logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (07.09.1972, letnik 26, številka 36)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC

Šmarje za občinski praznik

SE BOUSI USPEHI

Prejšnji teden je bila v prostorih občinske sku}^ščiue sniarje pri Jelšah tiskovna konjerenca, ki so se je poleg novinarjev Ji ielešili inch vsi družb^nopoliüčni delavci ob čine Šmarje pri Jelšah in predstavniki domala vseh delovnih organizacij v občiJii. Tiskovno konferenco so sklicali ob občinskem prap^niku, da hi navzoče seznanili podrobneje s problemi pa tudi z uspehi občine v rninulrm obdobju, ki je, to lahko mirne duše trdimo^ za občino zeio plodno m razgibano, saj je bilo mnogo storjenega, čeprav s skromnimi sredstvi. Predvsem je važna ugotovitev. da so občani pokazali do svojih problemov veliko razumevanje kakor tudi to, dn je občina pri rešitvi veči. ne problemov nemočna da sploh kaj naredi. Občina je v viinulem obdobju naredila precejšen skok. Občasni so s pomočjo občinske skupščine naredili vrsto novih vodovodov. cest in priključkov na stare ceste. Nadvse uspel je referendum za saino prispe vek za finansiranje dejavnosti kraj-^vnih skupnosti, gradili bodo precej novih objektov, za ka!:'re med njimi še tečejo pogovori, za druge pa je že zatrdno znano, kje bodo in čemu bodo služili. Občini je uspelo dobiti vrsto kreditov, sanirati v dobršni meri šolstvo. tako da je ostalo le i^e nekaj šolskih zgradb, ki ne morejo več služiti svojemu namenu. Ob tem velja pripomniti tudi to. da so do^ .šniar-skih problemov pokazale določeno razumevanje tudi slovenske banke, da pa nekatere stvari tečejo le prepočasi, še zlasti velik napredek so dosegla podjetja, kot so KORS Rogaška Slatina^ ki bo v kratkem času šel v razširitev svoje proizvodnje z no ^imi obrati. Zdravilišča Rogaška Slatina, ki iz leta v le-io veča svoj promet pa Do-nat steklarna in še nekatera druga. Občini je uspelo «o-^iti kredite za Atomske toplice. V Kozjem bo Metka razširila svojo proizvodnjo, za katero še grade nove objekte kredit pa je dobil tudi

šentjurski LIK za mestinjski lesni obrat. Pogovori tečejo tudi Za projekt Vormrje. Tu. kaj naj bi bilo akumulacijsko jezero ki bi dajalo pitno in industrijsko vodo za celotno obsoteljsko dolino. Ustanovljen je že koordinacijski odbor med vodno skupnostjo Krapina in Celjem, naredili pa so že tudi posnetke terena in celotne projekte.

V občini upajo, da bodo z odprtjem dislociranih obratov v nekaj letih zaposlili še nadaljnjih 1500 ljudi, močan korak pa nameravajo storiti naprej tudi pri kmetijstvu. Razpisane so štii)endije, kmetje pa lahko dobe kredite za nove nasade. Kljub temu ugotavljajo, da zaradi prepočasnega razvoja mladi še vedno beže v mesto, ker doma ne vidijo perspektiv, kot smo to že tolikokrat povedali. Strokovnjaki iz kmetijskega kombinata Žalec in

predstavniki občinske skupščine so na tiskorni konferenci 0})0Z0rili na dejstvo, da marsikateremu probleimi v kmetijstvu botruje nepravilen odnos do kmeta in kmetijstva nasploh. Namesto, da bi investicije v kmetijstvo ra-stle, iz leta v leto padajo in iz leta v leto več uvažavio.

če damo našemu zapisu še zaključno misel, potem lahko ugotovimo, da so se v občini trudili z vsemi močmi, da bi nekaj naredili, vendar je treba vedeti, da ne bo šlo vse čez noč. Do pred nekaj leti takorekoč občina ni iynela ničesar, na kar bi se lahko oprla. Danes to ne velja več in prav gotovo je, da se bodo stvari počasi izboljšale.

Ob občinskemu prazniku občine Šmarje pri Jelšah se pridru-žujeino vsem, ki žele občanom čimprejšnji napredek in boljši kos kruha.

MILENKO STRAŠEK

Tako in zopet se je pričelo šolsko leto. Mnogi so tokrat prvič prestopili šolski prag, mnogim so šolski prostori že stari znanci. Bodi že tako ali drugače, večina je vstopala v šolo z radostjo, pripravljena na novo učenje, na nove podvige. Takole so se učenci 4. b. razreda II. osnovne šole v Celju zgrnili nad novo čitanko ter občudovali njene ilustracije ter besedila. No do konca šolskega leta jo bodo dodobra spoznali ...

(Foto: Berni Strmčnik)

Prebold

120 LET DELA

,Chilli dclav.ske!;u sveta, delesati sa nioupraviiili cn(»t in preilstavniki družbeno političiiih organizacij tekstilne tovarne Prebold so se oh navzočnosti številnih gostov minulo soboto sešii na svečani seji delavskega sveta, ki Je bila posvečena 130. obletnici olistoja podjetja. Proslavo pa so posvetili tudi 22-letnici samoupravljanja v podjetju, kjer so delavci H. septembra 1950 simbolično prevzeli ključe svoje tovarne.

Osrednji govor na svečani seji je imel ing. .lANEZ AHAČFC;, ki je v svojem govoru orisal dosežke pri razvoju podjetja v zadnjih letih. Kolektiv je dejansko v tem (»bdobju zabeležili velike rezultate, tako pri povečevanju obsega poslovanja, kakor tudi na p(Ml-ročju skrbi za delovne ljudi. Uspelim' v minulih letih resnično ni manjkalo in z marsičem se kolektiv lahko pohvali. V vseh letih dosedanjega razvoja pa .je bil kolektiv tesno povezan tudi s krajem ter ,je veliko prispeval k njegovemu na|)redku. Po svečanem govoru je bila podelitev priznanj, ."šest

najst delavcev je prejelo p<isebna priznanja in denarne nagrade. Priznanja so dobili vsi, ki v tem letu praznujejo trideset oziroma petindvajset let dela v Tekstilni tovarni ['rebold.

V kulturnem programu je sodelova la domača godba na pihala, nastopil pa je tudi moški pevski zbor. Osrednja točka svečane proslave pa je bilo posebni kviz tekmovanje, ki ga je pripravil mladinski aktiv. Pomerilo se je pet tričlanskih ekip iz vseh obratov. Zmagala so dekleta iz konfekcije oziroma šivalnice, nič manj znanja pa niso pokazale tudi ostale ekipe, med katerimi pa so lahko vrstni retl določili šele na osnovi dodatnih vprašanj. Zmagovalna ekipa si .je priborila enotedensko brezplačno bivanje v Piranu. Kviz tekmovanje je zelo uspelo vodil vodja splošne službe v Tekstilni tovarni Prebold, Ivan Žabkar. Proslava je lepo uspela. Kolektivu tudi na.še čestitkel

B. STKM<:;NIK

O STALIŠČIH ZA KONFERENCO

Včeraj popoldne je bil^i red na seja komiteja občinske konference ZKS v Celju. Govorili so o gi-adivu za II. kon-fernco ZK, na kateri bodo cä-Ljski komunisti razpravljali o samoupravnih odnosih v gospodarskih organizacijah združenega dela in o uresničevanju ustavnih dopolnil. V predlogu stališč, ki jih naj bi .sprejela konferenca, je med drugim rečeno, da s« z namenom, da bi temeljiteje spremljali samoupravne procese v cel'jski občini, pri občinskem komiteju ustanovi komi sija za samoupravljanje. Konferenca priporoča ustanovitev komisij za samoupravljanje tudi vsem organizticijam ZK.

V konferenčnem gradivu nadalje še poudarjeno, da po meni ustanavljanje temeljnih

organizacij združenega dt^la predvsem spremembo .saia.i-upraviiega položaja neposreii nih proizvajalcev. V ustanovitvi TOZD morajo zlasti org<i nizacije ZK stalno izpostavljati nujno spremembo samoupravnih odnosov. Na seji ko miteja so predlagali tudi nekatere kadrovske spremembt?. Za novega sekretarja komile ja občinske konference ZK je kadrovska komisija predla.ga-la Staneta Seničarja, do.=;ed.a njega naniestnika sekretarja.

Komite je tudi razpravljal o poročilu komisije ZK Cestnega podjetja o razmerah v temi koliktivu. O stališčih seje bo mo poročali v prihodnji številki, danes pa objavljamo ix>'/zetek iz razprave na sei i oddelka ZK v Cestneim jjodje t^iu.

Z urednikove mize

Občani šmarske občine praznujejo sredi uspehov in predvsem načrtov. Danes smo v NT namenili več prispevkov in zapisov prav šmarskemu območju, da bi začutili njegov utrip, probleme in tudi želje. Preberite!

Dalj časa smo obljubljali in končno — obljubo uresničili. Odslej tudi v N'l stalno horoskop. Prvič tudi objavljamo zapis mladega dekleta — Moja ljubezenska zgodba. Upamo, da boste, dragi bralci, v rubriki radi sodelovali.- Zgodbe bomo objavljali občasno, tako kot bodo prihajale. Dobro in iskreno pišite!

Moram vas tudi obvestiti o nečem, kar vas bo zagotovo zanimalo. V jesenskem in zimskem času bomo povečali obseg NT — vsako prvo in zadnjo številko NT boste sprejeli v roke na štiriindvajsetih straneh. Vam je današnji NT všeč? Napišite nam kritično pismo.

Za prihodnji teden pripravljamo presenečenje za naše najmlajše bralce, nekoliko pa se bomo sprehodili tudi po mozirski občini, kjer prihodnji teden prav tako proslavljajo občinski praznik.

UREDNIK

2 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

ZAVIRANJE NI POMAGALO

SONJA BALANT, iz Arclina, se je pripeljala s kolesom v križi§če s stransko cesto v Vojniku in nenadoma zavila v levo, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. Za njo j3 pripeljal z osebnim avtomobilom MEMED KIZIL iz lorčije in jo kljub močnemu zaviranju ter zavijanju za-ael. Balantovo je vrglo na desno bankino, kjer je obležala nezavestna. Zaradi težjih poškodb so jo (xlpelj?li v Dolnišnico.

ZAVIJANJE IN PREHITEVANJE

TEODOR SOVIČ, 30, iz Sevnice, je vozil z osebnim pvtomobilom proti Šentjurju in v Prožinski vasi name-laval zavijati desno, vendar se ni razvrstil na skrajno ci3sno stran cestišča. Za njim je pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC ZVONAR, 32, iz Šempetra, ki je hotel i rehiteti Soviča po desni strani. Pri tem sta se avtomobila oplazila. Zvonarjev avtomobil je zaneslo v obcestni ramen, da se je obrnil m obstal na kolesih. Pri nesreči sia bila težje pK>šlvodovana voznik Zvonar in njegova so-[)otnica ZINKA PO'LUTNIK iz Celja, škode na avtomo-Di'lih je za lO.OOO dinarjev.

VOZNIK JE ZASPAL

MIHAEL CERAR. 24, iz Vemeka, je med vožnjo z >sebnim avtomobilom iz Celja proti Lašikemu zaspal za krmilom. V Debru je avtomobil na ovinku zapeljal na levo v obcestni kamen in se prevrnil. Voznik je bil pri nesreči laže jx)škodovan, škode je za 5000 dinarjev.

KLJUB RDEČI LUČI

IVAN NOVAK, 34, iz Celja, je peljal po Kersnikovi ulici v križišče z Dečkovo, ko je na semaforu gorela zelena luč. Po Dečkovi cesti je pripeljal motorist BRANKO NAREKS. 23, iz Gorice pri Celju, ki je zapeljal skozi križišče kljub rdeči luči. Tailto je z vso hitrostjo trčil v osebni avtomobil. Obležal je težko poškodovan. Avtomobil je zapeljal v ograjo hiše. škode je za 7000 dinarjev.

"HUDO POŠKODOVANA

FILIP KRIŽNIK, 65, iz Trbovelj, je vozil ^ csebnim avtomobilom iz Celja proti Ljubljani, ko je na Vranskem nenadoma preikala cesto MARIJA ZUPAN, 76, z Vranskega. Pri trčenju je dobila Zupanova pretres možganov in druge težje poškodbe.

PODRL GA JE

JOŽE sTUHEC, 39, iz Konova pri Velenju, se je peljal s kolesom iz šaleka proti Velenju. V bližini bencinske črnalke je pripeljal za njim z osebnim avtomobilom ANTON GREBENŠEK, 36, iz Velenja, se zaletel vanj in ga podrl. Kolesar je dobil lažje poškodbe.

NEPREVIDNO PREČKANJE

MATJA2 PUST 19, iz Dola pri Hrastniku, jo med vožnjo z osebnim avtomobilom iz Laškega proti Rimskim Toplicam v Sevcah srečaval avtobus, ki je izpeljaval s postajališča. Za avtobusom je vozil tovornjak. Tedaj sta t?:za tovornjaka prečkala cesto s postajališča sedemletni DRAGO CVIKL in STANKO PINTER, oba iz Sevc. Drago je usipel prečkati cesto, Stanko pa je pritekel na sredino ceste in obstal pred avtomobilom, ki ga je zadel. Dečka so pripeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbe težjega značaja.

TRAKTOR SE JE PREVRNIL

FRANC JAGER, 16, iz kraja Belo pri Prista^vi, je vozil traktor s priključenim plugom iz Šmarja proti domu. Po Smehovem klancu navzdol je peljal s hitrostjo 35 do 40 kilometrov in na križišču zavijal proti Pristavi. Traktor je pričelo zanašati, nakar se je prevrnil na streho. Jager je nesrečno padel pod traktor, ki mu je pritisnil nogi. Zlomil si je desno nogo v kolenu.

STEKLA JE ČEZ CESTO

JOŽE LINDER, 23 iz Velenja, je vozil z osebnim avtomobilom iz Mestinja proti Grobelnemu ter opazil pred seboj ALOJZIJO TAŠNER. 80, iz Šmarja, ki je hodila po levi strani ceste. Zmanjšal je hitrost, in ko je že malo manj kot zaustavil, je ženska stekla čez cesto in se zaletela v leva vrata avtomobila. Dobila je pretres možganov.

ZAVOZIL MED PEŠCA

JOŽE STRMŠEK m JOŽE MAJCEN, 45, iz Petelmjeka, sta hodila po skrajni desni strani ceste vzporedno iz Jerneja proti domu. Za njima je pripeljal mopedist AVGUST CVAHTE, 16, iz Brezja. Ko je pripeljal z desnega nepreglednega ovinka, je zavozil med pešca. Cvahte in Majcen sta padla ter se teže poškodovala.

V VSAK DOM NOVI TEDNIK

CELJE

Poročilo se je 14 parov, od teh: ŠTEFAN STRAŠEK, Celje in ŠTEFANIJA FRIDL, Štore; JERNEJ LUŽNIK, Landsik m ANA MARTINC, Godič; JOŽEF KOS, Arja vas in VIDA ZALOKAR, Celje; MARTIN LIPAR in MAJDA FLIS, oba iz Štor.

SLOVENSKE KONJICE

HEINZ VÖLLER, 53, Nemčija in MARIJA KOBALE, 55, Loče; JOŽEF KAMENŠEK, 22 in VIDA LEV ART, 21, oba iz Draže vasi; ROMAN BER-GANT, 31, Izlake in MILENA KRANJC, 20, Zeče; MILAN MERNIK, 20, Klokočovnik in SONJA KROPEJ, 18, Zreče.

ŠENTJUR PRI CELJU

DRAGO KRAČUN, 27, mesar in MARIJA SKALE, 20, delavka, oba 12 Vrbnega ter IVAN HRIBERNIK, 28, šofer, Razgor in MILICA ŠA-BEC, 19, trg. pomočnica, Marija Dob je. ŽALEC

ŠTEFAN RAMŠAK, 24, Cr-nova in MARIJA RAJŠP, 20, Velenje; TOMISLAV NOVAK, 34, in IVANA NAJDENEK, 22, oba iz Sp. Grušovelj.

CELJE

19 dečkov in 20 daklic. SLOVENSKE KONJICE

1 deček in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CEI.JU 2 dečka in 1 deklica. ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deklica.

CELJE

IVANA SKALE, 48, Celje; FRANC BOBEK, 60, Košnica pri Slivnici; VINCENC MEŽ-NER, 68, Ceplje; MIHAEL ZAVŠEK, 68, Celje; JOŽEFA HOHLER, 73, Pristava; JANEZ PET.\N, 73, Dobrna; RUDOLF KRANJC, 67, Zagrad;

DOROrEJA RAMŠAK, 47, šmarjeta pri Celju.

SLOVENSKE KONJICE

VERONIKA RATEJ, 80, Draža vas in AVGUST JE-ZOVŠEK, 45, Mlače.

ŠENTJUR PRI CEIJL

FRANC MRAZ, inv. upoko-jer.3c, 80, Buikovje; FRANCI ŠKA GROBIN, 78, gospodinja, Loka pri Žusmu ter LEON GORENŠEK, 63, upokojenec, Šentjur.

ŠMARJE PRI JELŠAH

EMA PEPERKO, roj. Cver-lin., 78, Kristan vrh.

ŽALEC

PAVLINA KOVCE, 78, soc. podpiranka. Polzela; IVANKA FONDA, 45, upokojenka. Grajska vas; JOŽEF VERBIC, 66, inv. upokojenec, SI. Konjice; JOŽEF PECENIK, 45, inv. upokojenec. Gorenje; FRANC ŠMID, 69, kmet, Za-homce; AVGUST PADER, 70, Breg pri Polzeli; MARIJA SEME, 75, upokojenka, Liboje in. LUCIJA CIZEJ, 77, upokojenka, Loke.

KINO UNION:

do 8. septembra francosiki barvni film REDOVNICA, od 9. do 11. septembra italijanski barvni film KO SO ŠE ŽENSKE IMELE REP; od 12. do 13. septembra ameriško-nemška barvni film SMRTNI STRELI NA BROADWAYU.

KINO METROPOL: 7. septembra še ameriški barvni fiLm ČRNI IZZIV; od 8. do 10. septembra ameriški barvni film DOKTOR ŽIV AGO. Predstavi sta samo dve, in. sicer ob 16.30 ter 19. uri. Od 11. do 12. sept-tembra ameriški barvni film SIMFONIJA HEROJEV; od 13. do 18. septembra slovenski bai-vni film VESNA.

KINO DOM: do 9. septembra ameriški barvni film Z ONE STRANI ZAKONA; od 10. do 13. septembra nemški barvni film PO SOKOLOVI SLE DI.

KINO DOBRNA:

9. in 10. septembra ameriški barvni film SIMFONIJA HEROJEV.

Pohitite ljudje, ne zamudite, v Olje je prispel Luna park! Enake besede bi lahko «•^j.-abili, če bi v Celje prišel cirkus. Vest o Luna par ku je resnično, brez prevelikega prc-tiravanjjj, vredna pozornosti. To so dokazali tudi Celjani oziroma starši, ki so trumoma vodili svoje najmlajšo v skromni Luna park, ki se je utabcrii med Savinjo in Ljubljansko cesto na Oto!ni. Vsa ta množica je bila dokaz, kako malo pr -reditev je za naše otroke v mestu ob Savinji.

Otroci na Otoku se lahko igrajo predvsem na asiatu, saj so zelene površine zaščitene. ponekod pa so jih ob dali celo z žičnato ograjo. Ne kateri hišni sveti so šli celo tako daleč, da prepovedujejo risaaje po asfaltu pred hišami, češ, ni estetsko, medtem ko se vrli člani hišnih sveto\ sploh ne zmenijo za velike madeže olja. ki jih n.ii-hovi avtomobili puščajo na tem edinem »otroškem« i.gri-šču. RPs .je, da so tu in tam pred bloki postavili gutralni-ce, vendar je to še vse premalo. V kinematografih ni dovolj filmov za otroke, gledališče daje premalo predstav za pionirje. Tako. kot se starejši radi zabavamo, je zabava in igra potrebna tudi otrokom. IMnogi si z zavistjo v očeh ogledujejo velenjski otroški park z vsemi mogočimi napravami od lokomotive, motorčkov do male.ga in plitkega bazena z motor nimj čolni. Da, velenjski otroci imajo svoj zabavni park!

Morda v Celju ni potreben? Da je, je resno dokazal obisk v Luna parku, kjer se je vrti Ijak vrtel ure in ure poln in kjer so avtomobilčki neprenehoma \ozili. Luna park bo odšel in otroci bodo čakali drugega .\li ni čas, da bi se v Celju dogovoril za gradnjo zabavnega parka, saj imajo

starši stalne probleme, kam z otrokom, željnim igre in gu zato morajo prepuščati as-laltnemn dvorišču.

Luna park na Otoku pa ima turti svojo temno stran. Številni so bili v teh dneh občani, ki so se pritoževali zaradi hrupa in bili začudeni, kdo je dovolil lokacijo liarka sredi gostega stano« vanjskega naselja. Prebival, cem ob Ljubljanski cesti ž« dosedaj ni bilo lahko zaradi avtamohilov, ki se v dolgih kolonah valijo po cesti. Se. daj se je temu hrupu pridru. zil se tuleči zvok napovedo, valca smrtnih voženj hrabrih motoristov na steni smrti. Celo tisti zelo oddaljeni Oto-čaii! lahko .«premljajo besedilo, vse skupaj pa je preže, to še z bolj ali manj osladno glasbo. V bližini je tuui hotel Merx, katerega gostje prav gotovo niso zadovoljni z bližino Luna parka. Tako, kot je bila zaradi stalnih zabavnih parkov nekoč v težkem položaju Celeia, tako .je zdaj IVlerx. Ljudje imajo radi mir in imajo do njega tudi pravico, še posebej ob nedeljah.

Zato ni čudno, če ljudje sprašujejo, kdo je dovolil lokacijo p:uka ob Ljubljanski cesti in koliko denarja je dobila občina od tega? Prepričani so, da je moralo vod-stvo parka plačati prostor. Kam je šel denar? Čeprav ga verjetno ni bilo veliko, hi lahko razmišljali o tem. da bi prav ta denar pričeli na menjati za gradnjo otroškega zabavnega parka. Mnogi bi z veseljem priskočili na pomoč s prostovoljnim udarniškim delom ter tako zagotovili svojim malčkom tisto, kar jim nedvomno manjka, Navse zadnje nima vsakdo avtomobila, da bi lahko v nedel.jo odpeljal svo,iega otroka na uro v Velenje ali kam drugam.

M. SENICAR

Mitja Umnih

(21

^^ ^^ f — f ^^

Preden se z vsebino naše stalne rubrike bolj posvetimo učencem osmih razredov osnovnih šol tega šolskega leta — 1972/73, smo dolžni nekaj informa-^ vsem tistim, ki so se že vključili v izobraževanje za različne poklice, se vključili v uk, postali učenci v gospodarstvu ali po starem »vajenci«. Iz svoje nekajletne prakse vedno znova ugotavljam, da vsi tisti, ki se vključijo v takšno izobraževanje, dosti premalo vedo o vseh svojih pravicah in doi-žnostih. Neredko so prav zaradi slabe informiranosti žrtev različnega izkoriščanja, pa tudi izigravanja veljavnih pozitivnih predpisov. O tem pričajo mnoge analize o problematiki vajencev, pogoste žalostne usode teh mladih ljudi ter včasih prav neverjetno omalovaževanje zakonitih pravic vajencev. V življenju je dostikrat tako. da se dejanska (praktična) zaščita učencev v gospodarstvu dokaj odmika od njihove pravne (teoretične). Prav zato se mi zdi j>otrebno povedati nekaj be.sed o

omenjenih pravicah in dolžnostih, v vednost vsem tistim, ki se jih tičejo. V današnjem sestavku vam bom vsaj v grobem predstavi!'. nekatera določila republiškega zakona o jx)-klicnem izobraževanju

S tem zakonom se ureja izobraževanje za tiste poklice, za katere je v nomenklaturi FKJklicev določeno, da se izobražujejo po tem zakonu Nomenklaturo doi^oči za področje gospodarstva gospodarska zbornica SRS, za področje družbenih služb pa ustrezni republiški zavod v sodelovanju z delovnimi in drugimi organizacijami. Izobraževanje se opravlja v šolan, ki jih ustanavljajo družoeno - politične skupnosti aM delovne in druge organizacije. Praktično in teoretično izobraževanje sme trajati skupno največ 8 ur dnevno, vendar tedensko ne sme presegati 40 ur. Tisti dan, ko traja teoretično izobraževanje 5 ur, ne sme biti praktičnega izobraževanja. Kdor se izobražuje v akladu z določbami tesra zakona 11 ali

več mesecev, pa ni v delovnem razmerju, mu mora biti zagotovljeno najmanj 6 tednov počitnic. Osebe, ki se praktično izobražujejo za poklic v delovni organizaciji ali pri obrtniku, so v učnem razmerju, in če sklenejo učno pogodbo, so to učenci z učno pogodbo.

Učno pogodbo sme skleniti tisti, ki je dopolnili osnovnošolsko obveznost m z zdravniškim spričevalom izkaže, da je zdravstveno sposoben za poklic. Delovna organizacija oziroma zasebni obrtnik mora izpolnjevati predpisane pogoje, da lahko sklepa učne pogodbe. Delovna organizacija oziroma obrtnik mora predložiti učno pogodbo v registracijo v 8 dneh po skle-nitv. za de-o pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Dolžnosti delovne organizacije oziroma obrtnika so zlasti: da učencu omogoči izučitev za pokUc po predpisanem izobraževalnem programu in da si učenec pridobi potrebno praktično znanje za opravljanje pK>klica, da določi

ielavca z ustreznimi moralnimi m strokovnimi kvalifikacijami za vodenje učenčevega izobraževanja, da omogoči takšne učno-. vzgojne odnose, v katerih se ilahko učenci vključijo v samoupravljanje, da o-mogoči učencu poleg 6-tedenskih počitnic še najmanj 6 dni za pripravo zaključnega izpita, da mu redno izplačuje dogovorjeno mesečno nagrado, da skrbi za varnost pri delu in za zdravje učenca, da ga seznani p predpisi o varnosti pn delu, da skrbi za pravilne medsebojne odnose med delavci in učenci itd Dolžnosti učenca pa bi bile nasledn.je: la se vestno in marljivo uči ter se izobrazi za poklic v do'očenem roku, da .•edno obiskuje šolo, da se pn izobraževanju za poklic ravna po navodilih delovne organizacije, obrtnika oziroma šole, da se dostojno vede, da se ravna v skladu z normami socialistične morale, da varuje poslovno tajnost pogodbene stranke in da se ravna po varnostnih predpisih.

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

3. stran

Izdajateljski svet NT in RC

Pred dnevi se je sestal izdajateljski svet Novega tednika in Radia Celje in razpravljal o dosedanjem poslovanju naše enote v okviru CGP Delo, večji del seje pa je bil namenjen \sebini NT in programu RC.

Čeprav je bilo v zadnjem času mnogo napisanega o težkem finančnem položaju sredstev obveščanja, je bilo o lokalnih informativnih sredstvih malo slišati. Pa čeprav se \e, kako težke bitke bijejo za svoj obstoj, boljšo kakovost dela in prihodnji razvoj majhne četice novinarjev ali redakcij tudi pri lokalnih medijih. V enakem položaju je naša enota.. Kljub velikim naporom kolektiva povečani stroški /a izdajanje NT povzročajo, da je krmarjenje te barke težko, nelahko. NT na primer prodajamo po 1 dinar v kolpof-taži in za naročnino 48 dinarjev letno, prava, realna cena za izvod NT pa že močno presega 2 dinarja. Kako pokriti izgubo? z boljšo vsebino in s tem večjo naklado (ki bi se morala močno povečati, da bi se povečanje splačalo), s reklamami in seveda z

družbeno podporo.

Izdajateljski svet je pohvalno ocenil razumevanje celjske, laške, konjiške, šentjurske, šmavske in žalske občine, ki so prevzele usta-noviteljstvo in tako prispevale pomemben, čeprav seve<la skromen delež, glede na skromne možnosti, za izdajanje NT. Potrebe po vse boljšem obveščanju občanov so vsak dan \ečje. Ce želimo, da bo lahko naš občan, vsakdo med nami, dobro samoupravljal, potem mora biti bolje obveščen o dogajanjih v matičnem kraju, o družbenih pojavih na celjskem območju, o njegovem napredku in problematiki, o razvoju in o tem, kaj želimo doseči.

Za boljšo obveščenost občanov pa bo potrebno prispevati več družbenih sredstev. Žal se v vseh sredinah še ni utrdilo spoznanje, da vloga lokalnih sredstev obveščanja presega pomen na vatlnega informativnega obveščanja. še posebej sed;ij. ko je v dnevnem tisku sorazmerno malo informacij iz man.iših krajev. Izdajateljski svet pa je pri tem poudaril, da Novi tednik izraža vse

večjo kakovost, da bralci rajši posegajo po njem in da tudi zaradi novih načrtov zasluži več pozornosti občinskih konferenc SZDL in občinskih skupščin.

Zaradi vsega tega .je svet predlagal i-edakciji, naj poleg občinskih konferenc SZDL postanejo ustanovitelji še občinski sindikalni sveti v posameznih občinah in kulturne skupnosti. Poleg, skladno s proračunom, povečanih deležev skupščin bi prispevek sindikatov (z uvedbo novih rubrik) in kulturnih skupnosti omogočil redakciji NT in RC še uspešnejše delo, boljšo vsebino, povečan obseg in seveda urejanje sedanjih neugodnih materialnih razmer.

Oba lokalna, regijska medija sta se že doslej skušala uspešno vključevati v vsa družbena dogajanja regije. NT postaja vse bclj demokratična tedenska tribuna občanov in bralcev. Z večjo družbeno pomočjo bo te cilje, v korist občanov in območja, še lažje uresničiti. Redakcija NT in RC je na te novo napore pripravljena.

J. VOLFAND

Pred dnevi so se predstavniki celjskega družben^ življenja v Mariboru pogovarjali z vodstvom visoke ekonomsko komercialne šole glede dela in nadaljnjega obstoja oddelka VEKŠ v Celju. Kakoir je znano, se še pred nekaj tedni ni vedelo, ali bo celjsiki oddelek lahko vpisal študente v drugi leitnik alj pa bodo morali nadaljevati šolanje v Mariboru. Celje je zag'otovilo prostore, sredstva in kadre, potrebna je bila pravzaprav le še potrditev ma

riborskega zavoda in republiškega izvršnega sveta. Vse kaže, da so prizadevanja za delo oddelka uspešno končana in da bosta že v novem šolskem letu vpisana v oddelku dva letnika (prvi in drugi). Na ta način se postopoma uresničuje še sprejet regijski program razvoja srednjega in višjega šolstva, ki med drugim predvideva tudi oddelke višjih šol (VEKŠ in PA v Celju in tehniške v Velenju).

Gostinci govorijo

Kar preko noči se je poletje prevesilo v jesen in čeprav koledarsko to še nebi moglo bitd, je zjutraj po kofclinali že padla prva megla. To pa je prav gotovo zanesljiv 2inak, da je jesen na pragu. S tem pa bodo po času tudi podani pogoji, da bomo ukinili našo rubriko in dali besedo kakšni drugi poklicni skupini.

. Tokrat smo se na pot za gostinci podali v smeri proti Laškem in pobarali smo jih o tem, kako so zadovoljni z letošnjo sezono, kaj Jim je prinesla novega in s Öim niso bili zadovoljni. Istočasno pa smo se z njimi pogovarjali tudi o tem, kakšne načrte imajo za prihodnje leto. Takole so nam povedali:

FRANC DBAKSLER, go

stilna v Tremarjih: Z letošnjo sezono smo büi kar zadovoljni. Sicer si za promet nismo preveč prizadevali, ker smo imeli hudo bolnega očeta, pa smo morali paziti na mir pri hiši. Nekoliko smo renovirali gostilno, nekaj pa je treba še urediti. Zaenkrat tudi nimamo tople kuhinje, čeprav bi se tudi to izplačalo. Gostom smo največkrat postr^li z domačim narezkom. Z vini se oskrbujemo s Ptujskega območja. Parkirrd prostor pred hišo bi kazalo razširiti.

MARICKA ZUPANC, bife pri »Marički« Laško: Z gostinstvom se v glaraem ukvarjam iz hobija. Ne bi mogla biti brez dela, pa tudi ljudi imam rada. S sezono sem zadovoljna, s prometom tudi in seveda bu^ 2

dohodkom. Tople kuhinje nimam, ker bi morala v tem primeru za,posliti kuharico, to pa se ne izplača. Tujci, ki so se vozili mimo, so se najbolj zanimali za pijače, teh pa je dovolj.

PETER MEŠTROV, direktor »Savinja« Laško: S sezono ne moremo biti zadovoljni, saj so vsi obrati pod planom. Krivo je vreme, kajti letos je tudi stara kliente-la več ah manj zatajila. Za drugo let.o pripravljamo novo restavracijo s štiristez-nim kegljiščem za Humom. To bo prav gotovo pomembna pridobitev za kraj, ki sicer ne terja posebnih kulinaričnih podvigov, zato imamo le standardni izbor jedi in pijač. Upamo, da bo prihodnje leto boljše.!

—bst

STEKLARNA BO V
KOZJEM

že tretje leto teče, odkar v Rogaški Slatini v Steklarski šoli več mladih fantov in deklet s Kozjanske, ga pridno študira, da bodo v ne več tako oddaljeni prihodnosti prišli kot sposobni steklarji-brusilci na Kozjansko. V šoli je trideset mladih iz vseh koncev Kozjanskega, ko ])a bodo šolo končali, bodo odšli v Kozje kot tehnični kader novega obrata steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina.

Novi dislocirani obrat naj bi po sedanjih predvidevanjih začeli graditi v marcu ali aprilu naslednje, ga leta, prostor za gradnjo pa je že izbran. Z deli naj bi začeli proti koncu leta 1973 ali v začetku 1974. Načrti predvidevajo, da bi vložili 184 milijonov v gradbena dela, za opremo bi izdali 100 milijonov, za elektriko in vse ostalo pa 66 milijonov, skupaj torej 250 milijonov starih dinarjev. K tej vsoti ho morala Steklarna Rogaška Slatina prišteti še 120 milijonov za obratna sredstva. V celoti bo Steklarna financirala za obrat v Kozjem okoli pol milijarde starih dinarjev.

Ko bodo dela končana, nameravajo že kar v začet, ku zaposliti okoli 100—120 ljudi, še pred tem pa tistih 30, ki se danes šola v Steklarski šoli.

V Steklarni .upajo, da se bo mladina' na Kozjanskem odločila za ta poklic, ki je glede na druge stroke razmeroma dobro plačan. Mlade bodo na novi poklic priučili v kar mogoče hitrem obdobju, vsekakor pa veliko prej kot doslej.

Obrat v Kozjem ho specializiran za fina brušenja. Od matične tovarne -p Ro. gaški Slatini bo kozjanski obrat dobival izdelke, ki bodo že gladki. Do kraja zbrusili bodo izdelke v Kozjem, nato pa se bodo izdelki vrnili nazaj v Rogaško Slatino, kjer bodo kislinsko polirani. V Rogaški se že postavlja obrat za kislinsko poliranje.

Kozje je torej po vsem sodeč vključeno v razvojni program Steklarne. V Rogaški Slatini ho ostal centralni obrat, kjer bo tudi Kozje imelo del svoje proizvodnje, prav tako pa tudi Slovenska Bistrica. Počasi nameravajo obrat v Kozjem specializirati za najfinejša brušenja.

Glede na izjave direktorja Steklarne ing. Voja Dji. novskega, dislocirani obrat v Kozjem m le utopija, pač pa stvarnost, ki ho mnogim Kozjancem v naslednjih letih rezala kruh. S tem pa naj bi bile ovržene tudi mnoge govorice, češ da so to samo obljube. Kaj in kako bo, bo pokazal čas, ki Kozjance že zdavnaj prehiteva tako zelo, da beže vstran.

MILENKO STRAŠEK

SPOŠTOVANI TOVARIŠ DAMJAN BRVAR, DIREKTOR KINOPODJETJA CELJE

v zadnjem času smo lahko v čJisopisih večkrat bra. Ii o slabem sp<.)redu v kinematografih v Sloveniji. Fihni, ki jih vrt.ijo, so če-sto kavbojke in slabe kri-minalke.

Kot redni obiskovalec kinematografov sem spoznal, da v Celju nd nič bolje. Nasprotno! Prepričan sem, da delij-n mnenje marsikaterega obiskovalca, da so filmi v zadnjih nekaj mesecih slabi, statri, nezanimivi, se ponavljajo, so polni solzaivosti, erotike, ponarejene zgodovine ipd., z eno besedo, vse prej, kot primerni za prikazovanje. Mislim, da film ne bi smel biti samo trgovina, a žal je predvsem to. Za nekaj dinarjev si lahko ogledaš pobijanje, mučenje, pretepanje, j>osilstva ipd.

Kljub mnogim kritikam na račun izbora filmov pa se distiributerji še vse po

gosteje odločajo za nakup komercialnih in hkrati tei-d(i cenmih d^l. V Celju si že dal(j časa nisem imel prilike ogledati dobrega filma. Ob takem slabem izboru pa se md zastavljajo naslednja vprašanja: ali se bo po sprejetju novega zakona o filmu, ki naj bi začel veljati 1973. leta, iziboHj-šal tudi izbor in program filmov v naših kinematografih?

Zakaj predvajate tako redko donlače filme?

Zakaj ob pomembnih ob. letnicah in državnih praznikih že dalj časa predvajate v vseh treh celjskih dvoranah le kavbojke?

2e vnaprej hvala za odgovore, katere pričakuje poleg mene željno marsikateri obiskovalec celjskih kinematografov!

OBISKOVALEC VIKI KRANJC

UREDNIŠTVU NOVEGA TDENIKA

Problem, ki ga, tovariš Milan Božič, nakazujete v vašem vprašanju v Novem tedniku z dne 24. avgusta 1972, občinski skupščini in njenim službam ni neznan. Večkrat je o tem tekla razprava na raznih sejah skupščinskih organov, mnogokrat pa so podobna vprašanja postavljali tudi predstavniki krajevne skupnosti Center, Olepševalno turistično društvo iz Celja ter razni drugi občani.

Promet na Savinjskem nabrežju je prepovedan za vsa vozilla. To je urejeno tako, da so na začetku vstopa na Savinjsko nabrežje postavljeni prometni znaki. Kar zadeva promet n'a drugi strani Savinje, to je v mestnem parku, pa je le-ta dovolj samo za dostop na drsališče in na cesti ob Savinji, ki pelje v Lisce. Tu v parku, kjer je promet dovoljen, je dovoljena hitrost 40 km na uro.

Na žalost odredb, ki jih nakazujejo prometni znaki, ne spoštujejo tako mladi kot stari in je zaradi tega stanja dejansko nevzdržno. Delavci milice sicer občasno kontrcGira-jo to območje, vendar to ne zaleže in bo potrebno uvesti stalno nadzorno službo na Savmjskem nabrežij u in v mestnem parku s posebnim komimal-nim nadzornikom. To službo nameravamo orga

nizirati že v tem letu, v kohkor bo, kot je bilo rečeno, sprejet posebni republiški zakon, ki bo to službo uzakonil kot stužbo s pravicami in dolžnostmi »komunalne milice«.

žielel bi povedati še to, da smo se že dogovarjali na pristojnih službah o tem, da bd potem, ko bo zgrajen nov most čez Savinjo v podaljšku Čopove ulice, c€lloten promet mestnega parka prepovedali, razen sevsda dostopa na drsališče. O tem pa bo seveda morala reči zadnjo besedo še skupščina občine.

Na koncu mi dovolite, tovariš Milan Božič, da preko tega odgovora, ki vam ga dajem, postavim še sam vprašanje vsem občanom mesta Celja:

»Kdaj boste občani Celja in to mladi in stari začeli spoštovati postavljene prometne znake in kdaj boste občani CeCja čuvali zelenice, javne nasade ter druge komvmabie objekte v mestu Celju in okolici kot svojo lastnino?«

Končno še 'to: Tudi z bataljonom komunalnih nadzornikov, brez sodelovanja vseh, ki v Celju živimo, ne bo reda in miru, lepih zeCenic in nasadov, čistih ulic ter okolja v našem mestu.

Podpredsednik skupščine občine Celje Marjan Ašič

Teharje

Osnovna šola v Štorali je .skupa,j z Temeljno skupno.stjo otroškega varstva v Celju pripravila vzgojno-varstvene prostore za 20 predšoLskih otrok na Teharjih. V stari osnovni šoli so uredili lepo igralnico — dnevni prostor, .spalnico, kuhinjo in sanitarije. Celotna investicija je znašala nekaj nad starih milijonov. Vrtec bo odprt od 1. .septembra dalje. Ustanovitelji si žele, da bi prišli v vrtec tudf tisti .socialno šibki otroci, ki imaio mamo dvma pa je njihov dohodek izredno nizek, ter razumljivo vsi tisti, ki nima,jo doma urejenega varstva. Prijave sprejemaj« do za-sedbe na osnovni šoli t Storah. (z)

4 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Celje

PRIPRAVE NA SEIEM

Priprave na letošnji V. sejem obrti in turizma ter šesto zlatarsko razstavo v Celju so v polnem teku. Vse kaže, da se nam obeta vsebinsko bogata ter zanimiva prireditev, ki bo letos zopet na prostorih atletskega stadiona Borisa Kidriča.

Novost letošnjega sejma bo v tem, da bo združen tudi s turistično razstavo. Pobude in priprave za ta del je prevzel celjski Izletnik. Turistična razstava bo v Slovenskem ljudskem gledališču, zlatarska razstava pa v prostorih Muzeja revolucije.

Letošnji obrtni sejem, z obema razstavama, bo v času od 29. septembra do 8. oktobra, kar pomeni, da so se organizatorji odločili prireditev podaljšati, tako da bosta obiskovalcem na voljo kar po dve soboti in nedelji. Spričo interesa (lansko prireditev je videlo preko 75.000 obiskovalcev) je taka odločitev tudi razumljiva. Bo letos ob rekordni udeležbi razstavljalcev, zabeležen tudi rekord obiskovalcev? Prav gotovo!

Pred dnevi so predstavniki organizatorjev letošnjega V. sejina obrti in turizma ter VI. zlatarske razstave, to je predstavnika poslovnega združenja Formator, Izletnika in Zlatarne, sklicali tiskovno konferenco-, na kateri so navzoče časnikarje podrobno seznanili z obsegom in potekom dosedanjih priprav na letošnjo prireditev.

Uvodoma velja zapisati, da je med obrtniki ter drugimi zainteresiranimi proizvajalci izredno velik interes za razstavljanje v Celju. Kljuh močnim improvizacijam, fci bodo tudi še letos nujno potrebne (pomanjkanje prostorov) so morali organizatorji odklonit; kar precejšnje število razstavljalcev, ki so se letos želeli pojaviti v Celju. Kot s,> že ugotovili sami, to nikakor ni v koristi prirediteljev, toda zaenkrat dokler Celje ne dobi razstavnih prostorov, drugače pač ne gre. Prav gotovo je tudi v tem razlog več, da se zastavijo vse sile. da bo do prostori za drugo leto na-red.

Novost lerošnje prireditve

je v tem, da bo združena tudi z razstavo turizma. Kolektiv Izletnika je pri tem izkazal nemalo posluha in razumevanja, zavedajoč, da je tudi to učinkovita oblika nastopanja pred publiko, ki ,]e potencialni koristnik njihovih uslug. Vsekakor vsega upoštevanja vredna pobuda. Turistična prireditev bo imela tri glavne dele: zimski turizem, zdraviliški turizem in zgodovinski razrvoj turizma na celjskem območju. V okviru prireditve bosta še dve specializirani posvetovanji na temo o turizmu.

Nič manj pozornosti ne bo pritegnila zlatarska razstava, na kateri bo moč videti pri merke sodobnega oblikovanja nakita, tako številnih doma. čih, kakor tudi tujih oblikovalcev. Tudi v okviru te razstave bodo organizirani seminarji, in sicer za prodajalce nakita, opravili pa bodo tudi demonstracijo legur za zobno zlato. .

In kaj si lahko obetamo od same.ga sejma obrti? Najprej naj povemo, da bo letošnji sejem potekal pod geslom: potrošnikom kvalitetne pro-

izvcxie in storiive! Na samem sejmu bo moč videti še več obrtniških izdelkov kot v mi nulih letih, še večja bo kvaliteta razstavljenega blaga, saj so prireditelji opraviii močno selekcijo, videli pa bomo tudi številne sejemske prireditve od modnih revij naprej. Skratka — sejem bo prireditev, ki se jo bo vsekakor splačalo ogledati!

Ob koncu le še to. Sejem obrti je prireditev našega mesta katerega ime je tudi po tej plati postalo še bolj znano tako doma kot v tuji. ni. Smo dejansko storili vse, da bi Celje v času sejma resnično živelo s svojo prireditvijo? Verjetno ne in ravno to je narobe. Pri tem se mora nekaj spremeniti, kajti le tako bosta imela od sejma koristi oba, prireditelj in mesto samo. številne naloge, ki se postavljajo ob tem, pa niso le stvar prirediteljev, temveč in predvsem drugih dejavnikov, ki doslej prireditve niso znali izkoristiti tako, kot to delajo drugod in kot bi na koncu koncev tudi moralo bi. ti. Tudi v zvezi s tem je nekaj časa še na razpolago.

ŠE BOLJŠE DELO V KS

Razvoju samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih žalske občine posvečajo že več let veliko pozornost. Dosežki na tem, izredno pomemben področju odnosov, niso majhni. Sveti krajevnih skupnosti so skupaj s svoji, mi pomožnimi organi že postali pomembni in odločujoči dejavniki pri razvoju odnosov v krajevnih skupnostih. Pomembno dejstvo predstavlja tudi to, da se v sklop celotnih prizadevanj izredno intenzivno in kvalitativno vključujejo tudi družbenopolitične organizacije, še zlasti pa Socialistična zveza.

Dosežem rezultati so po membni! Toda vse kaže, da se odgovorni dejavniki v občini I njimi ne zadovoljujejo.

Hočejo več, hočejo še boljše delo. S čim ga je možno doseči? Pripravljajo namreč predlog, da bi v večjih krajevnih skupnostih, kot so na primer Petro vče, Žalec, Polzela, Vransko, Prebold in druge, formirali delovna mesta profesionalnih tajnikov svetov krajevnih skupnosti Uresničitev takega predloga pomeni na eni strani odraz hotenj IX) še kvalitetnejšem delu teh samoupravnih oblik, po drugi strani pa je to odraz dosežene stopnje razvoja samoupravnih odnosov. Leti pa terjajo temeljito kvalitet no delo, obsežne in strokovne priprave, kar je moč doseči le s tem. da bodo tudi v krajevnih skupnostih imeli človeka, ki se bo z vsem odgo

vornim delom ukvarjal poklicno. Res je da je v načrtovanem razvoju samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih to tudi predvideno, res pa je tudi to, da se tega v žalski občini lotevajo med prvimi in dovolj zgfKlaj da bodo lahko tudi v bodoče na tem področju dosegali dobre rezultate.

Posebne pozornosti je vred no de.jstvo, da se tega lotevajo sorazmerno zelo zgodaj, ko drugod še s pripravami niso pričeli. Prepričani smo, da so tudi te težnje odraz hotenj po hitrejšem napredku, h kateremu bodo prav gotovo doprinesli ljudje, ki bodo v bodoče poklicno delovali v svetih krajevnih skupnosti.

■ B. STRMCNIK

Celje

DEKLETA BREZ STREHE

Prejšnji torek so se v Ka-Juhovem dijaškem donni v t^elju zbrali ravnatelji dijaških domov širšega cel.jskega območja in se pogovarjali o težavah, s katerimi se srečujejo na začetku novc.ga šol-skega leta. V dijaških domovih izven Celja so razmere Še kar ugodne, saj nimajo večjih težav gl?de zasedenosti pa tudi ne glede kadra. Drugače Pa je v Celju, kjer imajo kljub trem dijaškim domovom težave s prezasedenostjo. Oba dekliška domova namreč ne bosta mogla sprejeti okrog SO deklet, in utegne se zgoditi, da bodo ostale brez Rtrehe nad glavo. Do takšne situacije je prišlo zaradi velikega navala ▼ avgustu, do

mova pa sta bila že žasedena v začetku julija. Ravnatelji So si prizadevali najti izhod iz nastal? situacije Dogovorili so se, da bodo prosili za pomoč internat Kmetijske šole v Medlogu, ki prične s poukom šele oktobra, da bi vsaj seiUembra sprejel njihove go,jenke Ce pa to ne bo uspelo, bo priskočil na pomoč Šolski kovinarski center v Štorah z internatom, v Ka-juhovem domu v Celju pa bodo namestili dodatna ležišča. Kljub temu pa je vprašanje, čc bodo pomoči deležne vse prijavljene saj prijave še vedno prihajajo. Rešitev bo seveda samo začasna, saj računajo na osip v šolah in se

bo verjetno stanje oktobra kolikor toliko normalt/iralo. ti.gotovili so, da so dijaški domovi premalo povezani s šolami, da ,je vpis na nekafe-rih poklicnih šolah /elo pozno, ko so domovi že zasedeni in da šole enostavno pošljejo dijake, na domovih pa ostane skrb, kako Jih spraviti pod streho in kako reševati situacijo, ko Jim zmanjka prostora. Ponekod so tudi težave z zastarelo in dotra,jano opremo in prostori, kjer bo potrebna širša družbena pomoč. V tej smeri pa se .je že premaknilo in vse kaže, da tudi zanje prihajajo lepši časi.

C. SI OK LAS

Cestno podjetje Celje

v txjrek ob 8. uri se je pričela seja oddelka ZK Cestnega podjetja o znanih dogodkih in se končala malo pred polnočjo. Na seji oddelka je bilo podano poročilo, kd ga je pripravila posebna partijska komisija, katere naloga je bila zagotoviti odgovornost komunistov za dogajanja v podjetju. Poročilo komisije je izredno izčrpno, saj obsega 29 tipkanih strani. V povzetku so zapisali, da je Cestno pvod-jetje Celje v svoji dejavnosti doseglo velik napredek in da ima za to precejšnje zžisluge direktor Stane Divjak. Nadaljnji citat: »vrednost ocene uspešnosti razvoja in poslovanja podjetvja pa zmanjšujejo primeri nezakonitega poslovanja, negativni pojavi v izvajanju poslo\Tie politike in neprimerni medsebojni odnosi nekaterih vodilnih in vodstvenih delavcev.« V poročilu so podani fcudi konkretni primeri nezakonitega poslovanja, ki so razvidni iz odločbe SDK. Gre sa neposredno in posredno moralno politično odgovornost posameznih delavcev CP. Komisija je menila, da so ob opravljanju svojih delovnih dolžnosti in izvajanju poslovne politike za konkretne primere kršitev veljavnih zakonskih predpisov in določil statuta podjetja neposredno moralno politično odgovorni tisti delavci, katerim takšna dejanja očita odločba SDK in partijska komisija oddelka ZK. Poročilo nato navaja ugotovitve za posameznike: Staneta Divjaka, Pranja Kočarja, Ivana Krašovica, Vlada Paradižnika in Franca Žnidaršiča.

V večini primerov gre za nezakonito opravljanje delovnih dolžnosti in neprimerno izvajanje poslovne po-, litike podjetja. V zaključnem delu poročilo navaja: »za napake v poslovanju podjetja

in za skaljene medsebojne odnose nosi polno odgovornosti tudi oddelek ZK in ostale družbeno politične organizacije, ki niso pravočasno reševale posameznih primerov nepravilnosti.«

O seji oddelka smo se pogovarjali s sekretarjem oddelka ZK Janezom Jezerni-kom in predsednikom partijske komisije Ivom Gabri-janom.

Predlog .sekretariata oddelka je bil, da .se izključijo iz ZK Stane Divjak, Fran jo Ko-Divjaka, Kfjčarja in Paradiž-Franc Žnidar-šič pa bi bil ka-2;novan z opominom. Sekretariat je tudi predlagal, da da oddelek predlog samoupravnim organom . podjetja za razrešitev delovnih dolžnosti na delovnih mestih za čar in Vlado Paradižnik, nika ter za tehničnega vodjo Krašovica, ki sicer ni član ZK,

Ti predlogi so bili podan: na seji oddelka, ki pa jih ui sprejel v celoti. Sklenili so. da kaznujejo Divjaka in Kočarja z zadnjo kaznijo pred izključitvijo iz ZK, za Para-

Pred časom je ekipa velenjskih gasilcev, ki so pred kratkim dobili nov dom, na temeljih starega porušenega doma izkopala staro pločevinasto šatuljo. In kaj je bilo v njej? Po starih zapisnikih, ki so jih ob selitvi gasilci temeljito pregledali, so našli tudi listino, ki je govorila o

diŽJiika pa bxlo počakali, ko bo i^nana odločitev na sx>di-šču o njegovi odgovornosti. Oldelek tudi ni sprejel predloga za razrešitev delovnih dolžno.sti vodilnih uslužbencev. Splošna ugotovitev oddelka pa je, da so omenjeni tovariši moralno politično odgovoi-ni za d^)gajanja v podjetju.

Po glasovanju o kaznih, je predsednik sindikata v CP Ivo Strmecki dejal, da se kot nekomunist čudi odločitvi oddelka, čeprav je povsem jasno, da Divjak in Kočar ne moreta vnaprej delati skupaj. Nekateri komunisti v CP so bili tudi za ostrejše kazni, vendar šele potem, ko bo znan razplet na sodišču. Direktor Stane Divjak v razpravi ni priznaval svoje odgovornosti, na zaključku pa je dejal, da zasluži opomin.

Morda je značilno za sejo oddelka, da so bili komunisti bolj zadržani, kot bi lahko to pričakovali od njih glede na probleme in vse nepravilno dogajanje, o katerem vsekakor ni dvoma,

MILAN SENICAR

zazidani šatulji. V njej pa so imena vseh tistih, ki so darovali denar za izgradnjo starega gasilskega doma. Na pergamentnem papirju je napisanih 42 imen darovalcev. Listina je bila vlo-žena in jjazidana 22. 8. 1937. leta.

BORIS MLINAR

PERGAMENTNA LlSTih'Ä

Naši znanci

i PISE:

B. STRMČNIK

Mirne duše lahko zapišem že takoj v uvodu k življenjski zgodbi Gusteija Teichmeistra, da je bil to z moje strani doslej razgovor na najvišji ravni. Pa ne državniški ali kakšni drug', temveč hribovski. Gustelja sem namreč obiskal pač tam, kamor on najbolj sodi V planinah — na Okrešlju, Tudi to moram priznati, da sem se tega dne pošteno oznojil. Najprej zaradi poti, potem pa še zaradi tega, ker sem Gusteljna v njegovi znani skromnosti komaj prepričal, da je prav in koristno, če zapiševa njegc^vo zgodbo.

GUSTELJ TEICHMEISTER

OD MINISTRANT/ DO AGRONOMA

Dan pred mojim prihodom so slavili Gusteljevo 74-letnico. Luč sveta je Gustj zagledal 25. avgusta 1898 v CJelju. Njegovi starši, mati je bila gospodinja, oče pa oficir, so živeli na Teharjih. Bil je najstarejši med štirimi brati, od katerih eden še živi v Sevnici, eden je umrl, tretji pa je pred leti odšel v Teheran, pa je za njim izginila sleherna sled.

Mladost je Gustl največja dei preživel pri dedu na Vrheh nad Teharji. Tu je prvič oblekel kratke hlače, Od katerih se nitd sedaj ne loči. Postale so njegov sestavni del, postale so simbol njegovega dela in življenja. Naj si je bil petek ali svetek, poletna vročina ali mrzel zimski veter, ob vsakem času ste Gustelja lahko srečali v kratkih hlačah. Tako kot bo njegovo ime prišlo v planinsko zgodovino, tako se ga bodo

številni znanci in prijatelji ter obiskovalci planin spominjali — po njegovih kratkih hlačah. No pa pustimo kratke hlače in se preselimo še v čas, Jco so jih nosili tudi še Gustelje-vi sovrstniki.

Osnovnošolske klopi je drgnil na Teharjih, leta 1913 pa je prišel v sloven sko gimnazijo v Celje. Ko je omenil slovensko gimnazijo, sem se spomnil, da je njegov priimek vse prej kot slovenski in sem ga o tem tudi pK)baral.

»Moj pra-pra-ded je bil svoboden kmet. Poleg tega, da je kmetoval pa je na Blagovni upravljal tuli graščinske ribnike, pa 5o mu briksenški škofje podelili tudi ime, ki je skovanka. Tajht so takrat rekli ribniku, majster pa je mojster. In tako je nastala skovanka Teichtme-ster, ki so jo pač zjapisali tako, kot so pisali takrat in tako je seveda ostalo.«

Pot njegovega bodočega življenjske^ dela je bila praktično toidi že odločena v času, ko je bilo nošenje

kratkih hlač še običajno. Gustelj je bil, kot po navadi vsi nadarjeni va.ški fantje, tudi ministrant. Pa se je primerilo, da je pomagal pri maši nekemu mariborskemu menihu, leta pa je kasneje uredil, da 50 ga šempavelski menihi štipendirali, oziroma ga poslali v šolo. No, do šolanja v Švici je bilo še kar daleč. Prišla je vojna in Gustelj je po maturi pri stal med vojaki 87. regimenta in se anašei na ita. lijanski fronti. Leta 1918 je bil ujet in eno leto je preživel v ujetnišvtu, nato se je srečno vrnil domov.

Sedaj je prišel čas za nadaljevanje šolanja. Agrono-nijo so ga šempavelski menihi poslali študirat v Švico, v Bern.

Pridno je poprijel za uče. nje in v dveh letih končal višjo agronomsko šolo ter se leta 1921 zaposlil pri menüiüi. Tu pa se začenja že drugi del bogate Gu-steljeve življenjske ^od-be ...

(se nadaljuje)

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

5. stran

ELEMENTARNE NEZGODE IN SAlViOPhlSPEVEK

Prav bi bilo in pošteno, če bi odstotek samoprispevka v raznih akcijah rastel z višino dohodkov. Vsakoletne elementarne nezgode pa spodbujajo, da razmišljamo o virih kako bi prišli do sred stev, s katerimi bi preprečili ali omilili take naravne nesreče. Lahko bi Izdelah umetniške nalepke, izdali spominske ko vance iz bakra, srebra in zlata, prodajali serije privlačnih poštnih znamk ipd Morda bi tudi ustanovili društvo idealistov-entuziastov, ki bi z mesečno članarino pomagali pri uresničevanju takih dobrodelnih akcij.

F. Omerza, Celje

PESEM O HMELJU

Hmeljarji v Žalcu in okolici mi namigujejo, da zložim nekaj kitic o hmelju za Novi tednik. Jaz jim ugodim! Ah pa bo tu di urednik upošteval moj trud, to bomo šele videli. Vse sedaj govori le o zelenem zlatu. Tačas med Hmeljarji m obiralci ni drugega govorjenja. Moram pa reči. da je za NT Ribničan naredil prered ko rešeto, saj gre vel.^o pisem skozi sito v koš Ali bodo šle tele pesmice tudi?

ZELENO ZLATO Hmelj, tebi pravijo, da SI zeleno zlato. Pri tebi se delati

navadimo,

dragi zlatec,

saj nam dela veliko daš! Škr-opimo te, skrbimo zate, zeleni bratec, saj vemo, da sredi avgusta

vsako leto. na širnih poljanah nam boš, debel in zal, lepe denarce dal.

Franc Cepin, Žalec

TEBI, NEZNANI DEKLICI — HVALA!

Žalec. Neznosna avgustovska vročina. Motoma vozila drve z vso hitrostjo. Čeprav je znak za dovoljeno hitrost na vidnem mestu. Čeprav je v neposredni bližini postaja LM. Voznikom za volanom se mudi. Mi pa stojimo ob zebri. Čakamo, čakamo .. .

Stojim na pločniku. Za-ziram se levo m desno. Ob meni stoje trije starejši moški. Vmes smukne miadenič m se požene po zebri na drugo stran. Mudi se mu. Mi čakamo. Čakajo tudi na drugi strani. Tam je bolj pisan vrvež. Dva zaljubljena par-čica, trije mladeniči, drobna deklica m priletna ženica. Opira se na palico, diha pospešeno. Očitno ji škodi prehuda vročina.

Nenadoma presledek. Za hip zmanjka motornih vozil. Ne vem, zakaj stečem na drugo stran. Vsi, ki so stah poleg mene, so že na drugi strani. Tudi z nasprotne stram so na moji. Imajo srečo: mladi so še, noge jüi ubogajo. Spet je v njih prostost, ne mislijo na nevarnost sredi zebre.

Priletna ženica ne upa stopiti naprej. Nervozno pogleduje gor in doli, s palico napravi zamah, noga obstane. V njej je strah, velik m mogoče ne-ražumljiv preplah. Ne more se odločiti. Čaka. Na obeh straneh je spet kopica ljudi

Nekajkrat se prizor ponovi. Mladi mogoče tudi starejši in bolj spretni, vajeni motornega hrupa, gredo svo'0 pot. Ko so na zebri, se čutijo vame, brezskrbno se poženo čez cesto.

Pojdi, priletna ženica, ne čakaj, morda bo čez minute promet še gostejši!

Drobna deklica jo pri

me za roko. Vamo gresta po zebri čez cesto. Ko stopita na pločnik, se dekletcu v veselju razpro modre očke in nežna usta se sama odpro.

— Mamca, srečno pot! in se zgubi v ulici.

— Hvala, hvala, drobna punčka! se zahvaljuje postarana ženica, ko se obrne k meni in mi pK>ve: »Veste, jaz sem na teh črtah enkrat d->bro plačala. Zbil me je motorist in mi zdrobil levi gleženj. Zato imam to palico, zato se tega pisanega šmenta tako bojim.

— Ste morria iz Žalca, poznate to dekletce? vprašam in gledam v gube stisnjen obraz. Ona globoko, vendar nekam sproščeno zasope.

— Saj to je tisto. Nisem od tod, dekletca sploh ne poznam. Pa je čakala pravšnje prilike in privedla me je srečno čez cesto. O, da bi biOo še več tako plemeni'-'h in dobrih otrok! reče in odstopica pod podvozom, nekam prožno ji steče korak V mislih ponovim njene besede.

— Ko bi bilo več in še več tako srčnih ljudi!

SAMO NEKAJ NE RAZUMEM

Kljub temu, da sem v službi in imam potem doma veliko dela, najdem vedno čas za vaš tednik NT NT res zeio rada berem in ga redno kupujem. Samo nekaj ne razumem, a o tem kdaj drugič.

Š. R., Celje

Odgovor: O, Štefka, kakšne muke ste nam namenili! Si lahko mislite, kakšen firbec nas daje! Saj že zaradi pokSica moramo biti radovedni!

SUŠ!M KRMO

Sem na počitnicah pri starših, ki imajo posestvo. Vreme je res zelo prijetno, zato Se tudi na kopanje večkrat podam. Ob nedeljah igram rokomet in badmin..cn. Doma imamo sedaj precej dela s sušenjem krme. Časa za bra

nje imamo še K.ar dovolj in ga dobro izkoristim. Ker se bo pouk kmalu začel, se bom morala znova preseliti v Celje, kjer obiskujem ekonomsko srednjo šolo.

Milena Staute, FranlcoCovo

VEČERNO BRANJE

Moje delo doma je e>o-spravl,^anje p.) stanovanju, delo na polju in še marsikaj drugega. Za branje si najdem čas le ob večernih urah in ob nedeljah.

Marija Zveglar, Šentjur pri Celju Odgovor: In kaj najraje berete, Marija?

»ZDRAVNIK SVETUJE«

Sem srčni bolnik in sem nezmožna za težko delo. Zato pa imam precej časa za branje Naročena sem tudi na Delo in Našo ženo. Ali — izmed vseh mi je najboij všeč naš domači časopis Novi tednik. Samo prosila bi vas, če vam je mogoče objavljati novo rubriKo Zdravnik svetuje.

Vaša zvesta bralka Zofka K., Laško Odgovor: Draga Zofka, kar se bo dalo, bomo storili. Med zdravstvenimi delavci je težko dobiti stalnega sodelavca, a bomo vseeno skušali.

ŠE O MLADIH KMETIH

v zadnjem času dobiva tudi pri nas kmetijstvo vse pomembnejšo vlogo. Socialistična dmžba počasi le spoznava, da je kmetijski proizvajalec temeljni kamen naše ureditve in da je zadnji čas, da mu namenimo vso skrb — v ekonomskem in socialno političnem pogledu. Veseli me, da je v zadnjem času tudi v NT moč zaslediti vse več sestavkov o naprednih individualnih

kmetijskih proizvajalcih s širšega celjskega območja. Prav gotove so t; uspešni gospodarji, poilni načrtov, svetel zgled onim, ki še niso uspeli stopiti iz teme gospodarske zaostalosti, pa to nameravajo. Zelo koristni so bili tudi prispevki Jožeta Petka, ki je res strokovnjak na svojem ixvdroöju in odlično pozna problematiko našega kmetijstva. Prepričan sem, da si vsi kmetijski proizvajalci še želijo takih poučnih sestavkov.

Opažam pa, da v NT prav malo aJli skoraj nič ne napišete o mladih kmetijskih proizvajalcih. Res je, da nas je malo, a čez nekaj let nas bo vse več. Prepričan sem, da so mlajši kmetje kakovostni del naše mladine, čeprav so seveda nekateri izjeme. In prav na plečih teh mladih ljudi, ki so mnogokrat prikrajšani glede materialnih in kulturnih dobrin, sloni prihodnost našega kmetijstva. Naše kmetijstvo mora biti intenzivnejše in z večio vlogo v družbenem življenju. Zatorej menim, da bi bilo prav, ko bi v prihodnje lahko v NT prebrali več misli, mnenj in drugih zanimivosti iz pogovorov s kmetijskimi proizvajalci — »pripravniki«, kar bi bilo nedvomno zanimivo za širok krog vaših brali cev.

Marjan Jože Jančič, Proseniško

ODGOVOR: Prav! Predlog je tu, pričakujemo še pisma in povabila mladih kmetijskih proizvajalcev, da jih obiščemo. Tedniko-ve pomenke s kmeti bomo nadaljevali, pa tudi komentarje Jožeta Petka nismo opustili.

MLADINA —

NAŠA BODOČNOST

Lepo je biti mlad, posebno še pri nas, ko ni'di skupnost razne možnosti, da si mlad človek lahl^o pridobi sposobnosti za svoje srečno življenje, življenje pa je re;-nično le takrat, ko ni srečen samo

posameziiiK, ampak je srečno vse v njegovi bližini. Ze v mladosti se je potrebno poleg vsega drugega navajati na poštenje in vljudnost.

Tisti dve sedemnajstnici aJli osemnajstnici, ki sta v nedeljo, 27 . 8. 1972 ob petih popoldne sedeli na klopi v parku pri Ojstrici, bi laliKO bolj vljudno ravnali z mladeniči iz kasarne, ki so jih lepo pozdravih in žeueli malo po-kramljati z njima. Gledali sta kar v nebo, po nekaj trenutkih pa vstaü in od-šh. Videti sta bih kot razgledani državljanki, ki bi se lahko spomnih na to, da so fantje, ki imajo domove, matere, sestre, sošolke in druge domačinke, pa so jih morali nekateri prvič v svojem življenju zapustiti ter se preseliti v okolje, kjer ni mamic in ne sestric. V novi okolici si srčno zaželijo biti v bližini ljudi, ki jh pogre-šaj-o, ker so pač dvajset let živeli med njimi. Takšen je proces živCje-nja.

Vesel sem nad našo mladino, ker upam, da bodo nadaljevali z vsem lepim iz naših šol ter v življenju hodili po poteh kulture, katere lepi del je tudi viljudnost, ki je temelj bratske ljubezni med ljudmi in med narodi.

LCC

HOROSKOP? — JE!

v Novem tedniku ste objavih, da bo v jeseni časopis vsebinsko bogatejši. Ker precej časa posvetim branju tednika, to tudi želim.

Ko ste enkrat nehali s horoskopom, sem bila razočarana., SKoraj vedno me je spravi, v dobro voljo. Sedaj pa bi najbolj želela tele rubrike: gospodinjski kotiček in recepte, hopla oprostite, malo za šalo, malo za res, zdravnik odgovarja, humor. Predvsem pa horoskop!

Slavica

ODGOVOR: Slavica, dobro pogSejte, horoskop je že tu!

Mestece je stisnjeno med nekoč mogočno obzidje. To pa je le še tu in tam natoženo kamenje Zlizano je Od mokre burje in od valov, ki butajo vamo Polno je starih legend. Učim se jih poslušati. Pravijo, da tujec ne more nikoli slišati, kaj pripoveduje kamenje. Goran pravi, da njegova »baka« ve. Ne, on ne t-e. To so zgodbe za romantične.

Hiše se stiskajo ena k drugi. Ozke so. Iz kamenja in visoke. Strehe so ravne. So kakor stopnice Spomnim se najinih poti po njih. Podnevi sva kot dva mar-tinčka, ko se plaziva po njih. Na lepem mestu se ustaviva m sončiva. Ponoči je še bolj tvegano, a zato lepše. Goranu gredo nočna popotovanja že na živce. Ne more prenašati moje »dosadne« romantike jo me sploh ne prizadane. Zopet se trudi, da bi mu bila ^oprna Nikoli mu ne uspe. .Malo je čuden. Noče mi odkrito reči, ka] čuti do mene. Kot da mu le to tako težko. Alt pa m zaljubljen? Včasih sem polna dvomov. Ko /ja sva sama na strehi in gledava ulice pod seboj, me dvomi zapustijo Ponoči je mesto bolj živo kot podnevi. Ljudem se nikamor ne mudi. Lenobno se sprehajajo, gledajo izložbe s jiligranom. Spom.nim se na prstan Kupujejo si sladoled. Srečni se ogledujejo Sprehajajo se, nekateri še čisto beli, drugi že lepo zagoreli m kar se dogaja okrog njih, jih cisto nič ne zanima. Tako sediva včasih ure. Pogovur,uva se tiho, kot bi se bala, da ruiju kdo posluia. Le smeh, kt nama nepričakovano uide, je glasen, da se ga prestrašiva. Kadar je noč posebno lepa, sem tiho. Sanjarim in razmišljam O Goranu in o sebi Začudena in razočarana se sprašujem, ali je to tisto, kar si tako želim doživeti? Ljubezen? Ali pa je le prijateljstvo? Ali pa ni nič? Mislim na to. kakšen je. Tako je dober. Ima čudovit značaj. Nežen je. Simpatičen je. Vljuden. Prijeten športnik. Vse. Začnem gledati njegov ohraz. ko me prekine.

Njegovi, nemogoči vpadi me spravijo ob pamet, »što

to opet gledaš u mene? Pa nisam ti ja neka slike, nit ču ikad biti Pa ti me skoro svako veče ovako gledaš. Baš SI dosadna«. Jaz. da sem »dosadna«! Kako si upa! Naenkrat si me njegove poteze obraza zdijo neznansko zoprne, čeprav sem maloprej mislila, kako so mi všeč. Ko bi vsaj toliko počakal, da do konca sanjarim. Da si v miru ogledam njegov obraz. Da ga poljubim, ker mi je všeč Tako moram pa mrzlično razmišljati, kaj naj mu zabrusim Na koncu lezika imam. Ne morem pa se spomniti neke besede. O našem jeziku i,a pojma nima. Tako se raje obrnem, stran, naredim kolikor morem užaljen obraz in modro molčim. Tišina m še enkrat tišina. Zelo tiho je na strehi. Gledam v luno. Dopovedujem si, da je zelo lep tc večer. Potem pogledam na ulice Vse je tako, kot je bilo. Ljudje mi niso lako všeč, ko so mi bili. Čakam, da mi bo kaj rekel. Saj se ne jezim, ah kaj podobnega'^ Nič Skušam sanjariti. Trudim se misliti na kaj Lepega. Potem pomislim, kje sem nehala sanjariti. Spomnim se. Torej se moram obrniti zopet k njemu, »šteta. Nečeš mi ništa lepo reči. A ja sam baš razmišljao o tome šta če mi pristojna djevojka kao ti, reči. Baš mi je žao.« Zal mu je. Gledam v njega z odprtimi usti, ki Jih Od presenečenja pozabim zapreti. Pošteno smešna moram biti. Začne se zvijati od smeha. Zopet ga zabavam, pom.islim in pobesnim. Igrana uža-Ijenost se sprevrže v resnično žalost, ko zbežim s strehe »Sploh ni resen. Ne briga ga. kaj mi reče. Nič mu ni hudo, če me užali. Ne mara me. Baraba je. Samo zafrkavati se zna. Razvajen je, misli da je ne vem kaj, če jo iz velikega mesta. Sovražim ga ..?« Oči se mi proti volji solzijo. Tjčem med ljudmi. Ne zmenijo se zame. Nekdo me povleče sa roko. Skoraj padem. Goran me ujame in stisne k sebi Kaj mi govori, ne slišim. Srce mi preveč razbija. Povleče me k morju, jaz pa se ga tesno oklenem.

Pogled težko odtrgam od strehe Pogledam na ulice.

Skoraj prazna io. Kopajo se že. Tudi midva kreneva proti skalam Jutranje sonce se nama upira v hrbet. Poslušam udarjanje najinih cokel ob zlizan tlak. Stopati začnem še bolj trdo Tako rada imam ta zvok. Tudi Goran »štorklja« kar se le da. Drži me za roko. Pred vsako izložbo se ustavim, kot se ustavljam že vse dni. Goran se spet jezi, ker strmim vanje. Ni mi do prepiranja. Grem za njim. Pred zadnjo trgovinico s fi-ligramom se komaj premagam, da ne stečem pogledat svoj prstan. Nekoč, ko me je za šalo vprašal, kakšnega mi nakj kupi, sem si ga izbraia Bil je presenečen. Prstan je ozek in ima majhen kamen. Kamenček je najlepše, kar sem kdaj videla. Je kot kapljica morja. Ne zelen ne plav. čist je kot solza. Zelo si ga želim. Spomnim se, da jutri potujem. Skoraj bi pozabila. Zamislim se. Poskušam si predstavljati naše pusio mesto brez Gorana, ki bi mi re/cel: »Baš si dosadna.« Pri nas go-rooo dežuje in je zelo žalostno. Vse je sivo, mračno, še obrazi ljudi so takšni. Puščoba, ki jo bom delila sama s seboj. Naenkrat me zazebe Stresem se m opazim Gorana, kako prihaja k meni. »Kje je le bil?« Ko, me dohiti, mi nekaj mrzlega spusti v dlan. Dam si ga na roko. Srečo deli z mano Pohitiva k obali. Vrževa se v vodo. Plavava daleč ria morje, kot da se ne bi hotela več vrniti. Od potapljanja me pečejo od. Goran mi nabira školjke in mi jih podarja v vodi Za vsako se mu moram zahvaliti, kot sem se prej za prstan. Z utrujenimi zamahi se vračava k skalam. Obleživa negibno, čutim, kako mi sončni žarki sušijo kapljice po koHi. Goran mi s prstom riše po telesu. Začne me žgečkati rn prijetnega občutka je konec. Obrnem se k njemu. »Volim te. Nemoj iči.« čez rame se zagledam v mirno morje pred nama. Tudi v meni je vse mirno. Malo presenečena si mislim: »To je torej tisto. Ljubezen.*

NELY Celje

6 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Rimske Toplice

Konec dober, vse dobro. Tako bi mogli reči za sobotni dogodek v Rimskih Toplicah, ko je bila sedanji in bo-(ločnn generacijam iz-ročena nova hiša učenosti, na katero so čakali in si jo želeli

obč-ani rijiiskega okoliša dolga desetletja, včasih z manj, včasih z več upanja, da bo.

Zdaj končno je. Lepa, do volj prostorna, predvsem pa sodobno grajena in opremljena. Ima učilnice za razred

ni pouk učencev nižje in učilnice s kabineti za pouk na višji stopnji, lepo telovadnico, jedilnico in sodobno kuhinjo, garderobe ter vse pre potrebne pomožne prostore. Novo šolsko po.slopje, ki ga

bo kot .staro krasilo ime rojaka i>esnika balad in romanc Antona Aškerca, je zgradilo hrastniško gradbeno podjetje s sredstvi, ki so jih zbrali delovni kolektivi v občini, s prispevki iz proračuna m sredstvi sklada republiške izobraževalne skupnosti, v novih prostorih je oprema, ki je že plod spomladi sprejetega samoprispevka občanov.

Otvoritvena svečanost je bila en sam splet radosti in ponosa nad novo pridobitvijo za ves šolski okoliš. Razumljivo je, da se je okoli novega poslopja drenjalo drobiža, ki bo novosti deležen in seveda tudi občanov, ki se s svo jimi otroci veselijo nove šole. Prišli so tudi predstavniki občin.skih političnih organizacij, delovnih kolektivov, predstavniki regijskih in re-publi.^kih šolniških institucij. Pa vendar je nekaj kalilo radostno razpoloženje. Občani in otroci bi radi stisnili roko in se zahvalili tudi predsedniku občinske skupščine Mihi Prosenu, za katerega prizadevanja in tnid okoli reševanja problemov v občini, torej tudi v Rimskih Toplicah, so obče znana.

O pravcati bitki za gradnjo nove šole. o veliki prizadevnosti v.'seh. kl so pri uresničenju dolgoletne želje kraj? sodelovali, o tem, da more zdaj družba od učne ustanove pričakovati še več uspehov, je govoril direktor Milko Vahčič.

Posebno svečan je bil trenutek, ko je v imenu prosve-tarske delegacije iz brat.skega Trstenika izročili izredno koristno spominsko darilo učencem in učiteljem Mihaj lo Milkovič. Svoj čar so otvoritveni svečanosti dali mladi pevci pod vodstvom prof. Jurija Gorica in pa mladi recital or ji.

Bsl trak, šola je bila pnč na »tfi veseli dan« kot nevesta, je pre rezal direktor republiškega zavoda za šolstvo Doris Lipužič. Bil je v^hičen, kajti zaobljuba Slovencev ob 100 leniici slovenskega šolstva Je spet 7A krepek korak bliže cilju — stotim šolam.

Za Rimske Toplice in vse kraje c koli njih je bil v soboto zares »ta ve.seli dan«.

J. Kr.

Slika prikazuje »večano«t »b otvoritvi osnovne šole v Rimskih Toplicali.

Foto: J. Kra-šovec

Bistrica ob Sotli

ŠE ENA DVORANA

Raize«! dvorane v gasilskem domu v Kozjem, šmarska občina tttkorekoč niima pro-,svetne dvorane, ki bi povsem ustrezala svojemu namenu, .seijikaj seveda ne kaže šteti Zdraviliške dvorane v Rogaški Slatini, ker je to dvorana 7a .stalne prireditve Zdravili-.•iča. I>;orarie, ki bi zaslužila .svoje ime, nima nitä središče občine, Šmarje pri Jelšah.

V ponedeljek so v Bistrici «»b Sotli odprli prenovljeno prosvetno dvorano. V njej je bil pred prenovitvijo st-ar (Kier, ki pa je bil že odslužen in neuporaben. Prav taki niso imeli primerne osvet

ljave, ki jo takšna dvorana potrebuje.

Nova dvorema ijna betonsKi oder, garderobo, izolacijo, urejena je kanalizacija in odrska razsvetljava. Oder je opremljen z reflektorji in tako nared za sleherno, tudi zelo komplicirano gledaližk '» predstavo. Oder so z vsemi potrebnimi rekviziti opremili ob strokovnem sodelovanju .Slovenskega narodnega gledališča Lz Celja.

Celotno opremo in prenovitev je financirala Kulturna skupnost pri občinski skupščini Šmarje pri Jelšah, nekaj sredstev pa so priložili Bistričani sami ob pomoči Krajevne skupnosti. Kultur

na skupnost je dala za obnovitev dvorane v Bistrici ob Sotli okoli šest milijonov in tako je bistriška dvorana trenutno najlepša dvorana v Ob-sotelju in na Kozjanskem.

Dvorana v Bistrici ob Sotli bo tal:o prva dvorana, na katere bodo lahko zares po no,sni, predvsem še po zaslugi kuHurne skupnosti. Kul-t\irna skupnost pa namerava še naprej. Z reflektorji bodo opremili tudi dvorani v novi šoli v Podčerrtku iu pa dvorano v gasilskem domu v Kozjem ter po vsej .-ei-jetno-sti .še nekatere manjše dvo r:-ine.

MILENKO STR.^SEK

VINKO SODERŽNIK

Med letošnjimi nagrajenci konjiške občine je vreden vse pozornosti Vinko Soderznik, neumorni, povsod pričujoči, ga pravice delavca boreči se sindikalni delavec. Priznanje je do. bil za življenjsko delovanje, ki ga je vložil v prve zametke samoupravljanja,

za njene najširše sarnoob-like in za vse napore, ki jih je imei pri oranju le-'line na tem področju.

Sindikalni delavec od tedaj, bi lahko rekli, ko mu je stekla zibel v revivi delavski družini. Ko je bilo trdo za vsak kos kruha, ko je kot otrok doživljal tego. ^e delavske družine in ni bilo denarja za šolanje. Kljub želji, kljub vse7n naporom, da bi se šolal! V škalcah je preživljal detin-ska leta in kot mladeniča rosnih let ga je čakala vo-iaska suknja. Nekaj časa v nemški vojski, potem j)a je kot angleški ujetnik zbežal k partizanom. Služil je v peti prckomorski brigadi in z njo premarširal pot od Velebita do Ljubljane kot pomočnik mifra. Ijezca. Veliko borb se danes spominja, še več je hudih slik pred očmi, lačnih in ranjenih tovarišev, joka njihovega komandanta, ko je videl pobito si^-je četo, še in še... Pa tudi lepih in nepozabnih spominov je nekaj vmes. Napad na Gospič, štirikratno jurišanje in kontna zmaga, opoj zmage, ki je današ-

nji mladini tuj. Tovarištvo, ljubezen, svoboda — kdor je spoznal te vrednote v vojni, jih ceni še danes. To zna tudi ViJiko. ki je bil zraven, ko so korenine teh vrednot poganjale prve zametke. Pa danes? Je šc tako, se sprašuje on. So-derinik. ko dela z mladino, ki ga ima rada, ki je ves njihov, ker ji je zapisan od začetka. Od takrat, ko je bil še mladinski funkcionar, in do takrat, ko je že pO .sindikalni liniji skr-bei <a njo. »Ni zlata, je pa dobra, če se ji znaš približati«, modruje Vinko.

Ko se je po mobilizaciji vojske zaposlil leta 1948 v Konusu, mu je osta^ zvest do danes, čeprav bo kmalu v objemu Abrahamovih let. Pravi tudi, da bo tod ostal do konca tisto, kar je bil. Nikoli se ni silil v ospredje, in čeprav je opravil veliko tečajev, ki so mu zapolnili vrzel šola-nja, vztraja med delavci. Enak med enakimi, ves njihov in oni njegovi. Mogoče ga je pri tem življenje za nekaj ogoljufalo, kot kanček razočaranja je kanilo t) njegovo pripovedo

vanje, mogoče se mu zdi. da bi lahko pristal kje drugje. Tako pa — ostala mu je hiška, vrt okoli nje, sadovnjak, Jiekaj leh vinskih grozdov v zameno za delo na progi Doboj-Ba-njaluka, iDutovlje—Sežana, za toliko let dela med sindikati in Zvezi komunistov. Tu je njegova aktiimost največja, saj je prepričanje, ki je zraslo v trdoti predvojnih in vojnih let, bilo tolikokrat potrjeno.

Se razpreda misli, še se. ga v preteklost in se zaustavi v sedanjosti. Dejaven v šahu, ki mu je največji konjiček, spremlja dogajanja v svetu in je občutljiv za krivice, ki se zgode. Komunist, da mu ga ni para, skromen in sa-memu sebi zvest. Da je tako, govori že trikratno zaupanje, ki so mu ga izka. zali delavci v Konusu s tem, da so ga izvolili za svojega sekretarja.

ZDENKA STOP AR

turizem

Morda le spomin na tople dni ob Braslovškein jezeru? Pravzaprav ne, saj je jezero na koncu Bra-slovč vabljivo tudi v drugih letnih časih in ne samo v vročem poletju. Za ribiče, za čolnarjenje in oddih je več kot naročeno. Na voljo je tudi restavracija. Do jezera vodi nova asfaltirana cesta. — (Foto: M. Strašek)

80 PLANINSKIH VRHOV ZA 80. TITOV ROJSTNI DAN

Dd se pred koncem tedna ne bi predolgo mudili z vprašanjem, kam na prijeten vikend, naj opozorimo na sklep jugoslovanskih planincev o osemdesetih vrhovih za osemdeseti rojstni dan maršala Tita. V Slovejiiji .je bilo letos maja izbranih dvajset vrhov. To .so: Triglav, Krn, Porezen. Stol, Grintovec, Peca, Dražgoše, Rašica, Krim, Nanos, Slavnik, Gorjanci, Rog -— Baza 20, Snežinik, Me-nina, Kum, Bohor, Donačka .gora, bojišče Pohorskega bataljona in Dolič na Goričkem. Na vrhovih OKircjma v on-dornih planinskih postojankah ali gostiščih je na razpolago spominska štampiljka.

Pregled pove, da izbrani vrhovi niso do.-^ropni le planincem in hribolazcem, temveč tudi motoriziranim mri-stom. ki utegnejo obrati celo več spominskih to<?k na enem samem izletu.

Pri propagandni komisiji Planinske zveze Slovenije je na razpolago tudi poseben zemljevid izbranih spominskih točk. GG

IZLETNIKOVI IZLETI

Turistični sektor celjskega Izletnika je tudi za jesen-, sko oixiobje pripravil zanimiv spored avtobusnih izletov, čeprav je bogat spored okviren in ga je moč na željo tistih, ki .se odločajo za potovanja, spremeniti, nudi vse pogoje za obisk vseh držav in mest ter krajev.

Izredno zanimiva je odločitev, da ta sporeti vključuje tudi izlete po Jugoslaviji. Naj v tej zvezi omenimo samo pot, ki bo od 23. septembra in naslednjih sedem dni vodila iz Celja prek Zagreba, Beograda, Niša. .Skopja, Titove.ga Velesa, Bitole, Ohrida, Tetovega, Prizrena, Peči, Titograda, Cetinja, Kotora, Dubrovnika, Metkoviča, Mo-starja, Sarajeva in nazaj v Celje. Zanimivo in privlačno!

V oktobru je planiran izlet po Dolenjski. Takih možnosti pa je dosti več! To velja tudi za izlete na Vršič, Trento, Bovec, Goriška brda ler v Novo Gorico, pa za izlet na Plitvice in za dni.ge krajše ali daljše poti po naši domovini.

Izredno bo.eat je seznam tako imenovanih enodnevnih m večdnevnih izletov v tujino. V bližnji prihodntxsti so zanimiva zlasti štiri potovanja: v Pariz z odhodom 22. septembra, v Rim (odhod 26, septembra), izlet na tradicionalne prireditve Bavarcev v oktobru v Miinchnu lod-hod 29. septembra) in ne nazadnje pot po Ažurni obali ler obisk Francoskih alp (odliod 5. oktobra).

OČISTIMO OKOLJE

Turistično društvo v Rimskih Toplicah se .je z na.j-večjo jjripravl.jenost vključilo v akcijo »«»čistimo naše i>kolje«. Zato društvo odobrava popuste pri nabavi smetnjakov, okrasnega grmičevja pa tudi rož trajnic. Prav tako društvo nudi iLstn'zna posojila za stroške, ki jih imajo posamezniki za ureditev cvetličnjakov in nk(»].ia stavb. Vrh le.t^a so se odločili za i>osebno teknH»\aii.K' (udi za nerade, ki jih bodo pmielili tistim, ki bodo dosegli na.fvečje usiK'he pri urejevanju okolja hiš, vrt(»v in podobno. B. IVILINAK

I LETALOM NA DRUGE CELINE

Potovanja na druge celine tudi za na.^ega človeka niso novost ali izjema, četudi je re«, da si jih ne more privoščiti vsakdo.

Ker je organizacija takega potovanja za eno agencijo zelo težka, so Generalturist, Putnik in ljubljanski Kompas .skupaj z JAT ter nemško letalsko družbo Lufthansa sklenili pogodbo o skupni prodaji aranžmajev za iwiovanja v ZDA, Kanado, Južno Ameriko, Vzhodno .Ifriko ter za obiske nekaterih velikih mest v Evropi.

Na teh potovanjih bodo turisti leteli z linijskimi letali Lufthanse in drugih tujih letalskih družb. Iver so to linijska letala, lahko datum potovanja določi potnik sam, prav tako lahko potovanje prekine tam, kjer mu bti všei'3. Pri nakupu vozovnic imajo otroci znatne popuste.

Naj navedemo nekaj cen. šesitnajstdnevno potovanje po Severni .'^eriki bo stalo 492 ameriških dolarje\'. Štirinajstdnevno potovanje na I>aljnii Vzhod bo stalo 960 dolarjev itd.

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

7. stran

v

^aloc

Hmeljarski muzej m

Skupščina občine Žalec je j jtos odkupila hišo pokojnega 'riderika Sirce — Rista Savi-a in jo namenila za ureditev Imeljarskega muzeja, ki je idiDi tovrstni muzej v Jugo-laviji. Adaptacijska dela, ki o znašala približno tri mili-»ne starih dinarjev, so bila lončana v prvi polovici letoš-ijega leta.

Celotna zgradba je razdelje-la na Hmeljarski muzej, stal-lO razstavo gasilskega društva n spominski sobi častnega )bčana Friderika širce — Ri-ita Savina.

Za danes le nekaj besed o .hmeljarskem muaeju.

Popiosilo sem Janeza Meg-liča, Vinka Jordana in Franca smukovca za pogovor o edi-aem žalskem muzeju.

Skupščina občine Žalec je se leta 1963 imenovala posebno komisijo za zbiranje vsega gradiva, pomembnega pri raz-iroju hmeljarstva. Največje zasluge pri zbiranju dokumentarnega gradiva je imel prav gotovo predsednik komisije Vinko Jordan.

Komisija je v nepolnih štirih letih uspela zbrati dovolj dokumentacije in leta 1967 so v Žalcu odprli Hmeljarsko razstavo v poslopju Hmeljarskega inštituta. Žal pa zaradi neprimernih prostorov skoraj nihče ni vedel za obstoj te dragcKjene zbirke.

1. 7. 1972 so ves material prenesli iz starih v nove prostore. Dokumentarni in etno-g;rafski material so razdelili na štiri glavna obdobja. Prvo od začetkov hmeljarstva na Savinjskem področju do ustanovitve »Južnoštajerskega hmeljarskega društva« v Žalcu leta 1880. Drugo obdobje, ko so se pojavili večji nasadi hmeljskih področij. To sega do zloma Avstroogrske monarhije (1881-1918). Tretje obdobje sega od leta 1918— 1945. to je od nastanka SHS in Kraljevine Jugoslavije do konca NOV Zadnje obdobje obsega gradivo o »savinjskem goldmgxi« v socialističnem

planskem gospodarstvu od leta 1945 do danes.

Med razstavljenim materialom najdemo oljnate slike Janeza Hausenbihlerja, ki je prinesel hmelj v savinjsko dolino, fotografij najzaslužnejših savinjskih hmeljarjev in druge, za zgodovino hmeljarstva pomembne slike. Večje število diplom in medalj, ki so jih prejeli savinjski hmeljarji 2a razstavljen hmelj na raznih svetovnih razstavah pričajo, da je savinjsko hmeljarstvo že od samega začetka u-spešno in da ga čislajo po vsem svetu. Poseben čar dajejo muzeju miniaturni primerki hmeljskih sušiln-ic ter staro, primitivno kmečko orodje, ki nas v mislih nehote po. pelje k začetkom hmeljarstva in prikaže, koliko tmda so v Savinjski dolini vložili za raz-širitov nasadov hmelja.

Muzej je odprt le ob nedeljah, vendar menijo, da bodo v najkrajšem času omogočili ogled tudi med tednom.

2ai je celo med prebivalci Žalca le malo tistili, ki vedo za Hmeljarski muzej. Veliko Hačudenih obrazov vsak dan strmi v napis pred vhodom v muzej, saj zanj še niso slišali. Turistično društvo bi moralo poskrbeti, da bi za to dragoceno pridobitev vedel širši krog prebivalcev, ne le iz okoliških krajev, ampak tudi iz Žalca, saj je Hmeljarski muzej v strogem centru mesta.

Že reklamna tabla na dostopih v mesto pa bi verjetno marsikaterega turista prepričala, da bi za ogled tega, pri nas edinstvenega muzeja, ne bilo škoda časa.

In adaj nekaj vrstic tudi o spominski sobi znanega komponista in častnega občana, pokojnega Friderika širce — Rista Savina in o stalni razstavi Gasilskega društva.

Najprej nekaj besed o umetniku.

Glasbo je študiral v Žalcu, na Dunaju in v Pragi. Med leti 1895 in 19lX) je komponi-ral manj.ša glasbena dela, ki

predstavljajo prve glasbene prispev^ke novoronian ične smeri v Sloveniji. V operi Lepa Vida je izraziit in folklorno najlepše urejen motiv slovenske narodne pesmi. Us-toličenje Koroških vojvod na Gosposvetskem polju, je dalo Savinu globoke motive za opero Gosposvetski sen. Njegovo najbolj dovršeno delo pa je prav gotovo opera Matija Gabec.

Pazil je na svoj umetniški izraz, ki ga v prvi vrsti poudarja izvirnost njegove izredno bogate glasbene domišljije.

Spominska soba je zelo prepričljiv dokaz njegovega nesebičnega dela. Diplome in medalje, ki jih je prejel kot priananje za svoje bogato delo, njegova delovna miza, ki je polna notnega papirja, pa tudi stari črnilnik govore o delu tega znanega komponista.

V posebnii vitrini je ohranjena njegova vojaška obleka, daljnogled, sablja in številna odlikovanja.

Zal vsak obiskovalec takoj opazi, da v sobi nekaj manjka. To je klavir, instrument, s katerim je znal Savin toliko povedati. Izvedeli smo, da je njegov klavir v privatni lasti. Ob tem pa se nehote vprašamo, ali so ustanovitelji muzeja storili res vse, da bi klavir odkupili?

V sosedn.ji sobi lahko radovedni obiskovalci najdejo stalno razstavo Gasilskega društva, kjer lahko občudujejo opremo in razne slike največjih akcij vrlih žalskih gasilcev.

Za nekoliko obširnejše poročanje o žalsikem muzeju smo se odločili zato, ker žal, kot se to vse prerado dogaja tudi drugcxi, pristojni organi premalo skrbijo z^a to, da bi širše občinstvo obvestili o obstoju muzeja. Menimo, da postavitev treh, štirih reklam-niih panojev vsekakor ne bi bila previsok strošek za, kulturno skupnost.

Angelca Drobne

Celjp

Gledäiisec na pohodu

v torek je bila tiskovna konferenca v Slovenskem ljudskem gledali.šču v Celju, ki jo je vodil umetniški vodja celjskega gledališča, Bojan Stih.

Smo pred novo gledališko sezono, ki nam obeta nekaj izredno zanimivih novi-repertoarja kot pri sami vsebini izbranih del. Najprej bomo videli »Stalinove zdravnike« Milo^a Mikema, in sicer 22. septembra. S to predstavo se želi celjsko gledališče predstaviti tudi na Borštnikovem srečanju in pa na Sterijinem pozoi.'ju v Novem Sadu. Potem pa je še tukaj Sofoklejeva Antigona, Marlowov Doktor Faust, Utva Antona Cehova, Cankarjeve Romantične duše. Zvonovi Smiljana Rozmana, Gombrowitzceva Burgund-ska princesa Ivona in dve deli za otroke: Igra o zmaju Jureta Kislingerja in Fi-gole Fagole Leopolda Suhodolčana.

Celjsko gledališče se je v novi sezoni ponovno odločilo za umetniško visoko kvalitetna dela. Tuja dela so prevedli naši znani in izkušeni prevajalci kot dr. Kajetan Gantar, Janez Menart in Janko Moder. Posebnost novega repertoarja so številna domača dela, saj jih je kar pet. To je obenem uresničevanje želje gledališča, da ponovno osvetli in predstavi pozabljena in po krivici zapostavljena dela domačih avtorjev. Tako se po petdesetih letih srečujemo s Cankarjevimi Romantičnimi dušami. Z vsemi deli, ki so na repertoarju, skuša vodstvo gledališča in umetniški ansambel ure.s-ničiti »gledališče« ■ v gledališču ali bolje rečeno, doseči idejno avtentičnost s časom, v katerem živimo. Tako imamo v repertoarju dela od Antigone do Rozmanovih Zvonov. Dela sama odpirajo problematiko našega časa in jo postavljajo v središče — nied nas. V tem pa je prezentira-no pojmovanje ljudskega gledališča.

Celjsko gledališče je obno

vilo vse lanskoletne abonmaje, dodalo še dva nova. O tem bomo pisali prihodnjič. Za zdaj naj omenim samo to, da je lani zelo uspel amaterski abonma, ki je že prva konkretna oblika združevanja interesnih skupnosti v gledališču, kar hoče celjsko gledališče doseči še v širši obliki. To je tudi prvi korak pri nas, da je gledališče v taki meri odprlo vrata »amaterjem«. Lani je bilo v gledališču 70.0()0 obiskovalcev, predstav pa je bilo 225. To število predstav bo zagotovljeno tudi zdaj, čeprav meni ravnatelj Bojan Stih, da je že to nekoliko preveč za ansambel, ki šteje dvajset igralcev. Poudaril pa je, da gledališče vstopa v sezono, ko so dohodki

zagotovljeni na osnovi pravičnosti, ne pa na eni stram — miloščine aU na drugi — protekcije. Celjsko gledališče bo nadaljevalo tudi stike z gospodarstvom. Zltv-tarski razstavi v foyerju gle dališča je sledila razstava izdelkov Kovaške industrije Zreče. Zdaj se nam obeta v istem prostoru velika razstava ob V. sejmu obrtd v Celju, in sicer velika turistična razstava Izletnika. O drugih načrtih, ki jih ni malo, bomo pisali še drugič, kajti nekatere zamisli so še v razvojnih fazah in zdaj ne kaže pisati o njih. Za zda,j lahko trdimo le, da celjsko gledališče hodi po poteh, ki vodijo edinole k človeku in njegovim problemom,

Drago Medved

Kinematografi

Več gledalcev

Polletna bilanca o številu obiskovalcev v celjskih kinematografih kaže, da spet narašča zanimanje za kino. V zadnjih letih je bilo opaziti stalno upadanje obiska, v prvih šestih mesecih tega leta pa je kinopodjetje prvič zabeležilo večji obisk, in sicer za 22.500 gledalcev v pilmeri z lanskim letom, še ena raz

veseljiva novica; V ceJjskih kinematografih bodo, če bodo filmi pri distribiiiterjiih na voljo, v prihodnje še bolj poskrbeli za najmlajše gledalce, za otroke. Morda bomo že do konca leta gledali filme Bambi, Peter Pan, Sne-gailjčiča in sedem šitoratov, Alice v čudežni deželi, Bag-dadski tatič iji druge. Lepo, mar ne?

Kiparska stvaritev, ki plemeniti okolje modernega zlatarskega podjetja v Kersnikovi ulici je delo kiparja Borisa Kalina. Kip dekleta s pladnjem je nastal leta 1940 in je del večje kompozicije. Lastnik te skulpture je Pokrajinski muzej v Celju tn je dal omenjeno delo zlatarni le na posodo ter se tako vključil v krog tistih dejavnikov, ki skrbe, da bi naše mesto dobilo lepšo podobo. S tem popravljamo tudi zmoto, ki se je vtihotapila v naše razmišljanje o oplemenitenju mesta v pretekli številki našega časnika, ker smo kiparsko delo golega dekleta predstavljali kot delo mladega celjskega slikarja Milisla-va Tomaniča.

Celje

Spet filmsko gledališče

B'ilms-ka vzgoja ima v Celju že več kot šestletno tradicijo. Takoj moramo poudariti, da smo kljub temu napravili še Veliko premalo. Tovrstna prizadevanja zajemajo doslej izključno mlade gledalce, osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Abonmajske predstave Mladinskega filmskega gledališča in Pionirskega kina redno obiskuje nekaj več kot 4500 učencev in dijakov. Vsak Si ogleda 6 izbranih filmov različnega žanra, ne moremo Pa trditi, da so zastopane vse Slavne proizvodne hiše. Na šolah ne naletovamo na bistvene probleme, saj si je filmska vzgoja ustvarila že cloločen renome in dokaj dostojno mesto.

Kdo pa skrbi za filmsko Vzgojo mladih gledalcev iz ^1'st delovnih kolektivov? ^ihče! Vsi poizkusi sO ostali jalovi. V začetku je sicer bilo nekaj zanimanja, poznejše Predstave (ob nedeljah dopoldne) pa so bile prazne, "^udi se>tanek s predstavniki 'kulturnih referentov iz podje-je povsem propadel, ude

ležila sta se ga samo dva.

Odbor za filmsko vzgojo pri Občinskem svetu ZKPOS v Celju bo moral v bodoče ponovno poizkusiti prebuditi to akcijo, saj ugotavljamo, da je največ kino-obiskoval-cev iz vrst delavske mladine.

Pred leti so bili v Celju poizkusi filmskega gledališča za odrasle, vendar so zaradi takrat nerešenih finančnih problemov — propadli. Celjska kulturna skupnost bo preko odbora za filmsko vzgojo organizirala še to zimsko sezono štiri filmske predstave za resnično zahtevne gledalce. To bodo filmi, ki sicer niso dosegli finančnega uspeha, bodo pa prav gotovo pritegnili pozornost slehernega ljubitelja prave filmske umetnosti. Določena sredstva za to so že odobrena.

K vsemu pozitivnemu (kar se je pač dalo na tem področju storiti) ima nedvomno celjsko Kinopodjetje, ki ni ostalo brez posluha. Dobro se zaveda, da bCKio te inves-tici-

je tudi njemu v korist. Očitki o sestavljanju rednega repertoarja celjskih kinematografov pa bi morali padati še kam dioigam. Kinopodjetje je še vedno na prvem mestu kot gospodarska organizacija (ne spada med kulturne ustanove) z vsemi zakonitostmi uspešnega ali neuspešnega finančnega poslovanja. Kljub tem dejstvom pa ne moremo trditi, da m napravilo ničesar za vzgojo .svojih gledalcev.

Letošnji repertoar Mladinskega filmskega gledališč^i sestavljajo naslednji filmi:

— »Sveti plamen« — ameriški barvni — »Izbor slovenskih kratkih filmov« »Upor v Adalenu« švedski film — »Rekrut« — francoski bar\-ni —- »Dolina rado-sfTi« — ameriški barvni film — »Oh, kakšna ljubka vojna« — angleški, barvni film. Morda bi bilo dobro, če bi sestavljale! v bodoče razmišljali, tudi o obvezni uvrstitvi domačega mladinskega filma (Volk samotar) in solidnega

zastopnika vlu>dn<v evropske proizvodnje?!

Večja izbira je bila na voljo za Pionirski kino predvsem zaradi pestre ameriške proizvodnje. Pionirji si bodo v tem šolskem letu ogledali naslednje filme: — »öudnl dr. Dohttle« — amerisKi barvni — »Ko golobi odlete« — jugoslovanski barvni — »Hitri Gonzales« — ameriška barvna risanka -- »Družina Robinzon<! — ameriški barvni — »Odisejeve pustolovščine — italijansko-ame-rišk.i barvni — »Kraljevič in berač« — amerišlu.

K vsakemu izmed izbranih filmov bodo organizatorji priskrbeli pismen komentar v posebni brošurici, mentorji in šolska vodstva pa za to, da se bodo o gledanih filmih pogovarjali ob različnih priložnostih, najprimerneje bi bilo v urah estetske vzgoje.

Vabimo vse ljubitelje lepega filma naj se vključijo v krog tistih, ki jim pomeni film še kaj več kot ceneno dvourno zabavo.

öTEr'AN ŽVIŽEJ

8 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

LUČE OB SAVINJI

Mlekarski likof bo!

Ni še dolgo tega, ko smo v »lušem časniku poročali, da turistični delavci iz Luč ob SavinO» letos ne bodo pripravili že dokaj uveljavljene turistične prireditve MLEKARSKI LIKOF. Namesto te je Turistično diuštvo 12 Luč organiziralo TURISTIČNO RAJANJE.

Kmetje iz Podvolovljeka, kjer sta bila doslej oba MLEKARSKA LIKOFA, pa se s tako odločitvijo niso strinjali. Še več, bili so užaljeni, pa so se odločili, da bodo prireditev pripravili kar sami. Minulo nedeljo je že ZASEDAL PRIPRAVUALNI ODBOR IN SKLENIL, DA BO PRIREDITEV V SOBOTO, 9. SEPTEMBRA IN V NEDELJO, 10. SEPTEMBRA.

Za prireditev pripravljajo kmetje-kooperanti tudi poseben program, katerega bistvo bo prikaz mlekarske dejavnosti nekoč in da-ne.s. Prikazali bodo posamezna opravila, obiskovalci pa bodo lahko uživali tudi v obilici humorja, s katerim bo prikaz prepleten. Kot že v preteklih letih bo tudi letos na mlekarskem likofu moč dobiti najrazličnejše mlekarske izdelke od kislega mleka pa do znanega, edinstvenega mohovta. Prireditelji računajo, da bo časa, ki ga imajo na voljo, dovolj za obsežne priprave in da bo prireditev uspela, čeprav je september v tem koncu doline že malce pozen čas za tovrstne prireditve.

Le kaj je skalilo odnose med Turističnim dru.štvom in kmeti iz Podvolovljeka, da se pomembne prireditve, ki dejansko ne bi smela maajkati v koledarju turističnih prireditev Gornje Savinjske doline, lotevajo kar sami? Turistični delavci, ki jim nadaljnja usoda MLEKARSKEGA LIKOFA ni nepomembna, nikakor ne bi smeli stati ob strani. In kaj naj rečemo k temu, da se bodo dela lotili kmetje sami? Nič, morda le to, da imajo prav in da jim želimo uspelo prireditev in veliko obiskovalo-^' Berni Strmčnik

LAŠKO

l^etMia^rivo do mladine

m

i^ri vstm s^Jvoi-jenju, kako je treba vključiti mlade v niti družbenega dogajanja, je povsem nerazumljivo ravnanje družbenih fo-rumuv v Laškem pa tudi mladih samih, ki se najbrž res ne zavedajo svojih dolžnosti. Uvodne vrstice veljajo za nedavno sejo ob-či.i^ke konfcrence Zveze mladine Slovenije Laško, ki naj bi povrhu vs^ga bila še razširjena. Nanjo so namreč bili povabljeni vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij od predsednika občinske skupščine navzdol. Razen nekaterih, ki so se seje res udeležili, prešteli bi jih lahko na prste ene same roke, ni bilo nikogar, pa tudi udeležba mladih je bila takšna, da o njej ne bi govorili. Povsem jasno je, da so sejo odpovedali in jo raje preložili na drug termin, ko bodo tisti, ki naj bi prišli, bolj resni. Stvar niti ne bi bila tako pekoča in v oči bodeča, če ne bi šlo na seji za nekatere zelo va -ne stvari. Obravnavati bi morali med drugim tudi politično vzgojo mladih, družbeno uveljavljanje le teh, sodelovanje ZM In drugih političnih organizacij in tako naprej. Verjetno se povabljenim ni zdelo vredno priti na tako važno sejo, ki bi prav gotovo bila zelo plodna, mogoče pa so se tudi tolažili, da bo drugič bolje. Še enkrat ponavljamo, da se kaj takega skoraj ne bi smelo zgoditi. Istočasno lahko mj-ne duše trdimo, da tudi mladi ne vedo, kje bi moralo biti njihovo mesto. Mogoče bo kdo trdil obratno, toda ne-da na seja občinske konference je pokazala ravno nasprotno. Mo-goje bo kdo tudi dejai, da se to pač zgodi. Res je, toda ne ob tako pomembnih priložnostih. Laščani bodo vsekakor o tem lahko še premišljali. Milenko Strašek

ŠOŠTANJ

Darih za galerijo

-Nestor slovenskih kiparjev Ivan S.\JEVIC iz Ljubljane, ki je na Dunaju študiral skupaj z Ivanom Napotnikom pri znamenitem kiparju Jožefu Miillnerju, je že pred leti podaril Napotnikovi ga leriji dvoje svojih del. Po nenadni smrti v letošnjem poletju, ki je žal prišla kmalu po njegovem 80-letnem jubileju, pa je kiparjeva soproga Ljudmila Sajevic podarila Napotnikovi galeriji še štiri po-prrija: in sicer: Maršala Tita, Borisa Kidriča, dr. Antona Slodnjaka in Lazarja Zamenhofa, izumitelja esperantizma.

S tem bogatim darilom je Napotnikova galerija, ki ima že 142 umetniških eksponatov, veliko pridobila, saj je bil Ivan Sajevic priznan kot odličen portretist. Poleg pedagoškega dela (bil je vrsto let direktor Šole za oblikovanje v Ljubljani) je upodobij celo ple-jaiio naših znanih kulturnih mož od Vuka Karadžiča, Franceta Primerna, Ivana Cankarja, Simona Gregorčiča, Prezihovega Voranca še Puškina, Gorkega in druge.

Poleg teh pa je ustvanil še vrsto nagrobnih plastik, javnih spomenikov in še mnogo portretov našMi sodobnikov. Kot lovec in odličen poznavalec živali ,je napravil osnutke za mnoga lovska odlikovanja ter šest figur iz marmorja na vrtnem paviljonu predsednika republike na Brionih.

SLOVENSKE KONJICE

Realen pristop

Na skupnem posvetu predsednikov delavskih svetov, izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in sekretarjev OO ZKS, ki sta ga sklicala občinski komite ZKS in občinski sindikalni svet v Slovenskih Konjicah, so govorili o dosedanjem uresničevanju ustavnih dopolnil. Ugotovili so, da so o tem sicer razpravljali že v večini gospodarskih organizacij, ponekod so postavili tudi že ustrezne komisije, kaj dalj pa niso prišli. Zato so sklenili, da bodo do sredine septembra opisali sedanje konkretno stanje in izdelali u.strezno analizo. Vse to bo omogočalo lažje načrtovanje bodočega dela v jesensko-zimski sezoni. Dogovrili so sc še, da bodo sklicali v prihodnjih mesecih enodnevni širši posvet, na katerem bodo po-drobneje obravnavali do takrat že pripravl jene in oblik'vane predloge iz posameznih gospodarskih organizacij na svojem območju.

Začeli z delom

Pri delavski univerzi v Slovenäkih Konjicah se v teh dneh kon. čujejo priprave za začetek predavanj za odrasle. V teh dneh bodo imeli več razgovorov s predavatelji, ki sodelujejo v posameznih dislociranih oddelkih matičnih šol. Najprej bodo začeli v oddelku srednje komercialne šole, v kateri imajo že za dobra dva meseca predavanj za prvi letnik, takoj zatem pa bodo začeli z drugim letnikom. Takoj za tem je predviden začetek obeh delovodskih šol, to .je kovinarske in lesne stroke.

Hkrati pa tečejo priprave za oddelek poklicne šole v lesno-mizarski stroki, v kateri bo večina kandidatov iz konjiškega lesnoindustrijskega obrata. Nekoliko kasneje bodo pričeli še s šolo za poklicne voznike motornih vozil, vzporedno s tem na tečejo priprave za osnovno šolo za o''ras!e.

Razen teh, večinom šolskih oblik bodo pri konjiški delavski univerai v nasle::nji sezoni pripravili še dva tečaja za strokovno usposabljanje delavcev v kovinsko-predelovalni in lesno-mizarski strniti za potrebe podjetij Kostroj in Konus v Slovenskih Konjicah, K IZ Zreče in lesnoindustrijsko podjet.je LIP v Slovenskih Konji-cah. Podobne priprave potekajo tudi za izvedbo tečajev iz varstva pri delu, v teh dneh pa bodo predstavniki delavske univerze in industri.jskega kombinata Konus imeli širši razgovor za različne oblike strokovnega, splošnega in družbenoekonomskega izobraževanja zaposlenih delavcev. Poleg navedenih ob'fk pa delavska uni-verza pripravlja še izobraževanje delavcev za posamezna področja S» v nekaterih drugih podjetjih. V. L.

Celje

Bojan Volk

Delegatski sistem in razmerja

Nadaljevanje Iitj konec

?o tembolj, ker v novih pogojih skupščine ne bo mogoče »prezentirati gradivo, ki se od seje do seje nabira v upravnem organu«, ampak bodo stro-kovne službe — po določenem programu — pripravljale gradivo za problemske seje zborov občine. Ce tega ne bi dosegli, potem ni pričakovati boljšega delovanja občinske skupščine, zlasti ne uresničitve načela o vodUni vlogi delavskega razreda in uveljavitvi samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov v sistemu družbenega odločanja in v politični oblasti.

NAČIN VOLITEV DELEGACIJ:

Rečeno je že bilo, da občinski zbor volijo občani neposredno s tajnim glasovanjem. V kandidacijskem postopku ima SZDL pomembno mesto, ki na predlog zborov sa

moupravnih skupnosti kandidira člane občinskega zbora. Statut občane bd moral določiti vohkie enote tako, da bi v vsaki krajevni skupnosti imeli vsaj eno volilno enoto.

Docela drugačen pa bi bil način volitev delegacij v zbore samoupravnih skupnosti. Tudi tu bi v kandidacijskem postopku sodelovala SZDL (individualni proizvajalci v kmetijstvu, Molitev delegacij KS), v temeljnih organizacijah združenega dela pa predvsem sindikalne organizacije.

Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, individualni proizvajalci v kmetijstvu, občani v samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih prav tako neposredno volijo — vendar ne delegata, temveč svoje deleča-cilje. Le-te, pa bodo iz svoje sestave delegirale enega oziroma več delegatov v zbor samoupravnih

skupnosti. Se posebej velja pri tem opozoriti, da bi v nekaterih zborih morali biti ustrezno zastopane nekatere doslej premalo zastopane kategorije občanov: gospodinje, upokojenci, študentje in dijaki (ki imajo splošno volilno pravico), delavci v upravnih organih in družbenih organizacijah itd. Gospodinje na primer, v komunalno-potrošni-škem m v zboru delegacij KS; upokojenci v sooial-no-zdravstvenem zboru, študentje zlasti v kultur-no-prosvetnem zboru, delavci in družbenih organiza-zacijah v ustreznih zborih (deiavci upravnih organov pa ne bi mogli biti člam občinskega zbora). Proučiti bi tudi morali, ali ne bi konferenca za družbeno aktivnost žensk samostojno volila svoje delegacije. Menim, da bomo morali volilno tehniko tako vzpostaviti, da nam bo omogočila v sestavi skupščine občine resnično iz

raziti njen socialni sestav in vanjo vnesti vse prisotne, čeprav različne interese.

V kandidiranju delegacij in članov občinskega zbora si v Sloveniji zagotavljamo solidne temelje s sistemom evidentiranja možnih kandidatov za volilne funkcije. Odveč bi bilo poudarjati pomembnost tega evidentiranja že v začetnem obdobju uvajanja delegatskega sistema v našem političnem sistemu. Evidentiranja pa-tudi ne bi smeh razumeti kot predvolilno nalogo — ravno tako je stalna naloga, kot bodo delegacije (ki hkrati ne bodo v celoti in neposredno vključene v občinsko skupščino; nova oblika samoor-ganiziranja in povezovanja samoupravnih skupnosti s skupščino nenehno navzoče v tem povezovanju ter vzajemnem delovanju in vplivu samoupravnih skupnosti na skupščino in obratno.

Krajevna skupnost DOLGO POLJE

VELIKO NEREŠENIH STVARI

CJotovo ni krajevne skupnosti, kjer ne bi im.eli težav in problemov, pa naj bo to komunalnih, socialnih in še kakšnih. Je že tako, da brez njih pač ne gre. Tudi KS Dolgo polje ni izjema. V tej obsežni krajevni skupnosti, ki šteje okrog 8000 občanov in zajema skoraj ves severni del Celja, se včasih nagrmadi toliko vprašanj, da jih komisije s svojim delom skoraj ne dohajajo.

Kot verjetno povsod, se tudi pri njih z največjim številom problemov srečuje komunalna komisija, ki ima včasih zelo nehvaležno delo. Saj je precej težko usklajevati potrebe in želje občanov z razpoložljivimi finančnimi zmožnostmi občine, od katere so odvisni. Pri tem pa pogrešajo planirano dejavnost občinskih služb pri razporejanju sredstev za Komunalno dejavnost, saj bi pri planskem urejanju lahko ta komisija res dobro sodelovala kot koordinator, ker najbolje pozna krajevne razmere. Tako pa se pojavlja kopica vprašanj, ki ostajajo odprta in nerešena.

Na Dolgem polju veliko gradijo, saj so v zadnjem času dobili okrog 150 novih stanovanj, priliodnje leto pa jih bodo zgradili še okrog 100. Tako bo v dveh letih na tem območju okrog 250 novih stanovanj in povsem normalno je, da novi stanovalci pričakujejo urejeno kanalizacijo, vodovod, telefon, plin in javno razsvetljavo. Vprašanje pa je, če bodo vse to res imeli. Povečane potrebe jx) vodi zahtevajo nova zajetja, kar je diocela odprto vpraša

nje. Kar se tiče telefona, je Dolgo polje na celjskem območju nekakšen bel pas, saj imajo zeio malo telefonov, ker ni dovolj prostih vodov. V letu 1973 je sicer predvidena razdelilna telefonska postaja, vendar pa vse kaže, da ne bo storjen korak naprej, če odgovorni sami ne bodo čutili potrebe, da bi to reah-lairali. Prav tako še ni rešeno vprašainje plina, saj krajevna skupnost od Plinarne ni dobila zadovoljivega odgovora. Čimprej bi bilo potrebno urediti tudi javno razsvetljavo, ker so nekatere ulice na območju pod Golovcem v popolni temi.

Tudi pri odvozu smeti ni vse tako, kot bi moralo biti. Ugotavljajo, da imajo premalo posod za smeti, razen tega pa delavci pri njihovem praznjenju zelo neodgovorno ravnajo in jih uničujejo. Težave povzročajo tudi večji odpadki, ki jih ne smejo dajati v te posode in jih prebivalci mečejo, kamor se jim zdi, saj nimajo za to posebej določenega prostora. Zato bi bilo nujno na določenih mestih postaviti velike kontejnerje, kamor bi spravili vso večjo navlako.

Ne smemo prezreti nekaterih uspehov, ki so jih v zadnjem času dosegli. Predvsem je to ureditev cestnega omrežja, kjer se je pokazala velika pripravljenost občanov, da so s samoprispevkom pom.agaU realizirati nekatere naloge. V tem pogledu so veliko pridobili. Na novo je asfaltirana Dečkova cesta, podaljšek Kersnikove ulice s priključkom na Saranoviče-vo, urejen je semafor na kri

žišču Dečkove in Kersnikove ulice in asfaltirana Cesta na Dobrovo. Pred kratkim pa so asfaltiraU ulice: Hohkrauto-to, Grčarjevo in Roško, s pomočjo samoprispevka prebivalcev, ki v njih živijo. Vendar pa tudi pri teh delih m šlo gladko, saj so bili zelo nezadovoljni z odnosom do dela pogodbenih izvajalcev, ki so večkrat kršili pogodbe.

Med občani opažajo precejšnjo nezainteresiranost za nekatere probleme. Pri tem bi jih radi opozorili na to, da

bi ob državnih in republiških praznikih izobesili res naše zastave in to tako, kot je tre ba in ne, kakoi' se komu zdi. To naj smatrajo za svojo dolžnost, člani sveta bi želeli več povezanosti tudi z mladino in z vsemi ostalimi občani, da ne bi prišli trkat nal vrata krajevne skupnosti samo takrat, kadar jim teče voda v grlo, ampak, da bi bili tudi pripravljeni pomagati pri reševanju vprašanj, ki se tičejo njih vseh.

C. STOKLAS

Novi dom upokojencev v gradnji — Šmarje pri Jelšah

FOTO: Milenko Strašek

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

9. stran

2ALEC

Kakšna merila?

v žalski občini je v preteklem šolskem letu obiskovalo osnovnošolski pouk nekaj več kakor 4.300 otrok. Velika večina jih je obiskovala osem centralnih šol ter dvanajst podružničnih^ 164 pa se jih ie šolalo na posebni osnovni šoli. Pouk je, kakor se pač običajno reče — potekal v dokaj normalnih razmerah in temu primerni so bili tudi učni rezultati.

Za tem videzom pa se v žalski občini skriva vrsta težav, kar se pozna v prilično nizkem izobrazbenem produktu — ta ;e znašal nekaj let nazaj komaj 43,3 odstotka, zlasti pa v majhnem številu slušateljev na višjih in visokih šolah. Vse to so nevidni — lahko bi dejali vzporedni pojavi v družbenem življenju občanov Žalca. Ko pa te pretopimo v dejstvo, da trenutno v žalski občini manjka veliko strokovnjakov, saj je od 195 vodilnih delovnih mest kar 101 delovnih mest neustrezno zasedeno, da je nizek narodni dohodek itd., potem to ni več nekaj tujega, premalo otipljivega, ampak resna zadeva, o kateri je potrebno večkrat spregovoriti.

Naš namen ni, da bi zanikali prizadevanja občanov sa boljše šolsko delo, saj se moramo spomniti na vse novogradnje, ki so zrasle s prispevkom občanov, pa bomo Videli, da prizadevanj tu ne m.anjka. Lahko bi zapisali, da se pogoji poučevanja bistveno izboljšujejo. Vzgojni rezultati pa niso pret^eč razveseljivi. Im.amo marsikaj — pravijo v Žalcu — toda manjka še veliko. S 50 starimi milijoni od potrebnih najmanj 200 za te — predvsem vzgojne oblike dela si ne moremo pomagati veliko. Podaljšano bivanje imajo samo v dveh oddelkih in še to v Preboldu ter pri vrtcu v Žalcu, šol v naravi praktično ne poznajo, male šole so bile v enakem obsegu kakor preteklo leto. Pri prihrani socialno šibkejšim pomagajo le z 8 milijoni starih dinarjev. Ni niti toliko sredstev, da bi plačali v polnem obsegu vse kuharice, tako da gre del prispevkov otrok za hrano tudi v te namene. Zapisali bi še lahko, da prostovoljne aktivnosti opravlja vzgojno osebje praktično zastonj, saj sta tudi tista 2 odstotka, ki sta po samoupravnih sporazumih namenjena za nagrajevanje kvalitetnih učno vzgojnih rezultatov, že razdeljena med rednimi delovnimi dohodki.

Učitelji nedvomno radi delajo, toda ob tem, da se od njih vedno le nekaj zahteva, nagrade za to delo pa ni (drugače je to v proizvodnih organizacijah), postajajo nekoliko apatični, ob strani. Očitki, da ne delajo, postanejo ob tem le enostransko pobarvana plat nekega širšega problema.

Da bi tu napravili premik, torej v aktivizaciji učnega kadra, kar bi se kmalu poznalo v učnih in vzgojnih rezultatih in kasneje v kadrovskem sestavu v občini, je potrebno dvoje. Izredno plodno sodelovanje vseh tistih v žalski občini, ki delujejo in skrbe za vzgojo in izobraževanje, zatem pa enoten nastop do financerjev te dejavnosti, saj merila^ takšna, kot so sedaj, bolj škodujejo kakor koristijo. Ob tem je najbolj žalostno spoznanje, da tisti, ki so najbolj prikrajšani v znanju — to so otroci — tega v sedanjem razvoju še ne občutijo, jih pa zato kasneje v življenju neznanje dvakrat bolj udari in boli.

J. ZUPANČIČ

Člani vseh občinskih vodstev družbeno političnih organizacij ter člani svetov pri skupščini občine Velenje so se v ponedeljek sestali na posebnem posvetovanju o osnutku družbenega plana občine Velenje za leto 1973. Posvetovanje spada v sklop predhodne temeljite obravnave predlaganega gradiva, preden bo o tem pomembnem in za razvoj gospodarstva v občini, izhodiščnem dokumentu, razpravljala in sklepala še občinska skupščina. Če bi se omejili zgolj na novinarsko vest, potem bi to bilo dovolj, toda čas in okoliščine terjajo nekoliko temeljitejših besed.

Smo sredi intenzivnega časa, ko se kolektivi v naših delovnih organizacijah ponovno »prestrojavajo«, (če smemo uporabiti ta vojaški izraz), da bi kar najuspešneje štartali po počitniškem obdobju. Kot vsa leta nazaj, so tudi dopusti v letošnjem letu terjali svoje (razen tam, kjer so se temu umno izognili s kolektivnimi dopusti) in proiizivodnja je v skoraj vseih podjetjih padla. V času torej, ko v podjetjih vlagajo vse napore, da bodo izpolnili svoje letne plane, pa v di"užbenopolitičnih organizacijah in organih skupščine v Velenju že ra.7ipravlJajo o osnutku družbenega plana za prihodnje leto, katerega pismeni predlog so strokovne službe že predložile. Ugotovitev, o kateri se velja zamisliti!

Predlog družbenega plana občine Velenje v svojem uvodnem delu dokaj temeljito analizira splošne gospodarske situacije ter oceno ekonomskih dejavnikov, ki so v preteklem obdobju in ki bodo še vplivali na gospodarski raavoj občine Velenje. Ugotavljanje vzrokov je bilo od nekdaj izhodišče za odpravljanje posledic in to je podano tudi v velenjskem dokumentu. Na momente morda premalo natančno, toda za poznavalca gospodarskih razmer in tokov dovolj razumljivo, da bo vedel, kaj in kako je ukrepati.

Tretja stvar, o kateri velja spregovoriti nekaj besed, pa je dejstvo, da je predlog

družbenega plana za prihodnje leto v svojih nominalnih, pa tudi opisnih pokazateljih sestavljen tako, da je situacija vseh gospodarskih dejavnosti v občini podana v primerjavi s predvidevanji srednjeročnega programa razvoija za obdobje 1971 — 1975. Pomembne ugotovitve, ki kažejo, kakšni so dosežki posameznih panog, prav gotovo opozarjajo na to, kje bo potrebno v prihodnjem prelomnem letu v izvajanju srednjeročnega programa še posebno pritegniti, da bodo planirani cilji tudi doseženi. Tudi ta del dokumenta je vreden naše pozornosti, saj med drugim kaže na to, da jemljejo v Velenju svoj srednjeročni program dokaj resno in ga nameravajo tudi doseči.

Skratka, velenjski primer je prav gotovo posnemanja vir eden, po drugi strani pa morda tudi direktno kaže na enega izmed razlogov taiko čudovitih razvojnih dosežkov v velenjski občini v zadnjih letih. Stvari se je vedno fk)-trebno lotiti pravočasno, to omogoča temeljito delo, le-to pa ob doslednem izvajanju dogovorjenih stališč nujno vodi v dobre gospodarske dpsežke. In kot vse kaže, teh v velenjski občini tudi v prihodnjem letu ne bo ravno manjkalo!

Sicer pa o nekaterih predvidevanjih družbenega plana občine Velenje v letu 1973, nekoliko več v ni izmed prihodnjih številk.

Kaj se kmetu splača pridelovati in rediti in kaj ne? Na taka vprašanja je težiko odgovarjati, kajti tudi kmetje ne menijo vsi enako. Upoštevati je treba razne okoliščine. Računati bi moral vsak kmet zase, saj splošni ali poprečni računi mnoge bolj motijo, kot jim koristijo. Zlasti pri reji živine.

Pri kmetijski zadrugi Krka v Novem mestu pravijo, da imajo kmetje za 15 do 20 odstotkov manj krav, kot so jih imeli pred zadnjo krizo v živinoreji, kooperacija pri pitanju goved pa se je od land zmanjšala skoraj za polovico. Vzlic neugodnim raameram na trgu pa ima zadruga pK>lna pitališča.

Pred leti pa smo slišah, da so nekatere kmetijske zadruge omejile ali celo odpustile pitanje goved, češ da imajo pri njem izgubo. Raje so posvečale več skrbi pitanju v kooperaciji s kmeti, pri katerem niso tvegale veliko ali nič.

Na kmetijskem kombinatu v Sremski Mitrovici, v Voj

vodini, so letošnjo pomlad trdili, da bd lani imeli manj zgube, če bi vse delavce, ki so delali v hlevih, poslali domov in jim plačevali osebne dohodke, hleve pa izpraznili, kot da so pitali goveda.

V občini Murska Sobota so lani kmetje spitali več kot 7000 goved in po predvidevanjih tudi letos ne bodo manj, če bodo lahko odpravili posledice poplav. Nekateri menijo, da se število goved v Pomuirju niti zaradi lanske suše ni zmanjšalo do letošnje pomladi.

Kateri živinorejci imajo bolj prav, tisti, ki omejujejo pitanje, ali oni, Id ga zveču-jejo? To lahko presodi le vsak zase. Kmet na Dravskem polju je pred kratkim pripovedoval, da je pred 15. leti začel rediti veliko plemenske živine, pozneje je pital prašiče, po 40 letno, zdaij pa spet redi goveda, kar 19 jih ima v hlevu, prašiče pa pita le še za domačo potrebo. Pravi, da p>osluša le strokovne kmetijske nasvete — kaj je bolj donosno, pa računa sam.

Nekateri pravijo: »Teleta so draga, krma je draga . . živina pa prepoceni.« Kmet na Dravskem polju, ki sem ga omenil, pa je rekel, da je zadovoljen s sedanjo ceno pita« nih goved in želi, da bi ostala taka, trdna, pa tudd drugo naj se ne bi podražilo. Kako računa on? Ne kupuje krmil, ne telet. Piita prirastek od svojih krav, redi pa toliko živine, kolikor pridela kinne.

Tako gospodarjenje je si-cer v nasprotju z usmerja-njem in specializacijo kme-tij za posame2aie dejawiosti. Tega pa ni kriv kmet — krive so racmere na trgu, neu-skiadene in spreminjajoče se cene, ki naredijo včasih bolj donosno to, drugič ono.

Pred leti sem s pogovarjal s kmetom, ki je urejal hlev in hkrati tarnal, da ja mleko prepocend. Mimogrede sem ga vprašal, koliko kredita je dobil za hlev. Nič, urejal ga je z lastnimi sredstvi, z dohodkom od molznic. Drugim pa je dokazoval, da se krav ne splača rediti^ če mleko ne bo dražje.

Srečanje z AdoLTom Ur-bančičem, znanim atletskim delavcem pri nas, je vedno prijetno. Pred dnevi se je vrnil z olimpijskih iger v Mün-chnu, kjer je bil s skupino celjskih športnih delavcev Poldko in Majekom Kopiter-jem, Jožetom Kopitarjem, Petrom Drofenikom in Drar gom Vračimom. Ogledal si je poleg ostalega nastop njegove in naše Nataše ...

»Zadovoljen sem z njenim nastopom. Mislim, da je pokazala več, kot smo od nje pričakovali. To so bile njene druge olimpijske igre. Po razgovoru z njo pa računam, da ne zadnje- Povedala mi je, da bo še trenirala, sicer

ne s tako močjo, kot doslej, vendar bo. Pravi, da bo pred večjuni tekmovanji poostrila trening...«

Prav'li so, da jo je v svoje vrste vabila Crvena Zvezda...

»Med drugimi tudi Zvezda. Samo Nataša ne bo šla za noben denar drugam. Njen klub je Kladivar. Ničesar ji ne manjka — ima službo, avto, stanovanje ... Skromna je, ne zahteva veliko.«

Kako pa je z Natašino mačkico, ki jo ima tako rada ...

»Zaaj skrbi za njo mama.«

Pa potem?

»Ponovno sama.«

Ima Nataša dovolj kopij?

»Kje le. Dve kopji je kupila v Mehiki, ki sta se že izrabili. Do novega je prišla na letošnjih Balkanskih igrah v Turčiji. Na čuden način, samo drugače v dani situaciji ni šlo.«

Kako je v Münchnu?

»Odlično, to je treba videti.«

In vaše mnenje o košarkarjih?

»Pogovarjali smo se z Je-lovcem. Povedal je, da če imarrko prosto, bi šel takoj z nami nazaj. Vsega ima dovolj. če samo sreča soigralca...«

Odvihral je. Komaj smo mu še rekli, naj čestita svoji in naši Nataši. T. VRABL

ŠENTJUR

Gasila so slavili

Gasilsko društvo v Šentjurju je prejšnji teden slavilo pomemben dogodek. Gasilci so prevzeli nov gasilski avto — avtocisterno, ki so jo nabavili s pomočjo občinske skupščine in drugih organizacij. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Šentjur Franca Svetine.

Slaviti so začeli že v soboto. V dvorani kulturnega doma so priredili veseli večer, na katerem so sodelovali humoristi, pevski zbor, godba na pihala, folklora in narodnozabav-ni ansambel. Nabito polna dvorana je bila dokaz, da v Šentjurju primanjkuje podobnih prireditev. Veseli večer je bil združen s kresovanjem na bližnjem hribu.

V nedeljo so nadaljevali z gasilsko parado in krstom avtocisterne.

B. OSET

V Ljubljani so končali z enotedensko pohtično šolo, v okviru katere je med drugimi skupinami delovala tudi skupina za splošni ljudski odp>or pri Občinskih kom"e-rencah ZMS. V sedmih dneh so mladim iz vse Slovenije na raznih predavanjih, v pogovorih in obiskih želeli pokazati vso potrebnost, da se tudi mladi vključijo v sistem splošnega ljudskega odpora. V šoli je bilo tudi več kot petdeset predstavnikov mladih iz celjske regije, izmed katerih smo štiri, ki bodo v bodoče skrbeli pri Občinskih konferencah ZMS za splošni ljudski odpor, izbrali za naš razgovor.

MILAN FERENC je iz Velenja, zaposlen v tamkajšnjem rudniku, »že pred prihodom na ta seminar sem deloval v komisiji za SLO pri naši občinski konferenci. Mislim, da bd takšnih srečanj

moralo biti še več, da bi še ostali mladinci spoznali vso potrebo ar^ažiranosti na F>odročju SLO. O tem smo že predhodno dobili ustrezno brošuro, eno pa še pričaltu-jemo v oktobru. Predavanja so zelo di-:>bro uspela in^ resnično sem pridobil veliko teoretičnega, kot tudi praktičnega znanja.«

SREČKO SKOK je zaposlen v GLINu v Nazarju, nä seminarju je tako zastopal mozirsko občino. »Prej s SLO nisem bil dovolj seznanjen in tako sem bü vabila, da se udeležim tega seminarja in poglobim znanje na področju SLO, zelo vesel. Te stvari me zelo zanimajo. Prepričan sem, da bom lahko s pridobljenim znanjem seznanjal ostale mladince v naši občini. Glavne teme, ki smo jih poslušali v naši skupini, pa so bile: JLA kot sestavni del SLO, o revolucionarnih tra

dicijah, o akcijah pri SLO, samozaščiti itd., ob koncu p>a smo si ogledali še vojaS-nico »Ivana Cankarja« na Vrhniki, kjer smo pridobili precej praktičnega znanja.«

ROMAN MAVRI je študent prava, doma v Laške.m. »To je za mene prvi seminar, katerega sem se udeležil in odkrito moram priznati, da mi ni žal. Pridobil sem zlasti veliko praktičnega znanja. Najbolj všeč mi je bilo predavanje Bogdana Osolnikri o »akcijah« in v mislih sem se že videl, Icako bom njegovo pripovedovanje združil z mojimi akcijami na terenu. Takšne šole so potrebne in mislim, da je bila velika napaka, da smo jih pred leti ukimü in šele zdaj obnoviU. Morda bodo čez nekaj let šole že re gionalne, stroški bodo verjetno isti, obiskovalo pa jih bo lahko veliko več mladih. To pa je bistveno.«

Bojan Dolinšek je doma v Grižah, zaposlen pa v Uslugah na Polzeli. »Pred časom sem se opredelil, da se bom podrobneje posvetil področju SLO in tako sem tudi prevzel komisijo za SLO pri občinski konferenci ZMS v Žalcu. V Ljubljani sem dobil veliko temeljnega znanja, da mi bo zdaj lažje delati z ostalimi dejavniki in nosilci SLO ter seveda v glavnem pripravljati mlade za tovrstno dejavnost. To je v današnjem času še kako potrebno. Močno smo sodelovaU tudi v diskusijah in samo razgovor s članom ZIS dr. Antonom Vratu-šo je trajal do polnoči, zastavili pa smo mu 47 vprašanj, Odgovori so nam marsikaj razjasnili.«

Tako mladi s celjskega območja o pravkar končani poletni politični šoh.

Tekst: T. VRABL Poto: S. BUSIO

10 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Srečanje

če boste kdaj srečali pod pilštanjskim klancem drobno ženico, v črno odeto in s prijetnim nasmehom na obrazu, z mirnimi in vdanimi očmi, s počasnim korakom, vračajoče se tam v nedeljo dopoldne iz objema knjig, potem vam je treba povedati, da je to Rozika Čepin, neumorna knjižničarka, ki je ne zaustavita niti dež niti sneg. Vsako nedeljo dopoldan, po jutranji maši, ko se v trg zgrne množica ljudi, je Rozika Čepin, kot leta in leta nazaj, v svoji knjižnici in čaka na staro in mlado, željno domače besede, ki je marsikomu kot kruh in voda. Potem se začne. Knjižničarka Rozika zna svetovati vsakomur, to pa naredi tako prijetno in pomirjujoče, da ji moraš verjeti in slednjič tudi vzameš tisto knjigo, za katero se ji je zazdelo, da bi jo bilo pametno prebrati. Dobro se je podati v njeno varstvo, zakaj mnogo knjig je že šlo skozi njene roke in prav zaradi tega ve dobro in pametno svetovati.

Mladii st) odliajali, Roxika pa je nedeljo mi nedeljo prihajala v trg Pilštanj, vsa ski-otnna in predana svojemu malemu svetu, tistim 1200 knjigam, kolikor jih premore pilštanj ska knjižnica. Včasih so prihajali in še prihajajo nazaj, poročeni, z otroki ali brez njih, vsak pa se z ljubeznijo spomni »gc:»spe Ro. zike«, ki mu je v naj rosne j-ših letih vcepila v glavo ij'> bežen do domače knjige, biserov tega, kar je v narfidu najlepše.

Odšel sem proti šoli in vedel sem, da jo bom našel sklonjeno nad knjigami in da bodo vrata omar, starih in dosluženih, polnih do vrhi, odprta. Vedel sem še več in s prijetnim občutkom, izvira-jočim iz mladosti, sem stopil preko praga svetišča čepino,-ve Rozike.

»Tukaj, na Kozjanskem, so ljudje vedno radi brali. Sedaj, ko je doma dovolj dela in ne utegnejo, je obiska nekaj manj, pridejo pa vendarle. Vsako nedeljo jih je vsaj dvajset, če že ne več. Da ne boste mislili, da so to samo mladi, ne, tudi gospodarji in gospodinje pridejo pa tete in strici.«

K pogovoru, kot je bil na. jin, spada tudi zgodovina in če že govorimo o knjižničarki, je prav, da povemo še nekaj besed tudi o knjižnici. To je celota in ne morem si zamisliti gospe Foziks brez knjižnice in obratno, čeprav pravi, da bo prav kmalu iz-

pregla. Sicer pa, tako pravijo vsi, ki jim je pridnost v km, pa vendarle potem osta^ne pri istem.

V trgu Pilštanj je bUa pred vojno precej velika knjižnica, ki pa jo je okupavor imičil do zadnjega lista. Leta 1946 je prosvetna oblast v Ljubljani poslala poedinim knjižni

cam knjige kot osnovo za ustanovitev novih. Knjižničarke so se men.iavale in na koncu se je zgodilo tako, da ni bilo kaj več izposojevati Spomladi 1953 je Kmetijska zadruga Lesično poklonila knjižnici 10.000 din podpore in tako je knjižnica zpnova začela dihati. Knjižničarka, .Jo

žica Zirovnik, učiteljicu na Pilštanju, je bila premeščena v Rogaško Slatino, s 1. julijem istega leta pa je prev^^ela knjižnico Rozika Cepin.

Tako pravi o plištanjski knjižnici, ki je last prosvetnega društva, kronist. Knjižničarke Rozike se dotakne le z enim .stavkom. Knjižnica rastla i« leta v .eto, oprema pa je ostala ista in tudi prostori. Pozimi .se je Rozika. predelna knjižničarka, stiskala v mrzli in zatohli izbici nekdanje občinske stavbe vse dokler ni pred nekaj leti preselila svoje knjige v lepši in predvsem boljši prostor. Kljub temu knjižničarka Rozika ni zadovoljna, iiijene varovanke so še vedno stisnjene v stare omare, že čisto onemogle in predvsem premajhne.

»Oh, .saj vedno obljubljajo pa kaj ko ni nič iz tega. Vse knjige, ki jih sproti dokupim, moram imeti v kartonskih škatlah, ker jih nimam kam dati. Že res, da nam vsako leto v Šmarju dajo kakšen dinar, da nakupim nove knjige, ampak meni se knjiga smili. Klavir v kotu, ki je včasih tako veselo pel, je onemogel, tipke so pok-kvarjene, nihče se ne zmeni zanj. škoda je stvari pusMti kar tako, brez haska,« je živo prepričevala knjižničarka Rozika, ko .<em sedel na čisto navadni klopi, kakršne so po navadi pred hišami.

Sedaj jo resno skrbi, kdo bo prišel za njo in kaj bo potem z njenimi knjigami. Ne bodo pozabili nanje? Pa kaj knjige, na ljudi ne gre pozabiti, ljudje so važni. Vse tele stvari peklijo knjižničarko Roziko, čeprav pravi, da bi .se še našlo kakšno dekle ki bi bilo pripravl]eno prevzeti njene knjige, a kaj, ko se lako hitro omože.

Nekako bo že šlo, to se menda ve. Takoj jutri pa knjižničai'ka Rozika tudi ne bo izpregla, do tistesa časa pa se bodo stvari že nekako tiredile.

MILENKO STRAŠEK

Rozika Čepin

Srečanje

MED HMELJEM

Sre<li drtlffe.i?» hmeljišča .s«m .jih ugledal. Iznad »štan-

i>ostavljene na križ jn na del>eU) obloženo s hmeljsko trto in živo zelenimi kobuljaini so «e proti meni radoveihio stegovale tri drobne glavice. 2e .je kazalo, da .jo bo na.)-nila.jši pobrisal, ko sem pristopil in .jih ogovoril. Sprva .je kazalo, da niso nič kaj l>osebej navdušeni za po.i^ovor. Skla-n,)ali so .se nad hmelj, mla,iša od deklet je mulila listje v drobni roki, prva pa ,je .spregovorila večja.

»Na čigavem pa obirate, na domačem?« se pozanimam.

»Da, to je naš hmelj. Jaz sem Rozi'ka, to je moja sestra .Marica in brat Ferdo. Pišemo se .Jezernik.«

Ozrem se p»» hnu^l.jišču in vidim, da je tod precej obiralcev. Povprašam po gospodarju, pa mi Rozika pove, da je ravno pred nekaj trenutki odpeljal hmelj proti domu.

»Koliko obiralcev pa imate?«

»Vseh .skupaj 24. Ate jih ))lača po 3,80 dinarja za škaf,« je povedala Ro/ika, medtem ko je Marica še vtnlno upirala pogled v steptano zeml.jo, ki .se ji .je videlo, da še ni dolgo tega, 'ko jo je namakalo deževje.

»Že hodite v šolo?«

»,[az grem v tretji razred, Marica bo šla.v drugega. Fer-do pa še ne hodi v šolo«, .je hitro od.govorila Rozika in si menda pri tem želela, da bi jih čimprej zapustil.

»Vam oče tudi plača nabrani hmelj?« sem bolj kot za res vprašal za šalo.

»Seveda -'^i honi našparala za plašč,« ,je hitro

pritrdila Rozika. Marica pa še vethio nič. Obrnil sem se k njej in ,jo pobaral, kaj si bo ona kupila. Pa nič! Tudi Rozika ,to je vzpodbujala, da naj i>ove, Marica pa še vedno nič. In ko sem o tem pobaral še Ferda, .je kora.jžno povedal. da še ne ve.

»Koliko pa nalwrete? Ali štejete vsa'k zase ali nabirate skupaj«?

»Vsak za.se. Jaz ga näherem po 9 škafov« .je rekla devetletna Rozika, »sestra ga nabere po osem, Ferdo, ki je .star pet let, pa od poi do enega škafa.«

Res, na kmetih ,je treba zgodaj začeti. In Jezernikovi otroci to vedo Pridno so poprijeli za delo in radi delajo. -Sestri pa tudi radi hodita v šolo in se 'kar pridno učita. Tako .je prav.

Radovedno .so gledali za mano. ko sem odha.jal po njivi proti cesti. Ozrl sem se in jim |)omahal Prvi .je dvignil roko Ferdo in nij pomahal nazaj. Verjetno si j<> mislil: \o, pa smo .se ga le rešili... B. Strmčnik

Anton Novačan

(3)

KUK

Kuka je prevzela žalost, sveta žalost trdega starca, M modruje o ničevosti tega sveta, sam pa se krčevito obotavlja, da bi stopil v grob še z drugo nogo. Poslednje iskre zatlijo z vso močjo, da bi še razpalile ogenj, poslednji žarki posije jo najlepše, da bi prodrli temo, ki se bliža, ampak iskre ugasnejo v hipnem žaru, žarke popije tema in mir nastane, neprostovoljen mir v srcu, ki je hrepenelo. Kuk je zashdil, da je konec blizu, ampak to mu je bilo skoro vseeno. Le nejasna misel je bila, ki ga je mučila. Zdelo se mu je, da je nekaj krivega v njegovem življenju, da tehtnica ne visi ramo. Svoje delo, svoj trud, vse dolgoletne napore je vrgel na eno stran in ko se je ozrl na drugo, ni videl plačila. Nejasnost, uganka, vprašanje visi na drugi strani, ali je plačilo bolečina? Kuk je vedel, da ne; tega pa ni vedel, kaj bi moralo biti. da bi zavladal mir v njegovem srcu, da bi ga čutil sam in sam užival.

Približal se je vasi in se je zopet spomnil svojega denarja, resničnega in pravega. In se je začudil svojim mislim. Saj je tu pred njim domača vas, ki ga bo zopet spoštovala. Tu je Mica in njena koča, kamor se preseli in začne novo življenje. Razveselil se je Kuk in je pospešil 'korake.

Seveda je šel mimo svojega doma 7iaravnost v krčmo, ki je stala kakor kraljica sredi vasi. Tja gre človek, kadar ga žuli čevelj, da se pogovori in da pozabi nekaj starega in izve nekaj novega. Kuk je odprl duri na stežaj, postal na pragu, pokazal mosnjička in je oznanil klavrnim tihim pivcem: »Zadel sem termo!«

Niso mu verjeli. Kuk je stresel denar na mizo in ga je preštel vpričo njih, nejevoljen, d-a mu ne verjamejo. Sli.'iiiili so glave in so se čudom čudili in .so zavidali starega Kuka z zavistjo navadnih ljudi, ki ne poznajo v svoji

skromnosti mej svojih želja, ne pravičnosti v svojih čustvih.

Sam bogve, kako se je to zgodilo. Toda naenkrat je imela krčmarica bel predpasnik in na mizo so se' prikazali trebušasti Štefani. Prižgali so svetilko in majhna, somor-na izba je bila polna ljudi. Tudi godec je prišel s harmoniko in jo je raztezal, kimajoč z glavo naprej in nazaj, na desno in na levo, da s^ je Kuk smejal s krhkim, starim smehom. Sedel je tu med vaščani kakor zjutraj na vozu. zdelo se mu je, da leži svet pred njegovimi nogami. Ze drugič je pripovedoval, kako se mu je sanjalo, kako je modro izbiral številke, kako se mu je spet sanjalo in kako je zadel. Vsak je hotel vedeti vse natanko in vsak je obžaloval v svojem srcu, da še ni stav'il, zakaj sanj je po naših vaseh toliko, kolikor je zvezd na nebu.

Kuk se je zamajal, zažarel je kot v ognju staro železo, veselje ga je navdalo, da se je čutil mladega in brezskrbnega. Laskalo mu je spoštljivo vedenje vaščanov. ki so pili in jedli za Kukovo neizmerno srečo. Vsem se je zdelo, da se piti mora in da se mora denar, tako lahko zaslužen, potratiti za veselje. Kakor ogenj se je razneslo po vasi, da je Kuk zadel. In prihajali so vsi, prišli so slučajno, potem pa so se polagoma pridružili Kukovirn pajdašem.

Zadnji je prišel Knkov sin in je jezno stopil pred očeta. Da je večerja že mrzla, je dejal, in da ni lepo, da stari Kuk popiva, da bi raje mislil na dom, nakupil si potrebnih reči, nego zapravljal denar brez potrebe. Bolj ko stari Kuk so se razburili ostali pivci nad skopim sinom in so ga začeli psovati, norčevati se z njega in njegove trde skoposti. Družba se je razdelila na svoje, eni s starim, eni z mladim Kukom, da bi ne bil sam, če bi uda rili. In so vpili, sosed na soseda, suvali so se in kleli in pobili bi se bili brez vzroka ,da jih ni pomiril stari Kuk. Vzdignil je roko in je udaril po mizi in je dejal vsem tihim in strmečim:

— Moje srce je kakor sonce, kadar sije, sije za vse in tudi za mojega sina. Sem k meni sedi, sin moj, in pij in spraviva se no, oj, da ne bo sovraštva med Kuki, ko odidem!

Tako so se pomirili in sin je sedel k očetu in se je napil, vsi so se napili. Dolgo v noč so krožile pesmi od mize do mize, tiste dolge žalostne pesmi brez besed, ki očistijo ubogo slovensko dušo od jada in žalosti.

Razšli so se po večini, nekateri so pozaspali in tudi sirota Kukov sin je zadremal pod mizo. Kuk pa se je dobro držal m je po pameti pil. Pridružil pa se mu je nič

vreden človek, vaščan, ki je imel bistro glavo pa slabo vest. Držal se je starega kakor klop in neprenehoma mu je nekaj pravil, da se je Kuk smejal, ničvreden človek pd je skušal uganiti njegove misli in slabe strani. Kuk je pil, pa pijan ni bil, srce je bilo bolj pijano kakor glava. Nekaj zaradi vina, nekaj zaradi nenadne sreče, nekaj pa — ej. moško srce je potrebno ljubezni do smrti, dobre ženske roke in milih žensk'ih oči, ne toliko, da bi uz'walo, ampak da bi vladalo in skrbelo -:a slabe z veliko svojo močjo. In kdor je nima dobre ženske, se oklene prve, ki ga sreča, ne misleč na razočaranje, ki ga nosi vsaka ženska s seboj. Staro srce je menda še bolj občutljivo kakor mlado, ker je skusilo modrosti tega sveta in Kuk je mislil zategadelj na Mico in njeno kočarijo. Sladko se mu je razlilo okrog srca in m si mogel kaj, da ne hi zaupal svojih skrivnosti komurkoli. Razložil je torej svojemu sosedu. kar se mu je zdelo, da ni preveč.

— če ji voščite tako besedo, si Mica obliže v>seh pet prstov. Takega moža in s takim denarjem, kaj pa mislite? Veste kaj, Kuk. se je nagnil sosed k njemu, najbolje bi bilo, če kar nocoj opravite. Zbudite jo in pomenite se, kar je potrebno. Od veselja se bo razjokala, je pristavil hudobni človek.

Kuk je že sam mislil, da bi kar nocoj potrkal na Jijena vrata. Motil ga je le pomislek, da bi se nemara Mica ujezila, če bi strašil ponoči okrog njene kočt. Ampak sosed mi je razpršil vse pomisleke s čudovito besedo o ženah s]}loh. o ženskah ponoči še posebej in Kuk se ni več obotavljal. Možato je vstal in stopil na cesto. Sosed pa za njim.

Izginila sta v temno noč, je pripovedovala krčmarica drugega dne. Kod sta hodila in kako sta hodila, tega ni vedel nihče. Mica pa se je zjutraj silno prestrašila, ko je ugledala nekaj črnega pred svojo kočo. Kuk je ležal tam, vznak je ležal in mrtev je bil. Ko so ga preiskali, so rekli, da ga niso ubili, ampak da je zmrznil. Denarja niso našli. »Vrag ve, kam je izginil!« je dejal Kukov sin, ki ni vedel ali hi se veselil ali žalostil. Hudobnega človeka so zaprli, ker je taka postava in ker so vsi vedeli, d<i je hudoben človek.

Zakaj je zmrznil stari Kuk, zakaj je umrl? Ko bi bilo tako lepo sedeti za toplo pečjo in poslušati zgovorno Mico! Njegova usta tega niso povedala, tudi ne njegove široko odprle oči, ko je ležal na odru Začudene so bile in tako žalostne kakor zunaj zapeto zimsko nebo. Opravili so pogrebne molitve in so ga pokopali. Nazaj ni hodil.

KONEC

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

11. stran

Njihovo življenje je materinstvo

Na Ponikvi se nisem prav dobro znašel, pa mi je Vinko Jelen pomagal do hiše. Gospodinje MARIJE JEZERNIK ni bilo doma, obirala je hmelj. Nisem težko našed njive, ker mi je prijazni sosed Vinko ponovno priskočil na pomoč.

Našel sem jo skupaj z možem, ter eno od hčera, sredi dišečega hmelja. Kar vedeila je, zakaj sem prišel, zato je pogovor hi

tro stekel Sedaj že 60-letna Marija mi je mirno pripovedovala svojo zanimivo življenjsko zgodbo, tu in tam pa je priskočil na pomoč še mož. že v mladosti je ostala sama, brat in sestra, ki sta se skupaj z njo rodila v četrtem zakonu njenega oče

ta, sta vunrla. Nato je umrl tudi oče in leto dni kasneje še mati. Sedemletna je ostala sama, posestvo so dali v najem, njej pa določili varuha, šestnajst let ji je bilo, ko je spoznala Franceta. Streho je prekrival na njihovi hiši, ki je bila nasploh potrebna večjih popravil. Všeč sta si bila in France jo je nagovoril, da naj gre v gospodinjsko šolo. Res ga je poslušala in odšla v Maribor, on pa je končal

kmetijsko šolo. Odločila sta se poročiti, pa je* bilo treba še prej urediti glede nevestinih let, kajti do 17 let so ji manjkali še trije meseci. Odšh so v Celje in tu je notar uredil vse potrebno, ženin pa je segel v denarnico in nevesti dokupi leta.

Poprijeia sta za delo, to je bilo tudi potrebno, in rezultati njunega dela so bili kmalu vidni. Dobro sta gospodarila in kmalu ustvarila trdno kmetijo.

Dvanajst otrok je rodila Marija Jezemik in deset jih danes še živi. Vsi, razen zadnjega sina, ki še študira, so že pri kruhu in so si ustvarili svoje družine in dom. Tako sta Marija in France sedaj na stara leta ostala na kmetiji, ki ima nekaj več kot 10 hektarjev njiv in 6 hektarjev gozda, sama! »Niliče noče prevzeti,« je pripovedoval gospodar. »Samo kmet nihče noče biti, toliko zemlje, kolikor pa jo lahko obdelujejo še poleg službe, pa tudj že vsi imajo«. Dolgo sta upala, da bo zadnji sin, Marjan ostal doma in prevzel kmetijo, pa se je fante odločil čisto drugače . .. »Grunt bova prodala«, je povedaj France, ker drugega izhoda itak ni. Vsega dela na kmetiji ne zmo-reta, delavce je težko do-öiti m tudi izplača se vedno ne. otroci pa so se razkropili m si ustvarih vsak svoje pogoje za delo m življenje. Saj ne, da ne bi radi prihajali domov, to ne, le kmetije nikomur ne kaže prevzeti in tako bo, kot vse kaže, res morala menjati lastnika.

Ravno zadnye trte hmelja so snemah z žičnice, ko sem odhajal. Obirali so sad trudapolnega dela, končavaM so delo. Končuje p>a se tudi birtovanje Franceta m Marije .. . Kdo bo nadaljeval začeto m usioešno delo ...?

*BERxNI STRMČNIK

Ali poznate svoj kraj?

(S)

Kot smo pričakovali, je tokrat res dosti več bralcev sp>o2jnalo kraj na fotografiji. Torej — Laškega ni bilo težko prepoznati. Kar 48 pravilnih odgovorov smo dobili, nekateri pa ste menili, da fotogirafija predstavljja štore, Zreče, Vitanje ali Teharje in drugo.

Žreb je nagrade razdelil med občane okoliških zaselkov Laškega, kar je tudi povsem raziunljivo, saj je le malo dopisnic prišlo iz drugih kraip^'. Toi-e-j. nagrade prejmejo:

Štefka Ojsteršek, Lahomšek 3a, Laško — 30,00 din,

Ana Sušič, Rečica 9,'2a, Laško — 20,00 din.

Rudi Biderman, Debro 40, Laško — 10,00 din.

Nagrade bomo posMi po pošti!

Če boste tudi na današnji fotografiji prepoznali kraj, nam pošljite odgovore na dopisnici do ponedeljka, 11. septembra. Ne pozabite, vsalc teden razdelimo tri nagrade!

Kljub temu, da Ekonomska srednja šola v Celju lahko sprejme komaj 500 dijakov in dijakinj, jih je v teh prvih šolskih dneh v njer.-ih prostorih kar 850, kar je po vsej verjetn'Osti rekordno število do sedaj. Zaradi tega so morali uvesti kabinetni poiik. Tako se dijaki vsako uro selijo iz razreda v razred, škoda je le to, da razredi niso za vsak predmet posebej opremljeni. To bi bilo v pomoč dijakom. Kakor tudi profesorjem pri njihovi razlagi. Upajmo, da se

bo tuidi to čez nekaj let, če ne prej, uredilo!

ESŠ pa ima (edina v Sloveniji) tudi mehanografski kar binet. V tem kabinetu najdemo najrazličnejše stroje, od najmanjšega računskega stroja z ročko pa do največjih, najmodernejših pisalnih strojev za fotokopije, razmnoževalnega stroja itd. Dijaki se pri tem predmetu — mehano-grafiji — uče zgodovino strojev, njihovo zfgradbo, kakor tudi uporabo.

če šola ne bi bila toliko zasedena, bi dijaki lahko bili

upravičeno zadovoljni, saj je opremljenost šole vsekakor na ravni. Selitev iz razreda v razred, na katero smo opozorili na začetku, pa vsekakor ni niti najmanj prijetna zadeva. Povedati je treba še to, da so v tean šolskem letu zaradi pre-napolnjenosti sprejemali v prve letnike samo dijake z boljšim učnim uspehom — torej selekcija zaradi prenapolnje-nosti. Zaradi tega marsikateri, sicer dober dijak, ne bo dobil mesta v seh, ki si jo je sicer želel.

Darja Glančnik

Wolfgang Borchert

ZGLOBE IZ BERILA II

Ko je bila mirovna konferenca pn Kraju, so odšli ministri skozi mesto. In prišh so mimo streli-ščne barake. Boste jxisku-sili, gospod? so klicala dekleta z rdečimi ustnicami. Tedaj je vsak od ministrov vzel puško in streljali so na majhne možič-ke iz lepenke.

Medtem ko so streljali, je prišla stara žena in jim odvzela puške. Ko jo je eden izmed ministrov hotel nazaj, ga je oklofutala.

Bila je mati

Nekoč sta živela dvačCo-veka. Ko sta bila stara dve leti, sta se tepla z rokami.

Ko sta bila dvanajstletna, sta se tepla s palicami in se obmetavala s kamenjem

Ko sta bila pri dvaindvajsetih, sta drug na drugega streljaila s puškama.

Kos ta bila pri dvainšli-ridesetih, sta se obmetavala z bombami.

Ko sta bila pri dvain-šestdesetih, sta vzela bakterije.

Ko sta bila pri dvain osemdesetih, sta umrla. Pokopan so ju drugega poleg drugega.

Ko se je neki deževnik čez sto let prežrl skozi njuna grobova, sp'.ch ni opazil, da leži tu dvoje različnih ljudi. Bila je ista zemlja. Vse ista zemlja.

Ko je leta 5000 neki krt pokukal IZ zemlje, je pomirjeno ugotovil: Drevesa so še vedno

drevesa

Vrane še vedno krakajo. In psi še vedno

privzdigujejo nogo. Snetci in zvezae, morje in mali in komarji; vsi so ostai'.i Kakršni

so bili.

In včasih —

včasih srečaš tudi človeka.

KEGLJIŠČE

Dva človeka sta v zemljo izkopala jamo. Bila je prostorna in malone udobna. Kakor grob. Bila je kar v redu.

Pred seboj sta imeia puško. Nekdo jo je iznašel, da bi bilo iz nje mogoče streljati na ljudi. Ponaj-več se ti ljudje sploh niso poznah. In tudi ničesar jim niso storili. Toda iz pu.ške se je streljalo nanje. To je nekdo zapove-dal. In da bi jih biP-O mogoče več zadeti, je nekdo iznašel puško, ki tolče več kot še.stdesetkrat v minuti. 7a to je bil nagrajen.

Nekoliko du.lje ud teh dveh ljudi je bila druga jama. Iz nje je nioleia glava, ki je biLa last nekega človeka. Imel je nos, ki je lahko duiiai dišave. Oči, ki so laliko gledale mesto ali cvet. Imel je usta, s Katermii je ia^iKO jedel kruh in rekel Inge ali mati. To glavo sta videla človeka, katerima so dali puško.

Streljaj, reče eden.

Streljal je. Glave ni bilo več.

Ni več mogla duhati dišave, ni več mogla videti mesta in ni več mogila reči Inge. Nikoli več.

Človeka sta bila več mesecev v janii. Posnela sta mnogo glav. Toda te glave so bile last ljudi, ki jih ta dva sploh nista poznala, ki jima niso ničesar sto-rilli in katerih nista niti razumela. Toda nekdo je iznašel puško, ki je streljala več kot šestdesetkrat v minuti. Toda nekdo je ukazal.

Postopoma sta človeka posnela toliko glav, da bi bilo iz njih mogoče napraviti veliko ladjo. In kadar sta spala, so se glave pričele kotaliti. Kakor na kegljišču. Potihem so grmele. Od tega ste se človeka prebujala.

Pa ukazali so, je šepetal eden.

Toda midva sva to storila, je vzkliknil drugi.

Toda to je bilo strašno, je šepetal eden.

Toda včasih nama je bilo tudi všeč, se je sme

jal drugI.

Ne, je vzkliknil drugi, ki je šepetal

O, da, je golčal drugi. Včasih nama je bilo tudi všeč. To je ravno tisti vrag. Zelo všeč.

Ponoči sta posedaila ure m ure. Nista spala. Potem je eden rekel:

Toda bog nas je take ustvaril.

Toda bog ima opravičilo, reče drugi. Njega ni.

Ni ga? je vprašal prvi.

To je njegovo edino opravičilo, je odgovoril drugi.

Toda mi, mi smo, je šepetal prvi.

Da, mi smo, je golčal drugi.

Človeka, katerima so ukazali, da ponessta čimveč glav, ponoči r.ista mogla spati. Kajti glave so pOvihein grmele.

Potem reče eden: Tudi midva sva zdaj na=;edla.

Da, reče di'ugi, zdaj sva nudva najedla.

Potem je nekdo zakričal: Pripravi se. Zdaj se bo spet začelo.

Človeka sta vstala in vzela puški.

In vedno, kadar sta zagledali a kakšnega človeka, sta streljala nanj. In vedno je bil to človek, ki ga sploh nista poznala. In ki jima ničesar n storil. Toda onadva sta streljala nanj. Nekdo je za to iznašel puško. Za to je bili nagrajen.

Toda nekdo — nekdo je t-o zapovedal

gri/iüe

Zadnje neurje je razo-ralo vse ceste in poti v sotočju Lahomnice. Raz-rila je novo cesto proti Brezi nad Laškim, spremenila cesto skozi Stop-co na Vrh v hudourniško strugo. Skoraj pov sod so največje grape in luknje že zamašene: Občani v Stopci so tri dni zapored od jutra do mraka cestarji, dokler pro metna vez z dolino ni bila spet kolikor toliko v redu.

No, neurja niso redka v tem močnem svetu. Na pomlad je zaradi moče potegnil plaz in zasul stransko vozno pot v območju Reke nad Laškim Škoda bi se dala zlah ka popraviti in koristni ki ceste so bili nared, da jo sami popravijo. Da pa se podobni primeri ne bi ponavljali kar v nedo gled, so na krajevni skupnosti predlagali, da bi odsekali del grvine, ki po vsaki večji moči si li na cestišče. Toda ne! Lastnik tiste ničvredne grvine noče. Pa ne. da bi

od krpe zemlje imel kakšno korist. O, razlog je čisto drugačen. Posestnik se z enim od koristnikov ceste ne razume čisto dobro. Ker je pač sprt s sosedom, svojega koščka grvine ne da. Tako globoko je nejevoljen nad sosedom, da s svojo odločitvijo raje škoduje tudi tistim sosedom, s katerimi ni sprt, pa tudi samemu sebi.

Zdaj ko je neurje prizadelo vso dolino, je priložnost za vse sprte sosede, da se imenitno maščujejo drug nad drugim. To se da storiti tako, da zavaruješ svoj breg hudournika in ga preusmeriš k spodžiranju sosedo vega brega. In če ob tem tudi sam sebi škoduješ, tem bolje, vsaj veš. ka ko je sosedu, ki je na istem.

Kdaj bo konec spotak-Ijive zgodbe o Slovencu in sosedorH kozi"*

mini reportaža

PRED DVAJSETIMI LETI

Trvi maturanti celjskega učiteljišča na maturaiilskem izletu v Dubrovniku. Leta 1J>52!

Bilo je pred dvajsetimi leti. Na učiteljišču v Celju so maturirali prvi učitelji. Le za dva razreda jih je bilo, večina deklet. Od takrat, ko so jih razvrstili po šolah v najrazličnejše zakotne kraje Slovenije, se nekateri do prejšnje sobote niso več videli. Tokrat pa so se srečali na dvajseti obletnici mature v hotelu Celeia. V začetku so se pogledovali, kot bi hoteli reči: »Kaj si to res ti?« Vsi začudeni, kako so se spremenili. Prišlo jih je 45 iz obeh razredov, dva profesorja: Fran Roš, ki jim je bil razrednik in Karel Jug ter takratni upravnik v Domu učiteljiščni-kov Martin Ambrož. Ker so živeli med volo in internatom jim je bil Martin Ambrož kot drugi oče. Prof. Fran Roš

jim je obudil spomine na čase, ko sc bili še pridfii dijaki^ saj so bili najboljši učiteljiščniki v Sloveniji. Nihče od njih se ni branil namestitve v še tako zakoten slovenski kraj. Trije bivši dijaki so odšli s šopkom in pozdravnim pismom k svoji ravnateljici — pro-ft'sorici Glinškovi v Rogaško Slatino. Z minuto molka so počastili že umrle profesorje in sošolce.

Brali so internatski dnevnik, ki so ga včasih morali pisati, in peli toliko skupaj prepete pesmi. Zazdelo se jim je, kot da nikoli niso šli narazen. Večina njih se je jyorocila in ima odrasle otroke. Zabavali so se ij^ zgodnjih jutranjih ur. Slovo ni bilo težko, saj se bodo odslej sestajali vsako leto.

CEROVEC

KDAJ KAMNOLOM?

V našem časopisu sn»» pj-tHi časom že pisaäi o izkoriši-anju kamna v Cle-rovcu v šniarski občini. Kamen, ki naj bi ga izko-rišiali, je zelo reik'k pri nas, se doliro veže z as-faltmn, iJosedanje raziskave pa so i>()kazale, tia so zaloge zelo močne, saj I)i ga lahko izkoriščali nekaj deset let. Kamen je ob ra/Jskavali ])okazal izredno trdot» in glede na to, da ga uvažamo iz Avstrije, bi kazaito resneje misliti na njegovo izk«>rišča-n.ie. Pretlvitlevajo, da bi letno nakopali okoli 8(H) tisoč kub. metrov. Splošno gradbeno podjetje iz Rogaške Slatine je izkoriščanje tega kanuia, odnosno postavitev kam-nolomskih naprav uvrstilo v svoj program. Po predvidevanju bi morali v to novogradnjo investirati eno milijardo in 200 milijonov, pri čemer pa se je zatiiknilo. Banka namreč ni odobrila kredita. Izgleda pa, da se bo se<laj vsa stvar nekako rešila in v tem mesecu bodo po vsej ver.jetnosti začeli s prvimi odkrivanji nahajališč In najbrž tudi z izkopom.

Kamen, pridobljen v Ck'-rovcu, bo važen faktor pri gradnji n«)ve hitre ceste C#lje—Hoče, saj bodo nahajališča v n<^p(»sredni bližini gradbišča In tako dovoz do njega ne bo delal preglavic, važno pa j<' predv.seni to, da stroški prevoza ne bodo veliki.

M. Strašek

mali intervju

Sprašuje: Milenko Strašek

Odgovarja: Slavko Ciglene-

čki

Slavko Ciglenečki je človek, ki ga pozna vsak otrok v Šmarju, da o starejših ne govorimo. že od svojega 18. leta naprej se sklanja nad po-večevalnikom, fiksirjem in kar je še takšnih stvari, ki jih fotograf nujno potrebuje. Sedaj je v pokoju, ki ga mirno preživlja v svoji hiši pod Sv. Katarino nad Šmarjem. Tair, sem ga tudi dobil, potem ko je ravnokar prišel iz svojega lokala v Šmarju, kjer še vedno po malem slika mamicam njihove malčke, parčke ob porokah in kar je še Smarčanom treba.

Kako ste se sploh začeli ukvarjati s fotografiranjem?

Oče je bil frizer, zraven pa še fotograf in jaz ne bi bil sin svojega očeta, če se tudi sam ne bi naučil tega posla. Izučil sem se za frizerja, po-zaieje pa sem spoznal, da je delo s fotografijo veliko bolj zianimivo in sem »prešaltal«.

Pri vašem poklicu se z,godi veliko zanimivih stvari?

O tem bi lahko govoril nekaj dni skupaj. Hodil sem po ohcetih, pogrebščinah, krstih, skradka povsod, kjer se je nekaj dogajalo. Sploh tam po koncu vojne so se ljudje radi slikali in zato ni čudno, da imam šoferski izpit že 64 let. Vedno sem bil na terenu, v slabem in grdem vremenu. Zraven me je še z^animala /.godovina, pa sem po malem zbiral stare slike.

Slike, ki sem jih videl v vašem albumu, mi pravijo, da ste sodoživljali doberšen del šmarske zgodovine s svojim fotoapai'alom?

To je res, pa tudi sam sem jo pomagal ustAarjati, največ pa tisto, ki ima največ opravka s kulturo. Mnogo sem igral v raznih igrah, bil sem dirigent »pleh muzike«, telovadil sem pri Sokolu, kmalu po vojni pa so nie celo proglasili za najboljše,s^a posa-me.mega igralca v nekdanjem celjskem okraju. To velja seveda za amaterske odre.

Slavko Ciglenečki, šmarski fotograf je prijeten sobesed-nik. Besede vre jo iz njega kot studenček zgodovine, ta zapis pa je premajhen, da bi lahko za^jei vise, kar je doživel na svojih poteh po teh utrujenih .šmarskih hribih in zato ni rečeno, da se ne bova še videla.

KARATE

Karate klub Celje prireja v soboto, 9. .septembra 1972 mednarodn.! karate dvoboj Celje : Hamburg ob 17. uiri v te-loviidnici posebne šole Ivanke Uranjekove (za Glazijo). Teik-movanije bo zelo zaiiimivo, saj je to prvo mednarodno srečanje, ki ga pripravlja Karate klub Celje. Za Hamburg nastopajo kar štirje državr.d re-prezentanti Zvezne republike Neriičije, kar obeta zelo zanimive in kvalitetne borbe. Celje bo postavilo dve ekipi, v katerih se bodo borili: Gobec, Denžič, Antlej, Čanžek, Kramer, Kolar, Spiljak, Roje, BomÄek, Kune, šepec, Rozman, Deržek ter Maruša.

Vinko Gobec

KOMUNISTI DELAVNI

Osnovna organizacija ZK v usnjarskem podjetju Konus močno posega v odločitve vodstva podjetja, ki v vseh važnih vprašanjih deli sode. lovanje komunistov v podjetju. Teh je 107, razdeljeni pa so na tri partijske oddelke. V tem letu je bila vsa njihova aktivnost usmerjena v povišanje osebnesia dohodka, tako da so dosegli že pred letom sprejet življenjski minimum sto tisoč starih dirarjev in ga tudi presegli. Pri üo-ločanju osebnega dohodka so upoštevali v veliki meri tudi delovno dobo. Osebni dohodek nekvalificirane.ga delavca v Konusu .se suče torej preko KKl.OOO dinarjev, dočim zasluži kvalificirani delavec 160 do 170 tisoč dinarjev.

ŠAHOVSKI NEMIR

Nadvse živahno šahovsko dejavnost v Slovenskih Konjicah je v zadnjih tednih še bolj razgibal svetovni šahovski dvoboj. Ugibanja in analiziranje šahovskih partij so bila na dnevnem redu zelo aktivnega šahovskega kluba, ki je prav v zadnjih dneh beležil uspešno zmago proti nasprotniku iz Kamnika. To je bilo srečanje v okviru vsakoletnega sindikalnega srečanja tovarne Konus in tovarne usnja iz Kamnika. V športnem delu tekmovanja pa je bil rezultat neodločen.

Šanisti iz Slovenskih Konjic so ponovno dokazali visoko strokovno raveni. Žal pa jih pogosto moti dejstvo, da najboljši zapuščajo matični kiub in odhajajo h Kovinarju v Maribor, ki jim lahko nudi večje ugodnosti.

POMOČ POMURJU

Med tistimi .krajevnimi skupnostmi v žalski občini, ki so se najhitreje odzv ile pozivu za solidarnostno akcijo za upostošeno POinurje, je bila tudi krajevna skupnost v Grižah. Takoj so organizirali obsežno zbiralno akcijo ter v kratkem času zbiali preko milijon starih dinarjev. Pri organizaciji celotne akcije so uspešno sodelovale vse organizacije in društva v kraju, zato tudi uspeh ni izostal. Na zadnji .seji sveta Krajevne skupnosti so akcijo ocenili kot pozitivno.

Tako organizatorji te humane akcije, kakor tudi občani sami so se tokrat zelo izkazali.

OBLETNICA POLZELSKIH »USLUG«

člani delovne skupnosti Obrtno gradbenega podje^^^ja »USLUGE« iz Polzele so minulo sobotx) proslavili de«eto

obletnico ob.^;oja pinljetja. V mali dvorani Doma »Svobode« v Grižah so najprej imeli sveč-imo sejo delavskega sveta, nato pa se je celoten kolektiv zbral v letnem gledališču »Lemberg«. Tu je zbranim o dosedanjem rtizvoju tega kolektiva, ki šteje nekaj nad sto zaposlenjh delavcev, spregovoril direktor podjetja. Trem delavcem, ki imajo najdaljši staž, so podelili priznanja.

Po zborovanju je nilo veliko slavje ki je trajalo pozno v noč!

PRIČETEK JAVNE RAZPRAVE

/. vči-rajšnjini dnciii so sc v ne-kati-rili tU-lovnih oruani/aii.jali v žalski (ihcini pričeli pdM-bni sestanki. v okviru katerih teče .javna razprava o osiiiitku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. Seminarje, or-j{ani/irai jiii je občinski sindikalni svet v Žalcu, so orKaniziraLi po teritorialnem prineipu, kar pomeni, da .je v posameznih krajih, kjer Je več delovnih skupnosti, določena le ena, da skupaj s sindikati pripravi seminar. Seminar-,jev se bodo v prvi fazi udeležili le člani samou|)ravnih organov in vodstev družbeno političtiih organizacij.

Strokovno tolmaeen.je opravljajo predstavniki Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Olja. prisostvu.jejo pa tudi člani občinskega \odstva žalskih sindikatov.

MLADINA BO GRADILA CESTO

Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti v Preboldu, bila je minuli te ' leg nekaterih akt šanj obravnavali nje nove ceste v ki. Sklenili so, aa uuuu .c, gradnjo ceste pričeli takoj, v posebni udarniški akciji pa bo sodelovala tudi mladina Prebolda, ki je že obljubila, da bo pridno pomagala. Sredstva za cesto, gre za modernizacijo, delno oa za popolnoma novo cestišče, bode zbrali nekaj iz samoprispev ka, ki .ga bodo dali ^aintere sirani občani, nekaj pa bo i; posebnega sklada prispevah tudi občina. Na seji sveta ' vodil jo je Rudi Praznik, & sklenili da bodo za pomo pri gradnji naprosili tue vojsko.

Nova cesta bo za ljudi teg predela velikega pomena, š zlasti pa za .številne rielavc( ki vsak diin fxlhajajo na del v dolino.

NOVO-ZMRZO-VALNIK

Zmrzovaine skrinje so n( proizvod v širokem progr mu »bele tehnike« Gorenj

Meswa avgusta so v tova ni pričeli z redno proizvo njo tega proizvoda, ga imenujejo »zmrzovalnik Skrinje so osvojili na osno sodelovanja s francosko f: mo »Aviatic«.

Imajo zelo sprejemljiv estetsKi videz in so še bolj kvalitete, kot so pričakov: strokovnjaki v podjetju. Z čeli so z izdelavo tipa za 3 litrov, v nekaj naslednj nie^iecih pa bo stekla ko; pletna proizvodnja v^seh

•liigobanka nadaljuje z nagrajevan.K-m ilinarske in i hranilnih vlog.

29. OKTOBRA 1972 ŽREBANJE JUGOBANČNE LOTERIJE

z veranjejn hranilnih vlog bost^» brt"/.plarno sode gobanke.

še niste, piHem |M>stanite \arče\ale<' tudi vi.

pov: - •?2<), 345 in ,'>20 litrov. V letu 1973 bodo v »Gorenju« proizvedli nad 70.(KX) kom. zmrzovalnikov.

Zaradi dinarske prodaje, dobro organizirane servisne služoe in zaupanja potrošili-icov do proizvodov »Gorenje« je povpraševanje zelo veliko.

HINKO JERCIC

1400 UČENCEV V RŠC

KiKlurski šolski CfiUor Vcicn.je ntiicliiio rasle. I.ani jo bilo v njt in (levi-tsto učencev Tokrat se .jih ie vpisalo 4.")0. ši- vpisii.je.jo novince v rudarsko poklieno in kovinarsko poklicno šolo. šolski center inia svo.je proizvodne ohrate, ki so likrati učna i>odročJa za učence.

Najpomembnejši problem centra je gotovo prostorska stiska. Be-«•n pof-ied na urnik ka/e. da bodo tudi to šolsko leto učili 41 oddelkov od sedmih zjutraj do ile-vetih /večer.

Vendar so te dni že pričeli pripravljalna dela za novo srednjo tehniško šolo. Ta bo v neposredni bližini sedanje .šole. 8. septembra dopoldne bodo za novo šolo položili temeljni kamen. Sv«'čanost bodo povezali s krajšim kulturnim programom. Te se bo po vsej verjetnosti udeležila tudi dr. Aleksandra Kornhauser.jeva iz Ljub-l.iane. ('opoldne se bodo z njo sestali v dvorani oWinske skupščine prosvetni delavci in iznienjali misli, ki zadevajo vzgojno proi)le-mati1<o učencev.

V šolskem centru so ob začetku leta sklenili, da bodo posvetili vso skrb individualni vzgoji učencev. I'ersp<>ktiva kaže, da bo nova šola le za kratek ča.s odpravila izmenski pouk. i^tevilo učencev se bo š»' poninožJIo. Že naslednje šolsko leto pa nanu-ravajo v tem centru odpreti višjo tehniško šolo za elektro stroko. Novo šolo bodo praz-vriid-alna

PRAZNIK V LOKOVICI

v velenjski občini bodo letos praznovali občinski praznik v Lokovici pri Šoštanju. Kulturni program za pomembni praznik bo pripravila šoštan.j-■ska Svoboda. Poleg p<'vskih zborov bo sodelovanla šaleška folklorna skupina in letos prvič ttuli kulturna skupina iz pol)ratene Vrnjačke ban.je.

Občinski praznik velenjske občine je 8. oktolK-r, v spomin na obletnico prvega partizanskega lutpada na .s»)štanj oktobra 194'>. -V-

»VOJKOV« MEMORIAL

v nedeljo, 3. septembra se je pričelo je.sensko tekmovanje za republiško orientacijsko ligo, ki jo organizira Planinska zveza Slovenije. Tokrat je bilo tekmovanje na Nanosu, vzporedno s tem pa je bilo tudi tekmovanje za »Vojkov memorial«.

Mladinski odsek planinskega drv.štva Celje je sodeloval s tremi ekipami, ki so tekmovale v članski konkurenca. Rezultati tekmovanja še niso znani. V dn.;gi polovici septembra bo na šmo-horju nad Laškim zadnje te-lor.ovanje za ligo v letošnjem letu, le-t» pa bo odločilo, Icatere prve tri ekipe iz Slovenije .Se bodo laliko udeležile državnega prven.stva v orientaciji. Največ možjiosti <M celjskih ekip ima ekipa Celje 11.^ ki je v ligi trenutno na drugem mestu.

Majcen Daniel

KOBULA DO KOBULE-SKAF

še kak dan, morda malo dlje in Savinjska dolina bo povsem izgubila svoje bogato ogrinjalo, ki si ga vsako leto odene. Hmelj bo obran . . . Potem bodo odšli tudi številni obiralci — no, letos jih je nekoliko manj kot druga leta, in pustili za seboj puščobo, ki že desetletja in desetletja priganja hmeljarja, da vsako leto znova prične z gojenjem te plemenite sadike.

Med obiralci smo hoteli poiskati »re korderja« in našli pri Tavčarjevih na Bre.gxi pri Polzeli mlado Reziko Kopina, ki je sicer doma iz Smrečnice v okolici Kr.škega.

Reziko smo zmotili pri njenem opravilu in ji postavili nekaj vprašanj.

»Razumljivo, da nas najprej zanima če smo izbrali, pravo obiralko, zalo: koliko škafov naberete na dan?«

»I^etos sem nabrala od trideset do .šestindrideset škafov, seveda je to odvisno od hmelja in od vremena.«

»Pravite letos, torej ste jih kdaj nabrali že več?« »Da, pred leti sem nabrala tudi po devetindrideset škafov.«

»To je zelo veliko. Kaj pa kvaliteta obiranja? Se hmeljarji ne pritožujejo, da morda ne obirate dobro?« »Doslej me .še niso grajali in mislim, da so zadovoljni.«

»Kako uspete toliko nabrr.i?« »Ves dan je treba neprestano hiteti, dobro paziti, kako obiraš, in čim manj go

voriti. 1'oiem pač uspeš.«

»Koliko let že obirate?« »Letos obiram trinajstič in upam, da bom še lahko prišla, ker se izplača.«

Potem je nismo več spraševali, le nekaj časa smo še gledali njene spretne roke, ki so tudi med pogovorom delale kot stroj, ter ugotovili, da je tudi spretnost neobhodno potrebna za take rekorde. Potem smo se Reziki zahvalili za pogovor in ji zaželeli še veliko, veliko škafov.

Tekst in foto: T. TAVČAR

Šolske pcKritnice .gredo h kraju. Učenci osnovnih šol in drugi se vračajo š počitnic in pripravljajo na šolo. Lepe poletne urice na soncu, morju ali v planinah bodo zamenjali z vsakodnevnimi nalogami in učenjem.

S študenti je drugače; poletni čas je najprimernejši za zaslužek! Seveda pa si znajo tudi študentje najti čas sa kopanje in druge poletne norčije. Ponavadi obvelja pravilo, da so študentski žepi polni lukenj. Zato si je težko predstavljati, da bi si lahko kdo v tem skomercializira-nem svetu privoščil počitnice ali pa šolanje v Ljubljani in Manboiu brez denarja. Mnogi študentje čez počitnice i.ščejo zaslužek in zgrabijo za najrazličnejša dela. Ob tem pa jim je v veliko pomoč ravno št.udent.ski servis.

Celje postaja višje.šolsko mesto in poletni meset i za študente, ki študirajo v Celju, Ljubljani ali Mariboi-u so del vsakodnevne dejavno

sti za obstoj. V našem mestu deltije letos študentski servis prvič in je podružnica Mariborskega servj.sa. .-jtu-dentom posreduje honorarne zaposlitve in delu primeren zaslužek. Srečamo jih lahko povsod in v vseh službah; od raznašalcev mleka, časopisov do telefonistov in tajnic. Med šolskimi počitnicami pa je preko študentskega servisa možna zaposlitev tudi za srednješolsko mladino. O tem, kakšno delo in s kak.šnimi problemi se v Celju študentski servis srečuje, je nekaj be.sed povedal vodja servisa. Ulaga Ivan, študent gradbeništva v Mariboru:

»I-etos je preko študent: skega servisa dobilo za.posli-tev 50 študentov in dijakov. Največ zanimanja med .študenti je za opravljanje i.m-skega dela, pomožna pisarniška opravila in podobno. letos se še srečujemo z nekaterimi težavami; delovne organizacije se še premalo zanimajo za usluge preko sei-vi-sa. Največ zanimanja so po

kazale nekatere ustanove in delovne organizacije, kot so Ingrad, Mleko itd. Sodelovali bomo tudi na sejmu obrti, kjer bomo zaposlili ve<"; kot 30 študentov, študentje lahko z delom, ki jim ga preskrbi študentski servis, zaslužijo mesečno od 900 do 1.500 din. Srečujemo se s problemi, da ni potreb po zaposlitvi študentov med letom, tudi premalo jih je še v Celju in zato lahko delujemo samo ob počitnicah. Prav tako se srečujemo s problemi ustreznega prostora. Letos nam je ObK ZMS Celje dala v najem prostore Mladinskega kluba. Vsekakor pa bo potrebno za v prihodnje najti svoje prostore. Servis bo prihodnje leto zopet deloval.«

Tisti, ki hočejo p;)prijeti za delo, si lahko privoščijo še nekaj dni lepih počitnic, prijetno potovanje in nujne po treh.ščine za študij. Pri tem pa jim je šttidentski servis v veliko pomoč.

VIKI KRANJC

Vek/jje

SPOMIN NA OTROKE

že bo minilo skoi-aj mesec dni, odkar so se poslovili otrcx'i Mednarodne otroške va-si Velenje, prve v Jugoslaviji. Občin,ska zveza prijateljev mladine, občina ter dmga podjetja in u.stanove so jim omogočili nadvse prijetno bivanje, šestdeset mladih ljudi iz enajstih držav Evrope, Azije in Amerike je odšlo in poneslo s seboj mno. go bogatih lepih vtisov, ki jih ne bo mogoče pozabiti. Mladi prijatelji z vseli kon

cev sveta so se v Velenju počutili presrečne. O tem govorijo njihova pisma, ki prihajajo.

Takole piše mlada Danka Karen: »Z ljubeznijo mislim na čudovite dni, ki .sem jih preživela v Velenju.«

In angleška vzgojiteljica Patricia: »<5e bo še v Velenju mednarodna otraška vas, bom zopet rada prišla med vas. Tu, doma, je tako pu sto brez otrok. Prevei^ .'-em navajena nanje «

Margerite s Filipinov piše takole: »Naši otroci b<)do .še dolgo pomnili dni. ki so jih preživeli v Velenju. Spoani-njali se jih bodo z nežnostjo in ljubeznijo.«

Tako pisma in kartice ponovno oživljajo misli in ide. je, ki so se rojevale v mladem mestu. Ali bi ne bilo na svetu re.snično lepo, če bi ne bilo vojn? če bi si bili vsi, beli, črni m rumeni le bratje? Gotovo! Za take ideje je mogoče napraviti marsikaj. Rodi se nov svet in ta naj ne pozna zlobe, naj ne pozna sovraštva med ljudmi.

Zato Mednarodna otroška vas Velenje ne bo enkratna.

Na prostoru nad zaprtim plavalnim bazenom bo zrasel doni mladih, kamor bodo prihajali ne le otroci iz vse Jugoslavije. Stalen gost bcxlo prijatelji vseh drugih držav. In vsakokrat bodo po slovesu FK>nesli glas o deželi, ki je prelepa in želi v burnem, dinamičnem poletu, le mir sebi in drugim. -V-

Odprli so se šolski hrami na stežaj in drobljanci so planili po hodnikih, razredih in začel se je živžav kot vsako leto nazaj in kot bo še vsako leto naprej. Vse je ostalo isto. ie tu in tam se je kaj spremenilo. Premnogi šolarčki so navdušeno stopili v novo šolo, premnogi so z žalostnimi očim odšli v staro, razpadajočo bajto, ki ji je Franc Jožef blagovolil postaviti temelje. Nič kaj veselo ni snidenje s takšno šolo, a kaj ko največkrat za. preljubo šolstvo ni denarja in se več ali manj vsi obnašajo do vira učenosti do kraja mačehovsko, pri čemer pa nihče ne pomisli na otroke.

ANTON PLEMENITAŠ, pomočnik ravnatelja osnovne šole Šmarje pri Jelšah:

Sprašujete me za težave ob začetku novega šolskega leta? Teh je na. žalost več kot preveč. Za neljubi dogodek z našo šolo, ko se je podrl strop, veste. Obljubljena nam je bila nova takoj, ko se je to z-godilo. v skupščini SRS je bilo postavljeno poslansko vprašanje, kaj bo z našo šolo. Dobili smo odgovor, da nam bo pomagala Republiška izobraževalna skupnost s sredstvi, ki jih bo nalašč za ta namen odobril Izvršni svet. Načrte imamo, sredstev ni.

FRANČEK DROBNE, uči-telj:

Stalno nekaj spreminjamo, vendar menim, da te spremembe v na.šem šolstvu prihajajo prepočasi. Novi učni načrt pričakujem z optimizmom, saj je stari pre<> bremenjen včasih z docela nepotrebnim balastom. Ta učenca utesnjuje in mu onemogoča, da bi se razvijal ta ko, kot to od njega pričaku jemo. Nujno bi bilo treba urediti moderno knjižnico, ki bi morala biti učencu takoj dostopna in nastaviti knjižničarja, ki bi učencem svetoval.

MARIJA FRAS: Učbeniki so predragi za naše otroke. To zadevo smo uredili tako, da imata dva učenca eno knjigo, seveda ne povsod, pač pa tam, kjer se nam zdi, da .,e cena res pretirana. Govorili ste o novem učnem načrtu. Menim, da se bo le ta bolj približal učencu in da bo bolj življenjski. Nekaj malega smo že vnesli v starega. Moti nas tudi to, ker nimamo kemijske predavalnice in drugih kabinetov, saj se tam tičenec največ nauči. Smo takorekoč šola brez učilnic.

mRTA LEŠNIK: Precejšen problem je nastopil pri prehranjevanju otrok. Kuhinja ima premajhne zmogljivosti. Otroci zgodaj vstanejo, ostajajo brez kosila, potem neprestano prevažanje, ki se je še povečalo v sedanjem stanju, ko vozimo otroke <xl blizu in daleč. Naš otrok ima praktično najdaljši delovni dan v občini, domov pride največkrat pozno popoldne. Izpostavljen je slabemu vre menu, nevarnosti ceste itd. Ttidi učitelji ostajamo precej več časa na šoli, kot pa bi bilo treba.

JOŽE JAKOŠ, ravnatelj: poudarim samo to, da je za-

O težavah, ki nas tarejo, sko- četek in konec vsega le šol-

raj ne bi govoril, ker so zna- stavba. (J-roke vozimo

. T Ol ••• iz Kristan vrha, Lamberga,

ne skorajda ceh Sloveniji. . „

, , ,, , Sladke gore m Šentvida, v

Edmo, kar lahko rečem, je g^^^ja.

to, da si močno želimo, da bi jg premajhna, zato toli-

čimprej dobili novo šolo. vozaštva, kar pa je seve-

Stanje, v kakršnem smo, je da dodatno breme občinske-

nemogoče, zato lahko znov'a mu proračunu.

V Šmarju niso preveč zadovoljni in ziUo gledajo s straliom v prihocüiost. Bojazen, da bo več generacij otrok prikrajšanih za kvaliteten pouk, se še veča z občutkom lastne nemoči, ker občina nima denarja, od zunaj pa se stvari zavlačujejo, čeprav je zima pred vrati.

Tekst in slike: MILENKO STRAŠEK

14 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Obisk - včeraj in danes v Lembergu

»Jo že voha, travo! Glejte, že jezik steza po njej!« Bik je bil tik ob žlebu. Samo šavsnil bi. Toda ni se več ganil. Lemberžani so mu začeli prijazno prigovarjati. Zaman. Trmasto je iztegnil noge in se dokončno umiril. Tedaj je eden izmed Lamberžanov zlezel v line, da bi bika od blizu pogledal. Dregal ga je in dregal, nazadnje se mu je pa zazdelo, da je bik poginil. Lemberžani so bika počasi spustili spet na tla. Priznati 80 si morali, da so ga zadavili. Odtistihmal so pustili travo v žlebu, da je rasla, kakor jo je bila volja.

To je bil samo odloiiiek iz znane zbadljivke o tem, kako so Lemberžani bika v zvonik vlekli. Devetdesetletni očak Anton Tratnšek ki živi danes v Lembergu, pa je celo malo popravil to pripoved, in sicer tako, da so .po njegovem dali biku zelena očala na oči, ker je bila na strehi zvonika le slama in je šele po tem bik mislil, da je trava . ..

Tako ali drugače, zaniiniv je ta Lemberg, tcda vse, kar je resnično zanimivega in privlačnega je danes v tem trgu samo še zgodovina in pripovedi star h knjig in zapisov izp.>d peresa dr. Pavla Strniška in dr. Nika Kureta pa iz pripovedovanja ljudi. Današnji dan pa je v I.em-bergu bolj ali manj žalosten in brez posebnosti. Zatorej, pojdimo v tisti Lemberg, kakršnega poznamo iz starih časov.

Nä ZNAN SAMO PO ZBADLJIVKAH

Od kod pravzaprav te neprestane zbadljivke o teh vrlih Lemberžanih? Ce hočemo dobiti vsaj malo jasnejšo sliko, moramo nujno spoznati kraj in ljudi, ki so živeli tam, saj je ra\mo njihovo življenje in delo dalo povod za številne pripovedi, ki niso

ravno najbolj v čast tržanom. Že ime samega trga je sporno. Leži v soteski pod Sladko goro in Bočem, nekje v sredini med Šmarjem, Poljča-nami in Rogaško Slatino. Izvor imena navajajo iz Lam-mberg, ker je menda imel trg v grbu jagnje s podvito nogo. Drugo ime je tudi Längenberg. Kraj se prvič omenja že leta 1248, a kot trg 14u6. V srednjem veku je bil Lemberg središče gospo-ščine krške škofije in so ga pozneje dobili v fevd poznejši grofje Celjski. Staro izročilo pripoveduje, da je bilo v okolici samega Lemberga kar pat gradov, čeprav so se do danes ohranili ostanki samo enega gradu. Svojčas je bil trg vebk, pa so ga pestili požari. Lemberg je imel do leta 1835 tudi svojega sodnika, ki je imel celo pravico ki-vnega sodstva. Znamenje oblasti in mogočnosti je še d-anes stoječa hiša, imenovana rotovž in tudi mimo gradnje tega magistrata ni mogla iti zgovorna zbadljivka, ki pripoveduje, kako so vrli Lemberžani gradili to poslopje. Danes predstavlja nekdanji znak oblasti na južni strani hiše ohranjen pran-ger (sramotilni kamen) in na pročelju rotovža je bila svoj čas tudi roka z mečem, a je danes ni več videti. Bojda je

nekje v hiši spravljena...

Od 16. stoletja dalje so bili v Lembergu dobro znani sejmi, in sicer vsak teden skozi VS3 leto. To je trajalo vse do 18. stoletja in še dlje, samo ne v takšnem obsegu kot na začetku. Ti sejmi so menda prinašah občini, ki je bila v Lembergu takšne dohodke, da je z njimi krila vse stroške pa še veliko šolo so postavili. Tako je bilo blagostanje v trgu kar veliko, tr-žani sami pa so bili domišljavi. Menda so se tudi kar povprek možili in zaradi krvnega sorodstva je btl skoraj v vsaki hiši kakšen bebec.

OD KOD ZABAVLJICE?

Pomaga nam zgodovina. V podobnih pogojih kot Lemberg so se razvijali tudi dragi kraji na štajerskem, kot Veržej, Ljutomer in drugi. Položaj Lemberžanov pa je bil kljub vsemu le edinstven, saj je imel izredno lego in pa dodeljene pravice. Tako je zbujal zavist in tudi upravičeno jezo okoliških kmetov. Zato so nastale zbadljivke in šale na rovaš Lemberžanov, ki pa niso bile odraz zgolj dovtipnosti takratnega našega človeka, ampak tudi 2inamenje onemogle jeze in maščevanja. Tako so se

zabavljice kar hitro širile po naši zemlji. Toda zabavljice niso bile zgolj v prozi, bilo jih je tudi nekaj v vezani besedi.

Znan je samo eden primer, pa še ta zelo okrnjen, bil pa je že objavljen v ljubljanskem »Brusu« novembra 1890:

Lemberški rihtar na pragu sedi,

si hlače obira in tolče uši.

Šribarja imajo iz belega

gradu,

po cimri špancira in se joče gladu.

Po trgu špancirata purgarja dva,

zok — ure iz repe imata oba. Godce pa imajo od štirih vetrov,

na probi so se stepli od samga gladu.

Zanimivo je, da je tukaj glad kar dvakrat omenjen in tudi zbadljivka je napisana, kako so se hote-li znebiti lakote, vseskozi pa beremo o blagostanju tržanov ...? Zdaj pa k tistim zabavijicam, ki so se še do danes ohranile med našimi ljudmi. Dobro je tudi znano, da je pisal Fran Milčinski o Butalcih in Butalah in menda ni treba posebej poudarjati, da so to prav Lemberžani in njihov Lemberg. .Te že tako, da nam je zelo lastno, da se posme-hujemo — toda ne sebi, ampak sosedu, že dr. Pavel Strmšsk se je hudoval, »da pn nas pač pišejo o Butalcih in Zaplankarjih, bojimo pa se naravnost omenjati Ribni-čane, Veržejce, Lemberžane, ker smo tako strašno obzirni in se bojimo, da bi jih užalili ... pri tem pa prezre-mo, da tiči za vsako zbadljivko stvarno neka ^ nočasti-tev, kajti »kdor nič ni, na-potu ni nikomer« pravi Aškerc . . . kar ganljivo je, kako se bojimo te kraje omenjati z imenom, kadar se jih spomnimo, se kar opravičujemo . . .«

Na kratko bi še rad omenil pregled šaljivih zgoelb v knjižnici, ki jo je sestavil in napisal dr. Niko Kuret; Kako so Lemberžani župana volili, magistrat delali, cerkev nategnili, bika v zvonik vlekli, se v lanu kopali, v Ljubljano hodili, v Trst vozili, globo-čino Drave merili, svinjo preganjali, s purani orali, kako jim je kobila valila, kako je

lemberški župan sol pokušal, kako sta dva Lemberza-na veverico lovila, pa plohe in z rešetom mesec, kako so se hoteU znebiti lakote, kako so reševali motorista m kako so hotele živali za .godce v Lemberg. In ta neskončni »kako« nam govori o zares velikem številu šal. Kazalo bi knjižico, izdano 1954. leta, ponatisniti, saj bi marsikdo spet rad posegel po njej.

Tako je bilo to. Bogat trg, v katerem je predvsem cvetelo usnjarstvo in Ijnčarstvo, so si sposodili sosedi z zbadljivkami in šalami. Iz gole nevoščljivosti pravijo ...

KAKO PA JE DANES V LEMBERGU?

že uvodoma sem omenil, da je današnji dan v Lembergu bolj ali manj žalosten in brez posebnosti. In res je tako. Od nekdaj bogatega trga je ostalo le nekaj hiš, ostale so razkropljene po bližnjih rebreh. Tiste, ki so ostale, so se stisnile okoli cerkvice sv. Miklavža, ki jo je menda dal leta 1248 zgraditi graščak Nikolaj Lember ški. Starodavne lemberške pravice so res samo še zgodovina, pa še ta več ali manj pozabljena, življenje pa se je korenito sprem.enilo. Družbene razlike so se izravnale, o stari premožnosti tržanov pa ni sledu več. .'^e železnica je šla mimo Lemberga.

Sredi trga pa je ostal lončar Franc Cater, edini potomec nekdanjega slavnega lemberškega lončarstva. Dela še nekaj malega zase in za bližnje sosede, tega pa je

tako malo, da niti obrti nima več, to danes ni več kruh. Ko sem ga povprašal o šalah na rovaš Lemberžanov, se je samo dobrohotno nasmehnil, saj ga je verjetno bolj skrbelo to, kako bi v Lemberg spet dobili trgovino in gostilno — zdaj so brez obojega, šola na robu ijlaerge

trga je samevala. Res, velika, kar premogočna za tako tih trg ... Po ustnem izro

čilu je v letih 1808—1910 lem berški sindikus zbral trikrat na teden otroke iz trga in okolice v ma^istratnem poslopju in jih učil pisati in čitati. Leta 1821 je dobil Lemberg svojega prvega stalnega učitelja — Janeza Ranerja. 1904 je bilo sezidano novo šolsko poslopje — dvoraz-rednica, trorazrednicopa so dosegu že 1929 . . .

Ko sem se pogovarjal z očakom Antonom Tratnš-kom, se je živ^ spyominjal tudi časov zadnje vojne in srditih borb z Nemci. Nikoli ne bo pozabil bitke med partizani in Nemci pri sv. Roza-liji. »Tako je pokalo, kot da je sodni dan, kroglice pa so prifrčale še sem. k nam v Lemljerg«. Tako je pripovedoval in ga srknil kozarček.

Kakor sem prišel v Lemberg, tako sem tudi odšel. Po zelo slabi cesti, na kateri so se udomačile cele kotanje Odšel sem z občutkom, da je vse tukaj res samo še zgodovina, pa še na zbadljivke sem pozabil. Marljivi m pošteni ljudje, ki žive tod. se morajo krepko potruditi za svoj kos kruha.

BESP:DIL0 IN SLIKR: DRA(30 MEDVED

ANTON TRATNŠEK

FRANC CATER

Poleg usnjarstva je v Lembre^u cvetelo tudi lončarstvo.

Rotovž s prangerjem — prisotnost zgodovine.

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

15. stran

'ecanje

so pot do meteorološke tii.je sem prehixlila pre-■Ijuj'oc o tem, kdo neki bo sprejel. Da bom našla skega predstavnika, sploh im dvomila.

krbelo me je le, kakšen Kaj če bo muhast in i7-cajoč kot vreme in .se ne hotel pogovarjati o svo 1 delu Potem se bom mo a vrniti prazaiih rok, kar ne bi bilo najbolje. Jo, ko .sem plaho potrka na vrata meteorološkega -^oda in vprašala za mete-)loga, sem bila prijetno isenečena.

Cot meteorologinja se mi predstavila TEREZIJA FI-], nadvse prijazna žena liiagonijevo rjavih las. i'ovabila me je v majhno bo, polno domačnosti in plote, z veliko instrtimenti stenah. Vse to ni dopu alo dvoma, da tukaj do-.ije meteorolog. Kar prileglo se mi je kram-inje v toplem prostoru .j bi zunaj je bilo sivo m adno, Terezija je pričela ■tpovedovati o svojem delu: »V meteorološki službi sem la let, od tega sem tukaj Levcu že 7 let. Tudi mej Jkojni mož je bil meteoro- j •g in pri njem sem se tudi I rokovno usposobila. Na na- j meteorološki postaji opa- j ijem vse vremenske pojave: lago, temperaturo, zračni ritisk, veter itd .. . O vsem •ikrat dnevno po telefonu oročam Ljubljani. Tudi kli-latološko opazujem in med-rno. Tudi opazovanja bele-im v posebno poročilo.« Ali dajete tudi vremenske apovedi?

»Ne, dajem samo podatke-eprav opazujem tudi nevih-e. Za vreme se včasih poza-limajo tukajšnji kmetje in eLaloi, ki so moji sosedje. Povem jim pač tisto, kar rem iz izkušenj in iz merje-ija.«

Ob katerih urah opazujete? »Pr\'0 opazovanje je ob 6,30 Outraj in zadnje ob 21 uri ivečer. Ob 18,30 uri pošljem

sporočilo Ljubljani. Klimato-loško pa opazujem ob istih terminih.«

Kakšni pa so termini za depeše?

»Za depeše so sinoptični termini, to se pravi, da sporočim celotno sliko vremena, kot je takrat na postaji.«

Ali razen teh opazovanj opravljate še kak.šna druga opazovanja?

»Da, vizuelno opazovanje.

Za ta opazovalni način pa je potrebno natančno pozna

ti oblake, njihovo vrsto, višino in količino. Stopnje oblačnosti zaznamujemo od 1 do 10.«

Torej je za to vrsto t>pa-2K>vanja potrebno imeti dobre oči in oster pogled, pa še veliko izkušenj, kaj?

»Da, vsekakor.«

Kdaj, ob kakšnetn vremenu je delo najbolj zanimivo?

»Veste najbolj zanimivo je oblačno nebo, ja.sno nebo ne daje velikih možnosti opazovanja.«

Za nas, ki ljubimo jasno nebo in stmoe in mrzimo oblake in dež, je vaša lju bežen do oblakov kar neko liko čudna.

Ali vas tukajšinji kmetje kdaj »obdolžijo« za .slabo vreme?

»Včasih se f^e najde kdo, največkrat pa me prosijo za napoved.«

Morda .še kdo razen teh neuradnih radovednežev zahteva vaše podatke?

»Največ podatkov zahtevajo podjetja, zavarovalnice in sodišče. Najdejo jih v dnevniku, kamor zatele/im vsak dan prav vse podatke in opa-

zt)vanja. Tako se lahko prepričajo o uničevalni motji vremena in šele potem izpJa čajo škodo, ki jo je povzročila toča, močan veter ali kakšen drug neljub vremenski udar.«

Imate radi svoje delo?

»Da, zelo.«

Ob koncu najinega pogovora sva stopili ven in prijazna meteorologinja mi je pokazala precizne naprave, .s katerimi dela. Teh je veliko in vsaka deluje na svoj način. Jaz sem se med temi termi> grafi, hidrografi, heliografi, anemometri, umbrometri m še med drugimi grafi in metri skoraj izgubila. Terezija pa opravlja z njimi domače in dovršeno, z ljubeznijo in poznavanjem, kot da so zra.sli z njo.

Poslovila sem se od nje v premišljanju, da smo lahko veseli takšne ženske meteoro-logmje, kot je Terezija.

Še na nekaj sem mislila: FK>leg poetov je vendarle še nekdo, ki ljubi oblake, nevihtno nebo in dež brez bojazni da ga bodo ljudje imeli za pri.smuknjenega.

TEREZIJA FILEJ

Pred dnevi smo obiskali klub Zveze mladine na Plani, ni pri Sevnici in zaprosili tajnico mladinskega aktiva Sla-vico Valeriinčič, da nam je povedala, kako poteka klubska dejavnost na Planini.

Slavica je dijakinja celjske gimnazije. V šolo se vozi z avtobusom dnevno 53 km. Kljub temu ji gre v šoli dobro in še vedno z veseljem porabi že tako skromen svoj prosti čas za klubsko in ostalo mladinsko dejavnost.

Pred letom dni je bila Slavica izvoljena za tajnico aktiva Zveze mladine na Planini. Da bi popestrili mladinsko dejavnost »o v mesecu aprilu ustanovili mladin-ski

klub, ki je odprt ob sobotah in nedeljah, mnogokrat pa še kak clru^ dan v tednu. V klubu imajo ples in po. slušajo plo.šče najrazličnejših avtorjev. Imeli so tudi plesne vaje, s katerimi so si pridobili nekaj finančnih sredstev. Poleg tega pa organizirajo tudi ktilturno-zabavne prireditve. Udeležili so se pohoda v počastitev dneva borca in v ta namen priredili krajši kulturni program.

Zelo so zadovoljni, da imajo svoj prostor za klubsko in drugo mladinsko aktivnost, v katerem se v poletnem času zbere do dvajset in tudi več mladincev. Imajo sedemčlanski odbor.

ki skrbi za ureditev kltiba m za klubsko dejavnost, do katere -imajo mladi na Planini dober odnos.

Kljub temu mladi ugotavljajo, da je ktiUurna dejavnost premajhna, pa tudi drugih izobraževalnih oblik za mlade ni. To je gotovo eden od pomembnih razlogov za to, da se mladi še vedno premalo vključujejo v družbenopolitično življenje v kraju. V bodoče želijo, da bi organizirali nekaj oblik asposablja-nja mladih, in kar je še posebno razveseljivo, želijo več. jo pomoč starejših in vseh krajevnih družbenopolitičnih in drugih organizacij pri njihovem delu. L. MASTNAK

Fordo God i na

BfilJJ:;

tiilfbkk:

ODLOMEK

O administratorju Grafiču bi morala slišati moja mati, pa bi se ji zvalil kamen s srca. Konč no smo le Ijtidje. Biti svetnik na zemlji je težko, nemogoče.

Odkar je prišla moja mati k meni, Rahele ni sem več videl. Kako je bilo mogoče, da sem toliko časa strpel brez nje? Tudi na cesti je nisem videl. Moja »živalca« me je nosila kot vihar. Cesta pod menoj je izginjala, njive na obeh straneh so se vrstile, jaz pa sem imel edino željo: videti Rahelo.

Zvečer Brünnerjevih ni bilo pri Krampaču, čeprav je bilo že pozno. To me je neprijetno zadelo. Vprašati nisem hotel, kje so se zadržali.

Janči in Berta sta me mnogo spraševala, a jaz bi samo rad vedel, kje so ostali Briinnerjevi. Berta je mimogrede omenila, da so Briinnerjevi na Madžarskem. Odrevenel sem. Kaj je z njimi? Rahele ne bo mogel pogrešati.

»Na Madžarsikem so?« sem dejal in se delal, kakor da me to nič ne briga.

»še ne veš?« se je začudil Krampač. »Vsak dan pričakujeva pismo, kdaj se vrnejo. Brünner mi bo prinesel nekaj tobaka.«

Zakaj je šla tudi Rahela. Njej ne bi bilo treba iti. Bilo mi je, kakor da bi mi srce hotelo počiti

Čaj na mizi je bil topel. Prijel sem skodelico in jo nesel k ustom. Krampač in Berta sta bila v kuhinji.

Zakaj so šli? Rahela, moraš se vrniti! Prijel sem stol, kjer je zmeraj sedela. Zdrznil sem se. Kaj delam.

Prišel je Krampač. Ves srečen je bil, da sem tam.

»Doma si bil, praviš,« mi je rekel. »Kaj novega? Rib je kaj? Zdaj morajo biti že mlade divje race godne za odstrel.«

Kaj mi je bilo mar, ko ne bo nje. Vsak pogovor je prazen, brez vsebine, če ga ne posluša ona

»Si bolan?« me je vprašal.

»Ne,« sem dejal. »Od Grafiča sem prišel, pa sem truden.« Pogovor se je začel o Grafiču. Zdaj sem zvedel, kako je z administratorjem. Krampač mi je na široko pripovedoval o čudaškem Grafiču.

NE ZAMUDITE! V NT KMALU »BELE TULPIKE«, LJUBEZENSKI ROMAN

ON, ONA IN ROŽE

Mnogokrat so mi prijateljice pripovedovale, kako so potovale v ta ali oni kraj z avtoštopom. Poslušala sem jih z zanimanjem in občudovala njihov pogum.

Kmalu zatem se je v moji glavi porojilo vprašanje: »Zakaj še jaz ne bi kdaj stopala?« Rečeno — storjeno!

Sonce je tistega dne močneje pripekalo kot navadno in bilo me je strah potovanja v Ljubljano, a bilo je nujno.

Z lokalnim avtobusom sem se odpeljala do Žalca t) Savinjski dolini, kajti doma v Celju me je bilo strah stati 2 dvignjenim palcem ob cesti.

Iz mesta je bilo nekaj sto metrov do kraja, ki .se rni je zdel primeren za avtoštop. Z mapo in mošnjičkom, v katerem je bilo nekaj ubogih kovancev in trije stari obrobljeni tisočaki, sem se postavila ob cesti.

Ogledala sem si avtomobile, ki so švigali mimo, in si nisem upala dvigniti palca. Ob vsakem mimovozečem avtomobilu sem pomislila: »Kaj, če ne bom prišla na svoj cilj?«

In to vprašanje je vselej premagalo mojo roko, ki se je že nameravala stegniti, a je zopet omahnila.

Vsak voznik se je ozrl. Najbrž sem se zavedala, da moram biti v Ljubljani ze ob 9. urri. Strmela sem v hiše, si ogledovala pridne ljudi, ki so želi — in si ob vsem tem dopovedovala, da se mi ne more nič zgoditi.

Končno sem se odločila. Nasproti mi je prihajal osebni avtomobil svetle barve, s celjsko registracijo. Dvignila sem palec in se prt tem komaj opazno tresla. Voznik je zapeljal s ceste in približevala sem se vozilu, »Ali se lahko peljem z vami do Ljubljane?« sem vprašala. Odgovor je bil pritrdilen. Prisedla sem in nisem spregovorila, dokler nie ni neznanec vprašal h Ico-mu grem v Ljubljano.

Razložila sem mu, on pa je le še dodal- »Neprijetna eadevščina.« Res, sem pomislila, ampak kaj hočem.

Nekaj časa sva oba molčala, potem pa me je vprašal po imenu. »Nina«, sem na kratko odgovorila in skrajšala svoje pravo ime, ker me tako kličejo prijateljice. TaJtoj v začetku je neznanec naredil name dober vtis. Mislila sem si vse najboljše. Potem pa se je začelo.

Pravzaprav nič resnega, ampak neznani tovariš me je preizkušal.

»Bi lahko ustavil, da bi šla nabrat rožice?« je nenadoma vprašal Namenila sem mu začuden pogled, v katerem je najbrž bilo opaziti še mnogo strahu, kajti že se je zresnil: »Kaj vas je strah, saj se samo šalim!«

Oddahnila sem si. an pa si je izmislil novo potegavščino, Ob kateri je bil moj izraz na obrazu podoben prejšnjemu. Zopet se je nameraval smejati mojemu spa-čenemu obrazu in očem, ki so jih že polnile solze. Sprva sem jih skrivala, pozneje pa niso bile več potrebne.

»Ker vidim, da vas je strah, vas ne bom več he-cal,« je odločno izjavil. Zatem pa je še povedal, da je ing. IZ Šentjurja in mi opisal avto. pa povedal vse podatke: »Imam ženo dva otroka!« Nato pa je še vprašal: >-Vas je zdaj še strah?« Niszm odgovorila, nakar mi je namenil malce užaljeni pogled.

čas je mineval in zdelo se mi je, da bom na ta dogodek kmalu pozabila, čeprav sem bila še v njegovem avtomobilu. Vožnja je hitro minevala, kajti bila je pestra in ne dolgočasna kot na avtobusu, z razliko, da sem sicer trepetala, toda po nepotreonem.

V Ljubljani me je hotel peljati točno tja, kamor sem bila namenjena. Pristala sem. Ko sem izstopila, sem se čutila svobodno in sem šoferju pripisala mnogo dobrih lastnosti, saj šaljivost končno ni slaba lastnost! Hm — to pa še ni bilo i>se. Sledilo je povabilo na coca colo, o kateri sva se že prej pomenkovala. Branila sem se, končno klonila.

Ob lokalu, kjer je ustavil, je bila tudi stojnica z rožami. Siva starka je ponujala lepe rože in neznani tovariš mi je hotel kupiti šopek. Našla sem mnogo tehtnih izgovorov in sem se izognila cvetju, ki ga imam sicer rada.

»čimprej na cilj,« sem si ponavljala. »Na svidenje in hvala!« sem zaklicala neznancu, ki je odpiral vrata avtomobila.

Izgubil se je v množici drugih avtomobilov, ko sem še vedno strmela za njirn s spoštovanjem in hvaležnostjo.

MARINA KOCEN

USPEH FRANJA

Skromen in tih je v pogovoru FRANJ O BOBINAC, učenec osnovne šole I. celjske čet« v Celju, o katerem smo sicer že pisali, vendar njegov zadnji uspeh zasluži, da znova opozorimo nanj.

Franjo je začel peti na šolskih proslavah, sam se je spremljal s kitaro in vedno požel burno ploskanje svojih sošolcev. Navdušeni so bili budi mnc^i .starejši, ki so ga po proslavah vabili in zaprosili, da jim znova in znova zapoje.

Franjo je pel. V šoli in doma.

Nato je prišel njegov veliki prvi nastop, nastop, ki se ga zaradi začetka rad spominja vsak pevec. Nastopil je na javni radijski oddaji RADIA CELJE v Šentjurju. Šentjurčani so malega pevca izredno prisrčno pozdravili in nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Nato je na.stopil še v Žalcu, hkrati pa se je z ma-nagerjem New swing quarte-ta — ki žanje uspehe v vsej Sloveniji — Ferijem Smolo dogovoril za nastope tudi zunaj Celja.

Tako so se pričeli številni nastopi po vseh slovenskih mestih v družbi OTA PE-STNERJA, ANDREJE ZUPANČIČ in seveda QUARTETA. Še večjega uspeha je bil deležen, ko je pel na večih prireditvah ob spremljavi velikega vojaškega orkestra.

Tolikšni uspehi seveda niso mogli, niti smeli ostati neo-paženi. še posebej je mali Franjo uspel na radijski oddaji Studio C T Ljubljani. Poslušalci so se mu za izredno prisrčno, zapeto pesem oddolžili z dolgim, kot pravijo vsi, z najdaljšim ploskanjem.

Kmalu zatem je Franjo podpisal pogodbo s produkcijo gramofonskih plošč Radio-tele\'izije Beograd in pred dnevi tiudi posnel štiri pesmi za svoji prvi dve plošči. Tako je posnel pesmi »Babica«, »Gradim zate grad«, »Lidi. ja« in »Mama, zlata mama«. Pi'vi dve sta po licenci zma-nega Heintja, besedilo pa je napisala ELZ A BUDAU. Pesmi so seveda prisrčne in zapete z ljubeisnijo. Plošči bosta v prodaji najverjetneje čez mesec dni.

Franjo je kljub uspehu še vedno ostal skromen. Ko sva v Celju govorila o snemanju, je povedal, da so snemali v Ljubljani nekaj več kot tri ure, pred tem pa že dve uri.

»Zadovoljen sem«, je bil njegov kratek komentar. Z njim je bil tudi oče pevca Ota Pestnerja, Oto Pestner, ki je poslušal posnetke in ~ kot glasbenik — povedal, da so pesmi izredno lepo zapete.

Prvi plošči sta tu, vsi pa smo prepričani da nista zadnji, M. SBNICAR

16 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Telesna vzgoja-

bolh?

Učiteljski zbori v šolah bodo v teh dneh sestavljali za vst! vrste šol svoje letne delovne načrte. V te delovne načrte bo vtkana vsekakor tudi telesna vzgoja, ki je neločljivi sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela na vseh šolah. Rrez n,ie si ne moremo predstavljati harmonične vzgoje in oblikovanja učencev v socialistično osebnost.

Kakšne naloge in pričakovanja lahko postavimo šolam ob pričetku šolskega leta na tem področju?

Osnovna zahteva je vsekakor spoštovanje predmetnika hi učnega načrta na vseh vrstah šol tudi iz telesne vzgoje! Ne glede na materialne in kadrovske pogoje je vsaka šola dolžna v okviru razpoložljivega fonda ur posredovati učencem higienske navade, smisel za zdravo telesno udejstvovauje, skrbeti za vsestranski telesni razvoj učencev, krepiti njihovo telesno sposobnost za zdravo osebno življenje, za sodobno proizvodno delo in obrambo domovine. Klasične ure telesne vzgoje hi naj bile zaradi tega vsebinsko bogatejše. Pedagogi ia telesno kulturo bi naj v ta pouk vnašali več sodobnih oblik in metod dela, izha,;ali pa bi na,j tudi iz potreb in pobud učencev. V zgolj izobraževalno delo bi na i vnašali kar na,|več vz.go,j-nih vrednot, ki jih prav v igri, športu in rekreaciji najlaže vsajamo v mlada srca.

Ne pozabljajmo pri učencih odkrivati vrednot in lepot njihove širše in daljne okolice, zlasti naravnih, gospodarskih in kulturnih znamenitosti. Frav športni dnevi nam nudijo izredno priložnost za uresničevanje teh smotrov. Zato bi naj bili li dnevi vsebinsko in organizacijsko bolje pripravljeni kot v prejšnjih letih.

V preteklosti smo vsekakor preveč zanemarjali prav pri telesni vzgoji estetsko doživljanje učencev pri njihovih stvaritvah in dosežkih. Te njihove stvaritve in dosežke bi vei.jalo v estetskih formah z določenimi vajami iz različnih področij tu in tam tudi množično reprezentirati širši javnosti, saj bi bil takšen prikaz vsekakor najmočnejša propaganda za telesno vzgojo na sploh.

Šole v naravi, tečaji za smučanje in plavanje, bi naj v prihodnje bili resnično obvezni za vse otroke v četrtih in petih razredih. Občine in TIS-i bi naj šolam finančno ponia.f:ali uresničevati te sodobne in bogate oblike dela. Plavanje in smučanje sta temeljni veščini telesne izobrazbe vsakega človeka, stvar kulture, da ne govori mo o drugih zdravstvenih in higienskih vrednotah! Tudi že ustaljena tekmovanja bodo vsekakor pomembna komponenta pri nadaljnem razvoju šolske telesne vzgoje. Potrebno bi bilo, da bi športna šolska tekmovanja dobila bolj množično osnovo in da ne bi bila zgolj domena izbranih ekip, mladih športnikov in športnic, ki so določeni v ozek krog reprezentantov!

Več načrtnega dela si želimo tudi pri delu šolskih športnih društev, ki bi naj ob vse večjem poudarku /a orgaalzacijo celodnevnega bivanja otrok na šolah dobila bolj mno/ično osnovo.

Brez dvoma je še vrsta nalog. ki bi jih bilo potrebno ob vstopu v novo šolsko leto iz šolske telesne vzgo.je podrobneje razčleniti. Podčrtali smo bistvene, temeljne. saj bi ob uresničevanju le teh v dnevno prakso lahko govorili o velikem napredku šolske telesne vzgoje na celjskem območju.

K. JUG

URANKAR ŠKTNWSTI

Vesti iz rekreaciie

PL,AVANJE

Končano je bilo plavanje na 50 m prosto za sindikalno prvenstvo in športno značko TRIM. Plavalo je 180 udeležencev iz 28 sindikalnih organizaciji Večina je dosegla normo za maksimahio število točk za značko, žal je dokaj slabo vreme preprečilo, da bi bila udeležba še večja.

V ekipnem tekmovanju za sindikalno prvenstvo je končni vrstni red naslednji:

©lani (5 najboljših) : l. Pro-sve-ta, 2. Klima, 3, EMO, 4. Libela, 5. Cinkarna, 6. Žična, 7. Železarna, 8. Metka, 9. Etol) 10. Aero, U. PTT, 12. Sava, 13. UJV itd...

Starejši člani (3 najboljši): 1. Klima, 2. Libela, 3. Žična, 4. EMO 5. Cinkarna, 6. Etol itd . ..

Članice (2 najboljši): 1. Cinkarna, 2. Metka, 3. Prosve-ta, 4. Občina. NOGOMET IN ROKOMET

Prihodnji teden se prične nadaljevanje sindikalnega prvenstva v nogometu, v katerem nastopa 20 ekip v dveh ligah. Po 5. kolu vodi v prvi ligi Aero pred Zlatarno in EMO, v drugi ligi pa Merx pred Ingradcm in Tehnomer-catorjem.

Za letošnje tekmovanje v rokometu organizatorji še izbirajo prijave. Lani je nastopalo 12 ekip, zmagala pa je ekipa Aera. Tekmovali bodo v dveh jakostnih ligah.

T. G.

Olimpijske igre v Miinchnu se nagibajo k zaključku, še samo nekaj dni in šp>ortniki vsega sveta se vračajo domov. Eni veseli, drugi razočarani. Tako je pač v športu. Med veselimi bosta tudi Celjana. Nataša Urbančič je osvojila odlično peto mesto v metu kopja in z metom 59,06 m dosegla nov državni rekord. Do seclaij je najboljša jugoslovanska atletinja in edino Vera Nikolič je dosegla enak us

peh. S tem je Nataša Urbančič dodala k uspehu v Mexi-cu, ko je bila šesta, še en uspeh, ki je poleg četrtega mesta na evropskem prvenstvu in dveh naslovov balkanske prvakinje, najdražji in največji. Trenutno si naša Nataša Urbančič žeh samo odmor. Pozneje pa bo odločila, ali bo nadaljevala z atletiko ali bo dala slovo temu športu. Mi pa pravimo, da bi lahko naša Nataša še vadila in s svojim taleaitom in mladostjo še • večkrat navdušila naše prijatelje športa, zlar sti pa atletike v Celju.

Drugi celjski predstavnik Jože Urankar je plačal »ceho« za napore v letošnji sezoni ravno na olimpijskih igrah. Celo leto je bil v formi, kajti lovil je olimpijsko normo. V glaivnem nastopu v hali v Miinchnu pa mu je zmanjkalo moči. Dvignil je samo 425 kg, kar je zadostovalo za šestnajsto mesto. Toda ljub temu je zadovoljen in opravičil svoj odhod na srečanje na<j-boljših.

Zato obema celijskima predstavnikoma naše iskrene čestitke.

J. KUZMA

MESTO iN CEUANI

Takoj po uspelem metu naše Nataše Urbančič in i>o osvojitvi petega mesta smo pobarali nekatere ljubitelje atletike v Celju, da nam povedo kaj mislijo o tem mestu. Vsi so si bili edirji, da je to največji uspeh celjskih športnikov v zadnjem obdobju.

Franc Mimik — sekretar AD Kladi varja: »Nataša je dosegla največji uspeh naše atletike. škoda, da je prestopila v prvem metu. Ponosni snao, da je naša članica«.

Vili Koražija — smučarski trener: »Nataša bo naša najboljša predstavnica. Tu je pokazala svojo zrelost in nadarjenost. Mishm, da bo šele na prihodnjih olimpijskih igrah lahko posegla še višje. Tudi kolajna ne bi bila presenečenje. Nataša je bila sposobna doseči tretje mesto, žal sta prva dva prestopa opravila svoje.«

Pavle Božič med. atletski

sodnik: »To je uspeh celega Celja. Popolnoma zasluženo je najboljša Jugoslovartka. Morda bo celo ena od redkih, ki se bo vesela vračala domov iz Miinchna«.

Kari Jug, predsednik občinskega sveta za telesno kulturo: »Nataša je potrdila svojo kakovost in vrednost. Je ena od redkih atletinj, ki ne razočara n-a velikih tekmah. Spada v sam vrh evropskih metalk kopja. Sicer pa nadaljuje s tradicijo celjske atletike«.

Pavle Bukovac, zvezni rokometni sodnik: »Je daleč najboljša jugosfovanska atletinja. Brez velikih priprav in drugih stroškov in brez treninga v Švici ali drugih deželah je doma sktipaj s trenerjem Jožetom Kopitarjem vadila dobro in svojo vrednost pokarala na pravem mestu. To je uspeh celotnega športj-.ega Celja.«

J. KUZMA

Celj.ski rokometni klub se nam je v soboto predstavil v prvem prvenstvenem srečanju proti Sevnici. Lanskoletni republiški prviik m novi član druge zvezne lige Sevnica je odvzela Celju dragoceno točko. Rezultat srečanja je bil 9:9 (4:2). To je neuspeh za celjsko vrsto, ki je nastopila močno pomlajena. Ob igrišču je tekmo gledal Bojan Levstik in pustil svoje soigralc na cedilu. Baje ni dosegel sporazuma z upravo kluba o nadaljnem sodelovan,iu;?

Z rezultatom ne moremo biti zadovoljni, pa čeravno so Celjani v prvem polčasu zaigrali mnogo bolje in povedli 3:0 ter poznc,je zapravili več priložnosti za visoko vodstvo. To so opazili tudi gostje, ki so ob slabem sojenju zaigrali ostro in rezultat izenačili ter pozneje celo povedli 8:6. Ob koncu je Celjanom le uspelo izenačiti po napaki sodnikov in s tem rešiti eno točko. Pri RK Celje bodo morali čimprej re.šiti vprašanje zunanjih igralcev, kajti ravno tu so iz.gubili v zadnjem času največ igralcev, ki si želijo z rokometom izboljšati Standard, celjhki rokometni klub pa jim tega ne more nuditi. Zato ne smemo v letošnji sezoni biti presenečeni, če bodo ostali sloven.ski klubi do.segli z bol'^imi finančnimi pogo^ tudi bol.išl uspeh na razpredelnici. Dosedanje stali.šče uprave rokometnega kluba pa je vsekakor pozi

tivno, ker želi nadaljevati v novi sezoni z igralci, ki nmiajo finančnih zahtev.

J. KLZU^

Košarkarji Žalca so bili v drugem kolu druge republiške lige že drugič poraw-ni. Tokrat so gostovali v Šoštanju in srečanje proti ekipi Torpeda izgubUi z 76:61. Pri Žalcu .je bil najboljši Škoflek, pri Torpedu pa Pur.

ŠPORT V SAVliSiJSKI DOLINI

v nadaljevanju štajerske rokometne lige so rokometa.ši Partizana Žalca gostovali v Kopru in tam izgubili srečanje z istoimensko ekipo s 14:10 (6:7). Najbolj.ši strelec pri Žalcu je bi! Vllkuš, ki je dosegel 6 zadetkov. Drugi predstavnik Partizan Griže pa je igral na domačem igrišču proti Rudarju iz Velenja. Srečanje so domači rokonietasi brez težav odločili v svojo korist s 25:17(14:6). Najboljši strelec pri Grižah je bil Žagar z 10 goli, pri Rudarju pa Skoflek s 5. Srečanje sta dobro vodila Plahuta in Ramskugler iz Celja.

Kakor vsako leto so tudi letos celjski športni delavci pri Avto moto društvu Slavko Slander priredili zanimivo tekmovanje na Celjski koči.

V nedeljo 10. septembra bo ob 14. uri na terenih nad Celjsko kočo državno mladinsko in člansko prvenstvo v moto krosu.

Mladi tekmovalci, ki so pokazali že v Lmskoletni prireditvi izreden pogum in drzno vožnjo, bodo tako letos prvič pokazali svojo moč in tehniko v borbi za naslov prvaka. Ker pa so tereni pri Celjski koči idealni za ta šport, lahko pričakujemo zanimive in kakovostne dirke.

V konkurenci bodo nastopili tudi starejši tekmovalci iz ß jakostne skupine v Sloveni,ji.

Uradni trening je že dopoldne ob 10. uri in imamo tako priložnost za izredno prijeten izlet v naravo.

^portni^estj

PLAVANJE ^

Plavalci Neptuna so sklenili svojo sezono. Na članskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani .so na.stopiU z najboljšimi posamezniki in v močni konkurenci osvojili med moštvi šesto mesto. Zbrali so 4528 točk. To je vsekakor uspeh, če upoštevamo, da nimajo pogojev za zim.sko vadbo. Ker pa letos pričakujejo da bodo lahko vadili v malem bazenu nove posebne šole, lahko pričakujemo od številnih mladih plavalcev Celja v prihodnje še boj-ši prodor med najboljše. jt

ODBOJKA

s prvenstvom so pričeli tudi odbo.jkarji. V prvem kolu so predstavniki Gaberja o.svojili polovičen izkupiček. Ženska vrsta je pres»enetljivo premagala doma v Gaberju lanskoletne.ga repubU' škega prvaka Fužlnarja i visokim rezultatom 3:0 (15:6 15:3, 15:11). Moška vrsta pa je gostovala v Izoli in izgubila 1:3.

ROKOMET

Na področju Celja se je po večletnem" mirovanju pričela leto« medobčinska rokometna liga, v kateri sodeluje kar dvanajst ekip. To je vsekakor korak naprej v razvoju te športne panoge na celj. skem področju. V soboto so bili doseženi v prvem kolu v Celju sledeči rezultati. Mlado moštvo Celja je premagalo Petrovče 27:18, novo ustanovljeni klub TRIM TEAM pa vrsto Laškega 24:16. V moštvu TRIM TE.4M igrajo znani celjski rokometaši, kot so brata Goršič, Kokot, Hribernika, Rataj, Orač, Koražija in drugi, ki so pred desetimi leti bili nosilci tega športa pri nas. jk

ŠAH

Na šahovskem turnirju v počastitev občine Šentju' so se sestali šahisti Celja, Šentjurja, Velenja in Šempetra na brzoi>oteznt'in turnirju. Zmagali so: Celje 22.5, sledijo Velenje 12,5 Šempeter 10 in Šentjur 5 točk. Najboljši posameznik je bil Pešec.

NOGOMET

Nogometna igrišča so zaživela. Prvenstvo se ,je pričelo. Celjane sta tokrat razveselila edinole Kovinar in Olimp. O'nc moštvi sta namreč v conski nogometni ligi pobrali ves izkupiček. Olimp je doma premagal Šmartno 2:0 (3:0). Zadetka sta dosepla Koštomaj in Muršec.

Kovinar je imel v derbiju močnega nasprotnika Steklarja iz Rogaške Slatine. Igra je bila izenačena, in potem ko gostje niso izkoristili enajstmetrovke, je domači nogometaš Fister v protinapadu premagal dobrega vratarja Steklarja Kosovca in dosegel edini zadetek srečanja.

Kovinar je skupaj z Olimpom tako prijetno izn nadil in odlično štarta!. Nasprotno temu pa je Kladivar izgubil prvr sreča, nje v republiški nogometni ligi proti Dravi v gosteh. Rezultat 1:4 pove, da Celjani niso imeli velikili možnosti za uspeh. jk

HOKEJ NA TRAVI

Hokejisti Gaberja so sodelovali na medrepublišk.^m turnirju v Murski Soboti. Kljub skromni vadbi so presenetljivo osvojili drugo mesto. Pri tem so premagali Pomurje 2:0 (2:0) in izgubili v finalu proti zagrebškemu Marathonu 0:1 f0:0). Zadetek so dobili v predzadnji minuti. Za Celjane je igral tokrat tudi Horvat Sandro, ki bo v prihodnji sezoni pojačal celjsko moštvo. Drugače pa isti tekmovalec služi vojaški rok v Celju in je «icer član Su-botičanke. Ta igralec je tudi dosegel oba zadetka za Celjane na tem turnirju. jk

AVTO RALLY

Celjski tekmovalci v avto rallyju. ki so vključeni v zvezo šoferjev in avtomehanikov ali pa pri A>ID Slavko Šlander. nadaljujejo s svojimi uspehi v letošnjem republiškem avto rallyju. Po četrti vožnji, peta bo meseca oktobra v Celju, so v dveh kategorijah močno v vodstvu in le pri kategoriji 750 ccm so trenutno v vodstvu predstavniki Maribora. V Slovenski Bistrici so v soboto ponoči bili doseženi sledeči rezultati:

KATEGORIJA DO 750 CCM: Brezovšek (Mrb) 100, 4. J. Kranjc (Celje) 125, 5. F. Kranjc (Celje) 145 in 6. Biažun (Celje) 215. Vrstni red po štirih nastopih: Cerar (Mrb) 176 točk, F. Kranjc (Celje) 175, 4. J. Kran,)c (Celje) 153, 6. Biažun (Celje) 116 točk.

K.\TEGORlJA DO 1150 CCM: Dolinšek (Celje) 50, Fridrih (Ce) 80, Vilhar 115, Grad (vsi Celje) 125 točk. Končna razvrstitev: Dolinšek 169, Hartman 159, Gosnik 150, Grad 147 in Villiar 124 točk. Vsi so člani Celja.

KATEGCiRIJA NAD 1150 CCM: Gumze (Ce) 45, Dobrove (Ce) 50, Sirovnik (Ce) 65, Arčan (Ce) 80, Košak (Ce) 105, Pečovnik (SI. B.) 125. Končna razpredelnica: Dobrove 184, Gumze 174, Širov-nik 165, Dečman (SI. Bistrica) 162, Pečovnik (SI. B.) 153, Košak (Ce) 150 in Arčan (Celje) 120 točk. jk

KOŠARKA

ŠTAJERSKI DERBI CELJANOM

V dcrblju štajerskih prvoligaSev so bili Celjani boljši in zasluženo premagali ekipo ŽKK Maribora z rezultatom 59:57 (29:31). Tekma je biia izredno borbena in ostra, a v mejah dovoljenega. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, nobena ekipa si ni mogla priigrati kakšne večje prednosti. Takoj po začetku drugega polčasa so domačini silovito navalili in si priborili 8 točk naskoka, kar pa Celjanov ni zmedlo in so z Izredno igro v obrambi ter točnimi zadetki Zmaga Sagadina in Jeriča 3 minute pred končen) že vodili s 5 točkami razlike. S pressingom so potem domačini poskušali preokreniti rezultat sebi v prid, a jim tokrat odlična Jerii in Z. Sagadin te.ga nista dovolila. Pri Celju so bili tokrat najboljši Erjavec, Zmago Šagadin in Jerič, koše pa so dosegli: Zmago Sagadin 22, Erjavec 10, Jerič 10, Sagadin Miloš 6, .Sagadin Tone 4, Le. skovar 2, Ramšak 3, Pešec 2.

Mladinci Celja pa so v nadal.jevanju republiške lige visoko premagali v Slovenski Bistrici ekipo Bistrice s 75:26 (44:13). NajveŽ košev za Celje sta dala Sabolčki 21 in Muhovec 18.

JANEZ CEPIN

CELJE : NOVOTEKS (Novo mesto) 65:.-)3 (28:26)

Celjani se tokrat pred domačim občinstvom niso proslavili, kajti prikazali so bledo igro in jih ne opravičuje niti to, da s« nastopili brez Miloša Sagadina, ki se iz nerazumljivih vzrokov nI po.javil na igrišču. Očitno je, da celjski košarkaši igrajo dobro K proti »velikim« nasprotnikom, kot je to bilo na Vrhniki, slab.š« ekipe pa jim ne dajejo dovolj inspiracije za boljšo igro. Po začetnem vodstvu Novomeščanov s 4:0 so domačini povedli v 12. minu» z 22:14, nakar pa celih 7 minut niso dosegli koša In gostje so rezultat Izenačili. Kolikor toliko dobro so Celjani zaigrali le prvil» sedem minut natlaljevanja, si priborili prednost 12 košev, in t« razliko obdržali do konca tekme. Pri Celju lahko tokrat pohvalim» le Izredno prizadevnega Pešca, medtem ko se je junak tekme n» Vrhniki Zmago Sagadin zelo trudil, a mu .Je tokrat zatajila rok»> vsi ostali pa so igrali precej pod svojimi zmožnostmi. Koše za C^ Ije so dosegli: Tone Sagadin 20, Pešec 16, Zmago Sagadin l.i, .lerij 8, Erjavec 4 in Leskovar 2. JANEZ CEPU«

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

17. stran

18 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Itidusti'iju volnenjh i/xielkov »Volna« La.^ko je dopolnila 40 let bvojega obstoja. Razvila se je na kraju, kjer je bila do letu 1924 pivovarna, od 1925 do 1927 tovarna usnja. Ludvik Gerknian je spričo močne konkurence in kriznega obdobja proizvodnjo usnja ustavil in do leta 1932 namestil v bivši pivovarni in usnjami tekstilne stroje. Na jesen 1932 je začel z družabnikom Hinkom Bžečkom utrjevati tekstilno tradicijo v Luškem. Ko se je družabnik s solastniki v stari tovarni osaaiosvojil, je G\>rkman postavil pod staro tovarno novo. Ta.ko je imelo Laško pred vojno dve mali tekstilni tovarni »Lateks« in »Lavo«.

Lc-ta 1932 je v tovarni delalo 15 delavcev, oo začetku druge sv-etovne vojne pa v obeh tovarnah že okoli 120.

Kot v so.sednjem radniku in drugih tovarnah se je tudi med tekstilci začelo pred vojno razvijati napredno delavsko gibanje. Skupaj z drugimi tekstilci so leta 1937 »štrajkali« tudi lašk: t€i'kstilni delavci, ki sta jih vodila Anton Riček m Martin Kmk. '

Nemci so ob prihodu prevzeli obe tovarni in ju leta 1943 tudi fizično združili ter nekoliko razširili. No, delavci so takrat imeli druge skrbi in cilje. Veliko se jih je vključilo v NOV, na spominski plošči v tovarni pa je vklesanih sedem imen v osvobodilnem boju padlih.

Po vojni je leta 1947, ko je bila nacionalizirana tudi Gerk. maiiova »Lava«, bilo ustanovljene podijetje dPonašnjega imena in je ziiposlovalo okoli 120 delavcev.

Prva leta po vojni se tovarna m dosti ra(zvila, toda že leia 1949 je zaposlovala okoli 250 delavcev, ki so dve leti pozneje, leta 1951 slavili velik delovni uspeh — petletni načrt so izpolnili nekaj manj kot leto dni pred rokom.

Delovni kolektiv jubilejne delovne organizacije praznuje te dni še en prazinik. 10. septembra poteče 22 let, odifcar so delavci prevzeli tovarno v svoje roke in od takrat se je m.a-lone ves starejši del kolektiva zvrstil v organih .samoupravljanja.

Delovne, or.^anizacija se je vsa leta po vojni morala borit-; s težavami, takšnimi, ki so bile izven moči kolektiva in tudi takšnimi, ki bi se jim bilo moč izogniti. In vendar izkazuje velik del zaposlenih zvestobo s\oji tovarni. Med 480 zaposlenimi je 59 delavk in delavcev v podjetju 20 let, 30 zaposlenih je v kolektivu med 25 in 30 let, 11 pa je takšnih, ki .>>0 cli:.ni delovne organizacije že 30 in več let, med slednjimi Ančka Pavline, ki ima 33 let staža v laski »Volni«.

dani delovne organizacije »Volna« v Laškem imajo velik razlog, da 40 obletnico obstoja tovarne kar najbolj svečano proslavijo. Ponosni so lahko nad samoupravno odločitvijo, da so pred letonoa sklenili izpeljati rekonstrukcijo ter do juOi-lejiie?;a leta uspeli doseči svoje mesto med slovenskimi vol-narskimi po;.ljetji, in sicer po vseh vprašanjih, tako v skup-nciVi dohodku, stopnji rentabilnosti, skladih, osebne,m dohodku zaposlenih in družbeaem standardu.

Ob .svojem jubileju se kolekti-v seveda dobro zaveda pomoči družbene skupnosti, zlasti pa soobc?.noin, ki so jim v tasu sanacije tovarne obilno pomagali iz težav, ki bi v nasprotnem primer'i najbrž povzročile nagle nazadovanje in nejilaven konec. Kaj bi to pomenilo za družine 480 zaposlenih, predvsem žena in deklet, to ni težko ugibati.

Opremljeni z modernimi stroji, z dobro vpeljanim asor-timeniom proizvodnje morejo v laški »Volni« z zaupanjem zreti v bodočnost. Njihova temeljna naloga v prihodnje je pioizvodni asortiment kvalitetno še izboljšati, doseči še večjo rentabilnost proizvodnje, da bi se tako dolgoletna odrekanja, samoupravno sprejeta vlaganja vedno bolj obračala v prid kolektiva ter ožje in širše skupmosti. Da so na takšni poli, dokazujejo podatki, da je poslovni uspeh kolektiva v letošnjem prvem polletju za okoli lOo odstotkov višji kot lani v istem obdobju.

40 letnica je tu, čeprav bi se bilo moglo zgoditi, da je ne bi bilo. In ker jo je kolekiiv dočakal ob tolikšnih uspehih, zlasti v zadnj;h letih, je praznionost jubilejnega trenutka toliko bolj utemeljena.

jUBILEJlA PRIREDITEV

Kolektiv industrije volnenih izdelkov »VOLNA« v r.aškem bo svojo jubilejno 40. obletnico obstoja tovarne proslavil v petek, 8. septembra v večernem času v do-mu »Dušana Poženela«. Spored jubilejne svečanosti:

Prireditev se bo začela ob 17.30 uri s koncertom laške sindikalne godbe na pihala pred domom »Dušana Poienela«.

Ob 18.00 se bo začela v dvorani proslava, na kateri bosta sodelovala pevski r^bor in godba na pihala. Slavnostna govornika bosta predsednik delavskega sveta in direktor podjetja. Ob tej priložnosti bodo podelili spominska darila enajstim delavcem, jci so v podjetju že .3.'"' let, petindvajsetim, ki so člani kolektiva od 25 do .'">€■ let ter devetiiipetdesetim z 20 do 25 let delovnega staža v delovni organizaciji.

Ko bo končan svečani del proslave, bodo nastopili še člani mariborskega gledališča in pevka zabavnih melodij, Irena Kohontova, ter ansambl »Bendto 5« is sestava godbe LM iz Ljubljane.

l'o prireditvi v domu »Dušana Finzgarja« bo za kolektiv in goste prirejen družabni večer.

JUBILEJ

Kolektiv »VOL.NA« v Iraškem se ,ie vsvoji štiride.setlftnici pri-bliževal z naglimi ikoraki povečane rasti celotnega dohodka. iz leta v leto je povečeval rentabilnost proizvodnje, hkrati pa povečeval tudi osebni dohodek. Spodaj z grafičnim prikazom ponazoruje,jo fotografi,je te tri izmed številnih kazatel.jev napredka v zadnjih petih letih, zlasti pa v zadnjih treh, ko se .je kolektiv s pomočjo družiM' odločil za rek<»iistni'ktijo in sanacijo.

RAST CELOTNEGA DOHODKA (polna črta) .je v petih le-tih poskočila za 100 odstotkov. Medtem ko so v letu 1968 proizvedli 431.863 metrov blaga, pričaku,je.io letos 645.000 metrov blaga. iSfeladno je rasla tudi kvaliteta in z njo vrednost.

STOl'N.TA RENTABILNOSTI kolektiva »Volna« ,je najbolj narasla v letu 1970, jwzneje pa zaradi investici.)skih vla,ganj rasla nekoliko počasneje (polna črta). Odslej računajo predvsem na rast stopn,je rentabilnosti. Za primerjavo (pikčasta črta) je zabeležena stopnja celotne volnarske grupe v SFRJ v istem obdobju.

RA.ST OSEBNIH DOHODKOV h> bila na.jvečja predvsem v lanskem letu (polna črta) ko so se delavci v »Volni« La-Sko povzpeli skoraj do povprečja volnarske grupe v SR Sloveni,ji. f;e primerjamo prvi diagram o rasti celotne.ga dohodka, .je rast osebnih dohodkov za 100 odstotkov vsekakor opravičljiva. Podatek .je še bolj razveseljiv ob dejstvu, da je pre.{i štirimi letj b»l ol»stoj tovarne že resno ogrožen.

Zveza pionirjev

n™ MISLI OB JUBILEJU

Zvf/a pioiiir.jev je orgaiii-zacija otrok, je šola samo-upra^ljanja pionirj«'v s takšnimi ftilji, načeli ter taksnega značaja, da hi morala slehernemu otroku — pionirju nmliti srečno otroštvo, na katero ima vsak otrok priznano pravico.

Pri konkretnem delu s pi<»-nirji opažamo, da ,je nmo.go dejavnikov, ki skrbijo za vo otroško srečo, po drugi strani pa še dosti tistih, ki jim pravico do te sreče kratijo

Pionirska organizaci,ja je bila tista, ki je v teli 30 letih vzgojila še nešteto samouj»-ravljalcev na raznih delovnih mestih, nešteto aktivnih in sposobnih članov SZDL, članov ZK ter drugih organizacij, ljudi, katerim je prva dala v/gnjo, jim vcepila samozavest, pogum, vztrajnost, doslednost. za\edne ljudi klenega znača.ja, ponosne naše drža\ljane. ki so bili prekaljeni že v šoli pionirske samouprave. Za to prav od njih iščemo danes pomoč pri delu s pionirji. Povabili smo jih in ti naši nekdanji najboljši pionirji so danes člani naših Pionirskih starešinskih svetov, ki vzorno in skrbno opravlja.jo .svoje delo s pionirji. Ob letošnjem jubileju ZP bodo naši pionirji-člani zgodovinskih krožkov — poiskali .še vse ostale nekdan.je predsednike ZP, jih seznanili z delom Zveze pionirjev danes, jiin pripravili kulturni program in skromna darila, izdelke svojih krožkov in mogoče tako še ko,ga pritegnili na novo v PSS, Za delo v krožkih so potrebni inštruktorji in tudi finančna sredstva. Tu nam pomagajo razne organizaci.je. Primer: Ljudska tehnika je gradila svoj novi dom. Cela armada pionir.jev je kot delovna brigada prihitela na pomoč. Vložili so pesek. nosili opeko, poma.gali pri zidarjih in še in še. Odbor IT jim je za to uredil foto iemnico. jo opremil ter poskrbel za inšruktorje. Prav navdušeni so tudi mla di .gasilci, katerim ,je odbor gasiiske,ga društva priskrbj'l malo gasilsko motorno škropilnico. Enako pomoč so včasih nneli (udi od Planinskega društva. Danes, ko ni več tistega predsednika, .je stan.je drugačno. Ne najdemo več toliko razumevanja. S ttm sem hotela povedati, koliko je včasih odvisno od eneg"» samega človeka.

Tesno povezavo inui organizacija ZP z gospodarskinn" organizacijami na terenu. Od njih smo precej odvisni ravno glede finančne pomoči, ki jo nudi.jo našim pionirskim odredom. V veliki meri pomagajo našim pionirjem tovarne Comet in Kovaška industri ja iz Zreč, Konus. Ko-stroj in I IP iz Slov. Konjic ter Opekarna iz Loč. Kako smo jih zainteresirali za delo naših pionirsküi odredov ali kako smo jim sploh vzbudili zaniman.je. da so tu tudi, da živijo in delajo naši najnilaj-ši?

Primer: Organizirali smo tekmovanje v estetski ureditvi učilnic, pionirskih prostorov, okolice šole, ki jo ure-ju.jejo člani pionirske /adru-.t;e, v ureditvi vitrin i)osa-meznih kro/kov ter zaprosili tovariša diiektor.ja naj še z dvema članoma, ki imata smisel in zaniman.je za pionirsko delo. ocenijo prizadevanja posameznih pionirskih skupin. Prišli so ter najboljše denarno nagradili.

Pionirji jih .sedaj večkrat obiščejo, čestitajo delovnim kolektivom ob raznih praznikih, včasih jim nesejo tudi

kakšno darilo — i/delke ki so jih naredili pionirski krožki. Za delavski pia/nik 1. m ij jim priredijo i)red tovarn« kralek kuUuini program. Na ta način jim ni treba prosili za finančno pomoč, ker vodstva gospodarskih ori;anizacij sama spoznajo naše potrebe.

iMnogo razumevanja so imele organizacije Zl' v naši občini tudi takrat, ko ,je l»il predseflnik Skupščine občine nekdanji načelnik — predsednik ZP na šoli. Sedaj imamo enak primer na občinskem odboru SZDL. S tem hočem še enkrat poudariti, kako ho gato se nam danes obrestuje na.šc nekdanje delo pri v/goji pionirjev, ki so danes p« 25 ali več letih na vodilnih me.stih, kjer imajo možnojst uresničevati želje naših otrok v ZP. K.jer pa teh ni. -/elimo, da bi Midi ostali predstavniki SZDL, Z K, ZM predvsem pa ravnatelji osnovnih šol nudili, oziroma bi morali nuditi moralno politično pomoč vsem, ki delajo s pionirji

Pred leti. ko smo organizirali pionirski piHiod po poteh Xn'. divizije, so naši pionirji ponosno nesli zastavo XIV, divizije, okrašeno s pionirskimi trakovi vsel: odredov v naši občini. Bila .je t<> cela pionirska brigada. Spremljali so jih nekdanji borci ter jim )n-ipovedov ali o svojih doživljajih med vojin». Fri grobovih 100 talcev, katere so Nemci obesili na Frankolovem. so imeli kome-nioracijo in položili šopke spomladanskega cvetja. fa pohod se je pionirjem t-tisnil v nepozaben spomin. Borci radi pridejo med naše pionirje, saj želijo, da bi današnji pionirji čuvali pridobitve NOB kot na.jdražji zaklad.

Kada bi poudarila še, kako važna je pionirska samouprava, i»>činske zveze prijateljev mlidme ter društva P"VI so nam omogočila, du sm« zadnja tri leta na morju organizirali pionirski seminar za predsednike Zveze picmirjev iz vseh kra.jev oziroma odredov naše ()bčin<>. Tam so se pionirji praklično seznanili z delom vodstev pionirskih odredov;

V svo.iili organizacijah na stopajo samostojno, po željah pionir.)ev organizirH,jo krožke tekmovan.ja in drugo. Sami obravnavajo nepravihi«-sti, sami se prostovoljno vključujejo v interesne de.jav-nosti. sami izvolijo svo.ja vodstva. Dvakrat letno organizirajo tudi občinske pionirske konference, katere pionirji sami vodijo, na katere vabijo predstavnike ,!>ospodarskili. političnih in družbenih organizacij.

Lani smo organizirali tutU KVIZ oddajo »30 letnica vstaje«. Pionirji so zbrali in preštudirali gradivo o delovanju NOV v naši občini. Skri)no so se pripravili K\ IZ je odlično uspel. Ostala .je Samo velika, neizpolnjena želja mladih tekmovalcev, dü bi jih snemala IM'V Ljiiblj:»' na. Mogoče se ho v prihodnosti le znašel kdo tiuU pi"' tej ustitnovi ter i/.polnil srčno željo na.ših najnila.jših. in zakaj ne bi enkrat v življp' nju poslalo televizijsko sof-ce svoj svetli žarek v hrei»^-neča pionirska srca tudi naših pohorskih otrok?

To so misli ob velikem pionirskem jubileju, katere i»' sklenila z eno samo veliko ž<'ljo: >^I>ajmo otrokom m«'' nost. da v sreči in s tis«^ radosti proslavijo svojo zni>>' go (»h 30 letnici ZP Jui-osl*»' vi.je!«

VA\f;K\ RAVNJA^ Slovenske Konjic^

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

19. stran

S porastom standarda so se tudi naši obiski po trgovinah zeio povečali. Ne mine dan, da ne stopimo v kakšno trgovino po malenkosti ali pa po artikle, za katere smo dolgo oklevali, preden smo se odločili za nakup.

Vaš prijatelj in svetovalec vedno in povsod, TEHNO-MERCATOR CELJE, pa ni pozabil na vas in na vaše potrebe. Zato tudi ni zgolj naključje, če najdemo v njegovih trgovinah vse, prav vse. To pa nam omogoča cela vrsta specializiranih prodajaln tega znanega in kvalitetnega trgovskega podjetja.

Zatorej velja vedeti, kje vse bomo našli trgovine TEH-NO-MERCATORJA in kaj vse bomo lahko kupili v njih. Po tem spoznanju bomo z lahkoto

ugotovili, da je ni želje, ki ji ne bi mogli ugoditi pri TEHNO - MERCA-TORJU.

Vsi že prav dobro poznamo veliko in sodobno Veleblagovnico »T« v Gubčevi ulici 1. Tudi to že vsi vemo, da je dobro založena z najrazličnejšimi artikli. Morda pa le ne vemo vsi, da je čisto na vrhu te velike zgradbe tudi uprava trgovskega podjetja TEHNO-MER-CATOR. Toda sama Veleblagovnica »T« še zdaleč ni vse. To veliko trgovsko podjetje ima 13 trgovin na malo v ' CELJU, ŽALCU, PREBOLDU, ŠOŠTANJU, ŠMARTNEM OB PAKI in v ZAGREBU.

S temi trgovinami pokriva trgovsko podjetje TEHNO - MERCATOR širše celjsko ob

močje. In koliko ljudi dela za vas? Samo v trgovinah na malo jih je tristo — vseh skupaj pa je nekaj čez petsto članov kolektiva.

In zdaj si poglejmo, kaj vse nam nudi grosistična dejavnost trgovskega podjetja TEHNO - MERCATOR CELJE:

- elektro material za nizko napetost, široko potrošnjo, elektroniko in elektro-akustiko

- barve, lake in kemikalije

- gradbeni material

- steklo, porcelan, kristal in keramiko.

Ob tem pa je razvita tudi specializirana grosistična dejavnost za KOROŠKO, POMURJE in SEVERNO ŠTAJERSKO, predvsem za MARIBOR. kjer je tudi

posebna grosistična enota z vsemi artikli, ki smo jih že navedli, le da so tukaj zajeta tudi elektro-svetilna telesa.

CELOTNA GROSISTIČNA DEJAVNOST PA ZAJEMA SLOVENSKI TR-GOSKI PROSTOR

IN SEVEROZAHODNI DEL HRVATSKE.

KAJ JE V ZADNJEM ČASU ZNAČILNO ZA TEHNO-MERCATOR?

Predvsem to, da gre v razširitev grosistične dejavnosti, torej prodaje na veliko, vendar ne KOLIČINSKO, TEMVEČ VSEBINSKO, KAKOVOSTNO! Še več artiklov v svojih trgovinah, kjer bo zagotovljena še večja izbira in pa seveda — nepogrešljiva kakovost. Torej, TEH-NO-MERCATOR je nenehno na pohodu za ciljem: ŠE BOLJŠE ZADOVOLJEVANJE KUPCEV!

IN KAKŠEN JE PRINCIP POSLOVANJA? Sodoben, elastičen . . . Hitra in varna dostava v kupčevo skladišče, prodaja po normalnih pogojih

za vse enako in pa trgovanje ob dragocenem načelu: NE PRODATI ZA VSAKO CENO!

DOSEDANJI REZULTAT: obe dejavnosti skupaj — detajlistična in grosistična v lanskem letu: 40 starih milijard dinarjev!

Dragi bralci in spoštovani kupci, to pa še zdaleč ni vse, kar bi vam radi povedali o TEHNO - MERCATOR-JU. Predvsem bi vam nadrobneje radi predstavili trgovine na drobno, ki so predvsem v Celju vse specializirane. O tem pa prihodnjič, medtem pa obiščite TEHNO - MERCA-TORJEVE trgovine in prepričajte se o sodobnosti in kvaliteti poslovanja vašega svetovalca — vedno in povsod — TEHNO-MERCATORJA!

20 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

Tovariš, .1. F. iz Celja nam je za fanta, Iti je imel težave z nogami, o njem smo pisali v prejšnji številki, poslal naslednji nasvet.

Kljub raznim zdravilom, higieni in nošenju bombažnih nogavic, nisem mogel pozdraviti srbenja in ranic med prsti na nogah. Pa sem poskusil s smrekovo smolo. Napravil sem tako, da sem s smolo oblo-prste, povezal s krpo ter tako imel povezane noge šest dni. Ko sem po šestih dnevih smolo odstranil, so bile noge ozdravljene.«

Tovarišu J. F. se za nasvet lepo zahvalim, želim le to, da bi pomagal vsakemu, ki ima še podobne težave.

STRIC ME JE ZLORABIL

Mnogim tako lepo odgovoriš, dra.ga Nataša, pa upam, da bcš tudd meni.

živim pri tebi, in imam težave s stricem. Zgodilo se je^ ko tete ni bilo doma, da me je stric zlorabil. Bojim se, da sem po tistem zanosila Mesečno perilo sem še enkrat do-biia, čez 14 dni pa so se spet pojavili znaki krvavi

tve. Od takrat naprej mi je vedno slabo, tudi če sem s fantom. Povem ti, da je moj fant v primeri s stricem nežen, ker prej nisem občutila nobenih bolečin, ko sem bila

njim. Vsega tega si fantu ne upam poveiati su*-mi pa, ker sem bila pla va po.rokah in mi je od takrat kar naprej slabo. Od tega je preteklo že mesec dni in pol, jaz pa še ne vem pri čem sem.

Anuška

Draga Anuška,

prosiš za čim bolj izčrpen odgovor, podatki, ki si jih poslala pa so zelo pomanjkljivi. Vem samo to, da si v veliki stiski in da si potrebna pomoči. Še prej pa bi zaslužila pošteno lekcijo iz moralne vzgoje, ki v tvojem primeru veleva, da naj dekle temeljito premisli, s kom se spusti v spolne odnose. Ti ležeš v posteljo kar k dvema, zdaj se pa sprašuješ, ali si noseča ali ne. Z mirnostjo ugotavljaš, da te stric zlorabl,ja in čudim se, da ne veš, da je to tudi kaznivo, če si mladoletna. Ker pa ti morda prekratka odeja s katero se pokrivaš v obeh posteljah, le ne leži tako, kot bi rada, se ustaviva pri tvoji največji skr-bi — nosečnosti. Na daljavo, po teh skromnih podatkih, ki si jih poslala, je ugotavljanje nosečnosti nemogoče. Zato je tvoja edina rešitev v tem, da se

obrneš na zdravnika ginekologa, ki ti bo povedal vso resnico. Šele potem pa boš ugotavljala, kdo je oče. Frantu, če le ne bo šlo drugače, boš prisiljena povedati resnico. Pa tudi stricu, seveda.

Nataša

ŠKILIM PREVEČ

Najmlajši sem najibrž, kar jih je kdaj pcroailo v vaši rubriki za nasvet. Imam šele štirinajst let, pa me tare huda napaka. Veste, škilim 2a moja leta kar preveč. Huje je to, ker se zavedam s\x>je napake, pirej pa me še ni motila. Je kališno zdravilo proti temu? Maind mi pravi, da me nima časa peljati k zdravniku, jaz pa bi zato raje dobil kakšna zdravila, da bd lahko ozdravel brez obiska pri zdravniki;. Kako mi lahko pomagate? Ne bi rad bral samo vaš nasvet, ampak bi imel najraje resnično pomoč!

Jurij

Dragi Jurij,

pa je kljub vsemu nasvet, da moraš zaradi svoje napake, ki jo želiš odpraviti, k zdravniku, najbolj resničen in realen. Boš mamo že preprosil, da bo šla s teboj, če si pa fant od fare pa jo mahni kar sam! Na polikliniki za šolsko mladino v Celju še niso nikogar pojedli.

BoyiiqoE

ZA PLITEK ŽEP

Ce ste se odločale, da zjdi-užite koristno z moder, nim, sezite po škarjah in ukrojite sebi model, ki ga vidite na risbi. Izdelate ga lahko tudi tako, da se ne nadaljuje v hlače, temveč v krilo, kar je zagotovo primernejše za ženske srednjih let. Ce se boste odločile za hlačni kombinezon, morajo biti hlačnice spodaj široke obvezno 30 cm, medtem ko mora biti kombinezon zgoraj in v životu oprijet. Namesto zadirge lahko daste spredaj zapeaiijanje na gumbe. Katerim pa je ljubša krilna izvedba, naj pizijo, da bo krilo segalo do sredine ko. len in da ne bo preširoko. V takšnem oblačilu lahko z dela brez kompleksov odidete na ulico ali na večerni sprehod, pa tudi na plesišču bo deloval prijetno Seveda pazite na čistočo.

J. VERBIC

Simeajske Konjice

.Na nedavni seji medobčinskega sveta zveze sindikatov osmih občinskih sindika'niii svetov celjskega območja so obravnavali in sü'iejeii dokončni predlog kandidatne liste za novo vodf^tvo republiškima s\eta y,SS. Za devet mandatov, kolikor jih odpad" na celjsko območje, so prilagodili število predvidenemu predlogu za 9 mest.

Najvv-f, in sicer pet kandidatov je z območja občiiiskega sindi-kdiivga svi ta, med njimi pa je tudi sedanji predsednik slovenskih shiUikatov. Tone KropuSck, za katerega želijo, da bi to funkcijr opravlja' tudi v r.ivsit-Jlnji mandatni dobi. Dva kandidata sta z območja ebčinskega sin-:likalnega sveta Velenje, po eden pa iz občin Slo. vi'Ti.,k; Konjice in Žaleč Večina kandidatov je stara med 30 in 40 leii. ena tirtjina od njih pa je žena lz občin Celje, Sloven.ske Konjice i^i le nje. Večji del kandidatov je zaposlen v neposredni proizvodnji oziroma v osnovni dejavnosti.

(•ler podobne razprave v tem času potekajo tudi v ostalih slovenskih območjih in občinskih sindikalnih svetih b'j predlog kan-didaiite liste tiovcga republiškega sveta slovenskih sindikatov pri-l)ritv!,ien verjetno cio sredine septembra. O njem bodo razpravljali na '.lU/njüi vnli'.nUi konferencah po nb-'inskili sin-^ücalu-h svetih, na katerih bddo volili delegate za repu!>räcl kongrc» sindikatov, ki l)n. i::\:.\iilo'iiu sre^li mi-seca no%onibia fo t?ko širokih razpravah o k:>iulidatih. o katerih razpravlja več sto članov sindikalnih orga-niziiij in n.;;iiovih občinskih vodstev je pričakovati, da ni nobene nujr /a odprio kandidatno listn. V. L.

Volilna In hkrati tudi diUjja konferenca konjiških smdikatov bo predvidoma v sredo, 20. septembra. Razen 31 članov občinskega sveta bo na njej sodelovalo še okoli 70 delegatov iz vseh osnovnih sindikalnih organi/.aeij ler člani medobčinskih odborov strokovn.l sindikatov, taki, da bo konferenca štela nad 100 članov. Razen o pripravah na 8. kongres slovenskih sindikatov, za katerega bodo izvolili tri dele-?:ile bodo razpravljali še o drugih tekočih političnih, gospodarskih in organizacijskih zadevah. Posamezne komisl.je in drugi orsani sveta že pripravljajo posebno gradivo, ki ga bodo deloma po-ilall dele-gatoni že skupaj z vabili. V. L.

Ptl?iAIE m ŽOMiTElf

\ ^loveHikiii Konjicah je bila pred kiatkim ustanovljena posebna tično ter ostalo dejavnost v času priprav za združitev telotno politično ter ostalo dejavncsl v času priprav za združite zdn'vstwnega zavarovanja delavcev in kmetov N.jeni člani so pred.itavniki občinske organizacije S/D1„ občinskega siniikalnrga sveta, ohčinsUr skupščine In še nekaterih drugih organizacij. V. I,.

KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE

vabi k sodelovanju: 1. Za deloviu) enoto iVlODNI SALON

več deklet za priučitev šiviljske stroi<e

Pogoj: — starost od 15 do 30 let

— končano vsaj R razredav 8-letke

2 /a delovno enoto KOVU NAI.A

3 zidarje

2 strojnika težke gradb. mehanizacije več nekvalificiranih delavcev

Pogoj: — starost do 40 let

— ustrezna kvalifikacija

Kandidati naj se osebno zglasijo v tajništvu podjetja, Koroška cesta 46.

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

21. stran

v nedeljo z,veier se je zgodila na železniški postaji Zidanem mostu huda železniška nesret^a zaradi ne-a/.ljivosti dveh potnikov.

MILUTIN VELESIC, star 31 let, doma iz Bosne, aposlen pri celj.skem podjetju Ingrad in njegov pri-atelj, o katerem ob zaključku redakcije -še ni bilo očnih podatkov, BL-\C>OJE KUZMANOVIC, sta se H'ipeljala z brzim vlakom v Zidani most in tu čakala la vlak proti Celju. Stala sta na drugem peronu podaje.

Ob 22.10 je iz Zagreba po sosednjem tini pripeljal ovorni vlak, istočasno pa je privozil na postajo tudi ovorni vlak iz Ljubljane. Oba potnika sta tako stala la peronu med obema vlakoma. Ttxla stala sta pre >lizu Ijubljansk^a vlaka. Eden od vagonov je zadel l^^elešiča in ga zbil na peron, kjer je obležal s hudimi x)škodbami. Mnogo težje pa je bilo s Kuzmanovičem, taterega je vagon potegnil na tire. Kuzmanovič je obležal med tiri, dokler ni vlak odpeljal. Kolesa so mu smečkala nogi m odrezala levo roko. Oba poškodovana so odpejali v bolnišnico, kjer je Kuzmanovič že po nekaj urah umrl.

KRAJA UR IN DINARJEV

Pretekli teden je neznani storilec »obiskal« sobo za tujce v gostišču TINKE ZAJC v Šaleku pri Velenju.

Prek balkona se je splazil v sobo italijanskega državljana in jo temeljito preiskal. Italijanskemu gostu, ki ga seveda ni bilo v sobi, je ukradel 85.000 lir m 800 dinarjev.

VOLI SO SE SPLAŠILI

Na Ledini pri Sevnici se je zgcxlila na posestvu .MIHAELA CRNIČA delovna nesreča, ki je terjala življenje 68-letnega kmeta.

črnič je usodnega dne vozil travo z volovsko vprego. Sam je hodil pred vozom, za vozom pa je bil njegov sosed, ki je pozneje povedal, kako se je zgodila nesreča.

Ko je Crnič pripeljal vprego pod kozolec, je del voza zadel prislonjeno lestev, tako da je le-ta padla na vola. živina se je splašila in zbezljala. Vola sta podrla Crniča, ki je padel pod kolesa voza in bil' mrtev na kraju nesreče.

itiiihiiiiiniiiiiMtiiniHiiiiniiiinnniiiinniiiiniMiiiHMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii !

»DOM UPOKOJENCEV CELJE

v nslani)\itvi

r a / p I s n ,1 e

t)i:iX)VNA \li:STA /a:

1. racunovodjo zavoda

2. knjigovodjo osnovnih srecLstev

3. ekonoma

4. administratorja - tajnico

5. hišnika kurjača

tt. socialnega delavca

7. višjo medicinsko ses'lho

8. medicinsko sestro

9. glavnega kuharja

10. 2 kuharici

11. kuhinjsko pomocnico

12. 2 servirki

13. VEc neck:>valk

14. vec cistilk

15. šiviljo

16. 2 perici

Za razpijiana delovna mesta .se Äihteva:

pod 1.: višja šolska izobrazba finančne smeii in 3 ieta delovnih iziivušenj ali srednja iisobrazba in 8 let delovnih izkušenj;

pod 2., 3., 4.: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj;

pod 5.: KV delavec kovinske stroke z izpitom za kurjenja peči; ^

pod 6., 7-: višja izobra^iba ustrezne smeri m 5 let delovnih izkušenj;

pod 8.: srednja medicinska šola in 3 leta delovnih izkušenj;

pod 9.: VK kuliar ali KV kiihar in 5 let delovnih izkušenj;

pod 11., 12.: osemletka s 5 let delo-mih izkušenj in izpit iz higienskega minimmna;

pod 14.: osemletka in 3 leta aelovnih izkušenj; pod 15.: K V šivilja krojačica, 3 leta delovnih izkušenj;

pod 16.: osemletka in 3 leta delovnih iakušenj. Za delovno mesto pod 5. stanovanje zagotovljeno. Za delovna inescti z višjo šolsko izobrazbo je o-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta pa 2-niesfcčno poskusno delo.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkijn življenjepisom sprejema »Dom upokojencev« v ustanovitvi Celje 15 dni od objave. NastOp dela po dogovoioi.

Vse kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili.

TEKMOVANJE RIBIČEV

že vr-^to let nazaj prireja rekreacijska komisija pri Združenem podjetju Slovenskih Železarn — Št-ore poleg ostalih športnih tekmovanj za svoje člane tudi tekmovanje v šix)rtnem rilx>lovu. Lovijo v Vogiajni. Najboljših 10 posameznikov se na podlagi teh rezultatov pomeri v vsakoletnem srečanju" s člani delovnih polektivo\^ Zele2ia.r-ne Je,senice in Ravne, ki se vrši enkrat na Jesen icali, drugo leto v Ravnah, naslednje leto v Ätorah.

Organizator tekmovanja je Ribiška družina »Voglajna«. Tako se je tudi letos preteklo soboto vršilo tekmovanje nad Opoškim mostom v Pro-žinski vasd, katerega se je udeležilo 66 članov kolektiva

železarne Store, to je 12 petčlansko ekipo m nekaj posameznikov. Ekipe sestavljajo posamezne delovne enote.

Letos so ocenjevali najtežjo ribo, ki jo je ribič putem odnesel domov. Kot ekipti Je

1. mesto zasedla ekipa delovne enote valjarne II — 1(W5 točk^ 2. mesto ekipa delovne enote val jama I — 9.50 točk, 3. mesto pa ekipa delovne enote obdelovalnice valjev — .532 točk. itd.

Kot posameznik je bil naj-boljš.i ing. I-\an škerl — va-Ijai-na I, ki je ulo\ifl mreno, težko 750 gramov in dosegel ravno tolikšno število toč>k,

2. je bil Adolf Irgolič s WM) točkami — val jama II, tretje mesto pa je zasedel Rudi Škomik iz valjarne II s 5Ci2 točkami.

GABERJE IN JLA

V ponedeljek popoldan je bilo na igrišču Partizana— Gaberje prijateljsko srečanje med ekipami predstavnikov JLA in Partizana—Gaberje v streljanju z zračno puško in v odbojki.

1. mesto je zasedla ekipa Gaberja v sestavi Trel^ičnik, D. Končan, Mimik, Lorger, Sivka — zbrali so 237 točk.

2. mesto JLA v sestavi Ko-jadinovič, Rakič, Panič, Sab-Ijič, Bogdanovič — zbrali so 173 točk.

Pri igranju odbojke sta bili ekipi kvalitetno zelo izenačeni. Gabrčani so šele v pe

tem setu zaključili tekmo v svojo korist. Seti:

I. set — 16:4

II. set — 11:15

III. set — 15:8

IV. set — 13:15

V. set — 14:16

Končni rezultat 2:3 za Ga-brje. Sodnik je bil Konrad Končar_ Gabrje.

Po končanem streljanju je ekipa JLA poklonila Gaberju spominsko diplomo, C»aberje pa jim je dalo spominski poka,!. Organizacija je bila odlična.

Eterja Glančnik

RADIO Celje

Ob delavnikih je začelek oddaj »b 16.00 s poročili in reklamo podjetja Tehnomercator; 16.05 — aaši posluSaloi če,stitajo in po-mravlja jo; 16.40 — zabavni glo-Vjs; 17.00 — kronika; 17.15 — cbvestiila. Zaključek oddaje je ob 16.00.

Cetrlek, 7. septembra: 17.30 — T galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov: I. Stopar — Obisk kulturnih .spomenikov v (*olioi Boga.ške Sla.tine; 17.45 — Zabavni zvoki.

Petek, 8. septembra; 17..'*) — T'ansiidna oddaja; 17 -15 -- Popu-I"!!! ameriški pevci.

Sobota, 9. .septembra: 17.28 — foslušat jih najraje; 17.58 — Ve Sli a. veleblagovnice Nama, Vele-

oje.

Nedelja, 10. septembra: 11.00 — "apoved časa m programa, Teh-■ömercatorjevo sporočilo; 11.03 —-fogovor s poslušalci: o problema-'"ti izgradnje sejem.-ko rekreacijskih prostorov v Celju; 11.23 — Obvestila; 11.38 — Zabavni glo-«is; 11.58 — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 — Jliterarnii oddaja: Darja Jejčdč — few. mladost; 12.57 — Nedeljske «lasbene razglednice; 13.27 — flO "«»nut za razvedrilo; 14.27 — Ve-is veleblagovnice Nanw, Vele-'j«; 14.30 — zaključek oddaje.

Ponedeljek, 11. septembra: 17.30

■ Športni pregled; 17.45 — Novo '"■i Jugotonu.

»Torek, 12. septembra: 17.30 — ^rkova reportaža: Franjo Bobi-se prdstavi; 17.45 — Domači •^mbli.

.Sreda, 12. septembra: 17.30 — * «tela občinskih skupščin; 17.45 I® arhiva resne glasbe.

fiADIO LJUBLJANA

j^Sak DAN: poročila oto 5.00, 7-00 , 8.00, 11.00, 12.00, 15.00, 19 00 in ob 22.00. Pisan

spored od 4.30 do 8.00. PETEK 8 SEPTEMBRA: 8.05 '»sbeiia matineja. 9.35 Za prijet-[l razvedrilo 10.20 Pri vas doma. li "*! Poročila — Turistični napot-? ^ na.še goste iz tujine. 12.30 ^tijski nasveti — Dr. Slavica 5sovec: AJkoholno-jabolčno ka-vrenje mošta. 12.40 Z dobrimi ansambli In god«. 13.30 v^Poročajo vam ... 14.30 Naši ^'uSaloi čestitajo In pozdravljali 15.30 Napotki za turiste. 16.00 l,2;iljik« 17.10 Človek m zdravje.

Operni koncert 18.15 »Sig-l^.'« 19.00 Lahko noč, otroci!

Minut« z ansamblom Franca 20 00 Pesmi ia plesi dm-

gih narodov. 20..30 »Top-pops 13«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Besede m zvoki iz logov domačih.

SOBOTA, 9. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 8.35 S Pihalnim orkestrom RTV Ljubljana. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine 12.30 Kinetijskj nasveti — Dr. Albina Stritar Varstvo okolja in kmetijstvo. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 S pesm.ijo in besedo po Ju-gosl'iv;ji. 15.30 Glasbeno intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Gremo v kino. 18.15 Dobimo .se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z anskunblom Borisa Kova čiča. 20.00 »V soboto zvečer«. 22.20 Oddaja za naše ;zseljence

NEDEUA, 10 SEPTEMBRA; 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Anne Faber: Ribič At>dulah ali skrivnostna skrinja. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se ponmite, tovariši . -Trideset let naže vojne mornarice 10.25 Pesmi borbe m dela. 10.45-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.30 Humoreska t^a tedna — Vidoko-ve pustolovščine. 15.05 Sloveasika zemlja v pesmi in besedi. 16.00— 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.30 Godala za lahko noč.

PONEDEUEK, U. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročla — Turi stični napotka aa naše goste iz tujine 12.30 Kmetijski nasveti — Ing Marko Bertoncelj: Kaj mora mo posebno upoštevata pri načrtih za preureditev hlevov in dvorišč. 12.40 S harmonikarskim orkestrom »Svoboda« Šentvid. 13.30 Priporo čajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.15 Popevke In plesni ritmi. 19.00 Lahko noč.

otroci! 19.15 Minute s Štirimi kovači. '20.00 Stereolonski operni koncert. 22.15 Za ljubitelje jazza.

TOREK, 12 SEPTEMBRA: 8.10 Oj>erna matineja. 9.35 Slovenske narodne v priredbah. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveU — Inž. Franjo Jurhar: Mladina na pogozdovanju 12.40 Z domačim, godci in ansambli. 13.30 Priporo čajo vam . . 14.40 »Na poti s kitaro«. 15.30 Glasbem intermezzo 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na .svidenje! 18.45 S pevcem Ladom Leskovarjem. 19.00 Lahko noč, otrcx^i! 19.15 Minute z ansamblom Darka Škoberneta. 20.00 Pro--dajalna melodj. 20.30 Rad;ijska igra — Robert Ardrey: »Svetilnik«. 22.15 S popevkami po svetu.

SREDA. 13. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.25 Popevke in zvoki studia 14. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za naše goste ia tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — France Guna: O čebelnem roparju 12.40 od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vrtiljak. 17.10 Poletno glasbeno popotovanje. 18.15 Igramo za vas. 19.00 Lahko ivoč, otroci! 19.15 glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV I.jubljana 22.15 S festivalov jazea.

ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Pesmi ifi plesi jugoslovanskih narodov. 10.20 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki aa na-še goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveta — Dr. Tatjana Stu-pica: Globina in načini obdelave zemlje za stmine. 12.40 Igrajo velike pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam ... 14 30 Z ansamblom Atija Sossa. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 koncert po željah poslušalcev 18.30 Iz ka.setne produkcije RTV. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi nute s Francijem Puharjem. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Iz albuma izvajalcev jazza.

NA TRIGLAV

Kar stosedem planincev iz Rudarskega šolskega centra Velenje, ki jih je vodil direktor centra Ivo Jamnikar, se je namenilo 19. m 20. avgusta na najvišji vrh Slovenije.

Jubilejni pK>hod velenjskih planincev je bil v tako slabem vremenu izredno težak. Stene Triglava je zamedel sneg. Temperatura se je spustila pod ničlo. Kljub temu so planinci vztrajali in pnstaH v triglavski koči Planika. Dalje je bilo skoraj nemogoče. Vrh Triglava je bil zavit v gosto meglo snega. Verjemite, da hoja po snegu, po nekod do pasu, m bila enostavna, čeprav je bilo sredi poletja svojevrstno doživetje. Vsi planinci so se v nedeljo zvečer »rečni in zdravi vrnili.

Priporočamo nakup V BLAGOVNICAH

VELENJE

konfekcij», perilo, pohištvo, keramika, gospodinjski stroji.

iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiitiiiHiiitiiiniiniiitiitttiiitnHnilMimiiiiiHiiiiiHiiiiHinMilin

VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD »ZARJA« CELJE, Drapšinova 5

razpisuje prosto delovno mesto

— RAČUNOVODJA — ADMINISTRATOR

Pogoji: — Srednješolska izobrazba z 10-letno prakso

— V prošnji opisati dosedanje zaposlitve in priložiti potrdilo o nekaznovan ju.

Nast(/p diela takoj ali po dogovoru. Rok za pirijave je 8 dni od objave na naslov zavoda.

IIHHillüHinHHIIMHilMiHllllllinilHIIIIinilHIIIIIIIIHIIIIIIIIIitllilltlHIlHlllimHHHmiimiitllll

mm

Cenjeni bralci, ljubitelji POP LEJSTVICE »T«, prav lepo pozidravljemi!

Tudi v preteklem tednu st« pridno kupovali plošče. Po podatkih, ka snio Jih prejeli iz Tebnomercatorjevih trgovin wRadio«, »Elektro« in Veleblagovnica »T«, smo .sestavili novo POP LESTVICO »T«. In tu je ime izžrebanke:

CVETKA KOVAČ, GORICA 5, S^afU S^nartno v Rožmi dolini

POP LESTVICA »T«:

1. RAY OONNIF

2. OTO PESTNER

3. DUSKO JARAMAZ

4 DRAGAN ANTIC

5 DLBROVACKI TRUBADDRI

6. PRO ARTE

7. DJ AN I MARSAN

8. ZLATKO GOLUBOVIC

9 DJORDJE MARJANOVIC

10 IVICA ŠERFEZI

Ime in priimek: Točen naslov:

WE MUST FX>RGEr WE EVER MCT

VSE JE LEPŠE, KER TE LJUBIM

MOMAK 1 DJEVOJKA

JA BLAGA NEMAM

NOČNA MLZIKA

PUSTI NEKA SUZE TEKU

C;URO MOJA

JA SAM OBICAN COVEK DIGI — DIGI — DAJOE DRAGA, ISPIJVCI SVOJU BOL

Naslov skladbe:

Plošče kupujem v: Veleblagovnici »T«, »Elektro«, »Radio«.

(ustrezno obkroži!)

Kupone pošljite do srede 13. septembra do 12. ure na naslov: »NOVI TEIDNIK«, Grf^rčičeva ulica 5, Celje.

22 stran

NOVI TEDNIK

St. 36 — 7. september 197^ š

POCENI prodam Wartburg, letnik 1969, 47.000 km. I^-do Bobner, Celje, Malgaje-va 2 A.

MOPED T 12 dobro ohranjen prodam. König Anton, La-hovo 22, Celje.

POHIŠTVO sa dnevno sobo, skoraj novo, pycioeni prodam. Ponudbe pod »5.000,00 din«.

LESENO montažno garažo 4 X 2,30 prodam. Plahuta Alojz, Lopata 24, Celje,

(iAUAžO prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe s ceno pod »Garažni box na Zelenici«.

ZASTAVO 750, letnik dec. 1965 prodam. Vprašati tel. 21-927, Celje po 15. uri.

SPALNICO dobro ohranjeno prodam. Zdravko Milič, Trubarjeva 52, Celje.

TESAN les — borov, voz — nov 600 kg in opeko prodam. Zvodno 52, Teharje.

ŠIVALNI stroj skoraj nov VICTORIA Prilux avtomatic ugodno prodam. Zarvolov-šek. Na zelenici 10, Celje.

MOTOR jawa 175 ccm letnik 1969 ugodno prodam. Ter-bovc Martin, Debro 16, Laško.

PRODAM steklene balone 20 in 50 litrov, nov avtoprtljai-nik irj družinski kavnd aparat Roventa. Vprašati v Bifeju »Park«, Celje, Maistrova 2.

DVE lončeni peči (kamina) temno rjave barve prodam. Ogled Celje, Trubarjeva 85.

OTROŠKI voziček globok in športni prodam. Kokalj, Tkalska 14, Celje.

STARINSKO pohištvo in skoraj novo slamoreznico prodam. Ponudbe pod »Takoj«.

POSESTVO malo v Rifniku z vinogradom prodam. Dovoz z avtomobilom. Vprašati Martin Trebovc, Vrbno 35, Šentjur.

KI.AVIR in fiat 750 prodam. Železnik C. v Laško 22, Po-lule, Celje.

AUSTIN 1300, letnik 1970, ka-ramboliran takoj prodam. Ponudbe pod »25.000.— din«.

SADNE stiskahiice 50 in 100 litrov prodam. Partizanska 38, Celje.

NSU 1000 prodam, november 1967. Stare Berglez, Trubarjeva 44, Celje.

HIŠNI vodovod (črpalka, boj-ler) v brezhibnem stanju, prodam. Starfeo Vasle, Gorovij e 75 a, Žalec.

PRODAM karambolirano škodo S — 100, letnik 1970 ali posamezne rezervne dele. Marjan Brence, Zg. Hudinja št. .12, Celje.

FIAT 750, letnik 1965, nujno prodam. Cena 7.000 din. Ogled pri vratarju Mesnine v petek.

SADNO stiskalr.ico 70—80 litrov za železni vzvod prodam. Skale Milan, Beme-kerjeva 2 (Zg. Hudinja).

KMEČKO leseno hišo vselji-vo, gospodarsko ix»slopje in 120 a zemlje (.sadovnjak — travnik) oddaljeno 15 min. od postaje Šmarje prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Vseljivo«.

OPEL rekord, letnik 1965, dobro ohranjen ugodno pro-dam.Kranjc Danilo, Žalec, Ul. M. Cilenšek 11.

GIX)BOKI in športni otroški voziček — uvožen — prodam Grenko, Malgajeva 2 A, Celje.

RENAULT 4, letnik 1968, nujno prodam. Telefon 21-060, Celje.

SIMCO 1000 poceni prodam. Posrednika pri prodaji nagradim. Ponudbe pod »Letnik 1966«.

MLADO kravo devet mesecev brejo prodam. Cesta ra Os-rožno 44.

AUSTIN 1300, letnik 1972, 6.000 km prodam. Trubarjeva .53 a Celje.

MEŠALEC 150 1 prodam za 2.50.00 S. dm. Alojz Kristan-šek, Vel. Grahovše 21, Laško.

MAJHNO posestvo ugodno prodam. Kameno 7, Šentjur pri Celju.

LESTVE močne — dolge 7 m prodam. Jakob Planko, Zg. Hudinja 31.

OBRAČALNIK Laverda nov, prodam. Cena ugodna. Ir-mačr-ik Miran, Šmartno ob Dreti.

POSESTVO 8 ha na lepi sončni legi prodam. Hiša, gospodarsko poslopje, gozd, njive, sadovnjak, vinograd, elektrika in voda, cesta do hiše. Maks Kramer, Studenci 30, Žalec.

AMI 6 karavan, letnik 1969, registriran do avgusta 1973 prodam. V račun vzamem tudi rezan les. Ivan Krivec, Mariborska 103, Celje.

GRADBENO parcelo na lepi sončni legi v Mozirju z zgrajeno prvo ploščo prodam. Vprašajte pri Francu Lukše, Mozirje 36.

SADIKE sa jesensko sajenje so pripravljene: vrtnic 100 sort, jablan 20, hrušk 15, breskev 25 sort itd. Dobite jih PK) 20, oktobru. Anton Jelen, drevesnica Šentilj pri Velen iu.

sprejme takoj pridno in p>o-šteno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni ali kuhinji. Plača po dogovoru.

IŠČEM izučenega ali priučenega delavca za popravila koles. A. Weber, meh. del. Celje, Zidanškova 8.

SPREJ.MEM vajenca za steklarsko in steklobrusaško stroko. Pogoj dovršena osemletka Steklarstvo Laj-

lar Rudolf, Celje, Mariborska št. 50.

VAJENC;.A za orodjarsko stroko sprejmemo. I. Javoršek, Celje, Ipavčeva 28.

TAKOJ zapos^im pridno žensko H znanjem šivanja na stroj. Ponudbe pod »Laliko nekvalificirana«.

NATAKARK;a, dobra moč, dobi zaposlitev. Zaželjena starost nad 20 let. Osebno se zglasite v Bife »Park«, Celje, Maistrova 2 — dopoldan.

VAJENKO za moško in žensko frizerstvo sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Marljiva«.

IŠČEM kmečko dekle ali upokojenko za varstvo otroka. Stanovanje na razpolago. Ponudbe pod »Poštena«.

PODJETJE Koteks—Tobus, odkupna postaja Celje sprejme takoj delavca za delo v skladišču kož.

SPREJMEM vajenca za elek-troinštalacijsko stroko ali za priučitev. Javite se vsak dan od 6. do 8. ure v delavnici Mihael Velenšek, Elektroinštalaterstvo in popravila Celje, Mariborska št. 54. (Tel. 234-26).

SPREJMEM dva vajenca. Stanovanje v hiši. Dragotin Pirh, avtoličar Žalec, Savinjska 49.

FANT prost vojaščine z vozniškim izpitom BCE kategorije išče zaposlitev. Ponudbe pod »šofer«.

GOSTILNA Rizmal Žalec

ZAKONCA z dveletnim sinom iščeta večjo prašno sobo. Plačata za eno leto vnaprej. Franc Javomik, Libela — Mariborska 1, Celje.

SAMO dijakinji oddam sobo z lastnim vhodom, centralna kurjava, souporaba kopalnice. Grčarjeva 2.

IŠCEM večjo sobo ali manjše stanovanje s posebnim vhodom za dve osebi v centru Celja ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Otok«.

AVTOMEHANIK išče stano var.je v Celju. Ponudbe jxxl »Ostalo po dogovoru«.

IŠČEM sobo v okolici Laškega ali Celja po deset dni v mesecu. V zameno nudim uporabo bimgalova pri Po-reču. Ponudbe pod »V zameno«.

SPREJMEM sostanovalca, Je-retinova 8 Hudinja. Soba lepa, sončna.

DEKLE išče prazno sobo v okolici Celja ali Šentjurja, škoberne Julčka, »Tolo«, Šentjur.

IŠCEM manjše stanovanje v Celju ali oikCliici. Plaoam do 500 ND mesečno. Ponudbe pod »Možno 1—2 leti predplačilo«.

ZAKONSKI par brez otrok išče v Celju ali bližnji oko

lici manjše stanovanje po možnosti z garažo. Ponudbe pod »Cena ni važna«.

STAREJŠA upokojenka nudi opremljeno sobo upokojenki za delino pomoč v gospodinjstvu. Vra,bič, Ostrožno, Prvomajska 6.

ODDAM sobo dvema dijakinjama. Matejčič Roza, Podgorje 33, Celje.

NA STANOVANJE sprejmem fanta. Mariborska 176.

NOVO OPREMIJENO sončno sobo (Dečkova cesta) s posebnim vhodom, kopalnico in možna souporaba kuhinje oddam ženski srednjih let ali dvema dekletoma. Ponudbe pod »September—soba«.

DIJAK ekonomske šole išče sobo v Celju. Repovž, Cup-rijska 21, Celje.

DEKLE sprejmem na stanovanje. Stilin — Kovinarska št. 10, Celje.

ODDAM sobo in kuliinjo za občasno varstvo otroka. Ponudbe pod »Takoj — Hudinja«.

ODDAM lepo sobo, souporaba kopalnice — intelektualcu. Oblakova 3, Celje.

VELIKO komfortno dvosobno stanovanje v Celju zamenjam za trosobnega. Ponudbe pod »Ob Savinji«.

DVA mirna srednješolca sprejmem na stanovanje. Celje Kočevarjeva 9.

SOBO, lepo, sončno v centru mesta oddam dvema dijakinjama. Cilenšek, Kocbekova št. 3/1., Celje.

ZA PRAZNO ali opremljeno sobo v miestu ali bližnji okolici za dobo enega leta nudita mlada zakonca predplačilo. Možnost kiüianja in pranja. Ponudbe pod »September«.

TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD

objavlja prosti delovni mesti:

1. Obratovodja konfekcije

Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 3 leta prakse v tekstilni stroki, višja strokovna izobrazba in 5 let enake prakse ali srednja strokovna izobrazba in 7 let enake prakse; sposobnost organizirati in voditi delo ter poslovanje obrata konfekcije.

2. Šef konjunkturne službe

Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta prakse v tekstilni stroki ali srednja srtrokovna izx>brazba ekonomske smeri in 5 let snake prakse.

Interesenti naj pošljejo pismer« ponudbe na upravo Tekstilne tcvame Prebold v roku 8 dni od objave.

AUREA

kovinsko predelovalno podjetje CELJE

izdelujemo vse vrste kovinske galanterije, značke, embleme, plakete, srebrne kontakte.

SOBO in kuhinjo s pritikli-namd ali manjšo hišo, lahko tudi polovico večje hiše v bližnji okolici kupim. Lojzka Ribič, čemoša. Ravnice 22, Desirdč.

ŠKOLJKO za fiat 750 kupim. Emil Brunšek, Proseniško št. 7, štore.

GARAŽO vznamem v najem —Gaberje, Dolgo podge ali bližina. Ponudibe pod »Takoj«.

SPREJMEM v varstvo otroke od dveh let naprej. Slavica Konec, Trubarjeva 36, Celje. ZA UREDITEV gradbene parcele potrebujem večjo količino nasipnega materiala. Sprejmem vse razen škodljivih odpadkov in smeti. Kvas Alojz, Celje, Z. Hudinja 63. POSESTVO — obdelovalne zemlje 8 ha blizu avtobusne postaje dam v najem. Ponudbe pod »Možna ženitev«.

ZPS2 ŽELEZARNA ŠTORE

vabimo k SODELOVANJU

Že nekaj let uspešno uresničujemo obsežen program modernizacije in razvijamo program višje stopnje predelave in finalizacije.

Nudimo

možnost zaposlitve in lep zaslužek:

— delavcem za priučitev v valjarstvu

— delavcem za priučitev v livarstvu

— strojnim ključavničarjem za delo na vzdrževanju

— železostrugarjem za delo na obdelavi ulitkov

— strojnim tehnikom — za delo na vzdrževanju

— inženirjem metalurgije — za delo v livarstvu

Priporočamo vam, da se odločite za dtelo v uspešnem in priznanem podjetju.

Pojasnila daje in prijave sprejema Kadrovski sektor ŽELEZARNE ŠTORE.

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE

»VEGRAD« — Velenje

ra z p i s

prostih delovnih mest:

1. 3 ŽERJAVOVODJE

2. 1 STROJEPISKA

POGOJI;

Pod točko 1. je pogoj, da so kandidati kvalificirani električarji ah strojni ključavničarji z izpitom za žerjavovodje gradbenih žerjavov. Možnost zaposlitve imajo tudi KV električarji ali strojni ključavničarji brez izpita za žerjaviste.

Pod točko 2. je pogoj, da imajo kandidatke končano 2-letno ali 4-letno upravno-administrativno šolo i znanjem strojepisja in stenografije. Za žerjavovodje imamo stanovanja v samskem domu.

F^ošnje s prepisi spričeval pošljite na naslov: 3GP »VEGRAD« Velenje, kadrovska služba.

St. 36 — 7. september 1972

NOVI TEDNIK

23. stran

S :

'■Jk.

»Wf v v. ■ r -••/.•■•.v! ž. •-, ...».v..... ■ ' u- . vJ-.. ■■-

iW

VINSKI SEJEM "72 v Ljubljani z zlatom potrjuje posrečeno ubranost naše ponudbe kakovostnih alkoholnih pijač. Mednarodna ocenjevalna komisija je ta naša dolgoletna prizadevanja nagradila s sedmimi visokimi priznanji. VILJAMOVKA sodi med izjemno žlahtna sadna žganja In je drugo leto zapored prejela vrhunsko oznako ŠAMPION. ZLATE MEDALJE pa odlikujejo imenitnost šestih pristnih napitkov, ki navdušujejo doma in po svetu. BOONEKAMP združuje blagodejnost mednarodno najbolj priznanih zelišč in hitro budi dobro počutje. GRENKI PELINKOVEC zlahka izvablja spodbudno vedrino tudi tedai, ko sta teža in stiska najhujši. , SLADKI PELINKOVEC prijetno blaži napetost in čudovito poživlja sredi ostre dirke s časom. CASSIS je naravni liker iz črnega ribeza in lahkotno polni pravo mero zadovolistva. VINJAK KAVAL dozoreva v hrastovih sodih in lepo zaokroža edinstveno-slastnost. TALVADOR žlahtijo vonj jabolk, okus in barva — ubranost, ki razveseljuje.

v vsaki številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašan.je. Napisali ali obkrožili boste odgovor za katerega boste prepričani da je pravilen. Odgovore oa kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje. Gregorčičeva 5. do ponedeljka. S tem že sodelu.iete pri žrebanju

V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne in nepravilne. Toda i nagradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE UBOJE bodo nagrajeni le tisti izžrebanci Ki bodo pravilno odgovorili Pet izžrebanih igralcev z nepravilninu odgovori pa bo prejelo knjižne nagrade

Tore.] — vsak teden 15 nagrad za naše bralce in bralke v novi NI igri. In še posebne nagrade za nove naročnike Za vse nove naročnike ki se bodo naročili na NI t naročilnico, ki jo bomo ob.|avili vedno na tem prostoru pa bomo pripravili vsake tri tedne še posebno žrebanje — za Libeiino konvektorsko peč ali pa za maser

Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industrije Libo.)e za nove naročnike in bralce.

In še 300 knjižnih nagrad NT.

Vaši odgovori, dragi bralci, so pokazali, ia res mnogo berete. Pravzaprav ste le red-si, Iti berete po en časopis Zanimivo pa je, da imajo tedenske izdaje časnikov pred-aost in da za dnevnike ni toliko zanimanja. No, za nas je važno, da radi sežete zlasti po lokalnem časniku, ki vas vsak teden poskuša kar na jpr IV lačne je seznaniti z dogajanji na celjskem območju Prav bi bilo, da bd niti ena družina ne ostala brez časopisa in še bolj prav bi bilo, da bi v vsakem domu na našem območju našel svoj iotiček tudi NT.

Zato, dragi bralci, sodelujte z nami v ak-jiji — NT V VSAK DOM! Priporočajte ted-lik tudi svojemu prijatelju!

2reb pa je nagrade takole razdelil:

Milka Pulec, Ul. 31. divizije 7, Kranj Štefan Ribič, škalce 13, Slovenske Konjice Zoran Bezlaj, Na otoku 8, Celje Rudi Cujež, Zavod za požarno varnost, Celje Albin Cocelj, Višnja vas 14 Voinjk Franca Marčen, Prevorje 7, Lopava Zinka Kunej, Mariborska 21^" d, škofja vas Marija Görjup, Zg. Preloge 86, SI. Konjice

Pratiko prejmejo po pošti:

Dominik Gregi, Cesta na grad 38, Celje Marija Starki, Kasaze 16, Petrovče Jože Krošl, Škalce 52, Sloven'wp Konjice Stanka štor, štore 171 Zlatka Ograjenšek, Andraž 70 Polzela

V prejšnjem vprašanju nas zanimalo, katere časopise še naročate pol^ NT. Danes napravimo korak dalje — radi bi zvedeli, kakšne knjige najraje berete. Zato je takole

Katero knjigo ste kupili mesecih?

v zadnjih treh

Ce niste kupili nobene knjige, boste pač napisali, kakšne najrajši berete (po zvrsti).

Dopisnice s kuponi nam pošljite do ponedeljka, 11. septembra 1972. Izžrebanci, dobimo se Istega dne ob 17. uri v uredništvu.

30

Odgovor:

Ime in priimek:

Točen naslov:

2elja vsakega trgovca in kupca je, da na pregledni tehtnici lahko sledi nakupu LIBELA Celje .je pripravila vrsto sodobnih tehtnic z gramsko točnostjo.

Avtomatske tehtnice OLIJVIPIA. MAXIMA in BETA de LUXE so primer-ne za vsakega trgovca kateremu je cilj pridobiti zaupanje potrošnikov Zato uporabljajte LIBELA tehtnice, v vaš nonos in veselje potrošnika

LIBELA

NAROČILNICA

IME

PRIIMEK

rOCEN NASLOV

POSTA

5 co naročilnico naročam Novi cednrl m se podpisom obvezu'em da oom -edno oiače /aHai naročnino Podpis

VEČ SVETLOBE ZA OTROKE

'''

To se je zgodilo, ko je v soboto predsednik celjske občinske skupščine inq. Dušan Burnik prerezal moder trak in s tem odprl novo Posebno solo v Celju, ki deluje v sklopu Zavoda »Ivanke Uranjekove« v Celju že celih petindvajset let. Zdaj. ko so zgrajeni novi prostori, izredno sodobno zasnovani, se pričenjajo novi časi za Posebno šolo. Tovrstne ustanove so se morale vedno boriti z minimalnimi materialnimi pogoji pri svojem delu, kar pa je bilo rezultat slabe finančne podpore. Novozgrajena šola odpira nove pogoje dela tako za učence kot za same pedagoge. Šola je bila zgrajena s sredstvi, ki jih je dala celjska občinska skupščina in delovne organizacije po družbenem dogovoru, gradbena dela pa je izvedlo Industrijsko gradbeno podjetje Ingrad Celje. Ob otvoritvi je podala zgodovino šole ravnateljica Milica Bizjakova, potem pa so si številni gostje in predstavniki družbeno političnih organizacij ogledali prostore nove šole. Foto: Bato

KOVlNOTEHNAi^

I M WO n T

.IDEAL — blagovnica na Mariborski cesti 7£ KOVINAR — prodaialna na Mariborski cesti 17

ZA VARNOSTI P LIN S KI D ET EKTO R

— ugotavlja gostoto plina

. v stanovanju :

;— priključitev je enostavna

— potreben je v vsfakem gospodinj stvu, kjer kuhate na plin

Mlini in

mm

ZNOVA MORAM ZAČETI

Piše DRAGO MEDVED

Tako je dejal FRANC ŠOSTER z Višnje vasi pri Vojniku, ko sva se pogovarjala o zgodovini njegovega mlina. Zakaj — boste že prebrali. Tudi to je dejal, da je mlinar samotarsko opravilo in človek, ki ima rad družbo jn družabno življenje, ne more biti v mlinu, vsaj zdaj ne, ko |e mnogo bolj mirno kot svoje čase, ko je bil v mlinu dren.

Komaj se Hudtnja malo reši vitanjske soteske, se luniri in z vso mo^jo priteče mimo Višnje vasi do Vojnika. In v Višnja vasi sem našel mlinarja, razveselil .seim se ga, saj se mi je prvič zgodilo, da sem pred kakšnim mlinom našel kmeta s kravami in vozom, da je v mlin pripeljal. Pogovor je stekel brez uvodnega frazarjenja.

V prejšnjeim stoletju je bila na desnem bregu Hu-dinje kovačnica, a jo je

povodeTij 1(J80. porušila. Kovač Blažič je na nasprotnem bregu F>ostavii novo. Vendar je i>očasi pričela pešati tudi kovačija, pa je od graščakov kupil štolnerjev mlin, kii je stal točno tam, kjer je zdaj papirnica ('kd ne obratuje več) in ga prinesel v hišo, v kateri je bila kovačija. Domačim pa pravijo kraju, kjecr je stal mlin Mlake, pa je tudi sam mlin dobil ime Mlaški mlin. Toda tudii mlin ni rešil Bla-

Pripeljal je v mlin

žiča. Nikakor mu" ni šlo, kot bi moralo, 2!a.tx3 se je ponovno odločil za kovač-nico in tako je imel oboje. Kdor je šel mimo, je mislil, da je pri njem cela tovarna, saj je bilo poslopje dolgo kar 24 metrov in ob njem sedem vodnih koles. Vendar je bilo tako samo na ziuiaj. Otroci, ki so bili pri hiši, so se počasi .šolah in naslednika ni bilo.

Prva leta te.s?a stoletja je mlin dobil nove lastnike. To so bili Florjaneki, ki so prav dobro delali in mlin je tako dobil tudi drugo ime — Plorjanekov mlm. Da p>a je bil res dober mlin, je bil poznan od Vitanja, Dobrne do Šentjurja in šent^-ada. Doma so bili štirje korajžni fantje in so tudi v gostilni marsikatero krepko fekli. Sam gospodar Florjanek p>a je bil zidar in je iz kovaPije napravil stanovanje, prejšnjih sedem koles sta zamenjala samo dva in sta poganjala neutrudl,jlve mlinske kamne, ki so se vrteli dan in noč. Toda, nekaj le mora priti, življenje ob vodi je izpostav-

.le« je še močan

Ijeno poplavam in voda je leta 1927 prisilila Plorjanekov mlin, da ji je vrnil vse, kar mu je sama dala. Tako še danes drži izrek: »Kai voda da, to tudiv/.a-me«.

Tam je mlel Jamnišek, ta je prodal Pušniku, ki pa je bil mlinar v Višnji vasi samo dve leti.

1929 leta sta kupila mlin Šoster Franc in Jožef, starša Franca, ki melje še danes. Oba sta bila samouka in sta mlela ob občasni pomoči očetovega brata Ceneta, ki je bil izučen

mlinar. Umri je med «id-njo vojno v taborišču. rVanc in Jožef sta postavila v mlm .stroje za mletje pšenice, dogradila sta mlin uredila domačo elektrarno in kupila vodno turbino, katere pa nista uspela postaviti. Prišla je vojna in tako kot mnogokje drugje je tudi tukaj usoda bila neizprosna in kruta. Franc in Jožefa sta za vedno izginila za žicami nemškega koncentracijskega taborišča. Med samo vojno in še nekaj časa po njej, dokler se Franc ni osamosvojil, je v mlinu bil mh-

nar Alojz Vov.šek Pri njem se je Franc tudi naučil mlinarstva. Pa ivi bil sam va jenec, bili so .še Založnik, Ravnak, Božnik, soster, Gorenšek itd. Vendar je poieg Franca le Božnik ostal Zii mlinarja.

Povojni časi so bili izredno težki, saj je bil doai izropan in opustošen. Franc se je vrnil sam z nedoletno Jožico, našla pa sta samo gole nepremičnine. Treba je bilo trdo delati. Kljub vsemu pa se Franc najraje spominja let okoli 1950. Franc se je poročil mlad, družina pa je zdaj prevelika za mlin oziroma za njegove dohodke. Njegov dohodek se v primerjavi z drugimi vsak dan manjša. Zidar je povečal svoj zaslužek v dvanajstih letih petkrat, mlinar nikoli . ..

Franc je hotel minulo jesen ustaviti obrt ali pa preiti na popoldansko obrt. Spomladi se je prijavil za zaposlitev in če bo sprejet, bo šel v službo. V mlinu sem videl kar lepo število vreč, pa mi je hitro dejal, da naj me to nikar ne moti, ker že štiri mesece ni mlel, pa se mu je nabrala takšna zaloga.

Še nekaj bi rad poudaril. Franc se pridružuje mlinarju iz šmartnega ob Pa-ki, pi poudarja, da bi mlini lahko v prihodnosti v smislu splošnega ljudskega upora igrali važno vlogo. Zato bi rad ohranil svöj mlin, čeprav razočaran, ker mora sedaj, po petindvajsetih letih, z vajeniško dobo začeti ta-m, kjer je bil nekoč. Nima pa pokojninske dobe niti kakšnih dnigih dobrin. Tako je dejal in še to, da je z mlinom vred za v zgodovino.

NOVI 1'iilDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi; Trj; V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Voliand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ekii Goršič, Jure KraSovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar. Milenko Strašek, Berni Stnnčnik — Izhaja vsak četrtek -Izdaja ga CGP »Dfelo« — Tisk in kllšejl: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke I din - Tekoči račim: 501-1-167/2. CGP IDELO« Ljubljana - Tel.-uredništvo 2:^-69 in 31-05 mali ogla.<?i in nnročnine 28 Ofi

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh