek zavzel in venomer čedalje bolj zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in trgov, ker Turki in martolozi skoraj vsak dan mnogo ljudi pobijejo, podavijo, polové, z ženo in otroki odvedejo, ločene prodajo v večno, boll ko živinsko sužnost za sramotno in nenaravno uporabo ...«86

Nekaj podobnega je omenil tudi ob koncu pisma Ivanu Ungnadu baronu Žovneškemu, ki ga je 19. julija 1562 poslal iz Ljubljane: »Včasih

85 Občasno rabljeni »ljudski« oz. »zdravorazumski« argument proti zidavi muslimanskega svetišča v Ljubljani naj bi bil, da ljubljanska veduta »ne prenese« elementov islamskega arhitekturnega oblikovanja, kajti definirana da je s srednjeevropsko arhitekturno dediščino, h kateri pa je v preteklih stoletjih odločilno prispevala ravno rimska cerkev s svojimi sakralnimi stavbami. Toda ta »argument« naleti na stvarno zagato. Slovenski prostor namreč že ima organsko umeščen primer sekularne arhitekture v neoislamskem slogu. Gre za Vilo Rafut (Laščakova vila, Vila Moresca), ki jo je dal v letih 1909-1914 na pobočj u Kostanjevice med Rožno Dolino in Novo Gorico postaviti svetovljanski arhitekt s slovenskimi koreninami Anton Laščak Beg (1856-1946). Ta je bil eden iz^ed začetnikov neoislamskega arhitekturnega sloga, gradil pa je predvsem v Rimu, Perugii, Aleksandriji, Kairu in Carigradu. Tino Mamić v časopisu Slovenskega rodoslovnega društva D'revesa (2,4/2004, članek Rodoslovje in grafologija - Anton Laščak Beg) navaja, da je arhitekt v Aleksandriji v letih 18821886 gradil postavil galerijo Mensasce, vilo Mazloum paše, vilo Laurens, palačo Aghion, glavno železniško postajo, v Kairu pa v letih 1897-1939 palačo Suarez, palačo velikega vezirja, kraljevski klub Lous, sedež narodne banke Misr; v Trstu stavbo Assicurazioni Generali, kraljevo rezidenco Abu-din in cerkev sv. Petra; v Gorici je na Trgu sv. Roka 1908. oblikoval obelisk s fontano. Bil je dinamična osebnost in se je rad gibal v najvišjih družbenih krogih, egiptovski podkralj Abas 11. pa mu je leta 1907 podelil premiški naziv beg in ga imenoval za glavnega dvornega arhitekta.

86 Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Ljubljana 1966, 72.

' 34, 35

Vila Rafut je v neoislamskem slogu sezidan gradič, ki ima stopničasto razgibano arhitekturo s stolpom (v obliki sti-liziranega minareta); le-te-ga srečujemo v prvih desetletjih 20. stoletja v urbanem okolju predmestij in naj bi bil izpeljava radikalnega razumevanja secesijskega sloga. Park, ki obdaja vilo, sodi pod zaščito Unesca: na treh hektarjih namreč uspevajo izredni primerki cipres, sekvoj, kamelije, hrasta plutovca, kafrovca, in sicer zaradi ugodnih talnih ter klimatskih razmer, ki jih ni najti nikjer drugje v Sloveniji.

I 36

Melchior Lorck s Flensburga (Lorich; 1525/1527-po 1583) je bil dan-sko-nemški slikar, bakrorezec, tiskar in kartograf, ki se je v evropsko duhovno zgodovino trajno umestil s svojo znamenito knjigo »turških podob« Wolgerissene und geschnittene Figuren in Kupffer und Holz. Durch Den Kunstreichen und weitberumten MelcherLorch fur die Mahler Bildthawer und Kunstliebenden an taggegeben (zgoraj naslovna stran izdaje iz 1619). Gre za edinstven likovni vir, ki prikazuj e bitj e in žitj e Osmanskega imperija, in sicer tako, kot ga je Lorck videl v letih 1555 do 1559, ko je bil prideljen diplomatski posadki Ferdinanda I. pri Visoki porti v Carigradu. Takrat so nastale risbe za lesoreze, ki jih je avtor izdeloval od leta 1570 naprej. Tako je v naslednjih letih nastalo 128 lesorezov, kot jih v Lorckovi knjigi »turških podob« poznamo danes.

I 37—59 (glej naslednje strani)

Lorck je med svojim bivanjem v Carigradu očitno precej časa preživel v stikih s sultanovo vojaško silo. Tako je lahko bogato upodobil številne rodove osmanske vojske. Na lesorezih so se znašli konjeniki, lokostrelci, suličarji, topničarji ..., janičarji, akindžije, vojaški poveljniki, pa tudi vojaški pratež — kovači v vojaškem taboru, janičarski sluge in bobnarji.

Pomemben vir za razmišljanje o Trubarjevih pogledih na Turke/islam so zlasti nemški predgovori našega reformatorja, ki jih je le-ta med 1550 in 1581 napisal za slovenske in hrvaške (glagolske in ci-rilske) knjige. Ta besedila so imela drugega naslovnika kot npr. Trubarjeva slovenska dela, kajti kranjski duhoven se je z njimi obračal predvsem na vplivne nemške podpornike njegove književne akcije v slovenščini in hrvaščini. Zato je Trubar v nemških besedilih deloval tudi kot pomemben informator nemškega prostora zastran islama. Svojo najobsežnejšo tovrstno informacijo je artikuliral v glagol-skem Prvem delu Novega testamenta (1562). Ta predgovor obsega 28 strani, Trubar ga je posvetil takrat češkemu, kasneje ogr

skemu in hrvaškemu kralju ter rimskemu cesarju Maksimilijanu II., v njem pa je poleg življenja podjarmljenega krščanskega prebivalstva pod Osmani opisal tudi pravoslavne kristjane na Balkanu, njihovo obredje in običaje ter Hrvate. V besedilu je prebrati: »In med temi kristjani v Turčiji — čeprav plačujejo davek od svojih posesti, hiš in zemlje, na kateri se z delom svojih rok s težavo preživljajo, oddajajo desetino, nekateri celo sedmino od vsega pridelka in živine — so se prisiljeni vsi tisti, ki so sposobni za vojsko ter dovolj pri močeh, kadar koli se turški cesar ali njegovi paše ali poglavarji odločijo za pohod proti sofistom ali kristjanom, podati z njimi na pohod ter na lastne stroške, s svojo živino prevažati topove in oskrbo. Ra-

zen tega jih Turki zaradi neznatnih vzrokov, če se pred njimi ne priklonijo, se jim ne umaknejo ali pred njimi ne razjahajo, pogosto pa kar brez vsakega povoda s puškinimi kopiti pobijejo na tla ali celo umorijo. Tudi hudobne turške drhali in pobali-ni jih pogosto, podnevi in ponoči napadajo na njihovih domovih, jim poberejo vse, kar imajo, pogosto privežejo moške člane družine na stebre ali vrata v hiši, možje in očetje pa morajo gledati, kako sramotijo njihove žene in hčere. Često jim tudi ugrabijo in odvlečejo nevesto ter jo šele po nekaj dneh pošljejo nazaj. Nekateri Turki zahtevajo od krščanskih hčera, da se z nimi poroče, česar ne more nihče preprečiti, nato pa jih odvlečejo in prodajo preko morja v Azijo. Skratka, tur

ška oblast Turkov nikoli ne kaznuje, pa naj store kristjanom, karkoli hočejo. Po drugi strani pa se najdejo tudi pošteni, dostojni in skromni Turki in Turkinje, ki čutijo do ujetih kristjanov in krist-jank resnično sočutje, jih prijazno nagovarjajo, jim dajajo denar za vbogajme in pravijo: »Prosi tvojega Boga zame.« Prav tako govorijo turške žene ujetim krščanskim ženam: »O, ti uboga ženska, zakaj nisi zbežala, ko te je vrana s svojim vztrajnim vpitjem opozarjala.« Ti se ne norčujejo iz nobenega človeka, če je ta prizadet ali pohabljen, rečejo: »Bog ga je pač tako ustvaril.« Samo ko vidijo koga, ki je pijan kot čep, ga opljuvajo in rečejo, »Pfuj,pya-na suina«, fuj, pijana svinja, pa tudi iz dolgih, širokih, prerezanih nemških »hudi-

čevih hlač« se radi norčujejo. Če pa kristjan, ali njih več, premožnega ali znanega Turka zaprosi za kruh ali prenočišče, jim ta tega ne odkloni, temveč naroči svojemu hlapcu, da jih odvede v hišo za goste (vsak premožnejši Turek ima ob svojem dvoru posebno bivališče za tuje goste), jih kakor tudi njihove konje oskrbi z vsem, kar potrebuj ejo, pozneje pa tudi sam pride do njih, se pozanima, od kod prihajajo in kam so namenjeni, običajno pa se z njimi tudi prijazno pogovarja ter razpravlja o verskih zadevah, o Sveti Trojici in sodnem dnevu. Tudi če kristjan slučajno kaj pove zoper turško vero, mu tega ne zameri in ga tudi ne izda, razen če se izkaže, da je turško vero sramotil, tedaj ga razsekajo na kose ali pa se mora dati obrezati in sprejeti turško vero. Po daljšem razpravljanju na koncu rad reče: »Bog daj nam vsem pravo vero!« Mnogo imenitnih Turkov tudi iz višjih krogov da svoje otroke na skrivaj krstiti in ko ti odrastejo, jih pošiljajo v krščanske dežele, da si tam pridobe znanje o krščanski veri.« Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar, Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja XI, Ljubljana 2011, 467-470.

V imaginariju katoliškega klera 16. stoletja na Kranjskem so bili kot poglavitni vzrok za turško vojno nevarnost med drugim vgravirani tudi njihovi verski konkurenti - protestanti. Trubar je tako v nemškem predgovoru v Ta celipsalterDavidov (1566) zapisal: »/N/aši zoprniki, dozdevno duhovniško krdelo, še posebej pa neuki kričavi menih v ljubljanski stolnici /Jurij Bravšič/, /so/povsod doma in na tujem razglasili, razkričali in razpisali, da smo mi luteranci krivoverci, sovražniki Cerkve, odpadniki, od nje odrezani gnili udje, ne-

poslušni hujskači, da smo uvedli novo goljufivo in škodljivo vero, od katere ni pričakovati nič dobrega. Da je sedanji svet tako zloben in nezvest zaradi naše vere in nauka, od tod da izvirajo draginja, kužne bolezni, vojne in vse nadloge.« Edvard Vrečko (ur.),Primož Trubar, Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja XI. 125,126.

divjajo le trije ali štirje Turki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.«87

Trubarja je turška problematika zaposlovala tudi po izgonu iz no-tranjeavstrijskih dežel 1565., ki mu ga je zaradi poseganja v lastne pravice naprtil deželni knez Karel.88 Kajti naš reformator se je kljub deželno-knežji prepovedi leta 1567 vrnil na Kranjsko, o njegovi misiji pa Trubarjev prvi življenjepisec Jacob Andreœ poroča takole:

»V tem 1567. lejti so krajnski deželani per firštovi svitlosti močnu za njega rovnali, de bi mu perpuščenu bilu spet v Lublani predigovati. Mej tem je gospud Primož od dobrih prijatelov mnogoterikrat prošen bil, aku bi mu le bilu mogoče, de bi per teh turških sužnih izuprašal, aku bi se ta pravi turski Alkoran mogel dobiti inu de bi se iz tiga istiga moglu per teh sužnih prov zvediti, kaj je nih vera inu kateru je tu pravu tolmačovanje tiga Alkorana; na tu je gospud Primož sam spet v Krajnsko deželo jezdil, de bi ene turske suž-ne v Lublani, ker je bil en turski baša, inu eniga turskiga farja v Črnemli inu drugih turskih sužnov več na pokrajini za vere inu Alkorana volo s flisom iz-uprašoval.

Nad njega prihodom so se krajnski deželani silnu prestrašili, zatu, ker so ve-dili, de bodo nih zuprniki le-ta gospud Primožov prihod pred firštovo svit-lostjo hudu izlagali, kakor de bo on firštovi svitlosti v truc bil v deželo poklican, ker vsaj deželani od njegoviga prihoda neso cilu ništer vedili. Natu, kadar je on v Lublani kokor tudi v Ribnici sam, v Črnembli pak skuzi eniga druziga predigarja te turske sužne na nih vero inu Alkoran s flisom bil izu-prašal, je on zdajci potle spet proč jezdil, de bi kej gdu ne menil, da bi ga de-želani firštovi svitlosti zupar hoteli gori držati.«89

Besedna zveza dobri prijatelji, ki naj bi pri Trubarju iskali informacij o islamu in Koranu, je dobrodušna avtostilizacija za samega Andreœa, ki se je tedaj spravljal k pisanju zbirke protiturških pridižnih filipik. Te so v Tubingenu že naslednjega leta (1568) prišle med bralce, in sicer pod naslovom Dreyzehen Predigen vom Turcken: in wolchenge-

87 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 19. julij 1562); J. Rajhman, n. d., 121, 123.

88 Trubar je z izdajo Cerkovne ordninge (1564) neposredno posegel v regalije deželnega kneza, in sicer prav v segmentu, ki je predstavljal ključno določilo augsburške verske pomiritve (1555): da deželni knez odreja vero svojih deželanov in ima tako tudi (iz)ključne pristojnosti na področju organiziranja deželne cerkve ter njene zakonodaje oz. dopuščanja/podpiranja le-te. Slednje je veljalo zlasti v deželah s protestantskim deželnim knezom, ki je bil ponavadi tudi podpisnik in izdajatelj cerkvenega reda, na to pa v Notranji Avstriji ni bilo misliti: da bi odločno katoliški deželni knez Karel Habsburški izdal cerkveni red za protestantsko cerkev. Glej Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 608.

89 Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža Truberja, 127-129.

handelt wůrdt von seines Regiments Ursprung, Glauben und Religion, vom Tůrckischen Alcoran, und desselben grundtlicher Widerlegung?90 Da je domneva o neposredni pomoči Primoža Trubarja kot informatorja zastran Korana pri Andreœvih protiturških pridigah še kako utemeljena, razkriva Andreœa predgovor k omenjeni pridižni zbirki (Den Wolgebornen, Edlen ...), kjer avtor popisuje vzroke za nastanek svojega dela in v zvezi s homatijami ljudi, ki jim želi s svojimi teksti pomagati, zapiše:

»Te pritožbe so nekatere dobrosrčne posameznike pripravile do tega, da so mi takrat, ko sem se trudil s tem podjetjem, ustno in pisno pomagali, in sem tako mogel dokončati utrudljivo delo ter tako temeljito razložiti Koran, kar bo uporabno za vse kristjane nasploh, še zlasti pa za one, ki vseskozi prebivajo ob turški meji in se nahajajo pod Turki ...« Andreœ še doda:

»Da ne bi nihče dvomil v pristnost turškega Korana in da bi bili tudi mi prepričani, da imamo pred seboj pravi turški Koran, in bi tako lahko napravili res temeljito razlago, zastran katere tudi Turki ne bi mogli zatrjevati, da imajo drugačen Koran, sem dal po posredniku pri ujetih Turkih natančno in temeljito preveriti in poizvedeti, kakšna sta dandanašnji Turkov vera in prepričanje ...«

Skrbni tubinški teolog je zato v zvezi s temeljnimi nauki islama izdelal kar vprašalnik v obliki artiklov. Nanj so morali »respondenti« - islamski ujetniki, s katerimi se je pogovarjal ali Trubar ali od njega angažirani izpraševalci - odreagirati, njihove odgovore pa so iz arabskega jezika najbrž ob pomoči hrvaščine prevedli v nemščino in zapisali. Ko je Andreœ te zapiske primerjal z besedilom v Koranu, je ugotovil, da se obe formulaciji vere ujemata (»uberein stimmet«), in se kar ni »mogel dovolj načuditi, da morejo Turki in povrh vsega še vojaki dati tako izpoved njihove vere, kakršne kristjani, zlasti soldati, še dolgo ne bodo zmožni položiti«.

Nato v predgovoru sledi pomenljiva robna opomba, ki onstran razumnega dvoma pojasnjuje Trubarjevo informatorsko prizadevanje pri turških muslimanih, ki so se nahajali v ujetništvu na Kranjskem: »Herr Primus Truber mit den gefangnen Turcken Sprach gehalten.« Andreœ doda za tem še cel odstavek, v katerem temeljito pojasni Trubarjevo vlogo pri nastanku lastnih pridig:

90 Pri pisanju zgornjih vrstic sem imel avtor pred seboj kopijo izvirnika, ki jo pod signaturo RR III 118647 hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Vsi navedki prihajajo iz omenjenega izvoda, ki je brez paginacije.

I 60, 61

Jacob Andreœ je leta 1568 v Tù-bingenu izdal zbirko protitur-ških pridig (zgoraj). Pri sestavljanju dela z naslovom Drey-zehen Predigen vom Turcken: in wolchen gehandelt wurdt von seines Regiments Ursprung, Glauben und Religion, vom Turckischen Alcoran, und desselben grundtlicher Widerlegungje nemškemu teologu neposredno pomagal Primož Trubar, in sicer kot informator zastran Korana. V ta namen se je Trubar tudi zadnjič v svojem življenju mudil na Kranjskem, kjer je zastran verske doktrine islama izpraševal ujete turške vojščake (spodaj), ki so bili zaprti v njegovi rodni deželi, med njimi tudi »turškega pašo« Usraima bega.

I 62, 63

Srednja Evropa se je v času največje turške vojaške pretnje v 16. stoletju dojemala kot »oblegana očetnjava«. Na sliki zgoraj je prikazano delo Vo-n de-m he-lage-rten Vate^landiz knjige humanista Sebastiana Brandta Ill-ust^at^ons de Von deer A'^'tzne'j Ba'yde'r Gluck des gluten und w^idei^Twei^^^gen (Augsburg 1532); tudi Brandt je bil eden tistih, ki so tedaj menili, da je zdravilo proti naletu turških vojska moralna reforma krščanstva. Strah(ospoštovanje) in trepet je pretežni del 16. stoletja zbujal zlasti sultan Su-lejman I. Veličastni (na sliki spodaj je portret znamenitega turškega vladarja, kot naj bi ga 15. februarja 1559 v Carigradu videl Melchior Lorck, ki je portret ustvaril in ga leta 1562 tudi izdal).

»Zu disen Christlichen und hochnotwendigen Werck hat sich der Ehrwùr-dig Herr Primus Trubern verschinen Jars nicht ohne gfahr seines Leibs und Lebens gebrauchen lassen, desshalben und sonst keiner andern ursach ha-ben, sich an die ende unnd ort verfùgt, da die gefangnen Tùrcken anzu-treffen, mit denselben Sprach gehalten und durch andere mehr dises Han-dels verstendige halten lassen, darinn er dann dem Almachtigen ein lob-lich unnd der armen Christenheit ein gut nutzlich werck gethon, und durch Gottes gnad sovil verrichtet hat, dass wir nun auss das aller gewissest und ei-gentlich wissen, was des Tùrcken Glaub unnd Religion seie ...« Andreœva pridižna zbirka obsega trinajst besedil, med njimi pa je najti tudi pomenljive naslove, kot so npr. Warumb Gott dem Turcken so ein langwirigen bestendigen Sige wider die Christen verlihen habe (7. pridiga), Ob die Christenheit under der Abgotterey heilig gebliben seie und ob der Tůrck wieder die Heiligen Gottes kriege, wann er die Bapstischen angreiffe (10. pridiga), Wólchergestalt wider den Tůrcken zukriegen und demselben ein abbruch zuthun seie (11. pridiga) in Vom undergang und urtheil Gottes ůber den Tůrcken unnd sein Regiment (12. pridiga), vendar velja opozoriti, da Andreœ nikakor ni bil kakšen poseben verskogo-rečniški vojni hujskač in je znal o muslimanskih verskih učiteljih zapisati tudi naslednje: »Turki tudi imajo svoje predigarje, kateri tudi svoj folk iz svojga Alkorana k enimu poštenimu lebnu opominajo ...«91

Turški »paša«, ki ga je imel v Eni leipi inu pridni predigi v mislih Andreœ, je bil Usraim beg; tega je leta 1566 ujel in dal na ljubljanskem gradu zapreti generalni glavar Vojne krajine Herbart Turjaški. Identiteta pridigarja, ki je za Trubarja v Črnomlju poizvedoval o sveti knjigi islama, zaradi pomanjkanja neposrednih virov ni določljiva z verjetnostjo onstran razumnega dvoma, je pa moč misliti na Janža Schweigerja. Slednji je svojo kariero začel kot katoliški duhovnik v Kočevju, vendar je po prestopu v protestantizem do leta 1569 pridigal v Metliki, od tedaj do smrti 1585. pa v Ljubljani. V slovensko slovstvo se je vpisal z verzifikacijo Bo-žyčna peissen iz evangeliu s. Lukeža na 2. cap. loannes Šweigerus (Ta rimski caesar Augustus ...), ki je najprej izšla v Trubarjevem kancionalu Try duhovskepeissni (1575),92 nato pod naslovom Božična peisen iz Evangelia s. Lukeža na 2. cap. lohannes Schwejgerus tudi v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih iz 1579 (Ljubljana, nenotirani tisk Janža Mandelca) in 1584 ter nazadnje še dobro desetletje kasneje (1595), v Fe-licijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom.93

91 M. Trost, n. d., 39.

92 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2006, 480-484.

93 Jonatan Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža IV, 480.

Podobno kot pri Martinu Luthru je moč tudi pri Trubarju kot eno osnovnih črt idearija in imaginarija zastran Turkov najti misel, da so Osmani Božja kazen za neredno življenje krščanske cerkve. Med kateki-zemskimi besedili je dal naš reformator artikulaciji te misli največ prostora v Catechizmu z dveima izlagama (1575), kjer je zapisal:

»Inu naš Gospud Bug tudi od tiga čassa, kar so te izpačene maše od pape-žov gori prišle inu take nepotrebne cerqve se začele zydati, k nim rumati, per nih odpustkov, sreče na blagi, na životu inu na živini, dobro leitino inu dobru vreme iskati. Od tiga istiga čassa so začeli ty Turki nas premagati inu ta go-sposčina gledat gori.«94 In tudi:

»Ta trety uržah te hude gosposčine, vsaki vei, de Bug tiga Turka inu vsu šlaht gosposčino, duhovsko inu deželsko, zavolo tih grehou tih ludi inu nerveč za-volo malikovane, za tih falš božyh službi, izpačenih maš, velike pregrehe, čez nas pusti taku dosti leit gospodovati, koker od tiga sam Sveti Duh v tim Svetim pismu čestu govori. Te cele buqve v ti BiblyJozua inu od Rihtarieu skuzi povsod pravio, de koker čestu so ty Iudi, Izraelitary začelli od sami sebe Mo-zesovi postavi zuper božye službe vsak v suim kotu nareiati, altarie, kapele zidati inu offrovati, natu ie zdaici Bug dopustil tim sosednim nevernim aid-om, de so čez nee gospodovali. Kadar so se pag h Bugi spet obernili, poku-ro diali, za milost prossili, taku ie nim spet dobro gosposčino dal. Inu kar so te malikovske papežove maše se začele, od tiga čassa ty Turki tu kersčanstvu premagaio inu doli tareio.«95

Pomemben podton Trubarjevega mišljenja o turškem vprašanju je reminiscenca na izpričano intenzivno miselno podobo imaginari-ja iz časa katoliško-protestantskega verskega in političnega spoprijema v Srednji Evropi 16. stoletja: udje »stare, prave vere krščanske« so bili zaradi svoje veroizpovedi, ki je bila v očeh njihovih katoliških verskih konkurentov shizma in tako upor96 proti učiteljski avtoriteti (natančneje: proti politični nadoblasti) rimske cerkve, ugledovani kot poglavitni grešni kozel za turško silo:

94 Zbrana dela Primoža Trubarja II, 184.

95 N. d., 275, 276; prim. tudi n. d., 251, 252, 377, 378.

96 Srednjeevropski katoliški Habsburžani so uspeli vztrajanje svojih nekatoliških podanikov pri lastni veroizpovedi, drugačni od vere deželnega kneza, v 17. stoletju kriminalizirati oz. razglasiti za zločin proti državi in tako doseči zaplembe premoženja in izgone drugovercev iz Srednje Evrope. Slednje je bilo mogoče šele, ko so bile v času protireformacije in rekatolizacije konec 16. in v prvi tretjini 17. stoletja občutno omejene ali ponekod (npr. v Češkem kraljestvu) celo ukinjene pravice, ki so izvirale iz izvajanja starega deželnega prava oz. iz stare deželne ustave (tak primer je Obnovené zřízení zemské dědičného království Českého/VerneuerteLandes-OrdnungdesErb-KonigreichsBohmen).

I 64-83

Melchiorja Lorcka med bivanjem na Turškem niso zanimali samo zmagoviti sultanovi vojščaki, temveč tudi protagonisti »zgodovine vsakdanjika« : verski dostojanstveniki in poslaniki, toda tudi kmetje, trgovci, glasbeniki, ženske (ki jih prikazuje brez kakršnegakoli zagrinjala) ... Dojemljivega severnonemškega umetnika so pritegovale tudi silhuete islamske arhitekture, pa naj je šlo za sakralne ali sekularne stavbe, ob tem pa še podobe turškega pokopališča, naprav za preskrbo z vodo, voz in delovne ter vprežne živine. Lorck je tako ustvaril slikovito likovno biografijo Osmanskega cesarstva v 16. stoletju, kot jo je videl v Carigradu, kar kaže tudi na dejstvo, da se »sovražnik prave vere« za učenega Evropejca tedaj občasno že spremeni predvsem v objekt zanimanja — ne le več versko konotiranega odklanjanja.

»Inu kar so ty luterski ž nih novo krivo vero gori vstali, nei dobriga na sveitu, so veliki kreigi, voiske, poboy. Turki nas preganaio, povsod so velike lakote, pomori, tressuvi, dragota inu pomankane na vsih ričeh, kar človik potrubu-ie. Na le-teim vsem, pravio ty naši inu te božye bessede sovražniki, so ty luterski dolžni inu krivi.«97 Razbrati pa je tudi nekoliko (avto)mazohističen odnos do lastnih rojakov, saj Trubar le-te šteje za posebej grešne Adamove in Evine otroke, ki da so si s svojimi izrazito velikimi grehi turško kopito kot Božjo kazen celo - zaslužili. Da bi bili te nadloge odrešeni, jim ostajajo na voljo ke-sanje, pokora, življenje v »pravi, stari veri krščanski«, zlasti pa ponižna prošnja k Vsevišnjemu: »Smili se, smili se tudi čez nas, boge Slovence, my smo ia več koker drugi ludye zubper te grešili. Zatu my tudi pravičnu več terpimo od Goga inu Magoga, od Turkou _«98 Tak Trubarjev pogled, ki ni scela neobičajen niti za češko in ne za nemško slovstvo med 15. in 17. stoletjem,99 kaže vsaj deloma pripisati ssplošnim evropskim mentalnim podobam srednjega veka, ki so temeljile na predstavi o nemočnem človeku napram vsemogočnemu bogu - maščevalcu in so kot miselne formacije »dolgega trajanja« zlasti v Srednji in Severni Evropi svojo moč ohranile še dolgo v novi vek. Po drugi strani pa ga morda kaže razumeti tudi kot odsev individualne, toda transferirane psihološke izkušnje pripadnika majhnega občestva: tako drobni in zato nemočni, povrh pa še grešni entiteti, kot s(m)o Kranjci (Slovenci), more proti turški (pre-/nad)moči pomoči le Pantokrator.

V katekizmih očeta slovenske tiskane besede je podoba Turkov kot zavojevalcev in zato objektivnega zla, nesreče za Kranjce, polagoma prerasla v imago, v katerem Turki figurirajo kot hlapci peklenskega gospodarja, vendar ne tudi kot zanikovalci čisto vsega dobrega ali celo brezver-

97 N. d., 75, 76.

98 N. d., 231.

99 Znameniti češki pedagog, didaktik, filozof, pesnik, pisatelj in izdajatelj, poslednji škof čeških bratov Jan Amos Komenský (1592-1670) je podobno kot Trubar živel v za svoj narod zgodovinsko prelomnih časih. Z bitko pri Beli gori pri Pragi (8. november 1620) in z zmago vojščakov katoliške lige nad upornimi češkimi stanovi se je namreč začel sesuvati svet gotovosti, ki so ga bili češki deželani vajeni od konca husitskih vojn v drugi tretjini 15. stoletja. Zato se je Komenskemu svet pobelogorske negotovosti prikazal kot neizmeren človeški blodnjak, v svoje najpomembnejše prozno delo v češkem jeziku, ki ga je pomenljivo naslovil Lah^^^int s^éta a ráj srdce (zasnovano 1623, izdano 1631), pa je kot sklep zapisal analogno misel kot zgoraj Trubar - le pri Bogu je milost in zato gotovost ter uteha: »Le duh tvoj dobri naj me vodi med pastmi sveta kot po ravni poti in tvoja milost naj me spremlja na mojih poteh in me pripelje skozi te, ah kako strašne temine sveta k večni svetlobi. Amen. Amen.« Jan Amos Komenský, Labyrintsvéta a ráj si^dce, ur. Antonín Škarka, Praha 1970, 198. Glej Jonatan Vink-ler, Posnemovalci, zavezniki in tekmeci, Ceško-sl^'venski in sl^'vensko-češki k^l^^^ni stiki v 19. stoletja, Koper 2006, 28-58.

ci. Trubar namreč povsem jasno artikulira, da islam100 pač ni prava vera, ker ni krščanska. Tako pridejo Turki po smrti menda v »tople kraje« podzemlja,101 vendar Mohamedov nauk zato zagotovo ni ne-vera, kajti dejstvo, da Turki, muslimani so verniki in imajo tako nekaj vendarle opraviti z božjim, izpričujejo čudeži, ki da se godijo med ljudstvom pod zastavo s polmesecem. Slehernik 16. stoletja je bil kajpak natanko poučen, da sta nevernost/brezvernost in božanska intervencija v obliki mi-rakla združljiva kot olje in voda, Trubar pa zapiše:

»Glih taku še zdai, per sadašnih čassih inu poprei per aydih, iudih, Turkih inu kersčenikih, /je/ le-ta Zludi mnogotera čudessa inu caihne delal inu izkazal. Ty Turki, kadar kei eniga voli oli kako drugo dobro živino zgube, taku no oblubio k ani nih cerqvi pelati inu offrovati. Taku no zdaici naido.«102 Turški bog je torej sam Satan, vendar se je Trubar zavedal, da določene stične točke med temeljnima svetima knjigama kristjanov in muslimanov - med Biblijo, ki jo za svoj temelj vsaj deklarativno šteje krščanstvo, in Kuranom - vendarle obstajajo, in tako tudi »/o/ben /.../, Jud, Turk Di-vice Marie, prerokou, jogrou, svetnikou ne zašpotuie«.103

Podobno kot v katekizemskih besedilih razmišlja Trubar tudi v simboličnih knjigah - Turki da so Zlodejevi pomagači in zaslužena Božja kazen za kristjane -, le da je tod zaradi žanrskih določnic besedila, ki je zahtevalo kolikor moči veliko teološko določ(e)nost in dokončnost, jasnejši tudi pri definiranju podobe Turkov z ozirom na stanje v krščanstvu.

Tako je v Articulih (1562) mogoče prebrati, da se osmanske vojske s krščanskimi vojščaki trajno uspešno ne lasajo zaradi nekega splošnega, nedoločnega stanja grešnosti v krščanskem svetu, temveč zaradi čisto jasnega in dobro (raz)poznanega vzroka. Boga da so ujezile predvsem maše rimske cerkve, zaradi katerih je dopustil, da turško kopito tepta krš čanske dežele:

»Zakai naš Gospud Bug se ne more gurie inu visše zašpotovati, zasromovati inu reserditi inu ty ludi gurie inu huše biti zepelani inu obnorieni na nih dušah inu nih izvelyčanu koker skuzi take babske, norske, malykovske, od ludi gori postavlene Božye službe. Inu Bug nei obeniga greha na tih ludeh taku

100 Trubar se je s posameznimi elementi doktrine in verske prakse islama ob primerjalno-kontrastiv-nem prikazu judovske vere in posameznih »nepravovernih« protestantskih smeri (npr. schwenck-feldijanstva in prekrščevalstva) polemično spoprijemal v Articulih (1562) in v prvem delu (credenda) Cerkovne ordninge (1564).

101 N. d., 67.

102 N. d., 207.

103 N. d., 173.

I 84

Lorckova upodobitev islamske božje hiše s hudobcem nad kupolo je likovna metafora misli, ki so zaznamovale tudi pisanje Primoža Trubarja vArticulih (1562).

gostu inu grozzovitu štraifal koker taku malykovane. Inu kar so te izpačene maše gori prišle, od tiga časa okuli ossem oli devet stu leit, so ty Turki začeli čez tu kersčanstvu premagati inu doli treti. Tu vse ie Bug dopustil za volo naših grehov inu kir ne služimo, ne mašuiemo prov, po nega bessedi, postavi inu zapuvidi.«10 In tudi:

»Inu risnica ie, od tiga časa, kar se ie ta maša izpačila inu taku krivu, nevred-nu se obhaie, so ty Turki začeli tu kersčanstvu doli treti inu vse žlaht štraifin-ge, huda gosposčina, čudne bolezni, dragine, kregi premagati. Obtu inu na tu so ty naši pridigarii začeli zubper taku izpačenu, krivu inu pregrešnu ma-šovane govoriti, pridigati inu pyssati, te ludi vižati inu opominati, de se pred takim krivim, grešnim, izpačenim mašovanem imaio verovati koker pred teim malykovanem, s katerim se Bug grozzovitu serdi.«105 Zato se je treba pokesati, odločno popraviti način božje službe in se poslej trdno držati »stare, prave vere krščanske«, toda proti Turkom je na voljo še eno sredstvo, v čigar moč je Trubar nepokvarljivo verjel. V tem se je pomembno razlikoval tako od Luthrovega eshatološkega dojemanja turške nevarnosti in paničnega defetizma kakor tudi od Erazmove misli, da bi bilo proti silam islamskega polmeseca najbolje udariti z obrambno oziroma preventivno vojno. Trubar je bil namreč trdno prepričan, da je najbolj učinkovit bojni oven za rušenje turške moči kar (v vernakularni jezik prevedena ter na daleč in široko distribuirana) beseda Vsemogočnega sama, pa je tako najprej že o jeziku, torej o uporabnosti bibličnih prevodov v posvetilu avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu106 v Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560) zapisal, da hrvaški jezik, v katerega je začel pod Trubarjevo ingerenco prevajati Štefan Konzul. »uporabljajo vsi Hrvati, Dalmatinci, Bosanci, Srbi in Turki tja do

Carigrada«.107

Nato pa je dodal ključni argument, ki je moral tudi posamezne dvomljivce med krščanskimi vladarji Srednje Evrope - le-ti drugače morda ne bi bili prav radodarni podporniki Trubarjeve književne akcije ne samo v slovenskem, temveč tudi v hrvaškem jeziku (v cirilici in glagolici) - prepričati, da prispevajo za tisk knjig v južnoslovanskih jezikih. Zapisal je:

104 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 33.

105 N. d., 132, 287.

106 Habsburški princ je postal leta 1562 češki, 1563. ogrski kralj in leto zatem (1564) cesar.

107 M. Rupel, Slovenskiprotestantskipisci, 103.

I 85, 86

Melchior Lorck (na sliki desno je reproduciran njegov grb) je svojo epohalno knjigo turških podob (ne le noš) zaključil s pomenljivim semantičnim znakom — z upodobitvijo Odrešenika (kristjanov), toda tudi Panto-kratorja. 16. stoletje namreč še ni nič vedelo o dozdevno vsesprejemajočih logikah pluralnosti verskih resnic in delovanjskih konceptov, ki so značilne za 20. stoletje. In tako tudi ne o nekakšnem »medkulturnem dialogu« v vseh stoletjih in na vseh meridianih svetovne zgodovine, kar je najbrž itak ena abotnejših mentalnih šal najnovejše dobe evrokratizma.

»Prav nič ne dvomim, da bo Kristus, naš Gospod, s svojim duhom in besedo spet razširil in utrdil s tem našim delom svoje kraljestvo proti Orientu ter oslabil in zmanjšal Mahometovo in Antikristovo carstvo ... Saj vidimo in spoznamo v teh naših časih, kakšno moč in učinek imata pisana in govorjena božja beseda, ki po vsej Evropi čedalje bolj razkrivata prikritega Antikrista in uničujeta njegovo kraljestvo. In sam sem slišal od nekaterih Turkov, da imajo prerokbo (brez dvoma od kristjanov), da bosta njih vera in država kmalu propadli in izginili, krščanska pa bo ostala.«108

Enako misel je najti tudi v pismu, ki ga je Trubar nadvojvodi Maksi-miljanu 15. julija 1560 odposlal iz Stuttgarta:

»Zato vaše kraljevo veličanstvo spet v imenu in zaradi slovenske in hrvaške cerkve najponižneje silno prosim, da bi se zavoljo Kristusa in njegove časti hotelo pogajati z gospodi in deželani na Avstrijskem, Štajerskem in Koroškem (doslej sem samo pri Kranjcih nabral, s čimer sem plačal slovenski tisk) in z ogrskimi in hrvaškimi grofi in gospodi ter jih pripraviti, da bi nam pomagali zalagati slovenski in hrvaški tisk ... In to so dolžni toliko bolj kot drugi narodi, ker uporabljajo ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki, njihovi sosedje, ter bodo s tem več miru od Turka dosegli ko s svojimi sulicami in puškami ...«

Trubar za svojega visokorodnega naslovnika kajpak ni mogel izračunati, za koliko sabelj, mož, konj in topov zaleže en biblični prevod v hrvaščino, bil pa je zagotovo prepričan, da more dovolj razširjeno in celovito izobraževanje v »pravi krščanski veri« tudi na jugu Balkana sčasoma prinesti obrat politične situacije, kajti verska »peta kolona« naj bi imela moč učinkovito od znotraj navrtati Osmansko cesarstvo. In slednje je bila tudi za kronane glave, ki so podpirale Trubarjevo slovstveno podjetje, »ponudba, ki se je ne more zavrniti«.

Enako misel je Trubar razvijal tudi v poglavju, kjer je v Cerkovni ordningi (1564) utemeljeval pomen ustanavljanja sistematično organiziranega deželnega šolstva na Kranjskem:

»V slednim meistu, v tergu inu per sledni fari šulmoistre inu šularie deržati, v meistih inu tergih, de se latinsku inu nemšku, per tih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnariev to slovensku pysmu, brane inu pissane vuči. S takim se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem sveitu reztegne, prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bruma, poštene, lubeza[n] pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane doli zatare. Inu s teim hočmo tudi te naše dežele pred Turki, pred našimi sovražniki ubraniti inu pred dra-

108 N. d., 103-104.

109 J. Rajhman, n. d., 68, 69. Podobno tudi v pismu nadvojvodi Maksimilijanu 27. julija 1560; glej J. Rajhman, n. d., 75, 77.

gino, hudim vremeno[m], pred moryo obarovati inu ohraniti inu na koncu tiga našiga lebna dobiti tu nebesku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«110 Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pravo vero, slednja pa je najboljša maža proti Božjemu srdu in tako najučinkovitejši talisman za pomoč Vsemogočnega proti Turkom. Tudi v sami Trubarjevi dušni fiziognomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepričujočega, kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč evangelija (tudi v političnih rečeh), ali, kot je v svojem znamenitem eseju Kulturni pomen slovenske reformacije zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar /.../ je živo veroval, da bo njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke ...«''^

Turški sili se kot eni motivskih osi niso mogli izogniti niti kancio-nali prvega superintendenta protestantske »cerkve slovenskega jezika«. Zgled za tako verzno oblikovanje je za Trubarja in ostale slovenske protestantske pisce zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein Kinderli-ed, zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heiligen Kirche, den Papst und Turken:

Erhalt uns, Herr, bei deinem Wort und steur des Papsts und Turken Mord, die Jesum Christum, deinen Sohn, wollten sturzen von deinem Thron. Beweis dein Macht, Herr Jesu Christ, der du Herr aller Herren bist, beschirm dein arme Christenheit, daS sie dich lob in Ewigkeit. Gott, Heilger Geist, du Troster wert, gib deim Volk einrlei Sinn auf Erd; steh bei uns in der letzten Not, gleit uns ins Leben aus dem Tod.112

Pesem začetnika protestantske reforme cerkvene glasbe in njenega prvega praktičnega uresničevalca, ki se je pela na melodijo iz predrefor-macijskega obdobja,113 je nastala v letih 1541/1542 in bila 1542. najprej izdana kot samostojni tisk, nato pa leta 1543 v Gesangbuch Wittenberg Josepha Kluga. Ta tisk tudi slovenskim protestantom zagotovo ni mogel biti neznan, kajti kancionale, ki jih je izdajal wittenberški tiskar Joseph Klug (Kluge), so slovenski verzifikatorji, vsaj Lukež Klinc, pozna

110 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.

111 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.

11i M. Luther, GeistlicheLieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 68.

113 J. Vinkler, Opombe. v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 211.

li - izpričano tisk iz leta 1535114 - in jih pri svojih pesemskih priredbah tudi uporabljali kot besedilno predlogo. Tako je bila leta 1563 v Enih duhovnih peisnih natisnjena desetkitična (najverjetneje Klombnerjeva) parafraza115 omenjene Luthrove verzifikacije, ki se začenja z naslednjimi verzi:

Obderži nas, o Gospud Bug V tvoi besedi prez nadlug. Brani vsemu malikovaniu Turškimu ter papeškimu.

Z zgornjo parafrazo Luthrove pesmi pa njena recepcija med slovenskimi protestantskimi verzifikatorji še ni bila zaključena, kajti Primož Trubar je 1574. v svojem Tem celem catehizmu, enihpsalmih^^^ izdal šti-rikitično prevodno adaptacijo Luthrove predloge, ki je bila izvirnemu besedilu dosti bližje kot ne najbolj spretno izpeljana verzifikacija v Enih duhovnih peisnih. Za notirano pesem, ki je v imaginariju nemške reformacije že v 16. stoletju zasedla enako mesto kot drugi Luthrov pesem-ski emblem protestantske cerkve - enoglasni koral Ein feste Burg ist un-ser Gott -, je Trubar izvirnim trem kiticam dodal še četrto, ki jo je našel v kancionalu Johanna Waltherja (1566).117 Pesem je bila poleg Trubarjevega Tega celega catehizma, enih psalmov (1574) pod naslovom Canticu-la Lutheri: Erhalt uns, Herr. Versa per Truberum. Molytov zubper Turke, papeža, smert inu Zludia izdana še v Tem celem catehizmu, enihpsal-mih (1579, 1584) ter v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom, v verzifikaciji pa se podobno kot v drugih, že obravnavanih Trubarjevih spisih aktualizirata priprošnja k Bogu in podoba Turkov kot zasmeho-valcev »prave, stare vere krščanske« ter skupaj s papežniki pravcatih pribočnikov Hudega:

Ne dai oča naš, lubi Bug, de bi od nas se vzel tui vuk. Zaterri Turka, papeža, kir zašpotuio Jezusa.118

Prvi odgovor na potrebo slovenske protestantske cerkve po pesmarici v lastnem jeziku je skušal Trubar dati že v drugem delu Catechiz-ma (1550), kjer je najti tudi Izlago tiga Očanaša z verzom Ne dai Tur

114 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 94, 97, 107.

115 N. d., 211-213.

116 N. d., 389-391.

117 Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba v poreformacijskih časih, v: Trubarjev zbornik, ur. Fran Ilešič, Ljubljana 1908, 194.

118 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 390.

kom,/Nevernikom,/Vsem zludiem,/Hudim ludem,/De bi nih vola šla naprei.119 Melodija je nastala ob koncu 15. stoletja, in sicer na pesemsko besedilo Maria zart von edler Art. Kot pesem O Jesu zart in neuer Art je bila 1531. izdana v nemškem kancionalu češkega brata Michaela Weis-sejaEin new Gesangbuchlen, od tam pa je našla pot v mlajše nemške protestantske pesmarice in tako tudi k Trubarju. Kot besedilna predloga je Trubarju morda služila Martina Luthra Das Vater unser kurtz ausge-legt und inn gesangweisgebracht (1539). Pesem je bila po omenjeni izdaji v Catechizmu (1550) natisnjena še v Enih duhovnih peisnih (1563), zelo verjetno v Enihpsalmih, tem celem catechizmu (1567), nato v Tem celem catechizmu, enih psalmih (1574), v obeh Dalmatinovih pesmaricah, ki nosita enak naslov (1579, 1584), in nato še v Felicijana Trubarja kancionalu z enakim naslovom (1595).120

Gre za katekizemsko pesem, ki se je kot integralni del besedilnega kánona prenašala skozi vse slovenske protestantske kancionale 16. stoletja, prva tematizacija pesemske priprošnje proti Turkom pa se je tako praktično nespremenjena ohranila do konca »cerkve slovenskega jezika« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na isti način so se prenašali tudi litanijski verzi s tematizacijo turške sile (»Pred sylno turško voi-sko/obarri nas, lubi Gospud Bug! ter /Dai/ našimu cesaru inu kralu te Turke inu nih souvražnike premagati.«)121 Ob tem velja poudariti, da so slovenski protestanti litaniji zaradi njene priprošenjske funkcije pri-devali enako težo kot Luther, ki jo je štel za izrazito pomemben del službe božje - imenoval jo je celo »litania, quae nobis videtur valde utilis et salutaris« -, zato jo je leta 1528 ponovno oblikoval in marca naslednjega leta izdal v nemščini, kar ja nato v protestantski cerkvi obvelja-lo.122 Litanija je bila prvič natisnjena v Trubarjevem Catechizmu (1550), kjer je tudi notirana, nato v Enih duhovnih peisnih (1563), pa (zelo verjetno) še v Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), v Tem celem catechizmu, enih psalmih 1574, v obeh Dalmatinovih pesmaricah z enakim naslovom (1579, 1584) in nato še v Felicijana Trubarja kancionalu z enakim naslovom iz leta 1595, vendar velja, da je tematizacija turške nevarnosti v litanijskih verzih Trubarjevo delo. Verzu »/V/or Pestilenz und teurer Zeit,/behut uns, lieber Herre Gott« namreč v Das deutsche Li-tanei sledi verz »vor Krieg und Blut« in nato verz »vor Aufruhr und

119 Zhrana dela Primoža Trubarja I, ur. Fanika Krajnc - Vrečko, Ljubljana 2002, 199.

120 Zhrana dela Primoža Trubarja IV, 30.

121 Zhrana dela Primoža Trubarja I, 218, 222.

122 J. Čerin, n. d., 170; EvangelischesKirchengesangbuch. Ausgabe fur die evangelisch-luterischen Kirchen Nie-dersachsens, Hannover 1958, št. 138, 191-195.

Zwietracht^,123 pri Trubarju pa imajo ti litanijski verzi nekoliko drugačno pomensko dispozicijo, zlasti srednji verz: Pred žlezo inu dragino, Pred to sylnu turško voisko, Pred hudo nepokorščino.12 Trubarjeva edina pesmarica, ki je v celoti motivirana s turško silo in nevarnostjo, nosi pomenljiv naslov Ena duhovska peissen zubper Turke inu vse sovražnike te cerqve Božye. Kot razkriva lesorez z motivom jagnjeta Božjega (Agnus Dei), so tisk oskrbeli v delavnici tubinškega mojstra Ulri-cha Morharta st., ki jo je po njegovi smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena; pri tem opravilu sta ji pomagala sinova iz njenega prvega zakona, Georg in Oswald Gruppenbach.125 Knjižica, ki velja za priložnostni tisk126 in za pripravo na Trubarjev prvi celovit kancio-nal - Eni psalmi, ta celi catechismus, je bila dotiskana do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič v življenju odpotoval v rodne kraje, da bi za učenega tubinškega teologa Jacoba Andreœa pri turških ujetnikih zb(i)ral podatke o Koranu.

Podobe Turkov kot »požiralcev« pravih kristjanov in tako zatiralcev prave cerkve so resda leitmotiv Ene duhovske peissni zubper Turke, vendar v njenem jedru ne stoji protiturška filipika, temveč notirana Trubarjeva prepesnitev nemške priprošnje (torej elegično zasnovane) pesmi Gott der Vater wohn uns bei z litanijsko kitico:127 Gott der Vatter wohn uns bei und laS uns nicht verderben, mach uns aller Sunden frei und helf uns selig sterben. Vor dem Teufel uns bewahr, halt uns bei festem Glauben und auf dich laS uns bauen, aus Herzensgrund vertrauen, dir uns lassen ganz und gar,

D D

mit allen rechten Christen entfliehen Teufels Listen, mit Waffen Gotts uns fristen.

123 M. Luther, GeistlicheLieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 83.

124 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 218.

125 J. Rajhman, n. d., 329.

126 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Primož Trubar, Ena duhovskapeissen zubper Turke, Ljubljana 1966.

127 Tri kitice se med seboj razlikujejo samo po prvem verzu: druga kitica se namreč začenja z verzomJesus Christus wohn uns bei, tretja pa z Heilig Geist wohn uns bei.

Amen. Amen, das sei wahr, so singen wir Halleluja.128

Trubarjeva glasbena in besedilna predloga temelji na nemški litaniji iz 15. stoletja, ki jo je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je izšla v Geystlich Gesank-Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524), in sicer pod naslovom Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert. D. M. Luther, pri čemer dostavek »christlich gebessert« poudarja splošno prakso protestantskih verzifikatorjev in skladateljev, da so na nape-ve iz latinske liturgije ali ljudskega glasbenega izročila predreformacij-skega časa ustvarjali nova dela protestantskega pesemsko-glasbenega repertoarja - contrafacta.^^'9 Za natisom v Eni duhovskipeissni zubper Turke je Trubar omenjeno pesem izdal še v Tem celem catechizmu, enihpsal-mih 1574 (Gott der Vatter wohn uns bey etc. Per Truberum. Vle-tejpejs-ni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de kerščenikom v njih nadlugah pomaga), nato pa je izšla še v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom iz 1595, obakrat kot Enapejsen: Gott der Vatter wohn uns bey etc. Per Truberum. V le-tej pejsni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de kerščenikom v njih nadlugah pomaga.130

Pesemska priprošnja in molitev kranjske protestantske cerkve proti vsezmagujoči turški sili sta bili ob izidu Ene duhovske peissni zubper Turke še kako na mestu, kajti osmanski vojščaki Notranji Avstriji do bitke pri Sisku, ko so združene nemške, kranjske in hrvaške čete 22. junija 1593 porazile številčno močnejšo armado Gazi Hasana paše Predoje-vića, niso nič kaj prizanašali.

Slabo desetletje po izidu Trubarjeve protiturške pesmarice je bridka usoda doletela slavljenega kranjskega deželnega glavarja in generalnega poveljnika Vojne krajine Herbarta Turjaškega. Ta se je bil v bitki pri Bu-dačkem 22. septembra 1575 prisiljen, zgolj s svojo predhodnico ob sebi, spoprijeti kar z glavnino sil bosenskega sandžakbega Ferhat paše Sokolovića, srečanje obeh vojska pa se je za odločnega Turjačana končalo usodno. Njegova glava se je še istega leta znašla med »razstavnimi eksponati«, ki so jih v slavnostnem sprevodu zmagovitega sultanovega poveljnika razkazovali po carigrajskih ulicah:

»Dne 9. decembra je bil tu /v Carigradu/ žalosten in sramoten sprevod. Najprej so jezdili nekateri ponosni Turki z meje v svojih kapah z dolgimi konci. Za njimi sta nesla dva Turka dve zastavi, nato dva druga na dolgih drogovih

128 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156-157.

129 J. Čerin, n. d., 194.

130 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 225.

glavi Herbarta Turjaškega in Friderika Višnjegor-skega. Glava deželnega glavarja je bila širokega, prijaznega obraza z rdečkasto in sivkasto brado in po-sivelimi lasmi. Zdelo se nam je, kakor da bi imela rano pod licem. Glava Friderika Višnjegorskega je bila brez brade in podolgastega obraza. Tisti, ki so jima odsekali glavi, so ju tudi nosili. Deli Peruana, ki je obglavil Turjaškega, je postal zaim /nižji poveljnik/ in se mu je plača izboljšala z 250 tolarji. Zagotovo bo postal alori ali sansabeg. Deli Regiex, ki je nosil glavo Višnjegorskega, je tudi postal zaim in letno prejme 2000 asperov.«131

Obglavljeno truplo deželnega glavarja so nato izpostavili v cerkvi sv. Elizabete v

131 J. Gruden, n. d., 775.

I 87

Ferhadija (1579) je bila do balkanskih vojn v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ne le arhitekturno in urbanistično jedro Banja Luke, temveč tudi eden najpomembnejših spomenikov osmanske arhitekture 16. stoletja v Bosni in Hercegovini; Ferhat paša je dal znameniti božji hram postaviti za 20.000 zlatnikov, ki jih je dobil za glavo Herbarta Turjaškega.

Ljubljani, nakar ga je 25. septembra istega leta pokopal superintendent protestantske cerkve na Kranjskem M. Krištof Spindler,132 toda šele po dolgotrajnih pogajanjih se je sorodnikom ubitega posrečilo od Turkov dobiti preparirano Herbartovo glavo in jo povrniti na Turjak. Ne zastonj: Ferhat paša je zanjo zahteval 20.000 zlatnikov.133 Novce je res dobil in dal z njimi v Banja Luki 1579. postaviti prostor za muslimansko bogočastje.134 Tako je nastala Ferhadija, ki je bila do balkanskih vojn v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ne le arhitekturno in urbanistično jedro Banja Luke, temveč tudi eden najpomembnejših spomenikov osmanske arhitekture 16. stoletja v Bosni in Hercegovini,135 njen usta-novnik pa je dal v portal džamije, ki je nosila njegovo ime, zapisati naslednje besede:

»To častitljivo molilnico je dal v imenu Alahovem postaviti dobrotnik Ferhat beg, pomočnik verujočih. Z mečem je vklesal v marmor svoje ime in z vojnim plenom jo je postavil ta izbrani mož. /.../ V imenu Alaha je zgrajeno to mesto za vernike.«

Nič manjša nesreča ni Kranjce prizadela leto za tem. 1576. je namreč na Kranjsko pridrlo 3000 vojščakov Ferhat paše, ki so na kranjski in hrvaški strani plenili, požigali in s seboj odgnali kar 4000 ujetnikov in 7000 glav živine. Nič bolje ni bilo dve leti zatem, ko so se konjeniki pod praporci s polmesecem pojavili pred Metliko. Metličani se niso ustrašili in se kar tako predali, toda po petih dneh bojev je turški vojni stroj vseeno naredil konec eni ključnih vojaških postojank za oskrbovanje Vojne krajine. V tiskarni Janža Mandelca v Ljubljani so kot odziv na padec Me-

132 Superintendent Spindler je imel tedaj tudi posmrtno pridigo za Herbartom Turjaškim, ki je nato še istega leta izšla v tiskarni Janža Mandelca. Njen naslov je Ain christlicheLeichpredig bey derBegreb-nus, weyland des Wolgebornen Herr, Herrn Hôrwarden, freyherrn zu Auersperg in velja poleg sorodnega spisa Jurija Khisla (Herbardi Aurspergy baronis etc. rerum domi militiaequepraeclarê gestarum gloria praestantissimi, vita et mors: ad salutem et commodum patriae transacta, et in Coruatiae extremis finibus ad Budatschkum X. Calend. Oct: in praelio aduersus Turcas, omnis memoriae crudeliss: Christianorum salutis oppugnatores, gloriosissimè oppetita, 1575; nemška verzija je pri J. Mandelcu izšla leta 1576) pred knjigo Jacoba Andreœa/Matije Trosta o Primožu Trubarju za prvo protestantsko biografijo pomembneža s področja Kranjske. Teodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain wdhrendder sechzehntenJahrhunderts,Wicn 1863,43; I.Voje,n.d.,98.

133 J. Gruden, n. d., 774-776.

134 Simbolika odsekanih glav sovražnika tudi katoliškim branilcem Notranje Avstrije ni bila tuja: deželni knez, avstrijski nadvojvoda Karel je namreč začel 13. julija 1579 na zemlji, ki jo je kupil od grofov Zrinjskih, zidati Karlovec (Carolostadium, Karlstadt). Ta je kmalu postal sedež glavnega poveljnika Vojne krajine in najpomembnejša utrdba za obrambo Kranjske, toda nepremagljivost naj bi mu zagotavljali prav posebni temelji - postavljen je bil namreč na 900 turških glav. J. Gruden, n. d., 778.

135 Ferhadija je bila uvrščena na Unescov seznam spomenikov kulturne dediščine, 7. maja 1993 so jo z razstrelivom močno poškodovali srbski nacionalisti, kasneje pa so jo dale srbske oblasti v okviru etničnega čiščenja podreti do tal, ruševine pa odpeljati na mestno smetišče.

I 88

»Nemški Marko Polo«, bavarski potopisec Johannes (Hans) Schilt-

berger (1380-po 1427) se je leta 1396 kot soldat udeležil odprave

ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega proti sultanu Bajazitu

I. Yldirimu. V bitki, ki se je za krščansko vojsko končala katastrofal

no, je bil ujet, svoja doživetja (trideset let v turškem in mongolskem

ujetništvu) pa je popisal v znamenitem potopisu Reisebuch, ki je na

stal po avtorjevi vrnitvi domov. Na začetku svoje knjige Schiltberger

pripoveduje o vpadu turške vojske leta 1398 v mesto »Pettaw«; od

tam in iz okolice naj bi Turki odpeljali 16.000 mož in žena z njihovim

imetjem vred. Na sliki zgoraj stran iz Schiltbergerjevega Reisebuch, in

sicer iz inkunabule, ki je bila okoli leta 1477 natisnjena v Augsburgu.

I 89

Schiltbergerjev Reisebuch je največkrat izdani nemški potopis; na sliki naslovna stran iz frankfurtske izdaje (1556).

tlike natisnili letak Newe Zeitung, ki na štirih straneh popisuje, kaj se je zgodilo s premaganci: mestnega sodnika so turški vojaki ustrelili z lokom, mestne svetovalce skrajšali za glavo, žene in hčere meščanov spravili ob čast, nazadnje pa so nesrečnice končale v cerkvi, ki so jo ob odhodu zažgali, čete Ferhat paše pa so uplenile tudi 900 mož in dečkov, ki so jih odvedli v sužnost.136 Pomensko težišče nemške predloge, ki jo je Trubar poslovenil v Eni duhovskipeissni zubper Turke, ni na turški nevarnosti, temveč na srednjeveški ars bene moriendi, na spravljenosti z Bogom - na pomenljivem zadnjem dejanju človekovega tostranskega bivanja, ko mora posameznik, če naj sveti Peter zaškrta s klju

136 J. Gruden, n. d., 777.

čem v ključavnici nebeških vrat, oditi onstran zmirjen z Vsevišnjim. Drugo težišče pa je prošnja k Bogu, naj da človeku že na tem svetu primerno mentalno stališče, sredstva in obrambo pred Zlodejem in njegovimi ukanami - prav vsepričujočnost slednjih je bila za večino ljudi, ki so živeli pred stoletjem luči in razuma, največja prepreka za miren prehod v onostranstvo, kajti posamičnikova vest si je mogla očitati to in ono -, da bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in brez strahu pred večnim pogubljenjem v peklenskem ognju. Toda Trubar je pomensko žarišče prenesel skorajda povsem v zelo konkretno tostranskost, kajti glavni poudarek je postavil na prošnji Bogu, naj »lube Slovence« obvaruje pred težavami, s katerimi so se le-ti srečevali pri izpovedovanju »prave, stare vere kersčanske«. In to je bila rimska cerkev s papežem na čelu ter z bolj ali manj bojevitimi »hudimi farji«, duhovni pod njim, ki tudi kranjskim, koroškim in štajerskim protestantom v zadnjih desetletjih 16. stoletja niso dali več prav do sape, predvsem pa turška nevarnost.

Oboje je najbrž motiviralo tudi uvrstitev pesmi Da pacem Domine (Dai mir, o Bug, kersčenikom) v prevodu Sebastijana Krelja v Trubarjev kancional Ta celi catechismus, eni psalmi (1574).137 Gre za prevodno razširitev elegično intonirane Luthrove pesmi Verleih uns Frieden gnâd-lich, ki jo je wittenberški reformator zložil kot predelavo latinske antifo-ne »Da pacem Domine in diebus nostris, quia non est alius, qui pugnet pro nobis, nisi tu Deus noster. Da nobis pacem temporis, pacem pectoris, pacem œternitatis«:

Verleih uns Frieden gnadiglich,

D D

Herr Gott, zu unsern Zeiten. Es ist doch ja kein ander nicht, der fur uns konnte streiten, denn du, unser Gott, alleine.138

Luthrova verzifikacija je najverjetneje nastala v letih 1528/1529, prvič pa je prišla med bralce v Gesangbuch Erfurt (1531) Andreasa Rauscherja. Poleg elegične priprošnje za Božjo pomoč in mir cerkve, ki vsaj deloma še odraža posamezne elemente srednjeveškega ideari-ja z njegovim fatalističnim zaupanjem v tak potek dogodkov, kot ga nezmotljivo usmerja Vsevladarjeva roka - v popotovanje zgodovine v Božji državi in cerkvi od izgubljenega do zopet pridobljenega paradiža -, pa pesem razkriva tudi odnos protestantske cerkve do bitja in nehanja: ni druge resnične pomoči razen Božje.

137 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 434-436.

138 M. Luther, GeistlicheLieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 69.

Prva, tretja in četrta kitica slovenskega teksta so prevod treh Luthrovih kitic, druga kitica pa je Kreljeva predelava druge kitice nemške predloge, ki se kot štirikitična pesem nahaja najprej v pesmarici Heinricha Steiner-ja (Augsburg 1532), je pa Krelj vanjo vključil prošnjo zoper Turke, ki je v nemških predlogah ni najti. Pesem je v omenjenem Trubarjevem kancio-nalu (1574) notirana, melodija pa se prvič pojavlja v Kirchengesenge mit vil schonen Psalmen undMelodey Andreasa Rauscherja (Nurnberg 1531) in je predelava latinskega korala Veni, redemptor gentium}^"^ Da pacem Domine je po prvi izdaji leta 1574 izšla še v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enihpsalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).

O istem motivu za objavo, kot ga kaže upoštevati v zvezi s Kreljevo Da pacem Domine, bi veljalo razmišljati tudi ob Eni srčni molytvi zubper Turka (O GospudBug, ti oča naš), ki je delo Jurija Dalmatina.140 Slednji je predlogo za svojo verzifikacijo našel v nemški pesmi Herr, ich ruffdein namen an Johanna Kugelmanna (Augsburg 1540),141 skladba, ki jo prinaša tudi Trubarjeva objava (1574), pa se nahaja najprej ob pesmi Mat-thausa Greitterja Hilf Herre Gott dem deinen Knecht (Ps 119) v Dritt Theil Strassburge Kirchenampt iz leta 1525.

Motivov, ki razkrivajo imaginarij zastran Turkov/muslimanov, je v tej pesmi več: Turki so sovražniki Božje cerkve; zatirajo kristjane, hočejo na ta način razdejati cerkev ter »zatreti Božje ime«; Turki ne pustijo opravljati bogoslužja krščanske cerkve - pridige in obhajila, zato so kristjani prisiljeni v sprejetje islama (»Obtu tih ludi veliku služit turški-mu maliku bodo permorovani«);142 zaradi vsega tega se sramoti Božje ime (»Sai boš ti le zašpotovan, od Turka z nami sramovan, spumni, kai tu bo škode«).143 Ker so kristjani prešibki, da bi se sami (u)branili pred turško nadmočjo, je ni druge, kot da poseže sam nebeški gospodar, ki naj ohrani v časti svoje ime, in sicer tako, da (krščanska vojska) pomete s Turki: »Taku nom zdai stui na strani inu pred Turkom nas brani, de se on ne prevzame.«144

Ta celi catehismus, eni psalmi iz leta 1574 je ob dveh drobnejših mo-tivskih reminiscencah na Turke, ki ju je najti v mlajših Trubarjevih

139 J. Čerin, n. d., 191; Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 139, 196-197

140 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 443-447.

141 J. Čerin, n. d., 211.

142 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 446.

143 N.m.

144 N. d., 447.

pesmaricah,145 tudi zadnje reformatorjevo celovito izdajateljsko podjetje na polju protestantske cerkvene pesmi v slovenskem jeziku. Isto velja tudi za verzifikacije, kjer so motivi vsaj deloma evocirali Trubarjev individualni ter splošni (srednje)evropski idearij in imaginarij zastran turškega vprašanja, tako prvo kot drugo pa je dobilo poseben izraz tudi v prvem bibličnem prevodu, ki ga je naš reformator izdal po dokončnem izgonu iz dežel med Alpami in Jadranom - v Tem celem psalterju Davidovem (1566).

1566: Ta celi psalter Davidov kot noetova barka Trubarjevih pogledov na ogroženost s strani turške sile in rimske cerkve

Ta celi psalter Davidov je Trubarjev edini prevajalski podvig, kjer se je začetnik slovenske tiskane besede lotil katere knjig Starega testamenta. Prvi prevod slovenskih psalmov je prišel na svetlo maja ali na začetku junija 1566, kajti Trubar je Teutsche Vorred uber dissen Psalter končal z besedami: »Geben aufi meinem anderen Patmos im Monat Januario nach Christi Geburt im 1566. Jar,« in s tem jasno zapisal terminus post quem, s pojasnilom v slovenskem predgovoru, da se je knjiga tiskala štiri mesece, pa terminus ante quem.

Tisk je bil izdelan v delavnici Ulricha Morharta st. v Tubingenu, ki jo je od mojstrove smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena skupaj s sinovoma iz njenega prvega zakona, Georgom in Oswaldom Gruppenbachom; iz iste tiskarne izvira večina slovenskih tiskov 16. stoletja, vključno s prvo slovensko knjigo, Catechizmom (1550).

Ta celi psalter Davidov ni nastal kot konsistentno prevodno delo, ki bi ga Trubar opravil kolikor mogoče v enem kosu, kajti v prvem slovensko pisanem predgovoru v psalme (Vsem bogaboiečim vernim Craincom inu Slovenom ...) je brati naslednje: »Iest sem le-te buqve ainaist leit po času inu rezmišlaie tomačil inu zdai štyri mesce poredu drukal.«146 Trubar je v robni opombi še dostavil: »Slovenski psalter ie /s/ flissom dolgu tolmačen.« Misliti je torej, da je naš reformator s svojim prevajalskim delom pričel že leta 1555, ko je izšel njegov prvi integralni prevod katere koli svetopisemske knjige v slovenski jezik - Ta evangeli svetiga Matevža, prvo dokumentirano omembo prevajalskega in komentatorskega

145 Te cerqveBožye zubper nee sovražnike tožba inu molitov (O Bug, zakai ti dopustiš) v Treh duhovskih peissnih (1575) in druga »izlaga« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579). Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 457-459, 493, 494.

146 Zbrana dela Primoža Trubarja V, ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2009, 15-16.

TaCeliPfalrerDauidou,

VTIM SO

vn shljht ^:issosj -búsmt

3^ttuki> Troihn, Tryrtihi, TrerokoUane, Tt Jejufette inu ntg* Šuete Qr^^, 'í-íolytue , Tro-ihne, Hualeinu SahuaU)m. Sdaiperm^hyn Slouenski Jeftk.I/h>lmaiheK,mi krňtkufa-Jioým IJloshen, skuft '^'V^l H O • SHA ravBERM

©ťť ffançpÎÂItetr/tti bic míft^l^c^«

©piđt^ jôm tr(îen m.í! ^cr^l^tmcIfdxf / prioî> m« forntn wr|íciiřngcii Jlrrttnncnt«! »uh v5djo[icii crFláriv

PSAL. (Í8.

Incrcpa fíťam arundťnis,ronffreg.itír>ficm Tau» TOTum inter vituloa, pi^oiïoriciitcaorcs propter /.rhenium, Difsípagcnresqii-r l:M-líavoiuiw.

TIPI \ :,{,

u 'D, LX iq,

I 90

Ta celi psalter Davidov je Trubarjev edini prevajalski podvig, kjer se je začetnik slovenske tiskane besede lotil katere knjig Starega testamenta. Prvi prevod slovenskih psalmov je prišel na svetlo maja ali na začetku junija 1566. Tisk je bil izdelan v delavnici Ulricha Morharta st. v Tu-bingenu, ki jo je od mojstrove smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena skupaj s sinovoma iz njenega prvega zakona, Georgom in Oswaldom Gruppenbachom; iz iste tiskarne izvira večina slovenskih tiskov 16. stoletja, vključno s prvo slovensko knjigo,

Catechizmom (1550).

dela na slovenskem psalterju pa je najti v pismu Heinrichu Bullinger-ju (1504-1575), ki ga je Trubar kot dušni pastir pri cerkvi sv. Manga v Keptenu na začetku 1559. pisal švicarskemu reformatorju: »Pozdravite v mojem imenu vaše gospode sobrate, zlasti gospoda Waltherja; njegovo in Musculovo delo o psalterju mi prav dobro rabita za moj slovenski psalter. Prevedel sem že 33 psalmov, postavil sem tudi vsebinske preglede spredaj in pripombe na rob, razlage pa na konec kakor gospod Walther.«147 Superintendent protestantske cerkvene občine na Kranjskem je prevod povečini dodelal že sredi leta 1563, kajti o tem je 18. septembra in nato še 5. oktobra istega leta poročal Ivanu Ungnadu.148 Toda kmalu je, če je le računal, da bo knjigo natisnil uraški Bibel-Anstalt, doživel neprijetno presenečenje: izvedel je, da po Klombnerjevem naročilu psalter prevaja tudi Adam Bohorič. Zato se je pritožil Ungnadu, ta pa se je izmotaval, da Bohoričev prevajalski angažma ni njegovo maslo in da ni za Trubarjevo prevajalsko podjetje nič vedel.149 Toda Trubar se ni dal odvrniti in je Ungnada prosil, naj da psalter natisniti v Urachu, ker si prevajalec za cekine ne upa kaj dosti nadlegovati kranjskih deželnih stanov, ti da imajo že tako ali tako dovolj drugih izdatkov. Toda pri Ungnadu je bil najbrž še dobro živ spomin na Trubarjev »viel falsch« o glagolskih in cirilskih uraških tiskih, s čimer je Trubar še dodatno razmajal že itak krhke odnose med zaščitnikom uraške tiskarne, Štefanom Konzulom in seboj,150 pa tudi homatije s Klombnerjevimi Enimi duhovnimipeisnimi (1563) še niso bile niti daleč niti pozabljene.151 Ungnad je Trubarjevo prošnjo nazadnje odbil in pristavil, da naj si da prevajalec svoj psalter tiskati, kakor ve in zna, kajti dobro da ve, da Anton Dalmata in Štefan Konzul nočeta imeti opravka s slovenskimi knjigami.152 Trubar se je zato 15. novembra 1564 obrnil na wurttemberškega vojvodo Krištofa in ga prosil za dovoljenje, da bi se Ta celi psalter Davidov smel izdelati v Tubingenu: Ungnad da ga ne more natisniti v Urachu, ker ima menda preveč dela z drugimi knjigami.153 Visokorodni gospod ni nasprotoval natisu slovenskih psalmov v svojem mestu, bi pa moral Trubar dati tekst v predhodni

147 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559); J. Rajhman, n. d., 36, 37.

148 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 5. oktober 1563): »Psalter z utemeljitvijo in dodatki bo kmalu končan.« J. Rajhman, n. d., 157, 159; 162, 164.

149 Ivan Ungnad Primožu Trubarju, postscripta (Tubingen, 6. junij 1564); Theodor Elze, Primus Trubers Briefe, Tubingen 1897, 413, 414.

150 Glej Trubarjevo pismo, zlasti postscripta Ungnadu z dne 9. januarja 1563;J. Rajhman, n. d., 149, 150151.

151 Glej Jonatan Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 542-547.

152 Ivan Ungnad Primožu Trubarju (Urach, 20. september 1564); T. Elze, n. d., 424.

153 Primož Trubar Krištofu Wurttemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.

I 91, 92

Trubar psalterja najverjetneje ni slovenil na podlagi hebrej-ščine, temveč posredno, kot je to počel pri novozaveznih bibličnih knjigah. Slednje ni bilo v 16. stoletju nič nenavadnega, kajti med prevajalci Svetega pisma v vernakularne jezike poznavanje orientalistike in tako tudi hebrejskega jezika ni bilo prav vsakdanja reč. Celo Martin Luther je dal v svojem Das schone Confitemini an der Zahl der 118. Psalm (1530, zgoraj) vedeti, da se je pri prevajanju 118. psalma v nemščino srečeval z občutnimi težavami in da je pogosto konzultiral tudi grški ter latinski prevod. Luther je s svojimi »razlagami« utemeljil žanr protestantske biblične eksegetike za splošnega bralca. Analognega žanra, kot je nemški Auslegung, slovenska protestantska književnost ne pozna, njegove funkcije pa so prevzemala ponavadi daljša predgo-vorna besedila, ki so bila zato običajno hibrid s številnimi besedilnimi funkcijami in žanr-sko nejasnimi določnicami.

pregled, pa tudi tisk bi moral založiti sam. Toda v te dogovore je posegel ukaz Trubarjevega notranjeavstrijskega deželnega kneza, nadvojvode Karla, ki je dal Trubarja zaradi izdaje Cerkovne ordninge pognati za meje habsburških dednih dežel med Alpami in Jadranom. Tako tedaj na izdajo psalterja ni bilo misliti, toda takoj, ko je na Nemškem ujel korak, je Trubar nadaljeval s pripravami na izid, natis pa najverjetneje plačal iz lastnega žepa, in to le leto po odhodu v izgnanstvo.154

O jeziku bibličnih besedil, ki jih je Trubar konzultiral pri prestavljanju najobsežnejše biblične zbirke pesmi v slovenski jezik, je v omenjenem predgovoru v Ta celi psalter Davidov zapisano: »Aku se sledna besseda s teim nemškim tolmačenem ne zgliha, zatu se ne zmotite; iest se[m] več iz latinskih koker nemških tolmačeriev tomačil.«155 Ob primerni zgodovinopisni kritičnosti in zavedanju, da reformatorjevih izjav v predgovorih ne kaže vedno razumevati (povsem) dobesedno,156 je vendarle na dlani, da Trubar psalterja ni prevajal iz hebrejščine, temveč posredno, kot je to počel pri novozaveznih bibličnih knjigah.

Slednje ni bilo v 16. stoletju nič neobičajnega, kajti med prevajalci Svetega pisma v vernakularne jezike poznavanje orientalistike in tako tudi hebrejskega jezika ni bilo prav vsakdanja reč: celo Martin Luther je dal v svojem Das schone Confitemini an der Zahl der 118. Psalm (1530) vedeti, da se je pri prevajanju 118. psalma v nemščino srečeval z občutnimi težavami in da je pogosto konzultiral tudi grški ter latinski prevod.157 Med prevodi Svetega pisma v slovanske jezike je bila tedaj izključno iz izvirnih idiomov prevedena le češka Bible kralická (1579-1593).158 Temelj zanjo je bil položen, ko so češki bratje svojega intelektualno najodličnej-šega sobrata in škofa, humanista Jana Blahoslava (1523-1571) s številnimi vztrajnimi prošnjami pregovorili, da je iz grščine prevedel Novi te

154 N.m.

155 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 16.

156 Francka Premk, Korenine slovenskihpsalmov, Ljubljana 1992, 31.

157 F. Premk, n. d., 651.

158 Ime je dobila po naselju Kralice na Moravskem, ki je prvič omenjeno leta 1255, kot mesto pa 1303. V tem mestu je imela Jednota českobratrská eno svojih najimenitnejših tiskarn, ki je s svojimi izdajami veljala za zgled domače in tuje tipografsko-tiskarske umetelnosti. Tiskarna se je najprej nahaja v Ivančicah, nato pa je bila preseljena v Kralice, kjer je ob radodarni podpori gospodov z Žerotína ostala do dokončnega zatrtja čeških bratov na Češkem in Moravskem. Med vzor(č)ne tiske iz tiskarne v Kralicah sodijo: Mala biblija, samo tekst (1596); Psalter (1579, 1581, 1583); Strejčevi Psalmi (1587, 1590); Kapitova Postilla (1586); kancional (1581, 1594), predvsem pa Bible kralická (1579-1593). Le-ta je najslavnejše delo krališke tiskarne in še bolj kot drugi krališki tiski izstopa s svojo lepo tipografijo (kar kaže na visoko razvito obrtno spretnost izdelave črk) in z dvobravnim okrasjem. Kralicka biblija je kot tiskarsko delo Zaharije Solina primerljiva s slavnimi umetniškimi deli nizozemskih tiskarjev. Izjemna je bila tudi vezava, še posebno pri pergamentnih izvodih, ki so bili bogato okrašeni s sreb-

rom

stament. Na to nalogo se je kar najtemeljiteje pripravil: kritično je preučil starejša in mlajša češka, latinska in grška besedila ter tudi Luthrov Das neue Testament deutsch (1522). Tako je z »veliko truda v pretežnem delu svojega življenja« ustvaril spoštovanja vreden prevod Nove zaveze. To delo je prvič izšlo 1564. s številnimi komentarji, razlagami in kon-kordancami, drugič, leta 1568 (z bogatimi filološkimi in kritičnimi komentarji), pa v tiskarsko odlični podobi, ki je primerljiva s kasnejšo Kralicko biblijo.

Imenitni Blahoslavov Novi testament je nato Jednoto bratrsko navedel, da je po prevajalčevi smrti organizirala prevajanje Starega testamenta iz izvirnih jezikov. Med češkimi brati so bili izbrani najboljši od naj-zmožnejših: Ondřej Štefan , Jan Eneas , Izaiaš Cibulka , Jan Kapita , Jan Effreim, Pavel Jessen, Jiří Strejc in dva poznavalca hebrejščine, sirijščine in kaldejščine - M. Mikuláš Albrecht s Kaménka in Lukáš Helič, ki je bil iz židovske družine. Možje so pri delu upoštevali Grammatiko česko (1571) J. Blahoslava, podviga pa so se lotili z zanosom in z vedenjem o velikem pomenu svojega početja. Preučili so več tiskanih in rokopisnih čeških ter tujejezičnih biblij, predvsem pa so upoštevali hebrejski izvirnik, njegovo kaldejsko razlago, parafrazo v sirijščini in grško Septuaginto. Že 1579. je tako izšel prvi del prevoda (z dvojnim predgovorom - za duhovnike in druge bralce), leto kasneje drugi del, 1581 tretji, 1587 četrti, 1588 peti in leta 1593 zadnji - šesti del (od tod tudi poimenovanje Šestdel-na biblija), ki je bil reprint Blahoslavovega Novega testamenta. Največja skrb je bila posvečena vsebini. Prevod, ki je bil dosleden glede na izvirno besedilo, toda kljub temu tekoč in berljiv, je bil v svojem času vzor(č)no delo. Zato ne preseneča, kar je v Kšaftu o njem zapisal Jan Amos Komenský, namreč, da je »malo narodov, ki bi v svojem jeziku slišali sv. preroke in apostole govoriti tako pristno, izvirno in jasno«.

Trubarjevega obvladovanja izvirnih bibličnih jezikov po do danes ugotovljenem ni mogoče primerjati z znanjem češkobratskih prevajalcev, kajti našemu reformatorju so pri prevajanju izobrazbeno zagotovo umanjkala ravna tista študijska leta, ki jih zaradi turške nevarnosti ni utegnil preživeti v univerzitetnih predavalnicah in se tako ni mogel usposobiti v obsegu, ki je ponavadi definiral jezikovne kompetence magistra svobodnih umetnosti - tj. popolno obvladovanje latinščine, grščine, pri posameznikih tudi hebrejščine (zlasti če je dotični nameraval svoj študij po absolvirani artistični nadaljevati še na teološki fakulteti). Ni dvoma, da se je Trubar kot prizadeven delavec svojih omejitev zastran znanja tujih jezikov zavedal in jih skušal tudi preseči, toda pripustiti je

MACHVMETIS SA-

raccnomm principis, eius que

tVCCESJORVM VIIAl?, BOCTRJNA. AC IPSB

ALCORAN,

Quotidut auchenicokgum diuinanîm Cûdiu Agïtfcrîl ÔC Turcx,alijcp c k r i s T oaduer&ntes populi rcguntur. <[U3ca[iceannoscccc»uirinuIcisnominibus,Diui quoťp Bernardi ccftimonío,claTifsirnu5j3. Pc crus Abbas Ounia' ccniîs,per uiros eruditos,ad fidei Chriftiana? ac fiincfb? crisEcdelT^ propugnauonem, ex Arabica Lingua in Laiinam cransferri curauic.

HisadiinniîîefuntCOnfvtationes muïtf>riï,aiquidemprtv barifs.íu(himím»Arabum,Gríeconim,áCLatínor5,uná cum doi^Ř» luriPKiLrpPi melakcmthoHïS prœmomtiontQjiibus uelucioftm<?hr5úiiafideíCathí^'<a:přopii^aronjinad«*

perueriâ dogma« 8ř tora fuperítido JVIa-clioftiâtica proíííganrun

AdiunAifuiicctčamDe Turcaruat, RuťSarracfDonim (quinoivum ff^teru Ma-(htlinc(ÍMUzrini»,qLiiím uindicesđfpTopuf^naiflt», nocRiniïip ChriAinni «errï-mo; hoR<í,a|jqtiot iam frculis pra(Airerun[)origínr,ac rebosgcAis, ____á D cue cantlis td noí^í tempora» Libelli ali«

rf^^&Muni omniumCaralogumuerlàcujuiîçtorní SSÉ^'.C/ primapagmarepífies.

^»erJWpůTHííOPOllJ BIBLIANDHL

LrttMrMV'dgiwitiHDMiriit IttSV CHRISTI.CTi iWVÏff ' . - .

di $ aZii id ÊfflH jMJiiMBiar. Carf çiu (fc I

>mc;tlKLSTl Str.

^NNO S^LVTIS HV M^-rue. M, D. L, Maijc M<rrlU.

treba, da je natanko vedel, kaj piše, ko je dal v nemški predgovor Tega prvega dela Novega testamenta (1557) natisniti naslednji popis svojega prevajalskega postopa:

»Moje prevajanje pa gre le počasi od rok zaradi moje odgovorne pridigarske službe, ki mi je prva dolžnost, in ker moram pri prevajanju vedno imeti pred seboj dva latinska, dva nemška, en laški novi testament in še eno hrvaško mašno knjigo, ki je bila pred kratkim natisnjena z latinskimi črkami; a

I 93

Trubarjevo soočanje z islamom ni prvo v slovenski kulturni zgodovini. Theodor Bibliander je namreč 1543. v Baslu izdal prevod Korana, ki je nastal že v srednjem veku (od okoli 1142 naprej), in sicer je bil njegov avtor filozof, astronom in matematik Herman s Koroške (Herman de Carinthia, Dalma-ta, Sclavus, Secundus, 1110—1154). Hermana in nj egovega prijatelja Roberta iz Che-stra (Robertas Reti-nensis) je k prevajanju nagovoril Peter Častivredni (Petrus Venerabilis). Rokopis je bil nekaj časa izgubljen. Leta 1437 ga je v Carigradu našel Dub-rovčan Ivan Stojko-vić in ga dal na lastne stroške prepisati po Poljaku Klimentu de Visilicia. Ta prevod je bil nato nato natisnjen v Bibliandrovi izdaji (na sliki).

preden pogledam vsako besedo v vsakem prevodu posebej, še Erazmove an-notationes in druge komentarje, ter preudarim, kateremu prevodu naj bi sledil, preide mnogo časa.«159

Iz navedenega je razbrati, da Trubar pri slovenjenju Novega testamenta ni - kot npr. Luther ali češki učenjaki - prevajal neposredno iz epohalne izdaje Novum testamentum Erazma Rotterdamskega , katere srž je bila ravno tekstnokritična edicija grškega teksta Nove zaveze, temveč je njegov posredni prevod temeljil na a) translatološki kompilaciji obstoječih latinskih, nemških in italijanskih prevodov ter na b) biblični hermenevtiki, kjer pa so zastran pomenske razjasnitve besedja igrali ključno vlogo Erazmovi komentarji Novega testamenta. Trubarjev prevod Nove zaveze je torej prevodna kompilacija iz latinskih, nemških in italijanskih predlog, kajti prevajalec je v istem predgovoru na kar treh mestih jasno zapisal, zakaj se pri slovenjenju ni mogel nasloniti na primarno grško besedilo:

»Ne poznam nobene hebrejske črke, grško ne znam prav brati; vsakdo pa, ki bi hotel prevajati biblijo, mora najprej dobro in temeljito razumeti ta dva jezika. Sicer so - hvala bogu - posebno v sedanjem času nekateri prevedli biblijo iz hebrejščine in grščine v latinski, nemški in laški jezik dobro in razumljivo, kar potrjujejo vsi učenjaki ...«16°

Trubar je na margini še dodal: »Prevajalec te knjige ne zna hebrejski niti grški,«161 v nadaljevanju istega predgovora pa bralcu pojasnjuje, »iz kakšnih razlogov sem se jaz, ki ne znam ne hebrejski ne grški, lotil tega prevajanja«.162 Podobno je brati tudi v predgovoru k Temu evangeliju svetiga Matevža (1555), v katerem je Trubar zapisal:

»H drugimu vom poveimo, de mi v le-tim našim prevračenu smo veden imeili pred sebo ta pravi studenic tiga Noviga testamenta, kir ie gerški pis-san, raven tiga smo mi tudi gledali na tu prevračene tih novih inu starih vu-čenikov, kateri so ta Nov testament iz gerskiga iezica v ta latinski, nemški inu v laški preobernili, nerveč pag na Erazmov Roterodamov Nov testament; h timu so nom nega annotationes sylnu pomagale.«13

Trubar na tem mestu omenja prevodno kompiliranje iz latinščine, nemščine in italijanščine v slovenščino, pri čemer je ključno vlogo igrala biblična hermenevtika (komentarji Erazma Rotterdamskega) grške Nove zaveze - ne pa izvirno grško besedilo samo.

159 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 77.

160 N. d., 74, 75.

161 N. d., 74.

162 N. d., 79.

163 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555), Ljubljana 1993 (faksimile), A3a-A3b.

Ključno vprašanje, ki se zastavlja tudi v zvezi s Tem. celim.psalterjem. Davidovim, je torej, kakšni so bili reformatorjevi nagibi, da se je bibličnega prevajanja loteval kljub dejstvu - le-to je brez sramu obelodanil celo v predgovorih svojih prevodov -, da mu je grščina, predvsem pa hebrejšči-na očitno predstavljala precejšnjo neznanko.

Mogoč odgovor se deloma skriva že v metafori evangelijske/biblične knjige v vernakularnem jeziku kot dušne paše za sestradane Božje ovčice, s katero Trubar med bralce pospremi Ta evangelisvetigaMatevža (1555): »Tiga vi zdai od nas koker enu mahinu kossilce oli iužinico v dobrim vzami-te inu špižate vaše duše, dotle s Božyo pomočio te druge evangelie inu listu-ve preobernemo. Tedai vi bote mogli vaše duše napasti do sytosti.«164 Za poučujočo protestantsko cerkev je bil namreč biblični prevod tako na ravni teologije (sola scriptura) kot - posledično - tudi v horizontu idearija temeljna in ključna knjiga, pravzaprav neobhodno potrebna ustava, ki popisuje ves tod in onstran, definira razmerje med ljubim bogom in človekom ter določa slednjega orientacijo na popotovanju iz vče-rajšnjosti v večnost. Zato si je Trubar poleg katekizma in pesmarice povsem prakticistično prizadeval med svoje slovenske rojake kar najhitreje poslati tudi biblični prevod, pri tem pa Evangelij po Mateju zaradi svojega položaja v liturgiki najbrž ni bil izbran naključno. Da je imel Trubar pri prevajanju bibličnega besedila v mislih predvsem verski pomen samega besedila, njegovo razumevanje in kar največjo vgraditev slednjega v vsakdanjo delovanjsko prakso slehernega vernika - vse to je kajpak komaj predstavljivo, če bi bila ubeseditev za bralce težko ali celo neumlji-va -, ne pa toliko njegovo filološko korektnost ali ubeseditveno virtuoznost, je razbrati tudi iz besed, s katerimi nadaljuje predgovor v Evangelij po Mateju:

»Inu mi nesmo v le-timu našimu obračanu oli tolmačevanu lepih, glatkih, vissokih, kunstnih, novih oli neznanih bessed iskali, temuč te gmain-ske crainske preproste bessede, katere vsaki dobri, preprosti Slovenic lahku more zastopiti. Zakai ta muč Svetiga evangelia inu naše izveličanie ne stoy v lepih, ofertnih bessedah, temuč v tim duhei, v ti risnici, v ti pravi veri inu v enim svetim keršanskim lebnu.«15

Isti pogled - pred Vsemogočnim šteje predvsem ponižno pobožno življenj'e, versko prakticiranj'e, ne pa učeno teološko disputiranje - je Trubar izrazil tudi dve leti pozneje, ko je spomladi 1557 Bullingerju pisal, da se je znašel sredi protestantske teološke kontroverze o substancial-ni prisotnosti Odrešenika v kruhu in vinu pri maši:

164 N. d., A2b.

165 N. d., A3.

»Kaj koristijo pobožnim preprostim kristjanom take visoke disputacije o resnični, telesni, bistveni in duhovni navzočnosti Kristusovega telesa, ko pa oboji, cvinglijanski in luteranski, priznavajo, da niso le znamenja, temveč da se pri večerji kristjanom resnično deli Kristusovo telo in njegova kri. Pri tem naj ostane in tudi mi hočemo to tako pustiti /...// ;/ za zakramente ne gre uporabljati besedno dokazovanje, marveč vero. Kristus da je v svoji večerji, kjer jo pravilno obhajajo, posvetil kruh v svoje telo in vino v svojo kri, njegovim besedam hočemo preprosto verj eti in o tem nič več disputirati. Je pač skrivnost.«1

Primerljivo perspektivo - božanska veda teologije je po svoji naravi zapleteno mentalno in ubesedovalno početje ter zato za običajnega bralca miselno komaj dostopna, »temna« disciplina; slednjemu je za vodnika pri njegovem praktičnem verskem življenju treba razumljivih besedil - je razbrati tudi iz Trubarjevega prevodnega postopanja s simboličnimi knjigami. V reformatorjevem izvirnem predgovoru k Articulom (1562) je namreč zapisano naslednje:

»Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu bessede v le-tih buqvicah v ti bukov-sčini nembsčini kratku inu časi temnu izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir ne so v tim S. pismu vučeni, težku oli cilu ništer ne zastopio. Obtu sem te iste articule inu bessede z drugimi inu z obilnešimi bessedami, exempli inu perglihami iztomačil, izgovuril inu izlužil ...«167 Ta navedek ne govori o ničemer drugem kot o dejstvu, da je želel Trubar tudi temeljni doktrinarni kamen protestantske reformacije -Confessio Augustana (ta v posameznih edicijah nosi tudi dostavek inva-riata) - prilagoditi praktičnim potrebam in recepcijski zmožnosti slovenskega bralca, ki zagotovo ni bil vajen (latinskega in nemškega) teološkega jezika, njegovega sloga in terminologije, v kolikor ni bil univerzitetno izšolan bralec. Zato je bil Trubar kot reformator druge generacije po Luthru - torej v času, ko se je po Melanchthonovi artikulaciji protestantske doktrine čedalje večja skrb posvečala jasnosti, izčiščenosti, predvsem pa stalnosti zapisov verskih resnic v simboličnih knjigah -, precej svoboden v postopanju s ključnim tekstom filipistične smeri protestantske reformacije. Le-tega je jezikovno transformiral na različne načine: 1) izvirno besedilo je širil z opisom, namesto da bi vztrajal pri enobesednem ali frazemskem terminološkem poimenovanju; 2) teološke artikulacije je preubesedoval ter 3) pojasnjeval s primero in z zgledom namesto z definicijo, med pasažami, kjer prihaja njegova prak-

166 Primož Trubar Heinrichu Bullingerju (Kempten, 13. marec 1557); J. Rajhman, n. d., 26, 28.

167 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 49.

ticistična usmerjenost k bralcu (izvirnik - prevodna besedilna transfor-macija/adaptacija/ponašitev - recepcija pri širšem krogu bralcev) še posebej do izraza, pa izstopa zlasti artikel Od klošterskih oblub inu zalub, ki v izvirni latinski Confessio Augustana nosi naslov De votis monacho-rum. Tam je že izhodiščno opaziti veliko obsegovno in strukturno razliko med izvirnim latinskim/nemškim besedilom ter slovensko prevodno uresničitvijo, Trubar pa želi kot že na drugih mestih v Articulih še enkrat jasno raztolmačiti slovenskemu bralcu, da se ljubi Bog z milostnim očesom na slehernika pač ne ozre zaradi kakšnih posebnih zaslug oz. dobrih del le-tega, temveč zgolj zavoljo lastne (vse)milosti (sola gratia), ki se jo verujoči stori deležen ne z deli, temveč zgolj z vero (solafide) v odre-šenjsko zasluženje mučeniške smrti Jezusa Kristusa.

Da bi kar najbolj nazorno dopovedal, da same po sebi ne odrešujejo niti tako ekskluzivno k Bogu/Božjemu naravnane aktivnosti, kot sta meniško življenje in celo puščavništvo,168 pove Trubar svojemu bralcu eksempel - zgodbo o Antonu Puščavniku (ok. 251-356), ki velja za očeta krščanskega redovništva, in čevljarju. Pripoved je strukturirana kot sce-la klasična novela z dramsko zgradbo (zasnova - zaplet - vrh - razplet -razsnova), z dialogom med protagonistoma, s pripovedno osredotočenostjo na en sam ključni dogodek, s skromnim dogajalnim prostorom ter s tozadevno minimalistično fabulo:

Mi beremo vu enih buqvah od eniga anžigla, tu ie od eniga, kir ie sam vu eni pusčavi oli v gozdu (ta ie en pravi menih, en samoveč bil) prebival, timu ie Anton bilu ime. Ta isti ie želil inu Boga veden prossil, de bi nemu Bug pustil veiditi, kai inu kuliku bi on bil v tim nega menihštvi v ti pusčavi na samim ž nega Božymi službami, s postmi y molytvami per Bugi zaslužil inu v kakovi časti inu vrednusti ie on per Bugi. Na tako nega prošno ie bilu nemu od-govorienu, de nega Božye službe, diane inu vse rovnane so v taki vrednusti koker tiga šusteria, kir blizi tih vrat tiga alexandriska meista nega hyšo ima. Natu ta menih Anton zdaici gre iz te pusčave v tu meistu Alexandrio v tiga šustarie hyšo inu začne tiga šustarie samiga vprašati od nega vuka, kai veru-ie, koku inu s čim Bogu služi, kai ie nega inu nega družine dellu inu rovnane. Natu ta šustar h timu menihu odgovori inu nemu začne praviti, de ie v ti veri kersčanski prov navučen, zakai on veruie v Buga Očeta, Synu inu Svetiga Duha. On veruie, de ta Syn Božii ie pravi bug inu pravi človik, de ie s to nega

168 »Zakai ta clošterski stan inu život prez vere v Jezusa obeniga človeka v nebessa ne perpravi. Inu en kmetič, svinski pastyr, antverhar, kupec, purgar, žlahtnik, gospud, kral, pridigar, aku suio vero, stan, život, poklycane, rovnane po Božii bessedi derži inu pela, taku on taku dobru v nebessa inu še lažei inu berže pride koker en farr, menih inu nuna. S. Paul pravi, Gal. iii, de Iudi, aydi, može, žene, dekle, hlapci, kir so le kersčeni inu veruio v Cristusa, ie vse enu v Cristusu Jezusu. Obtu menihi inu nune ne so bulše pred Bugom čez druge kersčenike.« Zbrana dela Primoža Trubarja III, 171, 172.

martro, smertio inu gorivstanenem za nega grehe sturil zadosti inu z Bugom spravil, de ie nega od večne smerti, od Hudiča inu od pekla odrešil inu nemu zaslužil inu dobil ta večni leben. "Inu raven le-te vere iest vsaku iutru kratku, oli iz serca molim, zahvalim Gospudi Boga, kir ie suiga synu na ta svet poslal inu pustil martrati za našo volo inu kir ie nom dal vso žlaht dobruto inu potrebo. Potle prossim za odpusčane vseh muih grehov v tim imenu inu za volo Jezusa Cristusa inu molim, de ohrani inu obaruie tu kersčanstvu inu tudi to muio družino; prossim tudi tiga Božyga synu Jezusa Cristusa, de za nas suiga Očeta prossi. Inu per taki veri imam mui pokoi inu z vesselem te muie del-lu dellam inu opravim inu skerbim, de tudi ta muia družina inu mui otroci tudi v taki veri inu pokorsčini pruti Bogu bodo vučeni inu zreieni." Natu ta menih Anton več vpraša tiga šustarie inu pravi k nemu: "Ništer drugiga, te-žešiga inu vegšiga, ne delaš pruti Bogu? Inu drigači nemu ne služiš?" Natu pag ta šustar nemu odgovori inu pravi: "Kai se tebi zdii, de ie tu eni mahinu dellu oli ena lahka Božya služba, kadar en gospodar oli hyšni oča ta kruh inu potrebo za se inu za suio družino suiem dellom, suiemi lastnimi rokami, poštenu, po pravici, vsem ludem prez škode isče inu dobiva? Inu tu vsagdanu zlu, vse žlaht nesreče, kir veden timu človeku od ludi, od hude gosposčine, od sosedov, od družine, od sveita, od Hudiča gredo naprei inu se nalagaio, take riči s to vero volnu, pohlevnu nesti inu terpeti, nei li tu enu težku voisko-vane inu enu veliku terplene na tim sveitu?" Natu ta menih gre proč od tiga šustarie inu ie zastopil, de ie on od Buga skuzi le-tiga šustarie podvižan inu prov podvučen, de on te nega Božye službe, čistost inu menihštvu nema čez druga kersčanska gmain della staviti inu se ž nimi offertovati pred Bugom. De ta della, kir en gmain zakonik ž nega družino v ti veri v nega hyši della inu dopernaša, tudi Gospudi Bogu dopadeio inu se ž nimi služi Bogu. Podobno praktično dušnopastirsko usmeritev je moč razvideti tudi v Trubarjevem uredniškem odločanju, katere predloge uporabiti pri pripravi protestantskih pesmaric v slovenskem jeziku. Menil je namreč, da je slovenski cerkvi treba predvsem kar moči veliko kvalitetno napisanih, tj. tako po strukturni in besedilni kot po teološki plati izčiščenih, toda tudi cenenih in splošno dostopnih170 temeljnih knjig - bibličnih prevo

169 N. d., 172-174.

170 Tako Trubar ob koncu svojega Tega celega catehizma, enihpsalmov (1574) v poglavju Pregledane v tim drukanu zapiše: » Inu potehmal ie meni veideoč, de ty buqvary inu vezary te slovenske buqve predragu prodaio, zatu tih ty bozi ne kupuio inu bodo zaderžane. /.../ Tu tolmačene, pissane, izlage inu zla-ge se vom Slovenom zabston sturi, zatu Boga hvalite inu prossite, de taku dellu gre posreči Bogu na čast inu h timu izvelyčanu dosti duš. Amen. Inu iest te buqvarie, kir take buqve vežeio, prossim inu zveistu opominam, da vzamo od nih pravi, spodobni lon, de ne bodo sacrilegi, cerkovni tatie, s katerimi se Bug silnu serdi inu nee na tim sveitu inu v pekli ostru štraifa. Pred teim nee inu nas Jezus Cris-tus, naš gospud inu izveličar, milostivu obari.« Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 452, 453.

dov, katekizmov in pesmaric. Če je tako šlo za pesemsko besedilo, ki je bilo s svojo vsebino teološko vsaj okvirno primerno in porabno za sporočanje v slovenskem jeziku v notranjeavstrijskih deželah, je bil tudi sicer »nesprejemljiv« avtor nepravoverne reformacijske smeri mirno uvrščen v slovensko knjigo, ki ji je Trubar pogosto osebno podelil nihil obstat, naš reformator pa se ni posebej spotikal ob dejstvu, da so njegovi slovenski rojaki tako lahko v istem kancionalu brali pesemska besedila švicarskih reformatorjev, posameznih izpostavljenih schwenckfeldijancev, čeških bratov in celo pesem nekega čevljarja, ki je zaradi vztrajnega izpovedovanja anabaptističnih verskih nazorov končal na grmadi na Tirolskem.171

Nadaljnji vzrok, zakaj se je Trubar lotil prevajanja Novega testamenta brez celovitega znanja grškega jezika, slovenjenja psalterja pa celo brez poznavanja židovske abecede, velja poleg pretežno praktične, nespekulativno usmerjene dušnopastirske, organizacijske in slovstvene dejavnosti našega reformatorja iskati predvsem v njegovi etični drži:

»Toda zraven sem razmišljal in ugibal tudi o tem, da bo Gospod na sodni dan prav tako od tistih hlapcev, ki jim je dal samo en talent, zahteval resen obračun, če so mu z njim kaj prigospodarili in pridobili, kakor od tistih, ki so prejeli pet talentov, velike darove in službe. In tisti, ki ni koristil Bogu in svojemu bližnjemu s prejetim, še tako majhnim in neznatnim darom, ampak ga je rabil le zase ter delal kakor svinja pri koritu, ki se sama uleže vanj, če se ji natrosi, in vse poje, tisti bo strt kot neraben, len, nepotreben, zanikrn, nezvest in hudoben hlapec, ker ni marljivo in zvesto opravljal svoje službe in svojega poklica, ter bo dobil plačilo s hinavci in bo pahnjen v najglobljo temo, kjer bo večno tuljenje in šklepetanje z zobmi. Sv. Pavel prišteva tudi raznovrstne jezike med darove Sv. duha, a Bog mi je iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa naklonil znanje slovenskega jezika, kakor ga govoré v deželi Kranjski, pa sem v njem pridigal, kakor veste, sedemnajst let v raznih krajih slovenskih dežel; razumem tudi precej latinsko, nemško in laško. To torej in moja vest sta me gnala k temu prevajanju.«172

Trubar je bil pristno veren duhovnik, ne pobožnjak in ne renesančno dinamični, toda ponavadi moralno laksni uživalec cerkvenih benefi-cijev, Vsevišnjega tehtanje duš ob poslednji sodbi ter resno izpraševanje, kaj je kdo storil (prav) ter česa ni, pa sta bila zanj tolikanj stvarni entiteti, da se neznanje hebrejščine in grščine spričo njiju ni zdelo omembe vredna ovira, da ne bi mogel s prevajanjem Božjih besed posredovati tudi svojim rojakom. Slednje je imel iskreno rad, poleg tega pa se je čutil suveren tako v svoji kompetenci zastran slovenskega jezika kot v obvladovanju

171 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 80, 116, 126, 134, 169, 188, 218, 403, 471.

172 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 79, 80.

latinščine, nemščine in italijanščine. Ob tem je mogoče misliti, da ga je dolgoletna pridigarska dejavnost - slovensko, nemško ali italijansko pri-dižno besedilo je moral oblikovati na podlagi predhodnega prebiranja in prevajanja drugojezičnih virov - v različnih krajih slovenskega in neslovenskega jezikovnega prostora opremila z bogatim poznavanjem jezikovne situacije, predvsem pa z obsežnim (ne le jedrnim), prožnim in večplastnim besednim, frazeološkim in sintaktičnim »slovarjem«, suvereno obvladovanje govornega prenosnika pa mu je pomagalo artikulirati tudi razumljiva in retorično učinkovita pisna besedila.173 Zastran prevajanja psalterja v slovenski jezik zgornjo misel neposredno potrjuje reformator-jeva izjava v nemškem posvetilu v Ta celi psalter Davidov:

»Pridobil sem si, hvala Bogu, precej umevanja za psalter ne le iz vsakdanje molitve, branja, petja in iz starih in novih komentarjev, ki so o tem izšli (saj sem o vsem psalterju enajst let zapovrstjo po nemško pridigal v Kemptenu, Urachu in v Ljubljani), marveč tudi iz vsakdanje skušnje in iz preganjanj, ki so mi jih pripravili v teh šestintridesetih letih moje pridigarske službe v marsikaterem kraju skriti in očiti sovražniki.«17

Tako je Trubar celo zrelo ustvarjalno dobo (po izidu Tega prvega dela Novega testamenta, 1557/1558) iz nemščine, latinščine in italijanščine prevajal brez posebnih težav, svoje spretnosti se je zavedal, Ivanu Ungna-du pa je jeseni 1561 v pismu zatrdil: »/P/revajanje za tistega, ki jezike zna, ni nobeno delo.«175 Prevajalska vnema in zmožnost ga nista zapustili niti v poznih letih, kajti še tri dni pred smrtjo je slovenil - ne kakšno skromno knjižico, temveč Luthrovo Hišno postilo:}176

»To nedelo po krejsi si je on te pusledne besede v tej postili, katero je tolma-čoval, kir še neso bile v naš jezik preobrnene, pustil naprej brati inu bi bil rad teiste tudi tolmačoval, de, kakor bi on slovenski iz nemškiga govuril, de bi

173 Zdi se, da je bil pri Trubarju razvoj od začetnega obvladovanja govorjene podobe k tvorjenju pisnih besedil, ki izkazujejo značilnosti retorično oblikovane govorjene besede, morda podoben kot npr. pri prvem prevajalcu Svetega pisma v vernakularne jezike, gotskem škofu Ulfili (311-382). Tudi ta se je namreč za svoje prevajalsko delo temeljito usposobil z obvladovanjem ustne besedilne tvorbe -tako, da je pred posvetitvijo v škofa (341) opravljal vlogo lektorja, za svoje rojake pri bogoslužjujavno bral Sveto pismo ter ga sproti prevajal v gotščino (tedaj se je brala celotna Biblija, kajti lekcionarjev še ni bilo). Ulfilov prevod je bil končan leta 381 in velja za jezikovno izjemno zahtevno podjetje, kajti Ulfila je moral za Gote storiti to, kar je Konstantin Filozofkasneje za Slovane in Trubar za Slovence: ugotoviti je moral glasovni sestav gotskega jezika in zanj pripraviti črkopis, kajti gotščina se pred Ulfilovo biblijo ni zapisovala. Jonatan Vinkler, PavelJosef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura (rigorozní práce), Praha 2001, 373-374. Prim. Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem:protestantizem, Ljubljana 2007, 42.

174 M. Rupel, Slovenski protestantskipisci, 181.

175 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Urach, 4. november 1561); J. Rajhman, n. d., 97, 99.

176 Trubar je svoja sinova v poslednji volji zavezal, da poskrbita za tisk njegovega zadnjega dela, ki je izšlo leta 1595 v Tubingenu.

njega šribar, kir je poleg sedil, teiste gori zapisal, kateru, kadar je en časik stu-ril, je potle djal: "V tem večnim izveličanju hočmo se vkup viditi" inu je le od veselja tiga večniga lebna govuril.«177

Latinske in nemške predloge so bile za Trubarja, kot sam zapiše, tudi glavno vodilo pri slovenjenju psalmov. In če je filološka znanost na podlagi primerjav med hebrejskim izvirnikom, Vulgato, Luthrovim prevodom in Trubarjevo poslovenitvijo ugotavljala, da »je Trubar dojel bistvo njegovega /psalterjevega/ sporočila in izvirni dinamizem jezikovnih procesov, vsebovanih v živi snovi psalmov,«178 tega najbrž ne kaže pripisati predvsem ali celo samo reformatorjevemu poznavanju hebrejskega jezika - o slednjem se je vsaj za prvih pet let dela na psalterju (1555-1560) izrecno izrekel, da hebrejsko ne zna niti črke -, temveč veliki splošni prevajalski kompetenci, izkušnjam, ki jih je ob dokončni pripravi psalterja na tisk (1565) že imel, in spretni rabi biblične hermenev-tike iz drugotnih virov, s čimer si je pomagal pri vsem svojem bibličnem prevajanju. Trubar kot referenci pri pripravi psalterja v navedenem pismu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559) omenja Rudolfa Gualther-ja in Wolfganga Muscula, v pisanju vojvodi Krištofu Wurttemberškemu pa posredno tudi Georga Maiorja.179

Rudolf Gualther (Walther, Gwalter; 1519-1586) je svoje intelektualno udejstvovanje začel, ko je kot tesarjev sin 1528. prišel v uk v samostansko šolo v švicarskem Kappelu. Tamkajšni predstojnik Heinrich Bullinger se je za Gualtherja, ki je bil sirota, zavzel in zanj na svojem domu v Zuric-hu prav po očetovsko tudi poskrbel. Med 1538 in 1541 je Gualther študiral teologijo in druge discipline v Baslu, Strassburgu, Lausanni in Marbur-gu, leta 1541 pa se je kot član spremstva grofa Philippa Hesenskega udeležil disputacije o vprašanjih vere v Regensburgu. Svojo prvo ženo je še istega leta našel v hiši krušnega očeta Bullingerja, kamor se je po smrti Ul-richa (Huldrycha) Zwinglija (1531; nasledil ga je Bullinger) zatekla njegova hči Regina. Kot dekan kapitlja Zuriškega jezera se je leta 1566 z mesti Schaffhausen, Basel in Mulhausen pogajal o pristopu h Confessio Helvetica posterior, ki jo je koncipiral Heinrich Bullinger. Po smrti slednjega (1575) je postal njegov naslednik in do svoje smrti predstojnik (antis-tes) protestantske cerkve v Zurichu. V svojem času je Gualther veljal za cenjenega pridigarja in pisca. Njegove homilije in razlage bibličnih besedil so izhajale v za tisti čas visokih nakladah ter številnih izdajah: pet pri-

177 M. Trost, n. d., 134, 135.

178 F. Premk, n. d., 432.

179 Primož Trubar Krištofu Wurttemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.

Heinrich Bullinger (zgoraj, slika je delo švicarskega slikarja Hansa Asperja, 1499-1571) je bil z Rudolfom Gualther-jem (spodaj) povezan »sorodstveno«, poklicno in teološko, oba pa sta bila ugledna biblična eksegeta. Primož Trubar je imel tako tehten razlog, da v svoje pismo Bullingerju zapiše pozdrave za »gospoda Waltherja«.

dig o »Endchristu«,^^° Antikristu ter pridige o 24. poglavju Evangelija po Mateju proti Rimu in papeštvu so zbudile veliko pozornost in bile nato v razširjeni podobi prevedene v večino jezikov protestantskih cerkva po Evropi. Poleg izvirnega pridižnega in biblično hermenevtičnega opusa181 se je Gualther v cerkveno zgodovino vpisal tudi kot literarni ustvarjalec, saj so izpod njegovega peresa vrele tudi komedije, epigrami, epitafi, verzi-

180 Der Endtchrist. Kurtze bewysung in funff Predigen begriffen, dass derPapsteigentlichEndtchristsye (Zurich 1546).

181 Argumenta omnium tam veteris quam novi testamenti capitum elegiaco carmine conscripta (Zurich 1543).

I 97, 98

Gualtherjeve pridige in razlage bibličnih besedil so izhajale v za tisti čas visokih nakladah ter v številnih izdajah: pet pridig o »Endchristu«, Antikristu (levo) ter pridige o 24. poglavju Evangelija po Mateju proti Rimu in papeštvu so zbudile veliko pozornost in bile nato v razširjeni podobi prevedene v večino jezikov protestantskih cerkva po Evropi.

I 99, I00

Gualther je deloma oskrbel tudi prvo izdajo zbranih del (levo) svojega tasta Ulricha Zwinglija (desno, slika je delo Hansa Asperja), za katero je po letu 1547 naprej prevedel trideset reformatorjevih nemških tekstov v latinščino, napisal pa je tudi spis Apologia pro Zwinglio et operum eius editione.

ficirane predelave bibličnih motivov ter duhovne pesmi,182 dve izmed njih pa je v svoj kancional uvrstil tudi južnonemški reformator Ambrozij Blarer, ki velja poleg Martina Luthra za enega najpomembnejših reformacijskih pesemskih ustvarjalcev 16. stoletja.183 Ob omenjenem je Gualther vsaj deloma oskrbel tudi prvo izdajo zbranih del svojega tasta Ulricha Zwinglija, za katero je po letu 1547 naprej prestavil trideset reforma-torjevih nemških tekstov v latinščino, napisal pa tudi spis Apologia pro Zwinglio et operum eius editione}1^84 Sploh je bil spreten kla-

182 De syllabarum et carminum ratione libri duo (Zurich 1542). Gaultherjeva pesnitevMonomachia Davidis et Goliae naj bi bila kar verzificiran protikatoliški program takratnih švicarskih protestantov.

183 Friedrich Wilhelm Bautz, Blarer, v: Biographisch-Bibliographi-schesKirchenlexikon (nadalje BBKL). Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); navedeno po <www.bautz.de/bbkl>.

184 F. WBautz, Gualther, v:BBKL,Bd.I,Hamm1990 (ISBN 3-88309-013-1); navedeno po <www.bautz.de/bbkl>.

sični filolog, kajti sodeloval je tudi pri zuriški izdaji latinskega Svetega pisma (1543), ki je vsebovala tudi Erazmov Novi testament v latinščini, in sicer prav v Gualtherjevi reviziji.185

Za Trubarja je predstavljal pomemben vir Gualtherjev Der Psalter (Zurich 1558); v zvezi s tem delom Bullingerjevega krušnega sinu - gre za prevod psalmov v nemščino - je naš reformator svojemu švicarskemu korespondentu pisal, da mu je vodilo zastran strukture knjige, kajti po Gu-altherjevem zgledu da daje »vsebinske preglede spredaj in pripombe na rob, razlage pa na konec«. Toda dosedanje raziskave so pokazale, da je Trubar Gualtherjevo strukturacijo besedila prevzel le delno, kajti duhoven iz Raščice je v svoji poslovenitvi opustil razlage k posameznim verzom, kot jih ima Gualtherjev prevod, poleg tega pa med obema besediloma za-stran uvodov v posamezne psalme menda naj ne bi bilo posebnega prevodnega razmerja oz. ujemanja,186 je pa imel Trubar zagotovo tehten razlog, da v pismu še posebej pozdravi »gospoda Waltherja«. Precej drugače je z neposrednimi tekstovnimi vplivi Gualtherjevega nemškega psalterja na Trubarjeve psalme, kajti v zvezi s tem so najnovejše raziskave pokazale, da velja Gualtherjevemu besedilu pripisati kar 18-42 % prevodnih rešitev, ki jih je najti pri Trubarju.187

Druga pomembna avtoriteta, ki je zaznamovala Trubarjevo sloven-jenje psalterja, je bil Wolfgang Musculus (Muslin, Mauslin; 1497-1563). Tudi on je začel svojo življenjsko pot v skromnih razmerah, kajti njegov oče je bil sodar, sin pa je živel kot popotni scholar, dokler ga s petnajstimi leti niso sprejeli v benediktinski samostan Lixheim na Pfalškem. Tam je začel študirati teologijo, pokazal pa je tudi veliko zanimanje za glasbo in orglanje. Leta 1527 je bil izvoljen za samostanskega priorja, toda še istega leta je zaradi naklonjenosti protestantskemu verskemu nauku zapustil samostan, odšel v Strassburg, kjer se je ob koncu leta poročil, preživljal pa se je kot tkalec. Nato je delal kot pomočnik na župniji, nazadnje v stras-sburški stolnici Cathédrale Notre-Dame-de-Strasbourg, v mestni okolici pa si je prizadeval za razširitev protestantskega gibanja. Kot teolog je bil udeležen pri več pomembnih verskih pogajanjih (Wittenberg 1536; Worms 1540/1541 in Regensburg 1541). Po razgibanem življenju in intelektualnem popotništvu v teh letih, ko se je gibal tudi v Zurichu, Baslu, Konstanci in St. Gallnu, je leta 1549 prevzel profesuro teologije v Bernu, v analih reformacijskega gibanja pa je ostal trajno zapisan kot pomemben

185 The Cambridge History of the Bible, vol. III: The Westfrom the Reformation to the present Day, ur. S. L. Gre-enslade, Cambridge 1963, 71.

186 F. Premk, n. d., 433.

187 Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem, Ljubljana2007, 279.

I 101, 102

Musculova latinska izdaja psal-terja In sacrosanctum Davidis Psalterium Commentarii (Basel, 1556, desno) je bila za Trubarja, kot se zdi, še posebej dragocena, ker vsebuje temeljit pregled nad izvirnikom in upošteva večino tedanjih prevodov psalter-ja, kajti švicarski filolog je mesta, kjer med posameznimi prevodi prihaja do znatnih odstopanj, v razdelku lectio opremil z bogatim aparatom, ki ga je mogel Trubar s pridom rabiti.

pridigar,188 cerkveni pesnik in biblični her-

menevtik.189

Med tovrstnimi Musculovimi deli izstopajo predvsem Commentarii in Epi-stol. P auli ad Romanos et Corinthos (1544), Commentarii in Matthaeum et Joannem (1548), Enarrationes in totum Psalterium, et in Esaiam (1551) ter In decalogum expla-natio (1553). Trubar je imel pri slovenjenju

188 ZweiPredigten von der pdpstlichenMe^(Wittenberg 1542).

189 Hartmut Lohmann, Musculus, v: BBKL, Bd. VI, Herz-berg 1993 (ISBN 3-88309-044-1); navedeno po <www. bautz.de/bbkl>.

psalmov pred seboj Musculovo delo In sacrosanctum Davidis Psalterium Commentarii, ki je bilo leta 1556 natisnjeno v Baslu in vsebuje izdatno komentirani prevod psalmov iz hebrejščine v latinščino.190

Za vsak psalm, ki ga je prevajal iz nemščine in/ali latinščine v slovenski jezik, je pri Musculu našel: 1) argumentumpsalmi (vsebino psalma); usushuiuspsalmi (rabo in namen psalma); dispositiopsalmi (zgradbo psalma); 2) v latinski jezik prevedeno biblično besedilo; 3) lectio (tekstnokri-tični komentar psalmskega teksta); 4) ponekod divisio (delitev psalma); 5) explanatio (razlago posameznih vrstic, delov ali celote) in 6) po potrebi tudi razlago naslova (titulus, na začetku). Trubar je lahko v razdelku explanatio prebral tudi komentarje k posameznim značilnostim hebrejskih besed, kar mu je pri prevajanju omogočilo, da se je tu in tam lahko približal hebrejskemu izvirniku, četudi ga ni razumel; Musculus je namreč temeljito komentiral jezikovne značilnosti posameznih jezikov bibličnega teksta in razlagal tudi teološki pomen nekaterih večpomenk.191 Poleg eksegetične vrednosti je bila Musculova izdaja za Trubarja dragocena, ker vsebuje temeljit pregled nad izvirnikom in upošteva večino tedanjih prevodov psalterja, kajti švicarski filolog je mesta, kjer med posameznimi prevodi prihaja do znatnih odstopanj, v razdelku lectio opremil z bogatim aparatom, ta pa je upošteval: 1) izvirno hebrejsko besedilo, 2) antični grški prevod (Septuaginta), 3) antična prevoda v latinščino (Vulgata Latina in Hieronimus), 4) aramejski targum psalmov, 5) prevod v arabščino in 6) kar šest novolatinskih prevodov. Le-ti so izšli od začetka 16. stoletja do leta 1543, ko pride v Zurichu na svetlo že omenjena latinska Bib-lia Tigurina,192 za katero sta prevod psalmov oskrbela Leo Juda (Keller, 1482-1542)193 in Theodor Bibliander (Buchmann, 1504/1509-1564),194

190 Temeljno slovensko informacijo o omenjenem Musculovem delu in njegovem vplivu na Trubarjev prevod psalterja glej v: K. Ahačič, n. d., 278, 279. Iz navedenega vira je povzet tudi celoten opis prevoda In sacrosanctum Davidis Psalterium Commentarii. Pri pisanju pričujoče monografije sem informacije iz Ahačičevega dela mogel preveriti v popolni digitalizirani verziji integralnega izvirnega tiska pod signaturo 2 Exeg. 378, ki jo je pripravila Bayerische Staatsbibliothek (Munchener Digitalisie-rungsZentrum, Digitale Bibliothek).

191 K. Ahačič, n. d., 279.

192 K. Ahačič, n. d., 278.

193 Leo Juda je bil poleg Jeana Calvina in Ulricha Zwinglija eden najpomembnejših zgodnjih švicarskih reformatorjev, kajti odločilno je prispeval k nastanku Z^^ich^^ Ki^chen^^dn^ng (1532) in Confessio Helvetica prior (1536), že pred tem pa je po Zwinglijevi smrti za njegovega naslednika podprl mladega Heinricha Bullingerja, naslednik Lea Jude na fari sv. Petra v Zurichu pa je postal Rudolf Gualther. Glej Werner Raupp, Jud(a), v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno po <www.bautz.de/bbkl>.

194 F. W. Bautz, Bibliander, v: BBKL, Bd. I, Hamm 1990 (ISBN 3-88309-013-1); navedeno po <www.ba-utz.de/bbkl>.

pri pripravi Novega testamenta pa je igral poglavitno vlogo Rudolf Gual-ther.

Do raziskav Kozme Ahačiča je slovenska filologija o vplivu Muscu-love knjige na nastanek Tega celega psalterja Davidovega menila naslednje: »Trubarjeve besede /.../, da 'mu Musculovo delo o Psalterju dobro služi za slovenski Psalter', razveljavljajo /poudaril J. V./ splošno poznano zgodnjo izjavo tega sl. tvorca /.../, 'da ne pozna nobene hebrejske črke'. To je nadaljnji dokaz za Trubarjevo zanesljivo poznavanje besedilne problematike izvirnikovega hebr. zapisa, ki ga je v letih do končne izdaje svojega Psalterja še poglabljal.«195 Če ta trditev pomeni, da Trubarjevo pisemsko sklicevanje na Musculovo delo (zaradi strukture le-tega) razkriva, da naj bi naš prevajalec tedaj znal hebrejsko, je treba ob njo postaviti kritični vprašaj. Prav nikjer v viru ni namreč zabeleženo, kaj natanko in v katerem jeziku je Trubar iz Musculove knjige v resnici vzel, do Ahačičeve raziskave tudi ni bila opravljena lingvostilistična primerjava obeh prevodov, zato ni upravičeno vztrajati pri domnevi, da se je Trubar ukvarjal s tistimi segmenti spisa švicarskega prevajalca in eksegeta, ki so v hebrejskem jeziku in/ali ki »zahtevajo hebraistično predznanje«.196 Proti taki razrešitvi prevajalske enigme govori empirična analiza, ki kaže, da velja Musculovemu latinskemu prevodu psalterja pripisati 32-43 % Trubarjevih prevajalskih rešitev, in sicer na mestih, kjer se omenjeni prevodi razlikujejo.197

V zvezi z latinskimi predlogami za Trubarjeve psalme pa ostaja za slovensko filologijo še vedno aktualna raziskovalna zastavica, ki se skriva v Trubarjevem pismu vojvodi Krištofu Wurttemberškemu. Pisanje je naš reformator sestavil po dovršitvi slovenskih psalmov, v letu pred izgonom iz Notranje Avstrije, v njem pa je brati dokaj pomenljivo izjavo: »Ves psalter sem prevedel v slovenski jezik in nekoliko obširneje kakor Georg Maior svoj latinski osvetlil z dokazi in dodatki.«198

Navedena pasaža razkriva, da je bil za Trubarja pri prevajanju psal-mov v slovenski jezik poleg Musculovega in Gualtherjevega dela referenčna avtoriteta - vsaj zastran komentarjev - še nek drug latinski prevod te biblične knjige, in sicer Psalterium Davidis iuxta translationem veterem repurgatum, ki ga je 1547. kot prevajalec podpisal ugledni nemški protestantski pridigar, biblični ekseget in teolog Georg Maior (Major, Maier; 1502-1574). Ta je napravil najprej blestečo kariero na novo-

195 F. Premk, n. d., 433.

196 N.m.

197 K. Ahačič, n. d., 279.

198 Primož Trubar Krištofu Wurttemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.

ustanovljeni univerzi v Wittenbergu. S študijem je pričel kot devetnajstletni mladenič 1521., že naslednjo pomlad je postal ba-kalar, oktobra 1523 pa magister. Avgusta 1528 se je poročil z Margarete von Mochau, ki je bila svakinja Andreasa Karlstadta, že naslednje leto pa je po vrnitvi Casparja Creutzigerj a v Wittenb erg postal rektor Jo -hannesgymnasium v Magdeburgu. Na veliko noč 1537 je prevzel pridigarsko službo v za reformacijsko gibanje simbolni Grajski cerkvi v Wittenbergu, 7. oktobra istega leta pa ga je posvetil sam Martin Luther. Ma-ior je nato še istega leta prevzel docenturo na artistični, leta 1541 pa še na teološki fakulteti wittenberške univerze, bil po uspešni disputaciji 18. decembra 1544 promoviran v doktorja teologije, naslednje leto pa je postal kot naslednik Justusa Jonasa profesor Nove zaveze.

I 103, 104

Georg Maior je bil zvezda protestantske teologije svojega časa, sloveč pridigar in ugleden biblični ekseget ter univerzitetni učitelj, ki je na mestu profesorja Nove zaveze nasledil Luthrovega sodelavca Justu-sa Jonasa.

iácřmmíó

ris »otiOem :3rtič1«l ecrlurti^

ptarion/ tae l|i; ton Cit !iu/ (mi îrr nllciii řutd) @timt(i)/ en aiu ixteicnlï/vint tes rrn^^rlfti nil trn/ tmitluag He fituetii foli/ miifur&ctrgrmtil/ (nřgttí mlíttfsliífiilfif, CiiMion au(ín tctfiTdi/lwlitfKlII ipdr^ffii'đrn ï^ruH&cnyalB ^rúcti^ (f fit emitilifrlr/felícu folltn.

6!(Srinf(liuri®SiinsEu|li;

ř r r s.

I 105, 106

Maior se je v zgodovino protestantske teologije zapisal s svojim stališčem, da za odrešenje posamičnika ne zadošča lefia/es, temveč je potrebno k le-tej priložiti tudi dela, s katerimi da se izpričuje avtentičnost in moč vere. Zato da so za časno in večno srečo ter odrešitev duše nujna tudi dobra dela. Poleg maio-rističnega spora, ki se je med protestantskimi teologi razvnel zavoljo zgornje Maiorje-ve misli, pa je za slovensko književnost 16. stoletja pomemben tudi možni vpliv Maiorjevega latinskega psalterja Psalterium Davidis iuxta translationem vete-rem repurgatum (desno, izdaja iz leta 1588) na Ta celi psalter Davidov Primoža Trubarja. Je pa to intelektualna zastavica, s katero se mora slovenska filologija šele spoprijeti.

V zgodovino protestantske cerkve na Nemškem se je Maior trajno vpisal zaradi svojega stališča, ki ga je izrazil proti gnezioluteranom in ki je naposled zanetilo t. i. maioristični spor. Šlo je za vprašanje, ali je za dosego opra-vičenja potrebna zgolj in samo vera ali pa je treba k tej poglavitni lastnosti protestantskih kristjanov priložiti tudi kaj del. Maior je menil: »/D/as gute werck zur seligkeit notig sind /.../ und das auch niemand one gute werck se-lig werde.« Ta formulacija je raznetila resen spor med protestantskimi teologi, ki je tudi Maiorja prisilil, da je svojo misel kot teolog in pridigar natančneje preciziral. Je pa v svo-

jem času slovel kot znamenit profesor teologije, vrhunski filolog in biblični ekseget, zlasti za psalme ter Pavlova pisma,199 poleg tega je oskrbel prvo izdajo zbranih del Martina Luthra (Wittenberger Luther-Ausgabe, 15521559), vse to pa mu je po smrti Johannesa Bugenhagna (1485-1558) pomoglo na mesto njegovega naslednika v teološkem dekanatu.200 Maior je bil ena najsijajnejših zvezd protestantske teologije in biblične hermenevti-ke svojega časa, in to ravno v dobi, ko je Trubar pripravljal svoj prevod psal-mov v slovenščino. Zato velja ob omenjenem Maiorjevem latinskem prevodu psalterja iz leta 1547 kot morebitni vir za Trubarjeve komentarje slovenskih psalmov upoštevati tudi Maiorjevo delo Psalmi seu cantica ex sacris libris (1558) in morda celo tudi spis Ennaratio septem Psalmorumpoeniten-tialium, ki pride med bralce v letu pred izidom slovenskega psalterja (1565).

Ob Gualtherjevi nemški in Musculovi ter (morebitni) Maiorjevi latinski predlogi pa neposredna medsebojna primerjava Trubarjevega in Luthrovega besedila,201 npr. Ps 136, 1-10, zastran razmerja izvirnik -poslovenitev razkriva, da je naš prevajalec pomoči iskal tudi v nemškem psalmskem besedilu wittenberškega reformatorja. Pozornost velja osredotočiti zlasti na vrstice 7 do 10, kjer pri najboljši volji ni mogoče ne uzreti Trubarjevega tesnega vzorovanja pri Luthrovem besedilu in njegovi specifično nemški jezikovni strukturi, empirična analiza pa je razkrila, da je treba 13-48 % Trubarjevih prevodnih rešitev na izbranih mestih pripisati Luthrovemu nemškemu prevodu psalterja.

Kljub hvalevredni želji narediti iz Trubarja hebraista velja zgoraj omenjeno npr. tudi za Ps 116, 16; 119, 23,24,30,68,72,116; 124, 8; 129, 6-7; 131; 132, 12; 136; 137, 7-8; 139, 3; 140; 142, 6; 147, 10 in skoraj za cel psalm 148, če naj so omenjena samo tista mesta, kjer so jezikovne interference Luthrovega bibličnega prevoda najbolj jasno razvidne, in to le v zadnjih petdesetih psalmih, ko naj bi bila hebraistična kompetenca očeta slovenske knjige največja.

Ta celi psalter Davidov (1566) Luther-Bibel (1545)

1 ZAhvalyte tiga Gospudi, zakai 1 DAncket dem HERRN / Denn

on ie cilu dober, zakai nega dobruta er ist freundlich / Denn seine Gute terpi vekoma. weret ewiglich.

199 EnarrationesEpistolarum S. Pauli (1552-1565); Vita S. Pauli apostoli (1555).

200 Karl Friedrich Ulrichs, Major, v: BBKL, Bd. XIV, Herzberg 1998 (ISBN 3-88309-073-5); navedeno po <www.bautz.de/bbkl>.

201 Vir za spodnjo primerjavo je poleg Trubarjevega izvirnega tiska M. Luther, Luther-Bibel 1545: Der Psalter, Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29, 2252.

Ta celi psalter Davidov (1566)

2 Zahvalyte tiga Boga vseh bogov, zakai nega dobruta terpi vekoma.

3 Zahvalyte tiga Gospudi vseh gospu-dov, zakai nega dobruta terpi vekoma.

4 Kir sam velika čudessa della, zakai nega dobruta terpi vekoma.

5 Kir ie ta nebessa s to zastopno-stio sturil, zakai nega dobruta ter-pi vekoma.

6 Kir ie to zemlo reztegnil čez te vode, zakai nega dobruta terpi vekoma.

7 Kir ie tu sturil velike svečave, zakai nega dobruta terpi vekoma.

8 Tu sonce, de timu dnevi naprei stoy, zakai nega dobruta terpi vekoma.

9 To luno inu te zveizde, de tei nočy naprei stoye, zakai nega dob ru ta terpi vekoma.

10 Kir ie to Egypto pobil sred ž nih pervoroyenčičy, zakai nega dobru-ta terpi vekoma.

Tako bi morda kazalo pritrditi misli Mirka Rupla, ki je v Trubarjevem življenjepisu o Tem celempsalterju Davidovem zapisal: »Res so nekateri psalmi v Trubarjevem prevodu tudi za današnjega bralca užitni, pri mnogih pa avtor ni bil kos predlogi, pa naj je bila latinska ali nemška. Kar je njemu pomenilo pravilnost, bi mi imenovali preveliko odvisnost od predloge. Prav zaradi te suženjske odvisnosti v izrazu in jeziku so se v prevodu izgubile pesniške odlike te svetopisemske knjige.«202 Reformator je pač storil, kolikor je zmogel, njegov prevod pa morda ni izkaz tega, kaj se je tedaj na področju bibličnega prevajanja v slovenski jezik dalo storiti, temveč, kaj je bilo moč narediti - vsemu navkljub.

Luther-Bibel (1545)

2 Dancket dem Gott aller Gotter / Denn seine gute weret ewiglich.

D D

3 Dancket dem HErrn aller Herrn / Denn seine gute weret ewiglich.

D D

4 Der grosse Wunder thut alleine / Denn seine gute weret ewiglich.

D D

5 Der die Himel ordendlich1 ge-macht hat / Denn seine gute weret ewiglich.

6 Der die Erde auff wasser ausge-breitet hat / Denn seine gute weret ewiglich.

D

7 Der grosse Liechter gemacht hat

D D

/ Denn seine gute weret ewiglich.

D D

8 Die Sonne dem Tage fur zuste-hen / Denn seine gute weret ewi-glich.

9 Den Mond vnd Sterne der Nacht fur zustehen / Denn seine gute we-ret ewiglich.

10 DEr Egypten schlug an jren Er-stengeburten / Denn seine gute weret ewiglich.

M. Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo, 187.

I 107

Na Trubarjevo sloven-jenje psalmov je zagotovo pomembno vplivala besedilna podoba Luthrove-ga nemškega prevoda te biblične knjige, saj je treba menda 13 do 48 % Trubarjevih prevodnih rešitev na izbranih mestih pripisati Luthrovemu besedilu.

Strukturna podoba in kulturnozgodovinsko ozadje Trubarjevega prevoda psalmov

Ta celi psalter Davidov je mogoče strukturno členiti na štiri dele. Po naslovnem listu v slovenskem in nemškem jeziku z bibličnim motom v latinščini (Ps 68, 31) sledi nemško posvetilo, ki ga je Trubar namenil notranjeav-strijskim stanovom, izpovedujočim Augsburško veroizpoved. Jedro posvetila predstavljata nauk o krščanski cerkvi, ki jo Trubar pojmuje kot »občo srenjo pravovernih«,203 in polemični spoprijem s katoliškimi verskimi konkurenti, ki vanjo ne sodijo. Tem je prevajalec psalterja v nem-

203 M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 176.

škem posvetilu očital, da na vso moč in z vsemi sredstvi nasprotujejo širitvi »prave, stare vere krščanske«:

»/N/aši nasprotniki, namišljena duhovna drhal in zlasti neučeni meniški kričač v ljubljanski stolnici, povsod, v deželi in izven nje, trdijo, kričé in pišejo o nas Kranjcih in Slovencih, ki smo si uredili in imamo vero in vse božje službe po nauku Sv. pisma, katekizma in treh simbolov ter smo se priključili augsburški konfesiji. Pravijo namreč, mi lutrski da smo krivoverci, sovražniki cerkve, odpadniki, odrezani gnili udje, neposlušni puntarji, da smo napravili novo, zapeljivo in škodljivo vero, ki ni od nje nič dobrega pričakovati, zakaj zaradi naše vere in nauka da je sedanji svet tako hudoben in nezvest; od tod draginje, kuga, vojska in vse nadloge. Dalje govoré, da sramotimo Devico Marijo in ljube svetnike, da nimamo sv. duha in niti enega pravega zakramenta, da otroci, ki smo jih mi krstili, ne bodo videli božjega obličja itd. In omenjeni naši zoprniki ne pusté, da bi pokopavali trupla kristjanov, ki so od nas prejeli sv. zakrament, v njihovih cerkvah in na pokopališčih in da bi pri tem pridigali. Táko in podobno sramotenje, nespodobne in krive obdolžit-ve in obrekovanja trosijo naši protivniki o nas in jih razglašajo ne samo pri vinu in s prižnic preprostemu, nerazsodnemu kmetu in sodrgi, ki bi jih radi naščuvali k uporu zoper nas, ampak oni, njihovi višji in ljudje, ki so na njihovi strani zaradi svoje lastne koristi, so pogosto pisali take stvari o nas uglednim nemškim mogotcem in modrijanom ter jih prosili, da bi nas preganjali.«20 Ecclesia malignantium, cerkev hudobnežev, kot jo Trubar imenuje,205 je imela v času, ko je prvi superintendent protestantske cerkve na Kranjskem dokončeval psalter, v kranjskem stolnem mestu še posebej glasnega »apostola«. Nanj je Trubar namignil tudi v slovenskem predgovoru k psalterju (Vsem bogaboiečim, vernim Craincom ...), kjer je zapisal: »Obtu vi, lubi bratie inu sestre v Cristusu, ne čudite se inu ne zmotite se v ti pravi veri, kadar vidite inu slišite, de zdai tudi koker Cristusu, tim prerokom inu jogrom se sadašnim risničnim pridigariem inu vsem pravim kers-čenikom taku gody, kir nas ty slipy, nezastopni /papežniki/, katerim obe-niga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč nuč, dan želymo, nee vučimo, prossi-mo inu opominamo, de bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebes-sa prišli, nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio, fratuio inu prega[n] eio. Tu ta rogati, hudi Zludi dela, kir taku v nih, suseb v tim vsteklim, nesramnim, lažnivim menihu per S. Miclavžu v Lublani inu v nega tovariših, zubper to našo vero, katera ie od samiga Boga v ti S. Troyci postavlena, dyvia, rezbya, prity inu vse zlu zubper nas zmišlava inu začene.«20

204 N. d., 178.

205 N. d., 179.

206 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 12-13.

I 108-110

Jakob Seisenegger, Pridiga nuncija Cornelia Mussa pred Ferdinandom I. in njegovimi dvorjani v Augustinerkirche, Dunaj 1560 (Graf Harrach'schen Gemal-degalerie, Rohrau, Nieder-osterreich). Zbirka pridig (spodaj) škofa Mussa (v sredini).

V navedenih vrsticah se je pod naletom znašel istrski frančiškan iz okolice Kopra Jurij Bravšić. Tega je Cornelio Musso,207 papeški nuncij na Dunaju, z dovoljenjem cesarja Ferdinanda I. poslal v Ljubljano, da bi se s protestanti spoprijemal s pridigami v stolnici sv. Nikolaja.208 Bravšić je bil kot cerkveni retor očitno dovolj spreten, ognje-

Minorit, škof Cornelio Musso (1511-1574) je slovel kot

eden najsijajnejših katoliških pridigarjev svojega časa. Pridigo kot literarni žanr je ponesel na tako višino, da so mu sodobniki vzdeli pridevek italijanski Demosten. Bil je eden od treh škofov, ki so bili navzoči ob začetku koncila v Tri-dentu (13. december 1545), na katerem se je odlikoval prevsem v teoloških razpravah o opravičenju. V srednjeevropski zgodovini je ostal znan zlasti kot voditelj germanske prelature na Dunaju, kjer je figuriral kot papeški legat na dvoru Ferdinanda I. M. Rupel,Primož Trubar, 154.

vit in tudi učinkovit v svoji protiluteranski dejavnosti, kajti verske nasprotnike kranjskih protestantov je razvnel do te mere, da niti katoliško obredje ni moglo več potekati v primerno mirnem ozračju in je začelo prihajati celo do izgredov. V pismu Krelja in Tulščaka, ki ga Trubar ni sestavil, ga je pa podpisal, je brati tudi naslednje:

»Sedaj smo spoznali, da tvoja drznost in bes iz dneva v dan napredujeta, tako da niti ne prenehaš niti ne postaneš zmernejši. Tvoje besno razgrajanje poraja nemirno strast v srcih množice, ki je zaradi tebe podivjala (česar nedavno tudi tvoji pijani /!/ privrženci zaradi hrupnega kričanja v svetišču pred odličnim zborom iz skoraj vsega mesta niso mogli nikakor prikriti).« V istem pismu so avtorji poudarili, da jih je Bravšić javno proglasil za krivoverske razbojnike, zapeljivce deželnega ljudstva in sovražnike katoliške vere, zaradi česar so ga kot odločni izpovedovalci »prave, stare vere krščanske« pozvali na disputacijo - ali zasebno ali javno naj dokaže, da je veroizpoved kranjskih protestantov heretična. Bravšić se na poziv ni odzval.

Drugi razlog za Trubarjev obračun z verskimi nasprotniki na Kranjskem, kot ga je moč brati v nemškem posvetilu psalterja, pa je morda tudi izgnanega superintendenta odziv na dogodek, ki se je 6. in 20. decembra 1562 odvijal v škofijskem dvorcu v Ljubljani. Tam se je na drugo adven-tno nedeljo zbrala majhna, toda izbrana družba. Poleg katoliških duhovnikov so se v istem prostoru nagnetli še deželni oskrbnik Jošt Gallenber-ški, posamezni plemiči, kranjski deželani in člani ljubljanskega mestnega sveta, izmed protestantskih pridigarjev pa Jurij Juričič, Janž Tulščak in superintendent Primož Trubar.

Vzrok za srečanje sta bila ukaza cesarja Ferdinanda z dne 1. novembra 1562, ki sta v Ljubljano prispela 27. novembra istega leta in bila nato čez tri dni, 30. novembra, tudi prezentirana.210 V prvem je Njegovo cesarsko veličanstvo ljubljanskemu škofu Petru pl. Seebachu zapovedalo, naj Trubarja natančno zasliši in mu o vsem pošlje temeljito poročilo, v drugem pa je bilo deželnim odbornikom zaukazano, naj pošljejo Trubarja pred škofa Petra, da izpriča, kaj veruje, uči in pridiga. Oba ukaza sta bila reakcija na strupeno ovadbo škofa Seebacha, ki jo je slednji poslal cesarju zoper Juričiča, Tulščaka in Trubarja: v njej se je ljubljanski škof z nič kaj laskavimi besedami pritoževal, da omenjeni nasprotujejo katoliški veri in da se moreta iz tega roditi zgolj punt ter prelivanje krvi. Zato naj se da te duhovne zapreti, poleg njih pa še kranjskega pridi

209 Primož Trubar, Sebastijan Krelj in Janž Tulščak Juriju Bravšiću ( Ljubljana, 1. julij 1564); J. Rajhman, n. d., 185-187, 344, 345.

210 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.

garja Gašperja Rokavca, Jurija Mačka in Jurija Stradiota, zlasti pa je treba poskrbeti, da se da pod ključ podjetnega Matijo Klombnerja, ki da je kar nič manj kot »učitelj navedenih idiotov«. Škof, ki je Trubarja, Tulš-čaka in Juričiča obrekel, da so »prepirljivi, sektarski, uporniški in neizobraženi ter svojemu duhovnemu predstojniku /tj. ljubljanskemu škofu Seebachu/ neposlušni in uporni možje ter predikanti«,211 je cesarju poročal »pod spovedno molčečnostjo«, kajti v nasprotnem primeru naj bi šlo njemu in njegovim duhovnikom za glavo, ker so luterani v Ljubljani menda vpili: »Če bo Primož Trubar iz Ljubljane pregnan, bomo vse menihe in duhovne pobili.«212

Cesar se je na ovadbo škofa Seebacha 30. julija 1562213 odzval s tremi ukazi, ki so v Ljubljano prispeli 12. avgusta istega leta: omenjenih sedem protestantov da je treba spraviti na hladno, deželni odborniki jih ne smejo ščititi, ljubljanski mestni svet pa naj prepove protestantske pridige v cerkvi sv. Margarete v Ljubljani. Seveda deželni stanovi niso potrebovali veliko časa, da so ugotovili, kdo je resnični pobudnik teh ukrepov. Nato so spisali obsežno pritožbo (Der gro_^e Ausschuss der krainischen Landschaft an Kaiser Ferdinand),^^^ ki so jo 21. avgusta poslali iz Ljubljane. V prizivu so zatrjevali, da je nekdo Njegovo veličanstvo o celi zadevi napačno poučil. Čeprav so dobro poznali očeta cele homatije, pa po škofu Petru tokrat niso udarili neposredno: pisali so le o sovražnem, nevoščljivem, strupenem in lažnivem ovaduhu, o njegovih duhovnikih v stolnici pa, da so pijanci, nečistniki in bogokletniki, ki so pri oskrbovanju svoje dušnopastirske službe menda tako nemarni, da celo leto ni bilo pridig, še celo na božič, veliko noč in na binkošti ne, kajti bogoslužje da oskrbujejo »mladi in predrzni ljudje, ki se ne potrudijo za nič drugega kot za to, da se ljudem s prižnice kažejo in jih zasramujejo«.215 V isti sapi so se obrnili tudi na kralja Maksimilijana, naj v zvezi z njihovo pritožbo posreduje pri cesarju.

Neposredni učinek je bil, da zaporni nalog proti sedmim protestantom ni bil izvršen, da pa bi cesar prišel stvari do dna, je velel ljubljanskemu škofu organizirati zaslišanje za Primoža Trubarja. Na pisni poziv škofa Seebacha, v katerem je ta Trubarja pretkano nagovoril kar z Dragi gospod Primož,^^^ se je superintendent protestantske cerkve na Kranj

211 T. Elze, Primus TrubersBriefe, 199.

212 M.Rupel, Primož Trubar, 149.

213 N. m; primerjaj Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 144.

214 T. Elze, n. d., 199-208.

215 N. d., 201, 202.

216 Škof Peter iz Ljubljane Primožu Trubarju (Gornji Grad, 29. november 1562); T. Elze, n. d., 298.

skem odzval najprej s pismom, v katerem je sporočil, da bo storil, kot mu je bilo zaukazano,217 nato pa se je v škofijski palači zglasil osebno, o njegovem prihodu na zaslišanje 6. decembra 1562 pa se je ohranila latinska notica, da je na kraj dogodka prispel »v imenitnem spremstvu množice deželanov, svetovalcev in meščanov kakor Luther«.218 In škof Seeba-ch mu je nato zastavil 21 vprašanj, ki so se nanašala na artikle s področja dogmatike in liturgike, in to ravno v tistih točkah, kjer se je Augsburška veroizpoved jasno razlikovala od nauka rimske cerkve, duhoven z Rašči-ce pa naj bi na vsako izmed vprašanj odgovoril z da ali ne. Tako je prvo vprašanje zadevalo nauk o cerkvi: Ali Trubar verjame, da je krščanska cerkev ali občestvo tista cerkev, ki ji na svetu načeluje rimski škof, sveti oče papež, vrhovni Kristusov vikar. Nato: Ali verjame, da je svetih zakramentov sedem - krst, birma, evharistija ... Med ostalimi: Ali verjame, da so za večno življenje potrebna kristjanova dobra dela ali pa, da se večno življenje dobi izključno po zaslugi Jezusa Kristusa. In: Ali izpoveduje Augsburško veroizpoved.219 Odgovori na ta vprašanja niso ohranjeni, so pa tisti, ki jih je Trubar izrekel na drugem zaslišanju 20. decembra 1562, ko je odgovarjal na obtožbe, ki so zastran njega prispele do cesarja.220 Nazadnje se je zgodilo tako, kot je Trubar napisal v pismu Ivanu baronu Ungnadu že pred zaslišanjem:

»Hvala Bogu, da se zaradi tega nič ne bojim, kajti o vseh krščanskih naukih, ki jih znam dokazati in braniti z jasnimi izreki iz Svetega pisma, sem že pridigal in pisal, da bom, kakor upam, s pomočjo in milostjo Vsemogočnega častno prebil to preizkušnjo.«221

Superintendent kranjskih protestantov je smelo pripoznal lastno izpovedovanje creda »prave, stare vere krščanske«, kot ga podaja Augsburška veroizpoved, toda s tem v zadevi nikakor ni bila izrečena zadnja beseda. Kajti tokrat so bili za razliko od škofa Seebacha, ki je poskrbel za začetek gonje proti Trubarju, v naletu odločni kranjski deželni stanovi: ko je namreč ljubljanski škof spravljal skupaj poročilo o zaslišanju, so tudi stanovi prijeli v roke pero. In so 27. decembra 1562222 v Ljubljani sestavili dolgo pisanje in v njem vzeli najvišjega duhovnega pastirja Ljubljanske škofije temeljito na piko. Med drugim so ga obdolžili tudi take nečed

217 Primož Trubar Petru pl. Seebachu (Ljubljana, 30. november); J. Rajhman, n. d., 145.

218 »Comparuit autem provintialium, senatorum civiumque turba egregie stipatus more Lutheri.« T. Elze, n. d., 300.

219 T. Elze, n. d., 300-302, tudi T. Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain wdhrendder

sechzehnten Jahrhunderts, 16, 17. N. d., 303-306.

Primož Trubar Ivanu Ungnadu (Ljubljana, 28. november 1562); J. Rajhman, n. d., 142, 145.

220 221

222 T. Elze, Primus TrubersBriefe, 307-315.

nosti, da živi z žensko, in to z že omoženo damo, ki da jo je škof za gotove novce kupil od njenega soproga.223 Da bi njihovo pisanje res prispelo v roke »najvišje avtoritete«, so se s pismom priglasili tudi pri cesarjevem tajniku Ivanu Kobenclu ter mu »v spodbudo« in ker da bo »imel zastran te reči dosti truda s pisanjem« poslali 40 dukatov v zlatu.224 So že vedeli, čemu ta naložba.

Škofa, ki tako ali tako ni slovel po bogve kakšni posebni vnemi pri opravljanju dušnopastirske službe in je bil v tem ves drugačen kot njegov predhodnik na ljubljanskem škofovskem prestolu, apostolsko-inkvi-zitorsko vneti Urban Tekstor, so tako udarili po prstih s preiskavo, nad katero je na cesarjevo pobudo prevzel patronat tridentinski koncil. Pi-čenski škof Daniel Barbo (1563-1570) je namreč dosegel, da je v Ljubljano prišel tudi zagrebški škof Matej Brumanus (1558-1563), in oba sta pognala kolesje v tek: »Najprej sta pod prisego izpraševala duhovnike, ali je ljubljanski škof /... / duhovniški otrok, simonist, ubijalec, nečistnik in prešuštnik, zanikrn v službi.«225 Gostujoča preiskovalca sta nato škofu Seebachu svetovala, naj se pred cesarjem osebno opraviči za svoje spodrsljaje, toda nato je prispel oster ukaz Njegove cesarske milosti in škof Barbo je Seebacha prikleščil še bolj trdo: popisal in zapečatil je vse njegovo imetje, zlasti gotovino, in to tako v Ljubljani kot v Gornjem Gradu, Trubar pa je v svojem pismu najbrž ne brez zadoščenja zapisal: »In so /.../ pustili ljubljanskega škofa kar žalostnega v Gornjem Gradu.«226

Drugi del Tega celega psalterja Davidovega predstavlja slovenski predgovor Vsem bogaboiečim, vernim Craincom in Slovenom. Njegovo jedro je komparacija med antično krščansko cerkvijo in postopanjem družbe z njo na eni strani ter njeno protestantsko naslednico in zadržanjem rimske cerkve do le-te na drugi; le-ta da se mora v sodobnosti lasa-ti z nasprotovanjem nerazumnih papežnikov, »katerim obeniga zla, ne krivi/g/a ne deimo, temuč nuč, dan želymo, nee vučimo, prossimo inu opominamo, de bi z nami red prov verovali, Bogu služili inu v nebes-sa prišli, nas taku sylnu souvražio, kelno, čez nas lažeio, ovadaio, fratuio inu prega[n]eio«.227 Tega katoliški sodobniki protestantske cerkve kaj-

223 Na slednje je Trubar bržda diskretno namignil že pred zaslišanjem pred škofom Seebachom, v poročilu oblastnikom ob vrnitvi v Ljubljano (17. junija 1562). Tamje prebrati: »Nasprotno naj se da gospod škof s svojo duhovščino tudi od jasne Božje besede poučiti in naj razvade, javna malikovanja in romanja, vsa pohujšanja, nečistovanja v svojem okrožju in dušnem pastirstvu pri vseh odpravi.« J. Rajhman, n. d., 115, 117.

224 T. Elze, n. d., 317.

225 Primož Trubar Ivanu Ungnadu (8. julij 1563); J. Rajhman, 152, 154.

226 N. d., 153, 154.

227 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 13.

pak ne počno kar iz samolastne volje in nagiba, temveč na podpihovan-je samega Satana, Trubar pa je kot poglavitnega reprezentanta »rogate-ga, hudega Zlodeja« v kranjskem stolnem mestu označil frančiškanskega pridigarja Jurija Bravšića. Da bi krščanska cerkev preganjanje s strani neprijateljev »prave, stare vere krščanske« sploh lahko prenesla, morajo pravi kristjani peklenskemu gospodarju in njegovim pomagačem, mali-kovalskim papežnikom »fygo pokazati«, toda ob tem jim je treba tudi tolažbe, in sicer podobne, kot jo je črpala antična apostolska cerkev.228

In tako dušno pomoč najdejo podobno kot Kristus in apostoli - v bibličnem psalterju:

»Oni so se v nih revah, težkih nadlugah, martrah inu na smerti ležoč terdnu zanesli inu vupali na to nim obluble[n]o milost inu pomuč Božyo. Inu per tim so oni nih revo, sylo, nadlugo inu nedolžnost Bogu naprei nesli, nemu tožyli, pruti nemu vpyli inu ga prossili za pomuč inu odrešitvu &c. Tako nih vero, te nih molytve inu prošne inu koku ie Bug nee troštal, nim pomagal iz vseh nadlug inu te nih souvražnike grozzovitu štraifal inu pogubil, le-tu vse v le- tih buqvah bote obilnu imeili.«229

Božja cerkev naj se torej duhovno krepča s pesmimi pokore, (za) upanja in priprošnje za Božjo milost, kot so zapisane v psalterju.

Izvor besede psalter, besedilno in pomensko strukturo biblične knjige, njen namen ter funkcijo, avtorstvo, način posredovanja besedil (petje in instrumentalno spremljanje), umestitev v življenje antične apostolske cerkve, pomensko eksegezo, versko sporočilo za Trubarjeve sodobnike in liturgično rabo je Trubar temeljito obravnaval v naslednjem delu Tega celega psalterja Davidovega. Le-ta nosi naslov Predguvor čez ta psalter, toda čeprav gre za oznako žanra, je strukturno kot pri večini slovenskih predgovorov Primoža Trubarja tudi v omenjenem opaziti žanrsko deformacijo.230 Razen povzetka psalmskih snovi ni namreč v njem ničesar, kar bi ga povezovalo s podobo humanističnega predgovora 16. stoletja v npr. nemškem ali češkem jeziku, pač pa gre za obsežnejše samostojno razpravljal-no pisanje, ki je snovno vezano na biblične psalme in eksegetične avtoritete (Laktancij, Atanazij , Hieronim, Avrelij Avguštin in Erazem Rot-terdamski); najlažje ga je postaviti ob bok besedilnega tipa Auslegung, ki

228 » Oli mi kersčeniki imamo Hudiču inu vsem nega tovarišom, kir te nega lažee, krive vere, malyko-vane terdio inu brano, fygo pokazati, v ti naši veri močni inu stonoviti biti, to Božyo bessedo radi inu veden brati, poslušati inu slušati, klycati na Buga, prossiti za pomuč, zastopnu, z vero inu z andohtio, gostu, doma inu v cerqvi ta s. Oča naš inu psalme molyti inu kar nom dopusti od tih nevernikov /in papežnikov/ žaliga diati za volo te vere, tu imamo volnu inu z veselie[m] terpeti &c.« N. d., 14-15.

229 N. d., 12.

230 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 507.

ga je v nemškem protestantskem slovstvu 16. stoletja temeljito razvil že začetnik reformacije Martin Luther (npr. Očenaš: razlaga za neuke laike, 1519; Razlaga pisem in evangelijev od adventa do velike noči, 1528). Za preprostega človeka naj bi bil psalter po Trubarjevih besedah jezikovno posebej učinkovito razodetje ključnih resnic o Bogu:

»/M/y veimo inu terdnu veruiemo, de S. Duh v tih psalmih taku dobru inu na-kuliku bule koker v tim drugim Svetim pysmu od tiga praviga Buga v ti S. Tro-

I 111, 112

V drugi polovici 16. stoletja se vsebolj množijo tudi dela, ki »turško snov« v najširšem obravnavajo onstran apologetskih namer pisca. Gre ponavadi za potopise, pisma poslanikov in za strokovne obravnave npr. zgodovinskih ali geografskih tem, ki se vežejo na Osmanski imperij. Tak primer je tudi epohalno delo Sebastiana Munstra Cosmographiae Lib-ri VI(Basel 1550).

I 113

Knjiga Jeana Jacque-sa Boissarda in Theodorja de Bryja Vitae et Icones Sulta-norum Turci-corum, Princi-pum Persarum aliorumque il-lustrium Hero-um Heroinaru-mque ab Osmane usque ad Mahometem II je primer zgodnje biografije osmanskih dostojanstvenikov, ki je prišla izpod peresa okci-tanskega pisca. Delo vsebuje tudi reprezentativne likovne upodobitve (bakroreze) sultanov, njihovih najpomembnejših žena, velikih verzir-jev in drugih dostojanstvenikov.

yci, od nega Synu inu od nega vole pruti nom pridiguie inu zastopnu vsem ludem daie na znane,«231 kajti »ty psalmi, pravio vsi vučeniki, imaio le-te vse dobre ričy v sebi nakuliku obilniše, močneše inu nekaku bul gorke tar žive«.232

Psalter je pomenil za Trubarja in njegove sodobnike pravcato summo bibličnega sporočila. Prevajalec je zato v omenjenem predgovoru v petih obsežnih sklopih obrazložil pomenske razsežnosti, ki jih zaobsega psalmsko besedilo: 1) psalmi razodevajo resnico o Bogu, njegovih lastnostih, milosti in zahtevah; 2) prinašajo prerokbo o Je-

231 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 25.

232 N. d., 26.

zusu Kristusu in njegovem odrešenjskem poslanstvu, ki je odraz Božje neizmerne ljubezni ter vsepresegajoče milosti; 3) upovedujejo življenjske prigode pravih Božjih služabnikov, ki naj sodobnemu bralcu služijo kot vir navdiha in utehe,233 zlasti »klagovy psalmi«, ki razodevajo Božjo milost do slehernika; 4) dajejo upanje, ki ga more človek imeti edinole v Boga, kajti proti telesnim, duševnim in duhovnim nadlogam, ki tarejo posameznika, je ni pomoči drugje kot pri neizmerno milostnem Vseviš-njem; in 5) izrekajo hvalo, ki da je edina stvar, s katero more grešnik zares počastiti Vsevladarja.234

Trubar je lastno razlago ne več mestih dodatno podkrepil z navajanjem izrekov Avrelija Avguština in misliti je, da si je preko druge roke izposojal iz Avguštinovega dela Enarrationes in Psalmos.235 Poleg spisov škofa iz Hippona se sklicuje tudi na Atanazijeve misli,236 vendar je bilo ugotavljanje genealogije zaenkrat neuspešno. Zdi se, da je poznal tudi najpomembnejše Laktancijevo delo, Divinarum institutionem libri septem,237 ki je nastalo v letih 303-311 in je napisano kot blesteča razprava, s katero je želel zgodnji cerkveni učitelj krščansko verovanje podkletiti tudi z razumskimi, pa hkrati retorično učinkovito formuliranimi argumenti, na ta način odgovoriti nekrščanskim kritikom vere Jezusa iz Nazareta, predvsem pa podčrtati, da so poganske predstave o Bogu prazne. Iz šeste knjige (De vero cultu) omenjenega Laktancijevega dela izvira tudi pasaža Summus enim colendi ritus est, ex ore iusti hominis ad Deum direc-ta laudatio,^^^ ki jo navaja Trubar, vendar ni jasno, katero primarno izdajo Laktancija je imel naš reformator pred seboj, če sploh katero. Navedeno misel učenega prednikejskega cerkvenega očeta je namreč najti tudi v osmi knjigi kompendija De rerum inventoribus, ki je leta 1559 izšel v Lyonu.239 Avtor tega dela je italijanski humanist Polidoro Virgili (Poly-dorus Vergilius, 1470-1555), spis pa je luč sveta prvič ugledal 1499. in

233 Isti pogled na starozavezne psalme kot vir tolažbe je slabo stoletje kasneje najti npr. tudi pri znamenitem angleškem baročnem pesniku Johnu Miltonu. Ta je 1653., poldrugo leto za tem, ko je povsem izgubil vid, poprijel biblično besedilo in ustvaril sugestiven verzni prevod/prepesnitev psalmov 1-8; le-ti so zanj pomenili vir utehe. John Milton, Poetical Works, ur. Douglas Bush, London 1970, 192195.

234 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 30-37.

235 N. d., 24, 30, 39, 41.

236 N. d., 41.

237 Celotno latinsko besedilo, kot je bilo izdano v: Jacques Paul Migne, Patrologia latina, vol. 6, je dostopno na

<//www.documentacatholicaomnja.eu/04z/z_0240-0320__Lactantius__Divinarum_Institutionum

_%5BOmnes_Libri_Collecti%5D__MLT.pdEhtmi.

238 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 36.

239 Glej http://www.lycosthenes.org/article.php3?id_article=72.

nato še leta 1521. Trubarjev slovenski prevod240 pasaže Psalterium Grae-cum est, et Latine organum dicitur, quod Hebraei NEBEL vocant in neposredno sklicevanje na njenega avtorja razkrivata, da je naš reformator povzemal tudi misli, ki jih je najti v Hieronimovem delu Breviari-um in Psalmos,241 izmed učenih mož 16. stoletja pa se je Trubar poimensko sklical na avtoriteto Erazma Rotterdamskega, in sicer najverjetneje na njegov spis Arnobii Africani commentariipii, iuxta ac sinceriter eruditi, in omnes Psalmos, sermone latino, ki je izšel leta 1522 v Strassburgu.242 Trubar je psalme imenoval kar »mala biblia inu en regišter vsiga S. pisma«,243 eksegezo pomenske strukture biblične knjige pa je zaključil z naslednjo mislijo:

»Nu čez le-te pet štuke, kir so v tim Psalteriu - de se Bug v ti S. Troyci spozna; de se vei, kai dopade Bogu oli nekar; de se vei, za čes volo ie Jezus pryšal na ta sveit; de znamo prov molyti, se troštati inu hvalyti Boga -, oben človik k animu pravimu kersčanskimu stanu inu h timu večnimu lebnu vehše kun-šti inu vehšiga vuka oli veidena na tim sveitu ne potribuie. Zakai v tih psal-movih buqvah vsak človik naide obilnu za vsako reč, kir se nemu pergodi, dobru oli hudu: navuk, trošt inu gvišno arcnio sui duši.«244 Toda vzrok za poseben pomen psalterja za vsakega vernika ni tičal samo v konciznem zbiru vse poglavitne biblične snovi in resnic v eni sami knjigi, temveč tudi v prav posebni ubeseditvi le-te, ki naj bi verujočim pomagala, da si nauke, svarila in spodbude, ki jih potrebujejo za pot v nebesa, kar najhitreje vgradijo v lastno vsakdanjostno delovanjsko prakso: psalmi so res Božja beseda, toda - v verzih. In slednje je bilo za protestantsko občestvo, ki se je (samo)definiralo z intenzivnim in z jezikovno vsakomur razumljivim poučevanjem o Bogu, izjemnega pomena, kajti verzna struktura ima zaradi svoje posebne ritmične in glasovne organiziranosti nespregledljive memotehnične prednosti pred običajno

prozno ubeseditvijo.245

Psalmi so tako za protestante 16. stoletja skorajda stereotipno veljali za Božji besedilni opus perfectum: po vsebinski plati najkonciznej-ši ekstrakt vsega božanskega sporočila, po oblikovni plati pa pravi verz-

240 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 17.

241 Celotno latinsko besedilo, izdano v: J. P. Migne, Patrologia latina, vol. 26, je najti na http://www.docu-

mentacatholicaomnia.eu/04z/z_0347-0420__Hieronymus__Breviarium_In_Psalmos__MLT.

pdf.html.

242 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 27.

243 N. d., 30.

244 N. d., 37.

245 Prim. J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 509, 510.

ni nurnberški lijak za prvenstvenega naslovnika - vernika, katehetični pripomoček torej, kakršnega so protestantski verzifikatorji še kako cenili in ga tudi vedno znova aktualizirali. Psalter je bil za protestante tista knjiga, kjer si sola gratia, solus Christus, sola fides in sola scriptura najhitreje ter za neučenega vernika najlažje podajo roke, Trubar pa je v predgovor prvih slovenskih psalmov zapisal takole:

»Zakai v tim Psalteriu, v tih mahinih buqvicah ie vse tu, kar so kuli Moizes, Samuel, Salomon, preroki inu ty jogri pissali, kratku, zastopnu inu z lepimi, glat-kimi, dobrupostavlenimi bessedami zapissanu inu v te vesselepeismi zloženu /poudaril J. V./. /.../ S. Augustin pravi: "Kai ie, de bi se človik iz tih psalmov ne na-vučil?" Koher bi rekal, vse, kar človik potribuie veiditi h timu večnimu lebnu, naide v tih psalmih. S. Duh ie hotel nom h dobrimu (za volo, kir se težku tar polahku, kar ie dobriga inu nucniga, navučimo, hitru pag, kar smo dobriga slišali inu se navučili, pozabimo) vse ričy, kar ie v tih drugih vseh velikih buqvah zapissanu, v ta Psalter postaviti, de se mi iz tiga tem lažei, hitriši inu z luštom navučimo, zamerkamo inu v našim sercei ohranimo /poudaril J. V./, kai ie nom potreba veiditi od Buga h timu izvelyčanu.« Tako:

»Inu za tiga volo nom ima tudi biti ta Psalter lub, de mi tukai v nim imamo od samiga S. Duha naprei pissanu inu postavlenu, koku inu s kakovimi bessedami vu eni vsaketeri nadlugi, potrebi inu v dobruti mi imamo z Bugom govoryti, prossyti inu klycati na nega inu nega čestiti tar hvaliti. De smo tukai od S. Duha zagvišani, de take naše prošne inu hvale so po Božy voli naprei nessene inu de so uslišane inu Bogu dopado. Inu kadar mi iz tiga Psal-teria inu po tih psalmih molimo, taku mi molimo inu govorimo z Bugom v ti viži inu s takimi bessedami, koker vsi svetnyki, ia, inu koker sam Jezus Cristus vsemi nega vernimi vudi od začetka tiga svita so molyli inu še zdai molio.«2 7

Psalter je bil za protestantsko poučujočo cerkev poleg Novega testamenta najpomembnejše biblično besedilo, zato naj bi se z njim v vsakdanji bogoslužni praksi ravnalo veličini in pomenu knjige primerno. Vsekakor pa ne tako, kot so iz lastne izkušnje pri liturgiji rimske cerkve ponavadi poznali ljudje 16. stoletja. Trubar je tako skladno z doktrinarnim stališčem sola gratia in sola fides - posamičnika na poti onstran odrešujeta zgolj in samo neskončna Božja milost ter vera, ne pa taka ali drugačna sorta dobrih del, ki bi bila ciljno namenjena za poseben vpis v knjigo, kjer Pantokrator menda za slehernega vodi register grehov ter beleži, kaj

246 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 29-30.

247 N. d., 40.

je storil (dobrega in zlega) ter česa ni - zavrnil misel, ki je bila običajna za katoliško cerkev: petje psalmov kot dela liturgije za umrlimi da je posebna oblika dobrih del in tako trdna valuta v blagajni posebnega individualnega zasluženja pred Vsevišnjim. V uvodu v slovenski psalter je naš reformator tozadevno napisal:

»My pag tukai ne govorimo od tiga sadašniga vnucniga, nezastopniga meni-hoviga, nunskiga inu farskiga moleina, petia inu orglana; ty menio inu so skorai vus sveit pregovurili, de oni s takim žabranem inu bledenem tih psalmov sebi inu drugim zasluže per Bugi posveitno inu nebeško dobruto /poudaril J. V./: s teim so oni veliku blagu k sebi perpravili inu per tim imaio dober leben. Temuč mi tukai govorimo od praviga, nucniga inu zastopniga petia, de vsaki človik, kir te psalme moli, bere oli poye, inu ta, kateri nee posluša, de vsako besse-do rezoumei, zastopi, kai vsak psalm v sebi derži inu kam kaže, de iz serca taku, koker ty psalmi nom naprei klado inu nas vižaio, s celim sercom govorimo z Bugom.«2 8

To determinacijo je Trubar nekaj let po izidu psalterja ponovil tudi zastran liturgične funkcije cerkvene pesmi, v zvezi s katero je postavil kot negativitetni zgled ravno petje latinskih psalmov v rimski cerkvi. V Enih psalmih, tem celem catehizmu (1567) in nato v Tem celem catechiz-mu, enih psalmih (1574) je dal v kratkem uvodu v pesmarico natisniti naslednje besede:

»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi inu doma zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar ta viža oli štyma v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez vere inu prez vse andoh-ti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski psalter le za volo trebuha. Perlo-žyte h tim bessedom cilu serce, molyte, prossyte, hvalyte prov Boga. Inu de po tih bessedah, ki so v le-tih peisnih, veruiete, Bogu služite, vaš stan inu leben pelate inu deržite.«2 9

Jedrni del Tega celegapsalterja Davidovega je prevod vseh 150 psalmov, ki je strukturiran tako, da vsak posamezni psalm uvaja sholija. Ta sestoji iz krajšega uvoda in bolj ali manj aktualistične eksegeze bibličnega besedila, le-to pa je na marginah pospremljeno še s Trubarjevimi individualnimi komentarji jedrnega besedila ter z bibličnimi navzkrižnimi referencami.

Na zadnji postaji pred sklepom pričujočega dela monografije si velja zastaviti še vprašanje, kakšno mesto je psalterju v obredju protestantske cerkve med slovensko govorečim občestvom na Kranjskem, Koroš-

248 N. d., 28.

249 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 240, 272.

I 114

Strah in trepet so prebivalcem med Alpami in Adriatikom v 15. in 16. stoletju vlivali zlasti akindži-je, ki so, kot je bilo pomenljivo izrečeno že pred II. svetovno vojno, »govorica

li vsem nam znani slovanski jezik« -hrvaščino oz. srbščino.

kem in Štajerskem namenil prvi pridigar kranjskih deželnih stanov Primož Trubar. V obredniku Cerkovne ordnin-ge (1564) je brati:

»Vsem zastopnim kersčenikom ie veideče, de ty psalmi inu druge duhovske peismi se imaio v ti cerqvi peiti, ampag kir so se dosehmal le v latinskim, tim gmain ludem v nezastop-nim iezyku v ti cerqvi peili inu tudi mašovali, kersčovali inu brali le latinsku, tu mi deržimo za neprydnu inu vnucnu, inu kir so s takim latinskim petyem inu branem tudi hote-

li milost, odpusčane tih grehov inu druge ričy per Bugi dobyti inu zaslužiti, le-tu mi deržimo za enu pregrešene inu zašpotovane te krii Cristuseve. Obtu mi hočmo, de vže naprei v ti naši cranski deželi de se ty psalmi, peismi inu vse druge službe Božye, ty s. zacrame[n]ti v tim slovenskim, cranskim iezyku se dopernašio inu dile. /.../ Inu ty pridigary imaio te ludy opomina-ti, de se te psalme inu peisme prov peiti navuče, v ti cerqvi Boga česte inu hvalio, nekar de bi v takim petyu ta cela Božya služba stala, temuč de s takimi peismi nih vero terdio, de na nih ta Božy strah, lubezan, volnu terplene bodo pobulšani, inu obena peisem v ti cerqvi se nema peiti, samuč ona bo iz Svetiga pysma vzeta, de se s teim Oča našom inu s teimi psalmi gliha.« Tako je Trubar prvič zapisal formulacijo, o kateri je bilo govora v zgornjih vrsticah, namreč, da petje ni modus dobrih del, s katerimi bi mogel človek premakniti jeziček na tehtnici (samo)lastnega odrešenja, temveč Božja hvala, ki je namenjena ponovnemu pripoznavanju vere, miselni rekapitulaciji osnovnih verskih resnic in njihovemu kar najtrdnejšemu vgra-viranju v mentalno matrico slehernega uda »prave, stare vere krščanske«. Trubar je v Cerkovni ordningi tudi določil, naj bo peti psalm v slovenskem jeziku obligatni del vsake božje službe, naj bo le-ta jutranjica ali večernica, sobotna, nedeljska ali praznična, kadar pa bi bil psalm kratek, naj se pojeta dva ali celo trije. Petemu psalmu naj bi na jutranji maši na praznik sledila cerkvena pesem v slovenskem jeziku ali artikel iz katekizma.251

Zastran genealoške povezave psalmov in protestantske cerkvene pesmi je tako na mestu opozoriti na psalmske pesmi (Psalm-Lieder), kjer je bilo izvirno biblično besedilo posameznih psalmov uporabljeno kot predloga za bolj ali manj svobodne pesniške obdelave oz. prepesnitve. Le-te so se nato pele ali kot contrafacta, in sicer 1) na melodije iz ljudske pesemske tradicije, 2) na napeve, znane iz latinske liturgije rimske cerkve, ali 3) na skladbe, ki jih je bilo najti v kancionalih dedičev prve velike evropske reformacije - husitske revolucije (češki bratje), pogosto pa so psalmske pesmi doživele izvirno uglasbitev, ki se je nato v protestantskem bogoslužju prijela in je v rabi do danes.252 Uglasbene psalmske pesmi so se podobno kot druge cerkvene verzifikacije protestantskega slovstva prvenstveno izvajale kot enoglasni koral pri bogoslužju, v stoletjih po reformaciji pa so vodilne glasbene teme iz njih postale npr. cantusfirmus v sakralnih kantatah

250 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 484-485.

251 N. d., 448, 449.

252 Prim. Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fúr die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens,

234-265.

Johanna Sebastiana Bacha, v 19. stoletju pa dominanten motivski material v simfonični glasbi Felixa Mendelssohna.253

Zgled za zlaganje psalmskih pesmi je dal sam Martin Luther, ki je že 1523/1524, v zgodnjih letih reformacijskega gibanja, še pred izdajo epohalne knjige Die Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdienstes (1526), prepesnil 12., 14., 46., 67., 124., 128. in 130. psalm, pri čemer je za psalma 46 in 130 zložil tudi melodiji, ki ju je nato Bach kot can-tus firmus uporabil v dveh sakralnih kantatah - Aus tiefer Not schrei ich zu dir, BWV 38 (1724), in Ein'feste Burg ist unser Gott, BWV 80 (1715 ali 1724).254 Luthrovemu zgledu so nato sledili še Justus Jonas s še eno prepesnitvijo 124. psalma (1524), Wolfgang Musculus s 23. psalmom (1531) in schwenckfeldijanec Adam Reusner, ki je leta 1533 prepesnil 31. psalm.255

Prvo slovensko psalmsko pesem je najti v Enih duhovnih peisnih (1563), kamor je urednik kancionala Matija Klombner uvrstil anonimni prevod Luthrove prepesnitve 128. psalma (Wohl dem, der in Gottes Fur-cht steht),256 ki jo je začetnik nemške reformacije zložil na začetku leta 1524, prvič pa je bila natisnjena v Enchiridion (Erfurt 1524); Luthrovi petkitični pesmi je prevajalec iz svojega dodal zadnjo kitico.

Poleg nje je v Enih duhovnih peisnih in v kancionalih, ki so delo Primoža Trubarja, najti še: 1) Trubarjevo prepesnitev in dve verzificirani »izlagi« 1. psalma, kar je reformator objavil tudi v posebni knjižici -Ta pervi psalm ž nega triiemi izlagami (1579);257 2) anonimno in nato Kreljevo prepesnitev 2. psalma;258 3) Trubarjevo prepesnitev 12. psalma, ki je izvirna avtorska verzifikacija259 in ne prevod Luthrove šestki-tične psalmske pesmi;260 4) anonimno in nato Kreljevo prepesnitev 14. psalma;261 5) Kreljevo psalmsko pesem na podlagi 15. psalma;262 6-8) Dalmatinove prepesnitve 25., 31. in 46. psalma;263 9) Trubarjevo verzi-

253 J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 501, 502, 533, 534. Zaradi umestne avtorske samoomejitve se je bilo treba odreči razpravljanju o Mendelssohnovi Simfoniji št.

2, Lobgesang, op. 52.

254 Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 146, 234, 342.

255 Evangelisches Kirchengesangbuch, 254, 237, 238 (št. 193, 178, 179).

256 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 167-169.

257 N. d., 491-496.

258 N. d., 196-199; 405-408.

259 J. Čerin, n. d., 196.

260 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 193-196; 409-412.

261 N. d., 199-202; 412-414.

262 N. d., 415-416.

263 N. d., 468-469; 471-472; 472-474.

fikacijo na podlagi 51. psalma;264 10) anonimno psalmsko prepesnitev 67. psalma;265 11, 12) Kreljevi pesemski obdelavi 82. in 83. psalma;266 13) Dalmatinovo avtorsko psalmsko pesem na podlagi 91. psalma;267 14) anonimno prepesnitev 114. psalma;268 15) Dalmatinovo poslovenitev Justusa Jonasa prepesnitve 124. psalma;269 16) Kreljevo prepesnitev 128. psalma,270 bero slovenskih psalmskih pesmi pa zaključuje 17) Trubarjeva poslovenitev znamenite Luthrove psalmske pesmi na podlagi 130. psalma - Aus tiefer Not schrei ich zu dir.271

Skupaj je tako v Trubarjevih pesmaricah in Enih duhovnih peisnih najti pesemske obdelave kar sedemnajstih psalmov, in sicer v dvaindvajsetih različnih verzifikacijah, to pa nareja psalmsko pesem za enega dominantnejših tipov slovenske protestantske verzifikacije 16. stoletja. Primarne predloge zanje so bili izvirni biblični psalmski verzi in/ali nemške psalmske pesmi, kot so jih Trubar, Krelj, Dalmatin in neznani verzi-fikator (morda Klombner ali Krelj) našli v nemških kancionalih, in sicer pri M. Luthru, J. Jonasu in drugih.272

Trubar je biblične psalme dojemal podobno kot pretežni del reformatorjev njegove dobe - kot pesmi ponižne pokore, priprošnje in tolažbe za vsak dan v letu, kajti za protestantsko cerkev na Slovenskem, za »pravo, staro vero krščansko« se je v stoletju vsesplošne ogroženosti in strahu zdelo, da ji pod naletom poglavitnih Satanovih služabnikov - ecclesia malignantium:: papežniški malikovalci, menihi, škofje, kardinali pa še Turki273 - brez Božje pomoči kar ni obstanka. Na margino je kot aktualistični komentar 80. psalma zapisal: »Cerkov se zdai rezdyra inu tare od zvyrine - od Turkov inu od papežnikov.«274 Kot prevajalec in komentator prvega slovenskega psalterja se je zato od bralca ob koncu predgovora v psalme poslovil z naslednjo spodbudo:

»Obtu vi, mui lubi kersčeniki, suseb vi pastiry, gledaite, de vi te psalme v tim duhei, z andahtio inu zastopnu, s pravim sercem inu s pravo missalio ve-

264 N. d., 416-422.

265 N. d., 202-204.

266 N. d., 422-426 (Ps 83); 426-428 (Ps 82).

267 N. d., 477-479.

268 N. d., 204-208.

269 N. d., 474-476.

270 N. d., 428-430.

271 N. d., 431-434.

272 Glej J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV.

273 Prim. uvodne sholije v 10., 20., 56., 74., 79., 80., 83., 89., 94., 102. in 115. psalm ter robne opombe k 83., 93., 94. in 120. psalmu.

274 Zbrana dela Primoža Trubarja V, 310.

den v cerqvi, doma, na puli berete, molyte inu poyete. H timu dai Oča nebeski za volo suiga Synu Jezusa Cristusa suiga Sveti-ga Duha, gnado inu pomuč.«275 Na turško nevarnost pa se je spričo neizmernega zaupanja v de-lovanjsko silo zopet oživljenega nauka »prave, stare vere krščanske« tudi v Tem celem psalterju Davidovem odzval z mislij'o, ki tedaj nikakor ni bila utemeljena v rezultanti političnih silnic, kot so se med Osmanskim cesarstvom in Habs-buržani križale v Srednji Evropi:

I 115

Šestnajsto stoletje se je razumevalo kot zgodovinska doba pred končno dovršitvijo materialne stvarnosti (konec sveta), odrešitvijo izvoljenih in kaznijo zavrženih. Del tega pričakovanja konca sveta so bile tudi apokaliptične podobe propada rimske cerkve. Hans von Kulmbach, Potapljajoča se ladja katoliške cerkve, v: Josef Grun-peck, Speculum naturalis coelestis & propheticae visionis, Nurnberg 1508, lesorez.

275 N. d., 42-43.

I 116

Petr Chelčický, Sít: víry, 1521, lesorez. Apostolska cerkev je bila v knjigi češkega reformatorja interpretirana z biblično metaforo o mreži in ribolovu, za duše ovčic pa naj bi se poganjali tako svetniki kot Zlodej. V izdaji Emila Smetánke iz leta 1912 je bila reprodukcija lesoreza iz izvirne edicije pospremljena s podnapisom: Zgoraj lovijo apostoli, menihi pa jim trgajo mrežo, spodaj pa svoj plen k sebi vleče Hudič.

»Turšku kralevstvu se ima rezdiati; dva de-ila se vmei sebo pobieta, trety h keršanstvu stopi.«276 Toda preden naj bi se to uresničilo, so morali udje protestantske cerkve svoje duše krepčati s prebiranjem psalmov tolažbe in podobno kot Trubar tudi sami večkrat zaklicati k nebesom: »Bug, brani nas pred Turki inu papežniki!«277

Zato, Criste, zaterri Turke inu papež-nikef78

276 N. d., 320.

277 N. d., 358.

278 N. d., 320.

Iz globočin kličem k Tebi

Petnajstega novembra 1832 je pod skladateljevo taktirko v Berlinu prvič zazvenela Simfonija št. 5 v d-molu, op. 107, Reformacijska. Felix Mendelssohn jo je skomponiral 1830., ob tristoletnici Augsburške veroizpovedi (25. junij 1530), toda slavnosti zaradi političnega nemira1 ni bilo, praizvedba dve leti kasneje pa je glasbeno delo prezentirala kot »simfonijo v čast cerkveni revoluciji«. Občutljivi muzik, ki je že svoje sodobnike kar najbolj sugestivno nagovarjal z izrazitim darom melodične invencije, je v njej kot motivski material uporabil dve melodiji, ki sta prav emblematično zaznamovali miselno in delovanjsko dinamično 16. stoletje v Srednji in Severni Evropi. Tako je ob koncu Andante v prvih in drugih violinah2 zazvenel t.i. dresdenski amen, ki je bil znana formula odpeva v protestantski liturgiji 16. stoletja, Richard Wagner pa ga je kasneje včlenil v motiv grala v svoji »odrski posvetitveni igri« Parsifal^ V zaključnem stavku simfonije Andante con moto pa se je kot cantusfir-mus oglasil tudi glasbeni in pesemski emblem luteranske reformacije -Luthrov koral Ein 'feste Burg ist unser Gott!^ Ta je inspiriral že Johanna Sebastijana Bacha, da je nanj 1715 (1724) zložil kantato,5 Mendelssohn

1 Uvertura v nemirno predrevolucijsko dobo v Srednji Evropi je bil nastop študentov proti absolutističnemu načinu vladanja 18. oktobra 1817 na Wartburgu, prvo dejanje pa, ko so čez poldrugo leto v Mannheimu pokončali - tudi slovenski dramatiki ne neznanega - Augusta Friedricha Ferdinanda Kotzebuea.

2 Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544, 5 (takti 33-36).

3 Mirko Očadlík, Svřt orchestru, 4. dopolnjena in pregledana izdaja, Praha 1965, 197.

4 F. Mendelssohn - Bartholdy, n. d., 53 (takti 1-6).

5 Ein' feste Bug ist unser Gott, BWV 80 (Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979, 234). Med Bachovimi kantatami na Luthrove korale velja omeniti vsaj še Aus tieferNotschrei ich zu dir. BWV 38, iz leta 1724.

I 117-119

Johann Sebastian Bach (zgoraj levo, olje na platnu je delo Eliasa G ottwalda Hauss-manna), v 19. stoletju pa Richard Wagner (zgoraj desno, olje na platnu, njegov avtor Franz von Lenbach je v enakem realističnem slogu upodobil tudi Otta von Bismarcka) in predvsem Felix Mendelssohn so s tematskim materialom v svojih glasbenih delih postali izraziti dediči Luthrove glasbene reforme in njegovih enoglasnih koralov. Mendelssohn (na olju na platnu Theodorja Hildebrand-ta) je bil poleg tega zaslužen tudi za uveljavitev pravcatega bachovskega kulta na Nemškem, ki se je začel z njegovo izvedbo Bachovega Matejevega pasijona (11. in 21. marca v Berlinu); monumentalno delo namreč v času od mojstrove dobe do Mendelssohna ni bilo izvajano.

pa je »Trutz- und Schutzlied« nemške protestantske reformacije obdelal s posebno glasbeno intenzivnostjo in ga pripeljal do silovitega vrhunca ob koncu stavka ter s tem mentalni proces, povezan z nemško protestantsko pesmijo, tudi simbolno privedel v točko omega.

Kakor je namreč Luther s svojim prizadevanjem za enoglasni koral, pet v nemškem jeziku, zavestno segal daleč onstran zgolj liturgične-ga glasbenega izražanja - vsaj takega, kot je bilo v latinskem bogoslužju rimske cerkve udomačeno do njegovih reform -, je tudi Mendelssohno-va Reformacijska simfonija želela postati in biti dojema kot glasba, toda tudi kot še nekaj onstran same sebe. Kot poseben kulturno-nacionalni poklon gibanju, obdobju in osebnostim, s katerimi se je nemški narod v svojem nacionalnem razvoju v 19. stoletju vsekakor pozitivno identificiral. Ob jubileju reformacije, ki je bila za Nemce s stališča nacionalnega še posebej pomenljiva, je v sodobno simfonično glasbo prodrla zamisel v ciklični skladbi (po)ustvariti glasbenoprogramski izraz velikih izven-glasbenih zamisli. Tako se je razvil koncept programske glasbe, ki sta mu dala največ vetra v jadra Hector Berlioz in Franz Liszt - prvi predvsem s Fantastično simfonijo, drugi pa s številnimi simfoničnimi pesnitvami, s Simfonijo po Faustu in s Simfonijo po Danteju -, med Slovani pa Nikolaj Rimski - Korsakov ter seveda češka muzika Antonín Dvořák ter Bedřich Smetana.6 Slednji je skomponiral cikel šestih samostojnih, toda medsebojno in s češko zgodovino ter njenimi ideariji in imaginariji jasno povezanih simfoničnih pesnitev Má vlast. Med njimi je tudi pesnitev Tábor - in ta temelji na znamenitem husitskem borbenem koralu Kdož jste bojovníci Boží a slova jeho J

Doba iskanja in negotovosti

Šestnajsto stoletje ni bilo doba, ki bi bila izrazito naklonjena predvsem kontemplativni poglobitvi, kakršni je stregel srednji vek in jo je ponavadi moč postaviti kar najbližje pomenskemu polju skladanja, pisanja, z nadpomenko: (likovnega, prostorskega, tonalnega in jezikovnega ...) komponiranja. Zdi se, da čas zadnjega velikega preloma z versko enotnostj o (ne enovitostjo) evropske ekumene kar najbolj natančno označuje Dantejev odgovor menihu, ki je pesnika spraševal, kaj išče. Alighieri je odvrnil: la pace. Govora je kajpak o onem miru, ki se ga prosi z besedami Adveniat regnum Tuum. O pomiritvi med civitatis divi-nae, božjo državo, na eni strani ter civitatis humanae terrestrae, člove

6 M. Očadlík, n. d., 198; Das grosseMetzlerMusik.lex.ikon (el. izdaja), Munchen 2005.

7 Das grosse Metzler Musiklex.ikon (el. izdaja), Munchen 2005; Lucijan Marija Škerjanc, OdBacha do Sos-

takoviča, Ljubljana 1959, 165-167.

škim pozemskim občestvom na drugi. O iskanju ponovne gotovosti, da ima življenje zopet svoj jasno zapopadljiv pomen in da se je znova našel kompas, ki bi mogel njegov tek usmeriti v pravi kvadrant mišljenjskega in delovanjskega zemljevida. Kajti v renesansi je prišlo do razkroja vere v nesmrtnost duše in tako do vse bolj jasne zavesti o lastni minljivosti.8 In slednje je dodobra omajalo temeljni oporni steber, na katerem je slonela celotna srednjeveška družba - strukturo predstav o popotovanju človeka od tod onstran, o efemernosti tukajšnjosti in zdajšnjosti, o grehu, kesanju, dobrih delih, milosti Božji in odrešitvi. Duha tiste dobe sugestivno odražajo verzi Lorenza Magnifica, ki je v Triumfu Bakha in Ariadne zavzdihnil:

O, kako mladost je krasna, a beži nam venomer! Danes še je čas za pir, jutri bo že ura kasna.9

Zato je eden od hermenevtičnih ključev za razumevanje mentalitete 16. stoletja, njenih idearijev in imaginarijev, ki proti koncu stoletja miselnih in verskih iskanj vse bolj dobivajo baročno fiziognomijo, občutek negotovosti, razdvojenosti in trpljenja, ki mu sledita potreba in želja po milosti (Božji). Ob tem ni brez posebne teže dejstvo, da je od Luthrove-ga nastopa pa skorajda do konca stoletja versko misel v Evropi primarno okupiral predvsem disput o milosti Božji, v katerem sta se spoprijeli dve veliki armadi teoloških vojščakov.

V protestantskem taboru celovito gledano velikih nesoglasij ni bilo. V njem je vladalo složno prepričanje, da je posamičnikova odrešitev v celoti odvisna od volje in milosti Najvišjega, da je človekpredestiniran tako v svoji tuzemski kot onostranski usodi. Na svojemu determiniranem popotovanju iz včerajšnjosti v večnost ne more spremeniti prav ničesar, takisto pa si dobre volje Vsevladarja ne more nakloniti ne s prizadevanjem ne z dobrimi deli. Na katoliški strani pa je ob vseh mišljenjskih in teolo-ško-determinacijskih razlikah ter variantah vendarle obveljalo, da si človek more priboriti Božje odobravanje, kajti slednjega si posameznik zasluži z dobrimi deli. Tako je človeku mogoče vplivati na Stvarnikovo voljo in s tem pomembno določiti potek lastne večnosti.

Katoličanu pomeni gotova možnost pridobiti si Božjo milost nekakšno Vsevladarjevo »ponudbo, ki je ni mogoče zavrniti« in tako neusahljiv potencial energičnega moralnega aktivizma, prav heroičnega priza

8 Jacob Burckhardt, Renesančna kultura, Ljubljana 1963, 397- 405.

9 Zadnji verz dobesedno glasi: »Di doman non c'è certezza.« J. Burckhardt, n. d., 310.

devanja za povzdig v nebeške višine. Pri tem ni posebej pomembno (in tudi poglavitni katoliški politični akterji te dobe niso topogledno nič kaj tankovestni), ali se točke na računu dobrih del in zaslug v Božji knjigovodski službi množe na etičen način ali ne. Je pa ključno, da se kapital na kontu dobrih del veča ad maioram Dei gloriam - seveda tako, kot ve raztolmačiti mati rimska cerkev. Ko npr. don Kihot sreča vaščane, ki si v svojo vas spravljajo kipe štirih svetih vitezov - Jurija, Martina, Jakoba Mavromora in Pavla -, možuje takole: »Vendar je med mano in njimi ta razlika, da so bili oni svetniki in so se bojevali po božje, jaz pa sem grešnik in se bojujem po človeško. Oni so si priborili nebesa s silo rok, kajti nebesa trpe silo ...«'" Nebesa torej dovoljujejo nasilje nad seboj, kajti osvojiti jih je mogoče z nasiljem.

Za protestanta pa je reč drugačna: Bog je res pantokrator, toda tudi samovladar, ki si svoje absolutne volje ne pusti manipulirati z dobrimi deli - človek ne velja nič. Slednji tako tudi nima nobenega upanja, da bi se lahko opravičil drugače kot po suvereni in nezasluženi milosti Božji -sola gratia. Bog je edini, ki more grešnega človeka opravičiti. Če to hoče. Toda kljub temu mračnemu, zaprtemu prostoru možnosti za individualno (samo)odrešitev, pa hkrati brezbrežno odprtemu horizontu (za)upan-ja je pri protestantih najti enako mero dejavnega prizadevanja kot pri katoličanih. - Zaradi nepokvarljivega zaupanja v zgodnjenovoveškemu človeku še razvidno »dejstvo«/dejstvo, da sta Božja volja in milost enako vseobsežna in vsepresegajoča kot Vsemogočnega neskončnost, nedo-umljivost in božanskost: če torej Bog ni neskončno milostljiv in tudi voljan odpustiti, ga pravzaprav - ni oz. ne more bivati. Kajti če kalvinec še tako absolutno verjame v opravičenje zgolj po Božji volji in milosti ter v voz vere zapreže tudi konja logike, kako ne bi hkrati tudi verjel, da se, v kolikor ga obsije opravičujoči žar Božje milosti, slednje nujno pokaže v njegovem mišljenju in delovanju - v posamičnikovi nravstveni regeneraciji in delovanjski učinkovitosti. Kajti le po Božji milosti opravičeni človek se more zares držati besede Vsemogočnega in delati dobra dela, le-ta pa so, retrogradno, za posamičnika jasen dokaz Božje milosti. Čeprav je protestantski človek še tako prepričan o ničevnosti lastnih podjetij, porojenih zgolj iz posamičnikove volje, pa zatem, ko opazi izpod svojih rok prihajati dobra dela, že ne dvomi več o tem, da biva pod pogledom Božjega milostnega očesa. Tako je najti med protestanti številne posamez

10 Miguel de Cervantes Saavedra, Veleumni plemič don Kihot iz Manče II, prevedel Niko Košir, Ljubljana 1977, 467 (poglavje 58).

nike, ki jih nikakor ni preveval dvom, ali na njih počiva žar Božje milosti ali ne.11

Absolutno logični, toda kruti, mrki in užaloščajoči protestantizem: človekova dela so brez pomena, brezpredmetna, ničeva, človek brez svobode, Božja milost pa zgolj in samo dar, poklonjen iz Vsevladarjeve dobre volje, toda proste in samovolje. Spravljivejši, prijaznejši, svetlejši, po lo-gično-etični plati prožnejši katolicizem: človeško početje v tostranstvu šteje, človek je svoboden in zato odgovoren za svoje početje, Božja milost pa pridobljiva, prislužljiva z dobrimi deli.

Protestantskemu trgovcu se neizpodbitni dokaz Božje milosti vsako obračunsko obdobje pokaže kot dobiček na kontu prihodkov v blagajniški knjigi, da pa je mogoče na podobnih prepričanjih zgraditi celo zelo močno državo, dokazujejo ameriški Pilgrim-fathers, ki so bili ali puritanci ali independenti ali kongregacionalisti - torej sami duhovni dediči protestantske reformacije in njene etike.12

Odrazi zgoraj omenjenih temeljnih perspektiv na razmerje med človekom, Bogom in časom (večnostjo)13 imajo v evropski kulturi novega veka ravno tako veliko težo in domet, kot so številni, vso skalo občutij - od groze nad samotno samostojnostjo posamičnikovega eksistiranja v svetu do upanja v milost Božjo - pa more komaj kateri jezikovni instrument zajeti bolj prožno in plastično - v vseh legah in tonalitetah -, kot je to v 16. stoletju (vsaj za Slovence) storila protestantska cerkvena pesem.

Polemični spoprijem med protestanti in katoličani - eden referenčnih okvirov slovenskega protestantskega slovstva

Slovstvo v slovenskem jeziku do Trubarjevega nastopa in protestantske književne akcije ni imelo kaj prida izdiferenciranih besedilnih tipov oziroma danes (še) niso znani številnejši pisni spomeniki, ki bi takšno besedilno-žanrsko diferenciacijo razkrivali, kajti repertorij se je zaradi

11 Pomenljiva simbioza med naukom o človeku, »izvoljenem« out of meer God's good pleasure, in mer-kantilistično inspiracijo ter podjetnostjo protestantskega meščanstva ni ostala skrita preiskujoče-mu očesu sociologov in zgodovinarjev. O tem pričajo npr. dela Ernsta Troeltscha ((Pomen protestantizma za nastanek modernega sveta, 1906; Družbeni nauki krščanskih cerkva in skupin, 1912; glej Marko Kerševan, Protestantizem in protestantsko načelo, Poligrafi (2001), št. 21-22, 9-15; M. Kerševan, Troeltscheve misli o krščanskih družbenih naukih, Stati inu obstati (2011), št. 13-14, 320-339), zlasti znamenita Protestantska etika in duh kapitalizma Maxa Webra (prevedla Pavel Gantar in Štefan Vevar, Ljubljana 1988, 2002), pa tudi uvodna poglavja v Erica Hobsbawma Casu revolucij (prevedel Mirko Avsenak, Ljubljana 1968, 2010).

12 Zgornje velja, kot se zdi, tudi za barok. Prim. Václav Černý, Myšlenka Milosti Boží, jeden z klíč k baroku, v: Václav Černý, Až do předsíně nebes, čtrnáct studii o baroku našem a cizím, Praha 1996, 91-93.

13 Le-ta je za novoveškega človeka vsebolj sinonim za transformacijo v ne-bivanje tukaj, torej sopomenka za njegovo pozemsko smrtnost.

predvsem ustne rabe slovenščine omejeval ponavadi le na najsplošnejše verske obrazce (molitve, spovedne obrazce), pridigo, tu in tam še na cerkveno pesem v slovenskem jeziku, proti koncu 15. stoletja pa še na cerkve-noupravna besedila (Černjejski rokopis) in na posamezne tekste, potrebne za urejanje pravnih razmerij v deželnoknežjih mestih (npr. štiri prisege mesta Kranja). Temu se je ob zori slovenske tiskane besede pridružila še poglavitna zadrega gmotne narave. Sredstva, s katerimi so notranjeav-strijski protestantski deželni stanovi, posamezniki in nemška mesta (ter ob posebnih priložnostih tudi plemstvo) oskrbovali tisk slovenske knjige, namreč niso bila neomejena in tudi ne primerljiva z viri, ki so jih imeli pri širjenju svojih zamisli na razpolago nemški protestanti »pravoverne« augsburške veroizpovedi.14 Zaradi skromne slovstvene tradicije in omejenih virov - Trubarjeva pisma so polna vsakovrstnih prošenj in ar-gumentacijskih manevrov, ki bi priskrbeli za tisk prepotrebni denar -so bile knjige, ki jih je med bralce pošiljala slovenska protestantska književna akcija, seveda nujno besedilno večfunkcijske. Za področje književnih vrst to seveda pomeni, da so bili posamezni žanri nujno »hibridni«: vključevali so še nekatere bolj ali manj izrazite drugotne besedilne funkcije. Tako je mogel npr. predgovor postati prava noetova barka vsakovrstnih besedilnih funkcij, njim primernih skladenjskih konstrukcij, frazemskih obratov in besedja. Lahko je bil teološki traktat (Ena dolga predguvor) ali je vseboval zgodovinopisno pripoved15 (o reformacijskem gibanju; slovenski predgovor k Articulom), mogel je biti deloma celo teoretični biblicistični in glasbenoteoretski spis (slovenski predgovor v Ta celi psalter Davidov) ali pa celo prikladen poligon za bolj ali manj robat, vsekakor pa polemičen obračun z verskimi in delovanjskimi nasprotniki, zagotovo pa je bil zahvala dotedanjim podpornikom tiska in diskret

14 Tisk, scriptura nuova, kot so ga imenovali humanisti, je postal v 16. stoletju glavno propagandno orodje in orožje. Sam začetnik reformacije je imel celo v skromnem Wittenbergu, ki je bil ob njegovem prihodu 1511. bolj vas kot mesto, na voljo tiskarski delavnici Johanna Grunenbergerja in Michaela Lotterja (slednjega je Luther zelo cenil in pri njem natisnil celo tako pomembno delo, kot je bilo Das Newe TestamentDeutzsch, Wittenberg 1522), tiske pa je z lesorezi sproti oskrbovala delavnica Lucasa Cranacha st., ki je bil Luthrov boter. Slovenski protestanti so v nasprotju s tem s precejšnjimi zadregami tiskali pri različnih tiskarjih na Nemškem, tiskarna, ki jo je Janž Mandelc 1575 po Dalmatinovem in Khislovem prizadevanju postavil na noge v Ljubljani, pa se je obdržala komajda pet let, toda dala med ljudi 26 tiskov, med njimi tudi 9 slovenskih.

15 Z narativnimi pasažami - nekatere od njih, npr. pripoved, »novela« o Antonu Puščavniku in čevljarju v artiklu Odklošterskih zalub in oblub v Articulih 1562, so izpeljane celo že do stilizirane strukture novele - se razvija prostor predliterarnega pripovednega oz. se z njimi začenja razvojna linija slovenske pripovedne literature, ki jo je Matjaž Kmecl označil s sintagmo »od pridige do kriminalke« (Matjaž Kmecl, Od pridige do kriminalke, Ljubljana 1975); prim. Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, 619, 620, 625.

no (izraženo ali zgolj nakazano) priporočilo za morebitno podobno bo-guvščeno dejanje v prihodnosti.16

Trubar je tako npr. v predgovoru k Enim psalmom, temu celemu catechiz-mu 1567 v isti sapi, ko je bralce afirmativno poučil o primerni izvajalski praksi pri petju cerkvenih pesmi, o razmerju med melodijo in besedilom ter o primatu slednjega nad lepimi napevi, negativno označil dotedanjo prakso cerkvenega petja v rimski cerkvi. Takole je razločil reči:

»Natu vi, mui lubi Cranci inu Sloveni, puite le-te peisni v cerqvi inu doma zastopnu, iz serca; rezmislite, kai vsaka besseda, nekar, kar ta viža oli štyma v sebi derži. Ne tulyte, ne bledyte nezastopnu, prez vere inu prez vse andoh-ti koker ty fary, menihi inu nune ta latinski psalter le za volo trebuha. Perlo-žyte h tim bessedom cilu serce, molyte, prossyte, hvalyte prov Boga. Inu de po tih bessedah, ki so v le-tih peisnih, veruiete, Bogu služite, vaš stan inu le-ben pelate inu deržite.«

Po drugi strani pa so mogli celo errata118 v knjigi tvoriti posebno knjižno poglavje (ponavadi ob koncu izdaje) in postati miniaturni traktat ali vsaj odločna glosa proti neupravičenemu prodajanju knjig po previsokih cenah. Tako Trubar ob koncu svojega Tega celega catehizma, enihpsalmov 1574 v poglavju Pregledane v tim drukanu zapiše:

»Inu potehmal ie meni veideoč, de ty buqvary inu vezary te slovenske buqve predragu prodaio, zatu tih ty bozi ne kupuio inu bodo zaderžane. /.../ Tu tol-mačene, pissane, izlage inu zlage se vom Slovenom zabston sturi, zatu Boga hvalite inu prossite, de taku dellu gre posreči Bogu na čast inu h timu izve-lyčanu dosti duš. Amen. Inu iest te buqvarie, kir take buqve vežeio, prossim inu zveistu opominam, da vzamo od nih pravi, spodobni lon, de ne bodo sacrilegi, cerkovni tatie, s katerimi se Bug silnu serdi inu nee na tim sveitu inu v pekli ostru štraifa. Pred teim nee inu nas Jezus Cristus, naš gospud inu iz-veličar, milostivu obari.«19

Tem značilnostim so bile podvržene tudi verzifikacije slovenskih protestantov in njihove zbirke. Za to pesemsko produkcijo je namreč veljalo, da se poleg osnovne afirmativne katehetične in pedagoške funkcije - posredovanje verskih resnic na mimetično in memotehnično učinkovit način - ter v nekaterih primerih prigodniškosti, aktualističnosti20

16 V kolikor ni imela knjiga posebej izdelanega posvetila, je predgovor ponavadi prevzel primarne funkcije le-tega.

17 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 240.

18 Tako »poglavje« ima primarno funkcijo zaznamovati popravke za mesta, kjer so bile tiskovne napake odkrite po koncu stavka in do zaključka tiska.

19 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 452, 453.

20 V litanijah je Luthrova besedilna predloga prirejena tako, da seznam »nesreč in nadlog« ustreza lokalnim homatijam, ki so zadevale Kranjce, Korošce in Štajerce - in med njimi je na enem prvih mest

uresničuje vsaj še skozi polemično vlogo. In za slednje so imeli slovenski protestanti, predvsem Trubar, precej (besedilnih) zgledov pa tudi dovolj vročega »streliva«. Šestnajstega stoletja namreč z redkimi izjemami (Erazem Rotterdamski) bržda nikakor ni moč razumeti kot dobe zgolj preci-ozno uglajene konverzacije med izobraženci, kajti že humanisti, ki so v Srednji Evropi s sporom okoli Johannesa Reuchlina^ 1 intonirali krepke uvodne takte v stoletje verskih in siceršnjih polemičnih spopadov, niso bili na ravno najlepšem glasu - sloveli so kot nič drugega kot prepirljivi ljudje22

turška nevarnost. Prim. Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 321-328.

21 Anton Sovre, Uvod, v: Pisma mračnjakov, prevedel, komentarje in spremno besedo napisal Anton Sovre, Ljubljana 1954, 11-38; Richard Friedenthal, Luther. Njegovo življenje in čas I, prevedel Primož Simoniti, Murska sobota

1983, 163-177

22 J. Burckhardt, n. d., 194, 195; R. Friedenthal, n. d., 163-165.

I I20

Protestantska reformacija se je zlasti na svojem začetku sa-moutemeljevala tudi v kritiki razmer in razmerij v rimski cerkvi. Likovne izraze te kritič-no-polemične drže je zaslediti v številnih temeljnih besedilih nemškega protestantizma, in tudi v epohalni Luthrovi Bibliji (1534), za katero so 117 izvirnih lesorezov posebej zanjo izdelali v Cranachovi delavnici (1532). Na sliki je reprodukcija lesoreza k 10. poglavju Apokalipse sv. Janeza.

I 121

Reprodukcija lesoreza k 17. poglavju Apokalipse sv. Janeza. Pisec tam v bibličnem tekstu opisuje žensko z imenom Babilon Veliki, ki pa na lesorezu k Luthrovi Bibliji (1534) pomenljivo nosi tiaro rimskega škofa, svetega očeta papeža.

-, začetnik nemške reformacije Luther pa se v strastnem spoprijemu za svojo resnico tudi ni kaj dosti ženiral in je svoje protivnike obdeloval ali z grčavim krepelom zmerljivk in/ali pa jih je pikal z ostro prirezanim peresom jedke ironije. Tako je npr. enega svojih poglavitnih in tudi naj-odločnejših nasprotnikov na katoliški strani, teologa dr. Johanna Maierja von Ecka (1486-1543), profesorja v Ingolstadtu, ki je sodeloval na veliki disputaciji leta 1519 v Leipzigu, tituliral s prascem, pa tudi z dr(.)eckom,23 de-kretale kanonskega prava, na katerih je v njegovem času slonela politična moč rimske cerkve, imenuje »dreketa-le«, iz avtoritete rimskega pontifeksa pa se norčuje takole: »Popadel me je že ovčji kašelj od velikega strahu pred tako visokim razumevanjem papeža, in prav lahko bi se bilo zgodilo, ko bi ne imel hlač na sebi dobro zavezanih, da bi naredil tisto, česar ljudje ne vohajo radi, tako me je postalo groza in strah pred to papeško, visoko modrostjo!«24

23 Martin Luther, Zoper papeštvo v Rimu, katero je Hudič ustanovil, v: Martin Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi,, izbral, prevedel in uredil Božidar De-benjak, Ljubljana 2002, 110.

24 M. Luther, n. d., 113.

Toda tudi v miljeju Kranjske, Koroške in Štajerske je bilo precej reči in tudi oseb, ki so postale tarče polemične obravnave s strani protestantskih piscev. Predvsem je bilo to splošno stanje, ki ga je tedanji slehernik znotraj (poznosrednjeveških, toda v 16. stoletju še vedno živih) apokaliptičnih vizij konca stvarnosti doumeval kot trenutek pred ukinitvijo pozemske države Božje. In seveda kot ključni vzrok za vse reve in težave, s katerimi se je spoprijemal, pa naj je šlo za kugo, točo, pozebo, sušo, turško nevarnost ali pa samo za neslogo med stanovi in vladarjem. Znotraj tega sta dajala slovenskim protestantom obilje snovi za polemično zgražanje nad verskimi nasprotniki zlasti dejanje in nehanje posameznih izpostavljenih reprezentantov bojujoče se cerkve, ki kar nekako niso mogli dočakati, da bi jih Vsevišnji onstran groba nagradil z radostmi in so si že na tem svetu in pri živem telesu nakazovali posamezne pozemske »obresti« od svojega velikega zasluženja za dobro cerkve.

O eni takih pozemskih sladkosti so pisali zgornjeavstrijski prelat-je celo samemu cesarju Ferdinandu I., ko je ta duhovnikom prepovedal imeti pri sebi »kuharice«: »Majestati Vestrae Caesareae etiam satis su-perque constat, a longissimo iam tempore nullum fere passim esse paroc-chum, qui vel concubinam vel uxorem suam non haberet.«25 Tako je bila ena ključnih zadreg sočasne rimske cerkve tudi v Notranji Avstriji laksna morala njenih duhovnov in ne ravno malenkostno postopanje zastran držanja celibata, glavni tozadevni »greh« tistega časa pa konkubinat. Vizitacijski zapiski, ki morejo biti sami po sebi precej suhoparen uprav-nobesedilni žanr, so za drugo polovico 16. stoletja za dežele Notranj e Avstrije precej vznemirljivo in na trenutko prav dekameronsko žaltavo branje. Zlasti za tiste cerkvene posesti, ki so bile pod obedienco oglejskega patriarha; ta je svojo oblast nad slovenskimi pokrajinami izvršal z ne pretrdo roko, zaradi zapletenega političnega položaja do cesarja in deželnega kneza pa tudi ne (pre)pogosto. Škof Pavel Bizancij, potomec stare beneške družine, ki se je naselila v Kotoru, je namreč leta 1581 vizitiral po Kranjskem in Štajerskem ter o tem zapustil precej pomenljiva vizita-cijska poročila. Svojemu predstojniku, oglejskemu patriarhu Giovanniju Grimmaniju, tako 7. junija 1581 iz Kamnika poroča:

»Če bo vaša milost hotela, bo lahko uveljavila moje odredbe s pomočjo nadvojvode Karla, čigar fisku sem namenil vse denarne kazni nepokornih in tr

dovratnih klerikov. In teh glob bo dvajset do petindvajset tisoč cekinov, kaj-

25 »Vašemu cesarskemu veličanstvu je tudi dobro in predobro znano, da že zelo dolgo skoraj ni župnika, ki ne bi imel vsaj priležnice, če nima že žene.« Ivan Prijatelj, Kulturni pomen slovenske reformacije, v: Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 45.

ti ni duhovnika ne župnika, ki mu ne bi bilo kaj ukazano glede razuzdanosti, pohujšljivega obnašanja in občevanja.«26

Nadvojvodi Karlu pa iz Vidma 25. oktobra 1581 z naslednjimi besedami povzema svoja opažanja o kranjskih duhovnikih in njihovem držanju katoliške moralke:

»Reči smem, da v vsej kranjski in celjski pokrajini nisem našel več kot dva kaplana, ki sta nekaj razumela, čeprav sta bila tudi ta dva omadeževana s splošno infamijo.«

V pismu, ki ga je nekaj prej, julija, napisal iz Ljubljane, pa je poročal:

»To deželo sem našel v tolikšnem naredu zaradi slabega življenja klerikov, da se mi zdi zaman ves trud. Zlo, ki je že prišlo do kosti, se ne more pozdraviti z navadnim zdravilom. Kdor bo hotel to zelo gnilo rano zaceliti, bo potreboval dokaj časa. Čeprav hodim po deželi in dajem dobre odloke in navodila, vendar zagotovo vem, da se ne bodo izvršila. Tudi ne morem nadzorstva poveriti kakemu duhovniku, ki bi ga dobro izvršil, ker so vsi omadeževani ... Obiskal sem med tem tri župnije: Cerknico, Lož in Bloke, kjer sem našel župnike, ki so tako nevedni, da nekateri izmed njih ne znajo niti kršče-vati. Omeniti je treba tudi pijančevanje; mnogi med njimi redno izvršujejo tudi obrt krčmarjev in konjarjev. /.../ Tu je pet heretiških predikantov, ki so tako marljivi v svoji službi, da če bi katoliški duhovniki kazali le en del te pridnosti, bi bilo krivoverstvo kmalu povsod iztrebljeno«28 Zgornja vizitatorjeva opažanja odražajo tudi tedanje slabo socialno stanje nižjega klera (clerus minor). Le-to je bilo vsaj deloma posledicafis-kalizma^2^ in simonije v sočasni rimski cerkvi, predvsem pa pluralizma oz. grmadenja več cerkvenih služb (nadarbin) v rokah ene same osebe, ki je pripadala višjemu kleru (clerus maior). Ta vseh svojih nastavitev, ki so realno zahtevale konkretno dušnopastirsko službo in pomenile kajpak tudi dohodke iz nadarbine, kjer bi bilo službo treba opravljati, ni mogla izvrševati.30 Zato je svoje dušno pastirstvo na nastavitvah, kjer do-

26 Josip Gruden, Doneski k zgodovini protestantstva na Slovenskem, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVII (1907), 59.

27 J. Gruden, n. d., 62.

28 J. Gruden, n. d., 59.

29 V dobi pred husitsko revolucijo, ki jo uvaja dinamično 14. stoletje (František Šmahel, avtor monumentalne moderne tetralogije o češkem husitskem obdobju, Husitská revoluce, časa zagotovo ni po naključju poimenoval Doba, vržena s tečajev), je v Srednji Evropi krožila celo krilatica: Curia Romana non pascit oves sine lana. Josef Macek, Husitské revoluční hnutí, Praha 1952, 23.

30 Jurij Slatkonja je bil npr. v dobi, ko je deloval kot kapelnik dunajske dvorne kapele (od 1500 naprej), uživalec več nadarbin cesarskega patronata. Užival je dohodke župnije Dobrnič, proštije v Novem mestu in župnije Št. Rupert (od 1499), ljubljanske proštije (1503), žužemberške župnije (najbrž tudi 1503), pičenske škofije v Istri (pred 23. marcem 1506), župnije sv. Petra v Ložu (1506), župnije v Moravčah in beneficija pri oltarju sv. Jurija v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja (med 1506 in 1513). Tudi,

tični uživalec nadarbine sam ni mogel delovati, proti plačilu zaupala svojemu nadomestniku ali vikarju. Razmerje med imetnikom in njegovim nadomestnikom se je ponavadi urejalo z notarsko listino, nadomestnik pa je za svoje delo prejel ponavadi manjši del dohodkov npr. fare, kjer je nadomeščal njenega pravega imetnika oz. uživalca na-darbine. Tako so se morali nižji kleriki zavoljo preživetja v funkciji vikarjev ali nadomestnikov udinjati dosti imo-vitejšim imetnikom nadarbin (clerus maior). Pri tem pa so

ko je leta 1513 postal prvi škof dunajske škofije, si je smel zaradi skromnih prejemkov iz tega naslova s papeževim dovoljenjem (Leon X.) obdržati pičensko škofijo, novomeško in ljubljansko proštijo, župnijo v Moravčah in beneficij v ljubljanski stolni cerkvi. Na vseh omenjenih nadarbinah je imel Jurij Slatkon-ja nastavljene nadomestnike. Franc Ksaver Lukman, Jurij Slatkonja, v: Slovenski biografski leksikon 1925-1991, http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:3055/ VIEW/ (9. 12. 2011).

I 122

Samostanski kletar preizkuša vino, iluminacija iz Življenja svetnikov Alde-brandina iz Siene, konec 13. stoletja. Pritožbe nad »živahnim« življenjem meniškega stanu niso bile samo stvar 16. stoletja.

si bili prisiljeni poleg dela donosa s fare, ki jim je pripadal, za pokrivanje zgolj osnovnih eksistenčnih potreb oskrbeti še dodaten, »postranski« zaslužek, npr. prihodke iz vinotoča ali od konjarjenja. Niso pa bili tako redki primeri, ko so (takšni) kleriki, zlasti v mestih, vodili tudi obrtne igre na srečo (kockarnice), občasno pa se je našel tudi kakšen tak duhoven, ki je iz pridobitvenih razlogov načeloval kar ustanovi najstarejše obrti. V češki historiografiji, ki obravnava dobo pred nastopom husitske revolucije, je tako mogoče prebrati zgodbo o razvpitem praškem duhovniku Ludviku Kojati s Kolešovic:

»Nesrečnik prve vrste pa je bil župnik pri sv. Janezu na Podskali Ludvik Kojata, čigar moralno zadržanje se je povsem ujemalo z vsem, kar smo grajevrednega o njem izrekli na drugem mestu. Imel je priležnico, ki je prebivala na Vyšhradu; poleg tega je v svoji hiši, ki jo je imel pod samostanom sv. Katarine nasproti šole sv. Apolinarija, zorganiral javno kurbišče, v katerem je vzdrževal štiri, včasih pet ali celo osem prostitutk, h katerim je bil mogoč javni dostop. Poleg tega je bil strasten kockar. Hodil je igrat v hišo Hen-sla Glaserja in Margarete Pletlove na Starem mestu praškem in je tako včasih zaigral celo svoja oblačila, tako da se je v nočnih urah nag vračal v dom svoje pridruge.«31

Omenjena situacija je bila pereča že več kot stoletje in pol pred nastopom protestantske reformacije na Nemškem, kajti med poglavitnimi problemi sočasne cerkve jo omenjajo že intelektualni predhodniki M. Jana Husa, npr. Jan Milíč z Kroměříže (1320/1325-1374) in Matěj z Janova (1350/1355-1393; v Regulae Veteris et Novi Testamenti).

Laksno držanje katoliške moralke pa v Trubarjevem času ni zaznamovalo samo duhovnikov po farah, temveč tudi »ustanove posvečenega življenja«. Tako je že generalni vikar oglejskega patriarha Grimmani-ja Jacob Maracco v svojem pismu patriarhu, ki ga je na slednjega 28. oktobra 1568 naslovil iz Vidma, zastran samostana Studenice na Štajerskem zapisal:

»Na Štajerskem je nunski samostan, ki ima več tisoč forintov dohodkov (nekateri pravijo petnajst). V tem samostanu je bila opatinja zelo razuzdana, prav tako neka nuna in dve deklini.«32

Najprej so bile pritožbe izrečene proti prednici Barbari Panxner, zato je oglejski patriarh predlagal, da se samostanski prihodki uporabijo za dotiranje jezuitskega kolegija, ki naj bi bil ustanovljen na mestu ženskega dominikanskega samostana v Studenicah. Načrt ni bil izpeljan, nune pa so samostan upravljale onstran strožje cerkvene obedience: tako

31 Václav Vladivoj Tomek, DějepisměsstaPrahy III, Praha 1875, 244, glej tudi 215 in nasl.

32 J. Gruden, n. d., 13, 14-15.

se je pod priorko Ursulo Zierer primerilo, da je tudi protestantizem našel pot med redovnice, in sicer je stopil na protestantsko stran menda kar cel konvent in še vse podrejene župnije.33 Nekaj podobnega naj bi se dogajalo tudi v Mekinjah, in sicer pod prednico Suzano Gornjegrajsko (Oberburg, Oberburgerin, 1583-1593), ki je bila obdolžena, da razmetava s samostanskimi novci, da z njimi podpira svoje luteranske sorodnike Gallenberge, da bere in prepisuje heretične knjige, zlasti pa so ji očitali, da je dopustila, da se je njen sorodnik Jakob Gallenberški polastil skoraj celotnega samostanjskega premoženja (Gallenbergi so bili sicer usta-novniki in patroni mekinjskega samostana).3 Nič drugače ni bilo drugje na Kranjskem in Koroškem: opatu cisterce v Kostanjevici Hofsteterju (1563-1580) so poleg omahljivosti pri držanju striktne katoliške observance očitali tudi razuzdano življenje, v minoritskem samostanu v Beljaku pa je ostal le gvardijan, ki je stopil v evangeličansko vero, se oženil in z družino prebival v napol porušenem samostanskem poslopju.35

Poudariti velja, da ni mogoče brez pridržka pritrditi razlagam starejšega ali prokatoliško apologetsko orientiranega slovenskega zgodovinopisja (npr. J. V. Gruden), ki se ukvarja s 16. stoletjem v Notranji Avstriji, namreč, da je eden poglavitnih razlogov za tak razkroj katoliške cerkvene pokrajine iskati predvsem v razmahu luteranstva, ki da je tudi preko svojih plemiških protektorjev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem »ugrabljalo« posesti katoliške cerkve njenim prvotnim lastnikom - rimski cerkvi. Razmah protestantizma v 16. stoletju je namreč v Notranji Avstriji že naletel na dezorganizirano katoliško duhovnost, razkroj cerkvene pokrajine, ki se je dogajal že vsaj od sredine 15. stoletja naprej, pa kaže morda vpisati na rovaš sicer negotovih razmer v sami rimski cerkvi, v Notranji Avstriji pa sta težo pridala še dolgotrajni spor med oglejskim patriarhom in cesarjem (kar je preprečevalo redno viziti-ranje), predvsem pa turška nevarnost. Tako se protestantizemv Notranji Avstriji manifestira tudi kot naravna novoveška zamenjava za razkrojeno in dezorganizirano srednjeveško duhovnost rimske cerkve, ki tudi v not-ranjeavstrijskih deželah očitno ni več uspešno naslavljala dušnih potreb ljubi, kajti ni zmogla vzdrževati niti celovite in koherentne lastne strukture. Vzroki tega so številni, predvsem stanje v sami rimski cerkvi, ki je bila tedaj, kot so se že od koncila v Konstanci v drugem desetletju 15. stoletja (5. november 1414-22. april 1418) zavedali njeni vrhovi, potrebna »poprave od peta do temena«.

33 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 683.

34 J. Gruden, n. d., 682, 683.

35 J. Gruden, n. d., 680, 679.

Zastran »ugrabljanj« posesti s strani protestantskega plemstva pa velja upoštevati predvsem lastninsko poreklo in zgodovinski nastanek posameznih cerkva, kajti slednje je določalo, ali ima nad cerkvijo popolno oblast Sveta stolica in tako lokalni škof ali patriarh ali pa ne. Gre namreč za pomembno razliko med prafarnimi in lastniškimi cerkvami. Pra-farne cerkve so bila tista prvotna verska središča, ki so bila praviloma, vendar ne brez izjem, škofijska oz. patriarhova ustanova za ustrezno ozemlje,

I 123

Hans Holbein ml., Luther kot Hercules Germanicus, lesorez, ok. 1519.

ki je bilo dotlej brez potrebne župnijske oskrbe; v slednjo sta sodila v prvi vrsti krst in pogreb. Na splošno velja, da so pražupnije nastale pred letom 1100 in da so v poznem srednjem veku nove prafar-ne cerkve nastale le izjemoma. Omenjene cerkve so po večini nastale kot škofova oz. patriarhova ustanova, kar pomeni, da so že od samega začetka obstajale kot cerkvena institucija. Drugi način nastanka pa zaznamuje tako imenovane lastniške cerkve. Te so nastale tako, da so jih na svojih ozemljih sezidali domači in/ali priseljeni velikaši, ki so (dolgo) obdržali v svojih rokah tudi pravico do pobiranja cerkvene desetine ter so po lastni volji nastavljali in odstavljali duhovnike.36 Če je torej katera od plemiških rodbin v Notranji Avstriji, npr. Auerspergi na Kranjskem, uveljavljala svojo pravico do odvetništva in prezentacije nad lastniško cerkvijo, ki jo je nekoč ustanovila sama, in tako dosegla tudi nastavitev protestrant-skega predikanta na dotlej katoliško versko orientirani fari, tega najbrž ne kaže šteti za »ugrabljanje« fare. Posvetni odvetniki cerkve so pač uveljavili svoje pravno ponavadi ne nujno diskutabilno (prav-no)moč(je)37 - na podoben način, kot ga je ob koncu 16. stoletja proti svojim neka-toliškim podanikom uporabil katoliški deželni knez iz družine Habsburžanov.

Če so na tak ali podoben način, kot je bilo popisano zgoraj, tj. družabno »živahno«, živeli tudi tisti (naj)vidnejši dostojanstveniki rimske cerkve, ki so bili

36 Tone Ravnikar,Zgodovina Šoštanja I, Šoštanj 2011, 32.

37 Primer takega početja je npr. razmerje Wagnov za-stran cerkve Device Marije v (starem) Velenju, kjer bil kot predikant nastavljen Ivan Dolijanski.

hkrati dejavni proti protestantskim cerkvenim starešinam, tedaj se ni čuditi, da so si s tem pridelali ostro in včasih tudi zasmehljivo obsodbo s strani svojih sicer zgolj verskih nasprotnikov. Trubar je tako v tretji alegorični »izlagi« Tega prvega psalma ž nega triemi izlagami (1579) svoje nasprotnike prav neizbirčno krepko udaril tam, kjer jih je moglo najbolj boleti. Zapisal je:

Ta Anticrišt ž nega družbo Meini, de dei Bogu službo, Kir te verne pregane, Nerveč, kir ludi prov vuče Koker vnuvič iz Craine. V Craini ie zdai en papežnik, Tiga Hudiča vučenik, Se ie z mašnimi brati Sveitoval inu naprei vzel Vse verne rezgnati. Mercina ie nega ime, Pravu Hudičevu seime, Vseh žlaht greihih prebiva, Sebi s to platovsko družbo Pekal s pravdo dobiva. On tag duhovni stan pela, Koker vsaki curbar dela, Tiga papež ne brani.38

Verzifikacija je v tem delu besedila prevzela funkcijo verskega (vprašanje celibata), predvsem pa osebnega obračuna; mestoma se že tesno spogleduje z neokusnim paskvilom, ki je bil sploh besedilna specialiteta renesančnih izobražencev zlasti v Italiji. Pod naletom se je znašel kranjski vikar Matija Mrcina (Marzina, Morzina, Marcina, Mercina).39 Mož je študiral na Dunaju, bil jeseni 1553 ordiniran, pred prihodom na Gorenjsko pa je od 1560. služboval kot vikar v Vipavi in od poletja 1563 kot župnik v Gorici; od 14. novembra 1573 je bil duhovni pastir v Kranju. Kot večina njegovih stanovskih tovarišev tudi on ni dal kaj dosti na doslednost okoli celibata, kajti z gospodinjo Katarino je pridelal dva otroka, pa tudi sicer mu je bilo menda mogoče vreči pod nos, da v vsakdanjost-ni življenjski in dušnopastirski praksi raje kot (o)skrbeti, truditi se, pasti (duhovne ovčice) sprega glagole obrati, oskubsti in prigrabiti si.

38 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 495, 496.

39 France Kidrič, Matej Marcina, v: Slovenski bibliografski leksikon II, Ljubljana 1933-1952, 45-47.

Poleg slednjega je bil, kot se zdi, odločen človek, kar je v Kranju, kamor je Luthrove nauke prinesel Gašper Rokavec,40 povzročilo nemalo trenj in homatij.41 Kajti po Rokavčevi smrti 1565. je prišel med kranjske protestante za predikanta vztrajni Jernej Knafelj, ki je Kranjčanom pomagal ustanoviti celo njihovo lastno šolo in se je tudi sicer ob vsaki priliki kolikor mogoče ognjevito zavzemal za uveljavitev in utrditev »prave, stare vere krščanske«. Zaradi tega je proti njemu odločno nastopil sam nadvojvoda Karel, ki je 25. oktobra 1577 krajnskemu mestnemu sodniku Ju-nauerju zaukazal, naj Knaflja, ki da se vtika v župnijske pravice, napodi iz mesta, Kranjčani pa naj se kot njihovi predniki držijo rimske cerkve, kajti nobene pravice nimajo, da bi spreminjali vero v mestu. Toda meščani so se za svojega reformiranega pridigarja potegnili. Nadvojvodi so dali vedeti, da imajo Knaflja za predikanta že deset let in da slednji ves ta čas redno pridiga, deli zakramente in opravlja vse ostale potrebne obrede. Nadvojvoda se ni dal pregovoriti in je leta 1578 ponovno izdal strog ukaz, da mora Knafelj iz Kranja. Tako je slednji odšel na Brdo in tam v kapeli opravljal protestantsko bogoslužje, Kranjčani pa so ga hodili poslušat: ob neki priliki je imel menda kar 1800 obhajancev. Nadvojvodo takšno početje seveda ni prav nič veselilo, zato je pisal Adamu baronu Egkhu na Brdo, naj vendar poskrbi, da Kranjčani ne bodo romali na njegovo posest, kranjskim meščanom pa je zažugal in jim ponovno prepovedal poslušati nekatoliške pridigarje. Toda dotični niso pokazali kaj prida volje ukloniti se zahtevam svojega vrhovnega posvetnega gospoda. Njegove ukaze so jemali precej zlahka, tako da je Knafelj z družino večkrat prišel v Kranj, tam krščeval in celo pokopaval na pokopališču župnijske cerkve; pridigal je v svoji hiši, na kateri je imel v portal vgraviran moto Hie BartelKnaffelPradikant. Mein Stargkh steht in Gottes Handt.^^

Zaradi takšnega razmerja moči, ko je pozitivna rezultanta sil še kazala v protestantsko smer, so si slednji jemali marsikatero svoboščino, ki si je drugače ne bi mogli. Tako se je ob različnih priložnostih, tako cerkvenih kot posvetnih, oglasila protestantska pesem, nekateri kranjski iz-povedovalci »prave, stare vere krščanske« pa so se menda na ves glas smejali in se norčevali iz vikarja Mrcine, ko je na Kristusov vnebohod vodil tradicionalno procesijo s svetim rešnjim telesom.43 Mrcina se je nadvojvodi nad ravnanjem protestantov pritožil - da mu le-ti nagajajo.

40 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 718.

41 J. Gruden, n. d., 718-721.

42 »Tukaj prebivam Jernej Knafelj, predikant. Moja moč je Gospodova rama.« J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 720.

43 N.m.

S takim nasprotovanjem in z nerednim življenjem si je prislužil tudi (zgoraj citirano) ost v Trubarjevi tretji »izlagi« Tega prvega psalma, pa tudi pritožbo, ki so jo katoliškemu vizitatorju zastran Mrcinovega vedenja podali - nihče drug, kot kranjski protestantski (!) meščani. Ko je namreč v Kranju leta 1581 vizitiral škof Pavel Bizancij in je moral tudi živahni Mrcina položiti račune od svojega hiševanja ter duhovnega pa-stirstva, so prišle tozadevne pritožbe tudi do ušes kotorskega škofa. Svojemu predstojniku, oglejskemu patriarhu Grimmaniju, je tako Bizancij iz Kamnika 1. junija 1581 pisal:

»Tožil bom tudi vikarja /Mrcino/ v Kranju, katerega so naznanili lutrovci tega kraja, češ da je maščevalen in razuzdan človek. V svoji pritožbi pravijo, da bi, če bi ta vikar odpustil tisto žensko, ki jo ima pri sebi, in bi redno in pobožno živel, hoteli zopet pokorni biti sveti cerkvi.«44

Je pa verjetno, da je šlo pri Trubarju za prevzem v Kranju dobro znane protikatoliške sramotilne pesmi, ki je krožila med ljudmi in je menda prav ta, kot jo je kranjski davkar 31. julija 1580 bral na neki protestantski pojedini od krstu.45

Seveda tudi nadvojvoda ni ostal gluh za pritožbe vikarja Mrcine in kranjskih katoliških hišnih posestnikov. Zato je ukazal zapreti sodnika Junauerja ter še tri druge meščane, v Kranj pa je poslal deželne komisarje, ki naj celo reč preiščejo. Zadeva se je končala tako, da so komisarji pravico prisodili protestantski strani, pet glavnih pritožnikov izmed katoličanov pa je sodnik, ki je bil do nadaljnjega zopet v sedlu, pognal sko-

46

zi mestna vrata.

Toda kariera protiluteranskega borca rimske cerkve se s tem za Matijo Mrcino še zdaleč ni končala. Živahni kranjski vikar je namreč leta 1584 presedlal na župnijo v Kamniku, kjer so imeli protestanti v gradu Križ krepko podporo. Toda tudi tamkaj jim je stopal na pot: 27. januarja 1586 je s psovkami po kamniških ulicah preganjal superintendenta protestantske cerkve na Kranjskem, M. Krištofa Spindlerja, ljudi pa pozival, naj glavo kranjskih protestantov pobijejo s kamenjem.47 Vendar je bil zaradi nerednega življenja s priležnico 1594. odstavljen od duhovniške službe, na kar je naslednje leto (1595) živel »pohujšljivo« - z materjo svojih otrok se je nastanil pri nekem kmetu -, pa tudi protestante je zlagoma jel pokopavati: proti plačilu kar v kamniški župnijski cerkvi.

44 J. Gruden,Doneskik zgodoviniprotestantstvana Slovenskem, 58.

45 F. Kidrič, n. d., 45.

46 J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 720,721.

47 F. Kidrič, n. d., 46.

Z drugim odločnim nasprotnikom protestantov na Kranjskem obračunava Trubar v naslednjih verzih »druge izlage« Tega prvega psalma:

Obtu, mui pravi kersčenik,

Aku POLIDOR, MERČNIK

Tebe zlu oblagaio,

S teim niju bogu Zludiu

Nih coll, činž zveistu daio.48

Trubar je z gornjimi besedami zgrabil Polidorja de Montagnano , 49 italijanskega duhovnika, ki je študiral v Padovi in Benetkah ter kariero klerika po posvetitvi leta 1550 začel kot dvorni kaplan Ferdinanda I. na Dunaju. Znanstvo vodilnega slovenskega reformatorja s tem izjemno dinamičnim duhovnom, ki kot svojevrsten nravstveni original dodobra reprezentira miselno in delovanjsko prakso predtridentinske katoliške duhovščine, definirane z renesančno mentaliteto, pa tudi one, ki je svoje ovčice raje strigla kot pasla v prvih desetletjih bojevite katoliške protire-formacije, je prvič zabeleženo v enem Trubarjevih pisem švicarskemu reformatorju Heinrichu Bullingerju (1504-1575). Tega je Trubar 1. februarja 1559 prosil, naj mu sporoči o novicah v širnem svetu, da bo mogel »cesarskemu kaplanu /.../ kaj novega in določnega pisati«.50 Ta »cesarski kaplan« je bil Polidor de Montagnana in moža sta si bila takrat očitno še naklonjena, toda reči so se imele radikalno spremeniti.

Montagnana je dobil namreč po milosti svojega cesarskega spovedo-vanca mesto stolnega prošta v Ljubljani, s slednjim še župnijo v Radovljici, oglejski patriarh Giovanni Grimmani pa ga je leta 1561 postavil za najvišjega komisarja in arhidiakona na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem.51 Toda novi prelat je visokosti svojega položaja primerno kmalu zabredel v težave in tako poskrbel za razburjenje, ki ga niti na katoliški niti na protestantski strani niso kar zlepa pozabili. Mož namreč še ni bil niti celo leto v Ljubljani, ko se je hrabro lotil ljubezenskih manevrov in je prav neženirano zapeljeval neko Elzo. Dekle je hotel premamiti z obljubami, darovi in zvijačami, pri čemer sta mu pomagala stolni dekan Melhior Hasiber in njegova kuharica, s psovkami pa je ljubljanskega sodnika in mestni svet tako raztogotil ter razžalil, da je moral škof See-bach, ki mu takšna razburjenja gotovo niso bila prav pri srcu, na cesarjevo intervencijo naperiti pravdo proti podvzetnemu italijanskemu duhovniku. Montagnana se je na začetku skril, nato pa je v kranjsko stol

48 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 494.

49 France Kidrič, Polidor de Montagnana, v: Slovenski bibliografski leksikon II, 150-153.

50 J. Rajhman,Pisma Primoža Trubarja, 37,330.

51 F. Kidrič, Polidor de Montagnana, 150.

no mesto prijezdil kar z oboroženim spremstvom in se »zabarikadiral« v Stiškem dvorcu pri svojem sorodniku Wolfgangu Neffu , ki je bil tedaj stiški opat. Nato je povabil k sebi Primoža Trubarja, ki se je po svoji prvi vrnitvi iz pregnanstva na Nemškem komaj razgledal po Ljubljani. In ga prosil - da bi posredoval v delikatni zadevi okoli Elze in da bi se Montagnana z užaljenimi Ljubljančani spravil izven in brez sodišča. Trubar je svojega znanca seveda napeljeval na to, kar je sam ugledoval kot dostojno življenje: naj pusti proštijo, naj se poboljša in živi, kot priti-če božjemu služabniku. Živahni duhoven je bil v škripcih in je Trubarju rad zagotovil vse to in še več: da bo poslej na svoji fari v Radovljici pridigal »čisti evangelij« - kar v takratni poljudni verski terminologiji za-stran protestantstva ni pomenilo nič drugega kot obljubo, da bo Monta-gnana kot katoliški duhovnik v liturgiji in katehezi uresničeval/sporočal elemente protestantskega verskega pogleda na časna in večna vprašanja! -, da bo Trubarju stal ob strani in da bo zanj orodoval pri cesarju.52 Treba je namreč imeti v mislih, da je bil Trubar ob vrnitvi na Kranjsko, četudi superintendent krajnskih deželnih stanov, še vedno pod proskribcijo, ki mu jo je ob izgonu 1549 spravil na glavo ljubljanski škof Tekstor. Trubar teh kar preštevilnih obljub ni vzel resno, kajti presodil je, da je podjetnemu proštu dobra vsaka bilka, ki bi ga rešila zagate - četudi je protestantska -, zato se za Montagnano ni zavzel. In proces je stekel svojo pot, izjave prič pa so živahnega duhovnika obremenile do te mere, da ga je škof Seebach leta 1563 posadil v ječo, od koder ga je izvlekel šele novi generalni vikar oglejskega patriarha Jacob Maracco, ki se je zavzel za svojega rojaka.53

Tako se je bržda odprla poč zamere, ki je Montagnano dokončno izoblikovala v enega tistih intrigantskih, častihlepnih, toda izjemno spretnih duhovnov poznorenesančne mentalitete, ki so vedno in iz vsake življenjske priložnosti ali zadrege potegnili le najboljše - zase - in so bili v isti sapi kar najostrejši nasprotniki protestantov, surovi, brez vesti in ča-sti.54 Montagnana si je kasneje priboril številne beneficije (Laško, Les-kovec, Krško, Celje, Rogatec ...), nekatere med njimi tudi izrazito donosne, nekaj časa je bil celo opat v Admontu, od maja 1582 pa prošt v Novem mestu. Poleg tega je zopet zasedel pomembno mesto v hierarhiji rimske cerkve na Kranjskem in bil leta 1592 sprejet med kranjske deže-lane. Toda kakšne večje organizirane akcije proti protestantom, ki bi mu jo njegov položaj zagotovo omogočal, italijanski duhovnik ni izpelj al.

52 M. Rupel, n. d., 125; J. Kidrič, Polidor de Montagnana, 150.

53 J. Gruden,Doneskik zgodoviniprotestantstvana Slovenskem,2,7.

54 M. Rupel, n. d., 126.

Res pa je, da je v lastnih farah pogosto in večkrat prav silovito nastopal proti drugovercem. Tako je npr. predikanta Janža Weixlerja - slednjega je 1598. še kot starca gonil sem ter tja po Dolenjskem -, ki je hotel brez Montagnanovega dovoljenja v njegovi župnijski cerkvi v Krškem 1567. pridigati in obhajati, kar vpričo poslušalcev med pridigo klical na zagovor. Bi pa Weixlerju pustil pridigati in celo obhajati - kajpak pod obema podobama -, če bi predikant le hotel obleči ornat.55 Takisto se je o vprašanjih vere pogovarjal celo »na roke«: soprogi laškega tržana Martina Kralnika je 1579. fizično »dopovedoval«, da se obhajila ne jemlje iz rok krivoverskega predikanta, in štajerski protestantski deželni stanovi so zaradi pritožb proti Montagnani o vsem dobili zelo natančno sliko;56 leta 1589 je v Radečah preganjal ženo predikanta Hočevarja. - Pasaža o Montagnanovem »zlem oblaganju« pravih kristjanov, s katerim da italijanski duhovnik Zlodeju daje njegov davek (col, činž), tako nikakor ni bila brez stvarne podlage.

Pa tudi porogljivo poimenovanje z mrčnik (tj. mrkač, pohoten moški) bržda ne. V kolikor bi kazalo izraz mrčnik brati kot psevdonim (M(e)rčnik), tedaj o identiteti osebe, ki se skriva za njim, zaenkrat ni mogoče govoriti. Vendar se zdi verjetneje, da gre za poudarjeno invektivo proti Montagnani, ki je bil razvpit po svojem »družinskem« življenju. Z zapeljevanjem ljubljanskega dekleta, kar ga je privedlo pred sodišče in ga na koncu pahnilo v ječo, se njegovi podvigi na ljubezenskem polju namreč nikakor niso končali. Mož je imel kot še toliko drugih služabnikov svete rimske cerkve njegove in tudi vseh poznejših dob pri sebi svojo »zvesto in pridno gospodinjo Jerico«, o kateri piše v oporoki 2. februarja 1602. In duhovni gospod ter njegova gospodinja, ki je Montagnani hiševala kar več kot tri desetletja, sta iz »aus blodigkheit des Fleisches« naredila nekaj otrok, katerim je oče zapustil pretežni del svojega ne ravno skromnega premoženja.57

55 »Razen tega so v tem letu /1567/ slavni deželni stanovi za Krško priporočili luteranskega predikanta Janža Weixlerja. Le-tega so meščani takoj sprejeli. Ko pa si je upal v farni cerkvi tega kraja pridigati ljudstvu in je skoraj vse prebivalce spreobrnil k svoji evangeljski veri, ga je nekoč s prižnice pregnal in iz cerkve spodil mestni župnik Polidor de Montagnana (ki je bil tudi nadduhovnik v Celju). Zaradi tega so se občani tako razjezili, da bi bili župniku, ko bi se ne bil pravočasno umaknil, temeljito iztep-li koretelj, saj so pokazali nemajhno veselje za to reč.« Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske VII, IX. poglavje, Nurnberg 1689, 437 (http://diglib.hab.de/wdb.php?dir=drucke/gm-4f-522-2, 9. december 2012).

56 J. Kidrič, Polidor de Montagnana, 151.

57 Montagnana je novomeškemu kapitlju zapustil svojo knjižnico v Celju, posodo in perilo. Sploh se je za življenja precej zavzel za Novo mesto. Po požaru 1576 je namreč iz lastnega poravnal dolgove proštije, popravil cerkev, dal postaviti nov veliki oltar, njegova velika zasluga pa je, da je v Novo mesto prišla Tintorettova slika sv. Nikolaja. J. Kidrič, n. d., 152.

Polidor de Montagnana in Matija Mrcina sta se tako kot posebej izrazita mentalitetna originala tistega z renesančnim duhom in občutjem individualitete prežetega katoliškega klera trajna vgravirala v slovensko kulturno in slovstveno zgodovino. Tam sta ostala vpisana pod zaglav-jem brezobzirnih nasprotnikov slovenskih protestantov, kot predmeta paskvila, Trubarjeva pesemska produkcija pa je ravno ob njiju pokazala, kako prožen žanr zmore postati cerkvena pesem v posebnih razmerah, ko se književnost z vsemi posamičniškimi funkcijami različnih besedilnih tipov šele vzpostavlja.

Luther in protestantska reforma cerkvene glasbe

Mnogo pomembnejša kot primerljivost v ostrini polemičnega spoprijema z drugače mislečimi pa je bila za slovensko protestantsko cerkveno pesem uglašenost z nazori in idejami, ki jih je o glasbi in cerkveni pesmi prvi oblikoval in nato do svoje smrti zagovarjal ter pospeševal njihov pobudnik, wittenberški doktor Martin Luther.

Znano je, da je bila glasba zanj edina umetnost, ki jo je zares razumel in mu je bila ne le kot teologu, temveč predvsem eksistencialno zares blizu - pri srcu.58 Pa tudi poznal jo je dobro, kajti kot pevec z lepim glasom se je med svojim šolanjem v Magdeburgu in Eisenachu dodobra spoznal s pevsko izvajalsko prakso svojega časa, med študijem na univerzi v Er-furtu pa se je z glasbo (v okviru kvadrivija sedmih svobodnih umetnosti: aritmetika, geometrija, glasba in astronomija) na artistični fakulteti seznanil tudi teoretično. V univerzitetnih predavalnicah je tedaj poleg Johannesa de Grochea veljal za glavno muzično avtoriteto francoski matematik, astronom in glasbeni teoretik Johannes de Muris (1290-po 1351), ki je z delom Notitia artis musicae (1321; drugi del Musicaspecula-tiva leta 1323)59 predstavljal glasbeno teorijo 12. in 13. stoletja, je pa študenta temeljito poučil o cerkvenih tonskih načinih, glasbenih proporcih in o nauku o intervalih. Poleg teoretične podkovanosti v glasbi pa je Luther ostal tudi poustvarjalni glasbenik.60 Med študijem v Erfurtu je namreč začel igrati na lutnjo in postal po slednjem tudi znan. Tako muziciranje je zahtevalo izjemno fino izbrušen posluh in čisto intonacijo,61

58 R. Friedenthal, n. d., 24, 42-45.

59 R. Friedenthal, n. d., 43; Johannes de Muris, v: Das grosseMetzlerMusiklexikon (el. izdaja), Munchen 2005.

60 Po uveljavitvi reformacijskega gibanja je postal tudi glasbeni ustvarjalec - skladatelj.

61 Samo uglaševanje instrumenta je terjalo precejšnjo zbranost in je trajalo kar cele četrt ure, po pomembnosti pa je imela lutnja tedaj mesto takoj za »kraljico instrumentov«, orglami. Kot orkestrski instrument se je obdržala še tja do srede sedemnajstega stoletja, ko so jo povsem zasenčila godala na eni strani in čembalo na drugi.

I 124-129

Luther se je s svojo duhovno zapuščino trajno vgraviral v vse segmente nemške družbe; tako so se v kriznih časih njegove upodobitve kot simbol pogosto pojavljale tudi na denarju, npr. na »Notgeldu«, ki ga je leta 1922 izdao mesto Wittenberg.

predvsem pa je zanj pomenilo uteho v trenutkih depresije, h kateri je bil nagnjen. Muziciral je celo v najtežjih življenjskih položajih, ko je bil npr. na poti na pomembne disputacije, pa tudi prijatelji so mu v mladih letih prinašali glasbilo tudi tedaj, ko je bil od pobitosti čisto na tleh: zaigra in se ob glasbi ponovno postavi na noge. Med pripravo »nemške maše« (1525) se je ponovno izkazal kot pevec, ki je praktično preizkušal tisto, kar naj bi se kasneje prijelo pri reformiranem bogoslužju, pa tudi kot glasbeni teoretik. Kantor in skladatelj Johann Walther (1496-1570)6 namreč o njem povedati:

»Ko je Luther pred štiridesetimi leti pripravljal svojo nemško mašo, je prosil saškega volilnega kneza in vojvodo Janeza /Stanovitnega/, da bi mene in Conrada Rupffa poklicali v Wittenberg, kjer bi lahko z nama razpravljal o glasbi in podstati osmih gregorijanskih psalmskih modusov. Pripravljal je namreč napeve na pisma in evangelije, pa tudi na Kristusove besede o kruhu in vinu kot

ve

62 Prim. tudi Johann Walter, v: Das grosse Metz-ler Musiklexikon (el. izdaja), Munchen 2005.

njegovem telesu in krvi. Pel mi jih je in je hotel vedeti, kaj si o njegovem dosežku mislim. Takrat me je v Wittenbergu zadržal kar tri tedne in pogovarjala sva se, na kak način bi se dalo primerno uglasbiti pisma in evangelije. Z njim sem preživel številne prijetne urice v skupnem petju in pogosto se mi je zdelo, da se od petja sploh ne utrudi in da mu ga ni nikoli dovolj. Še več: vedno je bil zmožen spretno razpravljati o glasbi.« 3

Luther muzike kasneje ponavadi ni povezoval s smehom in zabavo, temveč s povzdignitvijo duše in radostjo. Zapisal je: »Musica naj razveseljuje dušico; gobec od tega nima nobenega veselja. Če pridno poješ, sedi duša v životu, igra in neznansko dobro se ji godi.«64 Takisto je naj-deval v glasbi eno najmočnejših zdravil proti žalosti in skušnjavam Hudiča, s katerim se je lasal celo življenje: Satan da je duh pobitosti in melanholije, veselja ne more prenesti in je zato glasbi bolj tuj kot karkoli drugega. In zato ob muziciranju, ki da je sinonim za bližanje Bogu, beži proč od dotičnega. O mestu, ki da ga ima glasba med vsemi znanostmi in umetnostmi, je nemški reformator scela prostodušno spregovoril v velikokrat navajanem pismu svojemu najljubšemu skladatelju, Bavarcu Lud-wigu Senflu (1486-1543) (Coburg, 1. ali 4. oktober 1530):

»Es besteht kein Zweifel, daS viele Ansatze zu guten Eigenschaften in sol-chen Gemutern bestehen, die von der Musik ergriffen werden; von de-nen, die aber dadurch nicht angeruhrt werden, glaube ich, daS sie Klotzen

D D

und Blocken ganz ahnlich sind. Denn wir wissen, daS die Musik auch den Damonen verhaSt und unertraglich ist. Und ich urteile rundheraus und scheue mich nicht zu behaupten, daS es nach der Theologie keine Kunst gibt, die der Musik gleichgestellt werden konnte. Sie allein bringt nach der Theologie das zuwege, namlich ein ruhiges und frohliches Herz. Dafur ist ein klarer Beweis, daS der Teufel, der Urheber trauriger Sorgen und beang-stigender Unruhen, beim Klang der Musik fast genauso wie beim Wort der Theologie flieht. Daher kam es, daS die Propheten sich keiner Kunst so be-dient haben wie der Musik. Sie haben eben ihre Theologie nicht in die Geometrie, nicht in die Arithmetik, nicht in die Astronomie gefaSt, sondern in die Musik, so daS sie die Theologie und die Musik eng miteinander verban-den und die Wahrheit in Psalmen und Liedern verkundigten.Aber was lobe ich jetzt die Musik und versuche, eine so groSe Sache auf einem so kleinen Stuck Papier abzumalen oder vielmehr zu verunstalten? Doch meine Liebe zur Musik, die mich ofters erquickt und von groSer Seelenpein befreit hat, ist uber die MaSen groS und sprudelt so heraus.« 5

63 Roland H. Bainton, Martin Luther, Bratislava 1999,349,350.

64 R. Friedenthal, n. d., 45.

65 Martin Luther, Gesammelte Werke, uredil Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale BibliothekBand 63.

Luthrov čudenja in pristnega navdušenja poln, hvaležen, zaupljiv ter zanj že kar nenavadno sproščen pogled na glasbo in horizonte, ki jih le-ta odpira človeku, morda še intimneje odražata prvi kitici pesmi Frau Musika::

Die beste Zeit im Jahr ist mein, da singen alle Vogelein; Himmel und Erden ist der voll, viel gut Gesang da lautet wohl. Voran die liebe Nachtigall macht alles frohlich uberall mit ihrem lieblichen Gesang, des muS sie haben immer Dank.

Nemški reformator je pesem zložil kot del svojega predgovora k odi Johanna Waltherja Lob und Preis der loblichen Kunst Musica, ki je prišla iz tiskarskih stiskalnic leta 1538, ponovno pa je Frau Musica skupaj s predgovorom izšla v kancionalu Josepha Kluga (1543): kot zaključek pe-semske zbirke in pod pomenljivim naslovom Vorrede auf allegutten Ge-sangbucher. 67V tem predgovoru je Luther na enem mestu ubesedil največ svojih hvaležnih misli zastran glasbe, hkrati pa je kot izobražen glasbenik in navdušenec nad polifono glasbeno umetnostjo zapustil enega najlepših opisov nizozemskega večglasnega korala s cantusfirmus in njegovo kontrapunktično obdelavo:

»Vsem ljubiteljem svobodne umetnosti glasbe želi dr. Martin Luther mir in ljubezen od Boga Očeta in gospoda našega Jezusa Kristusa. Iz celega srca želim poveličevati preimenitni dar Božji, ki nam je dan v plemeniti umetnosti glasbe, toda ne vem niti tega, kje začeti ali končati. Na svetu ni ničesar, kar bi bilo brez glasbenih tonov. Saj še nevidni zrak zapoje, če skozi njega zamahnemo s palico. Živali in ptiči imajo še imenitnejše pesmi. David, ki je bil sam glasbenik, se je s spoštovanjem in veseljem izrazil o ptičjem petju. Kaj naj potlej rečem o človeškem glasu, ki mu ni nikjer primere? Poganski filozofi so se zaman trudili raztolmačiti, kako lahko človeški jezik z besedo in pesmijo, z jokom in smehom, izrazi misli duše. Glasbo je treba slaviti in jo po pomembnosti staviti takoj za besedo Božjo, kajti ona vodi vse misli, pamet, srce in pogum. Če hočeš razveseliti žalostnega, ukrotiti predrznega, grobega človeka, da postane krotak, spodbuditi malodušnega, ponižati napihnjenca, umiriti živahnega ali pomiriti maščevalnega, kaj ti more temu bolj služiti kot ta visoka, dragocena in plemenita umetnost. Sam Sveti Duh je na

66 M. Luther, n. d.

67 M. Luther, n. d. Z melodijo iz nove izdaje kancionala Ein new Gesangbuchlen (ur. Jan Roh, Nurnberg 1544) češkega brata Michaela Weisseja se je v nemških protestantskih kancionalih obdržala do danes. Prim. Evangelisches Kirchengesangbuch.Ausgabe fúr die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens, Hannover 1958, št. 482, 583.

redil glasbi poklon, ko je dal zapisati, da je bil Savlov zli duh izgnan, ko mu je David igral na svojo harfo. Sveti očetje so si želeli, da bi glasba za vedno prebivala v cerkvi. In ravno zato je tako veliko pesmi in psalmov. Ta preimenitni dar so dobili samo ljudje, da bi jih spominjal, da so ustvarjeni za slavljenje in hvaljenje Gospoda. Ko se naravna glasba umetniško obdela in izvede, tedaj začne človek z začudenjem doumevati čudovito in popolno modrost Božjo v njegovem sijajnem glasbenem delu, ko en pevec poje svojo osnovno melodijo, ob njem pa zvenijo še drugi trije, štirje ali celo pet glasov, ki se vzdigu-jejo, padajo in poskakujejo okoli ter kakor v nebeški četvorki slavnostno bogatijo osnovni glas s prijateljskimi pokloni, objemi in veselim zibanjem partnerjev. Ta, ki se mu to ne zdi kot neizrekljivi čudež Gospodov, je zares bedak in si ne zasluži, da bi ga imeli za človeka.« 8

Luther je torej kar več kot cenil estetsko vrednost glasbe, ki se mu je kazala predvsem kot nedoumljiv čudež Božji, še zdaleč pa ni bil neobčutljiv za njen sugestivni etični vpliv, kajti vedel je, da človek z muziciranjem na stežaj odpre svoja dušna vrata. Muzika mu je tako veljala poleg teologije za poglavitno pot, ki pelje posamičnika k Vsevišnjemu, ga naredi duhovno ter čustveno primernega za sprejem Božje milosti69 in v isti sapi ne povzroča razprtij. - Glasba je bila ena redkih stvari, okoli katerih se Luther ni nikoli prepiral, in kakor si je Erazem Rotterdamski prizadeval ohraniti versko celovitost zahodne ekumene, tako je Luther to z uspehom storil na glasbenem področju.70 - Poleg tega nareja glasba s petjem sporočeno Božjo besedo razumljivo, jasno, predvsem pa zapo-mnljivo in tako morda delotvorno v vsakdanji življenjski praksi posameznika. Tako se je začela tudi na glasbenem področju zlagoma oblikovati protestantska »poučujoča cerkev«, Luthru pa je kmalu na začetku gibanja postalo jasno, da bo treba nekaj storiti tudi z liturgijo z latinskim petjem, ki ga ljudje zagotovo niso kaj prida razumeli. Kajti če cerkev stavi na stebrih sola gratia, sola fide in sola scriptura, to v delovanjski praksi ne pomeni nič drugega, kot da se po neizrekljivi Božji milosti podeljena, ne zaslužena posamičniška vera razodeva tudi skozi razumevanje in osebno identifikacijo s Pismom in njegovimi nauki. In slednji morajo biti kajpak posredovani v širokemu občestvu verujočih umljivem jeziku.

Prvi reformatorjev poseg v tej smeri je bila njegova latinska Formula missae et communionis ecclesiae Wittenbergensi (1523), kjer je bila latinska maša spremenjena predvsem s stališča reformacijskega teološkega

68 Navedeno po Roland H. Bainton, n. d., 352.

69 Prim. Andrej Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma, Ljubljana 1967, 36, 37.

70 Čeprav so bili nizozemski večglasni korali delo katoliških skladateljev, se Luther ni nikoli prenehal navduševati nad njimi.

I 130

Josef Ehrismann, M^ftin B-ut-zer kot posrednik med Martinom Luthrom m Ulrichom Zwingli-jem, vitraž, 1914/1924, protestantska cerkev v Weitbruc-hu, Alzacija (foto Jean-Pierre Siefer)

videnja reči: mašni kanon je bil odpravljen, Luther pa je obnovil poudarek zgodnje krščanske cerkve na večerji Gospodovi kot aktu zahvale Bogu in kot dejanju, pri katerem stopa verujoči skozi Jezusa Kristusa v občestvo z Bogom in obratno. Toda petje v nemščini v njej kar ni našlo svojega mesta. In Luther je kmalu spoznal, da so zelo številni tudi tisti člani občestva verujočih - wittenberški meščani in kmetje iz oko-

I 131, 132

Martin Butzer na naslovnem listu svojega življenjepisa (Strassburg 1586, levo). Butzer je bil tudi spreten urednik protestanskih kancionalov. Na sliki je reproducirana naslovna stran njegovega dela Das neue Strassburgische Gesangbuchlein (Strasburg 1559).

lice -, ki se brez razumevanja obredja težko vključijo v bogoslužje. Seveda so opazili, da se jim pri obhajilu po novem podaja tudi vino, ne samo kruh in da nekaterih delov obredja, ki so bili značilni za rimsko cerkev, sedaj ni. Toda ker je maša potekala v njim tujem jeziku, so komajda mogli doumeti spremenjene teološke vidike, ki so bili pomembni za nemškega reformatorja. Zato je bilo treba, da je maša v nemščini. Posamezne pomembne postave nemške reformaci-

je, med njimi zagotovo Thomas Muntzer (pred 1490-1525) in Martin Butzer (1491-1551), so prišle do tega spoznanja celo prej kot Luther.

Muntzer je bil prvi, ki je vpeljal »nemško mašo« tako na ravni sintagme kot na ravni obredja in občestvenega petja v nemškem jeziku samega, in sicer s svojo knjigo Deutsch Evangelisch Messze (1524).71 Miselni povzetek te Muntzerjeve knjige, ki obsega 85 tiskanih strani in je strukturirana kot kombinacija obrednika ter notiranega kan-cionala (»Ampt unnd lobgesenge«)72 z izključno jezikovno nemškimi pesmimi, je zapisan v programskem predgovoru z naslovom Allen auszerrveltengottis FreudenJ^ Vanj je radikalni nemški reformator, ki je življenje končal kot voditelj uporne kmečke vojske, zapisal, da velja pri maši »das Testament Christi offenbar handeln und Deutsch singen und erkleren /poudaril J. V./, uff das die menschen mugen Christfor-mig werden«.74

Luthru se je zdela ta Muntzerjeva zamisel prav primerna, dokler ni izvedel, da gre ravno za Muntzerjevo delo.75 Tako je wittenberški reformator zlagoma prišel do sklepa, da se mora reforme lotiti sam, in v letih 1525-1526 je izoblikoval »nemško mašo« (Deutsche Messe).76 V njej je bilo v nemščini vse, razen grškega refrena Kyrie eleison, protestantska maša pa je na Nemškem77 tudi na vnanji izvedbeni ravni obdržala marsikatero lastnost, ki je bila značilna za rimsko cerkev: ornat, obračanje k oltarju ali občestvu, poklekanje ... Je pa bilo za reformirano bogoslužje značilno, da Luther formalne podobe maše iz rimske cerkve ni nadomestil z novim mašnim formalizmom - v protestantski cerkvi. Zanj bogoslužje ni bilo causa disciplinae kot pri katoličanih, temveč causa fidei, in tisto, kar je bilo primerno in preizkušeno v središču reformacije Witten-

71 Pri pisanju pričujoče monografije je bil uporabljen digitalizirani izvod omenjenega dela, s katerim pod signaturo VD16 M 4890 razpolaga Universitats- und Landesbibliothek Sachsen-Anhalt v Halleju.

72 Thomas Muntzer, Deutsch Evangelisch Messze, Allstedt 1524, 7.

73 Th. Muntzer, n. d., 7-10.

74 Th. Muntzer, n. d., 10; primerjaj tudi n. d., 8.

75 R. H. Bainton, n. d., 348.

76 Spis je bil pod naslovom Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts natisnjen leta 1526 pri witten-berškem tiskarju Michaelu Lotterju. Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts, v: Gesammelte Werke, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63.

77 V Švici je bilo v rabi precej enostavnejše obredje in tudi Trubar je svoje somišljenike na Kranjskem opozoril, da »cerkev slovenskega jezika« ne išče svoje utemeljitve v vnanji podobi bogoslužja: »Ne prepiramo se s papeškimi zaradi koretlja ali adiaforičnih obredov, temveč, kako naj postane človek pred Bogom spet pobožen, pravičen in blažen, kako naj Boga prav častimo, mu služimo, svete zakramente prejemamo itd.« J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 229. Primerjaj tudi uredbo Od cer-kovniga gvanta v Cerkovni ordningi 1564; Primož Trubar, Cerkovna ordninga, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, 485, 486.

bergu, ni obvezovalo drugih.78 Tako je Luther v tej smeri dopuščal znatno svobodo, znotraj katere so si

78 A. Rijavec, n. d., 46. Prim. Martin Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts (1526) , ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibli-othek Band 63, 95-96.

I 133, 134

Ideja »nemške maše« se je prva porodila ^oma-su Muntzerju (zgoraj na bankovcu za 5 mark Nemške demokratične republike; komunistični oblasti vzhodne Nemčije je bil uporni kmečki voditelj razumljivo mnogo bolj pri srcu kot plemiško-meščan-ski Luther), in sicer kar dve leti pred Luthrovo Deut-scheMesse und Ordnung des Gottesdiensts (1526). Radikalni nemški reformator, ki je leta 1525 po bitki pri Frankenhau-senu padal kot eden voditeljev upornikov v nemški kmečki vojni, je svoje misli o božji službi v nemškem jeziku artikuliral v Deutsch Evange-lisch Messze (1524).

I 135

Martin Luther, Die weyse der Mef, und geniessung des hochwirdigen Sacraments: fur die Christliche gemain ver-teutscht (Nurnberg 1524).

posamezne dežele zlasti v drugem obdobju reformacije, ko njeno vodstvo preide v roke posvetnih knezov, po svoji vesti in premisleku izoblikovale svoje lastne bogoslužne redove ter tak premislek umestile tudi v lastne priročnike, ki so tako obredno raznolikost nazadnje kodificirali - v cerkvene redove posameznih dežel z dominantno protestantsko cerkvijo. Najpomembneje pa je seveda bilo, vsaj s teološke perspektive, da v reformirani maši ni bilo več sledu o maš-nem kanonu, ki ga je nadomestilo preprosto povabilo k prejetju zakramentov. Poleg tega se je podoba maše spremenila še v treh rečeh: opirala se je pretežno na Sveto pismo in je imela kar najbolj pedagoški (katehe-tični) značaj, kajti z odpravo mašnega kanona se je okrepil položaj evangelijev in lis-

I 136

Naslovna stran Luthrovega prelomnega dela Deutsche Messe und Ord-nung des Gottesdiensts (1526), s katerim je protestantska cerkev na ravni liturgije in cerkvene glasbe dokončno krenila stran od stoletja uhojenih poti rimske cerkve. Spremenila se je struktura obredja, poglavitni poudarek je bil dan pridigi, predvsem pa se je uveljavil enoglasni vernakularni koral, ki so ga izvajali verniki sami.

tov; pridiga je bila obsežnejša kot prej; cerkev pa ni bila več samo hram molitve in hvale Božje, temveč je postala tudi predavalnica. Nemški reforamtor je v Nemški maši zapisal:

»Weil es das groSte und vornehmste Stuck allen Gottesdienstes ist, Gottes Wort zu predigen und zu lehren, halten wirs mit dem Predigen und Lesen so: des heiligen Tages oder Sonntags lassen wir die gewohnlichen Episteln und Evangelien (bestehen) bleiben und haben drei Predigten ...«7'

Najtehtnejše spremembe pa so se zgodile v cerkveni glasbi: a) pri napevih, ki jih je intoniral duhovnik; b) v koralih, katere je izvajal cerkveni pevski

79 M. Luther, Deutsche Messe und Ordnung des Gottesdiensts (1526) , ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 93-94.

zbor, in c) pri pesmih, ki jih je pelo občestvo vernikov v cerkvi. Luther je reformiral vse tri elemente.

Luthrov ključni imperativ v zvezi z besedami Svetega pisma je bil, da je treba razodeto Božjo besedo razumeti. To je pomenilo, da je morala zveneti jasno in razumljivo, toda tudi milozvočno in »nemško«, pa naj je bila izražena kot sekvenca tipografskih znakov na papirju - tam je to pomenilo, da je morala biti prevedena v jasni, čisti in skladno z »naravo /Art/ nemškega jezika« izraženi besedi80 - ali pa izrečena ali zapeta. V tem primeru je nemški reformator želel, da bi bila Božja beseda jasno in razločno artikulirana, vendar pa je v njegovem času v hiši Božji lepše zvenela peta kot govorjena beseda. Vzrok za to kaže vsaj deloma pripisati arhitektoniki in akustiki cerkva,81 toda Luther je želel kljub temu še dodatno poudariti komponento besedila pri petju. Tako mu je bilo mnogo do tega, da bi enemu zlogu teksta ustrezal en sam ton melodične linije, orgle pa naj ne bi bile tako bučne, da bi med bogoslužjem preglasile péto besedo. Zato so se uporabljaje kot antifonična spremljava in deloma od tod tudi primat petja nad muziciranjem v protestantskem bogoslužju. Besedila posameznih evangelijev tudi naj ne bi bila parafrazirana, poslednje besede Odrešenika na križu pa tudi naj ne bi bile kolaž vsega tistega, kar o koncu pasijona pišejo štirje biblični evangelisti. Toda pomen svetopisemskega besedila je bilo treba na nek način dodatno dramatično poudariti, kajti gregorijanski napevi na besedila evangelijev in pisem so bili (z izjemo glasovne gradacije navzdol ob koncu) precej monotoni. Zato je Luther za pripovedovanje evangelistov, Kristusove besede in govor apostolov predvidel različne glasovne registre. Srednji register je postavil visoko in za njegov glas izbral tenor. Le-to je pojasnil z dejstvom, da tenor poje le uvodno temo in da si mora vsak duhovnik melodijo pre-transponirati tako, da bo pri petju liturgije ustrezala njegovemu glasovnemu obsegu. Spremenila pa naj bi se tudi raba modusov: šesti naj bi rabil za petje evangelija, kajti Kristus da je bil poln veselja, osmi modus pa naj bi prišel do veljave pri petju verzov iz apostolskih pisem, kajti nemški reformator je štel npr. sv. Pavla za razmišljujočega in zamišljenega.82 Vsi ti Luthrovi napori, ki jih je posvetil glasbi kot spremljavi svetopisemske

80 Prim. M. Luther, Poslanica o prevajanju, v: Martin Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi,, Ljubljana 2002, 50-55.

81 R. H. Bainton, n. d., 350.

82 Danes so v rabi številne (durovske in molovske) tonalitete, toda le dva modusa - durovski in molovski. Intervali med toni so povsod isti kot v C-duru in a-molu ter se ohranjajo s pomočjo višajev in ni-žajev. V 16. stoletju pa je bilo v rabi osem modusov, ki so imeli vsak zase različno porazdeljene intervale med toni in so rastli od osnovnega tona do oktave brez višajev. Temeljito razlago glej v geslu Mode, The New Grove Dictionary of Music & Musicians,, II. izdaja, 2002 (el. verzija).

ga besedila v nemščini, so odprili pot glasbenega razvoja k Bachovi kan-tati, pasijonu, oratoriju in maši v 18. stoletju.83

Drugi element cerkvene glasbe, ki ga je zajela Luthrova reforma, je bil koral za cerkveni pevski zbor. Pri tem je nemški reformator črpal iz nizozemske večglasne cerkvene glasbe, ki jo je nadvse cenil. V njej je predstavljala temelj melodija, vzeta iz gregorijanskega korala, okoli nje pa so se v kontrapunktu razpenjali trije, štirje ali tudi več glasov - vsak s svojimi prefinjeno izdelanimi melodičnimi okraski.

Najbolj temeljit in daljnosežen pa je bil tisti del Luthrovih reformnih prizadevanj, ki je povsem spremenil občestveno sodelovanje pri glasbenem češčenju Najvišjega v cerkvi.

Od reforme cerkvenega petja, kot je bila v 7. stoletju uveljavljena z gregorijanskim koralom, je bil namreč glavni oporni steber cerkvene vokalne glasbe izvežbani pevski zbor, ki so ga sestavljali kleriki. Nekleriški verniki so se mogli cerkvenega petja udeležiti s klicanjem grških pripro-šnjih klicev Kyrie eleison (Gospod, usmili se nas) in Christe eleison (Kristus, usmili se nas). Toda to ne pri maši, temveč ob prenosu relikvij, na procesijah, romanjih in ob raznih slavnostih; jezik liturgije in pesmi v njej je bil izključno latinski. Toda konec 8. stoletja je zaznamovalo uveljavljanje ukazov Karla Velikega, ki jih je 23. marca 789 izdal v svojem znamenitem kapitularju Admonitio generalis. S slednjim je svojim izobraženim podložnikom poleg skrbi za veličini katoliške cerkve primerno pisavo - reforma je sčasoma pripeljala do poenotenja minuskularnih črk v grafijo z imenom karolina oz. karolinška minuskula^^"^ - tudi ukazal, da morajo duhovniki pridigati o Očenašu in Apostolski veri.85 To je povzročilo, da sta bili ti dve osnovni molitvi prevedeni v ljudski (ver-nakularni) jezik, odprla pa so se tudi vrata za nastanek prvih štirivrstič-nih cerkvenih pesmi, ki so jih ljudje ponavadi peli ob glavnih praznikih cerkvenega leta.86

Temu se je v 13. in 14. stoletju pridružila posvetna ljudska ter umetna pesem v narodnem jeziku, ki pa je bila zlasti na ravni besedila, včasih pa tudi melodično, prirejena za cerkvene potrebe. Na ta način je nastalo brez števila napevov in »popravljenih« besedil, ki so našla, ko je bil zla-goma pozabljen njihov posvetni izvor, trajno mesto najprej ob posame

83 Ernest Zaverský, n. d., 233-274.

84 Igor Grdina, Paleografska in historična problematika, v: Brižinski spomeniki, znanstvenokritična izdaja, Ljubljana 1993, 16, 17.

85 Ivan Grafenauer, Delo menihov sv. Benedikta in sv. Bernarda za staro slovensko književnost, v: Ivan Grafenauer,Literarno-zgodovinskispisi, Ljubljana 1980, 125, 126.

86 Njihovo zbirno poimenovanje glasi pesmi o cerkvenem letu. Podrobneje Ivan Grafenauer, »Ta stara velikanočna pejsen« in še kaj, v: I. Grafenauer, n. d., 235-314.

znih primernih priložnostih cerkvenega leta znotraj rimske cerkve, nato pa v protestantskih kancionalih: take »popravljene« pesmi so imenovali contrafactaJ88 Protestanti so se jih od začetka branili, toda Luther jim je dal z nekaterimi svojimi pesmimi (te nosijo ponavadi podnaslov oz. do-stavek »christlich corrigiert oder gebessert«) zgled, naj se jih nikar preveč ne ženirajo. Zatrdil je: »Ni treba, da bi Hudič v glasbi vse lepe nape-ve pograbil zase.«88 In že kot študent v Erfurtu je melodijo posvetne pesmi Dekle je čeveljček izgubilo »poboljšal« z besedilom Izgubil sem Božjo milost,^8 pa tudi sicer so bila za 15. in 16. stoletje značilna izjemno zanimiva contrafacta?90 Pesem Lobt Gott ihr Christen allzugleich, katere besedilo je poslal 1554. v svet kantor Nicolaus Hermann (1480-1561),8' se je pela na melodijo posvetne pesmi Kommt her ihr lieben Schwesterlein, Auf meinem lieben Gott - to besedilo naj bi 1605. v cerkveno rabo vpeljal frankfurtski kantor Bartholomaus Gesius (1560-1613)82 - pa celo na melodijo Venus, du unddein Kind, ki je bila v Lubecku znana že pred letom 1603.

Prelomni trenutek te, nekaj stoletij trajajoče rasti občestvenega petja v cerkvi pa zagotovo predstavlja Luthrova odločitev v Deutsche Messe, da naj v manjših podeželskih cerkvah - in teh je bilo tako na Nemškem kot na Slovenskem brez dvoma največ -, kjer ne premorejo primerne kanto-rije in zbora z glasbeno izobraženimi učenci,83 ki bi bili zmožni izvajati glasbo pretežno v latinščini in v polifonih obdelavah, ljubemu Bogu poje

87 Ob naslovu pesmi je ponavadi stal dostavek »geystlich« ali »contrafact uff einem geystlich sinn«. Josip ČerinPesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba v poreformacijskih časih, Ljubljana 1908, 127.

88 E. Škulj, Cerkveni ljudski napevi: I. Protestantski napevi, Ljubljana 2000, 173.

89 R. Friedenthal, n. d., 45, 46.

90 E. Škulj, n. d., 173.

91 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 21, 58.

92 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 289, 372.

93 Za cerkve, kjer so bili na razpolago primerni glasbenoizvajalski pogoji, je Luther predvidel krepak delež (figuralnega) petja v latinskem jeziku. V Nemški maši je namreč zapisal: »Die Knaben und Schuler in der Bibel zu uben, geht so vor sich: Tdglich vor der Lektion die Woche úber singen sie lateinisch etlichePsal-men /poudaril J. V./, wie bisher zur Mette gewohnt. Denn, wie gesagt ist, wir wollen die Jugend bei der lateinischen Sprache in der Bibel behalten und darin uben. Nach den Psalmen lesen die Knaben ei-ner nach dem andern, zwei oder drei, lateinisch ein Kapitel aus dem Neuen Testament, je nachdem wie lang es ist. Darauf liest ein anderer Knabe dasselbe Kapitel auf deutsch, um sie zu uben, und falls jemand von Laien da ware und zuhorte. Danach gehen sie mit einem Wechselgesang zur deutschen Lektion uber, wovon oben geredet ist. Nach der Lektion singt der ganze Haufe ein deutsches Lied /poudaril J. V./, darauf spricht man still ein Vaterunser, danach der Pfarrherr oder Kaplan ein Kollektengebet und schliefíen mit Benedicamus Domino, wie gewohnt.« Martin Luther, Deutsche Messe undOrdnung des Gottesdiensts (1526) , ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 95.

občestvo samo. V ljudskem jeziku. In tod

zajema enoglasni protestantski koral svoj

94

izvor.

Tako je Luther v najbolj čisti izpeljavi praktično uresničil svojo teološko misel o duhovništvu vseh verujočih (ne vseh članov cerkve), postal oče občestvenega petja vernikov, grla verujočih v reformirani cerkvi pa so se dokončno odprla. Namesto 1) mašnega kyrie je po cerkveni ladji zazvenela pesem Kyrie, Gott Vater in Ewigkeit, 2) namesto glorie v mašnem ordinariju so verniki zapeli Allein Gott in der Hob sei Ehr, 3) credo je nadomestila pesem Wirglauben all an einen Gott, 4) namesto sanctus so po novem peli Jesaias dem Propheten das geschah in 5) namesto agnus Dei Lamm Gottes un-schuldig.

V »nemški maši« so pomembno mesto zavzeli zlasti psalmi in njihove prepesnitve - psalmske pesmi (Psalm-Lieder).

I 137

Luthrova podoba je bila natisnjena tudi na bankovcu za 50.000 Reichsmark. Le-tega je v času velike gospodarske krize in inflacije 1922-1923, ki je bila posledica I. svetovne vojne in strogih določil pariške mirovne pogodbe zastran Nemčije, izdala Weimarska republika. Reformatorjeva podoba se je pojavila tudi na srebrniku za 2 Reichsmarki (. 625), ki je bil izdan leta 1933 v počastitev 450-obletnice Luthrovega rojstva (1483-1933).

94 Cantus choralis se je reklo vsaki melodiji, ki se je pela v protestantski cerkvi, le da ni šlo za petje zbora, ki je pelfigura-liter, temveč cerkvenega občestva. O protestantskem koralu pregledno E. Škulj, n. d., 171-175.

Predvsem zato, ker so wittenberški reformator in njegovi glasbeno nadarjeni ter tudi dobro podkovani sotrudniki zložili take napeve, ki so bili preprosti in enostavno zapomnljivi. Toda s svojo mehkobo, suge-stivnostjo, glasbeno intenzivnostjo in tudi čustveno pretresljivostjo tako zelo prepričljivi, da so postali za verujoče, ki so jih peli, skorajda že kot molitev, gotovo pa najgloblja (nezavedna) dušna izpoved. In jezuiti, ki svojega censeo niso izrekali kar tjavdan, so vedeli o pesmih (skladbah) svojih luteranskih ideoloških nasprotnikov povedati, da so rimski cerkvi ugrabile več duš kot protestantska teologija.95 Kajti šlo je za glasbo in besedila, ki jih je tedanji človek - korenito ogrožen in tudi prestrašen zaradi (še) neukročenih sil narave, stanja »vseh proti vsem« v človeški ekumeni, od Turkov/muslimanov »oblegane očetnjave«, apokaliptičnih vizij in pričakovanja poslednje sodbe ter ostrega tehtanja duš pred Vsevi-šnjim - zagotovo pel z izjemno osebno identifikacijo. Kajti komaj kdo je mogel kdaj srčneje kot tedanji slehernik klicati iz temnejše globočine in prositi, naj mu bo Bog milostljiv, kajti le on je »trden grad, dobra bram-ba in zaščita«.

O zgornjem pričata zlasti dve Luthrovi prepesnitvi psalmov, h katerim je reformator sam zložil tudi melodijo. Skladbi sta namreč v 16. stoletju postali pesemsko-glasbena emblema protestantske reformacije na Nemškem, v nemških evangeličanskih kancionalih in cerkvenem petju pa sta se v izvirni podobi obdržali do danes.96 Najbolj znana je zagotovo prepesnitev 46. psalma Ein' feste Burg ist unser Gott, »Schutz-und Trutzlied« evangeličanske cerkve, ki jo je Martin Luther zložil leta 1527, v tisku pa se prvič pojavi leto kasneje in najde nato mesto v vseh ključnih protestantskih pesmaricah. Postane tudi inspiracija in pomemben motiv (cantus firmus v tenorjih v prvem stavku) istoimenske Bachove kantate in nato velikega Mendelssohnovega simfoničnega dela v 19. stoletju, s svojim ritmično in melodično izrazitim uvodom pa še vedno prevzema svoje izvajalce.

Za omenjenim »borbenim psalmom« ne zaostaja prepesnitev 130. psalma - Aus tiefer Notschrei ich zu dir -, ki jo je Luther poimenoval kar »trostlichen de profundis«. Današnja transkripcija za izvajanje v protestantski cerkvi ima podobo skladbe v C-duru in 4/4 taktu. Njen ambitus je septima (e1-d2),97 to pa je kar najbolj primerno za glasovni obseg

95 »Hymni Lutheri animos plures quam scripta et declamationes occiderunt.« Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 108.

96 Glej Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fur die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens, ki je

bil izdan leta 1958.

97 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 95, 256-257.

večine srednjih in višjih glasov (mezzosopran, sopran, bariton, tenor), ki jim ambitus pesmi »sede« približno na sredino njihovega glasovnega razpona. Tudi intervali se gibljejo predvsem med sekundo in kvarto. Kvinte so redke, Luther pa jih je uporabil v izrazito sugestivnem uvodnem motivu (takti 1-3), in sicer v prvem taktu, na besedilo Aus tie-fer, da bi izrazil najglobljo potrebo tedanjega človeka po odpuščanju in milosti, miru in pomiritvi Boga s človekom ter ljudi med seboj, predvsem pa razmerje med brezmočnim človekom in vsemogočnim Vsevladarjem. Navsezadnje so ljudje to pesem februarja 1546 zapeli tudi ob Luthrovi krsti,98 v protestantskem bogoslužju pa je še vedno nepogrešljiva.

Trubarjev pogled na glasbeno umetnost

Podobno kot glavi nemških protestantov glasba tudi Trubarju ni bila tuja. Že na začetku svojega šolanja v Salzburgu se je namreč kot štirinajstletnik deloma preživljal tudi s tem, da je s sošolci, ki so bili podobni siromaki kot on sam, prepeval in prosil za miloščino. Poleg tega je brž-da obiskoval šolo pri sv. Petru, kjer je bil pevec (diskantist, tj. deški sopran), skupaj z ostalimi pevci, ki so bili na glasu kot dobri glasbeni izvajalci, je za petje v cerkvi dobival hrano in prenočišče, učeni teolog Jacob Andrœe, prvi biograf našega reformatorja, pa ve povedati, da ob praznikih menda celo nekaj vina - »da bi z večjo vnemo prepevali v koru«.99

Humanistično izobrazbo, katere nepogrešljiv del je bilo tudi teoretično poznavanje umetnosti muze Euterpe, si je Trubar razširil že v naslednjih letih, ko ga je pot peljala najprej v Trst. Tam je bil od začetka 1524 do 1527 angažiran kot pevec in škofov strežnik, poudariti pa velja, da Trubar ni bil član kapele pri sv. Justu, kajti slednja je bila ustanovljena šele po Trubarjevem odhodu iz mesta. Ni mogoče sicer zanikati, da je tedanji tržaški škof in Trubarjev kasnejši dobrodušni podpornik Piet-ro Bonomo želel po svojem prihodu iz mesta ob lepi modri Donavi po vzoru slednjega tudi na glasbenem področju v Trstu ustvariti svojemu izbrušenemu humanističnemu okusu primerno škofovsko rezidenco.100 Ne kaže namreč pozabiti, da je Bonomo po smrti prvega škofa slovenskega rodu Jurija Slatkonje 1522. (ne ravno uspešno) upravljal Dunajsko škofijo ter premoženje pokojnega in imel tako stik tudi z znamenitim dvornim pevskim zborom. Le-tega je leta 1498 ustanovil cesar Maksimilijan I., Slatkonja pa je bil od vsega začetka njegov član, nato prvi vodja, pevovodja (Singmeister), nato kapelnik (Capellmeister) in na koncu

98 J. Čerin, n. d., 208.

99 M. Rupel, n. d., 20.

100 M. Rupel, n. d., 22.

kot škof glavni kapelnik (obrister Capellmeister), ki je bil odgovoren tako za umetniško kot gospodarsko vodenje glasbenega sestava. Najpomembnejša »razvada« škofa Slatkonje, ki ima med drugim zasluge za ustanovitev še vedno slovitega zbora dunajskih dečkov, je bila prav glasba.101

Tako je Bonomo, ko so mu spodleteli načrti, da bi postal novi dunajski škof in se je odpovedal dvorni in diplomatski službi ter se preselil v svoje rodno mesto Trst, iskal pevce za svoj pevski zbor. Zdi se, da je za-stran Trubarja izvedel že, kot je bil slednji še v Salzburgu, posredoval pa naj bi salzburški nadškof Matthaus kardinal Lang pl. Wellenburg, ki je bil tako kot Bonomo pomemben diplomat na cesarskem dvoru in z italijanskim humanistom vsaj v korespondenčnih stikih.102 Misliti je mogoče, da se je moral Trubar tudi v Trstu odlikovati kot dober pevec,103 kajti škof, ki je slovel kot humanist - in to poimenovanje, ki je v najboljšem veljalo za epitet, je bilo od nastopa renesanse in humanizma sinonim za človeka z okusom -, bi najbrž komajda mogel najti zadovoljstvo ob dis-toniranju svojih pevcev.104 Tako je Trubar od 1524 v Trstu naredil na svojega delodajalca zelo dober vtis, čez tri leta, pozimi 1527, pa ga je pot pripeljala na cesarski Dunaj, za kar je poskrbel njegov mediteranski humanistični zaščitnik. Tam je obiskoval višji tečaj na meščanski šoli pri sv. Štefanu, kjer se je dobri dve in pol desetletji pred tem - okoli 1502 -izobraževal tudi ugledni diplomat in poslanik cesarja Maksimilijana I. in nato avstrijskega nadvojvode Ferdinanda v Moskovsko Rusijo, vipavski rojak Sigismund baron Herberstein.105 Šola, ki jo je obiskoval kasnejši slovenski reformator, je vzgajala mlade klerike in posvetne izobražence, ki naj bi študij nadaljevali na univerzi. Tako so v nižjem tečaju poučevali predmete trivija, v višjem, o katerem se meni, da si je v njem nabiral znanje tudi Trubar, pa discipline kvadrivija - in med njimi seveda tudi glasbo. Poleg slednjega so posvečali posebno pozornost tudi cerkvenemu petju, vse to pa postavlja Trubarjev glasbeni razvoj do neke mere ob bok Luthrovemu.

101 Josip Mantuani, Jurij pl. Slatkonja, Dom in svet XX (1907), 303-305; prim. Igor Grdina, Od brižin-skih spomenikov do razsvetljenstva, Maribor 1999, 182; France Kidrič, Peter Bonomo, v: SBL I, Ljubljana 1925-1932, 53, 54.

102 M. Rupel, n. d., 22.

103 Najbrž ni bil več diskantist, ker je verjetno v tem času že mutiral.

104 Poudariti velja, da je bila izvajalska praksa v 16. stoletju skorajda brez resne globalne »standardizacije«, ki jo od uvedbe voščenih valjev in nato vinilne plošče predstavljajo posnetki najvidnejših inter-pretov.

105 Herberstein je bil na mirovno diplomatsko misijo k moskovskemu velikemu knezu Vasiliju III. Vasi-ljeviču poslan leta 1517 in 1526. Vasko Simoniti, Umetnost pogajanja in neizprosnost oblasti, v: Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski, prevedel in opombe napisal Ludvik Modest Golia, Ljubljana 2001, 278.

Resda je bila izobrazba našega reformatorja v celoti gledano zagotovo skromnejša kot formalno pridobljena vednost očeta reformacije na Nemškem, toda oba sta bila dobra in izkušena reproduktivna glasbenika (Trubar pevec, ki je bil zmožen različnih vrst glasbene reprodukcije, potrebnih v cerkveni glasbi,106 Luther pa tenorist in lutnjar), primerno podkovana tudi v teoretičnih premisah, s katerimi je tedaj operiralo mišljenje o muziki, takisto pa sta imela oba izrazito tenak posluh za (duhovni) vpliv glasbe na poslušalca in za pomen, ki ga more zato igrati pri posredovanju verskega nauka.

Podobno kot Luther je svoje tozadevne razmisleke ubesedil tudi Trubar, Tako je že v prvi tiskani knjigi, ki jo je poslal med Slovence -v Catechismu 1550 -, natančno določil razmerje med katekizemskim proznim besedilom, ki je mu je bilo poglavitni posrednik informacij o nauku - razloženi besedi Božji -, ter pesemskim tekstom. Slednjega je štel predvsem za »izlago«, za dodatno memotehnično podporo katehe-zi, glasbo pa je s tem naredil za sicer pomembno in še kako dobrodošlo, toda kljub temu zgolj ancillo theologiae. Zapisal je:

»Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim tudi to litanio inu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele.«107 Pesmi, ki tvorijo drugi del Catechisma, je naslovil z breves totius Ca-techismi expositiones numerose seu rhythmice}1008 iz iste miselne strukture pa izhaja tudi poimenovanje Trubarjevih kasnejših knjižnih prizadevanj na področju slovenskega cerkvenega petja. V kolikor gre za celovite kan-cionale, nosijo namreč s stališča razmerja verska kateheza - glasba pomenljiv naslov: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 in Ta celi catehismus, eni psalmi 1574, to pa še dodatno utrjuje v mišljenju, da je bil Trubarjev pogled na cerkveno pesem scela pragmatičen. Služila naj bi širjenju in utrjevanju novega nauka med Kranjci, Korošci in Štajerci.109 In za slednje se zdi, da je bil v tem dokaj ožji kot Luther, ki ga je glasba predvsem razveseljevala, navduševala, ga pa tudi navdihovala za hvalo Vsevišnjega.

O psihološkem vplivu glasbe na vernika je Trubar v nemškem posvetilu Juriju Khislu (Enipsalmi, ta celi catehismus 1567) zapisal naslednje besede:

106 A. Rijavec, n. d., 38.

107 Primož Trubar, Catechismus 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, 23.

108 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 179.

109 A. Rijavec, n. d., 38.

»Glasba in petje ob pravilnem in pobožnem izvajanju pripravljata namreč človeška srca k pobožnosti in k notranjemu duhovnemu veselju. David je s psalmi in harfo krepčal Savla v njegovih težkih skušnjavah in hudičevih mukah. Elizeja je glasba spodbujala k prerokovanju. In tudi sami izkušamo, da postanemo mnogo bolj željni in zbrani za molitev, za poslušanje Božje besede, za pridiganje in sprejem sv. zakramenta, če v cerkvi vneto pojo ob spremljavi instrumentov ali brez njih. In kadarkoli so v Ljubljani v cerkvi peli Nun bitten wir den Heiligen Geyst ali Oča, Sin, Duh, nebeški kralj itd. petero-glasno ob spremljavi regala, pozavne, cinka in šalmaja, sem vsakokrat v sebi občutil posebno veselje, pobožnost, ljubezen, željo in resnobo do pridigan-ja in molitve.«110

Tak pogled je kajpak mogel biti posledica Trubarjeve seznanitve s tovrstnimi Luthrovimi nazori in tudi z učeno srednjeveško latinsko refleksijo o glasbi, s katero se je naš reformator mogel srečati na Dunaju. Utilitarne estetike, ki jih je moč še umestiti znotraj miselnih horizontov srednjega veka, so namreč stavile na obrat estetske identifikacije v družbeno (ponavadi versko, deloma tudi socialno - stanovsko). V 14. stoletju je tako znani glasbeni teoretik Johannes de Grocheo (Jean de Grouchy; 1275-1325), ki je deloval v Parizu, v svojem ključnem delu o glasbi, v traktatu De musica - slednji je glasbo členil na musico vulgaris (simplex, civilis), musico mensurata (composita, regularis, canonica) in musico ecclesiastico ter tako položil temelje glasbene teorije posvetne glasbe111 -, priporočal chansons de geste kot epsko zvrst, ki da je izjemno primerna za posredovanje »preprostim in starim ljudem delovnega prebivalstva med njihovim počitkom, da bi ob poslušanju o tegobah in homatijah ljudi iz višjih slojev toliko lažje prenašali svojo bedo in se toliko bolj radostno vrnili k delu«. Taka literatura/glasba da pomaga celo k ohranitvi države (ad conservationem civitatis)}^^

Celovit pogled na glasbo, njene funkcije in po njegovem primerno izvajalsko prakso pa je Trubar razkril v daljšem slovenskem predgovoru (Pryčovane, de tu petie v cerqvi, kadar se zastopnu iz serca poye, Bogu dopade inu ie pridnu tim mladim ludem) v Ta celi catehismus, ene psalme 1574. Iz svetopisemskih primerov rabe glasbe v bogoslužne namene najprej izpelje, da more prav isto veljati tudi za »cerkev slovenskega jezika«:

110 P. "Trubar,Enipsalmi, ta celi catehismus 1567. Prevod navedenpo: E.Škulj,n.d., 19.

Johannes de Grocheo, v: Das grosseMetzlerMusiklexikon (el. izdaja), Munchen 2005. » Cantus autem iste debet antiquis et civibus laborantibus et mediocribus ministrari, donec requies-cunt ab opere consulto, ut auditis miseriis et calamitatibus aliorum suas facilius sustineant et quili-bet opus suum alacribus aggrediatur.« Navedeno po: Hans Robert Jauss, Estetsko izkustvo in literarna

hermenevtika, prevedel in spremno besedo napisal Tomo Virk, Ljubljana 1998, 24.

111

»de tu duhovsku peitie v cerqvi, s katerim se Bug česti, od nega močy, milosti, pravice inu modrusti poye inu ty ludie se prov verovati inu nemu služiti vuče, Bogu dopado inu ie tim ludem, suseb mladim, potrebnu inu pridnu«.113

Nakar nadaljuje:

»Oli per tim se ima tudi veiditi inu zamerkati, de Gospud Bug na tim samim peytiu, na glosni štymi, mnogeteri viži oli z dostimi štymami, per tim orglanu oli piskanu prez serca, andohti inu zastopa ne ima /obeniga/ dopadena. 'Zakai Bug,' pravi s. Cypri. v ti izlagi čez ta Očanaš, 'nei en posluša-vec te štyme, temuč tiga serca.' Inu Cristus sam pravi, Math. / 6/, de te molitva, kir se na gassah k vide/ zzu inu/ na hvalo molio inu se veliku, dolgu, gostu, glosnu mermra, Bug ne usliši, glih taku tu petie, glosnu vpytie prez vere, andohti, prez zastopa inu /p/rez pokure ništer ne vela pred Bugom, koker od tiga vpytia inu neverniga molena ty psalmi inu preroki, Esa. 1, v dostih meis-tih govore. /.../ Obtu, hočmo li prov peiti oli molyti, de bomo uslišani inu de s teim Boga čestimo, hvalimo inu nemu služimo, taku imamo z vero, v po-kuri inu zastopnostio peiti inu molyti, nekar le na štymo gledati inu mermra-ti, temuč kai te bessede v sebi derže, kam kažeio, od čes govore, zakai pros-simo oli hvalimo Boga. Zakai v tim petyu oli v pridigah se pravi oli od Bož-ye mylosti, dobrute oli risnice, vsigamogočosti oli od Božyh oblub; s teim to našo vero terdimo, de kar Bug govori, nom oblubuie, nom bo tu istu gvišnu

DD D

inu risnisčnu per pravim odločenim čassu dal inu izkazal. Oli kadar mi po-yemo oli pridiguiemo od Božye pravice, ostrih štraifing inu peen, s katerimi ie te grešnike štraifal, s teim se opominamo, de v pokuri, v Božym strahu, v Božy pokorsčini veden prebivamo, de ne bomo tim hudim, /o/d katerih mi poiemo, glih, de na životu inu na duši na tim sveitu inu vekoma v pekli ne bomo ž nimi red štraifani, zatu ie tu petie, ty psalmi, molene inu pridigo /vane/ od Buga postavlenu.«11

Trubar je dal tako zelo jasno vedeti, da je cerkveno petje pri službi Božji po svoji podstati nekaj podobnega kot molitev - predvsem akt resnobnega in z razumevanjem podkletenega češčenja, ne pa estetskega doživljanja. Zategadelj se poje zato, da se globlje zapopade resnica o Bogu ter vsem bitju in nehanju, da se nauk o njej še enkrat pripozna, ponovi in kar najgloblje vtisne v spomin, pri tem pa imata razumevanje in identifikacija z naukom, ki ga pesemsko besedilo razodeva, nesporni primat nad muziciranjem. In v teh izjavah, ki so vsaj deloma tudi programske smernice reformacije na Slovenskem, kaže iskati okvir vseh prizadevanj za protestantsko cerkveno pesem v slovenskem jeziku. Le-ta so se

113 Primož Trubar, Ta celi catehismus, eni psalmi 1574, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 275, 276.

114 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 277.

razvijala v dveh smereh: 1) dati v tisk in med ljudi (v poustvarjalno recepcijo) primerno pesmarico, ki bi vsebovala pomembnejše pesmi za vse dni v letu in bi podpirala protestantsko katehezo, 2) uvesti koralno petje v slovenskem jeziku tudi v cerkvi.

Kancionali očeta slovenske tiskane besede

Kakor na Nemškem je protestantska reformacija tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem stavila na veri, ki temelji na razumevanju razodete Božje besede. To pa je pomenilo, da se je moral Bog, ki je dotlej komuniciral predvsem v latinskem jeziku učenih svečenikov, naučiti ljudskega idioma: takega, ki bi ga mogli razumeti prav vsi - od modre krvi do zadnjega podložnega podeželana. In to povsod: pri govorjeni, toda tudi pri peti besedi. Zato je se je že s prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku odprlo vprašanje pesmi v »cerkvi slovenskega jezika«.

Trubar se je zadrege zavedal. Vsaj provizorno jo je poskušal rešiti z drugim delom Catechisma 1550, ki je s psevdonimom tubinške-ga tiskarja Ulricha Morharta st. (Gedruckt in Sybenburgen durch Jernei Skuryaniz)^^^ tudi knjižnostrukturno nekoliko ločen od katekizemskega dela knjige. Nosi naslov Sequuntur nunc breves totius Catechismi exposi-tiones numerose seu rhythmice, a quodam Christi exule, digeste, ki mu sledi šest pesmi in litanija.116 Če se postavi poglavja katekizemskega dela ob pesmi in se primerja naslove ter vsebino, se izkaže, da gre pri pesmih za pesemsko-glasbeno eksplikacijo - »izlago« in ponovitev katehetičnih vsebin iz prvega dela knjige, in to v enakem vrstnem redu, kot se posamezne vsebine nahajajo v katekizemskem delu. Prvemu poglavju za slovenskim predgovorom (Vsem Slovencom gnado, myr in mylost) De crea-tione, lapsu & poena primorum hominum^^17 ustreza tako prva pesem v pesemskem delu: Ana peisen iz stariga Svetiga pisma, kakovi ye ta člo-vik od Buga pervič stvarien, koku ye potle izkažen in spet ponovlen (s prvim verzom Nu puite, puite)}^18 Drugemu poglavju katekizma (De usu Decalogt)^^"^ ustreza pesem Expositio Decalogi. Izlaga tih Deset zapuvi-di120 s prvim verzom Poslušai človik, rezumei podpira katekizemsko poglavje Decalogus in tako naprej - vsakemu od poglavitnih poglavij nauka v katekizmu svoja pesem. Le-te so bile nato skupaj z litanijo ob posa-

115 Primož Trubar, Catechismus 1550, v: Zbrana dela Primoža Trubarja I, 178.

116 P. Trubar, n. d, 179-229.

117 P. Trubar, n. d., 27-36.

118 P. Trubar, n. d., 179-186.

119 P. Trubar, n. d., 37-45.

120 P. Trubar, n. d., 186-190.

meznih tekstnih spremembah ponatisko-vane na začetku vsake nove izdaje kancio-nala (Juričič-Klombner 1563; Trubar 1567, 1574; Dalmatin 1579, 1584; Felicijan Trubar 1595). Tako so slovenski protestanti s Trubarjevimi katekizemskimi pesmimi postopali podobno kot nemški evangeliča-ni z Luthrovimi verzifikacijami,121 omenjene pesmi pa so postale katehetično jedro slovenske kancionalistike 16. stoletja, ki se v zadnjih desetletjih protestantske reformacije v Notranji Avstriji zlasti z nekaterimi Dalmatinovimi prepesnitvami nemških predlog že počasi in sramežljivo odpoveduje zgolj utilitarni vlogi, ki jo je pesem igrala med slovenskimi protestanti.

Tozadevno velja posebej omeniti vsaj pesem Kaj žaluješ, srce moje, ki jo je Dalmatin po predlogi znamenitega nurnberškega

I 138, 139

V kancionalu Jurija Dalmatina Ta ceh catehism-us, eni psalmi (1584, desno) je bila prvič izdana tudi Ena l^^pa duh^-vnap^issen. Gre za Dalmatinovo prepesnitev pesmi znamenitega nurn-berškega »mojstra pevca« Hansa Sachsa Kaa žaluješ, s^ce moje. Z njo se slovenska književnost 16. stoletja počasi poslavlja od zgolj utilitarne vloge, ki jo je pesem dotlej igrala med slovenskimi protestanti.

E. Škulj, n. d., 180.

121

»mojstra pevca« Hansa Sachsa prepesnil v slovenščino; prvič je bila pod naslovom Ena lepa duhovnapeissen objavljena v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enihpsalmih 1584, nato pa še v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).

V nobeni mlajših slovenskih protestantskih pesmaric ni več razvide-ti tako jasnega in izrazitega razmerja med besedilom, namenjenim kate-hezi, in njegovo pesemsko »podporo« kot v Catechismu 1550, kajti vsi kasnejši slovenski kancionali 16. stoletja so bili res pesmarice v primarnem pomenu besede in so delovali, kot je značilno za ta slovstveni žanr - kot pomoč pri izvajanju cerkvene glasbe -, toda razen pri Enih duhovnih peisnih 1563 in nekaterih priložnostnih izdajah pesemskih besedil se je beseda katekizem v naslovu slovenskih protestantskih kancionalov ohranila in do konca 16. stoletja opozarjala na značilni primat verske ka-teheze nad glasbeno platjo službe Božje.

Seveda pa s Catechismom 1550 potrebe po celovitem protestantskem kancionalu v slovenskem jeziku še zdaleč niso bile zadovoljene. Tega se je zavedal tako Trubar, ki je bil tedaj v izgnanstvu na Nemškem, še bolj pa so potrebo po pesmarici občutili tedaj še ne tako zelo množični, vendar vsak dan številčnejši spoznavalci nove vere v slovenskih deželah. Zato se je ljubljanski protestantski krožek, ki ga je vodil podjetni tajnik deželnih stanov Matija Klombner, odločil, da pripravi kancional. Za osnovo so vzeli Trubarjeve pesmi iz Catechisma 1550 in jim dodali prevode ter prepesnitve nemških predlog. Le-te so poslovenili pridigar Jurij Juri-čič (v kancionalu podpisan s kratico G. I. = Georg Iuritschitsch), mestni svetovalec Lukež Klinc/Cvekelj (L. Z. = Lucas Zweckel), ki je bil Trubarjev sorodnik, Klombnerjev sin Hans Klombner (H. K.), verjetno tudi Gašper Rokavec (G. R.),122 morda celo Sebastijan Krelj (s prevodom Luthrove pesmi Das deutsche Patrem) in drugi. Toda Trubar je menil, da pesmi niso ravno primerne za tisk, zato jih je med svojim bivanjem v Ljubljani 1561. odklonil, Klombner pa se je hudoval: »Gospod Primož noče sprejeti naših slovenskih cerkvenih pesmi, ker meni, da niso rima-ne. Ne moremo pa vsega rimati. To bo prišlo in se uredilo s časom. Ali naj med tem sedimo kot mutci? Pesmi izboljšajo v srenji toliko kot preprosta pridiga.«123

Toda zgodba s tem še zdaleč ni bila končana, kajti Klombner, ki so ga sodobniki označevali kot »nemirno osebo«,124 ni kar tako zlahka opustil misli na izdajo svoje pesmarice.

122 M. Rupel, n. d., 126.

123 M. Rupel, n. d., 126.

124 M. Rupel, n. d., 159, 160. Th. Elze, Primus TrubersBriefe, 258.

Zato je takoj, ko je Trubar dokončno odložil svoje obveznosti v bibličnem zavodu v Urachu, tja poslal Jurija Juričiča in z njim rokopis svojega kancionala, ki ga je glavnemu podporniku uraške tiskarne Ivanu Ungna-du baronu Žovneškemu priporočil z besedami, da gre zgolj za prevode Luthrovih pesmi. Dodal je še, da je potreba po tej pesmarici zares velika in da prevzema odgovornost zanjo. Nato je Ungnadu poslal še tiskarskega pomočnika Lenarta Mravljo,125 čigar posebna referenca pri oskrbovanju tiska naj bi bila, da je znal Mravlja zapeti menda vse pesmi iz kancionala. Tako je prišlo jeseni 1563 iz tiska 1000 izvodov pesmarice, ki so ji sestavljalci nadeli ime Ene duhovnepeisni.

Trubar je moral biti seveda močno nejevoljen, pa tudi začuden, da se je med Kranjci pod njegovim imenom pojavila prav taista zbirka, ki jo je sam izrecno odklonil.126 Še več: da se knjige, čeprav je bil v Urachu še vedno ravnatelj in zato odgovoren za imprimatur reči, ki so šle v tisk, izdajajo brez njegove vednosti in dovoljenja ali celo v izrecnem nasprotju z njim, in to za njegovim hrbtom. Poleg tega je Ungnad iz Ura-cha pisal tudi zastran hrvaških knjig, o katerih se je Trubar ob neki priliki pred tem izrazil, da je v njih »viel falsch«, s čimer se je spravil v zamero pri Štefanu Konzulu, ki mu že itak ni bil prav naklonjen, pa tudi pri Ungnadu.127

Da bi prišli reči do dna, so deželni odborniki Ahacu baronu Thurnu poverili nalogo, da skliče udeležene, zadevo razjasni in o vsem primerno poroča Ungnadu. Na sestanku se je debata močno razvnela prav ob vprašanju Enih duhovnih peisni, kajti baron Thurn je Klombnerja opozoril, da si podobnega podjetja ne morejo več dovoliti. Nato je zagrmel Trubar in Klombnerju očital: »To je vaše maslo, Klombner! Sramota! Pod mojim imenom! Tisti vaši »pesniki«, ki še zlogov ne znajo šteti! Sami naj bi se učili, ne pa da hočejo druge poučevati s slabimi in nekrščanski-mi pesmimi.«128 Poleg tega, da je Klombner Trubarjevo ime uporabil kot špansko steno za lastne in svojih sotrudnikov slovstvene izdelke, pa se je Trubar ujezil zlasti nad netaktnostjo, ki si jo je pesmarica s pretirano grobostjo v polemičnih tonih dovoljevala na račun duhovnov rimske

125 F. Kidrič, Lenart Mravlja, v: Slovenski biografski leksikon 1925-1991, http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/ sbl:1759/VIEW/ (8. december 2011).

126 Slovenski reformator ni omenjene zbirke nikoli štel za svoj tisk, kar med drugim kažeta tudi podnaslova na naslovnem listu k Enim psalmom, temu celemu catehizmu 1567 in Temu celemu catehizmu, enim psalmom 1574. Prvoimenovane namreč Trubar šteje za drugo edicijo pesmarice - očitno je za prvo štel Catechismus 1550 -, Ta celi catehismus 1574 pa za tretjo. Prim. M. Rupel, n. d., 191.

127 M. Rupel, n. d., 144-146, 159.

128 M. Rupel, n. d., 161, 270-272.

cerkve. Negodoval je predvsem nad pesmijo, ki je uvrščena med velikonočne - O vy hudifary:

O vy hudi fary, kai ste sturili, Ker ste nas obrupali ob ta dar Božy, Zatu morete terpeiti noter v tim pekli, Luciferievi hlapci morete biti vekumai.

O vy hudi fary, kay vy delate, Christusa moryte inu preganate, Ta vinograd Božy doli tarete Inu s tu rimsku kurbu prešuštuiete. Bug smili se čez vas.129

Zadeva je bila pereča, kajti nad Trubarjem sta še vedno viseli obtožba zastran herezije in posledična grožnja izgona, kar mu je spravil za vrat pokojni ljubljanski škof Urban Tekstor in ni bilo nikoli preklicano. Prvi superintendent »cerkve slovenskega jezika« je mogel na Kranjskem tisti čas pridigati predvsem zaradi razmerja sil(nic) na politični šahovnici med deželnimi stanovi in nadvojvodo Karlom ter zaradi slednjega sorazmerno popustljive in ne neposredno bojevite politike do drugover-cev v lastnih dednih deželah. Trubar je tako povsem upravičeno opozoril: »Če to cesar izve, ne bi prijel vas, ampak mene. Potuhnili ste se in se

skrili za moje ime.«130

Poleg omenjenega pa je sodu dokončno izbil dno plagiat, ki si ga je kot urednik pesmarice dovolil podjetni tajnik deželnih stanov. Mož je namreč pod prevod nemške božične pesmi Gelobet seist du, Jesu Christ (O Jezus Christus, naš gospud)}^^ ki je imela že pred reformacijo mesto v cerkvenem petju v nemškem jeziku - Luther je k izhodiščni kitici zložil še šest svojih -, podpisal kar svojega sinu Hansa. Trubar je tako Klombnerju očital, da je Klombner mlajši »ukradel« njegovo pesem, kar je Hansov oče s stisnjenimi zobmi priznal.132 Slednje pa ob dejstvu, da je bila Trubarjeva pesem z neznatnimi tipografskimi spremembami zelo verjetno objavljena tudi v Enih psalmih, tem celem catehizmu 1567, zagotovo pa v Tem celem catehizmu, enih psalmih 1574, in ob konstataciji, da ima jezikovno podobo, sorodno Trubarjevemu jeziku in drugačno od siceršnjega uzusa v Enih duhovnihpeisnih, pomeni, da je moral Trubar morda spravljati svoje prevode ustno ali v rokopisu v obtok že pred natisom v pesmarici.

129 Primož Trubar, Ene duhovne peisni 1563, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 130.

130 M. Rupel, n. d., 161.

131 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 105-107.

132 M. Rupel, n. d., 162.

Reč se je nazadnje razpletla tako, da so deželni stanovi vzeli med palec in kazalec pero ter nato Ungnadu na Nemško poslali scela stvarno pisanje, ki pa je imelo pomenljiv pripis. V njem je bilo stopljeno na prste Klombnerjevim slovstvenim ambicijam, zlasti tedaj, ko je nastopal kot prosti strelec brez dogovora z ravnateljem uraškega zavoda Trubarjem in brez aprobacije deželnih stanov. Pri baronu Ungnadu so namreč stanovi zoper Ene duhovnepeisni protestirali in napisali, da so v delu imenovani tudi »drugi neznatni ljudje, za katere bi bilo bolje, da bi se učili, kakor da hočejo druge poučevati«. Kajti njihove pesmi da so pohujš-ljive - s tem so udarili po polemični O vy hudi fary -, kar jih je mogoče pripustiti, pa »glede zlogov niso pravilno zložene po kvantiteti«. In ker so dobre ter slabe pesmi pomešane, knjiga nima tistega blagega ognja, ki hišo duha razsvetli, ampak več onega, ki jo zakadi. Tako se bo zgodilo, da bodo pesmi ljudi menda prej pohujšale kot poboljšale, kar je bil njihov namen. In to bo veri zagotovo bolj v škodo kot v prid. Sploh pa se je vse zgodilo za njih in Primoža Trubarja hrbtom ter mimo njihove volje, zato naj se lastnik uraškega zavoda v prihodnje varuje podobnih izpadov in naj ne daje v tiskarske preše ničesar, kar deželni stanovi ne bi bili potrdili.133 Takapostscipta so Trubarju kajpak tudi prislužila, da je kazalec na termometru odnosov med kranjskim superintendentom in Ungnadom krenil strmo proti ledišču, lastnik Bibel-Anstalta v Urachu pa je Trubarju le malo kasneje dozdevno ponižanje vrnil ter zavrnil natis Tega celega psalterja Davidovega v lastni tiskarni.

Seveda pa je mogoče o Enih duhovnih peisnih zapisati tudi naslednje: gotovo je, da se z jezikovno podobo občutno razlikujejo od knjižno-jezikovnega uzusa, kot ga je Trubar uveljavljal v svojih tiskih. Če vzamemo v obzir polemiko med Trubarjem, Konzulom, Klombnerjem in ostalimi zastran prevajanja hrvaških knjig pri uraškem zavodu, bi bilo mogoče celo misliti, da je ta razlika hotena. Tisk se tudi po izdelavni (obrtni) kvaliteti in tipografski podobi znatno razlikuje od siceršnjega standarda, ki je veljal za izdaje slovenske reformacije - zlasti za Trubarjeve, kasneje Dalmatinove in Felicijana Trubarja oz. Andreja Savinca tiske -, kajti Enim duhovnim peisnim ni mogoče pripisati podobne korekturne čistosti, kot jo imajo druga tovrstna tiskana besedila slovenske reformacije. Zdi se, da Juričič in Mravlja , ki je bil sicer tiskarski pomočnik oz. učenec (»Junge«) in bi tako (glede na siceršnje korektorske kompetence večine personala zlasti po uveljavljenjih kontinentalnih tiskarnah 16.

133 M. Rupel, n. d., 164.

stoletja) mogel imeti ustrezno obrtno ter korektorsko znanje za oskrbovanje slovenskih tiskov, kljub Klombnerjevemu zagotavljanju nista bila kos svoji nalogi.

Se pa kažejo Ene duhovnepeisni kot tisti kancional slovenskega 16. stoletja, ki je glede na raznovrstnost protestantske cerkvene pesmi na Nemškem, pogojene z različnimi smermi reformacije, prinesel največ različnega oz. najmanj reduciranega tudi v slovenski jezik - in je tako do Dalmatinove pesmarice (1584) s tedanjim razvojem evropske reformacije najbolj uglašen slovenski kancional.

Ene duhovne peisni namreč obsegajo 67 pesmi (7 Trubarjevih, od tega 6 iz Catechizma 1550, in 60 drugih prevajalcev oz. prepesnjevalcev), s čimer so veljale do Dalmatinovega Tega celega catehizma, enihpsalmov 1584, ki šteje osemdeset pesmi, za najobsežnejši slovenski kancional; Trubarjev Ta celicatehismus, enipsalmi 1574 obsega namreč »samo« 42 pesmi. Med omenjenimi 67 pesmimi je s skoraj tretjino najštevilčneje zastopan Martin Luther. Ene duhovne pesmi vsebujejo kar 22 verzifikacij, ki jih je ali samostojno ali na podlagi svetopisemskih besedil ali starejše nemške cerkvene pesmi in/ali latinske himnike (Avrelij Prudencij Kle-mens, Notker Balbulus, M. Jan Hus) v celoti ali vsaj deloma (posamezne kitice) zložil nemški reformator.134 S petimi pesmimi135 je zastopan češki brat Michael Wiesse, ki je s svojim kancionalom Ein new Gesangbuch-len (Mladá Boleslav 1531) pomembno vplival tako na nemško kot tudi na slovensko cerkveno pesem 16. stoletja. V pesmarici je najti tudi prevode dveh pesmi cerkvenega skladatelja Nikolausa Hermanna136 in me-rovinškega dvornega pesnika Venancija Fortunata (Pange, lingua, glo-riosi; Cruxfidelis)1133 s po eno pesmijo pa so zastopani: Elisabeth Creut-ziger, prva pesnica protestantske reformacije (Herr Christ, der einig Got-tes Sohn),^^^ Anarg von Wildenfels , svetnik saškega volilnega kneza in eden prvih Luthrovih podpornikov (O Herre Gott, dein gottlich Wort ist lang verdunkelt blieben)}^"^ M. Johann Agricola, eden Luthrovih poglavitnih reformacijskih sodelavcev (Ich ruf zu dir, Herr Jesu Christ)}^40 in

134 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 60, 63, 64, 68, 74 (po M. Janu Husu), 77, 78, 94, 96, 97, 105, 144, 145, 155, 156, 158, 169 (po Avreliju Prudenciju Klemensu), 171 (po Notkerju Balbulu), 193, 199, 202, 211.

135 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 80, 116, 126, 134, 218.

136 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 181, 220.

137 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 72, 131.

138 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 86.

139 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 159.

140 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 208.

celo tirolski prekrščevalec Georg Grunwald (»Kommther zu mir,« spri-cht Gottes Sohn)}^^ ki je zaradi radikalnih verskih nazorov končal na grmadi.

Čeprav je slovenska kulturna in slovstvena zgodovina Enim duhovnim peisnim doslej posvečala bolj obrobno pozornost, kot enemu poglavitnih kamnov spotike v odnosih Trubar - Klombner, pri čemer slednjega (bržda tudi zaradi Trubarjevih očitkov in Klombnerjeve odioznosti do njega) ni gledala s posebno milim očesom, pa se zdi upravičeno zapisati, da gre pri Klombner-Juričičevem kancionalu vsaj na ravni zasnove in strukture za tehten ter uravnotežen pesemski zbornik, za pravi ka-lejdoskop protestantske cerkvene pesmi - od reprezentativne Luthro-ve do manj znanih in celo takšnih avtorjev, ki jih je glavni tok filipan-ske protestantske cerkve zaradi njihovih radikalnih nazorov brez usmiljenja preganjal (prekrščevalci). Ta širina poznavanja protestantske pesmi priča o širokem razgledu sestavljalcev kancionala po verskem dogajanju v Srednji Evropi in o tedaj najbrž (še) ne posebej obremenjeni recepciji protestantizma na Kranjskem.142 Glede na dejstvo, da Ene duhovnepei-sni ne vsebujejo notnega tiska, toda jasna navodila, na katero melodijo naj se posamezno besedilo izvaja, je mogoče soditi tudi o precejšnjem glasbenem znanju takratnega ljubljanskega protestantskega kroga okoli Klombnerja (tiskarski pomočnik Mravlja naj bi znal na pamet napeve za vse pesmi kancionala!). Kajti duhovni, ki bi omenjeni kancional uporabljali pri občestvenem koralnem petju v cerkvi, bi morali znati na pamet zapeti vse melodije za tekste iz pesmarice (verniki tedaj pretežno niso bili notalni, še pismeni povečini ne, in so se mogli z napevi seznaniti ter se jih naučiti samo ob izvajanju duhovnov, izvežbanih pevcev ali profesionalnih kantorjev).

Eno duhovskopeissen zubper Turke inu vse sovražnike te cerqve Božye 1567 se tradicionalno šteje za priložnostni tisk,143 ki je bil predhodnica Enihpsalmov, tega celega catehizma 1567, s katerimi je Trubar menil na primeren način zadostiti potrebam po kancionalu v »cerkvi slovenske

141 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 188.

142 Že od 1562 (z izidom Articulov), nato odločno dve leti kasneje z izdajo Cerkovne ordninge (1564), še zlasti pa leta 1580 s podpisom Formulae concordiae se je kompas protestantske reformacije med Slovenci od začetnega mišljenjskega »pluralizma« (cvinglijanski nazori pri Trubarju, flacijanski pri Krelju in Juričiču ...) vsebolj naravnaval k pravoverni filipanski redakciji protestantizma. K temu je pomemben delež z nasveti in posredovanjem z Nemškega prispeval tudi Primož Trubar, kar pa je imelo tedaj glede na politično konstelacijo v Notranji Avstriji (katoliški deželni knez - protestantski deželni stanovi) in glede na veroizpoved pomembnih nemških posvetnih podpornikov protestantske cerkve več kot jasno utemeljitev. Glej Trubarjevo pismo deželnemu glavarju, oskrbniku in odbornikom kranjskim, 20. december 1579, v: J. Rajhman, n. d., 250-258.

143 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Primož Trubar, Ena duhovskapeissen zubper Turke, Ljubljana 1966.

ga jezika« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Juričič-Klombner-jevih Enih duhovnih peisni 1563 kajpak ni štel za potrebam slovenskih protestantov primerno pesmarico. Pesemsko jedro Ene duhovskepeissni je Trubarjeva prepesnitev nemške pesmi Gott der Vater wohn uns bei z li-

tanijsko kitico:144

Gott der Vatter wohn uns bei und laS uns nicht verderben, mach uns aller Sunden frei und helf uns selig sterben. Vor dem Teufel uns bewahr, halt uns bei festem Glauben und auf dich laS uns bauen, aus Herzensgrund vertrauen, dir uns lassen ganz und gar, mit allen rechten Christen entfliehen Teufels Listen, mit Waffen Gotts uns fristen. Amen. Amen, das sei wahr, so singen wir Halleluja.15

Trubarjeva predloga temelji na nemški litaniji iz 15. stoletja, ki jo je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je izšla v Geystlich Gesank-Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524), in sicer pod naslovom Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert. D. M. Luther. Pomensko težišče nemške predloge je na srednjeveški ars bene moriendi, na spravljenosti z Bogom - na pomenljivem zadnjem dejanju človekovega tostranskega bivanja, ko mora posameznik, če naj sveti Peter zaškrta s ključem v ključavnici rajskih vrat, oditi onstran v miru z Vsevišnjim. Drugo miselno osišče pa je prošnja k Bogu, naj da človeku že na tem svetu primerno mentalno stališče, sredstva in obrambo pred Zlodejem in njegovimi ukanami - prav vsepričujočnost slednjih je bila za večino ljudi, ki so živeli pred stoletjem luči in razuma, največja prepreka za dober prehod v onostranstvo -, da bi lahko zadnjo uro pričakal pomirjen in brez strahu pred večnim pogubljenem v peklenskem ognju.

Toda Trubar je pomensko žarišče prenesel skorajda povsem v zelo konkretno tostranskost, kajti glavni poudarek je postavil na prošnji Bogu, naj »lube Slovence« obvaruje pred težavami, s katerimi so se le-ti srečevali pri izpovedovanju »prave, stare vere krščanske«. In to je bila rimska

144 Kitice se med seboj razlikujejo samo po prvem verzu, kajti druga kitica se začenja z verzomJesus Christus wohn uns bei, tretja pa z Heilig Geist wohn uns bei.

145 EvangelischesKirchengesangbuch, št. 109, 156-157.

cerkev s papežem na čelu in bolj ali manj bojevitimi duhovni pod njim, ki tudi kranjskim, koroškim in štajerskim protestantom v zadnjih desetletjih 16. stoletja niso dali več prav do sape. Predvsem pa turška nevarnost, s katero so se Kranjci vse do bitke pri Sisku 1593, ko so čete pod poveljstvom Andreja Turjaškega premagale številčno mnogo močnejšo vojsko Gazi Hasana paše Predojevića, redno soočali na zelo robat način.146

Turška nevarnost je bila za Trubarja in njegove rojake eksistencialna konstanta,147 zato se je mogoče v spisih našega reformatorja pogosto srečati z omenjanjem te problematike, v Eni duhovskipeissni zubper Turke pa je pravcati leitmotiv, ki je v knjižici prisoten od začetka do konca. Kot kaže tiskarsko znamenje (Agnus Dei), je izdaja prišla iz delavnice tubin-škega tiskarja Ulricha Morharta st., ki jo je po njegovi smrti 1554 vodila njegova tretja (ali četrta) soproga Magdalena; pri tem opravilu sta ji pomagala sinova iz njenega prva zakona Georg in Oswald Gruppenba-ch.148 Knjižica je bila dotiskana do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič v življenju odpotoval v rodne kraje, da bi za učenega tubinškega teologa Jacoba Andrœeja pri turških ujetnikih zbiral podatke o Koranu; te je Andreœ potreboval za sestavljanje pridig zoper Turke in njihovo vero, o čemer je podrobneje govora v prejšnjem poglavju. Tako se je Trubar sestal celo z Usraim begom, ki ga je ujel Herbart Turjaški in je bil v času Trubarjevega obiska zaprt na ljubljanskem gradu.149

O prvi celoviti slovenski pesmarici, ki je delo Primoža Trubarja in jo je avtor tudi izrecno priznaval za svojo - Eni psalmi, ta celi catehi-smus 1567 - je mogoče soditi zgolj preko premisleka o Tem celem catehi-zmu, enih psalmih iz leta 1574. Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 so prišli iz tubinške tiskarne, ki jo je vodila Morhartova vdova, in so ena naj-redkejših knjig slovenskega 16. stoletja: ohranjeni so samo v enem izvodu, vendar tudi ta ni popoln. Znani sta samo prva in šesta tiskovna pola,150 ki vsebujeta naslovno stran, slovenski predgovor, nemško posvetilo, tri Trubarjeve pesmi, naslov četrte, konec molitve, eno Krelje-

146 Glej tudi Vasko Simoniti, Fanfare nasilja, Ljubljana 2003, 64-127, in prvo poglavje pričujoče monografije.

147 Ivanu baronu Ungnadu je Trubar (Ljubljana, 19. julij 1562) pisal npr. takole: »S Turki se je baje sklenil sveti mir, toda kljub temu vodijo Turki venomer naše ljudstvo v ujetništvo, se močno zbirajo na slovenski, hrvaški in ogrski meji ter silno utrjujejo svoje trdnjave. Včasih divjajo le trije ali štirje Turki po naših vaseh, pobero ženam otroke iz rok in zbeže z njimi. Hudo je v teh krajih.« J. Rajhman, n. d., 123.

148 O Morhartovi tiskarni glej J. Rajhman, n. d., 329.

149 M. Rupel, n. d., 194, 195.

150 Branko Berčič, Spremna beseda, v: Eni psalmi, ta celi catehismus 1567, Ljubljana 1966.

I 140, 141

Ena duhovskapeissen zubper Turke je bila dotiskana do srede maja 1567, ko je Trubar zadnjič v življenju odpotoval v rodne kraje, da bi za učenega tubin-škega teologa Jacoba Andrœeja pri turških ujetnikih zbiral podatke o Koranu. Andrœe (desno zgoraj) je po Trubarjevi smrti pridigal ob njegovem grobu in izdal o njem tudi knjigo, ki vsebuje knjižno razširitev posmrtne pridige in prvi življenjepis slovenskega reformatorja (slovenski prevod je oskrbel in leta 1588 izdal Matija Trost, levo zgoraj).

vo verzifikacijo in začetek pete Trubar-jeve.151 Vendar so ohranjena besedila ob manjših ortografskih, posameznih vsebinskih in tiskarskih spremembah objavljena po enakem zaporedju in na istih straneh tiska, kot je Trubar to storil v Tem celem ca-tehizmu, enih psalmih 1574. Tako najbrž velja, da so bili Eni psalmi, ta celi catehis-mus 1567 glede ureditve (izbor in zaporedje) pesmi podobni kancionalu iz leta 1574. Obsegali so 45 tekstov, od tega 42 pesmi in tri Trubarjeve molitve. Ob štiriindvajset-

151 Celoten tisk je obsegal 11 in pol tiskovnih pol, od tega 8 strani uvodnih besedil in 174 oštevilčenih strani pesmarice. Slednja ni vsebovala Trubarjevega daljšega slovenskega predgovora Pryčovane, ki ga je refromator priobčil šele

v Tem celem catehizmu, enih psalmih 1574. Celotno rekonstrukcijo vsebine in strukture Enihpsalmov, tega celiga cate-hizma 1567 glej v B. Berčič, n. d.

I 142

Družina Andrœeje dala na lastne stroške izdelati epitaf v spomin na »slovenskega Luthra«. Epitaf se od svojega nastanka nahaja v cerkvi v Deren-dingenu, kjer je Trubar nazadnje služboval. Danes je restavriran, zanimiv pa je poleg ostalega tudi zato, ker je na njem edinstvena upodobitev celotne Trubarjeve družine.

ih pesmih je stalo Trubarjevo ime, ob desetih ime Seba-stijana Krelja, ob eni Jurija Dalmatina in Lukeža Klinca, šest pesmi pa je bilo natisnjenih brez navedbe prevajalca oz. prirejevalca.152 Med temi besedili je bilo šest Trubarjevih katekizemskih pesmi in litanija, ki so bile natisnjene že v Catechismu 1550 in v Enih duhovnihpeisnih 1563

152 B. Berčič, n. i

(litanija tudi v Cerkovni ordningi 1564),153 Trubarjeva pesem Bug Oča, bodi per nas pa v Eni duhovski peissni zubper Turke 1567. Ob njih sta bili objavljeni tudi mlajši Kreljevi prevodni varianti pesmi My veruiemo vsi v eniga Boga^^'^ in Pokopaimo mu tu tellu (Spremimo h grobu tu tellu)155 ter Lukeža Klinca Od nebesprido angeli}'"''

Podobna knjižna rariteta kot Eni psalmi, ta celi catehismus 1567 je tudi najpomembnejši Trubarjev kancional - Ta celi catehismus, eni psalmi 1574, ki je delo tiskarja Georga Gruppenbacha iz Tubingena. Njegova struktura je v osnovi enaka kot zgoraj omenjenih Enih psalmov, tega celega catehizma 1567. Za naslovno stranjo sledijo najprej slovenski nagovor bralca (Gospud Bug hoče ...), nemško posvetilo Juriju Khislu (Dem edlen und ehrnuesten Junckern Georgen Kisel)'5^ in slovenski predgovor (Pryčovane). Za omenjenimi teksti je nato natisnjeno jedro pesmarice, ki jo tvorijo naslednje pesmi in molitve: 1) Nupuite, puite vsi ludie, 2) Kir hčeBogu služiti, 3) Poslušai človik, rezummei, 4) lest veruio v Buga Očeta, 5) lest verio v eniga Boga, 6) Mi veruiemo vsi v eniga Boga, 7) Oča, Syn Duh nebeski kral, 8) Oča naš, kir v nebessih sidiš, 9) Kadar ie Jezus v nebu šal, 10) Sveti Paul v enim listi, 11) Litania versa, 12) Litania in alio tono, 13) Vsigamogoči, večni Bug inu Oča (Molymo vsi) 14) O Gospud, Vsigamogoči Bug (Druga molytov), 15) O Vsigamogoči, dobrotlivi Bug (Alia collecta de tempore), 16) Te Boga hvalimo (Te Deum), 17) Hvalimo mi danas Boga, 18) Ta dan ie vsiga veselia, 19) O Jezus Christus, naš gospud, 20) Od nebes prido angeli, 21) Jezus ta ie od smerti vstal, 22) Jezus ta ie od smerti vstal, 23) Svetiga Duha mi molimo, 24) Pridi Sveti Duh, lubi Bug, 25) Prydi k nom Bug inu Sveti Duh, 26) Ne dai oča naš, lubi Bug, 27) Bug Oča, bodi per nas, 28) Jezus ta ie od smerti vstal, 29) Sledni človik, kir ie živ, 30) Spremimo h grobu tu tellu, 31) H čemu aydie tapačeio, 32) O Bug, o Bug, veliki Bug, 33) Ty farizaeipravio, 34) O Gospud Bug, v svetim nebi, 35) Bug bodi meni milostiv, 36) O Bug, ne spi ter ne molči, 37) Bug stoy v sred gmaine suie, 38) Srečan, kir se Boga boyš, 39) Mi, kir smo v zli globošini, 40) Dai mir, o Bug, kersčenikom, 41) Muia duša velikiga della tiga Go-spudi (Magnificat), 42) Hvalen bodi Gospud, ta Bug izraelski, 43) Zdai,

153 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 477-479.

154 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 63, 64; 301-304.

155 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 169-171; 403-405.

156 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 94, 95; 377, 378.

157 Nemški posvetili sta identični, enak je celo zabeleženi datum nastanka, »na dan sv. Jurija /23. aprila; na god svetnika, po katerem je Jurij vitez Khisl dobil svoje ime/ v letu 1567«, kar še dodatno priča o podobnosti med starejšo in mlajšo pesmarico, razlikujeta pa se v podpisu, kajti Trubar se je v Enih psalmih, tem celem catehizmu 1567 podpisal zgolj kot Primož Trubar, v Tem celem catehizmu, enihpsalmih 1574 pa kot »Primož Trubar Kranjec, župnik«.

I 143

Na poglede slovenskih sestav-ljalcev pesmaric, vključno s Primožem Trubarjem, na glasbo in na nabor pesmi v kanciona-lih je zagotovo najbolj vplival Martin Luther. Izdaja njegovih Geistliche Lieder undPsalmen je bila v 16. stoletju znana v številnih ponatisih in razširitvah. Na sliki naslovna stran izdaje iz leta 1599.

Gospud, pusti tuiga hlapca, 44) O Gospud Bug, ti oča naš in 45) Hvalimo mi zdai vsi vkupe Jezusa - 42 pesmi (37 notiranih, 5 brez not) in 3 molitve. Za pesemskim delom ima Ta celi catehismus, eni psalmi 1574 še kazalo, v katerem so pesmi zapisane po abecednem redu začetka pesmi, in errata (Pregledane v tim drukanu), ki pa imajo posebej okrepljeno drugotno besedilno funkcijo - so miniaturni traktat ali vsaj glosa o neetičnosti zaračunavanja previsokih knjižnih cen. Med avtorji nemških predlog prevladujejo izvirna besedila ali prepesnitve

Martina Luthra,158 ob njih pa najdemo tudi posamezne pesmi Matthau-sa Greitterja , Sebalda Heydna , Johanna Kugelmanna ter besedila, prevzeta iz predreformacijske tradicije cerkvene pesmi v vernakularnem jeziku (nemškem in slovenskem).

Tri duhovske peissni 1575 se že s svojim naslovnim listom navezujejo na dotlej izdane Trubarjeve kancionale. Vodilni slovenski reformator je namreč na začetek tiska postavil informacijo, da gre za besedila, ki do tedaj še niso bila objavljena. Zato se zdi, da je Tri duhovske peissni šteti za dopolnilo Tega celega catehizma, enih psalmov 1574.159 Pesmarica vsebuje 11 pesmi, ki so natisnjene po naslednjem vrstnem redu: 1) V miri, z velikim vesselem, 2) O Bug, zakai ti dopustiš (notirana), 3) Jezus ie v smertni ieči bil (notirana), 4) Kadar ie Jezus v nebu šal (notirana), 5) Muio dušo, GOSPUD, h tebi vseleigori vzdiguiem (Ps 25), 6) Nate sim, o Bug, zavu-pal (Ps 31), 7) Naša bramba je GOSPUD Bug (Ps 46), 8) Kadar bi Bugper nas ne bil (Ps 124), 9) Kir na tim sveitiprebiva pod brambo Nervišiga (Ps 91), 10) Ta rimski caesar Augustus in 11) Criste, ki si imenovan (notirana).

Med predlogami za besedila v tej pesmarici se nahajajo štiri Luthro-va pesmi, med njimi tudi »Schutz- und Trutzlied« evangeličanske cerkve, znameniti koral Ein' feste Burg ist unser Gott (prepesnitev Psalma 46; Naša bramba je GOSPUD Bug). Ob prepesnitvah tekstov očeta nemške reformacije pa se pojavljajo tudi pesmi Burckhardta Waldisa in Justusa Jonasa, toda tudi Johannesa Zwicka in Adama Reusnerja. Slednje je za razmerje slovenske protestantske reformacije do evropskih tokov te velike verske reforme, predvsem pa trajne mentalitetne spremembe še posebej pomenljivo, kajti Zwick je bil izdajatelj prve švicarske protestantske pesmarice (Zurich 1536), Reusner pa je bil poleg tega, da je fi-guriral kot osebni tajnik znamenitega nemškega »condottiera« Geor-ga von Frundsberga, vnet privrženec Kasparja Schwenckfelda , Le-ta je bil začetnik spiritualističnega gibanja, ki je sicer pognalo iz protestantske verske reforme, toda bilo je blizu anabaptistom, in tako nikakor ni moglo biti na isti valovni dolžini z uradno filipansko redakcijo prote-stantstva.

Trubarjevo dojemanje schwenckfeldijancev in anabaptistov Prvo jasno opredelitev našega reformatorja do spiritualistične smeri nemške reformacije, kot jo je reprezentiralo schwenckfeldijansko gi

158 Med njimi je tudi znamenita Luthrova psalmska pesem Aus tiefer Not schrei ich zu dir (prepesnitev Psalma 130), ki je postala eden od glasbeno-pesemskih emblemov nemške reformacije. Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 431-434.

159 E. Škulj, n. d., 183.

banje, je najti v pismu, ki ga je Trubar 13. marca 1557 sestavil za Heinricha Bullingerja. Tedaj je župnikoval v Kemptenu na meji med nemškimi deželami in Švico, mesto, kjer je deloval kot dušni pastir,160 pa sta zaznamovala tako vpliv švicarske meščanske reformacije kot tudi prisotnost precej številnega mestnega občestva, ki mu je bil bližje Kaspar von Schwenckfeld s svojimi pogledi.

Oba vpliva sta odmevala tudi v vsakdanjem verskem življenju Kemptenčanov. Švicarska reformacija z njej lastnim asketizmom za-stran forme bogoslužja npr. tako, da so bile orgle v cerkvi sv. Manga, kjer je Trubar služboval, ob njegovem prihodu »utišane«, sam božji hram pa prost skorajda vsega okrasja. Schwenckfeldijansko gibanje pa se je kot prikriti tok v jezeru kazalo predvsem kot izostajanje preneka-terega meščana od nedeljskega bogoslužja; schwenckfeldijanci so bili namreč prepričani, da poglavitni pogoj za potrditev prejema Božje milosti zagotovo ni formalno, po duhovnikovih rokah podeljeno obhaji-lopri božji službi v cerkvi. Trubar je skušal zadrego izostajanja od božje službe zaradi schwenckfeldijanskih verskih nazorov rešiti tako, da je v cerkvenem redu za Kempten, ki ga je sestavil, zapisal, naj cerkovnik ob uri, ki je določena za nedeljsko bogoslužje, zvoni še celih pet minut, da bi poziv k občestvenemu bogočastju zares slišali vsi - tudi tisti, »ki so zaspali ali zaradi drugih reči niso mogli pravočasno priti v cerkev«. Poleg omenjenega se je Trubar v pismu Bullingerju potožil, da je njegov pomočnik, »kratek možic s trmasto butico«, schwenckfeldijanec, ki da »se nikakor ne da odvrniti od schwenckfeldske zmote«, zaradi česar so mu mestni očetje v Kemptenu očitno tudi s Trubarjevim soglasjem nazadnje odpovedali službo.161

Na teološko-dogmatični ravni je Trubar schwenckfeldijancem pozornost posvetil v Articulih oli deilih te prave, stare vere kersčanske 1562. in v Cerkovni ordningi, ki je prišla med Kranjce, Korošce in Štajerce dve leti zatem (1564). O Articulih je danes že mogoče reči, da predstavljajo sorazmerno izvirno Trubarjevo delo, kajti primerjava besedilnih predlog, ki jih je Trubar poznal in upošteval pri nastanku, ter slovenskega besedila na eni strani in analiza besedilnih postopkov jezikovne transformacije, ki se jih je naš reformator posluževal, da je lahko »cerkvi slovenskega jezika« dal temeljno simbolično knjigo, na drugi napeljujeta na za-

160 Spominska plošča, ki so jo leta 1928 vzidali v steno nekdanjega župnišča sv. Manga v Kemptenu, kjer je Trubar nekoč prebival, daje slutiti, da se je v zgodovinski spomin kemptenskih meščanov zapisal kot »der slowenische Luther«; njihov dušni pastir je bil v letih 1553-1561.

161 J. Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, 28, 29.

PfůPcřKjfSl.tTlQng,

řrbauí.1328 Çire [Dílf)ntff553-I56l

primus îcubee,

, ùer aioDenifil^f Lulijer iorbfrn Douiiifrr ip Loibadi u.priiigef in ^cÍESf.sóíjutinpforrtr bohifr Sdjopff r b. sIobé nil(ti_En Schnífspfňrfiř

.. ■ Nuni -I6Z7 '

tprřeocg 3eûmQnn, , PfnrrEr.Sthultnnnn ultifaioyifdjřr

^ ^ Stbrifl.ftřllpr •

I 144-146

Cerkev sv. Manga v Kemptenu in spominska plošča na tamkajšnjem starem župnišču, ki bralca poučuje, da je tod v letih 1553-1561 služboval Primož Trubar, »slovenski Luther«.

ključek, da Articuli niso bili le prestava in kompilacija že obstoječih simboličnih knjig filipistične redakcije protestantizma, temveč bolj ali manj izvirna Trubarjeva avtorska pisava.162 Zato more to delo veljati za prvo slovensko protestantsko konfesijo in tako vsaj deloma reprezentira tudi Trubarjev posamičniški odnos do konkretnih teoloških vprašanj, zlasti na mestih, kjer reformator besedilno povsem jasno odstopa od česar koli, kar je v zvezi s konkretnimi pomenskimi topikami najti zapisanega v besedilnih predlogah - v Augsburški, Wurttemberški in Saški veroizpovedi ter Apologii Confessionis Augustanae Philippa Melanchthona. Tako se skozi Articule razodeva tudi Trubarjev pogled na schwenckfeldijance, ki je postal hkrati tudi uradno artikulirano stališče reformirane cerkve na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zastran tega vprašanja.

V Articulih se nahaa'a le eno mesto,163 kjer se Trubar neposredno ukvarja z vprašanji schwenckfeldijanske verske doktrine in verske oz. delovanjske prakse. Omembo je najti v petem artikulu, ki je posvečen pomenu pridige oz. hermenevtike Božje besede za odnos slehernika do Pantokratorja. Trubar tam jasno artikulira, da je temelj za razmerje med vernikom in Bogom (s)pozna(va)nje razodete Božje besede in njene razlage, torej predvsem miselni spoznavni proces, ki sestoji iz branja Svetega pisma, poslušanja (s strani duhovnika avtorizirane in tudi bolj ali manj avtoritarne) razlage le-tega in kontemplacije posamičnika. Tako odkloni duhovno razsvetljenje kot osnovo za versko spoznanje. Zapiše:

»Mi ferda[m]nuiomo tudi te zmotne ludi inu duhe, kir govore, ta S. Duh bo tim ludem dan inu ie močan prezposlušane oli brane te Božye bessede, prezpridige tiga evangelia inu prez zacramentov. Kir ne gredo h pridigom inu se ne obhaieio, ne kersčuio, temuč isčeio inu čakaio izvuna te bessede Božye inu prez evangelia na drugu noterne resvečene /poudaril J. V./ inu na drugi vuk inu te ludi odpelavaio od te bessede Božye na suie lastne, norre inu zepelavne misli ...«164 Z omenjenim mestom je Trubar zavrnil samo jedro schwenckfeldi-janskega gibanja, s čigar delovanjsko prakso, ki se je kazala tudi kot neo-biskovanje formalnega reformiranega bogoslužja, se je srečal že v Kemp-

162 Jonatan Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, 625-629.

163 Anabaptistični verski praksi je npr. posvečenih kar 9 obsežnejših pasaž, v katerih Trubar povsem decidirano zavrača prekrščevalce. Slednje kaže morda pripisati dejstvu, da je reformator Articule kot konfesijo v resnici zasnoval kot besedilo, ki naj kolikor moči celovito naslovi potrebe po jasni teološki podkletitvi verske prakse reformirane cerkve v Notranji Avstriji, kjer pa je bilo za filipistično usmerjeno »cerkev slovenskega jezika« ključno razločenje od prekrščevalcev; le-ti so bili na prostoru med Alpami in Jadranom pomembno versko gibanje, in sicer dosti tehtnejše od schwenckfeldi-jancev, ki v Vzhodni marki še zdaleč niso imeli enake veljave kot v Reichu.

164 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 72, 73.

tenu. Schwenckfeldijansko gibanje je sicer pognalo iz protestantske verske reforme, toda zaradi izrazitih spiritualističnih značilnosti, ki ga vežejo mdr. tudi na nemški misticizem in spiritualizem srednjega veka, nikakor ni bilo na isti valovni dolžini z uradno sankcionirano in večinsko filipistično redakcijo protestantstva. Slednja je namreč po Luthro-vi smrti vse bolj stavila na jasno organizirane deželne cerkve, kjer imajo pomembno ali občasno celo poglavitno besedo posvetni protektorji besede Božje - deželni knezi -, Kaspar Schwenckfeld von Ossig in njegovi privrženci pa so bili prepričani, da prava cerkev ni nekaj vnanjega, ni nekakšna posebej in natančno strukturirana organizacija, temveč duhovno občestvo tistih verujočih, ki so neposredno razsvetljeni od Svetega Duha in zato slišijo »notranji glas«. To prepričanje je tudi neposredna negacija Luthrovega sola scriptura, čigar srž je v verovanju, da je Sveto pismo končni objektivni izraz razodete resnice; Schwenckfeldu je razo-deto resnico pomenil »notranji glas«, ki je posledica posamičnikovega razsvetljenja s Svetim Duhom.

Da bi Trubar kolikor moči omejil prodor in krepitev konkurenčnih reformnih gibanj - tudi schwenckfeldijanstva - v protestantsko cerkev na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem in s tem zagotovil filipistično pravovernost, je v agendi Cerkovne ordninge 1564., dve leti po izidu Ar-ticulov, določil naslednje pravilo za ordinacijo novih predikantov: »/T/y superintendenti /imaio/ od tiga noviga pridigaria eno očito oblubo inu persego vzeti, de oblubi inu perseže Bogu inu tei cerqvi, de on hoče v taki službi, per tim pridigarstvi v Božym strahu, v pravi veri inu s pravim klyca-nem na Buga prebivati, služiti, en brumen, pošten leben pelati inu zveistu vučiti. Inu per taki veri inu per takim vuku, kateri ie on pred nimi spoznal inu kateri ta Augšpurgeriska confessio v sebi derži /poudaril J. V./, vs/e/lei inu v dobrim z Božyo pomočio hoče ostati do konca, v nega službi zveist inu flis-sig vselei biti.«15

Glavam in udom »cerkve slovenskega jezika« je tako postavil za po-zitivitetni vzorec filipističnega duhovna, vse odklone od te linije pa (očitno) štel za neprimerne. Tako se kot sestavljalec simboličnih knjig slovenske protestantske cerkve ni prav posebej razlikoval od odločnih teologov, ki so besedilno podobe nove vere utrjevali drugje po protestantskem delu Evrope, je pa zastran pasivne bralske recepcije schwenckfel-dijanskih besedil zagotovo pokazal veliko praktične izdajateljske spretnosti, razumevanja funkcije posameznih slovstvenih žanrov166 in mor-

165 N. d., 370, 371.

166 Gre za Trubarjevo zavest o razliki med recepcijo simboličnih knjig, kot sta bili Articuli in Cerkovna ordninga, katekizmov za duhovniško ter splošno rabo in kancionalov, ki so predstavljali »Gebrauchsliteratur« tedanjega časa.

" AGENDA^

©aéijî/

^î>irc|crtort)ttUtt«/ii>tc

jlcB bť( íPfatrOítrn 6nb ©«prgwtn

jK«2(iBpHit»nî) WmpstifeiiUen f«lleii/ iitt bit Dtojtř b« in

^am -ÇOrttÎCÇdT »uSiAr« V- «.5.

Jiirlhritl ■

©cbrucfÉíuSťíPíía/ 6tttd>

I 147-149

Protestantska cerkev je po Luthro-vi smrti vse bolj stavila na jasno organizirane deželne cerkve, kjer so imeli pomembno ali občasno celo poglavitno besedo posvetni protektorji besede Božje - deželni knezi. Ti so bili tudi izdajatelji cerkvenih redov posameznih deželnih cerkva. Na slikah so prikazani cerkveni redovi za Wittenberg (1559, zgoraj levo), Brandenburg (1540, zgoraj desno) in Saško (1540, spodaj). Schwenckfeldijanci so bili prepričani, da prava cerkev ni nekaj takšnega, torej vnanjega, ni nekakšna posebej in natančno strukturirana organizacija, temveč duhovno občestvo tistih verujočih, ki so neposredno razsvetljeni od Svetega Duha in zato slišijo »notranji glas«.

I 150

Adam Reusner je bil tudi osebni tajnik znamenitega nemškega »condottiera« Geor-ga von Frundsberga in njegov biograf.

da celo neke vrste zavest o kanoni-zacijskih literarnih procesih (uvrščanje tedaj znotraj protestantskega slovstva že kanoniziraih besedil npr. Martina Luthra v slovenske izdaje).

Prekrščevalcem je Trubar na teološko-dogmatični ravni podob-

no kot schwenckfeldijancem največ pozornosti namenil vArticulih (1562) in Cerkov-ni ordningi (1564), brez omembe pa jih ni pustil niti v svojem poslednjem delu, ki je bilo izdano skoraj desetletje po reformator-jevi smrti. V svojem prevodu Luthrove Hišne postile (1595) je namreč prekrščevalce prikazal kot razdiralce, zanikovalce vidne strukture države Božje, členjene v tri redove oz. stanove:

»/P/ravio, de je krivu kaj lastniga imejti, fe-rahtaio posvitno gosposcino, kakor en stan teh ne-vernikov, zvernejo okuli inu razdyrajo vse try Božje štiffte inu postave, zlasti ta cerkovni, posvitni inu hi-

I 151, 152

Schwenckfeldijansko gibanje je pognalo iz protestantske verske reforme, toda zaradi izrazitih spiritualističnih značilnosti, ki ga vežejo mdr. tudi na nemški misticizem in spiritualizem srednjega veka, ni bilo na isti valovni dolžini z uradno sankcionirano in večinsko filipistič-no redakcijo protestantstva.

167 Primož Trubar, Hišna postila D. Martina Lutheria, ur. Mihael Glavan, Ljubljana 1995, II, 178; digitalizirana podoba izvirnika je dostopna na http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-02UIU4RU/?query=%27keywo rds%3dPrimo%C5%BE+Trubar%27&pageSize=100&f type=knjige). Glej Tomislav Vignjević, Trije redovi sveta

šni regiment.

D

Skozi Articule seva tak Trubarjev pogled na prekrščevalce, ki je po objavi te pomembne dogmatične knjige postal tudi uradno stališče reformirane cerkve na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zastran tega vprašanja.

V Articulih se nahaja devet mest, kjer se Trubar ukvarja neposredno z vprašanji prekrščevalske verske doktrine in verske oz. delovanjske prakse. Prvo omembo je najti v 5. artikulu, ki je posvečen pomenu pridige za odnos slehernika z Bogom. In sicer sodbo, ki jo Trubar izreče tako zastran schwenckfeldijancev kot prekrščevalcev. Zapiše:

»Mi ferda[m]nuiomo tudi te zmotne ludi inu duhe, kir govore, ta S. Duh bo tim ludem dan inu ie močan prez poslušane oli brane te Božye bessede, prez pridige tiga evangelia inu prez zacramentov. Kir ne gredo h pridigom inu se ne obhaieio, ne kersčuio, temuč isčeio inu čakaio izvuna te bessede Božye inu prez evangelia na drugu noterne resvečene inu na drugi vuk inu te ludi odpelavaio od te bessede Božye na suie lastne, norre inu zepelavne misli, ko-ker nakadai /so/ bili ty manihei, entuziasti inu per našim času so ta Tomaž Miincar, ty bidertauffarii inu te malykovske curbe inu lotrice, kir pravio, de se nim Divica Marya oli kaki drugi svetniki perkazuio, ž nimi govore inu vele zdai na tei, zdai na drugi gorri nim cerqve zydati, mašovati, k nim s cry-ži hoditi inu nim offrovati.«168

Verske poglede prekrščevalcev Trubar zavrača tudi v 8. artikulu, ki je determinacija odgovora, kaj je krščanska cerkev. Trubar:

»/I/e risnica, de ta prava kersčanska cerkov ie le le-tu zbrane, le le-ta družba inu gmaina tih pravih, dobrih, brumnih, svetih, vernih kersčenikov.«1 9 O anabaptistih je moč prebrati naslednje:

»Obtu zamečuiemo inu krivu damo tim donatistom inu bidertaufferiem inu vsem tim, kir hote tukai na tim sveitu en tako cerkov inu gmaino tih kersčenikov imeiti, v kateri bi obeniga grešnika ne bilu, temuč zgul angeli inu svetniki. Inu kir pravio, de te pridige, ta kerst, tu obhaylu, kir ty hudi farii daio, ništer nei vrednu inu ništer ne vela.«170

Omenjeni člen veroizpovedi cerkve slovenskega jezika je ključnega pomena, ker razkriva eno poglavitnih zadreg, ki je onemogočala, da bi filipistična protestantska cerkev akceptirala legalnost družbenega obstoja morda celo anabaptistov, predvsem pa schwenckfeldijancev, ki so zras

in reformacija, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času,, ur. Sašo Jerše, Ljubljana 2009, 124-132, zlasti 128, 129.

168 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 72, 73.

169 N. d., 77, 78.

170 N. d., 78.

li iz protestantske verske reforme. Odnos prekrščevalcev do posvetne oblasti je bil drugačen, kot je bilo uradno stališče protestantske cerkve augsburške veroizpovedi do tega vprašanja. Trubar v 16. artikulu zapiše:

»Od purgarskiga, gosposkiga inu deželskiga rovnane inu regimenta se per nas vuči inu veruie. De sledna oblast inu gosposčina na tim sveitu, vsi postav-leni regimenti, vse dobre naredbe, postave inu ordninge so od Buga stvar-iene inu postavlene. Inu de en kersčenik more prez greha biti en gospud, en cessar, en kral, en vyuda, en ryhtar. Inu de more po cessarievih inu drugih dobrih, starih, pravih inu navadnih postavah inu pravdah soditi inu to pravdo reči oli izreči. On more te hude štraifati s teim mečom, prave krege inu voiske pelati, kupiti inu prodati inu kadar čast Božyo inu potreba tiga bli-žniga inu to risnicho tyče inu gosposčina hoče imeiti, taku mogo tudi prez greha perseči, lastnu imeiti, v zakon stopiti, vse poštene antverhe vučiti, delati, kmetovati, delati, služiti &c. Obtu tim bidertaufferyem krivu daio, kir pravio: En rihtar biti, tatie obesseti, prov persegovati, prov voiskovati, lastnu imeiti, se braniti ie greh.«171

Vprašanje o mestu vernika in njegovega ravnanja v pozemski Božji državi je bilo tako pomembno, da je Trubar zgoraj omenjeni verski praksi prekrščevalcev v Cerkovni ordningi namenil kar celo poglavje z naslovom Od deželske oblasti inu gosposčine s podnaslovom: Aku ty bidertauf-fery prov govore, kir pravio: Ta deželska oblast, gosposčina, te pravde inu zmasne, pravične štraifinge so zgul greh inu de en pravi kersčenik ne more deželske ryči rovnati, regirati, sodyti, te hude štraiffati na životu inu na blagu?172

Seveda se Articuli niso ognili zavrnitve najbolj razvidnega vnanjega bogoslužnega znaka prekrščevalcev - krsta odraslih in tozadevnega negiranja krsta otrok kot zakramenta za sprejem Božje milosti (9. artikul; v Cerkovni ordningi je Trubar v marginalijo zapisal: »Bidertaufferieva maninga od kersta ie ena zmota.«).173 Trubar krst definira takole: »Od tiga kersta se vuči inu veruie, de ie potreben h timu izveličanu koker ena vunana, lepa Božya služba oli ceremonia, od samiga Cristusa postavle-na. Inu de skuzi ta kerst se daie ta gnada Božya. Inu de ty otroci se imaio ker-stiti inu de ty otroci, kir so skuzi ta kerst Bogu poročeni, so vzeti v to gnado inu milost Božyo inu de rataio inu postano otroci Božii.«174

171 N. d., 87, 8 i

172 N. d., 346.

173 N. d., 399.

174 N. d., 79.

I 153

V Trubarjevih kancionalih se pojavljajo tudi prepesnitve del Johannesa Zwicka. Slednje je za razmerje slovenske protestantske reformacije do evropskih tokov te velike verske reforme še posebej pomenljivo, kajti Zwick je bil izdajatelj prve švicarske protestantske pesmarice (Zurich 1536) in tudi sicer spreten avtor. Na sliki je reprodukcija naslovne strani njegove »otročje biblije« Das Vat-ter vnser in frag vnd gebatts wyf fur jung vnnd einfaltig (Konstanz ok. 1535). Trubarjev eklektični odnos do različnih virov reformacijskega slovstva kaže ugle-dovati znotraj reformatorje-ve želje, dati Slovencem kolikor moči celovit, jezikovno razumljiv in knjižno dosegljiv re-pertorij osnovnih knjig »prave, stare vere krščanske«. Pri tem se Trubar ni dal prestrašiti niti zlobnim natolcevanjem, ki so sprožala dvom o njegovi protestantski pravovernosti, kot o tem pripoveduje v predgovoru v Register und summaricher Inhalt (1561; prim. Zbrana dela Primoža Trubarja XI, 345-348).

Zato zavrača bogoslužno prakso prekr-ščevalcev:

»Mi zamečuiemo inu ferdamnuiemo te bidertaufferie, kir ta otroči kerst zame-čuio inu pravio, de nei prov, de se ty otroci kersčuio. Inu kir pravio, de ty otroci prez kersta inu ty, kir ne so v ti kersčanski cerqvi, so izveličani.«175 Svoj censeo o prekrščevalcih je Trubar izrekel v Cerkovni ordningi, kjer je v marginalijo postavil naslednje: »Bidertauffery so eni nevučeni, nezastopni v tim S. pysmu ludy, suseb v tim, kir se druguč kersčuio,

gosposčino zamečuio.«176 Udom cerkve slovenskega jezika pa je anabaptiste predstavil kot negativitetni delovanjski vzorec, in sicer z besedami, ki jih dal natisniti že dve leti poprej v Articulih:

»Inu nemamo po deželah tekati, suie lastne opiniones, maninge zmislova-ti, vse pridigarie inu s. zacramente tadlati, koker ty bidertauffery deio.«177 Toda čeprav Trubar za teologijo in versko prakso schwenckfeldijan-cev in prekrščevalcev ni imel prav nobenega posluha - že tako ali tako se je moral pretežni del svoje kariere protestantskega pastorja braniti pred očitki te ali one prepravoverne protestantske struje, da z izjavami vere v svojih spisih dela preveč po domače in da zato v njih le ni vse prav(overno) in tako, kot bi moralo biti -, so uvrstitvi Reusnerjeve pesmi v slovenski kancional morda botrovali vsaj trije dejavniki, ki so besedilo »nesprejemljivega« avtorja naredili za primerno: 1) šlo je za psalm-sko pesem, ki s svojo vsebino teološko očitno ni bila sporna; 2) besedilo je bilo s svojim sporočilom kaj primerno za rabo v razmerah na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem ter - nenazadnje - 3) Reusnerjeva ver-zifikacija je bila izdana v »pravovernem« kancionalu Geystliche Lieder Valentina Babsta (1545), ki je slovenskim protestantom služil kot eden najpomembnejših virov za prevajanje, prvi del omenjene pesmarice pa je s predgovorom »aprobiral« sam Martin Luther.

Zadnji Trubarjev tisk, v katerem je dal naš reformator med ljudi svoja pesemska besedila, je Ta pervi psalm ž nega triemi izlagami 1579.178 Knjižico so natisnili v tiskarni tubinškega mojstra Georga Gruppenba-cha, vsebinsko pa gre za prevod, parafrazo in alegorično razlago Psalma 1. Trubar je alegorično »izlago« izkoristil za polemični obračun z verskimi nasprotniki, saj je zaradi njunega nerednega življenja temeljito prijel Matijo Mrcino in Polidorja de Montagnano, pa tudi meniškega stanu ni pustil ob strani. V parafrazi, ki je tudi notirana in je contrafactum na melodijo nemške predreformacijske pesmi Wer hie das Elend bauen will, je namreč zapisal: »Dobru bode timu možu, kir ne sidi na rotavžu, na stolu tih malikov inu ne hodi, ne stoij po poti tih menihov.«179 So pa npr. ? v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enihpsalmih 1584 zame-

176 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 346.

177 N. d., 302.

178 Knjižica na naslovnem listu ne nosi Trubarjevega imena, kot ga ima natisnjenega pretežni del ostalih Trubarjevih pesmaric, toda o avtorstvu priča Trubarjeva prepesnitev Luthrove sedemkitične pesmi

Christe, der du bist TagundLicht (Criste, ki^ si imen^'van), ki je bila izdana že na koncu Treh ^^h^'vskihpe-isni 1575, in celoten jezikovni duktus tiska.

179 Zbrana dela P-rimoža Truba-rja IV, 491

P

V

I 154, 155

Biblični Psalm I je pobudil marsikatero samostojno književno delo protestantske književnosti na Nemškem, med drugim tudi eksegetično knjigo Johan-nesa Bugenhagna Pomorjan-skega. Za razjasnitev besedilnih in glasbenih predlog pesmi slovenskih protestantov je doslej največ storil glasbeni zgodovinar, muzikolog in dirigent dr. Josip Čerin, in sicer s svojim obsežnim delom Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba v poreformacij-skihčasih (1908), ki do danes v bistvenih potezah ni izgubilo svoje vrednosti.

njali špotlivci, pa tudi druga in tretja izla-ga s slednje ostrimi izpadi proti nasprotnikom protestantov na Kranjskem nista bili ponovno izdani, kar kaže na priložnostno naravo Tega pervega psalma.

Glasbeni in besedilni viri

Trubarjevih pesmaric

Slovenska protestantska cerkvena pesem, kot jo reprezentiraj o npr. Trubarjevi kancionali, zbrani v znanstvenokritič-ni izdaji Zbrana dela Primoža Trubarja lV, se je napajala iz treh virov: iz 1) latinske himnike, ki je bila v rabi v katoliški cerkvi, iz 2) predreformacijske pesemske tradicije cerkvenega petja v nemškem, češkem in slovenskem jeziku ter iz 3) protestantske cerkvene pesmi nemške, švicarske in češke provenience.

Med latinske himne, ki jih je najti prevedene/prepesnjene v Trubarjevih pesmaricah, sodita v prvi vrsti Te Deum v prevodu Sebastija-na Krelja in Magnificat}1880 v Enih duhovnih peisnih 1563 pa najdemo tudi pesem merovinškega dvornega pesnika Venancija Fortunata (okoli 530-600), in sicer Pange, lingua, gloriosi, katere rimano verzijo je zložil Tomaž Akvinski.181 Se pa pojavljajo contrafacta na v 16. stoletju splošno znane melodije latinskih himen: na napev hvalnice Rex Cristefactor naj bi se pel prevod češkobratske pesmi Michaela Weisse-ja Bug ye en vinograd neredil (Gott hat einem Weinberggebaut)}1882 na melodijo latinskega korala Veni, redemptor gentium pa Od Adama sem

vuss dolg čas}18'^

Trubar je v svojo ključno pesmarico Ta celi catehismus, eni psalmi 1574 uvrstil tudi pet pesmi, ki so bile del predreformacijske tradicije cerkvene pesmi v slovenskem jeziku;184 te pesmi so slovenski protestanti podobno kot njihovi nemški bratje po veri »krščansko popravili« in jih uvrstili v svoje kancionale. Pri Trubarju so to: 1) Vetus slavorum de-calogus, simplex textus utcunque emendatus/Te stare zapuvidi,nakuliku skuzi Truberia popravlene (Kir hče Bogu služiti)-}18^ 2) Solemnis ille can-tus, Dies est laetitiae, a quodam ante haec tempora bene translatus. rhyt-mice utcunque compositus/Ta stara božyčna peissen, prov tolmačena, am-pag nekar povsod raimana.V ti nee vyži, koker ta odspreda: Hvalimo mi danas Boga (Ta dan ie vsiga vesselia);186 3) Vulgaris slavorum in die resur-rectionis Domini cantus, varisque modis seu vocibus canitur/ Ta stara veli-kanočnapeissen, hudu raymana (Jezus ta ie odsmerti vstal)^18"7 in 4) Vetus slavorum Veni Sancte Spiritus/Ta stara peissen od S. Duha (Prydi k nom Bug in Sveti Duh).188

Pretežni del verzifikacij v Trubarjevih pesmaricah predstavljajo reformatorja in njegovih sodelavcev (Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Janž Schweiger ...) prevodi oz. prepesnitve nemških predlog.

180 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 354-367, 437-439.

181 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 72-74.

182 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 126-130.

183 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 83-85.

184 Temeljito obravnavo slovstvene problematike predrefomacijske pesmi v slovenskem jeziku je najti v I. Grafenauer, n. d., 235-314.

185 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 286-288.

186 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 371-373.

187 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 382, 383.

188 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 389.

I 156-158

Prva izdaja Erazmovega Novum instrumentum omne je izšla leta 1516, zadnja (peta) pa v Frobenijevi tiskarni v Baslu 1535., leto pred smrtjo Rotterdamskega. Vsebovala je tekstnokritično pripravljen grški tekst z latinskim prevodom in razlago. Zadnjo edicijo (1535) tega pomembnega Erazmovega dela kot prepovedano knjigo, ki jo je našel pri župniku v Krki, omenja vizitator oglejskega patriarha, škof Pavel Bizancij, ki je leta 1581 vizitiral po Kranjskem in o tem napisal tudi zapisnik. Hans Holbein ml.JohannFroben, olje na lesu, 1520/1526 (levo). H. Holbein ml., DesideriusErasmus, olje na lesu, 1523 (desno).

V zvezi s prevajanjem je treba poudariti, da so se metode le-tega v 16. stoletju občutno razlikovale od današnjih in da je s sodobno prevodo-slovno terminologijo sorazmerno težko opisati početje tedanjih prevajalcev. Slednje je bilo ob zori novega veka zagotovo dedič podobne učene dejavnosti v srednjem veku, kar pa je bilo naprej povezano z utrjevanjem civitas Christiana, torej v osnovi s kristjanizacijo Srednje in Zahodne Evrope. Šlo je torej za početje, ki je izvorno zajemalo translatio fidei, imperii et studii - prenos vere, politične ureditve in znanja, šolanja ter novih kulturnih vzorcev. Srednjeveški prevajalci so v »prototranslatolo-ških« uvodih v svoje prevode pogosto govorili ne o prevajanju, temveč o pisanju, njihov prevod pa še zdaleč ni bil le prestava}18"^ temveč tudi bolj ali manj izvirna avtorska pisava. Slednje se je pri prevajalcih ohranilo vsaj do razmaha racionalistične biblične tekstne kritike z Johannom Jacobom Griesbachom (1745-1812) v zadnji tretjini 18. stoletja, prevodna adaptacija pa se je gibala med doslednim prevodom, parafrazo v prevodnem jeziku (prepesnitvijo pri pesemskih besedilih) in skoraj povsem samostojnim novim avtorskim besedilom, kjer je predloga v izvirnem jeziku služila predvsem kot noetova barka za loci communes (besedilne motive).

Šestnajsto stoletje je na rovaš prevajalske misli in prakse vgravira-lo predvsem dva ključna pristopa. Erazem Rotterdamski, »lux mundi« svoje dobe, je s svojim znamenitim Novum instrumentum (1516) izdelal prvo tekstnokritično edicijo in prevod Nove zaveze ter tako postavil temelje znanstvenega bibličnega študija in prevajanja, od koder se je pristop v naslednjih stoletjih širil tudi na prevajanje neteološkega spisja.

Martin Luther pa je z epohalno knjigo Das Newe Testament Deutz-sch (Wittenberg 1522) uveljavil princip, ki ga je mnogo pozneje španski filozof, pesnik in pisatelj Miguel de Unamuno ubesedil v slikovito rečenico: Bogje Španec in govori špansko. Za Luthra je bil Bog kajpak Nemec, ki se je šele v svetopisemskem prevodu odločil, v katerem nemškem narečju bo trajno spregovoril za reformatorjeve rojake, toda učeni witten-berški doktor je v svoji Poslanici o prevajanju (1530)190 zapisal, da se mora prevajati skladno z naravo (Art) (nemškega) jezika in tako, da bodo razumeli tudi ljudje na ulici. Skladno s konceptom sola fide (temelječe na sola scriptura) je izpostavil pragmatično besedilno funkcijo prevoda in zapisal:

189 Interjezikovni prevod, tj. interpretacija jezikovnih znakov s pomočjo znakov drugega jezika. Jonatan Vinkler, Prevajanje v srednjem veku - med translatio fidei, imperii et studii, v: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, 27. prevajalski zbornik, ur. Martina Ožbot, Ljubljana 2002, 26-36.

190 Primerjaj reformatorjev starejši spis Mestnim svetnikom vseh mest nemške dežele, da morajo ustanavljati in vzdrževati krščanske šole iz leta 1524. Martin Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi, Ljubljana 2002, 59-66.

I 159

Martin Luther je z epohalno knjigo DasNewe TestamentDeutzsch (Wittenberg 1522) uveljavil princip: Bog je Nemec in govori nemško. Na sliki reprodukcija Das gantz Nuw Testament, ki je izšel leta 1524 v Zurichu.

»Zakaj ni treba črk v latinskem jeziku spraševati, kako naj govorimo nemško /.../, temveč je treba o tem vprašati mater v hiši, otroke na ulici, preprostega moža na trgu in tam gledati na gofljo [Maul], kako govore, in po tem prevajati, in tedaj bodo oni razumeli in opazili, da se z njimi govori po nemško.«191 Znotraj podobnih premis o prevajanju so se zagotovo gibali tudi slovenski protestanti na čelu s svojim prvim superintendentom Trubarjem, ki je o prevajalskem postopku pri pripravi zahtevne simbolične knjige Articuli 1562, kjer je kombiniral besedilne predloge več veroizpovedi, v Predguvori zapisal:

»Inu kadar so ty eni articuli, navuki inu bessede v le-tih buqvicah v ti bukov-sčini nembsčini kratku inu časi temnu izrečeni inu postavleni, de ty preprosti inu kir ne so v tim S. pismu vučeni težku oli cilu ništer ne zastopio. Obtu sem te iste articule inu bessede z drugimi inu z obilnešimi bessedami, exempli inu perglihami iztomačil, izgovuril inu izlužil ...«1'2 Trubar se je torej pri prevajanju posluževal številnih besedilnih transformacij - opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo -, torej kategorij širitve in nadomeščanja, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem - slovenska beseda, vendar se germanizmom očitno namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Kajti tudi on je podobno kot Luther stavil na razumevanje Božje besede pri vernikih, saj le iz razumljenega prideta spoznanje in vera. O rabi germanizmov je tako ljubljanskemu cerkvenemu odboru 19. marca 1560 napisal:

»Lahko bi prevedel in postavil za uržah vzrok, za gnada milost, za milost po-milosardiju, za ferdamnene pogublene ali zgublene, za trost utisanje, za nuc prid, za leben život, za erbščina dedina, za lon plačja, za štima glas itd., kakor sem nekatere teh besed tudi rabil. Vendar sem hotel ostati pri preprostem kranjskem jeziku.«193 Sploh pa je menil:

»/P/revajanje za tistega, ki jezike zna, ni nobeno delo/./«194

191 Martin Luther, Poslanica o prevajanju, v: Martin Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi, Ljubljana 2002, 50, 51. Srž Poslanice o prevajanju je Luthrova argumentacija o naravi jezika bibličnega izvirnika in prevoda (nemščine) ter o vzroku, da se je v njegovem prevodu v sv. Pavla Pisma Rimljanom 3,28 pojavila besedila allein, ki je v izvirniku sicer ni zapisane, vendar na njej kljub temu stavi celotna protestantska teologija o opravičenju (zgolj) po veri. Rim 8,29: »So halten wir nun dafur, dafí der Mensch gerecht werde ohne des Gesetzes Werke, allein durch den Glauben.« Martin Luther, DieLuther-Bi-bel, II. izdaja, Berlin 2000, Digitale Bibliothek Band 29.

192 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 49.

193 J. Rajhman, n. d., 59, 60.

194 J. Rajhman, n. d., 99.

Zgoraj opisano se kaže tudi pri njegovem postopanju s pesemskimi predlogami. Trubar jih povečini svobodno prepesnjuje in se s tem od zgolj bolj ali manj doslednega prevoda čedalje bolj pomika v smer samostojnega pesnjenja na teme iz izvirnega besedila. To se kaže tako v izbiri figur kot v spreminjanju (ponavadi širitvi) pesemske strukture. Za Krelja, Dalmatina in prevajalce v Enih duhovnih peisnih 1563 pa je po drugi strani značilna sorazmerno visoka stopnja navezanosti na izvirnike, zato je slednje pri njih tudi bistveno lažje ugotoviti kot pri Trubarju.

I 160-164

Viri slovenskih protestantskih pesmaric: Luthrova Achtlie-derb-uch in Enchiridion, Johanna Waltherja Geeystl^ch Gesank-B-uchl^eyn, Wolfganga Kopphe-la Psalmen und g^eysthcheLieder in Wittenbergisches Gesang-Bu-ch. Kancionali so poleg bibličnih prevodov in katekizmov najbolj produktiven žanr slovenskega protestantskega slovstva 16. stoletja; za očeta slovenske tiskane besede so bili najbrž tudi tisti knjižni žanr, zastran katerega se je najmanj bal zagatnih vprašanj o »čistosti doktrine« na lastni, protestantski strani in ki jih pogosto omenja zlasti v svojih nemških predgovorih.

Martin Luther je začel z zlaganjem cerkvenih pesmi 1523., za najstarejšo protestantsko pesmarico, iz katere so mogli Trubar in drugi slovenski protestanti jemati predloge za lastne verzifikacije, pa tako velja Achtlie-derbuch, ki je prišla v Wittenbergu na svetlo konec leta 1523 oz. v začetku 1524. Kot opozarja že naslov, je v njej najti osem pesmi, ki so jim dodane štiri melodije. Tri besedila in dve melodiji iz te pesmarice so sprejeli tudi slovenski protestanti.195 Leta 1524 je Johann Walther v Wittenbergu izdal Geystlich Gesank-Buchleyn, ki je urejena glede na rabo v cerkvenem letu; vsebuje 32 nemških in 5 latinskih pesmi, doživela pa je več ponatisov.196 Neodvisno od obeh omenjenih se je pojavil nov tip pesmarice - enchiridion -, kratki priročnik za cerkveno petje. Prvo tovrstno knjigo je poslal med bralce erfurtski tiskar Matheus Maler, vsebovala pa je osem pesmi, isti tip kancionala pa je doživel po letu 1524 še več ponatisov.

Med pomembnejšimi nemškimi viri slovenskih protestantskih pesmi in njihovih melodij velja omeniti kancional Wolfganga (Wolffa) Kopphela Psalmen und geystliche Lieder (ur. Hans Preuss, Strassburg 1537), predvsem pa Valentina Babsta pesmarico Geystliche Lieder. Mit einer Newen vorrhede d. Mart. Luther (Leipzig 1545, II. del 1555), ki je bila precejkrat ponatisnjena in velja za najpomembnejši vir slovenskih protestantskih pesmaric 16. stoletja, kajti pesmi, ki so bile pred Babstom izdane že vAchtliederbuch, v obeh prvih enchiridijih in v kancionalu Johanna Waltherja, so v Geystliche Lieder zbrane in ponovno objavljene.197 Nadaljnji pomemben vir za slovensko protestantsko pesem 16. stoletja so bile nemške verzifikacije češkega brata Michaela Weisseja (14881534), ki ga je Luther imenoval kar »trefflicher deutscher Poet«. Le-te vežejo slovensko protestantsko pesem na tradicijo češke cerkvene pesmi v materinščini. Ta se v deželah sv. Václava začenja že z M. Janom Husom (1371-1415), ki je sam zložil šest cerkvenih pesmi v češkem jeziku,198 pomemben zagon pa je dobila z razraščanjem cerkve čeških bratov oziroma Jednote bratrske,199 ki je posvečala posebno skrb branju Svetega pisma v

195 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 17, 193, 199, 246, 431.

196 Jože Koruza, Cerkvena pesem, v: Jurij Dalmatin, Ta celi catehismus, eni psalmi, Ljubljana 1984, 312.

197 J. Čerin, n. d., 129.

198 Jan Hus, Drobné spisi české, MagistrilohannisHus Opera omnia IV, Praha 1985, 553-578.

199 Z imenom češki bratje (Čeští bratří, imenovani tudi Jednota bratrská in Jednota českých bratří) se označuje verska skupnost, ki je nastala v drugi polovici 15. stoletja kot odgovor na slabo stanje in zavržena dejanja v rimski ter utrakvistični cerkvi na Češkem. Češki bratje so bili znani po svojem doslednem držanju preproste, vendar stroge biblične moralke (v čemer so se precej razlikovali od drugih sočasnih cerkva). Najznamenitejši češki brat plemiškega stanu je bil Peter Vok z Rožemberka, med njihovimi škofi pa sta najbolj izstopala Jan Blahoslav (avtor znamenitega prevoda Novega testamenta, ki je bil kasneje včlenjen v šestdelno Kralicko biblijo) in Jan Amos Komenský, ki je bil hkrati tudi zadnji

domačem jeziku, njegovemu razumevanju, prakticiranju preproste evangelijske moral-ke in cerkveni pesmi. To se zgodi na začetku 16. stoletja, ko ob prizadevanju svojega marljivega škofa Lukáša Pražskega (14501531) v Mladé Boleslavi 1501 izda prvi če-

I 165, 166

Pomemben vir za slovensko protestantsko pesem 16. stoletja so bile nemške verzifikacije češkega brata Michaela Weis-seja, ki ga je Luther imenoval kar »trefflicher deutscher Poet«. Le-te vežejo slovensko protestantsko pesem na tradicijo češke cerkvene pesmi v materinščini. Na sliki reprodukcija naslovne strani Weisse-jevega kancionala Gesangbuch der Bruder in Behemen und Mer-herrn iz okoli 1550, ki ga je uredil Jan Roh (desno).

češki češkobratski škof. Svojo versko svobodo so izgubili po porazu upornega češkega plemstva, ki si je za svojega kralja izvolilo Friderika Pfalškega. V prvih vrstah upornega plemstva je bilo tudi češkobratsko plemstvo, Friderika pa sta za češkega kralja l. 1619 kronala senior čeških bratov Jan Cyrill in njihov administrator Jíři Dikasten (po porazu pri Beli gori sta bila po odredbi Karla kneza Liechtenste-ina oba izgnana iz čeških dežel). Temeljno informacijo o čeških bratih za slovenskega bralca še vedno prinaša Ottův slovník naučný XIII, 159-173 (geslo Jednota bratrská).

I 167, 168

Med pesmimi slovenskih protestantov najdemo tudi poslovenitve predlog M. Johanna Agricole, enega Luthro-vih poglavitnih reformacijskih sodelavcev, ki pa je bil tudi avtor del z biografsko tematiko. Tako je npr. sestavil knjigo z naslovom Bildnus und Abcontrafac-tur (Dresden 1588, zgoraj), v kateri v verzih opisuje med drugim tudi življenje in delo M. Jana Husa, Luthra, Me-lanchthona, Jonasa, Bugenhagna, Creutzigerja, Maiorja ..., ter tragedijo o M. Janu Husu pred koncilom v Konstanci (spodaj).

škobratski kancional.200 Izdaja iz leta 1505 nosi naslov Kniha zpěvuov, chval božských in obsega kar 400 pesmi, 143 med njimi pa je izbral Michael Weisse, član nemško govorečega dela občestva čeških bratov, jih prevedel v nemščino in izdal v kancionalu pod naslovom Ein new Ge-sangbuchlen (Mladá Boleslav 1531; druga izdaja 1544,201 nato še 1564, 1575, 1583, 1611).

Omenjena pesmarica obsega 112 napevov in 157 pesmi v nemškem jeziku, katerih predloge so poleg že omenjenih češkobratskih pesmi predvsem latinske himne in sekvence. Zato je Ein new Gesangbuchlen ključna pesmarica za razvoj protestantske pesmi v celoti - tudi na Nemškem -, kajti preko izdaje v Weissejevem kancionalu so bile latinske cerkvene pesmi iz 14. in 15. stoletja ter starejše himne in sekvence »kanoni-zirane« ter nato uvedene v splošno rabo v protestantski cerkvi najprej na Nemškem in preko izdaj v nemških pesmaricah tudi na Slovenskem.202 V slovenskih pesmaricah je tako tudi več kot dober ducat pesmi, kjer je treba predloge za melodijo ali besedilo ali oboje iskati pri Weisseju in preko njega pri tradiciji češkobratskega kancionala.

Pesmim slovenskih protestantov 16. stoletja je ob njihovem nastanku dajala svežino in naboj živa potreba tedanje dobe, njenih ljudi ter njihovih idearijev in imaginarijev, toda tudi pet stoletij po svojem nastanku morejo še vedno nagovoriti - kot neizmerno pristen dokument časa, ki se skozi svojo versko simbolizacijo razkriva kot doba najbolj pereče eksistencialne nuje. Kajti iznad (renesančnega) človeka 16. stoletja se je že začela umikati mogočna in dotlej varna kupola države Božje z Vseviš-njim onstran sklepnika. Zato pa se je za tedanjega slehernika toliko bolj strašljivo odprlo temno nebo življenjske negotovosti. Zagonetnosti poti od tod onstran. Ko velikokrat ni prav nič jasno, kaj je res in kaj se samo zdi, da je tako, kot izgleda. In ko se včasih ni mogoče z jasno zavestjo in mirno vestjo odločiti, ali je človek ravnal bolj (v) dobro ali (v) zlo. In zato je bilo treba Onega, ki jim je bil vse dotlej »trden grad in močna obramba«, morda še zadnjič res pristno poklicati na pomagaje. Za vsakim krikom pa vedno sledi premor, tišina in za njo - glasba.

200 Jan V. Novák, Arne Novák, Přehledné dějiny literatury české, IV., pregledana in razširjena izdaja, Brno 1995, 94.

201 Njihov izdajatelj in urednik je bil znameniti škof čeških bratov Jan Roh (Johann Horn, ok 14901547), ki se je tudi sam trajno vpisal v češko slovstveno in kulturno zgodovino, in sicer poleg drugega s kancionalom Písně chval božských (1541).

202 Na številnih mestih, kjer ni Luther sam »krščansko popravil« latinskih predreformacijskih pesmi, je naveden prav Michael Weisse, njegova contrafacta pa so se v evangeličanski liturgiji ohranila do danes. J. Čerin, n. d., 130.

Povzetek ® 24i

C

estnajsto stoletje se z izjemo Erazma Rotterdamskega, ki je veljal za

lux mundi tedanje družbe, in še nekaterih posameznikov po večini ni označevalo s prilastkom nebojevitega sporazumevanja. Kajti bilo je dedič mentalitet, razmer in razmerij srednjega veka, katerih srž so bile statičnost, nespremenljivost in tako tudi precejšnja naprilagodlji-vost na kakršnekoli spremembe. Po drugi strani pa je protagoniste stoletja obeh velikih verskih reformacij - protestantske in katoliške - poganjala v tek povsem novoveška želja po individualni samouveljavitvi, ta pa se je v prvih stoletjih učinkovanja v renesančni societas kazala predvsem kot »stanje boja vseh proti vsem«, kakor se je o družbi preteklih stoletij v svojem Leviathanu 1651. izrazil učeni podanik angleške krone Thomas Hobbes. Ta odločna nedialoškost in scela zavzeto vztrajanje pri dokončnem (prav) se razkriva v znamenitem velelniku Revoco, ki ga je wittenberški doktor slišal 1518., ko je prišel pred kardinala Caje-tana na »disput« o perečih vprašanjih vere in družbe. Toda zaznati ga je tudi v Luthrovi jedki ironiji in v invektivah, s katerimi je obsipal svoje nasprotnike - najprej predvsem učenega katoliškega teologa Johanna Maierja Ecka, toda tudi avtoritete svetega očeta se ni kaj dosti ženiral.

Sorodna mentaliteta tudi »ustanovitvenim očetom« slovenskega slovstva ni bila tuja, zlasti podjetnemu tajniku deželnih stanov Matiji Klombnerju ne, vendar se zdi, da je v »cerkvi slovenskega jezika« vsaj v prvem poldrugem desetletju njenega obstoja za razliko od vsee-vropske odloč(e)nosti in izključujočnosti nekoliko prevladala eklektič-na, združujoča odprtost (do različnih smeri reformacijskega gibanja ali vsaj njihovih tekstov ali delov le-teh) - vsaj do flacijanstva, toda tudi do

posameznih besedil schwenckfeldijanske in celo anabaptistične provenience. Ta posebnost, ki se je prijela po letu 1550 in se za nekaj časa -vsaj do Trubarjevega drugega izgona 1565 oziroma do čedalje odločnejšega uvelj avljanja katoliške reformacije v notranjeavstrijskih deželah -tudi obdržala, je bila zagotovo vezana izrecno na osebo Primoža Trubarja kot ključnega organizatorja »cerkve slovenskega jezika«, njenega prvega in ključnega superintendenta ter najpomembnejšega avtorja slovenskega slovstva 16. stoletja.

Podobe drugovercev - klera rimske cerkve, judov, muslimanov, toda tudi izpovedovalcev »nepravovernih« reformacijskih smeri, npr. schwenckfeldijancev in prekrščevalcev - so v delih Primoža Trubarja prisotne kot leitmotiv v Wagnerjevih operah. Z enim uvodnih, vendar za re-formatorjevo zavest zelo intenzivnih akordov uvedejo njegovo življenjsko zgodbo, se nato v Trubarjevi najbolj tvorni dobi (1557-1582) vedno znova pojavljajo, transponirane zdaj kot omembe v katerem od pisem, predgovorov ali katekizemskih besedil in nato kot marginalije, del sholije ali celo glavnega teksta tu in tam v kateri od Trubarjevih simboličnih knjig, svetopisemskih prevodov ali pesmi, ter reformatorja spremljajo tudi še tedaj, ko torišče njegovega delovanja ne more biti več dežela med Alpami in Jadranom, temveč »nigdirdom« na Nemškem.

Trubarjevi spisi so tako pravcati kalejdoskop individualnih in stereotipnih slovenskih pogledov in odmevov tudi na »turško« vprašanje v Notranji Avstriji 16. stoletja - tj. na soočanje najjužnejšega dela krščanske (katoliške in protestantske) Srednje Evrope z islamom kot vero ter z islamom kot reprezentantom vojaško ekspanzivnega Osmanskega imperija. Reminiscence na oboje je pri Trubarju najti tako na ravni reforma-torjeve osebne življenjske izkušnje in miselne refleksije kot na nivoju tedanjega srednjeevropskega idearija in imaginarija.

Trubar-teolog je islam kot religijsko strukturo v simboličnih knjigah, ki jih je namenil protestantski »cerkvi slovenskega jezika«, zavračal, vendar pri njem ni opaziti za nemški protestantski prostor in celo za očeta reformacije 16. stoletja Luthra tako značilnega radikalizma. Za Luthra je bil namreč Turek poleg malikovalskega duhovna rimske cerkve Satanov soldat številka ena, Trubarjev pogled na obe vprašanji pa je precej bolj večplasten in v marsičem odstopa od mislenosti, ki je zaznamovala nemški prostor. Ob tem velja tudi poudariti, da je bil naš reformator za nemški prostor v drugi polovici 16. stoletja eden poglavitnih reformatorjev o islamu in Turkih.

Kot katoliški klerik, čigar preobrazba v evangeličanskega dušnega pastirja je najjasnejše poteze dobivala v desetletju smrti očeta reformaci-

je na Nemškem, Martina Luthra, se je Trubar že na začetku organizacije »cerkve slovenskega jezika« srečal tudi s takšnimi tokovi reformacijskega gibanja, ki vsaj na Nemškem povečini niso veljali za osredje luteran-skega verskega obrata k »pravi stari krščanski cerkvi«.

Trubar se je v 30. letih tako že pri škofu Bonomu seznanil z Institu-tio christianae religionis eminentnega predstavnika švicarske reformacije Jeana Calvina - učeni tržaški škof naj bi to teološko zahtevno knjigo po Trubarjevih kasnejših besedah razlagal kar v slovenskem jeziku! -, nato pa tudi s cvinglijansko smerjo švicarske reformacije. V 50. letih si je dopisoval s Heinrichom Bullingerjem, pri eksegezi psalmov uporabljal spise Conrada Pellicana, že v 40. letih in nato med službovanjem med prizadevnimi meščani v Kemptenu pa se je pobliže seznanil tudi s prekršče-valci in schwenckfeldijanci, pa tudi z radikalno odločnostjo, ki jo je protestantskemu gibanju vtiskoval učeni istrski teolog in filozof Matija Vla-čić (Flacij Ilirik). Po reminiscencah, kakršne je najti v marginalijah posameznih Trubarjevih spisov (npr. v Articulih, 1562), je moč soditi, da je moral naš reformator marsikaj vedeti celo o češki »reformaciji pred reformacijo« - o husitski verski revoluciji 15. stoletja in o njenem prvem možu M. Janu Husu.

Toda ko je Trubar z izdajanjem ključnih simboličnih (Articuli, prvi del Cerkovne ordninge, veliki katekizem) in katehetičnih (katekizmi za splošno rabo, kancionali in En kratek regišter, ena postila) knjig novega nauka v slovenskem jeziku ter v 60. letih tudi z organizacijo »cerkve slovenskega jezika« postavljal temelje protestantovstva v deželah med Alpami in Jadranom, se je soočil z vprašanjem, kaj izmed množice različnih novih verskih pogledov znotraj protestantizma presaditi med svoje rojake.

To vprašanje je bilo še zlasti pereče, ker so bili luterani na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem podaniki habsburškega princa, ki je bil odločno katoliške vere. Toda tudi njihov deželni knez, kar pa je po uveljavitvi določil augsburške verske pomiritve (1555) pomenilo, da se vera deželanov pač ravna po veri deželnega kneza. Tako se je Trubar več kot jasno zavedal, da tolikšne idejne razslojenosti, kot jo je izkazovalo protestantsko gibanje na Nemškem, šele narojevajoča se evangeličanska cerkev v Notranji Avstriji (z negotovo politično močjo stanov ob sebi, toda s katoliškim deželnim knezom in vse bolj odločno katoliško ecclesio mi-litans proti sebi) preprosto ne prenese (brez škode). Po drugi strani so bili podporniki Trubarjevega delovanja in tako tudi tiska v slovenskem jeziku protestanti odločno filipistične usmeritve.

Vse te okoliščine so vplivale na recepcijo različnih protestantskih smeri pri Trubarju, pri čemer je vsaj zastran schwenckfeldijanstva in anabap-tističnih besedil opaziti dvojnost Trubarjevega ravnanja: 1) V simboličnih knjigah, kjer je bila ključnega pomena stalnost in (do)končnost besedilne artikulacije nauka, ter v zasebnih pismih, koder prihaja do izraza Trubarjevo osebno mišljenje zastran tega, je na ravni dogmatike opaziti Trubarjevo filipistično pravovernost in odločno odklonilen odnos do gibanja Kasparja von Schwenckfelda in predvsem do anabaptistov. Trubar npr. svojega pomočnika na fari v Kemptenu, ki po več opominih kar ni hotel opustiti schwenckfeldijanskih spiritualističnih nazorov, imenuje »majhnega možaka s trdo schwenckfeldijansko butico«, ki da mu bo treba zavoljo nepravovernosti odpovedati službo. 2) Po drugi strani pa se že v pismih, še zlasti pa v praktični poustvarjalni recepciji schwenckfel-dijanskih in anabaptističnih tekstov (prevajanje) kaže pragmatični pogled našega reformatorja in mestoma celo neke vrste verska strpnost, ki v 16. stoletju v vprašanjih vere ne le, da ni bila običajna, ni bila niti zaželena. Tako je npr. samo v pesmaricah, ki so Trubarjevo delo ali kjer je najti objavljene pesmi našega reformatorja, natisnjenih tudi nekaj besedil, ki jih ob Trubarjevi brezkompromisni filipistični drži tam bržda ne bi bilo moč brati. V Enih duhovnihpeisnih (1563) je najti npr. pesem tirolskega prekrščevalca Georga Grunwalda, toda tudi verze prve protestantske pesnice Elisabeth Creutziger in celo M. Johanna Agricole, enega prvih Luthrovih podpornikov; in Trubar v zvezi z Enimi duhovnimi peisnimi ni negodoval nad objavo poslovenitev omenjenih verzifikacij, temveč nad nespretnim verzificiranjem, nad invektivo v pesmi O vy hudi fary, nad plagiatom, ki si ga je pod imenom svojega sinu Hansa privoščil redaktor kancionala Matija Klombner, predvsem pa nad Klombnerje-vim spletkarjenjem in nespoštovanjem subordinacije v Bibličnem zavodu v Urachu. Podoben primer se nahaja v Trubarjevih Treh duhovskih peisnih (1575), kjer je najti verzifikacije Johannesa Zwicka, predstavnika švicarske smeri reformacije (Zwick je bil izdajatelj prve švicarske protestantske pesmarice, Zurich 1536), in celo schwenckfeldijanca Adama Reusnerja, v drugih kancionalih pa pesmi čeških bratov., za Trubarja pa se zdi, da je znal velike potrebe po verski Gebrauchsliteratur, kot so se kazale v »cerkvi slovenskega jezika«, uravnotežiti z zahtevami po jasnem držanju in (občestvenem) izpovedovanju verske doktrine, kot jo je artikulirala Confessio augustana: kvalitetno napisano besedilo, ki ga je bilo v najširšem še moč umestiti v filipistični veroizpovedni kontekst, je sprejel, pa naj je prišlo izpod peresa tega ali onega (ne)pravovernega avtorja.

Našega reformatorja tako ni med armado bojevitih teoloških vojščakov, ki so si v 16. stoletju dali tako na katoliški kot na protestantski strani opraviti s kot britev izostrenimi teološkimi determinacijami, toda komaj kje je mogoče najti modrejšega in marljivejšega organizatorja, ki je s pravilnim programiranjem tako tekstov, žanrov, avtorjev in ustanov slovenski cerkvi pomogel, da se je kljub izrazito neugodnim okoliščinam razvila v referenčni okvir za nastanek celovite humanistične književnosti v slovenskem jeziku.

Viri in literatura

247

Viri

Ain grundtlicher und warhaffter bericht, Was sich under der belegerung der Statt Wyen, Newlich im M.D.XXIX. Jar zwyschen denen inn Wyen vnd Turgken. Augsburg 1529. Http://daten.digitale-sammlungen.de/ bsb00018187/image_3.

ANTITVRCICALVTHERI: Das ist Vom Kriege vnd Gebet wider den Tu-ercken vnd von desselben Alcoran; etliche Schrifften ... Doctoris Martini Lutheri: Darunter auch eine... Doct. lusti Ionae:(Das siebend Capi-telDanielis Von des Tuercken Gotteslesterung vnd schrecklicher Moerde-rey mit vnterricht... Anno M.D.XXX.) Sampt angehengten etlichen ... Lutheri Propheceyungen von dem kuenfftigen grossen Vnglueck vber De-udschland: Auch schoenen... Gebetlein... in Druck zusammengeordnet Durch IOANNEMROSINVM. Leipzig 1595. Http://nbn-resolving. de/um:nbn:de:gbv:3:1-110882-p0001-6.

Jacob Andreœ, Dreyzehen Predigen vom Turcken: in wolchen gehan-delt wurdt von seines Regiments Ursprung, Glauben und Religion, vom Turckischen Alcoran, und desselben grundtlicher Widerlegung. Tubingen 1586. Http://www.mdz-nbn-resolving.de/um/resolver. pl?um=um:nbn:de:bvb:12-bsb10161053-1.

J. Andreœ, Christliche Leichpredig bey der Begrabnus der Ehrwurdigen und Hochgelehrten Herrn Primus Trubern, weilund einer Ersamen Evan-gelischen Landtschafft im Hochloblichen Hertzogthumb Crain bestell-ten Predigers, gewessnen Pfarrers zu Derendingen bey Tubingen. Tubingen 1586.

Biblia: das ist die gantze heilige Schrifft, Deudsch: die Luther-Bibel von 1534: vollstàndiger Nachdruck = the Luther Bibel of 1534: complete facsimile edition = la Bible de Luther de 1534: réimpression intégrale. Koln 2002.

ffteodor Bibliander, Machumetis Saracenorum principis eiusque succes-sorum vitae ac doctrina ipseque Alcoran. Basilea 1550. Http://www. mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10141138-2.

Jean Jacques Boissard, ffteodor de Bry, Vitae et Icones Sultanorum Turci-corum, Principum Persarum aliorumque illustrium Heroum Heroina-rumque ab Osmane usque ad Mahometem II. Francf. ad Moen 1596. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00024260/image_1.

Sebastian Brandt, Illustrations de Von der Artzney Bayder Gluck des guten und widerwertigen. Augsburg 1532. Http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/ btv1b22000574.

Johannes Bugenhagen, Der erste Psalm Davids. Augsburg 1524. Http://da-ten.digitale-sammlungen.de/bsb00021489/image_1.

Martin Butzer, Das newe Stra^burgische Gesangbuchlein. Strassburg 1559. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00028694/image_1.

Čtyři vyznání. Praha 1951.

Jurij Dalmatin, Ta celi catehizmus, eni psalmi. Ljubljana 1579. Http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D0C-UGF0YBAD/?query=%2 7keywords%3dDalmatin%27&pageSize=25&ftype=knjige.

J. Dalmatin, Ta celi catehizmus, eni psalmi 1584, Ljubljana 1984, Monumenta litterarum Slovenicarum 19 (faksimile). Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D0C-EHYG0WP0/?q uery=%27keywords%3dDalmatin%27&pageSize=25&ftype=knjige.

Die belagerung der Statt Wien in Osterreych von dem aller grawsamesten Tyrannen unnd verderber der Christenheit dem Turckischen Kayser genannt Sultan Solimayn: Newlich beschehen Jm Monat September des 1529. Augsburg 1529. Http://daten.digitale-sammlungen.de/ bsb00018133/image_1.

Jan Dlugosz, Roczniki czyli kroniki slawnego królestwa polskiego. Warsza-wa1973-

Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe fur die evangelisch-luterischen Kirchen Niedersachsens. Hannover 1958.

ffteodor Elze, Primus Trubers Briefe. Tubingen 1897. Http://www.archi-ve.org/details/primustrubersbr00trubgoog.

Govoriprotiv Turaka. Split 1983.

Jan Hus, Drobné spisi české, Magistri lohannis Hus Opera omnia IV. Praha 1985.

Hermenegild Jireček, Obnovené právo a Zřízení zemské dědičného království Českého/Verneuerte Landes-Ordnung des Erb-Konigreichs Boh-men 1627. Praha 1888. Http://kramerius.nkp.cz/kramerius/handle/ ABA001/11226965.

Wolfgang Kopphel, Psalmen und Geistliche lieder, die man zu Straýburg und auch die man in anderen Kirchen pflàgt zu singen I. Strassburg 1543. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00028710/image_1.

Ivan Kostrenčič, Urkundliche Beitrage zur Geschichte der protestantischen Literatur der Sudslaven in den Jahren 1559-1565. Wien 1874. Http:// www.archive.org/details/urkundlichebeit00sdgoog.

Benedikt Kuripečič, Itinerarium Wegrayss Ku. May. potschafft, gen Con-stantinopel, zu dem Turckischen Kayser Soleyman, anno xxx. Augsburg 1531. Http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9CDG7O Z/?query=%27keywords%3dKuripe%C4%8Di%C4%8D%27&page Size=25.

B. Kuripečič, Putopis kroz Bosnu, Srbiju, Bugarsku i Rumeliju 1530. Sarajevo 1950.

B. Kuripečič, Ein Disputation oder Gesprech zwayer Stalbuben: so mit Kunigklicher Maye. Botschafft, bey dem Turkischen Keyser zu Con-stantinopelgewesen ... vo[n] dem Turcken verspert, beschehen, dariňen alle gewonheiten, Brauch, Glaub, Ordnung vnnd Lands art der Turckey gemelt wirdt. Augsburg 1531. Http://wwwdlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-OJBZMINZ/?query=%27keywords%3dKuri pe%C4%8Di%C4%8D%27&pageSize=25.

Melchior Lorck (Lorich), Wolgerissene und geschnittene Figuren sampt shonene turckischen Gebauen. Hamburg 1646. Http://gallica.bnf.fr/ ark:/12148/btv1b2000133k.

Johann Loserth, Die Reformation und Gegenreformation in den innero-sterreichischenLàndern imXVI. Jahrhundert. Stuttgart 1898. Http:// www.archive.org/details/diereformationu00losegoog.

M. Luther, Deutsch Auslegung des siebenundsechzigsten Psalmen. Erfurt 1521. Http://nbn-resolving.de/um:nbn:de:gbv:3:1-232932-p0001-2.

M. Luther, Die weyse der Meý, und geniessung des hochwirdigen Sacraments: fur die Christlichegemain verteutscht. Nurnberg 1524. Http:// daten.digitale-sammlungen.de/bsb00022398/image_1.

M. Luther, Deudsche Messe vnd ordnung Gottis diensts. Wittenberg 1526. Http://nbn-resolving.de/urn:nbn:de:gbv:3:1-133698-p0003-5.

M. Luther, Das schone Confitemini an der Zahl der 118. Psalm. Wittenberg 1530. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00054722/image_1.

M. Luther, Geistliche Lieder. Leipzig 1560. Http://www.mdz-nbn-resol-ving.de/urn/resolver.pl?um=um:nbn:de:bvb:12-bsb10186131-9.

M. Luther, Doctor Martin Luthers Erschreckliche Turcken Prophece-yun. Wittenberg 1560. Http://nbn-resolving.de/um:nbn:de:gbv:3:1-39750-p0001-5.

M. Luther, Die Luther-Bibel. II. izdaja. Berlin 2000. Digitale Bibliothek, Band 29 (el. izdaja).

M. Luther, Gesammelte Werke. Hrsg. Kurt Aland. Berlin 2002. Digitale Bibliothek, Band 63 (el. izdaja).

M. Luther, Tukaj stojim. Teološko-politični spisi. Ur. Božidar Debenjak. Ljubljana 2002.

M. Luther, Izbrani spisi. Ljubljana 2001.

Niclas Meldeman, Peter Stern, Alte vnd Nawe Zeitunge Erstlich Die Ge-schicht vň Historia von der Stadt Wien in Osterreich wie dieselbige von dem Tuerckischen Tyrannen Solimanno, im Jahr nach vnsers Seligma-chersgeburt 1529. mit einem mechtigen Heer belegert vnd der Feind durch Gottes huelffe vnd manliche gegenwehr wieder abgetrieben ist wor-den ... Dresden 1595. Http://nbn-resolving.de/um:nbn:de:gbv:3:1-268494-p0001-4.

Felix Mendelssohn Bartholdy, Symphony No. 5, Edition Eulenburg 544.

Michel de Montaigne, Journal de voyage en Italie: par la Suisse et l'Allemagne: en 1580 et 1581. Paris 1946.

Wolfgang Musculus, In Sacrosanctum Davidis Psalterium Commenta-rii. Basilae 1556. Http://www.mdz-nbn-resolving.de/um/resolver. pl?um=um:nbn:de:bvb:12-bsb10142905-3.

Sebastian Munster, Cosmographiae Libri VI. Basilae 1550. Http://www. dbc.wroc.pl/dlibra/doccontent?id=5917&from=PIONIER%20DLF.

Thomas Muntzer, Deutsch Euangelisch Messze etwann durch die Bepstisché pfaffen im latein zu grossem nachteyl des Christen glaubens vor ein opf-fergehandelt vnd itzdt vorordent in dieserferlichè zeyt zu entdecken den grewel aller abgoetterey durch solche miýbreuche der Messen lange zeit getriben. Allstedt 1524. Http://nbn-resolving.de/um:nbn:de:gbv:3:1-120114-p0001-7.

Psalterium DAVIDIS, IVXTA TRANSLATIONEM VETEREM iam postremùm repurgatum, & ad Hebraicam veritatem recognitum, CVM ARGVMENTIS ET SCHOLIIS BREVISsimis auctis: ADDI-TA NOVA PRAEFATIOne, in qua Psalmorum genera & vsus osten-

duntur. Per D. Georgium Maiorem (CANTICA EX SACRIS LITE-RIS, INECCLESIA CANTARISOLITA,... R^ecognita &auctaPER D. Georg. Maiorem.). Wittenberg 1588. Http://nbn-resolving.de/ urn:nbn:de:gbv:3:1-139433-p0001-2.

Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja. Ljubljana 1986.

Ricoldus [de Monte Crucis]: Confutatio Alcorani seu legis Saracenorum. Basileae 1507. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00003304/ image_7.

Ricoldus [de Monte Crucis]: Verlegung des Alcoran Bruder Richardi, Prediger Ordens, Anno. 1300. Wittemberg 1542. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00027042/image_5.

Erazem Rotterdamski, Utilissima Consultatio De bello Turcis inferendo, & obiter enarratus Psalmus XXVIII. Basileae 1530. Http://daten.digita-le-sammlungen.de/bsb00039264/image_1.

Oskar Sakrausky, Primus Trubar: Deutsche Vorreden zum slowenischer und kroatischen Reformationswerk. Wien 1989.

Paolo Santonino, Popotni dnevniki (1485-1487), Celovec, Dunaj, Ljubljana 1991. Http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPBDM YSD/?query=%27keywords%3dPaolo+Santonino%27&pageSize=2 5&ftype=knjige.

Johannes Schiltberger, Reisen des Johannes Schiltberger aus Munchen in Europa, Asia und Afrika von 1394 bis 1427. Munchen 1859. Http:// www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=um:nbn:de:bvb:12-

bsb10430807-1.

Peter Stern, Belegerung der Statt Wienn: jm jar, Als man zallt nach Cri-sti geburt, tausent funffhundert vnnd im newnundtzwaintzigisten be-schehn kurtzlich angetzaigt. Wien 1529. Http://daten.digitale-sam-mlungen.de/bsb00008230/image_1.

Primož Trubar, Ta celi psalter Davidov. Tubingen 1566.

P. Trubar/Primus Truber, Cerkovna ordninga/Slowenische Kirchenord-nung,Tubingen 1564. Munchen 1973 (faksimile).

P. Trubar, Slovenska cerkovna ordninga. Ljubljana 1975. Kondor 153.

P. Trubar, Ta evangeli svetigaMatevža. Ljubljana 1993 (faksimile).

P. Trubar, Hišna postila D. Martina Lutheria. Ur. Mihael Glavan. Ljubljana 1995 (faksimile). Digitalizirana podoba izvirnika je dostopna na http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02UIU4RU/?quer y=%27keywords%3dPrimo%C5%BE+Trubar%27&pageSize=100& ftype=knjige.

P. Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta. Spremno besedo napisal Mihael Glavan. Ljubljana 1998 (faksimile).

Matija Trost, Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi tiga vrejdniga inu visoku vučeniga gospud Primoža Truberja (1588). Transkribiral, uredil in spremno študijo napisal Jonatan Vinkler. Ljubljana 2009. Digitalna knjižnica, zbirka Clavis litterarum slovenicarum (el. izdaja).

Jakob Unrest, Osterreichische Chronik. Ur. Karl Grossmann. Weimar 1957.

Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Nurnberg 1689. Http:// diglib.hab.de/drucke/gm-4f-522-2/start.htm.

Johann Walter, Geystlichegesangk Buchleyn /[1]: Tenor. Wittenberg 1524. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00027050/image_1.

Michael Weisse, Gesangbuch der Bruder in Behemen und Merherrn. Ur. Jan Roh (Johann Horn). Nurnberg ok. 1550. Http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00038758/image_1.

Zbrana dela Primoža Trubarja I. Ur. Fanika Krajnc - Vrečko. Ljubljana 2002

Zbrana dela Primoža Trubarja II. Ur. Fanika Krajnc - Vrečko. Ljubljana 2003.

Zbrana dela Primoža Trubarja III. Ur. Jonatan Vinkler. Ljubljana 2005.

Zbrana dela Primoža Trubarja IV. Ur. Jonatan Vinkler. Ljubljana 2006.

Zbrana dela Primoža Trubarja V. Ur. Jonatan Vinkler. Ljubljana 2009.

Zbrana dela Primoža Trubarja VI. Ur. Fanika Krajnc - Vrečko in Jona-tan Vinkler. Ljubljana 2010. Http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage. aspx?id=88.

Zbrana dela Primoža Trubarja XI. Ur. Edvard Vrečko. Ljubljana 2011. Http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=110.

Literatura

Abhandlungen uber die slowenische Reformation. Ur. Branko Berčič. Mun-chen 1968.

Lucijan Adam, O Dalmatinovi Agendi. Stati inu obstati 2010, št. 11-12, 40-77.

Ian Almond, Two Faiths, One Banner. When Muslims marched with Christians across Europe's battlegrounds. Cambride, Massachussetts 2009.

Kozma Ahačič, Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana 2007.

K. Ahačič, Viri za prevod svetopisemskih besedil pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja in nekatere tehnike prevajanja. Slavistična revija 2007, št. 3, 505-529.

K. Ahačič, Musculus, Gwalther, Luther, Erasmus. Primus Trubar as the first Slovenian translator of scriptural texts. Zwingliana 36 (2009), 115-135.

Biographisch-Bibliographisches Kirchenlexikon I-XXIX. Hamm, Herz-berg, Nordhausen 1990-2008. Http://www.bautz.de/bbkl.

Roland H. Bainton, Martin Luther. Bratislava 1999.

Branko Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken in 16. Jahrhunderts. V: Abhandlungen uber die slowenische Reformation. Ur. Branko Berčič. Munchen 1968.

B. Berčič, Slovenska beseda in slovenski reformacijski avtorji v tiskih 16. stoletja. V: 16. stoletje: burno obdobje slovenskeprebuje (ob razstavi izbranega knjižničnega gradiva). Ljubljana 1984.

Friedrich Blume, Geschichte der evangelischerKirchenmusik. 2. (neu.) Aufl., Kassel, Basel (idr.) 1965.

Jacob Burckhardt, Renesančna kultura v Italiji. Ljubljana 1963.

Roger Crowley, 1453: The holy war for Constantinople and the clash of Islam and the West. New York 2005.

Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I. Ljubljana 1958.

Josip Čerin, Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in poraba v poreformacijskih časih. V: Trubarjev zbornik. Ur. Fran Ilešič. Ljubljana 1908.

Václav Černý, Až do předsíně nebes. Čtrnáct studii o baroku našem a cizím. Praha 1996.

V. Černý, Soustavný přehled obecných dějin literatury naší vzdělanosti 2: Podzim středověku a renesance. Jinočany 1998.

DasgrosseMetzlerMusiklexikon. Munchen 2005 (el. izdaja).

Jean Delumeau, La Peur en Occident (XIV-XVIII' siècles. Une cité assiégée) II. Praha 1999.

August Dimitz, Geschichte Krains von der àltesten Zeit bis auf das Jahr 1813, mit besonderer Rucksicht aud Kulturentwicklung, 1. Theil: Von den Urzeit bis zum tode Kaiser Friedrichs III. (1493), Laibach 1874; 2. Theil: Vom Regierungsantritte Maximilians I. (1493) bis zum Tode Kaiser Ferdinands I. (1564-1657), Laibach 1875. Http://www.archive. org/details/geschichtekrains01dimi.

France M. Dolinar et al., Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana 2011.

Drugi Trubarjev zbornik, ob štiristoletnici slovenske knjige. Ur. Mirko Rupel. Ljubljana 1952.

Will Durant, The Reformation: a history of European civilization from Wyclifto Calvin, 1300-1564. New York 1957.

Theodor Elze, Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain wa-hrend der sechzehnten Jahrhunderts. Wien 1863. Http://www.archive. org/details/diesuperintende00elzegoog.

Th. Elze, Mitreformator in Krain, Gebundener des Evangeliums in Wien, erster evangelischer Bischof in Siebenburgen. Wien 1882.

Th. Elze, Die slowenischen protestantischen Gesangbucher des 16. Jahrhun-derts. Wien 1884. Http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGLXQNZK/?query=%27keywords%3dTheodor+Elze%27&page Size=25&ftype=knjige.

Th. Elze, Die slowenischen protestantischen Ritual-, Streit-, Lehr- und Be-kenntnisschriften desXVI. Jahrhunderts. Venedig 1894.

Encycplopœdia Britannica Ultimate Reference Suite. 2011.

Richard Friedenthal, Mož na grmadi. Ljubljana 1973.

R. Friedenthal, Luther. Njegovo življenje in čas I-II. Murska sobota 1983.

Kajetan Gantar, Herman de Carinthia. Jezik in slovstvo X (1965), št. 8, 225-232. Http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dHer man+de+Carinthia%27&pageSize=25.

Ivan Grafenauer, Turki pred Dunajem, slovenske narodne pesmi iz leta 1529 in 1683. Ljubljana 1951.

I. Grafenauer, Literarno-zgodovinski spisi. Ur. Jože Pogačnik. Ljubljana 1980.

Igor Grdina, Paleografska in historična problematika. v: Brižinski spomeniki, znanstvenokritična izdaja. Ljubljana 1993.

I. Grdina, Od brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor 1999.

Josip Gruden, Suzana Gornjegrajska. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVI (1906). 121-128. Http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-MHG8CO39/?query=%27keywords%3dIzve stja+1906%27&pageSize=25.

J. Gruden, Doneski k zgodovini protestantstva na Slovenskem. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVII (1907). 1-15, 53-65, 121-140. Http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3ZQNOKR/? query=%27keywords%3dIzvestja+1907%27&pageSize=25. Http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HJKD0YH/?query=%2 7keywords%3dIzvestja+1907%27&pageSize=25. Http://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC-IB0R8OJP/?query=%27keywords% 3dIzvestja+1907%27&pageSize=25.

J. Gruden, Praznoverje in mistiške sekte v protestantski dobi. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko XVIII (1908). 60-66. Http://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTX9ITTU/?query=%27keywords %3dIzvestja+1908%27&pageSize=25.

J. Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije. Ljubljana 1908. Http://www.archive.org/de-tails/cerkvenerazmere00grudgoog.

J. Gruden, Peter Pavel Vergerij in njegov stik s slovenskimi deželami. Izvest-ja Muzejskega društva za Kranjsko XIX (1909). 142-152. Http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5T40J6P/?query=%27k eywords%3dIzvestja+1909%27&pageSize=25.

J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda II. Celovec 1912. Http://www. archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft.

Habsburžani: zgodovina evropske rodbine. Ur. Brigitte Vacha. Ljubljana 1994.

Angelika Hauser, Pietro Paolo Vergeriosprotestantische Zeit. Doktorska disertacija. Eberhard-Karls-Universitát zu Tubingen, Tubingen 1980.

Sigismund Herberstein, Moskovski zapiski. Ljubljana 2001.

Eric Hobsbawm, Čas revolucij, prevedel Mirko Avsenak, Ljubljana 1968, 2010.

Janez Hofler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana 1978.

J. Hofler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, prolegomena k historični topografijiApredjožefinskih župnij. Ljubljana 1986.

Peter Le Huray, Music and the Reformation in England, 1549-1660. New York 1967.

Hans Robert Jauss, Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Prevedel in spremno besedo napisal Tomo Virk, Ljubljana 1998.

Jože Javoršek, Primož Trubar. Ljubljana 1977.

Tomaž Jurca, Dva meča. Novo razmerje moči med Cerkvijo in državo. Ljubljana 2010.

Katoliška reformacija in protireformacija. Celovec 1994.

Benjamin Kaplan, Divided byfaith: religious conflict and the practice of toleration in early modern Europe. Cambride, Massachussetts 2007.

Marko Kerševan, Protestantizem in protestantsko načelo, Poligrafi (2001), št. 21-22, 9-15.

M. Kerševan, Troeltscheve misli o krščanskih družbenih naukih, Stati inu obstati (2011), št. 13-14, 320-339.

France Kidrič, Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert. Izd. Matija Murko, Heidelberg 1919, Slavica I. Http:// www.archive.org/details/dieprotestantisc00kidr.

F. Kidrič, Primož Trubar. Ljubljana 1951.

F. Kidrič, Izbrani spisi I. Ljubljana 1978.

Rolf-Dieter Kluge, Eugenio Coseriu, Heinz Setzer et al., Ein Leben zwi-schen Laibach und Tubingen : Primus Truber und seine Zeit: Intentio-nen, Verlauf und Folgen der Reformation in Wurttemberg und Innero-sterreich. Munchen 1995.

Joseph Leo Koerner, The reformation of the image. Chicago 2004.

M. Kokole, Protestantski podporniki glasbe ter glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost na Slovenskem v drugi polovici 16. stoletja. V: Primož Trubar. Ljubljana 2008, 75-113.

Franc Kovačič, ZgodovinaLavantinske škofije 1228-1928. Maribor 1928.

Silvo Krajnc, Pred štiristo leti iz Ljubljane v Carigrad. Mladika XII (1931), 12-15, 52-54, 92-93, 133-135, 174-177.

Heinrich Kretschmayr, Ludovico Gritti: Eine monographie. Wien 1896.

Jacques Le Goff, Nastanek vic. Ljubljana 2009.

Lexikon české literatury A-Ř. Praha 1999 (el. izdaja).

Liturgie im Angesicht des todes, reformatorische und katolische traditionen der Neuzeit: Teil 1: Reformatorische Traditionen; Teil 2: Katholische Traditionen. Tubingen 2004.

Josef Macek, Husitské revoluční hnutí. Praha 1952.

Josip Mantuani, Geschichte der Musik in Wien. Wien 1904.

J. Mantuani, Jurij pl. Slatkonja. Dom in svetXX (1907).

J. Mantuani, Slovenska pesmaričica »Tri duhovske pesni«. Cerkveni glasbenik XXXI (1908), 44-47, 50-53, 71-76, 84-88, 97-104.

Petar Matković, Putovanja po balkanskom poluotoku XVI. vieka. V: Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti LVI. Zagreb 1881.

Grete Mecenseffy, Geschichte des Protestantismus in Osterreich. Graz 1956.

Sergiusz Michalski, The Reformation and the visual arts: the Protestant image question in Western and Eastern Europe. London, New York 1993.

John Milton, Poetical Works. Ur. Douglas Bush. London 1970.

Amadeo Molnár, Valdenští. Evropský rozměr jejich vzdoru. Praha 1991.

Hans Joachim Moser, Die evangelische Kirchenmusik in Deutschland. Berlin, Darmstadt 1954.

H. J. Moser, Die Musik in fruhevangelischen Osterreich. Kassel 1954.

David Movrin, Fidus interpres: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana 2010.

Matija Murko, Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation fur dasgeistliche Leben der Sudslaven. Prag, Heidelberg 1927.

M. Murko, Izbrano delo. Uredil, uvod in opombe napisal A. Slodnjak. Ljubljana 1962.

Arné Novák, Jan V. Novák, Přehledné dějiny literatury české. IV., pregledana in razširjena izdaja. Brno 1995.

Mirko Očadlík, Svět orchestru. 4. dopolnjena in pregledana izdaja. Praha 1965.

Janez Parapat, Turški boji v XV. in XVI. veku: s posebnim ozirom na Slovence. Letopis Matice slovenske 1871. Ljubljana 1872. 3-159. Http://

www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D0C-TATKQ9XJ/?query=%2 7keywords%3dLetopis+matice+slovenske+1871%27&pageSize=25. Ludwig von Pastor, Geschichte der Papste seit dem Ausgang des Mittelal-ters. Freiburg 1886-1933. Http://www.archive.org/details/geschich-tederp12past.

Milan Pelc, Biblija priprostih, ilustracije hrvatskih i slovenskih protestantskih knjiga 16. stoljeća. Zagreb 1991. Leopold Podlogar, Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja. lzvestja Muzejskega društva za Kranjsko XV111 (1908), 1-11, 41-51. Http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:D0C-XTX9ITTU/?query=%2 7keywords%3dIzvestja+1908%27&pageSize=25. Albert Pražák, Národ se bránil. Obrany národa a jazyka českého od nejstar-

ších dob po přítomnost. Praha 1945. Francka Premk, Korenine slovenskihpsalmov. Ljubljana 1992. Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, 27. prevajalski zbornik. Ur.

Martina 0žbot. Ljubljana 2002. Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I. Ur. Anton Slodnjak. Ljubljana 1952.

Jože Rajhman, Teologija Primoža Trubarja. Ur. Fanika Krajnc - Vrečko.

Ljubljana 2008. Znanstvena knjižnica 16. Vincenc Rajšp, Družbene razsežnosti Trubarjevega predgovora v Psalterju.

V: Grafenauerjev zbornik. Ur. Vincenc Rajšp. Ljubljana 1996. Leopold Ranke, Sammtliche Werke. Leipzig 1875. Http://www.archive.

org/details/leopoldvonranke00wiedgoog. L. Ranke, Deutsche Geschichte im Zeitalter der Reformation. Wien 1934. L. Ranke, Die Geschichte der Papste: die romischen Papste in den letzten vier

Jahrhunderten. Wiesbaden 1957. Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Ur. Aleš

Bjelčevič. Ljubljana 2010. Rudolf Reinhardt, Tubinger Theologen und ihre Theologie: Quellen und Forschungen zur Geschichte der Katholisch-theologischen Fakultat Tubingen. Tubingen 1977 James Reston jr., Defenders of the faith. New York 2009. Eugene F. Rice, The foundations of early modern Europe, 1460-1559. New York 1970.

Rudolf Říčan et al., Jednota bratrská, 1457-1957; sborník k pétistému

výročí založení. Praha 1956. Andrej Rijavec, Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma. Ljubljana 1967.

A. Rijavec, Primož Trubar in vprašanje večglasja v slovenskem glasbenem protestantizmu. V: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6. Ljubljana 1986, 113-119.

A. Rijavec, Glasbena vzgoja v 16. stoletju - ob primeru šolskih redov ljubljanske protestantske stanovske šole. V: Gallus Carniolus in evropska renesansa. Ljubljana 1991/1992, 185-192.

Walter M. Ruccius, John Bugenhagen Pomeranus, A Biographical Sketch. Philadelphia 1925. Http://www.archive.org/details/johnbugenha-genpo00rucc.

Mirko Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana 1962.

M. Rupel, Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1966. Klaus Schelle, Das Konstanzer Konzil 1414-1418: eine Reichsstadt im Brennpunkt europaischer Politik. Konstanz 1996.

Christian Friedrich Schnurrer, Slavischer Bucherdruck in Wurtemberg im 16. Jahrhundert. Tubingen 1799. Http://www.archive.org/details/sla-vischerbcher00schngoog.

Robert W. Scribner, For the sake of simple folk: popular propaganda for the German Reformation. New York 1994.

Jan Sedlák, M. Jan Hus. Praha 1915. Http://www.archive.org/details/ mjanhussedl00sedl.

Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Ljubljana 1979.

Vasko Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje 1990.

V. Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana 1991.

V. Simoniti, Fanfare nasilja. Ljubljana 2003.

Slovaška zgodovina. Ur. Elena Mannová. Ljubljana 2005.

Slovenci v evropski reformaciji šestnajstega stoletja. Zbornik prispevkov. Ljubljana 1986.

Slovenski bibliografski leksikon 1925-1991. Ljubljana 2009 (el. izdaaa). Http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/.

Slovenski diplomati v slovanskem svetu = Slovenskie diplomaty v slavijan-skom mire = Slovinští diplomaté ve slovanském světě. Ur. Ernest Petrič et al. Ljubljana 2010.

Marijan Smolik, Odmev verskih resnic in kontroverz v slovenski cerkveni pesmi od začetkov do konca 18. stoletja. Ljubljana 1963.

Jurij Snoj, Dalmatinova pesmarica in slovensko reformirano bogoslužje. V: Reformacija na Slovenskem, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva. Ljubljana 2010, 483-504.

J. Snoj, Notacija prvih slovenskih pesmi. Cerkveni glasbenik 2008, št. 1, 26-27.

J. Snoj, Novi glasbeni jezik Trubarjevih pesmi. Cerkveni glasbenik 2008, št. 2, 27.

J. Snoj, Trubar glasbenik. Cerkveni glasbenik 2008, št. 4, 25-26.

J. Snoj, Trubarjeva pesem o besednem pričevanju in krščevanju. Cerkveni glasbenik 2008, št. 5, 23.

J. Snoj, Trubarjev glasbeni katekizem. Cerkveni glasbenik 2008, št. 6, 26.

Anton Sovre, Uvod. V: Pisma mračnjakov, prevedel, komentarje in spremno besedo napisal Anton Sovre, Ljubljana 1954.

Reiner Sorries, Von Kaisers Gnaden protestantische Kirchenbauten im Habsburger Reich. Koln, Weimar, Wien 2008.

Stati inu obstati: revija za vprašanja protestantizma. Ljubljana 1996-

Marija Stanonik, Prelom med ustno in tiskano jezikovno komunikacijo v očeh protestantov. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana 1986, 175-180.

M. Stanonik, Luthrov in Trubarjev pogled na prevod. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana 1986, 117-128.

Ivan Steklasa, Jožef Lamberg, drugi avstrijski poslanec na turškem dvoru (1489-1554). Letopis Matice slovenske 1888, 190-204. Http://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UBDDE89N/?query=%27key words%3dLetopis+matice+slovenske+1888%27&pageSize=25.

John Stoye, The siege of Vienna: The last great trial between cross & crescent. New York 2006.

Gunther Stokl, Die deutsch-slavische Sudostgrenze des Reiches im 16. Jahr-hundert: ein Beitrag zu ihrer Geschichte dargestellt an Hand des sudsla-vischen Reformationsschrifttums. Breslau 1940.

Ferenc Szakaly, Lodovico Gritti in Hungary: 1529-1534: a historical insight into the beginnings of Turco-Habsburgian rivalry. Budapest 1995.

Drago Šega, Med Biblijo in Cerkovno ordningo, v: Primož Trubar, Slovenska cerkovna ordninga. Ljubljana 1975. Kondor 153.

Lucijan Marija Škerjanc, Od Bacha do Šostakoviča. Ljubljana 1959.

Edo Škulj, Cerkveni ljudski napevi. I:protestantski napevi. Ljubljana 2000.

E. Škulj, Bogoslužna vsebina Dalmatinove pesmarice. V: Lithurgia theolo-giaPrima. Celje 2008, 249-264.

František Šmahel, Husitská revoluce I-IV. Praha 1995, 1996.

Zmago Šmitek, Trubar in Turki. V: 20. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1986.

Janez Šumrada, Gospodarske posledice turških vpadov na Kras do tridesetih let 16. stoletja. V: Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije. Ljubljana 1986, 17-26.

^e Cambridge History of the Bible, vol. III: ^e West from the Reformation to the present Day. Ur. S. L. Greenslade. Cambridge 1963.

^e New Grove Dictionary of Music andMusicians, 2. izdaja, 2002 (el. izdaja).

^e new Schaff-Herzog encyclopedia of religious knowledge, embracing Biblical, historical, doctrinal, and practical theology and Biblical, theological, and ecclesiastical biography from the earliest times to the present day. Ur. Samuel MacAuley Jackson, 1908-1914. Http://www.ccel.org/s/ schaff/encyc/home.html.

Václav Vladivoj Tomek, Dějepis města Prahy. Praha 1855-1901. Http:// www.archive.org/details/djepismstaprahy00vongoog.

Trubarjeva številka. Ur. Majda Merše. Slavistična revija 56/57 (20084/2009-1).

Trubarjev zbornik. Ur. Fran Ilešič. Ljubljana 1908. Http://www.archive. org/details/trubarjevzborni00ilegoog.

III. Trubarjev zbornik. Ur. Franc Jakopin, Marko Kerševan in Jože Pogačnik. Ljubljana 1996.

Tomislav Vignjević, Trije redovi sveta in reformacija. V: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času. Ur. Sašo Jerše. Ljubljana 2009, 124-132.

Jonatan Vinkler, Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura (rigorozní práce). Praha 2001.

J. Vinkler, Prevajanje v srednjem veku - med translatio fidei, imperii et studii. V: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, 27. prevajalski zbornik, ur. Martina Ožbot, Ljubljana 2002.

J. Vinkler, Posnemovalci, zavezniki in tekmeci, Češko-slovenski in sloven-sko-češki kulturni stiki v 19. stoletju. Koper 2006.

J. Vinkler, »Criste, zaterri Turke inu papežnike!«, podobe Turkov, turškega in muslimanskega v delih Primoža Trubarja. Stati inu obstati 2009, št. 9/10, 136-166.

J. Vinkler, Primož Trubar in nepravoverne smeri reformacije v slovenskem slovstvu 16. stoletja. V: Program, povzetki/mednarodni simpozij Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, Ljubljana 5.-7. junij 2008. Ljubljana 2008, 25-27.

J. Vinkler, Primož Trubar in schwenkfeldijanstvo. V: Vera in hotenja. Ljubljana 2009, 243-254.

J. Vinkler, Slovenska protestantska veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, k tretji knjigi zbranih del Primoža Trubarja. V: Zbrana dela Primoža TrubarjaIII. Ljubljana 2005, 605-644.

J. Vinkler, Trden grad je naš Gospod, k četrti knjigi Zbranih del Primoža Trubarja. V: Zbrana dela Primoža Trubarja IV. Ljubljana 2006, 501-584.

Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času. Ur. Sašo Jer-še. Ljubljana 2009.

Jaroslav Vlček, Dějiny české literatury I. Praha 1940.

Ignacij Voje, Odnos fevdalnih rodbin na Kranjskem do reformacije. Zgodovinski časopis 44 (1995), št. 1, 67-74.

I. Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja. Ljubljana 1996.

Ernest Zaverský, Johann Sebastian Bach, Praha 1979.

Zgodovina diplomacije I. Ur. V. P. Potemkin, Ljubljana 1947.

450-letnica slovenske knjige in slovenskiprotestantizem. Ur. Marko Kerše-van. Ljubljana 2001.

Max Weber, Protestantska etika in duh kapitalizma, prevedla Pavel Gantar in Štefan Vevar, Ljubljana 1988, 2002.

Andrew Wheatcroft, The enemy at the gate: Habsburgs, Ottomans and the battlefor Europe. New York 2009.

James Aitken Wylie, History of Protestantism. London 1808-1890. Http:// doctrine.org/?page_id=2002.

A

Abas II. 71

Agricola, M. Johann 208, 238 Ahačič, Kozma 124, 129, 131, 132 Akvinski, Tomaž 229 Aland, Kurt 61, 100, 103, 109, 183,

189, 191, 194 Albrecht s Kaménka, Mikulaš 116 Aldebrandin iz Siene 169 Alighieri, Dante 159 Almond, Ian 35, 36, 39, 43, 69 Andreœ, Jacob 60, 82, 83, 84, 86,

103, 106, 197, 211, 212, 213 Anton Puščavnik 121, 122, 163 Asper, Hans 126, 128 Aškerc, Anton 70 Atanazij 144, 147 Avguštin, Avrelij 144, 147, 149 Avsenak, Mirko 162

B

Babst, Valentin 227, 236 Bach, Johann Sebastian 153, 157, 158, 159, 193, 196

Bainton, Roland H. 183, 185, 188, 192

Bajazit II. 34, 35

Bajazit I. Yldirim 107

Balbulus, Notker 208

Barbo, Daniel 143

Barta, Gabor 36

Báthory, Štefan VII. 29, 32

Bautz, Friedrich Wilhelm 128, 131

Behadum paša 57

Beham, Hans Sebald 52

Berčič, Branko 103, 209, 211, 212, 213

Berlioz, Hector 159

Bibliander (Buchmann), Theodor

117, 131 Bismarck, Otto von 158 Bizancij, Pavel 167, 176, 230 Blahoslav, Jan 115, 116 Blarer, Ambrozij 128 Bohorič, Adam 113 Boissard, Jean Jacques 52, 146 Bonomo, Pietro 25, 27, 28, 197, 198 Boršnik, Maja 70 Brandt, Sebastian 49, 85 Bravšić, Jurij 79, 139, 140, 144 Brumanus, Matej 143

26^ H Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje

Bugenhagen Pomorjanski,

Dikasten, Jíři 237

Johannes 135, 228, 238

Dolijanski, Ivan 173

Bullinger, Heinrich 27, 113, 119,

Dolinar, France M. 41

120, 125, 126, 129, 131, 177, 217

Durer, Albrecht 26, 52

Burcar, Lilijana 59

Dvořák, Antonín 159

Burckhardt, Jacob 160, 165

Burgkmeir, Hans 25, 26

E

Bush, Douglas 147

Effreim, Jan 116

Butzer, Martin 186, 187, 188

Egkh, Adam baron 175

C

Ehrismann, Josef 186

Elze, Theodor 106, 113, 141, 142,

Calvin, Jean 131

143,178

Catena, Vincenzo 34

Eneas, Jan 116

Chelčický, Petr 12, 156

Creutziger, Caspar 238

F

Cervantes Saavedra, Miguel de 161

Ferdinand I. 32, 39, 42, 44, 53, 55,

Cibulka, Izaiaš 116

56, 57, 58, 73, 139, 140, 141, 167,

Cranach st., Lucas 163, 165

177

Creutziger, Caspar 133

Ferdinand II. 44, 47, 53, 56, 58, 141

Creutziger, Elisabeth 208

Forêt, Jean de La 51

Cvetko, Dragotin 27, 196

Fortunat, Venancij 208, 229

Cyrill, Jan 237

Franc I. 32, 51

Friderik Pfalški 237

C

Friedenthal,Richard165,180,183,194

Čebul, Helena 37

Froben (Frobenius), Johann 230

Čerin, Josip 101, 102, 104, 110, 153,

Frundsberg, Georg von 216, 222

194, 197, 228, 236, 239

G

Černý, Václav 162

D

Gallenberški, Jakob 171

Gallenberški, Jošt 140

Dalmata, Anton 113

Gantar, Pavel 162

Dalmatin, Jurij 86, 104, 110, 153,

Gesius, Bartholomáus 194

154, 163, 203, 204, 207, 208, 213,

Glavan, Mihael 223

227, 229, 235, 236

Golia, Ludvik Modest 31, 198

Debenjak, Božidar 166

Gornjegrajska (Oberburg,

de Bry, Theodor 52, 146

Oberburgerin), Suzana 171

Delumeau, Jean 41, 42, 61, 63, 66

Grafenauer, Ivan 193, 229

de Medici, Lorenco (Il Magnifi-

Grdina, Igor 193, 198

co) 160

Greenslade, S. L. 129

Gregor XIII. 41 Greitter, Matthaus 110, 216 Griesbach, Johann Jacob 231 Grimmani, Giovanni 167,170, 176, 177 Grimm, Jacob 42 Gritti, Andrea 34, 35 Gritti, Ludovico 32, 33, 34, 35, 36, 39 Grocheo, Johannes de (Jean de

Grouchy) 180, 200 Gruden, Josip Valentin 39, 44, 56, 58, 66, 105, 106, 108, 168, 170, 171, 175,176,178 Grunenberger, Johann 163 Grunpeck, Josef 12, 155 Grunwald, Georg 209 Gruppenbach, Georg 60, 103, 111,

112, 211, 214, 227 Gruppenbach, Oswald 103, 111, 112,211

Gualther (Walther, Gwalter), Rudolf 113, 125, 126, 127, 128, 129, 131, 132, 135 Gwagnin, Alexander 29

H

Habsburški, Karel 51, 66, 115 Habsburžani 155 Hasiber, Melhior 177 Haussmann, Elias Gottwald 158 Helič, Lukaš 116

Herberstein, Sigismund baron 29,

30, 31, 198 Hermann, Nicolaus 194, 208 Herman s Koroške 117 Heydn, Sebald 216 Hieronim 144, 148 Hildebrandt, Theodor 158 Hobordanec, Ivan 53, 55, 56 Hobsbawm, Eric 162

Hočevar 179

Hofhaimer, Paul 25, 26

Hofsteter, Lenart 171

Holbein ml., Hans 173, 230

Hosius, Matouš 29

Hus, M. Jan 170, 208, 236, 238

Husrev beg 49

I

Ibrahim paša 35, 47, 51, 52, 53, 56, 57 Ilešič, Fran 101 Isaac, Heinrich 25, 26, 27 Iuritschitsch, Georg (glej Juričič,

Jurij) 204 Ivan IV. Vasiljevič (Ivan Grozni) 29 Izak paša 68

Jauss, Hans Robert 200 Jerše, Sašo 27, 224 Jessen, Pavel 116

Jonas, Justus 133, 153, 154, 216, 238 Juda (Keller), Leo 131 Junauer 175, 176 Jurčič, Josip 44

Juričič, Jurij 140, 141, 203, 204, 205,

207, 209, 210 Jurišič, Nikolaj 43, 44, 46, 48, 49, 53,

56, 57, 58

K

Kacijanar, Ivan 32, 37, 39, 44

Kapita, Jan 115, 116

Karel (II.) Habsburški, nadvojvoda

82, 168,175,176 Karel V. 51, 66 Karel Veliki 193

Karlstadt Bodenstein, Andreas 133 Kasim paša 57

Kerševan, Marko 162 Khisl, Janž 163 Khisl, Jurij 106, 199, 214 Kidrič, France 174, 176, 177, 178, 179, 198,205

Klemens, Avrelij Prudencij 208 Kliment de Visilicia 117 Klinc (Cvekelj), Lukež 100, 204,

213, 214 Klombner, Hans 204, 206 Klombner, Matija 101, 113, 141, 153, 154, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 210

Klug (Kluge), Joseph 100, 184 Kmecl, Matjaž 163 Knafelj, Jernej 175 Kobencl, Ivan 143 Kojata s Kolešovic, Ludvik 170 Kokole, Metoda 27 Komenský, Jan Amos 94, 116, 236 Konstantin Filozof 124 Konzul, Štefan 97, 113, 205, 207 Kopphel, Wolfgang 235, 236 Koruza, Jože 236 Košir, Niko 161

Kotzebue, Friedrich Ferdinand 157 Krajnc - Vrečko, Fanika 68, 102 Kralnik, Martin 179 Krelj, Sebastijan 109, 110, 140, 153, 154, 204, 209, 212, 213, 214, 229, 235

Kretschmayr, Heinrich 36 Krištof vojvoda Wurttemberški

113,125,132 Kugelmann, Johann 110, 216 Kulmbach, Hans von 12, 155 Kuripečič, Benedikt 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 53, 56, 57, 58

L

Laktancij 144, 147

Lamberg, Jožef 39, 44, 46, 47, 48, 49,

53, 56, 57, 58 Lamberg, Krištof 39 Lamberg, Melhior 39 Lang pl. Wellenburg, Matthaus

kardinal 27, 198 Laski, Hieronim Jaroslav 32, 33, 35 Laski, Jan 33 Laščak, Anton 71 Lenbach, Franz von 158 Leon X. 169

Liechtenstein, Karel knez 237 Liszt, Franz 159 Lohmann, Hartmut 130 Lorck (Lorich), Melchior 73, 74, 85,

91, 96, 98, 251 Lotter, Michael 163, 188 Ludovici, Daniele de' 47 Ludvik II. 53

Ludwig vojvoda Wurttemberški 60 Lukman, Franc Ksaver 169 Luther, Martin 7, 31, 45, 61, 62, 63,

64, 65 , 66, 67, 87, 97, 100, 101, 102, 103, 104, 109, 110, 114, 115, 116, 118, 120, 124, 125, 128, 133, 135, 137, 142, 145, 153, 154, 157, 158, 159, 160, 163, 164, 165, 166, 173, 175, 180, 182, 183, 184, 185, 186, 188, 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 203, 204, 205, 206, 208, 209, 210, 213, 215, 216, 217, 218, 220, 221, 222, 223, 227, 231, 232, 233, 235, 236, 237, 238, 239

M

Macek, Josef 168

Maček, Jurij 141

Maier von Eck, Johann 166

Maior (Major, Maier), Georg 125,

132, 133, 134,135,238 Maksimilijan I. 25, 26, 27, 197, 198 Maksimilijan II. Habsburški 75, 97,

99, 141 Maler, Matheus 236 Mamić, Tino 71 Mandele, Janž 106 Mandele (Mannel, Manlius), Janž (Johann) 86, 106, 163 Mannová, Elena 31 Mantuani, Josip 27 Maracco, Jacob 170, 178 Matejko, Jan 33 Matěj z Janova 170 Matković, Petar 45, 47 Melanchthon, Philipp 120, 219, 238 Meldeman, Niclas 38, 40 Mendelssohn, Felix 153, 157, 158,

159, 196 Merkel, Angela 58 Migne, Jacques Paul 147, 148 Milíč z Kroměříže, Jan 170 Milton, John 147 Mochau, Margarete von 133 Mohamed 64, 65, 95, 99 Montagnana, Polidor de 177, 178,

179, 180, 227 Montaigne, Michel de 41, 42 Morhart, Magdalena 103, 111, 112, 211 Morhart st., Ulrich 103, 111, 112, 202,211 Mravlja, Lenart 205, 207, 209 Mrcina, Matija 174, 175, 176, 180, 227 Munster, Sebastian 54, 145 Muntzer, Thomas 188, 189, 224 Muris, Johannes de 180

Murnik, Rado 70 Musculus (Muslin, Mauslin),

Wolfgang 113, 125, 129, 130, 131, 132,135, 153 Musso, Cornelio 139

N

Neff, Wolfgang 178 Nogarolis, Leonard grof 47 Novák, Arne 239 Novák, Jan V. 239

O

Očadlík, Mirko 157, 159 Ožbot, Martina 231

Panxner, Barbara 170 Pargali Ibrahim paša 51, 52, 53, 56, 57 Pejanović, Đorde 44, 47, 48, 53 Peruana 105

Peter Častivredni (Petrus

Venerabilis) 117 Philipp Hesenski 125 Piccolomini, Enej Silvij (Pij II.) 41 Podlogar, Leopold 68 Podmanický, Jan 31 Podmanický, Štefan 32 Polo, Marko 107 Possevino, Antonio 29 Potemkin, Vladimir Petrovič 51 Pražák, Albert 29 Pražský, Lukáš 237 Predojević, Gazi Hasan paša 104, 211 Premk, Francka 115, 125, 129, 132 Preuss, Hans 236 Prijatelj, Ivan 100, 167 Procházka, František Faustin 29

R

Rahten, Andrej 29 Rajhman, Jože 27, 60, 82, 99, 103, 113, 120, 124, 125, 132, 140, 141, 142, 143, 177, 188, 209, 211, 217,

233

Ramberti, Benedetto 46, 47 Raupp, Werner 131 Rauscher, Andreas 109, 110 Ravnikar, Tone 173 Regiex 105

Reuchlin, Johannes 165 Reusner, Adam 153, 216, 222, 227 Ricoldus de Monte Crucis 63, 64, 65 Rijavec, Andrej 185, 189, 199 Rimski - Korsakov, Nikolaj 159 Robert iz Chestra (Robertas

Retinensis) 117 Roh, Jan (Johann Horn) 184, 237, 239 Rokavec, Gašper 141, 175, 204 Rosinas, Johannes 63 Rotterdamski, Erazem 28, 33, 65, 66, 67, 97, 118, 129, 144, 148, 165, 185, 230, 231 Rozman, Andrej 31 Rupel, Mirko 27, 28, 44, 71, 97, 118, 123, 124, 136, 137, 139, 141, 178, 197, 198, 204, 205, 206, 207, 211 Rapff, Conrad 182

S

Sachs, Hans 203, 204 Salm, Nikolaj 39 Santonino, Paolo 68 Savinec, Andrej 207 Schiltberger, Johannes 107, 108 Schweiger, Janž 86, 229 Schwenckfeld von Ossig, Kaspar 216, 217, 220

Seebach, Peter pl. 140, 141, 142, 143,

177, 178 Seisenegger, Jakob 139 Senfl, Ladwig 27, 183 Siefer, Jean-Pierre 186 Sigismand Luksemburški 107 Sila, Urban 28 Simoniti, Primož 29, 165 Simoniti, Vasko 29, 31, 44, 56, 61, 68,

70, 198,211 Sket, Jakob 70

Slatkonja, Jarij 25, 26, 27, 168, 169,

197, 198 Slodnjak, Anton 100, 167 Smetana, Bedřich 159 Smetánka, Emil 156 Sokolović, Ferhat paša 104, 105, 106, 108 Solín, Zaharija 115 Sovre, Anton 165 Spindler, Krištof 106, 176 Steiner, Heinrich 49, 110 Stern, Peter 32, 35, 37, 39 Stojković, Ivan 117 Stradiot, Jarij 141 Strejc, Jiří 115, 116 Salejman I. Veličastni 31, 32, 33, 34, 35, 36, 39, 44, 46, 47, 51, 52, 53, 56, 57, 58, 85 Szakály, Ferenc 36

Š

Šafařík, Pavel Josef 29, 124, 247 Škarka, Antonín 94 Škerjanc, Lacijan Marija 159 Škalj, Edo 194, 195, 200, 203, 216 Šmahel, František 168 Šostakovič, Dimitrij 159 Štefan, Ondrej 32, 97, 113, 116

T

Tekstor, Urban 143, 178, 206 Thurn, Ahac baron 205 Thurn, Nikolaj 39 Tintoretto 179 Tomek, Václav Vladivoj 170 Troeltsch, Ernst 162 Trost, Matija 27, 60, 82, 86, 106, 125, 212

Trubar, Felicijan 86, 101, 102, 104,

110, 203, 204, 207 Trubar, Primož 7, 19, 27, 28, 29, 30,

31, 42, 58, 59, 60, 65, 66, 68, 69, 71, 75, 79, 80, 82, 83, 84, 86, 87, 94, 95, 96, 97, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 129, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 156, 162, 163, 164, 165, 174, 176, 177, 178, 180, 188, 197, 198, 199, 200, 201, 202, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 222, 223, 224, 225, 226, 227, 228, 229, 233, 235, 236, 247 Tulščak, Janž 140, 141 Turjaški, Andrej 211 Turjaški, Herbart 86, 104, 105, 106, 211

Turjaški, Trojan 39

U

Ulfila 124

Ulrichs, Karl Friedrich 135 Unamuno, Miguel de 231

Ungnad baron Žovneški, Ivan 71,

82, 113, 124, 140, 141, 142, 143, 205, 207, 211 Usraim beg 84, 86, 211

V

Valvasor, Janez Vajkard 44 Vasilij III. Vasiljevič 29, 30, 198 Vergilij 28 Vevar, Štefan 162 Vignjević, Tomislav 223 Vinkler, Jonatan 27, 29, 82, 86, 94, 100, 104, 111, 113, 123, 124, 144, 148, 153, 154, 163, 219, 231, 247, 275

Virgili, Polidoro 147 Virk, Tomo 200 Višnjegorski, Friderik 105 Višnjegorski, Sigismund 53, 56 Voje, Ignacij 44, 68, 70, 106 Vok z Rožemberka, Petr 236 Vrečko, Edvard 79, 80

W

Wagen, plemiška rodbina 173 Wagner, Richard 59, 157, 158 Waldis, Burckhardt 216 Walther, Johann 101, 104, 182, 184,

210, 235, 236 Weber, Max 162

Weisse, Michael 102, 184, 208, 229,

236, 237, 239 Weixler, Janž 179 Wildenfels, Anarg von 208

Y

Yildirim, Vural 36

Z

Zajc, Neža 29

Zapoljski, Jan grof 31, 32, 34, 35, 36,

44, 47

Zaverský, Ernest 153, 157, 193 Zierer, Ursula 171 Zweckel, Lucas (glej Klinc,

Lukež) 204 Zwick, Johannes 216, 226 Zwingli, Regina 125 Zwingli, Ulrich (Huldrych) 125, 128, 131, 186

O avtorju

271

iterarni zgodovinar in urednik Jonatan Vinkler se je rodil leta 1975 v Celju. Leta 2001 je na Oddelku za vzhodnoslovanske študije in slavistiko Karlove univerze v Pragi opravil rigorozne izpite ter obranil doktorsko disertacijo (rigorozní práce) z naslovom Pavel Josef Šafařík, Slovanský národopis a slovinská kultura; Karlova univerza ga je še isto leto promovirala v univerzitetni naziv doctor philosophi-ae (PhDr.). Konec leta 2004 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Češko-slovenski in slovensko-češki slovstveni stiki v 19. stoletju in bil nato leta 2005 promoviran v naziv doktorja znanosti s področja literarnih ved. Opravil je podoktorski študij s področja starejše slovenske književnosti (slovensko protestantsko slovstvo 16. stoletja) in bil 2007. izvoljen v naziv univerzitetnega docenta za slovensko književnost. Kot vabljeni predavatelj je nastopil na več znanstvenih konferencah doma in v tujini, poleg raziskovalnega dela se je uveljavil kot projektni vodja, lektor, urednik in oblikovalec knjižnih izdaj. Med ostalim je doslej delal oz. še dela za Slovensko filharmonijo, Založbo Novo revijo, Društvo slovenskih skladateljev, SIGIC, Rokus in Pedagoški inštitut v Ljubljani. Je glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja. V omenjeni zbirki je izdal tretjo (2005), četrto (2006), peto (2009) in šesto knjigo (2010, skupaj s Faniko Krajnc-Vrečko).

Jonatan Vinkler temeljito analizira ne samo slovenske protestantske tekste, ampak smiselno povezuje dogajanje v nemških protestantskih deželah, pri čemer pokaže izjemno poznavanje zgodovinskih virov in literature, ki jo spretno vrednoti in primerjalno vključuje v integralno besedilo Uporablja tekoč in gladek pripovedni esejistični jezik z duhovitimi vložki, ki močno popestrijo branje ... Knjiga pomeni v celoti edinstven dosežek naše dosedanje trubariane in bo nepogrešljiva za vse, ki jih zanima geneza slovenske kulture.

Zasl. prof. dr. Primož Kuret

VAD

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh