logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
*Gradivo je zaradi avtorskih pravic dostopno le z lokacije NUK.

0 / 0

BIUČIĆ VLADIMIR

VINCRODNE HALOZE

SCCIALNC-GECGRAFSKI PROBLEMI S PCSEBNIM OZIRCM NA VINIČARSTVC

DCKTCRSKA DISERTACIJA

»183218

Maribor, 1964-

V S E B I N A

*• UVOD IN OMEJITEV PROUCEVANEGA TERITORIJA 1

II. PRIRODNO OKOLJE 9

PETROGRAFSKA SESTAVA TAL IN RELIEFNE OBLIKE 9

VODNA MREŽA IN PROBLEM PRESKRBE Z VODO 15

TALNE RAZMERE 19

KLIMATSKI POGOJI 22

- Toplotne razmere 23

- Svetlobne razmere 34-

- Padavine in vlažnost zraka - dež, sneg, toča, relativna vlažnost zraka 4-0

- veter 50 - LETNI BIOLOŠKI CIKLUS VINSKS TRTE 52

ZAKLJUČEK EKOLOŠKE ANALIZE 56

III. ČLOVEK IN POKRAJINA 59

POSELITEV IN ZGODOVINSKI RAZVOJ POKRAJINE 59

NASTANEK, RAZVOJ IN OBLIKA NASELIJ 78

- Oblika naselij 78

- Oblika kmetskega doma in ostalih zgradb 86 POLJSKA RAZDELITEV 90

IV. PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO V STARSJŠIH

OBDOBJIH 99

- Prebivalstvo 99

- Gospodarstvo 105

V. OBDOBJE MED LETI 1824 - 1935 OBDOBJE PROPA-

DANJA DOEAČIH GOSPODARSTEV 115

VINORODNE HALOZE LETA 1824 115

- Zemljiške kategorije 116

- Lastništvo nad zemljo 120

- Velikost posesti domačinov in tujcev 126

- Splošna ocena gospodarskih in social-

nih razmer leta 1824 135

ZEMLJIŠKA ODVEZA IN NADALJNO PROFAD/iNJE HALOŠKEG.. KMETA TER PREHAJANJE HALOŠKE ZEMLJE V TUJE ROKE 139

POJAV TRTNIH BOLEZNI - PROPAD IN OBNOVA VINOGR-IDOV 145

NOVE RAZMERE NA VINSKEM TRGU V SHS IN

NASTOP SVETOVNE KRIZS 149

VI. VINORODNE HALOZE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO

/kakor jih je spoznal Žgeč/ 155

- Lastništvo nad vsemi površinami in pose-

bej vinogradi 155

- Stevilo posestnikov in velikost posesti 164

^n^ VINIČARSTVO NJEGOV NASTANEK IN R.JZVOJ 1?1

^TT^l NARODNOOSVOBODILNA VOJNA IN SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA USTVARITA POGOJE ZA PREHOD V NOVO ŽIVLJENJE 193

RAZMERE TIK PRED IN MED VOJNO 193

AGRARNA REPORMA IN USTANOVITEV DRUŽBENIH

PCSESTEV 196

DOKCNČKA OBBRAVA VINIČARSTVA 202

IX. SOCIALNO POSESTHE IN GCSPODARSKE RAZMERE

V LETIH 1963 - 1964 207

- Zemljiške kategorije 207

ICSESTNE RAZMERE 213

- Lastništvo nad zemljo 213

- Število posestnikov in velikost posesti 216

STANJE GCSFCDARSTVA IN NJEGCVE IERSPEKTIVE 222

- Način izrabe tal, ki jih posedujejo do-

mačini 228

- Rastlinska proizvodnja 230

- Živinorejska proizvodrga 239

FOUZETEK 0 SEDANJIH GGSPCDARSKIH RAZMERAH 242

x» DEMCGEOGRAFSKI RAZVOJ KOT ODSEV DRUŽBENO-

EKONOMSKIH PROCESOV 1869-1961 243

- Uvod in razdelitev celotnega obdobja na značilne etape 243

HAZVCJ PHEBIVALSTVA V DCBI PKED ORGANIZIRA-

NIMI POFISI /1820-1869/ . 247

1'CPULACIJSKI RAZVOJ V DOBI HITREGA FROPADA-

NJA DCMAČIH GCSFCDARSTEV IN MOČNEG:i UDORA

TUJCEV /1869-189C/ 2^0

- Razvoj med popisoma v letih 1869 in 1880 250

- Razvoj med popisoma v letih 1880 in 1890 251

- Kratka ocena razvoja v prvi etapi 2^2

DEMCGRAFSKI UČINKI V DCBI FOPOLNEGA FROFADA

IN PCNOVNE CBNCVE VINCGRiDCV /189C-191C/ 253

- Razvoj prebivalstva med popisoma v letih

1890 in 19CC 253

- Razvoj prebivalstva med popisoma v letih.

1900 in 1910 255

- Fosebnosti razvoja druge etape 256

RAST IREBIVALSTVA V CBDOBJU, KO IRETRESETA

SVET DVE SVETCVNI VCJNI /1910-1948/ 257

- Razvoj prebivalstva med popisoina v letih

1910 in 1931 258

- Razvoj prebivalstva med pcpisoma v

letih 1931 in 1948 259

- Csnovne značilnosti razvoja tretje

etape 26C

IREBIVALSTVC V DCBI STALNEGA NAZADOVANJA 261

- Razvoj prebivalstva med popisoma v letih

1948 in 1953 261

- Razvoj prebivalstva med popisoma v letih

1953 in 1961 262

- Značilnosti razvoja prebivalstva v četrti etapi 263

IREGLED rOPULACIJSKEGA RAZVOJA V RAZDCBJU

1820-1961 264

DEMCGRAFSKI RAZVOJ KMEČKEGA PREBIVALSTVA 266

MIGRACIJSKI PRCCESI NEKCČ IN DANES 269

- Sezonske selitve 269

- Stalne selitve pred osvoboditvijo 271

- Migracijsko gibanje v obdobju 1953-1963 272

STANJE IREBIVALSTVA LETA 1961 277

- Starostna struktura 277

- Nataliteta, mortaliteta in naravni prirast 278

- loklicna struktura 279

- lovzetek demografskega razvoja 280

XI. RAZVOJ AGRARNO-SOCIALNIH RAZMER IN DANAŠNJA KMETIJSKA FRCIZVCDNJA V MSKATERIH KRAKTERI-

STIČNIH KATASTRSKIH GBČINAH 283

DCLANE 283

- Uvod 283

- Prirodno okolje 284

- Zenloiške kategorije in socialno posest-

ne razmere leta 1824 285

- Zeniljiške kategorije in socialno posest-ne razmere leta 1963

- Način izrabe tal 295

- Zaključek 306

GCRIČAK ' "¦ 308

- Uvod 3C8

- Prirodno okolje 309

- Zemljiške kategorije in socialno posest-

ne razmere leta 1824 310

- Zemljiške kategorije in socialno posestne raznere leta 1963 313

- Način izrabe tal 321

- Zaključek 328

FARADIŽ \ 330

- Uvod 330

- Irirodno okolje 331

- Zemljiške kategorije in socialno posestne raznere leta 1824 333

- Zemljiške kategorije in socialno posestne razmere leta 1963 336

- Način izrabe tal ' • 3^

- Zaključek 353

XII. ZAKLJUČKI IN POGLED V PRIHODNOST 355

U V 0 D

in OMSJITEV PBOUČEVANEGA TERITORIJA

Haloze so prijeten svet močno razgibanih goric, pokrajina žlah-tnega vina, ki si je pridobilo svetoven sloves, pa tudi predel naše cžje slovenske dcmovine, ki so mu specifične potezo v do-sedargem gospodarsko-socialnem razvoju pustilo nokaj svojstve-nega, kar ga v veliki meri loči od sorodnih subpanonskih vino-rodnih področij.

Čeprav nimamo. neposrednih dokazov, smemo s precejšno mero ver-jetnosti postaviti, da so bile Haloze področje gojitve vinske trte že od najstarejših dob. Nedvomno pa so gojitev vinske tr-te pospešcvali tu prebivalci rimskega Poetovia in si ustvarili v Halozah eno svojih osnovnih proizvodnih področij, na katere vinski proizvodrgi je slonela njihova živahna vinska trgcvina,

Z utrditvijo fevdalnega sistema in postavitvijo politične meje proti Hrvatski sc postale Haloze obnejno in nekaj stoletij sporno ozemlje. Iz najstarejših virov moremo zaključiti, da jc proizvodnja vina dobila primarno vlogo in da je srednjeveški Ptuj v veliki ineri živel od trgovine s halcškim vinom. Obmejne Haloze so postale preskrbovalno področ

- 2 -

bila donosnejša od cstalih kmetijskih panog zato stalna težrga, da si pridobi vinograd v Halozah pri ptujskem meščanu in plemi-ču kot pri kmetu s Ftujskega in Dravskega polja. Kot sogornike jih omenjajo že najstarejši urbarski zapisi. Zemljiška odveza, uveljavljanje kapitalističnih odnosov ter gospodarske krize v preteklem stoletju so ta proces pospešile, Meščani so kupovali od zadolženih Haložanov vinogradniška posestva, kmetje s Ptuj-skega in Dravskega polja pa poleg vinogradov še travnike in ; gozdove, to je tiste zemljiške kategorije, ki jih doma niso ims-li. V Halozah so iskali gospodarske izpopolnitve svojega rav-ninskega posestva. Ta proces vdora tujcev Je dosegel pred drugo vojno tak razmah, da so imeli nehaložani 35 % vseh površin in 48,5 % vseh vinogradov. Vso to zemljo so obdelovali Haložani -viničarji in kočarji za minimalne mezde. /F 1/

Nakazani razvoj je rodil težke socialne probleme, tako da so postale Halozo s svooim viničarstvom sinonim bede in izkoriš-čanja, saj so njihovo bogastvo izkoriščali drugi, Haložani pa so životarili, stradali in gospodarsko nazadovali.

Naša socialistična revolucija je te negativne procese ustavila in viničarski problem dokončno rešila. Nerešen pa je ostal o-snovni, to je ekonomski problem - problem majhne in razdroblje-ne posesti, starih in izčrpanih vinogradov, ki terjajo moderne obnove. Izrazito kmetijsko področje vinorodnih Haloz, kjer je bilo leta 1953 še 82,7 % kmečkega prebivalstva, je zajel val odseljevanja. Kmetije ostajajo brez potrebne delovne sile, do-ma osta.jajo stari in dela nezmožni, zemlja je mnogokje že sla-bo obdelana« Novi procesi in novi problemi trkajo na vrata in terjajo premišljenega ukrepanja temelječega na podrobnih in stT7arnih proučitvah. Pričujoča razprava naj pomeni prispevek k reševanju te zamotane problematike.

V zaključnem delu študi^e uporabljani za analizo izrabe tal in splošno karakterizacijo kmetijskega izkoriščanja zemlje poljsko

- 3 -

raziskovalno metodo prilagojeno našin prirodnin in socialno-ekoncnskim rsznerain in potrebam prakse kot «je to naglasil v

uvodu "btudijc v kmeti

2

prcf. Ilešič. Tako bo ncgoče mcje ugotovitve o načinu izrabe

^ tal in stopnje produktivnosti v Vincrodnih Halozah prinerjati s pcdobnini študijani doma in po svetu.

Haloze predstavljajo najjužnejšc goriško pokrajino nizkega slc-venskega /subpanonskega/ Podravja in inajo nnogc scr-~dnih po-tez z Dravinjsko - podpohorskimi goricani in Slovenskini gcri-cani ter preknurskin Goričkin tako v prirodnem kct tudi družbe-no-geografsken pogledu. Obsegajo svet nizkih terciarnih goric, ki se začenjaoo na zahodu pri Makclah, tako da tvorijo njihovo zahodnc mejo Jelovšhi , potok ter grnota Plešivca in se potcn vle-čejo v soraznerno ozki progi v sneri JZ - SV do Goričaka na hr-vaški neji. /Na zahodu so nekoliko širše - okrog 10 kn, proti vzhodu pa se zožijo - okrcg 6 kn. Od Makol do Goričaka jo 31 kn zračne razdalje./ Na severu cmejujeta Haloze Dravinja in Drava, na jugovzhodu in vzhodu Bočko - Maceljska gorska pregraja, na vzhodu pa slovensko-hrvaška neja. Dokaj široka Spodnja Dravinj-ska dolina lcči zahcdni del Haloz od zložnega slenena Savinsko, ki kot nizka gričevnata pregraja loči Halcze od širckega Drav-skega pclja. Nekateri prištevajo bavinsko še k Halozan, pa no-ranc zato ugotoviti, da se v pojnovanju donačinov Halcze zače-njajo šele južno od Dravinje. Za nizko slene Savinsko pa ninogi donačini uporabljajo naziv Gora /Ptujska gora/. Mncgo bclj jasno je izražena neja na Dravi, ki je ncrala ob stiku s Halozaai preusneriti svoj tck in teče sedaj tesno naslonjona na ostro odrezan rcb haloških gričev. Ta ostrc cdre.zana linija, ki jc oe

1 /Land Utilization, Methods and Problecs cf Research, Procee-dings cf the Internaticnal Seninar Pdand, 30. V. - 8. VI. 196o, Geographical Studies No 31» Polish Acadeny of Siences; Institute of Geography, V/arszawa 1962. - Instrukcija szczegč-lowego zdjecia užytkowania zieni, Dokunentac^a Gecgraficzna, Warszawa 1962/

2 /Geografski vestnik XXXIV - Ljubljana 1962 str. 61 - 62/.

3 S, Ilešič - Pokrajinsko-gecgrafska karakteristika severovzho-dne /podravske/ nakroregije SR Slovenije - Ljubljana 1963. -str. 6./.

- 4 -

izpodjedajoča sila Drave na nekaterih nestih še pedčrtala, daje slutiti, da predstavlja prelcnnc cono. Neplodni in ponekod tu-di goli lapornati breg z nanjšini nelišči v Gradiščah inenuje-jo donačini "Mele". Takc Drava zelc ostro loči Haloze od Ptuj-skega polja. Čeprav se gričevje cd severa proti

se torej tu ne drži več glavnega niza Bočko - Maceljskega po-

2 gorja, ki se vleče preko Ravne gore. Ta mejnica se je v Ijud-

skem pojmovanju tako močno uveljavila, da sega pokrajinsko ime Haloze in naziv Haložan za prebivalce samo do te meje. Onstran nje se gričevnat svet proti vzhodu nadaljuje, dokler se ne izgu-bi v Varaždinski Podravini, nima pa pri ljudeh posebnega inena.

V geografskih tekstih uporabloamo ob pomargkanju ustreznejšega imena označbo Viničke gorice.

V zvezi z imenom Haloze poznamo več poizkusov njegovega tolma-čenja. Za sedaj se nam zdi naasprejenloivejša tista razlaga, ki išče izvor imena Haloze v latinski označbi Colles za vino-rodne gorice. Pri tem pa sodin, da je pravilnejše tisto tolna-čenje, ki meni, da so z imenom Colles nazivali to pokrajino že prebivalci rinskega Poetovia ter so naši predniki to ime od sta-roselcev prevzeli in ga poslovenili, K teinu tclmačenju navaja dejstvo, da je sestavljalec urbarja iz časov Babenberžanov /okrog leta 1220 - 1230/ uporabil ine "Qualossen".

1 B. Belec - Morfologija Haloza - Geografski zbornik VI - Ljub-ljana 1961 - str. 164.

2 A. Melik - Štajerska s Preknurjen in Mežiško dolino - Ljub-Ijana 1957 - str. 365.

3 A. Melik - Šta^erska ... str. 365

4 A. Dopsch - Die Landesfurstelichen Gesaintizrbare der Steiernak aus dera Mittelalter - Wien und Leipzig 1910 - str. 16 - "10. Item aput Qualossen 6 nansi similen censuin,"

- 5 -

Tudi naziv "in der Chalaz", ki je naveden v urbarjih donini-kanskega in ninoritskega sancstana v Ptuju govori za takšnc tolnačenje. Končno je naziv "Khalles" v dckunentu iz vinske

vcjne ned Ptujen in Mariborcn iz leta 1654- tudi blizu dcnace-

p nu izrazu Haloze, Prav tako je zanimivo, da so na karti v

Hlubekoven prikazu Štajerske, Haloze označene z ine-non "Gallus Geb."* Nedvomno pa je res, da je nenški naziv za Haloze "Kollcs" izpeljan nepcsredno iz latinske označbe Cclles.

V novejši geografski literaturi se je uveljavila delitev Haloz na dva dela. Zahodni del, ki nu prištevano ozenlje od Makol do doline Rogatnice, inenujeno Z g o r n o e Haloze, svet vzho-dno od tod pa S p o d n j e Haloze. Agrononi - vinogradniki uporabljajo drugačno delitev. Halcze delijo v tri dele: Zgor-nje in Srednje in Spodnje. Po toj delitvi obsegajo Z g c r -n"d e Haloze področje od Jelovškega potoka pri Makclah dc ce-ste Ptuj-Žetale-Rogatec. S r e d n j e Haloze podrcčje vzhod-no od te ceste do ceste Borl-Florijan-Višnjica. S p o d n j e Halcze pa obsegajo po tej delitvi precstali vzhodni del. /To delitev upošteva "Trsni izbor za Slovenijo"./ Zaninivo oe» da je tudi Anbrcschitsch v svojen opisu Haloz, le-to razdelil na tri dele: Zgcrnje, Spodnje in Završkc gorcvje /Sau-ritscher Gebirg/.^ Za nejo ned Zgornjini in Spodnjini Halozaci določa cesto, ki vodi po dclini Rogatnice, nedten ko neji Spod-nje Haloze in Završko gorovje dolina Bele ozirona kot jo cn i-menvge "St. Barbara Thal"# Ž g e č je v svoji sociolcški štu-diji "Haloze" uprabil drugačno delitev. Spodnjin Halozan je

1 H, Firchegger - Die Mittelalterischen Stiftsurbare der Steier-nark I, Teil Seckau, Pettau - Wien 1955 - str. 291.

2 A. Gubo - Aus Steiernarks Vergangenheit - Graz 1§13 - str.43e

3 F. Hlubek - Die Landwirthschaft des Herzogtunes Steiernark -Graz 184-6.

^ B. Belec - Morfologija Haloz - str. 167.

5 A. Anbroschitsch - Beschreibung der Weingcbirgsgcgend Kolles /sllavisch: Hallosch/ in der unteren 8teyemark - Verhandlun-gen^und Aufsatze - Gratz 1828 - str. 14-8.

6 F. Žgeč - Haloze - Sodcbncst - Letnik III - Ljubljana 1935 -str. 22.

- 6 -

je priključil še nekaj katastrskih občin iz Zgornjih Haloz /Gor-ca, Dežno, Rodni vrh, Jablovec, Strajna, Dolena, Janški vrh, Sv, Bolfenk in Sitež/ ter dal temu delu, ki obsega 53 katastr-skih občin, ime "vinorodne Haloze".

Ko sem se sam odločal o obsegu za proučevarge predvidenega o-zemlja, me je vodila podobna misel kot Žgeča. Proučiti tisti del Haloz, ki jim je vinska trta izbolikovala zunanji izgled ter posebne posestne in socialne razmere ali kot se je izrazil nekoliko poetično Žgeč: "Vlila Je vanje svcge poezije, prime-šala ji je svojih slasti in svoje grenkobe, prevlekla je vzhod-na, južna in južnozapadna rebra s svojo barvo, nasejala je po vrhovnih in po pobočjih viničarske bajte ter gosposke vile.'1 Toda pri meni je dokončno odločila prihodnost, ki bo z uvedbo modernih tehnoloških procesov in primernemu upoštevanju prirod-nih pogojev ustvarila novo rajonizacijo temelječo na posebnostih specializirane proizvodnje. Izbral sem torej 49 katastrskih ob-čin: /1. Gorca, 2. Podlehnik, 3. Dežno, 4. Rodni vrh, 5» Jablo-vec, 6. Strajna, 7- Kozminci, 8. Zakl, 9. Stanošina, 10. Sedla-šek, 11. Gruškovje, 12. Ložina - sedaj obncčje krajevnega ura-da Fodlehnik, nekoč pa politična občina Sv. Trojica; 13. Ma j -

s k i v r h, 14. Dravinjski vrh, 15. Ljubstava, 16, Vareja, .„.....

17. Dravci - haloški del krajevnega urada Vid pri Ptuju, nekoč politične občine Sv. Vid pri Ptuju; 18. Repišče, 19. Spodnji Leskovec, 20. Zgornji Leskovec, 21. Trdobojci, 22. Mala Varnica, 23, Velika Varnica, 24-. Gradišče, 25. Skorišrgak, 26. Belavšek, 27. Veliki Okič - sedaj obnočje . krajevnega urada Leskovec, nekoč politična občina Sv. Andraž, 28. Mali Okič, 29» Slatina, 30. Pohorje, 31. Pristava, 32. Gradišča, 33. D o 1 a -n e j 34. Cirkulane, 35. P a r a d i ž , 36. Medribnik, 37. Meje, 38, Gruškovec, 39- Brezovec, 4o. Veliki vrh - obnočje : kraoevnega. urada Cirkulane, nekoc politična občina Sv. Barbara-, 41. Belski vrh, 42. Gorendski vrh, 43. Pestike, 44. Koren^iak, 45. Drenovec, 46. Turški vrh, 47. G o r i č a k , 48. Hrastovec, 49. Zavrč - obnočjq. krajevnega urada ZavrČ, nekoč politična občina Zavrč. Te k. o. je posebna študijska skupina kmetijskih strokovnjakov, ki pripravljajo obširno in podrobno

- 7 -

študijo v razvoju kmetijstva v občini Ptuj , vključila v peti proizvodni rajon. Temu rajonu pa je v perspektivi določena na-loga proizvajati visokokvalitetna sortna vina in tako se bo tu nadaljevala 2.000-letna tradicija vzgoje.vinske trte. /g ]_/

Pri določitvi obsega tega perspektivnega, za vinogradniško pro-izvodnjo specializiranega področja, so prej omenoeni skupini strokovnjakov služili rezultati večletnega terenskega prouče-vanja prirodnih pogojev, predvsem mikroklimatskega kartiranja. Na osnovi teh raziskav je bil izde-lan vinogradniški zemljovid Haloz, ki prikazuje v tri kakovostne razrede rc.zvrščene vino-gradniške lege. V izbranem podrooou; so skoraj vse prvorazredne in vse drugorazredne vinogradniške lege. Od prvorarzrednih leg Jih je izven področja Vinorodnih Haloz le nekaj deset ha v k. o. Janški vrh, vendar so po obsegu margše in razmotane ter ta-ko za velikopotezno moderno proizvodnjc manj uporabne. Tako iz-brano področje Vinorodnih Haloz obsega torej celotne Spodnje Haloze in tisti del Zgornjih Haloz, kjer se je že v preteklosti zaradi ugodnih prirodnih pogojev vinogradništvo močno razmahni-lo in dalo tudi kvalitetno proizvodnjo. Temu predelu Haloz bo torej tudi v prihodncsti dajala svcg pečat vinska trta, novi družbeni odnosi in moderni proizvodni proces pa bosta prispeva-la tudi k bistveni spremembi zunanje podobe pokrajine /terase!/ Z gornjimi navedbami opravičujem in utemeljuoem uporabljeni na-ziv "V i n c r o d n e H a 1 c z e" za ta predel Haloz.

Vinorodne Haloze merijo po katastrskih podatkih za 1963. letc 13.9% ha.

avtorji so: docent ing. Veselič M., ing. S. Sikcvec in viš-ji kmot. tehnik F. Novak. Zemljevid v merilu 1:25.000 je iz-dala in založila Katedra za vinogradništvo in vinarstvo pri FAGV v Ljubljani.

- 9 -

PRIRODNO OKOLJE

PETROGRAFSKA SESTAVA TAL IN RELIEFNE OBLIKE

Orogenetske procese so na področju panonskega obrobja spremloa-le česte transgresije in regresije. Pri tem so bile Haloze sko-zi obdobje od sredrgega oligocena do panona prekrite z morjem, zato so skoraj v celoti zgrajene iz sedimentov miocenskega mor-ja. To so črni in temoosivi laporji ter kremenovi in lapornati peščergaki iz srednjega miocena, ki prevladujejo v jugovzhod-nem delu Haloz. V vzhodnem delu Haloz pa so bolj zastopani zgornjemiocenski peščeni laporji in peščenjaki, med katerimi najdemo tudi redke čeri odpornejšega litotamnijskega apnenca, ki ga lahko najdemo v naovečjeni obsegu med Borlom in Zavrčem.

V odsekani skali, na kateri stoji grad Borl, se nam najlepše kaže. Dolinska dna so prekrita z mlajšimi kvartarnimi ilovna-topeščenimi in vlažnimi naplavinami, primernimi zato bolj za travnik kot za njivo.

V morfološkem pogledu označujemo celotne Haloze kot gričevje, čeprsv zasluži ta naziv samc njihov vzhodni del - Vinorodne Ha-loze. Zahodni in predvsem jugozahodni del predstavljata že pra-vo hribovje z znatnimi absolutnimi /Vildon 529 m, Jelovec 62^1-m/ in relativnimi višinami, strmimi pobočji, pricstrenimi vr-hovi in slemeni ter tesnimi dolinami. Vzhodni del Haloz je pre-cej nižji, saj je prevladujoča absolutna višina vrhov in sle-men med 300 - 320 m. Značilna poteza tega dela pokrajine je vidno dviganje od severa proti jugu, tako da dosegajo posamez-ni vrhovi ob slovensko-hrvaški meji nad 400 in celo nad 500 m /Avguštin 504 m, Brezova gora 506 m/. V severnem delu pa pred-stavlja izjemo le Vrbargšak /412 m/ v Velikem vrhu, ki se ost-

- 10 -

ro dviga nad Dravo pri Borlu. Relativne višine znašajo z izje-mo srednje Rogatnice /tu «je cd 150 - 200 m/ okrog 100 m. Tako nas višinske razmere v Vinorodnih Halczah /izjema sc skrajni južni predeli/ močno sponinjajo na Slovenske gcrice pa tudi na preknursko Goričko,

Glavni činitelj pri izoblikovanju reliefa je bila tudi tu po-dobno kot drugod v terciarnih goricah razvrstitev vcdnega >.o-mrež.ja. Le-ta je v Vinorodnih Halozah dokaj gosta. Ustvarili so jo štirje glavni potoki - Rogatnica, Psičina, Bela in Turški potok s svojimi številnini pritoki. Pogleomo posebnosti razvo-ja tega omrežoa, ki se neposredno odražajo v današnjen relie-fu.

Kljub bližini Drave so vsi potoki kratki, kar priča, da je bi-la njihova regresivna erczija zelo skrcnna, saj se je le Rogat-nici uspelo zarezati globlje na jug v san gorski nasiv, Zato tudi sano na tein področju poteka razvodnica pc glavnen gcrskem nizu. Pri ostalih treh potokih 'pa je uspelo pritckon Bednje po-tisniti svoje izvire severno od Ravne gcre in tako ustvariti razvodnico se.verno od glavn^ga gorskega grebena. Nedvot-ino, da je k tenu prispevala slaba vodnatost teh pctckov. Kljub tenu pa so vsi potoki ustvarili soraziiier.no široke dolino, saj dosežejo skupno s pleistocenskimi terasani ob spodnji Rogatnici, Psiči-ni in Beli tudi do 1 km širine. Izjena oe le dclina Turškega potoka, ki se razširi šele nepcsrednc ob izlivu v.Dravc. Pri prvih treh potokih in nekaterih njihovih pritokih so celc dna srednjih tokov dokaj široka. Prekriva jih vlažna aluvialna na-plavina. Nekateri predeli kažejo celo znake rahle zanočvirje-nosti in tiih potoki cb obilnejših padavinah poplavljajo. Zato so sposobne za njive le nekoliko dvignjene, ilovnate in bolj suhe pleistocenske terase. Tu je osnovni razlog, zakaj inano v Halozah kljub sorazmerno širokin dolinan tako nalo pravih njiv. Njivske površine na strmih pobočjih, ki jih je nogoče obdelati sano z notiko, ne zaslužijo naziva in jin tudi donačini pravi-jo v razliko od prave njive - laz. Vlažna dna dclin so zato v travnikih, ki dajejo često manjvredno kislo krno, tudi "šari-

- 11 -

nec" imenovano.

Strnec haloških potokov je neznaten /okrog 3 %/\ zato delajo Rogatnica, Psičina in Bela v spcdrgen toku često neandre. So-raznerno široke dcline, nininalen padec in pcnaknjenost dolin vse dc južnega razvodnega grebena ooogoČaoo lahkc prehcdnost v prečni, meridianakli sneri, a istočasno režejo pckrajine na več enot. Po teh dolinah sc že zdavnaj stekle pronetne zveze preko prevalov v porečje Bednje.

V hidrografski nreži Vinorcdnih Haloz zasledino izrazito asi-netričnost. Pravilcna sc levi pritoki daljši od desnih. Tc je gotovo posledica nočnejše regresivne dejavnosti levih prito-kcv. ki so se zajedli daleč proti zahodu in ponekod povzreči-li nogoče celo pretcčitve v škodo desnih pritokov sosednjega glavnega potcka. Kljub ten nočnin pcsegom levih pritokov pro-ti zahodu niinacio zaradi skrcnnih dolinic desnih pritckov sc-sednega glavnega potoka skoraj nobenih ugodnih prevalov, takc da so prehodi v podolžni sneri razcercna težji, saj norajo ceste, ki povezuoejo pcsanezne doline prekoračiti slenena vi-soka 300 n. Zato so vse ceste zelo strme/npr. cesta čez Veli-ki Okič/.

Posebna značilnost hidrografske nreže tega dela Haloz se ka-že tudi v tem, da so spodnji levi pritoki vseh štirih glavnih potokov potisnili svoje izvire v neposredno bližino Dravinje in Drave, tako da poteka razvcdje po strnen rslenenu tik nad reko, oddaljeno konaj 200 - 300 n.

Vzrok za takšen nesinetričen razvcj porečij glavnih haloških potokov inoramc iskati v tektonskih prenikih, ki so ustvarili podobno stanje tudi v ostalen ožjen panonsken obrobju. Ti tek-toaeki nagibi so imeli vzhodno in jugovzhodno sner, zato so potoki počasi polzeli proti vzhodu, levi pritoki so se daljša-li, desni pa krajšali.

Pcglobitev dolin glavnih potokov je povečala erozijsko noč njihovih pritokov. Lokalna erozijska baza teh pritckov se je

- 12 -

zniževala ter tako povzrcčila regresivno erozijo, ki je preto-čila desne pritoke sosednjega potoka. Pri poglobitvi dolin se je povečala tudi erozijska noč desnih pritokov. Ker pa so ti zaradi polzenja glavnih pctokov proti vzhodu postajali vednc krajši, njihova vodna coč ni zadoščala za izoblikovanje dalj-ših dolin, še nanj pa za norebitne pretcčitve. Vzhodna pcboč-ja dclin glavnih potckov so zato pravilona precej strna, ned-ten kc sc zahcdna bolj razbrazdana in zložnejša.

Globinskin erozijan potokov, ki so razrezali najstarejšo urav-navo, je sledilo obdobje bočne erczije, tenu pa zopet globin-ske. Tako so nastale številne uravnave v različnih nadncrskih višinah. V Vinorodnih Halozah so ostanki starejšega površoa soraznerno dobro ohranjeni. Kažejo se nan kot srednje dolge slenenske uravnave dokaj enakonernih višin. Pojavljajo se v glavnih slenenih in so razširjene skorao na vsen področju, ta-ko da predstavljajo prevladujočo potezo v reliefu. Najvišja je uravnava v višini ckrog 460 n, ki pa $¦¦? zasledinc v Vinorcdnih Halozah sano v skrajnen jugozahodnen predelu /Gruškcvje/. Na njo je naslonjena uravnava v višini 400 - 420 n, ki Jc najde-no kot otok tudi v Veliken Vrhu nad Borlon. Nekak širok pre-hcdni pas ned Zgornjini in Vinorodnini Halozani predstavlja uravnava okrcg 360 n, ki prevladuje v slenenih zahodno cd Ro-gatnice /Gorca, Dežno, Rodni vrh, Jablovec/ ter ned srednjo Rogatnico in zgornjo Psičino. Za ta del Haloz je najznačilneq-ša in tudi najbolj razširjena uravnava v višini 300 - 320 n. To so lepa slemena v dolžini od 500 - 1250 n, iz rgih pa se dvigajo nizki zaobljeni vrhovi ali manjše kope /npr. Gruškov-ski Hun, Janž v Gorenjsken vrhu itd./. Po svcgi razširjeno-sti in obliki nas sponinja na Slovenske gorice, kjer se pojav-lja še bolj pogcsto /300 - 306 m in 310 - 315 n/. Dclinske tc-kove spremljajo terase: na absolutni višini 260 - 280 n, ozi-rona 40 - 60 n nad dolinskin dnon; na višini 240 - 260 n, ozi-

rona 20 - 40 m nad dclinskin dnon; ter na višini 220 - 240 n, /F 2/__________

1 B. Belec - Morfologija Haloz - str, 172.

- 13 -

oziroma 10 - 30 n nad dclinskin dncn. Vidno prihajajo do izra-za predvsen na levih pobočjih. Z običajnimi širinani od 200 do 500 n in ilovnatc osnovo predstavljajo nižje terase csnovo za njive. Na nje pa so se naslonila tudi nekaterga dolinska nase-lja.

Ob takšnen stanju se nisc nogle razviti dolge, vzpcredno pote-kajoce in višinsko enotne slecenske višine, ki so tako značil-ne za Slovenske gorice, tenveč je tu nastal izredno razgiban relief s sorazmerno kratkini vršnini grebeni šiljastega preč-nega profila, ki potekajc v raznih snereh - vzperednc, poševno in prečno. Vse polno je kratkih stranskih reber, grap in doli-nic. Tako je nastala za Vinorodne Haloze karakteristična, geo-norfno pogojena pretrgancst knetijskih površin, ki jo že iz F 3 daljave nakazujejo osojno pobočje reber pokrivajoči gozdovi. Pogled na haloške griče od juga proti severu nan ustvarja po-dobc vinorodne pokrajine, pogled od severa proti jugu podobo prav noGno gozdnate pokrajine, pogled od vzhoda proti zahcdu in obratnc pa nudi pestro sliko nenjavanja gozdnih in knetij-skih površin. V pcdrobnen nastopa tu razlika ned nctranjin, južnin pravilona višjin področjen in severnini predeli, kjer se Haloze ob sluteni tektonski prelonnici strno dvigajo nad Dravo. V južnen - obEaejnem predelu potekajo slenena od razvcd-nice vzporednc v meridianski sneri in se proti severu pravilo-ma znižujejo - Goričak, Turški vrh, Brezovec, Gruškovec, Para-diž, Pohorje, Okič, Belavšek. Povsem drugačna pa je slika na severu v obdravsken predelu. Slenena Hrastovca, Velikega vrha in deloma še Belskega vrha potekajo vzporedno z Dravc, inajc torej bolj vzporedniško sner. Podcbna le nalo nanj izrazita je situacija nad Dravirgo v Dravinjsken in Majsken vrhu ter v Gor-ci« Ta pestrost v slemenitvi pa ni važna sano za pokrajinskc sliko, temveč je nadvse pomembna za vinogradništvc. Ugotovili suig že, da v Halozah ninanc posebnc dolgih, enctno uravnanih slemenskih vršin z položnini pobočji, kot je to priner v Ormož-ko-ljutoinerskih goricah /Vinski vrhovi, Kcg/, kjer inano zato tudi po več kilometrov dclge strnjene ploskve vinogradcv. V Ha-

- 14 -

lozah je večina slemen krajših in ima meridiansko smer, poleg tega pa so pobočja bolj strma. Zato oe večina prvovrstnih vi-nogradniških leg na kratkih stranskih rebrih, ki ponujajo svo-ja od sonca obsijana južna, ougovzhodna in jug^zahodnapobočoa vinski trti. Ta rebra so često kratka in vijugasta, zato se nagibi površinskih ploskev in linij naglo, že na majhne razda-lje menoavajo ter ustvarjajo pestro mikroklimatsko ekspozici-jo, tako pomembno za vinogradniško proizvodnjo. Pač pa tvori-jo pogosta rebra z glavnim slemenom polno prijetno zaokroženih kotlinic, ki so zaščitene pred mrzlimi vetrovi ter izpostavlje-ne soncu. Tako ustvarjaoo odlične pogoje za rast najkvalitet-nejših vinskih sort, Fodobno je tudi z nekateriini glavnimi sleneni in rebri, ki se končujejo proti jugu strino ter v pol-krogu in tvorijo tako tipične vinogradniške lege, Na nekaterih prej omenoenih, v bolj vzporedniški smeri potekajcčih slenenih /npr. Hrastovec/ pa ustvaroajo obsežnejša južna poboČja ideal-ne pogoje za večje zaplate prvcvrstnih vinogradov.

Ugotovili sno že, da so haloške gorice na splošno precej str-me, vendar so strmine v Vinorodnih Halozah občutno blažje. Podrobno proučevanje strmin na vinogradniških legah v Vino-rodnih Halozah je pokazalo, da iiaa sano ckrog ena desetina teh površin nagibe pod 30 %. Okrog.2/2 nagibov ima 30 - 50 %, ned-teia ko Je 1/5 nagibov nad 60 %. Povprečje nagiba je torej ok~ rog 40 %• Velike strmine ozirona nočni nagibi lahko povsen o-nenogočijo ali vsaj bistveno otežkočijo napravo vinogradn?ških površin. Obdelana zenlja je nanreč podvržena nočnenu odplako-vanju, pojavlja se polzenje zemlje, pa tudi obdelava je otež-kočena. Pri ročnen načinu obdelave so zasadili na prvovrstnih legah vinsko trto tudi na najbolj strmih pobočjih. Izognili so se le plazovitim terenoci. Sedaj uveljavloeni način priprav-ljanja terasnih vinogradov, ki onogočajo nehanizirano obdela-vo, pa bo zaradi ekonomičnosti lahko upošteval le tiste lege z nagibi pod 60 %. Večji nagibi bodo terasirani le tan, kjer

C. Malcvrh - 0 metcdi geoncrfolcške analize gorate pckraji--ne z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije - GV -Ljubloana 1958» str. 12 - 15.

- 15 -

predstavljajo nanjše parcele sredi blažjih nagibov. Zaradi pla-zovitcsti in prevelikih nagibov bo izpadlc pri aoderni cbnovi okrcg 15 % vincgradniškili leg.

V geografskih tekstih je pri obravnavanju reliefa in njegovih značilncsti večkrat omergena podobnost ned Vinorcdnini Haloza-mi in Slovenskirni goricani. Pri ugotavljanju te podcbnosti pa ne noremo miino dejstva, da so v primerjavi s Slovenskini gcri-cani Vinorodne Haloze vendarle bolj strne, nočneoe razrezane in neurejene ter tudi višinsko nan«j enotne, ozirona da deluje-jo Slovenske gorice, posebnc pa še njihcv vzhodni del, bolj mehko, enolično in unirjeno. K ten razlikan je nedvonno bistve-nc priponogla petrografska sestava ozenlja v Vinorcdnih Halc-zah-relativno odpcrni laporji, peščenjaki in apnenci - v Slo-venskih goricah pa nesprijeti prodi, peski in ilovice.

VODNA MREZA IN PHOBLEM PRESKRBE Z VODO

Današnja nreža glavnih potokov in njihovih nesinetričnih pri-tokcv v Vinorodnih Halozah, ki se je izoblikovala v času ned zgornjin pliocenon in zaključkon pleistocena, kaže naslednjo sliko«

Po zapadnen predelu teče Rogatnica. Izvira na vzhcd-nem pobočju Donačke ali Rogaške gore ter se izliva v Dravinjc vzhodno od vasi Jurovci. Je najdaljši /17 kn/ in najbolj vod-nati potok Vinorodnih Haloz, po katerih teče sano s svojin srednjin in spodnjin tokon. Z leve strani dobiva na ten pcdroč-qu le dva pomembnejša pritoka. To sta brezinena potoka, ki iz-virata v Rodnen vrhu in oklepata okrog 3 kn dolg hrbet Jablo-vec. V dolini severnega potoka, ki se izliva v Rogatnico pod ILJL Trcjico in dobiva del vode tudi iz podrcčja Gorce, sc ineli ne-koč ptujski samostani svcje ribnike. Z desne pa priteka pri Kozmincih potok Ročica, ki ina svoj glavni izvir južnc cd Mac-

1 B, Belec - Morfclogija Haloz - str. 175«

- 16 -

lja, torej na hrvaški strani. Prebila je gorsko verigo in s svojo debrsko dolino ustvarila soraznerno lahek prehod iz Ha-loz v Hrvatsko Zagcrje /Stara rlnska cesta!?/. To nas sili k ugctovitvi, da slovensko-hrvaška ne«ja ned Brezovo gcro in Mac-ljeci v dolžini 4 kn ne poteka po razvodnici med Dravo in Bed-njo, kar je v glavnein sicer pravilo. Drugih večjih pritokov z desne strani na dolžini okrog 8 kc do izliva ne dobi, ker so jih pretcčili levi pritoki sosednje Psičine.

Psičina - Tajna izvira na severnen pobočju Brezove go-re in se izliva v Dravo pri Dravcih, t^, tan kjer zadene Drava ob greben Haloz in inora obrniti svoj tok proti severovzhodu, Psičina je mnogo krajša /8 kn/ in manj vodnata kct Bogatnica. Njeni pritoki so najbolj nesinetrični. Z leve dobiva 5 km dol-go Ložino, 6 kn dolgo Ljubnico, 5 kn dclgo Ljubstavc in 4 kn dolgi Jurošak. Izvira Ljubnice in Ljubstave sta kcnaj 1 kn cd Rogatnice. Tu gre nedvcnno za pretcčitev na škodc nekdanjih desnih pritokcv Rogatnice. Pc dclini Ljubnice vodi cesta, ki povezuje obe glavni dolini! Ljubstava in Jurošak inata svoje izvire v neposredni bližini Dravinje. Z desne strani dobiva v zgornjem in srednjen toku dva brezimena potoka, ki izvirata v Veliken Okiču blizu hrvaške neje. V ten delu je vodna nreža ned Psičino in Belo nomalno razvita. V spodnjen toku pa Psi-čina nima z desne ncbenega pritoka, ker je tu Gradiški potok, levi pritck Bele, pomaknil z zadenjskin vrezovanjen svoj iz-vir v neposredno bližino Psičine /500 n!/.

Ob kcncu želiin pojasniti zakaj sen opustil običajno uporablje-nc ine Tajna in se odlcčil za ine Psičina. Ine Tajna sc prvič pojavi v avstrijskih vojaških specialkah /na stari avstrijski specialki 1:75*000 sta navedeni cbe ineni - v srednjen teku l!Psičina p." - v spodnjen pa "Tanja p.M/» Od tcd je ine našlo pot na naše karte in v knjige. Na terenu sen ugotcvil, ia do-nacini tega inena ne uporabloajo. Dolinci, ki živijo v nepo-sredni bližini, uporabljajo splcšen naziv potok, pri prebival-cih sosednih Gradišč, Slatine, Pristave in Repišč pa je spod-nji tok potoka poznan pod inenon Psičina. K prepričanju, da je

- 17 -

to ine starejše ter da je bilo znano in ned ljudni uporabljeno že ob koncu 15. stcletja ne navaja tudi Pircheggor-

Ucl c

B e 1 a izvira v Pohorju ob hrvaški neji in se izliva v Dravo pod gradon Borl /v srednjeveških dokuncntih je pctok znan kot Wolla/. Dolga je blizu 7 kn in slabo vodnata. V srednjen toku spreneni sner jug-sever in teče več kot en kiloneter prcti vzho-du, natc pa se zopet obrne prcti severu. Pcnenbnejši levi pri-tok Je le Gradiški potok, ki se je zajedel v neposredno bliži-do Psičine in Drave, Z desne nu priteka pod Cirkulanani Belica in le nekaj sto metrov niže Duga. Potoka oklepata široko raz-vejano slene Gruškcvec. Belica izvira v gozdnaten obnejnen pcd-ročju in je precej vodnata. Ker ina izrazito neridioansko sner, ki jo ob sotočju z Belo tudi slednja pcnovno privzane, snatra-J.o ninogi Belico za gornji tok Bele. Beličino dclino so v sred-njen veku večkrat zajezili in naredili velike ribnike. Dva nasi-pa s1;a še danes lepo vidna, ob enen pa stoji še nekdanja ribi-ška hišica. Po teh ribnikih je dobila dolina današnje ine - Med-ribnik. Podobno kot Psičina tudi Bela v spodrgem toku nina des-nih pritokov. F ^

Turški potok je najkrajši /5 kn/ ned haloškini pc-toki. Donačini uporabljajo to ine za oba potcka, ki oklepata slene Turški vrh in se stekata na severu, kjer se slene končuje,

1 H, Pirchegger - Die Untersteierniark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gulten, Stadte und Markte - Munchen 1962 str. 90. - "Amt in der Pseitz nit seinen Zugehor."

- 18 -

Potoka izvirata v cbnejnen Korenjaku in Drenovcu, potok pa se izliva v Dravo že na hrvašken ozenlju pri Dubravi. Je zelo sla-bo vodnat in to velja tudi za njegcve pritoke, ki ninajo poseb-nih iinen. Od leve dobiva pritok, ki se je zajedel daleč proti zahodu in severozahodu v bližini Bele in Drave.

Vsi haloški potoki in njihovi pritoki inajo nncgo nanjših pri-tokov, ki pa jih domačini zaradi njihove neznatnosti nazivajo jarki. In prav ti jarki so razbrazdali slenena in ustvarili nnožico stranskih reber, kakršnih najdeno v Slovenskih goricah mnogo manj,

Geološka sestava tal, plitva prst, strna pobcčja, ponanjkanje večjih konpleksov gozdov ter ne prevelike količine padavin ne-posrednc vplivajo na tc, da so izviri potokov in njihovih pri-tokov /izjena Je le Rogatnica, ki izvira v višjen, nejnen gor-sken nasivu/ pa tudi vsi drugi studenci v Vincrcdnih Halozah zelo skronni in slabc vodnati. Poleti že cb krajših sušnih raz-dobjih večina studencev in nanjših izvirov usahne. Ob daljših sušnih periodah pa presahnejo še nočnejši izviri in takrat se posušijc tudi glavni potoki. /F 5//

Studenci in izviri so pravilona v jarkih ob stiku glavne.^a g stranskin grebenon ozirona v grapi ob stiku dveh slenen. Naj-češče je okolica gozdnata, V večini prinerov so ti studenci in izvriki zajeti na najprinitivnejši način in povsen nezavarova-ni, tako da se steka vanje ob deževju tudi površinska voda, sneti in odpadlo listje, pa tudi različnega živalskega sveta /ne samo mikroorganiznov/ ne nanjka v njih. Iz teh studencev in izvirkov se oskrbujejo prebivalci z vodo za pitje, kuho, pranje in druge pctrebe, često pa tudi za živinc.

Vodo nosi«jo na hrib običajno v glinastih vrčih, drži^jo 5-8 lit-rov, ali pa v lesenih brentah. Preskrbovanje z vcdo je običajno naloga šoloobveznih otrok. Drugi vir vode za živino in predvser za pripravo škrcpiva za škroploenje vinske trte predstavljajo nlake, v katere zbirajo cb deževju površinsko vodo. Le nalc kmetov po slenenih ima zgrajene cisterne in takc zagotovljeno /F 6, 7, 8/

- 19 -

osnovno preskrbo z vodo. Prave studence z zdravc pitno vodo inajo le knetje v dclinah. /Glej skico razporeditve studencev, nlak in cistern v k. o. Paradiž./ ' Sk 1

Kot smo že onenili, norajo prebivalci "z bregov", in večina l.judi živi v Halozah na slemenih, vso potrebno vodo za sebe, za živino in celo za šrkoploenje prinesti iz grap in jarkov v vrčih ali brentah. Zato je vcda v Halozah dragccena. Dvakrat dragc.cena pa pcstane v sušnih razdcbjih, ko večina nanjših studencev presahne in ncrajo prebivalci tudi po pol ure dalec pc vrc vode, ob hudih sušah pa še dalj. V izrednc sušnih letih se je že zgodilo, da so ljudje tudi po več ur v vrsti čakali z vrčii 3a se je vcda v studencu pcčasi natekala in 30 sprcti odnašali. Vodo za živinc in za škropljerge pa so dovažali v sodih ±z več kilonetrov oddaljene Drave. /Za enkratno škrop-Ijenje 1 ha vinograda je potrebno 2^00 - 3000 1 vode/. Kneti-či in kočarji, ki nimajo svcje živine, -so se takrat r.orali za-dolžiti pri knetih, pripeljano vcdo so norali odslužiti. Pre-skrba z zdravo pitno vodo in z zadostnirai kcličinani vode sploh predstavlja za Haloze zdravstveno-higienski pa tudi gospodar-ski problen. Kaže, da je edina realno zasnovana rešitev v si-stenu nreže ustreznih cistern.

TALNE RAZMERE

Trši in nehkejši laporji ter laporni peščenjaki /v skrajnen vzhodnen delu zasledimo vnes proge litavskega apnenca - Hra-stovec, Kcrenjak/, ki tvcrijo prevladujočo petrc^rafsko pcd-lago Vincrodnih Haloz, so za razvoj dobrih vinc^radniških tal zelo ugodni. Pod vplivom fizikalnih in keničnih činlteljev na-tični subtrat soraznerno hitro razpada. Ta proces pospešujejo še biološki faktorji /korenine/ in cbdelava. Tako so se raz-vili v glavnen trije talni tipi, ki se razlikujejc ned sebcj največ po dozorelosti tal, kcličini kalcijevega karbonata in nehanični sestavi.

- 20 -

Na tršen laporju so se razvila na višjih priscjnih legah nlaj-ša sivorunena lapcrnata tla, ki so običajno plitvejša ter noč-neje podvržena eroziji. Na nehkejših lapcrjih so se predvsen na srednjih legah ter na obronkih gričev razvila bclj ali nanj degradirana rjava lapcrnata tla, ki so v kotanjah in globelih bclj globoka in bolj ilovnata, na hrbtih ter grebenih pa plit-vejša in bolj peščena. Na zaplatah litavskega apnenca so se razvila težja rjava karbonatna tla. Znakov zaglejencsti in ncč-nih degradacij na vinogradniških legah skcraj ni. Dokaj po^oste sledove zaglejenosti ter rjavih in nodrih peg pa najdeno na vzncžju gričev in še več pc dclinah. Navedeni prevladujoči tipi tal na vinogradniških legah sodijo po večini ned lahka /pešče-noilovnata do glinastopeščenoilcvnata/ ter srednje težka tla /ilovnata/ z odlično talno klino ter nočno nikrobiološko dejav-nostjo. Močnejši delež koloidnih delcev v notranjosti lahkih peščenoilovnatih tal ugodno vpliva na kapilarni vzpon. Takšna tla inajo ugodno strukturo, prinerno propustnost in zelc f.obre kapacitete za vodo in zrak. Te lastnosti pa sc r,a rast vinske trte zelo up;odne.

••D"

Nekcliko slabše so kenične lastnosti haloških vinogradniških tal. Fredvseci je negativna slaba hunusncst tal, saj je ugotov-Ijeno, da je nad polovica tal na vinogradniških legah s hucu-son zelo slabo preskrbljena. Vzrck takšnenu stanju noreno iska-ti v keničnih in fizikalnih lastnostih tal /na apnu bogata, lahka in topla tla so biološkc zelo aktivna, zato je uinerali-zacija organskih snovi zelc hitra/, v dokaj nočnen površinsken odnašanju in količinsko pomanokljiven gnojenou s hlevskin gno-jen ali zelenin gnooenoen. Bistvenc je pvonanjkanje fosforja, ki odločujoče prispeva k nornalnenu oplojevanju in povečuje cd-pornost trte proti mrazu. Nekoliko bcljše so tla založena s fi-ziološko aktivain kalijen. Tla so v pretežni neri rahlo do sred-nje alkalna, kar ustvarja dobre pogoje za rast vinske trte. Na-stale slabosti se dajo z noderniini agrotehničnini ukrepi odpra-viti. Inajo pa haloška vinogradniška tla nadvse ugodno količino kalcija, ki poleg cstalega odločujoče vpliva na razvcj arona-

- 21 -

tičnih in buketnih snovi v grozdju. In prav po bukeju in aro-matičnosti sod-ijo haloška vina v svetovni vrh.

Naslednje sondne analize nan posredujejo natančnejšo sliko.

K. o. Matjski vrh - sonda narejena v vincgradu. 0 - 15 cri /vrhnja plast/: hunusna, peščena ilovica, odlične strukture in talne kline

16-40 cn: slabše hunusna, svetlejša rigolna plast z delci ne-razpadlega laporja

41 - 100 cn: mineralen sivorjav sloj glinaste peščene ilovice, grudaste strukture, dcbro propusten, nornalno vla-žen, burno reagira na razredčeno solno kislino.

Matična osnova je ^linasto peščeni lapor, ponekod bolj ^linen in trd, drugod zopet bolj peščen. Po teksturi so tla povsod pe-ščena, propustna in zračna.

K. 0. Gruškovje - sonda narejena v opuščenen vinogradu 0-25 cn: hunusna peščena ilcvica, grudičaste strukture,

ugc-dne zračne in vodne razmere 26 - 80 cn: tla so precej zbita, svetlo rjava do unazano rune-

na ilovica kepaste strukture 81 - 100 dn: runena ilovica

Matična osncva ge težka ilovica in so tla v Gruskovju na splcš-no najtežja, vendar so pcvscd dovolj clot>o^a-

K, 0. Hrastcvec - sonda narejena v staren vinogradu 0-20 cn: srednje hunusna, rjavkastosiva slinas"ta ilcvica, grudičaste strukture, trde kcnsistence, opazne so apnene kcmkireiEk^*-.. Reakcija na CaCO^ je burna.

21 - 100 cn: slabo hunusen sivkastorjav sloj glinaste ilovice, kopaste strukture, zadovcljivo propusten, trde kcn-sistence ter na gosto posejan z apnenini lutkani.

Matična osnova je glinasti lapor.

- 22 -

K. o. Goričak - sonda je bila narejena v vinogradu 0-15 cn: hunusna peščena ilovica, nrvičaste strukture 16 - 75 cm: slabše hunusna, rumenkastosivoroava peščena ilovi-

ca, drobljive do šipke konsistence, sredrge vlažna

in z burno reakcijo na apnenec. pod 75 cn: natična osncva je apneni peščenjak.

KLIMATSKI POGOJI

Med kulturnimi rastlinani Je prva vinska trta, pri kateri sta rodnost in kvaliteta pridelka v odločujoči neri odvisna od kli-natskih pogcgev. Že neznatne nikroklinatske razlike terjajo prilagoditev 2 izbiro raznih sort, zato je podrobno poznavarge splošnih klinatskih in še posebej nikroklinatskih razcer za vi-norodna področja ena najvažnejših stvari. Vincrodne Haloze so bile in bodo predvidcna ostale tudi v bcdoče izrazito vino-gradniško področoe, saj se bo vincgradništvu podredila vsa osta-la proizvodnja, zato bcn obravnaval klinatske pogoje s stališca zahtev za uspešno rast vinske trte.

V Evropi so za uspešno gojitev vinske trte v tako imenovanen severnem vinogradnišken rajonu najugodneoša prehodna klinatska področja /Burgundioa, Porenje!/. Ožje panonsko obrobje, v ka-terega sodijo tudi Vinorodne Haloze, je tipično prehodno pod-ročje, kjer se srečujeta in nešata oniljena alpska in panonska klina, To je znerno kontitentalno podnebje, tudi subpanonsko inenovano, ki ga karakterizirajo toplo poletje, suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zina.^ F u r 1 a n pa navaja kot kli-natsko specifičnost tega področja: "unirjene nininalne tenpera-ture, kar je posebno važno v ponladanskih nesecih, naonanj pa-davin v času glavnega zorenja in zelo nizka stopnja oblačnosti,

1 /Gornji opis vinogradniških tal sea naredil po "pedološki ekspertizi"*iz elaborata za obnovovvinogradov Knetijskega konbinata Ptuj - avtor ing. Dušan šrok./

2 S. Ilešič - Pokrajinsko-geografska karakteristika. .. „ Str.3,

- 23 -

kar še celo stopnjuje pritiernost tega sveta za plantažno eoji-tev sadnega drevja in vinogradov.

Toplotne raznere

Fravilen in harnoničen potek vegetacijskecra ciklusa vinske trte je tako cdlcčujoče odvisen od toplotnih razner, da le-te odločajo o geografski razširjencsti vinske trte in še posebej o kvcliteti njenega pridelka. Najboljša Vina pridelujejo v pod-ročjih, kjer se giblje srednja letna tenperatura ned 10 - 11°C, ugodna pa je že srednja letna tecieperatura ned 9 - 10° C. V času veretacije je ugodna povprečna tenperatura l^ C, v nese-cih junij, julij in avgust pa je potrebna povpreČna temperatu-ra od 17 - 20° C /čim višja je, tem kvalitetnejši Je pridelek/. Resno lahko škoduje vinski trti daljše obdobje nizkih tempera-tur.

/TABELA 1./

Iz TABELE 1. je razvidno, da imajo vsi trije haloški kraji /Zavrč na vzhodnem, Podlehnik na zahodnem robu področja/ ugodno povprečno letno temperaturo /9,6 - 9»8° C/. Za 24 letno obdobje 1935 - 1958 so povprečja za postaje Zavrč nekoliko ugodnejša, saj znaša povprečna letna temperatura 10,0° C in povprečna tem-peratura v vegetaciji 15»6° C. Pri tem je potrebno za postajo Barbara - Cirkulane naglasiti, da je povprečje oanuarOa -2,4 zelo nizko, kar je pripisati dejstvu, da je bilo v opazovanem obdobju nekaj ostrih zim. V primerjavi z ostalimi sosednimi postajami, bi lahko za obdobje 1925-1956 določili povprečno Ja-nuarsko temperaturo na -1,5° C, to pa bi dvignilo tudi srednjo letno temperaturo na 9»7° C. Še bolj ugodne so srednje tempe-rature v času vegetacije in v treh letnih mesecih. Vsi podatki pa kažejo, da je Podlehnik, torej tudi celoten zahodni del po-~ dročja nekoliko hladnejši, vendar so razlike minimalne. Če pri-merjamo Vinorodne Haloze z Jeruzalemom kot središčem Vzhcdnih

1 D. Furlan - Klimatski opis severovzhodne Slovenije - Inšti-tut za geografioo v Ljubljani 1963 - str. 89.

VINOEODKE HALOZE

TABEIA 1.

Srednjc mosečne in lotne tcmperaturo rcducirane na 32 let - 1925-1956 Za postajo Sv. Barbara /Cirkulanc/ pa na 20 lct - 1891-1910

Postaja

II III IV

VI VII VIII IX X

XI

XII

Srednja Srednja Srcdnja

letna tcmpGr. tcmp. v

v vcgct.quniqu,

juliou,

avgustu

ZavrS

Barbara

Podlehnik

Jcruzalcm

Maribor

.1,4 0,1 5,0 10,6 14,6 17,9 19,9 19|2 15,9 10,0 5,2 0,6

•2,4 0,5 5,1 10,1 14,7 18,2 20,0 19,0 15,0 10,5 4,4 0,6

.1,7 0,0 4,4 10,0 14,2 18,1 19,8 18,9 15,6 9,9 5,0 0,8

¦1,1 0,8 5,2 10,6 14,6 18,2 20,1 19,9 16,8 10,5 5,5 0,5

•2,5 -0,3 4,1 9,5 13*9 17,3 19,2 18,5 15,1 9,2 4,4 -0,3

9,8 15,4 19

9,6 15,4 19

9,6 15,2 18,9

10,1 15,8

9,0 14,7

- 25 -

Slovenskih goric, moramo ugotoviti, da je Jeruzalem nekoliko toplejši, medtein ko je Maribcr hladnejši.

Iz podatkov je tudi razvidno,da je najhladnejši mesec januar, ki ima edini dolgoletno povprečje okrog -1,5° C, sledi nu fe-bruar in temu december. V Zavrču je bila v obdobju 1935-1958 zabeležena najnižja temperatura 15. 2. 194-0, ko je padla na -27,0° C. Povprečni absolutni mininuni pa so bili v ten ob-dobju: januar -15»9° C, februarja - 14,6° C in decenber -11,5° C, srednji minimuni pa: januarja -5»1° C, februarja -4,4° C in decenbra -2,8° C, Ker pa so absolutnc nizke temperature traja-le le kratek čas in ob času, ko je bila snežna odeja primerno debela, vinska trta ni bila posebno prizadeta.

Najtoplejši nesec je julij, ko Je povprečje blizu 20° C, sle-dijo mu avgust, junij in september. Zaniniva Je ugotovitev, da je april topledši od oktobra, nedtem ko kažejo srednje nesecne vrednosti za krajša obdobja /Zavrč 1950-58; Fodlehnik 1952-57/ obratno sliko, oktober je rahlo toplejši cd aprila. Septenber je sicer v Sloveniji nasploh toplejši od naja, vendar prihaja tu ta posebnost subpanonske klime bolj do izraza. Če pa pogle-daino srednje nesečne naksinalne tenperature za obe postaji za prej navedena krajša obdobja, vidimo, da septenbrske tenpera-ture niso bistveno nižje od avgustovskih, To je suha in topla zgodnja jesen, ki tako prija vinski trti in sadju. Absolutni naksiniuin je bil dosežen 30. 7« 1935» kc je termoneter na posta-jl Dubrava /Zavrč/ kazal 40,0° C. Letna anplituda povprečnih nesečnih tenperatur znaša okrog 21,5° C, nedten ko dcseže ab-solutna anplituda polnih 67»0° C.

Podatki nan kažejo, da so splošni tenperaturni pogoji za vzgo-qo vinske trte v Vinorodnih Halozah ugcdni.

Znano je, da je za vsako rastlino in še posebej za vinsko trto važnejša od letne povprečne tenperature količina sončne energi-je, ki jo rastlina sprejne v času vegetacije. Za prehod iz ene fenofaze v drugo Je potrebna določena vsota tenperatur. Vsoto vseh tenperatur v času vegetacije, ki traja pri nas pri vinski

- 26 -

trti od aprila do oktobra - t.j« 214- dni, inenujeno vegetacij-sko ternijsko konstanto.

Posanezne sorto vinske trte so v ten pogledu različno zalrbeva-ne. Z dolgoletnini praktičnini poizkusi je dckazano, da je za nornalno dozorevarge grozdja srednje poznih sort potrebno pcv-prečno 2,700° C - 3.200° C toplote pod pogojen, da je v zenlji in v zraku nininalna potrebna kolicina vlage, Tiste, ki zahte-vajo nanjše vsote tenperature in pri ugodnih posojiii zato pro'! dozore, imenuoeno rane ali zgodnje sorte - npr, čabski biser in beli pinot; renski rizling in nekatere druge so znane kot srednje pozne sorte, nedten ko štejeno refošk k zelo poznin sortan,

/TABELA 2/

Iz podatkov v TABELI 2 je razvidno, da je vegetacijska ternij-ska konstanta v Vinorodnih Halozah nadvse ugodna, saj dosega v povprečju 3-275° C, s čener se lahko pohvalijo le najkvalitet-nejši evropski vinogradniški rajoni za vina severnega tipa^ Pri takšni vegetacijski ternijski konstanti dozorijo vse rane in srednje pozne sorte, prenalo pa je toplote za zelo pozne sorte. Ker potrebujejo rane sorte skupno sano 2.100 - 2.500° C toplote, noreno iz tega zaključiti, da bi lahko v Vinorodnih Halozah gojili tudi rano nanizno grozdje, ki bi dozorelo že proti koncu avgusta.

Preseneča mininalna razlika ned Zavrčen in Podlehnikon, ki gre pri Zavrču nedvoinno na račun nerazumljivo nizkega povprečja za nesec ouniO 17»9° C. To povprečje navaja tudi F u r 1 a n, Junijsko povprecje za obdcbje 1935 - 1958 znaša nanreč 18,8°C? za intenzivno opazovano obdobje 1950-58 pa navaja že omenjeni elaborat Kmetijskega kombinata Ptuj za junijsko povpreč^e 18,5° 0. Če primerjamo podatke za postajo Zavrč za obdobje 1950-58 in za postajo Podlehnik za obdobje 1952-57, ko so tudi tu bile merjene temperature v vseh klimatoloških terminih, po~ tem dobimo naslednjo sliko:

1 D# Furlan - Klimatski opis .•. str. 42 b.

VINORODME HALOZE

TABELA 2(

Mosečna vsota povprcčnih. tempcratur in kumulative teh vsot v dobi vcgetacijc za Zavrč in Podlchnik reducirane na 32 let - 1925-56

Tcmpcratura

Postaja

IV

V

VI

VII

VIII

IX

Skupaj

Srcd. meseč.

Mescč« vsota

Kumulativa

Zavrč

Podlehnik

Zavrč

Podlehnik

Zavrč

Podlchnik

10,6 14,6 17,9 19,9 19,2 15,9 10,0 15,4

10,0 14,2 18,1 19,8 18,9 15,6 9,9 15,2

318,0 452,6 537,0 616,9 595,2 477,0 310,0 3506,7

300,0 440,2 543,0 613,8 585,9 468,0 306,9 3257,8

318,0 770,6 1306,7 1924,5 2519,7 2996,7 3506,7 3306,7

300,0 740,2 1283,2 1897,0 2482,9 2950,9 3250,9 3257',8

VINORODNE HALOZB

TABELA 3

Mcscčnc vsotc povpročnih tcmpcratur v dobi vegctacijc za Zavrč /1950-58/ in Podlchnik /1952-57/

Tcmperatura

Postaja

IV

V

VI

VII

VIII

IX

X

Skupaj

Sred. mesecna

McscČna vsota

Zavrč Podlehnik Zavrč Podlehnik

10,0 14,9 18,5 20,2

9,7 13.2 18,1 19,7

300,0 469,9 555,0 626,2

281,0 412,3 543tO 610,7

19,6 15,6 10,1 15,6

18,2f 15,1 10,1 14,9

607,6 ' 46820 313,1 3339,8

564,2 453,0 313,1 3177,3

- 29 -

/TABELA $/

Povprečje za Vinorodne Haloze ne kaže bistvene razlike od ta-¦bele 2, saj znaša 3»258,5° C, pač pa se pokaže Podlehnik iz-raziteje kot hladnejši, vendar ima tudi v tem obdobju zelo dobre pogoje za vzgojo ranih in srednje poznih sort.

Izkustveno je ugotovljeno, da so zasraBtn^jnjastetfcrtežfir&žrd le tisti dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura nad 10° C, oziroma kot to imenuoe Blagonravov , temperatura nad biološko ničlo. Te dneve imenuje aktivne dneve. Ce na osnovi meteoroloških podatkov ugotovimo število aktivnih dni in to množimo s povprečno temperaturo v času vegetacije, dobi-mo letno vsoto aktivnih temperatur. Na osnovi podatkov o pov-prečnih dnevnih temperaturah je ugotovljeno, da znaša povpreč-no letno število aktivnih dni v Vinorodnih Halozah 192. Upo-števajoč že prej navedene podatke o povpre.čnih temperaturah v vegetaciji dobimo naslednji rezultat:

/TABELA 3/ /TABELA 1/

/TABELA 3/ /TABELA 1/

Tudi tako izračunani podatki nam kažejo, da so toplotni pogoji v Vinorodnih Halozah za gojitev vinske trte zelo ugodni. S pra-vilniin izborom sort in podlog, ki pospešujejo dozorevanje., pa lahko dosežemo tudi najkvalitetnejši pridelek.

Omenili smo že, da je vinska trta občutljiva za nizke tempera-ture. Seljaninov ugotavlja, da zmrznejo vsi nadzem-ni deli trte, ce se vzdržuje vec dni temperatura -26° C ali več.

Zavrč 192 x 15,6 = 2.993,2° C

192 x 15,4- = 2.956,8° C

Podlehnik 192 x 14,9 = 2.860,8° C

192 x 15,2 = 2.918,4° C

1 Blagonravov P.P. - Vybor učastka dlja zakladki vinogradnika i pcdbor sortov - Moskva 1958.Str. 123.

2 Seljaninov - K voprosy o klasifikaciji seloskohozjajskih kul« tur po klimatičeskom priznaku - Leningrad 1930.

- 30 -

Ce trta ni pod snegoin, trpi lažjo škodo pri -18 C, ko zmrzne-jo cčesa, in tež.jc pri -22° C. Iz pcdatkov, ki sen jih navedel zaZavrč,, je ra?;vidno, da nastopajo tako nizke tenperature le izjemonia, praviloma za kratko dobo in običajno v času, ko .je tudi snežna odeja primerno debela. In ker so kcnčno na splcšno sorte, ki jih gorji(1o pri nas, proti zinskenu nrazu srednje do dobro odporne, so poškodbe od nizkih zimskih tenperatur soraz-nernc redke in ne katastrofalne.

Bolj kot ziinske so nevarne nizke teinperatiire v času vegetaci-je. To so ponladanske in jesenske pozebe. Posebnc nevarne so ponladanske pozebe, ko so že pri 0,0° C prizadeti cveti, pri -0,7° C osmodi nlacie vršičke, ciedten ko brsti pri odpiranju prenesejo tenperaturo do -4,0° C. Jesenske pozebe niso tako nevarne, čeprav lahko že tenperatura -2,0° C csuodi list.je in povzrcči tako slabo dozorevanje lesa, ki je zatc nanj odporen proti zinskenu mra^u. Grozdju škodujejo temperature od -3,0 C navzdol. Pozeblc grozdje dobi neprijeten okus.

Ker naredijo največ škode pozne ponladanske in zgodnje jesen-ske pozebe, bom navedel nekaj podatkov za postajo Zavrč in Podlehnik. /Glej TABELO 4 in 5./

Pregled nam kaže, da so pomladanske pozebe v Podlehniku boij pogoste in tudi težje, To je posebno važno za pozne ponladan-ske pozebe. V PoriTehniku je bilo v naju 6 pozeb, v Zavrču pa v istem obdobju sanc 3. Poleg tega je bilo v Podlehniku pet pozeb težjih /-2,0° C, -1,7° C, -1,3° C, -1,0° C/, v Zavrču pa sano ena težja /-1,0° C/. Najbolj pozna slaba pozeba je bi-la v Zavrču 23o naoa 1955« V Podlehniku pa 25. naja 1958- Tu se nan kaže negativni vpliv višjega sveta južno in jugozahcd-no od Podlehnika na eni strani ter zaprtost Rogatniške drline po drugi strani, Iz podatkov za postajo Zavrč izhaja, da ^e sreduje število dr.i brez slabega rnraza 183» brez nočnega /t. * -4,0°/ pa 230« Ob podatkih, da traja vegetacijska dcba trte v ten okolišu 192 dni, srednje število dni brez slabega inraza pa je 183, se vsiljuje ugotovitev, da so ponladanske pc-

VINORODNE HALOZE TABELA 4.

Absolutni minimi v času vegetacije - Zavrč 1946 - 1960

Mesec 1946 1947 19^8 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960

april -5,5 -1,0 ------ -1,5 - -1,0 -4,5 -0,8 -1,0 -0,4

maj - - - - - -1,0 - -0,1 - -2,0 - - -

september - ----- -0,5 -0,2 - - -0,4 -0,6

oktober -11,5 -8,0 -1,4 - -1,5 -0,1 - -5,2 -0,7 -0,3 -1,6 -2,6

Najmočneoša pomladanska pozeba je bila 12. aprila 1946 /-5,5° C/ Naomočnejša jesenska pozeba je bila 26. oktobra 1946 /-11,5° C/

VINORODNE HALOZE TABELA 5.

. -¦¦ ) Absolutni minimi v času vegetacije - Podlehnik 1952 - 1960

Mesec 1952 1955 1954- 1955 1956 1957 1958 1959 I96o

-2,0 -!»1

-1,5 6,0

Najmočneoša zgodnja pomladanska pozeba je bila 9* aprila 1956 /-6,5 C/ Naomočneoša pozna pomladanska pozeba je bila 21. maja 1952 /-1,7° C/ Naomočnejša jesenska pozcba jc bila 21. in 22. oktobra 1954- /-9,5°C/

april .- -1,0 - -4,0 -6,5 t3,6

maj -1,7 -1,3 .- -1.0 -0,5 —$,0

september -0,2 - -2,3 . - - -

oktober - -2,2 -9,5 -4,2 -2,4 -3,0

- 33 -

zebe dokaj pogoste in predstavljajc negativen faktor. Pri vrc4--notenju podatkov za cbe postaji pa norano ugotoviti, da sta obe v dolini /Zavrč 255 m n.v, - Fodlehnik 230 m n.v./. Tu norano upoštevati dejstvo, da hladni zrak, ki se zaradi nočne radiaci-je nadalje ohlaja, drsi po poboeju navzdol in se nabira v doli-ni ali kotlini. Nivo v lckalni terenski depresiji zajetega zra-ka raste in zajena tudi po pobcčju vedno višje /absolutnc in relativno/ pasove. Povsem drugačne podatke bi dobili, če bi bile vreinenske hišice pcstavljene na višini okrog 300 n. Števi-lo pozeb bi se bistveno zmargšalo. In ker leži večina vinogra-dov višje od 280 n n.v., so zanje nevarne le težje pozebe, te pa niso tako pogoste. Da se izognemo nevarnostin pcgostih po-zeb, rnoramo saditi vinograde v višje lege /nova ncderna obnova to upošteva/ in saditi takšne sorte, ki pozneje odganjajo ter hitreje zorijo. Ob upoštevanju zadnjih zaključkov agrononi ne snatrajo pozeb za resnejšo oviro razvoja kvalitetnega vinograd-ništva, zato tudi ne predvidevajo preventivnih ner za ocuvanje ozelenega trsja z zahtevnin oroševanjen, ker bi to, kot pravil-no ugotavlja tudi Furlan, ne bilo rentabilno.

Iz razgovora z 80-letnim A. J. iz Gruškovca sen posnel: Stare donače sorte so bile proti nrazu bolj odporne, zato je segal vinograd dalje v dolino. Pri obnovi pred 70 leti sno zasadili novo trto na isti površini kot je bil stari vinograd. Po 15 letih sno morali najnižji del vinograda opustiti, ker ga je večkrat prizadela ponladanska pozeba. Kasneje sno spodnjo nejo ponaknili še više. Prepričan seni, da je ponladanskih pozeb se-daj več in da so ncčnejše, zato se je spodnja ne«ja vinograda norala pomakniti navzgor, vinograde na nekaterih nižjih legah pa so ljudje sploh opustili. Terenske ugotovitve na različnih krajih so potrdile n^egovo trditev o ponaknitvi spodnje neje vinogradov.

1 D. Furlan - Klimatski opis ... - str. 63.

- 34 -

Svetlobne raznere

Poleg toplote je svetloba eden odločujočih ekoloških faktcr-jev, saj je od količine in intenzitete sončnega cbsevanja od-visen začetek, potek in rezultat cvetenja, količina sladkorja, kisline ter buketnih in aronatičnih snovi, torej vsega tiste-ga kar vpliva na kcličino predvsen pa na kvalitetc vinskega pridelka.

Ker sta obe haloški postaji brez helicgrafa, je bilc pctrebno obdelati te podatke z bližnjih postaj Maribor in Murska Sobc-ta. Da bi bili podatki za Vinorodne Halcze činbolj stvarni sei: obdelal za ti dve postaji in še za Zavrč tudi podatke o oblač-nosti ter številu jasnih in oblačnih dni ter izvedel prinerja-vo.

/TABELA 6/

Pcdatki kažejo, da ina Maribor nekaj več ur sončnega obsevanja kot Murska Sobota, vendar gre to predvsen na račun zinskih ne-secev. V dobi vegetacije pa je razlika nininalna, saj znaša . povprečno le 6,8 ur. Dcbljeno povprečno številc ur scnčnega obsevanja v času vegetacije je za gojitev vinske trte uscdnc.

Na Kinetijski srednji šoli v Maribcru sc z dclgoletnini opazc-vanji ugotovili, da je važna dejanska sončnost, to je v % iz-raženo razEierje med absolutnin ali astrcnonskin številon sono-nih. ur ter dejansko doseženin številon sončnih ur, Pri ten so opazovanja pokazala, da mora znašati dejanska sončnost vsaj 40 %, ker je takrat vinski pridelek povprečen. Pri nanjši sončnosti je pridelek slab, pri ^5 % de dcber do zelo dober, pri nad 50 % dejanski scnčncsti pa je odličen. Iz pcdatkov na-vedenih v TABELI 7 0e Eogoče ugotcviti, da znaša dejanska pov-prečna sončnost v Mariboru 4-6,6 % in v Murski Soboti 46,4- %, Ugotovljena povprečna dejanska sončnost na obeh postajah kaže, da je oinogočeno povprečno doseči dober do zelo dober pridelek. Podatki o kvaliteti vinekega pridelka v opazovanen obdboju nan dajejo naslednoo sliko: Vinski pridelek je bil enkrat zelo slab /leto 1955/, dvakrat še slab, dvakrat srednji, šestkrat dober

VINORODIEB HALOZE TABEIA 6O

Poprečno in okstromne vrodnosti sončncga obscvanja v urah

1949 - 60

MAEIBOR - TEZNO

Mcsočnc

vrcdnosti I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Letno V veg.

poprcčne 82,8 92,3 140,2 160,8 190,1 216,3 248,0 245,1 190,3 136,0 73,8 56,8 1832,5 1386,6

minimalne 28,9 67,1 89,2 135,3 128,9 170,2 188,4 207,6 124,2 79,7 18,4 19,3 1689,7 1278,8

maksimalne 104,3 125,0 240,3 215,1 250,3 279,6 275,7 290,3 244,5 201,5 109,4 92,1 1958,2 1503,6

MURSKA SOBOTA - RAKIČ-AN

poprečno 71,4- 81,9 125,4- 158,0 204,4 215,6 248,2 249,3 178,0 126,3 61,1 45,3 1765,1 1379,8

minimalne 25,3 55,3 90,3 113,7 151,5 188,6 191,7 208,7 146,1 94,6 U,5 19,9 1507,3 1210,2

maksimalne 94,4 130,7 231,6 216,8 284,3 295,1 304,2 298,7 213,8 193,1 81,4 81,5 1959,1 1523,6

- 36 -

do zelo dcber in enkrat odllčen. V tera času je bilo nanreč najbolj sončno leto 1957 in najnanj sončno leto 1955.

/TABELA 7, 8, 9/

Podatki iz vseh treh tabel kažejo na občutno prednost Zavrča pred ostalima postajana. Tako je v Zavrču oblačnost najnižja, jasnih dni

Tudi prinerjava podatkov o pcvprečni oblačnosti z ostalini pre-deli Slovenije kaže, da scdijo Vinorodne Haloze ned po^.ročja z naonanjšo oblačnostjo, saj inaoo nanjšo cblačnost v avgustu, poleti in jeseni samo nekateri kraji na Prinorsken.

Na osnovi prinerjave zgornjih podatkov lahko zaključino, da znaša povprečna sončnost v Zavrču in s ten v Vinorodnih Halo-zah več kot v Maribcru in Murski Soboti, torej več kot 46,6 % in da zato lahko v povprečju pričakujeno vsaj dcber do zelo dc-ber pridelek.

In k zaključku poglavja o toplctnih in svetlobnih raznerah v Vinorodnih Halozah še en podatek, ki nan ga daje tako inenova-no helioterinično kazalo - HK, v katerem je izražen vpliv top-lote in svetlobe. Izračun je narejen za Maribor za obdobje 19^7-56, ker za Zavrč ni podatkov o svetlobi.

m _ E~t° xIZSh _ 3188,25 x 1.364,9 . 4 ,, " 10b 10b

Za posamezne sorte vinske trte je ugotovljeno, koliko HK je potrebao, da grozdje normalno dozori. Tako je npr. za rizling, ki ga štejemo za srednje pozno sorto, potrebno, da je HK naj-manj 3?75» Tudi v tem primeru moremo trditi ob upoštevanju

1 D. Furlan - Klimatski opis ... - K 24, K 28 in K 29.

VINORODNE H/lLOZE

TABELA ?<

Poprcčnc in ckstremnc vrednosti oblačnosti /0 - 10/ za

obdobjc 1949 - 60

ZAVRČ

Mcscčnc

vrcdnosti I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Lctno V vcg.

poprcčnc 6,1 5,9 5,7 5,5 5,1 5,0 4,2 3,7 4,0 4,9 6,3 6,8 5,3 4,6

minimalne 5,2 3,2 3,0 3,0 2,3 3,5 2,1 2,9 3,3 3,5 5,2 4,8 4,6 3,5

maksimalne 8,3 7,6 7,2 7,2 6,5 6,8 6,4 5,7 5,0 6,5 9,4 8,4 6,4 5,5

M/iRIBOR - TEZKO

poprcčnc 6,5 6,5 6,4 6,3 6,4 6,4 5,4 4,9 5,2 6,0 7,3 7,4 6,3 5,8

minimalno 5,5 3,3 3*7 4,8 4,5 5,4 4,4 3,5 3,5 4,0 6,2 5,7 "?^ 5,3

maksimalno 8,3 7,8 8,3 7,9 7,9 7,1 6,8 6,5 6,5 7,1 9,5 9,2 6,9 6,2

MURSK/i SOBOTA - RAKEČiiN

popročne 6,5 6,6 6,4 6,1 6,0 6,0 5,3 4,6 5,1 6,0 7,2 7,5 6,1 5,6

minimalne 5,3 3*3 3,3 4,7 4,7 5,2 3,8 3,9 3,0 4,2 6,1 5,7 5,2 5,3

maksimalno 8,2 7,6 797 7,8 7,6 6,9 6,5 6,2 6,8 7,3 9,5 9,1 6,7 6,2

VINORODNE HALOZE TABELL 9*

Popročnc in ckstrcono vrcdnosti števila oblačnih dni /N = 8,0/ za obdobjc 1949-60

ZAVRČ

Mcsoci ič tT. IIl] iv] VČ VI. VII. VIII. IX*] 3U XI^ XII. jL^° % Ikup^9^—

poprcčno 11,0 8,7 10,1 7,4 7,5 4>7 4,5 3,7 5,7 7,2 14,0 14,1 99,2 22,17 40,5 18,92

niininalno 5 1 4 2 1 1 - 1 1 5 6 6 71 19,45 22 10,28

naksinialno 22 14 20 15 12 14 9 69 10 27 22 I34 36,71 59 27,57

MARIBOR - TEZNO

poprcčno 13,0 11,6 12,5 11,4 9,8 9,7 8,3 5,6 8,1 10,8 16,0 16,3 132,2 36,22 63,7 29,76

nininalno 7 14 4 3 3 5 2 36 9 7 99 27,12 53 24,76

naksimalno 21 19 20 18 16 14 14 13 14 1? 26 26 155 42,47 84 39,25

MUBSK/i SOBOTA - RAKIČAN

poprcčno 13,0 9,5 11,8 9,5 8,0 7,6 6,4 5,0 7,6 10,2 15,3 17,0 121,2 33,20 54,3 25,37

ninimalno 9 -3 5 -3 3 2 55 7897 26,57 44 20,56

naksinalno 21 15 19 16 16 14 11 9 12 V? 2? 24 I36 37,26 56 30,37

VINCRODNE H&LCZE TABELA 8

Poprečne in ekstremne vrednosti. števila jasnih drti /N = 2/ za obdobje

1949-60

ZAVRČ

Mesečne j 1T 1T1 tv v VI VII VIII IX X XI XIT Letno V veget.

poprečno 4,2 4,0 5,9 5,6 5,2 5,2 9,7 11,2 10,9 7,5 3,2 2,3 74,9 20,52 55,3 25,84

minimalno - -1 -111 3 5 - - - 26 7,12 20 9,53

maksimalno 9 12 14 I3 16 12 20 16 18 15 8 7 109 29,86 90 42,05

MARIBOR-TEZNO

poprečno 3,8 3,3 4,3 3,3 2,8 2,8 5,8 7,5 6,8 4,8 2,1 2,0 49,7 13,62 33,8 15,79

minimalno -1 1 - - • 1 2 2 • - - 30 8,22 18 8,41

maksimalno 7 8 1? 7 9 7 9 12 12 15 6 5 ?4 20,27 49 22,89

MURSKA SOBOTA - RAKIČAN

poprečno 4,6 4,0 4,2 3,6 3,3 2,5 5,8 6,8 6,7 4,7 2,2 1,8 50,0 13,81 33.4 15,61

minimalno 1 1 1 2 2 1 30 8,22 19 8 «,88

maksimalno 8 12 14 8 6 6 11 12 13 11 8 6 65 17,81 42 19,62

- 40 -

podatkov o povprečni oblačnosti, številu

Padavine in vlažnost zraka

Za uspešen razvoj vinske trte in kvaliteto pridelka je važna tudi količina in razporeditev padavin. Za kvaliteten pridelek je najugodnejša letna količina 600 - 1000 .mm, ki bi naj bila razporejena tako, da pade približno polovica v času počivanja, četrtina poleti, ostalo pa v poznem pomladanskem in zgodnjem jesenskem času. Zelo važno

/TABELA 10/

Osnovno kar pade pri pregledu TABELE 10 v oči, je naraščarge količine padavin od vzhoda proti zahodu, pa čeprav~gre samo za 14 km zračne razdalje ined Zavrčem in Podlehnikom. Če bi bila postaja namesto v Podlehniku v Kozmincih t.J. južneje v sred-njem delu doline Rogatnice, bi bila razlika še večja, kajti Žetale, ki so le nekaj km cddaljene, imajo letno pcvprečje pa-davin 1.100 rnm, Iz tega moreino narediti zaključek, da dcbiva-jo obmejni predeli več padavin, tako da lahko govorino že o prevelikih in zato rahlo škodljivih količinah. V tera de^stvu smemo nedvomno iskati poleg absplutnih višin osnovni vzrok za-kaj v vsem zahodnem obmejnem predelu ni prvorazrednih vinograd-niških leg in zato tudi ne prvor az.rednega vina.

VINORODM HALOZE TABELA 10

Poprečne in ekstremne mesečne in letne množine padavin v Spodnjih Halozali 1946-60

Postaja Meseci I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. x! xT[ XII. Letno -^?fiet*

poprečne 57 56 44 63 92 108 110 84 72 76 88 78 928 604 65,4

Zavrč minimalne 20 1 4 11 14 24 55 32 7 4 38 13 763 451 58,3

maksimalne 132 210 111 94 144 205 256 145 162 172 169 168 1067 725 67,9

popročne 64 67 53 69 104 II3 121 91 77 80 IO3 81 IO23 665 64,8

Cirkula- minilnalnG 22 2 3 15 26 40 . 49 29 8 5 29 21 851 488 57,8

maksimalne 142 106 127 98 198 194 281 145 179 177 199 182 1218 806 66,4

t, *-> v: poprcčno 69 67 55 77 9^ 114 117 93 79 91 87 86 IO3I 686 66,5

Po&len—

nik minimalne 22 6 4 49 19 44 40 35 28 15 23 16 907 465 51,2

maksimalnc 140 136 122 122 I63 186 215 172 153 181 153 197 12'+5 765 61,4

- 42 -

Absolutni ninimuni «je bil v Zavrču in Cirkulanah februarja 194-9» ko je padlo sano 1 nm ozirona 2 nm padavin. V Podlehniku je bil absclutni minisiun narca 1953» ko je padlo sano 4- mn padavin.

Absolutni maksinun je bil v vseh treh krajih dosežen julija 1957» ko je padlo v Zavrču 256 nn in v Cirkulanah 281 nn pada-vin.

Na celotnem področju Vinorcdnih Halcz pade okrog 2/3 padavin v času vegetacije. NajbolJ suh nesec je narec, sledita fobruar in januar, nato april in na psten mestu je septenber. Najbolj noker nesec Je julij, sledita nu junij in naj, tenu pa noven-ber. Ker pada tudi avgusta proceo padavin, so letni trije nese-ci najbolj nanočen del leta, saj je padlo. v obravnavanen obdob-ju v Cirkulanah v teh treh nesecih 31 % v-seh letnih padavin. Pri ten pa inorano ugotoviti, da padajo predvsen v juliju in av-gustu padavine v glavnen v cbliki kratkctrajnih, a nočni nali-vov, Furlan navaja v že večkrat onenjenen klinatsken cpisu se-verovzhodne Slovenije, da se v prvi dekadi oulida pojavljata z velikc verjetnostjo /60 - 80 %/ dve kratkotrajni /3 dni/ pada-vinski obdobji, naslednje prav tako kratko padavinsko obdobje pa z 80 % verjetnosti šele na začetku druge dekade avgusta. V vseh treh mesecih inano 7 krajših 3-^ ^Qi trajajočih padavia-skih obdobij, ob ten pa 4 okrog 7 dni in eno /v 2 dekadi sep-tenbra/ do 10 dni trajajcče sušno obdobje. In če pri ten upo-števano še ugotovitev, da so padavinska obdobja nad severo-

vzhodnin področjen za eden do dva dneva krajša, poteta je preoš-

p aa trditev povsen uteneljena.

Rosa nastcpa v času vegetacije zelo pogosto, povprečno 165 dni na leto. Koristna je predvsen v poletnih nesecih, ko prispeva k prinerni količini vlage. Istočasno pa pospešuje razvoj gli-vičnih bolezni, slednje predvsen v zapleveljenih vinogradih.

1 D. Furlan - Klinatski opis ... - grafikon št..l.

2 D. Furlan - Klimatski cpis ,.k str. 6.

VINOJRODITCE HALOZE

TABSLA 11

Mescčne in letne padavine rcduciranc na 32 lct 1925-56

Postaja

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII,

V vcget.

IX. X. XI. XII. Lctno skup, , %

104 109 93 68 1056 803 78, 2

90 107 98 71 1011 662 65, 6

76 80 72 52 805 565 70, 3

Maribor 50 50 52

Cirkulane 67 60 53

Rakičan 39 40 37

77 166 127 108 112 71 98 107 92 97 53 77 106 84 89

- 44 -

/TABELA 11/

Primerjava med tremi postajami kaže /TABELA 11/, da je padavin v Prekmurju občutno manj kot v Halozah, vendar je % padavin, ki padajo v času vegetacije v Vinorodnih Halozah najnižji /65,6 %A. Množina in razporeditev padavin sta po teh ugotovit-vah na področju Vinorodnih Haloz v glavnem ugodna, le v tako imenovanih mokrih letih se kaže negativen vpliv prevelikih količin, kakor tudi razporeditve. Daljše padavinsko obdboje v času cvetenja in moker september prinašata največ škode, ker se v takem primeru grozdje slabo "zaveže" oziroma ne dozori in gnije.

Potreba po količini vode je v veliki meri odvisna od tempera-ture. Medsebojno odvisnost izračunamo po posebni formuli in jo izrazimo s tako imenovanim hidrotermičnim koeficientom.

K =-------- /K = hidrotermični koeficient, P = vsota padavin

v času vegetacije in t° = vsota temperatur v vegetaciji/.

Zavrč v _ 597,9 x 10 _ -, 7q /1950-58/ 3339,8 ---

Podlehnik K = 69^.1 x 10 2 17 /1952-57/ 3.177,3 ="~

Po avtorju te formule

Dež

Padavine v obliki dežja predstavljajo osnoven vir vlage. Letno je v Vinorodnih Halozah okrog 100 dni z dežjem, v času vegeta-cije pa okrog 70. Postaja Zavrč je imela v obdobju 1949-58 v času vegetacije povprečno 7 dni z dežjem več kot sosedna po-staja Cirkulane. To razliko je pripisati bolj pogostim polet-

1 Blagonravov P,P. Vybor učastka ... Moskva 1958

- 45 -

nim nevihtam, ki jih ima Zavrč zaradi svoje lege ob robu gri* čevja več kot notranjost. Prav poletne nevihte z intenzivnimi ; padavinami povzročajo često mcčno erozijo, saj odnašaoo v do-line že itak skromno prst. V obrambo proti močni eroziji so v vinogradih zaščitili prst s podsevki in zastiranjein. Bistveno bo zmargšala škodljivcst erozije uvedba vinogradniških teras, skromne njive na pobočjih pa bo itak treba opustiti, saj jih ni mogoče obdelovati drugače kot z motiko.

Sneg

Sneg je za vinsko trto pomeinben predvsem toliko, kolikor jo varuje pri nizkih tempersturah, vda ns zmržne ~±zx^ia ae z naeg^ovo stopitvijo akumulira v zemlji potrebna vlaga, ki služi trti v začetku vegetacije. To je zaradi sorazmerno najhnih količin padavin v marcu /sušec!/ še posebej važno.

V Vinorodnih Halozah je bilo v obdobju 19^9-58 pcvprečno ok-rog 23 dni s snegom. Največ je bilo 36 dni in najmanj 2 dni. Največ snežnih dni je običajno v januarju in februarju, Iz-jemoma pa nastopa sneg tudi že oktobra in še aprila. V pov-prečju pade prvi dan s snegom na zadnje dni novembra in zad-nji dan s snegom okrog 25 marca, tako da je med njima okrog 120 dni. Snežna odeja ^e trajala v obdobju 19^-7-60 povpreč-no okrog 50 dni, največ okrog 102 dni in najmanj 12 dni» Sneg je nepretrgoma ležal povprečno 32 dni, največ 69 dni, naomanj pa 5 dni. NajbolJ pogosta je snežna odeja v januarju in fe-bruarju, ko često leži po ves mesec. V decembru in marcu pa leži povprečno po 8 dni,

Srednja maksimalna debelina snežne odeje je bila v opazovanem

obdobju v Zavrču 4-2,1 cm, najvišja pa 95 cm v februarju 19^-7.

V Cirkulanah in Podlehniku je bila snežna odeja nekoliko bolj debela - Cirkulane 105 cm.

Poledica se pojavlja zelo poredko, povprečno 1 dan na leto, in še to izključno v zimskem času, zato ni nevarna.

- 46 -

Toča

Med oblikami padavin se vinogradniki najbolj bojijo toče. Nastopa v dobi vegetacije in lahko delno ali v celoti uniči letni pridelek. Katastrofalne toče pa vplivajo na zmargšanje količine pridelka tudi dve do tri leta /npr. 21. junija 1962 v Slov. goricah/* Iz preglednice v Furlanovi štu-diji je razvidno, da imamo v Sloveniji kraje, ki so imeli v

10-letnem obdobju največ 36 dni s točo, ali povprecno 3,6

1 v dni na leto in najmanj 6 dni /Jeruzalem/. Cudno, da v pre-

glednici ni podatka za Haloze kot izrazito vinorodno področ-je,

/DABELA 12/

Podatki v tabeli kažejo za 11-letno obdobje, da je toča reden letni pojav v Zavrču, saj v tein času ni bilo leta, ko je na področju Zavrča ne bi bilo. V letu 1953 ,je padala celo 4 krat, Z 21 dnevi s točo ali s povprečnp 1,9 dneva s točo na leto sodi Zavrč med kraje s pogosto toco. Kot že oinenjeno je tak-šno stanje posledica obrobnega položaja Zavrča, ki ina zato česte poletne nevihte. Mnogo manj nevarnosti toče je v osta-lem delu Vinorodnih Haloz. V Cirkulanah je bilo 10 dni s točo ali povprečno 0,9 na leto, v Podlehniku pa samo 8 dni ali pov-prečno 0,7 dni na leto. Po upoštevanju teh podatkov lahko re-čeino, da sodijo Vinorodne Haloze z izjeino Zavrča med tiste kraje v Sloveniji, ki jih toča malokrat obišče, saj je v ten obdobju v Podlehniku 4 leta sploh nibilo. Mogoče bi daljše obdobje pokazalo ugodnejši povpreček za Zavrč. K tej misli ine navajajo prof. dr. Gintlovi po'datki za 22 letno raz-dobje /žal ne omenja letnic, ki onejujejo to obdobje/, ki jih Je objavil H 1 u b e k. Med kraji navaja tudi Zavrč in Borl,

ki sta v 22-letnein obdobju imela vsak po 11 dni s točo, ali

.p povprečno 0,5 dni na leto.

1 D. Furlan - Klinatski opis ... str. 60-61.

2 F. Hlubek - Die Landwirthschaft ... str. 34.

VINORODl® HALOZE

Štcvilo dni tcr prvi in zadnji dan.točc Zavrč, Cirkulanc, Podlohnik - 1950-60

TABELA 12

Zavrč Cirkulano Podlchnik

Lcto Število dni s točo Prvi dan Zadnji dan Stcvilo dni s točo Prvi dan Zadnji dan Stovilo dni s točo Prvi dan Zadnji dan

1950 1 3« 8. _ 1 4. 8. 2 11- 6. 3..8.

1951 2 16. 4. 26. 6. 1 25. 5. 1 17- 7- T

1952 3 20. 6. !?• 10. 1 20. 6. 1 20, 6.

1953 4 28. 4. 1. 7* — ¦»* — -.

1954 3 8. 6. 8. 7. -. — 1 8. 6-

1955 2 14. 7. 3- 8. 1 14. 7. - 1 28. 6. -

1956 1 24. 5« 1 24. .5. - l 11, 6. -

1957 1 19. 6. - - - - -

1958 1 17. 10. — 1 5. 5. — -

1959 1 2. 6. - 2 18. 5. 17. 6. 1 2. 8. -r

1960 2 21. 4. 9. 7. 2 21. 4. 9. 7. -

Skupaj 21 dni 10 dni 8 dni

povprcčno lotno dni s točo 1,9 0,90 0,72

- 48 -

Najčešče se pojavlja toča meseca ounija in naja, V Cirkulanah je padala v 50 % primerih v maju, v Podlehniku pa celo v 75 % prinerih v juniju. V Zavrču je slika bolj pestra. Prva toča se pojavlja že aprila /16. 4./, zadrga pa tudi še cktobrs /13» 10./, vendar je aprilska bolj pogosta. /V Zavrču aprila 3 krat, cktobra 1 krat/.

Oblaki s točo prihajajo običajno s severozahoda in je inten-zivnost udara največja na obronkih. Na srečo zajane pravilo-na le ozek pas /1-1,5 km/, dolg nekaj kilonetrcv. Tc se vidi tudi iz podatkov. Samo enkrat oe v opazovanen obdob^u /26. ju-nija 1952/ pas toče zajel Vinorodne Haloze po vsej njihovi dolžini, sicer pa je 3 krat obiskala na isti dan Zavrč in Cir-kulane, dve sosednji postaji oddaljeni druga od druge 6 kn zračne razdalje, Najbolj uničujoča je bila v ten obdobju tcča 14. 7. 1955, ko je na področou Zavrča uničila preko 50 % pri-delka, nnoge vincgrade pa je povsen uničila.

Ker so se vse dosedanje oblike boja proti toči pokazale kot neuspešne, Je edina ponoč stalno in prinerno zavarovanje. ki je na podrcčju Zavrča nujno.

Relativna vlažnost zraka

Iz dosedanjih navedb 0 količinah in razporeditvi padavin ter tenperaturah lahkc sklepano, da je tudi relativna vlažnostr -zj?a-ka na področju Vinorcdnih Haloz ugodna. Podatki naj pravilnost tega sklepa potrdijo.

Vinska trta je rastlina, katere aktivncst je v veliki neri od-visna od ugodne zračne vlage. Dognano je, da je za trto opti-nalna vlaga 70 - 80 %, pri 40 % pa se že opaža zaostaoanje življergskega procesa. Daljše obdcboe relativne vlažnosti zra-

/Nekoč so streljali v nevarne oblake z Liožnarji in sežigali na cvetno nedeljo blagoslovljene trtine nladike. Pc bregeh so bile po določenen redu razmeščene tako inenovane "črne hute" z velikimi možnarji. Bližnji knet pa je bil zadolžen za streljanje./

VINORODNE HALOZE

TABELA 13

Poprcčnc in ckstremnc vrodnosti srodnje mesegno in lctno rclativnc vlažnosti zraka v % - Zavrč 1952 - 60

Mcscci I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Lctno V vcgct.

poprečnc 84- 81 77 69 70 71 72 73 78 80 84 87 77 73

minimalnc 78 79 69 66 61 61 64 67 63 76 77 82 75 71

maksimalno 87 87 87 76 74 84 79 83 88 85 93 93 81 80

VINORODKB HALOZE TABELA 14

Popročnc in ekstrcmnc mosccne in letnc vrednosti minimalnc rclativnc vlažnosti zraka - Zavrč 1952 - 60

Mcseci

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII

Lotno V vcgot.

poprcčno 47 28 29 28 37 38 39 40 43 47 44 33 36

minimalne 30 38 14 24 23 27 28 31 29 31 35 22 14 23

inaksiraalnc 47 59 44 3* 35 45 46 47 54 54 57 61 59 54

- 50 -

ka pod 20 % povzroči, da trta odnre. /TABELA 13, IV

Obe tabeli kažete na ugodne raznere, saj je povprečje relativ-ne vlažncsti zraka v cptimalnih meoah, p^i tudi kolebanja so v času vegetacije v povprečju nininalna. Tudi- ekstrenni minimu-mi, ki pa so vedno zelo kratkotrajni, ne dosegajo kritičnega stanja.

Sorazmerno visoka relativna vlažnost zraka, ki dosega v dobi vegetacije zjutraj /ob 7*V skoraj vedno 80 % /rosa/, omogoča ob aktivnih temperaturah za peronosporo ugoden razvoj bolezni in pogost izbruh poletnih trosov. Večjo škodo lahko prepreči-mo s stalnim opazovanjem in pravočasnim škropljenjem, na ka-terega opozarja antiperonosporna služba, ki ima svoje opazo-valnice tudi v Turškem vrhu in Podlehniku.

Veter

Veter, ki ne presega srednje jakostne stopnje ima na trto ugo-den vpliv, saj pospešuje oplojevanje in zmanjšujš napad krip-togamnih bolezni. Močnejši veter pa lahko poškoduje mladike in v starih vinogradih podira kolje in meče trto na zemljo.

/TABELA 15/

Absolutno prevladujejo zahodni vetrovij saj se uveljavljajo ^5 %> vsi ostali pa 38,^- %. Med zahodnimi vetrovi je najbolj pogosta smer vetra SW /22,9 %/. Piiia v vseh letnih dobah, najpogostejši pa je v dobi vegetacije. Severni vetrovi pihajo predvsem v hladni polovici leta od novembra do aprila. Zelo pogosto nastopa tišina /18,6 %/, tako dai^Baoa-vešj^^eleicle še SW vetrovi. Najpogosteje nastopa zatišje septembra in ok-tobra, najmanjkrat pa v aprilu,

Iz TABELE 15 je nadalje razvidno, da ima večina vetrov srednjo jakostno stopnjo, kar velja še posebej za večino obdobja vege-tacije, izjema sta le april in deloma še ma«j. Seveda pa nasto-

VINORODKE HAJLOZE

Srednja razporeditev vetrov po smereh in srednje število dni z vetrom F=6 in F=8B v Zavrču od

leta 194-9-60

TABELA 15

Meseci N KE E SE s SW W NW 0=0 F=6B F=8B

I. 15,4 12,1 3,4 0,9 6,5 15,0 20,1 5,6 18,1 2,4 0,4

II. 12,6 11,8 4,4 1,0 2,8 28,0 16,0 4,0 15,8 2,3 —

III. 11,0 12,5 11,6 3,1 7,4 17,0 10,1 2,3 19,0 1,0 —

IV. 13,7 10,0 9,5 4,9 5,2 23,3 14,0 2,1 7,2 1,7 1,1

V* 8,9 8,4 7,6 5>97 4,8 21,9 18,1 4,0 12,4 1,0 —

VI. 6,5 7,5 5,5 4,7 6,2 26,3 15,5 4,0 15,4 0,5 —

VII. 5,4 4,2 7,8 5,8 6,8 26,3 15,8 4,0 17,0 0,4 —

VIII. 4,5 4,8 7,1 4,5 9,0 26,8 13,3 4,7 18,2 0,9 0,1

IX. 4,3 5,7 9,0 4,5 6,2 23,8 10,8 4,7 23,5 0,2 —

X. 8,2 9,4 9,6 3,9 6,1 19,0 10,4 3,2 23,3 0,7 0,1

XI. 14,5 10,3 4,9 3,5 6,5 14,7 13,0 4,5 18,2 0,6 —

XII. 13,5 10,8 4,5 2,1 3,2 14,1 17,4 5,5 20,3 1,0 0,5

Letna popr.suma 118,5 107,5 84,9 44,6 70,7 256,2 174,5 48,6 208,4 12,7 2,0

Mes. popr. 12 let 9,9 8,9 7,0 3,7 5,9 21,4 14,5 4,1 17,4 1,6 0,2

V % od let.sume 10,7 9,7 7,6 4,0 6,4 22,9 15,7 4,4 18,6 — -

- 52 -

pajo v času poletnih neviht kratkotrajni vetrovl večje oakost ki lahko povzročijo občutno škodo. Močnejši vetrovi pihajo po zimi, predvsem decembra in januarja. Maksimalna jakost večine vetrov se giblje med 3-4 B, medtem ko znaša vecletno povprečj /194-9-60/ za vetrove vseh smeri 1,9 B, Niti pogostnost niti jakost vetrov v Vinorodnih Halozah nista negativna elementa pri vinogradniški proizvodnji,

Iz vseh navedenih podatkov o klimatskih razmerah v Vinorodnih Halozah moremo zaključiti, da so klimatski pogoji za razvoj vinogradništva ugodni. Skoraj idealno razmerje med toploto, svetlobo, vlažnostjo zraka ter sestavo tal vpliva na razvoj aromatičnih. in buketnih snovi v grozdju, ki dajejo temu vinu severnega tipa harmonično eleganco in prikupno zelenkastoru-meno barvo. Le okrog 5 % svetovaih. vinogradniških predelov im tako ugodne klimatske pogoje.

/TABELA 16/1

LETNI BIOLOŠKI CIKLUS VINSKE TRTE

Ob danih klimatskih razmerah poteka letni biološki ciklus vin-ske trte v Vinorodnih Halozah po naslednjih fenofazah:

1. Solzenfje - prvi znak novega letnega življenskega obdobja s< prične, ko dosežejo srednje dnevne temperature vsaj 6 - 8° C. Takšno stanje nastopa v Vinorodnih Halozaii običajno v začetku marca, včasih pa tudi že v zadnji dekadi februarja. Ker je ta čas temepraturno zelo nestalen, saj prihaja često do bistve-nih padcev temperature in nemalokrat zapade vmes celo sneg,.ji proces solzenja večkrat prekinjen. Zato traja sorazmerno dolgi

/Podatke sem zbral iz raznih inozemskih del in prospektov, ki obravnavajo vinogradništvo. Babo A. Mach E. - Handbuch des V/einbaues und der Kellerwirschaft, Erster Band: Weinbai Berlin 1881; Chappaz G. - Le vignoble et le vin de Champa-gne, Tomo II. - Paris 1951• - Prospekti Mednarodnega vinsb ga sejma v Ljubljani./

VINORODNE HA.LOZE

TABELA 16

Nokaj klimatskih podatkov za razna vinogradniška področja

Vino gradni š ko Postaja Povprečne temperature v°C Povprečne letne padavine

področoe letna minim. maks. amplit. v mesecih

Badensko Freiburg 10,0 0,5 19,2 18,9 869

Rensko Goisenhcim 9,5 0,4 18,0 18,9 517

Šamparg a Chalon S. M. 10,5 0,6 20,1 19,5 643

Lorensko Nancy 9,3 .0,1 18,1 18,2 —

SpodnJG avstr« Krcms 9,4 -1,5 19,3 20,8 524

Burgundija Dijon 10,6 2,2 20,8 18,6 647

1925-56 9,8 1,4- 19,9 21,3 991

Vin.Haloze Zavrč

1935-58 10,0 -1,1 20,2 21,3 957

- 54 -

in se često zavleče do prve dekade v aprilu. V tem obdobju opravijo rez.

2. Brsten,je pomeni pravi začetek rasti. Prične se takrat, ko se dvigne povprečna dnevna temperatura do 10 C in več« Takšnc stanje nastopi v našem primeru običajno v prvi polovici apri-la; v zgodnjih letih še zadnje dni marca, v prav poznih, kot je bilo leto 1962, pa šele v drugi polovici aprila.

5. Rast mladik se vrši v dveh fazah - do cvetenja, ko se za-časno prekine in nato do avgusta, ko povsem preneha. V začet-ni fazi je rast mladik običajno precej počasna, ker v aprilu temperature precej nihajo in padejo često pod temperature, ki so za rast ugodne, Najugodnejše so namreč, če znašajo 12-16 C. Kasneje rastejo mladike intenzivneje vse do začetka cve-tenja. Ko trta odcveti in so grozdi že izoblikovani, mladike ponovno začno počasi rasti in rastejo do sredine avgusta, ko rast povsem preneha, V tem času sodi med najpomembnejša opra-vila pravočasno škroploenje proti peronospori in drugim bolez-nim.

4. Cveten(je in njegov potek je odločujoč faktor za količino pridelka. Za cvetenje so naougodnejše povprečne dnevne tempe-rature okrog 20° C, minimalna pa mora biti vsaj 17° C. V Halo-zah prične cvetenje običajno zadnje dni maja ter se ob neu-godnih vremenskih razmerah zavleče tudi do konca junija. Naj-intenzivnejše je običajno v prvi polovici junija. Daljše de-ževno obdobje v tem času lahko naredi občutno škodo, saj se cvetje osuje in grozdje ne "zaveže".

5* Rast jagod se začne brž ko je oploditev izvršena, torej ta-koj po cvetenju. Čas, da jagode dorastejo, je pri posaineznih sortah različen. Grozdna jagoda potrebuje da povsem doraste okrog 5^0° C toplote. Ker v Vinorodnih Halozah trta odcveti najpozneje do konca junija,glavna rast Jagod traja v juliju. V tem mesecu pa imamo povprečno nad 600 C, torej dovolj, da jagode povsem dorastejo že v juliju. In res se pri ranih sor-

- 55 -

tah konča rast že okrog 20 julija pri poznih pa se zavleče do prvih dni avgusta.

6, Dozorevanje tjagod se začne potem, ko dorastejo, to pa je v naših okoliščinah proti koncu oulija ali v začetku avgusta. Kot prvi znak dozorevanja se pokaže izpreminjanje osnovne bar-ve in mehčanje. Zorenje traja okrog mesec dni, tako da so naj-bolj rane sorte zrele že proti koncu avgusta. Večina sort, ki jih gojijo v Vinorodnih Halozah za predelavo v vino, so sred-nje pozne sorte, le-te pa dosežejo v normalnih letih tehno-loško zrelost v prvi polovici oktobra, ko se začne trgatev.

7« Dozorevan.je lesa se začne že v času dozorevanda jagod, za-ključi pa se v drugi polovici oktobra.

8, Odpadanje list.ja pomeni zaključek letnega vegetacijskega procesa, Začne se že v prvi polovici oktobra in ga napovedu-je spreminjan^e barve# Takrat so Haloze najlepše. Povsem od-pade listje v začetku novembra.

Iz povedanega lahko povzamemo, da traja letni vegetacijski ciklus v Vinorodnih Halozah pri različnih sortah. vinske trte od 165 - 190 dni. Poleg sorte je dolžina vegetacijskega ciklu-sa odvisna od trsne podlage ter pedoloških in mikroklimatskih razmer.

Pri njivskih kulturah se ljudje držijo starih izročil in navad, vezanih za posamezna svetniška imena v pratiki. Ker pa nobena druga kultura, ki jo gojijo /žitarice, okopavine/, ni posebno občutljiva in zaiitevna niti ne predstavlja trženega blaga, za-to so te stare izkušnje še kar uporabne.

- 56 -

ZAKLJUČEK EKOLOŠKE ANALIZE

Vinorodne Haloze so del subpanonskega tericarnega gričevja, ki je z določenimi razlikami v celoti primerno in tudi poznano kot vinorodno .področjB.' za proizvodnjo kvalitetnih vin sever- j nega tipa. Prevladujoče so nadmorske višine med 280 - 360 m. ¦

Izredno razgiban in precej strm teren, ki ga tvorijo večinoma krajša slemena z mnogimi stranskimi rebri, ustvarja sorazmer- | no redke velike vinogradniške ploskve tako značilne za Ormož- \ ko-ljutomerske gorice in ugodne za veliko-potezno mehanizirand terasno obdelavo. Večina glavnih slemen ima v osnovi meridian-! sko smer, tako da imajo pobočja jugovzhodno in jugozahodno le-go /druga je nekolika boljša/. V teh primerih so najboljše vi-nogradniške lege v zatišnih kotlinicah, ki^jih delajo stranska rebra z glavnim slemenom in pa na pobočjih stranskih reber. . obrnjenih proti jugu. Dokajšne strmine pospešujejo erozijo ter dopuščajo na neterasiranih pobočjih le motično obdelavo tako v vinogradu kot hribovskih njivah - lazih. Pri tem pa so le red-^ ki manjši predeli tako strmi, da bi terasiranje vinogradniških leg ekonomsko ne bilo upravičeno. Tako raztrgan teren ustvarja! na mnogih področjih manjše in ined seboj ločene vinogradniške ; ploskve. To velja predvsem za višje južne predele. Kljub tein ' negativnim faktorjem reliefnih oblik in slemeni-tve imajo Vino-rodne Haloze okrog 900 ha prvorazrednih vinogradniških leg. i

Miocenski sedimentni, ki so sestavljeni v pretežni neri iz neh kejših in trših laporjev, lapornih. peščenjakov in nanjših zap-l lat litavskega peščenjaka, predstavljajo ugodno osncvo za raz-j voj vinogradniških tal, Zaradi bogastva na apnu prispeva rjavaj lapornata in peščeno-ilovnata prst haloškim vinon nnogo arona-| tičnih in buketnih snovi. S primernim gnojenoem je mogoče po- ! inanjkljivosti antropogeniziranih tal povsen odpraviti /pomanj-; kanje fosforja in huinusa/. \

Subpanonsko prehodno klimatsko področje je za vzgcjo kvalitet

1

- 57

nih vin zelo ugodno in to še posebej velja za rajon Vinorodnih Haloz, ki iinajo nadpovprečno ugodne toplotne in svetlobne raz-nere. Količina padavin je v normalnih letih prinerna in tudi njihova letna razporeditev je ugodna. Negativni so le pogosti pojavi toče na skrajnem vzhodnem področju in v tako inenovanih mokrih letih zgodnje jesensko deževje, ki negativno vpliva na kvaliteto. Ob dejstvu, da

Poseben problen predstavlja oskrba z vodo sploh s pitno pa še posebej.

Ekološki pogoji so za proizvodnjo kvalitetnih vin severnega ti-pa v Vinorodnih Halozah zelo ugcdni, zato je odločitev za noder-no, specializirano proizvodnjo povsen unestna.

- 59 -

CLOVEK IN POKRAJINA

POSELITEV IN ZGCDOVINSKI RAZVOJ POKRAJINE

Gričevnat svet Haloz je s svojo dokaj prijetno klimo in z med svetlimi gozdovi ležečimi sončniiai rebri nedvomno pritegnil človeka že zelo zgodaj, saj je tod imel inorda že krapinski pra-človek svoje vrstnike. Za takšno trditev govorijo tudi pred-zgodovinske najdbe, ki so razmeroma zelo na gosto posejane po

celih Halozah, pač znainenje, da se je moral človek že zgodaj

p udomačiti v rgih. Kajveč teh najdb je iz kamene in bronaete

dobe. Za slednjo je posebno važna bronasta depojska nadba v

5

Crinožišah pri Zetalah, o kateri podrobno poroča S ni o d i č.

Za vse najdbe pa je značilno, da so z izjeino imenovane posa-mične in da doslej niso najdeni sledovi večjih naselbin. Po-dobno je tudi z najdbami iz rimske dobe. Tudi teh je malo - v glavnem na višinah nad Dravo, kjer smemo slutiti eventuelne rimske kaštele, ki so jih kasneje nadomestile srednjeveške utrdbe /Tomajna, Dravinjek, Borl, Zavrč/. V notranjosti sta za zdaj znani saino najdišči pri Cirkulanah in Žetalah. Abramič neni, da je po dolini Rogatnice vodila iz Ptuja proti Krapini in naprej na jug rimska cesta. Ob soverovzhodnem robu Haloz je vodila glavna vojaška cesta proti vzhodu. Dravo bi naj preko-račila pod Borlom, Ce iraaino kljub tenu v Halozah znanih tako

1 F. Kovačič: Slovenska Štajerska in Prekmuroe - Ljubljana 1926 - str. 3.

2 A. Melik - Štajerska ... str. 374 - 37§.

3 A. Smodič: Bronaste depojske na^dbe v črmožišah in severo-vzhodni Sloveniji - Arheološki vestnik 6 - Ljubljana 1955 str. 82-88.

4 H. Pirchegger - Die Untersteiermark ... str. 88.

- 60

nalo rinskih in tudi predzgodovinskih najdb, poten norano to pripisati predvsem dejstvu, da ni bilc področje Haloz doslej arheološko sistematično raziskano, kajti nedvonno je res kar trdi K o s , da si je težko zanisliti, "da bi bila pokraji-na v bližini tako velikega in pomenbnega mestnega središča, kot je bil Poetovio, kaiuor so vodila pota od juga sen, slabo ali celo neobljudena". K tej nisli navajajo nnoga dejstva. Tako npr. pcročata rimska kronista Strabo in Dic Cassius, da uspeva v Panoniji vino, čeprav po njuni sodbi slabo. 0 vino-gradništvu v okolici Ptuja govori na Hajdini najdena nagrob-

na svetilka z napisoin: "Hrano revežev sestavljajo kruh, red-

2 kev in vino", Nekatere najdbe - klet z anforani, vinske na-

tege, Bakhova svetišča, spomenik Liberu in Liberi, rinskina zaščitnikona vinarstva - ter dejstvc, da sta bili v Poetoviu delavnici za vinske sode in anfore, kažejo, da je bilo nesto takrat pcnenbno središče vinske trgovine. In od kod vinc, če ne iz sosednih goric in Haloz? Slednjiin je ta doba dala celo današnje iine. Vse to govcri, da lahko kljub za sedaj redkin znanim riinskin najdbam za trdno postavinc, da so bile Haloze v tej dobi obljudene in po vsej verjetnosti za tisti čas re-lativnc celo precej gosto, saj je intenzivnejša gojitev vin-ske trte povsod vplivala na zgostitev prebivalstva.

Vih.ra preseljevanja narodov je pustila svcje sledove nedvonno tudi v Halozah. Malo verjetnc pa je, da bi bilc življenje po-vsen zanrlo in kultura vinske trte propadla. Res je, da nina-no nobenih arheoloških najdb, niti drugih zgodovinskih virov, ki bi nan ustvarili vsaj približno sliko kakšno je bilo živ-ljenje v Halozah ob prihodu Slovencev. Več kot verjetna pa je trditev, da so se Slovenci naselili na kultivirani zenlji sta-roselcev in da so od le-teh. prevzeli tudi način cbdelovanja in nekatere kulture. Prav gotovo velja to za vinogradništvo.

M. Kos - Haloze v ptujskih urbarjih iz 15. stoletja - Zgo-dovinski časopis XIV - L^ubljana 1960 - str. 18?. F. Leskoschek - Geschichte dee Weinbaues in Steiernark I. - Graz - Wien - Leipzig 1934 - str. 7-10.

- 61 -

Tako sneno za trdno pričakovati, da so soraznerno zgcdaj in ze-lc intenzivno naselili tudi Haloze. Ninano pa o ten drugih do-kazov, kot so krajevna inena, o čener bo še govora. Žal je za-vita v popolno teno tudi vsa zgodnje fevdalna dcba, saj tudi iz te dobe ni za Vinorodne Haloze ¦ skoraj nobenih pisanih virov niti arheoloških najdb. Imena nekaterih naselij se pojavijo še-le v urbarjih iz 13- stoletja - Žetale kot Schiltern leta 1228 in Dežno.

V teh urbarjih najdeno tudi prvič iine Haloze - "Qualossen". Nekaj več pcdrobnosti zveno o srednjen delu Halcz šele iz ur-barjev doninikanskega in minoritskega sanostana v Ptuju iz let 1440 - 1448. Od Vinorodnih Haloz pa cbsegajo ti urbarji sauc skrajni zahodni del. Takratni Spcdrgi urad - županija Podleh-nik /Ant Liechtenegg/ namreč skcraj v celoti sovpada z današ-njim krajevnin uradon Podlehnik, ki tvori zahodnc iiejno po-dročje Vinorodnih Haloz.

Kje moramo iskati vzrok za takšno stanje? Kot bomo lahko raz-brali iz nadaljrgega gre tu predvsem za dejstvo, da so bile Haloze dolgo sporno obmejno področje in da so urbarji gospo-stva Borl izgubljeni!

Po propadu rimskega gospostva na tem ozemlju, ko so bile Halo-ze v ptujskem okrožju in pod ptujsko škofijo, so postale ob-mejno področje. Tvorile so zahodno obrobje poselitve panonskih Slovencev. Bile so zahodna obmejna pokrajina Kocljeve Panoni-je. Potem, ko je frankoveki cesar Karel Veliki 14. junija 811 določil Dravo za mejo med oglejskim partriarhatom in salzbur-ško nadškofijo, so postale Haloze najvzhodnejša dežela oglej-skega patriarbata^ki se je za te predele bolj slabo brigal. Preden se je tu utrdila frankovska oblast, so vdrli Madžari in Haloze oziroma vsaj njihov vzhodni del - Borlski okoliš je pb-

1 M. Kos - Haloze ... - str. 187.

2 M. Kos - Gradivo za zgodovino Slovencev, 5> štev. 495 -Ljubljana.

5 A, Dopsch - Die Landesfurstlichen ... - str. 16, 104, 117.

- 62 -

stal madžarski /leta 907/. Iz potvorjene Arnulfove darilne li-stine /20. novembra 890. leta/ je razvidno, da se meja salzbur-ške posesti konča tam "kjer Dravinja teče v reko Dravo". Leskoschek sicer nakazuje možnost, da "bi mogli iska-

ti v listini omenjenih 10 vinogradov v Halozah, vendar ni za

p to nobenih dokazov. Ko je Friderik Ptujski leta 1199 pri Ve-

liki Nedelji premagal Madžare in jim odvzel "pusti in neoblju-dni" ormoški kraj, so dravirgski gospodje /Treun - Dravirgek nad Dravirgo pri Vidmu/ zavzeli tudi borleki okoliš in si tu zgradili grad, ki ga zahtevajo Ogri še dobrih sto let kasneje kot del Ogrske. /Leta 1337 - Castro Anckenstayn in partibus Hungarie sito, in ungarico Bornyl dieto./ Po nekem drugem do-kumentu iz leta 1467 pa

ško nadškofijo, ki je v Zavrču ustancvila župnijo. V tem času /K ^/___________

1 Zahn - Urkundenbuch der H. Steiernark I zvezek ... stran 13.

2 F. Leskoschek - Geschichte des Weinbaues ... str. 22.

3 M. Kos - Viri za zgodovino Slovencev - Knjiga prva - Urbarji salzburške nadškofije - Ljubljana 1939 - str. 12.

4 H. Pirchegger - Die Untersteiernark ... str. 88.

5 H. Pirchegger - Die Pfarren als Grundlage der politisch -militaarischen Einleitung der Steiermark. Wien 1912 - str. 46 in 62.

- 63 -

so gospodarili na gradu mogočni grofje Szekely, ki so gospc-stvo pozneje razdelili in razprodali. Na nekdanjo višino so ga dvignili grofje Sauer /1639 - 1801/. Delniška družba "Borlin" pa je po prvi svetcvni vcjni večino posesti razprodala,

Tako je zgodovina večine Vinorodnih Haloz tesno povezana z bciiskiin gospostvon, ki je bilo na Štajerskein enc največjih, po svojen obmejnem položaju in zaokroženosti posesti pa edinstve-no. Žal so urbarji gospostva izginili /po neki verziji šele okrcg leta 1922-23, ko je bila lastnik gradu dehniška clružba "Borlin"/ in tako ninamo vse do 15. stoletja prav nobenih pc-datkcv o naseljih, številu knetij, dajatvah itd. Le malo luči nan prinesejo v to dobo podatki o direktrni posesti ptujskih gcspodov na ten področju. Po teh podatkih zvemo za Goritzen -Gorenjski vrh? - Aich in Aichach - Hrastovec? in Dobrawa - Du-bravo, kjer onenjajo listine iz 1462. leta 12 knetij in 4 dvorce z desetino in gornino. Na srečo je bila leta 15^2 iz-vršena cenitev celctnega takratnega gcspostva in nan predstav-ljajc ti pcdatki edini in zato tenbolj dragoceni vir, ki nau vsaj delno osvetli stanje. Po tej cenitvi je obsegalo gcspo-stvo 46 naselij z 920 podlcžniki. Od tega so bile po P i r -cheggerj even nnenju štiri vasi na Ptujskeu pclju - Muretinci, Gajovci, Podgorci in Nova vas pri Ptuju, Polag teh navaja opis 234 vinogradov sogoraikov, 4 gosposke vino-grade, 2 ribnika /Medribnik/, plavajoči mlin na Dravi, daljo brod pri Borlu in enega pri Zavrču ter skrbništvo nad cerkva-ni sv, Nikolaja v Zavrču, sv. Katarine ob Beli, ter sv. Vida ob Dravinji. K tej zaokroženi posesti pa je spadala še posest v Ptuju, 19 podložnikov na Bregu pri Ptuju, 27 podložnikov v Tržcu ter več,ja njiva in dvorec pri Ptuju.

Da bi iineli popolnejšo podobo, sen izpisal iz onenjenega ce-nilnega zapisnika imena vseh 46. naselij. - 1. Khunickdorf, 2. Thrasowazdorf, 3. Gorcizadorf, 4. Noffackdarff, 5« Gcrinozen-dorff, 6u Konigadorff, 7. Dollaynnadarff, 8. Costencz^cz^rdorff,

1 H. Pircb.egger - Die Untersteiernark »«• str. 92.

- 64 -

9. Dolanndarff - Dolane, 10. Prayandarff, 11. Thaichtdarff -Medribnik, 12. Schaulassendorff, 13. Prystaffedarff - Prista-va, 14. Lesskoveczdarff - Leskovec, 15» Varnyczdorff - Varni-ca, 16. Thyrdoffzedarff, 17. Draveczdarff - Dravci* 18. Day-nathdarff - Tajna, 19» Nadeschinzidarff, 20. Meretinzendarff

- Muretinci, 21. Ober - Bresgviczadarff, 22. Pottgorzndarff -Podgorci, 23. Goyovecdarff - Gajovci, 24. zu Sancdt Nycla -Zavrč, 25. Minichsdarff - Nova vas pri Ptuju - sledijo kot po-sebna skupina vinske gorice /Weingartenberge/ - 26. Goriczperg

- Goričak, 27. Khyrchperg - Drenovec, 28. Thurssckoperg - Tur-ški vrh, 29. Hrasstossckoperg - Hrastovec, 30» Wellskhaperg,

31. Selletinaperg - Veliki vrh /Zeletina je še danes uporab-ljeno ledinsko ime na meji med Velikim in Belskim vrhom/,

32. Gorennczperg - Gorenjski vrh, 33« Presoveczperg - Brezovec 34. Gruschckhoveczperg - Gruškovec, 35» Oberhalb der Thaycht der perg - Na Mejah ali Meje, 36. Pocherperg - Pohorje, 37. Paradayssperg - Paradiž, 38. Slatinaperg - Slatina, 39. Gra-dischperg - Gradišča, 40, Vellauschperg - Belavšek, 41. Oschkhoruschnakhperg - Gruškovje, 42. Therdawoyzinperg - Trdo-bojci, 43. Wernnskhoperg, 44. Stermeczperg - Strmec, 45. Lucz-perg in 46, Repischperg - Repišče.

Kraji so navedeni tako kot si sledijo od vzhoda proti zahodu in so tudi tisti onstran Drave v strnjeni skupini. Med rgimi je kot izjema le Zavrč. Po tej ugotovitvi bo potrebno neugo-tovljene kraje od zap. štev. 1-6 nujno iskati na območju da-našnjega krajevnega urada Zavrč. Neznane štiri kraje - zap. štev. 7, 8, 10 in 12 - na območju krajevnega urada Cirkulane, neugotovljeni kraj zap. štev. 16 na območju krajevnega urada Leskovec, medtem ko sodim, da so Nadeschinzidarff /zap, štev. 19/ in Ober - Bressiviczadarff /zap. štev, 21/ že na drugi strani Drava /Za zadnjega mislim^ da je Breanica nad Podgorci/,

/Danes uporabljeno slovensko ime sem pripisal le tam, kjer sem popolnoma gotov, da gre za istovetno ime. Vsa ostala imena bo potrebno na osnovi podrobne proučitve celotnega do-kumenta, primerjave z jožefinskim in terezijanskim katasfcroi ter terensko analizo ostankov ledinskih in drugih imen šele ugotoviti,/ Belski vrh.

- 65 -

Najtežje bo delo na završkem sektorju. Zanimivo, da niso ome-njene Cirkulane, kjer je bila takrat že fara. Mogoče so bile v celoti cerkvene? Podrobna proučitev "bo morala to uganko re-šiti. Pravtako je zanimivo, da smo z lahkoto identificirali z izjemo dveh vse vinske gorice. Od danes znanih katastrskih občin nam manjkajo: Korenjak in Pestike v završkem okolišu, Mali Okič v cirkulanskem ter Veliki Okič, Skorišnjak in Gra-dišče v leskovskem okolišu. Naj že tu omenim, da omenja urbar završkega gospostva iz začetka 17. stoletja naslednje kraje: Konigsdorf /Khunickdorf?/ Khonginchovedorf /Konigadorff?/ in

Raidelsdorf. Za drugega meni Pirchegger, da bi lahko bilo ka-

1 v rolinsko ime. Ceprav so ta imena iz listin 15. stoletja, jih

2 Zahn v svoji knjigi krajevnih imen ne navaja.

Zahodni del Vinorodnih Haloz - t.j. ozemlje ob srednji in špodnji Rogatnici, je pripadal Dravinjskim gospodom, ki jih listine omenjajo kot misteriale mariborskega grofa Bernharda že leta 1147. Vso posest Dravinjskih gospodov z manjšimi gra-dovi /dvorci/ kot so bili - Dranek ob Dravinji, Pabenstein na Gorci, Lichtenegg ob Rogatnici /Podlehnik/, Gcgkova in Rogat-

nica blizu Zetal - so Dravinjski prodali Ptujekim gospodom že

2 leta 1294. Le-ti so dodelili spodnji urad ali županijo Pod-

letnik leta 1399 ptugskima samostanoma /dominikanskemu in mi-noritskemu/ v hasnovarge, po izumrtju ptujskih gospodov leta 1^38 pa je postalo ozemlje njihova trajna last, Tako so na-stali v letih 1440-48 že omenjeni urbarji, ki predstavljajo zelo dragocen vir podatkov. Dominikanski del posesti je po razpustu samostana leta 1786 pripadel državnemu posestvu Tur-nišče pri Ptuju, minoriti pa so svoje obdržali do zemljiške odveze oziroma izvedbe agrarne reforme leta 1945.

Vzhodni del borlske posesti, t*j, završko obnočpe so Szeke-lyji leta 1622 za poravnavo dolgov prodali ptujskeinu trgovcu

1 H. Pirchegger - Die Untersteierinark .,. str. 93.

2 J, Zahn - Ortsnainenbuch der Steiernark iin Mittelalter -Wien 1893

3 H. Pirchegger - Die Untersteiermark ... - stran 93> 94.

- 66 -

Quallandru in tako je nastalc tu samostojnc gospostvo Zavrč, ki se je obdržalo vse do leta 19^5. Obsegalo je obnočjc far sv. Nikclaja, t. j. današnoi krajevni urad Zavrč z devetini katastrskiini cbčinani, in je kot posebncst in izjeno vključe valo tudi hrvaškc vas Dubravo. /Med okupacijo so tu Nenci ne jo prestavili tako, da je Dubrava pripadla Štajerski!/

Zaradi svoje periferne lege in obnejnega položaja so Vinorod Haloze tudi v cerkvenen pogledu doživljale svoj posebni razv Ker so spadale političro v rinski dobi, ko se začne v teh pr delih širiti krščanstvo, v ptujsko okrožje, sneno sklepati, se je nad Haloze raztezala tudi takratna ptujska škofija. Za-radi močnega Mtrovega kulta in notranje nekonsolidiranosti krščanstva pa ni posebno verjetno, da bi se v tej dobi kršča: stvo širilo med takratnim haloškin prebivalstvcu. Viharno o"b-dobje preseljevanja je ptujsko škofioo uničilo. Po letu 811 so Haloze bile skupno z ostalini pokrajinani južno od Drave dodeljene oglejskeuu patriarhatu in vključene v hočko pražup-nijo, ki je bila pc Kovačičevi navedbi ustanovlje: že v 11. stoletju. V ten času pa so Vinorodne Haloze bile k: nejna pokraoina v sklopu Madžarske in tako najbrž hočki župn: ni inel nožncsti opravljati svoje dušnopastirske naloge, Pol: žaj se je sprenenil šele poten, ko so okrog leta 1200 iztrgal borlski okoliš Madžaroin in je bila okrog leta 1290 zgrajena cerkvica sv. Katarine ob Beli /današrge Cirkulane/ kot prva ten področju. Versko življenje pa tudi takrat najbrž ni bi^ posebno živahno, saj je bila hočka pražupnija izredno razsežr /od Lovrenca na Pohorju do Borla - Zavrč je spadal pod zagrel ško škofijol/ in je vikariat sv. Vid pri Dravinji prvič one-njen v Gornjegrajsken urbarju iz leta 14-26. Po K o v a č i -č e v e n nnergu pa je bil ustanovljen že konec 13. stoletjr Pri kapelici sv. Katarine je bil ustanovljen podvikariat in

1 F. Kovačič - Slovenska Štajerska ¦•• - str. 135.

2 F. Stele - Varstvo spoinenikov - Zbornik za unetnostno zg vino - 1926 - str. 109.

- 67 -

leta 1475 Oe omenoen v.listinah že stalen vikar,"* V tem času, verjetno pa že pred letom 1430, je bila zgrajena cerkev sv. Nikolaja v Zavrču in tu je bila ustanovljena samostojna žup-nija. Cerkvico sv. Katarine ob Beli so Turki ob svojem edi-nem večjem ropanju po Halozah 22. 9# 1532 požgali, domačini pa so jo verjetno že okrog leta 154-5 ponovno postavili. Med-tem pa je razsajala po teh krajih kuga in prebivalci so ver-jetno že leta 154-2 postavili na gričku kapelico av. Barbare in jo obdali z obrambnim zidom. Značilno je, da je Vinorodnih Halozah malo kužnih znamenj, čeprav je kuga večkrat razsaja-

la. Izjeme so: figuralni znamenji v Zavrču pri Borlu ter zi-

2 dani znamenji v Podlehniku in Dežnem. Pač pa imamo po cerk-

vah oltarje posvečene sv. Roku, zaščitniku pred kužnimi bo-leznimi. Kapelico omenja štrasburški zapisnik iz leta 154-5 /škofijski arhiv/. Najpozneje leta 1560 pa je postal vikariat sv. Katarine samostojna župnija, prva v Vinorodnih Halozah. V 17. stol. sta postala samostojni župniji tudi vikariata sv. Andrej v Leskovcu /cerkev zgrajena leta 154-5/ in sv. Trojica v Podlehniku /cerkev zgrajena leta 1654/. Najponiembnejše delo o zgodovird župnij in cerkva v mariborskem okrožju, med temi so tudi te iz VinoradniK_Haloz, je S. Povodna študija, ki obsega nad 500 strani; "Beytrag zu einer stayermarkischen Kirchengeschichte von allen Slovenen wie auch vcn den deut-schen Pfarreyen, Kuratien und Filiallen des ganzen Marburger Kreises; welche darrin annoch bestehen oder seit einigen Jah-

ren bereits angehoret haben" 1823 - Erster Band - v rokopisu. /F 9, F 10/ Vse štiri župnije so bile ustanovljene sorazmerno pozno, ven-

dar so vse cerkve v dolinah glavnih potokov, t, j. v prirod-nih središčih, kamor se stekajo stranske doline in grape, oziroma slemena. To velja celo za Zavrč, ki leži sicer na skrajnem robu. Tam na severu se stekata cba Turška potoka,

1 /Vicarius s. Catharina in Littore Dravi Wolla prope Anken-stain - oglejski zapisnik iz leta 1475 in iiočki urbar od 12. IV. 1599 - oboje v škofioskem arhivu v Mariboru/-

2 M. Zadnikar - Znamenja na Slovenskem - Ljubl^ana 1964 -str. 91, 117.

- 68 -

poleg tega pa so doline tako ozke, da ne nudijo možnosti za vecjo naselitev, medtem ko je pleistocenska terasa to omogoči-la. V tem terenu razgibanih goric, kjer sorazmerno kratka sle-mena potekajo v vse smeri, ni bilo mogoče postaviti središča župnije na enega teh slemen temveč samo v dolino. Niso se pa ob njih razvila naselja, ker je bila takrat gotovo osnovna na-selitev že izvršena in to po sleinenih. Še pred sto leti so bi-le to tipične "Kirchengruppe" kot imenuje cerkev z župniščem in še kakšno zgradbo Sidaritsch. Imenovane štiri župnije obsegajo skoraj celotno ozemlje Vinorodnih Haloz /nanjši del sodi k župniji sv. Vid pri Ptuju/. Teritorialno obsegajo območja nekdanjih županij in potekajo njihove meje po razvodjih glavnih potokov. Na te meje so se kasneje naslo-nile neje političnih občin in z izjemo Podlehnika tudi šolskih okolišev. Iz povedanega sledi, da se je cerkev v teh krajih utrdila šele v 16. stoletju in močno razmaiinila svojo dejav-nost v 17. in 18. stol., ko so na cbnočju teh štirih župnij zgradili enajst podružničnih cerkvic, ned njini tudi lepo ba-ročno kapelo na gradu Borl. Že prej pa je po vsej verjetnosti bila zgrajena cerkvica sv. Urbana na Vrbanjšaku /Veliki vrh nad Borloin/, ki pa jo je strela tako poškodovala, da se je po-zneje porušila in jo oe gozd povsein zarastel, Vse pcdružnične cerkvice razen dveh so zgrajene na vrhovih. V ten času so že OBenjeno kapelico sv. Barbare povečali v veliko cerkev /leta 1683/ in ji leta 1750 dogradili izredno lep in 55 n visok zvo-nik, Knalu potein je postala to župna cerkev. V kulturnozgodo-vinskem pogledu so ponenbnejše: cerkev v Leskovcu, ki je po-slikana z lepinii freskani /delo slikarjev pavlinske slikarske

delavnice iz Lepoglave/, cerkev sv. Barbare v Cirkulanah zara-

p di mask v prezbiteriju in lepega zvonika ter barocna kapela

na Borlu, kjer je ohranjen med drugim tudi lep leseni orato-rij.

1 M. Sidaritsch - Geographie des bauerlichen Siedlungswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermark - Graz 1925 - str. 4-0.

2 E. Cevc - Srednjeveška plastika na Slovenskem - Ljubljana 193 - str. 166.

- 69 -

Tudi ti podatki gcvorijo, da so živele Haloze dolga stoletja nekje ob strani, da so se tu po vsej verjetnosti zelo dolgo ohranili stari slovenski običaji in navade, tudi predkrščan-ski. Pokrajina je živela svoje patriarhalno življenje, ki so mu letno prinašali nekaj novega le vinski trgovci, ki so sto-letja nazaj prihajali kupovat vino. Kot «je bilo že povedano, je k takšnemu stanju nedvomno pripomoglo poleg obmejnega po-ložaja in nekaj časa neurejenih političnih razmer dejstvo, da je pokrajina bila do leta 1751 v sklopu oglejskega patriarha-ta, nato do leta 1788 pod goriško škofijo in do leta 1859 pod sekovsko škofijo v Gradcu ter šele po tem letu pride v slo-vensko lavantinsko škofijo,

Sorazmerne mladosti župnij torej ni pripisovati pozni koloni-zaciji, temveč posebnim razmeram, v katerih je pokrajina ži-vela.

Že omenjeno dejstvo, da imamo zelo skromne doknmente, s kate-rimi bi lahko določneje postavili kakšna je bila predzgodo-vinska kolonizacija, se moramo poslužiti tega kar imamo. To so urbarji iz 15. stoletja, dalje tisti obeh ptujskih samosta-nov in nekaj drobcev iz zgodovine borlskega ^ospostva. K temu lahko priključimo še imena, ki so danes v rabi. Za csnovo te ocenitve služijo: Kovačičeva študija "Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju", P i r c h e g-

gerjeva in Sittigova, študija o urbarjih do-

p minikanskega in minoritskega samostana ter K o s o v a

študija izdana kot ocena in dopolnilo prej omenjene izdaje ptujskih urbarjev.^

Po K o s u smemo šteti za imena starejšega tipa stanovniška imena na -jane kot so Cirkulane in Dolane ter tista s sufiksom

1 /Časopis za zgodovino in narodopisje, 10 letnik, Maribor

1913 - str. 59 - 120/

2 /Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steierinark - Pet-

tauer Urbare - Wien 1955/

3 /Haloze v ptujskih urbarjih iz 15. stol. - Zgodovinski ča-

sopis, Ljubljana 1960/.

- 70 -

-iče, kot je Dragošiče /Dragoschitz/, Soviče in Artiče /pri Cirkulanah/. Mnogo pogostejša sc imena s končnico na -ica upo-rabljena predvsem pri tekočih vodah - Rogatnica in njen pritok Ročica, pritok Psičine Ljubnica in pritok Bele Belica. K ten lahko prištejeno še naselje Varnica. Starega izvora so tudi krajevna imena, ki navezujejo na selišča iz predelovanskih ča-sov. To sta Gradišča ob Dravi pri Borlu, Gradišče ob sloven-sko-hrvaški ineji pri Cvetlinu in Tabor v Sedlašku. Dalje so po pravilu stara tudi tista inena krajev, ki so v zvezi s po-ložajen kraja, oblikami v terenu, kakovcstjo zealje in rastlin-stvoin, teh pa je v Vinorodnih Halczah z rgihovin razgibanin reliefon izredno mnogo. Ker so Vinorodne Haloze pretežno nizke ter ni izrazitih, globoko vrezanih dolov in grap, zato tudi nimamo imen, ki so tako značilna za višje Zahcdne Haloze, kot npr. Dobrenji dol - Dobrechtendol, Črešnjeva graba - Cherspach itd. Izjeiaa so Grabe v Rodnea vrhu, Iniano pa ine Strnec, Klan-ci in Klančine. Zato so pa tenbolj pogosta inena, ki označuje-30 vrhove. Čerjeni vrh - Swarzenberg; Rodni vrh - Radwen ali Radawetz, Dolenjski vrh, Majski vrh, Dravinjski vrh, Dravski vrh, Travni vrh, Veliki vrh, Gorenjski vrh, Belski vrh, Eelski vrh, Turški vrh. Vsi iraenovani kraji sc izrazita vinorodna po-drcčja znana po proizvodnji najkvalitetnejših vin. To so sane prvorazredne in delno drugorazredne vinogradniške lege. In ker donačini še danes uporabljajo za vinograd izraz "vrh", lahko zaključimo, da so ti kraji bili od najstarejših dcb izrazito vinogradniška področja, Tudi iinen rastlinskega izvora ne nan.jka - Hrastovec, Gabrje pri Zavrču, Drenovec, Brezovec, Gruškovec, Gruškovje, Jabloveo - Jablanowecz, ali Yablowetz ali Yablonikh. Zadnje iine navaja K 0 s ned ineni izpeljanimi iz posesivne-ga pridevnika kakega osebnega inena,

Zaninivo je, da v tein delu Haloz iinen naselij, ki eo oblikova-na v slovenščini z - vas in v nenščini z - dorf skoraj ni, če-prav jih v ptujskih urbarjih in cenilni listini za gospostvo Borl iz leta 154-2 innogc onenjajo: Anbtnansdorf - ali Blasen-dorff - danes Gojkova pri Podlehniku; staro ine je kraj dcbil po upravnem funkcionarju* Grossendorf ali Micheldorff - Velilia

- 71 -

ves, ime nekaj hiš v "bližini Trojice v Podlehniku ter Pšenka vas v Zaklu sta edina primera krajev v Vinorodnih Halozah, kjer je ohranjen naziv vas. V "urbarjih omenjena kraja Ybanitschdorff oziroma Ybansdorff /kraj z istim imenom najdemo v Slovenskih goricah kot slovenski Livanjci/ ter Czebelstorff oziroma Cze-belsdorff nista ugotovljena. Pirchegger postavlja na svoji karti priloženi objavljenim urbarjem Tbanitschdorff na področju G-ruškovja tam, kjer so danes naselja Tabor, Travni vrh, Log in Pestike. Mogoče bi ga lahko iskali tudi v obmejni Kola-riji ali Jamiču. KraJ je bil maohen, saj navaja urbar samo 4-kmetije, od tega so 3 polkmetije puste; župan ima mlin. Pa tu-di vinogradov je bilo malo, saj navaja samo 6 sogornikov, ki so plačevali gornino, od tega štirje samo po 1/2 vedra. Čeprav ne moremo točno določiti njegovega mesta, je osnovna orientacija nedvomno pravilna, saj najdemo kmate iz te vasi kot sogornike v sosednem Jablovcu. /Urbar omenja dva./ Tudi po zaporedju krajev ga lahko uvrstimo v ta predel« Naselje Czebelstorff po-stavlja Pircheggor v dolino severno od Podlehnika, Kovačič pase trudi dokazati, da se skrivajo pod ime-nom Czebelstorff današnje Gorenjce. Sodim, da je treba Kovači-čeva izvajanja v celoti odkloniti. Kraj je nedvomno moral bitri nekje blizu Podlehnika. 0 tem me prespričuje naslednje. /^ 4/

Dolence ležijo v dolini Rogatnice in mejijo na zahodu na Dežno, na vzhodu pa z Dolenjskim vrliom na Ljubstavo. Gzebelsdorff je imel tudi vinograde, saj je omenoenih 7 sogornikov. Ti vinogra-di so bili nedvomno na Dolenjskem vrhu. V najstaregših krstnih knjigah iz leta 1738, ki jih hranijo v župnišču v Podlehniku, nisem našel imena Czebelsdorff, pač pa za leto 1738 sano enkrat ims Dollenzendorf, kasneje pa vedno Dolence. Urbar navaja mlin. Ob Rogatnici je v Dolencah še danes mlin in najstarejši ljudje pravijo, da je tam vedno bil. Tudi za močno-kmetijo o^b-tresti vedo povedati, da je tam vedno bil župan. Med plačevalci gor-nine v Ljubstavi najd^cio tri kmete iz Czebelsdorffa, enega pa najdemo tudi v Dežnem, Če bi bil Czebelsdorff res današnje

Kos - Viri za zgodovino Slovencev - str. 15.

- 72 -

Gorenjce, potem bi morali nujno imeti kakšnega plačevalca gor-nine v Jablovcu, ki leži v neposredni bližini Gorenjc, pa ne zasledimo nobenega. Iz vseh urbarskih. podatkov in tudi iz ka-snejših ugotovitev vemo, da so kmetoe iz dolin imeli vinogra-de na vrhovih v neposredni bližini in le izjemoma v oddalje-nejših krajih /prižergen ali kupljen vinograd, kar pa velja Zc novejšo dobo/. Po teh podatkih lahko z gotovostjo postavimo Czebelsdorff na mesto današrgega kraja Dolence pri Podlehniku,

Podobno preseneča v Halozah sorazmerno majhno število plural-nih stanovniških imen, ki se končujejo na -ci. Na sosednem Dravskem in Ptujskem polju ter v Slovenskih goricah so ta ime-na prevladujoča. V Vinorodnih Halozah je komaj nekaj primorov; Dravci; Trdobojci - Terwayecz, Terboecz; Kozminci ~ Gufmynnczi Pavlovci - Palowecz ali Pawlowetz. "V vzhodnem delu pa takšnegs imena sploh ni. Da je temu tako, je nedvoiano pripisati vplivu bližine Hrvatske, kjer končujejo takšna imena na -ec. Takoj ol meji jih imamo na pretek - Babinec, Križanec, Jelovec idr. Po-dobno je tudi ob slovensko-hrvaški meji v Slovenskih goricah - Jelšovec, Stanetinec, Trnovec idr.

Svetniških krajevnih iinen prav za prav tudi ni z izjemo Sv. Trojice pri Podlehniku. Poleg teh iinen krajev, ki kažejo na najstarejšo naselitev in onih iz stoletij njenega izgrajevanjč /nekako dc konca 12. stol./ pa zasledimo tudi nekaj krajevnih imen iz mlajše dobe, ki kažejo, da je naselje dobilo ine od enega samega posestnika oziroma njegove dcinačide - mogoče tu-di župana, Med te kraje lahko štejeno Sedlašek, Belavšek, Beri njak, Belšak in Korenjak. Posebnost je Turški vrh. Ime tega vrha je nedvomno povezano z ropanjem Turkov po teh krajih. Velik turški pohod po Halozah pa poznamo iz leta 1532. Po ust-nem izročilu se je od takrat nied ljudstvom uveljavil naziv Tiirški vrh, 80-letni Fajfar Blaž je okrog leta 1900 povedal naslednjo zgodbo, ki jo je on zvedel od svojega starega očeta v mladih letih: Turki so prekoračili Dravo pod Borlon in pri Zavrču, kjer sta bila rečna prevoza. Ker gradu Borl v naskoku niso mogli zavzeti, so šli v dveh krdelih proti Hrvatski. Tur-

- 73 -

ki so imeli s seboj tudi haremske žene, ki so jih med pohodi vozili s posebnimi vozovi. Tak voz pa se je na slabi cesti v Turškem vrhu prevrnil in ena harenskih žena se je smrtno po-nesrečila. Bila je baje mati nekega poznejšega velikega ve-zirja. Na grob so postavili velik spomenik brez napisa, ka-terega podstavek stoji še danes. Prebivalci vedo povedati, da je tam pokopana turška mati ali babica, kraj pa so začeli ime-novati Turški vrh. Kot smo lahko že ugotovili, cenilna listi-na iz leta 154-2 že navaja ime Turški vrh. Ceprav je ljudsko izročilo zelo dvoinljivo, saj niso znani prineri, da bi jemali Turki na velike pohode tudi hareinske žene, ga noramo ob dej-stvu, da so ostanki spomenika ohranjeni, vendarle upoštevati. Zato navajan nekaj mojih ugotovitev s terena,

V Turškem vrhu je stal blizu hiše štev. 36 velik kanenit spo-menik izdelan iz litavskega peščenjaka, kakršnega lomijc še danes pri Zavrču. Spcoenik je strela porušila, vendar so ohra-njeni skoraj vsi deli. Nadzenske dele je uporabil dolinski knet, ko si je gradil svoj vrh /glej fotografijo/. Dve kva-dratno cbdelani sohi /30 x 30 x 100 cm/ je uporabil za utež pri stiskalnici, dve pa za stopnice v klet. Podstavek v obli-ki kvadra /80 x 80 x 100 cm/ pa so prešerni fantje nekoč za-kotalili v dolino. Na zahtevo žandarjev so ga morali pripelja-ti naza,j, vendar ga niso več postavili nad dozdevni grcb, ten-več nekoliko više. Tam stoji Še danes /glej fotografijo/, Na osnovi obstoječih delov nekdanjega spoinenika je ncgcce skle-pati na rgegovo obliko in velikost. Na nasivnem podstavku je stal iz večih delov sestavljen štirioglat steber. /Deli so bi-li nedsebojno pcvezani z železnim klinon v sredi./ Visok je bil ckrog 4- n. Takšnega sponenika niso pcstavili konurkoli. Misel, da bi to bilo le kužno znanenje, ni verjetna, saj bi ga takrat po uničergu gotovo obnovili. Knet dlov ne bi upal upc-rabiti. In tudi sicer so kužna znamenja v Halozah redka. Do-končen odgovor na vprašanje bi najbrž dobili, če bi dozdevni grob preiskali. Na enega od delov stebra, ki služi kot utež pri stiskalnici, je kainnosek kasneje vsekal črke A N B E ..

in spodaj letnico 1658. Ista letnica je bila z enakc oblikcva-/P 11, F 12/

. - 74 -

nini številkani vrezana v tran v isti hiši. Ta tran so pred štirini leti cdstranili. Gospodar je torej tako na dveh ne-stih zaznamoval leto, ko je. zgradil vrh. Zgradba je torej sta-ra nad 300 let. Okrog groba in sponenika je nastala vrsta pra^/ ljic

Na osnovi krajevnih. inen smo torej lahkc zakljušili, da gre v Vinorcdnih Halozah za dokaj staro in intenzivno slovensko na-seljenost in da je le-ta navezana ponekod celo na predsloven-ska selišča,

Ob ugotovitvi, da inaino v Halozah in Slovenskih goricah podob-ne gospodarske razmere /poudarek na vinogradništvu/ in v dolo-čeni neri tudi zgodovinske dogodke, norano nedvcuno spoznati, da so bile Vinorodne Haloze v nekaken zatišju in zato niso bi-le izpostavljen,e močnejšin kclonizacioskim tokovcn, Njihcva poselitev je norala biti že zelo zgodnja ter soraznerno gosta in ni doživljala večjih nihanj* Vinorodne Haloze ozirona vsaj vecji vzhodni del /borlski okoliš/ so bile skoraj polna tri stoletja /od leta 907 do okrog leta 1200/ v sklopu Madžarske, ozircna vsaj obnejno ozenloe, ki so si ga lastili Madžari, za-to le-ti niso tod plenili in požigali ter odganjali ljudi, kot je bil to v -bem času reden pojav v vzhodnen delu Slovenskih goric. Tu nanreč zgodovisnki viri še okrog leta 1200 onenjajo "pusti in neobljuden" ornoški okraj, čeprav piše biograf salz-burškega nadškofa. Korirada, da so se raznere v teh krajih po rairu leta 1131 bistveno izboljšale. Kasneje so senadžarski vpadi in rcparga obcasno ponavljali in tako je bilo v ornoškeD gospostvu leta 1486 od 410 knet.ij celih 180 ali 44 % pustih, v

ptujsken gospostvu pa leta 1494 od 334 knetij 98 1/2 pustih

p ali 29 %. Podatki saLiostanskih urbarjev iz leta 1440 - 1448

pa navajajo, da je bilo takrat v spodnjen uradu - županija Podlehnik od 127 kiaetskih enot pustih sano 9 ali 7 %• Popis

1 M. Kos - Viri za zgodovino Slovencev I. ... - str. 10 - 15.

2 M. Pirchegger - Geschichte der Steiernark 1282 - 1740 -Graz - Wien - Laipzig 1931 - str. 121.

- 75 -

borlske gospoščine iz leta 154-2 ne omenoa pustih kmetij.

Če poiščemo kraje, ki jih omerga urbar iz časa kralja Premy-sla Otokarja IV /leta 1265-1267/, dalje urbarji ptujskih sa-mostanov /leta 1440 - 1448/ ter drugi navedeni dokumenti na karti, moremo ugotoviti, da jih je nekaj v dolinah in spod-njih legah haloških goric, nekaj pa na vrhovih. V dolinah so Podlehnik, Gojkova, Zakl, Pavlovci, Kozminci, Leskovec in Du-brava /skupaj 7/; v spodnjih legah goric so Czebelsdorff, Kco> pa gora in Zavrč /skupaj 3/; na vrhovih pa so Dežno, Gorca, Rodni vrh, Čerjeni vrh, Veliki in Mali Jablovec, Strajna, Ljubstava, Trdobojci, Gorenjski vrh in Hrastovec /skupaj 12/, Tbansdorfa nismo mogli določiti. Ker pa ima Ybansdorf tudi gornino, ga lahko postavimo vsaj v spodnje lege goric, če že ne na vrh. Od 46 krajev navedenih v cenilni listini iz leta 1542 jih 21 nosi naziv - perg, 6 jih je bilo po moji oceni cnstran Drave, 19 "bi jih naj bilo dolinskih. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je med slednjiini tudi Varnica, ki je vse prej kot dolinsko naselje, Tudi ime Gorinczendorff bolj nava-ja gorice kot na dolino. In še nekaj! Danes nimau.o v celeri za-vršken ckolišu z izjemo samega Zavrča niti enega naselja v dolini, saj zanj tudi prostora nil Tako lahko ugotoviino, da je večina navedenih krajev na vrhovih, Tudi od dveh najstarejših poznanih krajev je eden v dolini /Žetale/ in drugi na slemenu /Dežno/. Pri tem pa je za Dežno še posebej pomembno izredno veliko število kinetij, kar kaže na dokaj gosto naselitev. Dej~ stvo je, da so za intenzivnejšo naselitev ozirona nasalitev sploh sposobne skoraj izključno saino tri doline glavnih poto-kov - Rogatnice, Psičine ter Bele in še tu v glavnem le na pleistocanskih terasah. Dna dolin so inokra, često celo zaino-čvirjena in podvržena poplavam, zato so v travnikih. Doline pritokov pa v večini primerov bolj zaslužijo naziv grapa in so z redkiini izjemami zelo ozke in mokre, tako da v rgih sko-raj ne najdeno domačije. Vsa ta dejstva navajajo k trditvi, da je bila po vsej verjetnosti že prvotna - prazgodcvinska na-selitev, slovenska pa prav gotovo, prvenstveno usnerjena na sončna in položna pobocja predvsem na stranska slenena ter na

- 76 -

vrhove* Podobno trditev postavlja tudi S c h m i d , ko pravi, da je neolitski človek naselil predvsem rodovitna,ilo-vnata pobočja Haloz z njihovimi svetlimi gozdovi in večjimi nepogozdenimi zaplatami, ki jih ni bilo potrebno krčiti. Pc-dobna je Melikova ugotovitev, ki pravi, da je mogoče diskusijo o prvotni usmeriti slovenske naselitve "zaključiti na zelo enostaven način: naselili so se v glavnem tamkaj,kjer so bila naselja, kjer je bila kulturna zemlja že ob njihovem prihodu. Bilo pa je to bodisi v hribih, po nižjem hribovju ali po gričevju, po nižjih kraških planotah ali po ravninah ter širokih dolinah, to je v vseh predelih, v katere je bil kulturni razvoj predslovenske dobe namestil človeka do priho-da naših prednikov"•

Če pogledamo, kje so v Vinorodnih Halozah njive, moramo ugo-toviti, da jih Je v dolinah sorazmerno malo, kot smo že pou-darili. Največji kompleksi njiv so na pleistocenskih terasah ob dolinah glavnih potokov. Le-te pa so omenjene zaradi že nakazane asimetričnosti vodnega omrečja le na zahodna pobočja in po svoji površini niso prav posebno velika, Če seštejemo njivske površine nižinskih katastrskih občin, ugotovimo, da predstavljajo te njive le 27 % vseh rgivskih površin. Haloža-ni torej pridelajo večino kruha in druge prehrane na hribov-skih njivah, oziroma so kruh vedno kupovali!. Večina haloških njiv je torej na položnejših pobočjih pa tudi v strminah, tam kjer ,je za vinograd že prenizko in na vznožju gričev. Pogled na karto zemljiških kategorij Paradiža ali Velike Varnice pa tudi Goričaka in drugih katastrskih občin nas o tem hitro prepriča. Relativne višine so tu pretežno okrog 100 m, tako je višinska razlika ined dolino in slemenom miniinalna. In za-kaj bi se naselil naš prednik v senčni, hladni in nokri grapi ko je lepše na sončni rebri? In končno je tu še stara usmeri-tev haloških prebivalcev na vinogradniško prcizvodnQo, le-ta pa zaradi svoje intenzivnosti zahteva vse leto nnogc dela in

1 W» Schmid: Siidsteiermark im Altertun. Graz 1925. Str. 1.

2 A. Melik: Slovenija I. Ljubljana 1963- Str. 301.

- 77 -

stalne pozornosti. Vinska trta kliče in zahteva človeka k se-bi. Kmetje iz dolin so sicer iiaeli vinograde na bregovih, ven-dar je njihova glavna skrb bila posvečena njivan in živini. Vino za prodajo so proizvajali predvsen tisti, ki so živeli ob vinogradih ali v njihovi neposredni bližini. Konjunkture na vinsken trgu so naselitav na vrhovih v poznejših dobah sa-mo pospeševale in zgoščevale prebivalstvo. Tudi pcljska razde-litev, o kateri bomo v nadaljevanju govorili,pc nojem nneju govori za prej izrečeno nisel«

Ob ten pa želiin že na tem inestu povedati, da snc v zadnjih le-tih priča dokaj pogosteinu pcjavu, da si stavijo ljudje hiše v dolinah, kjer je količkaj prinerno nesto. Kdo so ti ljudje? Obrtniki, delavci ali uslužbenci, ki so zaposleni v bližini ali pa se dnevno vozijo na delo v oddaljenejši Ptuj ali Ki~ dričovo. Mož zaposlen, žena pa dona opravlja kočarijo. Ljudje so se s hribov začeli spuščati v dolino, ker so se proizvodnc preusnerili in jih zato breg z vinogradon ne veže več, bliži-na dolinske ceste pa jin je ugcdna, V spodnjen delu doline Belice /Medribnik/ je v zadnjih letih zraslo 7 takšnih dona-

Na starejšo naseljenost kažejo tudi urbarske navedbe o župa-nih in številu knetij na enega župana. Po K o s u je raz-nerje ned številom županov in koatij navedenih v urbarju iz dobe kralja Prenysla Otokaroa IV. /iz leta 1265 - 1267/ - 40 knetij in 11 županov vzbudilo splošno pozornost. To raznerjc kaže na starejšo naselitev. Pc L. H a u p t n a n u , ki ga Kos v prej onenjeni študiji navaja, pa so takšni župani lahkc ne-pcsredno nasledniki županov v staroslovanskih zadružno urejenih naseljih* To pa govori za relativno staro naseljenost,

Na nisel, da

Kos: Haloze v ptujskih urbarjih. Str# 190,

- 78 -

od staroslovencev sprejeli, navajajo tudi podatki o zelo skrom-nem številu krajev z imeni, ki bi kazale na obsežneoše krče-nje, Na področju Vinorodnih Haloz imamo samo en tak kraj -Ložina /nadmorska višina od 440 - 480 m/, ki je neposredno na-slonjena na obmejno Brezovo goro in ima še danes 57 % vseh površin pod gozdom. V Vel. Varnici Je na indikacijski skici še omenjeno ime Krčevina. Danes ga ljudje ne uporabljajo več.

NASTANEK, RAZVOJ IN OBLIKA NASELIJ

Oblika naselitj

Haloze so poznane kot pokrajina razložene naseloenosti, To še prav posebej velja za njihov vzhodni del - za Vinorodne Halo-ze, kjer se kmečki domovi in zidanice vrste v presledkih ob obeh straneh slemenske kolovozne poti. Tu pred dobrimi sto leti še ni bilo niti enega strnjenega naselja - vasi, niti tipičnega zaselka, kakršnega poznamo npr. na zahodnen Dolenj-skein, kjer se tišče hiše skupaj kot v vaseh. Mcgli bi pa mo-goče v nekaterih primerih govcriti o široko razpoloženih ali živahno raztresenih zaselkih. Prav ta živahna raztresenost pa je tako blizu pravemu razloženemu tipu naselja, da bi se naj-brž v vsakein posameznem priineru težko odločali, kateri kmečki don naj še štejeno k takšnenu zaselku in katerega ne več. V višjih, južnih predelih /Ložina, Gruškovje/, kjer je nanj vi-nogradov in več gczda, bi v nekaterih prinerih lahko ocenili posanezne knečke donačije celo kot samotne knetije, To velja tudi za knečke domove, ki jih je človek nanestil sredi celka na stranskem rebru. In končno so bile blizu sanotnin knetijan celo donačije po širših dolinah glavnih potokov.

A. Melik: Slovenija I. Str. 505.

- 79 -

Ugotovili sino že, da je plodne zemlje, tega osncvnega prirod-nega faktorja za nastanek ruralnega naselja, v Halozah največ na sončnih pobočjih glavnih sleinenskih vršin in stranskih re-ber ter da je pravih njivskih površin zato zelc nalo. Zelo zgcdnja orientacija in delna specializacija na gojitev vinske trte, ki uspeva saino na višjih in od sonca dobro obsijanih po-bočjih, pa je še pcsebej pritegnila človeka v svcjo bližino, to je na sočne rebri in priostrena slemena. Tu pa za večje in str-njeno naselje ni prostora. Prav tako ni prostora za takšno na-selje v dokaj ozkih in često zancčvirjenih senčnih grapah, Sidaritečheva trditev, da je glavni vzrok za na-stanek vincgradniških slenenskih naselij v nevarncsti čestih plazov ob vznožju gricev, se ni zdi .pretirana in le delno spre-Oemljiva . Sorazcierno majhne površine zenlje in razgiban te~ ren so skupno z uveljavljargem gojitve vinske trte narekovali delitev zenlje na polodprte in odprte celke nepravilnih oblik, sredi katerih so nastajale domačije, ki so inele nekoč nedvon-no bolj obliko sanotnih kmetid kot pa dokaj gostega slenenskega naselja, kakršnega poznano v Halozah danes.

Skušajno rekonstruirati razvojno pot današnjega stanja. Dose-danje proučevanje je pokazalo, da lahko snatrano Haloze za po-dročje stare naselitve, da je cd nekdaj bila osnovna oblika zenljiške razdelitve celek, da ne poznano nobenih ostankov sre-njske lastnine ter da je vinogradništvo stara ter gospodarsko prevladujoča proizvodnja, Dalje je znano, da so bili lastniki vinogradnikov - sogorniki že zelo zgodaj poleg podlcžnih kne-tov - domačinov še neščani, pleiiiči, cerkev ter knetje z rav-ninskih predelov onstran Drave in Dravinje.

Knetje so postavljali svoje donove v okviru posestva - celka po nožnosti v osrednjen delu, Te doiaačije so nastale praviloina na položnejšem delu pobočja stranskega rebra, na vrhu slenena

1 M« Sidaritsch - Gecgraphie des bauerlichen ••• Str, 60,

- 80 -

ali na pleistocenskih terasah, ki sprenljajc levi breg spcd-njega tcka glavnih potokov. Bili so sorazmerno daleč vsak se-bi - podobni sanotnim knetijan, Večina teh knetij je inela v svojen obsegu tudi vinograd /Hubweingarten/. Tudi nekatere knetije s pleistocenskih teras in redke prave dolinske kneti-je so se raztegovale po zložnih pobočjih vse do vršine, kjer je bil vinograd, druge pa so inele vinograde izven natičnega posestva na bližnjem slenenu. Ddinski knetje so si pri vino-gradu postavili ozirona izkopali klet, nad katero je bil pro-stor za stikalnico, ki je služil tudi za spravilo orodja in za zavetje v prineru slabega vrenena, Včasih pa stiskalnice niso ineli in so se posluževali sosedove, Tako je bilo običa^no pri manjših vinogradih. Hrano so pripravljeno prinašali z donačije Tako so nastajale po slenenih poleg knetij še zidanice. Vino-grad z zidanico je dobil ine "vrh", kar se je ohranilc vse do danes. /Gren na vrh!/ Takšna zidanica je stala na slenenu, na zgornjen robu vinogradniške parcele. Zaniniva je u.^otovitev, da so si postavljali takšne kleti - stiskalnice pri vinogradu često tudi knetje, ki so ineli vinograd v okviru svojega pcse-stva. Tudi v ten prineru je dobila zgradba naziv "vrh". Nekaj takšnih priuerov je ohranoenih še danes, Npr. knetija hiš. št«. 1. v Belsken vrhu ina "vrh" v okviru celka dobrih 100 n od do-Eiačije! Kasneje so često tak"vrh" pcvečali,tako da so dobili še najhno sobo in "črno" kuhinjo, Prvotno je bil "vrh" nenase-ljen. Kasneje pa so se često vanj unikali starši, predvsem v prinerih, če Je prišlo v družini dc sporov« Se v novejši dobi je lahko tak "vrh" s pripadajočo zenljo dobil eden od otrok za dediščino, Poleg natičnega celka je nastal ncv aanjši celek, poleg nočne kmetije, inajhna knetija ali kočarija, Če je bil to edini vinograd. poten so ga pravilona razdelili, tako da ga je nekaj ostalo pri ciatičnen posestvu. /F 13/

Meščani so svoje pravilona velike vinograde obdelovali s svoji-ni slugabniki5 viničarji in drugini dninarji, Če so jih obdelo-vali s svojimi služabniki, ki so jih pošiljali iz nesta, sc le--ti norali nekje stanovati, pa tudi za spravilo orcdja in prid«

- 81 -

ka je bil potreben prostor. Za viničarja so pctrebovali sta-novanjsko hišo z gospcdarskin poslopjen. Zato so vztrajno za-htevali, da dobijo dcvoljende za zgraditev takšnih poslopij« Pri vinogradih se pojavljajo viničarske hiše. Pri velikih. vinogradih celo po več. Gospodar je inel v viničariji pravi-lona posebno sobo /gosposka soba!/, kjer je bival cb svojen prihodu v vinograd* Premožnejši nešeani pa so si poleg vini-čarije zgradili lope, često tudi enonadstropne hiše - gospos-ke hiše ali vile /"Stock"/, ki so bile posejane ned pritlič-nini, s slamo kritimi viničarijani in kočani donačinovo In končno so si pri vincgradu postavljali koče - "vrh" tudi knet-je - Polanci. Pravilona so bile to najhne zgradbe - v zemljo vkopana klet, nad njo sobica s kuhinjskin proštoron in včasih še stiskalnica, /Običajno so uporabljali stiskalnico bližnje-ga donačina/. Ker so vinogradniška posestva knetov s Pclja pravilcna najhna in skoncentrirana v nekaj katastrskih obci-nah /Belski vrh, Turški vrh, Veliki vrh, Majski vrh/ so te hišice tu zelo gosto nasejane. V začetku so bile nenaseljene, kasneje pa so v njih stanovali viničarji. Z drobloenjen pose-sti, vdoron tujcev in zgoščevanjera prebivalstva de število zgradb raslo vse do najbližje preteklosti, raslo pa je tudi število naseljenih koc - viničarji, ki so predvsen v predelih

z večjin deležen vinogradov dajale pečat pokrajini« /F 14, F 15»

F 16, F 17/

Ker je že najstarejša naselitev usnerila na slenena ter so se fare zaradi posebnih razner razvile soraznernc pozno in ker je bil Ptuj nočno obrtno in trgovsko središče, ki je držal v svojih rokah vinsko trgovino, se na področju Vinorodnih Ha-loz v preteklosti ni razvilo strnjeno naselje, ki bi prevzelo vlogo povezovalca bližnjih naselij v honogonejšo nikroregijo^ Iz zgodovinskiia dckunentov veno, da so se področja, ki pripa-dajo štirin glavnin potokon, zelo zgodaj fornirala kot uprav-ne enote - županije^ uradi - in da so se na to naslonile kas-neje župnije pa šolski okoliši /z izjeno Podlehnika/ in da

1 A. Mells Das steierische Weinbergrecht und dessen, Kodifi-kation in Jah^e 1543 - Wein - Leipzig 1928^ Str.

- 82 -

tenelji na tej delitvi tudi današnja upravna razdelitev ob-ncčij štirih krajevnih uradov. / Izvzenan Viden,ki leži že izven Haloz in zajema v svojo upravno, šolsko in cerkveno obiiočje nekaj haloških katastrskih občin«

V dolini Rogatnice je bil center urada - županije Podlehnik /Amt Liechteneg/, imenovan tudi "spodnji urad". Sedež je bil vsaj nekaj časa v Gojkovi /Ambtmansdorf/, kjer je bil tudi dvorec. V dolini Psičine je stal center urada Psičina /Pseitz/, Sedež urada je bil po vsej verjetnosti v Zgornjem Leskovcu, kjer je stal dvorec. V dolini Bele je bil center urada Bela /W611a/. Kje je ^i1 sedež, ni znano, domnevamo pa lahko, da je bil v Cirkulanah, naravnem središču območja«. Tu je bila ' zgrajena tudi prva cerkvica v tem delu Haloze Današrge zavr-ško obnocje - območje Turškega potoka - Je skupno s hrvaško Dubravo obsegalo urad Zavrč /Sauritsch/ s sedežem pri dvorcu, kasnejši graščini v Zavrču, To pa šele od leta 1622 naprej. PreJ je obinočje spadalo pod urad Bela.

Po ustanovitvi vikariatov in kasnejših samostoonih župnij so izbrali ^osto za farno cerkev na sedežih uradov, Le v Podleh-niku so novo farno cerkev postavili na vzpetino na drugem bre-gu Rogatnice. Stara farna cerkev je bila v lasti doninikan-cev? Tudi farna središča niso mogla privabiti ljudi, kajti ze-mlja je bila razdeljena. Sorazmerno veliki dolinski celki /ok-rog 16 ha/ niso dopuščali strnjene naselitve. Osnovna proizvod-nja - vinogradništvo je bila na okoliških slemenih. Tako smo imeli v vseh štirih primerih v začetku prejšrgega stoletja ob farni cerkvi le še župnišče s kaplanijo ali mežnarijo in kak-šen kmečki.dom, ki pa je tu bil že prej, Sele v prejšnjem sto-letju so se cmergeniin zgradbain priključila skromna šolska po-slopja, ki so jih na prehodu stoletja zamenjala sorazuerno ve-lika posplop^ja više organiziranih osnovnih šol. Sledile so go-stilne in trgovine ter nekateri drugi obrtniki. Skoraj vsi ti pa so se poleg obrti ukvarjali tudi s knetijstvom, ozirona na-robe^ poleg kmetovanja tudi z obrtjo, Govorimo torej lahko o

- 8$ -

izrazitih "Kirchengruppen" . V podrobnen je slika nasled-n«ja:

V dolini Rogatnice «je nekdanje središče urada - Gojkova po-vsem izgubilo to vlogo. Težišče območja se je premaknilo k farni cerkvi sv. Trojica, kjer pa je pcleg župnišča zrasla le še gostilna. In tako je še danes, le da so gostilnc zad-nji čas opustili. Pri podružnični cerkvici "Nova cerkev" je nastala le gostilna. Šolc so postavili v dolini ob cesti pc-vsein na samein. Ob cesti sta zrasli nekaj sto netrov vsaka se-bi dve trgovini. Na severnem koncu doline se je razvil uprav-no-gospodarski sedež prej sancstojnega pcsestva, sedaj obra-ta Agrckcmbinata Ptuj. Z izgradnjo zadružnega dona, ki sc ga locirali ob cesti pod farnin središcen ob dveh obstoječih starih zgradbah /trgovina in pisarna krajevnega urada/, je ustvarjeno novo središče, ki pa ina z lani zgrajenin stano-vanjskin poslopjen za prosvetne delavce šele štiri zgradbe. Območje z nad 3.000 prebivalci torej ni izgradilo svojega upravno-gospodarskega in kulturno-prosvetnega središča, Ne-dvonno karakterističen priner, /F 18, F 18 A/

V dclini Psičine se je farno središče pridružilo središču srednjeveškega urada v Zgornjen Leskovcu, Dvorcu se je pri-dnažilo župnišče z mežnarijo in takšen je bil Leskcvec leta 182^-. Kasneje je dobil šolsko poslopje ter dve trgovini in gostilni, sedaj pa še stanovanjsko zgradbo za prosvetne de-lavce in druge občinske uslužbence, Danes je Zg. Leskovec sedež krajevnega urada z eno gostilno in trgcvino ter nepopol-no osncvno šolo. Kljub nekaterim poizkusoin se kulturno-pros-vetno življenje ni nikoli raznahnilo in tako noreno oceniti

kraj kot izrazit agrarno-upravni subinikrocenter brez agrarne-

p ga prebivalstva in z nininalno gospodarsko povezovalno vlogo,

/Sk 1, Sk 2, P 19/

1 M. Sidaritsch: Geographie des bauerlicheru «,. Str. 40,

2 V. KlenenČič: Probleni gospodarsko-geografske klasifika-cije slovenskih naselij - Geografski vestnik XXXII. Lju-bljana 1960. Str. 118.

- 84 -

Sodeč po drobnih predzgodovinskih in rinskih izkopaninah sne-no smatrati današnje Cirkulane v dclini Bele za najstarejše naselbinsko središče v ten delu Haloz. Nina pa kontinuitete, saj ne noreno npr. z gotovostjo niti trditi, da je tu bil se-dež srednjeveškega urada -županije, Ugotovili pa sno, da je bila tu zgrajena prva cerkvica, ustanovljen prvi vikariat in kasneje župnija v notranjosti Vincrcdnih Haloz. Kljub teuu pa je ob prvotni farni cerkvi zraslo le župnišče in je bila ob novi farni cerkvi /sv. Barbara/ leta 1824 le nežnarija s šolof gcstilna, ki je verjetno zrasla iz nekdanjega dvcrca - sedeža urada ter dve knetiji, ki sta bili tu po vsej verjetnosti že pred postavitvijo farne cerkve. Skica kaže: 1- Knetija; 2. mežnarija in šola; 3» knetija; 4. gostilnicar s knetijo, Stara farna cerkev z župniščen je oddaljena nekaj sto netrov, Proti koncu preošnjega in v začetku sedanjega stolet^a se je naselje povečalo in postalo nočno trgovsko-obrtno in kulturno i - prosvetno središče, agrarno - upravni nikrccenter z url^ani-ziranin izgledon in brez čistega knetskega življa. Osenrazrad-na osnovna šola z posebno stancvanjsko zgradbo za učitelje je postala žarišče kulturno-prosvetne dejavnosti, Dve prosvetni društvi - liberalno, ustanovljeno leta 1899 in klerikalno, ustanovljeno leta 1908 - vsakc s svojc knjižnico, igralsko družino in tanburaškin zboron, ki sta aktivno sodelovali do šestojanuarske diktature, ko je nujno vlogo prevzela sokolska četa, ponenita nedvonno redek priner tudi v slovensken nerilu« Dejstvo, da je bila tu ustanovljena pred prvo svetovno vojno zadružna pletarna s pletarsko šolo, ki je bila nato ned vojno preneščena v Strnišče /današnje Kidričevo/ in pcten v Ptuj, ter zadružna hranilnica Raifeizenovega tipa in da je bila tu februarja 1939 ustanovljena vinarska zadruga, ki se Qe knalu nato preselila v Ptuj, govori o prizadevanjih, ustvariti go-spodarski center« Po priloženi skici naselja v letu 1964 bcno pokazali predvojno in sedanje stanje, /Sk 3/

Skico stanja leta 1824 povsen potrjuje freska v cerkvi. ki prikazuje Cirkulane, kakršne so bile leta 1818 - pc podatkt iz župnijske kronike! Fresko je naslikal leta 1819 L von Lederwasch - Aa Stegenšek: Prencvljene cerkve - Ljubitelj krščanske unetnosti. Maribor 1914. Str. 208.

- 85 -

1« Predvo.jno stan.je; 1. šola z učiteljskin donon in gospodar-skin poslopjen, kjer je bila neka^ časa ključavničarska delav-nicaj 2. gostilna in trgovina z kinetijo; 4-. gostilna in nesa-rija s knetijo; 6. kovačija s knetijoj 7. trgovina z vinograd-niškimi pcsestvij 8« upokojenec s knetijo; 9» trgovina; lo« knetija; 11, gostilna s kmetijo; 12. poštaj 13. kovačija s lmetijoj 14. šivilja; 15. pekarna. Naselje je bilo izrazit trgovsko-obrtni center, najnocnejši v vseh Halozah« /sk 4/

2. Stan.je leta 1964: 1. isto; 2. knetijska zadruga z dvena trgovskina lokalona, pisarna krajevnega urada in pošta;

3. privatna gostilna; 4. privatna gostilna s knetijo; 5. ga-silski don; 6. kmetija; 7. stanovanjska zgradba /učitelj/;

8. upokojenec s knetijc; 9« stanovanjska zgradba /upokojenec/; 10. knetija /nož stalno zaposlen izven kraja/; 11, knetija; 12. stanovanjska zgradba /uslužbenec/; 13» knetijst; 14. sta-novanjska zgradba /uslužbenec/; 15« zdravstveni don s stano-vanji zdravnika in drugega osebja; 16. žaga* Prinerjava kaže, da je obrtno - trgovska vloga kraja nočno nazadovala, /]? 20/

Poleg Cirkulan se- Je pri mostu čez Dravo pod Borlon razvilo sekundarno obrtno - trgovsko naselje: gostilna z nesarijo /znano pristajališče dravskih splavarjev/, trgovina, pekarna, ključavničarska delavnica in aodoinerska postaja. Od tega sta danes ostali sano še nesarija in točilnica /obrata letovišča Borl/. /F 21/

Na skrajnem vzhodnen robu je Zavrč. Ob gradu z gospodarskini poslopji so bile leta 1824 sano še župnijska cerkev, župnija in nežnarija. Tenu se je kasneje priključila še šola, In tak-šno je stanje še danes. Pri Dravi ob cesti je sekundarno nase-lje štirih hiš z gostilno. V zadnjih letih je z naterialno pod-poro kolektiva družbenega posestva zraslo ob Turšken potoku na ozenlju katastrske občine Goričak novo središče s kulturnin in gasilskin donon, trgovino in gostilno ter pisarno krajevnega urada. Tu bi naj stala tudi bodoča ncva završka šola, zdravst-vena postaja ter stanovanjska zgradba za prosvetne delavce ^in

- 86 -

druge uslužbence. Z završkim področjem Je najtesneje povezi na na sami republiški meji ležeča Dubrava, ki je bila pred vojno gospodarsko središče završkega okoliša,

Pregled nas je prepričal, da pravega vaškega naselja Vino-rodne Haloze nimajo in da se tudi nobeden v novejši dobi ras vitih agrarno-upravnih mikrocentrov ni mogel širše razmahni ti, narobe, zadnje obdobje predstavlja celo delno nazodova-nje, Procesi, ki so na delu, pa nakazujejo nove perspektive Po predlogu 30 letnega urbanističnega načrta, se bosta razvi jala Podlehnik in Cirkulane v večji urbanizirani naselji Cirkulane bi na

Oblika kmetskega doma in ostalih zpradb

Iz dosedanjih ugotovitev in proučevanja starih kmetij lahko z vso gotovostjo postavimo, da je imel prvotni kmečki dom obliko doma v gručl. Takšen dom najdemo še danes skoraj pri vseh kmetijah, ki obsegajo ali pa so prej obsegale 8 in več ha zemlje. Takšen obseg pa so kmetij- nekoč imele, Običajno ga sestavljajo tri do štiri poslopja. Njihova razmestitev in medsebojna lega je odvisna od mikroreliefnih pogojev. A m -broschitsch nam v svojem opisu Haloz iz leta 1825 pove o takšnem kmečkem doinu naslednje: "Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta navadno deloma iz lesa, deloma iz ilovice in kriti s slamo. Stanovanjska hiša Je tako znotraj &ot zunaj pobeljena z apnom in iina navadno dve sobi, majhno kuiiinjo in senčnico pred hišo. V gospodarskih poslopjih so hlevi, skedenj in gumno pod eno streho in navadno je še eno leseno poslopje za zelje in repo, kakor tudi rogovilast slop kot shramba za svirgino, slanino in mast, Žito hranioo veči-noma na podstrešju v sodih ali skrirgatu Vinskih kleti ni pr; vsaki kmečki hiši, ker ukletijo vino navadno v vinogradniškil /F 22/________

1 A9 Ambroschitsh: Beschreibung der Weingebirgsgegend KolL ,.e Str. 169« Ambroschitsch je bil direktor borlskega go spostva!

- 87 -

zidanicah, Temu opisu pcdobnih domov najdemo še danes po vseh predelih, saj so marsikatere zgradbe stare 200 in tudi več let. Da boino imeli pravo predstavo, pa morano pričujoči opis nekoli-ko dopclniti.

Poslopja niso bila navadno ampak vedno grajena iz grobo obte-sanih brun, Špranje ned bruni so zapolnili z rnahoia. Stanovanj-sko zgradbo so zunaj in znotraj za dober prst na debelo oraeta-li z blaton in pobelili z apnom, Pri gospcdarskih poslopjih. zunanje in notranje ometavanje z blatoin ter beljenje ni bilo vedno opravljeno. Za takšno gradnjo še vedno velja naziv "cin-per" - "cinprana hiša", Včasih so teinelj za ped na visoko zgra-dili iz črnega laporja ali litotamnijskega peščenjaka, običajno pa so spodnja, vedno hrastova, bruna položili na splanirano za-zidalno ploskev. V preošnjen stoletju so začeli graditi stanc-vanjska in druga poslopja zaradi visokih stroškov gradnje in ponanjkanja lesa iz blata - "butana hiša " - po vzorcu iz niz-kega Podravja. Žgano opeko so uporabljali za gradnjo svojih vil neščani, Haložani pa jo še danes uporabljajo zelo redko. Pokrivali so včasih izključno s slano, ki so jo pridelali doaa ali pa kupovali na Pclju in hrvaški Podravini, Zaradi varnost-nih razlogov /ogenj!/ in ker je takšna slana danes zelo draga,

zaoenjujejo kritino in v Halozah je vedno več rdečih streh. /F 23, F 24, P 25/

Pri donu v gruči ina stanovanjsko poslopje pravilona naslednjo razpcreditev: pravokotna veža, inenovana lajpa ali lepa; ve-lika soba, hiša inenovana; iaanjša soba ali hiška; "črna" ku-hirga in shranba. Običajnc je iz veže pristop po lesenih stop-nicah ali lestvi na podstrešje, za vrati pa stoji klop z gli-nastini vrči za vodc. Ponekcd je pristop na podstrešje iz shranbe. Posplopje Je običajno široko 4 - 5 n ter dolgo 8-10 n, Kot Anbroschitsch pravilno ugctavlja, je red-ka stara stanovanjska zgradba v gručasten donu podkletena. Tu-di če niso imeli pravega "vrha", sta klet in stiskalnica v po-sebni zgradbi, Posušenega inesa in slanine danes nikjer več ne hranijo v posebni shrambi, kct to onerga Anbroschi /Sk 5/

- 88 -

t s c h, tenveč imajo na podstrešju iz lat zbito kletko, "sl nijak" inenovano,

Na priostrenih slenenih ni bilo prostora za široko razneščeii don v gruči, zato je tu praviloma nastal stegnjeni d o n. Stanovanjski del zgradbe je običaono ožoi in pri sice: enaki razporeditvi prostorov često nanjka shranba. V nadaljc-vargu je shramba - klet za spravilo pridelkov in crodja ali stiskalnica, inencvana preša, ki jo prav tako uporabljajo zs spravilo orodja in pridelkov, Pri močenjših. gospodarstvih /3 do 5 iia/, 0e gospodarsko poslcpje s hlevi običajno ločeno, -nanjših pa pod eno streho v nadaljevanju. Pri ločenen gospc. sken poslopju je le-to včasih /odvisno od terena/ postavljer, tudi pravokotno na stanovargsko zgradbo. /Sk 6, F 26, F 27/

Po kočarskih hišah je stanovanjski del stegnjenega dona po notranji razporeditvi prostorov enak že opisanenu, vendar tu včasih manjka nargša soba - hiška. Gcspodarski del je ninina-len, saj je hlev za svinje skoraj pravilona prislonjen k zgr bi, često pa tudi hlev za kravo. Le redko inajo stiskalnico, poslužujejo se sosedove. /F 28, F 29/

Povedali sno že, da inano dve vrsti viničarskih koč - ene neščanskih in druge knečkih viničarjev. Tiste neščanskih vi-ničarjev so pravilona večje in se često ne razlikujejo cd dcc srednjega kmeta. V stanovanjsken delu je bila pravilona "go-sposka soba". ali pa je bil del zgradbe nanenjen lastniku. Gospodarsko poslopje je večje, saj je tu stiskalnica in hlev za vsaj dve kravi, ki ju je noral inieti viničar, Gospoclar pa je često dal viničarju v rejo še vec živine /gnoj!/c Drugod ; gospodar za svoje potrebe zgradil svojo, lepšo in prostornejš: zgradbo, viničar pa se je stiskal v najhni in tesni koči, ki ; često imela samo sobo in "črno"kuhinjo# V takšnen prineru je bilo običajno gospodarsko poslopje lepša in večja zgradba kot viničarjeva koča, Te gosposke hiše - vile so po svojen iz^led /F 30, F 31/

1 A, Aubroschitcch - Beschreibung ¦•• Str. 170.

- 89 -

povsen tuj elenent v pokrajini. Pogostejše so v predelih, kjer so kvalitetnejše lege in intenzivneše vinogradništvo /npr. završko podrcčje in Majski vrh/, Knečka viničarija je nastala pravilona iz "vrha", zato je nanjša« Običajno ina sanc eno scbo, gospodarski del zgradbe je najhen, kaj-ti gnoj je pripeljal gospodar običajno od clcoa, Viničar je često inel sano kozo in si je redil po enega prasička ter nekaj kokoši. /F 32/

Najskronnejši tip zgradbe pa je pravi "vrh". Ma

haloškega slenenskega naselja /npr. Belski vrh, Veliki vrh/. /F 33/

v

Se pred 50 leti bi v Halczah težko našli v knečki hiši še nanj pa viničarski koči lesen pod. Tla so bila ilovnata in takšna so narsikje še danes. Dinniki so bili nekoč leseni, zato so bili požari dokaj pogosti. Okna so bila seveda najh-na. VeČja soba ina običajno 3 - ^ okna /2 na čelni strani/, nanjša soba pa eno pri stegnjenen tipu dona in dve, če stoji stanovanjsko poslopje ločeno.

Povsen razunljivo je, da se oblika knečkega dona v Halozah takc kot drugod po naših pokrajinah v novejšen času spreni—• noa, Les zanergujeta blato in delno opeka, slano na strehi opeka, okna so večja. Notranja razpcreditev pa še nočno o-staja stara, le da je kuhinji odnerjeno več prostora« Sani-tarije so tudi pri novejših zgradbah še vedno prislonjene k hlevu ali pa stoji iz desk zbita utica sanosto(jnc ob gpo-jišču.

Iz povedanega sledi, da je bil glavni gradbeni naterial les, onetan z blaton, Le redko je za tenelje uporab.ljen kansn in to na zraku hitro razpadajoči lapor ali nekaj bolj odporni peščenjak. Nedvonno sneno tudi tenu dejstvu pripisati« da v

- 90 -

Halozah,skoraj nimano nobenih starejših najdb. Material je podvržen hitrenu razpadanju, dokaj nocno odplakovanje pa je tudi cpravilo svoje.

POLJSKA RAZDELITEV

Na prvotno obliko, razvoj in današnje stanje poljske razde- ] litve so vplivali prirodni faktorji pokrajine in njen zgodo-vinski razvoj. Vpliv prirodnih faktorjev so na donačih priue rih obdelali zelo podrobno Sidarit sch, Leve c, M e 1 i k in predvsen šellešič, poleg teh pa še nnogi drugi kot so Schnid, Kos, Blaznik, Vatovec in Ložar.Vsi s& več ali nanj edini, da oe relief glavni prirodni faktor, ki vpliva na razdelitvene oblike polja. Ob relief lahko posta-vino še klino, ki ustvarja pogoje, da posanezna kultura dobi v proizvodnji poseben poudarek, kot npr. vinogradništvo, ki je zaradi svojih posebnih klinatskih zahtev onejeno na sonč-na pobočja« Ta posebncst pa nujno narekuje tudi posebnee po-ti poselitve in sistena poljske razdelitve.

Vinorodne Haloze so gričevnato področje izrazite reliefne razgibanosti• Drug na drugc vzporedno, prečno in celo pravo-j kctno potekajoča slenena, ki so večkrat kratka kot dclga, iina 30 polno krajših reber. Medsebojno so ločena po ozkih in čest strnih grapah, kar razgibanost še pcvečuje. Sirših dolin Je nalo, njivskih pcvršin na rgihoveri dnu pa še nanj. Kakor je razgiban relief, tako so razbite in raztrgane narsikje tudi površine, Predvsen pa ni nikjer večjih, kcnpaktnih površin nj

Tak relief je pcvsan naravno narekoval razdelitev na celke, ki so bili nekoč in so še danes absolutno prevladujoča obliki poljske razdelitve. Kasnejša intenzifikacija vinogradniške

1 S, Ilešič: Sisterai poljske razdelitve na Slovensken. Ljubljana 1950. ... Str. 9^.

- 91 -

porolzvodnje in splošna parcelacija posesti v novejši dobi pa sta povzročili delitev prvotnih celkov. Gelki so pravi-lona odprti, kjer se Jih stika več brez vidnejše neje na odprten svetu; in razloženi, kjer sc blizu drug drugega ter so njihova polja in travniki le rahlo lcčeni ned se-boje Le izjencna najdeno v južnih,¦višjih predelih /Loži-na, Gruškcvje/ tudi celke zaprtega tipa, Tu pa dcbiva razlo-ženc naselje itak značaj sanctnih knetij. Odprti in razlo-ženi celki so pravilo tudi v širših dolinah glavnih potokov.

Kakšni so bili in kakšni so danes tipični haloški celki in kaj

1 Sa Ilešiči Sisteni poljske razdelitve« ..* Str. 18.

_ 92 -

zelo stalni in so redko doživeli delitev. Ce je pa do rge že prišlo, poten je bila delitev izvršena tako, da je osta-lo jedro celka neokrnjeno in je tudi oddeljeni del pravilo-na predstavljal nov, toda bistveno nanjši, sekundarni celek. Do nešanja posesti, značilne za drugotne grude ozirona raz-kosane celke pride soraznerno redko, V večini prinerov, kadar pride do takšnega razkosanja celka, ^re za cdijrodane posaceznt parcele gozda ali travnika, ki so jih kupili knetje s Ptuj-skega polja - Polanci. V taken priineru bi lahko govorili o drugotnih grudah, Te pa ninajc, podobno kot vinogradniški delci, nobene zveze s poljsko razdelitvijc osncvnera pose-stva lastnika - kceta s Ptujskega polja. V svojeu bistvu so tuje tudi prevladujcči poljski razdelitvi v okolju sanen. Osnovna težnja, ki so jo zasledovali pri takšnih delitvah je bila - vsako posestvo naj ina po ncžnosti vse: vinograd, njivo, pašnik - sadovnjak, travnik in gozd, vendar je pri oddeljenen nanjšen celku nižinski ali pravi travnik najče-šče odpadel« Za kravico je noralo biti običajnc dovolj sena s pašnika - sadcvnjaka. Včasih se to zgodi tudi z gozdon« Zato inano v Vinorodnih Halozah precej knetioskih gospodar-

stev - kočarjev, ki ninajo lastnega gozda, /K 5a, K 5b, K 6a, K 6b/

Druga oblika celka se pojavlja na slemenih, ki inajo neridi-ansko sner /npr. Paradiž/, Tu so si tri knetije razdelile slene tako, da je dobila ena vzhodno, drugi dve pa zahcdno stran od vrha slenena do dna doline /hišne štuv. 63, 64, 65/. Na vrhu sleraena, kjer neji kmatiji cesta, inajo vse tri nekaj vinograda /na najbolj prisojnein delu/, zraven in pod njin pa njive ter pašnike - sadovnjake, v dolini vsak ozek pas trav-nika in nekje v bolj osojni legi še gozd. Tudi če se takšna kmetija deli, se deli po prej navedenen pravilu. Doa je skoraj vedno nekje na pobočju, t. o. v sredini posesti« /K 5a» K 5b/

In končno so tu v hribovitem delu še takšni celki, ki so se raztegnili po vrhu sleinena in segajo često po obeh pobočjih do potoka ali jarka v dolini, To so velike knetije z nad 10 ha posesti in nočnin deležem gozda. Najčešče jih srečujeno v

- 93 -

¦'užn ^šem višjem delu /Gruškovje, Vel. Varnica, Ložina, pa tudi drugod jih poznaino - Paradiž, Gradišče, Dežno, Gcrca/, Tudi večina teh kiaetij ni doživela v zadnjih 140 letih bist-venih spremenb /primerjava ned franciscejskin in današnjin katastroo/, če pa je kaj oddala, je to nekje na robu. Lep tak priner imamo v Paradižu hiš štev. 46, ko je 8,08 ha kne-tija iz leta 1824 razpadla na 6 delov, tako. da je jedro kne-tijo DGtalo /4,43 ha/, iz ostalega pa je nastalo šest najhnih /od 0,39 ba - 1,08 ha/, toda zaokroženih posesti in sicer: 0.93 ha je kupil mali knet iz Paradiža; 1,08 ha srednji knet iz sosednje katastrske občine Pohoroa.; 0,40 ha srednji knet iz Zalužja,sosednje katastrske občine v SRH$ 0,40 ha je dobil sin in postal tako kočar; 0,77 ha je kupil kmet dcnačin svoje-mu sinu, ki je postal tako kočar! Delitev se je začela na parcelah najbolj oddaljenih od donačije, Pri obeh donačinih kočarjih gre za sekundarna celka, ostale dele pa lahko šte-jeno kot drugotne grude nastale ob delnen razkosanju celka, Tu želin opozoriti, da je ugotovil Crkvenčic v bližrgem Hr-vatsken Zagorju popolnona drugačne oblike delitve prvotnih celkov? Tan je vsak dedič dobil nalo od vsake zenljiške ka-tegorije in tako je nastala nočna ponešanost posesti« V Vinorodnih Halozah pa se je vse do danes ncčno ohranilo pravilo: eden nasledi Mdonovino'f ter ostale izplača, če jih ni že prej odpravil oče z doto v denarju ali z nakupon kcča-rije, Le izjenona je podedoval kdo od otrok vrh ali drug del posestva, ki je ležal izven cbsega doBačega celka. Še redkej-ši so bili prineri, ko so odrezali del celka, toda tudi ta-krat vedno kot zaokroženo celcto. Prinere, ki jih navajan kot izjene; v novefjšen času vse pogosteje uporabljajo,/K 5a, K 5b/

?c delitvi takšnih celkov lahko dobino še en poseben tip polj-

I, Orkvenčic; Prigorje planinskog niza Ivančice« Radovi geografskog instituta sveučilišta u Zagreboi, Sv. 1. Zagreb 1958,

- 94 -

ske razdelitve, kijojeSidaritsch imenoval "Streifeneinodflur". Ker sno tak tip celkov pcgosto našli v katastrski občini Velika Varnica, nan pcsestna karta te katastrske občine kaže tudi to posebno obliko "progastega celka". Od domačije na vrhu slenena se vlečeta ozki progi po obeh straneh slenena do doline.

Celki so absolutno prevladujoča cblika poljske razdelitve tudi v nekoliko širših dolinah glavnih potokov, saj inano tudi tu izrazito razloženo naselitev. Knetije sc razvršče-ne predvsen po zahcdnih, proti potoku nagnjenih pleisto-censkih terasah. Posestni karti katastrske občine Dolane za leto 1824 in za sedanje stanje nan to prepričljivo doka-zujeta* Isto lahko razbereno tudi iz skice za katastrko obči-no Cirkulane, Povsen podobno stanje najdeno nekoč in danes v dolini Psičine in Rogatnice. Običajno so bile to velike knetije - v Dolanah je bilo leta 1824 pcvprečje nad 10 ha,

Vino^radov praviloina tu ni. Knetje sc jih ineli nekoč kot

2

so^orniki na vinski gcrici v sosednih hribovitih predelih.

Tudi danes Jih imajo tan. Poleg celkov kot p^evladujoče cb-like poljske razdelitve pa se v spodrgih delih dolin pojav-ljajc tudi prvctne grude. Res, da sc redke, toda najdeno jih. V dolini Bele je v Dolanah, ob Psičini pa v Dravcih. Tista v Dolanah ina na franciscejski karti ine "Na gradu", ljudje pa uporabljajo naziv "Štuk". V Dravcih nosi ena ine "Na Tajnah", drupra "Psičina"; obe ineni sta ned prebivalci še živi. Njive so v obeh prinerih razdeljene na proge.

1 Mo Sidaritsch:- Geographie des bauerlerhen ... Str0 20«

2 Npr, knetje iz Leskovca so bili sogorniki doninikanskega sanostana v Ljubstavi - urbar iz leta 1440-1448 jih na-vaja devet, med njini župana Pavla,

3 Današnje stanje ^e zabrisano, ker karta ne kaže parcela-cioe posesti knetov s Ptuoskega polja.

- 95 -

Dolinski celki pa so doživeli v zadrgih 14-0 letih mnogo več in deloma tudi drugačne spremembe, kot smo to ugotovili pri celkih južnejših, višjih katastrskih občin pa tudi sicer pri celkih na slemenih. Pri delitvi celkov v dolini namreč načelo zaokroženosti ni bilo tako dosledno izvajano, kot smo to ugotavljali v višjih predelih. Od celka so oddajali, predvsem pa prodajali, posamezne dele travnikov in njiv ču-vajoč pri tem jedro celka, V večini primerov je tu prišlo do oblike drugotne grude in pravilnejših delcev, Prvotni celki so se tako bistveno zmanjšali, iz njih izloceno zem-ljišče pa

Druga oblika poljske razdelitve, ki jo najdemo v Vinorodnih Halozah so vinogradniške grude, kiso tu-di tu sorazmerno velike, če gre za nekdargo nekmečko vino-gradniško posest, in manjše ter močno razdrobljene, če gre za prevlado domače kmečke posesti, kot to ugotavlja Ilešič.

V nekaterih izrazito vinogradniških predelih, kjer so teren-sko dane večje vinogradniške grude, je že zeml^jiški gospod takšno grudo razdelil med večje število dolinskih kmetov ter kmetov s sosednega Ptujskega polja. Mogoče so bili to prej dominikalni vinogradi, ki so jih z roboto obdelovali podlož-ni kmetje, V 16, stol, so kuge in druge bolezni pa tudi Tur-ki razredčili prebivalstvo in obdelava je šepala, Uvajanje denarnega gospodarstva pa poraja pri gospodu ncve potrebe, Zatc gospodje marsikje cddajajo zemljc v najem podložniin kmetom in služabnikom, ki plačujejo najemniDc y denarju, Gospod dobi svoje, niina pa posebne skrbi. Pcnekod se novi kmetje in kajžarji naseljujejo na bivši gosposki zeinlji*

1 " S, Ilešič: Sistemi poljske razdelitve, ,.c Str, 32.

2 H. Pirchegger: Geschichte der Steiermark von 17^0 - 1919 Graz - Leipzig - Wien. ... Str, 144-,

- 96 -

1 S. Ilešič: Sisteni poljske razdelitve. ... Str. 70.

2 M, Sidartsch: Geographie des bauerlichen ••• Str, 20,

3 S, Ilešič: Sisteni poljske razdelitve ••• Str. 71.

Tu seveda vinogradi niso razpotegnjeni vzdolž pobočja, tem-več predstavljajo ozke delce, ki se vlečejo po prisojnem : pobočou navzdol, tako da so široko odprti soncu, Tak vino-gradniški delec, kigaje Sidaritsch označil kot poseben tip in mu dal ime "Weingartenstrei-fenflur" je tako opisal:. "Zgoraj /na slemenu - opomba V. B,/ stoji hiša s kletjo, pod njo se vleče po pobočju navz-dol vinograd in spodnji del, katerega obsevanje je za vinsko

trto že premajhno, je uporabljen kot njiva ali pašnik, del

2 kot gozd." Pri tem paSidaritsch kot ugotavlja

to tudi I 1 e š i č, "pravilno poudarja, da gre pri takih vinogradniških delcih le za en del kmečkega zeinljišča, ki je močno odmaknjen od kmetije same# S pravo poljsko razde- , litvijo na delce nimajo torej nič skupnega prav tako ne z osnovniin agrarnin regimom, ki vlada v bližnjih vaseh", 1 Prav klasičen primer takšne parcelacije najdeno v katastr- I ski občini Veliki in Belski vrh. Povprečna velikost takšnegJ delca, katerega lastnik je knet s Ptujskega polja, znaša v I Velikem vrhu 0,60 ha, v Belskein vrhu pa 0,51 ha, Povprečna I velikost vinograda pri takšnen delcu je v Veliken vrhu 0,3^1 ha, v Belskein vrhu pa 0,27 ha, Pri ten naj še posebej opozoJ rin, da je v Belskem vrhu več prinerov, ko obsega delec tudM

osojno stran, kjer je gozd, Tako se nam pojavlja tu poseben 1

1 tip obojestranskega vinogradniškl

g a delca, V Belsken vrhu sta inela posest 1824 leta 102 I kineta z Ptujskega polja, a leta 1963 jib de se vedno bilo I 80. Dosedaj drobno razparcelirano vinogradniško grudo v Ve- I likein vrhu bo predvidona že letos zanergala obsežna vinogradj niška celota. / K 6a, K 6 b/ 1

- 97 -

Starin blokon, ki so jih sestavljali stari dcniriikalni, eer-kveni in neščanski vinogradi, so se v zadnjih st: letih pri-ključili novi bloki vinogradov, ki so jih od zadolženih Halo-žanov kupili predvsein nenško govoreči neščani in graška "Špar-kasa"9 Ti veliki bloki vinogradov, ki smo jih ineli največ v Goričaku, Turšken, Maoskem in Dravirgsken vrhu ter Gcrci in Dežnen, so bili nekaj posebnega, v cči vpadajcčega v tej sicer nočno razparcelirani pokrajini. Zadnja leta se ti vinogradni-ški bloki nekdaj tuje posesti vtapljajo v novo nastajajoče, celotna prisojna pobočja obsegajoče vinogradniške celote kne-tijskega koabinata Ptuj, Stare oblike poljske razdelitve se umikajo novim, ki jih terja noderna, strojna in iz narodnost-no gospodarskega aspekta upravičena vinogradniška proizvcdnja* Te vinogradniške celote nakazujejo bodočo pcdobo Vinorodnih Haloz. /K 9a, K 9b/

Da prevladuje v Vinorodnih Halozah drcbna knečka posest, ki je še posebno izrazita v tistih predelih, kjer obsegajo vinogradi občuten odstotek vseh površin, je nedvonno pripisovati ned dru-gin tudi naslednjin dejstvon:

Vinogradništvo je izrazito intenzivna proizvcdnja, ki terja ob do sedaj uporabljenein proizvodnen prooesu mnogo delovne sile. Posanezna knečka družina torej ni v stanju obdelati več^ih vi-ncgradniških pcvršin. Kdor je inel večji konpleks vinograda, ga je obdeloval z viničarji in dninarji. Ob dobrc cskrbcvanen, čeprav nanjšen vinogradu se da v nornalnih letinah in srednjih vinskih cenah skronno živeti. Skozi polni dve tisocletji sta bila notika in kranp osnovno proizvajalnc orodjo. Delovni pro-ces se ni izprenirgal in je še danes pri privatnen knetu v os-ncvi takšen, kot so se ga naučili naši predniki od staroselcev, ko so poselili Haloze, Motika in kraup pa lahko zadostita sano na^jhno posest«, ¦

Iz povedanega lahko zaključimo, da prevladuje v Vinorcdnih Ha-lozah kot osnovni tip zenljiške razdelitve celek, podobno kot je to ugotovil Ilešič za Slovenske gorice, Goričko pa tudi Kcz-

- 98 -

jansko in Sotelsko. Pri delitvi celka ni prišlo do takšnegc nešanja posesti, kot ga običajnc pcznano pri drugotnih grud' Najčešče sc nastajali nanjši celki, redkeje pa drugotne gru_. z neenakini delci v različni posesti. Soraznernc občutno par-celno-posestna ponešanost je plod starega lastništva vinogra-dcv in k njin pripadajoče zenlje izven natičnega posestva, n; vejše dedne delitve calkov in pa odprodaje zaradi zadolžitve Tudi tu lahkc ugotovino podobno kot na Goričken, ^a s"^a kit-rost in obseg delitve celkov pc posaneznih predelih zelo raz

lični,kakor je bil različen obseg in tenpc spreninjarga agra

p no-socialne strukture in populacijskega razvoja« Izjena so

le redke grude v spodnjih delih širokih dolin glavnih potoko in pa tipični fosilizirani vinogradniški delci v nekaterih izrazito vinogradniških predelih, Tu pa itak prevladuje ali je nočno uveljavljena tuja - nehaloška posest /predvsen knet-je - Polanci/. Ob primerjavi z Goričkin pa norano ugotoviti, da je prvotna velikost celkov bila v večini prinerov nanjša, saj je obsegala 8-12 ha ter je sorazmerno nalo prinerov ti-stih s 16 ha. Ti prevladujejo v višjen in nanj vincrodnen po dročju /V. Varnica, Gruškovje, Ložina/.

Če se torej drugod javlja celek pravilona kot spreDljevalec nlajše kclonizacije, poten to za te predele ne velja, ker sc( dovolj tehtnc dokazali, da sciemo snatrati Vinorodne Haloze za. področje starejše poselitve, pa čeprav tu ne najdeno sle-dov kolektivnih naselij niti kakršnihkoli ostankov srenjske posesti.

S. Ilešič:- Sisteni poljske razdelitve na Slovensken SAZU Inštitut za geografijo. Dela, 2. Ljubljajaa 1950^ Str. 2J S. Ilešič: H geografiji agrarne pckrajine na preknursken Goričken - Geografski vestnik, Ljubljana 1960... Str, 101 S. Ilešič: Die Flurfornen Sloweniens in Liciite der europ schen Flurforschung. Miinchner Geografische Hefte 16, 1951 Str. 20 in 31. S. Ilešič: H geografioi agrarne pokrajine .,, Str. 109.

- 99 -

PREBI VALSTVO I N GOSPODARSTVO

V STAREJŠIH OBDOBJIH

i

Prebivalstvo

Ugotovili sno že, cla inano o prebivalstvu obravnavanega pod-ročja za starejšo obdobje bore nalo podatkov, Redke arheološ-ke najdbe in drugi viri nari povedo le to, da sc Vinorodne Ha-loze bile naseljene že v predzgodovinski dcbi in da sneno pred-postaviti, da je bila naseljenost kontinuirana« Prvi pisani vi-ric ki onenjajo naselja datirago iz 13. stoletja. Kot sno že onenili, preseneča podatek o veliken številu knetij v Dežnen, iz česar bi lahko sklepalj. na soraznernc gosto naseljencst,

Jasnejšo sliko dobino šele iz podatkov sauostanskih urbarjev iz srede 15« stoletja za obnočje današnjega krajevnega urada Podlehnik in iz cenilne listine borlske gospoščine iz leta 15^2« Navedba krajev in število knetijskih enct gcvcrita, da je bilo področje dokaj enakonerno naseljeno«

Od danes znanih naselij - katastrskih občin z pbnočja kra-jevnega urada Podlehnik so onenjena vsa razen naselij Sedlašek, Gi?uškovje in Ložina, Za poslednji dve veno, da sta pripadali boriskenu gcspostvu, nedten ko bi Sedlašek po Pirche-ggerj evi karti noral pripadati "spodnjenu uraclu" /Ali ni nogoče tu iskati neugotcvljeni Tbanitschdorf?/\ Od 127 kne-tijskili enot Jih je bilo 118 naseljeniiu Ce predpostavino, da

- 100 -

je inela knetija povprečno 5*2 člana, poten je živelo na ten obr.oo:'^ okrog 600 prebivalcev, /Pcdatek za povpreč-no število članov družine sen povzel po Straki, ki je pri-šel do te številke s prinerjavo in izračunon znanih pcdat-kcv o številu družin in prebivalcev. Iz inen in priin-kov spcznano. da je bilo prebivalstvo po narodnosti skoraj izključno slovensko. Zelo pogosta so inena: Črnko, Zorko, Bratec, Murko, Majcen, ned njini pa sc tudi Stojan, Nedelj-ko, Cvetko* Ine Kyral odkriva tuji izvor, ineni Korošec in Unger pa doseljence.

Iz ze onenjenega cenilnega po^jisa "borlskerra gospostva iz leta 154-2 zveno, da je obsegalo gospostvo 46 naselij z 920 podložniki ali povpreČno 20 podložnikov na eno naselje. 40 od teh naselij je bilo na področju Vinorodnih Haloz od Za-vrča do Gruškovja#

Pc podatkih štetja kcmunikantov iz letc^ 15^/5 po takratnih župnijah, ki jih navaja S t r a k a je bilo v župniji Za-vrč 488 prebivelcev, v župniji Viden, ki je obsegala celot-

no ostalc O7.emlje" Vinorodnih Haloz in nekaj nižinskih va-

p si? pa 1673 prebivalcev. Skupno torej 2161 prebivalcev.

Od tega lahko računamo na področje Vincrodnih Haloz okrog 1900 ljudio Ob teh podatkih se ni zdi potrebno povedati, da so v zadnjih desetletjih 15. in v prvih desetletjih 16. stol. kuga in druge bolezni pobrale nnogo ljudi in da so leta 1532 po Halozah pustošili Turki. V nadaljevanju one-

M, Straka? Studie iiber die Verwendbarkeit der Hauserza-hlung des 15« Jahrhunderts zur Bestinung der Seelenzahl. Zeitschrift des Historisches Vereines fiir Steiernark, Graz 1962/11.

Mc Straka: Die Bevolkerungsentwicklung der Steier-nark von 1^28 bis 1782 auf Grund der Konnunikantenzah-lungen - Zeitschrift des Historischen Vereines fiir Steiernarks Graz 1961. ... Strf 35«

- 101 -

njene razprave navaja S t r a k a, da je po ten obdcbju, kc nastopi vinska konjunktura, število prebivalstva na od Slovencev naseljenem delu Štajerske hitro raslo ter se je dc "štetja duš" v letu 1754 skoraj povsod pctrojilo, Za ob-dcbje ned nadaljnjina dvena štetjena 1754-1782 pa navaja, da je znašal povprečni letni prirastek v nariborsken okrož-ju 9,5 %o. Po teh splošnih podatkih bi torej naj živelo na področju Vinorodnih Haloz okrog 6,000 prebivalcev ali 43 na kn2.

Po Pircheggerjevih navedbah je bilo pri"štet-ju hiš" leta 1754 na območou gospostev Borl in Zavrč skupno

896 družin, od tega na področju Zavrča 18$, na obnočju ura-

1 v da Bela 298 in na območju urada Leskovec 415« Ce k tenu

številu prištejenio po cceni na osnovi velikosti obnočou še vsaj 400 družin s oboDČja Podlehnika, dobino 1300 družirio Ob povprečnein številu 5 članov na eno družino dobino neko-liko višjo številko kot sno jo dobili po Strakinen izračunur, Razlika pa ni bistvena,

Bolj kot sano število gospodastev pa se ni zdijo važni po-datki o njihovi strukturi, Na obinočju . urada Bela je bilo?. 30 polkuetov, 69 četrtknetov; 90 kočarjev in 109 sogornikov^ na obnočju urada Leskovec: 19 polknetov; 95 četrtknetov. 134 kočarjev in 167 sogcrnikov, Nadvse zaninivo je, da ni onenjena niti ena cela knetija, da je tudi polknetov soraz-nerno nalo, nedten ko je kočarjev kar 224 in sogornikov 276r

}¦. Schnutzu oe živelo na obravnavanen področju že

8445 prebivalcev ali skoraj 3000 več, kot sno jih navedli po

p Strakovih podatkih 65 let prej# Prebivalstvo je v

1 H, Pirchegger: Die Untersteiernark in der Geschichte ,,e Str. 93.

2 Schnutz: Historisch - Topographisches Lexikon von Steier-nark. Graz 1822 - 1823, I-IV.

- 102 -

ten času poraslo za okrog 40 %. Povprečna gostota je zna-

o šala 62,6 prebivalca na kn • Hiš so našteli po Schnutzu

2.818. Ce prinerjano podatke o številu družin na obntočju -Zavrča v letu 1754, ko jih navajajo 183, s številon Mš v letu 1822, ko so jih našteli 457 > nan ta podatek pove, da je bila polovica hiš praznih - to so bili "vrhi" Polancev in dcnačih knetcv. Pcsebno nnogo je bilo nenaseljenih stavb v tistih katastrskih cbčinah, kjer so ineli več vinogradov knetje - Pclanci. Tako je npr> bilo v Veliken vrhu od 71 hiš naseljenih sano 26, v Belsken vrhu pa od 71 hiš sano 24. Podobno stauje ugotavljano na nasprotnen koncu v Maj-sken vrhu,kjer je bilo od 63 hiš naseljenih 37»

Priinki na posestnih listih iz leta 1824 kažejo na povsen slovensko pokrajino. Med njini pa so dokaj česta tudi takš-na, ki jih M a 1 ocenjuje kct tipična uskcška inena, npr. Horvat, Šnigoc, Bezjak, Petrovič, Milošič in podobna. Pri teh inenih pa nedvorano ne gre sano za uskoška inena, tenveč norano upoštevati tudi, da mejioc Haloze po dolgen na Hr-vatsko Zagorje in da ta politična neja ni bila nikoli občut-na ločnica prirodno sorodnega ozenlja. Inena, kot so Korošec in Krargc, govorijo o prišlekih iz drugih slcvenskih pokra-jin. Najdeno pa ned slovenskini ineni tudi posanična inena nenškega izvora, kot so Stunberger, Arbeiter, Wreg# Ti lju-dje so prišli v Haloze kot sogorniki, služabniki nenških neščanov, trgovci itd. Vse do današnjih dni so se obdržala po vsen področju doinača hišna inena, nekatera stara že več sto let, Se danes prenašajo na nova gospodarstva stara hiš-na inena ali pa se uveljavljajo celo nova. Najstarejša se običajno končujejo na -ski: Celinski, Hrastinski, Hui,ski, Oreški, Graberski, Dugoski in podobna. To so donača inena starih knetio, ki pa začudc niso postala priinki. Nedvonno gre tu za vpliv sosedne Hrvatske.

J. Mal: Uskočke seobe i slovenske pokrajine. Ljubljana

1924. .f. Str. 83.

A# Melik: Slovenija I. ... Str. 33^«

- 103 -

Iz nekaterih opisov Haloz iz začetka preteklega stoletja lahko o prebivalcih povzamemo še naslednje:

Haložani so izključno Slovenci. So veseli ljudje in ob vsa-ki priložnosti radi pojo, čeprav je njihovo živeloenje polno težav in vseh vrst pomanjkanja. Njihova gostoljubnost in u-strežljivost ne pozna meja, dokler imajo v kleti bokal vina in v shrambi ka«j za pod zob. V časih pomanjkanja pa so vase zaprti in se srečanju rajši izognejo, Odrezanost od ostalega sveta in oddaljenost od večjih krajev jih. je pustila nepokva-rjene v njihovi preprostosti. Močno je ohranoen med ljudstvom duh kolektivnosti, ki se ne odraža samo v medsebojni pomoči pri delu in v stiski, temveč tudi v veselju in zabavi, Prav pri slednjem so včasih znali biti neumorni. Med ljudmi je ohranjenih mnogo starih šeg in navad ter precej vražjever-stva. Sicer se pa napreden in zdrav duh ljudstva odraža tudi v pohvalni čistosti tako pri prazničnem oblačenju kakor tudi v stanovanju in okrog hiše. Nekdanja narodna noša, ki pa so jo takrat /okoli leta 1825/ že začeli opuščati, je bila po-dobna sosedni zagorski noši, Oba spola se oblačita v platne-no obleko in hodita poleti bosa, v mrazu in slabem vremenu pa nosijo moški škornje, ženske čižme, pa tudi škornje. Než-ni spol se oblači v belo platneno janko in črn predpasnik ter bele rokavce. V hladnih dneh se ogrinjaoo z platnenim ogrinjalom, ki je na konceh rdeče prešito ali obšito z rde-čimi trakovi, Moški nosijo bele platnene "breguše", prosto visečo srajco do pol bedra, ki jo včasih tudi prepasajo z usnjenim pascm. Nad njo nosijo kratek moder ali rdeč "prs-lik" /telovnik/, Poleti so v hladnejših dneh ogrnjeni z mod-rim ogrinjalom /gabanico/. Pozimi pa nosijo predvsem starejši dolg bel kožuh, Pokrivajo se s klobukom, Na pot jemljejo mo-ški rdeče progastc torbo.

Njihova govorica, ki se po besedah ali zgradbi ne razlikuje bistveno od govorice sosedov, ima to posebnost, da je izra-zito pojoča. Takšna je še danes. Pri tem-pa lahko tudi ne-

- 104 -

strokcvnjak loči štiri rahle dialektcloške razlike v gcvo-rici Zavrčanov, Belancv - naziv za prebivalce področja Bele, Leskovčanov in Podlehničanov.

Doslej smo slišali o Haložanih kot c veselih, gostoljubnih. in ponižnih ljudeh. Toda vedno niso "bili takšni. Znali so pokazati tudi roge. Ali so razgibali veliki kmečki upori v 16. stoletju tudi haloške tlačane, ne veno. Ohranjeni pa so nam zgodovinski dckumenti, ki govorijo o nemirih in lokal-nih uporih v 17. stoletju. Posebno živahnc je bilc na obnoč- <

ju Podlehnika kjer so nemirom med drugiin često pripoiaogli

2 tudi večni spori med obena samostanonia. Med upore, ki so

dosegli največjo ostrino, sneno šteti tistega od 15. avgusta 1627, ko so oboroženi podložniki dominikanskega saiaostana za-radi pretiranih zahtev obkolili gvardijana in njegove ljudi in grozili, da ga ubijejo. Odklonili so pokorščino in plačilc dajatev ter se pritožili celo na cesarja. Še hujše pa oe bilc 29. oktobra 1658, ko so uporni knetje ninoritskega sanostana ubili gvardijana p. Franciscusa, ko je pobiral dajatve. Kro-nist je zapisal: " wurde er viehischer und vorhindterlistigei weise erschlagen" ^.

Neimenovani: Ansichten und Benerkungen auf einer Reise durch den siidostlichen Theil von Steiernark - Steier-narkische Zeitschrift II. Grazt 1821; Georg Mally: Luttenberg und Kolles. Steiernarkische Zeitschrift II« Gratz I8385 A. Ainbroschitsch: Beschreibung der Wein-gebirgsgegend 0..; J. Gonilšak: Haloze in Halca-ini« Zora. Maribor 1875. ... Str. 138; Fo Hrašovec: Noša Ščavničarjev, Ljutoinerčanov, Podravcev, Haložanov in Pesničarjev. Novice -. 1852... Str. 260; Fran Kotnik: Haloške narodopisne črtice - SGp LXIII, 1929? št.13« /Leta 1770 so doninikanci prepovedali svojin tlacanon gcvoriti s tlacani ninoritskega sanostana!/ k0 Gubo: Bauerrebelionen bei Pettau - Aus Steiernarks Vergangenheit0 Graz 1913. ... Str. 72 - Io2.

- 105 -

Iz šolskih kronik in drugih dokunentov je razvidno, da so bile današnje šole ustanovljene v zadnjih desetletjih 18. stoletja. Po Schnutzovih podatkih so šole inele v začetku preteklega st-.letja nasledrge število učencevt-Zavrč - 68, Cirkulane 93, Leskovec 70 in Podlehnik 40. Stevilo je kasneje zelo hitro naraslo saj navaja H 1 u -b e k v svojein delu "Ein treues Bild ... " iz leta 1860 za posamezne šole naslednje podatke: Zavrč - 146; 173, 2 /prva številka poneni redne učence, druga učence nedeljske šole in tretja število učiteljev/; Cirkulane - 240, 156, 2; Leskovec - 2^4, 146, 1; Podlehnik - 146, 45, 1.

Gospodarstvo

Povedali snc že, da lahko na osnovi nekatorih dokunentov in arheoloških najdb z veliko nero gotovosti pcstavino, da je vincgradništvo bilo poleg poljedestva in živinoreje razvitc v pancnskem področju in torej tudi v Halozah že v predrinski

dcbi. To se trudi dokazati poleg že omenjenih avtorjev tudi

2 M u c h a r, Stvarne podatke o gospodarstvu Haložanov pa

nan dajejo šele urbariji iz 15# stoletja. Iz njihcvih navedb lahko povzaneno naslednje:

V spodnjen uradu - Podlehniku j6 bilo skupno 127 knečkih gos-podarstev in 17 donoev, Med knetijani je 99 oelih knetij, 27 pclknetio in sano 1 četrknetija, Prevladujejo torej cele kne-tije, kajžarjev še ni bilo, V uradu Jesenica, ki je obsegal nanj vinorodni predel Haloz, sta bili ned 374 knetskini eno-tani samo 2 polknetiji ostale pa cele knetioe, Poleg kuetov donačinov se kot sogorniki onergajo tudi prebivalci z Drav-skega polja«

1 Schnutz: Historisch-Topographisches •••

2 A. Mucher: Das altceltische Norikun - Steiernarkische Zeitschrift II. Gratz 1821.

- 106 -

Dajatve, ki so jih plačevali podlcžni '.imetje, so "bile dolo-čene v pridelkih, denarju in rcboti* Med pridelki se onenja-jo žitarice - pšenica, oves, rž, prosc - dalje zdrob, bob, lan, kozliči, piščeta, kopuni, jajca in tudi kruh. Zaninivo je, da nista navedena sir in ned, iz čes^r sneno povzeti, da Je bila živinoreja razen kczjereje soraznerno slabo razvita in da tudi čebelastvo ni cvetelo. Dajatve žita so zelo skron-ne in jih plačujejo le posanezni knetje, največ tisti iz ni-žinskih predelov, kjer je bilo več rgiv in je žito tudi si-cer bolje uspevalo. Kruha torej že takrat v Halozah ni bilo dosti« Zelo pogcste so dajatve jajc in piščet, kopunov in kozličev, kar nan govori o dokaj razviten perutninarstvu in kozjereji. Desetino so plačevali ponekcd nanesto v blagu v da.narjiu Posebne dajatve so dajali upravniku - običajno vsaka huba kuplenik ovsa in en dan robote.

V prinerjavi z dajatvani drugod so bile na splošno vzeto dajatve v blagu kot tudi v denarju soraznerno najlme« Iz tega noreno zaključiti, da Haloze tudi takrat niso bile iz-razi-fopoljedelsko-živinorejska pokrajina, tenveč je bil pou-darek na vinogradništvu. Zeoljiški gcspod je bil zainteresi-ran, da dcbi od haloškega podložnika predvsen vinoJCos meni,da je bila dajatev vina v obliki gornine zelo visoka, saj je knet - sogornik noral oddati četrtino vsega pridelka. Iz objavljenega gradiva poPircheggerju je razvidno,

da so plačevali najnanj 1/2 vedra /ener ali enber/ in največ

p 5 veder gornineo Velika večina je placevela 1 vedro. Vino-

gradi torej niso bili posebno veliki* Skupno je noralo plača-ti 166 hasnovalcev vinogradov 264- veder vina. Če vzaneno za

/Kovačič navaja, da Žetalčane sosedje še vedno radi inenu-

jejo "kozaroe"/«

M9 Kos: Haloze v ptujskih urbarjih, 0., Str« 192, H. Pirchegger: Die nittelalterisc^eu Ctiftsurbare ..•• Str. 292-29^-e

- 107 -

osnovo račun o količini vinske dajatve in vsega vinskega pridelka K o s o v podatek, da je vedro verjetno nerilo po ptujski neri 26 in četrt litra ter inelo štiri žehtarje, poteri bi znašala skupna gornina 6.985 litrov in skupni pri-delek vina teh 166 vinogradnikov 27.940 litrov. Povprečni pridelek enega vinogradnika bi torej bil 167 litrov. To pa je več kot neverjetno, Sodin, da je pravilneje upoštevati Pircheggerjevo navedbo, da je vedro bilo si-cer različno, vendar je v obče nerilo okrog 105 litrov, Pri takšnen vedru bi znašala skupna vinska proizvodnja 110«880 litrov ali na vinogradnika povprečno 668 litrov in gornina 27*720 litrov. Takšna proizvodnja je nnogo verjetnejša, Ob predpostavki, da je dal ha vinograda 800 litrov vina, je bilo takrat v uradu Podlehnik okrog 150 lia vincgradov« Danes jih je na približno isten obnočju 320 ha, leta 1824 pa jih je bilo okrog 440 ha«

Iz Pircheggerjevih pcdatkov o popisu bcrl-skega gospostva iz leta 1542 zvemo sano za število podložnih

knetij* nič pa o posestno-velikostnih skupinah, dajatvah itd.

2

Te podatke dobino šele iz popisa leta 1754» Posestno-soci.al-

na striiktura nan kaže sedaj povsen drugačno sliko. Celih kne-tij, ki so bile nekoč v večini, sedaj sploh ne onenjajo, pol knetij je nalo, dosti je četrtknetij in še več kočarjev. Kmeč-ka posest je torej doživela nočno razkosanje. /Res so podatki iz dveh sosednih obnočr.i, vendar lahko snatrano, da razlike niso riogle biti bistvene/, Kaj več o življenju. in gospodar-jenju v Halozah is teh podatkov ne noreno razbrati. Nedvonno pa splošna gospodarska in še posebej vinska kriza, ki je zaje-la Štajersko v 18. stol., ni šla nino Haloz, P i r c h e -g g e r pravi, da so opustili v drugi polcvici 18, stol«

1 H# Pircliegger: Geschichte der Steiernark I. ... Str. 486,

2 Ho Pircliegger; Die Untersteiernark. ••• Str. 92.

- 108 -

nnogo vinogradov in da je tako pokrajina narsikje dobila drugačno podobo.

Stvarnejšo sliko o življenju v Halozah dobino iz že one-njenih opisov pokrajine, ki so nastali v začetku pretekle-ga stoletja, torej v času nastanka franciscejskega katast-ra, na katerega podatke bcn naelonil svojo podrobno anali-zo socialno - geografskih procesov. Kratek opis razner nan bo ponagal pri razunevanju nadaljnjega dogajanja.

Neznani pisec ugotavlja v drugen zvezku starejše serije "Steierische Zeitschrift /leta 1821/, da

Iz Anbroschitschevega podrobnega opisa Haloz noreno povzeti naslednje ugotovitve:

Haložani živi^jo skoraj izključno od vinogradništva, Pose-stva brez vinogracla so zelo redka. V splošnen so posestva najhna, Graščine, cerkev in neščani inajo znatne vinograde, predvseni v završken predelu in pri Vidu /Majski in Dravi-

1 H9 Pirchegger: Geschichte der Steiernark III. Str. 246,

- 109 -

njski vrh/. Pa tudi knetje s Ptujskega in Dravskega polja ter celo iz Hrvaške inajo precej najhnih vinogradov. Skup-no posedujejo zunanji posestniki četrtino vseh vinogradni-ških površin, Iz dohodka teh vinogradov plačujejo knetje da-vek in krijejo druge stroške gospodarstva. Poljedelstvo in živinoreja dajeta zelo nalo in večina pcsestnikov nora žito kupovati. Mncgi celo tako inenovani celi knetje, hodijo na Hrvaško nlatit, da si prislužijo nekaj žita« V deželi bi na-šli malo predelov, kjer živi knet takc slabo kot tu. Slabe letine in kriza so ga prignale na rob propada. Rešitev išče-jo v zadolževanju.

"V danih okoliščinah nanreč ljudem ne preostaja drugega kot da iščejo poncči pri prenožnih privatnikih v bližrgih me-stih in trgih; čeprav bi ti postavili za to ponoč katereko-li pogoje. Pohlep izkorišča stisko teh nesrečnežev sebi v prid in poncč dobijo navadno pod pogojen, da obljubijo pri-hodnji vinski pridelek na odplačilo dolga. Upnik poten pri-skrM potrebno pcsodo in odpelje -vino takoj po trgatvi. Ta-ke upnike, ki dado za vinski nošt vnaprej denar in sode, inenujenc nanoštnike,

Nancštnik čaka z določitvijo cene in z obračunon navadno tako dolgo, dokler splošna cena vina ni regulirana, tako da pri svcjen posojilu ne nore biti na izgubi; poten pristo-pi k cbračunavanju in določi poljubno ceno, cdvisno od nje-gove večje ali nanjše dobičkaželjnosti; pri ten ne pozabi odtegniti 5 ali 6 odstotnih cbresti. Tedaj se pokaže, kcliko ubogi grešnik še dolguje od naslednjega pridelka«

Ker je le redkokdaj nogoče, da bi dolžnik poravnal svoj dclg z enin sanin vinskin pridelkon, ned leton pa potrebuje do prihodnje trgatve ponovno podporo, ki si je ne nore priskr-beti na drug način, se nanovo zadolži pri najnilostljivej-šen nanoštniku in ostane odvisen od njega. Ce ponislino, da se ljudje navadijo tudi na veliko zlo in da postaja končno onenu, ki se nora tako pogosto zadolžiti,celo prijetno, če

- 110 -

najde v slu""ju-potrebe ali nepotrebncsti pri nanoštniku ved-no polno blagajno, tedaj je jasnc, kako se je noglo to zlo pri proizvajalcih. vina ukoreniniti in da ti z desatini vinski ni pridelki niso nogli odplacati dolgov, ki bi jih sicer pri prosten razpolaganju s pridelkon lahko poravnali z donoson treh vinskih pridelkov.

Kdor pozna te raznere, bo uvidel, v kakšne breznejne dolgove so ti ljudje zabredli v letih od 1812 do 1818, ko je bila pr-vo leto posoda dražja kot vino in v naslednjih letih nisc pri delali nnogo več vina kot za gorščino in izredno nalo žita in je cena za nernik rži narasla na 35 goldinarjev«

Snelo lahko trdino, da so v vsej deželi prebivalci tega obnoč-ja najbclj zadolženi in da lahko sanc pod zelo ugodnini oko-liščinani odplačajo svoje dolgove šele v 20 letih.

Ker je po letu 1817 cena nepreničnin padla, znašajo pri nar-sikateren posestniku dolgovi 2/3 več kot njegovo prencženje"

ICnetoe si pri delu drug drugenu ponagajo in uporabljajo soraz-nerno nalo dninarjev« Polanci obdelujejo vinograde v glavnem sani in le delocia na^jemajo dciaačine. Meščani in drngi neknet-je obdelujejo vincgrade z viničarji in dninarji.

Vinogradniška proizvodnja donačinov je na nizki stopnji, gno-jijo slabo, povprečni pridelek na oralu vinograds je 20 av-strijskih veder, Gojijo predvsein donače vinske sorte /lipo-šina/, ki so dokaj rodne, a dajejo vino slabše kvalitete. Najboljša vina pridelujejo v završken obinočju, Dobra so tu-di še cirkulanska in tista iz okolice Vidna, Završka vina dc-segajo za 30 % boljšo ceno.

Opis v bistvu sredrge za haloške raznere pa nočnejše knetije

A8 Anbroschitsch: Beschreibung ... Str. 155-156.

- 111 -

bo celotno sliko izpopolnil.

"Knet, ki ina tukaj navedenih od 6 šilingov do 1 funta ru-stikalnih davkov, velja že za zenljaka,

Ina običajno 4 do 5 oralov rgiv, 2 do 5 oralov travnikov, 8 ali 10 oralov pašnikov, goščav in gozdov in 1 do 1 1/2 orala vinogradov, pri čener slednji ne spadajo vedno k ru-stikalnenu posestvu, anpak nnogokrat pripadajo gorskenu pravu in so ali v isti občini, često pa tudi raztreseni v nalih parcelah v drugih občinah.

Knet, njegova žena in še 2 delaznožni osebi, bodisi člana družine ali posli, obdelu^ejo tako knečko posestvo,

Od živine inajo par volov mesne teže 6 stotov, včasih tudi par najhnih konj, par krav, nekaj svinj in več kokoši, go-si ali puranov.

Od ostalih gosioodarskih potrebščin inajo slabo orodje in še slabšo hišno opreno, ki jo pri inventuri le redko ocenijo na 50 goldinarjev, Če prištejeno pupilarne dolgove, znaša-qo dolgovi takaga gospodarstva povprečno 500 do 600 goldi-narjev*

Njiv ne obdelujejo po določeni in urejeni xjlor^ovni vrsti /kolobarjenju/ • Gojijo pšenico, rž, ječnen, oves / zadnji , dve vrsti le v nalem obsegu/, koruzo z bučani in fižolon, ajdo, bob s korenjem vnes, proso, lan ali konopljo /tudi v neznatni količini/, poten zelje, repc in, kronpir /sano na najhnih krpah/, Zenljo gnojijo za karuzo in zelje, tudi za ječnen in fižol, tu in tan tudi za pcenico.

Od teh 4 do 5 oralov njiv pridelajo, če odbijeno senensko žito in zelenjavo potrebno za gospodinjstvo, kmo za živino in lan, največ 24 nernikcv žita« Vinograd daje povirečno 2 četrtirgaka /štarina/ vina.

- 112 -

Malo količino pridobljenega sadja porabijo večinoma doma; le redko ostane kaj za prodajo.

Deželnoknežje dajatve in davki znašajo pri takem posestvu približno 35 goldinarjev.

Zemljiške dajatve so:

Gorščina in vinska desetina 2 do 3 avstrijska vedraj

tlaka in rabotnina 15 do 18 goldinarjev.

Naturalna rabota, ker se ta nikjer ne izterja samo v naravi, 20 do 30 dni.

.Snopovina od pšenice, rži, ječmena in ovsa. Župniku in cerkovniku za bero približno 1 1/4 mernika žita, nekaj svinjine in lanu. Poleg tega obstaja še prostovoljna bera vina in žita za duhovščino in učitelje. Pri vinski zbirki zemljak ne pride izpod 10 do 15 bokalov vina. Razen tega mora opravljati še cestno tlako in tlako za javna po-slopja in prispevati še posebej h kritju okrajnih izdatkov*

Jasno oe» ^a Ppi takih razmerah ne ostane nič žita za proda-jo. Vse prej naštete davke in dajatve, obresti od posojila, stroške za obdelovanje vinogradov, plačilo potrebnih dnin pri ostalem gospodarstvu, izdatke za sol, za nabavo in po-pravilo hišnega in gospodarskega orodja, za obleko in plačo poslov mora kriti donos prodanega vina; medtem ko živinore-ja, maloštevilna sadna drevesa in gozdovi dajajo letno le malo produktov za prodaj.

Tak kmet ima tedaj letno približno 1 1/2 štartina vina na prodaj in zanj dobi s sodom vred 100 do 150 goldinarjev; od tega pa mu nič ne ostane za odplačilo dolgov. Ce pa hoče plačati dolgove, se lahko na svojem posestvu obdrži samo? če dobi pri ustrežljivem namoštniku zopet denar na posodo*

Vsakdanja izkušnja potrjuje te razmere tukajšrgih kmečkih go-spodarstev. Samo oni redki kmetje in gorniki se lahko znebiji dolgov, ki slučajno podedujejo ali priženijo denar ali dobiji

- 113 -

toliko nezadolženih vinogradov, da lahko zaradi večjih vinskih pridelkov sčasoma odplačajo dolgove,

Samo po sebi se razume, da so v Halozah tudi nekatera več-ja in boljša pa tudi mncga manjša in slabša gospodarstva in zato obstajajo premožne«jši pa tudi še revnejši kmetje, kakor so ti, katerih gospodarstva sem pravkar opisal. Ne glede na to daje ta opis na splošno verno sliko gospodar-skih razmer haloških rustikalnih kmetov; kajti redke izje-me, ki jih je povsod, ne morejo v glavnen ničesar spremeni-ti. Želel bi s tem popraviti zmotno mnenje, ki ga nalošte-vilni prenožni kmetje iz zelo revne pokrajine vzbujajo pri mestnih prebivalcih.

1 A. Ambroschitsch: Be8chreibung..... Str, 169-172#

- 115 -

OBDOBJE MED L E T I 1824 - 1935 OBDOBJE PROPADANJA DCMAČIH GOSPODARSTEV

VINORODNE HALOZE LETA 1824

Vinorodne Haloze obsegajo 49 katastrskih občin, ki so meri-le leta 1824 14.055 ha.1 Ž g e č je leta 1935 dobil površi-no 13.994 ha, medtem ko sem dobil za leto 1963 površino 13.996 ha. Razlika med stanjem leta 1824 in 1935 izvira ne-dvomno iz bolj ali manj točnega preračunavanja, razlika med starim in sedanoim stanjem pa je nastala, ker so pri kata-strski občini Dolane zmanjšali površino vode /Drava/ za 35 ha. Največja katastrska občina je Gruškovje, ki meri 1074 ha, najmanjša pa katastrska občina Meje, ki meri le 63 ha. Fovprečna velikost k. o. Je 286 ha, kar je sorazmGrno malo. 19. katastrskih občin meri pod 200 ha. Nedvomno je taksni razdelitvi botroval razdrapan teren. Od leta 1824 do danes je doživelo večje spremembe pet katastrskih občin. Pri Dola-nah so odmerili del toka Drave. Katastrski občini Belski vrh so med obema vojnama zaradi ureditve mej med političnima občinama Zavrč in Sv. Barbara odvzeli 55 ha in jih dodelili katastrski občini Veliki vrh. Istočasno so iz istega razloga zmanjšali za 80 ha katastrsko občino Veliki Okič in povečali

1 Podatek je rezultat določenih korektur, ki sem jih moral izvršiti, ker sem ugotovil, da se zbirniki po k.o. no uje-majo s seštevki posameznih parcel. Razliko so pri posaraez-nih kataotrskih občinah znašale tudi po več ha.

- 116 -

katastrsko občino Mali Okič.

Zeml.jiške kategz;oritje

Posamezne zemljiške kategorijo so leta 1824 obsegale nasled-nje površine:

VINORODNE HALOZE TABELA 1

Zemljiške kategorije - 1824

zemljiške ----------% v odnosu aa-----------

kategorije ha celotno produkt.kmetij. Obdelov.

površino površ. površ. površine

njiva in vrt 2.698 19,2 20,1 33,3 61,4

travnik 1.452 10,4 10,8 17,9

sadovnjak 96 0,7 0,8 1,3 2,2

vinograd 1.599 11,4 11,8 19,7 36,4

pašnik 2.258 16,0 16,9 27,8

gozd 5.313 37,9 39,6

neproduk.površ. 619 4,4 -

/voda,pota,nero-

dov., stavb./_____________________________________________

S k u p a o 14,035 ha 100 100 100 100

Iz preglednice je razvidno, da je zavzeinal največje površine g o z d, saj je obsegal 5*313 ha ali 37,9 % celotne površine, oziroma 38,9 % produktivnih površin. Od 49 katastrskih občin je gozd na prvem mestu v 35, na drugeci mestu v 11, na 3. me-stu v dveh in na čotrtein nestu v eni katastrski občini. Gozd je obsegal nadv50 % vseh površin v šestih katastrskih občinah, blizu 50 %Vpa v sedmih sedmnih katastrskih občinah. Največ ga Je bilo v katastrski občini Straona,kjer je pokrival 60 % vseh površin, najmano pa ga je bilo v katastrski občini Sko-rišnjak, kjer je zavzemal konaj 15,6 %. Na gozdu so bili bolj bogati zahodni in predvsem višji jugozahodni predeli. Precej

- 117 -

ga je tudi na severovzhodu, kjer se vleče nad Dravc, velik strnjen kompleks nekdanjega graščinskega gozda Veliki vrh, Hrastovec,Zavrč. Med izrazito dolinskini katastrskimi obči-narai ga ima v povprečju dosti Medribnik, ki je v južnem ob-mejnen predelu povsem pod gozdom. Nasploh so v zahodnem in jugozahodnem predelu večji strnjeni gozdni konpleksi, ned-tem ko so drugod gozdovi raztrgani na nanjše zaplate./KG 1/

Med kmetijskimi površinami, ki so cbsegale 8.10$ ha, so po obsežnosti na prvera nestnu njive in vrtcvi. /Vrtov oe ugotovloenih samo 7,75 ha, zato jih ne obravnavam posebej/. S površino 2.698 ha so obsegale njive z vrtovi 19,2 % vseh površin, oziroma 20,1 % produktivnih površin. V odnosu na kmetijske površine so njive predstavljale 33»3 %•> v odnosu do obdelovalnih površin pa 61,4 % površiru Po raz-sežnosti so bile na prvem mestu v 10 katastrskih občinah, na drugem mestu v 24 katastrskih obcinah, na tretjem v 11 kata-strskih občinah in na četrtem mestu v 4 katastrskih občinah. Največjega deleža njiv v odnosu na ostale zemljiške katogo-rije pa nimajo samo dolinske katastrske občine, temveč tudi nekatere višinske kot npr. Goričak, Festike, Paradiž. Nad $0 % njivskih površin imajo še katastrske občine Dravci, Zavrč, Pristava in Pestike, sledijo pa Dolane in Cirkulane. V Maj-skem vrhu so obsegale njive komaj 7,2 %, le nekaj nad 10 % pa v Stanošini, Sedlašku in Trdobojcih. V vseh primerih, kjer prednjačijo njive, so gozdovi na drugem mestu, le v Dolanah je pred gozdom še travnik. Praviloma je manj njiv tam, kjer je več gozda in obratno. Izjemi sta Vareja in Zavrč, ki pa skoraj nimata vinogradov.

Med kmetijskimi površinami so z 2.258 ha na drugem mestu p a š n i k i . Prevladujejo v dveh katastrskih občinah, na drugem mestu so v osmih katastrskih občinah in na trejem mestu v 15 katastrskih občinah. S 44,7 % vseh površin pred-njači pašnik v Malem Okiču, sledijo pa z 41 % Skorišnjak, katastrska občina kjer sno ugotovili najnanj gozda. Najmanj je pašnikov Dolanah, samo 2^7 %• Sorazmerno majhne površine

- 118 -

so tudi na Mejah, v Veliken in Belsken vrhu ter Gorci. ±ov-sod pod 1C %.

Vinograd zavzena s 1.599 ha in 11,4 */o vseh površin četrto, ozirona z 19>7 % tretje nesto ned knetijskirii povr-šinani. V odnosu na obdelovalne površine pa obsega 36,4 % le-teh. Po svojem nestu v gospodarstvu Haloz je kljub soraz-nerno skromnenu obsegu vinograd najponenbnejši, Fo odnosu do vseh površin je prvi v 2 katastrskih občinah, drugi v 3> tretji v 12, četrti in peti pa v 16 katastrskih občinah, /KG 2/.

Fogled na karto nan pokaže, da je vinograd najncčneje zastopan v celotnen severovzhodnen delu /završki ckoliš/, ki obsega 1$ katastrskih občin in ga dolina Bele in Belice ostro loči cd ostalih vinogradniško razvitejših krajev osrednjega dela. V ten predelu je z vinsko trto zasajenih okrog 20 7o vseh pcvr-šin in okrog 45 % vseh obdelovalnih površin. Izjeno dela ka-tastrska občina Zavrč, kjer je le 1,5 iia vinograda, Najbclj vinogradniška je katastrska občina Belski vrh, saj so tu vi-nogradi daleč na' prvec nestu - z 71 ha zavzenajo 37 /o vseh površin, 54 % vseh kmetijskih površin in celih 71 % obdelo-valnih površin. Boljši odnos ima sano še Majski vrh. Kot drugo dokaj intenzivnc vinogradniško področje se nan ka-že gričevje ned dolinana Bele in Fsičine, kjer obsegajo vi-nogradi v pcvprečju okrog 15 % vseh površiru Izstopa katastr-ska občina Faradiž z 21 /> udeležbe vinograda,

Kot tretji v celoti vinogradniško najnanj intenziven predel se nan kaže naoobsežnejši predel gričevja ned dolinana Fsi-čine in Rogatnice, Tu dosegajo Vinorodne Haloze v južnih pre« delih svoje najvišje vrhove, ki se dvignejo celo nad 5C0 n. Pcvprečen delež vinograda v odnosu na vse pcvršine znaša ne-kaj pod 10 %. Kot otok izstopajo Trdobojci, kjer zavzenajo vincgradi 20 /o vseh površin. Foseben rajcn pa predstavljajo severovzhodni predeli nad Dravinjo, kjer tvorijo Dravinjski in Majski vrh ter Fodlehnik na vzhodni strani Rogatniške doline ter Gorca in Dežno na zabodni strani drugi, završkenu,

- 119 -

pcdoberu toda nanjši rajon z nad 15 /'-no udeležbo vinograda. Podobno kot v završken predelu Belski vrh tu izstcpa Majski vrh, ki ina najvišjo udeležbo vinogradcv na celotnen. področ-ju - le-ti nanreč cbsegajc 38 % vseh površin, 56 % ki.:etij-skih površin in skcraj 84 % obdelovalnih pcvršin /Majski vrh ina najnižji- % njiv!/. V zahodnen predelu imajc konaj cnenbe vredne pcvršine vinogradov dclinske katastrske cbčine Stano-šina /samc 0,39 ha/ in Zakl.

Fo kvaliteti vinskega pridelka je pc takratni sodbi absclut-no'vodil vzhodni - završki okoliš. Ta vina so bila iskana in vedno tudi bcljše plačana. Na drugen nestu

Ker je širših delov dolin nalo, so travniki šele na peten nestu, s ten ko zavzenajo 10,4 % vseh površin. Med zemljiškimi kategorijami nimajo prvega mesta nikger, na dru-gem mestu so v treh katastrskih občinah in na tretjem v 9 katastrskih občinah. Največje površine travnikov ima Sedla-šek /161 ha ali 26 °/c vseh površin/. Sledijo dolinski kraji Stanošina, Dolane, Cirkulane, Sp. Leskovec. Najmanj travni-ka je v Drenovcu, komaj 1 ha ali 1,4 %.

Presenečajo presenetljivo majhne površine sadovnja-k o v , koinaj 96 ha ali 0,7 % vseh površin, oziroma 1,2 % kmetijskih površin. Poleg tega pa je 2/3 teh sadovnjakov re-gistriranih v Gorci /35 ha/ in Podlehniku /28 ha/. V 24 ka-tastrskih občinah, kar predstavlja 1/2 vseh obravnavanih ka-tastrskih občin, sadovnjak sploh ni zabeležen. Tako je npr, na celem ^t.cčju današnjega krajevnega urada Zavrč registri-ranih le 0,44 ha sadovrgaka. Nedvomno, da to ni realea pri-kaz dejanskega stanja, čeprav nam vsi opisovalci Haloz iz za-četka preteklega stoletja poročajo, da je sadjarstvo zelo slabo razvito, Pravih urejenih sadovnjakov res ni bilo, ozi-roma so fco bile manjše površine. Večje površine sadovnjaka v Podlehniku je pripisati državnenu posestvu Turnišče, v Gorci

- 120 -

pa samostanu in meščanom, deloma pa tudi popisovalcu, saj je ugotovljenih nekaj desetin manjših sadovnjakov /3 dc 10 a/. Kmečki sadovnjaki so verjetno zajeti pod pašnikom, kajti okrog doma so imeli nasade sliv in drugega drevja /še do danes se je ohranil naziv "slivjakVi v vinogradu pa so sadili breskve.

P o t a , vode in močvirja so obsegala 481 ha ali 394 % vseh površin. Nerodoviteo svet je zavzemal samo 62 ha ali 0,4 % vseh površin in je skoraj v ce-loti v katastrskih občinah Velika Varnica /35 ha/ in Gradišča /24 ha/. V Veliki Varnici so to bili manjši kompleksi plazo-vitih strmin, v Gradiščah pa že omergen strmi breg slutene tektonske prelomnice, ki ga podjeda Drava. Stavbišča so obsegala 76 ha ali 0,5 % vseh površin. Sorazmerno majhne površine kažejo, da so domovi in druge zgradbe v Halozah majhne.

Iz pregleda je nadalje razvidno, da so obsegale k m e t i j-s k e površine 8.103 ha ali 57>7 % vseh oziroma 60,4 % pro-duktivnih površin. Obdelovalne površine so obse-gale 4.393 ha ali 31»3 % vseh površin oziroma 53 % vseh kme-tijskih površin. Odnos med njivami in vrtovi ter vinogradi je bil tak, da so vinogradi obsegali 59 % njivskih površin, v vzhodnem predelu pa celo 63%. Travnate površi-ne so obsegale 3.807 ha ali 27,1 % vseh površin, odnosno 47 % kmetijskih površin.

Lastništvo nad zeml.jo

V uvodu in v polgavju o zgodovinskem razvoju pokrajine je bi-lo ugotovoljeno, da je razvita in dobičkanosna trgovina z vi-nom ustvarjala vinogradniški proizvodnji konjuakturen polo-žaj. Od tod tudi želja meščanov, plemičev, samostanov, korpo-racij in tudi kmetov v nižinskih predelih, da se dokopljejo do vinograda, ker iz izkupička od prodanega vina pokrivajo izdatke za druge potrebe in razne dajatve. Ta težnja, ki sega

- 121 -

daleč nazaj v začetke utrjevanja fevdalnega reda pri nas, se je z oačanjem meščanstva in končno s prevlado kapitali-stičnega libelarnega gospodarstva v drugi polovici pretekle-ga stoletja saino še potencirala. Okusna haloška kapljica je pritegovala pozornost in tako nam že naostarejši urbarski zapisi in drugi dokumenti izpričuoejo, da so bili lastniki oziroma hasnovalci haloške zemlje predvsem vinogradov raešČa-ni, korporacije, cerkev in ravninski kmetje. Po A m b r o-schitschevi sodbi so omenjeni posedovali okrog 1/4- vseh vinogradniških površin torej že zdavnaj v tujih rokah.

1/4- vseh vinogradniških površin. Del haloške zemloe je bil

Iz franciscejskega katastrskega elaborata iz leta 1824- sem lahko podrobneje ugotovil naslednje stanje.

Tujci /s tem imenom označuoem vse posestnike, ki niso doma iz Vinorodnih Haloz/ niso imeli posesti v vseh katastrskih obči-nah, oziroma je bila velikost te posesti v posameznih kata-

strski^L občinah zelo različna. Pravilomc. ne bil delež posesti

vecji tujcev v tistih katastrskih občinah oziroma celih okolisih,

ki so bili zaradi odličnih mikroklimatskih in pedoloških raz-mer znani kot prvovrstni vinogradniški okoliši - to sc pred-vsem završki okoliš, ki Je segal do doline Bele ter severo-zahodno področje gričevja nad Dravinjo - podlehniški okoliš. V teh predelih jg tudi odstctek vinogradov v cdnosu na kme-tijske in obdelovalne površine največji. To pa so tudi prede-li, ki so bili ptujskim meščanoin in kmetcn s Ptujskega in Dravskega polja najbližji in, ker so jih zadnji pravilona sa-ni obdelovali, tudi najbolo pri roki. V obnejnih katastrskih občinah so imeli nekaj nanjših vinogradov tudi knetje iz so-sednih hrvaških naselij /gelj podrobno študijo c Goričaku/. Kvaliteta vinogradniških površin in bližina sta bila torej osnovna faktorja, ki sta odločuooče vplivala na število in delež tujcev pri lastništvu nad vseni površinani in še prav posebej na vinogradih, saj so bili slednji tako rekoč glavni

1 A. Anbroschitsch: Beschreibung ... str. 154.

- 122 -

faktor, ki je tujce vabil v Halcze. Ob tej ugotcvitvi se pc-raja nisel, da so verjetno že prebivalci Poetovia ineli iz istih razlogov glavne vincgradniške površine v Halozah prav v teh obrobnih področjih, ki sc j±m bila tudi lahko dostopna. Do završkega okoliša je vodila glavna vcjaška cesta, do pcd-lehniškega pa nogcče cesta, ki jo onenja kot nožno Abranic. Naši predniki so tcrej našli tu razvito vinogradništvo, ga prevzeli in naprej gojili, Zenljiški gcspod pa je kasneje te vinogradniške pcvršine dodelil ali prodal neščanca, pleni-čen, samostanon, župnijan in svcjin ter drugin gosposčinan podložnin kneton, živo zainteresiran, da dobi v cbliki gcrni-ne činveč dobrega in na vinsken trgu iskanega haloškega vina.

Zgoraj navedene trditve in razglabljanja bon skušal dokazati s podatki, Zato sen izbral 14 vzročnih katastrskih občin in Jih razvrstil v štiri skupine - A, B, C in Č. V skupini A so štiri katastrske občine, ki predstavljajo tiste katastrske občine,v katerih tujci sploh niso ineli nobene posesti ali pa ta ni obsegala več kot 10 % vseh površin; v skupini B so štir-je reprezentanti tistih katastrskih občin, kjer so tujci ine-li 11-25 % vseh površin; v skupini C sc tri k. o., kot pred-stavniki tistih katastrskih obcin, kjer so ineli tujci 26-50 % vseh površin, in v skupini Č so zopet tri zastopnice tistih katastrskih občin, v katerih sc imeli tujci nad 50 % vseh površin.

Pri vseh tabelah bcn uporabljal naslednje kratice: D - dona-čin, knet dcna iz tiste katastrske občine; H = Haložan, knet iz sosedne haloške katastrske občine; P = Polanec, knet s Ptujskega ali Dravskega polja; 0 = ostali, to so neščani in dr gi nekaetje ter zaradi poenostavitve tudi redki hrvaški knet-je.

TABELA 2

V skupino A bi lahko po oceni pcleg navedenih prišteli še naslednje katastrske občine: Cirkulane, Meje, Pohorje, Mali Okič, Belavšek, Skorišnjak, Dravci, Spodnji Leskovec, Mala Varnica, Ložina, Zakl in Kozninci. V tej skupini so z izjeno

- 123 -

VINORODNE HALOZE TABELA 2 Delež tujcev na halcški zenlji - 1824

Katastrska Število tu- Tujci sc posedovali vseh površin

jih lastni- -------------------------------

kuV__________P___________0__________Sk__m

P 0 Sk ha % ha % ha %

Drencvec -55'-- 57 5 7

Gradišče 1 1 - '- 1 0,5 1 0,5

Vel. Varnica 6 6 - "¦- 16 3 16 3

Stancšina - _ - -_ _ _ _ _

Skupaj A - 12 12 - 22 2 22 2

Turški vrh 10 15 25 12 3 79 19 91 22

Paradiž 19 5 24 18 8 8 4- 26 12

Gradišča 4-3 1 44 54 11 5 1 59 12

Gruškovje 8 6 14 29 3 121 11 150 14

Skupaj B 80 27 107 113 5 213 10 326 15

Belski vrh 102 5 107 76 42 8 4 84 46

Dravinjski vih 18 6 24 54 19 60 21 114 40

Dežno 21 7 28 21 8 73 28 94 36

Skupaj C 141 18 159 151 21 141 19 292 40

Goričak 4 23 27 5 3 19 54 96 57

Majski vrh 35 17 52 45 21 153 70 198 91

Gorca 153 23 176 173 26 187 30 360 56

Skupaj Č 192 63 255 223 22 431 42 654 54

Skupaj Vi-

norodne

Haloze 950 7,0 2.090 15,3 3*040 22,3

- 124 -

dolinskih katastrskih obcin vse katastrske občine cb južnen, najbclj cddaljenem pcdročju. Polancev takrat tu pravilona še ni bilo. Večino skupine "cstali" pa so tvorili hrvaški knet-je.

V skupino B: Pestike, Kcrergak, Brezcvec, Gruškove, Medrib-nik, Pristava, Slatina, Repišče, Veliki Okič, Zgcrrgi Lesko-vec, Trdobojci, Sedlašek, Strajna, Rodni vrh in Jablovec. To so sredinske katastrske občine.

V skupino C: Zavrč, Hrastovec, Gorenjski vrh, Vareja, Ljub-stava in Dolane. V tej in naslednji skupini so z izjemo Za-vrča in Dolan najbolj vinogradniške katastrske občine. V Do-lanah in Zavrču sta bila sedeža gospostev Borl in Zavrč, ki Jih prištevamo v skupino "ostali".

V skupino Č: Veliki vrh in Podlehnik,

Podatki TABELE 2 prepričljivo dokazujejo, kako različen de-lež so imeli v svojih rokah tujci v posameznih katastrskih občinah in kako so se dejansko koncentrirali na dva za kva-litetno vinogradniško proizvodnoo najbolj ugodna rajona.

Posestniki skupine "ostali", ki so jo tvorili predvsem mešča« ni nemške narodnosti iz Ptuja in Gradca, samostani in razna gospostva, so bili sorazmerno maloštevilni in so imeli veči-no poleg skupine A samo še v Turškem vrhu in Belskem vrhu. Bilo jih je skoraj 4 krat manj kot Polancev, a so posedova-li skoraj enkrat več zemlje. Posebno močna je bila njihova udeležba v skupini Č, kjer so imeli 42 % vse zemlje. Nekaj več zemlje so imeli Polanci le v skupini C, k

Zbrani podatki kažejo, da je bilo leta 1824 že 22,3 % vsega ozemlja Vinorodnih Haloz v tujih rokah.

Ugotovili smo že, da je bil glavni interes tujcev v Halozah usmerjen na vinograd in da so torej bila z nekaterimi izje-mami gospodarstva tujcev vinogradniška gospodarstva. Poglejmo"f

- 125

kaj nam bosta o tem povedali nasledn«ji tabeli, ki prikazu-jeta iste katastrske občine kot TABELA 2.

VINORODNE HALOZE

Delež vinogradov po katastrskih občinah - 1824

TABELA 3

Katastrska Površina % vinograda v odnosu do:____

občina Iov°vra" vseh ^?*«" Ob^el°-__________________^ Povrfin g&m ^ovglin

Drenovec 8 11 25 33

Gradišče 11 7 14 35

Velika Varnica 49 9 15 35

Stanošina______________-__________-_________-_________-

S k u p a j A 68 6 12 29

Turški vrh 76 18 27 45

Paradiž 49 21 . 28 40

Gradišča - 72 14 28 39

Gruškovje______________86__________8________16________J6___

S k u p a j B : ¦ 283 13 23 40

Belski vrh 71 37 54 71

Dravinjski vrh 51 18 28 46

Dežno_________________42_________16________27________48

S k u p a o C 164 22 35 55

Goričak 34 20 28 44

Majski vrh. 85 38 56 83

Gorca________________104_________12________36________53

S k u p a j 6 223 22 39 59

SKUPAJ A+B+C+Č 738 14 26 48

V skupini A je procentualno najmarg vinogradov tako v odnosu na vse, kakor tudi v odnosu na kmetijske in obdelovalne povr-šine. Tabela torej potrjuje našo prejšnjo ugotovitev, da so

- 126 -

to vinogrsdniško manj razvite katastrske občinc. V skupini B se odnos 100 % poveča. Tudi v skupinah C in Č, ki sta pc pro-centualnem odnosu zelo blizu, se delež vincgradov v primerja-vi s skupino B občutnc poveča, tako da doseže 35 oziroma 59 % kmetijskih ter 55 in 59 % obdelovalnih površin.

V celoti zavzemajo vinogradi v obdelanih 14 katastrakih cbči-nah 14 % vseh površin, kar je za 2,5 % več kot na celotnem področju. Tako sta tudi ostala dva procentualna odnosa neko-liko previsoka, vendar nam kaže T^BELA 3 v bistvu pravilen od-nos ined posameznicii skupinami.

TABELA 4

Delež tujcev na vinogradniških površinah od skupine do skupi-ne katastrskih občin rapidno raste, saj je v skupini Č skoraj za 10 krat večji kot v skupini A. V skupini B in C je bil de-lež Polancev in "ostalih" skoraj eaak, v skupini Č pa sc ime-li "ostali" nad 100 % večje površine. Tujci sc iineli skupno kar 32,7 % vseh vinogradcv.

Številke iz TABELE 4 še bolj potroujejo ugotovitve, ki smo jih pcstavili na osnovi podatkov TABELE 2. Osncvni interes tujcev so bili vinogradi nasploh, prvorazredne vinogradniške lege pa še posebej. Ce primerjamo podatke iz TABELE 3 in 4 s preglednimi kartami o deležu vinogradov in že omergenin vino-gradniškin zemljevidoia Haloz, poten dobi^o naši zaključki še bolj neizpodbitno veljavo.

Velikost posesti dcmačinov in tu.jcev

Rezultati štetja iz leta 175^? prvi opisi Haloz iz začetka preteklega stoletja in še pcsebej Anbroschitsc he-v a študija nan onogočajo splošno ugotovitev, da so ineli haloški knetje na splošno majhna posestva, da je bilo velikih kmetij malo, kočarjev in četrtkmetov pa dosti. Dalje zvemo od Ambroschitscha, da so imeli km©tje s Ptujskega in Dravskega

1 M.Veselič in drugi: Haloze - Vinogradniški zeiriljevid.

- 127 -

VINORODNE HALOZE TABELA 4

Delež tujcev na vinogradniških površinah - 1824

Katastrska Tujci so posedovali vinogradniških površin

občina p q ~

ha % ha % ha %

Drenovec - - • 2,45 25 2,45 25

Gradišče - - 0,40 4 0,40 4

Velika Varnica - - 3,60 7 3,60 7

Stanošina - -

Skupa.jA - - 6,45 9 6,45

Turški vrh 4,67 7 20,47 29 25,14 27

Paradiž 5,59 11 2,68 5 8,27 16

Gradišča 19,16 26 1,01 1 20,17 27

Gruškovje 0,31 - 2,31 3 2,62 3

S k u p a j B 29,73 10 26,47 9 56,20 19

Belski vrh 33,46 57 4,38 7 37,84 64

Dravinjski vrh 6,17 12 14,28 27 20,45 39

Dežno 5,99 14 26,02 62 32,01 76

S k u p a j C 45,62 28 44,68 27 90,30 55

Goričak 1,56 5 26,00 76 27,56 81

Majski vrh 12,85 16 66,69 78 79,5^ 94

Gorca 48,42 47 38,90 37 87,32 84

S k u p a o Č 62,83 28 131,59 59 19^,42 87

S K UPA J

Vinorodne Haloze 178,00 11,1 345,00 21,1 523,00 32,7

- 128 -

polja /domačini jih nazivajo s skupnim imenom "Folanci", za-to se bom v nadaljnem posluževal tega poimenovanja/ in celo kmetje s sosednih hrvaških vasi, majhna vinogradniška pose-stva, meščani, korporacije in samostani pa praviloma velika posestva z močnim deležem vinograda.

Podobno kot za ugotavljanje lastništva nad vsemi površinami in še posebej nad vinogradi v prejšnem poglavju, sem tu iz~ bral 10 tipičnih katastrskih občin, da bi iz teh podrobnih podatkov dobil stvarnejšo podobo takratnega starga.

VINORODME HALOZE TABELA 5

Velikost posestva domačinov in tujcev v ha - 1824

Katastrska D_____________f____________^_______

občina naj- naj- naj- na

manjše večje manjše večje manjše večje

Belski vrh 0,40 15,35 0,01 2,48 0,40 3,52

Dežno 0,31 25,05 0,13 3,84 0,26 29,89

Dolane 2,74 19,72 - - - 56,87

Gorca 0,29 22,54 0,10 10,22 0,37 64,29

Goričak 0,83 13,41 0,84 1,61 0,02 15,85

Gruškovje 0,01 28,81 0,47 9,51 2,74 54,49

Majski vrh 0,31 4,77 0,20 6,63 0,38 27,80

Paradiž 0,16 12,80 0,11 3,76 0,06 6,17

Turški vrh 0,27 27,14 0,31 5,41 0,14 25,38

Velika Varnica 0,50 47,52 - - 0,24 6,71

Na TABELI 5 padajo nedvomno najbolj v oSi neverjetno majhna poscstva, ki merijo komaj 0,01 ha ali le nekaj več. Tako je v Gruškovju, Belskem vrhu in Goričaku. V Belskem vrhu ima S. K. iz Gajevc 1,4 a travnika /pos. list. št. 100/, ali v Goričaku kmet iz sosodne hrvaške Dubrave 2 a travnika. Pose-sti pod 0,10 ha je sorazmerno precej predvsem pri F-olancih.

1 A. Anbroschitsch: Beschreibung ... str. 153-154.

- 129 -

Pri skupini "ostali" so najmanjša posestva v večini primerov last kmetov iz hrvaških vasi.

Največji haloški kmet je bil doma iz Velike Varnice. Posedo-val je 4-7,52 ha zemlje. Sicer pa

VINORODNE HALOZE TABELA 6

Fovprečna velikost posesti doinačinov in tujcev v ha - 1824

Katastrska D F 0

občina

Belski vrh 3,27 0,74 1,65

Dežno 6,27 1,04 3,90

Dolane 10,04 - 56,87+

Gorca 5,04 1,25 5,82

Goričak 4,38 1,30 3,94

Gruškovje 4,12 3,63 20,16

Majski vrh 1,43 1,29 9,01

Paradiž 2,84 0,93 1,69

Turški vrh 4,91 1,19 5,29

Velika Varnica____________3^77___________I___________2,72____

S k u p a j 4,60 ¦ 1,42 6,02

+/Tovje strnjena posest gospoščine Borl, ki^je imela svcj se-dež - grad v Dolanah. Pri izračunu povprečne velikosti po-sesti skupine "ostali" teh površin nisem upošteval, ker bi nam bila s teui realna slika pokvarjena./

- 130 -

če izvzamemo pri domačinih dva ekstreina - Majski vrh in Dola-ne, potem se gibl

Ker pa so povprečki v TABELI 6 izračunani za donačine na os-novi podatkov za pcsest v doinači katastrski občini, je dob-ljeni povpreček nu

Povprečna velikost posesti Polancev se giblje med 0,74- ha -3»63 ha, ali skupno povprečje 1,42 ha. Povprečje v Gruškovju noramo oceniti kot izjenno, ker takšnega ne najdemo nikjer več. V Gruškovju je imelo posest 8 Polancev v izmeri 29 ha med njimi največji 9»51 ha. Večina površine pripada gozdu in le eden je imel tudi vinograd. Dobljeno povprečje 1,42 ha je zato nekoliko previsoko in bi bilo bliže resnici okrog 1,10 ha.

Za skupino "ostali" je s tem, da nismo upoštevali posesti gospodstva Borl, povprečje realno. Če pa bi v tej skupini posebej obravnavali meščane in cerkveno posest ter posebej posest hrvaškiii kmetov, potem bi se povpreček pri meščanih dvignil; pri hrvaških kmetih pa bi znašal okrog 1 ha.

1 A# Anibroschitsch: Beschreibung .... Str, 15$

- 131 -

Navedeni podatki potrjujejo v osnovi pravilnost uvodoma po-stavljene trditve, ki jo bo TABELA 7 še podkrepila.

VINOEODNE HALOZE

TABELA 7

Število domačih posestnikov po socialno posestnih kategorijah 1824

občinarSka °~°>5 °^'1 l"2 2"3 5"5 5~8 8~10 10* Sk

Belski vrh štev- * 2 • 4 5 1 2 1 1 19

% 15 10 20 25 5 10 5 5 100

štev, 2 1 115135 19

Dežno % 10 5 5 5 27 5 16 27 . 100

štev. - - -1-427 14

Dolane % - - -7-29 14 50 100

štev. 5 6 4.528-434

Gorca % 15 18 12 15 6 23 - 12 100

štev. - 24 133 -2 15

Goričak 0/q - 13 27 7 20 20 - 13 100

štev. 59 23 24 19 21 24 9 22 201

Gruškovje 0/q 29 n 12 1Q n 12 4 1]L 10Q

štev. 2 4 - - 2 - - - 8

Majski vrh % 25 50 - 25 - 100

štev. 16 18 7 3 3 7 4 3 61

Paradiž % 26 30 11 5 5 11 7 5 100

štev. 1 4 88 10 826 47

Turški vrh % 2 9 17 ' 17 21 17 4 13 100

štev. 38 22 17 5 14 11 8 16 131

Vel.Varnica % 29 17 13 4 11 8 6 12 100

štev. 126 82 69 48 61 68 29 66 549

SKUPAJ 0/0 23 15 13 9 11 12 5 12 100

38 33 17 12

- 132 -

Številčno

Najboljšo posestno strukturo so imele Dolane, sledita Dežno in Turški vrh. Najslabšo pa je imel Majski vrh, kjer največ-ji kmet ni dosegel 5 ha.

VINORODNE HALOZE TABELA 8

Velikost vinogradov domačinov in tujcev v ha - 1824

Katastrska D P 0

obcina naj- naj- naj- na0~ naj- naj-

manjši večji manjši večji manjši večji

Belski vrh 0,13 1,28 0,07 1,25 0,08 2,40

Dežno 0,14 0,80 0,05 0,67 0,17 11,40

Dolane 0,13 O-,93

Gorca 0,04 2,55 0,12 4,59 0,29 5,69

Goričak 0,22 1,08 0,26 0,52 0,24 6,11

Gruškovje 0,01 3,28 . - 0,47 0,59 2,15

Majski vrh 0,18 2,33 0,05 0,05 2,88 11,90

Paradiž 0,05 1,37 0,11 1,11 0,06 1,77

Truški vrh 0,13 1,46 0,18 1,70 0,11 5,10

Velika Varnica 0,02 1,73 - - 0,24 1,89

- 133 -

Podatki TABELE 8 nam kažejo, da so imeli domačini ponekod tu-di zelo majhne vinograde, komaj po nekaj arov. Tudi povprečje največjega vinograda ni posebno visoko. Podobno je bilo sta-nje pri Polancih, le da so ti imeli marg večjih vinogradov, zato je bila povprečna velikost njifciovega vinograda precej manjša, kot bomo to videli iz naslednje tabele. Bistveno več-je vinograde pa je imela skupine "ostali". Povprečje najmanj-šega in največjega vinograda je trikrat večje kot pri doma-činih. V vseh katastrskih občinah, kjer so bili veliki vino-gradi, so to vinogradi meščanov in samostanov. Tam, kjer ti niso imeli večjega deleža, so tudi največji vinogradi te sku-pini manjši /npr. Belski vrh, Gruškovje, Paradiž/.

VINORODNE HALOZE TABELA 9

Povprečna velikost vinogradov domačinov in tujcev v ha - 1824

Katastrska

občina D H P 0

Belski vrh 0,57 0,76 0,35 0,88

Dežno 0,37 0,32 0,32 2,06

Dolane 0,52 0,07 - -

Gorca 0,47 0,46 0,52 1,96

Goričak 0,44 0,30 0,39 1,53

Gruškovje 0,50 0,50 0,32 1,37

Majski vrh 0,59 0,26 0,44 4,17

Paradiž 0,54 0,32 0,33 0,53

Turški vrh 0,60 0,67 0,52 1,46

Velika Varnica 0,46 0,24 - 0,72

S k u p a o 0,50 0,33 0,39 1,63

/Pri izračunu povprečnih velikosti so upoštevani samo tisti posestniki, ki so vinograde imeli/.

- 134 -

Povprečna velikost domačinskih vinogradov je z izjeno v Dež-nem dokaj enotna. Razlika ned najmanjšim in največjin pov-prečjem je 0,23 ha, Povprečen vinograd haloškega domačina je torej meril nad 0,50 ha, kar niti ni malo. Podroben prikaz pa nam bo pokazal, da je bilo precej kočarjev, ki vinograda 1 sploh niso imeli ali pa le majhnega. Ambroschitsch je ugotovil, da Je vsaj 1/6 vinogradov, ki jih posedujejo domačini, izvan matičnega posestva, na vinski gorici, kjer so bili ti kmetje sogorniki. Takšni vinogradi so bili pravi-loma majhni in običajno v sosedni katastrski obcini. TABE-LA 9 nam to njegovo navedbo potrjuje. Tudi za našo ugotovi-tev, da so imeli Folanci majhna posestva in inajhne vinogra-de, nam dajejo v tabeli navedeni podatki potrditev. Končno nam številke kažejo, da so iineli meščani in drugi nekmetje v povprečju več kot $ krat večje vinograde kot domačini in več kot 4 krat večje kot Polanci.

VINORODNE HALOZE TABELA 10

Domačini in velikost ; njihovih vinogradov v a - 1824

Katastrska občina 0 1-20 20-30 30-40 40-50 50-100 nad 100 Sk

Belski vrh 1 1 3 3 2 7 2 19

Dežno 5 3 * 4 1 3 - 19

Dolane 1 1 2 - 5 - 14

Gorca 10 6 6 6 2 3 1 34

Goričak 2 - 2 5 1 1 15

Gruškov«je ^9 42 26 17 16 34 17 201

Majski vrh - 1 4 - 1 1 1 8

Paradiž 2 13 6 15 9 12 61

Turški vrh - 2 4 2 9 26 47

Velika Varnica 31 25 18 10 10 29 8 131

S K U P A J 105 94 75 61 55 121 38 549

-----=-----= 19 17 14 11 10 22 2 loo^

1 A. Ambroschitsch: Beschreibung ... str. 153»

i

- 135 -

Celih 19 % vseh domačinskih gospodarstev ni posedovalo vino-grada. Odstotek je nedvomno visok in ga ocenjuoem kot ne po-vsem realnega, zato ker se v vsakem primeru ni dalo ugotovi-ti, ali mogoče gospodarstvo nima vinograda v sosedni kata-strski občini. Z nekaterimi podatki za katastrsko občino Gruškovje pa bom skušal pokazati, da odstotek vendarle ni daleč od resničnega stanja.

V Gruškovju je bilo 59 gospodarstev, ki so merila pod 0,50 ha. Med noimi je bilo 27 takšnih, ki so merila pod 0,20 ha in od teh jih 21 ni imelo vinograda. Iz teh in podobnih po-datkov za nekatera druga naselja lahko zaključimo, da innogi kočarji niso imoli vinograda. In kočarjev je bilo leta 1824 že precej. Do podobne ugotovitve je prišel tudi K o 1. a -r i Č v svoji študiji "Haloze", kjer pravi, da je za doma-čine naousodnejše to, da niiaajo vinogradov. Tudi v kategori-ji 0,5-1 ha je se precej takšnih, ki niso imeli vinogradov. Zelo redek pa je posestnik brez vinograda v višjih kategori-jah. Izjema so do neke mere le dolinski kmetje.

Kar precej, polnih 31 % oe bilo maohnih vinogradov, a tudi tistih nad 0,50 ha ni bilo ravno nalo - 29 %, tako da se nedsebojno kar izpopolnjujejo.

Najboljšo strukturo velikosti vinogradov, ki so jih posedo-vali doiaači kmetje, ima med navedenimi katastrskini občina-mi nedvomno Turški vrh. Nihče ni bil brez vinograda, 30 ali 64 % pa jih je iinelo vinograde večje od 0,50 ha, ozirona 83 % v velikosti nad 0,40 ha. Ugodno je bilo stanje tudi v Belskein vrhu, Goričaku in Paradižu, zelo slabo pa v Dežnen in Gorci.

Splošna ocena g;ospodarskih in socialnih razmer leta 1824

Vinorodne Haloze so bile leta 1824 povsein knetijska pokraji-na z močno usaeritvijo v vinogradniško proizvodnjo, Čeprav so vinogradi obsegali konaj 12 % produktivnih in 19,8 % kme-tijskih površin, je vinogradništvo dajalo pokrajini značilno

1 F. Kolarič: Haloze. Geografski vestnik, 1947. str. 137.

- 136 -

zunanjo podobo in ustvarilo posebne gospodarske in socialne razmere. Vinogradništvo je predstavljalo specializirano proiz-vodno panogo, ki je dajala haloškemu gospodarstvu značaj bla-govne proizvodnje. Z vinom, svojim najpomembneošim proizvodom, so bile Haloze povezane s širokim tržiščem, istočasno pa tudi odvisne od vseh njegovih nihanj in muhavosti.

Poljedelska proizvodnja, ki je imela za osnovo 1/3 kmetijskih površin, je dajala poAmbroschitschevi oceni komaj 4-5 % potrebnih krušnih žit, čeprav je bila velika veči-na njivskih površin zasejana z žitaricami. Manjkajoče žito so morali Haložani kupiti za izkupiček od prodanega vina.

Travne površine, ki so preraščale skoraj 1/2 vseh kmetijskih površin, so bile solidna osnova za živinorejo, ki pa js bila po Abroschitschevi trditvi slabo razvita, Realnost njegove ocene sem preveril s Schmutzovi-m i podatki o številu velike živine in tako dobil podatek,

da

p glav velike živine, oziroma 0,^6 krave.

TABELA 11 I

Na vsako gospodarstvo Je prišla povprečno nekaj manj kot ena krava, kor pa so

Izstopata dve dolinski katastrski občini - Dolane in Sp, Le-skovec, kjer oe dosti travnikov. V teh dveh katastrskih obči-nah so imeli tudi več vprežne živine - kcnje in vcle. Dolin-ski kmetje so v jeseni prevažali mošt in pozneje vino do Ptu-ja pa tudi na Koroško in proti Gradcu. Tudi svinjereja ni * mogla biti pcsebno razvita, saj je bila krmna baza sircmašna.

1 A. Ambroschitsch: Beschreibung ... str. 173.

2 Schmutz: Historisch - Topographisches Lexikon ...

- 137 -

Gojili so precej perutnine. Siromašen živinski fond ni mogel dajati tržnih viškov niti zagotoviti potrebnii količin gnoja za vinograde in njive, kar bi neposredno vplivalo na višje h&ktarske donose.

VINORODKE HALOZE TABELA 11

Travne površine in število velike živine

Katastrska Števi- Travne Vl O \7 T* —. Število velike živine 1

občina mačin-skih gospod. šine v ha konji vcli '• krave Sk

Belski vrh 19 32 4 17 21

Dolane 14 73 18 21 39 78

Goričak 15 43 4 - 20 24

Sp* Leskovec 14 52 13 16 13 42

Majski vrh 8 48 - - 34 34

Paradiž 61 57 - - 35 35

Velika Varnica 131 184 - 4 61 65

Veliki vrh 15 24 - 2 18 20

S k u p a j 277 513 35 47 237 319

Tudi gozdovi, ki so poraščali blizu 2/5 vseh površin, niso dajali kmetom izvzemši lesa za domačo porabo - drva, gradbe-ni les, kolje za gorico in les za izdelavo sodov - posebnih dohodkov. Veliki kompleksi lepih gozdov so bili v lasti go-spoščin.; samostanov, cerkva ter meščanov. Kmečki gozdovi so bili praviloma majhni. Mnogi kočarji gozda sploh niso imeli.

Vinogradništvo kot intenzivna proizvodna panoga terja mnogo delovne sile; razdrapanost terena, ki nikjer ne nudi vclikih in zaokroženih obdelovalnih površin, ter stalnc kopičenje

1 Število živine je prevzeto po Schmutzu!

- 138 -

prebivalstva so pripomogli, da je v Halozah provladovala maohna posest. Celih 71 % gospodarstev

Posebncst pokrajine je bila tuja posest, katere zaČetka za-sledimo že v dobi utrjevanja fevdalnega sistema. Tujci so posedovali nad 1/5 vseh površin in okrog 1/3 vseh vinogra-dov. Posestva meščanov in drugih nekmetov so bila pravilo-ma večja /povprečje 6 ha/, posestva Polancev pa občutno manj-ša /povprečje 1,10 ha/ od posestev domačinov. Posebno kata-strofalno je bilo za domače prebivalstvo in njihovo gospo-darsko moč dejstvo, da so imeli tujci v svojih rokah tako ve-lik delež vinogradov, to oe tistih površin, ki so predstav-ljale najpomembnejši vir dohodkov. Velik del dohodka iz ha-loške vinske proizvodnje je šlo v tuje žepe. Meščan se Je ob tem bogatil, Haložan pa je živel skromno in često trpel pomanjkanje.

V tesni povezavi z meščanskimi vinogradi so viničarji, ki so te vinograde obdelovali. Ob oceni na osnovi podatkov iz TA-BELE 4 ugotavljam, da so imeli musčani okrog 350 ha vinogra-dov. Za obdelavo vsakega ha so bile potrebne dve do tri de~ lovne moči. Ker so imele viničarske družine povprecnc po 3 člane, lahko iz teh navedb zaključimo, da je bilo na pod-ročju Vinorodnih Haloz leta 1824 okrog 300 viničarskih dru-žin.

Ob prikazanem stanju in dejstvu, da so bile Haloze v času gospodarske krize, ki je zajela v letih 1812 - 1818 vso dr-žavo, še posebej težko prizadete /cena vinu, ki so ga Halo-žani prodajali, je močno padla, cena žitu, ki so ga Halcža- J ni vedno kupovali, pa je večkratno porasla/, lahko z vso go-tovcstjo postavimo, da je večina Haložanov kruha stradala, da sc imeli "namoštniki" dosti klientov in takc povsem ver-jamemo Ambrcschitschevi ugotovitvi: "Halo-

- 139 -

žani živijo torej težko življenje, povezano s pomanjkanjem vseh vrst, Težko bi našli pokrajino v naši deželi, kjer živi kmet slabše kot tu in je v stanju prenašati toliko gladu."

ZEMLJISKA ODVEZA IN NADALJNO PROPADANJE HALOSKEGA KMETA TER PREHAJANJE HALOŠKE ZEMLJE V TUJE ROKE

Po letih napoleonskih vojn in gospodarske krize je nastopi-lo obdobje mirnega gospodarskega razvoja, ko se začne tudi v vojvodini Štajerski hitreje razvijati industrija ter ste-če skozi naše kraje prva železnica. Vse to pa se je dogaja-lo daleč od Haloz, ki so ostale ob strani in živele naprej svoje vsakdaaje patriarhalno življenje. Ptuj - upravno gospo-darsko središče, ki je vezal na sebe Haloze, je izgubil tek-mo z Mariborom in je ostal še nadalje v razliko od slednje-ga, ki se je začel gospodarsko hitreje razvijati, samo agrar-no tržni center.

Kljub splošnemu gospodarskemu napredku v deželi pa se je sta-nje v Halozah le počasi izboljševalo. Cena vinu, ki se je ta-koj po letih najhujše krize nekoliko dvignila, se ,je kasneje ustalila, medtem ko so cene žitaricam narasle za več kot en-krat. Tako je bila npr. leta 1826 cena pšenici 98 kr., vinu

pa 14 kr,, leta 1830 pšenici 204 kr, vinu še vedno 14 kr. in

p leta 1845 pšenici 193 kr., vinu pa 16 kr.

Namoštniki so dvigovali obresti za posojeni denar in tudi si-cer postavljali vedno težje pogoje. Tako ugotavlja M a 1 1 y,

da se kljub mirnim letom blagostanje ljudi v Halozah ni dvig-nilo.3____________

1 A. Ambroschitsch: Beschreibung ... str. 173»

2 H. Pirchegger: Geschichte der Steierrmark III. ..¦ str. 328.

3 G. Mally: Luttenberg und die Kolles - Steiermarkische Zeit-schrift II - Gratz 1838. str. 58

- 140 -

Nekoč zelo cenjeno haloško vino, ki je bilo osnova ptujski vinski trgovini od najstarejših časov, kajti Slovenske gori-ce so lahko dajale takrat bolj malo vina, /od 11-15. stolet-ja so po današnjih Ljutomersko-ormoških goricah često pusto-šili Madžari, tako da zgodovinski dokumenti govorijo o "pu-stem ormoškem okolišu", v 16 in 17 stol. so često ropali po teh predelih Turki,in ko so bili le-ti leta 1683 pregnani iz Madžarske, so v letih 1704 - 11 plenili po teh predelih Slo-venskih goric Kruci/, je začelo izgubljati na veljavi. Fi-ziokratizem, ki ni kazal za vinogradništvo nikakršnega smisla se je počasi preživel in tako je "Štajerska kmetijska družba" začela široko akcijo za izboljšarge vinogradništva. Premožni meščani in drugi nekmečki lastniki so začeli obnavljati vi-nograde in pri tem sadili namesto starih domačih sort /beli-na, lipušina itd./ nove kvalitetnejše sorte, uvožene iz Fran-cije in Porenja /rizling, traminec, silvanec idr./. Zadolže-ni haloški kmet ni imel sredstev za rigolanje in nakup novih sadik. Hektarski donos je bil v starih in slabb gnojenih vi-nogradih vedno nižji.

Zemljiška odveza je sicer prinesla tudi haloškemu kmetu oseb-no svobodo, toda stare naturalne dajatve so nadomestile nove denarne, ki so bile za kmeta težje plačljive. K temu ga je tlačilo še odplačevanje osvobojene zemlje. Haložani sc bili še bolj odvieni b'd iailosti namoštnikov, ki so njihovo stisko izkcriščali in dvigali obrestno mero za posojen denar tudi na 30-40 %. Ko so se tem težavam pridružile še tri za-poredne slabe letine, je to sprožilo plaz. Prodajati so zače-li zemljo, vinograde, travnike, gozdove; na boben so šla ce-lotna posestva in bivši lastniki so ostali v lastni hiši vi-ničarji. Glavni kupci so bili ptujski in graški aeščani nen-ške narodnosti ter Štajerska posojilnica. Tako navaja Pirchegger ,dase govori, da je kupil v obdobju ned

B» Teply: Vodnik pc Mariboru in okolici. Maribor 1955> str. 25.

- 141 -

leti 1850 - 1875 ptujski meščan nad 100 vinogradov.

Ta proces prehajanja lastništva nad vincgradi iz kraečkih v meščanske roke so ljudje okrog Štajerske kmetijske družbe v Gradcu pozdravljali, ker so videli v tem zagotovilo, da bo-do premožni meščani vinograde čiinprej obnovili in nodernizi-rali ter tako pomagali dvigniti štajersko vinogradništvc iz zaostalosti. Iz ekonomskega stališča jiu moreno seveda pri-trditi. Bili bi pa naivni, če ne bi videli v tej akciji orga-niziranega prodora nemškega kapitala na slovensko podeželje. Tako pravi K 1 u b o k , da sd v zaar^.iih 10 Istia kupili mnG-gi graški neačani vinograde in pričakovati je, da bodo kmeč-

ki vinogradi v nekaj desetletjih povsem prešli v druge roke,

p ki bodo sposobne trto in vino boljse oskrbovati.

Vse kaže, da je bil zgoraj nakazani proces propadanja kmeč-ke vinogradniške posesti prav v Halozah naomočneoši in da je zajel Slovenske gorice v mnogo manjšem obsegu. 0 tem govori med drugim tudi J u r t e 1 a. "V Ftuju in okolici so žive-li ljudje, ki so posodevali med letom Haložanom denar, daja-li pa tudi razni živež - za vinski pridelek. V jeseni po tr-gatvi moral je Haložan navadno ves svoj vinski pridelek pri-peljati v Ptuj ali okolico upniku oderuhu. Ta je določil, kaj in koliko je med letom dobil Haložan posojila in zrnja, kake obresti ima plačati, koliko vina ima dati Haložan za po-sojen denar in prevzeti živež, koliko za dobroto. Bog obva-ri, da bi bil Haložan ugovarjal proti obračunu, katerega mu je oderuh napravil in predložil. Tožba, eksekucija, prodaja posestva bi bila sledila za vsakega. Redkokedaj je pripelja-ni vinski pridelek zadostoval za pokritje cele terjatve, ka-tero je naracunal oderuh Haložanu. Navadno je še ostalo ter-jatev, za katero si Je dal oderuh podpisati zadclžnico z vi-sokimi obrestmi in katera se je tudi vknjižila na stroške

1 H. Pirchegger; Geschichte der Steiermark III. str. 500.

2 F. Hlubek: Ein treues Bild ... str. 179.

- 142 -

Haložana na njegovo posestvo. Težko je bilo najti v Halozah posestvo, na katerem bi ne imel ta ali oni ptujski oderuh vkrgiženih po več terjatev. Sledile so druga drugi, leto za letom. Ako se je vprašalo dolžnika, kako so nastale vknjiže-ne terjatve,

nic gospodarski, Je bil v naših slovonskih razmerah važen in

p odločilen še drugi moment, narnreč narcdni." Za ilustracijo

starga je nedvomno zaniniv tudi odlomek iz dcpisa objavljene-ga v Slovenskem gospodarju: "... pa so odrli par ptujskih nemškutarjev oderuhov zlasti uboge Haložane, do belih kosti,

F. Jurtela: Posojilnica v bcgu proti oderuštvu - Spominski spis Zadružne zveze v Celju ob priliki štiridesetletnice njenega delovanja 1883-1923, str. 5 in 6. J. Komljanec: Posojilnica v Ptuju - Spoininski list sep-tembrskih dogodkov - Ptuj 1933- ... str. 21.

- 14-3 -

na tisoče kmetov so spravili na boben".

Namoštniki in drugi meščani so kupovali manjša in večja vi-nogradniška posestva raztresena po različnih naseljih. Tam, kjer so bili pogoji za kvalitetnejšo vinogradniško proizvod-njo najugodnejši, so s prigovaroanjem in silo, z odkupom in zamenjavo, pridobili še sosedno zemljo ter si tako organizi-rali večje vinogradniške površine. Za delovno silo ni bilo težko, novonastajajočih viničarskih družin je bilo na pretek.

Cisto gospodarskemu nagibu se je pri kupovanju vinogradov pridružil še družbeno-prestižni. Ni mogel biti "ugleden" meščan, kdor ni imel v Halozah ali Slovenskih goricah vino-grada.

Težke gospodarske stiske Haložanov pa niso izkoristili samo meščani, temveč so se jim pridružili tudi podeželski trgovci, gostilničaroi in obrtniki ter še posebej Polanci. Slednji so si po zemljiški odvezi ob ugodnih cenah žitaric in drugih poljedelskih proizvodov gospodarsko opomogli. Uvaoali so ra-cionalnejše gospodarjenje, povečali število živine in se vključevali v tržno gospodarstvc. Vinogradi, ki so jih ime-li že prej precej, so oim predstavljali idealno dopolnilo njihovoga ravninskega posestva. Pa ne samo to. Znano je, da na Ptujskem polju ni dosti travnikov in da je tu še mano gozda. Oboje pa je bilo kmetu - Polancu za učvrstitev njego-ve gospodarske eksistence nujno potrebno. V Halozah so pcleg vinogradov po vrheh lepi travniki po dolinah in tudi gozdov ne manjka. Haložani so bili v stiski, hodili so prosit na posodo denarja in živeža. In prav slednjega so jim Polanci dajali. In tako je v teh letih marsikateri Halcžan dobesedno zajedel del vinograda, travnika in gozda, ne malokrat pa tu-di celotno posestvece. Polanec je z nakupi povečal in zaokro-žil svojo staro vincgradniško posest na vinski gcrici. Izred-nc eklatanten priiner, kako Pclanci v Halozah niso iskali sa-mc vinogradov, temveč s pcdcbnim intereson tudi travnike te.r

1 Slovenski gospodar leta 1887 - štev. 49, str. 387.

- 144 -

gozd in celo njivo, so Dolane, kjer ni bilo leta 1824 še no-benega posestnika - Folanca, leta 1963 pa jih je bilo 72. /Glej podrobno analizo razvoja gospodarskih in socialno po-sestnih razmer v Dolanah v obdobju 1924-1964!/.

Prva velika agrarna kriza, ki je v letih 1875 - 1893 zajela vso Evropo razen Rusije, je v Halozah dokončala to kar je bi-lo začeto v letih krize 1812 - 1818 in sta zemljiška odveza ter visoki davki poglobila-katastrofalno zadolženost in po-polno odvisnost haloškega kmeta od oderuhov - posooilodajjal-cev in prekupčevalcev. Haložani so bili dolžni več kot je bi-la vredna njihova zemlja. Če je Vošnjakova misel - "terja se nova zemljiška odveza od dolgov, podobna prvi 1. 1850., s ka-tero se je kmet oprostil tlake in desetine." t veljala za vso Slovenijo, je veljala še prav posebej za Haloze. Po neka-terih drugih slovenskih pokrajinah je ta kriza pognala ljudi po svetu. Odhajali so v rudnike Zahodne Evrope in čez "veli-ko lužo" v Ameriko. V Vinorodnih Halozah je bilo izseljevanja sorazmerno nanj . Na prste bi lahko prešteli izseljence v Ame-riko in druge države. Fač pa so ljudje odhajali v Maribor in Gradec. Sentimentalno zaljubljeni v svoj vinograd, ki Je propadal, so osta^ali in stradali. Nedvomno je, da je mno-žično izseljevanje zadržala široko zasnovana akcija obnove vinogradov, ki je terjala mnogo delovne sile in tako prikle-nila ljudi, ki so pričakovali po obnovi lepših časov,

Iz povedanega moremo zaključiti, da so bile gospodarske raz-mere v 80 letih preteklega stoletja v Vinorodnih Halozah iz-redno težavne in za Haložane usodne.

Dr. J, Vošrgak: Socialni problen in kiaetski stan« 1885.

- 145 -

POJAV TRTNIH BCLEZNI - PROPAD IN OBNOVA

VINOGRADOV

Da bi bila katastrofa haloškega vinogradništva popolna, so se pojavile v drugi polovici prejšnjega stoletja še kripto-mamne trtne bolezni - oidij in peronospora. Prvi pojav oidi-ja je bil zabeležen že okrog leta 1850, peronospora pa je močneje napadla okrog leta 1880. Proti tema dvema boleznima, ki sta počasi uničevala vinogradniške .

Popoln propad haloškega vinogradništva pa

Prti so začeli z obnovo že pred letom 1890 meščani in gospoš-cine, ki so imeli potrebna finančna sredstva. Haložani so hodili rigolat in si tako zaslužili nekaj sredstev za prehra-no. Tudi to katastrofo so izkoristili mnogi meščani in so pri napravi novih nasadov zaokrožili in povečali svoje površine. Gospodarsko povsem uničenega in demoraliziranega Haložana ni-bilo posebno težko pripraviti do tega, da je prodal. Pri ob-novitvenih delih pa so mnogi Haložani spoznali tudi uspešnost borbe proti trtni aiši in tako začeli tudi sami misliti na ob-novo.

- 146 -

Vinogradništvo je bilo za Štajersko gospodarstvo tako pomem-bno, da sta morali poseči vmes tudi deželna in dunajska vla-da, Organizirali so več trsnic in matičnjakov za vzgojo ame-rikanske podlage, ki so jo brezplačno delili vsem, ki so se prijavili za obnovo. Ena prvih takšnih trsnic

v letih 1895 - 1902, ko so obnovo v glavnem zaključili. Zato¦

p je bila borlska trsnica v letu 1902 po dogovoru ukinjena.

Kljub organizaciji teh proizvajalnih središč za proizvodnjo amerikanske podlage - gojili so predvsem podlage: Riparia Sauvage, Riparia Portalis, Vitis Solonis, Rupestris du Lo+! in Rupestris - Monticola - kmetje ne bi bili sposobni obnav-ljati, če ne bi vlada zagotovila kreditov pod zelo ugodnimi pogoji. Posooilo je bilo brezobrestno, Odplačati ga je bilo mogoče v 15 ali 20 letnih obrokih. V prvem primeru je b:.?.c treba začeti z odplačevanoem po 15 letih, v drugem primerr

Die Landesvertretung von Steiermark - šesti del - 18C1 -• 1896, Graz 1898 - str. 246.

Vsi podatki iz Die Landesvertretung von Steiermark - .IČ97 1902, Graz 190$ - str. 415 - 435.

- 147 -

pa po 11 letih od najetja posojila. Obnovljena površina je bila 10 let prosta davka.

Postopek za najetje posojila je bil dokaj preprost. Kmet je na predpisanem obrazcu izjavil, da želi obnavljati, in da prosi za posojilo, Posebna nadzorna komisija je prišla in pregledala za obnovo prijavljeno površino, dala navodila in priporočila posojilo, ki je bilo na to v zelo kratkem času odobreno. Ob takšnih pogojih so se kmetje množično odločali za obnovo in želeli obnoviti vse nekdanje vinogradniške po-vršine. Ljudje so rigolali pozimi in poleti. Ker je bilo marsikje potrebno trdo lapornato podlago razbijati z mimi-ranjem, so izdelovali razstrelivo kar doma /iz bukovega oglja, žvepla, solitra in špirita so zgnetli maso, ki so jc sušili včasih kar na krušni peči!/.

Zaradi pomanjkanja cepljenk kvalitetnih sort - te so si za~ gotcvili preciožnejši meščani - so kmetje jenali v trsnici le amerikansko podlago in nato dcma cepili na zeleno ter grobali. Da bi ljudi naučili pravilno cepiti, so prirejali pri Knetijski šoli v Mariboru tečaje - pomladi 14 dnevne, poleti 7 dnevne, Fodobne stalne tečaje /Winzerkurse/ so do leta 1898 prirejali tudi na Borlu. Žal pa so knetje cepili nnogo starih domačih sort, ki so dobro donosne, a se po kva-liteti ne morejo neriti z uvoženiiai sortami. Tako sc si nešč-ani že pri obnovi zagotovili boljši pridelek. Kaeneje se

Po zaslugi ugodnih kreditnih pogojev, organizacije trsnic, tečajev za cepljenje in velike delovne vnene, s katero so se ljudje lotili obnove, je ta bila v glavnem soraznerno hitrc zaključena. Le manjše površine so predvsen v zahodnen prede-lu obnavljali šele tik pred voono. Večina obnove je bila pred izbruhon vojne končana. Kot že cnenjerko, so Ijudje želeli cb-noviti vse nekdanje vinogradniške površine in pretežni veči-ni je to tudi uspelo. Vinogradniške površine sc se le neznatnc

- 148 -

znargšale, ugotavljano torej povsem drugačno starge kct na preknursken Goričkem, kjer so obnovili nasade žlahtne trte na aneriški podlagi le na četrtini nekdargih površin, vse ostalo pa sc zasadili s hibridi ali povsen opustili. Fri-nerjava podatkcv za leto 1958 s podatki pred 100 leti kaže v celoti nazadovanje obsega vinogradniških površin za 50 %, pri ten pa so še hibridni nasadi absolutno prevladujoči. V Vinorodnih Halczah hibridnih nasadov sploh ni bilo, ti so se začeli šele v višjem zahodnen delu, kjer prevladujejo narsikje še danes. Začetek vojne je torej le v najhni neri zavrl obncvo, pač pa je ponanjkanje delovnih ncči in sred-stev za dobro vzdrževanje, ned vcjno škodljivo vplivalo na razvoj trte. Izkušnje so kasneje pokazale, da kvalitetnejše nove scrte niso tako odpcrne, kct so bile dcnače, pa so nar-sikje nižje lege opustili in površine sprenenili v njive ali pašnike.

Kot posebnost prve obnove naj onenin, da so uredili v letih 1892 - 99 v Gruškovcu prvi terasni nasad v vsen pcdravskem rajonu. Na pcvršini 1,20 ha sc naredili 22 z cpc.nini cevni drenažiranih teras, ki so še danes ohranjene, le da so zane-marjene.

Hitra in širokopotezna obnova je rešila haloško vinogradništ-vo pred propadom in tako ohranila na tem področju dvatisoč-letno tradicijo gojitve vinske trte.

Prispevala je k bistvenemu dvigu kvantitete predvsem pa kva-litete vinskega pridelka, ki bi ob boljšenkletarjenou lahko bila še boljša. Tako ugotavlja H o t t e r, potem ko po-drobno analizira novo proizvodnjo haloških goric, da ni viso-ka kvaliteta haloških vin v prvi vrsti posledica zelo ugod-nih priroduih pbgojev, tenveč tudi kletarjenja.^ Boljša kvaliteta pa je haloškim vinom ponovno zagotovila dobro mesto na vinskem trgu,

I B. Sever : Razvoj prekmurskega vinogradništva - GV 1961 -. flo"ci:er: Monographie steierischer V/eine - V/ien 1924. str. 25.

- 14-9 -

Obnova vinogra&ov je začasno skoraj povsem ustavila proo.aja-nje vinogradov in prehajanje haloške posesti v tuje roke. Ustavljen je bil proces, ki Je grozil, da se bo v Halozah uresničila Hlubekova napoved o popolni likvidaciji kmečkega vinogradništva. Po letih trdega granja, splošnega pomargkarga in apatičnosti se je nakazovala Haložanom lepša bodočnost.

NOVE RAZMEEE NA VINSKEM TRGU V SHS IN NASTOP SVETOVNE KRIZE

Prva leta po vojni so bila leta splošne gospodarske konjun-kture, ki je trajala tja do leta 1927* ko so se začeli kaza-ti prvi znaki bližajoče se svetovne gospodarske krize. Za haloško vinogradništvo pa so nastopile težave že mnogo prej.

Z ustanovitvijo nove jugoslovanske države in njeno mejo na severug je bilo vinogradniško proizvajalno področje Haloz od-rezano od vsaj tisoč let starega in stalnega tržišča. Zao-stren odnos med državama zaradi mejnih vprašanj je v nekaj letih avstrijski vinski trg za haloška vina povsem zaprl. Avstrijski vinski trg so osvojili Italijani, ki so s svoji-mi sladkimi in cenenimi vini že prej močno zalagali TirolsVo in deloma tudi Koroško. V zameno za vino in južno sadje so kupovali od Avstrijcev les in rude. Iskati je bilo potrebno nove kupce. Našli so jih v Ljubljani in drugod na Kranjs^em, v krajih, ki so sicer že prej kupovali nekaj "štajcrca", bi-li pa vendar bolj navajeni na vipavska in druga primorska vina. In ker je bila z nepravično mejo na zahodu Primorska odrezana, so štajerska vina nadomestila primorska. Problem je bil delno rešen, čeprav domači trg ni mogol povsem ns^lo -

1 F. Hlubek: Ein treues Bild ... str. 179.

- 150 -

mestiti prejšnjega. Mlada država si je počasi utirala pot na tržišča, na vinskem trgu pa

Toda v Sloveniji se je pojavil nov, doslej skoraj neznen kon-kurent - cenena srbska in dalmatinska vina. Vse močnejše uveljavljanje teh vin v Sloveniji Je vplivalo na padec vin-skih cen, s tem pa je bil direktno prizadet tudi haloški vi-nogradnik, ki si je komaj malo opomogel. Zopet se je začelo pojavljati pomanjkanje, ponovno se je sprožil proces zadclže-vanja z vsemi posledicami. Haloški kmet je bil gospodarsko omajan še pred nastopom svetovne krize, ki ga je zato toliko bolj prizadela.

Trgovino s haloškim vincm sc imeli že od nekdaj v rokah ptuj-1 ski trgovci, ki so bogateli ob žuljih haloških vincgradnikov in zato je na trditvi, da so današnji Ptuj zgradili Haložani, inncgo resnice. Tako «je bilo tudi v obdobju pred prvc svetovno vojno, ko sta imela glavno besedo ptujska Nemca Ornig in Furst. Prihajali pa so takrat direktno kupcvat tudi nekateri graški vinski trgovci in mnogi gostilničarji. Prav ti slednji so ponavadi-.boljše plačevali in zato Je bila želja dcbiti si takšnega stalnega kupca ekonomsko utemeljena. Včasih pa so kmetje tudi sami naložili vino na vozove in ga peljali ponu-jat tja do Beljaka, Gradca in celo Leobna. Po vojni je ta direkten stik povsem prenehal. In kakor se je v Ptu^ju sloven-ski trgovec in obrtnik uveljavil in postavil ob stran nemške-. mu, tako Je vinska trgovina kljub nekaterim poizkusom, ki pa niso uspeli, ostala v rokah prej omenjenih nemških vinskih trgovcev. Kot odraz novih razmer Je zrasla na postaji Moškanj-ci večja sprejemna vinska klet, ki jo je zgradil Ijubljanski vinski trgovec Bolafio.

Svetovna gospodarska kriza je mocno ohromila trgovino z vinom in povzročila katastrofalen padec njegove cene. Leta 1931 ste

Izjave 77 letnega A. J. in 79 letnega M. A., ki sta jima o tem pripovedovala njuna očeta, ki sta se takšnih poti sama udeležila.

- 151 -

lahko dobili liter navadnega vina za 2,5O.~ din, mošt slabše kvalitete pa so plačevali celo samo po 1,25 din. Vino je ostajalo po kleteh. S Polanci so ga zamenjavali za živež, prodajali na vinotočih in v obupu pili sami. Pred novo trgat-vijo so ga prodajali za vsak denar, kajti davkarji so neu-smiloeno izterjevali davek, financarji trošarino od vklete-nega vina, trgovec je terjal plačilo na up vzete modre gali-ce in končno je bilo treba nov pridelek nekam spraviti, sodi pa so bili polni. Dninarje so meščani in Polanci plačevali po 4-5 din na dan pri hrani in 6-7 din brez hrane /"v deroV

Moški so trumoma hodili mlatit po vaseh Dravskega polja in

p v "Krajno" - Podravino tja do Koprivnice. In kljub temu. je

bil kruh marsikje že pozimi redek gost na mizi. Ljudje so uporabljali za prehrano rdeče obarvano živinsko sol. Šoloob-vezni otroci zaradi pomanjkanja čevljev in zimske obleke po-zimi niso hodili redno v šolo. Skratka, Haloze so preživlja-le eno svojih najtežjih obdobij ter postale sinonim siromaš-tva in pomanjkanja. /Glej ustrezen del poglavja o viničarjih in življenju haloških otrok!/

Zopet so se pojavili sodobni namoštniki, toda sedaj poleg meščanov v VGČjem številu tudi vaški trgovci, gostilničaroi, mesarji in drugi obrtniki pa še Polanci. Posojali so donar, dajali na up modro galico, živež in oblekc, zaračunavali vi-soke obresti, pripisovali ničle itd. potem pa terjali, toži-li, rubili, prodajali in tudi kupovali, V le malo spremanje-ni obliki so se ponovile razmere iz druge polovice pretekle-ga stoletja, ki jih poznamo po Jurtelovem opisu, Znan je primer, ko je trgovec v Cirkulanah v tem času kupil dve vinogradniški in eno ravninsko posestvo, gozd in dva travnika ter zgradil v Dolanah pri dravskem mestu hišo s

1 Izjave prej omenjenih domačinov.

2 Hodili so peš in nosili s seboj cepe, redosejo in metlo. Po pogodbi z gospodarjem so dobili za plačilo vsak enajsti včasih komaj dvanajsti namlečeni mernik. Gospodar jim $o dal tudi hrano. Delali so zjutraj od treh pa do noči. Tako je zaslužil posameznik v treh tednih 7-9 mernikov. Ker so morali prevoz žita domdv plačati, so ga med potjo toliko prodali.

- 152 -

podružnično trgovino. Poleg prodaje posameznih delov poses-tev - vinograd, gozd, travnik - je šlo letno na boben po ne-kaj desetin kmetij. Število viničarjev je zcpet naraščalo. Kupcvali so meščani, Fclanci ter domači trgcvci, gostilni-čarj,i idr.

Ko je gospodarska kriza popustila, so se razmere drugod so-razmerno hitro normalizirale. V Halozah pa se je stanje po-pravljalo zelo počasi, ker so cene vinu zopet zacstajale za drugimi kmetijskimi pridelki, vinsko tržišče pa sg je pcčasi urejalo. Tako imenovani "haloški problem" je ostal in zanj so se začeli zanimati napredni sociolcgi, publicisti in po-litiki. Prvi, ki se Je lotil proučevanja gcspodarskih in socialnih razmer v Halczah širokopotezno, sistematičnc in z osebnc prizadetostjo, je bil sedaj že pokojni mcj profesor na ptujski gimnaziji dr. Franjc Žgeč. NJegcva žal le delno publicirana študija predstavlja doslej naopcpolnoj-šo analizo socialnc posestnih razmer, kakršne je ustvaril specifičen zgodcvinski razvoj te pokrajine.

Svojo analizo je Ž g e č zasnoval na pcdatkih iz nekaj ti-soč posestnih listcv, ki sc mu služili kot csnovni prouče-valni material. Kc ini je l^tc dni pred sartjo izročil roko-pis in dovclil, da njegove podatke uporabim, mi je povedal, da je zbiral in urejeval podotke ter pisal analizo v letih 193^ - 1937. Pri zbiranju materiala mu je mnogo pomagala že~ na, ki mi je po njegovi smrti ponovno zaupala rokopis ter dc-volila objavo, Dva fragmenta študije sta bila cbjavljena v revioi "Sodobnost" 1935 - štev. 1 - 6 in 1936 - štev. 7-10 Celotno delo pa obsega 159 z roko pisanih strani in cbravna-va 53 katastrskih občin. Vsaka je pcsebej obdelana. Podrcb-nejša analiza je narejena po takratnih pclitičnih cbčinah -Zavrč, Sv. Barbara, Leskovec, Sv. Vid in Podlehnik. Na za-ključku je sumarni pregled čez celoto. Rokcpisu Je priložc-nih nekaj grafikoncv in criginalnih perorisb.

- 153 -

Ž g e č je razdelil posestnike v štiri skupine: 1. D c n a -č i n i so posestniki iz domače katastrske občine, 2., H a 1 o ž a n i so posestniki iz sosednih katastrskih občin. Med nje šterje tudi maloštevilne pcsestnike iz scsedne Hrvat-ske. V tem se razlikujeva, ker seci jih jaz dal v skupino "ostali" skupnc z neščani. Njihovo najhno število in najhne krpe zenl^je pa pri primerjavi podatkov ne ncrejo bistveno spremeniti slike, 3- Knetje ž Dravskega in Ptujskega p^lja - F o 1 a n c i in 4» T u j c i, tc so predvsem tujerodni neščani, samcstani, graščine in drugi neknetje.

Ker Je Ž g e 6 obdelal 53 kctastrskih občin, jaz pa jih cbravnavam samo 4-9, sein podatke za cdvečne štiri katastrske cbčine odštel, tako da se vsi prineroalni podatki nanašajo na istih 49 katastrskih občin.

- 155 -

VINORODNE HALOZE

PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO /kakor jih je spoznal Žgeč/

Lastništvo nad vsemi površinami in posebej vinogradi

Ž g e č si je v uvodu svoje študije postavil za nalogo od-govoriti na tri vprašanja:

1. Kdo je lastnik haloške zemlje?

2. Kdo je lastnik haloških vinogradov?

3. Kje je kruh, ki ga je lačna haloška deca?

Le nekaj odstavkov naprej pa sam ugotavlja, da bo s študijo odgovoril samo na centralno vprašanje: Čigava je haloška zem-lja, čigavi so haloški vinogradi?

Po Žgečevih podatkih o'e merilo 49 katastrskih občin Vinorodnih Haloz 13.994 ha. Od te skupne površine bomo od-šteli 438 ha, kolikor je odpadlo na "pota, vode in močvirja"< Tako nam ostane 13,556 ha. Ta zemlja je bila razdeljena med štiri posestne skupine.

VINORODNE HALOZE TABELA 12

Lastništvo nad vsemi površinami v ha - primerjava 1824-1935

Leto D H D+H P 0 P + 0

ha mm 10,516 950 2.090 3.040

1824 % - - 77,7 7,0 15,3 22,3

1935 ha 6.950 2,046 8.996 1.143 3.417 4,560

% 51,3 15,1 66,4 8,4 25,2 33,6

- 156 -

V prejšnjih poglavjih smo govorili o tem, kako so Haložani izgubljali zemljo, ki je prehajala v roke tujcev, predvsem meščanov, Sedaj nam o tem govorijo številke, Haloški kmetje so v 110-letnem obdobju izgubili 1.520 ha zemlje ali 14 % pre

6 ha. V šestih katastrskih občinah torej 146 ha. To svojo izgubo so Polanci nadoknadili pri Haložanih, takc da so de-janskc od njih na novo pridobili ne 193 temveč 339 ka. Velik del teh novopridobljenih površin predstavljajo travniki v Dolanah, Cirkulanah, Spodnjeiii Leskovcu, Podlehniku in Stano-šini* Ker so med prcdanimi posestvi prevladovala tista pod 5 ha, moremo iz tega zaključiti, da je bilo v obdobju od 1824-1935 prodanih okrog 500 posestev ali skoraj 1/3«

Povedali smo že in s podatki v TABELAH 2 in 4 tudi dokazali, da so težili meščani predvsem za tem, da dobijc v roke kva-litetne vinograde, za Polance pa so bili poleg vinogradov interesantni tudi travniki in gozdovi. Naslednja tabela nas oo o tem dodatno poučila,

TABELA 13.

V završkem okolišu, ki Je kot celota znan kot prirodno izred-no ugodno vinogradniško področje /gle.j vinogradniško karto!/,. sc imeli tujci nad 1/2 vse zemlje. Podobno je bilo stanje v petih haloških katastrskih občinah v politični občini Svn Vid Najnižji delež pa sc iiaeli tujci v Leskovcu, kjer so slabše vinogradniške lege. Nekaj pa so k temu nedvomno pripociogle

- 157 -

tudi nekoč zelo slabe pronietne zveze s Ptujen in Ptujskim poljem /Prevcz preko Drave saino s čolni - Leskcvec je spa-dal h gospošcini Borll/. Pri Podlehniku dvignejo % predvsen katastrske občine Gorca, Dežno in sam Pcdlehnik, kjer je bil delež- tujcev izredno visck.

VINORODNE HALOZE TABELA 13

Delež donačinov in tujcev po političnih občinah izražen v %

Politična občina D + H P 0 P+O

Zavrc 46 11 43 54

Sv. Barbara 60 16 14 40

Leskovec 87 3 10 13

Sv. Vid /5 k. o./ 53 11 36 4-7

Podlehnik 64 7 29 36

/Današnja cbmočja krajevnih uradov se ujenajo z obnočji takratnih političnih cbčin/

Vseh vinogradov je bilo leta 1935 v Vinorodnih Halozah 1.541 ha. Površina se je v odnosu na leto 1824 zmanjšala sano za 58 ha. To pctrjuje našo navedbo, da so po uničenju obncvili skoraj vse prejšnoe pcvršine.

VINORODNE HALOZE , TABELA 14

Lastništvo nad vinogradi - prinerjava 1824-1935

Leto D H D+H P 0 P+0 Sk

1824 ha % mm 1.076 67,3 178 11,1 345 21,6 523 32,7 1.599 100

1935 ha % 609 39,5 185 12,0 794 ¦ 51,5 203 13,1 544 35,4 747 48,5 1.541 100

- 158 -

Domačini vinogradniki so imeli konaj še 1/2 vseh vinogra-dov. V obdobju 1824 - 1935 so jih izgubili 282 ha ali 26 % preošnjih površin, Njihcv delež na vincgradih se

Sorazmerno najhnc povečanje vinogradniških površin pri Po-lancih si moramo pojasniti z že znano ugctcvitvijo, da sc neščani Polance v času obnove in tudi že prej narsikje iz-rinili iz vincgradniških predelov.

Že pri obravnavanju razner v letu 1824 sno ugotcvili kako zelo različno je bilo starge po pcsaneznih ckoliših in kata-strskih. cbčinah. Takrat sno npr. navedli precej katastrskih občin, kjer Polancev še ni bilo, Pozneje sc se razlezli po vseh Halozah« Odnos ned donačini in tujci ter zopet ned Po-lanci in skupino "cstali" je bil od naselja do naselja druga-čen. Podroben pregled stanja po katastrskih cbčinah nas bo v teu še bolj infcrniral.

TABELA 15

Katastrske cbčine so naštete tako kot si sledijo od severo-vzhoda prcti jugozahodu, pri ten pa sen upošteval zaokroženost političnoteritorialne enote.

V dveh katastrskih občinah sploh ni bilo vincgradov, v sednih dolinskih katastrskih občinah pa so zavzemali sano od 1-5 % vseh površin - Dolane, Cirkulane, Medribnik, Pristava, Drav-ci, Kozninci in Zakl. Nad pcvprečjen celotnega pcdročja je bilo 25 katastrekih občin ali nekaj nad 1/2. Naovišji odstotek vinogradov je v Belsken vrhu /29/, na drugen nestu so kot otok Trdobojci /25/, nato pa sledijo Goričak /24/ itd.

Vse katastrske občine od zap. štev. 2-13 inajo delež vino-grada nad povprecjein, večina celo visoko nad povprečjen, Povprečje za vseii 12 katastidcih občin Je 19,6, Prircdno je to precej enoten konpleks, ki leži vzhodnc od doline Bele in Be-lice in ga ozke doline turških potokov le nalo razbijajc, To

- 159 -

VINORODNE HALOZE

TABELA 15

Delež vinogradov in delež tujcev na vinogradih po katastr-

skih občinah - 1935

Zap. Ine katastrske Odnos viriograda Delež tujcev na dih v vinogra-%

O L/C V « občine do vseh površin v % p 0 P + 0

1 Zavrč

2 Hrastovec 18 29 40 69

3 Veliki vrh 18 46 41 87

4 Belski vrh 29 45 23 68

5 Gorenjski vrh 21 16 42 58

6 Turški vrh 19 48 9 57

7 Goričak 24 8 70 78

8 Drenovec 16 11 50 61

9 Korenjak 13 10 5^ 64

10 Pestike 14 14 37 51

11 Brezevec 17 25 15 40

12 Gruškovec 24 30 4 34

13 Meje 21 13 8 21

14 Medribnik 4 9 21 30

15 Cirkulane 2 25 8 33

16 Dolane 1 12 18 30

17 Gra^dišča 15 15 24 39

18 Pristava 5 30 30 60

19 Paradiž 20 8 29 37

20 Pohorje 14 7 24 31

21 Slatina 15 17 19 36

22 Repišče 11 14 8 22

23 Mali Okič 13 . 7 5 12

24 Veliki Okič 13 4 35 39

25 Belavšek 16 8 21 29

26 Skorišnjak 15 5 5

27 Gradišče 11 3 5 8

28 Mala Varnica 3 -

29 Velika Varnica 9 1-1

30 Trdobojci 25 3 4-5 48

31 Zgcrnji Leskovec 11 - 25 25

32 Spodnji. Leskovec 6 6 30 36

33 Dravci 1 13-13

34 Vareja 10 4 56 60

35 Ljubstava 9 2 45 47

36 Dravinoski vrh 12 3 80 83

37 Majski vrh 21 9 81 90

38 Podlehnik 10 13 43 56

39 Gorca 11 14 72 86 ' 40 Dežno 12 16 59 75

41 Rcdni vrh 10 10 59 69

42 Jablovec 12 15 13 28

43 Strajna 6 2 33 35

44 Kozninci 3 -

45 Stanošina - - -- 46 Zakl 1 -

47 Sedlašek 10 1 34 35

48 Gruškovje 8 2 31 33

49 Ložina 5-8 8

- 161 -

je nekoč imenovani "završki okoliš" /Ambroschitsch/, znan po najbološih haloških vinih, Tu pa je tudi delež tu«jcev najmočnejši, Izjemno nizek je le na obmejnih predelih in oddaljenih Mejah. Najvišji je v Velikem vrhu, kjer je o-stalo domačinom komaj 13 % vinogradov. V celotnem okolišu so imeli tujci 57 % vseh vinogradov, v 9 katastrskih obči-nah politične občine Zavrč pa celo 65 %•

Katastrske občine osrednjega dela gričevja med dolino Bele in Psičine /zap. štev. 17 - 27 / imajo z izjemo v glavnem dolinske Pristave delež vinogradov nad povprečjem, Skupno povprečje znaša 13»5 %• Tujci posedujejo z izjemo Prista-ve povsod 40 % vinogradov, v celotnem povprečju pa celo samo 28 %. Torej več kot polovico manj kot v završkem oko-lišu«

Če izločimo griče neposredno nad Dravinjo, ki predstavlja-jo skupino za sebe, potem lahko ugotovimo, da imajo kata-strske občine med dolinama Psičine in Rogatnice,/zap. štev. 27 - 29 in 47 - 49A ki obsegajo nekoliko višji svet, vse pod 10 % vinograda z izjemo Trdobojc, ki so s svojimi 25 % pravi otok. Povprečje brez Trdobojc je 7 %• Tujci v M. Var-nici sploh nimajo vinogradov, v V. Varnici pa znaša njihov delež sano 1 %. Trdobojci izstopajo tudi po deležu tujcev A8 %/.

Ob severozahodnem robu Vinorodnih Haloz se vlečejo nad Dravinjo griči, ki predstavljaoo zopet intenzivnejši vino- • gradniški ragon. Sestavlja ga 9 katastrskih občin /zap. štev, 34 - ^2/, kjer inajo vse delež vinograda nad 10 %, skupni povpreček pa je 12 %, kar je dosti manj kot v zavr-škein okolišu in celo manj kot v cirkulanskem, Delež tugcev pa je v tein predelu najvišji, saj znaša v povprečju 66 % in se dvigne v Majskein vrhu celo na 90 %.

Tudi razdelitev po takratnih političnih občinah je zanimivac V Zavrču so imeli tujci 65 % vinogradov, v Sv. Barbari 36 %}

- 162 -

v Leskovcu sano 23 %, v Podlehniku 50 % /tu dvigajo % Gor-ca, Dežno in Podlehnik/ in v 5 haloških katastrskih obči-nah politične občine Sv. Vid celo 72 %•

Odnos ned deležen Polancev in skupino "Ostali" se od kata-strske občine do katastrske občine nenjava, vendar v 3/4 občin prevladujejo neščani. Tujci niso ineli vinogradov samo v treh katastrskih občinah, kjer so vinogradi bili, res pa v vseh treh primerih samo manjše površine. Polanci so imeli največji delež v Velikan /46 %/ in Belsken vrhu /45 %/, skupina "ostali" pa v Majsken /81 %/ in Dravinjsken vrhu /80 %/.

Stanje je bilo- zelo težko. Podobno tistenu, ki ga je nekaj

let kasneje prikazal za Jeruzalenske gorice K e.¦ r e n Č i č

2

in za Radgonske gorice S n o q#

Odgovorino sedaj na v začetku poglavja postavljena Žgečeva vprašanja!

Velik del haloške zenlje - 4.560 ha ali 33?6 % vseii produk-tivnih površin - je v lasti tujcev. Poseduje jo 957 Polancev in 444 meščanov in drugih nekaetov /cerkev, sanostani, kor-poracije/. Pretežni del te zemlje so dobili v hasnovanje že v davni preteklosti, innogo pa so je iztrgali Haložanon v letih gospodarskih kriz in stiske.

Še večji delež kot pri vseh produktivnih površinah so imeli tujci na vinogradih. V lasti so ineli 747 ha ali 48,5 % vi-nogradov, ned teni pa je bila velika večina prvorazrednilu

Dohodek od pridelkov te zemlje, predvsen pa tisti od skoraj 1/2 vinogradov Vinorodnih Haloz, se je stekal v tuje, neha-

J, Kerenčič: Zenljiški odnosi v Jeruzaleiiskih goricah. Maribor 1939.

F. Snoj: Vinogradi v gorrgeradgonsken sodnen okraju. Teh-nika in gospodarstvo VI. Ljubljana 1940. Str. 122-129.

- 163 -

loške žepo, Haloški viničarji in kočarji so vinograde ob sra-notno nizken plačilu obdelovali, tujci, predvsen nenško govo-reči neščani, pa so od izkupička za prodano vinc dobro živeli« Ali je poten čudno, če je vladala v Halozah beda in ponanjka-nje in je večina otrok bila kruha lačna?

Na osnovi teh. podatkov želim podkrepiti nekatere ob analizi starga leta 1824 postavljene trditve.

Čin ugodne«jši so nikroklinatski in pedološki tj, ekološki po-goji, ten kvalitetnejši je vinski pridelek, ten večji del po-vršin je pod vinsko trto. Kakor so nikroklinatske raznere od severovzhoda proti jugozahodu rahlo poslabšujejo /sner slene-nitve in zviševanja/, tako pada delež vinogradov, slabša pa je tudi kvaliteta vina.

Zenljiški - gorski gospodje, ki so bili lastniki Haloz, so bili nadvse zainteresirani, da bi bilo tu čimveč vinogradov, saj so inelitako zagotovljene več gornine, vino pa so lahko vsak čas ugodnc prodali. Zato so že od najstarejših dob odda-jali vinograde na vinski gorici meščancn ter svojin in drugin pcdložnikom s Ptujskega in Dravskega polja« Eni in drugi i^a so bili zainteresirani dobiti čimkvalitetnejše vinogradniške

^ V 1

površine, saj so tudi saini dobili tako za vino več denarja. Ta težnja je prišla še pcsebej do izraza po zenljiški odvezi, ko so v raznerah, ki sno jih opisali, meščani kupovali pred-vsen kvalitetnejše vinograde. V Hrastovcu so ineli leta 1824 25 ha vse zenlje in 12 ha vinogradov, leta 1935 P^ 157 ka vse zemlje in 30 ha vincgradov! Pcdobno je bilo v Gorci in še ne-katerih katastrskih občinah.

Polanci so obdelovali vinograde nekoč sani, zato so težili dobiti vinograde čirabližje, torej na gricih ob Dravi in Dra-vinjiU Odtod že leta 1824 tako viscko število Polancev v Hra-

1 Opozarjan na Anbroschitschevo poroči.lo, da je bila cena završkega vina za 30% višja od cene za ostala haloška vina.

- 164 -

stovcu /108/, Belskem vrhu /102/, Gradiščah /43/, Maosken vrhu /35/ in Gorci /153/» nedtem ko jih takrat v notranjo-sti sploh še ni bilo« Če je delež Polancev bil leta 1824 najnanjši na področju Leskovca, poten sneno to nedvcnno pripisati slabin pronetnin zvezan, saj je bilo ncgoče pri-ti v ta predel le z ladjc preko Drave v Dravcih ali pa preko broda na Borlu čez Cirkulane in Vel, Okič. V razliko od tega sta inela Borl in Zavrč listinski dckazani brcd čez Dravo že v 16# stoletju, do tja pa je vodila že stara rinska cesta. Tudi Podlehnik je inel boljšo pronetno zvezo.

Število posestnikov in velikost posesti

Po Žgečevih izračunih je bilo vseh posestnikov 4432 in si-cer: 1855 donačinov, 1176 Haložanov, 957 Polancev in 444 cstalih. Ker pa je bil vsak Haložan v svoji donači katastr-ski občini tudi domačin, je bilo dejansko haloških pcsest-nikov sano 1855 in tako vseh posestnikov 3256, cd tega 57 % haloških in 43 % tujih. Dejansko je bilo tujih pcsestnikov nekaj več, ker je ned Haložani vštetih tudi nekaj desetin posestnikcv iz sosedne Hrvatske.

Vinogradnikov tj9 posestnikov, ki so ineli vincgrade, je bilc nekaj nanj, ker pač vsi pcsestniki niti donačini niti tujci niso ineli vinogradov. Dcnačinov - vincgradnikcv je bilo 1364, Haložanov 464, Polancev 524 in cstalih 311. Tu donačincv in Haložanov ne noreuo enostavno združiti, ker ne veno, koliko Haložanov je inelo vincgrad tudi v donači katastrski občini in sc torej šteti že tan. Poleg tega je ned njini tudi nekaj posestnikov iz Hrvatske, Tako ne nore-l.o tcčnc ugctoviti, kclikc haloških posestnikcv je bilo brez vincgrada. Ugotovino pa lahko, da ni inelo vincgrada 433 Po-lancev ali 45 % ter 133 ali 30 % skupine ostali.

Povprečna velikost posesti štirih kategorij posestnikcv je znašala: - donačini 3»94 ha, Haložani 1,93 ha, Polanci 1,29 ha in cstali 8,90 ha. In če zopet združino pcsest donačincv

- 165 -

in Haložanov, dobino dejansko povprečnc velikost posestva haloškega posestnika, ki je znašala 4,85 ha, Meščani so tcrej ineli skoraj 2 krat večja pcsestva kot douačini, nedten ko sc ineli Polanci povprečno najhna posestva.

VINORODNE HALOZE TABELA 15

Sccialno posestne kategorije štirih pcsestnih skupin - 1935

Posestna skupina 0-1 ha 1-2 2-5 5-10 nad 10 ha Sk

Donačini štev. % 561 30 333 18 467 25 326 18 168 9 1855 100

štev. 59^ 268 229 67 18 1176

Halcžani % 50 23 20 6 1 100

štev« 613 212 111 13 8 957

Polanci % 64 22 12 1 1 100

štev. 98 63 84 100 99 444

Ostali % 22 14 19 23 22 100

štev. 1866 876 891 506 293 4432

Skupaj

% 42 20 20 11 7 100

Čeprav podatki za dcnačine niso povsen realni, saj jin je nuj-no treba prišteti zeuloo Haložanov in bi se tako sccialnc po-sestne kategcrije pri dcnačinih sprenenile, so vendarle zani-nivi. Predvsea lahko z gctovostjo rečeno, da se število tistih z uanj kot 1 ha zenlje ne bi bistvenc znanjšalo, saj ta kate-gcrija skorajda nina deljene posesti, to pa ijoneni, da oe bilc okrog 25 % posestev nanjših od 1 ha - torej kočarjev. Nedvon-nc je lahka ugotovitev, da je bilo nalo posestev nad 10 ha in

- 166 -

da je občutna večina pcsestev nerila pcd 5 ka.

Podatki za Haložane nau. kažejo, da so se po zenljiški odvezi posestne raznere zelo sprenirgale in posestva drobila ter je tako prišlo do ncčnega nešanja posesti brez kakršnegako-li reda, Iz današnjega stanja veno, da inajo nekateri posest tudi v dveh scsednih katastrskih občinah, vendar lahko ob zgornjih podatkih pcstavimo, da je iinelo okrog 1/2 posestni-kov nekaj zenlje tudi izven doinače katastrske obČine. Leta 1824 sno ugotovili, da je bilo takšnih prinerov sano okrcg 15 %. Med najbolj karakteristične spada katastrska občina Do-lane, kjer je inel leta 1824 pcsest sarao 1 Haložan, leta 1935 pa že 28. /Glej podrobnc študijo katastrske občine Dolane/. Ta posest pa je bila pravilona najhna, saj je nerila v 73 % primarih pod 2 ha, ozirona v 50 % prinierih le do 1 ha.

Izrazito najhnc posest so imeli tudi Polanci, saj je 64 % posestev merilo pod 1 ha in 86 % do 2 ha. To so bila najhna vincgradniška posestva in parcele travnikov ter gozdov,

Pcvsen drugačno sliko pa nan kažejo pcdatki za skupino "osfca-li". 7^ % posostev je nerilo nad 2 ha, 55 % pa nad 5 ha« To so bila posestva neščanov, nedten ko so bila tista do 1 ha v glav-nen last Haložanov, ki so se odselili in živeli drugje. Za pri-nerjavo še teh nekaj podatkov.

TABELA 16

Vinorodne Haloze so bile v celoti pod Jugoslovanskin in slcvenskin povprečjeni

Podatke za Jugoslavijo in Slovenijo sen dobil: Univ. prof. dr. Aleksander Bilinovič; "Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v prinari z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Tehnika in gospodarstvo V. Ljubljana 19397 str. 51-53 starge 1931; - Fodatke za Vinorodne Haloze pa na csnovi ocene jb Žgečeve študije za leto 1935«

- 167 -

VINORODNE HALOZE TABELA 16

Socialno posestne kategorije in pcvprečna velikost posesti - prinerjava Jugoslavija - Slovenija - Vinorodne Haloze v %

0-1 ha Hi 2^5 5-10 nad 10 ^^

kost v

____________________________________________________ha

Jugoslavioa 16,8 17,0 34,0 20,5 11,7 5,4 Slovenija 20,3 12,7 24,4- 18,7 23,9 8,3 Vinorodne Haloze 25 19 32 19 10 4,8

VINORODNE HALOZE TABELA 17

Lastništvo in velikost vinogradov v a

skuplnf ° d0 10 n-20 21"5° 51-100 !j*Š Sk

stev. 492 79 217 606 37^ 87 1855

Donačini % 26 4 12 33 20 5 100

štev. 711 29 90 222 109 19 1176

Haložani % 6o 2 8 19 9 2 100

štev. 433 22 85 300 94 23 957

Polanci % 45 3 9 31 10 2 100

štev. 133 5 8 51 62 185 444

Ostali % 30 1 2 11 14 42 100

štev. 1769 135 400 1179 635 314 4432

Skupaj % 40 3 9 27 14 7 100

TABELA 17 kaže izredno visok 7o tistih pcsestnikov, ki niso ineli vinograda. Če postavino, da je inel večji del Haloža-

- 168 -

nov vinograd v donači katastrski občini in to lahko posta-vino, poten nan še vedno osta«ja blizu 30 c/c posestnikcv brez vinograda, Zaninivo je,kako blizu sta števili kategorije posestnikov 0-0,5 ka in posestnikov brez vinograda. Iz tega lahko zaključino, da niso ineli vincgradov predvsen kočarji. Z združitvijo donačinov in Haložanov bi se število donačih posestnikov brez vinograda nedvonno precej znižalo, Sodin, da bi znašalo okrog 15 %• Visoko število Polancev brez vino-grada je dokaz, da sc Polanci po knetski odvezi kupovali v Vinorodnih Halozah nnogo travniških in gozdnih parcel,

Pri vseh posestnih skupinah je zelo nizko število posestni-kov z vinogradi velikostl od 0-10 a. Občutno več je tistih z 11-20 a. Daleč najmočnejša pa je skupina od 21-50 a, ki je posebno nočna pri donačinih in Polancih, To nan nakazuje, da se bo povprečje velikosti vinograda gibalo ned 21-50 a, pri donačinih z združitvijo s Haložani celo blizu 50 a. Soraz-nerno precej posestnikov je inelo vinograde v velikosti nad 50 a, to velja še posebej za donačine. Izredno nalo pa so inele prve tri skupine vinogradov v velikosti nad 100 a, za-to pa pri akupini "ostali" vinogradi nad 100 a absolutno pre-vladujejo, To so bili veliki in dobro oskrbovani vincgradi meščanov, sanostanov in graščinskih veleposestev,

Za štiri posestne skupine je znašala povprečna velikost vi-nograda; donačini 0,43 ha; - Haložani 0,49 ha; - Polanci 0,38 ha in "ostali" 1,74 ha. Pri ten so upcštevani sano ti-sti posestniki, ki so vinograde ineli, Ce združino donačine in Haložane, dobino povprečje velikosti vinograda donačega posestnika blizu 0,50 ha, V prinerjavi s stanjen leta 1824 se torej povprečje vinograda tistih, ki so ga še ineli, ni bistveno zmanjšalo, kajti Haložan je prcdal vse prej kot vinograd, povečalo pa se je število tistih, ki vinograda ni-so ineli. K zadnjin pa morano prišteti še nekaj sto viničar-Jev, nekdanjih vinogradniko^#

- 169 -

Procesi, ki sno jih pokazali, nas neposredno vodijo do na-slednjih zaključkov:

1, Ž g e č 0e z globokin čustvovanoen do izkoriščanega ha-loškega človeka ter stalno lačne viničarske in kočarske dece zbral podatke in z njiiai ustvaril verno podobo, kdo je gcspc-dar haloške zemlje in vincgradcv. Frišel je do u^otcvitve, da je trpljenja in ponanjkanja v Halozah krivo predvsen dejstvo, da je 1/3 vseh. produktivnih površin in skoraj polovica naj-boljših vinogradov v lasti tujcev, predvsen neščanov, sano-stanov in denarnih zavodov. V njihove žepe odteka dohodek haloške zenlje, zato je deca lačna. Dalje kot do teh ugotovi-tev se ni dokopal niti v objavljenih fragneatih niti v roko-pisu celotne študije. Mogoče zato, ker je poznal le trenutno stanje, ni pa ugotovil razvojnih silnic, niti jasno nakazal rešitve problema,

2. Večino haloških posestnikov so tvorili kočarji in najhni kmetiči, ki so ineli pod 5 ha vse zenlje in povprečnc okrog 30 arov zaradi nedovoljenega gnojenja že izčrpanega vinogra-da. Takšno najhno pcsestvo pa je nujnc združevalo v sebi v najširši neri vse negativne strani naloknečke proizvodnje -izčrpanost zemlje, prinitivnost inventarja, ki ga ni v stanju obnavljati in zato neracionalna proizvodnja, pcpolna odvisnost od letin in trenutnega nihanja cen, prezadolženost in končno neprostovoljna delna brezposelnost. Posledica takšnega stanja je bila nesposobncst dostcjno preživeti družinske člane la-stnikove družine, stagnacija in stalna ekononska slabitev,

ki je vodila v nočno gcspodarsko in politično odvisnost od denarnih zavodov /PAB/, vinskih trgovcev ter drugih upnikov; vodila je v bedo in ponanjkanje. Razvoj, ki so ga naredile Vinorodne Haloze v zadnjih sto letih, je bil razvoj v kočar-stvo in viničarstvo, to pa je dejansko ponenilo razvoj v kneč-ki proletariat brez zenlje, v noderno kapitalistično suženj-stvo.

- 170 -

3« Tako imenovanega "haloškega problena" seveda niso nog-le rešiti najrazličnejše teorije neščanskih in naloneščan-skih agrarnih teoretikov, niti z zadružno organizacijo o-krepljeni "agrarni socializen" Prepelugovega in Novakovega koncepta, niti organizacioa nalo pcnenbnih javnih del /grad-nja obČinskih cest/, niti v svcjen bistvu beraško brezplač-no razdeljevanje nekaj vagcnov koruze, ki 30 je pošiljala Natlačenova banska uprava. Stvarno rešitev je lahko prines-la le korenita sprenenba družbenih odnosov, kot je to do-volj odprto postavil Zup'an , kojev ©ni zadnjih številk predvojne Sodobnosti napisal: "Preureditev družbe na n 0 v i o s n o v i, sprostitev proizvajalnih sil verig "rentabil-nih računcv" in sprenenba lastninskih odncsov v štajerskih vinogradih - to bo pospešilo racionalizacijo vinogradništva in onogočilo visoko aktivnost velike večine tankajšnjih vi-nogradovo Ni bcjazni, da "bi bili ti vinogradi, vodeni z vse~ ni pridobitvarai nodernih znanosti - nedonosna postavka bcdo-če družbene produkcije."

Tt ZupansirToletarizacija knetskega ljudstva. Sodobnost 19^0«, str. 437 ¦

- 171

VINICARSTVO NJEGOV NASTANEK I N RAZVOJ

Viničarstvo je posebna oblika gospodarsko-socialnih odnosov temelječih na določenih posestnih razmerah, kakršne so se razvile skozi stoletja v severovzhodnih slovenskih vinorod-nih pokrajinah. To je fenomen pokrajin nekdarge Vojvodine Štajerske in ga ne poznajo niti ostala pananska vinorodna področja niti vinorodne pokrajine drugih evropskih dežel. Največ viničarjev - teh čistih kmečkih proletarcev - pa je bilo v Halozah in Slovenskih goricah. V manjšem številu so bili raztreseni tudi v okolici Konjic in Šmarja ter na Bi-zeljskem pa tudi v Viničkih in Varaždinskih goricah so jih poznali. "Tu pa se izgube kot poseben stan med drugim kmet-skim delavstvom in so večinoma poluviničarji, ker služijo le

deloma v vinogradu."

v

Mnogi, ki so doslej obravnavali problem viničarstva, so mne-nja, da je nastalo v kapitalističnih časih, da je torej sta-ro komaj kakšnih 150 let. Malo poglobljen pogled v njegovo zgodovino pa nam kaže, da moramo iskati njegove korenine že v davni fevdalni preteklosti. Žebotova trditev, da je viničarstvo na Slovenskem staro toliko kot gojitev vinske trte, je nedvomnc pretirana, saj lahko z gotovostjo trdiino,

da so vinsko trto gojili v naših krajih že v rimski in colo

p predrimski dobi, takrat pa viničarjev zagotovo še ni bilo.

1 I. Slibar: Viničarsko vprašanje. Naši zapiski. Ljubljana 1921 - str. 43.

2 F. Žobot - Viničarsko vprašanje - Socialna misel. Ljubljana 1927. ... str. 191.

- 172 -

Čeprav ne sodi podrobno proučevanje zgodovinskega nastanka viničarstva v okvir tega dela, ga bom zaradi dejstva, da je viničarstvo tako pomemben in s celotnim razvojem Vinorodnih Haloz najtesneje povezan po

Iz najstareoših zgodovinskih virov, ki govorijo o vinograd-niški lastnini, so ugotovljene naslednje oblike te lastnine:

a/ Vinograd, ki ga obdeluje zemljiški gospod v lastni režiji, torej pravi dominikalni vinograd /Hofweingarton/. Te vinogra-de so obdelovali tlacani - uživalci tako imenovanih viničar-skih hub, ali pa ostali podložniki s tako imenovano "vinograd-niško roboto". V prvem primeru je bilo hasnovanje viničarske hube edino plačilo za oskrbovanje in obdelavo vinograda.

b/ Vinograd v stalnem sestavu in enotnem kompleksu kmetije /pravdni vinograd - Hubweingarten/. Užitni lastnik Je podlož-ni kmat, ki obdeluje vinogr&d saci, ne spada pod gorsko pali-co, torej ni sogornik ter daje kot del dajatve pravde tudi vino.

c/ Vinograd, ki ga daje zenljiški gospod v uživanje drugim osebam - plemičein, neščanom, cerkvi, samostanon, svobodnjakon. - torej oscbno svobodniin osebam, pa tudi kmeton - podložnikoci^

K te.ci vinogradom pripada tudi druga zenilja, zlasti njive in

p hoste. Vsi uživalci vinogradov po gorsken pravu na vinski go-

rici so bili sogorniki /Bergholden ali Berggenossen/, podvr-ženi sklepcn gorskega zbora pod predsedstvcm gorskega-zenlji^' škega gospoda. Knetje - podložniki so lahko bili njegovi pod-ložniki dli podložniki scsedne gosposke, na vinski gorici so bili v obeh prinerih sogcrniki. Iz urbarjev dominikanskega iu|

Povzetc predvsen po: A« Mell - Das steierische :weinbergrecht - str. 12 - 15; in S. Vilfan - Od vinskega hrana dc bajte -Slovenski etnograf 1952 - str. 121 - 127; M. Dolenc - "Gor-ske bukve" v izvirniku, provcdih in priredbah - AZU - IJub-ljana 1940. ... str. 212 - 24-8.

S. Vilfan - Od vinskega hrama do bajte ... str. 122.

- 173 -

ninoritskega sanostana v Ptuju iz 15« stol.

v vinogradih na lastnen svetu, ki drugega sve.ta ninajo, ter

2 gostače, naseljene na goricah" ¦"• •

Kmetje so obdelcvali svoje vinogrrde sani in si pri ten ned-sobojnc ponagali, cstali sogcrniki - pleniči, neščani, sano-stani in drugi pa pravilcna z vinogradniško roboto, svojini služabniki ali drugače najeto delcvno dilo. Takc je npr. iz urbarja dcninikanskega sanostana v Ptuju razvidnc, da so no-rali podložni knetje opraviti del vinogradniških opravil v dveh sanostanskih vinogradih v Dragošiču. Meščanon so ob-delovali vinograde njihovi hlapci in dekle ter drugi služab-niki ali pa so plačevali dninarje. Svoje služabnike so po vsej verjetnosti v začetku pcšiljali na delc iz nesta ter so se pc cpravljenen delu vračali v mesto vsaj v zinskn času. Pri večjih vinogradih je bilc tega dela dosti in tako sc sča-soca te služabnike za stalno naselili pri vincgradu.

1 H. Pirchegger in W. Sittig: Die nittelalterischen Urba-re der Minoriten und Dcninikaner in Petta.u. ^rien 1955 • • • str. 292.

2 S. Vilfan: Od vmskega hrana do bajte. ... str. 124.

3 F. Kcvačič: Gospodarska zgcdovina doninikanskega sancsta-na. ... str. 96.

4 Kralj Friderik je 6. ncvenbra 14^5 leta dov.clil kljub na-sprotovanju naribcrskih neščanov, da si l?-hkc pcstavi pri vinogradu vsak prelat, gospod, plenič, neščan in knet klet in stiskalnico, ker je to po drugih delih Stajerske po gorsken pravu navada in potreba. A. Mell: Das steierische Weinbergrecht und dessen Kodifikation. ... str. 31.

- 174 -

Na nisel, da je takšna pot ne samo verjetna ampak tudi upo-rabljena, me še posebej navajajo določila ptujskega mestne-ga statuta iz leta 1376, ko so si meščani s privoljenjein ptujskega gospoda /zemljiškega gospoda!/ zagotovili nad svo-jimi služabniki - delavci v vinogradih - iinenujejo jih "'Vein-zurl" - posebne pravice, ki so zajete v 170. in 172. členu statuta, ki se glasita v prevodu - "Vsakdo tudi sam kaznuje viničarja za krivdo, ki mu

V Halozah je še danes za viničarje v uporabi ljudski izraz "vencrl". V kasnejši dobi so se tudi "weinzurli" nedvomno re~ krutirali iz ubežnikov iz podložnih kmc-tij , kot tc navaja

D o 1 e n c za gostače na ^olenjskem, povsen verjetno pa tu-di iz vrst drugih priseljencev. Zenljiški gospodje so zato vztrajno branili naselitev v hrainih pri gorici, noščani pa so takšno pravico zahtevali in kljub prepovedi naselitov dovo-Ijevali. Tako so si zagotavljali stalno in ceneno delovno si-lo.

Ta boj za in proti odobritvi naselitve na vinski gorici je trajal več stolctij, kakor lahko razbereno iz listin, vendar je dokazano, di je razvoj potekal na Štajerskein drugače kot Dolenoskem. Potreba po večkratni izdaji listin 0 prepcvedi nasoljevanja govori za tc, da se je takšnc naseljevanje vrši-lc. "Tu pa tan pa so vinogradniki sani vsobenjka radi trpoli, če sc jih nogli upcrabljati za delavce. Zlasti nejaši, ki ni-so stanovali zdržena v vinogradih, se jih niso branili. ...

V očividnen nasportju z gorskini bukvami /čl. 20./ je prišlo celo do posvedcčenja v zapisniku o vinogorsken zboru /leto 1784./, da Je gorska gosposka na zahtevo vincgradnikov dcpu-

1 F. Veselko: Mestne pravice Ptuja iz leta 1376 - Kronika slovenskih mest VII/I. Ljubljana 1940 ... str. 17.

- 175 -

stila, da je smel vsak vinogradnik v svojem vinogradu na-mestiti po enega vsobenjka z rodbino."

Zaradi posebnih razmer, ki so vladale na štajerskem in še posebej v Halozah, so postali manjši kmetje in kočarji že pred zemljiško odvezo osnovni izvor za nastajanje viničar-jev. Različni vzroki so jih privedli do tega, da so svoje vinogradniško posestvo prodali meščanom ali imovitejšemu

kmetu s Polja ter ostali na svoji dotedanji domačiji vini-

p čarji. Ta proces, ki ga Dolenjska ne pozna, so pospešili

nov visnki davek /1750/, povečane druge dajatve in tlaka ter končno še dovoljenje o delitvi kmečkega gospodarstva /leta 1771 - 1785/i kar Je pospešilo drobitev posesti in širjenje kočarstva. Le-to pa je bilo osnovni izvor viničar-stva,

Kmetje so prodajali vinograde in posestva, da bi se rešili

¦z obvez, ali pa so skrivoma odšli na Hrvaško. Vinska kriza,

slabe letine in zemljiška odveza pa so povzročale nov kata-strofalen plaz prodaje vinogradov in posestev. Kupci so bi-li v glavnem meščani, posooilnice, vaški trgovci in gostil-ničarji, poklicni oderuhi, v.mes pa tudi Polanci. Bivši la-stniki so postali viničarji.

In končno ne smemo še mimo enega izvora haloskega viničar-stva. To so otroci kočarjev in manjših kmetov. Običajno jih je bilo več. Doma ni bilo ne prostora in ne kruha. Nekatori so odšli že v mladosti služit za pastirje in hlapce, drugi pa so si kot odrasli, običajno pred nameravano poroko,spro~ sili pri meščanu ali Polancu dovoljenje, da so se lahko na-selili v zidanici. Skromno stanovanje in eventuelno hasno-vanjc maohne njive so odplačali z opravili v vinogradu, si-cer pa so hodili kot priložnostni delavci na dnino k sosedu.

1 M. Dolenc: Gorske bukve ... str. 214.

2 S. Vilfan: Od vinskega hrama do bajte ... str. 129.

3 H. Pirchegger: Geschichte der Steiermark 1740 - 1919. str. 232, 239, 241.

- 176 -

Res, da to niso bili pravi viničarji, vendar so po svojem po-ložaju in osnovnem odnosu do gospodarja sodili med nje. Med viničarje so se prištevali sami, pa tudi ljudje so jih oce-njevali tako, ker sc bilizgospodarjem v deputatnem odncsu.

Sodim, da moremo kot prave klasične viničarje smatrati tiste, ki sc bili v službi pri ineščanih, korporacijah, plemičih, cerkvi, trgcvcih itd. Prvotno so ti bili njihovi služabniki, kasneje pa stalno najeti vinogrsdniški delavci s posebnim statusom. Z gospodarjem so bili v določenem stalnein delovnem odnosu, Nekatere poteze služabništva pa so se ohranile tudi pozneje, c čener priča predvsem dejstvc, da sc bili viničar-Ji cprcščeni vseh dajatev, kar je sicer veljalc le za osebne služabnike. Fodlcžnike na viničarskih hubah sc pc nekaterih podatkih pozneje cbdavčevali kot četrtkmete in kajžarje.

Po knečki odvezi so si najeli viničarje tudi prenožneoši knetje, nodtem ko so manjši kaet^je - Polanci jenali v svcje zidanice dninarje, ki so bili z gospodarjen v deputatnem od-ncsu, oziroina viničarsken službenem raznerju in sc

Ž e b c t je napisal o nastanku viničarstva naslednje: "Pc infornacijah, ki seni jih zbral po naših krajih, se je vini-čarski stan začel na ta način:

Graščaki, sancstani in drugi veleposestniki so ineli na svo-jih posestvih kmete, knetske družine, ki so živele na zadruž-ni način, Bilc je pravo knetsko cbčestvo. Sinovi in hcerke, katerin v prvotni donači hiši ni bilo dovolj prostcra, so do-bili od graščaka sporazunno s starcsto /očeton/ zadruge, prostor, kjer so si zgradili koco. Dodeljena jim je bila zem-

A. Mell: Die Anfange der Bauerbefreiung in Steiermark -Graz 1901 ... str. 72; J» Tschinkowitz: Darstellung des po-litischcn Verhalthisses der verschiedenen Gattungen von Herrschaften zur Staatsverwaltung. Graz 1825 - 27 - II/l str. 4.

- 177 -

lja. Ta zeialja s kočo vred je ostala last veleposestnikov, a oblast oziroma oskrbo nad njo je imel kmet, oče, načelnik skupne družinske zadruge - občestva. Tak sin ali hčerka, ki sta si zgradila na hribu kočo in zasadila vinograd, sta bi~ la prva viničarja. Ko je bil kmet okoli leta 1848. rešen desetine in je postal lastnik svoje zemlje, so tudi viničar-Oi,,kateri so imeli koče na kmetskem posestvu, prišli pod njega. Ljudje pa, ki so si postavili hišice na zemlji, ki je ostala še naprej v oskrbi veleposestnika samega, so ostali viničarji gospoda."

Čeprav nimamo tocnejbih podatkov o odnosu med "weinzurlom" in gospodom, lahko iz kasneoših dobro znanih določil tega odnosa zaključimo, da «je ta položaj bil delno podoben polo-žaju gostačev /osobenjki/, kakor ga opisuje D o 1 e n c • "Vsobenjki niso bili glede nepremičnin z gorsko gospodo v no-beni pravni zvezi, eaj so bili le zakupniki dela zidanice ali hrama mejašev ali sogornikov. Le tu pa tam so imeli pravico uživati njivo ali travnik, ki jim ga je prepustil posestnik zidanice ali hrama ... Njihova naloga je bila,da so obdelovali vinograde svojih gospodarjev, za to so dobiva-li stanovanje in deloma njive in vrtove, da so si na njih

pridobivali živeža zasc in za svojce. Imeli so tudi pravico,

2 ~ da hodijo na dnino drugam, da si nekaj prislužijo ...". Cg

ugotavlja D o 1 e n c, da so gostači na Dolenjskem dcbiva-li "le tu in tam ... ali deloma" v hasnovarge njive, travni-ke in vrtove, potem je pri štajerskih viničarjih to bilo pra-vilc. Stancvanje in zemlja sta bila obvezni obliki plačila v naturi. In še več. Moščan-vinogradnik je dal na svojem vino-gradniškem posestvu zgraditi za svojega viničarja posebno stanovanjsko hišo z gcspodarskim poslopjem. Fozneje pa mar-sikateri tudi cbsežnejše stanovanjsko poslcpje za svcge po-trebe. Sem so prihajali nekateri meščani le občasno, nekate-

1 F. Žcbot: Viničarskc vprašanje ... str. 191.

2 M. Dolenc: Gorske bukve ... str. 232 in Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Ljubljana 1937 ••• str. 173» 395«

- 178 -

ri pa so se priselili za vse poletje. Tako je nastala za Ha-loze značilna podoba - mogočna gosposka vila, zraven nje pa nizka viničarska bajta.

V starejših virih je o viničarjih malo podatkov. S 1 e k o -v e c je ugotovil, da jih omenjajo graščinski spisi na Vum-

bergu, Ptuju itd. v začetku 17. stoletja. S t r a k a na-

p vaja, da so omenjeni v St. Georgu že leta 1640. Iz nekega

urbarialnega vira je razvidno, da

Ko navaja Burgerv svoji razpravi, da je vinogradni-štvo na Stajerskem v vidnem zaostanku v odnosu na uspešen razvoj poljedelstva, ugotavlja kot osnovni vzrck za takšno stanje staro navado, da so vinogradi prepuščeni v obdelavo viničarjtm - neomikanim in nevednim ljudem, ki so zaradi svo-Jega delovnoga odnosa z gospodarjem polni predsodkov in ne kažejo nobenega interesa, da bi vinograd izboljšali. Za do~ ločeno delo dobivajo viničarji poleg stanovanja in hasnova-nja nekaj kosov zemlje le zelo zmerno denarno plačilo. Ob takšnem odnosu je nujno, da znosijo viničarji tisto malo ko-ličino gnoja, ki ga pridelajo, namesto v vinograd na njivo, da sadijo po vinogradu zelenjavo in sadno drevje /breskve/, da opravijo najprej delo na svojih njivah in šele potem v

1 vF. Žebot: Viničarsko vprašanje. ... str. 193.

2 Straka: Studie iiber die Verwendbarkeit ... str. 51.

3 H. Pirchegger: Die Unstersteiermark in Geschichte ... str«

93.

4 F. X. Hlubek: Rezultate der V/irksamkeit der K. K. Land-wirthschafts Gesellschaft in Steiermark. Gratz 1840 - str.

97.

5 J. Burger: Ueber Ursachen des geringen Ertrages der Vvein-garten in Steiermark - Verhandlungen und Aufsatze, 23. zve-zek - Graz 1829 - str. 154 - 155-

- 179 -

vinogradu itd. Ko ugotovi, da je takšno stanje v škodo gos-podarjem, apelira na slednje, naj sklenejo takšne delovne po-godbe, ki bodo vskladile interese gospodarja ter viničarja in le-ta ne bo več gospodarjeva "tovorna živina".

Za ugotovitev medsebojnega odnosa so pomembnejše H 1 u b e-k o v e navedbe, It^er .ugotavlja, da zaposlujejo lastniki vinogradov za večji del vinogradniških del posamezne družine imenovane "weinzirl". Tem prepušca lastnik vinograda poleg prostega stanovanja v hasnovanje še 1 - 2 kravi, 1/2 orala zemlje, plačo od 20 - 30 goldinarjev in odpadni material iz vinograda. Za te dajatve so viničerji dolžni opraviti prvo in drugo kop, medtem ko-dofeijo za rez in vez zmerno akordno odškodnino. Tudi Hlubek ugotavlja, da so viničarji za razvoo vinogradništva cokla, ker so tako najvažnejša vinogradniška dela vse povprek opravljena na osnovi surovega izkustva.

p Najbolj oster Je pri obravnavi viničarjev F r i e g e r ,

ki začerga poglavje o viničarjih s stavkom "Ti so potrebno zlo", kajti veliki vinogradi moraoo biti obdelani. Viničar dobi poleg hasnovanja stanovanja in kosov zemlje še dovo-ljenje za uporabo drv iz gozda, dodeljeno ima kravo in zago-tovlje.no seno za njo in poleg tega še plačilo za delo v vi-nogradu. Viničarji so edina skupina ljudi v deželi, ki ne plačujejo nobenih dajatev. Potem, ko jim očita malomarnost pri delu in poudarjeno skrb za lastne njive, ugotavlja, da je takšen odnos za vinogradnika škodljiv ter da ga «je lahko prenašal, dokler so bile dajatve nizke in cena vina dobra. Ob padcu cen vinu in povečanih dajatvah pa zahteva rev.izijo tega odnosa. Pri tem omenja, da bi za začetek bilo potrebno¦ uveljaviti takšen način, ki ga poznajo v goricah okoli Mari-bora, "kjer stane gospodarja obdelava vinograda malo in ven-dar je delo dcbrc opravljeno". Žal ne navaja, kakšna je ta

F. X. Hlubek; Die Landwirthschaft des Herzogtumes Steier-mark - str. 101. ^

L. F. Prieger: Erfahrungen und Bemerkungen iiber den Wein-bau in der Steiermark - Verhandlungen und Aufsatze - 58 zvezek - Gratz 1839 - str. 231 - 236.

- .180 -

ureditev. Zanimiva je ugotovitev, da je viničar do gospodar-ja v odnosu služab.nika!

Tudi posebna komisija Štajerske kmetijske družbe ugotavlja v svojem poroČilu, da so viničarji na Štajerskem nujno zlo, ki izvira iz pomanjkanoa delovnih rok.

Spremenjeni položaj po izvedbi zemljiške odveze in vedno več-je število novih viničarjev na novokupljenih meščanskih vino-gradih so zahtevali ureditev viničarskega problema in tako

je bil sprejet na predlog deželnega zbora za Štajersko z za-

p konom od 1. aprila 1863 "Viniaarski red" - winzerordnung,

Določila tega viničarskega reda temeljijo v osnovi na do ta-krat veljavnih.in v praksi uporabljenih določilih službenih odnosov med gospodarjem in viničarjem.

Pogleomo nekatera glavna določila tega viničarskega reda. Uvo-doma pove, kdo so viničarji - to so osebe, ki stopijo v služ-bo za obdelavo vinograda za plačilo v denarju, posebnih pre-oemkih ali oboje in imajo svoje lastno gospodinjstvo. Medse-bojne pravice in dolžnosti med gospodarjem in viničarjem se uredijo s posebno pogodbo, ki mora biti v skladu z določili tega reda. Delovno razmerje se sklene praviloma za eno leto, ki se začne 1. novembra /po zaključenih jesenskih delih in ga imenujejo "viničarsko leto"A Odpoved se daje praviloma v času od 1 - 26 julija, selitev pa se izvrši med 1. in 11. no-vembrom. Ta določila so v praksi veljala vse do odprave vini-čarstva. Gospodarji so včasih odpovedali brez vzroka ali pa le na videz, zato da so delali pritisk na viničarja. Fo dani odpovedi je ta šel od vinogradnika do vinogradnika, ki Je imel še prazno kočo in prosil, naj ga sprejme pod streho. Pristal je na vsake pogoje in ker pogodb praviloma niso niko-li pisali, so bila določila ustne pogodbo često daleč od do-ločil veljavnih predpisov. V času po 1. novembru ste sreča-

1 Verhandlungen und Aufsatze - 51. zvezek, Gratz 1848. str. 182.

2 C. Stremayr: Die Landosvertretung von Steiermark. Graz 1878. ... str. 140 in $81 - $84.

- 181 -

vali po haloških. klancih. vozove z borno opremo viničarjev, ki so se selili. Prevoz so novemu gospodarju odslužili! Gospodar lahko odpove viničarju tudi med letom in ga 14- dni po odpovedi izžene iz .koče, če se le-ta težje pregreši. Med drugim mu lahko odpove med letom tudi, če viničar sam ali njegovi ljudje odidejo brez gospodarjevega dovoljenja na de-lo drugam takrat, ko jih on potrebuje za delo na svojem po-sestvu! ViniČarja, ki bi samovcljno zapustil službo lahko gospodar s silo privede nazaj! Dejanje je kaznivo in mora vinicar plačati škodo. Kdor bi vedoč, da je viničar saino-voljno zapustil gospodarja, vzel le-tega v službo, plača ka-zen 5-25 goldinarjev in je dolžan povrniti prejšnjemu gospo-darju škodc. Viničar dobi viničarsko knjižico, ki jo hrani gospodar. V knjižico se vpišejo podatki o nastcpu in prene-hanju službe ter mnenoe gospodarja. Vinič.ar mora imeti po-trebno število delovnih mcči in po možnosti tudi živino /za-radi gncja/. Za težje spore je določeno razsodišče, ki je sestavl^eno iz predsednika in po enega predstavnika sprtih strank; predsednika sporazumno dcločijo ali pa ga imenuoe predsednik občine, v kateri leži posestvo.

Omergeni zakon je bil izdan za obnočje vojvodine Štajerske. D o 1 e n c v Gorskih bukvah tega zakona ne omenja, temveč ugotavlja, da je izšel prvi tak dokument na predlog deželne-ga zbora vojvodine otajerske v "postavi z dne 2. maja 1886" pod naslovom "Winzerordung fur das Herzogtum Steiermark." Citirana "postava" pomeni torej drugo izdajo viničarskega reda, tokrat v nemškem in slovenskem jeziku. S posebnim "za-konom" od 1. junija 1898 je biX člen viničarskega reda, ki določa termine za sklenitev in odpoved delovnega razmerja, spremenjen in je tak veljal tudi prvo dobo v Jugoslaviji /od-poved se daje med 1. in 15» avgustom, potem ko so vsa važnej-ša vinogradniška dela že opravljena/.

V kraljevnici SHS so se viničarji začeli organizacijsko po-vezovati /Kmečko-delavska zveza in Viničarska zveza/. V ma-

IM. Dolenc: Gorske bukve ... str. 62.

- 181 -

riborski oblasti so ustanovili viničarske krajevne koniisije, njihovo delo je povezovala "Osrednja paritetns. komisija za ureditev viničarskega vprašanja" v Mariboru. Na rgen predlog je oblastna skup&čina Mariborske oblasti 20. julija 1928 iz-dala "Uredbo o viničarskem redu" /Dolenc v Gorskih bukvah tudi te uredbe ne omenja!/. Uredba je zasnovana na osnovnih določilih avstrijskih zakonov z nekaterimi dopolnitvami. Ta-ko določa ininimalno površino vinograda, ki ga naj viničar obdeluje na 5*600 m /oral/ in postavlja zahtevo po viničar-jevi strckovni usposobloenosti. Ustni pogodbi naj zaradi več-je pravno sigurnosti sledi še pismena pogodba na predpisanem obrazcu. /'^iskani obrazec z naslovom Službena pogodba je ob-segal 4- strani/. Kljub temu določilu pa večina vinogradnikov pismene pogodbe ni sklopala. Viničarji pa tega niso upali zahtevati. Če bi se pritožili, bi sledila odpoved in gospodar bi v knjižico napisal slabo cceno ter sicer poskrbel, da bi viničar v bližini le težko dobil novo službo. Uredba točneje določa viničarjeve pravice in dolžnosti. Še vedno je v velja-vi viničarsko letc. Podrobneje sc cbdelane nalcge in postc-pek pred viničarsko koinisijo. Dana je pravica združevanja "v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov". S to uredbo sta bila raz-veljavljena <3,eželni zakon od 2. maja 1886 in deželni zakon z dne 1. juli

ja 1939 "Uredbo o službenen raznerju ned vincgradnikon in

. . „ . 1 viaicarjem.

Uredba uvodoma določa kdo je viničar - "Viničarji so osebe,

ki jih najane vinogradnik, da nu obdelujejo vinograd v iz-

p meri najniarg 1/2 ha /5.000 m / proti plačilu v denarju in

materialu, žive pa v lastnein gospodin^stvu v vinogradnikovi

1 Viničarski red. Službeni list K. banske uprave dravske banovine, letnik X. 57. kos, z dne 19. julija 1939.

- 183 -

zgradbi ter iinajo za pravilno izvrševanje službe potrebno strokovno usposobljenost.

S tem je bil zmanjšan minimalni obseg vinograda, za katere-ga obdelovanje se lahko sklepa viničarska pogodba, za 6 arov, torej na 0,5 iia. Dalje določa uredba, da so lahko vi-ničarji tudi ženske, Ukinja viničarsko leto in uvaja trilet-no pogodbo z enoletno poizkusno dobo. Za viničarje zahteva uspešno dokončanc viničarsko šolo ali devet mesecni viničar-ski tečaj ali viničarski izpit pred strokovno komisijo. Do-loča samo pismeno pogodbo, podrobneje ureja viničarjeve pre-jemke in odreja letni obračun. Precizneje so formulirana do-ločila o redni in predčasni ukinitvi delovnega razmerja. Ustanavlja poseben viničarski sklad, katerega sredstva se naj uporabljajo "za podpore viničarjem in njihovim svojcem v pri-merih dolgotrajne bolezni, onemoglosti in smrti".

Vinogradniki z mnogimi določili novega viničarskega reda ni-so bili zadovoljni, Predvsem so nastopali proti določilu o minimalnih viničarskih mezdah in triletni pogodbi. Na ugo-vor Vinarskega društva je sprejel banski svet 10. avgusta 19^0 "Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o službenem razmerju ined vinogradnikon in viničarjem". Kot oe razvidno

iz Š i j a n č e v e g a pisanja, vinogradniffl tudi s te-

2 mi novelani niso bili zadovoljni. Strokovna zveza viničar-

jev, ki Je iaela svcj sedež v Loutoineru, Je 10. septenbra 194-0 izdala posebno resolucijo, v kateri razglaša zahteve slovenskih viničarjev, V resoluciji postavljajo v iinenu 40.000 slovenskih viničarjev naslednje glavne zahteve:

Maksimiranje cen življenskim potrebščinam; zagotovitev in-vesticij za obnovo vinogradov, da se zagotovi viničarjem zimska zaposlitev; uvedba javnih del v viničarskih okoliših

L. Lipovec: Minimalne viničarske mezde in Viničarski red, Kaše gorice. Maribor 1939 ... str. 13 - 16 in str. 108. M. Šijanec: Ob spremembah Viničarskega reda. Naše gorice, Maribor 194-0 .... str. 126 - 29; 134- - 38,

- 184 -

- prvenstvo zaposlitve naj imajo viničarji; preskrba s po-trebno hrano in rekvizicija vseh zalog živil; zvišanje mi-nimalnih mezd pri vinogradnikih, ki niso kmetje; prisiliti vinogradnike, da obdelujeoo vinograde intenzivno ali pa jim začasno odvzeti vinograde; uvesti socialno zavarovanje; po-bijanje draginje itd. "Našo gorice" so to resolucijo žolč-no komentirale. V času okupacije so bili ponovno uveljav-ljeni stari avstrijski predpisi.

Ugotovili smo že, da večina gospodarjev ni upoštevala do-ločil viničarskih redov, temveč je svoje odnose z viničar-ji urejala po starih utrjenih navadah iskoriščuooč stisko viničarjev. Da bi se izognili eventuelnim nevšečnostim, so začeli uveldavljati pred drugo svetovno vojno nov sistem. Viničarjev niso več najemali, temveč so oddajali stanovanje v najem. Določili so dinarsko ceno, ki pa jo je najemnik /dejansko viničar/ odplačal z delom v vinogradu. Ustvar^a-li so zunanjo podobo navadnega dninarskcga razmerja in se tako izmaknili določilom viničarskih redov, predvsom pa pismenim pogodbam. Življenje viničarjev je bilo zato izred-nc težko. Viničarstvo, ki so ga rodile, razvijale in vzdr-ževale posebne posestne razmere, je postalo najbolj kričeč socialni prpblem, ki Je pritegnil pozornost naprednih socio-logov, politikov, zdravnikov in drugih, ki sc na njem kaza-li na krivičnost, zlaganost in n^vzdržnost kapitalističnega

- izkoriščevalskega sistema.

Prvi, ki se je zelo resno in široko zastavljeno lotil prou-čevanja posestnih razmer in s tem posredno tudi viničarstva v Halozah je bil pokojni Ž g e č. S svcjo študijo "Halozo" je razgalil nevzdržne razmere in-bedo haloškega ljudstva sploh in viničarjev še posebej.

1 I. Lipovec: Zahteve Slovenskih viničarjev in vinogradni-ki. Naše gorice, Maribor 1940 ... str. 138.

2 dr. F. Žgeč: Haloze. Sodobnost 1935 - št. 1-6 in 1936 štev. 7-10.

- 185 -

Na tem mestu bom navedel samo dva kratka odlomka iz njego-vega opisa viničarskega življerga.

"Ko se spomnim sosedovega viničarja v Paradižu, mi postane težko. Majhen je bil, suh in plah. Naložili so mu na hrbet ogromen sod. Kolena so se mu šibila; v obraz mu je pognal val krvi; na čelo so mu stopile debele potne kaplje; roke so se mu tresle.

Zdelo se mi je, da sod raste, raste, viničar pa postaja vse manjši , ...

Folagoma oprezno je stopal po strmi poti navkreber, celih petindvajset minut. Korak za korakom se je boril s strmino.

"Konji težko hodijo, naj nese Joško", je menil gospodar. Joško ni nikdar mrmral! Tiho in plašno je bral želje z obra-zov, molče je izpolnjeval zapovedi.

Nikdar več ga nisem videl. Umrl

"Pred trgatvijo pregleda namreč gospodar grozde v bližini viničarije.

Ves plah hodi viničar ob gospodarjevi strani in zatrjuje: "Vedno pazimo na kokoši, a vendar manjka tukaj ena jagoda. Otroci Je niso, poznal bi takoj na blatu!"

Tudi otroci opazujejo oba od daleč in čakajo, kaj bo. V gro-zi in strahu razmišljajo o posameznih jagodah, ki so izgini-le z grozdov. Stal sem z njimi in bilo mi je težko. Zdelo se mi je, da se godi nekomu nezaslišana krivica."

1 Dr. Franc Žgeč: Haloze. /Sociološka študija/ - neobjavlje-ni rokopis - str. 4~-5«

- 186 -

Tako je pisal o viničarjih osebno zelo prizadeto in nekoli-ko sentimentalno Ž g e č , ki je Haloze poznal tako kot do-slej nihče drug. Kerenčičeva analiza "Studij o naši vasi" in študija "Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih gori-cah" - odkrivata podobne razmere v Slovenskih goricah. Z go-

vorico številk pa nam je viničarje in njihovo življenje pred-

2 stavil U r a t n i k. Fodatki so bili zbrani s pomočjo an-

kete, ki je zajela v treh vinorodnih okoliših /Maribor, Jeru-zalemske gorice, Vzhodne Haloze/ 54-8 viničarskih družin, od tega 236 kmečkih viničarjev in 512 meščanskih. V Halozah je bilo anketiranih najmanj viničarjev - 14- kmečkih in 24- meščan-skih.

Fovprečna viničarska družina

J. Kerenčič: Študij o naši vasi, Ljubljanski zvcn 1936 -

str. 4-06-410;

J. Korenčič: Zemljiški odnosi v Jeruzalenskih goricah.

Maribor 1939*

F. Uratnik: Fcljedelsko delavstvo v Slovcniji - Socialni

problemi slovenske vasi, II. zvezek, Loubljana 1938 ,.o

str. 24-, 27 - 31, 80 - 85.

- 187 -

ka naturalni prejemek tu bistveno več vreden!/ Ob tako niz-kem letnem zaslužku so bili tudi letni izdatki za delovno osebo nepojmljivo nizki. Tako so trošili letno na osebo; za obleko 57»1»- oziroma 131,2.- din; za obutev 71»5»- ozi-roma 100,1.- din; za kulturne potrebščine 5*- oziroma 12,-din; za zdravljerge 2,5.- oziroma 20,8.- din; za sladkor 5,2 oziroma 3*2 din ter za milo 4.- oziroma 2,4 din. Fri vseh navedenih izdatkih so trošili viničarji v ostalih dveh področjih več, pri nekaterih celo bistveno več. Glavni iz-datek na osebo je predstavljal povsod nakup manokajočega krusnega žita in drugih prehranskih potrebščin. Frimanjk-ljaj zaslužka iz viničarskega razmerja so viničarske druži-ne posebno kmečke, krile s zaslužkom pri delu v sosednih vinogradih in drugje. Velik del primanjkljaja do normalne potrošnje pa je šel na račun njihovega slabega življenja in vgč ali manj stalnega stradanja. Pri tem so nedvomno povsod in v Halozah še posebej predrgačili kmečki viničarji, pa ne zato, ker bi jih bili kmetje na sploh bolj izkoriščali kot meščani, čeprav tudi takšnih primerov ni margkalo, temveč zato, ker so bili aanj časa redno zaposleni in je predvsem v zimskem času bila zaposlitev močno problematična. Pismo, ki ga objavlja Uratnik v svoji študiji, pove med drugim: "Preskrbite nam vsaj za polovično ceno krompirja in koruzo, ki sta naša glavna hrana. Tudi z delom bi to odslu-žili, sedaj pozimi, ko imamo čas. Letina Je bila slaba, zi-ma je, zaslužka nobenega. Od 26. novembra nisem ničesar za-služil in do pomladi ničesar ne bom. Kar sen zaslužil skoz polst

1 F. Uratnik: Foljedelsko delavstvo ... str. 24,

- 188 -

In če smo kritični ter podatkov ankete ne vzameno kot sto-odstotno resnico, tenveč upoštevamo podatke o povprečni za-poslitvi pri vinogradniških delih v Halozah na eno csebo, dobimo 100 dni dela in ob dnini 7 din na dan letni zaslužek 700 din. To pa je za 200 din nanj, kot oe znašal povprečni mesečni zaslužek povprečnega slovenskega delavca, in celih 100 % manj kot npr. nesečni zaslužek delavca iz papirnice v Vevčah. Viničarja pa bi morali šteti za kvalificiranega kne-tijskega delavca. Slabe letine in gospodarska kriza Je udari-la tudi viničarje. V letih 1929 - 32 je znašala dnina v Halc-zah sano 4.- din. Povseni je zamrlo delo na obnovi - rigola-nje in tako so bili viničarji in kcčarji vso zino brez kakšrB-gakoli zaslužka, pojedli so semenski kronpir in fižol in se že vnaprej zadolžili pri knetih, ki so jin dali nekaj koru-

ze. Pri vsen ten pa so še stradali sami in njihcvi otrcci.

p Takc piše Pirc. "Na Ptujskein polju pride na csebo dnevno

240 - 400 g kruha, v Slov. goricah nanj, v Halozah pa nini-inalna količina. V Halczah prevladuje stalno glad ned viničar-ji ... Ogromna večina je viničarjev, ki jin nanjka živeža že prekc zine ... 50 % cd njih /viničarjev/ se ne nore zaposli-ti pri javnih delih radi ^nenoglosti in ponanjkanoa cbleke..."

Prav pretresljive sc ugotcvitve ankete, ki Jih navaja v svo-jem člauiu Haloški otroci F a k i ru Najbolj težka Je ne-čb/cnno ugotovitev, da je zaradi slabe in ponanjkljive prehra-ne, ozircna več ali nanj stalnega stradanja cgronna večina viničarskih in bajtarskih otrok telesno nerazvitih /na 100 otrok pridejo 3-4 pravilnc razviti/, duševno sc nncgi zaosta-li, slabo se izražajo, sa«j so v nladosti često po vse dni zaprti dona, ko cati in oče delata po dninah. In nič manj težko ne udaroajo podatki Gaberškove: Od uojih 41 učencev jih

M. Krcfta: Zaslužek in življenski nivo delavstva papirnice v Vevčah. Tehnika in gospodarstvo - LJubljana 194C.str.203* J. Pirc: Prehrana prebivalstva - Socialni probleni Slovon-ske vasi, I zvezek - Ljubljana 1938. str. 102-103. B. Fakin: Haloški ctroci. Sodobnost. Letnik IV. LJubljana 1930 ... str. 431 - 436.

- 189 -

ina kruh: 14- stalno, 15 včasih, 11 skoraj nikoli, 1 nikoli. Mleka sploh ni pri treh hišah, drugod ga pijo od časa do ča-sa. Obleke in obutve primargkuje itd. Ob koncu te strahotne izpovedi zaključje - "Predvsem ne dajajmo miloščine." Tu je seveda govora o haloški deci nasploh, viničarska pa je bila praviloma na najslabšem.

Kdorkoli se je vsaj malo seznanil z življenjein viničarjev, vsak je ugotavljal, da so njihove mezde prenizke, da ob ve-likein letnem garanju in noprostovoljni zimski brezposelnosti stradajo in tudi sicer živijo bedno življenje. Da so kultur-no in zdravstveno zanemarjeni, saj otroci zaradi pomanjkanja obleke in obutve pozimi često niso hodili v šolo, poml-di in jeseni pa so jih starši zadrževali doma zaradi dela. Otroci so prepuščeni samim sebi, slabo vzgojeni in zgodaj zagrenje-ni. Starejši bratje in sestre so praviloma vzgojitelji mlaj-šim. V mizernih stanovanjskih razmerah /pozimi spijo marsi-kje vsi v eni sobi!/ in ob pijanosti staršev so se v rani mladosti na najbolj grob način seznanili s spolnim življenjem. Kakšna je bila večina viničarskih koč, nam najbolj zgovorno poved podatek, da so bile leta 1954- ocenjene na vrednost od 10 - 50.000,- din in za takšno vrednost so jih viničarji kupovali. Mnogi pa koče niso hoteli kupiti, ker niso imeli sredstev, da bi qo dali popraviti. Mlada viničarska dekleta so Tsila često predmet izkoriščanja gospodarja ali njegovih razbrzdanih sinov.

Teh in podobnih ugotovitev so zbrali imenovani in neimenova-ni avtorji mnogo. Seveda pa je treba že tu povedati, čeprav bo o tem še beseda, da niso bili bistveno nič na boljšem tu-di sicer formalno samostojni posestniki - kočarji, tisti, ki so imeli do 1 ha posesti, pa tudi večji, Za vse to gradivo pa pravi Z u p a n , da je le senca dejanskih razmer, ki da-nes vladajo na našem podeželju. In čeprav samo senca, je ta

1 Gaboršak: Vas v Halozah. Dejanje - Ljubljana 1939 - str. 69 - 74.

2 T. Zupan: Proletarizacija kmetskega ljudstva *.. Btr, 4-38,

- 190 -

senca bila tako temna, beda tako kričeča, da o njej ni mo-gel povsem molčati niti režimski tisk niti oficielna vlada-joča politika. Ker pa niso bili sposobni niti voljni resno reševati problem, so govorili o žalostni ueodi viničarjev in

Ob takšnih razmerah ni čudno, če je bilo razmerje mod vini-čarji in gospodarji stalno napeto in več ali man

B. Tušek: Posestne razmere in delovne prilike na naših vinskih goričah. Ljubl;janski Zvcn LIX. Loubljana 1939 str. 445.

- 191 -

ni. Kljub tem razlikam pa je bil viničar po svojein položaju najmanj zaščiten in zato najbolj izkoriščan. Predstavljal

G

Fodatki o številu viničarjev, ki jih posamezni avtorji na-vajajo, so različni in le približno točni. Po statističnih podatkih ljudskega štetja iz leta 1951 je bilo zaposlenih v Sloveniji pretežno z vinogradniškim delom okrog 14.000 ljudi ali nad 5*000 rodbin. To bi naj bili viničarji. V ome-njeni resoluciji Strokovne zveze viničarjev govorijo v ime-(nu 40.000 viničarjev.

Kot že ugotovljeno, okupacija ni prinesla sprememb, narobe, nemško govoreči meščani - gospodarji so še bolo oblastno ho-dili po Halozah in dali občutiti slovenski viničarski raji, kdo je gospodar in kdo oe hlapec.

1 B. Tušek: Posestne razmere ... str. 446.

- 193 -

NARODNOOSVOBO DILNA V 0 J N A I N

S0CIALI8TIČRA REVOLUCIJA USTVARITA POGOJE ZA FEEHOD V NOVO ŽIVLJENJE

RAZMERE TIK PRED VOJNO IN MED VOJNO

Povedali sno že, da sc se gospodarske raznere v Hcilozah po veliki gcspodarski krizi 1929 - 1932 le počasi izboljševa-le. Med krizo so zabredli haloški vincgradniki v ncve dol-gove in zopet sg bila redka gcspodarstva, ki jih ni težilo breine odplačevanja obresti. Stiska je zopet pctisnila Halo-žane v rcke oderuhon, vinskin trgovcem in nenškin denarnin zavcdom. "Dolgovi na 'zeleni veji' naraščajo. Ze ponladi je tako prodan jesenski nošt," piše Bratko . Kljub teetski za-ščiti je po Halczah ponovno pel boben. Halcžan se je zopet znašel v brezperspektivnen položaju in tako ni čudno, "da je predvsen knečka siromaščina /v Halozah pa je ta prevla-dcvala - op. V. B./ pričakovala nenško okupacijo kot reši-teljicc svcjega gospodarskega polcžaja, sa^ so ji nacistič-ni propagatorji obljubljali vse. Neraštvc Je inelo pri nas trdne gospodarske tenelje. 0 ten pričajo inena takratnih lastnikov podjetij in trgcvin. V saciec Ptuju sc ti Nenci za-poslcvali še enkrat več delavcev kct slovenski kapital. Za-radi tega so bili industrijski in trgovski delavci ter vini-čarji /pa tudi kočarji - op. V. B./ ne le ekcnoinSko-socialno

1 I. Bratko: Knetski dolgcvi. Tehnika in gospodarstvo VI. LJubljana 19^0. str. 40.

- 194 -

temveč tudi nacionalno ogroženi".

Mladi ljudje so v ve.dno večjem številu odhajali na sezonsko delo v Nemčijo, ¦ kjer so v nekaj mesecih zaslužili več kot doma vse leto. Vračali so se navdušeni nad "dobrim življe-njem, saj'so .za zajtrk jedli kruh z maslom", in zastruplje-ni s prefinjeno propagando. Nekateri so ostajali tam kot hlapci in dekle.

Da bi rešili Haložane pred nemškimi denarnimi zavodi in še posebej pred vinskimi trgovci ter istočasno zagotovili stran-ki preko ekonomskega tudi politični vpliv, je skupina kleri-kalnih političnih voditeljev z župnikom Groblerjem na čelu ustanovila februarja 1939 pri Sv. Barbari v Halozah /sedaj Cirkulane/ Vinarsko zadrugo s sedežem pri Sv. Barbari. Za-druga je bila ustanovljena z namenom vncvčevanja vinskega pridelka svojim članom in pomoči pri nabavi zaščitnih sred-stev. Zadruga, ki je štela ob ustanovitvi 89 članov - doma-čih kmetov, je ob finančni podpori takratnega ministrstva za kmetiJGtvo, že mesec dni po ustanovitvi prenesla svoj ssdež

v Ptuj in razširila svoj delokrog na celotne Haloze in delno

2 celo na Slovenske¦gorice. Preselitev je bila utemeljena s

pomanjkanjem ustreznih založnih kleti in slabo prometno po-vezanostpo. Preden pa se je Vinarska zadruga gospodarsko utr-dila in uveljav^lla, je njeno delovanje prekinila nacistična okupacija.

Resnici na ljubo moraino povedati, da so se gospodarske razme-re in z njiini življenjski standard v Halozah vsaj v začetnein obdobju okupacije vidno izboljšale. Dolgovi pri nekdanji PAB so bili zamrznjeni, ostali so postali po razvrednotenju di-narja malo pomeinbni. Haloškemu vinu se je zopet široko odprl tradicionalni severni vinski trg. Nacistično vcjno gospodar-

1 A. Purg: Gospodarski razvoj v ptujskem okolišu po osvobc-ditvi. Ptujski zbornik II, Ptuj 1962, str. 310.

2 D. Suhadolnik: Razvoj kmetijskega zadružništva v okraju Ptuj. Tipkopisno poročilo, str. 7«

- 195 -

stvo je potrebovalo vino in zato so bile cene ugodne. Mlade ljudi, ki niso bili na domačih gospodarstvih polno zaposleni, so prisilili, da so se zaposlili pri gradbenih delih in v industriji. Večina prebivalstva je bila deležna delno redu-cirane garantirane preskrbe z živili. Toda kaj kmalu so pri-šla nova spoznanja. Ljudje so imeli denar, s katerim niso vedeli kaj početi, ker se je zanj dalo le malo kupiti. Sta-lež goveje živine je hitro padal. Prisilno mobilizirani fant-je in možje so odhajali na fronto. Pri tem pa osnovnega pro-blema - obnove vinogradov in modernizacije proizvodnega pro-cesa - ni skušal reševati nihče. Motika, kramp in koš so ostali tudi sedaj kot temeljna delovna orodja zvesti sprem-ljevalci haloškega vinogradnika.

Brutalnost, s katero so nacisti udarili po najosnovnejših na-cionalnih pravicah, ko so izpolnjevali Hitlerjevo naročilo: "Napravite mi Štajersko zopet nemško!", je podkrepila razo-čararge ob neizpolnjenih ekonomskih pričakovanjih in tako se je prvo navdušenje hitro ohladilo. Resnično prepričanih pri-vržencev pa nacisti med kmečkim ljudstvom skoraj niso imeli. Pač pa so posamezniki, ki so imeli že prej zveze s ptujskimi komunisti, že leta 194-1 začeli z organizacijo odpora. Ko pa se je organizacija Osvobodilne fronte jeseni leta 194-3 raz-širila in utrdila, so bile redke hiše, kjer Ijudge niso ak-tivno sodelovali. Značilno je, da so bili med glavnimi orga-nizatorji odpora prav viničarji in kočarji, saj so prav ti začutili, da jim lahko ustvari boljše pogoje za bodočnost sa-mo v osnovah spremenjena družba.

- 196 -

AGRAJRNA REFORMA IN USTANOVITEV DRUZBENIH POSESTEV

Zmagovita narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolu-cija sta z eno svojih osnovnih deviz "Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!" v veliki meri uresničill sanje mnogih viničarjev in kočarjev. Prvih, da bi postali ponovno lastniki svoje nekdanje zemlje in da bi zopet bili v očinski hiši svoji gospodarji; drugih, da bi postali kmetje, čeprav samo mali. Za to so bili po prvi svetovni vojni prikrajšani, kajti no-beno od treh glavnih haloških veleposestev ni prišlo takrat pod udar zakona o agrarni reformi, ker ni imelo nobono nad 100 ha njivskih površin in nad 1000 ha gozda. /Graščina Za-vrč je merila 401 ha; graščina Borl 155 ha; mincritski samo-stan v Ptuju 401 ha od tega v Halozah 236 ha;1

Leta 1945 o^ bilo na osnovi odloka AVNOJ-< z dne 21. novem-bra 1944 zaplenjenih 223 posestev aktivnih nacističnih SGde-lavcev. To so bili v glavnem ptujski meščani - kulturbunšov-čijf-ki so imeli svcja vinogradniška posestva v Halozah. Dru-ge razlastitve so bile izvršene na osnovi zakona 0 agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji ter zakona 0 razlastitvi posestev, ki jih obdelujeoo koloni in viničarji. Za Haloze sta bila pomembna predvsem prvi in tretje našteti zakon. Na osnovi teh dveh zakonov je bilo v Vinorodnih Halozah raz-

laščenih nekaj okrog 2.500 ha bivših gosposkih posestev z

2 okrog 350 ha vinogradniških površin.

Del teh površin ;je bilo razdeljeno med nekaj sto agrarnih interesentov predvsem nekdanjih viničarjev, iz ostalega pa sta bili formirani dve državni kmetijski gospodarstvi - Za-

A. Prepeluh: Naš veliki problem agrarna roforma. Ljublja-na 1933, str. 7-75.

Podatki niso povsem točni, ker ni popolne evidence, še omenjeno poročilo D. Suhadolnika pa je tudi pomanjkloivo

- 197 -

vrč in Podlehaik,

Osnova državnega kmetijskega gospodarstva Zavrč je bila zem-lja završke graščine, tej pa so priključili še velika meščan-ska vinogradniška pcsestva v Hrastovcu, Goričaku, Turškem, Gorenjskem in Belskem vrhu. Od cstanka graščine Borl je do-bilo završko državno posestvo le večji stranjen kompleks zem-lje okrog gradu Borl, bivšo banovinsko ekonomijo v Pristavi in večji vinogradniški kompleks v Gradiščah. V završkem oko-lišu je bilo med agrarne interesente razdel.jeno sorazmerno malo zemlje, Bivši viničarji so tu postali delavci na držav-nem kmetijskem gospodarstvu.

Osnova državnega kmetioskega gospodarstva Podlehnik je bila zemlja graške "Šparkase", minoritskega sanostana v Ptuju in graščine TurnišSe«. Temu sc priključili še zaplenjena meščan-ska pcsestva v Majskem vrhu in nekaj drugih površin.

Agrarni interesenti iz katastrskih občin Gorca in Dežno, ned katerinii so prevladovali bivši viničarji, so na zborovanju 22. februp.roa 19^ ustanovili "Vinogradniško delcvno zadru-go Gorca - Dežrio". V zadrugo se oe vključilo 110 člancv, od tega ^6 noških in 64 žensk. Novoustanovljena zadruga tako imenovanega IV, tipa. Dodeloeno ji oe bilo 151 ha površin, od tega skcra.j 1/2 vinogradov. Ostalo zemldišče so bili pred-vsem sadovntiaki in pašniki. Gozdov zadruga ni dobila.

Podobno so ustanovili bivši viničaroi en dan kasneje "Vino-gradniško delovno zadrugo Dravirgski vrh". Tudi to je bila delovna zadruga IV. tipa s skupno površino 141 ha, od tega 45 ha vinogradov. Tudi tu so pripadale ostale površine pred-vsem pašnikom in sadovnoakom.

Tako so v podlehniškem okolišu dobili posamezni agrarni in-teresenti, ki so postali privatni gospodarji, le maohne po~ vršine.

Obratno Je bilo v cirkulanskem in leskovškem ckolišu. Tu Je bila zaplenjena zemloa bolj razdrobljena, večjega posestva

- 198 -

s primernimi gospodarskimi poslopji ni bilo in tako dejansko ni bilo objektivnih pogojev za ustanovitev niti državnega kmetijskega gospodarstva niti delovne zadruge. Zeinlja je bi-la zsfco razdeljena med posameznike.

Obe državni kmetijski gospodarstvi sta sg po začetnih teža-vah začeli razvijati v dobro organizirana kmetijska obrata, UBnerjena predvsem v vinogradniško, živinorejsko in sadjar-sko proizvodnjo. Uvedba delavskega samoupravljanja

Slabše je šlo kolektivona obeh vinogradniških delcvnih zadrug. Preživljala sta vse vrste težav od ponanjkanja orcdja in in-vesticigskih sredstev do problenov delovne discipline, stc-rilncsti in sposobnoga strokovnega vodstva« Ob nesprenerge-nem primitivnem proizvodnem procesu - glavno orodje je osta-lo motika - in pomanjkargu gnoja - vsak ga oe odnesel najprej na svojo njivo - skupne živine pa so imeli malo, proizvodnja ni mogla rasti, temveč je celo nazadovala. V zadrugi Dravinj-ski vrh so uvedli leta 1951 akordni skupinski sistem z osebno zadolžitvijo posameznikov za določone vinogradniške površine. To je razmere popravilo in zadruga, ki je bila pred pclomoni, se je poslej uspešnejo razvijala. Po takrat veljvanih pred-pisih člani delovnih zadrug IV. tipa niso bili deležni social-

1 Podatek komercialne službe Kmetijskega kombinata Ptuj.

- 199 -

nega zavarovanja in tako so bili zadružniki mnogo na slabšem kot njihovi tovar.iši delavci na državnem kmetijskem gospodar-stvu. Gospodarske težave in problem socialnega zavarovanja sta pripoinogla, da se je vinogradniška delcvna zadruga Gor-ca-Dežno po osmih letih obstoja februarja 1954 priključila državnemu kmetijskemu gospodarstvu Podlehnik. Podobni razlo-gi so privedli tudi zadružnike v Dravinjskem vrhu, da so 1. aprila 1954 zadrugo reorganizirali v samostojno državno kme~ tijsko gospodarstvo.

Po izvedbo zakona o odftravi viničarskih in rgim podobnih razmerij je bilo ustanovljeno v cirkulanskem okolišu iz pre

Leta 1959 so se vsa tri haloška družbena posestva združila v enotno kmetijsko gospodarstvo Haloze s sedežem v Ptuju. V začetku leta 1961 pa je z združitvijo kmotijskih gospodar-stev Haloze, Dravsko polje in Ptujsko polje ter priključit-vijo gozdov, ki jih je upravljalc gozdno in lesno gospodar-stvo Dravinja, nastal kmetijski veleobrat - Kmetijski kombi-nat Ptuj, ki obsega sedaj 10.500 ha. Z odkupi pa svoje povr-šine stalno povečuje. Konbinatu so se kasneje priključili še lesno predelovalni obrat v Rogoznici, mlekarna v Ptuju in trgovsko podjetje Slovenske gorice. Ob združitvi je imel kombinat 2.661 glav goveje živine, 2.4-08 svirgskih repc:v ter 135 korg, 42 traktcrjev, 14 koinbaonov, 5^ vecbrazdnih plugov in 219 raznih priključkov, več kleti s kapacitotc nad 600 vagonov vina. Kombinat je imel takrat tudi 433 ha viscgradov.

1 Podatki so iz elaborata za obnovc vincgradov, narejenega v začetku leta 1962.

- o?OO -

V Vinorodnih Halozah je imel Kmetijski koinbinat Ptuj v začet-ku leta 1963 v okviru dveh obratov 2.510 ha vseh povrsin, kar je predstavljalo 18 % vse zemlje v Vincrodnih Halozah. Od tega je bilo 383 ha vinogradov, kar je predstavljalo 29 % vseh vincgra&ov. Kmetijski konbinat PtuJ je danes crganiza-tor noderne kmetijske proizvodnje in nosilec ncvih družbenih odnoscv, s tein pa tudi ustvarjalec lepše bodcčnosti v Vino-rodnih Halozah.

Privatnenu kmetijskeciu proizvajalcu je osvcboditev prinesla odpis vseh dolgov, rešila ga je oderuhcv, popolnona Je bilc ustavljeno prodajanje knetij, v ckviru splcšnih knetijskih zadrug nu je ustvarila nožnost organizirati rontabilnejšo proizvodnjc, ki jo je podpirala z raznini regresi in premi-Oami. Kljub temu "pa je do leta 1956 kmetijska proizvodnja več ali manj stagnirala, ker ni bilo objektivnih pogojev za uvedbo in uporabo agrotehničnih ukrepov. Poljedelstvo ni ime-lo strojev, niti dovolj rudninskih gnojil, sadjarstvo je bi-lo močno uničeno od škodloivcev, predvsem od kaparja, ker ni bilo na razpolago učinkovitih zaščitnih sredstev. Zaradi te-ga Je poljedelska, L,udoarska in vinogradniška proizvorga stalno nihala in je bila v popolni odvisnosti od vremcnskih razmer. Določen napredek je dosegla le živinoreja, kjer so kmetijske zadružne organizacije ob podpori okraja organizira-le živinorejsko-veterinarsko službo, ki je učinkovito posegla v selekcijo in varstvo živine pred kužnimi in drugimi bolez-nimi. Od leta 1957 naprej je zabeležen postopen napredek in hitrejši razvoj tudi v kmetijstvu." K Purgovim navodbam, s katerini se v osnovi strinoam, pa moram pripomniti, da ve-ljajo za občino kot celoto, za Vinorodne Haloze pa le delo-ma. Predvsem imam v mislih vinogradništvo, ki tudi po letu 1957 pri privatnem kmetovalcu, a ta ima še vedno 70 % vino-gradniških površin, stagnira in celo nazaduje, ker je vino-gradon že zdavnaj iztekla njihova življcnska dcba, zato so hoktarski donosi vsako leto slabši, obnavlja pa praktično skoraj nihče. Po oceni je bilo po osvoboditvi obnovljenih

1 A. Purg: Gospodarski razvoj ... str. 323«

- 201 -

okrog 5-6 % privatnih vinogradov, kar je toliko kot nič. Ce bi obnavljali kmečke vinograde tudi vnaprej s takšnim tem-pom, bi bila obnova zaključena šele sredi prihodnjega tisoč-letja. Fodobno pa je tudi s sadovnjaki. Kmetijske zadruge so kljub različnim reorganizacijam usmerjale svcjo dejavnost predvsem na trgovino, zanemarjale pa so pospeševanjc prciz-vodnje. Sicer pa so bili tudi pogoji za odobritev kredita za haloške razmere zelo težki in za konzervativnost haloških vi-nogradnikov težko spreoemljivi. Farcela za cbnovc je morala cbsegati 5 ha, to pa pomeni združiti v obnovo vsaj 15 pc-sestnikov - povprečna velikost vinograda 0,35 ha. Iri veliki pomešanosti pcsesti in še vedno močneuiu deležu lolancev pa je pridobitev soglasja tolikih ljudi zelc težka.

Ugotoviti moramo, da je kljub sorazmerno ugodnim vinskim ce-nam vsa leta po csvoboditvi haloški vincgradnik zelc nalo vlagal za napredek proizvodnje. Redki so obnavljeni vinogra-di, redka obnovljona gospodarska poslopja, knetijski iriven-tar so slabo obnavljali in modernizirali. Nekaj več so vlc-žili za zvišanje standarda. Leta 19^9 so dcbile prve hiše v Vinorodnih Halozah elektriko /Cirkulane in Leskovec/. Danes sc elektrificirani skoraj vsi dcmovi. Z elektriko je prišel radic, kuhalniki in likalniki. Mladina cdhaja po kcnčani os-novni šoli v uk in na srednje šole. Izboljšala se je zdrav-stvena služba. Vse te povečane izdatke pa bi naj kril doho-dek od prodanega vina, tega pa je iz leta v leto manj. Raz-drobljena primitivna proizvodnja, ki terja mnogo delovne si-le, teh zahtev ne more pokriti. Razkorak med zahtevami in možnostmi je vsak dan večji. Rast osebnega standarda pri ha-loških kmetovalcih zaostaja z rastjo standarda Polancev in mestnega prebivalstva. Sicer bomo pa skušali te navedbe v naslednjih poglavjih s podatki dokazati.

- 202 -

D0K0NCNA ODPRAVA VINICARSTVA

Večina haloških viničarjev je bila osvobojena grobega izko-riščarga že leta 194-5» ko so bila zaplenjena posestva oku-patorjevih sodelavcev in ko so bili po zakonu o agrarni re-formi in kolonizaciji v Sloveniji ter zakonu o razlastitvi posestev, ki jih obdeluoejo koloni in viničarji, razlaščeni tudi drugi meščani in nekmetje. Kot smo že povedali, se

zvišani fevdalec loči od malega kmeta, želarja in najeinnika

2 ter viničarja ... med njimi vlada skoraj razredna lcčitev."

Z bolečino v srcu so gledali kmečki viničarji na svoje bivše tovariše - meščanske viničarje, ki so kot svobodni proizva-

1 F. Žgeč: Haloze /Sociološka študija/ ... str. 173 - 174-

2 T. Zupan: Posestna struktura Slovenide .-. str. 1^5.

- 203 -

jalci upravljali velika moderna družbena gospodarstva. Ne malokrat je bilo čuti: "Njih ste rešili, nas pa ne!" In res je bil ta zadnji ostanek fevdalnih odnosov v kričečem na-sprotju s splošnim stanjom in razvojnimi težnjami družbonih odnosov pri nas, Zakon o odpravi viničarskih in podobnih razmerij, ki ga je sprejela ljudska skupščina LES dne 30. Junija 1953, je to disonanco odpravil in rešil tudi problem kmečkih viničarjev. Več sto let staro viničarstvo je bilo za vselej odpravljeno.

Na območju takratnega ptujskega okraja sta bila po zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij obravnavana na osnovi prijav 702 primera. Odločb o odkupu

1 D. Suhadolnik: Poročilo o površini zemlje. ... str. 10.

- 204 -

Večina viničarjev se je prijavila, da bi odkupili hiše v katerih so stanovali. Mnogi pa so izjavili, da jih kljub nizki ceni, /cenjene so bile na 10.000 - 50.000 din/ ne bodo kupili, ker nimajo sredstev, da bi opravili večja po-pravila, ker se bo bajta sicer zrušila,

Tudi večina sedaj osvobojenih viničarjev - v Vinorodnih Halozah jih je bilo po nepopolnih podatkih okrog 200 -se je vključila v delo na družbenih posestvih. Mnogi sta-rejši in od težkega gararga za druge izmozgani pa so dobi-li pokojnino in imajo tako zagotovljeno mirno starost«

Bivši viničarji, prej ponižni sluge, so postali samoza-vestni proizvajalci - upravljalci, Revolucionarna spremem-ba, ki je je vesel vsak, kdor je te ljudi poznal prej! Po viničarskih hišah je zasvetila elektrika, na ilovnata tla so namestili lesene pode, na posteljah so se pojavile rju-he, v črne kuhinoe so postavili štedilnike. Foleg klopot-cev pooejo sedaj še radijski aparati. Na mizi je sedaj vsak dan kruh, ki ga

Evidenca posebnega referenta za SLP pri občinski skup-ščini Ptuj.

- 205 -

V Haloze, v ta ob etran potisnjeni in najbolj zaostali del slovenske zemlje, je začela preko bivših viničarjev, tega prej najbolj bednega, kulturno-prosvetno in zdrav-stveno zaostalega sloja našega naroda prodirati civili-zacija s hitrejšimi koraki. Novi družbeni odnosi in uved-ba mcdernega proizvodnega procesa pa ne bosta še nadalje spreminoala samo Ijudi temveč tudi pokrajino.

- 207 -

S0 C I ALNO POSESTNE IN GOSPODARSKE R A Z M E R E V L E T I H 1963-64

Revolucionarna sprememba družbenih odnosov in od njih vzpodbujen gospodarski ter splošni razvoj sta sprožila pri nas mnoge spremembe. V Vinorodnih Halozah imajo te spremembe zaradi svojstvenega zgodovinskega razvoja tu-di specifične oblike in porajajo zato tudi probleme, ka-kršnih drugod ne poznajo.

Da bi dobil čimstvarnejšo podobo današnjega stanja last-ninskih odnosov, ki so doživeli korenito spremembo, sta-nja izrabe tal in socialno-posestnih razmer, sem naredil podobno operacijo kot Žgeč, na katastrskem uradu v Ptuju sem izpisal podatke iz posestnih listov in tako dobil osnovni material za nadaljnje delo. 49 katastrskih občin je pomladi leta 1963 merilo 13*996 ha. Od tega Je odpadlo na pota, vode in močvirja 4-45 ha. Ostalo zemljo je posedo-valo 3«727 gospodarstev. Celotno ozenlje je razpierjeno na 38.174 parcel, tako da odpade na gospodarstvo povpreč-no 10,1 parcela. Ob že znanem dejstvu, da prevladuje v Vi-norodnih Halozah kočarska in malokmečka posest, govori ta podatek o močni razparceliranosti zemlje.

Zeml.jiške katep;oritie

Če odštejeino od celotne površine 13.996 ha površino, ki odpade na pota, vode in inočvirja, dobimo 13.551 ha povr-šin, ki pripadajo zemljiškim kategorijam kot sledi:

- 208 -

VIN0R0DNE HALOZE TABELA 18.

Zemljiške kategorije leta 1963

Zemljiške % V odnos i; do

kategorije lla. celotne produkt. kmeti obdelovalne

povrsine povrsme povrsme povrsme

njiva in \ /rt 2.177 15,6 16 ,2 26, 1 54,5

travnik 2.017 14,4 15 ,0 24, 2 -

sadovnjak 503 3,6 3 ,8 6, 0 12,5

vinograd 1.314 9,4 9 • 8 15, 8 33,0

pašnik 2.34-3 16,7 17 ,5 27, 9 -

gozd 5.059 36,1 37 ,7 - -

pota 44-5 3,2 - -

nerodovitno 44 0,3 - - -

stavbišča 94 0,7 - - -

Skupaj 13.996 100 % 100 % 100 % 100 %

VINORODNE HALOZE

TABELA 19.

Zemljiske v % kategorije - primerjava Vin. Haloze - SRS - SFRJ

Ozemlje N+V T S Vi P G Ne

Vin. Haloze 15,6 SR Slovenioa1 14,5 SFRJ2 30,5

14 ,4 3 ,6 9 >4 16, 7 36 ,1 0 ,3

10 ,7 1 ,4 1 a 18, 3 47 ,3 6 ,5

7 ,7 1 ,2 1 ,0 17, 6 32 ,8 9 ,2

1 A. Melik: Slovenija I ... str. 373»

2 A. Melik: Jugoslavija. Zemloepisni pregled, Lj, 1958,str,41<

- 209 -

NajveČ površin pripada g o z d u , ki meri več kct obde-lovalne površine, pa tudi več kot travne površine. V pri-merjavi s SR Slovenijo imajo Vinorodne Haloze za 11,3 % marg gozda, v primer

Na drugen nestu so t r a v n e pcvršine. K njin lahko prištejeno še sadovnjak, saj knetski sadovnjak daje obi-čajno eno košnjo in potein pašo, ali pa skozi vse leto pa-šo, pctem obsegajo travne površine le 1,4 % nanj pcvršin kot gozd. Prevladuje pašnik. Ker je del travnikov v grapah in vlažnih dolinah, le-ti ne dajejo kvalitetne krne. Naj-več travnikov je v dolinskih katastrskih občinah - Cirku-lane 36 %, Stanošina 35 %• Najnanj travnikov je na Mejah. Največ pašnika je v Velikea Okiču in Paradižu /27 %/• Po obsegu travnih površin so Vinorodne Haloze pred SRS in noč-no pred SFRJ, oboje velja predvsen za travnike. /Kg 4/

N q i v s k e površine obsegajo 15»6 % /vrtcve sen prištel, ker obsegajo samo 9 ha in so tudi sicer nnogokje le del njive/. Dobršen del njivskih površin so njive pod vinogradi čestc na dokaj strnih pobočjih - lazi, ki se dajc obdelova-ti sano z notiko. Za setev jih pripravijo z globjo kopjo -"prašijo". Njivskih površin inajo Vinorodne Haloze 1 % več kot Slovenija, a polovico nanj kot Jugoslavija.

Vincgradi zavzenajo 9,4 % ali 9 krat več kot v SFRJ in nad 8 krat več kot v SR Sloveni-ji, Kot izrazito in-

- 210 -

tenzivna kultura dajejo s tem odstotkom Vinorodnim Halozam zunargo podobo vinorodne pokrajine ter obliko specializira-ne proizvodrge za trg. Kljub sorazmerno maohnemu odstotku površin predstavlja vinogradništvo osnovno gospodarsko pa-nogo, ki daje pečat vsemu življenou. /Kg 5, Kg 6, Kg 7/

Tudi sadovnjaki ao s3,6 % vseh površin daleč pred slovenskim in ougoslovanskim povprečjem. Lahko bi pa zavze-mali vsaj še enkrat tako veliko površino in predstavljali odločno drugo najpomembneošo proizvodno panogo.

VINORODNE HALOZE TABELA 20

Zemljiške kategorije v ha in % - primerjava 1824 - 1963

Leto N+V T S Vi P G Skupaj

ha 2.798 1.452 96 1.599 2.258 5.213 13.416

182^ % 19,9 10,4 0,7 11,4 16,0 37,2 100

ha 2.177 2.017 503 1.314 2.343 5.059 13.413

1965 % 15,6 14,4 3,6 9,4 16,7 36,1 100

+ ali -

v odnosu na 1824

- 621 + 565 +407 - 285 +85 - 154

V primerjavi z letom 1824 lahko ugotovimo nekatere značilne spremembe. Zmargšale so se njivske površine za 621 ha, vi-nogradi za 285 ha i& gozdovi za 185 ha. Povečali pa so se travniki za 565 ha, sadovnjaki za 407 ha in pašniki za 85 ha. Vidimo, da so se zmargšale površine čistih oranic za 906 ha ali 20 %. Njive na pobočoih so zasadili s sadnim drevjem, mnoge v dolini pa spremenili v travnike. Po obnovi vinogradovso le-ti zahtevali več dela - tri do petkratno škropljenje in vsaj enkratno dodatno prekopavanje. Večji pomen je bil dan živinoreji, zato so bile potrebne nove trav-niške površine. Isto velja tudi za sadjarstvo, saj nam je

- 211 -

znano iz podatkov za leto 1824, da sta bili našteti panogi takrat zelo slabo razviti. V primerjavi s stanjem na slo-venskem ozemlju, kot ga navaja M e 1 i k za razdobje 1900-1960, je zman«jšan

Občutno se nain kaže tudi zaanjšanje vinogradov za skoraj 20 %. Poznavanje razmer na prekmurskem Goričkem in v Lju-tomersko-ormoških goricah bi nas prlpeljalo do sklepa, da ti vinogradi, potem ko jih je uničila filoksera, niso bili obnovljeni. Toda temu ni tako! V poglavju o obnovi vino-gradov smo postavili trditev, da so ljudje v Vinorodnih Ha-lozah zasadili z amerikansko podlago skoraj vse prejšnje površine« Kdaj in kako je torej prišlo do tega zmanošanja? Žgeč je leta 1935 ugotovil 1.540 ha vinogradov, ali komaj . 59 manj, kot jih je bilo leta 1824. Ta podatek odločno potrjuje našo trditev o obnovljenih površinah. Ljudje so ob ugotovitvi, da jim je nekatere izrazito nizke lege po-mladi večkrat uničila slana, le-te opustili in spremenili v njivo ali pašnik. Večina navedenih vinogradniških površin je bila opuščena med drugo svetovno vojno predvsem pa v zadnjih letih, Vinogradi so skrajno izčrpani, marsikatera trta Je že povsem odslužila, zato so jo izsekali. Tako so se v vinogradiiiipojavljale vedno večje praznine. /Ljudje pravijo - "v tem vinogradu pa bi lahko na več mestih obrnil voz1'/, Ker ni sredstev za obnovo, se je namesto trte poja-vil krompir, zelje, pesa, sčasoma pa jg bivši vinograd po-stal njiva. Tako pri večini dcmačinov, Polanci pustijo naj-češče tak vinograd v travišče. Največje površine opuščenih vinogradov pa iina Kmetijski kombinat. Med teiai vinogro.di pa sc dejansko cpuščene le manjše površine. Ostale površine počivajo in čakajo, kdaj bo razpolagal kombinat s primerni-mi finančniini sredstvi, da jih moderno obnovi. Ljudje često teh sprememb ne javljajo takoj katastrskemu uradu, le-ta pa prijavljenih spremenib ne vnaša, tako da Je vedno v dolcčenem

1 A. Melik: Slovenija I. ... str. 373«

- 212 -

časovnem zaostanku in torej stanje po katastrskem elaboratu ni popolnoma v skladu s stanjem na terenu. Zadnja leta pa se zaradi večjih arondacij, ki jih opravlja kmetijski kombinat, stanje pri vinogradih hitro izpreminja. Tako sem npr. po po-datkih posestnih listov januarja 1963 ugotovil 743 ha vino-gradov, ki jih imajo domačini, medtem ko so jih pri popisu Oanuarja 1964 ugotovili samo še 606 ha. Po teh ugotovitvah moremo torej govoriti o sorazmerno maohnem zmanjšanju vino-gradniških površin, dejstvo, ki Vinorodne Haloze moČno loči od prekmurskega Goričkega in tudi od najbolj vinorodnega de-la Slovenskih goric. /F 35, F 36, F 37, F 38, F 39/

Neznatno so se zmanjšale površine pod gozdom, komaj za 1,1 %. V Slovenskem merilu so se, narobe, občutno povečale in to za 5,76 %. Izkrčene površin dovanjak in celo vinograd.

5,76 %. Izkrčene površine so spremenili delno v njivo, sa-

Petkratno večje so površine sadcvnjaka. Drevje sc sadili predvsem v času med obnovo vinogradov in po njej, torej na prehodu stoletja. V tečajih za cepljenje vinske trte so se namreč učili tudi cepljenja drevja in tako so mnogi cepili doma. Pri šoli v Cirkulanah so imeli lepo drevesnico, kjer se je vsak učenec moral naučiti cepiti, ob izstopu iz šole pa je dobil v spomin mlado drevesce. Nedvomno pa je, da vse površine sadovnjakov niso nove, temveč da so kasneje pri izpopolnitvi katastrskega elaborata vnesli med sadovnjake tudi tiste "slivjake", ki jih leta 1824 niso upoštevali kot sadovnjake temveč kot pašnike.

Kmetijske površine obsegajo 8.35^ ha ali 59,7 %, od tega pa odpade na čiste travne površine /travnik + paš-nik/ 31,1 %, če pa prište«jemo še sadovnjak, potem pa 34,7 %.

Obdelovalne površine zavzemajo z 28,6 % drugo me-sto.

1 A. Melik: Slovenija I. ... str. 373.

- 213 -

POSESTNE RAZMEEE

Lastništvo nad zemljo

Ze iz doslej povedanega moremo pričakovati, da se oe last-ništvo nad zemljo po osvoboditvi bistveno spremenilo.

VINORODNE HALOZE TABELA 21

Lastništvo nad vsemi površinami v ha in % - primerjava 1824 - 1935 - 1963

Leto D H D+H P 0 P+o KK

ha - - 10.376 950 2.090 3.040

1824 % - - 77,7 7,0 15,3 22,3

ha 6.950 2.046 8.996 1.143 3.417 4.560

1935 % 51,3 15,1 66,4 8,4 25,2 33,6

ha 7.246 2.153 9-399 983 659 1.642 2.510

1965 % 53,9 15,4 69,3 7,1 4,7 11,8 18,9

Domači posestniki so ponovno pridobili 404 ha in tako pove-čali svojo posest za 2,9 %, pri tein pa so v odnosu na leto 1824 še vedno na slabšem za 984 ha ali 8,4 %. Ker pa uprav-ljajo kot proizvajalci sedanji delavci - bivši viničarji tudi površine, ki jih ima Kmetijski kombinat, moramo pri-šteti tudi te površine. Tako dobimo 11.909 ha ali 88,2 %. Ob teo številki najbrž ne bo zgrešena trditev, da Haložani doslej nikoli niso posedovali in upravljali tako visckega deleža haloške zemlje in da tako danes koraj ves ustvarje-ni narodni dohodek prvič v tisočletni zgodovini ostaja Ha-ložanom. /K 10/

- 214 -

Polanci so izgubili 160 ha ali 1,3 % površin, s tem pa osta-li za 33 ha na bološem kot so bili leta 1824. Z blizu 1.000 ha posesti, ki je sicer raztresena po vseh Halozah, a še vedno najbolj osredotočena na bližnje gorice, so še vedno pomemben faktor, na katerega bo potrebno pri bodočih ukre-pih obnove resno računati.

Skupina "ostali", ki so jo tvorili predvsem meščani, gos-poščina, samostani in denarni zavodi, je skoraj v celoti likvidirana. Ostala je le še bleda senca njihove nekdanje moči. To so matgše površine, ki pripadajo predvsem odselje-nim Haložanom, redkim nekmetom in hrvaškim kmetom. Podrobna analiza bi nedvomno pokazala, da pripada nad 1/2 te zemlje domačinoEL, ki so se odselili a ostali lastniki zemlje, ki jo obdelujejo njihovi sorodniki ali pa se poslužujejo dninarjev Tako bi od nekdanjih 25,2 % ostalo v rokah pravih nehaloža-nov iz te skupine le okoli 2 %. Namesto 1/4 torej le 1/50.

VINORODNE HALOZE TABELA 22

Lastništvo nad vinogradi v ha in % - primerjava 1824 -1935 - 1963

Leto D H D+H P 0 P+0 KK

1824 ha % - - 1.076 67,3 178 11,1 345 21,1 523 32,7 -

1935 ha % 609 39,5 185 12,0 794 51,5 203 13,1 544 35,4 747 48,5 -

1963 ha % 592 45,1 151 11,5 743 56,6 125 9,5 63 4,8 188 14,3 383 29,1

Domači posestniki imaoo sicer manj ha kot so jik imeli leta 1935, vendar se

- 215 -

tem pa moramo povedati, da so Jih imeli leta 194-5 manj kot sedaj. Pri izvajanju agrarne reforme so mnogi agrarni inte- • resenti predvsem bivši viničarji dobili vinograde in drugo zemljo in so postali tako gospodarji. V nekaj primerih pa so haloški kmetje ob odpravi viničarstva tudi vinograd izgu-bili, ker so jim jih obdelovali viničarji. Če pa tudi tu prištejemo površine kmetijskega kombinata, potem Haložani posedujejo in upravljajo 1.126 ha ali 85»7 % vseh haloških vinogradov. Veliko večino vinogradov obdeluje Haložan danes v svojo korist. Tudi to prvič v tisočletni zgodovini. Vino-gradi, ki so bili včasih vir blagostarga predvsem drugim, a istočasno vir bede in pomanjkanja množici Haložanov, so že danes, a bodo Jutri še bolj, trajna osnova lepšoga živ-Ijenja haloških vinogradnikov.

Polanci so izgubili v zadnjem obdobju 78 ha vinogradov, ki so jih obdelovali z viničarji. To, kar jim je ostalo, so skoraj izključno manjši vinogradi. Naj tu odgovorim na vpra-šanje, ki se večkrat postavlja! Ali so Polanci, ki so imeli, oziroma še imajo v Halozah vinograde, sano večji posestni-ki? Odgovoril bom s primerom katastrske občine Belski vrh, kjer iinajo še danes Polanci procentuelno največ vinogradov /^•6 %/. Med 80 Polanci, ki imajo v Belskem vrhu posest, ve-čina jih iina tudi vinograd, jih ima 15 donia raarg kot 1 ha zemlje, 6 pa jih ima doma nad 10 ha zemlje. V šestih priine-•rih lastniki vinogradniškega posestva dona sploh niinajo zenlje, to so starejši ljudje, ki so donačijo že predali otroku, saai pa so si obdržali do smrti vinograd v Halozah. Navedeni podatki sami odgovarjajo na postavljeno vprašanje. V Halozah so iineli in iinajo vinogradniška posestva zastop-niki vseh socialno posestnih kategorij od kočarja do veli-kega kineta, le da de velikih knetov danes manj, ker je le-teh večina iinela večje vinograde, ki so jih obdelovali vi-ničarji. Ti vinogradi pa so bili odkupljeni. Vendar sedaj ti kinetje ponovno kupujejo vinograde. Niso osanljeni prine-ri, ko so od družbenega posestva kupili nazaj svoj nekdanji vinograd, ker zaradi oddaljenosti od njegovih delovišč cbde-

- 216 -

lava ni bila rentabilna. Kočo in bivšo deputatno zemljo je v mnogih primerih odkupil viničar. /K 11/

Skupina "ostali" je izgubila 481 ha vinogradov takc da se je površina njihovih vinogradov zmanjšala za več kot 8 krat, Nekoč so bili to veliki vinogradi, danes so z redkimi izje-mami to le manjše krpe. Vecino teh vinogradov ima danes kme-tijski kombinat, nekaj pa so jih dobili bivši viničarji kot agrarni interesenti. Tistih, ki so nekoč grobo izkoriščali viničarje, širili in utrjevali v Halozah ekonoiasko moČ tuje-ga kapitala ter s svooini brutalnim nacističniin prcgranoin ogrožali tudi nacionalno bit haloškega prehivalstva, danes ni vec. Socialistična revolucija, v kateri so aktivno sode-lcvali tudi viničarji, jih je ponetla.

Kmetijski kombinat, ki je dcbil pc v.seh katastrskih cbčinah raztresene vinogradniške površine, ustvarja z arondacijo in odkupi pogcje za urejevanje obsežnih vincgradniških celct. Na teh površinah se v Goričaku, Turškenvrhu, Hrastovcu, Gruškovju, Vareji, Dravinjskem in Maosken vrhu ter Dežnen že kaže podoba jutrišnoih Haloz. /F 40, F 41, F 42/

Število posestnikov in velikost posesti

Najpopolneošo sliko o rasti števila pcsestnikov bomo dobili s priineroavc stanja leta 1935 in leta 1963.

VINORODNE HALOZE TABELA 23

Doinači in tuji posestniki, število in % prinerjava 1935-1963

Leto D /H/ D+H P 0 Skupaj

štev. 1855 1176 1855 957 444 3256

1955 % - 56,9 26,4 13,7 100

štev. 2102 1480 2102 1084 541 3727

1963 % - - 56,5 29,0 14,5 100

- 217 -

Stevilo posestnikov je naraslo pri vseh posestnih skupinah. Pri donačinih smenio razlagati ta pojav z delitvijc posostev in še bclj z nastankoin novih gcspodarstev na csncvi dcblje-ne zetnlje iz sklada agrarne reforme. Haložane ne štejen pc-sebej, ker sc le-ti nekje tudi dcnačini in ker nekateri na-stopajo kot Halcžani tudi v dveh sosednih katastrskih obči-nah. Donači posestniki tvorijo konaj rahlo vačino vseh pc-sestnikov.

Ob ugotcvitvi, da

Vinorodne Haloze so bile v tem obdobju še vedno izrazito primitivno organizirano agrarno področje z nad 80 % agrar-nega prebivalstva, ki je vse do leta 1948 absolutno narašSa-lo. Hitra industrializacija, ki je drugod v Sloveniji od-tegnila delovno silo in ustvarila boljše pogoje za prodajo kmetijskih proizvodov, oe tako neposredno silila preostale kmete k intenzifikaciji in večji blagovni proizvodnji, na haloško gospodarstvo skoraj ni imela vpliva. Prebivalstvo je tu vse do leta 1948 naraščalo, saj je tega leta doseglo svoj zgodovinski višek. Sele po tem letu se

I. Šmalcelj: Študijska ekspertiza o razvoju kmetijstva občine Ptuj. Ptuj 1963, str. 31.

- 218 -

Zaradi pomanjkanja sredstev domačini ne kupujejo posestev, ki bi bila eventuelno na prodaj. Objektivno pa doslej ni bi-lo nobene ugodne perspektive za kredite, ki bi služili za obnovo izčrpanih vinogradov. Haloški ljudje pa vidijo svojo perspektivo samo v vinogradu.

Število posestnikov - Polancev se je povečalo že pred in še mad vojno. Kupovali so manjše parcele travnikov in gozdov. Le redki so primeri, da so si dediči vinogradniško posestvo v Halozah razdelili, ker je bila večina teh posestev tako majhna, da je bila delitev nesmiselna. V petih katastrskih občinah ni nobenega posestnika - Polanca /Zavrč, Skorišnjak, Gradišče, Mala Varnica in Ložina/, v dveh sta samo po dva in v treh pa trije. Praviloma so to obmejne, oddaljene ka-tastrske občine. Od desetih omenoenih «jih je šest v leskov-škem predelu.

Število "ostalih" pa se je povečalo, ker so tokrat všteti v to skupino posestniki iz SR Hrvatske in ker se je močno povečalo število odseljenih Haložanov, ki imajo v Halozah še nekaj posesti.

VINORODNE HALOZE TABELA 24

Povprečna velikost posesti v ha - primerjava 1935 - 1963

Leto D H D+H P 0

1935 1963 3,94 3,^4 1,93 1,45 4,85 4,46 1 0 ,29 ,90 8,90 1,22

V celoti se kaže tendenca zmanjševanja velikosti posestva. Pri domačih posestnikih je to posledica vedno češčih deli-tev posestev in pa nastanka novih kočcrjev iz vrst agrarnih interesentov. Pri Polancih ne smemo prezreti dejstva, da so mnogi zaradi ugotovljenih viničarskih odnosov izgubili vino-grade in deputatno zemloo, ostali pa so jim gozdovi, travni-

- 219 -

ki, pašniki in sadovnjaki. Fri skupini "ostali" se je iz znanih razlogov zmanjšala povprečna velikost posesti za več kot osemkrat.

VINOROLNE HALOZE TABELA 25

Socialno posestne kategorije domačinov - število in % 1964 0-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 ^d skupaj

štev. 239 249 364- 301 361 307 100 185 2.106 % 11,3 11,8 17,3 14,3 17,1 14,6 4,8 8,8 100

če se poslužimo iste grupacije, kot smo «jo uporabili za leto 1824: - dc 1 ha kočarji, od 1 - 5 ha majhni kmetje, od 5 -10 srednji kmetje in nad 10 ha veliki kmetje,- potem nam po-kaže TABELA 25 naslednjo skico: kočarjev 488 ali 23,1 %\ malih kmetov 1.026 ali 48,7 %\ srednjih kmetov 408 ali 19,4% in velikih kmetov 185 ali 8,8 %. Že poznano stnnje se torej ni spremenilo. Majhni posesti pripada 1.514 ali 71,8 % vseh gcspodarstev. Fodobno stanje smo ugotovili že v TABELT 7 za leto 1824 in TABELI 15 za leto 1935. V obeh primerih je šte-vilo kočarjev višje, število majhnih gospodarstev pa nižje. Fosebno je to močnc izraženo v podatkih za leto 1824. Fri tem želim opozoriti na našo ugotovitev, da so bili kočarji glav-ni izvcr viničarjev in po letu 1850 je številc viničarjev močno naraslo. Primeroava podatkov nam kaže težnjo premika

Podatke za TABELO 25 sem vzel iz materiala pcpisa kinetij-skih gospodarstev, ki ga je izvedla občinska skupščina PtuJ januarja 1964, zato ker sem dobil tu točno sliko sta-nja socialno-posestnih kategcrij, ki bi jc moral sicer z mnogo truda dobiti s pcnočjc iskanja zvez med posameznini posetnimi listi. Razlika v številu gospodarstev pa je saao 4, kot je razvidnc iz prinerjave podatkov iz TilBELE 23 in 25. Tudi pri nadaljni analizi se boin posluževal podatkov tega popisa, ki ga bon kratko cznačeval "popis 1964".

- 220

k sredini, vendar moreiao ugotoviti s podrobnini analizani posameznih katastrskih občin različne tendence.

VINORODNE HALOZE TABELA 26

Število donačih posestnikov in povprečna velikost posesti v denači katastrski občini - prinerjava 1824 - 1935 - 1963

Katastrska Številc dc >načih Povprečna velik cst

občina posestnikov posesti v ha

1824 1935 1963 1824 1935 1963

Dclane 14 19 29 10,0 3,4 2,8

Goričak 15 16 18 4,4 3,9 2,9

Gruškovje 201 120 123 4,1 5,3 5,4

Paradiž 61 64 83 2,8 2,6 2,4

Velika Varnica 131 103 94 3,8 4,7 4,9

TABELA 26 nam kaže, da

VINORODNE HALOZE ' TABELA 27

v 1

Stevilo in velikost vinogradov donačinov v a - 1964

Stev. 0 1-10 11-2o 21-30 31-40 41-50 51-100 ^ Skupaj

Štev. 443 142 369 356 259 192 327 18 2.106 % 21,0 6,7 17,5 16,9 12,3 9,1 15,6 0,9 100

1 Pcdatki - popis 1964.

- 221 -

1 Žgečevi podatki niso točni,ker so upoštevaiai samo vinogra-di, ki so jih imeli domačini /D/ v domači katasftrski obči-ni. Zato je tudi % tistih, ki niso imeli vinograda, višji, kot

2 Fodatki - popis 64

TABELA 27 nam pove, da nad 1/5 vseh domačih posestnikov nima vinograda. To so v glavnem kočarji in manjši kmetje. Danes pa je med njimi tudi nekaj večjih kmetov, predvsem tistih do-linskih, ki so oim bili vinogradi odkupljeni zaradi ugotov-Ijenega viničarskega razmerja. V štirih tefcastrskih občinah -Gradišče, Meje, Skorišnjak in Veliki Okič - ni posestnika brez vinograda*, v šestih: Belavšek, Drenovec, Mali Okič, Po-horje, Slatina in Trdobooci - pa nima vinograda samo po en posestnik - domačin. Dokaj visoko tje število prav majhnih vi-nogradov, ki obsegajo le nekaj arov. Nad 40 % vseh vinogradov meri od 21 - 4-0 a, tako da smemo v tem razponu pričakovati tudi povprečno velikost vinograda. Sorazmerno visoko je šte-vilo vinogradov med 51-100 arov, medtem ko Je število vino-gradov, ki merijo nad 1 ha, izredno majhno.

VINORODNE HALOZE ' ' - TABELA 28

• ¦' 1

Velikost vinogradov izražena v % - prinerjava 1824-1935 -

19642

Leto Oa 1-20 21-30 31-40 41-50 51-100 iqq a

1824 19 17 14 11 10 22 7

1935 26 16 f~~~—7%----- K 20 5

1964 21 24 17 12 9 16 1

TABELA 28 nam kaže tendenco naraščanja števila haloških po-sestnikov brez vinograda istočasno pa tudi stalno zmanjševa-nje števila vinogradov v velikosti nad 50 a in še posebej tistih nad 100 arov.

- 222 -

Po 10-letnem povprečju so dajali kmečki vinogradi 16,6 hl vina na ha. Običajno dajejo manjši vinogradi kočarjev in malih kmetov zaradi pomanjkljivega gnojerga pod tem povpreč-

STANJE GOSPOD^RSTVA IN NJEGOVE PERSPEKTIVE

Po letu 1950 so tudi v Vinorodnih Halozah začele popuščati patriarhalne spone in ljudje, zlasti mlajši, so začeli za-puščati domove ter si iskati ugodnejše zapcslitve v mestih in industrijskih središčih. število odseljenih je iz leta v leto raslo in posledice odtoka fizično najsposobnejše de-lovne sile se začenjajo čutiti. Močnejši kmetje, ki so več-krat najemali "težake", so začeli čutiti pomanjkarge de-lovne sile. Marsikje ostajago doma samo starejši, za težja dela nesposobni prebivalci.

V želji, da bi dobili jasnejšo podobo stanja, sc pri pcpisu kmetijskih gospodarstev januarja 1964- zajeli tudi ta prob-lem. Kmetijska gospodarstva so razdelili v tri skupine:

A - to so kmetijska gospodarstva, kjer delajo dcma na po-sestvu vsi člani ožje družine, zato jih imenugejo "čista" kmetijska gospodarstva;

B - to so kmetijska gospodarstva, iz katerih se je sezonsko ali stalno zaposlil eden ali več članov izven domačega kra-ja. Imenuoemo jih "mešana" kmetioska gospodarstva. Ta pcda-tek nam žal ne pcve ali je z odselitvijo članov družine

- 223 -

gospodarstvo ogrcženo, ali pa je oddalo saino odvišno delov-no silc.

C - to sc kmetioska gcspodarstva, kjer je zaradi zaposlitve mlajših delovnih moči izven dcmačega kraja ostal doraa sanio eden ali oba nad 6C let stara roditelja. Inenujejo jih "ogro-žena" gcspodarstva.

VINORODNE HALOZE TABELA 29

Število gospodin^stet po gospodarski dejavnosti in socialno pcsestnih kategcrijah

Soc. pos. A B c Skupaj

kategcr. štev. % štev. % štev. % štev. %

0-0,5 97 41 116 48 26 11 239 11,3

0,5-1 102 41 103 41 44 18 249 11,8

1— 2 183 50 139 38 42 12 364 17,3

2-3 148 49 121 40 32 11 301 14,3

3-5 216 59 121 34 24 7 361 17,1

5-8 211 69 79 26 17 5 307 14,6

8 -10 75 75 18 18 7 7 100

nad 10 ha 146 79 36 19 3 2 185 8,8

Skupaj : 1.178 56 733 35 195 9 2.106 100

TABELA 30

Podatki v TABELAH 29 in 30 kažejo, da je "čistih" 1.178 ali 56 % gospodarstev, ki posedujejo 5»568 ha ali 67 % vseh do-dcinačinom pripadajočih površin. V jugoslovanskem nerilu co jih pri kmetioskem popisu leta 1960 našteli 1,533.329 ali 58,6 %. V skupini B Je 733 ali 35 % "mešanih" gcspodarstev, ki pcseduje«jo 2.205 ha ali 27 % vseh površin. V jugoslovan-skem merilu Jih je bilo leta 1960 874.089 ali 33,4 %. V žku-

1 Klasifikacija je bila uporabljena že pri kmstijsken popi-su leta 1960.

- 224 -

pini C ie 195 ali 9 % "ogroženih" ali tako imenovanih "star-čevskih" gospodarstev, ki posedujejo 485 ha ali 6 % vseh po-vršin. Leta 1960 so jih v Jugoslaviji ugotovili 67.223 ali 2,6 % in v Sloveniji 3.380 ali 1,8 ^,1 ¦

VINORODNE HALOZE . TABELA 30

Areal gospodinjstev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah v ha

Soc, » pos. A B C Skupao

kate 5gor. ha % ha % ha % ha %

0-0, .5 26,14 45 23,67 40 9,11 15 58,92 : 0,7

0,5-1 78,99 42 77,38 41 31,76 17 188,13 2,3

1 - 2 272,44 50 204,67 38 62,98 12 1 540,09 6,5

2 - 3 379,60 50 302,64 40 81,06 10 763,3C 9,2

3 - 5 858,27 61 467,52 33 89,58 6 1415,47 17,1

5-8 1325,71 69 485,39 25 104\,90 6 1916,0 23,2

8-10 687,27 76 159,02 18 55,52 6 897,81 10,9

nad 10 ha 1943,83 78 484,23 20 50,20 2 2478,26 30,1

Skupaa : 5568,25 67 2204,83 27 485,22 6 8258,30 100

Pri podatkih za tri najnižje kategorije pri skupini A se vsi-Ijuje vprašanje - kako more živeti na 0,5 ha posestva družina samo od kmetijske p$oizvodnje. Tu je potrebno pojasnilo. Po-pisovalci so vnesli v skupino A vsa tista gospodinjstva, kjer so vsi člani doma, ne glede na dejstvo, da hodio'0 kot težaki često na delo k sosedom ali na družbeno posestvo. Nikjer ni-so v zakonsko urejenem delovnem odnosu. So pa v skupini A tu-di nekateri upokojeni viničaroi, ki so po agrarni reformi do-bili nekaj zemlje in se smatrajo za kočarje ali majhne kmete.

1 P. Markovič: Staračka domačinstva na selu. Sociologija se-la I., št. 2, Agrarni institut, Zagreb 1963- str. 21 - 38.

- 225 -

Z rastjo velikosti posestva raste tudi odstotek "čistih" gospodarstev. Večja posestva potrebujejo več delovne sile, nudijo članom družine običajno tudi boljšo eksistenco, zem-lja je intenzivneje obdelana, tržnost gospodarstva

Mešanim gospodinjstvom pripada 733 ali 35 % vseh popisnih gospodirgstev. Tu so po številu najmočneoša tista iz niž-jih kategorij in odstotek od manjših proti večjih gospodinj-stvom pada, Pomangkanje, brezperspektivni položaj in druge nevolje so pognale ljudi od doma.

195 ali 9 % gospodinjstev pa je ogroženih. To je neposredna posledica burnega tempa depopulacije, ki je zajela zadnjih deset let prej mirno pokrajino. Otroci, ki končujeoo osnovno šolanje, odhajajo v 80 in celo več odstotkih od doma in se ne vracajo. Pa tudi sicer mlaoši odhajajo v mesta in tako zaoema pokrajino "staranje". Tudi v tej skupini je več gospo-darstev v m'ižjih kategorijah, kger so otroci od doma "pobe-gnili", ker jim ni mogel nuditi najosnovnejšega, kar sodcben mlad človek želi. Je pa med njimi tudi 27 gospodarstev, ki merijo nad 5 tia, Tu nastajata dva probleina - gospodarski in socialni. Zemlja ni intenzivno obdelana, ponekod se pojavl^a že socialna ledina. Pri manjših gospodinjstvih to ni gospo-darsko tako pomembno, pri vecjihpa nastaja že obcutna ško-da. Tu namreč ne bi mogli govoriti o takšnih prinerih, ki so bili in so še poznani iz bližine inest ter industrijskih kra-jev, kjer so se kmečki sinovi in hčere zaposlili v nestu, doma pa so kmetje obdelovali s hlapci in cenenimi dninarji. Vse kaže, d^. bo takšnih gospodarstev vsako leto več. Že itak nizka proizvodnja bo še padla. Propadajo gospodarska poslop-ja ter inventar,

Dona sta ostala eden ali dva nad 60 let stara roditelja ali bližrga sorodnika. Kdo bo skrbel za njiju v primeru bolezni ipd.? Kako rešiti problem? Ali zenljo odkupiti? Marsikje jo

- 226 -

že ponujajo! Jo vzeti proti primerni odškodnini v najem?

Pri splošnem načrtovanju nadaljnjega razvoja kmetijske pro-izvodnje predvidevajo planerji občutno povečanje kmetijskih površin družbenega sektorja kmetijstva. Tako je predvideno v že omenjeni ekspertizi,'. da bi naj v ptujski obcini do-segla do leta 1980 družbena posest 20.000 ha kmetijskih po-vršin ali 47 % vseh kmetioskih površin, po drugi varianti pa celo 28,000 ha ali 67 % vseh kmetioskih površin.

Planerji računajo, da bo takšno povečanje mogoče z izvedbo pomembnejših melioracioskih del /npr. dolina Pesnice/ in z odkupom zemlje od mešanih in predvsem "ogroženih" gospodar-stev. Takšno planiranje ima nedvomno realne osnove, želim pa opozoriti na nekatere specifične momente, ki Jih bo v Vinorodnih Halozah potrebno upošteffati.

71,8 % vseh domačih gospodarstev je manjših od 5 ha. Pov-prečna velikost vinograda teh skupin znaša pod 0,30 ha. Okrog 1/2 vseh haloških gospodarstev ima nekaj zemljišča tudi v sosedni katastrski občini. Po vsem ozemlju so tu go-steje tam redkeje posejana med haloškimi gospodarstvi go-spodarstva Polancev in skupine "ostali". Le-teh je skupaj 1.625 ali 40 % vseh gospodarstev.

Večino "mešanih" gospodarstev tvorijo danes - in tako bo predvidoma tudi v prihodnje - gospodarstva nižjih socialno posestnih kategorij. Pri današnji ceni kmetijske zemlje -v medsebojni kmetski kupoprodaji znaša cena za ha 300.000

do 350.000-- din, medtem ko plačujejo družbena posestva ko-

2 maj polovico te cene,' more torej dobiti za 3 ha obsegajo-

če posestvo 600.000 - 750.000.- din. S tem denarjem si ne more postaviti na novem delovnem mestu stanovanjske hise. Prodal bo tore

1 I. Šmalcelj: Študijska ekspertiza ... str. 32.

2 J, Puljiz: Planiranje i selo. Sociologija sela II/3. Geografski institut Zagreb, Zagreb 1964, str. 7.

- 227 -

sto. Sicer bo pa skrbno čuval svojo, po innenju večine še ved-no osnovno, eksistenčno bazo, to se posebno ob zavesti, da mu kot nekvalificiranemu delavcu uvajarge avtomatizacioe no-prestano ogroža delovno mesto.

Tudi "ogrožena" gospodarstva so povečini majhna. Za izkupi-ček od prodaje posestva, ki meri 2 ha, bi lahko živeli 3-4 leta. In kaj potem? Bo stare prevzela na svoje rane občin-ska skupnost? In če tem starčkom daino mesečno rento po dru-žini 12-15.000,- din, bono v treh letih zemljo dejansko s tc rento odkupili. Ekonomske računice takšna akcija ne vzdrži.

Družbeni sektor, v danem prineru Knetijslii kombinat Ptuj, je vsaj za bližnjo bodočnost v Vinorodnih Halozah zainteresiran skoraj izključno na kvalitetnih ^aiiogradmfikthlegah in to pred-vsen v tistih katastrskih občinah, kjer že ima svoje površi-ne. Tu pocenitev proizvodnje zahteva povečanje površin. Od-kup razmetanih površin po drugih predelih nu lahko služi le za zanergavo za površine, ki bi jih arondiral, ozircna kona-siral. Ureditev nodernih vinogradniških ce.lot je ekononsko opravičena sanc na velikih površinah, nrondacija ncra torej zajeti najmano deset in več vinogradov, med njimi pa so vi-nogradi vseh treh skupin: domačih kmetov, Polancev in skupi-ne "ostali". Zadnjima dvema skupinama pa je "vrh" dopolnilo njihovega domačega gospodarstva in se mu zato zlepa ne bosta pripravljena prostovoljno odreči.

In končno pomeni vsak ha novega terasnega vinograda sprosti-tev 2-3 delovnih inoči, ki jim je potrebno zagotoviti zapo-slitev - z izradnjo ustreznih kapacitet v Halozah, z zagoto-vitvijo prevoza v Ptuj, Kidričevo oziroma na kakšno drugo delovišče, ali z zgrcditvijo stanovanj kjerkoli drugje. Pro-blemi so zelo zamotani in terjajo podrobne proučitve ter precizne vzkladitve postopkov, ker bo sicer nastala občutna gospodarska škoda in težki socialni problGmi. To bo nelahka naloga ekonomistov, agronomov, urbanistov in drugih strokov-njakov, ki planirajo bodoči razvoj ne sano v občini Ptuj ten-več v mariborskem bazenu.

- 228 -

Način izrabe tal, ki jih posedujejo donačipi

Vinorodne Haloze so povsem agrarna pokrajina, kjer so se ljudje že v davni preteklosti specializirali na vinograd-niško proizvodnjo, ki je bila vedno izrazito blagovna. Cd celokupnih površin, ki jih posedujejo dcmačiniV sestavlja-jo kmetijske površine 67 %, le-te pa si delijo travne po-vršine s 57 % in obdelovalne površine s 43 %. Med travnimi površinani prevladuje pašnik /57 %/• Fcljedelska prcizvod-nja ima za osnovo dckaj skroinne njivske površine, saj cbse-gajo njive z vrtovi komaj dobrc četrtinc /27 %/ vseh kne-tijskih površin. /Na obmcčju ptujske cbčine 47,6 %/. Več kct pclcvica teh njiv leži na bolj ali nanj strnih pobočjih in jih je nogoče obdelcvati sano z notiko. Ker je na nno-gih "la.Lih" zeclja zelo plitva, naredijo že kratkctea^^Bejše suše cbčutno škodo. Na "pravih" njivah v dolini prevladuje težka ilcvnata prst. Vincgradi obsegajo 11 % knetijskih ozirona 26 "/o obdelovalnih površin. Knetje upcrabljajo pri cbdelavi izključnc notiko. Sadovnjakcn pripada 4 % knetij-skih oziroina 9 % obdelcvanih površin.

Celotna knetijska proizvodnja nosi pečat zaostalosti in pri-nitivnosti, saj je v marsikateren pogledu takšna, kot jc bi-la pred več sto leti. Mctika, koš in lončeni vrč za vodo sprenljajo Haložana od rane mladosti do pozne starosti. Ne~ kateri zbadljivo trdijo, da večina Haložanov polcvico živ-Ijenja "vleče notiko za rep". Trditev deoansko ni daleč od resnice. Pri knetijsken popisu leta 1960 sc v Vinorcdnih Halozah pri več kot 2000 knetijskih gospcdarstvih našteli: 481 plugov, 430 bran, 84 okopalnikov, 13 sejalnikov, 2 ko-silnici, 36 slancreznic, 27 ptebiralnikcv, 1159 nahrbtnih vinogradniškiti škropilnic, 1158 grozdnih stiskalnic in 185 kotlcv za žganjekuho. Da bodo navedeni podatki še bolj drastičnc pokazali vsc revščino in prinitivnost poljedel-skega orodja, bcn za prinerjavo navedel podatke za preknur-

1 Popis 1964.

- 229 -

sko vas Sebeborci. Tu so pri 123 gospcdarstvih naštelj: 119 plugcv, 176 bran, 94 okopalnikcv, 34 sejalnikov, 2 ko-silnici, 138 slamoreznic,in 15 prebiralnikov. Poleg tega imajo v vasi še 2 nlafcilnici. V Vinorodnih Halozah aiiaaoo nlatilnice niti kinetje niti zadružne organizacije. Knetij-ski koinbinat pripelje za svoje potrebe konbajn.

Kcnentar res ni' potreben razen pojasnila, da je ta inventar v pretežni v.ečini star in izrabljen ter da ga v miniinalni nieri obnavljajo,

Kljub takšnemu stanju poljedelskega orodja pa smo dolžni ugotoviti, da je bila do zadnjega časa zemlja skrbno obde-lana in da lahko šele nekaj let nazaj ugotavljamo manj skrb-no obdelavo, opuščanje druge setve in tudi že spreminjange njiv v travLik in pašnik. Da so bile njive in vinogradi skrbno obdelani, «je pripisati pridnosti in prizadevnosti ljudi, ki so nemalokrat tudi po 16 ur dnevno "vlekli moti-ko za rep". Znano je, da so bivši viničarji in kočar.ii že ob zori hodili na njivo, da so lahko potem do noči delali v gospodarjevem ali sosedovem vinogradu oziroma njivi. Tu-di sedaj, ko predvsem mladina množično zapušča domove in odhaja v mesta, lahko preostali vzdržujejo njive in vino-grade samo s skrajnimi napori in celodnevnimigaranjem, Iz-ključno motična obdelava vinogradov in pretežne večine n

Že od starih časov je udomačena navada, da si kmetje pri delu medsebojno pomagajb in sicer ne samo tako, da večoi manJGim opravijo prevoze in podobno ter da manjši to od~ služijo z delom, temveč si medsebojno pomagajo. tudi sosc-d-

1 M. Jeršič in drugi: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Sebeborci v Prekmurou. GV XXXIV - 1962. str. 88,

- 230 -

Rastlinska proizvodnja

VINORODNE HALOZE TABELA 31

Izraba kmetijskih površin, ki jih poseduje

Kmetijske površine ha % njivskih površin % kmetijskih površin % od skupine rJL, B, C -II. III.

I. NJive in vrt 1,^-72 27,3

A. E3sLraktivne kulture 515 35,0 9,5 100

pšenica 323 22,0 5,9 62,7

rz 59 4,0 1,1 11,4

ječmen 74 5,0 1,4 14,4

oves 52 3,5 0,9 10,1

proso 7 0,5 0,1 1,4

B. Intenzivne kulture 898 61,0 16,5 100

koruza 530 36,0 9,8 59

krompir 339 23,0 6,2 37,8

zelenjava 29 2,0 0,5 3,2

C. Strukturotvorne kulture 59 4,0 1,0 100

lucerna 3,0 0,8 74,6

deteljne mešan. 15 1,0 0,3 25,4

II. Trajni nasadi 817 - 15,0 100

sadovnjak 211 - 3,8 25,8

vinograd 606 - 11,2 74,2

III .Trajne travne površine 3.132 57,7 100

travnik 1.367 - 25,2 43,6

pašnik 1.765 32,5 56,4

- 231 -

Na njivah močno prevladujejo žitarice, saj je z r$Lmi zase-jano 71 % njivskih površin, Pri tem prevladuje z nad 50 % koruza, na drugem. mestu pa je pšenica. Večino žitaric smemo oceniti kot krušna žita, saj se uporablja za prehrano poleg pšenice in rži še vsaj 50 % ječmena in okrog 30 % koruze. V tem so Vinorodne Haloze pravo nasprotje starga v občini,

za katero ugotavlja Šmalcelj, da pripada krušnim

1 v žitom samo 24,7 % njivskih površin, Ciste krmne rastline:

oves, proso in deteljo sejejo na minimalnih površinah /8 %/, medtem ko služita krompir in zelergava /predvsem zelje/ okrog 2/3 za prehrano in 1/3 za krmo. Velika večina njiv-skih površin je torej namenjena pridelavi prehranskih proiz-vodov. V odnosu na vse kmetijske površine pa zavzemajo nji-ve s prehranskimi kulturami komaj 11 %. Če k tem njivskim p.ovršinam prištedemo še vinograde in sadovnjake /zadnje pa je treba šteti tudi h krmni bazi, saj dajejo vsaj eno koš-njo ali pašo/, potem Je 25 % vseh kmetijskih površin name-njenih prehranski proizvodnji in 75 % krmni proizvodnji.

Površine pod sadovnjaki se stalno zmanjšuoejo. Staro in od kaparja uničeno sadno drevje podirajo, mladega drevja pa sorazmerno malo zasajajo. Lepo urejeni mlajši nasadi so pri kmetih prava redko^t. Ob kmetijskem popisu so našteli 55.165 A2.26V2 dablan ter 6.364 /4.732/ hruškovih, 27.136--/16.485/ slivovih, 3.113 /2.325/ črešnoevih, 3.464 /2.915/ breskovih in 6.388 /4.500/ orehovih dreves. Skupno toreo 103.630 sadnih dreves, od tega rodnih 73.221. Sadna drevesa so izključno visokorasla. Med jablanimi prevladujejo mošanč-ki, bobovec in zlata reneta.

0 vinogradih je bilo povedanega že mnogo, zato na tem nestu saiao še številčne podatke. Pri kmetijskein popisu so našteli 3,977.804 trsov, od tega saino 343.778 ali 9 % inladih.

Vinorodne Haloze imajo lepe travnike predvsen v dolinah

1 I. Šmalcelj: Študijska ekspertiza ... str. 22.

2 Številka v oklepaju pomeni rodna drevesa.

- 232 -

glavnih potokov. Tu pa so se jih do 40 % /npr. v Dolanah/ polastili Polanci. Je pa tudi del teh fcuavnikov rahlo za-močvirjen in ob obilnejših pomladanskih in jesenskih pada-vinah podvržen poplavam. Travniki v grapah so večinoina rah-lo do inočno zamočviroeni in dajejo le slabše vrste krmo. Skupno s sadovnjaki zavzemajo travne površine 6115 % vseh kmetijskih površin.

TABELA 32

Rastlinsko proizvodnjo, ki jo kaže TABELA 32, moramo oceni-ti kot nizko, saj znaša komaj 13,6 žitne enote na ha kmeti;j-skih površin, oziroma 8,6 žitne enote na enega kmetijskega prebivalca, oziroma povprečno 35*3 žitne enote na eno gospo-darstvo. V prekmurskih Sebeborcih so pridelali na eno gospo-darstvo povprečno 86 žitnih enot, v Podgorjm pri Kamniku 97 in v vzhodnohercegovski Trebijevi na suhih kraških tleh 25 žitnih enot.1

Boljša ge proizvodnja na njihvah, ki znaša 41.662 žitnih enot, ali na ha njivskih površin 28,3 žitne enote, in jg ta-ko skoraj enaka proizvodnji v Podgorju pri Kamniku /28,9/ ter višja od proizvodnje v Sebeborcih /23,9/. To smemo pri-pisati predvsem visokemu deležu žitaric, ki dajejo pridelek nad jugoslovanskim a pod občinskim povprečjem. Njive dajejo na eno gospodarstvo povprečno 19 žitnih enot, oziroina 4,9 žitnih enot na kmetijskega prebivalca. Krušnih žit pridela-jo po naši oceni /pšenica in rž ter 50 % ječmena in 30 % koruze/ 1,079*000 kg ali 125 kg na kmetijskega prebivalca, Kruha torej ni dovolj, sag sneno računati pri priinitivni strukturi prehrane, ki je v navadi, povprečno potrcšnjc 190 - 200 kg.

Kronpir daje v težki ilovnatopeščeni zemlji dolinskih n.iiv ter enako v plitvi in suši podvrženi na pobočnih njivah* skromen pridelek z 10.170 žitnini enotani konaj 14 % rsst-linske produkcide izražene v žitnih enotah. V Pcdgcrju pri

Prinerjalni pcdatki so iz: "Študija o knetijski' izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije": Geografski vestnik XXXIV Loubljana 1962, str. 61-114.

- 233 -

VINORODNE HALOZE

TABELA o2

Rastlinska proizvodnja

Kulturne rastline

ha

Donos Pridelek Zitna v q/ha v q encta

Pridelek

v žitnih

enotah

I*.,Prehrainbene

rastline - - 26.679

pšenica 323 18 5.814 1,0 5.814

rž 59 17 884 1,0 1.003

krompir 339 120 40.680 0,25 10.170

zelenjava-zelje 65 160 10.400 0,3 3.120

fižol-vmes.kul. 12 10 120 0,3 36

sadje 211 20 4.220 0,4 1.688

vino 606 16 9.696 0,5 4.848

II.Krmne rastline - - 46.365

koruza 530 21 11.130 1,0 11.130

Oečmen 74 16 1.184 1,0 1,184

oves 52 10 520 1,0 520

proso 7 12 84 1,0 84

korerge-posevek 120 130 15.600 0,1 1.560

repa - druga kul. 85 170 14.450 0,1 1.445

travnik 1367 32 43.744 0,4 17.498

pašnik 1765 15 26.475 0,3 7.943

sadovrgak paš. 211 10 2.110 0,3 633

slama-koruzna 530 35 18.550 0,1 1.855

slama-pš.Jec. 515 22 11.330 0,1 1.133

lucerna . 44 50 2.220 0,5 1.110

deteljne meš. 15 45 675 0,4 270

Ill.Industrijske

rastline - - - 1.128

sončnica - vmesna 32 12 384 2,0 768

buče - vmesna 18 10 180 2,0 360

SKUPAJ ZITNIH ENOT

74.172

- 234 -

Kamniku dosega 24,5 %> v Sebeborcih pa 16,8 % rastlinske proizvodnje.

Krmnih rastlin je na njivah zelo malo, saj dajejo skupno z deležem kromprija /marg del koruze in ječmena/ le 16.339 žitnih enot ali 23 % rastlinske proizvodrge. Predvsem je ma-lo visokovrednih krmnih rastlin - lucerne, deteljnih meša-nic, krmne pese, koruze - pitnika itd. Znak, da

Proizvodnja industrijskih rastlin je povsem pepomembna.

Travne površine dajejo skupno s sadovnjakom 26.074 žitnih enot ali 36,2 % vse rastlinske proizvodnje ali 11,1 žitnih enot na ha. Zelo nizka je proizvodrga na pašnikih in v sa-dovnjakih, kjer dosega le 4,5 žitne enote na ha. Celotna proizvodnja na travnih površinah bi lahko bila mnogo višja, če bi tra^nike in pašnike gnooili in tudi sicer negovali. Kvaliteta travniške krme pa bi močno porasla, če bi z dre-nažirargem ali sistemom jarkov znižali nivo talne vode in tako odpravili zamočvirjenost. Uvedba intenzivnejše živi-noreje bo te ukrepe nujno narekovala.

Sadovnjaki dajejo zaradi starosti in slabe nege /redno či-ščenje, gnojenje, zaščita proti kaparju in drugim škodljiv-cem/ majhne količine in nekvalitetno sadje. Froizvodnja zna-ša komaj 8 žitnih enot na ha in je vsako leto manjša, Kmečki sadovnjaki polno rodijo vsako tretje leto, ko Je "sadna le-tina". Med obema vojnama so bila haloška namizna jabolka kot visoko kvalitetna poznana na domačem in tujem trgu in so do-bili Haložani ob sadnih letinah zanje lepe denarce. Danes je le še malo prvorazrednega sadja, zato ga ljudje precej predelajo v jabolčnik za lastno uporabo, nekaj pa ga tudi prodajo ali zamenjaoo s Polanci za žito. Ostalo prodajo po sorazmerno nizkih cenah za industrijsko predelavo. Sušijo ga zelo malo. Včasih, ko so stalno kurili kmečke peči, so

1 študija o kmetijski izrabi tal ... str. 76 in 92

- 235 -

ga sušili več. Smalcelj predvideva v svcgi eksper-tizi, da se bo proizvodnja jabolk na območju občine do leta 1980 povečala za štirikrat. In ker na nižinskem delu sadov-njakov ne bodo forsirali, smemo zaključiti, da bi se v Halo-zah morala dvigniti proizvodrga za 5-6 krat. Ob istočasnem dvigu kvalitete bo dajala takšna proizvodcga lep dohodek. Bo pa potrebno vse sadovnjake obnoviti in njihove površine razširiti na današnje bregovite njivet

Vse doslej povedano o starosti in izčrpanosti velike večine vinogradov se kaže tudi v proizvodnih rezultatih. 4848 žit-nih enot celotne proizvodnje ali 8 žitnih enot na ha vino-grada je zelo malo in govori o težki kieizi haloškega vino-gradništva. Iz podatkov navedenih v letnih in perspektivnih družbenih načrtih bivšega okraja in sedanje občine Ptuj je mogoče ugotoviti tendenco stalnega padanja obsega kmečke vinske proizvodnje. Poleg tega le-ta iz leta v leto močno niha tako količinsko kot kakovostno, odvisno od "dobre ali slabe letine." V desetletnem obdobju 1952-61 so se povprečni pridelki gibali med 11,7 q/ha -leta 1956 do 31,5 q/ha leta 1958« Desetletni povpreček znaša 19»6 q/ha grozdja oziroma 16,6 hl/ha mošta. Praviloma je pridelek nižji na vinograd-niških krpah kočarjev in malih kmetov, kjer je gnojenje naj-bolj pomanjkljivo. Redki posamezniki pa dosegajo v svojih obnovljenih in dobro vzdrževanih nasadih povprečje 30 - 40 q/ha, v ugodnih letih pa celo 70 - 80 q/ha in se tako pri-bližujejo donosom v obnovljenih vinogradih knetijskega koin-binata, Na obratu Zavrč sc dosegli v letih 1957-61 povprečje v vseh vinogradih 28,8 hl/ha, v obnovljenih vinogradih pa od 70-116 hl/ha.1

Ob prikazanem stanju privatnega vinogradništva se vsiljuoe

Naj omenim ob kvaliteti vin§ Ijudsko nodrost. Ko je pri-delek kvaliteten, haloški vinogradnik rad ponudi kozarec vina s ponosnim pristavkom - "takšnega smo pridelali", ob slabi kvaliteti pa se opraviči - "takšnega nam je bog dal".

- 236 -

vprašanje, kakšne dohodke dajejo kmečki vinogradi, kako s temi dohodki danes kočarji in majhni kmetje pa tudi drugi živijo. Na osnovi ankete pri več vinogradnikih «je bilo u-gotovljeno, koliko porabijo na ha vinograda raznega mate-riala, ki ga morajo kupiti, koliko znašajo drugi stroški in koliko delovnih dni je potrebno za obdelavo. S temi podatki je narejena kalkulacija stroškov proizvodnje in nato primerjana z dohodki.

TABELA 33

Da nam bodo zaključki iz TABELE 33 razumljivejši, še na-slednje pojasnilo. Med stroški so tisti pod A, B in C fik-sni, tisti pod Č pa gibljivi, ker predstavljajo njegovo vloženo delo, ki ga denarno ne plača, temveč je ocenjeno po takratnem stanju. Pri dohodkih sem navedel tri variante: a/ - večleten povprečni ha donos; b/ nadpovprečna letina; c/ slaba letina. Ceno mošta sem pustil vedno isto. Pri va-rianti - a - znaša PLC /polna lastna cena/ litra mošta 158.- din, prodal ga je po 100.- din, torej je imel defi-cit 78.440.- din, oziroma si «je laiiko obračunal svoj delov-ni dan samo po 286.- din. Pri varianti -b- znaša PLC litra mošta 94«- din, prodal je vino po 100.- din, torej si lahko obračuna delovni dan po normalni vrednosti in ima še 31#560 din čistega dohodka. Pri varianti -c- znaša polna lastna ce-na litra mošta 211,- din, prodal ga je po 100.- din, torej je imel deficit 118.44-0,- din, oziroma si lahko zaračuna delovni dan samo po 126.- din.

Za primerjavo tej skrajno negativni sliki kmečkega vino-gradništva le nekaj grobih podatkov o vinogradniški proiz-vodnji Kmetijskega kombinata Ptuj - obrat Zavrč za leto 1961.

- 237 -

VINORODNE HALOZE

TABELA 33

Stroški in dohodki na ha vinograda leta 1962

Stroški -Dohodki - Enota mere Koli-čina Cena Vrednost Skupaj

I. STROŠKI

A.Material

Modra galica Gašeno apno Cosan Nitrofoskal Domači gnoj Drugi material kg II II U II 150 280 36 800 4.000 280.-8.-220.-24.-3.- 39.000.-2.240.-7.920.-19.200.-12.000.-5.000.- 85.360.-

B. Usluge

Razni prevozi C. Drugi stroški delov.dan 3 2 .000.- 6.000.- 6.000.-

Dohcdnina V. razr Občinska doklada Takse itd. • 4.800.-5.280.-2.000.- 12.080.-

Skupaj A + B + C. 103.440.-

Č. Stroški obde-lave

Delovna sila delov.dan 250 600.- 150.000.- 150.000.-

SKUPAJ A + B + 0 + 5 253.440.-

II. DOHODKI

Mošt - a/ " - b/ " - c/ Žganje 1 1 1 1 1.600 2.700 1.200 30 100.-100. -1CC-500.- 160.000.-27C.0C0.-12C.00C.-15.0C0.- 175.000.-285.000.-135.0C0.-

Razlika mcd I in II: + : a/ b/ c/ + 78.440.-31.560.-118.440.-

- 238 -

Vinogradniške površine obrata so sestavljali: a/ stari in izčrpani kmečki vinogradi dobljeni po odpravi viničarskih razmerij; b/ bol;jše vzdrževani in srednje rodni bivši me-ščanski in dominikalni vincgradij c/ vinogradi v investi-cijskem vzdrževanju ter č/ mladi in polnc rodni vinogradi obnovljeni na vrste po pobočju navzdcl. Hektarski dcnosi so bili za to različni od 25 do maksinalnc 168 q/ha, Pcv-prečni pridelek za vse vinograde pa je bil leta 1961 32,9 hl/ha mošta. PLC za en kg grozdja se je gibala od 31,6 din - 135,6»- din ali povprečje za obrat 86,76.- din. Pretežno količino pridelka so sestavljala visokokvalitetna sortna vina, s katerimi so dosegli na domačem in tujen trgu 50-100 % višje cene kot kmetje za svoja nešana vina. Letni obračun

• Proizvodni stroški •••••••• 37^676.552*- din

Vrednost proizvodnje ••••••• 54,688,396.- din

Čisti dohodek .......... 17,C11.844,- din

«

Na osnovi teh podatkov je znašala stopnja ekon:,Edčnosti:

QT? vrednoet proizvodn.je 54,688,396 -, .r biLi = stroski proizvodnje = 37,676,552 " =^=2

Proizvodnja je torej bila rentabilna!

Skupna proizvodnoa prehrambenih rastlin je znašala 26.679 žitnih enot ali 36 % celotne rastlinske proizvodnje. /Koli-čine krompiroa, ki se porabijo za krno se približno izena-čijo s količinami ječmena in koruze, ki se uporabita za prehrano/. Na ha površine pride povprečno 16,5 žitnih enot, na eno gospodarstvo pa 12,7 žitnih enot prehranbenih rastline

Skupna proizvodnja krmnih rastlin je znašala 46,365 žitnih enot ali 62,5 % celotne rastlinske proizvodnje, Na ha povr-šin pod krmnimi rastlinani pride povprečno 8,8 žitne enote, na eno gospodarstvo pa 21,9 žitne enote krnnih rastlin.

- 239 -

Proizvodnja industrijskih rastlin je dala le 1,5 % vse ra-stlinske prcizvodnje,

Celotna rastlinska proizvodnja je znašala 74-.172 žitnih enot in tako povprečno 13,6 žitnih enot na ha knetijskih površin in 35*3 žitne enote na eno gospodarstvo, Cb teh podatkih moraino oceniti rastlinsko proizvodnjc v Vinorod-nih Halozah kot zelo nizko.

Zivinoretjska proizvodnja

Cb ugotovitvi, da zavzemaoo travne površine 57 % vseh kne-tijskih površin, ki jih posedujejo dcnačini /velik del naj-lepših travnikov inajo Polanci!/, in da odpade na krnno pro-izvcdnjo 62,5 % vse rastlinske proizvodrge, lahko pričaku-jeno ugodno stanje živinoreje, za katero sicer veno, da je bila v začetku 19- stoletja zelo skromna,

TABELA 34- nan ne kaže razveseljive slike. Konj je izredno jsalo% komaj na vsako 13 gospodarstvo po eden, in res-imajo v glavnem samo po enega konja, le hekaj redkih več^ih. kne-tij drži še par, Če k tem konjem dodaino še 4-C5 vclov ali 202 para, moramo zaključiti, da je stanje vprežne živine v hudem nesorazmerju s kmetijskimi površinami. To potrjuje naše ugotovitve, da opravljajo ljudje mnogo transporta s košen, Na odkupno inesto za sadje prinesejo večino jabolk v koših, mnogi fcudi po uro in več daleč. Le za prevoz mošta si najaiaejo voznika*

Tudi stanje goveje živine ni zavidanja vredno, saj pride na ha kmetioskih površin konaj 0,55 goveje živine, na ha travnih površin pa 0,95« Predvsem $e neugodno stanje nla-de goveje živine# Samo računsko inoreino ugotoviti, da 429 gospodarstev nima krave, ker pa vemo, da imajo večja gos-podarstva tudi po 2 kravi in redka tudi tri, poten smeno zaključiti, da približno tretjina gospodarstev, ki inajo

- 240 -

VINCRCDNE HALCZE TABELA 34

Struktura živine - januar 1964

Živino- Številc GNŽ

VloOd živine Stev. rejska enota • GNŽ Skupaj GNZ na 1 ha knetij. površin na eno gospo-darstvc

I. KCNJI 21C 240,8 0,04 0,14 1

korgi 164 1,30 213,2

žrebeta 46 0,60 27,6 1

II. GCVEDO 2.991 2 .704,3 c,50 1,28 1

teleta do 5 mesecev 297 C,15 44,5

Junci, junice 486 c,70 34C,2 1

krave 1.677 1,00 1 .677,0

biki 27 1,40 37,8

vcli in goveda v pitargu 504 1,20 604,8 1

III. PRAŠIČI, SVINJE 3.606 - 562,4 0,13 0,26 ¦

prašički do 5d» 1.812 0,03 54,4

prašiči 604 0,25 151

svinje 1.190 0,30 357

IV, PERUTNINA 14.816 - 222,2 0,04 0,10 ¦

kckoši 14.816 0,015 222,2 1

SKUPAJ GNŽ 3 .729,7 0,71 1,78

zemljo, niina krave, Pred vojno je prevladovala rdeče-lisasta-pincgauska pasiaa, z uveljavldenjen unetnega osenenjevanja pa je prevladalo sivo simentalsko govedo. Čiste pasenske ži-vine z rodovnikcin je zelo nalo. Mlečnost krav je nizka, saj dosega v povprečju konaj okrog 950 - 10CC litrov. /Na obratu knetij-skega konbinata v Zavrču so dosegli povprecje 3.800 litrov./

- 241 -

Podatki za svirgerejo niso realen odraz dejanskega stanja niti ne toliko po številu kot po strukturi. Popis je bil izveden v drugi polovici januarja, to je v času, ko je 70 % kolin že opravljenih. /Kočarji in najhni kmetje kolinioo običajno že pred novin leton. Le srednji in večji knetje, ki inajo dvojne koline, opravijo druge običajno pred puston/. Števi-lo prašičkov do 5 nesecev starosti pa nan pove, da si je ve-čina že zagotovila jesenske prašičke, to je koline za prhod-nje leto. Le kočarji, ki inajo nalo krne, kupijo ponladanske prašičke, zato so tudi njihove koline slabe, Težko pa "bi na-šli knetijsko gospodarstvo, kjer kolin ne bi ineli« Običajna teža zaklanega prašička je okrog 150-180 kgf Včasih je bilo pravilo, da so vsaj knetje zaklali prašička težkega okrog 30 - 40 kg /"proleka"/ ob času trgatve. Danes je ta navada precej opuščena«

Ob dejstvu, da žitaric ni nnogo in da norajo ineti v času, ko grozdje zori /avgust in septeraber/, kokoši zaprte, je perutnina še kar prinerno zastopana, Povprečno pride na gos-podarstvo po 7 kokoši, Kočaji jih inajo povprečno po 5? več-ji knetje pa tudi do 15» Jajc porabijo dona zelo nalo, veči-no prodajo, da inajo gospodinje za nakup naoosnovnejših ar-tiklov, fantje in tudi ciožje pa jih često odnesejo, da dobi-OO denar za cigarete. Nekoč čislan - "haloški ftič" - puran /zaklali so ga, ko je prišel stalni vinski kupec, pa tudi za veČje praznike in gostije/ je danes skoraj povsen izgi-nil s knečkih dvorišč«

Na osncvi evidence o izdanih živinskih potnih listih na vseh petih krajevnih uradih sen ugotovil za 10 naseli^ /2C % vseh obravnavanih/,koliko živine so prodali leta 1961. Po takc dob-l^enen vzorčnem povprečku so tega leta prodali v celotnih Vi-ncrodnih Halozah 270 krav, 195 junio in junčkov, 85 telet, 185 prašičkov starih do 8 mesecev in 20 prašičkov nad 8 mese-cev starosti«

- 242 -

Tudi v ten primeru nan bo lahko primerjava s Podgorjem pri Kamniku in preknurskimi Sebeborci sliko stanja dopol-nila.

VINCRCDNE HALCZE

TABELA 35

Stanje živine - prinerjava: Vinorodne Haloze - todgorje pri Kanniku - Sebeborci v Preknurju

Pokrajina - Na ha knetijske Število GNŽ

• naselje povrsme na ha na eno

goveoe živine krav prašiČev knetijs. pcvršin gospodar' stvo

Vinorodne Haloze 0,50 0,31 C,13 0,7c 1,78 Podgorje C,91 0,57 0,92 1,15 2,25 Sebeborci 0,98 0,54 1,27 1,15 4,74

Navedeni podatki nam dovoljujejo zaključek, da živincreja sedaj vsaj po številu ni na boljšen kot ja bila pred 140 leti ter da nočno zaostaja za stanjem živinoreje v občini Ptuj in naši republiki.

PCUZETEK C SEDANJTH GOSFCDARSKIH R.1ZMERAH

V primerjavi s starim stanjem ugotovljene občutne spremeinbe v zemljiških kategorioah - zmanjšanoe njiv ter vinogradov in povečarge travnih površin ter sadovnjaka so neposreden odraz večde intenzifikacije vinogradniške proizvdonje po obnovi vi-nogradov, kar je zahtevalo več delovnih moči ter več gnoja. in s tem več živine; povečana potreba po nabavi industrijsko obrtnega blaga je terjala večjo blagovno proizvodnjo in sad-jarska proizvodnoa de imela podobna kot vinogradniška izrazi-to blagovni značaj. Ugotovili smo, da so se površine vinogra-

- 24-3 -

dov pomargkanja investicijskih sredstev za njihovo obnovo. V zadrgih letih pa čutimo težrgo k uvajargu ekstenzivnih oblik proizvodnje zaradi vse močnejšega pomanjkanoa delov-nih inoči.

Statistično sno ugotovili že prej nakazane premike v posest-nih razmerah in socialnih odnosih, ki so bili rezultat druž-benih spremeinb, ki smo jih uveljavili po zmagoviti sociali-stični revolucioi.Dokončno smo odpravili viničarstvo kot osta-nek v fevdalni dobi nastalega in za to pokrajino specifične-ga socialno-ekonoinskega razmerja, ki je bilo v hudi opreki s stargeia in razvojnimi tendencaini socialističnih družbenih odnosov. Skoraj v celoti sno likvidirali Eieščansko, povsen pa tujerodno posest, ki je nastala že v zgodnji fevdalrii do-bi in se razširila z uničenjein haloškega vincgradnika v dobi od zenljiške odveze do druge svetovne vojne« To" ekonomsko moč-no in v odnosu na zaostalo kinečko proizvodnjo napredno, a na-cionalno nevarno posest, je zainenoala družbena posest - Kme-tijski konbinat. V okviru te družbene posesti so nastali in se razvijajo novi, socialistični družbeni odnosi« Uvajanje so-dobnega tehnološkega procesa v vinogradniško proizvodnoo pa spreninja zunanjo pcdobo pokrajine in nakazuje bistvene spre-nenbe v populaciji, Likvidacija ineščanske posesti poneni tudi likvidacijo enega od v.zrokov haloškega sironaštva. U-stvarjeni narodni 'dohodek, ki je prej odtekal v nesto, ostaja sedaj upravljalcen družbene posesti - bivšim viničarjen. Kot posebnost pokrajine pa je ostalo še nad 1-000 posestnikov -Polancev raznetanih s svojo niniaturno posestjo po vsen ozen-

idu.

Za Vjinorodne Haloze tako značilna razdrobljena posest, ki ji daje pečat kočarstvo, kaže še nadaljne tendence drobljenja, saj oe število gospodarstev /beri kočarjev/ v porastu. In prav ta drobna posest, ki

- 244 -

bila in Je glavni vzrok zaostalosti in nizkega življenjskega standarda haloške^a človeka,

Takšnin posestnin razneran in stanju proizvodnega orodja, ned kateriin ni strojev niti druge scdobneoše knetijske opreme, je prilagojena proizvodnja, Foljedelska proizvodnja nosi pečat polikulture za doia. Vrednost njivske proizvodnje izražena v žitnih enotah

Takšno privatno knečko gospodarstvo seveda ni v stanju ustva-riti investicijskih sredstev za razširjeno reprodukcijo, saj poje celo anortizacioo, zato pa stagnira, ozirona celo še na-zaduje in postaja tako vedno bolj zaostal otok v burno razvi-jajoči se okolici« In ker lahko vedno nanj zadovoljuje osnov-ne potrebe prebivalstva, zato predvsen nladina s vsc upravi-čenostjo beži k boljšenu kosu kruha.

- 245 -

DEMCGECGRAFSKI RAZVCJ KOT ODSEV DRUŽBENC - EKONCMSKIH FROCESOV

1869 - 1961

Uvod in razdelitev celotnep;a obdob.ja na značilne etape

Iz poglavja "Prebivalstvo v starejših obdobjih" sno spoznali, da je iz redkih in pcnanjkljivih podatkov bilo mogoče zaklju-čiti, da so Vinorodne Haloze stara in kontinuirano naseljena pokrajina z relativno gosto naseljenostjo, ki se je stopnje-vala z vse večjo intenzivnostjo vinogradniške proizvodnje. Kot tudi drugod je število prebivalstva nihalo in je bila y starejših obdobjih rast le počasna, saj so prebivalstvo često občutno redčile razne bolezni predvsem pa kuge in turški vpa-di# Konjukturna obdobja na vinsken trgu so nedvonno vplivala na hitrejši prirast prebivalstva, svoj delež pa so k tenu prispevale tudi s priinki dokazne priselitve uskokov in dru-gih priseljencev.

Vsi starejši podatki nan norejo služiti le kot približne ocene. Stvarnejše podatke dobiino šele s prvimi sodobnejše izvedenini popisi vsega prebivalstva. Tako sno ugotovili, da bi naj na osncvi podatkov o štetju iz leta 175^ živelo v Vinorodnih Ha-lozah okrog 6.C00 prebivalcev, poSchnutz ovih podat-kih, ki pa jih noramo tudi jenati z določeno rezei*vo, pa leta 1819-20 8.445« Letni povprečni naravni prirast je v ten obdob-ju znašal 37*6 prebivalca ali okrog 5 %• Ta koeficient nočno odstopa odStrakovega podatka za! obdobje 175^-1782, ko pravi, da je znašal v mariborsken okrožju 9»4* Ali je raz-

1 M# Straka. Die Seelenzahlungen .,. str» 105#

- 246 -

liko prišteti odseljevanju ali pa je mogoče naša ocena za leto 1754 nekoliko previsoka. Za splošno crientacijo pa nan ti podat-ki vendarle lahkc služijo.

Pri naši razlagi o razvoju prebivalstva ter gospodarskih učin-kih, ki se v njen odražajo, bonc zato upoštevali podatke, ki nan jih nudijo organizirani uradni popisi prebivalstva od ti-stega Jl. decenbra 1869 do zadnjega, ki je bil izveden 31. nar-ca 1961.

To skoraj stoletno obdobje bomo razdelili na štiri značilne eta-pe: a/ Prva obsega dobo ned štetji 1. 1869-1890, v glavnen dobo velike agrarne krize /1875-1893/» ki se je v Vinorodnih Halozah še posebej odrazila v zadolževanju in propadanju donačih vino-gradnikov ter vdoru neiiško govorečih neščanov, tujih denarnih zavodov in Polancev. Ti procesi so neposreden odraz utrjeva-nja avstro-ogrskega kapitalizna in ekspanzije nenškega neščan-skega kapitala na slovensko pcdeželje.

b/ Druga etapa obsega obdobje ned štetji 189C-1910, ki poneni dobo hitrejšega gospodarskega razvoja in nadaljnjega utrje-varga kapitalizma, istočasno pa obdobje, ko je slovenske deže-le zajel val najnočnejšega izseljevanja v evropske in predvsen prekonorske države. Za Vinorcdne Haloze pa je to obdobje popol-nega uničenja ter ponovne in kvalitetnejše obnove vinogradov.

c/ Tretja etapa zajena čas ned štetji 1910-19^-8, torej dobo, ko sta svet pretresli dve svetovni vojni in velika gcspodarska kriza. Po prvi svetovni vojni je nastala država SHS in je no-va neja povzročila, da so haloška vina izgubila tisoč let sta-ro tržišče in da je tako gospodarskc omajane Haloze svetovna gospodarska kriza še težje prizadela. Druga svatcvna vojna pa je z uspešno končano socialistično revclucijo in njenini pri-dobitvani prinesla Halozan zgodovinske sprenenbe v posestnih in socialnih odnosih«

č/ Četrta etapa je novejša doba od štetja 19^8-1961 in še na-

- 24-7 -

prej, To je obdcbje načrtne gospodarske graditve ter poglab-ljanja in utrjevanja socialističnih družbenih odncsov; doba, ki je sprožila izredno hiter tenpo deagrarizacije v naši re-publiki, v Vinorodnih Halozah pa predvsen nočno depopulacijo,. ki jo povzroča nočan negativen nigracijski saldo, zadnja leta pa tudi že občuten padec naravnega prirasta. Uvajarge strojev v vinogradniško proizvodnjo pa nakazuje nove še revclucionar-nejše sprenenbe.

Da bi lahko naslonil raziskavc na dosedanje ugotovitve, bon v uvodu obdelal tudi obdobje od 1819-20 do prvega organizirane-ga pcpisa leta 1869. Za prinerjavo bcn uporabil Schnutzove podatke.

RAZVCJ PREBIVALSTVA V DCBI PRED CRGANIZIR/iNIMI FCPISI

/1820 - 1869/

Po počlatkih iz Schnutzovega zgodovinsko-topografskega leksi-kona je žlvelo v 4-9 katastrskih občinah ozirona 52 naseljih Vincrodnih Haloz 8.4^-5 prebivalcev. Aritmetična gostota je torej znašala 60,2. Ker zenljiške kategorije niso doživljale hitrih sprenenb, lahko vzaneno za izračun agrarne in poljedel-ske gostote podatke iz franciscejskega katastrskega elaborata za leto 1824-, še posebej ker so bile neritve in popis itak izvršene v letih 1820-1824. Ob predpostavki, da je bilo 99% prebivalstva knečkega, je znašala agrarna gostota za celotno ozenlje 100, looljedelska pa 182. Ozenlje je bilo že takrat gosto naseljeno. Visoka poljedelska gostota je neposreden odraz vinogradniške proizvodnje, ki terja zaradi svoje inten-zivnosti in izključno ročne obdelave dosti delovnih nočie K tenu pa sta prispevala tudi pretežno notična obdelava njiv in drobna posest. Zaniniva je ugotovitev podrobne analize gostote

- 248 -

po posaneznih obnočjih ali naseljitu Na splošno lahko ugo-tovino, da je bila gostota naseljenosti v celoti dokaj ena-konerna, vendar se že pozna vpliv vinogradniške proizvodnje, ki vpliva na zgoščevanje prebivalstva. Tako je npr. v zavr-

šken okolišu, ki je znan kot nočno vinogradniški, znašala

p gostota 65 prebivalcev na kn , v leskovšken okolišu, ki je

vinogradniško nanj razvit, pa sano 59« Razlika ni posebno velika, vendar nan kaže, da je že takrat gostota od vzhoda proti zahodu pojenala« Pri ten pa je znašala gostota npr. v Stanošini, kjer ni bilo vinogradov,73f7 prebivalcev na kn , v Majsken vrhu, kjer so zavzenali vinogradi 38 % vseh povr-šin, pa 71»3 n in ob pcdobnen stanju v Belsken vrhu konaj 57>7« Soraznerno nizko gostoto v zadnjih dveh izrazito vino-gradniških naseljih noreno razložiti z dejstvon, da so tu ineli precejšen delež vinogradov, v Belsken vrhu celo prevla-dujoč, Polanci, ki so obdelovali vinograde takrat pravilona sani. V Goričaku, kjer je prevladovala doninikalna in neščan-ska posest in so obdelovali vinograde delona s tlako delona z viničarji, je znašala gostota 71 prebivalcev na kin • Zato pa inano v skoraj čisto halošken Paradižut kjer so zavzenali

vinogradi 21 % vseh površin in je bila rezdrobljenost posesti

2 ¦ velika, gostoto 85 prebivalcev na kn • Najbolj gosto naselje-

na pa je bila vinogradniško srednje razvita a nočno razdrob-

2 l^jena Slatina, kjer je znašala gostota 144 prebivalcev na kn o

Soraznerno nizka je bila gostota v katastrskih občinah, kjer je bilo nalo vinogradov in je okrog 50 % površine pokrival

gozd, kct npr. v Spodnjen Leskovcu in Medribniku, kjer je

2 dosegala 32 ozirona 3^»^ prebivalca na kn c Tu so bili veliki

doninikalni gozdovi in travniki. Tako je bila razlika ned naj-

2 višjo in najnižjo gostoto na kn 4,5-kratnao Navedeni podatki

nas potrjujejo v naših trditvah, da je intenzivnost vinograd-niške proizvodnje vplivala že takrat na več-jo zgostitev pre-bivalstva, da sta pa pri ten inela ponenbno vlogo tudi last-ništvo nad zenljo in še posebej nad vinogradi ter večja ali nanjša posestna razdrobljenost.

- 24-9 -

Do leta 1869 se Je število prebivalstva povečalo na 11.282 ali za 2.827. V odnosu na leto 1820 znaša to povečanje 33,5 %• Letno povečanje je znašalo povprečno 57,8 prebivalca. Če po-stavino, da je bilo povprečno število prebivalcev v ten ob-dobju okrog 10.000, poten je znašal povprečni letni koefici-ent dejanskega prirasta 5»8» Ker lahko z gotcvostjo postavino, da je bilo tako \ riseljevanje kot tudi odseljevanje takrat nininalno, je torej koeficient dejanskega prirasta nogoče snatrati za koeficient naravnega prirasta. Ce ta koeficient prinerjano s koeficienton naravnega prirasta za obdobje 1857-1869 za Štajersko, ki je znašal po Šifrerje-v i h navedbah 5,19 vidino, da sta zelo blizuf Nekoliko višji koeficient naravnega prirasta v Halozah kot izrazito agrarni pokrajini je povseii razuuljiv.

V prinerjavi z leton 1820 pa je bil razvoj prebivalstva v posaneznih naseljih zelo različen. Pravilcna so vse vinograd-niško intenzivnejše katastrske občine povečale število prebi-valstva nad povprecjen celotne pokrajine, nedten ko so pred-vsen nižinske katastrske občine doživele le rahel porast, starrnaoijo ali celo nazadovanjs. V Belaken vrhu se je število prebivalstva povečalo za 78 %, v Majskein vrhu za 4-6 %% v Dra-vinjekem vrhu za 76 %, v Gorci za 53 %, medten ko je v Med-ribniku naraslo le za 10 %, v Dolanah je nazadovalo za 8 %, v Stanošini pa je nazadovalo celo za 23 %• Takšnega stanja seveda ne noremc pripisati tako močno različnenu naravnemu prirastu, teinveč notranjeinu prelivanju. Ugotavljano že propa-danje donačega vinogradnika in vdor ineščanov, ki začneoo na-jeaati viničarje. Prej prazni vrhi v Belskem vrhu in drugod dobijo stanovalce«

1 Ž» Šifrer: Izseljevanje s slovenskega ozenlja. Prikazi in študije VIII/2. Ljublaana, februarja 1962, str. 9.

- 250 -

POFULACIJSKI RAZVOJ V DOBI HITREGA IROI/iDANJA DOMACIH GOSIODARSTEV IN MOČNEGA VDORA TUJCEV /1869-1890/

Razvo.f ned popisoma v letih 1869 in 1880.

Leta 1869 so našteli pri popisu 11,282 prebivalcev, tako da

p je znašala gostota 80,5 prebivalca na km • V primerjavi z

letom 1820 se je gostota povečala za 20,3 prebivalca na kin . Bolj ali nanj je število prebivalcev poraslo v 45 naseljih, ozirona 4-2 katastrskih občinah, v dveh naseljih je stagnira-lo, nedten ko je v 5 naseljih nazadovalo. Za celih 100 % je pcraslo število prebivalstva v Malem Okiču in skoraj za to-liko tudi v Belsken vrhu. Nazadcvanje je povsod nalenkost-

no le v Stanošini je doseglo 2$ %. V 13 naseljih je bila

2 gostota nad 100 prebivalcev na kn ter je bila tudi sedaj

2 najvišoa v Slatini, kjer je dosegla 173 prebivalcev na kn #

o Pod 50 prebivalcev na kin je bilo le v Medribniku /37,6/»

Leta 1880 so pri popisu prebivalstva ugotovili v Vinorodnih

Halozah 11.497 prebivalcev. lovprečna gostota se je dvigni-

2 la na 82,1 prebivalca na kn . V odnosu na leto 1869 Je prebi-

valstvo poraslo za 215 ali za 1,9 %. Povprečni letni dejan-ski prirast je torej znašal 19,5 prebivalca in je tako bil povprečni letni koeficient dejanskega prirasta 1,73» Ker ni nobene osnove za donnevo, da bi bil naravni prirast tu bistveno nanjši, kot je bil v ten razdobju na Štajerskem, kjer je znašal 6,25, smemo zaključiti, da so izredno težke gospodarske razinere pognale ljudi od doma, Odhajali so predvsen v Ptuj, Maribor in Gradec ter Zagreb. Za pot čez ineoo se je odločil inalokateri.

V 24 od 52 naselij je ugotovljeno nazadovanje števila prebi-valstva, vendar je skoraj v polovici teh naselij zmanjšanje

Ž, Šifrers Izseljevanje .,,. str, 10.

- 251 -

neznatno /od 1-6 ljudi/, Najmočenjši padec števila prebi-

valstva je doživela Slatina, ki sno Jo navajali kot naselje

2 z najvecjo gostoto na km • Stevilo prebivalstva se je tu

znanjšalo za 20 %. Med tistini naselji, kjer je število prebivalstva padlo so tudi izrazita vinogradniška naselja, kot so Dravinjski, Majski, Veliki, Belski in Turški vrh. Vsi kočarji in nali kinetje, ki so jih pognali na boben, niso nogli postati viničarji, ker je neščan iz več njihovih vi-nogradniških parcelic naredil svoj večji vinograd? ki ga je lahko obdelovala sano ena ali dve viničarski družini /na 1 - 1,5 ka vinograda ena viničarska družina/. Gospod je obdržal &a viničarja tistega, ki je imel najboljše delovne noči, največ svoje živine ali pa tistega, ki ga je pripravil do tega, da mu je aain prodal napol uničeni vinograd, ki je ležal med njegovin kompleksoia. Ostali so inorali ifci po svetu« Naselja, v katerih je prebivalstvo naraslo, in tista, v ka-terih se je zinanjšalo, so ned sebcj ponešana, tako da ni no-goče ugotoviti kakšnih širših depopulacijskih okolišev.

Razvo.j ned popisona v letih 1880 in 1890

V razdobju ned teiaa popisona je filoksera uničila že precej vinogradov in so se zadrga leta začele že priprave za obnovo haloškega vinogradništva, Bila je to doba najhuoše etiske, saj je bilo vinskega pridelka vsak dan nanj, ljudje pa so povsein nenočni gledali, kako se suši trta, ki jin je stolet-ja dajala osnovni dohodek« Namoštnikon niso nogli plač^"! niti obresti« Obup in beda sta pripoinogla, da so se nnogi od-ločili zapustiti doci in si poiskati kruha drugod, predvsem v novonastajajoči industriji v Mariboru in drugod po Štajer-ski« Marsikoiau je našel zaposlitev stalni kupec - gostilničar« Nedvonno snemo šteti to razdobje za najtežje v noveiši zgodo-vini Vinorodnih Haloz.

Leta 1890 so pri popisu našteli 11.380 prebivalcev n-.'i± 117 manj kot deset let prej, Tako se je število prebivalstva

- 252 -

zmargšalo za 1,1 %¦ Povprečna gostota je padla na 81,2 pre-bivalca na km . Letni povpreček nazadovanja je znašal 11,7 ljudi, oziroma je znašal povprečni letni koeficient dejanske-ga prirasta -1,0. Na Štajerskein je v "kem razdo^ju znašal koe-ficient naravnega prirasta 7 »34-, medtem ko je bil migracij-ski saldo negativen in je znašal -3»25. V primerjavi s Štajersko so imele Vinorodne Haloze mnogo višji negativen migracijski saldo, saj je presegel stopnjo naravnega prirasta in tako so Vinorodne Haloze doživele dobo depopulaci^e. Beda in splošno pomanjkanje sta vplivala na zvišanje stopnje umr-ljivosti, tako da je tudi naravni prirast bil v tem obdobju nekaj nižji.

Depopulacijski proces je zajel 29 od 52 naselij« Sedaj pa že izstopa kot širši okol^š, ki ga depopulacija ni tako močno zajela, završko območje, saj je od 9 naselij prebivalstvo na-zadovalo samo v treh in še pri tem v dveh le za 3 ljučli, tako da je v celotnem območju prebivalstvo celo naraslo, medtem ko je najvišjo stopnjo depopulacije doživel leskovški okoliš« Pri završkem okolišu je stanje bilo ugodnejše, ker so mešča-ni, denarni zavodi in graščina, ki so tu imeli mnogo vinogra-dov, začeli le-te obnavljati že pred letom 1890 in so tako ljudje dobili delo pri rigolanju, sajenju in intenzivnem ob-delovanju«

Kratka ocena razvo.ja v prvi etapi

Povedali smo že, da je to obdobje velike agrarne krize in ekspanzije nemškega meščanskega kapitala na slovensko podeže-Ije na Štajerskem. Posebne razmere, ki smo oih opisali v pog-lavju "ZEMLJIŠKA ODVEZA IN NADALJNE PROPADANJE HALOŠKEGA KME-TA TER PREHAJANJE HALOŠKE ZEMLJE V TUJE ROKE" so dobile svoj neposreden odsev tudi v rasti prebivalstva.

Ž. ŠiJTrer: Izseldevanje .•• str. 12.

- 253

V prvem obdobju je povprečni koeficient dejanskega prirasta sicer še pozitiven, vendar je znašal komaj 1>"3» tako da sme-mo to obdobje oceniti za obdobje delne stagnacije# Migracij-ski saldo je bil negativen in je znašal njegov koeficient vsaj -5»3« Izseljevanje je zajelo več ali manj enotno vso pokrajino in ni mogoče ugotoviti širših izselitvenih okolišev,

V drugem obdobju se je negativni migracijski saldo še pove-čal, tako da je njegov koeficient bil večji od koeficienta naravnega prirasta. Stagnacija je prerasla v proces rahle de-populacije, tako da je znašal povprečni koeficient dejanskega prirasta - 1,0. Opazne so manjše razlike med posameznimi oko-liši# Završki okoliš še rahlo napreduje, ostali nazadujejo, ined njimi najbolj leskovški,

Ker je v prvem obdobju število prebivalstva naraslo za 215 ali 1,9 % in v drugem nazadovalo za 117 ali 1 %, ugotavljamo, da se Je v enaindvajsetletnem obdcbju prve etape povečalo za 98 ljudi, Povprečno letno povečanoe bi torej znašalo 4,7 prebivalca ali povprečni koe.ficient dejanskega prirasta 0,4-, Obdobje kot celoto moreino torej oceniti kot obdobje izrazite stagnacije prebivalstva, saj se je število prebivalstva pove-Čalo koiaaj za 0,86 %,

DEMOGRAFSKI UCINKI V DOBI POPOLNEGA PROPADA IN PONOVNE OBNOVE VINOGRADOV /1891-1910/

R,gzvo«i prebivalstva raed popisoma v letih 1890 in 1900

Filcksera je svoje uničevalno delo nadaljevala, Ljud^je so s solzaini v očeh sekali trto in z njo kurili« V pokrajini kot celoti se je prva leta stanje še poslabševalo, pri ten pa se je završki okoliš že v preteklem obdobju pokazal ko'; rahlo

- 254 -

nakazana izjena. Toda že sredi dekade sta se obup in resig-nacija začela umikati, prvi na amerikanski podlagi obnovlje-ni vinogradi so začeli roditi. Haloški vinogradnik je uvldel, da je rešitev možna in se je z vnemo lotil obnove«

Pri popisu leta 1900 so ugotovili 11,677 prebivalcev ali 297 več kot pri prejšnjen popisu. Prebivalstvo se je povecalo za 2,6 % in je povprečna gostota znašala 83,4 prebivalca na km • Letni povprečni dejanski ijrirast je znašal 29,7 prebivalca« Povprečni koeficient dejansksga prirasta je bil 2,6# Stagnaci-ja se je umaknila pooasnemu napredovanju. Ce si zopet vzaneno za priraerjavo koeficient naravnega prirasta za Štajersko, ki je znašal v tem obdobju 8,17, potea lahko postaviino, da je bil migracijski saldo v Vinorodnih Halozaii v tem razdobju nad povprečjein Štajerske, kjer je znašal -5,32. Izseljevanje je bilo torej še vedno precej inočno, saj je absorbiralo 2/3 prirodnega prirasta*

Kljub splošnenu porastu prebivalstva pa izkazuje 19 naselij ali 34 % še vedno depopulacijo, Pri tem pa izrazito prevla-dujejo naselja v zahodnem predelu, V podlehniškein okolišu zaznamujeta od 12 naselij samo 2 porast, ostalih 10 pa naza-dovanje, V leskovškem okolišu je v 9 naseljih prebivalstvo rahlo poraslo, v 3 pa nazadovalo« V haloških naseljih videm-skega okoliša je prebivalstvo v 3 poraslo v 3 pa nazadovalo. V cirkulanskein okolišu je od 13 naselij prebivalstvo nazado-valo saino v enem, v završkem pa od devetih v dveh« Tako je npr# v završkem okolišu znašal dejanski prirast 197 ljudi, v cirkulanskein 185, v podlehnišken pa se je število prebi-valstva znanjšalo za 103« Tako različen proces snenocTieidvonnp pripisati ra-zličnenu tenpu obnove, za katero 6iio ugotovili. dr.

"je prej nasovao zajela vzhodne predele in šele nekaj let kas-neje tudi aahodne.

Različna rast prebivalstva pa se je odražala tudi v vse večjem razponu gostote ned posameznini okoliši. V završken okolišu je inelo od 9 katastrskih občin 6 gostoto nad 100 prebivalcev

- 255 -

na kin , ozirona je bila povprečna gostota 90 prebivalcev

na km . V cirkulansken okolišu je inielo od 13 katastrskih

p občin 7 gostoto nad 100 prebivalcev na kn , ozirona je bila

2 povprečna gostota 98 ljudi na kn •

Razvo.j prebivalstva med popisoina v letih 1900 in 1910

To je prva dekada 20. stoletja, ki je prinesla nočno ekspan-zijo avstro-ogrskega kapitalizna in nadaljno rast industrije predvsen na nenšken delu Štajerske. Istočasno pa je to obdob-je nadnočneošega izseljevanja, saj je koeficient emigraoije dosegel za slovensko ozeinloe takrat svoj vrh, znašal je 6,32*~ V Vinorodnih Halozah so v tem obdobju skoraj v celoti zaklju-čili obnovo vinogradov«

Pri popisu leta 1910 so ugotovili 11.784 prebivalcev ali 107 več kot pred desetini leti. Prebivalstvo se je v odnosu na prejšnje stanje popisa povečalo za 0,9 % ali letno povprečno za 10,7« Zopet mcrario ugotoviti stagnacijo v razvoju popula-cije. Ker je tudi v Vinorodnih Halozah naravni prirast ned-voinno rastel vzporedno z prirastom v celi deželi in to pred-vsen na račun stalnega znanjševanja aortalitete, poten noreno zaključiti, da je bilo izseljevanje še vedno občutno, saj je skoraj v celoti absorbiralo naravni prirast.

Tudi v ten obdobju je v 19 naseljih prebivalstvo številčno nazadovalo in tudi sedaj prevladujejo naselja iz aahodnih

predelov v odnosu 12 ; 7. Razlika ned povprečno gostoto na

2

kn se je med posameznini okoliši še povečala^ V vzhodnih

raste gostota hitreje kot v zahodnih. Procentualno sta doživela naovečji porast prebivalstva Zavrč in Zgornji Leskovec, dva upravno-agrarna subnikrocentra, medten ko so Cirkulane dožive-le tak občutneoši porast že v prejšnji dekadi«

1 Zo Sifrer: Izseljevanje .„. str. 16.

- 256 -

Posebnosti razvoja druge etape

Podrobneje so obdelane gospodarsko-socialne raznere tega ob-dobja v poglavju "POJAV TRTNIH BOLEZNI - FROPAD IN OBNOVA VINOGRADOV". Že tam sno rekli, da je obnova uničenih vlnogra-dov začasno precej ustavila prehajanje haloške zenlje v tuje roke in predvsen zavrla začeti depopulacijski proces. Ni pa incgla povsen zavreti naraščajočega izseljevanja, ki je absor-biralo velik del naravnega prirasta.

V prven obdobju je bil poprečni koeficient dejanskega prirasta višji in je znašal 2,6, v drugen obdobju sano 0,9» Za celotno etapo pa je znašal 1,8. Tako je naraslo število prebivalcev

v vsej etapi za 4-04-, ali povprečno za 20,2 na leto# Ne morenio govoriti sicer o pravi stagnaciji, vendar je izseljevanje ob-čutno vplivalo na zaostajande razvoja populacije. ZnaČilno je zgoščevanje prebivalstva v vzhodnih, bolj vinogradniških oko-liših, tako da gostota na kin od vzhoda proti zahodu pojena,

V nekaterih naseljiii lahko ugotovino izrazito agrarno prena-seljenost, saj je dosegla agrarna gostota v Malen OkiČu 223,

v Paradižu pa 191» Povprečna agrarna gostota pa je znašala 135 in poljedelska 24-5. Iskati delo in kruh drugod je torej posta-la neobhodna potreba. Izseljevanje je bilo v prven obdobju torej man^jše, v drugen pa se je zopet povečalo, V prven obdobju so obnavljali predvsen meščani in inovitejši Polanci. Ti so pri obnovi najenali kočarje in najhne knete, nedten ko so si srednoi knetje nedsebojno ponagali in obnavljali sani. Ko je bila obncva neščanskih vinogradov končana, kočarji in nali knet-je niso ineli več zaslužka, Nekaterin so vinograd celo prodali ali so ga pod pritiskon prodali sani, tako so ostali brez ek-sistenčne osnove in norali so iskati zaposlitev drug.jec Sicer pa je bila to doba najintezivnejšega izseljevanja s slovenskega ozenlja in je ta neiair nedvomno vplival tudi na Haložane,,

V zahodnih predelih, kjer je bilo izseljevanje nočnejše, se je po obnovi vinogradov zaradi večje intenzivnosti obdelave začelo

- 257 -

čutiti celo delno ponanjkanje delovnih rioči. Tc je navedlo tudi oskrbnika posestev Štajerske poscgilnice iz Gradca R u d 1 a, ki je inel svcj sedež v Podlehniku, da je v svo-jen opisu razner na teh posestvih leta 1910 zapisal: "V sploš-nen je čutiti ponanjkanje delavcev in nezde so iz leta v leto višje. V bodoče "bono norali zgraditi več viničarskih hiš in vseliti več viničarskih družin, kajti tuji dninarji so danes zelo uobilni ter odhajajo z željo in v upanju na zaslužek na vss kraje in se čestokrat niti ne vrnejo. Viničarske družine pa- bodo z dcdelitvijo zenlje priklenjene na njo, sicer bodo tudi te začele bežati.

RAST PREBIVALSTVA V OBDOBJU, KO PRETRESETA SVET DVE VOJNI /1911 - 19W

Ha ražvoj ^i?ebiyalstva je v tem razdobju očlooujoGe vplivala prva svetovna vojna, ki ni saino pobrala precej noških na fron-tah, temveč je povzročila tudi padec natalitete ter delno zvi-šarge inortalitete in tako znanjšanje naravnega prirasta« Skoraj povsem pa ^je zaustavila izseljevanje. Na osnovi takšnih pogojev sineino že y naprej pričakovati stagnacijo ali celo nazadovanje števila prebivalcev, Podatki popisa v letu 1931 nas v tem potrjujejo.

Leta 1931 so našteli v Vinorodnih Halozah 11,4-50 prebivalcev, kar: je za 334 manj kot leta 1910. Število prebivalstva se je torej znanjšalo za 2,8 % ali letno za povprečno, 15,8 ljudi«,

S t.en je padla tudi povprečna gostota od prejšnjih 84,1 na

p 81,7 prebivalca na kin , vendar sineno to oceniti za izrazito

Franz Rudl: Rebkulturen der steiernarkische Sparkasse in der Steiernark, Graz 1910, str. 2^-.

- 258 -

agrarno pokrajino kot gostoto, ki kage na prenaseljenost. Foprečna agrarna gostota je znašala 115^ poprečna poljedel-ska pa 230. IlešiČ navaja za isto leto za takratni ptuj-ski okraj agrarno gostoto 106 in poljedelsko 168. Poprečen koeficient dejanskega prirasta oziroina zmanjšanja je znašal 1,3. Tudi v teia obdobju so doživeli zahodni predeli močnejši padec, saj je npr. v podlehniškon okclišu od 12 naselij padlo število prebivalcev v devetih in v leskovšken od 12 v osnih, nedten ko je v cirkulanskem okolišu zabeležen padec v sednih naseljih od 12. V celoti je ugotcvljen porast prebivalstva v 26 naseljih in prav v tolikih tudi znanošanje. Porast pa je v glavnen povsod niniiaalen, zato ugotavljamo v celoti ziaanj-šanje. Število naselij z gostoto se je nekoliko znanjšalo /za 4/.

šanje. Število naselij z gostoto nad 100 prebivalcev na kn

Znanjšanje števila prebivalcev pa seveda ne smeno naprtiti sa-ino posledican prve svetovne vojne. Po vojni se je zopet nadalje-valo izseljevanje. Predvseia nladši moški, ki so v času vojne spoznali nekaj sveta, so odhajali v svet, nekateri tudi v zahodnoevropske rudnike« Brezposelncst v času velike gospo-darske krize pa je marsikaterega pognala nazaj donov, Glavni sneri izseljevanja sta bili sedaj Ptuj - Maribor in Zagreb. Če se ptu^ski nestni očetje ne bi bili ustrašili velikega šte-vila delavcev in zato odklonili izgradnjo tekstilne tovarne, ki so jo potein zgradili v Varaždinu /Tivar-Varteks/, bi bile nedvonno doživele Vinorodne Haloze predvsen pa njihov zahodni del še nočnejšo depopulacijo. Nastop svetovne krize je izsel-jevanje močno onejil, saj je bilo povsod dovolj brezposelnih in je bilo nekvalificiranin težko dobiti delo. Najlažje je bilo še pri Polancih, Tja so v vedno večjen številu pcšiljali otroke kot pastirje in hlapčke.

So IlešiČ: Agrarna prenaseljenost Slovenioe. Tehnika in gospodarstvo VII/5-6, str. 61.

- 259 -

Razvo.i prebivalstva med popisom v letih 1931 in 19-^8

Gospodarska kriza in Čas po njej sta spravila haloške vino-gradnike zcpet v izredno težak položaj. 0 tem je povora v poglavjih "VINORODHE HALOZE FR"3D DRUGO SVETOVNO VOJNO" in "EAZMERE TIK PKED IN MED VOJNO". Pomanjkanje je sililo ljudi od dcna, ker pa eo se gospodarske razmere počesi popravljale, je bilo težko dobiti stalno zaposlitev, zato so se ljudje v vedno vecjen številu odpravljali na krajšo ali daljŠo dobo na sezonska dela. Zadnja leta pred vojno so hodili predvsen v Nenčijo, od koder so se nladi ljudje vračali zastrupljeni z nacistično propagando* Eer so na ta način soraznerno dobro zaslužili, je stalno izseljevanje nazadovalo in iDrebivalstvo je naraščalo.

Vojna in nacisticna okupacija sta ustvarili nove raznere. Ve~ čino inteligence so takoj v začetku izselili v Scbijo. Mladino so najprej prisilno inobilizirali na delo v tovarne in gradbi-šca, nato pa tudi V redno voosko, starejše pa ned "vernane" in "deželno stražo" - in tako jih je precej ostalo na frontah, Fovedali sno že, da so se haloški ljudje množično vključili v OF in aktivno sodelovali v uporu. 0 ten pričajo sponeniki in spominske plošče posvecene 65 padlim borcen in žrtvain fa-šističnega terorja od tega 50 iz Cirkulan in 17 iz Zavrča, Tudi v tej vojni se je zmanošala nataliteta in z njo naravni prirast«

Čas neposredno po vcgni je prinesel nočan porast natalitote in s tem tudi naravnega prirasta, Viničarji in kočar^ii so dobili ob izvedbi agrarne reforme zenljo, drugi so postali delavci na državnih posestvih ali zadružniki? Elei.ent, ki se je prej najbolo izseljeval, se je začasno ustali.l in tako ponenijo prva leta po vojni leta sorazinerno visokega de^jan-skega prirasta, ki je pokril medvojne izgube0

Tako so leta 1948 našteli 12«300 prebivalcev, število s ka-terin je doseglo prebivalstvc Vinorodnih Haloz svoj zgodovin-

- 26C -

ski višek. V odnosu do stanja leta 1931 se je prebivalstvo povečalo za 850 ali 7>4 %• Takšnega povečanja nisno zabele-žili doslej v nobenein obdobju. Povprečno letno povecarge je znasalo 50 ljudi, poprecni koeficient dejanskega prirasta

pa 4,3« Foprečna gostota se je dvignila na 87,9 prebivalca

p na kin .

V tem obdobju se je število prebi.valcev zmanjšalo le v 14 naseljih in še tu gre v glavnen za neznatna znanjšanja. Naj-večji porast je ugotovljen v cirkulanskein ckolišu, kjer se

je dvignila poprečna gostota na 110 prebivalcev na kn , Stevi-

p lo naselij s poprečno gostoto nad 100 prebivalcev na kn se

je dvignilo na 19» kar predstavlja več kot 1/3 vseh naselij.

Najvišjo gostoto so dosegle Meje s 176 prebivalci na kn ,

p takoj za njimi pa je Paradiž s 161 prebivalci na kn •

Osnovna značilnosti razvo.ja tret.je etape«

Kot najpomenibneošo sprenembc v razvoju prebivalstva v ten obdobju norano nedvonno postaviti sprenenbo družbenih odno-sov, ki so pridobitev znagovite narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. V Vinorodnih Halozah je bilo v glavnen odpravljeno več sto let staro viničarstvo, Pripad-niki tega najbolj izkoriščanega sloja knečkega prebivalstva so postali ali sainostojni gospodarji ali pa delavci .na druž-benih in zadružnih posestvih, Socialistični družbeni odnos je zagotovil povsen nove perspektive kulturno-prosvetnega, zdravstvenega in gospodarskega razvoja prebivalstva*

Kljub negativnim posledican prve in še bolj druge svetovne vojne ter kljub občutnenu izseljevanju, ki je priponoglo v obdobju do leta 1931 celo k nazadovanju prebivalstva, so pred-vsen leta po osvoboditvi zaradi sprenenbe družbenih odnosov, povečane natalitete in vinske konjunkture začasno zavrle od-seljevanje in tako prispevale, tia se je prebivalstvo v odnosu

- 261 -

na leto 1910 povečalo za 516 ali za 4,3 %# S ten je bil do-

sežen v razvoju prebivalstva Vinorodnih Haloz zgodovinski

p višek in največja gostota na km •

Kljub tenu, da se je odstotek knečkega prebivalstva v odnosu do vsega prebivalstva znanjšal, tako da je znašal 83 %> nore-mo to snatrati za izjenen priiaer v Sloveniji* Zato pa je zna-šala poprečna agrarna gostota 118 in poprečna poljedelska go-stota celo 2^-7. Takšno agrarno prenaseljenost ozirona prena-trpanost bi v ten času verjetno težko našli pri nas in drugje«, I 1 e š i č. je že za pred vo^jno atanoe postavil, da "se prič-ne s Halozami predel, kjer Je•poljedelska prenaseljenost pri nas nedvonno največja in z njo tudi splošno agrarna6 Haloze so v ten oziru mnogo na slabšein kot Slovenske gorice"«

PREBIVALSTVO V DOBI STALNEGA NAZADOVANJA

194-8-1961

Razvo.j prebivalstva ned popisoua v letih 19^-8 in 1953

To je zacetno obdobje načrtne gospodarske graditve in obdobje najtežjih gospodarskih in političnih preizkušenj, ki jin je botrovala predvsen gospodarska in politična blokada koninfor-na, Istočasno pa je bilo v ten obdobju uzakonjeno delavsko sanoupravljanje, ki je sprostilo ustvarjalno iniciativo nno-žic in tako poraeni preloinnico v našen povojnen razvoju in začetek hitrega gospodarskega vzpona. Tudi bivši viničarji so postali svobodni proizvajalci - upravljalci, "V ten obdob-ju se je v Sloveniji pospešeno nadaljevala daggsratiaaijga? Vinorodne Haloze pa je zajel val nočnega izseljevanja.

S. Ilešič: Agrarna prenaseljenost Slovenije,0» Str. 64 -65.

- 262 -

Pri drugein povojnen popisu so našteli 11.751 prebivalcev ali 549 nanj kot pri prvem. Število prebivalstva se je kljub vi-sokenu naravnenu prirastu znanjšalo za 4,5 %• Poprečni letni

odtok je znašal 109,8 prebivalca. Foprečna gostota se je zni-

p žala na 83,9 prebivalca na kn • Koeficient dejanskega padca

števila prebivalcev je znašal 8,9» Agrarno nočno prenaseljene Haloze so se začele prazniti.

V 12 naseldih se je tudi v ten obdobju izrazite depopulacije število prebivalstva povečalo, Sicer pa kaže podroben pregled, da je izseljevanje enakomerno zajelo celotno pokrajino«

Razvo.j prebivalstva ned popison v letih 1953 in 1%1

V ten obdobju se razvoj, ki ga je sprožila povojna sociali-stična graditev potencirano nadaljuje, ustvarja nove kvali-tete ter poraja nove procese in z njini povezane problene«

Število prebivalstva, ki so ga v Vinorcdnih Halozah našteli 31o narca 1961, je znašalo 10.988 ali 763 nanj kot pred os-nini leti. Tako je padlo pod številčno stanje leta 1869» saj je za 294 prebivalcev ali 2,4 % nižje od takratnega. Poprečno letno znanjšanje je znašalo 95?3 ljudi in je bil tako tenpo depopulacije nekoliko počasnejši kot v prejšnjen obdobju, ko se je število prebivalstva poprečno letno znanjševalo za 109,8# Izseljevanje pa v ten obdobju ni bilo tako enakonerno po vseh okoliših kot sno to ugotovili pri prejšrgen obdobju« Število naselij, kjer se je število prebivalcev dvignilo se je zvišalo za 2, torej na 14. Od teh 14 pa je sano eno v podlehnišken okclišu in tudi tu je število poraslo sano za 2.

V cirkulansken okolišu je število prebivalstva naraslo v šestih naseljih od 13«.

p

Poprečna gostota prebivalstva na km je padla na 78,4.

Znanjšalo pa se je tudi število naselij z gostoto nad 100

- 263 -

prebivalcev na kn , tako da je znašalo samo še 13« V podleh-nišken okolišu ni bilo več nobenega, v završken okolišu, ki jih je imel procentuelno najvec /66 %/, je padlo na polovico. Le v cirkulansken okolišu se stanje ni sprenenilOo

Značilnosti razvoja prebivalstva v četrti etapi /194-9-1961/

Osnovna značilnost je nigracijsko gibanje z negativnin sladon, ki preseže prirast, tako da ugotavljano počasen proces depo-pulacije* Število prebivalstva se je zaradi izseljevanja v ten obdobju znanjšalo za 1.312 ali za 10,6 %, V prven obdobju /194-9-1953/ je bil tenpo depopulacije nalo nočenjši kot v dru-gem obdobju. Letni popreček znanjšanja za celotno obdobje pa je 100,9» ozirona oe znašal koeficient dejanskega znanjševanja števila prebivalcev za četrto etapo 8,2.

Občutno znanjšarge števila prebivalstva je vplivalo tudi na

gostoto, ki Je padla od 87,9 ljudi na kn2 leta 194-8 na 78,4-

p prebivalca na kn leta 1961. Izseljevarge je zajelo celotno

pokrajino z rahlo nakazanini nihanji intenzitete od okoliša do okoliša, pri ten pa je bilo izseljevanje iz zahodnih okoli-

šev nekoliko nočnejše. Tako je znašala gostota prebivalcev na

p kn : v završkein okolišu 97? v cirkulansken 95> v leskov^ken

77? v podlehnišken 62 in v haloških naseljih videnskega okoliša 74-. Tudi sedaj se lepo vidi kako gostota raste od jugozahoda proti severovzhodu, od nanj vinogradniških v bolj vinograd-niške predele. Edini naselji, ki sta pri vseh treh povojnih po-pisih pokazali porast števila prebivalstva, sta Majski vrh in Cirkulane•

Naj onenin na ten nestu, da so zadnja leta začeli na Knetijsken konbinatu reducirati število delavcev. Ko so se odločili, da bcdo obnavljali vinograde v obliki terasnih nasadov, je odpadla potreba po ročnen rigolanju ter poten seveda tudl potreba po ročnen obdelovanju in tako so ineli višek delovnih noči kljub tenu, da z nakupi stalno povečujejo površine vinogradov in

- 264 -

in drugih površin. Ta proces se bo v prihodnjih letih nadalje-val in bo nedvonno imel vpliv na stanje prebivalstva v završ-ken, podlehnišken in haloškem delu videnskega okoliša.

Ker so se .izseljevali predvsen nlajši ljudje, je bila porušena nornalna starostna struktitra, Tako iinenovana starostna pirani-da ali drevo življenja je defornirano in to je že povzročilc padec natalitete ter s ten naravnega prirasta« Pcdrobneje bo o ten govora v naslednjih poglavjih.

PREGLED POPULACIJSKEGA RAZVOJA V ILIZDOBJU

1820 - 1961

Celotno stoenainštiridesetletno razdobje noreno pc pokazani tendenci razvoja raznejiti v dve različno dolgi obdobji. Prvo, ki je trajalo cd leta 1820-19^8, tcrej stoosenindvajset let, in drugo, ki je trajalo od leta 19^-8-1961, torej sano trinajst let.

Prvo obdobje karakterizira stagnacija ozirona stalna tendenca zelc počasnega naraščanja, ki je bilo dvakrat kratkotrajno prekinjeno, enkrat s prav nininalnin, drugič z nekoliko občutnejšin padcen števila prebivalcev. Naraščanoe je doseglo največjo intenziteto nekaj let pred in predvsen po drugi svetovni vojni« Dtevilo prebivalstva je v ten obdob-ju naraslo od 8,445 na 12.300 ali za 3*855 ozirona za 45,6 % . Poprečen letni dejanski prirast bi torej znaeal 30 ljudi ali 0,8 %, ozirona bi bil poprečen koeficient dejanskega prirasta 0,36« Ob koncu obdobja je doseglo število prebivalstva zgodo-vinski višek.

Ker sneno za gotovo postaviti, da je bil koeficient naravnega prirasta vsaj enak poprečju Štajerske /po nojen pa oe ^il neko-

- 265 -

liko višoi/, tan pa je naraščal v letih 1857-1910 od 5,19-9»35» poten noreno trditi, da je bil nigracijski saldo vse obdobje nočno negativen in nad poprečjen dežele ter da je skoraj v celoti absorbiral naravni prirast. Sploh so bile Vinorodne Haloze pokrajina nininalnega priseljevanja, pač pa je bilo precej nočno notranje prelivanje v okviru farnih enot.

Ko je trim uš uničila vinograde, je dobro organizirana obno-va začasnc znanjšala obseg izseljevanja, tako da se Vinorcd-ne Haloze po ten. razlikujejo od Dolenjske, proknurskega Goričkega in tudi od vzhodnega dela Slovenskih goric»

Razporeditev prebivalstva je bila v začetku dokaj enakoner-na, kazala pa se je že takrat nianjša razlika ned severovz-hodnini in jugozahodnini predeli.Na severovzhodu, kjer je bil odstotek vinogradov v odnosu na vse površine večji, je bila gostota višja. Kasneje se je ta razlika povečala in

dosegla celo 35 ljudi na kn • Poprečna gostota prebivalcev

p na kn , ki je znašala v začetku obdobja 60,2, se je do kon-

p ca obdobja dvignila na 87,9 prebivalca na kn , Ta gostota

je za izrazito agrarno pokrajino, kakršne so Vinorodne Halo-ze, kljub vinogradniški usnerjenosti zelo visoka in kaže na agrarno prenaseljenost, Izredno visoka agrarna /118/ in poljedelska gostota /24-7/ nas v ten potrjujeta.

Drugo obdobje karakterizira depopulacidski proces, saj se je v 10-krat krajšen času število prebivalstva znanj-šalo za 10,6 %. Nasproti prejšnjenu poprečnenu koeficientu dejanskega prirasta, ki

I-odatki za čas od zadnjega popisa do konca leta 1963 kažejo, da se proces depopulacije nadaljuje.

- 266 -

VINORODNE HALOZE

TABELA 36

rroces populacije po štetjih, obdobjih in v celoti

Prirast /+/ ozi-rona padec /-/ števila prebival-stva Frirast dec štev valstva + oz. pa~ ¦ prebi- Foprečen let-ni prirast ozi-rona padec ±oprečen % letnego prirasta 0Z0 pad-ca +

število %

1820 - 1869 + 3.837 - + 45,3 - + 79,3 - + 0,90

1869 - 1880 + 215 - + 1,9 - + 19,5 - + 0,17

1G80 - 1890 - 117 - - 1,0 - 11,7 - 0,10

1890 - 1900 + 297 - + 2,5 - + 29,7 - + 0,25

1900 - 1910 + 107 - + 0,9 - + 10,7 - + 0,09

1910 - 1951 - 334 - - 2,8 - - 15,8 - 0,13

1931 - 1948 + 850 - + 7,4 - + 50,0 - + 0,44

1820 - 194-8 + 3.855 - + 45,6 - + 30,1 - + 0,35

1869 - 19^8 + 1.018 - + 9,0 - + 12,9 - + C,ll

1948 - 1953 - 549 - - 4,4 - -109,8 - 0,89

1953 - 1961 - 763 - - 6,5 - - 95,3 - 0,99

1948 - 1961 - 1.312 - - 10,7 - -100,9 - 0,82

1920 - 1961 + 2.543 - + 30,1 - + 18,0 - + 0,21

1869 - 1961 294 - - 0,02 - - 3,2 - 0,03

.DEMCGRAFSKI RAZVOJ KMECKEGA FREBIVALSTVA

Vinorodne Haloze so vedno bile izrazito agrarna pokrajina, ki je živela odnakrgena od ponenbnih pronetnih poti in večjih nei ter industrijskih središč. Sane zaradi nočne gospodarske od-vistncsti od I-tuja, ki je imel od davnih časov v rckah trgo-: vino s haloškin vinom, prirodne razbitosti in slabe pronetne povezanosti, niso uspele ustvariti lastnega gospodarskega sre

- 26? -

dišča. Takšni paizkusi so bili sicer storjeni, a niso uspeli, pobral jih je Ptuj /zadružna pletarna in vinaEska zadruga/, Ta bližnji Ituj, ki je kot subnezoregionalno središče tako krepko držal Vinorodne Haloze, je ostal vse do najnovejšega časa tipično upravno in obrtno-trgovsko središče za svojo knečko okolico, ne da bi uspel razviti pomenbnejšo industri-jo. Njegova splošno gravitacijska vloga je bila vedno nininal-na in je tudi danes zaradi hitrega gospodarskega razvoja Ma-ribora čedalje šibkejša. To trditev nam najbclj potrjuje dejstvo, da je dnevni nigracidski saldo Ftuja ncčnc negati-ven,

V takšnih raznerah so ostale Vinorodne Haloze trdno knečke, Kdor jih je zapustil, se pravilcna ni več vrnil, če pa se je tc zgodilo, je z redkini izjenani postal zopet knet - vino-gradnik.

Delona že pre& prvo vojno predvsen pa v obdobju ned obena vojnaua ge ^e *v Vinorodnih HalozatL počasi razvijala obrt in trgovina« Večina teh obrtnikov so bili donačini, ki so ineli zenljo, tako da je bilo često problenatično, kaj je njihov prinarni poklic« Trgovci so bili skoraj izključno priseljenci, ki pa so si po večini kaj hitro oskrbeli tudi vinograd in drugo zenljo. Tako se je tu sicer z občutnc zakasnitvijo pa vendarle začela razširjati tudi neknetijska dejavnost, ro osvoboditvi se je z ukinitvijo privatne trgovine in ne dovolj pretehtano ter zato dejansko kvamo davčno politiko trgovska nreža bistveno zožila, obrtništvo pa Je popolnona zanrlo# Cirkulanski okoliš predstavlja prav klasičen priner tega negativnega razvoja.

Cb gornjih neizpodbitnih dejstvih bon skušal na osnovi pred-postavke, da je bilo leta 1820 v Vinorodnih Halozah 99 % prebivalstva knečkega /neki-ečko prebivalstvo so sestavljali: duhovniki, učitelji, biriči in drugi graščinski alužabniki ter sana gospoda - teh pa skupaj gotcvo ni bilo niti 10C/, in

1 S. IlešiČ: lokrajinsko-geografska karakteristika ... str.13

- 268 -

novejših statističnih. podatkov pckazati razvoj knečkega prebi-valstva za razdobje 182C - 1961.

VINCRCDNE HALCZE

Denografski razvoj knečkega prebivalstva 182C - 1961

TABELA 37

T.P+-n Skupno Knečko Delež knečkega pretdvalstva v %

JJC l/U prebiv. prebiv. Vin. Okraj Sloveni- Jugos-p

Haloze Ptuj lavija

1820 8.445 8.361 99 mm —

1869 11.282 11.169 99 - -

1880 11.477 11.245 98 90,6 81,1 -

1890 11.380 11,152 98 86,2 75,8 -

19CC 11.677 11.443 90 84,8 73,3 -

1910 11.784 11.430 97 79,7 66,7 -

1931 11.450 10.878 955 78,8 58,8 76,6

1948 12.300 9.859 80,9 72,4 48,9 67,2

1953 11.751 9.715 82,7 64,0 41,1 60,9

1961 10.988 8.846 80,0 51,9* 31,6 49,3

Buren razvoj industrije in drugih neknetijskih dejavnosti po os-voboditvi, ki je povzročil predvsen v Sloveniji pa tudi v Jugo-slaviji in ptujski subDezoregiji tako nočno deagrarizacijo, je v Vinorodne Haloze prišel sanc kot rahel odnev. Prebivalstvo se sicer izseljuje, toda pokrajina je ostala knečka in s svojo drobnolastniško ter prinitivno ročno /notično/ proizvodnjo za-ostaja za hitrin razvojen slovenske in tudi jugoslovanske proiz-vcdnje.

1 lodatki za okrad i-tuj in Slovenijo so iz: Z. Sifrer: Deno-grafski razvoj knečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije VIII/10-11, Ljubljana 1962.

2 D, Markovič: Foljoprivredno stanovništvo Jugoslavije u proteklih 40 godina. Sociologija sela 1/1. str. 44,

3 S. Ilešič: Gospodarska struktura Slovenije v luči poklicne statistike in delavskega z-avarovanja. Socialno ekononski in-štitut v Ljubljani. Ljubljana 1939. ••• Str, 10.

4 Podatek velja za sedanjo občino Ptuj,

- 269 -

Naj ni ne bo zanerjenc, če tukaj naveden za prinerjavo še nekaj pcdatkov.

Na Kosoven in Metohiji, ki je naša najbolj zaostala agrarna po-krajina, je znašal leta 1961 delež knečkega prebivalstva 64 % in je od leta 1953 kljub absolutnenu povečanju števila knečkega prebivalstva padel za 8 %9 V knetijstvu je zaposlenc v Sever-

ni Afriki 73 % od vsega prebivalstva, v "črni" Afriki 7^ %,

o v Latinski Aneriki 7^ #, v Srednji in Jugovzhodni Aziji pa 8C %.

MIGRACIJSKI FRCCESI NEKCČ IN DAITSS

Sezcnske selitve

Najstarejšo sezonsko izseljevanje, ki je staro ?,e nekaj sto let, onenoa ga tudi Anbroschitsch,je odhod noš-kih v nlačvo h kneton na Dravsko /Gornje/ polje in hrvaško Io-dravino /Krajno/, Izostajali so cbičajno ckrog tri tedne pa tu-di nesec dni. Z izredno napornin delon so si žaslužili krušnc žito "nertik", ki ga je dona prinanjkovalo, Neredko se je zgodilo, da je kakšen fant ostal tan za hlapca, pa tudi do ženitve je prišlo. Moški so hodili nlatit v času, kc dona v vinogradu ni bilo posebnega delaf saj je najbclj zahtevno in časovno občutlji-vo delc - škropljenje bilo v glavnen opravljeno, Viničarji so norali dobiti od gospcdarja posebej dovoljenje, da so lahko šli« Ze pred vojno so se pojavili privatni "nlatilničarji" z ročnini in tudi notcrnini nlatilnicani in ta vir Haložanovega zaslužka je začel usihati« lo vojni so ootorne nlatilnice in kocbajni

1 MP Bogdanovic: Neke karakteristike sadašnoe agrarne struktu-re Kosova i Metohl-)e,, Sociologija sela 1/2 1963, str. 44

2 C. Kostič: Sociologija nerazvijenih zenalja. Sociolorrija sela II/3. 1964, str. 13.

3 A. iunbroschitsch: Beschreibung •••• str. 157»

- 27C -

popolnona izrinili cepe ter redosejo in tako je ta vrsta sezonskega izseljevanja izunrla.

Ko so že pred, predvsen pa po prvi svetovni vojni začeli na Dravsken pclju saditi več kronpirja, so lolanci vabili Halo-žane, da sc ga prišli ponagat izkopavati. Cdhajala so predvsen dekleta in fantje. Za delo so dobili plačilo v denarju, Delo je trajalo običajno 7-14- dni. Tudi na to delo so odhajali v času, ko je dona "nrtva" sezona. Tudi to obliko kratke sezon-ske izselitve je povojni čas odpravila,

Cstalo pa je še oMranje hnelja, V sredi avgusta se je večina haloške nladine ^pravila v Savinjsko dolino, Tako je še sedaj, le da se je nočno sprenenila starostna struktura. ±red vojno so hodila predvsen dekleta in fantje. Med njini je bila kakšna starejša žena za "varstvo". Danes hcdijo v glavnen otroci viš-jih razredov osnovne šole.

V letih tik pred drugo vojno se je ob težken gospcdarsken stanju in pod vplivon ncčne propagande začelo vedno bolj širiti ekcnonsko sicer koristno toda političnc škodljivo cd-hajanje na večnesečnc sezonsko delo v nacistično Nencijo, Ljud-je so v priuerjavi z zaslužkon dona tan lepo zaslužili, toda vračali so se zastrupljeni z nacistično propagando« Nasedala je predvsen nladina, ki ji takratne donače gospodarske in politične raznere niso odpirale nobene perspektive.

Sezcnske selitve, ki sno jih navedli, so kljub svojenu kratke-nu trajanju za Halcžane nnogo ponenile, Tostale so dopolnilo njihovega gcspcdarstva, to velja še posebej za nlačev. Ko so ti viri nožnosti zaslužka prenehali, je narsikateri Haložan bil prisiljen iskati zaslužek na drug način. In ker dela v bližini ni bilo, je odšel za delon tja, kjer se je pon-Uj^lo, To pa je ponenilo slej ko prej stalno zaposlitev in dolgoroč-no ali stalno izselitev.

Tudi sedaj se ljudje še sezonsko izseljujejo, kc odhajajo

- 271 -

pomladi na večja gradbišča kot nekvalificirana težaška delov-na sila. Pod zimo se vračajo domov« So pa to v glavnem sta-rejši ljud«je, mlajši si čimprej pridobijo vsaj status polkva-lificiranega ali priučenega delavca in ostajajo po možnosti stalno zaposleni, Ti se nimajo namena vračati. Razlika iaed delom v industriji in drugih nekmetijskih dejavnostih ter doma-čo motiko je le prevelika. V tem pa se že nakazuje tudi problem, kako najti oblike, ki bi zadržale v domači vinogradniški pro-izvodnji vsaj tisti del doraščajoče mladine, ki bi moral o-stati in se posebej specializirati za racionalizirano vino-gradniško proizvodnjo. Kmetijski kombinat bi moral prevzeti to skrb kot eno svojih osnovnih nalog.

Stalne selitve pred osvoboditvi.jo

0 tem je bilo že dosti govora, zato bi k povedanemu dodal le še nasledrge:

Vinorodne Haloze so vsa

Za razliko od Primorske, Bele Krajine in Prekmurja, od koder so ljudje trumoma odhajali v Ameriko ter Francijo in Nenčijo, skratka v tako inenovano zunargo enigracijo, pa so se le red-ki Haložani odločili za takšno dolgo pot. Na prste bi skoraj lahko prešteli tiste, ki so odšli preko "velike luže" in tu-di izseljencev v Nenčijo in Francijc je bilo inalc. Večina se je zaposlila kot hlapci in dekle na polju, v Ptuju in Maribo-ru, drugi so se zaposlovali kot težaki in pomožni delavci v Ptuju, Mariboru in Gradcu in drugih takrat precej hitro rasto-čih nestih avstrijskega dela Štajerske, hodili so za "vajncer-le" na gosposke vinograde v okclico Gradca itd« Dekleta so od-hajala v Zagreb za služkinje. Malokateri od tistih, ki so se v tej dobi odselili, se je pozneje vrnil. Ni tudi znano, da bi se kateri dokopal do boljšega gospodarskega položaja^

- 272 -

Tudi v tom pogledu pomenijo Vinorodne Haloze do neke mere slovensko posebnost.

Migracijsko gibange v obdob.ju 1953-1^63

Povedali sno že, da so socialne spreneinbe takoj po vojni za-časno zavrle izseljevanje in tako je ob istočasnem zvišanju natalitete takrat prišlo do hitrejšega dejanskega porasta prebivalstva, Z letom 1950 pa se je zaČelo poncvno noČnejše izseljevanje, ki je številčno knalu preseglo naravni prirast in tako se je začela pcstcpno naraščajoča depcpulacija.

Iz tako inenovane mrtve kartoteke na natičnih uradih v Zavr-ču, Cirkulanah, Leskovcu, Podlehniku in Vidnu sera zbral po-datke o izseljenih za dobo 1953-1963» Iz teh podatkov si je nogoče ustvariti naslednjo podobo.

a/Stevilc izseljenih TABELA 38.

Ce izvze.meinc leto 1953> ki sodi še v čas postopnega nara-ščanja izseljevanja, in leto 1960, ko je bil zabeležen nena-den porast, vidiiao, da je tok izseljevanja po letih v celoti zelo enakoneren. Povečanje v letih 1960 in 1962 v Podlelmiku in Vidnu je v zvezi z likvidacijo vinogradniških obdeloval-nih zadrug in postopnim reduciranjen števila delavcev na kne-tijsken kcnbinatu, Isto velja za leto 1961 za Zavrč. Tudi odnos ned noškini in ženskami izseljenci je skozi vse obdob-je zelo enakcneren,vendar ženske rahlo prevladujejo, saj dosegajo v celoti 52,7 %•

Z naknadniiai kontrolani seia ugotovil, da so podatki za dobo do leta 1957 precej pomanjkljivi, ker je bilo prijavljanje in odjavljanje dokaj neredno in tudi izpolnjevanje obrazcev povr-šnCo /Dokaz za to trditev je visoko številc nanjkajočih podat-

Za leto 1963 so podatki obdelani le za devet mesecev.

- 275 -

VINORODNE HALOZE

TABELA 38

Število izseljenih po letih, krajevnih uradih in skupaj

Leto Zavrč Cirkulane Leskovec Podlehnik Viden Skupaj v ^ga

zensk

1953 40 41 63 61 17 222 121

1954 83 72 63 68 24 310 174

1955 77 58 55 101 . 34 325 177

1956 65 109 62 94 33 363 194

1957 88 83 80 89 21 361 193

1958 88 89 70 90 30 367 195

1959 61 117 67 83 20 348 173

1960 66 118 96 151 47 458 232

1961 97 106 51 72 28 354 186

1962 50 84 76 131 34 373 189

1963 40 50 55 90 15 254 141

Skupaj 759 927 736 1010 ¦ 303 3735 1975

Leto

izse-

litve

nezna-

no 2 25 138 137 6 308 158

Skupaj 761 952 874 1147 309 4043 2133

kov za leto izselitve v Leskovcu in Podlehniku, Podobne ponanj-kljivosti so tudi pri drugih podatkih. /Sploh mcran ugctcviti, da so se začeli ljudje redneje odjavljati in predvsen pri jav^ati., ko se eventuelno vrnejo, šele zadnja leta. Kljub ten pomanj-kljivostin pa slik3 nigracijskih procesov ni bistveno izkriv-ljena.

b/ Poklicna struktura izseloenih TABELA 39.

Daleč pred vseni so dijaki, Visoko število delavcev nan pove, da

- 274 -

VINORODNE HALOZE

Pcklicna struktura izseljenih

TABELA 39

Knetje Delavci Dijaki Uslužb. Upckcj. Gospo- Ostali Skupaj

dinje in ne-________________________________________________znani________

štev. 960 1057 1341 187 49 233 216 404-3 % 23,7 26,1 33,2 4,6 1,3 5,8 5,3 100

se za stalno izseljujejo tisti, ki so se prej izseljevali le sezcnsko in si dobili naziv priučenega ali polkvalificiranega rielavca« Število gospodirg pa kaže na število cdseljenih dru-žin«

c/Starostna struktura izseljenih

V starostni strukturi ekononskih einigrantov vedno prevladuje-jo nlajši, Podatki za naše obravnavanc czenlje nan bodo to po-kazali v ekstrenni luči.

VINORODNE HALOZE

TABELA 40

Starostna struktura izseljenih po štirih starcstnih skupinah

0-16 17-25 26 - 50 nad 50 neznano Skupa

Število 1.104 1 .460 983 226 230 4.043

% 27,3 36,1 24,3 6,6 5,7 100

Iz TABELE 40 je razvidno, da je 63,4 % izseljenih nlajših od 26 let, Odhaja torej velik del nladine in ta S3 pravilona ne vrača več. Visokc število skupine 0-16 nan govori, da odha-ja visok odstotek nladine po kcnčani csncvni šoli v uk oziroma na šole druge stopnje. Na popclni osnovni šoli v Cirkulanah so ni povedali, da se je v posaneznili letih tudi 90 % njihovih absolventov šolalo naprej, Podatek pa nan govori tudi o teo,

- 275 -

da odhjajo družine* Kcnčno se zdi, da «je tudi število tistih nad 50 let starih kar precejšnje. V teh letih se ljudje težje odločajo, da zapustijo dom, saj so to pravilona gospodarji in družinski poglavarji,Res pa je, da so ti ljudje najbolj ne-stabilao. elenent, kar pa je seveda povsen razuriljivo, Za pre-kvalifikacijo je prestar pa tudi sicer nina posebne perspek-tive,in ko nu odidejo od dcna še otroci, se nora vniti donov,

Takšna starostna struktura izseljenih dobi še nujno svoj od-raz v splošni starostni strukturi prebivalstva, Po določeni dobi prebivalstvo ostari, znanjša se njegov vitalni potencial, kar ina za posledico znanjšanje natalitete in s ten naravne-ga prirasta^ slabi pa tudi fizičnc noč prebivalstva in z njo pada stopnja produkcijske stcrilnosti. Takšen razvoj ina na eni strani za posledico naraščanje števila tako ioenovanih "starčevskih" ozirona "ogroženih" gcspodarstev in s ten poraja vrsto socialnih problencv, na drugi strani pa povzroča znanj-šanje proizvodnje, pojav sccialne ledine in poraja težnje po preusneritvi proizvodnje iz intenzivne v ekstenzivno itd, To pa znanjšuoe ekononski potencial pokrajine in je tako z narodno-gospodarskega stališča škcdljivo, Pri prebivalstvu pa se odraža v stagnaciji ali celo nazadovanju življenskega standarda, ki prihaja tako v vedno večji razkcrak s trendo poprečnega standarda in to zcpet pospešuje tenpo izseljevanja, saj je naravno, da težijo ljudje k boljšenu in ugodnejšenu življenou,

Navedeni pojavi se v našera prineru že nakazujejo, ozirona se njihovo delovanje že pozna. Starostna struktura vsega prebi-valstva nan bo to potrdila«

Sneri izselcievan,ia

Tudi v ncvejši dobi je ostala osnovna sner izseljevanja Ptuj-Maribor, pri ten pa gospodarsko ncčnejši Maribor Liočnc izsto-pa, Na obnočje nesta Maribcr se je preselilo 715 Haložancv,

- 276 -

v druge kraje nariborskih nestnih občin pa še 202, skupnc je tcrej Maribor pritegnil 917 Haložanov ali skoraj 1/4 vseh izseljenih. Zaninivo je, da si nnogi iščejo stanovanje pri knetih v okcliških vaseh, Stanovanje odplačajo s ten, da kne-tu popoldan ponagajc pri delu, /K 12/

Na drugen nestu je Ptuj, kanor se je priselilo 357 Haložanov, V Kidričevo jih je odšlo 131, v druge kraje na obnočju obči-ne pa 804. Skupno se oe tcrej iz Vincrodnih Halcz odselilo v druge kraje občine Ptuj 1.292 ljudi, tako je kct celotna obči-na Ptuj na prvan nestu z 31 % preseljenih Haložanov.

Na tretjen nestu je z 206 priseljenini Haložani Ljubljana, na četrten s 142 Zagreb in na peten nestu s 74- Celje.

Karta nan kaže, da so ostali izseljeni Haložani dobili za-poslitev predvsen v razvioajočih se industrijskih središčih, kot so Ravne, Črna, Prevalje, Slcvenj Gradec, Velenje, Šoštanj, Žalec, Slovenska Bistrica in Konjice, Tudi v zasavski rudar-ski revir jih je odšlo nekaj, Precej so jih pritegnili naši prinorski kraji, kjer so našli v glavnen zaposlitev v gostin-skih obratih,

Pogled na karto nan pove, da so se razšli po vsej slovenski zenlji, saj ni ncbenega priseljenega Haložana sauc v cboinah Idrija, Sežana, Ilirska Bistrica, Ribnica, Trebrge, Sevnica in Tržič.

Dnevne ni^raci.ie

Vincrcdne Haloze so odnaknoene od večjih industrijskih. ^entro^ ter nest, Sedeži haloških krajevnih uradov so oddaljeni od Ptuja kot najbližjega urbanskega naselja 14-17 kn, nedten ko je od cestnih prehodov na hrvaški neji do Ptuja 19-22 kn9 Do Kidričevega je dodatnih 7 kn« Ob slabih pronetnili zvezah. to velja še posebej za zino, je ta oddaljenost skoraj oneno-

- 277 -

čila dnevnc potovanje na delo. Pri tec želin še posebej opozo-riti, da se nora velika večina prebivalcev najpreo spustiti z vršin v dolino do cest, ki so uporabne za pronetna sredstva. Oddaljenost in slabe pronetne zveze so torej vzrck, da dnevne nigracije do pred nekaj leti skoraj ni TDilo. To je lepo vidnc tudi na karti dnevnih nigracij, ki 30 je izdelal inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljard# Šele lansko leto je tcvar-na Kidričevo uvedla delavski avtobust ki dnevno vozi na progi Ki^ričevo-Viden-Leskovec« K povečanenu številu dnevnih potni-kov prispeva tudi hitro razširjenje nopeda. So pa kljub počas-ni rasti dnevne selitve za denogeografski razvoj Vinorodnih Halcz za sedaj še nalo ponenbne.

STiNJE PREBIVALSTVA LETA 1961

Starostna struktura TABELA 4-1

Otroci do starosti 14 let sestavljajo J2 % vsega prebivalstva, kar je za 5 % nad slovenskin in 1 % nad jugoslovanskim popreč-jen in kaže še na viscko nataliteto. Morano pa pcvedati, da je ned teni otro&i precej nezakcnskih otrok nladih deklet in tudi zakonskih otrok staršev, ki ninaoc zaradi zaposlitve, neureje-nih stanovanjskih razner ipd. otrcka kan dati, pa ga pustijo dcna pri starših, ki jin zato dajejo otroški dodatek in nogoče še kaj» Prebivalstvo v starosti od 20 - $4 let pa tvcri sano še 20 % vsega prebivalstva, kar je za 13 % pod jugoslovanskin in za 11 % pod slovenskin poprečoen, Prebivalstvo nad 50 let tvori 23 % vsega prebivalstva, kar je za skoraj 4 7o nad jugo-slovanskin poprečjen in nanj kot 1 % pod slovenskin poprečjen.

- 278 -

VINCRCDNE HALOZE

TABELA 41

Starostna struktura prebivalstva

0 -sk. 4 Z. 5 -sk. 9 ž« 10 -sk. 14 ž. 15 -sk. 19 %/ z. 20 -sk. - 24 z.

1262 613 1206 582 1077 530 980 493 806 405

25 -sk. 29 ž. 30 -sk. 40 ž. 35 -sk. 39 z. 40 -sk. 44 ž. 45 -sk* . 49 z.

732 384 752 416 637 387 406 252 532 287

50 -sk. 54 Z. 55 -sk. 59 59 -sk. 64 z. nad sk. 65 Z. neznano sk. ž«

630 365

632 344 517 309 801 484

Nataliteta, nortaliteta in naravni prirast

Vinorodne Haloze so bile poznane kot pokrajina visoke natali-tete, saj so bile predvsen kočarske in viničarske družine čestc zelo številne. V obdobju ned zadnjina dvena popisona je znaša-la poprečna nataliteta 24 ^, kar je za 1 t> nad «JuSosl°van-skin ijoprečjen a za celih 11 %o nad slovenskin poprečjen, Leta 1957, ko je bilo zelo "rodno" leto, se je dvignila nataliteta celo na 28,1 &. Že prej snc nakazali, da nora forsirano iz-seljevanje nlajših letnikov nujno povzročiti padanje stopnje natalitete, Podatek za leto 1963 uan to že potrjuje. To leto je znašala nataliteta 20,4 ^.

Pred vojno so bile Haloze zaradi izredno slabih gospodarsko-socialnih in zdravstvenih razner znane po visoki stopnji unr-ljivosti dooenčkov in nanjših otrok, Z ureditvijo zdravstvene

- 279 -

službe /Zavrč, Cirkulane in Podlehnik inajo urejene zdrav-stvene postaje, v Cirkulanah je stalen zdravnik s potrebnin pon:žnin zdravstvenin osebjen/ se je nortaliteta nočnc zni-žala in je bila v obravnavani dcbi celo nekaj pod slovenskin poprečjen - znašala je 9 ^«

Tako je znašal poprečni naravni prirast 15 &> kar je za nekaj nad 1 & nad jugoslovanskin in 7 & ali skoraj 100 % nad slovenskin poprečjen. Leta 1963 je zaradi padca natalite-te padel tudi naravni prirast na 12f4 &¦

Če se bo izseljevanje nadaljevalo z dosedanjin tenpon, in vse kaže, da tako bo, poten noreuo pričakovati, da se bosta nataliteta in naravni prirast v nekaj letih približala slo-venskenu poprečju.

Poklicna struktura

Od 10.988 prebivalcev, ki so jih našteli leta 1961, je bilo 6.767 aktivnih ali 61,4- /o in 4.211 vzdrževanih, nedten ko je bilo 10 oseb norazvrščenih, Med prebivalstvon je bilo 8.846 knečkih ljudi ali 8C % vsega prebivalstva. 5«4-54 knečkih pre-bivalcev je bilo prištetih ned aktivne, kar predstavlja 61,6 :/o. Cstalo aktivnc prebivalstvo je po poklicni strukturi pripadalo, kot sledi: rudarji, industrijski in obrtni delavci 646; pronet-no osebje 44j trgovinsko osebje 81; uslužnostno osebje 86; ostali 147; osebje z osebniini dohodki 309«

Podatki sano dopolnjujejo slikc, ki sno jo dobili že pri pre-gledu razvoja knečkega prebivalstva. V odnosu na leto 1953 se Je povečalo število industrijskih delavcev, k čenur je pri-ponoglo povečanje dnevnih selitev. Številke kažejo tudi na sla-bo razvito trgovsko nrežo in uslužnostne dejavnosti.

- 28C -

Povzetek denoKeop;rafskep;a razvo.ja

Vincrodne- Haicze so staro naselitveno področje, kjer se je prebivalstvc zaradi vse večje intenzivnosti vinogradniške

proizvodnje kopičilo, tako da je znašala že na začetku pre-

2 teklega stoletja gcstota 60 ljudi na kn • Fudi v prvi polovi-

ci ninulega stoletja je prebivalstvo še vedno naraščalo. Sploš-na agrarna kriza in še posebni razvoj, ki so ga Haloze dožive-le po letu 1850, pa sta povzročila, da se je začelo prebival-stvo izseljevati proti Ptuju, Mariboru in Gradcu. Izvendržavnih selitev je bilo nalo, Izseljevali so se predvsen kočarji in nali knetje, ki so gospodarsko propadali# Uničevanoe vinogra-dov od trtne uši je izseljevanoe pcspešilo, organizirana obncva pa ga je začasno zavrla. Kljub visoki nataliteti je prebivalst-vo v obdcbju 1869 - 1931» torej v 62 letih, naraslo kcnaj za 168 ali poprešno za 3 ljudi na leto. Zaradi visoke natalitete in začasnega zastoja v izseljevanou je v prvih letih po csvobo-ditvi prebivalstvc nočnc naraslc in doseglc leta 19^8 z 12.300 prebivalci višek^

Pospešena industrijska graditev je oncgcčila nasovno zaposlitev tudi nekvalificiranin» In ker prinitivna "notična" in razdrcb-ljena proizvcdnja ni uogla več pokriti tudi nininalnili potreb • prebivalstva, se je predvsen nladina sprostila patriarhalnih spon in začela zapuščati donove. Doba po letu 19^8 poneni dobo depopulacije, ki se nadaljuoe, tako da je sedaj že nad 1000 prebivalccv nanj kot jih je bilo leta 1869«

Ker na ozenlju Vincrodnih Haloz ni bila ustancvljena nobena neknetijska gospodarska organizacija, in ker zaradi slabih prcnetnih zvez dnevna selitev na delo v Ptuj in drugan skoraj ni ncgoča, je ostala poklicna struktura prebivalstva izrazito knečka, saj je knečkega prebivalstva še vednc 80 /6, kar Je za industrijsko razvito Slovenijc nedvcnno nekaj posebnega«

Zaradi nočnega izseljevanja nladih ljudi že pada nataliteta in z njc naravni prirast, pa tudi delovna storilnost, saj se

- 281 -

izseljujejo prcizvodno najsposobnejši. Občiiti se že porianj-kanje delovnih ncči in letno narašča število "starčevskih" gospodarstev, ki ponenijo gospodarski in socialni problen,

Izboljšane raznere na področju šolstva oncgcčajo nladini, da se po kcnčani osnovni šoli vključuje v uk ali nadaljuje šola-rge na drugih šolah. To bi lahko inelo ugodne posledice za sprenenbo poklicne strukture, vendar se ta nladina ne vrača, ker izven knetijskega konbinata dona ne nore dobiti zaposlit-ve. X

Po osvcbcditvi sc bili viničarji osvobojeni izkoriščanja. Starejši so dcbili pokojnino, večina nlajših pa dela na druž-benen posestvu.

Cbnova vinogradcv v obliki teras in splošna nodernizacija proizvodnje nakazujeta za bcdoči razvoj prebivalstva revolucio-narne sprenenbe ne sax_o v poklicni strukturi tenveč predvsen v številu potrebnih. delovnih noči in s ten v številu bodočega prebivalstva sploh. Čeprav je prognoziranje denogeografskega razvoja in strukture prebivalstva izredno zapletena zadeva, stieno snelo postaviti^ da bodo v prihodnjen desetletju Vinorod-ne Haloze doživele bistvene sprenenbe tako v številu kot poklic-ni strukturi prebivalstva in da agrarno prenaseljenih Haloz ta-krat ne bo več.

Iz župnijskih kronik sen ugotovil, da je dal ta del Haloz od druge pclcvice 18, stoletja do prve svetovne vojne ^5 intelektualcev s srednjo in viscko izobrazbo. Med njini je bila ena ženska /učiteljica/, sicer pa 29 duhotfnikov, Edini, ki bi ga lahko snatrali za širše kulturno-prosvetno ponenbne-ga, je Janez Šnigoc iz. Gruškovca, ki je leta 1812 izdal v Gradcu slovnico slov# jezika, V prinerjavi s sosednini Slo-venskini goricani je takšen prispevek Halcz k slovenski kultiirni ustvarjalnosti več kot reven.

- 283 -

RAZVOJ AGRARNO - SOCIALNIH R A Z M E R IN DANAŠNJA KMETIJSKA PROIZVODNJA V NEKATERIH KARAKTERISTIČNIH KATASTRSKIH 0 B Č I N , H

DOLAHE

Uvod

Dolane so eno izmed najbolj izrazitih dolinskih in pretežno agrarnih naselij v severorczhodnem delu Haloz. Obsegajo spod-nji, najsevernejši in tudi najširši del meridiansko potekajo-če doline potoka Bele, ki se tu pod gradom Borl izliva v Dra-vo. Tu je ozemlje katastrske obcine Dolane široko naslorgenc na tok Drave. Naselbinsko ozemlje obsega vlažno aluvialno rav-nico ter zlagoma se dvigajočo pleistocensko teraso, ki noopaz-no prehaja v pravi terciarni svet goric. Meri 233*29 ha. /F 34/

Dolane so oddaljene 12 km od lokalnega gospodarsko-upravnega središča Ptuja ter 2,5 km od od agrarno-upravnega mikrocentra Cirkulane. S prvim jo povezuje medrepubliška in celo medna-rodno pcmembna cesta Maribor - Varaždin - Zagreb, z drugiin pa cesta III. reda. Od najbližoe železniške postaje Moškanjci so Dolane oddaljene 7 km. Ker predstavlja dolina Bele široko cd-prta vrata v notranjost Haloz in nato naprej preko nieje v Hr-vaško Zagorje in ker je tu nožen soraznerno ugoden prehcd pre-ko Drave, Je ta prehod tudi zelo zgodaj nastal, Sluten prehod rimske vcjaške ceste, srednjeveški brod in sedaj inost. T:\ ugo-dna pronetna lega pa prihaoa do večjega izraza šele v zadrgih šestdesetih letih.

- 284 -

Prvotno agrarno naselje se je naslonilo na pleistocensko tera-so z rahlo koncentracijo ob cesti proti notranjosti. Ima obli-ko razloženega naselja z zametkom zaselka štirih domačij ob cesti in nekaj kmetioami, ki bi jih lahko nazvali samne. V zadnjih petdesetih letih se je ob dravskem mostu ob poudarje-ni prometni vlogi razvilo urbanizirano naselje kot obrtno-tr-govski center, ki je po vojni del svoje vloge izgubil, dobil pa novo z letovišcem Borl. Število hiš

Še bolj počasi je raslo prebivalstvo. Po Schnutzu Je bilo v začetku preteklega stoletja 130 prebivalcev, po poznojših štet-aih pa leta 1869 121, leta 1910 150, leta 1948 164, leta 1953 148 in lcta 1961 168. Nazadovanje ined štetji 1948 in 1953 sne-nio pripisati močneinu valu izseljevanja, pcrast v zadnjen ob-dobju pa kljub 59 izseljeniin nastajanju novih gospodarstev in povečanju števila uslužbencev letovišča Borl.

Prirodno okolje

Dolinski profil je izrazito asinetričen; vzhodno pobočno krilo ina pretežno strmo naklonino, zahodno pa položno. Na vzhodu poteka ineja katastrske občine pretežno po vznožnem pasu, zaja-me pa bcrlsko teraso z njenici odsekanin robcm ter del strnega pobočja na JUSU» Osiromašena in ponekod gibljiva tla so pod hostc in slabo donosnimi pašniki. Na nanjši krpi Južnega po-

1 C. Schnutz: Historisch - Tcpographisches Lexikon. I.

2 Vsi podatki za število hiš in prebivalcev so vzeti iz po-datkov popisov prebivalstva in hiš za navedeno leto.

- 285 -

bočja je zasajen vinograd, Osrednji del doline je aluvialna ravnica prekrita z vlažnimi ilovnatimi nanosi. Slab zdolžni nagib ozemlja zavira hitrejši odtok vode, nivo talne vode je blizu površine in tako so posamezni deli dna rahlo zanočvirje-ni in često pcdvrženi poplavan. Zato je ta predel skoraj v ce-loti pod travniki. Naoobsežne

V klinatsken pogledu veljajo za Dolane podatki neteorološke postaje Zavrč z nodifikacijani, ki jih kažejo podatki ponožne postaje v Cirkulanah. Zaradi vlažnosti dolinskega dna nastopa v hladnejši polovici leta često negla, pozini tudi rahlo zaz-navna toplotna inverzija.

Zecl.jiške kategori.je in socialno posestne raznere leta 1824-

Celotno vaško ozenlje Je nerilo 268,9^ ha, Od tega je odpadlo na vcde, nočvirja in pota 64,65 ha ali 24 %. Pri ten gre za del tcka Drave, ki je spadal v to katastrsko občino. Če to od-

štejenc, dobino 204,29 ha zemljišča, ki je bilo razdeljeno na

2

nasledrge zenljiske kategorije. /KL 1/

NASELJE D0L.INE * TABELA 1

Zenljiške katogorije - 1824

L|!j?# N+V T S Vi P G Ne St Sk

ha 76,37 65,53 1,16 4,26 7,28 47,39 - 2,30 204,29 % 37,3 32,1 0,5 2,1 3,6 23,3 - 1,1 100

1 C. Malovrh: 0 netodi geonorfološke analiza . ... str. 51.

2 Vsi podatki so vzeti iz franciscejskega katastrskega elabo-rata v Državnen arhivu v Ljubljani.

- 286 -

Kot je razvidno iz r.azpredelnice, se odraža dolinski značaj ozcnlja v popolni prevladi njiv in travnikov, ki obsegajo nad 2/3 vseh površin. Tretja poneribnejša kategcrija Je gozd. Pov-sen neponenbna sta vinograd ter sadovnjak in le nalo boljše je s pašnikon. Proizvodnja je torej bila izrazito usnerjena na poljedelstvo in živinorejo, To potrjuoejo tudi podatki, ki jih navaja Schnutz. V Dolanah sc ineli 18 konj, 21 volov in 39 krav.1

NASELJE DOLANE ' TABELA 2

Lastniki zenlje - 1824

Lastniki D H P 0 Sk zeul.je________________________________________________

ha 140 ,36 7,06 56,87 204,29

% 68 ,8 3,4 27,8 100

število 14 1 1 16

% 87 ,6 6,2 6,2 100

Velika večina zenlje je pripadala 14 kneton - donačinon. Od teh sta inela sano dva še posest v sosednih katastrskih obci-nah in sicer eden 4,55 ha, od tega 2,50 ha gozda in 0,46 ha vinograda v Veliken vrhu, drugi pa le 0,31 ha travnika in nji-vg v Cirkulanah. Pet donačinov ali 35 % ni inelo vinograda, ned teni sta bila tudi dva nad 10 ha kneta. Potrebnc vinc so kupovali, zanergavali za žito ali pa si ga prislužili za pre-vozne usluge. /KD 2/

Foleg knetov dcnačinov je posedoval 7,06 ha zenlje še knct iz sosednih Cirkulan, od tega 4,05 ha njive.

Gcspostvo Bcrl, ki je. inelo tu svoj sedež, sei: izlcčil ned cstale /0/, čeprav bi sodilc ned donačine, zatc da bi dobili jasneošo sliko prave knečke posesti. Od skupne površine je bi-

1 Schmutz: Historisch - Topografshisches Loxikon.

- 287 -

lo 32,52 ha travnikov, 11,32 ha njiv in 8,41 ha gozda. Vinogra-de je imelo gospostvo predvsem v Velikem vrhu, gozdove pa po-leg Velikega vrha še v Medribniku in Gruškovju. Skupno je po Hlubekovih podatkih obsegalo gospostvo 1093 oralov, od tega 872 oralov gozda, 52 oralov vinograda in 65 oralov njiv.1

NASELJE DOLANE TABELA 3

Socialno posestne kategorije - 1824

ka^gor! °-°.5 0,5-1 1-2 2-3~lT 5-8 8-10 ^T^

Število -- - 1-42 7 14 % - - 7 - 29 14 50 100

Prevladovala so predvsem srednja in velika gospodarstva, saj imamo le eno gospodarstvo manjše od 5 ha. To gospodarstvo «je merilo 2,74 ha. Največje gospodarstvo pa 19*72 ha. Povprečna velikost kmečkega gospodarstva je bila 10,03 ha. Na eno gospo-darstvo je prišlo povprečno 17,5 parcel, le-te pa so merile povprečno 0,57 ha.

Iz podatkov sledi, da so bile Dolane leta 1824 trdno haloško naselje, saj ni bilc niti enega lastnika zemlje, ki bi bil do-ma izven Haloz. Tudi delež posestnikov iz sosednih haloški ka-tastrskih cbčin je bil minimalen. Gospodarsko je bila vas trd-na, saj .po prevladovala srednja in velika gospodarstva.

Zemltjiške katesorije in socialno posestne razmere leta 1963

Kasnejši razvoj predvsem po prvi svetovni vojni pa je prinesel bistvene spremembe, ki so našle svoj odraz predvsem v katastro-falni parcclaciji in zmanjševanju domače kmečke posesti na eni strani ter v vdoru haloških in polanskih kmetov na drugi strani.

1 E. X. Hlubek: Ein treues Bild ...

- 238 -

Lastništvo nad zeinljo se je povsera spremenilo.

Celotno czemlje katastrske občine je merilo 233,29 ha. Od te-ga odpade na pota, vode in močvirja 28,85 ha kar predstavlja 12,3 % vsega ozenlja. Če tc odštejeno dobimo 204,44 ha povr-šin, ki so razdeljene na naslednje zemloiške kategorije. /KD 3/

NASELJE DOLANE TABELA 4

Zemljiške kategorije - 1963

kateg' N+V T S Vi P G Ne St Sk

ha 59,35 56,57 13,92 2,98 16,31 52,95 0,09 2,27 204,44 % 28,9 27,7 6,8 1,5 8,0 25,9 - 1,1 100

V primeroavi s stanjein leta 1824 so se zmanjšale površine njiv za 16,93 ha, travnika za 8,96 ha in vincgrada za 1,28 ha. Po-večal pa se jo areal sadcvnjaka za 12,76 ha, pašnika za 9,03 ha in gczda za 5?56 lia. Kakšne 3/4 površine sadcvnjakov sneno šteti kot sadovnjak - pašnik, saj so to sadcvnjaki ckrog hiš, kjer pasejo živino. Ostalc pa so novi sadovnjaki narejeni na travniških površinah. Tu pa še 'b6ičajno dvakrat kosijo tako kot na praven travniku. Pri vinogradu sc opuščene nižje lege, ki jih je večkrat zajela pomladna pozeba.

1 Vsi podatki za letc 1963 so povzeti po katastrsken elabora-tu na katastrsken uradu v Ptuju po stanju v prven četrtlet-«ju 1963; podatki za loto 1935 pa iz neobjavljene Žgečeve štu-dije "Haloze".

- 289 -

NASELJE DOLANE TABELA 5

Lastniki zemlje - 1963

Lastniki zeclje D H P 0 AK Sk

ha 81, 64 24 ,31 53, 11 8,18 37 ,20 204 ,44

% 39, 8 12 25, 8 4,0 18 100

število 29 40 72 9 1 151

% 19 26 48 6 1 100

NASELJE DOLANE TABELA 6

Lastništvo nad zemljo - primerjava 1824-1935-1963

Leto D H P 0 AK Sk 1

1824 ha 140,36 7,06 — 56,87 - 204, 29

% 68,8 3,4 - 27,8 - 100

ha 64,70 26,25 54,88 59,63 205, 49

1935 % 31,5 12,8 26,7 29,0 - 100

ha 81,64 24,31 53,11 8,18 37,20 204, 44

1963 % 39,8 12,0 25,8 4,0 18,4 100

Primerjalna TABELA 6 nam kaže, da so donači knetje do leta 1935 izgubili 75,66 ha zemlje ali več kot 50 %, Po velikosti površin so sicer še ostali na prvein nestu, toda njihovo pr~ venstvo oe povsen nepomeinbno, saj so s 5 ha razlike za njimi "ostali" in z 10 ha Polanci. To zenljo so dobili knetje iz

Eazlike v skupni površino so rezultat bolj ali manj točne-ga preračunavanja in upoštevanja korektur pri decinalkah. N'e vplivajo pa na prikaz gibanja in nedsebojnih odnosov.

/KD 2, KD 4/

- 290 -

sosednih haloških vasi /19*19 ha/, Polanci /54,88 ha/ in osta-li /2,76 ha/. Kot povsem nova kategorija se nam pojavijo Po-lanci - 47 po številu. Na primeru Dolan lahko najbolj preprič-ljivo pokažemo, kako so težili ti kmetje, da bi si izboljšali strukturo svojih gospodarstev. Znano je, da na Ptujskem polju manjka travniških površin in da je zato bila prizadeta živino-reja. Polanci so prvotno krmo kupovali ter pritiskali na Halo-žane, naj jim prodajo kos travnika. Zadnji sc v stiski to tudi delali. Nekaj zemlje so nakupili Polanci tudi od graščine. Le-ta 1963 so imeli v svojih rokah 40 % vseh travniških površin v Dolanah. Tu imamo klasičen primer "ausmarkerjev", kot to imenu,je dr. W. H a r t k e in obravnava v svoji študiji Frankenberger. V bistvu so na enak način prido-bivali zemljo tudi kmetje iz sosednih hribovitih. haloških na-selij. Tam jim manoka travnikov pa tudi njiv. Največ posestni-kov - Haložanov je iz sosednega Velikega vrha in Gradišč. V skupini "ostali" je graščina sicer z delno odprodajo zmanjša-la svojo posest, pač pa se poleg nje pojavita dva meščana.

V času od leta 1935 - 1963 lahko zasledimo novo gibanje. Po-sest dcmačih kmetov se pcveča za 16,94 ha. To povečanjo pa ne gre na račun ponovnega jačanja domače posesti, temveč na račun nastajarga novih gospodarstev, ki sc nastala potem, ko so po izvedbi agrarne refcrme bivši graščinski vlničarji in drugi agrarni interesenti dobili graščinsko zenljo, nekao pa tudi na račun delitve kmetij. Primerjalni TABELI 7 in 8 nan to lepc kažeta. Posest Haložanov in Polancev se po skupni površini bi-stvenc ni izprenienila. Občutnc pa se je zmanjšala- posest sku-pine "ostali". Ostalo oe v glavnem to, kar so že pre«j ineli poleg graščinske zemlje "ostali", priključili pa so se dcmači-ni in Haložani, ki sc se odselili. Kot nova kategorija gcspo-darja naštcpi družbeno posestvo - Kmetijski kombinat Ptuj 35 37*20 ha zenlje, kar pred^tavlja del bivšega graščinskega po-sestva.

R. Frankenberger: Die Aufforstung landwirtschaftlich genutz-ter Grundstticke als Index fiir sccialgeographische Struktur-wandlungen in Oberfrankon - Kalniinz. Regensburg 1960.

- 291 -

Leta :.624 so imeli haloški kmetje /D + H/ v svojih rokah 72,2 % vse zesil^e, leta 1935 samo 44,3 %, leta 1963 pa gospodarijo zopet s 60-2 %, če upoštevamo tudi zemljišče družbenega po-sestva, kjer upravl^ajo delavci - pretežno Haložani.

HASELJ73 DOIANE TABELA 7

Povprečna velikost domačih gospodarstev in posesti ostalih -primeroava 1824 - 1935 - 1963

Leto D H P 0 ,K Sk

1824 10,03 7 ,05 - 56, 87 - 12, 77

1935 3.40 0 ,91 i, 17 19, 87 - 2, 12

1963 2,83 0 ,61 o, 74 0, 91 37 ,20 1, 11 +

+/Ni upoštevana posest družbenega posestva!//KD 5/

NASELJE DOLAME - TABELA 8

Število domačih gospodarstev in drugih posestnikov - primerja-va 1924 - 1935 - 1963

Leto D H p 0 Sk

182,,štev. % 14 87 ,6 1 6 ,2 1 6 ,2 - 16 100

štev. 19 28 47 3 97

1935 ,/o 19 ,6 28 ,9 48,5 3 ,0 - 100

štev, 1963 o/o 29 19 40 26 72 48 9 6 1 1 151 100

TiBELI 7 in 8 nam kažeta katastrofalen proces delitve gospo-darst^v in stalno tendenco rgihovega zmanjševanja s tem pa številčno last- Ce primerjamo število vseh posestnikov leta 1824 z lctca 1935» vidimo, da se je povečalo za 6 krat, do lota 196$ pa skoraj za 10 krat. V istem odnosu se je zmanjša-

- 292 -

la tudi velikost posesti od povprečja 12,77 ha na 2,12 ha in končno na 1,11 ha v letu 1963. K takšnemu stanju prispeva pred-vsem izredno drobna posest Polancev in tistih iz sosednih ha-loških naselij. Pri domačinih je ta proces sicer najblažji, saj se je velikost posesti zmanjšala najprej za približno 3 krat, dc lcta 1963 pa za skoraj 4 krat, pri tem pa se je šte-vilo gospodarstev samo podvojilc, Prav v tem pa je katastrcfa. Kmet domačin je osiromašil, njegova gospcdarska moč je povsem omajana. Nekdanjih trdno kmečkih Dolan ni več. Tc nan bo še po-sebno lepo pokazala naslednja tabela.

NASELJE DOLANE TABELA 9

Število gospodarstev po socialno posestnih kategorijah - pri-merjava 1924 - 1935 - 1963 - 19641

Leto 0-0 ,5 .0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 nad 10 ha Sk

1824 1 4 2 7 14

1935 - 6 N 5 1 19

1963 3 6 4 4 4 6 1 1 29

1964 3 5 6 5 3 6 - 1 29

Leta 1824 je znašalo povprečje velikosti vseh dcmačih gcspc-darstev nad 10 ha, danes ima več kot 10 ha samo še eno gospo-darstvc, zato pa je kar 9 oziroma 8 gcspodarstev v velikosti do 1 ha ter 17 ozironia 19 ali 58 % ozircina 65 % gcspodarstev do velikosti 3 tia. To pa danes v tem okolišu in obstoječem

Januarja in februarja leta 1964 Je izvedla statistična služba pri občinski skupščini Ptuj pcpis knetijskih gospc-darstev. Podatke tega popisa navajam tu kot prinerjavo. Tu-di v nadaljnji obravnavi gcspodarskega in sccialnega pclo-žaja v Dolanah uporabljan podatke tega popisa. Pri razpo-reditvi v socialno posestne skupine je vedno upoštevana vsa pcsest, ki 30 iina gospodarstvo, ne pa sanc tista v doniači katastrski občini. To velja tudi za podatke v TABEIuiH 10, 11 in 12.

- 293 -

stanju intenzivnosti izrabe tal niso gcspodarstva, ki bi nogla živeti samo od svoje agrarne proizvodnje. Prinerjava podatkov za enoletno razdobje 1963-1964 kaže, da se proces znanjševanoa gospodarstev v tej katastrski občini nadaljuje. Ta proces de-litve se odraža tudi na drobljenju parcel, saj je njihovc šte-vilo naraslo od 287 v letu 1824 na 522 v letu 1963.

Proces deagrarizacije pa se ne kaže saino v prikazani tendenci stalnega znanjševanja kmetijskih gospodarstev in s ten ustvar-jene nesposobnosti za racicnalno gospodarjenje, tenveč tudi v neprestaneni odhajargu delovnih noči /predvsen nlajših/ na se-zonsko ali stalno zaposlitev izven donačega kraja in v nekne-tijskih dejavncetih. Froces, ki sno ga že pokazali in analizi-rali za celotno področje Vinorodnih Haloz. V Dolanah je popis pokazal naslednje stanje:

NA8ELJE DOLANE . TABELA 10

Število gospodinostev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah

Soc. pos. kategorije A štev. % štev B . % štev C . % Skupaj štev.

0 - 0, 5 ha _ 1 6,7 2 100 3 10,4

0,5 - 1 ha 1 8,3 4 26,7 - 5 17,3

1 - 2 ¦ ha 4- 33,4 2 13,3 - 6 20,6

2 - 3 ha 3 25 2 13,3 - 5 17,3

3 - 5 ha 1 8,3 2 13,3 - 3 10,4

5 - 8 ha 3 25 3 20,0 - 6 20,6

8 - 10 ha - - - - - - -

nad 10 ha - - 1 6,7 - 1

S k u P a j 12 100 15 100 2 100 29 100

- 294 -

Čistih kmetskih gospodarstev

NASELJE DOLiiNE TiiBELA 11

Areal gospodirgstev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah

Soc. kate pos. gorije A ha % B ha % ha C % Skupaj ha %

0 -0 ha — 0,30 0,5 0,37 100 0,67 0,7

0, ,5 -1 ha 0,52 1 ,4 3,31 5,6 - - 3,83 3,9

1 - 2 ha 6,21 16 ,1 3,26 5,6 - - 9,47 9,7

2 - 3 ha 8,37 21 ,8 4,50 7,7 - - 12,87 13,2

3 - 5 ha 4,12 10 ,7 8,43 14,4 - - 12,55 12,9

5 - 8 ha 19,25 50 20,84 35,5 - - 40,09 41,1

8 - 10 ha - - - - - - - -

nad 10 ha - - 18,00 30,7 - - 18,00 18,5

S k u p a i 38,47 100 58,64 100 0,37 100 97,48 100

Tako imenovana čista kmečka gospodarstva imajo samo še 40 % vse zemlje, mešana pa 60 %. Tudi največoe gospodarstvo, ki rae-ri nad 18 ha, je v skupini mešanih gospodarstev. To gospodar-stvo

- 295 -

Način izrabe tal

Kmetijska zemlja v Dolanah sodi med najboljše v Vinorodnih Ha-lozah. Od celotnih površin, ki jih posedujejo domačini, zavze-majo kmetijske površine 70 '/*, Na prvem mestu so travne površi-ne /36,01 ha/, na drugem obdelovalne površine /33»1 ha/, sledi pa gozd /25»69 ha/. Proizvodrga nosi pečat zaostalosti in ima obliko iz-razite polikulture za dom. V glavnem se držijo tri-letnega kolobarja - 1. pšenica - 2., rž in repa /strniščni po-sevek/ ali korenje /sejano med rž/ - 3« koruza ali krompir. V zadnjih letih uvajajo nekateri kmetje lucerno kot četrto letno kolobarno kulturo. Zaradi nizkega števila živine njive slabo gnooijo, travnikov in sadovnjakov pa sploh ne, oziroma so to redke izjeme. Umetni gncg se le počasi uveljavlja. Večjiin kme-tom zaradi odhoda mlajših moči primanjkuje delovne sile. Kmet-je si pri delu medsebojno poinagajo, manjši večjim z delovno silo, večji manjšim z vprežno živino. Neobdelanih površin za sedaj še ni!

Zaostalost- prcizvodnje se odraža v številu in strukturi polje-delskega in drugega orodja. 29 domačinskih gospodarstev, ki so vsa razen enega ocenjena kot kmetijska, /pri tem gospodarstvu, ki obsega 0,72 ha, sta oba zaposlena/ ima 6 plugov, /sami kmet-je nad 5 ha/, 6 bran, 2 slamoreznici, 2 vejalnika, 8 stiskal-nic za grozdje, 1 kotel za žganjekuho in 15 prenosnih vinograd-niških škropilnic. Kmetijskih strojev in sodobnejšega orodja kmetje v Dolanah še nimajo. Zeinljo s plugom samo zorjejo in pripravijo za setev, za vsa druga dela še vednc uporabljajo mo-tiko.

V primerjavi s prekmursko vas.jo Sebeborci, ki nima boljših pri-rodnih pogojev za poljedelsko proizvodnjo, Dclane inočno zaostc-jajo. Pri 13 krat večjih njivskih površinah iinajo v Sebebcrcih 20 krat več plugov, 29 krat več bran in 69 krat več slamorez-nic. K temu pa moramo prišteti še 94- ckopalnikov, 34- sejalni-

Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavod za statistiko SRS Ljubljana.

- 296 -

kov, 15 prebiralnikov, 2 kosilnici, 2 mlatilnici in 92 drugih strojev. Odkar so pred leti odpeljali z bližnje Drave posled-nji plavajoči mlin /med obema vojnama so bili trije/, v zgod-njih jutrargih urah zopet pojejo žrmlje.

Proizvodni proces torej ni bistveno drugačen, kot je bil pred več sto leti. Načelo "tako so gospodarili oče in tako bom tu-di jaz", je tu še trdno v veljavi.

TABELA 12

Sedem gospodarstev, ki merijo nad 5 ha, poseduje 54 % vseh njivskih površin, tako da odpade povprečno na vsako gospodar-stvo skoraj po 2 ha. Ostalih 22 gospodarstev ima 46 % njivskih površin ali povpreČno po 0,4-5 ha na eno gospodarstvo. Travnih površin ima prva skupina 58 %, oziroma nad 2 ha po gospodar-stvu. Sadovnjaki in vinogradi gospodarsko niso pomembni, Gozd-nih površin pa imajo celo 68 %. Samo teh 7 gospodarstev ima realno osnovo, da bi se z usmeritvijo v intenzivnc živinorejo spremenila v blagovne proizvajalce in se gcspcdarsko dvignila.

TABELA 13

Na njivah prevladujejo žitarice, ki zavzemajo 75 % njivskih površin. Poleg njih je pomembnejši le še kronpir. Med žitari-caini prevladuje koruza, sledita ji pšenica in rž. Koruzo upo-rabloajo tudi za prehrano - žganci ter nešano s pšenico in rž-jo za kruh. Hektarski donosi žitaric so. približno na sloven-skem povprečju in nekoliko nad jugoslovanskim. Pridelek krom-pirja je pod slovenskin in na ravni jugoslcvanskega povprečja. Lucerna še ni dobila svcjega pravega inesta v kclobarju in tudi njen hektarski donos ni visok. Med rž in ječinen sejejo često korenje, ki ga po žetvi okopljeoo in cplevejo. Včasih pa njivo zorjedo in zasejejo z repo. Tako dobioo dvojni pridelek. Ajdo so kct strniščno kulturo po-vsem cpustili pa tudi sicer se zad-

M. Jeršič, S. Lojk, L. Olas, M. Vojvoda: Kcietijska proizvcd-nja in izraba tal v vasi Sebebcrci v Prekinurju. GV 1962. ... str. 88.

- 297 -

NASELJE DOLANE TABELA 12

Strukturs \ posesti po socialno posestnih skupinah donačinov

Soc.poSt kategor. N+V S Vi T+P G Ne Sk

0-0,5 ha ' % - - 0,47 10,1 0,20 0,6 - - 0,67 0,7

ha 0,5-1 o/o 1,33 - - 2,05 5,7 0,45 1,8 - 3,83 3,9

ha 2,84 0,47 0,64 3,26 2,24 0,02 9,47

1 - 2 0/ 11,7 14,2 13,8 9,1 8,7 0,7 9,7

ha 3,85 0,20 1,01 4,95 2,85 0,01 12,87

2 " 5 % 15,9 6,1 21,8 13,7 11,1 0,3 13,2

ha 3,14 0,40 1,03 4,73 ,3,19 0,08 12,55

5 " 5 % 12,9 12,1 22,2 13,1 12,4 2,2 12,9

ha 10,62 1,23 1,40 12,91 11,96 1,95 40,09

5 ' 8 % 43,7 37,3 30,2 . 35,9 46,6 54,7 41,1

ha 8 -10 % - : - : - : :

ha 2,50 1,00 0,09 7,91 5,00 1,50 18,00

nad 10 0/ /o 10,3 30,3 1,9 21,9 19,4 42,1 18,5

ha 24,28 3,30 4,64 36,01 25,69 3,56 97,48

Skupaj^ 24,9 3,4 37,0 26,3 3,6 100

- 298 -

NASELJE DOLANE TABELA 13

Izraba kmetijskih površin, ki jih posedujejo domačini /68,23 ha/

Kmetijske površine ha % njivskih površin % kmetijskih površin % od skupin A, B, C -II., III.

I Njivske površine + vrt 24,28 35,6

A. Ekstraktivne kulture 10,00 41,3 14,6 100

pšenica 6,00 24,8 8,7 60

rz 2,00 8,2 2,9 20

ječmen 1,00 4,1 1,5 10

oves 1,00 4,1 1,5 10

B. Intenzivne kulture 13,28 54,6 19,5 100

krompir 4,50 18,5 6,6 34

koruza 8,00 32,9 11,8 60

zelenjava 0,78 3,2 1,1 6

C. Strukturc tvor-ne kulture 1,00 4,1 1,5 100

lucerna 1,00 4,1 1,5 100

II Trajni nasadi 7,9^ - 11,6 100

sadovnjaki 3,30 - 4,8 42

vinogradi 4,64 - 6,8 58

III Trajne travne površine 36,01 52,8 100

travnik 22,00 - 32,2 61

pašnik 14,01 — 20,6 39

- 299 -

nja leta redko pojavlja in še to ssmo na njivah večoih kmetov. Med koruzc sadijo fižol /visok/, sončnice in buče. Fižol sadi-jo tudi cb straneh njiv s krompirjem /nizek/. Zelja sadijo so-razmerno malo. Tako imenovanih industrijskih rastlin ne gojijo! Pravih vrtcv skoraj da nimajo /0,22 ha/. Najpotrebnejšo zele-njavo sadijo običaonc kar na naobližjem delu njive. Paradižnik in paprika sta slabo zastopana. Mokra leta so zaradi ilovnato peščenih tal slabša kot suha z izjemo pravih suš.

Sadjarstvo ni bilo nikcli posebno pomembna gcspodarska panoga. Večina sadnega drevja je nasajena na pašniškem svetu okrog hiš. Zasajeno je samo visokoraslo drevje. Močno prevladujeoo jabla--ne, ki so jih ob zadnjem popisu našteli 880, od tega 75 % rod-nih. Na drugem mestu so slive /288/ in nato orehi /110/. Hrušk, češenj in breskev je malo, komaj eno do dve drevesi na gospo-darstvo, Večina sadnih dreves je starih in izčrpanih, mnogo je uničil kapar San Jose, ki še vedno ni zatrt, tako da prvo-vrstnega sad^a Dolane ne dajejo. Sadovnjake slabo negujejo, predvsem pa jih praviloma ne gnojijo. Drevje zato rodi vsako drugo oziroma tretje leto. Ker sadje ni kvalitetno, ga morejo le malo prodati. Vecino predelajo v jabolčnik, ki ga imajo za domačo porabo, nekaj pa ga spravijo za Čez zimo. Ker sadovarga-kov sproti sistematično ne obnavljajo, je dejansko vsako leto manj rodnih dreves. V sadovnjakih običajno vse leto pasejo, pc-nekod pa opravijo tudi eno košnjo in potem pasejo.

Vinogradi za Dolane kot dolinsko naselje niso pomembni, sa^ Jih je na ozemlju katastrske občine komaj 3 ha, Poleg tega pa imajo posamezniki še 1,6 ha vinogradov v sosednih katastrskih občinah - Veliki Vrh in Gradišča. Vsi vinogradi so stari, izčrpani in potrebni obnove. 12 gospodarstev sploh nima vinograda, 7 pa le v velikcsti do 0,20 ha.

Travnega sveta imajo Dolane največ in kljub iaočni odprodarji travnikov predstavljajo travne površine 52,8 % vseh kmeti^skih

Podatki kmetijskega popisa 1960, - Zavod za statistiko SHS, Ljubljana.

- 300 -

površin. Večina travnikov je ob potoku na vlažnih tleh aluvial-ne ravnice in so zelo dobri ali celo odlični. Le majhne povr-šine so močvirne in podvržene skoraj vsakoletnim poplavam. Tu uspeva slabše vrste trava, ki služi za krmo konjem. Zaradi iz-redno nizkega staleža goveje živine in pomanjkanja delovne si-le, nekateri večji kmetje zadnja leta prvo košnjo prodaja,jo v zelenem stargu. Travnikov ne gnojijo in tudi sicer posebej ne negujejo. Fašniki ležijo na višjih delih pleistocenske terase. Enkrat letno jih kosijo, nato pa na njih pasejo. Povedali smo že, da imajo 4-0 % vseh travnikov v svoji lasti Folanci.

Gozd je razbit v tri manjše komplekse - vzpetina ob Bravi, del nižjih predelov pleistocenske terase na zahodu in gozd na str-mih severnih pobočjih na jugovzhodu. Domači kmetje ns posedu-Jejo niti 1/2 vseh gozdnih površin. Gozdovi so mešani, v njih prevladujejo bukev, gaber in hrast. Ponekod je vmes pomešan bor, medtem ko je smreka zelo redka. Prevladuje nezrel in sred-nje star gozd. Zrela drevesa so redka. Posebno močno so v letih krize pa tudi v letih vinske konjunkture sekali hrastova dre« vesa. Sicer pa so les za kurjavo prodajali Polancem. Ker so letno grabili listje za steljo za svoje pctrobe in ga prodaja-li čez Dravo, so gozdna tla siromašna in je podrasti malo. Na sploh je bilo gospodarjenje z gozdom nesmotrno. Včasih so po-rabili ogromno drv za kurjenje velikih kinečkih peči, kjer so poleti in pozinii pripravljali jedila in često kuhali tudi za svinje. Po vcjni so si vsa gcspodarstva nabavila železne šte-dilnike, zatc je potrošnja nekajkrat nanjša. Ustrezna zakono-daja pa tudi sicer prisiljuje kneta na boljše gcspodarjenje z gozdovi. Gozdne površine so se v zadnjih 140 letih pcvečale za 5 ha.1

TABELA 14

Podatki o izrabi zenlje in gospodarskih raznerah knetijskih gospodarstev so plod terenskega kartiranja in razgovorov s kneti.

- 301 -

NASELJE DOLANE

TABELA 14

Rastlinska proizvodnja

Kulturne rastline

ha

Donos v q/ha

Pridelek v q

Zitna enota

Pridelek

v žitnih

enotah

I Prehrambene rastline 20,7 - — 380,8

pšenica 6,0 20,0 i120^0 1,0 120,0

rz 2,0 18,0 36,0 1,0 36,0

krompir 4,5 120,0 540,0 0,25 135,0

zelergava 0,8 120,0 96,0 0,5 28,8

fižol - vmes.kul . 0,3 10,0 15,0 0,3 4,5

sadje 3,3 17,5 57,7 0,5 28,9

vino 4,6 12,0 55,2 0,5 27,6

II Krmne rastline 53,8 - - - 813,1

koruza 8,0 35,0 280,0 1,0 280,0

ječmen 1,0 20,0 20,0 1,0 20,0

oves 1,0 12,0 12,0 1,0 12,0

lucerna 1,0 55,0 55,0 0,5

korenje /podsevek/2,0 230,0 460,0 0,1 46,0

repa kot druga kultura 1,5 250,0 375,0 0,1 37,5

travnik 22,0 35,0 770,0 0,4 308,0

pašnik 14,0 15,0 210,0 0,3 63,0

sadovnjak-paš. 3,3 12,0 39,6 0,3 11,9

III Industrijske rastline 0,3 _ 7,2

sončnica - kot vmesna kultura 0,3 12,0 3,6 2,0 7,2

Skupaj žitnih enot 1201,1

1 Podatki o povprečnih ha donosih so za cenilni okoliš Cirku-lane kamor Dolane spadajo - Referat za kmetijstvo pri ob-činski skupščini v Ptuju.

- 302 -

Rastlinska proizvodnja je v povprečju srednja, saj znaša na 1 ha kmetijske površine 17,44 žitnih enot. V Sebeborcih doseže 20,9» v Podgorju pri Kamniku pa 22,5 in «je tu ocenjena kot visoka . Sorazmerno visoka pa je proizvodnja na njivskih po-vršinah, kjer doseže 31»1 žitna enota na ha, k čemur prispeva visok delež žitaric in dejstvo, da daje marsikatera njiva dvqj-ni pridelek. Kljub visokemu deželu žitaric in srednjim hektar-skim dnosom pa tudi v Dolanah ne pridelajo kruha dovolj, tem-več ga morajo še kupovati. Travniki dajejo po ha 14 žitnih enot, pašniki pa samo 4,5, oziroma travne površine skupaj 9»8 žitnih enot. Ti nizki donosi so posledica pomargkljivega ozi-roma nobenega gnojenoa travnih površin. Tudi sadovnjak daje skromen pridelek 8,7 žitnih enot. Pri tem pa no smemo pozabi-ti na že omenjeno dejstvo, da rodijo zaradi slabe nege sadov-njaki samo vsako drugo oziroma vsako tretje leto. Nizka pro-izvodnja v vinogradih /6,0 žitnih enot/ je posledica starih in izčrpanih vinogradov, ki že zdavnaj terjajo obnovo. Celotna vrednost rastlinske proizvodnje dosega 1.201,1 žitnih enot ali povprečno 41 žitnih enot na eno gospodarstvo.

Da bi rastlinska proizvodnja lahko dala ob boljšem gospodar-jenju mnogo več, nam naj pokaže primerjava med povprečnimi ha donosi na kmečkih gospodarstvih v Dolanah in donosi na povr-šinah Kmetijskega kombinata Ptuj - obrat Zavrč, ki ima zelo podobne prirodne pogcje proizvodnje.

TABELA 15

Razlika je skoraj 100 % v korist obrata Kinetijskega kombinata v Zavrču. Posebno pada v oči več kot 3 krat večji ha donos pri vinu. Pri novih vinogračLih pa Je ta dcnos tudi 6-8 krat večji* Tudi pri sadju je treba upoštevai, da rcai sadno drovje v sadovnjakih Kmetijskega konbinata zaradi gno^jonja in nego-vanja vsako let, in da

M* Jeršič in drugi: Kmetijska proizvodnja .,„ stre 92; V. Kleinenčič: Kmetioska proizvodnja in izraba tal v vasi Pod-gorje pri Kamniku. GV 1962 - str. 75-76,

- 303 -

NASELJE DOLANE

TABELA 15

Povprečni ha donosi nekaterih kultur - primerjava Dolane -KK Zavrč

Kulturne Povprečen donos v q/ha Žitna Li Y~\ r> "f* o Produkcija nih enctah v žit-na ha

iaoOli Llfc; Dolane KK Zavrč1 cliO l/ ci Dclane KK Zavrč

pšenica 20,0 32,0 1,0 20,0 32,0

koruza 35,0 68,0 1,0 35,0 68,0

lucerna 55,0 100,0 0,5 27,5 50,0

vino 12,0 40,2 0,5 6,0 20,1

sadje 17,5 20,2 0,5 8,7 10,1

travnik 35,0 33,0 0,4 14,0 13,2

Dolinski značaj ozemlja in prevladujoči delež travnih površin bi normalno morala imeti za posledico dobro razvito živinore-jo. Žal pa nam bodo pokazali podatki, ki sem jih; dobil iz po-pisa kmečkih gospodarstev januarja 1964 prav obratno sliko.

TABELA 16

Stanje bi prav lahko imenovali katastrofalno. Dejstvo, da pri-de povprečno na vsako gospodarstvo le ena krava, 2 svinjska rilca in 9 kokoši, takšno trditev utemeloujejo. Število svinj bi bilo nedvomno nekoliko večje, če bi bil popis izvršen v za-četku decembra, kajti v teh krajih opravijo glavne koline pred novim letom. /Ob kmetijskem popisu leta 1960 so našteli 13 svinj./ Podrobna analiza pa nam to sliko naredi še obupnejšo. Dva kmeta z blizu 8 ha vse zemlje in okrog 3 ha travnih povr-šin imata po dve kravi, eden pa še tele do 6 mesecev. Na naj-večji kmetiji /18 ha, od tega 8 ha travnih površin/ so ob po-pisu ugotovili 1 Junico, 1 kravo,l bika, 2 prašička in 12 ko-koši, torej eno govedo na '2,7 ha travnih površin, oziroma na 4 ha kmetijskih površin. Čreda se mu je zmanjšala deloma že

Podatki o hektarskih donosih Kmetijskega kombinata v Ptuju - obrat Zavrč,

- 304 -

NASELJE DOLANE TaBELa 16

Starge živine - januar 1964

Živino- Število GNŽ

Vlotd živine Ste-vilo rejska enota GNŽ1 Skupaj GNZ na ha kmet. površ. na eno gospod.

I. KONJI 6 - 4,00 0,06 0,13

inladi konji 4 0,35 1,40

konji 2 1,30 2,60

II. GOVEDO 48 - 39,35 0,57 1,35

teleta do 6 mes. 7 0,15 1,05

teleta do 1 leta 2 0,30 0,60

junice do 2 let 4 0,70 2,80

bikci 3 0,70 2,10

krave 29 1,00 29,00

voli 2 1,20 2,40

biki 1 1,40 1,40

III.SVINJE 57 - 6,68 0,09 0,23

pujski do 3 mes. 19 0,02 0,38

pujski 3-6 iaes. 22 0,10 2,20

pujski od 6-12 mes . 14 0,25 3,50

svinje , merjasci 2 0,30 0,60

IV. PERUTNINA 266 - 3,99 0,05 0,13

kokoši 266 0,015 3,99

S K U P A J =----- ----- -=----- 54,02 0,79 1,86

Skupina agronoinov uporablja pri izdelavi elaborata o razvoju kmetijske proizvodnje na območju občine Ftuj nekoliko dru-gačne vrednosti GNŽ. Sam se uporabil zaradi možnosti primer-jave tiste vrednosti, ki so uporabljene v treh študijah ob-javljenih v Geogrsfskem vestniku XXXIV-1962. V danem pri-cieru znaša razlika po enih in drugih vrednostih 6,68 GNŽ in to v korist vrednostim v GV.

- 305 -

med vojno, še bolj pa v času obvezne oddaje. Kasneje je ni bil več sposoben obnoviti. Kmet prodaja travo, da plačuje davke, namesto da bi sam redil živino. Zato seveda ni čudno, če sta mu odrasla sinova dobesedno pobegnila od doma, saj sta si pri takšnem gospodarstvu komaj zaslužila za tobak. Današnjemu sta-nju nedvomno botrujeta zaostalost in indolenca.

V skupini A pride povprečno na eno gospodarstvo 1,52 GNŽ v skupini B 1,35 in v skupini C 0,53*; v splošnem povprečju pa 1,86 GNŽ. Ob tem povprečju so sicer Dolane za 0,24 GNŽ nad povpreč-jem Vinorodnih Haloz, kar pa ob dejstvu, da gre v celoti za izrazito gričevnato pokrajino s slabimi travnimi pcvršinami, ne pomeni mnogo.

Ker so Dolane dolinski svet z nad 50 % travnih površin, nain bo primerjava s tremi katastrskirni občinami - Cirkovci na Dravskon polju, Dornavo na Ptujsken polju ter Zg. Velovlakom v Sloven-skih goricah nedvocino zanimiva.

NASELJE DOLANE TABELA 17

Povprečje GNŽ na 1 gospodarstvo po gospod. dejavnosti -prinerjava ned štirini k. o. v občini PtuQ

Katastrska . -d ^ av

občina A B C Sk

Dolane

Cirkovci

Dornava

Zg. Velovlak

Največja razlika je v skupini A, kar nam govcri, da je ta sku-pina v Dolanah v priinerjavi z cstalini gospodarsko najbolj slaba in problematična.

1,48 1,80 0,50 1,63

5,32 2,74 1,43 3,02

3,48 2,11 0,88 2,56

4,86 2,61 1,06 3,17

Tu sem uporabil zaradi možnosti primerjave vrednosti SNŽ, ki Jih uporablja skupina agronomov v Ptuju, zato so vrednosti pri Dolanah v TABELI 17 nekoliko nižje od onih v TABELI 16.

- 306 -

Živinoreoska proizvodnja je usmerjena izrazito v zadovolje-vanje lastnih potreb in še te krije zelo slabo. Za prodajo ne priredijo skoraj nič. Po evidenci živinskih potnih listov na krajevnem uradu v Cirkulanah so leta 1960 iz Dolan prodali: 2 kravi, 1 junico, 1 tele in 11 prašičkov. Staleža živine ne morejo dvigniti, ker «jim predstavlja prodaja živine poleg pro-daje trave in nekaj vina enega od prepotrebnih virov dohodkov, s katerimi krijejo javne dajatve in opravijo nakupe industrij-skega blaga.

Zakl.juček

1. Dolane nam kažejo kot zelo zanimiv primer, kako so drušbe-no-ekonomske silnice v zadn^ih. 140 letih, predvsem pa do II. svetovne vojne, dobesedno uničile nekdaj trdno kme-čko naselje; kako so postale plen sosedov, ki so težili z nakupom travnih in gozdnih površin izboljšati pomanjkljivo strukturo svojih gospodarstev, kako so ob teh procesih razpadale dcmace kmeti-je in je slabila njihova gospodarska moč.

2. Dolane predstavljajo eksemplaričen primer agrarnega naselja, ki je kljub ugodni prometni legi in ne preveliki oddaljenosti od Ptuja ohranilo do danes ne samo nerazvito temveč prav na-turalno polikulturno proizvodnjo, ki zadovoljuje celo lastne potrebe v zelo pomanjkljivem obsegu. Če lahko pri tem ocenimo rastlinsko proizvodnjo kot celoto za do neke mere zadovoljivo, potem je to pripisati dokaj viscki poloedelski proizvodnji,

ki je kljub primitivnim oblikam obdelave intenzivna, ter ugod-nim prirodnim pogojenu Živinoreoa daleč zaostaja za nožncstmi in nizko številčno stanje nedvomno že negativno vpliva na ce-lotno rastlinsko proizvodnjo /pomanjkanje gnoja!/. Hlevi so skoraj prazni, njihove kapacitete neizkoriščene. Zadnja leta ni mcgoče ugotoviti nobenega napredka, ampak celo uarobe, opa-žamo stagnacijo in celo nazadovanje.

- 307 -

3. Nizek življensldl standard, brezperspektivncst trenutne si-tuacije in hiter industrijski razvoj ožjega mariborskega ba-zena, ki omogoča masovno zaposlitev tudi nekvalificirani de-lovni sili, so sprožili v zadnjem desetletju izredno močan tok odseljevanja najproduktivneoše delcvne sile* Večina se odseli za stalno, le pcsamezniki se dnevno vračajo domov. Iz leta v letc se bolj čuti pomanokanje delovne sile* kar se posebno pcz-na pri redkih večjih kinetijah, in že ogroža proizvodnjo. Brez zunanje pomoči se bodo dosedanjim tendencan gibanja - odproda-ja zemlje, drobitev posesti, splošna gospodarska stagnacioa -pridužile še: zmanjševanje rastlinske proizvodnje, socialna ledina in še niočnejše odhajanje mlajše delovne sile.

4. Rešitev iz današnje zagate je le v delnem in sčasoma po-polnem podružbljenju proizvodnje v obliki proizvodnega sode-lovarga z domačo kmetijsko zadrugo ali Kmetioskim kombinatom Ptuj, s čimer se edino more zagotoviti to, kar Je za nadaljDji razvoj potrebno, a dolanski kmet ne zmore - strojna obdelava, primerno gnojenje in zaščita, bološe seme' in preusmeritev v intenzivno živinorejo. Hitrejše ali počasnejše reševanje pro-blema pa je seveda v odločujoči meri odvisno od spoznanja pre-bivalstva, da je edino po tej poti mogoče priti v jutrišnji lepši dan.

- 308 -

GORICAK

Uvod

Goričak leži na skrajnem vzhodnem robu Vinorodnih Haloz, tako da po vsej dolžini meji na hrvaški Lovrenčan breg. Vzhodna meja naselja, ki je ištočasno republiška meja, poteka po vrhu slemena, ki ima meridiansko smer, tako da domačijo na zahodni strani pripadajo Goričaku. Zahodno mejo tvori Turški potok. Tako obsega naselje Goričak zahodno pobočje lopo uravnanega slemena od vznožja do vršine.

Naselje je oddaljeno od upravno-agrarnega mikrocentra Zavrča 1 oziroma 2 km /1 km od novega in 2 km od starega središča/. Po dolini je speljana cesta IV. reda, po slemenu pa je prejš-nji kolovoz popravljen, tako da omogoča pristop motornim vo-ziloin /traktorska cestal/. Do občinskega središča Ptuj je 18 km. Čeprav leži naselje blizu pomembne prometne poti - asfalt-ne ceste Maribor-Varaždin-Zagreb, to nima nobenega posebnega vpliva na njegov razvoj in stanje. Do najbližje železniške po-staje Moškanjci je preko broda pri Zavrču 9 km, preko mcstu pri Borlu pa 14 km.

Goričak je povsem agrarno naselje z močnim poudarkom na vino-gradniški proizvodnji. Le-ta je bila nekoč v rokah tujcev, danes pa so tu moderni nasadi Kmetijskega kombinata Ptuj. Na-selje iina izrazito slenensko obliko. Med skronmimi doinovi do-inačinov in še skromneošimi bivšini viničarijami se šopiri ne-kaj danes tudi bivših "gosposkih hramov". Če izvzaneino sled-nje, naselje v zadnjih 140 letih ni doživelo bistvenih spre-memb, Po Schmutzu so našteli 39 hiš od teh 29 nase-laenih. Leta 1869 jih je bilo 45, leta 1900 pa 50. S ten je bil dosežen višek, kajti leta 1931 jih oe bilo 47 in leta

1 Co Schmutz: Historisch - Topographisches Lexikon ...

- 309 -

1961 samo 39. Torej isto število kot leta 1824. Frebivalstvo je v prejšnen stoletju rahlo naraščalo, v sedanjen pa kaže po-polno stagnacijo. Po Schmutzu sc našteli 123 ljudi, leta 1869 Qih je bilo 159, leta 1900 pa 174. Pri zadnjih treh štejih so Jih našteli: lžta 1948 178, leta 1953 179 in leta 1961 170. Razlika med letcma 1869 in 1961 je torej povečanje za 11 pre-bivalcev ali 4,5 %. Nazadovanje po letu 1953 0© posledica občutnega odseljevanja, ki

Prircdno okolje

Ozenlje naselja Goričak obsega severni del zahcdnega pobočja istoinenske razpotegnejene slenenske vzpetine neridianske sne-ri /točneje: slene ina sner SSZ-JJU/. Tu se Vinorodne Haloze z vzhodnin že hrvaškini pcbočjeia neposredno spuščajo v Varaž-dinsko ravnico. Po Belčevein sistenu uravnav v Halozah /Belec Goričaka ne oinerga!/ sodi v I. nivojno skupinc z 300-320 n nadnorske višine. V severnen delu prevladujejo višine nad 300 n /tu se v rahlo izoblikovanen vrhu vzpne do 313 n/, v juž-nem pa med 290 in 300 n. Pobočje je vzdolž nagiba živahno raz-rezano v grape in jarke ter vmesne vzporedniško potekajoče grebene oziroma rebri z blagim pobočnim nagibom, ki se poveča

Vsi podatki o prebivalstvu so iz rokopisnih tabel izdelanih na osnovi popisov prebivalstva leta 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 194-8 in 1953; za zadnje štetje pa iz materiala popisa prebivalstva leta 1961. Zavod za statistiko SRS, Ljubljana. Podatke o odseljevanju sem dobil iz kartoteke odseljenih na krajevnem uradu Zavrč. B. Belec: Morfologija Haloz ... str. 181.

- 310 -

šele ob izteku rebra. Tako izražena kombinacija ana - in kata-mornih elementov povzroča, da se nagibi površinskih ploskev in linij na vsem ozemlju naglo, že na majhne razdalje menjavajo in ustvarjajo lokalno različno mikroklimatsko ekspozicijo. Ob stiku reber z glavnim slemenom so nastala majhna uleknjena po-rebrja amfiteartralnih oblik, ki ustvarjajo s svojo zatišno in soncu izpostavljeno lego najodličnejše vinogradniške površine. Južna pobočja rebri se spajajo preko teh amfiteatralnih oblik s pobočji glavnega slemena v dokaj obsežne agrarno-produkcij-ske komplekse, ki so v višini nad 260 m posajeni s trto. To so prvorazredne vinogradniške lege. Pod njimi so na blažjih nagi-bih njive, na strmeoših pa sadovndaki. Dno grape je pod trav-nikom. Severna pobočja rebri so pokrita z mešanim pretežno srednje starim gozdom. Kmetijske površine so tako često pretr-gane, Ker je dolina Turškega potoka zelo ozka, ima Goricak tu le majhne travniške površine. Slemensko izoblikovana vršina ima grebenast prečni profil. Ker pa je ekonomskc najpoinembnej-ša proizvodna panoga - vinogradništvo - omejeno na višje pre-dele pobočij in je tudi naselitev izrazito slemenska, bi lah-

ko govorili celo o.uveljavljanju ekoncmsko-geografske inverzi-

p je. Talne razmere so dokaj ugodne.

Goričak sodi v ožji završki klimatski okoliš. Za tega pa sino ugotovili, da ima za proizvodnoo kvalitetnih vin izrednc ugcd-ne pogoje. Negativna poteza je le pogosta toča, ki obrobni Go~ ričak rada obišče. Mikroklimatski pogoji pa so na južnih in Ougozahodnih pobočjih odlični.

Zeml.jiške kate^ori.je ip socialno posestne raznere leta 1^24

Celotno ozemlje oe merilo 171,79 ha. Od tega je odpadlo na ce-ste, vode in močvirja ^-,72 ha. Ostalih 167 ha pa je bilo raz-deljeno na zemloiške kategorije kot sledi.

1 C. Malovrh: 0 metodi geomorfološke ... str. 11-15.

2 C. Malovrh: 0 metodi geomorfološke ... str. 29.

- 311 -

ha 44, 60 11, 87

% 26, 7 7, 1

NASELJE GORICAK TABELA 1

Zemljiške kategorije v ha in % - 1824

||*' N+V T S Vi P G Ne St Sk

34,24 32,25 ^3,29 - 0,82 167,07 20,4 19,3 25,9 - 0,6 100

Na prvem mestu so bile njive in le 1 ha za njimi gozd. Vino-gradi so šele na tretjem mestu, tem pa sledi pašnik. Travni-ških površin je malo, medtem ko sadovnjaka sploh niso regi-strirali, kar je za ta predel nenavadno. Sorazmerno majhne travnate površine niso nudile ugodnih pogojev za živinoreoo in res sopo Schmutzovih podatkih imeli samo 4 konje in 20 krav,1 /KG 1/

NASELJE GORICAK . TABELA 2

Lastništvo nad vsemi površinami - 1824

Površina -število posestnikov D H P 0 Sk

ha 65,61 5,60 5, 14 90,72 167,07

% 39,3 3,3 3, 2 54,2 100

število 15 6 4 23 48

% 32 12 8 48 100

Domači kmetoe so skupno s posestniki iz sosednih haloških na-selij posedovali komaj 42,6 % vse zemlje. Tudi po številu so bili v manjšini. Zemljiški gospod je torej že nekoč prej do-delil v hasnovanje ali prodal večino zemlje meščanom in po-sestnikom iz Hrvatske. NajveS^i kompleks je pripadal završke-

1 C. Schmutz: Historisch - Topographisches Lexikon ...

- 312 -

mu gospostvu /15»86 ha/. Le malo manjši posestvi sta imela meščana iz Gradca in Varaždina. Ti trije so imeli skora^j polo-vico posesti skupine "ostali". Povprečna velikost posesti v tej skupini je bila 3*94 ha, čeprav je posedoval en kmet iz Lovrenčan brega samo 1,94- a. Štirje Polanci so bili tu sogor-niki. Na^jvečje posestvo je obsegalo 1,62 ha, naomargše pa 0,84 ha.1 /KG 2/

NASELJE GOKIČAK TABELA 3

Lastništvo nad vinogradi v ha in % - 1824

D H P 0 Sk ha

5 ,67 0, 91 1 ,66 26 ,00 34,14

16 ,5 2, 7 4 ,6 76 ,2 100

Še na slabšem kot pri vsej zemlji so bili domačini posestniki pri vinogradih. Skupno s kmeti iz sosednih naselij niso imeli v lasti niti 1/5 vinogradniških površin. Odlični vinogradi so torej tisti, ki so privabili tujce. Haloški viničarji in kme-tiči so jim bili cenega delovna sila. Meščanski vinogradi so bili veliki, saj je največji meril 6,11 ha. Povprečna velikost vinograda v skupini "ostali" oe bila 1,53 ha; pri Polancih 0,39 ha; pri domačinih pa 0,38 ha. Hrvaški lastniki so imeli praviloma majhne vinograde - povprečje okrog 0,30 ha.

NASELJE GORICAK TABELA 4

Socialno posestne kategorije domačih kmetov - 1824

0-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 ^^ Sk

Štev. - 2 4 1 3 3 2 15 % - 13*5, 26,5 6,5 20 20 - 13,5 100

1 Vse podatke za leto 1824 sem dobil iz franciscejskega ka-tastra a protokoli pri Državnem arhivu SRS v Ljubljani.

- 313 -

Če ocenimo kmečka gospodarstva do 5 ha kot majhna in tista med 5-10 kot srednja, potem vidiiao, da so prevladovala najh-na in sredrga, Tisti dve, ki sta merili pod 1 ha, lahko oce-nimo kot kočarje. Največje gospodarstvo

Goričak je izrazit primer haloškega naselja, kjer se že v davni fevdalni dobi ppjavijo kot hasncvalci ali lastniki zem-lje meščani in kmetjje iz sosednih nižinskih predelov. Njihcv glavni interes oe bil usnerjen na vinograd, ki je dajal let-no primeren dchodek, s kateriin so pokrivali druge izdatke. Ker meščani svojih vinogradov niso obdelovali saini, so ne-r dvomno tu že zdavnaj poznali viničarje. Domačini so inieli so~ razmerno majhne vinograde, ki so konaj dajali kaj za prcdajo. Gospodarske kapacitete so bile v tujih rokah, od haloškega vina so živeli drugi. Donačini so bili v povsen podrejenen po-ložaju; njihova gospodarska moč

Zeml.jiške kategorije in socialno posestne raznere leta 1963

V priraerjavi z nekaterimi drugiini naselji Goričak dc leta 1935 ni doživel večjih spremenb, kar nan bodo pokazali tudi podatki. Bistvene sprenerabe pa je doživel po csvcboditvi.

Po katastrskih podatkih je nerilo leta 1963 ozemlje katastr-ske občine Goričak l?li^2 ha. Od tega so cbsegala pota, vcde in nočvirja 6,03 ha. Ostala zenlja je pripadala naslednjin zeinljiškin kategorioam, /KG 3/

1 Vse podatke za leto 1963 sem dobil in preračunal iz kata-strskega elaborata pri Katastrski upravi v Ptuju.

- 314 -

NASELJE GORIČAK TABELA 5

Zemljiške kategorije v ha in % - 1963

N+V T S Vi P G Ne St Sk

ha 32,15 18,61 13,63 34,24 22,10 43,09 0,13 1,42 165,37 % 19,4 11,3 8,2 20,7 13,4 26,1 - 0,9 100

V 140 letih so nastale sorazmerno neznatne spremembe. Gozd in vinograd sta obdržala iste površine, njive in pašniki so se zmargšali, za toliko pa so se povečale površine travnika in sa-dovnjakov, ki jih leta 1824 sploh niso zabeležili. Nedvomno so slabše njive spremenili v tranike, na pašnikih pa so zasadili sadno drevje. Toda ti sadovnjaki služijo še danes kot pašniki. K opustitvi njiv je nedvomno pripomogla tudi sprememba lastni-štva. Kot bomo videli iz naslednje tabele, je večje površine dobilo družbeno posestvo, ki je opustilo tiste njive v strmej-ših pobočnih legah, ki se dajo obdelovati samo z motiko.

NASELJE GORICAK TABELA 6

Lastništvo nad vsemi površinami - primerjava 1824 - 1935 -1963 .

D H P 0 KK Sk2

ha 65,61 5,60 5,14 90,72 - 167 ,07

1824 % 39,3 3,3 3,2 54,2 - 100

ha 61,74 8,90 7,78 88,13 - 166 ,55

1935 % 36,9 5,7 5,1 52,3 - 100

ha 51,32 7,63 1,81 29,58 75 ,03 165 ,37

1963 % 31,0 4,6 1,0 18,0 45 ,4 100

Podatke za leto 1935 sem vzel iz Žgečeve neobjavljene štu~ ditje - Haloze.

Razlike v skupni površini so rezultat povečanja površin, k:L jih zavzemajo pota, vode in močvirja, kakor tudi bolj ali marg točnega preračunavanjal

- 315 -

Domačini kmetje so do leta 1935 izgubili komaj 4 ha vseh povr-šin. To zemljo so pridobili predvsem kmetje iz sosednih haloš-kih naselij z Ženitvami inrakupi, nekaj pa tudi Polanci. ¦ N-o-zratno se je zmanjšala posest skupine "ostali", k#er so nekate-ri posestniki s hrvaške strani svojo posest prodali. Odnos med Haložani in drugimi se ni spremenil, temveč je ostal celo na-tančno isti /42,6 % i 57,4 %. /KG 4/

NASELJE GORICAK TABELA 7

Lastništvo nad vinogradi - primerjava 1824 - 1935 - 1963 Leto D H P 0 KK Sk

1824

1935 1963

Vinogradniške površine so v tem času povečali za 6,10 ha in tako maksimalno izkoristili prirodne ugodne površine. Pri do~ mačih kmetih je to povečande prav neznatno, medtem ko so vse ostale skupine dobile okrog 2 ha več vinogradov. Odnos med Ha-ložani in drugimi se je sprenenil le malo v korist prvih.

Prav revolucionarne spremembe pa je prinesel čas po osvobodit-vi, ko smo z agrarno reformo in drugimi ukrepi vrnili zemljo tistemu, ki 30 je stoletja obdeloval. Podatki v tabelah 6 in 7 so namreč v nasprotju s to trditvijo, zato zaslužijo razlago. Z ekspropriacijo in odkupi pridobljena zemlja je postala druž bena last, ki je bila z organizacijo družbenega posestva dana v upravljanje delavceia - bivšim viničarjem in kočarjem. Zeml^a tu ni bila razdeljena med agrarne interesente. Lastništvo nad vsemi površinami in še posebno nad vinogradi je prešlo od me&r

ha 5,67 0,91 1,66 26,00 — 34, 14

% 16,5 2,7 4,6 76,2 - 100

ha 5,82 2,82 3,28 28,32 - 40, 24

% 14,4 7,0 8,3 70,3 - 100

ha 4,42 0,31 0,51 7,20 21, 80 34, 24

% 12,9 0,9 1,5 21,0 63, 7 100

- 316 -

nov, obrtnikov, trgovcev in tistih kmetov, ki so imeli vini-čarje, na družbeno pkupnost, upravljajo pa to zemloo bivši vi-ničarji. Skupina "ostali" obdrži toliko vseh površin in vino-gradov, kolikor oih posedujejo kmetje s hrvaške strani. Last-nina Polancev je bila prakticno likvidirana. Situacija se je povsem spremenila. Pred vojno so imeli tujci v Goričaku 57 % vseh površin in skoraj 80 % vinogradov, Sedaj imaoo samo še 19 % vseh površin in 22 % vinogradov, Tudi domači kmetje in tisti iz sosednih haloških naselij so izgubili zemldc, prvi celo dobrih 10 ha. Tudi ta zemlja je danes vključena v družbe-no posestvo. Ko so začeli vinograde obnavljati, predvsem pa po letu 1960, ko so od starega načina prešli na širokopotezno iz-delavo terasnih ploskev, so arondirali tudi manjše vinograde domačinov. V zameno so jim dali po viničarskem zakonu odkup-ljene vinograde na sosednih slemenih ali drugo zemljc oziroma denar. Tako je danes že ves severni in srednji del katastrske občine vinogradniška celota. Pokrajinska slika se je spreme-nila, pa tudi sicer teče življenje novo pot. Tu lahko vidimo v malem bodočo podobo Vinorodnih Halcz. /F 4-3/

NASELJE GORICAK TABELA 8

Povprečna velikost domačih gospodarstev in posesti cstalih v ha - primeroava 1824 - 1935 - 1963

Leto D H P 0 KK Sk

3,48 3,26 75,03 l,80+

+/Ni upoštevana posest družbenega posestva!/

1824 4 ,38 0 ,93 1 ,30 3 ,94

1935 3 ,86 1 ,11 0 ,97 4 ,89

1963 2 ,86 0 ,55 0 ,90 1 ,85

- 317 -

NASELJE GOEIČAK TABELA 9

Število domačih gospcdarstev in drugih posestnikcv -primerjava 1824 - 1935 - 1963

Leto D H P 0 KK Sk

1824 štev. % 15 31 6 13 4 8 23 48 : 48 100

1935 štev, % 16 32 8 16 8 16 18 36 50 100

1963 štev. % 18 36 14 27 2 4 16 31 1 2 51 100

Stanje, ki ga kažejo TABELE 8, 9 in 10, smc lahko pričakcvali že ob pregledovanju preošnih podatkov. V razdobju med letom 1824 - 1935 so razlike sorazmerno majhne. Povprečna velikost gospodarstva domacih kmetov se je znanjšala za 0,52 ha in to skoraj izključno zaradi odprodaje delov posesti, saj Je na-stalo v tem obdcbju le eno gcspodarstvc. Bistveno pa je pcras-lo pcvprečje pri skupini "ostali". Močnejši so dokupili soscd-no pcsest domačinov pa tudi svojih sovrstnikov. Takc se je tu-di zmanjšalo število posestnikov skupine "ostali".

V obdobju 1935 - 1963 sc že omenjene revolucionarne spremembe po letu 1945 povzročile tudi prenike v povprečni velikosti po-sesti. Za cel ha se je zmanjšalo pcvprečje pri dcnačinih, ki so se s pcvprečjem 2,86 ha uvrstili med skupino najhnih kraeč-kih gcspodarstev. Na polovico se je zmanjšalo povprečje pri posestnikih iz sosednih naselij, na 1/3 pa povprečje posesti "ostalih", Tako je res ostala samo še senca nekdanje gospodar-ske moci in vpliva te skupine. To ugotovitev bodo še bolj pod-krepili podatki TABELE 10.

- 318 -

NASELJE GORICAK TABELA 10

Povprečna velikost vinogradov v ha - primerjava 1824 - 1935 - 1963

Leto D H P 0 KK Sk

1824 0,44 0,30 0,39 1,53 - 0,71

1935 0,45 0,42 0,41 2,18 - 0,75

1963 0,31 /0,37/ 0,02 /0,31/ 0,26 /0,26/ 0,45 /1,20/ 21,80 o^1 /O,59/2

Splošno povečanje povprečne velikosti vinogradov v letu 1935 lahko pripišemo v tabeli 7 ugotovljenemu povečanju vi-nogradniške površine. Stanje leta 1963 pa je posledica pro-cesov po letu 194-5 • Poleg agrarne reforme in zakona o odpra-vi viničarskih razmerij je upoštevati še arondacijo. Pri vseh kategorijah se je povprečje bistveno zmanjšalo, v sploš-nam povprečju celo za trikrat, če izvzamemo vinograde druž-benega posestva. Od 18 domačinov jih ima vinograd še 14, od 14 posestnikov iz sosednih naselij samo eden; od 16 iz sku-pine "ostali" pa samo 6. Med zadnjimi ima posestnik iz hr-vaške Dubrave 5,22 ha ali 72,5 % vseh vinogradniških površin te skupine,

Dosedanja analiza je pokazala, da je privatna kmečka posest v Goričaku danes povsem nepomembna. Smemo pa za gotovo pri-čakovati, da tudi ostanek nima pred seboj dolgega življenja. 0 tem nas bo prepričala podrobna analiza gospodarstev doma-činov.

1 Ni upoštevana posest družbenega posestva!

2 Številke brez oklepajev kažejo povprečke na vsa gospodar-stva posameznih kategorij; številke v oklepaju samo za tista gospodarstva, ki vinograd še imajo.

- 319 -

NASELJE GORICAK TABELA 11

Število gospodarstev domačinov po socialno posestnih katego-rijah - primerjava 1824 - 1935 - 1963 - 19641

Leto 0-0 ,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 nad 10 Sk

1824 0 2 4 1 3 3 2 15

1935 6 1 4 3 2 16

1963 1 4 5 1 2 4 1 18

1964 1 3 6 2 2 6 20

Naraščanje števila gospodarstev gre izključno na račun nasta-janja novih gospodarstev - kočarjev. V velikosti do 2 ha je kar 1/2 vseh gospodarstev. V zadrgem letu je razpadlo tudi edino 10 ha gospodarstvo, /KG 5/

NASELJE GORIČAK TABELA 12

Število gospodinjstev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah

Soc.pos. kategorije A štev . % B štev . % c štev Skupaj štev. %

0 - 0,5 1 10,0 - - - - 1 5,0

0,5 - 1 - - 2 28,8 1 33,3 3 15,0

1 - 2 2 20,0 3 42,8 1 33,3 6 30,0

2 - 3 1 10,0 - - 1 33,3 2 10,0

3 - 5 1 10,0 1 14,2 - - 2 10,0

5 - 8 5 50,0 1 14,2 - - 6 30,0

8 - 10 .- - * - - - - -

nad 10 ha — — — — — - — -

S k u p a a : 10 100 7 100 3 100 20 100

1 Podatke za leto 1964 sem dobil iz popisa kmetijskih gospodar-stev, ki ga Je izvedla občinska skupščina občine PtuJ v Janu-arju 1964. Tudi podatki v TABELAH 12, 13, 14 in 17 so iz ma-teriala tega popisa.

- $20 -

Tako imenovanih čistih kmečkih gospodarstev je 50 %, vendar se tisti do 3 ha priložnostno zaposlujejo pri delih v vi-nogradih Kmetijskega kombinata Ptuj. V novih terasnih vino-gradniških celotah pa bo možna takšna zaposlitev le v času trgatve.

NASELJE GORICAK TABELA 13

Areal gospodinjstev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah v ha

Soc. ,pos. A B C Skupaj

kategor. ha % ha ha ha

0-0, »5 0,25 0,8 _ — — — 0,25 0,4

0,5-1 - - 1,77 8,6 0 ,70 17 ,2 2,47 3,9

1 - 2 2,68 6,2 4,39 25,8 1 ,16 28 ,6 8,23 12,8

2 - 3 2,28 5,3 - - 2 ,20 54 ,2 4,48 6,9

3 - 5 3,58 8,3 3,50 20,6 - - 7,08 11,1

5 - 8 33,93 79,4 7,67 45,0 - - 41,60 64,9

8 -10 - - - - - - - -

nad 10 - - - - - - - -

Skupaj 42,72 100 17,33 100 4,06 100 64,11 100 67 % 27 % 6 % 100 %

Skupina A poseduje 2/3 vse zemlje, med temi pa 5 gospodarstev skupine 5 - 8 ha 79 %, kar dokazuje njihovo trdoživost.

Skupina C, kjer so doma samo nad 60 let stari, ima le 4 ha zemlje, tako da to ne predstavlja posebnega gospodarskega problema, pa četudi bi bilo nekao zemlje slabo obdelane ali celo spremenjene v socialno ledino.

- 321 -

Način izrabe tal

Goričak obsega zahodno,dokaj razgibano pobočje slemena od Turškega potoka do vrha, zato imajo skoraj vse kmetijske po-vršine značaj pobočnega gospodarskega prostora s hitro se menjajočimi nagibi ia smermi. Domačim privatnim kmetom je ostalo komaj 31 % vseh površin v katastrski občini. Od skup-nih površin, ki jih posedujejo ta kmečka gospodarstva, od-pade na kmetijske površine 75 %•> od le-teh pa skoraj 50 % na njive in vrtove, Takoj za njimi so travne površine z 39 %. Vinogradov je domačinom ostalo le 5?13 ha, kar predstavlja saino 11 % kmetijskih površin, pri tem ko zavzemajo na celot-nem ozemlju katastrske občine vinogradi skoraj 21 % vseh in 24 % kmetijskih površin. Ureditev vinogradniške celote jQ P°" spravila večino majhnih privatnih vinogradov. V poljedelski proizvodnji je v navadi triletni kolobar, ki pa se ga ne dr-žijo vedno. Obdelava je pretežno ročna, saj njiv na strmih pobočjih ni mogoče orati. Pri delu in njegovi razporeditvi se držijo še vedno močno starih navad in izkušeno, le Pri škropljenju trte že upoštevajo navodila protiperonosporne ' službe, oziroma se vzgledujejo po družbenem posestvu. Zemlja je v glavnem dobro obdelana, ob boljšem gnojenju in kvalitet-nejšem semenu bi lahko rodila več. Delovnih moči je za sedaj še dovolj, saj gredo običaono raje na dnino h kmetu, kjer do bijo poleg plačila tudi hrano in pijačo, kot pa na družbeno posestvo, kjer je samo denarno plačilo. Sicer pa si medse-bojno pomagajo, Sedaj ko urejajo nove vinogradniške celote s traktoroi, $e zimska možnost priložnostne zaposlitve ko-čarjev in kmetičev povsem odpadla, s tem pa tudi zaslužek, Problem, ki je mnoge pripravil do odločitve, da so se stalno zaposlili izven domačega kraja. /F 44, F 45/

V proizvodnem proeesu uporabljajo poleg motike in drugega drobnega orodja 10 plugov, 7 bran, 1 kosilnico, in 9 nahrbt-nih vinogradniških škropilnic. Imajo pa še 13 stiskalnic za

- 322 -

grozdje in dva kotla za žganjekuho. Dokaj reven in nesodo-ben inventar, čeprav ga je v odnosu na površine več kot npr. v Paradižu.

TABELA 14

Podatki kažejo, da je kategorija gospodarstva od 5-8 ha ude-ležena pri vseh zemljiških kategorijah v skoraj enakem od-stotku kot pri celotni površini, le pri vinogradih je pod 50 %. Tu je nekaj površin zajela arondacija. Samo ta gospo-darstva bi lahko organizirala sodobnejšo proizvodnjo, če bi se usmerila na živinorejno poljedelstvo.

TABELA 15

Žitarice so absolutno prevladujoča njivska kultura, saj je zasajeno z njimi 82 % noivskih površin. Podobno kot v dru-gih katastrskih občinah je tudi tu na prvem mestu koruza, ki je močnejša kot vse ostale žitarice skupaj in je bilo z n^o zasajeno 45 % vseh njivskih površin, Na drugem mestu Je pše-nica, za njo pa med rgivskimi kulturami krompir. Industrij-skih rastlin ne goji«jo posebej. Tudi v Goričaku kot drugod v Halozah sejejo med ječmen in rž korenje ali pa po žetvi re-po. Fižol, sončnice in buče so vmesne kulture. Z izjemo ora-nja je tudi na položnih njivah obdelava motična. Njive - la-ze pa tudi za setev pripravijo z motiko. V glavnem je uveljav-ljen triletni kolobar. Sejejo domače žitne sorte. Donosi ži-taric so na slovenskem povprečju, medtem ko krompir na strmih njivah ne daje slovenskega povprečja.

Sodobno urejenih sadovnjakov kmetje nimaoo. Visokoraslo drevj-e je v glavnem zasajeno okrog domačije in pod vinogradon. Veči-na drev^a Je starega in ga slabo neguoejo, zato so tudi dono-si količinsko in kakovostno slabi. Prevladujejo jablane /542/

in slive /355/» Na eno gcspodarstvo prideta pcvprečnc komaj

p po dve hruškovi, crešnjevi, breskovi in orehpvi drevesi.

1 Podatki kmetijskega popisa 1960, Zavod za statistiko SRS, Ljubljana,

2 Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavcd za statistiko SRS, Ljubljana.

- 323 -

NASELJE GORICAK TAEELA 14

Struktura posesti po socialno posestnih skupinah domačinov v ha

Soc.pos kategor • • N+V S Vi T+P G Ne Sk

0-0, ,5 ha % 0,25 1.2 - - : - - 0,25 0,4

ha 0,63 0,25 0,45 0,32 0,47 0,35 2,47

0,5-1 % 3,0 10,7 8,8 1,7 3,1 22,1 3,9

ha 2,48 0,52 1,43 2,97 0,83 - 8,23

1 - 2 % 11.7 22,3 27,9 15,8 5,2 - 12,8

ha 2,20 0,04 0,37 0,74 0,81 0,32 4,48

2 - 3 % 10,4 1.7 7,2 4,3 5,6 20,2 6,9

ha 2,99 - 0,44 2,24 1,16 0,25 7,08

3 - 5 % 14,1 - 8,6 11.9 15,9 11,1

ha 12,69 1,52 2,44 12,47 11,82 0,66 41,60

5 - 8 % 59,7 65,3 4-7,5 66,5 78,4 41,8 64,9

8 - 10 ha % «. - - - _

nad 10 ha % - - - - - - -

ha 21,24 2,33 5,13 18,74 15,09 1,58 64,11

Skupaj % 33,3 3,6 8,0 29,4 23,6 2,1 100,0

- 324 -

NASELJE GORICAK • TABELA 15

Izraba kmetijskih površin, ki jih poseduoejo domačini /47,44 ha/

Kmetijske površine ha % njivskih površin % kmetioskih površin % od skupin A, B, C -II., III.

I. N

A. Ekstraktivne kulture 8,00 37,7 16,8 100,0

pšenica 4,80 22,6 10,1 60,0

rz 1,20 5,7 2,5 15,0

ječmen 1,00 4,7 2,1 12,5

oves 1,00 4,7 2,1 12,5

B. Intenzivne kulture 13,24 62,3 27,9 100,0

koruza 9,50 44,7 20,0 71,8

krompir 3,20 15,1 6,8 24,8

zelenjava 0,54 2,5 1,1 4,1

II. Trajni nasadi 7,46 - 15,7 100,0

sadovnjak 2,35 - 4,9 31,2

vinograd 5,13 - 10,8 68,8

III .Trajne travne površine 18,74 39,5 100,0

travnik 11,34 - 23,9 60,5

pašnik 7,40 15,6 39,5

Podatke o izrabi kmetijskih površin in gospodarskih razine-rah posestnikov sem dobil iz materiala januarskega popisa in terenskega kartiranja.

- 325 -

Skupaj z 0,71 ha vinogradniških površin, ki jih imajo doma-či kmetje v sosednih katastrskih občinah, zavzema

Med travnimi površinami prevladujejo travniki, med katerimi so .boljši tisti v dolini ob Turškem potoku. S 40 % kmetij-skih površin so solidna osnova za živinorejsko proizvodnjc.

Gozdne površine sestavljajo kmečki v glavnem nezreli gozdo-vi, ki pokriva^o osojna pobočja reber. Sestoj je skoraj iz-ključno listnat s prevlado bukve in gabra. Poleg najpotreb-nejših drv, daje še steljo. Lesa za prodajo v teh gozdovih praktično ni več.

TABELA 16

Rastlinska proizvodnja dosega 18,0 žitnih enot na ha kms-tijskih površin in 30 lahko ocenimo kot srednjo. K temu precej ugodnenu stanju odločujoče pripomore proizvodnja na njivskih površiaah, ki dosega 27,7 žitnih enot na ha. Malo dajejo pašniki, komaj 3 žitne enote, boljši pa so travniki s 14 žitnimi enotami na ha. Sadovnjak doseže 12 in vinograd 9,5 žitnih enot. /Primerjaj s podatki za Dolane!/. Nizka proizvodnja sadovnjakov in vinogradov je posledica starih in izčrpanih nasadov ter pomanjkljive nege. Celotna vredncst rastlinske proizvodnje znaša 834,32 žitnih enot ali povprečno

- 326 -

NASELJE GORIČAK Rastlinska proizvodnja4"

TABELA 16

Kulturne rastline

ha

Donos Pridelek Zitna v q/ha v q enota

Pridelek v žitnih enotah

I. Prehrambene rastline — - — 315,97

pšenica 4,80 19,4 93,12 1,0 92,12

rz 1,20 18,0 21,60 1,0 21,60

krompir 3,20 130,0 416,00 0,25 104,00

zelergava 0,54 100,0 54,00 0,3 17,20

fižol-vmesna kultura 0,50 10,0 5,00 0,3 1,50

sadje 2,33 32,0 74,56 0,4 29,82

vino 5,13 19,0 97,47 0,5 48,73

II. Krmne rastline - .- - - 256,35

koruza 9,50 19,0 180,50 1,0 180,50

Ječmen 1,00 16,0 16,00 1,0 16,00

oves 1,00 12,0 12,00 1,0 12,00

korenje-podse-vek 2,20 190,0 418,00 0,1 41,80

repa - druga kultura 1,50 210,0 315,00 0,1 31,50

travnik 11,34 35,0 396,90 0,4 158,76

pašnik 7,40 10,0 74,00 0,3 22,20

sadovnjak -pašnik 2,33 8,0 18,64 0,3 5,59

slama - koruz a . 9,50 40,0 380,00 0,1 38,00

slama - ostala 8,00 25,0 200,00 c,i 2C,CQ

III.Industrijske rastline _ _ _ 12,00

sončriica -vmesna kultura C,5C 12,C 6,0C 2,C 12 ,CC

Skupaj žitnih enot

+ Podatki o povprečnem hektarskem donosu so iz ccnilnega oko liša Zavrč - Eeferat za kmeti js.tvo pri občiu.skup. Pbuj.

'••.., *f

- 327 -

43 žitnih enot na gospodarstvo. Večji del te proizvodnje odpa-de na srednja gospodarstva, ki dosegajo povprečno tudi višje ha donose.

NASELJE GORICAK

Starge živine - januar 1964

TABELA 17

Vrsta živine

Zivino-

Stevilo GNZ

Ste-vilo

rejska Skupaj h

«Lia GNZ ^eT. gospo'

površ, darstvo

I. KONJI

II.GOVEDO 40 31,90

teleta do 6 mes. 4 0,15 0,60

teleta od 6-12 mes. 3 0,30 0,90

junice do 2 let 2 0,70 1,40

govedo nad 2 leti 8 0,70 5,60

krave 21 1,00 21,00

voli 2 1,20 2,40

III.SVINJE 58 9,76

pujski do 3 mes. 8 0,02 0,16

pujski 3-6 mes... 22 0,10 2,20

prašiči 6-12 Jaes. 20 0,25 5:00

svinje, meroasci 8 0,30 2,40

IV.PERUTNINA 250 3,75

kokoši 250 0,015 3,75

S K U P

45,41

0,67 1,59

0,21 0,48

0,07 0,18

0,93

P 2^

c 5c,

- 328 -

V primerjavi s stanjem živine na celotnem obravnavanem po-dročju in v nekaterih katastrskih občinah je v Goričaku dobro, saj pride na gospodarstvo povprečno 2 glavi goveje živine, skoraj 3 svin,jski rilci in 12 kokoši, oziroma skup-no 2,27 GNŽ, kar vse je nad povprečjem. Je pa to stanje se-veda še daleč od rentabilnega gospodaroenoa, Kljub nekoliko boljšemu stanju živine pa podrobna analiza popisa pokaže, da imajo vaa srednja gospodarstva /5-8 ha/ povprečno samo po eno kravo, zato pa povprečno po 4 svinjske rilce. V sku-pini A pride na eno gospodarstvo povprečno 2>0 BNŽ, v sku-pini B 1,6 in v skupini C 1,3 GNŽ,

Zakl.juček

1. Goričak je primer haloškega naselja, kjer so odlični pri~ rodni pogoji za gojitev vinske trte že v davni preteklosti pripomogli, da je tu nastala dominikalna in meščanska posest ter da so tudi nižinski kmetje s sosedne Hrvaške postali tu sogorniki. Haloški domačin je posedoval le manjši del zemlje in še manjši delež vinogradov, obdeloval je pa kot viničar in dninar tujo zemljo za revno plačilo. Do osvoboditve se je stanje stalno slabšalo. Po osvoboditvi je prišlo do koreni-tih sprememb, ki sicer niso povečale posesti domačih pri-vatnih kmetov, temveč je z organizacijo družbenega posestva prešla skoraj vsa ostala posest v upravljanje bivsim vini-čarjem in kocarjem. Najbolj izkoriščan sloj kmečkega prole-tariata je postal svoboden proizvajalec - upravljalec. Sto-letna krivica je bila popravljena.

2. Tej socialni spremembi je sledila tudi gospodarska. Sta-ri vinogradniški sistem na kol z vrstami po pobočju nsvzdol in motično obdelavo je zamenoal sistem teras s strojno obde-lavo# Za vedno so odšli v zgodovino razparcelirani in ralič-no negovani privatni vinogradi, nadomestila jih je velika vinogradniška celota. Pretežni del Goričaka že kaže novo

- 329 -

zunanjo podobo, povsem drugačno od prejšnje. Ti novi vino-gradi bodo dajali povprečno 4 krat več pridelka, ki bo tu-di po kakovosti boljši, sa

3. Ob tem novem proizvodnem procesu in življenju je način življerga in dela preostalih kmetcv še bolj reven in absur-den, saj je v kričečem nasprotju s tistim, kar se dogaja samo nekaj korakov od njih. Sodim, da je njihova ekonomska -in socialna perspektiva v čimprejšnoi vključitvi njihovih kmetijskih površin v moderni proizvodni proces, ta pa terja obnovc vinogradov in sadovnjakov ter intenzifikacijc živi-noreje. Zdi se ni, da je ekonomsko opravičljiva le ena pot. Kmetijski kombinat ima tu svoje dobrc crganizirano delcvi-šče, ki zaoemo že blizu 50 % vseh površin in 64- % vseh vino-gradov. Z najmanjšimi sredstvi je nogoče delovišče povečati in proizvodni proces še bolj racionalizirati. Izbrati pot organiziranega proizvodnega scdelovanja, cdkupa ali zakupa je vprašanje notode pristopa k rešitvi 1ega probleina. Prepri-čan sem, da bo ta misel v nekaj lotih realizirana, saj bo takrat šele dckončan proces, ki se je začel leta 194-5« S ten pa bo v Goričaku tudi končana doba stcletnega trpljenja in pomanjkanoa.

- 3?0 -

PARADIZ

Uvod

Earadiž je povsem agrarno naselje z absolutno prevladujočo do-mačinsko posestjo. Leži v območju kra«jevnega urada Cirkulane, tako da s svojim oužnim koncem meji na zagorsko naselje Zaluž-je. Obsega ozemlje dveh vzporedno potekajočih, meridiansko usmerjenih, enotno uravnanih in na ouSu °b hrvaški meji se spajajočih slemen, ki ju loči ozka dolina - grapa brezimenske-ga potoka - jarka, ki s.e na severu ob izteku slemen izliva v Belico. Vzhodna in zahodna meja pa ne potekata po dolinah ali celo potokih, kot je to običajno, temveč menjaje se po vznožju in pobočju, tako da se nekafjkrat približa celo slemenu. Tako pripadata vzhodno pobočje vzhodnega in zahodno pobocje zahodne-ga slemena le deloma v katastrsko občinb Paradiž. VČasih sta ncsili slemeni uradni naziv Veliki in Mali Paradiž, medtem ko so domačini uporabljali samo enoten naziv Paradiž, ki je danes tudi uradno uveljavljen. Katastrska občina Paradiž meri 240,79 ha.

Naselje je oddaljeno od agrarno-upravnega mikrocentra Cirkula-ne 2 km, od občinskega sredibČa Ptuj pa 17 km. Z obema ga po-vezuje cesta III. reda Borl-Cirkulane-Florjan-Višn

Paradiž je izrazito slemensko naselje razložene cblike z neko-liko gosteje posejanimi hišami v severnem in redkeje v Južnem delu. To velja za obe slemeni.

- 331 -

V severnem delu so prevladovala že pred 14-0 leti manjša pose-stva, v južnem pa se je vse do danes obdržalo nekaj večjih kme-tij. Stevilo hiš je do leta 1890 naraščalo, nato pa je začelo padati. S c h m u.t z navaja 83 hiš, od teh 52 nastanjenih. Leta 1869 so bile 104, leta 1890 pa so jih našteli 131. Leta 1931 sta bili 102, leta 194-8 82 in leta 1961 ena več. Pri gi-banju prebivalstva je slika nekolika drugačna. Za leto 1822 jih navajajo 204, leta 1869 pa že 348. Leta 1900 jih je bilo 356 in lota 1931 357. Pri štetju 1948 so jih našteli 389 in s

tem je bil dosežen višek. Pri naslednjem štetju Je bil manj

p samo eden, leta 1961 pa so jih našteli samo 346. V obdobju

med leti 1953-1963

Frirodno okol.je

V zgornjein pliocenu enotnc uravnan hrbet meridianske sneri je brezineni potok s svojo regresivno erozijo zarezal ozko doli-

nc in ustvaril tako dve vzpcredni sleneni, ki scdita v I. ni-

4 vojno skupinc uravnav v Halozah. Pripadata torej prevladujo-

či uravnavi v Vinorodnih Halczah. Nekaj nad 2 kn dolgi slene-ni se rahlo dvigujeta od severa proti jugu, od 290 - 320 in nad-aorske višine. Iz vršine grebenastega prečnega profila so dvi-

1 C. Schmutz: Histcrisch - Topographisches Lexikon/

2 Vsi pcdatki o prebivalstvu sc iz rokopisnih tabel izdelanih na osnovi popisov prebivalstva v letih 1869» 1880, 1890,1900, 1910, 1931, 1948 in 1958; za zadnje štetje pa iz nateriala popisa prebivalstva leta 1961 - Zavcd za statistiko SRS Ljubljana.

3 Podatko c odseljevargu sen dobil iz kartoteke odseljenih na krajevnen uradu Cirkulane.

4 B. Belec: Morfclcgija Haloz..., str. 181.

- 3J2 -

guje nekaj rahlo zaznavnih vrhov. Notranji, k brezimenemupoto-ku nagnjeni pobočji sta precej strmi in vzdolž nagiba sorazmer-no slabo razrezani v sistem grap in reber, kar kaže, da je re-gresivno erozijski proces mlad. Zunanji pobočji sta nekoliko živahnejše razrezani, vendar je tu precejšna razlika med vzho-dnim in zahodnim slemenom.

Vzhodno pobočje vzhodnega slemena ima proti dolini Belice blag nagib, ki se poveča ob izteku, kot je to običajno na vsem po-dročju Vinorodnih Haloz, in dokazuje, da je sedanje obdobje bočne erozije sorazmerno kratko. To pobočje je živahno razre-zano in tvori voč vzporedniško potekajočih reber z vmesnimi grapami, kar ustvarja živahno menjavo smeri in nagibov povr-šinskih ploskev s tem pa hitro se menjajočo lokalno mikrokli-matsko okspozicijo. Na zahodnem pobočju, ki je strmejše, so ti mikroelementi vzpetosti manj razviti, pobočje torej slabše razrezano, slemena kra^ša in grape ožje. Takšno prepletanje ana - in katamorfnih elementov pobočja /za izoblikovanje para-morfnih so rebra prekratka/ je neposredno vplival na izrabo zemljišča. Celctno vzhodno in zahodno pobočje je nad 270-280 m nadnorske višine s kratkiini prekinitvami/ zasajeno z vinsko trto. Isto velja za južna pobočja rebri. Večina vinogradov ina tako vzhodno oziroma zahodno lego, zato v Paradižu ni prvoraz-rednih, temveč so samo drugorazredne vinogradniške lege. Le najhna uleknjena porebrja anfiteatralnih oblik v stiku sleme-na z rebri so soncu bolj izpostavljena. Sleinenski del obeh pobočij je torej ugcden za ureditev vinogradniških celot kot osnovnih agrarno-produkcioskih površin, ki se bodo s kratkimi odrastki lahko nadaljevale na južna pobočja rebri. Fod slenen-skinii vinogradi sc na pobočjih z blažjini nagibi orne cgive, sicor pa njive - lazi in še pogosteje sadcvnjaki in večji pa-šniki, ki jih je v Paradižu precej! Severna pobcčja rebri so zaraščena z gozdon. Takšni prirodni pogoji, ki so ustvarili ugodnejše agrrrno - produkcijske raznere na zgcrnjen in sred-njen delu pobcčja so privabili človeka na višino zatc Je pose-

1 C. Mslovrh: 0 netodi geoinorfološke. ... str. 22.

- 333 -

litev tu izrazito slemenska. Talne razmere so zadovolrjive, če-prav je zemlja ponekod nekoliko bolj ilovnata in težka. Dolina med obema slemenoma je v zgornjem delu zelo ozka, sicer pa po-krita z mlajšimi ilovnatimi nanosi in na nekaterih mestlh za-močvirjena. Danje dno je zato v celoti pad drugorazrednim trav-nikom.

Paradiž sodi v ožji cirkulanski klimatski okoliš, ki je za go-jitev vinske trte ugoden in ga le mikroklimatske razmere /me-r.idianska slemenitev in zato prevladujoče vzhodne in zahodne vinogradniške lege/ uvrščajo med drugorazredne vinogradniške rajone.

Zemltjiške kategorije in socialao posestne razmere leta 1824

Katastralna občina Paradiž je merila 240,39 ha. Na slednjo je odpadlo 6,15 ha poti, vode in močvirij« Ostalih 234,24 ha zem-ljišča so obsegale zemldiške kategorije kot sledi. /KF 1/

NASELJE PARADIŽ ' TABELA 1

Zemljiške kategorijo v ha in % - 1824

N+V T S Vi P G Ne St Sk

45,24 56,69 - 1,52 234,24 19,4 24,2 - 0,7 100

Največji del površine so zavzemale njive, od katerih je veči-na ležala na strmih pobočjih in so se dale obdelovati samo z motiko. Sledijo gozdovi, ki so pokrivali na severu manjše kr-pe osojnih pobočij reber, na JUSU Pa večji kompleks, ki se je vezal z gozdovi Medribnika. Na tretjem mestu so bili vinogra-di, ki so obsegali 21 % vseh površin, tako da je sodil Paradiž med najbclj vinogradniške katastrske občine. Pašnika Je bilo sorazmerno preceg, travnika pa malo, sicer pa za pcšton trav-

ha 65 11, 24 4 ,60 49 ,^9

% 27 ,9 4, 7 2 ,0 21 ,1

rsi:^odatki za leto 1824 so izpisani in preračunani iz fran-ciscj^jskega katastrskega elaborata - Državni arhiv SRS Igu-bld

- ?3t -

nik tudi ni prostora. Po navedenih površinah sadovnjakov je Paradiž med bogatimi.

Zemljo so posedovali kmetje domačini, tisti iz sosednih nase-lij /predvsem dolinski kmetje iz Medribnika in Pristave/, Fo-lanci in meščani. /KP 2/

NASELJE PARADIZ TABELA 2

Lastništvo med vsemi površinaini - 1824

Površino - ~ ~ I ~ ~~ število D H P 0 Sk posestnikov_______________________________________

ha 173 ,25 34 ,78 17 ,72 8 ,49 234,24

% 74 ,0 14 ,8 7 ,6 3 ,6 100

število 61 29 19 5 114

% 54 25 17 4 100

Haloški posestnifci so skupaj posedcvali 88,8 % vseh površin, torej so b.ili absolutnc premočni. Z izjsno enega pcsestnika %% sos^dnega naselja /ta je posedoval 13,06 ha vse zenlje in samo QV32 ^a vinograda/ so iineli le-ti inajhne površine, saj jih je iinelo samo 7 nad 1 ha površin. Tudi Polanci so ineli majhna posestva. Največje je merilo 3,76 ha, 11 ali 58 % pa pod 0,50 ha. Najmanjše celo eamo 0,11 ha. V skupini "ostali" je posedoval ptujski meščan posestvo v izmeri 6,17 ha ali 72 % posesti celotne skupine. Ostali štirje so imeli skupno nekaj več kot 2 ha posesti.

TABELA 3

Nekoliko na slabšem kot pri vseh površinah so bili haloški kmetje pri vinogradih, vendar so imeli skupno 83, 5 % vseh vinogradov, samo 2 domačina - koČarja nista imela vinograda, 14 ali 24 % pa jih je bilo, ki so posedovali vinograde manjše od 0,20 ha. Najmanjši vinograd je obsegal komaj 0,05 ha, naj-večji pa 1,37 iia. Samo en domačin je imel vinograd v sosedni

1 Schmutz navaja, da so imeli v Paradižu samo 35 krav, volov pa sploh ne omenja.

- 335 -

N..SELJE PARADIŽ TABELi. 3

Lastništvo nad vinogrsdi v ha in % - 1824

D H P 0 Sk ha

32 ,85 8, 37 5 ,59 2 ,68 49,49

68 ,4 17, 1 11 ,3 5 ,2 100

katastrski občini, Povprečna velikost vinograda domačinov je bila 0,52 ha in so bili tako nad povprečjem colotnih vinorod-nih Haloz. Občutno manjši so bili v povprečju vinogradi kne-tov iz sosednih naselij - 0,31 ha. Trije vinograda sploh niso imeli, 13 ali 48 % pa jih je posedovalo vinogr?.de nanjše od 0,20 ha. Najinanjši je neril celo samo 0,03 ha, a najvecji 1,87 ha. Še manjše vinograde so ineli Folanci - v povprečju so mcrili konaj 0,29 h&. 2 Polanca vinograda sploh nista ine-la, 8 vinogradov pa je nerilo pod 0,20 ha. Ptujski noščan je posedoval največji vinograd v Paradižu - neril je 1,77 ha, ostalih pet pa je skupaj inelo 0,91 ha.'

NASELJE Pi.R.iDIZ .. TABELA 4

Socialno pos>3stne kategorije domačih posestnikov - 1824 )-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 J*

0-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 ^d Sk

štev. 16 18 7 3 3 7 4 3 61 % 26,3 29,6 11,4 4,9 4,9 11,4 6,6 4,9 100

Ob cbravnavi ostalih skupin smo že ugotovili, da jo prevlado-vala v Paradižu najhna posest. TABELA 4 to spoznanje sano še potrjuje. 34 posestnikov, ki so ineli nanj kot 1 ha posestva, sneno inenovati kočarje, to pa poneni, da so kočarji po števi-lu prevladcvali, saj sc predstavljali nad 50 % vseh posestni-kov. Če ten prištejeno še 10 posestnikov s posestjo 1-5 ha,

- 336 -

potem moramo ugotoviti, da je bilo najhnih posestnikov 7-7il %•> kar je tudi za Haloze, ki so sicer znane po drobni posesti, ne-kaj izjemnega. Fodrobna analiza skupine od 0-0,5 ha

Čeprav je bila v razliko od Goričaka ali Belskega vrha zemlja in tudi vinogradi pretežno v lasti donačincv, zaradi razdrob-ljene posesti njihov gospodarski polcžaj ni bil ugoden. Ob tak-šnen stanju so ineli "nanoštniki" dosti in lahkega posla.

Zeitljiške katepnpri.je in socialno posestne razmere leta 1963

Pc katastrskih podatkih v začetku leta 1963 je nerilo ozenlje katastrske občine Paradiž 240,79 ha. Od tega je cdpadlo na pota, vode in ročvirja 5>27 ha, tako da so obsegale zenljiške kategorije 235,51 ha. /KP 3/

1 /0,40 ha razlike s stanjen leta 1824 je rezultat odstopanj pri preračunavanju./

- 337 -

NASELJE PARADIŽ TABELA 5

Zemljiške kategorije v ha in % - 1963

N+V T 3 Vi P G Ne St Sk

ha 49,40 16,04 8,17 41,05 63,52 55,22 - 2,11 235,51 % 21,0 6,8 3,5 17,4 27,0 23,4 - 0,9 100

V primerjavi z letom 1824 lahko ugotovimo, da so se obdeloval-ne površine bistveno zmanjšale, travniške pa¦skoraj za toliko povečale, kar se v glavnem ujema s premiki na celotnem področ-ju Vinorodnih Haloz. Najobčutnejše so se zmanjšale njive, za 18 ha ali celih 26 %. Na drugem mestu so vinogradi z 8 ha ali 16 %. Površine sadovnjakov so se povečale za 4 ha ali 100 %, Travnik se je povočal za 5 ha ali 50 %, pašnik pa za 17 ha ali za 37 %. Tudi gozdne površine so se povečale za 2 ha. Na račun vinograda so se povečali predvsem sadovnjaki in pašniki, ned-tera ko so nekdanje njivske površine spremenjene v travnik in pašnik. Povečanje travnih površin je nedvomno narekovalo zvi-sanje števila govedi, ki je bilo nekoč minimalno.

NASELJE PA RADIZ TABELA 6

Lastniš tvo nad vsemi površinami - primerjava 1824-1935 2-1963

Leto D H P 0 KK Sk

1824 ha % 173,25 •74,0 34,78 14,8 17,72 7,6 8,49 3,6 234, 100 .24

1935 ha % 166,71 70,7 19,84 8,4 10,12 4,3 39,18 16,6 - 235, 100 »85

1963 ha % 197,59 83,9 13,92 5,9. 10,84 4,6 0,95 0,3 12,21 5,3 235, 100 »51

/Vsi podatki za leto 1963, ki jih navajam so preračunani iz podatkov katastrskega elaborata pri Katastrskem • uradu v Ptuju-./

/Vsi podatki za leto 1935, ki so navedeni v T..BELAH 6, 7, 8, 9, 10 in 11, so vzeti iz neobljavljene Žgečeve študijo -Haloze./

- 338 -

Do leta 1935 so v e tri prve skupine izgubile zemljo, ki so jo pokupili predvsem ptujski meščani. Posebno občutno je zmanj-šanje posesti pri kmetih iz sosednih naselij. Kot izjemo pa lahko ocenimo zmanjšanje deleža Folancev. Ti so v glavnem pro-dali.vinograde v času, ko jih je uničila filoksera, meščani pa so začeli prvi obnavljati in takrat so povečevali svoje po-vršine. Fodobno se je zgodilo tudi s kmeti iz sosednih nase-lij. V krizi pred obnovo so prodajali zemljo izven matičnega posestva. /KP 3/

NASELJE PARADIŽ TABELA 7

Lastništvo nad vinogradi - primerjava 1824-1935-1963

Leto D H P 0 KK Sk

1824 ha % 32,85 66,4 8,37 17,1 5,59 11,3 2,68 5,2 49,49 100

1935 ha % 27,15 56,4 3,18 6,6 3,88 8,1 13,91 28,9 48,12 100

1963 ha % 35,60 86,7 2,82 6,0 2,55 6,2 0,08 0,2 - 41,05 100

Do leta 1935 opazimo v bistvu isti proces kot smo ga pokazali prej tudi pri vsej zemlji. Na račun prvih troh skupin se je poveč-aLa površina vinogradov skupine "ostali", kjer so abso-lutno prevladovali ptujski meščani. Majhne krpice kmečkih vi-nogradov so združili v večje vinogradniške parcele.

Po osvoboditvi so tudi v Paradižu doživeli spremembe, ki so jim botrovali odlok AVNOJ o zaplembi imovine okupatorjevih. so-delavcev ter zakona o agrarni reformi in odpravi viničarskih razmerij. Rezultat pa je ncčno drugačen kot npr. v Goričaku ali Majskem vrhu, tc še posebej velja za vinograde. Skupina "ostali" je bila skoraj v celoti likvidirana. Ostala str. samo dva posestnika, oba domačina, ki sta se izselila /eden živi v

- 339 -

Senovem, drugi pa v sosednem Zalužju na hrvaški straniA Po-lanci so na videz svojo posest v celoti obdržali, oziroma je nekaj celo izgubili. Res pa so pred vojno posest še nekoliko povečali, ob izvajanou zakona o odpravi viničarskih razmerij paizgubili nekaj vinogradov /v Paradižu so bili obravnavani štirje primeri viničarskega razmerja/. Kmetje iz sosednih na-selij so izgubili zemljo v glavnem že pred vojno. Domačini so pridobili 31 ha površin, med njimi tudi 8 ha vinogradov. Druž-bena lastnina je pridobila 12,21 ha površin in leta 1963 ni imela nobonih vinogradov. Majhne krpe, ki so jih dobili pri odpravi viničarskih razmerij, so prodali ali zamergali v aron-dacijskem postopku. Kako je prišlo do takšnega stanja?

Na obnočju " današnjega krajevnega urada Cirkulane leta 194-5/4-6 ni bilo ustanovlrjeno državno posestvo. V Paradižu je bilo do-sti agrarnih interesentov, in ker je prebivalstvo v času NOB množično sodelovalo, so dobili viničaroi in drugi agrarni in-teresenti zemljo v trajno last. Nastala so nova gospodarstva, nekateri kočarji so postali majhni kmetoe. Zemlja se je vrni-la nazaj tistim, ki so jo nekoč izgubili. Od 12,12 ha posesti Kmetijskega kombinata Ptuj je 11,48 ha gozdov. Leta 1963 ni imelo vinogradov: 9 kmetov domačinov, 2 kmeta iz sosednih na-selij ter 2 Polanca.

NASELJE PARADIZ TABELA 8

Pcvprečna velikost domačih gospodarstev in posesti ostalih v ha - primerdava 1824-1935-1963

Leto D H P 0 KK Sk

1824 2 ,84 1,19 0,93 1, 69 - 2 ,11

1935 2 ,60 0,99 0,84 35 - 2 ,29 "

1963 2 ,38 0,71 0,60 o, 48 12,12 1 ,86+

/+ni upoštevana družbena posest!/

- 340 -

Povprečna velikost gospodarstev prvih treh skupin je v obeh razdobjih doživela zmanjšanje, ki pa je sorazmerno majhno, saj znaša v 140 letih 0,3 ha. V vsem času je izjemno nizko povprečje velikosti gospodarstev domačinov, ki je manjše kot npr. v Dolanah in Goričaku. Skupna povprečna posest haloških kmetov /D+H/ znaša 3,09 ha in Je bistveno manjša kot povpreč-je za Vinorodne Haloze, ki znaša 4,46 ha. Močne spremombe je doživljala skupina "ostali", ki se je najprej na racun osta-lih treh povečala, sedaj pa je nepomembna.

V razdobju 1824-1935 je skupno število posestnikov padlo in to zaradi zmanjšanja števila posestnikov iz sosednih haloških

NASELJE PARADIŽ TABELA 9

Število domačih gospodarstev in drugih posestnikov - primer-java 1824-1935-1963

Leto D H P 0 KK ok

stev.

1824 o/ 70

štev.

1935 /o

štev.

1963 %

61 29 19 5 - 114

54 25 17 4 - 100

64 20 12 9 - 105

62 19 11 8 - 100

83 18 18 2 1 122

67 15 15 2 1 100

naselij ter Folancev. Njihovo posest so pokupili "ostali", zato se je tudi skupno povprečje velikosti gospodarstva v tem obdobju povečalo /TABELA 8/. V novejšem obdobju pa i}0 šte-vilo domačinov močno poraslo, povečalo pa se je tudi šttvilo Folancev. Število prvih se je povečalo po osvoboditvi, Polan-cev pa v glavnem že pred lotom 1941.

1824 0,54

1935 0,47

1963 0,43

/0,48/

- 341 -

NASELJE PARADIZ TABELA 10

Povprečna velikost vinogradov v ha - primerjava 1824-1935-1963

Leto D H P 0 Ak Sk

0,32 0,33 0,53 - 0,30

0,26 0,39 1,7^ - 0,38

0,16 0,14 0,08 - O^1

/0,18/ /0,16/ /0,08/ - /0,38/

Če smo ugotovili, da Paradiž izstopa s svojo bistveno manjšo povprečno posestjo haloških kmetov, potem to pri povprečni ve-likosti vinogradov ne drži, ampak je celo narobe. Povprečna velikost vinograda domačega kmeta je za 0,08 ha večja, kot je povprečje za Vinorodne Haloze. Tudi splošno povprečje je v Pa-radižu za 0,09 ha večje, kot je povprečoe vinograda na celot-nem obravnavanem področju brez vinograciov družbenega posestva.

Dosedanja analiza nam je pokazala, da $e Paradiž danes trdno v rokah kmetov-domačinov. Nekateri podatki pa so nam že naka-zali tudi njihovo gospodarsko moč, ki ni videti posebno veli-ka. Nadaljno proučevanje nam bo to starge osvctlll©.

V primerjavi s procesom spreminjanja socialno posestnih katc-gorij v Goričaku in Dolanah se nam kaže Paradiž tudi v tem primeru v drugi luči. V obdobju med 1824-1935 se Je zmanjša-lo število kočarjev za 3, močno pa se je povečalc število ka-tegorije 1-2 ha in 2-5 ha. To povečanje je nastalo z delitvi-jo gospodarstev kategorij 5-10 ha in ker sc se nekateri kočar-ji z dokupcm cziroina priženitvijo pomaknili med majhne kmete. S tem pa Je večina gospodarstev še vedno obsegala pod 2 ha /44 ali 69 %/ in predstavlja dejansko zboljšanje strukture le

1 /Podatki so izračunani na število vseh posestnikov, tisti v oklepaju pa samc na tiste, ki imajo vinograde!/

- 5*2 -

3 %. Eno gospodarstvo iz kategorije 8-10 ha se oe pomaknilo v najvišjo kategorijo,

NASELJE PAEADIŽ TABELA 11

Stevilo gospodarstev domačinov po socialno posestnih katego-rijah - primerjava 1824-1935-1963-1964 X

Leto 0-0,5 0 ,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 nad 10 Sk

1824 16 18 7 3 3 7 4 3 61

1935 31 13 9 7 4 64

1963 9 13 24 8 15 11 2 1 83

1964 8 10 24 8 12 11 3 1 77

Po osvoboditvi se je število kočarjev še zmanjšalo predvsem na račun zemlje ia sklada agrarne reforme, v zadnjem letu pa še nadalje z odkupom manjših parcel, ki jih je prodajal Kme-tijski kombinat Ptuj. Od štirih gospodarstev nad 10 ha se je obdržalo samo eno. Ostala tri so razpadla in povečala števi-lo v skupinah 3-5 ha in 5-8 ha. Zanimivo je, da so se v zad-njih letih nekatera kočarska gospodarstva z ženitvami zdru-žila in da so nekateri, ki so se stalno zaposlili izven doma-čega kraja odselili in svojo posest prodali^ Tako lahko tudi razumemo zmanjšanje števila gospodarstev v letu 1964. V celc-ti je Jasno izražena tendenca premika k sredini, saj se je število gospodarstev v velikosti od 2-8 ha v odnosu na leto 1824 povečalo do leta 1964 od 13 na 31» Kljub teinu pa imajo najnižje kategorije 0-2 ha še vedno večinc, toda padle so na 54 %. /KP 5/

Čista kmečka gospodarstva so po številu krepkc v večini. Res

1 /Vse podatke v TABELAH 11, 12, 13, 14 in 17 sein dobil iz podatkov popisa kmetijskih gospodarstev Januarja 1964./

- 54$ -

proizvodrge na teh površinah ne morejo živeti. Friložnostno se zaposlujejo pri sosedih in živctarijo. Večinoma so to sta-rejši ljudje.

NASELJE PARADIZ

TABELA 12

Število gospodinjstev po gospodarski dejavnosti in socialno posestnih kategorijah - popis 1964-

Soc, pos. B C Sk

kateg. štev . % štev . % štev • % štev. %

0-0, 5 8,2 1 5,9 3 27, 3 8 10,4

0,5- 1 5 10,2 2 11,8 3 27, 3 10 13

1 - 2 .14- 28,6 7 41,2 3 27, 3 24 31,2

2 - 3 6 12,2 1 5,9 1 9, 1 8 10,4

3 - 5 8 16,3 3 17,6 1 9, 0 12 15,6

8 8 16,3 3 17,6 - - 11 14,3

8 -10 3 6,1 - - - - 3 3,8

nad 10 1 2,1 - - - - 1 1,3

SKUP AJ: 49 100 17 100 11 100 77 100

63,6 % 22,0 % 14,4 % 100 %

NASELJE PARADIŽ TixBELA 15

Areal gospodirgstev po gospodarski dejavnosti in socialno po< sestnih kategorijah v ha.

Soc, ,pos B c Sk

kateg. ha % . ha . % . .ha : ha

0-0, ,5 1,30 0,8 0,48 1.1 1,06 8,7 2,84 1,3

0,5-1 3,57 2,3 1,94 4,4 1,66 13,7 7,17 3,3

1 - 2 19,15 11,7 10,10 23 3,98 32,8 33,23 15,1

2 _ 3 15,58 9,5 2,01 4,6 2,09 17,2 19,68 8,9

3 - 5 33,98 20,7 11,22 25,5 3,36 27,6 48,56 22,1

5 - 8 51,92 31,7 18,18 41,4 - - 70,10 31,9

8 - 10 27,09 16,5 - - - - 27,09 12,3

nad 10 11,21 6,8 - - - - 11,21 5,1_

SKUPAJ: 163.30 100 43,93 100 12,15 100 219,88 100

74,5 %

20,0 %

o/

100,0 %

- 344 -

Skupina A poseduje 3/4 vse zemlje. Pri tem moramo ob ugoto-vitvi, da v Paradižu prevladuje domača haloška posest, dosta-viti še novo, da je ta posest še trdno kmečka, da so še vedno upira novemu času ter živi svoje dokaj patriarhalno in neza-vidanja vredno skromno življenje. 12 gospodarstev z nad 5 ha zemlje ima 55 % vse zemlje te skupine.

Način izrabe tal

Paradiž ima kmetijske površine, kakršne prevladujejo v pretež-nem delu Vinorodnih Haloz. Po svoji prevladujoči domačinski posesti pa je tipičen predstavnik osrednjih in južnih prede-lov. Od celotnih površin, ki jih posedujejo domačini, zavze-majo kmetijske površine 75 %• Absolutno prevladujejo travne površine, ki obsegajo nad 50 % vseh kmetijskih površin, pri tem pa ima travnik povsem podrejeno vlogo. Obdelovalne povr-šine si skoraj na polovico delijo njive in vrtovi ter vinogra-di in sadovrgaki. Proizvodnja je primitivna. Poljedelska in deloma živinorejska sta usmerjeni v zadovoloevanje lastnih po-treb. Rednega triletnega kolobarja ne izvajajo stalno, temveč na svcjih skromnih njivskih površinah pridelujejo po možnosti vse, kar potrebujejo za lastno prehrano. Pri ten pa večino krušnega žita ali kruha kupujejo. Med njivami in vinogradi je stalen boj, kdo bo dobil tisto malo gnoja, ki ga pridelajo. Dejansko ga je premalo, da bi pošteno pognojili samo ene povr-šine. Delovne sile je dovolj in je zemlja v -celoti intenzivnc obdelana, čeprav je glavno proizvodno orodje motika.

Pri 83 kmetijskih gospodarstvih v Paradižu so leta 1960 ob kmetijskem popisu našteli 7 plugov, 8 bran, 2 vejalnika, 64 nahrbtnih vinogradniških škropilnic, 36 stiskalnic za grozdje in 14 kotlov za žganjekuho. Res siromašen inventar! Škoda, da niso popisali motik in krampov. Teh bi našteli lepo število. Pluge in brane imajo seveda samo večji kmetje, ti namreč pose-dujejo tudi večino njiv, ki jih je mogoče orati. In ker obde-lujeoo vinograde izključno z notiko, najbrž ne bomo preveč

- 345 -

grešili, če imenuoemo takšno proizvodnjo "motično". Tudi vozo-ze premore le nekaj večjih gospodarstev, sicer pa znosijo gnoj v vinograd in na njive ter pridelke domov na hrbtu v košu in brenti. Zbadljivka, da prinesejo mlademu Haložanu vile Rojeni-ce ob rojstvu motiko in koš, torej ni neutemeljena.

Opozorili smo že na tendenco krepitve sredine, ki jo TABELA 14 še posebej lepo kaže. Gospodarstva med 3-8 ha zavzemajo 50-60

NASELJE PARADIZ

TABELA 14

Struktura posesti po socialno posestnih skupinah domačinov v ha - 1964

Soc.pos. kategor. N+V 8 Vi T+P G Ne Sk

0-0, ,5 ha % - 0,33 4,0 1,78 5,8 0,69 0,8 - - 2,80 1,24

ha 0,85 0,39 1,65 3,06 0,30 - 6,25

0,5- -1 % 2,3 4,7 5,4 3,5 0,6 - 2,85

ha 5,63 0,95 7,84 12,20 - 5,11 0,16 31,89

1 - 2 % 14,9 11,4 25,7 13,8 10,2 3,1 14,50

ha 4,21 0,10 4,03 5,94 4,30 - 18,58

2 - 3 % 11,2 1,2 13,2 6,7 8,6 - 8,45

ha 7,41 3,34 5,50 20,90 10,99 1,38 49,52

3 - 5 % 19,6 40,1 18,0 23,7 22,0 26,4 22,52

ha 12,86 1,22 5,85 31,57 17,51 2,06 71,07

5 - 8 % 34,1 14,6 19,2 35,8 35,1 39,5 32,32

ha 3,88 2,00 2,91 9,04 9,11 1,62 28,56

8 -10 % 10,3 24,0 9,6 10,2 18,3 31,0 12,99

nad ha 2,88 7,6 ¦• 0,92 3,1 4,85 5,5 2,56 5,2 - 11,21 5,10

ha 37,72 8,33 30,48 88,25 49,88 5,22 219,8$

% 17,2 3,8 13,9 40,1 22,7 2,3 100

% vseh zemljiških kategorij z izoemo vinogradov. NJivskih povr-šin imajo tudi večji komaj po dober ha,^zato pa so okrog 3 ha

- 346 -

travnih površin. Vinogradniških površin imajo gospodarstva z nad 8 ha povprečno po 0,92 ha, medtem ko jih ima kategorija 5 - 8 ha gospodarstev samo še povpreČno po 0,50 ha. Gozdov ima-jo več le večja gospodarstva.

NASELJE PAKADIZ

TABELA 15

Izraba kmetijskih površin, ki jih posedujejo domačini /164, 78 ha/1

Kmetijske površine ha % njivskih površin kmetijskih površin % od skupin A, B, C -II., III

I. Njive in vrt 37,72 — 22,88 —

A - - Ekstraktiv-ne kulture 11,00 29,17 6,67 100,00

pšenica 6,00 15,91 3,64 54,55

rz 2,00 5,30 1,21 18,18

ječmen 3,00 7,95 1,82 27,27

B - - Intenzivne kulture 25,52 67,65 15,48 100,00

koruza 14,00 37,11 8,50 54,86

krompir 9,00 23,86 5,46 35,27

zelenjava 2,52 6,68 1,53 9,87

C - - Strukturo-tvorne kulture 1,20 3,18 0,73 100,00

lucerna 1,20 3,18 0,73 100,00

II, . Trajni nasadi 38,81 - 23,56 100,00

sadovnjak 8,33 - 5,06 21,46

vinograd 30,48 - 18,50 78,54

II, . Trajne ta?av^N ne površine NS.8^,25 53,56 100,00

travnik 18,N80 - 11,41 21,30

pašnik 69,45 — 42,15 78,70

Podatke o izrabi kmetijskih površin in gospodarskih razme-rah posostnikov sem vzel iz materiala januarskega popisa kmetijskih gospodarstev in ugotovil s terenskim kartiranjem,

- 347 -

Na rgivah močno prevladujejo žitarice, saj zaseoejo z ngimi 70 % njivskih površin. Doma skušajo prideli čimveč kruha! Ko- . ruza je s 60 % površin pod žitaricami trdno na prvem mestu. Večino pridelka porabijo za prehrano. Letni donos zelo niha, ker jo na bregovitih njivah prizadenejo poletne suše, prav ta-ko pa ji v ilovnati zemlji tudi prevelike pomladne mcče ne sto-rijo dobro. Na drugem inestu je pšenica, sledi pa ječmen - si-romakov kruh. Med ječmen in rž, ki preo dozorita, sejejo po navadi korenje, ki ga iinajo za vzrejo prašičkcv. Hektarski do-nosi so na slovenskem in nekoliko nad jugoslovanskim povpreč-jem. Poleg žitaric oe važna rgivska kultura le še krompir, ki pa v težki ilovnati zemlji ne daje velikega pridelka. Precej sadijo zelja* medtem ko je fižol izrazito vmesna kultura. Ne-kateri sadijo zelje in fižol tudi med redke trte starih vino-gradov. Za sclatc pa Je to več ali inarg pravilo, saj je pravih vrtov zelo nalo. Tudi tu sadijo iaed koruzo buče, fižol in scnč-nice. Bučno seine zamenjajo za olje. Ce izvzanemo nekaj sončnic in buč kot vmesnih kultur, drugih industrijskih rastlin ne go-

Za sadjarstvo srno omenili, da je bilo že leta 1824 bolj razvi-to kot v večini cstalih katastrskih občinah. Toda kasneje ve-likega napredka ni naredilo, saj so se površine povečale konao za enkrat. Sodobnejših sadcvnjakov ni. Danes že pretežnc stari in od kaparja mocno napadeni kmeČki sadovnjaki so okrog hiš in pod vinogradi. To oe izključno visckoraslo drevje, ki daje ob pcmanjkanju nege obilnejši sad sacio vsako tretje letc. Pred na-stopom. kaparja sc ob sadnih letinah dobili za odbrano sadje le-pe dokodkf;. Danes Je ta vir dohodka skoraj v celoti usahnil. Sadje predelajc v Jabclčnik in žganje, oboje pretežno za donačo potrcšnjo, nekaj pa ga prodajc ali zamenjajc za žito s Pclanci, Med obena vcjnana precej razvito sušenje sadja /v Cirkulanah je bila za tiste čase raoderna in dokaj velika sušilnica!/ je sedaj skcraj opuščeno, ned drngin tudi zato, ker sedaj nalo-krat zakurijo veliko knečko peč. Ob zadnjein kmetijsken popisu let 1960 so našteli v Paradižu: 2308 - 1720 jablan /druga šte-vilka pcneni rcdna drevesa/, 183-122 hruškcvih, 624-418 slivo-

- 348 -

vih, 203-173 črešnjevih, 74-58 breskovih in 133-90 orehovih dreves. Preseneča sorazmerno nizko število breskovih dreves, ki so bila nekoč močno čislana. Ker sadovnjakov smotrno ne ob-navljajo, sadjarstvo dejansko nazaduje, čeprav so prirodni po-goji ugodni in bi lahko pomenilo pomemben vir dohodkov. V sa-dovnjakih potem, ko pospravijo seno, običajno pasejo.

Vinogradnišjo je v Paradižu nedvomno najpomembneoša proizvodna panoga. S trto je zasaoenih 30,48 ha ali 18,5 % vseh kmetijskih oziroma 39 % obdelovalnih površin. Povedali smc še, da sodi Paradiž med najbolj vinogradniške katastrske občine. Žal pa oe nad 80 % vseh vinogradov starih nad 60 let, torej dotrajanih in obnove nujno potrebnih. Zaradi starosti in izčrpanosti so donosi vedno nižji in že zdavnaj ne krijejo več na rentabil-nostnom računu temelo^čih stroškcv obdelave. To je tudi osnov-ni razlog, da se površine vsakc leto zmanjšujeoo in da so ne-koč strrgene vinogradniške površine pretrgane s pašniki in nji-vami. Po podatkih popisa je bilo v Paradižu 172.690 trt, od te-ga pa samo 8870 mladih, kar dokazuje, da o obnovi skoraj ne mo-remo govoriti. Vina iz Paradiža dosegajo srednjo kvalitetc, ker so tu drugorazredne vinogradniške lege /pretežnc vzhodne in za-hcdne/. Med posestniki v Paradižu jih je sorazmernc malc, ki nimajo vinograda. Med domačini 9» med kmeti iz sosednih nase-lij in Folanci po 2 in tudi agrckombinat Ptuo nina vinogradniš-kih površin,

Čeprav v Paradižu nizkega sveta pravzaprav ni, so travne po-vršine na prvem mestu. Ce jiin prištejemo sadovnjake - pašni-ke, je pod travnimi površinami 44 % vse zemlje. Večino pokri-vajo skromni pašniki po pobočjih. Travniki so v dolini med obema slenenonia ter so vlažni in celo zanočvirjeni. Travnih površin ne negujejo in jih gncji govedo, ko se po n«jih pase.

Gozdovi zaraščajo koinaj 23 % vseh površin. Pretežnc so to moč-no iztrebljeni knečki gozdovi, v katerih še redko najdemo zrc-lo drevc. V sestoju prevladujejo listavci - bukev, gaber, je-sen in hrast, vmes pa je kakšen bor. Večji gczdni kcmpleks ne~ koliko kvalitetnejših gozdnih površin «je na jugu, kjer se veže

- 349 -

na obsežne gozdove Medribnika. V severnem in osredrgem delu slemen pa so manjše gozdne ploskve omejene na severna pobočja kratkih reber. Gozdovi komaj krijejo potrebe domačega prebi- • valstva po kurjavi, za zahtevnejši gradbeni les pa so že teža-ve. K današnjemu slabemu stanju so pripomogli v preteklosti velika potrošrga drv za kurjavo kmečkih peči in žganjekuho, iz-delava kolja za vinograde /172.000 trt potrebuje vsaj toliko kolov/ ter izdelava sodov /včasih so vino prodajali s sodi vra^ 0 negovanju teh gozdov seveda težko govorimo. V obdobju 1824-1963 so se gozdne površine zmanjšale samo za dober ha.

TABELA 16

Iz podatkov TABELE 16 moremo ugotoviti, da je rastlinska pro-izvodnja v Paradižu nizka, saj znaša na ha kmetijskih površin komao 12,7 žitnih enot. Zelo visoka pa je na njivskih povr?i-nah, kjer doseže 37,5 žitnih enot, k čemer bistveno pripomore prevlada.žitaric ter vmesne kulture in dvojni pridelek. Vino-gradi in sadovnjaki bi lahko rodili vsaj 3 krat več. Travne po-vršine dajejo zaradi popolne prevlade pašnikov le 6,4 žitne enote na ha. Celctna rastlinska proizvodnja obsega 2098,5 žit-nih enot ali komaj 27,2 žitnih enot na eno gospodarstvo. V Se-beborcih v Frekmurju pride na eno gospodarstvo 86 žitnih enot, v^Podgorju pri Kamniku 44, če upoštevamo vsa gospodarstva, če pa skupino D oštejemo /saj sodeluje samo pri proizvodnji zele-njave in neka^ sadja/ potem pa 97 žitnih enot na eno. kmečko gospcdinjstvo. In celo v katastrski občini Trebijovi v fJuS°-vzhodni Hercegovini pridelajo na suhi kraški zemlji po 25 žit-nih enot na eno gospodarstvo.

Ob dejstvu, da zavzemajo v Paradižu travne površine 2/3 vseh kmetijskih površin, je stanje govedoreje izredno slabo, saj pri-de na vsakc gospodarstvo kcmaj ena glava goveje živine in saino 0,68 krave. Iz podatkov popisa je razvidno, da 25 gospodarstev ali 32 % nima krave. Od 18 kočarjev Jih ima krav samo 5, ^ed 24

Prirnerjalni podatki so iz "Študije o kmetijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije - GV 1962 - str. 61-144#

- 350

NASELJE PARADIŽ

TABELA 16

. 1

Rastlinska proizvodnja

Kulturne rastline

ha

Donos Pridelek Zitna v q/ha v q enota

Pričelek

v žitnih

enotah

I. Prehrambene rastline 59,93 727,9

pšenica 6,00 20,7 124,2 1,0 124,2

rz 2,00 19,0 38,0 1,0 38,0

krompir 9,00 95,0 855,0 0,25 213,8

zelenjava 2,52 90,0 226,8 0,3 68,0

fižol-vmesna kul . 1,50 10,0 15,0 0,3 4,5

sadje 8,33 28,8 239,9 0,4 95,9

vino 30,48 12,0 365,7 0,5 183,5

II. Krmne rastline 144,58 - - - 1.346,6

koruza 14,00 35,0 490,0 1,0 490,0

ječmen 3,00 20,0 ,6C,0 1,0 60,0

korerge-podsev. 3,50 170,0 595,0 0,1 59,5

repa-druga kul. 2,50 190,0 475,0 0,1 47,5

.travnik 18,80 35,0 658,0 0,4 263,2

pašnik 69,45 15,0 1041,8 0,3 312,5

sadov. - pašnik 8,33 15,0 143,0 0,3 42,9

slama-kcruzna 14,00 35,0 490,0 0,1 49,0

slana-ostala 11,00 20,0 220,0 0,1 22,0

Ill.Industr. rastl. 1,00 - - - 24,0

scnčnica-vnesna kultura 1,00 12,0 12,0 2,C 24,0

SKUPAJ ŽITNIH ENCT: 2.098,5

1 Podatki o povprečnih hektarskih donosih so iz cenilnega

okoliša Cirkulane - Eeferat za kmetijstvc pri občinski skup-ščini Ptuj.

- 351 -

gospodarstvo kategorije 1-2 ha pa 15. Le malo boljše je stanje pri 14 gospodarstvih velikosti od 5-10 ha, kjer ima vsako gos-podarstvo povprečno po 3 ha travnih površin. Skupno imajo 15 krav, 3 teleta, 6 junic, 5 volov in 1 bika, povprečno torej 2,2 glavi goveje živine na gospodarstvo, oziroma 1,1 glave go-veje živine na 1,5 ha travnih površin. Posebno katastrofalno je stanje mlade živine, saj je pride na vsako od teh gospodar-stev komaj 0,64, Največji kmet /11,21 ha/ ima pri 5 ha travni-ka in skoraj 3 tia njivskih površin 2 teleti, kravo in bika, k temu pa še konja in žrebe.

TABELA 17 *

V podobnem položaju je svinjereja. Fovprečno pride na gospo-darstvo 1,4 svinjskega rilca, oziroma 0,19 GNZ. Čas popisa -januar se odraža v nizken številu svinj in prašičev. Oktobra

bi bilo stanje povsem ¦drugačno. Večina gospodarstov ima že puj-ska za naslednje koline. Izjema so le nekateri kočarji, ti bo-do kupili ali odslužili pomladanske pujske. Na ha njivskih po-vršin pridejo približno 3 svinjski repi, Svinje gojijo izključ-no za doniLČi zakol. 0 tem nas prepriča podatek, da so leta 1960 prodali na živinski potni list vsega štiri prašičke.

2bnje imajo gospodarstva nad 5 ha, toda v vsaken priineru le po enega. Para nimajo nikjer. Služi jim predvsem za prevoze. Z njimi si zagotovijo tudi potrebno delovno silo, saj j±m so-sedje razne prevoze - vinski iaošt, drva - redkeje tudi oranje odslužijo s "težaki".

Kokoši pride na eno gospodarstvo povprečno 7. Zanimivo je, da pri tein ni velike razlike ned večjimi in nanjšini gospodarstvi. Le kočarji jih inajo manj. Običajno okrog 5« Pri tera pa moramc povedati, da Ijudje večino jajc prodajo, da dobijo denar za nakup vsakdanjih gospodinjskih potrebščin.

m

V celoti noramo postaviti, da je živinoreja slabo razvita in je njeno starge pod možnostmi. Na gospodarstvo pride povprečno 1,37 GNŽ. /Primeroao s podatki: NASELJE DOLANE - TABELA 17 in

- 352 -

N..SELJE PARADIZ T^BELA 17

Stanje živine - januar 1964

Živino- število GNŽ

V X Jd U J. živine Štev. rejska enota GNŽ l Skupaj GNZ na ha kmet. površin na eno gospo-darstvo

I. KONJI 11 — 11,45 0,7 0,15

mladi konji 3 3,35 1,05

konji 8 1,30 10,40

II. GOVEDO 78 - 70,75 0,43 0,92

teleta do 6 mes. 3 0,15 0,45

teleta 6-12 mes. 5 0,30 .1,50

jucbe do 2 let 4 0,70 2,80

inl. govedo nad 2 1 . 6 0,70 4,20

krave 53 1,00 53,00

voli 5 1,20 6,00

biki 2 1,40 2,80

III.SVINJE 112 - 14,99 0,09 0,19

pujski do 3 mes. 17 0,02 0,34

pujski 3-6 mes. 63 0,10 6,10

prašiči 6-12 ines. 21 0,25 5,25

svinje, merdasci 11 0,30 3,30

IV. EERUTNINA 563 - 8,45 C ,05 C,ll

kokoši 563 o ,015 8,45

S K U P i* J 105,64 0,64 1,37

1 Tudi tu so uporabljene vrednosti za GNZ iz GV XXXIV-1962. Razlika pri skupnem številu GNZ znaša 12,23 GNZ v korist vrednosti po GV.

- 353 -

VINCRCDNE HALOZE - TABELA34!/ V skupini A pride na gospodarstvo 1,4 GNŽ, v skupini B 1,2 in v skupini C 0,5 GNŽ.

Rastlinska in živinorejska proizvodrga mcreta skupno dobiti le oceno - nezadovoljivo. Ob takšni proizvcdnji lahkc prebivalstvo živi le v skrajno skromnih razinerah, pri živloenjsken standar-du, ki neji na ponanjkanje. In prav ob ten dejstvu se človek čudi, kako trdno jih priklepata tradicija in patriarhalncst na košček zemlje, kjer lahko samo životarijo. Toda tudi v Paradi-žu sc se začeli ti odnosi krhati in rahljati. Mladina se je za-čela otresati patriarhalnih predsodkov in odhaja v svet. Kdor pa je enkrat odšel, ta se pravilona več ne vrne.

Zaključek

1. Paradiž

2. Celotna proizvodnja nosi pečat primitivaega^svoje skromne potrebe zadovoljujočega gospodarBt\Bi,ki je v stoletjih dožive-lo le malo napredka. Izjema je le vinogradništvo, ki je od naj-starejših dob proizvajalo za trg. Razlika je le v tem, da so nekoč prodajali vino, danes pa praviloma mošt. Ta glavna pro-izvodna panoga pa je v globoki krizi. Vinogradi so stari in izčrpani. Njihova obnova in to čimprejšnja postaja življenska nujnost. Ta obnova pa seveda ne more iti po vzorcu tiste pred

- 354 -

60 leti, kot si to v svoji primitivnosti večina domacih vino-gradnikov želi. Današnja cbnova je lahko ekonomsko opravičena samo, Če bo izvedena tako, da bo zmanjšala ročno obdelavo na minimum. Takšno obdelavo pa zagotavljajo samo terasni nasadi večjih površin - vinogradniške celote. V Paradižu so prirodni pogoji za ureditev takšnih nasadov ugodni. Ne drobna, privatna temveč le velikopotezna kolektivna obnova vinogradov in isto-časno sadovnjakov je rešitev za prebivalce Faradiža. Le s so-dobnim vinogradništvcm in intenzivno živinorejo bodo lahko dvignili svoj življenjski standart na nivo ostalega prebival-stva v naši domovini. Zadružno proizvodno sodelovanje ^brez predhodne obnove tu ne more roditi pozitivnih rezultatov.

3. Modernizirana proizvodnja bo sprostila množico danes nako-pičene delovne sile, ki ji bo pctrebno najti novo zaposlitev in 30 poklicno preusmeriti. Naloga, ki bo zahtevala več inve-sticij kot modernizacija donače proizvodnje. In končno so tu še starejši ljudje, ki jim bo treba zagotoviti primeren "kot".

- 355 -

ZAKLJUOKI IN POGLED V FRIHODNOST

Obravnavani del eubpanonskega terciarnega gričevja, ki smo ga nazvali Vinorodne Haloze, karakterizirata močna površinska razgibanost in z njo pogojena pretrganost kmetijskih proizva-jalnih enot ter vec kot samo ugodni ekolooki pogoji za proiz-vodrgo visokokvalitetnih vin tako imenovanega severnega tipa. Osnovne kulturne površine /vinograd/ pripadajo pobočnim obli-kovnim elementom in vršinam. Takšnim razmeram pa ustreza iz-razito slemenska razložena naselitev ter prevladujoča oblika zemljiškc razdelitve v odprte celke različne velikosti.

Vinorodne Haloze se kažejo kot staro naselitveno področjc, ki mu domnevna dvatisočletna tradicija vinogradniške proizvodnje ni ustvarila samo značilno zunanje podobc, temvcč predvsem svojstvene posestno-lastninske, socialne, gospodarske in po-pulacijskc razmere.

Ze v fcvdalni dobi so se pojavili kot hasnovalci vinogradov poleg domačih knetov tudi mcščani, cerkGV, plGmiči in Folanci. Ti tujci so predvsein v zadnjem stoletju uspeli dobiti v svojo last skoraj polovico vsch vinogradniških površin in tako sc jc dobršen del narodnega dohodka iz najponiGinbnajše proizvodne panogc odlivt.l v rnesto in na poljc. To je imelo za neposredno posledico postopno sironiašenje in naraščanje okononskc odvis-nosti haloškega kneta od vinskega trgovcn ter cderuha.

Poscbne posestne razmere so rodile tudi viničarstvo, ki Je postalo sinonim bede in pomanjkanja ter socialne krivičnosti.

PoveSevcrge vinogradniških površin, ki so dosegle naksimalen obseg v preteklem stoletju, izklgučno ročna /motična/ obdelava vinogradov in pretežno ročna obdelava večine njiv, so pripo-mogli h gosti naseljenosti in prenaseljenosti ter drobitvi

- 556 -

posesti, tako da je že na začetku preteklega stoletja dosegla gostota 60 ljudi na kin in je pripadalo 71 % vseh gospodar-stev med kočarje in nale knote. Prav ta razdrobljena najhna posest in še danes prevladujoča ročna obdelava pa pomenita osnovni izvor preteklih in danasnjih gospodarskih težav pa tudi sedanjega depopulacijskega procesa.

S povojnimi socialistično revolucionarnimi ukrepi znplembe, agrarna reforma, odpravs viničarstva - smo bistvcno spreme-nili lastninske odnose in odpravili enega od vzrokov ponanji-kanja in bede. Istočasno pa sno z ustanovitvijo druzbenih po-sestev ustvrili nosilce prcgresivnega ekononskega in družbe-nega razvcja,

Ostala pa sta osnovna izvora gospodarske zaostalosti in vse splošne stagnacije - kot prevladujoč je ostal najprimitivnej-ši proizvodni način - motična obdelava, ostala je posestna razdrobljenost. Pridružuje pa se jima še starost in izčrpa-nost večine vinogradov.

Ključ za rešitev tako inenovanega "haloškega problena"

E. Kardelj: Frobleni socialističnega politike na vasi Ljubljana 1959- str. 7.

- 357 -

Uresničevanje nakazanega snotra pa v danen primeru žs naka-zuje bodcčo podobo pokrajine in življenja v-njej.

Do pred treni leti so družbena posestva in redki privatni vi-nogrr.dniki obnavljali vinograde po principu vrste p pcbočju navzdcl. Pri takšni bcliki vinogradnega nasada je bila otež-kočena nehanizirana obdelava in so bila strnejša pobočja noč-no podvržena eroziji, Je pa takšna oblika nasada onogočala ob-novo kakršnihkoli velikosti površin, čeprav je seveda bila večja površina rentabilnejša. Zadnja tri leta pa je povsen prevladovalo nnenje, da lahko zagotovijo noderno in ekononič-no vinogradniško proizvodnjo, ki bo reducirala ročno delo na nininun, sano nasadi v obliki vinogradniških teras. In danes se vaa obnova haloških vinogradov na površinah Knetijskega kombinata Ftuj opravlja v obliki teras. Če je torej prejšni način obnove na vrste po pobočju navzdol tudi z ekononskoga stališča dopuščal obnovo nanjših, izoliranih površin /2-3 ha/, poten terja naprava vinogradniških teras činvečje kcnplekse po principu: čim večji je konpleks, teni daljša bo terasa, čim daljša je terasa, ten cenejši bo proizvodni proces. Pri tea pa Jc razunljivo, do se pri določeni dolžini teraso ta pred-nost znanjša na nininun in postane ekononsko neinteresantna. Ta osnovni princip tehnološkega procesa, ki uvaja v terasnen nasadu za vsa dela razen rezi in trgatve strojno obdelavo, zagotavlja najvišjo nero ekononičnosti. V danih okoliščinah pa poneni osvo.jitov tega principa obnove vinogradniških povrr šin revolucionarno spreninjanje posestnih odnosov, s ten pa neposredno tudi nekoč družbeno in prirodno pogojenega siste-na poljske razdelitve tcr trrnsforniranje stoletja stare po-dobe te vinorodne pokrajine.

Vinorodne Haloze so bile doslej poznane po družbeno in pri-rodno pogojeni razdrobljenosti vinogradniških površin, saj znaša povprečna velikost vinograda haloškega donačina 0,35 ha, nedten ko je povprečna velikost vinogradov Folancov šo nanjša. Izredno razgiban, podobo nereda ustvarjajoči sisten

- 358 -

slenen in reber, grap in dolin Je ustvaril geonorfno pogoje-no pretrganost kaetijskih površin, ki se kaže tudi na cbšto-ječih vinogradniških površinah. Haloški človek je skušal prav pri vinogradih to pretrganost sicer v činvečji neri odpravi-ti,ker je hotel izkcristiti ugodne lege. Pri ten pa ga zaradi načina obdelave ni prav nič notilo, če je na nanjši površini pc nočni eroziji razgaljene laporne osnove pustil rasti grnov-je ali pa si je ned vincgradniškinii površinani "privoščil" njivo. Sistem terasnega vinograda pa prav zarači snotrnega načina cbdelave narekuje čindaljše in nepretrgane ob'lolcvr.lne površine - terase, Zatc bodo pri napravi vinogradnih teras, tudi za ceno višjih stroškov tzdelavs, skušali prenagati vsa-kršne prirodne zapreke in neugonosti od velikih strnin dc pla-zovitih terenov- Skratka, pri tovrstni obnovi vincgradniških površin bc ncralo biti v činvečji neri realizirano načelo -ustvariti nanesto sedaj čestokrat raztrganih knetijskih pcvr-šin činrazsežnejše vincgradniško proizvajalne celote.

Za dosego prej nakazanega cilja - urediti činrazsežnejše in celovite vinograiniške objekte - pa bodo norale pasti tudi vse neje, izginiti bcdo norali za današnjo pokrajinc tako zna-čilni vinogradniški delci. Unakniti se bo norala za okc pri-jetna pestrcst od daleč vidnih vincgradniških parcel. /Za-radi različne cblike vzgoje - kol ali žica, starosti trsa, različne ^ešanice zaščitnega škropiva, načina cbdelavo - vsak drugi nedprostcr zasejan z lucerno itd. je nudilo daljše sle-ne pestrc paletc barv/. Ureditev za strcjnc cbdelavo prilagc-jenih vinogradni;skih proizvajalnih enot praktično izključuje nožnost individualne obnove sedanjih dr^bno razparcoliranih knečkih vinogradov. Izključuje pa tucli nožnost kasnejše indi-vidualne obdelave, Bodcča vinogradniška picizvodnja, ki nora dati kvalitetna, za cene na svetcvner: trgu konkurencna in eko-nonski noči donačega pctrcšnika -iostcpna vina, bo lahkc sano družbena. /Pri tej trditvi puščam ob strani pravno stran laet-ninskih cdnoscv na vinogradnišken zenljišču. Ti se lahko ure-jajo različno/e Zatc so nt?sprejenljivi vsi predlogi in iluzcrne

- 359 -

nade tistih vinogradnikcv, ki predlagajo, naj bi sedanjo ob-novo crganizirali na podoben način, kot

Zgcrnja razglabljanja in zaključki so ne privedli do sklepa, da poinenujen te novonastajajcče vinogradniške površine -vinogradniške celote - saj bodo dejansko povezale doslej čestc pretrgane agrarno-prcdukcijske enote ter istcčasno združile drobno privatno posest v razsežne družbeno proizvodne celote. Huski agronoai- vinogradniki Negrul, Stojev, Magrisov, Pcpov in

Iz ekononskego stališča nujna, hitra in širokopotezna obnova vinogradov v obliki vinogradniških celot pa nosi s sebcj tudi vrsto problenov«

Ob dosedanjen tehničnc prinitivnen proizvcdnen procesu je bi~ lc potrebno za cbdelavo enega ha vincgrada 220-250 delcvnih dni ali povprečno 2 delovni noči. Pri sedanjih 1.314 ha vi-

1 V vinogradih je nanreč delo le od srede februarja, kc se začne rez, pa do konca oktcbra, ko je običajno kcnčana trgatev. Vues pa norano odšteti še ves avgust in septen-ber, ko grodzje zori in v vinogradu ni opravil.

- 360 -

nogradov je torej nujnc pctrebno za rgihovc rednc vzdrže-vanje ckrog 2.600 delovnih noči. Tc so priučeni vincgradniški delavci, katerih znanje slcni skoraj izključno na stoletnih izkušnjah. Med njini je nad pclovicc žensk in približno isti odstotek nad 40 let starih. Na novih terasnih "vincgradih bo lahkc vzdrževal ob polni mehanizaciji en visckc kvalificiran traktcrist - vinogradnik 4-6 ha površin. Za planiranih cca 1,200 ha novih nasadov bo tcrej potrebnih sano okrog 240 red-nih delovnih noči ali 11 krat nanj kot doslej. Nu«jnc bo naje-ti sezonsko delcvno silo sano v času trgatve. Vseh 2.600 se-danjih vinogradniškenu delu priučenih delovnih ncči bc po-trebno prekvalificirati, za 2.360 pa ustvariti tuli nova de-lovna nesta. Na osnovi pcznavanja današnjega stanja lahko po~ stavino, f.a je 80 % sedaj v vinogradništvu zapcslenih. ljudi poročenih. V vinogr^du delata oba, nož in žena, torej sneno postaviti, da gre za 1.000 družin z okrog 4.000 družinskini člani. To pa predstavlja danes skoraj polovicc vsega agrar-nega prebivalstva Vinorodnih Haloz. Ekoncnisti in drugi stro~ kovnjaki bodo norali povedati, kaj bo družbeno koristneje in tehnično enostavneje izvedljivo - ustvariti delcvna nesta v neposredni bližini in izkoristiti tako vsaj za nekaj časa obstoječi stanovanjski fond, ali preeeliti ljudi v cddalje-nejša industrijska središča in jin zagotoviti nova stanovanja. Sodin, da bo kljub nekaterin ponislekon verjetnc prevladala druga varianta, kajti bodoča družbeno vinograduiška prpizvcd-nja ne bc rada videla nncžičnega sprehajanja po svojih delo-viščih.

Podobnc stanje se nakazuje tudi pri sadjarski proizvcdnji, kjer bo vsa dela razen zinskega čiščenoa drevja in cbiranja plodov jeseni nogoče opraviti strojno. Časovno sovpadanje trgatve in obiranje sadja bo verjetno povzročilc dolcčene te-žave z najetjeia prinernega števila sezonskih prilcžnostnih de-lavcev.

Scdin, da tegi problena dcslej v raznih razpravah in študijah

- 361 -

iso dovolj upoštevali. Pcstalja se nanreč vprašanje: oclkcd pritegniti za dva do tri teine nekaj tisoč Ijudi, kc pa sc danes Haloze ned zadnjini otoki gosto naseljenih agrarnih podrcčij? Medten bo tudi v sosednen Hrvašken Zagcrju situaci-ja drugačna. Močnejši urbanizirani centri v saniih Halozah bi lahko takrat usaerili svcje prebivalstvo v tc delo! Bono go-goče rešili problen s poinočjo strojev?

Ker bodo njive - lazi, ki jih

Tako preusnerjena in nodernizirana strojna prcizvodnja b? po-trebcvala unogo canj ljudi kot "^anualno knetijštvc", kot je današnjc prinitivno knetijskc proizvodnjo inencval C r k -v e n č I č. Pcdrcbnejši izračuni kažejc, da bo potrebno sa-i:.c 25-30 % današnjega števila knetijskih proizvajalcev, vsi ostali bodo norali najti zaposlitev drugcd oz. v drugih ne-knetijskih dejavncstih. Fri ten pa ne snerao pozabiti, da bc starejše ljudi /nad 50 let/ težko prekvalificirati in da nac bodc ostali tisti nad 60 let kot socialnl problen, ki ga bo treba hunano reševati ne glede na ekononske izračune. Družba bo za te potrebe norala dodeliti posebna sredstva.

Vse takc inenovane absclutne ali prvorazredne vincgradniške lege in nekatere nanj kvalitetne pcvršine pa zaradi neugod-nih prirodnih pogojev - izolirani nanjši konpleksi, velika strnina ipd. - ne bcdo zajeti v obliko terasne obnove. Te po-vršine bi lahko po cbnovi v sneri strnine ob pogcdbenen pro-izvodnen sodelcvanju še naprej cbclelovali sedanji lastniki. Manjše pcvršine bi lahko nanenili turiznu. Nekaj arov vino-

I. Crkvenčič: Transforcacija agrarnog područja. Teze refe-rata i koreferata VII. Kcngresa geografa SFRJ. Zasreb 1964, str. 11.

- 562 -

grada s hišo /vrh, viničarija/ bi dajali v večletni najez ali prodali posaneznikon za tako inenovani vinogradniški wee-kend. Tako bi lahko vsaj do neke nere ohranili na nanjših predelih današnji izgled pokrajine. Prav tako bi kazalo ni-sliti na zasaditev nanjših površin s sortani za zobanje, kjer bi si lahko ljubitelji grozdja proti prinerni cdškcdnini sarii natrgali žlahtnega sadu. V zvezi s ten bi lahko prcpagirali drugod po svetu poznano izvajanje grczdnih kur, ki zelo ugcdno vplivajo na "elovanje prebavnega trakta in poživitev krvnega obtoka.

Nakazali sno žg, da se bo bistveno sprenenila poklicna struk-tura prebivalstva. Sedanjega priučenega vinogradnika bc zane-njal visoko kvalificirani specialist traktorist - nehanik -vincgradnik czirona sadjar. Profil, ki ga doslej praktično nisno poznali. Ta pa skcraj zagotcvj ne bo zadovoljen s sta-ncvanjen v koči na slenenu, brez tekoče vočle, ustreznih sani-tarij, daleč od preskrbovalnega središča, šole, zdravstvenih in kulturnih institucij, dokaj izoliran od ostalih. Ne sneno pczabiti, da bo celo slene, sprenenjeno v vinogradniške celo-te, obielovala s pcnočjo strojev le peščica ljudi. Izgrajena pronetna nreža, ki jc terja uporaba strojev /osnova je vino-gradniški traktor/, bo onogočila, da se boclo bodcči vinograd-niški delavci brez težav pripeljali iz bližnjega stanovanjske-ga naselja do svojih delcvišč. V zinsken času, ko v vincgra-dih in sadovnjakih skoraj ni dela, pa bodc v večjih renont-nih delavnicah, le-te pa bcdo predvidcna v bodcčih proizvod-nih centrih /Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Podlehnik ter še bolj verjetnc sanc v dveh - Cirkulane in Fodlehnik/, pcprav-ljali cz. cskrbcvali poverjene strcje in priključke, cbisko-vali razne strckovne seninarje ipd. Z vsc pctovostjo sneno tcrej pričakovati, da se bodo bodoči proizvajalci vina v Vinc-rodnih Halozah spustili s hribov v dolinska sreiišča in da bc-dc tisoč let stara ruralna naselja razloženega tipa odnrla, zanenjala pa jih bodo urbanizirana naselja s 300 - 2.000 pre-bivalci, 30-letni urbanistični načrt razvoja cbčine Ftuj aa-

- 363 -

kazuje takšen razvcg, kc pravi, da se bosta v nočnejše urba-nizirani sredisči v Vinorodnih Halozah razvijali naselji Cir-kulane in Podlehnik.

Tako sprenenjena proizvodnja in z njo vzklajeni družbeni odno-si pa ne boio vplivali sano na sprenenbo številčnega stanja prebivalstva ter njegovo poklicno strukturo, na proces depo-pulacije in deasrrcrizacije, tenveč tudi na sprenenbo osnovne k?rakteristike današnje pokrajine, kakršno je ustvaril ti-sočletni zgcdovinski razvoj. Današnje vinogradniške delce, grude in bloke bcdo zanenjale vinogradniške celote, razdrob-ljene agrarne prcdukcijske enote, veliki zaokroženi produk-cijski konpleksi. Brogovite njive bodo zasadili s salovnjaki in prav verjetno bo narsikak slab pašnik prepuščen gozdu. Ne pa seveda preveč kot to nekateri predlagajo, saj bi lahko s previlikin povečevanjen gozdnih površin bistveno prizadeli v stoletjih izkustveno ustvarjeno stanje prinernega prevetre-vanja dolin. S ten pa bi poslabšali nikroklinatske raznere kar biinelo negativne posledice. In končno bodo zginili z vršin kočarski in knečki donovi, viničarske bajte in "vrhi".

Naj za priner navedeo Veliki vrh. To 1,5 kn dolgo slene, ki se cd severovzhcda prcti jugozahodu pcčali znižuje, je zen-ljiški gcspod že zdavnaj razdelil ned Polance in neščane, ne-kaj površin pa so si pridobili tujci še pozneje. Na slenenu delona še stoji, delona je že v razpadaoočen stanju 26 zgradb večinona viničarij in nenaseljenih vrhov. Knetijski kcnbinat je pretežni del vincgradni.ških površin dobil po agrarni refor-ni in zakonu o odpravi viničarskih raznerij. Ostalo je zane-njal ali odkupil. Vinogradi so opuščeni, zenlja počiva in po načrtu bodo že letos buldožerji zarezali terase. Od sedanjiJi-^6 zgradb Jih bodo po načrtu pustili za sedaj samo 6, ostale bo-do porušili. Kako bistveno drugačen bo prihodnje leto osrednji del katastrske občine Veliki vrh! Priner, kakšne sprenenbe bo-do v kratken doživela tudi nekatera druga slenena in v pri-hodrgih desetletjih pretežni del Vinorodnih Haloz,

LITERATURA, VIRI IN GRADIVO

1. Frof. dr. ILEŠIČ: Pokrajinsko geografska karakteristi-ka severovzhodne /podravske/ mfekroregije SR Slovenije.

2. Borut BELEC: Morfologija Haloz - Geografski zbornik II, Ljubljana 1961¦

3. M. PLENICAR, T. NOSAN: Paleogeografi

^. Stanko FOLAJNAR: Morfološki razvoj v Podravinju. Geo-grafski zbornik V. Ljubljana 1957.

5. Anton MELIK: Stajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Ljublaana 1957.

6. Alfons DOPSCH: Die Landesfurstlichen Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter. Wien und Leipzig 1910.

7. Hans PIRCHEGGER: Die Mittelalterischen Stiftsurbare der Steiermark I. Teil; Seckau, Pettau. Wien 1955«

8. Milko KOS: Zgodovina Slovencev od naselitve do potnaj-stega stoletja. Ljubljana 1958. ¦ '''

9. L. NIEDERLE: Slovenske starožitnosti. Žrvot starih Slo-vanu, v Praze 1921 - III. del, I. zvezek.

10. Andreas GUBO: Aus steiermarks Vergangenheit. Graz 1913.

11. Franz X. HLUBEK: Die Landwirthschaft des Herzogtumes Steiermark. Graz 1846.

12. Anton AMBROSCHITSCH: Beschreibung der Weingebirgsgegend Kolles /sllawisch: Hallosch/ in der unteren Steyermark. Verhandlungen und Aufsatze. Gratz 1828.

13¦ Dr. Franc ŽGEČ: Haloze /Sociološka študija/. Sodobnost III. Igubljana 1935.

14. Doc. ing. M. VESELIC, ing. S. ŠIKOVEC, višji kmet. tehnik F. NOVAK: Haloze, vinogradniški zemljevid. Izdala in za-ložila Katedra za vinogradništvo in vinarstvo pri FAGV

v Ljubljani.

15. Cene MALOVRH: 0 metodi geomorfološke analize gorate po-krajine z vidika ekonomske, posebej "agrarne geografije. Geografski vestnik XXIX-XXX. Ljubljana 1958.

16. Hans PIRCHEGGER: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Guiten, Stadte und Markte. Miin&h-eheii9&S62.

17. Ing, Jože COLARIČ, Ivan SKOČIR in drugi: Elaborat za ob-novo vinogradov. Kmetijski kombinat Ptuj. Ftuj 1962.

18. Danilo FURLAN: Klimatski opis severovzhodne Slovenije. Inštitut za geografijo v Ljubljani 1963.

19. Temperaturni in padavinski podatki za vremenske opazo-valnice: Zavrč /Dubrava/, Cirkulane /Sv. Barbara/, Pod~ lehnik, Jeruzalem in Maribor za različna obdobja. Pre-gledne tabele Hidrometeorološke službe SRS.

20. Podatki o sončnem obsevanju, oblačnosti in številu jas-nih dni za vremenske opazovalnice: Maribor - Tezno, Mur-ska Sobota - Rakičan in Zavrč za obdobje 194-9 - 1960. Pregledne tabele Hidrometeorološke službe 3RS,

21. A, BaBO, E. MACH; Handbuch des Weinbauee und der Keller-wirtschaft, Erster Band: Weinbau. B^rlin 1891.

22. G. CHAPPAZ: Le vignoble et le vin de Champagne, Tome II. Paris 1951.

23. P. P. BLAGONRAVOV: Vybor učastka dlja zakladki vinograd-nika i podbor sortov. Moskva 1958.

24. G. T. SELJANINOV: K voprosi o klassifikaciji seljskohoz-jajskih kultur po klimatočeskomu priznaku. Leningrad 1930.

25. Dr. Fran KOVAČIČ: Slovenska Štajerska in Prekmurje. Zgodo-vinski opis. Ljubljana 1926.

26. Dr. Fran KOVAČIČ: Zgodovina Lavantinske škofije /1228 -1928/ Maribor 1928.

27. Dr. Fr. STELE: Varstvo spomenikov. Zbornik za umetnostno zgodovino. Maribor 1926.

28. J. KLEMENC - G. SARLA: Archeologische Karte von Jugosla-vien. Blatt Ptuj, Beograd, Zagreb 1936.

29. A. SMODIČ: Bronaste depojske najdbe v črmožišah in seve-rovzhodni Sloveniji. Arheološki vestnik 6, Ljubljana 1955.

30. Milko KOS: Haloze v ptujskih urbarjih iz 15. stoletja. Zgodovinski časopis XIV. Ljubljana 1960.

31. Dr. Franz LESKOSCHEK: Geschichte des Weinbaues in Steier-mark 1. in II. - Graz - Wien - Leipzig 1934 - 1935»

32. J. ZAHN: Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark. Srgan-zungsheft zu den Banden I bis III. Bearbeitet von Hans Pirchegger und Otto Dungern. Graz 19^-4-.

33« Milko KOS: Viri za zgodovino Slovencev. Knjiga prva. Ur-barji salzburške nadškofije. Ljubljana 1939.

34. Hans PIRCHEGGER: Die Pfarren als Grundlage der politisch-militarischen Einleitung der Stciermark. Wien 1912.

35. Matej SLEKOVEC: Sv. Barbara v Halozah. SGp XXII. 1889 -Cerkvena priloga.

36. Oglejski zapisnik iz leta 1475« Rokopis v škofijskem arhivu v Mariboru.

37. HOČKI URBAR: od 12. IV. 1599. Rokopis v škofiaskem arhi-vu v Mariboru.

38. Marijan ZADNIKAR: Znamenja na Slovenskoin. Ljubljana 1964.

39. Joseph von ZAHN: Ortsnamenbuch der Steiermark im Mitte-lalter. VJien 1893.

40. Dr. Marian SIDARITSCH: Geographie des bauerlichen Sied-lungswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermark. Graz 1925.

41. Emilioan CEVC: Sredrgeveška plastika na Slovenskem od za-¦ četkov do zadrge četrtine 15. stoletja. Ljubljana 1963.

42. Br. Franc KOVAČIČ: Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju. Časopis za sgodovino in narodopisje, letnik 10, Maribor 1913.

43. Dr. Franc KOVAČIČ: K starejši zgodovini minoritskega sa-mostana v Ptuju. Časopis za zgodovino in narodopisje. Letnik XXII. Maribor 1927.

44. Hans PIRCHEGGER: Geschichte der Steiermark 1282 - l?40. Graz - Wien - Leipzig 1931.

45. Walter SCHMID: Siidsteiermark im Altertum. Graz 1925.

46. Anton EELIK: Slovenija, Geografski opis I. Ljubljana 1963.

47. Anton IvIELL: Das steierische Weinbergrecht und dessen Kodifikation im Jahre 1543. V/ien - Leipzig 1928.

48. Vladimir KLEMENČIČ: Problemi gospodarsko-geografske kla-sifikacije slcvenskih naselij. Geografski vestnik XXXII. Ljubloana 1960.

49. Svetozar ILEŠIČ: Sistemi poljske razdelitve na Slcven-skem. SAZU, Razred za prirodoslovne in medicinske vede. Inštitut za geografijo. Ljubljana 1950.

50. Hans PIRCHEGGER: Geschiche der Steiermark von 1740-1919. Graz - Leipzig - Wien,

51. Svetozar ILESIČ: H geografiji agrarne pokrajine na prek-murskem Goričkem. Geografski vestnik XXXII. Ljubljana 1960.

52. Svetozar ILESIČ: Die Flurformen Sloweiniens im Lichte der europaischen Flurforschung. Miinchener GoografESche Hafte 16. Munchen 1959.

53» Dr. Anton MELIK: Kmetska naselja na Slovenskem. Geograf-ski vestnik IX. Ljubljana 1933.

54. Manfred STRAKA: Studie iiber die Verwendbarkeit der Hau-serzahlung des 15. Jahrbhunderts zur Bestimung der See-lenzahl - Zeitschrift des Historisches Vereines fur Steier-mark. Graz 1962/11.

55. Manfred STRAKA: Die Seelenzahlungen des Jahres 1754 in der Steiermark. Zeitsohrift des Historisches Veroines fur Steiermark. Graz 1960.

56. Josip MaL: Uskočke seobe i slovenske pokrajinc. Ljublja-na 1924.

57. Milko K03: Vlahi in vlaška imena med Slovenci. Glasnik Muz. društva za Slovenijo XX. Zbornik 1839-1939. Ljub-Ijana 1939.

58. Neznani avtor: Ansichten und Bemerkungen auf einer Eeise durch den sudostlichen Theil von Steiermark, Steiermar-kischc Zeitschrift II. Gratz 1821.

59. Georg MALLY: Luttenberg und Eolles. Steiermarkische Zeitschrift II. Gratz 1838.

60. J. GOMILŠAK: Haloze in Haložani. Zora, Maribor 1875.

61. F. HRAŠOVEC: Noša Ščavničarjev, Ljutomerčanov, Podravcev, Haložanov in Pesničarjev. Novice 1852.

62. Spisali rodoljubi: Slovenski štajer: Dežela in ljudstvo. Ljubljana 1868 - 1870.

63. Fran KOTNIK: Haloške narodopisne črtice. SGp LXIII, 1929, štev. 13.

64. Andreas GUBO: Bauerrebelionen bei Pettau. Aus Steier-marks Vergangenheit. Graz 1913«

65. Albert von MUCHAR: Das altceltische Nprikum, Steiermar-kische Zeitschrift II. Gratz 1821.

66. France KOEARIČ: Haloze. /Razvoj zemljiškoposestnih odno-sov v k. o. Gorca in Dežno v dobi od leta 1825 do 194-7/. Geografski vestnik XX-XXI. Loublaana 1948 - 194-9.

* 67. Dr. Fran JURTELA: Fosojilnica v boju proti oderuštvu -Spominski spis Zadružne zveze v Celju ob priliki štiri-desetletnice njenega delovanja 1883 - 1923. Celje 1923.

68. Bogo TEPLY: Vodnik po Mariboru in okolici. Maribor 1955.

69. Dr. Josip KOMLJANEC: Posojilnica v Ptuju. Spominski list septembrskih dogodkov. Ptuj 1933.

70. Dopis. Slovenski gospodar, leto 1887, št. 4-9.

71. Die Landesvertretung von Steiermark - šesti del, 1891 -1896. Graz 1898.

72. Die Landesvertretung von Steiermark - sedmi del, 1897 -1902. Graz 1903.

73. Bela SEVER: RazvoJ prekmurskega vinogradništva - Geo-grafski vestnik 1961. Ljubljana 1961..

74-. E. HOTTER: Monographie steierischer Weine. Viiien 1924-.

. 75. Jože KERENČIČ: Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih. goj?icali« Maribor 1939.

76. Fran SNOJ: Vinogradi v gornjeradgonskem sodnem okraju. Tehnika in gospodarstgo VI. Ljubljana 194-0.

77« Univ. prof. dr. Aleksander BILIMOVIČ: Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel. Tehnika in gospodarstvo V. Ljub-ljana 1939.

* 78. T. ZUPAN: Proletarizacija kmetskega ljudstva. Sodobnost 194-0.

79. I. ŠLIBAR: Viničarsko vprašanje. Naši zapiski. Ljubljana 1921.

80. Franc ŽEBOT: Viničarsko vprašanje. Socialna misel, Ljub-ljana 1927.

- 81. Sergej VILFAN: Od vinskega hrama do bajte. Slovenski etno-graf 1952. Loubljana 1952.

. 82. Metod DOLENC: "Gorske bukve" v izvirniku, prevodih in pri-redbah. AZU, pravni spomeniki slovenekega naroda I. Ljub-ljana 1940.

83« Metod DOLENC: Kmečko dedno nasledstvo za časa veljavnosti Gorskih bukev. Časopis za zgodovino in narodopisje XXII. Maribor 1927.

84-. Frargo VESELKO: Mestce pravice Ptuja iz leta 1376. Kroni-ka slovenskih mest VII/I. Ljubljana 194-0.

85. Anton MELL: Die Anfange der Bauerbefreiung in Steiermark. Graz 1901.

86. J. TSCHINKOTITZ: Darstellung des politischen Verhaltnis-ses der verschiedenen Gattungen- von Herrschaften zur Staatsverwaltung. Graz 1823-27 - II/I.

87. Metod DOLENC: Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Ljub-ljana 1937.

88. Dr. Franz Xaver HLUBEK: Rezultate der Wirksamkeit der K.K. Landwirthschafts Gesellschaft in Steiermark, vom Jahre 1829 - 1839. Gratz 184-0.

89. Joseph BURGER: Ueber Ursachen des Geringen Ertrages der Weingarten in Steiermark. Verhandlungen und Aufsatze, Heft 23. Gratz 1829.

90. L. F. PRISGER: Erfahrungen und Bemerkungen iiber den Wein-bau in der Steiermark. Verhandlungen und Aufsatzs Heft 38. Gratz 1839.

91. Komisija Štajerske kmetijske družbe: Verhandlungen und Aufsatze, Heft 51. Gratz 184-8.

92. C. STREMAYR: Die Landesvertretung von Steiermark. Graz 1878.

. 93. Uredba o viničarskem redu. Maribor 1828.

, 94. Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničar-Oem. Službeni list k. banske uprave, dravske banovine, letnik X. 57 kos, z dne 19. julioa 1939. Ljubljana 1939.

95. Ignacij LIPOVEC: Minimalne viničarske mezde in Viničarski red. Naše gorice. Maribor 1939.

96. Dr. Milan ŠIJAHEC: Ob spremembah Viničarskega reda. Naše gorice. Maribor 1940.

97» Ignacij LIPOVEC: Zahteve slovenskih viničarjev in vino-gradniki. Naše gorice. Maribor 1940.

98. Dr. Franc ŽGEČ: Haloze /Sociološka študija/, neobjavljeni rokopis.

99. Jože KERENČIČ: Študij o naši vasi. LJubljanski zvon. Let-nik LVI. Ljubljana 1936.

100. Filip URATNIK: Polaedelsko delavstvo v Sloveniji. Socialni problemi slovenske vasiif II. zvezek. Zbirka študij št, 3. Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Ljubloana 1938.

101. V. KRAIGKER: Slovenski viničardi. Sodobnost 1939.

102. Dr. ing-. Miloš KROFTA: Zaslužek in življenjski nivo delav-stva papirnice v Vevčah. Tehnika in gospodarstvo. Ljublja-na 1940.

103* Dr. Ivo PIRC: Prehrana pre]?ivalstva. Socialni problemi

slovenske vasi, I. zvezek. Zbirka študij št. 2. Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Ljubljana 1938.

104. Frargo BAŠ: Življenoski nivo kmeta. Socialni problemi slovenske vasi, I. zvezek. Zbirka študij št. 2. Socialno ekonomski žnštitut v Ljubljani. Ljubljana 1938.

105. Hrvoj MAISTER: Zaposlitev kmetskega prebivalstva. Socialni problemi slovenske vasi; II. zvezek. Zbirka študij št. ^. Socialno ekonomski inštitut v Ljubljani. Ljubljana 1938.

106. Boris FAKIN: Haloški otroci. Sodobnost, Letnik IV. Ljub-ljana 1930.

107. GABERŠEK: Vas v Halozafe. Dejanje. Ljubljana 1939.

108. B. TUSEK: Fosestne razmere in delovne prilike na naših viaskih goricah. Ljubljanski zvon LIX. Ljubljana 1939.

109. Ing, D. SUHADOLNIK: Poročilo o površini zemlje last SLP na področju okraja Ptuj, 15 tipkanih strani v privatni lasti. Ptuo 1955.

110. Ing. D. SUHADOLNIK: Razvoj kmetijskega zadružništva v okraju Ptuj od konca prve svetovne vojne do danes. 20 tipkanih strani v privatni lasti. Ptuj 195^.

111. Carl SCHMUTZ: Historisch - Topographisches Lexikon I-IV. Graz 1822-23.

112. Dr. J. VOŠNJAK: Bocialni problem ia kmetski stan, Ljub-ljana 1885.

113. Ivan CEKVENČIČ: Prigorje planinskog niza Ivančice. Radovi Geografskog instituta sveučilišta u Zagrebu, sv. 1. Za-greb 1958.

114. Ivan CRKVENCIČ: 0 agrarnoj strukturi gornje Bednje. Geo-grafski glasnik. Zagreb 1951.

115. Ivan BRATKO: Kmetski dolgovi. Tehnika in gospodarstvo VI. Ljubljana 1940*

116. Anton PURG: Gospodarski razvoj v ptujskem okolišu po osvo-boditvi. Ptujski zbornik II. Ptuj 1962.

117. Anton PREPELUH: Naš veliki problem agrarna reforma. Ljub-ljana 1933.

118. Dr. Anton MELIK: Jugoslavija. Zemljepisni preglcd. Ljub-ljana 1958.

119. Dr« Petar MARKOVIČ: Staračka domacinstva na selu. Sociolo-gija sela 1/2, Agrarni institut Zagreb. Zagreb 1963.

120. Institut za geografijo Univerze v Ljubljani: Študije 0 kmetijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije.

I. Vladimir KLEMENČIČ: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v ^asi Podgorjo pri Kamniku.

II. Matjaž JERŽIČ, Jože LOJK, Ludvik OLAS, Metod VOJVODA: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v vasi Sebeborci v Prekmurju.

III. Djoko JELIČ, Matjaž JERŠIČ, Jože LOJK, Metod VOJVODil: Kmetijska proizvodnja in izraba tal v katastrski ob-čini Trebijovi v Hercegovini. Geografski vestnik XXXIV. Ljubljana 1962.

121. LMD UTILIZATION Methods and Froblems of Rescarch, Frocee-ding of tho International Seminar Foland, 30. V. - 8. VI. 1960. Geographical Studies NQ 31« Folish ^cademy of Sien-cesj Instituts of Geography, Warszawa 1963«

122. Instrukcija szczegolowego zdjecia užytkowania zifcmi. Do-kumentac|4 Geograficzna. Warszawa 1962.

123. Univ prof. dr. habil. ing. Ivan 6MALCELJ: študijska eks-pertiza 0 razvoju kmetijstva občine Ptuj. Studijska gru-pa 0 razvoju kmetijstva. Ftuj 1963.

124. Vlado PULJIZ: Flaniranje i selo. Sociologija sela II/3. Ggografski institut Zagreb. Zagreb 1964.

125. Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavod za statistiko SRS. Ljubljana.

126t.Program perspektivnega razvoja kmetijstva v občini Ptuj v letih 1961-1965. Ftuj, januarja 1962.

127. Dokumentacija k programu perspektivnega razvoja gospo-darstva v občini Ptuj v letih 1961-1965« Ftuj, januarja 1962.

128. Osnovni načrt za izkoriščanje kmetioskih zeinlGišč. Kme-tijski kombinat Ptuj. Študijski elaborat. Ftuj 1962.

129. Fredšidevanje in možnosti gospodarskega razvoja občine PtuJ za leto 1963. Tabelarni pregled. Ptuj, marca 1963«

130. Družbeni plan občine Ftuj za leto 1963. V Ptuju marca 1963.

131. Predhodni material za sestavo sedemletnega gospodarskega načrta za občino Ptuj. Ptuj 1964.

132. Osnovni nači&t za izkoriščanje zemljišč pri KZ Haldze -Ptuj 1961 - 65. Ftuj, junij 1962.

133. Družbeni plan občine Ptuj za letc 1964. V Ptuju, marca 1964.

134. Številčna dokumentacija k družbenemu planu cbčine Ptuj za leto 1964. V Ptuju, marca 1964.

135» Df. Ivan CRKVENČIČ: Transfcrmacija agrarnog područja. Teze referata i koreferati VII kongresa geografa SFRJ. Zagreb 1964.

136. Miloš MACURA: Stanovništvo kao činilac privrednog razvO-ja Jugoslavije• Ekononska biblioteka 7. Nolit, Beograd 1958.

137• Dolfe VOGELNIK: Urbanizacija kao odraz privredncg razvo-ja FNRJ. Ekonomska biblioteka 13. Nolit, Beograd 1961.

138. Dr. Živkc 6IFRER: Izseljevanje s slovenskega ozenloa. Prikazi in studije. Letnik VIII. štev. 2. Zavcd 1>R Slovenije za statistiko. Ljubljana, februarja 1962.

139. Marija BERIČ: Selitve prebivalstva 1956-1960. Prikazi

in študije. Letnik IX./1. Zavod LR Slovenije za statisti-ko. Ljubljana, januarja 1962.

140. Stane ZRIMEC: Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju 1931 - 1948. Geografski vestnik XXII. Loubljana 1950.

141. Igor VRIŠER: Ugotavljanje perspektivnega razvoja prebi-valstva. Geografski vestnik XXXV. Ljubljana 1963«

142. Franz RUDL: Rebkulturen der steiermarkischen Sparkasse in der Steiermark. Sebbstverlag der Steiermarkischen Sparkasse 1910. Graz 1910.

143. Dr. Živko SIFRER: Demografski razvoj kmečkega prebival-stva v Sloveniji. Prikazi in študije. Letnik VIII. štev. 10-11. Zavod LR Slovenijo za statistiko Ljubljana, no-

vembra 1962.

144. Dr. Jože LiLVRIČ: Narodni dohodek kmetijstva po občinah 1960. Prikazi in študije. Letnik VIII., štev. 8-9. Za-vod LR Slovenije za statistiko. Ljubljana septembra 1962.

145. Zdenko RUŽIČ: Utjecaj opceg priprednog razvoja na dru-štvena kretanja i socijalnu strukturu sela. Agrarni in-stitut Zagreb. Zagr^b 1961.

146. Stane ZRIMEC: -.Agrarna in poljedelska gostota prebival-stva 1953. Prikazi in študije. Letnik IV. Zavod LR Slo-venije za statistiko. Ljubljana 1958.

147. Svetozar ILEŠIČ: Gospodarska struktura Slovenijsvv luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Zbirka študij št. 5-Ljubljana 1939.

148. Danica MAEKOVIČ: Foljoprivredno stanovništvo Jugoslavi-je u proteklih 40 godina. Sociologija sela 1/1. ^grarni institut Zagreb. Zagreb, julij - septomber 1965.

149. Dr. Miloš BOGD,JTOVIČ: Neke karakteristike sadašnje ag-rarne strukture Kosova i Metohije. Sociologija sela 1/2, Agrarni institut Zagreb. Zagreb, oktobar - decembar 1963.

150. Prof. dr. Cvetko KOSTIČ: Sociologija nerazvijenih zema-lja. Sociologija sela II/3. Agrarni institut Zagreb. Zagreb, januar - mart 1964.

151. Ing. Milutin oTOJANOVIČ: - ing. Vukašin TOSKOVIČ: Vino-gradništvo. Naučna krgiga. Beograd 19^8.

152. Lenz M03ER - Zdenko TURKOVIČ: Vinogradništvo u novom obliku. Poljoprivredni nakladni zavod. Zagreb 1957«

153. Edvard KARDELJ: Problemi socialistične politike na vasi. Ljubl-Jana 1959.

154. Ing. A. KRAVOS: Gospodarska analiza KG Zavrč. Diplomsko delo. Ljubljana 1957.

155. Ing. Zdenko REICHER: ^naliza prirodnih pogojev, stanje in perspektive vinogradniške proizvodnje v Spodnjih Ha-lozah. Diplomska naloga. Ljubljana, marec 1963.

156, iirhiv kmetijskega kombinata Ftuj«

157» Kartoteka prebivalstva na krajevnih uradih Zavrč, Cirku-lane, Leskovec, Podlehnik in Videm.

158. Arhiv roferata za kmetijstvo pri občinski skupščini Ptuj.

159. Filip URATNIK: Pogledi in spremembe v poklicni in posest-ni strukturi Slovenije. Ekonomska revija XII. Lgubljana 1961.

160. Podatki posebnega popisa kmetijskih gospodarstev v obči-ni Ptuj januarja 1964. Referat za statistiko pri občin-ski skupšcini Ptuj.

161. Pcdatki o poprečnih ha donosih za cenilne okoliše Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Podlehnik in Videm. Referat za kme-tijstvo pri občinski skupščini Ptuj.

102. Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavod SRoSlovenije za statistiko, Ljubljana.

163. Podatki franciscejskega katastra s protokoli in indika-cijskimi skicami za leto 1824. Državni arhiv SR Slcve-nije v Ljubljani.

164. Fodatki katastrskega urada v Ptuju za stanje leta 1963»

165. Popisi prebivalstva. Rokopisne tabele izdelane na osno-vi avstrijskih popisov prebivalstva lcta 1869» 1880, 1890, 1900, 1910,ir^iiigoš$4'S^u^li.p^pi3dv^JietiJ'^^l-i-H948?Cl953yi Ža^od.za statistiko LRS Loubljana.

166. Podatki pcpisa prebivalstva 1961. Zavod SRi^Slovenije za statistiko. Ljubljana.

167. Podatki o prodani živini na krajevnih uradih Zavrč, Cir-kulane, Leskovec, Todlehnik in Videm.

168. Fcdatki o izrabi zenlje in gospodcrskih razmerah kmetij na csnovi terenskega dela, razgovorov s strokovnjaki in kmetovalci ter kartiranja na terenu.

S E Z N A M FOTOGRAFIJ

1«, Klopotec - siiabol haloškega vinogradništva. 2, Izredno razgiban je svet haloških goric. logled s lara-diža proti severovzhodu - desno Gruškovec, levo Brezo-vec, v ozadju levo Veliki vrh z Vrbanjščakom /4-12 m/ in Hrastovec.

3» Srednji del doline Isičine z lepo vidno pleistocensko teraso - na njo se je naslonilo naselje Spodnji Lesko-vec. 3a. Razloženo razineščeni domovi na pleistocenski terasi v

srednjein delu doline Psičine /Sp. Leskovec/. 4# Srednji del doline Bele s Cirkulanani v ozadju, 5# Edinstveni primer tipičnega panonskega studenca v Vino-

rodnih Halozah /Goričak/. 6» Mlaka ob cesti v Majskem vrhu. 7# Ograjena nlaka v Vel. vrhu. V sušnen obdobju so sicer le

priprta vrata zavarovana z verigo in kloučavnico. 8, Zaprta nlaka v Paradižu.

9« Zanenarjeno in poškodovano figuralno znanenje pri Borlu. 10. Figuralnc znaraenje pri Zavrču /hrvaški Kristus/. 11.' jj Eden najstarejših "vrhov" v Vincrodnih Halozah - Turški - vrh 2C. Ired štirini leti so odstranili tran z letnico

k

1658. Poleg njega stoji podstavek sponenika "turški ba-bici".

12. t lodstavek spoinenika "turške babice" v Turšken vrhu. / 13« Gb izteku severnega sleinena Belskega vrha je ze zdavaaj nastala večja kmetija, ki po letu 1824- ni doživela spre-aenb, /verjetno je taka že nekaj stoletij/. V okviru kmetije je tudi vinograd /tipičen Hubweingarten/ z "vrhom". V ozadju Hrastovec z vinogradniškini delci, lastniki pretežno Pclanci; pod vrhom pa nekdanji ineščan-ski vinogradniški bloki, ki jih sedaj spreininjajo v vi-nogradniške celote, 14. Tipičen vrh 2'gankom" v Gruškovcu z letnico 177C

15. Zapuščena kinečka viničarija.

16« "Ornigcva vila" v Dežnen - dvorec ned haloškimi lese-

niiai doncvi. Ornig je bil največji vinski trgo^ec v

Ftuju. Zgradba bo preurejena v gostišče. 17» Dvorec inenovan "Regentošak" v Velikem vrhu. 18. Spodnji del dcline Bogatnice z novonastajaocčiin upravno-

gospodarskim središčein - lodlehnik vcspredju ter far-

pmini središčem v ozadju. 18a. lodlehnik - farno središče. V ozadju v sredini novo-

nastajajoči upravno-agrarni center, na desni prvotna

farna cerkvica posvečena Mariji. 19« Upravno-agrarni subinikrocenter Zgcrnji Leskovec. Desno

od cerkve nekdanji dvorec, sedež urada Isičina. SpredaJ

stara kmetija, ki se preusnerja v intenzivno živinore-

jo. /lod streho starega poslopja je že pripravljeno

ostrešje za novo poslopje/.

20. Upravno-agrarni nikrocenter Cirkulane. Spredaj obnovlje-na najstarejša /1. 129C/ cerkev v Vinorodnih Halozah -sv. Katarina, zvonik iz 16. stcletja. Sedaj je v zgrad-bi šclska telovadnica.

21. Upravno-agrarni subiiikrocenter Zavrč. Spredaj novo upravno-gcspodarskc središče na ozeinljn katastrske občine Goričak; levo na pleistocenski terasi staro središče - farna cerkev, grad in šola. Za kinodvorano se vidi hrvaška Dubrava. lovsen v ozadju se vidijo Slovenske gorice.

22. Dom v gruči v dolini Rogatnice - Icdlehnik št. 21. Zgradbe so lesene in stare okrog 200 let. losestvo je bilo arondirano v sklop družbenega posestva. Stano-vanjsko poslopje uporablja delavka knetijskega konbi-nata, ostale zgradbe propadajo.

23« Don v gruči, nekdaj 8 ha kmetije, na vršini v laradižu /št. 46/. Vse zgradbe sc lesene /"cinper"/ in stare nad 250 let. V ospredju je stanovanjska zgradba z običajno notranjo razdelitvijo, v drugi zgradbi je gunno, kolar-nica in shrainba za orodje, sledi hlev. Levo se vidi

"repnica". ro Ambroschitschven opisu nanjka sano

senčnica, Dom je obdan s "slivjakcn". 24, Stanovanjska zgradba doma v gruči na grebenu v Gori-

čaku. Zgradba je stara 2CG let. Levo ckno v čelni stra-

ni pripada hiški, desnc pa shranbi, 25« Don večje knetije v dolini Bele v Cirkulanah. Na levi

nanjka sanostojnc stoječ hlev, Stancvanjski del je bil

obnovljen leta 1820. Vse

no skico/. "Cinper" Je podzidan z litotannijskin apnen-

cen, 27» Stanovanjska zgradba inajhne knetije v Paradižu, Lepo

je vidno široko in nekoliko dvignjenc podstenje in

vhod v klet, 28» Stegnjen naloknečki don brez stiskalnice, z lepo vid-

nini svinjaki. Vse je leseno« 29« Kočarski don v Dežnem, 30• Polanski vrh v Veliken vrhu. 31« Nekdanji MvrhM v Gruškovju podirajc« 32. Eazpadajoči bivši viničarski donovi v Velikem vrhu

/"Klanec sironakcv" se podira/, 33« Zanenarjeni knečki vrh v Belsken vrhu, Lepo so vidni

nastavki tranov za "gank", ki je strohnel in so ga

zato odstranili, 3^» Na pleistocensko teraso ob spodnjen delu doline Bele

se je naslonilo naselje Dolane. Ob cesti je vidno

nodernizirano stancvanjskc poslopje nočnejše knetije,

poleg pa ncva zgradba delavca - kneta, 35« Višji del Velikega vrha razkosan na vinogradniške

delce z vrhi, viničarijami in halcško kočarijo /levo ospredje/, V sredini izčrpan knečki vinograd s prazni-

naini, kjer bi lahko "obrnil senen voz". 36« Del srednje knetije v Belsken vrhu. Zenljišče, ki je

na sliki, je bilo pred petini leti še vinograd, od

katerega je ostalo sedaj sano še 2 ara; na desni leta

1962 obncvljeni del vinograda z breskvani, ostalo

je njiva s kronpirjem in ržjo. 57» Knečki vinograd v Turšken vrhu. V ospredju del

zapuščenega vinograda - last Polanca, v ozadju vino-

gradniške celote na obmejnem Goričaku, 38. Greben v Turškem vrhu s kočarijo, pred 1C leti še

ves pod trto, V ozadju desno Hrastovec, v sredini

obe glavni sleoeni Belskega vrha. 38a. Dokaj razsežni vinogradniški delci z viničarijani

v Dežnen last Polancev. V ozadju Majski vrh. 39« Nekdanji vinogradi pri Ani so zasajeni z deteljno

nešanico, Zemlja počiva in čaka na buldožer, da za-

reže nove terase,

40. Prve poizkusne terase v Goričaku.

41. Del vinogradniške celote v Vareji,

42. Staro in novo v Goričaku - na skrajni levi dobro nego-van stari knečki vinograd, v sredi zanenarjen knečki vincgrad; na desni obnovljen knečki vinograd; v ozad-ju del vinogradniške celote.

43a. Turški vrh spreninja svoja stcletja starc podobo« V

ozadju Goričak. 42b. Letos narejene terase v Majsken vrhu,

43. I-red leti urejen greben v Veliken vrhu. Tod vinogra-don, ki je bil takrat še obnovljen na vrste po pobočju navzdol, sadcvnjak z lucerno in travnik. Severna stran glavnega eleraena oe Pod gozdom.

44. Obiiova v obliki vrst po pobočju navzdcl. Vidne so etape obnove, ki je zajemala včasih tudi majline par-cele. Hazlika ined starejšo in mlajšo obnovo - starej-ša goste vrste, mlajša širše vrste. V leven delu star vincgrad na kol /Gorca/.

42g. Majski vrh - spredaj novi terasni nasad, v ozadju

štiri bivše gosposke hiše. 35a. Srednja knetija na grebenu v Velikem Ckiču - tipična

izraba zemljišča: vinograd zaključen spodaj z nasadon

lipovca /ličje za vezanje/, pod njin njive oziroma

sadovnjak - pašnik, osojno pobočje

nlajšo obnovo se vidi v razdalji ined vrstani /starej-

ša goste vrste/. 46« "Starejša" obnova na vrste po strnini in novejša v

obliki teras. 48« Stari čebeloni panji - koši.

49. Jugozahcdni pobočji dveh polagoma spuščajočih se sle-nen Belskega vrha, ki so bila še v 16. stol. razdelje-na na vincgradniške delce in dana v hasnovanje pred-vsen lolancen« lo slemenu se vrstijo nenaseljeni "vrhi" in viničarije,

50. Nad 1CCO n dolgo pobočje Velikega vrha, prej razdelje-no ned blizu 50 lastnikov, pretežno lolancev, aron-dirano; Trta je v glavnem izsekana, zenlja počiva;

že prihodnje leto bo to ena največjih vinogradniških celot v Vinorodnih Halozah»

NflRODNfl IN UNIUERZITETNfl KNJI2NICFI

00000393780

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh