da sem v svojem �lanku govoril le o dolo�enem delu �lanov. Da pa valim krivdo operne krize na �lanstvo, kakor skuj�a to prikazati g. Fr. G. v prvem delu svojega spisa, ali da bi trdil o solistih, da so krivi operne krizei, je navadna potvorba mojih besed! Povedal sem le, da je na solistih krivda, �e predstave ne ustrezajo zahtevam. G. Fr. G. o�ividno zamenjuje pojem operne krize, ki obsega vpra�anje vsega zavoda, z ocenjevanjem predstav. Na moje besede o slabi kvaliteti pevcev sicer ne zna povedati drugega, kakor da tulim, sam pa naravnost prizna, da pevcev s kvaliteto sploh ni! Tako torej g. Fr. G. priznava dvomljivo kvaliteto dela in osebja v operi, a me obenem graja, ker mi to ni po volji! O po�rtvovalnosti �lanstva sva si z g. Fr. G.-jem oba na jasnem. A lo�im dobro med po�rtvovalnostjo in kvaliteto!
K drugemu; Zakaj ni g. Fr. G. doslej povedal, kdo je kriv slabih predstav, ki so posledice naglega in nesmotrnega �tudija? Zakaj je progla�al predstave za uspele, tako da so se mu celo �lani opere sami smejali? Zakaj ni s svojimi ocenami opernega vodstva pravo�asno opozoril na padec kvalitete? Sme�ni so Fr. G-jevi o�itki, da Poli�u in kolegom ne prisojam pravilnega pogleda na kvaliteto dela. Ne Poli�u, temve� g. Fr. G-ju tega ne prisodim! Nerazum�ljivi so o�itki, da delam osebje krivo za neprimerne nastavitve,. Nikdar nisem tega trdil, pa� pa sem naravnost povedal, da so za to odgovorne izbirne komisije, saj g. Fr. G. celo sam citira tiste odstavke. Ker g. Fr. G. namenoma postavlja, moje besede tako, da izvaja iz njih, kar mu slu�ajno pride na misel, mislim, da je pozabil na svoje na�elo »sine ira et studio« ter se je �isto osebno spravil name. Cum ira... z jezo in u�aljenostjo zaradi1 mojih besed o �asopisnih kritikah, cum studio... z namenom, da udari po mlaj�ih, �e�, saj stari tudi nekaj vemo! Toda kakor ma�ek okrog vrele ka�e hodi dolgo okrog problema in govori o »zdravnikih, ki mirno pu��ajo, da bolnik �im-dalje bolj hira in propada«. Ti so po njegovem mnenju tisti, ki jih jas v svojem �lanku branim in hvalisam. Branil nisem nikogar, to prepu��am g. Fr. G-ju, hvalisal tudi ne, hvalil pa sem delo ravnatelja Poli�a in dirigentov. Torej ljudje, ki v operi najve� delajo, ki vzdr�ujejo najprvotnej�i umetni�ki zna�aj, ti so po mnenju g. Fr. G-ja krivi propada opere! �e na misel mi ne pride, da bi zagovarjal napake uprave in opernega vodstva, toda tako brez�vestno prezreti kulturno delo omenjenih delavcev je pa zares preve� krivi�no! In kak�na naj bo re�itev iz krize? S smotrno razdelitvijo dela � kajpak, to sem povedal �e zdavnaj, pa tudi s pravilnim �tudijem in ne s takim, da »vsi �ivci popokajo in vsa grla omagajo«, zares besede, vredne »Narodovega« poro�evalca! S pravilno izbiro pevcev, s smotrnim, trgovskim, pevskim in umetni�kim razmeram primernim repertoarjem in n e z raznimi apriornimi podporami in ve�jim inkasom, ker tega toliko �asa ne bo, dokler se opera ne izka�e vredna z ustrezajo�o kvaliteto svojega dela! Kajti ne gre nam za to, da bi imeli v denarnem in umetni�kem pogledu bogve kak�no idealno opero, temve� za to, da zavod v teh na�ih razmerah, s t e m. i podporami in z n';a � i m ob�instvom (z vsemi njegovimi muhami) denarno vsaj pribli�no prebije in se umetni�ko dvigne na spodobno stopnjo.
In kon�no � k tretjemu � vstane mo� izza Krpanove kobile in mi ponosno pove, da je slovenska opera »ponos Ljubljane in vsega naroda«. Zato, ker to ni resnica, ker so take in podobne besede ob dokaj druga�nih dejstvih le svetohlinstvo. sem povedal v svojem �lanku, kar je bilo treba povedati �lan�stvu, vodstvu, ob�instvu, pa tudi kritikom, �eprav so samo �asopisni reporterji.
Popravi! V �lanku B. Borka »Manjvrednostni kompleks« (�t. 5�6) beri na str. 218 v tretjem odstavku » ... prav zaradi te neenotne, zapletene eksistencialne problematike naroda ...«.