Predogled



	Iz porotnega sodi��a v Celju.	mu kaj zapustil, posebno tudi �enske, in da je vsakemu v lice kaj obljubil, pa se ni bilo za�nesti na take obljube, ker Danjko ni bil sta�novitnega zna�aja. Zdaj nastopi g. �tefan Sakel�ek kot pri�a. Predsednik ga podu�uje, da ni dol�an pri�ati, ker je tudi o�e zato�en. Pri�a pa dolo�no re�e, da mu je volja pri�ati. On prise�e, pravi, da je bogoslovec v Celovcu, in da je Toma� Danjko njega, kakor tudi lastnega o�eta prav rad imel in dostikrat z njimi skupaj bil. V jeseni 1885 je Danjko njemu zaupno razodel, da mu bode vse svoje premo�enje zapustil, zatoraj je tudi verjel, ko mu je o�e pisal, kaj je od teh �tirih pri� izvedel. Teh �tirih zato�encev pa on ne pozna. Pri�a Miha Pulko pravi, da je sred leta 1885 rajni Danjko mu povedal, da je ravno s �tefanom Sakel�ekom bil govoril, ter mu ob�ljubil celo zemlji��e na Strnini, �e se bo izu�il. Pri�a Jakob Trebom je v jeseni 1885 iz Danjkovih ust �ul, da bo �tefanu Sabel�eku po smrti kaj dal, �e bo �e kaj imel. Proti pri�i Ga�perju Greben�niku je Danjko rekel, da bo za primicijo �tefana Sakel�eka kaj lepega dal. U�itelj Simon Salamon potrdi, da je on napravil po pro�nji Andreja Sakel�eka pro�njo na Ptujsko sodnijo zavoljo zasli�anja pri� k �eni njegovi, Ani paje rajni pol leta pred smrtjo povedal, da bo �tefanu Sabel�eku svojo zemljo zaro�il, �e bo me�nik postal pri Svetem Duhu. Rodo�ek Tereza �ena zato�enega Bo�tjana Rodo�eka, potrdi pod prisego, da je njen mo� en�krat koncem septembra 1885 zve�er, ko je domu pri�el, ji ro�no povedal, da je Toma� Danjko pred njim in tremi drugimi pri�ami oporoko delal, da bo vse �tefan Sakel�ek dobil, �lahta pa ni�. Sprah Ana_: �ena zato�enega Jakoba Spraha, potrdi pod prisego enako, da je njen mo� zve��er domu pri�ed�i, ji povedal, da je bil pri�a Danjkove oporoke. (Dalje prih.)
	(Dalje.) Tega jim je dal, tudi vsakemu pozneje en �kaf kislega zelja iz Danjkotovega, ker je bila kad �e na eksekuciji prodana, in je morala biti spraznjena ter je dajal in razprodajal vsega zelja tudi drugod, pa pisal v ra�un Danjkove zapu��ine, katero je imel oskrbovati, zatoraj je sodnija na�la pri njem zapisano o teh iz-neskih 20 kr. Ajde je dal pol drugi �kaf Ro-do�eku, pa iz svojega, proti temu, da mu ga od�slu�i z delom. Na to se zasli�ijo pri�e. Alojz Ornik 69 let star, u�itelj v pokoju, pravi da je bil Danjkov prijatelj kacih 30 let, in da je z Matev�i�em 1 leto pred smrtjo go�voril z Danjko-tom, ta pa je obljubil Matev�i�u eno kravo, njemu pa vinograd na Jablanskem vrhu. Ko sta pa djala Danjkota, da ta ob�ljuba le velja, �e tri pri�e �ujejo, in ko so ho�teli poslati hitro po pri�e, je rajni rekel, daje �e �as, da �e bo drugokrat napravil oporoko. Pristavil je, da sicer ne more vedeti, �e je rajni napravil koncem septembra 1885 omenjene opo�roke, � on pa tega ne verjame. Na vpra�anje dr. Serneca, kake uzroke da ima, da se upa re�i, da tega ne verjame, od�govori Ornik, da misli, da bi bil rajni vzel za pri�e njega in pa Matev�i�a in bli�nje sosede, ne pa take 4 neznane mo�e, vendar je moral priznati, da je Danjko �e pozneje sam k njemu rekel, da bo dal g. �tefanu Sakel�eku, kedar bo me�nik ali �trtinjak vina ali pa 100 gld. Dr. Srnec mu zavrne, da Danjko ni mogel vzeti Omika in Matev�i�a za pri�e oporoke, ker jima ni� ni hotel zapustiti, kakor je bil preje oblju�bil, in da tedaj je prav jasno, zakaj si je vzel �isto tuje pri�e, � namre� za to, da mu nikdo ni� ni ugovarjal zoper zadnjo voljo. Ornik sam mora kone�no �e priznati, da je Danjkota, ki je �e bil dolgo pred smrtjo bo-lehcn, marsikateri nadlegoval s pro�njo naj bi

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu