logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

■ o

i>í :o

!o

¡p^

TRGOVINA. MONTAŽA

•vodovod

• centralna kurjava

• plinske Instalacije

• kopalniška oprema

• keramične ploščice

OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90

RADIOPTUJ

89,8«98.2»I04!3 www.radio-ptuj.si

Tenis • Potočnikova premočna za vrstnice O Stran 13

Po mestni občini Ptuj • Vilo na Ormoški so porušili "legalno"

O Stran 4

Po naših občinah Dornava • Kdo in

zakaj je upravičen do stanovanja?

Ptuj, petek, 23. januarja 2009

letnik LXII • št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V

Štajerski

Od tod in tam 20 let NSS • Osamosvojitev Slovenije je izpeljala levica

O stran 15

Šport

Nogomet •

Bakovič v Aluminij (ali Avstrijo), Fernandes na Portugalsko

O Stran 11

Ptujsko polje • Dežela korantov se prebuja

Povsod se pripravljajo na fašenk

Le še dober teden dni je do svečnice, ko bodo lahko demonski koranti prvič skočili in s svojimi zvonci po vsej spodnještajer-ski deželi naznanili, da se pričenjajo fašenske norčije.

Zato je v teh dneh po domačijah, delavnicah, skednjih, kolarnicah in šupah po vsej korantovi deželi že vse živahno. Tudi v domači delavnici Jerneja Zelenika v Markovcih 76, ki bo letos dopolnil 75 let in izdeluje korantije že od svojega 14. leta dalje, gori luč od ranega jutra do poznih večernih ur. Pohiteti je treba, pravi, kajti naročene korantove oprave je bodočim lastnikom treba izročiti še pred svečnico.

»Vsi bi radi imeli čim daljšo dlako, pa vsem ne morem ustreči, saj lahko delam le iz tega, kar dobim,« potarna Jernej in potoži, da so bili včasih koranti manj zahtevni. »Ko sem bil še mladenič, smo si kožuhe šivali ročno, iz zajčjih ali kozjih, zelo redko iz ovčjih kož. Pa še te so bile le posušene in v glavnem nestrojene. Kaj hočemo, časi so drugi, pa tudi ljudje in njihove zah-

-OM

Foto: Martin Ozmec

Videm • Z javne razgrnitve načrta avtoceste

Enotno in neomajno: vzporedna cesta v DLN!

Ekipi predstavnikov okoljskega ministrstva, DARS, DDC, projektantskega in načrtovalskega podjetja odseka avtoceste Draženci-Gruškovje je bilo v torek zvečer v videmski kulturni dvorani, kjer je potekalo srečanje z občani na temo poteka trase avtoceste in vzporedne infrastrukture, izjemno vroče in po obrazih sodeč tudi dokaj neugodno; zbrani Videmčani so namreč enotno in brezpogojno zahtevali, da se v dopolnjeni osnutek državnega lokacijskega načrta vnese tudi celovita modernizacija bodoče vzporedne ceste.

Sam potek avtoceste, ki se bo v celoti speljala na sedanji magistralki z dogradnjo enega voznega pasu in ki je bila zbranim lepo prikazana s filmsko simulacijo, ni vzbudil odziva, razen vprašanj, kje, koliko in kakšna bo protihrupna zaščita ob avtocesti. Izvedeli so, da bo narejena v obliki do tri metre visokih protihrupnih ograj povsod tam, kjer bodo v bližini hiše; skupno bo tako na celotnem 13-kilometrskem odseku kar 20 teh ograj v različnih dolžinah, na območju videmske

občine ponekod v dolžini do 500 metrov.

Župan Bračič: Brezpogojno zahtevamo ureditev vzporedne ceste!

Plaz jeze, očitkov, negodovanja in brezpogojnega vztrajanja pri stališču, da se celotna bodoča vzporedna cesta vključi v Državni lokacijski načrt (DLN) za avtocesto, je sprožil predse-

dnik KS Tržec Dušan Serdin-šek, ki je po predstavljeni skici takoj ugotovil, da namerava država sofinancirati samo delčke te ceste, večinoma samo tam, kjer se navezujejo na predvidena krožišča. Tudi prvi odgovor je potrjeval to dejstvo; češ da pač v sedanjem osnutku kaj več ni predvideno. To je dvignilo gostitelja, domačega župana Friderika Bračiča, ki je tokrat nastopil izjemno odločno in nepopustljivo.

O Stran 3

Ormož • Razvojna koalicija?

Vse investicije stojijo, denar le za plače

Na polovici mandata je Alojz Sok predstavil rezultate svojega dvoletnega dela in dela sedanje občinske uprave ter posledice nesprejetja proračuna za leto 2009.

Alojz Sok je povedal, da je ob nastopu mandata obljubil tri stvari in teh se je tudi držal. Obljubil je veliko več vlaganj v cestno infrastrukturo in tako je bilo v letu 2007 v občini Ormož zgrajenih 14.323 metrov asfaltnih cest, lani pa 14.200, nadaljnji štirje kilometri pa so letos že v gradnji. Druga obljuba je bila povečanje kompe-tenc krajevnih svetov. Tega se je nova občinska struktura lotila na tak način, da so v 2008 uvedli nekakšno glavarino, 5 evrov po krajanu, v letošnjem letu pa naj bi se ta znesek dvignil na 7 evrov po prebivalcu.

Kot je znano, proračun Občine za leto 2009 ni bil sprejet, ker se opozicija z njim ni strinjala in je obstruirala sprejem proračuna. Občina je tako na začasnem financiranju, ki za

vira marsikatero aktivnost, saj se izvajajo le nujna plačila, potrebna za nemoteno delovanje zavodov in drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna. Kot je povedal župan, občinska uprava intenzivno dela, radi bi nadaljevali modernizacijo cestne infrastrukture, lokalnih cest in javnih poti. Vendar so zaradi nesprejetja proračuna nekatere stvari zastale, saj se občina na začasnem financiranju ne more prijavljati na razpise.

O Stran 5

Foto: vki

Slovenija • Vlada pripravlja zakon o davku na nepremičnine?.

Kaj bo prej - davek na nepremičnine

ali stanovanjska olajšava?

V letošnjem letu je v programu vlade med drugim tudi sprejetje zakona o uvedbi sicer že nekaj časa napovedovanega davka na nepremičnine. Neuradno naj bi začel veljati konec leta, čeprav finančno ministrstvo, ki pripravlja zakon, ne daje nobenih konkretnih informacij, vlada pa naj bi zakon obravnavala sredi letošnjega leta.

Nepremičninski davek naj bi nadomestil sedanja plačila nadomestil stavbnih zemljišč, ki pa so v nekaterih občinah (in v večini spodnjepodravskih) zelo nizka, zato se lahko zgodi, da bo nov davek za marsikoga precej večje finančno breme kot sedanja nadomestila. Kolikšna bo dejanska stopnja obdavčitve nepremičnin v Sloveniji, zaenkrat ni znano, prav tako še ni nič dorečenega o morebitnih olajšavah za manj

premožne, v tujini pa tovrstni davki znašajo okoli enega odstotka vrednosti obdavčene nepremičnine. Odprto ostaja tudi vprašanje, koliko oz. če sploh kaj od velikosti bivalne nepremičnine, v kateri lastnik stanuje, bi bilo neobdavčeno in koliko višje bi lahko bile obdavčene tiste nepremičnine, ki jih lastnik ne potrebuje za stalno bivanje, npr. če ima v lasti več stanovanj, hiš ali vikendov ipd.

Urad za množično vrednotenje nepremičnin pri geodetski upravi je razvil in dokončal metodologije in modele vrednotenja za 19 različnih vrst nepremičnin od stanovanj in hiš, prek industrijskih objektov do kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč. Vsi modeli kažejo vrednosti nepremičnin 31. decembra 2007, januarja pa se bodo prilagodili na 31. december 2008.

Uvodnik

Kako naprej pod Sokom in TVofenikom?

Vsak pogovor, ki ga v Ormožu s kom začnete, se prej ali slej nezadržno znajde pri aktualnih političnih temah. Naši prepiri, naše razprtije, po katerih je Ormož postal tako znan kot Trojane po krofih, so postali zvezda stalnica na našem nebu in nam osvetljujejo našo neizogibno pot navzdol. Se še spomnite otroštva in iger, ki so se jih igrali fantje? Fantovske igre so bile grobe, njihova koža polna odrgnin, hlače strgane, zvečer pa so običajno dobili še kakšno na rit od staršev. Nekateri so se z leti naučili, kako se sodeluje, drugi pa v pobalinskem načinu reševanja različnih pogledov na problem vztrajajo do poznih let, ne da bi se spraševali, kakšen je smisel in rezultat vsega skupaj. Pomembno je edino, da nasprotnika boli bolj kot tebe. Kopo-litik želi zase dokazati, da je najboljši in edini zveličaven, se igra z davkoplačevalskim denarjem. Njihov manevrski prostor je pri tem dokaj širok, vendar se denar na koncu porabi za bolj ali manj skupne potrebe. V končni fazi je za običajne smrtnike, ne pa tudi za politike, manj pomembno, ali se med dvema makadamskima cestama prva asfaltira tista, ki vodi mimo županove hiše ali katera druga.

Sicer pa se v Ormožu vsaj naslednje tri mesece ne bo nič večjega gradilo, ker smo zaradi nesprejetega proračuna na začasnem financiranju. Težko je reči, kdo je bolj srečen, da proračun ni bil sprejet, opozicija ali koalicija. Opozicija je s tem dejanjem po dveh letih preglasovanja dobila v roke nekaj politične moči in odločanja, zato sedaj uživa v njiju. Koalicija pa je dobila natanko tisto, kar si želi vsak, ki je na oblasti, namreč grešnega kozla - idealen izgovor za prav vse, kar bo šlo letos po zlu. Za vse bo krivo nesprejetje proračuna. Skratka, ormoški politiki so srečni, vsi imajo, kar so si želeli.

Zato je tudi župan ponudil oblikovanje nekakšne razvojne koalicije, ki bi zajemala celoten občinski svet. S tem se ne bi nič spremenilo, saj bi razmerje sil, ljudje in odnosi ostali enaki. Sliši pa se vseeno zelo lepo - razvojna koalicija za Občino Ormož. Pri najboljši volji si ne morem predstavljati, da bi si vse politične opcije nataknile rožnata očala in bi naenkrat delovale skladno, s skupnimi močmi za dobrobit občine. Opozicija pa je čisto resno predlagala, da naj župan razdre obstoječo koalicijo, naj SDS postavi na hladno, zamenja podžupana in napravi veliko koalicijo s sedanjo opozicijo. To bi župana spravilo v situacijo, da bi bil še v šibkejši manjšini, kot je sedaj in na istem bregu skupaj s Trofenikom. Tudi ta predlog je enak kot prejšnji, neresen. To zares ne gre. Kot je zgodovina pokazala in bo tudi prihodnost, v vseobsegajočih prepirih med Trofenikom in Sokom ni prostora za Ormož.

Viki Klemenčič Ivanuša

Osnovni kriterij za obdavčevanje naj bi predstavljalo množično vrednotenje nepremičnin, ki ga je opravil Urad za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi RS (GURS), vendar bi po mnenju nekaterih finančnih in nepremičninskih strokovnjakov bilo dobro upoštevati tudi nekatere individualne kriterije. Vendar pa, kot so pojasnili na GURS, bo po pripravljeni metodologiji in modelih za množično vrednotenje nepremičnin zdaj potrebno še uskla-

Sedem (ne)pomembnih dni

Obamovi odgovori

Novi ameriški predsednik Barak Obama bo moral odgovoriti na mnogo pomembnih vprašanj. Zaradi spleta različnih okoliščin je očitno bolj kot mnogi dosedanji ameriški predsedniki soočen z različnimi izzivi, s katerimi je usodno povezana sedanjost in prihodnost ZDA. Prvemu temnopoltemu ameriškemu predsedniku je verjetno usojeno, da stori nekaj več, da pokaže Američanom in svetu, kaj je treba in kaj je mogoče storiti, da bi bila Amerika še naprej zgled zase in za druge, dežela "neizmernih možnosti" za vsakega posameznika in za vse.

Zagotovo bo za marsikaj, kar se bo v prihodnje dogajalo v Združenih državah Amerike in okoli njih, odločilnega pomena stopnja sposobnosti in pripravljenosti samih Američanov, da se (samo)kritično pogledajo v ogledalo. To seveda nujno pomeni tudi obračun z nekaterimi stereotipi, ki se zdijo še kar (nedotakljiva in nespremenljiva) vrednota. Kako se v tem trenutku (in že nekaj časa nazaj) kaže in dejansko udejanja ameriško prepričanje o

Na geodetski upravi je iz podatkov prvih analiz, ki sicer še niso povsem dokončane, vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji približno 180 milijard evrov.

Davek na nepremičnine naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov obremenil predvsem lastnike več (in velikih) nepremičnin, sicer pa ni nobenega konkretnega odgovora, kdaj naj bi se dejansko začel obračunavati.

jevanje, saj bodo lastniki lahko na ovrednoteno nepremičnino podali pripombe. Šele po tem usklajevanju, ki je predpisano v zakonu, bodo vrednosti pripisali v register nepremičnin. Potek usklajevanja gotovo ne bo poceni, geodeti pa tudi opozarjajo, da bo obveščanje lastnikov in uskladitev izjemno zahteven projekt, saj je v registru po opravljenem popisu nepremičnin evidentiranih približno sedem milijonov nepremičnin in 1,2 milijona lastnikov in solastnikov.

V pripravi tudi stanovanjska davčna olajšava

Priprava podlag za uvedbo davka na nepremičnine pa ni edina »davčna zadeva«, s katero se ukvarja finančno ministrstvo, pač pa je v obravnavi tudi - sicer pred volitvami obljubljena - stanovanjska davčna olajšava. Slednja, kljub nekaj namigom, še ne bo veljala za pravkar minulo leto, naj bi pa ponovno postala del dohodninskega zakona (kot odbitek od odmerjene dohodnine) v tem letu in bi si jo zavezanci oz. upravičenci lahko obračunali pri napovedi dohodnine v naslednjem letu. V delovnem gradivu je zaenkrat predlagana stanovanjska olajšava za obdobje 15 let po sklenitvi pogodbe za stanovanjsko posojilo oz. nakup stanovanja, pravico do uvedbe olajšave pa naj bi imeli tudi tisti kupci, ki bodo ob uveljavitvi zakona stanovanjski

kredit že odplačevali, če od nakupa ne bo minilo 15 let. S tem bo ugodnost nove olajšave dana tudi tistim zavezancem, ki so stanovanje ali hišo kupili že pred uvedbo zakona, olajšava pa naj bi veljala za vse zavezance, ne le za mlade družine. Ne bo pa možno stanovanjske olajšave uveljavljati za nakupe garaž, vikend hiš ipd. Po zaenkrat pripravljenem predlogu naj bi zavezanci o pravici do stanovanjske olajšave med dohodninskim letom obvestili davčno upravo in ji dostavili dokaze o stanovanjskem posojilu ali drugačnem nakupu bivališča. Tako bi lahko davčna uprava olajšavo vključila v informativni izračun dohodnine.

Sicer pa je vse skupaj, tako zakon o obdavčitvi nepremičnin kot stanovanjska davčna olajšava, še precej v povojih. Bo pa zanimivo spremljati, katerega od obeh zakonov bo vlada sprejela prej oziroma že letos - če sploh katerega ...

SM

nekakšni ameriški posebni svetovni vlogi pri določanju (in zagotavljanju) demokratičnosti pri arbitriranju, kaj je "svoboda" in kaj "resnična demokracija". Konec koncev bi se morali tudi doma več spraševati, ali je že zgolj prepričanje, da živijo v "najbolj svobodni in demokratični" državi na svetu že samo po sebi dovolj, da tudi pri njih ne bi (nikoli) prihajalo do zastoja in deformacij. Hočem reči, da Američani navkljub vsem nespornim (in velikim zaslugam) za demokratične procese po svetu, predvsem zaradi samih sebe, ne bi smeli podlegati skušnjavi, da so vnaprej "najboljši", tako rekoč brez napak in nekako samozadostni. Se Američani zavedajo, da njihov "izvoz" sreče in "svobode" (marsikdaj tudi z vojaško silo) mnogih držav in državljanov po svetu ravno ni osrečil?

ZDA so bile in so po marsičem zgled za ves svet. Prav zaradi tega je še posebej pomembno, kako se Američani odzivajo na različne lastne in svetovne dileme. S tega vidika seveda tudi ni naključje, da tako rekoč ves svet zainteresirano (in prizadeto) spremlja izbiranje vsakega novega ameriškega predsednika. Prav tako tudi ni nič nenavadnega, da se je tokrat "večinsko" opredeljeval za Obama, ki ga doživlja

kot simbolnega in dejanskega nosilca sprememb v ZDA in po svetu. Vse več je namreč (čedalje bolj) alarmantnih opozoril, da po starem ne gre več in da ni opravičljivih razlogov za brezbrižen pragmatizem in svojevrsten opor-tunizem, ki je nekako prevladujoče zavladal v svetovnem političnem vladanju. Ena izmed posledic tega je tudi dejstvo, da je svet tako rekoč povsem nepripravljen sredi eforičnega zadovoljstva (razvitih) in tako rekoč brezizhodnega obupa (nerazvitih) padel v globalno finančno in ekonomsko krizo, ki se v določenih okoliščinah lahko spremeni tudi v hudo politično krizo. Ali to pomeni konec (nepojmljivega) svetovnega spanja in svojevrstne svetovne samoprevare, da nekaterih problemov preprosto ni, če se o njih ne govori.

Vsekakor bo zanimivo, kakšne odgovore bo na številna vprašanja in dileme ponudila Obamova Amerika. Se bo Obamov čas začel zgolj s prepričevanjem, da novi, 44. predsednik, prevzema mandat od "slabega" predsednika Busha, ki so ga že proglasili za enega izmed najbolj nepriljubljenih predsednikov v zgodovini ZDA? Toda, ali je res mogoče vse, kar se je v zadnjih osmih letih dogajalo z ZDA in njihovo politiko, pripisati zgolj "nesposobnemu" Bushu? Prej bi rekel, da je v krizi celoten sistem ameriškega (domačega in mednarodnega) delovanja. Gre predvsem za nekaj pomembnih

vprašanj: kako si ZDA predstavljajo svojo vlogo edine super sile (ki že nekaj časa doživlja po svetu različne nenaklonjene odzive), kako razumejo stara in nova partnerstva, kakšna je njihova vloga v različnih mednarodnih organizacijah (predvsem tudi v mednarodnih denarnih inštitucijah), kjer si - kljub različnim ugovorom in pomislekom, tudi s strani zaveznikov - še vedno prilaščajo nekakšno posebno tu-torsko vlogo ... In ne nazadnje - kako je mogoče, da se tako rekoč hkrati, ko ameriški voditelji na veliko govorijo o ameriški skrbi za boljši svet, po svetu veča protiameriško razpoloženje?

Bush se je zato, da bi ljudem "zagotovil" svobodo in demokracijo, spustil v dve neuspešni vojni, ki tega še zdaleč nista zagotovili. Tudi mandate drugih ameriških predsednikov so spremljale marsikdaj ne povsem razumljive in nerazumljive ameriške vojne po različnih delih sveta, ki naj bi "osvobajale". Je Ameriki jasno, kaj ima od takšnih in podobnih vojn in kaj bo z njimi v prihodnje?

To, da delovanje odhajajočega predsednika Busha pozitivno ocenjuje le še 24 odstotkov Američanov, ne govori le o Bushu, ampak o realnem trenutku ameriške politike. Se tega zaveda tudi Obama? Bo predsednik kontinuitete (kar je usoda večine ameriških predsednikov) ali kaj več?

Jak Koprivc

V Sloveniji za 180 milijard evrov nepremičnin

Foto: SM

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Videm • Z javne razgrnitve načrta avtoceste

Enotno in neomajno: vzporedna cesta v Državni lokacijski načrt!

Ekipi predstavnikov okoljskega ministrstva, DARS, DDC, projektantskega in načrtovalskega podjetja odseka avtoceste Draženci-Gruškov-je je bilo v torek zvečer v videmski kulturni dvorani, kjer je potekalo srečanje z občani na temo poteka trase avtoceste in vzporedne infrastrukture, izjemno vroče in po obrazih sodeč tudi dokaj neugodno; zbrani Videmčani so namreč enotno in brezpogojno zahtevali, da se v dopolnjeni osnutek državnega lokacijskega načrta vnese tudi celovita modernizacija bodoče vzporedne ceste.

Sam potek avtoceste, ki se bo v celoti speljala na sedanji ma-gistralki z dogradnjo enega voznega pasu in ki je bila zbranim lepo prikazana s filmsko simulacijo, ni vzbudil odziva, razen vprašanj, kje, koliko in kakšna bo protihrupna zaščita ob avtocesti. Izvedeli so, da bo narejena v obliki do tri metre visokih protihrupnih ograj povsod tam, kjer bodo v bližini hiše; skupno bo tako na celotnem 13-kilometrskem odseku kar 20 teh ograj v različnih dolžinah, na območju videmske občine ponekod v dolžini do 500 metrov. Tudi predviden priključek z nadvozom za Lancovo vas, lokalni podhod za pešce, kolesarje in kmetijsko mehanizacijo nekoliko nižje med Tržcem in Lancovo vasjo ter nadvoz pri Majolki v smeri za Jurovce niso izzvali pripomb, počilo pa je pri pregledu ureditve vzporedne ceste, sedanje regionalne povezovalne ceste od Suhe veje preko Tržca, središča občine Podlehnik do Žetal.

Župan Bračič: Brezpogojno zahtevamo ureditev vzporedne ceste!

Plaz jeze, očitkov, negodovanja in brezpogojnega vztrajanja pri stališču, da se celotna bodoča vzporedna cesta vključi v Državni lokacijski načrt (DLN) za avtocesto, je sprožil predsednik KS Tržec Dušan Serdin-šek, ki je po predstavljeni skici takoj ugotovil, da namerava država sofinancirati samo delčke te ceste, večinoma samo tam, kjer se navezujejo na predvidena krožišča. Tudi prvi odgovor je potrjeval to dejstvo; češ da pač v sedanjem osnutku kaj več ni predvideno. To je dvignilo gostitelja, domačega župana Friderika Bračiča, ki je tokrat

Pogled na del avtoceste skozi Videm s priključkom v Lancovi vasi (v ozadju je viden nadvoz pri Majolki), kot je bil prikazan v filmski simulaciji, ki si jo je ogledala polna dvorana Videmčanov. Bolj kot sama avtocesta pa je občane Vidma zanimala ureditev vzporedne ceste.

nastopil izjemno odločno in nepopustljivo: »Ta cesta je za nas bistvenega, življenjskega pomena! Dovolj zgodaj smo pošiljali pripombe, da naj se uredi v celoti v sklopu izgradnje avtoceste in res ni jasno, zakaj to ni upoštevano! Direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko je nedolgo nazaj še zagotavljal, da bo uvrščena v DLN in vedite, da bomo brezpogojno zahtevali popolno ureditev te ceste, da bo varna za naše občane. Na tej točki odstopanja ne bo, ne glede na ceno! To je zahteva naše občine in naših občanov, pa tudi vseh ostalih občin!«

Bračiču se je v neomajnem stališču pridružil tudi poslanec Branko Marinič, ki je bil nekaj časa nazaj že prepričan, da je to že urejeno in spraševal, kaj so delale odgovorne službe, da zahteve in pogoja po vključitvi vzporedne ceste v DLN za avtocesto niso že upoštevale in vnesle v osnutek: »Vedite, da je za vse nas, vse te občine tukaj, sprejemljiv DLN za avtocesto le, če je vanj vključena tudi ureditev te ceste v celoti, sicer ne

bo iz tega nič! Ljudje zelo dobro vedo, da se država elegantno umakne iz urejanja vseh ostalih cest takoj, ko se zgradi avtocesta, zato tudi obljube o kasnejšem urejanju na našem območju ne bodo padle na plodna tla!«

Nadaljnje opazke in vprašanja posamičnih občanov so državnim predstavnikom dajale vedeti prav to, kar sta povedala Marinič in Bračič; brez celovite ureditve vzporedne ceste se pravzaprav sploh nimajo o čem pogovarjati!

Za pripombe so vedeli, a jih v osnutek (še) niso vnesli ...

In ker je državnim birokratom postajalo jasno, da se vprašanju modernizacije sporne ceste nikakor ne bodo mogli izogniti ali ga poriniti na stran, je Ana Sodnik Prah z DARS povedala, da so pripombe na vzporedno cesto prejeli in da so projektanti tudi zarisali idejne možnosti zanjo, v katerih je

upoštevan tudi možen potek te ceste od Majolke ob avtocesti do priključka na sedanjo traso regionalke v začetku Podleh-nika, kot je že predlagal tudi podlehniški župan Maučič, s čimer bi se izognili redno poplavljenemu mostu v Tržcu ter plazovitemu delu poteka ceste »pod goro« na meji med obema občinama. Vendar pa, kot je še povedala Prahova, naj bi se ta cesta najverjetneje urejala z drugim projektom, saj če bi se vključila v DLN za avtocesto, bi bilo verjetno potrebno ves postopek okoli javnih razgrnitev spet ponoviti, kar bi izgradnjo avtoceste zamaknilo še dalje v prihodnost. Že tako pa, kot je bilo slišati, ni človeka, ki bi upal napovedati, kdaj se bo avtocesta zares začela graditi.

Odločala bosta okoljski in prometni minister

V nadaljevanju je padlo še nekaj pripomb na makadamsko ureditev poljskih poti, saj da je to za današnji čas sramotno, in če naj občina potem te ceste sama asfaltira, pa spet na temo, da avtocesta samo poslabšuje kvaliteto življenja ob njej živečega prebivalstva, ne glede na vse predvidene zaščite, za konec dveurnega srečanja pa je v ospredje spet prišla tema vzporedne ceste, saj so občani ponovno (in ne brez jeze) spraševali, kdo bo v času gradnje zaščitil njihove otroke, ker je jasno, da bo ta cesta nosila levji delež tovornega prometa, kot je bilo v Dražencih, in kdo bo po

tem to cesto za gradbeniki popravljal. Čeprav je bilo s strani predstavnika prometnega ministrstva slišati poskus, da to pa že ne, da te ceste ne bodo uporabljali za dovoze in odvoze materiala, je bil kaj hitro utišan.

Ob koncu je bila na vztrajanje vseh prisotnih nato vseeno prikazana idejna opcija ureditve te vedno bolj vroče ceste, po kateri naj bi jo razširili na šest metrov in ob hišah uredili pločnike, vendar pa obljube o tem, da bo res deležna celovite posodobitve in da bo vključena v DLN (ter s tem v financiranje iz državne blagajne), ni bilo, pač pa le besede, da bodo ponovno preučili stališča in možnosti. O tem, ali bo zajeta v DLN, pa bosta odločala prometni in okolj-ski minister.

SM

Hajdina • Javna obravnava DPN Slivnica-Draženci

Na Hajdini brez pripomb

Državni prostorski načrt (DPN) za odsek avtoceste Draženci-mednarodni mejni prehod Gruškovje se le v majhnem delu nanaša na občino Hajdina.

Gre za okrog 800 metrov ceste. Interesi občine Hajdina glede povezovalne ceste med Selsko cesto v Dražencih, kjer je načrtovano krožišče do objektov Perutnine Ptuj, kjer bo ponovno krožišče s priključki za te objekte, in navezovalno cesto v Lancovi vasi, so bili v celoti upoštevani, ker so se posebej angažirali že pri razpravi o smernicah, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič, zato tudi ni bilo nekih dodatnih pripomb na javni obravnavi.

Ta povezovalna cesta je primarnega pomena za naselje Draženci in gospodarske objekte Perutnine kot dovozna in odvozna prometna povezava. Pohvalili so jih za vizualizacijo projekta, ki je pri odseku Slivni-

Foto: Črtomir Goznik

Z javne obravnave v prostorih občine Hajdina.

Foto: Črtomir Goznik

Dopolnjeni osnutek državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste Draženci-mednaro-dni mejni prehod Gruškovje je izdelal ZUM, d. o. o.; 20. januarja ga je v občini Hajdina predstavila Mateja Kukovec.

ca-Draženci ni bilo. Če se projekt ne bo širil z nekimi novimi ureditvami, je lahko uredba o državnem prostorskem načrtu za ta avtocestni odsek sprejeta že do konca leta 2009, od začetka sprejema pa do konca izgradnje pa naj bi glede na izkušnje iz gradnje odseka Slivnica-Dra-ženci preteklo pet let. Malo težje pa je dati odgovor glede financiranja. Cestni odsek Dražen-ci-Gruškovje je sicer vključen v nacionalni avtocestni program, vendar v dodatni program za katerega pa še ni opredeljenih nobenih virov financiranja, ki jih mora doreči država. Najbolj racionalno bi seveda bilo, da bi se izgradnja v smeri proti Gruškovju nadaljevala takoj po zaključku izgradnje odseka Slivnica-Draženci. Udeleženci javne obravnave v Hajdini so v torek bolj spraševali o gradnji avtocestnega odseka Slivnica-Draženci kot o nadaljevanju

izgradnje proti mejnemu prehodu, zakaj so nadvozi pri odseku avtoceste Slivnica-Draženci tako visoki, da se ljudje bojijo voziti po njih. Kot izstopajoči primer so navedli nadvoz v Dražencih, prepričani so, da bi morali na varnosti nadvozov nekaj narediti. To velja tudi za načrtovane nadvoze na odseku ceste Draženci-Gruškovje. Že nekaj časa se neuspešno borijo tudi proti stopnicah v podhodu pri Dražencih, ki si jih ne želijo. Kompletno vzdolžno cestno omrežje pa bodo v državni prostorski načrt vključili, če bodo pripombe to utemeljevale, je bil odgovor na vprašanje, zakaj v državnem prostorskem načrtu že ni zajeta vzporedna cesta, o kateri se tudi veliko govori. To pa bi po vsej verjetnosti pomenilo tudi novo javno razgrnitev, s tem pa odmik začetka gradnje, ki sicer še ni definiran.

Foto: SM

Ptuj • Odpravljanje napak v Mestnem gledališču Ptuj

Odpravljanje napak na račun izvajalcev,

projektanta in Mestnega gledališča

V Mestnem gledališču na Ptuju, ki so ga po obnovi svečano predali v uporabo decembra leta 2007, so že ob dokončanju odkrili nekatere napake, katerih odpravljanja so se lotili sredi januarja letos. Napake se odpravljajo v breme projektanta Plana B in Mestnega gledališča Ptuj ter Gradisa - GP Gradnje, d. d., Ptuj, ki je bil izvajalec in investitor obnove na podlagi podeljene stavbne pravice. Za te namene dodatno doslej ni šel iz mestnega proračuna niti evro.

Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke MO Ptuj, je povedal, da je med vsemi ugotovljenimi napakami oziroma pomanjkljivostmi zdaleč največji problem ogrevanje oziroma ohlajanje.

Problem ohlajanja se je pojavil že med letom, v tej zimi, ki je malo ostrejša od prve, v katero je šlo obnovljeno Mestno gledališče, pa je izstopil problem ogrevanja. Napake bo odpravil izvajalec Gradis - GP Gradnje Ptuj s svojimi podizvajalci, osnovni problem naj bi bil v sami nastavitvi peči. Če bi bilo to urejeno, bi bili prostori glede na kapacitete, ki so dovolj velike, primerno ogreti. Kot pravi Ivan Vidovič, naj bi bile nizke temperature v prostorih gledališča v tem času posledica pomanjkljivih navodil izvajalca in servisa zaposlenih v MG Ptuj glede uporabe. Nastaviti je bilo potrebno višjo temperaturo na kotlu, kjer se segreva voda; te dni so prostori že bolj ogreti. Nekatere napake pa so tudi posledica same tehnologije gledališča, ki pa jo je narekoval uporabnik, na odru naj bi bila temperatura

od 15 do 20 stopinj Celzija, temu primerno se je tudi izvedlo projektiranje. Zdaj se je pokazalo, da je ta temperatura za igralca na odru, ki je pomanjkljivo oblečen, prenizka, zato ga zebe. Iz tega vidika se tudi ni ogrevalo zaodrje, v tem delu tudi ni bilo nobenih ogrevalnih teles, ker naj bi tam bila neke vrste shramba, ki pa je sploh ni, ker gre za odprti prostor, ki pa ni ogrevan, zato se tudi oder ni mogel dovolj ogreti. Napake, ki so že bile ugotovljene, in napake, ki se še odkrivajo, si bosta delila izvajalec in uporabnik, deloma pa tudi projektant, ki prav zaradi tega še ni dobil v celoti plačanega opravljenega dela v višini, v Mestni hiši na Ptuju so zadržali plačilo v višini 11 tisoč evrov. Ta denar se že uporablja za odpravljanje nekaterih ugotovljenih napak. Na novo se sedaj postavljajo tudi nekateri radiatorji, ki tudi niso bili zajeti v projektu. Nekateri stroški pri odpravljanju napak pa so že obremenili Mestno gledališče Ptuj, kot na primer prestavljanje stolov, ki so bili že postavljeni, navaja Ivan Vi-dovič. Stoli so bili postavljeni tako, kot si je to želela upra

Foto: Črtomir Goznik

V MG Ptuj odpravljajo napake pri ogrevanju in vidljivosti.

va MG Ptuj. Stol Kamnik jih je postavil glede na njihove želje glede razmaka in višine. Ponovno postavljanje in fiksiranje stolov v parterju in na balkonih je stalo 16 tisoč evrov in jih je moralo plačati MG Ptuj samo. Uprava gledališča je projekte potrdila, gledališče bo moralo nositi tudi stroške z zmanjševanjem oblog na balkonih, s tem se

bo izboljšala vidljivost s še z nekaterih stolov, ki je prav tako razburjala. Sicer pa Ivan Vidovič poudarja, da bo odpravljanje napak, povezanih s tehnologijo, strošek, ki ga nosi gledališče samo. Doslej ti stroški niso bremenili mestnega proračuna oziroma za te namene ni bil uporabljen dodatni denar. Opravljanje napak v zvezi z balkonskimi

ograjami bo stalo osem tisoč evrov, stroški dvokrilnih vrat, ki so se pojavili naknadno, znašajo 1750 evrov, demon-taža garderobe bo stala 750 evrov.

Mesečni obrok najemnine, ki ga MO Ptuj plačuje za obnovo MG Ptuj Gradisu - GP Gradnje na osnovi podeljene stavbne pravice za obdobje 15 let, znaša 25.172 evrov in

se ne spreminja. MO Ptuj pa je izvajalcu obnove poslala dopis, da pa bo s prvim aprilom letos ustavila plačevanja, če ugotovljene napake do tega roka ne bodo odpravljene. Odpravljanja napak se je izvajalec lotil zelo profesionalno, zato verjetno do ustavitve plačil najemnine ne bo prišlo. Med ugotovljenimi napakami odgovarja za ogrevanje, dokazuje pa tudi, da je vse opravil po projektu, nekatere stvari pa vendarle niso bile tako izvedene, kot bi morale biti, je bilo ugotovljeno po dveh nadzorih, zato bo moral te napake skupaj s podizvajalci tudi odpraviti, pravi Ivan Vidovič.

Še vedno pa je pri MG Ptuj ostala nedokončana zgodba glede obljubljenih 160 milijonov evrov za obnovo, ki naj bi prišli iz države. V MO Ptuj se želijo o tem denarju pogovoriti tudi z novo ministrico za kulturo Majdo Širca, ki jo bodo že v kratkem povabili na Ptuj, z njo se želijo pogovoriti še o prestavitvi Orfeje-vega spomenika, arheoloških izkopavanjih gradu Turnišče in tudi projektu Evropske kulturne prestolnice 2012.

MG

Ptuj • Za rušitev vile na Ormoški 24 krivcev ni

Vilo so porušili »legalno

«

Vila na Ormoški 24 na Ptuju, razglašena za kulturni spomenik, z evidenčno številko 6578 v registru kulturne dediščine, ki ga ni bilo dovoljeno rušiti, je, kot smo poročali, dokončno padla 12. maja 2007 zaradi nesporazuma v komunikaciji med lastnikom in izvajalcem del.

vile na Ormoški 24 na Ptuju, podjetje Modro polje, Alfa, d. o. o., Trdinova 9, Ljubljana, vodil Inšpektorat RS za kulturo in medije, je bil izveden ogled območja posega. Kot je povedala takratna predstavnica za odnose z javnostmi v Ministrstvu za kulturo Nina Orel, je pristojni inšpektor v skladu z Zakonom o inšpek-

Kot kulturni spomenik je padla že veliko prej zaradi nestrokovnih posegov in tudi več ni bila v ponos mestu. Tretjič pa je padla, ko so ptujski mestni svetniki po hitrem postopku decembra 2007 spremenili odlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, ko so črtali osmi člen odloka v točki, ki se je nanašala na Ormoško 24 v poglavju meščanska in trška kultu-ra.Ob tej priložnosti je bila podana obrazložitev, da se v novih strokovnih podlagah objekt več ne navaja kot kulturni spomenik, zato bodo s to spremembo zadostili tudi formalnostim, ker je za razveljavitev pravnega statusa spomenika lokalnega pomena pristojen organ MO Ptuj.

Takšno ravnanje je bilo s strani MO Ptuj pričakovano

glede na to, da je bilo nadaljevanje del na Ormoški cesti v javnem interesu. Nesporno dejstvo pa je, da so v primeru vile na Ormoški cesti, ki je bila v času rušitve še kulturni spomenik, investitorji prehiteli stroko. Kazenska ovadba zoper dve osebi zaradi utemeljenega suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja pa je bila zavržena.

V Ministrstvu za kulturo RS so po rušitvi kulturnega spomenika povedali, da je preiskava zaradi suma kaznivega dejanja v rokah Ministrstva za notranje zadeve. Strokovne službe ZVKD, enota Maribor, pa so na vlogo policije izdale oceno dodatne vrednosti nekdanjega kulturnega spomenika, ki je bila potrebna za izračun vrednosti kulturnega spomenika in naj bi tudi služila za izrek višine kazni. V inšpekcijskem postopku, ki ga je zoper zavezanca, lastnika kulturnega spomenika,

Foto: Črtomir Goznik

Zaradi prvega ptujskega Hoferja je padla vila na Ormoški cesti 24 na Ptuju. Rušitelji in investitorji za to ne bodo odgovarjali. Na roke jim je še kako šel tudi sprejem odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj, sprejet je bil decembra 2007, po katerem so s seznama po hitrem postopku črtali (le) vilo na Ormoški cesti.

cijskem nadzoru naslovil na Policijsko upravo Maribor predlog za ukrepanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 223. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije.

28. aprila lani smo se pri predstavniku za stike z javnostmi Policijske uprave Maribor Borisu Bajcu zanimali, kako se zadeva razvija. Povedal je, da so 2. novembra leta

2007 na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju zoper dve osebi poslali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja »poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne vrednote« po 223/ IKZ. V isti zadevi pa so na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju 13- februarja leta

2008 poslali tudi poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe, je takrat še povedal Boris Ba-jec.

Epilog vile Ormoška 24 je znan že osem mesecev, 20. maja lani je bil izdan sklep o zavrženju ovadbe, je povedala Sonja Erlač, okrožna državna tožilka - svetnica z Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, ker dejanje osumljenih zaradi majhnega pomena ni kaznivo dejanje.

Ormož • Se bo formirala razvojna koalicija za Ormož?

Vse investicije stojijo, denar le za plače

Na polovici mandata je Alojz Sok predstavil rezultate svojega dvoletnega dela in dela sedanje občinske uprave ter posledice nesprejetja proračuna za leto 2009.

Alojz Sok je povedal, da je ob nastopu mandata obljubil tri stvari in teh se je tudi držal. Obljubil je veliko več vlaganj v cestno infrastrukturo in tako je bilo v letu 2007 v občini Ormož zgrajenih 14.323 metrov asfaltnih cest, lani pa 14.200, nadaljnji štirje kilometri pa so letos že v gradnji. Druga obljuba je bila povečanje kompetenc krajevnih svetov. Tega se je nova občinska struktura lotila na tak način, da so v 2008 uvedli nekakšno gla-varino, 5 evrov po krajanu, v letošnjem letu pa naj bi se ta znesek dvignil na 7 evrov po prebivalcu. Ugotovili so namreč, da so krajevne skupnosti s tem denarjem veliko stvari opravile same in se je vložek obrestoval v dobrobit vseh. Tretja stvar programa, ki ga zagovarja Alojz Sok, pa je povečanje kompetentnosti občinskih upravnih delavcev in na tem področju je z doseženim zadovoljen.

Ob tej priložnosti je župan Sok predstavil najpomembnejše projekte, realizirane v občini v letu 2007. To so bili izgradnja cestne razsvetljave, investicijsko vlaganje v šolske prostore, projekt umetnega namakanja, urejanje prostorske in urbanistične dokumentacije, prenova strehe na zadružnem domu pri Miklavžu, izgradnja kanalizacije v Ivanjkovcih in Cvetkovcih. Nekoliko manj je bilo po-storjenega na stanovanjskem

področju, kjer so uredili 20 etažnih centralnih kurjav, odkupili poslovne prostore v KS Podgorci, obnovili sanitarije v zdravstvenem domu, uredili projekte za telovadnico na Kogu, v investicijskem vzdrževanju vodovoda so zamenjali približno 3 kilometre cevi, odkupili zemljišče za grajsko pristavo. V letu 2008 je bil, poleg že omenjenih cest, največji projekt umetno bogatenje podtalnice, kjer je bila opravljena zaključna faza. Skupaj z občinama Sv. Tomaž in Središče ob Dravi so vložili čez 2 milijona evrov. Gradi se prizidek k OŠ Kog, zgrajen je bil skoraj kilometer kanalizacije pri Veliki Nedelji, več avtobusnih postajališč z nadstreški, vlagali so v osnovne šole, obnovili strehe na kulturnem domu v Ivanjkovcih, na stari šoli na Humu, na Runču, na kulturnem domu v Ormožu, fasado na ljudski univerzi, zagotovili sredstva za obnovitvena dela v zdravstvenem domu, postavili zaščitno ograjo okoli odlagališča odpadkov, urejali dokumentacijo za cestno in vodovodno infrastrukturo.

»Ocenjujem, da je bilo delo uspešno, v prvem letu smo se veliko ukvarjali z delitveno bilanco, v kateri smo se uspeli dogovoriti vse. Potrebno je le še formalizirati status Ljudske univerze, ki je še vedno v osnovni verziji odloka, obe novi občini pa kljub temu poravnavata svoj del obveznosti do LU. Leto 2008 pa je bilo po investicijskem ciklu

Zupan Alojz Sok in vodja občinskih financ Mirko Šerod sta mnenja, da bi bilo slabo za občino, če proračun ne bo kmalu sprejet.

su bolj normalno. Letos pa, kljub slabšim gospodarskim rezultatom in napovedani gospodarski krizi, pričakujem najboljše leto,« upa župan Sok.

Občina se ne more prijavljati na razpise

Kot je znano, proračun Občine za leto 2009 ni bil sprejet, ker se opozicija z njim ni strinjala in je obstruirala sprejem proračuna. Občina je tako na začasnem financiranju, ki zavira marsikatero aktivnost, saj se izvajajo le nujna plačila, potrebna za nemoteno delovanje zavodov in drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna. Kot je povedal župan, občinska uprava intenzivno dela, radi bi nadaljevali modernizacijo cestne infrastrukture, lokalnih cest in javnih poti. »V državnem proračunu imamo

za investicije v naši občini namenjenih približno 4 milijone evrov. Gre za dve večji investiciji: namakalni sistem na področju KS Podgorci in Velika Nedelja in za obnovo grajske pristave, kjer je pogodba v višini 2,5 milijona evrov že tudi podpisana. Občinska uprava v tem trenutku dela tudi na projektu vodovoda, obnovi primarnega voda od črpališča do vodohrana na Jeruzalemu. Potem je tu še projekt zbirnega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer smo v operativni program odstranjevanja odpadkov vključeni skupaj z občino Maribor in potekajo intenzivni dogovori, kaj se bo umestilo kje,« je povedal Sok.

Vendar so zaradi nespreje-tja proračuna nekatere stvari zastale, saj se občina na začasnem financiranju ne more prijavljati na razpise. Največje težave pa so trenutno pri

gradnji telovadnice na Kogu, kjer je Občina izvajalcu zavrnila račun in mu povedala, da če proračun ne bo sprejet, lahko letos za gradnjo potroši le 108.000 evrov. Skupna vrednost investicije je okrog 900.000 evrov, dokončana pa bi morala biti do konca maja. V takšnih razmerah pomeni to, da se bo gradnja zaustavila in da Občina ne bo mogla izpolniti svojih obveznosti do predvidenega roka, kar v skrajni fazi na koncu lahko pomeni tudi tožbo proti Občini, je bil črnogled župan Sok.

Da bi poiskal rešitev za ta neljubi zaplet, je župan sklical sestanek z vodji svetniških skupin. »Na tem sestanku smo se dogovorili, da bodo pripravili predloge, kateri od teh petnajstih amandmajev, ki so jih vložili na proračun, se jim zdijo najpomembnejši in bi morali biti vključeni v proračun za leto 2009. Predloge naj bi pisno podali na Občino, ti pa bi bili upoštevani pri rebalansu,« je pojasnil Sok. Na vprašanje, ali razmišlja o razpustitvi sedanje koalicije in formiranju nove, ki bi zagotovila večino, pa je župan povedal, da sedanje koalicije ne namerava razdreti, ampak jo razširiti z ostalimi strankami in narediti razvojno koalicijo za Ormož.

Predlog proračuna v skladu z zakonom

Mirko Šerod je takoj na

začetku zanikal govorice, da je proračun nezakonit in zatrdil, da je pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo. Vsako leto se pripravi poseben seminar za pripravo proračunov za občine in izda proračunski priročnik, vsaka občina pa pošlje proračun na ministrstvo za finance, ki jo opozori na morebitne napake. Letošnji proračun Občine Ormož je pripravljen po enakih principih kot prejšnja leta. »Na predlog proračuna je bil vložen en amandma, za katerega se sedaj govori, da je nezakonit. Odlok smo poslali na ministrstvo za finance, od koder je prišel odgovor, da je, domnevno sporen 6. člen odloka, pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo,« je zagotovil Mirko Šerod.

Na vprašanja, kako se bo razpletla ormoška proračunska zgodba, pa sta bila predstavnika Občine mnenja, da so možni vsi scenariji. Po zakonu pa se po preteku trimesečnega začasnega financiranja, ki ga je odredil župan, le-to lahko s sklepom občinskega sveta podaljša za naslednje tri mesece. »Če bi vse leto ostalo na začasnem financiranju, bi bila to velika škoda za občino Ormož. Kajti sredstva za namakalni sistem so že v programu razvoja podeželja, objavljen pa je bil tudi že pravilnik, pogodba za grajsko pristavo pa je podpisana,« je zaključil župan Sok.

Viki Klemenčič Ivanuša

Ormož • Poslovanje družbe ponovno pozitivno

Želijo še okrepiti rumeno linijo

V sredo je podjetje Jeruzalem Ormož VVS pripravilo ponovoletno srečanje za novinarje, na katerem so predstavili poslovne rezultate minulega leta in vizijo bližnje prihodnosti.

Predsednik uprave Ivan Serec je ocenil poslovanje v 2008 kot dobro, saj je bilo po nekaj letih rdečih številk ponovno pozitivno. Skupni prihodki so se v prvi polovici leta zvišali za 16 % oziroma 380.000 evrov v primerjavi z letom poprej, poleg tega je družba povečala stroškovno učinkovitost in zmanjšala skupne stroške za 9 %. V vinogradih so imeli težave s točo, ki jih je prizadela kar osemkrat, v še večji meri pa je uničila pridelek v sadjarstvu. Kljub temu so v lastnih vinogradih uspeli pridelati okrog 2400 ton zelo kvalitetnega grozdja, k temu pa so od kooperantov odkupili nadaljnjih 2000 ton. 4400 ton grozdja so predelali v vino letnika 2008, ki ga imajo v kleti 3,2 milijona litrov. V sadjarstvu je bilo slabo zaradi toče, saj je jabolko veliko bolj občutljivo. Pridelali so 2500 ton jabolk in od tega uskladiščili 1400 ton.

»V letu 2008 smo imeli veliko dela na področju prodaje, saj je bil načrt ambiciozno zastavljen. Povečali smo prodajo vina za 4 % v primerjavi s prejšnjim letom, kar je posledica marketinške podpore in udeležbe na vseh večjih sejmih v Sloveniji in tujini. Na ta način smo pridobili več poslovnih partnerjev in dobre osnove za prodajo v 2009,« je povedal Serec. V trženjske aktivnosti so vložili 340.000 evrov. Svojo prepoznavnost pa so gradili na sejmih, kjer so prejeli številna priznanja. Blestel je predvsem traminec Holermus 2006, ki je dobil srebrno medaljo v Bruslju in na Decanterju v Londonu. Traminec 2006 rumene linije pa je v Celovcu slavil med 106 vzorci.

V Kleti so zadovoljni tudi z uspehom lanskega martino-vanja, v tem času so dokončali tudi degustacijsko dvorano.

Pričakujejo uspešno leto

Za letošnje leto so si zadali smele cilje pri trženju svojega vina v Bosni, kjer na novo zastavljajo marketinško podporo in trženje; na Hrvaškem

so se določili za okrepitev ponudbe, potencial vidijo tudi v skandinavskih deželah, spogledujejo pa se tudi z velikimi trgi, kot sta Rusija in Kitajska. Finančne krize se ne bojijo in so prepričani, da jim bo uspelo realizirati zastavljene cilje, je svoj nastop

Podatke sta na tiskovni konferenci v Zidanici Malek predstavila predsednik uprave Ivan Serec in član upravnega odbora Anton Šalamon.

zaključil Ivan Serec. Od novega leta je za tehnični razvoj in naložbe v Kleti zadolžen Anton Šalamon. Povedal je, da so lani v vinogradništvu obnovili 8,5 hektarja, letos 15 in v letih do 2012 nameravajo v povprečju obnoviti okrog 13 hektarjev letno. V sadjarstvu se bodo posvetili zaščiti nasadov, kjer nameravajo v dveh letih z mrežami zaščititi 35 hektarjev, kar je projekt v višini 1,2 milijona evrov. Do leta 2012 želijo imeti s proti-točnimi mrežami zaščitenih vsaj polovico sadjarskih površin. V kleti načrtujejo nabavo nove polnilne linije, saj je obstoječa stara 17 let in tehnološko zastarela ter energetsko potratna. Obnova bo, skupaj s klimatizacijo skladiščnih prostorov, stala krog 1,2 milijona evrov. Načrtujejo tudi obnovo Bekove hiše na Jeruzalemu, ki je kulturni spomenik. Tako je 5 milijonov evrov vreden naložbeni cikel

za naslednja 4 leta predstavil Anton Šalamon. Pri tem je potrebno poudariti, da naj bi se v vrednosti več kot 2 milijona evrov za te investicije koristila nepovratna sredstva EU skladov, ki so na voljo.

O ovadbah nič novega

O ovadbah niso povedali nič novega, le da upajo, da bo zadeva čim prej raziskana. Na očitke iz anonimne ovadbe domnevnih zaposlenih, v katerih je pisalo, da so odnosi v podjetju zelo skaljeni, da imajo vodilni vrtoglavo visoke plače in da je pozitivno poslovanje posledica odškodnin za točo in dobre prodaje vina, pa je Ivan Serec povedal, da je prepričan, da tega ni pisal nihče od 116 zaposlenih, vsaj glede na vsebino in način pisanja, saj so napisane neresnice. Na vprašanje, kako daleč so z reševanjem problema priznavanja stroškov obnove Dvorca Jeruzalem, ki naj bi sedaj znašala 2,3 milijona evrov, pa Serec ni želel povedati nič, saj se stvari menda usklajujejo. Morda je mogoče v tej luči razumeti tudi prisotnost Davorina Lesjaka iz IGD Holer-muos na tiskovni konferenci? Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki

Foto: vki

Ptuj • Bivalna enota nad Sožitjem

Uporabniki se bodo spomladi vselili v nov dom

Društvo Sožitje Ptuj in Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava sta pred letom in pol uspešno nastopila na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDS) ter si tako zagotovila dovoljenje za skupno bivalno enoto na Rajšpovi 20 na Ptuju.

Počasni birokratski mlini so dolgo mleli, a Ministrstvo je decembra končno potrdilo ceno najema in s tem dalo zeleno luč za začetek investicijskih del. Ta se bodo pričela v začetku februarja, 320 kvadratnih metrov velika bivalna enota pa bo svoja vrata odprla maja.

Postopek izbrancev za odprtje novih bivalnih enot, na katerem sta kandidirala tudi društvo Sožitje Ptuj in Zavod Dornava, je bil zaključen julija 2007. Z združenimi močmi sta omenjena zavoda nastopila skupaj in na ta način dobila zagotovilo, da se bo 12 uporabnikov lahko vselilo v nov dom. Ta bo lociran nad Varstveno-delovnim centrom (VDC) Sožitje na Rajšpovi ulici 20 na Ptuju, svoja vrata pa bo, kot kaže, odprl maja.

Po letu in pol čakanja končno začetek del

Čeprav je bilo odprtje nove bivalne enote predvideno pred skoraj letom dni, so se zadeve zaradi počasnosti resornega ministrstva, ki je šele decembra

lani potrdilo najemno ceno, v pravo smer začele odvijati pred kratkim. Komisiji na MDDS sta direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava mag. Milen-ko Rosic in predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman takoj po pridobitvi soglasja - v prvi polovici leta 2007 - predstavila več možnih lokacij za bivalno enoto. Kot najustreznejšo so 23. julija 2007 potrdili lokacijo na Rajšpovi ulici 20, katere lastniki so Branko Joha, Janez Ko-derman in Marjan Rola. Gre za mansardo, ki meri 320 kvadratnih metrov notranjih površin in približno 1000 kvadratnih metrov zunanjih površin in jo bodo lastniki stavbe preuredili tako, da bo ustrezala standardom in predpisom. »Dela bomo začeli opravljati v začetku prihodnjega meseca, saj je rok za dokončanje mesec maj. Začeli smo pravzaprav že pred letom dni, a ker pogodba ni bila podpisana, nadaljujemo šele sedaj. Arhitekturna zasnova prostora je že raz-delana, tako da čakamo le še na izbiro izvajalca in začetek del,« je pojasnil lastnik objekta in investitor Branko Joha.

Janko Suman, predsednik društva Sožitje Ptuj

Kljub pripravljenosti in namenu Sožitja Ptuj, Zavoda Dornava in lastnikov, da se dela pričnejo že konec leta 2007, takoj po tem, ko je Ministrstvo dalo dovoljenje za novo bivalno enoto, pa je to s soglasjem o najemni ceni tako zavlačevalo, da so stvari na mrtvi točki stale leto in pol. Sedaj pa se bodo, kot kaže, stvari končno začele odvijati v pravo smer, decembra je bila namreč podpisana tudi pogodba med investitorjem Bran-

Nova bivalna enota bo locirana nad VDC Sožitje Ptuj, svoja vrata pa bo odprla maja.

kom Joho, društvom Sožitje, Zavodom Dornava in pristojnim Ministrstvom.

Samostojna bivalna enota Sožitja Ptuj?

Štirje uporabniki društva Sožitje Ptuj in osem uporabnikov Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava naj bi se v nov dom vselili že maja. »Bivalne enote so vsekakor dobra oblika biva-

nja za naše uporabnike, ker je to edina možnost za aktivno vključitev teh oseb, ki jim ponuja samostojnost in možnosti za normalno življenje. Marsikateremu uporabniku se s selitvijo v bivalno enoto začne novo življenje. Nujno je, da se to res čim prej zaključi, nekateri uporabniki, ki bodo najverjetneje živeli v tej bivalni enoti, so brez staršev in bo ta zanje veliko olajšanje,« je pojasnil Šuman.

Sicer pa se je v reševanje zapletov vključil tudi Srečko Šalamun, vodja VDC Sožitje Ptuj. Ta se je pred časom po dogovoru s Šumanom odpravil na resorno Ministrstvo v Ljubljano na pogovor o tem, da bi na novem razpisu ptujsko Sožitje ponovno kandidiralo in odprlo samostojno bivalno enoto. »Koncesijo bi verjetno dobili, a glede na to, da so sedaj stvari urejene, je za nas ta rešitev zelo ugodna,« je še pojasnil Šuman in dodal, da so se stvari nekoliko zavlekle tudi zaradi tega, ker je Zavod Dornava čakal soglasje Ministrstva o potrditvi celotnega paketa cen in ne zgolj za bivalno enoto nad Sožitjem.

Nova bivalna enota bo moderno opremljena, v skladu z vsemi zahtevanimi standardi; skupni dnevni prostor bo meril 40 kvadratnih metrov, zraven pa bodo tri enoposteljne in pet dvoposteljnih sob, velika jedilnica, sanitarije, pisarna, garderoba in vsi ostali potrebni prostori za prijetno bivanje uporabnikov.

Dženana Bečirovič

Ivanjkovci • Tržnica poklicev za lažjo odločitev

Sole na pohodu za učenci

V torek popoldne so v telovadnici Osnovne šole Ivanjkovci pripravili tržnico poklicev, ki je bila namenjena vsem učencem šole in njihovim staršem, v prvi vrsti pa seveda devetošolcem, ki se bodo že kmalu morali odločiti, kje bodo nadaljevali srednješolsko izobraževanje.

Ponudba je velika, izbira težka, otrok je vedno manj, kar se je videlo tudi na tem, kako resno so nekatere šole pripravile svojo predstavitev. Kar 17 srednjih šol iz Pomurja in Podravja se je predstavilo ivanjkovskim šolarjem in staršem, poleg tega pa so imeli svojo stojnico tudi Center za informiranje in poklicno svetovanje, Slovenska vojska in Policija. Učenci so krožili med stojnicami s ponujenimi srednješolskimi programi in poklici in nabirali zloženke, lahko vprašali, kar jih je zanimalo, morda poskusili kakšne izdelke

in vzpostavili neposreden stik s svojo bodočo srednjo šolo. Večina šol je imela zelo izdelan in preštudiran nastop na tržnici. Vsaka šola si je na svoj način prizadevala pridobiti čim več pozornosti učencev in s tem večji vpis. Nekateri so si pomagali s panoji, računalniškimi prikazi, zloženkami, nekateri so učencem ponudili, da sami preizkusijo ali izdelajo kakšne reči, drugi so na tržnici izdelovali svoje izdelke, nekatere šole so predstavljali le zaposleni, z drugih pa so prišli tudi dijaki, ki so laliko bodočim dijakom iz prve

roke povedali, kaj jih čaka na določeni šoli. Nekatere šole se zelo zavedajo pomena takšnih predstavitev, za učence pa je stojnica seveda bolj zanimiva, če se na njej tudi kaj dogaja.

V OŠ Ivanjkovci je v devetem razredu 21 učencev, ki so si vsi ogledali tržnico. Odziv učencev in staršev se je zdel organizatorici Ireni Janžekovič zelo dober. Vesela je bila tudi odziva srednjih šol, saj jim je v zadovoljstvo, da lahko toliko ponudijo učencem, čeprav so manjša šola. Zanimivo je, da so jih nekatere šole kar same po-

Predstavilo se je 17 srednjih šol in nekatere so bile pri tem prav domiselne.

Tržnico poklicev je ob pomoči kolegov organizirala Irena Jan-žekovič, svetovalna delavka na OŠ Ivanjkovci.

klicale, da bi se želele predstaviti. Učenci z OŠ Ivanjkovci se po navadi vpisujejo v srednje šole v Podravju in Pomurju, vse pa je seveda odvisno od interesov posameznikov, ki variira od generacije do generacije.

Do 23. marca se bo treba odločiti, čeprav se zdi, da je večina otrok že odločenih in vedo, kje bodo nadaljevali šolanje. »Morda k temu pripomore tudi to, da jih že v 7. in 8. razredu spoznavamo s poklicno orientacijo, da spoznavajo različne poklice, se o njih pogovarjamo. Letos, ko smo bili v gledališču na predstavi, smo si vzeli še dodatno urico časa in spoznali smo tudi vse poklice v gledališču. Delamo na tem, da učence seznanjamo z različnimi poklici čim prej. V 9. razredu tako že vedo, katero področje jih zanima, le še dokončno odločitev morajo sprejeti,« je povedala Irena Janžekovič.

Izbira poklica je pomembna odločitev za vsakega mladostnika in stresno obdobje za vso družino. Na srečo je današnji izobraževalni sistem vedno bolj postavljen tako, da omogoča veliko prehodnost med poklici in smermi in je napačne odločitve možno tudi popraviti. Viki Klemenčič Ivanuša

Haloze • LAS zaključil razpis

Prispelo 34 vlog

Kot je že znano, so letošnja sredstva kmetijskega ministrstva iz naslova Leader programa za sofinanciranje projektov v okviru Lokalnih agencijskih skupin (LAS) že bila dodeljena.

LAS Haloze je prejel odločbo za dodelitev dobrih 90.000 evrov, konec minulega tedna pa so v omenjeni skupini tudi zaključili razpis za sofinanciranje projektov s področja šestih oziroma sedmih haloških občin.

Kot je povedal predstavnik upravljavca LAS Haloze Jernej Golc s podjetja Halo, je na razpis prispelo kar 34 vlog iz prav vseh občin: Cirkulan, Vidma, Podlehnika, Žetal, Zavrča in Majšperka ter Gorišnice. Nosilci so zelo pisano strukturirani, saj so med njimi praktično enakovredno zastopane tako Občine kot društva, podjetniki, kmetije in fizične osebe. »Nad tako velikim odzivom smo pozitivno presenečeni, lahko pa rečem, glede na prispele vloge, da so interesenti zelo dobro razumeli namen tega razpisa z letošnjimi finančnimi omejitvami. Večina projektov je takšnih, ki so primerni za razpis, tako z vsebinske kot finančne plati, res pa je, da je tudi nekaj projektov, ki so finančno zelo dragi, krepko čez 100.000 evrov, nekaj pa tudi z oceno vrednosti pod 5000 evrov. Znano je, da bo sofinan-cerski delež izbranih projektov na tem razpisu v razponu med 2000 in 6000 evrov. Kateri projekti bodo izbrani in kolikšen bo delež sofinanciranja, pa bo jasno naslednji teden, predvidoma v četrtek, po seji LAS, ki bo v sredo, 28. Januarja,« je povedal Jernej Golc.

Golc meni, da bo za sofinanciranje izmed 34 prispelih izbranih med 15 in 20 projektov, izbranci pa bodo nato

Jernej Golc s podjetja Halo, ki je upravljavec LAS Haloze, je povedal, da so nad številom in vsebino prispelih vlog pozitivno presenečeni.

podpisali pogodbo, s katero se bodo zavezali izvesti prijavljen in sofinanciran projekt v določenem roku, po realizaciji pa bodo upravičeni do s pogodbo priznanega finančnega deleža. Seveda se lahko prijavitelji sofinancerskemu deležu tudi odpovejo, če recimo ugotovijo, da jim tudi s sofinanciranjem projekta ne bi uspelo realizirati, vendar morajo »odpoved« javiti še pred podpisom zavezujoče pogodbe: »Za take primere imamo t. i. rezervno lestvico ostalih projektov, ki niso prišli v ožji izbor. Odpoved izvedbe projekta po podpisu pogodbe pa je finančno sankcionirana; podpisnik mora vrniti vsa sredstva z zakonitimi obrestmi vred! To so splošna pravila, ki jih ne določamo samovoljno, ampak jih je predpisalo pristojno ministrstvo!«

Kdo in s kakšnimi projekti je uspel na letošnjem razpisu, pa bomo poročali po izboru, v eni od naslednjih številk našega časopisa.

SM

Foto: DB

Foto: vki

Foto: SM

Foto: vki

Dornava • Spor okoli dodelitve stanovanja se nadaljuje

Kdo in zakaj je upravičen do stanovanja?

O tem, da se občinski svetnik Janez Lah, pa tudi nekaj sedanjih stanovalcev starega občinskega bloka v Dornavi 144, ob tamkajšnji cerkvi sv. Doroteje, ne strinjajo z vselitvijo delavcev, zaposlenih pri zasebniku Janezu Zveru, v eno od prostih stanovanj, smo lani že poročali. Letos, kmalu po novem letu, se je kljub nejevolji omenjenih zgodilo prav to.

Svetnik Janez Lah očita županu protizakonito delovanje, kerj je občinsko neprofitno stanovanje oddal v najem brez razpisa, pravi pa tudi, da je spornih še nekaj drugih zadev v poslovanju občine, med drugim tudi plačilo izpita direktorju občinske uprave.

V prazno stanovanje spornega občinskega bloka, ki je po besedah župana namenjen rušenju, so se v začetku januarja vselili delavci domačega obrtnika, kar je razjezilo (tudi) nekaj tamkajšnjih stanovalcev - najemnikov.

Foto: SM

Janez Lah: »Gre za protizakonito vselitev brez razpisa!«

Vselitev delavcev je hudo razjezila Laha, ki je županu Janžekoviču v znak protesta poslal naslednjo izjavo: »Zelo sem ogorčen in razočaran nad tvojo potezo, kljub temu da sem te večkrat opozarjal na nepravilnosti, da si dal občinsko neprofitno stanovanje v uporabo Zveru, saj sem vedno upal, da ne boš šel tako dalje in da tega ne boš storil. Upam, da veš, da so občinska stanovanja namenjena občanom občine Dornava, pretežno pa tistim, ki so socialno ogroženi, za katere pa mora občina tudi prevzeti stroške. Nekatera občinska stanovanja so več let prazna. Eden od razlogov je tudi, češ da se podnajemnikov ne moreš rešiti, če bi se ta tako imenovani učiteljski blok v Dornavi 144 rušil. A se ti sploh zavedaš, kdaj se bo to delalo, v kolikor se sploh bo? Občani, tako kot tudi jaz osebno, sem zelo razočaran, da v stanovanje nisi vzel občanov, ki so za stanovanje spraševali ali pa že dali pisne vloge. Vse si zavrnil, ker ti očitno na socialo ne gledaš in ti je za občane zelo malo mar, stanovanje pa lahko brez težave dobi obrtnik iz naše občine. Če bi se ti in direktor občinske uprave (tudi on je tega sokriv) zavedala, kaj sta naredila, mislim da se tako nizko ne bi spustila. V najem sta dala občinsko stanovanje brez razpisa (kot da bi bilo

Letos, ko Kulturno društvo Rogoznica praznuje 50-letnico uspešnega delovanja z vsemi vzponi in padci, so v ČS Rogoznica dočakali tudi investicijski projekt za obnovo Doma krajanov Rogoznica, katerega prostori so že tako dotrajani, da več ne omogočajo normalnega izvajanja kulturnih dejavnosti glede na potrebe in želje krajanov.

stanovanje vajina last), ki je nujen za oddajo občinskih stanovanj v najem, dala sta ga brez soglasja občinskega sveta, ki je najvišji organ odločanja o vseh zadevah, dala sta ga obrtniku, ki stanovanja po vseh pravilih igre sploh ne more dobiti in se ne more prijaviti niti na razpis, v kolikor pa se, pa se mu vloga zavrne. Po mojem mnenju pa ste se v to spustili načrtno, saj ste vsi tudi vedeli, da bo Zver v to neprofitno občinsko stanovanje nastanil svoje delavce iz tujine, kar pa je nasploh skregano z logiko, saj si on tako na določen način s tem našim stanovanjem pridobiva določeno korist v škodo občine. Zato zahtevam, da nemudoma razveljaviš pogodbo z Zverom in naj se pripravi in objavi razpis za oddajanje stanovanj v najem našim občanom, ki so stanova-

V letošnjem letu pa 10-letnico delovanja praznuje tudi Moški pevski zbor Rogoznica.

Ureditev Doma krajanov je tudi ena od zahtev, ki so jih v tej ČS postavili MO Ptuj, ko so predstavljali svoje zahteve na področju urejanja infrastrukture, zlasti še cest in kanalizacije. Sčasoma se je kulturno delovanje v tej ptujski četrtni sku-

nja potrebni in živijo v naši občini. Ne se izgovarjati na Podjetje za stanovanjske storitve, saj oni samo upravljajo premoženje Občine Dornava in delajo tisto, kar jim lastnik oziroma župan naroča.«

Pritožili so se tudi stanovalci bloka

Janeza Laha pa ni razburila samo, kot pravi, nezakonita vselitev v prazno stanovanje, za katerega ni bilo razpisa, ampak tudi nekatere druge zadeve, ki jih prav tako očita županu: »Ker pa se v naši občini delajo še druge 'pizdarije' (se opravičujem izrazu, za to pa so krivi tudi nekateri kolegi svetniki, ki vama to dopuščajo, ker se ne zavedajo svoje funkcije, za vse pa tako ali tako ne moremo

pnosti zelo razširilo, začele so delovati nove sekcije, s tem pa se je povečalo tudi število prireditev, hkrati pa tudi potreba po ogrevanju dvorane, ki sprejme 120 obiskovalcev in je danes že mnogo premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki bi si želeli ogledati prireditve domačih kulturnih skupin in drugih. Zato se morajo nekatere s svojimi nastopi že seliti na druge lokacije, Stari prijatelji iz Kicarja na primere vsako letno srečanje ljudskih pevcev in godcev pripravijo v dvorani PGD v Kicar-ju. Plinsko ogrevanje v dvorani so uredili v letu 2001 ob pomoči MČ Rogoznica, MO Ptuj in s prostovoljnim delom članov kulturnega društva. Trenutno deluje v okviru KD Rogoznica že osem sekcij: Mešani pevski zbor Rogoznica, likovna sekcija, folklorna skupina, sekcija Koranti Rogoznica, orači iz Ki-carja, sekcija ljudskih pevcev in godcev Stari prijatelji iz Kicarja, kvintet DUR ter sekcija mladih iz Rogoznice. Dom krajanov Ro-goznica oziroma kulturna dvo-

izvedeti, saj se lahko prikrijejo v posameznih postavkah za financiranje iz proračuna), zahtevam tudi, da direktor občinske uprave Vilijem Mar povrne občini finančne stroške, ki jih je iz proračuna poravnala za njegov izpit in ki po zakonu ni niti več potreben. Ker direktor na občini ni redno zaposlen (tako kot tudi ti ne), si stroške krije sam in mu občina ne bi smela kriti tega izpita. Ta denar pa naj nameni za požarno varnost. Osebno res nimam nič proti komurkoli, dokler pa bom opravljal funkcijo občinskega svetnika, pa bom zagovarjal pravična stališča volivcev, ne bom pa zagovarjal stališč posameznikov, da bi uveljavljali svoj jaz.«

Ogorčenemu svetniku so se pridružili tudi stanovalci bloka; in sicer zakonca Ratkovi,

rana, ki jo uporabljajo za svoje dejavnosti tudi druga društva z območja četrti oziroma MO Ptuj, predstavlja osrednji prostor kulturnega in družabnega življenja v ČS Rogoznica.

Ker gre pri tej obnovi za projekt pod vrednostjo 500 tisoč evrov, obnova naj bi stala dobrih 455 tisoč evrov, je potrebno izdelati le dokument identifikacije investicijskega projekta. Pripravo projektne in investicijske dokumentacije so v Mestni hiši na Ptuju pričeli v juniju 2008, končali pa naj bi jo v maju 2009. Dela na sami obnovi, ki vključuje gradnjo prizidka, ki bo zahtevala tudi prestavitev A-droga, ta varianta obnove je tudi najprimernejša, bodo pričeli predvidoma aprila 2010 in jih končali oktobra istega leta. Investitorica bo MO Ptuj, ki bo potreben denar zagotovila v proračunih za leti 2009 in 2010, nekaj časa se je sicer govorilo, da bodo dom obnavljali z evropskimi sredstvi.

MG

Roškarjevi in Cigulovi, ki so na občinsko vodstvo urgirali s pritožbo, v kateri pravijo: »Spoštovani svetniki, prosimo vas, da uredite zadeve glede nepro-fitnega stanovanja v Dornavi 141 v stanovanjskem bloku. Nekateri izmed vas že veste, da je stanovanje dobil gospod Janez Zver, ki ni upravičen do tega stanovanja. Še bolj sporno pa je, da je v to stanovanje nastanil svoje delavce (državljane Bosne in Hercegovine), dne 12. januarja letos. Za omenjeno stanovanje ni bilo nobenega razpisa, kar že sami veste, sicer pa je stanovanje namenjeno občanom občine Dornava.« Pritožbo podpisani stanovalci zaključujejo s prošnjo svetnikom, naj zadevo čim prej uredijo in jih o rešitvi pisno obvestijo.

Župan: Lah naj pojasni 'pizdarije', stanovalci kršijo temeljne človekove pravice

Župan Rajko Janžekovič, ki smo ga zaprosili za odgovor oz. komentar na podane obtožbe, je najprej povedal, da so razlogi za dodelitev stanovanja v začasni najem domačemu obrtniku za delavce svetniku Lahu že bili pojasnjeni na eni zmed občinskih sej, kjer je bilo jasno povedano, da je sporni blok namenjen rušitvi ali morda za

menjavi za drugo nepremičnino, zaradi česar je nesmiselno stanovanje dajati v najem družinam, ker s tem ne bodo rešili njihovega stanovanjskega problema, glede na dejstvo, da naj bi se stavba porušila v bližnji prihodnosti.

Sicer pa župan svetnika Janeza Laha poziva k dopolnitvi in razjasnitvi njegovega dopisa, v katerem pravi: »Iz dopisa je razbrati, da sumite, da je pri poslovanju občine prišlo do določenih nepravilnosti. Menim namreč, da beseda 'pizda-rije', ki jo navajate, namiguje na nepravilno poslovanje občine. Zato vas prosim, da se izjasnite, za katere nepravilnosti je šlo. Prav tako vas prosim, da pojasnite, kateri izpit je bil plačan direktorju občinske uprave, ki ni več zakonsko obvezujoč. V teh dveh letih, odkar traja mandat, sem vas svetnike tudi večkrat že seznanil, kje najti naloge in dolžnosti svetnikov. Gradivo ste dobili tudi v fizični obliki. Zato vas prosim, da si enkrat pogledate, kaj je v pristojnosti občinskega sveta, kaj je v pristojnosti občinske uprave in kaj je v pristojnosti župana, da ne bi tudi v bodoče prihajalo do kratkih stikov. Zelo me pa veseli, da ste prepričani, da 'osebno nimate nič proti nikomur', vendar je samo prepričanje premalo. Prepričanja je potrebno uresničevati tudi v realnosti!«

Župan Janžekovič pa je odgovoril tudi na pritožbo stanovalcev, v kateri poziva stanovalce bloka, da še enkrat dobro premislijo o podpisih in vztrajanju pri pritožbi, saj gre za protizakonito pisanje, ki krši temeljne človekove pravice, zagotovljene z Ustavo naše države. »Ker ne želim tovrstnih zapletov, sem stanovalcem odgovoril, da lahko svoje izjave ali prekličejo ali pa pač ne odgovorijo na moj dopis, kar bo zame znak, da pri pritožbi vztrajajo. V tem primeru bom moral ukrepati, kot mi nalaga zakon, to pa pomeni sprožitev tožbe proti vsem podpisnikom zaradi podpiho-vanja nacionalne nestrpnosti, če preklica dopisa oz. podpisov ne bo,« je še povedal župan Janžekovič.

SM

Foto: Črtomir Goznik

Obnova Doma krajanov Rogoznica (tudi zadružnega doma) bo stala dobrih 455 tisoč evrov, obnavljali ga bodo s sredstvi MO Ptuj.

Foto: SM

Župan Rajko Janžekovič je prepričan, da je v ozadju obtožb drugačna zgodba, kot se kaže navzven, sicer pa poziva svetnika Laha, naj pojasni obtožbe na račun poslovanja občine.

Ptuj • Investicijski projekt za obnovo Doma krajanov Rogoznica

Obnova z denarjem Mestne občine

Leta 1969 so v okviru PD Alojza Arnuša začeli delovati dramska in likovna sekcija ter mešani pevski zbor.

Podravje • Podjetje S-Metal zanika navedbe Janeza Laha

»Trg odloča, kaj je dobro in kaj slabo!«

Podjetnik Drago Kamenšek s podjetja S-Metal, sicer tudi izumitelj omenjene blagovne znamke strešnih kritin, se je ogorčeno odzval na navedbe predsednika krovsko-kleparske sekcije pri ptujski območni obrtno-podjetniški zbornici Janeza Laha, objavljene v prejšnji številki našega časopisa, ki je kot eno manj kvalitetnih kritin označil velikoploskovne kritine, prav takšne, kot jih proizvaja (tudi) S-Metal.

Foto: SM

Podjetnik Drago Kamenšek, »oče« velikoploskovne kritine S-Me-tal, pravi, da ta kritina zdrži točo, nima raztezanja, lahko pa je (po želji kupca) tudi protikondenzno zaščitena: »Za kvaliteto naše kritine so pridobljeni številni certifikati, največji dokaz pa je kritina sama, ki jo na strehe objektov dajemo že 19 let!«

Foto: SM

Nad slabo oceno kritine v velikih ploskvah, ki jo je podal Janez Lah, je začuden in jezen tudi krovec in proizvajalec tovrstne kritine Boštjan Petrovič iz Kidričevega.

»Najprej bi želel povedati, da človek, ki kot predsednik zastopa svoj 'ceh', ne bi smel govoriti proti svojim kolegom iz branže, ampak bi se moral obnašati bolj strokovno. Mar-sikakšna njegova izjava bolj pritiče popolnemu laiku kot pa izurjenemu krovcu ali strokovnjaku s tega področja! Jaz osebno proizvajam to kritino že 21 leto, kot krovec pa sem začel delati že leta 1978 in poznam veliko različnih kritin, saj sem tudi delal z njimi! Glede velikoploskovne kritine S-Metal lahko povem, da imamo pridobljene vse certifikate, s katerimi tudi argumentirano oporekam in zanikam njegove izjave,« je najprej povedal Ka-menšek.

Po njegovih besedah je bilo s kritino S-Metal v preteklih dveh desetletjih pokritih preko 50.000 objektov; danes to blagovno znamko strešne kritine izdeluje več podjetij, prav tako je tudi veliko krovcev, ki jo uporabljajo. Med njimi je tudi Bojan Petrovič, lastnik podjetja Krovstvo Petrovič, d. o. o., iz Kidričevega, ki pravi, da je samo v lanskem letu prodal za preko 1000 objektov kritine S-Metal, okoli 300 objektov pa tudi sam prekril, sicer pa v okviru svojega podjetja omenjeno kritino tudi proizvaja in je nad izjavami Laha prav tako začuden in nezadovoljen.

Kamenšek v nadaljevanju

navaja, da je v mnenju Laha prepoznal kritiko prav na račun S-Metala: »Mi delamo to kritino že od leta 1990 in naša osnovna reklama že od začetka govori o kritini od slemena do žleba v enem kosu, ki ne škripa, ne poka in v dežju ne ropota. Z navajanjem tega slogana je direktno napadel naše dobro ime, zato želim pojasniti nekaj popolnih neresnic, ki so bile povedane. Prva je glede šti-riodstotnega krčenja oz. raztezanja te kritine; vsakemu laiku je že lahko jasno, da to v praksi ne zdrži, saj bi to pri l0-metr-ski dolžini plošče pomenilo 40 centimetrov razpoke. Naše plošče so namreč v veliki večini dolge prav 10 ali več metrov

in če bi res nastajale tako velike reže, potem ne vem, zakaj bi ljudje sploh vgrajevali vrata v objekt, saj bi lahko vstopali kar skozi takšno režo, ali ne?! To je tak nesmisel, ki si ga nek strokovnjak ne bi smel privoščiti. Naša kritina nima prav nič zunanjega raztezka, ker je sestavljena oz. skonstruirana tako, da se ti raztezki izgubljajo v samem profilu. Imamo vse ateste, ki te besede dokazujejo! Mi te težave z raztezki poznamo, so vkalkulirani v kritino in kolikor jih je, same kritine kot take nič ne moti.

Nadalje ni res, da ni kritine, ki ne bi zdržala tudi tako hude toče, kot je bila lanska. Vse naše kritine so zdržale to

Podjetje Pfeifer & Langen je po obsegu proizvodnje šesto največje podjetje, ki se ukvarja s sladkorjem v Evropi. Gre za

točo! Osnovni namen kritine je, da ščiti pod seboj ležeče objekte pred padavinami. Ne poznam primera v svoji 19-le-tni proizvodnji, da bi toča našo kritino poškodovala tako, da bi jo morali iti popravljat. Da se je zgodilo, da je veter odnesel leseno ostrešje s kritino vred, je znano, ampak to je stvar izvedbe konstrukcije, ne pa kritine. Toča ne prebije kritine S-Metal, pločevina je tudi protikorozijsko zaščitena, zato ob morebitnih poškodbah oz. utorih ali udrtinah ne pride do prerjavenja in morebitnega za-makanja, tudi po več letih ne! Je pa znano, da so se ob hujših točah udrli celotni manjši kosi kritin in je zato začelo zatekati. Pri S-Metalovi velikoploskovni kritini pa lahko huda toča res

nemško družinsko podjetje, ki deluje od leta 1870 in je prisotno v celotnem prostoru osrednje Evrope, saj ima podjetja v številnih evropskih državah. V nekaterih ima sladkorne tovarne, drugod pa le pakirnice sladkorja. Poleg tega je podjetje udeleženo v več hčerinskih podjetjih, ki se ukvarjajo s široko paleto proizvodov od čajev, instantne kave, čokolade, preko oreščkov in drugih prigrizkov do biološko pridelanih proizvodov in sadnih namazov.

Kot je na osrednji predstavitvi podjetja povedal dr. Greu-bel, deležnik podjetja, bodo na slovenski trg stopili z blagovno znamko Diamant Zucker, kmalu pa bodo na voljo tudi druge posebne vrste iz palete njihovih proizvodov belega in rjavega sladkorja v različnih oblikah - kockah, prahu ali kot kandis sladkor. Prav tako nameravajo oskrbovati živilsko industrijo z najrazličnejšimi vrstami sladkorja za njihove potrebe. Pod

poškoduje zgolj vidni sloj strehe, s čimer pa je njena funkcija povsem ohranjena in gre zgolj za estetsko napako, ne pa za funkcionalno!«

Drago Kamenšek se ne strinja niti z Lahovo oceno o nabiranju kondenza na omenjenih strešnih kritinah: »Logično je, da se kondenz nabira, tega nihče ne skriva in na večjih ploskvah v večji meri kot na manjših. Vse kovinske kritine imajo to slabo lastnost, da kon-denza ne vpijajo. Vendar pa zato obstaja protikondenzna zaščita, ki se izdela na željo kupca in je pri velikih ploščah precej cenejša kot pri manjših. Kupcu je na voljo več vrst pro-tikondenzne zaščite: bodisi iz filca, ekoterma, purpena ali stiropora, ki so tudi cenovno

jetje je bilo na svojem področju vedno inovativno in ima kar nekaj posebnosti. Prepričani so, da je potrebno razmišljati evropsko in v luči tega so se zaradi izredno ugodne lege in že obstoječih kapacitet silosov ter urejene infrastrukture na območju nekdanje TSO odločili za nakup kapacitet v Ormožu. V podjetju Pfeifer & Langen, d. d., Slovenija je zaposlenih 17 delavcev. Gre izključno za nekdanje zaposlene TSO. Ali se bo njihovo število v prihodnosti povečalo, pa dr. Gre-ubel v tem trenutku ni znal napovedati, saj se zaradi reforme spreminja stanje na evropskem trgu sladkorja in je ta trenutek nemogoče napovedati, kakšna bodo gibanja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi možno širitev Evropske unije in da se bo evropski trg sladkorja odprl tudi za sladkor iz nekaterih prekomorskih dežel. V Evropi se letno proizvede 16,5 milijona ton sladkorja, od tega 13,2 milijona ton iz sladkorne pese,

različne. Dejstvo je, da je recimo za gospodarske lope, v katerih je spravljeno orodje ali zgolj kakšna odslužena krama, protikondenzna zaščita praktično nesmiselna, zato se lahko kupec pri velikoploskov-nih kritinah odloči, ali jo želi ali ne, medtem ko pri manjših kovinskih kritinah te izbire nima. Seveda je kritina s proti-kondenzno zaščito tudi nekoliko dražja, dejstvo pa je, da se mora obvezno uporabljati oz. jo priporočamo pri pokritju stanovanjskih objektov.«

Kamenšek je jezen tudi na navedbe, da je potrebno pri manjši poškodbi na velikoplo-skovnih kritinah zamenjati velik del, kar pri manjših ni nujno: »Kot sem že povedal, naše kritine toča ne more preluknjati in trajno poškodovati, to dokazuje tudi praksa, zato menjava ni potrebna. Če pa nekdo to želi narediti zgolj zaradi estetskega videza ali boljšega občutka, je pa to druga zadeva.«

Glede poenotenja cenika krovskih storitev pa tako Ka-menšek kot Petrovič menita, da je to pravzaprav nemogoče, saj je cena dela odvisna tako od vrste kritine kot od samega objekta; dela z isto kritino na nizki in nezahtevni lopi ne morejo biti cenovno enakovredna prekrivanju ostrešja na večnadstropnem stanovanjskem bloku.

SM

Foto: vki

Dr. Bernhard Greubel, deležnik podjetja Pfeifer & Langen, ki jamči s svojim premoženjem, si je ogledal kilogramsko pakiranje blagovne znamke Diamant Zucker, na kateri je po novem poleg hrvaškega, slovaškega, češkega in madžarskega tudi slovenski napis.

ostanek odpade na sladkor iz sladkornega trsa. Podjetje Pfeifer & Langen proizvede skupno letno okrog milijon ton sladkorja, od katerega je 95 % sladkorja iz sladkorne pese.

TSO je v preteklosti povprečno predelovala med 50.000 in 60.000 ton sladkorja, s katerimi je oskrbovala slovenski trg. Pfeifer & Langen je začel z 20.000 tonami sladkorja, načrtujejo pa, da bi v prihodnosti v Ormožu prepakirali 50.000 ton sladkorja letno.

Viki Klemenčič Ivanuša

Ormož • Pakirajo Diamant Zucker

Pakirnica ima novega lastnika

Prizadevanja vodstva Tovarne sladkorja, d. d., da se ohranijo aktivnosti, povezane s sladkorjem na nekdanji lokaciji TSO, so privedle do tega, da so v torek v Ormožu sedanjim in bodočim poslovnim partnerjem predstavili podjetje Pfeifer & Langen, ki je poslej prisotno tudi v Sloveniji.

Podjetje je decembra lani niti sladkor za gospodinjstva in

kupilo nekdanjo pakirnico industrijo, s katerim bo oskr-

sladkorja, silose in skladišče bovalo slovensko ali tudi širše

od TSO in namerava tukaj pol- tržišče.

Poslovni partnerji so si najprej ogledali nekdanjo pakirnico TSO, danes pakirnico podjetja Pfeifer & Langen, d. o. o., Slovenija.

Foto: vki

Ptuj • Pogovor z Milanom Fakinom, novim ravnateljem OŠ Breg

Organizacija dobra, prostorske zmogljivosti precej slabe

Milan Fakin, ki je v začetku novembra prevzel ravnateljski stolček na Osnovni šoli Breg, je s stanjem, ki ga je pričakalo na šoli, precej zadovoljen. Pravi, da so ga učenci zelo dobro sprejeli, odlično pa sodeluje tudi s kolektivom. Veliko bolj nezadovoljen je s prostorsko ureditvijo breške šole, ki že dolgo kliče po ureditvi.

Fakin, ki ima za seboj pestro kariero, je diplomirani inženir strojništva in profesor tehnične vzgoje in matematike. Do leta 1996 je bil zaposlen v Tamu, kjer je delal polnih 13 let, a ker v gospodarstvu več ni bil zadovoljen, se je zaposlil kot učitelj. Nekaj časa je delal na Osnovni šoli Žetale, kjer je eno leto opravljal tudi funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja, od leta 2006 naprej pa je bil zaposlen kot edini svetovalec v državi za področje tehnike in tehnologije za področje osnovnih šol na Zavodu republike za šolstvo v Mariboru.

Leta 2007 je Fakin ponovno začutil željo po delu v šoli, zaradi česar je vložil kandidaturo za ravnateljsko mesto na Osnovni šoli Olge Meglič. Takrat sicer ni bil izbran, kandidaturo za ravnatelja pa je lansko leto vložil na tri šole: Videm, Breg in OŠ Olge Meglič, na vseh pa je bil ocenjen kot eden boljših kandidatov. Med sedmimi kandidati je svet zavoda na breški šoli izbral ravno Fakina, ki je prvega novembra lani svoj mandat tudi nastopil.

Lani ste za ravnateljsko mesto kandidirali kar na treh osnovnih šolah. Katera je bila vaša prva izbira?

»Pravzaprav mi to niti ni bilo pomembno, enostavno sem se želel vrniti v osnovno šolo. Tudi sedaj me mika poučevanje v razredu. Delo vršilca dolžnosti ravnatelja sem na Žetalah eno leto opravljal in v tem sem se

takoj videl. Ko se priložnost pokaže, jo je treba izkoristiti, zato sem se odločil za kandidaturo. Vsaka se lahko izide ali ne in odločitev je pač treba sprejeti. Meni je tokrat uspelo.«

Dva meseca sta že za vami. Kakšni so prvi vtisi?

»Vesel sem, da se čutim sprejetega s strani kolektiva in učencev. Navezali smo neko medsebojno sodelovanje. Potrebno pa bo izboljšati predvsem materialne pogoje. Letos nas čaka drugi del obnove fasade, ki je povezana s sanacijo sanitarij. Treba bo urediti tudi avtobusno postajališče, problem je v tem, da imamo zelo nevarno postajališče, saj morajo avtobusi vzvratno voziti na šolsko dvorišče. Ta projekt je zelo pomemben, upam, da bo končan letos. Velik problem je tudi jedilnica. Imamo tako, ki sprejme približno 20 učencev, mi pa jih imamo letos na šoli

270. Vse malice se jedo po razredih. Razmišljamo o gradnji prizidka v vmesnem delu, kjer bi morda zgradili tudi jedilnico in večnamenski prostor. Treba bo urediti tudi računalniško učilnico in omrežje v vse prostore na šoli.«

Kakšni pa so vaši načrti z vidika organizacije dela na šoli?

»Treba se bo vključiti v projekt fleksibilnega predmetnika, s soglasjem sodelavcem, ki bodo v tem videli nov izziv. To namreč ni zgolj sprememba urnika, temveč celotnega načina poučevanja in uvajanja sodobnejših oblik dela. Delali bomo tudi na tem, da bomo še naprej živeli v kraju in da se bomo kot šola uspešno predstavljali.«

Omenili ste, da ima OŠ Breg relativno slabe prostorske pogoje. Jedilnice praktično nimate, telovadnica je že precej dotraja-

nje organizirala tudi topel ipitek - čaj - in jim omogo-la tuširanje v šoli. In noč se začela ... Dijaki so se najprej kaj časa zabavali ob različnih družabnih igrah, odbojki, nogometu, glasbi in sproščenem klepetu, nato pa so se udobno namestili in ob 20. uri se je začelo predvajanje filmov pozno v noč. Nekoliko težje je bilo nato zjutraj vstati in se pripraviti na pouk, vendar so dijaki to vzeli v zakup in naslednji dan zbrano sodelovali pri šolskih aktivnostih. Pravijo, da je za njimi zanimiva izkušnja, druženje, in da si podobnih dogodkov želijo še več. Njihovih idej smo seveda tudi v kolektivu veseli in jih podpiramo pri izvedbi.

Renata Bezjak, prof.

na, sanitarije so stare, sami prostori v šoli pa kličejo po prenovi. Fasada je bila sicer lani obnovljena, a dela je še zelo veliko. Ni že skrajni čas, da se tudi na vaši šoli notranjost začne nekoliko urejati?

»Strinjam se, res je skrajni čas. Takoj po nastopu sem se srečal z županom in iščemo možnosti, kako te stvari čim prej urediti. Čutiti je podporo, vse skupaj pa je vezano na finančna sredstva. Upajmo, da bodo stvari urejene kmalu, saj vsi vemo, da je situacija, v kateri se nahajamo danes, precej težka.«

Velik del vaše poklicne poti je bil posvečen tehniki in tehnologiji. To sta področji, za kateri zanimanje med učenci pada. Vpis v družboslovne programe je precej višji kot v naravoslovne. Katere ukrepe bi lahko sprejeli, da bi se ta situacija izboljšala?

»Mislim, da jo je potrebno izboljševati. Že takoj sem poskušal delati na tem in so se nam odprle nove možnosti. Razmišljamo o tem, da bi izvajali uro tehnike v zaključnem razredu, kajti sedaj te v zadnjem letu osnovnošolskega izobraževanja ni, kar je velika pomanjkljivost. To je leto, ko se učenci odločajo o izbiri poklica. Vidimo rešitev tudi v vključitvi učencev v krožke s tega področja, ki lahko učence animirajo. Priložnost pa je seveda tudi tržnica poklicev, tako namreč učence seznanimo z možnostmi šolanja.«

Najbrž tudi z možnostmi kasnejše zaposlitve. Ne nazadnje je to področje, kjer je potreba po delavcih precejšnja.

»Povpraševanje po kadrih tehnične stroke je precejšnje in možnosti se odpirajo. Dejstvo pa je, da je klima taka, da se spodbujajo gimnazijski programi. Spodbuden je podatek, da se je nekoliko že povečal vpis na naravoslovne programe.«

Nekaj ste že povedali, a vendar me zanima, kakšna je vaša vizija šole, ki jo vodite?

»Medsebojni odnosi so prvotnega pomena, saj je sodelovanje med učenci, kolektivom in starši zelo pomembno. Poskušamo se vključevati v različne projekte, moderne oblike poučevanja, uporabljati sodobna sredstva, prijavljali se bomo na razpise in mednarodne projekte. Pojavljali se bomo tudi v javnosti, a ne za ceno kvalitete znanja. Ob tem pa je treba skrbeti za različne interese, se odpirati in biti prepoznaven ter delati na kvaliteti znanja, s tem pa obdržati ali celo povečati vpis na našo šolo.«

Dženana Bečirovič

Ormož • Kakšna je šola ponoči

Filmska noč na Gimnaziji

V noči sredi januarja se je na Gimnaziji Ormož odvijala t. i. Filmska noč. Ideja o izvedbi takšnega dogodka sega v lansko poletje, ko je skupina Brez megle v glavi razmišljala o tem, kaj vse bi lahko predlagala in organizirala Dijaška skupnost. Ideja je naletela na ugoden odmev med dijaki in zaposlenimi na Gimnaziji Ormož.

V četrtek zvečer so se tako v šolski telovadnici zbrali dijaki, ki so želeli spoznati, kakšna je šola ponoči, opremljeni s spalnimi vrečami, blazinami,

družabnimi igrami in prigrizki, zraven sta bila tudi dva profesorja. Dijake je prišla pozdravit tudi v. d ravnateljice, gospa Klavdija Zorjan Škorjanc, ki je ]

Foto: Sara Bratuša

V zadnji mescih je tudi povprečnemu opazovalcu jasno, da je svet na poti izredno hitrih sprememb, ki bodo verjetno globoko vplivale na nadaljnje geopolitične in geostrateške odločitve.

Napetosti na področju energetike med Rusijo in Ukrajino kažejo na vrnitev Rusije na mednarodni oder z vso svojo tipično zgodovinsko dediščino, vezano na idejo cesarstva, moči in vplivnih območij. Spor med Moskvo in Kijevom ima širše pomene v trenutku, ko je cena nafte padla prenizko za državo, katere nezdravi ekonomski temelji stojijo le na energetskih zakladih, in v trenutku, ko je za njeno politično vodstvo napočil čas, da se za državno varnost po svetu ponovno rehabilitirajo stara vplivna območja, ki morajo zagotoviti Moskvi varno razdaljo pred evropskimi in Natovimi fizičnimi mejami.

Gospodarska kriza, v katero smo stopili pred letom dni, pa bo z veliko verjetnostjo še bolj okrepila napetosti na zemljepisnih širinah z obstoječimi nesporazumi. Tako imenovani črni scenariji, s katerimi se ukvarjajo politični analitiki, so v zadnjih mescih predmet vedno resnejših razprav.

Če je fleksibilnost sistema Združenim državam Amerike omogočila hiter, čeprav še vedno boleč izhod iz krize ter začetek ponovnega dviga ekonomskih kazalcev, nas v Evropi zaradi tipičnega socialnovarstvenega pristopa po tem, ko naj bi med aprilom in junijem letos naše banke zadel še zadnji najhujši val težav, čakata verjetno še dve leti stagnacije oziroma recesije.

Slovenski predsednik vlade Borut Pahor znotraj na hitro opisanega scenarija kaže, da se zaveda vseh posledičnih težav. Z vsemi svojimi trenutno pretirano populističnimi ukrepi o zniževanju stroškov, plač in že izredno nizkih, v primerjavi z vsemi ostalimi evropskimi državami, bonitetah političnih predstavnikov, s katerimi si ponavadi država zajamči najboljšo profesionalno elito in njihovo nepodkupljivost, kaže željo po pripravljanju državljanov na čase, v katerih se bodo morali prilagoditi težjim razmeram, potem ko so bili v zadnjih letih navajeni razpravljati o višjih plačah in standardih.

Da bi se bolj kvalitetno osredotočil na notranjo politiko, na podlagi katere se bo odločala tudi njegova nadaljnja usoda, bi bilo smiselno, če bi se premier lotil čimprejšnje in učinkovitejše preureditve zunanje politike, v kateri pa je prav na začetku v upanju, da predsedniku države odvzame vodilno vlogo, naredil največje napake, ki so ga stale razočaranja volivcev in blago rečeno presenečenja tujih držav.

Takoj za težavami, ki jih imamo s Hrvaško, je obstoječa napeta situacija z Italijo postala druga največja prioriteta naše vlade.

V odnosih do Italije jeJanševa vlada zaradi zgrešene zunanje politike, zaradi samomorilnih odločitev bivšega ministra za obrambo Karla Erjavca in zaradi prevelikega približevanja Franciji, ki smo ji dejansko prepustili našo evropsko predsedovanje in predstavljanje naših državljanov vprestol-nicah, kjer nimamo diplomatske mreže, naredila veliko število nesprejemljivih potez.

Takoj po prevzemu funkcije se je Borut Pahor moral soočiti z Janševo zunanjepolitično dediščino. S Hrvaško je nastopil tako, kot zahteva večina slovenskega javnega mnenja, iz italijanske strani pa izkusil sodobni pomen protiukrepov, sproženih proti slovenski manjšini v Furlaniji, zaradi naše diplomatske nesposobnosti, ki nas je celo pripeljala do popolne izolacije. Evropski partnerji so nas spretno pripeljali do točke, da postanemo glavna ovira Hrvaški na poti v Evropsko unijo. Vse politične elite Stare celine se soglasno, a neuradno, zavedajo, da ne moremo še nekaj let sprejeti južne sosede v Bruselj, vsaj dokler Srbija ne bo pripravljena. Samo takrat, v istem trenutku, bo Rusija, zaveznica Beograda, odpustila svoj »veto«, Zagreb ne bo mogel postaviti svojega Balkanski regiji, s čimer bo zagotovljena večja stabilnost.

Takšno stališče je geopolitično izredno logično. Žal je sedaj Slovenija nehote prevzela vlogo hudobnega viteza, do katere so jo pripeljali ostali evropski partnerji, ki imajo sicer enako dobre razloge, da Hrvaško še malo zadržujejo pred vrati.

Ostali smo sami, škodo pa delamo samo svojim gospodarstvom.

Predsednik Pahor čuti, da mu določeni deli njegove koalicije niso preveč naklonjeni in da srednjeročno igrajo na to, da bi se ga znebili. Zagotovo vidi v spretnem Golobiču svojega največjega tekmeca. Zato pod odejo uradne razlage o potrebi čim večje državne enotnosti v obdobju gospodarske recesije nikoli ne kritizira dediščine prejšnje vlade in skuša za javno mnenje pustiti odprta vrata do opozicijskega voditelja. Vendar zunanjepolitična dogajanja zahtevajo pripravljene igralce, ki se bodo znašli znotraj neugodnih scenarijev. Napake zaradi notranjepolitičnih izračunov niso dobrodošle. Države so suvereni, mednarodni, polnopravni subjekti, ki se pogovarjajo samo v jeziku interesov.

Trenutno imamo s številnimi državami težave v komuniciranju. V svetu diplomacije, kjer forma predstavlja substanco, zahtevajo od nas nov pristop, ki nas ne bo prikazoval na mednarodnem prizorišču kot neizkušene, arogantne in sa-movšečne, ter jasna stališča, ki nam bodo zvezda severnica v trenutku, ko bodo sogovorniki razkrili svoja stališča.

Laris Gaiser

Pahor

Draženci • Premiera Klinike Kozarcky

Komedija, ki nasmeji do solz

Čeprav kulturniki radi potožijo, da je področje kulture eno tistih, ki med mladimi ni ravno najbolj priljubljeno, so v Dražencih minuli vikend dokazali ravno nasprotno. Velika večina gledalcev, ki so si prišli pogledat premiero Klinike Kozarcky in so napolnili dvorano v Dražencih, je bila še v rosnih letih. Ustvarjalci pa so ponovno dokazali, da dobra predstava lahko zabava tako zahtevno kot tisto nekoliko bolj vdano publiko.

ŠUS Teater, gledališka sekcija, ki dela v okviru Kulturnega društva Draženci, je ponovno dokazala, da se da tudi z zelo nizkim proračunom marsikaj dobrega narediti. Po izredno uspešni lanskoletni komediji Afera poln kufer, ki je bila na gostovanjih po vsej Sloveniji in je odnesla tudi številne pohvale in nagrade, so tudi letos zadeli v polno. V skoraj dve uri trajajoči komediji Klinika Kozarcky so občinstvo nasmejali do solz. Izjemni amaterski igralci, med katerimi so tudi taki, ki bi lahko prekosili profesionalce, uprizarjajo alkoholno zgodbo našega časa. Damijan Zagoršek, Danijel No-tezberger, Katja Svenšek, Jana Žerak, Matjaž Godec, Viktorija Petrena in Tanja Hauptman, ki je maneken-ske odre zamenjala za gledališke, so na oder draženskega kulturnega doma postavili duhovito zgodbo, v kateri zraven hudomušnih in satiričnih poant prevladujeta človeška milina in grotesknost manipulacij pri zdravljenju

Tudi nova predstava SUS Teatra bo zagotovo velika uspešnica.

alkoholikov. Avtor besedila Klinike Kozarcky je Dušan Jovanovič, priznani režiser in dramatik, dražensko uprizoritev pa je na oder postavil režiser Aljaž Godec.

»Naš cilj je v eni sezoni postaviti več kot eno premiero na oder in tako zadovoljiti različnim interesom občinstva. Afera poln kufer je še vedno živa predstava,« so pojasnili v

ŠUS Teatru. In kaj je lepšega po izjemno odmevni predstavi? Še ena morda celo boljša produkcija: Draženčanom je že skoraj zagotovo uspelo!

Dženana Bečirovič

Ptuj • Začetek revij

Tudi letos pestro dogajanje

Letošnje dogajanje bodo na Javnem skladu za kulturne dejavnosti OI Ptuj začeli z dvodnevno Območno revijo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki potekata pod naslovom Pozdrav sosedu. Prvi del je na sporedu že danes.

Januarsko dogajanje bo rezervirano za ljudske pevce in godce. JS KD OI Ptuj bo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in KD Sela prvi del dogajanja, ki bo na Selah, izpeljal že danes. Predstavilo se bo 23 skupin, revijo pa bo strokovno spremljala Vesna Sever. Zaradi izredno velikega števila prijavljenih skupin

bo tudi letos dogodek razdeljen na dva dela, drugi se bo odvijal jutri v Kulturnem domu na Destrniku, ko bo nastopilo 21 skupin. Z omenjenima dogodkoma se bodo revije za mesec januar tudi zaključile, v drugi polovici februarja pa bo na vrsti Revija odraslih gledaliških skupin. Marec bodo v ptujskem

JS KD začeli z vsakoletno Območno revijo odraslih in otroških lutkovnih skupin, v prvem pomladnem mesecu pa bo tudi Regijska revija tamburaških in mandolin-skih zasedb, ki bo potekala v Cirkovcah. Tudi Območne revije otroških gledaliških skupin, otroških pevskih zborov, otroških folklornih skupin,

Utrinek z lanskoletne revije Pozdrav sosedu

odraslih folklornih skupin in plesnih skupin bodo potekale v mesecu marcu. Tudi prvi aprilski dan bo v znamenju glasbe, saj bo v Markovcih Območna revija mladinskih pevskih zborov. Glasbeno obarvan pa bo očitno tudi preostali del aprila, saj bosta 17. in 18. potekali Območni reviji odraslih pevskih zborov, 24. pa še Območna revija malih pevskih skupin z naslovom Pa se sliš1... in Regijska revija otroških gledaliških skupin v Lenartu. Vsaj toliko dogodkov kot marca in aprila pa se obeta tudi v mesecu zaljubljenih. Maja bodo tako na vrsti regijske revije, in sicer otroških folklornih skupin, plesnih skupin, pihalnih orkestrov, odraslih folklornih skupin, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Revije bodo tako zaključene predvidoma 13. junija z dvodnevno Regijsko revijo odraslih gledaliških skupin, ki bo na Ptuju.

»Datumi so že znani, možno pa je, da bomo kakšno zadevo morali prestaviti. V vsakem primeru bo tudi letos dogajanje pestro,« je dejala trenutna vodja JS KD OI Ptuj Mateja Kuharič.

Dženana Bečirovič

Tednikova knjigarnica

RAZODETJA PTIČJIH IMEN

Zimski piš in belina sta izginila, kot bi mignil. Komaj pripravljen stenski spodbudnik za pomoč pticam v hladni zimi, ki smo ga pripravili v mladinskem oddelku knjižnice, tako zgublja aktualnost. Mlade bralce in njihove starše smo hoteli opozoriti na izbrane knjige: Poskrbimo za ptice, Ptičje zbirališče - krmilnica, Moje prve ptice pozimi, Ptiči Slovenije in Evrope, Kateri ptič je to?, Ornitolo-ški atlas Slovenije, Zimski ornitološki atlas Slovenije, Ptiči Slovenije, Ptice okoli našega doma, Zaživimo z naravo!: ptice in ekološko vrtnarjenje ... Želeli smo jih spodbuditi k opazovanju in spoznavanju ptic, pripravi kr-milnic in hrane. Pri tem nam je bilo prijetno spoznanje, da hrani domoznanski oddelek drobno knjižico, dragocenost na to zimsko temo: Učenci, varujte naše koristne ptice glada in mraza in nastavljajte jim valilnice! Publikacija (1894?) je delo nadučitelja Frana Vabiča, ki jo je izdal v lastni založbi, natiskal pa jo je W. Blanke v Ptuju, kot je razbrati iz knjige. Avtor je v podnaslovu še zapisal: Prošnja in opomin do šolske mladine z navodom, kako pripravljati ptičja krmilišča in valilnice (S 6 podobami). Tako so bili tiste davne dni nagovorjeni mladi bralci:

Ljubi učenci!

Prijetna jesen je minila in huda zima nam je zopet pred durmi. Vam, ljubi moji, to malo de, kajti zima Vam donaša celo mnogo veselja.

A premišljujmo, kako se našim malim koristnim ptičicam godi!

Ves letni čas so male ptičice sedelo vedno pri polni mizi; brez truda in skrbi so prav dobro živele. A sedaj pa se za nje začenja čas najhujših nadlog.

Kadar spi vsa narava pod težko belo odejo in kadar je celo drevje in grmovje z ledeno roso prevlečeno, tedaj je našim ljubkim prijateljicam pogosto prav težko najti najbornejše hrane.

Raznotere senice, škrjančki, ščinkovci, pastirice, palčki, rudečorepke, pleazari, čižeki, strnadi, raznotere žolne, brgleziz mnogimi drugimi prijatelji letajo marljivo od veje do vejice; po grmovju, plotovih. Drvarnicah, hlevih, gnojiščih in po drugih prebivališčih in skrivališčih grdih mrčesov stikajo pridne živalice po prepotrebni hrani. A se le prepogosto dogaja. Da ničesar ne najdejo in neštevilni broj najkoristnejših ptičic mora poginiti radi pomanjkanja živeža...

Pa ne samo hude zime z mrazom in gladom in pomanjkanje pripravnih gnezišč, temveč tudi zlobna človeška roka gonobi naše najkoristnejše ptičice.

Brezsrčni dečki razdirajo gnezda in love mladiče in starke z limanicami, pastmi, saki in streljanjem. Zbok tega se število koristnih ptičic vidno manjša in škodljiva golazen pa se ogromno množi, kar občuti posebno poljedelc .

Ob teh besedah iz davnih dni, ob poimenovanju koristne ptičice, z veseljem priporočam pravkar izšlo knjigo pesnika, esejista in ornitologa Iztoka Geistra, ki z neizmernim poznavanjem in občutkom za lepoto besede, narave in knjige ponuja enakoljubečim bralcem, poznavalcem in ljubiteljem razlago, nastanek in poimenovanje ptic v Sloveniji. Knjiga, ki jo odlikuje odlična stvarna ilustracija Maje Marčič, je izšla v Zavodu za favnistiko Koper ter ima tudi lokalni domoznanski značaj, saj je pri jezikovnem pregledu in nasvetih zapisana rojakinja Vladka Tucovič.

Avtor Razodetja ptičjih imen Iztok Geister med drugim pravi v spremni besedi, da knjiga ni namenjena le poznavalcem ptic, marveč vsakemu humanističnemu ali tehničnemu izobražencu, ki ga zanima ozadje nastanka nekega imena. Večkrat se namreč izkaže, da ime ni vselej le nekakšna domislica tistega, ki je ptico poimenoval, temveč, da je k imenovanju največ prispevalo poznavanje njenega življenja in gre potemtakem za premišljen krst za nazaj. Avtor v knjigi opiše značilnosti slovenskih imen ptic, podaja na sebi lasten, literarno pregleden kratek zgodovinski pregled imenovanja ptic na Slovenskem, izpostavi seznam zapisovalcev imen in seznam vrst, navaja neprepoznavna imena in vire. Knjigo zaključuje stvarno kazalo in kazalo slik. Sama monografija je čudovit avtorski podvig, presežek v slovenskem knjižnem prostoru, še posebej, ker je večina takšne strokovne literature prevedene od drugod.

Liljana Klemenčič

Foto: DB

Sah

Ciljajo na tretji naslov državnih prvakov

Stran 12

Atletika

V Varaždinu je odmevalo: »IHF mafija ...«

Stran 12

Tenis

Nina premočna za svoje vrstnice

Stran 13

Strelstvo

Majda in Staša potujeta na EP!

Stran 13

Mali nogomet

Nastopile štiri ptujske in ena kidričevska ekipa Strani 14

Judo

Nika, Žiga in Matic do zmag

Strani 14

Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič

tednik

íPoiúiiajt¿ ßüi

na íuítounim. íjititu!

RADIOPTUJ

tui ú/tíettc

www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • Labod Drava

Dakovic v Aluminij (ali Avstrijo), Fernandes na Portugalsko

Praktično vsi slovenski pr-voligaši še vedno zapolnjujejo igralski kader za spomladanski del prvenstva, časa pa imajo do 31. januarja, ko se izteče zimski prestopni rok. Tudi pri Labodu Dravi je tako, čeprav so doslej v svoje vrste že uspeli zvabiti dva uveljavljena nogometaša: Aleša Čeha iz Nafte in Senada Tignja iz Aluminija.

Pod vodstvom novega trenerskega dvojca Zildžovič-Fridl pa s ptujsko ekipo trenira še nekaj mladih nogometašev. Pogodbo je že podpisal mladi avstrijski vratar Daniel Bartosch, ki bo odslej drugi vratar, saj naj bi z Dejanom Germičem prekinili pogodbo (primer je na arbitražni komisiji pri ZNPL). Zadnje mesto med vratarji bo zavzel mladinec Matevž Klevže. Po enoletni posoji pri Šentjurju, kjer igra tudi pestra druščina nekdanjih

Foto: Črtomir Goznik

Priložnost za dokazovanje je spet dobil Vladimir Mandič, ki je doslej igral za Sentjur (2. SNL).

Na priprave na Pag

Nogometaši Laboda Drave bodo s strokovnim vodstvom v soboto, 24. januarja, odpotovali na priprave v Novaljo na otok Pag. Tam bodo ostali en teden, poleg rednih treningov pa bodo odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo Novalje.

nogometašev Zavrča (Lenart, Murko, Bajlec), je na Ptuju spet Vladimir Mandič, ki si je v 2. SNL nabral lepo število odigranih tekem. Iz domače mladinske ekipe s člani trenira Marko Pečnik na preizkušnji pa je še Gašper Glavar, ki je član Pohorja iz Ruš. To so doslej vse znane novosti glede prihodov.

Pestro pa je tudi na strani odhodov: Miljenko Bošnjak je že z obema nogama v Sesve-

Licenciranje za sezono 2009/10

Najtežji kriterij že izpolnjen!

Robert Furjan, predsednik NK Labod Drava, ki bo na tem položaju ostal le še do konca februarja, oz. do zagotovitve pogojev za licenciranje za sezono 2009/10, je velik del svoje naloge že opravil. V četrtek, 22. januarja, je namreč izpolnil najtežji kriterij za pridobitev prvoligaške licence: finačnega. Labod Drava ima tako med prvimi prvoligaškimi klubi poravnane vse pogodbene finančne obveznosti do 31. 12. 2008, vključno z nagradami igralcem!

Čeprav so se pri nekaterih dvomljivcih (tudi v nekaterih medijih) pojavljale govorice in zapisi o tem, da bo Robert Furjan po odstopu zapustil klub v razsulu in sploh ne bo zagotovil pogojev za licenciranje, se to očitno ne bo zgodilo. »Že šesto leto se srečujemo z mnogimi dvomi, a lahko vsem dvomljivcem še enkrat zapremo usta s tem, da je licenčna komisija znova potrdila naše finančno poročilo kot ustrezno. Ostali pogoji so bolj ali manj formalne narave,« je za Štajerski tednik povedal Robert Furjan.

JM

tah, po njegovi poti pa naj bi šel tudi Doris Kelenc. Ali se bosta kluba res uspela dogovoriti o polletni posoji, pa bomo videli v kratkem. Doris zaenkrat tudi ne trenira, saj je laže poškodovan. V Kidričevo pa se je že vrnil Nenad Dako-vič, ki v tem letu na Ptuju ni uspel prepričati trenerjev, da bi mu namenili večjo minuta-žo. Dakovič se je z Aluminijem tudi dogovoril, da si lahko do 27. januarja išče novi klub (v Avstriji?). Če do tega datuma ne bo našel ustreznega kluba, se bo priklučil pripravam Aluminija. Iz lanske zasedbe manjkajo še Žiga Gavez, Ian

Emeršič, Uroš Jankovič

in seveda Portugalec Bruno Xavier Viana Fernandes.

Slednji je bil v jesenskem delu nepogrešljiv član začetne enaj-sterice Laboda Drave, a je klub z njim sporazumno prekinil pogodbo. Razlog tiči v tem, da se je Fernandes v portugalščini (ki jo edino tekoče govori) večina sporazumeval le s trenerjem Drulovičem, tega pa sedaj ni več na Ptuju. Čeprav se nogomet povsod po svetu igra po istih pravilih in za isti cilj, je očitno tudi pri njem potrebno jezikovno sporazumevanje ...

Jože Mohorič

Foto: Črtomir Goznik

Nenad Dakovič (rdeči dres) bo kariero najbrž nadaljeval v Aluminiju, odkoder je tudi prišel na Ptuj.

Prijateljski tekmi:

Labod Drava - Šmartno ob Paki 3:2 (1:2)

Strelci za Labod Dravo: Grbec, Semler in Tiganj

Labod Drava: Bartosch, Mandič, Glavar, Filipovič, Vrabl, Halilovič, Drevenšek, Ogu John, Grbec, Kurež, Pečnik. V drugem polčasu so igrali: Murko, Grižonič, Andelkovič, Prejac, Radetič, Čeh, Horvat, Kronave-ter, Semler, Tiganj, Zilič. Trener: Adnan Zildžovič.

Nogometaši ptujskega prvoligaša so po slabih dveh tednih treninga v sredo odigrali prvo pripravljalno tekmo. Na igrišču z umetno travo so gostili ekipo Šmartnega ob Paki, ki nastopa v 3. SNL - vzhod.

Domači trener Zildžovič je v prvem polčasu poslal na igrišče eno, v drugem polčasu pa drugo enajsterico. Gostje so odločno začeli tekmo in takoj povedli, po 30. minutah pa vodili že 0:2. Grebec je pred koncem polčasa znižal izid, takoj na začetku drugega pa je Semler izenačil. Za končni rezultat in domačo zmago je poskrbel povratnik Senad Tiganj. Z nekaterimi odličnimi obrambami se je izkazal gostujoči vratar, v domači ekipi pa so v začetku dobili priložnost mladi domači igralci Kurež, Vrabl in Pečnik.

Foto: Črtomir Goznik

Robert Kurež (modri dres, Labod Drava) je na prijateljski tekmi nastopil v prvem polčasu.

Aluminij - Nafta 2:3 (2:1)

Strelci: 1:0 Milec (3), 2:0 Dugolin (16), 2:1 Dodlek (42), 2:2 Geren-čer (82), 2:3 Gerenčer (90)

Aluminij: Zajc, Jovič, Topolovec, Krajcer, Rotman, Dugolin, Pavlin, Milec, Letonja, Ihbeisheh, Šimenko. Igrali so še: Draškovic, Morsi, Črn-čič, Krajnc, Medved. Trener: Bojan Špehonja.

Nafta: Kuzma, Bunc, Caban, Jankovič, Bukovec, Vinko, Medved, Zemljič, Dodlek, Buzeti, Milivojev. Igrali so še: Luk, Matjašec, Ošlaj, Vassiljev, Gerenčer, Vaš, Raduha. Trener: Damir Rob.

Nogometno pomlad v Kidričevem so odprli tudi nogometaši Aluminija, ki se po jesenskem delu prvenstva v 2. SNL nahajajo na 2. mestu. V sredo so v prijateljski tekmi pod reflektorji gostili ekipo prvoligaša Nafte iz Lendave. Nastopili so v močno okrnjeni sestavi, saj so manjkali nekateri ključni igralci iz jesenskega dela, kor so Kristjan Lipovac (študijske obveznosti), Marko Gašparič (prestopil v Dravinjo iz Slovenskih Konjic), Senad Tiganj (prestopil k Labodu Dravi), nastopil pa ni niti izkušeni steber obrambe Klemen Bingo (poškodba).

Kljub vsemu pa so nogometaši Aluminija po deževnem in dokaj hladnem vremenu zaigrali dobro ter po dobrih dvajsetih minutah povedli z zadetkoma mladinskega reprezentanta Martina Mileca in Andreja Dugolina z 2:0. V 38. minuti je bil izključen mladi Boban Jovič. Lendav-čani so prednost igralca več v polju znali izkoristiti in so dosegli tri zadetke. Za njihovo zmago je v zadnjih desetih minutah z dvema goloma poskrbel Gerenčer. Kljub porazu lahko zapišemo, da so se Kidričani v uvodni preizkušnji predstavili v dobri luči.

Šah • Sprejem za ekipne državne prvake

Piše: Uroš Krstič

Ciljajo na tretji državni naslov

Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v poročni dvorani na Ptuju 21. januarja sprejel člane zmagovalne ekipe šahovskega društva Tehcen-ter Ptuj, ki je decembra lani osvojila drugi zaporedni naslov državnega članskega prvaka Slovenije v šahu.

Čestital jim je ob vnovičnem uspehu na državnem članskem prvenstvu v šahu, MO Ptuj bo aktivnosti šahovskega društva Tehcenter podpirala tudi v bodoče. Takšnih in podobnih uspehov pa se nadejajo tudi v bodoče. Predsednik Danilo Po-lajžer je že napovedal, da se bo ekipa, ko se bodo peljali v Makedonijo, kjer bo letos potekal evropski klubski pokal, ponovno ustavila pred Mestno hišo. Na slovenski članski šahovski tron se želijo povzpeti tudi v letu 2009, čeprav ne bo lahko, ker vsi grizejo z veliko močjo,

Foto: Črtomir Goznik

Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je lani osvojilo drugi zaporedni naslov državnih prvakov.

Foto: Črtomir Goznik

Protokolarni kelih je ptujski župan dr. Štefan Čelan izročil predsedniku šahovskega društva Tehcenter Ptuj in članu zmagovalne ekipe Danilu Polajžerju.

Rokometne novičke

Brez tekme proti Varteksu

Rokometaši Jeruzalema so med tednom ostali brez pomembne pripravljalne tekme. Vinarji bi morali gostovati v Va-raždinu pri Varteksu, a so slednji tekmo enostavno odpovedali. Pravi razlog odpovedi tekme je s strani hrvaškega 1. A-ligaša neznan, zagotovo pa tiči v dogodku, ki se je zgodil na turnirju v Ormožu, ko je Varteks na tekmi proti Merkurju šest minut pred koncem zapustil igrišče. Skratka še ena nešportna gesta hrvaških rokometašev.

UK

Prijateljski tekmi: Moškanjci Gorišni-ca - Slovenija (mladinci) 18:38 (8:25)

Moškanjci Gorišnica: Bra-tuša, Petek, Zorli, Šoštarič 1, Štorman 1, Preac 2, Lozinšek 2, Golob, Žuran, Marin, Dimec 9, Peček 1, Majcenovič, K. Cvetko, B. Cvetko.

V prvem polčasu so se domačinom poznale »težke noge« od priprav, saj so reprezentanti na začetku naredili delni izid 1:11. K temu je precej prispevala tudi prevelika prestrašenost mlajših domačih igralcev, poznala se je tudi odsotnost Štu-heca (poškodba). Nekaj strelov je odlično zaustavil tudi reprezentančni vratar. Drugi polčas je bil za domačine boljši, kot okrepitev v obrambi se je izka

zal Špindler.

Velika Nedelja -Moškanjci Gorišnica 25:32 (10:16)

Velika Nedelja: D. Kovačec, E. Meško 9, Cimerman 2, Kavčič 1, Orešnik, Hanželič 1, Bez-jak, Veselko 1, Kneževič, Škripec 3, Preac, M. Meško, Krabo-nja 3, Tušak 5, Klemenčič.

Moškanjci Gorišnica: Bra-tuša, Petek 5, Zorli 7, Šoštarič 2, Arnuš, Preac 2, Lozinšek 3, Golob 2, Žuran, Marin, Dimec 1, Peček 1, Horvat 5, Majcenovič, Cvetko 1, Špindler 3, Cvetko.

Izključitve: V. Nedelja 4, Moškanjci Gorišnica 16 min.

Gorišničani so tekmo začeli bistveno drugače kot proti Sloveniji, kar se je poznalo že po prvih 20 minutah, ko je bil rezultat 5:14. Zaradi številnih menjav je ritem v nadaljevanju nekoliko upadel. Drugi polčas je minil v preizkušanju taktičnih zamisli na obeh straneh.

pravi. Glede na sestavo ekipe in kvaliteto igralcev, šest velemojstrov, pa uspeh ne bi smel izostati.

Ptujskim šahistom je ob vnovičnem uspehu čestital tudi predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, ki je že več kot 40 let član ptujskega šahovskega društva in tudi njegov častni predsednik. Na svoj najnovejši uspeh so ptujski šahisti lahko zelo ponosni. Slovenska državna liga je ena najmočnejših v Evropi, v njej igrajo številni velemojstri svetovnega slovesa. Ponosni so lahko, da kot predstavniki Slovenije tekmujejo v evropskem pokalu. Za kvalitetni vzpon

Starejši dečki B: Rudar (Trbovlje) -Drava 30:27 (15:17)

RK Drava: Valentin Zupanič (14 obramb), Luka Reisman 2, Aljaž Moro, Mario Kenda, Marko Žuran 3, Martin Vrbancic 5, Teo Prapotnik 2, Luka Haložan, Nejc Korošec 3, Davorin Leva-nič 7, Filip Jerenec, Rok Šalamun 5. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.

Ptujčani se v prvi tekmi polfinala niso dobro odrezali. Privoščili so si poraz, ki je lahko še kako pomemben za končno mesto na lestvici, kjer od šestih ekip v finale peljeta le prvi dve. Domačini v prvem polčasu niso v nobenem trenutku vodili, ptujski igralci pa si višje razlike nikakor niso mogli priigrati, čeprav so imeli kar nekaj takšnih priložnosti. V začetku drugega polčasa pa se je igra ptujskih igralcev ustavila. Pri rezultatu 16:18 so dopustili delni izid

4. memorialni turnir Alena Kesarja

Rokometno društvo Moškanjci Gorišnica vabi na 4. memorialni rokometni turnir v spomin na tragično preminulega Alena Kesarja. Turnir bo v soboto, 24. Januarja, od 13. ure dalje v športni dvorani Gorišnica. Vabilu na turnir so se ob domači Gorišnici odzvale še tri prvoligaške ekipe: Jeruzalem Ormož, Rudar iz Trbovelj in Pipo Čakovec.

Predvideni program:

1. tekma (13.00): Jeruzalem Ormož - Rudar Trbovlje

2. tekma (14.10): Pipo Čakovec - Gorišnica

Tekma za 3. mesto (15.20): poraženca tekem 1 in 2

Tekma za 1. mesto (16.30): zmagovalca tekem 1 in 2

Ekipe se bodo potegovale za prehodni pokal Alena Kesar. Podeljen bo tudi pokal najboljši ekipi, pokal za najboljšega igralca ter pokal za fair play ekipo.

ptujskega šaha je zagotovo zaslužna tudi šahovska šola, ki deluje znotraj društva. Ptuj je eno najpomembnejših šahovskih središč v Sloveniji, šahovsko društvo Tehcenter spodbuja razvoj šahovske kulturne ne samo na Ptuju, temveč v širšem okolju. Ptujčani sodijo tudi med najbolj aktivne pri organizaciji mednarodnih šahovskih turnirjev, s tem pa skrbijo tudi za promocijo Ptuja. Že sedaj vabijo tudi na 4. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open - Spodnje Podravje 2009, ki bo potekal od 8. do 15. avgusta v sklopu prireditev ob prazniku MO Ptuj.

MG

5:0 za Trboveljčane (21:18), ki so kmalu nato pobegnili na 5 zadetkov prednosti. To je bilo obdobje, ko so ptujski igralci v petnajstih minutah igre dosegli le 3 zadetke. Pri Trbo-veljčanih je njihov najboljši igralec in prvi strelec lige Gjerek praktično sam dosegal zadetke. Ptujčani ga niso znali ustaviti in so dovolili, da jim je nasul kar 16 golov.

Dravaše čaka popravni izpit že v soboto, ko se bodo pomerili z zelo dobro ekipo iz Slovenj Gradca.

Danilo Klajnšek

Rokometno SP 2009 na Hrvaškem:

V Varaždinu je odmevalo: »IHF mafija ...«

V sredo mi je čas končno dovolil, da obiščemprizorišče svetovnega rokometnega prvenstva, ki poteka od 16. januarja do 1. februarja na Hrvaškem. Zaradi bližine sem si izbral ogled tekem v Varaždinu, kjer je potekala sicer ne najkvalitetnejša, ampak zagotovo najzanimivejša skupina v pred-tekmovanju. V njej so do včeraj nastopali Nemčija, Tunizija, Alžirija, Rusija, Makedonija in moj favorit te skupine - Poljska. Ogledal sem si tekmi: Nemčija - Makedonija in Poljska - Tunizija. S prikazano igro me je še najbolj navdušila Poljska, ki je edina igrala nekoliko trdneje v obrambi. Niti Nemci v obrambi več ne igrajo tako čvrsto, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Vse leži na (pre)ostrem Roggischu in Preissu. Zunanja linija nemškega napada Hens-Kraus-Glandorf pa v obrambi ni tako učinkovita, zato bodo imeli Nemci v nadaljevanju težave. Navdušili so me tudi makedonski navijači, ki so lepo napolnili varaždinsko lepotico, ki sprejme okrog 5.000 gledalcev. Na tekmi med Nemčijo in Makedonijo se je zbralo okrog 3.000 gledalcev, na drugem srečanju med Poljsko in Tunizijo pa bi se številka težko približala 500 gledalcem. Makedonski navijači so med tekmo z Nemčijo po nekaj čudnih sodniških odločitvah čeških sodnikov v prid Nemcem izgubili živce in po dvorani je zadnjih dvajset minut tekme glasno odmevalo: »IHF mafija, IHF mafija...« Rokometna svetovna krovna organizacija (IHF) je ena najbolj kritiziranih na svetu in se ubada s številnimi težavami, povezanimi s financami, korupcijo idr. Na čelu te organizacije stojijo ljudje, ki štejejo krepko prek 70 let in so pomembni le samemu sebi. Na račun takih pa rokomet trpi že vrsto let.

Slovenijo zastopa sodniški par Krstič-Ljubič

Na tem SP so s sojenjem lahko še najbolj zadovoljni Nemci, ki jim sodniki pomagajo iz tekme v tekmo. Ogledal sem si vse njihove tekme in prav na vseh so imeli sodniški veter v hrbet. Zgodba s SP v Nemčiji 2007 se ponavlja, ko so Nemci prav po veliki zaslugi sodnikov osvojili naslov svetovnih prvakov. Sojenje je spet šibka točka tega prvenstva. Tekmo med Poljsko in Tunizijo sta sodila Slovenca Nenad Krstič in Peter Ljubič. Odsodila sta za visoko oceno in dobil sem občutek, da se naši sodniki, ko sodijo tekme SP, EP in Lige, prvakov precej bolj trudijo kot takrat, ko sodijo tekme domačega prvenstva. Po predtekmovanju sem vse bolj prepričan, da se bodo vpolfina-le uvrstile Hrvaška, Francija, Nemčija in Danska. Za ostale kaže, da ne bo prostora, čeprav bi si zelo želel, da uspe presenetiti Poljski, Srbiji, Madžarski ali komu drugemu.

Nemška televizija RTL fascinirala

Prenosi tekem nemške reprezentance v Varaždinu so nekaj posebnega. Oprema je bila dostavljena v štirih kamionih in je težka kar nekaj ton. Privatna kolnska televizija RTL je pred dvema letoma od organizatorja kupila pravice za prenose nemške reprezentance in zahtevala, da se vse nemške tekme pričnejo ob 17.30. Zato še danes ni trdno določena ura obeh polfinalnih tekem, saj si v primeru nemške uvrstitve med štiri najboljše RTL televizija izbira termin polfinalne tekme. Za prenos ene tekme uporabijo kar 26kamer in nekatere izmed njih zasedajo res neobičajna mesta. Viseča kamera (»spider cam«) nad parketom se na rokometnih tekmah uporablja prvič v zgodovini in je najzanimivejša, vendar tudi najnevarnejša, saj se ob prekinitvah igralcem lahko približa tudi na le nekaj centimetrov. »Spider cam« se upravlja z daljinskim vodenjem. Na srečanju med Nemčijo in Makedonijo je imel po izvajani sedemmetrovki »bližnje srečanje« z visečo kamero prvi strelec prvenstva Makedonec Kiril Lazarov, ki je z glavo skoraj zadel ob kamero. Nemci pravijo, da želijo iz SP na Hrvaškem narediti veliki šov in celo nameravajo nemškega selektorja Heinerja Branda nagovoriti, da bi bila ena izmed kamer zmeraj prisotna v slačilnici pred tekmo, med polčasoma in po tekmi. Zaenkrat nemški selektor tega še ni odobril in najverjetneje tudi ne bo.

Atletika • Miting v Ljubljani

Horvat že blizu sedmih sekund

V soboto je v Spodnji Šiški v Ljubljani potekal dvoranski miting, ki pomeni uvod v zimsko sezono za člane. V osrednji disciplini mitinga, teku na 60 metrov, z močno udeležbo in skoraj šestdeset nastopajočimi je zmagal Matic Osovnikar (6,75 sekunde). Mladinec Mitja Horvat iz AK CP Ptuj pa je bil osmi z novim osebni rekordom (7,03 sekunde). Najhitrejši Ptujčan je za Štajerski tednik povedal: »Z osebnim rekordom sem seveda zadovoljen, vendar je to bilo še daleč od optimalnega teka. Ponovno mi ni najbolje uspel start. Ko se bo vse uskladilo, pričakujem tek kar nekaj stotink pod sedmimi sekundami.«

Za dva odmevna rezultata v

Nastja Klanjšek se je izkazala v skoku v daljino in višino z novima osebnima rekordoma.

članski kategoriji pa je poskrbela pionirka Nastja Klanj-šek. V skoku v višino se je z novim osebnim rekordom (162 centimetrov) povzpela celo na tretje mesto. Zelo dobro pa ji je šlo tudi skakanje v daljino, kjer je bila s preskočenimi 545 centimetri peta. Njen trener Gorazd Rajher je povedal, da gre za obetavno skakalko, ki jo krasita moč in eksplozivnost. V teku na 60 metrov z ovirami je bila Maruša Korpič Lesjak četrta med pionirkami (10,07 sekunde) in deveta v teku na isti razdalji brez ovir (8,51 sekunde). V kategoriji U-14 je Mark Drevenšek osvojil drugo mesto v skoku v daljino (4,67 metra).

UE

Foto: UE

Tenis • DP U-12 in U-16

Nina premočna za

svoje vrstnice

Medtem, ko se najboljši igralci na svetu merijo na OP Avstralije v Melbournu, sta pri nas potekali kar dve državni dvoranski prvenstvi: za kategorijo U-12 v Litiji, za kategorijo U-16 pa v Ljubljani (Šport plus).

V Litiji je odlične igre prikazala najboljša slovenska igralka v tej kategoriji, Ptujčanka Nina Potočnik. Le-ta je na celotnem turnirju v petih dvobojih izgubila le 4 igre! V finalu je premagala 5. nosilko Saro Mitrakovič (Benč) 6:1, 6:2. Nina je suvereno slavila tudi v igri dvojic, kjer je igrala skupaj s Tamaro Zidanšek.

S tem je še enkrat več dokazala, da je že precej prerasla svoje vrstnice, zaradi česar se bo po navodilih trenerjev v TK Terme Ptuj, Zorana Krajnca in Luka Hazdovca, letos povsem osredotočila na igranje v višji starostni kategoriji - do 14 let. Fizično precej močnejše igralke so jo doslej premagovale zaradi močnejših udarcev, vendar bi se jim lahko Nina v kratkem že tudi v tem elementu precej približala.

V kategoriji dečkov je nastopil Sven Lah (TK Terme Ptuj), ki je turnir začel z zmago, v drugem pa ga je ustavil 4. nosilec Bor Schweiger (Otočec). Sven se je skupaj s Celjanom Goručanom poskusil tudi v igri dvojic, kjer ju je v četrtfi-nalu po tesnem boju izločila dvojica Drobnič/Kaplja - 7:6 (7), 6:3.

Še več igralcev TK Terme Ptuj je nastopilo na DP U-16 v Ljubljani. Pri dekletih sta se v kvalifikacijah merili Nuša Lisjak in Marina Baklan, uspeš-

Nina Potočnik, TK Terme Ptuj

nejša pa je bila prva, ki se je z dvema zmagama uvrstila na glavni turnir. Odlično je nadaljevala tudi tam, saj je uspešno preskočila prva dva kroga. Šele v četrtfinalu jo je ustavila 2. nosilka, Idrijčanka Nina Nagode. Za Nušo je to po dolgem času prvi turnir, na katerem je zaigrala tako, kot je pred časom s svojimi igrami že napovedovala. Je to zanjo nov začetek?

Med fanti sta v kvalifikacijah obtičala Blaž Kocjan in Jan Lah, slednji pa je izgubil šele v podaljšani igri. S posebnim povabilom organizatorjev (wild card) se je v glavni del žreba uvrstil Urh Krajnc-Do-miter, ki pa je na turnir prišel rahlo obolel. Ptujčan, ki je šele ta teden napolnil 15 let, je na odlično zasedenem turnirju zmagal v 1. krogu, nato pa se v drugem dobro kosal s 4. nosilcem, Ljubljančanom Domnom Vertotom. Odločitev je padla v tretjem nizu, ko je Vertotu uspel odvzem servisa (break), kar je odločilo zmagovalca.

JM

Tenis • Zimska liga

Prva zmaga za Špurej

2. LIGA

V 6. krogu 2. zimske teniške lige so igralci TK Šumari brez težav premagali ekipo Štrafa in se trdno zasidrali na prvenstveni razpredelnici s petimi točkami prednosti pred tremi zasledovalci. Spodrsljaj so si privoščili Gorišničani, ki so nastopili brez poškodovanega Janka Žnidariča in službeno odsotnega Franca Očka, sicer generalnega tajnika Judo Zveze Slovenije. Prvo zmago v tem prvenstvu pa so dosegli igralci Kovinarstva Špurej, sicer novinci v tem tekmovanju, ki so uspešno rešili uganko.

REZULTATI 6. KROGA: KOVI-

NARSTVO SPUREJ - ENIGMA 2:1

(Špurej - Murko 7:9, Iljevec - Cunk 6:2, Špurej/Iljevec - Murko/Cunk 9:7); TK GORIŠNICA - TK SKORBA

GAD 1:2 (Krajnc - Šlamberger 9:6, Simonič - Ules 6:9, Krajnc/Simonič - Dobnik/Šlamberger 3:9); TK ŠUMARI - TK ŠTRAF 3:0 (Premužič A. Korošec 9:6, Sternad - Debeljak 9:5, Sternad/Gulin - Korošec/Debe-ljak 9:1).

VRSTNI RED: TK Šumari 15, TK Skorba gad, TK Gorišnica in TK Štraf 10, Kovinarstvo Špurej 6, TK Enigma 3 točke.

Danilo Klajnšek

Bowling • Državna liga

Pomembni zmagi Ptuja

S tekmami 1. kroga se je začelo tekmovanje v državni ligi, kjer je 24 ekip razdeljenih v štiri skupine. Ptujski ekipi tekmujeta v skupinah A in B, obe pa sta bili na začetku uspešni. Ekipa Ptuj 1 je v zelo izenačenem dvoboju zmagala 8:6 zaradi boljšega skupnega rezultata podrtih kegljev (po tekmah posameznikov in dvojic je bilo neodločeno - 6:6). Najboljši rezultat je dosegel Andrej Vaš, ki je v šestih igral skupaj podrl 1255 kegljev (Bojan Klarič 1222).

Ekipa Ptuj 2 je gostila novinca v ligi, ekipo Mulda, in jo premagala z rezultatom 10:4. S tem je zabeleži

la pomembne točke, saj je sicer ta skupina izredno težka. Najboljši posameznik ekipe je bil Tomi Držaj, ki je dosegel skupni rezultat 1176.

Rezultati 1. kroga:

Skupina A: Ptuj 2 - Mulda 2:0, Xtreme 1 - BK 300 2:0, Epic 3 - Piramida 1 0:2.

Skupina B: Ptuj 1 - Triglav 2 2:0, Ericsson - Epic 1 0:2, Meteoriti - Piramida 2 0:2.

V 2. krogu (v soboto, 24. 1.) bosta obe ptujski ekipi gostovali: Ptuj 1 pri Epicu 1, Ptuj 2 pa pri BK 300.

JM

Strelstvo • Pred MT München in EP v Pragi

Majda in Staša potujeta na EP!

Po tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v Rušah, kjer se lovijo še zadnji izpolnjeni kriteriji za naslednji MT v Munchnu, so že znani tudi potniki za letošnje evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem, ki se bo odvijalo v Pragi od 19. do 22. februarja 2009. Med strelci s Ptujskega je kriterijem uspelo zadostiti dvema strelkama s pištolo, članici Majdi Raušl, SK Ptuj, in mladinki Staši Simonič, SD Dornava. Obe omenjeni strelki sta v letošnji sezoni kar nekajkrat posegli po najvišjih mestih na mednarodnih tekmovanjih in tako popolnoma upravičili zaupanje slovenskega selektorja Renata Štermana.

Med ostalimi slovenskimi reprezentanti na EP potujejo tudi med člani s puško Raj-mond Debevec, Robi Mar-koja in Željko Moičevič,

Foto: Simeon Gönc

Mlada dornavska strelka Staša Simonič se je z odličnimi rezultati v letošnji sezoni uspela uvrstiti na februarsko EP z zračnim orožjem v Pragi.

pri članicah s puško Zdenka Stern, Kaja Repič in Katja Dadič, pri mladincih s puško Grega Potočnik, pri mladinkah s puško Živa Dvoršak,

Nina Juvan in Saša Marija Ratnik ter pri mladinkah s pištolo Mojca Porš in Simona Molan.

O pričakovanjih z MT v

Munchnu in EP v Pragi nam je vodja slovenskih reprezentanc in selektor za pištolo, Renato Šterman, zaupal sledeče: »Prav vse naše ekipe potujejo na EP s ciljem, ki je uvrstitev tik pod stopničkami. Največje možnosti za dosego cilja imajo mladinke in člani s puško, najvišje pa lahko ob dobri dnevni formi ciljajo mladinke s pištolo. Posamezno bodo najvišje ciljali Dvoršak in Potočnik z zračno puško in Majda Raušl s pištolo. Reprezentanti bodo svojo formo do EP poskusili dvigniti na močnem MT v Munchnu, ki je najmočnejše mednarodno tekmovanje na svetu in po moči in kvaliteti prekaša tudi OI ali svetovna prvenstva, saj je na omenjenih tekmovanjih nastop števila tekmovalcev omejen, v Munchnu pa teh omejitev praktično ni.«

Simeon Gonc

Namizni tenis

Velenje v znamenju Kitajcev, edina zmaga za Rojkovo

Velenje je enkrat na leto središče dogajanja v namiznem tenisu, saj v tem rudarskem mestu organizirajo mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu najvišjega kakovostnega razreda, imenovanega Pro Tour. Letošnja udeležba ni postregla z nastopi najboljših igralcev in igralk, vendar je bilo tekmovanje še vedno dovolj kvalitetno, da si ga je bilo vredno ogledati. Skoraj ves minuli teden so potekali boji med posamezniki in dvojicami, na koncu pa so vse naslove pobrali igralke in igralci iz domovine tega športa - Kitajske.

Slovenski igralci in igralke so bili prisotni, vendar rezul-tatsko brez omembe vrednega deleža. To je povsem razumljivo, saj ta šport v Sloveniji kljub veliki razširjenosti ni na pravi poti, krivec za to pa je Namiz-noteniška zveza Slovenije, ki ne najde pravega ključa za napredek. Po bolezni našega najboljšega igralca Bojana Tokiča Slovenci nismo imeli več nikogar,

ki bi se lahko prebil nekoliko višje. Izpadi so se vrstili kot po tekočem traku. Tako veliko tekmovanje naj bi bilo tudi velik nauk za naprej, posebej pa naj bi koristil igralkam in igralcem pri pridobivanju izkušenj za naslednje velike namiznoteni-ške prireditve.

Barve slovenske reprezentance sta branili tudi dve igralki NTK Ptuj, to sta bili Vesna Rojko in Ivana Zera v konkurenci do 21 let. Vesna Rojko je bila tudi edina Slovenka, ki je dosegla zmago proti Italijanki Chiari Trotti (4:2), na žalost pa to ni bilo dovolj za nastop na glavnem turnirju. Očitno je, da Vesna veliko obeta, le izkušenj s tovrstnih velikih tekmovanj ji še manjka. Razlog pa leži v tem, da samo pred svetovnim in evropskim prvenstvom SNTZ organizira skupne priprave, za vse ostalo pa mora poskrbeti klub ali celo starši. Kakšen je odnos matične zveze, pa dovolj zgovorno pove podatek, da so bronaste igralke iz EP v Arhau-su Biljana Todorovič, Martina

Luka Krušič je v Ljubljani igral tudi s tri leta starejšimi tekmeci.

Kegljanje • 2. SKL - vzhod

šoštanj še drugič premočan

Kegljači so minuli vikend pričeli z drugim delom prvenstva. Prvi krog nadaljevanja pa ni bil uspešen za Ptujčane, ki so izgubili v Šoštanju, pri vodečem moštvu lige. Očitno je, da jim tokratni domačini nikakor ne ustrezajo, saj so jih tudi na Ptuju visoko premagali. S tem porazom so dravaši padli na deveto, predzadnje mesto, razlike pa so še naprej zelo majhne.

REZULTATI 10. KROGA: Šoštanj

- Drava 6:2 (3232 - 3105), Rudnik

- Lent 6:2, Miklavž - Konjice II. 3:5, Impol - Fužinar 5:3, Pivovarna Laško

- Litija 6:2.

1. ŠOŠTANJ 10 8 0 2 16

2. KONJICE II. 10 7 2 1 16

3. PIVOVARNA LAŠKO 10 5 2 3 12

4. LENT 10 4 2 4 10

5. MIKLAVŽ 10 5 0 5 10

6. IMPOL 10 4 1 5 9

7. LITIJA 10 4 1 5 9

8. RUDNIK 10 4 0 6 8

9. DRAVA 10 3 1 6 7

10. FUŽINAR 10 1 1 8 3

DK

1. A SKL - moški: Zmaga Radenske

V 10. krogu 1. slovenske keglja-ške lige je vrsta Radenske gostila ekipo Novolita iz Cerknice in visoko zmagala.

Radenska: Borovič 598, Marinič 552, Emeršič 619, Šebjanič 551, Harc 613, Kovačič 612.

Na lestvici vodi mariborski Konstruktor (20 točk), Radenska je druga (14). V 11. krogu (24. 1.) Radenska gostuje pri ekipi Proteusa iz Postojne.

1. B SKL - ženske

Rezultati 10. kroga: Radenska

- Miroteks II 3:5, Trebnje - Rudar 6:2, Šoštanj - Ljubelj 2:6, Proteus

- ETA 6:2.

Vrstni red: 1. Miroteks II 20 točk ..., 5. Radenska 8. V 11. krogu (24. 1.) Radenska gostuje v Postojni.

Safran in Helena Halas zavrnile povabilo na praznovanje 80-letnice SNTZ zaradi neizpolnjenih obljub.

Luka Krušič drugi v Ljubljani

Minulo nedeljo je bil v Ljubljani odigran odprt turnir Alpe-Adria, na katerem je sodelovalo 105 igralcev iz 12 klubov iz Madžarske in Slovenije.

V konkurenci U-19 je nastopal tudi šestnajstletni igralec NTK Ptuj Luka Krušič, ki je v konkurenci tri leta starejših igralcev osvojil odlično drugo mesto! Že v predtekmovalni skupini je zaigral zelo dobro, saj je premagal Domna Peper-ka (Kajuh Slovan) 3:2, igralca, ki ga je selektor poklical na PRO TOUR turnir v Velenju, in Matjaža Osolina (Edigs) 3:1. Do finala je premagal še Žiga Vidmarja (Merkur) 3:0, Tibor-ja Ožaniča (Melamin) 3:1 in Gregorja Vukoviča (Arrigoni) 3:0. V finalu se je pomeril s Simonom Frankom (Arrigoni) in izgubil 0:3.

Danilo Klajnšek

Dušan Masten slavil v Ključarovcih

Ljubitelji namiznega tenisa v PGD Ključarovci so v prostorih gasilskega doma organizirali 4. tradicionalni turnir v namiznem tenisu. Tekmovalo je rekordnih 44 tekmovalcev iz severovzhodne Slovenije - Lju-

tomer, Ormož, Pušenci, Sv. Tomaž, Moškanjci, Polenšak, Kidričevo.

V prvem delu tekmovanja so bili igralci razdeljeni v skupine - enajst skupin s po štirimi igralci. Nadaljevanje je organizator izpeljal po sistemu na izpadanje vse do zmagovalca. Vse skupaj je bilo odigranih 88 tekem. Zmagovalec turnirja je postal Dušan Masten iz Po-lenšaka, 2. mesto je zasedel lanskoletni zmagovalec Sašo Ma-jerič iz Moškanjcev, 3. mesto je pripadlo Miranu Hržiču iz Mihovcev. Kot veleva tradicija, so organizatorji izbrali tudi najmlajšega in najstarejšega tekmovalca. To sta bila 14-let-ni domačin Simon Vajda iz Ključarovcev in 68-letni Jože Soršek iz Kidričevega.

»Organizatorji iz PGD Klju-čarovci so se potrudili, da je tekmovanje potekalo brezhibno in zelo pohvalno s strani tekmovalcev; za okrepčilo in prehrano je bilo dobro poskrbljeno. Zelo je pomembno, da je bil amaterski tekmovalni kader letos še močnejši kot prejšnja leta, kar je dobra popotnica za naslednje leto. Videli smo lepe tekme, zato so zagotovo na svoj račun prišli ljubitelji namiznega tenisa,« je po končanem tekmovanju strnil vtise eden izmed glavnih organizatorjev Zvonko Gašparič. Pri PGD Ključarovci nameravajo tradicijo tekem namiznega tenisa nadaljevati tudi v bodoče.

UK

Nogomet m 5. tradicionalni turnir U-12 NŠ Poli Drava

Naslov v Celje

NŠ Poli Drava je v nedeljo v športni dvorani Center na Ptuju organizirala že peti tradicionalni turnir v malem nogometu za igralce do 12. leta starosti, kjer so nastopile ekipe renomiranih in znanih slovenskih pr-voligaških ekip in gostje iz Hrvaške. Ekipe so bile razdeljene v tri pred-finalne skupine. Najštevilčnejši so bili domačini tega tekmovanja, ki so nastopili s štirimi ekipami, iz našega območja pa je z eno ekipo nastopil še Aluminij iz Kidričevega. V polfinale se je uspelo prebiti mladim nogometašem prve ekipe NŠ Poli Drava, ki pa so jih v polfinalu z 0:1 izločili sovrstniki iz NK Maribor, ki so se uvrstili v finale. Poleg slednjih so v njem nastopili še ekipi Celja in Dravinje. V finalu so bili najuspešnejši mladi Celjani, ki so dvakrat zmagali 2:0. Za najboljšega igralca je bil izbran Rok Zupanc iz zmagovalne ekipe, najboljši vratar je bil Nino Šajtegel iz Dravinje (Slovenske Konjice). Prve tri

ekipe so prejele pokale, do šestega mesta pa priznanja.

Kot je že v navadi, so bili tudi tokrat udeleženci turnirja polni pohval na račun organizatorja turnirja, to je NŠ Poli Drava iz Ptuja. Tudi gledalci so se v lepem številu zbrali v dvorani Center. Videli so lahko zavidljivo nogometno znanje mladih nogometašev, predvsem pa srčnost in borbenost.

REZULTATI POLFINALE: NŠ Poli Drava - Maribor 0:1, Dravinja - Medžimurje 4:0, Celje - Simer šampion 3:0.

FINALE: Maribor - Dravinja 0:2, Celje - Dravinja 2:0, Maribor - Celje 0:2.

NŠ POLI DRAVA I.: David Šraj-ner, Toni Rogina, Davor Fleten, Žiga Šoštarič, Matic Vrbanec, Luka Šalamun, Žan Horvat Zamuda. Trener: Gregor Beranič. Ekipa je osvojila 4.-6. mesto.

Odbojka • 3. DOL - vzhod

Kurent SK Company -Puconci 0:3 (-5, -8, -6)

KURENT SK COMPANY: Reš, Mahorič, Ceci, Klinc, Matjašič, Frlež, Žibrat, Valent, Stanet, Terbuc, Iva Kmetič, Tina Kmetič. Trener: Roman Hasemali.

Ptujčanke (na sliki) so nastopile oslabljene, in sicer brez Segulino-ve in Črešnikove, nastopile pa so tudi brez obolelega trenerja Tea Pajnika. Na tem srečanju so dobile priložnost za igro vsa dekleta, kar je zelo pomembno pri nabiranju izkušenj.

REZULTATI 13. KROGA: Kurent SK Company - Kema Puconci 0:3, Nova KBM Branik II. - Suha Gradnja 3:0, DŠR Murska Sobota II. - Galeja 0:3, Ecom Tabor - Ruše 3:0.

1. KEMA PUCONCI 12 11 1 34

2. NOVA KBM BRANIK II. 12 11 1 32

3. DŠR MURSKA SOBOTA 11 9 2 27

4. GALEJA 12 6 6 18

5. SUHA GRADNJA 12 6 6 18

6. ECOM TABOR 11 5 6 16

7. RUŠE 12 3 9 9

8. DŠR MURSKA SOBOTA II. 12 1 11 5

9. KURENT SK COMPANY 11 0 11 0

DK

Judo m Turnirja mladih

Nika, Žiga in Matic do zmag

Konec tedna so mladi judoisti ptujske Drave nastopali na dveh množičnih tekmovanjih v Lendavi in Mariboru. Domov so se vrnili s številnimi dobrimi uvrstitvami, tudi tremi zmagami.

Rezultati iz Lendave (17. 1.): cicibani: 2. Luka Pihler (-23 kg), 1. Žiga Vidovič (-27 kg), 7. Niko Ra-kuš (-40 kg), 3. Luka Šlamberger (-46 kg); cicibanke: 1. Nika Šlam-berger (+44 kg); mlajši dečki: 2. Alen Pihler (-30 kg); starejši dečki: 1. Matic Horvat (-50 kg), 3. Blaž Peklič (-55 kg); starejše deklice: 2.

Larisa Cerček (-63 kg).

Rezultati iz Maribora (področno tekmovanje OŠ, 18. 1.):

mlajši dečki: 3. Jernej Domajn-ko (-46 kg), 5. Uroš Barič (-50 kg); starejši dečki: 2. Rok Resnik (-38 kg), 5. Blaž Peklič (-60 kg), 5. Aljoša Podhostnik (+73 kg), 7. Matic Horvat (-50 kg); starejše deklice: 3. Larisa Cerček (-63 kg).

Nosilci odličij z območnega prvenstva so se uvrstili na državno prvenstvo osnovnih šol.

SK

Mladi tekmovalci JK Drava Ptuj, ki so v Lendavi osvojili medalje, s trenerjem Ervinom Vinkom.

Foto: Jože Lenart

Utrinek s turnirja na Ptuju

NS POLI DRAVA II.: Alex Krajnc, Matevž Kukovec, Luka Petek, Alen Toplak, Denis Majerič, Matic Fur-jan, Matic Stajnko. Trener: Boštjan Zemljarič. Ekipa je osvojila 7.-12. mesto.

NŠ POLI DRAVA III.: Žan Potočnik, Tilen Lacko Kolar, Jan Cesar, Jan Belšak, Rožle Grager, Timotej Gra-gler, Niko Vajda, Bruno Gale, Metod Majcen Kostič, Tim Lončarič. Trener: Tobijas Zdravkota. Ekipa je zasedla 7.-12. mesto

NS POLI DRAVA IV: Timi Pungar-šek, Aljaž Jurgec, Tilen Kmetec, Tadej Toplak, Aleš Korpar, Žan Susman, Filip Muhič, Anže Školnik, David Emer-šič. Trener: Harry Haunholter. Ekipa je zasedla 7.-12. mesto.

NK ALUMINIJ: Luka Janžekovič, Tilen Ahec, Denis Hreljič, Terik Zorec, Grega Gojkošek, Vito Meznarič, Milko Mesnič, Žiga Novacen, Alen Knez, Nejc Brodnjak. Trener: Sašo Gajser. Ekipa je osvojila 7.-12. mesto.

Danilo Klajnšek

Kolesarstvo • TBP Lenart

Priznanja najboljšim

Ob zaključku sezone so se zbrali člani KK TBP Lenart in pregledali delo v minuli sezoni, ki so jo ocenili za uspešno. V prostem pogovoru smo lahko dobili občutek, da se vsi zavedajo, da delajo za isto stvar: tako uprava, ki se maksimalno trudi s pridobivanjem sredstev in zagotavljanjem pogojev za delo, kakor tudi trenerji in ko-

lesarji na svoj način. Ob tej priložnosti je predsednik kluba Rudi Pavlič, sicer direktor podjetja EBERKOPro najboljšim štirim kolesarjem (dobitnikom medalj na državnem prvenstvu) predal praktična darila (ure Polar). Dobili so jih Primož Obal, Andrej Rajšp, Dani Pšajd, Simon Komperšak.

DK

Andrej Rajšp (levo) in predsednik TBP Lenart Rudi Pavlič (desno)

Pikado liga Št. tednik

Saška presenetila Ring

V tem krogu so največje presenečenje pripravili igralci Saške, ki so v gosteh tesno premagali ekipo Ringa. Slednjo je na lestvici tako prehitela ekipa Sharky.

V derbiju B-lige je vodilna ekipa Sharky II prepričljivo premagala najbližje zasledovalce, ekipo Haložan, in jim ušla na visokih šest točk prednosti.

A-liga

Rezultati 11. kroga: Winston - Šterntal 12:4 (24:11), Ring - Saška

7:9, Sharky - Luna 13:3, Žaga - Stolp preloženo. Prost je bil Zeleni gaj.

Vrstni red: 1. Zeleni Gaj 24, 2. Winston 24, 3. Sharky 18, 4. Ring 17, 5. Žaga 15, 6. Stolp 14, 7. Saška 7, 8. Šterntal 7, 9. Luna 0.

Pari naslednjega kroga (petek, 23. 1., ob 20.00): Saška - Sharky, Winston - Ring, Šterntal - Stolp, Luna - Zeleni gaj. Prosta je ekipa Žage.

B-liga

V soboto, 24. 1., bosta v gasilskem domu v Pacinju dve zanimivi tekmovanji v pikadu. Ob 16.00 bo na sporedu redni krog 1. slovenske lige, ob 18.00 pa 6. rang turnir za izbor reprezentance.

Rezultati 10. kroga: Ptujskih 5

- Zeleni gaj II 10:6 (20:14), Haložan

- Sharky II 4:12 (14:24), Mark 69

- Capri I 6:10, Capri II - Ring II preloženo. Prosta je bila Pika.

Vrstni red: 1. Sharky II 24, 2. Haložan 18, 3. Ptujskih 5 17, 4. Zeleni gaj II 13, 5. Ring II 12, 6. Capri I 10, 7. Capri II 9, 8. Pika 6, 9. Mark 69 6.

Pari naslednjega kroga (sobota, 24. 1., ob 20.00): Capri I - Ptujskih 5, Sharky II - Pika, Ring II - Mark 69, Zeleni gaj II - Haložan. Prosta je ekipa Capri II.

JM

Športni napovednik

Odbojka

1. A DOL ŽENSKE

PARI 12. KROGA: Benedikt - AC Prstec Ptuj, TPV Novo mesto - Alian-sa, MZG Grosuplje - Calcit Kamnik, Luka Koper - Sloving Vital.

Namizni tenis

1. SNTL MOŠKI

PARI 10. KROGA: Ptuj - Maribor Finea (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Krka - Petrol Olimpija, Kema Puconci - Radlje, Edigs Mengeš - Sobota, Melamin Kočevje - Tempo Velenje.

3. SNTL - MOŠKI

6. KROG: Cirkovce - Žogica Gornja Radgona (10.00 v Cirkovcah), Cirkovce - Logatec (16.00 v Cirkovcah); Ptuj II. - Logatec (10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II. - Žogica Gornja Radgona (16.00 v ŠD Mladika)

Kegljanje

2. SKL VZHOD - MOŠKI

11. KROG: Drava - Impol (sobota ob 17.00 v DETA Centru na Ptuju)

2. SKL VZHOD - ŽENSKE

8. KROG: Impol - Drava

Rokomet

Mladinci Ormoža s Koprčani

Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi v nedeljo, 25. januarja, na Hardek, kjer bo ob 11. uri na sporedu tekma 1. mladinske lige med RK Jeruzalem Ormož in RK Cimos Koper.

Mlajše selekcije RK Drava

MLADINCI: Drava - Crnomelj (15.00); STAREJŠI DECKI B: Drava - Prevent (16.30); STAREJŠI DEČKI A: Drava - Trimo Trebnje (18.00); KADETI: Drava - Dol TKI Hrastnik (19.30). Vse tekme se igrajo v soboto v ŠD Center na Ptuju.

Mali nogomet

2. SFL - vzhod

Pari 13. kroga: petek, 23. 1., ob 19.00: Maribor Branik - Teleing Ma-rinci; ob 19.30: KMN Tomaž - Bioterme M. Nedelja; ob 20.00 Slovenske Gorice - FSK Kebelj, KMN Nazarje Glin - Ptuj ABA SAŠ; v soboto, 24. 1., ob 18.30: Duplek TBS Team24 - Cerkvenjak G. Anton.

5. zimski mednarodni turnir U-8

V dvorani Center na Ptuju bo v nedeljo, 25. 1., mednarodni turnir v malem nogometu za selekcije U-8, ki ga organizira NŠ Poli Drava Ptuj. 10 ekip bo razdeljenih v dve skupini, iz vsake pa se bodo v nadaljnje tekmovanje uvrstile tri najboljše. Igralni čas je 1x16 minut, prva tekma pa bo na sporedu ob 10. uri. Zaključne tekme bodo na sporedu od 16.40 ure dalje.

Skupina A: Nafta, Dravinja, Medžimurje (HRV), Aluminij, Poli Drava 1 Skupina B: MIK CM Celje, Domžale, Fotex (HRV), Simer Šampion, Poli Drava 2.

DK, JM

Planinski kotiček

Šahovski dogodki januarja 2009

Tradicionalni novoletni šahovski turnir Šahovskega društva Ptuj - Tehcenter je bil tudi letos, kot že več kot dvajset let, drugega januarja. Hitropotezni turnir je spadal v ciklus hitropoteznih tekmovanj za društveno prvenstvo za preteklo leto. Na turnirju je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali 15 krogov po švicarskem sistemu.

Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast 11,5 točke, Žan Belšak 11 točk, Branko Orešek 10,5 točke, Boris Žlender 10 točk, Jožef Kopše, Anton Butolen in Igor Iljaž 9 točk, Aleksander Podkriž-nik 8 točk, Martin Majcenovič 8 točk, Franjo Lazar 6,5 točke, Janko Bohak 5,5 točke, Ivan Krajnc in Ciril Kužner 5 točk itd. Prvak društva v hitropoteznem šahu za leto 2008 je postal Igor Iljaž pred Viktorjem Napastom in Borisom Žlendrom.

Pričel se je tudi novi ciklus tekmovanj za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj - Tehcenter za leto 2009. Na januarskem turnirju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Tudi tokrat je bil najuspešnejši Viktor Napast, ki je za poldrugo točko prehitel Dušana Majcenoviča in Igorja Iljaža.

Rezultati: Viktor Napast 12 točk, Dušan Majcenovič in Igor Iljaž po 10,5 točke, Jožef Kopše 9 točk, Branko Orešek in Janko Bohak po 8,5 točke, Anton Butolen in Boris Žlender po 8 točk, Klemen Janžekovič 6,5 točke, Martin Skledar 6 točk, Martin Majcenovič 5,5 točke, Ivan Krajnc 5 točk itd.

Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih 7 krogov po švicarskem sistemu. Prvo mesto je brez poraza zasedel Boris Žlender, ki je v odločilni partiji premagal vodečega veterana Janka Bohaka.

Končni vrstni red turnirja v pospešenem šahu: Boris Žlender 5,5 točke, Ciril Kužner, Martin Majcenovič in Janko Bohak po 5 točk, Ivan Krajnc in Miroslav Mihalič po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik, Igor Iljaž, Martin Skledar in Andrej Peršuh po 3 točke itd.

Janko Bohak

Foto: DK

Dve desetletji NSS • Je zgodovina zapisana napačno?

Osamosvojitev Slovenije je izpeljala levica!

V času, ko se v javnosti pojavljajo spominski sestavki o raznih obletnicah ob osamosvajanju Slovenije, je predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije (NSS) Rastko Plohl presenetil s podatki in dokumenti, ki dobršen del do sedaj opevane zgodovine postavljajo na glavo. Zatrjuje namreč, da Demos ni bil nikoli edini akter osamosvojitve, saj segajo prizadevanja za samostojno Slovenijo nekaj let nazaj in v druge sredine.

S pomočjo dokaznega gradiva, arhiviranih in javno objavljenih sestavkov ter zapisnikov izpred dveh desetletij predsednik NSS Rastko Plohl zatrjuje, da je osamosvojitev v pretežni meri izpeljala levica, ki je ustanovila tudi Demos in njegove politične opcije, kar je razvidno iz zbora za ustavo, saj je ta začel pripravljati pravne temelje za ustanovitev zbora za ustavo, ki je pripravil novo slovensko ustavo.

V omenjenih dokumentih je razvidno, da so v ustanovitvi zbora za ustavo tedaj sodelovali člani Družbenega gibanja skupnost (DGS): dr. Rastko Močnik, sedanji poslanec državnega zbora Andrej Ma-gajna, dr. Gorazd Drevenšek, Rastko Plohl in drugi ter vsaj eden od podpisnikov znamenite Rožniške deklaracije NSS. Plohl zatrjuje tudi, da je Demos nastal iz velike koalicije Zbora za ustavo, kjer je prevladovala slovenska levica. Sicer pa se prelomnih dogodkov Plohl takole spominja: »Januarja leta 1989 smo bili Neodvisni sindikati soustanovitelji Zbora za ustavo, ki je pripravil novo, sedanjo ustavo, kot tedaj edina sindikalna organizacija in imamo

državotvorni status. Dosegli smo, da so v ustavi vpisane sindikalne pravice ter da je ustava pred sprejemom šla v šestmesečno razpravo in dopolnjevanje in njeno dvotretjinsko sprejetje, saj je samostojna RS nastala na osnovi najširšega konsenza.«

Vendar korenine NSS segajo še nekaj let nazaj?

»Res je, NSS, ki so bili tedaj znani tudi kot Ptujski sindikati, segajo v leto 1984/85, v čas Novih družbenih gibanj (NDG) in stavkovnih gibanj, še posebej mariborskih, konec osemdesetih let. A prve pristopne izjave so bile izpolnjene oktobra 1988, formalna ustanovitev pa se je zgodila 30. marca 1990. Decembra 1988, leto dni po litostrojski stavki, se je tedaj v prvi in delujoči nerežimski sindikat -Ptujski sindikat - včlanil tudi France Tomšič, ki je bil tedaj še predsednik uradnega sindikata v enem izmed tozdov Litostroja.«

Kdo vse pa je poleg NSS ustanovil Zbor za ustavo?

»Zbor za ustavo so ustanovili Zveza Socialistične mladine - ZSMS, ki je dala prvega predsedujočega Jožefa Školča, Univerzitetna konferenca ZSMS (Gorazd Drevenšek),

Foto: M. Ozmec

Rastko Plohl: »Imamo trdne dokaze o tem, da je osamosvojitev Slovenije v pretežni meri izpeljala levica!«

Društvo pisateljev (Tone Peršak), Kmečka zveza, Odbor za varstvo človekovih

Ptuj • Načrti Mladega foruma

Mladi so aktivni

Mladi forum Ptuj, ki trenutno šteje okrog 150 članov, je v lanskem letu dobil novo vodstvo. Zagnana mladina, ki je pod predsedstvom Anamarije Meznarič prevzela vodenje omenjene organizacije, ima že kopico načrtov za prihodnost, enega pomembnejših projektov bodo izpeljali že v času pusta.

V začetku letošnjega šolskega leta je Mladi forum dobil novo vodstvo. Funkcijo predsednice je prevzela Anamarija Meznarič, dijakinja 3. letnika Gimnazije Ptuj, njena namestnica pa je Eva Žunkovič, študentka 2. letnika Pravne fakultete Maribor.

Mladi forum, ki je na področju dela z mladostniki aktiven že vrsto let, ima sedež na Prešernovi 16. »Odkar je postavljeno novo vodstvo, smo izvedli tri projekte: sodelovali smo v

Unicefovem projektu Punčke iz cunj, izdelane punčke pa so bile potem prodane na dražbi, ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, 1. decembra, smo po ptujskih ulicah delili kondome in rdeče pentlje, v mestu pa smo imeli v času decembrskih praznikov božično stojnico, na kateri smo mimoidočim delili čaj in kuhano vino,« je pojasnila Meznaričeva.

Tudi v tekočem letu načrtujejo izvedbo več projektov, prvega bodo izpeljali že febru

Anamarija Meznarič (levo), predsednica Mladega foruma

arja, saj bodo pust obeležili s stojnico. 8. marca se bodo ob dnevu žena spomnili tudi na pripadnice nežnejšega spola. »Za delo in projekte se ponavadi dogovarjamo na sejah, ki so vsakih štirinajst dni. Letos bomo zagotovo počeli še kaj v smeri evropskih volitev. Na to temo se bomo jutri pogovorili tudi s predsednikom nacionalnega foruma Markom Baruco. V Mladem forumu nam veliko pomeni tudi druženje, npr. ob petkih v telovadnici Olgice. Naši podporniki in pomočniki, ki nam veliko pomagajo, pa so poslanec v državnem zboru Dejan Levanič, predsednik ptujskih Socialnih demokratov Miran Meško in ptujski svetnik Žiga Simonič, nekoč tudi uspešen predsednik foruma. Naslednji petek pripravljamo tudi literarni večer z mlado pesnico Kristino Kočan, ki je ne dolgo tega izdala svoj prvenec Šara, s svojimi pesmimi pa se bo predstavil tudi mladi ptujski pesnik Sergej Harlamov,« je še pojasnila Meznaričeva.

Dženana Bečirovič

pravic (Igor Bavčar), Social demokratska zveza (Andrej Magajna), Demokratska zveza (Dimitrij Rupel) in Ptujski neodvisni sindikati (Rastko Plohl); gostje pa so bili še Ciril Ribičič mlajši iz tedanje ZKS in Darja Lavtižar iz SZDL, kasneje pa so se pridružili še Društvo likovnih umetnikov, Mirovno gibanje, Sindikat strojevodij, Zeleni in drugi.«

Kako pa so se razvijali politični dogodki po letu 1990?

»Leta 1990 smo bili v Beogradu na srečanju tedaj vseh obstoječih sindikatov in smo jasno povedali, da gremo Slovenci na svoje. Neodvisni sindikati smo soustanovitelji republiškega ekonomsko socialnega sveta - ESS in podpisniki vseh socialno ekonomskih dokumentov na državni ravni, smo tudi soustanovitelji edinih dveh pokrajinskih ekonomsko socialnih svetov, ki sta v Podravju. Sodelovali smo v vseh skupnih sindikalnih stavkah in protestih. Bili smo prisotni v znanih dogodkih v Beogradu in Budimpešti ter v samih špicah vročih iger v Göteborgu, Genovi, Bruslju in Pragi.«

V čem pa je bistvu Ro-žniške deklaracije, h kateri ste pristopili sredi lanskega leta?

»Lani, 21. junija 2008, smo pristopili k Rožniški deklaraciji, ki govori o vzpostavitvi III. slovenske republike z novo notranjo družbeno politično ureditvijo, saj sedanja

ni to, kar smo s samo osvojitvijo pričakovali. V skladu s tem in nastalo gospodarsko krizo smo izdali programsko pobudo za novo družbeno ekonomsko organiziranost Slovenije, ki govori: »Prihajajoča kriza je predvsem posledica neposrečenih strukturno ekonomskih in lastniških sprememb družbene ureditve po osamosvojitvi in laž, da zasebno gospodarstvo uravnava samo sebe. Leta 1985 smo bili kot Socialistična republika Slovenija po razvitosti na 10. mestu v svetu, tedaj je imela Slovenija neprimerno večjo kupno moč na prebivalca kot je danes in nezaposlenosti sploh ni bilo.«

Torej smo po osamosvojitvi na slabšem?

»Dejstvo je, da je tranzicija prinesla zmanjšanje ali prenehanje proizvajanja življenjsko pomembnih proizvodov in prehrane v smislu samooskrbe in presežkov kot čistega zaslužka iz naslova mednarodne menjave blaga in dela. Z veliko zadolženostjo sedanjih generacij pa je prineslo padec kupne moči - revščino, masovno brezposelnost, nižjo življenjsko starostno dobo, nižjo rodnost in krize, ki si sledijo druga drugi. To je dejstvo, o tem lahko vsak presodi sam.«

Kaj torej predlagate v NSS, kako vidite pot naprej?

»Naše mnenje je, da je nujno potrebno vzpostaviti nov zagonski ciklus, poleg državnih, že zaključujočega avtocestnega programa, je treba zagotoviti prenovo in izgradnjo elektrogospodarstva, izgradnjo eko-energetskih objektov, izgradnjo podjetjih za osnovne izdelke, pridelavo lastne prehrane ter obnovo in izgradnjo infrastrukture. To pomeni odpiranje novih produktivnih delovnih mest v kmetijstvu, prehrambni industriji in ostalem gospodar

stvu, proizvodnjo presežkov, celo za izvoz, in imeti od tega tudi dobiček. Tako bo zmanjšan odliv denarja, najemanje kreditov iz tujine ter dosežena osnovna samooskrba, suverenost in neodvisnost. Gospodarstvo mora biti načrtovano tako, da nudi preživetje skupnosti, četudi se cel svet okrog nas podre. Kaj če jutri na svetovnem trgu za noben denar ne bo možno kupiti nafte, energije in hrane za noben denar? Tudi na to je treba računati in na to moramo biti pripravljeni!«

Naj spomnimo, da so NSS s Plohlom na čelu že konec leta 2001, po vrnitvi iz evropskega antivrha v Bruslju, kjer je ob zasedanju evropske enaj-sterice demonstrirala okoli 100.000-glava množica sindikalistov in predstavnikov civilnih družb, sporočili slovenski javnosti eno glavnih zahtev demonstrantov, ta pa je sprememba družbeno-eko-nomske ureditve, oziroma zamenjava izkoriščevalskega kapitalizma s socializmom. Konec decembra lani pa je Plohl v intervjuju za Štajerski tednik med drugim poudaril, da so za učinkovit spopad s svetovno gospodarsko krizo in za nov zagon gospodarskega ciklusa nujno potrebne korenite spremembe druž-beno-ekonomske ureditve. »Naše mnenje je, da brez sistemskih sprememb ne bo šlo, zato predlagamo vračanje socializma s kombinacijo domačega večinsko lastniškega izvora, zasebništva, z večjim poudarkom na socialističnih vrednotah, dogovorni ekonomiji in pluralizmu lastnine, to pa se mora izraziti v polni zaposlenosti, dvigu kupne moči, v minimalni plači 1000 evrov, povečanju pravic ter materialne ugodnosti celotne družbe v smislu Rožniške deklaracije iz leta 2008!«

M. Ozmec

V Majniški deklaraciji, ki so jo 8. maja leta 1989 sprejeli in podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko-socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladatelje, je zapisano: »Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti. Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslo-vanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država utemeljena le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin; demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnosti državljanov Slovenije.«

Foto: DB

Kuharski nasveti

Zabeljena repa

Sestavine (za 4 osebe):

50 dag sveže repe 10 dag slanine 10 dag korenja

2 žlici zaseke

3 žlice kisle smetane

sol, peteršilj, cel poper, lovorov list

Potek priprave:

Repo olupimo, narežemo na rezance ter v slani vodi, ki ji dodamo nekaj zrnc celega popra in lovorov list, skuhamo. Posebej v kozici stopimo zaseko, dodamo na rezance narezano slanino, na rezance narezano kuhano korenje (korenje posebej skuhamo v slani vodi), kuhano repo ter kislo smetano. Repo dobro pogrejemo. Po potrebi jo solimo, popramo in preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem. Tako pripravljeno ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo.

Prosena kaša s špinačo

Sestavine (za 5 oseb):

2 jogurtova lončka prosene kaše

30 dag špinače 1 čebula 1 korenček

3 dag sira

sol, poper, peteršilj Potek priprave: Posebej v slani vodi skuhamo proseno kašo. Kuhano odcedimo, splaknemo z mrzlo vodo in ohladimo. V kozici segrejemo maščobo, dodamo sesekljano čebulo in na-riban korenček ter dodamo grobo sesekljano blanširano špinačo. Narahlo pomešamo in dodamo k ohlajeni kuhani proseni kaši. Po potrebi zači-

nimo s soljo, poprom in pe-teršiljem. Ko ponudimo, po vrhu potresemo nariban sir. Ponudimo kot prilogo zraven glavnih jedi ali kot samostojno jed..

Ajdova kaša s svinjino

Sestavine (za 5 oseb):

1 pest ajdove kaše

1 manjša čebula

2 žlici maščobe 10 dag slanine

50 dag sveže svinjine 2 sveži papriki 3-4 listi svežega zelja 2 korenčka 1/2 pora

sol, majaron, nekaj kapljic temne sojine omake 2 žlici vina zelen peteršilj Potek priprave: Posebej v slani vodi skuhamo oprano in prebrano ajdovo kašo. V večji posodi se-grejemo maščobo in dodamo sesekljano čebulo in na male kocke narezano slanino. Ko čebula porumeni, dodamo na kocke narezano meso, malo spražimo, dodamo na kocke narezano zelenjavo, prilijemo vino in malo vode ali juhe, dodamo začimbe in dušimo do mehkega. Pred koncem dodamo kuhano ajdovo kašo, ki jo dobro pogrejemo, dodamo sojino omako, sesekljan zelen peteršilj in ponudimo kot samostojno jed.

Tačke in repki

Kašelj pri mucah

Bralka s Ptuja ima doma muco, staro 7 let, ki zelo pogosto kašlja. Večkrat je bila zdravljena, dobivala je tudi tabletke, vendar se kašelj še vedno pojavlja. Sedaj ji daje čaj proti ka-šlju, vendar neuspešno. Bralko zanima, kaj bi še lahko storila, da bi umirila kašelj pri svoji muci.

Kašelj pri mucah je tako kot pri psih in ostalih živalih in tudi pri človeku znak neke motnje v organizmu in lahko opozarja na marsikate-

Prosena kaša s špinačo

Ajdova kaša s Zavitek iz skute porom in gobami in zelja

Sestavine (za 5 oseb):

15 dag ajdove kaše 40 dag pora

50 dag svežih ali zamrznjenih gob

sol, peteršilj

približno 2 dl vode ali mesne juhe

3 stroki česna 2-3 žlice masla Potek priprave: Ajdovo kašo preberemo, operemo in damo kuhat v mrzlo slano vodo. Ko voda zavre, jo kuhamo okrog 5 minut oziroma tako dolgo, da se zmehča. Posebej v kozici (nizki posodi z večjo odprtino) stopimo maslo, dodamo na tanke rezance narezan pot in ga med mešanjem dušimo toliko časa, da upade in se na pol zmehča. Nato dodamo sesekljan česen in na lističe narezane gobe. Začinimo s soljo in peteršiljem, po potrebi prilijemo malo vode ali juhe in dušimo tako dolgo, da so gobe mehke. Nato dodamo kuhano in odcejeno kašo. Dobro premešamo in pražimo toliko časa, da se kaša dobro ogreje. Ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo zraven glavnih jedi.

Sestavine:

Testo:

50 dag gladke moke 3-4 dl mlačne vode 3-4 žlice olja sol

Nadev:

50 dag svežega zelja slana voda 1 žlica margarine sladkor po želji cimet

1 žlica moke

2 dl kisle smetane 50 dag skute

Potek priprave: Pripravimo klasično vlečeno testo in ga damo počivat vsaj pol ure. Posebej nari-bano zelje in ga v slani vodi prekuhamo. Nato zelje od-cedimo, ga damo k stopljeni margarini, dodamo sladkor in cimet in malo dušimo. Zelje odstavimo, dodamo moko in kislo smetano ter skuto. Nadev dobro premešamo. Vlečeno testo tanko razvalja-mo, potresemo z nadevom, zavijemo, damo na pomaščen pekač in pečemo pri 200 stopinjah Celzija 30 minut. Pred pečenjem testo lahko premažemo z maslom ali jajcem. Nada in Vlado Pignar

ro bolezensko stanje. Vzrok kašlju je draženje dihal, grla, sapnika, bronhijev ali pljuč. Kašelj je v bistvu prisiljen izdih zraka, s katerim poskuša organizem odstraniti tujek, izloček iz sistema spodnjega dela dihal. Kašelj pri mucah je včasih težko ločiti od slabosti v želodčku, pri kateri se muci dviguje oziroma jo sili na bruhanje. Muc se pri kašlju ponavadi usede tako, da se s prsmi dotika tal. Pri tem ima iztegnjen vrat in iz gobčka pogosto gleda jezik.

Zvoki, ki jih pri tem izpušča, so nežni, podobni gaganju in glava se med kašljem ziblje z ene strani na drugo. Zvoki pri kašlju so res podobni ga-ganju gosi. Na koncu kašlja se mucek pogosto davi in kot da nekaj požira. Pri bruhanju pa muce sedijo v bolj pokončni drži in trebuh se intenzivno krči in izteguje.

Vzrokov za kašelj je več in treba je pazljivo preučiti zdravstveno stanje živali, predvsem pri kašlju, ki ne mine oziroma se ponavlja. Vzrok so lahko okužbe z bakterijami in virusi, v tem primeru so zraven po navadi še spremljajoči znaki, kot je solzenje, kihanje, povečana telesna temperatura. Kašelj se lahko pojavi zaradi bolezenskih stanj zunaj dihal, različni tumorji v prsni votlini in grlu lahko pritiskajo na dihala in jih dražijo. Zelo pogosto je vzrok kašlju oslabljeno delovanje srca. Zaradi tega se v pljučih nabira tekočina, ki zaliva bronhije in posledica je kašelj. Značilno za to vrsto kašlja je, da se pojavlja predvsem ponoči, ko se

Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.

žival umiri. V zadnjem času beležimo velik porast alergij pri mucah, katerih posledica je prav tako kašelj. Pri ugotavljanju vzrokov so v uporabi različne diagnostične metode. V prvi vrsti je treba opraviti preiskavo krvi, zelo pomembno je tudi rentgensko slikanje dihal, grla, sapnika in pljuč. Pri dolgotrajnih kroničnih kašljih z neprijetnim izcedkom opravimo tudi laboratorijsko diagnostiko in determinacijo povzročitelja z antibiogramom, kar pomeni, da natančno ugotovimo bakterijo, ki povzroča kašelj in tudi ugotovimo antibiotik, ki je učinkovit proti bakteriji. Zdravljenje je z antibiotiki, protivnetnimi in protialergij-skimi zdravili in lahko traja kar precej časa. Bralki, lastnici muce, ki kašlja, svetujem, da pride v ambulanto, kjer bomo poskušali ugotoviti vzrok kašljanju njene muce in bomo tudi ustrezno ukrepali.

Emil Senčar, dr. vet. med.

V vrtu

S snegom odeta narava

Kot mati odene otroka, da bi pred jutranjim prebujanjem v topli postelji še lepo sanjal, je narava pokrila počivajočo zemljo ter prezimno rastje s snežno odejo, da bi se pred pomladnim prebujanjem varneje nabiralo moči za novo vegetacijo. Rastline trajnice ter prezimni posevki so se v dolgi in lepi jeseni dobro pripravili na prezimitev, v dovolj hladni zimi pa legli k zimskemu počitku. Nenadnih otoplitev, zimskega vetrovja, ledu ter drugih neugodnih vremenskih razmer, ki bi vrtno naravo motile pri zimskem mirovanju, do sedaj ni bilo, odeta s snežno odejo pa bo tako varno in mirno nadaljevala zimski počitek. Snega še ni dovolj, da bi se zemlja dovolj napojila od snežnice, zapade naj ga vsaj še toliko, da bodo imeli kurenti več dela s preganjanjem zime iz dežele.

V času, ko je vrtna narava pri zimskem mirovanju, se že pričnemo pripravljati na njeno prebujanje. Še v mesecu januarju ugotovimo stanje doma pridelanih semen in ostankov semen iz pretekle sezone, njihovo uporabnost ter kalji-vost, da se pravočasno oskrbimo še z nabavljenimi. Redno pregledujemo stanje v zimsko hrambo vloženih čebulic, korenik, gomoljev ter sadik, popravljamo vrtnarsko orodje in opremo ter se oskrbimo z gnojilnimi sredstvi za varstvo rastlin ter pripomočki pri vrtnarjenju.

Trpežnost ter zdravstveno stanje v zimsko hrambo vloženih korenov, gomoljev, čebulic ter podobnih semenic, namenjenih za nadaljnje razmnoževanje, sta odvisna od vlage, toplote, zračnosti, svetlobe ter načina hrambe v prostoru, kjer jih hranimo. V zatohlem, nezračnem ter vlažnem prostoru se prično pojavljati na semenicah plesni, gniloba ter razni škodljivci in predčasne kalitve. V lepih sončnih zimskih dneh, ko se temperature dvignejo nad zmrzišče, prostore zračimo. Nagnite ali drugače poškodovane sadeže izločimo, da se ne bi okužili zdravi, z uravnavanjem toplote, svetlobe in zračne vlage vzdržujemo njihovo stanje zimskega mirovanja do prebujanja, rastlinske škodljivce pa uničimo z ustreznimi pripravki, primernimi za zaprte prostore. V zimskem času si usposobimo, popravimo ter nadomestimo manjkajoče vrtnarsko orodje in opremo, ki jo potrebujemo pri vrtnarjenju med letom, da ne bo zagat ter izgubljanja časa in volje, ko bi ga potrebovali pa bo neuporabno. Orodjem za obdelavo zemlje učvrstimo ali zamenjamo toporišča ter naostrimo rezila, orodja za rez sadnega drevja in okrasnih rastlin nože, škarje ter žagice naostrimo, nastavimo ter naoljimo tako, da bo dosežena čimbolj gladka rez. Pri sadnih škropilnicah preizkusimo črpalke, zamenja-

mo tesnila ter pregledamo izrabljenost škropilnih šob. Motorne kosilnice, škropilnice ter druge večje stroje, potrebne popravila in servisiranja, zaupajmo servisnim delavnicam za malo vrtno mehanizacijo v času pred sezono, ko lažje in kakovostnejše opravijo usluge kot v sezoni, pa še z večjim zadovoljstvom bomo pričeli spomladanska opravila, ko ne bo nepotrebnih zastojev, ki se po nekajmesečnem mirovanju zagotovo pojavijo. Z dobro pripravljenim in oskrbovanim vrtnim orodjem in stroji bo začeta vrtna opravila lažje, varneje in prijetnejše pričeti.

Ob Vincekovem, godoval je 22. januarja, se po ljudskem izročilu lahko prične rez vinske trte. Z rezjo vinske trte prič-no v krajih z milo zimsko klimo že v pozni jeseni, ko je listje dozorelo in odpadlo, trta pa se je z dobro dozorelim rožjem letnega prirastka odpravila k zimskemu mirovanju. Tega v krajih s celinsko klimo, čeprav bi to omogočale zimske vremenske razmere, ko les ne zmrzuje, ne počnemo. Ob ob-čutnejši zimski otoplitvi že prično po trti krožiti rastlinski sokovi, ki se zaustavijo na odrezanem mestu rozge. Če se koncem zime pojavi še občutnejša ohladitev, vršni brsti na reznikih in drugih delih rezane trte pozebejo. Zima se počasi preveša v drugo polovico. Nič ni znano, kaj prinaša in kako bo prezimila vinska trta na območjih, ki jih je prizadela toča v preteklem letu, zaradi česar je bil močno poškodovan les, ki je ob zakasneli vegetaciji tudi slabše dozorel.

Miran Glušič, ing. agr.

Eiokoleiar: 23. januarja - 29, januarja

23 -petek #

24 -sobota

25-nedelja

y

26-ponedeljek

27-torek

28-sreda

29-četrtek

Foto: arhiv

Pregled borznega dogajanja v letu 2008 in pogled v leto 2009

jg^ 1 Kolaps nepremič-^ ninskega in s tem kreditnega trga v ZDA seje nedvomno že zapisal v zgodovino kot eden najresnejših gospodarskih preobratov in bo, kot kaže, še kar precej časa ostal na naslovnicah. Po prvem likvidnostnem krču avgusta leta 2007 se je ameriška hišica iz kart začela hitro podirati. Kaj kmalu so se v težavah znašle največje banke po celem svetu in brez reševanja centralnih bank bi verjetno bili že v začetku leta priča popolnemu kolapsu finančnih sistemov po celem svetu. Kljub pomoči in naporom centralnih bank pri reševanju krize pa so le-te sedaj skoraj nemočne, saj jim je zmanjkalo večino manevrskega prostora. ZDA so namreč pred kratkim obrestno mero znižale praktično na 0 %. Tudi v Evropi pričakujemo nadaljnja nižanja, na Japonskem pa so obrestno mero z dolgoletnega 0,5 % znižali na 0,1 %.

Ko je večina menila, da je najhuje že za nami, pa so po propadanju bank na vrsto prišle še države. Prva žrtev je bila Islandija, spisek držav v resnih težavah pa se žal tukaj ne zaključi. Zadnji nekoliko bolj resni signal o proračunski nelikvidnosti se je pokazal v Angliji. Država je članica »družine« G7, torej članica sedmih najmočnejših gospodarskih držav na svetu. Če pride do kolapsa v tej državi, se trenutno ne ve, kdo ji lahko pomaga tako, kot je Mednarodni denarni sklad pomagal Islandiji. Da so razmere slabe, kaže tudi vrednost angleške valute, ki je izgubila približno 25 % vrednosti. Proračunske težave in nesolventnost držav bo verjetno v letu 2009 predstavljala največjo grožnjo svetovnemu gospodarstvu. Če pride do kolapsa katere izmed večjih držav (G7), bo to pripeljalo do protekcionizma, le-ta pa je bil glavni krivec za gospodarsko depresijo, ki se ji v takšnih razmerah ne bomo mogli izogniti.

Resne razpoke in težave so se pokazale tudi v Evropski uniji. Države ena za drugo zahajajo v recesijo, banke so propadale in verjetno še bodo propadale v letu 2009. EU z ukrepi sledi ZDA in Angliji, kljub temu pa le-ti še niso pokazali kakšnih resnejših pozitivnih premikov v gospodarstvu. Res je, brez pomoči bi bilo stanje skoraj gotovo precej hujše. Tudi v Sloveniji se je pokazal pomen recesije držav, kamor izvažamo in zadnja napoved za našo državo kaže, da bo gospodarska rast v naslednjem obdobju blizu ničle.

Tista večinoma najhujša oblika recesije pa očitno šele prihaja. Govorim namreč o odpuščanju zaposlenih, nezmožnosti odplačevanja kreditov tako fizičnih kot pravnih oseb in zaprtja celotnih podjetij. V začetku leta je kazalo, da bo na udaru pretežno finančni sektor in seveda gradbena dejavnost. Ko pa kreditni krč ni in ni želel popustiti in se je kriza začela prelivati v realno gospodarstvo, se je vse skupaj precej zaostrilo. Najprej je seveda prišla na vrsto industrija, kjer so kupci izdelke večinoma kupovali na kredit. Da je avtomobilska industrija v pičlih nekaj mesecih dobesedno propadla, si ni predstavljal nihče. Brez pomoči iz proračuna ZDA bi danes Američani ostali popolnoma brez lastne avtomobilske industrije. Kljub pomoči pa je denarja za preživetje samo do marca. Stanje v EU pa ni kaj prida boljše. Tudi tukaj je po zadnjih podatkih prodaja avtomobilov v zadnjem obdobju padla za dobrih 40 %. Ne bom preveč govoril o tem, koliko zaposlenih se zaradi tega lahko znajde na cesti, kar je lahko precej hujše, je posledica stečaja tako velikih podjetij in t. i. bumerang efekt.

Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič

Astrolog Tadej svetuje

Šifra: Gradbeno

Vprašanje: Zanima me ali bom v tem letu dobila gradbeno dovoljenje. In če bom lahko prodala dve parceli, da si naredim skromen domek, da ne bom več v podnajemniškem stanovanju.

Odgovor: Označuje vas zelo močna in dinamična energija. Od nekdaj ste svojim nalogam in projektom kos. Seveda so bila obdobja, ko bi se morali odločiti drugače, kar še danes obžalujete. Na drugi strani je zelo logično, da ima vsak človek preteklost na eni strani in oblikovanje prihodnosti na drugi. Pomembno je, da ste ponosni nase in da ne greste z glavo skozi zid. V primeru gradbenega dovoljenja so nakazane neke nejasnosti in kaotičnost. Res je, da imate prav vi in da boste to dokazali. Tudi pridobili ga boste, ampak pot do tega bo nekoliko bolj strma in dolgotrajna. Sledijo neke radikalne odločitve in delne rešitve. Na koncu se bodo dogodki odvijali tako, da boste imeli od vsega koristi in ugodnosti. Podobna zgodba se bo odvijala z dvema parcelama, ki sta načeloma na zelo lepem kraju, toda mnogo je še zadev, ki jih bo moral bodoči

lastnik postoriti. Omenjeno zbija ceno in ne priporočam vam, da ste pretirano trmasti in greste z glavo skozi zid. Po majhnih korakih se daleč pride, in če boste poslušali sebe, se boste v osnovi dobro odločili. Nekoč boste imeli svojo hiško, ki bo prav čarobna. Resnica je, da to ne bo tako hitro, kot si želite, vendarle je pomembno, da se bo to dogodilo. Priporočam vam, da življenje opazujete tudi s prijetnih strani in ni potrebno gledati nanj kot na borbo. Morate biti zelo optimistični in se zavedati, da iz majhnega raste veliko. Nikoli ni dobro, da se jezite in da pričakujete nemogoče stvari. Vaše podnajemniško stanovanje vam trenutno predstavlja topel dom, neko oazo harmonije in sreče. Da najdete svoje sanje, se bo potrebno nedvomno potruditi, toda globoko v vas se skriva neka posebna moč

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:

- odgovori na konkretno vprašanje

- interpretira rojstno karto

- nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.

V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

in ljubezen. Zastavljenim ciljem in nalogam boste kos po majhnih korakih. Zavedajte se, da boste imeli vedno toliko denarja, da boste lahko preživeli in da so velika bogastva nična. V primerjavi z ljubeznijo in notranjo radostjo, ki je skrita v vašem srcu. Želim vam veliko prijetnosti in vse dobro v času, ki prihaja!

Šifra: Konec ali nov začetek

Vprašanje: Konec leta sva se s fantom po sedmih letih razšla. V tem obdobju sem zelo zmedena in negotova. Zanima me, kaj se mi obeta v prihodnosti na področju ljubezni, ali bom srečala sorodno dušo in ali si bom ustvarila družino?

Svetovanje za vas, za vse nas...

Tečaj osebnostne rasti in motivacije

V vseh člankih, ki jih pišem, sem mnogokrat omenjala osebno rast, motivacijo. Kaj to pravzaprav je, se morda nekateri sprašujejo.

Pred 5 leti sem živela čisto drugače kot danes, sama nisem vedela, kaj je osebnostna rast oz. sploh nisem razmišljala o čem takšnem, da je to potrebno ali da obstaja, saj se do tedaj nisem srečevala s takšnimi zadevami. Vedela pa sem, da s svojim dotedanjim življenjem nisem bila zadovoljna. Če pogledamo v naravi, vse raste, se razvija. Tudi mi smo del narave in tudi nam je namenjeno, da rastemo, se razvijamo. Na katerem področju, v kateri smeri, pa sami določimo s svojimi interesi, s svojo usmerjenostjo v določeno smer. Kot sem že omenila, nisem bila zadovoljna s svojim življenjem in morali so se zgoditi določeni dogodki, ki so me pripeljali tako daleč, da sem začela razmišljati o sebi, o svoji osebnosti. Kdo sem sploh jaz in kaj počnem tukaj, v tem prostoru? Zakaj sem se rodila tukaj in kakšen je smisel mojega življenja? Je res vse samo to, da delam v službi, pridem domov, poskrbim za družinske obveznosti, sedem pred televizijo, spim, da se spočijem za drugi dan, da bom lahko nadaljevala isto pot? Je to vse, kar si zaslužim od življenja? Sem mar res samo stroj, robot, ki počne vse samo tako, kot to počnejo drugi, so počeli naši starši, ali pa jaz vendarle lahko kaj spremenim?

Kaj bom tudi jaz na starejša leta omagala pod pritiski časa in preteklega dela in ne bom imela volje do ničesar več? Kaj je to res moja usoda?

Začela sem srečevati ljudi, ki so bili drugačnega mnenja in so si življenje uredili drugače. Začelo me je zanimati, kako to, da njim uspe živeti drugače kot večini in zakaj so ravno ti bolj sproščeni, imajo večjo voljo do življenja, so bolj aktivni, izgledajo po videzu

mlajši, kot so po letih. Kaj počnejo drugačnega kot ljudje, ki sem jih do tedaj poznala?

Srečala sem se tudi z različnimi literaturami, ki jih prej nisem poznala. Nekatere zadeve so se mi zdele malce čudne, druge fantazijske - saj kaj takega že ni mogoče ..., tega jaz ne poznam in to se ne dogaja tako, kot piše.

Vedno več je bilo vprašanj in vedno bolj so me pritegnile zadeve, ki so mi bile do tedaj neznane. Meni so bile neznane, mnogim ljudem pa so bile domače, jim je to bilo že v zibelko položeno, ali pa so se že seznanili z zadevami, ki delujejo vedno in povsod, če se mi tega zavedamo ali ne.

Danes vem, da so se vse stvari, ki sem jih doživela, zgodile z določenim namenom in lahko rečem, so bile darilo meni, da sem začela razmišljati drugače, da sem se usmerila v pozitivno smer in da lahko danes živim bolj polno in zadovoljno življenje. Med tem časom, teh 5 let, sem doživljala ogromno lepih zadev, mnogo pa je bilo temeljitega čiščenja svojih starih napak, navad in starih miselnih vzorcev. Na svoji poti sem srečala mnogo ljudi, ki so mi pomagali preživljati moje življenjske krize in prav vsem sem hvaležna. Hvaležna sem tistim, ki me niso sprejemali, so me ogovarjali, »pustili na cedilu«, prav tako pa sem hvaležna vsem tistim, ki so mi s svojimi besedami in zgledom dajali moč in me spodbujali naprej.

Danes vem, da je bila to moja osebnostna rast - da je bila to moja življenjska fakulteta, da so bile to preizkušnje, ki so me spodbujale k razvoju in k temu, da sem postala boljši človek. Osebnostna rast je težaško delo, ki se dogaja v naši notranjosti, izraža pa se kot pozitivni rezultat na vseh naših

Odgovor: Draga bralka

naše življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev, tako je tudi v naravi, ko po silovitem dežju posije toplo sonce in pričara nekaj čarobnih trenutkov sreče. Krog večne usode se vrti in prinaša veliko prijetnosti in možnosti za razvoj, tako na zasebni, kot duhovni ravni. Ne vem, če verjamete, toda vsak človek je na Zemljo poslan z neko nalogo.

Boli vas, da vas je partner zapustil in da ste ostali sami. Počutite se razigrani. Prepričan sem, da imate preveč časa in da lahko razmišljate o vsem nekoliko preveč negativno. Zavedajte se, da ko se vrata sreče zaprejo, vam bo usoda odprla okno in pokazala pot. Vsak konec ima v življenju prizvok novega začetka in tudi v vašem primeru ne bo nič drugače. Torej pogumno naprej in kmalu se vam bo nasmehnila sreča.

Seveda vam je moški, ki vam je namenjen kot srčni izvoljenec, lahko sorodna duša, toda pred tem učitelj in ogledalo. Skupaj se bosta učila in zorela, kot jabolka. Vsak dan je za vas lahko nov izziv in priložnost za neko srečo in radost. Predajte se zvokom čudovite melodije in našli boste tisto, kar iščete. Vsekakor boste imeli tudi otroke in si tako ustvarili družino. Bog pa je tisti, ki duši vdahne nek načrt in namen in vse se bo dogodilo tedaj, ko bo božja volja. Z ničimer se ni dobro obremenjevati, ampak pogledati na vse, kar se vam dogaja, kot na priložnost novosti. In ne pozabite, da ste ljubljeno bitje, kajti toliko ljudi vas ima rado. Ljubezen je univerzalni jezik brezpogojne ljubezni. Želim vam veliko veselih in srečnih trenutkov.

Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog

V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!

življenjskih področjih. Prav tako kot iz otroka rastemo v odraslo osebo, je potrebna naša osebnostna rast, da presežemo sami sebe in iz nas naredimo nekaj več, kot smo mislili, da zmoremo.

Na katerem področju življenja nismo zadovoljni, na tistem je potrebno delati, je potrebno pogledati, kaj delamo narobe, kaj bi lahko spremenili, da se bodo zadeve obrnile na bolje. Zmeraj, v vsakem primeru pa se moramo začeti zavedati odgovornosti, da smo sami kreatorji svojih življenjskih situacij - svojega življenja. S tem mislim na vseh področjih - zdravju, sreči, blagostanju. Od nas je odvisno, ali smo srečni, od nas je odvisno, ali smo veseli, imamo voljo do življenja, do dela, ali smo zdravi.

Poglejmo primer: večina ljudi trdi, da nam lepo vreme prinaša boljše počutje. Pa ste kdaj videli v lepem vremenu žalostne ljudi? Kaj pa, ko je slabo vreme, tarnamo kako je lepo tedaj, ko je boljše vreme, vendar lahko najdemo tudi koga, ki bo v slabem vremenu dobre volje, ki bo zadovoljen. Zakaj? Zato, ker je v njem nekaj dobrega, nekaj lepega, morda je zadel na loteriji, morda je srečal osebo, ki mu je blizu, morda se mu je kdo nasmehnil, morda je ugotovil, da ga ima nekdo rad . Tej osebi je vseeno, kakšno je vreme - če lije kot iz škafa, ali pa sije sonce. V sebi, v svoji notranjosti je zadovoljen in zato ga vreme ne moti.

Osebnostna rast je namenjena temu, da pridobimo na notranji moči, da v sebi zgradimo trden steber, ki nam bo v podporo vedno in povsod ne glede na zunanje okoliščine.

Mi smo osebnost, zato dovolimo, da rastemo, se razvijamo

v pozitivno smer, posledično se bodo tudi zunanje okoliščine v našem življenju spremenile. Vedno in povsod - spremenimo lahko samo sebe, drugih ne moremo in ne smemo spreminjati.

Koliko primerov poznamo, ko niso ljudje zadovoljni s svojim partnerjem in partnerja krivijo za vse, kar je narobe v njunem zakonu? Če pogledamo z drugega stališča, bi morali vprašati, kaj je narobe z njimi samimi, da so nezadovoljni. Kaj lahko naredimo mi sami, da bomo izboljšali svoje

življenje, da bomo zadovoljni? Ko bomo zadovoljni s seboj, bodo tudi v naše življenje prišle takšne situacije, ki so najboljše za nas -tako notranje kot tudi zunanje.

Prirejamo novi tečaj za osebnostno rast in motivacijo -kako izboljšati svoje življenjske situacije in postati zadovoljen. Tečaj se bo izvajal za posameznike in tudi v skupini - po želji. Naredimo zase nekaj več .

Prijave: 051 413 354

Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354

Duševno zdravje

Neodgovornost politikov

Krizni časi še posebej najedajo dostojanstvo ljudi, ki so že tako na dnu. Na drugi strani pa naši dragi politiki izgubljajo občutek za realnost in brez občutka najmanjše odgovornosti zapravljajo davko-plačevalski denar. Pri tem pa ne čutijo niti kančka odgovornosti, breme odgovornosti prelagajo na svoje urade in še koga. Vsakokratne volitve so neke vrste volilna prevara, saj politiki eno govorijo, ko zbirajo volilne glasove, drugo pa delajo potem, ko zasedejo stolčke, ugotavlja Franček iz Vidma.

Naša država je še vedno v nekem prehodu v demokracijo, saj marsikateri politik še vedno precenjuje svojo osebno vrednost in jo poistoveti z vrednostjo funkcije, na katero je bil izvoljen in tisti hip, ko je izvoljen, pozabi na vse besede, ki jih je izrekel v predvolilnem boju za pridobitev glasov. Razmetavanje davko-plačevalskega denarja, ki presega vse meje razumnega, vsekakor takega politika razvrednoti v moralno etični sferi ter vrača spomin na čase, ko so vladali despoti in so le dvorjani imeli vse privilegije, ljudstvo pa nobenih pravic, razen da so dajali svoje pridelke in druge materialne dobrine tem despotom in njihovim dvorjanom za razkošno življenje.V demokraciji pa morajo voljeni politiki deliti dobro in zlo s tistimi, ki so jih izvolili in seveda istim polagati račune za vsak porabljeni cent.Tega še marsikateri naš politik ne razume in zato je prav, da se vsakodnevno soočajo s kritično javnostjo, in če tega ne zmorejo in so užaljeni, je bolje, da odstopijo s svojega položaja in se pač v tistem delu ponovijo predčasne volitve, da se da možnost izvolitve nekoga, ki je pripravljen svoje besede uresničevati preko dejanj ter razume duh demokracije in ne zapravlja denarja davkoplačevalcev na najbolj razsipen način.

Upam, da ne bodo volivci pozabili, kaj se dogaja in bodo kot Franček iz Vidma izvolili drugačne politike, take, ki znajo skrbno gospodariti z davkoplačevalskim denarjem le v skupno dobro in ne zgolj za svojo udobje in razkošje!

Mag. Bojan Šinko

Slo POP novice

Gepard, štiričlanska hitra in divja skupina prekaljenih glasbenikov z zajetno kilometrino, je na radijske postaje poslala pesem, ki temelji na resničnih dogodkih. Komad z naslovom »Prekleta usoda« so fantje posvetili svojemu prijatelju, ki mu je usoda vzela ljubljeno osebo. Za videospot je poskrbel najboljši koroški režiser Uroš Medved-Ux. Gepard s pesmijo Prekleta usoda napovedujejo tudi svoj prvenec, ki bo izšel v prvi polovici leta 2009, obarvan pa bo v njihovih najljubših ritmih - od rock'n'rolla in pop rocka do punk rocka. •k-k-k

Fuzijski pop dvojec FusionPOP, ki ga sestavljata prekaljena mačka naše glasbene scene Martin Stibernik in Jani Grabri-jan, sta kot strela z jasnega udarila iz Venere in v trenutku poskrbela za velik glasbeni hit. 3D videospot Venera, ki sodi v sam vrh slovenske videospotovskeprodukcije, je navdušil vse, ki so ga videli. Martin in Jani sta bila čez praznike zaposlena s snemanjem in produciranjem, v začetku leta pa bosta urbano fuzijo peljala dalje, saj prihaja na radijske postaje že njun novi singel. Znan pa je tudi datum velikega koncerta FusionPOP, ki bo vse prisotne zagotovo prevzel - to se bo zgodilo 13. februarja v InBoxu na finalni podelitvi nagrad Diamanti. ■k-k-k

Po uspešni predstavitvi novega albuma Manifest ljubezni in širjenju ideje o lepšem in boljšem člani skupine Bohem v eter pošiljajo paradnega konja v boj z recesijo, krizami in strahovi v vseh oblikah. Pesem Kič že v svojem naslovu nosi večni problem, ki se pojavlja v vseh porah moderne družbe. Večno gledanje in primerjanje s sosedom je velika slabost naše deželice pod Alpami. Nehajmo se primerjati, tekmovati in rožljati z vsemi orožji. Čas je, da se vsak zazre v sebe in najde svoj smisel obstoja, ker dejstvo je, da naša bit ni to, kar trenutno smo.

Pripravila: MZ

BTlr

1 O

D

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.

10. REBEKA DREMELJ: NEPREMAGLJIVA 9. MARKO VOZELJ: ZDAJ MOJ SVET 8. BOHEM: MANIFEST LJUBEZNI 7. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 6. DAN D: JUTRANJA 5. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 4. NEISHA: OBČUTEK 3. GAL: KAJ VSE BI DAL 2. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 1. ICE: KJE SI ZDAJ

Glasujem za pesem:

Moj predlog za Desetico:

Ime in priimek:.

Tel:_

Davčna:

Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.

Glasbeni kotiček

Siddharta čez lužo

Siddharta ob izdaji prvega singla z naslovom Vojna idej ne počiva. Takoj ob vstopu v leto 2009 se je namreč odpravila v Los Angeles, bolj točno Venice Beach, kjer sedaj že drugi teden pridno dela na novih posnetkih, ki jih pripravljajo za novo ploščo.

ljubitelji predvsem »nu metal« žanra ali alternativnega metala že dobro poznajo, kljub temu pa velja omeniti vsaj nekaj svetovno glasbenih skupin, s katerimi je sodeloval: Machine Head, Limp Bizkit,

Slipknot, The Cure, Sepultura, Deftones, Rage Against the Machine, Red Hot Chili Peppers, The Blood Brothers, Fear facotry, Norma Jean in mnogi drugi, med njimi tudi zasedba Korn, ki z njim v le-

Vse to pa ne bi bilo tako posebnega pomena, če jih pod svoje okrilje ne bi sprejel eden legendarnih ameriških glasbenih producentov Ross Robinson. Sodelovanje med Siddharto in Robinsonom se je pričelo kmalu za tem, ko je slišal njihove do sedaj posnete plošče in izrazil veliko zanimanje za sodelovanje s skupino. Siddharta v letošnjem letu pripravlja poseben, konceptualno zastavljen projekt Saga, ki se že odvija pred očmi javnosti. Ta poleg glasbe nudi umetniško širino z vizualno dodelano zgodbo. Drugačen pristop k ustvarjanju in snemanju skladb ter odlična produkcija Rossa Ro-binsona napovedujeta spremembe do sedaj slišanega ter vsekakor kakovostno posnet in drznejši album, ki bo topil ušesa pristašev skupine.

Rossa Robinsona strastni Skupina Siddharta posnetke za novo ploščo pripravlja v Los Angelesu.

Filmski kotiček

tošnjem letu pripravlja svojo deveto ploščo, posnela pa jo bo takoj za tem, ko ji bo Sidd-harta prepusti studio.

Robinson je v devetdesetih letih produciral ploščo takrat še nepoznane zasedbe Korn, s katero se je začela pot do njihove prepoznavnosti, enako pa se je z njimi definirala nova zvrst, »nu metal«. Leta 2007 je ustanovil svojo glasbeno založbo in do danes k uspehom pospremil vrsto skupin, vsekakor pa ohranil svoj prepoznaven zvok, ki ga odražata predvsem glasna, dinamična glasba in žaganje kitar.

MZ

Zamenjan

Vsebina: Christine Collins je leta 1929 mati samohranilka. Preživlja se kot nadzornica telefonistk in živi sama s sinom. Nekega dne ga ob vrnitvi iz službe ne najde več. Začne se njeno obupano iskanje sina, ki pa se kmalu sprevrže v boj s policijo, saj so ji kot njenega otroka podtaknili sinu podobnega najdenčka. Njihov motiv je le izboljšanje javne podobe. Obupana Christine se na vse kriplje trudi dokazati, da najden otrok ni njen, toda boj s patriarhatom je neusmiljen, zato se kmalu znajde na zaprtem psihiatričnem oddelku. Na srečo ji na pomoč pristopi lokalni žu-

Changeling

Igrajo: Angelina Jolie, John Malkovich, Michael Kelly Režija: Clint Eastwood Scenarij: J. Michael Straczynski Žanr: drama Dolžina: 141 minut Leto: 2008 Država: ZDA

pnik prezbiterijanske cerkve, ki si je za svojo nalogo zadal razkrivati umazana početja policije in politike ...

Zadnje desetletje ali dve opažamo, da Clint Eastwood z leti postaja vse boljši. Včasih znan kot velik zvezdniški igralec, je že v tem času postal tudi režiser, na stara leta, ko bi se po vseh pravilih moral upokojiti, pa je postal predvsem režiser. Njegova duhovna umirjenost se odraža tudi v njegovih delih, kajti snema le še filme s sporočilom, za drobiž, z odličnimi igralci in brez namena, da bi filmi morali komurkoli ugajati. Nekoč bolestno pehanje za zvezdni-štvom, ko je zahteval, da se njegovo ime v kakšnem filmu pojavi kot prvo, je očitno mimo.

Zaradi tega njegovi filmi z leti postajajo vse boljši, a ravno v filmu Zamenjan se kažejo prvi grobi obrisi njegove nove filmske formule: boj ženske proti patriarhatu. V filmu Zbogom punčka je glavna junakinja bila bitke proti sistemu, ker je bila ženska v izrazito moškem športu (boks), tokrat pa se bori proti moškemu ustroju družbe nasploh. Kot moteč ženski

element zato hitro pristane v norišnici. Zaradi tega film mestoma deluje kot navadna enodimenzionala TV-solziv-ka za gospodinje, ki brenka na strune zatiranja žensk. Na srečo Clint ne ostane zgolj pri tem in postreže z globljim uvidom v takratno stanje duha: patriarhat ni domena moških, temveč je ideja (v norišnici ženske mučijo druge ženske, in obratno, proti koncu filma patriarhat sesuvajo moški). Po tem zanimivem uvidu se zopet zreducira na navadno TV-sodniško dramo, da bi nam proti koncu film spet dal veliko misliti s hladnim prikazom usmrtitve morilca.

Čeprav film trdi, da je posnet po resnični zgodbi, kar naj bi veljalo celo za dialoge,

to seveda ne drži povsem. Izraz »serijski morilec« je namreč nastal in se prijel šele v sedemdesetih, elektrošokov pa leta 1929 v norišnicah še niso uporabljali (uvedli so jih osem let kasneje). A nič zato, pomembna je ideja, čeprav njena izvedba niha med banalnostjo črno-bele TV-drame in filma, ki gledalca angažira, da začne v sebi in okoli sebe iskati refleksijo (tudi današnje) družbe - kar je vedno znak dobrega filma.

Videti je, da se Clintu na pragu svojega 80. rojstnega dne mudi, saj je pričel snemati vedno hitreje in tako je film Zamenjan kar nekako padel v senco njegove istočasne stvaritve Gran Torino.

Matej Frece

'ftigsp NagfwJna igra rap cd 19.5. on A'^uíto 39 32009, irebarçe nagpí ho 26.3JQQ9, Nagrajenci bab obveščeni s SMS m dbprijenr rg w,v,v rirsotj/iet fefc. hi pa$!je SMS i vsebiro TO ZAB&fi na 3030, sestrine» s pqgty ra w^sinscfly.net''jaaen; sofeiije v napaßni ign n> postare raio&iik r>voi'iiâKesîwnyL'ËaÎJi;^. F«an¡ jtwaSunan pacerá opeasetft ceteprejeegp aaç sjncâ'la ivsebre je v£S E1R 5odclu¡cja Isto t^aabnift Mbbiti^Sma in Dabrttíi Chnstoj vnM&iiiki ni pogpj laaik-iivanje v nigrum gL&aitaeic dotodniwpoaviwagriiiai» Vnagaditi -gr.H nûirc 5od?tj."3li luii i jdôèieoïina x^nc nsvéd^ó StSvJko Svojec rríhlnega tótefcni 5 priwKun »Sony P*1 i-Kfetw« in jo pcáfeo ra nfcfcw Ureean» Kotón&ío, dna, Ig Bistra II, 3310 Si Bsir ça OrgriMiOC IhresArfis KchanâCartn o

Fbg^i uporabe &njrga: Uparatniki predplačili« twefcnvjc¡- pfsvwitsstanje na vašem raÊi*)* Qtnogcéite pr ejemarje «nfipMCN ¡uGPf&UMTS piWKpodnhi* feslsifeSMS jeiarači/ian po cenAu opMief¿a [Mobtei SirnchL parraine^ srs-a.e ij8 EUR Z jpcrabostaiive se sti ¡njare 5

spídn-Tr- pcgql HD vwAv.snscfly retb^jrgí fe" naročnika storite;^ upeabown prineša največ S spoeoäi na messet *ap perunow feptoje, iî katee si iahte) naicíiio 3 vsetine te« doptefila Cera spofoöin je 1.B8&R.V vse tere je vtisi DO^'. Od pogûdfce,hi jeshrat^tM sedežu podjetja e moire odstomi' fcïiafw* Dtífova .-ij 3üiä ratar^dja: refc^m&iiÉÉrsatu rer. rïw'odr, ^^ ThreeAr-is fWanaCatLrü}.,Zc. Eferica ?2,23lQ!ib¿Bs¡ría.

' Naloži si igro in sodeluj v nagradni igri za Sony TV*

Štajerski TEDNIK

RAZLIČNA OBLIKA ISTE ZVRSTI

HRVAŠKA TV MDERATORKA (ŽELJKA)

CESKI BOTANIK (SILVESTER)

ROMULOV

BRAT DVOJČEK

PISATELJICA IZ JAR (LEONIE)

NASA KULTURNA NAGRADA

TROJANSKI KRALJEVIČ

VAJA V JUDU

KRATKA DRAMSKA IGRA

BIATLONEC MYKLAND

MB TURISTIČNA AGENCIJA

ZGODOVINAR (MILJUTIN)

MENIH KATOLIŠKEGA REDA

KLESČASTA VPONKA

FRANCOSKI PISATELJ (JEAN-MARC)

SPLET LAS KITA

DZEZOVSKA PEV. TEHNIKA

KARMEN PLAZAR

POKRAJINA V DALMACIJI

VODA NA ILOVICI

POHORSKO SMUČISČE

ŠAHOVSKI K. O.

MURSKA SOBOTA

OTROSKA GLISTA

MEJNA VREDNOST

SMRDLJIVO GORIVO

ZAMUDNE OBRESTI

RAFKO IRGOLIČ

NIZ. PEVEC SMIT

LEVI PRITOK KAMNISKE BISTRICE

SREDISČE VRTENJA

PRIPADNIK ANTOV

3. PROGRAM NAC. RADIA

TV SERIJA FRANCETA STIGLICA

KONICA

ILIRSKO GIBANJE

SRBSKA PEVKA RAŽNATOVIČ

AVTOMOBILSKI DIRKAČ VERSTAPEN

GRSKI POVELJNIK PRED TROJO

Ugankarski slovarček: ABO = južnoafriška pisateljica (Leonie, 1945-); ANSTEIN = ¡me norveškega biatlonca Myklanda; JANTJE = ¡me nizozemskega pevca Smita; LIMES = mejna vrednsot; PRAT = češkibotanik (Silvestr, 1895 - 1990); RAGAR = švedski frajer; RISSERANT = francoski pisatelj (Jean-Marc, 1942-); VISITORS = angleška punk skupina.

'ISO '1USJ9SS!! 'eie>| 'soa 'ueoy

-9ujje>| Tsu3 'siiuef 'lew 'eojusyA 'so '|y 'uraisuv 'oqv 'SVH 'e|9}9|do '|p 'way 'eonuepod 'o>|jv 'ley Tsiojisd 'd>| 'eissjgo 'eoiuowoi! 'isjAzpod 'sjoibia 'uo>iv 'jegej 'hoji 'ds^s :ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say

CID vabi!

KLUBSKI PROGRAMI

Na ogled razstava Utrinki 2008.

Petek, 16. januarja, ob 19. uri: potopis: Ciper. Ciper je od leta 1974 razdeljen na severni (turški) in južni (grški) del. Na predavanju bomo z Damjanom Končnikom spoznali oba dela, se podali na najbolj pristen del otoka - Karpasijo in obiskali eno redkih naselij na severu, kjer Turki in Grki še živijo skupaj. V Kireniji bomo spoznali izjemno utrdbo, ki so jo zgradili Benečani, in drugo najstarejšo ladjo, ki so jo potegnili na kopno v Sredozemlju. Ustavili se bomo tudi na mestu, kjer je grška boginja ljubezni, Afrodita, prišla iz morja na kopno ter spoznali glavno mesto - Nikozijo, ki je razdeljena med dve državi. Naš gost ima tudi svojo spletno stran: www.damjankoncnik.com. Vstopnine ni! KINO CID PTUJ

Center interesnih dejavnosti Ptuj je z letom 2009 prevzel od Mestne občine Ptuj v upravljanje nekdanji Mestni kino Ptuj. Več o sporedu kina za mesec januar 2009 lahko preberete na naši spletni strani www.cid.si. KONCERT: FEEDBACK

petek, 23. januarja 2009, ob 20. uri

Skupino FEEDBACK iz Tolmina sestavljajo štirje vrhunski glasbeniki, ki s svojo glasbeno izvirnostjo očarajo še tako zahtevno publiko. Vstopnine ni! NEFORMALNO UČENJE

Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser, tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc, literarna skupina - mentorica Kristina Kočan, novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič, elektro delavnica - mentor Daniel Krapša. NOVO! Pogovarjamo se francosko. Neformalno učenje francoščine je namenjeno osnovnemu sporazumevanju. Vodila ga bo Aurelie Aguettaz, Francozinja, ki dela v programu EVS v CID. Tečaj je namenjen tistim, ki bi radi usvojili osnove, in vsem, ki so se že kdaj učili francoščino in bi jo radi ponovili. Program bo stekel v februarju enkrat tedensko po eno uro. Prijave zbiramo do konca januarja oziroma do zapolnitve mest. Kotizacija za en mesec je 15 EUR. SERVISNA DEJAVNOST

Od 23. do 27. februarja: Zimovanje na Kopah za osnovnošolce. Organizator je Društvo Praha. Otroci bodo bivali v Lukovem domu, ki nudi udobje hotela. Odhod: v ponedeljek, 23. 2., ob 8. uri izpred železniške postaje. Vrnitev: v petek, 27. 2., ob 17. uri na parkirišču pred železniško postajo. Cena 5-dnevnega bivanja je 230,00 EUR.

Prijave zbiramo v CID Ptuj. Na voljo je še nekaj prostih mest. Več informacij

dobite na naši spletni strani www.cid.si.

PROSTOVOLJSTVO

Zbiramo ekipo mladih prostovoljcev, ki bo animirala otroke na otroški maška-radi, in prostovoljce, ki so zainteresirani za vodenje ustvarjalnih delavnic med zimskimi počitnicami. INFORMIRANJE

Nova številka CIDOPISA je na voljo v CID Ptuj, v knjižnici, na osnovnih in srednjih šolah, v kavarni KPŠ in na mnogih drugih mestih na Ptuju. Svoj brezplačen izvod lahko dobite v CID! NAŠE STALNO POVABILO

Mlade vabimo, da nam sporočite svoje interese glede preživljanja svojega prostega časa - potrudili se bomo omogočiti vse, ki so uresničljivi glede na naše zmožnosti.

CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.

RADIOPTUJ

89,8°98,2°ICH3mhz

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

SOBOTA, 24. januar:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).

NEDELJA, 25. januar:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).

PONEDELJEK, 26. januar:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).

10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).

TOREK, 27. januar:

5.00 štajerska budilka, do

9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNISKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox).

SREDA, 28. januar:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50

Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).

ČETRTEK, 29. januar:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).

PETEK, 30. januar:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU:

www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

Na delovnem mestu vas bo spremljalo delo iz preteklosti. Odločali se boste zelo hitro in drzno, a popazite, da ne bo prehitro. Ljubezen bo nekaj prijetnega In končno boste ugotovili, da znate ljubiti. V vaše življenje bo prišla oseba, ki bo kot sonce. Vzeli si boste tudi čas zase.

iN BIK

Izzivi se bodo stopnjevali v vseh študijskih dejavnostih In izpopolnjevanju znanja. Odkrili boste, da je vaše življenje kot skrinja in da se celo življenje lahko učite. Pravilno je, da si stvari zapisujete, saj boste spoznali, da so to večne modrosti. Ljubezen: spremlja vas tišina.

DVOJČKA

Vzeli si boste čas za prijatelje in uživali v oazi življenja. Pred vami je teden sreče in Imeli boste možnost, da se vam bo izpolnila kakšna srčna želja. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. V ljubezni boste oddajali neko magnetično energijo. Dobro se z dobrim povrne.

RAK

Imeli boste dve izbiri in se odločili za pravo. Na delovnem mestu bo precej pestro in ambiciozno. Morali boste narediti načrt in selekcijo. Zapisujte si notranje občutke. Srčni izvoljenec vas bo povabil na večerjo in vam izpovedal ljubezen.

LEV

■Tj Razpeti boste med delovnimi obveznostmi doma In finančnimi pogledi na delovnem mestu. Označevala vas bo močna vera in tako se bodo zadeve odvijale s svetlobno hitrostjo. V ponedeljek se bo izpolnila neka zadeva, ki jo že dolgo pričakujete. Odzovite se klicu narave.

DEVICA

Kljub navideznemu pomanjkanju časa si naredite življenje lepo in prijetno. Sprva boste Imeli pomisleke, toda ljudje vam bodo povedali, da ste se v pozitivnem smislu spremenili. Ob vas je nekdo, ki vam nudi čustveno podporo. Navezovanje kontaktov vam bo šlo odlično od rok.

TEHTNICA

Finančno boste nekoliko bolj zanihali. Pomembno je, da se naučite varčevati In da vtem tednu ne sklepate tveganih poslov. Odvijale se bodo prijetnosti in imeli boste srečno roko pri nakupih. Če sodelujete poslovno z osebo, ki je nasprotnega spola, se obetajo ugodnosti.

ŠKORPIJON

Raziskovalna žilica vam ne bo dala miru in vrtali boste toliko časa, dokler ne pridobite informacij. Močan pečat vam dajejo komunikacija in intelektualni izzivi. Počasi se daleč pride in tega se boste v tem času zavedali. Razreševati boste morali zadeve iz preteklosti.

STRELEC

Svojo srečo boste iskali povsod in jo naposled našli v svojem srcu. Čarobne trenutke sreče lahko občutite v zakulisju svojega doma. Pravzaprav bo za vas to ploden in ustvarjalen čas, primeren za kakšne novosti in spremembe. V ljubezni vas čakajo lepi trenutki.

KOZOROG

Odločili se boste in na poslovnem področju naredili spremembo. Morda bo to le korak naprej, ampak istočasno vas označuje jeklena volja. Vsekakor bo spodbudno, da si vzamete čas zase, da se odpravite v naravo in da telovadite. Trenutki sreče pridejo tedaj, ko boste pripravljeni.

VODNAR

Občutila se bo potreba po varnosti in zanesljivosti. Čeprav boste prepričani, da ste s svojo preteklostjo opravili, se vam bodo določeni vzorci vračali. Svoje notranje občutke si zapisujte in tako vam bo mnogo lažje. Finančno boste cveteli in odlične iztočnice vas čakajo v službi.

RIBI

Postanite zelo samozavestni in se plemenito soočite z dobrodelnimi zadevami. Okrepila se bosta duh prijateljstva in harmonija romantike. Odločna energija vas zaznamuje v pogledu službe, dobro vam gredo od rok delovne obveznosti. Počasi se vendarle daleč pride.

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

S

Obiščite naš prenovljen spletni portal

www.tednik.si

24 UR

OTO NORČIČ

TRAČNICA

ČAČAK

Nagradno turistično vprašanje .
Ptujčani s kurentovanjem

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj odprli sejem Turizem in prosti čas, ki bo trajal do nedelje, 25. januarja. Na njem je na ogled celotna slovenska turistična ponudba, ponudba in ideje za kakovostno preživljanje prostega časa. Predstavljajo pa se tudi svetovne turistične destinacije.

V okviru celovite turistične ponudbe Slovenije se predstavljajo posamezne destinacije v okviru Slovenske turistične organizacije, Turistične zveze Slovenije in posameznih ponudnikov, kot so organi-

zatorji potovanj in potovalne agencije, zdravilišča, hoteli, prevozniki, kampi. Od mednarodnih turističnih destinacij pa se letos predstavljajo Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Makedonija, Romunija, Sr

bija, Španija ter Turčija. Golf zveza Slovenije in Gospodarsko interesno združenje golfskih igrišč Slovenije so za letošnji sejem turizma prvič pripravili enotno predstavitev slovenske golf ponudbe, s poudarkom za tiste, ki še nimajo izkušenj pri igranju golfa, a si jih želijo pridobiti. Giz Pohodništvo pa bo predstavil nov katalog Pohodništvo v Sloveniji, ki je izšel v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo.

Na sejmu turizem in prosti čas se bo tudi letos predstavila turistična društvena organizacija, ki v slovenskem prostoru deluje že dobro stoletje in predstavlja pomemben dejavnik pri oblikovanju slovenske turistične ponudbe. Krovna organizacija Turistična zveza Slovenije ima že več kot stoletno tradicijo, v tem trenutku združuje že skoraj sedemsto turističnih društev in območnih turistični zvez z več deset tisoč člani, ki si večinoma s prostovoljnim delom prizadevajo za urejanje okolja, ohranjanje kulturne in naravne

dediščine, izobraževanje mladih. Vsako leto pripravijo tudi številne odmevne prireditve. Kot so povedali v Turistični zvezi Slovenije, se bo do nedelje na sejmu Turizem in prosti čas predstavilo okrog sto turističnih društev in zvez. Stojnice imajo v paviljonu Jurček, kjer bodo vse dni sejma delovali tudi anima-torji. Predstavitve bodo spremljale pokušine kulinaričnih dobrot, prikazi starih šeg, navad in obrti, razstave spominkov, nastopi folklornih in glasbenih skupin. Letošnji sejem bo zelo živ, ponovno pa bo dokazal, da znajo turistična društva izvrstno poskrbeti za privlačno turistično ponudbo.

Kot je povedala Klavdija Petek, vodja referata za gostinstvo in turizem v oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, je rdeča nit letošnje predstavitve kurentovanje. Ob MO Ptuj s turistično informacijskim centrom v tej predstavitvi

sodelujejo še Park hotel, Mitra, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujske vedute, PP gostinstvo, Turistično društvo Ptuj in Ptujska klet. Terme Ptuj pa se predstavljajo znotraj Savine skupine Turizem. V soboto bodo Ptujčani poskrbeli tudi za enourni program z eno od etnografskih skupin. Prvotno so sicer načrtovali predstavitev s princem karnevala 2009, vendar so jo odpovedali, ker v soboto princi ptujskega karnevala odpotujejo na karneval v Pernik, v Bolgarijo.

Odgovor na predzadnje nagradno vprašanje se glasi: Sedež pustne postojanke 10. princa ptujskega karnevala bo v klubu Gemina XIII. Nagrado bo prejela Ana Šoštarič, Slomi 12 a, Polenšak. Danes vprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji otroški karneval. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn v grand hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 30. januarja.

Foto: Črtomir Goznik

Letošnja otroška povorka bo že v petek, 20. februarja, tudi zaradi šolskih počitnic, ki se pričnejo 23. februarja.

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE

Kateri po vrsti bo letošnji otroški karneval?

Ime in priimek:_

Naslov:_____

Davčna številka:

Piše: Uroš Žajdela • Cape Verde ali Zelenortski otoki (3.)

S Sala na sosednji otok Sao Vicente

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Vendar pa je napočil čas slovesa od otočka Sal, ki v vsej svoji majcenosti, površina znaša namreč borih 300 km2, skriva izjemno raznolikost naravnih lepot. Otok sva želela zapustiti s tovorno ladjo, saj so nama v lokalni ladjarski agenciji zagotovili to možnost, le še blagoslov kapitana ladje sva potrebovala. Vendar pa se je celotna zadeva pokazala precej neuresničljiva, saj, prvič, kapitan sicer španske ladje ni imel polsuha za angleški ali francoski jezik, prav tako pa ni imel posluha za dva popotnika. Tako nama ni ostalo drugega, kot da sva se iz pristanišča Palmeira odpravila v smeri letališča, kupila letalsko vozovnico in s tem kar precej olajšala najino žepno prtljago. Ker sva morala počakati na letalo natanko 24 ur in ker letališče ne ponuja vabljivih nočitvenih zmogljivosti, sva se odločila za kampiranje. V tem smislu otok Sal ponuja ogromno neokrnjenih plaž in zalivov, kamor lahko postaviš šotor in povsem sproščeno prenočiš. Le peščeni rakci se v zgodnjih jutranjih urah odločijo preveriti in pozdraviti novega soseda in so pri tem opravilu nepredstavljivo glasni.

Okrog pete ure zjutraj je sledil sprehod do nekaj kilometrov oddaljenega letališča, saj ob tej uri zelo težko uja-meš javni prevoz, od koder sva poletela v smeri kulturne prestolnice Mindelo, ki se nahaja na otoku Sao Vicente. Naposled sva le ugotovila, da Sal ponuja sicer ogromno turistične ponudbe, a hkrati v sebi nagajivo skriva ogromno pristnosti, tradicionalizem in neokrnjeno naravo.

Pozdravljen, Sao Vicente

Otoček Sao Vicente, na katerem prebiva 70.000 duš, od tega več kot 80 % v prestolnici Mindelo, ponuja izjemne, do 750 metrov segajoče vulkanske vrhove, preplet klifov in nenaseljenih peščenih obal ter ogromno kulturnega življa, ki postopoma presega meje lokalnega značaja. Med slednje lahko uvrstimo Cesaria Evora, vsem dobro znano kraljico zelenortske otožne glasbe, imenovane mornos.

Prestolnica Mindelo, razen izjemne kolonialne arhitekturne dediščine portugalskega porekla, ki je danes povsem prenovljena in uporabljena v različne,

politike načrtnega rasnega mešanja, z začetkom v 18. stoletju. Seveda ni možno obiti obeh rasnih skrajnosti, ki vendarle še prevladujeta, pa vendar je ta zelo smela politika portugalskih kolonialnih voditeljev prinesla spodbu-

dne posledice, saj pravzaprav ni moč opaziti rasne diskriminacije, prav tako pa malo evropske krvi prinaša delovno vnemo, ki jo v ostalih zahodnoafriških državah le redko opazimo.

Nadaljevanje prihodnjič

Foto: Uroš Zajdela

Številni domačini v mestu Espargos ohranjajo tradicionalen način življenja, kar vključuje tudi tradicionalno zelenjavno tržnico ob glavni mestni ulici.

javno dobre namene, ter za otoške razmere ogromnega pristanišča, ponuja nepregledno paleto neverjetno raznolikih kitajskih prodajaln. Pravzaprav te na vsakem koraku spremljajo radovedni pogledi mladih kitajskih podjetnikov, ki jih je želja po boljšem življenju pripeljala na Zelenortske otoke. Sicer je med domačini že moč zaslediti precejšnje neodobravanje tovrstnih imi-gracijskih tokov, saj se uničuje pristna otoška kultura, ki že leta vabi turiste in popotnike iz vseh koncev sveta, vendar pa je uradna politika Zelenortskih otokov izredno odprta za priseljevanje. Vendarle je nemogoče ubežati vsesplošni globalizaciji in Kitajci očitno zelo dobro ocenijo možnost razvoja lastnega ekonomskega položaja.

Mindelo, prestolnica kulture

Mindelo je izredno simpatično priobalno mestece, ki je svoj vzpon in razcvet doživelo v 19. stoletju kot izredno pomembno in strateško pristanišče. Mesto je obdano z mogočnimi vulkanskimi premisi, med katerimi izstopa najvišji vrh, imenovan gora Verde, kar v prevodu označuje »zeleno« goro. Osebno bi se sicer težko strinjal s tem pojmovanjem, saj razen le redkih pritlikavih rastlinic ni prav nič zelenega na tej ogromni magmatski gmoti. Vsekakor pa je mnogo bolj zeleno kot preostali del otoka in tako vsaj deloma upraviči svoje poimenovanje. Mindelo je izrazito bohemsko mesto z veliko sredozemskega pridiha, pri čemer nas urejenost uličic in sprehajalnih poti opozarja na izreden vpliv evropske krajinske ureditve. Vendarle pa nas melodičnost in afriški ritmi, prežeti z brazilskimi prvinami, ki se vijejo iz številnih barov in lokalov, brezpogojno opomnijo, da smo na Zelenortskih otokih. Nekoliko pa k temu prispevajo rahlo zagoreli domačini, kot bi tukaj živeče ljudi opredelil italijanski superman Berlusconi. Le-ti namreč spominjajo na belopoltega Evropejca, ki se je ravno vrnil s svojega poletnega dopusta, kar je plod

Foto: Uroš Zajdela

Večina otoka Sal je povsem peščenega, vendarle pa je mogoče najti tudi posamezne oaze, kjer so si ljudje uredili domove in uživajo darilo narave.

Prireditvenik
Mali oglasi

STORITVE

IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.

UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.

PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.

STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.

FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.

v •/

muume

d

NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si

IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.

m-em

KOS

Ulica Heroja Lacka 1, 2250 Ptuj, izvaja mansarde, pregradne stene, stropove, armstrong ter pa-nele. GSM 031 501 550.

KLEPARSTVO - KROVSTVO, saniramo stare in prekrivamo nove strehe hosekra, tondach, creaton, bramac ... ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna. Igor Trčko, s. p., Straž-gonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165 (igor.trcko@gmail. com).

UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.

UGODNO: nerjaveče inox ograje - elemente, dimnike, okovja za kabine, cevi, pločevino, profile, vijake. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.

IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.

Izdelava vseh vrst izolacijskih fasad po akcijskih cenah. Izvajamo vsa krovska in kleparska dela. Nudimo možnost ugodnega kreditiranja. SC LARS, d. o. o., Mariborska c. 35 a, Ptuj. Tel. 02 788 59 60, gsm 041 834 860, 041 678 803, www.sc-lars.si.

PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.

SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.

36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.

PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.

KMETIJSTVO

PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Telefon 041 723 957.

PRODAM sod za gnojnico, 6000 litrov, Kirhner, pocinkan. Telefon 040 584 629.

NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.

KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus ali Ze-tor, kiper prikolico in kmetijske stroje. Tel. 041 679 937.

PRODAM dve svinji, 150 kg, domače reje. Tel. 753 32 61.

PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.

KUPIM bučnice. Ponudbe na tel. 031 709 507.

PRODAM cisterno za gnojevko, 6000 l, tandem, pocinkano, sejalni-co Amazone D 7 special, 2,50 in 3 m, dvobrazni obračalni plug znamke Opal Lemken 90, zgrabljalnik za seno znamke Krone 345 Tandem, predse-tvenik, hidravlično zložljiv, delovna širina 4,50 m, znamke Landberk. Tel. 031 251 967.

PRODAM kosilnico BCS, dizel motor, 15 konjskih moči in obračalnik pajek. Tel. 757 80 31.

JEČMEN IN TRITIKALO, slamo in plug Wogelnood prodam ter kupim brejo telico. Tel. 041 872 424.

MOTORNA VOZILA

DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.

ODSTOPIM poslovni prostor v centru mesta (nasproti sodišča) v najem, primerno za odvetniško pisarno. Telefon 031 764 432.

OBČINA MARKOVCI prodaja nepremičnino - stavbno zemljišče v Borovcih v izmeri 1540 m2, namenjeno stanovanjem, kmetijski ali poslovni dejavnosti. Javni razpis je objavljen na spletni strani občine Markovci, www. markovci.si

V VIČANCIH pri Veliki Nedelji oddamo v najem vinograd. Tel. 04 204 51 65.

V NAJEM vzamem hišo v okolici Ptuja. Telefon 041 459 383.

DELO

IŠČEMO varuško za 11-mesečnega fantka na Ptuju. Tel. 031 240 770.

ZAPOSLIMO dinamično, kreativno osebo za fotografiranje. Foto Langer-holc, Rado Stropnik, s. p., Prešernova 2, Ptuj, telefon 041 345 661.

«taxi FORT

modra Številka

(((>080 36 26)

k ftojon, ip. - PREVOZNIŠTVO, Ulico Žataldego Jožeta 9, Phij

piMii.iiriiJiM.wnii

C 02/2280110

SoliS d.o.o.

Razlago va 24, Maribor

3

RAZNO

PRIJETEN 47-letni moški, iskren, delaven, zaposlen in skrben išče sebi primerno preprosto dekle, ki se lahko preseli k njemu. Telefon 745 49 31, 041 343 918.

OSAMLJEN, razočaran moški, star 55 let, išče osamljeno razočarano žensko za resno zvezo. Telefon 031 524 969.

KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.

PRODAM drva, suha cepljena polena, 30 cm, za štedilnik in za pod-kuriti. Cena 150 € za 3 m3 z dostavo. Tel. 041 620 853.

Razpored dežurstev zobozdravnikov

Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Severin Stanojevič, dr.dent. med. v Zdravstvenem domu na Ptuju

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh

vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

DOM-STANOVANJE

40-LETNA gospa s službo in avtom išče stanovanje na Ptuju ali v okolici, v zameno (za najemnino) lahko oskrbuje starejšo gospo ali par. Telefonska in naslov v uredništvu.

PRODAM dvosobno stanovanje na Ptuju, pritličje. Tel. 031 619 562 ali 031 784 619.

NEPREMIČNINE

GRADBENO PARCELO v Orešju, 750 m2, za 41.000 €, hišo v okolici Ptuja, letnik 2000, 220 m2, 53 arov parcele s tenis igriščem za 200.000 € ter stanovanje na Ptuju, 45 m2, l. 1986, za 55.000 €, prodam. Tel. 051 848 241.

PRODAM gradbeno parcelo z vinogradom v izmeri 14 arov na mirni lokaciji. Na parceli voda, elektrika, asfalt. Prerad, občina Dornava. Tel. 041 378 426.

V NAJEM damo frizerski salon, poslovni prostor, 55 m2, v Gorišnici. Tel. 031 553 983.

GOTOVINSKI KREDITI D010 LET

ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

GOTOVINSKA POSOJILA

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonovlča v Kraplnl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605

MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Lji

Maribor

tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88

Delovni čas: od 8.00 do 16.00

REALIZACIJA TAKOJ!!

SAMOPIACNISKA ZOBNA ORDINACIJA

dr. dent. med. Zvonko Notes

Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cssti), tel.: 02 780 6710

Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH

možnost obročnega odplačila

Dobro je vedeti

Predavanja za večjo prometno varnost

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj v teh dneh nadaljuje s preventivnimi izobraževalnimi predavanji med krajani o cestnoprometnih predpisih. V sodelovanju s četrtnimi skupnostmi in avto šolo Prednost izvajajo izobraževalna predavanja za krajane vseh starosti, nosilne teme predavanj pa so: novosti novega zakona o varnosti cestnega prometa, vožnja v krožiščih, vožnja po avtocesti, vožnja kolesarjev, železniški prehodi ter opremljenost pešcev v nočnem času in poslabšani vidljivosti, kar sodi v okvir vseslovenske akcije Bodi PREviden. V naslednjem tednu bodo preventivna predavanja potekala:

- v četrtni skupnosti Grajena v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Grajena,

- v četrtni skupnosti Rogoznica v sredo, 28. januarja, ob 18. uri v Domu krajanov na Rogoznici,

- v četrtni skupnosti Center v petek, 30. januarja, ob 17. uri v prostorih Stare steklarske delavnice,

- v četrtni skupnosti Panorama pa v torek, 27. januarja, ob 17. uri v prostorih Doma krajanov Olge Meglič na Vičavi.

Ker smo za prometno varnost odgovorni vsi udeleženci v cestnem prometu, vabijo krajane, da se brezplačnih preventivnih predavanj udeležijo v čim večjem številu.

-OM

Obiščite naš spletni portal

www.tednik.si

Petek, 23. januar

18.00 Slovenja vas, gasilski dom, vabljeni na luščenje bučnic Košicenbal

19.00 Draženci, kulturna dvorana, Alko komedija Klinika Kozarcky

19.00 Sela, kulturni dom, srečanje ljudskih pevcev in godcev Pozdrav sosedu, 1. del

19.30 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven

20.00 Ptuj, CID, koncert Feedback

20.00 Maribor, SNG, drama, Kandidat ali optimizem, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven

20.00 Ptuj, grand hotel Primus, Primusove vinske zgodbe, vinske posebnosti iz Vipavske kleti

- Ptuj, CID, razstava Utrinki 2008, na ogled so postavili izbor vsega, kar se je v preteklem letu dogajalo v CID Ptuj in naokrog

- Ptuj, CID, tečaji in delavnice, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica

- Ptuj, CID, zimovanje za osnovnošolce na Kopah, prijave na CID-u

Sobota 24. januar

14.00 Vareja, domačija Poslančec, turnir v kartanju (šnopš) posamezniki 16.00 Maribor, MMC Kibla, Ulica kneza Koclja 9, multimedijak delavnica

za otroke Mali - veliki govorniki 18.00 Spuhlja, gasilski dom, 81. redni občni zbor PGD Spuhlja 18.00 Sobetinci, gasilski dom, 61. redni občni zbor PGD Sobetinci 18.00 Velika Nedelja, dom kulture, komedija Pri lepi vdovi, v izvedbi KD

Frana Ksavra Meška od Svetega Tomaža 18.00 Muretinci, vaško-gasilski dom, 75. redni občni zbor PGD Muretinci 19.00 Destrnik, kulturna dvorana, srečanje ljudskih pevcev in godcev

Pozdrav sosedu, 2. del 19.00 Vitomarci, gasilski dom, premiera komedije Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci

20.00 Maribor, SNG, drama, Kandidat ali optimizem, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven

Nedelja, 25. januar

17.00 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za izven 18.00 Vitomarci, gasilski dom, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci 18.00 Lovrenc, večnamenska dvorana, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi KD Skorba

Ponedeljek, 26. januar

10.00 18.00

20.00

Cvetkovci, gasilski dom, tečaj priprave cmokov Ptuj, Park hotel, vabljeni v šolo sprostitve, Kako si lahko pomagamo, Dobiš voljo do dela in učenja, Lažje zaspiš 6, Nisi odvisen od alkohola in cigaret ...

Maribor, SNG, drama, Kandidat in optimizem, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven

TV Ptuj

Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Na obisku pri Tonetu Fornezziju Tofu. Reportažni zapis, pripravila VTV Velenje. Znanega Slovenca in njegovo življenjsko pot polno hudomušnosti bomo spoznali v pogovoru z novinarko Tatjano Hudomalj.

Kino Ptuj

23., 24. in 25. januar ob 17.30 Art program: Morilca na kolektivca - komična kriminalka. Ob 19.30 Božič na kdvadrat - romatnična komedija. Ob 21.10 Avstralija - epska rom. Vojna drama.

OBVESTILO

Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega obvešča, da je Viktorinov večer, napovedan za petek, 23.1.2009 ob 19. uri, zaradi pogreba p. Martina Vidoviča, gvardijana minoritskega samostana na Ptuju, prestavljen na petek, 30.1.2009 ob 19. uri.

Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@email.si

www.avtomiklavz.si

ZNAMKA

LETNIK

CENA«

OPR.

BARVA

AUDI A6 3,2 OUATTRO TIPTRON.

2004

19.980,00

XSEN0N

ČRNA

BMW 320 D

2005

18.170,00

AVT. KLIMA

ČRNA

CHEVROLET TACUMA 1,616VSX

2005

6.790,00

KLIMA

KOV. SIV. MODRA

FORD FOCUS 2,0 TDCI KARAVAN

2005

8.970,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

FORD MONDEO 2,0 TDCIUMUZ.

2003

7.600,00

AVT. KLIMA

SREBRNA

OPEL ZAFIRA 1,9 CDI

2005

12.770,00

KLIMA

KOV. MODER

PEUGEOT 406 1,8

1999

4.380,00

AVT. KLIMA

SREBRN

RENAULT QU01,5 DCI

2002

4.880,00

KLIMA

RDEČA

SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI

1998

5.590,00

KLIMATRONIC

BELA

SEATTOLED01,9 Till

2005

10.790,00

KLIMA

KOV. ČRNA

ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI UMUZ. ELEG.

2004

8.780,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

TOYOTA YARIS 1,4 D

2007

11.980,00

KLIMA

KOV. SIVA

VOLVO S 80 2,4 D

2005

16.490,00

NAVIG.

KOV. SIVA

VW GOLF V 1,9 TDI PLUS

2005

12.700,00

KLIMA

KOV. ČRNA

VW TOURAN 1,9 TDI TRENDLINE

2005

12.980,00

AVT. KLIMA

BELA

Na zalogi preko 40 vozil.

ODPSBS&DUrcill

m m

NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.

Tel.: 02/252-46-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.0.0.

Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor

S VINSKI IN HIPOTEKARNII

mu

UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,

RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950

E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor

ARHITEKTONSKI ATELJE

FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086

Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov

Pokličite nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popustil

Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921

www.avtocenter-brezje.si

GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE

PONUDBA RABLJENIH VOZIL

ZNAMKA

LETNIK CENA:,,

OPREMA

BARVA

AUDI AB 3,0 TDI QATTHQ

2004 20.090,00

KLIMA

KOV. ČRNA

AUDI ALLROAD 3.0 TOI Q

2007 05.900,00

AVT. KLIMA

KUV.ČRNA

BMW SERIJA 3:320 D

2002 9.990,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD

2003 9.490,00

KLIMA

KOV.SREDRNA

CITROEN C41.0 HDI

2006 11.900,00

KLIMA

KOV. ČRNA

CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXC.

2004 8.490,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

FIAT PUNT01,216V

2003 4.480,00

POT. RAČUN.

KOV.SREDRNA

FORD FOCUS 1,8 TDCI

2003 6.990,00

2XAIR0AG

KOV.SREDRNA

FORD PUMA 1.416V

1999 3.990,00

KLIMA

KOV.SREDRNA

LANCIA Y 1,2

2001 2.990,00

KLIMA

KOV. MODRA

MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID

2003 15.990,00

AVT. KLIMA

KOV.SREDRNA

RENAULT SCENIC 1.0 DCI

2000 4.990,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

VW GOLF 1.8 CL VARIANT

1996 1.490,00

KLIMA

VIJOLIČNA

VW PASSAT 1,0 TDI

2001 7.490,00

KLIMA

KOV. MODRA

VW PASSAT 1.0 TDI HIGH.

2005 18.490,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760

UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA

ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si

PONUDBA RABLJENIH VOZIL

Znamka

Letnik Cena Oprema Barva

citroen xsara picasso 1.6hdi audi a41.9 tdi karavan ford mondeo karavan 2.0tdci citroen xsara picasso 2.0 hdi mercedes c204cdi limuzina opel vectra 1.9 cdti karavan ford focus c-max peugeot 307sw1.6 karavan renault scenic 1.5 dq renault scenic 1.9 dq renault laguna 1.6 limuzina

Skoda octavia i.9 tdi vwp0l0u vwtouran2.0tdi vw passat 1.9tdikaravan renault traeic1.9dci vw passat 1.9tdikaravan toyota avensis wagon 2.0 d citroen 01.4 hdi peugeot 3071.s hdi bmw 525 d karavan, audi a3 2.0 tdi bmw 320d limuzina citroen c8 2.2 hdi vw golf 1.9 tdi vwt0uran1.9 audi a( 3.0 tdi quatr0 opel zafira 1.9tdci audi a31.9 tdi vwp0l01.2

2005

2003 2005 2001 2001

2005

2004 2002

2006

2004 2001 1998

2005 2004 2001

2006 2001 2006

9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490

avt. klima vsa opr. avt. klima avt.klima^m avt. klima, avt. klima klima, vsa oprema avt. klima novi mod. avt klima avt. klima avt. klima avt. klima klima klima

avt. klima highline avt. klima klima, 9 sedežev klima

klima, vsa oprema

klima

klima

vsa oprema, avt. avt. klima avt. klima avt. klima 7 sedežev klima ,5 vrat klima

klima, avtomatic avt. klima klima

klima,5vrat

kov, modra črna kov. črna bordo rdeča črna črna

kov. srebrna kov. srebrna kov. srebrna

kov, srebrna kov. zelena kov. srebrna kov, črna modra bela

kov. modra srebrna kov, zelena bela

kov. črna kov. črna kov. črna kov. srebrna

kov. črna kov. siva kov. srebrna modra

GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL - PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)

VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!

NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!

Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550

UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!

Prodaja vozil

Znamka Letnik

Cen£>

Oprema

Barva

RENAULT SCENIC 1,616V ALIZE

2000

4.980,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

OPEL ASTRAI,416V

1999

3.120,00

SERV. KNJIGA

KOV. ZELENA

PEUGEOT 2061,4i

2002

4.840,00

KLIMA

JOV. SV. MODRA

OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN

1998

3.350,00

SERV. KNJIGA

KOV. BELA

R LAGUNA DYNAMIC 1,9 DCI BREAK

2004

7.900,00

AVT. DEU. KLIMA

KOV. ČRNA

ŠKODA OCTAVIA 1,6 GLX

1998

3.190,00

SERV0 VOLAN

RDEČA

PEUGEOT PARTNER 1,616V

2003

7.490,00

PRVA REG. 2004

KOV. SREBRNA

CITROEN C8 2,2 HDI SX

2005

10.990,00

PRVI LAST.

KOV. SREBRNA

ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.

2002

6.890,00

PRVA REG. 2003

BELA

BMW 3181 LIMUZINA

2001

9.950,00

AVT. KLIMA

KOV. SV. MODRA

ROVER 214 SI

1999

2.830,00

KLIMA

ZELENA

CHEVROLET AVEO 1,416V

2006

6.890,00

PRVI LAST.

KOV. SV. MODRA

AUDI A41,9 TDI LIMUZINA

1998

5.890,00

REDNO SERV.

ČRNA

RENAULT MEGANE 1,5 DCI

2003

7.900,00

REDNO SERV.

KOV. SREBRNA

VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT

2004

9.900,00

SERV. KNJIGA

KOV. SREBRNA

AUDI TT 1,8 T ROADSTER

2002

15.200,00

SERV. KNJIGA

KOV. ČRNA

NISSAN ALMERA1.816V

2001

5.700,00

PRVI LAST.

KOV. VIJ0LA

RENAULT CLI01,416V DYNAMIQUE

2002

4.890,00

KLIMA

KOV. ČRNA

SEAT CORDOBA 1,9 SDI

2002

5.490,00

PRVI LAST.

KOV. MODRA

VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND

2006

14.690,00

SERV. KNJIGA

KOV. SV. MODRA

MERCEDES BENZ A140

2000

6.700,00

KLIMA

KOV. SREBRNA

RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI

2004

9.990,00

REDNI SERV.

KOV. SREBRNA

ALFA ROME0 147 2,0 16V TS

2002

7.190,00

AVT. KLIMA

KOV. ZELENA

RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.

2002

6.900,00

KLIMA

KOV. SREBRNA

AKCIJA

PREHITITE POMLAD 2009

avto

ORMOŽ d.o.o.

PRIHRANITE: 2.640 EUR z DDV pri seriji T4000 2.760 EUR z DDV pri seriji TD5000 3.120 EUR z DDV pri seriji T5000

MOŽNOST FINANCIRANJA ZA DOBO 7 LET!

AKCIJA TRAJA OD 15.1. - 28.2.2009 ZA NAVEDENE SERIJE TRAKTORJEV IZ ZALOGE!

AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o. Hardek 44c, 2270 ORMOŽ Tel.: 02 741 64 11

SP

Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu

SPORED ODDAJ

PETEK 23.01.

8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja

SOBOTA 24.01.

8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Pod žldano marelo 10.00 Oddaja ŠKL

11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja

12.00 SUPER HITI odd.

13.00 SIP lestvica-odd.

17.00 Pod židano marelo

18.00 PRI GAŠPERJU odd.

19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.

20.00 Kronika Občine Markovci

NEDELJA 25.01.

8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kulturni večer - Valentin Žumer 10.00 Oddaja ŠKL 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja

PONEDELJEK 26.01.

8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Pod židano marelo 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 20.00 Kronika Občine Markovci

PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com

ABA

PVC OKNA, VRATA

PTUJ

Smer Grajena '

Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251

Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!

Štoj&ufca, budilka

89,8 98,2 104,3 Mh

jfoiiuiajte nai tudi na ipietu.: www. radio-ptuj.ii

Naročite

v

Štajerski

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)

- poštna dostava na dom.

NAROCILNICAZA

V

Štajerski

Ime in priimek:.

Naslov: _

Pošta: _

Davčna številka: Telefon: _

Datum naročila: Podpis: _

RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj

Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, zažarijo.

SPOMIN

24. januarja bo minilo leto dni od smrti naše drage

Štefanije Petek

IZ ŽABJAKA 25

Hvala vsem, ki se je spomnite in prižigate svečko na njenem grobu.

Njeni najdražji

Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000

Ponudba rabljenih vozil

Znamka

AUDI A4 AVANT 1.9 TDI FIAT CROMA 1.9 MULTUET16V. 5V FIAT CROMA 1.9 MULTUET, 5V FIAT PANDA 4X41.2 8VCUMB..5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNTO 1.2,3V FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE,3V LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC, 5V OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V PEUGEOT 2061.4 HDI.3V PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI.5V RENAULT ESPACE 2.2 DCI,5V ŠKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V WV GOLF IV VARIANT 1.9 TDI, 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI, 5V

Barva

Letnik Cena (€)

ČRNA T. MODRA SREBRNA SREBRNA SREBI

BELA

BELA

SREBRNA

T. MODRA

SREBRNA

SREBRNA

SREBRNA

2003 2003 2008 2003(T) 2006 2005 2005 2003 2007(T) 2001(T) 2005

10.190,-J0.990,-fc990,-9.990,4.190,3.390,8.500,7.990,6.490,6.490,-,; 11.990,- i 8.990,- i 9.490,-Í 4.990,-j 10.990,-¿

www.avto-prstec.si SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA

petovia^to

Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si

PONUDBA RABLJENIH VOZIL

MODEL LETNIK

CENA

KM

BARVA

CITROEN XSARA 1.B/1GV EXCLUSIVE

2004

6.980

69.325

SREBRNA

CITROEN PICASSO 2.0HDI EXCLUSIVE

dec. D3

7.900

91.000

SREBRNA

DAEWOO NEXIA 1.4GL

1997

890

116.023

RDEČA

FIAT GRANDE PUNTO 1.3MJT

2006

7.400

108.000

MODRA

FORD FOCUS 1.6TDCI TREND

2005

8.100

157.417

DELA

OPEL CORSA 1.3CDT1 ENJ0Y(VEC VOZIL)

2006

5.990

50.-93.000

DELA

OPEL VECTRA 1.9CDTI EDITION

2005

10.890

88.442

MODRA

RE CUD 1.5DCI PRIVILEGE

2003

5.580

85.256

SIVA

RE MEGANE 1.616V DYN.PLUS (2V0ZILI)

2007

11.800

15.-20.000

SREDRNA

RE CUO 31.2/16V EXPRESSION

2006

7.400

78.964

RDEČA

RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX

2005

9.700

115.044

ČRNA

RE CU01.2 FIDJI

1997

1.100

116.234

DELA

RE LAGUNA 1.B CONCORD

2000

4.200

142.316

SREDRNA

OPEL VECTRA 1.9CDTI AVT. KARAV.

2006

12.890

91.237

ČRNA

1 LETO GARANCIJE NA VSA VOZILA

KUPON v¡va

Glasujem za:

Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:

Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-

Mojo pediatrinjo ali pediatra:-

IME:_

PRIIMEK:_

NASLOV:_

KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA:_

TELEFON:_

E-MAIL:_

DATUM ROJSTVA:_

Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z Zakonom

o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1). Upravljalec zbirke podatkov, obdeluje zbrane osebne podatke za namene: statistične

obdelave podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, novostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega

gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna

pošta, elektronska pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in

posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu

namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter

lahko od upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njegovih osebnih podatkov.

Pogodbeni obdelovalec podatkov za podjetje Studio Moderna d.o.o. je podjetje Linea Directa d.o.o.,

Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi.

Studio Moderna d.o.o., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi

Izpolnjen kupon pošljite na: Revija Viva, Poljanska 6, 1000 Ljubljana Datum: Podpis:

AdriaticSlovenica B

mm» fl* « Çwa Mi tm«

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in brata

Franza Widowitscha

IZ MALE VARNICE 15 A

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.

Hvala teti Anici in Jožiju, družinam Baniček, Habjanič in Kozel za nesebično pomoč, Društvu upokojencev Leskovec, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, ge. Mariji Kozel za molitev, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: hčerki Danica in Sonja z družinama ter ostali sorodniki

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si!

V SPOMIN

Danes, 23. januarja, mineva dve leti, odkar nas je za vedno zapustila draga

Marija Zajšek

IZ PODLOŽ 20

Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in svečke ji v spomin gorijo.

Pogrešamo te, tvoji najdražji

Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš.

V SPOMIN

23. januarja mineva leto, odkar si za vedno odšel od nas, dragi

Ivan Brlek

GRADIŠČA 146

Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu, mu prižigate sveče in polagate cvetje.

Tvoji najdražji

Smrt nam vzela je najdražje, a pozabila vzeti nam je bolečino, to pustila je, da z njo živimo, a, hvala bogu, polno lepih je spominov.

SPOMIN

24. januarja bo minilo 10 let, odkar ni več med nami dragi

Srečko Tominc

IZ SEL

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob našem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.

Njegovi najdražji

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš.

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice

Ane Brumen

LOČKI VRH 30

27. 7. 1946 - 29. 12. 2008

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekali iskreno sožalje. Vsem iskrena hvala.

Žalujoči: otroci z družinami

Kje si, ljubi sin, mož, ati, dedek zlati? Kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni? Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo boli.

SPOMIN

Z bolečino v srcu in solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že dve leti počiva naš dragi sin, mož, ati, dedi in pradedek

Feliks Fridauer

ZAGREBŠKA C. 78

roj. 11. 5. 1941 - 3. 1. 2007

Težko te je bilo izgubiti, še težje je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikdar odšel, spomin nate bo srečno živel. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, rožico ali svečko postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj.

Tvoji najdražji: mama, žena Štefka, hčerki Anica in Jožica z družinama, vnuki Anja, Aleš, Natalija in pravnukinja Nika

Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega sina, moža očeta, brata, svaka in strica

Franca Belšaka

IZ MALEGA OKIČA 60

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom in sosedom za pomoč v težkih trenutkih.

Vsem hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izrečena sožalja. Iskrena hvala g. dekanu Emilu Dreuu za opravljen cerkveni obred, g. Lesjaku za ganljive besede slovesa, hvala pevcem iz Cirkulan z zborovodjem Srečkom Zavcem za odpete žalostinke, godbeniku ter podjetju Mir iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi najdražji

Memento mori

ZAHVALA

Preminila je ljubljena žena, mama, babica, sestra, prijateljica, resnično poklicana višja medicinska sestra v pokoju

Marija Zebec

rojena Pravdič

S PTUJA

Hvaležni smo vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, se v življenju z njo radostili in z njo sočustvovali ter jo naposled užaloščeni počastili s svojo prisotnostjo ob njenem slovesu ali se od nje poslovili na drugačen, zaseben način. Njeni najbližji se zahvaljujemo za vse izražene besede soža-lja in vso izkazano podporo, za globoko občutene poslovilne govore, za nežno petje njej dragih nonetovcev, za poduhovljen obred, za tisto Tišino, za čudovite rože, ki jih je oboževala in za vse zgovorne voščene luči. Neizmerna hvala pa predvsem tebi, ljuba Marica, ki si neizbrisno v nas.

Za vselej tvoji

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.

ZAHVALA

V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra

Elizabeta Irgl roj. Zorec

IZ PLACARJA59

Hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. Zvonku za ganljive besede slovesa, g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi in Pogrebnemu podjetju Jančič. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: sin Branko in hčerka Marija z družino

Markovci • O umestitvi trase kmalu z novim ministrom

Vztrajajo pri južni varianti hitre ceste

Za občino Markovci je umestitev trase hitre ceste SlovenskaBistrica-Ormož, odsek Ptuj-Markovci, še vedno velik in resen problem, saj nihče ne prisluhne njihovim argumentiranim zahtevam po južni varianti, ki je za krajane veliko ugodnejša, za državo pa dvakrat cenejša, po njihovih trditvah pa tudi ekološko manj obremenjujoča kot severna.

Čeprav je v javnosti že slišati namige, da naj bi se odsek ceste od Ptuja do Markov-cev prekategoriziral za rang nižje, v glavno cesto, župan občine Markovci Franc Ke-kec ostaja še naprej optimist, saj zatrjuje: »Že večkrat smo zelo jasno in na različnih ravneh povedali, da vztrajamo pri južni varianti trase iz več pomembnih, prepričljivih in dokazljivih razlogov. Če bi obveljala severna varianta, bi to pomenilo upočasnitev prometa na tej relaciji, saj naj bi samo od Markovcev do Ptuja potekal prek več podvozov in nadvozov, prek novega mostu čez kanal ter prek treh krožišč. Torej nekateri očitno želijo, da to ne bi bila več hitra cesta, kar ni nikomur v korist.«

Ali ste v vaših prizadevanjih že dosegli kakšen napredek?

»Vsekakor. Kot je znano, smo, da bi lažje dosegli umestitev te ceste od Ptuja do Ormoža, ustanovili poseben Odbor za spremljanje izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož, v katerem sodelujemo župani vseh občin ob tej trasi, razen županov MO Ptuj in občine Ormož; v delo odbora pa nam je uspelo pritegniti tudi

poslanca državnega zbora Vilija Trofenika in Dejana Le-vaniča. Bistveni sklep našega odbora je, da se čim prej pristopi k ponovni, bolj temeljiti študiji o najbolj primerni trasi hitre ceste. Predvsem želimo dokazati, da dosedanja študija zaradi Nature 2000 ni realna, saj temelji na zastarelih in netočnih podatkih. Vsi vemo, da je trenutno stanje v Krajinskem parku Šturmovci namreč popolnoma drugačno, kot ga navajajo naravovar-stveniki v tem dokumentu.«

Ste lahko bolj konkretni?

»Dokument o Naturi ne navaja številnih že načetih negativnih sprememb, ki že dolgo ne zagotavljajo več ohranitve biotskega življenja v tem okolju, sploh pa ne prvobitnega, saj tega že nekaj let dokazano ni več, tudi zaradi številnih onesnaženj in Lagune. Te že začete negativne spremembe se nadaljujejo in se bodo predvsem zaradi drugih vplivov nadaljevale še naprej, ne glede na to, katera varianta bo obveljala. In trdno smo prepričani, da gradnja južne variante tik ob jezeru oziroma zgornjem robu Šturmovcev zagotovo ne bo zadeve v ničemer poslabša

Foto: M. Ozmec

Župan Franc Kekec: »Prepričani smo, da bomo ob gradnji ceste po južni varianti z omilitvenimi in varovalnimi posegi lahko izboljšali tudi življenjske pogoje v Šturmovcih.«

la. Vsekakor pričakujemo, da bodo odgovorni našim zahtevam prisluhnili. Čas je, da znanstveniki že enkrat verjamejo stroki in domačinom, ki poznamo Šturmovce kot svojo dlan in vsi dobro vemo, da jih v prvobitni izdaji bi-otske raznolikosti nikoli več ne bomo mogli pričarati. Po

Foto: M. Ozmec

Pogled na eno zadnjih predlaganih kart, na kateri sta z rdečo barvo vrisani samo severna in južna varianta hitre ceste.

Napoved vremena za Slovenijo

Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti.

Danes bo delno jasno. Popoldne se bo na zahodu države pooblačilo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem okoli 8 stopinj C.

V soboto bo oblačno, padavine bodo čez dan zajele vso državo. Po nižinah bo deževalo. V noči na nedeljo bo lahko tudi ponekod po nižinah snežilo. Zapihala bo zmerna burja. V nedeljo čez dan bodo padavine počasi ponehale, najkasneje na vzhodu.

drugi strani pa smo prepričani tudi, da severna varianta v ničemer ne bo pripomogla h kakršni koli ohranitvi sedanjega stanja ob jugu jezera, oziroma v Šturmovcih. Z drugimi besedami, Šturmovci so obsojeni na propad, pa če bo cesta zgrajena po severni ali južni varianti, tako da sploh ne vidim razloga, zakaj nekateri vztrajajo pri severni. Še posebej, če vsi dobro vemo, da bi severna varianta trase prinesla drastično poslabšanje okolja tam živečim domačinom, razvrednotenje kmetijskih površin, povezave pa v ničemer ne bi skrajšala, ampak časovno celo podaljšala.«

Kako boste sedaj ukrepali, pričakujete od nove vlade več razumevanja?

»Odbor za spremljanje gradnje hitre ceste in vse v njem sodelujoče občine Markovci, Gorišnica in Videm smo vsem jasno povedali, da smo pripravljeni financirati novo študijo, predvsem zaradi zahtev Bruslja, s katero bomo zagotovo dokazali, da je južna varianta v vseh pogledih za občane teh občin absolutno najugodnejša. Od nove vlade pa seveda pričakujemo razumevanje prostorske problematike in nujnost umestitve ceste na južno varianto. Sicer pa smo že dogovorjeni z novim prometnim ministrom Patrickom Vlačičem, ki je prisluhnil našemu predlogu, da se čim prej sestanemo na ministrstvu in se o tej zadevi konkretno dogovorimo ter določimo nadaljnje aktivnosti za gradnjo hitre ceste. Vedeti je treba, da bi lahko bila končana že letos, če se ne bi pri določitvi trase tako močno zapletlo in zavleklo. Še enkrat želim poudariti, če bi

prišlo do gradnje po severni varianti, potem to zagotovo dejansko ne bi bila več v ničemer hitra cesta, saj bi se zaradi nadvozov, podvozov, novega mostu čez kanal in treh krožišč promet od Mar-kovcev do križišča na Bregu pri Ptuju podaljšal za celih 20 minut. Po drugi strani bi bil absurd tudi iz ekološkega vidika, saj bi s severno varianto v naseljenih krajih od Markov-cev do Ptuja močno povečali izpušni plini, kar je sporno tudi z vidika Kjotskega sporazuma, ki ga je podpisala tudi Slovenija,« trdi župan Kekec in zaključuje: »Navsezadnje pa je dokazano, da bi bila gradnja po severni varianti kar za 75 % dražja od južne, saj bi poleg že naštetih novih objektov morali porušiti tudi precej sedanjih domačij. Zaradi vsega tega verjamemo, da bo nova vlada ravnala bolj gospodarno in ekološko in da se bo odločila za gradnjo po južni varianti. Če tako želimo občani občin Gorišnice, Vidma in Markovcev, potem nam vendarle velja prisluhniti. Naš cilj je jasen, saj smo prepričani, da bomo ob gradnji ceste po južni varianti torej ob robu jezera in Šturmovcev z omilitvenimi in varovalnimi posegi lahko tudi življenjske pogoje v Šturmovcih izboljšali!«

M. Ozmec

| garažna in dvoriščna vrata

pogoni za vrata 3 zapornice

ključavničarska dela P manjša gradbena dela

O Du pleška cesta 10 2000 Man bor

3 02 48 OO 141

SELITVE OD A DO 2

demontaza • prevoz • montaža

041 748 832 M,

Črna kronika

Ptuj • Streli v objekt na Belšakovi

Ustrahovanje ali vandalizem?

Foto: M. Ozmec

V zastekljenem vetrolovu in na zidu zgradbe na Belšakovi ulici v Ptuju so kriminalisti našli vsaj 10 strelnih lukenj. Nekaj nabojev je bilo ob prihodu kriminalistov še vedno v strelnih luknjah.

V ponedeljek, 19. januarja, okoli 9. ure je bila Policijska uprava Maribor obveščena, daje v času od petka do ponedeljka zjutraj neznana oseba večkrat ustrelila v vrata In steno objekta na Belšakovi ulici 2 v Ptuju.

Gre za poslopje nekdanje trgovine Kekec, poznejše Lekarne ob Ormoški cesti, ki je sedaj v zasebni lasti. V zastekljenem vetrolovu In v steni objekta so kriminalisti našli več strelnih lukenj, po nam dosegljivih podatkih samo v zastekljenem vetrolovu vsaj 10, toliko jih je bilo ob našem prihodu v ponedeljek nekaj pred 10. uro že označenih in oštevilčenih. V nekaterih luknjah so bili še vedno jasno vidni naboji. O morebitnih vzrokih in domnevnih storilcih kriminalisti niso želeli dajati nobenih izjav, uspelo nam je izvedeti le to, da na srečo pri streljanju ni bil nihče poškodovan, saj naj bi bili naboji po vsej verjetnosti izstreljeni v nočnem času. Po nekaterih indi-cih bi lahko šlo tudi za strele iz avtomatskega orožja.

Ko smo nekaj okoliških domačinov povprašali, ali so morda strele slišali in kdaj, nismo dobili nobenega pritrdilnega odgovora, vhodna vrata v prostore zasebnega podjetja Bekem, storitveno podjetje, d. o. o., podružnica Ptuj, ki ima sedež v tej zgradbi, so bila še naslednja dva dneva zaklenjena. Ko smo poklicali podjetje na telefon, ki je zapisan ob glavi firme, pa se ni nihče oglasil.

Včeraj pa smo k telefonu vendarle uspeli dobiti F. S., direktorja zasebnega podjetja Bekem, ki nam je v krajšem pogovoru ves ogorčen vedel povedati le, da nihče na firmi ne ve, kje bi lahko bil vzrok za to streljanje, saj ni nihče nikomur nič grozil, ne v pogovoru, ne po telefonu, pa tudi nikomur niso dolžni takih zneskov, da bi lahko nekdo grozil ali jih s streli poskušal ustrahovati. Po njihovem mnenju gre po vsej verjetnosti za navaden van-dalizem ali predrzno obnašanje neznancev. Sicer pa mariborski kriminalisti zadevo še vedno preiskujejo in prepričani smo, da jim bo uspelo izvedeti in odkriti kaj več, morda celo odkriti storilca, saj je najslabše, če se po mestu razširijo govorice z ulice, ki so običajno nerealne in pretirane.

-OM

Poziv očividcem

V torek, 20. 1. 2009, ob 11.45 se je v semaforiziranem križišču Potrčeve in Volkmerjeve ceste na Ptuju zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in peška. Vse očividce kakor tudi voznika osebnega avtomobila naprošamo, da zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče pokličejo na telefonsko številko (02) 780 91 00 ali 113.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh