Natisov 15.000.
izhaja vsaki
k, datiran z dnevom
"naslednje nedelje.
iiina velja za Av-
: za celo teto
ne, la pol in �etrt
1 razmerno; za Ogr-
14 K 50 vin. za celo
0; za Nem�ijo stane
leto 5 kron, za
riko pa 6 kron;
k drugo nozemstvo se
luni naro�nino z o�i-
na visokost po�t-
. Naro�nino je pla-
i naprej. Posamezne
iv.seprodajajopo�v.
tednislvo in uprav-
:vo se nahajata v
tuju, gledali�ko po-
slopja �tev. 3.
Dopisi dobrodo�li in se
sprejemajo zastonj, ali
rokopise se ne vra�a.
Uredni�ki zaklju�ek je
vsak torek zve�er.
Za oznanila uredni�tvo
ni odgovorno. Cena
oznanil (inseratov) je
za celo slran K 64, za
>/i strani K 32, za '/*
strani K 16, za 7»
strani K 8, za Vn
strani K 4, za '/»�
strani K 2, za '/�«
strani KI. � Pri ve�-
kratnem oznanilu se
cena primerno zni�a.
Stev. 35.
V Ptuju v nedeljo dne 28. avgusta 1910. XI. letnik.
Velika napredna zmaga.
Danes dne 23. t. m. vr�ila se je v ob�ini
Pobre�-�t. Vid pri Ptuju ob�inska volitev iz
III. razreda. Po te�kem boju so napredni
kmetje z veliko ve�ino zmagali. Dobili smo
naprednjaki 94 glasov, prva�ki hujska�i pa
so propadli z 41 glasovi. Deset let je bila Tom-
bahova banda neomejena vladarica v tem ob-
�inskem zastopu. In spravila je celo ob�ino na
bera�ko palico! Zdaj pa so v III. razredu na�e
no�e izvolili. �ast vrlim kmetskim volilcem: �
0 izidu volitev v II. in I. razredu, ki se vr�i
jutri. 24 t. m., poro�amo na 3 strani.
[Veleizdajalci udarjeni na
glavo.
Od septembra leta 1908 naprej razvijala
__vslovenski politiki protiav-
Tijska smer. Kriva je temu pa� pansla-
li�na misel, ki bo jo prinesli gotovi ljudi iz
Tudi znani septemberski dogodki v
iljani, v katerih se je pred o�mi policije
lijalo in ropalo ter plenilo, kakor se je to
�e opetovano v Pragi zgodilo, so bili plod
veleizdajalske zarote. To danes
idi treznej�e slovensko �asopisje priznava. Lju-
loski �Slovenec" n. p. odkritosr�no priznava,
je v Ljubljani tajna ekspozi-
iura srbske vlade, ki hujska z v se-
ji m o g o � i m i in nemogo�imi sred-
.tvi proti avstrijski dr�avi . . .
Od leta 1908 sem postala je �bela Ljubja-
i" pravo gnezdo ve�idel smrkovih slovenskih
lentovcev. Poro�ali smo �e opetovano, kaj je
banda po�enjala. Metala je cesarjevo sliko iz
i�b, se�igalatsesarske zastave, sramotila ce-
8pomenik, hvalila po svojih listih srbske
Ijemorilce in poni�evala avstrijsko armado,
ila c. k. vojake s kamenji in pljuvala
nanje itd. itd.
■ Brez pomisleka pa lahko trdimo, da je bil
du�evni povzro�itelj in glavni
Ikri v ec vseh teh zlo�inov � ljubljanski �upan,
jnekdanji agent Ivan H r i b a r. Ne da bi ta
Hribar morda sam okna razbijal, � ali vsak
njegov odlok je bil hujskarija, ni�esar ni pre-
pre�il in njegova policija pustila je na belem
dnevu lastnino Nemcev ropati ter ��ivio Srbija"
kri�ati. Leta sem pustil je Ivan Hriber v �svoji"
Ljubljani najpodlej�o gonjo in najni�je lopov��ine
nganjati. On pa se je vozil na Srbsko in v
Busi; o in je tam pridigoval protiavstrij-
|ike panslavisti�ne ideje . . .
Ves svet se je �udil, da vlada to po�enjanje
mirno trpi. Bila je potrpe�ljiva kakor jagnje, ta
Tlada, ki zna druga�e prav ojstro nastopati. Ali
"kon�no je prekipela i ta posoda. Danes se nam-
re� poro�a, da na� cesar ni hotellvana
Hribarjakot ljubljanskega �upana
potrditi.
S tem je udarjeno veleizdajalsko slovensko
'prva�tvo na glavo. Tako reko� v zadnjem hipu,
koso Brbofilski zarotniki �e karo�ito nastopali,
ko so celo cesarjevo 80 letnico za svoje proti-
[wstrijske agitacije in izzivanje porabili, se je c.
k. vlada spomnila svoje dol�nosti in je Ivana
Hribarja brcnila iz �upanskega
s t o 1 c a.
Vsi pravi Avstrijani pozdravljajo ta korak
vlade. Kajti tukaj se ne gre za kak�no patrio-
ti�no kramljanje. Vlada bi morala naravnost
zanikati eksisten�no pravico dr�ave, ko bi pu-
stila Hribarja potrditi. Ko bi taki ljudje, kakor
je ta mo�akar, neovirano smeli rogoviliti, potem
bi nastale pri nas kmalu srbske razmere in
balkanski odno�aji.
S Hribarjem izgubilo je veleizdajalsko pr-
va�tvo svojega voditelja. Razpr�eni so
srbski prijatelji po Slovenskem
kakor �reda ovec, v kateroje strela
udarila, Radovedni smo le, kaj bodejo na-
rodnjaki po �tajerskem zdaj po�eli. V Ljubljani
bodejo morda razgrajali in pobijali, kakor so
to �e navajeni. Delali bodejo morda tako dol-
go, da razpusti vlada ob�inski zbor in po�lje c.
k. komisarja na rotov�^ Pri nas ua spodnjem
�tajerskem pa bodejo ,narodnjaki" nekaj �asa
jokali in tarnali. Dolgo seveda ne, kajti dolgo teh
gospodov v na�i javnosti sploh ne bode . . .
Cesar je govoril! Povedal je z odlo�nim
svojim �inom, da ne trpi veleizdajalskih
k o m p 1 o t o v, ki se skrivajo pod krinko slo-
venskega narodnja�tva . . . Kdor sledi zdaj �e
�narodni stranki", ta je sokriv njenih tendenc.
Kmetje tej od kranjskih srbofilov oku�eni doh-
tarski stranki �e davno hrbet obra�ajo. Upamo,
da jo bode zdaj vse zapustilo.
Na�e ljudstvo je preve� zvesto
domoviniincesarju, da bi se mogle
v njem zarotni�ke ideje dr�avnih
izdajalcev vgnezditi.
Politi�ni pregled.
De�elni zbori bodejo zborovali v �asu od
sredi septembra do sredi oktobra. Potem stopi
baje za�etkom novembra dr�avni zbor skupaj.
Ivan Hribar, dosedanji �upan �bele" Lju-
bljane je torej izigral. Vlada njegove izvolitve
ni hotela predlo�iti v cesarjevo
potrjenje. Tedne sem �e se je govorilo, da
se bode to zgodilo. Ali �e v�eraj ni bil nikdo
na jasnem. Kakor strela iz jasnega neba je pri-
�lo potem poro�ilo, da je Hribar � odslovljen,
Dve stvari so zdaj mogo�e: ali bodejo Ljubljan-
�ani tako pametni, da bodejo Hribarja hladno-
krvno na cedilu pustili; potem bi seveda Hribar
sam »odklonil" vsako zopetno izvolitev, ker tako
lep�e izgleda. Za �upana bi bil potem gotovo
stari dr. Tav�ar, za pod�upana pa hujska� dr.
Triller izvoljen. V Ljubljani je sicer splo�no
znano, da je dr. Tav�ar �e davno hrepenel po
mehkem �upanskem stol�ku in da mu je
zdaj prav prijetno pri srcu. Ako bi pa
Ljubljan�ani hoteli �e ve�jo neumnost narediti,
potem bodejo Ivana Hribarja �e enkrat izvolili.
To bi bila seveda demonstracija, na katero bi
vlada br�kone z razpustom ob�inskega sveta od-
govorila. Ob�inske posle prevzel bi potem c. k.
komisar. V Ljubljani se je imelo voja�tvo in
oro�nike pripravljene. Bati se je bilo namre�,
da bi znana svojat po ulicah zopet �kandale
delala. V splo�nem se pa� lahko trdi, da je tndi
v Ljubljani ve�ji del prebivalstva zadovoljen s tem,
da se Hribarja ni potrdilo. Kajti ljudi so se �e
naveli�ali nesramne, puste gonje proti Nemcem
in dr�avi. Le par od Srbije pla�anih oseb rogo-
vih in divja. Pa jih bodejo �e pomirili.
Proti prva�ki hujskariji v Ljubljani, katero
podpihuje srbska vlada, se zdaj vendar odlo�no
nastopa. Vlada je razpustila v Ljub-
ljani narodno delavsko organi-
zacijo, katera je bila vedno prva pri srbofil-
skih izgredih. Baje se ho�e tudi celo vrsto dru-
gih dru�tev razpustiti. �enskemu telovadnemu
dru�tvu v Ljubljani se je odtegnilo pravico, po-
du�evati �olarice o telovadbi. V tem dru�tvu se
je namre� �olarice ve�inoma v panslavisti�nem
mi�ljenju podu�evalo. Mir in red se doslej ni
kalil. Vlada je tudi vse potrebno pripravila, da
bi sleherno demonstracijo takoj prepre�ila.
Pametna beseda. Tudi med Cehi se naha-
jajo ljudje, ki so ve�nega narodnostnega prepira
siti. V listu �Union" pi�e n. p. neki �e�ki vo-
ditelj, da morajo vsi poslanci izprevideti potrebo
skupnega obravnalnega jezika, ki zamore le
nem�ki biti. Da bi le vsi Cehi in za njimi tndi
Slovenci do tega pametnega prepri�anja pri�li!
La�ka iredenta. Kakor znano, nahaja se �e
od Binko�tev sem mnogo Italijanov v Trstu v
zaporu. Izvr�ilo se je ve� hi�nih preiskav. Pri
teh se je spravilo toliko gradiva na dan, da je
oblast zdaj �tiri italijanskih dru�tev razpustila.
Klerikalci v Portugalu napravili so veliko
zaroto, da bi vrgli napredno vlado. Voja�tvo stoji
pod oro�jem in zna vsak hip me��anska vojska
izbruhniti.
Menelik, znani abesinski kralj, �e vedno
�ivi, �eprav so ga �asopisi �e opetovano mrtvim
proglasili.
Yolitve v okolici Celje.
Boj je torej dokon�an in prvaki so kar ve-
selja pijani . . . Zmagali so zdru�eni
slovenski klerikalci in liberalci.
Pravzaprav bi morali re�i: zmagala je najpo-
dlej�a gonja in najinfamnej�a sleparija!
V vla�ugarskem objemu sta obe prva�ki
stranki nastopali. Benkovi�i in Kukovci so bili
nakrat prijatelji, in cela armada politikujo�ih
farjev ter oderu�kih advokatov je nastopala.
Stotero slu�ajev najnesramnej�e sleparije in naj-
podlej�ega zatiranja se je zgodilo. 0 vsemu temu
bode s o d n i j a govorila. Za danes le omenimo,
da so ti slu�aji dr�avnemu pravdni�tvu nazna-
njeni.
Na�im volilcem se zahvaljujemo, ker so
ostali zvesti svoji besedi in se niso dali zatreti.
Pri�el bo kmalu �as, ko bodemo zmagali s po-
�tenimi sredstvi! Kaj so si zaslepljeni in od
farjev ter dohtarjev nahujskani volilci z izvolitvijo
dosedanjega odbora nakopali, to se vidi iz sle-
de�ih vrst:
* i
* *
�tajerski de�elni odbor poslal je namre� ob-
�inskemu uradu celjske okolice slede�i dopis (�t.
27.239) z dno 10. avgusta 1910):
�De�elni odbor se je vsled nekega nanj naslovlje-
nega dopisa �util primoranega, da (z odlokom z dne: 27.
aprila 1910, �tev. 16861) napravi nepri�akovano skon-
triranje blagajne ob�ine okolica Celje.
4
Pri skontriranju, ki se je zgodilo dne 30. aprila t. 1.
se je pribilo, da so svote v blagajni prekosile za ta dan do-
lo�eno ra�unsko stanje. Ako se torej v vknji�enju izdatkov
ni izvr�ila pomota, se ie torej pozabilo vknji�iti
dohodke ob�ine, kar se mora grajati. Ob�inskemu
uradu se naro�i, da skrbi zato, da ze ra�un za
leto 1909 �impreje uredi. Potem naj izvr�i
ob�inski wad zopetno skontriranje blagajne; o uspehu
se mora tu-scm tekom 3 tednov poro�ati.
Nadalje se je pri omenjenemu skontriranju vidilo,
da so se pojavile z ozirom na ravnanje z svoto vlo�ne
knji�ice posojilnice v Celju �t 2516 slede�e ob�ino
o�kodujo�e pomote:
Vlo�be in dviganje, ki se je izvr�ilo na omenjeno
knji�ico so se do v�teto dne 27. februarja 1906 izvr�ene
pod J. A. 47/05 v ob�inski blagajni�ki knjigi zara�unjene
vloge po 2000 K in' na istem dnevu izvr�ene, pod J. A.
40/06 zara�unjenega dviganja po 44 K 41 h vse zara-
�unile.
Nadalje se je dne 11. februarja 1907 izvr�eno dvi-
ganje po 146 K 21 h, dne 23. marca 1909 izvr�eno
dviganje po 18 K 11 h in dne 17. avgusta 1908 izvr-
�eno dviganje po 350 K v ob�inski blagajni�ki knjigi
pod J. A. 16/07 oz. 1909 in 317/08 zara�unjeni. Ne
vknji�ene pa so bile nasprotno vloga od 31. maja 1006
z 2500 K in dviganja od 15. novembra 1906 po 4400
K, od 3. avgusta 1907 po 145 K in od 2. novembra
1907 po 600 K. Vsled nezara�unjenja te vloge v znesku
2500 K in imenovanih dviganj v skupnem znesku 5145
kron bila je ob�ina o�kodovana za 2.645 kron.
Nezara�unjenje omenjenih svot se je �e leta 1908
v pisarni okrajnega odbora opazilo. Z odlokom vladnega
komisarja za okraj Celje z dne 6. junija 1908 (�t. 643)
se je ob�inski urad na to opozorilo.
Potem se je v izkazilu za dohodke in izdatke ob�ine za
1 1907 v rubriki dohodkov 12 slede�o to�ko vknji�ilo:
�Pod J. A. 47 ex 1906 vlo�ena in pomotoma kot iz-
datek vknji�ena svota 2000 K". Vsled tega se je tudi v
blagajni�ki knjigi dobljenemu preostanku za 1. 1907 svoto
2000 K pripisalo. S tem popravkom ra�unov zni�a se
z 2645 K ozna�eno o�kodovanje ob�ine za 2000 K na
645 kron.
To svoto naj se pod ozna�bo »Poznej�e pla�ilo za
v letih 1906 in 1907 na vlo�no knji�ico posojilnice v
Celju �t. 2516 dvignjene, ne pa zara�unjene svote« in s
citiranjem tega odloka v ob�insko blagajni�ko knjigo
vpi�e. Ako bi se pri zopetnemu skontriranju ne na�el tej
svoti odgovarjajo�i preostanek, mora ob�inski bla-
gajnik to svoto popla�ati.
Za nadaljno pregledanje ra�unov nima de�elni od-
bor povoda. Omeniti se pa mora. da bi se te na-
pake ne mogle zgoditi, ako bi ob�in-
ski zastop le malo pazil na premo�e-
nje o b � i n e. Le ta okoli��ina, da za�asa omenjenega
skontriranja vknji�be v blagajni�kih knjigah niti n u-
meriraue niso bile, zadostuje za dokaz, da ob-
�inski zastop skozi celo leto blagajne skontriral
ni in da ni na�el nikdar povoda, da bi se prepri�al o
stanju ra�unov tekom leta. Vso odgovornost za pravil-
nost ra�unov seje izklju�no pripustilo taj-
niku (P e r c u I 1).
To je jako va�no z ozirom na dejstvo, da ima
ob�ina letno ve� kot 30.000 K prometa 1
Sicer je natan�no ravnanje z ob�inskim denarjem
in pregled obveznosti ob�ine brez glavne knjige, kakor
se je vodila do 1. 1890, popolnoma izklju�eno. Vsled
tega se ob�inskemu uradu naro�i, da najkasneje tekom
3 tednov tako glavno knjigo nalo�i in o tej zadevi tu-
�em poro�a.
Z ozirom na omenjeno nemarnost, ki jo
je zakrivil ves ob�inski odbor, naro�i de-
�elni odbor ob�ini, da popla�a tro�ke, ki so nastale vsled
omenjenega skontriranja blagajne v znesku 60 K 30 h
tekom treh tednov iz ob�inske blagajne na de�elno dav-
karijo v Gradcu.
To se daje naznanje obenem vladnemu komisarju
za okraj Celje in prito�itelju.
Gradec, 10. avgusta 1910.
De�elni odbor �tajerski".
To je torej tisto »lepo" ia B�isto" delova-
nje prva�kih ob�inskih odbornikov v okolici Celja!
�kandal je naravnost velikan-
ski. . . Res je namre� in nikdo ne more tega
zanikati:
1. da ob�inski odbor niti glav-
ne knjige ni imel, iz katere bi bili
ra�uni o premo�enju razvidni.
Prej�ni nem�ki odbor je vodil to prepotrebno
knjigo. Prvaki pa so jo takoj zavrgli. Zakaj ?
Alisomorda hoteli, d a bi nikdo ne vedel i n
n e r a z u m e 1, kaj je z ob�inskim premo�e-
njem ? ?
2. da se ob�inski odbor z �upa-
nom vred za blagajno in knjige
skozi celo leto brigal ni. Vso odgovor-
nost so pripustili pisarju Percu!!! Ta in
kasir sta lahko delala z ob�inskim denarjem,
kar sta hotela!!! Niti adirane niso bile svote
v knjigah.
3. Ob�ina ima letno 30.000 kron de-
narnega prometa. Ves ta denar bi lahko
izginil, ker se nobeden ob�inskih mo� zato ni
brigal. To je skrajna nemarnost, ki smrdi
do neba!
4. V ob�inski blagajnije primanj-
kovalo 2.645 kron. Ta denar je ednostavno gla-
som vknji�b izginil! Kdo je ta denar vzel
ali kdo je kriv napake? 1000 K se je sicer
pozneje povrnilo, ali vse to �ele, ko je de-
�elni odbor napravil revizijo! Brez
revizije bi tudi teh 2000 K nazaj ne pri�lo !
Ostalih 645 kron pa �e danes manjka! Vsled
tega jih bode moral kasir popla�ati iz
lastnega �epa.
5. Revizija je ko�tala precej�no svoto de-
narja. To svoto se bode pla�alo iz
ob�inske blagajne. Davke kmetov me-
�ejo slovenski hujska�i torej skozi okno, � s
krvavimi kmetskimi denarji poravnajo svojo brez-
vestnost in svojo nemarnost!
Kmetje morajo torej lumparije slovenskih
prvakov pla�ati!
*
* *
Boj �e ni dokon�an! Prito�ba se je
vlo�ila in skoraj gotovo je, da bode oblast
zaradi prva�kih sleparij volitve raz-
veljavila. Potem, neodvisni kmetje, vas bodemo
zopet na voli��e poklicali. Naj kri�ijo sleparji,
da so �zmagali" � �as bo pri�el, ko jih bode
kmetska nevolja k vragu pognala!
Dopisi.
Zgornjeradgonski okraj. Koncem meseca
julija obdr�al je okrajni zastop zgornjeradgonski
plenarno sejo, kjer se je tudi okrajne ra�une za
leto 1909 predlo�ilo v svrho odobrenja. Doklade
niso ve�je ne manj�e kakor popreje, ko je bil
�e Wratschko okrajni na�elnik; zna�ale so nam-
re� 27%. �udno je pa pri temu le slede�e: Iz
raznih strani se namre� �nje govoriti, da je bla-
gajnik Skerlec po odobrenju ra�unov baje dejal,
da se mu dolguje �e 1900 kron. Ta
denar da je moral baje pri izpla�evanju vedno
posoditi. Baje je tudi rekel, da je ta svota
�e kapital, ki ga ne more neobrestovano le�ati
pustiti in da zahteva vsled tega 6%
obresti . . . Davkopla�evalci so hudo raz-
burjeni in vpra�ajo vsled tega prav odlo�no : Ali
je blagajnik Skerlec to res dejal in ali je nje-
gova trditev tudi resni�na ? . . . Na vsak na�in
je presneto �udno, da se je v teh dveh
letih toliko dolga napravilo. Saj se
vendar ni prav ni� posebnega pri cestah in
zgradbah naredilo. Nasprotno se je v preteklih
dveh letih vsled su�e �e mnogo manj �otra ra-
bilo kakor prej�ne �ase. Kako so svoj �as gotovi
hujska�i g. Wratschkota psovali in obrekovali,
ki je vendar v okraju tako izborno gospodaril!
Seveda, g. Wratschko ni uganjal nobene nepo-
trebne prva�ke politike. Ali gospodarskega dela
je jako veliko izvr�il. Pod na�elstvom g. Wrat-
schkota so se gradile ceste, ki so zdaj deloma
povsem zanemarjene (tako n. p. v S�avnici
cesta proti �olskemu poslopju). In vkljub
temu, da je g. Wratschko gradil ceste, vendar
ni okrajnih doklad zvi�al in tudi ni nobenih
dolgov okraju napravil. G. Wratschko je bil 17
let okrajni na�elnik in posre�ilo se mu je, da
je okraj pred dolgovi varoval. Ja celo �elezni�ki
proces je odvalil od okraja. Prvaki pa, ki so
imeli tako veliko jezo proti njemu, napravili so
v dveh letih 1900 K dolga. Ko bi bil Wratschko
vsakih dveh let toliko dolga naredil, si lahko;
vsakdo izra�una, v kak�ni polo�aj bi bil o
pri�el. Ja, ja, tako se godi prevzetne�em
tje se �e spominjamo, da se je z mo�narji g.
jalo, ko je bil Terstenjak za okrajnega na�elnih
izvoljen. Morda je zastop smodnik za to st»j
ljanje �e danes dol�an. �Slov. Gospodar' je
takrat bahato pisaril, da bode zdaj .slabemn'j
Wrat8chkovemu gospodarstvu konec. Ljubi Bog,;
kako se marsikdo moti. Nekateri so res mislih,
da bode Terstenjak vse bolje naredil. Zdaj pt|
ve vsakdo, da je ta mo�akar za vodstvo okraji
preslab. Ob novem letu bodemo �e sli�ali, koliko
novih dolgov se je za leto 1910 napravilo. In
vbogi davkopla�evalci bodejo mo-l
rali br�kone zopetvi�je do klade
pla�evati. Ni �ada, da je tako dale� pri�lo.|
G. Wratschko smo mnogokrat videli, kako j«
ceste in�piciral; pri zgradbah mostov bil je ve-
dno sam navzo�. Sedanjega okrajnega na�elnika
se pa nikdar in nikjer ne vidi. Ni �nda, ds
: imamo mi kmetje vedno vsi skrbi in da se tudi
i tisti, ki so Trstenjaka volili, �e hudo kesajo.
Vbogi okraj zgornjeradgonski! Gospod Konci,
j kaj pa Vi pravite k temu ? . . .
Davkopla�evalci,
Dobje pri Planini. V zadnji �tevilki »�tajerca"]
| omenili smo nekoliko slabo gospodarstvo in pri-
| stransko postopanje ob�inskega odbora v Dobji
na komando �upnika Vurkelc, danes pa
omeniti pristransko postopanje nevernega Toma�a,
kateri je slu�ajno Doboski �upan, v zadevi raz-
delitve dr�avne podpore in odpisa davkov
nekimi leti bila je to�a in podelilo se je
dovanim posestnikom ob�ine Dobje nekoli
denarne podpore. Kakor samo ob sebi umevno i
tudi oblastveno zaukazano ima se podpora
deliti med najbolj revne in potrebne poses
kateri so zadol�eni, imajo veliko otrok itd,
tukaj v Dobji se na te va�ne temelje ni
ni� oziralo. Prvo in najve�jo podporo je do!
�upan sam, potem njegov brat in njegovi so:
niki, najbolj revne in potrebne osebe so izi
stili. Ravno tako se je godilo lansko leto
odpisu davka. Neverni Toma� kot �upan bi
rad odklonil vsakemu napredno misle�emu od
davka, samo sebi in svojim sorodnikom ne,
besedami da oni niso potrebni. Ja, ja, zakaj pa|
si se silil za �upana; ali si mislil, da
�upanom davek odpisuje ? Najbolj �udno bilo
je to, da je cenilno komisijo v Dobji samo e
cenilec zastopal, ostali so pa samo cenilne
pisnike podpisali, ako ravno o njih vsebini niso
bili prepri�ani. Sicer pa je nam znano
lumparije izhajajo od modrega gospoda �aj
nika Vurkelc. Tej Vurkel�evi hujskanji se
moralo enkrat konec napraviti, in povedali mnj
bodemo resnico v obraz, tako da si bode zapom-
nil. Omenili bodemo tistokrat tudi njegove ai
mere v Gomemgradu, tam kjer je kaplanov:
in ne bodemo izpustili Malike in no�nega �uvaja
Kolenca. Sre�no Vurkelc, pa na svidenje!
Ob�inske volitve v Zi�ah.
V �icah se kaj poteguje znani Brglez, »\
daj �e v slu�bi kneza Windischgratza, o
Svetovna razstava v Brusselnu.
(Glej dve sliki.)
Poro�ali srr
zadnji�, da je
tovna razstava t ]
glavnem mestu .
gije skoraj
noma pogorela. 1
nes prina�amo
tozadevne slike. |
�ar je napravil i
manje za 500 i
jpnev frankov sito
�e it te svote
razvidno, kako |
zovito so pl;
divjala, Nastal
ogenj pri elektrii
uredbi vsled
scblussa".
brambe niso
kos grozovit«
elementu. Tudi i
stavljenih pre
se ve�idel ni
re�iti. Veliki defl
� 3
ilazil 8 pomo�jo svojih trabantov, kateri so nam
B8m dobro znani, na �upanski stolec. Cojte pa
kmeti, volilci in davkopla�evalci, kaj se godi na
tihem za va�im hrbtom. Govorilo se je: �Da bi
le vsaj eno perijodo dobili ve�ino v na�i ob�ini,
potem jim jo zopet prepustimo!" Verjamemo,
da bi v tej perijodi, katere �e nimate, nam
naku p i �i1 i ogromno novih davkov
in stro�kov, katere bi �e mogli na�i otroci
a nami s krvavimi �nlji pla�evati, ter bi se s
srcem spominjali pradedov. Zvedeli smo
: Organista nam ho�ejo vriniti za vedno na
et, kot pijavko, baje ga potem nameravajo
nastaviti stalno s 600 K (�est sto kron) letne
pla�e in �e mu na vrh temu dolo�iti penzijo.
Ob�insko ubogo hi�o, katera se bode v kratkem
na dra�bo prodajala, denar pa vlo�il za uboge
� mislijo na ob�inske stro�ke kupiti, ter za
svojo porabo imeti. Stala bode �ez 3000 kron.
Torej tudi te stro�ke bi nam radi vrinili. �e
druge stro�ke, o katerih bodemo drugokrat go-
vorili, bi nam radi napravili, ako dobijo ve�ino
v ob�ini. Treba je torej resno pomi-
l sli ti vsakomur, komur odda svoj
glas na dan volitve. Sedaj �e je �as
� potem bode prepozno, kajti po to�i zvoniti
je zastonj. � Tudi je eden izmed znanih agi-
tatorjev rekel: � Jaz pridem gotovo v odbor, in
potem bode tako, kakor bodem jaz rekel �
kar so na�i pradedje zamudili, moramo mi po-
praviti". � Tako torej, �e sedaj pre�ite na plen,
kakor v srednjem veku hlapci roparskih vitezov,
ki so napadali mimoido�e potnike ter jih oro-
pali vsega imetja, pa ne vemo, �e ne delate ra-
inna brez gospodarja.
Komaj in komaj smo popla�ali stare dol-
gove in stro�ke, da so se sedaj ob�inske dokla-
de zni�ale od 90% na 35%, pa bi radi ta
ob�inski odbor ovrgli ter nam
potem nakupi�ili take ogromne
[stro�ke. � Torej kakor vidite, tukaj se ne
za nikako politi�no stvar in za nikakor�ne
narodne stranke najmanj pa za vero � ampak
samo � davkopla�evalci, za va�
�ep! Trosijo se la�i in me�e se vam pesek v
o�i, a ne dajte se preslepiti, bodite oprezni in
se varujte tistih, ki hodijo okoli v ov�ji obleki,
jmotraj pa so divji volkovi.
Radovedni smo pa tudi na g. Claricija kot
oskrbnika velecenjenega preblagega gospoda kneza
Winiischgratza, ako se bode tudi sedaj udele�il
te volitve, napram tetn raznim stro�kom v smislu
njegove izjave, katero je dal svoje�asno v �Gra-
zer-Tagblattu" ; � Udele�il sem se volitve v Zi�ah
samo ,�aus Wirtschaftsgrunden"" (gospodarskih
vzrokov). Pa za temi �Wirtschaftsgrunden" sind
andere Griinde � kaj ne gosp. Clarici in Brglez ?
Kmetje, volilci! Komandirati se ne
pustimo od nikogar. Zato ho�emo sami v lastni
hi�i gospodariti. Volimo torej soglasno na�e kan-
didate, ne pa one na�ih kmetskih nasprotnikov.
Kmet za kmeta!
Noyice.
Pobre�-St. Wid pri Ptuju. Napredna
zmaga je popolna. Na�i kmetje so vrgli Tomba-
hovo bando na celi �rti. Zmagali smo v
vseh treh razredih. V II. razredu smo do-
bili 24 glasov, prva�ki nasprotniki pa le 8.
V I. razredu pa so bili na�i mo�je ednoglasno
z vsemi oddanimi 10. glasovi izvoljeni.
�iveli volilci!
Iz Spodnje-Stajerskega.
�Narodni dnevnik" pa� ne ve, kaj bi v teh
vro�ih dneh kislih kumaric na�e�karil. Zato ob-
javlja zdaj neprenehoma �lanke pod naslovom
�Hribar in Ornig". V teh �lankih se poteguje z
naravnost gnusnim kle�eplaztvom pred Hribarjem
za tega potrditev. Ti sme�ni in podli �lanki se-
veda niso imeli nobenega vpliva na vladino od-
lo�itev, kajti oslovski glas ne gre v nebesa in
Hribar vkljub temu ni bil potrjen. V svojih niz-
kih �lankih pa pogreva �Narodni dnevnik" tudi
vse inpertinence, vse la�i in vso obrekovanje, ki
so je spravile razne iz na�ega uredni�tva vun
vr�ene osebe v svet. Vse la�i, ki so se tekom
let proti g. Jos. Ornigu objavile, prina�a zdaj
�Narodni dnevnik". Falot pravzaprav ne zaslu�i
odgovora. Ali vendar mu bodemo v kratkem
tako brezobzirno posvetili, da si bode zapomnil,
kdaj je �ast kradel. Mi vemo prav dobro, katera
denuncijantovska du�a �epi za temi �lanki. Sicer
pa za danes le zahtevamo, da se naj av-
tor omenjenih �lankov oglasi,
ako ima le toliko po�tenja v sebi, kolikor imajo
Spindlerjeve pesni poezije v sebi. To gotovo ni
veliko. Torej vun z imenom, da se te
more za u�esa pred sodnijo potegniti. Sicer pa
vemo, da bode falot skrivno naprej streljal. In
ako se Spindlerja to�i, potem napravi takoj
»�astno izjavo". O stvari �e govorimo!
Figa v �epu. Na� prijatelj Tebni�mar
nam pi�e: Avstrijski na� cesar je znan kot iz-
redno pogumen mo�. To je dokazal �e kot mla-
mamenite razstave le�i zdaj v plamenih.
Prva na�a slika (stran 2) ka�e glavna
poslopja razstave pred po�arom. Zgoraj
vidimo (od leve strani proti desni) naj-
pite krasno pala�o mesta Biussel, po-
tem restavracijo >Chien vert«, v kateri
je po�ar nastal, nadalje velezanimivi
francosko-afri�anski paviljon. Spodaj pa
je na levem glavno poslopje razstave,
na desnem pa italijanski paviljon. Vsa
ta poslopja in z njimi �e stotero drugih
je ogenj seveda popolnoma uni�il. Druga
slika (stran 3) pa nam ka�e grozne po-
sledce po�ara samega. Zgoraj vidimo
ogenj, kakor ga je bilo opazovati v
no�i od 14. na 15. avgusta. Spodaj pa
je naslikan pogled na razvaline od ognja
uni�enih poslopij. Po�ar v tej razstavi
je pa� eden najve�jih, kar jih pozna
tgodovina. Prav �udeti se je, da ni pri
tem velikanskem po�aru nikdo svoje
�ivljenje izgubil,
Ali si se �e na
��tajer�evi"
kmetski koledar
za leto ion
naro�il ?
Die BrandstettedcrBrosseler-Wctteusstellung.'
deni�ki vojvoda, ko je na krvavem boji��u smrti
v obraz gledal. Mi ta pogum razumemo. �udno
se nam pa vendar zdi, da se na� cesar ni vstra-
�il � celjskega �Narodnega dnevnika". Par
tednov sem se je menda pri urednikih tega li-
sta �pamet skrila v krtove luknje". �Narodni
dnevnik" divja in besni, da gledajo zdravniki
�e po prisilni srajci. Temu druga�e tako vode-
nemu listu, katerega �itanje je pri gotovih bo-
leznih veliko bolj priporo�ati nego grenko sol
ali �muterbleterje", ne gr� v glavo, da na� cesar
ni hotel ljubljanskega Ivana Hribar potrditi za
�upana. �Narodni dnevnik* je pisal �lanek za
�lankom in uredniku je tekel krvavi znoj raz
�ela. �Hribarja se mora potrditi" je kri�al in
mislil, da 66 ga bode cesar na Dunaju zbal in
da bo takoj tekel po gosje pero ter podpisal
Hribarjevo potrjenje. Ali �udom �uda, cesar se
Lojzeta Spindler ne boji. Morda celo njegovega
lista ne �ita. In cesar ni potrdil Hribarja. Spindler
in drugi uredniki �Narodnega dnevnika" pa
stiskajo zdaj figo v �epu. �ujemo, da ho�eta
Spindler in Lesni�ar celo na Srbsko odpotovati.
Tam ju bodejo gotovo bolj vpo�tevali. Kralj Pe-
ter se bode takih mo�icev gotovo bal in ju bode
vbogal. Pri nas pa nimata sre�e . . .
V Pragerhofu pri�ela je prva�ka gonja v
zadnjem �asu z neverjetno predrznostjo nasto-
pati. Gotovi ljudje se menda samo zato po �e-
leznici vozijo, da v te�ki slu�bi izmu�ene urad-
nike in �elezni�arje psujejo ter nadlegujejo. Prve
�kandale je povzro�il znani pretepa� in ma�etar
Jeza iz Ptuja. Zdaj pa. ga nekateri �bolj�i" Slo-
venci �e v surovosti preka�ajo. Dokaz temu sle-
de�i slu�aj, ki se je izvr�il predpreteklo sredo
na postaji v Pragerhofu. Pri�la je tja dru�ina
Reich. O�e je nadu�itelj v �t. Jan�u dr. p. Z
njim sta bila navzo�a tudi dva sina, od katerih
je prvi profesor na gimnaziji v Mostarjn, drugi
pa uradnik banke �Slavijo" in rezervni �astnik.
Oba dva sta seveda do kosti zagrizena prvaka.
Stopila sta k blagajni in zahtevala v slovenskem
jeziku vozne listke. Uradnik jima je ustregel, v
kolikor jn je razumel. Neko besedo pa ni ra-
zumel in je vsled tega trafikantinjo gospo Novak
prosil, naj mu po nem�ko pove. Gospa je pa
odgovorila, da znata gospoda itak dobro nem�ko.
Vsled tega ji je eden Reichovih fantov v nem-
�kem jeziku klofuto ponudil. Pa� lepo za rezer-
vne oficirje in c. k. profesorje, da ho�ejo �enske
pretepavati! Vkljub temu, da se jima je karto
dalo, �el je ban�ni uradnik Reich v pisarno in
zahteval prito�no knjigo od uradnika g. Balder,
to pa zopet nala�� v slovenskem jeziku, katerega
uradnik ne razume. Reich je pri�el potem ska-
kati in divjati kakor pijana baraba. Ko so ga
opozorili, da naj se dostojno vede, udaril je
uradnika z vso mo�jo v obraz. Zdaj so ga se-
veda �elezni�arji prijeli in poklicali oro�nika.
Take lopov��ine delajo prva�ki hujska�i nala��,
samo da bi uradnikom slu�bo . ote�ko�ili. Opo-
zarjamo �elezni�ko oblast, naj strogo pazi, da
se takim falotskim napadom enkrat za vselej
konec napravi. O�e Reich naj se sramuje za
svoje sinove. Opozarjamo pa tudi zlasti oblast
v Mostaru na hujskajo�ega pro-
fesorja Reich a. Enkrat mora biti temu
nesramnemu izzivanju srbskih prijateljev in pan-
slavisti�nih hujska�ev konec!
Fazarinci v celjski okolici so zelo hudi na
na�ega urednika K. Linharta, ker se je ta upal
brez njih dovoljenja na volilnem shodu v Celju
govoriti. V ^Narodnem dnevniku" je bilo celo
citati, da bodejo ti prva�ki �Fazarinci" in �Sa-
meci" na�ega urednika to�ili, ker jim je ta baje
o�ital, da so obogateli na ob�inske stro�ke. Hm,
hm, kolikor nam je znano, je Linhart v resnici
trdil, da Fazarinc, Samec in �e nekaj ednakih
^narodnjakov" pri ob�ini prav lepe �k�efte"
delajo, da se jim vse dovoli, da so vedno na
�komisijonah", da smejo imeti gostilne vedno
��ez uro" odprte in v�ivajo veliko milost pisarja
Perca. Vse to je menda g. Linhart dejal in vse
to je � resnica! Zato na� urednik pa�
hladnokrvno pri�akuje to�bo Fazarincev. Dosedaj
pa �e ni� ne ve o tej to�bi. Mislimo, da se je
� Narodni dnevnik" prav debelo zlagal, kakor je
to �e njegova navada in da se Fazarinci
sploh ne upajo to�iti, ker se bojijo,
da bi se jim pred sodnijo naravnost gorostasne
stvari dokazale. Srce jim je padlo v hla�e, predno
so pri�li k sodniji . . .
4 �
�Sklenili1' so prva�ki mogotci v ob�inskem
zastopa celjske okolice prav veliko. V svojem v
neumnosti naravnost klasi�nem �volilnem oklica",
ki so ga objavili v �Narodnem lista", ne vejo
prav ni�esar povedati, kar bi bili gospo-
darsko koristnega za ob�ino storili. Edino to
pravijo, da so �sklenili", da se bode vse mo-
go�e storilo. Prav veliko so torej napravili �
na papirja. Ali davkopla�evalci od tega prav
ni�esar nimajo. S tako farbarijo, ki je prera�u-
njena za najve�je neumne�e, so se npali prva�ki
dohtaiji vbogo ljudstvo za nos voditi. In menda
jih niti sram ni!
Dr. Ivan Benkovi�, ki je ,izborni" advokat,
vsaj kar se ti�e ra�unov, ki pa tudi v celjski
okolici baje tr�a�ke fige prodaja, nam je svoj
�as vedno obljuboval, da nas bode to�il. O�itali
in dokazali smo mu namre� v �Stajercu" ope-
tovano, da je svojim ov�icam ve� ra�unal, kakor
to postava dovoli, da jih je torej prav hudo
etrigel. Ta dr. Benkovi�, ki je svoj �as izjavil,
da postane vse lahko, samo klerikalec ne, ki
jih je za svojo la�nivost od slovenskega dohtarja
s pasjim bi�em dobil, ta Benkovi� torej je tudi
v okoli�ki zastop kandidiral. Vbogi kmetje oko-
lice, zdaj imate �ta prave" zastopniko . . .
Ednaka pravica za vse! �G. T." pi�e: Ka-
kor znano se v Ptuju kakor tudi drugod vsacega
trgovca ojstro' kaznuje, ki hi imel svojo trgo-
vino �ez dolo�eno uro odprto. Na de�eli se pa
menda teh predpisov ne dr�ijo. V Lichteneggu
pri Ptuju ima neki (slovenski) trgovec svojo pro-
dajalno �e ob nedeljah popoldne ob 6. uri od-
prto. Ravno tako je, kakor da bi ta gospod, ki
je poleg tega eden najve�jih prva�kih hujska�ev,
smel vse storiti. Opozarjamo oro�nike nanj!
Zopet tolovajski napad prvakov. Predzadnjo
nedeljo imel je klerikalni liberalec dr. Verstov�ek
v Velenju shod, na katerem je ta pobo�ni go-
spod na znani na�in �antal in hujskal. Posle-
dice te hujskarije so se takoj vidile. Ko so se
namre� nekateri Nemci na kolodvora od svojih
znancev poslovili, pri�ela je prva�ka druhal iz
vlaka kamenje metati. Dve �enski sta bili pre-
cej hudo ranjeni. Prva�ki tolovaji so si vzeli
kamenje seboj v vlak. To je vzgoja ljndi Verstov-
�ekove vrste! Sramota za tolovaje!
Letni in �ivinski sejmi na �tajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo-
vani z zvezdico (*) so �ivinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **)
pomenijo letne in �ivinske sejme.
Dne 27. avgusta v Bre�icah (svinjski
sejem); v �t. Ilju ob Turjaku**, okr. Slovenji
Gradec. Dne 28. a v g u s t a na Svi�ini, okr.
Maribor. Dne 29. avgusta v �alcu**, okr.
Celje ; pri Sv. Filipu-Vera�e** okr. Kozje ; na
Muti**, okr. Marnberg; v Polj�anah**, okr. Slo-
venska Bistrica ; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart
v Slov. gor. Dae 30. avgusta v Ormo�u
(svinjski sejem). Dne 31. avgustav Konjicah;
na Ptuju (sejem s ��etinarji); v Imenem (sejem
s ��etinarji), okr. Kozje. Dne 1. septembra
pri Sv. O�baltu*, okr. Ivnica; na �igrtovem**,
okr. Sevnica; v �t. Ilju, okr. �o�tanj; na Bregu
pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z
rogato �ivino in konji)* Dne 2. septembra
v Trnovcu**, okr. Ptuj; na Spodnji Polskavi
(svinjski sejem), okr. Slovenska Bistrica; v Gradcu
(sejem z mlado klavno �ivino). Dne 3. sep-
tembra v Racah*, okr. Maribor; v �t. Iljn**,
okr. Maribor; na Planini**, okr. Sevnica; v
Bre�icah (svinjski sejem). Dne 5. septembra
v Zibiki**, okr. �marje pri Jel�ah; v Zre�ah**,
okr. Konjice; na Tinskem**, okr. �marje pri
Jel�ah ; v Kamnici*, okr. Maribor; v Ormo�a* ;
v mesta Celje*; v Vuhredu, okr. Slovenji Gradec.
Dne 6. septembra pri Sv. Pavlu pri Pre-
boldu*, okr. Celje; pri Sv. Vidu pri Ptuju**,
okr. Pluj; v Ormo�u (svinjski sejem); v Radgoni*.
�olstvo v Ptuju. Prav malo je mest, ki
imajo razmeroma tako lepo razvito �olstvo ka-
kor Ptuj. Glavna zasluga zato gre vrlemu �u-
panu Ornigu, Zadnja leta sem pa so bile ptujske
�ole grozovito napolnjene, tako da so se morali
posamezni razredi �e v zasebne hi�e preseliti.
Mestni zastop je vsled tega sklenil, da bode
prou�il vpra�anja zgradbe nem�ke �ole za ptuj-
sko okolico. Ker so pa nem�ke �ole v mestu
prenapolnjene, se baje ne bode ve� zunanjih
otrok sprejemalo. Mesto ne more iz lastnih sred-
stev novo �olo zgraditi, okoli�ke ob�ine pa ve�idel
no�ejo ni�esar prispevati, �eprav je hodilo doslej
ve� kot 200 otrok iz okolice v mestne �ole. Br�kone
bodo morali zdaj vsi ti otroci v slovenske �ole
hoditi, katerih se stari�i kakor deca bojijo. Take
razmere naj pomislijo prva�ki hujska�i, kadar v
svoji slepi besnosti proti nem�ki �oli divjajo.
Iz Roga�ke Slatine se poro�a, da zdravljenje
in razpo�iljanje slatine vsled velikanskega po-
�ara ne bode moteno. Vse se izvr�i kakor doslej
in ni po�ar prometu samemu prav ni� �kodoval.
Poslanec Marckhl imel je 20. t. m. v �o-
�tanju shod volilcev. Obsodil je tudi s prav re-
snimi besedami obstrukcijo slovenskih poslancev.
Volilci so mu polno zaupanje izrazili. Tudi so se
mu za njegovo uspe�no delovanje z navdu�enjem
zahvalili.
Nova �ola. Za ob�ini Skali� in Cirkovce v
�ostanjskem okraju se je sklenilo uresni�iti novo
de�ko in dekli�ko ljudsko �olo z nem�kim po-
du�nim jezikom. S prvim razredom se bode �e
letos pri�elo.
Iz vlaka sko�il je med Ra�jem in Prager-
skem neki Anton Omerza iz Ribnice. Smrtno-
nevarno ranjenega so odpeljali v bolni�nico.
Iz �elezni�kega mostu padel je v bli�ini
Dva velika po�ara
na Tirolskem.
V krasnem Tirolu pripetila sta se
zadnje dni dva velika po�ara. V zgoraj�nem
delu na�e slike vidimo veliki hotel, ki je
stal ob Karerjezeru in katerega so pla-
mena popolnoma uni�ila. HotCl je zbira-
li��e tujcev, ki potujejo v krasnih dolomi-
tah. �ele lani so hotCl pove�ali z novimi
zgradbami. V hotfelu je bilo ob po�aru
skupno z uslu�benim osobjem okroglo
1000 oseb. Krasni hotel je popolnoma po-
gorel. � Spodaj vidimo tirolsko vas Gossen-
sass, v kateri je tudi pred kratkem ogenj
divjal in jo skoraj popolnoma uni�il. Skupno
je pogorelo 18 hi� in mnogo gospodarskih
poslopij. Skoda je seveda v obeh slu�ajih
ogromna.
Cenjene somi�ljenike opozar-
jamo, da so iz�le na novo
�Stajer�eve"
� u�igalice.
Glavno zaloga ima trgovina bra-
tov SlawitschvPtuju.
V vsaki napredni hi�i naj se
rabi te u�igalice!
Zudsn Brandcn (rjTtroU
Brezna �elezni�ki asistent Haustincek
8 m globoko in oble�al celo no� v svoji krti.
Smrtnonevarno ranjenega so odpeljali v bolni-
�nico. Te�ko da bi okreval.
Grozni samomor. V zaporu v Radgoni so
na�li kr�marja Slaceka iz S�avnice mrtvega. Moj
se je zaletaval tako dolgo z glavo v zid, da se]
je sam ubil. Baje je znorel. Zaprt je bil zaradi
tatvine koko�i.
Dezerterji. V Mariboru je pobegnilo 8 hn-|
zarjev. Klatili so se po ptujskem polju okrog.
Kon�no so pri�li k oro�nikom v Cirkovce in sej
pustili prostovoljno zapreti.
Konj spla�il se je posestnici Alojziji >u»
v Mariboru. Revica je padla iz voza ia bila pri
o�esu te�ko po�kodovana.
Uboj ali nesre�a?, V Maribora so na�li
hlapca Miho Ogrinc iz �marja pri Jel�ah te�ko
ranjenega. Brez da bi pri�el zopet do zavesti,
je nesre�ne� v bolnici umrl. Doslej se �e ne vej
ali se je zgodila nesre�a ali pa uboj.
Otrok zgorel. 3 letni otrok zakonskih Skri-
nja v Zavr�u je bil sam doma in se je z u�i-1
galicami igral. Za�gal je sobo. G. Ulm je ogenj
sicer zadu�il, ali otrok je dobil �e take opekline,
da je na njih umrl.
Utonila je pri kopanju v Zidanem mosta]
gospica Nina Kriimer.
Po�ar. Ko�arja Tekmeca v spodnjem Ve-|
lovleka in ko�arici Horvat v Tristovcih so po-
gorela vsa gospodarska poslopja ter hi�e.
Dva polovnjaka vina . sta padla kr�marja
Bantan na okrajni cesti v Hrastniku iz voza in
v potok. Lahko bi se velika nesre�a zgodila,
Slovenska ob�ina Dol bi pa� lahko skrbela, da se
napravi tam prepotrebno ograjo. Za druge ne-
umnosti je vedno dovolj denarja.
Grozoviti konec. Posestnik Lovrenc Habjaaii|
na Kicerju pri Ptuju je bil pijanec. S svojo
�eno je grozno slabo ravnal, tako da mu je ti
pred par dnevi pobegnila. Zdaj je hotel svojo
komaj 17 letno h�erko posiliti. Razvil se je boj]
na �ivljenje in smrt med njima in dekleta se]
je vendar posre�ilo, da pobegne. Habjaui� pa jej
za�gal svoje gospodarsko poslopje, �el v klet iij
se vstrelil. Bil je takoj mrtev, kmetje pa a
hi�o komaj re�ili.
Iz Koro�kega.
Velikanski klerikalni polom. � Milijoni]
kmetskega denarja zapravljeni.
Vsa koro�ka javnost je grozovito razburjena.
Nem�ki in slovenski klerikalci so namre� zdru-
�eni napravili tako velikansko gospodarsko
lumparijo, kakor jo doslej de�ela ni do�i-
vela. Najhuj�e pa je, da se je br�kone milijone
krvavega kmetskega denarja na brezvestni na�in
zapravilo. Tudi mi se moramo torej malo ob-
�irneje s tem polomom pope�ati. Kajti
je, da bode stotero koro�kih kmetov, ki
svoje prihranjene denarje v klerikalnih posojilni-
cah, iste izgubilo . . . Stvar je slede�a: Klerikalci
so v Feldkirchnu napravili velika podjetja
in zdru�ili velika posestva pod imenom raznih
svetnikov. Lastnika firme sta bila m o n s i g nore
K a y s e r iu la�ki Nikola pi. Pales e. Mi-
slili so, da bodejo s temi velikimi podjetji ko-
ro�ke kmete gospodarsko odvisne napravili in)
na ta na�in tudi napredno de�elo v klerikalni
jarem vpregli. Ali posre�ilo se jim ni. Nasprotno:]
pri�li so �ez u�esa v dolgove. Frinl-I
ska banka v Gorici jim je posodila 1,300.000
kron po 7% obrestih. Ta svota je bila seveda]
na posestva vknji�ena. Noben po�teni denarni1
zavod bi tej firmi po�enega gro�a ve� ne poso-
dil, ker je s to svoto tako te�ko zadol�ena.
K tej dol�ni svoti pridejo namre� �e zemlji�ko-
knji�ni dolgovi na cerkve in zasebnike, nadalje
350.000 kron dolga na brata voditelja
Kavaerja in razni teko�i dolgovi na menice v
znesku ve� 10.000 kron. Krive tega poloi
so napa�ne �pekulacije v Kavkazu, zlasti pa
dvom nad vrednostjo rudnika v Sonnbergu. Vi
reklama far�kih hujska�ev ni ni� pomagala. Tudi
ni pomagalo, da so ti �kristjani" nastavili nekega
j u d a. Doma�i in inozemski denarni zavodi so se
potegnili nazaj. Tako se je vsak dan konkurzin
polom te far�ke firme pri�akovalo. Ali v zadnjem
hipu so si �rnuhi izmislili velikansko lumpa-
rijo. S to svojo lamparijo bodejo br�kone uni�ili
tiso�ero kmetskih posestnikov.
h
mili so se namre� na klerikalno centralno
tgijno kmetijskih zadrug (Zen-
der landwirtschaftlichen Genossen-
Jafin) na Koro�kem, katere na�elnik je far�ki
el, monsignore Weiss. In tem bankero-
judem, katerim bi zadnji oderuh niti
|jarja ver na posodil, dala je centralna ka�a
jiia za skoraj dva milijona kron. Pomisliti
nora to-le: V tej Weissovi centralni ka�i so
le tudi vse slovenske posojilni-
posojilnice bodejo tudi br�kone vse
oje denarje izgubile. To je tako
Kisika brezvestnost, da smrdi do neba! To
jilc, ki se gotovo nikdar ne bode povrnilo,
tli klerikalci klerikalcem. In zastavili so
nekaj posestev, katerih skupna vrednost je
ij oOO.OOO K. Posodilo seje torej
irikrat t o 1 i k o d e n a r j a, kolikor
tosestva vredna. In poleg tega je
leh posestvih �e preje omenjeni dolg friulske
ke? zneska 1,300.000 K vknji�en. Zakaj
centralna ka�a svoj velikanski dolg
isestva firme Kayser & Palese vknji-
I? V tem ti�i neki umazani manever. Na
je namre� Kaysrov brat, ki ni
nobenega premo�enja, pustil uakrat
K vknji�iti. Iu v tem najnevarnej�em
k to govori vse o koukurzo in polomu, j o
mens i g n o r e Weiss popihal bogve
Vknji�eni dolgovi te brezvestne
is firme zna�ajo slede�e s vote: Koro�ka hranil-
K, H. M. 20.000 K, J. G. 1.526 K,
m v Gorici 1,300 000 K, centralna ka�a
iijskih zadrug pa 1,900.000 K. Ves dolg
i a torej 3,283.526 K (tri milijone 283
526 kron). Pozneje se je pa �e razne �fin-
k1 vknji�be napravilo. Bratje Laha Palese
ijserja ter St. Josef-Verein so pustili vknji-
P40.00O K. Torej zna�a ves hipotekami dolg
ne okroglo 4 milijone kron . . . Klerikalna
lina ka�a ima svoj dolg na drugem mestu
kna. Izklju�eno je, da bi tad e-
■ftazaj dobila. Zapravila je torej
kron kmetskega denarja, ki je bilo
no v posojilnicah po Koro�kem. Sicer se
daj izvedelo, da je ta far�ka centralna
. tudi drugim dvomljivim podjetjam (n.
lOlventanskemu �tiftu na Tancenbergu, St.
Mereinu itd.) velikanske svote posodila. Vse
note skupaj zna�ajo okroglo 3 do 4 mi-
nit kron. Vse to zapravljanje kmetskega
irja je storil Weiss, brez da bi nadzorni�tvo
�l. In zdaj jo je v uri najve�je nevarnosti
Zavr�eno podjetje pa �vodi" zdaj mon-
mPodgorc, znani prva�ki hujska� . . .
nji po celi de�eli so seveda grozovito raz-
raznih krajih so �e �li in z a h t e-
li od posojilnic svoj vlo�eni
fcranjeni denar nazaj. Dobili pa
(ni�esar! Kajti posojilnice imajo-svoj
It ve�idel pri centralni ka�i, ta ga pa je za-
, za firmo Kayser & Palese !!! Tako se
fcizzgornje Bele poro�a, da so kmetje
i svoje vlo�ene denarje od posojilnice nazaj,
e zanje bojijo. Dobili pa niso ni�esar! V
i v dravski dolini so kmetje odpovedali po-
iti 20.000 K vlo�enega denarja. Dobili pa
t ni�, kajti centralna ka�a jim je odgovorila,
slaj denarja nima in da jim bode �ele �ea
meseca 2000 K dala; pa �e to ni gotovo.
s glavni podatki iz tega klerikalnega �pa-
»■! Vbogi kmetje, ki imajo svoje denarje po
iiih posojilnicah! Zdaj se �ele vidi, kako ve-
uska razlika je med nem�kimi naprednimi
iraimi zavodi (kakor n. p. Kiirntner
urkasse ali pa sLandes verband
i landwirtschaftlichen Genos-
schaiten"), kateri stojijo pod nadzor-
i�elnega odbora in pri katerih
JHiar vedno varen, � in med far�kimi po-
ticami, ki nimajo nobenega nadzorstva . . .
Vbogi kmetje, ki imajo svoj
lar v klerikalnih posojilnicah!
Pi�e se nam: Valovi, ki jih me�e
._. polom na Koro�kem, li�ejo tudi po
in farov�u in delavskem domu, da se sli�i
in tam �e pokati. Kle��ar Podgoro in �e
� klerikalni hlapec sta �e davno mrmrala in
la bistro glavico, ker fajmo�trova rajtinga ni
ala. Glejmo no, kaj bo prihodnjost donesla.
HRU.i«ir« je ferdohtano podobna stvari,
� 5 �
ki se zdaj v Fedkirchnu (trgu) iu v Celovcu
kuha. Prihodnji� prinesemo ve�!
Volilni shod obdr�al je napredni poslanec
dr. Waldner p. kr. v ob�ini Thorl-Maglern. V
svojem govoru je bi�al tudi prav ojstro zlo�in-
sko politiko prvakov, ki so samo zato dr�avni
zbor razbili, ker bi rad Su�ter�i� minister postal.
Volilci so govorniku burno odobravali in so mu
ednoglasno zaupanje izjavili. Od nasprotnikov
se ni nobeden k besedi oglasil. Pa� pa so po-
zneje v BSMiru" lagali in �mirali.
Volitev. V ob�ini Brucki bil je g. Kari
Scherian za �upana izvoljen. Za ob�inske sve-
tovalce pa so bili izvoljeni gg. G. Schaffleitner,
O. Rothard, P. Karbauer in V. Grabuschnig.
Vsi so vrli napredni mo�je!
Mrli�a so potegnili iz Vrbskega jezera. Baje
je vtopljenec sin neke v�itkarice iz Krumpendorfa.
Zaprli so v Tamsvegu nekega Baumgartnerja
in njegovo ljubico. Sleparila sta s po�nimi knji-
�icami.
Gozdni po�ar je nastal na posestvu kr�marja
Wrilza v Leiflingu. Kmalu bi oprijela plamena
tudi vas. Oro�niki in kmetje so v te�kem delu
ogenj zadu�ili.
Ukradel je neznani tat v kuhinji nekega
me��ana v Wolfsbergu 2590 kron.
Obstrelil je neznanec hlapca Oitzinger pri
Fiirnitzu. Vzrok ni znan.
Grdi zlo�in. Pri Lind-Sternbergu so neznani
lopovi pripeli drot �ez cesto. Neki avtomobil bi
kmalu vanj zadel. Pripetila bi se lahko velika
nesre�a. Take zlikovce treba bi bilo ojstro ka-
znovati.
Ukradel je neki tat v Lindenhofu nabiral-
nik dru�tva ^Sudmark" in ve� drugih stvari.
Avtomobil se je zaletel pri �eleznici ob Vrb-
skem jezeru v �rango. �tiri osebe so bile vun
vr�ene; eno je vrglo na �elezni�ko progo in jo
te�ko ranilo. Obenem je pridrdral vlak ; komaj
da se je nesre�ne� �e iz proge re�il.
Zabodel je v pijanosti neki postopa� pri
Celovcu Alojza Vil�nika in ga tako ranil, da je
ta takoj umrl. Vil�nik zapu��a �eno in 3 otroke;
�ena je poleg tega zopet nose�a.
Po svetu."
Nesre�a na morju. Na morju sta vsled hude
megle tr�ila nem�ki parnik »E(sa< in francoski »Mortos«.
Zadnji se je takoj potopil. Blizu 100 oseb je na�lo v
valovih svojo smrt.
Vojaki morilci. V Iansbrucku so vojaki (Kaiser-
jager) nekega advokata dr. Feuersteina umorili in oropali.
Zlo�ince so �e zaprli.
O�eta umorili. V Warmbachu so na�li nekega
�uvaja ubitega. Zaprli so njegove tri otroke, ki so ga
bili umorili.
Velika tatvina. Union-banka poslala je neapolj-
ski banki v Benetkah denarno pismo z 251.000 lirami.
Ko so pismo odprli, bilo je prazno. Med potjo je nekdo
denar ukradel.
VojaSki tatovi. V kasarni v Budimpe�ti oropali
so neznani vojaki blagajno in odnesli 26.000 kron.
. O japonski povodnji se poro�a, da je utonilo
800 oseb. 500 pa jih �e manjka. 3.700 hi� je popolnoma
razru�enh. Ve� kot 200.000 oseb je v najhuj�i bedi.
Grozna mati. V Londonu je neka hi�nica svo-'
jega otroka na ta na�in umorila, da ga je potopila v
vrelo vodo.
Mesto pogorelo. Vsled nekega gozdnega po�ara
je amerikansko mesto Wallace (Itaho) popolnoma pogo-
relo. 94 oseb je na�lo v plamenih svojo smrt.
�alostni govori �ez osu�eva-
nje travnikov.
(PiSe VicanskiSkerlec pri Veliki Nedelji.)
Spominjam se �e dobro, ko se je priklatila pero-
nospora v na�e kraje, kako hudo se je govorilo �ez
tiste osebe, ki so takoj pri�ele �kropiti z modro galicijo
svoje vinograde. Ravno tako na nesramen na�in so obre-
kovali tiste posestnike, ki so za�eli rabiti umetna gno-
jila in sejati poljska semena s stroji. Pozneje so prekli-
njali tiste vinogradnike, kateri so za�eli saditi in pripo-
ro�evati amerikansko trto. Tako bedasto, da se ne da
popisati, so govorili starokopitnezi �ez te novotarije in
naposled so se sami poprijeli teh naredb. Ako pove�
takemu nevernemu Toma�u, da bi naj svoje mu�evne
travnike osu�il in prenovil, ter bi pri�el s tem do bolj�e
bodo�nosti, te zahrbtno ogovarja, sramoti in preklinja ;
in ako je bil taki kmet kedaj kaki ob�inski �upan, ali
je ob�inski odbornik, ali je kaki cenilni organ in ako
ga �islajo njegovi sorodniki, se mu posre�i, da odvrne
�e druge kmetovalce od osu�evanja in prenovljenja trav-
nikov. Ne more druga�e biti, ker taki kmet ni� ne bere,
ne misli, ne ra�uni, zopet ne misli na prihodnost in
doma ni� novega ne vidi. Da bi se udele�il kakega go-
spodarskega predavanja, pravi navadno : Kaj bo mene
vraga gospod u�il delati; in da bi �el v �ivinorejske te-
�aje, za kaj takega nima �asa. Ako je pa kje sklican
kaki politi�ni shod, bo pa kar bos tri ure dale� letel in
ako bi trebalo 14 dni zaporedoma.
Ker je �ivinoreja prva in najva�nej�a panoga v
kmetijstvu, vse drugo pa le postranski dobi�ek, je vredno,
da si o tem malo pogovorimo. �e stari slovenski pre-
govor pravi : >Kdor dober travnik ima, on velja«. Edino
le skozi dober travnik nam je priti do lepe �ivine, ako
imamo isto, je denar tu. S pomo�jo dobrega travnika
pridelamo sadje in vino. Da nam priraste dovolj zrnja,
v to pripomore dober travnik. Smem torej re�i; vse
�esar potrebujemo v gospodarskem oziru, nam je le
edino mogo�e pridobiti S pomo�jo dobrega travnika.
Da nam je priti do dobrih travnikov, moramo
najprej na�e mu�evne travnike osu�iti in prenoviti. In
ravno pri tej napravi se drznejo taki starokooitni ki-
movci te naprave ogovarjati in celo druge osebe od
tega odsvetovati. Njih �ene so v tem oziru pametnej�e ;
te jih prigovarjajo, naj travnike zbolj�ajo, ker dobro
vedo, kako hudo je, ako ni �ivini kaj dobrega pokladati
in ako se malo molze.
Seveda, mo�virnat z belocvete�im �arom, na peden
debelo mahu obra��en travnik je takim nevedne�em
ljub�i. Mimogrede omenim: ko izva�ajo iz takih travni-
kov omenjeno nesnago kot krmo, trpin�ijo ubogo �ivino,
katera rje do kolena globoko v mu�avino, ter kri�ijo
nad �ivino, kakor ob �asu po�ara. Delavci preklinjajo
takega gospodarja, ta pa kli�e vse svetnike na pomo�.
More� re�i, da to ni res r
Dragi tovari�i kmetovalci I Zdaj ko nam ponuja
poljedelsko ministerstvo iz 54 milionskega fonda tako
lepe podpore za izbolj�anje in prenovljenje travnikov in
ko nam daje dr�ava ^0% podpore ali subvencije za
osu�enje na�ih malovrednih mu�evnih travnikov, ne dr-
�imo rok kri�em, ne zdihujmo in ne poslu�ajmo neved-
nih starokopitne�ev. � Poprimimo se raji z vso odlo�-
nostjo prenovljenja in izbolj�anja na�ih malovrednih
travnikov; in ako uredimo k temu vse potrebno, smem
re�i, da bodemo imeli dobre uspehe, stro�ki se nam
obilno povrnejo, blagoslov in dobi�ek kakor tudi bolj�a
bodo�nost ne bo izostalo.
VVi�ancih, na praznik Marijinega vnebovzetja 1910.
Loterijske �tevilke.
Gradec, dne 20. augusta:
Trat, dne 13. augusta:
10, 42, 82, 45, 43.
74, 15, 3, 81, 73.
Pomo� v zadregi. Kdor poseduje Maggijeve kocke za govejo
juho, ta ima vedno razmerno mno�ino izvrstne goveje juhe, ki se
ne pokvari. To je veliko pomirjenje za gbspodino, kijti noben
ve�ji obisk, noheno zakisanje juhe poleti ne more ve� gospodinje
v zadrego spraviti.
�Ze dolgo let uporabljam naravno Franc
Jo�ef-ovo gren�ico tako na kliniki kakor tudi v
zasebni praksi, ker u�inkuje natan�no in za-
nesljivo, ne da bi povzro�ala neugodne po�utke."
Profesor G. Baccelli,
ravnatelj �Clinica Medica" na
23 kralj, univerzi v Rimu.
"MAGGI
Sodar (Fassbinder)
z dobrimi spri�evali se sprejme. Vpra�a se v �pe-
cerijski trgovini F. C. S C h W a b , Ptuj,
Hauptplatz. 707
PP** Hi�a ~"p|
ki obstoji iz 3 sob, kuhinje, �pajze, iz lepe kleti,
velikega vrta, vodnjaka in 2 oralov njive pri hi�i,
na de�elni cesti, 1 ura pe�pota od Maribora,
mesar, trgovci itd. v kraju, zlasti primerno za
penzijoniste, proda se takoj za ceno 5000 kron.
Vpra�a se pri g. Franz Schmirmaul, posestnik in
kr�mar, Lendorf p. Mariboru. 708
� 6
Mo�ni
pekovski u�enec 67*
po�tenih stari�ev se sprejme
takoj v pekarni Mnsek,
Mariber, KSrntnerstrasse 11.
U�enec S
za �penglerijo in �losarijo se
sprejme pri Juh. Krat M, klju-
�arski mojster v Zavren. Od-
likuje se Koro�ec ali Kranjec.
Hemeroide! - - -
- - Bolezni �elodca!
Izpuhi na ko�i! - -
Brezpla�no naznanim na �eljo
vsakomur, ki trpi na Boleznih
�elodca, prenavljanja, odva-
janja, ostavljenja krvi, heme-
roioah, flehtah, odprtih no-
gah, vnetju itd. kako je bilo
mnogo bolnikov, ter so leta
dolgo trpeli, ozdravljenih in
to hitro ter trajno. Stotero
prizoanjevalnih in zahvalnih
pisem. 201
Bolni�ka sestra Klara. Wies-
baden 56. WalkmUhlstr. 26.
V Mariboru 6�S
se kupuje rezano blago, vse
vrste perilo in obleke najbolje
priAdolfn Wesiak, Draugasae.
Pre�a (Baumpresse),
zeb dobro ohranjena, dolgost
drevesa pre�e 9 metrov, odda
se pri g. Thnrn, Maribor,
Ueisergasse 6. 633
Maribor 624
Dorogasse 2, na oglu glavne-
ga trga, kupuje se priznano
najbolje in najceneje bluze,
fio�e, predpasnike, perilo po
meri. M. Wesiak.______
Delavci 626
dobijo posebne cene v trgo-
vini z rezanim blagom, peri-
lom in obleko Wesiak, Maribor,
Epilepsija, Kr�i,
■ Nervozno stanje.
S Izredni uspehi potom
t �Epileptikom"
post. varov. Cena K 7'�.
Zahtevajte zdravni�ko raz-
pravo �t. 36 zastonj od
glavne zaloge. Apotkcke
zor Austria, Dunaj DC, ali
fi naravnost od fabrike:
riv. Schwaienapotheke,
Frankfurt an Main. S
�ivilja *
se sprejme pri deznikarju
Leopolda Scharner v Ptnjn.
Kleparski u�enec
(Spengler)
se takoj sprejme pri g. Kari
Podbraschke v Slov. Bistrici,
Schulgasse 73._________703
Denar brez vsacega
truda in kapitala !|
Zamore zaslu�iti vsakdo, brez
da zapusti svoj posel, tudi v
najmanj�em mestu od 50 do
100 K mese�no. Tudi gospodje.
Blagovolite poslati svoj naslov
z K 2-50 (Wdi v markah). Za
to 8voto dobite franko vzoiec
original stroja, patentiran od
c. kr. urada, za vsako osebo
in vsako doma�ijo neobhodno
potreben stroj. To�na odpo�ilja-
tev inopis pri vsakemu kosu (po-
vzetje 50 vin. ve�). N. Olama,
Dunaj VI, Hrilckengasse 151.
Zanesljivi
Na prodaj je &22
zemlji��e
Lepi travnik 6gi
z okroglo 3 orali v Strmecu,
ob�ina Leskovec, proda se po
ceni.Ve� pove uprava ,�lajerca'.
tri �etrt ure od Maribora v
kat. ob�ini Vodole (Wadlbwg)
ob�ina Leitersbcrg v obsegu
17 oralov, 2 orala vinograda
z amerikanskim nasadom, 2
orala hoste, njive, travniki in
lep sadonosnik, hi�a z gospo-
darskim poslopjem, �ivina in
vse potrebno. Ponudba na
Karola Sark, c. kr. uradnik v
pokoju, Maribor, po�tna ul. 9.
kateri ima 5 delavnih mo�i in se razume v vi-
nogradni�kem delu
se i za 1.
Pla�a zelo dobra, slu�ba stalna. Ve� pove uprav-
ni�tvo ��tajerca" pod �tev. 100. 709
Nova asidana Hi�a
obstoji iz treh sob, kuhinje, klet, zraven lep vrt
in njiva, svinjski hlevi. � Hi�a je 10 let davka
prosta, poleg velike cesto in blizo kolodvora
Pol�ane (Poltechach) sposobna posebno za pen-
zioniste ali obrtnike, cena 6400 kron, 2200 K
se lahko pusti vknji�iti. �Ve� pove upravni�tvo
tega lista. 710
Proda se
osestvo
ki meri 9 johov, (8 vierlingov nasada, ostalo
travnik), nadalje milil (Mautmuhle) in �aga.
Cenjena vrednost 3800 kron. Margareta Hasse,
Sisna, po�ta Ruden. _______ 670
se zaradi bolezni proda. Le�i bjjzo kolodvora,
cerkve in �ole. Cena 6200 kron. Vpra�a se pri
Ignacu Krischan, Zvvettendorf �t. 8 pri Mariboru.
Pridni mladi
se sprejme v trgovini z me�anim blagom Johan
Pinterl�, Bre�ice na Savi. �eli se znanje obeh
de�elnih jezikov. 706
i��e. Vstop s 1. novembrom. Vsa nadaljna
pojasnila daje Franz Karbeuz v Celju. 693
Na pravo�asno naro�ilo
Toma�eve moke
za gnojenje
lie in ni
se tem potom opozarja.
Mi garantiramo za �isto in polnovredno
Toma�evo moko in oddajamo izklju�no v
plombiranih vre�ah, ki imajo varnostjo
znamko in naznanilo vsebine.
Fabrike Toma�evih _k
fosfatov
z. z 0. z. BERLIN W 35.
Zaradi ofertov naj se obrne na znane pro-
dajalne ali direktno na preje imenovano
firmo
v w v v '
s preno�i��i
v Mariboru z veliko oddajo vina in pive ter
mrzlih in gorkih jedil se za 120.000 K proda.
Nadalje:
C* o stilna
v bli�ini glavnega trga v Mariboru z 10 stano-
vanji, ki se zelo dobro obrestuje, cena 42.000
kron (polovica lahko na hi�i ostane).
Gostilna
v mariborski okolici s 5 orali zemlji��a in lepim
gospodarskim poslopjem za 9.000 kron.
z velikim vrtom v bli�ini �ole se poceni proda.
Za vse to se vpra�a pri g.
Franz Kokol, Maribor,
PoberschstraBe �t. 17.
701
Ceno perje za postelj in daune. «:s
Ena kila sivo, Sli�ano K 2-�, pol-belo K 280, belo K i.�, prima
mehko kot daune K 6*�, visoko-prima �lis., najbolj�a vrsta K 8*�,
daune K 6�, bele K 10�-, prsni flaum K 12�, od 6 kil naprej
franko.
MF** Gotove postelje ^Bau
inlet (nanking) ena tuhna, velikost 180X116 cm z dvema blazino-
ma pod glavo, te 8OX08 cm, dovolj polni, z novim sivim. �iS�e-
nim in trajnim perjem K 16�, poldaune K 20 � daune K 24-�;
tuhna sama K 12-�, 14�, 16�, blazina pod glavo K 3-�, 3-50,
i'~, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10� naprej franko
Max Berger, Desohenitz �t. 1012, BOhmerwald.
Cenik o matracah, odejah, prevle�kih in vsemu drugemu blagu za
postelje zastonj in franko. � Kar ne dopade, se zameni ali denar
nazaj.
Prodajalka
za oddelek manufak tur nega blaga kot prva mo�,
ki je pridna, razume nem��ino in sloven��ino,
se pod dobrimi pogoji sprejme pri Adolfu Orel,
�o�tanj pri Celju. 687
(vice-sek.retar),l
Prosilci, ki so popolnoma zmo�ni nern-ij
in slovenskega jezika v govora in pisavi,!
razumejo na tozadevne politi�ne postave I
konceptne in ra�unske zadeve, ki lahko
made�no preteklost doka�ejo, � predlo�i
svoje pro�nje do 15. septembra t. 1. pri j
uradu; obenem naj omenijo svojo doa
porabo in pla�ilne zahteve. Odlikuje se
nirane manipulacijske uradnike, ki so
politi�ni oblasti. Kompeten�ne pro�nje nt
adresirajo na podpisanega na�elnika.
Okrajni odbor v Ptuju,
dne 20. avgusta 1910.
Jos. Ornigi
706 na�elnik.
Kupuje se i. s. franko od vsake
postaje in se pla�uje 6 vinar-
jev za kilo.
Fabrika konzerv �Styria",
Liebenau pri Gradcu, �elezni-
�ka postaja Puntigam. 653
Veliko presene�enje nikdarv �ivljenju ve�taj«
600 kosov samo K 420.
Ena krasna pozla�. prec. anker-ura z veri�ico, gre n
rantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 toil
robcev, 1 ne�ni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 a
garnitura damskega kin�a, obstoji iz 1 krasn. koljerja i
biser. mod. �enski kin� s patent-zatvorom, 3 eleg. brazlelia
1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno �epno zrcalo t
1 usn. denarnica, 1 par man�. knofov, 3 gradni clul'
patent-zatvorom, 1 veleeleg. album za razgledn., najl«
sveta, 3 sme�ni predmeti, veliki smeh za mlade in s
seznamek ljubavnih pisem za gospode in dame, 20 p«
korespondenco, in �e �ez 600 v hi�i potrebnih predroelnl
skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, ko�ta le K43tf
po povzetju ali naprej pla�ilu dunajska centralna razp<4V
hi�a P. Lmt, Krakova, st. 360. NB. Ako se dva zavoja narcj
lo�i se prima angle�ko britev. Kar ne dopauV. denar irmjl
Garantirano originalna naturna vil
�tajersko de�elno vino...............vfl
atajersko vino iz gore.........
�tajersko �iler-vino, najfinej�e.....,
Terrano, rde�e krvno vino.......
Silvanec, beli, fino namizno vino ....
Risling, beli, fino namizno vino . . . . ,
Velefina bela, stara namizna vina ....
pri lOu litrih prodaja in razpo�ilja od vinske kleti v veli
slopju Sparkase.
WG~ Vinske sode
ravno izpraznjene iz hrasta od 200�700 1, tet 300 �tarti&OTJ
zelene, ajhane, prima sode iz kostanja, se poceni jflf
Otto Kuster. Celje na �tajerskem.
Prodaja posestva.
katero obstoji iz 8 gospodarskih poslopij
z opeko krito, na lepem kraju, zraven ol
ceste, 1 uro od kolodvora, ssa vsak obrti
pripravno in zraven je njiva, 12 mernikotj
sestva, ena hosta in en pa�nik vse za
Ostane lahko 1000 kron. Pridite pogledat!)
Mlakar, Velkavas �t. 33, po�ta Leskove!
688 Kr�kem (Kranjsko).
Najcenej�i promet
Nobene finan�ne 1
trole. .Najmanj�a |»
trebi vode. Sob«
nevarnosti za raalrfi
BACH RICH & Co., Duna]
X1X./B Heiligenstadteretr. 83.
*»�
"
7 �
e veliki vinograd s travniki ter sado-
ena ura pe�pota od Maribora, se i��e
i jesen dostojnega in pridnega 613
[hreiimi delavskimi mo�mi pod zelo ngod-
;ji. Vpra�a se pri posestniku Ogriseg,
Sturmberg b. Pdssnitz.
(kavini ekstrakt)
\a hitro in ceno rakavo izvrstne �rne ali bete
V ki oasega vse zna�ilne snovi sve�e �gane, sve�e
znate kave najbolj�e kakovosti in je prost
vseh zdravju �kodljivih snovij.
[Nepogre�ljiv za turista, �tudente, sla��i�arje,
litvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro
»napravljeno kavo
Se dobi povsod!
»Ine steklenice '/, K 5-20, '/> K 280,
>/t K 1-50, V. K - 80.
Coffcolwerke Olmiitz.
rej�a in najcenej�a naprava izvrstne kave I
Svetovno mojsterstvo v industriji ur
vendar pridobljeno! 27«
Previetje edine razprodaje me spravi v polo�aj,
1» le K 490 oferirati elegantno, ekstra ploS4«
amerik, 14 kar. zlato-dnM* �vic. �epno uro. 1st*
ima dobrn ido�e �iC urno Aiiker-kolesje premiran«
znamke nSpecio&a" in jo na elektri�ni poti 8 prt-
HE zlatom prevle�ena. Garancija za precizno«!
i leta.
1 k. K 1 91)
2 k. K 989
Vsakivuri doda se fino pozla�eno veri�ico zastonj.
Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar
' nazaj. � Po�lje po povzetju
[HOLZER, Krakova, Stradom 18128.
35.GCH pr�i za 03 in sadje
w
za vinograd>tvo. sad-erejo in indu-
strijo itd. iz�lo je iz Mayfarth'ovih
tovaren.
Leta 1909 se je 2500 pres in
1200 mlinov naredilo. ^
Najbolj�i dok»z ja izvrstno do-'
broto teh fabrlkatov.
Obrnile se zaupno rta
Ph. Miyfarth & Co
fabrike kmetijskih in obrtnijskih
ma�in
Dunaj II., Taborstrasse 71.
Odlikovan z nad 650 /latih in
srebrnih medalj itd.
i i. ceniki zastonj. ISCe se zastopnike in naprej-prodajalce.
Pazite vedno na ime firme Mavferth. 649
pri Mariboru n. D. m
> od svojih izku�enih, kobranih (gekollert),
vremenu trdnih izdelkov iz ilovi�nega
trijala ma�iusko, stensko, dimni�ko opeko,
irtkontra Zackenziegel Preesfalz-, (izde-
originalu Wienerberg), Strangfalc- (zistem
' in SteinbrUck) in Biberschwanzziegel.
»v meje �Doppel-PreBfalz" in �Strang/alz"-opeke
l en kvadratni meter stre�ne plo��e. � V 10 ton-
i vagonu se nalo�i 6000 kosov Biber, 5000 kosov
; in 4000 kosov PreBfalz. Razpo�ilja se na ne-
I spremljevalca. � Z velespo�tovanjem
stavbinski mojster
in fabri�ni posest-
nik. Telefon it 18.
ichwanz 1. razreda K 48-�, Strangfalz I.
!da K 74-�, Presstalz I. razreda K 84-�,
lerwhwanz H. razr. K 25�, Strangfalz II.
K 50-, Presflfalz U. razreda K 50�.
Bientne cevi, plate za tlak, truge za svinje
iti, truge za nagajati, ter vse drugo cement-
o in cementne izdelke, nadalje apno,
■ in roman cement, ter vse vrste stre�ne
opeke ponuja najceneje 678
LROGATSCH, izslelovaoje cementnega blaga in trpina
"t, Maribor ga Dr., Reiserstiane 26.
Me��anska parna �aga.
i mehi lentnem trgu (Lendplatz) v Ptqs
-ie klakice in plinarske hi�e postavljena jt
Mre parna �aga vsakemu v porabo.
leno m les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-
L Viakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ii
spahati i. t. d.
Resna �enitna ponudba. 0
Vdovec brez otrok, 45 1. star, samostojni izvrstni roko-
delec, priden, �eli se zaradi pomanjkanja znancev po tej
poti seznaniti v svrho takoj�nega zakona z �ensko (tudi
vdovo) v starosti od 35�40 let, ako mogo�e s par sto
kron gotovega denarja. Resne, pa ne nepodpisane po-
nudbe, �e mogo�e s fotografijo, ki se bode vrnila, naj
se po�ilja pod �Zufrieden" na upravo tega lista. 675
2
�V � se sprejmeta, vini�ari-
je so prav dobre, ker
so pridni vini�arji slu-
�ili po 4 leta in �e
dalje. Vpra�a se pri g.
Jurju Fregl, oskrbnika v Framu �tev. 134,
(Frauheim). 681
Cen« perje za postelj!
1 kg. eirla sliniik S K; beljftk 2 R
40 h; ra pel belit 2 K M h; M&
* K; belih mehkih 6 K 10 b; 1 ki.
najfinej�ih, sie*e»»-be!hV, illtaiU
6 K tO h, 8 K; 1 ki. flauma(Baa-
- ■»») aivaga 6 K, 7 K; belega 18 K;
sajSaejSi prsni IS E. Ako ■� vzame 5 K, petem franke
SOK*- Butava postelji -flfea
is kfapluga, rdeosg«, pl»v.$*, belega ali rumoneg* amskinga,
1 tek�it, 180 ob. doljL 116 cm. Urok, z 2 glaviiaa llaiiuiu,
vtaki 80 om. dolga, 68 om. sinka, napolnjene z nori�«, sirila,
traja�* in Savmastim perje« za postelje K K; p*l-4aut SO K;
tun 34 K; posaneaai tiheati 16 K, 12 K, U K, 1« K:
�lane Maziae 8 K, 3 K 60, i K. S* posije p« porast« «4
IB K naproj franko. l«j»oajava ali msiter froake eere$eEi.
Kar » aVpmte denar nazaj. S. Benlsoh, IJeschanrsi BTr. 71*,
Bibmorwald. Ceaik gratis in franko.
Fabrika kmetskih in vinogradni�kih
ma�in
Jos. OenoP uiti. i ii
f�taJerako)
priporo�a najnovej�e riteU« mlatilne stroje, stroj«
»a rezanjo krme, irot-mline, za rezanje repe,
r abler za koruzo, sesalnioe za gnojnioo, tri-
Jerje, stroje za mah, grabijo za mrvo, rodne
grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo
obra�ati, stroj za ko�njo trave in zitja, najno-
vej�e gleisdorfske sadne mline v kamenitih val�kih
zacinane, hidravli�ne pre�e, preie za sadje in
vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke)
patent .JDu�hscher", daje najve� teko�ine, se dobije le
pri meni. AngleJke no�e (Guostahl), rezervne
dele, prodaja am�in na �as in garancijo. �
Cenik zastonj in tranko.
Viniearja
715
s �tirimi delavnimi mo�mi se sprejme v vini�arijo
v Framu na lepem prostora bli�a cerkve in
�ole. Delo v vinogradu je jako lahko. Oglasi se
naj pri gosp. Janezu Gert, posestniku v Framu.
Zelo ugodna kup�ija!
Na prodaj je v nekem mestu na spodnjem �ta-
jerskem
fljakerija -p|
z 5 konji, 5 vozov, 3 sani, ve� parov konjske
oprave, lepa hi�a, stala in gospodarsko poslopje.
Cena 19.000 kron. Zamenja se tudi za gostilno.
Vpra�a se v upravni�tvu ��tajerca". 662
yaloga �ivalnih strojev
*" in koles
610
S.
Najbolj�e kolo
cele monarhije.
Mapibor,Viktringhofgass.
�t 22, glavna zaloga I.
nadstropje.
NaJTe�ja in najbolje urejena de-
larnica za reparature z obratom
mo�i.
Reparature vseh vrst na kolesih,
motorjevih kolesih, avtomobilih,
�ivalnih in pisalnih strojih, izvr-
�ijo se najnatan�neje in strokov-
nja�ko.
Prvi galvani�ni zavod za zanik-
lanje, za prevlacenje z bakrom
alt mesingom z dmamo-obrabom.
Bogato zalogo vseh delov, ki sli-
Sijo k temu in nadomestnih delov
ter potrebnh predmetov.
Najsolidnejsapostre�ba Nizkecene.
Edina ma�ina za govorenje na
plate, ki igra brez igle. Izdelek
svetovne firme
Pathe Freres.
To je na vsak nafin pefT* najbolj�e. *^s|
Prekosi vse druge zisteme. Plate se ne obrabijo,
se ne praskajo; �uje se resni�no muziko. Cenike
zastonj in franko.
Predstavi brez da bi silil k nakupu. B8S
G. ACEEEffilAHN
urar v Ptuju (teater.)
Za. trgovino z me�anim blagom se takoj sprejme
eno pridno
prodajalko
in enega
konjskega Hlapca.
ki je trezen. Vpra�anja na g. de Toma, Dobje
pri Planini. 714
n
Zagreb.
Kralj, fcnr.-slsv.-aal. deiel.-vlai.
ukaz 31. }nl. 1900; tu 3767.
Cenjenim gospodinjam
priporo�amo na j tople je
pravi : Francko v: pridatek k kavi
kot najbolj�i kavni surogat,
izdelovan iz tozemskih surovin
v doma�i tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagreba.
4 X7871 , OsL
9519
Josef Murschetz
kamnosek in trgovina s stavbenim materijalora
v Ptuju
(pri �elezni�kem prehodu)
pnporoia
�Tojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov p«
■ajni�jih cenah. Nadalje apno in cement (prvo-
razredno blago). Cementne cevi vsake velikosti
ae najceneje oddaja. bis
��o�mmm** ca�
la Portland- mid
Roman-cement
najstarej�a in najbolj�a marka ju�no-avstrijske
monarhije oferirajo 399
fffi** najceneje -^(
tovorno Roman- in Portland-cementa 0.
Withalm'ov nasi. La�ki trg na �tajerskem.
Zaloga pri g. Jos. Kasiuiir v Ptuju.
Pazite! -ms
Izvolite citati I
Nikdar ve� v �ivljenju vam morda ne
pride prilo�nost, za K 1"20 dvostransko
ursk i veri�ico iz novega zlata kupiti. Da
seznan'.m slavno ob�instvo s svojo tvrd-
ko. prodam 10,000 kosov dvostrukih pancer-veri�ic s talerjem sv.
Jurja od K 120. S povzetjem (5i> vin. ve�) Po�ljem bogato izde-
lan cenik. JJ. Olama. Dunaj VI/I. Bruckerjgasse 16. 481
Varstvena marka nAnker"
Liniment Gaspici comp.
nadomestilo za,
adt- anker-pain-expeller *�__
je znano kot odpeljajoce, Izvrstna In bole�ine odstranjajoft
aredstTO pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h,
1-40 in K 2-�. Pri nakupu toga priljubljenega doma�ega
sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z
na�o varstveno znamko nAakeru, potem se dobi pristno
to sredstvo. ^^^*^
Dr. Ricbter-Jeva apoteka �zlati lev" \f^
V Praol, Elisabetstr. 8t. 5 nov. g h^*l
Razpo�ilja se vsak dan. 637 I tsSa
Otro�ji vozi�ki
r zelo velikem iz-
bira se dobivajo �e
od 12 kron naprej
T novi veliki ma-
nnfakturni trgorini
Dobami Ko$$
Celja
■a kolodvorskem pro-
storu.
Ha zahtevani« se polije cenik po�tnine prosto.
£j$l£L2l Zel
dobro ohranjena, se poceni zaradi zgradbe ve�je
�age proda. Lahko se jo ogleda v obratu. Po-
nudbe pod �Gelegenheitskauf 500" na upravni-
�tvo tega lista. 666
I��em za takoj�en nastop vestnega, ter zaneslji-
2M
vega
663
nadmlinarja;
isti mora biti dobro izve�ban v mlinarekej
stroki. � Anton Polanc, valj�ni mlin, Rade�e
pri Zidanem mostu (Ratschach bei Steinbriick).
_ 8 �
Tozi�ki za otroke
(Kinder-Sitz- und Liegewagen,) v
katerih lahko otrok sedi, pa tudi
take za le�ati, imata vedno v za-
logi in priporo�ata po 12, 16, 20,
24, 30, 35, 40�50 K. Cene so
nizke, vozi�ki so li�no in mo�no
izdelani. Pismenim naro�ilom se
hitro, po�teno in to�no ustre�e. 3*7
Rimu trgovina v PTUJU
�iso Brez konkurence!
Prekrasna rementoar
Gloria srebrna ura! �
za gospode in de�ke. Najprikhdncj�i dar
za vsako priliko, 3 jako krasno nareje-
ni pokrovi, 10 kamonjev, ide to�no,
z dvestruko novozlato pancer-verizico
in priveskom talerja sv. Jurja v lepem
stanju mesto kron 18�, samo K 750.
Za dobroto in solidnost 3 letna pismena
garancija. S povzetjem (50 vin. ve�.)
N. Olama, Dnnaj V/11. BrUckengasse 16.
fi«t~ POZOR! "91 �oi
Lep prilo�nostni nakup, 80.000 parov �evelj.
4 pare �evljev za samo 10 K.
Zaradi ustavljenja pla�il ve�je fabrike se mi je naro�ilo, da od-
dam ve�ji �tevilo �evelj globoko pod izdelovalno ceno. Prodam
torej vsakomur 2 para �evelj ta �nore za gospode in 2 para za
gespe, usnje, rujave ali �rne, galosirane, z mo�no okovanim us-
njatim tlom, veleelegantne, najnovej�i facon. Velikost po �tevilki
ali pa centimeterski meri. Vsi i pari �evelj samo 10 kron. Po�lje
po povzetju. Izmenjava dovoljena. Prva industrija �evelj
� FRANZ HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 3. #
Po zelo zni�anih, cenah !
(i!7
Ivan Berna
v Celju, gospodska ulica �tev. 6
priporo�a svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in
zimsko sezijo, vse vrste mo�kih, damskih in otro�kih �evljev last-
nega in tujega izdelka, (iiimi za pete, vrvice, zaponke, vedno v naj-
ve�ji izberi. Priporo�am tudi specialistom prave gorske in lovske
�evlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi
popravila. Postre�ba to�na, cene solidne. Zunanja naro�ila proti po-
vzetju.
in astma
Pred posnetki se va-
ruje s pogledom na
varnostno znamko
se uspe�no odstranijo po rabi mojega leta
sem najbolje znanega Eacalyptas-ojja (av-
stralski naravni produkt). Cena originalne
steklenice I K 511 k Popis z mnogimi za-
hvalnimi pismi zastonj in po�tnine prosto.
Eucalyptus-roilo, najbolj�e sredstvo proti
pegumi, mozuli, neki (Leberflecke), finami
m ne�istosti obraza. � Eucalyptus-bonboni
edino vplivni proti kaslju, oslovskemu ka-
�lju, astmi itd. 210
ERNST HESS
= Klingsnthal L S. mmm
Se dobi v Ptuju lekarna
morcu" H. Molitor.
�pn M-
Lepa stanovalna hi�a
tik dr�avne ceste, 3 lepe stanovalne sobe, 2
kuhinje, 1 prodajalna, v sredini dveh fabrik, v
kateri je trgovina z me�anim blagom, lesom,
premogom, vinom, �ganjem, veliko dvori��e, vrt
za zelenjavo okroglo 700 nr plo��e, kleti, veli-
ko podstre�je, vodovod v hi�i, se zaradi bolezni
iz proste roke proda. Cena 28000 K; 10.000 K
ostane lahko. Vpra�anja na ��tev. 101", Celje,
poste restante. 665
l
urar
v Ptuju
priporo�a svojo bogato in dobro sor-
tirano zalogo v
pod garancijo v najizvrstnej�i izpeljavi. Vse v mojo
stroko spadajo�e blago dobi se pri meni po istih cenah,
kakor jih razgla�ajo veliki razpo�iljevalci v svojih ceni-
kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej-
�njemu ogledanju, obenem pa v bolj�i izpeljavi in
kakovosti. «o
Bolinderjeva drn�l
za izdelovanje ma�i
Z. 0. z.
Glavno zastopstvo za �tii
sko in Koro�ko:
Bolinderjevi motorji
surovo olje
so poceni in delajo jako ekonomi�no. Za \
delo od 3 KS naprej.
Lokomobili za surovo
Motorji za barke.
Styria-
Styria-bicekelni (
StrassenradK 180- %
Styria-bicikekii
rennmaschine) K i(|-|
(Halbrennmascbinen) spatentStyria-Glockenli
Ze rabljene, toda �e prav dobre bicikelne od^
100 K. Po ugodnih pogojih prodajava na ubiokcs
zanesljivim kupcem in proti dvanajstmeseo
pla�ilu in sicer samo no v a koles a. Na zahte
vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se po�lje cenik. Sni
bicikelni so dandana�nji najimenitnej�i fabrikati, iij
vezja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne k
tudi posamezne dele.
V zalogi imava tudi vse posamezne dele I
kelnov in tudi Reithoferjeve zra�ne cevi |
schlauche und Lanfmantel.)
Brata Slawitsch, Ptil
generalna zastopnika za okraje
Ptuj, Ormu�, Rogatec in Sredi��«.
Naro�ila naj se po�ljejo na na� naslov, ker fabrika|
■Kanih koles ne razpo�ilja in ne proda privatnim c '
" Monopol Imperator!
�epni u�iga� obenem svi
Najbolj�i, najsigurnej�i in najzanesljire^i t
na svetu. Doslej 10 milijonov prodsnib. Si
. pritisek daje iskro in guri, lino zaniklaa, I
. ten, za kadilce neobhoden, a tudi v « '
zelo potreben stroj, ker se mnogo prisU.
^opis pri vsakemu kosu. Za dobroto, siji,.,
fcmnogo dalj�e trajanje pismeno jamsiio. i
1 kosa K 2-60, 3 kosi K 7--, 6 kosov 11
12 kosov K 25-� Ako se denar napra i
potem franko, s povzetjem fiO vin. ve�. N. Olama, Biui I
BrUckengasse 16.
Veliko manufakturno
trgovino
JohannKoss, Celje
na kolodvorskem prost
na voglu (Stadt Wie
priporo�amo zaradinj ene aolidnosti in nizkih cen najtoplej�e.
5504
17
432