logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
*Gradivo je zaradi avtorskih pravic dostopno le z lokacije NUK.

0 / 0
BIUČIĆ VLADIMIR VINCRODNE HALOZE SCCIALNC-GECGRAFSKI PROBLEMI S PCSEBNIM OZIRCM NA VINIČARSTVC DCKTCRSKA DISERTACIJA »183218 Maribor, 1964- V S E B I N A *• UVOD IN OMEJITEV PROUCEVANEGA TERITORIJA 1 II. PRIRODNO OKOLJE 9 PETROGRAFSKA SESTAVA TAL IN RELIEFNE OBLIKE 9 VODNA MREŽA IN PROBLEM PRESKRBE Z VODO 15 TALNE RAZMERE 19 KLIMATSKI POGOJI 22 - Toplotne razmere 23 - Svetlobne razmere 34- - Padavine in vlažnost zraka - dež, sneg, toča, relativna vlažnost zraka 4-0 - veter 50 - LETNI BIOLOŠKI CIKLUS VINSKS TRTE 52 ZAKLJUČEK EKOLOŠKE ANALIZE 56 III. ČLOVEK IN POKRAJINA 59 POSELITEV IN ZGODOVINSKI RAZVOJ POKRAJINE 59 NASTANEK, RAZVOJ IN OBLIKA NASELIJ 78 - Oblika naselij 78 - Oblika kmetskega doma in ostalih zgradb 86 POLJSKA RAZDELITEV 90 IV. PREBIVALSTVO IN GOSPODARSTVO V STARSJŠIH OBDOBJIH 99 - Prebivalstvo 99 - Gospodarstvo 105 V. OBDOBJE MED LETI 1824 - 1935 OBDOBJE PROPA- DANJA DOEAČIH GOSPODARSTEV 115 VINORODNE HALOZE LETA 1824 115 - Zemljiške kategorije 116 - Lastništvo nad zemljo 120 - Velikost posesti domačinov in tujcev 126 - Splošna ocena gospodarskih in social- nih razmer leta 1824 135 ZEMLJIŠKA ODVEZA IN NADALJNO PROFAD/iNJE HALOŠKEG.. KMETA TER PREHAJANJE HALOŠKE ZEMLJE V TUJE ROKE 139 POJAV TRTNIH BOLEZNI - PROPAD IN OBNOVA VINOGR-IDOV 145 NOVE RAZMERE NA VINSKEM TRGU V SHS IN NASTOP SVETOVNE KRIZS 149 VI. VINORODNE HALOZE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO /kakor jih je spoznal Žgeč/ 155 - Lastništvo nad vsemi površinami in pose- bej vinogradi 155 - Stevilo posestnikov in velikost posesti 164 ^n^ VINIČARSTVO NJEGOV NASTANEK IN R.JZVOJ 1?1 ^TT^l NARODNOOSVOBODILNA VOJNA IN SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA USTVARITA POGOJE ZA PREHOD V NOVO ŽIVLJENJE 193 RAZMERE TIK PRED IN MED VOJNO 193 AGRARNA REPORMA IN USTANOVITEV DRUŽBENIH PCSESTEV 196 DOKCNČKA OBBRAVA VINIČARSTVA 202 IX. SOCIALNO POSESTHE IN GCSPODARSKE RAZMERE V LETIH 1963 - 1964 207 - Zemljiške kategorije 207 ICSESTNE RAZMERE 213 - Lastništvo nad zemljo 213 - Število posestnikov in velikost posesti 216 STANJE GCSFCDARSTVA IN NJEGCVE IERSPEKTIVE 222 - Način izrabe tal, ki jih posedujejo do- mačini 228 - Rastlinska proizvodnja 230 - Živinorejska proizvodrga 239 FOUZETEK 0 SEDANJIH GGSPCDARSKIH RAZMERAH 242 x» DEMCGEOGRAFSKI RAZVOJ KOT ODSEV DRUŽBENO- EKONOMSKIH PROCESOV 1869-1961 243 - Uvod in razdelitev celotnega obdobja na značilne etape 243 HAZVCJ PHEBIVALSTVA V DCBI PKED ORGANIZIRA- NIMI POFISI /1820-1869/ . 247 1'CPULACIJSKI RAZVOJ V DOBI HITREGA FROPADA- NJA DCMAČIH GCSFCDARSTEV IN MOČNEG:i UDORA TUJCEV /1869-189C/ 2^0 - Razvoj med popisoma v letih 1869 in 1880 250 - Razvoj med popisoma v letih 1880 in 1890 251 - Kratka ocena razvoja v prvi etapi 2^2 DEMCGRAFSKI UČINKI V DCBI FOPOLNEGA FROFADA IN PCNOVNE CBNCVE VINCGRiDCV /189C-191C/ 253 - Razvoj prebivalstva med popisoma v letih 1890 in 19CC 253 - Razvoj prebivalstva med popisoma v letih. 1900 in 1910 255 - Fosebnosti razvoja druge etape 256 RAST IREBIVALSTVA V CBDOBJU, KO IRETRESETA SVET DVE SVETCVNI VCJNI /1910-1948/ 257 - Razvoj prebivalstva med popisoina v letih 1910 in 1931 258 - Razvoj prebivalstva med pcpisoma v letih 1931 in 1948 259 - Csnovne značilnosti razvoja tretje etape 26C IREBIVALSTVC V DCBI STALNEGA NAZADOVANJA 261 - Razvoj prebivalstva med popisoma v letih 1948 in 1953 261 - Razvoj prebivalstva med popisoma v letih 1953 in 1961 262 - Značilnosti razvoja prebivalstva v četrti etapi 263 IREGLED rOPULACIJSKEGA RAZVOJA V RAZDCBJU 1820-1961 264 DEMCGRAFSKI RAZVOJ KMEČKEGA PREBIVALSTVA 266 MIGRACIJSKI PRCCESI NEKCČ IN DANES 269 - Sezonske selitve 269 - Stalne selitve pred osvoboditvijo 271 - Migracijsko gibanje v obdobju 1953-1963 272 STANJE IREBIVALSTVA LETA 1961 277 - Starostna struktura 277 - Nataliteta, mortaliteta in naravni prirast 278 - loklicna struktura 279 - lovzetek demografskega razvoja 280 XI. RAZVOJ AGRARNO-SOCIALNIH RAZMER IN DANAŠNJA KMETIJSKA FRCIZVCDNJA V MSKATERIH KRAKTERI- STIČNIH KATASTRSKIH GBČINAH 283 DCLANE 283 - Uvod 283 - Prirodno okolje 284 - Zenloiške kategorije in socialno posest- ne razmere leta 1824 285 - Zeniljiške kategorije in socialno posest-ne razmere leta 1963 - Način izrabe tal 295 - Zaključek 306 GCRIČAK ' "¦ 308 - Uvod 3C8 - Prirodno okolje 309 - Zemljiške kategorije in socialno posest- ne razmere leta 1824 310 - Zemljiške kategorije in socialno posestne raznere leta 1963 313 - Način izrabe tal 321 - Zaključek 328 FARADIŽ \ 330 - Uvod 330 - Irirodno okolje 331 - Zemljiške kategorije in socialno posestne raznere leta 1824 333 - Zemljiške kategorije in socialno posestne razmere leta 1963 336 - Način izrabe tal ' • 3^ - Zaključek 353 XII. ZAKLJUČKI IN POGLED V PRIHODNOST 355 U V 0 D in OMSJITEV PBOUČEVANEGA TERITORIJA Haloze so prijeten svet močno razgibanih goric, pokrajina žlah-tnega vina, ki si je pridobilo svetoven sloves, pa tudi predel naše cžje slovenske dcmovine, ki so mu specifične potezo v do-sedargem gospodarsko-socialnem razvoju pustilo nokaj svojstve-nega, kar ga v veliki meri loči od sorodnih subpanonskih vino-rodnih področij. Čeprav nimamo. neposrednih dokazov, smemo s precejšno mero ver-jetnosti postaviti, da so bile Haloze področje gojitve vinske trte že od najstarejših dob. Nedvomno pa so gojitev vinske tr-te pospešcvali tu prebivalci rimskega Poetovia in si ustvarili v Halozah eno svojih osnovnih proizvodnih področij, na katere vinski proizvodrgi je slonela njihova živahna vinska trgcvina, Z utrditvijo fevdalnega sistema in postavitvijo politične meje proti Hrvatski sc postale Haloze obnejno in nekaj stoletij sporno ozemlje. Iz najstarejših virov moremo zaključiti, da jc proizvodnja vina dobila primarno vlogo in da je srednjeveški Ptuj v veliki ineri živel od trgovine s halcškim vinom. Obmejne Haloze so postale preskrbovalno področ.o-mrež.ja. Le-ta je v Vinorodnih Halozah dokaj gosta. Ustvarili so jo štirje glavni potoki - Rogatnica, Psičina, Bela in Turški potok s svojimi številnini pritoki. Pogleomo posebnosti razvo-ja tega omrežoa, ki se neposredno odražajo v današnjen relie-fu. Kljub bližini Drave so vsi potoki kratki, kar priča, da je bi-la njihova regresivna erczija zelo skrcnna, saj se je le Rogat-nici uspelo zarezati globlje na jug v san gorski nasiv, Zato tudi sano na tein področju poteka razvodnica pc glavnen gcrskem nizu. Pri ostalih treh potokih 'pa je uspelo pritckon Bednje po-tisniti svoje izvire severno od Ravne gcre in tako ustvariti razvodnico se.verno od glavn^ga gorskega grebena. Nedvot-ino, da je k tenu prispevala slaba vodnatost teh pctckov. Kljub tenu pa so vsi potoki ustvarili soraziiier.no široke dolino, saj dosežejo skupno s pleistocenskimi terasani ob spodnji Rogatnici, Psiči-ni in Beli tudi do 1 km širine. Izjena oe le dclina Turškega potoka, ki se razširi šele nepcsrednc ob izlivu v.Dravc. Pri prvih treh potokih in nekaterih njihovih pritokih so celc dna srednjih tokov dokaj široka. Prekriva jih vlažna aluvialna na-plavina. Nekateri predeli kažejo celo znake rahle zanočvirje-nosti in tiih potoki cb obilnejših padavinah poplavljajo. Zato so sposobne za njive le nekoliko dvignjene, ilovnate in bolj suhe pleistocenske terase. Tu je osnovni razlog, zakaj inano v Halozah kljub sorazmerno širokin dolinan tako nalo pravih njiv. Njivske površine na strmih pobočjih, ki jih je nogoče obdelati sano z notiko, ne zaslužijo naziva in jin tudi donačini pravi-jo v razliko od prave njive - laz. Vlažna dna dclin so zato v travnikih, ki dajejo često manjvredno kislo krno, tudi "šari- - 11 - nec" imenovano. Strnec haloških potokov je neznaten /okrog 3 %/\ zato delajo Rogatnica, Psičina in Bela v spcdrgen toku često neandre. So-raznerno široke dcline, nininalen padec in pcnaknjenost dolin vse dc južnega razvodnega grebena ooogoČaoo lahkc prehcdnost v prečni, meridianakli sneri, a istočasno režejo pckrajine na več enot. Po teh dolinah sc že zdavnaj stekle pronetne zveze preko prevalov v porečje Bednje. V hidrografski nreži Vinorcdnih Haloz zasledino izrazito asi-netričnost. Pravilcna sc levi pritoki daljši od desnih. Tc je gotovo posledica nočnejše regresivne dejavnosti levih prito-kcv. ki so se zajedli daleč proti zahodu in ponekod povzreči-li nogoče celo pretcčitve v škodo desnih pritokov sosednjega glavnega potcka. Kljub ten nočnin pcsegom levih pritokov pro-ti zahodu niinacio zaradi skrcnnih dolinic desnih pritckov sc-sednega glavnega potoka skoraj nobenih ugodnih prevalov, takc da so prehodi v podolžni sneri razcercna težji, saj norajo ceste, ki povezuoejo pcsanezne doline prekoračiti slenena vi-soka 300 n. Zato so vse ceste zelo strme/npr. cesta čez Veli-ki Okič/. Posebna značilnost hidrografske nreže tega dela Haloz se ka-že tudi v tem, da so spodnji levi pritoki vseh štirih glavnih potokov potisnili svoje izvire v neposredno bližino Dravinje in Drave, tako da poteka razvcdje po strnen rslenenu tik nad reko, oddaljeno konaj 200 - 300 n. Vzrok za takšen nesinetričen razvcj porečij glavnih haloških potokov inoramc iskati v tektonskih prenikih, ki so ustvarili podobno stanje tudi v ostalen ožjen panonsken obrobju. Ti tek-toaeki nagibi so imeli vzhodno in jugovzhodno sner, zato so potoki počasi polzeli proti vzhodu, levi pritoki so se daljša-li, desni pa krajšali. Pcglobitev dolin glavnih potokov je povečala erozijsko noč njihovih pritokov. Lokalna erozijska baza teh pritckov se je - 12 - zniževala ter tako povzrcčila regresivno erozijo, ki je preto-čila desne pritoke sosednjega potoka. Pri poglobitvi dolin se je povečala tudi erozijska noč desnih pritokov. Ker pa so ti zaradi polzenja glavnih pctokov proti vzhodu postajali vednc krajši, njihova vodna coč ni zadoščala za izoblikovanje dalj-ših dolin, še nanj pa za norebitne pretcčitve. Vzhodna pcboč-ja dclin glavnih potckov so zato pravilona precej strna, ned-ten kc sc zahcdna bolj razbrazdana in zložnejša. Globinskin erozijan potokov, ki so razrezali najstarejšo urav-navo, je sledilo obdobje bočne erczije, tenu pa zopet globin-ske. Tako so nastale številne uravnave v različnih nadncrskih višinah. V Vinorodnih Halozah so ostanki starejšega površoa soraznerno dobro ohranjeni. Kažejo se nan kot srednje dolge slenenske uravnave dokaj enakonernih višin. Pojavljajo se v glavnih slenenih in so razširjene skorao na vsen področju, ta-ko da predstavljajo prevladujočo potezo v reliefu. Najvišja je uravnava v višini ckrog 460 n, ki pa $¦¦? zasledinc v Vinorcdnih Halozah sano v skrajnen jugozahodnen predelu /Gruškcvje/. Na njo je naslonjena uravnava v višini 400 - 420 n, ki Jc najde-no kot otok tudi v Veliken Vrhu nad Borlon. Nekak širok pre-hcdni pas ned Zgornjini in Vinorodnini Halozani predstavlja uravnava okrcg 360 n, ki prevladuje v slenenih zahodno cd Ro-gatnice /Gorca, Dežno, Rodni vrh, Jablovec/ ter ned srednjo Rogatnico in zgornjo Psičino. Za ta del Haloz je najznačilneq-ša in tudi najbolj razširjena uravnava v višini 300 - 320 n. To so lepa slemena v dolžini od 500 - 1250 n, iz rgih pa se dvigajo nizki zaobljeni vrhovi ali manjše kope /npr. Gruškov-ski Hun, Janž v Gorenjsken vrhu itd./. Po svcgi razširjeno-sti in obliki nas sponinja na Slovenske gorice, kjer se pojav-lja še bolj pogcsto /300 - 306 m in 310 - 315 n/. Dclinske tc-kove spremljajo terase: na absolutni višini 260 - 280 n, ozi-rona 40 - 60 n nad dolinskin dnon; na višini 240 - 260 n, ozi- rona 20 - 40 m nad dclinskin dnon; ter na višini 220 - 240 n, /F 2/__________ 1 B. Belec - Morfologija Haloz - str, 172. - 13 - oziroma 10 - 30 n nad dclinskin dncn. Vidno prihajajo do izra-za predvsen na levih pobočjih. Z običajnimi širinani od 200 do 500 n in ilovnatc osnovo predstavljajo nižje terase csnovo za njive. Na nje pa so se naslonila tudi nekaterga dolinska nase-lja. Ob takšnen stanju se nisc nogle razviti dolge, vzpcredno pote-kajoce in višinsko enotne slecenske višine, ki so tako značil-ne za Slovenske gorice, tenveč je tu nastal izredno razgiban relief s sorazmerno kratkini vršnini grebeni šiljastega preč-nega profila, ki potekajc v raznih snereh - vzperednc, poševno in prečno. Vse polno je kratkih stranskih reber, grap in doli-nic. Tako je nastala za Vinorodne Haloze karakteristična, geo-norfno pogojena pretrgancst knetijskih površin, ki jo že iz F 3 daljave nakazujejo osojno pobočje reber pokrivajoči gozdovi. Pogled na haloške griče od juga proti severu nan ustvarja po-dobc vinorodne pokrajine, pogled od severa proti jugu podobo prav noGno gozdnate pokrajine, pogled od vzhoda proti zahcdu in obratnc pa nudi pestro sliko nenjavanja gozdnih in knetij-skih površin. V pcdrobnen nastopa tu razlika ned nctranjin, južnin pravilona višjin področjen in severnini predeli, kjer se Haloze ob sluteni tektonski prelonnici strno dvigajo nad Dravo. V južnen - obEaejnem predelu potekajo slenena od razvcd-nice vzporednc v meridianski sneri in se proti severu pravilo-ma znižujejo - Goričak, Turški vrh, Brezovec, Gruškovec, Para-diž, Pohorje, Okič, Belavšek. Povsem drugačna pa je slika na severu v obdravsken predelu. Slenena Hrastovca, Velikega vrha in deloma še Belskega vrha potekajo vzporedno z Dravc, inajc torej bolj vzporedniško sner. Podcbna le nalo nanj izrazita je situacija nad Dravirgo v Dravinjsken in Majsken vrhu ter v Gor-ci« Ta pestrost v slemenitvi pa ni važna sano za pokrajinskc sliko, temveč je nadvse pomembna za vinogradništvc. Ugotovili suig že, da v Halozah ninanc posebnc dolgih, enctno uravnanih slemenskih vršin z položnini pobočji, kot je to priner v Ormož-ko-ljutoinerskih goricah /Vinski vrhovi, Kcg/, kjer inano zato tudi po več kilometrov dclge strnjene ploskve vinogradcv. V Ha- - 14 - lozah je večina slemen krajših in ima meridiansko smer, poleg tega pa so pobočja bolj strma. Zato oe večina prvovrstnih vi-nogradniških leg na kratkih stranskih rebrih, ki ponujajo svo-ja od sonca obsijana južna, ougovzhodna in jug^zahodnapobočoa vinski trti. Ta rebra so često kratka in vijugasta, zato se nagibi površinskih ploskev in linij naglo, že na majhne razda-lje menoavajo ter ustvarjajo pestro mikroklimatsko ekspozici-jo, tako pomembno za vinogradniško proizvodnjo. Pač pa tvori-jo pogosta rebra z glavnim slemenom polno prijetno zaokroženih kotlinic, ki so zaščitene pred mrzlimi vetrovi ter izpostavlje-ne soncu. Tako ustvarjaoo odlične pogoje za rast najkvalitet-nejših vinskih sort, Fodobno je tudi z nekateriini glavnimi sleneni in rebri, ki se končujejo proti jugu strino ter v pol-krogu in tvorijo tako tipične vinogradniške lege, Na nekaterih prej omenoenih, v bolj vzporedniški smeri potekajcčih slenenih /npr. Hrastovec/ pa ustvaroajo obsežnejša južna poboČja ideal-ne pogoje za večje zaplate prvcvrstnih vinogradov. Ugotovili sno že, da so haloške gorice na splošno precej str-me, vendar so strmine v Vinorodnih Halozah občutno blažje. Podrobno proučevanje strmin na vinogradniških legah v Vino-rodnih Halozah je pokazalo, da iiaa sano ckrog ena desetina teh površin nagibe pod 30 %. Okrog.2/2 nagibov ima 30 - 50 %, ned-teia ko Je 1/5 nagibov nad 60 %. Povprečje nagiba je torej ok~ rog 40 %• Velike strmine ozirona nočni nagibi lahko povsen o-nenogočijo ali vsaj bistveno otežkočijo napravo vinogradn?ških površin. Obdelana zenlja je nanreč podvržena nočnenu odplako-vanju, pojavlja se polzenje zemlje, pa tudi obdelava je otež-kočena. Pri ročnen načinu obdelave so zasadili na prvovrstnih legah vinsko trto tudi na najbolj strmih pobočjih. Izognili so se le plazovitim terenoci. Sedaj uveljavloeni način priprav-ljanja terasnih vinogradov, ki onogočajo nehanizirano obdela-vo, pa bo zaradi ekonomičnosti lahko upošteval le tiste lege z nagibi pod 60 %. Večji nagibi bodo terasirani le tan, kjer C. Malcvrh - 0 metcdi geoncrfolcške analize gorate pckraji--ne z vidika ekonomske, posebej agrarne geografije - GV -Ljubloana 1958» str. 12 - 15. - 15 - predstavljajo nanjše parcele sredi blažjih nagibov. Zaradi pla-zovitcsti in prevelikih nagibov bo izpadlc pri aoderni cbnovi okrcg 15 % vincgradniškili leg. V geografskih tekstih je pri obravnavanju reliefa in njegovih značilncsti večkrat omergena podobnost ned Vinorcdnini Haloza-mi in Slovenskirni goricani. Pri ugotavljanju te podcbnosti pa ne noremo miino dejstva, da so v primerjavi s Slovenskini gcri-cani Vinorodne Haloze vendarle bolj strne, nočneoe razrezane in neurejene ter tudi višinsko nan«j enotne, ozirona da deluje-jo Slovenske gorice, posebnc pa še njihcv vzhodni del, bolj mehko, enolično in unirjeno. K ten razlikan je nedvonno bistve-nc priponogla petrografska sestava ozenlja v Vinorcdnih Halc-zah-relativno odpcrni laporji, peščenjaki in apnenci - v Slo-venskih goricah pa nesprijeti prodi, peski in ilovice. VODNA MREZA IN PHOBLEM PRESKRBE Z VODO Današnja nreža glavnih potokov in njihovih nesinetričnih pri-tokcv v Vinorodnih Halozah, ki se je izoblikovala v času ned zgornjin pliocenon in zaključkon pleistocena, kaže naslednjo sliko« Po zapadnen predelu teče Rogatnica. Izvira na vzhcd-nem pobočju Donačke ali Rogaške gore ter se izliva v Dravinjc vzhodno od vasi Jurovci. Je najdaljši /17 kn/ in najbolj vod-nati potok Vinorodnih Haloz, po katerih teče sano s svojin srednjin in spodnjin tokon. Z leve strani dobiva na ten pcdroč-qu le dva pomembnejša pritoka. To sta brezinena potoka, ki iz-virata v Rodnen vrhu in oklepata okrog 3 kn dolg hrbet Jablo-vec. V dolini severnega potoka, ki se izliva v Rogatnico pod ILJL Trcjico in dobiva del vode tudi iz podrcčja Gorce, sc ineli ne-koč ptujski samostani svcje ribnike. Z desne pa priteka pri Kozmincih potok Ročica, ki ina svoj glavni izvir južnc cd Mac- 1 B, Belec - Morfclogija Haloz - str. 175« - 16 - lja, torej na hrvaški strani. Prebila je gorsko verigo in s svojo debrsko dolino ustvarila soraznerno lahek prehod iz Ha-loz v Hrvatsko Zagcrje /Stara rlnska cesta!?/. To nas sili k ugctovitvi, da slovensko-hrvaška ne«ja ned Brezovo gcro in Mac-ljeci v dolžini 4 kn ne poteka po razvodnici med Dravo in Bed-njo, kar je v glavnein sicer pravilo. Drugih večjih pritokov z desne strani na dolžini okrog 8 kc do izliva ne dobi, ker so jih pretcčili levi pritoki sosednje Psičine. Psičina - Tajna izvira na severnen pobočju Brezove go-re in se izliva v Dravo pri Dravcih, t^, tan kjer zadene Drava ob greben Haloz in inora obrniti svoj tok proti severovzhodu, Psičina je mnogo krajša /8 kn/ in manj vodnata kct Bogatnica. Njeni pritoki so najbolj nesinetrični. Z leve dobiva 5 km dol-go Ložino, 6 kn dolgo Ljubnico, 5 kn dclgo Ljubstavc in 4 kn dolgi Jurošak. Izvira Ljubnice in Ljubstave sta kcnaj 1 kn cd Rogatnice. Tu gre nedvcnno za pretcčitev na škodc nekdanjih desnih pritokcv Rogatnice. Pc dclini Ljubnice vodi cesta, ki povezuje obe glavni dolini! Ljubstava in Jurošak inata svoje izvire v neposredni bližini Dravinje. Z desne strani dobiva v zgornjem in srednjen toku dva brezimena potoka, ki izvirata v Veliken Okiču blizu hrvaške neje. V ten delu je vodna nreža ned Psičino in Belo nomalno razvita. V spodnjen toku pa Psi-čina nima z desne ncbenega pritoka, ker je tu Gradiški potok, levi pritck Bele, pomaknil z zadenjskin vrezovanjen svoj iz-vir v neposredno bližino Psičine /500 n!/. Ob kcncu želiin pojasniti zakaj sen opustil običajno uporablje-nc ine Tajna in se odlcčil za ine Psičina. Ine Tajna sc prvič pojavi v avstrijskih vojaških specialkah /na stari avstrijski specialki 1:75*000 sta navedeni cbe ineni - v srednjen teku l!Psičina p." - v spodnjen pa "Tanja p.M/» Od tcd je ine našlo pot na naše karte in v knjige. Na terenu sen ugotcvil, ia do-nacini tega inena ne uporabloajo. Dolinci, ki živijo v nepo-sredni bližini, uporabljajo splcšen naziv potok, pri prebival-cih sosednih Gradišč, Slatine, Pristave in Repišč pa je spod-nji tok potoka poznan pod inenon Psičina. K prepričanju, da je - 17 - to ine starejše ter da je bilo znano in ned ljudni uporabljeno že ob koncu 15. stcletja ne navaja tudi Pircheggor-o^a- K, 0. Hrastcvec - sonda narejena v staren vinogradu 0-20 cn: srednje hunusna, rjavkastosiva slinas"ta ilcvica, grudičaste strukture, trde kcnsistence, opazne so apnene kcmkireiEk^*-.. Reakcija na CaCO^ je burna. 21 - 100 cn: slabo hunusen sivkastorjav sloj glinaste ilovice, kopaste strukture, zadovcljivo propusten, trde kcn-sistence ter na gosto posejan z apnenini lutkani. Matična osnova je glinasti lapor. - 22 - K. o. Goričak - sonda je bila narejena v vinogradu 0-15 cn: hunusna peščena ilovica, nrvičaste strukture 16 - 75 cm: slabše hunusna, rumenkastosivoroava peščena ilovi- ca, drobljive do šipke konsistence, sredrge vlažna in z burno reakcijo na apnenec. pod 75 cn: natična osncva je apneni peščenjak. KLIMATSKI POGOJI Med kulturnimi rastlinani Je prva vinska trta, pri kateri sta rodnost in kvaliteta pridelka v odločujoči neri odvisna od kli-natskih pogcgev. Že neznatne nikroklinatske razlike terjajo prilagoditev 2 izbiro raznih sort, zato je podrobno poznavarge splošnih klinatskih in še posebej nikroklinatskih razcer za vi-norodna področja ena najvažnejših stvari. Vincrodne Haloze so bile in bodo predvidcna ostale tudi v bcdoče izrazito vino-gradniško področoe, saj se bo vincgradništvu podredila vsa osta-la proizvodnja, zato bcn obravnaval klinatske pogoje s stališca zahtev za uspešno rast vinske trte. V Evropi so za uspešno gojitev vinske trte v tako imenovanen severnem vinogradnišken rajonu najugodneoša prehodna klinatska področja /Burgundioa, Porenje!/. Ožje panonsko obrobje, v ka-terega sodijo tudi Vinorodne Haloze, je tipično prehodno pod-ročje, kjer se srečujeta in nešata oniljena alpska in panonska klina, To je znerno kontitentalno podnebje, tudi subpanonsko inenovano, ki ga karakterizirajo toplo poletje, suha in sončna zgodnja jesen ter ostra zina.^ F u r 1 a n pa navaja kot kli-natsko specifičnost tega področja: "unirjene nininalne tenpera-ture, kar je posebno važno v ponladanskih nesecih, naonanj pa-davin v času glavnega zorenja in zelo nizka stopnja oblačnosti, 1 /Gornji opis vinogradniških tal sea naredil po "pedološki ekspertizi"*iz elaborata za obnovovvinogradov Knetijskega konbinata Ptuj - avtor ing. Dušan šrok./ 2 S. Ilešič - Pokrajinsko-geografska karakteristika. .. „ Str.3, - 23 - kar še celo stopnjuje pritiernost tega sveta za plantažno eoji-tev sadnega drevja in vinogradov. Toplotne raznere Fravilen in harnoničen potek vegetacijskecra ciklusa vinske trte je tako cdlcčujoče odvisen od toplotnih razner, da le-te odločajo o geografski razširjencsti vinske trte in še posebej o kvcliteti njenega pridelka. Najboljša Vina pridelujejo v pod-ročjih, kjer se giblje srednja letna tenperatura ned 10 - 11°C, ugodna pa je že srednja letna tecieperatura ned 9 - 10° C. V času veretacije je ugodna povprečna tenperatura l^ C, v nese-cih junij, julij in avgust pa je potrebna povpreČna temperatu-ra od 17 - 20° C /čim višja je, tem kvalitetnejši Je pridelek/. Resno lahko škoduje vinski trti daljše obdobje nizkih tempera-tur. /TABELA 1./ Iz TABELE 1. je razvidno, da imajo vsi trije haloški kraji /Zavrč na vzhodnem, Podlehnik na zahodnem robu področja/ ugodno povprečno letno temperaturo /9,6 - 9»8° C/. Za 24 letno obdobje 1935 - 1958 so povprečja za postaje Zavrč nekoliko ugodnejša, saj znaša povprečna letna temperatura 10,0° C in povprečna tem-peratura v vegetaciji 15»6° C. Pri tem je potrebno za postajo Barbara - Cirkulane naglasiti, da je povprečje oanuarOa -2,4 zelo nizko, kar je pripisati dejstvu, da je bilo v opazovanem obdobju nekaj ostrih zim. V primerjavi z ostalimi sosednimi postajami, bi lahko za obdobje 1925-1956 določili povprečno Ja-nuarsko temperaturo na -1,5° C, to pa bi dvignilo tudi srednjo letno temperaturo na 9»7° C. Še bolj ugodne so srednje tempe-rature v času vegetacije in v treh letnih mesecih. Vsi podatki pa kažejo, da je Podlehnik, torej tudi celoten zahodni del po-~ dročja nekoliko hladnejši, vendar so razlike minimalne. Če pri-merjamo Vinorodne Haloze z Jeruzalemom kot središčem Vzhcdnih 1 D. Furlan - Klimatski opis severovzhodne Slovenije - Inšti-tut za geografioo v Ljubljani 1963 - str. 89. VINOEODKE HALOZE TABEIA 1. Srednjc mosečne in lotne tcmperaturo rcducirane na 32 let - 1925-1956 Za postajo Sv. Barbara /Cirkulanc/ pa na 20 lct - 1891-1910 Postaja II III IV VI VII VIII IX X XI XII Srednja Srednja Srcdnja letna tcmpGr. tcmp. v v vcgct.quniqu, juliou, avgustu ZavrS Barbara Podlehnik Jcruzalcm Maribor .1,4 0,1 5,0 10,6 14,6 17,9 19,9 19|2 15,9 10,0 5,2 0,6 •2,4 0,5 5,1 10,1 14,7 18,2 20,0 19,0 15,0 10,5 4,4 0,6 .1,7 0,0 4,4 10,0 14,2 18,1 19,8 18,9 15,6 9,9 5,0 0,8 ¦1,1 0,8 5,2 10,6 14,6 18,2 20,1 19,9 16,8 10,5 5,5 0,5 •2,5 -0,3 4,1 9,5 13*9 17,3 19,2 18,5 15,1 9,2 4,4 -0,3 9,8 15,4 19 9,6 15,4 19 9,6 15,2 18,9 10,1 15,8 9,0 14,7 - 25 - Slovenskih goric, moramo ugotoviti, da je Jeruzalem nekoliko toplejši, medtein ko je Maribcr hladnejši. Iz podatkov je tudi razvidno,da je najhladnejši mesec januar, ki ima edini dolgoletno povprečje okrog -1,5° C, sledi nu fe-bruar in temu december. V Zavrču je bila v obdobju 1935-1958 zabeležena najnižja temperatura 15. 2. 194-0, ko je padla na -27,0° C. Povprečni absolutni mininuni pa so bili v ten ob-dobju: januar -15»9° C, februarja - 14,6° C in decenber -11,5° C, srednji minimuni pa: januarja -5»1° C, februarja -4,4° C in decenbra -2,8° C, Ker pa so absolutnc nizke temperature traja-le le kratek čas in ob času, ko je bila snežna odeja primerno debela, vinska trta ni bila posebno prizadeta. Najtoplejši nesec je julij, ko Je povprečje blizu 20° C, sle-dijo mu avgust, junij in september. Zaniniva Je ugotovitev, da je april topledši od oktobra, nedtem ko kažejo srednje nesecne vrednosti za krajša obdobja /Zavrč 1950-58; Fodlehnik 1952-57/ obratno sliko, oktober je rahlo toplejši cd aprila. Septenber je sicer v Sloveniji nasploh toplejši od naja, vendar prihaja tu ta posebnost subpanonske klime bolj do izraza. Če pa pogle-daino srednje nesečne naksinalne tenperature za obe postaji za prej navedena krajša obdobja, vidimo, da septenbrske tenpera-ture niso bistveno nižje od avgustovskih, To je suha in topla zgodnja jesen, ki tako prija vinski trti in sadju. Absolutni naksiniuin je bil dosežen 30. 7« 1935» kc je termoneter na posta-jl Dubrava /Zavrč/ kazal 40,0° C. Letna anplituda povprečnih nesečnih tenperatur znaša okrog 21,5° C, nedten ko dcseže ab-solutna anplituda polnih 67»0° C. Podatki nan kažejo, da so splošni tenperaturni pogoji za vzgo-qo vinske trte v Vinorodnih Halozah ugcdni. Znano je, da je za vsako rastlino in še posebej za vinsko trto važnejša od letne povprečne tenperature količina sončne energi-je, ki jo rastlina sprejne v času vegetacije. Za prehod iz ene fenofaze v drugo Je potrebna določena vsota tenperatur. Vsoto vseh tenperatur v času vegetacije, ki traja pri nas pri vinski - 26 - trti od aprila do oktobra - t.j« 214- dni, inenujeno vegetacij-sko ternijsko konstanto. Posanezne sorto vinske trte so v ten pogledu različno zalrbeva-ne. Z dolgoletnini praktičnini poizkusi je dckazano, da je za nornalno dozorevarge grozdja srednje poznih sort potrebno pcv-prečno 2,700° C - 3.200° C toplote pod pogojen, da je v zenlji in v zraku nininalna potrebna kolicina vlage, Tiste, ki zahte-vajo nanjše vsote tenperature in pri ugodnih posojiii zato pro'! dozore, imenuoeno rane ali zgodnje sorte - npr, čabski biser in beli pinot; renski rizling in nekatere druge so znane kot srednje pozne sorte, nedten ko štejeno refošk k zelo poznin sortan, /TABELA 2/ Iz podatkov v TABELI 2 je razvidno, da je vegetacijska ternij-ska konstanta v Vinorodnih Halozah nadvse ugodna, saj dosega v povprečju 3-275° C, s čener se lahko pohvalijo le najkvalitet-nejši evropski vinogradniški rajoni za vina severnega tipa^ Pri takšni vegetacijski ternijski konstanti dozorijo vse rane in srednje pozne sorte, prenalo pa je toplote za zelo pozne sorte. Ker potrebujejo rane sorte skupno sano 2.100 - 2.500° C toplote, noreno iz tega zaključiti, da bi lahko v Vinorodnih Halozah gojili tudi rano nanizno grozdje, ki bi dozorelo že proti koncu avgusta. Preseneča mininalna razlika ned Zavrčen in Podlehnikon, ki gre pri Zavrču nedvoinno na račun nerazumljivo nizkega povprečja za nesec ouniO 17»9° C. To povprečje navaja tudi F u r 1 a n, Junijsko povprecje za obdcbje 1935 - 1958 znaša nanreč 18,8°C? za intenzivno opazovano obdobje 1950-58 pa navaja že omenjeni elaborat Kmetijskega kombinata Ptuj za junijsko povpreč^e 18,5° 0. Če primerjamo podatke za postajo Zavrč za obdobje 1950-58 in za postajo Podlehnik za obdobje 1952-57, ko so tudi tu bile merjene temperature v vseh klimatoloških terminih, po~ tem dobimo naslednjo sliko: 1 D# Furlan - Klimatski opis .•. str. 42 b. VINORODME HALOZE TABELA 2( Mosečna vsota povprcčnih. tempcratur in kumulative teh vsot v dobi vcgetacijc za Zavrč in Podlchnik reducirane na 32 let - 1925-56 Tcmpcratura Postaja IV V VI VII VIII IX Skupaj Srcd. meseč. Mescč« vsota Kumulativa Zavrč Podlehnik Zavrč Podlehnik Zavrč Podlchnik 10,6 14,6 17,9 19,9 19,2 15,9 10,0 15,4 10,0 14,2 18,1 19,8 18,9 15,6 9,9 15,2 318,0 452,6 537,0 616,9 595,2 477,0 310,0 3506,7 300,0 440,2 543,0 613,8 585,9 468,0 306,9 3257,8 318,0 770,6 1306,7 1924,5 2519,7 2996,7 3506,7 3306,7 300,0 740,2 1283,2 1897,0 2482,9 2950,9 3250,9 3257',8 VINORODNE HALOZB TABELA 3 P« Mcscčnc vsotc povpročnih tcmpcratur v dobi vegctacijc za Zavrč /1950-58/ in Podlchnik /1952-57/ Tcmperatura Postaja IV V VI VII VIII IX X Skupaj Sred. mesecna McscČna vsota Zavrč Podlehnik Zavrč Podlehnik 10,0 14,9 18,5 20,2 9,7 13.2 18,1 19,7 300,0 469,9 555,0 626,2 281,0 412,3 543tO 610,7 19,6 15,6 10,1 15,6 18,2f 15,1 10,1 14,9 607,6 ' 46820 313,1 3339,8 564,2 453,0 313,1 3177,3 - 29 - /TABELA $/ Povprečje za Vinorodne Haloze ne kaže bistvene razlike od ta-¦bele 2, saj znaša 3»258,5° C, pač pa se pokaže Podlehnik iz-raziteje kot hladnejši, vendar ima tudi v tem obdobju zelo dobre pogoje za vzgojo ranih in srednje poznih sort. Izkustveno je ugotovljeno, da so zasraBtn^jnjastetfcrtežfir&žrd le tisti dnevi, ko je povprečna dnevna temperatura nad 10° C, oziroma kot to imenuoe Blagonravov , temperatura nad biološko ničlo. Te dneve imenuje aktivne dneve. Ce na osnovi meteoroloških podatkov ugotovimo število aktivnih dni in to množimo s povprečno temperaturo v času vegetacije, dobi-mo letno vsoto aktivnih temperatur. Na osnovi podatkov o pov-prečnih dnevnih temperaturah je ugotovljeno, da znaša povpreč-no letno število aktivnih dni v Vinorodnih Halozah 192. Upo-števajoč že prej navedene podatke o povpre.čnih temperaturah v vegetaciji dobimo naslednji rezultat: /TABELA 3/ /TABELA 1/ /TABELA 3/ /TABELA 1/ Tudi tako izračunani podatki nam kažejo, da so toplotni pogoji v Vinorodnih Halozah za gojitev vinske trte zelo ugodni. S pra-vilniin izborom sort in podlog, ki pospešujejo dozorevanje., pa lahko dosežemo tudi najkvalitetnejši pridelek. Omenili smo že, da je vinska trta občutljiva za nizke tempera-ture. Seljaninov ugotavlja, da zmrznejo vsi nadzem-ni deli trte, ce se vzdržuje vec dni temperatura -26° C ali več. Zavrč 192 x 15,6 = 2.993,2° C 192 x 15,4- = 2.956,8° C Podlehnik 192 x 14,9 = 2.860,8° C 192 x 15,2 = 2.918,4° C 1 Blagonravov P.P. - Vybor učastka dlja zakladki vinogradnika i pcdbor sortov - Moskva 1958.Str. 123. 2 Seljaninov - K voprosy o klasifikaciji seloskohozjajskih kul« tur po klimatičeskom priznaku - Leningrad 1930. - 30 - Ce trta ni pod snegoin, trpi lažjo škodo pri -18 C, ko zmrzne-jo cčesa, in tež.jc pri -22° C. Iz pcdatkov, ki sen jih navedel zaZavrč,, je ra?;vidno, da nastopajo tako nizke tenperature le izjemonia, praviloma za kratko dobo in običajno v času, ko .je tudi snežna odeja primerno debela. In ker so kcnčno na splcšno sorte, ki jih gorji(1o pri nas, proti zinskenu nrazu srednje do dobro odporne, so poškodbe od nizkih zimskih tenperatur soraz-nernc redke in ne katastrofalne. Bolj kot ziinske so nevarne nizke teinperatiire v času vegetaci-je. To so ponladanske in jesenske pozebe. Posebnc nevarne so ponladanske pozebe, ko so že pri 0,0° C prizadeti cveti, pri -0,7° C osmodi nlacie vršičke, ciedten ko brsti pri odpiranju prenesejo tenperaturo do -4,0° C. Jesenske pozebe niso tako nevarne, čeprav lahko že tenperatura -2,0° C csuodi list.je in povzrcči tako slabo dozorevanje lesa, ki je zatc nanj odporen proti zinskenu mra^u. Grozdju škodujejo temperature od -3,0 C navzdol. Pozeblc grozdje dobi neprijeten okus. Ker naredijo največ škode pozne ponladanske in zgodnje jesen-ske pozebe, bom navedel nekaj podatkov za postajo Zavrč in Podlehnik. /Glej TABELO 4 in 5./ Pregled nam kaže, da so pomladanske pozebe v Podlehniku boij pogoste in tudi težje, To je posebno važno za pozne ponladan-ske pozebe. V PoriTehniku je bilo v naju 6 pozeb, v Zavrču pa v istem obdobju sanc 3. Poleg tega je bilo v Podlehniku pet pozeb težjih /-2,0° C, -1,7° C, -1,3° C, -1,0° C/, v Zavrču pa sano ena težja /-1,0° C/. Najbolj pozna slaba pozeba je bi-la v Zavrču 23o naoa 1955« V Podlehniku pa 25. naja 1958- Tu se nan kaže negativni vpliv višjega sveta južno in jugozahcd-no od Podlehnika na eni strani ter zaprtost Rogatniške drline po drugi strani, Iz podatkov za postajo Zavrč izhaja, da ^e sreduje število dr.i brez slabega rnraza 183» brez nočnega /t. * -4,0°/ pa 230« Ob podatkih, da traja vegetacijska dcba trte v ten okolišu 192 dni, srednje število dni brez slabega inraza pa je 183, se vsiljuje ugotovitev, da so ponladanske pc- VINORODNE HALOZE TABELA 4. Absolutni minimi v času vegetacije - Zavrč 1946 - 1960 Mesec 1946 1947 19^8 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 april -5,5 -1,0 ------ -1,5 - -1,0 -4,5 -0,8 -1,0 -0,4 maj - - - - - -1,0 - -0,1 - -2,0 - - - september - ----- -0,5 -0,2 - - -0,4 -0,6 oktober -11,5 -8,0 -1,4 - -1,5 -0,1 - -5,2 -0,7 -0,3 -1,6 -2,6 Najmočneoša pomladanska pozeba je bila 12. aprila 1946 /-5,5° C/ Naomočnejša jesenska pozeba je bila 26. oktobra 1946 /-11,5° C/ VINORODNE HALOZE TABELA 5. . -¦¦ ) Absolutni minimi v času vegetacije - Podlehnik 1952 - 1960 Mesec 1952 1955 1954- 1955 1956 1957 1958 1959 I96o -2,0 -!»1 -1,5 6,0 Najmočneoša zgodnja pomladanska pozeba je bila 9* aprila 1956 /-6,5 C/ Naomočneoša pozna pomladanska pozeba je bila 21. maja 1952 /-1,7° C/ Naomočnejša jesenska pozcba jc bila 21. in 22. oktobra 1954- /-9,5°C/ april .- -1,0 - -4,0 -6,5 t3,6 maj -1,7 -1,3 .- -1.0 -0,5 —$,0 september -0,2 - -2,3 . - - - oktober - -2,2 -9,5 -4,2 -2,4 -3,0 - 33 - zebe dokaj pogoste in predstavljajc negativen faktor. Pri vrc4--notenju podatkov za cbe postaji pa norano ugotoviti, da sta obe v dolini /Zavrč 255 m n.v, - Fodlehnik 230 m n.v./. Tu norano upoštevati dejstvo, da hladni zrak, ki se zaradi nočne radiaci-je nadalje ohlaja, drsi po poboeju navzdol in se nabira v doli-ni ali kotlini. Nivo v lckalni terenski depresiji zajetega zra-ka raste in zajena tudi po pobcčju vedno višje /absolutnc in relativno/ pasove. Povsem drugačne podatke bi dobili, če bi bile vreinenske hišice pcstavljene na višini okrog 300 n. Števi-lo pozeb bi se bistveno zmargšalo. In ker leži večina vinogra-dov višje od 280 n n.v., so zanje nevarne le težje pozebe, te pa niso tako pogoste. Da se izognemo nevarnostin pcgostih po-zeb, rnoramo saditi vinograde v višje lege /nova ncderna obnova to upošteva/ in saditi takšne sorte, ki pozneje odganjajo ter hitreje zorijo. Ob upoštevanju zadnjih zaključkov agrononi ne snatrajo pozeb za resnejšo oviro razvoja kvalitetnega vinograd-ništva, zato tudi ne predvidevajo preventivnih ner za ocuvanje ozelenega trsja z zahtevnin oroševanjen, ker bi to, kot pravil-no ugotavlja tudi Furlan, ne bilo rentabilno. Iz razgovora z 80-letnim A. J. iz Gruškovca sen posnel: Stare donače sorte so bile proti nrazu bolj odporne, zato je segal vinograd dalje v dolino. Pri obnovi pred 70 leti sno zasadili novo trto na isti površini kot je bil stari vinograd. Po 15 letih sno morali najnižji del vinograda opustiti, ker ga je večkrat prizadela ponladanska pozeba. Kasneje sno spodnjo nejo ponaknili še više. Prepričan seni, da je ponladanskih pozeb se-daj več in da so ncčnejše, zato se je spodnja ne«ja vinograda norala pomakniti navzgor, vinograde na nekaterih nižjih legah pa so ljudje sploh opustili. Terenske ugotovitve na različnih krajih so potrdile n^egovo trditev o ponaknitvi spodnje neje vinogradov. 1 D. Furlan - Klimatski opis ... - str. 63. - 34 - Svetlobne raznere Poleg toplote je svetloba eden odločujočih ekoloških faktcr-jev, saj je od količine in intenzitete sončnega cbsevanja od-visen začetek, potek in rezultat cvetenja, količina sladkorja, kisline ter buketnih in aronatičnih snovi, torej vsega tiste-ga kar vpliva na kcličino predvsen pa na kvalitetc vinskega pridelka. Ker sta obe haloški postaji brez helicgrafa, je bilc pctrebno obdelati te podatke z bližnjih postaj Maribor in Murska Sobc-ta. Da bi bili podatki za Vinorodne Halcze činbolj stvarni sei: obdelal za ti dve postaji in še za Zavrč tudi podatke o oblač-nosti ter številu jasnih in oblačnih dni ter izvedel prinerja-vo. /TABELA 6/ Pcdatki kažejo, da ina Maribor nekaj več ur sončnega obsevanja kot Murska Sobota, vendar gre to predvsen na račun zinskih ne-secev. V dobi vegetacije pa je razlika nininalna, saj znaša . povprečno le 6,8 ur. Dcbljeno povprečno številc ur scnčnega obsevanja v času vegetacije je za gojitev vinske trte uscdnc. Na Kinetijski srednji šoli v Maribcru sc z dclgoletnini opazc-vanji ugotovili, da je važna dejanska sončnost, to je v % iz-raženo razEierje med absolutnin ali astrcnonskin številon sono-nih. ur ter dejansko doseženin številon sončnih ur, Pri ten so opazovanja pokazala, da mora znašati dejanska sončnost vsaj 40 %, ker je takrat vinski pridelek povprečen. Pri nanjši sončnosti je pridelek slab, pri ^5 % de dcber do zelo dober, pri nad 50 % dejanski scnčncsti pa je odličen. Iz pcdatkov na-vedenih v TABELI 7 0e Eogoče ugotcviti, da znaša dejanska pov-prečna sončnost v Mariboru 4-6,6 % in v Murski Soboti 46,4- %, Ugotovljena povprečna dejanska sončnost na obeh postajah kaže, da je oinogočeno povprečno doseči dober do zelo dober pridelek. Podatki o kvaliteti vinekega pridelka v opazovanen obdboju nan dajejo naslednoo sliko: Vinski pridelek je bil enkrat zelo slab /leto 1955/, dvakrat še slab, dvakrat srednji, šestkrat dober VINORODIEB HALOZE TABEIA 6O Poprečno in okstromne vrodnosti sončncga obscvanja v urah 1949 - 60 MAEIBOR - TEZNO Mcsočnc vrcdnosti I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Letno V veg. poprcčne 82,8 92,3 140,2 160,8 190,1 216,3 248,0 245,1 190,3 136,0 73,8 56,8 1832,5 1386,6 minimalne 28,9 67,1 89,2 135,3 128,9 170,2 188,4 207,6 124,2 79,7 18,4 19,3 1689,7 1278,8 maksimalne 104,3 125,0 240,3 215,1 250,3 279,6 275,7 290,3 244,5 201,5 109,4 92,1 1958,2 1503,6 MURSKA SOBOTA - RAKIČ-AN poprečno 71,4- 81,9 125,4- 158,0 204,4 215,6 248,2 249,3 178,0 126,3 61,1 45,3 1765,1 1379,8 minimalne 25,3 55,3 90,3 113,7 151,5 188,6 191,7 208,7 146,1 94,6 U,5 19,9 1507,3 1210,2 maksimalne 94,4 130,7 231,6 216,8 284,3 295,1 304,2 298,7 213,8 193,1 81,4 81,5 1959,1 1523,6 - 36 - do zelo dcber in enkrat odllčen. V tera času je bilo nanreč najbolj sončno leto 1957 in najnanj sončno leto 1955. /TABELA 7, 8, 9/ Podatki iz vseh treh tabel kažejo na občutno prednost Zavrča pred ostalima postajana. Tako je v Zavrču oblačnost najnižja, jasnih dni 7 4,5 3,7 5,7 7,2 14,0 14,1 99,2 22,17 40,5 18,92 niininalno 5 1 4 2 1 1 - 1 1 5 6 6 71 19,45 22 10,28 naksinialno 22 14 20 15 12 14 9 69 10 27 22 I34 36,71 59 27,57 MARIBOR - TEZNO poprcčno 13,0 11,6 12,5 11,4 9,8 9,7 8,3 5,6 8,1 10,8 16,0 16,3 132,2 36,22 63,7 29,76 nininalno 7 14 4 3 3 5 2 36 9 7 99 27,12 53 24,76 naksimalno 21 19 20 18 16 14 14 13 14 1? 26 26 155 42,47 84 39,25 MUBSK/i SOBOTA - RAKIČAN poprcčno 13,0 9,5 11,8 9,5 8,0 7,6 6,4 5,0 7,6 10,2 15,3 17,0 121,2 33,20 54,3 25,37 ninimalno 9 -3 5 -3 3 2 55 7897 26,57 44 20,56 naksinalno 21 15 19 16 16 14 11 9 12 V? 2? 24 I36 37,26 56 30,37 VINCRODNE H&LCZE TABELA 8 Poprečne in ekstremne vrednosti. števila jasnih drti /N = 2/ za obdobje 1949-60 ZAVRČ Mesečne j 1T 1T1 tv v VI VII VIII IX X XI XIT Letno V veget. poprečno 4,2 4,0 5,9 5,6 5,2 5,2 9,7 11,2 10,9 7,5 3,2 2,3 74,9 20,52 55,3 25,84 minimalno - -1 -111 3 5 - - - 26 7,12 20 9,53 maksimalno 9 12 14 I3 16 12 20 16 18 15 8 7 109 29,86 90 42,05 MARIBOR-TEZNO poprečno 3,8 3,3 4,3 3,3 2,8 2,8 5,8 7,5 6,8 4,8 2,1 2,0 49,7 13,62 33,8 15,79 minimalno -1 1 - - • 1 2 2 • - - 30 8,22 18 8,41 maksimalno 7 8 1? 7 9 7 9 12 12 15 6 5 ?4 20,27 49 22,89 MURSKA SOBOTA - RAKIČAN poprečno 4,6 4,0 4,2 3,6 3,3 2,5 5,8 6,8 6,7 4,7 2,2 1,8 50,0 13,81 33.4 15,61 minimalno 1 1 1 2 2 1 30 8,22 19 8 «,88 maksimalno 8 12 14 8 6 6 11 12 13 11 8 6 65 17,81 42 19,62 - 40 - podatkov o povprečni oblačnosti, številu v: poprcčno 69 67 55 77 9^ 114 117 93 79 91 87 86 IO3I 686 66,5 Po&len— nik minimalne 22 6 4 49 19 44 40 35 28 15 23 16 907 465 51,2 maksimalnc 140 136 122 122 I63 186 215 172 153 181 153 197 12'+5 765 61,4 - 42 - Absolutni ninimuni «je bil v Zavrču in Cirkulanah februarja 194-9» ko je padlo sano 1 nm ozirona 2 nm padavin. V Podlehniku je bil absclutni minisiun narca 1953» ko je padlo sano 4- mn padavin. Absolutni maksinun je bil v vseh treh krajih dosežen julija 1957» ko je padlo v Zavrču 256 nn in v Cirkulanah 281 nn pada-vin. Na celotnem področju Vinorcdnih Halcz pade okrog 2/3 padavin v času vegetacije. NajbolJ suh nesec je narec, sledita fobruar in januar, nato april in na psten mestu je septenber. Najbolj noker nesec Je julij, sledita nu junij in naj, tenu pa noven-ber. Ker pada tudi avgusta proceo padavin, so letni trije nese-ci najbolj nanočen del leta, saj je padlo. v obravnavanen obdob-ju v Cirkulanah v teh treh nesecih 31 % v-seh letnih padavin. Pri ten pa inorano ugotoviti, da padajo predvsen v juliju in av-gustu padavine v glavnen v cbliki kratkctrajnih, a nočni nali-vov, Furlan navaja v že večkrat onenjenen klinatsken cpisu se-verovzhodne Slovenije, da se v prvi dekadi oulida pojavljata z velikc verjetnostjo /60 - 80 %/ dve kratkotrajni /3 dni/ pada-vinski obdobji, naslednje prav tako kratko padavinsko obdobje pa z 80 % verjetnosti šele na začetku druge dekade avgusta. V vseh treh mesecih inano 7 krajših 3-^ ^Qi trajajočih padavia-skih obdobij, ob ten pa 4 okrog 7 dni in eno /v 2 dekadi sep-tenbra/ do 10 dni trajajcče sušno obdobje. In če pri ten upo-števano še ugotovitev, da so padavinska obdobja nad severo- vzhodnin področjen za eden do dva dneva krajša, poteta je preoš- p aa trditev povsen uteneljena. Rosa nastcpa v času vegetacije zelo pogosto, povprečno 165 dni na leto. Koristna je predvsen v poletnih nesecih, ko prispeva k prinerni količini vlage. Istočasno pa pospešuje razvoj gli-vičnih bolezni, slednje predvsen v zapleveljenih vinogradih. 1 D. Furlan - Klinatski opis ... - grafikon št..l. 2 D. Furlan - Klimatski cpis ,.k str. 6. VINOJRODITCE HALOZE TABSLA 11 Mescčne in letne padavine rcduciranc na 32 lct 1925-56 Postaja I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII, V vcget. IX. X. XI. XII. Lctno skup, , % 104 109 93 68 1056 803 78, 2 90 107 98 71 1011 662 65, 6 76 80 72 52 805 565 70, 3 Maribor 50 50 52 Cirkulane 67 60 53 Rakičan 39 40 37 77 166 127 108 112 71 98 107 92 97 53 77 106 84 89 - 44 - /TABELA 11/ Primerjava med tremi postajami kaže /TABELA 11/, da je padavin v Prekmurju občutno manj kot v Halozah, vendar je % padavin, ki padajo v času vegetacije v Vinorodnih Halozah najnižji /65,6 %A. Množina in razporeditev padavin sta po teh ugotovit-vah na področju Vinorodnih Haloz v glavnem ugodna, le v tako imenovanih mokrih letih se kaže negativen vpliv prevelikih količin, kakor tudi razporeditve. Daljše padavinsko obdboje v času cvetenja in moker september prinašata največ škode, ker se v takem primeru grozdje slabo "zaveže" oziroma ne dozori in gnije. Potreba po količini vode je v veliki meri odvisna od tempera-ture. Medsebojno odvisnost izračunamo po posebni formuli in jo izrazimo s tako imenovanim hidrotermičnim koeficientom. K =-------- /K = hidrotermični koeficient, P = vsota padavin v času vegetacije in t° = vsota temperatur v vegetaciji/. Zavrč v _ 597,9 x 10 _ -, 7q /1950-58/ 3339,8 --- Podlehnik K = 69^.1 x 10 2 17 /1952-57/ 3.177,3 ="~ Po avtorju te formule vsi ostali pa 38,^- %. Med zahodnimi vetrovi je najbolj pogosta smer vetra SW /22,9 %/. Piiia v vseh letnih dobah, najpogostejši pa je v dobi vegetacije. Severni vetrovi pihajo predvsem v hladni polovici leta od novembra do aprila. Zelo pogosto nastopa tišina /18,6 %/, tako dai^Baoa-vešj^^eleicle še SW vetrovi. Najpogosteje nastopa zatišje septembra in ok-tobra, najmanjkrat pa v aprilu, Iz TABELE 15 je nadalje razvidno, da ima večina vetrov srednjo jakostno stopnjo, kar velja še posebej za večino obdobja vege-tacije, izjema sta le april in deloma še ma«j. Seveda pa nasto- VINORODKE HAJLOZE Srednja razporeditev vetrov po smereh in srednje število dni z vetrom F=6 in F=8B v Zavrču od leta 194-9-60 TABELA 15 Meseci N KE E SE s SW W NW 0=0 F=6B F=8B I. 15,4 12,1 3,4 0,9 6,5 15,0 20,1 5,6 18,1 2,4 0,4 II. 12,6 11,8 4,4 1,0 2,8 28,0 16,0 4,0 15,8 2,3 — III. 11,0 12,5 11,6 3,1 7,4 17,0 10,1 2,3 19,0 1,0 — IV. 13,7 10,0 9,5 4,9 5,2 23,3 14,0 2,1 7,2 1,7 1,1 V* 8,9 8,4 7,6 5>97 4,8 21,9 18,1 4,0 12,4 1,0 — VI. 6,5 7,5 5,5 4,7 6,2 26,3 15,5 4,0 15,4 0,5 — VII. 5,4 4,2 7,8 5,8 6,8 26,3 15,8 4,0 17,0 0,4 — VIII. 4,5 4,8 7,1 4,5 9,0 26,8 13,3 4,7 18,2 0,9 0,1 IX. 4,3 5,7 9,0 4,5 6,2 23,8 10,8 4,7 23,5 0,2 — X. 8,2 9,4 9,6 3,9 6,1 19,0 10,4 3,2 23,3 0,7 0,1 XI. 14,5 10,3 4,9 3,5 6,5 14,7 13,0 4,5 18,2 0,6 — XII. 13,5 10,8 4,5 2,1 3,2 14,1 17,4 5,5 20,3 1,0 0,5 Letna popr.suma 118,5 107,5 84,9 44,6 70,7 256,2 174,5 48,6 208,4 12,7 2,0 Mes. popr. 12 let 9,9 8,9 7,0 3,7 5,9 21,4 14,5 4,1 17,4 1,6 0,2 V % od let.sume 10,7 9,7 7,6 4,0 6,4 22,9 15,7 4,4 18,6 — - - 52 - pajo v času poletnih neviht kratkotrajni vetrovl večje oakost ki lahko povzročijo občutno škodo. Močnejši vetrovi pihajo po zimi, predvsem decembra in januarja. Maksimalna jakost večine vetrov se giblje med 3-4 B, medtem ko znaša vecletno povprečj /194-9-60/ za vetrove vseh smeri 1,9 B, Niti pogostnost niti jakost vetrov v Vinorodnih Halozah nista negativna elementa pri vinogradniški proizvodnji, Iz vseh navedenih podatkov o klimatskih razmerah v Vinorodnih Halozah moremo zaključiti, da so klimatski pogoji za razvoj vinogradništva ugodni. Skoraj idealno razmerje med toploto, svetlobo, vlažnostjo zraka ter sestavo tal vpliva na razvoj aromatičnih. in buketnih snovi v grozdju, ki dajejo temu vinu severnega tipa harmonično eleganco in prikupno zelenkastoru-meno barvo. Le okrog 5 % svetovaih. vinogradniških predelov im tako ugodne klimatske pogoje. /TABELA 16/1 LETNI BIOLOŠKI CIKLUS VINSKE TRTE Ob danih klimatskih razmerah poteka letni biološki ciklus vin-ske trte v Vinorodnih Halozah po naslednjih fenofazah: 1. Solzenfje - prvi znak novega letnega življenskega obdobja s< prične, ko dosežejo srednje dnevne temperature vsaj 6 - 8° C. Takšno stanje nastopa v Vinorodnih Halozaii običajno v začetku marca, včasih pa tudi že v zadnji dekadi februarja. Ker je ta čas temepraturno zelo nestalen, saj prihaja često do bistve-nih padcev temperature in nemalokrat zapade vmes celo sneg,.ji proces solzenja večkrat prekinjen. Zato traja sorazmerno dolgi /Podatke sem zbral iz raznih inozemskih del in prospektov, ki obravnavajo vinogradništvo. Babo A. Mach E. - Handbuch des V/einbaues und der Kellerwirschaft, Erster Band: Weinbai Berlin 1881; Chappaz G. - Le vignoble et le vin de Champa-gne, Tomo II. - Paris 1951• - Prospekti Mednarodnega vinsb ga sejma v Ljubljani./ VINORODNE HA.LOZE TABELA 16 Nokaj klimatskih podatkov za razna vinogradniška področja Vino gradni š ko Postaja Povprečne temperature v°C Povprečne letne padavine področoe letna minim. maks. amplit. v mesecih Badensko Freiburg 10,0 0,5 19,2 18,9 869 Rensko Goisenhcim 9,5 0,4 18,0 18,9 517 Šamparg a Chalon S. M. 10,5 0,6 20,1 19,5 643 Lorensko Nancy 9,3 .0,1 18,1 18,2 — SpodnJG avstr« Krcms 9,4 -1,5 19,3 20,8 524 Burgundija Dijon 10,6 2,2 20,8 18,6 647 1925-56 9,8 1,4- 19,9 21,3 991 Vin.Haloze Zavrč 1935-58 10,0 -1,1 20,2 21,3 957 - 54 - in se često zavleče do prve dekade v aprilu. V tem obdobju opravijo rez. 2. Brsten,je pomeni pravi začetek rasti. Prične se takrat, ko se dvigne povprečna dnevna temperatura do 10 C in več« Takšnc stanje nastopi v našem primeru običajno v prvi polovici apri-la; v zgodnjih letih še zadnje dni marca, v prav poznih, kot je bilo leto 1962, pa šele v drugi polovici aprila. 5. Rast mladik se vrši v dveh fazah - do cvetenja, ko se za-časno prekine in nato do avgusta, ko povsem preneha. V začet-ni fazi je rast mladik običajno precej počasna, ker v aprilu temperature precej nihajo in padejo često pod temperature, ki so za rast ugodne, Najugodnejše so namreč, če znašajo 12-16 C. Kasneje rastejo mladike intenzivneje vse do začetka cve-tenja. Ko trta odcveti in so grozdi že izoblikovani, mladike ponovno začno počasi rasti in rastejo do sredine avgusta, ko rast povsem preneha, V tem času sodi med najpomembnejša opra-vila pravočasno škroploenje proti peronospori in drugim bolez-nim. 4. Cveten(je in njegov potek je odločujoč faktor za količino pridelka. Za cvetenje so naougodnejše povprečne dnevne tempe-rature okrog 20° C, minimalna pa mora biti vsaj 17° C. V Halo-zah prične cvetenje običajno zadnje dni maja ter se ob neu-godnih vremenskih razmerah zavleče tudi do konca junija. Naj-intenzivnejše je običajno v prvi polovici junija. Daljše de-ževno obdobje v tem času lahko naredi občutno škodo, saj se cvetje osuje in grozdje ne "zaveže". 5* Rast jagod se začne brž ko je oploditev izvršena, torej ta-koj po cvetenju. Čas, da jagode dorastejo, je pri posaineznih sortah različen. Grozdna jagoda potrebuje da povsem doraste okrog 5^0° C toplote. Ker v Vinorodnih Halozah trta odcveti najpozneje do konca junija,glavna rast Jagod traja v juliju. V tem mesecu pa imamo povprečno nad 600 C, torej dovolj, da jagode povsem dorastejo že v juliju. In res se pri ranih sor- - 55 - tah konča rast že okrog 20 julija pri poznih pa se zavleče do prvih dni avgusta. 6, Dozorevanje tjagod se začne potem, ko dorastejo, to pa je v naših okoliščinah proti koncu oulija ali v začetku avgusta. Kot prvi znak dozorevanja se pokaže izpreminjanje osnovne bar-ve in mehčanje. Zorenje traja okrog mesec dni, tako da so naj-bolj rane sorte zrele že proti koncu avgusta. Večina sort, ki jih gojijo v Vinorodnih Halozah za predelavo v vino, so sred-nje pozne sorte, le-te pa dosežejo v normalnih letih tehno-loško zrelost v prvi polovici oktobra, ko se začne trgatev. 7« Dozorevan.je lesa se začne že v času dozorevanda jagod, za-ključi pa se v drugi polovici oktobra. 8, Odpadanje list.ja pomeni zaključek letnega vegetacijskega procesa, Začne se že v prvi polovici oktobra in ga napovedu-je spreminjan^e barve# Takrat so Haloze najlepše. Povsem od-pade listje v začetku novembra. Iz povedanega lahko povzamemo, da traja letni vegetacijski ciklus v Vinorodnih Halozah pri različnih sortah. vinske trte od 165 - 190 dni. Poleg sorte je dolžina vegetacijskega ciklu-sa odvisna od trsne podlage ter pedoloških in mikroklimatskih razmer. Pri njivskih kulturah se ljudje držijo starih izročil in navad, vezanih za posamezna svetniška imena v pratiki. Ker pa nobena druga kultura, ki jo gojijo /žitarice, okopavine/, ni posebno občutljiva in zaiitevna niti ne predstavlja trženega blaga, za-to so te stare izkušnje še kar uporabne. - 56 - ZAKLJUČEK EKOLOŠKE ANALIZE Vinorodne Haloze so del subpanonskega tericarnega gričevja, ki je z določenimi razlikami v celoti primerno in tudi poznano kot vinorodno .področjB.' za proizvodnjo kvalitetnih vin sever- j nega tipa. Prevladujoče so nadmorske višine med 280 - 360 m. ¦ Izredno razgiban in precej strm teren, ki ga tvorijo večinoma krajša slemena z mnogimi stranskimi rebri, ustvarja sorazmer- | no redke velike vinogradniške ploskve tako značilne za Ormož- \ ko-ljutomerske gorice in ugodne za veliko-potezno mehanizirand terasno obdelavo. Večina glavnih slemen ima v osnovi meridian-! sko smer, tako da imajo pobočja jugovzhodno in jugozahodno le-go /druga je nekolika boljša/. V teh primerih so najboljše vi-nogradniške lege v zatišnih kotlinicah, ki^jih delajo stranska rebra z glavnim slemenom in pa na pobočjih stranskih reber. . obrnjenih proti jugu. Dokajšne strmine pospešujejo erozijo ter dopuščajo na neterasiranih pobočjih le motično obdelavo tako v vinogradu kot hribovskih njivah - lazih. Pri tem pa so le red-^ ki manjši predeli tako strmi, da bi terasiranje vinogradniških leg ekonomsko ne bilo upravičeno. Tako raztrgan teren ustvarja! na mnogih področjih manjše in ined seboj ločene vinogradniške ; ploskve. To velja predvsem za višje južne predele. Kljub tein ' negativnim faktorjem reliefnih oblik in slemeni-tve imajo Vino-rodne Haloze okrog 900 ha prvorazrednih vinogradniških leg. i Miocenski sedimentni, ki so sestavljeni v pretežni neri iz neh kejših in trših laporjev, lapornih. peščenjakov in nanjših zap-l lat litavskega peščenjaka, predstavljajo ugodno osncvo za raz-j voj vinogradniških tal, Zaradi bogastva na apnu prispeva rjavaj lapornata in peščeno-ilovnata prst haloškim vinon nnogo arona-| tičnih in buketnih snovi. S primernim gnojenoem je mogoče po- ! inanjkljivosti antropogeniziranih tal povsen odpraviti /pomanj-; kanje fosforja in huinusa/. \ Subpanonsko prehodno klimatsko področje je za vzgcjo kvalitet 1 - 57 nih vin zelo ugodno in to še posebej velja za rajon Vinorodnih Haloz, ki iinajo nadpovprečno ugodne toplotne in svetlobne raz-nere. Količina padavin je v normalnih letih prinerna in tudi njihova letna razporeditev je ugodna. Negativni so le pogosti pojavi toče na skrajnem vzhodnem področju in v tako inenovanih mokrih letih zgodnje jesensko deževje, ki negativno vpliva na kvaliteto. Ob dejstvu, da štev. 495 -Ljubljana. 5 A, Dopsch - Die Landesfurstlichen ... - str. 16, 104, 117. - 62 - stal madžarski /leta 907/. Iz potvorjene Arnulfove darilne li-stine /20. novembra 890. leta/ je razvidno, da se meja salzbur-ške posesti konča tam "kjer Dravinja teče v reko Dravo". Leskoschek sicer nakazuje možnost, da "bi mogli iska- ti v listini omenjenih 10 vinogradov v Halozah, vendar ni za p to nobenih dokazov. Ko je Friderik Ptujski leta 1199 pri Ve- liki Nedelji premagal Madžare in jim odvzel "pusti in neoblju-dni" ormoški kraj, so dravirgski gospodje /Treun - Dravirgek nad Dravirgo pri Vidmu/ zavzeli tudi borleki okoliš in si tu zgradili grad, ki ga zahtevajo Ogri še dobrih sto let kasneje kot del Ogrske. /Leta 1337 - Castro Anckenstayn in partibus Hungarie sito, in ungarico Bornyl dieto./ Po nekem drugem do-kumentu iz leta 1467 pa 94. - 66 - Quallandru in tako je nastalc tu samostojnc gospostvo Zavrč, ki se je obdržalo vse do leta 19^5. Obsegalo je obnočjc far sv. Nikclaja, t. j. današnoi krajevni urad Zavrč z devetini katastrskiini cbčinani, in je kot posebncst in izjeno vključe valo tudi hrvaškc vas Dubravo. /Med okupacijo so tu Nenci ne jo prestavili tako, da je Dubrava pripadla Štajerski!/ Zaradi svoje periferne lege in obnejnega položaja so Vinorod Haloze tudi v cerkvenen pogledu doživljale svoj posebni razv Ker so spadale političro v rinski dobi, ko se začne v teh pr delih širiti krščanstvo, v ptujsko okrožje, sneno sklepati, se je nad Haloze raztezala tudi takratna ptujska škofija. Za-radi močnega Mtrovega kulta in notranje nekonsolidiranosti krščanstva pa ni posebno verjetno, da bi se v tej dobi kršča: stvo širilo med takratnim haloškin prebivalstvcu. Viharno o"b-dobje preseljevanja je ptujsko škofioo uničilo. Po letu 811 so Haloze bile skupno z ostalini pokrajinani južno od Drave dodeljene oglejskeuu patriarhatu in vključene v hočko pražup-nijo, ki je bila pc Kovačičevi navedbi ustanovlje: že v 11. stoletju. V ten času pa so Vinorodne Haloze bile k: nejna pokraoina v sklopu Madžarske in tako najbrž hočki župn: ni inel nožncsti opravljati svoje dušnopastirske naloge, Pol: žaj se je sprenenil šele poten, ko so okrog leta 1200 iztrgal borlski okoliš Madžaroin in je bila okrog leta 1290 zgrajena cerkvica sv. Katarine ob Beli /današrge Cirkulane/ kot prva ten področju. Versko življenje pa tudi takrat najbrž ni bi^ posebno živahno, saj je bila hočka pražupnija izredno razsežr /od Lovrenca na Pohorju do Borla - Zavrč je spadal pod zagrel ško škofijol/ in je vikariat sv. Vid pri Dravinji prvič one-njen v Gornjegrajsken urbarju iz leta 14-26. Po K o v a č i -č e v e n nnergu pa je bil ustanovljen že konec 13. stoletjr Pri kapelici sv. Katarine je bil ustanovljen podvikariat in 1 F. Kovačič - Slovenska Štajerska ¦•• - str. 135. 2 F. Stele - Varstvo spoinenikov - Zbornik za unetnostno zg vino - 1926 - str. 109. - 67 - leta 1475 Oe omenoen v.listinah že stalen vikar,"* V tem času, verjetno pa že pred letom 1430, je bila zgrajena cerkev sv. Nikolaja v Zavrču in tu je bila ustanovljena samostojna žup-nija. Cerkvico sv. Katarine ob Beli so Turki ob svojem edi-nem večjem ropanju po Halozah 22. 9# 1532 požgali, domačini pa so jo verjetno že okrog leta 154-5 ponovno postavili. Med-tem pa je razsajala po teh krajih kuga in prebivalci so ver-jetno že leta 154-2 postavili na gričku kapelico av. Barbare in jo obdali z obrambnim zidom. Značilno je, da je Vinorodnih Halozah malo kužnih znamenj, čeprav je kuga večkrat razsaja- la. Izjeme so: figuralni znamenji v Zavrču pri Borlu ter zi- 2 dani znamenji v Podlehniku in Dežnem. Pač pa imamo po cerk- vah oltarje posvečene sv. Roku, zaščitniku pred kužnimi bo-leznimi. Kapelico omenja štrasburški zapisnik iz leta 154-5 /škofijski arhiv/. Najpozneje leta 1560 pa je postal vikariat sv. Katarine samostojna župnija, prva v Vinorodnih Halozah. V 17. stol. sta postala samostojni župniji tudi vikariata sv. Andrej v Leskovcu /cerkev zgrajena leta 154-5/ in sv. Trojica v Podlehniku /cerkev zgrajena leta 1654/. Najponiembnejše delo o zgodovird župnij in cerkva v mariborskem okrožju, med temi so tudi te iz VinoradniK_Haloz, je S. Povodna študija, ki obsega nad 500 strani; "Beytrag zu einer stayermarkischen Kirchengeschichte von allen Slovenen wie auch vcn den deut-schen Pfarreyen, Kuratien und Filiallen des ganzen Marburger Kreises; welche darrin annoch bestehen oder seit einigen Jah- ren bereits angehoret haben" 1823 - Erster Band - v rokopisu. /F 9, F 10/ Vse štiri župnije so bile ustanovljene sorazmerno pozno, ven- dar so vse cerkve v dolinah glavnih potokov, t, j. v prirod-nih središčih, kamor se stekajo stranske doline in grape, oziroma slemena. To velja celo za Zavrč, ki leži sicer na skrajnem robu. Tam na severu se stekata cba Turška potoka, 1 /Vicarius s. Catharina in Littore Dravi Wolla prope Anken-stain - oglejski zapisnik iz leta 1475 in iiočki urbar od 12. IV. 1599 - oboje v škofioskem arhivu v Mariboru/- 2 M. Zadnikar - Znamenja na Slovenskem - Ljubl^ana 1964 -str. 91, 117. - 68 - poleg tega pa so doline tako ozke, da ne nudijo možnosti za vecjo naselitev, medtem ko je pleistocenska terasa to omogoči-la. V tem terenu razgibanih goric, kjer sorazmerno kratka sle-mena potekajo v vse smeri, ni bilo mogoče postaviti središča župnije na enega teh slemen temveč samo v dolino. Niso se pa ob njih razvila naselja, ker je bila takrat gotovo osnovna na-selitev že izvršena in to po sleinenih. Še pred sto leti so bi-le to tipične "Kirchengruppe" kot imenuje cerkev z župniščem in še kakšno zgradbo Sidaritsch. Imenovane štiri župnije obsegajo skoraj celotno ozemlje Vinorodnih Haloz /nanjši del sodi k župniji sv. Vid pri Ptuju/. Teritorialno obsegajo območja nekdanjih županij in potekajo njihove meje po razvodjih glavnih potokov. Na te meje so se kasneje naslo-nile neje političnih občin in z izjemo Podlehnika tudi šolskih okolišev. Iz povedanega sledi, da se je cerkev v teh krajih utrdila šele v 16. stoletju in močno razmaiinila svojo dejav-nost v 17. in 18. stol., ko so na cbnočju teh štirih župnij zgradili enajst podružničnih cerkvic, ned njini tudi lepo ba-ročno kapelo na gradu Borl. Že prej pa je po vsej verjetnosti bila zgrajena cerkvica sv. Urbana na Vrbanjšaku /Veliki vrh nad Borloin/, ki pa jo je strela tako poškodovala, da se je po-zneje porušila in jo oe gozd povsein zarastel, Vse pcdružnične cerkvice razen dveh so zgrajene na vrhovih. V ten času so že OBenjeno kapelico sv. Barbare povečali v veliko cerkev /leta 1683/ in ji leta 1750 dogradili izredno lep in 55 n visok zvo-nik, Knalu potein je postala to župna cerkev. V kulturnozgodo-vinskem pogledu so ponenbnejše: cerkev v Leskovcu, ki je po-slikana z lepinii freskani /delo slikarjev pavlinske slikarske delavnice iz Lepoglave/, cerkev sv. Barbare v Cirkulanah zara- p di mask v prezbiteriju in lepega zvonika ter barocna kapela na Borlu, kjer je ohranjen med drugim tudi lep leseni orato-rij. 1 M. Sidaritsch - Geographie des bauerlichen Siedlungswesens im ehemaligen Herzogtum Steiermark - Graz 1925 - str. 4-0. 2 E. Cevc - Srednjeveška plastika na Slovenskem - Ljubljana 193 - str. 166. - 69 - Tudi ti podatki gcvorijo, da so živele Haloze dolga stoletja nekje ob strani, da so se tu po vsej verjetnosti zelo dolgo ohranili stari slovenski običaji in navade, tudi predkrščan-ski. Pokrajina je živela svoje patriarhalno življenje, ki so mu letno prinašali nekaj novega le vinski trgovci, ki so sto-letja nazaj prihajali kupovat vino. Kot «je bilo že povedano, je k takšnemu stanju nedvomno pripomoglo poleg obmejnega po-ložaja in nekaj časa neurejenih političnih razmer dejstvo, da je pokrajina bila do leta 1751 v sklopu oglejskega patriarha-ta, nato do leta 1788 pod goriško škofijo in do leta 1859 pod sekovsko škofijo v Gradcu ter šele po tem letu pride v slo-vensko lavantinsko škofijo, Sorazmerne mladosti župnij torej ni pripisovati pozni koloni-zaciji, temveč posebnim razmeram, v katerih je pokrajina ži-vela. Že omenjeno dejstvo, da imamo zelo skromne doknmente, s kate-rimi bi lahko določneje postavili kakšna je bila predzgodo-vinska kolonizacija, se moramo poslužiti tega kar imamo. To so urbarji iz 15. stoletja, dalje tisti obeh ptujskih samosta-nov in nekaj drobcev iz zgodovine borlskega ^ospostva. K temu lahko priključimo še imena, ki so danes v rabi. Za csnovo te ocenitve služijo: Kovačičeva študija "Gospodarska zgodovina dominikanskega samostana v Ptuju", P i r c h e g- gerjeva in Sittigova, študija o urbarjih do- p minikanskega in minoritskega samostana ter K o s o v a študija izdana kot ocena in dopolnilo prej omenjene izdaje ptujskih urbarjev.^ Po K o s u smemo šteti za imena starejšega tipa stanovniška imena na -jane kot so Cirkulane in Dolane ter tista s sufiksom 1 /Časopis za zgodovino in narodopisje, 10 letnik, Maribor 1913 - str. 59 - 120/ 2 /Die mittelalterlichen Stiftsurbare der Steierinark - Pet- tauer Urbare - Wien 1955/ 3 /Haloze v ptujskih urbarjih iz 15. stol. - Zgodovinski ča- sopis, Ljubljana 1960/. - 70 - -iče, kot je Dragošiče /Dragoschitz/, Soviče in Artiče /pri Cirkulanah/. Mnogo pogostejša sc imena s končnico na -ica upo-rabljena predvsem pri tekočih vodah - Rogatnica in njen pritok Ročica, pritok Psičine Ljubnica in pritok Bele Belica. K ten lahko prištejeno še naselje Varnica. Starega izvora so tudi krajevna imena, ki navezujejo na selišča iz predelovanskih ča-sov. To sta Gradišča ob Dravi pri Borlu, Gradišče ob sloven-sko-hrvaški ineji pri Cvetlinu in Tabor v Sedlašku. Dalje so po pravilu stara tudi tista inena krajev, ki so v zvezi s po-ložajen kraja, oblikami v terenu, kakovcstjo zealje in rastlin-stvoin, teh pa je v Vinorodnih Halczah z rgihovin razgibanin reliefon izredno mnogo. Ker so Vinorodne Haloze pretežno nizke ter ni izrazitih, globoko vrezanih dolov in grap, zato tudi nimamo imen, ki so tako značilna za višje Zahcdne Haloze, kot npr. Dobrenji dol - Dobrechtendol, Črešnjeva graba - Cherspach itd. Izjeiaa so Grabe v Rodnea vrhu, Iniano pa ine Strnec, Klan-ci in Klančine. Zato so pa tenbolj pogosta inena, ki označuje-30 vrhove. Čerjeni vrh - Swarzenberg; Rodni vrh - Radwen ali Radawetz, Dolenjski vrh, Majski vrh, Dravinjski vrh, Dravski vrh, Travni vrh, Veliki vrh, Gorenjski vrh, Belski vrh, Eelski vrh, Turški vrh. Vsi iraenovani kraji sc izrazita vinorodna po-drcčja znana po proizvodnji najkvalitetnejših vin. To so sane prvorazredne in delno drugorazredne vinogradniške lege. In ker donačini še danes uporabljajo za vinograd izraz "vrh", lahko zaključimo, da so ti kraji bili od najstarejših dcb izrazito vinogradniška področja, Tudi iinen rastlinskega izvora ne nan.jka - Hrastovec, Gabrje pri Zavrču, Drenovec, Brezovec, Gruškovec, Gruškovje, Jabloveo - Jablanowecz, ali Yablowetz ali Yablonikh. Zadnje iine navaja K 0 s ned ineni izpeljanimi iz posesivne-ga pridevnika kakega osebnega inena, Zaninivo je, da v tein delu Haloz iinen naselij, ki eo oblikova-na v slovenščini z - vas in v nenščini z - dorf skoraj ni, če-prav jih v ptujskih urbarjih in cenilni listini za gospostvo Borl iz leta 154-2 innogc onenjajo: Anbtnansdorf - ali Blasen-dorff - danes Gojkova pri Podlehniku; staro ine je kraj dcbil po upravnem funkcionarju* Grossendorf ali Micheldorff - Velilia - 71 - ves, ime nekaj hiš v "bližini Trojice v Podlehniku ter Pšenka vas v Zaklu sta edina primera krajev v Vinorodnih Halozah, kjer je ohranjen naziv vas. V "urbarjih omenjena kraja Ybanitschdorff oziroma Ybansdorff /kraj z istim imenom najdemo v Slovenskih goricah kot slovenski Livanjci/ ter Czebelstorff oziroma Cze-belsdorff nista ugotovljena. Pirchegger postavlja na svoji karti priloženi objavljenim urbarjem Tbanitschdorff na področju G-ruškovja tam, kjer so danes naselja Tabor, Travni vrh, Log in Pestike. Mogoče bi ga lahko iskali tudi v obmejni Kola-riji ali Jamiču. KraJ je bil maohen, saj navaja urbar samo 4-kmetije, od tega so 3 polkmetije puste; župan ima mlin. Pa tu-di vinogradov je bilo malo, saj navaja samo 6 sogornikov, ki so plačevali gornino, od tega štirje samo po 1/2 vedra. Čeprav ne moremo točno določiti njegovega mesta, je osnovna orientacija nedvomno pravilna, saj najdemo kmate iz te vasi kot sogornike v sosednem Jablovcu. /Urbar omenja dva./ Tudi po zaporedju krajev ga lahko uvrstimo v ta predel« Naselje Czebelstorff po-stavlja Pircheggor v dolino severno od Podlehnika, Kovačič pase trudi dokazati, da se skrivajo pod ime-nom Czebelstorff današnje Gorenjce. Sodim, da je treba Kovači-čeva izvajanja v celoti odkloniti. Kraj je nedvomno moral bitri nekje blizu Podlehnika. 0 tem me prespričuje naslednje. /^ 4/ Dolence ležijo v dolini Rogatnice in mejijo na zahodu na Dežno, na vzhodu pa z Dolenjskim vrliom na Ljubstavo. Gzebelsdorff je imel tudi vinograde, saj je omenoenih 7 sogornikov. Ti vinogra-di so bili nedvomno na Dolenjskem vrhu. V najstaregših krstnih knjigah iz leta 1738, ki jih hranijo v župnišču v Podlehniku, nisem našel imena Czebelsdorff, pač pa za leto 1738 sano enkrat ims Dollenzendorf, kasneje pa vedno Dolence. Urbar navaja mlin. Ob Rogatnici je v Dolencah še danes mlin in najstarejši ljudje pravijo, da je tam vedno bil. Tudi za močno-kmetijo o^b-tresti vedo povedati, da je tam vedno bil župan. Med plačevalci gor-nine v Ljubstavi najd^cio tri kmete iz Czebelsdorffa, enega pa najdemo tudi v Dežnem, Če bi bil Czebelsdorff res današnje Kos - Viri za zgodovino Slovencev - str. 15. - 72 - Gorenjce, potem bi morali nujno imeti kakšnega plačevalca gor-nine v Jablovcu, ki leži v neposredni bližini Gorenjc, pa ne zasledimo nobenega. Iz vseh urbarskih. podatkov in tudi iz ka-snejših ugotovitev vemo, da so kmetoe iz dolin imeli vinogra-de na vrhovih v neposredni bližini in le izjemoma v oddalje-nejših krajih /prižergen ali kupljen vinograd, kar pa velja Zc novejšo dobo/. Po teh podatkih lahko z gotovostjo postavimo Czebelsdorff na mesto današrgega kraja Dolence pri Podlehniku, Podobno preseneča v Halozah sorazmerno majhno število plural-nih stanovniških imen, ki se končujejo na -ci. Na sosednem Dravskem in Ptujskem polju ter v Slovenskih goricah so ta ime-na prevladujoča. V Vinorodnih Halozah je komaj nekaj primorov; Dravci; Trdobojci - Terwayecz, Terboecz; Kozminci ~ Gufmynnczi Pavlovci - Palowecz ali Pawlowetz. "V vzhodnem delu pa takšnegs imena sploh ni. Da je temu tako, je nedvoiano pripisati vplivu bližine Hrvatske, kjer končujejo takšna imena na -ec. Takoj ol meji jih imamo na pretek - Babinec, Križanec, Jelovec idr. Po-dobno je tudi ob slovensko-hrvaški meji v Slovenskih goricah - Jelšovec, Stanetinec, Trnovec idr. Svetniških krajevnih iinen prav za prav tudi ni z izjemo Sv. Trojice pri Podlehniku. Poleg teh iinen krajev, ki kažejo na najstarejšo naselitev in onih iz stoletij njenega izgrajevanjč /nekako dc konca 12. stol./ pa zasledimo tudi nekaj krajevnih imen iz mlajše dobe, ki kažejo, da je naselje dobilo ine od enega samega posestnika oziroma njegove dcinačide - mogoče tu-di župana, Med te kraje lahko štejeno Sedlašek, Belavšek, Beri njak, Belšak in Korenjak. Posebnost je Turški vrh. Ime tega vrha je nedvomno povezano z ropanjem Turkov po teh krajih. Velik turški pohod po Halozah pa poznamo iz leta 1532. Po ust-nem izročilu se je od takrat nied ljudstvom uveljavil naziv Tiirški vrh, 80-letni Fajfar Blaž je okrog leta 1900 povedal naslednjo zgodbo, ki jo je on zvedel od svojega starega očeta v mladih letih: Turki so prekoračili Dravo pod Borlon in pri Zavrču, kjer sta bila rečna prevoza. Ker gradu Borl v naskoku niso mogli zavzeti, so šli v dveh krdelih proti Hrvatski. Tur- - 73 - ki so imeli s seboj tudi haremske žene, ki so jih med pohodi vozili s posebnimi vozovi. Tak voz pa se je na slabi cesti v Turškem vrhu prevrnil in ena harenskih žena se je smrtno po-nesrečila. Bila je baje mati nekega poznejšega velikega ve-zirja. Na grob so postavili velik spomenik brez napisa, ka-terega podstavek stoji še danes. Prebivalci vedo povedati, da je tam pokopana turška mati ali babica, kraj pa so začeli ime-novati Turški vrh. Kot smo lahko že ugotovili, cenilna listi-na iz leta 154-2 že navaja ime Turški vrh. Ceprav je ljudsko izročilo zelo dvoinljivo, saj niso znani prineri, da bi jemali Turki na velike pohode tudi hareinske žene, ga noramo ob dej-stvu, da so ostanki spomenika ohranjeni, vendarle upoštevati. Zato navajan nekaj mojih ugotovitev s terena, V Turškem vrhu je stal blizu hiše štev. 36 velik kanenit spo-menik izdelan iz litavskega peščenjaka, kakršnega lomijc še danes pri Zavrču. Spcoenik je strela porušila, vendar so ohra-njeni skoraj vsi deli. Nadzenske dele je uporabil dolinski knet, ko si je gradil svoj vrh /glej fotografijo/. Dve kva-dratno cbdelani sohi /30 x 30 x 100 cm/ je uporabil za utež pri stiskalnici, dve pa za stopnice v klet. Podstavek v obli-ki kvadra /80 x 80 x 100 cm/ pa so prešerni fantje nekoč za-kotalili v dolino. Na zahtevo žandarjev so ga morali pripelja-ti naza,j, vendar ga niso več postavili nad dozdevni grcb, ten-več nekoliko više. Tam stoji Še danes /glej fotografijo/, Na osnovi obstoječih delov nekdanjega spoinenika je ncgcce skle-pati na rgegovo obliko in velikost. Na nasivnem podstavku je stal iz večih delov sestavljen štirioglat steber. /Deli so bi-li nedsebojno pcvezani z železnim klinon v sredi./ Visok je bil ckrog 4- n. Takšnega sponenika niso pcstavili konurkoli. Misel, da bi to bilo le kužno znanenje, ni verjetna, saj bi ga takrat po uničergu gotovo obnovili. Knet dlov ne bi upal upc-rabiti. In tudi sicer so kužna znamenja v Halozah redka. Do-končen odgovor na vprašanje bi najbrž dobili, če bi dozdevni grob preiskali. Na enega od delov stebra, ki služi kot utež pri stiskalnici, je kainnosek kasneje vsekal črke A N B E .. in spodaj letnico 1658. Ista letnica je bila z enakc oblikcva-/P 11, F 12/ . - 74 - nini številkani vrezana v tran v isti hiši. Ta tran so pred štirini leti cdstranili. Gospodar je torej tako na dveh ne-stih zaznamoval leto, ko je. zgradil vrh. Zgradba je torej sta-ra nad 300 let. Okrog groba in sponenika je nastala vrsta pra^/ ljic Na osnovi krajevnih. inen smo torej lahkc zakljušili, da gre v Vinorcdnih Halozah za dokaj staro in intenzivno slovensko na-seljenost in da je le-ta navezana ponekod celo na predsloven-ska selišča, Ob ugotovitvi, da inaino v Halozah in Slovenskih goricah podob-ne gospodarske razmere /poudarek na vinogradništvu/ in v dolo-čeni neri tudi zgodovinske dogodke, norano nedvcuno spoznati, da so bile Vinorodne Haloze v nekaken zatišju in zato niso bi-le izpostavljen,e močnejšin kclonizacioskim tokovcn, Njihcva poselitev je norala biti že zelo zgodnja ter soraznerno gosta in ni doživljala večjih nihanj* Vinorodne Haloze ozirona vsaj vecji vzhodni del /borlski okoliš/ so bile skoraj polna tri stoletja /od leta 907 do okrog leta 1200/ v sklopu Madžarske, ozircna vsaj obnejno ozenloe, ki so si ga lastili Madžari, za-to le-ti niso tod plenili in požigali ter odganjali ljudi, kot je bil to v -bem času reden pojav v vzhodnen delu Slovenskih goric. Tu nanreč zgodovisnki viri še okrog leta 1200 onenjajo "pusti in neobljuden" ornoški okraj, čeprav piše biograf salz-burškega nadškofa. Korirada, da so se raznere v teh krajih po rairu leta 1131 bistveno izboljšale. Kasneje so senadžarski vpadi in rcparga obcasno ponavljali in tako je bilo v ornoškeD gospostvu leta 1486 od 410 knet.ij celih 180 ali 44 % pustih, v ptujsken gospostvu pa leta 1494 od 334 knetij 98 1/2 pustih p ali 29 %. Podatki saLiostanskih urbarjev iz leta 1440 - 1448 pa navajajo, da je bilo takrat v spodnjen uradu - županija Podlehnik od 127 kiaetskih enot pustih sano 9 ali 7 %• Popis 1 M. Kos - Viri za zgodovino Slovencev I. ... - str. 10 - 15. 2 M. Pirchegger - Geschichte der Steiernark 1282 - 1740 -Graz - Wien - Laipzig 1931 - str. 121. - 75 - borlske gospoščine iz leta 154-2 ne omenoa pustih kmetij. Če poiščemo kraje, ki jih omerga urbar iz časa kralja Premy-sla Otokarja IV /leta 1265-1267/, dalje urbarji ptujskih sa-mostanov /leta 1440 - 1448/ ter drugi navedeni dokumenti na karti, moremo ugotoviti, da jih je nekaj v dolinah in spod-njih legah haloških goric, nekaj pa na vrhovih. V dolinah so Podlehnik, Gojkova, Zakl, Pavlovci, Kozminci, Leskovec in Du-brava /skupaj 7/; v spodnjih legah goric so Czebelsdorff, Kco> pa gora in Zavrč /skupaj 3/; na vrhovih pa so Dežno, Gorca, Rodni vrh, Čerjeni vrh, Veliki in Mali Jablovec, Strajna, Ljubstava, Trdobojci, Gorenjski vrh in Hrastovec /skupaj 12/, Tbansdorfa nismo mogli določiti. Ker pa ima Ybansdorf tudi gornino, ga lahko postavimo vsaj v spodnje lege goric, če že ne na vrh. Od 46 krajev navedenih v cenilni listini iz leta 1542 jih 21 nosi naziv - perg, 6 jih je bilo po moji oceni cnstran Drave, 19 "bi jih naj bilo dolinskih. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je med slednjiini tudi Varnica, ki je vse prej kot dolinsko naselje, Tudi ime Gorinczendorff bolj nava-ja gorice kot na dolino. In še nekaj! Danes nimau.o v celeri za-vršken ckolišu z izjemo samega Zavrča niti enega naselja v dolini, saj zanj tudi prostora nil Tako lahko ugotoviino, da je večina navedenih krajev na vrhovih, Tudi od dveh najstarejših poznanih krajev je eden v dolini /Žetale/ in drugi na slemenu /Dežno/. Pri tem pa je za Dežno še posebej pomembno izredno veliko število kinetij, kar kaže na dokaj gosto naselitev. Dej~ stvo je, da so za intenzivnejšo naselitev ozirona nasalitev sploh sposobne skoraj izključno saino tri doline glavnih poto-kov - Rogatnice, Psičine ter Bele in še tu v glavnem le na pleistocanskih terasah. Dna dolin so inokra, često celo zaino-čvirjena in podvržena poplavam, zato so v travnikih. Doline pritokov pa v večini primerov bolj zaslužijo naziv grapa in so z redkiini izjemami zelo ozke in mokre, tako da v rgih sko-raj ne najdeno domačije. Vsa ta dejstva navajajo k trditvi, da je bila po vsej verjetnosti že prvotna - prazgodcvinska na-selitev, slovenska pa prav gotovo, prvenstveno usnerjena na sončna in položna pobocja predvsem na stranska slenena ter na - 76 - vrhove* Podobno trditev postavlja tudi S c h m i d , ko pravi, da je neolitski človek naselil predvsem rodovitna,ilo-vnata pobočja Haloz z njihovimi svetlimi gozdovi in večjimi nepogozdenimi zaplatami, ki jih ni bilo potrebno krčiti. Pc-dobna je Melikova ugotovitev, ki pravi, da je mogoče diskusijo o prvotni usmeriti slovenske naselitve "zaključiti na zelo enostaven način: naselili so se v glavnem tamkaj,kjer so bila naselja, kjer je bila kulturna zemlja že ob njihovem prihodu. Bilo pa je to bodisi v hribih, po nižjem hribovju ali po gričevju, po nižjih kraških planotah ali po ravninah ter širokih dolinah, to je v vseh predelih, v katere je bil kulturni razvoj predslovenske dobe namestil človeka do priho-da naših prednikov"• Če pogledamo, kje so v Vinorodnih Halozah njive, moramo ugo-toviti, da jih Je v dolinah sorazmerno malo, kot smo že pou-darili. Največji kompleksi njiv so na pleistocenskih terasah ob dolinah glavnih potokov. Le-te pa so omenjene zaradi že nakazane asimetričnosti vodnega omrečja le na zahodna pobočja in po svoji površini niso prav posebno velika, Če seštejemo njivske površine nižinskih katastrskih občin, ugotovimo, da predstavljajo te njive le 27 % vseh rgivskih površin. Haloža-ni torej pridelajo večino kruha in druge prehrane na hribov-skih njivah, oziroma so kruh vedno kupovali!. Večina haloških njiv je torej na položnejših pobočjih pa tudi v strminah, tam kjer ,je za vinograd že prenizko in na vznožju gričev. Pogled na karto zemljiških kategorij Paradiža ali Velike Varnice pa tudi Goričaka in drugih katastrskih občin nas o tem hitro prepriča. Relativne višine so tu pretežno okrog 100 m, tako je višinska razlika ined dolino in slemenom miniinalna. In za-kaj bi se naselil naš prednik v senčni, hladni in nokri grapi ko je lepše na sončni rebri? In končno je tu še stara usmeri-tev haloških prebivalcev na vinogradniško prcizvodnQo, le-ta pa zaradi svoje intenzivnosti zahteva vse leto nnogc dela in 1 W» Schmid: Siidsteiermark im Altertun. Graz 1925. Str. 1. 2 A. Melik: Slovenija I. Ljubljana 1963- Str. 301. - 77 - stalne pozornosti. Vinska trta kliče in zahteva človeka k se-bi. Kmetje iz dolin so sicer iiaeli vinograde na bregovih, ven-dar je njihova glavna skrb bila posvečena njivan in živini. Vino za prodajo so proizvajali predvsen tisti, ki so živeli ob vinogradih ali v njihovi neposredni bližini. Konjunkture na vinsken trgu so naselitav na vrhovih v poznejših dobah sa-mo pospeševale in zgoščevale prebivalstvo. Tudi pcljska razde-litev, o kateri bomo v nadaljevanju govorili,pc nojem nneju govori za prej izrečeno nisel« Ob ten pa želiin že na tem inestu povedati, da snc v zadnjih le-tih priča dokaj pogosteinu pcjavu, da si stavijo ljudje hiše v dolinah, kjer je količkaj prinerno nesto. Kdo so ti ljudje? Obrtniki, delavci ali uslužbenci, ki so zaposleni v bližini ali pa se dnevno vozijo na delo v oddaljenejši Ptuj ali Ki~ dričovo. Mož zaposlen, žena pa dona opravlja kočarijo. Ljudje so se s hribov začeli spuščati v dolino, ker so se proizvodnc preusnerili in jih zato breg z vinogradon ne veže več, bliži-na dolinske ceste pa jin je ugcdna, V spodnjen delu doline Belice /Medribnik/ je v zadnjih letih zraslo 7 takšnih dona- Na starejšo naseljenost kažejo tudi urbarske navedbe o župa-nih in številu knetij na enega župana. Po K o s u je raz-nerje ned številom županov in koatij navedenih v urbarju iz dobe kralja Prenysla Otokaroa IV. /iz leta 1265 - 1267/ - 40 knetij in 11 županov vzbudilo splošno pozornost. To raznerjc kaže na starejšo naselitev. Pc L. H a u p t n a n u , ki ga Kos v prej onenjeni študiji navaja, pa so takšni župani lahkc ne-pcsredno nasledniki županov v staroslovanskih zadružno urejenih naseljih* To pa govori za relativno staro naseljenost, Na nisel, da nan ta podatek pove, da je bila polovica hiš praznih - to so bili "vrhi" Polancev in dcnačih knetcv. Pcsebno nnogo je bilo nenaseljenih stavb v tistih katastrskih cbčinah, kjer so ineli več vinogradov knetje - Pclanci. Tako je npr> bilo v Veliken vrhu od 71 hiš naseljenih sano 26, v Belsken vrhu pa od 71 hiš sano 24. Podobno stauje ugotavljano na nasprotnen koncu v Maj-sken vrhu,kjer je bilo od 63 hiš naseljenih 37» Priinki na posestnih listih iz leta 1824 kažejo na povsen slovensko pokrajino. Med njini pa so dokaj česta tudi takš-na, ki jih M a 1 ocenjuje kct tipična uskcška inena, npr. Horvat, Šnigoc, Bezjak, Petrovič, Milošič in podobna. Pri teh inenih pa nedvorano ne gre sano za uskoška inena, tenveč norano upoštevati tudi, da mejioc Haloze po dolgen na Hr-vatsko Zagorje in da ta politična neja ni bila nikoli občut-na ločnica prirodno sorodnega ozenlja. Inena, kot so Korošec in Krargc, govorijo o prišlekih iz drugih slcvenskih pokra-jin. Najdeno pa ned slovenskini ineni tudi posanična inena nenškega izvora, kot so Stunberger, Arbeiter, Wreg# Ti lju-dje so prišli v Haloze kot sogorniki, služabniki nenških neščanov, trgovci itd. Vse do današnjih dni so se obdržala po vsen področju doinača hišna inena, nekatera stara že več sto let, Se danes prenašajo na nova gospodarstva stara hiš-na inena ali pa se uveljavljajo celo nova. Najstarejša se običajno končujejo na -ski: Celinski, Hrastinski, Hui,ski, Oreški, Graberski, Dugoski in podobna. To so donača inena starih knetio, ki pa začudc niso postala priinki. Nedvonno gre tu za vpliv sosedne Hrvatske. J. Mal: Uskočke seobe i slovenske pokrajine. Ljubljana 1924. .f. Str. 83. A# Melik: Slovenija I. ... Str. 33^« - 103 - Iz nekaterih opisov Haloz iz začetka preteklega stoletja lahko o prebivalcih povzamemo še naslednje: Haložani so izključno Slovenci. So veseli ljudje in ob vsa-ki priložnosti radi pojo, čeprav je njihovo živeloenje polno težav in vseh vrst pomanjkanja. Njihova gostoljubnost in u-strežljivost ne pozna meja, dokler imajo v kleti bokal vina in v shrambi ka«j za pod zob. V časih pomanjkanja pa so vase zaprti in se srečanju rajši izognejo, Odrezanost od ostalega sveta in oddaljenost od večjih krajev jih. je pustila nepokva-rjene v njihovi preprostosti. Močno je ohranoen med ljudstvom duh kolektivnosti, ki se ne odraža samo v medsebojni pomoči pri delu in v stiski, temveč tudi v veselju in zabavi, Prav pri slednjem so včasih znali biti neumorni. Med ljudmi je ohranjenih mnogo starih šeg in navad ter precej vražjever-stva. Sicer se pa napreden in zdrav duh ljudstva odraža tudi v pohvalni čistosti tako pri prazničnem oblačenju kakor tudi v stanovanju in okrog hiše. Nekdanja narodna noša, ki pa so jo takrat /okoli leta 1825/ že začeli opuščati, je bila po-dobna sosedni zagorski noši, Oba spola se oblačita v platne-no obleko in hodita poleti bosa, v mrazu in slabem vremenu pa nosijo moški škornje, ženske čižme, pa tudi škornje. Než-ni spol se oblači v belo platneno janko in črn predpasnik ter bele rokavce. V hladnih dneh se ogrinjaoo z platnenim ogrinjalom, ki je na konceh rdeče prešito ali obšito z rde-čimi trakovi, Moški nosijo bele platnene "breguše", prosto visečo srajco do pol bedra, ki jo včasih tudi prepasajo z usnjenim pascm. Nad njo nosijo kratek moder ali rdeč "prs-lik" /telovnik/, Poleti so v hladnejših dneh ogrnjeni z mod-rim ogrinjalom /gabanico/. Pozimi pa nosijo predvsem starejši dolg bel kožuh, Pokrivajo se s klobukom, Na pot jemljejo mo-ški rdeče progastc torbo. Njihova govorica, ki se po besedah ali zgradbi ne razlikuje bistveno od govorice sosedov, ima to posebnost, da je izra-zito pojoča. Takšna je še danes. Pri tem-pa lahko tudi ne- - 104 - strokcvnjak loči štiri rahle dialektcloške razlike v gcvo-rici Zavrčanov, Belancv - naziv za prebivalce področja Bele, Leskovčanov in Podlehničanov. Doslej smo slišali o Haložanih kot c veselih, gostoljubnih. in ponižnih ljudeh. Toda vedno niso "bili takšni. Znali so pokazati tudi roge. Ali so razgibali veliki kmečki upori v 16. stoletju tudi haloške tlačane, ne veno. Ohranjeni pa so nam zgodovinski dckumenti, ki govorijo o nemirih in lokal-nih uporih v 17. stoletju. Posebno živahnc je bilc na obnoč- < ju Podlehnika kjer so nemirom med drugiin često pripoiaogli 2 tudi večni spori med obena samostanonia. Med upore, ki so dosegli največjo ostrino, sneno šteti tistega od 15. avgusta 1627, ko so oboroženi podložniki dominikanskega saiaostana za-radi pretiranih zahtev obkolili gvardijana in njegove ljudi in grozili, da ga ubijejo. Odklonili so pokorščino in plačilc dajatev ter se pritožili celo na cesarja. Še hujše pa oe bilc 29. oktobra 1658, ko so uporni knetje ninoritskega sanostana ubili gvardijana p. Franciscusa, ko je pobiral dajatve. Kro-nist je zapisal: " wurde er viehischer und vorhindterlistigei weise erschlagen" ^. Neimenovani: Ansichten und Benerkungen auf einer Reise durch den siidostlichen Theil von Steiernark - Steier-narkische Zeitschrift II. Grazt 1821; Georg Mally: Luttenberg und Kolles. Steiernarkische Zeitschrift II« Gratz I8385 A. Ainbroschitsch: Beschreibung der Wein-gebirgsgegend 0..; J. Gonilšak: Haloze in Halca-ini« Zora. Maribor 1875. ... Str. 138; Fo Hrašovec: Noša Ščavničarjev, Ljutoinerčanov, Podravcev, Haložanov in Pesničarjev. Novice -. 1852... Str. 260; Fran Kotnik: Haloške narodopisne črtice - SGp LXIII, 1929? št.13« /Leta 1770 so doninikanci prepovedali svojin tlacanon gcvoriti s tlacani ninoritskega sanostana!/ k0 Gubo: Bauerrebelionen bei Pettau - Aus Steiernarks Vergangenheit0 Graz 1913. ... Str. 72 - Io2. - 105 - Iz šolskih kronik in drugih dokunentov je razvidno, da so bile današnje šole ustanovljene v zadnjih desetletjih 18. stoletja. Po Schnutzovih podatkih so šole inele v začetku preteklega st-.letja nasledrge število učencevt-Zavrč - 68, Cirkulane 93, Leskovec 70 in Podlehnik 40. Stevilo je kasneje zelo hitro naraslo saj navaja H 1 u -b e k v svojein delu "Ein treues Bild ... " iz leta 1860 za posamezne šole naslednje podatke: Zavrč - 146; 173, 2 /prva številka poneni redne učence, druga učence nedeljske šole in tretja število učiteljev/; Cirkulane - 240, 156, 2; Leskovec - 2^4, 146, 1; Podlehnik - 146, 45, 1. Gospodarstvo Povedali snc že, da lahko na osnovi nekatorih dokunentov in arheoloških najdb z veliko nero gotovosti pcstavino, da je vincgradništvo bilo poleg poljedestva in živinoreje razvitc v pancnskem področju in torej tudi v Halozah že v predrinski dcbi. To se trudi dokazati poleg že omenjenih avtorjev tudi 2 M u c h a r, Stvarne podatke o gospodarstvu Haložanov pa nan dajejo šele urbariji iz 15# stoletja. Iz njihcvih navedb lahko povzaneno naslednje: V spodnjen uradu - Podlehniku j6 bilo skupno 127 knečkih gos-podarstev in 17 donoev, Med knetijani je 99 oelih knetij, 27 pclknetio in sano 1 četrknetija, Prevladujejo torej cele kne-tije, kajžarjev še ni bilo, V uradu Jesenica, ki je obsegal nanj vinorodni predel Haloz, sta bili ned 374 knetskini eno-tani samo 2 polknetiji ostale pa cele knetioe, Poleg kuetov donačinov se kot sogorniki onergajo tudi prebivalci z Drav-skega polja« 1 Schnutz: Historisch-Topographisches ••• 2 A. Mucher: Das altceltische Norikun - Steiernarkische Zeitschrift II. Gratz 1821. - 106 - Dajatve, ki so jih plačevali podlcžni '.imetje, so "bile dolo-čene v pridelkih, denarju in rcboti* Med pridelki se onenja-jo žitarice - pšenica, oves, rž, prosc - dalje zdrob, bob, lan, kozliči, piščeta, kopuni, jajca in tudi kruh. Zaninivo je, da nista navedena sir in ned, iz čes^r sneno povzeti, da Je bila živinoreja razen kczjereje soraznerno slabo razvita in da tudi čebelastvo ni cvetelo. Dajatve žita so zelo skron-ne in jih plačujejo le posanezni knetje, največ tisti iz ni-žinskih predelov, kjer je bilo več rgiv in je žito tudi si-cer bolje uspevalo. Kruha torej že takrat v Halozah ni bilo dosti« Zelo pogcste so dajatve jajc in piščet, kopunov in kozličev, kar nan govori o dokaj razviten perutninarstvu in kozjereji. Desetino so plačevali ponekcd nanesto v blagu v da.narjiu Posebne dajatve so dajali upravniku - običajno vsaka huba kuplenik ovsa in en dan robote. V prinerjavi z dajatvani drugod so bile na splošno vzeto dajatve v blagu kot tudi v denarju soraznerno najlme« Iz tega noreno zaključiti, da Haloze tudi takrat niso bile iz-razi-fopoljedelsko-živinorejska pokrajina, tenveč je bil pou-darek na vinogradništvu. Zeoljiški gcspod je bil zainteresi-ran, da dcbi od haloškega podložnika predvsen vinoJCos meni,da je bila dajatev vina v obliki gornine zelo visoka, saj je knet - sogornik noral oddati četrtino vsega pridelka. Iz objavljenega gradiva poPircheggerju je razvidno, da so plačevali najnanj 1/2 vedra /ener ali enber/ in največ p 5 veder gornineo Velika večina je placevela 1 vedro. Vino- gradi torej niso bili posebno veliki* Skupno je noralo plača-ti 166 hasnovalcev vinogradov 264- veder vina. Če vzaneno za /Kovačič navaja, da Žetalčane sosedje še vedno radi inenu- jejo "kozaroe"/« M9 Kos: Haloze v ptujskih urbarjih, 0., Str« 192, H. Pirchegger: Die nittelalterisc^eu Ctiftsurbare ..•• Str. 292-29^-e - 107 - osnovo račun o količini vinske dajatve in vsega vinskega pridelka K o s o v podatek, da je vedro verjetno nerilo po ptujski neri 26 in četrt litra ter inelo štiri žehtarje, poteri bi znašala skupna gornina 6.985 litrov in skupni pri-delek vina teh 166 vinogradnikov 27.940 litrov. Povprečni pridelek enega vinogradnika bi torej bil 167 litrov. To pa je več kot neverjetno, Sodin, da je pravilneje upoštevati Pircheggerjevo navedbo, da je vedro bilo si-cer različno, vendar je v obče nerilo okrog 105 litrov, Pri takšnen vedru bi znašala skupna vinska proizvodnja 110«880 litrov ali na vinogradnika povprečno 668 litrov in gornina 27*720 litrov. Takšna proizvodnja je nnogo verjetnejša, Ob predpostavki, da je dal ha vinograda 800 litrov vina, je bilo takrat v uradu Podlehnik okrog 150 lia vincgradov« Danes jih je na približno isten obnočju 320 ha, leta 1824 pa jih je bilo okrog 440 ha« Iz Pircheggerjevih pcdatkov o popisu bcrl-skega gospostva iz leta 1542 zvemo sano za število podložnih knetij* nič pa o posestno-velikostnih skupinah, dajatvah itd. 2 Te podatke dobino šele iz popisa leta 1754» Posestno-soci.al- na striiktura nan kaže sedaj povsen drugačno sliko. Celih kne-tij, ki so bile nekoč v večini, sedaj sploh ne onenjajo, pol knetij je nalo, dosti je četrtknetij in še več kočarjev. Kmeč-ka posest je torej doživela nočno razkosanje. /Res so podatki iz dveh sosednih obnočr.i, vendar lahko snatrano, da razlike niso riogle biti bistvene/, Kaj več o življenju. in gospodar-jenju v Halozah is teh podatkov ne noreno razbrati. Nedvonno pa splošna gospodarska in še posebej vinska kriza, ki je zaje-la Štajersko v 18. stol., ni šla nino Haloz, P i r c h e -g g e r pravi, da so opustili v drugi polcvici 18, stol« 1 H# Pircliegger: Geschichte der Steiernark I. ... Str. 486, 2 Ho Pircliegger; Die Untersteiernark. ••• Str. 92. - 108 - nnogo vinogradov in da je tako pokrajina narsikje dobila drugačno podobo. Stvarnejšo sliko o življenju v Halozah dobino iz že one-njenih opisov pokrajine, ki so nastali v začetku pretekle-ga stoletja, torej v času nastanka franciscejskega katast-ra, na katerega podatke bcn naelonil svojo podrobno anali-zo socialno - geografskih procesov. Kratek opis razner nan bo ponagal pri razunevanju nadaljnjega dogajanja. Neznani pisec ugotavlja v drugen zvezku starejše serije "Steierische Zeitschrift /leta 1821/, da v odnosu do obdelovalnih površin pa 61,4 % površiru Po raz-sežnosti so bile na prvem mestu v 10 katastrskih občinah, na drugem mestu v 24 katastrskih obcinah, na tretjem v 11 kata-strskih občinah in na četrtem mestu v 4 katastrskih občinah. Največjega deleža njiv v odnosu na ostale zemljiške katogo-rije pa nimajo samo dolinske katastrske občine, temveč tudi nekatere višinske kot npr. Goričak, Festike, Paradiž. Nad $0 % njivskih površin imajo še katastrske občine Dravci, Zavrč, Pristava in Pestike, sledijo pa Dolane in Cirkulane. V Maj-skem vrhu so obsegale njive komaj 7,2 %, le nekaj nad 10 % pa v Stanošini, Sedlašku in Trdobojcih. V vseh primerih, kjer prednjačijo njive, so gozdovi na drugem mestu, le v Dolanah je pred gozdom še travnik. Praviloma je manj njiv tam, kjer je več gozda in obratno. Izjemi sta Vareja in Zavrč, ki pa skoraj nimata vinogradov. Med kmetijskimi površinami so z 2.258 ha na drugem mestu p a š n i k i . Prevladujejo v dveh katastrskih občinah, na drugem mestu so v osmih katastrskih občinah in na trejem mestu v 15 katastrskih občinah. S 44,7 % vseh površin pred-njači pašnik v Malem Okiču, sledijo pa z 41 % Skorišnjak, katastrska občina kjer sno ugotovili najnanj gozda. Najmanj je pašnikov Dolanah, samo 2^7 %• Sorazmerno majhne površine - 118 - so tudi na Mejah, v Veliken in Belsken vrhu ter Gorci. ±ov-sod pod 1C %. Vinograd zavzena s 1.599 ha in 11,4 */o vseh površin četrto, ozirona z 19>7 % tretje nesto ned knetijskirii povr-šinani. V odnosu na obdelovalne površine pa obsega 36,4 % le-teh. Po svojem nestu v gospodarstvu Haloz je kljub soraz-nerno skromnenu obsegu vinograd najponenbnejši, Fo odnosu do vseh površin je prvi v 2 katastrskih občinah, drugi v 3> tretji v 12, četrti in peti pa v 16 katastrskih občinah, /KG 2/. Fogled na karto nan pokaže, da je vinograd najncčneje zastopan v celotnen severovzhodnen delu /završki ckoliš/, ki obsega 1$ katastrskih občin in ga dolina Bele in Belice ostro loči cd ostalih vinogradniško razvitejših krajev osrednjega dela. V ten predelu je z vinsko trto zasajenih okrog 20 7o vseh pcvr-šin in okrog 45 % vseh obdelovalnih površin. Izjeno dela ka-tastrska občina Zavrč, kjer je le 1,5 iia vinograda, Najbclj vinogradniška je katastrska občina Belski vrh, saj so tu vi-nogradi daleč na' prvec nestu - z 71 ha zavzenajo 37 /o vseh površin, 54 % vseh kmetijskih površin in celih 71 % obdelo-valnih površin. Boljši odnos ima sano še Majski vrh. Kot drugo dokaj intenzivnc vinogradniško področje se nan ka-že gričevje ned dolinana Bele in Fsičine, kjer obsegajo vi-nogradi v pcvprečju okrog 15 % vseh površiru Izstopa katastr-ska občina Faradiž z 21 /> udeležbe vinograda, Kot tretji v celoti vinogradniško najnanj intenziven predel se nan kaže naoobsežnejši predel gričevja ned dolinana Fsi-čine in Rogatnice, Tu dosegajo Vinorodne Haloze v južnih pre« delih svoje najvišje vrhove, ki se dvignejo celo nad 5C0 n. Pcvprečen delež vinograda v odnosu na vse pcvršine znaša ne-kaj pod 10 %. Kot otok izstopajo Trdobojci, kjer zavzenajo vincgradi 20 /o vseh površin. Foseben rajcn pa predstavljajo severovzhodni predeli nad Dravinjo, kjer tvorijo Dravinjski in Majski vrh ter Fodlehnik na vzhodni strani Rogatniške doline ter Gorca in Dežno na zabodni strani drugi, završkenu, - 119 - pcdoberu toda nanjši rajon z nad 15 /'-no udeležbo vinograda. Podobno kot v završken predelu Belski vrh tu izstcpa Majski vrh, ki ina najvišjo udeležbo vinogradcv na celotnen. področ-ju - le-ti nanreč cbsegajc 38 % vseh površin, 56 % ki.:etij-skih površin in skcraj 84 % obdelovalnih pcvršin /Majski vrh ina najnižji- % njiv!/. V zahodnen predelu imajc konaj cnenbe vredne pcvršine vinogradov dclinske katastrske cbčine Stano-šina /samc 0,39 ha/ in Zakl. Fo kvaliteti vinskega pridelka je pc takratni sodbi absclut-no'vodil vzhodni - završki okoliš. Ta vina so bila iskana in vedno tudi bcljše plačana. Na drugen nestu 7 % vseh oziroma 60,4 % pro-duktivnih površin. Obdelovalne površine so obse-gale 4.393 ha ali 31»3 % vseh površin oziroma 53 % vseh kme-tijskih površin. Odnos med njivami in vrtovi ter vinogradi je bil tak, da so vinogradi obsegali 59 % njivskih površin, v vzhodnem predelu pa celo 63%. Travnate površi-ne so obsegale 3.807 ha ali 27,1 % vseh površin, odnosno 47 % kmetijskih površin. Lastništvo nad zeml.jo V uvodu in v polgavju o zgodovinskem razvoju pokrajine je bi-lo ugotovoljeno, da je razvita in dobičkanosna trgovina z vi-nom ustvarjala vinogradniški proizvodnji konjuakturen polo-žaj. Od tod tudi želja meščanov, plemičev, samostanov, korpo-racij in tudi kmetov v nižinskih predelih, da se dokopljejo do vinograda, ker iz izkupička od prodanega vina pokrivajo izdatke za druge potrebe in razne dajatve. Ta težnja, ki sega - 121 - daleč nazaj v začetke utrjevanja fevdalnega reda pri nas, se je z oačanjem meščanstva in končno s prevlado kapitali-stičnega libelarnega gospodarstva v drugi polovici pretekle-ga stoletja saino še potencirala. Okusna haloška kapljica je pritegovala pozornost in tako nam že naostarejši urbarski zapisi in drugi dokumenti izpričuoejo, da so bili lastniki oziroma hasnovalci haloške zemlje predvsem vinogradov raešČa-ni, korporacije, cerkev in ravninski kmetje. Po A m b r o-schitschevi sodbi so omenjeni posedovali okrog 1/4- vseh vinogradniških površin torej že zdavnaj v tujih rokah. 1/4- vseh vinogradniških površin. Del haloške zemloe je bil Iz franciscejskega katastrskega elaborata iz leta 1824- sem lahko podrobneje ugotovil naslednje stanje. Tujci /s tem imenom označuoem vse posestnike, ki niso doma iz Vinorodnih Haloz/ niso imeli posesti v vseh katastrskih obči-nah, oziroma je bila velikost te posesti v posameznih kata- strski^L občinah zelo različna. Pravilomc. ne bil delež posesti vecji tujcev v tistih katastrskih občinah oziroma celih okolisih, ki so bili zaradi odličnih mikroklimatskih in pedoloških raz-mer znani kot prvovrstni vinogradniški okoliši - to sc pred-vsem završki okoliš, ki Je segal do doline Bele ter severo-zahodno področje gričevja nad Dravinjo - podlehniški okoliš. V teh predelih jg tudi odstctek vinogradov v cdnosu na kme-tijske in obdelovalne površine največji. To pa so tudi prede-li, ki so bili ptujskim meščanoin in kmetcn s Ptujskega in Dravskega polja najbližji in, ker so jih zadnji pravilona sa-ni obdelovali, tudi najbolo pri roki. V obnejnih katastrskih občinah so imeli nekaj nanjših vinogradov tudi knetje iz so-sednih hrvaških naselij /gelj podrobno študijo c Goričaku/. Kvaliteta vinogradniških površin in bližina sta bila torej osnovna faktorja, ki sta odločuooče vplivala na število in delež tujcev pri lastništvu nad vseni površinani in še prav posebej na vinogradih, saj so bili slednji tako rekoč glavni 1 A. Anbroschitsch: Beschreibung ... str. 154. - 122 - faktor, ki je tujce vabil v Halcze. Ob tej ugotcvitvi se pc-raja nisel, da so verjetno že prebivalci Poetovia ineli iz istih razlogov glavne vincgradniške površine v Halozah prav v teh obrobnih področjih, ki sc j±m bila tudi lahko dostopna. Do završkega okoliša je vodila glavna vcjaška cesta, do pcd-lehniškega pa nogcče cesta, ki jo onenja kot nožno Abranic. Naši predniki so tcrej našli tu razvito vinogradništvo, ga prevzeli in naprej gojili, Zenljiški gcspod pa je kasneje te vinogradniške pcvršine dodelil ali prodal neščanca, pleni-čen, samostanon, župnijan in svcjin ter drugin gosposčinan podložnin kneton, živo zainteresiran, da dobi v cbliki gcrni-ne činveč dobrega in na vinsken trgu iskanega haloškega vina. Zgoraj navedene trditve in razglabljanja bon skušal dokazati s podatki, Zato sen izbral 14 vzročnih katastrskih občin in Jih razvrstil v štiri skupine - A, B, C in Č. V skupini A so štiri katastrske občine, ki predstavljajo tiste katastrske občine,v katerih tujci sploh niso ineli nobene posesti ali pa ta ni obsegala več kot 10 % vseh površin; v skupini B so štir-je reprezentanti tistih katastrskih občin, kjer so tujci ine-li 11-25 % vseh površin; v skupini C sc tri k. o., kot pred-stavniki tistih katastrskih obcin, kjer so ineli tujci 26-50 % vseh površin, in v skupini Č so zopet tri zastopnice tistih katastrskih občin, v katerih sc imeli tujci nad 50 % vseh površin. Pri vseh tabelah bcn uporabljal naslednje kratice: D - dona-čin, knet dcna iz tiste katastrske občine; H = Haložan, knet iz sosedne haloške katastrske občine; P = Polanec, knet s Ptujskega ali Dravskega polja; 0 = ostali, to so neščani in dr gi nekaetje ter zaradi poenostavitve tudi redki hrvaški knet-je. TABELA 2 V skupino A bi lahko po oceni pcleg navedenih prišteli še naslednje katastrske občine: Cirkulane, Meje, Pohorje, Mali Okič, Belavšek, Skorišnjak, Dravci, Spodnji Leskovec, Mala Varnica, Ložina, Zakl in Kozninci. V tej skupini so z izjeno - 123 - VINORODNE HALOZE TABELA 2 Delež tujcev na halcški zenlji - 1824 Katastrska Število tu- Tujci sc posedovali vseh površin jih lastni- ------------------------------- kuV__________P___________0__________Sk__m P 0 Sk ha % ha % ha % Drencvec -55'-- 57 5 7 Gradišče 1 1 - '- 1 0,5 1 0,5 Vel. Varnica 6 6 - "¦- 16 3 16 3 Stancšina - _ - -_ _ _ _ _ Skupaj A - 12 12 - 22 2 22 2 Turški vrh 10 15 25 12 3 79 19 91 22 Paradiž 19 5 24 18 8 8 4- 26 12 Gradišča 4-3 1 44 54 11 5 1 59 12 Gruškovje 8 6 14 29 3 121 11 150 14 Skupaj B 80 27 107 113 5 213 10 326 15 Belski vrh 102 5 107 76 42 8 4 84 46 Dravinjski vih 18 6 24 54 19 60 21 114 40 Dežno 21 7 28 21 8 73 28 94 36 Skupaj C 141 18 159 151 21 141 19 292 40 Goričak 4 23 27 5 3 19 54 96 57 Majski vrh 35 17 52 45 21 153 70 198 91 Gorca 153 23 176 173 26 187 30 360 56 Skupaj Č 192 63 255 223 22 431 42 654 54 Skupaj Vi- norodne Haloze 950 7,0 2.090 15,3 3*040 22,3 - 124 - dolinskih katastrskih obcin vse katastrske občine cb južnen, najbclj cddaljenem pcdročju. Polancev takrat tu pravilona še ni bilo. Večino skupine "cstali" pa so tvorili hrvaški knet-je. V skupino B: Pestike, Kcrergak, Brezcvec, Gruškove, Medrib-nik, Pristava, Slatina, Repišče, Veliki Okič, Zgcrrgi Lesko-vec, Trdobojci, Sedlašek, Strajna, Rodni vrh in Jablovec. To so sredinske katastrske občine. V skupino C: Zavrč, Hrastovec, Gorenjski vrh, Vareja, Ljub-stava in Dolane. V tej in naslednji skupini so z izjemo Za-vrča in Dolan najbolj vinogradniške katastrske občine. V Do-lanah in Zavrču sta bila sedeža gospostev Borl in Zavrč, ki Jih prištevamo v skupino "ostali". V skupino Č: Veliki vrh in Podlehnik, Podatki TABELE 2 prepričljivo dokazujejo, kako različen de-lež so imeli v svojih rokah tujci v posameznih katastrskih občinah in kako so se dejansko koncentrirali na dva za kva-litetno vinogradniško proizvodnoo najbolj ugodna rajona. Posestniki skupine "ostali", ki so jo tvorili predvsem mešča« ni nemške narodnosti iz Ptuja in Gradca, samostani in razna gospostva, so bili sorazmerno maloštevilni in so imeli veči-no poleg skupine A samo še v Turškem vrhu in Belskem vrhu. Bilo jih je skoraj 4 krat manj kot Polancev, a so posedova-li skoraj enkrat več zemlje. Posebno močna je bila njihova udeležba v skupini Č, kjer so imeli 42 % vse zemlje. Nekaj več zemlje so imeli Polanci le v skupini C, k5 °^'1 l"2 2"3 5"5 5~8 8~10 10* Sk Belski vrh štev- * 2 • 4 5 1 2 1 1 19 % 15 10 20 25 5 10 5 5 100 štev, 2 1 115135 19 Dežno % 10 5 5 5 27 5 16 27 . 100 štev. - - -1-427 14 Dolane % - - -7-29 14 50 100 štev. 5 6 4.528-434 Gorca % 15 18 12 15 6 23 - 12 100 štev. - 24 133 -2 15 Goričak 0/q - 13 27 7 20 20 - 13 100 štev. 59 23 24 19 21 24 9 22 201 Gruškovje 0/q 29 n 12 1Q n 12 4 1]L 10Q štev. 2 4 - - 2 - - - 8 Majski vrh % 25 50 - 25 - 100 štev. 16 18 7 3 3 7 4 3 61 Paradiž % 26 30 11 5 5 11 7 5 100 štev. 1 4 88 10 826 47 Turški vrh % 2 9 17 ' 17 21 17 4 13 100 štev. 38 22 17 5 14 11 8 16 131 Vel.Varnica % 29 17 13 4 11 8 6 12 100 štev. 126 82 69 48 61 68 29 66 549 SKUPAJ 0/0 23 15 13 9 11 12 5 12 100 38 33 17 12 - 132 - Številčno str. 25. - 141 - leti 1850 - 1875 ptujski meščan nad 100 vinogradov. Ta proces prehajanja lastništva nad vincgradi iz kraečkih v meščanske roke so ljudje okrog Štajerske kmetijske družbe v Gradcu pozdravljali, ker so videli v tem zagotovilo, da bo-do premožni meščani vinograde čiinprej obnovili in nodernizi-rali ter tako pomagali dvigniti štajersko vinogradništvc iz zaostalosti. Iz ekonomskega stališča jiu moreno seveda pri-trditi. Bili bi pa naivni, če ne bi videli v tej akciji orga-niziranega prodora nemškega kapitala na slovensko podeželje. Tako pravi K 1 u b o k , da sd v zaar^.iih 10 Istia kupili mnG-gi graški neačani vinograde in pričakovati je, da bodo kmeč- ki vinogradi v nekaj desetletjih povsem prešli v druge roke, p ki bodo sposobne trto in vino boljse oskrbovati. Vse kaže, da je bil zgoraj nakazani proces propadanja kmeč-ke vinogradniške posesti prav v Halozah naomočneoši in da je zajel Slovenske gorice v mnogo manjšem obsegu. 0 tem govori med drugim tudi J u r t e 1 a. "V Ftuju in okolici so žive-li ljudje, ki so posodevali med letom Haložanom denar, daja-li pa tudi razni živež - za vinski pridelek. V jeseni po tr-gatvi moral je Haložan navadno ves svoj vinski pridelek pri-peljati v Ptuj ali okolico upniku oderuhu. Ta je določil, kaj in koliko je med letom dobil Haložan posojila in zrnja, kake obresti ima plačati, koliko vina ima dati Haložan za po-sojen denar in prevzeti živež, koliko za dobroto. Bog obva-ri, da bi bil Haložan ugovarjal proti obračunu, katerega mu je oderuh napravil in predložil. Tožba, eksekucija, prodaja posestva bi bila sledila za vsakega. Redkokedaj je pripelja-ni vinski pridelek zadostoval za pokritje cele terjatve, ka-tero je naracunal oderuh Haložanu. Navadno je še ostalo ter-jatev, za katero si Je dal oderuh podpisati zadclžnico z vi-sokimi obrestmi in katera se je tudi vknjižila na stroške 1 H. Pirchegger; Geschichte der Steiermark III. str. 500. 2 F. Hlubek: Ein treues Bild ... str. 179. - 142 - Haložana na njegovo posestvo. Težko je bilo najti v Halozah posestvo, na katerem bi ne imel ta ali oni ptujski oderuh vkrgiženih po več terjatev. Sledile so druga drugi, leto za letom. Ako se je vprašalo dolžnika, kako so nastale vknjiže-ne terjatve, 4 16, 7 36 ,1 0 ,3 10 ,7 1 ,4 1 a 18, 3 47 ,3 6 ,5 7 ,7 1 ,2 1 ,0 17, 6 32 ,8 9 ,2 1 A. Melik: Slovenija I ... str. 373» 2 A. Melik: Jugoslavija. Zemloepisni pregled, Lj, 1958,str,41< - 209 - NajveČ površin pripada g o z d u , ki meri več kct obde-lovalne površine, pa tudi več kot travne površine. V pri-merjavi s SR Slovenijo imajo Vinorodne Haloze za 11,3 % marg gozda, v primernačih Povprečna velik cst občina posestnikov posesti v ha 1824 1935 1963 1824 1935 1963 Dclane 14 19 29 10,0 3,4 2,8 Goričak 15 16 18 4,4 3,9 2,9 Gruškovje 201 120 123 4,1 5,3 5,4 Paradiž 61 64 83 2,8 2,6 2,4 Velika Varnica 131 103 94 3,8 4,7 4,9 TABELA 26 nam kaže, da v Sebeborcih pa 16,8 % rastlinske proizvodnje. Krmnih rastlin je na njivah zelo malo, saj dajejo skupno z deležem kromprija /marg del koruze in ječmena/ le 16.339 žitnih enot ali 23 % rastlinske proizvodrge. Predvsem je ma-lo visokovrednih krmnih rastlin - lucerne, deteljnih meša-nic, krmne pese, koruze - pitnika itd. Znak, da 7« Soraznerno nizko gostoto v zadnjih dveh izrazito vino-gradniških naseljih noreno razložiti z dejstvon, da so tu ineli precejšen delež vinogradov, v Belsken vrhu celo prevla-dujoč, Polanci, ki so obdelovali vinograde takrat pravilona sani. V Goričaku, kjer je prevladovala doninikalna in neščan-ska posest in so obdelovali vinograde delona s tlako delona z viničarji, je znašala gostota 71 prebivalcev na kin • Zato pa inano v skoraj čisto halošken Paradižut kjer so zavzenali vinogradi 21 % vseh površin in je bila rezdrobljenost posesti 2 ¦ velika, gostoto 85 prebivalcev na kn • Najbolj gosto naselje- na pa je bila vinogradniško srednje razvita a nočno razdrob- 2 l^jena Slatina, kjer je znašala gostota 144 prebivalcev na kn o Soraznerno nizka je bila gostota v katastrskih občinah, kjer je bilo nalo vinogradov in je okrog 50 % površine pokrival gozd, kct npr. v Spodnjen Leskovcu in Medribniku, kjer je 2 dosegala 32 ozirona 3^»^ prebivalca na kn c Tu so bili veliki doninikalni gozdovi in travniki. Tako je bila razlika ned naj- 2 višjo in najnižjo gostoto na kn 4,5-kratnao Navedeni podatki nas potrjujejo v naših trditvah, da je intenzivnost vinograd-niške proizvodnje vplivala že takrat na več-jo zgostitev pre-bivalstva, da sta pa pri ten inela ponenbno vlogo tudi last-ništvo nad zenljo in še posebej nad vinogradi ter večja ali nanjša posestna razdrobljenost. - 24-9 - Do leta 1869 se Je število prebivalstva povečalo na 11.282 ali za 2.827. V odnosu na leto 1820 znaša to povečanje 33,5 %• Letno povečanje je znašalo povprečno 57,8 prebivalca. Če po-stavino, da je bilo povprečno število prebivalcev v ten ob-dobju okrog 10.000, poten je znašal povprečni letni koefici-ent dejanskega prirasta 5»8» Ker lahko z gotcvostjo postavino, da je bilo tako \ riseljevanje kot tudi odseljevanje takrat nininalno, je torej koeficient dejanskega prirasta nogoče snatrati za koeficient naravnega prirasta. Ce ta koeficient prinerjano s koeficienton naravnega prirasta za obdobje 1857-1869 za Štajersko, ki je znašal po Šifrerje-v i h navedbah 5,19 vidino, da sta zelo blizuf Nekoliko višji koeficient naravnega prirasta v Halozah kot izrazito agrarni pokrajini je povseii razuuljiv. V prinerjavi z leton 1820 pa je bil razvoj prebivalstva v posaneznih naseljih zelo različen. Pravilcna so vse vinograd-niško intenzivnejše katastrske občine povečale število prebi-valstva nad povprecjen celotne pokrajine, nedten ko so pred-vsen nižinske katastrske občine doživele le rahel porast, starrnaoijo ali celo nazadovanjs. V Belaken vrhu se je število prebivalstva povečalo za 78 %, v Majskein vrhu za 4-6 %% v Dra-vinjekem vrhu za 76 %, v Gorci za 53 %, medten ko je v Med-ribniku naraslo le za 10 %, v Dolanah je nazadovalo za 8 %, v Stanošini pa je nazadovalo celo za 23 %• Takšnega stanja seveda ne noremc pripisati tako močno različnenu naravnemu prirastu, teinveč notranjeinu prelivanju. Ugotavljano že propa-danje donačega vinogradnika in vdor ineščanov, ki začneoo na-jeaati viničarje. Prej prazni vrhi v Belskem vrhu in drugod dobijo stanovalce« 1 Ž» Šifrer: Izseljevanje s slovenskega ozenlja. Prikazi in študije VIII/2. Ljublaana, februarja 1962, str. 9. - 250 - POFULACIJSKI RAZVOJ V DOBI HITREGA IROI/iDANJA DOMACIH GOSIODARSTEV IN MOČNEGA VDORA TUJCEV /1869-1890/ Razvo.f ned popisoma v letih 1869 in 1880. Leta 1869 so našteli pri popisu 11,282 prebivalcev, tako da p je znašala gostota 80,5 prebivalca na km • V primerjavi z letom 1820 se je gostota povečala za 20,3 prebivalca na kin . Bolj ali nanj je število prebivalcev poraslo v 45 naseljih, ozirona 4-2 katastrskih občinah, v dveh naseljih je stagnira-lo, nedten ko je v 5 naseljih nazadovalo. Za celih 100 % je pcraslo število prebivalstva v Malem Okiču in skoraj za to-liko tudi v Belsken vrhu. Nazadcvanje je povsod nalenkost- no le v Stanošini je doseglo 2$ %. V 13 naseljih je bila 2 gostota nad 100 prebivalcev na kn ter je bila tudi sedaj 2 najvišoa v Slatini, kjer je dosegla 173 prebivalcev na kn # o Pod 50 prebivalcev na kin je bilo le v Medribniku /37,6/» Leta 1880 so pri popisu prebivalstva ugotovili v Vinorodnih Halozah 11.497 prebivalcev. lovprečna gostota se je dvigni- 2 la na 82,1 prebivalca na kn . V odnosu na leto 1869 Je prebi- valstvo poraslo za 215 ali za 1,9 %. Povprečni letni dejan-ski prirast je torej znašal 19,5 prebivalca in je tako bil povprečni letni koeficient dejanskega prirasta 1,73» Ker ni nobene osnove za donnevo, da bi bil naravni prirast tu bistveno nanjši, kot je bil v ten razdobju na Štajerskem, kjer je znašal 6,25, smemo zaključiti, da so izredno težke gospodarske razinere pognale ljudi od doma, Odhajali so predvsen v Ptuj, Maribor in Gradec ter Zagreb. Za pot čez ineoo se je odločil inalokateri. V 24 od 52 naselij je ugotovljeno nazadovanje števila prebi-valstva, vendar je skoraj v polovici teh naselij zmanjšanje Ž, Šifrers Izseljevanje .,,. str, 10. - 251 - neznatno /od 1-6 ljudi/, Najmočenjši padec števila prebi- valstva je doživela Slatina, ki sno Jo navajali kot naselje 2 z najvecjo gostoto na km • Stevilo prebivalstva se je tu znanjšalo za 20 %. Med tistini naselji, kjer je število prebivalstva padlo so tudi izrazita vinogradniška naselja, kot so Dravinjski, Majski, Veliki, Belski in Turški vrh. Vsi kočarji in nali kinetje, ki so jih pognali na boben, niso nogli postati viničarji, ker je neščan iz več njihovih vi-nogradniških parcelic naredil svoj večji vinograd? ki ga je lahko obdelovala sano ena ali dve viničarski družini /na 1 - 1,5 ka vinograda ena viničarska družina/. Gospod je obdržal &a viničarja tistega, ki je imel najboljše delovne noči, največ svoje živine ali pa tistega, ki ga je pripravil do tega, da mu je aain prodal napol uničeni vinograd, ki je ležal med njegovin kompleksoia. Ostali so inorali ifci po svetu« Naselja, v katerih je prebivalstvo naraslo, in tista, v ka-terih se je zinanjšalo, so ned sebcj ponešana, tako da ni no-goče ugotoviti kakšnih širših depopulacijskih okolišev. Razvo.j ned popisona v letih 1880 in 1890 V razdobju ned teiaa popisona je filoksera uničila že precej vinogradov in so se zadrga leta začele že priprave za obnovo haloškega vinogradništva, Bila je to doba najhuoše etiske, saj je bilo vinskega pridelka vsak dan nanj, ljudje pa so povsein nenočni gledali, kako se suši trta, ki jin je stolet-ja dajala osnovni dohodek« Namoštnikon niso nogli plač^"! niti obresti« Obup in beda sta pripoinogla, da so se nnogi od-ločili zapustiti doci in si poiskati kruha drugod, predvsem v novonastajajoči industriji v Mariboru in drugod po Štajer-ski« Marsikoiau je našel zaposlitev stalni kupec - gostilničar« Nedvonno snemo šteti to razdobje za najtežje v noveiši zgodo-vini Vinorodnih Haloz. Leta 1890 so pri popisu našteli 11.380 prebivalcev n-.'i± 117 manj kot deset let prej, Tako se je število prebivalstva - 252 - zmargšalo za 1,1 %¦ Povprečna gostota je padla na 81,2 pre-bivalca na km . Letni povpreček nazadovanja je znašal 11,7 ljudi, oziroma je znašal povprečni letni koeficient dejanske-ga prirasta -1,0. Na Štajerskein je v "kem razdo^ju znašal koe-ficient naravnega prirasta 7 »34-, medtem ko je bil migracij-ski saldo negativen in je znašal -3»25. V primerjavi s Štajersko so imele Vinorodne Haloze mnogo višji negativen migracijski saldo, saj je presegel stopnjo naravnega prirasta in tako so Vinorodne Haloze doživele dobo depopulaci^e. Beda in splošno pomanjkanje sta vplivala na zvišanje stopnje umr-ljivosti, tako da je tudi naravni prirast bil v tem obdobju nekaj nižji. Depopulacijski proces je zajel 29 od 52 naselij« Sedaj pa že izstopa kot širši okol^š, ki ga depopulacija ni tako močno zajela, završko območje, saj je od 9 naselij prebivalstvo na-zadovalo samo v treh in še pri tem v dveh le za 3 ljučli, tako da je v celotnem območju prebivalstvo celo naraslo, medtem ko je najvišjo stopnjo depopulacije doživel leskovški okoliš« Pri završkem okolišu je stanje bilo ugodnejše, ker so mešča-ni, denarni zavodi in graščina, ki so tu imeli mnogo vinogra-dov, začeli le-te obnavljati že pred letom 1890 in so tako ljudje dobili delo pri rigolanju, sajenju in intenzivnem ob-delovanju« Kratka ocena razvo.ja v prvi etapi Povedali smo že, da je to obdobje velike agrarne krize in ekspanzije nemškega meščanskega kapitala na slovensko podeže-Ije na Štajerskem. Posebne razmere, ki smo oih opisali v pog-lavju "ZEMLJIŠKA ODVEZA IN NADALJNE PROPADANJE HALOŠKEGA KME-TA TER PREHAJANJE HALOŠKE ZEMLJE V TUJE ROKE" so dobile svoj neposreden odsev tudi v rasti prebivalstva. Ž. ŠiJTrer: Izseldevanje .•• str. 12. - 253 V prvem obdobju je povprečni koeficient dejanskega prirasta sicer še pozitiven, vendar je znašal komaj 1>"3» tako da sme-mo to obdobje oceniti za obdobje delne stagnacije# Migracij-ski saldo je bil negativen in je znašal njegov koeficient vsaj -5»3« Izseljevanje je zajelo več ali manj enotno vso pokrajino in ni mogoče ugotoviti širših izselitvenih okolišev, V drugem obdobju se je negativni migracijski saldo še pove-čal, tako da je njegov koeficient bil večji od koeficienta naravnega prirasta. Stagnacija je prerasla v proces rahle de-populacije, tako da je znašal povprečni koeficient dejanskega prirasta - 1,0. Opazne so manjše razlike med posameznimi oko-liši# Završki okoliš še rahlo napreduje, ostali nazadujejo, ined njimi najbolj leskovški, Ker je v prvem obdobju število prebivalstva naraslo za 215 ali 1,9 % in v drugem nazadovalo za 117 ali 1 %, ugotavljamo, da se Je v enaindvajsetletnem obdcbju prve etape povečalo za 98 ljudi, Povprečno letno povečanoe bi torej znašalo 4,7 prebivalca ali povprečni koe.ficient dejanskega prirasta 0,4-, Obdobje kot celoto moreino torej oceniti kot obdobje izrazite stagnacije prebivalstva, saj se je število prebivalstva pove-Čalo koiaaj za 0,86 %, DEMOGRAFSKI UCINKI V DOBI POPOLNEGA PROPADA IN PONOVNE OBNOVE VINOGRADOV /1891-1910/ R,gzvo«i prebivalstva raed popisoma v letih 1890 in 1900 Filcksera je svoje uničevalno delo nadaljevala, Ljud^je so s solzaini v očeh sekali trto in z njo kurili« V pokrajini kot celoti se je prva leta stanje še poslabševalo, pri ten pa se je završki okoliš že v preteklem obdobju pokazal ko'; rahlo - 254 - nakazana izjena. Toda že sredi dekade sta se obup in resig-nacija začela umikati, prvi na amerikanski podlagi obnovlje-ni vinogradi so začeli roditi. Haloški vinogradnik je uvldel, da je rešitev možna in se je z vnemo lotil obnove« Pri popisu leta 1900 so ugotovili 11,677 prebivalcev ali 297 več kot pri prejšnjen popisu. Prebivalstvo se je povecalo za 2,6 % in je povprečna gostota znašala 83,4 prebivalca na km • Letni povprečni dejanski ijrirast je znašal 29,7 prebivalca« Povprečni koeficient dejansksga prirasta je bil 2,6# Stagnaci-ja se je umaknila pooasnemu napredovanju. Ce si zopet vzaneno za priraerjavo koeficient naravnega prirasta za Štajersko, ki je znašal v tem obdobju 8,17, potea lahko postaviino, da je bil migracijski saldo v Vinorodnih Halozaii v tem razdobju nad povprečjein Štajerske, kjer je znašal -5,32. Izseljevanje je bilo torej še vedno precej inočno, saj je absorbiralo 2/3 prirodnega prirasta* Kljub splošnenu porastu prebivalstva pa izkazuje 19 naselij ali 34 % še vedno depopulacijo, Pri tem pa izrazito prevla-dujejo naselja v zahodnem predelu, V podlehniškein okolišu zaznamujeta od 12 naselij samo 2 porast, ostalih 10 pa naza-dovanje, V leskovškem okolišu je v 9 naseljih prebivalstvo rahlo poraslo, v 3 pa nazadovalo« V haloških naseljih videm-skega okoliša je prebivalstvo v 3 poraslo v 3 pa nazadovalo. V cirkulanskein okolišu je od 13 naselij prebivalstvo nazado-valo saino v enem, v završkem pa od devetih v dveh« Tako je npr# v završkem okolišu znašal dejanski prirast 197 ljudi, v cirkulanskein 185, v podlehnišken pa se je število prebi-valstva znanjšalo za 103« Tako različen proces snenocTieidvonnp pripisati ra-zličnenu tenpu obnove, za katero 6iio ugotovili. dr. "je prej nasovao zajela vzhodne predele in šele nekaj let kas-neje tudi aahodne. Različna rast prebivalstva pa se je odražala tudi v vse večjem razponu gostote ned posameznini okoliši. V završken okolišu je inelo od 9 katastrskih občin 6 gostoto nad 100 prebivalcev - 255 - na kin , ozirona je bila povprečna gostota 90 prebivalcev na km . V cirkulansken okolišu je inielo od 13 katastrskih p občin 7 gostoto nad 100 prebivalcev na kn , ozirona je bila 2 povprečna gostota 98 ljudi na kn • Razvo.j prebivalstva med popisoina v letih 1900 in 1910 To je prva dekada 20. stoletja, ki je prinesla nočno ekspan-zijo avstro-ogrskega kapitalizna in nadaljno rast industrije predvsen na nenšken delu Štajerske. Istočasno pa je to obdob-je nadnočneošega izseljevanja, saj je koeficient emigraoije dosegel za slovensko ozeinloe takrat svoj vrh, znašal je 6,32*~ V Vinorodnih Halozah so v tem obdobju skoraj v celoti zaklju-čili obnovo vinogradov« Pri popisu leta 1910 so ugotovili 11.784 prebivalcev ali 107 več kot pred desetini leti. Prebivalstvo se je v odnosu na prejšnje stanje popisa povečalo za 0,9 % ali letno povprečno za 10,7« Zopet mcrario ugotoviti stagnacijo v razvoju popula-cije. Ker je tudi v Vinorodnih Halozah naravni prirast ned-voinno rastel vzporedno z prirastom v celi deželi in to pred-vsen na račun stalnega znanjševanja aortalitete, poten noreno zaključiti, da je bilo izseljevanje še vedno občutno, saj je skoraj v celoti absorbiralo naravni prirast. Tudi v ten obdobju je v 19 naseljih prebivalstvo številčno nazadovalo in tudi sedaj prevladujejo naselja iz aahodnih predelov v odnosu 12 ; 7. Razlika ned povprečno gostoto na 2 kn se je med posameznini okoliši še povečala^ V vzhodnih raste gostota hitreje kot v zahodnih. Procentualno sta doživela naovečji porast prebivalstva Zavrč in Zgornji Leskovec, dva upravno-agrarna subnikrocentra, medten ko so Cirkulane dožive-le tak občutneoši porast že v prejšnji dekadi« 1 Zo Sifrer: Izseljevanje .„. str. 16. - 256 - Posebnosti razvoja druge etape Podrobneje so obdelane gospodarsko-socialne raznere tega ob-dobja v poglavju "POJAV TRTNIH BOLEZNI - FROPAD IN OBNOVA VINOGRADOV". Že tam sno rekli, da je obnova uničenih vlnogra-dov začasno precej ustavila prehajanje haloške zenlje v tuje roke in predvsen zavrla začeti depopulacijski proces. Ni pa incgla povsen zavreti naraščajočega izseljevanja, ki je absor-biralo velik del naravnega prirasta. V prven obdobju je bil poprečni koeficient dejanskega prirasta višji in je znašal 2,6, v drugen obdobju sano 0,9» Za celotno etapo pa je znašal 1,8. Tako je naraslo število prebivalcev v vsej etapi za 4-04-, ali povprečno za 20,2 na leto# Ne morenio govoriti sicer o pravi stagnaciji, vendar je izseljevanje ob-čutno vplivalo na zaostajande razvoja populacije. ZnaČilno je zgoščevanje prebivalstva v vzhodnih, bolj vinogradniških oko-liših, tako da gostota na kin od vzhoda proti zahodu pojena, V nekaterih naseljiii lahko ugotovino izrazito agrarno prena-seljenost, saj je dosegla agrarna gostota v Malen OkiČu 223, v Paradižu pa 191» Povprečna agrarna gostota pa je znašala 135 in poljedelska 24-5. Iskati delo in kruh drugod je torej posta-la neobhodna potreba. Izseljevanje je bilo v prven obdobju torej man^jše, v drugen pa se je zopet povečalo, V prven obdobju so obnavljali predvsen meščani in inovitejši Polanci. Ti so pri obnovi najenali kočarje in najhne knete, nedten ko so si srednoi knetje nedsebojno ponagali in obnavljali sani. Ko je bila obncva neščanskih vinogradov končana, kočarji in nali knet-je niso ineli več zaslužka, Nekaterin so vinograd celo prodali ali so ga pod pritiskon prodali sani, tako so ostali brez ek-sistenčne osnove in norali so iskati zaposlitev drug.jec Sicer pa je bila to doba najintezivnejšega izseljevanja s slovenskega ozenlja in je ta neiair nedvomno vplival tudi na Haložane,, V zahodnih predelih, kjer je bilo izseljevanje nočnejše, se je po obnovi vinogradov zaradi večje intenzivnosti obdelave začelo - 257 - čutiti celo delno ponanjkanje delovnih rioči. Tc je navedlo tudi oskrbnika posestev Štajerske poscgilnice iz Gradca R u d 1 a, ki je inel svcj sedež v Podlehniku, da je v svo-jen opisu razner na teh posestvih leta 1910 zapisal: "V sploš-nen je čutiti ponanjkanje delavcev in nezde so iz leta v leto višje. V bodoče "bono norali zgraditi več viničarskih hiš in vseliti več viničarskih družin, kajti tuji dninarji so danes zelo uobilni ter odhajajo z željo in v upanju na zaslužek na vss kraje in se čestokrat niti ne vrnejo. Viničarske družine pa- bodo z dcdelitvijo zenlje priklenjene na njo, sicer bodo tudi te začele bežati. RAST PREBIVALSTVA V OBDOBJU, KO PRETRESETA SVET DVE VOJNI /1911 - 19W Ha ražvoj ^i?ebiyalstva je v tem razdobju očlooujoGe vplivala prva svetovna vojna, ki ni saino pobrala precej noških na fron-tah, temveč je povzročila tudi padec natalitete ter delno zvi-šarge inortalitete in tako znanjšanje naravnega prirasta« Skoraj povsem pa ^je zaustavila izseljevanje. Na osnovi takšnih pogojev sineino že y naprej pričakovati stagnacijo ali celo nazadovanje števila prebivalcev, Podatki popisa v letu 1931 nas v tem potrjujejo. Leta 1931 so našteli v Vinorodnih Halozah 11,4-50 prebivalcev, kar: je za 334 manj kot leta 1910. Število prebivalstva se je torej znanjšalo za 2,8 % ali letno za povprečno, 15,8 ljudi«, S t.en je padla tudi povprečna gostota od prejšnjih 84,1 na p 81,7 prebivalca na kin , vendar sineno to oceniti za izrazito Franz Rudl: Rebkulturen der steiernarkische Sparkasse in der Steiernark, Graz 1910, str. 2^-. - 258 - agrarno pokrajino kot gostoto, ki kage na prenaseljenost. Foprečna agrarna gostota je znašala 115^ poprečna poljedel-ska pa 230. IlešiČ navaja za isto leto za takratni ptuj-ski okraj agrarno gostoto 106 in poljedelsko 168. Poprečen koeficient dejanskega prirasta oziroina zmanjšanja je znašal 1,3. Tudi v teia obdobju so doživeli zahodni predeli močnejši padec, saj je npr. v podlehniškon okclišu od 12 naselij padlo število prebivalcev v devetih in v leskovšken od 12 v osnih, nedten ko je v cirkulanskem okolišu zabeležen padec v sednih naseljih od 12. V celoti je ugotcvljen porast prebivalstva v 26 naseljih in prav v tolikih tudi znanošanje. Porast pa je v glavnen povsod niniiaalen, zato ugotavljamo v celoti ziaanj-šanje. Število naselij z gostoto se je nekoliko znanjšalo /za 4/. šanje. Število naselij z gostoto nad 100 prebivalcev na kn Znanjšanje števila prebivalcev pa seveda ne smeno naprtiti sa-ino posledican prve svetovne vojne. Po vojni se je zopet nadalje-valo izseljevanje. Predvseia nladši moški, ki so v času vojne spoznali nekaj sveta, so odhajali v svet, nekateri tudi v zahodnoevropske rudnike« Brezposelncst v času velike gospo-darske krize pa je marsikaterega pognala nazaj donov, Glavni sneri izseljevanja sta bili sedaj Ptuj - Maribor in Zagreb. Če se ptu^ski nestni očetje ne bi bili ustrašili velikega šte-vila delavcev in zato odklonili izgradnjo tekstilne tovarne, ki so jo potein zgradili v Varaždinu /Tivar-Varteks/, bi bile nedvonno doživele Vinorodne Haloze predvsen pa njihov zahodni del še nočnejšo depopulacijo. Nastop svetovne krize je izsel-jevanje močno onejil, saj je bilo povsod dovolj brezposelnih in je bilo nekvalificiranin težko dobiti delo. Najlažje je bilo še pri Polancih, Tja so v vedno večjen številu pcšiljali otroke kot pastirje in hlapčke. So IlešiČ: Agrarna prenaseljenost Slovenioe. Tehnika in gospodarstvo VII/5-6, str. 61. - 259 - Razvo.i prebivalstva med popisom v letih 1931 in 19-^8 Gospodarska kriza in Čas po njej sta spravila haloške vino-gradnike zcpet v izredno težak položaj. 0 tem je povora v poglavjih "VINORODHE HALOZE FR"3D DRUGO SVETOVNO VOJNO" in "EAZMERE TIK PKED IN MED VOJNO". Pomanjkanje je sililo ljudi od dcna, ker pa eo se gospodarske razmere počesi popravljale, je bilo težko dobiti stalno zaposlitev, zato so se ljudje v vedno vecjen številu odpravljali na krajšo ali daljŠo dobo na sezonska dela. Zadnja leta pred vojno so hodili predvsen v Nenčijo, od koder so se nladi ljudje vračali zastrupljeni z nacistično propagando* Eer so na ta način soraznerno dobro zaslužili, je stalno izseljevanje nazadovalo in iDrebivalstvo je naraščalo. Vojna in nacisticna okupacija sta ustvarili nove raznere. Ve~ čino inteligence so takoj v začetku izselili v Scbijo. Mladino so najprej prisilno inobilizirali na delo v tovarne in gradbi-šca, nato pa tudi V redno voosko, starejše pa ned "vernane" in "deželno stražo" - in tako jih je precej ostalo na frontah, Fovedali sno že, da so se haloški ljudje množično vključili v OF in aktivno sodelovali v uporu. 0 ten pričajo sponeniki in spominske plošče posvecene 65 padlim borcen in žrtvain fa-šističnega terorja od tega 50 iz Cirkulan in 17 iz Zavrča, Tudi v tej vojni se je zmanošala nataliteta in z njo naravni prirast« Čas neposredno po vcgni je prinesel nočan porast natalitote in s tem tudi naravnega prirasta, Viničarji in kočar^ii so dobili ob izvedbi agrarne reforme zenljo, drugi so postali delavci na državnih posestvih ali zadružniki? Elei.ent, ki se je prej najbolo izseljeval, se je začasno ustali.l in tako ponenijo prva leta po vojni leta sorazinerno visokega de^jan-skega prirasta, ki je pokril medvojne izgube0 Tako so leta 1948 našteli 12«300 prebivalcev, število s ka-terin je doseglo prebivalstvc Vinorodnih Haloz svoj zgodovin- - 26C - ski višek. V odnosu do stanja leta 1931 se je prebivalstvo povečalo za 850 ali 7>4 %• Takšnega povečanja nisno zabele-žili doslej v nobenein obdobju. Povprečno letno povecarge je znasalo 50 ljudi, poprecni koeficient dejanskega prirasta pa 4,3« Foprečna gostota se je dvignila na 87,9 prebivalca p na kin . V tem obdobju se je število prebi.valcev zmanjšalo le v 14 naseljih in še tu gre v glavnen za neznatna znanjšanja. Naj-večji porast je ugotovljen v cirkulanskein ckolišu, kjer se je dvignila poprečna gostota na 110 prebivalcev na kn , Stevi- p lo naselij s poprečno gostoto nad 100 prebivalcev na kn se je dvignilo na 19» kar predstavlja več kot 1/3 vseh naselij. Najvišjo gostoto so dosegle Meje s 176 prebivalci na kn , p takoj za njimi pa je Paradiž s 161 prebivalci na kn • Osnovna značilnosti razvo.ja tret.je etape« Kot najpomenibneošo sprenembc v razvoju prebivalstva v ten obdobju norano nedvonno postaviti sprenenbo družbenih odno-sov, ki so pridobitev znagovite narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. V Vinorodnih Halozah je bilo v glavnen odpravljeno več sto let staro viničarstvo, Pripad-niki tega najbolj izkoriščanega sloja knečkega prebivalstva so postali ali sainostojni gospodarji ali pa delavci .na druž-benih in zadružnih posestvih, Socialistični družbeni odnos je zagotovil povsen nove perspektive kulturno-prosvetnega, zdravstvenega in gospodarskega razvoja prebivalstva* Kljub negativnim posledican prve in še bolj druge svetovne vojne ter kljub občutnenu izseljevanju, ki je priponoglo v obdobju do leta 1931 celo k nazadovanju prebivalstva, so pred-vsen leta po osvoboditvi zaradi sprenenbe družbenih odnosov, povečane natalitete in vinske konjunkture začasno zavrle od-seljevanje in tako prispevale, tia se je prebivalstvo v odnosu - 261 - na leto 1910 povečalo za 516 ali za 4,3 %# S ten je bil do- sežen v razvoju prebivalstva Vinorodnih Haloz zgodovinski p višek in največja gostota na km • Kljub tenu, da se je odstotek knečkega prebivalstva v odnosu do vsega prebivalstva znanjšal, tako da je znašal 83 %> nore-mo to snatrati za izjenen priiaer v Sloveniji* Zato pa je zna-šala poprečna agrarna gostota 118 in poprečna poljedelska go-stota celo 2^-7. Takšno agrarno prenaseljenost ozirona prena-trpanost bi v ten času verjetno težko našli pri nas in drugje«, I 1 e š i č. je že za pred vo^jno atanoe postavil, da "se prič-ne s Halozami predel, kjer Je•poljedelska prenaseljenost pri nas nedvonno največja in z njo tudi splošno agrarna6 Haloze so v ten oziru mnogo na slabšein kot Slovenske gorice"« PREBIVALSTVO V DOBI STALNEGA NAZADOVANJA 194-8-1961 Razvo.j prebivalstva ned popisoua v letih 19^-8 in 1953 To je zacetno obdobje načrtne gospodarske graditve in obdobje najtežjih gospodarskih in političnih preizkušenj, ki jin je botrovala predvsen gospodarska in politična blokada koninfor-na, Istočasno pa je bilo v ten obdobju uzakonjeno delavsko sanoupravljanje, ki je sprostilo ustvarjalno iniciativo nno-žic in tako poraeni preloinnico v našen povojnen razvoju in začetek hitrega gospodarskega vzpona. Tudi bivši viničarji so postali svobodni proizvajalci - upravljalci, "V ten obdob-ju se je v Sloveniji pospešeno nadaljevala daggsratiaaijga? Vinorodne Haloze pa je zajel val nočnega izseljevanja. S. Ilešič: Agrarna prenaseljenost Slovenije,0» Str. 64 -65. - 262 - Pri drugein povojnen popisu so našteli 11.751 prebivalcev ali 549 nanj kot pri prvem. Število prebivalstva se je kljub vi-sokenu naravnenu prirastu znanjšalo za 4,5 %• Poprečni letni odtok je znašal 109,8 prebivalca. Foprečna gostota se je zni- p žala na 83,9 prebivalca na kn • Koeficient dejanskega padca števila prebivalcev je znašal 8,9» Agrarno nočno prenaseljene Haloze so se začele prazniti. V 12 naseldih se je tudi v ten obdobju izrazite depopulacije število prebivalstva povečalo, Sicer pa kaže podroben pregled, da je izseljevanje enakomerno zajelo celotno pokrajino« Razvo.j prebivalstva ned popison v letih 1953 in 1%1 V ten obdobju se razvoj, ki ga je sprožila povojna sociali-stična graditev potencirano nadaljuje, ustvarja nove kvali-tete ter poraja nove procese in z njini povezane problene« Število prebivalstva, ki so ga v Vinorcdnih Halozah našteli 31o narca 1961, je znašalo 10.988 ali 763 nanj kot pred os-nini leti. Tako je padlo pod številčno stanje leta 1869» saj je za 294 prebivalcev ali 2,4 % nižje od takratnega. Poprečno letno znanjšanje je znašalo 95?3 ljudi in je bil tako tenpo depopulacije nekoliko počasnejši kot v prejšnjen obdobju, ko se je število prebivalstva poprečno letno znanjševalo za 109,8# Izseljevanje pa v ten obdobju ni bilo tako enakonerno po vseh okoliših kot sno to ugotovili pri prejšrgen obdobju« Število naselij, kjer se je število prebivalcev dvignilo se je zvišalo za 2, torej na 14. Od teh 14 pa je sano eno v podlehnišken okclišu in tudi tu je število poraslo sano za 2. V cirkulansken okolišu je število prebivalstva naraslo v šestih naseljih od 13«. p Poprečna gostota prebivalstva na km je padla na 78,4. Znanjšalo pa se je tudi število naselij z gostoto nad 100 - 263 - prebivalcev na kn , tako da je znašalo samo še 13« V podleh-nišken okolišu ni bilo več nobenega, v završken okolišu, ki jih je imel procentuelno najvec /66 %/, je padlo na polovico. Le v cirkulansken okolišu se stanje ni sprenenilOo Značilnosti razvoja prebivalstva v četrti etapi /194-9-1961/ Osnovna značilnost je nigracijsko gibanje z negativnin sladon, ki preseže prirast, tako da ugotavljano počasen proces depo-pulacije* Število prebivalstva se je zaradi izseljevanja v ten obdobju znanjšalo za 1.312 ali za 10,6 %, V prven obdobju /194-9-1953/ je bil tenpo depopulacije nalo nočenjši kot v dru-gem obdobju. Letni popreček znanjšanja za celotno obdobje pa je 100,9» ozirona oe znašal koeficient dejanskega znanjševanja števila prebivalcev za četrto etapo 8,2. Občutno znanjšarge števila prebivalstva je vplivalo tudi na gostoto, ki Je padla od 87,9 ljudi na kn2 leta 194-8 na 78,4- p prebivalca na kn leta 1961. Izseljevarge je zajelo celotno pokrajino z rahlo nakazanini nihanji intenzitete od okoliša do okoliša, pri ten pa je bilo izseljevanje iz zahodnih okoli- šev nekoliko nočnejše. Tako je znašala gostota prebivalcev na p kn : v završkein okolišu 97? v cirkulansken 95> v leskov^ken 77? v podlehnišken 62 in v haloških naseljih videnskega okoliša 74-. Tudi sedaj se lepo vidi kako gostota raste od jugozahoda proti severovzhodu, od nanj vinogradniških v bolj vinograd-niške predele. Edini naselji, ki sta pri vseh treh povojnih po-pisih pokazali porast števila prebivalstva, sta Majski vrh in Cirkulane• Naj onenin na ten nestu, da so zadnja leta začeli na Knetijsken konbinatu reducirati število delavcev. Ko so se odločili, da bcdo obnavljali vinograde v obliki terasnih nasadov, je odpadla potreba po ročnen rigolanju ter poten seveda tudl potreba po ročnen obdelovanju in tako so ineli višek delovnih noči kljub tenu, da z nakupi stalno povečujejo površine vinogradov in - 264 - in drugih površin. Ta proces se bo v prihodnjih letih nadalje-val in bo nedvonno imel vpliv na stanje prebivalstva v završ-ken, podlehnišken in haloškem delu videnskega okoliša. Ker so se .izseljevali predvsen nlajši ljudje, je bila porušena nornalna starostna struktitra, Tako iinenovana starostna pirani-da ali drevo življenja je defornirano in to je že povzročilc padec natalitete ter s ten naravnega prirasta« Pcdrobneje bo o ten govora v naslednjih poglavjih. PREGLED POPULACIJSKEGA RAZVOJA V ILIZDOBJU 1820 - 1961 Celotno stoenainštiridesetletno razdobje noreno pc pokazani tendenci razvoja raznejiti v dve različno dolgi obdobji. Prvo, ki je trajalo cd leta 1820-19^8, tcrej stoosenindvajset let, in drugo, ki je trajalo od leta 19^-8-1961, torej sano trinajst let. Prvo obdobje karakterizira stagnacija ozirona stalna tendenca zelc počasnega naraščanja, ki je bilo dvakrat kratkotrajno prekinjeno, enkrat s prav nininalnin, drugič z nekoliko občutnejšin padcen števila prebivalcev. Naraščanoe je doseglo največjo intenziteto nekaj let pred in predvsen po drugi svetovni vojni« Dtevilo prebivalstva je v ten obdob-ju naraslo od 8,445 na 12.300 ali za 3*855 ozirona za 45,6 % . Poprečen letni dejanski prirast bi torej znaeal 30 ljudi ali 0,8 %, ozirona bi bil poprečen koeficient dejanskega prirasta 0,36« Ob koncu obdobja je doseglo število prebivalstva zgodo-vinski višek. Ker sneno za gotovo postaviti, da je bil koeficient naravnega prirasta vsaj enak poprečju Štajerske /po nojen pa oe ^il neko- - 265 - liko višoi/, tan pa je naraščal v letih 1857-1910 od 5,19-9»35» poten noreno trditi, da je bil nigracijski saldo vse obdobje nočno negativen in nad poprečjen dežele ter da je skoraj v celoti absorbiral naravni prirast. Sploh so bile Vinorodne Haloze pokrajina nininalnega priseljevanja, pač pa je bilo precej nočno notranje prelivanje v okviru farnih enot. Ko je trim uš uničila vinograde, je dobro organizirana obno-va začasnc znanjšala obseg izseljevanja, tako da se Vinorcd-ne Haloze po ten. razlikujejo od Dolenjske, proknurskega Goričkega in tudi od vzhodnega dela Slovenskih goric» Razporeditev prebivalstva je bila v začetku dokaj enakoner-na, kazala pa se je že takrat nianjša razlika ned severovz-hodnini in jugozahodnini predeli.Na severovzhodu, kjer je bil odstotek vinogradov v odnosu na vse površine večji, je bila gostota višja. Kasneje se je ta razlika povečala in dosegla celo 35 ljudi na kn • Poprečna gostota prebivalcev p na kn , ki je znašala v začetku obdobja 60,2, se je do kon- p ca obdobja dvignila na 87,9 prebivalca na kn , Ta gostota je za izrazito agrarno pokrajino, kakršne so Vinorodne Halo-ze, kljub vinogradniški usnerjenosti zelo visoka in kaže na agrarno prenaseljenost, Izredno visoka agrarna /118/ in poljedelska gostota /24-7/ nas v ten potrjujeta. Drugo obdobje karakterizira depopulacidski proces, saj se je v 10-krat krajšen času število prebivalstva znanj-šalo za 10,6 %. Nasproti prejšnjenu poprečnenu koeficientu dejanskega prirasta, ki ki sodi še v čas postopnega nara-ščanja izseljevanja, in leto 1960, ko je bil zabeležen nena-den porast, vidiiao, da je tok izseljevanja po letih v celoti zelo enakoneren. Povečanje v letih 1960 in 1962 v Podlelmiku in Vidnu je v zvezi z likvidacijo vinogradniških obdeloval-nih zadrug in postopnim reduciranjen števila delavcev na kne-tijsken kcnbinatu, Isto velja za leto 1961 za Zavrč. Tudi odnos ned noškini in ženskami izseljenci je skozi vse obdob-je zelo enakcneren,vendar ženske rahlo prevladujejo, saj dosegajo v celoti 52,7 %• Z naknadniiai kontrolani seia ugotovil, da so podatki za dobo do leta 1957 precej pomanjkljivi, ker je bilo prijavljanje in odjavljanje dokaj neredno in tudi izpolnjevanje obrazcev povr-šnCo /Dokaz za to trditev je visoko številc nanjkajočih podat- Za leto 1963 so podatki obdelani le za devet mesecev. - 275 - VINORODNE HALOZE TABELA 38 Število izseljenih po letih, krajevnih uradih in skupaj Leto Zavrč Cirkulane Leskovec Podlehnik Viden Skupaj v ^ga zensk 1953 40 41 63 61 17 222 121 1954 83 72 63 68 24 310 174 1955 77 58 55 101 . 34 325 177 1956 65 109 62 94 33 363 194 1957 88 83 80 89 21 361 193 1958 88 89 70 90 30 367 195 1959 61 117 67 83 20 348 173 1960 66 118 96 151 47 458 232 1961 97 106 51 72 28 354 186 1962 50 84 76 131 34 373 189 1963 40 50 55 90 15 254 141 Skupaj 759 927 736 1010 ¦ 303 3735 1975 Leto izse- litve nezna- no 2 25 138 137 6 308 158 Skupaj 761 952 874 1147 309 4043 2133 kov za leto izselitve v Leskovcu in Podlehniku, Podobne ponanj-kljivosti so tudi pri drugih podatkih. /Sploh mcran ugctcviti, da so se začeli ljudje redneje odjavljati in predvsen pri jav^ati., ko se eventuelno vrnejo, šele zadnja leta. Kljub ten pomanj-kljivostin pa slik3 nigracijskih procesov ni bistveno izkriv-ljena. b/ Poklicna struktura izseloenih TABELA 39. Daleč pred vseni so dijaki, Visoko število delavcev nan pove, da - 274 - VINORODNE HALOZE Pcklicna struktura izseljenih TABELA 39 Knetje Delavci Dijaki Uslužb. Upckcj. Gospo- Ostali Skupaj dinje in ne-________________________________________________znani________ štev. 960 1057 1341 187 49 233 216 404-3 % 23,7 26,1 33,2 4,6 1,3 5,8 5,3 100 se za stalno izseljujejo tisti, ki so se prej izseljevali le sezcnsko in si dobili naziv priučenega ali polkvalificiranega rielavca« Število gospodirg pa kaže na število cdseljenih dru-žin« c/Starostna struktura izseljenih V starostni strukturi ekononskih einigrantov vedno prevladuje-jo nlajši, Podatki za naše obravnavanc czenlje nan bodo to po-kazali v ekstrenni luči. VINORODNE HALOZE TABELA 40 Starostna struktura izseljenih po štirih starcstnih skupinah 0-16 17-25 26 - 50 nad 50 neznano Skupa Število 1.104 1 .460 983 226 230 4.043 % 27,3 36,1 24,3 6,6 5,7 100 Iz TABELE 40 je razvidno, da je 63,4 % izseljenih nlajših od 26 let, Odhaja torej velik del nladine in ta S3 pravilona ne vrača več. Visokc število skupine 0-16 nan govori, da odha-ja visok odstotek nladine po kcnčani csncvni šoli v uk oziroma na šole druge stopnje. Na popclni osnovni šoli v Cirkulanah so ni povedali, da se je v posaneznili letih tudi 90 % njihovih absolventov šolalo naprej, Podatek pa nan govori tudi o teo, - 275 - da odhjajo družine* Kcnčno se zdi, da «je tudi število tistih nad 50 let starih kar precejšnje. V teh letih se ljudje težje odločajo, da zapustijo dom, saj so to pravilona gospodarji in družinski poglavarji,Res pa je, da so ti ljudje najbolj ne-stabilao. elenent, kar pa je seveda povsen razuriljivo, Za pre-kvalifikacijo je prestar pa tudi sicer nina posebne perspek-tive,in ko nu odidejo od dcna še otroci, se nora vniti donov, Takšna starostna struktura izseljenih dobi še nujno svoj od-raz v splošni starostni strukturi prebivalstva, Po določeni dobi prebivalstvo ostari, znanjša se njegov vitalni potencial, kar ina za posledico znanjšanje natalitete in s ten naravne-ga prirasta^ slabi pa tudi fizičnc noč prebivalstva in z njo pada stopnja produkcijske stcrilnosti. Takšen razvoj ina na eni strani za posledico naraščanje števila tako ioenovanih "starčevskih" ozirona "ogroženih" gcspodarstev in s ten poraja vrsto socialnih problencv, na drugi strani pa povzroča znanj-šanje proizvodnje, pojav sccialne ledine in poraja težnje po preusneritvi proizvodnje iz intenzivne v ekstenzivno itd, To pa znanjšuoe ekononski potencial pokrajine in je tako z narodno-gospodarskega stališča škcdljivo, Pri prebivalstvu pa se odraža v stagnaciji ali celo nazadovanju življenskega standarda, ki prihaja tako v vedno večji razkcrak s trendo poprečnega standarda in to zcpet pospešuje tenpo izseljevanja, saj je naravno, da težijo ljudje k boljšenu in ugodnejšenu življenou, Navedeni pojavi se v našera prineru že nakazujejo, ozirona se njihovo delovanje že pozna. Starostna struktura vsega prebi-valstva nan bo to potrdila« Sneri izselcievan,ia Tudi v ncvejši dobi je ostala osnovna sner izseljevanja Ptuj-Maribor, pri ten pa gospodarsko ncčnejši Maribor Liočnc izsto-pa, Na obnočje nesta Maribcr se je preselilo 715 Haložancv, - 276 - v druge kraje nariborskih nestnih občin pa še 202, skupnc je tcrej Maribor pritegnil 917 Haložanov ali skoraj 1/4 vseh izseljenih. Zaninivo je, da si nnogi iščejo stanovanje pri knetih v okcliških vaseh, Stanovanje odplačajo s ten, da kne-tu popoldan ponagajc pri delu, /K 12/ Na drugen nestu je Ptuj, kanor se je priselilo 357 Haložanov, V Kidričevo jih je odšlo 131, v druge kraje na obnočju obči-ne pa 804. Skupno se oe tcrej iz Vincrodnih Halcz odselilo v druge kraje občine Ptuj 1.292 ljudi, tako je kct celotna obči-na Ptuj na prvan nestu z 31 % preseljenih Haložanov. Na tretjen nestu je z 206 priseljenini Haložani Ljubljana, na četrten s 142 Zagreb in na peten nestu s 74- Celje. Karta nan kaže, da so ostali izseljeni Haložani dobili za-poslitev predvsen v razvioajočih se industrijskih središčih, kot so Ravne, Črna, Prevalje, Slcvenj Gradec, Velenje, Šoštanj, Žalec, Slovenska Bistrica in Konjice, Tudi v zasavski rudar-ski revir jih je odšlo nekaj, Precej so jih pritegnili naši prinorski kraji, kjer so našli v glavnen zaposlitev v gostin-skih obratih, Pogled na karto nan pove, da so se razšli po vsej slovenski zenlji, saj ni ncbenega priseljenega Haložana sauc v cboinah Idrija, Sežana, Ilirska Bistrica, Ribnica, Trebrge, Sevnica in Tržič. Dnevne ni^raci.ie Vincrcdne Haloze so odnaknoene od večjih industrijskih. ^entro^ ter nest, Sedeži haloških krajevnih uradov so oddaljeni od Ptuja kot najbližjega urbanskega naselja 14-17 kn, nedten ko je od cestnih prehodov na hrvaški neji do Ptuja 19-22 kn9 Do Kidričevega je dodatnih 7 kn« Ob slabih pronetnili zvezah. to velja še posebej za zino, je ta oddaljenost skoraj oneno- - 277 - čila dnevnc potovanje na delo. Pri tec želin še posebej opozo-riti, da se nora velika večina prebivalcev najpreo spustiti z vršin v dolino do cest, ki so uporabne za pronetna sredstva. Oddaljenost in slabe pronetne zveze so torej vzrck, da dnevne nigracije do pred nekaj leti skoraj ni TDilo. To je lepo vidnc tudi na karti dnevnih nigracij, ki 30 je izdelal inštitut za geografijo pri Univerzi v Ljubljard# Šele lansko leto je tcvar-na Kidričevo uvedla delavski avtobust ki dnevno vozi na progi Ki^ričevo-Viden-Leskovec« K povečanenu številu dnevnih potni-kov prispeva tudi hitro razširjenje nopeda. So pa kljub počas-ni rasti dnevne selitve za denogeografski razvoj Vinorodnih Halcz za sedaj še nalo ponenbne. STiNJE PREBIVALSTVA LETA 1961 Starostna struktura TABELA 4-1 Otroci do starosti 14 let sestavljajo J2 % vsega prebivalstva, kar je za 5 % nad slovenskin in 1 % nad jugoslovanskim popreč-jen in kaže še na viscko nataliteto. Morano pa pcvedati, da je ned teni otro&i precej nezakcnskih otrok nladih deklet in tudi zakonskih otrok staršev, ki ninaoc zaradi zaposlitve, neureje-nih stanovanjskih razner ipd. otrcka kan dati, pa ga pustijo dcna pri starših, ki jin zato dajejo otroški dodatek in nogoče še kaj» Prebivalstvo v starosti od 20 - $4 let pa tvcri sano še 20 % vsega prebivalstva, kar je za 13 % pod jugoslovanskin in za 11 % pod slovenskin poprečoen, Prebivalstvo nad 50 let tvori 23 % vsega prebivalstva, kar je za skoraj 4 7o nad jugo-slovanskin poprečjen in nanj kot 1 % pod slovenskin poprečjen. - 278 - VINCRCDNE HALOZE TABELA 41 Starostna struktura prebivalstva 0 -sk. 4 Z. 5 -sk. 9 ž« 10 -sk. 14 ž. 15 -sk. 19 %/ z. 20 -sk. - 24 z. 1262 613 1206 582 1077 530 980 493 806 405 25 -sk. 29 ž. 30 -sk. 40 ž. 35 -sk. 39 z. 40 -sk. 44 ž. 45 -sk* . 49 z. 732 384 752 416 637 387 406 252 532 287 50 -sk. 54 Z. 55 -sk. 59 59 -sk. 64 z. nad sk. 65 Z. neznano sk. ž« 630 365 632 344 517 309 801 484 Nataliteta, nortaliteta in naravni prirast Vinorodne Haloze so bile poznane kot pokrajina visoke natali-tete, saj so bile predvsen kočarske in viničarske družine čestc zelo številne. V obdobju ned zadnjina dvena popisona je znaša-la poprečna nataliteta 24 ^, kar je za 1 t> nad «JuSosl°van-skin ijoprečjen a za celih 11 %o nad slovenskin poprečjen, Leta 1957, ko je bilo zelo "rodno" leto, se je dvignila nataliteta celo na 28,1 &. Že prej snc nakazali, da nora forsirano iz-seljevanje nlajših letnikov nujno povzročiti padanje stopnje natalitete, Podatek za leto 1963 uan to že potrjuje. To leto je znašala nataliteta 20,4 ^. Pred vojno so bile Haloze zaradi izredno slabih gospodarsko-socialnih in zdravstvenih razner znane po visoki stopnji unr-ljivosti dooenčkov in nanjših otrok, Z ureditvijo zdravstvene - 279 - službe /Zavrč, Cirkulane in Podlehnik inajo urejene zdrav-stvene postaje, v Cirkulanah je stalen zdravnik s potrebnin pon:žnin zdravstvenin osebjen/ se je nortaliteta nočnc zni-žala in je bila v obravnavani dcbi celo nekaj pod slovenskin poprečjen - znašala je 9 ^« Tako je znašal poprečni naravni prirast 15 &> kar je za nekaj nad 1 & nad jugoslovanskin in 7 & ali skoraj 100 % nad slovenskin poprečjen. Leta 1963 je zaradi padca natalite-te padel tudi naravni prirast na 12f4 &¦ Če se bo izseljevanje nadaljevalo z dosedanjin tenpon, in vse kaže, da tako bo, poten noreuo pričakovati, da se bosta nataliteta in naravni prirast v nekaj letih približala slo-venskenu poprečju. Poklicna struktura Od 10.988 prebivalcev, ki so jih našteli leta 1961, je bilo 6.767 aktivnih ali 61,4- /o in 4.211 vzdrževanih, nedten ko je bilo 10 oseb norazvrščenih, Med prebivalstvon je bilo 8.846 knečkih ljudi ali 8C % vsega prebivalstva. 5«4-54 knečkih pre-bivalcev je bilo prištetih ned aktivne, kar predstavlja 61,6 :/o. Cstalo aktivnc prebivalstvo je po poklicni strukturi pripadalo, kot sledi: rudarji, industrijski in obrtni delavci 646; pronet-no osebje 44j trgovinsko osebje 81; uslužnostno osebje 86; ostali 147; osebje z osebniini dohodki 309« Podatki sano dopolnjujejo slikc, ki sno jo dobili že pri pre-gledu razvoja knečkega prebivalstva. V odnosu na leto 1953 se Je povečalo število industrijskih delavcev, k čenur je pri-ponoglo povečanje dnevnih selitev. Številke kažejo tudi na sla-bo razvito trgovsko nrežo in uslužnostne dejavnosti. - 28C - Povzetek denoKeop;rafskep;a razvo.ja Vincrodne- Haicze so staro naselitveno področje, kjer se je prebivalstvc zaradi vse večje intenzivnosti vinogradniške proizvodnje kopičilo, tako da je znašala že na začetku pre- 2 teklega stoletja gcstota 60 ljudi na kn • Fudi v prvi polovi- ci ninulega stoletja je prebivalstvo še vedno naraščalo. Sploš-na agrarna kriza in še posebni razvoj, ki so ga Haloze dožive-le po letu 1850, pa sta povzročila, da se je začelo prebival-stvo izseljevati proti Ptuju, Mariboru in Gradcu. Izvendržavnih selitev je bilo nalo, Izseljevali so se predvsen kočarji in nali knetje, ki so gospodarsko propadali# Uničevanoe vinogra-dov od trtne uši je izseljevanoe pcspešilo, organizirana obncva pa ga je začasno zavrla. Kljub visoki nataliteti je prebivalst-vo v obdcbju 1869 - 1931» torej v 62 letih, naraslo kcnaj za 168 ali poprešno za 3 ljudi na leto. Zaradi visoke natalitete in začasnega zastoja v izseljevanou je v prvih letih po csvobo-ditvi prebivalstvc nočnc naraslc in doseglc leta 19^8 z 12.300 prebivalci višek^ Pospešena industrijska graditev je oncgcčila nasovno zaposlitev tudi nekvalificiranin» In ker prinitivna "notična" in razdrcb-ljena proizvcdnja ni uogla več pokriti tudi nininalnili potreb • prebivalstva, se je predvsen nladina sprostila patriarhalnih spon in začela zapuščati donove. Doba po letu 19^8 poneni dobo depopulacije, ki se nadaljuoe, tako da je sedaj že nad 1000 prebivalccv nanj kot jih je bilo leta 1869« Ker na ozenlju Vincrodnih Haloz ni bila ustancvljena nobena neknetijska gospodarska organizacija, in ker zaradi slabih prcnetnih zvez dnevna selitev na delo v Ptuj in drugan skoraj ni ncgoča, je ostala poklicna struktura prebivalstva izrazito knečka, saj je knečkega prebivalstva še vednc 80 /6, kar Je za industrijsko razvito Slovenijc nedvcnno nekaj posebnega« Zaradi nočnega izseljevanja nladih ljudi že pada nataliteta in z njc naravni prirast, pa tudi delovna storilnost, saj se - 281 - izseljujejo prcizvodno najsposobnejši. Občiiti se že porianj-kanje delovnih ncči in letno narašča število "starčevskih" gospodarstev, ki ponenijo gospodarski in socialni problen, Izboljšane raznere na področju šolstva oncgcčajo nladini, da se po kcnčani osnovni šoli vključuje v uk ali nadaljuje šola-rge na drugih šolah. To bi lahko inelo ugodne posledice za sprenenbo poklicne strukture, vendar se ta nladina ne vrača, ker izven knetijskega konbinata dona ne nore dobiti zaposlit-ve. X Po osvcbcditvi sc bili viničarji osvobojeni izkoriščanja. Starejši so dcbili pokojnino, večina nlajših pa dela na druž-benen posestvu. Cbnova vinogradcv v obliki teras in splošna nodernizacija proizvodnje nakazujeta za bcdoči razvoj prebivalstva revolucio-narne sprenenbe ne sax_o v poklicni strukturi tenveč predvsen v številu potrebnih. delovnih noči in s ten v številu bodočega prebivalstva sploh. Čeprav je prognoziranje denogeografskega razvoja in strukture prebivalstva izredno zapletena zadeva, stieno snelo postaviti^ da bodo v prihodnjen desetletju Vinorod-ne Haloze doživele bistvene sprenenbe tako v številu kot poklic-ni strukturi prebivalstva in da agrarno prenaseljenih Haloz ta-krat ne bo več. Iz župnijskih kronik sen ugotovil, da je dal ta del Haloz od druge pclcvice 18, stoletja do prve svetovne vojne ^5 intelektualcev s srednjo in viscko izobrazbo. Med njini je bila ena ženska /učiteljica/, sicer pa 29 duhotfnikov, Edini, ki bi ga lahko snatrali za širše kulturno-prosvetno ponenbne-ga, je Janez Šnigoc iz. Gruškovca, ki je leta 1812 izdal v Gradcu slovnico slov# jezika, V prinerjavi s sosednini Slo-venskini goricani je takšen prispevek Halcz k slovenski kultiirni ustvarjalnosti več kot reven. - 283 - RAZVOJ AGRARNO - SOCIALNIH R A Z M E R IN DANAŠNJA KMETIJSKA PROIZVODNJA V NEKATERIH KARAKTERISTIČNIH KATASTRSKIH 0 B Č I N , H DOLAHE Uvod Dolane so eno izmed najbolj izrazitih dolinskih in pretežno agrarnih naselij v severorczhodnem delu Haloz. Obsegajo spod-nji, najsevernejši in tudi najširši del meridiansko potekajo-če doline potoka Bele, ki se tu pod gradom Borl izliva v Dra-vo. Tu je ozemlje katastrske obcine Dolane široko naslorgenc na tok Drave. Naselbinsko ozemlje obsega vlažno aluvialno rav-nico ter zlagoma se dvigajočo pleistocensko teraso, ki noopaz-no prehaja v pravi terciarni svet goric. Meri 233*29 ha. /F 34/ Dolane so oddaljene 12 km od lokalnega gospodarsko-upravnega središča Ptuja ter 2,5 km od od agrarno-upravnega mikrocentra Cirkulane. S prvim jo povezuje medrepubliška in celo medna-rodno pcmembna cesta Maribor - Varaždin - Zagreb, z drugiin pa cesta III. reda. Od najbližoe železniške postaje Moškanjci so Dolane oddaljene 7 km. Ker predstavlja dolina Bele široko cd-prta vrata v notranjost Haloz in nato naprej preko nieje v Hr-vaško Zagorje in ker je tu nožen soraznerno ugoden prehcd pre-ko Drave, Je ta prehod tudi zelo zgodaj nastal, Sluten prehod rimske vcjaške ceste, srednjeveški brod in sedaj inost. T:\ ugo-dna pronetna lega pa prihaoa do večjega izraza šele v zadrgih šestdesetih letih. - 284 - Prvotno agrarno naselje se je naslonilo na pleistocensko tera-so z rahlo koncentracijo ob cesti proti notranjosti. Ima obli-ko razloženega naselja z zametkom zaselka štirih domačij ob cesti in nekaj kmetioami, ki bi jih lahko nazvali samne. V zadnjih petdesetih letih se je ob dravskem mostu ob poudarje-ni prometni vlogi razvilo urbanizirano naselje kot obrtno-tr-govski center, ki je po vojni del svoje vloge izgubil, dobil pa novo z letovišcem Borl. Število hiš "f* o Produkcija nih enctah v žit-na ha iaoOli Llfc; Dolane KK Zavrč1 cliO l/ ci Dclane KK Zavrč pšenica 20,0 32,0 1,0 20,0 32,0 koruza 35,0 68,0 1,0 35,0 68,0 lucerna 55,0 100,0 0,5 27,5 50,0 vino 12,0 40,2 0,5 6,0 20,1 sadje 17,5 20,2 0,5 8,7 10,1 travnik 35,0 33,0 0,4 14,0 13,2 Dolinski značaj ozemlja in prevladujoči delež travnih površin bi normalno morala imeti za posledico dobro razvito živinore-jo. Žal pa nam bodo pokazali podatki, ki sem jih; dobil iz po-pisa kmečkih gospodarstev januarja 1964 prav obratno sliko. TABELA 16 Stanje bi prav lahko imenovali katastrofalno. Dejstvo, da pri-de povprečno na vsako gospodarstvo le ena krava, 2 svinjska rilca in 9 kokoši, takšno trditev utemeloujejo. Število svinj bi bilo nedvomno nekoliko večje, če bi bil popis izvršen v za-četku decembra, kajti v teh krajih opravijo glavne koline pred novim letom. /Ob kmetijskem popisu leta 1960 so našteli 13 svinj./ Podrobna analiza pa nam to sliko naredi še obupnejšo. Dva kmeta z blizu 8 ha vse zemlje in okrog 3 ha travnih povr-šin imata po dve kravi, eden pa še tele do 6 mesecev. Na naj-večji kmetiji /18 ha, od tega 8 ha travnih površin/ so ob po-pisu ugotovili 1 Junico, 1 kravo,l bika, 2 prašička in 12 ko-koši, torej eno govedo na '2,7 ha travnih površin, oziroma na 4 ha kmetijskih površin. Čreda se mu je zmanjšala deloma že Podatki o hektarskih donosih Kmetijskega kombinata v Ptuju - obrat Zavrč, - 304 - NASELJE DOLANE TaBELa 16 Starge živine - januar 1964 Živino- Število GNŽ Vlotd živine Ste-vilo rejska enota GNŽ1 Skupaj GNZ na ha kmet. površ. na eno gospod. I. KONJI 6 - 4,00 0,06 0,13 inladi konji 4 0,35 1,40 konji 2 1,30 2,60 II. GOVEDO 48 - 39,35 0,57 1,35 teleta do 6 mes. 7 0,15 1,05 teleta do 1 leta 2 0,30 0,60 junice do 2 let 4 0,70 2,80 bikci 3 0,70 2,10 krave 29 1,00 29,00 voli 2 1,20 2,40 biki 1 1,40 1,40 III.SVINJE 57 - 6,68 0,09 0,23 pujski do 3 mes. 19 0,02 0,38 pujski 3-6 iaes. 22 0,10 2,20 pujski od 6-12 mes . 14 0,25 3,50 svinje , merjasci 2 0,30 0,60 IV. PERUTNINA 266 - 3,99 0,05 0,13 kokoši 266 0,015 3,99 S K U P A J =----- ----- -=----- 54,02 0,79 1,86 Skupina agronoinov uporablja pri izdelavi elaborata o razvoju kmetijske proizvodnje na območju občine Ftuj nekoliko dru-gačne vrednosti GNŽ. Sam se uporabil zaradi možnosti primer-jave tiste vrednosti, ki so uporabljene v treh študijah ob-javljenih v Geogrsfskem vestniku XXXIV-1962. V danem pri-cieru znaša razlika po enih in drugih vrednostih 6,68 GNŽ in to v korist vrednostim v GV. - 305 - med vojno, še bolj pa v času obvezne oddaje. Kasneje je ni bil več sposoben obnoviti. Kmet prodaja travo, da plačuje davke, namesto da bi sam redil živino. Zato seveda ni čudno, če sta mu odrasla sinova dobesedno pobegnila od doma, saj sta si pri takšnem gospodarstvu komaj zaslužila za tobak. Današnjemu sta-nju nedvomno botrujeta zaostalost in indolenca. V skupini A pride povprečno na eno gospodarstvo 1,52 GNŽ v skupini B 1,35 in v skupini C 0,53*; v splošnem povprečju pa 1,86 GNŽ. Ob tem povprečju so sicer Dolane za 0,24 GNŽ nad povpreč-jem Vinorodnih Haloz, kar pa ob dejstvu, da gre v celoti za izrazito gričevnato pokrajino s slabimi travnimi pcvršinami, ne pomeni mnogo. Ker so Dolane dolinski svet z nad 50 % travnih površin, nain bo primerjava s tremi katastrskirni občinami - Cirkovci na Dravskon polju, Dornavo na Ptujsken polju ter Zg. Velovlakom v Sloven-skih goricah nedvocino zanimiva. NASELJE DOLANE TABELA 17 Povprečje GNŽ na 1 gospodarstvo po gospod. dejavnosti -prinerjava ned štirini k. o. v občini PtuQ Katastrska . -d ^ av občina A B C Sk Dolane Cirkovci Dornava Zg. Velovlak Največja razlika je v skupini A, kar nam govcri, da je ta sku-pina v Dolanah v priinerjavi z cstalini gospodarsko najbolj slaba in problematična. 1,48 1,80 0,50 1,63 5,32 2,74 1,43 3,02 3,48 2,11 0,88 2,56 4,86 2,61 1,06 3,17 Tu sem uporabil zaradi možnosti primerjave vrednosti SNŽ, ki Jih uporablja skupina agronomov v Ptuju, zato so vrednosti pri Dolanah v TABELI 17 nekoliko nižje od onih v TABELI 16. - 306 - Živinoreoska proizvodnja je usmerjena izrazito v zadovolje-vanje lastnih potreb in še te krije zelo slabo. Za prodajo ne priredijo skoraj nič. Po evidenci živinskih potnih listov na krajevnem uradu v Cirkulanah so leta 1960 iz Dolan prodali: 2 kravi, 1 junico, 1 tele in 11 prašičkov. Staleža živine ne morejo dvigniti, ker «jim predstavlja prodaja živine poleg pro-daje trave in nekaj vina enega od prepotrebnih virov dohodkov, s katerimi krijejo javne dajatve in opravijo nakupe industrij-skega blaga. Zakl.juček 1. Dolane nam kažejo kot zelo zanimiv primer, kako so drušbe-no-ekonomske silnice v zadn^ih. 140 letih, predvsem pa do II. svetovne vojne, dobesedno uničile nekdaj trdno kme-čko naselje; kako so postale plen sosedov, ki so težili z nakupom travnih in gozdnih površin izboljšati pomanjkljivo strukturo svojih gospodarstev, kako so ob teh procesih razpadale dcmace kmeti-je in je slabila njihova gospodarska moč. 2. Dolane predstavljajo eksemplaričen primer agrarnega naselja, ki je kljub ugodni prometni legi in ne preveliki oddaljenosti od Ptuja ohranilo do danes ne samo nerazvito temveč prav na-turalno polikulturno proizvodnjo, ki zadovoljuje celo lastne potrebe v zelo pomanjkljivem obsegu. Če lahko pri tem ocenimo rastlinsko proizvodnjo kot celoto za do neke mere zadovoljivo, potem je to pripisati dokaj viscki poloedelski proizvodnji, ki je kljub primitivnim oblikam obdelave intenzivna, ter ugod-nim prirodnim pogojenu Živinoreoa daleč zaostaja za nožncstmi in nizko številčno stanje nedvomno že negativno vpliva na ce-lotno rastlinsko proizvodnjo /pomanjkanje gnoja!/. Hlevi so skoraj prazni, njihove kapacitete neizkoriščene. Zadnja leta ni mcgoče ugotoviti nobenega napredka, ampak celo uarobe, opa-žamo stagnacijo in celo nazadovanje. - 307 - 3. Nizek življensldl standard, brezperspektivncst trenutne si-tuacije in hiter industrijski razvoj ožjega mariborskega ba-zena, ki omogoča masovno zaposlitev tudi nekvalificirani de-lovni sili, so sprožili v zadnjem desetletju izredno močan tok odseljevanja najproduktivneoše delcvne sile* Večina se odseli za stalno, le pcsamezniki se dnevno vračajo domov. Iz leta v letc se bolj čuti pomanokanje delovne sile* kar se posebno pcz-na pri redkih večjih kinetijah, in že ogroža proizvodnjo. Brez zunanje pomoči se bodo dosedanjim tendencan gibanja - odproda-ja zemlje, drobitev posesti, splošna gospodarska stagnacioa -pridužile še: zmanjševanje rastlinske proizvodnje, socialna ledina in še niočnejše odhajanje mlajše delovne sile. 4. Rešitev iz današnje zagate je le v delnem in sčasoma po-polnem podružbljenju proizvodnje v obliki proizvodnega sode-lovarga z domačo kmetijsko zadrugo ali Kmetioskim kombinatom Ptuj, s čimer se edino more zagotoviti to, kar Je za nadaljDji razvoj potrebno, a dolanski kmet ne zmore - strojna obdelava, primerno gnojenje in zaščita, bološe seme' in preusmeritev v intenzivno živinorejo. Hitrejše ali počasnejše reševanje pro-blema pa je seveda v odločujoči meri odvisno od spoznanja pre-bivalstva, da je edino po tej poti mogoče priti v jutrišnji lepši dan. - 308 - GORICAK Uvod Goričak leži na skrajnem vzhodnem robu Vinorodnih Haloz, tako da po vsej dolžini meji na hrvaški Lovrenčan breg. Vzhodna meja naselja, ki je ištočasno republiška meja, poteka po vrhu slemena, ki ima meridiansko smer, tako da domačijo na zahodni strani pripadajo Goričaku. Zahodno mejo tvori Turški potok. Tako obsega naselje Goričak zahodno pobočje lopo uravnanega slemena od vznožja do vršine. Naselje je oddaljeno od upravno-agrarnega mikrocentra Zavrča 1 oziroma 2 km /1 km od novega in 2 km od starega središča/. Po dolini je speljana cesta IV. reda, po slemenu pa je prejš-nji kolovoz popravljen, tako da omogoča pristop motornim vo-ziloin /traktorska cestal/. Do občinskega središča Ptuj je 18 km. Čeprav leži naselje blizu pomembne prometne poti - asfalt-ne ceste Maribor-Varaždin-Zagreb, to nima nobenega posebnega vpliva na njegov razvoj in stanje. Do najbližje železniške po-staje Moškanjci je preko broda pri Zavrču 9 km, preko mcstu pri Borlu pa 14 km. Goričak je povsem agrarno naselje z močnim poudarkom na vino-gradniški proizvodnji. Le-ta je bila nekoč v rokah tujcev, danes pa so tu moderni nasadi Kmetijskega kombinata Ptuj. Na-selje iina izrazito slenensko obliko. Med skronmimi doinovi do-inačinov in še skromneošimi bivšini viničarijami se šopiri ne-kaj danes tudi bivših "gosposkih hramov". Če izvzaneino sled-nje, naselje v zadnjih 140 letih ni doživelo bistvenih spre-memb, Po Schmutzu so našteli 39 hiš od teh 29 nase-laenih. Leta 1869 jih je bilo 45, leta 1900 pa 50. S ten je bil dosežen višek, kajti leta 1931 jih oe bilo 47 in leta 1 Co Schmutz: Historisch - Topographisches Lexikon ... - 309 - 1961 samo 39. Torej isto število kot leta 1824. Frebivalstvo je v prejšnen stoletju rahlo naraščalo, v sedanjen pa kaže po-polno stagnacijo. Po Schmutzu sc našteli 123 ljudi, leta 1869 Qih je bilo 159, leta 1900 pa 174. Pri zadnjih treh štejih so Jih našteli: lžta 1948 178, leta 1953 179 in leta 1961 170. Razlika med letcma 1869 in 1961 je torej povečanje za 11 pre-bivalcev ali 4,5 %. Nazadovanje po letu 1953 0© posledica občutnega odseljevanja, ki od le-teh pa skoraj 50 % na njive in vrtove, Takoj za njimi so travne površine z 39 %. Vinogradov je domačinom ostalo le 5?13 ha, kar predstavlja saino 11 % kmetijskih površin, pri tem ko zavzemajo na celot-nem ozemlju katastrske občine vinogradi skoraj 21 % vseh in 24 % kmetijskih površin. Ureditev vinogradniške celote jQ P°" spravila večino majhnih privatnih vinogradov. V poljedelski proizvodnji je v navadi triletni kolobar, ki pa se ga ne dr-žijo vedno. Obdelava je pretežno ročna, saj njiv na strmih pobočjih ni mogoče orati. Pri delu in njegovi razporeditvi se držijo še vedno močno starih navad in izkušeno, le Pri škropljenju trte že upoštevajo navodila protiperonosporne ' službe, oziroma se vzgledujejo po družbenem posestvu. Zemlja je v glavnem dobro obdelana, ob boljšem gnojenju in kvalitet-nejšem semenu bi lahko rodila več. Delovnih moči je za sedaj še dovolj, saj gredo običaono raje na dnino h kmetu, kjer do bijo poleg plačila tudi hrano in pijačo, kot pa na družbeno posestvo, kjer je samo denarno plačilo. Sicer pa si medse-bojno pomagajo, Sedaj ko urejajo nove vinogradniške celote s traktoroi, $e zimska možnost priložnostne zaposlitve ko-čarjev in kmetičev povsem odpadla, s tem pa tudi zaslužek, Problem, ki je mnoge pripravil do odločitve, da so se stalno zaposlili izven domačega kraja. /F 44, F 45/ V proizvodnem proeesu uporabljajo poleg motike in drugega drobnega orodja 10 plugov, 7 bran, 1 kosilnico, in 9 nahrbt-nih vinogradniških škropilnic. Imajo pa še 13 stiskalnic za - 322 - grozdje in dva kotla za žganjekuho. Dokaj reven in nesodo-ben inventar, čeprav ga je v odnosu na površine več kot npr. v Paradižu. TABELA 14 Podatki kažejo, da je kategorija gospodarstva od 5-8 ha ude-ležena pri vseh zemljiških kategorijah v skoraj enakem od-stotku kot pri celotni površini, le pri vinogradih je pod 50 %. Tu je nekaj površin zajela arondacija. Samo ta gospo-darstva bi lahko organizirala sodobnejšo proizvodnjo, če bi se usmerila na živinorejno poljedelstvo. TABELA 15 Žitarice so absolutno prevladujoča njivska kultura, saj je zasajeno z njimi 82 % noivskih površin. Podobno kot v dru-gih katastrskih občinah je tudi tu na prvem mestu koruza, ki je močnejša kot vse ostale žitarice skupaj in je bilo z n^o zasajeno 45 % vseh njivskih površin, Na drugem mestu Je pše-nica, za njo pa med rgivskimi kulturami krompir. Industrij-skih rastlin ne goji«jo posebej. Tudi v Goričaku kot drugod v Halozah sejejo med ječmen in rž korenje ali pa po žetvi re-po. Fižol, sončnice in buče so vmesne kulture. Z izjemo ora-nja je tudi na položnih njivah obdelava motična. Njive - la-ze pa tudi za setev pripravijo z motiko. V glavnem je uveljav-ljen triletni kolobar. Sejejo domače žitne sorte. Donosi ži-taric so na slovenskem povprečju, medtem ko krompir na strmih njivah ne daje slovenskega povprečja. Sodobno urejenih sadovnjakov kmetje nimaoo. Visokoraslo drevj-e je v glavnem zasajeno okrog domačije in pod vinogradon. Veči-na drev^a Je starega in ga slabo neguoejo, zato so tudi dono-si količinsko in kakovostno slabi. Prevladujejo jablane /542/ in slive /355/» Na eno gcspodarstvo prideta pcvprečnc komaj p po dve hruškovi, crešnjevi, breskovi in orehpvi drevesi. 1 Podatki kmetijskega popisa 1960, Zavod za statistiko SRS, Ljubljana, 2 Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavcd za statistiko SRS, Ljubljana. - 323 - NASELJE GORICAK TAEELA 14 Struktura posesti po socialno posestnih skupinah domačinov v ha Soc.pos kategor • • N+V S Vi T+P G Ne Sk 0-0, ,5 ha % 0,25 1.2 - - : - - 0,25 0,4 ha 0,63 0,25 0,45 0,32 0,47 0,35 2,47 0,5-1 % 3,0 10,7 8,8 1,7 3,1 22,1 3,9 ha 2,48 0,52 1,43 2,97 0,83 - 8,23 1 - 2 % 11.7 22,3 27,9 15,8 5,2 - 12,8 ha 2,20 0,04 0,37 0,74 0,81 0,32 4,48 2 - 3 % 10,4 1.7 7,2 4,3 5,6 20,2 6,9 ha 2,99 - 0,44 2,24 1,16 0,25 7,08 3 - 5 % 14,1 - 8,6 11.9 15,9 11,1 ha 12,69 1,52 2,44 12,47 11,82 0,66 41,60 5 - 8 % 59,7 65,3 4-7,5 66,5 78,4 41,8 64,9 8 - 10 ha % «. - - - _ nad 10 ha % - - - - - - - ha 21,24 2,33 5,13 18,74 15,09 1,58 64,11 Skupaj % 33,3 3,6 8,0 29,4 23,6 2,1 100,0 - 324 - NASELJE GORICAK • TABELA 15 Izraba kmetijskih površin, ki jih poseduoejo domačini /47,44 ha/ Kmetijske površine ha % njivskih površin % kmetioskih površin % od skupin A, B, C -II., III. I. N0 BNŽ, v sku-pini B 1,6 in v skupini C 1,3 GNŽ, Zakl.juček 1. Goričak je primer haloškega naselja, kjer so odlični pri~ rodni pogoji za gojitev vinske trte že v davni preteklosti pripomogli, da je tu nastala dominikalna in meščanska posest ter da so tudi nižinski kmetje s sosedne Hrvaške postali tu sogorniki. Haloški domačin je posedoval le manjši del zemlje in še manjši delež vinogradov, obdeloval je pa kot viničar in dninar tujo zemljo za revno plačilo. Do osvoboditve se je stanje stalno slabšalo. Po osvoboditvi je prišlo do koreni-tih sprememb, ki sicer niso povečale posesti domačih pri-vatnih kmetov, temveč je z organizacijo družbenega posestva prešla skoraj vsa ostala posest v upravljanje bivsim vini-čarjem in kocarjem. Najbolj izkoriščan sloj kmečkega prole-tariata je postal svoboden proizvajalec - upravljalec. Sto-letna krivica je bila popravljena. 2. Tej socialni spremembi je sledila tudi gospodarska. Sta-ri vinogradniški sistem na kol z vrstami po pobočju nsvzdol in motično obdelavo je zamenoal sistem teras s strojno obde-lavo# Za vedno so odšli v zgodovino razparcelirani in ralič-no negovani privatni vinogradi, nadomestila jih je velika vinogradniška celota. Pretežni del Goričaka že kaže novo - 329 - zunanjo podobo, povsem drugačno od prejšnje. Ti novi vino-gradi bodo dajali povprečno 4 krat več pridelka, ki bo tu-di po kakovosti boljši, sa3stne kategorije domačih posestnikov - 1824 )-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 J* 0-0,5 0,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 ^d Sk štev. 16 18 7 3 3 7 4 3 61 % 26,3 29,6 11,4 4,9 4,9 11,4 6,6 4,9 100 Ob cbravnavi ostalih skupin smo že ugotovili, da jo prevlado-vala v Paradižu najhna posest. TABELA 4 to spoznanje sano še potrjuje. 34 posestnikov, ki so ineli nanj kot 1 ha posestva, sneno inenovati kočarje, to pa poneni, da so kočarji po števi-lu prevladcvali, saj sc predstavljali nad 50 % vseh posestni-kov. Če ten prištejeno še 10 posestnikov s posestjo 1-5 ha, - 336 - potem moramo ugotoviti, da je bilo najhnih posestnikov 7-7il %•> kar je tudi za Haloze, ki so sicer znane po drobni posesti, ne-kaj izjemnega. Fodrobna analiza skupine od 0-0,5 ha 27 ha, tako da so obsegale zenljiške kategorije 235,51 ha. /KP 3/ 1 /0,40 ha razlike s stanjen leta 1824 je rezultat odstopanj pri preračunavanju./ - 337 - NASELJE PARADIŽ TABELA 5 Zemljiške kategorije v ha in % - 1963 N+V T 3 Vi P G Ne St Sk ha 49,40 16,04 8,17 41,05 63,52 55,22 - 2,11 235,51 % 21,0 6,8 3,5 17,4 27,0 23,4 - 0,9 100 V primerjavi z letom 1824 lahko ugotovimo, da so se obdeloval-ne površine bistveno zmanjšale, travniške pa¦skoraj za toliko povečale, kar se v glavnem ujema s premiki na celotnem področ-ju Vinorodnih Haloz. Najobčutnejše so se zmanjšale njive, za 18 ha ali celih 26 %. Na drugem mestu so vinogradi z 8 ha ali 16 %. Površine sadovnjakov so se povečale za 4 ha ali 100 %, Travnik se je povočal za 5 ha ali 50 %, pašnik pa za 17 ha ali za 37 %. Tudi gozdne površine so se povečale za 2 ha. Na račun vinograda so se povečali predvsem sadovnjaki in pašniki, ned-tera ko so nekdanje njivske površine spremenjene v travnik in pašnik. Povečanje travnih površin je nedvomno narekovalo zvi-sanje števila govedi, ki je bilo nekoč minimalno. NASELJE PA RADIZ TABELA 6 Lastniš tvo nad vsemi površinami - primerjava 1824-1935 2-1963 Leto D H P 0 KK Sk 1824 ha % 173,25 •74,0 34,78 14,8 17,72 7,6 8,49 3,6 234, 100 .24 1935 ha % 166,71 70,7 19,84 8,4 10,12 4,3 39,18 16,6 - 235, 100 »85 1963 ha % 197,59 83,9 13,92 5,9. 10,84 4,6 0,95 0,3 12,21 5,3 235, 100 »51 /Vsi podatki za leto 1963, ki jih navajam so preračunani iz podatkov katastrskega elaborata pri Katastrskem • uradu v Ptuju-./ /Vsi podatki za leto 1935, ki so navedeni v T..BELAH 6, 7, 8, 9, 10 in 11, so vzeti iz neobljavljene Žgečeve študijo -Haloze./ - 338 - Do leta 1935 so v e tri prve skupine izgubile zemljo, ki so jo pokupili predvsem ptujski meščani. Posebno občutno je zmanj-šanje posesti pri kmetih iz sosednih naselij. Kot izjemo pa lahko ocenimo zmanjšanje deleža Folancev. Ti so v glavnem pro-dali.vinograde v času, ko jih je uničila filoksera, meščani pa so začeli prvi obnavljati in takrat so povečevali svoje po-vršine. Fodobno se je zgodilo tudi s kmeti iz sosednih nase-lij. V krizi pred obnovo so prodajali zemljo izven matičnega posestva. /KP 3/ NASELJE PARADIŽ TABELA 7 Lastništvo nad vinogradi - primerjava 1824-1935-1963 Leto D H P 0 KK Sk 1824 ha % 32,85 66,4 8,37 17,1 5,59 11,3 2,68 5,2 49,49 100 1935 ha % 27,15 56,4 3,18 6,6 3,88 8,1 13,91 28,9 48,12 100 1963 ha % 35,60 86,7 2,82 6,0 2,55 6,2 0,08 0,2 - 41,05 100 Do leta 1935 opazimo v bistvu isti proces kot smo ga pokazali prej tudi pri vsej zemlji. Na račun prvih troh skupin se je poveč-aLa površina vinogradov skupine "ostali", kjer so abso-lutno prevladovali ptujski meščani. Majhne krpice kmečkih vi-nogradov so združili v večje vinogradniške parcele. Po osvoboditvi so tudi v Paradižu doživeli spremembe, ki so jim botrovali odlok AVNOJ o zaplembi imovine okupatorjevih. so-delavcev ter zakona o agrarni reformi in odpravi viničarskih razmerij. Rezultat pa je ncčno drugačen kot npr. v Goričaku ali Majskem vrhu, tc še posebej velja za vinograde. Skupina "ostali" je bila skoraj v celoti likvidirana. Ostala str. samo dva posestnika, oba domačina, ki sta se izselila /eden živi v - 339 - Senovem, drugi pa v sosednem Zalužju na hrvaški straniA Po-lanci so na videz svojo posest v celoti obdržali, oziroma je nekaj celo izgubili. Res pa so pred vojno posest še nekoliko povečali, ob izvajanou zakona o odpravi viničarskih razmerij paizgubili nekaj vinogradov /v Paradižu so bili obravnavani štirje primeri viničarskega razmerja/. Kmetje iz sosednih na-selij so izgubili zemljo v glavnem že pred vojno. Domačini so pridobili 31 ha površin, med njimi tudi 8 ha vinogradov. Druž-bena lastnina je pridobila 12,21 ha površin in leta 1963 ni imela nobonih vinogradov. Majhne krpe, ki so jih dobili pri odpravi viničarskih razmerij, so prodali ali zamergali v aron-dacijskem postopku. Kako je prišlo do takšnega stanja? Na obnočju " današnjega krajevnega urada Cirkulane leta 194-5/4-6 ni bilo ustanovlrjeno državno posestvo. V Paradižu je bilo do-sti agrarnih interesentov, in ker je prebivalstvo v času NOB množično sodelovalo, so dobili viničaroi in drugi agrarni in-teresenti zemljo v trajno last. Nastala so nova gospodarstva, nekateri kočarji so postali majhni kmetoe. Zemlja se je vrni-la nazaj tistim, ki so jo nekoč izgubili. Od 12,12 ha posesti Kmetijskega kombinata Ptuj je 11,48 ha gozdov. Leta 1963 ni imelo vinogradov: 9 kmetov domačinov, 2 kmeta iz sosednih na-selij ter 2 Polanca. NASELJE PARADIZ TABELA 8 Pcvprečna velikost domačih gospodarstev in posesti ostalih v ha - primerdava 1824-1935-1963 Leto D H P 0 KK Sk 1824 2 ,84 1,19 0,93 1, 69 - 2 ,11 1935 2 ,60 0,99 0,84 35 - 2 ,29 " 1963 2 ,38 0,71 0,60 o, 48 12,12 1 ,86+ /+ni upoštevana družbena posest!/ - 340 - Povprečna velikost gospodarstev prvih treh skupin je v obeh razdobjih doživela zmanjšanje, ki pa je sorazmerno majhno, saj znaša v 140 letih 0,3 ha. V vsem času je izjemno nizko povprečje velikosti gospodarstev domačinov, ki je manjše kot npr. v Dolanah in Goričaku. Skupna povprečna posest haloških kmetov /D+H/ znaša 3,09 ha in Je bistveno manjša kot povpreč-je za Vinorodne Haloze, ki znaša 4,46 ha. Močne spremombe je doživljala skupina "ostali", ki se je najprej na racun osta-lih treh povečala, sedaj pa je nepomembna. V razdobju 1824-1935 je skupno število posestnikov padlo in to zaradi zmanjšanja števila posestnikov iz sosednih haloških NASELJE PARADIŽ TABELA 9 Število domačih gospodarstev in drugih posestnikov - primer-java 1824-1935-1963 Leto D H P 0 KK ok stev. 1824 o/ 70 štev. 1935 /o štev. 1963 % 61 29 19 5 - 114 54 25 17 4 - 100 64 20 12 9 - 105 62 19 11 8 - 100 83 18 18 2 1 122 67 15 15 2 1 100 naselij ter Folancev. Njihovo posest so pokupili "ostali", zato se je tudi skupno povprečje velikosti gospodarstva v tem obdobju povečalo /TABELA 8/. V novejšem obdobju pa i}0 šte-vilo domačinov močno poraslo, povečalo pa se je tudi šttvilo Folancev. Število prvih se je povečalo po osvoboditvi, Polan-cev pa v glavnem že pred lotom 1941. 1824 0,54 1935 0,47 1963 0,43 /0,48/ - 341 - NASELJE PARADIZ TABELA 10 Povprečna velikost vinogradov v ha - primerjava 1824-1935-1963 Leto D H P 0 Ak Sk 0,32 0,33 0,53 - 0,30 0,26 0,39 1,7^ - 0,38 0,16 0,14 0,08 - O^1 /0,18/ /0,16/ /0,08/ - /0,38/ Če smo ugotovili, da Paradiž izstopa s svojo bistveno manjšo povprečno posestjo haloških kmetov, potem to pri povprečni ve-likosti vinogradov ne drži, ampak je celo narobe. Povprečna velikost vinograda domačega kmeta je za 0,08 ha večja, kot je povprečje za Vinorodne Haloze. Tudi splošno povprečje je v Pa-radižu za 0,09 ha večje, kot je povprečoe vinograda na celot-nem obravnavanem področju brez vinograciov družbenega posestva. Dosedanja analiza nam je pokazala, da $e Paradiž danes trdno v rokah kmetov-domačinov. Nekateri podatki pa so nam že naka-zali tudi njihovo gospodarsko moč, ki ni videti posebno veli-ka. Nadaljno proučevanje nam bo to starge osvctlll©. V primerjavi s procesom spreminjanja socialno posestnih katc-gorij v Goričaku in Dolanah se nam kaže Paradiž tudi v tem primeru v drugi luči. V obdobju med 1824-1935 se Je zmanjša-lo število kočarjev za 3, močno pa se je povečalc število ka-tegorije 1-2 ha in 2-5 ha. To povečanje je nastalo z delitvi-jo gospodarstev kategorij 5-10 ha in ker sc se nekateri kočar-ji z dokupcm cziroina priženitvijo pomaknili med majhne kmete. S tem pa Je večina gospodarstev še vedno obsegala pod 2 ha /44 ali 69 %/ in predstavlja dejansko zboljšanje strukture le 1 /Podatki so izračunani na število vseh posestnikov, tisti v oklepaju pa samc na tiste, ki imajo vinograde!/ - 5*2 - 3 %. Eno gospodarstvo iz kategorije 8-10 ha se oe pomaknilo v najvišjo kategorijo, NASELJE PAEADIŽ TABELA 11 Stevilo gospodarstev domačinov po socialno posestnih katego-rijah - primerjava 1824-1935-1963-1964 X Leto 0-0,5 0 ,5-1 1-2 2-3 3-5 5-8 8-10 nad 10 Sk 1824 16 18 7 3 3 7 4 3 61 1935 31 13 9 7 4 64 1963 9 13 24 8 15 11 2 1 83 1964 8 10 24 8 12 11 3 1 77 Po osvoboditvi se je število kočarjev še zmanjšalo predvsem na račun zemlje ia sklada agrarne reforme, v zadnjem letu pa še nadalje z odkupom manjših parcel, ki jih je prodajal Kme-tijski kombinat Ptuj. Od štirih gospodarstev nad 10 ha se je obdržalo samo eno. Ostala tri so razpadla in povečala števi-lo v skupinah 3-5 ha in 5-8 ha. Zanimivo je, da so se v zad-njih letih nekatera kočarska gospodarstva z ženitvami zdru-žila in da so nekateri, ki so se stalno zaposlili izven doma-čega kraja odselili in svojo posest prodali^ Tako lahko tudi razumemo zmanjšanje števila gospodarstev v letu 1964. V celc-ti je Jasno izražena tendenca premika k sredini, saj se je število gospodarstev v velikosti od 2-8 ha v odnosu na leto 1824 povečalo do leta 1964 od 13 na 31» Kljub teinu pa imajo najnižje kategorije 0-2 ha še vedno večinc, toda padle so na 54 %. /KP 5/ Čista kmečka gospodarstva so po številu krepkc v večini. Res R Slovenije za statistiko. Ljubljana, februarja 1962. 139. Marija BERIČ: Selitve prebivalstva 1956-1960. Prikazi in študije. Letnik IX./1. Zavod LR Slovenije za statisti-ko. Ljubljana, januarja 1962. 140. Stane ZRIMEC: Gibanje prebivalstva Slovenije v razdobju 1931 - 1948. Geografski vestnik XXII. Loubljana 1950. 141. Igor VRIŠER: Ugotavljanje perspektivnega razvoja prebi-valstva. Geografski vestnik XXXV. Ljubljana 1963« 142. Franz RUDL: Rebkulturen der steiermarkischen Sparkasse in der Steiermark. Sebbstverlag der Steiermarkischen Sparkasse 1910. Graz 1910. 143. Dr. Živko SIFRER: Demografski razvoj kmečkega prebival-stva v Sloveniji. Prikazi in študije. Letnik VIII. štev. 10-11. Zavod LR Slovenijo za statistiko Ljubljana, no- vembra 1962. 144. Dr. Jože LiLVRIČ: Narodni dohodek kmetijstva po občinah 1960. Prikazi in študije. Letnik VIII., štev. 8-9. Za-vod LR Slovenije za statistiko. Ljubljana septembra 1962. 145. Zdenko RUŽIČ: Utjecaj opceg priprednog razvoja na dru-štvena kretanja i socijalnu strukturu sela. Agrarni in-stitut Zagreb. Zagr^b 1961. 146. Stane ZRIMEC: -.Agrarna in poljedelska gostota prebival-stva 1953. Prikazi in študije. Letnik IV. Zavod LR Slo-venije za statistiko. Ljubljana 1958. 147. Svetozar ILEŠIČ: Gospodarska struktura Slovenijsvv luči poklicne statistike in delavskega zavarovanja. Socialno ekonomski institut v Ljubljani. Zbirka študij št. 5-Ljubljana 1939. 148. Danica MAEKOVIČ: Foljoprivredno stanovništvo Jugoslavi-je u proteklih 40 godina. Sociologija sela 1/1. ^grarni institut Zagreb. Zagreb, julij - septomber 1965. 149. Dr. Miloš BOGD,JTOVIČ: Neke karakteristike sadašnje ag-rarne strukture Kosova i Metohije. Sociologija sela 1/2, Agrarni institut Zagreb. Zagreb, oktobar - decembar 1963. 150. Prof. dr. Cvetko KOSTIČ: Sociologija nerazvijenih zema-lja. Sociologija sela II/3. Agrarni institut Zagreb. Zagreb, januar - mart 1964. 151. Ing. Milutin oTOJANOVIČ: - ing. Vukašin TOSKOVIČ: Vino-gradništvo. Naučna krgiga. Beograd 19^8. 152. Lenz M03ER - Zdenko TURKOVIČ: Vinogradništvo u novom obliku. Poljoprivredni nakladni zavod. Zagreb 1957« 153. Edvard KARDELJ: Problemi socialistične politike na vasi. Ljubl-Jana 1959. 154. Ing. A. KRAVOS: Gospodarska analiza KG Zavrč. Diplomsko delo. Ljubljana 1957. 155. Ing. Zdenko REICHER: ^naliza prirodnih pogojev, stanje in perspektive vinogradniške proizvodnje v Spodnjih Ha-lozah. Diplomska naloga. Ljubljana, marec 1963. 156, iirhiv kmetijskega kombinata Ftuj« 157» Kartoteka prebivalstva na krajevnih uradih Zavrč, Cirku-lane, Leskovec, Podlehnik in Videm. 158. Arhiv roferata za kmetijstvo pri občinski skupščini Ptuj. 159. Filip URATNIK: Pogledi in spremembe v poklicni in posest-ni strukturi Slovenije. Ekonomska revija XII. Lgubljana 1961. 160. Podatki posebnega popisa kmetijskih gospodarstev v obči-ni Ptuj januarja 1964. Referat za statistiko pri občin-ski skupšcini Ptuj. 161. Pcdatki o poprečnih ha donosih za cenilne okoliše Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Podlehnik in Videm. Referat za kme-tijstvo pri občinski skupščini Ptuj. 102. Podatki kmetijskega popisa 1960. Zavod SRoSlovenije za statistiko, Ljubljana. 163. Podatki franciscejskega katastra s protokoli in indika-cijskimi skicami za leto 1824. Državni arhiv SR Slcve-nije v Ljubljani. 164. Fodatki katastrskega urada v Ptuju za stanje leta 1963» 165. Popisi prebivalstva. Rokopisne tabele izdelane na osno-vi avstrijskih popisov prebivalstva lcta 1869» 1880, 1890, 1900, 1910,ir^iiigoš$4'S^u^li.p^pi3dv^JietiJ'^^l-i-H948?Cl953yi Ža^od.za statistiko LRS Loubljana. 166. Podatki pcpisa prebivalstva 1961. Zavod SRi^Slovenije za statistiko. Ljubljana. 167. Podatki o prodani živini na krajevnih uradih Zavrč, Cir-kulane, Leskovec, Todlehnik in Videm. 168. Fcdatki o izrabi zenlje in gospodcrskih razmerah kmetij na csnovi terenskega dela, razgovorov s strokovnjaki in kmetovalci ter kartiranja na terenu. S E Z N A M FOTOGRAFIJ 1«, Klopotec - siiabol haloškega vinogradništva. 2, Izredno razgiban je svet haloških goric. logled s lara-diža proti severovzhodu - desno Gruškovec, levo Brezo-vec, v ozadju levo Veliki vrh z Vrbanjščakom /4-12 m/ in Hrastovec. 3» Srednji del doline Isičine z lepo vidno pleistocensko teraso - na njo se je naslonilo naselje Spodnji Lesko-vec. 3a. Razloženo razineščeni domovi na pleistocenski terasi v srednjein delu doline Psičine /Sp. Leskovec/. 4# Srednji del doline Bele s Cirkulanani v ozadju, 5# Edinstveni primer tipičnega panonskega studenca v Vino- rodnih Halozah /Goričak/. 6» Mlaka ob cesti v Majskem vrhu. 7# Ograjena nlaka v Vel. vrhu. V sušnen obdobju so sicer le priprta vrata zavarovana z verigo in kloučavnico. 8, Zaprta nlaka v Paradižu. 9« Zanenarjeno in poškodovano figuralno znanenje pri Borlu. 10. Figuralnc znaraenje pri Zavrču /hrvaški Kristus/. 11.' jj Eden najstarejših "vrhov" v Vincrodnih Halozah - Turški - vrh 2C. Ired štirini leti so odstranili tran z letnico k 1658. Poleg njega stoji podstavek sponenika "turški ba-bici". 12. t lodstavek spoinenika "turške babice" v Turšken vrhu. / 13« Gb izteku severnega sleinena Belskega vrha je ze zdavaaj nastala večja kmetija, ki po letu 1824- ni doživela spre-aenb, /verjetno je taka že nekaj stoletij/. V okviru kmetije je tudi vinograd /tipičen Hubweingarten/ z "vrhom". V ozadju Hrastovec z vinogradniškini delci, lastniki pretežno Pclanci; pod vrhom pa nekdanji ineščan-ski vinogradniški bloki, ki jih sedaj spreininjajo v vi-nogradniške celote, 14. Tipičen vrh 2'gankom" v Gruškovcu z letnico 177C 15. Zapuščena kinečka viničarija. 16« "Ornigcva vila" v Dežnen - dvorec ned haloškimi lese- niiai doncvi. Ornig je bil največji vinski trgo^ec v Ftuju. Zgradba bo preurejena v gostišče. 17» Dvorec inenovan "Regentošak" v Velikem vrhu. 18. Spodnji del dcline Bogatnice z novonastajaocčiin upravno- gospodarskim središčein - lodlehnik vcspredju ter far- pmini središčem v ozadju. 18a. lodlehnik - farno središče. V ozadju v sredini novo- nastajajoči upravno-agrarni center, na desni prvotna farna cerkvica posvečena Mariji. 19« Upravno-agrarni subinikrocenter Zgcrnji Leskovec. Desno od cerkve nekdanji dvorec, sedež urada Isičina. SpredaJ stara kmetija, ki se preusnerja v intenzivno živinore- jo. /lod streho starega poslopja je že pripravljeno ostrešje za novo poslopje/. 20. Upravno-agrarni nikrocenter Cirkulane. Spredaj obnovlje-na najstarejša /1. 129C/ cerkev v Vinorodnih Halozah -sv. Katarina, zvonik iz 16. stcletja. Sedaj je v zgrad-bi šclska telovadnica. 21. Upravno-agrarni subiiikrocenter Zavrč. Spredaj novo upravno-gcspodarskc središče na ozeinljn katastrske občine Goričak; levo na pleistocenski terasi staro središče - farna cerkev, grad in šola. Za kinodvorano se vidi hrvaška Dubrava. lovsen v ozadju se vidijo Slovenske gorice. 22. Dom v gruči v dolini Rogatnice - Icdlehnik št. 21. Zgradbe so lesene in stare okrog 200 let. losestvo je bilo arondirano v sklop družbenega posestva. Stano-vanjsko poslopje uporablja delavka knetijskega konbi-nata, ostale zgradbe propadajo. 23« Don v gruči, nekdaj 8 ha kmetije, na vršini v laradižu /št. 46/. Vse zgradbe sc lesene /"cinper"/ in stare nad 250 let. V ospredju je stanovanjska zgradba z običajno notranjo razdelitvijo, v drugi zgradbi je gunno, kolar-nica in shrainba za orodje, sledi hlev. Levo se vidi "repnica". ro Ambroschitschven opisu nanjka sano senčnica, Dom je obdan s "slivjakcn". 24, Stanovanjska zgradba doma v gruči na grebenu v Gori- čaku. Zgradba je stara 2CG let. Levo ckno v čelni stra- ni pripada hiški, desnc pa shranbi, 25« Don večje knetije v dolini Bele v Cirkulanah. Na levi nanjka sanostojnc stoječ hlev, Stancvanjski del je bil obnovljen leta 1820. Vse
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh