logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Ljudsko zdravilstvo na Loškem
Avtor(ji): Sterle Meta
Vir: Loški razgledi, 1990, letnik 37
Izvor: Knjižnica Ivana Tavčarja / Muzejsko društvo Škofja Loka

0 / 0
META STERLE
LJUDSKO ZDRAVILSTVO NA LO�KEM
Ljudskim zdravilcem, imenovanim ranocelniki ali padarji, so ljudlje zelo zaupali. Bili so dobn poznavalci zdravilnih zeli��, poznali so njihovo zdravilno mo�, sami so pripravljali razna zdravila za obolele. Mnogi so sloveli kot odli�ni strokovnjaki za ozdravitev zlomljenih rok ali nog. V lekarni so se poslu�evali nekaterih zdravil, ki jim niso bila dosegljiva. �al je bilo med njimi dosti maza�ev in mnogi bolniki so �li v prezgodnji grob. �olani zdravniki so jih velikokrat ovadili oblastem, da so bili zaprti zaradi maza�tva.
Veliko kmetov je bilo dobrih ranocelnikov, ki so zdravili po ustnem izro�ilu in iz knjig. Od drugega desetletja 18. stoletja in v 19. stoletju so bili na Slovenskem v rabi ljudsko medicinski rokopisi. Te knjige so dedovali iz roda v rod. Va�ki �upniki, u�itelji in bistri kmetje so jih za�eli prepisovati, jih izpolnjevali z novimi viri in izku�njami, saj je ve�ina prepisovalcev zbirala zeli��a in zdravila ljudi in �ivino. Na Lo�kem �po bukvah� najbolj slovita Pavle Upi� iz Bodovelj in Anton Ko�enina iz Pu�tala.
Zdravljenje je bilo prepre�eno tudi s praznoverjem. Poznali so razne �rne bukve, zagovorne knji�ice, ki so jib lastniki skrbno �uvali in skrivali in jih zapustili izbrancu najve�krat �ele na smrtni postelji. Zagovarjali so ljudi in �ivino, najpogostej�a zagovora sta bda zoper ka�ji pik in �rva na prstu. Zelo raz�irjeno pa je bilo zagovarjanje je�mena na o�esu, s po�etjem in pljuvanjem. Pogosta navada je bila tudi okajevanje bolnika.
Za�etki zdravljenja so bili v samostanih. V samostanskih lekarnah so pomagali obolelemu prebivalstvu. Postopoma se je zaupljivost ljudi do �olanih zdravnikov in mestnih lekarn ve�ala. Da kmeta zdravi ranocelnik, me��ana pa zdravnik, je bila najbolj ukoreninjena navada.
Ko so v 14. stoletju pri�le v �kofjo Loko klarise, so si prav gotovo pomagale z doma�imi zdravili, �aji, obkladki in vse to nudile bolnim Lo�anom. S tem so nadaljevale ur�ulinke, ki so imele svoj prostor za pripravo zdravil, svojo kuhinjo, kjer so delale zdravilne sirupe in likerje, apotekarsko klet in vrt, kjer so gojile zeli��a. Samostanska lekarna je slu�ila redovnicam in gojenkam; zdravila so tudi prodajale, do prepovedi leta 1872. Izu�ena lekarnarica, �e pred vstopom v lo�ki samostan, je bila Terezija Ramspacher iz Gradca, ki je vodila lekarno od leta 1805 do svoje smrti leta 1839. Izu�ila je nekaj redovnic, ki so nadaljevale njeno delo. Znana lekarnarica je bila Brigita Stanonik, doma s Suhe, ki se je po priporo�ilu svojega brata duhovnika temeljito seznanila z vsemi apotekarskimi ve��inami v neki lekarni v Gradcu. Umrla je leta 1926, stara 85 let. Med njenimi naslednicami se je zlasti odlikovala Krescencija �kofic, ki je skrbela za obolele gojenke. Umrla je med drugo svetovno vojno v Ljubljani.
V nekdanji kapeli sv. Trojice na Mestnem trgu v starem farov�u je bila v pritli�ju lekarna do leta 1868. Novice leta 1862 sporo�ajo, da so z veseljem zapazili, da v lekarnici (apoteki) predpise za bolnike, kako naj jemljejo to ali ono zdravilo, pi�ejo v doma�em jeziku. V svojem dnevniku Lo�an Ga�perin leta 1864 pi�e...
87
Lekarnar Ervin Burdvch (1860-1324) v svoji lekarni v �kof j i Loki, Kapucinsko pred�mestje (Titov trg - stavba je podrta)
"Bistroumni doktor... ber� zapi�e zdravila, in uka�e pijavke stavti, urno grem v lekarnico, da prenesem, kar je naro�eno... <� V popisih prebivalstva se leta 1869 in 1880 omenja apoteka Karla Fabiamja na Mestnem trgu, zraven farov�a, ki jo v kasnej�ih letih vodi Zenotti, po letu 1895 pa Ervin Burdvch. Okrog let 1904/1905 dobi lekarna svoje prostore v Kapucinskem predmestju, kamor se preseli lekarnar Burdych v svojo novo hi�o.
V  Pokornovi rokopisni zapu��ini, ki jo hrani Nad�kofijski arhiv v Ljubjani, so med lo�kimi zdravniki omenjeni: Valentin SerovLn, mestni padar in ranocelnik (1596), Janez Rampola, kirurg (1665) in Janez Koffer, me��an in kirurg (1677). V 19. stoletju so v mestu padarji Jo�ef Grbec (t 1845) in Luka Kadivc (i 1876) ter zdravnik Anton Grbec (+ 1873). Znan zdravnik je bil Anton Arko (rojen leta 1844) ki je nastopil slu�bo v Loki leta 1877. Po letu 1908 sta zdravnika v mestu Karel Zakraj�ek in Ivan Hubad.
Dr. Marija Verbi� v �Sei�kem zborniku� omenja, da je v �eleznikih obolelemu �ebljarju nudil pomo� ranocelnik ali padar, ki je �ivel v �eleznikih. Prvi� ga omenjajo v prvi polovici 19. stoletja, verjetno je deloval �e prej. Leta 1825 se je hi�i Gregorja Levic ni ka v Spodnjih �eleznikih (�tevilka 23) reklo �pri padar ju�. Nudil je najpreprostej�o pomo�, ostalo so iskali v Loki ali Kranju.
Pred dr. Hirschejem je bil v �eleznikih zdravnik Janez Dominik, ki je pri�el iz Selnice na Spodnjem �tajerskem in je stanoval v �eleznikih v hi�i Poldeta Globo�nika, v, Polde (�tevilka 110). V mati�nih podatkih je omenjen leta 1871, ko mu je umrla h�erka Olga, stara �tiri mesece. Dominik je bil rojen leta 1836, umrl pa je leta 1899 v �eleznikih zaradi �elod�nega raka. Mnogi �eleznikarji so mu pravili kar padar. Njegova h�i Adela se je poro�ila z mesarjem Lukom Ko�meljem, v. Mer. V zalilo�ki �upnijski kroniki je leta 1880 omenjen zdravnik v �eleznikih, ki deklici s hudimi po�kodbami na glavi priporo�a le mrzle obkladke.
V  Gorenji vasi je bil leta 1925 name��en prvi stalni okro�ni zdravnik dr, Milan Gregor�i�; do takrat je enkrat na teden pri�el zdravnik iz �kofje Loke, ki je ordiniral v gostilni ali pri pacientih.
Z arhivskim in terenskim gradivom smo oteli pozabi nekaj zdravilcev, ki so zdravili ljudi in �ivino, nekaj maza�ev in ljudi, ki so zagovarjali in �arali.
O zdravilski dejavnosti PAVLETA LIPICA lahko razberemo le iz bukev, ki ga omenjajo kot zelo sposobnega zdravilca in mu pripisujejo, da je bukve spisal ali
88
prepisal, v nekaterih pa je prevajalec iz nem��ine in latin��ine. Iz bukev je razvidno, da so prepisovalci od leta 1810 pa tja v drugo polovico 19. stoletja, v uvodu ali v sklepu bukev zapisali skoraj vedno kot �avtorja� Pavleta Lipica, kjer ni omenjen, pa lahko ugotovimo, da je besedilo prepisano po Lipi�u. Sporen je tudi njegov rojstni kraj, ker niso ohranjene vse ljubljanske rojstne knjige (Lipi�eva rojstna letnica 1768).
V  rokopisnih ljudsko medicinskih knjigah so prepisovalci napisali, da jih �je dau nasvetlobo knuzo tem lodem�, Pavle Lipi�, sin ubogega mesarja iz Ljubljane (is Jablana. Lublani), arcat, �on ie sam te bukve nuzo, ien sa dobre sposnau inu poterdo� ... Dr. Franc Kotnik v svoji razpravi �Iz ljudske medicine� (Narodopisje Slovencev 2) na podlagi prepisovalca Ale�a Kova�a iz Voklega, da je Lipi� �en bore kmet, rojen is Jablan, enga bojga me�narja siju, on je pa v Badoviah en kmet is hi�nim perjimkom Srovc�, meni. da je Lipi�ev rojstni kraj Jablana v biv�i ob�ini �t. Lambert (sedaj Zagorje ob Savi). Dr. Vinko Moderndorfer v dopisu leta 1953 arhivarki Gori�kovi v Lo�kem muzeju pi�e, da je bil med okupacijo zaprt s takratnim �Srovcem� (to je bil Jo�e Krmelj, umrl leta 1945), ki mu je obljubil, da mu bo daroval Lipi�eve bukve iz te hi�e, in jih je kasneje tudi dobil. V bukvah je napisano, da �vse to je pisov Paule Lepez, en bore kmet, rojen is Jablana, enga bojga mesarja sin;...�
Zagotovo dr�i po dosegljivih dokumentih, da v kraju Jablana Lipi�ev ni bilo. Pavleta Lipica (Lippitsch, Lipizh, Lipitsh, Lippitz) zasledimo v Bodovljah leta 1791, ko je bil krstni boter h�erki Urbana Prevodnika {hi�na �tevilka 6). Dne 28. januarja 1793 se je 25-letni Pavel Lipi� iz Bodovelj �tevilka 3 (v. Srovc, �erovc) poro�il z 18-letno Mino Kos iz �upnije Velesovo. Zakoncema se je leta 1794 rodila h�i Ne�a, ki se je poro�ila s Pavletom Mercino in �ivela z dru�ino v Gabrku �tevilka i (v. Matic, Mlinar). Zakonca sta imela �est otrok, prvorojenka je pri�la na svet leta 1818. Pavletova h�i Ne�a je umrla leta 1860,
V  rojstnih knjigah najdemo kot krstne botre v Bodovljah v letih 1798 in 1807 Ur�ulo in Ano Lipi�, morda sta Pavletovi sestri. V poro�ni listini so podatki o Mariji Lipi� (rojena leta 1775, umrla leta 1844), ki se je leta 1798 poro�ila s Simonom Stanovnikom iz Bodovelj, �tevilka 7 in jo zastopa po umrlih star�ih Jakobu in Mici, brat Pavle Lipi�. D vain� tiri deset letni Lipi� je umrl v svoji hi�i v. �erovc novembra 1810.
Ljudsko zdravilni rokopis, ki ga je hranila doma�ija ��e�rovc� v Bodovljah in ga je spi�sal Pavle Lipi�. Stran iz pe�tega dela bukev o ro�ah in koreninah
89
Ovdovela Lipi�eva �ena se je poro�ila z Markom Oblakom. H�erka iz tega zakona Mina (rojena leta 1816, umrla leta 1866) je vzela Peven�ana Luko Kalana. Od Kalana je kupil posestvo Janez Krek iz Loma nad Vol�o. Janezov sin Jaka se je poro�il z Micko Rupar. ki se je v drugo poro�ila s Starolo�anom Jo�etom Krmeljem, ki je posedoval Lipi�evc bukve,
V K r i v e m B r d u je bil dale� naokrog znan zdravilec JANEZ POTO�NIK, v. Krivar, Zdravil je bolj ljudi kot �ivino. Kravam je pomagal pri hudih porodih in bike je rezal. Rodil se je leta 1837 v Sopotnici �tevilka 11, hi�arju Luku in Mariji, rojeni Kr�i�nik. Osemleten je izgubil o�eta v nesre�i, ko se je nanj zru�ilo posekano drevo v gozdu. K sebi ga je vzel kot otroka za nekaj �asa stric, materin brat. ki je bil duhovnik v Otale�u. Leta 1861 se je poro�il z devetnajstletno Marijo Su�nik iz Spodnje Lu�e. V �tevilni dru�ini sta se mu rodila tudi dvakrat dvoj�ka, otroci pa so �e v najne�nej�ih letih umrli za gri�o.
Po ustnem izro�ilu naj bi �Krivarji� bili padarji �e od nekdaj, �arcnovali� naj bi okrog 300 let. Pri hi�i so imeli �arcnijske bukve od �avb�. stare �ez 100 let, in Kolomonov �egen, ki naj bi ga Janez �e pred smrtjo vrgel pro�. V preteklosti - v 19. stoletju - lahko �e prej, je bila pri njih gostilna. Mimo je vodila stara bo�ja pot k sv. Valentinu na Jar�jem Brdu. �tevilni romarji, tudi Kroparji, so se ustavljali v gostilni, da bi pojedli juho, popili mleko ali vino z Vipavskega. Baje so jim postregli v cinastem posodju in majolikah. Tako je zapisal lo�ki rojak prof. Janez Dolenc v svojih zapiskih leta 1948 v razgovoru z Janezovim sinom Petrom. O gostilni so govorili, da so tam tihotapili svilene rute iz Trsta.
Janezova vnukinja Lojzka, ki �ivi v Skofji Loki, se spominja, da je v veliki velbani kleti bilo res polno sodov, vendar se �o�a�, vsaj v srednjih letih, ni ve� ukvarjal z gostilno. Vnukinja je �ivela pri starem o�etu tri leta, kot trinajstletna deklica je pri�la �gor�, potem pa je ve� let �ivela pri Janezovi h�erki Micki, ki se je primo�ila k �Matev�ovc� (Prevodnik) v Bodovlje in tako o�ivela nekaj spominov na �o�a�.
Pravi, da se nikoli ni govorilo, da bi �pri Krivarjevih� zdravili iz roda v rod. Domneva, naj bi �o�a� znanje dobil pri stricu duhovniku. Zanesljivo pa vemo, da je zdravil in delal �avbe, ko je bil star 26 let (Ga�perinov dnevnik). Janez je bil srednje velike, �okate in mo�ne postave, imel brke in v mladosti bolj svetle lase. V hi�i je imel ��tibelc�, svoj prostor za pripravo zdravil. V njem je imel �elezen ��porget� na eni nogi, na katerem je kuhal svoje tri ��avbe�: �rno, rumeno in prisadno. Oble�en je bil v stare �cune�, hla�e so bile vse pol�aste od raznih �re�i�, ki jih je dajal v ��avbe�; na glavi je imel vedno klobuk.
�rna ��avba� je bila za kosti celit. Bila je trda. tak�na kot �mir, zelo se je svetila in smrdela je. Smrdelo je tako zelo po hi�i, da sta celo �evljarja, ki sta pri�la �v �tero�, u�la. Recept za �rno ��avbo� je dobil pri lo�kih nunah, ki so ji rekle �mirakel �avba� (o njej najstarej�e redovnice ne vedo ni�esar). V ��avbo� je dal ve� �re�i�. Vnukinja se spominja, da je repo kuhal in repno vodo uporabljal za to ��avbo�. Vanjo je dal �vo�enk� (smolnata snov dobljena v lekarni) in verjetno jazbe�jo ali lisi�jo mast. ��avba� je bila najprej rde�e barve: kuhal je zelo dolgo, da je postala gosta. Ko se je strdila, jo je zrezal na podolgovate kose. Zlomljene ude je pretipal in �poglihal� z roko. Iz kosa je obstrgal del�ke z no�em in jih pritiskal na platneno cunjo, �flaj�ter�, ki ga je ovil okrog zlomljenega uda. Narezal je ��ince� iz �inkelnov (de��ice za pokrivanje streh iz smrekovega lesa), jih ovil z blagom in polo�il �po flaj�tru�, �ez pa mo�no povil �e s platneno krpo. Sest tednov je morala biti �rna ��avba� gor in kost se je zacelila. S to ��avbo� je pozdravil tudi mladega konja, ki si je zlomil nogo. Ker �est tednov ni smel le�ati, so mu
90
naredili tesno ograjo, da se ni premikal. Ko je ��gajnarjevemu� fantu sekular kosti zdrobil na roki pod ramo, so �li ponj. �O�a� je rekel, da ne gre, ker je to huda re� in mora fant v bolnico, kjer bo dobil narkozo. Po prigovarjanju je le �el. Fant je ve�krat padel v nezavest, mo�ili so ga z vodo. �O�a� mu je �poglihal kosti in ustimal roko-.
Rumena ��avba� je bila za rane, zlasti gnojne, ker je ven vlekla. Tudi ta ��avba� je bila trda. rezal jo je na kose. Platneno cunjo je �scufal� na nitke in to �cufanje� dal na rano in �ele na nitke ��avbo gor�. ��avba� je bila zelo mo�na, za to se ni smelo mazati naravnost na rano. Zal vnukinja ne ve, kaj je dal v to mazilo.
Prisadna ��avba� je bila rumene barve, ni bila trda. V glinasto skledo je ubil jajce, ki ga je me�al z galunom, da se je naredila ��avba�. Potem je dal noter �gajsta�. �Gajst� je bil narejen iz mire (smole) in kafre. Oboje je kupil v lekarni. Kafra je bila v zrnih, zato jo je namo�il v �pirit, da se je razpustila. Vse je me�al toliko �asa, da se je zgostilo. Ko je bila prehlajena, mo�no jo je bolela glava, ji je �o�a� naredil �flaj�ter� iz te ��avbe�, ��avbo� je namazal na �krnicelj, ga pritisnil na �elo, �ez pa zavezal ruto. Cel dan je imela �flaj�ter gor�, da se je papir posu�il; prilepljenega je odmo�il z vodo.
Vsako soboto je �o�a� hodil zdravit k �Ftlaverju� v Loko, kjer je bila gostilna, V veliki torbi je nosil vse tri ��avbe�. Dr. Ar ko, zdravnik v Loki, ga je dal ve�krat zapreti zaradi njegovega padarstva. Govoril mu je: �Jaz lahko �loveka umorim, ti ga pa �e 'pozdravt' ne sme�*. Ko je bil dr. Arko �e star, je sam po�iljal ljudi h �Krivarju�, �e� da jih bo pozdravil, ker ima ob�utljive prste.
Sode� po �Dolen�evih zapiskih� je �ta star Krivar� tudi zagovarjal, �e je koga gad pi�il. Vnukinja trdi, da ni bil vra�jeveren in da ni zagovarjal. Imel je le od gada strup (namo�enega v �pirit), in �e je katerega gad pi�il, ga je s tem strupom namazal. Spominja se tudi, da so staro mater na stara leta zelo bolele o�i, pa ji je mo� svetoval, naj ��nufa�. Njej se je zdelo grdo, da bi ji tekle sline po bradi in da bi pljuvala. Za to je za�ela kaditi fajfo, �ta prclanasta�. Bila je zelo imenitna, ko je gnala �ivino na pa�o in imela fajfo v ustih. O�i pa je niso nikoli ve� bolele, odkar je kadila
�Krivarju� se je zamalo zdelo, da je bil zaradi tega, ker je ljudem pomagal, zaprt. Svojemu sinu Jaku in vnuku Francu je povedal marsikaj o zdravljenju, svetoval pa jima je, naj ne zdravita ljudi, da ne bosta v �arestu�. Umrl je leta 1924 zaradi ostarelosti.
Posest je prevzel sin Jaka, ki je o�etov nasvet resno vzel. Ljudem je raje zobe ruval. Le prisadno ��avbo� je naredil in jo nudil doma�im in bli�njim sosedom. Umrl je leta 1948 kot preu�itkar. Ker je bil brez otrok, je posest prevzel Janezov vnuk Franc, brat na�e informatorke. �O�a� je Francu, ki je �ivel �pri Krivarju� �e kot otrok, marsikaj povedal o ��avbah� in u�inkih zdravljenja. Ker je bil Franc mlad in otro�ji, vse to ni zadr�al zase, ampak je govori�il okrog, �o�u� to ni bilo v�e�, pa mu ni hotel �e kaj ve� povedati.
Janezov brat JAKOB, rojen leta 1813, je bil posestnik v Rantov�ah (v bli�ini Krivega Brda), v. Jerna�. Jaka je bil prebrisane glave, zdravil sicer ni, je pa zagovarjal. Ljudje so pripovedovali, da je znal tako coprati, da je hudi�a poklical. Naredil je nekaj �ol v Ljubljani, zaradi pijan�evanja pa je �olo pustil. Jakova ne�akinja Micka je na�i informatorki povedala, da je Jaka v Rantov�ah �ivel z deklo. Ker se je nameraval poro�iti z drugo, mu je dekla iz ma��evanja doma�ijo za�gala. Jaka pa je znal coprati in je hotel zvedeti, kdo mu je za�gal. Na sredi pogori��a je naredil ogenj in o polno�i se je prikazala dekla.
91
V  sel�ki �upnijski kroniki je zapisano, da je 27. novembra 1841 okrog desete ure zve�er pogorelo na Rantov�i poslopje zemljaka Krivarja. V knjigi gosta�ev ga zasledimo z �eno Ne�o Gartner in petimi otroki v Krivarjevi kaj�i v Sopotnici, takratni �tevilki 12.
V  Dolen�icahseje rodil in �ivel zdravilec JAKA RANT. v. Ko�ar. Zdravil je ljudi in �ivino ter zagovarjal. Poznan in cenjen je bil na Poljanskem in Sel�kem. Doma�ini so mu rekli �Jaka u grap�. Rodil se je leta 1857 kaj�arju Andreju in Ur�uli Miklav�. Poro�il se je dvakrat. S prvo �eno Terezijo Kos je imel tri sinove in h�er. z drugo Ivano Lukan�i� pa �tiri sinove in h�er.
Po pripovedovanju njegove h�erke Pavle, ki stanuje v Dolen�icah, �isto v bli�ini, kjer je stala danes podrta �Ko�arjeva� bajta, je o�e govoril, da se je dve leti u�il pisati in brati pri javorskem �upniku Kregarju. Sode� po Kregarjevem bivanju v Javorjah od leta 1892 do 3 899, je k njemu zahajal �e kot zrel in poro�en mo�ki. Kot mladeni� pa se je sam za silo nau�il spoznavati �rke. O zdravljenju naj bi ga nekaj podu�il �upnik, nasvete je dobil tudi pri dr. Arku v Loki, s katerim sta bila prijatelja. Najve� znanja si je pridobil iz knjig, ki jih je vneto prebiral. V njegovi lasti je bila rokopisna �arcnijska bukva� iz leta 1851, ki izvira iz Dolenjih Ravni od �Karlov�kih� in mu jo je �zrihtal� �upnik Kregar (rokopis je sedaj v NUK v Ljubljani). Kolomonov �egen, ��rne bukve� je dobil od soseda �Seun�arja� in jih na starost podaril sinu Feliksu. Tri majhne �rne knji�ice z zagovori in napotki o zdravljenju so dobili sinovi iz drugega zakona, Jaka se je dobro razumel z Janezom Poto�nikom, v. Krivarjem, hodil mu je zdravit obolelo �ivino na Krivo Brdo. Poznal je Antona A�beta. v. Hribovska^ z Zaprevaia. Dobrega mnenja pa ni imel o Francu Debeljaku, v. Tonetu, z Martin j Vrha in o Antonu Kokalju, v. Jejlarju, z Mlake, ki ju je imel za maza�a, paca�a, zlasti hud je bil na �Jejlarja�, saj je ne�tetokrat re�eval �ivino, ki jo je on zapacal.
Po postavi je bil velik, bolj ne�nega obraza, modrih o�i in rumenih las. O svojem zdravljenju je govoril, da rad pomaga ljudem in �ivini, da ima v sebi veliko energije in da je za zdravje najva�nej�a �isto�a. Ra�unal ni nikoli, zadovoljen je bil karkoli je dobil. Ponekod se je zmenil, da so mu v zahvalo za ozdravljeno �ivino s konjem gnoj zvozili.
�ivino je hodil zdravit dale� naokrog, tudi v Sorico, Danje, Zali Log in �rni Vrh. Tudi na Visoko ga je ve�krat poklicala �ena dr. Tav�arja. O �Franci� je govoril, da ni �isto ni� visoka in da stopa z njim v �stalo� kot prava kmetica. �ivini je pomagal pri porodu, �e je pri�lo do izstopa maternice, �e je obolela za drisko, zaprtjem itd. V�asih je bil pri �ivini zelo raz�irjen vrani�ni prisad, �ta �rn prisad�, ki ga je Jaka ozdravljal s sve�imi telohovimi koreninami. Pri zdravljenju �ivine je uporabljal tudi �lopatko� (alojo), ki je bila rjava in mastna. Tudi �ivina je dobila u�en na nogah in ple�ah. Pomagala je srebrna ��avba�, ki jo je Jaka sam naredil iz �ivega srebra, nesoljene pra�i�je masti in �purfla�. ��avbo� je uporabljal tudi 2a ljudi, posebno dobra je bila za garjavost. �Flaj�trov� ni maral, �e� da je to stara vra�a. Zlomljene ude je dal v ��ince�. Menil je tudi, da pijavke na �ilo dajat ni dobro. Vzeti kri pri visokem pritisku pa je dobra stvar. Imel je poseben no�i�ek, s katerim je zarezal v �ilo na desni roki; pred zarezanjem je no�i�ek �po�gal� na ognju. Za zdravljenje je cenil in uporabljal kamilice, pelin, bezeg, hermeliko, kislo zelje, laneno olje in seme ter sve�e pomolzeno mleko.
Jaka ni bil vra�jeveren, v coprnije ni verjel, zagovarjal pa je vseeno. Pri ljudeh je zagovarjal na �kri�n zagovor� �rva na prstu, ka�ji pik, �e so boleli zobje ali glava. �ivino je zagovarjal na kruh. Ko je zagovarjal, ni bil ni� skrivnosten, se ni skrival, le bolniku je rekel �pa tih bod�. H�erka se spominja o�eta, ko je zagovarjal
92
doma�inki �rva na prstu. Bral je iz Kolomonovega �egna. Imel je tri tenke �eblji�ke, s katerimi je delal �kri�ce� pred seboj in govoril v imenu o�eta, sina in sv. Duha ter vsakokrat pihnil parkrat pred seboj. Potem je �eblji�ek nesel pod kap, naredil jamico v tleh, vanjo vrgel tri kamen�ke, zasul prst in na vrhu zasadil �eblji�ek. Tisti hip je �enski odleglo, �kot bi vodo dol dala�, je rekla. Umrl je leta 1929 zaradi vnetja �revesja.
Jakov sin VINKO (rojen 1902, umrl 1981) se je pri�enil na Malenski Vrh. Po poklicu je bil zidar. Cisto �zatajil� o�eta pa vseeno ni. Zdravil sicer ni, �ivini pa je le pomagal pri porodu, �e je maternica izstopila.
V   Z a p r e v a 1 u so pri v. �Hribov�k�, v dru�ini A�betovih, zagovarjali kar trije hi�ni gospodarji. Zagovarjal je JANEZ A�BE, ki je bil rojen leta 1811 na Mlaki �pri Pompe�� in se je v Zapreval pri�enil. Njegova �ena je bila Jera Tav�ar. Na smrtni postelji, umrl je leta 1888, ga je sin Anton zaprosil, naj ga nau�i zagovarjati. O�e se mu je le s te�avo uklonil, ker je hotel, da bi �lo z njim v grob, �e� da je pregre�no. Sin si je zagovore napisal na list (�Hribov�kovo� zagovorno knji�ico - 8 listov � hrani prof. Janez Dolenc v Tolminu). ANTON je bil rojen leta 1843, poro�en z Marijo Prezelj, umrl je leta 1911 zaradi jetike. Zagovarjal je ljudi in �ivino. Za �ivino so mu prinesli ��nlto� kruha, ki jo je zagovoril. Kakor hitro je �ivina ��nito� po�rla, je bila zdrava. Nasploh je po zagovoru - vse ote�eno, vse opikano - �nehal bolet kot bi pihnu�. Zagovarjal je tudi Antonov sin, prav tako ANTON, Anton, rojen leta 1883, poro�en s Fran�i�ko Debeljak, je bil o�e �tevilnih otrok, ki je umrl leta 1911 za jetiko.
Na V o 1 � i sta �pri Jakelnu� zdravila �ta star in ta mlad�. JERNEJ �TRAVS je bil doma s Primorskega in se je pri�enil h Krekovim. Rojen je bil leta 1861, umrl je zaradi kapi leta 1914. �Ta mlad�, FRANC DEM�AR, je bil zelo nesre�en �lovek. Doma v Lomeh nad Vol�o, letnik 1882, se je poro�il s �travsovo h�erko Marijo, ki je umrla za jetiko, stara komaj 28 let. V drugo se je poro�il z Marijo �ubic, ki je leta 1918 s 26 leti umrla zaradi �panske bolezni. Dva otroka sta mu umrla zaradi jetike. Ni �udno, da je bil rak na �elodcu vzrok njegove smrti v letu 1954. �Pri Jakehtovih� je veliko dru�inskih �lanov pomrlo zaradi jetike.
Jernej �travs je zdravil �ivino in ljudi. Najbolj je bil znan po uravnavanju zlomljenih in izpahnjenih udov. Poznali so ga od �kofje Loke do Gorenje vasi po uspe�nem zdravljenju �ivine, �travsov zet je zdravil samo �ivino. Za zdravljenje se je za�el zanimati, ko je bil v prvi svetovni vojni pri saniteti.
VTodra�u je zagovarjal ka�ji pik O�BALT OLIVANI, v. O�baltov, rojen leta 1829. Poro�il se je z doma�inko Marijo Ber�i�. Umrl je leta 1918, v visoki starosti 89 let.
V   Dolenji Dobravi je zagovarjala ljudi �ta stara Mrzlikarca�, Kr�i�ni-kova. Ko je zdaj �e pokojnega cestarja Janeza Tav�arja, rojenega leta 1890, bolel zob, mu je zagovorila zemljo (�pri Mrzlikarju� je bila gostilna). �la je v drugo sobo, da jo ni sli�al, kaj je govorila. Ko je pri�la nazaj, pa Tav�ar ni hotel kupiti zagovorjene zemlje, tako se mu je vse zdelo trapasto. Umrla je pred drugo svetovno vojno zaradi kapi v starosti 70 let.
Pri BOGATAJEVIH, v. �gajnarjevih, v Dolenji Dobravi sta zdravila �ivino o�e in sin. O�e JANEZ je bil kmet, rojen leta 1870. Poro�il se je leta 1895 in postal o�e �tevilne dru�ine. �ivino je hodil zdravit dale� naokrog. Govorice so, da je zdravil tudi ljudi. Umrl je leta 1925.
Sin JO�E, letnik 1902, je hodil v �Podkovsko �olo� v Ljubljani. Bil je izu�en kova�, ki je tudi zobe ruval. Zdraviti se je u�il iz knjig. �ivinozdravnik v Gorenji
93
vasi ga je nekajkrat prijavil, ker so kmetje �e vedno bolj zaupali �Zgajnarju�. Zdravil je razne obolelosti pri �ivini in bil zelo uspe�en. Pogosto so ga klicali, ko je krava te�ko teletila. Ker so mu delali sitnosti, ker je bil pri �ta belih�, je hiral in se vdajal pija�i. Umrl je leta 1963. Pri �Zgajnarjevih� so imeli �ivinozdravni�ko orodje, ki je danes izgubljeno. Nekaj knjig, iz katerih sta se �Zgajnarja� u�ila, pa je �e pri hi�i.
V   �irovskem obmo�ju je zagovarjal in �ivino zdravil LUKA KAV�I�, v. Polankar Rojen na E a � e v i leta 1864, se je s 23 leti poro�il z Marjano Peternel. V zakonu se je rodilo 10 otrok, tudi dvoj�ka sta bila med njimi. Umrl je leta 1931. Kmetje so hodili k njemu na dom, pa tudi sam je hodil v bli�njo okolico; velikokrat so ga klicali v �irovski Vrh. �Polankar� je ko��ek kruha zagovoril, �panov�, in ga dal �loveku ali bolni �ivini. Kruh, zavit v papir, je nosil vedno s seboj v torbi, kjer je imel tudi orodje. Gadu ali modrasu je jemal strup in dal baje �ivo ka�o pod klobuk, ki ga je imel na glavi. Bil je mo�ne, bolj majhne postave. Najpogosteje je zagovarjal ka�ji pik, �rva na prstu in zobobol.
Za �Polankarjem� sta �ivino zdravila STARMANA, o�e in sin. O�e JANEZ je bil rojen na R a � e v i (rojen 1874, umrl 1940), sin JANEZ pa leta 1905 v Stari vasi pri �ireh, kjer so �iveli pri v. Kova�.
V    Z i r e h je zlomljene in spahnjene ude naravnaval ANDREJ SOLETTI (rojen 1856, umrl 1925). Zirovec je zlomljeno roko ali nogo dal v de��ice in ud trdno povil s platneno cunjo. �e bolj kot k njemu so �irovci hodili na Vol�o k Stravsu. Andrej�ek, kot so mu rekli, se je rad pohecal; ko je doma�inu poravnal roko, je rekel, kdaj bo pa na vrsti nogca, ali pa obratno.
V   Jar�ji Dolini je zdravil �ivino MATIJA PETERNEL, v. Prvi�an, ki se je rodil leta 1840 v Stari Oselici.
Padarica Ana Pintar, rojena Zgaga. p. d. Le-�arca iz �eleznikov s h�erko Jerico
94
ANA PINTAR. v. Le�arca, je bila padarica, ki je zdravila ljudi in �ivino. Ruvala je tudi zobe. Rojena je bila leta 1841 v Poreznu. Pri Zgagovih je bilo veliko otrok; Ana je bila desetnica. K sebi jo je vzel stric, duhovnik - dekan, ki je slu�boval v Cerknem ali v eni izmed okoli�kih �upnij. Po zatrdilu njene vnukinje Ane Arnol jo je nau�il pisati, brati in zdraviti. BlI pa je v Cerknem tudi duhovnik, njeni stari mami dobro znan. ki je zdravil z ro�ami. Poro�ila se je leta 1872 z Gregorjem Pintarjem, v. Lesarjem, iz Pozirnega in doma�e ime obdr�ala tudi v �eleznikih. �Ta mlada� sta nekaj �asa �ivela v Pozimu, potem pa sta �la v �martno pri Kranju, kjer je bil Gregor vozar. Imel je tri parizarje, vozil je v Postojno, kjer mu je �fura� trikrat zmrznila. To je bil tudi vzrok za preselitev na Studeno, kjer sta gostovala v dveh hi�ah. Tu so se rodili trije otroci (L 1876, 1878 in 1880). Tedaj je Gregor �el za delom v �bosanske �ume� in za njim se je izgubila vsaka sled. Ana se je z otroki preselila na Ce�njico k v. Pintarju, kjer so gostovali v kamri. Ljudje vedo povedati, da so tako lepo prepevali, da so jih ve�krat hodili poslu�at. �eleznikarja, fu�inar Johan Globo�nik in takratni �upan in mesar Ko�melj, v. Pob�, sta kupila hi�o v �eleznikih �tevilka 2, ko je umrl v. Premehk in jo ponudila v odkup Ani, da bi jo spravila v �eleznike, ker je znala dobro zdraviti. Vnukinja trdi, da je Ana z otroki pri�la v �eleznike leta 1890, toda v zlati knjigi �eleznikarske �ole je v letu 1893 vpisano bivali��e Ani�ine h�ere Jerice, Ce�njica. Ana je umrla v �eleznikih leta 1913 za plju�nico.
Ana je bila verna, po�tena in je svoje padarske sposobnosti pripisovala Bogu. Rekla je: �Besedo na dlan, potem jo ven vr�.� Preden je �la kam zdravit, je vedno z golimi koleni pokleknila na zemljo in prosila Boga za pomo�. S seboj je vedno nosila torbo, ki je bila �e vsa ��pehnata�. V njej je imela ka�jo in je�evo ko�o za kadilo. V kadilo je dala vedno pet do sedem re�i. Poleg obeh ko�, �e paj�evino izpod kapi, cuker... Na �e�njici je zdravila �pri ta stari Turkovci� (Lotri�). Dr. Hirsche jo je zaradi maza�tva dal zapreti za 24 ur. Za �flaj�tre� je uporabljala �rno in rumeno ��avbo�; �al sestavine vnukinji niso poznane. Vnukinja se spomi�nja, da je �mama� ozdravila zlomljeno nogo �Ambru��ovi� kobili z Rudnega. Nogo je namazala s staro svinjsko mastjo ali lisi�jo, na namazano mesto je dala sprano platneno cunjo in oblo�ila nogo s smrekovim ali borovim lubjem in jo trdno povezala s svileno nitjo. Poravnala je izpahnjeno ramo �Tabrovcovi� z Rudnega tako, da je z vso mo�jo udarila s kratkim plohom po rami. Za zdravljenje je dobila pla�ilo v denarju ali v naturalijah. Bila je zelo var�na. Svoje otroke je le dvakrat na leto - na pustni ve�er in ob semnju - peljala v gostilno.
JANEZA WEBRA (rojen leta 1869), v. Mihca, v Selcih je nau�ila zdravit �ivino. Sicer pa sta oba zahajala k sel�kemu �upniku Ivanu Su�niku po nasvete. �Le�arca� se je s Su�nikom dobro razumela. Su�nik ji je dajal kapljice za trganje po u�esih, �o�enkov ole�, ki ga je sam naredil.
Tudi Anina h�i JERICA, poro�ena KR�ISNIK, (rojena 1880, umrla 1941} je znala zdraviti. Nabirala je tudi zeli��a, Z dru�ino je �ivela pri materi v �elez�nikih.
V �eleznikih je bila zelo znana ��timcova �avba�. �eleznikarji so jo uporabljali za rane, otekline, za zanohtnico, �ulje in celo za garje. Bila je rumene barve in je lepo di�ala. Smrekova smola, kafra in mozeg so bile gotovo v ��avbi�; nobeden od informatorjev pa ne ve, katero zali��e je bilo v njej.
JANEZ PETRAC, v. �timovc, je nabiral zeli��a in sam kuhal ��avbo�. O receptu je bil zelo skrivnosten in ga ni hotel povedati. Rojen je bil leta 1855 v �eleznikih. Bil je �agar na Egrovi �agi. Umrl je v 84. letu starosti.
95
Nabirala zeli��a in delala ��avbo� pa je tudi v. Glavanova Tona - ANTONIJA VRHUNC. poro�ena DOLENC (rojena 1883. umrla 1976). Njena mati Marija je bila okrajna babica. Marijin mo� je bil oskrbnik na Egrovi �agi. Glede na govorice, naj bi bila ��avba� �Glavanove� Tone podobna ali ista kot �Stimcova�, lahko domnevamo, da je morda Petra� le zaupal recept Toninemu o�etu, saj sta skupaj delala na �agi, �eleznikarji so po ��avbo� hodili k obema - ��timovcu in Glava-novi�.
V  �eleznikih je zdravil �ivino JO�EF FLANDER, v. Ga�perin. Po poklicu je bil kova� (rojen 1871, umrl 1949). �Jo�k� je zdravil zlasti konje. Ranjena mesta je namazal s kolomazom. �mirom.
V   Martinj Vrhu je zdravil ljudi in �ivino ter zagovarjal FRANC DEBE-LJAK, v. pri Tonetu. Bil je premo�en, ljudje so ga ��icali� za denar, tega se je naveli�al, pa so ljudje menili, da je ohol in skop in mu rekli �pri ta pustem�. Veliko je bral, med drugim tudi �embiljine bukve in Kolomonov �egen. Bil je velik prijatelj dr. Ivana Tav�arja. Zelo znan je bil po "flaj�trih�. Svoji h�eri Ivani, ki se je poro�ila k v. Bitenc z Martinjvrharjem Matev�em Benedi�i�em, je zagovoril opeklino na nogi. Tudi �je�men je po�el� in pljunil �ez glavo. Rodil se je leta 1842, poro�il leta 1874 z Marijo Mesec in umrl leta 1931,
V   Martinj Vrhu pri v. Vancarju je zdravil �ivino in zagovarjal PETER MARKELJ (rojen 1896, umrl 1962).
V  Selcih je v letih 1881 do 1894 slu�boval duhovnik IVAN SU�NIK. Rojen je bil leta 1854 v ugledni me��anski dru�ini v �kofji Loki. �upnik Su�nik se je zelo veliko posve�al tudi �tudiju zdravilstva. Ob nedeljah in praznikih so k njemu prihajali farani, pa tudi iz sosednjih �upnij in mu pripovedovali o svojih boleznih in te�avah. Dal jim je zdravila in nasvete. Neko no� so se v Selcih stepli fantje in so enemu odsekali nos, da je le malo visel na ko�i. Ker je bil za ranjenega zdravnik v Loki predale�, so ga peljali v �upni��e. �upnik se je lotil operacije, prisil pro� vise�i nos in re�il fanta grde nakaze. �Kronbirtov� Ivan je umrl leta 1942 v Ljubljani.
Na Mlaki je zdravil �ivino in zagovarjal ANTON KOKELJ, v. Jejlar. Rodil se je leta 1863 hi�arju Jakobu m Heleni, rojeni Kav�i�, �tiri intri deset leten se je poro�il z Lucijo Jelov�an. Umrl je leta 1937 zaradi naduhe. Pri hi�i so imeli bukve, tiskane v �ta star �rift�, v kateri so bili zagovori, pa kako se mora iti v ris, rokopisne �arcnijske� bukve in �embiljske prerokbe. �al, so vse to med drugo svetovno vojno pobrali Nemci. Antonov mlaj�i brat Jo�e, ki je z dru�ino �ivel na Mlaki pri v. Buhu je bratove zagovore prepisal, vendar bolj knji�no pravilno. To so zagovori za kri vstaviti, za o�i, za bo�jast, za prisad, za bramor, za u�en, za strup zagovoriti.
Za prisad in za kri vstavt: Trikrat s sapo kri� naredit. Glih tako more jenjat kakor je Jezus Kristus na svetim kri�u martra trpel in umrl, pridite na pomo� vse tri Bo�je osebe, Bog o�e, Sin, sveti Duh, Marija, preljuba gospa presvetiga Jezusoviga ser ca, prosi za nas Boga. Tri o�ena�e zmolit.
Za bo�jast: Ti si �lovek dal pokleknit. Tri o�ena�e zmolit. V imenu svetiga Valentina pa tistega ime, katerimu se zagovarja. Bo�jast jest tebe zagovorim v imenu svetiga Valentina, kateri ti si z mraza per�u pa ti zapovem da mora� iti na vodo nazaj.
Za prisad: Prisad jest kar�en �lovek te panam v imenu bo�jem poberi se od tega mesa in od teh kosti. Trikrat zgovoriti in pa plunit.
Jejlar je zagovarjal ljudi in �ivino. Bral je zagovore iz bukev, pa je pomagalo. Pri zdravljenju �ivine, zlasti ko je krava telila, ni veljal za dobrega; ljudje so
96
ga poklicali le prvi�, potem ne ve�. Sta pa skupaj s �Ko�arjem� iz Dolen�ic kupovala teloh za zdravljenje �ivine.
Drugi Mla�an, ki je zagovarjal, je bil VALENTIN A�BE, v. Pompe�. Rojen je bil Leta 1852, star�ema Valentinu in Ur�uli. Poro�il se je dvakrat. Leto dni po smrti �ene Ludovike Ver�ek, se je v drugo poro�il z Javor�anko Marjano Kumer, ki je baje bila pred poroko kuharica v farov�u. V obeh zakonih so bili rojeni otroci.
V terenskih zapiskih lo�kega rojaka prof. Dolenca je prav lu�ten podatek o �ta starem Pompe�u.� �Pompe�� je mislil, da je zagovarjanje greh, pa je pri spovedi povedal, �Fajmo�ter� mu je prepovedal zagovarjati. Ko pa je �fajmo�tru� krava zbolela, ga je poklical, naj pride zagovarjat. �Pompe�� ni hotel, pa mu je �upnik sporo�il, naj kar pride in naredi kar zna, saj tudi on pri ma�i skoraj isto moli.
ANTON KO�ENINA, v. Hrib�kar, iz P u � t a 1 a je bil prvorojenec Jurija in Elizabete, rojene Walter. Rodil se je leta 1799 v Kar lovcu (�tevilka 35), takratnem predmestju �kofje Loke, ki je bilo dekli�ko bivali��e njegove matere. Kmalu po rojstvu je �ivel s star�i v Pu�talu (�tevilka 27) v baronovi bajti. Tu so se zakoncema narodili �e ostali otroci. Korenine Antonovega rodu izvirajo iz Gode�i�a, vendar �e njegove stare star�e s potomstvom najdemo v Pu�talu.
Anton, me�nar in ranocelnik, je imel dosti pisano �ivljenje. Bil je dvakrat poro�en in je s svojo �tevilno dru�ino, v kateri so bili tudi nezakonski otroci njegovih h�era, gostoval kar na treh hi�nih �tevilkah v Pu�talu. Leta 1828 se je poro�il s Terezijo Robida, ki se je rodila in �ivela kot gosta�ka h�i v Pu�talu (�tevilka 12) v me�nariji na Hribcu. V zakonu se jima je rodilo pet h�era in kot zadnji otrok, leta 1838 rojeni, sin Andrej. Vsi otroci so bili rojeni v baronovi bajti, kjer sta �ivela tudi Antonova star�a. V poznej�ih letih so gostovali v Pu�talu pri v. Jake (�tevilka 50). Leta 1859 pa jih �e najdemo v Pu�talu (�tevilka 12) v me�nariji. V drugo se je Anton poro�il leta 1870, le tri mesece po smrti svoje �ene Ro�e, z dvainpe t desetletno vdovo Apolonijo �erne, rojeno Dolni�ar, iz Dobrove pri Ljubljani. Umrl je v me�nariji na Hribcu leta 1881 v 82. letu starosti.
7 Lo�ki razgledi
97
Ljudje so ga zelo spo�tovali, ker je bil resnega in pametnega govorjenja. Rekli so mu "Hrib�kar�; �e pogosteje pa �ha Tone�. Tone je imel navado, da je pred imeni, zlasti pri ro�ah, vzkliknil �ha�. Bil je srednje velike in debelu�ne postave, �irokih ramen in obraza, brkat in �nobel� obna�anja. Hodil je zelo vzravnano. O�ala je za�el nositi �ele v visoki starosti. Doma je imel na glavi kapo z velikim cofom, ki mu je opletal do o�i. Za kapo si je zataknil cvetove encijana, rabarbare, borove vr�i�ke in �e druga zeli��a. Kadil je fajfo z dolgim �rorom". pa tudi cigare. V mesto je �el vedno lep�e oble�en, vendar ne gosposko. 2e, ko je njegova �ena Reza zbolela, je v me�narijo prihajala njegova bodo�a izvoljenka Polona, ki mu je iz Ljubljane prina�aia razne stekleni�ke in zdravila. To, svojo drugo �eno, ki je bila devetnajst let mlaj�a od njega, je vsako nedeljo po zgodnji jutranji ma�i peljal na �fru�tek� v gostilno �h Kernu� na Mestnem trgu.
Na Hribcu je v bli�ini hi�e imel utico, v kateri je me�al razna zdravila. K njemu so hodili od blizu in dale�. Tudi po petnajst do �tirideset ljudi je dnevno sprejel. Dru�ina je dobro �ivela, ni�esar jim ni manjkalo, saj je vsakemu obisko�valcu zara�unal po 15 krajcarjev. Bolezen je ugotavljal po se�u, ki so mu ga prinesli v steklenici. Najbolj ga je ujezilo, ko so mu neko� iz Gameljn prinesli kozjo scavnico, ki jo je takoj prepoznal. Predpisoval je doma�a zdravila: belo meto, ajbi�, �ajbelj, meliso, vol�ji jezik, kamilice. Zelo pa je imel v �islih kordobenedikto. Ro�e je rad imenoval po latinsko. Ponavadi je svetoval po pet ro� in imel navado re�i: �Ne vem, �e bo pomagalo, priporo�ite se sv. Kozmi in Damijanu.� Za vsako notranjo bolezen pa je rad svetoval obkladke iz poparjenih ovsenih plev, ki so jih polagali na bole�a mesta. Odraslim so jih poparili s kisom, otrokom pa z mlekom.
Pri �ha Tonetu� je med leti 1867-1870 slu�il takrat osemletni Peter �tajer, v. Jake, iz Pu�tala, ki je bil ne�ak Tonetovega zeta Franca �tajerja. Peter je hodil ve�krat po zdravila v lekarno. V lekarno je nosil vedno star recept, ki se je �e komaj skupaj dr�al. Tone mu je vedno zabi�eval, da ne sme recepta nikomur pokazati, zato naj po�aka, da bo zadnji pri�el na vrsto.
Lo�ki zdravniki, zlasti dr, Grbec, so ga gledali po strani in obdol�evali, da daje napa�na zdravila. Ne�ak Franca �tajerja (rojen leta 1873) je trdil, da je Toneta nau�ila zdraviti neka �enska, vendar ni vedel, odkod naj bi bila, Anton Ko�enina je imel lepo pisano slovensko zdravni�ko knjigo, ki jo je podedovala h�i Katarina. Katra jo je darovala Pu�talki Heleni Sever (rojena 1868, umrla 1921), ki je bila potovka v Ljubljani. Njeno sorodstvo o tej bukvi ne ve ni�.
Od Tonetovih otrok je zdravila ljudi le h�erka KATARINA (rojena 1832, umrla 1904). Katra je bila podobna o�etu. Srednje postave, z lepimi �rnimi, �debelimi� o�mi. Leta 1861 se je poro�ila s Pu�talcem Francem �tajerjem. Otrok v zakonu ni bilo. Imela pa je Katra nezakonskega sina Luka, rojenega leta 1853, ki se je izu�il za mizarja in komaj dvaintridesetleten utonil na Hrva�kem, Ve�ino svojega �ivlje�nja je �ha Katra� pre�ivela pri o�etu, ko je postala vdova pa pri v. Urmoharju v Pu�talu (�tevilka 14), kjer je tudi umrla zadeta od sr�ne kapi. Pri zdravljenju je uporabljala o�etovo knjigo. Iz bukve ji je nekdo iztrgal dva va�na lista. Cenila je rman, �popelne� in �tobakov papir�. Za revmatizem je svetovala: �Za en gro� bene�ke �ajfe in 1/4 tropinovca zme�ati, zavreti in namazati.�
Na Trati pri �kofji Loki je zagovarjal LUKA BOZOVICAR, v. Lovrin, ki se je rodil istotam leta 1870. V zakonu ni bilo otrok, �Luke� je zagovarjal (u�en, zobobol) pred prvo svetovno vojno in po njej. Imel je bukve, vendar jih ni hotel nikomur pokazati in ne pripovedovati o zagovarjanju, K njemu so zahajali doma��ini in iz okoli�kih vasi. Sam ni hodil okrog zagovarjat. Nabiral je tudi zeli��a in nekoliko zdravil ljudi.
98
�No�i�ka na vzmet� za pu��anje krvi (Lo�ki muzej, �kofja Loka}
Na S u h i je �ivel JO�E HAFNER, v. Kos, ki je zdravil konje. Rojen je bil leta 1871 v �kofji Loki na Mestnem trgu in umrl leta 1958 kot hi�ar in ljudski � i vino zdravnik.
Hafner je slu�il za hlapca v Bukovem Vrhu in Lovskem Brdu ter v Ljubljani pod Ro�nikom. Potem je bil ko�ija� na Reki. �e poroden z Ne�o �eleznikar se je vrnil v Loko, na Stemarje, kjer je imel konja. Na Gode�i�u je prevzel v najem Toma�evcov grunt in imel �e dva para konj. Najemnik grunta je bil tudi v �evljah, nato pa se je s �tevilno dru�ino ustalil na Suhi. Tu je imel dva te�ka konja. Kmetoval je in �fural� les, najve� po Poljanskem. Po konje za prodajo je hodil tudi na Hrva�ko. Iz Suhe se je na starost preselil v Hafnerjevo naselje, kjer je umrl zaradi zlomljene roke, plju�nice in paralize srca.
Hodil je tudi v okoli�ke hribe konjem kri pu��at. Konju je zavezal ��pago� okrog vratu, mu prerezal �ilo na vratu z no�em, �sekalom na feder� in ��pago� odvezal. Nabiral je tudi zeli��a za konje, zlasti vrati�. Usluge je zara�unaval.
Da so za Kamnitnikom poleg konjederstva tudi zdravili ljudi �e sredi 19. stoletja, nam dokazuje dnevnik Lo�ana Ga�perina, ki je 28. vinotoka 1864 zapisal: ... �Mene pa �e �ivo spomina �as pred 11 letmi, ko sim se na dana�nji dan pelal iz mojim bolnim prejatlam Francetam Bogatajam za Klane h konjederki, da bi ga ozdravlja, al zastonj, v dveh mesecih ga je nemila smert pokosila v 16 let starosti...� Torej je �e leta 1853 bila za Kamnitnikom konjederka, ki je tudi �arcnovala�.
Tudi lo�ki rojak, pisatelj Jan Plestenjak (rojen 1899, umrl 1947), ki je rad pisal o doma�ih in rojakih iz okolice �kofje Loke, omenja v svojih delih �Ratink� (roman o njegovem o�etu) in �Bajtarji� konjederko za Kamnitnikom, ki je tudi zdravila.
.,. �O, zaradi doktorja si pa ne belite glave. �e ni prav zelo hudo in �e koga �e smrt ne stiska za vrat, tedaj se ga kar ognite in naravnost h konjederki za Kamnitnikom. To vam je baba za pet doktorjev, tako vam povem...�
v
99
... �Reza se je tisti dan zamudila v Loki, posebej pa �e za Kamnitnikom pri konjederki, ki ji je varila zdravila za bofoo mater. Zeli�� in me�anic ni bilo ne konca ne kraja...�
Za Kamnitnikom, na Suhi (�tevilka 34), v. Prem�k, so bili konjederci in zdravilci. Zanimajo nas dru�ine KA�MAN, KRALJ in VA�, ki so v razli�nih �asovnih obdobjih �ivele v tej hi�i, ki so ji Lo�ani rekli kar �pri �intarju�.
Marjeta (rojena 1851. umrla 1906), h�i kaj�arja Jakoba Ka�mana, se je leta 1887 poro�ila z JANEZOM KRALJEM, leto dni mlaj�im �eninom, ki je bil rojen na Drenovem Gri�u pri Vrhniki, Kralj izhaja iz hi�e, kjer so se zvrstile generacije znanih in uspe�nih zdravilcev (L Kralj, II. Stanonik, III Sedej) in �e do danes niso prenehale s svojo zdravilsko dejavnostjo. Da so tudi Lo�ani hodili k njim, razbe�remo iz Ga�perinovega dnevnika, ki pi�e o svojem prijatelju, ki je zbolel za bramorico in je �el on z njim .. .�bliz Verhenke, kse je �el arcnovat� ... Kralj je postal lastnik hi�e na Suhi - Marjetina star�a sta bila �e pokojna. V letu 1890, ki je tudi leto njegove smrti, ga omenjajo v poro�ilih kot konjederca.
Opirajo� se na leto 1853, lahko domnevamo, da je bila morda konjederka in zdravilka Marjetina mati MINA, rojena Gaber (rojena 1817, umrla 1887), doma iz Stare Loke, kajti na Suhi (�tevilka 34) �ivita le Marjetina star�a s �tevilnimi otroki, do�im sta Jakobova star�a �e zdavnaj pokojna. Marjetina poroka s Kraljem -mladoporo�enca nista bila mlada - da slutiti o morda �e poprej�nji povezavi Marjetnih star�ev z Drenovim Gri�em. Tudi nekateri ustmeni podatki o starej�em zdravljenju za Kamnitnikom nakazujejo na staro �ensko med leti 1880-1885.
Minina h�i MARJETA z otroki ni imela sre�e. Trije otroci, ki jih je rodila pred zakonom, so kmalu po rojstvu umrli in tudi v zakonu je bil edini otrok mrtvoro-jenec. O Mariji kot domnevni zdravilki se opiramo na ustmene podatke in Pleste-njakov roman o njegovem o�etu. Verjetno se je Marjeta po mo�evi smrti ukvarjala s konjederstvom (arhivska dokumentacija, da od leta 1890 odstranjujejo poginulo �ivino konjederci), saj so Va�evi pri�li za Kamnitnik �ele v za�etku 20. stoletja, Marjeta pa je o�itno sama �ivela v hi�i, saj so se njeni bratje in sestre raztepli po raznih krajih. Marjetina brata Franc in Lorenc, nekaj let starej�a od sestre, sta bila lovca. Marjeta je umrla v ljubljanski bolni�nici.
Po letu 1900, gotovo pa leta 1908 Va�evi (Wasch) �e prebivajo na Suhi (�tevilka 34). Pri�li so iz Trbovelj, kjer so se rojevali otroci. O�e JAKOB je bil rojen v Gotovljah na �tajerskem in umrl leta 1908 na Suhi. Mati MARIJA, rojena Permo-ster, dve leti mlaj�a od mo�a, je bila doma iz �empetra v Savinjski dolini. Poro�ila sta se leta 1883 in prvorojenec Rudolf je bil �e istega leta rojen v Trbovljah. Jakob Va� je opravljal konja�ijo do svoje smrti. Potem jo je prevzela njegova �ena Marija, ki jo je na starost prepustila svoji h�erki ANGELI, rojeni leta 1893, ki je v Statusu animarum zapisana kot posestnica in konjederka.
V dokumentih je leta 1913 omenjena konjederka Marija Va� na Suhi, ki ima na skrbi lovljenje, odva�anje, pokon�avanje in pokopavanje psov in ma�k. Leta 1931 je konja�ica M. V. dobila od Sreskega na�elstva nagrado 8.000 din. Leta 1934 je govora o njenem okoli�u, ki se razteza na vse ob�ine �kofjelo�kega sodnega okraja in na ob�ine Stra�i��e in Sv. Jo�t iz kranjskega sodnega okraja. Pla�a konja�ice za 1933/34 je 7.200 din, za leto 1933 pa ji pripada �e posebna nagrada, dogovorjena med ob�ino in konja�i. Leta 1936 se lastnica konja�ije prito�uje, da posestniki, katerim je poginila �ivina, ne oddajajo mrhovine konja�u, temve� jo sami zakopavajo. V bodo�e za odvoz in pokop velikih �ivali (konj in goved) ne bo zara�unavala ni�esar v denarju, za male �ivali (pra�i�e, pse) pa po konja�ki tarifi.
100
Skofja Loka)
Z ugotavljanjem bolezni iz vode sta zdravili mati Marija in kasneje h�i Angela, Nabirali sta zeli��a. Lo�ani ju imajo �e �ivo v spominu, saj so jima �estokrat nosili vodo in dobili razne �aje in za okaditev �drobir�, ki je lepo di�al. Rekli so jima ��intarei�. Omenjajo tudi dekleta, ki so bile zale in zelo �znhtane�, kot mestne. Marijina h�i Antonija se je leta 1920 poro�ila s Toma�em �o�terjem, sodnim slugom v �kofji Loki, kasneje se je odselila v Francijo; sin Henrik se je leta 1919 poro�il s Katarino M aster! iz Cmgroba in komaj trideset let star umrl. Verjetno sta z materjo �iveli samska Marija in Angela, ki je bila dvakrat poro�ena, in so se v letih 1938/1939 preselile v Belo krajino.
Omenimo �e staro mamo dana�njega zdravilca in bioenergetika STANETA OBLAKA, v. Poli�arja, iz P u � t a 1 a. Starej�i pu�talski informatorji so imeli o njej in �upniku Juriju Humru veliko povedati; da je bila kuharica pri �upniku, da jo je on nau�il zdraviti in ji podaril �arcnijske� bukve, da je bila v sorodstvu s slavnimi lo�kimi Grbci, da je delala razne ��avbe� in zdravila ljudi. V raznih revijah in reklamah za �Poli�arjevo� mazilo se pojavlja kot Marjana Gerbec-Haf-ner.
Zal vnuk Stane ne ve, kje naj bi se stara mama nau�ila zdravljenja, pripisuje pa ji izredne bioenergetske sposobnosti, izreden posluh za zdravilne rastline, ki jih je nabirala, su�ila v retah, dajala v vre�ke in jih obe�ala v shrambi pod strop ter delala razne ��avbe�. Mnoge njene sposobnosti je podedovala tudi Stanetova mati Ana. Bila je odli�na zeli��arica in njene ��avbe� so mnogim koristile. Marjanina vnukinja Rosina pa zatrjuje, da je bilo pri hi�i - kot tudi drugod -vedno lilijino in �entjan�evo olje in da je stara mama poznala nekaj zdravilnih zeli��. Da pa bi imela v sebi toliko energije in da bi zdravila, to ne dr�i. Tudi njena h�i Ana - Stanetova in Rosinina mati - je uporabljala obe olji, ��avb� pa ni delala. Meni pa, da je njen brat Stane izpopolnil recepta teh dveh olj in tako danes prodaja znano mazilo iz ognji�a, ki pomaga ali naj bi pomagalo za razne bolezni. Sedaj izgubljena rokopisna knjiga, ki jo je imela stara mama, pa izvira iz �tajerske.
MARJANA se je rodila leta 1866 v Stari Oselici novohi�arju Francu �tucinu in Elizabeti Peternel. Po doma�e se je reklo >-pri Bizjak�; imeli so mlin. V �kofjo Loko je Marjana pri�la leta 1891 in se leta 1896 poro�ila z vdovcem Gregorjem Hafnerjem in v drugo leta 1903 z Istranom Karlom Grbacem, ki ga je spoznala v
101
�upnik Jurij Humar. ��udodetnik s Primsko-
vega�, ki je slu�boval v Stari Oselici v letih
1B57-1862
mo�evi gostilni, v takratnem Kapucinskem predmestju (v, Ni�on, kasneje Jakli�). Grbac je kmalu po poroki od�el v Ameriko, odkoder se ni vrnil: bil pogre�an. Marjana se je pred drugo svetovno vojno preselila k h�erki Ani v Pu�tal, ki je bila poro�ena s tesarjem Lovrom Oblakom. Tu je �ivela do svoje smrti v letu 1953.
JURIJ HUMAR pa je bil �upnik v Stari Oselici od avgusta 1857 do oktobra 1862. Rojen je bil leta 1819 v Vodicah pri Mekinjah in umrl leta 1890 v Primskovem na Dolenjskem, Ljudje so ga imeli za �udodelnika, ker niso poznali njegovih naravnih mo�i. Zdravil je ljudi in �ivino z magnetizmom. Kruh ali papirnat odrezek je blagoslovil in magnetiziral. K njemu so hodili bolniki - med njimi odli�niki - s Kranjske, Primorske, Koro�ke, �tajerske, Bavarske in Avstrije, da jih ozdravi. Vedno je nosil platneno obleko pobarvano z doma�im barvilom. Spal je na slamnja�i in se odeval s platneno rjuho.
Poleg �e omenjenih so zdravili �ivino in zagovarjali v svojih vaseh manj znani, starej�i mo�aki in �enske. Na Jarejem Brdu je zagovarjal MATEV� DEBE-LJAK, v. Podmla�an, (rojen 1875, umrl 1962). Zagovoril je ka�ji pik, prisad in pri govedu bramorje. Zagovarjati ga je nau�il o�e Matev�, ki se je rodil leta 1842. Ka�ji pik je zagovarjal v, Prese�nkov JAKA ob koncu 19. stoletja in v za�etku 20, stoletja. Bil je hlapec pri Trob�evih na O�boltu nad Zmincern. Doma je bil z Bo�enske grape v Polhovem Gradcu. V D a v � i sta pred prvo svetovno vojno in po njej zdravila �ivino LAHAJNERJA, o�e in sin. V Dra�go�ahjebil dober za zdravljenje konj posestnik GREGOR �M1D, v. Be�ter, po prvi svetovni vojni. V Javorjahje zdravil �ivino po prvi svetovni vojni �ta star Hribovc� (Ko�ir), ki je umrl po drugi svetovni vojni. V Virma�ah- med obema vojnama - je zdravil �ivino JANEZ COF, v. Keklov, zlasti so ga klicali, �e je krava te�ko strila. Ljudje so rekli: �Krava sturja, pejmo u stala.� In �e in �e bi lahko na�tevali.
102
BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE
Kuga; kolera. Kugo je spremljala vojska in lakota. Zelo je pusto�ila, pobrala je cele dru�ine. Ljudje so jo imeli za kazen bo�jo. Imenovali so jo �rna smrt, tudi ogrska mrzlica, odkoder je pri�la v prvi polovici 14. stoletja. V �elodcu je pri�lo do hudih kr�ev, bodenja v prsih, po telesu so nastale bule s krvave�imi pikami. Truplo je po�rnelo in zelo smrdelo. Polili so ga z apneno vodo. Ljudje so se sku�ali kuge obvarovati z okajevanjem brinjevih vej in z zarotitvami. Od druge polovice 19. stoletja v Sloveniji ni bilo ve� epidemije kug. Kolera je razsajala v 18. in prvi polovici 19. stoletja. Novice v letih 1849 in 1855 seznanjajo ljudi s kugo - kolero takole: Kolera je kuga, ki jo spremlja slabost, driska, bruhanje, hudi kr�i v nogah in rokah. Na noge polagati vro�e cegle ali prstene fla�e s kropom nalite, na trebuh tople rene ali gorke rute. Zmerno u�ivanje �ganih pija�, zdravilo led in mrzla voda, pitje kamiLi�nega, melisnega, metinega ali lipovega �aja ter u�ivanje �iste ali pre�gane �upe.
Valvasor omenja, da je v Loki razsajala kuga leta 1582, V �eleznike je leta 1680 pri�el ukaz nadrudni�kega sodnika Erberga, naj se vse pustne veselice ustavijo zaradi razsajajo�e kuge, �da se bo jeza bo�ja, �imprej umirila�. Leta 1836 je v �eleznikih omenjena kolera, ki je pobrala 127 ljudi,
V  kroniki sel�ke �upnije je zapisano, da je v mrli�ki matici prvi� omenjena kolera leta 1855. Tega leta so se vrstile ma�e za Dolenjo vas, Podblico in Sv. Toma�, da bi jih Bog obvaroval kolere. V kroniki je tudi zapisano, da je bila kolera �e leta 1836. vendar ozna�ena za gri�o, ki je pobrala devetnajst otrok in �tiri odrasle. Izbruhnila je v Smolevi.
Lu�inska �upnijska kronika poro�a, da se kolera ni zanesla v lu�enske hribe in da za kolero menda tu ni nih�e umrl.
V   lo�kem �Zgodovinskem arhivu� v dokumentaciji zdravstvenih zadev je omenjena kolera v �kofji Loki in okolici leta 1884, 1887, 1893 in 1896. Iz dokumentov naj omenimo nekaj navodil - ukazov: "Ku�ni mrli�i se ne smejo polo�iti na oder. Mrli�a je treba brez sprevoda prenesti v mrtva�nico. Znaki kolere: bljuvanje, driska, kr�i, zlasti v me�ah. Konci prstov in ustnice postanejo plavi, glas hripav in zamolkel. Telo poviti v gorke rute, �ez trebuh gorke obkladke, k nogam pogreto opeko. U�ivati: prekuhano mleko, �aj z mlekom, �aj ali mleko s konjakom, kuhano vino, ovseni sok in dosti vode. V strani��a in gnojnice potresti lizol. Za razku�evanje: dve �lici lizola na liter vode; za namakanje umazanega perila: tri �lice na liter vode.
Najuspe�nej�e zdravilo za obvarovanje pred kugo - kolero je bila sna�nost in zmernost. Najbolje pa sprejet recept ��nops je dober za kolero�. Sestinosemdeset�letna Tonka Ramov� iz �eleznikov se spominja iz pripovedovanja svoje matere, da je materin praded, ko je zbolel za kolero, sirotko pil, pa je ozdravel.
Levi�nik v Novicah leta 1858 za �eleznike poro�a, da niso preve� zdravi in da je okrog binko�ti razsajala �udna bolezen - neka zmes koz in vro�ice. Segala je ve�inoma po mladih, slednjega, ki ga je napadla, ga je tudi polo�ila na mrtva�ki oder. Pozneje je bolezen prenehala.
Gri�a. Oboleli za gri�o so imeli hude bole�ine v �revesju, tresla jih je mrzlica, dobili so visoko temperaturo. Blato je postalo sluzasto, gnojno in pogosto krvavo. Bolnika so silili, naj pije �ganje. Na Lo�kem je bilo dosti smrtnih primerov ob koncu 18. stoletja, v prvi polovici 19. stoletja in med prvo svetovno vojno in po njej. Med umrlimi je bilo najve� otrok. Za primer vzamemo gorenjeva�ko obmo�je,
103
kjer je gri�a leta 1797 pobrala petnajst otrok, od srede avgusta do srede oktobra leta 1826 je umrlo trinajst otrok in leta 1831 dvaindvajset otrok. V sel�ki �upniji je gri�a pusto�ila v letih 1816, 1828, 1830. 1837, 1852, 1858 in 1871. Pojavila se je spet 1920 in v huj�i obliki 1921, ko je umrlo tridest otrok. Levi�nik v Novicah leta 1858: �Zdaj �e dva meseca v �eleznikih gri�a med odraslimi in mladino gospodari in marsikdo je smrten plen�.
V  Stari Loki in okolici je leta 1870 zbolelo veliko ljudi za gri�o. U�ivali so ricinusovo olje, laneno seme ali bu�ne pe�ke, kuhane na mleku, in ajbi�ev �aj.
Dra�go�anka pravi, da je bila pri njih huda gri�a leta 1920. Veliko jih je pobrala. Pili so �aj iz ingverja.
Sicer pa so na Lo�kem oboleli za gri�o najpogosteje pili ��nops�, ali suhe borovnice, namo�ene v ��nopsu�, ki so jih vrgli v krop; dober je bil �aj iz borovni�evega listja; pre�vekovali so suhe borovnice. Mnogi so u�ivali �meden �nopsov krop�. Gri�o so odpravljali z � ro� enkr avtom� kuhanim na mleku, ah pa so pelin zavreli na vodi in pili po po�irkih. Zoper gri�o je pomagalo bezgovo cvetje, �ta mal rigelc� in �rne jagode. Gri�ev je jedel stol�ene suhe hru�ke ali suhe �e�nje s pe�kami vred, vmes so zame�ali kumino. Bolezen so zdravih z majaronovim semenom, skuhanim na vodi, ali z ocvrtim jajcem, v katerega so stresli veliko majarona. Le�anje na suhem in �ista juha sta pripomogla k ozdravitvi.
V  strahu, da se jih ne bi prijela bolezen, ko so imeli opravka z bolnikom, so pili brinovec, �ve�ili brinove jagode; vsak dan so se mazali pod nosom z brinovim oljem. Bolniku so sobo okajevali z brinovimi vejami.
V  eni izmed ljudsko medicinskih rokopisov je naslednje priporo�ilo: �Pest sve�ega pelina se stol�e in namo�i v fraklju zganja. Zama�eno steklenico se postavi za osem dni na sonce. Za odraslega zadostuje ena �lica, za oslabele in stare ljudi pol �lice na dan.�
Koze. Za kozami so zbolevali predvsem otroci, veliko jih je umrlo. Otroci so dobili �etrti ali peti dan po prsih in obrazu rde�e pike, ki so se sedmi ali osmi dan ognojile in po enajstih dneh posu�ile. Vse �ivljenje so bili kozavi po obrazu.
V  �upnijskih kronikah, raznih dokumentih in �asopisih je nekaj podatkov, v katerih letih so koze najbolj razsajale.
V  sel�ki �upniji so se koze najbolj pojavile v letih 1801, 1882, 1889 in 1915. Leta 1915 je v Dolenji vasi za kozami umrl tri tedne star dojen�ek. Verjetno jih je nalezel od vojaka, ki je bil za vratarja v ljubljanski bolnici. Ve� va��anov, ki so �li kropit otroka, je zbolelo za kozami. V sveti veri, da se jih koze ne bodo prijele, �e bodo pili ��nops�, so bili ljudje na pogrebu nekega doma�ina po�teno okajeni. Ljudje so se bolj doma dr�ali, ker so se bali, da se bodo nalezli. Zdravnik je cepil po vaseh. Oro�niki so vsako jutro stra�ili nekatere vasi. Najbolj prizadeti sta bili Dolenja vas in Bukovica, saj va��ani niso smeli iz vasi po opravkih. O bo�i�u je bolezen prenehala in vasi so spet odprli.
V  gorenjevaskem obmo�ju so koze leta 1794 v Gorenji vasi in bli�nji okolici pomorile 31 otrok. Najmlaj�i je bil star tri tedne, najstarej�i trinajst let. Najve� otrok je bilo starih okrog dveh let. Veliko otrok je umrlo leta 1801. Leta 1812 so izbruhnile koze, pome�ane z gri�o, v �irovskem Vrhu Sv. Urbana in se �irile po ostalem obmo�ju. Leta 1836 je bilo le nekaj primerov koz, leta 1874 jih je umrlo �tirinajst za kozami, med njimi tudi nekaj starih �ez petdeset let.
V  Javorjah so izbruhnile koze med otroci v letu 1879. V lu�inski fari so koze pri otrocih razsajale v letih 1872-1880. Pobrale so veliko otrok. Zanesel jih je baje
104
Apoteka. (Adelichcs Landle-
ben. Herren ron Hohberg. I.
Theil, Niirnberg 1716)
vojak. V �eleznikih so v letih 1825, 1832, 1834 in 1838 razsajale otro�ke epidemije, predvsem koze.
V  sori�ki fari so ljudje spomladi in pozimi leta 1872 za kozami bolehali in umrli. �upnik Jo�e Boncelj je farane nagovarjal, naj se za koze cepijo. Med otroci so zelo razsajel ko2e v letu 1878.
Za �kofjo Loko razberemo iz Ga�perinovega dnevnika, da so v letu 1862 koze tako zelo razsajale, da so marsikaterega v zemljo spravile. V obvestilu za �kofjo Loko leta 1905 glede cepljenja koz so ukazali, da morajo otroci tisto jutro imeti obe roki do ramen umiti z ��ajfo�, vodo in �piritom in oble�eni morajo biti v sve�o, sna�no obleko.
Zdravljenje koz je bilo zelo skromno. Glavno je bilo, da so le�ali na toplem. Za zdravilo so jim dajali laneno seme in kamili�en �aj. Izpirali so s kamili�nim �ajem, kuhano laneno seme so polagali na prsi in obraz. Na obrazu so ostale brazgotine. Vro�ino so zbijali s sokom od repe. Verjeli so, da koz ne dobi�, �e se po obrazu nama�e� s skorjo, ki se je naredila kravi na vimenah.
Gripa. Prva epidemija gripe se je pojavila v za�etku 16. stoletja, zadnja ve�ja leta 1918, v manj�em obsegu pa po prvi svetovni vojni. Gripi so rekli �panska, �panka. Veliko je bilo smrtnih �rtev. Prepre�evali so gripo z alkoholom.
V  sori�ki �upniji se je �panska bolezen pojavila leta 1918 v ve�jem obsegu. V Sorici jih je dosti umrlo, najve� jih je zbolelo v Dav�i. Smrt je nastopila, �e je oboleli dobil �e plju�nico. Zdravili so se z gorko rjuho in �aji. Ljudje so dali najve� na �ganje. Oboleli niso smeli k zdravniku v �eleznike. Lahi so jih silili v Podbrdo, kjer so voja�ki zdravniki zastonj zdravili civiliste,
V sel�ki �upniji so za �pansko boleznijo leta 1918 zboleli najprvo v Zabrekvah in Nemiljah. Med 26. oktobrom in 9. decembrom je umrlo petdeset ljudi. Redke so bile hi�e v sel�ki �upniji, da ne bi bil vsaj eden bolan. Najve� je bilo primerov, ko so zboleli kar vsi v hi�i. Bolnika je za�elo mraziti, jesti ni mogel, glava ga je bolela, roke in noge so odpovedale. Najbolje je bilo, da se je prepotil. �ez dva ali tri dni se je ve�ini izbolj�alo. Zelo nevarno je bilo, �e se je takrat prehladil. Najhuje je �panka razsajala po Jamniku in Podblici. ��nopsa�, ki so ga nakuhali, so ve�inoma sami popili zoper �panko, ker so zatrjevali, da ��nops� najbolje pomaga pri tej bolezni.
105
Za �kofjo Loko je v Ga�perinovem dnevniku leta 1865 zapisano: ... "Zdaj neka �udna bolezen, ki zlo vlada med ljudmi, namre�: mraz trejse in glava boli, �e mnogo jih je spravlja v grob, in kmalo umerje v nji bolezni.�
�panka je pobirala ljudi v javorskem obmo�ju leta 1921, v lenar�kem in poljanskem leta 1918; leta 1926 v Zmincu, Bodovljah in Sv. O�boltu.
Doma�inka na Dobrav�cah je pripovedovala, da je za �panko zbolela po prvi svetovni vojni in bila hudo bolna �tirinajst dni. Grozno jo je bolela glava, imela je visoko vro�ino, ka�ljala je. Kar je pojedla, je izbruhala. Preden je bolezen izbruhnila, jo je tresel mraz. Pila je mleko in bezgov �aj.
Najpogostej�e zdravilo za �panko je bil �snops� in pitje medenega kropa s kumino ali tav�ent ro�ami, da so se bolniki spotili. Le�anje v postelji in gorkota sta najbolj pomagala.
Otro�ke bolezni. Vse nalezljive otro�ke bolezni so ozdravljali na Lo�kem z le�anjem v postelji, toplo sobo in pitjem �ajev. Pri o�picah so otroci pili �aje iz bezga, ajbi�a in �popelnov�. Pri oslovskem ka�lju so pili bezgov �aj z medom. Pri davici, �grlovki�, so dajali na vrat kislo zelje. Za zbijanje vro�ine pri �krlatinki, o�picah, davici so otroka zavili v srajco ali rjuho, namo�eno v slani vodi. Paziti so morali, da se otrok ni prehladih Niso bili redki primeri, da je pri �krlatinki zaradi nepazljivosti pri�lo do gluhonemosti.
Otroci v Sel�ki dolini so leta 1856 bolehali za hudim - zadu�ljivim ka�ljem, poro�ajo Novice. V sel�ki fari jih je nekaj pomrlo zaradi zadu�itve s ka�ljem. Dobro doma�e zdravilo: la�ko olje, prav toliko �cukra�, rumenjak. Vse zme�amo in naredimo sok. �ez dan pou�ije bolni otrok eno �li�ko, V Sel�ki dolini je razsajala davica v letih 1885, 1886. 1895 in 1896. O�pice so leta 1801 pobrale enaindvajset otrok, leta 1804 pa �estindvajset otrok Leta 1826 se je pojavila �krlatinka.
V Lu�inah se je po letu 1880 pojavila davica, ki je pobrala mnogo otrok. V okolici Lenarta nad Lu�o sta leta 1900 razsajala davica in oslovski ka�elj. V Sorici so po prvi svetovni vojni otroci zbolevali za �krlatinko. V �kofji Loki in okolici se je leta 1887 raz�irila davica, 1893 in 1897 �krlatinka in davica in leta 1909 o�pice.
Rane. Za izpiranje krvave�ih ran so uporabljali arniko ali hermeliko, namo�eno V ��nopsu�. Tudi obkladke iz teh dveh zeli�� so polagali na ranjena in obtol�ena mesta. Krvavitve so ustavljali, da so dali �bato gor� in zavezali s platneno cunjo. Stare in �fri�ne� rane so se zacelile s smrekovo smolo. Posebno drvarji so si na debelo namazali zevajo�o rano s smolo. �e so se urezali, najve�krat s koso ali srpom, so na rano dali svoj se�. Mo�ki so se uscali na svoj predpasnik, �enske pa na ruto, in povili roko ali nogo. Tudi smrkelj je zacelil rano; �e se je otrok prekucnil, so ranjeno mesto namazali z otrokovim smrkljem, tako da se je otrok useknil v cunjo. Otrokom so na krvave�e, obtoi�ene rane dajali sve�e liste rde�e pese. Tudi sve�i listi hermelike so prav pri�li za zevajo�e rane. Za celjenje ran je bil uspe�en sok trpotca. Listne �ile so potolkli in iztisnili sok. �Fri�no� rano so mazali tudi z medom. Na rano so dajali tudi prst.
Bukve so za �fri�ne� rane priporo�ale sve�e �popelne�, kuhane na vinu. Po prevretju so vino odcedili, dodali enako koli�ino la�kega olja in medu, in zopet prevreli. Mazilo je zelo uspe�no.
Za celjenje ran je dobro hrastovo listje, skuhano na kisu, ali mazanje ran z ro�marinovim oljem.
Gnojne rane so izpirali s kamili�nim �ajem, v katerega so kanili par kapljic lizola, da ni pri�lo do zastrupitve. Na gnojne rane so dajali oprane cunje, pa se je
106
pregnojilo. Za gnojne rane je bila dobra me�anica raztopljenega voska, smole, lanenega olja in malo tol��e. Na ognojeno mesto so dali kuhano laneno seme; rano so povili s platneno cunjo in iz rane je za�el te�i gnoj. �e se je gnojilo na nogi, so stopili v �e gorak kravjek, rana se je hitro predrla in gnoj je odtekel. Stopljen med in smrekovo smolo so namazali na rano, ki se ni hotela pregnojiti. Gnojne rane so mazali s prisadnim oljem, narejenim iz �entjan�evk. Na rano, ki se je gnojila, so dali sve�, stoi�en trpotec, �ez pa platneno krpo. Tudi listje od trte je gnoj ven vleklo. Na ognojeno rano so dali �isto smolo ali bel kruh, namo�en v mleku. Za gnojne rane je bila dobra voda iz orehovega listja, sve�e stol�eno hrastovo listje in ro�marinovo olje.
Divje meso je rado zraslo na rani, ki se zaradi prepogostega zmivanja ali drgnjenja ni zacelila. Odpravljali so ga s prahom iz �ganega galuna, s tobakovo ��tupo� ali cigarnim pepelom, ki so ga potresli na divje meso. Divje meso so tudi posmodili s cigaretnim �ikom. Na divje mesto, ki se je naredilo na prsih, so polagali cigareten papir in zavezali s platneno cunjo. Mnogi so divje meso odrezali kar z no�em, ali pa ga posmodili z razbeljenim �elezom.
Turi; bule. Na trde ture in bule so polagali poparjeno laneno seme; skuhan divji kostanj je potegnil iz tura gnoj. Na trde ture so dajali kruh, namo�en v vrelem mleku. Ko se je tur omeh�al, so iztisnili gnoj in tur se je posu�il. �e bolj�i za predrtje tura so bili obkladki iz lanenega semena, kuhanega na mleku. Trdovratne ture so tudi namazali z maslom in potresli s stol�eno kredo. Proseno ka�o, mehko kuhano na mleku, so dali na tur in zavezali s platneno krpo. Tur se je razmeh�al in razpustil. Tudi lo�ki zdravnik dr. Hubad je priporo�al proseno ka�o za ture. Za predrtje tura so uporabljali tudi koruzen ali p�eni�en zdrob, zakuhan na mleku, in nato obkladke z gr�kim semenom, kuhanim kot redka ka�a za ozdravitev tura. Na ture so dajali �gano kislo smetano. Zmivali so jih s �ajem �rne mete. Za zme�itev bul je bilo dobro lubje od lipe, kuhano na mleku.
Tudi bukve cenijo laneno seme za ture in bule: �Uzem lanenga semena in ga stouc potem zre� prov drobno in potovc �bule umes in beiga kruha in ukup skuhej na fri�nim slahkim mlek. To pomaga gor devej je buta dobra za zme�t in nagel predret.
Prisad. Na prisade, imenovali so jih pasji mehur, so dajali prisadno olje. Tudi obkladki iz poparjenega senenega droba so pomagali. Na prisade so mnogi dajali obkladke lastne vode. Zoper prisade je pomagalo laneno seme, kuhano na mleku, �im bolj vro�e obkladke so ve�krat menjali in s platnom povezali.
Flus. Flus, �fles, flos� je rana na nogi, ki je nastala zaradi udarca. Je vedno odprta rana, ki se nikoli ne zaceli. Iz rane te�e sokrvica in celo kost za�ne gniti. �e se rana zapre, �lovek umre. Rano so zato stiskali, da je ven teklo. Najva�nej�a je bila �isto�a. Flus je bilo treba umivati; �e ga nisi umival, so �rvi kar mrgoleli. Na bole�e mesto so dajali laneno seme, kuhano na mleku. Nogo so ovili s platneno krpo. Bole�ine je omililo tudi gr�ko seme. Seme so zme�kali in ga uporabljali kot obkladke. Pomagali so tudi ka�asti obkladki iz navadnega sleza, po doma�e �popelni�. Zrezali pa so tudi repo na kole��ke, jo opekli in pe�eno devali na bole�e mesto.
107
�en. �U�en� je nalezljivo ko�no vnetje, pri katerem ko�a postane rde�a in ote�ena. Najbolj nevaren je �en na glavi, pogost na obrazu, manj po rokah in drugih delih telesa. Obolelo mesto zelo boli in srbi, oteklina se ve�a, ko�a postane celo vi�njevo modra. Prizadete so o�i. Nastopi visoka vro�ina m mrzlica. Najve�krat �en dobimo zaradi prehlada. Najbolj pomaga toplota. Najpogosteje so �en preganjali s kadili. Pokadili so �fertah� in vanj zavili glavo. Z vodo ga niso smeli zmivati. �e so ga zamo�ili, ga zlepa ali pa tudi nikoli niso odpravili. Nekateri so tako imeli vse �ivljenje ote�eno in bole�o glavo. Sen so pozdravili, �e so ga vsak dan umivali z zjutraj pomolzenim kravjim mlekom. Na �en pa so dajali tudi obkladke svojega �scanja� in �en je izginil.
Skrumbe. Vneti ko�i med prsti na rokah, so rekli skrumbe. Najpogosteje so izpu��aji nastali, ko so �enske plele; govorili pa so �da se je �aba uscala�, pa je pri�lo do skrumb. Srbe�e izpu��aje so izpirali v slani vodi. Mazali pa so jih tudi s ��nopsom�.
Li�aji. Namazali so jih s pomolzenim mlekom oziroma mle�nimi penami. Pene so dali na roko in podrgnili po li�ajasti ko�i. Ko�a se je za�ela lu��iti in li�aj je izginil. Za odpravljanje li�ajev je bila dobra pod�gana ali samo pogreta smetana. Tudi z bevko so mazali lisa je. Li�aje so zelo u�inkovito odpravljali z milnico.
Kraste in grinte. �Krece� so umivali s kamili�nim �ajem. Pogosto so jih mazali s petrolejem, kraste so se lepo olu��ile. Mazali so jih tudi s pod�gano smetano ali s putrom. Krastavega ali grintavega otroka so ve�krat kopali v ovseni slami. Grinte na glavi so odpravljali z mazanjem pod�gane smetane.
Garje; srbe�ica. Garje, srbe�ico, so dobili zaradi ne�isto�e. Preganjali so jih s �rno kupljeno ��ajfo�, s katero so se ribali po telesu, in z ��avbami�, ki so vsebovale �veplov cvet in pra�i�jo mast, ali namesto masti la�ko olje, vmes so naribali kak�en �cegu� ali �purfel�. Pomagale so tudi telohove korenine, kuhane na jesihu.
V Dolen�icah je bda znana �Ko�arjeva �avba� iz �ivega srebra, pra�i�je masti in �purfla�, s katero si se namazal po dvakrat za �ez no�, se zjutraj umil in garje so izginile. V Novi vasi pri Zireh je delal ��avbo� kroja� Janez Albreht, v. Jekopi�k, Moral si mu prinesti putra, �vepla in �e �neko stvar�.
Razpokana ko�a. Najpogosteje je bila ko�a razpokana na ustnicah in na rokah. Ustnice so najbolj pokale jeseni, ko so steljo spravljali. Namazali so jih s pogreto, ve� let staro svinjsko mastjo ali pa s pod�gano smetano. Razpokano ko�o so v �eleznikih mazali z lojem, v Zireh s putrom. Za razpokane noge ali roke je bila dobra brinova smola.
O razpokanosti ko�e pi�e tudi na� stari znanec Ga�perin: ...Umivam se �e vsaki ve�er, kadar delati neham, iz merzle memo teko�e vode, kar je �uda, da nimam bolj puste ko�e na roki in da se mi napokaja; ali vendar le �e precej prestanem, pred dvema sklejo�ima spokama, ko sa se mi nardile zgor nad noftam, navem kaj je to, da se mi je tukaj �la ko�a narazen, kir imam drugod taka gladka ko�a na rokah... Moje bratje bojo okrog svetilnice se vstopili in iz smole na rokah spoke zamazali, kir jih zlo terpin�ijo, pa necoj bode tudi mene mikalo, ker me precej skelejo ta dve maihne pa me skoraj sram pokazati, ker se rad baham da mi ni� napokaja.�
108
Vnetje ko�e; volk - pere� ogenj. Zaradi prekomernega znojenja se pojavi ko�no vnetje, naj�e��e v pazduhi, na notranji strani stegen in ob ritniku. Po doma�e mu pravijo �vovk�. Ko�a porde�i, zelo pe�e in srbi. Najbolj�e zdravilo je �isto�a.
Pazduhe so zrni vali s kamili�nim �ajem ah z mrzlo vodo. Okrog ritnika so mazali s �pehom ali pa so cunjo namo�ili v sve�o vodo in dali na peko�o ko�o. V �eleznikih so mazali z lojem, kupljenim v mesnici, ali pa stopili kar lojeve sve�e,
V  Dolen�icah so pri vnetju - pere�em ognju - srbe�o in peko�o ko�o zmivali s kamili�nim �ajem, v katerega so kanili par kapljic lizola. V ljudsko medicinski rokopisni knjigi starej�ega izvora (original hrani Lo�an Slavko Fojkar) je pere� ogenj opisan takole: "Otrokom, se po �ivotu spahne kot koze, je krejcam podoben, mo�no pe�e. Starim ljudem se zlasti po hrbtu naredi. Arcnija je sku�ena: Vzemi rde�e mire kot za en grah, tri nitke �afrana, vlij gor en po�irek vina, pusti tri ure stati, dobro zme�aj; zve�er preden gre� spat pa popij. Pri starih ljudeh vzame� trikrat ve�; pij dva ve�era zapored, bo� gvi�no pregnal.� V kasnej�ih bukvah iz 19. stoletja pa priporo�ajo za pere� ogenj obkladke iz makovega listja, kuhanega v kisu.
Opekline. Na oparjeno ali ope�eno ko�o so dali kislo zelje. Obkladke so dajali �gor en za drugim�. Za spe�enine je bila dobra arnika ali hermelika, namo�ena v ��nopsu�. Opekline so mazali tudi z la�kim oljem in po�tupali s soljo. V kratkem �asu so kljub za�etni peko�i bole�ini izginili mehur�ki; tudi brinovo olje je prepre�evalo mehur�ke. Zelo pogosto so za opekline uporabljali laneno olje, v katerega so namo�ili platneno krpo in jo ovili okrog ope�ene ko�e. Odli�no sredstvo pa je bilo, �e so laneno olje zme�ali z apneno vodo (Vinharje). Dobro mazilo za spe�enino je bilo laneno olje z medom. Mnogi so ope�eno ko�o �po�aj-fali�, ali pa so na spe�enino dali milnico in trtin Ust. Tudi kislo mleko so uporabljali zoper spe�enine.
Skoraj vsaka hi�a je imela prisadno in lilijevo olje. Prisadno olje je bilo iz �entjan�evih cvetov, �lilno ole� pa iz cvetov modrih ali belih lilij, �jo�efink� imenovanih. Cvetovi so bili namo�eni v la�kem ali lanenem olju. Napolnjene steklenice so se �ez poletje dva do tri tedne, pa tudi do dveh mesecev, �kuhale� na soncu. Ope�eno mesto so mazali s kurjim peresom. Med lo�kim prebivalstvom sta olji �e danes zelo udoma�eni.
Tudi dosegljiva dokumentacija potrjuje uporabnost teh zdravil. Poleg teh pa je �e nekaj �hlevskih� zdravil, pravih �cvetk� za dana�nji �as.
Sredi 19. stoletja je Lo�an Jernej Ga�perin opeklino na roki mo�il z arniko, na spe�eno ��anto� pa je dal cundra {kresilna goba).
V  eni izmed rokopisnih bukev je zoper opeklino, nastalo zaradi ognja ali vrele vode, tale recept: �[/sem belih lili zvetia dve pesti, den jeh u en glash inu pou funta ohla gor uli na en gorkot en dan inu ena nozh pustit stat, potem shtir lote laneniga ohla noter ulit is tem ohlam spezhenina masat trikrat usak dan.�
Pa �e tole imenitno zdravilo: �Vsem medu inu frishniga ouzhiga dreka inu dobro ukupi smeshi inu pomash stem to shkodo to pomaga sa use spezhenine od purfla ali od ogna. U hitrost kader nimash drusga sa spezhenina smesh to narditi de na bo usak vidu je tudi dober ta zhas.
V  bukvi omenjajo za spe�enino kot zdravilo tudi �fri�en� kravji drek.
Uho. �e je po u�esih trgalo, so kanili v bolno uho segreto laneno ali la�ko olje. Najbolj pa so uporabljali za u�esna vnetja netresk, �natresk�, ki je rastel na
109
Bukve iz leta 1830. Ena izmed ilustriranih strani �za zdrav�ljenje u�es�
slamnatih strehah. Iz listov so iztisnili sok in ga kapali v uho, ali pa so s sokom navla�ili krpo, drgnili z njo po u�esu, da je gnoj �el ven.
Kak�ne te�ave z u�esi je imel Lo�an Ga�perin, Lahko razberemo v njegovem dnevniku: ...V ta levim u�esu mi �e kakih 6 let nekaj fali, vsako jutro mi prite�e gnoj smerdliv iz njega in sim �e skoraj prov popolnoma gluh na to uho ,.. in zdravniku napovem .,. Zdaj mi le uho terpin�i pa tega sim sam uzrok, �imu mi je potreba blo �e v ta drugi uho devati uhan (oringel)... Sno�i me je tako bolel, da sa se mi bezgavke na z>rati naredile, kir jemel sim zlo debeliga na konci pri uhanu inu rude�iga od prisada pa ko si mi je enkrat priderlo, da je �el gnoj ven, je blo koj bolj�i, zdaj ga bom skusel malo osna�iti do jutra, dega bom omil, ako se mi kmalo na ozdravi, mi bo kaj lepo kin�al (oringel) ko bom jimel vsiga garjeviga v praznike, ker so �e pred durmi, sli�al sim pa �e tudi od ljudi, da je to dobro koristno, ako je uho garjovi, pa k zdravji pomaga.�
Zobje. Bolne zobe so zdravili z arniko ali repuhovimi koreninami, namo�enimi v ��nopsu�, ali pa so samo ��nops� dr�ali v ustih. �ajbelj, kuhanega in toplega, so polagali na bole� zob. Na bole� zob so dajali bevko in tudi oteklo lice drgnili z njo. V votel zob so nasuli soli, zelo je bolelo, zob pa se je razsul.
Na lice so ob bole�em zobu dajali obli� iz lanenega semena, ki so ga zavreli v vodi. Bole�ine so omilili, �e so dali v blazino laneno seme, blazino pogreli na
110
pe�i in �im bolj vro�o dr�ali na licu. Za bole� zob so opariU bezgove gobe, ki rastejo po deblu, in jih dali na dlesen in pod zob. �e je bolel zob, so vzeli pol beljaka in pol �li�ke galuna, stepli, da je bilo gosto, dali na predivo in pristisnili na �eljust. Zobobole so mo�ki omilili s �ikanjem. V�asih so dajali tudi pijavke na vrat. Hude bole�ine ognojenih dlesni so ubla�ili z obkladki kislega zelja. Zobobole so zdravili tudi z vdihavanjem sopare. V loncu so zavreli vodo, ali jo ogreli z vro�im �elezom, vrgli pest ajbi�a ali zobnika, se pokrili �ez glavo in zevali nad loncem.
Prav pogosto pa so zdravili bole�e zobe z zagovarjanjem in s kadili. Skoraj v vsaki vasi pa je bil mo�ak, ki je ruval zobe s kle��ami.
O�i, Je�men na o�esu so zmivali s kam i li�ni m �ajem, ali pa so ga pokadili s pelinom in kresnicami in zavezali z ruto. Zaradi gorkote se je ome�il, stisnili so ga, da je gnoj �ven �ou�. Najve�krat pa so je�men �eli in zagovarjali. �e pred drugo svetovno vojno so ga �eli. �enska je vzela srp v roke in trikrat zamahnila z njim pred bolnim o�esom; spregovorila �je�men �anjem�, bolnik pa je odgovoril �baba la�e��. �enska je vrgla srp �ez glavo ali pa pljunila. Zanimiv zapis �za o�i zagovarjat�, je iz javorskega obmo�ja (zapiski prof. Janeza Dolenca iz leta 1949) - z roko je treba podrgniti in govoriti: �Naj bo tok �isto toju o�ce, ket je device Marije mle�ce.�
Ljudje so verovali, da imajo �jagode za o�i� veliko zdravilno mo�, �da vun potegne� in da o�i ne bolijo nikoli ve�. Jagode so imele le nekatere hi�e, ki so jih dajale na posodo bolnim na o�eh. Bolnik jih je imel pono�i zavezane okrog vratu, podnevi pa jih je polo�il v skledo, napolnjeno z vodo. Najbolj znane �jagode za o�i� so imeli Kalanovi v Selcih. Omenja jih inventar iz leta 1720 in so jih zadnjikrat uporabljali leta 1900. Ljudje so hodili ponje, celo Dra�go�ani, navkljub njihovi zavetnici sv. Luciji. To je bil venec enajstih jagod razli�nih oblik, velikosti in materiala. Ur�ulmski samostan v �kofji Loki je imel �e pred drugo svetovno vojno venec iz osmih steklenih in kamnitih jagod na modrem traku. Ni bilo znano, kako so v samostan pri�le. Pri njih so bile ob koncu 19. stoletja. Danes jih nimajo ve�. Ur�ulinke pri Sv. Duhu domnevajo, da so se izgubile med drugo svetovno vojno. Tudi v Javorjah in na Malenskem Vrhu ter v Zmincu so imeli �jagode za o�i� kot hi�no zdravilo. V Skofji Loki so jih imeli �Firbarjevi� v Karlovcu. Koralde so bile oran�ne barve, �e od nekdaj pri hi�i. Mama Pavla (rojena 1881) jih je posojala naokrog, tudi iz Rete� in Zabnice so prihajali ponje. Njena h�i Ivanka (rojena 1923) se spominja, da so bile �e pri hi�i, ko je bila ona �e otrok. Potem pa so pozabili, kdo se jih je zadnji izposodil.
Vnete o�i so spirali s pomolzenim, �e toplim mlekom ali s kamili�nim �ajem. Kuhane kamilice so dajali na o�i kot obkladke in pustili na o�eh �ez no�. Za gnojne o�i je bila dobra smetlika. Cveto�o rastlino so poparili in dajali obkladke na o�i.
V �eleznikih si je slepa mati (rojena 1872) Tonike Ramov�, vsak dan umila o�i s krvavim mle�kom, ali pa je stolkla galun, ga pod�gala, namo�ila v vodo in namazala okrog o�i.
Nos. Krvavitve iz nosa so prepre�evali z mrzlo vodo. Krvave�emu so pljusnili mrzle vode za vrat, ali pa dali na vrat mokro ruto.
Bradavice. Najpogosteje so bradavice odpravljali s krvavim mle�kom, ki so mu rekli �bradavi�enk� ali �strpena�a�. Bradavice so najprej opraskali, potem pa
111
nakapali s sokom mle�ka. Vse polno bradavic med prsti je izginilo, �e si jih namazal s kapljicami mleka med molzenjem (Dolencice), Pred peko kruha, ko so pe� omedli, so bradavice namazali s pepelom, �ez teden dni so izginile (Malenski Vrh). Na veliko so bradavice odpravljali s cvirnom ali zidano nitjo, ki so jo trdno zavezali okrog bradavic, mo�no zategnili in bradavice so odpadle.
Tudi vra�jeverje je botrovalo odpravljanju bradavic. Kolikor je bilo bradavic, toliko so jih naredili iz voska, navezali na nitko in zakopali. Drugi so na nit naredili toliko vozlov, kolikor je bilo bradavic in nit zakopali. Bradavice so odpadle tudi z vplivom mlade lune. Ob prvem pogledu na lunin krajec si moral zgrabiti karkoli na tleh - pest peska, zemlje ali kamen - podrgniti s tem bradavice ali pa polo�iti na bradavice in izginile so.
Zanohtnica. Rekli so ji ��rv na prstu�. Prst so vtaknili v vrelo vodo. Na prst so navezali mreno od jajca, pa je ��rv� izginil. Na ��rviv prst� so dali laneno seme, kuhano na mleku; tudi gr�ko seme, kupljeno v lekarni. Pomagala je pe�ena, gorka �ebula, navezana na prst. Bukve svetujejo za ��rva umort� jaj�no mreno, �ez katero da� me�anico r�ene moke in medu, ��rva na prstu� so radi zagovarjali s �arodej-nimi besedami.
Noge. Bole�e noge so namakali v soparici arnike, kamilic in konjske mete. Najbolj�e so bile kamili�ne kopeli. Noge so namazali z brinovcem ali divjim kostanjem, namo�enim v ��nopsu�, in jih masirali. Tudi ogreto bukovo listje v �aklju je bla�ilo bole�ine. Za �ilave noge je pomagalo brezovo listje. Za ranjene prste na nogah je bila dobra hermelika. Zoper trganje v nogah je pomagal ogret divji kostanj, ki so ga dali v �akelj. Za gnojne �ulje je bil bel kruh namo�en v vro�em mleku; najpogosteje so �ulje zdravili kar s smrkljem. Zoper potenje nog je pomagalo kopanje v slani vodi; tudi brezovo listje, rde�e jagode ali borovnice so natresli v ��tumf� ali v �evlje.
Izredno natan�no opisuje bole�ine svoje noge in njeno zdravljenje z uporabo doma�ih zdravil Lo�an Ga�perin v svojem dnevniku sredi 19. stoletja: �...Nekaj me prov zlo skerbi, namre�: zavoljo noge, kir imam �antovo, �e imam ene 14 dni nekaj matiga spe�eniga na nogi, pa se mi nikakor no�e zaceliti, zdaj sim se pa �e udaril na kost, na �len in v�eraj sim jemet zlo persajeno in oteklo nogo, da me je prov hudo bolela... Zdaj imam nogo pod mizo na stoli�u in na cunjah operta, da mi poman�uje bole�ino. Za malo se mi zdi, ko ni veliko za videti, pa me tako terpin�i. �e le sno�i me je za�ela boleti, vidi se le na sredi nad stopalam maihna pe�ica okoli polno mde�iga prisada, in otekline, da me zares pe�e... Imam zdaj �e ta treko bole�ino na te nogi, komaj se eno mal ozdravi, �e je drugo na dan, in vsako huj�i, ta pervikrat sim bil spe�en, od razbelene podkovi, drugi� udarjen na kost, ko sim se kopal, zdaj je pa menda prisadna pika, tako da zmiram �antam. ... Skoraj celi dopoldan le�al in med tem �asam, pride neka �enska mi nogo pogledati, in mi da neke zelene �aube, rek�i de mi bo gotovo pomagala, bom kmalo previdel, kir ve� re�i sim �e rabil, pa koristile mi niso ni�... �udno se je delalo iz mojo nogo, narpred je bla, kakor prisadna pika, potlaj tur, in �ez to pasje mehur kater je bil plav m sama kri not, ko sim ga prederil zdaj otekline in prisada ni ve� v nji, le luknje je precej, kir je bil velik ster�en, ta se mi nazarai�ce, k ma�i grem zjutraj v klobu�inasti �kornji ... namenil sim se �e danes, da zdravnika jiti, kir se bojema, de bi naza�ela noga gniti... pa sa mi neke �enske rekle, de mi divje meso raste, de bo dobro, ako iz �ganim galunam potresem in to se ve da urno skusim, precej me je to bolelo, ... vsaki dan molim k svt. Rok, Balantin in svt.
112
Olbenk za ozdravljenje noge.,. Sim bil zastran noge tud doma, kir ta teden sim �el da zdravnika, mi je zapisal neke �avbe, in rek�i, da moram po�ivati iz nogo, ako ne se mi bo naredil �flos� ...Le teden za tednam prete�e, pa �anta je zmeram enaka... Danes sim bil zupet pri zdravniku, zavoljo noge, pa ni� ta praviga zdravila menda nave, toraj sim pustil njegovo �avbo. in sim za�el Antiko rabiti, desravno sim iz njo rano izmo�il, pa me ni prav ni� peklo po nje, kako mi bo kaj celila, bom �ez dva dni �e kaj vedil... Ostal doma de se mi noga bolj�i zdravi, kir zdaj zupet druziga zdravnika �aubo rabim, ta mi je obljubil, da mi jo bo v �tirinajstih dnevih zacelil, pa tega mi skoraj ni zaverjeti... Poslala mi je tud clo iz Reke sestra �aube rek�e de mi bo gotovo pomagala, pa en �as ja nasmem rabiti da se temu zdravniku nezamerim, ki se narbolj moder �teje in je res �e velikem pomagal... �e je preteklo �ez en teden kar tega zdravnika �aubo na �anto devlem, ali kar ni� se ni zbolj�alo, zopet jo mislim popustiti. Nar bolj me pa �e martra divji meso, ko eni prave jo, de mi raste, velikokrat sim �e iz se�ganim galunom potrejsel, in to me po kosteh boli, in rano globokoje naredi... ali galuna namislim ve�, ho�em drugo poskusiti, kakor tobakova �tupa, ali pepel od �ganih las;... Za nogo �antovo, mi ni ne� pomagala ta �auba Krivarjuva zato sim jo �e v devetim dnevi popustil, in sim djav na �anto to �aubo, ki mi jo je sestra iz Reke poslala in ta je �e nar bolj�i pokazala... JVecoj me ta bolna noga, tako serbi, do �e zdavnej ne tako, mislim de je to dober znamnje za celet,... da bi �e le enkrat tud oteklina, in prisad minula. Na svt. Katarine dan mi je nek mo� prisad zagovoru, pa navem, ali bo kaj pomagalo ali ne, vere nimam jaz prov ni�,.. Zdaj ko imam zaporedoma dva dni praznik de na delam, mi je prisad in oteklina minula, k temu mi je tud zlo pomagalo, iz galuna in belaka flaj�ter na konopnini, desravno je zlo merzel... zdaj sim za�el devati na �anto smolo, ki se imenuje pilpah, kir ja mi je �e toljko perporo�ovalo... Iz veselim sercam za�ertam, zastran moje noge, de je popolnoma zacelena, samo malo hrastice je �e.
Kurja o�esa. Odpravljali so jih s kuhano ali pe�eno �ebulo. �ebulo so zrezali �na platce�, opekli na olju, da je zarumenela in navezali na kurje oko. Posu�eno hribsko reso in sr�no mo� so stolkli, zmo�ili s toplo vodo in dali na kurje.oko. Preganjali so ga tudi z mazanjem sline. Tudi suha sliva brez pe�ke, obrnjena �na meso� je pomagala. Na kurje oko so dajali ko�o od �peha. Noge so namakali v slani vodi, da se je ome�ilo. Potem pa so kurje oko olupili, najraje pa odrezali z no�em.
Sredi 19. stoletja Novice priporo�ajo zoper kurja o�esa belo �ebulo namo�eno v jesihu, ki jo vsak ve�er obve�e� na kurje oko in potem izpraska�; nadalje kopanje v topli vodi ali pa mo�enje s slinami in nato str�enje z ostrim no�em, nikoli pa ne rezati. Velika pratika se v letu 1913 huduje nad lahkomiselnimi ljudmi in komaj verjame, da so �e vedno tak�ni, ki si upajo z no�em odstraniti kurja o�esa in ne pomislijo, da si lahko zastrupijo kri.
Po�kodbe gibal. Najve�krat so zlomljene ali izvinjene ude dali na �dilco� in mo�no povezali s krpo. Zvito ali zlomljeno roko v zapestju so trdo povezali s trakovi, ki so jih narezali iz zidane rute.
V Dav�i so zlomljene kosti zdravili z lanenim oljem. Pogosto pa so na Lo�kem za zlomljene ah udarjene ude uporabljali gabezovo korenino, ki so jo stolkli in namo�ili v ��nopsu�.
H Lo�ki razgledi
113
Ozebline. Ozeble roke ali noge so pomakali v mrzlo vodo, drgnili s snegom, mazali s �ebulo ali brinovim oljem. Na ozebline so polagali sve�e liste od trte ali pa so �perje� oprali, skuhali in �gor navezal�. V treh no�eh je bila ozeblina pozdravljena, �e so jo ovili v platneno krpo, namo�eno v mrzli vodi, in jo prekrili z volneno ruto. Ozebline, ki se niso zacelile in se je napravilo �e divje meso, so Zeleznikarji namazali z oljem in posipali z �ivim apnom.
Vro�ina; mrzlica. �e je bolnika, odraslega ali otroka, kuhala vro�ina, so namo�ili platneno rjuho v mrzlo okisano vodo, ovili bolnika z njo in pokrili s toplimi odejami, da se je �kuhal v tem�. Vro�i�nemu je pomagala platnena srajca, namo�ena v slani vodi. Platno je bilo zdravilno, potegnilo je vso vro�ino iz telesa,
V �eleznikih je bilo dro�je odli�no zdravilo za otroke z visoko vro�ino. Dro�ke so zdrobili, prime�ali zdrobljenega pelina in polili s kisom. Ka�nato maso so dali na cunje, ki so jih privezali na otrokove noge. �ez no� se je dro�je posu�ilo in potegnilo ven vro�ino. (Zapisala po pripovedovanju leta 1970 Zeleznikanca Tonika Ramov�.)
Za zbijanje vro�ine so uporabljali sok rde�e pese, kislo zelje, ki so ga polo�ili na prsi in �aj iz brusnic.
Bolniku, ki ga je tresla mrzlica, so dali piti pelinov ali trpotcev sok. Bukve priporo�ajo za zdravljenje mrzlice �tupo iz suhih tav�ent ro�.
Plju�nica. Zdravili so jo s kislim zeljem, ki so ga zavili v krpo in dali na prsi. �e je bila plju�nica zelo huda, so bolnika zavili v mokre rjuhe. Za plju�nico je bilo dobro zdravilo rde�a pesa. Peso so naribali, iztisnili sok in ga pili do tri �lice na dan. V mestu in okolici so bolnikom radi stavljali pijavke. Ko je med prvo svetovno vojno zbolel za plju�nico �Fortunov� fant iz Pevna, je �la njegova sestra po pijavke v kranjsko lekarno. Na hrbet so mu dali za kak�no uro �tiri do pet pijavk. Potem so jih oparill. da so crknile.
Ka�elj. Za zdravljenje ka�lja so uporabljali podobna zdravila v preteklosti kot danes. Pili so �aj iz kamilic, pelina, jeticnika, bezga, hribske rese, lipovega cvetja in sr�ne mo�i. Ka�elj so zdravili z �ganim �cukrom�, bezgovimi jagodami in �ebulo, ki so jo na masti popekli, zalili s toplo vodo in pod�gali. �ebulni sok z medom in trpotcev sok sta �e stari zdravili. V mestu so radi delali sirup iz smrekovih vr�i�kov in sladkorja.
V  bukvi iz za�etka 19. stoletja sta zelo �nucni arcniji� za preganjanje ka�lja na vodi kuhana p�eni�na moka z dodatkom �putra� in ajbi�, kuhan na vinu.
Prehlad. Zdravili so ga s �aji iz bezga, kamilic, materine du�ice, ajbi�a in �ajblja, posladkanimi z medom. Prehlad so odpravljali z vinsko rutico, namo�eno v pollitrskem ��nopsu�, ki so ga jemali po kapljicah na �cukru�.
Jetika: zhadanje v plju�ih. Jetika je pobrala veliko ljudi na Lo�kem, starih in mladih. Za jeti�ne ljudi je pomagalo u�ivanje kravjega mleka, ki je bilo zjutraj pomolzeno. Najbolj�e pa je bilo kozje mleko. Jeti�ni so jedli pelin s �pehom ali pa smrekovo smolo, �pilpoh�. Pili so �aj iz robidovega listja in bezgovih jagod. Jeti�nemu so dali na hrbet �flaj�ter�, narejen iz stol�enih ovsenih semen, korenin kozje repice in teloha. Jeti�ni so pili sok ali sirup iz smrekovih vr�i�kov, namo�enih v �piritu ali v sladkorju.
114
Za zbadanje v prsih so polagali bolniku na prsi obkladke iz ovsenih semen, ki so jih polili z medom; u�ivali so tudi laneno olje.
Revmatizem. Revmati�ne bole�ine so bla�ili s �aji iz kamilic, baldrijana in repuhovih korenin. Obolele dele so mazali z bevko. arniko in kafro {namo�ili so jih v �ganju, vmes dali kak�en poper). Revmatizem so preganjali, da so se �naflikali� s peko�imi koprivami. Za bla�itev bole�in je pomagal divji kostanj, ki so ga dajali k nogam, ko so �li spat. Celega so ogreli na pe�i in dali v vre�ko. Dobra je bila ��rna �avbav., ki jo je delal �Ko�arjev� Jaka v Dolen�\cah iz kuhane smrekove smole, kafre in �pirita. Za bole�e trganje v udih so segreli kodeljo in z njo povili roko ali nogo, �ez pa dali �e platneno brisa�o.
Trebuh. Za trebu�ne bole�ine je bilo dobro popiti kozarec zjutraj namolzenega mleka. �e je po trebuhu �eipalo, so pili �aje iz kamilic, sladkega jane�a in kumine. Pili so tudi jane�evo (seme sovskuhali, stolkli) ali brinovo olje. Za bole� trebuh je najbolj pomagala gorkota; jedli so suhe �e�nje in kumino. Pomagalo je sve�e pelinovo listje, ki so ga pre�ve�ili v ustih in pojedli. Za kr�e v trebuhu je bila dobra hermelika ali poprova meta, namo�ena v ��nopsu�, - par kapljic so kanili na sladkor.
Lo�an Ga�perin omenja leta 1861 ro�o kordabenedikto ... Dans sim tud neka pja�a pil, ki je iz roz kuhana, in res prov dobro je za v trebuhu po�timat, sim �e popred enkrat skusil, pravi se pa tako �udno tem ro�am (kordabenedikta), ko sli�im imenovati, se mi rauno tako zdi, koker bil hotel kaj zacuprati...
�elodec, Za bolan �elodec so stolkli suhih �e�enj in kumino. Pelin, namo�en v ��nopsu�, je bil za bla�itev bole�in. Ljudje, ki so u�ivali laneno olje, niso bili nikdar bolni na �elodcu.
Zaprtost. Proti hudi zaprtosti je bilo odli�no zdravilo �aj iz lanenega semena, v katerega so zame�ali jane� in med. Tudi sve�e jajce zme�ano z medom je pomagalo pri zaprtju. Za ome�itev so pogosto uporabljali kamili�en �aj.
Mehur. �e se je voda zapirala, so pili �aj iz preslice ali polaja, ki raste na Blego�u. Pri vnetju mehurja je najbolj pomagala toplota. V noge ni smelo zebsti, zato so pozimi �enske nosile �filcove �i�me�. Vodenico, zaradi katere so bile noge tako ote�ene, da so �ilice popokale in je tekla ven sokrvica, so zdravili le s preslico.
Novice so leta 1845 priporo�ale za obolel mehur, pri katerem se je zapirala voda, sok �rne redkve, ki ga je treba jemati vsako jutro po dve �lici, tri do �tiri tedne.
Menstruacija. Za dekleta, ki �e niso dobila �svojih re�i�, tudi dvajset let so bile stare, so pripravili zavrelico velikega korena in vina, ki so jo pile zjutraj in zve�er. Uspe�ne so bile tudi kopeli. Za �enske, ki so imele premo�no menstruacijo, so skuhali bezgove jagode. Ko so imele �svoj cajt�, so jim svetovali, da naj �po vod ne brskajo�.
Glavobol. Zdravili so ga z jesihovimi obkladki ali samo z mrzlo vodo. Na �elo so polagali rezine sve�ega krompirja ali repe, sve�e hrenovo ali pelinovo listje. Proti glavobolu so pili �aj iz vinske rutice.
s'
115
Hrbet. Bole� hrbet so namazali s tri do �tiri let staro svinjsko mastjo. Naredili so tudi �flaj�ter� iz smole, voska, brinovih jagod, ga potresli s telohom in dali na vrat.
Srce. Za bolno srce so pomagali obkladki iz vode kislega zelja. Za slabo srce je bil dober �aj iz korenin sr�ne mo�i. �aj iz kolme�evih korenin je bla�il sr�ne te�ave.
Kila. Vodo iz vrednikovega jeti�nika, �urednaka� je pil �po�n� �lovek. Za tiste, ki so se pretegnili, so ga posu�ili, ga stepli z jajcem in na maslu prepra�ili. �e je kaj te�kega delal, so rekli, naj sapo �k seb dr�i�, da se ne bo trebu�na mrena pretrgala.
Grlo. Za vneto grlo so dali okrog vratu obkladke iz kamilic in �ajblja. Pomagal je �ajbelj, kuhan na mleku.
Novice so leta 1859 priporo�ala za otroke, ki jim vrat zateka in imajo hripav ka�elj, v kozarcu vode zme�an beljak, ki ga naj pijejo vsako uro po eno �lico. V dveh do treh dneh je otrok ozdravel.
Slabokrvnost in neje��nost. Pitje �eleznega vina, kupljenega v lekarni, je krepilo slabokrvne. Stari ljudje so priporo�ali kamilice, �da kri fris�. Za neje��e, �ve�enje suhe pelinove vejice za apetit.
Naduha. Nadu�ljivemu �loveku so skuhali posu�ene bu�ne pe�ke na mleku.
Krof. Krofastemu so dajali okrg vratu gorke obkladke iz lanenega semena in kamilic. Zoper krof je bila zdravilna zavrelica iz sve�ega ali suhega stov�enega lubja.
�krofeljni. �Bramorje� so imeli �e majhni otroci. Oteklina v vratu �je �la pre� samo z gorkoto.
Bo�jast. Edina pomo� bo�jastniku, ki je stiskal pesti skupaj in so mu �le pene iz ust, je bila, da so mu potegnili palec ven in prste stegnili, �pest so mu odpirali�. Bo�jastni so bili zlasti otroci. Po pomo� so se zatekali k sv. Velentinu. Verovali so, da se bo�jasti znebi�, �e cunje, na katerih je le�al bo�jastnik, zvijejo vkup in vr�ejo v vodo.
V bukvah je za �loveka, ki ga bo�jast me�e, tale �arcnija�: Usem to iaice od ene �erne koko�, katir ga je ta perviga znesla, inu ga posu�, is Lapina vred stovc de bo �tupa, inu kader bo eniga bo�iast vergia, toko den od te �tupe u en oto pero inu mo ja v nosnice pihen bo kmal bol� inu ga ne bo ve� bo�iast zlomila.
�e Velika pratika je leta 1840 opozarjala, da se ne sme vle�i bolniku prste narazen, ker se lahko pretegnejo ali zlomijo. Prav tako je nevarno polivati ga z vodo. Pomaga mu sve� zrak, da dr�i glavo vi�je, da mu obleko odpne� in mu da� v usta ko��ek lesa, da jezika ne zgrize.
Zastrupitev. Zastrupljenega �loveka od jedi ali pija�e, od ugrizov in pikov �ivali, so zdravili s tem, da je pil taneno olje, ali se je napil zelo vro�ega mleka; pijani je spil veliko mrzle vode in dobil na glavo mrzle obkladke; pi�enemu so dali piti veliko �ganja.
116
�Ko�arjev� Jaka v Dolen�icah je zrezal na drobno vol�je jagode, naredil �stupco� in dal zau�iti zastrupljenemu �isto malo ��tupce� (jagode so strupene), pome�ane s putrom, ki ga je bilo za pol fi�ola. Povrhu je popil kamili�en �aj.
U�i. Se pred drugo svetovno vojno pa tudi po njej je bilo veliko otrok zaradi u�ivosti ostri�enih �na balin�. Najpogostej�e sredstvo za odpravljanje u�i je bil petrolej, �eprav je bil tudi nevaren, saj so se po glavi naredili mehurji. Otrokom so glavo za �ez no� namazali s �smrdlivcem� ter mo�no zavezali z ruto, V Dolen�icah so uporabljali �emeriko. Pomladanske korenine so skuhali, namazali glavo dva ve�era zapored in u�i so �pokrepale�. U�ivo glavo so zmivali z jesenskim podlcskom, �u�ivcem�. Pri �Fortunovih� v Pcvnu so seme olu��ili in namo�ili v jesih. Mama je zve�er otrokom s �ta u�ivm na�ofala� glavo in jih orutala. Zjutraj jim je lase pre�esala in jih umila z jajcem.
Ka�ji ugriz. Za ugriz gada ali modrasa so bili splo�no v navadi zagovori. Pi�enemu so dali piti �ganja. Mnogi so se na ugriznjeno mesto uscali. �ivega gada so dali v �pirit in s tem mazali pi�enega. Ljudje so govorili, da je gad ujet med �marnimi ma�ami najbolj�a �arcnija�, �e te pi�i. Rano so nekateri iztisnili ali izsesali.
Tudi Novice so zaradi pogostih ka�jih ugrizov, ki so jih dobivali predvsem pastirji in kosci, v letu 1845 priporo�ale tale recept: �Ulij kaplje hudi�evega olja (vitriola) ali salmijaka na rano, ali po�tupaj rano s smodnikom (pulfram) in ga na nji se�gi. Poma�i cel ud z lanenim ali la�kim oljem, dr�i malo nad �erjavico, da se prisad uda ne prime. Pi�enemu daj bezgovega �aja piti.
Pik �ebele, ose, sr�ena. Piki �ebel, os ah sr�enov so bili pogosti. Novice sredi 19. stoletja priporo�ajo za prepre�itev oteklin mazanje s kakr�nimkoli oljem ali pa s slino ter vribanje stol�ene soli v pi�eno mesto. Ob koncu 19. stoletja svetuje Velika pratika obkladke iz sve�ega mleka. V obdobju po prvi svetovni vojni pa priporo�ajo, naj pi�eno mesto nama�ejo s �ebulnim sokom.
Lo�ko prebivalstvo se ni kaj dosti oziralo na dosegljiva priporo�ila. Opikani je vzel tisto, kar mu je bilo pri roki. Na bole�o, oteklo ko�o je dal krpo, namo�eno v mrzli vodi, ali pa prst, �ru�o�, ki jo je mo�no pritisnil na pi�eno mesto.
Gliste. Najpogosteje so gliste preganjali s �esnom, V mleku so prevreli par strokov �esna in dali otroku piti ali pa je jedel �esen na kruhu. Glistavemu otroku so dajali okrog vratu �esnove vence. �esen so v strokih ali zrezanega na kole��ke nanizali na nit. Ko je postal �esen suh, so ga zamenjali s sve�im. Okrog popka ali pod nosom, so jih mazali z brinjevim oljem. Gliste so odpravljali z vrati�em, �vra�em�, kuhanim na mleku, ali pa s �ajem glistovcem.
Okaditev. Najve�krat so preganjali �en, zobobole, prisade, prehlade in prestra-�enost s kadili. Najpogosteje so vrgli na �erjavico paj�evino izpod kapi, puhlo repo, ki je ostala v zemlji, im. prisadno, smolnjak z vozne osi in smodnik. Na Re�nje telo so nabrali nekaj �ro�� (npr. kresnice, zobnik, deteljo), jih povezali v �opek in nesli v cerkev po�egnat. �opek so posu�ili. Preden so bolnega okadili, so vzeli nekaj vejic iz �opka, vrgli na �erjavico, pokadili nad dimom ruto ali rjuho in ga v ogreto zavili. Pri huje in dalj �asa bolnem so vrgli na ogenj brinove veje, da je bolnikova soba lepo di�ala. Pri nalezljivih boleznih, npr. kozah - so odrasle, ko so pri�li iz cerkve, prej okadili, preden so �li k bolnim otrokom.
117
Kadila za nalezljive bolezni (kuga, koze, gri�a, gripa) in druge bolezni so tudi v bukvah. Ker so v teh kadilih poleg znanih zeli�� tudi razne sestavine, ki so se dobile le v lekarnah, naj damo �na svetlo� kadilo s poznanimi zeli��i, ker je prav lu�tno in uporabno napisano: �Kadi/ sa glide kader ga terga ponek: se usame melese, shmamik peres, popelni zvetie, inu ta zvetie se more tergat kader je some doli shlo. mu o somi poshushiti inu nared de bo drobno koker kadil, bo od usaziga glih useto, inu tam kir terga shnim kadit inu tudi pokajene rute gori obesvati to prou gvishno nuza.
Sen so okadili s hrastovo gobo ali lubjem in je�evo ali ka�jo ko�o. Govorili so. da s tako pripravljenim kadilom sena nisi nikoli ve� dobil, Ote�enega v glavo, z mo�nim glavobolom, so okadili s �purflom�, paj�evino in puhlo repo. Vse to so vrgli na �erjavico, okadili rjuho ali ruto in ga v okajeno zavili. Nekaterim so na glavo poveznili okajen ov�ji meh. Paj�evino, kafro in malo sladkorja so dali na lopato z �erjavico, okadili bolnega, potem pa glavo zavili �e v okajeno ruto. Glavobole so preganjali tako, da so bolnega okadili z brinovimi vejami. Glavo je dr�al nad dimom, potem pa so mu glavo zavili v okajeno cunjo.
Prisad so okadili s paj�evino in smolnjakom, Zobobole s prisadno repo, paj�evino in ��mirom�. Za bole�e zobe so vrgli zobnik, pelin, kresnice in tav�ent ro�e na �erjavico, dr�ali ruto nad �erjavico, da se je vanjo kadilo in zavezali celo glavo ali samo �ez usta. Otoke so okadili s suhim mo�eradom, ��smounakom� in �ripnem ostankom�. Ote�ena mesta od vlage so pokadili z brezovim listjem. Revmati�nega so okadili s pelinom in �ro�enkrautom� in ga zavili v okajeno rjuho.
Prehlajenega otroka so okadili s kamilicami; tudi s posu�enimi koreni�nami od repe, paj�evino in smodnikom, ali s pelinom, paj�evino in smetmi izpod kapi. �e se je otrok prestra�il psa ali ma�ke, so odstrigli malo dlake, jo vrgli na �erjavico in otroka okadili. �e se je ustra�il �loveka, so tistemu odstrigli malo las, dali na �erjavico in prestra�enega otroka okadili. Otroka, ki se je ustra�il, so okadili tudi s pelinovimi cvetovi.
Bolnega na 1 e d v i c a h so pokadili s kamilicami - cunjo so pokadili in ga zavili vanjo. �e je �ensko bolel trebuh, si je pokadila med nogami. Na �erjavico v posodi je vrgla zeli��a, npr. ajbi�.
Zdravljenje �ivine. Vla�ne, nesna�ne, slabo prezra�ene �stale�, spremembe vro�ine in mraza, pitje mrzle vode pozimi in pomanjkanje vode v vro�ini, prezgod�nja spomladanska ali prepozna jesenska pa�a (preden slana iz trave gre), so bili povzro�itelji ka�ljanja, te�ke sape, solzavosti, smrkavosti, napenjanja, zaprtja, neje��nosti in drugih tegob. �ivina se je tepla, se ranila, po�kodovala ali bila pi�ena. Za ozdravljenje in obvarovanje bolezni so jo tudi okajevali in zagovarjali. Zelo radi so �ivini spomladi pu��ali kri na u�esu in repu.
V arhivskih dokumentih za lo�ko obmo�je se najpogosteje omenjajo slinavka, parkljevka in svinjska kuga, ki so v ve�jem obsegu izbruhnile v letih 1891, 1903, 1905, 1914, 1915, 1939 in 1940. Oku�ene hleve je bilo treba razku�iti in okolico posipati z �ivim apnom, obolelo �ivino zaklati, uporabnost tak�nega mesa in gnoja pa je bila prepovedana. Kopita so razku�evali z razred�enim lizolom, v �kafu poleg hleva so bila razku�evalna sredstva za obutev. Kot vzrok v letih 1914/15 in 1939/40 je navedena voja�ka slama, ki so jo posestniki nastiljali po odhodu voja�tva. V Karlovcu so leta 1940 zaradi oku�be postavili pred hleve stra�o, ki je imela slu�bo dan in no�. Stra�e so imele na rokavu pri�it bel znak.
118
Kmetje na Lo�kem so mnoge la�je obolelosti pri �ivini kar sami pozdravili. Najpogostoje so uporabljali kamilice, laneno seme in olje, encijanove korenine, hermeliko. pelin in tobak. Pri napenjanju, zaprtju, bo�jasti je bil dober kamili�en �aj. �e je �ivino trebuh bolel, so uporabljali hermeliko kot �aj ali posu�eno in stol�eno, pelin pa kot �aj za prebavne motnje in �elod�ne te�ave.
Encijanove korenine so posu�ene in stol�ene dajali �ivini, da je bolj �rla. Laneno seme so skuhali na mleku proti raznim vnetjem ali ga dajali kot obkladke na otekline. Laneno olje je bilo odli�no kot notranje zdravilo pri zaprtju, �elod�nih te�avah; kot zunanje za mazanje �uljev in odrgnin zaradi komatov. Za ope�ena in oparjena mesta so laneno olje pome�ali z apneno vodo. Za garje in kraste so tobak ali �ike skuhali v vodi ali vrgli v krop in gosto namazali.
Govedo. Za drisko so govedu, zlasti teletu, skuhali sve�e hrastovo lubje ali pa v �ta �rn kofe� zme�ali jajce. Ce je odletel rog, so rano namazali z lanenim oljem in zaradi krvavitve obvezali. Za bramorje, - v �eljustih so se zaradi udarcev naredile otekline -, so spekli repo na �erjavici, jo vro�o pritisnili na oteklino od zunaj in nekaj �asa dr�ali. �e je bila rogata �ivina zaprta, imela slabo kri, �rn prisad, so uporabljali sve�e korenine od belega teloha. Z veliko iglo (npr. sedlarsko) ho prebodli ko�o za u�esom in vtaknili v ko�o za colo dolgo korenino. Okrog korenine se je zbral gnoj in korenina je sama odpadla. �e je pri�lo do izstopa maternice, so jo umili in o�istili z galunovo vodo; kravi, ki se ni hotela pojati, so dali med dve plasti tol��e soli, spekli in ji �e gorko porinili v gobec. Brejim kravam so dajali pred telitvijo Laneno olje, da je la�je teletila. Krava je dobila, kadar �ima stort�, med rezanico kuhano laneno seme. Kravi so pri otelitvi je�men kuhali. Oteklo vime so kravi namazali s pod�gano smetano. Na veliki �etrtek so jih okadili, da jim vime ni oteklo. Oteklo vime so okadili z �vo�ino�, satjem.
Konj. Konju, ki ga je klalo, da se je zvalil na tla, �cebal� z zadnjimi nogami, so dali �rno kavo z malo ��nopsa in cukra�. Glistavemu konju, pa tudi, �e ga je napadla kolika, so skuhali listje in cvetlice vrati�a, �glistavca�, na mleku, ali pa samo cvetje vrati�a; moralo je biti devet ali enajst �rumenih knofkov�, vedno neparnih - �te gredo v telo�, do�im se �na pare parijo�. Rane so namazali s �mirom, smoln jakom.
Ovca. �e ni imela prebave v redu, so ji skuhali kamilice, pelin in laneno seme. �ab�ni ovci, ki se je valjala po tleh, so kri pu��ali - �u�esa re�at� - in rano tolkli s ��ibeo�, da se je vlila gosta kri. �e je ovco gad uklal, so jo s �rnim trnjem napikali, pa je pomagalo.
Pra�i�. Pra�i�u, ki ga je napadla rde�ica, so dali sirotko pit. Bolnemu pra�i�u so v svinjsko mast narezali �esen in mu ga dali po�ret. Tudi v uho so zarezali in pu��ali kri. �e pra�i� ni hotel jesti, so ga zribali z zavretim jesihom. Za pra�i�jo kugo so encijanove korenine zrezali in dali med �futer�. Oteklemu pra�i�u so dali �fri�nega� zelja.
Tudi v bukvah zasledimo navodila, �arcnije�, za zdravljenje �ivine. Za �ivino, ki ima bramor, naredi� ��avbo� iz �en mal �veplanga cvetu�, la�kega olja in arzenika, ki jim prime�a� medu. �e �ivino napenja, zme�a� bukov pepel, sol, la�ko olje in proso, in ji da� toplo. �e govedu odleti rog ah se mu odlomi, ga ma�i vsak dan, dokler se rana ne zaceli, s smolnjakom. �e pra�i�a trebuh boli, skuhaj pest kamili�nega cvetja na vodi, precedi �kuho� skozi platno, daj �tiri �lice lanenega olja vmes in mla�no vlij v gobec. Da se trde bule, v katerih je gnoj, �imprej ognoje in predro, jih ma�i vsak dan z gosjo in svinjsko mastjo in umivaj s slano vodo. Za ranjen jezik; zme�aj dve �lici jesiha in �lico medu in vsak dan dvakrat jezik namazi. Za koliko: skuhaj pest kamili�nih cvetov v
119
treh ��eflah� vode, precedi skozi cunjo, dodaj �tiri �lice lanenega olja. Za garje, kraste: stolci sol v �tupo, jo zme�aj z r�eno moko in dobro ribaj.
Lo�ko prebivalstvo je dobro poznalo zeli��a. Nabiralo je zdravilne rastline, jih su�ilo in posu�ene - cvetje, listje ali razrezane korenine - spravljajlo v lepenkaste ali plo�evinaste �katle ali steklenice s pokrovom. �Kdor tav�ent ro� u�iva, mu ni treba ne zdravnika, ne zdravila. �ajbelj je tako zdravilo, da se ga �e smrt boji.� Tudi dandanes cenijo zeli��a. Priljubljene so �ajne me�anice za laj�anje bole�in. Mazila pa izdelujejo le redki, dobri poznavalci zeli��. Danes bolj kupujejo zeli��a in jih ne nabirajo sami kot neko�, kajti �asi se spreminjajo...
Viri
Arhiv RS, Ljubljana. Rojstna knjiga �entlambert 1771-1810.
Nad�kofijski arhiv, Ljubljana. Rojstne knjige: Javorje 18,15-1964 Selca 1835-1870, 1871-1905. Stara Oseltca 1835-1910. �kofja Loka 1717-1815, 1794-1800, 1792-1804, 1816-1827, 1828-1848, 1835-1860, Repertorij 1623-1736, 1736-1789. Poro�ne knjige: Selca 1835-1910. �kofja Loka 1652-1804, 1771-1791, 1791-1804, 1816-1835, 1835-1890, 1891-1930. Mrli�ke knjige: Dra�go�e 1835 1964. Javorje 1835-1964. Poljane 1901-1964. Sv. Lenart 1835-1964. �kofja Loka 1804-1815, 1816-1833, 1871-1895, 1921-1964. Trata (Gorenja vas}: 1835-1900, 1901-1964. �elezniki 1835-1900, 1901-1964. Kronika Seka I, II. Kronika Zali Log. Kronika Lu�ine Pokomov arhiv, fasc. 8.
Narodna univerzitetna knji�nica, Ljubljana - Rokopisni oddelek. Ljudska medicinska knjiga iz leta 1851, Dolenja Ravan.
Skup��ina ob�ine �kofja Loka - Mati�ni urad. Rojstna knjiga 1903-1917. Poro�na knjiga 1903-1921. Mrli�ka knjiga 1908-1941.
Zgodovinski arhiv, Ljubljana. Zapu��ina dr. Rudolfa Andrejka.
Zgodovinski arhiv, Ljubljana - Enota s �kofji Loki. Bukve Jerneja Ga�perina v Loki od 1. sve�ana 1861 do 24. kimovca 1865, akc. 171. Zdravstvene zadeve 1880-1941, fasc. 131. �ivinska kuga, fasc. 137. Serija poro�nih listin, leto 1793, 1798. Oklici 1866-1870 (Pu�talJ. Zemlji�ka knjiga - Bodovlje, Krivo Brdo, Mlaka, Zapreval. Popisi prebivalstva za �kofjo Loko in predmestja 1880, 1890, 1900, 1931; za Pu�tal 1869, 1900; za Zminec 1900. Status animarum I, II za �kofjo Loko in predmestja. St. an. I, Pu�tal, Suha, Trata, Lipica. St. an. II, Pu�tal, Hosta, Sv. Kri� na Hribcu, St. an. I, Gabrovo, Sopotnica, St. an. I, Bodovlje, Brode, Gabrk... Gosta�i �kofja Loka. Gosta�i v Pu�talu in Hosti.
�upnijski urad, Gorenja vas. Status animarum. Mrli�ka knjiga 1794-1874.
�upnijski urad, Sorica. Kronika 1855-1934.
�upnijski urad, �kofja Loka. Rojstne knjige: 1775-1792, 1794-1800. Status animarum m.
�upnijski urad, �elezniki. Status animarum.
�upnijski urad, �iri. Status animarum: Dobra�eva, Ijediniee, Nova vas, Oso j ni�a, Selo, Stara vas, �iri.
Lo�ki muzej, �kofja Loka. Ljudske medicinske knjige - bukve (fotokopije): �Dagarinove bukve� (original hrani Jakobina Dagarin, Pu�tal), �Fojkarjeve bukve� (or. Slavko Fojkar, �kofja Loka), �Hafnerjeve bukve� (or. Zina Hafner, �kofja Loka), �Kri�narjeve bukve* (or. Pavle Kri�nar, Breznica), �Pir�eve bukve� (or. Tone Pire, �kofja Loka), ��inkove bukve� (or. Lo�ki muzej, �kofja Loka), Terenski zapiski Janeza Dolenca: I. od julija 1940-2. 10. 1950, II. 3. 1. 1945-21. 11. 1946, 24. 11. 1946-30. 6. 1947 (fotokopija). Terenski zapiski Doroteje Gori�ek iz leta 1953, Terenski zapiski Anke Novak iz leta 1957. Dnevnik Fran�i�ke Dem�ar iz Gorenje vasi � leto 1945. Seminarska naloga Andreje Potokar o Pu�talu iz leta 1981.
120
Literatura
Pavle Bohinc Slovenske zdravilne rastline, Ljubljana 1979. - Doma�a lekarna in zdravilna zeli��a po raznih virih. Ljubljana 1937. - Franjo Dular: Doma�i iivinozdravnik, Celovec 1890.
-  Anton Globo�nik: Rudni�ki in fu�inarski kraj �elezniki, Ljubljana 1867, - Jasna Kogoj: Ur�ulinke na Slovenskem, Izola 1982 - Vinko Moderndorfer: Ljudska medicina pri Slovencih, Ljubljana 1964. - Gustav Pire: Poglavje a govedoreji na Kranjskem, Ljubljana 1909. - Pavle Ro�nik - Janez Kromar; Zdravilne rastline, Ljubljana 1974, - France �tukl: Knjiga hi� v �kofji Loki I, Skorja Loka 1981. - France �tukl: Knjiga hi� v Skofji Loki II, �kofja Loka 1984 - Alfred Vogel: Ljudski zdravnik, Ljubljana 1975 - Vra�everje na Slovenskem, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 1963-1964, katalog. - Tone Wagner: Pridelovanje zdravilnih rastlin, Ljubljana 1930. - Richard Wi!fort: Zdravilne rastline in njih uporaba, Maribor 1971,
-  Jovan Tucakov: Le�enje biljem, Beograd 1990. - Zbirka doma�ih zdravil, Ljubljana 1888. -Zdravilna zeli��a. {Prirejeno po knji�ici �upnika Ivana Kiinzlerja), Ljubljana 1914. - Janez �urga: �udodelnik s Primskovega, Celovec 1969.
Rudolf Andrejka: Jagode za o�i, Etnolog 7, Ljubljana 1934, str. 183-185. - Vincencij Dem�ar: Drobtinice iz zgodovine �eleznikov v drugi polovici 19, stoletja, Sel�ka dolina v preteklosti in sedanjosti, �elezniki 1973, str. 115-119. - Milan Dolenc: Ljudske medicinske knjige iz okolice �kofje Loke, Lo�ki razgledi 20, �kofja Loka 1973, str. 69-79. - Milan Dolenc: Okolica �kofje Loke - pomembno sredi��e ljudskih medicinskih bukev, Lo�ki razgledi 22, 1975, str. 123-133. - Milan Dolenc: Rokopisne bukve na�ih ljudskih zdravnikov, Zdravstveni vestnik, �t. 10, str. 581-584. - France Kotnik: Iz ljudske medicine, Narodopisje Slovencev 2, Ljubljana 1952, str. 122-133, - P. Lokov�ek: O duhovniku, ki je zdravil s pokladanjem rok, Obisk �tev. 2, 1941, str. 56-58. - Jan Plestenjak: Ratink, Lo�ki razgledi 3, 1956, str. 230, -Jan Plestenjak: Bajtarji, Lo�ki razgledi 19, 1973, str. 406. Olga �mid: �olstvo v Sel�ki dolini neko� in danes, Sel�ka dolina v preteklosti.., str. 330�347. - Marija Verbie: �elezarstvo in �ebljarstvo v �eleznikih v prvi polovici 19. stoletja. Sel�ka dolina v preteklosti... str. 101-114.
Kme�ka �ena, letnik 1948 - �t, 2, letnik 1938 - �t. 1-6, 10-11, 12, - Novice, kmetijskih, rokodelskih m narodnih re�i, letniki: 1845, 1846, 1849, 1850, 1851, 1855, 1856, 1858, 1859, 1362, 1370, 1872. - Slovenec 8. 8. 1937, Biseroma�nik kanonik Ivan Su�nik. - Velika pratika, letniki: 1880, 1881, 1888, 1891, 1892, 1894, 1895, 1898, 1899, 1902, 1910, 1912, 1916, 1918. -Vodnikova pratika, letnik 1940. - Zgodnjn Danica, letnik 1863. - Zdravje, letniki: 1920, 1926, 1927, 1932, 1934, Koledar dru�be sv. Mohorja, letniki: 1878, 1881, 1901, 1913, 1914, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 1930, 1932, 1938, 1943, 1949.
Informatorji
t Terezija Ambro�i�, Dav�a; Anica Amol, Lesce; Janez A�be, Dolen�ice; t Fran�i�ka Bogataj, Dolenja Dobrava; Marija Bogataj, Javorje; Martin Bukovec, Suha; Marija Dagarin, Pu�tal; Marija Dobeljak, Martinj Vrh; Drago Dolenc, �elezniki; Marjana Dolenc, Lu�lne; t Katarina Fojkar, �kofja Loka; Marija Frlic, Vinharje; Doroteja Gori�ek, Mekinje; Fran�i�ka Gro�elj, �iri; Anica Jamnik, �kofja Loka; Marija Jelene, Draigo�e; f Malka in Jo�e Jesenko, Pu�tal; t Lojze Koder, Dav�a; Urban Kokalj, Trebija; Janez Ko�uh, �kofja Loka; Slavka Ko�uh, Suha; Ivana Krek, Dolenja Ravan; Ton�ka Leben, Selca; Ivana Logonder, Stara Loka; Marija Mrzlikar, �kofja Loka, Martin Oblak, Dolenja Dobrava; Rosina Oblak, Maribor; Stane Oblak, Pu�tal; Lojzka Perko, �kofja Loka; Ne�a Pezdir, Dobrav�ce; t Janko Pintar, Sorica; France Planina, Ljubljana; An�ka Poto�nik, Pu�tal; Franc Poto�nik, Krivo Brdo; Lojzka Poto�nik, Krivo Brdo; Polde Prevodnik, Brode; Jo�e Primo�i�, �iri; Antonija Ramov�, �elezni�ki, Fran�i�ka Seljak, Todra�; Vojnimir Seljak, Javorje; Hilda Svoboda, Pu�tal; Ivanka Svolj�ak, �kofja Loka; t Janez Tav�ar, Gorenja Dobrava; Pavla Tav�ar, Dolen�ice; Ur�ulinski samostan, f s. Dolorosa in Ljudmila, Sv. Duh; t Ela in Ivanka �igon, Ljubljana.
121
Zusammenfassung
DIE VOLKSARZNEIKUNDE IM BEREICH VON SKOFJA LOKA
Die Volksheiler im Bereich von Skofja Loka waren gute Kenner der Arzneikrauter, sie kannten ihre hellende Kraft und bereiteten selbst unterschiedliche Arzneien fiir die Kranken. Die geschulten Arzte zeigten sie oft bei den Behorden an. so daB sie wegen Kurpfuscherei eingesperrt vviirden. Sie heilten nach der miindlichen Uberlieferung und aus Buchern. Vom zweiten Jahrzehnt des 18. Jahrhunderts wurden handschriftliche Medizinbiicher vervvendet. die sich von Generation vererbten Die Dorfpfarrer, Lehrer und aufgeweckte Bauern schrieben sie ab, erganzten sie durch neue Quellt'n und Erfahrungen. dcnn die meisten Abschreiber sammelten Heilkrauter und kurierten Menschen und Vieh. Das Heilen war auch mit dem Aberglauben verv/oben. Menschen und Vieh wurden besprochen, die hauhgsten Besprechungen waren gegen SchlangenbiB und Fingenvurm. Sehr verbreitet war die Besprechung des Gersten-koms. das mit der Sichel abgeschnitten und uber den Kopf gespuckt wurde. Ein haufiger Brauch war auch das Berauchern des Kranken.
Als im 14. Jahrhundert die Kiarissinnen nach Skofja Luka kamen, halfen sie zweifellos mit Hausmitteln, Tees und Umschlagen auch den kranken Einvtohnern von Skofja Loka. Dies setzten die ITrsuIinerinnen fort, die ihren eigenen Raum fiir die Arzneienzubereitung hatten, ihre Kiiche, wo sie heilende Sirupe und Likore brauten, ferner einen Apothekenkeller und Garten, wo sie Heilkrauter zuchteten. Die Klosterapotheke diente den Nonnen und ihren Pflegebefohienen. CTberdies verkauften sie Arzneien bis zum Verbot im Jahr 1872. Die Stadtapotheke wurde nach dem Jahr 1861i niodeniisiert. Allmahlich wuchs das Vertrauen der Leute zu den studierten Arzten und zur Stadtapotheke Jedoch iiberwog nach wie vor der Brauch, daJ3 die Bauern vom Bader, die Stadter hingegen vom Arzt behandelt wurden.
Die bekannteste Persbnlichkeit nach den Volksmedizinbiichern war Pavle Lipi� 1768-1810), ein Bauer aus Bodovjje bei Skofja Loka. Bekannte und erfolgreiehe Bader waren aber noch: der Messner Anton Ko�enina (1799-1881) aus Pu�tal in Skofja Loka sowie die Bauern Janez Poto�nik (1837-1924) und Jakob Rant (1857-1929) aus dem Poljane-Tal.
Noe h heute schatzt die Einwohnerschaft von Skofja Loka die Heilkrauter sehr, die sie jedoch eher kauft, als sie selbst zu sammeln. Beliebt sind unterschiedliche Teemischungen. Dagegen ist die Zubereihmg von Salben nur wenigen, guten Kennem von Heilkrautern iiberlassen.
122
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh