logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ljubljana, nedelja 27. junija 1937

Cena ž D3n

Upravmžtvo, ujuDijana, Knafljeva ulica & — Telefon St. 8122, 8123, 3124, 3125, 3126.

Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovs UL 6 — TeL 3392, 8492.

Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455.

Podružnica Celje: Kocenova uL St. 2 Telefon št 190.

Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien 8t 105.24L

Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—

Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65.

Rokopisi se ne vračajo.

bistro" izide v ponedeljek, torek in sredo vsak dan kakor običajno.

Vidov dan

Ko je L 1389. prispel v Pariz brzi sel, odposlan z bojnega polja na Kosovem pred usodnim končnim preokretom bitke, ter naznanil zapadnemu krščanstvu zmago srbskega orožja, so se zamajali zvonovi vseh pariških cerkva in nadškof ponosne francoske prestolnice je odslužil slavnostno zahvalnico, da ^so pobite divje mongolske vojske, ograža joče evropsko omiko. Zapadna Evropa je še nekoliko časa živela v prijetni zmoti in brezskrbnosti, ko pa se je raz-vedela vsa okrutna resnica strahotne nesreče na Kosovem, je evropsko kr ščanstvo zatrepetalo v paničnem strahu pred groznim navalom azijskega barbarstva. Na Kosovem se je bil zrušil najkrepkejši branitelj evropske omike in zapadni svet je zatrepetal pri misli, Ida se bo moral iz lica v lice pomeriti s strahovitim sovragom.

Toda strah zapada je bil prenagljen. Dasi je bila Srbija pregažena, je ta mali narod vendar imel toliko prarodne sile, da ni priznal kosovski bitki dokončne odločitve m se ni brezmočno podvrgel ©tomanski sili. Kosovska nesreča je vzbudila v junaških srbskih srcih hud odpor in željo po osveti, narod pa je obdal strahotni poraz z nimbom poezije ter povzdignil dan poraza v dan največje narodne slave. Ta edinstveni primer v zgodovini narodov kaže vso veliko življenjsko silo srbskega življa, da si je iz narodne nesreče skoval orožje, ki je končno tudi strlo sovraga v prah. Hodila se je kosovska vidovdanska misel, ki je prevevala ljudska srca in netila večni odpor tega izredno krepkega slovanskega plemena.

Bitka na Kosovem je postala usodna za vso Evropo, prav posebno pa za vse današnje jugoslovensko ozemlje. Vidov dan zato ni le srbska tragedija, marveč tudi hrvatska in slovenska ter spada v zgodovino Slovencev in Hrvatov prav tako, kakor v zgodovino Srbov. S Ko-sovega polja se je odprla svobodna pot turškemu valu na sever in zapad, v hrvatske in slovenske kraje. Ko so drugi narodi mogli posvečati vse svoje sile gospodarskemu in kulturnemu razvoju, so postale jugoslovenske pokrajine za dolga stoletja krvava bojišča. Več ko pol tisočletja se je na našem ozemlju bojeval strahoten boj za svobodo. Evropa je za našimi ledji lahko razvijala svojo omiko, medtem ko je naš narod nosil najhujše žrtve te borbe. Dobili smo časten pridevek »predzidje krščanstva«, ko pa so se kazala prva znamenja, da se zmaga nagibi je na stran našega naroda, si je ista zapadna Evropa prizadevala na vso moč, kako bi zavrla naš polet v svobodo in ohranila nekdanjega sovraga vsaj kot večnega svojega valpta rrad narodom, stremečim k soncu svobode.

Vidovdanska obletnica je najprimernejša prilika, da se spomnimo naše slavne in krute preteklosti, da si prikličemo v spomin črne dneve našega suženjstva rn se zgrozimo pred bodočnostjo, ako bi v našem narodu prevladale težnje nesloge in nespametnega separatizma. Na vso srečo obhajamo letošnji Vidovdan pod ugodnejšimi av-spicijami. Mnogo je namreč znamenj, ki kažejo, da je vsaj v naši ožji domovini zabl? ^-»jM" v. > že pre-

koračila svoj višek in stopila v fazo po-jemanja. Nov val jugoslovenskega čustvovanja in domoljubne zavesti je planil z neodoljivo silo na dan.

To pot so pohod jugoslovenske misli otvorile sokolske legije. Mladina se zgrinja v množicah pod jugoslovenske prapore, v starejših pa je znova oživel duh odpora proti opasnim in pogubnim težnjam ftalvtitjtfftMjttj

Vidovdanska misel, porojena iz globine narodnega ponižanja in narodne žrtve, je vera v moč in bodočnost naroda. V njej živijo oni nepremagljivi optimizem, ona borbenost in žilavost, ki so nas skozi veke trpljenja in suženjstva vodili k svobodi in zedinjenju. Danes je ta misel prenesena iz nekdanjega svojega plemenskega obeležja na ves narod in je zavladala na vsem ozemlju, kjer se čujeta naša beseda in naša pesem. Ona opaja in oplaja, prodira. in podira vse zapreke, osvaja si duše in krepi srca za borbo in za zmago jugoslovenske ideje, ki je osnovni zakon naše države ter plamenica na poti iz sedanjih nevšečnosti. Nje sila je ne-odoljiva in v nje prirodi je, da vstane v vsej svoji mogočnosti ravno tedaj, kadar je pritisk nasprotnih temnih prizadevanj najsilnejši in kadar si sovragi že obetajo popoln uspeh svojemu razdiralnemu delu. Zaman so vsi napori ne-prijateljev Jugoslavije. Za veliko idejo jugoslovenstva stoje borci minulih vekov, zanjo so dali življenje najboljši naši sinovi, propovedovali so jo naši najmodrejši možje, pod njenimi prapori so se bojevali oni, ki so doprinesli največji delež k zgraditvi naše svobodne domovine. i

RUMUNSKI KRALJ NA POLJSKEM

Včeraj je prispel na službeni obisk v Varšavo kralj Karol s prestolonaslednikom Mihajlom — Stotisočglava množica ga je sprejela

z ogromnimi manifestacijami

Obletnica smrti dr. Gregorja žerjava

VMK&AČS'.- ^ •.. .v <3 W fH M M^^pj

Bukarešta. 26. junija. AA. Kralj Karol IL je snoči s prestolonaslednikom Mihajlom ob 17. uri odpotoval v Varšavo da vrne obisk predsednika republike Moscickemu. V njegovem spremstvu sta zunanji minister Antonescu in državni podtajnik za narodno obrambo general Glac.

Varšava. 26. junija. AA Davi ob 3.57 je prispel kraljev vlak na poljsko obmejno postajo Sniatyn. Rumunskega kralja je na postaji sprejelo posebno odposlanstvo poljske vlade s prometnim ministrom Ulrichom na čelu. Zaradi rane ure pa ni bilo uradnega pozdrava. Na kraljevi vlak so priključili salonske vozove uradnih oseb, ki so prispele iz Varšave.

Poljsko odposlanstvo so predstavili romunskemu kralju pred prihodom v Lvov, kjer je bil uradni sprejem s strani civilnih in vojašikih oblastev. Vojvoda Bilik je spremljal rumunskega vladarja od Lvova do Pfemisla.

Kraljevsiki vlak je dal priložnost za mnogoštevilne manifestacije na V6ej progi do poljske prestolnice. Prebivalstvo je napravilo špalirje in spontano pozdravljalo kralja K atol a in prestolonaslednika Mihajla.

Uradni sprejemi so se vršili po vrsti v Lvovu, Pfemislu in v Ranu, kjer so zastopniki krajevnih oblasti izrekli visokima gostoma dobrodošlico. Uradno poljsko zastopstvo z vojnim nadzornikom generalom Fab-rizijem in prometnim ministrom Ulrichom .je spremljalo kraljevska gosta vse od meje. General Fabrizi je imel nalogo od predsednika repu' 'ike. da pozdravi kralja in da bo na uslugo romunskemu vladarju ves čas njegovega bivanja na Poljskem.

Ob 16.30 je kraljevski vlak privozil na varšavsko postajo, bogato okrašeno 6 cvetjem in zastavami. Tu so brli zbrani predsednik poljske republike Mošcicki, maršal Smigly Rydz, predsednik vlade Skiadowski, vsi ministri, predsednika senata in poslanske zbornice, namestnik zunanjega ministra Seanbeck. varšavski župan, člani rumunskega poslaništva v Varšavi in poljski poslanik v Bukarešti.

Ko je privozil kraljevski vlak, je častna četa izkazala čast. vojaška godba je pa za-svirala romunsko himno. Po pozdravih se

je začelo predstavljanje nato je pa kralj Karol s prestolonaslednikom Mihajlom in v dražbi predsednika republike Moscickega in maršala Rydz-Smiglija odšel k izhodu postaje, kjeT ga je pozdravila velikanska množica okoli sto tisoč ljudi.

V prvem vozu sta zavzela mesti kralj Karol in predsednik poljske republike Mošcicki, v drugem prestolonaslednik Mihajlo, ki mu je na levi strani sedel maršal Rydz-Smigly. Oba avtomobila sta spremljala dva eskadrona prvega, polka lahke konjenice.

Vsa Varšava in zlasti ulice, po katerih je šel kraljevski sprevod. so bile razkošno okrašene z zastavami. Prebivalstvo je pozdravljalo visoke goste z velikim navdušenjem. Balkoni in okna na cestah, po katerih je krenil kraljevski sprevod, so bili vsi zasedeni.

Kralj Karol n. je takoj po prihodu v Varšavo krenil v kraljevski dvor, da uradno obišče predsednika republike Nato sta se romunski vladar in prestolonaslednik Mihajlo odpeljala v gradič Lazienki, kjer bosta stanovala.

Predsednik republike MoscickJ je zvečer vrnil obisk kralju Karolu in prestolonasledniku Mihajlu. Nato je bila gala-večerja v kraljevskem gradiču, ki jo je priredil visokima gostoma mC čast poljski državni poglavar. Po večerji je bil velifk sprejem.

Pozdravi poljskih listov

Varšava, 26. junija. Varšava in vsa Poljska so popolnoma v znamenju obiska kralja Karola II, vladaria prijateljske in zavezniške Rumunije. Brez razlike političnega prepričanja prinašajo listi članke s pozdravi in dobrodošlico vladarju velike Rumunije. V svojih člankih listi kar naj-topleje poveličujejo poljsko-romunsko prijateljstvo in poudarjaio pomen poljsko romunske zveze za utrditev evropskesra miru. Vsi listi prinašajo na prvi strani slike kralja Karola II. in prestolonaslednika vor vode Mihajla. Nekateri prinaša jo tudi pozdravne uvodnike v romunščini.

jGazeta Polska« priobčuje uvodnik pod

Nova razdelitev kontrole

Anglija bo izvajala kontrolo na zapadu in joga, Francija pa na vzhodu in severu — Napeto pričakovanje nemške in italijanske odločitve

Partz, 26. junija, br. Med Parizom in Londonom se razgovori o novi razdelitvi pomorske kontrole okrog Španije po zatrjevanju poučenih krogov dovedli do sporazuma. Vso kontrolo si bosta razdelili Francija in Anglija in sicer talko, da bo Anglija s svojo mornarico kontrolirala severno in zaapdno špansko obalo, Francija pa južno in vzhodno. Angleška vlada se je informirala v Berlinu, ali pristanejo na tako razdelitev kontrole. Odgovor v načelu ni bil odklonilen, dasi napovedujeta Rim in Berlin formalen protest. Sklenjeno je bilo, ponuditi Italiji in Nemčiji, da se lahko vsak čas prepriča ta o nepristranskem izvajanju kcrntroSLe na ta način, da odpošljeta svoje posebne opazovalce na francoske in angleške kontrolne ladje.

London, 26. junija, o. Pri potgajarajSh, ki so se vršila te

Odbor se bo sestal v torek. Ce U pa Nemčija, Italija a® Rusija povzročala kakšne težave, in stavile kakšne p°goje, 1« za Francijo in Anglijo ne bi bili spre. jemljivi. boHa tudi Francija »n Anglija opustil nadainje Sodelovanje v kontrolnem sistemu, da bi se tako osvobodili vseh obveznosti in P*žje čuvali svoje interese v špani£ in na Sredozemskem morja. Hkratu pa bi odklonili sleherno odgovornost za posledice, Ia bi spričo tega nastale.

Po informacijah iz Berlina in Rima odpor Nemčije in Italije proti francosko-an-gleško kontrolnemu sporazumu m načelnega, nego le formalnega značaja. Vendar pa bo sporazum po nevtrataostmem odboru v Londonu lahko odobren in po. zneje izvaajn le, če bosta Nemčija in Italija pristali na to, da se sme izvršiti kontrola tudi na njunih tovornih ladjah, ki bi bile namenjene v Španijo, šele v takem primeru bo mogoče pričakovati, da bo napetost v mednaTodno-političrafih odnošajih, ki je nastala zaradi odpovedi italijanskega in nemškega sodelovanja v kontrolnem sistemu, zopet popustila.

To svetlo dediščino moramo skrbno čuvati in očuvati, zato se zgrnimo pod jugoslovenske prapore, pred katerimi se bolj in bolj umika *v i«. ■

' ^ Vojska jugoslovenskih nacionalistov stopa na plan in v borbo za brez-aogojno uveljavljenje ideje edinstva, ki je zvezda vodnica našega naroda. Pod jugoslovenskimi prapori in v duhu vi-dovdanske tradicije nas ni strah za bodočnost naše ljubljene domovine in našega naroda.

Ožji odbor za nevmešavanje, ki je sklican na sejo za prihodnji torek ob 11, bo proučil francosko-britainski predlog o pomorskem nadzorstvu na španskih obalah. Pn tej priliki bo lord Plymouth sporočil rezultat svojih razgovorov z zastopniki Nemčije in Italije o predlogu britanske vlade.

Tudi Švedska pripravljena sodelovati

Stockholm, 26. junija, o. Na vesti, da je Anglija sklenila pritegniti Švedsko k sodelovanju v kontrolnem sistema, je zastopnik švedske admiralitete novinarjem izjavil, da švedska vlada še ni prejela nobenega uradnega angleškega vabila. da pa je že sedaj načelno pripravljena sodelovati pri kontroli v španskih vodah. Naštel je tudi vojne ladje, ki bi jih bila Švedska pripravljena staviti na razpolago.

Posvet med francosko in angleško admiraliteto!

Pariz 26. junija, o. Listi poročajo, da se v admiralskih štabih Anglije in Francije že intenzivno pripravljajo načrti aa izvedbo angleško-francoekih predlogov o reorganizaciji kontrole v Španiji, ki pa imorajo biti seveda prej sprejeti po nevtralnostnem odboru. Vsekakor eo bili že izdani ukrepi, da se francosko in angleško brodorvje v španskih vodah že prihodnji teden znatno ojaču

Sodni zaključek velike aSere

Zagreb, 26. junija, o. Danes J6 zaflcTju-51 senzacionalni proces proti Dušami Teo-doroviču. baronu Leonardi Ghiczvju, Margi-ti Horvatovi in dr. Arku. ki so bili obtoženi prevar s hranilnimi knjižicami. Proces je vzbudil v Zagrebu zelo mnogo zanimanja. Danes -opoldne je bila razglašena sodba. Dušan Teodorovič je bil obsojen na 6 let robije in trajno izgubo državljanskih pravic, odvetnik dr. Ivan Arko na 20 mesecev strogega zapora, baron Leonard Gbiozv na 10 mesecev strogega zapora in Margita Horva-tova pogojno na 5 mesecev zapora. Proti sodbi so zagovorniki obsojencev vložili revizijo in priziv. Tudi državni tožilec je vložil priziv zaradi nremile kazni za prve tri obsojence, glede Horvatove pa zaradi tega, ker je bila obsojena le pogojno.

pri OUZD v Zagrebu

Zagreb, 26. junija, o. Pri zagrebškem OUZD je posebna komisija Suzorja pričela s preiskavo, ki je bila odrejena predvsem zaradi delovanja ravnatelja OUZD dr. Mu-driniča v znani »Tehniški uniji«. Dr. Mu-driniču očitajo, da je zaradi tega zanemarjal svoje posle pri OUZD. Poleg tega je bilo izvršenih več poneverb pri OUZD tako, da je urad utrpel znatno materialno škodo. Tudi to zadevo bo komisija preiskala.

naslovom >Nič nas ne loči, vse nas zdrožu je«. Člankar pravi, da se Poljska in Romunija na gospodarskem polju izpopolnjujeta na političnem področju ju pa druži enaka ljubezen do miru in dela. Uvodničar poudarja, da tvorita Poljska in Rumumja čvrst blok 55 milijonov ljudi.

Vojaški list »Poljska Zbrojna« prinaša navdušen članek o kralju Kariu, ki ga poveličuje kot velikega borca za poljsko-ru-munsko zvezo. List pravi, da je vladarju Velike Rumunije zagotovljeno lepo me6to v zgodovini že samo zaradi ustvaritve in utrditve poljskoromunske zveze.

Krakovski »Ilustrovani Kurier Codzren-ny« pravi med drugim: Nikoli ne bomo pozabili vloge, ki jo je igrala Rumunija l. 1920, ko so boljševiki stali že pred vrati Varšave in ko so mnoge delavske organ i za cije sirom po vsem svetu kot zaveznice Moskve s svojo sabotažo ovirale oskrto Poljsko na obisk, stanoval tudi njun oče prihajalo pošiljke orožja in streliva čez Rumunijo. V stiski spoznaš pravega prijatelja. In mi smo v prehudi stiski tistih tragičnih dni mogli oceniti pravi pomen romunskega prijateljstva. Toda naša zveza z Rumunijo ne izvira samo iz čustva, temveč temelji tudi na logičnem razvoju poljske in romunske politike. Obe državi sta na skrajni periferiji zahodnega sveta. V naši dobi ima ta njuna zemljepisna lega posebno veh k pomen, ker se čuti čedalje hujša težnja po novem naskoku vzhoda na zahodni svet.

>Expres Poranny« omenja med drugim, da bosta kralj Karel in prestolonaslednik vojvoda Mihael stanovala v gradiču La-zionski, kjer je nekoč, ko je prišel na Poljska na obisk, stanoval tudi njun oče odnosno ded pokojni kralj Ferdinand. Dejstvo. da bo ta zgodovinski grad v sorazmerno tako kratkem času videl tri rodove romunskih vladarjev poudarja list, simbolno kaže vso čvrstost in ves pomen polj-skorumunske zveze.

Zelo lep članek prinaša tudi desničarski opozicijski >Warszauski Diennik«, ki pravi da narekujejo poljskoromurasko zvezo obema državama že njuna zemljepisna lega 6ama in enake nevarnosti. List omenja zgodovinske zveze med Poljsko in Ruimmi-

Danes se obnavlja dan smrti dr. Gregorja Žerjava. Pred osmimi leti je ugasnilo dragoceno življenje tega moža, ki je bil vzor naprednega in nacionalnega delavca in voditelja. V knjigi našega osvobojenja in zedinjenja ostane Žeria-vovo ime neizbrisno zapisano, jugoslovenski narod pa ga bo vedno štel med svoje najboljše sinove. V pieteti in hvaležnosti se klanjajo jugoslovenski nacionalisti njegovemu spominu.

jo in končuje z besedami, da bo poljsko-rumunska zveza os, na kateri se bo zgradil čvrst blok miru in trajnosti od Baltiškega do Črnega morja

List >ABCk pozdravlja kralja Karla H. izt pravi med drugim, da tvorijo vzhodne meje Poljske in Rumunije branik, ka ščiti ves zahodni svet pred napadi rdečega moskovskega boljševizma.

Odmev zgodovinske debate v angleškem parlamentu

Ostri govori opozicijskih voditeljev — Vsi veliki listi

razpravi največjo pozornost

ključil s svojim govorom zunanji minister Eden, ki je odgovoril na očitke opozicije in zagotovil, da ostane Anglija budno na straži in ne bo nikjer v Evropi trpela in dopustila, da bi kdorkoli ogrožal mir.

Ob zaključku debate je zbornica s 157 proti 86 glasovom izrazila vladi in njeni politiki zaupnico.

London, 26. junija. AA. Ministrski predsednik Chamberlain je odpotoval na wee-kend v Chequers. »Daily Telegraph« piše, da je to dokaz, da je napetost popustila.

Odmevi v listih

London, 26. junija. AA. v zvezi z včerajšnjo razpravo v spodnji zbornici piše današnji »Times«, da je bil Chamberlai-nov govor hladen in izravnan. Dogodke zadnjih dni v Sredozemskem morju je tolmačil realno. Politika, ki jo je včeraj predlagal vodja opozicije major Athlee, pa kliče vso Evropo, naj bo pripravljena na vojno, ki jo vsi odklanjajo.

>Daily Telegraph« pravi, da bi poziv Društvu narodov nadomestil dogovor, ki ©e je elabo obnesel, z razgovori, ki bi utegnili privesti do vsem nevšečnih sklepov.

»Daily Mail« pozdravlja predvsem izjavo zunanjega ministra Edena, da mora Velika Britanija storiti vse, da jene bodo pognali v španiiko državljansko državljansko vojno.

Berlin. 26. junija, br. Nemški tisk skoraj dobesedno objavlja včerajšnji govor angleškega ministrskega predsednika Chamber-laina. Vsi listi soglašajo v tem. da je Chamberlain pri svojem prvem nastopu kot odgovorni ministrski predsednik dokazal, da hoče tudi na polju zunanje politike ostati zvest metodami, iki so karakterizirale njegovo delovanje na položaju finančnega ministra.

Praga, 26. junija, o. Izjave ki jih je podal angleški zunanji minister Eden v spodnji zbornici glede stališča, ki ga zavzema angleška vlada o srednje-evropskih problemih, so izzvale v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost in živahne komentarje. Tudi listi se podrobno bavijo z njimi in pribijajo veliki pomen za nadaljnji razvoj srednje-evropskega političnega položaja.

London, 26. jnnija. t Ves svetovni tisk se danes bavi z včerajšnjo debato v angleški spodnji zbornici, ki je bila posvečena v glavnem španskemu problemu in najnovejšim •mednarodnim dogodkom. Dočim je govor, ki ga je imel ministrski predsednik Chamberlain, v splošnem naletel na odobravanje. je izzvala debata, ki se je po tem razvila, tem večjo pozornost, ker je znano, da je angleška opozicija v vprašanjih zunanje politike zelo previdna in obzirna, zlasti kadar gre za interese britanskega imperija. Ta debata je tem bolj značilna, ker se je razvila potem, ko je Chamberlain v zaključku svojega govora še posebej apeliral na govornike, rekoč:

»Čital sem. da obstoja r visokih planinah često stanje, pri katerem lahko le en sam nepreviden gibljaj, da celo en sam vzklik sproži ogromno lavino, ki je ne more ničesar zadržati. Prav tak je sedanji mednarodni položaj. Mislim pa, da se lavina Se ni sprožila, čeprav je stanje snega zelo opa-■sno. Če bomo vsi previdni, potrpežljivi in zmerni, se nam morda še posreči, da rešimo mir sveta.*

Bebato je otvoril vodja opozicije major Attlee, ki je očital vladi pristranost v španski politiki in se zavzel za to, da se napravi konec slepomišenju z nevmešavanjem. Vlada naj jasno pove, kakšen je položaj. Opozicija si je na jasnem, kaj pomeni prekinitev politike nevmešaVanja. vendar pa smatra, da se mora sedanji politiki dvoreznosti napraviti konec. Vsa zadeva naj se predloži Društvu narodov, ki naj izvaja določbe pakta.

Za njim je dobil besedo vodja liberalcev Lloyd George, ki je v obširnem govoru kritiziral politiko vlade. Med drugim je izvajal: »Ohraniti moramo ne samo mirno kri, marveč moramo imeti tudi korajžo, da odločno povemo svoje mnenje. Največja napaka angleške politike zadnjih petih let je bila v tem, da nam je manjkalo koraj-že. Nismo imeli korajže. da bi povedali, da angleški parlament nikdar ne bo pristal na vojno, pa naj delajo druge države kar hočejo. Italija in Nemčija sta se umaknili iz kontrole, toda ali boste tudi izpolnjevali sklenjeni dogovor, da ne boste pošiljali v Španijo orožja, municije in prostovoljcev? Mi bi hoteli tudi slišati, kaj je z onimi 200 letali, ki rušijo baskovske pokrajine in kaj je z onim topništvom» ki je naredilo prosto pot do Bilbaa

Lloyd George se je nato podrobno ba-vil z dogodki zadnjih dni in naglasil, da predstavlja vse to zasmehovanje politike nevmešavanje. Morda bo kdo rekel, da so tudi Rusi pošiljali v Španijo topove in mu-nicijo. Reči moram, da mi je samo žal» da tega niso storili v še večji meri Angleška vlada se je zadnjih pet let umikala s postojanke na postojanko in le to je ohrabrilo nasprotnike, ki so danes že skoraj prepričani, da nikjer več ne bodo naleteli na odpor. Anglija ni sama. Z njo sta Francija in Rusija.

Debato, ki je trajala nad štiri ure, je za-

V rednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima

517

malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutra« Vas pouči, da tma oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno gtevOo interesentov.

S Eolskim lotom 1937*38 se otvori v Ljubljani t Akademskem kolegiju

nov srednješolski internat

Sprejemali se bodo višješolci ljubljanskih srednjih šol. Gojenci bodo imeli izkušeno pedagoško vodstvo in strogo nadzorstvo. Cene smerne.

Informacije daje ravnateljstvo Akademskega kolegija ▼ Ljubljani,

Kolodvorska ul. 22, tel. št. 32-81.

Velike demonstracije proti krakovskemu nadškofu

Razburjenje zaradi čudnega nadškofovega ravnanja je vedno večje — Poljski protest v Vatikanu

Varšava, 26. junija, r. Ogorčenje zoper krakovskega nadškofa kardinala Sapieha ee še ni poleglo. Kakor izgleda, bo imelo i« dalekosežne politične posledice. Včeraj ao se po vsej Poljski vršili protestni shodi, ki so bili izredno številno obiskani. Govorniki so obsojali postopanje krakovskega nadškofa in zahtevali od vlade, da nastopi z vso odločnostjo proti takemu omalovaževanju največjih svetinj poljskega naroda. V Varšavi je govoril na protestnem shodu med drugimi tudi polkovnik Koc, ki je naglasil. da pomeni postopanje krakovskega nadškofa najhujšo žalitev nacionalnih čustev do nesmrtnega voditelja poljskega naroda. Pokojni Pilsudski je bil tvorec Poljske in ne pripada več samo rodbini, s katero bi morda mogel nadškof postopati po mili volji, marveč vsemu poljskemu narodu, ki si takega postopanja ne bo dal dopaati. Nadškof je vrh tega žalil še predsednika poljske republike in suverena prijateljske države.

Krakovski nadškof se sedaj namreč izgovarja, da je odredil prenos krste z ostanki maršala Filsudskega iz kraljeve grob-

nice v »stolp srebrnih zvonov« samo zaradi tega, da bi sa mogel pred njimi pokloniti tudi rumunski kralj Karol, ki ni katoliške vere. Po poljskih zakonih mora nadškof sprejeti poljskega državnega poglavarja, kadar pride na grob poljskih kraljev, v pol-nem škofovskem ornatu. Tega pa ne more storiti, če pride tuj vladar, ki je druge vere. Ta izgovor je izzval v poljski javnosti še večje razburjenje spričo današnjega prihoda rumunskega krala Karola v Varšavo.

Snoči je prišlo po raznih mestih do velikih demonstracij. Tisoči in tisoči demonstrantov so protestirali proti postopanju nadškofa Sapieha in zahtevali od vlade, da energično napravi red. V Krakovu in v Varšavi so demonstranti razbili prostore uredništva katoliškega glasila »Mali dnevnik«.

Danes je v pomirjenje javnosti izšlo urad. no poročilo, da je poljski poslanik pri Vatikanu Janikowski oficielno protestiral proti krakovskemu nadškofu in zahteval od vatikanskega državnega tajnika Pacce-lija, naj ga odstavi. Kakšen bo uspeh te intervencije, še ni znano.

Obnovljeni boji pri Madridu

Republikanci so večkrat napadli, pa so bili odbiti — Na baskovski fronti se prodiranje nacionalistov ustavlja

Madrid, 26. junija, o. Nacionalistična ofenziva na severni fronti, ki se nadaijuje po padcu Bilbaa, se polagoma ustavlja. Včeraj so nacionalisti zavzeli Punto de Luzuelo, zapadni vogal bilbajskega zaliva, v ostalem pa so prodrli od Bilbaa proti padu le za 10 km. Danes so se republikanci umaknili še s sosednje Punte del Fer. Na cesti proti Santandru so nacionalisti včeraj in danes zavzeli še vasice La-sono, Serantes, Ciervano, Seano, nek*>.j postojank okrog San Juliana in končna mestece Castrurdiares. Na obronkih gorovja Adre pa se je nadaljnje prodiranje' ustavilo. V teh gorah so se republikanci zelo močno utrdili in je pričakovati, da se bo tu končala ofenziva generala Daville ali pa se bodo vsaj razvili zopet zelo krvavi boji.

Tudi na madridski fronti je prišlo danes do večjih bojev. Velika bitka se je razvnela okrog Pingarona. Izid je bil neodločen, pač pa je padlo mnogo ljudi na obeh straneh. Mednarodna brigada je ponovno

B*«gr»d. juniia P- Zdravstveno stanje pravoslavnega patrarha Varnave če jo nekoliko z boljšal o. Praški specialist za interne bolezni prof. Telnar. ki se je več dni mudil prj patriarhu, je snoči spet odpotoval nazaj v Prago.

Bolezen poglavarja pravoslavne cerkve se je pojavila kot posledica hripe. Patriarh Je obolel na ledvicah. Tudi hrano le težko sprejema, kar povzroča zdravnikom že največ skrti. Vendar se nadejajo, da bo kma-

Zagr@b> 26. junija, o. V -umetniškem paviljonu je bila dane« otvorjena prva restna in tujsko-proinetna razstava v savski banovini. Priredilo io je Društvo za ceste v Zagrebu, ki ga vodi mestni svetnik Frati-o Kukuljevio-Sakcinski. Razstavo je otvoril pomočnik ministra za gradi« inž. Stanislav .losifovjč Hkratu se je v Zagrebu pričel II. kongres za ceste, ki bo trajal do torka. Na kongres so prišli tudi z-itop-niki lovenskega Društva za re«sfc, predsednik dr. Vinko Vrhunec, načelnik tehniškega oddelka banske uprave inž. Viktor Skaberne, in zastopnik gradbenega urada ljubiiaeske občine inž. -Tanko Mačkovšek ter kot zastopnik tehniške fakultete pro-

Šahovski tunik v Rogaški Slatini

Rogaška Slatina., 26. junija, i. Z današnjim 12. kolom se je začel med vodilnimi mojstri finiš za boljša mesta. Vse partije so bil« zelo ostre, kar je pa šlo na ra«Mu kvalitete igre. Posebno ambiciozni so bili naai mojstri, zlasti mlajši, ki so pa igrali preveč tvegano, dočim so inozemci igrali mirno. Edini Pire je igral vseskozi solidno in so njegove nade, da zadrži jugoslovenski šampionat, močno narasle.

Senzacija današnjega kola je bil poraz Trifunoviča nasproti Konigu, ki je dozdaj beležil same remije. Trifunovič je že v otvoritvi naaigral Koniga, s slabo potezo si je pa vse pokvaril in je Konig kljub časovni stiski zmagal. Najdorf je zašel nasproti Gerebenu v slabšo pozicijo in je že stal pred porazom, vendar črni ni znal izrabiti prilike in je bila partija remis. Nedeljkovič je gladko zgubil proti Pi-cu. Foltys in Tomovič sta imela popolnoma izenačeno pozicijo, ko je slednji po nepotrebnem zaigral riakantno in izgubil. Ko-stič in Vukovič sta po ogorčeni borbi re-mizirala. Matvejev je igral proti Schrei-berju zelo svojevrstno otvoritev, ki se je končala z remijem. S&miseh je premagal Broderja. Slednji Je po korektni žrtvi figura dobil nadmočno pozicijo, ki jo je pa popolnoma pokvaril s hudo napako in izgubil. Kalabar je bil prost.

napadla nacionalistične postojanke, vendar ni dosegla nikakih važnejših uspehov. Tudi na Jarami se je danes zvrstilo več nacionalističnih napadov in republikanskih protinapadov, ne da bi se pozicije količkaj spremenile. Na leonski fronti pa so republikanci pričeli danes z novo ofenzivo, da bi tako razbremenili Baske.

Nacionalistična poročila

Bilbaa, 26. junija, AA. Na severnem bo? jišču se nadaljuje prodiranje nacionalističnih čet proti Santandru. V obrežnem od^ • seku so nacionalistične čete oddaljene le nekaj kilometrov od meje med pokrajinama Biskajo in Santandrom. Očitno so prizadevanja nasprotnika, da bi ustavil nacionaliste na meji, ostala brez uspeha. Prav tako uspešno prodirajo nacionalisti v odseku Valmacedu in so danes zavzeli San Pedro in Aranguren, kakih 15 km zahodno od Bilbaa. Vrhove Galdamesa so nacionalisti očistili sovražnikov.

lu ozdravel,

Beograd, 2f>. juniia. AA- Poročilo o-zdrav« stvenem stanju Nj. svetosti patriarha Varnave pravi: Splošno stanie se je nekoliko zboljšalo. Toplota, dihanje in žila redni.

Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je danes zanimal za zdravstveno stanje patriarha Varnave in je naročil svojemu adju-tanfu generalu Žarku Majstoroviču, da patriarha obišče jn mu izreče željo, da bi čimprej ozdravel.

fe*«or inž. JIrovat.

Takoj po otvoritvi razstave je bila v Avto-klubu strokovna anketa o cestnem fondu. Na njej ie sodeloval dr. Vrhunec k|ot izastopnifk ljubljanskega Društva za ceste. Ob zaključku ankete je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarja potreba po zakonu o cestnih fandih, ki nai bi slo-nel na načelih, da se morajo vsa sredstva, ki se stekajo v te fonde, porabiti tam, kjer o bila zbrana.

Na zagrebški četni in tujsko-prometni razstavi so bila razstavljana tudi načrti cestnih del v dravski banovini, med drugimi tudi načrti za regulacijo ceste Ljubljana — Kranj,

Stanje po 12. kolu: Najdorf 8M, Foltye. Sftmisch S, Pire 7, Vukovič 6%, Broder, Gereben, Trifunovič 6, Kostič, Konig 5, Matvejev, Schreiber, Tomovič Nedelj-kovič 2 Va, Kalabar 2.

Jutri bo najzanimivejša partija Trifunovič Pire, v kateri se bo odločilo vprašanje jugoslovenskega prvaka. Trifunovič mora zmagati, če hoče doseči Pirca.

železniška nesreča pri Sarajevu

Sarajevo, 26. junija, o. Na-vhodu v veliki ivanjski predor se je pripetila dane« manjša železniška nesreča. Potnigki vlak iz Sarajeva je privozil pred predor davi ob 10-Signal je kazal prosto pot. Nenadoma pa je vlakovodja opazil železniški stroj, ki je prihajal iz predora. Nemudoma je skušal ustaviti vlak. vendar sta se vlak in stroj zaletela z zmanjšano silo. Strojevodja Kova-čič je bil nevarno poškodovan, kurjač in štirje potniki v vlaku pa so bili lažje po« škodovani-

Novi rektor zagrebške univerze

Zagreb, 26. junija, o. Na zagrebški univerzi ie bil danes izvoljen za novega rektorja redni profesor za katoliško in pravoslavno cerkveno pravo dr. Edo Lovrič.

LJUBLJANČANI f

Danes ob 15.30 bo v osnovni iofi n« Grabnu odkrita spominska ploSZa kralju Aleksandru Zedinitelju.

Svečanosti prisostvujejo nacionalna društva, ki odidejo nato v sprevodu k javnemu nastopu Sokola II. na novem letnem telovadišču v Trnovem.

Začetek telovadnega nastopa bo ob 17. urL

Beležke

Skupščina se sestane šele v sredo

Kakor smo že poročali, je bila seja narodne skupščine sklicana za torek- 29. t. m. Agencija Avala ie sinoči objavila obvestilo, da se bo skupščina sestala šele dan

kasneje, torej v sredo. Odgoditev je bila očividno izvršena deloma zaradi katoliškega praznika sv. Petra in Pavla, deloma pa zaradi tega. ker bodo mnogi člani vlade tc dni odsotni iz Beograda na velikih svečanostih, ki se vrše v raznih krajih države.

Delegacija za Rim

V petek zvečer je odpotovala v Rim pod vodstvom dr. Milivoja Pil je, pomočnika ministra zun. zadev, jugoslo venska delegacija za trgovinska pogajanja z Italijo. V tei važni delegaciji, ki bo razpravljala o celi vrsti za slovensko gospodarstvo nad vse perečih vprašanj, ni niti enega Slovenca, čeprav je Slovenija med vsemi pokrajinami Jugoslavije najbolj interesirana na tem, kaki so gospodarski odnošaji z Italijo. Gospodom v Kopitarjevi ulici, ki so sicer tako vneti zagovorniki slovenskih interesov in slovenske samobitnosti, je treba resno nasvetovati, naj sc v bodoče malo bolj pobrigajo za sestavo dclegacij, ki razpravlja, jo o vitalnih interesih slovenskega gospodarstva.

Dve vrsti zaupanja

>Slovenec in ^Domoljub« sta priobčila slavnostna uvodnika ob dveletnici režima, JRZ. »Slovenec« končuje svoj članek takole: »Mi smo prepričani, da bo vlada £voje delo z dosedanjo sposobnostjo nadaljevala in izboljšala tudi stvari, ki se jih doslej nihče še lotiti ni upal'... Dr. Korošec in dr. Krek pa ata nam porok, da se bo Slovenija tudi glede pravic uvrstila med enakopravne dele države, kakor je uvrščena glede dolžnosti.«

»Domoljub« pa je za svoje kmečke či-tatelje napisal malo drugačen kanec. On namreč pravi: > Vladi dr. Stojadinoviča želimo pri težavnem delu v bodočnosti ša mnogo, uspehov. Dokler bo njegov Sodelavec dr. Korošec, smemo upati, da je vla. da na pravi poti in da od nje tudi Slovenija dobi, kolikor je v danih razmerah dobiti mogoče.«

Teorija in praksa

Nedavno »mo navedli pritožbe »Glasnika JRZ za savsko banovino« proti državnim uradnikom na Hrvatskem, češ da nastopajo javno proti vladi ji], glasujejo z opozicijo. Sedaj odgovarja svojemu zagrebškemu po-bratimu glavni organ JRZ »Samouprava«, ki pravi, da je »državni uradnik v prvi vrsti poklican zvesto in pošteno služiti državi in narodu, ki ga plačujeta. Lahko pa ima kakor sleherni- državljan svoje politično prepričanje, katerega mu nihče ne sme oporekati. Državni uradnik lahko voli kogarkoli hoče, ker mu daje to pravico zakon.« - C .

Ekspertiza glavnega organa JRZ o pravicah političnega opredeljevanja državnega uradništva se čita kaj prijetno in zadovoljivo in ne bi bilo razloga o njej še posebej razpravljati. O stvarni praksi pa bi se dale pisati debele knjige zlasti prj nas v Sloveniji.

Ta nesrečni Dragoljub ?

Intrige ambicioznega voditelja zemljora-dniških levičarjev dr. Dragoljuba Jovano-viča proti oficielnemu vodstvu zemljorad-nikov, ki je v rokah starega Joče Jovano-viča in dr. Milana Gavriloviea, niso nič kaj po godu »Hrvatskemu dnevniku«. To je tem bolj zanimivo, ker sc predstavlja dr. Dragoljub Jovanovič povsod na svojih sestankih za intimnega prijatelja dr. Mačka. katerega posebno zaupanje in naklonjenost baje uživa. »Hrvatski dnevnik« kliče dr. Dragoljuba Jovanoviča precej neprikrito na odgovor zaradi njegovega punta-nja proti vodstvu zemljoradnikov in ugotavlja, da so njegovi napadi na Joco Jovanoviča zelo deplasirani. Med drugim pravi:

Dr- Dragoljub Jovanovič, aam š« do danes ni točno povedal, kako si predstavlja rešitev hrvatskega vprašanja. Bilo bi zelo zanimivo, če bi nam gospod povedal, kaj misli o narodno političnih zalite* vah Hrvatov, ker smo že dovolj čuli o tem, kaj misli o sodelovanju srbskih in hrvatskih kmetov na gospodarskem področju. Ako proti svojemu šefu (Joči Jovanoviču) tako ostro nastopa, ker se še ni izjavil glede načina rešitve hrvatskega vprašanja, potem pač nima vzroka prikrivati svojega lastnega mišljenja v tem pogledu.

Poziv »Hrvatskega dnevnika« dr. Drago-ljubu Jovanoviču je vsekakor zabaven, če pomislimo, da je imel v dolgotrajnih raz. govorih z dr. Mačkom vendar več kakor enkrat priliko povedati, kako si zamišlja rešitev hrvatskega vprašanja. Ali pa se je menil z dr. Mačkom le o letini in vremenskih nezgodah, kakor predsednik .bivših samostojnih demokratov Adam Pribičevid?

Morala v kopališčih

Glasilo sarajevskega nadškofa »Katolički ljst« razpravlja v uvodniku o kopališčih in o nevarnostih, ki izvirajo jz njih za katoliške vernike. Med drugim pravi:

>Dokler smo imeli ločena kopaliiča za moške in žen6ke, ni bilo nevarnosti pohujšanja. Ko pa emo po vojni dobili skupna kopališča, se je razbohotila poganska nesra-mežljivost. V njih so padle vse zapreke med obema spoloma in poslala so pozori« šča flirta in koketiranja. Danes ne iščejo kopalci v "kopališčih več sonca in zraka, temveč seksualne pobude in pohujšanja. Samo tako ie tudi mogoče razumeti silni porast obiskovalcev kopališč.« •

List zahteva, nai se kopališča pni Ugodijo predpisom krščanske morale in na] so zlastj uvede ločeno kopanje za ženske io moške. Oblast nai s posebnimi predpju določi obliko kopalnih oblek.

Ne moremo se na tem mestu spuičati v razpravo, v koliko ima sarajevski list pray in v koliko morda ne. Kar pa se tiče njegove zahteve po intervenciji državne oblasti, bj bilo morda prav, če bj list na-

Nova uredba za medicinske fakultete

Beograd, 26. junija, p. Na predlog medicinskih fakultet in vseučiliških svetov univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je prosvetni minister izdal novo uredbo, s katero se spreminja in izpopolnuje uredbe o medicinskih fakultetah z dne 26. decembra preteklega leta. Z novo uredbo so se spremenili predvsem učni načrti in razpored internega dela na fakultetah.

Pod tem naslovom priofaftuje »Slovenec« v nedeljskih štsvilkah kratka sestavke verske vsebine. Ms priporočamo njemu in

njegovim čitateljem, naj od časa do časa pc sveti jo po par tihfo minut tudi razmišljanju, kako »Slovenec« piše. Da ne omenjamo drugih, hujših stvari, vzemimo na primer sarajevski shod JNS, o katerem je trdil, da ee ga je udeležilo 500 ljudi, dočim so beograjski lieti, ki so prav tako gla ftla JRZ, našteli 10.000 udeležencev. Zaradi tega razumljivo, da ta velika manifestacija slovemčeveem ne da spati in da se dan Kg. dnem vračajo k njej.

V včerajšnji številki so se spravili nad Bogoljuba Jevtiča, ki je tudi govoril v Sarajevu. Takole so ga počastili: »ustanovitelj Pofa, nesmrtno blamiran pred vsem svetom, predsednik gkrahlrarce vlade, hujskač, junak, vročekrvni gopod, Jevtič v'svoji plemenski omejenceti« itd.

Dobri dve leti sta od tega. kar so slaven-čevefi. drugače mislili in pisali o Bogoljubu Jevtiču. Takrat so na primer napisali, da »uživa neokrnjene simpatije pri nag ln pri vseh državljanih Jugoslavije«. O njegovem programu so dejali, da morajo »kot objektivni presojevalci ugetoviti, da so v

Celje- 26. tunika.

Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. Na dnevnem redu so bila poročila odborov.

Finančni odbor. Mestne uvoznina na preproge iz čiste volne ali svile ostane neiz-premenjena in znaša 5 din od kg. uvoznina na vse ostale preproge pa sc zniža od 5 na 1 din za kg. Bosanci, ki prodajajo preproge iz cunj v zameno ra drugo blago, so oproščeni uvoznine. Občina bo izdala vse svoje pravilnike in naredbe v obliki posebne knjižice; to je predlagala Mohorjeva tiskarna. Občina bo čimprej zgradila moderno vremensko hišico na prostoru med kolodvorom in hotelom »Pošto«. Za oddajo zadevnih del in nabavo aparatov je pooblaščeno mestno poglavarstvo skupno s tujskoprometnim, gradbenim in finančnim referentom. Javna borza dela v Ljubljani je nakazala iz brezobrestnega dvomilijon-skega posojila za gradnjo Delavskega doma na Vrazovem trgu doslej 1 milijon din.

Gospodarski odbor. Za obnovo fasade na muzejskem poslopju je določenih 3359 din. Restavriranje Marijinega spomenika na Glavnem trgu je poverjeno tvrdki Jezcr-nik, ki mora izvršiti delo po strokovnjaku specialistu. Restavriranje kapelic na hribu sv. Jožefa je oddano tvrdki Štok za 2353 din. Občina bo dobavila mestnim uslužbencem drva po režijski ceni. kakor doslej. Tehnični razdelek sreskega načel-stva se je pritožil pri mestni občini, da se zaradi škropljenja z mestnim škropilnikom preveč kvari drfavna eejta. Ker nima tehnični razdelek na razpolago dovolj gramoza in peska za posipanje poškodovane državne ccste, prosi mestno občino, da bi prispevala nekaj gramoza. O upravičenosti stališča tehničnega razdelka bo še razpravljal pravni odbor. Občina je kupila od g. Pranja Kalana za 12.000 din par konj za potrebe mestnega zavetišča in pogrebnega zavoda. V kratkem bodo povečali mestno avtogaražo na Sp. Lanovžv. Zidarska dela so poverjena stavbeniku g. Jezerniku. tesarska pa g. Aljančiču. Stroški bodo znašali okrog 210.000 din. Zidarska dela morajo biti izvršena v 6 tednih, tesarska pa v 22

Proti revmatizmu, protfau, CHjaara ta

prehladu, glavobolu pomagajo

Togal-tablete

preizkušene v tu- in inozemsAra. Dobijo se v vseh lekarnah.

Kemijsko farmacevtsko podjetje Df. Miodrigt V. S»e-

vanovica. & Viktora F. Pyka, Beograd.

Rcfiistr. S. br. 1547 2*, I. Jrf.

programu mesta, ki jih maramo kot lojalnf državljani odobriti«. O deklaraciji Jevtiče. ve vlade so bili mnenja, da je »klic novega duha« m da pomeni »prodor nov« miselnosti skozi debelo plast starega liberalizma. Z njo se vračamo s trdnim korakom k zdravim virom naše narodne omike v krSian

»Slovenec« je Sel Se korak dalje, pa j« celo zatrdil, da se je »vseslovensko ljudstvo z veseljem odzvalo tej izjavi (vladni deklaraciji), in to tem bolj, ker je predaednik Jevtič, poznavajoč resnične razmere v državi, spregovoril naravnost ljudstvu. Slovensko ljudstvo je to izjavo pravilno razumelo, se globko oddahnilo in izraz njegove volje je bila pojava nevtralne liste za se-natorske volitve. Jevtičeva vlada je bila takrat »Slovencu« pričetek »dobe Širšega razumevanja«, kandidatura pri senatorskih volitvah pa naj bi dokazala, da »velika večina slovenskega naroda odobrava vladni program g. Jevtiča«.

Le na hitro »no pobrali par cvetk hr »Slovenca«, a že to je dovoij za razmišljanje za več ko pet tihih minut.

delovnih dneh. Ostala dela bo oddal gospodarski odbor sam.

Odbor za občinska podjetja. Na pročelju mestega poglavarstva bodo namestili javno električno uro. Občina bo podaljšala vodovod do naselbine pri »Skalni kleti« in razširila vodovod do Breznikove hiše pri Deokovi ccsti. V prvem primeru bodo znašali stroški 42.404 din, v drugem primeru pa 16.000 din. Razen tega bo občina podaljšala vodovod v Trubarjevi ulici od gimnazije do hiš gg. Meška in Grobelnika z delnim prispevkom obeh interesentov.

Odbor za prosveto. Dovoljene so bile sledeče podpore: Aeroklub »Naša kr3a« v Celju 300 din- Klubu slov. kolesarjev v Celju 200 din, ženski in moški podružnici CMD iz proračuna po 500 din, celjski ekspozituri Prosvetne /veze pa za tabor JRZ v Celju 1000 din; slednja podpora je bila skrajno potrebna? Občina bo poravnala račun za Gledališko družino v Celju za kurjava v Mestnem gledališču. Nadzidava drugega nadstopja na obeh dvoriščnih traktih meščanske šole bi stala okrog 230.000 din. K tej vsoti jc prispevala banska uprava samo 20.000 din. Zupan je prejel pooblastilo, da najame za ta dela brezobrestno posojilo do zneska 200.000 din, ki bi se odplačevalo kvečjemu 25 let.

Odbor za tujski promet. Glede nujno potrebne uvedbe avtomatske telefonske cetv trale v Celju je spocočil poštni minister, da so pred Celjem na vrsti še razni drugi kraji. Glede uvedbe direktnih vagonov na progi Rogatec—Celje je izjavila železniška direkcija, da zadeva ni izvedljiva- preden se ne uredi uvoz z ene proge na drugo na Grobelncm.

Zdravstveni odbor. Celjska občina se pridružuje akciji ljubljanske občine, da se mora v novem zakonu o bolnišnicah opustiti sleherna nova obremenite*- mestnih občin.

OUZD je sklenil zgraditi poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu triaadstrop-no uradno poslopje in jc odobril 5000 dwi za izdelavo osnutka novega poslopja. Vprašanje zidave bo do jeseni rešeno.

Pokrajinski sokolski zlet v Skoplju

Beograd, 26. juniia. P- V proslavo 251et-nlce osvoboditve Skoplia in Južne Srbije izpod turškega gospodarstva je letošnji p°* krajinski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije v Skoplju Olavni zletni dnevi so jutrišnja nedelja, Vidov dan in torek. Naraščaj-ski predslet se je že uspešno zaključil. Sedanjega zlela se udeleže sokolake župe !z vsega jugovzhodnega dela države. Sodelovale pa bodo tudi močne delegacije poljske ga. češkoslovaškega in ruskega sokolstva ter bolgarskih Junakov. Večina udeležencev jc prispela že dane«, ko je pripeljalo v

vedel, kako je ta *var urejena v drugih državah- Prav v sosedstvu imamo n. pr. Avstrijo, ki ie tudi tujgkoprometna država kakor Jugoslavija, kj pa ie — vsaj tako se vedno zatrjuje — vladana po načelih ka: toliške akcije. Poučno bj zato bilo. če bi pogledali in ugotovili, kakšni so oblastvena predpisi »a kopaliiča v Avstriji-predpisi bi ae mogli morda uvesti tudi pri nas, pa bi bilo ustreženo tako interesom tujskega prometa, kakor tudi zahtevam cerkvenih krogov, ki v Avstriji gotovo v enaki meri skrbijo za javno moralo kakor pri nas.

Bela kuga v Jugoslaviji

V sarajevski reviji »Napredak« je objavil tamošnji katoliški duhovnik dr. Dra-ganovič daljšo razpravo o demografskem razvoju Jugoslavije. V razpravi prihaja do neugodnih ugotovitev glede hrvatske bodočnosti. Na podlagi statističnega materiala dokazuje, da pravoslavni in muslimani v Jugoslaviji stalno naraščajo po številu, dočim število katolikov prej nazaduje, ka-kor napreduje. Izračunal je. da bo v Jugoslaviji čez 30 let najmanj dvakrat toliko I pravoslavnih Ukor katolikov, Hrvatov in Slovencev skupaj. Svarilno dviga svoj glas na račun onih Hrvatov, ki so polni hrvato-vanja. pri tem pa bolj In < bolj omejujejo Število avojih rodbinskih članov. Opozarja vodstvo hrvatskega pokreta- naj prične resno razmišljati o tem težkem dejstvu, ker bo »icer čas rešil v nekaj desetletjih hrvat-sko vprašanje na čisto drugi osnovi, kakor »i to zamišljajo danes Hrvati,

Skoplje okrog 20 posebnih sokotekib vlakov. Zaradi velikih poplav je promet na progi Niš — Skoplje prekinjen, tako da morajo dirigirati vse vlake preko Kraljeva in Kosovesa polja. Kljub temu sc promet vrši le z neznatnimi zamudami. Nova proga je 6 tem prestala svojo železno prizkuš-njo.

Prihajajoče Sokole, ki se fih fe ze do noroj zbralo okrog 10 000, sprejemajo v Skoplju i veliko prisrčnostjo. Ob prihodu vsakega sokolskega vlaka se razvijao po mestu navdušenje manifestacije za Sokolstvo- za Jugoslavijo in za jugoslovansko misel.

Iz državne službe

Beograd, 2fl. junija, p. Primarij internega oddelka splošne državne bolnice v Ljubljani dr. Valentin Mevčun je napredoval v položajno skupino 4-1, zdravstveni svetnih pri Rreskem načelstvu v Gornjem gradu dr. Janko Rak pa v položajno skupino 4-TT.

Poštni kontrolor Mihaela Vidaljev*. je bila na lastno T*

Železniški prometni uradnik Ivan Janko je bil premeščen iz Travnika v Bopni v Trbovlje.

Upravna uradnica Alenka Perkič je bila premeščena iz bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju k splošni državtii bolnišnici v Ljubljani.

Vremenska napoved

Zemvnsko vremensko poročilo:

V naši dtžavi prevladuj* oblačno vreme na večjem delu kraljevina z nevihtami in plohami. Deloma oblačno v južnih krajih. Toplota jc padla po vsej državi. Najmanjša toplota v Banjaluki 16 stoninj, najvišja v Nišu 32.

Zagrebška: Oblačno, temperatura bo vom zapadnega antleiklona pričakujejo v vzhodni polovici neviht in ploh« v zapadni h predelih se bo pa nekoliko razjasnilo. Toplota bo še padla.

Dunajska: Oblačno, od časa do j«', no, vedno bolj toplo,

Bolezen patriarha Varnave

Kongres društev za ceste

99Za pet tihih minut"

Celjski mestni svet

Gradnja vremenske hišice —- Povečanje mestne garaže — Namestitev javite električne ure —- Težavna vprašanja avtomatske telefonske centrale, modernizacije državne oeste in onesnaževanja Savinje — Nevarnost novih občinskih

bremen

Naši Sokoli - zmagovalci

Kako se je vršila tekma za meč kralja Aleksandra

Zmagovalna vrsta pri II. medzletni tekmi vrst višjega oddelka Zveze Sokola kraljevine Jugoslavije v Beogradu 20, junija 1937. Od leve proti desni bratje: Miloš Skrbinšek, Edo Slanina, dr. Ivko Pustišek, Janez Malnarič, Neli Zupančič, Boris Gregorka, Milan Potokar in Edvard Antosiewicz. Zmagovalna vrsta bo nastopila na akademiji Ljubljanskega Sokola v soboto 3. julija. Foto Holynslo.

Četrtič so se za simbolično darilo najboljšega Sokola kralja Aleksandra pomerile najboljše vrste Sokolov iz vse države in četrtič si je meč osvojila vrsta Ljubljanskega Sokola. Tradicija, delo, volja in večja izvežbanost, je vnovič osvojila Aleksandrov meč za Ljubljanskega Sokola.

Prijavljenih je bilo 8 vrst; dve vrsti Ljubljanskega Sokola, dve iz Beograda, dve iz Zagreba, po ena iz Novega Sada in Splita. Razen Dalmatincev so vse vrste tudi tekmovale. 19. junija ob 16. je bila v zveznih prostorih v Beogradu seja sodnikov in žrebanje. Manjkal je samo en sodnik.

Tekmovalci in sodniki so imeli prenočišča v narodni šoli v Zemunu, tekma pa je bila 20. junija na telovadišču sokolskega društva v Zemunu, edino tek je bil na igrališču SK Jugoslavije v Beogradu. Točno ob 6. je bil zbor na telovadišču, tekmovalci v telovadnih, sodniki v slavnostnih oblekah. Zvezni načelnik br dr. Pichler je 6 primernim pozdravom vnesel v tekmo sokolsko plemenito borbenost; godba je zaigrala državno himno; zastava se je povspela na drog.

Tekma sama je bila razdeljena v tri skupine: I. nastop k prostim vajam in zletne proste vaje, vaje na drogu, preskoki čez konja, vaje na bradlji, skok. v višino. II. idejna tekma (vprašanja iz sokolske misli, zgodovine in organizacije), vaje na krogih, tekmovalna prosta vaja in raznoterosti, vaja na konju na šir, suvanje krogle. JU. tek na 100 m. Ocenjevala se je oprema telovadcev, vodstvo in vedenje vrste. Vrste so štele po 6 tekmovalcev z 1 do 2 namestnikoma, ki sta tudi tekmovali!. Uspeh šestih najboljših v vrsti je štel

za vrsto. Bila je to torej tekma višjega oddelka članov v vrstah in posameznikov za prvenstvo SSKJ; prva vrsta prejme meč kralja Aleksandra. V vseh sedmih vrstah je tekmovalo 53 tekmovalcev, od teh je Ljubljanski Sokol sam postavil 16 tekmovalcev, dočim ostala društva iz naših severnih žup žal niso bila zastopana.

Tekma je bila silno naporna zaradi obsega samega in zaradi vročine. Trajala je skoro neprekinjeno 14 ur, docela neprekinjeno pa od 6. do pol 16. ure. Tedaj so tekmovalci odšli iskat hrano, ki v tem času seveda ni mogla biti primerna. Ob 17. so se z avtobusom odpeljali na igrišče SK Jugoslavije v Beograd. Tekma je bila tam končana ob 19.30. Od tam so se tekmovalci v dveh skupinah odpeljali spet nazaj v Zemun na prenočišča. Vkljub vsemu temu se je tekma izvršila v vzorni disciplini in ponašanju tekmovalcev, sodniki so svoj posel opravili vestno, pravično in objektivno v popolno zadovoljstvo vseh. Prizivni odbor je reševal samo eno zadevo v dveh sejah z različnim rezultatom. Brat Neli Zupančič je zaradi pokvarjenega zapestja napačno pričel vajo na drogu. Na tekmi sami mu je prizivni sodniški odbor odobril popravo. Zvečer je bilo znano, da je brat Neli prvak. Drugi dan pa je isti odbor spremenil svoj sklep in je popravo razveljavil. Odtod različna nasprotujoča si poročila o uspehih in doseženih mestih.

Vsakega Sokola mora veseliti dejstvo, da je bilo več ko polovico tekmovalcev mladih fantov, ki so komaj prišli od naraščaja, a imajo odlično raščena telesa in pred seboj iepo prihodnost. Predvsem so težili po elegantnih držah in gibih.

Tekmovalci so mogli dosečo po tisoč točk, vrste po 6.200 točk. Vodstvo se je trudilo ločiti tekmovalce od gledalcev, kar je bilo zaradi ograjenega prostora z lahkoto izvedljivo. Vendar pa je v stopnjevani napetosti in zanimanju občinstva to zanemarilo v veliko škodo tekmovalcem in tekmi. Doseženi so bili prav odlični uspehi. Na drogu je bila najboljša vrsta Beograd V, na bradlji in krogi h med prvimi tremi vrstami ni bilo veliko razlike, na konju na šir pa so suvereno in mestoma elegantno obvladali Ljubljančani. Tu je oadla edina znamka 100 točk za brata Gregorko. Na vsakem orodju Je bilo treba izvesti po eno vajo, obvezno ali poljubno izmed 5 določenih, na konju so morali izvršiti vajo na obe strani. Novo na tej tekmi je bilo tekmovanje v tekmovalni prosti vaji, v raznoterostih in v idejni tekmi. Pri skoku v višino so bili doseženi prav lepi uspehi. Vrsta Ljubljanskega Sokola je že v prvem skoku v celoti preskočila za 100 točk določeno višino 150 cm, vsi v tej vrsti so preskočili 155 cm, brat Slanina pa je ob burnem odobravanju okrog- poldneva elegantno preskočil višino 175 cm. Tu je vrsta Ljubljanskega Sokola dosegla 70 točk nad 100% (v prostih panogah se je dalo doseči točke nad 100 z višjimi storitvami) Vobče so Ljubljančani z lahkoto obvladali vse tri proste panoge za 100% in daleko več. Uspehi v lahki" atletiki pričajo o vsestranosti sokolske telovadbe. To je potrebno poudariti, ker imajo posamezniki še vedno zmotno mnenje o sokolski telovadbi. Brat Neli Zupančič ie vrgel kroglo 12.60 in tekel v

II.2. Edinstven je bil tek.

Vrste so dosegle tele uspehe: I. Ljubljanski Sokol (vrsta I) 5.813.50, točk, H. Ljubljanski Sokol (vrsta H) 5.362 točk,

III. Beograd V 5.340.50 točk, IV. Novi Sad 5.133 točk, V. Zagreb n 4.730 točk, VI. Beograd I. 4.593.50 točk, VIL Zagreb I 4.442 točk. Posamezniki pa: Janez Malnarič 965.50, Josip Kujundžič 944.50, Edvard Antosiewicz 927.50, dr. Ivko Pustišek 925, Boris Gregorka 910.50.

Zmago je odločila tradicija in večja borbenost, daleko boljše izvežbanje na konju in v prostih panogah. Razlika med prvo in tretjo vrsto je celih 473 točk, kar znači, da so Slovenci še daleč pred brati z juga, ki pa so pokazali resen namen ograž vti posest meča. Sokolstvo more to samo veseliti, kakor nas veseli dejstvo, da se je preizkušenim bratom kot druga zmagovalna vrsta pridružila druga vrsta Ljubljanskega Sokola, sestavljena iz samih mladih bratov, ki bodo odločali o posesti meča nadaljnjih 15 let.

Obžalovati je, da se tekme niso udeležila ostala ljubljanska društva in župe Maribor, Celje, Kranj in Novomesto. Ti so zamudili mnogo. Nimajo skušenj, ne plemenitega boja in ne mladih borcev, ki bi zanesli tekmovalni duh sokolski med mladino in naraščaj. Čast našega sokolstva je tako reševalo in rešilo le eno društvo: Ljubljanski Sokol. Tembolj smo mu hvaležni za to.

ar ji v Ljubljani!

Zadružni kongres v okrilju zadružnega tedna se prične danes

Ljubljana. 26. junija.

Danes so se v Ljubljani začeli zbirati udeleženci zadružnega kongresa- ki je združen s stoletnico zadrugarstva na slovanskem jugu. Pod okriljem Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev bo tudi Nabavijalna zadruga državnih železničarjev proslavila' 15-letnico svojega obstanka. Dopoldne so člani zveznega predsedstva obiskali predstavnike naših civilnih in vojaških oblastev, da jih povabijo na kongres. Vse te dni, kar bo trajalo zborovanje, pa bo Ljubljano obiskalo še veliko število domačih in inozemskih zadrugar-jev- med njimi tudi večje deputacije iz Češkoslovaške, Bolgarije in Avstrije. Vsem dragim gostom in bratom izrekamo iskreno dobrodošlico!

V zvezi s kongresom bo v nedeljskem dopoldnevu svečano o tvor jen a zadružna razstava, ki so jo organizirali Zveza nabavljalnih zadrug in Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, v Ljubljanskem dvoru. Razstava se deli na dva dela. V bivših bančnih prostorih je Zveza smotrno prikazala stanje in razvoj svojega zadružništva na vseh področjih: nabavljal-ne, kreditne, stanovanjske in produktivne zadruge. Nič manj ni zanimivo široko razpredeno delo zveze na polju propagande in vzgoje, o katerem priča številna kolekcija strokovnih knjig, koledarjev* zbornikov, brošur in časopisja (»Zadrugarstvo« in »Zadružna zastava«).

Nazoren grafikon. ki nam predstavlja stanje zadružništva pri nas in v sosednji Bolgariji pa nam jasno priča, kako daleč je bratska soseda v pogledu zadružne organizacije pred nami. V Jugoslaviji je investiranega tujega kapitala za 2792 milijonov dinarjev, v Bolgariji za 590 milijonov. Domačega kapitala je pri nas za 883 milijonov, tam za 1500 milijonov. Zadružnega kapitala je investiranega pri nas za 20 milijonov, v Bolgariji za 2800 milijonov. Slika, ki dovolj glasno kriči, koliko bo še t reba zadružnega dela pri nasl

V dvorani »Sloge« so železničarji prikazali tipičen primer, kaj lahko doseže posamezen stan na osnovi zadružne vzajemnosti. Številni grafikoni, slike in tabele pouče obiskovalce o tem, kako jc železničarjeva služba naporna in kako nesorazmerni so prejemki. V stari Srbiji so železničarji prejemali za 20% višje nagrade kakor drugi državni uslužbenci, do danes pa so njihove mezde že zdavnaj padle globoko pod minimum. Prav zavoljo neurejenega gmotnega položaja bi bilo železničarju pač nemogoče živeti človeku primerno življenje, če mu ne bi zadruge priskočile na pomoč. Okrog Nabavljalne zadruge se je polagoma nabrala še cela vrsta zadružno-gospodarskih in kulturnih edinic: kreditna, stanovanjska, čebelarska zadruga, menza, gospodinjska šola. glasba, šport, katerih delavnost je na razstavi živahno prikazana. Vodilno mesto zavzema, razume se, Nabavljalna zadruga, ki šteje danes blizu 8000 članov, a število članstva in promet še vzdržno raseta. V 15 letih svojega obstanka je zadruga povrnila železničarju za okrog 20 milijonov din

ristorna. Za splošne, kulturne in socialne namene, pa je razdala okrog štiri milijone dinarjev. V kreditni zadrugi se je v nekaj letih zbralo okrog 3000 stalnih vlagateljev, stanovanjska zadruga je zgradila nad 700 stanovanjskih hiš. čebelarska zadruga je v izredno kratkem času prihranila nekaj lepih stotisočakov rezerve. Novi dom v Gozdu pod Martuljkom je priča skrbnega dela na socialnem področju, društvi »Sloga« v Ljubljani in »Drava« v Mariboru pa imata poleg dobrih zborov jn orkestrov še glasbe-

ne šole. kjer najdejo otroci železničarjev za majhen denar dober glasbeni pouk.

Razstava je okrašena z likom očeta slovenskega zadružništva Mihaela Vošnjaka. ki je bil po poklicu železničarski inženjer, šoštanjski rojak. Razstava je skromna, a zanimiva, tako za strokovnjaka, kakor za slehernega občana. Namen razstave je, okrepiti med nami idejo samoohranitve, ki jo je pred dobrimi 60 leti zasnoval oče slovenskega zadružništva, znameniti Saleščan Miha Vosnjak.

Mladinski in počitniški dom pod Martuljkom

Mogočno gospodarsko in denarno zgradbo. ki so jo postavile zadruge in jo grade neumorno naprej, nam bo nazorno prikazal ta kongres, ki ga je sklical »Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev,« kjer je včlanjenih 270 zadrug, in ki se bo vršil od danes do prih. petka v Ljubljani. Umestno je, da bo te* dni izhajalo zadružno glasilo »Zadrugar« kot dnevnik in bo občinstvo obveščalo o vseh aktualnostih kongresa, o dejanskem stanju našega zadružništva ter bo informiralo javnost o vsem, kar je v zvezi z zadružništvom, o njegovih borbah in uspehih.

V okrilju zadružniškega kongresa praznuje tudi ena izmed slovenskih najjač-jih in najdelavnejših zadrug svojo petnajstletnico. To je »Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnice v Ljubljani- ki je že trdno ukoreninjena. To zadrugo je ustanovil idealizem narodnih železničarjev s skromnimi sredstvi, pa z močno voljo. Zadruga je zbrala okrog sebe vse uvidevne železničarje in jih strnila v krepko falango, ki se zna boriti z vsemi nevšečnostmi gospodarske krize. S previdno finančno politiko je dosegla res razveseljive uspehe. Zna ustvarjati rezervne fonde, ki naraščajo iz leta v leto. V trgovskem poslovanju vodi ravno pot solidnosti. Zgradila si je več gospodarskih poslovalnic, uredila moderno opremljene prodajalne v Ljubljani, v Mariboru, v Celju, na Jesenicah. Ustanovila je lastno mlekarno, pekarno, mesnico in menzo. Odprla je na več krajih dobro obiskovane,cenene in vzorno opremljene okrepčevalnice, otvorila je strokovne gospodinjske tečaje, ki so od leta do leta bolj obiskovani, ter ima celo šivalnico, ki izdeluje po meri belo in pisano perilo.

A zadruga ni gledala samo na to, da se ji množi članstvo, temveč da raste po notranji zavesti in se dobro izobrazi v zadružnih idejah. To je dosegla z glasilom »Zadrugarjem«, ki je v nekaj letih postal odlična zadružniška revija. Urejevan je po modernih načelih, v uredniku dr. L. Ben-ku je našel vsestransko uvidevnega urednika, ki je zbral krog sebe same dobre pisatelje .in zadružniške tolmače. V kulturnem pogledu deluje Zadruga na vse strani. tudi izven železničarskih vrst, kjerkoli je treba. Bodi omenjeno samo to. da so

študenti dobivali v njeni železničarski men-zi hrano in da je bila ona med prvimi, ki je prispevala za temeljni kamen univerzitetne knjižnice.

Svoj jubilej pa praznuje na poseben način, v znamenju človekoljubnosti in v skrbi za telesni in duševni prospeh otrok svojih članov. 1. julija otvori pod Martuljkom svoj Mladinski dom Viteškega kralja. V ta namen je 1. 1934. kupila v kotu naše Gorenjske, pol ure hoda od Kranjske gore. s smrekami in mecesni zarastlo parcelo, ki meri 58.586 m*. Na tem prostoru je zgradila dvonadstropno zgradbo na ploskvi 513 ms in jo opremila z vsem udobjem. V kleti je velika, lepa kuhinja, poleg nje kopalnica in prostor za centralno kurjavo. V pritličju, v prvem in drugem nadstropju pa se vrste velike, zračne in svetle sobe, a vsaka ima svojo umivalnico in garderobo. Dom ima obsežno, pokrito in odprto teraso za sončenje, od koder je široko odprt razgled po prelepih, mogočnih Martulj-kovih gorah. V kratkem času bo ob domu zgrajeno tudi kopališče, ki bo od vseh strani odprto blagodejnemu soncu.

V domu bodo letovali železničarski otroci, dečki in deklice, seveda v ločenih skupinah. Izvrstno bo preskrbljeno za njihovo zabavo. A obenem bo mladina pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljev in zdravniška nega bo vedno pri rokah, kakor duševno se bo skrbelo tudi za njen telesni procvit. V daljnem sosedstvu pač ni nikjer kraja, ki bi razpolagal s tolikimi mnogovrstnimi, prirodno najkrasnejšimi in naj-privlačnejšimi sprehodi in izleti, kakor jih ima prostrani svet skrivnostnega Martuljka. Mladina bo v največji meri tod uspevala telesno in duševno, v naročju vase zavarovane gorske samote in še popolnoma nedotaknjene narave si bo črpala najlepših moči in se obenem navdušila za božjo naravo in srkala iz nje najplemenitejših snovi za bodoče življenje. Tod sije res od jutra do večera živo sonce planinskih pravljic, nad domom se smejejo v živem zelenju karavanške gore s svojimi globokimi, skrivnosti polnimi jarki in slapovi, gozdovi in senožetmi. Sava brzi mimo in vabi z modrimi tolmuni, okrog debti dolina v tisočerem vonju gorskih rož, a tik nad dolino dihajo skalnate Martuljkove gore, pre-prežene z večno belimi snežižči, pretrgane

V*

poff

ELI DA

MILA

-ne

ELIDA

v

Ze deset let ljubljenec vsake lepe zene

z modro se svetlikajočimi počmi in prepadi, naj tišjo, mlado srce najbolj presunjajo-čo radost, ki ni samo bežna, temveč se v dušo zagrebe za vselej. In kaj šele v otroško dušo, ki živi še v pravljicah, a pravljice sreča tod za vsakim ovinkom toliko, kolikor jih le hoče.

Idealnejeega mladinskega doma bomo pač zaman iskali pri nas in drugod. Zadruga ga je našla po prav srečnem naključju in je s tem storila sijajno delo za prospeh naše mladine. S tem delom je postavila spomenik sebi in svojemu smotrnemu delovanju v službi socialnih zahtev naših železničarjev. Tudi železnica sama ji je šla na roko in je prestavila postajališče tik v njeno bližino, a železničarji so iz svo;ih skromnih dohodkov prispevali za zgradbo doma precejšnjo zbirko.

Zadrugin zgled ni ostal brez vpliva, za-

kaj v neposredni bližini je zgradila Zveza nabavljalnih zadrug svoj Počitniški dom, ki bo otvorjen tudi 1. julija in ki je prav tako impozanten in učinkovit kakor Mladinski dom. V njem bodo državni uslužbenci leto za letom našli ceneno- udobno, idealno letovanje. Ta dva doma izpopolnjujeta drug drugega in ko se tam gori pod Kranjsko goro dovrši že začeto delo pri sokolskem počitniškem domu, bo celota že skoro popolnoma završena in borovški kot bo slikovito dograjen.

Martuljek je dolgo klical in vabil. Končno je postal njegov klic ljudem razumljiv. In blagor nam, da so ta klic razumeli pravi ljudje in da so tam zgradili prav tisto, kar je hotel Martuljek sam: mladini zdravje in v naravi prečiščeno dušo, a od napornega dela potrtim živcem moč in pogum v trdem boju za obstanek.

Lepa sokolska svečanost v Trnovem

9m

V Trnovem bo Sokol n. danes otvoril svoje novo letno telovadisce, obenem bo javni nastop vseh njegovih oddelkov. Društvo bo prihodnje leto slavilo 30 letnico, zato zasluži pri svojem delu vso podporo nacionalne Ljubljane. Zbor vseh pripadnikov Sokolstva in drugih nacionalnih organizacij bo danes ob 14.15 na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici, odkoder bo odhod z vojaško godbo v

Trnovo. Priključimo se!

Slavistično društvo za spomenik prof. Prijatelju

Za novo sezono pripravlja

Ljubljana, 26. junija.

V petek zvečer je imelo Slavistično društvo sestanek v mestni ženski realni gimnaziji. Namen sestanka je bil, da se člani društva pogovorijo o izdaji spominskega tiska pok. prof. Prijatelju in o postavitvi njegovega spomenika, kj bo postavljen v univerzitetni veži. Razpravljalo se je predvsem o smernicah dela Slavističnega društva v bodočem letu.

Predvsem si je društvo zastavilo kot eno poglavitnih nalog izdajanje glasila »Slovenski jezik in književnost«; to naj bi bilo nadaljevanje znanstvenega časopisa za jezik, književnost in zgodovino, ki je zaradi gmotnih neprilik prenehal leta 1927. Prvi letnik bo obsegal 10 do 12 pol :list bo Obravnaval lingv^tična in literarna vprašanja z znanstvenega in praktičnega stlišča. Uredniški odbor tvorijo: Jakob šolar, dr Tone Ba je im dr. Mirko Rupel. K sodelovanju so vabljeni vsi.

Da bi društvo počastilo spomin pok. drja Ivana Prijatelja, bo izdalo eno najboljših Prijateljevih razprav »Borbo za andtLvkfualnKstt fkovenskega (knjižnega jezika« v popolni obliki, kakor »Duševne

vrsto kulturnih prireditev

profile. Vezani knjigi bo cena 60 Din (za dijake 50 din). Cisti dobiček je namenjen za spomenik.. Knjiga bo izšla sredi septembra.

Slaivii tično društvo si je nadelo tudi lepo nalogo, da razširi svoje delo in dvigne kulturno življenje v Ljubljani. Jeseni namerava prirediti Prešernovo proslavo, pri kateri bodo sodelovali člani Narodnega gledališča in Slavističnega društva. Za Ljubljano bo to nova kulturna prireditev, ker bo na enem večeru združila znastve-na in umetniška prizadevanja. Prav tako pa namerava društvo v gledališču prirediti Pušikinotv večer in vrsto drugih kulturno pomembnih prireditev. Dohodka Prešernovega večera bedo šli za postavitev Prijateljevega spe: imenika, med tem ko bo z dobičkoen ostalih večerov izpolnilo vrzel v svoji blagajna. Društvo bo skušalo v občinstvu zbuditi zanimanje za naše znanstvene publikacije. Večeri bodo pol znanstvenega, pol kulturnega družabnega značaja. H kulturno družabnim prireditvam pet se bo pridružila vrsta strokovno slovstvenih predavanj, katerih namen bo: kultiviranje naše govorice in knjižnega jezika.

Danska uprava in privatnopravne listine

Zanimiva odločitev trgovinskega ministrstva

Gornja Radgona, 25. junija.

Kakor je čitateljem »Jutra« še v spominu, je na lansko stvarno poročilo »Jutra« o razrešitvi naprednega upravnega odbora Občinske hranilnice v Gornji Radgoni gor-njeradgonski »Slovencev« dopisnik s posebno vrsto žehte poskušal v javnosti prati perilo, ki je bilo itak že dovolj oprano brez najmanjše škode za kogarkoli, pa tudi brez njegovega pralnega pripomočka. Če bi se bil takrat »Slovenčev« dopisnik poslu-žil onih pismenih dokazov, ki so mu na razpolago, bi bil moral stvarnemu poročilu »Jutra« pač pritrditi. Tako pa je šel preko vsega tega ter skoval svoj člančič po oni znani stari metodi, da je pač treba oblatiti in očrniti politične nasprotnike, ko so zasedena njihova mesta.

Sicer je bil namen takratnega »Slovenče-vega« članoiča jasen, ker se je o namerah šušljalo že pred zavzetjem napredne hranilnice po pristaših JRZ. Vse pa kaže, da ta reklamna plat ni dosegla svojega namena v prid njihovi Posojilnici, pri kateri se je pred leti pripetil obžalovanja vreden slučaj večnrilijonske Škode, in so bili za sanacijo takrat ravno JNS-arji dobri. Te vesti bi bile za prizadete kroge prav gotovo bolj zanimive, vendar jih je »Slovenčev« dopisnik iz previdnosti zamolčal ter se drznil oelo groziti, da bo s »ličnimi »nasveti«, kakor jih je navedel lani junija v svojem članku, prišel še večkrat v javnost, ker ima v gerenstvu hranilnice može, ki so narodno neoporečni ter praktični in izkušeni gospodarji. kakor da možje prej&ijega naprednega upravnega odbora to niso bili.

Kakor vseh zagrizenih strankarjev. je bi-

lo tudi tu takoj po imenovanju novega gd-rentstva prvo delo, da svoje prednike v javnosti »ožigosajo«. Pri danih razmerah jim Je uspelo po kr. banski upravi v Ljubljani doseči razveljavljenje sklenjenih privatno-pravnih ctAj-iih listin z dne 29. januarja 1936, torej javnih listin, ki jih je popolnoma pravilno izdala občinska hranilnica. Banska uprava v Ljubljani je navedene ce-sije razveljavila s svojim odlokom dne 2. marca 1937. Osvojila je v razlogih isto stališče, kakor gerentstvo hranilnice. Zoper ta odlok pa so vsi prizadeti vložili pritožbo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu. V pritožbi so med drugim grajali nezakonitost odloka kr. banske uprave v smislu § 119 zakona o občnem upravnem postopku. Ministrstvo je zdaj pritožbi ugodilo ter odlok kr. banske uprave v celoti razveljavilo iz enostavnega razloga, ker banska uprava nima pravice razveljaviti privatnopravne listine.

Postani in ostani član Vodnikove družbe!

Oni, ki se povspno n* planinske stene, te zavarujejo t klini in vnrmi. Tudi vi se morate zavarovati pred nevarnostjo S

uporabo

PERMA TEX

HtBOBiSKA GUMA

Gospodarstvo

Zastoj v industrializaciji Slovenije

V prvi povojni dobi je Slovenija zavzemala v naši državi dominantni položaj kot industrijska pokrajina. Toda že v letih pred krizo smo opažali, da se tudi v ostalih pokrajinah države naglo razvija industrija, in to celo v hitrejšem tempu nego pri nas v Sloveniji. V zadnjih letih pa beležimo v industrijskem razvoju Slovenije že skoro popoln zastoj, medtem ko se je v ostalih delih naše države pričela industrija znova naglo nadalje razvijati. To nam zgovorno pričajo številke o zaposlenosti delavstva. Ponovno smo že na tem mestu ugotovili, da je zaposlenost delavstva izven S!o-venije že znatno prekoračila rekordno stanje iz konjunkturnega leta 1930., medtem kc v Sloveniji še vedno zaostajamo za letom 1930. Tudi smo že navedli razloge, zakaj Slovenija tako zaostaja v gospodarskem razvoju in smo opozorili predvsem na dejstvo, da so v Sloveniji samoupravne davščine neprimerno višje nego v dragih pokrajinah in se tudi državni davki odmerjajo in pobirajo z mnogo večjo .strogostjo. Seveda pride tu v poštev tudi okolnost, da država vrši malo javnih investicij v Slo-\^niji in da se še onim redkim jodjetni-kom, ki so pripravljeni v Sloveniji ustanavljati industrijska podjetja, delajo tež-koče. Znano je, da obstoja v Beogradu močna tendenca, da se važnejša industrijska podjetja ne smejo ustanavljati v Sloveniji, češ da je Slovenija preblizu meje.

V kategorijo važne industrije pa menda spnda prav vsaka industrija.

Vse to je imelo za posledico, da je zadnja leta, kakor rečeno, prišlo že skoro do popolnega zastoja ustanovitvenega gibanja v industriji Slovenije, medtem ko se v ostalih delih države spričo ugodnejšega razvoja konjukture še v naglejšem tempu ustanavljajo nova industrijska podjetja.

Danes je položaj tak, da se vloga Slo-ve.-nija v industrijski produkciji naše države stalno zmanjšuje in da stopamo v trm pogledu vedno bolj v ozadje. Zanimivo sliko tega neugodnega razvoja dobimo ,če primerjamo po statistiki Osrednja urada za zavarovanje delavcev gibanje števila zaposlenih delavcev in nameščencev v posameznih gospodarskih panogah.

V naslednjem smo vzeli za podlago število zavarovancev pri okrožnih uradih, brez zavarovancev pri privatno društvenih bolniških blagajnah, kar celotne slike mnogo ne spreminja. Le pri podatkih, ki se nanaša jo na trgovino, smo vzeli skupno število zavarovancev pri okrožnih uradih in privatno društvenih blagajnah, ki imajo, kakor znano, največ članstva prav iz vrst trgovskih nameščencev.

Tekstilna industrija

Med redkimi industrijskimi panogami, ki kažejo še v zadnjih letih nadaljnji razvoj v dravski banovini, je tekstilna industrija. Pa tudi v tej stroki nam kaže statistika za zadnja leta. da stopamo vedno bolj v ozadje. Zaposlenost v tekstilni industriji se je pri nas v zadnjih štirih letih sicer občutno povečala, toda v ostali državi je še v večji meri narasla kakor je to razvidno; iz naslednjih podatkov o gibanju zaposlenih delavcev.

marc 1933 marc 1937 Tazlika: v odstotkih

Slovenija 9.699

15.562 + -5.863 +60%

izven Slovenije 21.120 40.186 + 19.066

+ 90%

Zaposlenost v tekstilni industriji Slovenije je torej v 4 letih narasla za 60%, toda izven Slovenije je narasla celo za 90%. Po številu zaposlenih delavcev predstavlja danes tekstilna industrija v Sloveniji samo 28% celotne tekstilne industrije v naši državi, medtem ko je pred štirimi leti predstavljala še 31.5%.

še bolj smo zaostali v sorodni oblačilni stroki ki kaže v zadnjih letih naslednji razvoj:

Slovenija izven Slovenije marc 1933. 4.089 16.009

marc 1937. 5.004 26.950

razlika + 915 +10.941

v odstotkih +22% +68%

Delež Slovenije v oblačilni stroki je znašal pred štirimi leti še 20.5%, danes pa znaša le še 15.6%.

Lesna stroka

še očitneje prihaja zastoj do izraza v lesni stroki, ki je po številu zaposlenih delavcev poleg teikstilne in gradbene stroke najmočnejša gospodarska panoga Slovenije. Ker pa dela v lesni stroki tudi mnogo ljudi, ki niso zavarovani pii okrožnem uradu (samostojni kmetje), je gotovo, da je lesna

stroka celo najvažnejša stroka Slovenije V gozdno žagarski industriji in v industriji za predelovanje lesa se je v zadnjih štirih letih gibala zaposlenost tako-ie:

Slovenija izven Slovenije marc 1933. 9.302 41.903

marc 1937. 10.584 64.265

razlika + 1-282 +22.362

v odstotkih + 14% +53%

Zaposlenost delavstva v lesni stroki se je v Sloveniji od leta 1933. povečala le za 14%, medtem ko je v ostali državi narasla za 53% in se je število zaposlenih delavcev povečalo za preko 22.000.

Kovinska industrija

Celo v kovinski in strojni industriji, ki zahtevata strokovno in izvežbano delavstvo, postaja delež dravske banovine vedno manjši. Statistika zaposlenosti v tej stroki nam kaže naslednji razvoj:

Slovenija izven Slovenije marc 1933. 5.947 23.206

marc 1937. 7.149 35.117

razlika +1.202 +11.911

v odstotkih + 20% + 51%

Medtem ko se je vzadnjih štirih letih zaposlenost v kovinski in strojni industriji vSloveniji povečala le za 20%, je v ostali državi narasla za 51%.

čevljarska, usnjarska in papirna industrija

Tudi v čevljarski in usnjarski industriji se krči delež Slovenije. V čevljarski industriji je bil razvoj zaposlenosti zadnja "e-ta naslednji:

Slovenija izven Slovenije marc 1933. 2903 14.568

marca 1937 3064 17.375

razlika + 161 + 2.807

v odstotkih +5% + 19%

V usnjarski industriji, ki je pred štirimi leti v Sloveniji predstavljala 47% celotne usnjarske industrije v naši državi, pa smo v tem kratkem času nazadovali na 37%. Zaposlenost pa se je gibala tako-le:

Slovenij izven Slovenija marc 1933 1473 1665

marc 1937 2057 3514

razlika + 584 +1849

v odstotkih + 40% + 110%

Gotovo najhujše pa je nazadovanje deleže Sloveije v papirni industriji naše države, ker smo tu v zadnjih letih celo nazadovali, medtem ko beleži papirna industrija v ostali državi znaten napredek. Pred štirimi leti je papirna industrija Slovenije predstavljala skoro 49% celotne papirne industrije v naši državi, danes na predstavlja le še 37%. Gibanje zaposlenosti je bilo v zadnjih letih naslednje:

Slovenija izven Slovenije marc 1933 1777 1890

marc 1937 1725 2937

razlika — 52 +1047

v odstotkih — 3%' + 55%

Ostale industrijske panoge

Zaradi demontaže tobačne industrije smo v tej stroki zadnja leta zabeležili celo nazadovanje zaposlenosti, medtem ko se je v ostali-državi zaposlenost povečala. V Sti-' 1 rih letih je število zaposlenih tobačnih delavcev padlo v Sloveniji za 110 na 760, to je za 13%, medtem ko je izven Slovenije naraslo za 2671 na 17.260, to je za 18%. V živilski industriji se je zaposlenost v zadnjih štirih letih v Sloveniji povečala za 343 ali 10% na 3804, v ostali državi pa je narasla za 6009 ali 23% na 32.065.

V grafični industriji smo skoro obdržali staro relacijo, kajti v zadnjih štirih letih se je v Sloveniji zaposlenost povečala za 15%, izven Slovenije pa za 16%.

Le v dveh strokah smo zadnja leta napredovali v primeri z ostalo državo, toda tudi ta napredek ni znaten. Gre za kemično in za gradbeno stroko. V kemični Industriji se je zaposlenost v Sloveniji povečala za 27% (za 406 na 1906), v ostali državi pa za 21% (za 1344 na 7606).

Poseben položaj zavzema gradben stroka (gradnje nad zemljo, gradnje cest, železnic in vodnih zgradb in industrija gradbenega materijala). V tej stroki se je v Sloveniji zadnja štiri leta zaposlenost povečala za 49% (za 3140 na 9488), v ostali državi pa za 21% (za 9014 na 51.832). To povečanje se nanaša predvsem na industrijo gradbenega materiala (cementno industrijo), kjer je uspelo v zadnjih letih povečati zaposlenost v Sloveniji za 60%, medtem ko je ▼ ostali državi narasla le za 17%.

Zastoj v trgovini in gostinstvu

Da se pri tem neugodnem razvoju v industrijski produkciji ne more razviti trgovina, je razumljivo. Podatki nam kažejo, da se je zadnja štiri leta zaposlenost v tr-

govini povečala v naši banovini le za &% (za 571 aa 7886) v ostali državi pa aa »% (za 10.147 aa 63.717). Da pa zaostajamo

tudi v gostinstvu, ne bi pričakovali glede na razvoj tujskega prometa. V zadnjih štirih letih se je zaposlenost v gostinstvu v Sloveniji povečala le ca 7% (za 213 aa 3105), v ostali državi pa kar za 27% (za 410S na 19.212).

Izvoz jabolk v Nemčijo

Privilegirana izvozna družba je izdala naslednjo okrožnico: Od kontingenta 1.700 vagonov jabolk z« izvoz v Nemčijo se v času od 15. julija do 31. decembra t. 1. dovoli za zdaj izraba prvega dela 49.000 metrskih stotov nepakiranib jabolk za carinski uvoz od 15. julija do vMetega 24. septembra t. 1. s carino 4.5o nemških mark za 100 kg. in sicer čez obmejne postaje Pod moklv (Bodenbach). Liepačo (Libau), Mit-telwald. Oderbeng, Passau. Reizenhein in Salzbunr na osnovi pismenega dovoljenja »Prizada«. Vsaka pošiljka mora biti brezpogojno opremljena z jugoslovanskim fito-patološkim potrdilom, ki g« izvozniki zahtevajo od pristojnih preglednih postaj in ki mora vsebovati izjavo, da je sadovnjak, od koder jatolka izvirajo, zdrav in da v njem in v okolici m* uši P. Priead da prizadetim izvoznikom in zadrugam na razpolago potrebna izvozna dovoljenja in tiskovine za neim-Sko carinsko potrdilo. Izvozna dovoljenja se izdajajo v enojniku (unikatni), ki se priključi izvirnemu tovornemu listu, in v dvojnik«, ki se takoj po odpremi vagona vme Prisadu, izpopolnjen z vsemi potrebnimi podatki. Priložiti je treba tudi izvirni tovorni list.

Na osnovi zadovoljivih izkušenj pretek-lih let bo Prfead delil ttidi letos dovoljenja za izvoz iaholk v Nemčijo preko prizadetih osrednjih izvozniSkih zadružnih organizacij. drugim pa Po svoji lastni uvidevnosti Olston dovoljenj drueim osebam je prepovedan in ima ta posledico izgubo pravice do izvozne nagrade. Izvozniki eo dol?,-ni zahtevat? izvozna dovoljenja in tiskovine šele t-šk pred odipremo blasra. Neizrabljeno tiskovine se imajo brez zahteve vrnHi najkasnei* v osmih dneh da se bodo roosrle po potreb? dat? drueim na razpolago Kdor se prof.? temu precreS. izgubi pravico do nad-dineca izvažanja iaholk v Nemčijo. Tr.-voznfk? to.rei np bol o mo<-l; dobiti nadaljnja izvozna dovol ienja. dokler z uradnimi listinam? ne dokažejo da so izčrpali svoja prejšnin dovoljenja. Družbe in preko

katerih deli Prizad omenjene listine. so dolžne kar najstrožje s« ravnat.? po gornjih določnih nasproti vsem svojim članom. Prav f.a.ko so doline redno vrniti dvojnike izrabljenih rednih dovoljenj, drugače izgube ugodnost.?. ki jVn jo daie f a okrožnica, h-voznik? k? se ne b? ravnal? po gornjih pogojih brHo pa izgubili pravico do Svojega sodelovani.i pri tem izvozu. Tzvozna dovo-Iienia se gilase na razne nemške obmp/ne car?T>*iTie. pri uporab? naj se pa nepotrebne prečrta.fo tako da se dovoljenje pošlje f?stf carinami, ki je za pošiljko prisilna.

7« podiranje irroza Jabolk v Nemčijo r*Tf»"snfe Priz»rf izvozno nagrad« 25 din za

100 Pr?*ad bo te naerade izplačeval na osnov? pregledanih carinskih potrdil, ra ka-t*we. odstop? rrvomiko

st i'ftf(i* vesti

= Vlagatelji btvfte avstrijske pošta« hranilnic« aa Dunaja dobe preko 10 mL

lijonov Dtn. Poročali amo že, da bo Poštna hranilnica pričela 1. julija izplačevati vloge ptj Hvši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju. Napravila, je že popi« terjatev, 1z katerega sledi, da je treba iapla-čati 17.250 branikrih Vlog v vdšfci 13.3 milijona kron ia 2843 čekovnih vlog ▼ Višini 27.3 milijona kron, Skupaj torej 40.6 milijona kron, kar predstavlja po relaciji 1:4 10.1 milijona/ Din.

= Bilanca tvrifre Bala n leto 1030. Tvrdka »Bata« jugoslovenske tvornice gumija in obutve d. d. v Borovu, objavlja svojo bilanco za preteklo leto skupaj z letnim poročilom. Letno poročilo nagla, ša, da izgledi za letošnje leto niso preveč optimistični zaradi (spremembe družbenega davka in zaradi uvedbe sfcupne banovinske trošarine na čevlje. Po proračunu bo tvrdka plačala na račun dajatev 17»/» od kosmatega prometa. Bilanca izkazuje za preteklo leto 6.7 milijona Din čistega dobička nasproti 3.9 milijona Din v letu 1935. in to pri glavnici 40 milijonov Din, in pri rezervah v višini 40 milijonov Din. Postavka kredi torjev se je ananjšala od lanskih 72 rta 55 milijonov Dia. Bilančna

vgota ae je povečala od 189 na 163 milijonov predvsem zaradi novih Investicij. Ne. premičnine jn investicije eo izkazane z vs

io 95 milijonov Din (prejšnje leto 74). Vrednost gotovega blaga na zalogi pa je narasla od 89 na 6S milijonov. Kosmati dohodek je lami znašal 153 milijonov Din (prejšnje leto 137). Za plaže in mezde je družba plačala 60 milijonov Din (53), za davke ln druge dajatve 26 mili Jonov (19), medtem ko Je za amortizacijo porabljenih 20 mihjocov Din (14). Letno poročilo navaja, da je družba lani pričela z deli za ureditev tvornice za pnevmatike, ki bo izdelovala pnevmatike za koflesa ia avtomobile. v družbinem upravnem odboru so: Jan Bata, dr. Bajkič, čirepa in M. Stefanovič.

Na ljubljanski borzi je zna Kaj pretekli teden devizni promet 9.49 milijona Din nasproti 6.62. 9.95, 10.30. in 5.41 milijona Din v zadnjih Štirih tednih. V privatnem kliringu so se v teku tedna avstrijski šilingi zopet podražili od 8.18 na 8.25. nemške klirinške marke pa od 12-75 na 12.80. V svo-

bodnem deviznem prometu stanejo angleški funti 2238.50, ameriški dolarji 48.30. švicarski franki 11.05 in francoski franki 2.16.

Devize

Curih. Beograd 10, Pariz 19.43 London 21.55. Newyork 436.50, Bruselj 73.7250. Milan 22.9750, Amsterdam 240. Berlin 175, Dunaj 81.80 Stockholm 110.10 Oslo 108.2750 Kčbenhavn 96.20, Praga 15.21. Varšava 82.75. Budimpešta 96.35. Atene 3.95, Bukarešta 8.25.

+ Chicago. 26. junija. Začetni tečaji: pčenica: za julij 116. za dec. 119.25: ksroz*: za julij 122.75, za 6ept. 109. za dec. 80.6^5r

Blagovna tržišča

2ITO

*+" Winnipeg. 36. junija.. Začetni tečaji: pšenica: za julij 130.25, za okt. 125.375. za dec. 124.50.

BOMBAŽ

'+" Llverpool, 25. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 6.82 (6.74) za okt, 6.90 (6.82). za dec. 6.88 (6.81).

+ Newyork, 25. junija. Tendenca, komaj stalna. Zaključni tečaji: za julfj 12.24 (12.11) za dec. 12.24 (1217V

Ameriška

prestolonaslednica

Nevesta sina ameriškega državnega prezidenta — Boga* taši, ki nadzirajo vso proizvodnjo orožja v Ameriki

Pot na riviero

Bilo ie še hladno. Rahlo je deževalo in na licih sprehajalcev so se blestele drobne

kapljice.

— Slabo izgledate! Stara sivolasa gospa ee je ustavila pred mlado damo. — In kako ste oblečeni v tem bladu.

— Prosim, je odgovorila Lili, ker ji nič drugega ni prišlo na misel, — prosim.

Stara dama se ie smejala. — Vse življe-nje sem bi želela, da bi v vsakem letnem ča^u lahko uživala pomlad. Nikoli mi to ni bilo mogoče. Zdaj sem zadela glavni dobitek. Tu večen dež, na cvetoči rivieri pa morje sonca.

Zakaj mi vse to pripoveduje, si je mislila gospodična. Ta stara škatla!

— Prestara sem, da bi potovala sama, pravi dama. hočem, da ima tudi kakšno mlado, dostojno dekle nekaj od moje sreče. Nadeiam se, da ste vi takšno skromno, pošteno dekle.

— Na žalost, oboje sem!

— To se odlično ujema. Evo vam vozovnice za riviero in ček. Tu je priporočilo za modni salon.

Lili si ie s prsti pomela oči.

— Stavim vam en sam pogoj. Tu imate svilen oprsnik, ki sem ga saina sešila. Dati mi morate častno besedo, da na vsej vožnji in v času bivania ob morju ne boste nosili drugega. Torej?

— Dajem vam častno besedo, da ne bom nosila drugega razen tega. je rekla Lili, ki se ;i je vse to zdelo neumno.

— Lepo. srečno pot!

In mlado dekle je ostalo samo. V rokah

je držalo zavojček in ček.

* » *

Tetka Babeta je ponudila Edgarju strašno parfumirano cigareto, kakršne je sama kadila. Vzel jo ie. ne brez premagovanja. Je pač tetka, po kateri pričakuje dediščine...

— Deset tisoč dolarjev lahko dobiš od strica Kazimira, reče tetka, če me prepri-

f čaš, da je kjerkoli tako nespodobno dekle, kakor so moški tvoje vrste. Mislim da 6e dekleta samo zaradi bede obnašajo nespodobno, medtem ko labkoživci to delajo iz objestnosti. Zato sem tej dami — pri tem je vzela iz torbice neko fotografijo — plačala potne stroške na riviero. Za tebe sem kupila karto spalnega vagona v istem oddel ku. Če se ti posreči, prepričati me, da si jo v roku enega tedna osvojil, torej da je ona prav tako nemoralna kakor si ti, prej-meš onih deset tisoč dolarjev. Ako pa ostane krepostna, prejme denar ona.

Idiotizem, stara škatla, si mi6li Edgar, pa reče:

— Ali draga tetka! Take stvari 9e navadno zgode brez prič. Kako naj te prepričam ... ?

— Tudi za to se.m se pobrigala. Dekle nosi oprsnik, ki sem ga sama sešila. Po kakšnem ljuba vnem dogodku ji ga boš vzel in prinesel meni v dokaz.

Malo neprijetna stvar — ali za deset tisoč dolarjev...

Sedela sta drug drugemu nasproti v vagonu. Vedel je že, kako ji je ime, odkod je doma in da ee ima za potovanie zahvaliti čudnemu in srečnemu naključju. In ugajala mu je.

Resnično, to ie svinjarija, si je mislil, ali kp bom imel enkrat deset tisoč dolarjev. ji lahko nekaj od tega odstopim.

Vlak je hitel izmenoma skozi tunele in od sonca obsijane pokrajine, tik ob gladini morja. V dvajset in sedmem tunelu sta se poljubila. Potem je prišlo še mnogo tunelov ...

Ko sta v Mentonu izstopila, eta Se že tikala. Sprehajala sta 6e po vrtovih, kjer ju je obdaial opojni vonj iz tisoč in tieočev cvetia. Plesala sta v dvorani ob zvokih poskočne godbe. Z liftom sta se popeljala v njeno sobo. Obetal ji je, da bo z njo »do-

ber«. Ali dasi privoščita zelo dolg in vroč poljub, ga je morala pudtHi tudi v spalnico...

Zbudil se je ne razpoložen. Kako sladka je bila! Kako neizkušena in zaupljiva! Ko bom imel deset tisoč dolarjev, si bom vzel malo za ljubico, si te dejal in vstal. Na stolu je ležala halja, par svilenih nogavie in čipkasti kom bin e. Toda brez opran ika. Ve* del je, da ga ni Imela na sebi. Mogoče je kje v posteljo. Edgar je iskal.

Tudi dekle se je prebudila

— Kaj si boš zda« mislil o meni? js podvomila.

— Neumna gceka! je vzkliknil iti besen odšel...

• • •

Tetka Babeta se je porogljivo smehljala.

— Ne, moj mladič, brbljati se more marsikaj. Oprsnrika nimaš, denarja ne dobiš. Prav gotovo je, da drugega m nosila. Znana mi je vsaka malenkost, ki jo js ku* pila. Vem tudi, da od doma ni vzela niče sar seboj. Ako si pripravljen, oženiti jo,

dobita oba denar v poročni dar!

• • •

Poročila sta s« v Mentonu. Sprehajala sta se, roko v rok?, po beli, svetli obali, na katero je pljuskalo morje razpenjens valove.

— AH ni čudno, fe dahnila Lili in se nežno privila k Edgarju, da ie tvoja letka Babeta moja nepoznana dobrotoica?

— Zelo čudno, prav res čudno! Alj Lili, tetka mi je pripovedovala o nekakšnem opnsniku... Ti si ji obljubila, da boš nosila samo tistega, ki ii ga je ona poklonila. Ali si obljubo držala?

— Prav res. nobenega drugega nisem nosila, tudi ne tistega od tetke. Ker — pri tem je napela svoje bujne, čvrsto izbočene grudi, se elastično podbofila in draiestno smejo? se pri tem dostavila — glej, meni ni treba nositi oprenika, zlato moje!...

Pariz pričakuje za bližnje dni dva odlična gosta, dva mlada človeka, ki sta na svojem poročnem potovgnju, ki se izogibata vsem oficialnim sprejemom in se nista zato udeležila niti kronanskih svečanosti r Londonu. To sta Ethel du Pont de Nemours in Franklin Roosevelt, sin ameriškega državnega predsednika.

Mlada človeka sta se zaročila tako. da je presenetilo vse. Sicer pripada zaročenka najboljšim ameriškim družabnim krogom, toda njena družina, nje oče in njeni bratje se bijejo na vse pretege proti Rooscvcl-tovi gospodarski in mirovni politiki. To ni čudno, saj so du Pontovi znani oboroževalni magnati.

Družina du Pont de Nemours spada med najbogatejše in najmogočnejše ameriške rodbine. Razen tega je plcmenitaskega pokolenja, in to pomeni baš v demokratični Ameriki veliko. V Zedimjenih državah živi ta družina že od 1800., prej so bili njeni člani dvorjani na dvoru francoskih kraljev in 6o imeti tam veliko ulogo. Eden med njimi je bil tudi visok dostojanstvenik na dvoru švedskega kralja Gustava Lil. in imetnik reda VVasovcev, kar je bilo tedaj, v 18. stoletju zelo redko odlikovanje. Po francoski revoluciji so se znali Nerooursi prilagoditi novemu času. Eden med njimi je študiral v Essenu, kjer je prvi Krupp malo pozneje osnoval svojo skromno delavnico, ki je bila podlaga poznejše mogočne oboroževalne industrije. Ta čas nadzira družina du Pont de Nemours vso ameriško orožno proizvodnjo in še dober del evropske, razen tega družbo General Motors in skoraj vso ameriško kemično industrijo ter industrijo kavčuka.

Navzlic tej gospodarski poziciji družine, pa v njeni hiši romantika še ni izumrla. Eden izmed stricev Ethel du Pontove, Gaston du Pont, je pred nekoliko leti v majhni jadrnica preplul Atlantski ocean.

Vse je šio v redu in po osemnajstih dneh je bila že irska obala na vidiku, tedaj je nenaden vihar zagrabil ladjico in jo razbil ob obalnih čereh. Gaston idu Ponta so rešili ribiči in ga spravili na pol mrtvega v majhen bar. In tri dni pozneje je postala točajka tega bara, gdč. Sallv, žena Gasto-na du Ponta. Njegova družina sc tega sicer ni posebno veselila, a tudi ni mnogo nasprotovala. Ga. Sallv je v ostalem svojega moža pripravila do tega, da je opustil oboroževanje in se vrgel na papirnice.

Ethel du Pontovi ni bilo tako lahko postlano. Njena družina jc nasprotovala na V9e načine, da hi se zvezala z Roosevelto-vim sinom- in tudi predsednik Roosevelt ni bil baje navdušen za to zvezo. Tedaj je odločila usoda. V podobi oranžne peške, ki jo je požrla lepa Ethel. Nekoliko dni pozneje je imela vnetje slepiča in obupani starši so pristali na vse, kar je hotela. Ko se je zbudila iz narkoze, je bila njena prva beseda ime Rooseveltovega sina. In nekoliko ur pozneje je stal Franklin poleg njene postelje. Bil je pa Franklin senior, državni predsednik, ki ni imel srca, da bi bolnici ne obljubil, da bo svojega sina te-lefonično pozval iz južnih držav, kjer je bil na potovanju.

Američani pravijo, da je njih »veliki šef« s to stvarjo dobil ponovno bitko, kajti sedaj ima pač zaupno osebo v sovražnikovem taborišču. Na takšne stvari pa za sedaj novoporočenca gotovo niti od daleč ne mislita. V razkošnem hotelu na pariškem Vendomeskcm trgu jima pripravljajo še razkošnejši apartemenr. Posvečeni ljudje 4* vedo povedati, da je ta apartement le pretveza. V Garchesu je že pripravljen majhen vrtni paviljon. V tem skromnem, skoraj malomeščanskem okviru hoče preživeti »ameriška prestolonasledniška dvojica« svoje medene tedne.

K]e Je napaka?

Prinašamo vojno zgodbo- ki se prav lepo sliši, pa jc vendar v njej neka napaka, ki jo je treba odkriti

Bilo je za časa vojne. Neki moj prijatelj je poletel s svojim letalom nad sovražnikove jarke. Ko je opravil svojo nalogo. se je začel vračati proti svojemu letališču. Premišljal je, kakšno srečo je imel, da sc mu ni nič zgodilo, saj je bil polet zelo nevaren in je imel le malo izgledov* da Se vrne s fronte živ in nepoškodovan. Iz-nenada pa se je pokazalo sovražno letalo, ki je sestrelilo aparat mojega prijatelja. Ko so mojega prijatelja našli, je bil že mrtev.

Kaj se v tej zgodbi ne ujema? Doženite to in pošljite rešitev na dopisnici našemu uredništvu, v kotu pa napišite »Uganka kluba Metle«. Rešitve sc lahko oddajo tudi v oglasnem oddelku »Jutra« na vogalu Knafljeve ulice. V naših rokah morajo biti najpozneje v petek. Za dobre odgovore bo stric Matic spet razdelil nekaj lepih nagrad.

Morilec Johna Tobbyja

Nihče drug kakor njegov sluga. On je moral biti morilec, ker je bila njegova izpoved netočna.

Ko so našli gospoda Tobbyja, je imel slušalke na ušesih in sluga je izpovedal, da mu jih je pomagal natakniti. Aparat je bH naravnan na Davcntry. Po programu bi bil moral začeti Daventry oddajati po 40 minutah odmora ob enajstih in gospod Tobby si ne bi bil nataknil, oziroma si dal natakniti slušalk že pred enajsto uro. To prič«, da je moral biti sluga še ob enajstih r sobi čeprav si je priskrbel priče, da je bil ob enajstih že davno v gostilni. S tem je bil ajegov alibi irpodbit in izkazalo ee je, da je zločinec on sam.

Rešitev smo prejeli precej, samo dobro utemeljenih ni bilo mnogo. Med njimi si je stric Matic izbral pet najboljših in jih nagradil. Srečni nagrajenci so naslednji:

Inž. Zoran Plpuš iz Kranja- Gorenja Sava 12, dobi knjigo »Lucifer«- VI. Čebotar-jev, Ptuj, Prešernova ulica 30. dobi roman »Misterija«, I. šumer Ljubljana, Groharjeva 2/11. dobi roman »Pater Kajetane, Albina Runovc i i Slo ven jeg rad ca dobi roman »Železna cesta« in Silvo Prošek it Ljubljane, Vodovodna cesta 75. dobi eno knjigo revije »življenje in svet«.

Konec Waterloo$kega mosta

WaterIooški most, ki je v osrčju angleške prestolnice vezal oba bregova Temze in ki je bil prizorišče tolikih v romanih izmišljenih, a tudi resničnih zločinov, je izginil s sveta. Podiranje tega mosta, ki ga bodo nadomestili z novim, je trajalo tri leta.

WaterlooSkl most je bil v vsem brit-skem imperiju popularen. Ko so ga začeli podirati, so poslali šest ton kamenja iz njegovih stebrov na Novo Zelandijo, v

afriSko unijo in r Avstralijo, da so tam iz njega zgradili spomenike Njegove ograje so ohranili. Vidiš jih danes kot ograje raznih javnih vrtov po angleških mestih. Ob vmožju stebrov so našli ipri podiranju v ostalem zakopano puško z bajonetom, dva samokresa, lisice za roke, svinčene ročke in topovsko kroglo. Puško, ki izvira iz časa svetovne vojne, je odvrgel tam morda kašen vojaški ubežnik. Samokresa in lisice pa izvira jo morda od kakšnega nepojasnjenega zločina.

Omedlevica

Omedlevica teme>lji, kakor znano, na nenadni malokrvnosti v možganih, ki jo je povzročila kakšna izguba krvi ali kaki-*n živčni dražljaj. Ta malokrvnost možgansko delovanje deloma omrtviči.

Če hočemo odpraviti omedlevico, moramo tedai povečati dovod krvi v možgan*, a če je kriva kakšna krvavitev, tedaj moramo to krvavitev ustaviti. Nezavestnega človeka ie treba položiti pred vsem ravno na tla, dokler se ne zave. Najbolje ga postavimo v ta namen na stol in tega počasi položimo nazaj na tla, tako da je glava najnižje od vsega telesa.

Tudi če opazimo, da se bo nekdo onesvestil, ga moramo položiti takoi plosko na tla, ker s tem večinoma preprečimo popolno nezavest.

Vso obleko, ki ovira dih {steznike, ovratnike i. t d.) moramo odpeti. Da učinkuje zelo tudi to, če nezavestnemu človeku damo steklenico z amoniakom pod noe in da mu obrizgamo obraz z mrzlo vodo, to je itak vsakomur znano.

GOEBBELS IN DELAVEC

Goebbels se rad pomeša kot navaden »Volksgenosset med ljudi in tako je pri nekemu shodu stopil k nekemu šepajočema delavcu.

»Kaj pa vam je, prijatelj?« ga je vprašal.

»V tovarni se mi je primerila nesreča .. .c

»Tako? Kaj pa je bilo?<

*Na nogo mi je padla vreča z denarjem. K sreči je bil v vreči samo denar za izplačilo delavskih plač in rana ni bila ne\>arna. Zdravnik mi je rekel, da bom kmalu zdrav. Toda če bi bil v vreči denar, ki ga od plače odtegujejo, bi bil zanesljivo izgubil no-g o..

•imiHimiHnanMiimiiiuminHin

Italijanske svetovno-znane blatne kopeli

ABANO pri BENETKAH

Blatne kopeli — Kopeli — Vse kure r Thermal hotelu, Trieste in Victoria — Prvovrsten — Rodbinski hotel — Pensija od L 32.—. Pavšal 15 dni L 750.

Pojasnila: R. Brega & Co.

HOTEL AUGUSZT

Abbazia (Opatija)

Centralni položaj, kraj morja. Prvorazredna kuhinja. Govori ss Slovenski

Danes popoldne

v Trnovo k Sokolu n.

Javna telovadba, narodna veselica, ples. — Vojaška godba. Začetek ob pol 17. uri

Domače vesti

• Profesorski kongres v Mostarju. Letošnji kongres profesorskega društva bo 4. do 6. julija v Mostarju v dvorani pevskega društva »Hrvoje«. Dnevni red: 1) otvoritev in konstituiranje kongresa, 2) predavanje tov. Radmila Dimitrijeviča o vzrokih današnjega splošnega nastrojenja naše srednješolske mladine, 3) predavanje tov. Julije Boškovič o socialni vzgoji potem šole, 4) poročilo glavne uprave, 5) poročilo nadzornega odbora, 6) razprava o šolskih in stanovskih vprašanjih- 7) posebna strokovna predavanja po odborih, 8) poročilo kongresnih odborov, 9) volitve nove uprave in nadzornega odbora, 10) slučajnosti. — Plenarna seja glavne uprave bo v Mostarju 3 julija ob 9. V nedeljo 4. jul. ob 8. začetek kongresa s slavnostno otvoritvijo. Popoldne tega dne bodo kongresisti obiskali grobove A. Šantiča, Sv. Čorovica in Osma-

A Eponge Din 10.—

r\\> Rips črtast, indantren

v Din 10,—

Etamln vzorčast Din 8.— Pralni creppe vzorčast

Din 10,— Poldelen češki, od Din

6.— do 8 — Piquč barvasti Din 10.— Etamin 90 cm šir, vzorčast Din 10,— Georgette 90 cm žtr.

vzorčast Din 15.— Blago za zavese 150 cm šir. od Dta 18.— do 40.—

Za kopalne plašče od 50

naprej Georgette enobarvni, pralni. 90 cm šir. Din 23,— Bsmberg svila vzorčasta, gladka, za obleko in perilo 'po Din 22.—

MANUFAKTURA

F. KS. SOUVAN

MESTNI TRG 24

:na Djikiča. V ponedeljek 5. julija nadaljevanje kongresa. 4. in 5. julija bo tudi ogled mesta in mestnih znamenitosti. 6. julija bodo izleti v romantično okolico Mostarja. :pa tudi na Jadransko obalo. — Kongresisti bodo nastanjeni po hotelih (cena skupno s hrano 55 do 60 din), v internatu »Napredka« (samo za dame, cena skupno z zajčkom 15 din)> v internatu »Narodna uzda-:nica« (cena 5 din), v poslopju gimnazije (cena 5 din), po privatnih stanovanjih (po 10 din). Podrobnejše informacije o vsem daje kongresni odbor, Mostar, drž. realna gimnazija. — Profesorsko društvo je zaprosilo prometno ministrstvo za četrtinsko vožnjo na železnicah. Jadranska plovidba a. d. iz Sušaka je odobrila vsem udeležencem kongresa in članom njihovih rodbin četrtinsko vožnjo na vseh svojih parnikih v času od 1. do 15. julija. Četrtinska vožnja velja tudi za izlete, predvidene v okvirju kongresa kakor tudi za posamezna potovanja.

AOCflLfl za sonce

//>7-

* Promocija sokolskega tekmovalca. Včeraj opoldne je bil na Aleksandrovi »univerzi prcmoviran za doktorja prava g. dr. Ivko Puitišek, član zmagovalne vrste Ljubljanskega Sokola, v kateri je odlično pomagal priboriti meč kralja Aleksandra. 21 vzorno energijo je zmagal tekmovanje ia študij in bil premoviran komaj nekaj dni po napornih nastopih. Mlademu doktorju in vrlemu sokolskemu bratu naše iakrene častitke.

Pomnite: Elektro podjetje Havliček je aiamo eno in to edino HAVLIČEK Fran na Sv. Petra c. 5, kličite za elektro popravila telefon samo 34-21.

* Smrt popularnega Beograjčana. V Beogradu je umrl odvetnik Mijat Mijatovič, ki je dosegel izredno popularnost kot pevec sevdalink. Njegova pevska slava je razširjena daleč po svetu, zakaj mož je mnogokrat prepeval za gramofonske plošče in cela serija pesmi je po njem dobila ime »Mijatovke«. Mijat Mi j a to vi <5 se je rodil 3. februarja leta 1887 v Beogradu in po do vršenib pravnih študijah je stopil v sodnij-sko službo. Ko je bil pred leti upokojen, je otvoril svojo odvetniško pisarno. Odličnega pevca ter veselega in srčno dobrega človeka bo ohranil Beograd v najlepšem spominu.

Prijetne počitnice

lahko preživite v miru in zadovoljstvu, pa tudi poceni, če se odločite za Polževo nad Višnjo goro. šukljetov dom na Polževem Ima električno razsvetljavo, radio, telefon, kopalnico, otroško gugalnico in balinišče, okrog njega so pa lepi bukovi in smrekovi gozdovi. Polževo je blizu Ljubljane in tam boste dobro postrežem. Medkrajevni telefon Višnja gora 1. Zahtevajte pismeno informacije od oskrbnika doma.

* Diplomiran je bil na filozofski fakulteti zagrebškega vseučilišča g. Robert Kump iz fizikalne geografije, geologije, petrografije, fizike in meteorologije. Zadnje leto je študiral pri najodličnejšem jugoslovanskem fiziki lnem geografu prof. dr. Arturju Gavazziiu. čestitamo-!

* H. vseslovanski mladinosJovni kongres bo 26., 27. in 28. avgusta v Ljubljani. Predavali bodo mladinoslovci iz Jugoslavije, čehoslovaške, Poljske in Bolgarije. V okviru kongresa bodo naslednje razstave: 1. Reformnošolska iz Zlina, 2. Mladinsko higienska iz čehoslovaške, 3. Domoznanska iz čehoslovaške, 4. Povojna slovanska mladinska knjiga-priredi Mladinska matica JUU v Ljubljani, 5. Pedagoška izdanja Slovenske šolske matice, 6. Mladinska zaščita — priredi Unija zaščito dece v Ljubljani. Prijavnina za udeležence din 20.— Udeleženci bodo imeli na podlagi iz kaznice, ki jo prejmejo po vplačilu pri-javnine, pravico do vstopa na vsa predavanja in razstave. Prijave sprejema: Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškan ska ulica 6.

* Kongres mednarodne izseljenske službe. Ustanova International Migration Service (Mednarodna izseljenska služba), ki ima svojo centralo v Ženevi, podružnice in dopisnike pa v vseh glavnih mestih sveta, bo imela od 2. do 10. julija v Parizu svoj kongres. Kongresi te ustanove bi se morali vršiti vsako leto, zaradi gospodarske krize pa že štiri leta ni bilo kongresa. Kon gresa se bodo udeležili delegati vseh podružnic, največ kongresistov pa bo iz Severne Amerike, Kanade, Avstralije. Anglije in Francije, kjer je društvo najbolj razširjeno. Iz naše države se bo udeležil kogresa Prago Andričevič, tajnik izseljenske organizacije v Zagrebu, ki je dopisnik mednarodne izseljenske ustanove.

* Naši gozdarjj obiščejo Češkoslovaško. Na povabilo predsednika občine mesta Brna se bo napotilo kakih 20 jugoslovenskih gozdarjev pod vodstvom predsednika Jugoslovenskega šumarskega združenja dr. inž. Dragoljuba Petroviča na ekskurzijo v CSR. Najprej bodo obiskali naši gozdarji velike gozdove brnske občine, potem pa razna druga veleposestva in gozdarske ustanove. Ekskurzisti se bodo podali na pot konec julija ali pa v prvih dneh avgusta. V Češkoslovaški republiki se bodo mudili 8 dni. Udeleženci naj se prijavijo Jugoslovenske-mu šumarskemu združenju, Zagreb, Vuko-tinovičeva ulica 2. Prijavijo naj se čimprej, ker je število izletnikov omejeno in bodo imeli prednost oni. ki se bodo najprej prijavili. Točne sporede ekskurzije in vse informacije bo društvo udeležencem pravočasno naznanilo.

UČINKUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih.

OLAJŠA muke in bolečine pri revniatizmu in protinu.

UBLA2UJE obolenja pri mesečnem perilu in meni.

ODSTRANJUJE motnje debelenja in dela človeka vitkega.

Dobiva se samo v originalnih

zavojčkih v vseh lekarnah!

Reg. S. 19380/933. 4275

Savin jčani —

Hmeljarji!

Oglejte si hmelj gospoda Rudolf Hrovata iz Žalca za Kancjanom. Ta hmelj je izredno lep in ima od vseh daleč na okrog največ in najlepše razvitih stranskih panog. To je doseženo z zgodno spomladanskim gnojenjem hmelja z Nitrofoskal-I.

Hmeljarji, ki so gnojili februarja ali marca meseca svoj hmelj z Nitrofoska-lom-I, 150 rastlin z 50 kg Nitrofoskalom-I. imajo sedaj najbujnejši hmelj in jim ga ni potreba gnojiti z raznimi hitro učinkujo-čimi dušičnimi gnojili kot je n. pr. čilski soliter i. t. d. Letos se posebno lepo opazi dober vpliv nitrofoskala I na hmelju, kakor tudi to kako lep uspeh se lahko doseže, če se hmeljnik dobro obdela in pravočasno in pravilno pognoji, po principu »popolnega gnojenja«. 4836

* Razpis 25 češkoslovaških počitniških' štipendij. Opozarjamo vse one, ki nameravajo prositi za te štipendije, o katerih smo poročali dne 20. t. m. da naj vložijo neko-lekovan prepis prošnje na Izvršilni odbor Jugoslovensko-češkoslovaških lig dravske banovine v Ljubljani. Knafljeva ul. 10. V prošnji na ministrstvo prosvete naj priložijo tudi potrdiilo o obiskovanju čeških tečajev.

Pri ljudeh, ki cesto trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov s čašico naravne »Franz-Josefove« gren-čice, zaužite zjutraj na tešč želodec. Z uporabo »Franz-Josefove« grenčice se naglo odpravi plast z jezika, M je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit. Ogl. reg 8. br. 1B. 485/36

* Občinski odbor pred zakljeneno občino. V Tijesnem pri Splitu se je župan spri z vsemi občinskimi odborniki, ker so postavili za občinskega tajnika nekega njegovega nasprotnika. Župan je odstopil, potem pa občinske prostore zaklenil in odnesel ključe domov. Zdaj se občinski odborniki zbirajo pred zaklenjeno občino ter zahtevajo od bivšega župana izročitev ključev, da bi mogli uradovati v občinski hiši.

* Revija »Misel in delo« prinaša v pravkar izišlem 506 zvezku med dmgiim članek »Ob dvajsetletnici majske deklaracije«, razpravo dr. inž. C. Nagodeta >K položaju naše industrije«, nekrologe dr. Pivku in dr. Ivanu Prijatelju ter številne druge članke in poročila. Podroben prikaz tega zanimivega zvezka naše ugledne kulturne m socialne revije objavimo prihodnje dni v kulturni rubriki.

* Obnovitev zgodovinskega samostana. Samostan Gračanica na Kosovem je razpadal in se ie že mnogokrat razpravljalo o njegovi preureditvi. O pravoslavnih velikonočnih praznikih ie samostan in njegovo svetišče obiskal kraljevi namestnik g. dr. Perovič in obljubil, da se bo zavzel za obnovo samostana. Pravosodni minister je odobril za potrebna dela polmiliionski kre dit in zdaj so začeli prezidavati samostanski konak. Dela si je nedavno ogledala tudi Nj. Vel. kraljica Marija. Konak bo preurejen do kraja avgusta, potem pa bodo nadaljevali dela v svetišču in <*rtalih samostanskih zgradbah.

* Proslava Vidovega dne v Rogaški Slatini. Drevi bodo vse stavbe zdravilišča slavnostno razsvetljene in ozaljšane, nad 2>Hydroterapijof pa bodo goreli lepi umet-rui ognji. Vsako leto privabi ta slavno6t množico gostov in okoličanov v zdravilišče. Tudi letos vlada za to prireditev veliko zanimanje. Na Vidov dan bo zjutraj slovesna služba božja za domačine in goste v nadžuoniiski cerkvi pri Sv. Križu. Za goste pravoslavne vere pa bo služba božja v pravoslavni kapeli. Zvečer bo v veliki dvorani zdraviliškega doma sokolska akademija.

JUNIJ

Rasti nam rasti rumena pšenica, boža naj solnce te, umiva rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila.

Moko, ki zmleli jo bomo na niline, bomo predelali v sladke »Jajnine«. Kdor ne pozna še izbornih »Jajnin«, ta še ne ve, kaj je višek dobrin.

* N& mednarodni kongres trgovskih

zbornic v Berlinu sta odpotovala med drugimi zastopniki trgovskih zbornic iz Jugoslavije predsednik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin in narodni poslanec g. Ivan Mo-horič.

■■ KINO IDEAL

Samo Se danes ob 15, 17, 19. in 2L uri MAGDA SCHNEIDER v veiefiimu

»VILA LUTK«

Jutri v ponedeljek ob 16., 19. in 21.15 uri

„M A N J A"

Peter Peterson, Marija Andergast, Olga čehova

* Na hanovinski podkovski šoti v Ljubljani bodo uradne pre od 1. julija do 3L avgugta le Od 7.30 do 13.30.

* V zavod šolskih sester v Mariboru se

sprejemajo v oskrbo gojenke ki obiskujejo osnovno ali meščansko šolo v zavodu ali pa kako državno' šolo v mest«. Pojasnila daje vdstvo zavoda.

* Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/U. za šolsko leto 1937-38 bo 30. junija in 1. julija od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vse informacije daje vodstvo zavoda.

* Žikine higijenftne krušne drobtine iz najfinejšega, posebnega peciva so absolutno snažne, okusne in zdrave. Dobite jih v ličnem četrtkilogramskem zavoju v vsaki špecerijski trgovini.

ha Mitina

* Najbolj naravna prehrana za dojenčke je Žikin specialni zdrob za dojenčke in bolnike. Je tako fin, da ga že šesttedenski dojenček pije dz steklenice in z lahkoto prebavi. Dobite ga v vsaki špecerijski trgovini.

* Sejem r Šmartnem pri Litiji bo letos L julija, ker bo 29. t. m. praznik.

* Abesinee je dovršil svoje stadije v. Sarajevu. Edini Abesinee v Jugoslaviji Sal-vato Magnetu, ki je pred nekaj leti prišel v Sarajevo, da bi študiral hebrejsko teologijo, je zdaj dovršil svoje študije. Od italijanske vlade je dobil štipendijo, da to odpotoval na otok Rhodos, kjer ee bo naučil italijanščine.

ZOO V TIVOLIJU

tik velesejma — odprt vsak dan od 10. do pol 20. ure! — Vstopnina Din 2.—, otroci Din 1.—.

* Za gradbene inženjerje so bili diplomirani na ljubljanski tehniki gg. Bleriweis Marko, Jeran Milan, Keržan Hugo, Plemelj Beno in Vrhovnik Demeter. Čestitamo.

* Himen. 28. t. m. s_- bo v evangeljski cerkvi v Ljubljani poročila gdč. Mira Sta-rč, hčerka odvetnika im predsednika Ju-gosl.—češkci-a. lige v Ljubljani dr. Egooa Stareta, z g. jur. et phil. dr. Františkom Součkom, legacljskum. tajnikom ministrstva zunanjih zadev v Pragi. Bilo srečno!

* Na banovinski kmetijski šoli na Grma pri Novem mestu se začne novo Šolsko leto v začetku novembra šola ima letno in zimsko šolo. Letna traja eno leto, zimska pa dve zimi po pet mesecev, in bo to zimo, ki pride, I. tečaj, drugo zimo pa n. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkcrvane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najpozneje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošto. Celotna oskrbnina aiaša do nadaljnjega mesečno 300 din, vendar pa dovoljuje banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina potem med 25 do 300 din mesečno. Plačuje se mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih In gospodar-

razmer,

Svojevrstno poskusno glasovanje. 11 Konjic nam pišejo: V nedeljo so bili v Katoliški dom sklicani možje, ki so bili določeni od občin, da volijo delegate za Kmetijsko zbornico. Prišli pa so tudi nekateri drugi. Na zborovanju naj bi se preizkusilo kako bodo izpadle volitve, ki bodo v nedeljo 27. t m. Razpoloženje je bite precej napeto, ker je konjiški arhidiakon zahteval za kandidata nekega Kuka iz Konjic, ki ga večina volilcev sploh ne pozna. Zato je bil pri poskusnem glasovanju izvoljen posestnik Matija Napotnik, ki je bil svojčas oblastni poslanec. Odklonil pa je kandidaturo, češ da ne mara priti navzkrižje z arhi-diakonom. Večina volilcev se je hotela vznevoljena raziti in bilo je treba močnega prigovarjanja arhidiakonovih pristašev, da so ostali in še enkrat glasovali Pri ponovljenem glasovanju je bil res določen za kandidata Kuk. Značilno je- da niti v taki stvari ne smejo kmetje sami odločati in ne smejo noslati v svoje stanovsko zastopstvo moža. ki ga cenijo kot dobrega gospodarja. Prav zanimivo bo, kako se bodo delegati odločili v nedeljo pri tajnem glasovanju.

• Internat »Mladika« sprejme prihodnje šolsko leto ie nekaj gojenk. V mesečnim je poleg oskrbe vračunana pomoč pri učenju, francoska, nemška konverzaciia in nadzorstvo tudi v prostem času. Krasna sončna lega v sredina mesta poleg Tivolija. Internat je posebno primeren za dijakij nje mestne ženske realne gimnazije, ki ima letos zopet I. razred. Vpisovanje pismeno ali osebno pri ravnateljstvu internata »Mladika« Ljubljana Šubičeva 9. kjer dobite prospekte. ,

* Ne odlašajte s prijavo za krasne izlete, ki jih prireja »Putnik« Maribor z luksuznimi avtokari: 29. junija praznik sv. Petra in Pavla) Logarska dolina 120 din, 4. do 10. julija: Dolomiti in Gross-glockner. 7 dni popoln aranžman 1800 din, 7. julija: Graz (akvaristična razstava) vključno vizum 100 din, 1®. do 12. julija: Postojna, Trst, Gorica z izletom na Brioni 3. dni popoln aranžman 600 din. 14. do 15. julija: Mariazell, vožnja in vizum 200 din. Prospekti, informacije in prijave »Put-nik« Maribor—Celje

• Starši! Zahtevajte prospekte o vpisovanju za enoletni trgovski tečaj »Hermes«, Maribor, Zrinjekega trg 1.

• V Ptnjn sta otvorila Vnga in Brafnar novo trgovino galanterije, modnega blaga in raznih drugih drobnarij. Opozarjamo na današnji oglas.

* Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite naravno Franc Jožefovo grenčioo.

* Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. L

Kako repi vzorčil

Nežne tkanine, V prinaša poletje, mbifo hiJl posebno nega

LUX,— se penijev mrzli vodi • varuje Vaše lepe stvari, ohrani ia požM barve«

Se peni tudi v mrzli vod

m— Knjigo Dobrovoljci kiadivarji Jugoslavije lahko dvignejo prednaročniki in novi reflektanti vsak dan od 17. do 19. ure v društveni sobi Sreske organizacije vojnih dobrovoljoev v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.

ZOBOZDRAVNIK

dr. Volovšek Vladimir

do 12. julija ne ortilnira.

n— Ceskoslovenska obee v Lublani upo-zorauje členstvo, že ee v ^tery, dne 29. červma t r. o % 10. hod. na letniim cviči-žti »Sokola v Tivoli utka v podbijenč družstvo Sokola Brno—Zabovfesky s druž-stvem Sokola Ljubljana a doporučuje členstvu, aby se v počtu co nejhončjšim su-častmlo. — Predbčžne upozornujeme dale, že ee bude konati oslava Mistra Jana Husi v irter£ dne 6. července o 20.30 hod. t restauračnich mistnostech Hvčzdy. — I zde apelujeme již dnee na hojnou učast fienstva.

Sonce stoji v znamenju NIVEE!

f/NIVEAN

silCREME,

o /

To pomen ja: krasno vreme, da more porjaveti Vaša koža, ki ste jo okrepili z NIVEO. Izkoristite čim bolj sonce, izkoristite pa tudi čim bolj NIVEO! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NIVEA, in sicer za Vaše zdravje, za krasno rjavo barvo in tudi... za Vašo denarnico, kajti...

NIVEA Je vendar tako poceni!

Iz Ljubljane

n— Someščani! Vidov dan, dne 28. junija, 6e vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih toriteljev za vero in do* movino s slovesno službo božjo. Vabim ljubljansko meščanstvo, da v počastitev tega praznika okrasi na Vidov dan svoje hiše z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim rekviemom v stolnici, to je v ponedeljek, 28. junija med 10. in 11. uro, zaprta. — Dr. Juro Adlešič s. r.

n— Vidovdanske službe bolje. V tuSL stolnici se bo daroval slovesni rek vi cm 28. t. m. ob 10. uri dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti ee vršri svečani parastoe ob 11. uri dopoldne. V evangeljski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja istega dne ob 10. uri dopoldne.

ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški — Telefon 38-87

Filmsko veledelo s Hary Baurom

Nesrečn

L del

•e predvaja samo Se v nedetjo

_ob 5., 7. in 9. uri_

Drugi del tega filma se predvaja od 30. VI. dalje, ker je ldno vsled sokolskih dni zaprt. P. n. občinstvo opozarjamo — da bodemo predvajali od 30. VL do nadaljnega filmu tudi med tednom

Kopije filmov »Nesrečniki« so Se v nepoškodovanem stanju!

«— Akademski odsek JngosIovensko-boL garske lige v Ljubljani, poziva vse prijavljene« za letovanje v Varni, da se udeleže važnega sestanka v Klubu primorskih akademikov arena Narodnega doma, v ponedeljek 28. t. m- ob 18.

ROMAN 0 PREŠERNU

dobite pri pisateljici ILKI VASTE, Ljubljana

Lavričeva ulica 6, po cenah:

bibliofOska izdaja . . vezena v platno . ■ « vezana v karton.

■ a

» •

Din 200.— c 100.— < 80.—

Vojni dobrovoljci se bodo danes popoldne korporativno s praporom udeleži® odkritja spominske plošče kralju Aleksandro v Soli na Grabnu. Zbero se ob 15. v Vegovi ulici pred Glasbeno matico.

u— Društvo »Tabore. Pozivamo članstvo, da se v čim večjem številu udeleži odkritja spominskih plošč blagopokojnemu kralju Aleksandru na Barju in na Grabnn. — V torek bo pešizlet na Orle. Zbirališče ot> 13.30 na Šentjakobskem trgu. Vabljeni vsi člani in prijatelji!

Rezervnim oficirjem. Vidov dan se praznuje v spomin na padle borce za našo domovino. Vabimo rezervne oficirje, da se udeleže slovesiega rekviema ob 10. dopoldne v stolnicL Ob 11. pa bo svečani paraš tos v pravoslavni cerkvi. Udeležba v uniformi z ešarpo. Uprava ljubljanskega pododbora združenja rezervnih oficirjev.

Za nedeljske izlete odprt avtobus ^ripogpčft JfeMt Zrinjskega 7t telefon 34-Z2,

PLAČLJIVO TUDI V OBROKIH!

a— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« t Spodnji Šiški priredi, danes ob 16. uri vrtno veselico s plesom na vrtu gostilne »Frankopan6ki dvor« v Frankopan-ski ulici. K obilni udeležbi vabi. Odbor.

a— Emigrante is Julijske Krajine vabimo, da se polnoStevilno udeležijo današnje svečanosti odkritja spominske plošče Velikemu kralju. — Organizatorno-propagandni odsek S. j. a. n.

V metropoli Dolenjske se odda vsled družinskih razmer v najem dobro vpeljana in moderno opremljena

RESTAVRACIJA

na eni najprometnejSih točk, z vsem pripadajočim inventarjem. — Vse ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod: »Vidovdan« 4950

a— Vpisovanje v privatne trgovsko šole Christotov učni zavod za enoletni trgovski tečaj bo že 28- 30. t. m. prd ravnateljstvu na Domobranski cesti 15. Potrebne informacije, pismene in ustmene, na razpolago. Redno vpisovanje pa bo v začetka septembra vsak dan.

Vremenska poročila

Dozdevno vreme v junija

po stoletnem koledarja

N. 27. Ladislav

P. 28. Vidovdan

T. 29. Peter in Pavel & 90» Sp, m, B,

lepo, sončno ponekod nevihte lepo, sončno

BICIKLISTI!

iavarujte se proti nezgodam in posledicam zakonite dolžnosti jamstva. A WT A .. na jjač ja jugoslovanska za-//9A T A\V varovalni ca zavaruje vas za

Din 50.—

L proti posledicam telesnih nezgod:

za Din 10.000.— za slučaj smrti; za Din 40.000.— za slučaj trajne invalidnosti; EL proti posledicam zakonite dolžnosti jamstva:

do Din 30.000.— za poškodovanje ali smrt ene osebe;

do Din 100.000.— za poškodovanje ali smrt več oseb;

do Din 10.000.— za poškodovanje tuje lastnine. Pred dvema letoma smo vpeljali to zavarovanje in do danes pomagali že mnogo bici-klistom z izplačano zavarovalnino. — Informacije pri naših zastopnikih v vseh večjih krajih in pri Ravnateljstvu v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. 4952

u— Obisk rojakov iz Amerike. Danes ob 8.50 bo potovala z brzovlakom skozi Ljubljano skupina 130 naših izseljencev iz Ame rike, ki so člani srbske narodne zveze. Iz seljenci potujejo v Beograd, kjer bodo spre jeti tudi na dvoru. Skupino tvorijo odlični organizatorji in predstavniki našeca živ-lja v Ameriki. Izselieniški odsek pri ministrstvu za socialno politiko je odredil, naj se jih na ljubljanskem kolodvoru počasti z podbo. Na kolodvoru bodo rojake pozdravili zastopniki mestne občine, narodnega izseljcniškega odbora. Družbe sv. Rafaela in ramih drugih organizacij_

Dr. Š A V N I K

ne ordinira do 4« julija

n— Sokol II. vabi članstvo in naraščaj in wo nacionalno javnost, da 6e udeleži otvoritve letnega telovadišča v nedeljo 27. t. m. V primeru skrajno slabega vremena bo prireditev na praznik 29. t. m. Vstopnina 3 Din. Po javni telovadbi bo narodna zabava s plesom. Vabimo sokolsko Ljubljano, da poseti to prireditev.

Z O O V TIVOLIJU

tik velesejma — odprt vsak dan od 10. do pol 20. ure! — Vstopnina Din 2.—, otroci Din 1.—.

u— SokoLko društvo Ljubljana—šiška

pri red i 28. in 29. t. m. dan sokolske dece. Spored: 28. i. m. ob 17. na sokolskem te-lovadisču telovadna akademija dece. 29. t. m. ob 8. tekme moške in ženske dece, ob 11. skušnje za javni nastop, ob pol 12. sprevod dece po šišenskih ulicah, ob 15. javni telovadni nastop dece, po nastopu mladinska zabava do 20. ure. Sokoli, Soko-liee m vsri oni, ki čutijo z nami, poselite prireditev sokolske dece v šiški.

PRIMARIJ

dr. Merčtm

ne ordinira

do 20. julija 1937.

n— JNAD Jadran poziva clanetvo. da se zanesljivo udeleži odkritja spominskih plošč Viteškemu kralju ob 10. na narodni soli na Barju, ob pol 16. pa na Grabnu.

u— S. O. Preporoda sklicuje dne 28 t. m, ob 11. uri sestanek vseh starejših in mlajših članov. Ta dan bo dežurni ves dan v lokalu na razpolago članom. — S. O. poziva svoje člane, da se udeleže odkritja spominskih plošč Viteškemu kralju danes ob 10. na narodni šoli na Barju in ob pol IS. na Grabnu.

Kuhanje na električnih ploščah

se vrši

vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene!

u— Enoletna meščansko-gospodinjjska šola »Mladika« nudi gojenkam občo gospodinjsko izobrazbo, temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah internega gospodinjstva. Poleg samostojnega kuhanja se naučijo gojenke tudi ^šivanja perila oblek in prikrojevanja. Poučujejo strokovno izprašane učiteljice. Gojenke so notranje, ki etanuiejo v internatu, ali zunanje. Vpisovanje bo 15. in 16. septembra pri ravnateljstvu gospddiJiiske šole ?-\fiadiikac, Ljubljana, Šubičeva 9. kjer dobite prospekte in natančnejša pojasnila.

Dr. J. DEBEVEC

JE PREVZEL ORDINACIJO G. DR. JASA VOVESA V RADOVLJICI IN OTVORI 1. JULIJA 1987. SPLOŠNO PRIVATNO PRAKSO.

o— Živalski vrt v Tivolija tik ob velesejma je odprt in občinstvu dostopen vsak dan od 10. do pol 30. ure. Zanimivo si je od blizu ogledati žive živali naših gozdov, o katerih ste Se mnogo slišali in čitali, videli prav od blizu jih pa morda vendarle Še nič te. Pa č« ete jih, vedno bost« opazili še kaj novega, bar vas bo zanimalo. Vstopnina. ki se porabi za prehrano živali, je din 2.— za odrasle, otroci, dijaki in vojaki plačajo din 1.—

U— Ortopedski zavod »Atena«, Subičeva »lica Mladika posluj« tudi v počitaSški dobi faj sicer vsak delavnik dopoldne od 9. do pol 12. Vodstvo.

u— Registr. blagajne In knjigovodstVene stroje, Vara strokovno popravi Boris V. Simaadl, Ljubljana, Dv6fakova uL 3, telefon 24—07.

IPension za gospe

»DOM KOLA DOMACICA« — SPLIT — Bačvice, Biankinijeva ul. 9. Dve minuti od glavnega kopališča. Prvovrstna postrežba. Krasen položaj. Krasne velike zračne sobe. Cene pensionu 55.— d

4805

s— Velikodušna darova Podpornem«

društvu slepih. Veleugledni g. dr. Krevl Josip, javni notar v Ljubljani, je daroval namesto venca na grob tlagopokojne ge. Fany Ravniharjeve 200 din. kot pomoč za revne slepce. Enako sta darovala ugledna Olga in Josip Reich iz Ljubljane v počastitev spomina iste 200 din., kot prispevek za omiljenje bede ubogim slepim. Društvo se plemenitima darovalcema za njihovo plemenito gesto tem potom najiskreneje in najprisrčneje zahvaljuje. Dobra srca, omilite ee najbednejših slepih, in posnemajte zgoraj imenovane plemenite darovalce. Za v6ak najmanjši dar vam bodo ubogi slepi od 6rca hvaležni. — Dalje je Podporno društvo slepih prejelo po ugledni gospe Jo-sipini Urbanič 5.000 din. Znesek ie bil voljen za najbednejše slepce v oporoki njenega blagopokojnega soproca g. Josipa Ur-baniča, veletrgovca v Ljubljani. Odtor P. D. S. se za to nad vse plemenito gesto in naklonjenost bednim slepim najiskreneje in naitople.ie zahvaljuje.

M. 1 «

Da preprečimo pomote, je vsaka etiketa in vsak zamašek opremljen a tem zaščitnim znakom.

Uprava

»Kostrivniške - Slatine«,

pošta:

Podplat via Grobelno.

u— O draginji tožijo naše gospodinje in

to po pravici. Kdor se je hotel prepričati o nenavadno naglem porastu cen, je moral stopiti včeraj na ljubljanski trg Prav gotovo, da trije prazniki vedno povzročijo porast cen, kakor je tudi res. da je letošnje neugodno vreme zadržalo rast zelenjadi in da so iz tega razloga cene le-teg nekoliko višje. Verdar pa je tako nagel skok, kakršen je včeraj presenetil ljubljanske gospodinje, prehud. Solato že kar težko dobiš, izbire skoro ni. sleherna glavica je najmanj po dinarju. Da pa pla-

IZJAVA

Z ozirom na vesti, ki se širijo v javnosti, da me je v času, ko sem se radi porodne vročice zdravila v porodnišnici mariborske bolnice, moj soprog-zdravnik zdravil, oziroma mi rešil življenje z neko injekcijo, izjavljam, da to ne odgovarja resnici, kajti zdravili so me le gg. primarij in prvi asistent z ostalimi zdravniki imenovanega oddelka.

NELA ŠTEFANOVA

čujamo .sadje dražje kakor je treba, so krivi mnogo prekupčevalci, ki prestrezajo kmetico pri vhodih v mesto in jim odjem, ljejo blago. Mestno tržno nadzorstvo se je včeraj prizadevalo, da to prepreči, vendar mu v polni meri ni uspelo. Na trgu vidite zatorej vedno manj pristnih kmetic, p3č pa vedno več novih prekupčevalk in prekupčevalcev. Vpc-števamo, da imajo kmetje pravico do poštenega zaslužka, nikakor pa niso ljubljanski sloji — pretežno uradniški in delavski — dolžni, rediti cel trop vsiljivih prekupčevalcev.'

Spomenike • grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju

FRANJO KUNO V AR,

pokopališče Sv. Križ — Ljubljana

u— Preiskava sladkorne afere prOti' bivšemu slugi, skladiščniku in kaznencu, 401etnemu Jo6ipu Taiblu iz Žablja in proti njegovi družici Vincenciji Blatnikovi še ni zaključena, čeprav o zadevi razpravlja že sodišče. Javljajo se nove priče, ki izpovedujejo o sladkorni zadevj nove podrobnosti. Med drugim ie Taibl izvabil od nekega šiškarja 53.000 dinarjev pod pretvezo, da ima na prodaj več vaeonov sladkorja po izredno nizki ceni. Seveda je Taibl z denarjem takoi pobegnil. Istočasno je 8

Hop! Fotoamaterji stop!

Filme bom razvijal že o praznikih, zato se poslužite nabiralnika pred vhodom v trgovino.

Kdor odda film o praznikih, dobi izgo-tovljenega v sredo opoldne. V sredo do 11. ure prinešeni filmi bodo izgotovljeni še isti dan; po 11. uri oddani pa drugi dan

opoldne.

Cadet Box

vel. 4.5x6 s tremi filmi

samo Din 99—-

Se najlepše priporoča

speci jalna fototrgovina

Foto Tourist Lojze Šmuc

LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. ali v podružnici PREŠERNOVA 9.

Taiblom pobegnila tudi Blatnikova z vsem pohištvom proti Zagrebu, šiškarjeva hčerka, ki je bila posredovalka pri aferi, !,e o tem obvestila zaročenca. Začel se je pravcati lov za Taiblom in Blatnikovo. Blatniko-va se je v Zagrebu izdajala za Vincenci-o Intihar naključje pa ie hotelo, da ie Blatnikova na policiji, kamor se je prišla prijavit, naletela tudi na osleparjeno šiškar-jevo in zaročenca. Ta io je takoj prepoznala in jo je hotela iavitii podiciii, toda Blat-nikova je tako oblastno in samozavestno nastopala, da je bila osleparjena zaročenka vsa zmedena in ie ni prijavila. Blatniko-va se je izdajala namreč za nečafeinio aktivnega ministra dr. K. 0 zadevi je blia naknadno obveščena ljubljanska policija. Blatnikova je iz Zagreba pravočasno pobegnila in ?o jo pozneje priieli v Mariboru. Zaročenec šiškarjeve Gvidon K. je poizvedoval še za Taiblom. Iz Zagreba se je odpeljal v Ljubljano, od tod pa z detektivom v Sorico na Gorenjskem, kjer se ie po njegovem mnenju Taibl skrival. Taibl pa se i e tudi tu še pravočasno umakn.il. Drugega dne so ga orožniki izsledili v Železnikih Zdaj sede v sodnih zaporih Taibl, Blatnikova in še nekaj osumljeneev, ki so se iz dobičkaželjnosti zapletli v sladkorno afero. Za novimi aferami oblasti še poizvedujejo.

u— Naša reklama je kvalitetna hrana. Za obisk se priporoča Nora kuhinja.

Bel j ailvate evej tepast, de aperabljate pri eeln-oenjm TS9H4BBA FII. -Bregerlja ttregorli Cee. a. LJnblJane, Pretierneva i.

u— V nedeljo 4. julija t. 1. bo pred hotelom »Tivoli« velika vrtna prireditev drnšjva^ »Tabor«. JTstopninji samo 5 Pj?1-

Fotoamaterji!

Za »veže filme — kvalitetna amaterska dela — Vam jamči

specijalna fototrgovina

Foto Janko Pogačnik,

LJUBLJANA — TTRŠEVA C. 20

Ranče, Otomane, divane, fotelje itd«

kupite najceneje pri tvrdki

VLADO JUSTIN, LJUBLJANA,

Gospo svetska 10.

Iatotam se sprejmejo vsa ▼ to stroko

spadajoča popravila.

Učiteljski dom

v Ljubljani

sprejme v svoj internat v žibertovi ulici 27 nekaj srednješolcev. — One zmerne. —— Stanovanje higijfeničnO. Hrana meščanska. — Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Učni uspehi prav dobri. Zahtevajte prospekt.

4804

Iz Celja

e— Nš Vidov dan bo ob 8. Služba bOžja v opatijski, nato v pravoslavni in evan-geljski cerkvi, ob 8.30 pa tudi v rtaroka. toliški kapeli. Pododbor UROIR v Celju poziva vse rezervne oficirje, da se udeleže službe božje v opatijski cerkvi.

s— Ciril—Metodov kres na S t« rent gradu bo letos zopet zagorel na predve. čer praznika slovanskih blagovestnikOv v nedeljo 4. julija. Narodni Celjani, ne odklanjajte nabiralk, ki se bodo te dni zgla-sile pri Vas, in prispevajte za proslavo tega slovanskega praznika, da ga Celje tudi letos dostojno proslavi.

KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 »LUMPACIJ VAGABUND«. Ostale predstave s predavanji: ob 10. in 18.15 »LOUIS PASTEUR«, ob 14. in 20.45 »BEN HUR«. V ponedeljek 28. junija: ob 20.45 »LUMPACIJ VAGABUND«, ob 10. in 16.15 »LOUIS PASTEUR«, ob 14. in 18.15 »BEN HUR«.

e— Posebnih vlakov ne bo! Za tabor JRZ v Celju napovedanih posebnih vlakov ne bo, ker se je prijavilo premalo udeležencev. Pač pa je mestni »vet celjski na svoji seji v petek zvečer votiral za ta tabor izredno podporo v znesku 1000 din.

e— Kako bomo prevažali infekcijske bolnike. Mestni svet je v petek raprav-Ijal tudi o potrebi avtomobila za prevoz infekcijskih bolnikov. Ker ni sredstev za nov avtomobil, na.j bi občina kupila star avtomobil g®«ii ke čete v Celju, ki lahko še vozi s hitrostjo do 60 km, a bi stal samo 900 din! Avtomobil bi predelali tako. da bi ga opremi M s staro karoserijo avtobusa, ki bi jo dalo na razpolago avtobus, no podjetje. Zadeva, ki je v mestnem s* tu povzročila mnogo smeha, je bila izro. čena finančnemu in gospodarskemu odboru.

e— Kino umon. Danes jn jutri ob 10. in 14 : matineja: »Sokolovo oko«. Danes ob

16il5, 18.30 in 20.30 ▼elsfilm »Matura« s Simono Sfemonovo in tednik, jutri ob 16.15 18.30 in 20.30 velefihn »Beli volk« z Mihaelom Whaleno

Iz Maribora

a— Sokolski zlet. Danes ob 14.30 telovadni nastop na letnem telovadišfru Sokola Maribora Matice. 1. Pozdrav zastavi— himna. 2. Moški in ženski naraščaj: župne proste vaje za 1. 1937. 3. Vojaštvo: vaje s puškami. 4. Moški naraščaj: skupni preskoki. 5. Člani: izmenski tek 4X100 m. 6. Moška in ženska deca: župne proste vaje za 1. 1937. 7. Člani in Članice: župne proste vaje za 1. 1937. 8. Cani: izmenski tek 800X400X200X100 m. 9. Članice: vaje na visokih gredeh. 10. Vojaštvo: proste vaje 11. Orodna telovadba: izbrane vrste na krogih, bradlji in drogu. 12. Konjenica: jahanje preko prepon, župna uprava .ie naknadno odločila, da bodo sodelovale v sokolskem sprevodu danes v nedeljo tudi narodne noše. Pozivamo vse članstvo, ki nima krojev, da ae v Čim večjem številu udeleži sprevoda v narodn;h nošah. Zbirališče ob 10. na letnem telovadišču Maribora Matice.

a— Spremembe glede sprevoda. Zletni odbor mariborske sokolske župe je spremenil pot sokolskega sprevoda po mariborskih mestnih ulicah danes ob pol 11. takole: Iz letnega telovadišča Sokola matice se pomika sprevod po naslednjih ulicah: Gosposvetska, Strossmajerjeva, Koroška cesta če* Glavni trg, po Gosposki. Slovenski. Aleksandrovi, Prešernovi. Maistrovi ulici, preko Zrinjskega trga, Kopitarjeva ulica mimo kolodvora po Aleksandrovi, Sodni in Tattenbachovj ulici pred Narodni dom. V sprevod ima dostop samo članstvo, bodisi v kroju ali eivilu z znakom, ter narodne noše!

a— Maturanti klasične gimnatije v Maribora i* leta 1912 proslavijo 251etnies mature 3. in 4. julija t 1. Zbirališče v soboto 8. julija ob 6. uri popoldne pri »Orlu«.

a— Sprejemni izpiti za 1. razred realne gimnazije. Za letošnji sprejemni izpit je bilo prijavljenih 152 dečkov in 112 deklic, skupno 264. Od teh je sprejetih 117 dečkov in 96 deklic, skupno 212. Zavrnjenih je bilo 34 dečkov in 17 deklie, skupno 51. O-pravičeno je izostala 1.

a— Konjske dirke, ki bodo danes in na praznik 29. t. m. na vojaškem veitsliSSu na Teznu pri Mariboru, bodo gotovo najzanimivejše, ki so se kdaj vršile ▼ Mariboru. Vršile se bodo v znamenju prvorazrednega koniskeara materiala naše domače ljutomerske konjereje. Nsši vrli ljutomerski konjerejci privedejo vse svoje kanons, ki so Peter Pilot. Pelikan, Nervus vita« in

dragi. Vršila se bo huda borb« med njimi

in onimi iz hlevov g. Warršna Ldppitta in g. Weitzla Karala. Nepoznana p« je Tilde K. iz Ljubljane, ki js ie dirkala na Dvna-ju in v Gradcu. Prerokovane o zmaga je zavoljo tega nemogoče. Vseh priglašenih konjev je 24. največ « Ljutomera. Ptuja, Maribora in Ljubljane. Dirke se začno ob 14. Z Glavnega trga bo vozil avlobus od 13. naprej. Pričakuje ee številen obisk občinstva toliko bolj, ker bodo na sporedu tudi priljubljene galepeke dirke in skakanje če* zapreke. Občinstvo se opozarja, nai se zadržuje samo v prostoru, ki je ograjen, ker društvo ne more jamčiti za eventualne nezgode na dirkališču.

a— Krotek mariborskega upokojenega uči tel jstva bo imel osmega julija ob 15. sestanek pri Feliksu RObiču v Limbušu. Izlet v R6g. Slatino odpade zaradi premajhnega števila prijavljencev.

s— Zdrsienje trgorrev ta sre« Maribor lavi in de*ai breg v Maribora objavlja, da

KINO

T t L. 22-21

UNION

velefilma po znamenitem romanu Claudea Farrerea

NOVI LJUDJE

v glavni vlogi Harry Baur.

Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri

bo imelo redno letno skupščino 29. t. m ob 13. v dvorani tovariša Renči ja Štefana na Pobrežju.

a— Jntri bodo razglasili sodbo. V procesu zaradi afere žlahtne kovine bo v smi-slu petkove napovedi senatskeea predsednika dr. Tombaka razelašena razsodba jutri v ponedeljek ob 11. dopoldne v raz-pravni dvorani št. 53.

Maribor izpričuje sokolsko srce

Mesto v trobojnicah - Tekme, akademija, sprejemi

Maribor, 26. junija.

Maribor se je lepo pripravil za čim *k>-vešnšjši sprejem naše obmejne sokolske vojske m pončsnih rdečih srajc, ki bodo daitea in jutri preplavile našo obmejno prestolnico. Z vseh hiš vihrajo državne trobojnice. Izložbe trgovin »o okrašene s sliko kralja Pstra II. že v dopoldanskih urah je leglo nad Maribor praznično razpoloženje.

Ob 14. so se pričele na letnem telovadišču Maribor Matica ob veliki udeležbi Sokolstvu naklonjenega občinstva tekme članov. članic, moškega in ženskega naraščaja, ki se nadaljujejo jutri, v nedeljo ob 6. zjutraj. Nocoj je bila v unionski dvorani krasno uspela akademija, ki se je pretvorila v mogočno manifestacijo za sokolsko mišel v Aašem Mariboru. Na sporedu so

I bile izbrane točke, ki so jih izvajali člani in članice iz Maribora, Ptuja, Dolnje Lendave, Slovenske Bistrice in Studencev. Akademija se je otvorila s sokolskim pozdravom in državno himno, zaključila pa se je s sokolsko koračnico. Maribor bo jutri, v nedeljo, z navdušenjem sprejel prihod sokolskih gostov iz področja vse dravske banovine, nadalje iz Zagreba, Va-raždina, Karlovca in drugih krajev naše države. Ob pol 11. bo krenila po mariborskih ulicah z letnega telovadišča Sokola Matice slavnostna povorka pred Narodni dom. kjer bo slovesno pripetje spominskega traka Nj. Vel. kralja Petra II. na prapor Sokola Matice. Maribor bo danes in jutri svečano in nepobitno izkazal svojo nacionalno zavest.

Nova sokolska trdnjava v Celju

Ustanovljeno je Sokolsko društvo Celje I.

Celje 26. junija.

V četrtek zvečer je bilo poleg izredno zaslužnega Sokolskega društva Celja-ma-tice osnovano že dolgo potrebno Sokolsko društvo Celje I, ki ima svoj sedež v močnem industrijskem predelu. V četrtek je bil v Sokolskem domu v Gaberju ustanovni občni zbor ob nadvse lepi udeležbi članstva. Br. Franjo Vrečko je ob otvoritvi zbora iskreno pozdravil udeležence, zlasti pa zastopnika poveljnika 39. pp. m vojaškega okrožja gg. polkovnika Martinoviča in podpolkovnika Krasnika, zastopnika mestne občine komisarja g. Pogačnika, narodnega poslanca br. Prekorška, zastopnika celjske sokolske župe in Sokolskega društva Celje matica br. dr. Milka Hra-šovca., zastopnika pravoslavne cerkve br. proto Buiovana in zastopnika tiska br. Pečnika, nakar je orisal priprave za ustanovitev nove, nujno potrebne in važne sokolske edinice, ki ima že sedaj 140 članov in članic.

V prvo upravo novega društva so bili soglasno izvoljeni bratje in sestre: starosta Franjo Vrečk«, pod starosta Ivo Gams, tajnik I. Saša Kostič, tajnik II. Alojz Vidmar, blagajnik Anton Drofenik, načelnik Ciril Pušnik, podnačelnik Albin Fric, I. podnačelnica Anica Frajletova, n. pod-načeiniča Zalka špegličeva, prosvetar inž.

Marjanovič, gospodar Slavko Kode! s, matrikar Jernej Zupane, odborniki poročnik Jakob Tkalčec, Rudolf Dečmaru dr. Stjepan Ivič, Rudolf Cernigoj, Karel Pere, Franjo Lukežič, Franjo Hribernik, Mara Poglajenova in Anica Delakordo a. V nadzorni odbor so bili izvoljeni br. Todor Lazarevič, predsednik Cinkarne, inž. Iskren Pipuš, Franc Zagode in podporočnik Tomislav Lisac, v razsodišče pa br. Rudolf Dečman. Anton Kresnik. poročnik Krsta Jarič, Franjo Gobec in Alojz Koštomaj.

Br. dr. Milko Hrašovec je sporočil pozdrave celjske sokolske župe in celjskega matičnega društva ter v klenih besedah orisal delovanje in borbe celjskega sokolstva, podčrtal predvsem potrebo, da po-fjveti novo društvo največjo pozornost telesni in nacionalni vzgoji mladine. Obsodil je gnusne psovke, klevete in žaljivke, s katerimi nasprotniki obkladajo v zadnjem času naše sokolstvo, ki ima jasno začrtano pot in pozna samo eno: delo za kralja, narod in državo. Temperamentnim besedam br. dr. Milka Hrašovca je sledilo vihamo odobravanje. Letna članarina novega društva bo znašala 24 din. Redna telovadba se bo pričela jeseni. Novi in krepki sokolski edinici v Celju iskreno želimo mnogo uspehov pri njenem plemenitem ia vzvišenem delu!

Naši Sokoli na delu

Medšnpna hrtkoma šola sokolskih »up dravske banovine t Ljubljani bo od 6. do

15. avgusta. Vsa društva naj javijo do 1. juliia imena članov in članic, ki se bodo udeležili lutkovne šole. Prijava naj vsebu; je ime člana in društva ter navedbo, ali želi udeleženec stanovanje in hrano. Prijave naj se pošljejo na medžupni lutkovni odsek. Ljubljanski Sokol. Narodni dom, Ljubljana, Bleiwei#ova cesta. Stroški za prehrarto in prenočišče bodo znašali dnevno od 28 do 30 Din. Tečaj je letos posebno važen, ker ie na sporedu praktičen pouk. Drugo leto odpade tečaj zaradi vse-sokolškega zleta v Pragi.

Sokol pri Devici Mariji t Polju priredi v nedeljo 4. juKja letni Javni nastop, na katerem bodo nattoptli vss oddelki. Članstvo pridno vežha to je gotovo, da bodo vse vrste pokazale spet viden napredek. Po javni telovadbi bo velika veselica z raznimi zabavnimi točkami, plesom m srečolovom. Igrala bo godba g>d

Zlet pokornega okrožja bo 4. Julija v Slov. Bistrici. Napovedana je že udeležba številnih brab-fleih društev in čet. Tako obeta postati nastop impozantna revija doseženih uspehov, ki jih je v po«amemih edinkah okrožja že rodilo vstrijno in po-spešoo delo letošnjega leta. Nastopil bo tudi jeadni odsek naraščaja, in članstva. V«a prireditev pa bo še posebej pridobila na privlačnosti, ker bo sodelovala pri na-trtrpu tudft tiikajSnja divizija konjeniške artiljerije. Ce upoštevamo, da bo zlet na terenu, ki js bil še nedavno nacionalno ogrožen, m v času, ki aahteva podvojeno stmsjenost na«h vrst, smerno pričakovati, da bo to ena največjih letoinjHi prireditev v mariborski sokoMd žwpi. Pripo-nitojamo, da so prometne sveže na vse strani aek> ugodne Zadnji vlak odhaja iz Slov. »strice — mesta ©to 21.17 proti Mariboru in Celju.

___ četa prt M"« Nedelji, ki je

_ po s*ci£ marljiva:ti, bo imela telovadni nastop 4. Julija ob 16. Četa se skrbno pripravlja z vsemi telovadnimi odlelki. Po nastopu bosta zabava in k reševanje ob CSrfl—Metodovem kresu, ki bo gorel na tetovaduKu. Ker bo prireditev narodnega sestoja, jo bo obokalo vse nerodno Občinstvo is Mtžne in daljne okolice. Nastop bo pokazal sokolsko delo naših kmečkih fantov in deklet. Ker je Mala Nedelja tudi lepa tzletna točka, vabi narodno občinstvo v njeno sredino.

b Kamnika

ka— Epilog ©bfinske sej* pred sedišfem. Imenovana začasna občinska n prava ima včasih prav zanimive seje. Ah" tudi ti odborniki se včasih ns strinjajo med seboj, čeprav eo vsi 1* enega gnezda. Večkrat se najde kateri, kj izraža svoje pomisleke o sklepih uprave. Pa je nekako pred mesecem zaradi odda-e mestnega kopališča v najem gdč. Marici Pesnik izrazil svoje po misleke neki občinski odbornik aa tak mar

čin. da je morala ffdč. Resmkova iskati zaščite svoje časti pred sodiščem- Gospod e pomisleki je bil obsojen na 100 din kazni pogojno za 1 leto, na povprečnino in sodne stroške.

ka— Zvočni kino Kamnik bo predvajal danes, v ponedeljek in torek filmsko opereto »Ljubavna dražba« z Mariko Rokkovo v elavni vlogi. Kot dodatek Fosov zvočni tednik in kulturni film.

Iz Kranja

r— Kino Narodni dom prikazuje danes Wallaeea Beery-ja v senzaoi jonaln«m filmu »Vira ViJlac. Življenje in boji največjega vojskovodje, mehiškega Napoleona. Pancha Ville.

Iz Ptuja

j_ Požar v Spuhljah. V petek dopoldne

je v Spuhljah pri posestniku Termentu Alojzu iz neznanega vzroka nastal požar. Plameni so uničili stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ki je bilo delno leseno in s slamo krito. Zgorela je tudi ena svinja, drug« pa so morah zaradi opeklin takoj zaklati. Tuda nek« j penotmine je bilo žr. tev ognja. Skupna škoda znaša okoli 20.000 Din. Na kraj požara sta prihiteli doimča in ptujska gasilska-četa, ki sta obvarovali sosedne egradfoe.

ZA SMEH IN KRATEK ČAS

PROBLEMI NOVONEMŠKE VERE

Kakšna je razlika med novopoganom in kristjanom?

Novopogani verujejo, da bodo prišli po smrti v raj. kristjani pa slutijo, da utegnejo priti pred smrtjo v koncentracijska taborišča.

*

Kakšna je razlika med papežem tn škim škofom?

Papež se sklicuje na to, da ga je bog postavil, nemški škof pa na to, da ga Fuhree še ni zamenjal.

V ŠOLI

Šolski nadzornik stopi v razred. P epe stoji pred tablo. Učitelj ga pravkar nekaj vprašuje in Pepe odgovarja: »Jaz je..

»Čakaj.« mu seže nadzornik v besedo. ».Ve pravi se ,jaz je', ampak >jaz sem'jt Pepe porjovi: »Jaz je .. .«r

»Saj sem ti vendar rekel, da se pravi , jaz sem'..

»Jaz je...« ponovi Pepe prestrašeno. Nadzornik se tedaj raztogoti: »Če ne boš takoj rekel ,jaz sem» boš kaznovan!* Pepe zajeclja: »Jaz sem osebni zaimek.'*

OBA SE ČUDITA

Ona: »Kako se je prav za prav zgodilo, da si vame zaljubil?* On: »Kaj? Ti se torej tudi čudiš?*

Točno plačaj »Jutra« naročnino - Yantf svofoem zavarovalnino

NIŠ 60 LET SVOBODEN ,

Pomen Hri9dh narodnih svečanosti v zgodovinskem mestn

t» jatrl bodo T Niša velike na-lionatne svečanosti, kj niso pomembne samo sa Niš in Fomoravje, temveč tudi aa ipeo državo in ves narod. V svobodi živi JGš že 60 let in njegov razvoj v tej dob« nam nudi najprepričevahiejši dokaz, da so vsestranski napredki mogoči samo v narod-iti in državni svobodi. Na sporedu pomembnih svečanosti v Nišu je tudi posvetitev spomenika vojnih žrtev ter posvetitev in otvoritev mestnega vodovoda, Nad 5000 •ifevnostnih proglasov je niška mestna občina razposlala po vsej državi in iz vseh pokrajin so se javili udeleženci proslav.

Niš je mesto burne preteklosti, junaštva flo slave. Njegova zgodovina sega daleč v sferi vek. Tu je stal močno utrjeni Nais-•oa. Leta 274 se je tn rodH cesar Konstantin Vesfiki- Mesto so razdejali Huni, a ko vi je opomoglo, so ga porušili Slov eni. Za loškim zidov jem se je že prelito mnogo kr ia, zakaj posest tega mesta je bila izredno za lastnike kakor tudi za napadalce.

T dtofai tarSH&a aospodstva je t« M važna trdnjava. V srbske roke je prišel teta 1828. Orientalski značaj mesta je izginil, le nekaj malih mošej še tvori spomin na turške čase. Ulice so široke, hiše nove, a povečini pritBčite in enonedstropoe. Krasna je cerkev s petimi kupolami, zidana v bizantinskem siogu. V mestu so velike vojašnice, tobačna tovarna, predilnica, tkalnica, tovarna obuval in usnja, v predmestja več opekam, pivovarna, klavnica in mlini so pa priče gospodarskega razmaha. Lepo se razvija industrija, katere pogoji so bližine premoga in vodne sile NŠave. Okolica ie vinorodna. Trta daje zelo dobro kapljico. Pokrajine je polna pri rodnih krasot bdeti vodijo v NSko banjo, Lice vaško in Jelaš-niško kCsoro, na Svrljlški grad, radnak Podvis ter v letovišča Studeno in Sv. Pe-tak.

T pcedraesgo, eb peti fmntt

stoji znamenita Cule nda (cM glav). Ta stolp «pc«nfa^a n kmri) ; i na Eamemci 31. maja Jefta 190©. TartS so

vdrti ▼ okope srbske vojske, kateri )» por veljeval vojvoda Sindjelič. Junaški poveljnik je zažgal zaloge smodnika in številni Turki eo s hrabrimi srbskimi borci riete-li z okopom v zrak. Iz maščevalca so amr govalci-Turki porezali glave padli srbski posadki. V stolp eo zazidali 292 glav. Po osvobojen ju so stolp obzidali v lepo kapelico, letenje, ki so popadale iz zidovja, pa so pokopali. Poleg štirih lobanj, ki eo še vzidane, so prazne votline priče junaštva ki požrtvovanja. Stolp je vedno pokrit s številnimi venci, s katerimi domačini in tudi tajci častijo spomin pedlih Junakov.

Niški vodovod, ki bo danes otvorjen, hna 32 km dolgo mrežo. Že leta 1912 je niška mestna občine razpravljala o graditvi vodo voda. Na razpolago je imela denarna sredstva k fonda >Menafi sanduka<, katerega Je osvobojeni Niš prevzel še od Turkov. Dolgoletne vojne so prekrižale načrte tn šrfe leta 1908 je bila odrejena komisija, ki načrte ispopoksBa in preorodfla. eo T9&df\ gnadSi lete

Slavnostni prihod kneza M3m t osvobojeni Miš

®brm fngodovenske zgodovine

Malo znana Stadija Hemtasaa Wendla

Po naključju mi je prišel v roke »Vodnik po Jugoslaviji«, zelo skrbno urejena iti sijajno opremljena tujskoprometna priročna knjiga, ki nikakor ne zaostaja za s-Bade ckerj em «. Kar se tiče točnosti in s pravim umetniškim okusom izbranih slik, Id krase skoraj vsako stran, zlasti pa lju-t>ezni do naše države in našega naroda ga celo daleč prekaša. Prva izdaja knjige je izšla v Zurichu L 1929. Kdaj so izšle naslednje izdaje, mi ni znano.

Med sotrudniki knjige je Ml tadi naš veliki, prezgodaj preminuli prijatelj Herman Wendel, ki je prispeval dva spisa: »Obris jugoslovenske zgodovine« in »Obris jugoslovenske umetnostne in literarne zgodovine«. Oba sta bila napisana pred osmimi leti. a ne le nista zgubila aktualnosti, marveč sta menda danes še bolj zanimiva. Naj navedem nekaj odstavkov iz Wendlovega sObrisa jugoslovenske zgodovine«.

„Po siss.*avi en narod"

Na jugovzhodu našega dela zemlje zavzemajo Jugosloveni prostor med izvirom Soče in zidovjem Carigrada, med Dunavom in Jadranom. Po naravi so poklicani, da tvorijo en narod; njihova narečja prehajajo neopazno drue-o v drugo; njihče ne more ža po jezikovnih znakih, kje nehajo Sloven-reči in pričenjajo Hrvati, končujejo Hrvati in nastajajo Srbi, izginjajo Srbi in prihajajo Bolgari. In kakor bi bilo zgodovinsko naključje moglo dovesti do tega, da se nemški narod ne bi zedinil z enim samim pismenim jezikom, temveč bi ga raztrgalo več pismenih jezikov, je bila narobe dana naravna možnost, da bi bili Jugosloveni prišli do enega edinega pismenega jezika, ki tn ne glede na narečja segal od Trsta do črnega morja. Namesto tega pa so zaradi neugodnosti zgodovine nastale na področja jugoslovenstva štiri narodne individualnosti: Slovenci, Hrvati. Srbi in Bolgari, s slovenščino, srbohrvaščino in bolgarščino trije pismeni jeziki ter z latinico in cirilico dve abecedi.

Prva zgodovina

Jtegoslovenov

je zavita v temo. Nekje med Vislo in Dnjeprom so bili baje naseljeni, dokler jih niso velike selitve narodov najpozneje v sedmem stoletju pljusknile v sedanja njihova bivališča. V prvih stoletjih so živeli na stopnji plemenske ustave brez težnje za večjim edinstvom. šele tedaj, ko je stik s sosednjimi narodi postal tako tesen, da je krščanstvo zajelo tudi južne Slovane, so se kristalizirale jugoslovenske države, bolgarske, srbske, makedonske, hrvatske, bosanske. Toda bile so to pred vsem teritorijal-rte. ne pa narodne države. Globoko pa je zasekalo dejstvo, da je v teku stoletij veliki verski razkol v krščanstvu razcepil tudi južne Slovane; po marsikaterem omahljaju so se Srbi in Bolgari uvrstili v bizantinski, Hrvati in Slovenci pa v rimski cerkveni in kulturni krog.

Stoletja je hodil duhovni razvoj teh in onih po ločenih poteh.

Slovenci v alpskih deželah so prišli za časa Karla Velikega v odvisnost od fran-kovske države in so potem celo tisočletje ostali v nemškem podanstvu. Kraljevina Hrvatska se je 1. 1102. s personalno ^ unijo zvezala z Ojrrsko in od Dalmacije je beneška republika trgala kos za kosom. Srbija je naposled v širokih razdobjih svoje sreiuieveške zgodovine le navidezno ohranil". svojo neodvisnost od bizantinskega česa rstva.

Mtka

Toda vse to je bilo le lahna preigra zla, ki je s tur?kim potopom preplavilo južne Slovane. Dan 28. junija 1389. ko so na Kosovem polju srbske in bosanske vojske padle pod osmansko premočjo, je eden velikih usodnih dni človeštva, kajti ta dan je raz-sežne dežele ki se socialno in kulturno do tedaj niso skoraj nič razlikovale od zapada, izločil iz splošnega razvoja našega dela ^sajja. Bolgarsko in srbsko državo je od-

plavilo do temeljnih stebrov, stanovsko razčlembo teh fevdalnih tvorb je zlomilo in vsevkupno prebivalstvo, pa naj je bilo visoko ali nizko, vteptalo v sivo, enolično gmoto »raje«, turškim gospodom služečo tlačansko čredo. Zvezo z zapadom, kjer so se po renesanci in reformaciji izoblikovale nove oblike življenja, so ta plemena popolnoma izgubila; navezana sama nase, brez duhovnega življenja, brez skupnostne vezi, so kot brezpravni in kot brezposestni sužnji jezikovno in po načinu življenja tujemu aziatskemu osvajalstvu medlela pol tisočletja.

Toda je tudi za Hrvate in Slovence Turek postal usoda, če se je za Slovence omejevala le na to, da so Turki tudi v njihovo domovino od časa do časa uničujoč vdirali, so bili razsežni predeli Hrvatske neposredno podložni polmesecu. Predvsem pa je turški pritisk Hrvate, prav tako kakor z njimi zvezane Ogre, leta 1527 z izvolitvijo Habsburžana Ferdinanda za kralja, tesno stisnil k habsburški hiši. kateri je odtlej pripadala zgodovinska naloga obrambe za-r>"dne fivii?w,"i» nrori Vidnemu barbarstvu. To obrambo je Habsburg plačeval z jugoslovensko krvjo . .

Narodno prebujanje

Reformacija je, razširjajoč med Slovenci in Hrvati katekizme v njihovem domačem narečju, brizgnila do teh jugoslovensuih plemen. Toda šele v dobi francoske revolucije se je pričelo veliko vretje jugoslovenstva. Avstrija je morala mak* prej pridobljeno Dalmacijo, pa slovenska ozemlja in del Hrvatske odstopiti Napoleonu 1., ki je vse to strnil v Ilirske dežele. Njihova notranja ureditev je zlasti s pripustitvijo domačega jezika v šolo in v upravo prinesla prvo, dasi le slabo poživitev narodnosti. Ko je i. 1815 te dežele zopet dobila habsburška hiša, je spomin na tisto, kar se je v onih letih pokazalo kot mogoče, v naprednejših duhovih zapustil tolažbo in upanje. Obenem so vzhodni Jugosloveni z veliko Karadjor-djevo vstajo pred vso Evropo napovedali svoje zahteve po svobodi in neodvisnosti. Od 1804. do 1813. je bila Srbija osvobojena paševske samovolje in je stvorila kalflno celico države, ki je končno zedinila vse juž ne Slovane razen Bolgarov.

Tudi Hrvatje so še v predmarčni dobi doživeli dalekosežne izpremembe. Ker se je bila leta 1779. njihova dežela popolnoma podredila ogrski upravi, so po prebuji madžarskega nacionalizma morali odbijati srdite napade pomadžarevalcev. Pravi polet v odporu pa je prišel šele tedaj, ko je leta 1847. hrvaščina postala namesto latinščine uradni jezik. Krila so porastla temu obrambnemu boju po ilirstvu, pretežno med Hrvati živahnemu literarnemu gibanju, M je stremelo za strnitvijo vseh južnih Slovanov od Koroške do Bolgarske v kulturnem edinstvu in je prvič dvignilo prapor jugoslovenstva. Ko sta 1. 1848 proti fanatičnemu madžarskemu šovinizmu, ki je med Karpati in Jadranom hotel poznati samo Madžare, poslala ban Jelačič svoje hrvatske polke in patrijarh Rajačič svoje srbske čete v boj, je zazvenel mogočen jugoslovenski sozvok, ki je odmeval tudi pri Slovencih in je odjeknil celo pni Srbih v kneževini, kaiti tudi od tam so valovili *ez Savo prostovoljci v podporo svojim v Vojvodini se borečim bratom.

Desetletje borb in uspehov

Razblinile so se pa v nič najlepše cvetne sanje, ko je s protirevolucijo 1. 1849 habsburška hiša vsem južnim Slovanom brez razlike oplela okoli nog bič germanizacije. Toda že 10 let pozneje, po Solferinu in Ma-genti si je navdušeni jugoslovenski nacionalizem zopet prekrčil pot. V kneževini Srbiji je Mihajlo Obrenovič zasledoval smelo narodno politiko velike zasnove, ki je bila usmerjena ne samo na osvoboditev vseh Srbov, temveč tudi na njihovo zedinjenje z Bolgari in Hrvati. Narodna stranka na Hrvatskem je imela v borbi proti Madžarom v škofu Strossmayerju vzvišeno glavo, ki je bila najgorečnejši apostol jugosloven-

mdsH več desetletij. V Dalmaciji se je prvič zgenila dolgo zasuta slovanska zavest. Slovenci so krepko napredovali v boju za svoje narodne pravice v šoli, sodni dvorani in uradni sobi. V Vojvodini je šumelo vse obnovitveno stremljenje srbstva v posodi omladinskega gibanja, ki se ni omejevalo na vsesrbstvo, temveč je odpiralo mladini TH*?1ed na jufoslovpr««tko obzorje.

Dasi je avstroogrska poravnava 1. 1867, ki je Jugoslovene v transiitvanski državni polovici izročila Madžarom, v cislitvanski na. Nemce-:, rs Irc«r:-»ne na t*? uoe -"» je to desetletje vendarle končalo z ljubljanskim jugoslovenskim programom iz 1. 1870, ki je pogumno dvignil zastavo jugoslovenske masli.

Prešb££€t tisjiži spleta

Toda kakor je imperializem Habsburža-nov in Romanovih izkoriščal borbo Srbov in Bolgarov za osvobojenje izpod turškega jarma v sebične namene in je obe plemeni hujskal drugo proti drugemu, je dunajska in budimpeštanska zvijača zabijala kline med posamezne dele Jugoslovenov v avstro-ogrskih mejah. Ce je nekdaj kranjski Slovenec korošKega. Hrvat pa Slovenca gledal postrani, so stali sedaj Srbi proti Hrvatom, Hrvati proti Srbom. Omejena samosrbska, samohrvatska, samoslovenska misel so korak za korakom valile kamenje na pot jugoslovenski misK.

V svetovni politiki so nasprotstva in spletke velesil na berlinske kongresu leta 1878. znale preprečiti, da bi bilo po dveh vojnah jugoslovensko edinstvo napredovalo za mogočen korak, če bi ee bila Bosna-Hercegovina na eni, Bolgarska pa na drugi

Razumna mati ga je o pravem Sašo naučila, Ja flsfi zobe- Čiščenje zob je ravno talco važno zjutraj Icalcor zvečer^ fcer bodo samo talco ostali zobje, vse življenje čisti, lepi ia z d rarl

Prijetno pollrlloi Kalodont vod« za vstal Koncentrirane sestavine, iz borno razkuževatno sredstvo, varJna vuporabi.

SARGOV

1

KALODONT

J PROTI ZOBNEMU KAMNU

strani spojila s Srbijo v eno jugoslovensko državo. Namesto tega sta se Bosna in Hercegovina izročili Avstro-Ogrski, Bolgarija se je pa pretvorila v rusko vazalno državo. V notranji politiki podunavske monarhije je bratomorni boj med jugoslovenskimi plemeni plapolal bolj vneto ko kdaj. dokler ni preobrat stoletja prinesel tudi časovnega preobrata.

čim bolj se je utrjevala demokratska misel med Srbi, Hrvati in Slovenci v Habsburški državi, tem ponosneje je jugosloven-ska ideologija dvigala glavo. Srbsko-hrvat-ska koalicija leta 1905. v Hrvatskem saboru je bila prvi zalet k njenemu uresničenju. Dunaj je seveda z vsemi sredstvi delal proti Beogradu, zlasti odkar so po spremembi dinastije 1. 1903 Karadjorajeviči vodili zavestno nacionalno politko. Preprečitev srb-sko-bolgarske carinske zveze, razne carinske vojne, aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908., zagrebški veleizdajniški proces leta 1909, razpihovanje razdora med Srbijo in črno goro — vse to naj bi služilo pobijanju jugoslovenske misli.

Toda 1 .1912. so se jugoslovenske države Srbija, črna gora in Bolgarija v zvezi z Grčijo z uspehom lotile reševanja vzhodnega vprašanja v Evropi. Nahujskanje Bolgarije na bratomorno vojno proti Srbiji leta 1913. in ko se je to izjalovilo, lastni zahrbtni napad na Srbijo je bil obupni odgovor Avstro-Ogrske. Jugosloveni so se v svetovni vojni borili na obeh straneh; kljub temu je v štirih hudih letih od 1914 do 1918 pri Srbih. Hrvatih in Slovencih čut narodne skupnosti toliko dozorel, da je v zmagovitem sunku čet kralja Petra v Srbijo takoj sledila ustanovitev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Tako se je zaključil razvoj, ki je predstavljal ravno tako zgodovinsko potrebo, kakor dve generaciji prej zedinjenje Nemcev in Italijanov ...

Delo za zfrližanfe z Bolgari

Slikar Pavel Francalisfci predava o Slovencih

kjer Je

Meseca marca joprtredS kar F®vel FrtocaBJ«! v Jakopičevem pa_

viljansu napeto razstavo evc$h akvasreJov, predstavlja.jočih zimske pokrajine ia Rfl-skih gora. Zanimanje našega občinstva za to razstavo je bilo nenavadno veliko, saj je tudi nudfila izreden umetniški užitek. Tudi strokoma kritika je z vsem priznanjem in pohvalo ocenila to izložbo. Pnan-calijgki sam je porabil čas, ko je bQa otvorjena izložba, da se napoti v naše planinske kraje in dobi tu impresije za slike iz naših gora. Bil je na Kamni in v Planici, s Srednjega vrha pa je užival očarujoč pogled na dhmo MartuljEkovo skupino. Plod tega partedenskega bivanja na Gorenjskem je bila cela vrsta krasnih akvarelov z naših planin.

Po povratku v svoje redno mesto Samo kov si je umetnik nadel nalogo, da svoje rojake, ki malo vedo o Slovencih, seznami 3 tem najzapadmejšim ogrankom južnega slovanstva in jim ga predstavi v sliki in besedi. Že meaeca maja je imel pred izbranim krogom samokovskih odlič-nikov predavanje o svojem bivanju in o svojih vtisih, ki jih je prinesel iz* Slovenije. Predavanje so ponazorovale krasne slike z Gorenjske, ki jih je 'imetnik baš takrat v celoti dovršil, z živo besedo in s svojimi divniimi slikami je Francalijskemu uspelo vzbuditi med občinstvom živ interes za Slovence in Slovenijo. Dokaz tega, da je prišel nekaj dni' kasneje župan Ge-

▼ So-

fija, da oaflUuo pmafluiri tamkaj jBpHe odpoeiaej3tjvo ljubljanske vansfcOLbtfgarske Lige. Kasneje je Fran-caEjski predaval še v Dragotinovu toZk>-teučevu, povsod z velikim uspehom.

Glavno predavanje o Sloveniji pa je imel Francaiijski 14. t. m. v veliki dvora-

ni »čttaBSta« v Samotoovu. O tem preda-

"vanju poroča tednik »Saanofkovc:

»Dne 14. t. m. zvečer je fartea naš umetnik Pavel Fraacaihjski v zvezi z razstavo akvarelov rfovenskih planin predavanje o Slovenfijl v veHM dvorami >čitaH-Sfca*.

V zjbttt obliki je nes upoma! z zemJje-pisno lego itn prebftvailstvam te mate sio-veneke pokrajine. Očrtal nam je šolske in verske razmere, orisal spomenike in api-ead muzeje v LJubljani, v glavnem mestu Slovenije. Govoril je o veliki vlogi, M jo pri Slovencih %grata taristaika in tujski promet in opisal glavne planinske postojanke tn letovišča. V svojem predavanja se je dotaknil tudi ljubljanskih kavam, ki so pač podobne čitaOnScam, a ne igralnicam, kakor je to prt nas.

Predstavil je nam slovensko vas pa ŽSt• je ia bitje v njerj. Spregovoril je tudi o

stilni

141 ** Z DOLGIM

^^ DBEBCVAM

so trajnejše so ostrejše so močnejše so trše.

Stol ki o njenem družabnem položaja. o ženski vzgoji itd. To ao bffle glavne točke predavanja g- Fraacalijske-ga, ki ja mal s svojimi, nad eno aro tra-jajodmi zanimivimi Izvajanji vesatt v pranapoffinjenl dvmnsuji Sntereo slušateljev m Slovenijo m Slovence... Naš umetnffik je oživel povsod v Sloveniji iskreno go. staOUbJe, pri njegovem deta pa ga je zfeu ati podpiralo Slovensko ptendnalko

SREČA IN NESREČA

vifi pomeni nesrečo, 2fe faff7c_

»ARtafcof ne, ča aa odleti — za zota-

poroka od-

V GOSTILNI

»To noj bo Mečjf zrezek? To Je fafltev za vs ako tele*

»Oprostite gospod, nisem vat hotel uia-

tfttjc

V Planico in h novi koči na tromeji

Najlepše letovišče in najlepši izleti

Ali ste se že odločili, kam pojdete na po- j skemu jezeru, čez Predli do Bovca to Ne-

čitnice? Odločitev je pač čisto preprosta: Kam drugam, kakor v Planico! Ne morete si misliti lepšega za telo in dušo. V Ilirijan-skem domu bo izvrstno poskrbljeno za vaš telesni blagor. Po pokrajinski lepoti pa Planica s svojo okolico vse leto nima para v slovenski domovini. Ko bo morda drugod vse zamiralo pod težo sušne, soparne vročine, bodo letoviščarji v Planici uživali svežino prirode, blagodat prijetnega sonca, vonj gozdov, romantično lepoto skalnatih velikanov. Kamorkoli vam srce poželi, v vse smeri vas lahko povede korak: tja gori do Tamarja, ali na Petelinjek, ali proti Kranjski gori, k vznožju velikanov, kakor tudi na njihove strme vrhove. In čez mejo lahko greste s prepustnico k san Javim Bek>peškim jezerom, dalje k Rabelj-

veje. Se prav posebno jo lahko mahnete na Koroško, če pa nočete čez mejo, si lahko koroško lepoto ogledate s Petelinjka aH s Peči, od koder uzrete tudi grad čače, kjer je našel Windsorski vojvoda a svojo ženico gostoljubno zatočišče.

Izletnikom kakor letoviščarjem lahko tudi toplo priporočimo novo kočo na tromeji. Oskrbnica Lenka, ki je bila svoj čas na Tamarju in je našim smučarjem kakor planincem dobro znana, se zdaj prizadeva, da se gostje ponovno in ponovno vračajo v novo kočo na tromeji. Napravite nedeljski izlet in če vam bo všeč, se boste brž odločili: v tem prekrasnem planinskem kraju preživi-mo letošnje počitnice! Oskrbnina je nizka (SO Din). Deleč nad gmotnimi dobrinami jjja iiflMc htonaji T UUdsb paradižu.

tfcagfo. 27.

Moskva—Severni tečaj—Amerika

Pomen velikanskega uspeha ruskih letalcev

Ko M je pred mesecem razširila vest, da je askadra ruskih letal pod vodstvom pilota Vodopjanova pristala na severnem tečaju, je svet ostrmel in kar ni mogel verjeti, da hi bilo kaj takega mogoče. Da so v spretnosti in pogumu ruski letalci med prvimi na svetu, o tem pač nihče ne dvomi, saj so se izvrstno obnesli v najtežjih okoliščinah. Spomnimo se samo na reševanje ostankov ponesrečene Nobilove ekspedicije na Severni tečaj ter na reševanje ponesrečencev ladje »čeljuskln«, ki jo je led zdrobil v polarnem morju. Toda, da bi bilo mogoče % letalom pristajati in — kar je še bolj važno — tudi vzletavati 8 polarnega ledu, glede tega niti izkušeni polarni raziskovalci doslej niso bili posebno optimistični. Nesrečni Amundsen. ki srn ie smrt dohitela nekje v beli pustinji Arktide, je sodil, da prihajajo za polete nad polarnimi kraji v poštev kvečjemu vodna letala in še ta samo v redkih ugodnih primerih, ko najdejo v ledu dovolj velike razpoke ali prekopnine. tako, da letalo lahko pristane na vodi. Slavni raziskovalec Južnega tečaja Američan Bvrd je na svojih poslednjih dveh ekspedicijah imel s seboj navadna kopninska letala, ki jih je po ruskem vzorcu opremil s smučmi. Z enim teh letal je poletel prav nad Južni tečaj in se je srečno tudi vrnil v taborišče svoje odprave »Little America«. Leta.lo je uporabljal tudi znani raziskovalec EUs-worth. ki je mnogo križaril nad arktičnim tn antarktičnim svetom.

Brnenje letalskega motorja torej ni nova pesem v deželi večnega ledu. Po meridianih in \'zporednikih sta bila vsaj deloma že nekajkrat prekrižana oba tečaja. Ali vsi prejšnji poleti so bili kratki in letalci so zmerom previdno ostajali visoko nad nevarnim ledom. Nihče si ni upal tvegati pristanka na tako zavratnem terenu kot so ledene plošče. Amundsen je samo enkrat Basilno pristal na ledu blizu tečaja: ko se je spustil drusrič, iščoč pogrešance Nobilove polarne odprave, je tudi sam za zmerom ostal v pustinji večnega ledu.

šele ob teh primerih se nam prav pokaže veličina zadnje ruske letalske ekspedicije na severni tečaj. Dočim so drugi raziskovalci boječe obletavali teča^, so se Rusi odločno spustili nanj. Izkrcali so se na njem kakor se mornar izkrca v svojem domačem pristanišču, ki vsak kotiček natančno pozna. Na nj<^m so si uredili taborišče, postavili radijsko postajo in s te zdaj razlagajo sv^fcu, da jim gre zgolj za znanstveno delo. kakor za raziskovanje meteoroloških prilik, proučevanje življenja na tečaju ter za druga vprašanja, ki zanimajo znanost.

In komaj se je malce poleglo prvo presenečenje nad tem podvigom ruskih letalcev, je že iznenadila svet druga vest, da so trije drugi letalci odleteli iz Moskve z namenom, •da polete preko severnega tečaja v Zedi-njene države. Ta polet se jim je kakor znano posrečil. Letalci Ckaljov, Bajdukov in Beljakov so morali sicer nekako 800 km pred San Frančiškom zaradi nepredirne megle letalo okreniti in pristati ca. 150- km više proti severu v Vancouverju, toda to pri tako dolgi in težki poti ne pomeni vpožtavanja vrednega minusa. Dejstvo je, da so ruski letalci v 65 ur trajajočem poletu premagali več ko 12.000 ton dolgo pot, ki je po svojih terenskih in klimatskih razmerah najtežja na svetu.

Lindberghov polet iz Amerike v Evropo kakor je veličasten po prvenstvu zmage nad Oceanom, se z uspehom ruskih pilotov n« more primerjati. Prav tako se z njim ne moreta vzporejati niti rekordni polet Francozov Codos«, in Rossija, ki sta brez pristanka letela iz Newyorka v Sirilo, ali celo vožnja nemškega zrakoplova »Grofa Zeppe-lina« okrOg sveta, dasi pomenijo vsi ti poleti važne mejnike v zgodovini letalstva. Je Itajnreč nekaj povsem drugega leteti v razmeroma homogenih klimatskih pasovih, meteorološko dovolj raziskanih, da se lahko napove vreme vsaj za kratek ča3 vnaprej.

V pasovih, ki so obljudeni, posejani z brezžičnimi postajami in kjer se na morju letalo lahko drži običajnih ladijskih prog. da prav za prav nikoli ni popolnoma zapuščeno. V ledenih pustinjah Arktide pa takih oporišč ni. Tu vladajo mraz, megla in padavine. skozi katere mora letalec iskati svojo pot, zanašajoč se samo na svojo spretnost in zanesljivost svojih instrumentov. Vrhu tega je treba tu računati z velikimi temperaturnimi razlikami, ki silno kvarno vplivajo na trdnost letala in zanesljivost motorja.

Ako vpoštevamo vse te okoliščine, se nsm odkrije, da pomeni polet čkaljova, Baidukova in Beljakova nekakšno zaključno ekepedieijo v poslednji neznani prostor-

ček zračnih oceanov. Seveda bodo ljudje v bodoče letali še višje in še dalje. Letali bodo okrog sveta in križarili nad polarnimi morji. Letali bodo posamič ali kot potniki v velikih transportnih letalih. Ali noben teh poletov ne bo več nekaj novega, ampak zgolj 2e ponavljanje starih potov, vožnja po izvoženih tirih kakor v morjeplovbi ali na železnici, čkaljov, Bajdukov in Beljakov so opravili poslednje delo konkvistadorjev zraka.

Navzlic važnosti tega ruskega poleta na prvi mah ni bilo opaziti zanj po svetu pravega zanimanja. Za vsako ameriško boksarsko tekmo je Evropa preje izvedela kot pa za usodo ruskih letalcev. Vesti iz Amerike so bile kratke in suhe, kakor da gre za povsem neznaten dogodek. No. stvar je tudi povsem razumliive. S svojim poletom so Rusi kratko in jasno dokazali, da so v letalstvu prvi na svetu. Da imajo odlične pilote je bilo že dolgo znano. Nič posebno pa ni svet poprej zaupal v kakovost ruskih letal in zlasti ne letalskih motorjev, absolutno ie pa. podcenjeval ruske organ'zatorske sposobnosti, ki so za uspeh vseh velikih letalskih podvigov glavni pogoj. Dolgo so se uspehi ruskih, letalcev trdovratno tolmačili kot zgolj srečni slučaji, dokler se ni ob zadnjem poletu mahoma v jasni luči pokazalo, na kako trdni in zanesljivi podlagi vsi ti uspehi temeljijo.

Od leta 1925, ko sta letalca Cuhnovski in Kolvic poletela iz Leningrada na Novo zemljo, so se Rusi sistematično vežbali v letanju nad polarnimi kraji. Gradili so letališča, meteorološka opazovališča in radijske postaje. Z njimi so prodirali vse dalje proti severu. V tem času so posebno zaslovela imena Babuškina in čuhnovskega, ki je reševal ponesrečence italijanske polarne ekspedicije. V tej visoki šoli letalstva so se izvežbali rešilci čeljuskincev, ki so prvikrat ponesli sirom sveta sloves ruskega letalstva. Sledila je ekspedicija Vodopjanova na Rudolfov otok in dolgi trenažni poleti Čkaljova., Bajdukova in Beljakov* ob sibirski obali lani, ter slednjič kot logični zaključek teh sistematičnih priprav zasedba severnega tečaja in polet preko tega v Ze-dinjene države ameriške. Nikjer ni bilo lah-komišljenega tveganja. Vsak korak naprej je bil samo plod vztrajnega, smotrnega pripravljalnega dela.

Ruski uspeh je neprijetno presenetil vse evropske letalske velesile in zlasti neprijetno ga je občutila Nemčija, ki ima zadnja leta s svojimi letali in zrakoplovi posebno smolo. Ni torej čudno, da se je skušal pomen ruskega uspeha čim bolj zmanjšati in zlasti nemška poročevalska agentu-ra D. N. B. ga je skušala sploh popolnoma utaiiti.

Kar se tiče poleta samega je zanimivo, da so se pričele težave za letalce šele onkraj tečaja. Do tečaja namreč vodi vrsta radijskih postaj (zadnja je na samem tečaju), po kateri se zlahka določa prava smer in ki vodnika sproti obveščajo, v kateri smeri bo našel najugodnejše vreme. Za primer nesreče pa so daleč proti severu pripravljena oporišča za ponesrečence in vrsta Izvežba-nih letalcev je zmerom pripravljena, da jim poleti na pomoč.

Samo dobri poznavalci polarnih krajev so vedeli, da imajo Rusi zračno pot do tečaja res tako dobro organizirano, kakor so se hvalili v svojih poročilih. Vse pa je presenetila velika sposobnost njihovih arktičnih letal, že lani ko 1e letalo ?A. N. T. 25* ab-solvlralo 56 ur trajajoči polet na severno Sibirijo so postali evropski in ameriški konstrukterji pozorni na ta aparat. Takrat je nosilo letalo samo pilote in gorivo, dočim ^ bilo letos razen tesra obremenjeno še s težko taboriščno opremo za primer, da bi morali letalci zasilno pristati in delj časa prebivati v neobljudenih krajih. Kakor trdijo, je imelo letaio s seboj goriva za 100 ur nepretrganega letenja. Koliko je pri startu tehtalo, sicer ni znano, vendar pa sodijo vešč? ki. da ie moralo imeti najmani 15 ton. Kako je letelo teh 15 ton z razmeroma lib-kim motorjem za 900 k. s. čez tečaj nad 12.000 km daleč v razmerah, kjer je treba neprestano in dostikrat prav naglo menjavati višino (mestoma je plulo letalo nad 4000 m visoko), tega si tuji strokovnjaki ne znajo prav razlagati. Po tem in po strogosti, s katero so sovjetski letalci po pristanku v Ameriki pazili, da letala nihče ni mogel natančno pregledati, bi se dalo sklepati. da gre pri tem avionu za konstrukcijske podrobnosti, ki jih ostali svet le ne pozna. Rusi so sicer v letošnjem pariškem aeronavtičnem salonu razstavili slično letalo, a že tedaj je neki francoski list na-, mignil, da gre samo za nepopolno kopijo. Zmagovito letalo »A. N. T. 25* je tujim in-ženjerjem slej ko prej zagonetka. ki si jo zaenkrat zaman prizadevajo rešiti.

In če se h kraju vprašamo, čemu se Rusi tako trdovratno bore za letalske proge nad arktičnimi pokrajinami, čemu žrtvujejo vsako leto stotine milijonov za izgradnjo letalskih oporišč vzdolž sibirske obale ter po otočjih polarnega morja, potlej najdemo samo en verjeten odgovor: Neizmerno prostrano območje ruske države Ima in bo tudi še dolgo dobo imelo samo eno morsko pot, ki ne v.o o^v^na od kontrole drueih drž*>v — in ta mor6ka pot vodi po polarnem morju vzdolž sibirske obale. Za trajno očuva-nje te morske poti. ki bo v bodočnosti igrala najbrž poelavitno vlogo v ruskem gospodarstvu, ee Rusom vidi potrebno, da si 2e zdaj zgrade svoje »Singapoorje« v Arktidi.

Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije

^ktftbfa bo raznravljal o najaktualnejših pravnih

vprašanjih

Jugosiovenikemu pravniku je tako na znanstvenem, kakor tudi na praktičnem, bilo ma zakonodajnem kakor tudi na pravosodnem peviročju spričo mladosti našega prava, ki se je samostojno pričelo razvijati šele v povojni dobi od ustanovitve samostojne države dalje, na razpolago za ustvarjajoče delo še vedno široko, neobdelano polje, ki terja dolgotrajno, precizno delo zlasti na znanstvenem polju, da se rešijo vsa. Široka, doslej še ne rešena vprašanja. Dolga je še pot, dokler si bodo mogli jugoslovenski pravniki priznati, da je unificirano v-te pravo naše mlade države, tako pestro razkosano po zgodovinskih pokrajinah.

Priznati pa je treba, da jugoslovenski pravniki nikakor ne drže križem rc!k in da ne ostajajo na mrtvi točiti. Njih delo-v3nje je zelo aktivno, zlasti pa 3i zelo aktivno prizadevajo pomagati zakonodajnim faktorjem z nasveti, ki jčh prej temeljito pretehta vajo v ovojih pravniških centrih, ki jih predstavljajo za Slovenijo zma-no agilno stanovsko društvo »Pravnik« in odgovarjajoča pravniška, društva v Zagrebu in Beogradu. Znano je, da potekajo tehtni zakonodajni predlogi baš iz teh društev, y katerih sodelujejo najodličnej-ši zastopniki pravne stroke vštevžfi znanstvenike univerzitetne profesorje in praktike vseh vrst.

Mimo znanstvenega dela, ki ga pravniki donašajo o najaktualnejših pravnih vprašanjih v svojih strokovnih revijah, pa se sestajajo še vsako leto pravniki iz vse

držar/e m sivojih kongresih, kjer fea vprašanja iznašajo v oblika referatov strogo znanstvenega značaja. Za leto« Je stalni odbor kpngresa, ki iana svoj sedež v Beogradu, določil, da se bo vršil kongres ▼ Novem Sadu v dneh od 3. do 5. oktetom, prededoval pa mu ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. že sed"i.j se pravniki temeljito pripravljajo na ta kongres, zlasti pa velja to za referente o posameznih vprašanjih, ki so UTH. stavljena tria dnevni red kongresa. Mol referenti Je tudi nekaj znanih sloveo kih pravnikov. Za pretres na kongresu so brla izbrana naslednja aktualna viprašanja:

1. Kako naj se uredi v novem državljanskem zakoniku položaj nezakon. k!h otrok? O tem vprašam Ju bodo referirali univ. prof. Dragoljub Aramdjetcvič in predsednik apelacdjsfkega sodišča Miloš Jo-vič iz Beograda.

2. Katere zakonodajne odredbe ee mo-rajo priporočati, da se obdrži nedeljivost kmetiškega posestva? Referirali bodo: dr. Anton Urbane, odvetnik v Ljufoljani, prof. ekorn. kamere, šole dr. Milan Ivšič Iz Zagreba, univ. prof. dr. živojin Perič iz Beograda, šef od eka beograjske občine dr. Radmilo Belič in sodniik Dimitrijervič iz Umke.

8. O reformi predpisov civilnega pravdnega po®topnlka o sodbi zbog izostanka in cpostltve bodo referirali le srbski in hrvatski pravniki.

4. AH nAj se povišajo kazni v kazenskem zSkoniku »t določena kazniva de-

šentjernefske dirke v resnici in šali

Tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla bo revtfa dolenjskih konjevtekačev

St. Jernej, 29. junija.

Ze od nekdaj se j« Dolenjska ponašala s konjerejo, šentjernejci pa so upravičeno ponosni, da je njihova kraj središče te gospodarske panoge. Ce hočeš videti lepe konje ali pa celo z njimi kupčevati, moraš obiskati znamenite šentjernejske sejme, kjer srečaš prave »konjskodušnike», ki so speci jal isti za konjske zadeve. Konjskodušnik pozna sto skrivnih preizkušenj, ki jih mora k oni pri kupčiji prestati. Nobene skrite slabosti svojega konja ne moreš pred temi ljudmi utajiti, če pa. jim pri kupčiji plačaš mefietarino. Jim smeš popolnoma zaupati, da bo kupčija dobra. Da vam izdam samo eno konjskodušnikovo skrivno pravilo: Če kupuješ konja-tekača, potem pazi na to, da ti konj v diru poke zuje obe prvi podkvi naravnost naprej (kakor bi hotel po nemško pozdravljati).

šentjernejska konjereja je že stara, saj so se njeni prila.telli že pred več ko pol stoletjem odločili za javne nastope v obliki konskih dirk. Pred dvainpetdesetimi leti so vprizorili prvo konjsko hitrostno tekmo, ki so pa postale pozneje v teku pol stoletja priljubljen krajevni običaj in privlačnost za prostrano okolico. Prva konjska dirka v št. Jerneju je bila svojevrsten dogodek, ki ga starejši ljudje še danes prav natančno popisujejo. Na dirkališče, ki je bilo prvo leto kar državna cesta, se je ponosno pripeljal »favorit« Nacetov Janez v starem koleslju, ki je že kar javno razkazoval svojo slamnato vsebino. Prepričan, da bo odnesel prvo darilo in pa da da povdar-ka slovesnemu razpoloženju, je povabil na vos otoškega grofa Margherija, ki je

bil najbrž član tehnične komisije. Grof je res prisedel, pa ju je Martin Rangus s svojo še danes nepozabljeno »Filarko« temeljito potolkel in odnesel prvo nagrado 30 goldinarjev, kar je bil hudo lep denar za tiste čase. Ob priliki te prve šentjernejske konjske dirke je nagovoril zbrano občinstvo eden izmed tekmovalcev, znani ko-njerejee in predsednik Konjerejskega odseka kmetijske družbe France Zupančič, oče narodnega poslanca inž. Zupančiča. Povda-rimo naj velike zasluge, ki si jih je pridobil Zupančič za dolenjsko konjerejo vobče, saj je bil skozi petdeset let vsem organizacijam naših konjerejcev redno najboljši svetovalec, vedno pa tudi aktiven član na odločilnih mestih.

Pozneje so prenesli vsakoletne dirke v posebno ograjeno dirkališče, ki ga je zgradil gostilničar Jože Bučar na sedanjem Campetovem posestvu. Tu je dirkališče še sedaj. Prvotno ie hil ta prostor SrebetlSče. kamor so oddajali konjerejci v skupno pašo svoja žrebeta. Hoteli so namreč, da se žrebeta že od prve mladosti navajajo na pravilen in lep korak, ki pozneje odlikuje pravega tekača in kakršnega pridobi mlsd konj le v popolni svobodi ln ne pretrdih tleh. Istočasno so se pa na tem prostoru vršile še konjske tekme. Pozneje so prenesli zrebetišče v Gradišče na posestvo dr. Slanea. znanec" odvetnika in mecena Cankarjeve in Aškerčeve literarne generacije.

čuvaj žrebetišča v št. Jerneju Je postal popularni šaljivec Rajh, ki smo ga lani že nekajkrat v »Jutru« predstavili, ko smo povedali, kako je nekdaj s svojo duhaprisot-nogtjo rešil domačo faro pred navalom oo-

pernic, danes pa ga hočemo predstaviti kot cowboy-ja dolenjskih konjskih čred. Rajha (njegovo Ime je bilo France Krhin) so svoje čase »meksikajnarjl« tako navdušili za vojaško suknjo, da se je udeležil avstrijskih vojn proti Italiji. Iz te dobe mu je posebno ostala v spominu »ofenziva«, ko so nekaj dni prodirali v sovražno ozemlje, potem pa isto pot pretekli nazaj v navnotolikih urah. Od takrat mu je ostala ljubezen do konj in Je potem, ko je odložil vojaško suk-nio, prevzel ftentjernejsko žrebetišče, kamor so pošiljali v pašo svoja žrebeta rasen domačinov še novomeški, krški in mokro-noški kraji. Svojo konjsko čredo je obvladoval Rajh s posebno piščalko. Kadar Je hotel žrebeta nakrmiti z ovsem ali pa Jih spraviti v stajo, kamor jih je zaganjal samo čez noč, je zapiskal na svojo piščalko in ž« se je vsa čreda v divjem diru spustila proti njemu in ga razposajeno obkolila, medtem ko se za žvižge drugih ljudi še zmenila ni. Pod Rajhovim nadzorstvom je odraslo mnogo dobrih dirkačev.

Leta 1908. se je organizirala v St. Jerneju »Konjerejska zadruga« sa krški in novomeški okraj. Zadruga si Je nadela nalogo odgajati s skrbno selekcijo čisto vročekrvno pasmo ter voditi uradne rodovnike konj svojega področja. Kot vidno manifestacijo pvoie^a dela. pa je v wofn režiin

Se prirejanje konjskih dirk. Pri dirkalnih prireditvah so bile na programu vedno tekme z enovprežnimi gigi in pa dvovprežne ali kakor so jim že od nekdaj dejali: »go-smo^k*' Jahalne točke so vr>»'iali Se-

le po vojni, ko se je osnovalo posebno »Jahalno in dirkalno društvo«. V prejšnjih časih so si tekmovalci omislil? posebna lahka dvokolesna vozila »glge« x velikanskimi kolesi. ki so bila proti sedanjim modernim vozilom te vrste prav nerodna. Kdor ni Imel glga, si je pač« pomagal, kakor Je vedel ia m al. O nekom pripovedujejo, da se

, ... Ji a® saj ■

višjo te najnižjo karal Jo? . Med referenti k tema vprašanja Je po-

leg univ. prof MfcrtSrsga Actawvi6a a Subotice ki kaisacijriusga sodnika dr. Da. nila Dsniča is Beograda tudi namestnik drtsrmega tožilca g. Branko G*slar te

Ljubljane.

5. O potrebnosti kodiflkaclje delovne*« prava bodo referirali anani slovenrkl steo-kavitfaki o« tem področju, soetoik in privatni docent dr. Stojsa R»J* a LJi*ija-ne, med drugimi pa še drJ«ik© KdHl, pomočnik ravnatelja Pokojninskega zavoda aa nameščence v LJubljani, odvetnik

dr. Ivo Politso iz Zagreba, načelnik mi-z^strstva m godalno politiko Itafisn M. Jerenič is Bsegrada in univ. prof. dr. MIlan Bsrtoš is Beograda.

6. o zaposlen Jn strokovnega pr»vn«k©-ga osobja bodo končno referirali 8e dr. Rudolf Andrejka, nsčelnflc državne statistike v Beogradu, dr HHiko Krtom«, bivši minister in odvetnik v Varaždinu ta sodni Inšpektor S to Jan Jovanovlč iz Beograda.

Poleg teh referatov Je na programu kot otvoritven*? predavanje »Vloga Vojvodine v razvoju našega prava«, o kateri bo govoril uroiiv. docent dr. Ilija Pržač iz Beograda

Dostop na kongres Imajo v?4 dovršeni jugoslovanski pravniki, ki so člani kateregakoli pra vniškega društva v državi O referatih ps bo irftet za časa kongresa po-spomenica, ki bo zborovalcem takoj na razpolago, njena objava pa gotovo razve elila predvsem tiste pravnike, ki se kongresa samega ne bodo mogK udeležiti, pa se bo$o mogli tako posreitoo ie mpo-memice poučiti o v8«h aktualnih vprašanjih, o katerih bodo na. kongresu razpravljali.

Iz Julijske Krajine

Novi grobovi. Na Konkonelu pri Trstu Je pred dnevi preminul Matija čebule, soustanovitelj ln večletni predsednik nekdanjega pevskega in bralnega društva »Višave« na Konkonelu. Na Opčinah pa Je umrl znani posestnik Karlo Vremee, katerega sin Karel s* je pred kratkim vrnil Iz pregnanstva. V Trstu so zadnje dni umrli 56 let stari MartM Martelanc. 51 let stari Leopold Sve-tič, Andrej Vidmar v starosti 44 let in Terezija Pertot stara 81 let

V Steverjanu je pred dnevi utonila 10 let stara Lojzka BeUngerjeva. Kopala se je v Soči. Nenadoma JI je postalo slabo in v vrtincu, ki jo je tedaj zajel, je končala svoje

mlado življenje.

V čezsoči je nastal pretekli teden velik požar, ki je skoraj do tal uničil domove Alberta čopiča, Frana šulerja, Ljudmile Ko-macove in Josipine Berginčeve. Pogorelo je tudi več gospodarskih poslopij. Požar je omenjenim posestnikom in poseetnicam napravil veliko škodo, ki jo cenijo skupno na 65.000 lir. Pri gašenju so si vaščani kakor tudi vojaki planinskega bataljona iz Bovca hudo prizadevali, da bi ogenj omejili, kar se Jim Je po velikih naporih deloma posrečilo.

Pri Doblarju nad Kanalom ob Soči gradijo že nekaj tednov veliko električno centralo. Delo gre zaradi terenskih ovir le počasi od rok in je tudi zeio nevarno. Zadnje dni se je 29-letni Avgust Pavšič, ki je bil poleg redkih drugih domačinov nameščen pri teh delih, smrtno ponesrečil. Delavci in vodstvo podjetja so priredili pokojniku zelo lep pogreb.

Blizu Bilj so našli kmetje, ki so se oni dan na vse zgodaj odpravili na polje, na cesti proti Renčam mrtvega 47 letnega Franceta Siliča Iz Bilj. Ljudje so takoj obvestili orožnike. Doslej še ni bilo mogoče dognati pravih vzrokov pokojnikove smrti.

V Gradežu so se letos pojavili tudi jugoslovenski turisti, ki jih je bilo doslej v tem morskem kopališču zelo malo. Zaradi spremenjenih političnih razmer in zaradi ugodnega kurza Ure jih je letos prišlo že precej.

V Dornbergu so gojenci kmetijskega tečaja pod vodstvom profesorja Juriševiča ob koncu šolskega leta priredili razstavo svojih del. Razstavo si je ogledalo večje število ljudi iz dolnje Vipavske doline.

Oddaja žita. Kakor znano, morajo kmetovalci oddajati ves svoj žitni pridelek, kolikor ga sami ne porabijo doma. v silose, kjer zbira država žito po svojih uradnih posebnih organih, žito odkupujejo od kmetov po uradno določenih cenah. Ža letos so bile določene cene po 125 do 140 lir za stot žita. Lani so pšenico odplačali v več obrokih, letos nameravajo plačati blago takoj ob prevzemu.

železniška nesreča. Pred dnevi se je pod Sabotlnom pripetila velika nesreča na železniški progi Gorica—Podbrdo blizu vasi šent Maver. Zadnji nalivi so na pobočju hriba izpodjedli skale, tako da se jih je več zrušilo v dolino. Velika skala je padla tudi

je pripeljal na dirkališče e prvo premo (prvim delom voza), za sedež pa mu je služil kranjski panj. Ali je bila to prevejana taktična poteza — da bi namreč čebele podprle njegov bič — ali pa Je bil panj prazen, je žal krajevna kronika pozabila povedati.

Svetovna vojna je hudo prizadela nase konjerejce. prizanesla pa ni niti njihovim konjem, ki so tudi morali codrajtati« domovini evoi tribut. Razumljivo je, da zato nihče več ni mislil na športne prireditve in (»o namesto lega naši konji vozili po b< jilču topove ln nosili oficirje in z njimi morda včasih za spremembo tudi malo opodirkalt«. Po vojni je zanimanje za do-maSi konjski spori spet oživelo in ee prav lepo razmahnilo. 2e leta 1921. se je udeležilo, kakor posnamemo po nekih arhivskih zapiskih, dirkalne prireditve tri tisoč gledalcev. Sedam« »Jahalno in dirkalno društvo« s sedežem v St. Jerneiu je bik) ustanovljeno 5. aprila 1925. in so se potem vse prireditve vršile do danes v njegovi režiji. Pred dvema letoma je bila s konjsko dirko sdružena svečana proslava v e pomiri na petdesetletnico prve koaiske dirke v 5t. Jerneju, ki je pokazala, kako priljubljena ie postala ta naša vsakoletna prireditev in p« da ne bomo mogli nikoli dopustiti, da bi ee na ljubo nekaterim dm-gim krajem, kj nas nekaj let posnemajo, šentjernejske konjske dirke opustile.

—8.

BOJAZUIVEC

Krotilec zveri se je doma spri s svojo Ženo. V divji jezi je ona pograbila metlo in skotila za njim. On pa naravnost v cirkus. Ker si ni vedel drugače pomagati, je zbežal v kletko med leve tn tigre, ki so začeli tuliti, da se Je vse tretlc Žena Je obstala pred kletko: »Da te le sram nI, strahopetec grdi/a

s« Mssdfto progo baš v ireiiuflifi, ke Js

pri vozil tam mimo tovorni vlak, »esfcavljen is dveh strojev in fcakšnOi SO vagonov. Skala se Je zaletela v vlak in prevrnila več vagonov, ki so se prekotalili na drugo stran v deročo Sočo. človeških žrtev na vso srečo nt bilo. Pač pa Je bila železniška uprava oškodovana za preko 250.000 lir.

Pred goriškim sodiščem sta se morala dva idrijska domačina, Ivan Požene! in France Hladnlk, zagovarjati zaradi obtožbe, da sta se upirala Idrijskemu stražniku Luigiju Monasu. Sodišče je oba obtoženca oprostilo, ker sta nastopila proti Monasu v sllobranu.

Is konfinacije se Je vrnil te dm Nsaari]

Vatovec, doma iz čežarjev nad DekanL Va-

tovec Je bil konfiniran na otoku Fond na TI renskem morju.

V Tolminu so obmejni mfflčnflcl pred tednom prijavili sodišču Katarino Tnšarjevo tn Marijo Oblakovo, ker sta se bres potnega lista ln drugih dokumentov odpravili čez mejo. Doslej se dekleti še nista vrnili.

V Podbrdu je bil razrešen dosedanji tajnik krajevne fašistične organizacije Dominik Pesavento. Za njegovega naslednika J« bil imenovan Ana-klid Stabile. Pri Sveti Luciji pa je bil imenovan za tajnika krajevne fašistične organizacije Leon Dante.

V jnžni Istri so Imeli v poslednjih dneh več hudih nalivov in neviht. Poslednja nevihta Je povzročila okrog Bala veliko materija'no škodo. Med nevihto se je vsulo toča, ki je uničila vse posevke v Balu ln po vsej prostrani okolici. Najbolj hudo so prizadeti posestniki pri Sv. Jakobu. Oljčni nasadi in vinogradi, pa tudi žitna polja, so vsi razdejani in uničeni. Po prvih ocenah je toča tam povzročila 200.000 lir škode. Med nevihto Je strela udarila tudi v čredo ovc nekega posestnika blizu Bala, Izmed 50 ove je bilo 25 ubitih.

V Kanalu so kmetje na drrn nekega prepada našli strašno iznakaženo truplo 72-letne Marije Steničeve. Sodna komisija je dognala, da se je starka ponesrečila že pred kakšnimi 8 dnevi. S ceste, ki vodi tam tik ob prepadu, je morala po nesreči omahnit! v globino in se ubiti.

RADIO

Ponedeljek, 28. junija.

LJubljana: 9.00: šolska proslava Vidove-tra dne (izvaja hum. gimnazija pod vod-stvom prof. L. Kramolca). - 12.00: T-sde vojaške godbe igrajo (plošče). — Vreme, poročila. — 13.00: Cas. spored, obvestila — 13.15: Venčki narodnih pesmi: Sodelujejo gdč. Poldka Zupanova, gdč. Poldka Rupnikova, gg. Jean Franci. Tone Petrovčič in Radio orkester. — 14.00: Vreme borza. — 19 00: Cas, vreme, poročila, spored obvestila. — 18.30: Nac. ura: Etika Vidovega dne. — 20.00: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 20.40: Vojnovič: Smrt Majke Jugovičev, IL ciej, — igrajo člani rad. igr. družine. — 21.20: Koncert Radio orkestra. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za kratek čas (plošče).

Beograd: 17.20: Narodne pesmi ta nape-

vi _ 18 30: Jugoslovenske pesmi. — 19.50:

Koncert vojaške godbe. — 21.00: OrkestreJ-na glasba. — 22.15: Narodne pesmi in plesna muzika s plošč. — Zagreb: 2O.00: Pr» nos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika s plošč. — Praga: 19.10: Zabaven program. — 19.55: Smetanove klavirske skladbe. — 20.40: Koncert orkestra ta solistov. — 22.20: — Operna glasba. — Varšava: 20.05: Koncert vojaške godbe. — 21.15: Zvočne slike z glasbo. — 22.00: Pevski koncert. — 22.30: Lahka glasba. — Dunaj: 12.20: Koncert orkestra. — 14.00: Flo-— 16.>5: Zvočni film in ples (plošče). _16.50: Programska muzika. — 17.30 Koncert solistov. — 19.25: Iz malo igranih nemških oper. — 20.40: Koncert vojaške godbe. _ 21.40: Pevska ura. — 22.20: Plesni orkester. — 23.00: Nadaljevanje plesa. — Berlin: 19.20: Suita za dva klavirja. — 10.25: Zborovski koncert Berlinskega pevskega društva. — 20.20: Plesi ln koračnice.

— 21.00: Za zabavo. — 22.30: Lahka godba to pjes. _ Miinchen: 19.00: Veseli plesi ta prijazne besede. — 21.10: Orkestralen koncert. — 22.30: Nočni koncert velikega or-kestra. — Stuttgart: 19.00: Vedra glasba za delopust. — 19.30: Verdijeva opera »Tru-^rtr«. — 22.30: Pesmi in klavirske skladbe. — 23.00: Orkestralen in violinski koncert. 24.00: Operetna parada.

Torek, 29. junija.

Ljubljana: 9.00: Cas, -vreme, poročila- — 9.15: Verski govor (p. Valerian Učak). — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz Celja. — 10.30: Koncert Akademskega pevskega kvinteta. — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. SI. Vencajzova). — 12.00: Rudi VViedoeft igra saksofon (plošče). — 12.15: Operetm napevs. Sodelujejo: ga. Olga Kolarjeva, g. S. Banovec in Radio orkester. — 13: Cas, vreme, poročila, spored. — 13.15: Nadaljevanje koncerta operetne glasbe. — 17.00: Kmetijska gospodarska navodila in tržne

cene. _17.30: Benjamin Ipavec: Tičnik —

slovenska spevoigra. — 18.30: Plošče po željah. —- 19.00: Cas, vreme, poročila, spored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — Predavanje o priliki kongresa Nabavljalnih zadrug drž. namešiencev. — 19.50: 10 minut zabave. — 20.00: Koncert Radio orkestra, vmes vesela igra »Opolnoči, ko vse že spi...« (člani Nar. gled. v Ljubljani). — 22.00: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Trio mandolin (gg. Antunovič, Heršlag, Privšek).

Beograd, 17.20: Koncert orkestra. — 18.30: Narodni napevi. — 19.50: Komorna, glasba. — 20.50: Odlomki iz oper. — 21.20: Orkestralni komadi. — 22.20: Narodne pesmi. — Zagreb: 20.30: Violinski koncert. — 21.30: Orkester. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga: 19.05: Lahka godba. —

— 20.25: Spevoigra. — 22.25: šramli igrajo. — VarSava: 19.15: Violinske skladbe. — 20.00: Orkestralen in pevski koncert. — 21.10: Pesmi s humorjem. — 22.00: Vojaška godba in zborovsko petje. — Dunaj: 11.45: Orkestralen koncert. — 12.55: Skladbe po željah. — 15.45: Rumunska ura. — 16.45: šlagerske melodije. — 18.00: Koncert godbe na pihala. — 19.10: Arije ta pesmi. — 19.40: Melodije ljubezni. — 20.40: čajkovskij: m. simfonija (plošče). — 22.30: Lahka glasba. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 19.20: Koncert solistov. — 20.10: Koncert malega orkestra.

— 21.00: Odlomki te treh oper. — 22.SO: Lahka ta plesna muzika. — MUnehen: 19.00: Pester program. — 22.80: Prenos te Berlina. — Stattgart: 19.00: Plesna mtcp"-ka s ploič. — 20.00: Koncert vojaške godbe. — 21.10: Ura Havdnov« gtatfbe. — 32.40 Kakor Berlin. — 24.00: Nočni koncert

Mraljestvo mode

Ženska nos! hlače...

We mislimo tn morda na kakSno cfcalno pižamo iz rožastega tvoriva, ki nalikuje e CT

Da, za stoodstotne moške hlače gre, ki §Sh mora vaši ženski nečimurnoeti ukrojiti priste® moški krojač, da padejo v »pro-

E'sni«. elegantni gubi od pasu pa do člen-rr. In seveda je tu še nešteto »pristno« moških variacij tega dvocevnega oblačila, ki obvlada svet — od kratkih »shorts« pa do kolesarskih pumparic, resnično, cela moda zase, ?e nove ženske hlače.., Torej ženska v hlačah! Seveda zaenkrat

MODNI SALON ROZMAN

DVORNI TRG 3 (poleg univerze) izdeluje

DAMSKE KROJE PO MERI

b; najnovejših žurnalov. — Poučujemo krojno risanje.

še samo pri športu, na poti v kopališču, na obali. Drugje jo bo moški spol lahko še vedno občudoval v krilu, doma pa zakonski drug v tistih simboličnih in nevidnih

NAJNOVEJŠE ^ MANUFAKTUBA MODNE TKANINE

Za poletje

Za poletje so vse modne drobnarije svetle in lahke. Červlje s visokimi petami je elegantna žena pregnala iz svoje poletne garderobe, ker ji vslsd vročine v visOko-petnem obuvalu oteka noga. Veliko boli udobni in vendar tudi elegantni eo čeveij-ki z napol nizko peto. Poletno lahka Je tudi ovratna ruta iz prozornega muslina ali 6vi.lenega organdiia. Poletna torbica •ima dokaj visoko obliko in je izdelana iz svetlega, v >cloquč< vzorcu stisnjenega usnja, ki ee poda k vsaki evetli, poletni obleki. Poletne rokavice so kratke, lahke in pošite e kontrastno barvi m vzorcem. Takisto ie tudj pas k poletnim oblekam sestavljen iz dvojnega tisnia (skica).

hlačah, ki jih je prevzela od svojih prednic, še izza tistih časov, ko so bile žene še »zatirane«.

Sicer eo pa hlače res kakor ustvarjene za vsakršen 6port, za dolge korake, za hitre kretnje. Torej praktične so... Toda mikavne? Če ste v dvomih, vam povemo, da jih ie naiprej nosila Marlena Dietrich. In Marlena že ve ...

Tričetrt dolge, bele pumparice nosi elegantna žena pri kolesarenju. Prinesli smo vam jih že prejšnji teden in jih zato danes kar preskočimo. Pričnemo torej s hlačami, ki eo najbolj pohlevne, najbolj ženske in ki jih je rodil kompromis. Saj poznate hlačno krilo, na/bolj pripravno za manjše ture? Njegova najnovejša in resnično praktična variacija je hlačna obleka, ki ji život in hlače ukrojimo v celem. Život takšne obleke je lahko izrezan in brez rokavov in ga v tem slučaju izpolnimo z lahko, malo bluza Ce je vroče, bluzo enostavno slečemo in športna, hlačna obleka ee izpremeni v moderno obleko za eolnčenje (1. skiea).

Tu eo »ehorts«, mladostne kratke hlačke, tako pripravne za tenis in za eolnčenje na pla^i. Životek, ki ga nosimo v zvezi s temi hlačkami, je brez hrbta in ga zadaj spenja skupaj le ovratnik. Spredaj ima život ek male reverje in je zapel z gumbi (2. skica).

Iz moških pumparic so se izcirofle kratke, balonasto nabrane hlačke za telovadbo in za solnčenje. Hlačke in životek so iz rožastega platna. Životek je sestavljen iz dveh, zaokroženo ukroienih delov, prepa-šemo ga pa z živobarvno, volneno vrvico. Enake vrvice nadomestujejo naramnice pri vratnem izrezu (3. skica).

In sedaj k višku te hlačne mode, k pravim. elegantnim moškim hlačam! Nador mestujejo nam v vsakem pogledu zastarelo obalno pižamo, poleg tega pa eo modno pravilno oblačilo za jadralni šport in za jutranje garderobo na potovanju z ladjo. Imajo vdelan pas, sicer pa so krojene popolnoma po moškem vzorcu. Sem spada temna, pletena majica ali bluza. Temno modra, vinsko rdeča in črna "barva pridejo v poštev, dočim so hlače same brezhibno bele (pralne) ali pa iz svetlo sive angleške flande, Tudi temno modre hlaČp so lepe, dasi manj praktične (4. skica).

Za delo na vrtu so se dobro izkazale hlače s predprsnikom in stranskimi žepi iz močnega kretona. Tvorivo je potiskano s poljskimi in sadnimi vzorci, barve pa moraio seveda biti pristne, da ne oblediio na solncu. Postrani vrezani žepi delajo po stavo mani okorno kakor ogromni okrogli žep po sredi, ki je bil prej na takšn h oblačilih običajen. K tem hlačam nosimo preprosto belo bluzo z zavihanimi rokavi (zadnja skica).

Ustreljen!

Pnroftnik -Tean Navarre je preje! od glavnega poveljstva, naslednji ukaz: »Vsakogar, ki stopi v taborišče brez pospremnega pisma, je treba prijeti ln ustreliti, tudi če je to bila častnikova žena!«

Stvar je namreč bila takSna, da je Slo za žensko, ki se je bila že tri noči zaporedoma vtihotapila v taborišča in povzročila s pogumom, ki so ga zmožne samo drugopolte ženske v takšnih položajih, pravcati pokolj. Zakon maščevanja! Vojaki so namreč prijeli Sidi Al Krima in ga ustrelili, njegovo truplo pa. preluknjano od dvanajstih svin-čenk. ostavili na robu puščave. Njegova fa-vo ritka ga je zdaj maščevala. Vsako noč je zaklala dva francoska oficirja. Straže so podvojili, dežurni častniki so imeli več obhodov kakor običajno — kljub temu so se umori nadaljevali.

Za naslednji dan Je bilo določeno, da s« bo taborišče premaknilo nekaj kilometrov nazaj. Ali se bo navzlic temu drugopolta ženska pojavila v njem? In kdo bo topot njena žrtev ?

Poročnik Navarre je čltal na obrazih vseh svojih tovarišev strah in skrb, ko je dal naprej povelje za ustrelitev. Ustreliti vsiljivca je bilp seveda lahko, toda prijeti ga? Kako se bo razplela stvar z žensko, ki se je tri noči zaporedoma vtihotapila v taborišče in je niso prijeli? AH je Imela zaveznike med stražami? Nemogoče! Saj bo se •tr&že menjavale vsako uro.

Truden do smrti se je poročnik Navarre zavalil na svoje ležišče. Za seboj je imel dan razgibane službe. A komaj je malo zadremal, že ga je zbudil poveljnik straže, ki mu je javil: »To žensko smo prijeli! Pred petimi minutami se je vkradla v šotor podporočnika Audinota!«

»Kaj Audinot?« Navare je planil pokonci. Kakor blisk je zdirjal mimo straže in stekel v šotor podporočnika Audinota* Torej je usoda zdaj zaigrala kruto igro z njegovim najljubšim tovarišem ? In še kako ga je rotil in prosil, naj ostane pri njem! Zakaj ga ni poslušal! Zdaj je prepozno, zdaj je že mrtev.

Poročniku so se kolena tako zašibila od groze, da je mislil, da ne bo nikoli prišel do Audinotovega šotora. Ko pa je stopil vanj, je z nervozno kretnjo odgrnil plahto pri vhodu in zavpil napol v obupu:

»George! George!«

In kakor da se je zgodil čudež, je dobil iz ozadja šotora v odgovor:

»Kaj pa je? Tukaj sem!«

»Kaj nisi ranjen? Ali te ni zaklala? Poveljnik straže mi je javil, da so prijeli žensko v tvojem šotoru! George, vedi, prijeli so jo! Zdaj jo imamo!«

Na te besede je odgovoril Navarru težek vzdihljaj. Podporočnik Audinot je vrgel nase vojaško suknjo in je stopil k tovarišu. Tresel se je po vsem životu jn v obraa je bil bled kakor kreda.

Navarre je to opazil. Odkorakala sta med

Zdravniška

posvetovalnica

I. T.: Poleg raznih bolezni, katere izključujete kot vzroke opisanega aedorf.tka,

pridejo v poštev še razna kronična zastrup-

lienja n. pr. z alkoholom, nikotinom, morfijem in slično. Specialno v valem slučaju pa mislim, da so vzrok živci in posebne okolnosti. Končno take stvari niso redke in ni potrebno nobeno posebno zdravljenje. šele, ako bi se ta stvar ponavljala, bi bilo dobro, da vprašate kakega zdravnika za svet, ki vam bo dal tudi vsa potrebna zdravila in navodila.

J. Š.: Taka vnetja sluznice opažamo prt strastnih kadilcih in pivcih. V ooštev pridejo seveda nadalje še drugi faktorji, ki dražijo sluznico, ki nato reagira z vnetiem. Tak faktor ie n. pr. 6talno bivanje in delo v prašnih prostorih in slično. Na podlagi teh dejstev je treba tudi uravnati zdravljenje. Ako ste kadilec, pustite kajenje popolnoma, odnosno reducirajte količino cigaret na minimum. Isto velja glede pijače in hrane. Vsa ostra, paprici-rana jedila eo prepovedana. Bodite čimveč na svežem zraku. Iz tega razloga tudi nimam nič proti temu, da gojite razne vrste športa. Na mestu bi bilo tudi izpiranje, odnosno grgranje z raznimi raztopinami, od katerih ste eno tudi vi že omenili. Zdi se mi, da ste prehitro opustili zdravljenje pri zdravniku. Stvar je več ali manj kroničnega značaja, zato vas pa začasni neuspeh ne sme oplašiti. Končno bi vam še svetoval, da odidete, če vam je mogoče, za par tednov na morje.

S. M. Z.: Ta pojav je verjrtno v »vezi s potenjem in ga vedno opazujemo v začetku poletja. Priporočam Vam mazanje z 2% salic. špiritom.

M. G. Ljubljana: Kolikor morem na da-liavo presoditi, gre vašem primeru za ve? procesov obenem. Ne samo, da imate krčne žile, ki že same po sebi povzročajo razne neprijetnosti in katere sami dobro poznate, imate VI še vnetje žil in poleg tega še z ozirom na vašo starost eotovo več ali manj razvito poapnenje žil. Slednje je lahko tudi vzrok takim motnjam kot ste tih doživeli vi. Kot pa sklepam, iz izjave zdravnika, ki ee je mudil pri vas na obisku, ste verjetno v teb tednih preboleli vnetje žil. To na eni Mrani, na drugi strani pa dolgotrajno težanie v postelji je vzrok, da še eedai težko hodite. Kar ee tr če zdravljenja, ne pride momentano niti kopališče, niti masaža v poStev. Slednja je sploh prepovedana, ker je nevarna ln hna lahko težke posledice. Kar ee pa tiče zdravljenja v bodoče, ko prehodite <0 vnetje, more odločiti le zdravniški pregled.

Vsakemu nI mogoče tti ▼ kopališče

vendar

more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode nado znamenito

RADENSKO

8 rdečimi srd!

S AH

Damsko - indijska obramba

BeM; Pire Orni: Matvejev

(10. kolo fcnrndrja v R/v-».Ski Slatini)

1) Sgl—f3 Sg8—f6

2) d2—d 4 b7—bfi

3) c2—C4 Lc&—b7

4) g2—g3

Tu prihaja zelo v poštev tudi

4) . . . #7—e5!?

Riekantna poteza, ki jo je svoj čas uvedel dr. Aljehin. Orni res dobi kmeta nazaj in pride hitro do raizvoja. belemu pa nazadnje le oetane pozicijska prednost.

5) d4 : e5 Sf6—g4

6) Lfl—g2

Slabo za belega je 6)Ddl, h5 z grožnjo Lo5.

6) . . . S*f4 : »5

7) Sbl—d2 Seo : f3+'

8) Sd2 : f3 Lf8-t>44-

9) Lcl—d2 Dd8—e< ?

Doslej je črni pravilno tn dobro igral na

poenostavljenje, zadnja poteza pa je zanimiva napaka. Kmalu se namreč pokaže, da črna dama na ©7 ne stoji ugodno. Bolje za ornega je bilo takoj Ld2 : + in 0—0.

10) 0—0 Lb4 : d2

11) Ddl : <12 0—0

12) Tfl—el

Beli hoče z e4 zasesti središče.

12) . . . Lb7—e4?

šotori. Navarre se je čudil, kakšen strah je tako nenadoma popadel tovariša, ki se drugače nI bal smrti.

tJstrelitev je bila sklenjena stvar. Častniki Navarre, Marget in Reguier so končali posvet in napravili sklep. 2enska? Ni bilo treba, da bi jo zasliševali. Saj Arabka v nobenem primeru ne odpre ust, to so vedeli iz svoje prakse. V eni uri bo itak vse končano. Postavili jo bodo ob steno, dvanajst vojakov pa bo na povelje oddalo ogenj iz pušk.

Poročnik Navarre si je pridržal. da bo jetnici osebno sporočil sodbo. Sel je torej k nji. šotor, v katerem je bila zaprta, so straže obkolile mož do moža. Poročnik Je velel straži:

>Prinesi svetilko!«

Dvignil je luč in stopil naprej.

»Jean!«

>Helena! TI si tukaj?«

Ob pogledu na lastno ženo se je poročniku zameglilo pred očmi. V glavi se mu Je zavrtelo. Zdelo se mu je. da bo zdaj zdaj padel ln ona ga je podprla.

»Jean, saj sem ti pisala, da te bom obiskala. Zdaj sem prišla. Le pomisli, vso noč sem Jezdila skozi puščavo in se vkradla v taborišče. Na koncu so sf tvoji vojaki t menoj dovolili kruto Salo — prilell so me! Zdi s«, da ravnate pri vas e ženskami slabše kakor prt nas e sužnji! Dragi moj. Vo bi ti vedel, koliko muk 'sem pretrpela, da ; aam mogla priti do tebe! Dolgo gem blodila, i naposled pa sem te vendar našla. Smejal se i

Treba > bfto dopustiti »4 ter igrati d« ki 8d7. Res bi imel beli tudi potem prednost

13) Lg2—h8!

Beli hoče črnega lov« * e4 prej»o»Hti mora pa zato najprej umakniti svojega loven, ker sicer Čmi z zamenjavo lovcev za

sigura pač remis.

18) . . . d?—<16 Neugodno za črnega je bfflo tndl Lf3;. 14) ef3:. Df6 15) f4, Sc6. 16)Tadll in beli dobi kmeta, ker dO radi l7)Lg? ni mogoče. Ta ideja je za belega izvedljiva pač samo zato. ker radi pozicije črne dame na ej lahko dobi tempo,

14) SfS—h4 Sb8—o8 Nekoliko bolje najbrž Sd7.

15) f2—f3 1^4—g« Sedaj ima namreč črni lovec na razpolago samo ta neugodni umik.

16) Tal—dl D«7—f6

17) e2—e4!

Naravna poteza saj j« eedai L*0 izven igre. Treba pa jo je bilo zelo točno izračunati.

17) . # , Bc6—ef>

Grozi So4: Dh4: m Sf3:'+!

18) Dd2—c3 Lg6_h5

19) f3—f4!

Edina potega, ki pa res tudi že dobi partijo. Ni šlo 19) Tfl c5. 20) S<6. «8:+, 21) TfS:. Dc3:. 92) Te3:. Ldl:.

19) . . . Lh5 : dl

l7STi jemo. Na Sc4 dobi T>f3 figruro. na Sg€ odloči 20) Df6:, gf6:. 21) Sg«: ter event.

m Sff3T pride 30) 8f8:, Defc, 2T> M*-., Lf3:, 22) Td3 in lovec je zopet izgubljen.

20) f4 : e5 d6 : e5

Do izgubljene končnice bi vodilo De5:. Zanimivo nadaljevanje je bilo Dh6. 21) Tdl:, g5. 22) SI5!. Dh3:, 23) ed6:, f6, 24) do7: m črni bo moral kmalu dati vsaj kvaliteto za premočnega kmeta cfl.

21) Tel : dl TaS—d8

22) Lh3—d?!

S tem sta obe črni trdnjavi odrezani od

igre.

22) . . . 23) DoS—a8! Vzame črni dami važno polje e7.

23) . . . a7—fca

24) Sh4—g2 Dffi—gf) Grozi eventuelno Td7: ter nato Del-K i»

17—f5. Zato:

25) h 2—h4 Dgf>—hS 28) ffS—e4 Dh5-h6

Sedaj je črna dama deplasirana. 27) ©4—c6

Beli hoče lOTCl na d7 po potrdM

utrdi t.i s c5—c6.

27) . . . fT_J6

Po tej ostri potez! je psrtije zelo Mhro konec. Bolje je bilo be5:. 2F) Dc5:. g5. 29^ h5, I>b6. čeravno je seveda črni tudi potem izgubi ien.

28) e5 : bfl tfl : W5

29) DaS—e7 črni m vda. Proti erožnji 30> T^eA-f" ni prave parada.

Na Dc7 pride celo 80) LeO-f Kh8. 31) DdR; itd. Tudi na Tfe8 odloči LeO-f' takoj.

Vasja Pire.

V. Tobeljakov

Utrip

Bilo je v neki kljnfki. Tja so prihajali mladi medicind, da bi v praksi preizkusili to, česar so se v teoriji naučih.

Visokošolec Brjuhin ie stopil k bolniku Talačnikovu in ga prijel za zapelje ter začel na glas štet; utrip:

»Ena, dve, tri, štiri, pet.... sedemnajst. Štirikrat sedemnajst?«

Za trenutek je pomiiljal, potem pa Je dejal: >06em in osemdeset.«

Potegnil je svinčnik m sj števrilko zapisal.

»Čakajte trenutek,« je tedai vzkliknil Talačnikov. »Zmotili ste *e, račun se ne ujema. Štirikrat sedemnajst ni osem in osemdeset, ampak osem in šestdeset.«

»Gospod!« je razburjeno odgovoril visokošolec, »tu sta samo dve možnosti, aM bom jaz vas zdravil, aii P® me boste vi poučevali v računstvu.«

»Saj vas ne učim računstva,« ae je opravičil bolnik, »toda.. .<

»Toda, kaj?«

»Toda račun se vendaT ne ujema.«

»Medicina ne sme trpeti, da bi se radovedni ljudje vtikali vanjo.«

»Ne vmešavam se v medioino,« se je poskusil opravičiti Talačnikov. »Toda po pravilih matematike je Štirikrat sedemnajst pač samo osem in šestdeset in ne osem in osemdeset. In če tega ne veste...«

»Nič vas ne briga, kaj vem in 8e"a n« razburil mladi vlsokofioleo. '

vem,« ee je

»Pil vas ne bom delal izkušenj. V! no boste presojali moje izobrazbe. Pravim vam, ne razburjajte se, prosim ...«

»Saj se ne razburjam«

»Pač, razburjate se. Mirni niste. Kot bodoči zdravnik vem, kdaj je bolnik miren hi kdai nemiren.«

»Jaz ni^em nikakšen bodoči zdravnik.« fe odvrnil Talačnikov,- »toda če se ta kdo razburja, se ne jaz, ampak vi....«

»Škandal! Ce se bo vsak bolnik vmeša vaj ▼ zdravilstvo, ne bo mogoče nikomur več pomagati.«

»Veste kaj?« je poskusil Talačnikov pomiriti vieokošolca. »Tamle prihaja službujoči zdravnik. Vprašajva ga! On naj razsodi!«

Ia ®am se je obrnil k njemu ter mn rekel: »Gospod doktor! Gospod je napačno računal jn ni napisal pravilnega utripa mojega srca.«

Zdravnik je stopil k postelji, prijel bolnikovo roko in začel, prav tako kakor prei visokošolec. na glas šteti:

iftna, dva, tri... dva in dvajset. Štirikrat dva in dvajset Je osem in osemdeset-Napišite osem in osemdeset,« je dejal in se obrnil k visokoSolcu.

Brjuhin se je smejal.

Talačnikov je pogledal svojo roko in sko mignil z rameni. Neumno razburjanje mu je povišalo pul3, tega pa zdravnik ni mogel vedeti.

Trocadero — najnovejši modni ples

Metodiozaa glasba, toda kontpficirane figure

Modni plesi, ki ao jih plesali v preJBnJft čagth v družbah, so izvirali do začetka našega stoletja skoraj izključno a Dunaja in iz Pariza, šele tedaj, ko ao se začeli širiti južnoameriški tangi je Evropa v področju umetnosti družabnih plesov začasno izgubila prevladujoče mesto.

Po vojni so plesne lokale obvladovali aa-morsM plesi ln jazzi. dokler se ni začela reakcija. Vrnili so se k valčku tn english valtzu. Sedaj pa so v Parisu predvajali nov ples, ki bo v novi sezoni po vsej priliki

hnel glavno besedo. Ples so imenovan na čast svetovni razstavi »Le Trocadero«.

Pred izbrano družbo je predvajala njegove evolucije plesalska dvojica Gladvs ln Dony. Trocadero Je komponiral znani pariški radijski dirigent Guido Curti, sin rimskega skladatelja Enrica Curtija. Novi ples sestoji iz poedinih stavkov v tričetr-tiskem taktu i drugih v dvočetrtinekem ritmu. Figure so precej komplicirane, vendar pa se jih prej naučiš nego tanga. Ker Je muzika zelo melodiozna, menijo, da se bo trocadero v kratkem uveljavil povsod.

Avtomobili izpodrivajo rikše

Kitajsko življenje se spreminja — Rikše so izpodrinile nosilnice, avtomobili pa bodo odpravili rikše

Rikše. tisto dvokolemi voaički, s katerim

prepeljujejo kitajski kuliji ljodi. izginjajo čedalje bolj s cest japonske prestolnic« Tolcija. Na glavnih cestah tega mesta, kjer mrgoli avtomobilov, spada rfkša že med velike redkosti. Ta primitivna vozila ne morejo zdržati konkurence s hitrimi m silno cenenim« taksiji.

L. 1936. je začelo število flkS padati. Dodim jih je bilo tedaj v Tokijn še 10.893. so jih našteli deset let pozneje komaj 1640, med tem pa je števfl0 avtotokeijev narasJo od 8.300 na 23.365. Tudi r podežeiekih mestih Japonske je oparaovatj isti rasvoj. V manjših mestih vzdržujejo samo še staromodne gostilne, kj so namenjene domačinom. rikše in kiritfje.

RikAa pa pri vsem tem ni tvfkakor kak-Sno posebno staro prevozilo, kakor običajno menimo. Izumil jih je namreč šele 1. 1869. neki Joruke Izumi. Prve rikše so ime-

le lesene obroče na koSesih. ki so jfb po-aneje namenjali; i železnimi in so se odlikovale zato po siknem trusču, ki so ga delale na slabem tlaku tedanjega Tokija. Šele dosti .pozneje so dobite gumast«, obroče. Priljubile pa so se rikše ljudem takoj in v nekoliko letih so izpodrinile nosilnice. dotedanje prometno sredstvo odličnejših Japoncev. Danes jih same izpodriva spet moderno motorno vozilo.

Milijon gobavcev v Indiji

Nova statistika iz Indije poroča, da je tam 1. 1934. umrlo št

Pi^am

boš, če ti povem, da sem pri tem zašla v šotor podporočnika Audinota! Ravno ko sem opazila zmoto, so me vojaki prijeli.«

Ko je žena videla bledi Jeanov obraz, Je nadaljevala:

»Kaj pa ti je Jean? Ali ti to ni prav? Kaj si tako bled ? Praviš, da me bodo ustrelili? Ne dovoljuj si vendar tako krutih Bal! Nu, komaj se morem vzdržati smeha! Jean, zakaj sili« proč?«

Trenutek potem, ko Je poročnik Navarre zapustil Aotor, jo stopil vanj Audinot. Tudi on je bil zbegan in bled. Helena ae je čudila:

»Kaj pa vam je vsem danes? Ali imate razgrete glave, ka U? Vo« kaj ml je dejal Jean? Da me bodo v eni uri ustrelili! Buda-lost! Ampak v tvojem šotoru ja 1. prijetno! Dragi George, prihodnjič ne bo treba čakati na moj prihod, našla bom sama! Kaj pa se ti tako mrači obraa? Ali meni«, da nisem prišla zaradi tebe? Saj si vendar hotel dokaza ljubezni od mene! Zdaj ga ima«. Poslušal, George! Kakšni ljudje ste častniki tukaj v taborišču t Odmikate ee od mene kakor da aem garjeva ovca! Pravil, naj se slečem? čemu? Naj oblečem tvojo uniformo ?Cemu vendar? Zakaj taksne «ale? Nu, pa naj bo. Moj konj čaka in Če me potllja« stran, bom ubogala. Tod* vsaj to mi .poroči. kako se bo iztekla ta šala s ustrelit-vijo! šala, kajne? Saj sem to dejala tudi Jeanu, pa ni hotel nič slišati o tem. In kdaj se potem vidiva? Ve«, delj nego mesec dni ne zdrži m brez tebe! (""e ne prideš ti k mm!, prijašem jaz k tebi! Karavansko pot I poznam. Torej zbogom George, moj mali j fantič, zdravo, Nikoli ne bo« izvedel, kaj )

sem tvegala, ko sem se napotila k tebi! In s kako težkim srcem zapuščam ta kraj! Jeanu pa kar povej, da me nocoj še ne more ustreliti. Zdravstvuj!«

Ko je stopil poveljnik straže v šotor poročnika Navarra s sporočilom, da je justi-fikacija izvršena, je našel častnika z obra-«om na »emlji. Obležal je tam, kakor je padel, ko je počilo iz vojaških pušk dvanajst usodnih atrelov.

Glas poveljnika straže ga je zbudil iz omedlevice. Ozrl se je v vojaka s spačenim obrazom. Poveljniku se je zdelo, da ima pred seboj blaznika.

V tem trenutku so zabučale trobente, ki so oananjale jutranjo uro. In takoj nato se je aačel Šum, % vrtanjem, ki je pomenilo spravljanje šotorov aa odhod drugam.

Poročnik Navare se je dvignil kakor v polsnu. Njegovo telo je bilo omamljeno od trudnoati in živčnih naporov. Zbral je vso SVOJO voljo, da bo lahko še enkrat pogledal Heleni v obraa. Hotel so je posloviti od nje kllub strašnemu povelju, ki ga je mora! izvršiti. Ona druga, ki je bila prav za prav kriva vsega tega, je bila kdo ve kje daleč za peščenimi polji! Namesto nje so vojaki prijeli ubogo Heleno, njegovo ženo! Kako bo mogel živeti brez nje ?

Stopil je naprej, pogledal mrtveca — ln zaječal. Nihče ni ališal njegovega pridušenega krika, . katerim je izrazil doživljaj, ki ga J. imel v trenutku, ko Je uzrl pred seboj obraz svojega tovariša Georgea Audinota. Kajti tedai je doumel vse. kar se Je (godilo. Spregledal je resnico, ki mu jo je odkrila ta nepričakovana smrt.

Spočetje brez očeta

Od poskusov z jajčeci morskih ježev do uspeha z jajčnimi stani-cami kuncev — Umetna partenogeneza - Pojasnitev osnovnih skrivnosti življenja

Na Harvardovem vseučilišču v Gambrid-geu (Massachusetts) ie uspelo, da so jajčne stanice kuncev razvili

po čisto kemični poti.

To je prvi, primer spočetja brez samca med sesalci.

Bitja brez očeta med nižjimi živalmi, posebno žuželkami, niso namreč nič posebnega. Indijske paličaste kobilice polagajo n. pr. neoplojena jajčeca, iz katerih ee^ izležejo same samice. In ko te dozore, ležejo spet jajca, iz katerih se razvijajo nove samice. To se nadaljuje iz pokoljenja v po-koljenje, —

brez samca, brez očetov.

Majhno razliko tega poznamo v ostalem tudi pri čebelah. Tu spravlja matica »po svoji volji« in potrebi samce ali samice na svet s tem, da leže oplojena ali neoplojena jajčeca

Prvi, ki se je bavil z vso intenzivnostjo s spočetjem brez očeta, z »deviškim spočetjem« v naravi, je bil ameriški nagrajenec z Nobelovo nagrado prof. Jacques Loeb. Njegov poskusni objekt, ki je postal pozneje tako rekoč poskusni kunec raziskovalcev razvojnih zakonov, so bila neoplojena

j a j ? e e a morskih ježev.

Morski ježi imajo normalno očeta in mater, neoplojena jajčeca se ne razvijajo ln propadejo. To je mogoče preprečiti samo po določenem kemičnem receptu. JacQues Loeb ie kemično sestavo morske vode malo spremenil in neoplojena jajčeca so ostala živa in so se razvila v akvariju v ličinke morskih ježev, v morske ježe. ki so imeli sicer mater, a nobenega očeta. Kemičen dražljaj more torej

nadomestiti oploditev

in pripravita jajčno stanico do razvoja. Sčasoma so našli čedalje več postopkov za to umetno »partenogenezo«, kakor se imenuje s strokovnim izrazom razvoj neoplojenega jajčeca. Za metulja jajčeca zadostuje n. pr. krepko — krtačenje, za žabja jajčeca spet vbod s tenko iglo, da se prične jajčna Staniča deliti.

Zdelo se je pa, da biologi s tema metodami ne pridejo iz področja nižjih živali

žuželk in dvoživk.

Njihovi poskusi eo za toplokrvne živali,

posebno za najbolj razviti razred sesalcev

odpovedali. A kakor pravi sedaj poročilo

iz Cambridgea, je končno uspelo tudi to.

V bistvu ne gre za nič drugega nego za prenos umetne partenogeneze morskih ježkov na sesalce, oziroma na kunce.

Seveda je treba pri sesalcih več dela, kajti jajčne stanice so v njdhovih

telesih skrite

in potrebujejo za svoj razvoi tudi nadalje varujočesra organizma. Odvzeli so torej ku-nici neoplojena jajčeca, spravili so jih v prostor, ki je bi] segret na konstantno temperaturo telesa, in so jih tn obravnavali s kemičnimi dražili. Ta jajčeca eo potem hitro vsadili drueri kunici. Poskus je uspel. Neoplojena, samo kemično obravnavana jajčeca so se razvila do določenega embrionalne^a stadija, kunica je postala prava

mati tujih otrok,

ki 90 bili vrhu tega 5e brez očeta.

Čeprav takšni eksperimenti nimajo neposrednega praktičnega pomena, jih vendar ne dela.io iz samega veselja^ do senzacij. Gre namreč za pojasnitev življenjskih skrivnosti, za ugotovitev tistih doslej malo znanih kemičnih dogajanj, ki ustvarjajo iz ene same stanice novo bitje.

Kdo bo gospodar

Delo britskega »odseka za polarna vprašanja

Antarktide?

'Ajngffja. Avstralija in Nova Zelandija bodo v bližnji bodočnosti bržkone spravile vprašanje o svojih pravicah nad ogromnim antarktičnim ozemljem ponovno pred svet in obenem zavrnile zahteve drugih dežel po teh ozemljih, ki so le malo znana, v ka* terih pa slutijo mnogi strokovnjaki prebo-gata ležišča vsakovrstnih rud in premoga. Ta novi nastop Anglije, Avstralije in Nove Zelandije je posledica dela posebnega »odseka za polarna vprašanja«, ki je zasedal na konferenci imperija in o katerem javnost še pred nekoliko dnevi ničesar ni vedela. Odseku je predsedoval avstralski zakladni kancelar Cacev in kaj so tam Sklenili, bomo izvedeli bržkone v kratkem.

Kakor znano, ee poteguje za različne dele Antarktide cela vrsta držav, med njimi britski imperij. Zedinjene države, Fran* eija, Argentinija in Norveška. V novembru in decembru predlanskega leta je preletel

ameriški polarni raziskovalec EUsworth ogromno ozemlje, na katero dotlej še ni bila stopila človeška noga. Ellsworth ga je »zasedel« za Zedinjene države. To ozemlje ima površino 350.000 kvadratnih milj in se razteza od 80. do 120. vzporednika za-padne poloble, od obale Antarktide do Južnega tečaja. Razen tega je bil že admiral Bvrd za Ameriko »zasedel« Deželo Marije Byrdove.

Argentina se pričika z Anglijo zavoljo Južnih Shetlandov in Južnih Orkenevev. Anglija zahteva zase še Grahamovo deželo in druge velike kose Antarktide Avstralija zahteva vse antarktično ozemlje južno od 60. vzporednika in med 45. ter 160. stopinjo vzhodne dolžine. Nova Zelandija zahteva ozemlje, ki meji ob »avstralsko« Antarkti-do, Norveška zahteva Bouvetov« otoke, Francija pa Adelijiine otoke. Bržkone se bodo te d-rfeive m to razdelitev končno tudi pogodile.

Orehov les naznanja vojno

Za nedostajanjem železa — pomanjkanje orehovega lesa

Železo je postalo po vsem svetu kar nekam redka stvar, odkar se skoraj vse države oborožujejo v pobesnelem tempu. Teh-nizacija in mehanizacija vojne sta imeli, za posledico nesluteno porabo te kovine za vojaške namene. Tudi zvišanje cen usnja na mednarodnih tržiščih in podražitev volnenega blaga sta v dokajšnji zvezi s povečano potrebo teh predmetov za vojne uprave.

V novejšem času pa je slišati pogoste pritožbe o pomanjkanju predmeta, ki ga je bilo še pred nedavnim težko prodati, ker so ga imeli skoraj v vseh deželah na pretek: gre za les. Ne sicer za mehki les, ki ga je vedno preveč in je zato poceni, temveč za trdi les in pred vsem za oreh.

že od starih časov velja naraščajoče povpraševanje po orehovem lesu za znak večje vojne nevarnosti, kajti iz tega lesa izdelujejo kopita za puške. Zanimivo je, da

Vojaška vzgoja v ČSR

Obrambni odbor praškega parlamenta je te dni na posebni seji sklenil, da bodo čsl. državljani podvrženi vajam za letalsko obrambo samo do 50. leta starosti in ne do 60. leta, kakor je prvotno predvideval zakonski osnutek. Tudi število vežbal-nih letnih in* za obveznike med 17. in 30. letom se bo nekoliko skrčilo.

ZA POLETNO VROČINO

bouret, domače platno, volnen „frescoM in tropical, lister itd. Vam nudi

DRAGO SCHWAB

LJUBLJANA, Aleksandrova c. št. 7

V zalogi vsakovrstne obleke aH se izdelajo na željo tudi po meri.

se noben drug les tako dobro ne da uporabiti za takšne namene kakor iz debla miroljubnega oreha.

Danes trdijo mnogi strokovnjaki, da obstoji v nekaterih deželah nevarnost, da se bo začelo zavoljo naraščajočega povpraševanja po orehovini roparsko gospodarstvo s temi drevesi in da je treba zato pravočasno poskrbeti za njih zaščito. Železo lesa torej še ni popolnoma odrinilo z vojnega področja. Tanke in topove, vojne ladje in izstrelke izdelujejo sicer skoraj samo iz kovine, toda za puške, karabinke, lahke strojnice in strojne pištole je treba še vedno lesenih kopit. Orehovega lesa je čedalje manj — vojne se pripravljajo!

Pet milijonov za prevod

Honorar, kakršnega ni dobil gotovo še noben znanstvenik za prevod, sta ponudila francoska akademija znanosti in neka založba znanemu starinoslovcu stotniku Au-vergneu. Prejel naj bi pet milijonov frankov za prevod nekega perziškega kodeksa, ki je star 2000 let.

Najnapornejše je bilo pri tem delu ločiti poedine liste papirusa, ki so postali s časom krhki in so se zlepili drug z drugim skoraj neločljivo. V nekoliko mesecih pa je učenjaku uspelo, da je napravil del rokopisa čitljiv in umljiv, in misli, da bo vse delo dovršil v dveh letih.

Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še ze pol stoletja!

gftrom Bolgarije je zavladalo ob rojstvu prestolonaslednika Simeona veHko navdušenje. Ko je kralj Boris odhajal lz cerkve Aleksandra Nevskega, bo mu prebivalci Sofije

od veselja čestitali s poljubljanjem roke

Zaljubljen v zobozdravnico

Iz ljubavnega romana se je izcimila kriminalna zgodba

Mlad, eleganten trgovski potnik se Je

mudil po opravkih v švedskem mestu Karls-kroni, kjer so se ga lotile hude zobne bolečine. Mož je stopil kratkomalo v najbližji zobozdravniški atelje, kjer ga je sprejela mična, mlada zobozdravnica.

Mož, ki se piše za Monkolsta, je v njeni navzočnosti na bolečine kar pozabil, pa je moral nazadnje le priznati, da ga je prignal v ordinacijo bolan zob. Gospa doktorica je bila za to, da bi se ta »Ob po kratki proceduri izdrl, toda pacient se je upiral tako kratkemu procesu. Menil je, da mora za svoje zobovje končno nekaj narediti in tako se je izcimila daljša obravnava, ld mu je dala priliko, da je mladi

zdravnici priznal svojo ljubezen na prrt pogled.

Mladenič ji je bfl simpatičen ki tako se

je zgodilo, da jo je vodil vsak večer na zabave in sprehode in da ji je prinašat vsakovrstne darove. Njegovi dohodki pa niso bili tako veliki, da bi mogel to vzdržati in iz ljubezenskega romana Je nastala nekega večera kriminalna zgodba.

Tega večera je mlada zdravnica opazila, da je bila iz njene blagajne izmaknjeoa večja vsota. Izkazalo se je, da je bfl Man-kol5»t, ki je prišel kakar Običajno, da J> povedo v gledališče, dalj časa sam v tem prostoru. Stvar je prišla pred aocBšSe ia Monkolst je svoj greh priznal. ObsodiB scf ga na štiri mesece.

Najdražji radijski aparat na svetu

ima maharadža iz Patiale v Indiji

Najdražji radijski aparat si je dal zgraditi maharadža patialskL Ta indijski knez in Krez si je želel, da bi njegov sprejem-

V vodi )e prijetno

* , »

Poletna vročina naganja ljudi v vodo, kjer si krajšajo Cas z igranjem na karte

Bukev daje v nevihti drevesne površine

že iz davnih časov izvira mnenje, da ognjeni žarek iz oblakov ne zadeva brez izbere tega in onega drevesa, temveč da ima nekatere

vrste dreves »rajši«

nego druge. Hrast velja že od starega veka za tisto drevo, ki mu daje strela prednost, o bukvah pa pravi ljudstvo, da si pod njimi varen.

Kakor v premnogih drugih primerih gre tudi tu za prastara opazovanja, ki se podedujejo od roda v rod in ki jih more znanost v mnogih primerih potrditi. Tudi po novejših znanstvenih opazovanjih iz najrazličnejših dežel spada hrast med drevesa, ki

pod hrastom!

varnejše zavetje — Električna prevodljivost - Zakaj udarja strela najrajši v iglavce

nfk po vrednosti prekašaS rfgfl mikrofon

angleškega kralja.

Poklical je zato v svojo palačo uglednega indijskega, arhitekta, s katerim se je pogovoril o načrtu za ta sprejemnik. Aparat naj bi imel samo ob sebi umevno vse najmodernejše pridobitve, da bi mogei knez poslušati z njim brez vseh motenj vse postaje na svetu.

Arhitekt mn je omteTfl omaro, ki se rfdlada popolnoma z ostalo opremo mahia-radževe palače. Ta omara je iz najpleme-nltejšlh vrst lesa, ki so okrašene s prekra-aiiml omamentL Gumbi so iz slonovine in posuti z dragulji. Maharadža je najel cel štab inženirjev, ki nimajo drugega opravka, nego da skrbijo za stalno dobro delovanje tega sprejemnika.

Dobitek z vsiljeno srečko

Trafikantu Karta Prinzu v Oberlaaju r Avstriji je ostalo od neke loterije nekoliko srefik, ki Jim ni mogel najti kupca. Rezerviral Je dve srečki zase. Neki Schiltz je prišel v njegovo trafiko in Prinz ga Je skušal pridobiti za to, da bi eno izmed rezervnih srečk kupdL Schtitz ni hotel o tem ničesar slišati, končno pa se je trafikantu le posrečOo, da mu je srečko naravnost vsilil Na dan žrebanja se je izkazalo, da m Prinzu srečka, ki jo Je ohranil zase, prinesla nobene —eče, SchOtz pa Je z drugo zadel 12.000 šilingov.

Windsorski vojvoda na Dona jn

5?Sndsorski vojvoda in njegova soproga se mudita že približno teden dni na Dunaju. Sekaj ggimo fitet {Hfsiein »BrfartoUt kje* sta nastanjena

najpogosteje trešči vanje

ali jih vsaj blisk najbolj poškoduje. Sledijo mu po vrsti topol, bor, smreka, macesen, vrba hruška, jesen in brest, med tem ko so poškodbe na bukvah, javorih, jerebikah dosti bolj neznatne in spadajo ta drevesa morda res med tista ki se jih strela najbolj poredko »spomni«. Nekako v

sredi med obe ma vrsta ma

so lipa, žlahtni kostanj, črešnja, jablana in oreh.

S temi dognanji se znanost seveda ni mogla zadovoljiti. Hotela je tudi vedeti, zakaj v ta drevesa rajši trešči nego v druga oziroma zakaj so poškodbe na drevesih prve vrste večje nego pri drugih. Te vzroke je iskala s sistematičnimi opazovanji in tudi s poskusi. Že 1. 1912. je potem znani botanik E. Stahl iz Jene lahko objavil prve popolnejše izsledke.

Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, se zdi, da igrajo pri večji ali manjši ogroženosti dreves po streli v prvi vrsti

terenske prilike,

pri večji ali manjši stopnji poškodbe pa zlasti večja ali manjša električna prevodljivost drevesne površine. Naziranje. da daje strela prednost pred vsem drevesom, ki stoje ob kakšnih vodnih tokih ali vsaj na mokrem ozemlju, bo točno, ker je v skladu s fizikalnim spoznanjem, da se izenačenje električnih napetosti med oblakom in zemljo najlažje zgodi tam, kjer so v zemlji

plasti, ki zadržujejo vodo.

Posebno, če so na takšnem ozemlju drevesa, ki segajo s svojimi koreninami globoko do talne vode. bo prišlo do tega izenačenja. Takšna drevesa pa so hrast, topol, bor, smreka, dočim imajo n. pr. bukve rajši bolj suha tla. Tako si lahko razlagamo tudi na prvi pogled malo čudno dejstvo, da strela nikakor ne obiskuje v vseh primerih najbolj drevesa, ki stoje na kakšni višini in

vse predmete okrog sebe presegajo po velikosti. To so pač drevesa na tleh, ki so za vodo bolj propustna in če že niso pred strelo absolutno varna, tedaj jih vsaj

hudo ne poš koduje.

Kar se tiče poškodb, Je njih stopnja, kakor so pokazali poskusi, odvisna od električne prevodljivosti posameznih njihovih plasti in tudi od njih cepljivosti. Srčevina prevaja elektriko slabše nego beljavina, ki vsebuje dosti več vode, in beljavina jo prevaja spet neprimerno

slabše nego skorja,

ki ji zato strela pogostoma izključno sledi, posebno če gre za slabotnejše sprožitve. Simo če so sprožitve bolj krepke, trpi tudi beljavina in v tem primeru zavisi poškodba lesa od njih cepljivosti.

Drevesa, ki imajo cepljiv les, kakor topol, hrast itd., trpijo seveda bolj nego n. pr. bukve in hruške, ki imajo manj cepljiv les. Dalje je treba upoštevati tudi površino skorje in to, ali je drevo takšno, da se njegova površina lahko

omoči od deževnice

ali težko. Na drevesih s hrapavo površino se voda vzdolž debla težje odteka nego na drevesih z gladko površino, debla prvih dreves zato slahše prevaiain elektriko v zemlin in zato ni čudno, če iskra iz oblaka malo huje pogospodari po njih nego po gladkih deblih, ki se takoj zmočijo in prevajajo zato elektriko

neprekinjeno do zemlje.

Listnata drevesa, ki imajo svoje veje obrnjene navzgor, dobe iz tega razloga v splošnem prej in več vode na deblo nego iglavci z navzdol obrnieni™* vetrni, kier sp voda odteka manj na deblo. Zato so poškodbe na iglavcih po streli v splošnem večje nego pri listovcih. Pri hrastih pa se odkaplja večji del vode ob upogibih vej naravnost na tla, ne da bi se odtekala po deblu.

Štirje mrtvi plezalci

V ozemlju Gran Paradisa so se štirje turisti, trije dijaki in ena dijakinja, ubffi na plezalni turi. Nesrečnike so našH mrtve v nekem kamina miličniki in delavci, ki so sadili mlada drevesa. Kako je nastala nesreča, ni pojasnjeno.

'KubezUi* tnila,

domače,

$(oven$fio mitol ANEKDOTA

Angleški kralj Henrik "Vili, je hotel po«

»lati škofa Bonnerja z nad vse grobim pismom k tedanjemu francoskemu kralju.

»Sire,« je dejal Bonner. »6e to pismo po-nesem, mi bodo v Franciji glavo odsekali«

»Ce se bo to zgodilo, tedaj dam obglaviti vse Francoze, ki živijo na angleških tleh,« je vzkliknil kralj.

»To bi bilo zelo dobro«, je menil škof, »vendar pa ne vem, da-li bo kakšna izmed teh glav spadala na moj vrat.«

VSAK DAN ENA

3

Romeo in JuKja

ȻPoBtacet*4

P O R T

Krožna kolesarska dirka

Celih pet ur bodo gledalci lahko danes popoldne opazovali borbo številnih juniorskih in seniorskih dirkačev na znani podutiški progi. Juniorska skupina bo začela dirkati ob pol 14., glavna skupina pa, ki mora prevoziti 10 krogov, pa po končani juniorski dirki. V tej skupini bodo tudi znani „sofijski" vozači Rozman, Prosinek, Gartner in morda še nekateri.

Gledalci in pešci se naprošajo, naj se zaradi morebitnih nesreč ne ustavljajo na progi, posebno ne na mestih, kjer ni pregleda.

Sparta (Zagreb) in Grafika

bosta v popoldanski tekmi ob 17*30 na igrišču Primorja o tvorili serijo nogometnih tekem, ki jih je organizirala Grafika za svoj 10-letni jubilej. V predtekmi bosta igrali moštvi Kamnika in rezerva Grafike ob 16.

IBoStvo Sparte v postavi: Urbančič—Smrkic, Petermanee—Petrin ec, Gmajnički, Belak—Bruner, Novosel, Pavletic, Stankovic, Glavica

Na igrišču Slovana za Kolinsko tovarno bo ob 17* odločilna revanžna kvalifikacijska tekma med jeseni-£kim Bratstvom in Marsom

Nogomet na dveh straneh, izberite in pridite!

jat**

Problemi SK Ljubljane

Uspehi in neuspehi — Solidno moštvo pogoj za napredek — Kako bo jeseni?

Vodstvo SK Ljubljane je na naše vprašanje, kaj dela odn. ne dela naš Egaški nogometni klub, aprožJilo željo, da bi se problemi našega ligaša spravili kar v javnost. Naj ona., ki ji gotovo ni vseeno, kakšno vlogo igra slovenski nogomet v veliki in zmerom napredujoči jug«slovenski nogometni družini, sama precedi, kako teško nalogo go prevzeli oni, ki jim kar tako na splošno »očitamo« ,da SK Ljubljana ni za nikamor. V kopici vprašanj, ki so stalno odprta pred požrtvovalnim.! delavci v tem našem klubu, navajamo nekaj najslavnejših, o katerih razmotriva klubovo tajništvo takole:

Komaj dobro leto je minilo, odkar sta ee združili obe tedanji vodilni ljubljanski nogometni sekciji v SK Ljubljano. To leto je podalo dokaz, da je bila taka spojitev neizbežna. To izhaja iz dejstva, da je bilanca o gospodarstvu SK Ljubljane v tem letu manj obupna kot so bile v prejšnjih časih bilance bodisi nogometne sekcije Ilirije ali Primorja. Manj obupna, da. toda še vedno ne razveseljiva! Toda dejstvo je le, da ima novi klub večjo zaslombo v krogih nogometnih interesentov in večjo privlačnost na igrišču.

Po svojem položaju in po svoji zaslombi V javnosti — ki se bo gotovo še pojačala — ima SK Ljubljana mnogo lepše možnosti in nade za bodočnost, kot katerikoli drug klub v državi, ki živi v podobnih okolnostih. čim je prodrlo spoznanje, da je Ljubljana premajhna za dva velika kluba, so vzrasli novemu klubu pogoji, ki so stvarno mnogo povoljnejši od pogojev, v katerih živijo n. pr. sarajevska ali osije-iška Slavija, splitski Hajduk, obeh zagrebških klubov izza Gradjanskega in tretjega "beograjskega kluba. Predvsem je tu edinstvena zemljepisna lega, kljub drugačnemu naziranju v »Jutru«, ki omogoča hitre in cenejše zveze (pa še prepočasne in predrage, op. ur!) do vseh močnih športnih središč Srednje Evrope in severne Italije, »ia ne govorimo o bližini Zagreba in drugih naših večjih športnih centrov. Potem, seveda, enodušna opora v športnem občinstvu na-še tretje prestolnice, ki ni brez požrtvovanja in tudi ne maloštevilno.

Ali pogoj za res zdrav in stvaren ter trajen napredek je

solidno moštvo.

Ljudje morajo imeti v svoje moštvo popolno zaupanje, če je nasprotnik šibak, mora 'biti publika prepričana, da ga bo moštvo »neslo« gladko in prepričevalno. Potem bo prišla gledat svoje moštvo. Ob uravnovešenih močeh ali spričo nasprotnika boljše znamke mora športno občinstvo pričakovati vsaj resno in dobro ter požrtvovalno igro domačega moštva; tedaj bo šla gledat borbo. Vedno pa bo igrišče dovolj zasedeno, da se ne bo bati prenizkih dohodkov. Torej: ustvariti je treba in izvežbati zanesljivo moštvo.

V minuli sezoni tega ne bi bil dosegel niti najboljši trener. Kajti često niso odločevale kvalitete poedinih igralcev, kdo bo v danem trenotku igral v prvem moštvu, temveč je bil igralčev izvor vse bolj tehten razlog, ki je odločal. Bilo je še drugih težkoč. Nekaj igralcev sploh ne more igrati izven Ljubljane, ra.zven v Zagrebu, kjer je treba za potovanje en sam dan, ker enostavno ne dobijo niti tistih revnih dveh ur dopusta, da bi šli v službo šele ob desetih po prihodu beograjskega brzea. Pač pa morajo ali so morali baš zato nastopati vsaj v Ljubljani. Precej je bilo tudi bJezur, že jeseni, ki so odstranile nekaj dobrih moči iz moštva. Tako je naraslo število igralcev, ki so sodelovali y 18

liginih tekmah do 25, kolikor jih gotovo ni porabil noben drug klub.

Te večne menjave. so naposled šle na živce že skoro vsem, ki so bili kakorkoli zainteresirani na našem klubu. Gotovo so tudi bile vsaj deloma krive zelo skromnega uspeha ali pravzaprav velikega neuspena sredi tekmovanja. V prvih treh tekmah je moštvo doseglo pet točk, v poslednjih treh tekmah pa šest. Vmesnih dvanajst tekem je dalo vsega štiri točke! Ni čuda, če je interes za tekme Ljubljane padal, ne samo zunaj, temveč tudi v Ljubljani. Sicer smo bili priče, kako se je prvotno obisk razveseljivo stopnjeval od tekme do tekme. Ko je dosegel višek in ko bi bilo moralo moštvo nuditi svoj maksimum — na tekmi z Gradjanskim — je bilo moštvo že sredi najhujše krize, ki se je potem še bolj odkrila v Beogradu proti Bsku in v Splitu. Tako je splaval ves trud klubovega vodstva po vodi, splahnela je vsa naklonjenost našega športnega občinstva.

Reakciji se ni čuditi. Moštvo je nastalo iz spojitev prešnjih sekcij Ilirije in Primorja, ki sta si bili ljuto v laseh. V novi klub so prinesli igralci stare metode, po možnosti v poslabšani izdaji To je psihološko razumljivo. Iz teh negativnih elementov se ni moglo roditi nič pozitivnega. Saj so bili že prej v državnem prvenstvu oboji. Toda važno je, da so bili tisti, ki so prispeli do državnega prvenstva, pred svojim lokalnim rivalom. S tem je bilo lokalnemu rivalstvu zadoščeno, čeprav je udeleženec v državnem prvenstvu obsedel skoro stalno tam okoli zadnjega mesta. V tej miselnosti igralcev se seveda ni moglo pričakovati, da se bo moštvo na mah preorientiralo iz lokalnega v medkrajevno rivalstvo. Menda se ni sploh tja do konca lanske lige v moštvu kot celoti nikoli pojavila zavest, da nastopa v borbah kot naš ožji reprezentant, kot član naše nogometne elite, šele v poslednjem trenutku je nastopil preobrat in rešil situacijo. Zato pa so bili potrebni izredni napori, ki so šli neopazno mimo javnosti.

Po tehnični sposobnosti je v moštvu nekaj moči nadpovprečnih kakovosti. Ne da se tajiti, da je nekaj mest izredno slabo zasedenih. S tem je že povedano, da je moštvo precej raznoliko. Naloga tehničnega vodstva kluba bo, da pomanjkljivosti spopolni, da morebiti pritegne nove moči. bodisi iz lastnega naraščaja, bodisi od drugod. Po raznih pripravah sodeč, bo moštvo jeseni znatno solidamejše, bolj trdno in zanesljivo zgrajeno. Toda tudi drugi ne počivajo, vsak dan beremo, kako skoro vsi naši ligaški klubi krepijo svoje vrste.

Po izredno ostrem finishu v prvenstvu je bilo moštvo potrebno nekaj oddiha. Saj je isto pokazal Gradjanski, ki je po napor-in uspešnim zaključku prvenstvenega tekmovanja naglo popustil; tako naglo in izdatno, da proti Genovi ne samo da ni uspel, temveč nas je skoro blamiral. Naše moštvo pa je bilo potrebno, kakor smo videli, povrhu še reorganizacije in regeneracije.

Seveda se ne smemo dati presenetiti kakor spomladi, ko smo šli skoro brez priprav v prvenstvo. Ta mesec in pol, ki nas še loči od začetka prvenstva, bomo delali, igrali in gradili. Predno se bo tehnično vodstvo kluba odločilo za dokončno sestavo moštva, bo treba preskusiti razne kombinacije, ki jih je precej. Ono, ki se bo najbolj obnesla, bo obdržalo in jo povedlo v borbo, ki nam bo prinesla, upajmo, nekaj boljših rezultatov od lanskih. Z boljšimi rezultati pa bomo, tudi uoajmo, zopet privabili naše ljudi na igrišče.

(Iz tajništva SK Ljubljane).

Postani in ostani član Vodnikovo dražbe!

Železničar pred važno nalogo

Danes ob 17.15 nastopi mariborski železničar v revanžni kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo na svojih tleh proti va-raždinski Slaviji. Ker je prva tekma ostala brez rezultata in igra danes žlezničar doma, je mnogo verjetnosti, da si bo iz-vojeval zmago. Treba pa je, da ga mariborsko športno obeinsvo v tej važni tekmi podpre in pride v čim večjem številu na njegov stadion ob Tržaški cesti.

Pot vin. kolo in proti Kgi na široko odprta!

Nogomet v Trbovljah

Tudi Trbovlje bodo imele danes majhno nogometno senzacijo. Prvič od cbstoja nastopijo v prvenstveni borbi juniorji Amaterja proti juniorjem Celja. Obe moštvi sta precej enakovredni in je težko reči, kdo bo spravil zmago in točke.

V predtekmi ob 15. bosta nastopila stara trboveljska nasprotnika, obe prvi moštvi Amaterja in Trbovelj. Začetek glavne tekme bo ob 17.30.

Športno občinstvo se vabi, da v čim večjem številu obišče prireditev in dostojno podpira naše najmlajše v borbi za točke. Povratna tekma bo v torek 29. t. m. o.b 17. v Celju. Zmagovalec bo igral 4. julija t. 1. prvenstveno tekmo z mladino mariborskega železničarja.

Službeno to odbora lahkoatletskih sodnikov — Ljubljana. Za fcroboj Beograd —

Zagrsb — Ljubljana, ki bo v dneh 2., S.

in 4. julija, t.l. se določa tale jury: vrhovni sodnik: g. geom. černe, vodja tekmovanja: Windisch, pomočnik vodje tekmovanja: dr. Bradač, starter: Datfilo San-cin, vodja zapisnika: Cek, Števec krogov: fioukal. glavni sodnik za mete: Megušar, sodnika za mete: Stepišnik in Premrl. Prvajury za fkoke: glavni sodniki: Vkftc in sodnika Cuderman in Trtnik, druga jury za skoke: Griinfeld in sodnika Poto-kar in Stropnik, časomerilci: Gorjanc, Polajnar, Pevalek, Cimpenman, ing. Ce-rar, geom. čeme in Cek. Sodniki na cilju: dr. Kuhelj, Katen, Slamič in Kermavner. Sodniki na progi: Gnidovec, Kes in Hvale. Vsi navedeni gospodje naj bodo dne 2. VH. ob 18., 3 vn. ob 17.30 in 4. VTI. ob 16.15 na igrišču Primorja. Opravičila glede tega tekmovanja se ne bodo uvaže. vala.

Kontrolo tekmovalne proge io tekmovalnega orodja bosta izvršila gg. Megušar in dr. Bradač v sredo 1. julija 1.1. ob 17. Jury za maratonski tek se bo sestavila dne 2 jolija ob 17.46 na igrišču.

SK Slavija. Danes ob 10. seertanek vseh nogometašev pri MarinŠku. V torek Igramo na turnirju Grafike. Kdo nima opreme, naj si jo preskrbi!

S. K. Reka: V torek Ob 15. igra I. moštvo na turnirju Grafike. Postava moštva je razvidna v garderobi.

Velike konjske dirke na dravsko banovino v Mariboru bodo dan^ in v torek 29. t. m. Danes bo zanimiv poskusni, v torek pa glavni dei*>y.

Bellevue - najlepša točka Ljubljane

Dobili smo odlično letovišče sredi mesta

Ljubljana- 26. junija.

Bellevue — že ime samo pove, da je to res lepa razgledna točka, poleg grada in nebotičnika nedvomno najlepša. Že se je zdelo, da bo ta biser Ljubljane, ustvarjen pred vojno, propadel- toda pred nekaj leti ga je kupil restavrater g. Pero Štcrk, ki je kmalu napravil iz njega majhno idilično letovišče, kamor radi prihajajo tujci. G. Šterk se ni ustrašil truda ne stroškov. Ogromno energijo je vložil v obnovo »Bel-levueja« in danes se lahko v Ljubljani ponašamo res s krasno napravo, ki dela naši hotelski industriji vso čast. Letos pa je bil Bellevue spet izpopolnjen. Poprej vegasta in kotanjasta vozna pot, vodeča iz Šiške na Bellevue, je temeljito preurejena in zglajena, postavljeni so novi robniki in stebri pri vhodu na Bellevue. Prekrasno sta urejena vrt in terasa, s katere je čudovit razgled na vse mesto- zlasti pa na veličastni panorama Kamniških Alp.

•1 jan ske družine Podgorškove. Pred odhodom v inozemstvo je v Ljubljani tudi študirala, pozneje pa se ni več vrnila. Veliki svet, ki jc spoznal njeno umetnost, jo je zadržal zase, čeprav je v njej še zmerom ostalo hrepenenje po rtari domovini. Kakor vemo namerava v teku letošnjega leta obiskati Ljubljano m prirediti lep plesni večer.

Deša Podgorškova ni umetnica sreudnje stopnje in je ni dvignila reklama- temveč resnična umetnost. V Evropi je največ nastopala v Berlinu, Parizu in Londonu in se je sicer zelo stroga inozemska kritika o njej izražala kar najpohvalnejše. Velike uspehe je dosegla tudi v Rio de Janeiro. kjer jo je kritika navdušeno pozdravila, za nas pa je vsekako zanimivo, da je bila povabljena leta 1932. na angleški dvor, kjer je plesala pred kraljem Jurijem- kraljico Marv in vojvodo \Vindsorskim. Ta njen nastop ji jc šc bolj odprl pot v umetniški svet, ki ga neprestano osvaja z zmerom novimi plesnimi zasnovami. Deša Delteil-Podgorškova ni pozabila materinščine. Povsod poudarja- da je Slovenka iz Jugoslavije, kakršno jo je tudi vsa svetovna kritika spoznala.

Iz Novega mesta

n— Kino »Dom« v Sokulskem domu bo

predvajal danes v nedeljo ob 16.. 18.30 in 20.30 zvočni film * ZLATO IZ SINGAPU-RA«. V ponedeljek (na Vidov dan) ob 18.30 in 20.30 in v torek (na praanik) ob 16., 18.30 in 20.30 velika zvočna opereta »VDOVICA IZ MARSOV T JE<. Ta sijajna opereta je posneta po Lcharjevi ».Veaeii vdovi«. c -

Da ustreže svojim gostom, jc g. Sterk letos poleg paviljona za godbo uredil tudi udobno solnčališče s prhami, ki se ga hotelski gostje prav radi poslužujejo. Če pa kdo ljubi senco in hlad, ju naide dovolj v gozdu za hotelom- kjer je tudi vse urejeno za goste. Brez pretiravanja je treba priznati, da je Bellevue danes po svoji legi in napravah edinstven hotel v Ljubljani. In pri tem bi bil storjen greh, če bi pozabili omeniti izboroo kuhinjo, za katero skrbi vzorna gospodinja, dočim ima gazda na skrbi izbiro prvovrstne pijače.

Gotovo bodo tudi Ljubljančani mali ceniti Šterkov trud in njegovo požrtvovalnost in da bodo radi pohiteli na Bellevue^ ki danes zaradi svojih ugodnih zvez leži skoraj v središču mesta. Saj konec koncev podjetni g. Pero ne ureja vsega v lastno zabavo, marveč v prid »n užitek Ljubljančanom in letoviščarjem in v korist slovesu Ljubljane.

Plesalka Deia Delte il-Podgorškova iz Ljubljane

Ljubljana,... junija. Že več kakor desetletje poznajo v inozemstvu, prav posebno .v Z cd m jenih državah, v Angliji, Nemčiji in Franciji, eno najboljših svetovnih plesalk Dešo Delteil, ki je tik pred svetovno vojno študirala ples v Ameriki in se po nenavadno lepih uspehih vrnila v Evropo. Gotovo je tudi dosti Ljubljančanov v inozemskih revijah videlo fotografije Myria in Deše, prikupnega zakonskega para, ki s svojo veliko plesno umetnostjo neprestano osvaja publiko in žanje uspehe povsod, kjer gostuje. Nihče pa ni v izredno lepi Deši spoznal Ljubljančanke, ki jo je želja po umetnosti še čisto mlado odpeljala daleč čez ocean.

Iz življenja na deželi

Iz Škofje Loke

s— Zvočni kino Radis bo predvajal danes ob 3. uri pop. in pol 9. zvečer velefilm >Helena< (»Sence preteklosti*). Med dodatki tudi risan film in Paramountov zvočni tednik. V ponedeljek in torek sledi velefilm >2elezni demoni«.

Iz Trbovelj

t— pasji kontumac poostren. Ker je bit v enem mesecu ugotovljen že drugi primer stekline v laškem sresu, je odrejen pasji kontumac. Vsi psi, ki de niso bili občiid prijavljeni iz neopravičenih razlogov, ge morajo popisati, in seznam se mora dostaviti sreskemu načelstvu. Vsako iapremembo v staležu psov, kakor pogin, pobeg, prodajo, je javiti občini. Vsi psi morajo biti podnevi m ponoči priklenjeni. Kadar so peri na prostem, se morajo voditi na vrvicah m nositi nagobčnike. Potepanje ms6k se mora zabranlti. Za vsakega psa alt mačko, ki pogineta, je treba poklicati konjača, da mrhovino preetpisno odstrani. Vsak ugriz osefo od sumljivih Peov in mačk ki vsako sumljivo obolenje prcov aii mačk se mora takoj javiti občini ah živinozdravniku. Iz kontumačnega okoLKa ae sme odstraniti pes samo z deljenjem sreskega načefebcia. Izjeme so dovoljene samo za lovske pse, ki so napisani na lovski karti, toda olajšave veljajo ssano y času k>va in samo v lovišču, za kar je osebno odgovoren lastnik psa. Proti kršilcem teb določil se bo uvedlo kazensko postopanje Najemniki lova in lovski ta poljski čuvaji se pooblaščajo, da smejo pokončati vsakega psa, ki ga zalotijo brez nagobčnika aE znamke. Poskrbeti pa morajo, da mrhovino odstrani ko-njač. Konjaču je zaukazano, da vrši redno obhode ln da pokonča vse p=e in mačke. ki niso po gornjih predgAsrh zavarovani.

*

RAJHENBURfl. Ze marsikatero lepo slovesnost smo imeli v našem kraju, a ena najlepših bo prav gotovo prihodnjo nedeljo 4. julija, ko bo naša zaslužna prostovoljna gasilska čela proslavila 6vojo 45-letnico. Možje, kn skrbijo za proslavo, so sestavil tak spored, da bodo gostje, ki jih pričakujemo iz Poeavja. zadovoljni. V soboto zvečer bo počastitev pokojnih ustanovnih članov na pokopališču in nato baklja da po trgu. V nedeljo sarana bo budrnica, potem sprejem gostov pri jutranjih vlakih, povorka skozi trg k slavnostni maši v baziliki, slavnostni govori in mimohod. Opoldne bo banket, popoldne pa velika javna tombola, pri kateri lahko za par dinarjev odpeljete domov teMco mon'afonko z rodovnikom, staro 2 leti in med brati vredno 2.000 din; ali pa hoste zasedli krasno moško kolo. popeljete se lahko na 10-dnev-no brezplačno bivanje v Cateških toplicah, obloženi z vrečo izvrstne moke, e panjem Čebel in s celo balo usnia. Pa je Se cela vrsta daril, a srečke so komaj po 3 din. Sodelovalo bo več godb, paviljoni pa bodo tako založeni, da boete pri vseh komaj preizkusili izbrane dobrote in prvovrstne pijače. Vabimo v prijazni Raihenburg z gasilskim pozdravom: Pomozi Bog!

RIBNICA. V nedelio 27. in torek 29. t. m., obakrat ob 15.15 in 20.30.. bo predvaial sokolski zvočni kino film >Dijak prosjakc. Za dodatek nov Paramountov tednik.

ROGA&EVCL Prejšnjo nedeljo je bil ustanovni občni zbor Prcevetnega društva v prostorih šole pri Sv. Juriju, kj je cerkvena last. V odboru so neki bivši člani Sokola. Nimamo proti ustanovitvi društva ničesar, ki je res zelo »potrebno«, vendar se nam zelo čudno zdi. da je društvo lahko imelo ir-tanovni cbčni abor v doli, kamor je dostop Sokolu is Rogašev-eev že nad eno leto nahranjen. Toliko v ugotovitev in rami ti«jan jej

BLED. Drevi ob pol 2L bo na blejskem

jezeru kakor običajno velika iluminadja in beneška noč.

Bled. Zvočni kino bo predvajal Še danes znamenito 5 Rose Marie«, jutri in v torek pa film za časa Ludvika XV. »Markizo Pompadour«. Običajni dodatki: tednik in kolor. film.

Nase gledališče

OPERA

Začetek ob 20. uri. Nedelja, 27. junija: Pod to goro zeleno... Izven. Izredno znižane cene od 24 Din navzdol.

Ponedeljek, 28. junija: Ero z onega »veta. Red C.

Torek, 29. junija: Prodana vevesta. Izve«. Gostovanje gosp. Josipa Križaja. Zaključek sezone.

R A~TTl O

Nedelja 2. junija Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9: čas, poročila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 10.15: Verski gevor (dr. Odar Alojzij). — 10.30: Koncert Radio orkestra — 11.30: Prenos koncerta vojaške godbe z oktogona Kreditne banke. — 13: čas. vreme, poročila, spored. — 13.15: Valčki (plošče). — 13.30: Otroška ura, vodi gdč. Manca Komanova. — 15.30: Prenos odkritja spominske plošče bi. pok. kr. Aleksandru Zediinitelju iz šole na Grabnu — 17: Kmet. ura: Mihec in Ja-kec modrujeta o ovojih kuncih (vocK g. Alfonz Inkret). — 17.30: Koncert lahke glasbe (operni šramel in Fantje na vasi). — 19: Čas. vreme, poročila spored, obvestila.—19.30: Nac. ura— 19.50: Slovenska ura: a (Volaričeve samospeve poje g. Milan Jug. b) Narodni preporod na Goriškem (g. Joža Lovrenčič). — 20.30: Koncert Radio orke tra, vmes poje koloraturne operne speve s spreimljevanjem orkestra ga. Dragica Sokova. — 22: čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra.

Beograd 18.30: Ples. — 18.50: Zborovsko petje. — 20.05: Narodne pe?mi. —• 20.20: Zvočna igra. — 22.20: Lahka in plesna muzika. Zagreb 18.15: Plošče. — 20: Pevski koncert. — 21: Recitacije. — 21.15: Hanmonoka.. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Pester glasfoeni program. — 21.05: Lahka godba. — Varšava 20: Lahka glasba. — 22: ženski pevski zbor. — Dunaj 11.45: Simf. koncert. 13: Skladfoa po željah. — 15.40: Komorna gla ba. — 18: S potovanja. — 19.36: Opereta. »Grof luksemburški«. — 2L45: Plošče. — 22.30: Ples. — Berlin 19.20: Vesele skladbe. — 20: Prenos operete »Dijak-prosjak«. — 22.30: Ples. — Miinchen 20.05: Prenos Mozartove opere >Rop v Serajlu«. — 22.45: Za zabavo. — Stuttgart 20: Pester glasbeni program.—• 22.30: Ples. — 24: Schumannova glasba.— Rim: 21: Vojaška godba. — 22.30: Pesmi 23.15: Ples.

Mafinska na otoku Krku

HOTEL »ZAGREB«

razpolaga s 20 sobami, renomirana internacionalna kuhinja, kompleten pension

DIN 56.— do 60.—

Krasen položaj, v bližini kopališča, s prostrano teraso

SUTTVAN - BRAC

HOTEL „ VESNA44

NOVO RENOVIRAN — NOVA UPRAVA — ELEK. RAZSVETLJAVA — LASTNA PLAŽA — PARK — PROMENADE — POL URE S PARABRODOM OD SPLITA — POPOLNI PENSION DIN 60.—. — ZAHTEVAJTE PROSPEKTE

uspešna.

ZDRAVILIŠČ

Dolenjske Toplice

železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600.—. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava.

NOVA UPRAVA.

DOBRNA pri CELJU

nudi vsem srčno in živčno bolnim, vsem, ki so počitka potrebni, nove življenjske moči // Z največjim uspehom pa zdravi ženske bolezni // Cene tudi v glavni sezoni nizke in solidne // Penzion od Din 35.— do Din 90.— // Zahtevajte prospekte!

KRAP1NSKE TOPLICE

Izredni uspehi zdravljenja revme, proti na, ishiasa, ženskih bolezni itd. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Nizke cene, znatni popusti za časa pred- fn po-sezone, pavšalne kure. Železniška postaja Zabok—Kraplnske Toplice, odkoder zve-aa s avtobusom, brezplačen železniški povratek itd. — Zahtevajte prospekte!

SL POLTZER:

64

eKaminski napušč

Prigode Pairicije Holmove

št /3

Vsekako fantastičen domislek — kakor je dekle tudd drugače romantično nadtahnjeno, vkljub svojim nevsakdanjim kriminalističnim zmožnostim, ki bd, če bi jih prav uporabila, lahko dosegle izredne uspehe! Ako vam smem svetovati, sir William«

Šef je pokimal.

»Vem, kaj hočete reči, Whinstone! In zgodilo se bo, če je tudi Alice Rake takiih misli.« Spet je preskočil: »Kaj pa miss Holm?«

»Od včeraj je v dedovi hiši. Lordu Kingsleyu se bliža zadnja ura, zdravniki so mi potrdili. Menda sluti smrt in je zato izrekel željo, videti vnukinjo.«

»Miss Holm bo gotovo ena nabogatejših gospo-dičen na Angleškem, kadar nastopi dedovo zapuščino in prevzame velikansko imetje Wenkovih, ki je Mellerja in Duffyja tolikanj skominalo po njem,« je menil sir William in se močno zavzel, ko

je- nadzornik Whinstone odvrnil: »Da.. .nažalost!«

*

Bilo je nekaj tednov pozneje.

Whinstone in časnikar Hurst sta sedela v majhni vinaanni nedaleč od Pallmajllke.

»Da, višji nadzornik ostali ste mož beseda: jaz sem bil prvi časnikar, M sem zvedel o senzacionalnem razkrinkan ju bandita Du£fyja! To je bila res blazna zadeva. Višji nadzornik iz Scotland Yarda živi dvojno življenje! Nepoznan načel ju je vlomilcem, izsiljevalcem, kupčevaicem z mamili; mojstrski se skriva zdaj za to, zdaj za ono krinko, in kadar je treba, mori hladnokrvno in brez vesti! Tako je v »Old Man Clubu«, svojem glavnem stanu, umoril tudi malopridnega Mellerja—Ortega, ker ga je bil le-ta nemara spoznal. Oba sta se gnala za istim namenom. Meiller je bil menda prvi, ki je iz pisma, poneverjenega nedavno umrlemu lordu Kingsileyu, zvedel o pravljičnem premoženju, ki se je obetalo Patriciji Holmovi. Njena mati je bila v drugem kolenu nečakinja sester Wenkovih, ki sta pred nekaj leti brez bližnjih dedičev preminuli v New Yorku, Oporoka prismojenih starih devic je bila tako sestavljena, da naj dobi dedičin morebitni mož izključno pravico razpolaganja z velikanskim premoženjem, in na to določbo se je naslanjal Melilerjev načrt. A Duffy, ki je — kdo ve kako — tudi zvedel o dediščini, mu je stopil na pot. In ta je bil močnejši. Duffy je najprej ukradel papirje gospodične Holmove. Meller je s spretno šahovsko potezo zagladil ta poraz. Ko je pa Duffy videl izjalovi jen je svojega načrta z zakladom na Kokosovem otoku — kajti načrt krajla je bil izginil, im tatvine kaminskih napuščev, ki jih je izvrševal veli-

kan John Plane, njegtxvo orodje, so bile zaman — je hotel Duffy dobiti dedieno premoženja Wemko-vih za ženo. Izpodletelo mu je, kajti tudi najspret-nejši zločinec zapade prej ali slej svoji usodi. Le škoda, da gaje svinčenka gospodične Rakove rešila vešal... «

Hurst je s kratkovidnimi očmi strmel v Whinsto-na, ki mu ni niti enkrat segel v besedo. Tudi zdaj se ni oglasil. Hurst si je privoščil krepak požirek in nadaljevai:

»Nekatere stvari mi morate še pojasniti, Whin-stone! Prvič: oba, Meller kakor Duffy, sta hotela po sili dobiti gospodično Holmovo za ženo. A kako sta mogla upati, da jima gospodična Holmova ne bo prečrtala računov?! Saj je ne bi bila mogla vekomaj držati v ujetništvu ...«

»Duffy je bdi največji lopov in zmožen vsega. Avtomobilska nesreča po poroki — recimo — bi ga bila storila ženinega edinega dediča. Meller, ki se je nasilja rajši ogibal, je imel drugačen načrt. »Reverendu« Sagatheeju je bil nekoč nekaj namignil o tem. Baje je poznal Inda, ki ume s sugestijo vzeti človeku vsakršno lastno vdljo. _ Osebno tega ne verjamem, in tudi zdravniki, ki sem jih vprašal, menijo, da na zdravega človeka ni moči tako neomejeno vplivati ... «

»Hvala! In drugič: dokazano je, da je pismo, ki ga je Duffy našel v Mellerjevem košu aa pa,pir in ki dozdevno obremenjuje gospodično Holmovo — da je to pismo Duffy sam napisal Kako je mogel Duffy ob času, ko vi, nadzornik Whinstone,

še niste bili dognali, čigava je rokavica, M se je nsšfla v lordovi pisalni sobi — -kako je mogel ta« trat že vedeti, kdo je bila nočna obiskovalka v hiši na Berkeleyskem skveru? Težko si je mMiti, da bi bil John Plane, ki ga je miss Holm zmotila pri njegovem poslu, poznal gospodično...«

»To se je kaj preprosto pojasnilo,« je Whinato-ne odvrnil. Miss Holm v svojem razburjenju ni opazila, da je bila izgubila mimo rokavice še nekaj drugega. Ta reč, ki smo jo pozneje našli na Duffi= jevem Skrivnem stanovanju v Linden Gardens, je bila majhna zapisnica z imenom in naslovom go« spodične Holmove. John Plane je bil pri svojem begu pobral knjižico s preproge in jo pozneje iz* ročil glavarju. Duffy je potem, ko je bil zaradi zaslišanja v lordovi hiši napisal pismo kar na pis3

»Razumem, višji nadzornik! In tretjič: kako si razlagate lordov beg, in v kakšni zvezi je ta beg z Duffyjevo zaictevo?«

Whinstone ni takoj odgovoril. Nazadnje je dejal:

»To vam smem le oddaieč namigniti, zakaj ura* dno mi rešitev ni znana Kakor veste, se je lord Kingsley nekoliko pred smrtjo spravil s svojo vnukinjo. Podioba je, da se mu je bil izgubljeni spo« man taflerat že vrnil; vsekako je govoril z gospodično Holmovo tudi o svojem izgingenju. Če mi obljubite, da ohranite stvar zase, vam jo lahko približno pojasnim.«

CENE MALIM OGLASOM

Po 60 por sa besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za fiifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 13^—%, Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din t— za vsako besedo. Din &— davka a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši snesek sa enkratno objavo oglasa Din 20«—* Val ostaH oglasi se zaračunajo po Din L.— sa besedo, Din JL— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro aH dajanja naslovov. Najnmnjil snesek aa enkratno objavo oglasa Dia 11^

Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Ia zahtevata od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM * .

odgovor, priložit« 1*111 >'

i

▼m

prirtcgblne m mala oglase je plačati pri predaji aaxoS0% >ma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali na no

pristojbina Din 5.—.

ia vprašanja, » k naslavljati na:

»Jntra«, IJnMJana.

Beseda 1 Din, lavek S Din, lia šifro ali lajanje naslova (i Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Medijske toplice

Idealno letovišče in termalno kopališče pri Zagorju ob Savi. Krasni sprehodi, odprta bazeni, dobra in solidna postrežba, nizke oenel Prospekta in in-iormacije pri upravi kopališča in Putniku.

191-38

Letovišče

in kopališče

IVO ŠORLI se priporoča. Gorenja vas, Poljanska dolina.

226-38

Bohinj

krasno letovišče, pension 40—50 Din. Turistov-like sobe 10 Din. Hotel TRIGLAV.

14663-33

Letoviščarji!

Kdor želi mirno, dobro preživeti počitnice, naj gre v Poljane, gostilna pri »Mačku«, dobra hrana in stanovanje, celodnevna oskrba *a osebo 30 do 32 Din. Sezona od 1. junija do 30. septembra.

13650-38

V letoviškem kraju

blizu Bleda se oddajo sobe za tujce z ali brez 'irane po nizki ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.

14769-38

Letoviščarjem

se priporoča z celodnev no oskrbo in stanova nJem za 30 Din, gostilna Vinko Demšar 21rl.

14398-38

Dekliški

počitniški dom

>b Jezeru Solnograško Salzkammergut Unterach un Attersae. lasten dom s ekonomijo, vsake Trste šport, počitnižkl Je likovni tečaji, — poset Salzburger Festsplele. — Dom najbolj priporočati ega dunajskega pensljo nata C. v. Kastaly Wien VIII. Langegasse 65, teletom A—27—i—22. Vsi šol s ki Upi.

14755-38

»Prodnik«

Stahovica

na čistem planinskem zraku, nudi krasna gorska Izjprehajališča, naravno kopališče, avto-postajališče ln izborno kuhinjo. Pension od 30 din dalje.

16691-38

G. Th. Bothman:

VRTISMRČEK In ŠILONOSKA

Nove pustolovščine

35

»O, le deri se,« reče Hinko, »saj ne zaslužiš boljšega! »Ali,« nadaljuje, »to pot vama podarim življenje, čeprav se mi neznansko hoče klobas. Ako mi bosta zvesto služila, vaju ne bom predelal v klobase! Velja?« Tedaj začne Šilonoska vekati, kakor da bi bila ob pamet. »Domov hočem! K mamici!« cvili.

36

»Nu, premislita!« reče Hinko. In naju pusti sama in zaklene vrata za seboj. »Oh, t: si kriv!« vpije Šilonoska. »Le kaj mi je bilo, da sem šla s teboj! In metlo sem tudi pozabila na ledu, Zlatoglod-nica me bo natepla zaradi tega!« »Jaz sem pa v pretepu izgubil ovratnico!« se spomnim. Tako tarnava oba, da bi se naju kamen usmiliL

Gostilna ln pension Letoviščarji

Oddam 2 sobi ter kuhinjo, primemo za vso družino, v najem (z vso opravo) v Železnikih, aa dva meseca. M. Baj-želj, Železniki št. 8.

16459-38

Počitniško letovanje

za 2 otroka v Grazu, — nadzorstvo, nemška kon verzaclja event. pouk po učiteljici. Vpraša se: g. A. Reibmayr, Graz. Paulustorgasse 3-III.

16453-38

Hoteli, pensioni, letovišča in kopališča!

Najuspešnejše in najcenejše inserirat-e v vodilnem štajerskem listu »G-RAZER TAGESPOST«

Uspeh zasigiiran! Prijave sprejema in vse informacije daje is prijazr nosti »Putnik«. Maribor, tel. 21-22. Hitite, glavna sezona j« pred durmi!

16384-38

mrmm

Danes vsi za Bežigrad k Ravbarju

Vrtna veselica, igra poštna godba. V slučaju dežja v torek. — Istotam naprodaj klavir. 16509-18

Kdor se hoče danes dobro in poceni zabavati naj pride

V gostilno

k »Panju«

Vegova nI. 10. — Toči se priznano izborni dolenski cviček in fina Štajerska vina, ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila, vrt, balinišče, biljard, vsak dan igranje na klavir, petje itd.

Vas vljudno vabi in se priporoča TONE HUČ, gostilničar.

16717-18

Vsi k Štajercu

na Fužine na veselo zabavo in na dobro kapljico.

16703-18

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.

Upokojenec

Išče popolno oskrbo pri mirni ženski. Plača točno. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod Preprosto in snažno«.

16472-14

Službo dobi

Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Izurjene šivilje

in pletilje

sprejme za takoj Fran Kos,

Žid-ovska ul. 5.

16316-1

Tapetniški

pomočnik

samo dobra moč dobi stalno mesto. Zakrajšek, Ljubljana Miklošičeva c. 34.

16501-1

Zastopnike

za obisk prnatnih strank r

14503-1

Izobraženo služkinjo

sprejmem. Plača 300—500 Din. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Mlada in močna«.

16508-1

Šiviljsko pomočnico

dobro izvežbano, sprejmem. Zelena jama, Središka nI. 4 Ljubljana. 16G0&-1

Pisarniška moč

za blagajniške posle, z Din 25.000 gotovine za kavcijo, dobi takoj Bluž bo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Na deželi«. 16582-1

Gozdni paznik

in lovski čuvaj z zadostno prakso se sprejme na veleiposestvo. Samo sposobni in dela volj ni naj vpošljejo ponudbe s podrobnimi podatki na oglasni odd. Jutra pod: »Paznik«.

14616-1

Damsko frizerko

in brivca

mlado, ki se hoče Izpopolniti v damski stroki išče salon »Mila«, Tjrrševa 7. — Istotam dobi mesto služkinja.

16631 1

Kleparski in instal.

pomočnik

dobi delo. Jakelj, Bled.

16465-1

Korespondenta

perf elitnega v nemški ln slov. korespondenci, stenografiji, vešč tudi ostalih pisarniških del, tudi priden začetnik ni izključen, sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Samo odlična moč«.

16430-1

Kuharico

zmožno, ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna — stalno«. 16571-1

Kuhinjsko

blagajničarko

mlajšo, agilno moč, dobro računarico z znanjem srbohrvatskega in nemškfga jezika, sprejme takoj v stalno službo restavracija Lavicav Samoboru, blizu Zagreba. Istotam dobi mesto dobra servirerka. Služba je stalna. Ponudbe na gornji naslov. Slika zBželjena. 16555-1

Služkinja

vajena vseh hišnih del ln kuhe. dobi takoj me sto. Oglasiti se osebno pri A. Ferlič. Tržič, Ljubljanska cesta 28.

165S7-1

Boljše dekle

z znanjem nemščine, »prejme bolna dama iz inozemstva. Ponudbe pod »Mirna« na ©gl. odd. Jutra,

1061^1

Frizerko

z večletno prakso .,sprejme v stalno službo Josip Polak, Rakek. Plača 400 Din.

16744-1

Brivski pomočnik

dober delavec, soliden, vo-jaščine prost, dobi službo takoj. Martin Gjurin, Kamnik. 16502-1

Gostilniško

kuharico

sprejmem. Nastop 2. 7. 1937. Poizvedbe: posre dovalnica Plachuta, — Mestni trg. 16468-1

Kuharico

staro 22 do 28 let, ki zna dobro kuhati sprejmem z 10. julijem v boljšo restavracijo. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Plača 500 dinarjev.« 16447-1

Mizarski gradbeni strojni delavec

dobra sila, popolnoma samostojen, dobra plača, dobi mesto. Ponudbe takoj poslati na Josip Tvankovlč, Zagreb, Paromllnska 30.

16484-1

čevljarski

pomočnik

dobi takoj delo. Mešano delo. Stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko«.

16481-1

Natakarico -

servirko

ki Je tudi Istočasno plačilna, s primerno prakso, sprejme takoj za sezono Hotel Penslrm Zanier Sv. Pavel pri Preboldu. 16450-1

Natakarica i Ve? pletilj

stara 20 do 25 let dobi takoj službo. Ponudbe s sliko na naslov: Kalan Ana, Jesenice, Pod Mežakljo 46. 16455-1

Za vodstvo

majhnega gospodinjstva lžčem solidno, zdravo osebo, brez otrok, lz province, staro okrog-10 let, simpatično, z lepimi, staromodnimi lasmi. Zasigurano prijetno življenje ln stalnost. Samo primerne osebe s fotografijo naj se oglasijo na naslov: Popovič vel. župan v pok. Bela Crkva. Banat.

16379-1

Brivski pomočnik

dober delavec, soliden, vojaščine prost dobi takoj službo. Martin Gju ren. Kamnik.

16502-1

Hotelsko sobarico

s prvovrstnimi spričevali, z znanjem nemščine, lepega vedenja, sprejme takoj, novoustanovljen pension v Splitu. Ponudbe s spričevali ln zahtevami poslati na: dr. Krstulovlč. Split, Arnirova poljana 1-n. 16509-1

Pekovski pomočnik

mlad. dobi delo. Prednost, kdor Ima kolo. A. C., pekarna, Smarjeta pri Novem mestu.

16486-1

Dekle

staro 14 do 17 let ▼ pomoč kuhinji, sprejmem takoj. Restavracija »Tri glav«, Zg. šiška 231.

16695-1

2 kotlarja

spretna ln sposobna — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16699-1

Frizersko vajenko

Inteligentno, sprejmem takoj. Franjo Rožič, Ce lovška 81, Ljubljana — Šiška. 16692-1

Vzgojiteljico

z Klanjem perfektne nemščine, muzikalično,- energično sprejmem takoj. Osebno se predstaviti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16635-1

za rokavice sprejmem. Dve tudi za kepper stroj. Tončka Ogrinc, Alešev6eva 33.

16851-1

Raznašalca -

inkasanta

sprejmem. Suša. Kolodvorska 6, (dvorišče). Zglasltl: ponedeljek od 9 do 10 ure.

16860-1

Peka

dobrega in zanesljivega predpečnlka, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16861-1

Vikerja

(Wicker) na cotonske dolžine ln Flns-stroje takoj sprejmemo. Ponudbe pod K—4094 na Interreklam. Zagreb, — Masarykova 28.

16801-1

Hišnika

zmožnega, kateri razume vrtna dela, sprejmem. Ponudbe na oprl. odd. Jutra pod »Zakonski par«.

1S7S6-H

Ščetarski

strokovnjak

z obrtno pravico, zmožen modernih izdelkov, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akordno delo«.

16669-1

Družabnika(co)

podjetnega, naglo odločnega, sprejmem za izkoriščanje dobičkanosnega domi-sleka. Potrebni kapital P;= 30.000 ▼ gotovini ali >0.000 r knjižici. Neano-nimne ponudbe na ogl. •Hd. Jutra pod »Bomba«.

16549-1

Frizerko

dobro delavko sprejmem s 5. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16790-1

Gospodično

za samostojno vodstvo pro dajalne v Zagrebu išče tukajšnja industrija. Ponudbe z navedbo višine razpoložljivega kapitala na i ogl. oddel. Jutra pod šifro »Stalna služba in soudeležba«.

16787-1

Pletilja

dobi delo na dom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pletilja«.

16640-1

Kuharico

spretno, takoj sprejmem na gostilno. — Naslov v vseh posloval. Jutra.

16545-1

Pletiljo

Izurjeno, tako) sprejmem. Tinca Bazelj, Zagorje ob Savi.

16556-1

Kuharica

za Inozemstvo, dekleta za vsa hišna ln kmečka dela. dobe službo v posredovalnici, Wolfova 10 Brezposelna dekleta ln potujoče žene dobe pre-noščlšča Istotam.

16564-1

Dober zaslužek

se nudi istemu, ki bi prevzel zalogo in zastopstvo mojih dobroidofih proizvodov. Potrebno je 10.000 do 30.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče v Ljubljani«.

18805-1

2 pomočnika

slikarska fn obenem pleskarska, sprejmem takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

18774-0

Gospodično

stanejšo pisarniško moč, ki Je vajena restavracijske pisarne ln voditelj leo obrata, Ittem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Restavracija«. 16847-1

Služkinjo za v«e

sprejmem na deželo. Predstaviti : Ljubljana, Strelci jeva 8. 16647-1

Atelje Bazzanella

Beethovnova uL 15-1., sprejme takoj več samostojnih pomočnic. — Nastop takoj, stalna Služba. 18834-1

Pridno služkinjo

pofiteno. vajeno kuhe pospravljanja, pranja takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Poštena 39«.

18839-1

Plačilno natakarico

ln današalko za aeedjo na Gorenjskem z znanjem nemščine sprejmem. Ponudbe sa ogL odd. Jutra pod »Plačilna«. 168441

Zakonca brez otrok

«č»m n gospodarstvo. Mož mora delati vse posle v vinogradu. Zagreb, niča 106-1.

18789-1

špecerijska

pomočnica

z obrtnim listom dobi stalno služba Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«.

18849-1

Mladega kiparja

ki dobro modelira, kmečkega delavca in pridno dekle, sprejmem. Franc Ko-njedič, StražeEče pri Kranja. 16721-1

Dekle

snažno, staro de 18 let. ki ima veselje do gostilniške obrti in gospodinjstva, sprejmem. 16725-1

Prodajalko

specerijske stroke, pridne in pošteno sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Stalno«.

16754-1

Proti

debelosti

uporabljajte neškodljive

SLATINSKE TABLETE za hujSanje

sestavljene iz prirodnih

mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov

Proizvaja: Apoteka

Mr. Bahovec,

Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tsbl. din 69.—, 100 tabl. din 39.—, 50 tabL din 24.—.

SLATINSKE

TABLETE

Reg. br. 14.213/34

Mesarskega !

pomočnika

sprejmem s 3. julijem. Ivan. Kac, meoar, Ruše.

16818 1

Strojepisko

ki piše brezbihno srbo-hrvatskl in nemški direktno v stroj, sprejmem proti plačUu na uro. Ponudbe z zahtevki plače na uro na ogl. odd. Jutra pod »Ljub ljana«. 16820-1

Otroško negovalko

perfektno, t znanjem nemščine, iščem za na deželo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16705-1

Stalno plačo

ta visoko provizijo nudi znana domača zavarovalnica agllnemu za stopniku za sodni cfcraj ln mesto Kamnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Bodočnost 98«.

16698-1

Hotel »Ko-op«

r Gozdu Martuljk na Gorenjskem Išče za takoj vbo hotelsko ln restavracijsko osobje. — Predstavite se v ponedeljek med 8 tn 9 ter 13 ln 14 uro Kralja Petra trg 8-1. Rom Franc, poslovodja. Trajna služba. 16683-1

Dobro službo

dobi, kdor ima Din 5000 gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 46«. 16646-1

Stalno službo

dobi tisti, ki mi posodi 10.000 Din. Sprejmem ga tudi kot družabnika. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek Jntra pod »Slaščičarna«. 16649-1

Službe iščc\

Vsaka beseda to par, tevek S Dia. za Rfro «0 dajan}* naslova B Dta; aa]-nanj« znesek 12 Dia.

1500.— Din

da pošten, trezen, samaH trgovsko kaobraien fant, • letnimi izpričevali aa pre-kakrinekoli službe, na ogl. oddsL Jutra »Ma proHM.

M5H4 Brivski pomočnik

zanesljiv, prvovrsten ter dober bobietaeer, govori nemSko, lep nastop, z večletno prakso, želo namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Vsoren pomoč.«

16607-3

Dopiee pod »I

Trg. pomočnik -

uradnik

s trgovsko fc>lo, Izurjen v vaeh panogah trgovine, vešč vseh pisarniških del kakor: knjigovodstva. korespondence, strojepisja ttd. Zmoten tudi nemščine želi premenltl mesto. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski uradnik«. 15445-3

Gospodična

ts boljše rodbine, išče sltii-bo kot natakarica, gospodinja ali prodajalka. Nastopi takoj, položi kavcijo. Ponudbe na podružnico Jntra Maribor pod »Vsestranska poštenost in solidnosU.

16608-3

Prvovrstna hotelska kuharica

zmožna tudi srbske kuho, želi mesta v kaki kolodvorski restavraciji ali večjem hotelu. Cenjene ponudbe na po družnico Jutra v Celju pod »Kuharica«.

16524-2

Kuharica ki ljubi snago ln poštenost. stara 30 let, vajena" vseli hišnih del, Išče mesta k mali družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16521-2

Pekovski

pomočnik

išče stalne službe v mestu ali na deželL Ponudbe na Novinšek Josip, pek. pom., Poljča-ne. 16585-2

Tkalski strokovnjak

s teorijo in večletno prakso ,išče shrigbo nad mojstra aH obratovodje. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Energičen«.

110901-3

Pletilni mojster

državljan. ■ dovoljenjem te svobodne zaposlitve, strokovnjak za izdelavo vseh vrst nogavie na okroglih »trojih pletilnih išče na-meščenje. Ponudbe aa ogL oddel. Jntra pod šifro »Pts-tilni mojster«.

16513-2

šofer mehanik

z desetletno prakso ln odličnimi spričevali, vajen dolgih prog. želi premenltl službo. Vloži tudi nekaj kavcije. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra. 16380-2

Ljubezniva

npwi« tn pr*ten» mla-denJka s meftč. Ido au šivati ln kuhata. Išče kakršnokoli sluftbo. Naslov v wseb poslovalnicah Jutra.

16482-2

šofer

star 27 let, s Slefcno prakso, trezen ln Tnnrn ljlv. vešč vseh popravil, zmo&en kavcije, — Išče Službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16484-2

Dunajska šivilja 00 priporoča cenjenim damam. Gre tudi na dem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Moderno«. 16481-2

Pisarniško moč

zmofeno nemške korespondence. iščem. — Ponudbe z oznako zahtevkov na ogl. odd; Jubi pod »Perfektna 41«.

Mlada natakarica

poštena išče dobro, stalno mesto. Fiignerjeva 12. pod pridičje.

16791-2

Natakarica

srednjih let, zmožna nemščine, išče stalno službo v boljši gostilni kjerkoli. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poštena«.

16642-2

Boljša natakarica

simpatična, čedne znnanjo-tti, zmožna, želi spremeniti (inžbo. Razpolaga z večjo kavcijo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena 645«.

16645-2

Knjigovodjo

samostojnega, z daljšo prakso, z znanjem slovenskega. srbohrvatskega tn nemškega jezika, aprejme tovarniško podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten«.

16542 2

Mesto gospodinje

želim pri spodobnem dobrosrčnem državnem uslužbencu (starejši). Marinka Žagar, Slomška va un.

16544-2

Pekovski pomočnik

»če službo 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr*.

ceene-2

Prodajalka

želi služb« v trgovini aK kjerkoli. Stara 18 let. Najrajši v Ljubljani aH okolici. Poštena in marljiva. Tudi pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »(Kjerkoli 56«.

16766-2

Brivski pomočnik

vojaščine prost, dober delavec išče službe. Nastopi lahko takoj. Topalovič Stjepan, Slomškov trjr 6. Celje.

16811-2

Trgovski pomočnik z znanjem nemščine. agUen, 26 let star. usluž ben ▼ kolonialni veletrgovini, želi mesto skla dlšnika. potnika ali vod stvo podružnice ln pisarniških poslov, zmožen kavcije. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober proda-Jatec 74«. 16474-2

Prodajalka

feell službo ▼ delikatesl ail špecerlJL vajena Je vn ji^p ii iKi.im. in korespondence. Nastopi lahko takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16687-2

Kuharica

restavracijska in privatna, zmožna tudi gospodinjstva, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna«.

16618-2 Zelezninar

star 24 let, vojaščine prost, želi premeniti službo s prvim junijem ali pozneje. — Cenjen« ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Marljiv in pošten 592«.

16592-2

Samostojna

gospodinja

Iščem služb« pri mali družini aU h kakemu gospodu, sem srednjih let. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16479-2

Zastopstva

dobre tvrdke koles, šivalnih strojev ali drago iščem Zmožen slovenskega, italijanskega jezika tudi v pisavi. Ponudbe na Oprl. odd. Jntra pod »Zastopstvo 36«.

16656-2

1000 Din dam

onemu, ki ml preskrbi dobro službo v Ljubljani. Najraje v trgovini. sHadtMu aH pisarni. — fiaučen sem ▼ večji trg. s kolonialnim ln ftpec. blagom. Sedaj zaooslen v skladišču. Grem tuši na poakušnjo. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Zaq«a(jlT Site.

Natakarica

pridna in poštena, ter vljudna proti gostom, žeK nameščenje. Vešča sem deloma tudi Nemščine ia ii-vanja. Eventuelno bi pomagala tudi nekoliko V ka hinji. Ponudbe na OgL oddel. Jntra pod »dedo& in zanesljiva«.

Absolventka trg. šol« z znanjem slovesi. in nemškega Jezika. strojepisja m Sto«, stenografije, išče mi-m erna pisarniško mesto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Skromna«. 16460-3

Izobražena

gospodična

bi šla rada na morje, to bi delala samo za oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Morje«.

16736-2

Prodajalka

pridna ln zanesljiva. 10 leteia, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, prosi nameš>6enja. Cenjene ponudbe na ogl. Ddd. Jutra pod »Romana«. 16403 2

Mlad mehanik

• šoferskim Izpitom, želi službe na tovornem aH luksu2aiem avtomobilu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16418-3

i—————— ■ i s

Trgovski pomočnik

začetnik, želi primerne zaposlitve ali gre kot praktikant v maaofak. in modno trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16136-2

Starejša gospodinja

samostojna, želi sini bo k mali družini ali gospe ali samostnjnann

gospodu. Ponudbe pod »Samostojna« na oglas, odd. Jutra. 1636V2

Samostojna

kuharic*

dobra, poštena. — službe pri orožnikih aH v menzl. Mule j. Sloveav-Ska Bistrica, šolska 88.

Ekonom (oskrbnik)

srednje starosti, SKa mesto, lsvežban v vueti panogah kmetijstva s dolgoletno prakso, lia* stop takoj. Ponudbe ns, ogl. odd. Jutra pod ŠV-fro »Ekonom«.

182801»

Sluga

z lepim spričev lastnim kolesom, nemščine, zmožen kav^-dje. Izprašan šofer, želi mesto. Cenjene ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Pošten tn vljuden«. 16536-2

Upokojenec

z znanjem nemščine, — Išče službo oskrtmlka na večjem posestvu ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrbnik«.

18491-2

Beseda 1 Din, davek 3 Ma. za šifro ali dajanje nadeva 5 Din, Najmanjši ts«wk 17 Din.

Potnike (ce)

za obiskovanje privatnih strank, Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 100% provizija« 16493-5

Potnika

zelo agllnega. vestnega, •-peljanefa za metla, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd- Jutra pod šifro Sopredmet — provizija.«

186705

Mctf mestom in deželo

posreduje sJutrov« tnali oglasnik

Zaslužek

itenaaa t Dm. lavek 3 Din, 7.a šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 DLfl.

Trgovec išče

zastopstvo

»tiTPnEirih firm, špecerijske in manufakturne stroke za

fvivsko ba do vino (Podra vino). Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Zastopstvo 1».

16121-3

100*/« zaslužek

nudim agilnim osebam pri iazpečavanju potro-Kn<«a predmeta. Nič kapitala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16104 3

Zastopstvo

ren^miMoe tvrdke aLi tovarno, iščem. Ponudb« na podružnico Ju:n» v Celja pod »•Kavcije zmožen«.

iesio-3

iSprejmcm

zastopstva

za Vojvodino za stavbni in pohištveni les. cement in apno. Ponudba v srbohrvaščini ali nemščini na NikoLa Ko-etič, Subotica—Pallč.

16666-3

Zastopnik

snrejme katerokoli aa rfcopstvo. Potuje z lastnini avtomobilom po celi štajerski. Ponud te na podruž. Jutra v Mariboru pod »Agilen*.

16814-3

mrfi

Besna* 1 Din davek 3 Dta, za iifra ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanjši uesek 17 Din.

Velika javna

razprodaja

rabljenega pohištva: postelje, percsnice, omare, nočne mizice, miz«, s to h, toaletne mišice, diva&L, fotelji, salonske garniture, male omare. Prodaja kompletne sobne opreme kakor tudi poedinih kosov. Razprodaja traja 10—15 dni. Izkoristite priliko, eene Wzke! Pohištvo je možno ogledati vsak dan na Tyrševi c. 14-

16391-6

Otroški vozički

tetožnjl modeli na pa-tentiranlh krogljlčnih ležiščih,

S. Rebolj & drug

Gosposvetska e. št. 13.

145-6

Tricikle, dvigala

generator na opojni plin rabljena kolesa moške, ž?enske. motorje na pogon, peresa za avto,— zobna kolesa, kroglične ležaje, šivalne stroje, mlatilnlce. g epe! In sla-moreznico proda Kristan Fran«, Tyrševa 54.

16197-6

Vajenci(he)

B«*eda 1 Din, davei 3 D-n, 'ka »liro ali dajanje naslova jI Din. Najmanjši znesek 17 Dm.

Učenca

sprejmem za trgovino z jneš. blagom v Ljubljani, Start trg 30.

16515-44

Učenca

x najmanj 3 raz. meič. eole, pndn-ga, poštenih Btarserv varnem v trgovino z m os. blagom. — Stanko Rizman, trgovec Svetinje.

16451-44

Kleparskega

učenca

sprejmem takoj — po možnosti, kateri se je

že učil kleparstva. dam oskrbo ali plačilo, učna doba samo 3. leta. — Zibert, kleparstvo. Ra-dAle. 1645-4 44

Vajenca nprejmem v trgovino z mešanim blagom even-tuelno s hrano in stanovanjem. Rebolj Hin-ko- Ljubljana VII.

1646? 44

Vajenec

d^bi mesto v .fj>»>c©rlj?kl trgovini. Ponudbe na . ogl. odd. Jutra poil »Ubogljiv in poštena.

1AT40-«

Foto-aparat

13 X 18 a dobro optik« —

G kasetami in priborom — prodam zelo poceni. Foto Kieser, Maribor, Vetrinjska -lica 30. 16612-6

Vajenka

lr. dobre družine, krepka, inteligentna, z 2 raz. mešč. šole Išče mesta v trrovini kot začetnica. Kovačlč Marica Mozirje. 16399 44

Frizersko učenko

spretno ln prijetne zunanjosti za to obrt s 3 do 4 raz. mešč. šole, sdravo, sprejmem. Os krha v hiši. Ponudbe s sliko na: Branko Hra-brlč. frizerski salon. — Karlovac. Riječka ul. 1.

16405-44

Vajenca

pridnega in poštenega.

sprejmem takoj za mehanično delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten 40«.

16840 44

Vajenka

trgovine z meš. blagom T učno dobo 20 meso-cpv išče mesto z vso oskrbo na deželi v bližini LJubljano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16842-14

Beseda 1 Din. davek 3 Dia. r% šifro ali dajanje naslova

B Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Strojepisni pouk

(ta časa počitnic). Večerni tečaji od 6- do pol 8. in od pol 8. do 9. ure rvečer za začetnike lD izvežbanc«. — Na razpolago so stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do po! 8. ure zvečer Pričetek pouka 1. julija. Šolnina zniža na: učna ara 2 Din. Christofov učni »avod. Domobranska c. lo.

16362-4

Akademičarka

priznana instruktorioa, slasti latinščine, želi na počitnice, kjer bi instru irala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16516-4

Nemščino

od cenovnih začetkov do popolnega obvladanj* poučuje profasTr dr. SVOBODA. Tavčerje va 1. J 6626 4

Nemščino

angleščino, francoščino, italijanščino in klavir

poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11. pritličje. .6482-4

Ponavljalni tečaj

za srednješolce s ponav l.Klnlnil izoiti se vrši pri prof. dr. I. Rozmani Ljubljana. Bleiwei-sova c. 5. Prijave od 25 VI do 10 Vil od 10 do 12 ure. Cene zmerne uspeh zajamčen.

229 4

Nemščino

in latinščino

instruiram. uro po tri dlaa. .Teglldeva 10. pri hišnici. 16688-4

Prilika

pod ceno se proda krasen salon in razne vaze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16752-6

Otroško posteljo

železno, lepo. čisto, pro dam. Upravitelj, Nunska ul. 17. 36620 6

Kuhinjsko kredenco

skoraj novo in ameri kanskl gramofon z več ploščami, zaradi odhoda v Ameriko pocsnl prodam. Ižanska c. 159.

15624-6

Črešnjeva spalnica

{»Utirana, naprodaj po zelo nizki ©sni. Mizar Cvetko Hiadnik, Mokronog. 16463-6

Več pohištva

Bidermeier prodam. Sv. Petra nasip št. 29.

16456 6

Šivalni stroj

prodam za ceno 600 din Hafner, Kolodvorska ul

« « -TT f fitTO 4

n-n.

16679-6

Starinska ura

stoječa z 4 in >/t bitjem naprodaj Ogrled od 9 do 14 ure Beethovnova 15.

pritličje desno, prva vrata.

16786-6

Ruski biljard

godbeni avtomat, stoli in mize, naprodaj. Ljubljana

VII. Gasilska 15.

16726-6

Stelaže

razne dolžine in prodajalne mize za manufakturo ali galanterijo, ptodam takoj. F. Ostrelič, Vegova ulica 12.

16713-6

Elektromotor

in dinamo ter razne mizarske stroje in drugo orodje prodam po zelo znižani ceni. Praprotnik, Jenkova 7, Ljubljana.

16660-6

Pridelki

Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Vina

lastnega pridelka, bela in rdeča, odlične kakovosti, kakor tudi žganje, po iired-no nizki ceni dobite pri Vinarski zadrugi r Metliki. Vino prodajamo od 10 1 naprej!

16340-37

IM

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro a!i dajanje naslova o Dia. Najmanjši znesek 17 Din.

Kalinikov roman

»Ženska in menihi« II. del 500 strani, dokler zaloga. Din 50.—, razpošilja Pe-zdir, Ljubljana, Poštni predal 335.

16714-8

Stroj za opeko

dvojno 7arozano, poleg 800 modelov, stroj za robnike, poleg 10 modelov ln stelaže, vse v dobrem stanju, proda: Franci Skufca. Spodnje Brezovo, Višnja gora.

162636

Čebele

A. Ž. panje proda po nizki ceni. zaradi opustitve istih. So dobro založene ln obljudene. 19' panjev. Iv. Zupan, org. in- vinogradnik. Sv. Ema 13, p. Pristava.

165866

Vrtne stole

rtrižlpve. proda — Tribnč, Glince, Tržaška 6. telefon 26-05. 16663-6

Biedermeier-salon

in ant.ik pohištvo — proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 26-03.

1606J-6

Špecerijski

inventar

prodam. Istotam oddam lokal. pripraven za vsako obrt. Poizve se Glince, Tržaška cesta -16.

3*747-6

Dve pisalni mizi

in tahnico do 1000 kg, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16480-6

Otroško posteljico

veliko, dobro ohranjeno in člato, z modrocom, poceni prodam ali zamenjam za otroški voziček. Vpraša se: Omer-za, Tyrševa c. 6-1.

164976

Figova, drevesa

primerna za gostilne aH verande, poceni prodam Poizve se: Vldovdanska oesta 2, dvorišče.

16499 6

Lestence

raznih velikosti prodam za vsako sprejemljivo ceno. Hotel Bellevue.

165066

Srednjevelik

štedilnik

s ploščicami, poceni prodam. Naslov: Glince XV., 6. 16414-6

Komplet oven

za sabljanje pilotov, za ugodno ceno prodam. Ponudbe na H omar Silvo, Kamnik, št. 7.

16492-6

Za 2000 din

prodam skoro novo kompletno opremo ztt modistko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16663-6

V hotelu Slon

ugodno naprodaj v?« t* varuhe klopi, materijal primeren m sedlarje. Železna vrtna ograja, šipe 46 X46, železen rolo za okna ali vrata 330 X 95 in 330 y neo.

167SB6

Šivalni stroj

pogrezljlv, cena 1.100,— din. prodam. Nov trg 4., pritličje.

168486

Dira na peresih

s prima oljnatimi osmi. g 100 ks nosilnosti, zelo ugodno naprodaj pri Fajfar. Ljubljana. Trnovska ul. 25.

16895-6

Stavblfti materijal

jahalnice na R!eiweisovi cesti prodam. Natančne informacije v piserrvf F. Luekmattna, Ljubljana. On-

dižče i 19792-6

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova a Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Psa

nemškega ovčarja a rodovnikom, okrog eno leto starega, kupi Gori up, Celje, Miklavžev hrib. 16522-27

Pes - volčjak

dober čuvaj, vo nizki ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16289-27

NčmSkega bVčarja

čistokrvnega (samca) 1 do. 2 leti starega, kupim. Ponudbe z navedbo cene ria poštni pre-250 (LJubljana I).

16562-27

Španijel - prepeličar

3 meseca »fara čistokrvna priča, poceni naprodaj. — Poizve eo na Poljanski cesti 13/1., levo.

16730-27

/J

Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Lokomobile

dve prodam. st*o Od 8

14195-.«

Mizarji

Vse kar potrebujete za Vašo strojno delavnico dobite najugodnejše v specialni trgovini strojev in strojnih delov.

D O V 2 A N IVAN Ljubljana. Frančiškanska 4. Zahtevajte ponudbe.

16530-29

Dinamo

lstosmerni tok 110 volt 14 amp., 1230 obratov na minuto, malo rabljen, po ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16303-29

»Singer«, »Pfaff«

skoraj novi šivalni stroji poceni naprodaj pri PROMET« (nasproti Križan-ske cerkve.)

16779-29

ftMfflllHM

Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Motor

Ariel mO ccm, lep, s prikolico, elektr. !uč, prodam za Din 9.600. Polovico takoj, ostanek obroki. Hostnik, — Ljubljana, Jsrnejeva 1.

16373-40

BMW. Special

730 ccm dirkalna, model, pri-praven za cestno in Ljubeljsko dirko, dosedaj rožen

samo na naših cestah (do-seVna hitrost rtSO km), elek trična razsvetljava, tehome-t*r, rezervni magnet za iirko in zadnje kolo ter re-tervni deM cilinderskib glav — maksimalna poraba bencina garantirano 6 lit. na 100 km a prikolico ter BMW IM ccm turistični motor i dovo rožič, gredjo in prikolico, razsvetljavo, ta-bometrom in klnksonom se povoljro prodata. Zagreb, Savska 33. Tkalec.

16j»3-10

2 tovorna

avtomobila

a in 3 tone, v dobrem stanju po ugodni ceni prodam. - Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16470-10

Nikjer ne boste tako prisrčno sprejeti kot v češkoslovaški!

Tu se boste z lahkoto sporazumeli. Tu boste videli svetovno znana kopališča Karlovi vari, 3Iarijine Vari, Jahimovo, Luhačovlce, Plstjan, Trenč. Toplico,

ki jih Jugoslovani zelo radi posečajo. Poleg kopališč krasne zgodovinske spomenike. mnogokrat združene z zgodovino Jugoslavije. V mestih in na deželi udobni hoteli. Dobre podeželske ccste. Direktne železniške zveze s 50—60%

popustom Za Vas. PRIDITE IN PRIHODNJE I>ETO SIGURNO ZOPET OBIŠČETE

ČEŠKOSLOVAŠKO ! Informirajte se o prednostih in popustih za inozemce v Češkoslovaški pri potniškem biroju PUTNIK a. d., Beograd, pri WAGOON-LITS-COOK, AMERICAN EXPRESS Co. in pri vseh drugih potniških birojih.

Motorno kolo

350 ccm. že rabljeno, kupim. Plačam v štirih obrokih. Ribič, hotel Huberbus, Celje.

16526 10

Motor

»Ariel športa OHV, 350 ccm, dobro ohranjch z novo gumo, ugodno naprodaj. R. Šimenc, Ce-lje-Breg 5.

16523-10

Izletniški avtobus

ugodno prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »25 sedežen«.

16621-10

Petsedežni avto

Oakland limuzina, malo rabljena, ugodno naprodaj. — Ponudbe :ia Molik, Ljubljana, Miklošičeva 10.

16Jj33 10

Več dobro ohranjenih avtomobilov

DKW. Fiat Ballla linttt zma. Chevrolet dvose-dežni, Chevrolet limuzina Packard 6 sed. limuzina etc., proda po likvidacijskih cenah zastopstvo DKW J. Lovše. Ljubljana, Tyrševa 35.

16429-10

Zaprt avto

4-sedežni v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — Vprivšati: Gajeva 5/111, — vrata 319, desno.

1*3663-10

Kupim motor

rabljen, najraje NSU, 350 — 500 ccm. — 2an Glavač. Komenda 20 pri Kamniku.

18471-10

Motor Indian

350 ccm. dobro ohranjen, ugodno prodam, tudi zamenjam za fino dirkalno ali športno kolo. Ponudbe na Jagodic fa. Preaz, Rogatec.

' 16398-10

Sunbeam motor

600 ccm, primeren za prikolico, zamenjam za manjšega ali za zidno opeko. Slavko Raspot-nlk, Trbovlje.

16487-10

Škoda avto

tipa 506 P, s prikolico na dva kolesa, nosilnost maksimalno 15 ton, na pogon z metan plinom, bencinom ali z generatorjem rta oglje, v iz vratu eni stanju, na prodaj. Račič. pošt. pretin. 316, Zagrebl.

16552-10

B.S.A.

motorno kolo. najnovejši model, ugodno naprodaj. Bernard, tapet nik. ICranj. 16551-13

Ford avto

v zelo dobrem stanju, dvo-sedežM, tipa »A<, ugodn« naprodaj. Ogled r garaži 0. Južek, Kolodvorska ul.

16735-10

AJS

reofocfkel s prikolico, v brezhibnem stanju, 100f) ccm ca 8 KS, prodam za POOO Din. Ing. V. Gabršček, Tel. "53-33. Igriška ul. 3.

16772-10

Motorno kolo

znamka Indian Soout, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Snfro »V brezhibnem stanju«.

1677S-10

Denar prihranite

Prvovrstno znamko osebnega in tovornega avtomobila, malo rabljen, štedljiv, poceni kupite pri Krupp zastopstvu 0. ?.u2ek. Ljubljana, Tavčarjeva 11.

l«K3-!0

Avtokaroscrije

vsake vrste kakor tudi razna popravila rzvršuje na.iso-lidneje M. Fajfer, Ljubljana. Trnovska ul. 23. Tel. 34-10.

16856-10

BSA 250 ccm

z električno razsvetlja vo, ugodno prodam. —

Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16827-10

Kupite najboljši

Ziindapp

motocikel od 200 do 800 ccm po najnižji cent. O. žužek LJubljana Tavčarjeva 11.

16824 10

Kupim motor

100 — 250 ccm, dobho ohranjen. Ponudbe z opisom in ceno na Drobnič-Dol. Logatcc.

16709-10

Beseda 1 Din, da-, jk 3 Din, za šifr>o ali dajanje naslova 5 Din, Najmanjši zntsek 17 Din.

KOLESA

MOTORJI

dobra, cene ugodne, izbira velika. S. Rebolj & drug

Gosposvetska c. št. 13.

145-11

Št. Vid in okolica

kupuje kolesa ln d^lr? samo v trgovini Spldš-ne trgorsire družbe v St. Vidu nad Ljubljano. Kolega z garancijo od Din 650 naprej. Velika izbira. Odprto tudi ob nedeljah od 7. ure dalje. 16622 11

Kolesa

moška in daraska, raznih nemških mamk, naprodaj po neverjetno nizk'b cenah. Nova trgovin« Tyrševa 36.

16352 11

Razprodaja koles

svetovne znamke Dur kopp. Vlktorla Itd. po znižanih cenah za mi»-sec julij pri tvrdki Bir-ke, Mestni trg 9.

16828 11

Kolesa

prvovrstna, malo rablje na. stara ln neva poceni naprodaj pri Pro met (nasproti Križan-se osrkve),

16826-11

Kolesa

Ako hočete dobre in poceni prvovrstne znamke kolesa kupiti, pridite v trgovino Triglav, Rcsljeva 16. Stara kolesa vzamem v račun. 16720-11

Pohištvo

Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.

POHIŠTVO

Največja izbera vsako-vrstnega pohištva sobnih tn kuhinjskih oprav. Šperane spalnice,

kavkaški oreh . . 4-500 Pleskane spalnice . 1-600 omare ..•••• j00

postelje......''0

kuhinjske oprave . . 675 kuhinjske kredence . J75 kuhinjske mize . • kuhinjski stoli . • '0 otroške postelje • • 5°J otroški vloiki • • otroški madraci • • 120 žični vložki • « • 80 madraci ... • • • 190 Sprejemamo vsa popravila in naročila po konkurenčni ceni: Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina.

Miklošičeva c. 6.

Pleskarska dela

Izvršujem pohištveni, stavbena, soboslikarska po konkurenčni ceoi. Vzamem v račtin hranilne knjižice. Se priporočam

Mekinda, Rožna dol. c. 4 IS.

MTf^S

Lepo spalnico

iz mahagonija in dve kuhinjski krcdenci. novodobni, vse novo. ugodno proda: Tomfič, mizarstvo. Zg. Kašelj, D. M. v Polju.

16737-12

Moderno la kvalitetno

POHIŠTVO

vse zajamčeni' — t« od 1700 Din iperaoe. spalnice 673 Din kuhinjske oprave 373 Din kuhinj, kredence 400 Din omare !fi0 Din podaji« — Itd. Oglejte §t vežfVo tabero oohMtva prt

»Oprava«

zaloga pohlžtva

LJubljana, Celovška e. SO.

16641-12

Kupim

Beseda 1 Din, davek S D'-n, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši intsek 17 Din.

Tračnice

za poljsko železnico 68 mm profil kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Tračnice«. 16359-7

Cisterno

dobro ohranjeno, 5 do 8.000 Litrov, kupm. Artur Nach-bar, Kadeče.

16345-7

Šotor

iAče na posodo, proti odškodnini od 9 do 25 Junija. Kramar. Zadruž na 11, Kodeljevo.

26630 7

Štedilnik

namizne oblike, dobro ohranjen, kupim. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.

16434 7

Registr. blagajno

brezhibno delujočo, kupim. F. Herbst, trg.. Ko če\je. 16311-7

Pletilni stroj

dobro ohranjen in stroj za entlanje kupim. Podrobnosti, veličino in znamko .stroja nave6ti v dopisu do 1. VII. pod -Strojt na ogl. odd. Jutra. 16565 7

Več pletilnih strojev

in špul mašlno, kupim. Ofrrinc Tončka, Aleš«*v-čeva 33. 16850-7

Železna okna

6 komadov z ventilatorji, velikosti 120 x 220 cm in 210 x 310 cm po ceni prodam. Naslov v vi=eh poslovalnicah Jutra. 16857-7

Srnove in

jelenove kože

stalno kupujem v vsaki množini. J. Lavrič. Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1.

14788-7

Kupimo drva

cepanice, okroglice, ee čenlce, odpadke žaganja in mehki' cepanice v

vagonfikth množinah__

Obširne Donudbe z navedbo količin in cc-n na Publicltas, Zagreb pod 46743. 16798-7

Kupim

že nekaj rabljeno kotn-I letno postelja omsu-o, mizo. stol za opremo samske sobe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica*.

16674-7

Apnarji!

Prvovrstno belo apno za stalno dobavo, va-gonske pošiljke, kupim. Ponudbe z najnižjimi cenami prosim na Puhlici ta?. Zagreb, pod Šifro 46743.

16797-7

Cirkularko

dobro ohranjeno kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Clrku-larka«. 168137

Stari baker

medenino, »vinec, knpnie Unitas. jiikt, polejr stare mitnice.

Beseda 1 Din. davek 8 Din. za š;fro aH dajanj* naslova

5 Din. NtjmanjSi intsek 17 Din.

Bnkovih cepanic

lep

Orcujoienosti

Vsakovrstno slato

mm)* p* «afvWJ» noti

CERNE - javelit

Uubtjana. Vtolfova al i ca t tt*

Krmni

Beseda 1 Din, davek 3 Dia. za frifno ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj&i znesek 17 Din.

Hranilne knjižice

kupite ali prodast«

potom moje oblastveno dovoljene pisarne najboljše RUDOLF ZORE, _ijubliana Gledališka 12 Telefon 3810.

16«6 16

Ureditev dolgov

potom a odn; h ln zven

sodnih poravnav Nasveti v tonkurznlh za devah ln vreh drugih tr govtsko obrtnih poslih. Strokovne Knjigovodske revlacj«. ••stava In aprobaooja bilanc. Preskrbe kredi to* nasveti glede hranJnlh vlog in plasirsme istih. Vs< post* kmečka zaščit«. Cdina Koncesionirana ko mercionaiaa pisarna LOJZE z a J C

Ljubljana. Gledališka t.

Telefon 38 18

52-16

Hranilne vloge

vseh denarnih zavodom terjatve in vrednostne papirje motila najkulantneie po aaivilji ceni

takoj v gotovini

A. Planinšek

Ljubljint, Bethovnova «1. 14. Telefon 53-10

»16

POSOJILO

morete dobiti v roku 4 dneh v gotovini in blagovnih

bonih HK.RMES Informacije: Tavčarjeva 2.

66-16

TVRDKA

A. & E. Skaberne

LJUBLJANA - JariJa, te jemlj« d« preklica v račun aopal

HRANILNB KNJIUCB Mesta* hranilnic* ta Uatf-«ke posojilnic«.

m-16

Vložne knjižice

Ljudske posojilnice v Ljubljani do zneska Din 140.000 kupim proti plačilu v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljudska«.

1627046

Iščem družabnika

s 15.001 do 30.000 Din k dobro vpeljani obrti s mnogo dela. Stalni zaslužek 1000— 9001) Din za»guran. Ponudba na podružnico Jutra Ma-ribor pod »Trezen ia polten 1000«.

16SB7-16

Din 20.000.—

vložim v podjetje kot garancijo za službo ali dru-zabništvo. Zmožna sem trgovine in vsega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 31«.

16610-W

Hranilno knjižico

Mestne ali Spodnježta-jerske hranilnice do 30 tisoč din kupim. Plačam polno ceno. Ponud be na podruž. Jutra v Mariboru pod »Točen plačnike. 16816 16

Družabnika

b gotovino din 100.000— sprejme ž* obstoječa, dobro idoča. leana Industrija. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Gorenj-16821-16

Posojilo Din 30.000

proti vknjižbi na prvo mesto grsjSčine iščem. Ponudbe na ogt. odd. Jutra pod »Grajščlna«.

16822-18

20.000 Din vložim

v kakršnokoli trgovino obstoječo ali tudi začetno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno sodelovanje«. 16711-16

20.000 din posojila

lAčem na posestvo, vre. dno 400.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«.

16690 16

kulisami

gledališča ali rri filmskem snemanju vlada živahno vrvenje. Z besedami tega razpolože-nia — miljeja ni moči opisati, tako kot to pokaže slika. Seveda jc treba imeti prikladno kamero, kot jc to n. pr. NETTAX tvrdke ZEISS IKON z objektivom ZE1SS Tes-sar 1:3.5 in 1:2,8 f 5 cm in Triotar 1:5.»; f 10,5 cm s kovinskim razpornim zapiralom do 1/1000 dela sekunde, filmskim števcem, dviganjem zavese vezano z izvlečenjem filmi in z ograjenim daljinomerom in triklinasto prizmo. Zunanji kovinasti deli so kromirani. Prospekte in pojasnila dobite v vsaki boliši trgovini ali pri glavnem zastopstvu M. Pav-lovič, Beograd, Mil. Draškoviča hr. 9, pošt. pret. 411

Šoferja ali ' I

kompanjona

s kavcijo »prejme avto-prevoznlotvo. Garancija kavcije na prvem mestu. avto ln posestvo. Ponudbe pod »5000 do 15 000 din* ua podružnico Jutra v Mariboru.

16817 16

Kupimo

vlogo celjske LJudpike jjoeojllnlce ali celjske M

16525-16

DENARNE POSLE

Posredovanje kreditov — Vnovčenje vlog za takojšnjo gotov'no. — Na-ložbe kapitala. Poravnave. 1'prava nepremičnin Davčne napovedi. — In. formacije. — Ureditve, revizije, bilance ln stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgovsko gespodansloa posle izvede

»Svetovalec«

k on cesi>»n i ran a trgovsko-cospodarska TOSLOVALNICA

M. Korračič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7.

Hranilno knjižico

Ljudske posojilnice v Kranju, do lS.iiOO Din, ali več manjših vlog do iste vsote, ku|»iai. — Foaadbe na ogl. odd. Jutra pod »lo/«V>«.

30441-16

Družabnico

z nekoliko gotovine za dobičkanosno in. brez konkurenčno podjetje, lSčem. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen obrtnik«.

16444 16

Hranilne vloge

naslednjih zavodov, kupim proti takojšnji gotovini: Pnštedione, Zadr. gospod, banke, Ljublj. Kred. banke, Obrtne banke. Kmetske posojilnice ljubljanske, Jugobanke, Jadransko po-dun. banke, Zadružne zveze članice, Srpske banke, Union banke.

Imetnikom viog v inozemstvu preskrbem izplačilo potom Poštne hranilnice, Beograd.

Stavite ponudbe s cenami.

Rudolf Zore, Ljubljana,

Gledališka 12, Telef. 38-10 16638-16

Hranilne vloge

naslednjih zavodov imam naprodaj:

Mestna bran. ljublj. Zveze slov. zadrug članice, Kmetski hran. in pos. dom. Prva dol. pos. Metlika.

Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. Telef. 38-10 16639-16

Kupim hranilne

vloge

Skofjelofiklh denarnih aavodov. Ponudbe pod »ABC« na ogl. odd. Jutra. 16550-16

Družabnika

lžčem za svojo kompletno. novo opremljeno ln dobro donosno tovarno konoplje v Dardl. ki se hoče soudeležiti. Zaradi pojasnil se je obrniti naravost na lastnika: Stmo S. Weis. Ort-je* I, Deeatlčna ul. 19.

157U0-16

SVEZOST PRI PREBUJENJU!

Kako je prijeten obSntok, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina je dvojno parfumirana z Vašim priljubljenim in znamenitim parfumom »Soir dc Faris« Bourjois.

BOURJOIS

* Soir de Pariš *

Obrt

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Novost za dame!

Trajno ondulacljo izvršujemo na najnovejšem ln najlažjem aparatu, kar jih Je do danes na redila moderna tehnika!

Za vsake lase uspeh garantirani Prepričajte se ln presenečeni boste! Frizerski salon RAKAR, Prešernova ul. 9 dvori šoe nasproti slaščičarne »Kožak«. 188-30

Gumbi - plise

entoL a tur. predtisk, mono

ram*, hitro Izvrši Matek Mikeš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.

8M0

Za vkuhavanje

sadja in eofrivja so najboljši Weckovi aparati in kozarci! Prodaja JOSIP JAGODIC, Celje, Gubčeva ulica Z. Ceniki brezplačno!

16-343-«)

Dobičkanosno

podjetje Di eufLonkurenčno želim ustanoviti. — Glavnica { f. to tisoč razpoložljiva. — Dobro detajlno razjasnjeno Idejo honorlram. Ponudbe na ogl. odd. Juti a pod »Vlsokoodsto ten dobiček«.

1667216

Bančno kom. zavod

in menjalnica Maribor, Aleksandrova.

ulica S te v. 40. ▼BOTtuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. — kupuje vred-nostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni.

4688

Rentabilno trgovino

mešanega blaga s trafiko v Zagrebu, neposredna bližina J^lačiče-Vf-ga trga in tržnici, prodam zaradi odpotavanj a iz Zagreba z blagom in Inventarjem za 35.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16418-30

Balin krogle

iz prvovrstnega prekomor-skega lesa nudi po zelo u-godnih cenah. Splošno le-sostruga rstvo H. Pečjak i drug. Zalokarjeva tal. 13.

16710-30

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek

17 Din.

Hišo v Kolodvorski ulici 25

oddam v najem. Dr. Sporn, »Vzajemna zavarovalnica«.

16730-17

Mesarijo in gostilno

staro vpeljano pri cerkvi. v središču, oddam v najem. Informacije: F*anc Kramhertrer. Maribor, Magdalenska 66.

16385-17

Pekarijo

v obmejnem kraju (nad 310 drž. nameščencev) rad' bolezni oddam v najem solidnemu reflektantu al! ujod-n» prodam, ker 70V« kupnine lahko ostane v hipoteki z nizkimi obrestmi. —. Ilostnik, Ljubljana, Jerne-jeva L

16373 17

Gostilno, trgovino, trafiko

z inventarjem, na prometni točki v predmestju Maribora, oddam v najem samo sposobnim rpflektantnm ter kavcije zmotnim. Ponudbe: Poturnik, Maribor, Koroščeva 54.

16306-"-7

Trgovino

z meč. blagom na prometni točki vzamem t najem. Naslov v vs?lx pošlo valnicah J utra.

14676-17

Trgovino

z mešanim blagom ▼ večjem kraju dravsko ban. na javni dražbi ban., potreben kapital 30.000. oddam. Ponudbe do 15. julija 1937 na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa prilika.

16407-17

Vinotoč

vzamem v najem alt na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmožna« 406«. 16406-17

Gostilno (vinotoč)

dobro idočo. s koncesijo in inventarjem vzamem v najem za avgust. Položim Din 1000 kavcije; v mestu ali pe rireriii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija« 1000 Din=.

16579-17

Dobroidočo mesarij

vzamem takoj v najem v Ljubljani a!i bližnji okolici. Ponudbe: Hln-ko PrivSek. Ljubljana, Tyrševa cesta 12, buf-fet »Na—Na«.

1689*17

Posestvo in gostilno

v industrijskem kraja ob železnici oddam v najem ali sprejmem družabnika. Prednost imajo interesen*

ti s še drugo obrtjo (krojač itd.) Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Gostilna in krojaStvo«.

16347-4

iJUTRO« & 147

^NedeHa, 27. VL 1937.

V. - ^

»Hotel Bellevue"

najlepša razgledna točka v Ljubljani, priznano prvovrstna kuhinja, izboraa vina in pivo; lepe čiste tujske sobe. — Pension od Din 50.— do 65.—. Krasne terase, lastni gozdni park, avtogaraže, kopeli v hiši. NOVO: hotelski gosti imajo na razpolago udobne kabine za solnčne kopeli in prho. V seziji večkrat koncert. Izreden

užitek za letoviSčarje. Zahtevajte prospekte. Telefon interurban 30-42.

Isto se priporoča cenjenim gostom

restavracija grami hotela Union

lepo urejen senčnat vrst, v seziji večkrat koncert Prvovrstna kuhinja, izborna vina in pivo. Cene zelo zmerne. Postrežba točna! Telefon 37-42.

Vina imamo samo prvovrstna, kupljena naravnost od vinogradnikov.

Se priporočam

P. ŠTERK, restavrater, itd.

Trgovino

s mešanim blagom, dobro vpeljano v prometnem industrijskem kraju, blizu Ljubljane, oddam v najem. Vprašanja nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska 30«. 16730-17

Gostilno

bolezni oddam proti prevzemu inventarja. Koncesija nepotrebna. Prevzame se lahko s 1 julijem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Dobroidoča gostilna«.

16765-17

Lokali

Beseda l Din, davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Damsko frizerski

salon

▼ LJubljani z vsem inventarjem ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilen«. . 16408-19

Lokal

na Jesenicah, pripraven za trgovino, ključavničarja, mi-tarja ali slično, oddam. — Pismene ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Promet«.

16806-19

Lokal

poceni, primeren za trgovino ali obrt, oddam za 1. avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16758-1®

Gostilno

z inventarjem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16761-19

Večji lokal

uporaben za delavnico, obstoječ iz enega ali dveh prostorov iščem. Eventu-elno kupim tudi kaj primernega proti gotovini. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tožen plačnik 52«.

16552-19

Čevljarsko

delavnico

dobro vpeljano, v okolici Ljubljane prodam po zelo nizki ceni. Pismene ponudbe na ogl. oddel Jutra pod šifro »Delavnica«.

16785-19

Pisarniško sobo

v centru, oddam s 1. avgustom, s souporabo telefona. Vprašati telef. 33—38. LJubljana.

16S37 19

Gostilna

dobro idoča z ali brez Inventarja poceni naprodaj. zaradi odhoda. Informacije: Zagreb, — Vinogradska 5.

16800-19

Mlekarna

V Ljubliani, se radi prevzema trgovine takoj u-jrodno proda. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16706-19

Lepi poslovni

prostori

se oddajo v Wolfovi ulici 12. dvorišče, pritličie. Pojasnila v trgovini Eriavec.

16707-19

Gostilno

ž inventarjem oddam takoj T naiem. Tovarniška 11.

16653-19

Hišo

ozir. parcele, prodaste ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne F. Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva c. 4. a. Tel. 23-81.

204-20

Vila naprodaj

nova, moderna, 2 trisobni, komfortni stanovanji. Vprašati: Trafika, Pasaia.

16411-30

Hišo z gostilno

in pekarno

in 13 orali zemlje takoj zaradi smrti prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

14740-20

Lepa hiša

z gostilno, na prodaj. Dva vrta tn vsa uporaba. Kolodvorska cesta 47 Brežice. Naslov: A. Tu-da, Solojevljeva ul. 5, IV. nads. desno. Zagreb.

14784-20

Hiša s parno

pekarno

naprodaj po ti god ni ceni. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parna«.

16318-90

Trgovska hiša

r centru, velik zdraviliški kraj, 2 trgovska lokala, sezonske sobe in gospodarstvo ugodno naprodaj. Po-aud^s na poon.in:f« Jj:t» v Ceiju pod značko »30. junij«. 16387-30

Prodam hišo

štev. 31 Rogatec, * vrtom in dvema gozdoma vred. V hišo je napeljana električna lnč in moč. Sprejmem tudd hranilne vloge. Posestnik Kojko Ivan, Ljudska samopomoč. Maribor«.

36611-30

Posestva

mestne in podeželske, trgovske in stanovanjske

hiše,

vile, gostilne, graščine, žage, mlme prodaja in prevzema: ' Posredovalnica IVAN GODINA Maribor, Aleksandrova e. št. 30. 16694-30

Hiša z mesarijo

dobroidoča, z lastno klavnico in hladilnico, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16913-30

Hiše, posestva, trgovine, gostilne

industrije, graščine. prodaja najkulantneje znana posredovalnica »RAiPIiD«, Maribor, Gosposka 28.

16596-30

Parcele

naprodaj 5 minut od Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

■16600-00

Večje stavbno

zemljišče

krasno, pri radovljiškem kopališču, ugodna nizka cena, naprodaj. Več pove Jagodic Matija, Zgo-ša 4, Begunje pri Les cah. 16677-20

Dvostanovanjsko

hišo

v Dravljah prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16728-20

Hotel

v Boh. Bistrici

popolnoma opremljen s 12 tujskimi sobami, restavracijo in vrtom na križišču cest ob potoku Bistrici, ugodno naprodaj. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.

16446-20

Hiše, posestva, vile

od din. 20.000 naprej

Gostilne, graščine

prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova cesta 33. 16583-20

Dobičkanosno hišo

tik mestne ljubljanske meje, prodam. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Trlstanovanjska«.

16628-20

Vilo

enostanovanjsko

z lepim vrtom v najlepšem kraju Gorenjske izven mosta Ljubljane, prodam. Ponudbe pod »Nekaj kilometrov« na ogl. odd. Jutra.

16632 20

Hišo

z dobro idočo gostilno, tik kolodvora, v zelo prometnem industrijskem kraju, blizu Celja, z električno razsvetljavo in vodovodom ugodno proda zaradi se: litve Adrinek," gostilničar, Store pri Celju.

16437-20

Stanovanjsko hišo

v Celju ali najbližji okolici kupim. Ponudbe z navedbo cene na podružnico Jutra v Celju pod »Plačljivo v gotovini«. 16438-20

Vilica

4 sob, vrt, njiva pri C siju, naprodaj za Din 95.000. Breznik, Celje. Novavas 50.

16527 20

Neometana hiša

nova enonadstropna. na periferiji LJubljane, s trgovskim lokalom ln prostori za pekarijo. zaradi odhoda, ugodno na prodaj. — informacije Pompe Rudolf, šelen-burgova 7-ni.

16574-20

Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Enodružinsko hišico

z vrtom v bližini Ljubljane ku[>im proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe i neved bo cene in kraja j« poslati na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Blizu Ljubljane«.

16768-20

Novo vilo

enonadstropno. s tremi dvosobnimi stanovanji, kopalnicami, kabineti, i ostalimi pritiklinami, ugodno naprodaj. Vipavska 10. Kolezija.

16432-30

Z

Na Rakeku

irodam na najprometnejši .očki gostilno-restavraeijo s 16 sobami, kuhinjo in ostalimi pritiklinami ter velikim sadnim in zelenjadnim vrtom, hlevom za živino, drvarnico, elektriko, vodovodom. pralnico in veliko vinpko kletjo itd. z velikim prometom in donosom, po liizki ceni in neodnih plačilnih pogojih Natančnejša pojasnila daje: Anton Demšar, Rakek.

16436 -2f}

Elektrolux

hladilnike

brez motorjev na električ

ni plinski ali petrnl-jski pogon prodaja na ugodno odplačilo TEHNA, Ljubljana, Me-1 ni trg 25/1. — Telefon

Prodam vilo

enodružinsko, moderno, — komfortno. lep razsrled. — Cena nizka, nekaj hipoteke. Dopise na "ogl. odd. Jutra pod »Jezica pri Ljubljini«.

16748-20

Prodaja malih

stavbnih fparcel

V bližini Stadiona, 10 minut od nove gimnazije za Bežigradom, prodam štiri male parcele. Vsaka ima približno 500 kv. m po Din 25.000.—. Parcelacija j« izvedena, vodovod in elektrika na licu mesta. Zazidava do voljena s pritličnimi in enonadstropnlmi hišami. LJubljana se razvija največ v tem delu mesta zato je nakupna cena zelo ugodna. Pojasnila daje Metalno akclona.rsko društvo, v Ljubljani. Masarykova 12, Vzajemna zavarovalnica. 16675-20

Lepe stavbene

parcele

v Celju v bližini hriba Sv. ložefa so ugodno naprodaj Vpraša se pri Faninger, Celje, Glavni trg 8.

16812-20

Tristanovanjska vila

zraven Obrtne šole naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16794-20

Enodružinska hiša

z velikim vrtom naprodaj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kodeljevo«, 16838-20

Za 40.000.—

gotovine

ostalo hranilne knjižice takoj prodam solidno novozgrajeno enonadstropno hišo na lepem položaju in prometni cesti, tik Maribora. Svetli lokal 7x4, enosob-no dvosobno stanovanje ln pritikline, sobica, solnčna terasa klet Površina Teml.iišč* 1121 kv. m. Cena Din 140.000 pralnica in studenec. B. Ceh Dobrava—Tlezno p. Maribor, Ptujska cesta 219. 16554-20

Novo hišo

izpod cene prodam pri kolodvoru v Brežicah, zaradi družinskih razmer. Prevzamem vložne knjižice s 80% v račun. Informacije daje Jueo-tok. Zagreb, IUca 31.

16557-20

Parcele

na Poiulah pri Celju, ugodno naprodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 16286-20

Parcelo

2 km od poŠte, na Tyr-ševl cesti v izmeri cca 880 kv. m. prodam. Zelo lepo ln za zidavo ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro Marljivost«.

16271-20

Travnik

oziroma parcela v bližini Gostilne Kosec naprodaj. Poizve se v Gostilni pri Panju, Vegova ul. 10.

16718-20

Enonadstropna hiša

dobičkanosna, v centru na prometni točki v Celju, z velikimi vbokanimi kletmi, preje vinsko trgovino in vinotočem, z več stanovanji in lokali, sedaj slabo oskrbovani, se radi starosti po ugodnih plačilnih pogojih in proti prevzemu hipoteka pod ceno proda. Pripravno posebno za vinske trgovce! Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.

16809-20

Več stavbnih parcel

v bližini glavne carinarnice ob novi Plečnikovi cesti — vodovod, elektrika, ugodno naprodaj. Informacije Janko Stupica, trgovina, Tavčarjeva ulica.

36737-20

Krasno posestvo

donosno v Novem mestu, obstoječe lz gostilne, Javne tehtnice, gozdov ln njiv ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelo ugodno 89.«

16680-20

Trgovlnoi

z meš. blagom v Slov. goricah, na odcepku 2 banov, cest, z 5 in pol orali dobro obdelanega posestva, obstoječe ls gadonosnika- njiv ln ma lega vinograda, zaradi družinskih razmer, takoj prodam. Trgovino ali posestvo prodam tu di posamič, ker se nahaja vsako na svoji par celi. Ponudbe na podružnico J\itra v Mariboru pod »Obdelano posestvo«. 16553-20

Enonadstropno vilo

kupim na periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Vila za za gotovino«.

jgfe 19563-30

Novo hišo

tri dvosobna stanovanja, — vrt, na Smartinski cesti — prodam. Cena 135.000. — Letni donos Din 13.000. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

116604-30

Enonadstropno hišo

prodam v industrijskem kraju sredi trga. Pripravna za vsako obrt ali trgovino. Cena lelo nizka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 78«.

16736-30

Hiša

v predmestju Ptuja z obsežnim nasajenim vrtom in gospodarskim po slopjem ter oral njive pri hiši, naprodaj. Hiša stoji 60 m od ceste ln Ima lepo legp, pripravna za vpokojenca ali obrtnika. Ponudbe pod »Ugodno 452« na oglas, odd. Jutra. 16452-20

Parcela

prvovrstna, vogalna, V bližini Vrtače, približno 1000 kv. m, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16686-20

Nova vila

elegantna tik kolodvora. 4 sobe, naprodaj. Voda in elektrika. Čuber, Sevnica.

16650-20

PRODAM

2 stanovanjsko vilo pri Tobačni tovarni Din 380.000.—, hipoteka Din 100.000.—, 4 stanovanjska vila v Rožni dolini Din 100.000.—, hipoteka Din 66.000.—, 2 stanovanjska vila za Bežigradom Din 250.000.—, hipoteka Din 56.000.—,

3 stanovanjska vila v šiški Din 160.000 hipoteka Dtn 112.000.—, 3 stanovanjska hiša v D. M. v Polju Din 90.000, hipoteka Din 40.000.—, 3 stanovanjska vila na Ježlci Din 135.000.—, hipoteka Din 125.000.— plačljivo v hran. knjižicah Kmečke posojil, ljubljanske. Gostilna, mlin, trgovina v večj.sm prometnem kraju Dolenjske Din 350.000.—, hipoteka Din 90.000.—. Hiša s trgovskim lokalom. gospodarskim poslopjem v večjem industrijskem kraju ob južni žel. Din 125.000.—, ■plačljivo vse v knjižicah kateregakoli denarnega zavoda. V istem kraju naprodaj novozi-dana 4 stanovanjska vila za Din 200.000.—, hipoteka Din 80.000.—. Stavbne paroele v Rožni dolini, Viču, Mlrju, Trnovem, pri Sv. Krištofu, Bežigradom. v šiški. S toži cah, Smartinski cesti, Koleziji ter tudi v centru. Velikost parcel ln oana po izberi za strnjen in odprt stavbni sistem. Cene zelo ugodne.—

Realltetna pisarna KUNAVER LUDVIK. Rimska cesta 6, Ljubljana, telefon 37—33.

69-20

Izredna prilika

za naložbo kapltalal Restavracija, zimska ln poletna v centru mesta Zagreba, prvovrstno zidana in najmoderne-Je opremljena, zelo lope steklene dvorane, parketlrane. mize, stoli iz prvovrstnega materiala ln najmodernejše zgrajeni, zelo lep in ve-Uk inventar v vrednosti 200.000 Din, poletni vrt s streho za primer dežja, najmoderneje Je urejeno kegljišče, v katerem igrajo stalno ke-gljaškl klubi. Kegljišče je urejeno s stroški cca 100.000 Din. Posebna oprema za pečenje Jan cev ln pujskov ter če-vapčičev, ograjena od vrta samega. Vodstvo obrata gruntovno zasl-gurano. Zelo velika ln sigurna renta. Vrednost obrata 600.000 Din. Prodaja nujno izpod cene zaradi prevzema dru gega podjetja obenem z inventarjem za prodajo pooblaščena agencija: »KURIR« k. d. Petrinj-ska 45, pritličje -telefon 94-25.

16448-20

Hiša s pekarno

in dobro vpeljanim hišnim obratom ln domačim kruhom (stOrbrot) naprodaj zarfcidl smrtnega slučaja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16397-20

Zaradi smrti

veletrgovca z meSanlm blagom, tudi železnlno, sta naprodaj v Misllnju dve trgovski in gostilniški poslopji, enonad-stropni, z več kakor 30 prostori z velikim vrtom ln ledenico. Ribnik za led na razpolago.— Krasen letoviški kraj, 620 m nad morjem, ob vznožju slovitega Pohor J a. Izhodna točka za ture. železniška postaja pošta, brzojav in telefon. Gozdna okolica z veliko lesno Industrijo. Kldorado za lesne trgov ce. Informacije: Pajtler Misltaje. 16301-20

Parcela

1000 kv. m, 7 minut od postaje D. M. v Polju, poceni naprodaj. Keber Leopold, D. M. v Polju. 16307 20

Novo hišo

dvoetanov. v Ljubljani —Stožlce S*. 114*. ugodno prodam. Lastnik istotam. 16423-20

Zemljišče obstoječe lz njive tn travnika s prvovrstno zemljo, 1 km ln pol od centra Celja, pripravno tudi za stavbišča aH vrtnarijo, blizu glavne ln tik občinske ceste, naprodaj po Din 10 kv. meter. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra.

16300-20

2 trisobni

• kopalaioo ▼ Dafanatiaovi ulici hi Opekanki cesta — oddan tak»j. Ptoiavedbe: Gradbena moti, bwwsk«

e. JC tfL

an«

Posestvo

v Leskovcu pri Krškem 3 m pol ha ln lepo ure. Jena domačija, ugodno naprodaj. Naslov v vsah poslovalnicah Jutra.

163*4-20

Prodam hišo

sredi Vrhnike, obstoječo iz 4 sob, prltiklta in lepim sadnim ter zelenjavnim vrtom. Cena 60.0C0 Din. Poizve se: Ob potoku št. 2. Vrhnika. 16365-20

Posestvo

na veselem, prometnem kraju za banovinsko cesto, bližina cerkve ln postaje, vsa zemlja pri hiši. v hiši 4 sobe, kuhinja, klet, hlev, pripravno za obrtnika ali vpokojenca, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16338-20

Nova hiša

enonadstropna, dvosta-novanjska, 6 sob, 2 kuhinji, 2 predsobi, pod-kletena, vodovod, elektrika, 700 kv. m vrta, prodam. Poizve se Anton Ropotar, Kranj, Jezerska cesta 10.

16512-20

Hiša

obstoječa iz 2 sob, kuhinje in prltiklln z električno razsvetljavo v okolici Celja, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16290 20

Hišo

z moderno urejeno parno petaEuroo. najbolj&e vpeljana v industrijskem kraju v Sloveniji prodam event. oddam tudi v najem. Prodam zaradi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16409-20

Hiša v Ljubljani

na Mestnem trgu ln trgovina z manulakturo, naprodaj. Itaslov v vseh poslovalnicah Jutra.

14188-20

Mlin

lepo urejen na 4 kamne, s posestvom vred na Gorenjskem, — zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16496-20

Hišo

z vrtam ob glavni cesti v trgu, pripravno za trgovino ln obrt, prodam po ugodni ceni. A. Wer. 11, Cerknica.

18566-20

Manjšo parcelo

v šiški, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 2222«.

16852 20

Več hiš

trg. in stanovanjskih naprodaj, vile, parcele, gostilne in lokale oddam. Jančar. Sv. Petra c. 27. Vse po ugodnih pogojih. 16859-20

Stanovanje

Beseda 1 Din. davek 8 Dia. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Dvosob. stanovanje

komfortno, s kabinetom — oddam takoj v Šiški. Vprašati: Trafika, Pasaža.

16410-21

Dvosob. stanovanje

komfortno t predsobo, kabinetom, kopalnico in balkonom oddam v novi hiši Jesenkova ul. 4. bivše igrišče Ilirije. Informacije pri Delkin isto tam.

16539-31

Trosob. stanovanje

vogalno, 3. nadstropje, oddam sa 1. avgust na Rimski cesti 7. Informacije vrata 18. od 14.—19. are.

16538-31

Trosob. stanovanje

solnčno, oddam v novi vili s 1 avgustom. Podrožnik e. L št. 7/L

16496-31

5-sobno stanovanje

ali pisarno

oddam novembra ali preje. Miklošičeva 14-m

14345-21

Trosob. stanovanje

komfortno, v sredini mesta, oddam s 1 avgustom. Naslov v vseh. poslovalnicah Jutra.

16518-21

Dvosob. stanovanje

parketlraoo ln a pritiklinami oddam mirni stranki s 1. julijem. — Stožlce 117.

16634-21

Stanovanje

podpri tllčno, suho, po zelo zmerni ceni oddam s 1. julijem, s pritiklinami. Prešernova ul. št 15 Moste.

16578-21

Dvosob. stanovanje

oddam za avgust. Idrijska ul. 14. 16573-21

Dvosob. stanovanje

komfortno, tračno in aolnS-no, s balkonom, oddam ▼ bližini Obrtne šol«, odnosno banovin«. Nealov t vseh poslovalnicah Jutra.

»44MU

Tri enosobna

stanovanja

oddam aa takoj. Mala čolnarska uL 4.

H074B-S1

Trosob. stanovanje

s pritiklinami, oddam za 1. avgust. Medvedova 36. 16560 21

Stanovanje 2 sob

s kuhinjo, oddam za 1. avgust. Kapiteljska al. 7/1.

16661-21

Dvosob. stanovanje

komfortno*, s kuhinjo, kopalnico ln balkonom, v lepem kraju, oddam mirni stranki s 1. avgustom. Nova, hiša blizu postajališč* cestne železnice in ne daleč od centra. Naslov v vseh poslovalnicam Jutra.

16475-21

Komfortno

stanovanje

trisobno, a kopalnico, oddam za takoj ali pozneje. Poizvedbe: Menjalnica, Tyr&ev» 31.

16406-21

Stanovanje

eno sobo, predsobo, kuhinjo oddam za julij ali avgust eni ali dvema osebama za 250 Din v Rožni dolini c. IV. 20. 18500-21

Sobo in kuhinjo

oddam. Poizve ae: Dete lova ulica 4, Moste.

16533-21

Stanovanje

eno ali dvosobno z balkonom, oddam ▼ novi hili. Zaloška c. 64a, Moste.

16654-21

Štirisobno

stanovanje

komfortno v novi vili, oddam s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16637-21

Dvosob. stanovanje

suho in solnčno v pri zemlju v vili na Vrtači oddam za avgust.— Tobačna ulica 14.

16567-21

Pri remizi

v Zg. Šiški takoj oddam enosobno stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16568 21

Trosob. stanovanje

solnčno, s kopalnico tn plin, I. nadstr, oddam za Julij ali avgust. Mesečno Din 900. Naslov: Kavama Majcen. Tyr-feeva c. 51.

16561-21

Enosob. stanovanje

oddam. Cena Din 350. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli«.

16577-21

Stanovanje

dvosobno, solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16766-31

Stanovanje

v novi hiši n« Jesenicah, nddam tistemu, ki mi posodi an.OOO—15-Om Din ali pa na vknjižbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

1600421

Trisobno stanovanje

s kabinetom in dvosobne s

kabinetom v novi hiši, oddam za september ob Rusko-Jesenkovi ulici, na bivSem igrišču Ilirije.

06907-81

Dvosob. stanovanje

s vsemi pritiklinami, lepo, oddam takoj v vili na Mnr-ju. — Naslov pove A loma Company d. s o. f. Ljubljana, Aleksandrova Sfi.

1679-21

2- in 3-sobno

stanovanje

oddam aa avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «S ta no van je«.

16831-31

4-sobno stanovanje

s kopalnico, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «1.800 Din«.

16833-®

Dve trisobni

lepi stanovanji

oddam aa 4. VHf. t. 1. ▼ novi Knslerjevi hiši na vogalu Vošnjafcove in Dvora-itove ulice. Natančne poizvedbe v odvetniški pisarni dr. F. Luckmanna, Ljub. Ijana, Gradišče 4.

167S3-S1

^^tVr

Poraba goriva minimalna — 7 1 na 100 km VSI MODELI PROMPTNO DOBAVNI.

Glavno zastopstvo:

L LOVŠE, LJubljana, Tyrševa 35

Stanovanje

1 ali 2 sobno ▼ pi»tut nadstropju oddam aa 1. avgust v bližini nove gimnazije. Poizve sc Jelov-ikova24. Trnovo.

16550-21

Dvosob. stanovanja

zračna, sotnčna lega, oddam. Homan, Sv. Petra c. 81. 16702-21

Komfortno

stanovanje

dvosobno, oddam s 1. avgustom v Sp. Sliki, MUčinskega ulica 57.

166CT-21

Enosob. stanovanje

s pritiklinami, oddam a 1. julijem. Galjevica št. 3, ob Dolenjski cesti.

16701-21

Stanovanje

dve sob, s kopalnico ta vseh prltiklln. oddam za avgust. Velika čolnar aka 7. 16668 21

Dvosob. stanovanje

blizu kolodvora pošte Kamnik oddam, mesečno 280 Din, Štirje prostori. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 671«.

26071-31

Dvosob. stanovanje

▼ pritličju oddam s 1. septembrom na Rlmsld cewtl 23, za Dta 480.

16676-21

Dvosob. stanovanje

leno. a kopalnico ta pritiklinami, oddam s 1. avgustom. Kopališka ul. 20, pn Mlrju.

16881-21

Dvosob. stanovanje

s kopalnico oddam za 1. avgust stranici brez otrok. Jelovilcova 24, Trnovo.

ltfJJl-21

Enosob. stanovanje

lepo ▼ pritličju • priti-kltaaml oddam za avgust. Habtč, Koo-nova

uiica ii. loaat-a

Trisobno stanovanje

park rti rano, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom v Zvo-narski 11.

16766-21

Krasno stanovanje

sončno 2 sob se takoj oddam. Triglavska 3 Ljubljana VII.

16769-21

Trosob. stanovanje

komfortno, solnčno » vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom. Celovška cesta 28. hiinik.

16651-21

Dvosob. stanovanje

in pritikline (eno večjo in eno manjio sobo), oddam z julijem poleg Sv. Kri-itofa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16652-21

Stirisob. stanovanje

v centru mesta na Tjrlevi cesti oddamo takoj ali za 1. avgust t. 1. Vpralati Državna Hipotekama banka, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.

16615-21

Trisobno stanovanje

v novi stavbi. Ves komfort: centralna kurjava, topla voda itd. oddam takoj ali pozneje. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra.

16608-21

Dvosob. stanovanje

moderno, solnčna lega. centralna kurjava, topla voda in ostali komfort. — Oddam % 1. avgustom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16609-21

3-sobno stanovanje

lepo solnčno, kopalnica, vrt, pritikline, oddam s 1. avgustom za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16813-21

Dvosob. stanovanje

s kopalnico, plin, se takoj ugodno odda. Informacije 5turni. Stari trg 28-111.

16775-21

Komfortno

stanovanje

majhno, nedaleč od cen-truma, ilče ves dan odso-na samostojna gospa. Ponudbe na ogl. oddel. Jut-

ra pod »Čisto 89«

16789-21

Dvosob. stanovanje

s pritiklinami. popolnoma zase. oddam takoj aH 15. julija. LevCeva ulica 11. 16835-21

Trisobno stanovanje

oddam, plin, kopalnica, za julij ali avgust. — Medvedova 5b (Ilirija).

16836-21

Linolej

prodaja in polaga po reklamnih cenah

SEVER, Marijin trg z

rasa

(Stromfinien)

4 cilindrski avto

v brezhibnem stanju, proti takojšnjemu plačilu 23.000.— Motor-LOTZ — Maribor, Državna cesta 2, tel. 28-50

Stanoi un/flH Dijaikeaobe

Beseda 1 Din, davek S Din, aa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dia.

Stanovanje

dvo aK trisobno, išče drl. upokojenec za avgust, september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Mirna stranka 501«.

16501-21a

4-5 sobno

stanovanje

▼ pritličju aU v L nadstropju, lščam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16519-21a

Stanovanje

eno al*, dvosobno a pritiklinami. Iščeta novo-porodenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Od šotna«.

16543-21a

Enosob. stanovanje

s pritiklinami Išče tri f Lanska družina. Ponud b- na ogl. odd. Jutra pod »Državni uslužbenec«. 16627-21a

Enosob. stanovanje

s kopalnico ev. s kabinetom išče mlad zakonski par za takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod >Zračno 43«.

16TS3-31a

Enosob. stanovanje

aolnčno mirno, — Išče upokojenka za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >1 oseba«.

16331-21a

Enosob. stanovanje

lepo, z ali brez kabineta v 1. aU 2. nadstropju, Iščem za 2 človeka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16507-21 a

Eno ali dvosob.

stanovanje Iščem aa avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«.

16537-21a

Sobo

tn kuhinjo, suhi. išče gospa za september, oktober ali november. — Najraje Sp. Slška, do Dravelj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16549-21a

Dvosob. stanovanje

s kopalnico, v bližini obrtne šole, iščeta oovoporočenca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >St. 100«.

16830-2la

Stanovanje 2 sob

■ kuhinjo t L nadstr, solnčno, takoj oddam. Domobranska cesta št. 23. Povpraša« pri hišniku. 16846-21

Enosob. stanovanje

krasno s kabinetom, balkonom, vrtom in pritiklinami oddam za 1. avgust mirni družini. Jamikova al. 6. 16724-21

Stanovanje

oddam za I. avgust. Poizve se Žibertova al. 30. Sp. JiSka.

16727-21

Dvosob. stanovanje

ali enoeObno s kabinetom, svetlo kuhinjo ln pritikline »če stalna stranka treh oseb za avgust event. julij. Točno plačujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto ln svetlo«.

16678-21a

Komfortno

stanovanje

iz 2 sob ki kuhinje na Mlrju ali v početfcu Ceste v Rožno dolino ali piott Rožniku išče dvočlanska družina za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16829-21a

Dva dijaka

sprejmem v solnfnn in zračno stanovanje z vso oskrbo. Levst-ek, Hradeckega cesta JO,a

16396-22

3 višješolkam

poljanske gimnazije nudim 2 lepi sobi. 20 minut daleč. Izborna hrana, nadzorstvo, nemščina, tramvajske karte, sploh vse ugodnosti. — Cena zmerna. Priporoča se ogl«d! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16535-22

Dijaško stanovanje

za prvošolca. iščem pri boljišl družini, najraje profesorski. v bližini Bežigrada. Ponudbe na podružnico JutTa v Trbovljah pod »Dobra oskrba«. 16485-22

Boljša družina

vzame k svoji hčerki odlič-njakinji IT. gimn. deklico H dobre hiše v vso oskrbo. Lepa zračna soba, ves kom. fort, prvovrstna hrana. Lastna vila, lep vrt. Nemška in francoska konverzacija. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra oskrba«.

16771-32

Sobe išče

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Prazno sobo

separirano, v okolici Tivolija iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. oddel. jirtra pod »Miren ia točen plačnik«.

16483-23a

Prazno sobo

pri boljši družini, blizu glavnega kolodvora s 1. avgustom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva plačnica«. 16517-23a

Lepo sobo

s souporab-« kopalnice, — event. hrano .iščem v Milini tehnike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Arh c. 16746-<28a

Iščem sobo

z vso oskrbo v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažno 494« 16194-23a

Akademik

išče mirno, svetlo ln se-parlrano sobico. Ponudbe z navedbo ceniš na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna 62«.

16682-23a

H7T //TJffTiT¥J rJ

Trisobno stanovanje

s pritiklinami oddam s 1. avgustom 1957. Poizve se Poljanska c. 20/11.

16735-21

Dve enosobni

stanovanji

lepi, poaenl oddam takoj ali poaneje. Zvezna 14. Moste.

18833-21

Dvosob. stanovanje

s kabinetom m vsem kom-fortom oddam s 1. avgustom v Staničevi nI. 20. Poizve se med 9. ie 11. aro pri btlniku istotim.

16708-21

Na Mirjn

oddam lsobno stanovanie s pritiklinami stranki brez otrok. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.

16716-21

TOSEMRAJ VjvJUTRU"!

Enosob. stanovanje

iščem za 200—250 Din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Enosobno«.

16767-21S

Dvosob. stanovanje

s pritiklinami in koščkom vrta tudi na periferiji Ljubljane, išče uradniška družina za september alt oktober. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Do 400« I6617-21a

l)ra/bc

Prisilna dražba

1/3 atavtolšča v lepi legi v Ljubljani pod Rožnikom vVož. štev. 360 katastr. občine, Gradi ško predmestje parcela 53/2 se vrli 1. Julija t. L ob 9. url predpoldne pri sreskem sodišču v Ljubljani, sob« br. 16. Pobližje Informacij,, v spisu A. I. br. 5114/38 16417-32

Hiša z vrtom

▼ Oriovl ulici u, naprodaj na javni dražbi dne 9. 7. 1937. Pojasnila daje pisarna Dr. La-pajneta, odvetnika v Ljubljani, Gosposvetska 4-1, KOMa

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.

Letoviščarjem

ki posečate lepe kraje ob topil Sari v Poljanski dolini nazamnjšum. da Imate od 1. Julija do 1. oktobra štirikratno dnevno avtobusno zvezo za Log, Poljana ln Gorenje vas ln sicer lz škofje Lok^-kolodvor Ob 8, 12.30 ln ob 20 url. Direktno lz Ljubljane (postaja protestantov-ska cerfcev) pa ob 16 skozi škof jo Loko ob 17 uri. Avtopodjetje Po-Ijanšek Jakob, 21rl.

16355-31

Lahek tovorni avto

iščem za nedeljo 4. julija za prevoz pohištva iz Ljubljane v Savinjsko dolino (60 km). Ponudbe s ceno na ogl. oddel. Jutra pod »Selitev«. 16490-U.j

Citraši, citrašinje!

Zveaik »Grajski odmevi« Je izšel v m. predelani ln pomnoženi izdaji. Cena 20 Din. Nova komada: »še malo«. Val6?k z besedilom in Marina polka« sta izšla tv.di posebej. Z naročilom prosim pošljite denar ali znamke za 6 Din. Ivan Klferle, Ljubljana, Gosposka 9.

16629 37

Celi orehi

tenke lupine

50 kg Din 220.— jedrce, 5 kg. Din 83.—, fr^nko voenina razpošilja — G. Drechsler, Tuzla.

16511 37

VRTNO

POHIŠTVO

Ležalni stol Din 60.— ležalni stol < 90.—. Vrtni fotelj

zložljiv « 60.— verandni fotelj

zložljiv

tapecirana « 200.— Vse z dobrim štrapac-nim platnom prevlečeno.

Tvrdka

WEKA

M A R I E O R Pri odjemu od Din 400 franko vsaka železniška postaja.

Za svojega sorodnika,

absolviranega agronoma 28 letnega, veleposestnika in tovarnarja

IŠČEM

GOSPODIČNO ALI MLAJŠO VDOVO

s primerno doto zaradi ženitbe. Diskre-".ija častno zajamčena. — Ponudbe pod •»Diskrecija K - 4092« na Interreklam, d. d. Zagreb, Masarykova 28.

Z nobenim dragim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo tn govori dnevno desettisočem Mtateljev. Bedno ogia-Aanje v velikem dnevnika je najaspeftnejša Investicija, td prinese korist trgovca ln kupcu.

KLISEJE

ENO IN VEČBARVNE

JtH^

SV.PFT PA NASIP j T. 73

Buret

lister in vsa lahka letna oblačila

v elegantni izdelavi nudi ceneno

PRESKER,

Sv. Petra cesta 14

Cunje

krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volna govejo dlako (aravco), — kupi vsako množino ARBEITER, Maribor, Dravska ul- 15.

Godbo

trio ln kvartet Iščem za sezono julij, avgust za letovišče na Gorenjskem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3 julij stalno«, 16943-39

bk alUTR-Ck UZ

w

7»imVA3TE BBE2>UCWjC»lf

T*KtftHSLMBft MAVeORtrMf,

Milostljiva!

▼■I [mi 1»

l«tre najekrtaeje fem——r otvuseai *«v*fc pettebna pe-pn.nla m polovične Mae,

V (Daru plakate Je t* Je>*-J ot pre ritmu trrdk« KOT, kj*«Ars«T» Meetai trg S.

FL-iT

pravi sovražnik mrčesa

Bog tc obvarji nočnih tortnr —

Slaba sredstva te lie bodla

FLIT.je vode?! proizvod vSO drla-vah. — najboljši znak moči in ubojnega delovanja — ker vsebuje

in je ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod imenom Flit. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na garancijo:

rmeno barvo, £rn rob lu FLIT vojaka.

m"1.*'««

Sobo odda

Seseda 1 Din, davek 3 Dm, M Šifro aii dajanje naslov* K Din. Najmanjši tneeek 17 Dm.

Lepo sobo

•pcemijen«, »veti«, 65«to, »d.i-«« 1. julija. Gradišče

'Opremljeno sobo

|>»:-ketirafw>, »tujo sepaii-

rano. U h K o s uj-orabo tn-hinje, oddam. Naslov » vseh po:uova.*.eal> Jntra.

16317-38 Meblovano sobo

• posrbnim vhodom, ta 3w>j oddam. Tyrteva e. 51 U. Marv. 16«a> 23

Meblovano sobo

c pos ebnim vliodom. takoj oddam 1 aii 2 osebama. Sprejmem sostanovalca. Uiica na grad S. 16576-23

Opremljeno sobo

K eno ali dvema posteljama.. veiiko, solnčno, jiijmo in čisto, s posebnim vhodom, par sto .korakov od Zvezde, T«r koj oddam. Naslov v •»■»eh pcsiovalnicah Jutru. 16575-23

Sobo

lepo, solnčno, a posebnim vhodom oddam na Erjavčevi c. 4, pritličje, ti.ee.no. 15572 23

I

Prazno sob«

t potebnim vhodom, elektriko oddam. Drenikova ol. 28.

16643-23

Sobo

lepo opremljene z 2 paste-

liama, oddam boljšim osebam ali zakonskemu para. Jernejev* 9/11. Šiška.

16644-23

Meblirano sobo

lepo, s posebnim vhodom takoj oddam. Jfa-al

cah Jutra.

16847 23

Sobo

▼ blltef soetnije, prazno ali op; emlj^no. oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

10541-23,

Sob«

lepo, veliko, sa 1. avgust Oddam. Medvedova 3«. 16570-23

Sob«

s plinom, štedilnikom ta pritiklinamt, oddam. Kocetnova ulica 9.

18560-33

Opremljeno sobo

oddam dvema goepodo-7T.A- Hrenova ulica 19.

16589 23

Prazno sobo

sončno, mirno in veliko oddam boljši »transi v centru mesta (med univerzo in bansko palačo) z uporabo ko.pal-n;e« in telefona, »a takoj ?*'.islov v vseh poslovalnicami Jutra.

1<3f)67--33

Opremljeno sobo

i k o palme«, odda« pri pir (tudi diiakiajaa). Ci g»i?tova ljliea št. Ml.

16808-36

Opremljeno sobo

♦ posebnim vhndnm, eolnč-oo, oddam gospodu v sre-rlini mesta t. julija. Naslov Oita oktobra CK;mska *a*a) st. 5,7, levo. M. T.

167 «-33

Sobo

Iflpo opremljeno, takoj

oddam gospodični ln

poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16478-23

Sobo

t Štedilnikom ln opravo Oddam Vidovdanska 3.

16473 23

Opremljeno sob«

otS/i^jn fo!l

16477-23

Kabinet

V centru oddam. Dvigali* na razpolago. Naslov w vseh poslovalnicah Jutra. 1650423

Malo sobieo

* posebnim vodom, hra Tio ta vao eeirho, ed-takoj mlajšemu

Boj^odu. Naslon v všeto poslovalnicah Jutra.

16531 23

2 lepi sobi

r^i^Mn v vili. — Naslov t tmH poslovalnicah Tutra.

166*8-2$

Sobo

I*pe opremljeno, s posebnim vhodom, z vso oskrbe ali bre? m I ali J se? ?po4ični takoj »ddan). Sp. 6 sit«, Drenikova 31.

16657-23

vi»iwm iumm.

Zračno sob«

2 4vema pesteljam«, Atm. Poseben vbod. pri-tližie. CelovJka c. 66.

J66M-2J

Prazno sobe

|?jrketirano, selačne g -vs.

vhodom oddam ta-k»i po zmerni ceni. Prule, Sakelska 14 (Sredina).

16659-23

Prazno sobo

t-tamem v najem. Ponndr

h M l**"- f"4 uft* »7» Ukej«.

Opremljeno sobo

Folnftno. velike b dvema posteljama, oddam dvorna gospodičnam* aH zakoncema br«? otrok. soup«rM» kohiale. — PiorjarLska 19-1, Zorčič.

14548-23

Separirano sobo

x v»am komtortom ia novim pohištvom in oskrbo, oddam finemu, stalnemu goepodu. Gledališka ul. 16. pritličje, d<*mo. 16581-23

Opremljeno 5obo

in 1 prazno sobo, oddam 1, julija. Ogled od 8—li in 3 —1 pop. Wolfova ul. 6,'t.

16B08-2S.

Na Taboru

oddam sobe • posebnim vb»-

dom, tudi samo ees počit-ni.-e. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16762-33

Opremljeno sobo

oddam, s posebnim vhodom. na Jurčičevem trgu 2-rr. 16853 23

Noveopremljeno

sobo

r novi hiši, ▼ centru, s souporabo kopalnice, oddam takoj solidnemu gospodu. Ogled le popoldne. Naslov- v vseh poslovalnicah Jutca.

16782-2}

Solnčno sobo

poceni oddam eni »li več osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16833 23

Opremljeno sobo

s posebnim vhodom v Gradišču, oddam. Naslov v vs?h poslovalnicah

Jutra.

16845 23

Lepo sobo

oddam solidnemu gospodu, državnemu uradniku. Tavčarjev* 3/JI.

16722--2 3

Sobo

* posebnim vhodom, suho in sončno. takoj oddam boljši osebi v centru. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 16731-23

Majhno sobo

s štedilnikom oddam takoj ▼ podnajem eni osebi. —-Žabjak 10.

16732-23

Solnčno sobo

opremljeno s posebnim vhodom in lepim razgle-

eni ali dvem esepam. ri trg 28-IH, leVOV

Lepo solnčno sobo

takoj oddam, solidnemu stalnemu' gospodu aU gospodični tudi z vso oskrbo. Grubarjevo nabrežje 16. 15534 23

Dve lepo

meblovani sobi

s souporabo kopalnice, odda. samostojna gosp> dična a vso oskrbo ali brez nje. Ponudbe pod »Takoj 85« na ogl: odd. Jutra. 16685 23

Solnčno sobo

lepo, s posebnim vhodom, oddam takoj. Postojnska 19 16704-23

Dopisi

Vsaka besen* i D'.n; davek 3 Dm. za dajanje naslova 5 Dn; najmanjši tnesek 30 Din.

Zasebni uradnik

diskreten, 401«*en, išče — saradi pomanjkanji znanstva v ivrho skupnih sprehodov in razgovora samostojno gospodično ali vdovo primernih let. Dopise s celo sliko, ki se na zahtevo vrne, poslati ped »Diskreten uradnik« na ogl. odd. Jutra.

16427-24

■1673

Lepo Čisto sobo

z eno ali dvema posteljama, oddam čez počitnice z vso oskrbo ali brez. Miklošičeva 15/IV. desno.

16712-23

Sobico

ln svetlo, oddam 1—2 solidnima gospodoma. poteg Ljudske kuhinje. — Bolha, Streliška ul. 10 H. Ogled od 12 do 2 ure, v nedeljo ves dan.

16858 23

Sobo

% dvema posteljama oddam z vso oskrbo ali hi^z. Istotam se sprej-aostanovalec akademik,

sprejme se tudi sostanovalka. 2ido"akA ulica 6-1. 167S1 23

Lep« sobo

od

Jiitra. 9«710^8

Opremljeno sobo

čisto, eolnčno. p posebnim vhodom, takoj oddam. Barvarska steza 6. ra tovarno Tteicb, Ljobljana.

1ST51-«

Sobo oddam

dvema gospodičnama x zajtrkom in večerjo za Din mesečno. Kaslov v vseh po-ilev»lwirah Jiftr*.

lflT^VJS

Sobo

s posebnim vhodom oddam. Vidovdanfika 1, levo, pritličje.

l«»T3-23

I^epo sobo

s pesebnim vbodejn io <-s«w lt«»farVwn, lflavif, oddam. Kaalov v vseh pe-ttovalnieab Jatr».-

Solnčno sob«

o

1«, Vlf. st. 5.

16T85-2J

Preprasteg a

gospoda

sprejmem kot sostanovalca na sUaew*nj« z vse eekr-ha. Fectei. Sv. Petra na,

lip 39. 16725-23

Lepo sobo

I vso eskfba. souporabe kopalnice, oddam dvema

ev. eni osebi, ali tudi lfr toviščarjem. Zriajskega 7. I, (nasproti stppmc.)

t

PlMM W»bo

solnčno, pos?ben vhod nt željo tudi kuhinjo oddam. Zorman, Stari trg 32-1.

16777.J5

z vse eskrfe® sprejmem, Js-teta* tudi ««( akaoaetev,

Florjaaska nL 19.-IT.

16778-2}

Profesorska družina

»prejme 2 dijaka v popolno oskrbo. Pomoč pri učenju, vrt, kopalnica, klavir; Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16715-23

m____i "j. j. 1 ■- ■ -" v'

Veliko sebe

tepe, oddam gospodičnam. Istetam oddam manjšo sobo eventuelno s fcrano. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16719-23

Uradnica

26tetnaj simpatična, resna in skromna išče ^totakega starexieg?, »c Vezanega partnerja za fx\orje. -Dopisi na-ogla^-<>did-.''J^tra po4, računi'— julij*.

' ' 16584:24

Komfortno sobo

mirno, v vili, center, oddam takoj, prazno ali opremljeno za 1 ali 2 osebi, event. telefon, -r-N as lov v vssh poslovalnici^ Jutra.

16696 23

Solnčno sobo

v pentru, f posebnim vhodom, oddam gospodični. Naslon1 v vseh poslovalnicah Jutra.

16700-23

Posestnik star 45 let, želi znanja zaradi žer.itve z gospodično, tudi vdovo srednjih let z nekaj gotovine. Dopise na podružnico Jutra v Oslju pod »Dobra žena«.

16389 24

Vsaka bes.da 3 i>n; davek 3 Din, za dajanje naslova d Din; najmanjši znesek 20 Din.

Gospodična

risoke lepe postave s 30.000 din premoženja bi se poročila z gospodom inteligen-tom z sigurno eksistenco od 37—47 let. Dopise če mojfoče s sKko pod šifro >Dobro srccc na ogl. oddel. Jutra. ■ - •

16298-35

401etna

solidna, 40.000 Din. bi poročila resnega, značaj nega gospoda z boljšo, stalno službo ali premožnega. dobro vpeljanega obrtnika — 50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Zažaljen srečen dom«.

16149-25

Osamljena

gospodična

srednjih let premožna in

čiste preteklosti bi poročila moža dobrih lastnosti z sigurno eksistenco, najrajši državnega uradnika ali penzionista od 40 do 50 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »J. B. 39«.

16548-25

Kmečko dekle

boljših ' staršev, stara 20

let. zelo simpatična z Din 100.000 gotovino se želi poroditi. Informacije z prednakazilom Din 10 v znamkah daje Ju-gotok, Zagreb, Ilica 31.

16559 25

Želim poročiti

natakarico, ki ima. aH bi lahko dobila svojo konoestjo. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Poštena«.

16291 25

Direktor

več joga privatnega podjetja v Sloveniji, 30 let star. simpatična pojava z Din 5000 mesečne plače. išče s"*bl primemo drufcico. Informacije % prednaJcazilom Din 10, v znamkah daje Jugo-tok. Zagreb, IUca 31.

16560 2S

Fina šivilja

želi resnega znanja z dobrosrčnim starejšim gospodom. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zcnitev«.

16505-25

Gospodična

učiteljica, se želi žara dl pomanjkanja poeman stva in zaradi možitve, eemaniti s nje primernim gospodom v starosti 37 do 4S let. Doptee na ogl. odd. Jutra pod »Skorajšnja odločitev'.

16420 25

Mlad obrtnik

išče pošteno

prevzema hiše. Ponudbe pod »Ttfcojtaja Cenitev« na ogl. cdd. Jutra. 16466-35

Gospodična

Slovenka, i« okolice Osli*, lepa. simpatična brineta, m 150.000 Dia gotovine t* oprano w$ Seli takoj poroti ti. Informacij« a prednakazilom in 10 v HBfat daje Jugotofc, Zagreb. Ilica 31. 16568 »

Vdovec

% lepim pofftf^ioin poroči gospodično. alt ločenko a nekaj pae-moftenja. Ik**ee na Podružnico Jutra ▼ Maribora p^d »Takoj«.

isauas

Ljubezen gre skozi želodec

Osamljena

v obrtniški stroki z nekaj gotovine, želi resnega znanja, železničarji prednost, vdovci, ločenci iaključeni, Ponudbe na ogl. cdd. Tu-tra pod »Varčna pospo dinja 124«. 16862-2;

Fest fant

samostojen in neodvisen, želi znanja z vdovo ali gospodično. Slika, ■ ki sc v neodgovarjajočem slučaju častno vrne, zaželjena. — Diskrecija častna reč. Dopise na op!, odd. Jutra pod »Mehanik«.

16725-24

Sostanovalko

mlajšo spreimem, ali sobo oddam rednemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.

16764-23

2 lepi sobi

veliki zračni s posebnim vhodom (parket, elektrika! 1 soba ;ma tekočo toplo in mr?Jo vodo, druga soba pa na raapoUga kopalnico, oddam. Škrabčeva 5.

16770-23

,,. Damam! Pravkar izišlo slovensko knjižico »Moderna nega lepote« (mala. 8*\ 62 strani, 62 poglavij, ob-ravnavajočih vsa bistve na praAanja" modernega negovanja kože in lepote). ličnega tiska in opreme Vam pošiljamo proti poslanim 5 znamkam po 1.50 Din. »LA-BOR«. Zagreb VI. preti-nac 88.

16588 24

Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.

Mnoge žene so globoko prepričane, da so prvi tedni, meseci in leta njihovega zakona najpomembnejši za ljubezen mož. še več je po vsem svetu mož, dobrih snedcev, ki vidijo v skrivnostni moči ženine kuhal-nice najtrdnejše geslo za navezanost njih življenja, pa ljubezni, na dom in ženo,

25 lahkimi koraki ia razigranim srcem se spenja na primer mlad zakonski mož po stopnicah y novo stanovanje, že v naprej 'uživa, kak.o prijetno..bo njegova prvo ko-si'.€) z ljubko ženičica-)$noči sta se vrnila s oporočnega potovanja m s teift košflom se prične njuno pravo zakonsko življenje. Tu zdaj ne velja, kako se odraža žena od pisanega zaledja lepih krajev na potovanju, - zdaj velja njena spretnost v pripravljanju okusnih jedil svojemu možičku. Globoko je prepričan, da se bo njegova izvoljenka, ki je tako spretno kraljevala v medenih mesecih, izkazala tudi pred ognjiščem.

Preden tedaj pozvoni na vratih, že pričakuje, kako ga bo na pragu sprejela mlada žena, istočasno že voha prijetne dišave, ki so se razlezle iz kuhinje po vsem stanovanju. Uverjen je, da se bo skoro med njim in drago zakonščico pojavilo na mizi vse ono, kar si le more predstavljati v obliki okusnega kosila.

Res, na pragu ga že pričaka ženica z burnim vzklikom radosti, kakor da se je vrnil s severnega tečaja in ne že po treh u^ah. Res se tudi po stanovanju širi ugoden vonj — ali od njenih parfumiranih las, medtem ko se mu ostale dišave zde zelo sumljive. S plaho slutnjo v glasu ji reče:

— Mila, draga moja, to je najino prvo kosilo. Na tihem pa si misli: Revica moja mala, kako gotovo se je bala začetka najinega skupnega življenja. Najbrž je vse naročila od zunaj.

— Da, moj mili dragi, reče ženiea vsa iz sebe, najino prvo kosilo je že pripravljeno.

— Ali so ga že prinesli?

— Prinesli? Ali si neumen! Doma sem ga pripravila. Prinesli? Niti govora. Potrudila sem se, urediti vse tako, da bo tebi prav. Pomisli — in nič te nisem vprašala. Mislila sem, da kar si jaz želim, ima gotovo tudi moj možek rad, pa sem priredila vse po svoji volji...

— Mila moja, ji pošepeče, a kaj imaš ti rada ?

— Evo, za začetek sem pripravila jajca.

— Bravo, krikne mož, ki sicer ni bil ne-prijatelj trdo kuhanih jajc.

— Naročila sem služkinji, da jih aamo malo polije z vročo vodo, ker si želim taka, prav mehko kuhana jajca ...

— Ah, ah — in kaj

— O. tega ne boš nikoli uganfl.

— Mogoče nekaj pileta ?

— Ne, pač pa glava od teleta!

Mladega moža namah zgrabi slabost bi

sesede se v naslanjač. Žena smatra to sa znak največjega gurmanskega uživanja. Moramo pa reči, da je imel mladi maj pri tem prav takšen občutek, kakršnega imajo mnogi ljudje ob pogledu na slinastega polža.

— In ... kaj še?

—- Ah — krema s kimnom...

Mladi mož zapre oči. Krema ga je že v naprej dušila, akimen je Ul sneiom V stanju, da mu obrne želodec.

— A ... za nameček ?

— Angleški puding na loju ..«

Nesrečni mož pristopi k mizi kakor obsojenec pod vislice. Mehko kuhanega jajca se ramo dotakne, nekaj telečje glave komaj spravi za zobe. Z vilicami šari po kremi in ves razočaran se spravi nad puding z lojem.

— Draga moja ženka. tak« drag« kosila se ne smejo pogoetokrat ponavljati. To so preveč božanske jedi, da bi jih mogli jesti vsak dan. Danes je desetega? Dobro, vsakega desetega dne v mesecu boš prirejala takšno kosilo, a druge dni bomo jedli običajne stvari. Ali ne?

Boljši del zakonskega gnezdeča od samega navdušenja zaradi tolikšne pohvale plani v jok. Obljubi, da bo v vsem poalu-šala svojega dragega možička in mu kuhala običajne jedi. Mož pa že isti dan razmišlja, kako se bo izognil kosila vsakega nesrečnega, desetega dne v mesecu.

Prvi deseti dan v naslednjem mesecu ima povsem slučajen poslovni sestanek v banki. Drugič spet mora po opravkih v inozemstvo, četrti mesec si že ne ve kaj izmišljati, pa se opraviči, da ima sejo v banki. Namestil tja, ae napoti s svojo tajnico v restavracijo. Zelo mlada in lepn gospodična je sama na svetu in štrajkajoči zakonec z zadovoljstvom ugotovi, da izbira tajnica prav tiste jedi, ki jih je'on ve*»o rad videl na mizi. Kmalu spozna, da lažje izhaja z lepo tajnico, ki ceni njegove jedi, kakor s svojo ženo, ki si želi kosila PO svojem okusu. In ker njegova ženica uporno vztraja pri strašnih receptih, smatra, da ne more baš zaradi njenih odvratnih jedil držati zvestobe do nje same.' Svoji mladi tajnici uredi lepo stanovanje, kjer najde zatočišče na poteh med domom ig uradom ... Tako postane naš junak, brez naj-

PRAVI:

i0 MINUT ZfUTRA} iO MINUT ZVEČER,

pa Vam bo lepota uspešno zavarovana pred vsakim vremenom. — Kratka in preprosta uporab*. Proizvodi se znanstvene izdelani in ae prodajajo po zmernih cenah, r- Vidite, k«j Vam COTY dandanes vse nudi, madame?

¥f proiivodi >e predajajo pri

trrdkah:

LJUBLJANA

Drog. Gregoriž Drog. L Kane, Nebotičnik

MAnman

Drog. 11. Kane

CBLJB Drog. 7. Vrtove«

METODA ZA NEGO LEPOTE COTY

lepa priletna«* h *»ake ieaike.

Zahtevajte aa* speeijalne

broiuro .Pot d® lepote*

manjlega očitka svoje vesti, pravi ljubav-nik a metre«o.

Dve leti ga vidimo stalno na pojedinah pri ljubici, ne da bi njegova žena količkaj sumila o moievih zablodah. Ali nekega dne, ko mladi mož običajno spet pride na kosilo k »voji ljubici, zavoha že na pragu vse drugačni vonj, kakor ga je bil navajen,

— je ngodilo ? vpraša vznemirjen. Kaj n« bomo kosili doma?

— Da, da, komaj izreče njegova tajnica in i« plan« ▼ jok:

— Oh, dragi, oprosti, oprosrtl! Kako dober si mi bil. Zdaj je vsega konec. Vse bom pretrpel«, če zaradi drugega ne, zavoljo apodtovanja tvoje žene. Ona je biser, ta. tvoja žena, dragi.

— Moja žena ... Kako ?

— Evo ti, čitaj in vse bog mzumel. In « tresočo se roko mu ponudi pismo. Poparjen čita:

»Gospodična! Vse sem zvedela., ne Obtožujem. Nisem znala osrečiti svojega mo-ž*. Zaradi tega se umaknem iz njegovega življenja in nikoli ne boste čuli o meni. Ali, ker vas m°j mož ljubi, dovolite vaši nesrečni ri val in ji, da vam da nekoliko nasveta. Moj mož je velik gurman, gospodična! Obdržali ga boste le S pomočjo miae. Mogoče vam še ni povedal svojih priljubljenih jedil. To so zelo mehko kuhana jajca, telečja glava, krema s kimnom, na koncu pa puding na loju. želim vam mnogo sreče«

Mož prebledi, tajnica stoka:

— Poslušala sem nasvet tvoje žene, dragi. Zmerom te bom ziuala postreči s tvojimi najdražjimi jedili. Vse je pripravljeno, česar si tako želiš in Q čemer mi nisi nikoli govoril... Pojdiva k mizi...

In kakor z vodo polit kužek pristopi ne-: srečna žrtev kuhalnice za novim zmajem svojega želodca k mizi...

Za izolacije proti vlagi in hitro izolacijo cementa

»BETONIT«

Zahtevajte navodila! — Betoni t. kem. izdelki aa gradbeno industrijo, Maribor. 4953 .........................................

Mlada ljubezen Fjodora šaljapina

Slavni ruski pevec je izdal v po-icbni knjigi svoje spomine. Poglavje njegove prve ljubezni dokazuje, da je bil veliki pevec že na početku svoje kariere strasten častilec ženske lepote. Sam šaljapin pripoveduj«!

Spominjam se, da sem se nekoč zaljubil v dekle iz ene najuglednejših petrograjskih družin, Njen oče — visok vojaški dostojanstvenik — je bil tisti čas namestnik' v Tom-Sku, v Sibiriji. Moja sredstva so bila siromašna, tem bolj bogate so bile moje nade. že misel na poroko z aristokratskim dekletom bi bila izzvala škandal, da bi se moral umakniti v inozemstvo. Ali kaj hočete? Bila sva mlada, ljubila ®va se vsak večer, v zavetju teme. Oprezna na vse strani je prihajala kraljica mojega srca k malim vratom domačega vrta, kjer sem jo vea drhteč že čakal. In skozi hladno železje ograje ?va vsa srečna šepetala svoj duet.

Nedolžno razmerje je trajalo že mesec dni, ko mi je bila prvič poverjena uloga doa* Kihota v istoimenski Massenetovi operi. Od tedaj so se razmere zame poslabšale. V moji nemirni glavi so se Dorninli jiviti naklepi, predrznost je zmerom bolj prepuščala mesto brezumni smelosti. In neke noči je prišlo do katastrofe.

Kakor običajno sem spet prišel na kraj sestanka «!i na moje veliko iznenadepje se je sladka Dulclneja topot zelo zakasnila. Minila je že ura, ko je prišla. Ni mi dala

časa, da mi pojasni vzroke neobičajne zamude, temveč je z jokajočim glasom povedala, da je nenadoma prišel iz Tomska njen oče in da so mu neke dobre duše na-tvezile najino skrivnost o najinih nočnih sestankih.

Toda čeprav ni strašni bič za sibirske izgnance tedaj pogodil mojih pleč, vendar kazen ni bila manj strašna. Moja lepa Dul-cineja je naenkrat prestrašeno kriknila in pobegnila, a nek zamolkli glas je dejal:

— Kaj vam mladenič gori ruska gruda pod nogami in hočete res nekaj časa stopati po sibirski zemlji?

Naglo sem se obrnil in pred menoj je stal, obdan od dveh častnikov strašni, bradati namestnik iz Tomska. IskFeno moram priznati, da mi je v tem trenutku ušla vsa bojevitost. Moje opravičevanje, izrečeno v najuljudnejšem tonut ni pomagalo in moral sem to noč razmišljati na trdi deski zapora o brpzplodnosti lirične umetnosti v življenju, medtem ko je pred mojimi očmi že vstajala pošast daljne Sibirije.

Naslednje jutro so me, po posredovanju ravnatelja carskega gledališča izpustili na svobode-.., Ozdravljen sem bil vsaj za nekaj časa od moje nevarne bolezni, čeprav se nisem, žalibog, za vselej izlečil.

Na mali svečanosti, prirejeni od najuglednejše moskovska družine, sem odpel neko« liko romanc in se seznanil z neko gospodično, tako lepo, da... Ne bom je popisoval, ker se že ne spominjam več njene

vnanjosti. Dovolj naj bo, d* ji je bilo ime Ksenije in da sem jo tisti mah do norega vzljubil. Kaj zato, če je moja prejšnja ljubica, namestnikova hčerka, bila po svojem položaju daleko nad menoj, Ksenija je bila

v primeri ž njo najmanj... v stratosferi. Iz te višine težko, da bi mogla opaziti mene, revnega smrtnika, ki sem tedaj večkrat mislil na to, kako bi se dalo živeti s enim kosilom na teden ... Povrh je bila Ksenija še zaročena z nekim knezoip, v katerega žilah se je pretakalo nekaj litrov eanike krvi. Stvari torej, ki bi bila vaškega »plašile, a ne mene. Morda zato, ker sem ai na večer nadeval maske carja Borisa ali Filipa španskega...

S to svečanostjo je spojen tudi moj aaj-neprijetnejši spomin. Dvorjani v bogatih livrejah so stregli na malem zlatem pladnju neke vrste zrnaste. črne in svetle paste, ki jih še nisem nikoli videl, in sa katere nisem spal, čemu so sploh. Opazivši mojo vznemirjenost, ge mi je približa! sam knez, moj tekn^ec in ifii porogljivo dejal:

— Tprej sa vam kaviar ne dopade? Smelo sem odgovoril:

— Pa še kakP! Nikoli ne stopim na oder ne da bi ga prej pojedel dva ali t ni hekte!...

Knez se je ironično nasmehnil in edfs-voril:

— Ni junaško pojesti preveč kaviarja, dragi šaljapine ... Dovolite!

In ie m« je obrnil hrbet. Nekaj miaut kasneje »«m Qpa#il. H*Ho »e gM(8¥>

med katerimi sta bila tudi Ksenija in knes, ozira name in smeje. Zardel sem in od te«

dajdaj občutil neutolažljivo mržnjo do kneza. isto noč po svečanosti sem se odločil, pokarati Kseniji, kako plameneči žar js Vžgala v meni njena lepota. Ko so ugasnil« luči v palači, sem vzel balalajko in odšel pod okna lepotice- Kakor vidite, me je lirične ipanija, ponovno zagrabila. Improviziral sem serenado, ki se mi je dozdevaj (Jivns, ki g*, saj to noč, ni *eia uspeha. Nisem obupal in že prihodnjo noč sem štora poskusil. Zaman. Več poči eem ponovil svojo serenado, vselej brez uspeha.

Končno sem dosegel rezultat, straien in nepričakovan, Neke noči, ko sem vežbal svoje pevske vrline s vso silo svoje duše, je odjeknil keog men« neobičajen zbor. Z

Pobegnil sem nalik tatu in dolgo sem čul a« ashpj reučauje psov ia potvglji? ameb služinčadi. Drugo jutro po neprespani noči, ko sem koval najstrašnejšo osveto protj kri»e»m sramote, sem prejel velik zavo«

§ pismom.

Bilo je t« od mojega osovraženega pro-tivnjka in glasilo se je: »Oprostite mi, nisem mogel najti boljših liričnih umetnikov, ki bi vas spremljafi aa vaših serenadah.-ZM«v»iJiti f«m s« mpral s teip, fcar sen) dobil na trgu... Dovolite, da vam darujem malo kaviarja: ae pozabite ga pojesti ve-

t K*J Met«, jta m* 1» rečsm, dmgi pri jatelji? To lekcijo sem bil popolnoma za lisfU,

KOLESA

od 650 Din naprej, raznih svetovnih znamk. Za vsako kolo se jamči.

DELENIIndanthren

6.50, 7 In 8 Dtn — Vsemu letnemu blagu znižane cene.

ŠIVALNI STROJI

od 2.000 Din naprej. — Za vsak Šivalni stroj se jamči.

Šivalne stroje in kolesa tudi na mesečne obroke Vam nudi po brezkorikurenčnih cenah

Maniifakturna In modna trgovina P B T B K - C B L J B -

Prešernova uL ti.

SVILA

Tyrševa cesta 50

ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga // Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma in Lyona

Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku

lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj.

OgL reg. & te. 27870

ODDA SE

trgovski lokal

na Tyrševi cesti

tik kavarne »E ur op a« Naslov pove Aloma Company d. z o. z. — Ljubljana — Aleksandrova št. 2[L

Večje industrijsko podjetje v Sloveniji

išče

vodečega uradnika komercijalne stroke

s temeljito prakso in znanjem jezikov Ia. kvalifikacije.

Curriculum vitae s prepisi spričeval ln priporočil na oglasni oddelek lista pod šifro: »Industrija«.

Nastop službe takoj ali tekom tekočega leta.

Velike množine

vina in jabolčnika

ugodno na prodal*

Ponudbe: Johann Luttenberger, Ptuj.

Kupimo kočijo

v dobrem stanju za dva ponija visoka 14 pesti ter dobro kompletno dvojno konjsko opremo. — Ponudbe poslati na Rudnik, Mežica.

PARKETE

Razglas o licitaciji

KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V RETEČAH

razpisuje za oddajo del gradnje nove štiri-razredne ljudske šole v Retečah

L JAVNO PISMENO LICITACIJO

na dan 15. julija ob 11. uri v prostorih ljudske šole. — Vsa pojasnila in pripomočki se dobe v šoli. — Razglas je bil objavljen v »Službenem listu« dne 24, VI. 1937. — Nabiti so tudi na srezih škof ja Loka, Kranj,

Kamnik, Ljubljana.

ODBOR.

Izkušenega ln vestnega

Rudarskega paznika

absolventa rud. Šole išče večje podjetje v dunavski banovini. — Interesenti jugoslovanski državljani ne nad 35 let stari z večletno rudarsko in jamomersko prakso naj predložijo podatke o dovršeni praksi in prepise izpričeval, kakor tudi zahteve v pogledu plače na ogl. odd. »Jutra« pod št. 640

AVTOLASTNIKI!

Vaš avto bo zopet nov, če ga prelakirate s svetovno znanim nitrolakom »OXILIN«. Dobite ga v vseh barvah pri tvrdki

BARVE - LAKI

Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva 36

KONTORISTICO

verzirano v vseh pisarniških poslih, popolnoma samostalno v slovenski, hrvaški in nemški korespondenci (latinica in cirilica), urno strojepisko sprejmemo takoj.

Upoštevala se bode ponudba samo prvovrstne sile, ki se naj pošlje na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro:

»Samostalna moč«.

4831

NAJPOPOLNEJŠA in eenejša

----0.JEVNI DVORNI DOBAVITELJ

'A DOMAČA. RAZPOŠILJALNA TVRDKA'

SCHNEIDER

DELOVANJE- GLASBIL IN OUkSBENIH PBITBKUN

GREB.TflkoHc^aiiLlO/c

inSfe^jKl bin ?trn®zgop| Hog^sktoe,

iarmonike,tnjDQ saksofon* in td, rajcengat

ZflHTiVAJTE <"Žš2&r CENIK

jfineL^ ♦tepmonlke«

Trgovski lokal!

v novi

zgradbi „Ljudske samopomoči"

v Mariboru, Aleksandrova cesta (nasproti glavnemu kolodvoru) se oddajo

s 1« septembrom 1937

v najem. — Natančnejša pojasnila v pisarni »Ljudske samopomoči« v Mariboru, Grajski trg 7/1. 4949

NSU motorna kolesa

100, 200, 200 OHV, 250 OHV, 350 OT, 350 OSL, 500 OSL, 600 TS od 3.900.— do 18.500.—. — Vse tipe na zalogi. Zahtevajte ponudbe.

Motor - LOTZ, Maribor, Državna 2, tel. 28-50

S Shell Biljobranom poletnim

boste ugonobili vse škodljivce, ki napadajo ln uničujejo zelene dele rastlin kakor Ustne uši, gosenice jabolčnega zavijača, gosenice gobarje itd. Deluje naglo, ne škodi listju niti ostalim zelenim delom rastline.

Obširna navodila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca:

JUGOSLA VENSKO SHELL d. d., Zagreb, Gajeva ul. 5. _______4746

Staro lito železo

(strojno)

vsako množino kupim po najvišji ceni, plačljivo takoj. — ŽELEZOLIVARNA SMOLE, DOBROVA pri Ljubljani. — Telefon 38-34.

CITROEN

brzotovorni voz — iy2 tonski v dobrem stanju

Cena Din 12.000.— takojšnje plačilo. Ogled: Garaža Lojze, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta.

GORSKO LETOVIŠČE

LETOVIŠČARJII Ali si ne želite dobrega zraka, višinskega sonca, tople »Sore« za kopanje in plavanje, sence smrekovih gozdov, krasnih izprehodov, dobre hrane, lepe zračne sobe, vse to za nizko ceno Din 30 dnevno? Potrudite se dokler je prostor na razpolago! Avtobusne zveze: Odhod Iz železniške postaje Škof ja Loka ob 8. uri dopoldne in ob 12.30 min. — Iz Ljubljane: postaja (Protestantovska cerkev) ob 16. pop., iz škofje Loke ob 17. uri popoldne. — Zahtevajte prospekte!

Tujsko-prometni odsek ž IRI — Dravska banovina.

odpravi takoj

brez duha in udobno vse neprijetne

dlačice«

Depot: COSMOCHEMIA,

Zagreb, Smičiklasova 23

OtNflu raste«! aaJnoreJSOi modelov

motorji, telelklj]

MnM___

pogmrtjin

Po zelo nizki cenil Ceniki frankoi

»TRIBUNA« P. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška ceeta

Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 36.

TRGOVSKI POMOČNIK

špecerijske ali kolonijalne stroke, kateri čuti sposobnost in bi imel veselje za potovanje, se išče. Predizobrazbo dobi pri tvrdki. Zdrava narava, odpornost predpogoj. Starost 25 do 30 let. Razen slovenskega in hrvatskega jezika mora obvladati tudi nemški jezik v govoru in pisavi. Ce odgovarja in je lahko podučljiv, resen in delaven človek, lahko računa na dolgoletno nastavitev. — Ponudba s sliko in natančnim popisom dosedanjega službovanja in šolanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Znamkini predmet 1937«.

Hotel »VILA LUCIJA«

HB ALEKSANDROVO, otokKrk.

Z restavracijsko teraso nad morjem ln ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU in pri direkciji hotela.

Vabilo na 26. redni občni zbor

ki bo v nedeljo 11. julija 1937 v prostorih zadruge ob 10. uri dopoldne z dnevnim redom: čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, poročilo načelstva in nadzorstva, sklepanje o odobritvi bilance, čitanje revizijskega poročila in slučajnosti.

Ob nezadostni udeležbi bo • pol ure kasneje na istem mestu občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov.

Kmetska hranilnica in posojilnica, r. z. z n. z. v št. Vida nad Ljubljano.

V PTUJU

SVA OTVORILA NOVO TRGOVINO

Z GALANTERIJO, DROBNARIJO, MODO, PLETENINAMI I. T. D.

S pridobljenim strokovnim znanjem bova skušala cenjene odjemalce kar najbolje zadovoljiti z dobrim blagom in po najnižjih cenah.

Vljudno Vas vabiva, da si brezobvezno ogledate našo zalogo.

VUGA & BAČNAR

Prvi mednarodni vzorčni

sejem v Beogradu

11. — 21.

septembra 1937

Tekstilije — usnje — galanterija — steklo — keramika — pohištvo — gospodinjske potrebščine — pisarniški materijal in oprema — grafika — kemična in kozmetična industrija — papir — življenjske potrebščine — foto — kino — optika — radio — bižuterija — šport — umetna obrt — igrače — glasbeni instrumenti — elektrotehnika — stavbarstvo — stroji — motorji — orodje — poljedelski stroji — les.

Pojasnila daje Uprava beogradskog sajma, Beograd, Prestolonaslednikov trg 45, tel. 28-526 Pošt. pretinac 538.

SS »PRESTOLONASLEDNIK PETAR«

JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUŠAK

Dnevna Drzoparoplovo* gl užba s Suiaka v Dalmacijo tn obratno. Odhod a SuSafca ob 16. uri. Dnevna večkratna sveža s kopališči ln letovišči Jugoslovenske obale.

Prijetna turlstovska potovanja s Sušaka v Dalmacijo ln na Grfifco po ntafclb pavSoinlh. eenab. Bkapresne turiatovske proge Is Benetk v Dalmacijo. Prvovrstni parobrodl — lzborna kuhinja

Prospekte in navodila daje Direkcija na Su&afcn, vse njene a^enetje ln vrt ura

Veletrgovina železa in železnine

Mervar m Hodnikovič

Zagreb

se je preselila

iz Bakačeve ulice 2 (Jelačičev trg) v lastno stavbo, v mnogo večje in bolj

udobne prostore

v Petrin] sko ulico št 3

Obenem s to preselitvijo smo znatno povečali naša skladišča in lahko v vseh ozirih še bolje postrežemo svojim cenjenim odjemalcem.

Priporočamo se z velespoštovanjem

MERVAR in HODNIKOVIČ

Zahvala

Ob težkem udarcu, ld naju je tako nepričakovano zadel z izgubo najinega dobrega zlatega soproga in očeta, gospoda

PAUL KOLLWITZ-a

tiskarskega nadstrojnika in faktorja

sva prejela toliko tolažbe ln sočustvovanja, da nama je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato naj izrekava na tem mestu vsem skupaj najino najprisrčnejšo zahvalo.

Posebno pa se zahvaljujem vsem gg. zdravnikom, ki so mu lajšali njegovo bolezen, nadalje evang. župniku g. M. Schafferju in strojniku g. Lavrenčiču za pretresljive in pomembne besede ob odprtem grobu, pevskemu društvu Grafika za ganljive žalostinke, za darovano krasno cvetje, s katerim ste obsuli dragega pokojnika, nadalje vsem njegovim prijateljem in znancem osobito grafičnemu delavstvu in pa njegovim stanovskim tovarišem, ki ste ga tako polnoštevilno spremili k večnemu počitku ter se na tako časten način poslovili od Vašega resničnega, odkritosrčnega in dobrega tovariša in predstojnika.

Se enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej BOG PLAČAJ!

LJUBLJANA, dne 26. junija 1937.

Žalujoča soproga FANIKA s sinom SALVATORJEM

{fCdor oglašuje — ta napreduje!

Urejate Davorin Eavfjen, &<3afe a Senattctl FJotra« Adotf Ribnika*, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za fnaeratnl dd Ja odgovoren Cdoja Nevaft ~ V* w ItfnHtanl

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh