logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Naročnina

Dnevna Izdaja

za državo SHS

mesećno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din

za inozernsfvo

mesečno 33 Din nedei|»kn Izdala celole no v Jugoslaviji 12« Din, za Inozemstvo 140 D

SEOVEHEC

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«

Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1'50 ln2D.veCII oglasi nad 45 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Dir n Pri većiem □ naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku

Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici šl. 6:111 Rokopisi se ne vračajo, nelranklrana pisma se ne sprelema/o x Uredništva telefon šl. 2050, upravnlštva št. 2328

Političen list sza slovenski narod

Uprava le vKopliarJevi ul.š 1.6 ^ Čekovni račun: C/ubl/ana štev. 10.6S0 ln I0..34«) xa lnserale, Sara/evo šl.7 563, Zaf/re/j št. 39.011, Praga In Vunal šl. 2-1.797

Veni, da imate mnogi vtis, kakor cla so vesti, ki jih prinašajo naši časopisi o trpljenju našega ljudstva v Italiji, vse hudo pretirane. Seve, če prideš kot tujec tja, se ustaviš morda nekaj ur v Gorici in v Trstu, prenočiš v kakem hotelu, izpiješ v kavarni svojo kavo, pokosiš v gostilni, pa se odpelješ naprej ali nazaj, ne moreš niti slutiti, kaka mora tlači človeka, ki tam stalno prebiva.

Slišali ste, kako so pretepali naše ljudi, odlične može, ker se neustrašeno bore za pravico, kako so prežali s koli in samokresi oborožene čete na marsikaterega izmed njih. Častitljivi sivi družinski očetje so krvaveli pod snoparskimi gorjačami. Mlade fante, ki so kakorkoli osumljeni kakega malenkostnega prestopka proti drakonskim zapovedim, čeprav le krajevnega snoparskega poveljnika ali kakega karabinerja, pretepajo, cla obleže nezavestni, še preden jih izroče sodni oblasti, preden je eploh dokazana njihova krivda. Takih slučajev je toliko, da najdete v vsaki vasi prič, kolikor hočete. Med zadnjimi volitvami so se izvršila taka grozodejstva, da je bila do takrat za nas kaj takega nekaj popolnoma nečuve-nega. Mene, ki to pišem, je takrat iskala patrulja šest ali osem do zob oboroženih sno-parjev pod vodstvom častnika, z avtomobilom. Srečo sem imel, cla me je neka pogumna mlada gospa utajila. Kaj bi z mano naredili, če bi me našli, ne vem. Ko sem jih opazoval skozi okno svoje sobe, mi ni bilo prav prijetno pri srcu. Nekega mojega tovariša, ki ga ne smem imenovali, so dolgo časa iskali in zasledovali. Spremljal sem ga mnogokrat z debelo palico, da bi ga obvaroval vsaj najhujšega, če bi ga presenetili. Vsako noč je spal drugje, da bi premotil svoje zasledovalce. V zadnjem času so mene in moje prijatelje tako nadzorovali, da mi je bilo že prerieumno. Poprej nisem zahajal v kavarne. Zadnji čas sem pa rekel nekemu policijskemu agentu, da se mi smilijo, ker imajo z nami toliko posla. Da jim olajšamo delo, smo se zbirali vsi, kar nas je bilo tako »nevarnih«, v enem lokalu. Tako je en agent lahko opravil za deset.

Ali mislite, da pretiravam? Verjemite, da je še mnogo huje, a da ne smem pisali. Ne smem vam povedati vsega, kar vem, ker bi izpostavljal v nevarnost ljudi, ki so še v le-vovem žrelu. Ko bomo smeli pisati zgodovino našega trpljenja brez vsakega pridržka, se bo svet zgražal nad barbarstvom, ki tlači našo kri.

A to, kar sem do sedaj naštel, še ni nič. Elementi, ki so v zadnjem času zavladali nad našo Primorsko, izvajajo s tako satansko zvijačnostjo svoje načrte, da.se moram le temu čuditi, kako more naše ljudstvo sploh še prenašati to trpljenje. Stokrat lažje je umreti 11111-čeniške smrti, da je človek v hipu rešen vseli muk za vselej, kakor prenašanje tega počasnega, zahrbtnega, satanskega trpinčenja. Saj ni najhujše telesno trpljenje!

Naše ljudstvo na Primorskem prenaša z velikim junaštvom duševno mučeništvo, kakor ga je redko kateri narod v vsej zgodovini človeštva prestal.

Duševno mučeništvo!

Fašisti izvajajo nad vestjo naših bratov nasilje, ki je brez primere v zgodovini evropskih narodov. Ali mar ni to nasilje, če našemu katoliškemu ljiudstvu jemljejo priložnost, da bi moglo opravljati svojo velikonočno dolžnost, svojo spoved pri duhovnikih, ki poznajo njegovo dušo? Katoliški misijonarji se učijo najrazličnejših afriških, azijskih, avstralskih jezikov in narečij raznih človeških plemen v Oceaniji, Ameriki, od severnega do južnega tečaja, »katoliški« fašisti pa sistematično omejujejo svobodo cerkve, da bi v slovenskem in hrvaškem jeziku vršila med našim ljudstvom svoje sveto in visoko poslanstvo. Merodajni činitelji naj se dobro zavedajo, da je fašistično postopanje proti našim slovanskim duhovnikom, njih preganjanje in izganjanje največja nevarnost za katoliško vero v naših krajih. Naj se prepričajo na licu, kako so zapuščene nekatere cerkve poreške škofije, ki jih upravljajo italijanski fašistovski duhovniki! Naj se prepričajo, kako opustošen je vinograd Gospodov, ker ljudstvu jemljejo dobre pastirje in nastavljajo najemnike! Kaj naj rečem o žalostnih posledicah v ljudski duši, ko berejo v časopisih o slučajih, kakor obisk visokega cerkvenega dostojanstvenika pri d Annunziju, ko vedo, kako je sv. oče nastopil proti izdaji spisov istega pisatelja? Prav zalo je naše zapuščeno ljudstvo gotovo z velikim zadoščenjem sprejelo vest o odločnem govoru sv. očeta.

Fašizem je veri našega ljudstva še bolj nevaren ko vsaka druga zmota, ker svoja dejanja, rad zakriva in zakrinka s svojimi do-

mBissoini mm ivošči praznike

v Milan, 5. apr. (Tel. »Slov.«) Mussolini porablja svojo velikonočno bivanje za živahne razgovore z balkanskimi državniki, ki se vračajo iz Ženeve. Po konferenci s turškim zunanjim ministrom sc je razgovarjal z grškim zunanjim ministrom Mihalokopulosom ter sc uradno poudarja kot uspeh razgovorov, tla so potrdili med obema državama obstoječe prijateljske odnošaje. Od obiska Zaleskega v Rimu dne 30. aprila si obetajo italijanski vladni krogi ožje prijateljske odnošaje s poljsko vlado.

Grški zunanji minister se je na povratku iz Ženeve v Atene ustavil v Milanu, kjer je na pre-fekturi obiskal Mnssolinija. Mussolini in Mihalokopulos sta iinela dolge razgovore, ki so po oficielnem obvestilu potekli zelo prijateljsko in potrdila dobro razmerje med Grčijo in Italijo. Mussolini je nato priredil intimno kosilo grškemu zunanjemu ministru. — Zaleski se bo sestal z Mussolinijem 22. aprila v Rimu.

v Curih, 5. apr. (Tel. »Slov. ) Madjarski ministrski predsednik Bethlen biva v svrho zaupnih razgovorov z Mussolinijem v najstrožjem inkogiiitu v Milanu, kjer je imel danes več razgovorov z Mussolinijem. Vlada o tem ne objavlja nobenih poročil. — Kakor doznava Vaš dopisnik k temu, se e grofu Hcthlenu govori, tla je baje, kot trdijo Madjari, na svojem posestvu na Madjarskem. ,

Balkanski locarno

b?e% SHS?

v London, 5. apr. (Tel. »Slov. ) :;Daily Te-legraph« poroča iz Aten ,da je upati na zaključek balkanskega Locarna med Italijo, Grško, Romunijo in Turčijo, dasi ga udeleženci še (lemantirajo. Te štiri države hočejo medsebojno s pogodbami odstraniti obstoječa sporna vprašanja. Grški, ki jo že v ožjih stikih z Romunijo, se je s strani Turčije obljubilo, da bo udeležena pri vseh italijansko-turških dogovorih. List trdi. da informacije nc zabrišejo nobeni demantiji. Iniciativa izhaja iz italijanske strani.

Prvi odmev v Atene, 5. apr. (Tel. Slov.«) Za včeraj določena usmrtitev macedonskih komitašev Nanova in Kuletiča je bila odgodena in se morda sploh ne bo izvršila, ker je Bolgarska posredovala za pomiloščenje.

pa slepomiši s tf»m

r Berlin. 5. apr. Tel. »Slov.«) Iz Tirane poročajo, da je albanska vlada izdala obvestilo, v katerem odločno demantira vesti, da bi

J bila ona zaprla mejo radi organiziranja komi-' taških čet. Albanska vlada izjavlja, da se je ! pojavil v Jugoslaviji tifus in da se je radi tega j po mednarodnih konvencijah meja zaprla. Vsakdo ima možnost, da se prepriča, da se v Albaniji ne vrši nobeno organiziranje komi-taških čet. Očitek, da se hočejo prikriti priprave komitašev, je nezmiseln, ker so v Tirani akreditiranemu diplomatskemu koru lojalno znani vsi ukrepi albanske vlade proti komitašem.

Kako preprečiti atentate

v 3užna Srbiji

r Be!grad, 5. aprila. (Tel. Slov.) V političnem življenju ni v prihodnjih dneh pričakovati nobenih živahnih dogodkov z ozirom na to, cla so tudi tisti poslanci, ki so se še mudili v Belgradu, zapustili mesto. Radi bližajočih se katoliških in takoj za njimi nastopajočih pravoslavnih velikonočnih praznikov je jasno, da prihodnje dni ne bo kaj posebnega. V javnosti in v časopisju se največ govori o dogodkih na jugu naše države. Predvsem je v ospredju vprašanje našega razmerja do Albanije, ki se je vsled korakov albanske vlade, ki jc odredila zatvoritev meje nasproti nam, v poslednjem času precej ohladilo, dasiravno še ni mogoče govoriti o kaki posebno veliki napetosti ali zaostrenosti. Ravnotako se mnogo razpravlja o atentatih, ki se dogajajo v Južni Srbiji. V nekaterih krogih se je z ozirom na dejstvo, da izvršujejo organizacije iz inozemstva v južnih krajih atentate, pojavila želja in se stavlja predlog, cla bi se v Južni Srbiji , uvedel poseben režim pod vodstvom posebnega j guvernerja. Ta želja pa je za sedaj brez realne .podlage. Gotovo pa je, da bo vlada posvečala dogodkom na jugu izredno pozornost Ln da bo s svojo avtoriteto morala varovati naš ugled in našo javno varnost. 2e dosedanji rezultati v tej smeri so zelo zadovoljivi. Pričakovati je, cla bo nadaljnji trud imel še večje uspehe in da bosta na jugu zavladala končno mir in red-

Dr. Korošec pri Nj. Vel. kralju.

r Belgrad, 5. aprila. (Tel. Slov.) Nj. Vel. kralj je danes sprejel v daljšo avdienco notranjega ministra dr. Korošca.

r Belgrad, 5. aprila. (Tel. Slov.) Danes dopoldne je prispel v Belgrad naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič. Takoj ga je sprejel zunanji minister Šumenkovič, kateremu je podal obširno poročilo o razmerah v Bolgariji in o težnjah gotovih bolgarskih krogov.

i Vatikan bo ursrfm obsodil

mc\ onaiizem

v Pariz, 5. apr. (Tel. Slov.«) Po poročilih francoskih agentur pripravlja Vatikan enci-kliko proti nacionalizmu, ki bo predvsem naperjena proli nacionalističnim strankam Francije iu Italije.

Velikonočna številka

71

Slovenca"

ki izide v soboto. 7. t. m. zjutraj, bo poleg drugega bogatega dnevnega gradiva prinesla sledeče prispevke:

Lužiški Srbi, njihova usoda, šege in navade (4 slike)

Pisatelj opisuje zgodovino, narodni

značaj in prastare slovanske navade tega zanimivega narodiča, ki še ni utonil v nemškem morju. —

Katoliški preporod v Angliji (šest slik)

Mis* Christich nam slika bogato versko življenje in delo angleških katoličanov. —

Crazia Deledda: Lek, povest iz sardinskega življenja (Ђ slike)

Nositeljka svetovne Noblove nagrade za literaturo v tej silno napeti, strastnega življenja jK>lni povesti, v sedmih poglavjih predočuje strašne posledice praznoverja v ooprnice in nam nudi globok v|H)gled v dušo svojevrstnega sardinskega plemena. Slike nam pred-očujejo divjeromantično sardinsko pokrajino in narodne noše.

Nižnji Novgorod in njega velesejem (5 slik)

Naš starinn-polM.ik in slovanski kulturni delavec, Ivau Hribar popisuje svojp potovanje I. 1903 po Volgi dc Nižnjega Novgoroda in nam v krepkih barvah riše življenje iu vrvenje tega največjega sejmišča celega sveta. —

Žena hodi sveta med nami!

Dve razpravi. Dr. A. li.: In ini možje? ter dr. K. Ozvalda : Vzgoja mladega rodu, ki segala v dno modernega ženskega in mlndinskovzgojnega vprašanja. — Listek prinaša pravi biser modernega nemškega leposlovstva: Proostalo deklo cd Jožefa \Vittiga.

Za našo deeo: A. Afanasjev: Brzi sel (7 umetniških sliU \ sta romskem sliln)

Ta povest je ena najbolj mičnih i/, bogate ruske pravljične literature in bo prava paša za duše in oči naših otrok

ааиикиЕаииЈШРииаигак^зздгаи

Jutrišnja številka »Slovenca« bo najlepše velikonočno berilo in razvedrilo za vsakega!

ИВИИгаВИН!»13!9ННИЈ1ГЗШИ«Е!88ИИ|»

išSe

v Bukarešt, 5. apr. (Tel. Slov.«) Dopoldne je bila pod predsedstvom ministrskega predsednika Bratiana konferenca predsednikov organizacij liberalne stranke, cla sklepajo o odredbah za veliki kongres narodnokmetske slranke, ki se ima vršiti dne 22. aprila v Albi Juliji. Bratianu je izjavil, da mora kot šef vlade kategorično clemantirati vesti o odstopu vlade. Za odstop ni nobenega razloga, pritisku opozicije pa se ne sme popustili. Vlada bo v bližnji prihodujosti izvedla stabilizacijo leja in sklenila inozemsko posojilo. Kar se tiče kongresa narodnokmetske stranke v Albi Juliji, je to le nadaljevanje udejstvovanja narodnokmetske stranke, ki izrablja nezadovolj-

nost dežele. V Albi Juliji se nameravajo vršiti tudi razprave o raznih vprašanjih, ki bi se nt smele dopustili. Vlada glede kongresa še ni sklenila ničesar. Potem se je razvila debata, ker je bil en del prisotnih proti prepo-\ edi kongresa. Končnega sklepa pa tudi ta konferenca ni sprejela. Izvršilni odbor narodnokmetske stranke je danes sklenil, da se kongres v Albi Juliji vrši šele dne 6. maja.

Ministrski predsednik Bratianu je danes sporočil, da se bo meseca maja sklical parlament k izrednemu zasedanju, da sklene zakone, ki so potrebni za stabilizacijo leja. Vlada za stabilizacijo valute ne bo potrebovala podpore narodne banke. S stabilizacijo bo za gospodarstvo postala prosta poldruga milijarda lejev.

Romunsko posojilo še ni sklenjeno. Blair

et Co. demantira, da so pogajanja za romunsko posojilo že perfektna ali cla se je posojilo že sklenilo. Tudi romunski generalni konzula! v Newyorku potrjuje, da se o posojilu še ni razpravljalo.

Cankov in Uaočei' se točita

r London, 5. apr. (Tel. Slov.«) Današnje »Times« prinašajo dopis iz Sofije od svojega dopisnika o političnih razmerah v Bolgariji. Dopisnik govori o razmerju med Cankovim in Ljapčevim z ozirom na nastop Cankove skupine glede bolgarskega posojila. Dopisnik pra. vi, da se položaj razvija tako, da bo brezpogojno prišlo do razcepa med Cankovim in Ljapčevim, ker se v ciljih in ambicijah ne strinjata več. Zdi se, da njuno sodelovanje ne more bili več v korist Bolgarije.

zdevniini dobrimi odnošaji do katoliške Cerkve.

Judež, ki je s poljubom izdal Gospoda za trideset srebrnikov!

Ali je mar to katoliško, cla so nam katoličanom zaprli naše kulturne domove, da pa podeštati, karabinerji, sindikati prirejajo ne samo med letom, ampak tudi v adventu in postu najostudnejše plese pod firmo Partito Nazionale Fascista«? Takih lepakov je bilo ua tisoče po goriških ulicah!

Ali je mar lo katoliško, da sme vsak nilekozobi privandrani učitelj ali pa gospodična tam kje iz Sardinije prepovedali vstop v šolo, ki jo naše ljudstvo s svojimi davki vzdržuje, sivemu, častitljivemu duhovniku?

Ali je mar to katoliško, cla nam kradejo naš jezik, nam ropajo proti vsaki pravici, tudi proti lastni zakonodaji; naše gospodarske ustanove?

Ali je to katoliško, da naš človek sploh nima več nobene osebne svobode?

Ali je morda slovanski učitelj, obrtnik, uslužbenec, uradnik, (rgovee, gostilničar svoboden človek? Ali ne mora bili na vsak migljaj miličnika ali karabinerja suženjsko pokoren, cla ne pripravi sebe, svoje družine, svojih otrok ob kruh, ob življenjski obstanek? Zato morajo njegovi otroci obleči kroj faši-stovskih organizacij Balillo , 1'iccole Itali-ane«, »Avantguardisti«, sam mora nosili faši-stovski znak. zatajiti svojo narodno vest, po-

italijančiti svoje slovansko ime. Kako je grenak la kruh, ki ga prejemajo naši ubogi ponižani bratje iz rok svojih mueiteljev!

Uboga primorska mali, kj ne trpiš samo trpljenja vseli mater, ampak mnogo več, ko rodiš tujcu sužnje, morda veri in narodu odpadnike!

Slovenci, Slovenke! Pokleknite danes z vašimi duhovniki pred sveto Znamenje trpljenja in združimo se vsi v iskreni in goreči molitvi, naj Bog vsemogočni olajša in okrajša trpljenje naših zatiranih bratov, naj se čim prej nad njimi izpolni obljuba Zveličarjeva: Blagor njim. kj radi pravice trpe preganjanje!

David Doktorič,

MALI OGLASI

Vaaka drobna vrelFco I SO Din ali vsaka beseda ЛО par. Na|maa|ftl oglaa 3 ali A Din. Oclasl nad •devet vrallc se računalo vlit. Za aduovar amamUol Na vpraianja lire* znamke ne odgovarjamo I

Mlad trgov, pomočnik

mešane stroke z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. - Ponudbe upravi pod »Zanesljiv« St. 2793.

Kot lesni prabtikant ali

podobno mesto išče absolvent »Zadružne šole«, vojaščine prost, vešč srbohrvaščine, slov. stenografije in strojepisja. Ponudbe na upravo tega lista pod št. 2936.

Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, ^ dobrimi spričevali, želi spremeniti službo. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiv« št. 2935. - Nastopi takoj.

Enodružinska hiša

s trgovino na zelo prometnem kraju, sc proda Pripravno posebno za lesne trgovce. Naslov v j upravi »Slovenca« pod 150.000 Din štev. 2934

Parni mlin in

žaga

•^po izredno nizki ceni naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod št. 2928.

pridna, poštena, izvežba-na v mešani stroki, s trgovsko šolo, želi mesta takoj pod »Zanesljiva«.

URADNIK, vsestransko verziran, zlasti v davčnih zadevah, sprejme delo v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Spreten« na upravo št. 2915.

Bivši

bančni uradnik

s srednješolsko izobrazbo, verziran vseh v denarno stroko spadajočih poslov, išče primerno službo za takej. Cenj. ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Agilcn«.

Sprejmem vajcnca

Dobi takojšnjo plačo. — Gustav Puc, stavbno, galanterijsko in avtomobilno kleparstvo. Tržaška c. 9.

Sprejme sc v župnišče starejši ali mlajši MOŠKI, ki ima veselje pri živini in gospodarstvu. Imel bi stalno mesto, ako jc pošten in vesten. Naslov v upravi lista pod št. 2842.

Slovensko lovsko društvo v Ljubljani išče

Kupim večje

tovarniško poslopje

z vodno močjo aH ob vodi. Ponudbe z navedho cene in kraja pod »Tovarna« na upravo lista.

Prodam lahko KOČIJO.

Ogleda se: Sv. Petra ccsta štev. 71.

Vino čez ulico

črno 11 Din, belo 12 Din, odjem 10 litrov 10% popusta. - Vinska klet, Sv. Petra cesta St. 43.

Najboljša оцпкп domača OUIII4d cena Din 27.50 za kilogram, se dobi pri g. K. Štrukelj, Vodmat št. 14, Glavna cesta (Zaloška).

Priznano najboljša ујр^

se točijo v Ljubljani v »Grajski kleti« (prej pri Fridrihu), Mestni trg 13. Vedno topla in mrzla jedila. Za obilen obisk sc priporoča Prva južnošla-jerska vinarska zadruga v Celju,

A. E. Skaberne

Ljubljana

iffiSši

£

nV*

Velikonočni kruh

sprejema v pečenje pekar.

Čebokli Maribor, Glavni trg št. 9.

Istotam se sprejemajo cenjena naročiia za fini masleni kruh, potice itd. po najnižjih cenah.

Uradne ure od 9 do 12 in od 15 do 18. Zahteva se lovska naobrazba in koncept v slovenskem jeziku. - Mesečna plača 1000 Din. Samo lastnoročno pisane ponudba na Slovensko lovsko društvo t Ljubljani do 15. aprila.

Sprejmem takoj pridno

DEKIO

k obrtniku za vsa domača dela. Naslov v Mizarski strojni zadrugi, Št. Vid nad Ljubljano.

Slikarskega in nleskar.

POMOČNIKA

ra vsa v to stroko spadajoča dela sprejme Erjautz, Rogaška Slatina.

Dva vajenca

ca vrvarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši, sprejme Josip Adamič, vrvarna, Domžale.

ZASTOPNIKI" (ceT pozor!

če obiskujete privat odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cencnih novosti (vsakdo je takoj kupcel v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti; Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4.

SeiiSve

v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše

potom Slovenia transport

Ljubljana Miklošičeva ceata št. 36 Telefon št. 2718

Stanovanje dveh sob

t kuhinjo, priteklinami, souporabo kopalnice in pralnice tn vrtom odda takoj ob Dunajski cesti nn Brinju Pokojninski zavod v Lfubljani, Aleksandrova cesta.

2 pr

Vino na drobno

po izredno nizkih cenah.

Moslavlna, Šiška, Celovška c. 50.

Harmonij

nov, z močnim glasom, proda Anton Dernič, iz-

delovatelj orgel, Radovljica, Lancovo 33.

Poravnajte naročnino!

KUPIM

hrastove hlode, hrastove irizc in hrastove deske

27 mm, sposobne za izdelovanje frizen. - Ponudbe s ceno in množino na Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica št. 4.

Lokomobilo

od 16—20 HP, v dobrem stanju, kupim. - Naslov v upravi lista pod št. 2645.

Wertheiinska blagajna

za knjige sc kupi. Ponudbe s ceno na upravo lista pod B št. 2916.

Najcenejša prodaja

modPocBV

otomanov, divanov, vse vrste žime dobite pri

Fran Jager, Sv. Petra nasip 29.

Najcenejša predelava vseh tapetniških del.

At NaiMši Д taoitess Čebin, Wolfova 1/2

Velikonočna šunka

in drugo suho meso najceneje v delikatesi

K. MUC. »Pri turistu

Dunajska cesta 7

Najboljši

H^LINOVEC

in drugi sadni soki Sadne

MHHNEIADE

marelična, „nektar", jabolčna.

SADNE AROME za brezalkoholne pijače, SADNE ETERE, ESENCE ZA RUM, COGNAC in LIKERJE

priporoča po brezkonkurenenih cenah tvrdka:

Srečko Potnik in drug

Ljubljana

Metelkova ulica 13. Telef. 21-10. Telef. 21-10.

Vrvarske izdelke

najboljše kvalitete kupite najcencje v največji vr-varni Jugoslavije; Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503

Semenski oves

debclozrnnt - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah tvrd. A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24.

>

* I

3

Ni

Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje.

Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Tel. 2820

Stavbno podjetje

ДССЕТТ0 & drugovl

družba z o. z

Maribor. Korošflpvc nI.

Lep volčji pes

se jc zatekel odnosno bil odpeljan. Najditelj naj ga odda proti nagradi lastniku Groharjeva cesta 29 (Mirje). - Pred nakupom svarim.

tassriraite v „ Slovencu I"

Motvoz

tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8.

Pri želodčnem katarju,

oziroma bolečinah in ti-ščanju v želodcu, želodčnem krču, kislem izpa-hovanju in bluvanju — učinkuje zanesljivo Hočevarjev želodčni prašek. Škatlja 20 Din in poštnine prosto, če se pošlje denar v pismu naprej, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna Mr. Starko Hočevar, Vrhnika 23.

G R I F F O N Najboljši motocikl

za vsako svrho in za vsakogar, s prestavami, kompletnim orodjem fra-nco Ljubljana: 7800 Din promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.

ж ©ШК1 SIPIINJ

od б.-iT. aprila

B.e3SJSmsCšf£ zu obisk sejma in znižano vožnjo po železnici Din 10*—.

Dobivajo se pri sejmskem vodstvu v Osijeku in pri častnem zastopstvu:

£weza za (ujshi promet

Dunajska c. 1, telef. 24-72.

Za jugoslovanski patent št. 1272 in dopunska patenta št. 1273 in 1274, vsi od 1. decembra 1922, ki sc glase na:

»Postupak za proizvodu ju polu-niasnokiselih estera«

(Verfahren zur Darstcllung von Polyfcttsaureestcrn) sc iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šukljc, Ljubljana, Šelenburgova ulica.

RAZGLAS

Prostovoljna javna dražba manufakturnega in špecerijskega blaga st: bo vršila od dne 5. aprila 1928 ob 9 dopoldne dalje v gospodarski poslovalnici direkcije državnih železnic ob Masarykovi ccsti št. 17 (poleg skladišča Ranzinger).

Ogled blaga je dovoljen od 8 do 9 dopoldne. Kupci sc vabijo.

Javna dražba novih čevljev

se nadaljuje

v Kolodvorski ulici štev. 28

danes in jutri.

Zdaj pridejo na vrsto najboljši čevlji

Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani

priporoča:

Unser tiiglirlies Brot. Betrachtungen ftir jedon Tag des Jahres. Aus dem FranzOsischen v. J. Clemens. Zvezek I.: Januar bis April. 142 str., vez. 38 Din. Zvezek II.: Mai bis August. 141 str., vez. 38 Din. Zvezek III.: September bis Dezember. 140 str., vez. 38 Din.

Eugert dr. J., Das neue Lobcn. Biblische Osterprediglen. 107 str., nevez. 44 Din.

Gerardi P. B., Im Dionste der Scelen! 30 Betrachtungen tlber den Seeleneifer. 96 str., nevez. Din 16.50.

Grtihl P. K., Srliulentlassungs-Kxcmtien. 104 str., vez. 45 Din.

Hinderberger A., Ausgenahlte Fesi- und Gelegenheitspredig-tcn. 151 str., vez. 51 Din.

Mtlller P. I'., Was uns der Meistcr lehrt. Homilien und Predig-ten im Anschluss an die sonntilglichen Evnngelien des Kirchenjnhres. 229 str., nevez. 78 Din.

Nepp dr. J., Gottee Wort bleibt ewig neu. Funt, Minuten-Pre-digten auf alle Sonntage und gebotenen Feiertage des Kirchenjahres. 164 etr., uevez. 62 Din.

Obendorfer A., Die Heimat der Seele. Neun Predigten iiber den Iiimmel. 60 str., nevez. 38 Din.

Pfliegler M., Homilien der Zeit. Auf alle Sonutage des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din.

Plus R. J. S., (Joti in uns. 204 str., vez. 55 Din.

Plus R.J. S., Christus in unseren Briidem. 270 str., vez. 65 Din.

Plus R.J. S., In Christus Jesus. 271 str., vez. 65 Din.

Rieg B., Predigten au! die Soun- und Festtage des Kirchenjahres. Zvezek II. Sonntag Septuagesima bis sechster Sonn-tag nacli Ostern. 240 6tr., nevez. 68 Diu.

Tischleder dr. P., Staatsgcwalt und katholisches Gewisscn. 239 str., nevez. 78 Din.

Welser B., Warkeit und Gnade. Predigthandbttchlein fiir den Weihnachts- und Osterfestkreis. 190 str., nevez. 36 Din.

Wilms P. H., Der Koniggname Jesus. Erwiigungen zu den An-rufungen der Litauei voui sllssen Namen Jesu. 183 sir., vez. 59 Din.

AVolker L., Der Keligionsunterricht in der Fortbildungsschiile.

166 str., vez. 64 Din.

Osrednja čipkarska zadruga

r, z. z o. z.

Ljubljana, Kongresni trg št. 2

priporoča cenj. občinstvu svojo veliko zalogo kleklanih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pri njej dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah!

Zahvala

Vsem, ki so spremili v tako obilnem številu našega nepozabnega očeta itd,, gospoda

Jožefa Pečnik

na njegovi zadnji poti, sc najsrčneje zahvaljujemo. Zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini, osobito g. župniku Raktelu za iskren poslovilni govor, domačemu pevskemu zboru, prostov. gas. društvu in vsem zastopnikom javnih in civilnih oblasti iz Brežic.

Najsrčnejša zahvala pa šc posebej vsem za izražena pismena in ustmena sožalja.

B i z e I j s k o , dne 1. aprila 1928.

Žalujoče rodbine: Pečnik - Učakar.

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani! Karel Ceč.

Izdajatelji dr. Fi. Kulovcu

Uredniki Franc Teraetflavt

/ /

€tj/e fiosj^

KOLEDAR

Petek, 6. aprila: Veliki petek, Sikst, Ce-Iestin, Viljem. — Jutri: Herman.

Novosadska vremenska napoved za petek, 6. aprila: Oblačno, ponekod vedro. Na Primor-ju slabi vetrovi. Ponekod bo deževalo. Temperatura so ne bo znatno spremenila.

Dunajska vremenska napoved za 6. april: Severne Alpe: Morda začasno zboljšanje, nekoliko topleje, izpremenljivo negotovo vreme- Južne Alpe: Menjaje oblačno brez bistvenih padavin, nekoliko topleje. .

ZGODOVINSKI DNEVI

6. aprila: 190-1 je ljubljanski občinski svet manifestiral za slovensko vseučilišče. — 1528 je umrl risar in slikar Aibrecht Diirer v Niirnbergu. — 1485 se je v Urbinu rodil Rafael Santi. — 1520 je Rafael Santi v Rimu umrl. — 1670 se je rodil francoski pisatelj Jean Jaques Rousseau. — 1870 se je rodil na Dunaju komponist Oskar Strauss. — 1884 je umrl pesnik Emanuel Geibel. — 1909 je prispel raziskovalec Реагу na severni tečaj. — 885 je umrl na Velehrade sv. Metod. — 1861 se je vršila prva seja kranjskega deželnega zbora.

-k Iz finančne službe. Upokojeni so: Martin Kovač, oblastni nadzornik v Ljubljani, Ivan Černilc, nadzornik in okrajni upravnik v Preva-Ijali, Martin Potočnik, nadzornik in okr. upravnik v Murski Soboti, Lovro Kalašič, nadzornik v Ljubljani

■k Poučen izlet v Francijo priredijo po velikonočnih praznikih maturantje trgovske akademije v Ljubljani pod vodstvom svojega razrednika g- prof. j. Prezlia. Pot popelje -...„turante preko Trsta, Benetk, Milana, Ženeve in Niče v Marseillc, kjer si bodo ogledali to najvažnejšo trgovsko pristanišče Francije Odtod odidejo v Lycn, da se spoznajo s fabrikacijo svile ter si ogledajo glasoviti uizej za tkanine, ki je edini te vrste na svetu. Šest dni prežive v Parizu, kjer si ogledajo najvažnejše trgovske, industrijske in kulturne naprave francoske prcstolice. Na povratku preti domu si ogledajo šampanjsko produkcijo v Epernav-u. V Strassburgu posetijo iskrenega prijatelja Slovencev, bivšega lektorja francoščine na ljubljanski univerzi, prof slavi-stike Luciena Tesnierea. Zadnja postaja bo v Monakcvem cdlcoder se vrnejo preko Solno-graške na domača tla.

* Umrl je gospod Anton Kožuh, nad-učiteli v Domovi pri Ptuju. Pogreb bo v soboto ob 10 dop. v Domovi.

•k Občinske volitve v Ritkah so sc končale s porazom socialistične stranke. Razobesila j? siccr na vse zgodaj tri velike plakate s sramotilnimi slikami in žaljivimi napisi, ki jih je četa 4—5 mož stražila ves dan do večera, raztrosila je po cclih Rušah rdeče reklamne liste, spravila je na volišče vse volivce do zadnjega meža, prerokovala je ponosno, da se bo 1. aprila dokazalo, da ruška občina je in ostane rdeča, vendar ni ostala rdeča, združena lista SLS in SDS je dobila 9 odbornikov, lista NSS samo 8. Velika množica socialistov je čakala izida volitev pred občinsko hišo; ko se jc pa razglasilo, da imajo socialisti enega odbornika manj, so sc tiho razšli, kakor da bi jih kdo polil z mrzlo vodo. Tokrat so socialisti tudi pokazali svoje pravo lice, da jim ni za skupni blagor, ampak samo za huj-

skanje in prazne fraze, napadali so svoje lastne krušne očete, tovarniške ravnatelje in sramotili redevniški stan. Izvoljeni so: od liste SLS: g. Ravnjak Ivan, Erhatič Štefan, Ramšalc Josip in Jugo Jožef, od liste SDS: Gorišek Mirko, Krej-či Anton, Ozvald Ferdo, Bučar Ivan in Dolinšek Enterik, od liste NSS: Magdič Drago, Janko Josip, Stanz Alojz, Razgon Alfred, Strnad Ivan, Žižek Franc, Medved Jurij in Eigncr Ivan. Volitev župana bo čez 8 dni.

-k Ukinitev vizumov med češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo. Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja češkoslovaške državljane, bivajoče na ozemlju kraljevine SHS, da od danes nadalje ne potrebujejo več vizumov za potovanje v Avstrijo in Nemčijo vsled tozadevne medsebojne pogodbe. Odslej sc je potnikom izkazati samo z rednim veljavnim potnim listom, izstavljenim od pristojne čsl. oblasti (oz. konzulata), ki nadomešča prejšnje vizume- Začasni petni listi, kakor tudi potne konsignacije (skupni potni listi) so pa tudi nadalje podvrženi vidiranju.

P*'—----- .-P--.-,-----------------------■- "ЧВД

***************** *****H ***********

ljufal več ljudi za zneske po 100 do 150 Din. Bodite pri nakupovanju srečk skrajno previdni.

"k Loterija Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica prireja svojo II. kolesarsko loterijo, ki obsega letos šeststo dobitkov in sicer: 1 motorno kolo 3 UP (francoska znamka), 20 koles »Tour de France- in »Luksus«, 19 električnih svetiljk za kolesa, 25 karbidnih svetiljk za kolesa, 50 gumijevih plaščev za kolesa, 100 zračnih cevi za kolesa, 100 punip za kolesa, 100 kolekcij orodja in lepila za kolesa in 185 zvoncev z zastavicami. Žrebanje se bo vršilo 1. jul. 1928 v Ljubljani, izžrebane številke pa bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih. Dobitki se bodo vsem, ki jih zadenejo, poslali brezplačno na dom. Srečke po 10 Din so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji ter v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7 II. Naprodaj bodo tudi po raznih knjigarnah in trafikah v Ljubljani.

Si

*

Slovenci

obupni klic obmejnih bratov

hitite

nu pomoč

ras«

HM»M»f«(»«MA«M»»«OMM *************** ******

к Popravi! V včerajšnji razpravi »Mož in žena« spada v prvi koloni drugi in tretji odstavek podnaslov: Načelna razvrstitev človeškega doživetja. — V podnaslovu druge kolone čitaj namesto »med umsko in.-«: med moško in...«

•k Smrtna kosa. Pretekli torek je umrla v Kranju gospa Helena Bidovc.c, mati znane go-stilničarke »Pri Cilki«. Pokojna je bila blaga žena in je že'dolgo časa bolehala.

A-j-Scznamck o oritegnjenem davku uslužbencev« je izšel v založbi Jugoslovanske knji-j garne v Ljubljani. Pola tc!ra seznama (izvirnik I in kopija) velia 1 Din. — Tabele so v tisku iti bedo na razpcl?;?o takoj po praznikih

• , Nažigafi. Glasom fitiončnega zakona od 1. aprila se plača /n m/igače monopolna taksa 50, 100 in 200 Din in !o po vrsti kovine. Za kresih)! kamen -'e plr.ča taksa cd 50 para po kosu. V n ■ikrrršem času . e bo i "dal pravilnik, ki bo uredil prodajo nažiuačev in kresilnikov.

-A- Goljufija s srečkam1 Nekdo je opozoril ljubljansko policijo na n-kepa člov ki hodi okro? ranili revnih ljudi po okolici in prodaja tam srečke Srbskega rdečega križa, vendar pa kupccm ne izreči srečk, temveč lc prospekte zanje. Srečke prednja na obroke po '4 Din ter navadno vpiše le po enega ali dva, dasi jih kasira več. Na ta način je v okolici Medvod ogo-

edino dovršeno angleško Čistilno in nolirno sredstvo za vse vrste usnia in barv. Dobiva se v vseh bolišili trgovinah s čevlji.

•k Izvoz poštnih paketov z mesnimi izdelki

za Švico Ministrstvo za kmetijstvo in vode je s številko 1021 ex 1928 odredilo, da morajo biti poštnim paketom z mesom in z mesnimi izdelki, ki so naslovljeni v Švico, priložena vselej potrdila o izvoru in zdravstvenosti. Ta potrdila izdaja pristojni veterinar. Pregleda so oproščeni paketi do 2 kg teže, ki so naslovljeni na zasebnike oziroma katerih vsebina ni namenjena za prednjo, ampak za zasebno porabo.

к Almanah »Jadranske Straže«. Po obvestilu ministrstva izda Jadranska Straža v prvi polovici tega meseca »Almanah Jadranske Straže za leto 1928«. V tem almanahu se obravna-. vajo vse panoge našega pomorskega življenja-Almanah bo stal v predplačilu 120 Din. Kdor hoče almanah naročiti, naj pošlje ta znesek glavnemu odboru Jadranske Straže v Belgradu, Miloša Velikega ul. 14. Glede na veliko važnost morja in narodneea gospodarstva, bo knjiga ; vsekako dobro služila.

•k Ponarejen dvodinarski novec. V Brežicah j jc bil te dni zaplenjen falzifikat dvodinarskega j novca, ki je v premeru za 1 milimeter večji od j pravega novca. Je bolj zamazano bele barve, i robovi niso ostri, vzbokline manj jasno odra-! žene. Zlitina kaže močno primes svinca. Odkod

\ je prjš°L še ni znano, j —————----- .—

I Volnene obleke, bluze, moško in damsko perilo in nosavice

priporoča po najnižjih ccnah

j Igu. Žargi, Ljubl jana, Sv. Petra c.

i ——— — ■ • 1 - ' ■ - ii ------- r r-

■k Fri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu. preobilici želodčne kisline, glavobolu, raz-draženesti, tesnobnosti, splošnem slabo-počutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef -grenčica brez napora in bolečin lahno izpraz-njenje črev. Najodličnejši zdravniki so stoletja uporabljali »Franz-Josef *-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.

Ш

spomtedansko

РГЗШбПЗОО б!' 1Ш

dras

«11 i • «o

v različnih okraskih

n

Krekov trg

AV.V л /rec T aeaa *, шхтЈгрте.чд. a.HB!HJUi taro rru

Efutolfana

NOČNA SLUŽBA LEKARN

Drevi imata nočno službo: Bohinc ua Rimski cesti in Levstek na Rosljevi cesti. *

O Obreda umivanja nog so se včeraj ua veliki četrtek udeležili v ljubljanski stolnici sledeči starčki: Anton Zalaznik z Vrhnike, star 89 let; Matevž Zug z Igu, stnr 88 let; Jakob Roje s Prežgan ja, star 86 let; i.ovr« Ser-nec iz Ljubljane, star 85 let; Jožef llavptman iz Ljubljane, star 84 let; Franc Novak iz Šenčurja pri Kranju, star 84 let; Franc Vrhovec iz Ljubljane, star 84 let; Jakob Jager iz Ljubljane, star 84 let; Janez Kadivc iz Ne ve I j pri Kamniku, star 81 let; Jožef Murn 'v Stopič pri Novem mestu, star 81 let; Jožef Jelnikar iz Kresnic, star 80 let; Ivan Cerar iz Ljubljane, star 75 let. Skupna starost starčkov znaša ravno tisoč let, kar je redek slučaj!

O II. slovenska Zlata knjiga Srcu Jezusovemu posvečenih družin in slovenska narodna zastava Srca Jezusovega, ki ju bodo prihodnji teden vzeli romarji s seboj v Рагау le Monial, sta razstavljeni od velike sobote opoldne do velikonočnega ponedeljka popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani.

0 Iz policijske službe. V i 11. kategorijo so prevedeni policijski agenti pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani: Peter Markošič, Karel Pavlic, Anton Povlie, Franc Močan, Ad-ton Vrečar, Peter Kette in Viljem Pečar.

najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomIrana tvrdka

I'

Ljubljana. Aleksandrova cesta St. 12

O Deški zlior Dio Wicner Siingerknaben«,

ki koncertira v Ljubljani v četrtek 12. aprila ob 20 v Unionski dvorani, je umetniška institucija, ki datira nazaj v 18. stoletje. Zboro-va naloga je bila, da je dunajski dvorni kapeli oskrboval cerkveno petje. Člani zbora so bili tekom dolge dobe tudi razni največji skladatelji nemškega naroda in pravkar praznuje zbor sam obletnico, ko je bil slavni komponist Schubert še član tega zbora. Ob prevratu je zbor za nekaj časa prenehal, a lota 192". so ga ,na novo oživeli. Poleg cerkvenega petja goji ta zbor tudi umetno posveino pesem ter prireja koncerte v vseli evropskih državah Po veliki noči pride tudi v Jugoslavijo in svojo kor.c,črtno turnejo začne ravno v Sloveniji ter jo konča v Dalmaciji. Občinstvo opozarjamo nu ta Izredni koncert, ki bo nudil obilo unietsn.-keen užitka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.

O Smrti, rojstva iu poroke v Ljubljani v mesecu marcu. Meseca marca je umrlo v Ljubljani 109 oseb, iu sicer v stolni župniji 2, v frančiškanski 11, v šentpeterski 15, v šentjakobski 4, v trnovski 1 ter v bolnici TU. il jenih je bilo meseca marca v Ljubljani 1 i! otrok in sicer v stolni župniji 1, v frančiškanski 4, v šentpeterski 21, v šentjakobski I, v trnovski 5 in v ženski bolnici 102. Porok je bilo meseca marca v frančiškan-kj župniji 7, v trnovski -1 in v šentpeterski 6, skupno torej 17 porok. (Marec je bil meso? posta.)

© 2f!90 kg težka vola sta kupila ljubljanska mesarja gg. P. Sitar in Leveč v Novi vasi pri Cerknici. Meso teb dveh volov bo sekalo na veliko soboto na stojnicah obeh omenjenih mesarjev.

иимгжгхг.зжг^гжамшивк(ГШИОСвИ1ЕЛ2вггт\ ТЦЛЈМ^-C::

Jaroslav Durych:

Bilo je neko dete. Njegovi starši niso bili niti siromašni niti ubogi. Imeli so majhno premoženje, in sicer mlin nekje v Šumavi. Mati je zbolela in sorodniki so vzeli dete k sebi v Prago. Imeli so ga pri sebi nekoliko let. To dete ui bilo ubogo, ker je znalo govoriti in je imelo zdrave oči, ni pa bilo bogato, ker ni bilo srečno. Bilo je plaho in ko je doraščalo, je čutilo v velikem mestu tako domotožje, da je bledelo in hiralo. Ker to dete ni bilo njihovo, so sorodniki sklenili poslati ga domov. Kmetska žena, ki je prišla za praznik sv. Janeza Nepomuka v Prago na božjo pot, bi ga naj odvedla k njegovim staršem. In res ga je vzela s seboj. Peljala sta se z vlakom celo noč in izstopila popoldne v največji vročini na majhni postaji. Žena je pokazala detetu pot do vasi, sama pa je krenila na drugo stran proti svojemu domu.

Prah in saje so pokrivale majhen kolodvor; nekaj so lam stavili in smrad apna je dražil pljuča. Na cesli je bilo toliko prahu, da se je dete v njem potapljalo skoraj do ušes. Trava iu listje dreves je venelo in črnelo. Tega ni bil kriv samo cestni prah, ampak tudi apneni prah in dim tovarn. V vsej dolini ni bilo niti enega zelenega lističa ali zelene trave; vse je pobelil apneni prah in onesnažile saje. Zrak je bil nasičen z dimom surovega olja in petroleja, dim tovarn je dušil s svojimi po česnu smrdečimi in ogabnimi parami strupenih snovi. Solnce je bilo kakor plamen v visoki peči. Dete se je hotelo napiti pri železni sesalki, toda voda je tako neznosno smrdela, da je ni bilo mogoče piti. Dete je začela boleti glava in loteval se ga je solnčni pik. V bližini je bil od apna pobeljen gozdič, kjer bi moglo najti vsaj senco. Dete si je litelo

odpočiti ob cesli, ali tam jc bila taka vročina, da je ni bilo mogoče prenesti. Zakaj drevesa so bila izkrčena. Iz tovarn pa so neprenehoma doneli udarci ogromnih kladiv, škripanje vozičkov, ropetanje strojev, žvižganje piščalk in signalov. Vsak tak glas jo detetu vedno znova povečal vročico in glavobol. Vedelo pa ie, da do vasi ni daleč in zato je napelo zadnje sile.

Sežgana mesta, kjer so bili nekdaj travniki in polja, so pokrivale debele plasti dušečega in morečegn prahu. Nikjer ni zameke-tala koza, iu celo niti vrabec se ni oglasil; vse živali so se menda zadušile in že davno segnile v prahu. Ob cesti se je vil potok; njegova voda je bila polna saj, apna in prahu in se je le s težavo valila naprej. Dete se jc spomnilo, da so pred leti v gosti travi ob potoku cvetele potočnice in kalužnice, da je bila sredi travnika čista studenčuica in tla so bili na cesti vozovi. Boječe se je ozrlo okrog sebe. Videlo jc krog tovarne hoditi ljudi, ki so bili kakor sence in so izginjali v oblakih prahu. Reka jo izginila, rečna struga je usahla, vse vode so bile zastrupljene, drevesa so se posušita, živali so poginile, ljudje so hirali in zrak je bil pokvarjen; nebo je bilo zastrto ?. ostrim, umazanim zavojem, skozi katerega .it; sovražno solnce še tem bolj pogubonosno pripekalo in uničevalo \se, kar so dosegli njegovi žarki.

Dete se je včasih potapljalo v prah do kolen. Ljudi ni srečevalo. Bilo je utrujeno in prah mu .je zastiral oči; do krvi si .je mencalo oči, ali bilo mu je zato še tem huje. Prah mu je uhajal v grlo, v pljuča in v drobec. Ni moglo iti, ker je bila notranjost telesa sežgana. Hotelo jc pasli v prah in jokati, n ni moglo, ker so bile njegove oči zasute s prahom. Tako jo zvečer vendar prišlo do prvih vaških hiš.

Srečalo je ljudi, ali ni verjelo očem. Hotelo je nekaj vprašati, pa ni moglo, ker se mu je grlo skrčilo. Okna hiš so bila črna. oči ljudi so bile kakor tamne luknje v sivih škatljah. Zdelo se je, da so bila njihova telesa iz suhe gline, ki bi se mogla vsak trenutek razjeteti. Ljudje so bili taki kakor pot k vasi. Odpirali so sicer usta, vendar pa so bili nemi, ker jim je prah zasul usta. Njihove oči so bile brez vsakega gibljaja, ker jih je usmrtil apneni prah. S svojimi obrazi niso mogli mnogo povedali; zakaj globoke brazde na njih je napolnil prah, a njihova usta so bila sežgana tako, da so tudi obrazi bili mrtvi.

To pa, kar so še s svojimi obrazi in gestami mogli izraziti, je bilo tako grozno, da morejo to samo ljudje in da tajno gleda na to celo satan samo /. ostudnostjo.

Tam ob cesli so sedeli berači iu drugi so hodili mimo njih. Nekateri so jim metali v klobuke nekaj iz svojih žepov, drugi so nabrali pest prahu in jim ga zalučali. Zdelo se je, da se bodo ludi siromašne hiše porušile od gladu in žeje.

Po grozepolnih trenutkih, najbrž po pre-čuti noči, polni strahu in težke tesnobe, je dete zvedelo, da so njegovi starši umrli, da je mlin prodan iu da se odtod več nikdo ne more vrniti. Vsi so pili vodo iz kaluž, jedli doma na skrivaj lo, kar so nakradli, umreti niso mogli in delali so lako čudne stvari, da je dete v tej noči popolnoma otopelo. V noči se je ob temnih oknih lomila svetloba isker, ki so jih bruhale tovarne z oblaki dima. Ljudje že več niso mašili odprtin v oknih, da ne bi vdiral moreč smrad strupenih dimov, ki so jih po noči spuščali iz tovarn v gostih tn težkih valovih. Tako so v njeni spali, se zvijali in hropeli.

Dol«! je ležalo nekje v ifrahii pred hišo

in vsled strahu iu obnemoglosli ni moglo moliti.

Tu se je vračala stara boiačica ■ svoje stanovanje in je našla dete. Potipal;. ga ie in se je zelo začudila.

To je še živo, mlado in zdravo dete!-, je zašepetala.

Vzela je otroka za roko in ga učila krasti. Vsi berači so bili slepi, tudi ona tarna ju bila slepa, le dele je še videlo, četudi so bile njegove oči zasipane s prahom.

Dete se je branilo in hotelo ukvi. Л mučil ga je glad in ni moglo nikamor priti. Hotelo je iti zopet b kolodvoru, odkoder je prišlo starka pa ga je s svojimi kretnjami in po-stalni prepričala, da ga nikdo ne \ anie v vlak in da tje niti ne pride. Kdor je prišel sem, je izgubljen.

Nalo je dala otroku piti vode. Dele se ia branilo, ker je voda smrdela. Zboldo je. Stur-ka ga je v vročici oskrbovala: ko je dole ozdravelo, je bilo njeno.

Naučilo ga jc krasti beračem s klobukov in ker so tukaj vsi ljudje imeli samo slabotna telesa iz prahu, nema usla in slepe oči. dočim še je tlelo imelo pravo telo ii; je tudi videlo, se jim ga je vsem zabolelo.

Ker so v tej vasi vsi ljudje živeli, k« r niso umirali, se jc naučilo na to ludi dete. Starka ga je vežbala. pogledi ljudi o >■• zanj tepli; dete .je doraščalo, doklet ni začelo hirali in postalo tudi samo tak neslvor i/. <;linp, kakor so bili vsi v tej naselbini. iNjeirove so postale vse podrtine hiš, vse zaduhh kleli, strupen prah. tovarne /. ropotajočimi ..ij. usahla rečna struga, vsi kalni potoki in sežgana polja. Ves kraj je bil njegova iast, dete pa se je navsezadnje pri vsej svoji nesreči iu skaženosti vendar čulilo srečno.

1/ čeSČiuc orevcl .1 'S.

Gospodarske in upravne zasluge sedanje vlade za Vojvodino

Ninčič, Stojadinovič in Maksimovič popolnoma osamljeni — Njihova akcija proti vladi propadla — Pašičevci za vlado — Proglas vojvodinskih poslancev

r Belgrad. 5. apr. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na akcijo dr. Ninčiča, dr. Stojadinoviča in Bože Maksimovića se je mnogo govorilo, da stojijo za njimi tako zvani pašičevci. Danes pa sta ministra Milan .Simonovi« in Dobrivoj Popovič, ki se smatrata kot pašičevca, dala sledečo izjavo: »Takemu nastopu Ninčiča, Stojadinovića in Maksiniovića se čudiva, ker sva mnenja, da ni zadostnih razlogov za tako borbo. Razumljivo je nezadovoljstvo, ki se naslanja na objektivno kvalifikacijo. To, kar so storili naši nezadovoljneži, pa hi razumljivo. Ta njihova akcija ho propadla, popolnoma propadla.«

r Belgrad, 5. apf. (Tel. »Slov.«) Ob vesteh, ki so- krožile v javnosti o razmerah v Vojvodini, o izjavah in govorih Ninčiča, Stoja-dinovića, i Malfsivtoviča in nekaterih drugih nezadovoljnežev, so imeli vojvodinski radikali v Belgradu копЈ^гедео, na kateri so se izčrpni razpravi "soglasno sklenili, da se javnosti da sledeče obvestilo:

Radikalnir pjtsja,1!" 'z Vojvodine smatrajo za potrebno in za. pravilno, obrazložiti govorice o režimu in o ril z merah' V Vojvodini ki krožijo Vj naši javnosti г ozjrom na govore in iijave Ninfira, Stojadinoviča, Maksimoviča in drugih »nezadovoljnih radikalov. Slikanje režima in splošnih razmer v Vojvodini, kakor dar(4,bile škodljive za naše narodne interese, je popolnoma neutemeljeno V Vojvodini so se po odredbi ustave in zakonskih predpisih finančnega zakona iz- 1. 1927, ki je bil sprejet za časa Maksimovtčfeyega ministrovanja, vršile občinske volitve.'Naravno je. da izzovejo tqke temeljite spremembe v samoupravnem življenju v Vojvodini spore s tistimi ljudmi, ki jim je devetletni komisarijat-ski režim ugajal. Razumljiv je upor in žalost teh ljudi v borbi za svoj položaj, ki je prišel v nevarnost,

Ustava in zakon se morata izvajati. V finančnem жакопи iz 1. 1927 predpisane volitve so se izvršile v zakonitem roku. To se torej ne niore obsojati. Radi tega se vlada ne sme kritizirati. Nobene bojazni ni, da bi se t izvajanjem ustave in zakonov favorizirala nekakšna nenacionalna politika v Vojvodini. Kdor pozna strogo predpise občinskega zakona v Vojvodini, zlasti čl. 61., ta ve, da sta občinsko predstojništvo in uradništvo pod strogim nadzorstvom državnih oblasti in da imajo državne oblasti po tem zakonu vedno pravico, onemogočiti vsak poskus v škodo naših nacionalnih in državnih interesov.

Z občinskimi volitvami se je v Vojvodini uvedel pravni red. Ustvarilo se je pravno stanje s sodelovanjem vseh državljanov katerekoli narodnosti. Zavedamo se, da se politika nasproti manjšinam v Vojvodini lahko uspešno vodi samo z nami Srbi iz Vojvodine in preko Srbov v Vojvodini, ki s temi manjšinami živimo v tesnem gospodarskem stiku. Za žalitev bi smatrali, če bi se dvomilo nad

našim rodoljubjem, našo vernostjo, da vodimo v Vojvodini nenarodno politiko. Naše ljudstvo v Vojvodini je znalo ohranili svojo narodno zavednost tudi pod najtežjimi tujimi režimi.

Volivne sporazume je radikalna slranka sklepala tudi preje za časa Maksi inovičevega ministrovanja. S strankarskimi organizacijami narodnih manjšin ga je sklenil dr. Ninčič v gornjem Banaiu, Stojadinovič v dolnjem, Ra-donjič v subotiškem, Miletič v novosadskem in Trifkovič v somborskeiu okraju. Samo s skupnimi listami teh strank se jim je posrečilo, dobiti nekaj ptisdancev v oblastni skupščini o priliki poslednjih volitev 1. 1927 Pa vendar se ni nihče našel, da bi kritiziral ta njihov nastop, še manj da bi ga obsojal. Za stanje, kt je nastalo s temi sporazumi in za naravne posledice teh spoi.izninov, v kolikor so škodljivi, morajo biti prvi odgovorni ti gospodje, ki so svoječasno avtoritativno govorili v imenu radikalne stranke. Njihove napade na Rajiča smatramo za neupravičene in neutemeljene. S temi napadi se dela krivica poštenemu uradniku, ki je izvajal zakon na vseh črtah.

Nato navajajo posamezne slučaje. Obvestilo se končuje takole: Ugotavljam, da je Viikičevičeva vlada zadovoljila največjim in najtežjim potrebam Vojvodine: Izenačila je davčni zakon, ublažila dohodnino, omogočila revizijo nepravične razdelitve dohodnine, ki je naše ljudstvo privedla do materialnega jiropada. uredila je težavno vprašanje vodnih zadrug in dolžnih, podpor zanje V občinah je ukinila devetletne komisarijate. Izvedla je občinske volitve. Ljudstvu je vrnila občinsko samoupravo. Organizirala je upravo in storila konec škodljivemu diletantizmu, nekvalificiranemu uradništvu po občinah. S tem je storila za Vojvodino vcf, kakor katerakoli druga vlada doslej in zaslužila priznanje Vojvodine. Po nnšeni mnenju j" zato dolžnost voivo-dinskih radikalnih poslancev, da Vukifeviče-vo vlado v njenem delu podpiramo.

Obvestilo so podpisali: Svetozar St-

Pribčevič izgublja.

r Belgrad, 5. aprila- (Tel. Slov.) Današnje časopisje priobčuje na Pribičeviča naslovljeno odprto pismo ncsilca SDS za okrožje Kragujevac ing. Danila Stojanoviča, ki v tem pismu izjavlja, da se ne strinja s Pribičevičevo vrtoglavo politiko in da niti on niti njegovi prijatelji nimajo več poguma, nastopati pred pristaši SDS radi politike, ki jo je v poslednjem času pričel voditi Pribičevič- Radi tega izjavlja, da on in tovariši izstopajo iz SDS.

„Narodova" stanovantek? modrost

Tisti list, ki je leta in leta najhuje divjal proti najemnikom in najbolj divje napadal našo stranko, kadar je nastopala za zaščito brez-stanovanjcev, ta list si dovoljuje napadati dr. Gosarja radi njegovih včerajšnjih izjav v Slovencu«. S tem dejstvom samim, da se prvi razburja samo »Slovenski Narod«, je za uvidevnega človeka že povedano, da je dr. Gosar pravo zadel in zgrabil reakcionarce tam, kjer jih najhuje boli.

Le par ocvirkov iz /Narodove«, godlje naj omenimo. >Dr. Gosar je kriv vse današnje stanovanjske bede.« Kdo pa je največ kriv, da se leta 1920 ni več zidalo kot se je? Kdo je najbolj nagajal dr. Gosarjevim prisilnim odredbam, ki so imele namen, da kapitalisti zidajo in tako store svojo dolžnost napram družbi? Ali ima morda kdo drugi kot tir. Gosar zaslugo na tem, da se je tedaj vendarle zidalo kljub vsemu odporu, ki ga je vodil Slovenski Narod«?

»Dr. Gosar je za odpravo stanovanjske zaščite« hoče reči : Narod in hujska najemnike. Pri tem pa kratkomalo prezre, da- hoče dr. Gosar zaščito vseli, ki so stanovanj potrebni, ilasti pa zaščito najemnin. »Narod gladko prezre, da dr. Gosar predlaga kvečjemu osemkratno zvišanje predvojnih najemnin, dočim drugi predlogi gredo na trinajstkratno i/mero. Kje je tu sled resnicoljubnosti in objektivnosti, s katero je treba razmotrivati to vprašanje?!

»Narodu« ne gre v glavo, da imajo tu občine prvi in večji del dolžnosti. Zato ponavlja staro pesem, da država kot dolodajavec ni storila svoje dolžnosti. Pri tem pa seveda ne pove, da je dr. Gosar sam to dejstvo izrecno podčrtal. »Narod« bi rad bil tudi branitelj naših občin in se zgraža nad dolžnostmi in odgovornostjo, ki bi jo po dr. Gosarjevem načrtu dobile občine. Vsak, ki je pazno prečital dr. Gosarjev predlog, pa vidi, da lo daje občinam predvsem moč in oblast urejati stanovanjske razmere, kakor je za posamezno obilno najprimernejše. Seveda s kompetenco dobiva ob-

čina tudi dolžnost, da se te kompetence po-služi in stanovanjska razmerja res pravično' uredi. Najbolj modra pa je »Narodova« zahteva, da bi morale občine dobiti pooblastila, da morejo sklepati o novih virih, s katerimi naj bi krile gradbene in stanovanjske akcije. •-Narod« pri tem pozablja, da takih pooblastil treba ni. ker jih že imajo. Žalostno je le. da so se občine te svoje možnosti doslej v pre-mali meri posluževale. Posluževale se je pa niso, ker tega od njih nihče zahteval ni. Vse je vpilo le na državno oblast. Ravno to dejstvo najbolj kaže, da bi občine z radikalnimi ukrepi, vsaka v svojem območju, stanovanjsko vprašanje že lahko rešile pa so bile brez prave iniciative. To iniciativo jim'daje dr. Gosarjev načrt, ki predstavlja edino možnost, da se tudi v naših razmerah stanovanjsko vprašanje zadoi oljivo reši.

Naroi se je sam pokazal, da je zanj najbolj veljal \ dr. Gosarjeva beseda o demagogiji. Kakor pred leli .Narod« uganjal demagogijo med posestniki, lako jo hoče sedaj med najemniki. Mesto prazne slame naj bi vendar enkrat že ta list povedal, kako si on misli rešitev stanovanjske m'zerije. Dokler pa tega ne bo storil, so njegovi napadi ua moža. ki se je med nami najboli trudil, da olajša to socialno gorje, smešni.

Eks-cesaricn 7Ata ozdravelo. Inozemska poročila o zdravstvenem stanju bivše cesarice Zite so napačna, ker se poroča o bistvenem zboljšanju njenega stanja. Njen zdravnik dunajski prof. dr. Peham je že odpotoval na Dunaj.

Afganistanski kralj potuje na Dunaj. Afganistanski kraljevski par odpotuje danes iz Londona v Pariz in potem na Dunaj, kjer Ik> kralja zdravil zdravnik specijalist radi bolezni v grlu.

Politične izmenjave v Italiji. Ker je ladijski podjetnik Biancard odstopil kot predsednik fašistovske gospodarske zveze za trgovino in zrakoplovstvo, je bil za novega predsednika imenovan državni podtajnik v prometnem ministrstvu poslanec Pala.

Gre ?,a ureditev reoaracll"

v Pariti, 5. apr. (Tel. Slov.!) Glede pb-4 tovanja reparacijskega agenta Parker Gilberta v Rini poroča i Matin«, da je Parker sed?j na studijskem potovanju po Evropi, da dobi v L.mdonu, Parizu in Klinu pregled o stališčih posameznih vlad v reparacij ske.n vprašanju. Posebnega pomena je razgovor s Poincarejem, osobito radi njegovega zadnjega govora v Car-cassonnu. Parker je prepričan, da se franco-sk« vlad ne bo protivila omejitvi anuitet ob soča*: i ureditvi niedzavezniških dolgov.

Razgovor Parker Gilberta z italijanskim finančnim ministrom grofom Volpijem je določen na jutri, veliki petek. »Giornale d Ita-lia« potrjuje, da smatra Italija reparacije in vojne dolgove za medseboj tesno zvezane. Anglija ne more sprejeti delne rešitve, ker se samo od celotne rešitve z uporabo izvedeniškega načrta od avgusta 1924 more pričakovati končna rešitev.

• Franc-Jožefovo de?e'o na?

dcjb^ JfaS5 ahš?

v Rim, 5. apr. (Tel. Slov.«) Vojaški list Forze armate« zahteva o priliki poleta generala Nobile ua severni pol, da se bivša avstro-ogrska Franc Jožefova dežela prizna kot ita-li^r-ka dedsčina, ker so 'i ozemlje severnega pola svoječasno anektirali častniki in moštvo avStroogrske mornarice. Danes pa niti Madjarska niti Avstrija nimata mornarice ter so sedaj najvažnejša avstrijska pristanišča Trst, Reka in Pni j v italijanski posesti in je zato Italija upravičena, zahtevati Franc Jožefovo deželo.

Franera n~:ame »oso ilo

v Pariš, 5. apr. (Tel. Slov.«) Na včerajšnji konferenci ravnateljev pariških velebank so se določile modalitete za novo '-osojilo, ki I se namerava sprejeti po volitvah. Razpisalo I se bo začetkom maja in bo imelo obliko obligacijskega posojila, ki se obrestuje po 5% in i\ r! i žita v 75 letih in ki se do let^ 1932. zavaruje proti vsakemu konvertiranju. Pri podpisu se bodo sprejemali v plačilo narodno-< ' mbni boni, desetletne obligacije Credit National in prejšnjih posojil, gotovina pa se bo porablja'a za odplačevanje državnih predujmov pri francoski narodni banki. Emisijski kurz še ni določen, slišen pa bo borznemu kurzu prejšnjih* enakih posojil.

Smrt Tmckp^a - aoriteka

v Riga, 5. apr. (Tel. Slov.«) List emigran-' tov »Segodnia« je I. aprila objavil obširno poročilo o begu Trockega iz Rusije ter o nje-| govem prihodu in aretaciji na Ietonskem. Drugi dan pa je list označil to vest kot aprilsko šaJo. To vest je potem ponatisnila večina inozemskih lisov, ki pa dosedaj še niso objavili pojasnila, da gre za aprilsko šalo.

Svehte okreval, a v po itiko ne

v Praga. 5. apr. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo izdano uradno poročilo o bolezenskem stanju ministrskega predsednika Švehle, ki pravi: Včeraj in danes zopet neprijetni srčni občutki, temperatura normalna, žila redna, urin normalen; v urinu ni niti beljakovine niti sladkorja, množina vode normalna. — K temu se pristavlja, da je izključeno, da bi Švehla mogel zopet začeti s političnim delovanjem.

Umetnik, ks radi umetnost? smS iifa

v Berlin, 5. apr. (Tel. >Slov.«) Pri porotnem sodišču se vrši razprava radi 27 slučajev goljufije in ponarejanja listin in čekov proti 25 letnemu gledališkemu ravnatelju dr. Lelir-mannu iz Osijeka. ki je bil že prej kaznovan radi manjših goljufij. Za razpravo vlada veliko zanimanje, ker ve'ja dr. Lehrmann za voditelja mlade umetniške generacije, ker živi sani kot asket, ves denar, dobljen iz goljufij, pa je žrtvoval za umetnost.

DOhrsr gva slika ne

v Praga, 5. apr. (Tel. : Slov.«) Kakor poroča : Narodni Politika«, je prosvetno ministrstvo sklenilo, da ne da dovoljenja za prodajo Diirerjeve slike Praznik rožnega venca« v inozemstvo in da predlaga, da z ozirom na težko finančno stanje samostana v Strahovu kupi podobo država. To svoje mnenje je prosvetno ministrstvo sporočilo tudi finančnemu ministrstvu, ki naj določi za to finančne for-maliiete.

Požari v Londonu

v London, 5. apr. (Tel. -Slov. ) V notranjem mestu v gledališki četrti sta bila danes dva velika požara. V cirkusu Picadilli se je užgalo veliko skladišče filmov. Rešilno moštvo je le s plinskimi maskami iu z največjo smrtno nevarnostjo moglo rešiti 85 nameščencev podjetja in učenke sosedne Tillerjeve šole, ki je bila tudi v nevarnosti. Drugi požar je zajel najstarejšo londonsko cerkev St. Pancres iz 12. stoletja. Zgorel je strešni stol.

800 rodb'^ brez strehe

v Milan, 5. apr. (Tel. Slov.«) Včeraj je Adiža v svojem ustju prodrla nasipe in preplavila mnogo zemlje. V Cavarceri so šolska iu občinska poslopja prenapolnjena z begunci, ker je nad 800 rodbin brez slrelie. V Dolomitih ie bilo nmogo snežnih plazov. Cesta pri Sv. Hiciji je zasuto.

Delegati društva narodov v tHibHam

Včeraj so si delegati Društva narodov, predsednik informativnega oddelka Co-mer t, Anglež Cummings in naš tajnik dr. Popovič, ogledali Ljubljano in posetili predstavitelje slovenskega javnega življenja, hied drugimi tudi škofa dr. Jegliča. Naravno, da je bil predmet vseli razgovorov slovensko manjšinsko vprašanje. Opoldne je bil gostom prirejen banket, na koncu katerega je univ. prof. dr. Pitamic poudaril, da so med Slovenci dani vsi pogoji za ideje Društva narodov, ker smo' za mir in p r a v i č n o š t. Predsednik Comert je njegove izjave potrdil, indireklne pa namignil, da je za rešitev manjšinskega slovenskega vprašanja treba pač — časa I

V mestni dvorani je g. predsednik Comert predaval pred predslavitelji našega naroda o Društvu narodov ter navajal zgodovino te ideje. Društvo narodov je. nova stvar, zato moramo porabiti vsako priliko, da jo spoznamo. Predavatelj se spominja na Napoleona'lo Ilirijo ter francoske čase na Slovenskem. Vse ideje za zbližanje med narodi izpred vojne so se med vojno izkazale za hiČevei.,.— vojno pa so nastale med antanto različne oj> ganizacije, ki se dajo primerjati sedanji organizaciji. — Dve ideji sta važni: Društvo ^jaro-dov stoji za enkrat nad vladami, де narodi, in princip soglasnosti. Večina "ne more svojevoljno podvzeti korakov, škodljivih manjšim narodom. Seveda gre pri tem le ža važne odločitve. Stresemann in Briand delata v tej luči realno. Preje je bilo težko nastopili proti velesili, danes lahko; male in velike države so skupaj. Preje so velesile imgodbe celo potvar-jale, danes se morajo vpisati in so pod javnim nadzorstvom. Javno mnenje je pritisk, da je podana javnosl.

Amerika — Unija sicer še ni član Društva narodov, vendar pa se ze gotovih konferenc udeležuje. Čista "abstinenca je torej nemogoča. — Driišlvo narodov je po vojni doseglo že. mnogo pozitivnega. Finance so" bile v neredu; Društvo narodov je priskočilo na pomoč Avstriji. Bolgariji in Madjarski. Pomagalo je po,svojih ekspertih pri najkočljivej-šeni — repai acijskeni vprašanju. Društvo narodov je vzgojitelj, ki uči narode uravnavati finančne probleme. Skrbi tudi za splošno gospodarstvo. Zato sklicuje gospodarske konie-vence.

Bolj zavozljano je vprašanje razsodišča in razorožitve. V prvem slučaju se do danes niso dala postaviti splošna navodila. Locarnska pogodba pa je sklenjena v duhu Društva narodov. Enotno so vprašanje še ni rešilo, te#-den n pa je, da pride do čim več Locarnov. Razorožitev je enako nerešena. Smo še vedjjo v antičnih časih, ko so vojaki spali z orožjem v rokah. A ni samo eno, amjtak cela vrsta vprašanj. Čakajmo! V par letih priznavajo tudi največji pesimisti, da pridemo na čisto.

Trenutno je najaktualnejša odprava vizumov. Rešitev je v teku. Društvo narodov ni odgovorno za vse slabe strani. Pri manjšinah so se napravile napake ob sklepanju mirovnih pogodb. Društvo narodov je kakor izvrševalec oporoke. Ne more spreminjati pogodb, lahko se mu pa predlagajo različne spremembe. Jugoslovanska poslanca v Rimu jih radi fašiitjja ne moreta predlagati. Jugoslovani kot svoii'o-den narod pa store lahko potrebne korake, v kolikor jim dopuščajo politične možnosti.

Uspehi: Društvo narodov je preprečita vojno med Grčijo in Bolgarijo, spopad med Poljsko in Litvo. Vojna itak nastane iz kopice malih vzrokov. Zgled 1914 iu 1870! "Ze to je uspeh, da ni bilo vojne, čeprav je grozila. Katerakoli država bi podvzela vojno, bi bili' izolirana, bi storila korak v temo. '

Potom male anlante ima Jugoslavija mnogo vpliva v mednarodnem svetu V Društvu narodov imamo Jugoslovani pr(kn;neiitiio Ijiicli in dobro ime v Ženevi. V SHS državi so podane vse možnosti za dobro in svobodno delo. za dobre člane narodov v Ženevi. Vsled lega bo Jugoslavija svoje naloge lahko itešilu.

..... Univ. prof. dr. E h r 1 i c h je v imenu kat.

unije mednarodnih študij naslovil iia delegate apel: Da ho Društvo narodov v zmislu krščanskih načel moglo rešiti slovenske manjšinsko vprašanje! ," ..r ■

Preiskave v M n^štru Де nt'

v Pariš, 5. apr. (Tel. Slov.«j. (Micijoiuil

Petit Pari s i en« poroča, da sla v madjarski aferi dosedaj samo predsednik komiteja trojice holandski zunanji minister .Belaprls -:in generalni tajnik I). N. 'b'unjmnml izmenjala svoje misli. Betearts je obvestil. Drum-nionda, da je preiskava na licu mesta-, potrebna, za katero se morajo dolooilv štjeje Htrokov-njaki. Zato se je vojaška komisija Društva narodov pod predsedstvom angleškega adjni-rala Kellyja pečala /. imenovanjem utrokov-! njakov za orožje, za kar prideta v pošlev uaj-| brže en Anglež in en Šved. Tranzitna komisija pa bo najbrže izvolila po enega lldlahdca in j Švicarja. Komite trojice se bržkone ne-bo se-stal v Parizu pred 15. marcem. Vesti o.odhodu strokovnjakov v Monošter so torej preura-njene. " x-.tr ■ ■■ - r'

Vse uradnike zaprli. Ker je y Cbicagu itreljal neki proliibicijski agent ua sodnega | uradnika, je razposlal policijski načelnik 500 oboroženih stražnikov in 100 avtomobilov, da pozapro vse državne uradnike prohibicljekih uradov, ker so že itak majhno javno varnosl v svojim postopanjem še sami rahljalu

ščaja, zakaj pošiljajo iz občine Moste svoje otroke raje v mestne meščanske šole? Starši pač dobro vedo, katere šole so za njihove otroke najprimernejše in ix) željah staršev se bo treba ravnati 1

Neobhodno potrebno je, rta obč. svet v Ljubljani kakor hitro mogoče sprejme predlog šolskega odseka, da se zgrade, če le mogoče še letošnje leto, po že izgotovljenlh načrtih najmanj dvo novi poslopji ssa osnovne in meščanske šole v Ljubljani. Le nn tu način bo rešena kriza šolskih prostorov v Ljubljani in le ledaj bodo prenehali vsakoletni nepotrebni prepiri za šolske sobe med ravnatelji meščanskih in upravitelji osnovnih šol.

Španski veliki teden

Šport

Na jugu Španije, kjer ta čudna, solnca in barvitih kontrastov bogata dežela čimbolj spominja in nalikuje bližnji Afriki, leži Murcia, mesto, ki je slavno tako po zgodovinskih dogodkih, ki so se tu dogajali, kakor še bolj po slovesnostih, ki se tu vrše na veliki teden. |

GOSTOVANJE BUDIMPF.ŠTANSKEGA KISPESTI

AC.

Kispesli : lliriju — S. in i). I. m. ob 16 na igriiču Ilirije

O Veliki noči odigra SK Ilirija dve medna-Todni nogometni tekmi z budimpeštanskim Kispe-ati AC, enim prvih klubov madjarske i. profesionalne lige. Za opetovanimi gostovanji avstrijskih, nemških, 1'rancoskih in italijanskih moštev v Ljubljani nudi SK -Ilirija mnogobrojnim pristašem nogometnega športa priliko videti tudi odlično madjarsko prot'esijonalno moštvo, v katerem igra več reprezentančnih igralcev. Kispesti se je zavezal ab-»oivirati obe gostovanji v Ljubljani s kompletno t. garnituro; obeta ekshibicijski nogomet, ki bo publiki v užitek, našim aktivnim nogometašem pa v zgled.

O visoki kvaliteti madjarskega nogometa smo napisali že včeraj nekoliko podatkov. Športni od-ncšuji med nami in Madjarsko so razmeroma mladi. Vzpostavljeni so bili šele lani v Budimpešti z reprezentančno tekmo Madjarska : Jugoslavija, ki smo jo izgubili z 0:8. Kratko nato se je naš teain mogel sijajno revanžirati s 5:1 v Zagrebu, (ločim je nedavna ponovna reprez. tekma v Budimpešti prinesla zopet uspeh Madjarom. Poleg teh oficijel-nih tekem so razni madjarski klubi gostovali v Subotici iu Belgradu, ined njimi tudi Kispesti, ki je dosegel proti BSK-u rezultat 3:1 in proti Jugoslaviji 1:0, pri čemur je razvil odlično igro, ki ni zaostajala za igro sedanjega madjarskega prvaka Fe-vencvarosi TC ali exprvaka MTK-Hungarije. V Zagrebu je gostoval FTC proti Concordiji in Gradjan-skemu, ostali naši športni centri pa so si doslej za-! man prizadevali angažirati dobra madjarska moštva.

Gostovanje Kispesti AC je zvezano naravno r. znatnim gmotnim rizikom. Vendar je Tačunati, da bosta tekmi 8. in 9. t. in., ki obetala nenavadno zanimiv šport, dovolj obiskani in da bodo sledila še nadaljnia gostovanja budiinpeštariskih klubov. Pred-prodaja vstopnic se vrši od jutri dalje v trgovini

J. Goreč in v trafiki Sever v šelenburgovi ulici. » * *

>8. K. Jadran.« Danes ob 20 sestanek slede-fth igralcev v Narodni kavarni, zaradi dogovora tekme z SK Javornikoin na Rakeku: Gttrtner Ladi s, Steiner, Rogač, Žnidarič, Plevelj, Sever, Jerina, Wolfard, Banovec, Križnar, Kocjan, Rezervi Ko-man, Carl. — Kapetan.

ŠPORT NA KITAJSKEM V STAREM VBKU.

Globoko v verskem svetovnem nazoru je vko-ren-injena v kitajskem kulturnem svetu telesna gimnastika, stara ie par tteoč let. Športni vidiki sami niso merodajni. Z gimnastiko spojena telesna vzgoja na Kitajskem je od filozofov že tritiaoč let priporočano sredstvo askeze, v svrho, da dosežemo popolnost in svetost življenju. Pač sta popolnost in svetost za Kitajca samo zemski cilj, izenačenje etrasti in poželjenja, ravnodušnosl napram veselju m bremenom življenja, neulrujenost in s tem zdrav-

Ji Ln dolgo življenje. Ta cilj dosežemo z gimnastiko thanja in s teleeno gimnastiko. Ta gimnastika podaljša življenje, in se zemsko bivanje eamo na sebi oblikuje v polahen prehod v večnost. Cilj kitajskega verskega življenja je dolgo življenje, ki pre-fde slednjič v po|>olno spojitev z neskončnostjo vo-soljstva. Zato se glasi temeljni nauk o verski aslte-«i: Dihaj v dolgih, dolgih potegih, kot da bi hotel ohraniti sapo pri sebi; in ko dihaš, se ne smeš pre-gibatl.

Filozof Cuang in državnik Lu-pu-vej sta >pi-oflla v četrtem stoletju pred Kristusom klasična dela o tehniki giminnstike dihanja potom telesno, gimnastike. Za njima je najslavnejši kitajski zdravnik Hou-han, ki živi v ljudski govorici še danes, ustvaril v drugem .stoletju pred Kristusom kombinirani sistem dihalne in telesne gimnastike. Ui ga izvajajo od tedaj praktično skozi vsa Molelja do današnjega

dne. ,

V uvodu pravi: »Človeško telo zahteva delo tn gibanje; samo do skrajnosti ne smemo iti. Ce telo deluje, prebavlja hranilne snovi, kri valovi po njem, bolezni ne morejo nastati; orav tako. kakor tudi delujoči zapahi nikdar ne zarjavijo. Zato urijo svoje ude oni modri, ki hočejo dolgo časa Siveti, jih stezajo in krčijo, gibljejo mišice, in zavirajo s tem prigod starosti. Kadar mi ni dobro, vdanem in telovadim. Tedaj se zopet dobro počutimin »e potim. In čfe nasipljem potem po telesu rižev prah, postane moje telo lahko, in tek se mi povrne.

Kitajski gimnastični sistem .=

Od Hou-hana izdelani kitajski gitmnttattSni sistem je zn uporabo širših ljudskih plasti opremljen

* slikami, ki ne lahko umlitv način predočujejo najvažnejše gibe sistema. Tako nai bo dnna tu& ljudem, ki ne znajo brnti, možnost telovadbe i«

• tem dosega najvišjega cilja kitajske pobožnosti.

Kitajci vadijo dihalno in teleeno gimnastiko p«? Iz verskih vzrokov, vedo p«, da s tem ne izvršujejo samo verske dolžnosti, temveč dn golijo twti moč in lepoto. O tem se lahko prepričamo iz pogovora, ki sla ga imela v drugem stoletju pred Kristii-oms stari filozof NU-.Tti in neki nie.TOV učenec. Učenec vpraša svojega 80-tetnega učitelja: Tako »tar »i po letih in vendar je tvoja koža tako sveža kot Vnž-t otrokova; kako je to?«- Učitelj odgovori: -»Nn-učil sem »e gimnastike-. Vsak dan tc vadil; ko }e bil 90 let slar, .je bilo njegovo oko še janno, sluh enter, zobovje popolno in trdno.

F0\T> 7jA AKADFMT'0 ZNANOSTI IN ПМЕТ-VOSTI TN ZA NARODNO GALERIJO V LJUBLJANI

ITT. Izkaz prispevkov.

Ustanovnik: Gospod Alojzij Vodnik, induslri-Jnlec itd. v Ljubljani, je daroval Fondu dne 8. niar-oa t- 1- zn&ek 100.000' Din.

2. Darovalci: Pn 1000 Din: občina Vič; Ljudska posojilnica v Novem mestu; po 600 Din: Izdelo-valnica slovenskih švicarskih vezenin, Bled; Hranilnica in posojilnica v Kandiji; Okrajni zastop marenberški v Vuhredu; Josipina Pretnar-Podkraj-Sek, v Ljubljani; Okrajni zast'up Šmarje uri Jelšah{

Križani

gotske dobe; velika umetnina, ki so nahaja v cerkvici Sv. Križa v Svetini nad Celjem.

Nad v arabskem slogu zidane hiše v mestu se dviga 146 m visok zvonik stolne cerkve, s katerega se nudi onemu, ki se povzdigne nanj, krasen razgled po bujni zeleni okolici.

Na cvetno nedeljo se že odene mesto Murcia v svečanost in slovesnosti

velikega tedna

se pi/ično. Najbolj zanimivo je pri stolni cerkvi sami. Kmetje i/, bližnje iti daljne okolice prihajajo po visokem nasipu ob reki v stolnico. Vsi v pisanih oblačilih, v rjavih, rdečih in modrih odejah in šalih, bogataši so oblečeni v črne žametaste obleke, preko ram pa jim visi tenmozelena ruta. Na trgu ponujajo branjevci purane in kunce, ki so obešeni na visokih drogih in izgledajo, kot da so še živi; ista pestra slika barv, živahnosti in slovesnega razpoloženja se kaže povsod. V trgovinah, v bazarjih, pred cerkvijo in po ozkih mestnih ulicah.

Zvonovi vabijo množico k blagoslovljenju palmovih vejic. Cerkev sama ti nudi slikovit prizor. Okrašena je z mojstrskimi slikarijami Joima Bosta; oltar in prižnica kažeta razlr šje marmorja, na oltarju kraljuje Mati božja z otrokom.

V Španiji blagoslavljajo na cvetno nedeljo le palme in ne oljke ali kakor je pri nas, butaric iz bršljina. V južnošpanskih oazah in palmovih vrtovih zvežejo več dateljevih palm pri vrhovih skupaj v velik stožec in jili ovijejo v srobot. Palmovi listi ne dobe luči in zraka in v dveh, treh mesecili oblede. Do cvetne nedelje napravijo iz tako okrnjenih dreves deset roniillet ali velikonočnih palm. Potem, ko jih v cerkvi blagoslove, jih Španci obesijo na hišne balkone, da varujejo hiše pred bliskom in drugim zlom.

Na veliki teden so vse spovednice v stol-

ni'-

.-Mm

' 1r>ivaiie od venr-i-

Šoarsko

ljudstvo doživlja in prebije vse svoje notranje boje v cerkvi, ob vonju cerkvenih kadil, po- 1 božnih molitev, kesanja in verskih spozna- , vanj. Veliki in pozlačeni glavni oltar je razkošno zavit v svilene zavese. Na veliki četrtek | dopoldne blagoslavlja stolna duhovščina med petjem »Ave sanetum oleuml« sveto olje in ga nosi v srebrnih vrčih po cerkvi. Pod škrlatnim nebom koraka škof med pritrkovanjem ;',vonov v sprevodu. Ves dan roma vse k svetemu grobu, žene in dekleta so oblečene v črnino, obrobljeno s črnimi čipkami. Mnogo mlado dekletce je v tem svečanem odelu še bolj ljub- i ko. Vsa Murcia pa že nestrpno pričakuje slo- . veče

pasi,ionske procesije.

Tujci in nešteti kmetje, lastniki dateljevih iu oranžnih vrtov napolnjujejo mesto. V procesiji vozijo skupino iz lesa izrezljanih kipov, predstavljajočih trpljenje Kristusovo. Najlepše in najznamenitejše so delo Francisca Zarcilla iz Neapla, ki jih je napravi! v začetku osemnajstega stoletja. Umetnik jim je dal čudovito sličnost z živimi bitji. Nekatere sohe so naravnost pocsebljenje čistega mučeniškega hrepenenja, ki je tragična in bistvena življenjska lastnost Špancev, lastnosti, da tuje trpljenje sodo-življajo v vsej intenzivnosti. Nekatere kipe so verniki oblekli v dragocena oblačila, kar še poveča globoki vtis, ki ga dobi vsakdo ob pogledu nanje. Jezus na Oljski gori je oblečen v z vijolicami okrašeno svilo; angeij, podoba mladeniča, polnega notranje plemenitosti in ganljive lepote, kaže z roko v nebo. Zadnjo večerjo karakterizirajo estri izrazi na obrazih apostolov. Zal pa je bil Zcrcillo prisiljen, da je udeležence zadnje večerje napravil v pomanjšani velikosti, drugače bi jih nosači ne mogli nositi v procesiji. Tegoben vtis napravi upodobljenje

Judeževega poljuba.

Judež ima obraz peklenske zlobe, rimski hlapec Malhus nosi staro špansko latcrno, kot jo še 1 dandanes uporabljajo pastirji v španskih gorah. Bičanje in etnagovanje pod križem globoko pretresljivo kaže smrtni strah Kristusa; nad rablji in Barabo se človek zgrozi. Skupine kipov nosijo skriti nosači na velikih ncsilnicaii. /a kipi gredo 1 člani cerkvenih bratovščin in menihi. Nekateri imajo obraze zakrite. Vsak ima v desnici, oblečeni v rokavico, dolgo voščeno svečo. Končno sledi pod pozlačenim, sijajnim nebom Zorcillova

Mati bridkostipolna,

I oblečena v laneno medro in s srebrom tkano I haljo in okrašena z dragocenostmi kot kraljica, j V gloriji in žarkih sto in sto sveč se vse blešči in odseva na njej. Toda njen obraz, poln bridke bolečine in oblii z bisernimi solzami, je en sam izraz velikega, resničnega trpljenja.

Za njo gre neskončno dolga procesija žena v plaščih s čipkami. Množico navdaja pobožna vera v misterij Kristusovega trpljenja. Dolge ure koraka procesija počasi proti stolnici, kjer opravi duhovščina zaključne obrede-

Pri mizereru na veliki petek in pri postopnem ugasovanju svečnika s trinajstimi svečami pa vztrajajo le še najbolj trdni verniki; procesije Vstajenja pa se udeleži zopet ogromna množica vernikov. Slika je tako solnčna, pestra in

r'ove!-

. viv'' —■ - »•-. poza bi.

tioijonska procesiji. ki se mm vs.ik--

leto i;u veliki pciek v heigijHUeni mestu iKugus.

dr. Franc Peme, konzist. svetnik v Ljubljani; po 300 Din: občinski urad Št. Vid pri Planini; dr. Ivan Eržen, zobozdravnik v Kranju; po '260 Din: okrajni zastop v Ormožu; notar Matija Marinček, Novo mesto; (K) 225 Din: 1. drž. dekl. in mešč. šola v Ljubljani; po 200 Din: Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, pri Kranju; dr. Ivan Pintai, zdravnik v Ljubljani; po 100 Din: dr. Ivam Oblak, zdravnik j v Ljubljani; dr. A. Zupančič, odvetnik v Novem ; mestu; Električna zadruga Sp. Šiška; Hranilnica iu posojilnica Trebelno; Zora dr. Lovrenčiceva, Vrhnika; dr. Josip Demšar, profesor v Ljubljani; dr. Josip Krevi, notar v Litiji; Notranja urSulimika mešč. šola v Ljubljani; Hranilnica in posojilnica na Vrhniki; Vnnnja uršulinska osnovna šola v Ljubljani; po 50 Din: občina Janževski vrh — Orlica; Vinko Kukovec, Lava; dr. France Debevec, Golnik; dr. Ramšak, črna pri Prevaljah, dr. Tone Gosak, odvetnik, Ptuj, Kmelska hranilnica in po-

sojilnica, Št. Jernej; Hranilnica in posojilnica v Beenici p. Kranju; dr. R. Neubmier, Golnik; dr. Henrik Steska, Ljubljana; po 40 Din: občina Ca-kovec; po 30 Din: Kmečka hranilnica in posojilnica Št. Rupert; po 25 Diu: dr. Milko Ilrušovcc, odvetnik v Celju; po 2(1 Din: Albin Lajovic, Tržič; Posojilnica v Kranjski gori: Osn .iu mešč. šola v Mekinjah; Osnovna šola Kuželj ob Kolpi; |K) 15 dinarjev: prof. Valentin Slanic, Celje; po 10 Din: dr. Alois lleiss, zdravnik v Ormožu, Josip IVrpin, Vodice; dr. Štefan Raj'', odvetnik v Kočevju; prof. Srečko Brodar, Celje; Osnovna šola Koprivnik.

Narodna galerija, kol upraviteljlca Fonda za Akademijo znanosti in umelnosti in z-t Narodno galerijo, izreka vsem darovalcem toplo zahvalo in bo imema ostalihdarovalcev objavila v prihodnjem izkazu. Ponovno naznanja na razna vprašanja, da je mogoče vse prispevke za F md naših najvišjih »avodov plačevati v primernih obrokih.

Stavbno gibanje v L ubl»ani

Nove stanovanjske hiše nameravajo zidati: Ivan Slakan, zidarski mojster v Študentovski ulici 11, zgradi na svojem posestvu ob Kolizejski ulici, nasproti sodarja Itepiča enonadstropno stanovanjsko hišo, ki mu bo služila obenem za obrtno-po-slovne prostore. Že lansko leto si je na jesen zgradil lam leseno skladišče. Prav je, da to z novim poslopjem zakrije. Solidnost in pridnost tega zidarskega mojstra mora vsakdo pohvalili, kdor je imel ž njim opravka. — Ivan Zakolnik, znana korenina mod tesarskimi mojstri v Ljubljani, bo napravil na obratovališču svoje parne žage ob Ko-baridski cesti, novo pisarniško poslopje. — Grad-bena tvrdka G. Tbnnies namerava postavili Še letošnjo sezono štiri heraklilne visoko pritlične hiše, prav čedne zunanjosti, na svojih stavbiščih levo Dunajske ceste nasproti Sv. Krištofu pod posestvom veleposeslnika Peterce, v neposredni bližini že obstoječe vile »Heraklit-c, ki je last ge. Lass-bacher. Vile so namenjene štirim zasebnikom. — Janko Pirnal, uradnik drž. železn. v pok, si postavi enonadstropno hišo na svojem stavbišču ob Verstovškovi ulici. — Kari Valentiniii, delavec, namerava postaviti leseno stanovanjsko hišico oh poti na Rakovo jelšo Izgleda, da bo v tem koncu letos še več strank postavilo primitivno zgrajene stanovanjske barake Zemljišče se tam dobi po ceni, stanovalci imajo tam mnogo zraka, travnikov, polja in mnogo svobode. Napraviti bi bilo le nekoleko boljšo cesto in marsikdo bi si v tem 'nemotenem delu Ijubljan. predmestja izbral svoje bivališče. — Franc Kramar, posestnik. Opekarska cesta 17, zgradi ob Opekarski cesti na pure. 270 78 enonadstropno enostanovanjsko hišo. — M. Ber-nik, trgovec v Florjanski ulici 1. napravi za svojo trgovino s suho robo zidano pritlično skladišče z enodružinskim stanovanjem ob Opekarski cesti poleg vile Drelse. — Franc Kosec, čevljarski mojster, Sv. Jerneja ul. 29, namerava zgraditi enonadstropno hišo z dvemi stanovanji na pnrc; 328/41, na bivšem Luckmanoveni svetil v Spod šiški. — Stavbišča na tem svetu tako zvanih ^Bajtarjev so bila določena za zazidanje predvsem /. visokopri-tličnimi hišami. Ali mu bo stavbno oblastvo dovolilo postaviti enonadstropno hišo, še ne ve. — Ivan Šimenc, znani ljubljanski vrtnar, iz Simon Gregorčičeve ulice, napravi pri svoji hiši na Mirju lep moderen cvetličnjak. — Franc Ravnikar, trgovec, Poljansko nabrežje 10, namerava zgraditi enonadstropno hišo z dvemi stanovanji na parceli 79'9 v Groharjevi ulici. Dela je prevzela tvrdka Franc Živec pod stavbnim vodstvom Zidarskih mojstrov, d. z o. z. — Pekovski mojster Lovro Cimperman na Kette-Murnovi cesti, dvigne pritlično hišo za eno nadstropje. — Jakob tirnmen. delavec in posestnik v Kopališki ul. 5, namerava zgraditi zasilno stanovanjsko barako v podaljšku Gerbičeve ulice na parceliranem zemljišču mesarja Lovšeta. Za take lažje stavbe je svet tam prav prikladen, dokler se ne izvrši regulacija Gra-daščice. Potem pa bo zemljišče prav dobro tudi za visokepritlične zidane hiše —■ Matija Slerle, stanujoč na Ižanski cesti 50, je pričel graditi enodružinsko hišo ob Ižanski cesti na zemljišču tik pred Ižanskim mostom. — Tudi Ludvik Virant, vežbe-nik mestnega dohodarskega urada in posestnik, namerava zgradili enonadstr. enodružinsko hišo na pare. 479'2 ob Ižanski cesti. Potreben stavbni materijal je že pričel dovažati. Stavbišča ob Ižanski cesti pa niso ugodna za enonadstropno stavbe, ker je to zvezano s prevelikimi stroški za utrditev mehkega terena, bodisi s pilotažo ali pa s pomočjo železobelonske plošče pod celo stavbo. To stane. — Helena .luvan, iz Male čolnarske ul 4, si bo postavila pritlično enodružindsko hišo ob poti na Rakovo jelšo, kamor si je že postavila odprto lopo za stavbni materijal. — Ivan Sede j, posestnik in mizar v Mali čolnarski ul. 5, bo preuredil svoja hišo in prizidal proti dvoriščni strani mizarsko delavnico. — Alojz Vidmar, posestnik iz Črne vasi 80, napravi enodružinsko hišo z gospodarskim poslopjem na pare. 405 ob Ižanski cesti; stavbni gospodar je že pričel s preddeli. — Jožefa Jeršin, posestnica, Nunska ul. 3, si postavi na narc. 250 80 ob Opekarski cesti enonadstropno enodružinsko hišo; v spodnjih prostorih bo imel njen mož dve avtogaraži kot koncesijoniran avlotakler — F rano Mariniif, posestnik. Vel. čolnarska ul 9, gradi olj Opekarski cesti na pare. 250/177 visokopritlično enodružinsko hišo. — Franc Urek, posestnik in trgovec, Cankarjevo nabrežje 7, namerava zgraditi enonadstropno dvostanovanjsko hišo na bivšem Luckmanovem svetu pare. 828/22 nasproti hišo policijskega uradnika Nedoga. Hiša bo vogalna in pripravna za kako obrt ali trgovino. — UudolC Rusjan, magistralni gradbeni nadoficijal. zida enonadstropno enostanovanjsko hišo ob Einspielerjevi ulici za Bežigradom. Stavba bo pri lepem vremenu pred Veliko nočjo pod streho. — Alojz Novak, železn. uslužbenec, stanujoč v železu, baraki poleg Borze dela na M asa ry ko v i cesti, bo zgradil visoko-pritlično enodružinsko hišo v Spod. Šiški na parceli 320 21. — In/,. Franc ltueb gradbeni šef oblastne samouprave, si gradi enonadstropno vilo lia Mirju pare. 77/15 poleg hiše ministra na r. dft Gosar ja.

Prezidave in razne adaptacije nameravajo* Niko Malfiaj. trgovec in posestnik v Knezovi ulici, in sicer preureditev notranjih gostilniških prosto-rov, prizidek malega skladišča k drvarnicam in naprava novih stranišč. — Tvrdka F in T. Snoj v Prešernovi ulici, bo preuredila svoje trgovske lokalo, napravila lepše širše izložbe in večji pro-dajalniški prostor. — Albin Vrhovec, znani gostilničar Pod lipo na Borštnikovem trgu ( po starem Pred igriščem) napravi iz liiniske ceste poseben vhod k točilnici. — I Kianlov. posestnik, Trnovski pristan 40, izpelje dvoriščno kanalizacija v Ljubljanico — Gospodarska zveza na Dunajski cesli, namerava adaptirati eno zidanih dvoriščnih skladišč za »Radioc-dvorano v studijske namene; tu se bodo vršili sprejemi za oddajo radio-koncer-tov, govorov itd. Silno zanimiva stvar in za razvoj radiu pri nas neobhodno potrebna. — Ivan Piskar, Anton Tur k in Franja Strkovit so kupili od Tonrn-žičevih dedičev hišo št. 5 na Dunajski cesti. Ivan Piskar izvršuje v nji že več let pekovsko obrt; sedaj namerava s prizidkom razširiti obratovanju namenjeno dvoriščno slavbo. — Amalajin Gosliia, hišna posestnica na Tržaški cesti 41, bo renovirala močno zanemarjeno hišo, napravila nove drvarnice in stranišča. — Ivan Ке.ци, posestnik v Bohoričevi ulici 10, je napravil novo pralnico v dvoriščnem poslopju.

Uporabno dovoljenje za nove stanovanjske I hiše dobe: Marija Habii, posestnica in članica j dramskega gledališča, za visokopritlično hišo t I dveir/i stanovanji v Kocenovi ulici. — Marijana ; II>irar, posestnica v Koseskega ulici, za pritlično ■ iiiso /. dvojnim stanovanjem istotam. — Marija 1 Pelaros. polirjeva žena, za visokopritlično hišo s I štirimi stanovanji v Valjavčevi ulici. — Stavbna zadruga Stadion-r za svojo enonadstropno, enodružinsko hišo ob Dunajski cesli za športnim klubom Priniorje-. Vila je bila prejšnjo nedelio i7lrahana I ш tvori predmet splošnega zanimanja

0 Obvestilo. Po sklepu načelstva »Gradbene zadruge Delavski dom« v Ljubljani, se do nadaljujega novi člani ne sprejemajo več. Uradne ure za člane so razen srede, sobote in nedelje vsak dan le od 5 do 7 zvečer. Ta čas posluje tudi »Prva delavska hranilnica in posojilnica na Starem trgu 2-1. — Gradbena zadruga Delavski dom.

O Koliko potnih listov je bilo izdanih v Ljubljani? V prvem letošnjem četrtletju je ljubljanska policija izdala našim državljanom IOGO potnih listov, s katerimi je odpotovalo v inozemstvo 1292 oseb. V Francijo je odpotovalo 16 oseb, v Italijo 299, v Avstrijo 282, v Madjarsko 2, v Češkoslovaško 31, v Nemčijo 19, v Bolgarijo 1 iu v Romunijo tudi 1 oseba. V ostale države je odpotovalo 541 oseb. Inozemskim državljanom je bilo vidiranih skupno ti46 potnih listov. Tujci so prišli v Ljubljano iz skoro vseli držav sveta, tako na primer tudi nekaj Armencev. Po približni cenitvi živi sedaj v Ljubljani okoli 2800 inozemskih državljanov.

O Javna zahvala. Podpisana Slovenska krščanska ženska zveza se tem potoni zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je njena prireditev Materinski dan 25. marca tako lepo izvršila. V prvi vrsti se zahvaljujemo oblastnemu odboru, upravi gledališča, vsem cenjenim damam, ki so sodelovale pri predstavi, g. Fr. S. Fiužgarju za njegov prekrasen govor, gospe Cadeževi, g. ravnatelju Šestu, gdčni Ven-cajzevi za požrtvovalnost pri naslopu »Moteni počitek«, dalje lepa hvala staršem, ki so pripustili svoje malčke k nastopu. Iskrena hvala g. dr. Dolinarju, ki je spretno vodil ženski zbor »Ljubljani::, dalje gdčni Zalarjeti za prelepo deklamaeijo, g. Staretu za predvajanje »Naše Najvišje našega dr. Preglja, ki jo je nalašč, za la večer spesnil. Zalivala gre pa tudi slavnemu občinstvu, ki je do zadnjega količka napolnilo gledališče. — Slovenska krščanska ženska zveza.

O Tekmovanje v Iriziranju. V torek smo priobčili poročilo o tekmi gojencev šole za damsko friziranje. Na prošnjo organizacije brivskih pomočnikov to poročilo dopolnjujemo v toliko, da je strokovni pouk v tej šoli vodil damski frizer g. Lazar M a r in k o v i č, dočim je bil g. Hodalič predsednik šole. Toliko v svrho boljšega razumevanja poročila.

© Aero-klub Naša krila, Ljubljana. Članstvo opozarjamo na čitalnico, ki ,ie na razpolago vsem, ki so za letošnje leto že kril članarino, ob ponedeljkih in sredah vsakokrat od 18 do 20. Z ozirom na to, da je pričakovati za letenje primernega vremena, opozarjamo vse članstvo, da se ugodnosti lahko posluži proti primerni odškodnini. Oni, ki bi radi leteli, pa še niso člani, se vsak dan lahko vpišejo v klub in si s tem pridobijo pravico do letanja. Podrrlmejše informacije daje tajništvo Aero-kluba, Kazino II. One gospode in gospodične, ki so o priliki zadnjega letalskega meetinga bili izžrebani, pa niso leteli, prosimo, da se javijo v tajništvu, da izvršijo let sedaj. Kdor se ne javi do sobole 15. aprila- izgubi pravico do letenja. V zmislu odborovega sklepa obveščamo tem potoni namestnike v odboru Aero-kluba. da se vršj III. redna seja v torek 10. aprila ob 6 zvečer v Kazini II. Kdor želi, se seje lahko udeleži.

0 Lizol na dnevnem redu. Na Selu se je 23 letna delavka Pavlina Šefranova v sredo zvečer sprla s svojo malerjo. V razburjenosti je pograbila za čašo, v kateri je bila mešanica lizola in alkohola, in izpila vsebino v dušku. Od hudih bolečin v želodcu je nato obupno tožeč tekla na vrt in se pričela tam valjati po travi, dokler ni prišel ponjo rešilni voz in jo prepeljal v bolnico, kjer so ji še pravočasno rešili življenje. Šefranova je zdaj izven nevar-

Ko se te dneve

boš s pirhi in pa šunko mastil, k „Fajmošlru" pridi.

tam boš še z vinčkom najbolje žalil.

nosti in je upati, da v bodoče ne bo več pila lako nevarnih pijač, kot je ravno lizol.

O Tržičan Martin v Ljubljani. Pozno v noč je v sredo stražnik pred vladno palačo na Bleivveisovl cesti opazil mladega fanta, ki je ogledoval poslopje od vseh strani. »No, fante,« ga je nagovoril, »misliš nemara kupiti to hišo?« — »Ne, gospod, saj je to policija. Kad bi mojega brata naznanil. Stražnik je fantu pokazal pravo policijsko poslopje, hkrati pa ga je povabil, naj stopi notri. Pred uradnikom je fant povedal, da je v sredo zjutraj ušel od svojih staršev v Tržiču in jo peš primahal v Ljubljano. Nato je zatožil svojega brata, ki baje zelo grdo ravna z njim, da rad strelja v gozdu divje ptiče. Fanta, ki očividno ni popolnoma normalen, so nalo odpravili nazaj v Tržič.

0 Na ljubljanskem Gradu so štiri siromašne in bolehne rodbine, bivajoče v zatohlih kleteh in dvoranah, brezposelne, ki si za veliko noč ne bodo mogle privoščiti niti piru-hov, kaj šele potice. Prosveta sv. Jurij, Ljubliana Grad je započela akcijo, da se tem družinam vsaj nekoliko odponiore in zato prosi vsa usmiljena srca, da priskočijo na pomoč z denarnimi ali pa blagovnimi prispevki, katere sprejema uprava Slovenca .

priporočamo v nakup vse inodne potrebščine zn r-ospode. krasno izbiro kravat, perila, ovranikov, robcev eic. po izredno nizkih cenah. Sc> W*i*.

JTJV ;f> |Г

□ Občina je kupila včeraj Felberjev otok, kjer bo postavila veliko dravsko kopališče. Z tle-lcm za novo kopališče se začne takoj po Veliki noči.

□ Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru poziva svoje člane, da se jutri popoldne skupno udeležijo procesije pri frančiškanih. V vrsto stopijo za društvom Omladina.

□ Smrtna kosa. V M'riloru je umrla v starosti 86 let gospa Antonija Škabar. ltajna je bila mati g. podpolkovnika Škabarja, ki je bil dalje časa poveljnik mariborskega 45. pešnol-ka in se je udeležil bojev ua Koroškem. Mati Antonija se ie preselila po prevratu k svojemu sinu v Maribor, kjer je živela do svoje smrti. Pogreb bo v -cboto ob 10 dopoldne.

□ Godba v mostnem parku. Na velikonočni ponedeljek bo v parku prvi koncert \ letošnji sezoni. Na tem koncertu bo mariborska vojaška godba izvajala slecl^e komade: Muh-vič: Slovenec, Srb, Hrvat. Mendelssohn: Ruy Blas. Waldteufel: Dolore . M: -•••/ni: Fantazija iz opere CVvaleria 1R iisti.-rr-1 r.. Stankovič: Pjesme iz Kostum: ln Gaun?: Marche Sor-raine.

□ Naš park. V ribniku mariborskega parka smo slcozi 30 let imeli dva labuda. Eden izmed ieh je poginil že pred ieti, drugi pa prejšnji teden. Mariborčani so bili teh labudov veseli in so jima dobrohotno stregli. Da pa bi ribnik v parku ne bil dolgočasen in ker bi Mariborčani radi imeli zabavo, je olepševalno društvo naročilo dva nova mlada l.ibuda.

□ Nesreča. Posestniku Kusterju v Rošpo-hu se je na poti iz Maribora v sredo popoldne plašil konj, ki je v divjem galopu zdirjal po cesti. Kusterjeva žena je pri odskakovanju voza padla na cesto in se močno poškodovala. Rešilni oddelek jo je prepeljal v bolnico.

H Edei! glavnih razpečcvalcev križev sv. Frančiška je izpuščen proti kavciji. Glavna zastopnika družbe razpečevalcev križev sv. Frančiška Kogl in Perschke sta že v preiskavi nad 70 dni. Pre'skava še ni končana, ker se še niso javili vsi oškodovanci. Kogl je bil pred par dnevi izpuščen iz preiskovalnega zapora proti denarni kavciji 34.000 Din. Odsedel je 72 dni.

□ Prebrisan fant. Žura j Anton iz D renskega rebra je bil v letu 1926 izgnan iz mariborskega policijskega okoliša za dobo petih let. V sredo pa se je vrnil v Maribor v mne-

nju: Maribor je velik in ni mogoče, da bi me j policija takoj opazila. Toda oko postave ga je \ noči na četrtek aretiralo ter oddalo v policijske zapore. Odtod bo rajžal v zapore okrožnega sodišča, ker ga sodišče v Slovenski Bistrici že precej časa zasleduje radi prestopka goljufije.

Celfe

Slovesnost Vstajenja z običajno procesijo se vrši v Celju v soboto ob 4 pri oo. kapueinih, ob 5 pri Marijini cerkvi in ob (i pri opatijski cerkvi. Pri Sv. Jožefu se vrši procesija na veliko nedeljo zjutraj ob 5. Po procesiji se daruje slovesna sv. maša, med katero izvaja pomnoženi pevski zbor pod vodstvom skladatelja g Al. Mava Preinrlovo Missa in honorem St. Josephi, moderno kontra-punktično skladbo velikega sloga. Cerkev sv. Jožefa bo letos privabila s svojo novo bogato električno razsvetljavo posebno mnogo vernikov.

& SDS sabotira občinsko delo. Včerajšnjo redno sejo mestnega občinskega sveta sa napravili občinski odborniki SDS nesklepčno, ker je večina zavrnila njihov predlog, da naj občina prekliče odpoved stanovanja tajnika SDS Drago Zab-karja, ki stanuje v mestni hiši na okopih Občina je Zabkarju odpovedala stanovanje radi tega, ker nujno rabi stanovanje za svoje uslužbence. Tako je zaost lo mnogo zelo nujnih zadev. Osobito je s tem nastopom demokratov ovirana stanovanjska akcija in mnoga druga važna socijalna vpr-šanja, katera bi prišla na dnevni led te seje. Le lako naprej! Naši občani, pa tudi mestni uslužbenci si bodo korak demokratov dobro zapomnili.

& Umrl je 5. marca ob 3 zutraj v Gaberju pri Celiu g. Mihael Kokošinek. vrtnar in hišni posestnik v starosti 59 let. Pred kakimi tremi meseci ga je zadela kap, od katere si je bil že precej opomogel, ko pa je jirišel ponovni napad, je podlegel. Pokojnik je bil odločno krščanskega mišljenja. Pokopali ga bodo danes ob 4 popoldne.

.0- Sijajno uspeli koncert »Maribora«. Mlado pevsko društvo »Maribor«, ki je prošlo nedeljo v Celju izviralo veliki lIaydnov oratorij za mešani zbor, soli iu orkester, »Stvar jen je«, je daleko prekosilo naše pričakovanje. Kljub nekaterim nedo-stntkoin je bil ta nastop za dirigenta in verno mu sledeči »parat nad vse časten, kar je polno zasedena dvorana kvitirala zlasti ob koncu z burnim ploskom. Hnydnova muzika nam je sicer danes časovno lujn, vendar pa napravlja s svojo monunien-talnostjo in s svojo pestrostjo domislic še vedno globok vtis. Gnšparičeva interpretacija je strogo historična, kar je edino pravilno. Sploh pa je napravil dirigent Gašparič vi is izredno resneg* muzika, ki svo;o nalogo v vseh smereh razume in ki zna prospe'ui gl"sbe žrtvovati innogo. Le tako je možno umeti. da se mu je posrečilo postaviti s 1-e povsem mladim pevskim zborom in z i/, najrazličnejših godbenih korporacij sest vljenim orkestrom na oder enoto, ki pravilno tolmači dirigen-love želje. Po valno je Ireba omeniti veliko disciplino zbora, ki je ritmično dosti nevarne zborovske partije oratorija odpravil točno in z lahkoto. Manjka mu le še izrazitejših altov in več tenoristov. Moški glasovi so bili na odru post i ran j prenizko, kar je kvarno vplivalo na njih moč. Med solisti je kajpak žela najodkriteje priznnn'e Lov-Setova, a tudi Burja in Neialič sta se tekom izvajanja vedno boljš la in bila v III delu res dobra. Publika je sledila izvajanju s posebno pozornostjo. Z radostjo ugotavliamo, da postajalo celjske glasbene prireditve vedno bolj privkčna točka ne lo za Celje z ožjo okolico, temveč za celo Savinjsko dolino. Koncert Maribora, je bil lo sezono brez dvoma v Celju ena najbolj posrečenih glasbenih prireditev, tako po udeležbi kri tudi po grandi-joznem vtisu, ki ga je zapustila v udeležencih.

Pr Obisk velikega župana na Vranskem. Z j Vranskega nam poročajo: Prošlo soboto 81. marca i popoldne je g. vel. župan mar. obl. dr. 1" Schau-: bach nadzoroval vranski okraj. Za 4. popoldne smo bili povabljeni vsi župani, geren' okrajnega za-| stopa in vsi sosvetniki v občinsko pisarno na Vranskem, kjer smo imeli priliko razložiti g. vel. županu potrebe svojih občili in okraja (i. vel. župan, ki ga ie spremljal naš priljubljeni okrajni-glavar g. vlad. svet. dr. Ilubad, je z doslej nam neznano prij znostjo poslušal naše želje. V svojem nagovoru ji' predvsem poudarjal, kako naj pri svo-; jem delu varujemo strogo objektivnost in pravič-j nosi, v kateri naj poznamo samo potrebo, ne pa 1 kakršnihkoli simpatij ali antipatij. Neprisiljeni in j pristno slovensko-dom^čnoslni nastop visokega ; funkcijo!) T.ia je napravil ua nas vse brez razlike i političnih strank ш izbrisen viis in nam vlil vero, i da je politična uprava v na-i oblasfi, posebej še j v našem okraju, v rokah mož, ki imajo iskreni i smisel za ljudske potrebe in iščejo povsod le do-' brobil naroda.

& Samomorilec v Savinji. V sredo 4. I. m. so otroci zapazili ob brvi, ki vodi čez Savinjo v mestni park truplo nekega moškega. Poklicani gasilci celjske mestne prostovoljne požarne brambe so z velikim naporom izvlekli truplo iz vode. Ugotovilo se je, da je utopljenec I. 1870. v Solčavi I rojeni Franc Erjavec, zaposlen zadnii čas kot krojaški pomočnik pri krojaškem mojstru Maksu Za-bukovšku na Glavnem Irgu. Na lice mesta poklicani mestni fizik dr. Dereani je mogel ugotoviti le

smrt, ki je nastopila vsled utopljenjn. Erjavec je ležal v vodi komaj nekaj ur. Vsi znaki kažejo, da si jo vzel Erjavec prostovoljno življenje. Prepeljali so ga v mrtvašnico bolniškega pokopališča. Samomor je izvršil najbrž vsled težke živčne bolezni. Zadnji čas ni skoro nič več jedel, pač pa mnogo pil in bil za vsako malenkost zeio razdražljiv. V torek zvečer je prišel okoli 20 v delavnico, kjer je tudi stanoval. Zjutraj ga niso več našli v postelji. Najbrž je tekom noči vstal in šel v smrt v Savinjo.

Z)o#>i&J

CfubljansTko gledališče

DRAMA. Začetek ob 8 zvečer.

Petek, 6. aprila ob 16. uri: I. N. R, I. Izven. Sobota, 7. aprila: Zaprto.

Vel. nedelja ob 15. uri: I. N. R I. Znižane cene.

Ob 20.: I. N. R. I. Izven. Znižane cene." Ponedeljek, 9. aprila ob 15. uri: J. N. Ii. I. Znižane cene. — Ob 20. uri zv.: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava, znižane cene. Izven.

OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer.

Petek, 6. aprila: Zaprto. Sobota, 7. aprila: Zaprto.

Nedelja, 8. aprila: CARMEN Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Ponedeljek, 9. aprila ob 15. uri pop.: FIDELIO. Ljudska predstava, znižane cene. — Ob 20. uri zvečer: LADY X. Ljudska predstava, znižane cene. Torek, 10. aprila: Zaprto.

Mariborsko gledališče

Petek, 6. aprila ob 15. uri: PASIJON. Kuponi.

— Ob 20. uri STATtAT MATER. Sobota, 7. aprila: Zaprto.

Nedelja, 8. aprila ob 15. uri: URB, GROF CELJSKI. Znižane cene. Kuponi — Ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Ponedeljek, 9. aprila ob 15. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. — Ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH'. ZNIŠANE CENE. KuDoni.

Cerkveni vesfnifc

CERKVENA GLASBA V FRANČIŠKANSKI CERKVI.

Vel. sobota: Po procesiji Te Deum, P. H. Sattner, Tant-ergo, Griesbacher.

Vel. nedelja: |>ol 10. Maša G-dur, Fr. Schubert z orkestrom. Graduale in sekvenca, Griesbacher, oferlorij Terra tremuit« Greitli.

Vel. ponedeljek: pol 10. Maša »Dona nobis pacem« Weis-Ostborn. Graduale in sekvenca Griesbacher, oferlorij : Angelus Domini« Mitterer.

Velikonočna procesija nn Rakovniku. Lelos bo tudi salezijanski zavod na Rakovniku priredil velikonočno procesijo in sicer v nedeljo zjutraj. Ob pol petih bo prva sv. maša, ol) petih jutianjice, nato pa procesija. Po procesiji bo darovanje sveč. Natančen spored procesije je nabil na cerkvenih vratih.

"Prireditve in društvene ve«/l

Muzejsko druilvo sa Slovenijo ima svoj to-letni občni zbor dne 18. aprila 1928 ob pol 5 popoldne v predavalnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Bleivveisova cesta 24. — Dnevni in razprav-ni reil v zmislu določil {? 11 veljavnih društvenih pravil.

Stavbna zadruga »Trnovski prosvetni dom. v Ljubljani r. z. z o. z. ima v petek dne 20 aprila t 1. ob 8 zvečer v društvenem domu svoj redni letni občni zbor.

Komika Helo. Kal. prosv. društvo priredi na belo nedeljo, 15. aprila t. 1. ob 3 popoldne veliko iavno tombolo v«urid društvenega sklada.

Prosvetno izobraževalno društvo v Mošnjah vprizori na belo nedeljo 15. I. m. ob 3 popoldne v društveni dvorani v Mošnjah burko »Veleturist«.

Glasba

Spored koncertu, ki ga pri rede Die Wiener Siingerknabeiv. v Ljubljani, v četrtek 12 aprila zvečer v Unionski dvorani: 1. Josip llaydir Lekarnar. komična opera v enem dejanju Vprizoril je opero T. Schvvandner, muzikalno vodstvo je v rokah prof. Henrika Miillerja. Vse vloge te opere izvajajo dečki v kostumih. Drugi del koncerta obsega razne cerkvene in posvetne skladbe za dvo, Iri in štiriglasni stavek s spremljevanjem klavirja. Izvajajo se sledeča dela: Schubert: Vasica; Pier— ne: Yanlhis; Grieg: Solvejgina pesem, dalje Schubert: 23. psalm; Goller: O <|uani sua vis esl ter slara popevka iz XIV slolelja: Josip, ljubi moj Josip. Sledijo Uspavanka od Tauberja, (iliickov Popotnik v žagi in Majska vožnja od Flegerja — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.

t>oixve&ov

Izgubljen jc bil v sredo popoldne po 5 v tramvaju od magistrate do Sv. Petra ali od lani do Prisojne ulice 3 zavojček! Pošten najditelj je na- j prošen, da ga odda pri I. Krirlan. Prisojna ul. 3a.

Lep volčji pes se jc zatekel ednosno bil odpeljan. Najditelj naj ga odda proti nagradi lastniku Groharjeva cesta 29 (Mirje). — Pred nakupom svarim.

Kranj

Nepristraiiost pu taka! Zadnja občinska seja

je v bengalični luči pokazala, da se demokratski občinski odbor zvesto drži starega liberalnega gesla: Liberalcem groš, klerikalcem lcnof. Na dnevnem redu je bil namreč računski zaključek za proračunsko leto 1927-28 Pri debati je občinski odbornik g. Rudolf Jeglič malkontent ugotovil, da kino Narodni dom ni plačal mestni občini dolžne takse v znesku 3000 Din. Demokratska večina pa je izglasovala, da se omenjeni dolg kinu Narodni dom odpusti, češ, da so filmi, ki se predvajajo, »kulturni«. Gospod Jeglič je v sarkastič-nem tonu pripomnil, da ne veruje v kulturni značaj raznih filmov, ki jih predvaja kina Narodni dom, n. pr. Opatova ljubica, španska inkvizicija, Gospa, ki ne želi otrok itd. Pri nadaljnji točki dnevnega reda so se pa gospodje demokrati z glasovanjem izrekli proti temu, da bi prosvetno društvo Kranj v Ljudskem domu postavilo svoj kino. Torej demokratom vse, nam pa nič. Deset in deset tisočev, da slolisoče dinarjev je občina žrtvovala za demokratski Narodni dom, za čitalnico, za gledališki oder, za knjižnico in še za sto in slo drugih njihovih potreb, za kulturni razvoj in napredek, za katerega si prizadevamo mi, ш občina nima ficka. No, naprednost pa taka, da ji ni para. Kaj-ne, gospod Pire?

* * *

Brezje. Provincija franč. reda sv. Križa Slo venije dobi letos drugega še živečega zlatomaš-nika. Prvi, starosta provincije, je znani komponist P. Hugolin Sattner v Ljubljani Dne 10. t. m. ob 10 bo pa imel na Brezjah zlato mašo sivolasi starček, p. Marijan Širca. Rojen na goriškem Krasu v Pliskovici dne 7 januarja 1854 je vstopil v red dne 14. decembra 1873 in bil posvečen v maš-nika 22. marca 1878. Služboval je nekaj časa na Kostanjevici pri Gorici, potem mnogo let na Tr-satu. kjer je bil tudi magister novincev. Od tam je bil prestavljen v Zagreb. Bil je v mnogih samostanih predstojnik in kot takega ga je zalotila sve-levna vojna na Sv. Gori pri Gorici, kjer je moral na vojaško povelje v dveh urah zapustiti samostan z vso redovno družino. Rešil je, kar se je dalo v naglici rešili. — Bolehen na želodcu in slab v nogah, da hodi s palico, je še vedno marljiv v spo-vedniči. Bog ga ohrani in mu daj dočakati bisernico in še naprej!

Cerklje pri Kranju. Na cvetno nedeljo, dne 1 aprila, je g Pahor, okrajni živinozdravnik iz Kranja, j>ri nas predaval o prašičereji in zatiranju živinskih kužnih bolezni. Predavanja, ki se je vršilo v dvorani Ljudskega doma, se ie udeležilo veliko ljudi. g. predavatelja smo poslušali z zanimanjem in hvaležni smo mu za njegov požrtvo' valili trud, s katerim si prizadeva, da bi čim več koristil kmečkemu prebivalstvu.

Vojnik pri Celju. Mlada Breda', katero je dne 25. marca vprizoril cerkveni pevski zbor v Vojniku je nad vse pričakovanje dobro uspela. V Vojniku dosedaj še nismo videl i enakih prireditev V prvem dejanju pestre narodne noše; posebno slikoviti pa so bili Turki s poveljnikom Ha-medoin. Scena drugega dejanja je številno občinstvo naravnost zadivila. K temu je veliko pripomogla moderna električna razsvetljava, katero si je nabavila Vojniška posojilnica za gledliške pred-slve. Opereta se na splošno željo občinstva ponovi na velikonočni pondeljek z znižano vstopnino.

M Hočevar:

Heštansfce v L4№ani

(Konec.) -

Da so se ljubljanski osnovnošolski upravitelji (-ce) na tem p< -vetovnnju izjavili proti jirevcli-kemu številu meščanskih šol v Ljubljani, je zelo značilno. Še boli značilna pa je trditev, da ineščatl-j -ke šele ne odgovarjajo našim razmeram in potrebam, ker producirajo preobilico raznih pisarjev in ljudi, ki samo streme za lahkim življenjem. Dotif-nik, ki jo izrekel na leni posvetovanju to trditev, j si je pač sam izdal spričevalo, kako malo pozna \ razvoj šolstva izven mej naše domovine, če bi imel ta gospod Ic malo vpogleda v razvoj šolstva na j češkoslovaškem, v Avstriji, Nemčiji. Švici, Fran* I ciji in drugod, se ne bi smešil s takimi trditvami.

Na Češkoslovaškem, kjer je blo že pred vojno ve-i llko meščanskih šol, so so razširjale te šolo zlasti i po vojni, tako da je bilo že lela 1926 tam 1736 meščanskih šol, katere je obiskovalo 310.000 učencev in učenk. Da je na Češkoslovaškem tudi srednji stan, I. j. kmetijski,- obrtniški in trgovski na lako visoki kulturni stopnji, imajo veliko zaslug zlasti meščanske šole, ki so v tej državi zelo razširjene.

Iz uradnih in drugih, statistik o absolventih meščanskih šol je razvidno, da absolventi mešč. šol ne prestopajo v gimnazijo in realke, ampak v največjem številu na srednjo tehniško šolo, trgovsko akademijo, trgovsko šolo, kmetijsko šolo, učiteljišče, kjer se nadalje izobražujejo, in sicor uo za pisarje in lahkokruhce, ampak za vzorne delovodje, poslovodje, ekonome, učitelje itd. Precej je pa tudi lakih, ki vstopajo po absolvirani meščanski šoli kol vajenci v trgovino in !: obrli, ali se pa posvete kmetijstvu oz. gospodinjstvu na svojih domačijah. Meščanska šola torej izpolnjuje svoj namen v polni meri, še bolje, ga bo pa r.:;)chijevela, ko dobimo zakon za meščanske šulo, po katerem so predvideni trije glavni tipi meščanskih šol, t. j. kmetijski, obrtniški in'trgovski, Li bodo imeli tako prikrojene učne načrte, da bodo popolnoma prila-godeni krajevnim potrebam. Pričakovali je, da se bodo mešč. šole po tej preureditvi razširjalo tudi I io onih pokrajinah naše države, kjer jih še do danes ni.

Da bi se v Ljubljani ustanavljale zopel osem-razredne osnovne šole, je pač samo želja posameznih osnovnošolskih upraviteljev Kako nepotrebne su osemrazredne osnovne šole v onih k raj'h, kjer so mešč. šole, nam najbolje dokazuje bivša ooCin-razredna dekliška osnovna šola, ki je še nekaj let po ustanovitvi meščanskih šol životarila v Ljublj« lil Kakšen materijal se je zbiral na tej šoli v 7. in 8. razredu, vedo najbolje one gdč. učiteljice, ki so v teh razredih poučevale, vem pa tudi jaz, ki sem to šolo nadzoroval. Vsled pomanjkanja učenk je bila la šola, hvala Bogu, reducirana na šest-razredno dekliško osnovno šolo, ki danes izvrstno prospevu. Na Viču in v Mostah pri Ljubljani imajo

naniite za 1ШШ sklad SIS!

še danes osemrazredne ljudske šole. ki imajo po v osmem razredu prav malo učencev V%smem razredu osnovno šole v Mostah, ki ima skupno 17 razredov, je n. pr. le (i dečkov m 7 deklic Če so osemrazredne osnovne šole res najbolj primeren lip imln /b izobrazbo delavskega in obrtnega nora-

Roboti

Londonski »Time and 1 ide« je nedavno objavil članek v katerem osvetljuje kako stroj vedno bolj izpodriva človeka.

Robot, to je umetni človek — tako piše navedeni list — je ena prvih zanimivosti na bir-minghamskem oddelku britanske industrijske razstave. Robot vstane s svojega stola, zavrti ročaj stroja za rezanje jekla, sede zopet na stol in predava o strojih, ki jih gradi njegova tvrdka. Njega samega so zgradili iz pločevine. Majhni električni stroji ga gibljejo; s pomočjo glavnega pretikalnika se spravi »v obrat«. Toda nobenega tehničnega razloga ni, zakaj ne bi zadostoval kak avtomatični mehanizem, ki bi ga brez človeške pomoči do konca razstave ohranil v gibanju. Ta robot obrača nase pozornost vseh obiskovalcev, ker je 10 čevljev visok in ima človeško podobo-

Toda to nikakor ni prvi robot. Ne bližamo se dobi robotov, marveč živimo sredi v njej. Ves svet jih je poln, le da se tega ne zavedamo, ker na zunaj niso podobni človeškemu bitju. Ni pa razloga, da ne bi se upodabljali v človeški obliki, saj so človeška bitja s tehničnega stališča za mnogovrstno delavnost, ki ne zahteva nobenega duševnega dela, v primeri s strojem zelo borno ustrojena. Robot na gori omenjeni razstavi ni nikaka izjema in kakor vsi pravi roboti innogo bolje vrši svoje delo nego bi to mogel človek. Tako n. pr. se nikdar ne utrudi in ne potrebuje nobenega odmora za jed in spanje. Ćim je enkrat izdelan, stane samo toliko, kolikor znašajo stroški za električno moč. Na ljudi napravlja innogo večji vtis nego človek in služi zato v reklamne svrhe mnogo bolje.

To velja zl. ':i o novem robotu v človeški podobi, ki služi kot sluga v velikih trgovinah in hotelih Stoječ ob vratih razdeljuje neumorno in neskaljene dobre volje prospekte, ki jih ima v levi roki celo skladovnico- Njegov obraz je iz gumija in ima čudovito človeški izraz. Vsi njegovi gibi in kretnje so nežni in živi. Če gost ali kupec listka ne sprejme, se robot spoštljivo smehljaje pokloni in položi listek nazaj v sklad. Ko pa pride nov gost, mu ga zopet ponudi.

Vsi ti mehanizmi so sicer zajemljivi, toda primeroma enostavni. Neprimerno bolj umetni so drugi mehanizmi, najsi tudi za navadnega človeka nimajo toliko privlačnosti. To je računski stroj, ki sešteva, odšteva, množi in deli hitreje in natančneje nego človek. A ta stroj je igrača nasproti integrafskemu stroju, ki ga uporabljajo meteorologi za analizo in druge zamotane nr-loge, ki jih rešuje stroj z največjo natančnostjo.

Vse te mehanizme pa prekaša misleči stroj«, ki ga je iznašel profesor Bush v Massa chusetts v Ameriki- Ta stroj rešuje najtežje alge-brajske probleme. Enačbe, za katere bi potrebo val matematik celo leto, rešuje ta robot s pc močjo mehaničnih in električnih sredstev, s katerimi ravna ena pomožna oseba, v par urah Potem je še orjaški lobot kalkulator v \Vashing tonu, ki za celo leto naprej napoveduje za vse luke na svetit cdtok in pritok z vsemi razlikami. Sto matematikov bi moralo cele mesece delati, da bi to izračunali, kar ta robot v enem samem dnevu.

Tehnično, a ne trgovsko, so že danes mogoči roboti, ki se na glasno izgovorjen ukaz začno gibati in izvrše ukazano delo- Opira se ta iznajdba na tresenje električnega toka. Pri vodnih rezervoarjih v Washingtonu imajo tri resnične železne delavce, ki so zaposleni kot čuvaji. Službujoči inžener v centralnem uradu pokliče teiefonično podružnico, kjer posluje eden teh robotov. Robot se takoj odzqye in poroča o stanju vode, nato pa pravilno odftvoni. Izredno duhoviti mehanizem temelji istotako na električnem valovanju.

MALI OGLASI

Vsaka drobna vrstica £-50 Din ali vsaka beseda SO par.

Najmanjši oglas CS ali S Din. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ue odgovarjamo.

■ ■ s '•V',

S/, аггоус

Solnčna soba,

lepa, se odda z majem. - Poizvedbe: Podrožnik, cesta I, št. 1.

Mlad trgov, pomočnik

mešane stroke z dobrimi spričevali, želi premeniti sjužbo. - Ponudbe upravi pod »Zanesljiv« št. 2793.

Bivši

bančni uradnik lepa, solnčna, meblirana _

's srednješolsko izobraz-!»« Prazna: e™nt" tudi »a j »Prava lista pod ŠLJ928 Pozor! bo, verziran vseh v de- ~ ^čno, s^-

SOBA

o\V

Vino čez ulico

črno 11 Din, belo 12 Din, odjem 10 litrov 10% popusta. - Vin-ka klet, Sv. Petra cesta št. 43.

Parni mlin in

žaga

po izredno nizki ceni naprodaj. — Naslov pove

3*»

Opekarna »Emona« na Viču — Brdo

Pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 23. - Telefon 2207. Priporoča svojo bogato zalogo zidne in strešne opeke po najnižjih dnevnih cenah.

bre>

Posebno delikittne na domačem vrtičku so skve in marelice, zato opozarjamo ua

HumelM „Bre *lrcv in marelico"

kjer je dobiti ves pouk za gojitev teh dveh plemenitih sadnih drevesc.

OBČINA MOSTE PRI LJUBLJANI razpisne dela in dobave za

tizur

te&i манаЈкзоје m. co.

Reduciran zvaničnik

finančne kontrole, prosi mesta skladiščnika ali lovskega čuvaja. Naslov v upravi lista pod. 2892.

verziran narno stroko spadajočih , poslov, išče primarno službo za takoj. Cenj. po- ијјш® nudbe se prosijo na upra- I ЦгЈЗј}!^ vo lista pod »Agilen«.

Star,

тшШ

dobro vpeljan

LOKAL

za špecerijsko trgovino

na prometnem kraju i Ljubljani, zaeno s

v

stano-

debelozrnat - zajamčeno očiščen - o d d a i a po ugod cenah tvrd A. Vo'k. Ljubliana, Reslieva c 24.

Mali, štirisedežni

AVTO

eno leto star in brez-

Pozor! Znižane cene!

Preden kupite

POHIŠTVO

si oglejte mojo zalogo pri

IVAN NAPAST,

Vižmarje, p. Št. Vid nad Ljubljano.

Delo solidno!

in

ox i i i « - -i 1 . i • j hiben se proda radi na- Ogled tudi ob nedeljahl

Steklarski pomocni'.l ; vanicm, se takoi ugodno kupa večjega Naslov pod

prost vojaščine, z dobro ?dc!a' Pof?°!: P^vzem do- ; st. 3005 tega lista. _____ prakso, izurjen v vseh [r° »sort,rane zaloge, ---------------- ШШГТ^

steklarskih strokah, išče J™ Kup- Tovoi lli avto ШШМ

Ponudbe na mna ca' 25.000 Din. Po-j nudbe pod »K-uka priložnost — eksistenca sigur-

iZ

Zadevni načrti in osnutki so na vpogled v občinski pisarni v Mostah, med uradnimi urami-

Ponudbe jc vlagati v zaprti kuverti na županstvo v Mostah, in sicer najkasneje do vkliu6 no 10. aprila 1928.

Občina Moste si pridrži pravico proste oddaje del kateremukoli podjetju ne glede na višino vložene ponudbe-

službe, upravo »Slovenca« šifro »Sleklar«.

Mlad trg. pomočnik:

mešane stroke, vešč slo- i venskega in nemškega jezika, si .želi premeniti službo. Gre tudi na de-elo. Zmožen 10.000 Din kavcije. — Naslov pove oglasni oddelek Slovenca pod »Agilen« štev. 2929.

Slovensko lovsko društvo v Ljubljani išče

Uradne ure od 9 do 12 in od 15 do 18. Zahteva sc lovska naobrazba in koncept v slovenskem jeziku. - Mesečna plača 1000 Din. Samo lastnoročno pisane ponudbe na Slovansko lovsko društvo v Ljubljani do 15. aprila.

Išče sc zanesljiva, zaupna

knjigovodkinja

ki se more s spričevali kot izvežbana izka'ati, nemške in slovenske stenografije vešča, ter ima veselje do trgovine z mešanim blagom, za večje podjetje na deželi. Naslov pove uprava pod 2891.

na« ši. 2893.

SSMf!!

№№№ Штш Vsakovrstno

% Jfjf ; fcgfpggft*

po najvišjih cenah. ĆEPNE. iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.

Sladkorne zaboje

kupim vsako število po 14 Din za komad franko Imoie skladišče. - FRAN jPOPAČNIK - Liubliana, Dunajska cesta 36.

Bianchi

j 1 in pol tonski, 30 HP, skoraj nov, radi selitve po nizki ceni naprodaj, cventuelno dam tudi na obroke proti sigurni garanciji Orflcd in pojasnila v garaži žuže'; Ljubljana, Kolodvorska ulica.

Zgubil se je

majhen črno-siv pes, s pokončnimi ušesi, košatim repom. Sliši na ime Azko. Številka pasje znamke ena izmed 801 802, 803. - Odda se pri ing. Tavčar, Brei; 8 proti na-

Znancem in prijateljem nt^nanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, tast, gospod

Raiko Peterlin

orožniški stražmojster v pok.

danes ob 6 zjutraj, previden s tolažili sv zakramentov, mirno in vdano preminul. — Pogreb se bo vršil v soboto dne 7 aprila ob 16 30 iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.

Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Kranju.

Kranj, dne 5. aprila 1928.

Žalujoči rodbini PETERLIN, KOVAČIČ.

Brez posebnega obtestila. ('.•*«: v..v :

Prodam lahko KOČIJO.

Ogleda se: Sv. Petra cesta štev. 71.

Stroj za brušeme žag |

(automat. Sagcscharfma-schine), nova iznajdba, zelo praktična, ceno naprodaj. — Franc T ončar, Ljublja-ia-Moste. ,

Vrtno zemljo

ter zemljo za nasip oddaja ceno Slavhna družba d. d. — Vrtača št. 5, Ljubljana.

lepa, belo politirana (pti-| čji javor), poceni napro-' dai. Jože! Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani.

po izredno nizkih

Moslavina, Šiška, Celovška c, 50.

in ši/Sije

kroje (šnite) za dame ] in ''ospode razpošilja Kna-('ena'1 felj Alojzij, strok, učitelj, Ljubljana, Križevniška ul.

GRAHAM-MOKO

VRTNAR

samec, izvežban posebno ' za sadni vrt in zelenjavo, „udi 5 kg po povzetju za dobi takoj službo. Ponu- 40 Din s poštnino vred dbe na upravo Bis riške Valj'ni mlin v Sevnici, graščine, Borovnica. V zalogi so vedno lastni inlevski izdelki in sicer j vseh vrst pšenična moka iz najboljše banaške pše-se sprejme k boljši šivilji, niče, koruzna moka in Naslov v upravi lista pod I činkvantinski zdrob.

št. 2978. i ZAHTEVAJTE CENIK!

* 4 NAJBOLJSi PRtMGG

tebi:: Uloifovi 1/2

iotvoz (,pcacSšenat fm

tovarni Mehanična vr- ji^S varna Šinkovec, Grosu- y» pije. Komisijska zaloga j Palme, Celje. Can'-:arj!.va } 7. Maribor, Koroška 8. IJ

Antoni a Skabar

v sredo dne 4. t. m. ob 20 po dolgem in mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala.

Pogreb sc bo vršil v soboto 7. t. m. ob 10 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju.

Sv. maša zadušnica sc bo darovala v sredo 11. t. m. ob pol 9 v frančiškanski cerkvi v Mariboru.

Maribor, dne 5. aprila 1928.

> 4

Žalujoča družina Škabar-Lenardič.

lu3

Sir H. Rider Haggard:

Kleopatra, egiptovska кгаПса

Nato jc kraljevska Kleopatra vzela kozarček, obrnila svoje ljubke oči proti nebu in vzkliknila na vos glas:

»O bogovi Egipta, ki ste me zapustili, k vam nebom več molila, zakaj vaša ušesa so zaprta mojim krikom in vaše oči slepe za mojo tugo! Zavoljo tega se obračam do onega poslednjega prijatelja, ki ga bogovi ob odhodu pustijo nemočnemu človeku. Pohiti semkaj, smrt, ki tvoja krila obsenčijo ves svet in poslušaj me! Približuj se, kraljica kraljic, ki položiš z enako roko glavo srečnega na isto blazino kakor sužnja in ki poženeš s svojim 'dihom mehurček našega življenja daleč od tega zemeljskega pekla! Skrij me, kjer vetrovi ne vlečejo in kjer vode nehajo valovati, kjer ni vojsk in kjer Cezarjeve legije ne morejo korakati! Vzemi me v novo kraljestvo in me kronaj kot kraljico miru! Moja gospa si, smrt, in v tvojem poljubu sem spočela. Porajam dušo: glej — novorojena stoji ob robu časa! Sedaj pa — sedaj — pojdi, življenje! Pridi, spanje! Pridi, Antoniji

Še enkrat se je ozrla proti nebu, izpila kozarček in ga vrgla na tla.

Tedaj je naposled prišel trenutek mojega, toliko časa zadrževanega maščevanja in maščevanja razžaljenih egipčanskih bogov in prokletstva Menkaure.

»Kaj je to?«: je zavpila; x postajam mrzla, ampak ne umrjeml Mrki zdravnik, prevaril si me!«

»Mir, Kleopatra! Takoj boš umrla in spoznala srd bogov! Prokletstvo Menkaure je padlo! Dovršeno je! Poglej mene, ženska! Poglej ta nagubani obraz, to sključeno postavo, to živo gručo tuge in žalosti! Poglej! Poglej! Kdo sem jaz?

Divje je strmela vame.

»Oj! Oj! je viknila in vrgla roke kviško; navsezadnje te spoznam! Pri vseh bogovih, Harmakis si ti — Harmakis. ki je vstal iz croba!;

Da, Harmakis, da le pahne v smrt in večne muke! Glej, Kleopatra! Jaz sem tebe uničil kakor si ti mene uničila! Jaz sem delujoč v temini in s pomočjo razsrjenib bogov bil tajni vir vsega tvojega gorja! Jaz sem ti pri Akcija navdal srce s strahom, jaz sem odvrnil Egipčane, da ti niso dali pomoči, jaz sem izpod-kopal Antonijevo moč, jaz sem njegovim poveljnikom pokazal zlokobno znamenje bogovi Moja je roka, ki naposled z njeno pomočjo umrješ, zakaj jaz sem orodje maščevanja! Pogubo li poplačam s pogubo, izdajstvo z izdajstvom, smrt s smrtjo! Pojdi semkaj, Karmion, pomočnica v mojih načrtih, ki si me izdala, a se skesala in pokorila, in Ic i si sedaj sodeležna moje zmage, pridi in glej, kako bo ta podla ničvrednica umrla!

Kleopatra je slišala moje besede, se zgrudila na zlato posteljo in zaječala: Tudi ti, Karmion?,

Nekoliko trenutkov je tako sedela, nalo pa je njen kraljevski duh še enkrat vzplamenel, preden je umrla.

Opotekala se je od postelje, iztegnila roke in me proklela.

Oj, da bi samo eno uro še mogla živeti!« je zavpila — eno samo kratko uro, da bi te mogla pustiti umreti na tak način, da se ti niti ne sanja, ti in tista tvoja tajna, nezvesta ljubica, ki je izdala mene in tebe! In ti si me ljubil! Oj, vtem te še vedno imam! Glej, razboriti kovarski duhoven, in z obema rokama je raztrgala kraljevska oblačila, glej, tukaj je noč za nočjo bila tvoja blazina, glej, tukaj so moje roke! Uniči svoj spomin, če moreš! V očeh ti berem — da ne moreš! Nobena bol, nobena muka, ki jo jaz prenašam, se ne more v svoji skupnosti primerjali z bes-nostjo liste tvoje globoke duše, ki jo trga hrepenenje, katerega ne moreš nikdar, nikdar doseči! Harmakis, ti suženj sužnjev, iz globin tvojega zmagoslavja dosegam še večje zmagoslavje in premagana vseeno zmagujem! Jaz pljunem nate — jaz ti kljubujem in te umirajoč nrokliniam iu izročam mučenju tvoje ne-

umrjoče ljubezni! Oj, Antonij! Prihajam, Antonij! Prihajam k tebi! Kmalu te bom našla in zavita v božansko, neumrljivo ljubezen bova skupaj plavala po globinah vsemirja! Ako pa te ne bom našla, potem se v miru pogreznem v spanje in noč, na kateri bom ležala mehko postlana, mi bo kakor tvoje naročje, Antonij! Oj, umiram — pridi Antonij — in podeli mi mirk

Vzlic svoji silni jezi sem se zdrznil spričo njenega zaničevanja, zakaj puščice njenih pikrih besedi so me prebodle. Na žalost — na žalost bila je resnice — puščica mojega maščevanja je padla na mojo glavo! Nikdar je nisem bil tako ljubil kakor sem jo ljubil sedaj! Dušo mi jc trgala in zaklel sem se, da naj ne umrje.

Mir! sem zavpil. »Kakson mir pa čaka tebe? Oj, bogovi, poslušajte mojo prošnjo! Oziris, razvezi spone pekla in odpošlji iz njega vse, ki jih pokličem! Pridi, Ptolomej, ki te je zastrupila tvoia sestra Kleopatra! Pridi, Se pa, ki te je do smrti mučila Kleopatra! Pridi božanski Menkaure, ki ti je Kleopatra raztrgala Iruplo, čegar prokletstvu je zoprvala iz pohlepne lakomnosti! Pridite vsi, ki vas je'umorila Kleopatra! Prihitite iz naročja Nute in pozdravite njo, ki vas je pomorila! Pri vezi tajnostne zveze, pri znamenju življenja, duhovi, poživljam vas!

Tako sem govoril zagovor; Karmion se je pa prestrašena držala mojega oblačila, umirajoča Kleopatra je slonela ob rokah, se zibala počasi sempatja in gledala s praznimi očmi.

Tedaj je prišel odgovor. Okno se je razpočilo in priprhulal je oni veliki netopir, ki sem ga bil nazadnje videl, ko je v grobnici piramide visel na evnuhovi bradi. Trikrat je frfotal naokoli, se ustavil nad mrtvo I ras, nato pa jc odletel I ja, kjer je stala umira joča ženska. Sedel ji je na prsa in se oprijel smaragda, ki ga je bila vzela iz srca mrtvega Menkaure. Trikrat je ta bela pošast na ves glas zavreščala, trikrat zapr-hutala s koščenimi kreljutmi in i7ginila.

iEII!:

S X > C

o u ■ ^ •

a = Z 3

S Г =f O

N Г ® c/l

= s. w

3 p— J ,

< — L p U-

S g. =

u ?? * ? *

'■s 9 S ^

a c 3 s" S

s- 3- ors

J 3 .

o

N o

i- !£

"5 „ N ^ IC, Ф g-

И И! 2

ф — D — ON -i

O — W

a Б'

VT o

T)

era r.

t; »1

£ 3

7Г .

t a

a ki

• o

c

oj

fO in

N _

O

b n

o СП

<

CO i 3

tO -s

e a c P ■

to

C

N Cr

< iZT o o

S o

ГЂ — K" ••

E' sa

2; >

w

o »

r"

a S-

3 <

te Ф

3- jjL

I li!==lll=

gospodarstvo

Nižji davki

Liubljiina, 5 aprila 1928.

Splošno pričakovanje, da nam prinese proračun 1928-29 znatne olajšave glede davkov, so Je uresničilo. Popolnoma pravilno se je začelo zniževanje pri neposrednih davkih Izdeluje se pa že nov taksni zakon, ki bo v kratkem dovršen in potem pridejo na vrsto trošarine.

Nedvomno je. da se bodo z novim zakonom o neposrednih davkih bremena znižala, kar ugotavljajo vse gospodarske korporacije pozdravljajoč novi zakou.

Že proračun za 1928-29 pa nam prinaša znatno olajšave. Tako se je zvišal eksistenčni minimum pri dohodnini od H na 12.000 Din. To pomeni, da postane od 24.000 dohodnini obvezanih davkoplačevalcev v Sloveniji tega davka prostih okrog 15.000 cenzitov v znesku skoro 7 milijonov Din od celokupnega zneska nad 32 milj Din. Poleg tega so ukinjene mi dohodnino vso doklade. Nadalje so znižane prijavne in letne takse za fija-kerske in polfijakerske vozove. Tudi pomenijo nove postavke trošarine za žarnice ugodnejšo lestvico.

Davčna prostost za novo zgradbe se je razširila na drž. pribitke. Davki se lahko plačujejo po novem tudi s priznanicami do 2000 K ne samo do 1000 K. Pobiranje vojnega pribitka na dohodnino je ukinjeno. Znašal je lani 15 milj. Din.

Seveda se bodo kljub tako znatnemu znižanju bremen za Slovenijo šo vedno našli hujskači, ki trdijo, da se ni liič doseglo.

Skupno je Slovenija v lanskem letu plačala 238.3 milj. Din državnih davkov napram 221.9 milj. Din v letu 1.926 in 292.6 milj. Din v letu 1925, ko je davčni vijak pritiskal najhujše Povečali so se lani napram 1926 dohodki države od zemlj, davka, znižali pa so se dohodki od dohodnine, davka na ročuo delo in posebne pridobnine. V odstotkih je lani Slovenija plačala neposrednih davkov 13.3% donosa celo države napram 14.1% v letih 1919 do 1926. Finančni efekt znižanja za Slovenijo moremo ceniti na najmanj 25 milj. Din.

Kako se drugače dela sedaj v finančnem ministrstvu, dokazuje ludi dejstvo, da so se že izplačali ljubljanski oblasti krediti za prvo četrtletje, ki jih je morala dobiti s prevzemom poslov po uredbi o oblastni samoupravi.

Ob tej priliki omenjamo brezvestno zlorabo oblastnih davščin po trgovini. Tako znaša oblastna taksa za tono kosovca 10 l)in, z 20. marcem pa so zvišali trgovci ceno za 40 Din ravno z ozirom nu oblastno takso 10 Din, torej 30 Din pri toni zaslužno. K 'emu pripominjamo, da je cena te vrste premoga v veletrgovini že dolgo časa neizpreme-ujena in da kaže prej tendenco navzdol kakor navzgor.

Mnogo hrupa jo dvignil opozicijski tisk glede zbornični i. doklad za leto 1928. Tu poudarjamo, da se te doklade porazdele na 4ШХХ) plačevalcev zborničnih doklad in da se pri !)9% teh plačevalcev povišanje skoro ne pozna. Tudi tozadevna izvajanja tajništva Zveze industrijcev, ki priporoča in-dustrijcem pritožbe proti zakonitemu povišanju v posebni okrožnici, so brezpredmetna in zastonj, ker je to odobril trgovinski minister dr. Spaho kot zastopnik finančnega ministra, še bolj pa radi čl. 101, ki določa, da sire višje doklade kakor 25% odobravati finančni minister, kar je ravno tu slučaj.

Dr. Letica državni podtainik v finančnem ministrstvu

r Belgrad, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) Nj. Vel. kralj je danes sprejel v avdienco vladnega predsednika Veljo Vukičeviča. Pri tej priliki je kralj podpisal ukaz, s katerim se imenuje za državnega podlajnika v finančnem ministrstvu dr. Dušan Letica, dosedanji glavni ravnatelj za davke. Novi državni podtajnik je bil takoj pozvan v predsedni-htvo vlade, kjer je prisegel. Po tej prisegi je dal časnikarjem sledečo izjavo: -Nič posebnega nimam povedati. Dosedaj sem malo razširil delokrog v finančnem resoru, kjer sem doslej bil. Odslej pride name tudi delokrog računovodstva. Finančni minister je želel imeti pomočnika, ki bi ga podpiral v Djegovem delovanju. Za takega je izbral rnene.«

Pomorski proinct 1927.

V naših pristaniščih (upoštevanih je samo 64 važnejših; ostalih 43 ima minimalen promet) je znaša i lani promet: 142.005 ladij (1926 134.482) z 28,661.344 t (1926 20,440.548 t)

Zadnja leta je bil promet naslednji:

milj. ladij milj. iieloton

1922 100.787 14.1

1923 86.492 11.4

192-1 110.101 15.0

1925 133.543 18.9

i.926 139.582 20.4

1927 142.006 23.7

Po zastavah je bil naš promet naslednji (v tisočih netoregistrskih ton): jugoslovanska 18.000. t. j. 76.4%; italijanska 4468, 18.9%; angleška 666, 2.8%; holaudska 164, 0.7%; grška 115, 0.5%; nato slede ostale skupaj 4639, 19.6%.

Največ prometa je bilo z jugoslovanskimi pristanišči 16,5

V najvažnejša pristanišča je doplulo ladij (v tisočih ton; v oklepajih podatki za 1926): Split-Vranjio 2304 (2044), Sušak 718 (558), Dubrovnik I. in II. 1377 (1260), Šihenik 756 (744), Metkovič 175 (173), Oiniš 232 (220), Zelenika 125 (78).

Izprememlie v trgovinskem registru. Vpisi: Jelovšek et Co., založniška in propagandna družba »Adana«:, d. z o. z. v Ljubljani (15.000 Din, poslovodja .loško Jelovšek); jPoji-paea«, zav. za proizv. kosm. preparatov F. Hann et Comp. v Ljubljani (Hann Franc, Ljubica Jova-novič); »Totra«, tovarna trakov, družba z o. z. v Ljubljani (40.000 Din; Karel Oovekar in Edvard Praprotnik); B. et. J. Gradiš, zastopstvo in zaloga pnevmatik v Mariboru (Josip Gradiš, Barica Gradiš); J. Berlič in K. Škerlec, mesarsko podjetje, d. z o. z. v Ptuju (16.(XK) Din; J. B. in K. Š.). — Izbrisi: Franc Cerar, družba z o. z., podružnica Celje (opustil); Granitolom, Anton Kes in drogovi v Celju (pjenos sedeža v Hudi kot); Tovarna ■ftemeuta, Zidani most (opustitev).

Tzpreinembe v zadružnem registru. Vpisi: Strojna zadruga na Jeiici, r. z. z o. z.; Vodovodna zadruga v Lukovioi, r. z. z o. z.; Kmetiška zadruga v Moravčah, r. z. z o. /..; Živinorejska zadruga v Mozirju, r. z. z o. z.; Agrarna ztijednico v koloniji Petešovci, občina Petešovci, r z. z n. z.; Agrarna zajedniza v Kačjem, r. z. z n. z.; ljudska hranilnica, r. z. z o. z., Slovetijgradec; Mlekarska

zadruga nn Visokem, r. z. z o z. — Izbrisi: Električna zadruga na Ježici, r. z. z o. z.; Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. ravn. Ljubljana v Mostah; Kmečka hranilnica in posojilnica v Turnišču, r. z. z n. z.

Občni zbori: Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 18. aprila ob pol 16 v posvetovalnici (izredni: stanje banke, sklepanje o likvidaciji); Koliuska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani 26. aprila ob 16 v Kred. zavodu (bilanca, volitev 4 čl. uprave in 2 revizorjev); Keramična industrija, d. d. v Zagrebu 21. aprila ob pol 1 v Praštedioni, Zagreb (bilanca 1927; volitev ravnateljstva).

Registriranje garautnih pisem. Banke, ki imajo pravico izdajati garantna pisma, smejo po odloku finančnega ministra ta pisma registrirati pri finančnih delegacijah v Ljubljani Zagrebu in Sarajevu, pri fin. ravn. v Splitu, in pri obl. fin. ravn. v Novem .Sadu; dosedaj je to registriranje vršil samo glavni inšpektorat fin. ministrstva.

Odprave konkurzov: Franc Brumat, trgovec, Ljubljana (vsa masa razdeljena); Ivan in Ivana Jerman v Radomljah (vsa masa razdeljena); Marija Lozar, trg. v Ljubljani (sklenjena poravnava); Pavel Szeredy, trg. v Dubrovniku (vsa masa razdeljena).

5. aprila 1928.

DENAR.

Jutri ljubljanska borza nc posluje. — Danes ne beležijo devizni kurzi nobenih izprememb. Pri srednjem prometu je krila Narodna banka vso potrebo. V devizi Trst je bila v začetku borznega sestanka denar 300, blago 300.85. koncem sestanka pa se je zvišal denar na 300.15, blago pa znižalo na 300.25, ne da bi prišlo do zaključka.

Devizni tečaji na ljubljanski borzi

5. aprila 192«.

лд ckjfh%

trtice

povpraš pon. srednji sr. 4. IV

Amsterdam — 2290-50 _ —

Berlin 1358.25 1361.25 1359.75 —

Budimpešta — 993-35 — 993.—

Curili 1093-50 1096-50 1095--- 1095*—

Dunaj 798.55 «01.55 800.05 800.(15

London 277.09 277-89 277.49 277-49

Nevvvork — 56-81 — —

Pariz 222.77 224-77 223.77 —

Praga 168-10 168-90 168-50 168.50

Trst 300.15 300.25 — ЗГО-12

Zagreli. Berlin 1358.25 — 1361.25, Curih 1093.50—1090.50, Dunaj 798.55—801.56, London 277.09 -277.89,, Ne\vyork 56.71—56.91, Pariz 222.77 —224.77, Praga 108.10—108.90. Trst 299.25—801.25.

Belgrad. Amsterdam 2287 2—2293.2, Berlin 1358.85—1301.25, Budimpešta 991.85—994.85, Curih 1093.50—1090.50. Dunaj 798.55—801 55, London 277.09-277.89, Ne\vyork 56.71—56.91, Pariz 222.77 —224.77, Praga 108.10—168.90, Trst 299.20—301.20.

Curih. Belgrad 9.13, Berlin 124.10, Budimpešta 90.60. Bukarešt 3.27, Dunaj 73.05, London 25.34, Ne\vyork 519, Pariz 20.43, Praga 15.385, Trst 27.42, Sofija 3.75. Varšava 58.25, Madrid 87.32.

Trst. Belgrad 33.30—33.32, Curih 363.50— 365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.40- 92.42, Ne\vyork 18.90—18.91, Pariz 47.45—47.55.

Dunaj. Devize: Belgrad 12.556, Kodanj 190.60, London 37.7025, Milan 37.565, Newyork 710.70, Pariz 27.99, Varšava 79.70. — Valute: dolarji 710.35, francoski frank 28.01, lira 37.80, češkoslovaška krona 21.0475.

Prana. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.375, Pariz 132.75, London 104. 75, Newyork 33.745.

Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.36, London 277.50.

VREDNOSTNI PAPIRJI.

V Ljubljani zaključena Ljublj. kred. po 135. V Zagrebu je promptna vojna škoda neizpremenjena, dočim jo za termine popustila. Med bančnimi papirji se je učvrstila Praštediona 805, med industrijskimi papirji pa je čvrstejša osješka Še-cerana zaradi vesti o povišanju dividende.

Ljubljana. 7% invest. posoj. 87. den., agrari 57.50, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zakljč 135, Praštediona 802.50 den., Kred. zavod 157—175, Vevče 135 den., Kranj. ind. 290 den., Ruše 265— 280, Stavbna 56 den., šešir 125 den.

Zagreb. 7% invest. posoj. 89.50, agrari 58.50, vojna odškodnina 434—435, april 437—438, maj 441—442, dec. 464—469, Jugo 89—90, Praštediona 805, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 540—550, Drava 540—545 (brez kupona), Slavonija 12—14, Trbovlje 485—490, Vevče 136—142.50. '

Belgrad. Narodna banka 6840, vojna odškodnina 433, 434, 434.50, uit. apr. 437.50, Prometna banka 2140, Belgr. zadruga 120. 7% invest. posoj. 87.50—88.50, agrari 57.50—58.50.

Dunaj. Živno 107, Jugo 10.90, Hipo 7.40, Al-pine 41.50, Greinitz 2.75, Leykam 9.70, Trbovlje 00.80, Kranj. ind. 36.75, Gutmann 28, Slavonija 1.58.

BLAGO.

Ljubljana. Les: trami merkantilni od 4, 5 do 9. 4 od 5—10 ni po kupčevi noti fko vag. meja 1 vag. |>o 280; hrastova in cerova sveža drva same cepanice brez klad iz mladega drevja fko vag. meja 10 vag. po 16; iščejo se deske večinoma smreka, paralelne ostrorobe, očeljeue 4 ni dolge v debelinah 12, 18. 24, 28, 38, 48 inm in v fiksnih širinah 19, 22, 25, 28, 30 cm, nadalje remeljni v dimenzijah 30.30, 46.60, 06.66, 76.76, 46.96 fko vag. Djevdjeiija tranzit; zaklj. U vag. Tendenca neizpremenjena.

Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava proinpl): pšenica 78-79 kg, 2% baška 390—292.50, slov. 385—387.50. koruza času prim. suha kvaj. gar., za marec 295—297.50, april 300—302.50, maj 305—307.50, činkvantin 305 —307.50, ajda dom. zdrava rešetana suha 295. ovas baški zdrav rešetan 300, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana plač. (H) prejemu 330—335; zaklj. — Tendenca neizpremenjena.

Novi Sail. Pšenica: bč. 340— 345, ban. 337.50 —342.50, srem. 842—347.60; ječmen 295-305; oves 250—257.50; koruza: bč. 255—265, april 26!) —265, bela 262.50-267.50, ban. 265—260, srem. 255 —260, apr.-maj 262.50—268; moka o g in gg 470 —480, št. 2 450—400, šl. 5 430—440, št. 0 380— 390; št. 7 312.50—325, šl 8 222.50 -232 50; otrobi: bč., slav. 212.50—217.50; fižol: bč., slav. 400—410. Promet: 7 vag. pšenice, 30 vag. koruze, 3 vag. moke, 1 vag. otrobov.

Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 32.88. 31.94, zaklj. 32 92—32.94, okt. 30.42, 30.50, zaklj. 30.52—30.54; rž: maj 31.22, 31.2«. zaklj. 31.24—31.28, okt. 25.86, 20.88, zaklj. 25.86—25.88; koruza: mai 27.50, zaklj. 27.44—27.50, julij 28.—.

Delavstvo in katolicizem

V francoskem tedniku Lu Vie Catliolique«• je napisal 10. t. m. abbe Jean Desgranges uvodnik z zgornjim naslovom. Najpoprej ugotavlja bedno stanje francoskega delavstva v verskem in cerkvenem oziru. V drugem razdelku popisuje prizadevanje brezverskih delavskih organizacij in končno delo katoliško Cerkve za pridobitev delavstva.

Med elito izobražencev, pravi D.., je katolicizem vedno bolj in bolj čislan, občudovan in prak-ticiron. Med delavstvom pa je gibanje ravno nasprotno in se položaj od dne do dne slabša. Odkod ta pojav? Med delavstvom je mnogo nravnega plemenitega čuta. Večinoma je to ljudstvo z dežele, kjer je uživalo versko vzgojo v družinah. (Vendar je danes na Francoskem tudi že kmetski živelj okužen od brezverslva in bo to kmalu pereč problem. Op. por.) Stik s tovarno, z delavskimi naselbinami in s sindikati mu kmalu uniči čisti verski čut. Komunisti in socialisti, ki si lastijo vodstvo nad delavskim razredom, nastopajo vsepovsod s starim geslom antiklerikalizma, ki se poostruje v krilatici: Cerkev je zvezana z izžemalceni kapitalizmom. Ne bo premagan slednji, ako ne bo uničena prva. Ta predsodek je tako silen, da delavec smatra, da je izdal svoje vrste, ako je religiozen. On se ne upa prestopiti praga cerkve, čeprav občuli željo in potrebo po njej. Pritisk socializma je skoro nevzdržen, celo med delavci, ki so ostali krščanski.

Vse te delavske mase, nadaljuje D., so se nam močno odtujile radi silovite nasprotne propagande in pa — ker so naša sodobna sredstva evangeliza-cije nesposobna, da bi delavstvo z uspehom odtrgala slabim vodnikom. »Nihče ne postane moder sam od sebe.4 pravi stari filozof. Zelo resnično zlasti za zaposlenega delavca. Ne bomo ga rešili zgolj z malo organizacijo, ampak zlasti z močno socialno in strokovno institucijo, ki bo odgovarjala njihovim življenskim potrebam in zadovoljevala njihove duhovne aspiracije. Za to pa bi bilo po-frebuo tudi duhovnikov, ki bi uživali njihovo zaupanje. Na razpolago bi morali imeti časopisje, knjige; voditi sestanke, kjer bi pobijali novodobne zmote. Sadovi bi se pokazali šele, ako bi bilo to delo sistematično. — D. pravi, da so od 1 1850. vzgojili več tisočev duhovnikov, ki so se prav posebno pečali z vzgojo meščanskih slojev. Povratek izobražencev k veri je velik uspeh teh žrtev skoro 80 let.

Zalo vprašuje D.: Bočni delavci pa, ki jim je lialikoval sam naš Gospod, in ki so poklicani, da igrajo odločilno vlogo v sodobni družbi, oni pa naj ostanejo brez teh žrtev posebnega apostolata?

Pisatelj zaključuje z razgledom, ki ga ima i sedaj katoliška Cerkev na Francoskem. Krščanski sindikalizem je danes utrjen. Socialni nauk Cerkve uče in razlagajo »Les Semaines sociales« in jih tolmačijo priročniki Ljudske akcije. Težke verige so pretrgane, ozračje je za Cerkev čistejše Nekdaj je bilo drugače. Mladi duhovnik, ki se je pečal s socialno akcijo, je kmalu prišel na glas. da je demo-i kratičen, modernističen. Zapustiti je moral svojo drago delavce in oditi na deželsko službo Pridobil j je le socializem, kar jo izgubila kršč soc. akcija. Vzrok je bila omejena konsenativnost. Danes so se francoskim katolikom odprle oči iu sedaj so j šele upoštevane socialne okrožnice papežev. (Pre-! lep primer je čudovito požrtvovalno delo kat. duhovnikov v delavskih predmestjih Pariza, ki ga opisuje Pierre Lhande v knjigi »Le Chrisl dans la Bunlieue«. Prebogato je ludi socialno delo pred kratkim umrlega abeja Le mir j a. ki pa zahteva posebno študijo zase. Op. por.)

Ex Orisnte

(Religiose u. philosopbische Probleme des Ostens u. d VVestens.) Velika 8", str. XVI+ 428. Mainz 1927.

Pod zgornjim naslovom je izšla pred kratkim v mladinskem založništvu Mathias Griinevvald vsebinsko bogata knjiga, katere tudi zunanja opren.i lepo razodeva miselnost, iz katere izhaja. Nič itf.nj kot 26 solrudnikov, ki so svetovne avtoritete za vzhodno vprašanje, je prispevalo k temu zborniku; med njimi tudi prelat dr. Grivec o originalnosti VI. Solovjeva.

Pravoslavni, uniati in katoliki redovniki in svetni kler, duhovniki in laiki, orientalci in zapad-njaki obravnavajo tu vprašanje zedinjenja, in sicer v različnih jezikih (nemškem, ruskem in Jranco-skem), »da bi bila knjiga čim večini prijateljem zedinjenja dostopna v njih materinem jezflcu«. Več člankov je spisano v dveh jezikih, n. pr. Szepticky-jev članek o ruskem kal. eksarhatu (v ruskem in nemškem jeziku) ali Grivčev članek (v ruščini in francoščini).

Zbornik obravnava najprej splošna vprašanja o zedinjenju, nato zgodovinska, potem dogmatična in biografska; članki, ki so plod večletnega dela posameznih učenjakov, so prava zakladnica za vsakega, ki se količkaj zanima za ta vprašanja. Lepi so tudi himni vzhodne Cerkve, ki so iz ruščine in grščine prevedeni nu nemško; obratno je pa tudi latinska sekvenca sv. Bonaventura v čast sv Križu prevedena na ruščino. Knjigo krasi tudi več slik. Ta zbornik, ki je pisan v čudovito ireničnem tonu, je hvalevreden poskus graditi most med Vzhodom in Zapadom od obeh nasprotnih si strani. Vsi problemi, ki se lu obravnavajo, nas uvajajo v iilozof-sko-teološko miselnost, ki je tuja ne samo povprečnemu zapadnemu kristjanu, ampak ludi mnogim našim teologom; vendur pa spada ta miselnost k bistvu krščanske tradicije in brez nje nikakor ne moremo spoznati krščanskega Vzhoda. Zato priporočam lo knjigo, čije namen je ^spoznati in vzljubiti se«, vsem prijateljem vzhodne Cerkve.

Dr. C.

Novo de5o Bernanosa

(Poslanstvo katoliškega romanopisca.)

Z Bernanos-jem nas je seznanil Jakob Šolar, ki je v prvi števiiki letošnjega Doma in sveto prinesel oceno njegovega romana »Sons le soleil de Satan . Delo, ki je imelo čudovit uspeh (v osmih mesecih se je prodalo 100.000 eksemplarjev), je brezdvomno najmočnejši izraz spiritualistične orientacije sodobnega človeka. Njegov Satan ni morda zgolj neki teoretski princip zla, temveč realni antipod — človeka svetnika — duhovnika Douissan-o, ki v trajnem notranjem dvoboju s hudičem ustvarja svoje svelništvo in manifestira prečudovito geni-jalnost in v katolicizmu oblikovanega religioznega genija.

Njegovo novo delo, ki je esletsko-logična posledica Satana . sc imenuje L'Imposture (»Prevara ). Tudi v tem delu je postavil v očišče svojega umetniškega zanimanja duhovnika, vendar lo pot ne duhovnikn-svotnika, temveč duhovnika-odpad-nika. Abbe Cćnabro, človek blestečegn intelekla, izgubi vero baš radi vere v silo svojega razuma. Pisateti nuni prikazuje nieirovo notranie živlienie

z izredno fino psihološko intuicijo v obsvetljavl drugih življenj. Cčnabre z ostrim sovraštvom obdelava vernega žurnalista; z zasmehom ubogega majhnega človeka raste njegov obup. Trpljenje se stopnjuje do neke vrste agonije. Iz notranje groze mu vstane želja govoriti z duhovnikom. Vendai spričo njega — malega svetnika — ne doživi odrešenja: Občuduje ga, in ga sovraži, in mu je pusto ob njem. V dramalsko pointo se razkipi delo v sceni, ko se Cenabre hoče rešiti s samoumoroin — a ga čudež reši smrti — proti njegovi volji.

Drugi del nekako izpade iz okvira celote. Tretji pa nam prikazuje Cenabra v razgovoru z beračem, ki je gmotno in moralno propadel. Cenabre zazre v njem karikaturo samega sebe: kakor je oni propadel vsled pohotne strasti in laži, pa je on sam propadel vsled napuha. Četrti del prinaša smrt duhovnika Chevance-a, neke vrste svetnika. V njegovi agoniji ga tolaži gospodična Clergie, čista duša in sveta — njegova izpovedovanka. Duhovnik Che-vance se boji smrti. Dekle se skloni k njemu, in mu da vse, kar mu more dati: »To, kar sto tako zelo ljubili in česar ne potrebujem več, tega ne bom nikdar več ))otrebovala, nikdar več. Moje veselje, moje ubogo veselje, ki vam je bilo drago.« To je namreč veselje duš, ki so svetniške in jih je obiskala ljubezen. Chevance umira, njegov glas se razblesti: »Moja hči, — ji reče, vzel sem, kai ste mi dali.« Duhovnika Cenabra obkroža duh odhajajočega, dekle pa v smislu nadnaravnega načrta vstopi v njegovo življenje, da ga reši končnega obupa.

In to poslednjo je načrt njegovega tretjega dela: »La Joie« (Radost).

V Satanu je Bernanos prikazal človeka, ki ni mogel postati popoln svetnik zato. ker mu je manjkalo ljubezni — caritas. V »Imposture« vidimo duhovnika, ki je vsled nai>uha izgubil vero in ki mu je še v večji meri manjkalo ljubezni, v delu »La Joie« pa bo — kakor se zdi — baš ljubezen našla svoje ovekovečenje.

Ob tej priliki — Bernanos je našel pol ne le k nam, temveč tudi v Hrvate — bi morda zanimala pobližje Bernanos-jeva osebnost. Iz razgovora, ki ga je imel kritik in urednik francoskega lista »Les nouvelles litteraires« (17 aprila 1926) Lelevre — z Bernanos-jem, je posneti sledeče:

Najmočnejše je vplival nanj Balzac — vendar ga njegov realizem ni mogel popolnoma zadovoljiti, češ: »Ta veliki človek je bil bolj občutljiv kot katerikoli drugi za gibljaje strasti in njih elementarni ritem Ni se pa vzgojil k najsplošnejšemu univerzalnemu pojnu človeškega — h katoliške-mu realizmu. Njegova inteligenca je sicer spoznala notranji red katolicizma — vendar pa ni nikdar prodrla do predmeta samega. Ni treba postaviti poteze nobenemu njegovih strašnih obrazov, vendar ni bil nikdar ob onem skrivnostnem viru zavesti, kjer greh organizira proti Bogu oni del nas samih, v katerem je izvirni greh porušil ravnovesje.«

Ali naj se nadene njegovemu romanu etiketa, »katoliški«? > Katolicizem ni pravec, od zunaj postavljen človeku, to je pravec iivljenja, to je iiv-Ijenje samo. Vsako umetniško delo, ki izraža karkoli iz notranjega življenja, je naše (katoliško prip. por.) samo po sebi.«

Nu pripombo Lefevre-a, češ, da je katoliški romanopisec često na enr oko slep. nekak »pomanj-Sank opazovalec, dokler ga ne hipnotizira vizija o »poštenem klasičnem človeku'. — kar pa je še slabše, — odgovarja Bernanos sledeče: Poštenjak, kakor si ga zamišljajo profesorji, je dobro opremljen mehanizem — kartezijska žival Marsikdo se je že poslužil takega priročnega objekta za svoj roman — vendar, kaj se je zgodilo: avtomat je bil popoln, vendar na dvajset korakov okrog se je slišalo škripanje vzmeti in vzvodov. On tudi ni umrl, ampak se je ustavil kot ura ...

Drzno obsodbo je izrekel Bernanos o Analole France-u. »Nisem se hotel (v svojem Satanu) omejiti na karikaturo Anatole Ifrance-a, vendar več če se govori o njem — tem boljše. Saj to bo bojda zadovoljilo njegove redke učence v trenutku, ko drči njihov mojster v malovažnost, pozobljenje, ki je tisočkrat obupnejše takemu človeku kot zaničevanje. Njegovo delo je Umazano. Pravijo, da njegovo dolo ni druzego kot igro. Л kakšna igra? Igrati se z upanjem ljudi, se pravi imeti za norca glad in žejo reveža. Morda imamo na svetu danes takega nesrečneža, ki bi se rad nasitil z gotovostjo in ki je umrl v obupu zalo ker je avlor »Thaide« znal biti duhovit in je obvladal jezik. To je napaka, od katere se ne more nihče odkupiti, to je bislven popoln zločin. Sovraštvo se umakne neki sveti grozi, če pomislimo, da vse to použitje upanja' ni služilo ničemur drugemu kot da je ta kruti starec pol stoletja užival sloves svobodnega učenika. Ne — saj ga ne sovražim več, iz Evangelija bi vzel najbolj skrivnostno prekletstvo zanj: dobro bi bilo, če bi ta človek ne bil nikdar rojen.

Proust ne more biti vodilni element mlade generacije, zatrjuje Bernanos. Njegova introspekcija je brez vrednosti. Njegovi ljudje: to so pametne živali, pohotni, komplicirani kot kirurgični instrumenti, izpiljeni in obrušeni kot oni; zanje je Krist umrl — zastonj. V Proustovi knjigi ni Boga, niti njegove sledi. Njegov etični indiferentizem bi bil upravičen le tedaj, če bi nam bila moralna norma dana od zunaj — a ona je vendar v nas samih. Pisatelj mora nujno izgubiti vse. če odmakne svojemu delu Boga in hudiča: to je dvoje za njegovo delo neobhodnih osebnosti.

Moralna teologija nudi pisatelju neobhodnih podatkov in gotovih znakov — obratno se pi: tudi moralna teologija more oploditi po pisatelju. Saj se moralist more udali izkušnjavi, da modruje \ prazno. Človek pa, ki je dobil dar imagiuacije ir ustvarjanja, ki ima vizijo notranje realnosti, doprinese teologu neko osebno silo prodiranja in intuicije in velikega interesa.

Romanopisec ima vlogo apologeta Zakaj bi katoliški romanopisec nc bil prvi med tistimi, ki prodirajo v prepade? Njegova naloga je, da koraku naprej. V roki nosi plamenico.

Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo jo za leti 1920.-27. pravkar izšel kol dvojni letnik VII-V1I1. Med razpravami nas bo zanimata študija univ. prof. M. Kosa o raznih izdajah Tčlegraphe Officiel«. Iv. Vrhovnik dokazuje na podlagi arhival-nih virov, dn se je turški poraz I. 1492. izvršil v gozdu Hrušice pri Ljubljani in ne na Krasu. Znani raziskovalec naših cehov Andr. Lavrič poroča o zgodovini nedavno zamrle čevljarske bratovščine v Cerknici. O delu in pridobitvah kulturnozgodovinskega dela našega Narodnega muzeja v razdobju zadnjih treh let pa poroča muzejski ravnatelj dr. Jos. Mol. — Med zapiski srečamo najraznovrstnejšr gradivo domoznanskega pomena. V prirodoslovneni delu je treba na prvem mestu omeniti s slikami luksuriozno opremljeno razpravo o slovenskih opi-lionidih izpod peresa prof Jov. Iladžija in drugo (Koširjevo, dr. Kuščerjevo. dr. Peruškovo. A. Pi-skernikove).

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh