logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

lm

Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.si

D INVESTo

.0.0.

Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve

^ IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

ZA VSE VRSTE OBJEKTOV —► PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^ TEHNIČNO SVETOVANJE ^ NADZOR NAD GRADNJO OBJEKTOV ^ NOVI KATALOG STANOVANJSKIH HIŠ

Ptuj, petek, 19. oktobra 2012

letnik LXV • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257

KOPALNIC

Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90

CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-

RADIOPTUJ

www.radio-ptuj.si

Danes priloga

Pred

Kurliui

Stran15-20

Sport

Nogomet •

Kidričani se pripravljajo na tekmi z Gorico

O Stran 13

Dejan Zavec •

»Zanima me osebni maksimum«

O Stran 21

Štajerski

v digitalni knjižnici:

www.dlib.si

NAGRADNA IGRA

Štajerski TEDNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA

V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD

(' BG4UTY ^ WORLD

Poiščite navodila za sodelovanje

na oglasnih straneh v časopisu.

Po mestni občini

Ptuj • Odpuščeni delavci vložili tožbe na delovno sodišče O Stran 3

Po naših občinah

Cirkulane • Pokop ideje o sistemu daljinskega ogrevanja O Stran 5

Štajerski

Ptuj • Novo trgovsko središče na Ormoški

Ptuj vse bolj mesto trgovin

Na Ormoški cesti 24 je od včeraj tudi uradno odprto novo trgovsko središče. Odprtje osmih novih trgovin, ena se je preselila iz Prešernove ulice, je privabilo številne Ptujčane in druge.

Promet na Ormoški cesti že dolgo ni bil tako zgoščen kot včeraj. Kupci so že prvi dan želeli preveriti ponudbo posameznih trgovin oziroma blagovnih znamk, ki jih doslej na Ptuju ni bilo, in izkoristiti popuste ob odprtju. Na Ormoški cesti se je v zadnjih letih skoncentriralo že nekaj trgovskih središč, že novembra pa naj bi svoja vrata odprl tudi Lidl. Novo trgovsko središče se razprostira na površini 4300 m2, od tega največ prostora, 1500 m2, zaseda trgovina Müller. Ima 85 parkirnih prostorov. Investitor izgradnje je bil MM Kapa, naložba pa je stala okrog 5,5 milijona evrov. Nov trgovski center še bolj utrjuje pozicijo Ptuja kot enega izmed tistih mest, ki po m2 trgovskih površin na prebivalca spadajo v sam slovenski vrh, prinesel pa je tudi nekaj delovnih mest, kar v teh kriznih časih ni zanemarljivo.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Ptuj • Bolnišnica še naprej brez direktorja

Potreben bo nov razpis

Ponedeljkova seja sveta Splošne bolnišnice Jožeta Potrča Ptuj, na kateri naj bi izmed treh kandidatov, ki nimajo medicinske izobrazbe - edini kandidat z njo ni izpolnjeval pogoja najmanj petih let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji -, izbrali novega direktorja, je bila zaprta za javnost.

Zgodilo se je to, kar je bilo bolj ali manj znano že od dneva objave razpisa za novega direktorja ptujskega bolnišnice - da ne bo mogoče izbrati nobenega kandidata, ki ne prihaja iz zdravniških vrst, ker statut bolnišnice tega še ne omogoča, čeprav so bili člani sveta zavoda prepričani, da bo to mogoče in da je razpis zakonit. Novega direktorja bolnišnice, ki ne prihaja iz zdravniških vrst, so želeli izbrati na razpisu, ki je identičen tistemu, na katerem so za novega direktorja ptujske bolnišnice leta 2006 in leta 2010 izbrali zdravnika Roberta Čeha. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, zakaj so sploh šli v razpis, če se je že vnaprej vedelo, da statut ni usklajen

in za zdaj na direktorski položaj ni mogoče imenovati nekoga, ki ni zdravnik, ter da je v tem primeru treba izbrati tudi strokovnega direktorja, ki pa mora imeti medicinsko izobrazbo. Delovno mesto direktorja ptujske bolnišnice so razpisovali v dveh osrednjih slovenskih dnevnikih in uradnem listu. Z razpisom so po nepotrebnem trošili davko-plačevalski denar. Odgovora na to, zakaj so kljub temu šli v razpis, ki ga bo treba zdaj ponoviti, še prej pa opraviti domačo nalogo, uskladiti akte z zakonodajo, nismo dobili niti od ministrstva za zdravje niti od predsednice sveta zavoda Štefke Presker. Ta delo zdajšnje v. d. direktorja Mirjane Bušljeta, ki je na tej funkciji

od decembra lani, ocenjuje kot pozitivno, enako tudi preostali člani sveta zavoda, zato

pri ponovnem razpisu, ki bo ustrezal, naj tudi ne bi bilo večjih težav pri njenem imenovanju. To se bo moralo zgoditi do decembra, ko se Bušljetovi konča enoletni začasni mandat, ki ga po nekaterih navedbah ni mogoče podaljšati, po drugih pa. Dejstvo je, da se pri uskladitvi bolnišničnega statuta »dela« že od leta 2005.

Ptujska bolnišnica je v osmih mesecih letos izkazala za polovico manjšo izgubo ali

Foto: Črtomir Goznik

Na seji sveta zavoda ptujske bolnišnice 15. oktobra niso izbrali novega direktorja. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker je razloge za neimenovanje novega direktorja pojasnila na tiskovni konferenci, na kateri je sodelovala tudi v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta.

464.451 evrov oziroma tri odstotke njenih letnih prihodkov kot v enakem obdobju lani, ko je ta znašala 920.405 evrov, čeprav je imela v tem času tudi za tri odstotke manjše prihodke. Kljub racionalnemu vedenju in zniževanju stroškov kakovost dela ostaja nespremenjena, pacienti dobijo vse, kar morajo, saj varčevalnih ukrepov doslej niso občutili, tudi ankete kažejo na njihovo zadovoljstvo in prijaznost osebja. Uspelo jim je urediti tudi prej sporne pogodbe z zdravniki. V dopustnih mejah so tudi čakalne vrste, na nekaterih področjih celo krajše kot v drugih bolnišnicah. Štefka Presker je na tiskovni konferenci tudi pojasnila, da člani sveta poznajo anonimke in zahtevajo, da nanje v. d. direktorja tudi odgovori. Anonimke jemljejo resno in ni res, da se nanje ne odzivajo; pojasnila v. d. direktorice so posredovali tudi ministru za zdravje. Osebno pa bi si želela, da bi se anoni-mneži končno razkrili, pisali so tudi že v času mandata prejšnjega direktorja.

Podravje • Prevzemna ponudba se izteka

Ljubljanske mlekarne z novimi ali starimi lastniki?

O odkupu večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se piše in govori že skoraj tri leta. Družba Mlekodel, ki je že solastnica Ljubljanskih mlekarn, je skupaj s še nekaterimi slovenskimi kmetijskimi zadrugami, med njimi sta tudi KZ Ptuj in Mlekarska zadruga Ptuj, 19. septembra letos objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic te mlekarne. Rok prevzemne ponudbe se izteče v petek (danes) ob 12 uri.

Znano je, da je 33 zadrug skupaj z Mlekodelom, Zadružno zvezo Slovenije in Deželno banko Slovenije v svoji prevzemni ponudbi lastnikom ponudilo 6,5 evra za delnico, kar je precej manj, kot je bila postavljena prva cena pred dobrim letom dni (14 evrov).

»Višino cene delnice smo oblikovali na podlagi opravljenega skrbnega pregleda mlekarne, njenih poslovnih rezultatov in izvedene cenitve podjetja. Prepričani smo, da bodo lastniki ocenili, da je ponujena cena prava in poštena za Ljubljanske mlekar-

Uvodnik

ne glede na njene poslovne rezultate in trenutne razmere na trgih. Ljubljanske mlekarne je zelo prizadela gospodarska kriza, kar je razvidno tudi iz rezultatov poslovanja podjetja, neugodne pa so tudi gospodarske in družbene razmere, ki zmanjšujejo prodajo, saj se kupna moč slovenskih gospodinjstev zmanjšuje, povečuje se nezaposlenost, vse večja je negotovost in slabi so obeti glede reševanja gospodarske krize. Poleg gospodarske in finančne krize je treba upoštevati tudi dogajanje na vse bolj nestabilnem mlečnem trgu,« je

Nimajo za malico, gredo pa v tujino

Vsakodnevno žuganje sprstom, kako bo k nam prišla mednarodna skupnost in naredila red, mi že konkretno preseda. Zadnjih nekaj mesecev je vse, kar poslušamo, gledamo in beremo, povezano s finančno »krizo«. Tisti, ki so jo ustvarili, so zgolj in le naši politiki, zdaj pa posledice svojih dejanj želijo prenesti na naša pleča. A o tem se toliko razpreda, da bi bila prav vsaka misel v tem trenutku odveč. Ljudje so siti njihovih igric, želijo le dostojno življenje in nekaj sto evrov lastnega denarja. V normalnih razmerah bi to bila povsem realistična želja, pri nas pa vse bolj postaja nedosegljiv cilj. Mladi so brez služb, diplomanti delajo pripravništva brez piškavega evra, plače so slabe, ponekod celo mizerne, pokojnine katastrofalne, jemlje pa se tudi šolarjem -kjerkoli pač naši politiki zavohajo priložnost.

Po drugi strani pa denar odteka nekontrolirano. Toliko govorimo o varčevanju, zategovanju pasu in podobno, nenadoma pa ugotovimo, da denar očitno nekje je, a se vse prevečkrat namenja za napačne stvari. Evropa ima različne sklade, razpise in podobno, ki velikokrat dajejo vtis, da jih objavljajo brezpredmetno, le da bi se zapravil denar.

Ali je res tako pomembno poslati nekaj kulturnikov ali šolarjev na Poljsko, v Belgijo, Nemčijo oziroma kamor koli že, čeprav vemo, da bo teh nekaj dni stalo več tisoč evrov, medtem ko doma ne bodo imeli denarja za malico? Je to tisto, čemur rečemo pogled v svet, nas bo nekaj dni tujine res rešilo iz zagate, v kateri smo? Gotovo ne. Bi pa nekaj tisočakov tistim, ki nimajo, pomenilo ogromno.

Na eni strani se torej denar namenja za sicer dobre, a ne življenjsko pomembne stvari, na drugi pa so reveži, ki nimajo niti za osnovne stvari.

Te dni v našem mestu poteka študentski projekt, vreden kar 35 tisočakov. Polovico je prispeval zavod EPK, polovico pa študenti. Nekdo bo rekel, da to ni tako velik znesek, večina pa se bo strinjala, da bi se s tem denarjem dalo marsikaj narediti. Jasno je, da so ga študenti vzeli, ko pa se jim je ponudila priložnost. A ravno takšna miselnost je naša največja težava.

Najbrž bi bilo bolj smiselno del denarja nameniti za socialni študentski sklad, a menda takrat tudi EPK ne bi prispeval toliko sredstev, kot jih je zdaj. Festival je sicer dober, a bi se ga vsaj v teh časih dalo organizirati tudi z manj sredstvi.

Tako se začarani krog vrti naprej. Denarje nekje, a se očitno velikokrat porablja za napačne stvari. Pozabljamo, da bi solidarnost in pozitiven odnos do sočloveka morala biti na prvem mestu. Dokler bomo prepričani, da smo premajhni, da kaj spremenimo, bodo stvari ostale takšne, kot so.

Dženana Kmetec

povedal predsednik nadzornega sveta Mlekodela Janko Stoj-kovič. Vsi našteti prevzemniki so sicer že doslej skoraj 32-od-stotni lastniki Ljubljanskih mlekarn (od tega je delež 34 zadrug, povezanih v Mlekodel, 23,65-odstoten). Če bo odgovor lastnikov, ki prodajajo svoj delež, pozitiven, naj bi bile delnice po izvedenem prevzemu razdeljene med sodelujoče glede na količino pridobljenih delnic oziroma na velikost vložka. Vsaka zadruga pa se bo pozneje v skladu s svojo poslovno politiko odločila, ali bo lastnica delnic zadruga ali njeni člani kmetje.

Naj spomnimo: prodaja večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se vleče od decembra 2009, ko je konzorcij družb NFD Holding, holding Zvon ena in Zvon dva, KD ID in KD Kapital, ki imajo skupno v la-

sti okrog 54 odstotkov delnic, začel prodajo svojih lastniških deležev.

Bo prevzemna

ponudba

zavrnjena?

Čeprav se je kar dolgo govorilo tudi o tujih kupcih z boljšo ponudbo (predvsem nizozemsko podjetje Friesland Campina, italijansko podjetje Parmalad in francosko podjetje Danone), je zdaj že jasno, da teh ni in da je šlo zgolj za zavajajoče izjave, menijo prevzemniki. »Prevzemniki Ljubljanskih mlekarn ugotavljamo, da kupcev iz tujine, ki bi bili pripravljeni preseči prevzemno ceno Ljubljanskih mlekarn, ni. Tudi konkurenčna prevzemna ponudba po zakonu o prevzemih ne more biti več objavlje-

na, zato smo prepričani, da je ponujena prevzemna cena za delnico prava. Glede na razmere na trgu mleka Ljubljanske mlekarne potrebujejo dolgoročnega in stabilnega lastnika,« menijo v družbi Mlekodel, ki jo vodi Anton Vrhovnik.

Kljub precej optimističnim izjavam vodstva Mlekodela pa bo usoda prevzemne ponudbe oziroma bodočega lastništva mlekarne jasna šele v petek po dvanajsti uri.

Precej manj optimističen glede uspešnega prevzema, kot sta Vrhovnik in Stojkovič, je direktor sodelujoče ptujske Kmetijske zadruge Marjan Jan-žekovič, ki je povedal: »Glede na neuradne informacije, ki jih imam, je zelo verjetno, da bodo lastniki zavrnili našo ponudbo, saj naj bi bila ponujena cena za delnico prenizka. Z negativnim odgovorom pa naša

Ptuj • SD odprl poslansko pisarno

Poziv k razumu

V prostorih Območne organizacije SD na Ptuju so 15. oktobra odprli poslansko pisarno, kjer se bodo vsak prvi ponedeljek na dva meseca v začetnem obdobju, pozneje pa vsak mesec, izmenjevali poslanka Majda Potrata ter poslanca Matevž Frangež in Dejan Židan. Odprtje so povezali z obiskom podpredsednika SD Dejana Židana, ki je ob tej priložnosti predsedniku OO SD Ptuj Dejanu Levaniču izročil zlati znak SD, s katerim ga je vodstvo nagradilo za njegovo dozdajšnje uspešno delo v stranki.

V prejšnjem mandatu, ko je imela stranka SD na Ptuju svojega poslanca, se je poslanska pisarna izkazala kot nekaj pozitivnega predvsem zaradi tega, ker je bila množično obiskana. »Ljudje so posredovali vrsto predlogov, ki sicer v državnem zboru v tistem obdobju niso bili vidni. Dobro je imeti stik z ljudmi, odločilnega pomena pa je, da poskušaš ljudem pomagati pri reševanju njihovih vsakodnevnih težav. Vse dokler ne bomo spet imeli svojega poslanca z našega območja, bodo v poslanski pisarni na Ptuju enkrat mesečno z veseljem sodelovali poslanci Majda Potrata, Matevž Frangež in Dejan Židan,« je povedal Dejan Levanič. Vrata pisarne bodo odprta za vse pobude, za ljudi pa je več kot dobrodošla, saj se bodo lahko v živo srečali in pogovorili z enim od poslancev državnega zbora. Po besedah Levaniča s tem želijo pridobiti zaupanje tudi tistih, ki jim v preteklosti morda niso toliko zaupali, skozi dejanja pa jim bodo veliko bolj, kot so to v preteklosti že dokazali. Želijo pa si tudi prevzeti večjo odgovornost za prihodnost. To je eden izmed začetnih projektov OO SD Ptuj. Delali bodo

vedno bolj, saj si želijo čez dve leti na lokalnih volitvah doseči bistveno boljši rezultat kot na volitvah 2010.

»Bili bi precej neiskreni, če bi dejali, da reform, ki smo jih tudi sami predlagali, ne bi podpirali. Dejstvo je, da si želimo, da bi bil sprejet zakon o pokojninski reformi, zakon o delovnih razmerjih ter da so nekatere zadeve, ki se dotikajo strukturnih reform, urejene. Res pa je, da si bomo prizadevali za čim večji konsenz, ko gre za strukturne reforme, referendumsko zakonodajo in vse druge potrebne ukrepe, ki bi morali biti sprejeti že pred časom. Ostro pa v SD nasprotujemo zakonu o slabi banki in zakonu o holdingu, ker menimo, da gre glede na izkušnje iz tujine za slabo potezo za Slovenijo; v primeru ustanovitve tega holdinga se lahko državno premoženje v vrednosti med 10 in 12 milijard evrov razproda brez nadzora računskega sodišča, brez nadzora poslank in poslancev, kar se oddaljuje od smernic OECD, ki pravijo, da se morata politika in država počasi, a učinkovito umakniti od upravljanja državnega premoženja. Holding se oddaljuje od prave smeri, bojim se, da je

v ozadju velika privatizacija, ki bo olastninila državna podjetja - zlata jajca, ki nosijo v državni proračun več kot 100 milijonov evrov na leto in jih proračun v tem trenutku nujno potrebuje. Želimo si, da se tudi ljudem da pravico, da o tem povedo svoje mnenje,« je Dejan Levanič povedal o trenutnih razmerah v slovenski politiki oziroma o sprejemanju potrebnih ukrepov za okrevanje.

Če imamo s terena točne in trdne informacije, kakšne so njegove potrebe, je mogoče marsikaj doseči oziroma spremeniti na bolje, je prepričan Dejan Židan, podpredsednik SD Slovenije, ki pričakuje, da bo poslanska pisarna SD na

ponudba propade, vendar bomo še naprej iskali vse možnosti in rešitve, da postanemo večinski lastnik Ljubljanskih mlekarn.« Janžekovič je tudi potrdil, da v primeru zavrnitve letos do konca leta skoraj zagotovo ne bo nobenih sprememb v strukturi lastništva Ljubljanskih mlekarn oziroma bo ostal t. i. status quo.

Prevzemniki pa glede omenjenega scenarija zavrnitve ponudbe v sporočilu za javnost opozarjajo delničarje, da država z novim letom napoveduje davek na finančne transakcije, ki lahko prizadene vse prodajalce delnic in imetnikom delnic naloži višje stroške. »Prodaja pred uvedbo nove zakonodaje prinaša tako nižje stroške prodaje in zato tudi večji izplen,« sporočajo lastnikom delnic.

SM

Ptuju imela dober obisk. Po njegovih besedah je Slovenija trenutno v boljšem položaju, kot ga predstavlja vlada. Tako naj bi bili po mnenju tujih strokovnjakov edina evropska država, kjer vlada kaže slabše stanje, kot je v resnici. Socialni demokrati menijo, da je napačno, da se straši in obremenjuje ljudi. »Mi bi ukrepali drugače, tako da bi znižali davek na hrano pa tudi na tiskane medije in knjige. Začasno bi za tri odstotne točke zvišali osnovni davčni stopnji, s čimer bi v proračun na letni ravni dobili 600 milijonov evrov. S tem denarjem bi preživeli čas, dokler ne bi začele delovati strukturne reforme, ki jih še ni, in bi začelo rasti gospodarstvo. Tudi mednarodni denarni fond, ki je zelo strikten, je začel opozarjati evropske države, da se s prehudim stiskanjem in trpinčenjem ljudi samo povzroči padec gospodarske rasti. Zato poziva k razumu, to pa zlasti velja za Slovenijo,« je še povedal Dejan Židan ob odprtju poslanske pisarne SD na Ptuju.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Z odprtja poslanske skupine Območne organizacije SD na Ptuju

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Ptuj • Delavci Petovia avta iščejo pravico

Odpuščeni delavci vložili tožbe
na delovno sodišče

Podjetje Petovia avto Ptuj, d. d., odpuščenim delavcem dolguje nekaj plač, regres in odpravnine. Večina odpuščenih je delo izgubila iz poslovnih razlogov, izredno odpoved so dali trije. Gre za invalide oziroma starejše delavce, ki jim podjetje ni moglo dati odpovedi iz poslovnih razlogov brez soglasja komisije pri ministrstvu za delo, pri čemer jim gredo iste pravice, kot če bi jim podjetje dalo odpoved. Po zakonu je tako, da je možno dati izredno odpoved, potem ko je bilo že dva meseca plačilo bistveno zmanjšano oziroma ni bilo plač. Vsi so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

Ker pošteno zasluženega še do danes niso dobili, so vložili tožbe na delovno sodišče, nekaj nekdanjih delavcev Petovia avta pa je zoper direktorico Katjo Šilec podalo tudi kazenske ovadbe. To se ne bi zgodilo, če bi jim izplačali zasluženo, saj denar je, vendar na drugih računih, ker se je denar iz Petovia avta redno nakazoval na druge račune, so povedali prizadeti delavci.

Davčna inšpekcija je maja letos izdala sklep, s katerim je prepovedala razpolaganje z denarnimi sredstvi na vseh poslovnih računih delniške družbe Petovia avto. Po razlagi direktorice Petovia avta, d. d., in podjetja Silina, d. o. o., Katje Šilec, e s tem sklepom davčni organ poskušal zavarovati izpolnitev davčne obveznosti, ki še sploh ni nastala, ampak gre samo za sum določenih dejanj, ki še niso dokazana. Zoper izdane sklepe se je podjetje pritožilo, na davčni urad je Katja Šilec naslovila tudi vlogo za izplačilo plač delavcem, ki so od maja letos ostali brez plač, zadnjo so jim izplačali za april, saj denar na računu po njenih zagotovilih je, vendar odgovora niso prejeli, je razvidno iz sporočila zaposlenim, ki nosi datum 18. junij 2012. V tem dopisu jih je tudi prosila za razumevanje, da jih bo o razpletu obvestila v najkrajšem času.

Petovia avto je podjetje s tradicijo. Vse od svoje ustanovitve je bilo uspešno, daleč na

Nekdanji delavci Petovia avta so razočarani.

okrog znano po kakovostnih storitvah. V tem obdobju je zamenjalo nekaj direktorjev, sleherni izmed njih se je trudil za razvoj in varno prihodnost zaposlenih. Zgradili so tudi nov salon za prodajo vozil, marsikateri delavec je pomagal kovati njegove temelje. S prihodom novega vodstva pa se je vse spremenilo. Zaradi recesije so odpustili nekaj delavcev, odpravili so II. pokojninski steber in drastično zmanjšali osebne dohodke. Ustanovili so podjetje Silina, znotraj katerega so tehnični pregledi, servis in prodaja vozil. Zaradi blokade transak-cijskega računa od maja letos odpuščeni delavci niso prejeli plač pa tudi prispevki niso bili

plačani. Na vse pretege so se trudili, da bi bile dobili plače. Pomoč so iskali tudi v ZSSS -Območni organizaciji Spodnje Podravje. Sekretar Boris Frajn-kovič se je sestal z direktorico, da bi se z njo dogovoril za izplačilo plač z drugih računov, vendar za to ni bilo posluha. »V podjetju se je že dlje govorilo o odpuščanjih, nazadnje pa nam je direktorica povedala, da bomo odpuščeni vsi, ki delamo v podjetju Petovia avto, ni pa nam povedala, da se ustanavlja novo podjetje v okrnjeni sestavi. Dvaindvajsetega junija smo bili poklicani h gospodu , ki je naš zunanji izvajalec, da podpišemo odpovedi, nismo pa bili seznanjeni, da bo nekaj delavcev dobilo

Država ne ščiti delavcev in dopušča anomalije

»Žalostno je, kako lahko danes odpuščajo delavce. Človek se trudi, pridno dela, nato pa brez obrazložitve dobi odpoved. Niti toliko nisi vreden, da bi ti direktorica izročila odpoved, ti pogledala v obraz in povedala, zakaj si ravno ti tisti, ki ga mora odpustiti. Sramota naše države pa je, da dopušča, da se potem na isti lokaciji ustanovi novo podjetje z isto dejavnostjo, sicer na papirju z drugim direktorjem, ter posluje dalje, odpuščeni delavci pa ne dobimo ne plač, ne regresa, ne odpravnin, ki nam pripadajo za čas, ko smo še delali. Danes je velik problem biti več mesecev brez vsakršnega dohodka, medtem ko se drugi okoriščajo na račun delavcev,« so povedali prizadeti nekdanji delavci delniške družbe Petovia avto.

Foto: Črtomir Goznik

nove pogodbe za zaposlitev v novem podjetju. Direktorici se ni zdelo vredno, da bi nam jih sama izročila niti da bi nam povedala, zakaj smo ravno mi tisti, ki smo se znašli na seznamu odpuščenih. Do zadnjega trenutka smo delali pošteno in se trudili po najboljših močeh za obstoj podjetja. Marsikateremu delavcu, ki je v podjetju delal od začetka, se je ob nedavnem rušenju salona (tam nastaja nova trgovina, op. avt.) orosilo okno, saj so s podjetjem praktično rasli. V njem so se izučili za mojstre, pustili svojo mladost, zdaj pa se morajo s tožbami in kazenskimi ovadbami boriti za zasluženo,« so povedali nekdanji delavci podjetja Poetovia avto.

Po direktoričinih besedah denar je

Kot je povedal Boris Frajn-kovič, se je dvakrat pogovarjal z direktorico Šilčevo, navzoč je bil tudi sindikalni zaupnik. Ves čas je trdila, da niso državi ničesar dolžni, da delajo vse po zakonih. Transakcijske račune naj bi blokirali zaradi neplačanih davkov pri uvozu rabljenih avtomobilov iz tujine, takšne so vsaj njegove informacije. Predlagala je, naj se sindikat poskuša dogovoriti z davčnim uradom za deblokado računov, ker imajo denar

BEAUTY

za izplačilo plač, dolžni so jim ostali za dve oziroma tri plače. Podjetje še do zdaj ni šlo v stečaj, vsaj na sindikatu nimajo teh podatkov. Kar nekaj ljudi pa so prezaposlili v drugi dve podjetji. Postopek prek davčne uprave teče. Frajnkovič je v imenu sindikata in zaposlenih podjetja Petovia avto davkariji napisal dopis, v katerem jih je prosil, naj sprostijo račun vsaj za znesek neizplačanih plač, to je 60.000 evrov.

Potem ko je zadeva že prišla v javnost, je sekretar ZSSS - Območne organizacije Spodnje Podravje dobil klic z davkarije. Povedali so mu, da le ni vse tako, kot prikazujejo v podjetju, da gre za zelo resne stvari. Davčna uprava ima dokaze, dokumente, niso pa še tako daleč, da bi lahko sprožili postopek. Pripravljeni so bili umakniti blokado za neko drugo primerno jamstvo od podjetja, za kar pa to ni bilo pripravljeno. Vsi delavci, ki so jih prezaposlili, so v glavnem podpisali pogodbe o zaposlitvi za določen čas, takšne so vsaj informacije, ki jih imajo na ptujskih sindikatih. Odpovedali so se tudi odpravninam, regresu in plačam, v kar pa jih delodajalec ne bi smel siliti, je povedal Boris Frajnkovič, ki je delavcem to tudi povedal.

»Davčni urad Ptuj je 25. maja 2012 družbi Petovia avto Ptuj, d. d., izdal sklep, s katerim ji je v zavarovanje izpolnitve še ne nastale davčne obveznosti prepovedal razpolaganje s katerimi koli sredstvi na vseh računih družbe. Tudi na pisni poziv za prednostno izplačilo

plač zaposlenim smo prejeli odgovor, da nam do konca postopka inšpekcijskega pregleda ne dovoljujejo upravljanja sredstev. V pritožbi zoper ta in vse nadaljnje sklepe že od samega začetka poudarjamo, da so s svojim ravnanjem onemogočili nadaljnje poslovanje družbe, s katero so postopoma končali poslovno sodelovanje vsi pomembni partnerji, ter povzročili nepopravljivo gospodarsko škodo. Družba s tradicijo je bila ustanovljena leta 1956 ter vsa leta redno in sproti izpolnjevala vse obveznosti iz naslova plačil davkov, prispevkov, plač. Do prejema sklepa je zaposlovala 38 ljudi, danes ni zaposlen nihče. Vsem takrat zaposlenim sem predstavila dejstva, ki so družbo pripeljala do nezmožnosti plačil, ter jim omogočila čimprejšnje uveljavljanje pravic na pristojnem centru, saj je popolnoma jasno, da nihče ne bo opravljal svojega dela v nedogled, ne vedoč , kdaj bo za to prejel ustrezno plačilo. Vse omenjeno sem tudi osebno pojasnila inšpektorici za delo in ji s prilogami predstavila zadevo. Od prejema sklepa in vse do danes še vedno nismo seznanjeni z nadaljnjimi postopki inšpekcijskega pregleda. Zato bi bilo vprašanje zaposlenih, kdaj bodo prejeli ustrezno plačilo, smotrno nasloviti na pristojni davčni urad,« je glede poplačila zasluženega odpuščenim delavcem podjetja Petovia avto povedala Katja Šilec, direktorica Siline in Petovia avta.

Videm • S 14. redne seje občinskega sveta

Z dnevnega reda črtali pobude in vprašanja, da ne bi polnili časopisov

Torkova večerna seja videmskega občinskega sveta je bila po svoje prav nenavadna, kar je nakazoval že dnevni red. Videmski občinski svet je namreč edini doslej ostal brez točke pobud in vprašanj, ki je bila vsa leta vedno na vrsti na začetku seje in ki je tudi standardna točka dnevnih redov vseh drugih občin. Odslej naj bi obstajala le še točka odgovorov na (pisno) prejete pobude.

Foto: SM

Največ časa na torkovi seji videmskega občinskega sveta je bilo posvečenega razpravi, zakaj je odpravljena točka pobude in vprašanja svetnikov in kako bodo poslej na seji sploh lahko tekle razprave o težavah v občini.

Že na samem začetku seje, ob potrditvi zapisnika s prejšnje, je enfant terrible videmskega občinskega sveta Andrej Rožman zahteval pojasnilo, ali se bosta v Borštu urejali dve cesti ali le ena in kaj dela občina v zvezi z umeščanjem trase daljnovoda; češ da je slišati veliko o tem, kako aktivni so drugje, v Vidmu pa nič: »Daljnovod bo tudi pri nas uničil pol Šturmovca, pol Pobrežja in pol Vidma.« Župan Friderik Bračič je pojasnil, da bodo v Borštu urejali le eno cesto, ki bo občanom omogočila dostop do domov, glede daljnovoda pa je povedal, da občina podpira videmsko civilno iniciativo pri njenih naporih za premestitev trase, kaj več pa tako ali tako ne more narediti.

Še preden so se svetniki in svetnice lahko posvetili drugi točki dnevnega reda, predlogu proračuna za naslednje leto, je zaropotala Dušica Avguštin: »Zakaj imamo na dnevnem redu samo še točko 'odgovori na prejeta vprašanja in pobude svetnikov', pa še to šele proti koncu dnevnega reda, kot sedmo točko? Zakaj ni več točke 'pobude in vprašanja svetnikov', kot je bila vedno, in to na drugem mestu? Kako bomo pa lahko še kaj debatirali o perečih težavah?«

Konec debat, ker se je vedno pisalo le slabo

Župan je odgovarjal: »Še vedno boste lahko spraševali in dajali pobude, le da bo vse skupaj na višji ravni kot doslej. Iščem možnosti za hitrejše variante reševanja vaših vprašanj in menim, da je to prava rešitev. Vprašanja in pobude boste lahko pošiljali prek spletne

strani in dobili odgovore po isti poti hitreje, tudi že pred naslednjo sejo ali pa najpozneje na naslednji. Sicer je to zdaj poskusna varianta, vendar sem prepričan, da bo šlo dobro. Navsezadnje pa seja nikakor ni namenjena temu, da se mečejo polena pod noge in vlačijo na dan stare zamere, niti temu, da s prepiri polnimo časopisne stolpce. Vsaj upam, da vam to ni cilj.«

Avguštinova se ni dala prepričati: »Ne, ne gre za to, novinarji pač pišejo, kar pišejo. Osebno pa sem bila vesela tega, da sem ob kakšni pobudi ali vprašanju lahko tukaj takoj slišala tudi druga mnenja in poglede kolegov. To se mi zdi pomembno.«

Župan je odgovarjal, da je bil vedno pripravljen za konstruktivne pobude, da so tudi marsikaj konstruktivnega na sejah naredili in sklenili, da pa se o tem v medijih ni poročalo, ampak vedno le o nasprotovanjih in velikih prepirih. Avgu-štinova mu je vrnila: »A potem bi morali biti na sejah vedno tiho in le kimati, da bi bilo vse prav?«

V debato se je vključil še Rožman: »Če smo tu zato, da ne smemo povedati nič, da ne smemo govoriti, potem seje nimajo smisla, kajne? Novinarji pišejo, kar pač slišijo. Drugo je, če tebe, župan, potem povedano in zapisano moti. V tem primeru se tako ali tako lahko pogovarjate samo tisti, ki mislite vsi enako in z vsem soglašate. Želim si, da se točka pobud in vprašanj vrne v dnevni red, in to na začetek seje, kot je bila.« Rožman je ob povedanem še navrgel, da je za tokratno sejo že poslal pobudo 12. oktobra, a odgovora tudi na seji, ki je bila 16. oktobra, ni zapisanega,

ter sklenil: »Zdaj pa niti vprašati ne morem nič!« Župan se je branil: »Seveda boš lahko spraševal, brez skrbi.«

V prihodnje

»elektronske

razprave«?

Proti odpravi točke pobud in vprašanj se je oglasila vsa svetniška skupina SDS; Ivan Kranjc je povedal, da se mu zdi zamisel o elektronskem pošiljanju vprašanj in prejemanju odgovorov v redu, vendar pa bi točka pobud in vprašanj svetnikov morala ostati na dnevnem redu, enakega mišljenja so bili še preostali svetnik in svetnici SDS, župan pa je vztrajal: »Saj boste pobude in vprašanja lahko postavljali prek elektronske pošte, in če še kaj ne bo jasno, bomo lahko to razjasnili na seji.« Krajnc pa je vztrajal, da svetnikom mora biti dana tudi

možnost razprave o pobudah, vprašanjih in odgovorih, ki jo ponuja temu namenjena točka.

Županu je nato na pomoč priskočil Brane Orlač: »Striktno zagovarjam to, ker bodo tako zadeve šle hitreje. Župan ne more vedno vedeti vseh odgovorov na vsa naša vprašanja, in če jih bomo poslali elektronsko, bodo gotovo pomagali najti odgovore referenti oziroma vsi pristojni za posamezna področja v občinski upravi. In če je točka odgovorov dana na sedmo mesto v dnevnem redu, se mi to ne zdi nič posebnega. Menim, da bo to idealna rešitev, ko se uteče.«

K debati, kjer je velika večina svetnikov (modro) molčala, je svoje na koncu dodal še Brane Kolednik, ki je menil, da se lahko vsi svetniki tudi prek spleta oziroma elektronske pošte vključujejo v odgovore in vpra

šanja ter tako razvijejo spletno debato in da se mu zdi rešitev spletnega komuniciranja med svetniki in županom zelo primerna, zlasti v obdobju, ko dlje ni seje, a je treba kakšno stvar rešiti hitro.

Pri tem se je debata okrog odprave omenjene točke tudi končala. Občina Videm je tako edinstvena občina, ki te točke dnevnega reda nima več. Še vedno pa ostaja (vsaj za zdaj) točka razno, kjer imajo svetniki kljub temu še možnost povedati, kar želijo.

Z drugimi točkami opravili v pol ure

S preostalimi točkami dnevnega reda so svetniki in svetnice opravili ekspeditivno, kar bi prvi mož Občine Videm najverjetneje imenoval kot konstruktivno. Brez razprave in vprašanj so namreč potrdili osnutek proračuna za leto 2013 v višini dobrih sedem milijon evrov ter s tem omogočili javno objavo in obravnavo dokumenta. »Proračun bo v javni obravnavi 20 dni in to je čas, ko se lahko pošljejo amandmaji na predstavljeni osnutek. Vendar pa morajo biti veljavni, kar pomeni, da se mora natančno navajati, s katere postavke vzeti denar in na katero postavko se daje. Novih obremenitev za proračun z amandmaji ne bo,« je še pojasnil župan Bračič. Tudi pri sprejemanju tretjega letošnjega rebalansa ni bilo posebnih težav; šlo je namreč za manjše prerazporeditve znotraj postavk modernizacij dveh cest (Belavšek in Bukvič-Dolena).

Pri letnem poročilu o delu Bistre je padlo nekaj kritike na to, da tej ustanovi občina le plačuje, od nje pa nima nič,

kar je župan zavrnil in povedal, da je ZRS Bistra po zakonodaji nujen posrednik pri razdeljevanju denarja iz Regionalnih razvojnih programov in da so bile prav vloge za pozive RRP, ki jih pripravlja Bistra za Občino Videm, vedno uspešne.

Pri točki volitev elektorjev je podžupan Marjan Selinšek (SLS) povedal, da je bil podan predlog za njega in svetnika Petra Jerenca (SMS), nato se je spet oglasila Avguštinova: »Pa kaj naša stranka SDS smrdi, je kužna ali nesposobna? Vedno se predlagajo kandidati iz drugih strank za kar koli, čeprav smo po številu članov druga najmočnejša stranka. Za elektorja predlagam Andreja Rožmana.« Pritegnila ji je Marija Belšak in pojasnila, da naj bo po en elektor iz stranke SLS in en iz SDS, Bojan Merc pa je menil, da prva dva kandidata nista nič sporna, saj je vsak iz ene stranke. Glasovanje je pokazalo, da je bilo šest svetnikov proti imenovani dvojici, devet pa se jih je strinjalo s prvim predlogom.

Drugi razpis za direktorja, spet dva kandidata

V sklepnem delu seje je sledilo še županovo poročilo o izvedenih, tekočih in načrtovanih naložbah v občini, kar so svetniki poslušali že med pospravljanjem računalnikov, čisto za konec seje pa je še eno vroče vprašanje postavila Andjelka Kozel: »Kdaj pa bomo dobili novega direktorja občinske uprave?«

Župan je bil kratek: »Tega tudi jaz ne vem. Objavljen je bil že drugi razpis, spet sta se prijavila dva kandidata.«

SM

AVx><$s

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK

Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk J Prodajalna Podlehnik

SVINJSKO STEGN brez kosti

SVEČA PIRAMIDA

Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 4.11.2012 oziroma do prodaje zalog.

Svet je majhen

EU-reka, Nobelovi nagrajenci!

Po dnevih potovanja po svetu se končno sprehajam v miru po naravi in nabiram energijo za nove delovne izzive, ko mi zazvoni mobilni telefon. Na drugi strani novinar, ki me sprašuje po prvem komentarju. Ostanem brez besed. Rad bi komentiral, a ne bi rad deloval nepripravljen, saj nimam pojma, o čem bi moral v petek dopoldne, ko se sprehajam po navdihujočih jesenskih livadah, pametovati! Iskreno nimam pojma, kaj se dogaja v tistem trenutku po svetu ali Sloveniji. Moja prva misel je: vlada je padla. Vlada ni padla. Še preden se osmešim, prosim novinarja, da me seznani z zadnjimi novicami. V trenutku, ko mi pove, da je Evropska unija dobila Nobelovo nagrado za mir, pa je smeh močnejši od kakršnega koli nadzora na moje reakcije. Pošteno in globoko se nasmejim, preden znova ulovim sapo in spregovorim nekaj še politično »nekorektnih« besed: »No, če so dobili Nobelovo nagrado za mir Obama, Al Gore in Arafat, potem jo lahko še Evropska unija!«

Kot predsednik panevropskega gibanja si seveda takšne reakcije ne bi smel privoščiti, ampak bila je popolnoma človeška in verjetno enaka tisočem drugih po svetu. Norveški Nobelov odbor nas je znova presenetil s šokantno izbiro. EU je premagala hudo konkurenco ruskih pevk Pussy Riots, je poudaril novinar po telefonu.

Unija je dobila priznanje za to, ker je v minulih 60 letih prispevala k napredku miru in sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi. EU je pomagala Evropo popeljati od celine vojne do celine miru. In vsemu temu ne morem oporekati. Panevropsko gibanje se je rodilo leta 1920 iz moralnih, političnih in človeških ruševin prve svetovne vojne. Ustanovil ga je grof Kalergi, ki je vse življenje preživel znotraj Avstro-Ogrske - edina večnacionalna struktura tistega časa, ki je nekaj sto let zagotovila mir in stabilnost različnim narodom. V večnacionalni državi je spoznal možnost sobivanja in notranjega ravnovesja. Napisal je manifest Panevropa in svetu podaril utopično vizijo, ki je po drugi svetovni vojni postala realnost. Svetovni voditelji so ugotovili, da stara celina potrebuje politično revolucijo, in so začeli graditi evropske skupnosti, ki so nas pripeljale do današnjih časov. Po ureditvi dunajskega kongresa, ki je Evropi leta 1815 podaril skoraj sto let miru in stabilnosti, je Evropska unija edini projekt, ki se lahko pohvali z enakim uspehom. Na celini, kjer je bil mir figurativno le vmesni prostor med dvema vojnama, že 60 let napreduje in se širi prostor stabilnosti in sožitja.

Če je vse to res, zakaj sem se potem smejal, ko so povedali novico o Nobelovi nagradi? Oziroma zakaj skoraj vsi državljani Evrope niso začutili pravega navdušenja? Verjetno zato, ker je trenutek, ki so ga izbrali norveški akademiki, popolnoma neprimeren. Namesto da bi sprožili val navdušenja, so zaradi napačne tempiranosti sprožili še en val posmehovanja na Nobelovo inštitucijo, ki ima v zadnjih letih že tako in tako težave z lastnim ugledom zaradi številnih neprimernih odločitev. Unija je v zadnjih letih popolnoma ustavila aktiven pristop k ši-ritvenem procesu, ki je dejansko zagotavljal vizijo celine in stabilnost. Ceno danes plačujejo vse balkanske države, ki ne vedo točno, kdaj in kako bodo postale članice EU. Unija ima prav tako ogromne težave pri upravljanju oziroma primernem reagiranju na svetovnih žariščih, ki so izjemnega pomena za njeno prihodnost, kot sta Severna Afrika in Bližnji vzhod. Dejansko je zaostala in se ukvarja sama seboj. Seveda je Nobelova nagrada »velika čast za vse državljane«, kot je izjavil Barroso, ampak v tem trenutku vsem diši bolj po prazni gesti, ki prav nič ne bo pripomogla k večji stabilnosti Unije, ki išče samo sebe in se bori za preživetje svoje strukture pod močnim udarom svetovne finančne krize.

Laris Gaiser

RADIOPTUJ

89,8° 98,2° 104^3

www.radio-tednik.si

TELEFON: 02 771 2261

Cirkulane • S 14. redne seje občinskega sveta

Pokop ideje o sistemu daljinskega ogrevanja

Tokratna seja cirkulanskih lokalnih politikov ni postregla niti z enim zanimivim, kaj šele vročim dialogom, kar je bilo glede na točke dnevnega reda tudi pričakovati.

Prvo uro seje so zbrani porabili za predstavitev prednosti sodelovanja občine v skupnem programu SIP TV, če bi občina seveda podpisala pogodbo z omenjenim podjetjem za stalno sodelovanje. Branko Veselič jim je podrobno predstavil programsko shemo in povedal, da s sklenjeno pogodbo pridobijo pravico do enourne oddaje vsak teden ob točno določenem terminu ter pravico do dveh ponovitev, hkrati pa še enourno kroniko s povzetkom dogajanja v občini skozi ves mesec.

Pogodbe s SIP TV ne bo

Dejal je tudi, da je program SIP TV viden skoraj po vsej Sloveniji in da so pogodbe sklenili že z več spodnjepo-dravskimi občinami, z nekaterimi pa pogovori še tečejo, ter dodal, da so vse posnete oddaje tudi arhivirane in da so v primeru podpisa pogodbe vsa obvestila nekomercialne narave zastonj.

Tišina v sejni sobi je dala vedeti, da se svetniki nekako ne morejo odločiti, ali bi se zavezali s pogodbo ali ne, slišati pa je bilo tudi mnenje, naj se o tem odločajo predsedniki društev, kar je župan Janez Jurgec takoj zavrnil: »Ne, to pa ne bo šlo, o tem boste odločali vi. Navsezadnje pa je plačnik pogodbe občina in ne društva. Mislim, da ste povedano razumeli. Gre za to, da se s pogodbo tudi za našo občino določijo termini oddaj, tako da lahko občani točno vedo, kdaj bodo na sporedu oddaje iz naše občine.« Svetnike je zanimalo še, kakšne so cene, in izvedeli so, da naj bi enourna tedenska oddaja stala 150 evrov, kronika 1000 evrov, prenosi oziroma posnetki s sej občinskih svetov pa od 200 do 400 evrov (vse brez DDV). Glasovanje na koncu je pokazalo, da se je Veselič trudil zastonj; le en svetnik je bil za podpis pogodbe, trije so bili proti, preostali pa niso glasovali.

Občina najela

polmilijonski

kredit

Župan Jurgec je nato povedal, da se je občina v skladu s sprejetim sklepom zdaj zadol

Tokratna seja cirkulanskega občinskega sveta je minila v »pogrebnem« vzdušju. Zupan je svetnike med drugim seznanil, da je občina zadolžena, da bodo ogrevanje nove dvorane reševali s prijavo na razpis za energetske prenove javnih stavb, prek katerega bodo sofinancirali novo kotlovnico za šolo in večnamensko dvorano, in da se na razpis za koncesionarja za sistem daljinskega ogrevanja ni prijavil nihče.

žila za pol milijona evrov pri NLB, vendar je kredit po njegovih besedah izjemno ugoden, saj je subvencioniran od Evropske banke, tako da bodo po petih letih dejansko vrnili le 475.000 evrov.

Svetniki so s tajnim glasovanjem izvolili svojega elektorja za tokratne volitve v državni svet; s sedmimi glasovi za in nobenim proti je bil za elek-torja imenovan svetnik Davorin Tušek (SDS). Strinjali so se tudi s tem, da se prostori nekdanje pošte uvrstijo v občinski program prodaje oziroma oddajanja v najem. Župan jih je še seznanil z veselo novico, da naj bi bil postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta v sklepni fazi: »Čakamo le še eno potrebno soglasje, nato bo javna razgrnitev, in če bo šlo vse po sreči, bo naš prostorski načrt sprejet že konec tega leta ali v začetku naslednjega. Če bi se še pojavile kakšne pobude ali pripombe, bi vsekakor priporočal, da se jih v tem obdobju vzdržite; naj bo prostorski načrt najprej sprejet, saj bo po tem postopek za uveljavljanje pobud veliko krajši.«

V sklepnem delu seje ob točki pobud in vprašanj je svetnika Milana Žumbarja zanimalo, kako bo s sofinanciranjem čistilnih naprav za eno oziroma več gospodinjstev v redko naseljenih hribovitih območjih občine: »Dobro bi bilo, če se pregleda zakonodaja, ali lahko občina kaj takega sploh sofinancira

in pomaga občanom, ter da se pripravi kakšen tovrstni pravilnik, če je potreben. To je namreč osnova, da bi lahko sploh rezervirali kakšna sredstva v proračunu za te namene. Srečal sem se s strokovnjaki za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso in so pokazali interes za našo občino. Predlagam, da bi se na občini organiziralo srečanje z njimi in morda tudi z občani, ki bi jim ti ljudje lahko sami predstavili prednosti teh sistemov.«

Nova kotlovnica za šolo in novo dvorano

Župan je bil glede zadnjega predloga precej odrezav: »Načelom nimam nič proti temu, se pa bojim, da je vlak glede tega sistema za nas že odpeljal. Glede na to, da niste odobrili prijave projekta prizidka s kurilnico na poziv RRP, javni razpis, s katerim smo iskali koncesionarja, pa je bil neuspešen, saj se ni prijavil niti en sam interesent, moramo zdaj problem ogrevanja nove dvorane reševati drugače. Prijavili se bomo na razpis ministrstva za gospodarstvo za energetsko prenovo javnih objektov z vlogo za prenovo starega dela šole in ureditvijo kotlovnice, v kateri bo 500 kV kotel, kar bo zadostovalo za ogrevanje šole in dvorane. Ne verjamem, da se bo potem sploh še našel kakšen inve

stitor, ki bi se zadovoljil s kotlom za dodatnih 500 kV, kar bi zadostovalo za preostale nevključene stavbe.«

Pozimi še aktualna stara dvorana, potem pa?

Jurgec je še pojasnil, da je moč zdajšnje kotlovnice v šoli prešibka, da bi z njo ogrevali še veliko dvorano, zato bo najverjetneje skozi zimo samevala, učenci bodo še telovadili v stari dvorani, potem pa bodo videli, kako naprej: »Škoda je, ker se nobeno društvo še vedno ni odločilo prevzeti v upravljanje stare dvorane; če bi bilo to rešeno, bi lahko na ta razpis za energetsko prenovo prijavili tudi stari dom in tako precej zmanjšali stroške ogrevanja. Dogovor z društvi lahko še vedno dosežemo, vendar se morajo ta zavedati, da bodo poravnavala tekoče stroške. Sicer pa se dvorana lahko da v upravljanje tudi komur koli drugemu v tržne namene, recimo za fitnes ipd. Torej, možnosti so še odprte, če bo interesent, bo dvorana živela, sicer bo pač samevala.« Kot je še dodal, se bodo morali s to težavo resno spopasti, če nič prej, takrat, ko bodo rešili problem ogrevanja nove dvorane, v katero se bodo preselile praktično vse aktivnosti, ki se zdaj še odvijajo v stari.

SM

Foto: SM

Gospodarski izziv z Mojco Zemljarič. Vsak ponedeljek ob 11. uri in ponovitev v torek po 19. uri.

Trnovska vas • 14. občinski praznik

»Obeti niso ravno dobri, denarja je vedno manj, a tega me ni strah, saj nismo občina, ki bi bila pretirano zadolžena. Imam dober občutek, saj smo ljudje na podeželju navajeni skromnosti in tudi takšne te-

Jutri bo v Trnovski vasi, v kateri v 403 gospodinjstvih živi nekaj več kot 1300 ljudi, izjemno veselo. Praznu- žave rešujemo z manj stresa,« jejo namreč 14. občinski praznik, ki ga bodo okronali z odprtjem prireditvene ploščadi pred večnamensko pravi župan Benko. dvorano in predajo gasilskega vozila. No, stresa pa gotovo ne bo

Kljub krizi se razvoj nadaljuje

jutri, ko bo v Trnovski vasi veselo in razigrano. Zabavali se bodo namreč z Modrijani, podelili občinska priznanja, v nedeljo pa pripravljajo še tekmovanje med vasmi v kuhanju kisle juhe, kar je novost letošnjega občinskega praznovanja.

Dženana Kmetec

Občina Trnovska vas, ki jo vodi župan Alojz Benko, spada med manjše slovenske občine. Obsega sedem vasi: Biš, Bišeč-ki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovski Vrh in Trnovska vas, kjer ima tudi sedež.

Kljub majhnosti pa se ta slo-venskogoriška občina odlikuje po marsičem, med drugim tudi po tem, da statistično gledano v njej prebiva več mladih kot starejših prebivalcev, s čimer so bistveno nad slovenskim povprečjem, pa tudi po tem, da je njen razvoj kljub krizi, v kateri smo, neustavljiv.

V zadnjih nekaj letih se je razvijala na vseh področjih. V centru Trnovske vasi imajo sodobno vaško središče s šolo, zdravstvenim domom, trgovino, gostiščem in novo večnamensko dvorano, na katero so še posebno ponosni.

To so odprli natanko pred letom dni, na 13. občinskem prazniku, jutri pa bodo uradno v uporabo predali še prireditveno ploščad pred njo. Omenjena investicija jih je stala okrog 120.000 evrov, z njo pa je ta del obnove končan. Želja in namen vodstva občine ostaja še izgradnja pločnika, ki bo povezoval dvorano in šolo, kar naj bi bilo narejeno že v prihodnjem letu.

Letos v Trnovski vasi večjih investicij - razen ureditve ploščadi, sanacije dveh vodotokov, odkupa nekaj zemljišč in vzdrževalnih del - niso imeli, saj se pripravljajo na dve veliki investiciji, ki naj bi jih začeli iz

vajati že v prihodnjih mesecih in bosta za občane izjemnega pomena.

Pretekli mesec so podpisali zelo pomembno tripartitno pogodbo z Darsom in Direkcijo RS za ceste za rekonstrukcijo regionalne ceste Ločič-Biš, na izvedbo katere so čakali od leta 2007. Vrednost pogodbe je 1,6 milijona evra, od tega pa bo Dars predvidoma prispeval 267.000 evrov. Kot pojasnjuje Benko, bo Direkcija RS za ceste predvidoma še ta mesec izpeljala javni razpis za izvajalca del, ki naj bi bil znan še letos, izgradnja bi se tako lahko začela spomladi 2013.

S tem župan in vodstvo občine uresničujejo lanske obljube, da bo obnovi središča Trnovske vasi sledil enakomernejši razvoj podeželja oziroma preostalih šestih vasi, ki spadajo pod občino. Tokrat so na seznam prioritet uvrstili Biš, saj gre za strnjeno naselje in zelo prometno regionalno cesto.

Sočasno z rekonstrukcijo ceste bodo delali tudi kanalizacijo, uredili pa bodo tudi pločnike, celotna investicija je ocenjena na tri milijone evrov.

Gradbeno dovoljenje za kanalizacijo je že izdano, v dveh letih pa naj bi bila končana vsa dela.

Še ena velika investicija prihodnjih let je čistilna naprava, katere vrednost prav tako ocenjujejo na tri milijone evrov. Začetek del naj bi se zgodil v prihodnjem letu in končal

OBČINA TRNOVSKA VAS

Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 14. občinskem prazniku občine Trnovska vas.

Vabim vas na spremljajoče prireditve, še posebej pa na otvoritev prireditvene ploščadi pred večnamensko dvorano v Trnovski vasi, predajo gasilskega vozila GVM-1 svojemu namenu in na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 20. oktobra 2012 ob 17. uri v večnamenski dvorani.

Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Modrijani.

Župan občine Trnovska vas

"i,_

Alojz Benko, dipl.upr.org.

tus

Kjer dobre stvari stanejo manj

MARKET EPSON

EPSON, d.0.0., Sp. Hajdina 21, Hajdina PE Trnovska vas 44, Trnovska vas Telefon: 02/757 54 02

Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Trnovska Vas.

Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.

Foto: DK

Alojz Benko, župan Občine Tt-novska vas

2014., a kot pojasnjuje Benko, je vse odvisno od razpisov in tega, kako bodo uspešni na njih.

Trnovska vas praznuje 14. občinski praznik.

Hajdoše • Srečanje vaščanov ob vaški lipi

Pod lipo so se zbirali že naši predniki

Pri krožišču v Hajdošah ob Dravi je bila 6. oktobra družabno-kulturna prireditev, ki jo je organiziral vaški odbor Hajdoše, ki ga vodi Vladimir Abraham, v sodelovanju z vaškimi društvi. Organizirali so jo prvič z željo, da bi postala tradicionalna jesenska prireditev.

Priložnostni kulturni program so pomagali oblikovati moški pevski zbor PGD Hajdo-še, ljudska pesnica Olga Vido-vič, ki je brala svoje pesmi, in Štajerski frajtonarji iz Hajdoš. Prireditev je povezoval Tilen Abraham. Prvo vaško druženje so zaznamovali tudi s posaditvijo lipe, kar sta opravila župan Občine Hajdina Stani

slav Glažar in predsednik VO Hajdoše Vladimir Abraham.

»Ideja za Srečanje vaščanov ob vaški lipi se je porodila vaškemu odboru že na začetku leta, zato smo jo tudi uvrstili v program prireditev za leto 2012. Izvedbe projekta smo se lotili z vso resnostjo in ob pomoči vaških društev, skupaj smo jo tudi izvedli. Povedati

Foto: Črtomir Goznik

S prvega druženja ob vaški lipi v Hajdošah

je treba, da se v Hajdošah največkrat zbiramo v gasilskem domu, večkrat tudi pri vaški kapeli, zdaj pa imamo še novo zbirališče. Z ureditvijo krož-išča in zelenice, posaditvijo lipe in postavitvijo počivališča za mimoidoče ta kraj ob kanalu pridobiva pridih novega središča. Upamo, da bo z leti to tudi postalo. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti županu Stanislavu Glažarju in Občini Hajdina, da smo sploh prišli do te pridobitve, hvala tudi za pomoč pri izvedbi dogodka. Lipa je simbol slovenstva, sadili so jo že naši predniki in pod njo so se zbirali ob različnih dogodkih. V številnih slovenskih vaških skupnostih je bil običaj, da so na kamnitih sedežih vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o pomoči pri tekočih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah

in prireditvah. Želimo, da bi Srečanje vaščanov ob vaški lipi postalo tradicionalna prireditev naše vaške skupnosti vsako leto na začetku jeseni. Z leti jo bomo še nadgradili,« je povedal predsednik VO Haj-doše Vladimir Abraham.

Hajdoše, kjer živi nekaj manj kot 600 ljudi, so dolga, razpotegnjena, pretežno ravninska vas na dravski terasi ob regionalni cesti Ptuj-Maribor, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1320. V Hajdo-šah že od nekdaj živijo bogato društveno in prireditveno življenje, ki ga pripravljajo in izvajajo v PGD Hajdoše, Društvu žensk Hajdoše, ŠD Haj-doše in KD Valentin Žumer Hajdoše. Že tradicionalnim in prepoznavnim prireditvam so letos dodali še Srečanje vašča-nov ob vaški lipi, ki je že letos privabila veliko ljudi, željnih druženja.

MG

STREHA IN VE C

Igor Žugman s.p., Biš 47, Trnovska vas

GSM: 041 203 709

1

ZVEDBA SONČNIH ELEKTRARI

i

n

mm

ITTTTT

TTTTT

Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas!

Foto: DK

Žetale • Ob 13. občinskem prazniku

Največja težava so ceste, razpisov pa ni

V Žetalah jim je v iztekajočem se letu od lanskega občinskega praznika uspelo dokončati eno izmed največjih naložb v zgodovini obstoja občine. Zgradili in odprli so namreč trioddelčni vrtec. Napovedi župana Antona Butoiena za nadaljnje naložbeno obdobje pa niso več tako optimistične.

Trioddelčni nizkoenergij-ski vrtec, ki ga danes obiskuje 37 otrok, je zahteval skupno 1,030 milijona evrov, od tega je občina večino denarja, kar 860.000 evrov, dobila iz blagajne Regionalnih razvojnih programov (RRP), razliko 170.000 evrov pa je dodala iz lastnega proračuna. Manj uspešni - enako kot vse druge spodnjepodravske občine - so bili na letošnjem razpisu kmetijskega ministrstva, kjer niso uspeli z vlogo za sofinanciranje dveh cestnih odsekov na Potnem vrhu. Prav tako so zbrali nekaj točk premalo na drugem razpisu istega ministrstva in tako je za zdaj izpadla iz načrtov občine tudi predvidena obnova Pušnikove domačije z ureditvijo krožne kulturne poti.

»Žal so omenjeni razpisi takšni, da lahko dobivajo točke občine, ki zagotavljajo čim večji delež lastnega denarja. S tem se samo povečujejo razlike med bolj in manj razvitimi, namesto da bi jih s temi razpisi manjšali. Poleg tega je bil razpis za ohranjanje kulturne dediščine podeželja bolj prijazen do občin v Prekmurju in Triglavskem narodnem parku, saj je bilo možno na

račun enega od teh kriterijev pridobiti 10 dodatnih točk. Tako smo od možnih 110 točk lahko dejansko dosegli največ 90 točk, kar se nam glede na dejstvo, da sta obe območji že tako ali tako podprti z dodatnimi programi oziroma zakonom o pomoči, iz česar lahko črpajo dodaten denar, nikakor ne zdi prav,« je povedal župan Anton Butolen in ocenil, da če bodo ostajali kriteriji za razpise enaki, bodo občine, kot je Žetale, le še zapravljale denar za pripravo dokumentacije.

Kdaj bo v Žetalah prišla na vrsto obnova Pušnikove domačije in krožna pot, ostaja vprašanje, saj tovrstnega razpisa kmetijskega ministrstva do konca leta 2014 ne bo več. Obljubljen pa je vnovični razpis za ceste, vendar je vprašanje, kakšni bodo spet pogoji. »Letos lahko računamo le še na napovedan razpis Južna meja, kamor pa cest, vsaj glede na kriterije, da morajo reševati dostop po slovenskem ozemlju tistim slovenskim državljanom, ki jim to še ni zagotovljeno, v naši občini ne moremo več prijavljati, ker takšnih primerov nimamo več. Tako se bomo na ta razpis, če sploh bo, prijavili s projek-

Foto: SM

Župan Anton Butolen: »Tako velikih in finančno zahtevnih investicij, kot smo jih lahko uresničevali v preteklih letih, v prihodnje gotovo ne bo več.«

tom ureditve kanalizacijskega sistema v osrednjem delu Že-tal, ki je ocenjen na približno 350.000 evrov,« je povedal Butolen, a ob tem dodal, da gradnja kanalizacije gotovo ne bi bila prioritetna, če bi bili pogoji razpisov drugačni:

»Naša največja težava so še vedno ceste, te bi morali reševati prednostno, a ni ustreznih razpisov. Z lastnim denarjem pa lahko naredimo zelo malo in bomo v prihodnje lahko še manj, saj se primerna poraba za občine iz leta v leto zmanjšuje; v treh letih je tako pri nas padla z 1,143 milijona evrov

Največja naložba, ki so jo v Žetalah v minulem letu uspešno dokončali, je trioddelčni nizkoenergijski vrtec, ki je stal dober milijon evrov.

na 1,075 milijona, zelo pa se znižujejo tudi sredstva po zakonu o financiranju občin (ZOF), saj zdaj namesto načrtovanih 193.000 evrov dobimo le še 126.000 evrov. Vse te razlike v nekaj letih pomenijo veliko denarja, za nas konkretno v treh letih 300.000 evrov, kar se pri tako majhnem proračunu izjemno pozna in nam zmanjšuje tako možnosti za lastno naložbeno dejavnost kot možnosti za prijave na razpise, kjer moramo zagotavljati

Ormož • Dobrodelna akcija Drobtinica

Zbirali denar za šolske malice

Območno združenje Rdečega križa Ormož je v soboto dopoldne na stojnici pred trgovino Spar v Ormožu zbiralo sredstva za prehrano socialno ogroženih otrok. S tem so se pridružili 34 območnim združenjem Rdečega križa po Sloveniji, ki so se letos vključila v Drobtinico.

Drobtinica je mednarodna akcija ob svetovnem dnevu hrane, ki je potekala v Sloveniji, Albaniji, Bolgariji, Latviji, Litvi, Makedoniji, Srbiji, Črni gori, na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem. Rdeči križ Slovenije s sodelovanjem v

mednarodni kampanji Drobtinica, ki pri nas poteka že dvanajsto leto, dopolnjuje svoje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij. Ta ozavešča širšo javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne ozi-

roma nepravilne prehrane naših najmlajših, osnovnošolcev, ter spodbuja čut za solidarnost s tistimi, ki so se znašli v stiski. Prostovoljci in mladi člani Rdečega križa so na stojnicah v mestnih središčih ter v nakupovalnih centrih Mer-

delež svojega denarja.«

Kljub temu prav v teh dneh v Žetalah modernizirajo dva krajša odseka ceste; odsek Stopnica-Grabe v dolžini 700 metrov in Jesenica-Ložec v dolžini 500 metrov. Skupna vrednost del na obeh odsekih znaša dobrih 150.000 evrov, občina pa denar zagotavlja iz lastnega proračuna oziroma sredstev ZOF.

Med načrtovanimi naložbami za prihodnje leto je poleg kanalizacije, če bi bili seveda uspešni na razpisu za Južno mejo, še prenova kulturnega doma: »Zdaj pričakujemo gradbeno dovoljenje, s tem projektom pa se nameravamo prijaviti na šesti poziv RRP, ki se izteka konec tega leta. Ocenjena vrednost prenove je dobrih 700.000 evrov, iz RRP pa

lahko pridobimo še 313.000 evrov. To pomeni, da bi znašal delež naše občine skoraj 400.000 evrov, česar v enem letu nikakor ne bomo zmogli. Če se bomo tega projekta lotili le z lastnim deležem in deležem iz RRP, potem bo šlo za dvoletno izvedbo, v letih 2013 in 2104. Ker pa je že objavljen tudi javni razpis za energetske prenove stavb, razmišljamo, da bi ta projekt prijavili tudi na ta razpis, saj je v prenovo vključena tudi energetska plat zgradbe, in če bi bili uspešni ter pridobili nekaj denarja še iz tega naslova, bi lahko dom renovirali v enem letu. Ob tem bi nam ostalo nekaj več denarja za modernizacijo še kakšnega odseka ceste,« je sklenil župan Anton Butolen.

SM

Foto: Viki Ivanuša

Folklorna skupina Drobtinice iz OS Miklavž pri Ormožu je z nastopom poskrbela, da so se denarnice mimoidočih še lažje odprle.

catorja, Tuša in Spara ponujali kruh in pekovske izdelke ter delili promocijska gradiva in tako spodbujali solidarnost s socialno šibkejšimi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni izključno plačilu toplih obrokov za socialno ogrožene šoloobvezne otroke v okolju, kjer je akcija potekala. V preteklem letu je RK Slovenije zbral sredstva v skupni vrednosti več kot 36.000 evrov in z njimi zagotovil tople obroke številnim otrokom na 80 osnovnih šolah po Sloveniji.

V Ormožu so stojnico postavili pred centrom Holermuos, kjer so s prodajo kruha, ki ga je velikodušno prispevala pekarna Spar, zbirali sredstva za prehrano učencev OŠ Miklavž pri Ormožu. Pri zbujanju zanimanja so bili nepogrešljivi člani folklorne skupine Drobtinica iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki so z nastopom ogreli srca obiskovalcev nakupovalnega centra. Zbrali so natanko 704 evre, kar je za hude čase, v katerih živimo, zelo velika vsota, s katero so v RK Ormož zelo zadovoljni.

Viki Ivanuša

Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 20. oktobra 2012, ob 16. uri v telovadnici OŠ Žetale.

Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.

RADIOPTUJ

89,8° 98,2° 104^3

www.radio-tednik.si

TELEFON: 02 771 2261

Foto: SM

Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.

Ormož • Odprli nov športni objekt

WORLD

Skate park nastal s prostovoljnim delom

V soboto popoldne so v Mestni grabi v Ormožu odprli nov skate park. Gre za pomembno pridobitev za mlade športnike, ki se ne najdejo v klasičnih športih in iščejo drugačne izzive. Posebno vrednost pa objektu daje tudi to, da je nastal s prostovoljnim delom mladih.

Kot je povedala Marijana Korotaj, direktorica MCO, so za postavitev parka pridobili 5000 evrov iz projekta Movit na mladina oziroma sredstva programa Mladi v akciji. MCO je projekt vodil in koordiniral, sodelovali so tudi pri pripravi prijave na razpis in oddaji poročil, poglavitno delo pa so naredili mladi sami. Materiali za postavitev parka so skupno stali 7000 evrov, manjkajoča sredstva so pridobili iz urada za mlade ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport ter Občine Ormož.

Projekt je trajal 15 mesecev in je temeljil na prostovoljnem delu mladih Ormo-žanov. Skupina mladostnikov je zelo entuziastično in predano delala pri projektu v svojem prostem času. »Pobuda je prišla od mladih, ki niso imeli možnosti za ukvarjanje s tem športom. Našli smo možnost financiranja, veliko posluha pa smo bili deležni tudi od Občine Ormož in Komunalnega

podjetja Ormož. Ti so nam pomagali s svojim orodjem, da smo lahko elemente izdelali brez dodatnih stroškov. Spodbudo je dala tudi občina, s tem ko je dovolila, da se ta del nekdanjega košarkarskega igrišča oziroma parkirišča nameni za skate park. Izdelava tega se mi zdi v današnjem obdobju vesela in svetla izjema, ki kaže, da mladi radi naredijo kaj sami zase in za druge. Zavedajo pa se tudi, da bo vzdrževanje parka v prihodnje zahtevalo prav tako precej dela, da bo uporaba varna. Namen projekta je bil spodbujanje mladih k zdravemu preživljanju prostega časa, ferplej v športnem udejstvovanju, oblikovanju pozitivne identitete, omogočanje varnega rolka-nja, prispevati k večji povezanosti mladih, mlade odvračati od kriznega preživljanja prostega časa ter prispevati k zmanjšanju delikventnosti mladih,« je povedala Marijana Korotaj.

Pogovarjali smo se tudi s

Foto: Viki Ivanuša

Kislo vreme je malo pokvarilo odprtje skate parka, zato bomo na prikaz njegove uporabnosti morali malo počakati.

Sašem Ivančičem in Markom Krismanovičem, ki sta povedala, da so mladi v projekt vložili okrog 150 ur svojega dela. Delali so predvsem ob vikendih. Najprej so bodoči park skicirali, nato uskladili

želje z realnim stanjem in začeli delati. Za uresničitev želja so morali posneti tudi del hriba, čim prej pa morajo položiti še nekaj tlakovcev. Nekaj elementov so izdelali že v preteklih letih, tako da so

nekaj izkušenj imeli, vendar ne s tako velikimi elementi. Pomagali so si s podatki z interneta, za izdelavo pa so uporabljali večinoma les. Težave so bile zlasti z vezanimi ploščami, ko so jih upogibali

na mero. Ena konstrukcija je tudi kovinska, pri varjenju, ki ga niso bili preveč vešči, so k delu pritegnili še katerega očeta. Park bodo uporabljali za trening ter tekmovanja. Objekt je primerljiv z drugimi tovrstnimi po Sloveniji, je pa svojstven, saj je domače izdelave. V načrtu sta tudi izdelava in postavitev mladim privlačnih opozorilnih tabel, ki bodo opozarjale, da je rolkanje na lastno odgovornost ter da je obvezna zaščitna oprema.

Na odprtju je bil tudi župan Alojz Sok, ki je povedal, da je Mestna graba primerna za vse oblike športa in pomeni zaokroženo ter bogato opremljeno celoto ponudbe, skate park pa je le še ena dopolnitev. V Mestni grabi nameravajo na občini v prihodnjem letu izgraditi pomožno nogometno igrišče, leta 2014 pa še nove prostore za NK Ormož. Župan je poudaril, da veliko vlagajo v šport mladih, saj imajo vse šole dobre razmere za tovrstno delo.

Skaterji ob odprtju žal niso mogli pokazati svojih vragolij, ker so bili elementi mokri in zelo spolzki.

Viki Ivanuša

Hermanci • Odprli novo cesto

Zadovoljni z novo pridobitvijo

Po delavnem poletju je jesen čas, ko se pripravljajo slovestnosti ob odprtju prenovljenih ali asfaltiranih cest po vsej ormoški občini. Minulo nedeljo so odprli asfaltirani cestni odsek Čurin-Lisjak-Sovič v Herman-cih, ki ni pomemben le za domačine, ampak je zaradi svoje povezovalne narave širšega pomena.

Gre za povezovalno cesto med vasema Vuzmetinci in Hermanci, ki povezuje cesto iz Gomile in Temnarja proti Ljutomeru. Odsek je dolg 1650 metrov, investicija pa je vredna okoli 100.000 evrov. V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so pridobitve zelo veseli, predsednik KS Emil Tr-

stenjak pa je s ponosom povedal, da je v krajevni skupnosti ostalo le še okoli devet kilometrov makadamskih cest. Za prihodnje leto imajo v mislih še nekaj odcepov, ki bi jih želeli asfaltirati: Hermanci-Stara Gora (okrog 810 metrov), Vuzmetinci (300 metrov), domačija Rajh, po tihem pa upajo,

da bi iz sredstev za južno mejo morda lahko uredili še cesto pri Jeruzalemu.

Podžupan Branko Šumenjak je povedal, da se na občini veselijo vsakega takega dogodka, saj to ni uspeh le za krajane, ampak dosežek tudi za občino, da ji je uspelo zgraditi še več cest: „V občini je še okrog

100 kilometrov makadamskih cest. Intenzivnost gradnje se glede na prejšnja leta zmanjšuje, kar je zaradi krize, v kateri smo, tudi razumljivo. Z novim

proračunom načrtujemo asfaltirati med 8 in 10 kilometri cest na leto, kar bo ob koncu mandata prineslo številko, ki smo jo napovedali - v prvem mandatu 100, v tem pa okrog 60 kilometrov asfalta."

Poleg odprtja ceste so krajani izkoristili priložnost in predstavili tudi obnovljen križ družine Sovič, ki stoji neposredno ob cesti. Križ je na tem mestu že od nekdaj, ko pa je šla babica v pregnanstvo, se je zaobljubila, da če se vrne

živa, bo postavila kapelico. To se ni zgodilo zaradi težav z dokumentacijo, je pa nastal križ. Križ je bil popolnoma obnovljen že pred petimi leti, a je vanj udarila strela in treba ga je bilo znova obnoviti. Včasih je bilo pri njem tudi žegnanje, zadnja tri leta pa ne več. Ob tej priložnosti je križ in cesto blagoslovil domači župnik Jože Mihorič. Čeprav ne gre za strnjeno naselje, se je na prireditvi zbralo veliko krajanov.

Viki Ivanuša

Prlekija • Obnovljivi viri energije

Projekt, ki ga velja uresničiti

Slovensko-avstrijsko partnerstvo je letos zagnalo skupen EU-projekt Pemures, ki bo končan v letu 2015. Jedro projekta je prenos znanja in uspešnih praks iz avstrijskega mesta Gussing v Pomurje, zlasti v Občino Ljutomer kot partnerico projekta.

Foto: Viki Ivanuša

Novo cesto so odprli Emil Ustenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu, domačin Boštjan Sovič, domačinki Štefka Pučko in Anica Kocjan ter Branko Šumenjak, podžupan Občine Ormož.

Prleška lokalna skupnost je iz energetskega vidika na zelo podobni razvojni stopnji, kot je bil Gussing pred 20 leti, ki je sicer na področju rabe obnovljivih virov energije eno izmed najrazvitejših mest sploh. Projektni partnerji so znotraj projekta pred kratkim ustanovili kompetenčni center za obnovljive vire energije COVE - Ljutomer. Njegovo poslanstvo je v razvoju in usvajanju znanja na področju identifikacije, promocije in trajnostne rabe obnovljivih virov energije, povezovanje podjetij in drugih organizacij ter prenos znanja z namenom trajnostne in odgovorne rabe obnovljivih virov energije. COVE bo

postal osrednje stičišče podjetij in drugih organizacij za izmenjavo znanj, tehnologij, informacij in dobrih praks na področju identifikacije in rabe obnovljivih virov energije. Center bo mreža za pomoč pri informiranju, uvajanju, načrtovanju in upravljanju konceptov, sistemov, oskrbe in rabe obnovljivih virov energije. Sprva bo deloval znotraj podjetja Skupina Fabrika, ki bo skrbelo za administrativno in drugo podporo.

Znotraj aktivnosti za uspešen začetek delovanj a centra so v teku intenzivna prizadevanja za prenos znanja iz avstrijskih tovrstnih centrov. Skupina Fa-brika bo do konca leta znotraj

centra odprla dodatno delovno mesto v Ljutomeru. COVE naj bi v naslednjih letih razvoja po zgledu uspešnih centrov iz avstrijske Gradiščanske doprineslo k pomembni identifikaciji potencialov ter uresničevanju projektov, ki razvijajo nova dognanja in znanja ter ustvarjajo nova delovna mesta in poslovne priložnosti. Zato bodo poskušali učinkovito črpati znanje od partnerjev, ki so v sosednji Avstriji v zadnjih 20 letih ustvarili eno izmed najbolj energetsko neodvisnih regij na svetu ter v podobno velikem mestu, kot je Ljutomer, ustvarili tisoč novih delovnih mest.

Ptuj • Novi stari ravnatelj Glasbene sole Karola Pahorja

Tudi v glasbeni soli se pozna recesija

Glasbena Sola Karola Pahorja Ptuj ima novega starega ravnatelja. Četrti mandat je namreč dobil dozdajšnji Solo, na kateri so letos 604 učenci, vodi že 14 let. Kot pravi, se je v tem obdobju spremenilo veliko stvari.

Stefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj

Foto: DK

Upad generacij se sicer na glasbenih šolah ne pozna pretirano, pozna pa se recesija, saj pred njihovimi vrati več ne ostaja toliko učencev kot pred leti. »Prejšnja leta smo imeli na čakalnih listah 32 učencev, letos se je ta številka prepolovila,« pojasnjuje Štefan Petek. Kot je še povedal, se struktura zanimanja za inštrumente zaradi tega ne spreminja. Še vedno je največ interesentov za klavir, ki se ga letos na njihovi šoli uči 113 učencev. Sledijo še violina, harmonika in flavta, kar 51 učencev pa imajo letos na baletu, ki je eden izmed novejših programov, saj ga izvajajo deset let.

Najnovejši med vsemi pa je program za jazz, v katerega vpisujejo šele tretje leto, a se je izkazal kot zelo dober.

Kot pojasnjuje Petek, je starost učencev ob vstopu v glasbeno šolo odvisna od tega, kateri program si izberejo. Njihovi najmlajši učenci so stari pet let, gre pa za predšolsko

Že z zamenjavo pohištva ali osvežitvijo barv lahko domu vdihnemo novo svežino. Vsake toliko let pa vsak dom potrebuje popolno prenovo. Da bi bila ta čim manj stresna, rezultat pa nam v zadovoljstvo, je nujno, da se je lotimo premišljeno.

Ključno je dobro načrtovanje

Ne glede na to, ali prenavljamo notranje prostore, polagamo streho, menjavamo okna in vrata ali urejamo okolico, moramo vsa dela dobro načrtovati. Idealen čas za prenovo naj bi bil od pomladi do jeseni, vendar se lahko nekaterih notranjih del lotimo tudi po

glasbeno vzgojo, v kateri se letos izobražuje 10 učencev, natanko toliko pa jih je še v glasbeni pripravnici, ki pomeni nadaljevanje predšolskega programa.

Igranje inštrumentov lahko začnejo pri sedmih letih, za nekatere inštrumente pa je treba počakati tudi do desetega leta.

V 14 letih veliko sprememb

Štefan Petek Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj vodi že 14 let, zadnja reelekcija je potekala maja letos. Protikandidatov tokrat ni imel, z dozdajšnjim delom pa je, kot pravi, zadovoljen. »V teh 14 letih se je spremenilo precej stvari. Uvedli smo baletni in pevski oddelek, razširili smo oddelek za tolkala, vpeljali smo jazz. Doživeli smo tudi kadrovsko okrepitev, tako po številu kot pri stopnji izobrazbe. Imamo celo štiri

zimi. Pomembno je, da vsa dela ustrezno časovno razporedimo v pravilnem vrstnem redu; v splošnem velja, da najprej pripravimo tla in položimo talne obloge, zamenjamo stavbno pohištvo, sledi fina obdelava sten in morebitno lakiranje ali oljenje parketa, na koncu pa stene še prebarvamo in namestimo pohištvo.

Izbira materialov

Ker bomo tovrstno opremo kupovali za najmanj desetletje ali več, je še posebno pomembno, da izberemo kakovostne in vzdržljive materiale, ki nam bodo služili vrsto let. Lesena ali PVC-okna in vrata? Parket ali laminat? Jeklena, opečnata, bitumenska ali cemen

magistre, skupaj pa je 46 zaposlenih, od tega štirje administratorji in tehnični delavci, ravnatelj, njegov pomočnik in 39 učiteljev,« pravi.

Na vprašanje, kako je njihovo delovanje zadela kriza oziroma kako se odraža, pa odgovarja: »Za zdaj se pozna le pri tem, da je opaziti minimalen upad zanimanja, še zmeraj pa imamo vse programe zapolnjene do zadnjega kotička. Res

tna kritina? Pri izbiri moramo seveda upoštevati tako svoje želje glede videza kot primernost materialov za naše prostore. Priporočamo, da se pred nakupom obrnete na strokovnjaka, ki si bo ogledal vaš objekt in vam svetoval o primernih materialih glede na vaš prostor in želje.

Pravilna vgradnja

Življenjska doba in zadovoljstvo z investicijo pa sta ne nazadnje odvisna predvsem od pravilne vgradnje. Še tako prvovrstni parket ali vrata brez pravilne vgradnje ne bodo kakovostno opravljali svoje funkcije, zato je priporočljivo, da vam zahtevnejše posege opravijo profesionalni monterji.

pa je, da smo še pred nekaj leti imeli kar nekaj učencev, ki jih nismo mogli sprejeti, letos jih je nekoliko manj.«

Šola deluje na več lokacijah -kdaj bo dobila nove prostore?

Glasbena šola, ki je v Dravski ulici, del dejavnosti izvaja

Vse na enem mestu

Ne glede na to, ali potrebujete izdelke za gradnjo in dom ali le strokovni nasvet, ste prisrčno vabljeni v poslovalnice Slovenijales trgovine. Na vsa vprašanja vam bodo z veseljem odgovorili, po želji pa bodo na ogled poslali tudi strokovnjaka, ki bo opravil natančne izmere in vam svetoval o primernih materialih glede na vaš prostor in želje. Poskrbeli bodo tudi za strokovno opravljeno montažo.

ravnatelj Štefan Petek, ki

tudi na drugih lokacijah. Pred nekaj leti so dobili prostore na Vičavi, balet pa poteka na osnovnih šolali Olge Meglic in Mladika. »Nimamo lastne baletne dvorane, to je razlog, da imamo vaje v omenjenih prostorih,« pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da imajo v uporabi še prostore OŠ Gorišnica in OŠ Kidričevo, kjer poučujejo harmoniko.

Namen vodstva šole pa je vse omenjene lokacije združiti v eno. To naj bi se zgodilo po izselitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka iz zdajšnjih prostorov. Ko se bo omenjena šola preselila v nove prostore, naj bi po besedah Petka stavbo v Raičevi ulici v uporabo dobila prav glasbena šola.

Po mnenju ravnatelja so ti prostori za njihovo delovanje primerni, še pred vselitvijo pa bi jih uredili in obnovili po svojih potrebah in željah. »Skupaj s predvidenim prizidkom bi bila kvadratura ravno pravšnja,« še dodaja.

A to ni namen mojega tokratnega razmišljanja oziroma pisanja. Vsekakor pa je res, da se dela nekaterih naših ljudi neverjetno bolj prepoznavajo zunaj meja kot doma. To ne velja le za slovenske gledališke ali filmske genije, temveč tudi za različne izumitelje, plesalce, doktorje, literate.

In prav pri razmišljanju o literaturi se ponovno spomnim ptujske avtorice Sonje Votolen, kajti njena pesniška govorica je bila ponovno »potrjena« v Italiji, kjer je doslej prejela že nekaj nagrad in priznanj. Tokrat je prejela diplomo mesta San Bonifacio, in sicer na osemindvajsetem mednarodnem natečaju, uradno imenovanem G. P. Internazionale di Poesia »Simone Lorici«. Vo-tolenovi priznanje sicer ni prineslo denarne nagrade, je pa zato »nagrada« toliko vrednejša zaradi še enega ponovnega prepoznanja njene pesniške govorice v Italiji.

Seveda gre zasluga tudi prevajalki Jolki Milič, ki je prevedla veliko Votoleninih že nagrajenih pesmi v italijanščino. Miličeva seveda do potankosti pozna zven italijanskega besedišča ter senzibilnost pesnikov, ki jih prevaja, tudi Votolenovo. Prevajalka je pred kratkim za

Delujejo štirje orkestri

Na najstarejši ptujski glasbeni šoli delujejo tudi štirje orkestri: godalni z 18 člani, pihalni s 50 člani, harmonikarski z 29 in jazzovski s 16 člani. V te se vključujejo učenci višjih letnikov, ki imajo dovolj znanja za skupno muziciranje, dobrodošli pa so tudi nekdanji učenci glasbene šole, ki želijo sodelovati.

Tako omenjeni orkestri kot tudi posamezniki šolo skozi vse leto predstavljajo na različnih nastopih, koncertih in tekmovanjih. Prihodnji mesec se bodo odpravili v Velenje, kjer bodo znotraj projekta Glasba brez meja vrnili nastop tamkajšnji glasbeni šoli.

V začetku prihodnjega leta jih čaka še nekaj revij, med drugim že januarja baletna.

Kljub temu da je dejavnost šole široka in da je izbira pestra, ima ravnatelj še veliko ambicij. Želi si novih programov, pri čemer pa pravi, da je realističen in si ne zastavlja prevelikih, neuresničljivih ciljev. Med drugim bi radi poučevali harfo, klavirski kontrabas, fagot in ljudska glasbila. Kdaj bo šola to tudi dejansko lahko uresničila, pa ni odvisno le od njenega vodstva, ampak tudi od posluha ministrstva, ki jim bo bolj ali manj naklonjeno.

Dženana Kmetec

italijansko spletno revijo Fili d'Aquilone, s podnaslovom Lirico Sloveno, prevedla nekaj pesmi nekaterih slovenskih avtorjev, kot so Ihan, Berglez, Pavček, Frančič idr., ter pesmi Sonjo Votolen.

Ko spremljam samohodno literarno pot Sonje Votolen, se mi porajajo misli in razmišljanja o odmevnosti pesnice, ki pa ni le pesnica, temveč tudi prozaistka, dramatičarka, avtorica številnih strokovnih in drugih člankov, na italijanskih tleh. Očitno bo res, kot sem nekje prebrala, da je našim sosedom Votolenin pesniški stih več kot všeč.

Mirjana Virtnik

Foto: zasebni arhiv

Sonja Votolen med branjem svoje poezije

'..'J'"', 7M.I *Nakup na 2 do 12 obrokov je možen za

imetnike NLB plačilnih kartic MasterCard, Visa in Karanta (ne velja za posojilni kartici). Več informacij na www.slovenijales-trgovina.si.

• NOTRANJA VRATA

• PARKETI

• LAMINATI

• LADIJSKI PODI

• STENSKE OBLOGE

• strokovno svetovanje in izmere

• dostava na dom

• vgradnja vrat in polaganje talnih oblog

Poslovalnice:

Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 01 561 35 66

Razmišljate o prenovi?

Ptuj • Pesmi Sonje Votolen

Pot ptujske pesnice

Pravijo, da dandanes na uspeh posameznika - ne glede na področje ustvarjalnosti - ne vpliva toliko sposobnost človeka ali njegov dar, temveč dejstvo, da zna vstopiti skozi prava vrata s pravim vplivnežem. Trenutnost dogajanja na vseh linijah našega življenja zgornjo grenko misel potrjuje.

Ptuj • Šestdnevno literarno popotovanje

Literatura na cesti

Tretja izdaja projekta Literatura na cesti je šestdnevno popotovanje začela v ponedeljek dopoldne na Ptuju. Na idiličnem dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je gostoval priljubljeni prekmurski pisatelj in pesnik Feri Lainšček ter osnovnošolcem iz treh ptujskih šol in preostalim ljubiteljem literature govoril o svojem življenju in delu ter o tem, kaj je zaznamovalo njegov opus.

Projekt Literatura na cesti, ki letos poteka tretjič, prinaša časovno in vsebinsko najbolj osredotočeno šestdnevno dogajanje, ki se odvija v partnerskih mestih Evropske prestolnice kulture 2012 skozi štirinajstdnevni časovni pas. Druženja osnovnošolcev s pesniki in pisatelji so se začela v ponedeljek, končala pa se bodo v petek, 26. oktobra. Letošnja osrednja tematska nit je mladinska literatura, predstavilo pa se bo šest uveljavljenih avtoric oziroma avtorjev, med katerimi so nekateri vključeni v učne načrte, bralno značko oziroma se njihova pot v oblikovanje slovenske mladinske književnosti vidno vzpenja.

Uvod v letošnji projekt Literatura na cesti je naredil pesnik in pisatelj Feri Lainšček. Z njim in njegovim delom so se na dvorišču ptujske knjižnice spoznavali učenci treh ptujskih šol: OŠ Mladika, OŠ dr. Ljudevita Pivka in OŠ Breg. Lainšček, ki ga otroci in mladi zelo radi berejo, nič manj priljubljen pa ni niti pri starejših bralcih, je s tem dogodkom znova dokazal, da je izjemen pisec. Povsem iskreno in brez zadržkov je govoril o sebi, svojem odraščanju, življenju in o tem, kaj je zaznamovalo njegov pesniški in pisateljski opus. Vsako njegovo besedo

S Ferijem Lainščkom se je pogovarjala Simona Kopinšek.

so otroci poslušali z velikim zanimanjem, šolsko uro pa je spremenil v nepozabno dogodivščino. Z Lainščkom se je pogovarjala ena izmed vodij projekta Literatura na cesti Simona Kopinšek, ki je s svojim čudovitim in neponovljivim branjem Lainščkovih del prav tako dala izjemen pečat dogodku.

»Rodil sem se povsem na robu, v eni veliki revščini in sploh ni bilo videti, da bi se mi v življenju lahko kaj posrečilo. A srečo sem imel, da smo v družini veliko govorili, se družili in da so bili starši odlični pripovedovalci,« je dejal Lainšček in dodal, da je dar govora njegovih staršev do njega pripeljal nekaj zelo pomembnega - občutek za

zgodbe. Prepričan je, da je ravno najzgodnejše otroštvo, od rojstva pa do šestega leta, usodno za vsakega človeka, saj mu daje barvo pogleda na svet in ga določa.

Starši, rojstni kraj in radovednost

Kot je dejal Lainšček, vse do 1. razreda sploh ni vedel, da knjige obstajajo, ob odkritju in tja do 3. razreda pa jih je prebral zelo veliko: vse, kar so sploh imeli v majhni šolski knjižnici. »Bral sem, da sem lahko razmišljal o tem, kdo sploh sem,« je še dejal priljubljeni pisatelj in pesnik. O svoji ljubezni do knjig in navdušenju nad spoznavanjem novih zgodb pa tudi o močni

Podgorci • Podgorci pojejo in plešejo 2012

Pod brajdami

Kulturno društvo Podgorci je konec tedna pripravilo tradicionalno prireditev Podgorci pojejo in plešejo 2012, ki so jo naslovili Pod brajdami in na kateri so nastopili domala vsi člani društva ter številni gostje.

Prireditev je dejansko potekala pod brajdami, ki so jih člani društva postavili na odru. Dogodek so odprli tamburaši Tamburaškega orkestra Ruda Sever iz Gorišnice, nato se je predstavila Folklorna skupina Riplenka ZUDV Dornava, VDE Ormož s hudomušno odrsko postavitvijo Dekle razposajeno, zapele so sestre Kopinske, odrasla folklorna skupina FD Rožmarin Dolena pa je predstavila primorske narodne plese. Zapele so tudi Sestre Nedeljko, zaplesala FS KD Podgorci, ki je pripravila odrsko postavitev Ples na grozdju. V folklorni skupini pleše 11 parov in skoraj ne mine teden, da se ne bi kateri novi član zanimal za vadbo folklore pri njih. To niti ne preseneča, saj so folkloristi zelo uspešni, pred nekaj dnevi so nastopili tudi na državni reviji folklornih skupin, kjer so se dobro odrezali. Nastop so

sklenili Veseli muzikanti, ljudski godci KD Velika Nedelja. Med posameznimi točkami je vezno besedilo podajal Robert Muršič v spremljavi različnih instrumentov, od lončenega

basa prek orglic, violine, klarineta, harmonike do trstenk. Prireditev je režiral Dominik Majcen.

Kulturno društvo Podgorci ima dolgo tradicijo, saj je pred

zvezi s Prekmurjem je pripovedoval zelo vzneseno in iskreno. »Takrat se je zasejalo to, da sem zdaj pisatelj,« je še dodal Lainšček, ki je ves čas pripovedovanja poudarjal, da so največji vpliv nanj in na njegovo pisateljevanje imeli starši in njegova rojstna vas. Izpostavil je, da je njegovo življenje povezano z ravnico, tipičnim revnim Prekmurjem in željo razumeti ta svet, ki jo je v začetku gnala otroška radovednost. »Neskončno me je zanimalo, kaj je za sosednjim gričem, saj tega v otroštvu nisem videl,« je pojasnil La-inšček, ki je prepričan, da je ravno radovednost ena izmed ključnih komponent, če želiš postati ustvarjalec. Po njegovem je to tisto, kar nujno potrebuješ, če želiš biti ustvarjalen, zato ker so te meje različne in ker vsak svet dojema drugače, pa je zanj vsak pisatelj poseben.

Spomni se tudi najboljšega napotka, ki ga je dobil od danes pokojnega Toneta Pavčka. Ta mu je dejal, da otroci vedo, kdaj delaš resno zanje in kdaj se želiš z njimi le zabavati. »Za otroke pišem enako resno -ne pa zresnjeno - kot za odrasle,« je dejal Lainšček in dodal, da je njegov namen tudi otroke pritegniti s tem, kar čuti. Motivirati otroke z in za literaturo pa je vsaj na Ptuju prekmurskemu književniku gotovo uspelo. Tako starejši kot otroci so namreč njegovo pripovedovanje poslušali zelo pozorno, ob koncu druženja pa so šolarji dobili še svojih nekaj minut. Prebirali so svoje pesmi in zgodbe, ki so bile zabavne in kreativne obenem, in kar je najpomembnejše -vsebinsko pestre in poučne.

Dženana Kmetec

tremi leti praznovalo 100-le-tnico. V njem delujejo tri skupine: ljudski godci, ki so trenutno nekoliko manj aktivni, folklorna skupina in vokalna skupina Sestre Nedeljko. Podgorci pojejo in plešejo je ena izmed njihovih najpomembnejših prireditev, letos jih čaka še praznovanje 35. obletnice delovanja folklore, okrog božiča pa še predstava gledališke skupine, je povedal predsednik društva Marjan Kolarič.

Viki Ivanuša

Foto: arhiv društva

Folklorna skupina KD Podgorci je prikazala odrsko postavitev Ples na grozdju.

Tednikova knjigarnica

Angel pozabe - poslastica tega leta

Babica mi z roko pomi-gne, naj grem z njo.

Skoz črno kuhinjo odi-deva v shrambo. Star dim se kot temna mastna smola lepi na obok. Diši po pre-kajenem mesu in sveže pečenem kruhu. Nad pomijami, v katerih zbiramo ostanke hrane za svinje, lebdi kisla soparica. Tla so ilovnata in se na izhojenih mestih svetijo kakor zloščena.

Tu v shrambi babica zajame iz enega od loncev strjeno svinjsko mast in jo razmaže po pekaču, potem z žlico seže v jabolčno marmelado, posname z nje sloj belosive plesni in ga odvrže med odpadke. Malada piše na nalepkah, ki jih je s kašo iz moke, mleka in sline nalepila na kozarce. Njena malada je temno rjava in grenko-sladka po okusu.

V krilo, ki ga visoko privzdignem, mi naloži prgišče jajc. Ob prepihu se s sten črne kuhinje luščijo kosmi čada in se spuščajo na hlebce kruha, pokončno spravljene na leseni polici. Pod vratci peči ob vhodnih vratih je kupček pometenegapepela.

Tako se začenja knjiga, ki mi je pregnala hipno bralsko brez-dušje. Saj veste, dragi bralci, ko kar na lepem ni knjige, ki bi jo brali z navdušenjem. In priznam, da sem bila že nekoliko nejevoljna: toliko knjig, pa nobene takšne, ki bi me povsem začarala. Saj so bile to leto prijetne, nove zgodbe, a takšne knjige, ki bi ob njej zanemarila dober film, obisk, klepet, da ne govorim o drugih manj prostočasnih dejavnostih, ne, takšnega naslova se ne spomnim. Ali recimo knjige, ki bi jo nalašč brala zelo, zelo počasi, da ne bi bilo prehitro konec bralnega užitka. V takem, bralsko zoprnem obdobju, me je doletelo povabilo na predstavitev proznega prvenca uveljavljene pesnice Maje Haderlap. Skoraj bi že pozabila na lanski klic prijatelja, češ da je slišal po radiu o eni prima knjigi, ki je bila nagrajena z nemško literarno nagrado Ingeborg Bachmann, in bo jo rad prebral. Takrat, pred letom, skoraj nisem mogla verjeti, da je nagrajeni roman Maje Haderlap v nemščini, še bolj pa, da ni takoj izšel tudi prevod v slovenščino. Kaj pa vem, tako nenavadno se mi je zdelo, da je »slovenski« roman »nemški«, če se lahko tako izrazim, saj je Maja Haderlap ja »najbolj naša«, za pesniško zbirko Bajalice (1987) je dobila nagrado Prešernovega sklada. Avtorica je aktivna v slovenskem literarnem prostoru, prisotna v različnih knjigah o slovenskih književnikih, slovenskih literarnih leksikonih ... Tega njenega proznega prvenca pa ni na domačih knjižnih policah. Tako sem se povabila na predstavitev slovenskega prevoda zelo razveselila, a se mu nisem mogla odzvati in sem založnika prosila, ali je možen kakšen »recenzijski izvod«. Ni bilo odgovora, le brala sem v Večeru o uspešni predstavitvi knjige in še odličen intervju z avtorico. Si morete misliti, cenjeni bralci, kako sem se razveselila paketka s knjigo!

Knjiga pa drobna, skoraj kvadratast format, mehka vezava, z zamolklo rdečo natisnjen naslov na sredi, zgoraj ime avtorice Maje Haderlap, spodaj znani prevajalec Štefan Vevar, naokoli centralno postavljenih naslovnih podatkov pa v krogu nanizani, lebdeči baročni angelci. Čez njihove oči pa so tudi čez celoten format platnic kot vzorec posejani srebrnikasti trakci, kot žlahtni obliži za rane, ki niso fizično, marveč dušno zadane. Mikavno oblikovana, skrivnostna knjiga.

Roman se začne s spominom na babico in črno kuhinjo. Nič sentimentalno, presneto resnično, skoraj trdo in sprva sploh ne veš, kam besede peljejo - tako preproste, da se bralec čudi ujetosti besed in misli, ki jih zapisuje doktorica gledaliških ved in germanistike, univerzitetna profesorica. Potem se bralec preseli v tiste kraje in v tiste ljudi, v preteklost, polpreteklost in v danes na Koroško, na avstrijsko Koroško, v tisti del Slovenije, ki je v Avstriji, v tisti del Avstrije, ki je slovenski. V tisti del soseščine, o katerem smo se radi pošalili ter pri tem izgovarjali tisti trdi R. Priznam, zdaj, po romanu Angel pozabe (Maja Haderlap, prevedel Štefan Vevar, Maribor: Litera, 2012, 211 strani) me je malomiselnih objestnosti sram. Kakšno je bilo tam življenje! Kako so trpeli med vojno in po njej. Kako in kaj je beseda partizan. Kako je koroškemu zvedavemu dekletu iz kmečke družine oditi v svet, v šole, študirat. Kako trdo je kmečko življenje. Kako zaznamuje vojna. Kako taborišče. Kako je to med Avstrijci in Slovenci .

Angel pozabe je čudovit knjižni naslov, kot je pomemben, ja, čudovit besedni krog Maje Haderlap. Na zadnji platnici slovenske knjižne izdaje stojijo besede Borisa Pahorja: Velik roman kot pričevanje o apokalipsi prebivalstva na avstrijskem Koroškem v nacističnem oklepu. In Draga Jančarja: To je lepa in presunljivo močna knjiga.

Zares!

Liljana Klemenčič

P. S.: Izdajo knjige je podprla ustanova Traduki in je izšla v sodelovanju z založbo Drava, Celovec, ter s pomočjo Javne agencije za knjigo RS in Mestne občine Maribor. In stane pičlih 20 evrov.

Slovenija • Ob svetovnem dnevu hrane

Vedno večji del plače le za hrano

Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih je 16. oktober izbrala za svetovni dan hrane. Letos ga zaznamujemo pod geslom Povezovanje v kmetijstvu je ključ za zagotavljanje virov hrane. Ta se je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v zadnjih desetih letih podražila kar za 52 odstotkov.

Hrana se je v zadnjih desetih letih podražila za 52 odstotkov, spremenile pa so se tudi prehranjevalne navade Slovencev; nižja je potrošnja sladkorja, krompirja, mesa, kruha in peciva ter jajc in mleka, povečala pa se je poraba riža, jogurtov in mineralne vode (fotografija je simbolična).

Foto: SM

Kot še ugotavljajo v Sursu, so se v zadnjih šestih letih najbolj zvišale cene olja in maščob (za 58 odstotkov) ter mleka, mlečnih izdelkov in jajc (za nekaj več kot 42 odstotkov). V enakem obdobju so se zvišale tudi cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih (za 24,7 odstotka) ter cene živil pri proizvajalcih na domačem trgu (19,7 odstotka). Hrana tako postaja vedno dražja, kar se odraža tudi v strukturi porabe dohodkov v posameznih gospodinjstvih. Ta večino porabljenega denarja namenijo za nakupe življenjskih potrebščin (v povprečju so te leta 2010 znašale skoraj 18.000 evrov), največ denarja, 15 odstotkov

»Želja po ustvarjalnem druženju žena je tlela že dolgo, februarja 1992 pa smo jo s pomočjo kmetijske svetovalne službe tudi uresničile. Takrat smo se namreč srečale na uvodnem sestanku in postavile temelje za naše delovanje. Za zagon društva so takrat poskrbele Angela Kozel, Ana Rotar, Cilika Trafela, Marija Jus, Štefka Plavčak, Anica Murko, Marija Junger, Nada Mlakar, Marija Habjanič, Bernarda Trafela in danes že pokojni Anica Fo-šnarič in Jožefa Šega. Osnovni cilj je bil, da povežemo ženske, predvsem kmečke gospodinje, ki živijo v naši občini, v svoj program pa smo vključile tudi širše izobraževanje žena, ne le na kulinaričnem področju, ampak tudi na področju drugih kmetijskih dejavnosti,« je v nagovoru pred zbrano publiko povedala predsednica Nevenka Pernat. V nadaljevanju je opisala prve aktivnosti žena, prve tečaje in predavanja, ki so se odvijala kar v zasebni kuhinji Fošnaričevih, ki pa je ob vedno večjem šte

oziroma slabih 3200 evrov, pa so gospodinjstva porabila prav za hrano in brezalkoholne pijače. Lani se je odstotek denarja za hrano in brezalkoholne pijače še povečal na 17 odstotkov.

Posledica podražitev hrane se kaže tudi v spremenjenih potrošnih oziroma prehranjevalnih navadah gospodinjstev. Tako se je po podatkih bilanc proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov v obdobju od 2005 do 2011 v Sloveniji najbolj, za 40 odstotkov, zmanjšala potrošnja sladkorja na prebivalca (z 51 kg na 31 kg), krompirja za 14 odstotkov (s 77 kg na 66 kg), mesa za 8 odstotkov (s 97 kg na 89 kg), prašičjega mesa pa

vilu članic kmalu postala premajhna, zato so se preselile v prostore lovskega doma, kjer delujejo še danes. »Danes društvo šteje 70 članic, še vedno smo zelo aktivni, za nami je ogromno delavnic, razstav, izobraževanj, tečajev, predavanj in ekskurzij. Izobraževanja potekajo v sodelovanju kmetijsko svetovalno službo, predvsem pozimi, ko na kmetijah ni veliko dela, rade pa povabimo tudi zunanje predavatelje. Posebna zahvala za to gre Slavici Strelec s KGZ Ptuj. Zelo rade sodelujemo tudi z drugimi društvi v občini in na najrazličnejših prireditvah, kjer poskrbimo za pogostitev ali pripravimo razstave. Vsako leto se udeležimo tudi državne razstave Dobrote slovenskih kmetij,« je nadaljevala Pernatova, nato pa izpostavila dva velika dosežka podlehni-ških žena: »Ponosne smo zlasti na izid knjige Domače jedi in šege v Občini Podlehnik, ki je luč sveta ugledala leta 2009 in je plod večletnega dela naših članic. V knjigi smo opisale

za 12 odstotkov(s 44 kg na 39 kg). Nekoliko se je zmanjšala tudi potrošnja žita na prebivalca (za 5 odstotkov). V enakem obdobju se je povečala potrošnja riža (za 45 odstotkov) ter zelenjave (za 6

šege in opravila skozi letne čase in jih popestrile z jedilniki, ki so jih ob določenih delih ali praznikih postregli v naših krajih. Knjigo zaključujejo recepti jedi, ki smo jih same zbirale na terenu in jih tudi praktično preizkusile. Drugi večji projekt, ki še vedno poteka, pa je urejanje zeliščnega vrta

odstotkov, z 91 kg na 97 kg). Po podatkih ankete o porabi v gospodinjstvih pa se je v primerjavi z letom 2000 do leta 2010 najizraziteje zmanjšala potrošnja kruha in peciva (za 44 odstotkov), jajc (za

in vrta dišavnic ob lovskem domu, ki ga bomo z veseljem predstavile tudi obiskovalcem, še posebno mlajšim, saj želimo ljubezen do narave in zdrave prehrane širiti med mlade. Zavedamo se namreč, da je prihodnost v mlajših rodovih, in naše poslanstvo je med drugim tudi to, da jim

nekaj več kot 31 odstotkov) ter mleka (za 22 odstotkov), najizraziteje pa se je povečala potrošnja jogurtov (za 53 odstotkov), mineralne in izvir-ske vode (za 24 odstotkov) ter agrumov (za 21 odstotkov).

prenesemo znanje in ljubezen do zdravega načina prehranjevanja in življenja. Zavedamo se, da bomo v svetu, ki nas obdaja, preživeli le, če bomo samozadostni in bomo spoštovali izročilo ter izkušnje preteklosti in jih povezali s sodobnimi znanji,« je sklenila Nevenka Pernat.

Zbrane je pozdravil tudi župan Marko Maučič, ki je članicam društva čestital za lep jubilej ter jih pohvalil za vse dosežke in uspehe, še posebno za izdano knjigo, ki jo občina danes uporablja kot protokolarno darilo: »Povem vam lahko, da je nad podarjeno knjigo receptov marsikdo navdušen in nam pove, da je iz nje tudi kaj skuhal. Takšno promocijsko darilo, kot je ta knjiga, je redkost in v občini smo ponosni na vas! Za naprej pa vam želim še veliko let tako uspešnega delovanja in veliko novih dosežkov do naslednje obletnice!«

V zahvalo za vse doseženo je župan izročil predsednici Pernatovi posebno priznanje

Letos prvič tudi dan slovenske hrane

Letos bomo prvič praznovali tudi dan slovenske hrane, in sicer 16. novembra. »Z razglasitvijo slovenskega dneva hrane želimo dati hrani, pridelani v Sloveniji, pomemben pečat, zato bo ministrstvo spodbujalo ozaveščanje javnosti o pomenu domače pridelave in predelave hrane ter njenega uživanja. Kot potrošniki bomo lahko izkazali pripadnost lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane, ki proizvajajo varno in kakovostno hrano. Navsezadnje z uživanjem hrane iz bližine tudi potrošniki spodbujamo do okolja prijaznejšo pridelavo in predelavo hrane, v času krize pa pomagamo tudi domačemu gospodarstvu ter tudi tako skrbimo za blaginjo v državi. Največja aktivnost na ta dan bo zagotovo Tradicionalni slovenski zajtrk, ko bodo otroci v vrtcih in osnovnih šolah zajtrkovali kruh, mleko, maslo, med in jabolka - vse domačega, slovenskega izvora,« so ob sprejetem sklepu vlade, da ima tudi Slovenija svoj dan hrane, sporočili s kmetijskega ministrstva, kjer še dodajajo, da ima povečanje uživanja hrane iz lokalne bližine poleg zdravstvenih in hranilnih vrednosti za posameznika tudi pozitivne posledice na lokalno skupnost in gospodarstvo nasploh.

SM

občine, sledila pa so še priznanja članicam društva za 20 let uspešnega delovanja. Ta so prejele vse članice upravnega odbora, ki so že od samega začetka na tej funkciji: predsednica Nevenka Pernat, podpredsednica Bernarda Trafela, tajnica Nada Mlakar, blagajni-čarka Ivanka Brodnjak ter članice Anica Murko, Marija Jus, Marija Jurkovič, Marija Junger in Kristina Habjanič. Priznanja za 20 let dela so prejele tudi članice nadzornega odbora (Angela Feguš, Zdenka Golub in Zinka Vaupotič) ter članice lastnega razsodišča (Marija Jelen, Angela Kozel in Justina Praprotnik).

Predsednica društva podeželskih žena pa se je nato z zahvalami za pomoč in sodelovanje pri delu društva zahvalila: Občini Podlehnik, domačemu kulturno-folklornemu društvu, Trstenkam, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Pod-lehnik, Slavici Strelec, Jožetu Trafeli in Anici Mlakar.

Slovesna prireditev, ki so jo z nastopi popestrili ljudske pevke Trstenke in ljudske pevke iz Jablovca, pevci Kopači, vokalna skupina Cantilena in dramska sekcija domačega kulturnega društva s skečem, se je končala s prijetnim druženjem, ki je ob bogato obloženih mizah trajalo do poznega nedeljskega večera.

Foto: SM

Za 20 let uspešnega delovanja podlehniškega društva podeželskih žena so priznanja prejele članice upravnega odbora: predsednica Nevenka Pernat, podpredsednica Bernarda Trafela, tajnica Nada Mlakar, blagajničarka Ivanka Brodnjak ter članice Anica Murko, Marija Jus, Marija Jurkovič, Marija Junger in Kristina Habjanič (na posnetku). Priznanja pa so dobile tudi članice nadzornega odbora in častnega razsodišča.

Združeni narodi znotraj svetovnega programa za hrano letošnji svetovni dan hrane posvečajo pomenu globalne pre-hranske varnosti v boju proti lakoti pa tudi oblikovanju lokalnih prehranskih verig, ki bi dolgoročno omogočile izboljšanje prehranjevalnih navad. Prehranjevalne navade mladostnikov ter pomen uravnoteženosti prehrane za zdravje postajata vse bolj strateško dolgoročni tematiki. Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je zato postalo prednostna naloga razvoja kmetijstva v svetu in pomembno družbeno vprašanje. Pre-hranska varnost in proizvodnja hrane postajata spet strateški politični vprašanji.

Podlehnik • Proslava ob jubileju

20 let delovanja društva podeželskih žena

V dvorani podlehniškega vaškega doma je bila v nedeljo popoldne osrednja proslava ob 20-letnici organiziranega druženja žensk; te so se namreč leta 1992 povezale v aktiv kmečkih žena, z ustanovitvijo Občine Podlehnik pa so se preimenovale v Društvo podeželskih žena Občine Podlehnik.

Reportaža • Obisk iz Amerike (1. del)

Jim in Nancy sta prispela v Slovenijo

V enem izmed lanskih člankov v Štajerskem tedniku, ki sem jih pošiljal iz ZDA, sem omenil, da sem v goste povabil prijatelje in svoje »host starše« Jima in Nancy, ki sta me gostila eno šolsko leto v Ameriki. Po predhodnem dogovoru se mi je ta želja končno izpolnila.

Foto: Aljaž Jelen

Za naša gosta smo izdelali transparent.

Prav je, da začnem tam, kjer sem končal v Štajerskem tedniku. Ob vrnitvi domov sem ugotovil, da vseh razrednih izpitov in mature v mesecu in pol ne bom mogel opraviti. Odločil sem se, da šolanje v Sloveniji nadaljujem v matu-ritetnem tečaju na Gimnaziji Ptuj. Vmes sem še opravil vse razredne izpite pri predmetih, ki mi jih Gimnazija Ptuj ni priznala ob vrnitvi. Maturo sem prav tako uspešno opravil in se vpisal na želeno fakulteto -FERI v Mariboru.

Po vrnitvi v Slovenijo sem ohranil stike s prijatelji in starši gostitelji prek elektronske pošte ter skypa.

Prvi, ki je že avgusta obiskal Slovenijo, je bil prijatelj David, ki je obiskal svoje slovenske sorodnike in prijatelje. Zelo natrpan urnik njegovega potovanja mu ni omogočal, da me obišče na mojem domu. Dobila sva se v Šentjurju pri Celju. Prijetno druženje ob večerji je trajalo nekaj ur. Kljub kratkemu srečanju sva imela dovolj časa, da sva obudila spomine na druženje v Ameriki in da sva se seznanila z novostmi in dogodki, ki sva jih doživela v obdobju, ko se nisva videla. David mi je prenesel pozdrave vseh slovenskih znancev in prijateljev, s katerimi sem se družil v Ameriki.

Ves september smo se s starši pripravljali na prihod mojih ameriških gostiteljev Jima in Nancy, ki sta nam že v začetku leta sporočila, da nas bosta obiskala. Pričakovanje

njunega prihoda in napetost sta se stopnjevala iz dneva v dan. Dan njunega prihoda je bil vse bliže. Želeli smo jima pokazati kar največ slovenskih znamenitosti, zato smo pripravili načrt aktivnosti. Dogodkov in prireditev v tem letnem času pri nas ne manjka. Jim in Nancy sta še posebno želela izkustiti trgatev, saj še nikoli v življenju nista počela česa podobnega. Zato sta se odločila za obisk Slovenije jeseni.

Končno je prišla dolgo pričakovana nedelja, 16. septembra 2012. Gosta iz Amerike sem s starši pričakal na letališču Brnik. Po več kot enem letu smo se znova videli. Srečanje je bilo zelo vznemirljivo

za vse. Osebni stik je nekaj povsem drugega kot komunikacija prek interneta. Uvodni pozdravi in srečanje so bili za moja gosta veliko presene

čenje. Formalnosti na letališču sta opravila hitro in brez težav. Za njima je bila dolga pot. Pripotovala sta iz Chicaga in skozi Švico v Slovenijo. V

Švici, kjer sta imela postanek, sta bila zelo presenečena nad evropskimi cenami. Jima je že malo zaskrbelo, ko je zagledal račun za hamburger, ki ga je naročil na letališču. Povedal je, da je to bil najdražji hamburger, kar ga je kdaj naročil. Plačal je 25 dolarjev.

Kljub majhnosti brniškega letališča je bilo ob njunem prihodu veliko ljudi. Nekatere potnike so pričakali gostitelji, drugi so iskali različne informacije, tretji so iskali taksije in podobno. Moja gosta teh težav nista imela. Kljub vidni utrujenosti smo ju najprej odpeljali na kosilo. Odločili smo se za postanek na poti domov - na Trojanah. Med kosilom

sta mi predala pozdrave vseh sorodnikov, članov benda, v katerem sem igral, sosedov in drugih znancev iz Amerike. Kar nekaj časa je trajalo, da sta naštela vse, ki so jima naročili, da me pozdravita. Po obilnem kosilu smo si privoščili še znameniti trojanski krof. Bila sta presenečena nad njegovo velikostjo.

Dan je bil sončen in lep, zato sta že na poti proti domu lahko opazila geografsko raznolikost naše »majhne« Slovenije. Najprej so nas obdajale gore, nato hribovja, sledila je prostrana ravnina s polji pa spet hribovit predel Slovenije. Bolj ko smo se bližali domu, večja je bila napetost. Avtocesta se je končala. Vozili smo se po čedalje slabših poteh. Končno smo prispeli.

Doma smo za Jima in Nancy pripravili majhno presenečenje. Posebej zanju smo izdelali napis »Welcome Jim & Nancy« in ga obesili na ograji terase. Takoj po prihodu domov sta ga opazila. Bila sta zelo počaščena. Pozdravile so ju tudi cvetoče vrtnice z mamine grede.

Presenečena in zadovoljna sta vstopila v naš dom. Prtljage še nista želela pospraviti, zato smo si ogledali bližnjo okolico. Odpeljali smo se tudi do muzeja na Gorci. Že sama pot do tja po zelo ozki cesti je bila zanju vznemirljiva. Kamor koli sta se ozrla, sta videla vinograde. Jima je navdušil mogočen klopotec, a njegovega zvoka takrat ni slišal, saj je bilo brezvetrje. Razgled na vse Ptujsko in Dravsko polje je na nas naredil močan vtis. Gosta sta opazila tudi ptujski grad, ki je izstopal v panorami. Opazovali smo tudi domači kraj Pod-lehnik, domačo hišo ter hiše v bližnji in širši okolici.

Z večerno zarjo smo se po dolini Rogatnice vrnili domov.

Nadaljevanje prihodnjič Aljaž Jelen

Ormož • Prvo iz vrste zanimivih predavanj

Pisava odkriva osebnost

Mladinski center Ormož je začel cikel predavanj za boljše starševstvo, ki že nekaj let Ormožanom in tudi obiskovalcem od drugod kaže pot med čermi starševstva. Teme so zelo raznolike, sezono pa so odprli s predavanjem grafologinje Edite Tomič.

Grafologija v Sloveniji ni priznan poklic, v svetu pa gre za dvoletni študij, ki zajema klasično grafologijo, psihologijo, psihosomatiko, forenzi-ko in komunikologijo. Kot je povedala predavateljica Edita Tomič, se je za grafologijo odločila iz radovednosti pa tudi zato, da bi bolje razumela sebe in to, kar ljudi ovira na njihovi poti do cilja. Pisava je odraz podzavesti in niti dve osebi ne pišeta popolnoma enako. Odvisno od čustvenega stanja se sicer lahko spreminja naklon ali velikost pisave, toda črke vedno oblikujemo popolnoma enako. Po 12. letu je pri otroku že mogoče narediti popolno grafološko analizo in predvideti, katera

smer izobraževanja bi bila najprimernejša oziroma kakšen je otrokov karakter ter ali ima čustvena odstopanja. Tomiče-va je povedala, da je lepopis oziroma enotna oblika pisave, ki jo zahtevajo v šolah, sicer dober, ker otroke nauči norm v širšem smislu, po drugi strani pa zavira razvoj osebnosti in jih podreja.

Grafolog v svoji analizi preveri vsaj 200 kazalnikov v pisavi, zato je po eni ali dveh značilnostih, kako nekdo piše določeno črko, nemogoče kar koli resneje sklepati. V analizi se prepletajo številne informacije, ki se oblikujejo v celoto. Najprej se pogleda naklonski kot pisanja. Osebe, ki v pisavi menjavajo naklonski kot

pisanja, menjavajo tudi svoja čustva, njihova reakcija je takojšnja, vsaka stvar jih zelo hitro prizadene in iztiri. Pokončna pisava odkriva osebo,

ki se ima pod kontrolo in jo le težko kaj iztiri. Levi naklon v pisavi nam pove, da je oseba bolj vase zaprta, se odmika od ljudi in nikoli ne kaže svojih

čustev, pri desnem naklonu pa imamo opravka z osebo, ki jih ne skriva.

Eden izmed pomembnih elementov, ki veliko pove o človeku, je njegov podpis. Edita Tomič je povedala, da se iz podpisa vidi naša samozavest, mnenje o sebi in ali se želimo pred drugimi ljudmi predstaviti drugačni, kot smo v resnici. S spreminjanjem pisave lahko vplivamo na našo osebnost, smo slišali na predavanju, tako se lahko z dodatnimi potezami v podpisu zaščitimo, zanikamo ali si povečamo samozavest. Če napišemo najprej priimek, kaže to na pasivno odvisnost od staršev. Če gre za prevzet priimek po partnerju, nakazuje na dajanje prednosti drugim in prav tako podrejanje. Zato je Edita Tomič poudarila, da je zelo pomembno, da vedno napišemo najprej svoje ime in šele nato priimek. Podpis naj bi bil vedno enak preostalemu rokopisu, da se ljudem pokažemo takšni, kot smo. Če želimo okrepiti samozavest, morajo biti vse črke v podpisu

manjše od velikih začetnic.

Pomembno je tudi, kako pišemo posamezne črke. Oseba, ki piše m kot arkade, razmišlja temeljito in skrbno pretehta vsak nov podatek. Svoje misli nadgrajuje in pretežno je zelo vztrajna. Običajno je takšna pisava pokončna, v njej prevladuje takt in pisava spada med počasne, je še povedala Tomičeva. M lahko pišemo tudi kot girlande, to kaže na osebo, ki ima vsestranski tip mišljenja - misli zelo hitro, jasno in razume stvari, še preden jih razložimo. Ta način pisanja črke m je značilen za osebe, ki imajo razvito em-patijo in hitro čutijo z drugo osebo, so pa lahko tudi zelo naivne. To pa sta le dva načina pisanja iste črke, ki veliko povesta o posamezniku.

Predavanje Edite Tomič je bilo ravno dovolj privlačno, da je prebudilo zanimanje publike. Grafologija pa je zelo kompleksna, zato se je treba za kakršne koli sklepe temeljito poglobiti vanjo oziroma delo prepustiti strokovnjakom.

Viki Ivanuša

Foto: Viki Ivanuša

Edita Tomič je povedala obilo zanimivih informacij, ki so lahko spodbuda za resnejše ukvarjanje z grafologijo.

Rokomet

Ptujska mladost nemočna proti Krimu

Stran 14

Gimnastika

Tjaša Flanjak med deseterico na Madžarskem Stran 14

Dejan Zavec

»Zanima me osebnostni maksimum«

Stran 21

Boks

Timotej Pučko boksal v Rusiji

Stran 21

Kolesarstvo

V zadnji tekmi sezone prvič brez stopničk

Stran 22

Kikboks

Ptujčani odlični na turnirju v Avstriji

Stran 23

Nogomet • 1. SNL

Kidričani se pripravljajo na mini serijo z Gorico

tednik

íVoíLUíajÍE ÜCLÍ na íuítounim. ífitiíu!

RADIOPTUJ

KO- ¿filetee

www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • Reprezentanca Slovenije

Kraljestvo za igro

Foto: Črtomir Goznik

Slaviša Stojanovič, selektor slovenske nogometne reprezentance

Foto: Črtomir Goznik

Prvo letošnje srečanje z Gorico so Kidričani dobili z rezultatom 2:1. tri, ki bodo odigrane v naslednjih 12 dneh?

Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič

Slovenski prvoligaši so se v senci reprezentančnega premora mirno pripravljali na nadaljevanje državnega prvenstva. Konec tedna bodo na sporedu tekme 14. kroga, v katerem bodo Kidričani začeli mini serijo srečanj z ekipo Gorice. S to se bodo najprej v soboto, 20. 10., v gosteh pomerili v prvenstveni tekmi, 24. in 31. 10. pa bosta med istima tekmecema na sporedu pokalna obračuna (prvi v Kidričevem, drugi v Novi Gorici).

Aluminij in Gorica sta se v tem prvenstvu že spopadla, v 5. krogu je bil v Kidričevem boljši Aluminij, ki je slavil z rezultatom 2:1. Spomnimo: goste je v vodstvo povedel Ži-gon (47. minuta), preobrat pa sta z goloma zrežirala Kmetec v 61. in Kurež v 84. minuti. To je bila za varovance Bojana Flisa druga zmaga v seriji, ki so jo pozneje razširili na štiri (Rudar, Gorica, Mura 05, Olimpija).

»Goričani so zame vedno neugodna ekipa; nikoli ne morem zanesljivo vedeti, kaj nas z njimi čaka. Tako je bilo vedno, kadar sem igral z njimi v dresu Drave in Domžal, a tudi zdaj ni nič drugače,« je povedal Marko Drevenšek, ki v soboto kljub temu pričakuje pozitiven rezultat. Marko je pretekli teden izpustil en trening zaradi manjših bolečin v nogi, a je po nekaj masažah vse znova v naj

lepšem redu. »Pred premorom je že bilo čutiti nekoliko utrujenosti, saj je bil ritem srečanj kar naporen. Vmes je bil tudi 120-minutni pokalni obračun z Rudarjem, ki pa se je na srečo za nas končal z napredovanjem.«

Trenerju Bojanu Flisu nekaj skrbi povzročajo manjše zdravstvene težave Topolovca, Brezovačkega in Drevenška, vendar upa, da bo do sobote vse v redu. »Brezovački je bil precej časa zunaj pogona, ni igral tekem, zato je bil po tekmi z Rudarjem precej utrujen. Kljub temu sem zadovoljen z njegovim učinkom in nanj resno računam tudi v prihodnje. Je zelo univerzalen igralec, ki lahko zaigra v obrambi ali zvezni vrsti, zato smo z njim res veliko pridobili,« je povedal strateg Aluminija, ki je že povsem osredotočen na prihajajoče obračune z Gorico: »Precej vprašanje se mi pojavlja, saj bomo z Gorico v manj kot

I,

Kako se bodo končale prihodnje

dveh tednih igrali kar trikrat. To zahteva nekoliko drugačen pristop k načrtovanju taktike, saj je v pokalnem tekmovanju treba odigrati z glavo, na rezultat v seštevku dveh tekem. Do določenih rotacij znotraj ekipe bo zagotovo prišlo, saj bo ritem tekem znova kar močan.«

Medtem ko Kidričani potujejo v Novo Gorico s popotnico zadnje prvenstvene zmage proti Rudarju, so Goričani po dobrem začetku prvenstva v zadnjih krogih precej popustili. Tako so v zadnjih sedmih srečanjih le dvakrat remizirali in kar petkrat izgubili. Trener Miran Srebrnič lahko največ pričakuje od prvega strelca ekipe Dejana Žigona, temu pa se bo iz Aluminija poskušal po robu postaviti Robert Kurež, s katerim si omenjena igralca s 7 doseženimi zadetki delita prvo mesto na lestvici strelcev.

Jože Mohorič

Slovenska izbrana vrsta je v prvih štirih krogih kvalifikacij za SP 2014 osvojila 3 točke. S tem si je praktično zaprla vrata za nastop v Braziliji, čeprav teoretične možnosti še obstajajo. Glede na razpored, ki je bil za slovensko izbrano vrsto res težak (Švica doma, Norveška in Albanija v gosteh), to niti ni katastrofalen izkupiček. Točkovna bera bi sicer lahko bila večja, a sta jo odnesla enajstmetrovka v zadnji minuti tekme na Norveškem in vaterpolsko igrišče v Albaniji.

Veliko bolj od točk je skrb vzbujajoča igra! Glede te je jasno, da je zanjo odgovoren izključno selektor in njegov strokovni štab, v zadnji fazi pa igralci (ki jih izbira selektor), ki morajo njegove zamisli izpeljati na igrišču (vem, da se ponavljam, a selektor mora zamisli prilagoditi igralcem, ki jih ima na razpolago). A nič od tega doslej slovenskih ljubiteljev nogometa ni prepričalo, da je pot prava in da bomo po njej prišli do perspektive, ki bi nam odpirala obzorje proti Braziliji. Povsem se zavedam tudi tega, da Slovenija ni ekipa, ki bi se lahko redno uvrščala na velika tekmovanja, saj imamo -glede na preostale nogometne

Skupina E

Rezultati 4. kroga: Albanija -Slovenija 1:0 (1:0), Islandija - Švica 0:2 (0:0), Ciper - Norveška 1:3 (1:1)

1. ŠVICA 4 3 1 0 7:1 10

2. NORVEŠKA 4 2 11 6:5 7

3. ALBANIJA 4 2 0 2 5:5 6

4. ISLANDIJA 4 2 0 2 4:4 6

5. SLOVENIJA 4 1 0 3 3:6 3

6. CIPER 4 1 0 3 4:8 3

Potem ko so nogometaši Zavrča v preteklem krogu novomeški Krki odčitali pravo nogometno lekcijo, vodilno ekipo na lestvici že čaka nov obračun. Tokrat se bodo varovanci Zlatka Gaborja, ki je prejšnji teden taktično povsem uničil svojega stanovskega kolega na klopi Krke Bori-voja Lučiča, doma pomerili z ekipo Šmartnega 1928. Srečanje bi moralo biti odigrano v petek, torej v terminu, ko domače tekme igra Zavrč,

velesile - preprosto premalo bazo nogometašev.

A ponovil bom to, kar sem zapisal že ob prvi tekmi, ki jo je v teh kvalifikacijah vodil selektor Slaviša Stojanovič: prav z ničimer me ni prepričal, da ima kakšno vizijo in da jo je odločen uresničiti na igrišču. Spomnimo: v ekipi sta bili glede na tekmo Slovenija - Srbija, ki jo je zadnjo vodil selektor Matjaž Kek, le dve kozmetični spremembi, saj sta Ljubijanki-ča in Vršiča zamenjala Dedič in Birsa (oba sta bila stalna člana Kekove ekipe). Po pritisku javnosti (morda še koga) je sicer v naslednjih tekmah opravil majhne korekture, vendar pri tem ni opaziti kakšnih njegovih trdnih stališč, za katerimi

toda gostje niso privolili v to, tako da bo srečanje 12. kroga odigrano v soboto, začelo pa se bo ob 19. uri. V domači zasedbi bo manjkal Miha Kokol, ki je na Dolenjskem izpolnil kvoto rumenih kartonov, preostali nogometaši pa so pripravljeni na boj. Kljub temu da je postava, ki je pretekli teden pometla s Krko, odigrala odlično, je v domačem moštvu pričakovati določene spremembe, predvsem v ofenzivnem delu ekipe. Zavrč na-

bi brezpogojno stal. Težko se tudi sprijaznim s tem, da selektor do zadnjega izbira formacijo, s katero bo začel tekmo (4-4-2 ali 4-2-3-1). Ko igramo proti več kot 40 mest slabše rangirani ekipi Albanije, pač ni treba prilagajati sistema igre tekmecu, ampak je preprosto treba odigrati svojega (pri tem niti slabo igrišče ne more biti vzrok za spremembo, lahko se kvečjemu zamenja kateri igralec)!

Prepričan sem, da ko mu bo uspelo slovenske ljubitelje prepričati s svojo vizijo, potem mu bodo z veseljem sledili tudi navijači. Ti so pač z uspehi v prejšnjih letih postali nekoliko razvajeni ...

Jože Mohorič

mreč igra doma, pred številno publiko pa pride v poštev le zmaga. Ekipi Šmartnega v zadnjem obdobju nekoliko pojenja sapa, kljub temu pa še vedno zaseda spodobno 5. mesto na lestvici. V 3. krogu sta se ekipi enkrat že pomerili, z 1:2 pa so slavili Zavrčani in takrat dosegli prvo zmago v prvenstvu. Zdaj so vodilna ekipa na lestvici, v klubu pa bodo storili vse , da tako ostane tudi po tekmi z vijoličastimi.

tp

V soboto Maribor - Olimpija

V tem krogu nas v soboto zvečer pred TV-zasloni čaka izjemno zanimiv obračun med Mariborom in Olimpijo; če bodo slavili prvi, bo razlika med omenjenima ekipama na lestvici znova znašala velikih 9 točk, v vsakem drugem primeru bo prvenstvo (vsaj začasno) zašlo v bolj negotove vode. Vijoličasti bodo vsekakor storili vse, da končajo zmagovito serijo Olimpije, ki traja že šest krogov (Olimpija je nazadnje izgubila v 7. krogu v Kidričevem).

Nogomet • 2. SNL

Z novo zmago potrditi uspeh iz Novega mesta

Rokomet • 1. A SRL (ž)

Ptujska mladost nemočna proti Krimu

Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 23:48 (8:28)

ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:

Pušnik, Mateša 6, Kac, Žiher 1, Kolednik 1, Ivančič, Grabrovec, Bo-rovčak 6, Bolcar 2, Zorec, Tumpej 3, Šrajner 1, M. Selinšek, B. Selin-šek 3, Lazar, Kozel. Trener: Nikola Bistrovič.

RK KRIM MERCATOR: Grubišič, Jurič, Martin 9, Petauer, Mavsar 16, Varlec 5, Čačič, Torstensson 2, Zu-lič 2, Gregorc 4, Vergeljuk, Zrnec 4, Potisek 6, Stefanišin. Trener: Tone Tiselj.

IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj, Krim Mercator 8 min. SEDEM-METROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 5(4), Krim Mercator 1(1).

Pred leti so bile tekme med Ptujčankami in Ljubljančankami prava poslastica, ki so se praviloma končale z zmago Krima, toda naboj je bil večji, kar je uvidela tudi publika, ki se je na Ptuju vedno zbrala v velikem številu. Danes, ko živimo v nekoliko drugačnih časih, očitno niti dvakratne evropske prvakinje ne pritegnejo več ljubiteljev rokometa, saj se je na torkovem ligaškem obračunu zbralo le dobrih 50 ljubiteljev rokometa. Tudi predstave

Foto: Črtomir Goznik

Rokometašice Mercator Tenzorja Ptuj gostjam iz Ljubljane niso mogle nuditi resnejšega odpora.

1 A SRL (Z)

5. KROG: ŽRK Mercator Tenzor

Ptuij - Krim Mercator 23:48 (8:28)

1. KRKA 4

4

0

0

8

2. GEN - I ZAGORJE 4

4

0

0

8

3.ZELENE D. ŽALEC 4

3

0

1

6

4. VEPLAS VELENJE 4

2

1

1

5

5. KRIM MERCATOR 3

2

0

1

4

6. ADRIA T. LOGATEC 4

2

0

2

4

7. PIRAN 3

1

1

1

3

8. NAKLO PEKO TRŽIČ 3

1

0

2

2

9. MER. TENZOR PTUJ 5

1

0

4

2

10. ESERCITO ROMA 3

2

0

1

0

11. MLIN. AJDOVŠČINA 3

0

0

3

0

12. CELJE C. MESNINE 3

0

0

3

0

13. ANTRUM SEŽANA 3

0

0

3

0

obeh ekip niso takšne, kot bi si želeli, Ptujčanke so nazadnje nepričakovano klonile v Logatcu, prav tako pa so oslabljene Ljubljančanke doživele bolečo zaušnico proti Zagorju.

Krimovke so začele odlično in odprle srečanje s serijo 7:0. Domača vrsta je prvič zadela šele v 8. minuti, ko je bila uspešna Mateševa. Ker je bil zmagovalec znan že pred srečanjem, je domači strateg Bistrovič že kmalu ponudil priložnost ptujski mladosti za prepotrebno nabiranje izkušenj. V 15. minuti je domača klop zahtevala minuto odmora, na semaforju pa je bil viden rezultat 2:15. Pri tenzor-kah je že v 22. minuti v vrata stopila še tretja vratarka, kar priča o tem, da vratarke niso imele svojega dne, veliko pa je k temu nedvomno pripomogla slaba obramba, ki je v prvem delu igre prejela kar 28 zadetkov. Pri

Nikola Bistrovič, trener Mercator Tenzorja: »Naša ekipa je zelo mlada, jedro tvorijo 15- in 16-letnice, le Bolcarjeva in Mateševa sta starejši, da lahko parirata preostalim. Na začetku srečanja je svoje nedvomno naredil strah, bilo je veliko tehničnih napak, nato pa so punce, ko so se sprostile, pokazale več. Jasno pa je, da se vidi ogromna razlika. Naše mlade punce imajo določen potencial, toda potrebno bo predreti jajčno lupino. Katera bo to storila v tej sezoni, bo ostala, za druge pa pač ne bo prostora.«

Tone Tiselj, trener Krima Mercator: »Srečanje je bilo za obe ekipi odigrano v nepravem času. Dejstvo je, da smo veliko bolj kakovostna ekipa kot domača vrsta, ki je letos močno pomlajena. Večina slovenskih ekip ima v svojih vrstah mlade domače igralke razen vodilna moštva, kar priča o stanju ženskega rokometa pri nas. Z igro svojega moštva sem zadovoljen, obe ekipi pa sta naredili, kar sta v tem trenutku sposobni.«

gostjah je blestela predvsem Mavsarjeva, ki je do 26. minute kar 11-krat zatresla ptujsko mrežo (skupaj 16 zadetkov).

Uvodnih 10 minut drugega polčasa je oslabljena domača četa (brez Močnikove in Pra-potnikove) prikazala najboljšo igro, saj je ta del dobila s 6:4.

Dvakratne evropske prvakinje so takoj odgovorile s serijo 8:2. V zadnjih 15 minutah je postavo dodobra premešal še Tiselj in varovanke domačega stratega Bistroviča so nekoliko lažje zadihale, obenem pa lažje prišle do zadetkov.

Tadej Podvršek

Gimnastika • Mednarodno tekmovanje v Budimpešti

Tjaša Flanjak celo med deseterico

Ptujčanka Tjaša Flanjak že nekaj časa trenira gimnastiko v Rušah, in sicer pod strokovnim vodstvom trenerja Petra Fru-mna, ki je v zadnjih letih vzgojil veliko odličnih telovadk. Redni in zavzeti treningi kažejo pri naši športnici že velik napredek, ki jo je pripeljal tudi na tradicionalno mednarodno tekmovanje v Budimpešti z imenom Eva Kanyo memorial (ime je dobil po nekdanji vrhunski tekmovalki).

Pred nastopom na Madžarskem, na katerega se je Flanja-kova odpravila z Gimnastično šolo Ruše in s tekmovalkami iz Gimnastičnega centra Studenci, so tri telovadke, ki so zastopale Slovenijo, imele teden dni intenzivnega treninga v Rušah, kjer so trenirale tudi po sedem ur na dan. Tako so pilile vse prvine, ki so se jih naučile za nastop v gimnastičnem mnogoboju. Gre za najtežjo gimna-stično vejo, saj se v mnogoboju pri ženskah tekmuje na štirih orodjih, in sicer na gredi, preskoku, bradlji in parterju.

V konkurenci 30 tekmovalk iz vsega sveta, ki so že tekmovale na evropskih in svetovnih prvenstvih, je Tjaša Flanjak

Tjaša Flanjak je odlično nastopila na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti.

osvojila zelo dobro 16. mesto. Še boljša je bila v svoji najljubši disciplini, v preskoku, kjer je bila celo 10. Po nastopu je mlada ptujska tekmovalka povedala: »Zame je bila to prva in zelo težka mednarodna tekma, saj sem tekmovala med samimi

vrhunskimi telovadkami, ki se že leta ponašajo z odličnimi rezultati na evropskih in svetovnih tekmovanjih. S preizkušnjo sem precej zadovoljna, čeprav bi lahko vaje izvedla še boljše.«

Flanjakova ima še veliko manevrskega prostora za napre-

dovanje, zato lahko glede na njeno željo po napredku v prihodnosti pričakujemo, da bo izvajala še boljše in težje vaje, ki ji bodo na mednarodnih tekmovanjih prinašale še višja mesta.

David Breznik

Motokros

»

Nekaj zgodovinskega«

O izjemnem uspehu naših motokrosistov na evropskem pokalu narodov v ukrajinskem Kijevu smo že poročali. Član naše ekipe je tudi 16-letni Tim Gajser, ki je v ukrajinski prestolnici znova opozoril nase in odigral pomembno vlogo na poti naše vrste do naslova evropskega podprvaka. Slavili so Italijani, 2. so bili Slovenci, 3. pa domačini. Slovenska ekipa pod taktirko selektorja Saša Kraglja je nastopila v postavi Tim Gajser, Matevž Irt in Klemen Gerčar.

Tim Gajser, ki prihaja iz Pečk pri Makolah, je vikend v Ukrajini opisal tako: »V Ukrajini smo dosegli res velik uspeh. Do zdaj smo bili najboljši 4., zdaj pa smo postali evropski podpr-vaki. Veljali smo za favorite, kar smo dokazali že na kvalifikacijah, ko smo zasedli 1. mesto. S tem smo v nedeljo lahko izbirali najboljšo 'rampo'. Na prvi dirki je meni in kolegu Irtu šlo dobro in zasedla sva 6. mesto (Matevž), jaz pa drugo. V drugi vožnji nama je s Klemnom šlo

odlično, vseskozi sem se prebijal naprej, in ko sem želel napasti vodilnega Italijana, sva oba padla in končal sem kot 8., Klemen pa je bil 2. Pred finalom smo vodili in tudi v dirki nam je kazalo odlično. Nato pa so prišle težave, Klemen je zaradi kamna, ki ga je dobil, moral odvreči očala, Matevž je imel težave z motorjem, obenem pa se je že prej spustila gosta megla, tako da so te težave vplivale na nas. Kljub vsemu smo dosegli res zgodovinski uspeh.«

Po letošnjih izjemnih dosežkih, ki jih je Tim doživel tako z reprezentanco kot med posamezniki, pa konca sezone, kljub temu da smo sredi oktobra, še ni na vidiku: »Čakajo me še dirke v Marseillu, Genovi, Parizu in nato še v Milanu, nato pa se sredi novembra sezona konča,« je krajši pogovor sklenil aktualni italijanski, evropski in svetovni prvak Tim Gajser, ki si po novem lasti še naslov evropskega ekipnega podprvaka v pokalu narodov.

tp

Namizni tenis

Opazen velik napredek

Na Rakeku je v soboto, 13. 10., potekal 1. letošnji odprti turnir v kategoriji mlajših kadetov. V tej starostni skupini ima NTK Ptuj izjemno močno ekipo, eno najmočnejših v Sloveniji. Zastopali so jo Katja Krajnc, Eva Gojkovič, Sara Štumberger, Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak in Sašo Malovič. Iz NTK Cirkovce je nastopila Daniela Tomanič Butkovska.

Na Rakeku je skupno nastopilo 52 dečkov in 40 deklic, ki so bili najprej razdeljeni v predtekmovalne skupine po štiri (napredujeta dva prvou-vrščena iz vsake skupine). V glavni del žreba se nista uvrstili le Sara (izpadla je zaradi slabše razlike v osvojenih nizih) in Daniela (dvakrat zelo blizu zmage), preostali so dosegli vse tri zmage. V turnirju na izločanje sta se pri dekletih odlično odrezali Katja in Eva: slednja se je z dvema zmagama uvrstila med najboljših osem, izločila jo je šele prva nosilka, Nuša Bolte. Katja je storila še korak dlje in se prebila med štiri najboljše. Pri dečkih so bili člani ptujskega kluba prav tako uspešni, na nesrečo sta se Jernej in Marsel med sabo pomerila že v 2. krogu - uspešnejši je bil slednji.

S temi uvrstitvami so na najnovejši lestvici NTZS vsi prido-

bili veliko mest in so že tik pod vrhom. Vrstni red pri fantih: 1. Frelih (Ljubljana), 2. Jemec (Škof j a Loka), 3. Šegula, 9. Toplak Masten, 10. Malovič (vsi Ptuj). Vrstni red pri deklicah: 1. Bolte (Križe), 2. Vovk, 3. Mi-hevc (obe Logatec), 4. Krajnc, 8. Gojkovič, 16. Štumberger (vse Ptuj), 22. Tomanič Butko-vska (Cirkovce).

JM

Rezultati, mlajše kadeti-nje (finalna skupina):

1. krog: Gojkovič - Kette (Preserje) 3:0;

2. krog: Gojkovič - Fink (Ariggoni) 3:0, Krajnc - Ada-mek (Kajuh Slovan) 3:1;

četrtfinale: Gojkovič - Bol-te (Križe) 0:3, Krajnc - Stražar (Mengeš) 3:2;

polfinale: Krajnc - Mihevc (Logatec) 1:3;

finale: Vovk (Logatec) - Mihevc (Logatec) 3:1.

Mlajši kadeti:

1. krog: Malovič - Lavrič (Vesna) 3:2, Masten Toplak -Mandič (Triglav) 3:2;

2. krog: Malovič - Pavli (Mengeš) 0:3; Masten Toplak - Šegula 1:3;

četrtfinale: Šegula - Pavli (Mengeš) 2:3;

finale: Frelih (Ljubljana) -Jemec (Škofja Loka) 3:1.

Ptujska ekipa na tekmovanju na Rakeku: Sara Štumberger, Eva Gojkovič, Katja Krajnc, Sašo Malovič, Jernej Masten Toplak in Marsel Šegula

Kaj nas bo pa letos grelo?

Verjamem, da ste si to vprašanje v zadnjem obdobju velikokrat zastavili. Zlasti ker nas vlada osrečuje z novimi in novimi podražitvami v zadnjih letih zelo popularnega energenta - kurilnega olja. Pa podražitve niso vedno povzročene nekje v tujini, pri naftnih šejkih, ampak z večjimi cenami pridno krpamo proračunsko luknjo, ki so nam jo eni in isti stolčkarji v Ljubljani - pa naj si enkrat rečejo pozicija, drugič opozicija - pridelali v 20 letih samostojnosti. Zraven pa poskrbimo še za kakšen dobiček pri slovenskih naftarjih.

Ste se tudi vi odločili reči NE požrešni državi, pohlepnim slovenskim prodajalcem in tujim črpalcem črnega zlata? In se odločili za nekaj domačega? Če nas že povsod prepričujejo, da sta najboljša domača svinja in domač korenček, zakaj bi bilo drugače pri kurjavi? Naftnega vrelca najbrž doma ali v bližnji soseščini nimate, ampak če se ozrete malce naokrog po viru toplote za mrzle dni, se vam oko brž ustavi na lesu. Seveda vas bodo začeli vsi po vrsti prepričevati, da je les pre-dragocen, da bi ga uplinjali v peči, ampak če bi bili naši lastniki gozdov bolj pridni in bi les spreminjali vsaj v de

ske, bi s tem pridelali toliko različnega odpada ali bioma-se, da bi se lahko mirno greli ne samo to, ampak še veliko prihodnjih zim. In se smejali v brk naftnim monopolistom - tako tistim, ki jo črpajo, kot onim, ki jo prevažajo, predelujejo in prodajajo.

S tokratno prilogo Pred kurilno sezono vas želimo spomniti prav na to - da je namreč naša država bogata s kurjavo, le da naša nafta ne teče, temveč zraste v gozdovih. Biomasa je slovenska nafta, pravi eden od avtorjev sestavkov v naši prilogi. In če je »slovenska nafta« še veliko, veliko cenejša od tuje, odločitev ne bo težka. (Dokler ne bo država pritaknila k temu prevelike pipice, kar glede na to, da imamo vlado, ki zna samo ožemati in ji je ožemanje že povsem ožetih državljanov edina ekonomska modrost, ne bi bilo nič nenavadnega niti presenetljivega.)

Pa čim daljše indijansko poletje vam želim, čim manj mrzlih dni in čim toplejše stanovanje. Če pa vam bo vseeno hladno, se stisnite k nekomu - in ob letu boste imeli kakšen dodatni odstotek olajšave več pri svoji dohodninski napovedi ...

Jože Smigoc, urednik priloge

AKTAL IZ KIDRIČEVEGA POSKRBI ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO, KAR NAREDI VASE BIVANJE PRIJETNEJŠE

Nova okna so vez med bivalnim prostorom in okoljem, zato so naša okna in vrata kakovostno izdelana, izpolnjujejo zvočne in toplotne izolacijske vrednosti, s katerimi so zahtevni kupci zelo zadovoljni. Okna odlikujeta funkcionalnost in dolga življenjska doba, ker kljubujejo zunanjim vplivom in so ob rednem vzdrževanju po veliko letih kot nova. Med gradnjo je treba sprejeti veliko odločitev, da bomo pozneje zadovoljni. K temu spada menjava oken, ki imajo velik pomen v naši okolici.

TOPLOTNE IZGUBE PRI STARIH OKNIH IN VRATIH NAJBOLJ OBČUTIMO V DENARNICI. POMENIJO DO 40 % IZGUBE ENERGIJE V PROSTORU.

V Aktalu delamo z dobrimi materiali, ki so plod dolgoletnega razvoja na nemškem trgu, profil INOUTIC PRESTIGE 76. 6 komor predstavlja debelino plastike, h kateri spadata moč

jeklene ojačitve in posledično boljša statika. Je brez svinca in težkih kovin ter prijazna do okolja. Tri tesnila pri našem oknu imajo veliko prednost, saj to zagotavlja večjo energijsko kakovost.

Vrhunsko okovje WINH-HAUS Activ Pilot daje veliko posebnost našemu oknu, ker je v nenehnem razvoju na nemškem trgu (protipožarno okovje, protivlomno, odmično paralelno).

Steklo je proizvajalca ERTL GLAS, ki prihaja iz Amstettna v Avstriji. V Sloveniji imajo lokacijo v Ribnici s posebno inova-tivnimi linijami, ki zagotavljajo najvišjo kakovost. Termo-pan dvoslojno UNITOP 4-16-4 FLOAT LOWE 4 mm, izolativ-nost stekla je Ug=l,l W/m2K, zvočna izolativnost Rw=32 db. Termopan trislojni 4-12-4-124, izolatnivnost je Ug= 0,7 W/ m2K ali več na zahtevo stranke. Steklo je polnjeno s plinom in kovinskim nanosom na notranji strani - ALU-distančnik. Novost je plastični distančnik TGI, ki ima boljšo izolativno prevodnost in ne povzroča ro-senja stekla. Zaradi naše zanesljivosti in dolgoletne tradicije se nam je ponudil proizvajalec Schüco, ki je številka 1 na

nemškem trgu.

VRATA veliko povedo o lastniku, njegovem načinu življenja in odnosu do tega, kar mu pomeni dom. V Aktalu imamo za vas široko paleto različnih modelov in materialov vhodnih vrat. Naši izdelki uporabniku zagotavljajo:

• izpolnitev individualnih želja,

• visoko stopnjo varnosti (različni varnostni zaklepi),

• visoko stopnjo zvočne in toplotne izolativnosti,

• veliko izbiro materialov, ki zagotavljajo dolgo uporabnost izdelka.

Ne smemo pa pozabiti na dobro montažo. V AKTALU vsako okno individualno izdelamo po naročilu kupca, s pomočjo nemški strojev in spretnih delavcev. Naša montaža je vedno

v sodelovanju z nemškimi tehniki, ki nam prinašajo novitete, natančno izvedbo in dobre materiale. Dosegamo vse normative nizkoenergijskih gradenj.

Posebni napotki ob tem letnem času!

Prihaja čas merjenja porabe energije, ko zapiramo okna in pripiramo radiatorje. Čas, ko treba resno varčevati, zato ni odveč opozoriti na previdnost z materiali. Okna se rosijo, kar je posledica toplotnih mostov, izolacij itd. Svetujemo vam pet-minutno zračenje, pri čemer okna odpremo na stežaj, kar preprečuje pojavo plesni v kotih.

Novosti v AKTALU

Opisani materiali so vrhunske kakovosti nemških proizvajalcev. Vemo pa, da imamo tudi kupce, ki želijo dober izdelek in ugodnejšo cenovno rešitev. Čeprav niso rožnati časi, ne uporabljamo ugodnejših materialov nižje kakovosti. V ponudbi imamo samo nemške materiale, ki po ugodni ceni ponujajo maksimalno kvaliteten izdelek. Veselimo se vsake stranke, naj p bo še tako zahtevna, NAJDEMO SKUPNO REŠITEV! J

Direktorica Tatjana Korpar o

Ne pozabite na varnost!

Jesen je tu in zaradi nižjih temperatur so ponekod že začeli ogrevanje. Mnogi pa se na to šele pripravljajo, zato ne bo odveč, če vas opozorimo na to, kaj vse je treba storiti, da boste porabili čim manj goriva in da vas pozimi ne bo zeblo.

Strokovnjak za to področje Simon Šošterič, ki vodi servisno službo v ptujskem podjetju Tames, poudarja, da je priprava ogrevalnih naprav na kurilno sezono zelo pomembna:

»Vsekakor je nujno, da pred začetkom kurilne sezone pregledamo vse, kar je povezano z ogrevanjem. Najprej preglejte prostor kotlovnice in odstranite vso navlako, ki se vam je čez leto nabrala v tem prostoru. Vse, kar ne spada v kotlovnico, je treba odstraniti, da ne bi ogrožalo kurilne naprave in vaše varnosti v času delovanja. Poleg tega je treba preveriti in očistiti vse dovode svežega zraka v kotlovnico. Preveriti pa je seveda treba tudi kurilno napravo.«

Kaj lahko storimo sami in kaj moramo zaupati strokovnjaku?

»Sami lahko preverimo tlak vode v sistemu in jo po potrebi dotočimo. Pregledamo tudi vse spoje in ventile, saj se moramo prepričati, da nikjer nič ne spušča. Tudi peč lahko očistimo sami, še bolje pa bo, da pokličemo strokovnjaka iz dimnikarske službe.

Vse druge preglede pa naj opravi strokovnjak iz ustrezne servisne službe.«

Kaj vse mora pregledati strokovnjak?

»Vsekakor bo pregledal gorilnik, če uporabljate za ogrevanje kurilno olje, bo pregledal vse vode za dotok goriva, očistil gorilnik, po potrebi zamenjal šobo in filter, izmeril pa bo tudi izgorevanje v dimnih plinih. Če uporabljate zemeljski plin, bo serviser pregledal in očistil vse vitalne dele plinske peči, zelo pomembno pa je, da preveri tesnost vseh plinskih vodov. Pri ogrevanju na trdo gorivo, ki je zaradi cene fosilnih goriv v zadnjem obdobju v porastu, bo serviser prav tako podrobneje pregledal in očistil peč, preveril bo delovanje regulatorjev vleke in vseh varnostnih ventilov. Pomembno je, da preverimo tudi stanje baterije v sobnem termostatu, v vsakem primeru pa moramo poskusno zagnati tudi črpalke, ki med letom mirujejo.«

Kaj vse je treba pregledati pri alternativnih virih ogrevanja?

»Tudi pri alternativnih virih ogrevanja, kot so toplotne črpalke in podobno, je treba preveriti delovanje celotnega sistema ter odpraviti morebitne napake in pomanjkljivosti. Vendar toplo priporočam, da to opravi pooblaščeni strokovnjak, ki bo delo opravil strokovno.«

Foto: M. Ozmec

Ce za ogrevanje uporabljate zemeljski plin, bo serviser preveril in pregledal vse vitalne dele plinske peči, predvsem pa tesnost plinskih vodov.

ELEKTROINSTALACIJE - VODOVOD - OGREVANJE - KLIMA

TRGOVINA ^ft

INŽENIRING, STORITVE

Ormoška cesta 14 / 2250 PTUJ / tel.: 02/778-10-11 / fax.:02/775-28-61 www.tames.si - tames@tames.si

A

w

excellence in hot water

Podjetje Tames drži akcijske cene ACV kotlov na pelete in ob tem nudi še dodatne ugodnosti in popuste za vso ACV in ostalo opremo

POKLIČITE TAKOJ!

Akcije so se pričele!

Poleg vsega tega pa je treba poskrbeti tudi za to, da bodo pregledane in očiščene vse dimnovodne naprave in sam dimnik, pripraviti je treba tudi zaloge goriva, pri čemer moramo poskrbeti za zaščito pred požari, kajti nesreča nikoli ne počiva. Glede na visoke cene goriv je pametno razmisliti tudi o tem, kaj lahko pridobite s kurjenjem drv, peletov ali druge lesne bio-mase namesto kurilnega olja. Izračuni namreč kažejo, da je

ogrevanje z drvmi ali lesno bi-omaso skoraj trikrat cenejše. Za ogrevanje na olje boste za povprečno veliko hišo odšteli 2100 evrov, z drvmi ali lesno biomaso pa le okrog 700 evrov ali še manj. Strokovnjaki trdijo, da sta posodobitev starih kotlov ter zamenjava oljnega gorilnika s peletnim možni skoraj v vsakem kotlu, če je le dovolj prostora v kurilnici in če je kurišče prave oblike. Trenutno je cena peletnih gorilnikov okrog 1000 evrov,

pri enaki stavbi in predelanem kotlu vas bo ogrevanje s peleti stalo približno 1000 evrov na leto, investicija pa se povrne v dveh letih. Zatem pa se boste ogrevali polovico ceneje kot s kurilnim oljem. Nekaj dela in stroškov je sicer še z vgradnjo zalogovnika pelet, redno je treba očistiti tudi kotel, a v primerjavi s kurjenjem kombiniranega kotla na drva je to zanemarljivo. Vendar je to že zgodba zase.

-OM

SVETUJEMO ■ PRODAJAMO ■ MONTIRAMO ■ SERVISIRAMO ■ GARANTIRAMO IN KREDITIRAMO

Foto: M. Ozmec

Peč lahko očistite tudi sami, še bolje pa bo, da pokličete strokovnjaka iz dimnikarske službe.

Biomasa je slovenska nafta

V energetiki je biomasa organska snov, uporabna kot obnovljiv in CO2 nevtralen vir energije. V praksi prevladuje lesna biomasa iz gozda. Čas rastlinske biomase prihaja, povečuje se delež energetske izrabe ostankov iz proizvodnje, pridelave ali predelave. Za Slovenijo je biomasa najzanesljivejši, najcenejši in dolgoročno najstabilnejši vir energije.

Za energetske potrebe se les pripravlja kot polena, sekanci ali peleti. Uporabnost je idealna za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prav tako za soproizvodnjo elektrike in toplote. Polena dosežejo največje izkoristke in najmanjšo porabo v kotlih s podpihova-njem (ventilatorski). Novejša oblika so peleti (tudi sekanci), ki omogočajo avtomatizirano ogrevanje. Najcenejši so se-kanci (tudi žaganje in mleti les ostankov proizvodnje), primerni predvsem za večje porabnike (od 50 kW naprej); na trgu je tudi 15 kW kotel, ki

Opomba:

Izhodišče za članek smo našli na portalu NP Slovenija (http://nep.vitra.si), kjer je predstavljeno 340 stavb iz vse Slovenije, vse imajo dobre energetske rešitve. Zelo uporabne rubrike so: Črna točka, Energetski kiksi in Vaša vprašanja.

je nadvse primeren za gospodinjstva.

Oblike lesne biomase

Polena so še vedno najbolj množično uporabljen, eno

staven in cenen energent. Kurilnost suhih polen je 2.410 kWh/pm (2,4 kg za en liter kurilnega olja).

Peleti (tudi stiskanci) so narejeni iz stisnjenega žaganja pod visokimi pritiski, brez dodatnih lepil. Njihova kurilnost je 5,0 kWh/kg (2 kg za en li

ter kurilnega olja).

Sekanci se naredijo strojno v gozdu, pogosteje je to doma ali na deponiji, kjer se suši les. To je običajno ostanek sečnje ali lesne predelave. Energetski ekvivalent 1 m3 suhih sekancev je 120 l kurilnega olja.

Žaganje je odličen energent za sodobne avtomatizirane kotle. Najboljše je suho, lahko pa se - z manjšimi izkoristki ter prilagojenim polžem - koristi tudi popolnoma sveže. Energetski ekvivalent 1 m3 suhe žagovine je 92 l kurilnega olja.

Kurilna vrednost

Pri vseh oblikah biomase je kurilna vrednost odvisna od stopnje vlažnosti. Pri optimalni vlažnosti 15-25 % je to do 5 kWh/kg, gozdno vlažen les ima pol manj energije. Načeloma ima enako suha bioma-

SLOVENSKA

]

BUKOVA DRVA

KGS KRAJNC

D.O.O.

n

D41 269 710

C

KOPALNIC

Več kot 80 razstavljenih kopalnic na enem mestu

Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si info@mckdoo.si Tel: 02 754 00 90

omogočajo ogrevanje s peleti in poleni v eni napravi. Združujejo prednost polen (najcenejši energent, z najmanj vložene energije za pripravo) in avtomatiko, ki jo omogočajo peleti. Polena se vžgejo s pomočjo peletov; ko zgorijo, nadaljujejo ogrevanje pele-ti ali dodamo nova polena. Prednost tega kotla je popolna avtomatizacija, vključno s čiščenjem kotla, slabost pa visoka cena.

Kaj se (s)plača

Iz tabele ESP Nova Gorica (vir: http://www2.arnes. si/~mlicen3/html/cene_ energentov.html) iz septembra 2012 je razvidno, da so drva »najboljši« energent za stanovanjske hiše, v piroli-znem kotlu skoraj štirikrat

cenejša od kurilnega olja. Sekanci so pri individualnih hišah manj uporabljeni. Primernejši so za kotle nad 50 kW, individualne hiše pa običajno potrebujejo 5-25 kW. Daleč najdražji pa je (poleg elektrike) utekočinjeni naftni plin (UNP, propan), ki ga distributerji dobavljajo v kontejnerjih. Nekaj cenejši je UNP butan-propan. Zelo konkurenčen je zemeljski plin, še posebej v primeru, ko se odločimo za kondenzacijski kotel.

Ekonomika je precej kruta, ko si izračunamo, koliko resnično porabimo in koliko lahko prihranimo z menjavo ener-genta. Klasična slovenska hiša porabi za ogrevanje 150 m2 prostorov (brez sanitarne vode) okrog 2.300 l kurilnega olja, kar je skoraj 2.600 €

(cena litra v začetku oktobra 2012 je 1,046 €). Če se ogreva na drva v navadnem kotlu, se porabi okrog 15 m3 trdega lesa (900 €), v piroliznem kotlu pa le okrog 9 m3 (540 €), pri sekancih je to 28 nasutih m3 (480 €), v primeru pelet pa je to okrog 5 ton, kar pomeni 7,5 m3 (925 €). (Opomba: cene so izračunane na osnovi vrednosti, ki smo jih našli pri različnih ponudnikih na internetu.) Ob navedenih podatkih je smiselno preveriti, kje je vaša poraba, in potem narediti prave poteze za zmanjšanje stroškov.

Finančne spodbude

Za investicije v vse oblike lesne biomase in za vse potrebe (ogrevanje prostorov, ogrevanje sanitarne vode,

sa enako kurilno vrednost na maso, ne glede na vrsto. Za enostaven izračun se jemlje, da je 2 kg biomase enako 1 litru kurilnega olja.

Ključne prednosti biomase

Lesna in rastlinska bioma-sa imata veliko prednosti in praktično nobene slabosti. Pomembna elementa pri odločanju sta cena in stabilnost oskrbe.

Pri uporabi biomase lahko izpostavimo vsaj tri ravni dobičkov:

1. državni, saj ekonomska neodvisnost temelji tudi na energetski neodvisnosti (ali manjši odvisnosti od uvoza), kar pospešuje uporabo domačih obnovljivih virov energije. V gozdarstvu nam še vedno ne uspe porabiti letnega prirastka, v kmetijstvu so velike priložnosti predvsem na rastiščih, ki so manj primerna za pridelavo hrane;

2. okoljski z zmanjševanjem toplogrednih plinov, obdelanimi kmetijskimi površinami, krajšimi transporti, manjšim tveganjem za nesreče;

3. osebni je za končnega uporabnika bistven, saj vključuje zanesljivost energetske oskrbe, udobje pri ravnanju z njo in - kot najpomembnejši element - manjše stroške zadovoljevanja potreb po energiji za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode.

Na kaj ne smemo pozabiti

Pomembno vlogo v vsaki kurilnici imajo - poleg kotla primerne moči in visokih izkoristkov - dimnik in dimniški priključek pravega premera, bojler za sanitarno vodo, tlačna (ekspanzijska) posoda, toplotno izolirani cevni razvodi z ventili in črpalkami ter regulacijski elementi (avtomatika). V vsaki kurilnici se potrebuje tudi dovolj kisika (zraka) za nemoteno gorenje. Zelo pomemben je tudi hranilnik tople vode (HTV). Za polena je njegova najmanjša kapaciteta 55 litrov na 1 kW kotla, za pelete in sekance pa 20 litrov na 1 kW kotla.

Kotli na polena

Najbolj gotov zaslužek - ki je hkrati investicijski denar za nov kotel ali toplotno izolacijo fasade - so prihranki pri energentu. Tudi količina domačih „brezplačnih" drv se v sodobnem kotlu na pirolizo lahko prepolovi. Namesto da jih brez učinka pošiljamo skozi dimnik, jih prodamo.

Kombinacije

Razvoj izrabe lesne biomase v energetske namene je silovit. Poleg zelo visokih izkoristkov (nad 90 % je že standard) nam proizvajalci nudijo tudi kombinacije. Nekateri kotli

mšt

ALEŠ HORVAT s.p. - MIT MONTAŽA OGREVALNIH, VODOVODNIH, KLIMA IN PLINOVODNIH NAPRAV, POBREŽJE 158, tel. 02 764 45 71 , gsm 041 639 797 www.miNhorvat.si

ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV

Boris Lajh s.p.

Dornava42 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010

PRODAJNE CENE ENERGENTOV KONČNE IN KORISTNE ENERGIJE september 2012

Energent

Prodajna cena

Kuril nos!

Končna energija

Izkoristek

Koristna energija

EUR/ enota

kWh/ enota

EUR/kWh

%

EUR/kWh

Zemeljski plin

0.9460 EUR/NmJ

9,5 kWh/NmJ

0,0996

90

0,1106

95

0.104fi

UNP (propan-butan)

0.9680 EUR/i

7,2 kWM

0,1344

90

0,1494

cisterna

95

0.1415

UNP (propan)

0,9780 EUR/I

6,5 kWh/l

0,1505

90

0,1672

cisterna

95

0,1584

Kurilno olje

1,0760 EUR/I

10,0 kWh/l

0,1076

85

0,1266

ELKO

90

0,1196

Polena bukova

55,00 EUR/pm

2410 kWh/pm

0,022S

60

0,0380

navadna kurišča

70

0,0326

Polena bukova

55,00 EUR/pm

2410 kWh/pm

0,0228

85

0,0268

prezr. kurišča

90

0,0254

Peleti

0,2300 EUR/kg

5,0 kWh/kg

0,0460

90

0,0511

95

0,0484

Se kanci

17,00 EUR/nm

800,0 kWh/nm

0,0213

85

0.0250

90

0,0236

Rjavi premog

270,00 EUR/l

5600 kWh/t

0,0482

60

0,0804

70

0,0689

Električna energija

0,13 EUR/kW

1

0,1299

95

0,1367

povprečje

POMLAD

d.o.o.

"D to p d o m

skupina

- Za male In velike mojstre.

TRGOVINA HAUPTMAN d.o.o.

POLJE d.o.o.

Zgornje Bitnje 1, 4209 Žabnica - Kranj Tel.: 04 23 15 700 www.gltas.sl

PRODAJA - SERVIS - MONTAŽA

n

Oljni grelniki Stacionarni grelniki Izsuievald vlage Ventilatorji

Električni grelniki Plinski grelniki

soproizvodnja elektrike in toplote) v gospodinjstvih so na Eko skladu (www.ekosklad. si) vsako leto na voljo subvencije in kredit. Za obe obliki je treba najprej poslati vlogo s potrebnimi dokazili in predračunom, šele po oddani vlogi se lahko začne delati. Podrobnosti so v razpisih!

Pred vsako odločitvijo za naložbo je zelo smiselno obiskati brezplačno energetsko svetovanje v eni od 37 tovrstnih pisarn po Sloveniji (http://gcs.gi-zrmk.si/Sveto-vanje/index-pisarne.html):

na Ptuju: občinska zgradba, Krempljeva 1, 2250 Ptuj; telefon: 02/771-15-27; delovni čas pisarne: vsak ponedeljek in sredo od 16:00 do 18:30;

v Ormožu: občinska zgradba, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož; delovni čas pisarne: vsako sredo od 16:00 do 18:00;

v Slovenski Bistrici: zgradba podjetja Impol-Kadring, d. o. o., Trg svobode 26, 2310 Slovenska Bistrica; delovni čas pisarne: vsako sredo od 16:00 do 18:00;

v Ljutomeru: stavba ŠIM, Ormoška cesta 22, 9240 Ljutomer; delovni čas pisarne: vsako sredo od 16:00 do 18:00.

Subvencija je vedno največ 25 % investicije in največ do 1.500 € za pirolizni kotel na polena ter največ do 2.000 € za kotel na pelete ali sekance. Letošnji razpis za subvencije se je zaprl avgusta 2012. Za večstanovanjske stavbe pa je omejitev samo 25 % investicije, razpis za te subvencije pa je še odprt.

Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec

S toplotno črpalko ceneje do okolju prijaznega ogrevanja

Akciji spodbujanja učinkovitega ogrevanja z nazivom Modra energija za toplotne črpalke so se kot partnerji pridružili dobavitelji električne energije: Elektro Celje Energija, Elektro Gorenjska Prodaja, Elektro Maribor Energija Plus in e3 s Primorske.

Preko posebnega paketa omogočajo kupcem toplotnih črpalk v akciji Modro energijo po ceni osnovnega paketa oskrbe z električno energijo. Na celotno porabo elektrike nudijo kupcem še 10 % popust v primeru nakupa črpalke za ogrevanje prostorov

in 5 % popust za črpalke, namenjene ogrevanju vode. Popust velja za obdobje 2 let. Potencialni kupec lahko izbere svoj model črpalke v široki paleti kakovostnih naprav, ki jih ponuja več kot deset podjetij, ki sodelujejo v akciji. Ponudniki kupcem omogočajo od 5 do 13 % popusta pri nakupu toplotnih črpalk v akciji. Večina toplotnih črpalk ustreza standardom za pridobitev nepovratne finančne spodbude, ki jo podeljuje Eko sklad, vsi modeli, ki so vključeni v akcijo, pa ustrezajo standardom učinkovite rabe energije v stav

bah v Sloveniji. Seznam ponudnikov toplotnih črpalk in druge koristne informacije, ki vam bodo v pomoč pri nakupni odločitvi, najdete na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si

Namen akcije »Modra energija za toplotne črpalke« je spodbuditi čim več gospodinjstev, da ogrevajo in hladijo z brezplačno energijo okolja in s tem aktivno prispevajo k zmanjševanju to-plogrednih plinov. Bodimo učinkoviti, zase in za okolje.

Več informacij: www.pozitivnaenergija.si

WWW.POZITIVNAENERGIJA.SI

Pff/HRA

PRI STROŠKIH ZA OGREVANJE Z VGRADNJO T

JPLOTNEČ

RPALKE!

M

POPUST! " " "

„JJi DO 13 % PRI NAKUPU TOPLOTNE ČRPALKE 10 % PRI ELEKTRIČNI ENERGIJI

Priporoča

Modra energija Skupine hSG

OBIŠČITE NAS V: PE LJUBLJANA, PE ŠKOFJA LOKA, PE MARIBOR & PTUJ, PE NOVA GORICA

PREMIUM QJJAUTY WINDOWS « DOORS

marfl

MODRA ŠTEVILKA

(((«080 87 74)

www.hausmart.si

PE HAUSMART Spodnja Hajdina 19A, Telefon: 03(

E-mail:

007

Sveti Duh 139,4220 Skofja Loka,

info@hausmart.si

Prva gasilska pomoč so gasilniki

Podatki kažejo, da je zadnja leta vse več požarov tudi v domačem okolju, v stanovanju ali stanovanjski hiši, pa tudi v kletnih prostorih - v kurilnici ali garaži.

Najpogosteje prihaja do tako imenovanih kuhinjskih požarov, ko zagori zaradi pregretih maščob ali slabo vzdrževanih dimovodnih naprav. Zagori tudi zaradi kratkih stikov ali okvar na električnih napravah in inštalacijah, pa tudi zaradi nepazljivosti pri izvajanju raznih vzdrževalnih del. Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva, in tako je tudi s požari. Žal pa se mnogi ne zavedajo, da je ob nastanku požara v domačem okolju včasih usodnega pomena hitra in učinkovita domača prva gasilska pomoč, torej takojšnje gašenje z ustreznim gasilnikom.

Pri tem je pomembno, da se zavedamo vseh nevarnosti in da jih tudi dobro poznamo, saj je prav od materiala, ki zagori, odvisna izbira ustreznega gasilnega sredstva. Včasih zadostujeta že voda ali zemlja, najpogosteje pa je učinkovito le gašenje z ustreznim gasilnikom, bodisi na prah ali na ogljikov dioksid.

Pri zbiri vrste in števila gasil-nikov so pomembne količine gorljivih snovi na nekem mestu, saj se gasilniki razlikujejo glede na vrsto gasilnega sredstva in na količino polnitve. Še vedno so najbolj razširjeni gasilniki z gasilnim praškom, vse več jih je na ogljikov dio-

Foto: M. Ozmec

Pri zbiri ustreznega gasilnika so pomembne vrste in količine potencialno gorljivih snovi, saj se razlikujejo glede na vrsto gasilnega sredstva in na količino polnitve.

ksid, nekoliko manj pa je aparatov na gasilno peno, vodo ali druga gasilna sredstva.

Z gasilnim praškom lahko uspešno pogasimo večino gorečih snovi v gospodinjstvu. Težava se pojavi v prostorih, kjer imamo računalnik, tiskalnik ali kako drugo občutljivo elektronsko opremo, saj jo lahko prašek poškoduje, pa tudi čiščenje porabljenega praška je precej zamudno delo. Zato priporočamo, da za take prostore in tudi za kuhinje uporabljate gasilnike z ogljikovim dioksidom, kjer sledov gašenja praktično ni.

Morda je slaba stran le to, da so bistveno dražji od tistih s praškom.

Najprimernejše mesto za namestitev ustreznega gasilnika v stanovanjski hiši je kurilnica, takoj zatem kuhinja, garaža ali drugi prostori, kjer hranimo vnetljive tekočine ali pline. Pomembno je, da gasilnike namestimo na vidna in dostopna mesta ter v bližini potencialni virov izbruha požara. Primerno je, da gasilnik namestimo v bližini izhodnih vrat iz prostora ali na hodnikih ob izhodu iz prostora. Vsak naj bo nameščen tako, da bo ročka

od 80 do 120 cm od tal.

Priporočamo vam, da ustrezen gasilnik kupite pri pooblaščenem servisu, kjer vas bo o namenu in rabi poučil strokovno usposobljen prodajalec. Zelo je pomembno, da vse odrasle osebe seznanimo s pravilnim načinom uporabe gasilnika, za otroke pa je primerno, da jih seznanimo vsaj z osnovami požarne preventive in ukrepi v primeru požara. In ne pozabite: naj ne bo cena posameznega gasilnika edino merilo pri izbiri najustreznejšega!

-OM

čMITT

TRGOVINA IN STORITVE

Stojnci 19,2281 Markovci T:02/7888160, F:02/7888161, M: 031/224-660 www.emitt.si, info@emitt.si

• SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILNIKOV

• UGODNA PONUDBA KOTLOV NA DRVA IN PELETE

• TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE STAVB IN PRIPRAVO SANITARNE VODE (TERMOTEHNIKA, C00LWEX,...)

• ELEKTRO IN STRELOVODNE INSTALACIJE

KUPON ZA

10% POPUST

na servis gorilnikov

Kupon velja do 19.11.2012 iMlTt

Obiščite trgovino ŽIVEX na Ptuju, ponudili vam

BO TRAH ZIME! ^odo !!££!■ na*)or Odličnih peči na trda goriva, drva, lesne

brikete in odlične pelete, vse po najugodnejšihcenah

PTUJ Ormoška c. 5 [tel: 02 / 771 16 77

Ponudba velja od 19.T0. do 30.10 2012.

Boks • BK Ring Ptuj

Pučko boksal v Rusiji

V ruskem mestu Anapa je potekalo 10. evropsko prvenstvo šolarjev za starostni kategoriji do 13 in 14 let. Na desetem tekmovanju, ki ga je organiziral EUBC (European Boxing Confederation), so mladi tekmovali v 18 kategorijah. Vsaka borba je trajala trikrat minuto in pol.

Po dolgem in dobrem delu je v Rusijo odpotoval tudi član BK Ring s Ptuja Timotej Pučko, ki ga je spremljal njegov klubski trener Ivan Pučko. Naš mladi boksar je bil prvi udeleženec iz Slovenije, ki je nastopil na takšnem tekmovanju, na koncu pa je dosegel 5. mesto. Timotej je imel že na začetku smolo z žrebom, saj se je v kategoriji do 78 kg spopadel z mladim ruskim boksarjem Dimitrijem Marutkinom, ki se s tem športom ukvarja že od 6. leta in je do 14. leta nabral že kar 157 borb. To se je odražalo v ringu, saj je bil Rus s svojimi izkušnjami veliko boljši tekmec in je hitro zmagal. Po nastopu je trener Ivan Pučko dejal: »Osvojil je 5. mesto, žal pa je bil za medaljo premočen njegov izkušenejši tekmec. Kljub temu smo več kot zadovoljni z udeležbo, pogumom, voljo, odločnostjo in samozavestjo, ki

jo je pokazal Timotej.« Tako si je ptujski športnik nabiral pre-potrebne izkušnje na tako velikem tekmovanju, na katerem so bile najuspešnejše države Rusija, Irska in Azerbajdžan. S potjo v Rusijo je veliko pridobil tudi trener Ivan Pučko, ki si je med prvenstvom ogledal veliko dobrih dvobojev, bil je na številnih treningih različnih reprezentanc, kjer je spremljal trenažne procese najboljših reprezentanc, sodeloval pa je tudi na sestankih in seminarjih, povezanih z boksom.

Boksa do novega leta ne bo manjkalo

Večina slovenskih boksarjev bo do novega leta zelo aktivnih, saj sledi obilica različnih tekmovanj. Prihodnjo sredo BZS v Ljubljani pripravlja Pokal Slovenije, na katerem se bodo med seboj pomerili po štirje najboljši slovenski boksarji v vsaki kategoriji. Boks klub Ring s Ptuja bo branil naslov v 1. slovenski boksarski ligi, ki se hkrati z drugo ligo začenja s prvim krogom 27. oktobra v Slovenski Bistrici.

David Breznik

Ivan in Timotej Pučko

Kegljanje

1. liga OTS

Druga ptujska moška ekipa je proti Miklavžu dosegla svojo prvo zmago v prvenstvu. Tokrat so imeli boljši skupni končni rezultat od tekmecev, kar je bilo odločilno, saj je bilo po posamičnih dvobojih 3:3. Druga ekipa bo v soboto ob 18.30 gostila Ruše.

4. KROG: Drava Deta Cenetr II - Miklavž II 5:3, Fala - Radlje 3:5, Bavara LT - Krilato kolo 3:5, Radenska - Lokomotiva 6:2, Invalid I - Impol 8:0, Ceršak -Ruše 3:5,

1. INVALID 4 4 0 0 8

2. DE VESTA 3 3 0 0 6

3. RADENSKA 4 3 0 1 6

4. MIKLAVŽ 4 2 0 2 4

5. RUŠE 4 2 0 2 4

6. KRILATO KOLO 4 2 0 2 4

7. LOKOMOTIVA 4 2 0 2 4

8. IMPOL 4 112 3

9.CERŠAK 4 112 3

10. BAVARIA LT 4 10 3 2

11. RADLJE 3 10 2 2

12. DRAVA DETA C. 3 1 0 2 2

13. FALA 4 0 13 1

DRAVA II - MIKLAVŽ 5:3 (2971:2885)

DRAVA II: Kramberger 501, Re-sman 346 - Vorih 92, Čeh 491, Štagar 501, Murko 549, Ritonja 491

Danilo Klajnšek

Boks • Dejan Zavec

Zanima me osebni maksimum

»

O boksarskih aktivnostih Dejana Zavca v zadnjem obdobju ni bilo veliko napisanega, zato pa je toliko več zapisov o razhajanju mnenj z mene-džerjem Ulfom Steinforthom. Dejan kljub temu ne obupuje, ampak zavzeto trenira in čaka na prihodnji dvoboj, ki bi v idealnem primeru lahko bil decembra, sicer pa v začetku prihodnjega leta.

V zadnjem obdobju te velikokrat vidimo v marketin-ških akcijah. Kako se znajdeš na tem področju?

D. Zavec: »To je nekako postranska stvar, osnova je še vedno moja športna kariera. Zdaj sem v postopku rehabilitacije po poškodbi, zato se lahko nekoliko več časa ukvarjam s sponzorji.«

Kako poteka rehabilitacija po operaciji komolca?

D. Zavec: »Odlično! Zdaj lahko počnem že v bistvu vse razen boksarskega sparinga, ki pa ga bom lahko po predvidevanjih začel čez kakšna dva tedna ali tri. Kondicijski in fizični del priprav potekata nemoteno, prav tako taktični in tehnični del.«

Tvoj trening usmerja Bo-štjanJakše.

D. Zavec: »Kondicijski del v celoti, preostalo sam v povezavi s trenerjem Dirkom Dzem-skim.«

Kako časovno poteka tre-nažni proces?

D. Zavec: »Praviloma treniram vsak dan dvakrat, v sredo in soboto enkrat, nedelja pa je rezervirana za počitek. Treningi se zelo razlikujejo od posameznega dneva, odvisno od tega, ali je poudarek na kon-dicijskem ali tehničnem delu, vmes imam tudi gimnastične in preventivne treninge.«

V idealnih razmerah bi lahko bil pred koncem leta pripravljen za dvoboj?

«

Foto: Črtomir Goznik

Dejan Zavec je zadnji dvoboj oddelal 24. marca letos, ko je v dvorani Tabor v Mariboru ugnal Nami-bijca Bethela Ushona.

D. Zavec: »To si seveda želim, saj že dolgo nisem okusil ringa. Delamo seveda na tem, da bi bila pripravljenost takrat že na vrhuncu.«

V kakšnih odnosih sta z Dirkom Dzemskim?

D. Zavec: »V odličnih! Tukaj ni nobenih novosti: tedensko se slišiva, narediva načrt dela in to potem opravim.«

»Z Ulfom nisva priklenjena«

Kdaj boš znova stopil v ring? Ali je to v največji meri odvisno od Ulfa Ste-infortha, s katerim ti konec leta poteče pogodba?

D. Zavec: »Zmagovalne ekipe ne menjavam rad, vendar ni nujno, da je vedno tako. Še vedno vidim našo skupno pot naprej, vendar pod malenkost drugačnimi okoliščinami. Mene zanima osebni maksimum v karieri, kar se lahko

zgodi samo s potjo v Ameriko. Pri tem je nemška ekipa nekoliko zadržana, vendar upam, da bomo našli skupno točko. Nikakor to ne pomeni, da smo priklenjeni drug na drugega; če se ne bomo dogovorili, bom morda poskusil tudi s samostojno potjo.«

Pred kakšnim mesecem smo na twitter profilu Oscarja De La Hoye, enega največjih boksarjev vseh časov, lahko prebrali njegov predlog, in sicer dvoboj Floyd Mayweather - Dejan Zavec. Če vemo, da se veliko največjih boksarskih zgodb začne na spletnih omrežjih, je to izjemen predlog.

D. Zavec: »To je ena izmed stvari, ki me pri mojem klubu SES žalostijo: takšna ponudba morda nikoli ne bo več prišla na dan, niti v teoriji niti v praksi, zato bi morali na takšne predloge odločno in hitro

Boks • Mednarodni dvoboj SLO - HRV v Slovenski Bistrici

Zmago za Slovenijo prispeval tudi Škrjanec

Boksarska zveza Slovenije se je zares potrudila in v Slovenski Bistrici organizirala mednarodni dvoboj med reprezentancama Slovenije in Hrvaške. Naše boksarje sta vodila selektor Damjan Šel in trener Saša Taramiš. Prvi je v reprezentanco vpoklical tudi člana BK Ring s Ptuja Blaža Škrjanca, ki je tudi aktualni slovenski prvak v kategoriji do 56 kg.

Vedno bolj izkušen ptujski boksar se je pomeril s Filipom Kolakom (na lanskem evropskem kadetskem prvenstvu je osvojil 3. mesto, op. a.) in je na koncu zmagovalno dvignil roke v zrak, saj je zmagal po točkah z 2:1. Škrjanec, ki je trenutno sredi priprav na nadaljevanje sezone, je svoje delo v ringu opravil dobro, saj je skozi vse tri runde boksal zelo skoncentrirano in je prevladoval proti hrvaškemu tekmecu, močnejšemu na papirju. Škrjanec je sicer boksal že veliko bolje, vendar je prav on zagotovil Sloveniji prvo točko. Naši boksarji so na koncu visoko, s 5:2, premagali Hrvaško; zmage so ob Škrjan-cu prispevali Tadej Mernik, Aljaž Venko, Mitja Dišič in

Blaž Sedej, svoja dvoboja sta izgubila Grega Debeljak in Jernej Gajšek. Večina naših reprezentantov je v ringu pokazala določeno kakovost in z zavzetim delom v klubskih sredinah bo kateri izmed mladih boksarjev v prihodnosti dosegel tudi kakšen odmeven rezultat na mednarodnih tekmovanjih. Član BK Ring s Ptuja Blaž Škrjanec bo imel lepo priložnost za dokazova

nje že v decembru, saj bo v Rusiji tekmoval na evropskem prvenstvu za boksarje do 21. leta starosti.

Znotraj boksarskega večera je bilo pred glavnimi dvoboji nekaj predborb, v eni izmed njih je v kategoriji do 51 kg Mateja Rajterič (DBŠ Combat Academy) z 2:0 premagala mlado ptujsko boksarko Moni-ko Božičko. Pred dvobojem med Slovenijo in Hrvaško so

predstavniki Boksarske zveze Slovenije (predsednik Rudolf Pavlin, podpredsednik Bojan Fajs in direktor Franc Nani Matjašič) ter podpredsednik OKS Bogdan Gabrovec podelili zlate plakete; te so prejeli nekdanji selektor Stanislav Milutinovic, ptujski trener Ivan Pučko, Jože Centa in naš najboljši boksar vseh časov Dejan Zavec.

David Breznik

Dobitniki priznanj BZS: Dejan Zavec, Ivan Pučko, Stane Milutinovič in Jože Centa

reagirati. Jaz bi bil za takšen dvoboj pripravljen sprejeti še tako nemogoče pogoje, zato tovrstnih ponudb nikakor ne bi smeli ignorirati. V takšnih primerih se naša mnenja precej razlikujejo.«

Kažejo se premiki na bolje

V soboto si prejel priznanje Boksarke zveze Slovenije. Kako gledaš na prebujanje njihovih aktivnosti?

D. Zavec: »Vesel sem bil tega priznanja. BZS in vse boksarje čaka dolga pot proti temu, kar bi radi dosegli. Osnova je, da imajo mladi fantje dobre razmere za trening in da so opaženi. Želel bi si, da bi se v bodoče bolj usmerili na mlade in da bi potem ti dobivali takšna priznanja.«

Ocenjuješ, da so pri BZS v tem trenutku na pravi poti?

D. Zavec: »(Z zadržkom) Ne.«

Kaj bi - glede na tvoje izkušnje - morali spremeniti?

D. Zavec: »Zavedati se je treba, da fantje ne bodo boljše boksali, če bodo dobri funkcionarji na zvezi; ti bodo dobri takrat, ko bodo imeli dobre boksarje. Premalo poudarka je na kakovosti boksa, ki je po mojem mnenju že kar nekaj časa pod ravnijo, ki bi si jo zaslužili. Kljub temu z optimizmom gledam v prihodnost, saj se v zadnjem obdobju res nekaj spreminja na bolje. Nikakor ne bi želel biti veter v prsi vsem tem, ki zdaj delajo v slovenskem boksu, saj kažejo premike, kažejo sposobnosti, da bi dosegli višjo raven. Kolikor bo v moji moči, bom pri tem pomagal. Vsekakor jim želim, da bi imeli takšen zagon vsa štiri leta, kolikor traja njihov mandat.«

Premik naprej so na primer tudi boksarske revije na Ptuju, pred BK Ring.

D. Zavec: »Te so vsekakor prinesle veliko dobrega, upam, da bodo v prihodnje iz tega izluščili pozitivne stvari. Osnova za mlade boksarje so ligaška tekmovanja, v Sloveniji imamo 1. in 2. ligo. Z dvigovanjem ravni teh pa so mladi nekako izločeni in vprašanje je, kje si bodo nabirali izkušnje in razvijali spekter, ki ga potrebujejo za nadaljnjo kariero. Konec kocev razvoj zagotavlja le praksa.«

Jože Mohorič

Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj

V zadnji tekmi sezone prvič brez stopničk

Z zadnjo dirko sezone, 1. VN Občine Mengeš za vse kategorije dečkov, se je končala sezona 2012 v kolesarstvu za vse ekipe KK Perutnina Ptuj. Nedeljsko kriterij sko dirko (za končni uspeh štejejo točke v sprintih) je organiziralo Kolesarsko društvo Rog, Štajerci pa si jo bodo najbolj zapomnili po tem, da tudi zaradi smole na zadnji dirki prvič letos niso stopili na zmagovalni oder. Kljub temu so Ptujčani dosegli nekaj dobrih izidov, izostanek stopničk na zadnji dirki v Mengšu pa ne more skaziti podobe vse sezone, ki je bila za mlade kolesarje odlična.

Dečki C so morali prevoziti 12 km, ptujski tekmovalci pa niso bili v ospredju. V kategoriji dečkov B so Ptujčani startali zelo dobro in že takoj v začetku kriterija pobrali dva sprinta. Sledila je velika smola, ki pa je na žalost sestavni del kolesarstva. Vsi so pričakovali še eno slavje Luke Sagadina, ki pa je imel težave s kolesom, zato je moral odstopiti. Po tej okvari se je taktika podredila Blažu Furjanu, ki pa več od 5. mesta ni zmogel. Sicer pa so dečki B morali prevoziti 15 km dolgo progo. Pri dečkih A, ki so premagali 18 km, gre izpostaviti Blaža Leljaka, ki se je proti koncu sezone še najbolje znašel v skupini in se začel uvrščati med najboljših deset.

Podrobneje bomo o uspehih

Nogomet

Liga U-14

REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Ruda Velenje 5:2, Robert Koren Dravograd - NŠ Poli Drava 0:1. Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 1:0, Železničar - Ljutomer 1:2, Farmtech Veržej - Pobrežje 1:1, Kovinar Tezno - Krško 0:3, Šam-pion Celje - Maribor 1:6. Žalec -Celje 0:3

1. MARIBOR

12 11

1

0 83:4

34

2. CELJE

12 10

1

1 67:14

31

3. ALUMIMNIJ

12

9

3

0 58:8

30

4. KRŠKO

12

9

0

3 43:17

27

5. MURA 05

12

8

1

3 55:9

25

6. RUDAR VELENJE 12

7

2

3 50:15

23

7. ŠAMPION CELJE 12

7

2

3 36:25

23

8. FARM. VERŽEJ

12

6

2

4 20:23

22

9. NŠ POLI DRAVA

12

4

2

6 20:23

14

10. POBREŽJE

12

4

2

6 20:29

14

11. DRAVOGRAD

12

4

1

7 25:33

13

12. FERK JARENINA 12

3

1

6 13:č24

10

13. ŽALEC

12

2

0

10 17:46

6

14. LJUTOMER

12

2

0

10 11:85

6

15. KOV. TEZNO

12

0

1

11 5:70

1

16. ŽELEZNIČAR

12

0

1

11 6:93

1

ROBERT KOREN DRAVOGRAD - NŠ POLI DRAVA 0:1 (0:1)

STRELEC: 0:1 Zemljarič (4.).

NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Irgl, Majcen Kostič, A. Pivko. Baranšič, Cesar (Kramberger), Zemljarič, Murko, Mesarič (Lovenjak), Vjada (Pihler), Furjan (Šoštarič).

ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 5:2 (1:0)

STRELCI: 1:0 Elšnik (13.), 1:1 Kalteneker (38.), 2:1 Panikvar (58.),3:1 Petrovič (60. iz 11-m), 4:1 Panikvar (62.), 5:1 Petrovič (64.), 5:2 Kalteneker (69.).

ALUMINIJ: Ponudič (Krušič), Munda (Koser), Kaisersberger, Bračič (Jesenek), Lončarič, Hliš (Dobnik), Elšnik, Panikvar, Petrovič, Saboti (Milič), Krivec. Trener: Borut Kolar.

Danilo Klajnšek

Foto: Marjan Kelner

Ekipa mladih kolesarjev KK Perutnina Ptuj je v letošnji sezoni dosegla izjemne uspehe.

in rezultatih ptujskih kolesarjev v sezoni 2012 pisali v prihajajočih tednih in mesecih, ko

bo čas za analize, vsekakor pa gre mlade Ptujčane pohvaliti za izjemno sezono, ki je niso

pričakovali niti največji optimisti niti v klubu.

tp

Tenis • Masters U-18

Urh do finala mladinskega mastersa

TK As Litija je 6. in 7. 10. organiziral masters (turnir najboljših 12 igralcev v sezoni) v mladinski kategoriji U-18. Kot četrti nosilec je imel pravico nastopa tudi Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj).

»S svojimi nastopi v Litiji sem lahko zadovoljen, predvsem s prvima dvema. Takrat sem odigral v okviru svojih zmožnosti in izkoristil napake tekmecev. V finalu je bila posebna zgodba, saj je ves čas dvoboja močno pihalo. Posebno težko je bilo kontrolirati let žogice, zato je prihajalo do večjega števila napak. Nekaj

Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)

podobnega se je zgodilo tudi v polfinalu članskega mastersa, a se ne obremenjujem s tem,« je povedal Urh, ki je z zadnjima rezultatoma zelo visoko uvrščen tako v članski kot mladinski letvici TZS: med člani je že uvrščen v najboljšo deseterico.

Master U-18, Litija, rezultati:

četrtfinale: Krajnc Domiter (4) -Sotler (Krško) 6:4, 6:1;

polfinale: Krajnc Domiter (4) -Sitar (ŽTK Maribor, 1) 6:2, 6:3;

finale: Krajnc Domiter (4) - Te-kavec (MAX LJ, 2) 3:6, 2:6.

JM

Nogomet • Turnir deklic U-12 vzhod

V soboto je v organizaciji ŽNK MSM Ptuj v Leskovcu potekal tretji turnir tekmovanja za deklice do 12. leta starosti. Da je turnir potekal v Leskovcu, ni nobeno presenečenje, saj ptujske deklice na tem igrišču opravijo kakšen trening, za ekipo MSM Ptuj pa igra tudi nekaj Leskovčank. Na turnirju so poleg MSM Ptuj nastopile še ekipe Fužinar, ŽNK Maribor, ŽNK Dornava in ŽNK Teleing Pomurje. Veseli dejstvo, da z našega ob-

močja v tem rangu tekmovanja nastopata kar dve ekipi - ena iz Dornave, druga s Ptuja -, kar kaže na vedno večje zanimanje za ženski nogomet.

REZULTATI: Fužinar - ŽNK MSM Ptuj 1:0, Maribor - Dornava 1:0, Dornava - Fužinar 3:0, Maribor - Teleing Pomurje 1:1, ŽNK MSM Ptuj - Teleing Pomurje 2:0

ŽNK MSM PTUJ: Maša Šibila, Vanesa Furjan, Ana Majerič, Eva Vidovič, Tjaša Verhovšek, Vita Žo-

lek, Lara Kozoderc, Nika Fijan, Iva Hliš.

ŽNK DORNAVA: Mišel Cizerl, Neli Hofman, Ines Sok, Aneja Lor-bek, Sara Serdinšek, Nika Čuček, Maša Zemljič.

1. MARIBOR 6

2. TEL. POMURJE 6

3. ŽNK MSM PTUJ 6

4. DORNAVA 6

5. FUŽINAR 6

4 2 3 1 3 1 1 1 1 1

7:1 13:5 7:4 5:7 2:17

Danilo Klajnšek

Ekipa ŽNK MSM Ptuj

Športni napovednik

Nogomet

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

PARI 14. KROGA - SOBOTA 15.00: Gorica - Aluminij; SOBOTA 18.00: Rudar Velenje - Luka Koper, Domžale - Triglav; SOBOTA 20:00: Maribor - Olimpija; NEDELJA 15.00: Mura 05 - Celje

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

PARI 12.KROGA - SOBOTA 15.00: Roltek Dob - Garmin Šenčur, Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje; SOBOTA 19.00: Zavrč -Šmartno 1928; NEDELJA 15.00: Bela krajina - Šampion Celje, Krško

- Krka

3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD

PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.30 : Koroška Dravograd - AHA EMMI Bistrica, Malečnik - Farmtech Veržej, Čarda Martjanci -Rakičan, Zreče - Tromejnik G Sukič; NEDELJA 15.30: Grad - Kovinar Štore, Agroservis Beltinci - Šmarje pri Jelšah

SUPER LIGA MNZ PTUJ

PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Boč Poljčane - Podvinci Be-tonarna Kuhar, Središče - Bukovci, NŠ Drava Ptuj - Carrera Optyl Ormož; NEDELJA 15.00 Stojnci - 1 A Gerečja vas, Oplotnica -Hajdina

1. LIGA MNZ PTUJ

PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Rogoznica - Skorba, Apače -Markovci; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Majšperk, Videm - Podvinci Agrocenter Ptuj: NEDELJA 15.00: Gorišnica - Tržec

2. LIGA MNZ PTUJ

PARI 8. KROGA - SOBOTA 15.00: Pragersko - Podlehnik, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava, Slovenja vas - Grajena, Cirku-lane - Hajdoše, Makole - Leskovec

VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ

VETERANI 35

PARI 9. KROGA - PETEK 16.30: Pohorje Oplotnica - Skorba, Cirkulane - Boč, Grajena - Polskava, Dornava - Videm VETERANI 40

PARI 8. KROGA - PETEK 16.30: Lovrenc - Zgornja Polskava, Tržec - Markovci, Leskovec - Podlehnik, Pragersko - Gorišnica

LIGA U-14

13. KROG: NŠ Poli Drava - Kovinar Tezno (sobota 11.00), Krško

- Aluminij (sobota 15.30)

Rokomet

1. B SRL MOŠKI

4. KROG: Grča Kočevje ka Nedelja Carrera Optyl

Moškanjci Gorišnica, Mokerc Ig - Veli-

2. SLOVENSKA LIGA

5. KROG: Nova Gorica - Drava Ptuj (petek 20.00)

Kegljanje

2. ŽENSKA LIGA - VZHOD

6. KROG: Drava Deta Center - Rudar (sobota 13.30)

3. MOŠKA LIGA - VZHOD

6. KROG: Drava Deta Center - Prepolje (sobota 17.30)

Odbojka • 2. DOL - vzhod

2. KROG: AC Prstec Ptuj - Aliansa (sobota 18.00, v dvorani Gimnazije Ptuj)

Slovenskogoriška šahovska liga 2012/13

Odbor SGŠL vabi k sodelovanju v tekmovalni sezoni 2012/13 v šahovsko ligo vse ljubiteljske šahiste oziroma ekipe. Sestanek vodij ekip in žreb za novo sezono bo v petek, 2. 11. 2012, v gostilni Majda v Spuhlji. Dodatne informacije: 041 968 029 (Lajh).

Plavanje • Vpis v plavalno šolo

Ptujski plavalni klub Terme Ptuj vabi otroke v plavalno šolo. Vadba pod strokovnim vodstvom učiteljev plavanja poteka v ponedeljek in sredo ob 17. uri. Informacije: 041 311 414 (Franjo Rozman).

Tajski boks • Noč gladiatorjev

V soboto, 27. 10., se ljubiteljem borilnih veščin na Ptuju obeta spektakularen borilni večer. V dvorani Center na Ptuju bo namreč nastopilo rekordno število tekmovalcev, blizu 50 iz 14 klubov. Na Ptuj prihajajo borci iz Hrvaške, Avstrije, Srbije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, med njimi bo precej članov domačega Kluba tajskega boksa Ptuj: Mihael Bela, Sadat Veliu, Samo Petje, Aleksander Bedrač in Tadej Toplak. Nastopil bo tudi Bojan Kujavec, član Kung fu kluba Ptuj.

V dvoboju večera bo ptujski šampion Tadej Toplak v profesionalnem dvoboju nastopil proti tekmovalcu iz Avstrije.

DK, JM

Bovling • Državni ligi

Tudi na letošnjem državnem prvenstvu nastopata dve ekipi Bowling kluba Ptuj: prva ekipa v 2. ligi, druga pa v 3. ligi - vzhod. V 2. ligi so doslej odigrali 4. kroge, Ptujčani pa so dosegli polovični izkupiček (premagali so ekipi Maximus in Kranj 1, izgubili pa proti Novi Generaciji in Xtreme 2). V nekaterih dvobojih jim je zmanjkalo nekaj sreče, saj imajo najboljše povprečje podrtih kegljev v vsej ligi (186). V 3. ligi so Ptujčani v treh krogih dosegli eno zmago (Nova generacija 3), dvakrat pa so bili poraženi (Feniks 1 in Strike 2).

2. slovenska liga

PTUJ 1:

Črtomir Goznik

24

193.38

26

Sebastijan Kotnik

24

180.21

25

Bojan Klarič

18

196.72

17

Milan Berghaus

12

185.42

13

Gregor Miložič

18

173.67

10

3. slovenska liga

1. STRIKE 2

2. XTREME 3

3.FENIKS 1

4. PTUJ 2

5. MULDA

6. NOVA GEN. 3

7. LENDAVA

PTUJ 2:

4 4 0

3 3 0

3 2 0

3 1 0

3 1 0

4 0 0 2 0 0

0 172.95

0 172.75

1 169.32

2 163.56 2 161.99 4 151.41 2 158.48

3. slovenska liga

1. STRIKE 2

2. XTREME 3

3.FENIKS 1

4. PTUJ 2

5. MULDA

6. NOVA GEN. 3

7. LENDAVA

PTUJ 2:

4 4 0

3 3 0

3 2 0

3 1 0

3 1 0

4 0 0 2 0 0

0 172.95

0 172.75

1 169.32

2 163.56 2 161.99 4 151.41 2 158.48

1. MAXIMUS

4

3

0

1 174.75

6

Igor Gaber

18

164.61

24

2. NOVA GEN. 1

4

3

0

1 180.4

6

Jani Kramar

12

176.42

16

3. PTUJ 1

4

2

0

2 186.02

4

Darko Bezenšek

16

161

13

4. XTREME 2

4

2

0

2 180.18

4

Timi Kramar

12

163.42

12

5. BK300 1

4

2

0

2 175.22

4

Marko Šamperl

8

163.25

7

6. MAGMA-X 1

3

2

0

1 178.65

4

Benjamin Čuček

6

142.17

1

7. KRANJ 1

3

1

0

2 178.39

2

Tadej Starčič

8. EPIC 2

4

0

0

4 153.47

0

JM

Bovling • Podjetniška liga

MP Ptuj visoko ugnal Saška bar

Najbolj presenetljiv Izid 5. kroga je visoka zmaga ekipe MP Ptuj proti ekipi Saška bar, kar 7:1. Kar trije igralci MP Ptuj so se uvrstili med najboljšo deseterico kroga, na drugi strani pa Saška bar razen Bogdana Zelenika ni imel posebno razpoloženega igralca. Tesen dvoboj sta odigrali ekipi Mestne občine Ptuj in Tamesa, v zadnjih dvobojih pa so si zmago prislužili slednji. Visoko zmago je znova dosegla ekipa VGP Drava, čeprav rezultat podrtih kegljev tokrat ni bil na ravni prejšnjih krogov (kljub temu so imeli tudi v tem krogu najboljši rezultat, 6 kegljev več kot Tames). DaMoSS še naprej vztraja pod vrhom, tokrat je visoko ugnal ekipo SKEI. Najboljši posameznik kroga je bil Črtomir Goznik (Radio-Tednik), vendar to njegovi ekipi ni pomagalo do bolj-

Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 829, 2. Robert Šegula (Tames) 775, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 755, 4. Stanko Jus (Talum) 734, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 702, 6. Dušan Pšajd (MP Ptuj, d. o. o.) 701, 7. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 693, 8. Bogdan Zelenik (Saška bar) 683, 9. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 676, 10. Mitja Šegula (Tames) 674.

Konjeništvo

Za konec šest zmag ostalo doma

Zadnje dirke letošnje kasaške sezone na ljutomerskem hipodromu so bile v znamenju finala velike nagrade Zuricha, ki je pripadla Jerneju Slaviču s konjem nemškega rodu Vicom Attackom, zmagovalni čas na 2100 metrov dolgi stezi, 1:16,4, pa sta dosegla tudi drugo-in tretjeuvrščeni. Sicer pa so v vseh šestih točkah sporeda slavili tekmovalci domačega kluba, ki je ob koncu sezone podelil pokale najboljšim kasačem v posamezni starostni kategoriji za dosežene uvrstitve na dirkah v Ljutomeru. Osvojili so jih: Lenny Joe (Slavko Makovec, Ljutomer) - dveletni, Jasa GL (Dušan Zorko, Ljutomer) - triletni, Arrived Dream (Janko Sagaj, Ljutomer) - štiriletni, Angel Sirrius (Marko Gorenc, Ljubljana) - petletni in starejši.

REZULTATI sobotnih dirk, 1. dirka za 2-l. kasače, 1600 metrov: 1. Lenny Joe (Makovec) 1.19,3, 2. Layla (Sodec) 1:20,1, 3. Finančna kriza (Jo. Sagaj, ml., vsi Ljutomer)

šega rezultata; Talum je slavil prvo zmago v tej sezoni.

Rezultati 5. kroga: Mestna občina Ptuj - Tames 3:5, Radio-Tednik Ptuj - Talum 3:5, Saška bar - MP Ptuj, d. o. o. 1:7, DaMoSS - SKEI Ptuj 7:1, Elektro Maribor - VGP Drava 0:8. Prosta je bila ekipa Boxmark Team.

1. TAMES 5 2688 32 165,8

2. VGP DRAVA 4 2694 29 178,2

3. DAMOSS 5 2459 27 157,3

4. SAŠKA BAR 5 2520 24 166,1

5. MESTNA OBČ. PTUJ 5 2432 23 160,1

6. MP PTUJ, D. O. O. 5 2587 21 155,7

7. RADIO-TEDNIK 4 2511 14 163,1

8. TALUM 4 2486 11 150,5

9. SKEI PTUJ 5 2178 8 135,5

10. ELEKTRO MB 4 2344 6 147,1

11. BOXMARK TEAM 4 - 5 132,1

Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 212, 2. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 191,5, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,4, 4. Marko Šam-perl (Saška bar) 184,3, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 183, 6. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 183, 7. Robert Šegula (Tames) 181,3, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 178,9, 9. Miran Purg (Talum) 173,5, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 172,8.

Pari 6. kroga (ponedeljek, 22. 10.): ob 17.30: SKEI Ptuj - Tames; ob 20.00: VGP Drava - DaMoSS, Boxmark Team - Radio-Tednik Ptuj, Talum - Elektro Maribor, Saška bar - Mestna občina Ptuj.

JM

1:20,4. 2. dirka za 3-14 l. kasače, zaslužek do 3500 evrov, 1600 metrov: 1. Jasa GL (Zorko, Ljutomer) 1:16,1, 2. Sun Naglo OM (Hrovat, Ljubljana) 1:16,6, 3. Super Pleasure (Osolnik, Ljutomer) 1:16,7. 3. dirka za 3-14 l. kasače, zaslužek do 4500 evrov (2140-2200 metrov, start z vrvice): 1. Dejavu MS (Mi. Slavič) 1:19,3 (2180 m), 2. Florida (Jo. Sagaj ml.) 1:20,2 (2180 m), 3. Lucky Boy (M. Moleh, vsi Ljutomer) 1:19,9 (2200 m). 4. dirka grand prix Zürich - finale, 2100 metrov: 1. Vic Attack (Je. Slavič, Ljutomer) 1:16,4, 2. Gondar Park (M. Žan) 1:16,4, 3. Male Lux (Contri, oba Komenda) 1:16,4. 5. dirka za 3-14 l.kasače, zaslužek do 7500 evrov, 1600 metrov: 1. Meggy (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:15,8, 2. Icona (Jan, Komenda) 1:16,3, 3. Dinica (Do-linšek Trontelj, Ljubljana) 1:16,4. 6. dirka za 3-6 l. kasače, zaslužek do 1500 evrov, 1600 metrov: 1. Iris Crown (Šonaja, Ljutomer) 1:18,1, 2. Bumble Blue HČ (Jagodic, Komenda) 1:18,2, 3. Fijona (Slana, Ljutomer) 1:19,2.

Kikboks • Turnir Alpe Adria v Avstriji

Ptujčani odlični v Avstriji

■ v ■

Ekipa ptujskih kikboksarjev, članov KBV Ptuj, se je v soboto, 13. 10., udeležila mednarodnega turnirja Alpe Adria v Lipni-ci v Avstriji. Sodelovalo je 189 tekmovalcev iz 20 klubov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. S

Ptuja je nastopilo 13 tekmovalcev, ki so se odlično odrezali, saj so osvojili 6 prvih mest, 4 druga in 5 tretjih.

Rezultati:

- med mlajšimi kadeti do 10 let je 2. mesto osvojil Nino

Bratušek nad 37 kg;

- med mlajšimi kadeti do 13 let sta 1. mesto osvojila Lara Vuzem Vajda do 37 kg in Pa-trik Šulek do 47 kg, 3. mesto sta osvojili Timi Sitar v dveh kategorijah (do 42 kg in do 47

Ptujčani v Avstriji

Foto: Franc Slodnjak

kg) in Patrik Šulek nad 47 kg;

- med starejšimi kadeti do 16 let je Nejc Popošek osvojil 1. mesto do 52 kg, Vito Čurin pa je osvojil 1. mesto nad 69 kg; Blaž Prašnički do 52 kg in Nina Duh do 50 kg sta osvojila 2. mesto, Gašper Mlakar pa je do 69 kg osvojil 3. mesto;

- med starejšimi kadeti do 19 let je Simon Kaisersberger do 74 kg osvojil 3. mesto, v kategoriji do 79 kg pa je osvojil 1. mesto, Vito Čurin je do 74 kg osvojil 2. mesto.

Za ptujsko ekipo sta nastopala tudi Niko Ritlop in Dejan Duh, ki se jima ni uspelo uvrstiti med prve tri v svojih kategorijah. Vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini semi kontakt razen Simona Kaisersbergerja, ki je nastopal tudi v disciplini light kontakt. Svoj prvi nastop v tej disciplini je opravil z odliko, saj je do 74 kg osvojil 1. mesto.

Bolj izkušeni tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v dveh kategorijah. Rezultati so še posebno razveseljivi, saj so morali tekmovalci zmagati kar nekaj borb na poti do medalj. Na tekmovanju so sodili tudi ptujski sodniki Edvard Štegar, Milan Breg in Aleš Skledar. Ekipo Ptuja sta na tekmovanju vodila Vladimir Sitar in Luka Vindiš.

Franc Slodnjak

Rokomet • Mlajše kategorije

MLADINCI

REZULTATI 2. KROGA: Maribor Branik - Velika Nedelja Carrera Optyl 32:23 (15:13), Rudar - Mo-škanjci Gorišnica 31:35 (15:15)

1. MARIBOR BRANIK 2 2 0 0 4

2. DRAVA PTUJ 1 1 0 0 2

3. V. NEDELJA C. O. 2 1 0 1 2

4. MOŠKANJCI GOR. 2 1 0 1 2

5. JERUZALEM ORMOŽ 1 0 0 10

6. RUDAR 2 0 0 2 0

MARIBOR BRANIK - VELIKA NEDELJA CARRERA OPYL 32:23 (15:13)

VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Nejc Pfeifer, Uroš Šerod, Jure Hržič, Tadej Kaučič, Aleš Bezjak 5, David Hržič, Kristijan Prapotnik 1, Matic Pfeifer 1, Žan Prejac, Domen Lorenčič 3, Matej Moravec 1, Gregor Hojžar 4, Matic Marin 3, Filip Bombek 1. Trener: Robi Mesarec.

V prvem polčasu je bila igra precej enakovredna, saj so gostje zaostajali samo za dva zadetka. V drugem polčasu so popustili in domačini so na koncu slavili zmago z devetimi zadetki razlike.

JERUZALEM - DRAVA 27:39 (15:19)

JERUZALEM: M. Šulek, T. Cvetko; Mavrič 3, Ogorelc 10 (2), D. Kociper, V. Lukman 1, Štumberger, Ki-rič 1, Kolmančič, Hrupič 2, Šandor 2, Deržič 6 (2), Vukan 2.

Drava, ki ima odlično ekipo in je prvi favorit za napredovanje v 1. mladinsko ligo, je na Hardeku zasluženo slavila. Gostitelji so se nasprotniku upirali, dokler so imeli moči, in na začetku vodili s 5:1 in z 9:4. V 22. minuti je Ogorelc iz sedemmetrovke zamudil priložnost za izenačenje na 13:13, do odmora pa si je Drava že priigrala štiri točke prednosti (15:19). Do konca tekme je prednost povečala na končnih +12 (27:39).

KADETI

REZULTATI 5.KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje 32:33 (16:15), Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 30:37 (11:15), Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško 23:36 (13:18)

1. CELJE PIVO. LAŠKO 5 5 0 0 10

2. DRAVA PTUJ 4 3 0 1 6

3. JERUZALEM ORMOŽ 4 3 0 1 6

4. GORENJE VELENJE 5 2 0 3 4

5. V. NEDELJA C. O. 4 2 0 2 4

6. SLOVENJ GRADEC 5 2 0 3 4

7. LIBENAU 4 1 0 3 2

8. ARCONT RADGONA 5 0 0 5 0

VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - GORENJE 32:33 (16:15)

VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Uroš Kukovec, Uroš Šerod 8, Tadej Ozmec 1, Filip Bombek 7, Jernej Primožič, Timotej Mesarec, Marcel Jaušovec, Matic Bokša 1, Kevin Preac, Gregor Hojžar 3, Matic Marin 8, Žiga Kumer 4. Trener: Branko Bokša.

Mladi rokometaši iz Velenja so v Veliki Nedelji slavili minimalno zmago; ob koncu tekme so bili bolj zbrani pa tudi srečni in spretni.

SLOVENJ GRADEC - JERUZALEM 30:37 (11:15)

JERUZALEM: Caf (2 obrambi), T. Cvetko (17 obramb); Kavčič, Kolmančič 12 (2), D. Ozmec 2, G. Horvat 3, V. Lukman 4, D. Kociper 2, R. Cvetko 9 (3), Štumberger 2, Kosi 2, Šandor 1 (1).

Lažje od pričakovanega so Ormo-žani osvojili točke v Slovenj Gradcu, čeprav z igro niso navdušili, saj so zastreljali preveč »zicerjev«.

STAREJŠI DEČKI B

REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje 15:38 (6:15), Arcont Radgona - Celje Pivovarna Laško 11:29 (5:12)

1. CELJE PIVO. LAŠKO 4 4 0 0 8

2. GORENJE 4 3 0 1 6

3. V. NEDELJA C. O. 4 2 0 2 4

4. JERUZALEM ORMOŽ 3 1 0 2 2

5. ARCONT RADGONA 4 1 0 3 2

6. DRAVA PTUJ 3 0 0 3 0

VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - GORENJE 15:38 (6:15)

VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Matic Škrjanec 7 obr., Darijan Modrinjak 1, Niko Gašič 4, Tim Ko-kalj 4, Marko Hržič 1, Alen Škrlec 2, Timotej Jaušovec 3 obr., Uroš Kosi 1, Matic Vršič 2. Trener: Branko Bokša.

STAREJŠI DEČKI A

REZULTATI 5. KROGA: Pomurje - Drava Ptuj 7:51 (5:25), Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 26:50 (11:23)

1 JERUZALEM ORMOŽ 4 4 0 0 8

2. CELJE PIVO. LAŠKO 4 2 115

3. DRAVA PTUJ 3 2 0 1 4

4. GORENJE VELENJE 3 1 1 1 3

5. S. GRADEC 2011 5 1 0 4 2

6. POMURJE 3 0 0 3 0

SLOVENJ GRADEC - JERUZALEM 26:50 (11:23)

JERUZALEM: Caf, Fekonja; Kavčič 2 (1), Plavec 8, D. Ozmec 5, G. Horvat 7 (1), Voljč 3, Niedorfer 7 (1), Ulaga 3, Kosi 4, M. Hebar 8, Grabovac 2, Lukner 1.

Udarna sedmerica je na igrišču preživela le dobrih 15-20 minut, ves preostali del tekme so dobili priložnost drugi igralci, ki so se prikazali v lepi luči. Trojica letnikov 1999 (Matej Niedorfer, Martin He-bar, Luka Voljč) je dosegla kar 18 zadetkov.

MLAJŠI DEČKI A

REZULTATI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 21:26 (11:7), Arcont Radgona -Gorenje 7:20 (1:16), Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Optyl 21:24 (9:11) 1 GORENJE VELENJE 3 3 0 0 6

2. CELJE PIVO. LAŠKO 3 2 0 1 4

3. V. NEDELJA C. O. 2 2 0 0 4

4. MOŠKANJCI - GOR. 2 10 12

5. S. GRADEC 2011 2 1 0 1 2

6. POMURJE 1 0 0 1 0

7. JERUZALEM ORMOŽ 2 0 0 2 0

8. ARCONT RADGONA 3 0 0 3 0

CELJE PL - JERUZALEM 21:16 (11:7)

JERUZALEM: Firšt Šeruga; T. Šulek 2, G. Hebar 1, Zadravec, P. Ozmec 2, Železnikar, Notersberg 8, Munda 3, Belec, G. Cvetko, Torič.

Na derbiju v Celju so MDA Jeruzalema doživeli poraz proti vrstnikom iz Celja. Po vodstvu Jeruzalemčkov s 7:6 je Celjanom uspel delni izid s kar 7:0 (13:7) in zmagovalec je bil odločen. Kljub porazu so fantje prikazali določen napredek v primerjavi s tekmo v Velenju, ki so jo izgubili s 14:25.

MLAJŠI DEČKI B

CELJE PL - JERUZALEM 25:9 (13:4)

JERUZALEM: Borko; Herga, J. Lukman, G. Cvetko, Sovič 7 (2), Perger, Trstenjak, U. Horvat, Zemljič, Škrinjar, Torič 2, M. Korpič Lesjak, Rubin, Fergola.

Kljub porazu veseli, da je četa letnikov 2001 in 2002 čedalje številnejša. Ekipa je tokrat štela že 14 fantov, od tega jih je kar 8 letnikov 2002 in 2003. Z marljivim delom bo napredovala tudi ta generacija ormoških rokometašev.

STAREJŠE DEKLICE A

RK NAZARJE - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 17:35 (11:16)

ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:

Ambrož 8, Pivko 2, Metličar 5, Gavez 6, Sirc 3, Kukovec, Knaus, Žibrat 2, Belca, S. Čagran 3, L. Ča-gran 3, Valenko 3. Trener: Ladislav Sabo.

V prvem polčasu je bilo srečanje precej izenačeno. Čeprav so Ptujčanke ves čas vodile, trener Sabo ni bil zadovoljen z igro. Šele po odmoru so se dekleta zbrala in zaigrala tako, kot znajo. Vodstvo je hitro naraščalo in o zmagovalcu ni bilo dvoma.

MLAJŠE DEKLICE A

JERUZALEM - BREŽICE 31:7 (17:2)

Ormožanke so proti Brežicam dosegle prvo prvenstveno zmago. Zmagovalec je bil odločen že v 1. polčasu. Pohvaliti je treba Ano Škorjanec z 10 zadetki, Eli Hergula z 8 goli, Kolenko Mineo s 5 in Rodi Urško s 4 zadetki.

ŽRK BRANIK MARIBOR - ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 8:19 (2:10)

ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:

Tjaša P. Malek 3, Ajda Jakomini 1, Špela Topolnik 1, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 7, Sara Šegula 2, Nika Bedrač 3, Nika Vidovič 2, Anea Bezjak, Alja Krasnič, Anja Šenkiš. Trener: Sašo Petek, vodja ekipe Franc Bedrač.

V nedeljo, 14. 10., so mlajše deklice A (ŽRK Mercator Tenzor) odigrale drugo ligaško tekmo, tekmec je bil Branik. Tekmo so gostje odigrale zelo dobro in zmagale za 11 zadetkov. Med strelke se je vpisalo sedem deklet, s čimer je bil ptujski strateg Sašo Petek še posebno zadovoljen. Tudi obramba je bila izjemna, saj je prva postava na parketu prejela le dva zadetka. tp

DK, UK, TP, JM

Kuharski nasveti

Ribe s čvrstim belim mesom

Rib na splošno uživamo premalo, mogoče tudi zato, ker so nekatere slabo dostopne, nekaterih ne poznamo ali so malce predrage. Ribe s čvrstim belim mesom so zagotovo tiste, ki so na eni strani zelo kakovostne na drugi pa, če so dobro pripravljene, si jih zagotovo zaželimo še večkrat.

To so ostriž, orada, ostržnik in kirnja. Te ribe imajo sočno belo meso odličnega okusa. Vse štiri lahko kupimo v velikosti, da jih pripravimo cele, ali večje kot fileje in steake. Kirnja je riba, ki je po obliki podobna krapu, le da gre za morsko ribo in ima živahno barvo. Mesa ni veliko, in to zaradi velike glave in močnih kosti. Zardi izjemno sočnega, belega mesa sta posebno cenjeni rdeča kirnja in silk snapper. Prva je izjemno cenjena in zelo iskana, a tistim, ki niso dobri poznavalci rib, prodajo druge ribe z rdečo kožo, kot je škarpina.

Če je zobatec kralj rib, potem je orada zagotovo kraljica, in to tako po lovni kot kulinarični plati. Kot da bi hotela sloves kraljice še dodatno potrditi, ima na glavi med očesoma zlato progo, ki bi lahko skoraj spominjala na krono. Če jo vidimo v naravnem okolju, lahko opazimo, da se giblje elegantno in umirjeno.

Je velika in močna riba, visokega in bočno sploščenega telesa. Močna, zaobljena glava s čvrstimi in prav tako močnimi čeljustmi je prvo, kar opazimo pri oradi. Po hrbtu je od glave do repa temno zelenkastih ali modrih tonov, srebrnega odseva. Oradino meso je belo in izjemno okusno, pri večjih pri-

Po opisani problematiki z očesom španjelčka je težko presoditi o vzroku težave. Vsekakor gre za vse simptome vnetja očesa, problematično pa je, da se vnetje ponavlja, kar lahko vodi v kroničnost procesa in hujšo problematiko, povezano z zrklom, z vnetnim procesom na rože-nici, z njeno zamotnitvijo itd.

Pečena orada

merkih pa lahko postane nekoliko pusto. Ribe do teže enega kilograma spadajo v najvišji kakovostni razred, pripravljajo pa jo različno. Najbolj okusna naj bi bila kuhana, čeprav jo pogosteje pečemo, cvremo in pripravljamo na žaru.

Izvrstno meso orade je zaradi aromatičnega okusa zelo cenjeno. Pripravljamo jo različno: v pečici, v foliji, na žaru, v soli ... Seveda primerno velikosti živali. Lahko jih nadevamo ali pečemo z zelenjavo, okusna pa je tudi kot samostojna jed. Meso orade je sočno in okusno, zato ni treba dodajati veliko začimb. Majhne ribe po potrebi oluskamo in jih pečemo cele, za peko v pečici pa so primernejše večje.

Ribe s čvrstim mesom imajo

Vzrokov za ponavljanje vnetja je lahko več, predvsem bi bilo treba izključiti tujek v očesu, ki je lahko tako majhen, da ga s prostim očesom skoraj ne vidimo oziroma ga spregledamo, in ker mehansko draži oko, se vnetje ne umiri. Tujek je lahko skrit tudi pod očesnimi vekami, pogosto so to travne rese, delci prahu in

tudi dobro hranilno vrednost; 100 g teh vsebuje okrog 21 g beljakovin, 1 g maščob, nič ogljikovih hidratov, nekaj holesterola in veliko natrija, preostanek je voda. Če pripravljamo cele, jih lahko samo solimo, pokapljamo z oljčnim oljem ter jih spečemo na žaru ali v ponvi. Večje ribe, tudi orado, pred peko ciziliramo. Lahko jih pečemo v ponvi z malo svežega čilija in paradižniki.

Okusne dobimo tudi, če jih pečemo v pečici s surovim maslom in limonovim sokom .Za ljubitelje rib z okusom česna jih pripravljamo na žaru s česnom in svežim origanom, okusne so tudi, če jih pečemo v ponvi z limonovim sokom in vloženim zelenim poprom. Za tiste z zahtevnim okusom jih

podobno. Vzrok je lahko tudi v notranjosti očesa; lahko gre za povečan intraokularni pritisk, za glavkom, za težave z očesnim živcem, mrežnico in še bi lahko našteval. Zelo pogost vzrok je tudi entropij ali ektropij, uvihanje ali izvi-hanje očesne veke. Pri uviha-nju je očesna veka obrnjena navznoter in mehansko draži oko, saj venomer praska po roženici. Obratno pa je, ko je veka preveč odprta in se ne prilega k roženici ter se zaradi tega v očesu nabira prah, alergeni in druge moteče snovi, ki dražeče vplivajo na oko. Problem je tudi v tem, da se entropij in ektropij lahko pojavljata samo občasno in tako dodatno otežita ugotavljanje vzroka za ponavljajoče se vnetje. Vsekakor bi bilo treba opraviti podroben pregled oči. Psa pri takem pregledu navadno pomirimo oziroma

pripravljamo pečene s šerijem in gobami ali jih pečemo z olivami.

Te ribe imajo zraven snežno belega mesa tudi izjemno lepo kožo, kar pomeni, da jih pogosto kuhamo z različnimi začimbami. Vodi vedno dodamo vino, limonov sok ali kis, od klasičnih začimb uporabimo sol, lovor, rožmarinovo vejico, zrnca celega popra. Za boljši okus dodamo še sesekljano čebulo, sesekljani česen, peter-šilj, zrnat poper lahko zamenjamo s kajenskim in priložimo še krhelj pomaranče. Ribe kuhamo tik pod vreliščem in izjemno počasi.

Ribe, kot sta orada in ostriž, lahko spečemo in iz omenjenih dodatkov pripravimo marinado. V kuhinjski strojček damo malo olja, kis , čebulo, česen z rezino limone ali pomaranče, peteršilj, malo rdeče paprike in kajenski poper. Vse sestavine dobro sesekljamo oziroma temeljito zmešamo. Zmes mora ostati gosto tekoča, tako da po potrebi priliva-mo oljčno olje. Začinimo še s soljo in marinado prelijemo čez kuhano ali pečeno ribo.

Ribe pridobijo okus, če jih dušimo skupaj s škampi ali artičokami. Nekateri jih nadevajo s špinačo in jih obložijo z napol kuhanim krompirjem ter zapečejo v pečici. Okus pridobijo tudi, če jih nadevamo s koščki slanine ali pan-cete in če jih začinimo s kori-androm, okusne so prav tako, če zdrobimo pinijeva jedrca in jih pomešamo z oljčnim oljem ter jih s tako pripravljeno marinado premažemo tik pred serviranjem.

Vlado Pignar

Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.

uspavamo, saj je pregledovanje ozadja očesnih vek precej neprijetno in moteče. Lastnik pozneje dobi navodila, kako naj sam spremlja nadaljnje dogajanje v očesu, predvsem kar se tiče entropija in ektropija.

Težave z očmi so pri kužkih relativno pogoste, pogosta so vnetja enega očesa ali obeh, vendar se po ustrezni terapiji lepo pozdravijo. Če ni tako in se vnetja ponavljajo, moramo vsekakor poiskati pomoč pri veterinarju, ki ima izkušnje s problematiko očesnih obolenj, ali prosimo svojega veterinarja, da nas napoti k njemu. Zdravljenje omenjenih težav je velikokrat tudi kirurško, saj je treba nepravilno postavljene očesne veke operativno urediti, tako da ne dražijo več očesa, pogosto pa motečo tretjo očesno veko odstranimo. Emil Senčar, dr. vet. med.

Foto: Emil Senčar

Tačke in repki

Ponavljajoče se težave z vnetimi očmi pri koker španjelu

Gospa Andreja je lastnica 8 let starega koker španjela, ki ima ponavljajoče se težave z vnetjem desnega očesa. Oko se mu solzi, veke postanejo temno rdeče barve, zjutraj oko komaj odpre, saj so veke zlepljene z gnojem, pogosto se tudi praska s tačko po očesu. Lastnica mu oči maže z antibiotičnim mazilom in spira s tekočino, ki jo je kupila pri veterinarju. Skrbi jo, ker se vnetje nikoli ne pozdravi do konca in se v zelo kratkem času spet ponovi.

Ekološko kmetovanje

(osnovne informacije)

Za ekološko kmetovanje bi lahko rekli, da je nekaj novega, nekaj, kar zahteva veliko sprememb v kmetovanju, a je obenem nekaj, kar je bilo še pred 80 leti podeželski vsakdan. Takrat so hrano pridobivali na povsem naraven način, brez mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev.

Uporaba pesticidov se je pričela precej večati po drugi svetovni vojni in je v 40 letih presegla 3.000.000 ton. Zato ekološko kmetovanje ni nič novega, je nekaj, kar dobro poznamo, saj je to način kmetovanja, ki smo ga izvajali na kmetijah več tisoč let. Ekološki kmetje tako pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave in s svojim načinom kmetovanja ohranjajo okolje. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in uporabo organskih gnojil, saj se le v dobro pripravljenih tleh razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim.

Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. To je način kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in sploh varovanju celotnega okolja.

V sistemu ekološkega kmetovanja je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in s tem zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo.

Ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ker je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov, ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih in posledično pri potrošnikih.

Število ekoloških kmetij oziroma pridelovalcev oz. predelovalcev v Sloveniji iz leta v leto narašča.

Dosedanje vstopanje ekoloških kmetij v kontrolo in velikost ekoloških površin stalno raste, kar se pričakuje tudi v prihodnjem obdobju. Še vedno pa se kaže potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V dosedanji pridelavi daleč prevladuje travinje oziroma živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah in sadju.

Za izvajanje ekološkega kmetovanja je mogoče pridobiti tudi podporo v okviru kmetijskih okoljskih plačil iz programa razvoja podeželja republike Slovenije za obdobje 2007-2013; že do sedaj so bile podpore za ta podukrep najvišje.

Njive - poljščine

298,07 EUR/ha

Vrtnine na prostem

551,45 EUR/ha

Travinje

227,55 EUR/ha

Vinogradi, hmeljišča, drevesnice

578,92 EUR/ha

Za kmetije, ki se bodo odločile za prehod v ekološko kmetijstvo v letu 2013, bodo izplačane nekoliko višje podpore.

Njive - poljščine

357,52 EUR/ha

Travinje

450 EUR/ha

Glede na navedeno in na vse večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških pridelkih in živilih ter glede na vse večji obseg prometa s temi živili v Sloveniji in po vsej Evropi ima ekološko kmetovanje oziroma ekološki pridelovalci in predelovalci razmeroma varno prihodnost, predvsem pa veliko priložnost po večjih prihodkih in višji dodani vrednosti na svojih kmetijskih gospodarstvih. Prav tako je še mnogo neizkoriščenih priložnosti v tako imenovanem eko-turizmu oz. turizmu na ekoloških kmetijah, ki lahko pomeni dobro alternativo ali dopolnitev klasičnega turizma na kmetiji.

Kmetovalce, ki so že ekološki pridelovalci oz. predelovalci, in tiste, ki to želijo postati, vabimo k prijavi v postopek certificiranja. Za dodatne informacije smo dosegljivi telefonsko na številko 02 228-49-33 ali po elektronski pošti: info@kon-cert.si

Če ste se odločili, da se vključite v kontrolo, vas prosimo, da izpolnite prijavo in jo najkasneje do 31. 12. 2012 pošljete na naslov: Inštitut KON-CERT Maribor, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor.

Za več informacij lahko pokličete tudi na telefonsko številko 02 749 36 29.

Darja Artenjak, ing. kmet., KGZS - Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba

Nagradno turistično vprašanje

Dnevi slovenskega turizma

V sredo so se v Radencih končali drugi dnevi slovenskega turizma, ki so znova združili pomembnejše turistične dogodke v Sloveniji: 15. Slovenski turistični forum, prireditev Moja dežela - lepa in gostoljubna, 59. Gostinsko-turistični zbor Slovenije in druge prireditve v organizaciji slovenskega turizma.

" 5 : "i/" r -i "u" M lliLlflfli

.w I 71 3 ^ I! . 1 fl TI .

Foto: Črtomir Goznik

V Europarku so te dni posadili okrog 7000 mačeh.

Slovenski turistični forum je potekal pod naslovom Slovenski turizem pred izzivi zaostrenih gospodarskih razmer. Turizem v zadnjih letih Sloveniji letno prinese okrog dve milijardi evrov prilivov iz tujskega prometa in ustvari 12 odstotkov BDP. V slovenskem turizmu je zaposlenih 45.000 ljudi. V tej pomembni gospodarski dejavnosti se je v zadnjih desetih letih na novo zaposlilo več kot 10.000 ljudi. Z realizacijo nove turistične strategije pa naj bi pridobili še 5000 novih delovnih mest.

Na prireditvi znotraj dnevov slovenskega turizma v Radencih so v začetku tedna podelili priznanja najboljšim v letošnji akciji ocenjevanje krajev in vseh drugih Moja dežela -lepa in gostoljubna. Letošnja podelitev je že drugo leto zapored sovpadala z aktivnostmi omenjenih dnevov. Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna ima že več desetletno tradicijo, sledi

pa smernicam t. i. zelenega turizma znotraj trajnostnega razvoja. Ob tej priložnosti je predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja še posebno poudaril, da poskušajo v turistič-

nih društvenih organizacijah znotraj danih razmer z okrnjenimi sredstvi narediti kar največ, delovati najbolje zato, da se bodo v nekem kraju kar najboljše počutili tako stanovalci

kot obiskovalci. Predvsem pa TDO uspeva delati dobro, ker smo turizem ljudje. Tudi letošnja akcija je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Turka. Med drugim je povedal, da nam je uspelo narediti državo z visoko skladnostjo urejenega okolja na podeželju in v mestih. »Toda prav vsi moramo storiti še več in priznanja najboljšim v projektu so dokaz, koliko lahko ljudje storijo skupaj,« je še povedal v svoji čestitki vsem najboljšim.

Tekmovanje Moja dežela - lepa in gostoljubna je projekt, ki temelji na urejanju in ohranjanju okolja, sodelujoči kraji v posameznih kategorijah tekmujejo glede na značilnosti naselja in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih pa so se pomerili še kam-pi, mladinska prenočišča, gasilski domovi in Petrolovi bencinski servisi. V posebni kategoriji pa so bila ocenje

na mestna, vaška in trška jedra. Znotraj spletnega glasovanja, ki je potekalo na spletni strani Turistične zveze Slovenije, je potekalo še glasovanje za najlepše in najgostoljubnejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj, drugič pa so izbrali tudi naj tematske poti. Letos med prejemniki priznanj v nobeni kategoriji ni bilo prejemnika s Ptujskega.

Na predzadnje nagradno turistično vprašanje, spraševali smo o tem, koliko turistov na leto obišče ptujski grad, število se giblje med 50.000 in 60.000, bo nagrado prejela Julijana Vajda, Bukovci 140, Markovci pri Ptuju. Danes sprašujemo, koliko je star hotel Primus na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 26. oktobra.

NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE

Koliko let ima hotel Primus na Ptuju?

Ime in priimek:______________

Naslov:_________________

Davčna številka:

Astrolog Tadej svetuje .

Šifra: Spomini

Vprašanje: V življenju me preganjajo spomini, kaj naj naredim?

Odgovor: Čas je nekaj najbolj zanimivega in ljudje ga želijo ustaviti po različnih poteh. Zelo preprost način je zbirka spominkov, ki jih nekateri prinesejo iz davnih dežel in se z veseljem spominjajo tistega obdobja. Naše življenje je sestavljeno iz ravnovesja in iskanja dobrega in slabega. Oboje mora biti, da človek globoko v sebi najde moč in da lahko gre naprej po poti duhovnega učenja. Iskanje bližnjic je človeška strast in omenjeno ne obstaja. V astrologiji sta s spomini in nostalgijo povezana astrološko znamenje raka in planet Saturn (bog časa). Včasih so ljudje v svojih odločitvah nepredvidljivi in ne naredijo tistega, kar bi morali in kar bi bilo v nekem položaju koristno. Tako nastopi faza obtoževanja. Omenjeni palet Saturn je povezan tudi s starostjo in tremi mejniki; prvega človek doživi v starosti malo pred tridesetim rojstnim dnevom in ga imenujemo prvi Saturnov povratek, takrat se pravzaprav prvič sooči z dejstvom zavedanja po ustvarjanju in naredi osebno bilanco. Mnogi (zlasti moški) postanejo starši in s tem se začne obdobje grajenja. Človek se zave, da je naivna mladost mimo in da bo treba za vsakdanji kruh trdo delati. Preživiti bo treba dom in družino ter doživeti tudi kakšno krizo. Pretirana upornost se ne splača in prinese same težave. Tedaj je vsak na vrhuncu svojih moči in se uči, kot ve in zna. Mnogim je usojeno uspeti in si kaj ustvariti. Pomembneje pa je, da se človek sprejme takšnega, kot je, in da ne pri

čakuje nemogočih položajev. Slehernemu so rojenice položile v zibelko talente in mora jih najti. Vsak iz med nas se uči vse življenje in nikoli ne ve dovolj. Spodbudno je, da večkrat naredi osebno bilanco in tako ugotovi, kaj je zanj pomembno in kaj ne. Nabirajo se tako lepi kot slabi spomini. Ampak mnogi nimajo časa zanje in jih tlačijo v sebi, tako se kopičijo tudi negativne misli. Tisti, ki so še aktivni, bi se morali potruditi, da živijo svoje sanje in da hkrati najdejo mir v sebi. Ni toliko problem v času kot v tem, da si ga mnogi ne znajo pravilno razporediti. Ampak to je druga zgodba. Zakaj vam pišem o vsem tem, da boste znali razumeti, kaj se vam dogaja? Verjamem, da ste vse življenje trdo delali. Drugi Saturnov povratek pride, ko človek dopolni nekaj manj kot šestdeset let in mora znova narediti bilanco. Tedaj je kriza srednjih let je že v zelo pozni fazi. Življenje hočeš, nočeš

NOVO!

NA PTUJU

Za vse ljubiteljice visokih petk. Odprla se je nova trgovina Visoke pete, velika izbira visokih petk, modnih torbic ...

10% POPUST NA CELOTNO PONUDBO V MESECU OKTOBRU

Za vas se nahajamo na Slomškovi 16 (pri tržnici), Ptuj. Informacije: 040 210 841.

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:

- odgovori na konkretno vprašanje

- interpretira rojstno karto

- nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti

Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.

V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

dobi neko drugo dimenzijo. Vse postane počasnejše in človek potrebuje nekaj več časa. Mnogi v tem obdobju začnejo razmišljati o tem, kako bo, ko bodo stari. Seveda je to obdobje samo po sebi polno spominov. In tu je pomembno vzeti v roke škarje in platno. Vsak človek je dober v svoji duši in tako lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomaga drugim ljudem. Poti, kako to stori, so različne. Največkrat pomagajo že prijazna beseda, nasmeh in klepet ob kavici.

Danes so mnogi na začetku tretjega življenjskega obdobja aktivni in polni moči. Dobro bi bilo, da bi si svoje prave občutke pisali, in verjemite, da bi vam bilo tako lažje. Če so vaši spomini težki in negativni, jih lahko sprejmete in posledično odpustite ljudem, ki so vam naredili krivico. Toda čas celi

rane in tudi vi boste premagali svoje spomine. In še tretji Sa-turnov povratek, ko je človek star skoraj devetdeset let in je večji del poti za njim. Tedaj nastane obračun in polaganje bilance. Če ima človek čisto vest, je prehod v večnost lahek in prijeten. Takšni ljudje so vredni vsega spoštovanja in od njih bi se morali učiti vsi, ne glede na spol, veroizpoved in status. Naj vam za konec položim na srce misel iz Malega princa, ki pravi tako: »Kdor, hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Draga bralka, naj vam bo življenje lepo in začnite graditi na prijetnih stvareh - naj bodo vaši spomini, vaša moč in zakladnica za pisanje knjige. Lepo se imejte in nikoli ne pozabite, da ste ljubljeno bitje in da je v vas Ljubezen večnosti.

Obiščete me lahko na spletni strani^ www.tadej-sink.si

Tadej Šink, horarni astrolog

Duševno zdravje

Disleksija

Lucijo zanima, kaj je disleksija, saj so ji v šoli dejali, da ima njen sin verjetno disleksijo.

Disleksija je ena izmed najpogostejših učnih težav, motenj, ki ovirajo določene vidike učnih dosežkov, zaradi katerih gre otrokom v šoli bistveno težje, kot bi pričakovali glede na njihovo starost, inteligenco in trajanje šolanja.

Inteligenca otrok z učnimi težavami je lahko skoraj povprečna ali nadpovprečna. Normalno vidijo ali slišijo, zdi pa se, da imajo težave pri predelovanju zaznavnih informacij. Manj so osredotočeni na opravljanje nalog in lažje jih je zmotiti, pri učenju so precej manj organizirani in redkeje uporabljajo tradicionalne strategije za pomnjenje.

Učne težave pa lahko imajo pogubne posledice za samozavest otrok.

Štirje od petih otrok z učnimi težavami imajo disleksijo. Enako prizadene tako dečke kot deklice. Na splošno velja za kronično zdravstveno stanje, je dedna in se prenaša v družini.

Luciji svetujem, da se s sinom oglasi pri najbližjem specialnem pedagogu ali defektologu in se z njim posvetuje glede dejanskih otrokovih učnih težav in odpravljanju teh, da ne bo prepozno in da se te ne bodo preveč utrdile in ga ovirale pri učenju.

Mag. Bojan Šinko

Ptuj • Trgovina Visoka peta

Za ljubiteljice visokih pet

V pasaži Slomškove 16 na Ptuju je 6. oktobra letos odprla vrata trgovina Visoka peta (High heels palace) samostojnega podjetnika Zorana Čeha iz Celja, po rodu Ptujčana.

Foto: Črtomir Goznik

Zoran Ceh iz prodajalne Visoka peta

V njej ponujajo izbrano obutev na visokih petah srednjega cenovnega razreda po dostopnih cenah in torbice. Kot je povedal samostojni podjetnik Zoran Čeh, bodo prodajne police kmalu zapolnili še s kvalitetno ponudbo rokavic, šalov in unikatnega nakita. Prepričani so, da bodo ljubiteljice visokih pet v trgovinici našle obutev, ki bo izpolnila njihova pričakovanja, ko bodo iskale obutev za vsakdanjik in slovesne priložnosti, še posebno ker gre za izdelke italijanskih oblikovalcev, ki so med najboljšimi na svetu. Pri izbiri prodajnega asorti-menta so iskali tržno nišo, kupcem so želeli na enem kraju ponuditi modno obutev in dodatke, ki jih drugje ne ponujajo - niti v bližnjem Mariboru ni takšne. Prve privrženke so jih že odkrile, druge še pričakujejo. Odprto imajo vsak dan od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

MG

Slo glasbene novice

■k Ji Ji

Člani zasedbe Siddharta se te dni mudijo na koncertni turneji v Nemčiji. Začeli so jo s koncertom v Hamburgu, sledijo pa nastopi v Dortmundu, Frankfurtu, Kolnu, Cottbusu, Dresdnu in Munchnu. Ustavili se bodo tudi na Poljskem, v mestu Vroclav. Znotraj nemške turneje so v torek koncertirali v Berlinu, kjer so izvedli prav poseben eksperiment. Koncert je bil namreč neposredno v 3D-tehniki predvajan na svetovnem spletu, tako da so si ga lahko ogledali tudi njihovi oboževalci v Sloveniji. Sicer pa Siddharti tovrstna 3D-teh-nika ni tuja, saj so jo prvič uporabili že leta 2002 pri ustvarjanju animacije za videospotpesmi Platina 9th RMX. Nadaljevali pa lani, ko so pri oblikovanju ovitka in knjižice DVD za album Stadion Stožice uporabili 3D-fotografije, ki sestavljajo tudi obsežnejšo galerijo na DVD.

Ji Ji Ji

Skupina Indigo se predstavlja s prvim videospotom. Posneli so ga za skladbo Se še spomniš. Zasedba ima sicer zbranih več kot deset avtorskih skladb, glasba, besedila in aranžmaji pa so plod vseh članov benda, zato je v njihovih kompozicijah moč čutiti vsakega izmed njih. S svojimi sporočili želijo skozi glasbo pobarvati sivino vsakdanjika in v nas premakniti tisto, kar njim daje voljo za ustvarjanje.

Člani zasedbe Indigo so: Maj Valerij (vokal, saksofon), Anja Pavlin (klaviature, spremljevalni vokal), Danijel Malik (kitara), Anže Čuček (bas) in Marko Špolar (bobni).

MZ

Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. VILI RESNIK - SE ZGODI

9^NiKKA^SKRIVNOST 8. .JAVKAJ JE Z MANO 7. GAME OVER ' - NE OBUPAJ 6. OMAR NABER - SEDEM DNI 5. KATARINA MALA - ZGORAJ BREZ 4. MANCA ŠPIK - LJUBEZENSKA PUŠČICA 3. NUŠA DERENDA&MARKO VOZELJ - NAJ NAMA SODI LE NEBO

2. LEA SIRK - ČUDOVIT JE SVET 1. NINA PUŠLAR&STIŠKI KVARTET - KDO ŠEVERJAP

Glasujem za pesem:

Moj predlog za Dese+ico:

Ime in priimek:.

Tel:_

Davč na:

Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.

Glasbeni kotiček

Robert Jukič in album Kramp

Robert Jukič se predstavlja z novo zgoščenko z naslovom Kramp. V nasprotju z večino ustvarjalcev se Jukič pri glasbenem ustvarjanju ne podreja okvirom, trendom ali trgu.

V svojih umetniških raziskovanjih brez pomislekov in predsodkov sledi vzgibom in idejam ter se vedno znova poda na pot, ki se - tako kot pri njegovih dozdajšnjih izdajah - konča z vsebinsko in izvedbeno dovršenim izdelkom. Album Kramp, na katerem je zbirka pesmi, posnetih na koncertih, je vnovičen dokaz njegove glasbene radovednosti. Skladbe so na odrih dobile drugačen obraz, zaživele bolj udarno, a kljub temu obdržale svoje bistvo, čutnost, krhkost in krutost. Devet skladb je bilo posnetih na festivalih Godi-bodi v Ljubljani in Kamfest v Kamniku ter v Klubu Cankarjevega doma. Koncertnim posnetkom so na albumu dodane še tri studijske pesmi: lanska uspešnica Trese se trese in dve povsem novi Težko je breme in Zlo se kuje. Plošča Kramp je dostopna izključno v digitalni

Foto: arhiv izvajalca

Robert Jukič deluje kot instrumentalist, komponist in aranžer. Kramp je njegov sedmi avtorski album.

obliki v spletnih prodajalnah. Danes, na dan uradne predstavitve, bodo v ljubljanskem klubu Repete na voljo tudi promocijski izvodi na trdem nosilcu.

Robert Jukič kot glasbenik že več let nastopa na domačih in tujih odrih. Seznam glasbenikov, s katerimi je v karieri sodeloval, je neizmerno velik. Deluje kot instrumentalist, komponist in aranžer. V glasbo se je zaljubil v najstniških letih, ko je kot samouk na električnem basu igral z različnimi zasedbami, katerih ustvarjanje je pustilo sledi tudi pri njegovem nadaljnjem delu. Izobraževanje je z odliko končal na jazz oddelku graške univerze za glasbo in upodabljajoče umetnosti. Izdaja zgoščenke z lastno avtorsko glasbo, kot basist in avtor se pojavlja na zgoščenkah žanrsko različnih izvajalcev. Njegove kompozicije so na programu malih jazzovskih zasedb, big bandov, malih komornih skupin ter izvajalcev popularnih in alternativnih zvrsti. Pod svojim imenom je izdal sedem plošč z različno glasbo, kot spremljevalni glasbenik se pojavlja na več kot 40 mednarodnih izdajah.

MZ

Filmski kotiček

Rimu z ljubeznijo

Leta 1980 je v Belgiji nastala oddaja z naslovom »Woodyju Allenu z ljubeznijo, Evropa«.

V njej so razni (evropski) filmski avtorji govorili o Woodyju, v oddaji pa je nastopil tudi on. Trideset let pozneje, ko je Woody v krutem kapitalizmu izgubil vse finančne podpornike v ZDA, se je tudi resnično preselil v Evropo in začel turnejo po največjih mestih.

V zameno za denar v vsakem mestu posname lepo turistično razglednico, okrog katere naplete zgodbo. Po Barceloni in lanskemu Parizu je letos prišel na vrsto Rim.

Tokrat je s toplo razpolo-

To Rome With Love

Igrajo: Ellen Page, Woody Allen, Jesse Eisenberg, Alison Pill, Greta Gerwig, Penelope Cruz, Alec Baldwin, Judy Davis, Roberto Benigni, Ornella Muti

Režija: Woody Allen Scenarij: Woody Allen Žanr: komična drama Dolžina: 112 minut Leto: 2012 Država: ZDA, Italija, Španija

ženjsko kamero šel še dlje in v svojem idealiziranju večnega mesta niti ne skriva več, da so njegovi filmi le še turistični videospoti, saj eden od likov čisto na koncu filma brezsra-mno pogleda v kamero in gledalce povabi na obisk Rima.

Kot se za razglednico spodobi, Woody potencira ste-reotipe o mestu in njegovih prebivalcih, tokrat torej pač o romantičnih in čustvenih Italijanih ter Rimu. V filmu spremljamo štiri ločene zgodbe, ki vsaka po svoje pripelje do enakega sklepa: obisk Rima nam obrne svet na glavo. V dnevu ali dveh nam sesuje vse stalnice v življenju, pa če si turist, tuji študent, Italijan na obisku v Rimu ali celo Rimljan. Spremembe so tako korenite, da se zdijo večne, a vendar po nekaj dnevih izzvenijo in vse se postavi nazaj na prejšnje tirnice, a zaradi doživljenega v Rimu smo obogateni. Tudi če so bila dejanja v teh omamnih dneh moralno sporna, pa vsi, brez izjeme, končamo pametnejši. Rim je torej nekakšen mehurček v času, ki ga moramo doživeti.

Opus Woodyja Allena je v 45 letih njegove kariere tako

raznolik in pisan, da se zdi, da filme danes piše in ustvarja z levo roko. Kljub različnim kritiškim in trendovskim uspehom se je zadnja leta uspešno navlekel avre nekakšne starinske žlahtnosti, zato vsako leto od njega pričakujemo filmski bombonček, ki jih tudi redno dostavlja. Kljub temu da so njegovi zadnji filmi turistični, so vseeno lepe filmske poslastice. S svojo intimo in domišljeno zlorabo uvodne glasbe nas zaziba v prijeten občutek, da je film posnel le zate in nikogar drugega. Že dolgo ni bilo tako lepo iti v kino.

Med filmom Rimu z ljubeznijo sicer nimamo občutka, da gledamo kakršen koli presežek, a na koncu se zavemo, da smo bili priče nečemu le-

pemu. Woody je po 37 letih obiskovanja psihologa seveda mojster za ustvarjanje zanimivih, toda realističnih likov in še večji mojster interakcije med njimi. Poleg gladkega scenarija smo seveda priče še tekoči režiji in montaži ter obveznim allenovskim lucidnim gegom, ki mejijo na teater absurda in ki so v svoji preprostosti pogosto bolj smešni od celotnih filmov etabliranih ameriških komikov. Da ne omenjamo njegove najbolj značilne plati, lastno psihoanalizo pred kamero. Tokrat upokojitev enači s smrtjo, kar je za nas gledalce dobra novica, saj nam hoče reči, da bo snemal filme, dokler bo živ.

Matej Frece

J

(g

OVEN ^ (21.3. - 20.4.)

_o

S Srčni izvoljenec vam bo ogleda-'g lo. Pomembno bo, da dogodkov .g ne boste prehitevali, kajti tudi JI počasi se daleč pride. Spremljala -a vas bo sreča in paleta uporabnih "s informacij. Energija vam bo koli ristila na delovnem mestu. Pri-1 merno bo, da se boste ukvarjali s športnimi aktivnostmi.

m

BIK /

(21.4. - 20.5.) *

Pred vami je zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Pričakujete lahko, da vas bo v ljubezni obdajala sreča. Mnogo se boste naučili od svojega srčnega izvoljenca. Seveda bo v ospredju tudi drznost in paleta nenavadnih idej. Več fleksibilnosti bo dobra popotnica uspeha v službi.

m

DVOJČKA

(21.5. - 20.6.)

Izpolnjeni boste tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Omenjeni področji prinašata nove naloge in dodatne obveznosti. Dozoreli boste glede komunikacije in pogovorov. Klepeti ob kavi vam bodo podarili krila in vas polepšali. Dokončati bo treba tisto, s čimer ste odlašali.

¡Sh RAK

W (21.6. - 22.7.)

Teden bo v znamenju novosti, ugodnih priložnosti in izpolnjenih sanj. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila kreativnosti in vam podarila paleto zanimivih idej. Zastavljenih projektov se boste lotili nadvse prijetno. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen, romantično bo.

w

LEV

(23.7. - 22 8.)

Središče vašega življenja bo pogovor. Pri tem se bodo zadeve odvijale na dinamičen in nenavaden način. Izstopala bo trma, ki bo prinesla vztrajnost. Za pohvalo se boste morali potruditi. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Kreativno bo.

DEVICA

(23.8. - 22.9.)

Rdeča nit tedna bo komunikacija. Zdi se, da boste veliko na poti in med ljudmi. Primerno bo, da boste pričeli poslovne novosti in dokončali zastavljene ambicije. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in prilagajanja. Nihanja za vas niso značilna, zato bo čas romantične aktivnosti.

SESTAVIL

EDI KLASINC

USTREŽLJIV MOŠKI

RUSKI PIANIST (LEV)

NAŠ STROJNIK (FRANCELJ)

NAŠ FILMSKI SNEMALEC (RADO)

SESTAVINA

VEČINE BELJAKOVIN

%

I "J : jjj

g?

W ""Hip

. r;

Jgv •

l 1

L

JAMA V REČNEM KORITU

BT 1 Mi

NULL

ŠPANSKA FILMSKA IGRALKA (VICTORIA)

nf

RUSKA ŽGANA PIJAČA

GRŠKI PESNIK ANTIČNO PREROČIŠČE

Štajerski TEDNIK

OKRASNI KAMEN, PERIDOT

OKRAS NA TKANINI

AVS

S

(

TRIJSKI MUČAR KURT)

iqq

SKOBLJIČ

DAUDETOV JUNAK

NOVOZELANDSKA PEVKA (KIRI)

UJEDA IZ DRUŽINE KANJ, SRŠENAR

NEVARNA MORSKA PODVODNA SKALA

NATAŠA VODUŠEK

NAŠ PIANIST (LEON)

RASTLINA

POLICIST V FAŠISTIČNI ITALIJI

OLGA BEDJANIČ

NETOČEN ČLOVEK PASMA KUNCEV

IZPOSOJEVALNICA AVTOMOBILOV

i

SREDIŠČE VRTENJA SMUČAR SOERLI

HRIB PRI ŠENTJURJU PRI CELJU ODPOVED

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

OSTANEK PO GORENJU, IZGORINA

PLEZALNI KLIN

GREGA BOLE

FILM. REŽ. (RONALD)

MILANSKA REVIJA

STEBLO RASTLINE

SMER RAZVOJA

ŠAHIST MEDNIS

ŽELATINA

ROMAN DOSTOJEVSKEGA

AVARI

MAČJA DLAKA

MOŠKI OSEBNI ZAIMEK

BARIJ

LEDOLOM

RASTLINA S PERNATIMI LISTI

BOLEČINA

FILMSKA IGRALKA RINA

DRŽAVA V VZHODNI AFRIKI

GALERIJA V MILANU

CIGANI

EDO MOHORKO

IVAN SIVEC

ORGANSKA CIKLIČNA SPOJINA, INOZIT

PRIPRAVA NA PUŠKI

NAŠA BALETNA PLESALKA (LIDIJA)

STALJENA KOVINA

LJUBKOVALNO IME (EMA)

GLAVNO MESTO KAZAHSTANA

UGANKARSKI SLOVARČEK: ABRIL = španska filmska igralka (Victoria, 1959-, Najlepša noč), EDMAR = ameriški šahist litovskega rodu Mednis, ENGELMAN = slovenski pianist in glasbeni pedagog (Leon, 1930-),GIOIA = milanska revija, KRIZOLIT = okrasni kamen, peridot, RESEVNA = hrib pri Šentjurju pri Celju, SILJ = rastlina s pernatimi listi, WISIAK = slovenska baletna plesalka (Lidija, 1906-1993).

■eueisv 'eojuq 'eupi

'^ejSjM '>pew 'nsouj '¡Luoy 'ejejg 'eftiaqn 'fus 'uejqopei 'eg 'uo '|e§ 'jeiup3 'puejj '|ez 'gg 'je^gojqo '^ejo§z| 'euAesey 'so 'jeo e }uej 'zeugopu 'uun^seA^ 'Hiugnod 'uouy 'e^poA '|uqv 'eno^ :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d

UGANKARSKI SLOVARČEK: ABRIL = španska filmska igralka (Victoria, 1959-, Najlepša noč), EDMAR = ameriški šahist litovskega rodu Mednis, ENGELMAN = slovenski pianist in glasbeni pedagog (Leon, 1930-),GIOIA = milanska revija, KRIZOLIT = okrasni kamen, peridot, RESEVNA = hrib pri Šentjurju pri Celju, SILJ = rastlina s pernatimi listi, WISIAK = slovenska baletna plesalka (Lidija, 1906-1993).

■eueisv 'eojuq 'eupi

'^ejSjM '>pew 'nsouj '¡Luoy 'ejejg 'eftiaqn 'fus 'uejqopei 'eg 'uo '|e§ 'jeiup3 'puejj '|ez 'gg 'je^gojqo '^ejo§z| 'euAesey 'so 'jeo e }uej 'zeugopu 'uun^seA^ 'Hiugnod 'uouy 'e^poA '|uqv 'eno^ :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d

liCRADIOPTUJ

89,8-98,2»I04,3

SOBOTA, 20. oktober:

05.00 SOBOTNO JUTRO. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).

NEDELJA, 21. oktober:

5.00 NEDELJSKO JUTRO. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še

ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkari-je (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 22. oktober:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI

DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Po-dravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 23. oktober:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,

18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Rajžamo iz kraja v kraj (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 24. oktober:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.

15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).

ČETRTEK, 25. oktober:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in

godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 26. oktober:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).

Vroča linija Radia Ptuj. Vsak četrtek med 18. in 19. uro!

TEHTNICA

ctr- (23.9. - 23.10.)

Prijetno se boste počutili v družbi. Nekaj vidnih sprememb bo na področju denarja. Resnica bo, da denar tako prihaja kot odhaja. Zdrava previdnost ne bo odveč. Spremljala vas bo tudi odločnost na delovnem mestu. V ljubezni ne bodite skrivnostni - pogovori osvobajajo.

ŠKORPIJONOV STRELEC

(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)

Pred vami je čas novosti in ugo- Narava vam bo povrnila izgu-

dnih priložnosti. Prerezali boste popkovino s preteklostjo. Pogumno in odločno se boste soočili s tistim, kar bo novo in drugačno. Na delovnem mestu bo popihal svež vetrič in prinesel mnogo kreativnosti. V ljubezni bodite

bljeno energijo. Teden bo prinesel mnogo neodločnosti. Popaziti boste morali na delovnem mestu in se odločati po glasu svojega srca. V ljubezni se bodo stvari odvijale na intenziven način. Spoznali boste, da se tudi počasi daleč pri-

KOZOROG

(22.12. - 20.1.)

Polna Luna bo prinesla ugodnosti in prijetnosti. Odnesla bo slabe misli in neprijetnosti. Svoje mnenje boste morali vneto zagovarjati. Pomembno bo, da se boste potrudili in naredili prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se obetajo novosti in kreativna doživetja v

VODNAR (21.1. -18.2.)

Zvezde vam bodo prinesle nekaj delavnih nalog. Omenjenemu boste kos v celoti. Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča tako v službi kot v ljubezni. Želeli boste dokazati svoje znanje in se trudili ustreči drugim. Sproščen klepet ob kavici vam bo pokazal še druge dimenzije bivanja.

RIBI

(19.2. - 20.3.)

Veliko časa boste namenili razmišljanju. Pri sebi boste prišli do zanimivih ugotovitev. Pričakujte, da bo teden v znamenju drugačnosti in radikalnosti. Obstaja povečana možnost nekega sodelovanja s tujino. Predajali se boste navdihu, plodni dnevi bodo za pisanje.

Ormož • Skupaj močnejši in glasnejši

Konzorcij iniciativ od Drave do Mure

V ormoški gostilni Prosnik so se sestali predstavniki štirih civilnih iniciativ, ki nasprotujejo trasi izgradnje daljnovoda Cirkovce-Pince in zastopajo interese občanov petih občin: Videm, Markovci, Go-rišnica, Ormož in Ljutomer, ter posamezniki, ki so prizadeti z načrtovano gradnjo. Pogovarjali so se o naslednjih skupnih akcijah, konzorcij CI pa je dobil tudi predsednika, to je postal Zoran Vesenjak.

Na sestanku so se dogovorili, da z organiziranimi aktivnostmi počakajo do 9. novembra, ko se izteče rok za odziv države, ki ga je postavila CI Gorišnica. Če odziva ne bo, bodo šli v akcijo. Od vlade bodo najprej zahtevali kom-petentnega sogovornika, ker zanje stvar še zdaleč ni končana oziroma se komaj začenja. Pripravljeni so tudi na javni linč, če ne bo šlo drugače. Ker jih doslej nihče ni upošteval ne pri določitvi trase ne pri presoji vplivov na okolje, želijo končno biti slišani, je povedal Damjan Vrbanjščak iz CI Ljutomer-Ormož, ki je bila doslej v nasprotju z drugimi, ki so nasprotovali samo trasi, tudi proti daljnovodu. Tudi sami so pripravljeni narediti korak v smeri iskanja skupne rešitve in pomagati državi izbrati najprimernejšo traso

ali kako drugače. A korak bo naprej morala narediti tudi država. »Nameravamo slediti primeru Gorišnice in z nepokorščino nadaljevati naša prizadevanja. Šli bomo tudi pred parlament. In konec koncev, smo vsi volilno telo in to se bo videlo tudi na volitvah čez leto in pol.«

Niso bili dovolj vključeni v postopek

Sestanka se je udeležil tudi Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, ki je povedal, da gre za širši in pereč problem, saj v Sloveniji trenutno deluje okrog 10 civilnih iniciativ proti daljnovodom. Težave so namreč identične po vsej državi in predlagal je, naj se čim bolj

Foto: Viki Ivanuša

Karel Lipič (desno), predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, je s svojo prisotnostjo podprl konzorcij na prvem sestanku, kjer je bil Zoran Vesenjak (v sredini) izbran za njegovega predsednika.

povežejo med seboj. Zbrane je poskušal navdušiti tudi za idejo, da se na enodnevnem strokovnem posvetu soočijo mnenja predstavnikov Elesa, državnih institucij in civilnih

iniciativ. »Država se je s tem projektom premalo ukvarjala, zdaj pa so se stvari nagrmadile. Sprejeli so odločitev, kje bo potekala trasa, niso pa v najbolj zgodnje faze procesa

vključili ljudi. Postopek obveščanja je bil nepravilen,« je povedal Lipič, ki je pokritiziral tudi stroko tega področja, ki da je otopela in podaljšek nosilcev kapitala in politike. Prepričan je, da se okolje in država lahko pripravijo na širšo razpravo, saj je zastarela tudi področna zakonodaja. Obstoječi uredbi iz 1996. bi bilo po njegovem mnenju treba popraviti, saj med drugim menda tudi nista usklajeni z evropsko zakonodajo. V proces priprave nove zakonodaje pa bi bilo treba vključiti tudi nevladne organizacije, sicer bo odmik daljnovoda od stanovanjskih objektov ostal pri 35 metrih kot doslej, v razviti in ozaveščeni tujini pa je pri tako močnih daljnovodih 100 metrov in več. Slovenska zakonodaja dovoljuje največje približevanje daljnovodov stanovanjskim objektom, še vedno pa je v Sloveniji vsaj 100 objektov neposredno pod daljnovodi, kar pomeni precej večjo nevarnost za razvoj rakavih bolezni in še veliko drugih nevšečnosti, je povedal Lipič.

Zoran Vesenjak, predsednik konzorcija, je opozoril tudi na širšo problematiko daljnovoda, o kateri zdaj še nihče ne razmišlja in se je ljudje še ne

zavedajo. Gre za namakanje, ki pod daljnovodi ni dovoljeno na način, kot je to urejeno v gorišniški in ormoški občini. Z daljnovodom bi tako postal nedavno pridobljen namakalni sistem na hektarjih površin neuporaben.

Zbrani so opozorili tudi na to, da daljnovod lahko poteka 35 metrov proč od hiš, ko pa posameznik želi graditi, se dovoljenje za gradnjo dobi šele na veliko večjih odmikih. Zbrani so se spraševali, kam naj se širijo nove hiše in naselja, saj se ponekod zaradi daljnovoda ta možnost povsem zapira. Vprašljiva pa je tudi družbena odgovornost do razvoja kraja, pokrajine in urbanega območja, v katerega se tako posega. Navzoči so močno dvomili, da so si pristojni traso bodočega daljnovoda kdaj ogledali v naravi, saj sicer ne bi bilo mogoče sprejeti toliko nesmislov.

Člani konzorcija prav tako ne verjamejo v zgodbice, da je daljnovod potreben za večjo stabilnost oskrbe slovenskega trga z električno energijo. Bolj se nagibajo k varianti, da bo nekdo dobro služil z nakupom poceni elektrike na vzhodnih trgih, ki jo bo drago prodal na zahodu.

Viki Ivanuša

Majšperk • S prve jesenske seje

V drugem rebalansu znižali letošnji proračun

Svetniki Občine Majšperk so na prvi jesenski seji v četrtek, 11. oktobra, v drugem rebalansu nekoliko znižali letošnji proračun, sicer pa soglašali z osnutkom odloka o občinskih cestah, izvolili elektorja za volitve v državni svet ter preimenovali nekaj občinskih odborov in komisij.

Kljub osmim točkam dnevnega reda je bila 18. redna seja majšperškega občinskega sveta kar precej razgibana. Živahni razpravi navkljub so v prvi obravnavi potrdili predlog odloka o občinskih cestah. Kot je pojasnila županja dr. Darinka Fakin, gre v bistvu le za spremembe, ki so bile potrebne zaradi uskladitve z novo zakonodajo na tem področju. Aprila lani je namreč začel veljati nov zakon o cestah, ki se je začel uporabljati 1. junija 2011. Temeljni razlog za nov zakon o cestah je prenos vsebin, ki se nanašajo na ceste, iz zakona o varnosti cestnega prometa, zato se v nov odlok tako prenašajo vsebine s področja varnosti cest, kot so: vzdrževanje cest, uporaba cest, prometne ureditve in prometna signalizacija, oprema, naprave in ukrepi za umirjanje prometa pa tudi pooblastila policistov in inšpekcijskih organov na področju varnosti cest.

Kar precej razprave so namenili tudi vsebini predlaganih sprememb in dopolnitvi odloka o proračunu Občine Majšperk za leto 2012, ki na prihodkovni strani zdaj znaša 4,991.410 evrov, to pa pomeni, da je za okrog 48.000 evrov nižji od prejšnjega, medtem ko znaša na odhodkovni strani 6,628.531 evrov. Ob tem je županja pojasnila, da je delno znižanje prora

čunskih sredstev pravzaprav posledica zakona, ki določa nižje povprečnine, delno pa dejstva, da jim ne bo uspelo realizirati vseh občinskih investicij, ki so jih sicer načrtovali v letošnjem letu. Ker pa je bilo nekaj proračunskih sredstev še vedno na voljo, so zaradi nujnosti in znotraj razpoložljivih sredstev v drugi rebalans proračuna vključili tudi nekaj dodatnih manjših projektov. Tako načrtujejo, da jim bo še letos uspelo zgraditi prepotrebna parkirišča ob novem športnem parku v Majšperku, načrtujejo tudi nabavo in vgradnjo manjše čistilne naprave za podružnično osnovno šolo v Stopercah, vključili so še nekaj manjših projektov društev in občine,

za katere jim je uspelo pridobiti sofinanciranje iz Lokalne akcijske skupine - LAS Haloze.

Po daljši razpravi so izmed dveh predlaganih kandidatov za elektorja Občine Majšperk za volitve v državni svet RS izvolili zdajšnjega podžupana Cvetka Pepelnika, potrdili so tudi sklep o neplačevanju najemnine za občinsko stanovanje. Občina Majšperk je namreč že leta 2008 kupila hišo na Ptujski Gori z namenom, da bi v njej uredila muzej. Ker pa je v tej hiši živel stanovalec, ki je imel služnostno pravico bivanja do smrti, so mu bili dolžni poiskati nadomestno stanovanje oziroma hišo. Uspelo jim je urediti stanovanje v Majšperku. Ker pa

je imel omenjeni stanovalec pravico brezplačnega bivanja, mu občina za to stanovanje ne more obračunavati najemnine.

Tradicionalna oktobrska druženja otrok in njihovih staršev z vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic organizirajo v vseh enotah Vrtca Ptuj. Čeprav se jih večina odloči, da to izkoristijo ob kostanjevem pikniku, je realizacija prepuščena dogovoru med starši in zaposlenimi v določeni enoti. Tako so se v enoti Zvonček, ki jo vodi Iris Dužič in kjer so trije oddelki za otroke od prvega starostnega obdobja do vstopa v osnovno šolo, dogovorili, da srečanje organizirajo v Mo-horkovi grabi.

V petek popoldne so se tako v pravljični gozd podali skoraj vsi otroci, ki obiskujejo omenjeno enoto ptujskega vrtca. Toplo in sončno popoldne so izkoristili za potep

Ker so na prejšnji seji sveta sprejeli nov občinski statut in poslovnik, so v skladu z novimi določili morali spremeniti tudi ime odbora za gospodar-

po pravljičnem gozdu, kjer so se srečali z Rdečo kapico, Kekcem, Trnuljčico in še nekaterimi pravljičnimi liki, obenem pa so si ogledali tudi pujske, zajce in ribnik.

Dogodek je bil prijeten za

stvo, ime komisije za pripravo statuta in poslovnika, poleg tega pa so na novo imenovali tudi komisijo za kmetijstvo.

-OM

vse, najbolj pa seveda za malčke, ki so bili nad videnim navdušeni, saj so pravljični svet doživeli na prostem, v družbi prijateljev, staršev in vzgojiteljic.

Dženana Kmetec

Foto: M. Ozmec

Po daljši razpravi so izmed dveh predlaganih kandidatov za elek-torja Občine Majšperk za volitve v državni svet RS izvolili zdajšnjega podžupana Cvetka Pepelnika (desno).

Ptuj • Srečanje staršev enote Zvonček

Pravljični gozd za otroke

Prvi jesenski dnevi so kot nalašč za druženje na prostem. To je tudi čas, ko se otroci, ki so septembra prvič vstopili v vrtec, praviloma že navadijo na novo okolje in prijatelje. Da bi ta proces stekel še bolj gladko in prijetno in da bi se vezi še močneje utrdile, tako zanje kot za vse druge otroke v Vrtcu Ptuj vsako leto oktobra pripravijo srečanja s starši.

Kidričevo • 20 let podjetja Ramainoks

Ob jubileju certifikat bonitetne odličnosti

Podjetje Ramainoks, ki ima poslovne prostore v Kopališki ulici v Kidričevem, je praznovanje 20-letnice obstoja okronalo s pridobitvijo pomembnega certifikata bonitetne odličnosti z oceno A1***.

Podjetnik Rajko Matijevič, Prokurist, in njegov sin Goran Matijevič, direktor podjetja Ramainoks, sta na pridobitev certifikata bonitetne odličnosti zelo ponosna.

Kot pojasnjuje podjetnik Rajko Matijevič, lastnik in prokurist podjetja Ramainoks, d. o. o., se je po dobrih 18 letih dela na odgovornih delovnih mestih v Talumu leta 1991 odločil za samostojno pot in ustanovil podjetje Rama-šped, katerega glavna dejavnost sta bili špedicija in trgovina. Na začetku sta bila v podjetju zaposlena le dva, ob začetku delovanja ptujske carinske izpostave Carinarnice Maribor leta 1994 pa so se začeli s špedicijo intenzivneje ukvarjati, zato je število zaposlenih naraslo na pet in zatem celo na sedem. Leta 1994 je kupil in uredil poslovne prostore v zgradbi carinske izpostave na Rogozniški cesti na Ptuju, kjer je uspešno posloval vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2005 oziroma vse do zaprtja carinske izpostave na Ptuju.

Treba je bilo hitro ukrepati, zato je spomladi 2005 odkupil prostore nekdanje čevljarske delavnice in poslovne prostore v celoti preselil s Ptuja v Kidričevo. Ker se je bistveno zmanjšal obseg carinskega poslovanja, so se zmanjšale potrebe po špedicijskih stori

tvah, zato je poslovno dejavnost preusmeril v trgovino. Po proučitvi potreb na tem območju Štajerske se je odločil za trgovino z nerjavečimi ali inox materiali. Kmalu je ugotovil, da lahko z nekaj dodatnega strokovnega znanja in nakupom dodatne specializirane strojne opreme nekatere proizvode iz nerjavečega jekla izdelajo tudi sami, zato so kmalu začeli lastno proizvodnjo izdelkov iz nerjavečega jekla. Sprva se je podjetje specializiralo za proizvodnjo in montažo nerjavečih ograj in podobnih izdelkov, v letu 2008 pa so proizvodnjo razširili še na izdelavo okovja za sanitarne kabine. Njihove inox ograje, predvsem pa okovje za sanitarne kabine danes poznajo že po vsej Sloveniji. Skorajda ni šole in vrtca, ki ne bi imel v sanitarnem delu vgrajenega kakšnega izdelka podjetja Ramainoks iz Kidričevega.

V podjetju je trenutno zaposlenih pet sodelavcev; sredi lanskega leta je Rajko Matijevič postal prokurist podjetja, direktorski položaj pa je prepustil sinu Goranu. Čeprav spadajo med manjša podjetja, skoraj

KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ

DOMAČA ZELENJAVA

JABOLKA

SOLATA

Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o.,

Miklošičeva 12, 2250 Ptuj

Tel.: 02 749 03 00, Fax.: 02 749 03 51

KZ Ptuj nova poslovalnica ZADRUŽNIK na lokaciji Rogozniška c. 27, Ptuj, z delovnim časom:

Ponedeljek - petek 8 00 do 17 00, Sobota 8 00 do 12 00

Domače zelenjavo je prav tako možno dobiti v vseh ostalih poslovalnicah KZ Ptuj z.o.o.

Z nakupom domače zelenjave podpirate LOKALNO KMETIJSKO PRIDELAVO

Mali oglasi

STORITVE

PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933._

IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.

ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._

VEDEŽEVANJE, pogled v prihodnost, službo, ljubezenske težave. Briti, d. o. o. Tel. 090 44 28 (cena z DDV 1,49 € /min).

ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topolo, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.

Foto: M. Ozmec

redno sodelujejo na pomembnejših sejmih in razstavah, kjer predstavljajo svoje izdelke. Kljub nihanjem povpraševanja so vedno poslovali pozitivno, redno pa poravnavajo tudi vse obveznosti do zaposlenih, upnikov in države. Zaradi večletnega uspešnega poslovanja, predvsem pa na osnovi uspešnega poslovanja v letu 2011 so izpolnili pogoje in sredi letošnjega leta prejeli pomemben certifikat bonitetne odličnosti z visoko oceno A1***, ki jim ga je podelila skupina Bisnode. Ta ima na področju podeljevanja certifikatov ugled in večletno tradicijo v Skandinaviji ter drugih evropskih državah, prihodnje leto pa bo v njihovo cer-tificiranje poslovne odličnosti zajetih že 17 držav.

Čeprav je za vse, kar je s podjetjem Ramainoks dosegel v dvajsetih letih, vložil veliko truda, sredstev, nenehnega strokovnega izpopolnjevanja in dela, Rajko Matijevič še vedno najde dovolj časa za pro-stočasne aktivnosti, predvsem za ljubiteljsko vinogradništvo v haloških goricah in za sprostitev ob igranju golfa.

M. Ozmec

Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.

FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikoples-karska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.

Ugodna prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter brune, ostrešje po naročilo, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, tel. 037 521 201, 041 647 234.

KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.

NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.

UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740.

PRODAM drva, smrekova, suha, kratka za štedilnik ali za podkuriti.Cena za 4 m3 120eur s prevozom. Tel. 041 620 853.

PRODAM bukova kalana drva, metrska. Tel. 031 839 764.

KUPIM jalove krave in telico. Tel. 041 263 537.

PRODAM suhe smrekove deske, žagan les za ostrešje, mizarski les, ladijski pod, bruna, drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.

KUPIM GOZD na dostopni lokaciji (privat). Tel. 031 648 255.

PRODAM SUHE deske debeline 25 mm, cena 130 eur 1 m3, les za ostrešje žagamo po naročilu.

Na zalogi imamo ladijski pod, bruna. Možna dostava na dom. Informacije na GSM: 040 351 580.

PRODAM odojke . Tel. 051 219 567.

PRODAM bikca simetalca, starega 5 mesecev, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 523 838.

MLAJŠA upokojenka išče kakršno koli delo (čiščenje, pospravljanje, likanje, šivanje). Tel. 041 936 471.

NEPREMIČNINE

V CENTRU PTUJA prodam dobro ohranjeno (l. 1985), vseljivo, neop-remljeno hišo, 180 m2, cena 99.000 eur. Telefon: 041 669 273.

NA PTUJU kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje. Telefon: 031 781 514.

ÎsmI

SMInepremičnine

SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,

M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Kraigherjeva, 1 sobno, gr. l. 1981, I. nad., 44,88 m2 pov., z balkonom, pogled na zelenico, PC 49.999 €. Arbajterjeva, 1,5 sobno, gr. l. 1982, III. nad., 44,80 m2 pov., povečano za balkon, PC 55.000 €. Panonska, 3 sobno, gr. l. 1972, IV. nad., 75,37 m2 pov., z balkonom, pogled na Ptujski grad, PC 78.000

€_

Kraigherjeva, 3 sobno, gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim balkonom, PC 70.000 €.

RAZNO

KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.

PODARIM 3 tedne starega morskega prašička, samca. Tel. 041 287 922.

RADIOPTUJ

89,8*98,£*I04Ï3

CEST, DVORIŠČ

Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net

UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.

Ä

HUMANITARNA MEDICINSKA ODPRAVA

www.malawi2013.si

^ V

KMETIJSTVO

PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.

Pobite m/ \m

¡n hodarite 1 EUR za zdravstveno

oskrbo prebivalcev Malavija.

Telekom Slovenije, Si.mobil inTusmobil se odpovedujejo vsem prihodkom h naslova tako poelenih £f4£-sporočil. Hvala Območnemu idfuženfu rdečega križa Maribor, ki ¡e pomagala pri vzpostavitvi fiM2 donecij.

NAGRADNA IGRA

ŠTAJERSKEGA

Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 12. oktobra pa vse do 6.

novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom

nalepiti na kupon raičeva ulica embra bomo n drogerije . novembra v pa vam bomo

WORLD

Ime:_

Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:

Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj.

Prireditvenik

Štajerski TEDNIK

v digitalni knjižnici:

www.dllb.si

NOTESDENT zobozdravstvo

Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),

tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.

Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.

MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE

v

Štajerski

TEDNIK

ZA PETKOVO IZDAJO

DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE

ZA TORKOVO IZDAJO

DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE

Televizija Skupnih nternih Programov

PETEK 19. 10.

TV

SOBOTA 20. 10.

TV

www.siptv.si

00:00 8:00 9:00 10:00 11:30 12:30 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:30 23:00

Video strani

Gorišnica - Iz naših krajev Glasbena oddaja Lenart - Trgatev v Zavrtiu Utrip iz Ormoža Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Lenart - Dan učiteljev Glasbene novičke z Ingrid Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbene novičke z Ingrid Video strani

00:00 8:00 9:00 10:00 11:45 12:00 15:30 18:00 19:00 19:30 20:00 22:00 23:00

Video strani

Nove pridobitve v Občini Markovci Utrip iz Ormoža Lenart - Dan učiteljev Ptujska kronika

Seja sveta Občine Lenart - posnetek Video strani Oddaja ŠKL Duhovna oaza Glasbene novičke z Ingrid Srečanje ljudskih pevcev v Novi vasi Ujemi sanje Video strani

PONEDELJEK 22. 10

NEDELJA 21. 10.

00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:30 17:00 18:30 20:00 22:00

Video strani Oddaja ŠKL

Društvo Evropa Dona na Hajdini Ptujska kronika

Otroške delavnice na OŠ Videm Oddaja iz občine Dornava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Dobrodelni koncert za živali 2012 Lenart - Dan učiteljev Oddaja iz Občine Starše Video strani

00:00 8:00 9:20 10:15 10:30 11:30 18:00 19:30 20:00 22:00 23:00 23:30

Video strani

Mesečna kronika iz Občine Videm

Oddaja SKL

Ptujska kronika

Ujemi sanje

Video strani

Otroške delavnice na OŠ Videm Glasbene novičke z Ingrid Srečanje ljudskih pevcev v Novi vasi Nove pridobitve v Občini Markovci Duhovna oaza Video strani

Z vami že 15 let!

Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D. 2

PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com

ROLETE, SENČILA

ABA

Iptu jI

PVC OKNA, VRATA

Smer Grajena

Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251

Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!

Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550

UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI

PRODAJA VOZIL

Letnik Ceij^ Oprema Barva

Znamka

RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS

2008

11.990,00 €

SERV. KNJIGA

KOV. SREBRNA

RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE

1997

1.150,00€

SERVOVOLAN

K0V.B0RD0

RENAULT SCENIC 1.6EUT

1998

1.250,00«

KLIMA

KOV. T. ZELENA

MERCEDES-BENZ CABRI0320CLKAVANTGARDE

2003

10.900,00€

USNJE

KOV. SREBRNA

CITROEN L2H1 JUMPY2.0HDIC0N.

2008

9.090,00«

PRVI LAST.

BELA

CHEVROLET LACETT11.416V SE

2009

5.950,ooe

SERV. KNJIGA

KOV. SREBRNA

AUDI A3T.8

1997

1.790, ooe

SERVOVOLAN

VIOLA

RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP.

2001

2.990,00«

SERV. KNJIGA

KOV. SREBRNA

VOLKSWAGEN POL01.4

1996

920,00€

ALARM

ZELENA

TOYOTA YARIS1.3 WT-I STELLA

2007

6.300, ooe

PRVI LAST.

KOV. MODRA

RENAULT INITIALEVELSATIS 3.0V6 DCI

2004

4.450,00 f

SERV. KNJIGA

KOV. SIVA

RENAULT BERLINE EVOL. LAGUNA 1.616V LIM.

2007

6.850,OOC

SERV. KNJIGA

KOV. SREBRNA

CITROEN XSARA 1.41X

2001

2.390,00«

PRVI LAST.

KOV. ZLATA

PEUGEOT PARTNER 1.6HDI

2007

5.690,00 £

PRVI LAST.

KOV. SREBRNA

RENAULT THALIA 1.416V EXPRESS.

2003

2.350,00 €

KLIMA

RDEČA

CITROEN XSARA1.4ISX

2001

1.990,ooe

PRVI LAST.

KOV. SREBRNA

FIAT PUNT01.2 ACTIVE

2003

1.990,00«

KLIMA

RDEČA

PEUGEOT 2071.4ITRENDY

2007

5.650,00«

KLIMA

KOV. PEŠČENA

CITROEN XSARA PICASS01.816V SX

2001

2.150,00«

SERVOVOLAN

KOV. ZELENA

PEUGEOT 307 2.016V XT

2001

3.450,00«

AVT. KLIMA

KOV. SV. ZELENA

CHEVROLET KAL0S1.4SE

2004

2.550,00«

PRVI LAST.

KOV. SREBRNA

VW LIMUZINA PASSAT1.9TDITRENDLINE

2005

7.450,00«

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

VW TOUAREG 2.5 R5 4X4AVT.

2004

11.500,00«

SERV. KNJIGA

KOV. SIVA

VW VARIANT PASSAT 1.9TDITRENDLINE

2002

4.750,00«

AVT. KLIMA

KOV. T. MOD.

AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tjfVftj } Industrijska 9, MARIBOR f

^JzJ^S 02 2283020,031 658 679 %

NOVA VOZILA FORD 1

POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE |

BREZ POLOGA 1

ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE

TNIKCENA«

OPR.

BARVA

IM«

190,00

2. IAST, CENTU. ZAKUP.

KOV. MODRA

WO

1J50.00

SAM0107.000 KM, ABS

RDEČA

2000

2.390,00

M02.0DBHKADDV

BBA

IS»

2499,99

4X4, HUMA, ALO FIAT.

TEMNOMOORA

1997

290,00

SAMO I3MOOKHPOT1U.SK

RDEČA

2001

290,00

Ii 1IS.I4E tan, SERV. KNJIGA

SRBRNAKOV.

2003

290,00

130.737 bn,OPRAV.VEUKI SERVIS

SRBRNAKOV.

2003

290,00

1.LAST., LE I09J)I9 km

OPEČNA KOV.

2003

490,00

«UMA,ABS, I.LAST.

SATA KOV.

2001

990,00

I.IAST, POM SERV. KNJIGA

ČINA KOV.

2004

SM,00

I.LAST, SAMO I3S.OOO KM

BBA

2000

S90.00

TEMPOMAT, ALU PIATlSËA

ČRNA KOV.

2007

9300,00

KUMA, POTOVAL* RAC,

SRBRNAKOV.

2000

990,00

MASTNIH, EL PAKET

SV.MOORAKOV.

2004

990,00

2 JAST1NK, VOJKO OPREME

SRBRNAKOV.

2001

7490,00

DOD. 4 ZHSKE GUME NA PIAT.

SRBRNAKOV.

2009

790,00

AUIPIAIlftA,AMMA

MODRAVISIONKOV.

2000

790,00

IZREDNO UPOOIRANJEN

ČRNA KOV.

2010

790,00

KUHA,E. PAKET,P0T0V.RAČ.

SV.MOORAKDV.

2007/2008

990,00

EL PAKET, DV.AVT.KUMA

UMNO SRH.

NOVO

1190,00

TEMP., DOD.ZAT. STDtLA

DBA

NOVO

1295,90

1EMP., CONTROL PAKET 2

SRBRNAKOV.

NOVO

1399,00

ODPRODAJA ZAUK III

MODRA, SREBRNA KOV.

2012

2099,99

1R9D PUIS PAKET, PARKSENZ,..

SIVA KOV.

05/2011

2399,99

ČRNA SIRBIA, MZKA P0RADA

BBA

NOVO

001399,99

ZELO NIZKA PORABA!!!

ČRNA£REDRNAKOV.

NOVO

001990,00

NA ZALOGI

MARS RED, BELA^RNA

NOVO

0019430,00

IRiD PUIS PAKT,..

SRBRNAjjRNAJIBA

NOVO

00 20.740,00

DMEMAZADOPUČU

BBA, ČRNA, UINAR KOV.

NOVO

002390,00

PARK SENZORJI, IED LOČI,.

BBA

CmUENXSAMMi MAZIM 323 SEDAN 1JK FIATSCUDOVAH COMBI FURGON I.91D OPEL FRONTERA 2.0 SPORT, HAflD TOP 4X4 MI} CABRIO 1.1 WC FORD FOCUS 1.8 TD, 5 VRAT AMBIBIIE FORD FOCUS COMFORT Ii, 5VRAT, I.LAST. FORD RESTA 1J 3 VRATA SEAT LEON 1.4, i VRAT, SLO NA SED 1.4 SSL LX FRESH, 5 VRAT IM) TRANSI! 300S, 2.00,iSED.* TOVOR CimOENC41.6 IBVVTaSLO (KLASIKA l.41EV,5VRAT ESSENTIA NISSAN N0TE1419V,5 VRAT VWT0URAN 2.9 THDROŽINSKI AVIO FORD FOCUS KARAVAN l.f FORD HESTA TREND 1.25. S VRAT FORD HONDEO 22 TOO GHIA 5 VWtF PEDUM 20JI.4Í,SVRAT TOYOTA A4JRB 2.0 DIESEL TERRA, b VRAT 2DD7/2DOO FORD RESTA STYLE 1.4TDC1,5 VRAT FORD RESTA TTTANRIM 1.41001,5 VRAT FORD FOCUS EBONY 1.0 TOO - na alogi FORD KDGA TRENO 2.0 TOCI4X2, GARA. FORD HONDEO 2.0 TDCN TTTANIUM163 DCM FORD FOCUS ECOBODST- AVTD LHA NRDCMAX TREND 1.9 VCI FORD C-MAX TREND 16TDCI FORD KU8A TREND 10 TOCI 4B-AKCUA FORD SMAX TRENO 2 JI TOCI -NA ZALOGI

ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr

O OMcklavž à. A O.

ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE

Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com

www.avtomiklavz.si

ZNAMKA

LETNIK

CENA«

OPR.

BARVA

AUDI A6 2.7 TDI AVANT

2009

18.900,00

NAVIG.

SREBRN

BMW 118 D

2009

12.980,00

AVT. KLIMA

SREBRN

CrmOEN C3 PICASS01.416V

2009

9.280,00

AVT. KLIMA

BELA

ermOEN C4 PICASS01.6 HDI

2010

10.280,00

AVT. KLIMA

SREBRN

FIAT BRAV01.6 MULHJET

2009

7.770,00

KLIMA

SREBRN

FIAT PANDA 1.3 MULTUET

2008

4.970,00

DYNAMIC

BELA

FORD FOCUS 1.8 TDDI

2002

2.450,00

KLIMA

MODRA

FORD GALAXY 2.0 TDCI

2010

14.790,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

FORD FOCUS 1.6 TD Cl KARAVAN

2006

4.980,00

KLIMA

SREBRN

KIACEED 1.6

2009

7.150,00

ALU PLAT.

KOV. ČRNA

MAZDA 6 2.0 CDHUMUZINA

2002

3.880,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1 2010

13.880,00

AVT. KLIMA

BELA

PEUGEOT 50081.6 HDI

2010

13.580,00

NÄVI.

KOV. BAK. SIV

RENAULT SCENIC 1.5 DCI

2007

6.980,00

PAN.STREHA

KOV. T. SIVA

SEAT EXE0 2.0 TDI

2010

12.450,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

TOYOTA CELICA 1.8 WTI

2004, limes

6.980,00

AVT. KLIMA

SREBRN

VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN

2009

12.580,00

AVT. KLIMA

KOV. SIVA

09:00 09:30 11:00 15:00

Petek, 19. oktobra

Bukovci, dvorana: razstava pasemskih živali in ptic, do 19:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven Skorba, dom krajanov: občinski praznik Hajdina, srečanje starejših Žetale, OŠ: 13. občinski praznik; osrednja prireditev, ustvarjalne delavnice ob 200-letnici šolstva

Pragersko, dom krajanov: 7. obletnica ustanovitve TD Breza Pragersko Gaj

Ptuj, atrij knjižnice Ivana Potrča: festival KPŠ Vino ni voda; predstavitev vinske kleti Štoka, glasbena skupina Samson Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave Oscar Kokoschka, zgodnja grafična dela in njegov vpliv na Elso Oeltjen Kasimir in Jana Oeltjena Ptuj, Muzikafe: potopisno predavanje Joca Koprivnika S kolesi in gojzarji po Venezueli

Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Orhideje Slovenije, predavanje Marjana Šenice

Žetale, šotor pri OŠ: 13. občinski praznik, društveni večer z ansamblom

Štajerski baroni, podelitev pokalov in priznanj

Ptuj, Kolnkišta: Festival KPŠ - Vino ni voda; koncert glasbene skupine

Samson

Sobota, 20. oktobra

09:00 Bukovci, dvorana: razstava pasemskih živali in ptic, do 19:00

09:00 Makole, Štatenberg: 10. tradicionalni oktobrski pohod po poti Forma vive

in izbor skulpture ljudstva 10:00 Videm, pred šolo: pohod po Srakačevi poti 15:00 Podlehnik, pri vrtcu: odprtje vrtca, kanalizacije in čistilne naprave 16:00 Žetale: 13. občinski praznik, osrednja proslava, slavnostna seja ob

14:00, odprtje društvene razstave v šoli (ob 15:00), kostanjev piknik (ob 18:00)

17:00 Pragersko, kulturni dom: mednarodni koncert ob 20-letnici delovanja

MePZ Svoboda Pragersko z gosti iz Avstrije in Madžarske 17:00 Trnovska vas, šotor: 14. občinski praznik, osrednja proslava, predaja gasilskega vozila

18:00 Markovci, cerkev sv. Marka: kulturni predvečer ob 140. obletnici posvetitve cerkve, odprtje razstave liturgičnih oblačil in predmetov 19:00 Starše, večnamenska dvorana: glasbeno-gledališki spektakel Moje pesmi,

moje sanje, premiera muzikala 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: 100. ponovitev predstave Gajaš Arestant Feria

Lainščka z Vladom Novakom 20:00 Žetale, OŠ: odprtje razstave najboljših fotografij natečaja TD Žetale

Nedelja, 21. oktobra

09:00 10:00

10:00 10:00

13:00

13:00

14:00

15:00 18:00

18:00

Bukovci, dvorana: razstava pasemskih živali in ptic, do 17:00 Markovci, cerkev Sv. Marka: svečana maša ob 140-letnici cerkve z blagoslovom obnovljenih oltarjev, družabno srečanje, razstava liturgičnih oblačil in predmetov

Ptuj, Salon umetnosti: muzejski vikend Bodi arheolog, do 16:00 Žetale: 13. občinski praznik, maša, srečanje starejših občanov - šotor (ob 11:00), srečanje s frajtonarji - šotor (ob 13:00) Slovenska Bistrica, dom veteranov Brinje: slovesnost in odprtje nove nadstrešnice, OZVVS Slovenska Bistrica

Trnovska vas, 14. občinski praznik, tekmovanje v kuhanju kisle juhe med vasmi, ples in glasba

Pleterje, pri Medolu: odprtje obnovljene ceste Mihovce-Pleterje s pogostitvijo v domu krajanov Mihovce

Slovenska Bistrica, grad: Mladi bistriški nadebudneži s Spidijem Laporje, Šilihova dvorana OŠ: monokomedija Hagada z Gregorjem Čušinom

Starše, večnamenska dvorana: glasbeno-gledališki spektakel Moje pesmi, moje sanje, muzikal

Mestni kino Ptuj

Petek, 19., sobota, 20., in nedelja, 21. oktober: 17: Paranorman; 19:00 Kraljestvo vzhajajoče lune; 21:00 Bournova zapuščina.

Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.

PTUJSKA TELEVIZIJA

PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.

ODKUP VOZIL V ENI URI

I-^TV]

PROGRAMSKA SHEMA PeTV

Petek 19.10'

9:00 Dnevnik TVMaribnr-pnn 9:25 Kuhi nji ca - por. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:23 Modro 12:00 RšiTVOrmoi 15:35 Kunirjica

16:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 17:00 Povabi fo na kava -por. 17:30 Epk napove d nik -10. oddaja - pon.

13:20 Ptujske odrske deske - 9. oddaja 19:45 Bjoraziradljm odpadki-

Čudeči iz naše kante 20:09 Ptujska kronika -pon

islanski utrip - ID. oddaja - pon.

Iport(no) - pon.

_____Jista umetnost -12. oddaja - pon.

21:55 Moto scena -14. oddaja - pon. 22:39 Regi TV GoriSntca - pon.

Sobota 20.10. 9:99 Ptujska kronika - pon 19:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 10:25 Modro-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:99 Pregled tedna 13:20 Regj IV Ormož - por. 15:15 KuSir-

ica - pon. ta kronika - pon

16:00 Ptujsl

■¡¡¡L........-

18,20 Cista umetnost

-pon.

-12. oddaja-pon. 13:40 Pregled tedna - pon 19:39 Gvatemala - Dežela potresov m

vulkanov - pon. 29:90 Ptujska kronika-pon 29:20 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 29:45 Kulture na dlani - 9. oddaja - pon. 21:45 Ptujske od reke deske - 9. oddaja - pon.

Nedelja 21.10.

9:99 Ptujska kronika-pon

9:29 Kuhmjiea

10:10 Duhovna oaza-19. oddaja -pon. 11:99 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 3:00 Pregled tedna-pon 3:25 Zemlja in mi -10. oddaja - pon. 3:50 Gostilna pr Francet - 2. odoaja 7:99 Poslanski utrip -19. oddaja - pon, i:00 Ptujska kronika - pon 13:49 Pregled tedna-pon. 19:40 Ločevanje odpadkov -Zakladi, kijih

najdemo doma - pon. 20:99 Ptujska kronika - pon 20:20 Zeodba o gradu Tu miš te - pon. 20=50 Jtultura na dlani - 9. oddaja - pon. 21:59 Sport(no)- pon. 22:20 Epk napoveonik -10. oddaja - pon.

Ponedeljek 22.19. 9:00 PteglecnikTVNaiiboi-pon 9:25 Kuhmjiea - pon. 9:59 Modro - p. 10:45 Pregled tedna-pon 15:09 Pomurski tednik 15:40 Kufiinjiea 17:00 Povabilo na kavo-pon '7:35 Pregled tedna-pon 3:49 Odpadna embalaž - pon. 9:00 Kultura na dlani-9. oddaja

20:99 Ptujska kronika-non 20:20 Epk napovednik-19. oddaja-

pon.

20:55 JMoto scena -14. oddaja - pon. _____ Snort(no)- pon.

22:90 Ptujske odrske deske - 9. oddaja - pon.

21:30

www.petv.tv

Spajate fia$ lahko tudi na T2 in SI OL TV

PTUJSKA TELEVIZIJA

Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več tako veselili, kakor smo se veselili skupaj. (T. Kuntner)

SPOMIN

Danes, 19. oktobra 2012, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, sin, brat, stric, svak in boter

Jože Mergeduš

IZ ZG. GRUŠKOVJA 12 A

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate rože in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.

Žalujoči: neutolažljiva žena Štefka, mama Anka, brat Milan z družino, sestra Marija z družino, vsi svaki in svakinje ter nečaki in nečakinje

Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči, zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.

V SPOMIN

Mineva 10 let, odkar nas je zapustil

Martin Šimenko

IZ CUNKOVCEV 6 20. 10. 2002

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in podarite cvet.

Vsi najdražji

Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Stol prazen zdaj tam stoji, v domu našem zdaj praznina in v srcih naših bolečina.

ZAHVALA

V ponedeljek, 15. oktobra 2012, smo se poslovili od naše drage mamice in babice

Zofije Vinko

1945 + 2012 ILČEVA UL. 2, PTUJ

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Marjanu, g. Šeguli, pevcem, godbeniku in pogrebni službi Mir, valilnici Markovci in mizarstvu Tajhmajster. Posebna hvala ge. Mariji Cajnko za humano in duševno pomoč. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate svečo.

Žalujoči: hči Majda z možem, hči Mojca s partnerjem ter vnuki Dario, Tomaž, Marko in Matej

ŠtajerskiTWHiK

v digitalni knjižnici:

www.dlib.si

aira

©m n«

RADIOPTUJ

89,8" 98,2» I04r3

Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777

ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor

ILIRIKA

Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si

Pet let je minilo že, odkar zapustil si ta svet. Nikdar od nas zares ne boš odšel, spomin v naših srcih večno bo živel.

SPOMIN Alojzu Murku

umrl 19. 10. 2007

Z ZG. HAJDINE 100 A

Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.

Vsi njegovi

Bolečina, ki nam v srcih tli, te obudila ni, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja in tebe, dragi Dušan, ohranja.

V SPOMIN Dušan Kokol

5. 10. 1989-19. 10. 2008 IZ BODKOVCEV

Hvala vsem, ki se ga spomnite, predvsem iskrena hvala tistim, ki s svečo in cvetjem krasite njegov grob.

Žalujoči: mama, ata, brat Boris z družino, mati ter vsi,

ki te pogrešamo

OSMRTNICA

Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v 74. letu po težki bolezni zapustil ljubljeni mož, oče in dedek

Ladislav Pulko

učitelj in zborovodja v pokoju

Na zadnjo pot ga bomo pospremili v soboto, 20. oktobra 2012, ob 12. uri na novem rogozniškem pokopališču. Na dan pogreba bo žara v poslovilni vežici od 9. ure.

V žalosti: žena Tatjana, sin Radovan in hčerka Kalinka

z družinama

Draga mama in ata! Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni.

S poti, po kateri sta odšla, vrnitve ni. Oh, kako boli, ko, ljuba starša, vaju več ni.

V SPOMIN

21. oktobra mineva eno leto žalosti, ko nas je zapustila draga mama in babica

8. decembra bo minilo deset let, odkar te ni več med nami, dragi ata in dedek

Marija Lajh

Anton Lajh

IZ RJAVCEV PRI VITOMARCIH

Z bolečino v srcu se spominjamo dneva, ko smo ostali brez vaju. Vendar usoda je hotela drugače. Vzela nam je to, kar nam je bilo najdražje. A najtežje je brez vaju živeti. Neizmerno vaju pogrešamo.

Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, jima poklonite cvetje in svečko spomina.

Žalujoči: sinovi Jožek, Ivan in Peter ter hčerki Milena in Tončka z družinami, vajini vnuki, ki vaju zelo pogrešajo: Benjamin, Ines, Ana, Matej, Nuša in Sophie

OSMRTNICA

V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 72. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga

Sonja Ivanovic

rojena Komac

S PTUJA

Od nje se bomo poslovili v petek, 19. oktobra 2012, ob 14. uri na ptujskem pokopališču.

Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri.

Žalujoči: hčerka Vojka, sin Dino in sestra Nena

z družinami

Ni te več pred hišo ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

ZAHVALA

Ob izgubi naše ljube mame, babice, prababice in sestre

Antonije Zupanič

roj. Žumer

IZ HAJDOŠ 17

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev in molili zanjo.

Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, govornici gospe Olgi Vidovič za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala gospodu naddekanu Marjanu Feslu za lepo opravljen obred in sveto mašo.

Vsem in vsakomur še enkrat hvala.

Žalujoči: vsi njeni

Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni, v bolečini nemi tiho sklonili smo glavo, z lepo mislijo na te - za slovo.

ZAHVALA

ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka

Antona Šibila

IZ NOVE VASI 64 PRI MARKOVCIH roj. 14. 12. 1932 + 11. 10. 2012

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornicama ge. Mariji in ge. Ireni za besede slovesa, ge. Marjani za molitev, Valentinu in Luku za nošnjo križa in slike. Hvala tudi občini Markovci, društvu upokojencev, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani in nam izrekali sožalje. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.

Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Janko z družinama

Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom. Zdaj v grobu mirno spiš, v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina.

ZAHVALA

V 43. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, hči, sestra, teta in botra

Metka Mulej

IZ GORIŠNICE 124 31. 10.1969-1. 10. 2012

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče in denarne prispevke, za pomoč in za spremstvo na zadnji poti.

Iskrena hvala.

Njeni najdražji

Ptuj • Tretji gobarski praznik in razstava gob

Kljub slabemu vremenu dober obisk

Tretji gobarski praznik, ki so ga člani Gobarskega društva Ptuj tudi letos popestrili z razstavo gob in pokušnjo jedi, je kljub slabemu vremenu lepo uspel, saj je v gostoljubju lokala Pomaranča uživalo več sto ljubiteljev gobarstva.

Dejstvo, da je bilo po dolgem in sušnem poletju jesensko vreme gobarjem vendarle nekoliko bolj naklonjeno, se je odrazilo tudi na letošnjem tretjem gobarskem prazniku. Čeprav je bilo jutro v soboto, 13. oktobra, mokro in deževno, so prizadevni člani Gobarskega društva Ptuj poskrbeli, da je bilo ves dan pestro in zanimivo. Kot je pojasnila predsednica društva Alenka Plohi Podgorelec, so najbolj navdušeni gobarji prve primerke prinesli v lokal že v petek zvečer, mnogi pa so se odpravili v gozd tudi v soboto zjutraj, čeprav je deževalo. Eni in drugi so imeli srečo, saj so ujeli pravi čas, tako da so bile njihove košare polne najrazličnejših vrst gob. Čeprav je čez dan prenehalo deževati, so vse aktivnosti potekale pod streho lokala Pomaranča.

Razmeroma bogato gobjo bero je skrbno pregledal in določil mladi determinator Luka Šparl, član Gobarskega društva Ptuj, pomagali pa so mu Ivan Rojs ter drugi dobri poznavalci gob. Ko so natančno določili vrsto, so vsak primerek posebej označili s slovenskim in latinskim imenom, šele nato so jo postavili na razstavno polico. Tako je bilo na razstavi, ki so jo za javnost odprli okrog poldneva, na ogled okrog 200 vrst užitnih, po-lužitnih in v opozorilo tudi strupenih gob. Poleg gob iz naših gozdov so predstavili tudi številne fotografije gob, ki so nastale skozi vse leto, poseben kotiček pa so namenili strokovni literaturi in različnim knjigam o gobah. Poleg tega je predstavitev in gojenje zdravilnih gob šitake tudi tokrat pripravil gojitelj

Foto: M. Ozmec

Prinesene gobe je skrbno pregledal in določil determinator Luka Šparl (desno), nekoliko pa so mu pomagali tudi Ivan Rojs (levo) ter drugi dobri poznavalci gob.

Mirko Slana, medtem ko so gobarji in ljubitelji gozdov ter neokrenjene narave ob tovariškem srečanju izmenjali številne izkušnje.

Osebje lokala Pomaranča, katerega lastnik je gobarski

zanesenjak in eden od generatorjev Gobarskega društva Ptuj Ivan Rojs, je tudi letos poskrbelo, da je daleč naokrog zadišalo po odlični gobji juhi z ajdovimi žganci in drugih jedeh iz gob. Naj-

Ormož • Praznična jesen v Centru starejših občanov

Jesen pozdravili že enajstič

Osredno jesensko prireditev Pozdrav jeseni so v Centru starejših občanov Ormož letos priredili že enajstič. V letnem času, ki je starostnikom blizu, saj pogosto rečemo, da so v jeseni življenja, so se zvrstile številne aktivnosti. Praznovanje jeseni se je začelo konec septembra s športnim dnevom v Mestni grabi, aktivnosti pa se nadaljujejo vse do konca oktobra.

Nekatere prireditve so povezane z jesenskimi aktivnostmi in so stanovalce spomnile na jesenska opravila iz mladosti,

druge dejavnosti pa potekajo vsak mesec, kot so praznovanje rojstnih dni, smejalna telovadba in kinopredstave.

Foto: Viki Ivanuša

Jedilnica doma je bila pretesna za vse, ki so želeli prisostvovati 11. Pozdravu jeseni v CSO.

Rdeča nit letošnje jeseni v CSO je zdrava prehrana, zato so v avli doma pripravili plakate na to tematiko, pripravili pa so tudi sadje, ki je bilo na voljo ves čas. V. d. direktorice Janja Špindler je povedala, da stanovalci dogodke lepo sprejemajo, saj jim popestrijo domski vsakdanjik.

Na osrednji prireditvi so v kulturnem programu nastopili vokalna skupina Objem, ki jo sestavljajo zaposlene, tamburaška skupina Zlate strune in Dornavski cigani. Prebrali pa so tudi pesem stanovalke gospe Serec. Zaradi slabšega vremena se je prireditev odvijala v jedilnici, ki

je bila premajhna za številne goste, stanovalce, prostovoljce in zaposlene. Prireditve sta se udeležila župana občin Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Jurij Borko ter Mirko Cvetko, ki sta v krajšem nagovoru pozdravila stanovalce iz svojih okolij in jim zaželela prijetno bivanje v domu.

slastnejše so bile zagotovo pašteta, gobji rogljiči in gibanici z gobjim nadevom.

Naj ob koncu dodamo, da bodo člani omenjenega društva letošnjo sezono zaokrožili z jesenskim gobarjenjem na Jelovicah, kamor se bodo odpravili to soboto, 20. oktobra. Za vse člane društva bo organiziran skupinski avtobusni prevoz, veseli pa bodo, če se jim bodo pridružili tudi drugi ljubitelji gobarjenja. Prijave sprejemajo po telefonu 041 978 306, odhod avtobusa pa bo ob 8. uri izpred parkirišča ob Gimnaziji Ptuj. Po gobarjenju in enolončnici na Jelovicah je vrnitev avtobusa predvidena okrog 14. ure, sicer pa člane in druge gobarje vabijo, da se zadnjega letošnjega skupinskega gobarjenja udeležijo v čim večjem številu.

-OM

Zbrane je nagovorila tudi v. d. direktorice Janja Špindler, ki je povedala, da si bodo v domu letošnje leto zapomnili po številnih večjih gradbenih posegih. Posodabljajo tudi opremo, pri čemer so jim v veliko pomoč donatorji, ki se jim je Špindlerjeva na prireditvi zahvalila. Zahvalila se je tudi vsem, ki so podarili izdelke za srečelov ali donirali finančna sredstva, ter skupini zaposlenih, ki se je v svojem prostem času zbirala in izdelovala izdelke za srečelov. Sredstva, zbrana na letošnjem srečelovu, bodo namenili kli-matizaciji jedilnice, seveda pa bodo morali uporabiti zlasti lastna sredstva.

Viki Ivanuša

Črna kronika

Zagorela lopa

16. oktobra okrog 20.10 je iz doslej neznanega razloga zagorelo na leseni lopi ob stanovanjski hiši v Podložah. Požar je zajel del ostrešja stanovanjske hiše. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda pa znaša okrog 15.000 evrov. Policisti so si ogledali kraj dogodka in zaradi suma požiga zbirajo obvestila.

Trčenje mopedistov

12. oktobra okrog 15.40 je 15-letni fant iz okolice Slovenske Bistrice vozil moped (skuter) iz Oplotnice proti Markečici. Zunaj Oplotnice je v križišču makadamskih cest zapeljal levo in odvzel prednost pred 65-letnim voznikom mopeda iz okolice Oplotnice, ki je pripeljal v križišče z njegove desne. Najstnik je trčil v mopedista in ta je padel po vozišču. V prometni nesreči se je hudo telesno poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v UKC Maribor. Zoper 15-letnika bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.

Ujeli tujca

12. oktobra ob 18.30 so policisti Policijske postaje Gori-šnica v Stojncih ustavili osebni avtomobil registrskega območja Bosne in Hercegovine, v katerem sta bila 25-letni voznik, državljan Bosne in Hercegovine, in 22-letni državljan Turčije. V postopku so ugotovili, da sta prestopila državno mejo zunaj mejnega prehoda v kraju Meje. Tujca so pridržali in jima izdali plačilna naloga. Dva dni pozneje so ju predali hrvaškim varnostnim organom.

Ujeli preprodajalca

9. oktobra ob 18.20 so policisti specializirane enote za nadzor državne meje Generalne policijske uprave na počivališču Polskava kontrolirali osebni avtomobil Renault megane, v katerem so bili štirje moški. Pri tem so našli prozorno PVC-vrečko z belo grudasto snovjo. Zasegli so slabih 300 gramov prepovedane droge amfetamin (speed) in odvzeli vzorce za preliminarno testiranje. Voznika iz okolice Žalca, starega 24 let, so pridržali zaradi suma prometa s prepovedanimi drogami in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.

OKNA ■ VRATA ■ GAR. VRATA

NA. / / O RS,, ,, ,,

Hardek 34g. 2270 ORMOŽ

Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si

k izmen, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja

UGODNO!

izberite najboljše...

Napoved vremena za Slovenijo

Kakršno vreme Urša (21.) prinese, 7/22 tako se rada jesen in zima obnese.

Kava

espresso

Sladica

po izbiri

3,50 eur

Danes bo pretežno jasno, še bo pihal jugozahodnik. Le po neprevetrenih dolinah in kotlinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, v zatišnih legah okoli 5, najvišje dnevne od 21 do 26 stopinj C.

Obeti

V soboto in nedeljo bo jasno in čez dan zelo toplo za ta letni čas. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Veter bo oslabel.

Obiščite naš prenovljen spletni portal

www.tednik.si

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh