logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

o o o o

^^^^^^^

I

/

VSEBINA

Uvodnik lis Marko Juvan

Tone Pretnar (9. 8. 1945 -16.11.1992) -
Uvodna beseda

Razprave in Članki 117 Mbinca Lipovec in tTone Pretnar

Skdclov sonet in štirivrstičnica v slovenskem prevodu

125

Tone Pretnar kot prevajalec poljske poezije

'^'X'^ Lucylla Ps7X7.&towska

Tone Pretnar kot verzolog

1^1 Jože Pogačnik

Tržič v doživetju Toneta Pretnarja

1 Božcna Oslroinecka-Friiczak

Kronika ljubezenskih pripetljajev Tadeusza
Konwickega v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja

"I CC Aleksander Skaza

Nekatere posebnosti in funkcije zvočne instrumenlacije
v romanu Peterburg A. Belega

1 ^1 Vlado Nartnik

Navezovanje rim v Tržiških oktavah Toneta Pretnarja

1/:C Zlata Sundalič

Empirično (ne) da se razodeli

Jezik in slovstvo

Letnik XXXIX, številka 4
Ljubljana, februar 1993/94

ISSN 0021-6933

časopis izhaja mesečno od oklobra do maja (8 številk)
Izdaja: Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana

Uredniški odl^or: Alenka Šivic-DuUu (glavna in odgovorna urednica),
Aleksander Skaza, Jože Pogačnik, Marko Juvan. Miha Javoniik (slovstvena
zgodovina), Zinka Zorko, Tomaž Sajovic (Jezikoslovje), Boža
Kjiikar-Vogel, Mojca Pozn;uiovič (didaktika jezika in književnosti)
Predsednica časopisnega sveta: HelgaGlušič
Teluiični urednik: Lojze Tome
Oprema naslovnice: Samo Lapajne

Računalniška priprava: BBert grafika, Resljeva 4, Ljubljana

Tisk; VB&S d.o.o., Milana Majcna 4, Ljubljana

Naslov uredništva: Jezik in slovstvo, Aškerčeva 2, Ljubljana 61000

Naročila sprejema uredništvo JiS. Letna naročnina 1200 SIT, cena posamezne številke 200 SIT, dvojne številke 250 SIT,
za dijake in študente, ki dobijo revijo pri poverjenikih, je letna n;u-očnina 600 SIT. Letna naročnina za evropske države
je 20 DEM, za neevropske države pa 26 DEM.
Naklada 2100 izvodov.

Revijo gmotno podpirata Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Ministrstvo za znanost in
tehnologijo RS in Zn;mstveni inštitut Filozofske fakultete, ki je za to številko zagotovil še dodatna sredstva.
Po mnenju Mitiistrstva za informiranje RS, št. 23/187-92. z dne 18. 3. 1992, revija šteje med proizvode informativnega
značaja, za katere se plačuje 5%-ni davek od prometa pioizvodov.

UVODNIK

TONE PRETNAR

(9. 8. 1945-16. 11.1992)

Oh obletnici smrti Toneta Pretnarja* v Jeziku in
slovstvupremišljtijemo njegovo obsežno besedilno zapuščino (znanst\'eno,prevajalsko in pesniško}:
zbrali smo nekaj člankov o njej spod peres njegovih prijateljev ter učiteljevl-ic, sodelavcev in
sodelavk; zaradi omejitev časa in prostora — tako reviji nega kot mnogih drugih, ki bi se tudi hoteli
pridružiti temu podjetju — mora podoba o njegovem delu žal ostati fragmentarna, čeprav iz nje
lahko spoštljivo zaslutimo celoto.

Pretnarjeve prevajalske izbire, domiselne, vedno tudi z literarnovedno refleksijo in poznavalstvom
podprte stilne oz. verzifikacijske rešitve obravnavata dva prispevka o njegovih prevodih iz poljske
literature: Rozka Štefan panoramsko razčlenjuje Pretnarjeve antologije prevodov poljske poezije,
v katerih se kaže, da je — ob bolj priložnostno motiviranih izbirah zanimivih, a nekanoniziranih
oz. manj znanih besedil— najraje segal po delih romantike, postromantike (Norn'id) in svojih
generacijskih sodobnikov;Božena Ostromqcka-Frqczakpa z natančnim leksikalno-stilnim branjem
enega izmed njegovih prevodov (ne uidejo ji niti nekatere prevajalčeve napake) ugota\>lja virtuozno
obvladovanje slogovne palete, ki je kongenialno razplastenosti izvirnika, romana T. Konwickega.
Lucjlla Pszczolowska odkriva, da je Pretnarjevo stihoslovje svoj polni smisel ter metodološke
pobude doživljalo zlasti ob sodelovanju pri projektu Primerjalne slovanske metrike; Pretnar je v
vse zvezke te reprezentativne publikacije prispeval mednarodno pomembne, zgoščene in empirično
podprte prikaze (posebnosti) slovenskih verzifikacijskih navad (kakor se kažejo mdr tudi v

* Obsmrtni zapisi o njegovem življenju in delu so zbrali v Slavi 6 (1992/93), št. 2, str. 1-106. bio-bibliografski podatki pa
se naliajajo mdr. v: Alenka Log;u-- Pleško, Bibliografija Toneta ftetnarja. Slavistična revija 41 (1993), št. 2, str. 277-295;
Božena Tokarz, Tone Pretnar: življenje med zntuiosljo in literaturo, prav tam, str. 253-256; Marko Juvan, Dr. Tonetu
Pretnarju v spomin (9. avgusta 1945 - 16. novembra 1992), Jezik in slovstvo 38 (1992/93), ŠL 4, str. 127-130.

U5

JEZIK m SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

UVODNIK

prevajalski recepciji Mickiewiczevega verza), tako v ritmični sestavi uporabljenega besedišča kot
v skladenjskoprozodičnem ustroju in pomenskih ter semiotičnih vlogah verznih oblik. Aleksander
Skaza se s svojim člankom pravzaprav pokloni tem Pretnarjevim raziskovalnim interesom: ob
razčlembi romana Peterburg Andreja Belega pokaže, kako pomenljiva je organizacija zvočnega
gradiva celó v pripovedni prozi, saj ta ustvarja celo mrežo znotraj- in medbesedilnih aluzij ter
pomaga metaforizirati oz. simbolizirati literarne like in njihov govor

Tudi Vlado Nartnik sega po »pretnarjevskem« pristopu (rime so v razboru opazovane kot sredstvo
povezovanja besedila in njegovih slikovnih izhodišč), vendar tako, da ga uporabi ob Pretnarjevih
»tržiških oktavah«; v tem zadnjem in najvišjem dosežku njegove žlahtne pcsnikovalske obrti
(»grafomanstva«) odkrije Nartnik usodni skriti vzorec. Jože Pogačnik pa njegov pesniški delež v
Tržiču posvečeni monografiji interpretira tematsko; v oktavah pozorno odstira vrednostni in
predstavni svet, ki se navezuje na doživljanje in spominsko podoživljanje ljudi, običajev, navad,
umetniško-duhovnega ter gospodarskega izročila domačega kraja. Zlata Šundalic ob
sistematiziranju Pretnarjevih prispevkov za zgodovino slovenskega verza, objavljenih v zbornikih
Obdobja, opozarja na značilno paradoksalno dvojnost znanstvenika in pesnika »grafomana« —
ustvarjalno skepso, ki jo izraža drugi nad empiričnimi metodami prvega.

S tem seveda še zdaleč ni pregledan in izmerjen Pretnarjev literarnovedni. prevajalski, pesniški,
jezikoslovni in jezikovnodidaktični opus; pogrešamo še vsaj komentarje njegove teorije in zgodovine
prevajanja (ki je vpeta tudi v metodološke okvire sodobne komparativistike) ter slovenističnega
literarnozgodovinskega dela, v katerem je pred slehernim diahronim posploševanjem oz.
uzgodbljanjem skrbno izdelal in empirično preverjal nazorske, programske in tradicijske postúlate,
a tudi jezikovnostilne, bcsedilnoobUkovalne, medbesedilne, verzifikacijske koordinate.
Da pa Tonetova beseda ne bi bila le objekt, temveč da hi sama doživela svoje vstajenje in ponavzočila
podobo vanjo prelitega človeka, objavljamo še nenatisnjeno razpravo, ki jo je s soavtorico Albinco
Lipovec v obliki referata predstavil novembra 1.19S9. Prav v tem besedilu so zbrani in eksplicirani
— nemara tudi zaradi vpliva soavtorice — številni translatološki pojmi, s katerimi je vešče ravnal
tudi sicer V razčlembi prevodov Skáclovih sonetov in štirivrstičnic, nastalih iz avtorske naveze
Lipovec-Pretnar, se nazorno srečujeta pesniški navdih, litararni spomin, filološko poznavalstvo
prevajalcev s (samo)refleksijo teoretikov in zgodovinaijev tovrstnega poustvarjanja.

Marko Juvan

Filozofska fakulteta v Ljubljani

JEZIK IN SIX)VSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Albinca Lipovec in tTone Pretnar UDK 885.0.03=863 Slíácel J.

Filozofska fakulteta v Ljubljani 885.0.09-193 Sltácel J.

Skáclov sonet in štirivrstičnica
v slovenskem prevodu

V^eškcmu pesniku Janu Skáclu (1922-1989) je
bila na Slovenskem leta 1989 jeseni (dva meseca pied njegovo snutjo) podeljena mednarodna
literarna nagrada Vilenica, namenjena kjijiževnim ustvarjalcem »za izjemne dosežke v poeziji,
pripovedništvu, dramatiki, esejistiki, ki nastajajo v srednjeevropskem kulturnem prostoru«.'

Pe.sni.ško delo Jana Skácla sta vidno zaznamovali tako prostorska (rojen na južnem Moravskem, v
svojski in samobitni pokrajini Slovácko) kakor časovna sestavina (generacijsko pripada obdobju
»praške pomladi«, v 60. letih usmeijenemu k dmžbcnim relomiam za »socializem s človeškim
obrazom«). Skáclovo literarno ustvarjanje so politični dogodki okoli leta 1968 prelomili na dve
polovici, ki se po nekaterih lastnostih (načini pesniškega oblikovanja in publiciranja) ločita med
seboj. Podatki iz Skáclovega življenjepisa- kažejo, daje v pi-vi fazi ustvarjanja izdal pet pesniških
zbirk: Koliko priložnosti ima vrtnica (Kolik pi'ilezitostímá ruže, 1957), Kaj je ostalo od angela (Co
zbylo z andé'la, 1960). Ura med psom in volkom (Hudina mczi psem a vlkem, 1962), Žalovanka
(Smuténka, 1965) in Masnice (Metlicky. 1968). Vse naštete zbirke so bile ponatisnjene posamično,
v pesniški knjigi Veter po imenu Jaromir (Viti- jménem Jaromír, 1966) pa so izšle skupaj še enkrat
prve tri zbirke,^ kai" kaže na odmevnost Skáclove poezije v 60. letih. Poleg pesmi za otroke je Jiuiu
Skáclu v pi-vcm ustvmjalnem obdobju izšla še knjiga feljtonistične proze Enajsti beli konj
(Jedenacty bil^ küií. 1964).

V zapletenih političnih in življenjskih razmerah čeških 70. let (prim, verz iz Skácjove pesmi
Prepovedani človek: »[...] se skupaj vlečemo po temi skozi šiv;mkino uho« je češka disidentska
književnost iskala podtalne poti do bralstva. Pesniški cikli iz Skáclovega drugega ustvaijalnega
obdobja so prihajali na svetlo v izdajali na čeških tleh ustanovljenega samizdata in pri
češkoslovaških eksilskih založbah po svetu (Skáclove pesmi npr v reviji Svedectvi v Pai'izu, v
Torontu pri založbi J. Škvoreckega Sixty-Eight Publishers Coiporation in v Miinclinu), po letu 1981
pa že tudi pri uradnih čeških založbah v Bniu in Pragi. Nekatere pesmi iz Skáclovih »prepovedanih«
ciklov so šle celo skozi vse tri izdajateljske poli; med njimi so razločki v sami redakciji pesniških

Iz stalula mednarixlne literarne nagrade »Vilenica«, ki je bil v svoji uradni različici oblikovan in objavljen v zborniku
Vilenica '87 in je odtlej izšel vsiiko leto ponatisnjen v navedeni publikaciji Društva slovenskih pisateljev. Od leta 1986 so
bili luigrajeni Fulvio Toni izza ( 1986). Peter llandke ( 1987), Peter Esterhâzy ( 1988) in JiUi Skacel ( 1989).

^ V primerjavi s češkimi politično pregmijiuiimi avtorji, po letu 1968 niitnjkajočimi v čeških literarnozgodovinskih delih In
eiKiklopcdijali. je J;ui Skâcel un el milejšo usodo, kajti njegovo ime je bilo uvrščeno v češke publikacije prejšnjega desetletja.
Geslo Jan Skncel najdemo v ivLslednjih enciklopedij;ili: Stovitik ccskycli spisovalelu. Ustav pro českou liler;iluru CSAV.
I^iUiii, 1964; Slovnik i^eskych spisovalelu. (Pokuso rekonslrukci dejin češke literatury 1948-1979). Usporâdali Jin' Brabec,
Jiri Gruša, Igor Udjek, Petr Kabeš a JiUi LopiUka (siunizdal in več eksilskili izdaj založbe Si.\ty-Eight Publishers Corp. iz
Toroiita v Kanadi); Sloviiik/cské lileraluiy 1970-19SI, Ccskoslovemky spisovatel, ftalia, 1985; Češti sfiisovawlé 20.
sloleli. slovniV«! priručka. Československ-y spisovatel. Pridu. 1985.

^ Bâsnik .lan Skàccl (ciklostii;uia bibliografija, izšla ob pesnikovi šesldesetletnici in zapisuje samo izdaje urjulnih čeških
založb), Knihovna Jirilio MiUiena. Bnio. 1987.

U7

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94. št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

zbirk, v kompoziciji pesniškili ciklov, zaradi tipk;uskih napak pri samizxlatu pa tudi v pomenskih
modifikacijali posamičnih pesmi ipd. Navedena usoda je značihia za dva pesniška cikla Skáclovih
štirivrstičnic Napaka breskev (Chyba broskví 1975, v eksilu 1978) in Lešniki za črno papigo (Oi'ísky
pro čemčho papouška 1976, v eksilu 1980) ter za cikle pesmi Neznatni rekviem. Talisman,
Zgubljalnice (Nepartné requiem. Talisman, Tratidla — 1978, v eksilu so cikli izšli v zbirki Pesmi
1982 nenaslovljeni). Težko je na tej stopnji naše vednosti kaj več napisati o pesmih, ki so v samizdatu
izšle v 150 izvodih pod naslovom Zaklinjanje v predpreteklem času (Zaklínííní v pì'edminulém čase,
1984), enako je nanueč Jan Skacel naslovil razdelek pesmi v eni izmed svojih pesniških knjig, v
80. letih že tiskanih na Češkoslovaškem. Takiat so izšle naslednje: Davno proso (Davne proso, Brno
1981), Upanje z btikovimi krili (Nadeje s bukovimi kfidly. Praha 1983 — oba cikla štirivrstičnic).
Vlivanje v zgubljeni vosek (Odlévání do ztraceného vosku, Brno 1984) in zbirka Kdo po temi pije
vino (Kdo pije potmè vino, Brno 1988). Tudi v zadnjem obdobju svojega pesniškega ustvarjanja je
pisal Jim Skacel literaturo za otroke: Uspavanke (Uspávanky, 1983) ter dvoje zbirk, nastalih ob
ciklu risbic Josefa Čapka: Kam so odšle košute (Kam odesly lane, 1985) in Zakaj ne pade ptiček z
veje (Pioč ten ptačck z vžlve nespadne, 1988).

Skáclovo pisateljevíuije je izkazano tudi v publicistiki; v duhovitem drobnem žanru, ki gaje sam
imenoval »mala recenzija«, je kot urednik bmske revije Gost v hišo (Host do domu) v letih
1963-1969 spremljal problematiko vsakdanjega dne. V svoji literarni dejavnosti je bil v 60. letih
tudi urednik čeških literarnih klasikov (del K. J. Erbcna, O. Mikulaška) in literarnih antologij (Češki
brevir ljubezni, 1966).

Pri prevajanju kot obliki medbesedilne in recepcijske dejavnosti je avtorjevo delo (izvirnik)
postavljeno v izhodišče spoznavanja pomenskih vrednosti in je hkrati cilj upovedovalne strategije
v drugem, tj. slovenskem jeziku.

Prevajanje Skáclove poezije je bilo v prvi fazi,"* tj. za objavo ilustrativnih prevodov v zborniku
Vilenica '89 in sonetnega cikla Talisman (v Naših razgledih 8. septembra 1989) omejeno z
naslednjimi dejstvi: 1) z vnaprej izbranimi pesniškimi besedili, ki so bila že prevedena v nemščino
in francoščino; 2) z dosegljivostjo le ene, v našem primera eksilske redakcije Skáclovih sonetov.
Besedilne modifikacije, npr. v Skáclovem Sonetu s spancem čebel, so bile kot narobe prepisana
različica prepoznavne ob primerjanju z nemškim prevodom istega soneta,' kasneje pa tudi s
primerjavo med eksiLsko in madno izdajo sonetnega cikla Talisman v zbirki Davno proso (1981),
katere izid je spremljal pesnik sam. V tovrstni zadregi sta prevajalca dala prednost češkemu
izvirniku, čeprav defonniranemu, in ne ustreznejšemu nemškemu prevodu, ki bi bil v medbesedilni
verigi besedilo »iz drage roke«. Ilustrativnost slovenskega prevoda je zavestno sledila besedilnim
deviacijam, pogojenim z diiižbenimi razmerami, v katerih je bila literatura predmet sovražnega
zasledovanja in preganjanja.

Družbene razmere na Češkem so tudi onemogočale bolje spoznati Skáclovo poezijo na podlagi
recepcijske dejavnosti bralcev in literarnih kritikov v pesnikovi domovini, kajti avtorjeva volja se
pokaže šele v odtujitvi^ litenuTiega dela, ko si ga prilastijo subjekti bralne srenje, v najrazličnejših
in pogosto povsem nasprotujočih si konkretizacijah, tj. v izgovorjenih in zapisanih sodbali o
prebranem delu. V navedenem, saitrovsko pojmovanem načinu gledanja na bivanje književnosti si

Druga faza prevajanja Skiiciove iwezije je pri izbiiiuiju obsegla pesmi iz zadnjili pesnikovUi, večinoma razprodanih in težko
dosegljivih zbirk, zato iz|XisojenUi pri dr. Zdenku Kožnnnu, izvrsüieniu pozjiavalcu moravskili realij v Skiiclovcm
pesništvu. Naj bo brnskemu liter;uiieniu zgodoviiiiu-ju in tenkočuliiemu razlagalcu (ne le) Skaclove poezije na tem mestu
izrečena zalivala za ljubeznivo pomoč pri razlagi nekaterih moravizmov, vsebovanih v Skaclovih izbrimih pesmih v knjigi
zbirke Lirika, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga leta 1990.

^ Izbrane Skaclove pesmi je prepesnil v nemški jezik zn;mi pesnik Reiner Kunze: wundklee Gedichte. Aus dem Tschechischen
übertragen und mit einem Nachwort von Reiner Kunze, S. Fischer Verlag, Frankfurt a. M., 1982.

^ Miroslav Ccrvenka — Milan Jaiikovič, Dva prispevky k predmetu individualni stylistiky v literature, Češka literatura 38
(1990). Č.3, str. 212-234.

U8

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39. 93/94. št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

prevajalec pridobiva podatke o književnem delu v kontekstu izhodiščne (češke) književnosti za
oblikovanje stališčnosti pri stilotvomem procesu v ciljnem (slovenskem) jeziku.
V literamozgodovinski razčlembi, ki jo obsega problematika prevajanja, sta prevajalca o pesniškem
delu Jana Skácla imela na voljo malo literamokiitičnih refleksij. Pri interpretiranju Skáclovih prvih
dveh zbirk je češki literarni zgodovin;u- Jii"! Opelik^ zapisal mnenje, da je pesnik Skacel že v 60.
letih veljal za »nemoderaega«, »starega viteza«, kajti njegova poezija je trdovratno iskala temeljne
življenjske vrednote, stare kreposti in dobre stvari, pri čemer je dobra stvar bila Skáclu tista, ki »je
včeraj, bo danes in je bila jutri«. OpeliTvovo opažanje izostri v Skáclovi poeziji »ironično modrost«,
ta pa temelji na pesnikovem osvajmju gotovo.sti in trdnosti v življenjski negotovosti in netrdnosti.
Življenjske vrednote v Skáclovih pesmih (ljubezen, dom, narava) so češkemu človeku v dobi
družbenih premikov (npr. družbenopolitične preobrazbe Češkoslovaške po letu 1948) in
civilizacijskih prevratov dajale »vama tla pod nogami«. Skáclovo pesniško ustvarjanje, oblikovano
v zbirkah pred letom 1968 v svobodnem verzu, je izhajalo iz pomenskega nasprotja med mestom
in vasjo. Metaforika Skáclove poezije je zakoreninjena v naravi moravskega podeželja; s svojo
mimo stalnostjo narava neposredno polemizira s hrupom in hitenjem mestne civilizacije. V
Opehlcovi oceni je postavljeno vprašiuije, ali je in koliko je Skacel edini češki modemi pesnik
podeželja.

Četrt stoletja pozneje je literarni kritik in zgodovinar Zdenék Kožmin,* pesnikov generacijski
vrstnik in prijatelj iz Brna, poudarjal podobno vlogo Skáclove poezije v češki družbeni stvarnosti,
imenovano »pozaupljanje našega bivanja«. K življenjskim vrednotam je iz Skáclove pesniške
izpovedi prištel še modrost, bolečino (kot bivanjska vrednost je pri Skáclu bolečina zapisana že v
prvem obdobju ustvarjanja), človeško bližino in samo poezijo. Pesniško iskanje življenjskih
vrednosti je pri Janu Skáclu etično motivirano, npr v kitici Ne-pesmi:

V sedanjem času tega ne-spomina
ko pesem pravi ne in ne-drugače
in ko besede ne-rekó
in ne-zró

verz pa ne-seže več

nas ne-marnost pripelje k ne-pesmi

S Skáclovo sintagmo »čas nespomina« so tematizirane diTJŽbene razmere na Češkoslovaškem v
zadnjih dvajsetih letih, v češki disidentski literaturi odslikane pri več avtorjih, npr. pri Miroslavu
Červenki (»brezča.sje se iz večnosti norčuje«)', globlje razložene v publicistiki Václava Havla:

Izničevanje preteklosti je izničilo tudi prihodnost. Ko so bile vanjo projicirane »zgodovinske zakonitosti«,
je bilo takoj jasno, kaj bo in kaj mora biti. Sij te gotovosti je sežgal samo bistvo prihodnosti: njeno odprtost.
Projekt zemeljskega raja kot končnega cilja zgodovine, ki odstranjuje družbene konflikte, slabe človeške
lastnosti in nemara tudi človeško gorje, je dosegel svoj vrh v iznakaženosti: družba, okamenela v
izmišljeni večni harmoniji, in človek kot kip trajnega lastnika sreče sta postala tiha izpolnjevalca
intelektualne eksekucije zgodovine.'"

Havlova semantizacija biezčasja ustrezno osvetli v Skáclovi metaforiki »dvalcratno« smrt in
»večno« življenje pesnikov (tudi šolarčkov); na tem pomenskem ozadju je mogoče razumeti
Skáclovo »izmišljanje praga« iz ene časovnosti v drugo.

^ Jiri Opelik, O Janu Skácelovi, .lak čisi poezii, Pralia, 1963, str. 249-255.

^ Zdenek Kožmui. Da bi svet ne bil tuj (O Janu Skáclu, dobiüiiku letošnje mednarodne nagrade Vilenica), Sodobnost 37,
(1989), št 10, str. 946-950.

' I? zbirke Miroslava Červenke Triimivujsel petnajst {Dv;\cel tri paüiáct, MiiiKlien, 1986 — pesmi iz let 1973-1979). Glej
tudi pesem Napis na podrtem znamenju v zborniku Vdenica '8S.

Václav Havel. Zgodba in totiilitmiost, Na/i razgledi, 14. avgusta 1987, str. 450 (prevedeno iz revije Svedectvi).

119

JEZIK L\' SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

V Kožininovi inleipietaciji Skáclovega pesniškega sporočila se zalo pesnikova bivanjska
metaforika razvršča na časovni osi in se zgosti v oksimoron »davna prihodnost«, pri rekonstniinuiju
Skáclove poetike tudi za prevajalca pomembnem pomenskem izhodišču, ki je v mikrostilistiki
prevoda" usmeijalo izbiranje slovenskih izraznih sredstev, besednih in prvin drugih jezikovnih
ravnin.

Jan Skacel je bil že v prvih zbirkah občuten kot »pesnik molka«,'- v disidentskem obdobju pa se
je ta pesnikova lega v intenziviranju metaforičnega izraza začela variirati v podobe tišine,'^
praznote, pokončnega in čebeljega spanca ipd. Novo v Skáclovem pesniškem oblikovanju v
primerjavi s pesnjenjem pred letom 1968 je raba soneta. Motivacijo za tako ravnanje je pri Janu
Skáclu mogoče najti v preseganju »časa nespomina«, tj. v kulliviranju pesniške govorice z
ailističnim romrnitičnim izročilom in na dmgi strani s pesniško obliko ljudske poezije, v umetnosti
Jana Skácla izhajajoče iz dveh virov: s štirivrstično kitico iz moravskega ljudskega slovstva'"* in iz
kitajske ljudske lirike, ki jo je iz prevodov nemških, ruskih in francoskih parafraz slaiih kitajskih
pesnikov presadil v češko književnost v obdobju med vojnama Bohumil Mathesius. Miniature stare
kitajske lirike v Mathesiusovi prepesnitvi so bile na Češkem večkrat ponatisnjene in so tako kot
izvirna češka književnost spodbujale ustvarjalnost mladega pesniškega rodu; brez dvoma'^ in
najbolj izrazito so paralVaze kitajske lirike vplivale na poezijo Jana Skácla v njegovih ciklih
štirivrstičnic — v Napaki breskev in Lešnikih za črno papigo.

Skáclovo prenavljanje pesniških oblik vzpostavlja literamozgodovinski stik z obdobjem češkega
narodnega preroda (sonet je v češko književnost presadil preroditelj Josef Jungm;tnn, zakoreninil
pa Jan Kolhii- v sonetni pesnitvi Hči Slave); v Skáclovih pesmih aludirajo ta zgodovinski čas že
imenovane osebnosti (Josef Dobrovsk^, K. J. Erben). Obdobje narodnega preroda sta v tedanjem
času klicala v zavest tudi če.ško zgodovinopisje in književna zgodovina.'^ V skladu s svojim
pesniškim habilusom, priraslostjo na kulturo rodne pokrajine in ponavljajočimi se podobiuni
davnine zajema Skacel iz češke romantike sestavine ljudske ustvarjalnosti (prim. citat K. H. Mache
iz njegovega Dnevnika na poti v Italijo v uvodu zbirke Davno proso) in z njimi sporočeno filozofijo
in moralo davnih prednikov. V podobno osnovnico se v Skáclovih pesmih zliva ime pesnika Erbena,
vsebine njegovih iz ljudskega izročila prepesnjenih balad in pravljic, občutenih v čeških 80. letih
kot literatura z etičnim poslanstvom.'^

Vpogled v češko diužbeno in literarnozgodovinsko problematiko odpira možnost umestitve
Skáclove poezije v pomenska razmerja slovenske književnosti, v d;uiašnje aktualne razmere in v
prehojene poti sloven.skega literarnega izročila. Časovni in prostorski stik s slovensko književnostjo
aktualno nakazuje podelitev literarne nagrade Vilenica Janu Skáclu kot izkazilo v zapisovanju
srednjeevropske duhovne skušnje, ki zgodovinski spomin potrjuje predvsem z literaturo.

" Anion Popovič. Teoria uineicckélm prcklaJu. Aspekly lexíu a lileráriiej inetakoinunikácie, Bratislava. 1975, str. 280.

'■^ Franlišek Benluut. K navpičnemu spancu govori tišina. Bralnica 'M.Sotlolimtsl 30 (1992), št. 3. sir. 299-3(X).

'■' Sylvie Kycliterová, Kiajina promčn a tvary Iiclia (2 x l(X)člyrvcrši J.ina Skácela). V Slova a lidio. Arkyr. MüiKhen 1986.
SÜ-. 93-105.

'^ Olür'icli Siroválka. JiUi Skiicel. CeSlí spisovatelé 20. slolcli, Slovml;ová prírucka. Ceskoslovensky spisovatel, Pralia 1985,
Str. 558-560

" Jirí Franek, Je cosi... (spremna beseda h knjigi: Bohumil M;»lliesius. Zpevy slaré Činy, ČS. Pralia, 1988. str. 284.)

'^ Ob koiK-u 70. in na začetku 80. let je dobo narodnega pteporoda obravnavalo več avtorjev, npr.: Josef Koči. Češke narodni
ohrozeni, Nakladalelstvi Svobttda. Praha, 1978; Vladimir M;H:ura, Znameni zrodu. Leske obtoženi jako kulturni typ,
Ceskoslovensky spisovatel. Praha. 1984; Jan Novotity v spremiti lx:scdi h knjigi Ohrozeni naroda, ki je izšla v zbirki Českc
mysiení (v njej so ponatisnjeni temeljni dokTinientj in listine o češki prerodni filozofiji s konca 18. in prve polovice 19.
stoletja). Nakladatelslvi Melanuich. Irritila, 1979. Čas niU^odnega preroda je njivsezadnje priklk:eval podobne vedenjske
vzorec v književnem ustv;ujitjiju. Tako je pesnik F. L. Cehtkovsky v prvi polovici 19. slotetj;t (X) modelih ljudskih (zvečina
lirskili) pesmi obn;ivlj¿il češko lileranio ustvarjalnost, medlem ko je K. J. Erben ljudsko snov iz bogate bere čeških b.alad
in ljudskih pravljic umetniško preoblikoval v luči nionumenlalncga. iz ljudske davnine podedoviuiega zakona o dobrem in
zlem.

" Bohumil Ilrabal. Esej o Kytici (spremna beseda h knjigi: Kiu-el Jaromir Erben, Ziični zlalélio zvonu. Ceskoslovensky
spisovatel, Pralia. 1986).

120

JEZIK LN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Literamozgodovinske povezave s slovenskim kontekstom bo skušala predstaviti razčlemba besedil,
Id sva jih sama prevedla in so verzno in kitično organizirana.

Pri reproduciranju češkega izvirnika v slovenščino je izbiranje jezikovnih sredstev in pesemskih
izrazil (verznih in kiličnih besedil) usklajevala zavest o podobnostih in iazlik;ili v vlogi in pomenu
istih ali sorodnih prvin v (ciljni) slovenski književnosti. Vidne in hitro prepoznavne pretvorbe
potekajo pri prevajanju na besedni ravnini. Skáclova individualna izpoved je narekovala izbirati v
besedišču med izrazi knjižnega jezika in regionalizmi, da bi bila tudi v slovenskem sobesedilu
izkazana pesnikova zjaslost z materialno in duhovno kulturo vaškega okolja. Stilno razmerje med
stimdiudnimi izrazi knjižnega jezika in naicčnim besedjem se je v slovenskem jeziku hkrati
potrjevalo .še s skáclovskim znakovnim razmeijem med davnim in sedanjim, v pesnikovi
individualni poetiki že obravnavanim pomenskim nasprotjem.

Spričo neenakih stilnih možnosti med jezikoma so bile glede na češko predlogo zamenjave v
slovenščini uresničene na dingih, v mikrosirukturi pesemskega besedila dopustnih mestih, in sicer
skladno s celostno idejnovsebiasko podobo pesnikovega sporočila. Narečne dvojnice prevedenih
čeških besed (priin. lisovna — 1. stiskalnica za grozdje, 2. prešnica (nar); otiilit se — 1. otelili se
(povreči tele), 2. obraviti se (muečno, v Slovaiju slovenskega knjižnega jezika ne uvrščena beseda)
so v slovenskem prevodu sooblikovale besednopomensko ravnino Skáclovih sonetov in
štirivrstičnic.

Podobno so Skáclovo razmerje med davnim in sedanjim v slovenskem prevodu ilustrativno krepili
poleg narečno arhaičnih izrazov še besedni poetizmi (glad, grudi, gruda, bolest); poudarjala so to
razmerje oblikoslovna {na vrte. volčje, besedi) in naglasna sredstva (morje, zvezdam, dehté, gredo)
slovenskega jezika. Pomenska sestavina davnega in prvotnega je v kasnejši prevodni različici
izluščila v poglobljenem avtotematskem prispodabljanju bolj »pristno slovenske« jezikovne rešitve
(prim. Koznn'novo označitev: Skacel je pristno češki pesnik). Tako je bila »kieolizirana«,'^ s češkimi
in slovenskimi pi-vinami meš;uia konstrukcija v naslovu prevedenega cikla Oreški za črnega
papagaja (češ. Orísky pro čemcho papouška) poslovenjena v naslov Lešniki za čnio papigo.

V narobe zapisanem naslovu eksilske različice Soneta s slavčkom in obonmii (Sonet sa slavikem a
oborami) je bila kot klicanje pomenov davnine in za Skáclovo poetiko značilno obujanje starega
besedišča'' v prvi fazi prevajanja inteipretirmia beseda ohora, v slovenščini v prejšnjem stoletju
izposojena iz češčine s temiinološkim pomenom iz lovskega sveta: ograjen prostor v gozdu. Najsi
je bil pomen besede ohora od avtorjevega pravilnega naslova Sonet s slavčkom in bojaznijo (Sonet
se slavtTcem a obavami) še tako odmaknjen, je bil v asociativno gibljivem pomenskem strukturiranju
pesemskega besedila njen smisel pomaknjen bodisi v območje »pesniške skrivnosti« ali v okvir
stopnjevane, a zato pomensko izpraznjene estetske funkcije.^''

Na leksikalni ravnini je bila v Skáclovem pesniškem izrazu, predvsem v naslavljanju pesniških
ciklov in zbirk, navzoča še dmga, pomenskim pi-vinam starega in davnega nasprotna težnja, tj.
imenovanje novih življenjskih vsebin z novimi izrazi, s Skáclovimi novotvorjenkami. Raba
neologizmov (prim.: smuténka—žalovanka, tratidla—zgubljalnice)]c razložljiva z že omenjenimi
posebnostmi Skáclovega pesniškega nazora, ki človekovo bivanje dojema v smereh časovne

A. Popovič. glej v opombi 11 n. d. — »Kreolizacija« jezika — nesislenisko nasičevanje prevoda z jezikovnimi prvin;imi
izvirnika. Gre za prekiiviuije dveh jezikovnih stiuklur. za prenik;uije izvirnika v jezikovni ustroj prevoda. V prcvcxlni
variiuiti Oreški za čniega papagaja (češ. Oi'išky pročenieho papouška) so sledovi češkega jezika z;izjiaviii v dveh prvinah:
1. v .s;uiio tonološko, a ne pomensko poslovenjeni besedi oreški in 2. v izrazu papagaj (v slovenščini sicer prevzetem iz
nemščine). kiUerega ralx) je |>ri prevaj;uiju zapisovid slovnični zakon, kajti v češkem izvirniku je beseda/'£r/JOW.yt'/: moškega
spola. Ziiradi ncZiidosUiega in v z^čeUii f;izi premalo poglobljenega poznanja Skaclove pesniške izpovedi so bile v
enoravninskem slovničnem interpretlr;uiju zapostavljene konoUicije slovenskega dom;ičega imena papiga.

" Zdenek Kolmin, Jan Skdcel - Milmem, Itiierprciace basni. SNP. Pr;Uia 1986, sU-. 117-121.

^ Prim. zn;uislveno poglobljene izpeljave ugotovitev Jana Mukarovskega o estetski funkciji v cit. študiji M. Červenke in M.
Jaiikoviča(glej n. d. v opombi 6).

121 JfZlK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

premice, v konkretni točki spajajoče njena pola v sintagmi »davna prihodnost«. V pesmi Premica
je Skáclov pesniški nazor tudi poimenovan:

In doumeti deževnega dne

da je premica točka tako podaljšana

da seže v lastno srce

V Skáclovem pojmovanju je zato najti novo imenovane lege konkretnega človeškega življenja in
konkretnega časa, Ici izkazujejo individualno resnico doživetega in najdenega drugačnega sveta.

Pretvorbe na višjih izraznih ravninali (skladenjski, verzni in besedilni) je omogočala diahi-ona
uvrstitev Skáclove poezije v sistemska lazmeija slovenske književne zgodovine. Pogosta in
ponavljajoča se pesniška tematika v poeziji češkega pesnika, npr. orfejske razsežnosti v delovanju
pesnikove besede:

ne boj ničesar se ne boj
pa če bo še tako hudo
se bo zmeraj našel človek

ki goslini se prilegal bo (iz pesmi Kdo goslim se prilegal bo)

je v zgodovinski projekciji slovenske književnosti postavila pesnika Jana Skácla v medbesedilne
razmerje s pesnikom Francetom Prešernom. Prešernov čas in družbeno-kultumi okvir sloveaske
romantike sprožita pomenska razmeija s češkim, v literarni kompaiativistiki že vzporejanim časom
narodnega preporoda in tematskim okvirom češkega romantizma. Zato ni čudno, da je oplajanje
verzno in kitično klasično oblikovmiega dela Skáclove pesniške ustvarjalnosti v domači romantiki
berljivo v slovenskem prevodu prav v citirmiju opaznih in prepoznavnih sestav in Prešernove
poezije, na primer rime, ki se v Slovesu od mladosti dvakrat ponovi, v drugi kvarteti soneta z
naslovom Sonet kot talisman:

V trenutkih lemne zarje
prežene iz duše glad
tega ki koga rad

ima urokov varje

Ob tem zavestnem prevajalskem ravnanju z zakladnico domačih pesniških postopkov pa se — sicer
sporočilno in oblikovno natimčno »prepisiuii« — sklepni del soneta samo zai-adi avtorjevega (in ne
prevajalčevega) izbora verznega vzorca in limmija brez prevajalčeve volje uresničuje in bere kot
citat slovenske izvirne romantične šestvrstičnice, ki jo je v našo liriko uvedel z Mornarjem France
Prešeren:

Z neba na zemljo pada Po morju barka plava,

zakletev iznenada nezvesta, bodi zdrava,

sto spremljajo luči sto tebi sreč želim.

V srebro sem z dletom vdihnil Po zemlji srečno hodi,
SINE AMORE NIHIL Moj up je šel po vodi.
Nič brez ljubezni ni le jadrajmo za njim!

Na zunaj — se pravi: verzno in kitično — piešemovsko izoblikovani fragment Skáclovega besedila
je skladenjsko (vsaj enkiat) močno natrgan, kar je znamenje d.mašnjega pesniškega ravnanja s
klasičnimi verznimi in strofičnimi izrazili. Štirivrstičnica — zlasti kadar je sama v sebi sklenjeno
lirskoizpovedno izrazilo, ni pa nujno —je pri Skáclu skladenjsko zelo razgibana in gradi pesniško
sporočilo na napetosti med verzno členitvijo kitice in skladenjskim členjenjem besedila:

122

JEZIK IN SIX)VSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

so sence daljše veter star sred polj
pretiho je začne se igrica
na slepe miši padamo v sladkost
napaka breskev bi ubila nas

Skladenjske enote, ki napolnjujejo verze, se ali ločujejo ali povezujejo ali iščejo vez prek meje
verza, tako daje štirivrstičnica naseljena najmanj s tremi pomeni. Dogodi se tudi, daje štirivrstičnica
verzno in skladenjskočlenjensko uravnavana, vendar kontrastirajo v njej pogovorno nedorečeni
stavki s knjižno dovršenimi, zvočni (rimni) stik med njegovimi konci pa gradi samooceno poezije,
ki nastaja pod avtorjevim peresom. Tudi to lastnost je želel najin prevod posneti:

básníci básné neskládají
basen je brez nás nekde za
aje tu davno je tu od pradavna
a básník baseh nalézá

pesniki pesmi ne skladajo
pesem je brez nas nekje za
in tu je davno tu je od nekdaj
in pesnik pesem najdeva.

Ključna rima, ki aktivira pesniško dejanje (;i?kde za — nalézá), je v prevodu zvočno toliko
razvezana, kolikor je prevajalcema dopuščala podoba sočasne slovenske rime, predvsem Stmiševe:
nekje za — najdeva. Ob naštetih zgledih pa je vrsta Skáclovih štirivrstičnic, ki so glede verzjiega
in skladenjskega členjenja zelo uravnotežene in prav zato poudarjajo vez z ljudskim pesniškim
izročilom, hkrati pa ohranjajo Skáclovo izvirnost, takim je bilo tudi najlaže »nadeti« slovensko
podobo, npr v eksplikaciji skáclovske poetike molka:

tako neznaten ščep tišine
da vanj na glas ne boš Sel krast
kos deščice in košček žice
kar skupaj daje mišjo past

Za sklep bi bilo mogoče napisali tile dve ugotovitvi:

1. zavedajoč se dvojne geneze Skáclove štirivrstičnice, je prevod, kjer je bilo mogoče, posnemal
pomen rimanih besednih pi-vin iz izvirnika, jih mestoma nadomeščal z ustrezniki iz slovenskega
pesniškega izročila, pri tem paje ohranjal tudi skladenjsko členjenje besedila;

2. prevod je skušal tudi potrditi prepričanje, da je Skáclov sonet tako oblikovno kot vsebinsko
obrnjen v preteklost ter individualno ponavlja in modificira zgodbo pelrarkisličnega soneta v našem
času in prostora: zdaj z izbiro verznega izrazila in razvrstitvijo rim priklicuje evropski klasični sonet
zdaj vpisuje s kratkim verzom in pogostimi moškimi rimami v sonet pesem, mogoče celo popevko,
npr. blues, zdaj je v prostem nerimanem verzu samo refleksija teme in privid oblike; zmeraj paje
izrazito dvodelen in zato se lahko v prevodu vključuje v slovensko izvirno sonetopisje našega časa.

(1989)

123

JI2IK IN SIX)V.STVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

AlbiiKa Lipovec. tTone Pretnar UDK 885.0.03=863 Skacel J.

UDK 885.0.09-193 Skacel L

SUMMARY

SCACEL'S SONNET AND QUATRAIN IN SLOVENE TRANSLATION

From the poetic opus of Jan Skacel we selected for
analysis only those texts which we have translated and
which are structured as to tlie lines of verse and stanzas
in such a way that every one of tJiem-tlie sonnet with its
sopliistication, the quatrain with its simplicity-recall the
rich Czech poetic expression in origiitai and in
translation from Romanticism onw;u"ds. The situation in
tJie target literature is essentially tiie same, so tltitf
translations enter into related mtertextual relationships
and can be defuied on the level of fomi and content.

The set poetic forms, aniong which the sonnet form and
quatrain belong, are characterkstk: of Skacel's poetry
especially in his second creative period: motivation for
such a situation can be found in the transcendeiKe of the
time of 'non-memory' and tlie cultivation of a poetic
expression with popular folk and artistic, especially

Romantic tradition. The form integrated new findings, it
continued to exist, because it became independent as
expressional miniature (this holds true of the quatrain,
wliich approaches tlie Cliinese gnomic folk poetry and of
some of the sonnets tliat calcate llie set poetic form also
in composition), or il disintegrated, sometimes even to
become uivecognizable (tliis is U-ue of the most radical
Sk.-icers sormeLs). In the target literaWre the two
discussed forms have recently seen a simihtr destiny, so
thai tlie translator by exactly trying to convey the
message iind tlie fomi of the original produces texts that
are not foreign to his literature, although they are
different, because they introduce into tlie set form new
individual and regional expressions, images, rhytlims,
knowledge and meanings.

124

JEZIK IN SIJDV,STVO, Letnik 39, 93/94, št, 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Rozka Stefan UDK 884.03-1=863:929 Pretnar T.

Ljubljana

Tone Pretnar kot prevajalec
poljske poezije

Os

'snovno vedenje o poljskem jeziku in poljski
književnosti si je Tone Pretnar pridobil že na začetku študija slavistike (1964/5), ko je v okviru
poljskega lektorata poslušal pri avtorici tega prispevka predavanja iz teorije poljskega knjižnega
jezika, združena z interpretacijami književnih besedil, in se udeleževal praktičnih vaj pri tedanjem
gostujočem lektorju dn Wl-adyslawu Kupiszewskem. Na tej podlagi so zrasli njegovi prvi prevodi
iz poljščine, po ena pesem šestih romantikov, poleg največjih — Mickiewicza, Slowackega,
Krasiiiskega — tudi manj znanih Brodziiiskega, Czeczota, Witwickega. Potem ko se je med
polletnim strokovnim izpopolnjevanjem v Varšavi (1972/3) temeljito seznanil s poljsko besedno
imietnostjo, tako s sodobno kot s preteklo, se je v prevajanju vrnil k romantiki in od leta 1980
odkrival Slovencem dotlej neznano poezijo poznega romantika Cypriana Kamila Norwida (1822-
1883). Revialne objave je nato zdražil v knjigi A'ow/V/(1985).' S to zbirko je Pretnar odpravil belo
liso na zemljevidu našega prevajanja iz poljske romantike, še posebej iz lirike.

Bolj kot lirika sta slovenske prevajalce poljske romantike pred tem mikali epika in dramatika. To
dokazujejo poslovenjena Mickiewic/^va epska dela od pesnitve Graiyna (1909) do celotnega
prevoda epa Gospod Tadej (1974) in odlomki iz dramske pesnitve Dziady (1967). Resda se je
Mickievviczeva lirika pojavila pri nas že s Prešernovim nemškim prevodom soneta Resignacija
(1837); temu je v petdesetih letih prejšnjega stoletja sledil slovenski prevod še nekaterih sonetov,
v začetku našega stoletja pa Oda na mladost in nato novi soneti; vendar niti večji izbor (19 pesmi)
v Kitici Mickewiczevih (1943), povojna revialna objava Ode na mladost, Krim.skih sonetov in t.i.
lozanske lirike ter večji izbor (28 pesmi) v knjigi Pesmi in pesnitve (1967) ne dajejo vsestranske
podobe te lirike, ker se večinoma iste pesmi ponavljajo v novih inteipretacijah. Tudi drobna lirika
Sl-owackega je pozno doč;ikala slovenjenje, v knjižni obliki (29 pesmi) šele leta 1973; to niti ni
čudno spričo paradoksa, da je prva zbirka tega izrazito liiskega pesnika izšla na Poljskem šele ob
stoletnici njegove smiti (1949). Pač pa smo njegovo lirsko pesnitev V Švici dobili prvič leta 1909
in v novem prevodu v zbirki Lirika 1973. Že leta 1939 je bil Slowacki pred.stavljen v knjižni obliki
z epsko pesnitvijo Oče okuženih. Tudi tretji veliki pesnik poljske emigracijske romantike, Zygmunt
Krasiiiski, seje pojavil pri nas prej z odlomki iz drame Lydion (1912) in iz Nebožanske komedije
(1944) kot pa s prvo in skoraj edino lirsko pesmijo (1960).

Kot Stowacki je bil tudi Noiwid kot lirik Poljakom dolgo malo znan. Objavljal je sicer v vseh delih
razkosane domovine in tudi v Peterburgu in v emigraciji, a le v periodičnem tisku. Pi-va in edina
zbirka Zbrane pesmi je izšla v Leipzigu 1863, v letu poljske vstaje, ko je bilo zanimanje javnosti
obrnjeno drugam. Odkrila gaje šele poljska modema konec 19. stoletja. Izhajanje njegovih zbranih
del je zavrla prva svetovna vojna in tudi naslednja izdaja (1937) je zaradi druge svetovne vojne

' Cyprian Kainil Norwid. Norn'id, izbral, uredil, prevedel in spremno besedo napisal Tone Pretnar (Ljubljana: Mladinska
knjiga. Lirika 1985).

125

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

ostala nedokončana. Po vojni (1966) so izšle Norwidove pesmi kot I. kiijigaZoraH/7irfe/z obsežnim
predgovorom in komentarjem urednika Juliusza W. Gomulickega.

Zunanji povod za Pretnarjevo odločitev za Norwida je utegnila biti bližajoča se stoletnica njegove
smrti, morda tudi uglasbitev nekaterih njegovih pesmi ali skrivno siljenje njegove narodne misli
med vojnim stanjem na Poljskem v začetku osemdesetih let. Globlji izziv pa je bila, kot pravi
prevajalec sam v spremni besedi, »imenitna vzporednica z Jenkovim pesništvom«, ki se kaže tako
v grenki ironiji obeh pesnikov kot v njuni »poetiki molka«.

Načela, po katerih je Tone Pretnar prevajal, je pozneje sam takole razložil: »Pomen verznega in
kitičnega vzorca v prevodu uravnavajo oblikovalne navade v tuji književnosti in prevajalska praksa,
ki je zdaj bolj usmeijena k domačim, zdaj k tujim prvinam prevajanega dcla.«^ Ko gre za oblikovalne
navade v poljski liriki, je treba vedeti, da je že pred Norwidom visoka romantika namesto
dotedanjega silabizma uvajala v kratkih lirskih pesmih silabotonizcm, v katerem so se pojavile iste
stopice kot v našem, vendar- je zaradi poljskega naglasnega tipa naravni ritem poljske lirike
trohejsko-amfibrahični. Pri tem sta Mickiewicz in Si-owacki pazila na živi ritem, ki nima realiziranih
vseh metričnih naglasov, Norwid pa je šel še dlje: v pi-vi različici je opustil stalno enako število
zlogov v verzih, olniuiil pa še melodijo vzorca s stalnim naglasnim redom, v drugi varianti pa je
poleg tega razi\ihljal nietrični tloris z neenakomerno razdelitvijo naglasov ter tako oslabil obe
sistemski nonni pravilnega silabotonizma. S tem je odprl pot prostemu verzu, ki se je nato uveljavil
v avantgardi po pi-vi svetovni vojni.^

J'retnar je poljski silabični in silabotonični verz klasične oblike prevajal z našim klasičnim, navadno
jambskim verzom, a se glede na pogostni končni naglas v slovenščini vsaj deloma rešil »tiranke
(ženske) rime« s tem, da je poljske ženske rime pogosto nadomeščal z našimi moškimi, te pa
realiziral na vse tri v slovenščini mogoče načine; tako, da se ujemata dva naglašena samoglasnika,
naglašen samoglasnik z nenaglašenim — ta dobi v končnem položaju kratek nadomestni naglas
(donaglaševanje) — ali dva nenaglašena oziroma donaglašena samoglasnika. Nasprotno pa se je
stjogo ravnal po verznih navodilih izvirnika v tistih oblikali, ki jih je, kot razlaga sam v spremni
besedi, v poljsko književnost uvedel ali preoblikoval že Mickiewicz, Norwid pa jim je dal novo
izpovedno moč.

Iz obsežnega, okoli tristo sedemdeset pesmi obsegajočcga lirskega opusa tega zadnjega velikega
poljskega romantika—pesnika, dramatika, pripovednika in upodabljajočega umetnika—je Pretnar
izbral za posamezna obdobja njegovega življenja in še posebej za njegovo pesniško izvirnost najbolj
značilne pesmi. Tako iz let, ko je Norwid še živel v domovini, ni prevodov njegove domoljubne,
tradicionalno »preroške« poezije, s katero je zelo mlad zaslovel v varšavskih literarnih salonih, pač
pa je iz njegove kratkotrajne sonetomanije prevedena Smiota z motivom »dragega molka«, sledi
pa ji pesem Pero z — zaradi cenzure — prikrito politično poanto.

V Italiji, kamor seje odpravil s skjomnimi sredstvi od prodaje po zgodaj umrlih starših podedovane
posesti, da bi nadaljeval v Varšavi začeti študij kiparstva, in nato vse življenje živel v pomanjkanju,
je nastala t.i. čma suita, iz katere je odlično prevedena pretresljiva Moja popevka:

Žle, zle zawsze i wszpdzie.

Ta nič czarna sip przgdzie:

Ona za mns, przede mn3 i przy mnie.

Ona w kazdym oddechu.

Ona w kazdym usmiechu.

Ona we izie, w niodlilwie i w hymnie.

^ Tone PreUuir, S;uno v prid, pesništvo, je tebi groza: o anapesUieni dvanajstercu v izvirniku ter poljskem in slovenskem
prevodu M;uidelšlaniovegaLeningr.-ida, Slava 2 (1987/88), 1, str. 100-108.

^ M. Gtowinski. Al. Okopien-Stawinska, J. Sfavvinski, Zarys leorii lileralury (Varšava, 1%7), str. 199-201.

126

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Zlo iz vsakega kota

kot nit črna se mota

pred menoj, za menoj in pri meni.

Iz diha vsakega veje,

z mojim smehom se smeje,

v solzah vre in v molitvi vzneseni.

S to pesmijo in s Predvečerom, ki po Pretnarju »ni le pesniško ocenjevanje marčne revolucije, ampak
se uvršča v zapleteni sklop Norwidove zemeljsko-mistične poezije«, je prevajalec vpeljal v
slovensko poezijo tudi oblikovno novost — pi-vo različico t.i. mickiewiczevske kitice, sestavljeno
iz šestih anapestno uglašenih verzov.'*

Iz Rima se je Norwid po napadu na novatorslvo te poezije, »na nejasnost misli, podob in besed«
(na tako sodbo so vplivali tudi njegovi neologizmi in etimologizinuije), preselil leta 1849 v Pariz,
da bi se posvetil slikarstvu namesto literaturi. Iz tega časa je prevedenih več satiričnih pesmi na
razmere v pesnikovi domovini, iz katerih je vidna tudi tragika njenega položaja med Vzhodom in
Zahodom: Zabavljica, Slovanom Moskvičanom, Njihova moč. Pesem o naši zemlji.

Kljub mračni sodobnosti je Norwid ohranil vero v prihodnost, ki naj bi prinesla zmago tudi leta
1850 umrlemu Jožefu Bemu, junaku iz poljskih vstaj, kot to izraža Žalna rapsodija v podobi
pogrebnega sprevoda. Spesnjena je v rimanem poljskem heksametru, kar je bila v poljski romantiki
novost v primerjavi z nerimanim Mickiewiczevim. Prevajalec je, kot sam pravi, upošteval vsa
verzna navodila izvirnika, ker v domačem izročilu, ne v izvirnem ne v prevodnem, tiike oblike še
ni bilo. To rapsodijo je treba prišteti med največje prevajalske dosežke slovenskega Norwida.

Sledi ji Moja popevka 2 iz t.i. ameriške suite kot izraz hrepenenja po domovini med poldrugoletnim
bivanjem v Ameriki, upesnjen brez patosa, v diskretnih poltonih. Po vrnitvi seje naselil spet v Parizu
in tam ostal do smrti. Čedalje bolj gaje mučilo nerazumevanje njegove poezije in nepriznavanje
njegove vloge v dražbi, kar je izrazil v verzih:

poet sem, ki besed ne meče kar v en dan,
kar pojem jaz, živim, od tega sem bolan.

(Ko sem začutil)

in

Jaz na tem svetu sodim med preklete

(K spokorniški me pesmi več ne kliči)

Tu pogrešam v tem času nastalo elegično avtobiografijo Klaskaniem maj^c obrzgkle prawice (Od
ploskanja imajo nabrekle desnice), kjer v sedmih oktavah govori o svoji mladosti, o razmerju do
velike pesniške tradicije, o svojih novatorskih izkušnjah in izkušnjah z ženskami, o ustvarjalnem
napora, ki ga bodo prav presodili šele vnuki.' (Tonetu Pretnarju bi glede na to, da mu je bila v
slovenskem pesnjenju oktava priljubljena oblika,^ prevod te pesmi gotovo ne bil delal težav.) Ne
manjka pa druga od pesmi, posvečenih tedanjim bojevnikom za svobodo — poslanica Državljanu
Johnu Brownu, napisana novembra 1859 ob novici, da so v ZDA obesili starega moža, ki je hotel
z zaroto doseči odpravo črnske sužnosli. V prevodu je zaradi prepogoste katalekse (od 24 jambskih
enajstercev jih je 15 nepopolnih) ta žalostinka nekako premalo slovesna.

Tone Pretnar, Mickevviczevska kitica. Slava 1 (1987), 2, str. 137.

^ Ta pesem je na prvem mestu v zbirki Vade mecum, ki jo je Norwid na pov;ibilo leipziške založbe F. A. Brockhaus pripravil
kot II. zvezek svojih zbranih poezij, a zaradi prusko-avsmjske vojne (1866) ni izšla in je bila objavljena šele leta 1947 kot
iz varšavske vstaje rešen rokopis.

^ Prini. Vsoločju Bistrice in Mošemka: Tižič v 100 slikah in 100 oktavah, verai Tone Pretnar (Radovljica, 1992).

127

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39,93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Iz leta poljske vstaje (1863) je poleg udarne domoljubne pesmi Sovražniku tudi znamenita oda
umetnosti Chopinov klavir, ki je hkrati tretja pesem bojevnikom za svobodo, tokrat posvečena
Chopinu, pevcu prihodnje, svobodne poljske družbe, rešene okupatorskega nasilja. V oblikovnem
pogledu je ta pesem primer že omenjenega Norwidovega novatorstva: ohranjena je melodija
jambskega vzorca, verzi so rimani, a različno dolgi, kar ustvarja razgiban ritem, ki naj bi po mnenju
nekaterih posnemal Chopinovo glasbo. Z akustično stranjo se ujemajo tudi nedokončani stavki, le
v obrisih začrtane podobe, kai- napoveduje kasnejšo simbolistično lirike. Kako je prevajalec rešil
pomensko in ritmično težko nalogo, naj ponazori prva kitica:

Byiem u ciebic w te dni przedostatnie
Niedocieczonego W(itku:
Pehie, jak Mit,
Blade, jak šwit...

Gdy koniec žycia szepce do pocz^tku:
»Nie stargam cig ja, nie!... iecz u-wydalnip.«

Ko k tebi sem v predzadnjih dneh prišel,
življenja tok se ni iztekel:
poln kot mit,
bled kot svit,

kot da življenja konec bi začetku rekel:
»Ne bom te strgal, temveč raz-o-dcl!«

Primer druge Norwidove različice pravilnega silabotonizma je pesem Matemi jezik, kjer se
različnemu številu zlogov v verzih pridružuje neenakomerno naglaševanje, vendar ima začetek
sedmih verzov enako konstrukcijo, naiejeno iz dveh trohejev, ki pesem vežejo, medtem ko končni
členi verzov variirajo, zadnji, osmi verz, drugačen od dnigih, pa je poanta pesmi. V prevodu je ritem
jambski kot pri pravilnem silabotonizmu, le tretji verz je razbit na tri dele, kar naj bi nadomestilo
ritmično nepravilnost.

»Gromem b3dzmy pierw nižli grzmotem,

Oto tetnia i rŽ3 konie stepowe;

Gorj czyny!... a s^ovva? a myšli?... potem!...

Wr6g pokalai juž i Ojc6w mowg — «

Energumen lak krzyczai do Lirnika

I uderzal" w tarcz, až sig wygigia.

Lirnik na to:

»Nie miecz, nie tarcz bronih Jezyka,
Lecz — arcydzie-t'a!«

Bodimo raje grom kakor ropot,

so konji rezgetali, se podili.

Dejanje le,

a misel — kdaj?

Nato!

Sovražniki so jezik nam oskrunili,
je kričal Energumen na Liniika
in bil ob ščit, da roka je drhtela.
Lirnik mu de:

»Ne meč, ne ščit, a v bran jezika
stojijo dela.«

Podobno razmišljanje o vrednosti ustvarjalnega dela, bodisi v poeziji ali v upodabljajoči umetnosti,
je še v več pesmih iz šestdesetih let, tu je tudi osebnoizpovedna liiika z motivi osamljenosti.

128

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

zagrenjenosti, umika v molk tako zaradi osebnih razočaranj kot zaradi usode poljskega naroda.
Vmes so satire na bralce, na vsakdanjost, na kapitalistično grabežljivost, na preživelo romantično
idealiziranje (Poljsko dekle), na sodobno pripovednišvo (Roman).

Iz časa po Norwidovem prihodu v dom za ostarele poljske emigrante (1870) je prevedena med
drugim v oktavali spesnjena elegija Ob smiti Poezije, v bistvu satira na razmere, ki onemogočajo
pesniško ustvaijmije. Znova je izražena bolečina spričo nerazumevanja njegove poezije v pesmi
Lepo je za življenja že biti prav spoznan (1880), ki je med zadnjimi v tein bogatem in vsestranskem
izboru iz Norwidove lirike.

Dve leti za Norwidom je Tone Pretnar pod naslovom Somrak in svif objavil izbor iz poezije leta
1911 v Litvi rojenega Czeslawa Milosza, nedavnega Nobelovega nagrajenca za književnost. Od
dvesto triintridesetih Mil-oszevih pesmi iz zbirke Poezije (Varšava 1982) jih je prevajalec izbral
šestinšestdeset in jih sam prevedel enainpetdeset, tri pa Lojze Krakar in dvanajst Rozka Štefan.
Mitosz je že s svojo prvo zbirko Pesnitev o otrplem času (1933) z naglim odzivom na naraščajoči
fašizem v Evropi zbudil pozornost in se nato z zbirko Tri zime (1936) razvil v vodilnega pesnika
poljskega katastrofizma. V Pretnarjevem izboru in prevodu predstavlja to obdobje pesem Ti silna
noč, napisana leta 1934 v Vilnu, kjer je pesnik kot študent prava sodeloval pri književnem glasilu
Zagary. Poznejše predvojne pesini, nastale v Varšavi, kjer seje leta 1937 zaposlil pri poljskem radiu,
nekatere tudi med študijskim bivanjem v Parizu in nato med vojno spet v Varšavi, kjer je ilegalno
izdal zbirko Pesmi, je po vojni združil v zbirki Rešitev (1945). Tu se pesnikov pogled od prizorov
vojnega tipljenja, osebnega in narodnega, obrača k vztrajanju pri vs;ikdanjem delu in v svet narave,
ki zbuja upanje, kot pravi v osrednji pesmi triptiha Vera, Upanje, Ljubezen. Tudi v pesniškem
oblikovanju je opazen premik od tradicionalnega silabizma in silabotonizma k prostemu verzu. Ta
prevlada v naslednji zbirki Dnevna svetloba (1953), ki je nastajala v letih, ko je bil kot kulturni
svetnik v diplomatski službi v New Yorku in Washingtonu, nato pa v Parizu. Leta 1951 seje odločil,
da zaradi stalinističnih razmer na Poljskem — te je prikazal v paraboli Zasužnjena misel (1951) in
v romanu Osvojitev oblasti (1952) — ostane v tujini. Iz omenjene zbirke prevedene pesmi vsebujejo
poleg odmevov na vojno kiitično razmerje do življenja, kot gaje opazoval v novih okoljih, iz začetka
emigrantskega obdobja pa jedke satire na razmere v domovini, še posebej na njeno kulturno
življenje.

Medlo brenčite ali prazen spor
prelivate čez zmedene strani,
jezi vas, če se v cvet svet razcveti,
če stre ga — kljub dokazom — meteor.

Živite. Vaše bedno upanje,
vaš monotono nihajoči čas
poet, ki rad norčuje se iz vas,
v kristal negiben vlije in zapre.

In boste kakor muha v jantarju,

ki iz strahu na veke je zastala

z nožicami, ki se v molitev sklepajo.

Zaman zdaj gobček, želo, krilca so:
bleste iz kamnii, ki na dnu predala
leži — prastar prababičin dragulj.

(Zoili)

^ Czesfaw MiTosz, Sortirali in svil. prevedli Tone Pretnar, Rozka Štefanova, Lojze Krakar, Wanda Stppniakowna (Ljubljana:
Slovenska matica, Partizanska knjiga, 1987).

129

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Neprevedeni sta iz te zbirke dve pesnitvi. Moralni traktat in Toast, najbrž ne le zaradi epske dolžine,
temveč tudi zato, ker bi bili brez komentaija težko umljivi. Tudi iz naslednje zbirke Pesniški traktat
(1957), satire na povojno poljsko dogmatsko poezijo, je verjetno iz istih vzrokov prevedenih le
nekaj verzov.

Ogorčenju in tipki ironiji sledi v Mitoszevi poeziji spravljenost s svetom, kol odseva iz filozofskih
refleksij, prepletenih s spomini na mladost v Litvi, s primerjavami med preteklostjo in sodobnostjo,
z razglabljanjem o dolžnostih pesnika, ki mu — emigrantu — poljski jezik nadomešča domovino.
Ta razvoj, viden iz zbirk Kralj Popiel in druge pesmi (1962), Začarani Gucio (1965), Mesto brez
imena (1969), Kjer vzhaja sonce in kamor tone (1974), je Tone Pretnar domiselno ponazoril z
naslovom svojega izbora — Somrak in svit, vzetim iz zadnjega verza pesmi Sonce. Zaradi obsežnih
pesemskih enot, ki bi presegle začrtani obseg knjige, je izbor iz zadnjih zbirk skopejši kot iz prvih,
vendar so tudi tu upoštevane in ustrezno prevedene različne pesniške oblike, od rimanega
silabičnega trinajsterca prek nerimanih silabičnih enajstercev in trinajstercev do prevladujočih
prostih verzov. Piavo poustvarjalno mojstrstvo pa je prevajalec pokazal v pesmi Valček (iz leta
1942),* kjer v štirivrstičnih kiticah s štiristopičnimi amfibrahi posnema ritem valčka v plesni dvorani
na prireditvi v času pesnikovega rojstva, nato pa se prestavi v sodobno dogajanje, ki ga izvirnik
opisuje v resno uglašenih silabičnih enajstercih, v prevodu nadomeščenih z jambskiini:

Juž lustra džwi(;k vvalca powoli obrača

I šwiecznik ko^-uj^ic od[%wa w %k^h sal.

I patrz: sto swiecznik6w we mgtach sip zatacza.

Slo lusler odbija snuj3cy sip bal.

Zrcala počasi zven valčka obrača,
se svečnik v globino dvorane gubi,
glej: svečnikov sto se izgublja in vrača,
zrcal sto odseva ples lalikih stopinj.

Lodowe pole w brzasku žohej zorzy
W nagle razdartej nocy sig olworzy.
Thjmy biegnpce wšr6d šmierlelnej wrzawy,
Klorcj nie siyszysz, odgadujesz z ust.

Ledeno polje, ko dan gori gre,
nenadoma se iz noči odpre
in množice bežijo v smrtni grozi,
ki je ne sUšiš, bereš jo le z ust.

Kot tretjo prevodno antologijo je Tone Pretnar pripravil Beli raj vseh možnosti? izbor iz poezije
leta 1924 v Lvovu rojenega poljskega pesnika, diamatika in esejista Zbigniewa Herberta. Čeprav
je Herbert, po študijah pravnik in ekonomist, šele leta 1956 (po »odjugi« poljskega stalinizma in
estetskega dogmatizma) objavil prvo pesniško zbirko Struna luči, so do leta 1972, ko seje Pretnar
v Varšavi seznanjal s sodobno poljsko poezijo, izšle še tri knjige njegovih pesmi: Hermes, pes in
zvezda (1957), Študij predmeta (1961) in Napis (1969). V njih so upesnjeni sodobni konflikti iz
univerzalne perspektive, pogosto v metaforah in parabolah; moralna problematika je obarvana z
ironijo ali celo s humorjem, izročilo evropske kulture se prepleta z modernimi jezikovnimi sredstvi.

Medtem se je Herbert razvil v enega — tudi v tujini — najbolj branih pesnikov prvega povojnega
poljskega pesniškega rodu, posebno pa je zaslovel z zbirko Gospod Cogito (1974). To je zabaven
in hkrati tragičen lik, nekakšna sinteza Herbertove parabolike, evropski razumnik in hkrati variirana

To pesem je prevedel že po izidu antologije in je uvrščena v zbirko Alarm.

' Zbigniew Herbert, Beli raj vseh moinosli, prevedla in uredila Tone F^etnar, Niko Jež (Ljubljana: Društvo slovenskih
pisateljev, 1992).

130

JliZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

poosebitev človekove duhovne podobe in njegovega položaja v sodobnem svetu, kot pravita
prevajalca v spremni besedi. Ob političnih in vojnih dogodkih na Poljskem v osemdesetih letih je
izšla zbirka Raport iz obleganega mesta (1984) in nato še Elegija ob odhodu (1990).

Od okoli tristo Herbertovih pesmi, objavljenih v navedenih zbirkah, jih je v antologiji Beli raj vseh
možnosti sto sedem, od tega oseminosemdeset v Pietnaijevem prevodu. Poleg tradicionalnih
poljskih pesniških vzorcev so tu v večini prosti verzi, na katere je po avtorjevi zasnovi pesem
razdeljena, prevajalec pa mora paziti, da se ne oddalji od izvirne interpretacije. Pretnar se je pri
prevajanju Herbertovih prostih verzov, ki veljajo za poljsko klasiko 20. stoletja, zvesto ravnal po
navodilih izviiTiika, ta pa na tem področju sovpadajo z domačimi oblikovalnimi navadami. Naj
navedem dva (krajša) primera Herbertove poezije v odličnem l^retnarjevem prevodu:

Sedaj ima nad glavo rjave oblake korenin
tenceno lilijo soli molek peska na senceh
in plove na dnu čolna po razpenjenih meglah

miljo daleč od nas tam kjer zavija reka

vidna-nevidna kakor luč na valu

res ni drugačna — zapuščena kakor vsi

(Žalostinka — Materinemu spominu) ,

Misli hodijo po glavi z žalostjo se

pravi ljudska modrost spominjajo usalilih studencev

ljudska modrost vrtijo se v krogu

precenjuje gibanje misU v iskanju zm

večina jih ne hodijo

stoji negibno da ne zaidejo
sredi dolgočasne pokrajine

sivih gričev ne hodijo

usahlih dreves ker nimajo kam

včasih pridejo sedijo na kamnu

k hudourni reki tujih misli lomijo roke

stojijo na bregu

na eni nogi pod oblačnim

kot lačne čaplje nizkim

nebom

lobanje

(Gospod Cogito in gibanje misli)

V prvem primeru gre za težnjo po zlogovnem in ritmičnem izenačevanju verzov s hkratnim
opuščanjem ločil in velikih začetnic, kakor se je v poljski poeziji izoblikovala v tridesetih letih
našega stoletja. Drugi primer — tak način je v sodobnih poljskih prostih verzih najbolj razširjen —
ima različno dolge verze, členjenje temelji na logičnih poudarkih, ritmični red ustreza konkretni
pesniški zasnovi.

Današnja poljska literarna Icritika opaža neko notranjo sorodnost med Herbertovo in Mil-oszevo
poezijo:

Omenjeni pesniki (tu se govori o Mitoszu, Herbertu, Szymborski in Bialoszewskem) se precej ujemajo
v eni stvari: njihova pesniška ustvarjalnost ni zlaganje lepih stavkov, temveč odstiranje vseh razsežnosti
obstoja konkretne osebe in njenega dojemanja sveta.'"

Marian Stala, CImile pewnosci (Krakov, 1991), str. 136.

1

131

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Isti kritik pa opozarja tudi na zvezo med Miloszem in Norwidom: »V Miloszevih delili je očitna
navzočnost mita in poezije Mickiewicza, skrita pa navzočnost Cypriana Norwida.«"

Potrdilo za to tezo laliko odkrivamo tudi v Pretnarjevih prevodih Norwidove, Miioszeve in
Herbertove poezije.

Četrta samostojna prevodna poublikacija, katere izid je Tone Pretnar še doživel in pri kateri je
bistveno sodeloval, je Alarm,^^ antologija poljske poezije 1939-1945. Od sto dvajsetih tu
objavljenih, po rojstnih letnicah avtorjev urejenih pesemskih enot jih je prispeval devetinštirideset,
od teh štiriinšlirideset izpod peresa znanih in petih neznanih pesnikov. Predstavljeni so vsi pesniški
rodovi, ki so doživeli nemški napad na Poljsko in se nato z besedo, nekateri pa tudi z dejanjem
vključevali v odporniško gibanje doma ali v tujini, kamor so se starejši — v upanju, da le začasno
— umaknili ali pa se po naključju znašli tam.

Doživljanje vojnega časa so izpovedovali različno vendar so se skrajne smeri iz razgibanega
predvojnega poljskega kulturnega življenja v tem času že preživele in se stekale v tradicionalne
tokove. Tudi motivi te poezije so različni, vezani na okolje, v katerem so verzi nastajali. Jarosl-aw
Iwaszkiewicz, ena osrednjih osebnosti pesniškega rodu, rojenega konec 19. stoletja, je ostal doma,
na svojem posestvu blizu Varšave, in tam skrival pesnike-ilegalce. Iz njegovih prelepih, tudi v
prevodu estetsko dognanih Plejad odsevajo vojne grozote v prikriti, z melanholijo zastrti obliki:

Odšli ste daleč. Jaz pa vendar sem ostal,
zgubljen sem sredi temnih zvezd mežikanja.
Kaj vendar ves zakleti krog nam bo vsem dal?
Nič več: pogled je nem, besede so tema.

Njegov vrstnik Kazimierz Wierzyiiski se v emigraciji na Zahodu spominja obrambne vojne, tretji
pesnik tega rodu, med vojno spi^va v Lvovu, nato v Uzbekistanu živeči VVl^odzimierz Sl^obodnik, je
svoje domotožje izrazil v opevanju lepot domače narave. Nekdanji futurist Stanislav Mlodoženiec
seje iz Londona oglasil s spodbudno, poljskemu državnemu simbolu posvečeno pesmijo. Podobno
optimistično je sprejel začetek nemškega napada Jan Brzechvva, kasnejši udeleženec oboroženega
odpora. Skorajšnjo zmago nad fašizmom napoveduje iz Londona ob poletih zavezniških letal satirik
Marian Hemar. Lirično patetična jepescm o domovini, ki jo je doma ob koncu vojne napisal nekdanji
krakovski avantgaidist Jalu Kurek. Najmlajši tega rodu, Aleksander Janta-Polczyiiski, je kot vojni
dopisnik v Parizu prišel leta 1941 v nemško ujetništvo, kjer so nastale tudi tu objavljene pesmi.

Sledijo pesniki, ki so prve zbirke izdali v tridesetih letih in tudi pod okupacijo ostali na domačih
tleh, kjer so delovali v oboroženem odporu ali v ilegalnem kulturnem življenju. Tako se je Czestavv
Milosz pred Nemci skrival sprva v Vilnu, od leta 1940 pa v Varšavi, kjer je istega leta izdal prvo
ilegalno pesniško zbirko v zasedeni Poljski. Podoba njegove poezije iz zbirke Somrak in svit je tu
dopolnjena s petimi kasnejšimi Pretnaijevimi prevodi, med katerimi je že obravnavani Valček, na
novo pa je (za Krakarjem) prevedena tudi pesem Campo di Fiori z motivom vstaje v varšavskem
getu. Iz Miloszeve antologije je ponatisnjena le pesem Upanje, kot morda najbolj značilna za
njegovo razmerje do vojne resničnosti:

Takrat je upanje, če kdo verjame,
da svet ni sen, da živo je telo,
in da dotik in vid in sluh ne laže,
da vse reči, ki zanje ve, da so,
kot vrt so, ki se izza vrat prikaže.

" N. d., str. 66

Alarm: poljska poezija 1939-1945, prevedla Rozka Štefanova in Tone Pretnar, zbrala, uredila in podatke o pesnikih
pripravila Rozka Štefanova in Niko Jež (Ljubljiuia: Borec 1992).

132

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Vanj priti ni mogoče, ampak je.
Če modro bi in bolje videli,
bi še kak cvet in mnoge zvezdice
v vrtu sveta lahko ugledali.

Oko da vara, mnogi govorijo,
in da ničesar ni, samo se zdi.
A ti ljudje so že obupali,
ker mislijo, da ko sami zbledijo,
se z njimi v nič ves svet izpremeni,
kot da s tatinsko roko zginil bi.

Nekateri že omenjeni motivi se ponavljajo tudi pri teh pesnikih, tako motiv vojnega ujetništva pri
Lechu Piwowiuju, ki je po sovjetskem napadu na Poljsko prišel v rusko ujetništvo in bil verjetno
med katynskinii žrtvami. Domoljubno čustvo preveva pesmi na Zahodu živečega Jana
Rostworowskega kot tudi udeleženca varšavske vstaje Jana Twardowskega. Šum domačih topolov
zbuja upanje na svobodo v Bogdanu Ostrom^ckem, Aleksander Baumgardten pa je upesnil moreči
čas pričakovanja. Glede na močno podtalno dejavnost in s tem povezanimi nemškimi represalijami
so se v tej poeziji pojavili novi motivi. S satirami na Nemce seje bojeval proti okupatorju Tadeusz
HoUender, ustreljen leta 1943. Pogostna je taboriščna tematika (Tadeusz Hohij, Marian Kubicki,
Henryk Vogler, Jan Maria Gisges), ki pa ni vezana le na trpljenje v nemških koncentracijskih
taboriščih, temveč prepletena tudi z odzivi na dogajanje onkraj žic — na varšavsko vstajo in
zavezniško ofenzivo. Upesnjenim mejnim položajem v oboroženem uporu (Komel Filipowicz) se
pridružuje dramatični opis likvidacije sovražnika in povračilnega streljanja talcev izpod peresa
Marie Castellatti, ki spada že v mlajši pesniški rod, rojen po prvi svetovni vojni.

Od teh pesnikov sta tu predstavljena še Anna Kamieiiska s pesmijo o vojnem razdejanju in Tadeusz
Kubiak s himno poljski vrbi, s počastitvijo poljskih letalcev, sestreljenih nad Varšavo med vstajo,
ko so oskrbovali upornike z orožjem, strelivom in lirano ter z — v ljudskem duhu stilizirano —
Pesmico o poljskem sodelovanju v osvobodilnih bojih na vseh straneh sveta, pa tudi o trpljenju v
taboriščih in na prisilnem delu. Med petimi pesmimi neznanih avtoijev je ena posvečena junakom
v židovskem getu, druga bojevnikom z Westerplatte, tretja slovesu matere od sina vojaka, dve pa
sta drobna lirska utrinka.

Kot motivika je raznovrstna tudi oblika teh pesmi: verzi so vseh mer, od pravilnih osem- do
sedenmajstzložnih (v heksametrih), vmes pa raznozložni in prosti verzi. Kitice so najpogosteje
štirivrstične, vmes pa dvostišja, tudi dva soneta in več pesmi v nibelunških kiticah. Pri vsej
mozaičnosti sestavljajo Pretnarjevi prevodi, združeni z dioigim delom te antologije (v prevodu
avtorice tega prispevka), strnjeno, celostno podobo medvojne poljske poezije.

Po nepričakovani smrti Toneta Pretnarja je skupina njegovih študentov in kolegov pripravila iz
revialnih objav antologijo njegovih pesni.ških prevodov od 1964do 1993,naslovljenozH?<eA'(/av/i(7r
vrtnic}^ Najobsežnejši del v njej ima poljska poezija — okoli tristo pesmi. Po rojstnih letnicah
pesnikov urejene sestavljajo skoraj celoten zgodovinski pregled tega pesništva.

Začenjajo ga pesmi dveh renesančnih poetov, čutnega Mikohija Reja in med dve skrajnosti, med
radoživost in religioznost razpetega Jana Kochanowskega. Podobno petraikistični sonetni liriki
baročnega pesnika Jana Andrzeja Morsztyna sledijo kratke, izrazito čutne pesmi in dolga robustna
erotična zabavljivka, kakor pesem Kurčev nagrobnik imenuje Pretnar v komentarju k prvi objavi
teh prevodov.'"^ Poezija razsvetljencev Pietnaija očitno ni zanimala, tu je le proti koncu te dobe
rojeni Alojzy Feliiiski s himno Bog, ki si Poljsko iz leta 1816. Že v romantiko pa spada njegov

Velerdm'iiih vrtiuc: antologija pesniških prevodov 1964-1993. prevedel Tone Pretnar (Ljubljana: Slava, 1993).
Tone Pretnar, Morsztynova lirika med petrarkizmoin in erotiko robustnosti, Dio/ogi 24 (1988), 5/6, str. 30-31.

133

JEZIK IN SIX)VSTVO, Lemik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

vrstnik Jan Nepomucen Kaminski (1777-1855), pri katerem se je Matija Čop med petletnim
bivanjem v Lvovu učil poljščine in tudi po vrnitvi ostal z njim v stikih.'^ Zaradi te povezave s
slovenskim literarnim življenjem seje Pretnar, kot je sam zapisal,'^ odločil za prevod 14 sonetov
Kaminskega iz njegove zbirke Soneti (1827). Ta pri tedanji poljski kritiki ni naletela na priznanje,
danes pa imajo nekatere, po Mickiewiczevih posnete sonete (ti so izšli leto prej), za uspele, v izbiri
enajsterca (v nasprotju z Mickiewiczevim trinajstercem) pa vidijo tudi polemično ost.

K romantiki se je Tone Pretnar tudi po izidu Norwida še vračal. Poslovenil je še sedem
Mickiewiczevih pesmi (eno že prej, leta 1971) in tako dopolnil dotlej prevedeno Mickiewiczevo
ljubezensko in domovinsko liriko z novimi temami in oblikami: s šaljivo-zabavljivima Gospo
Twardowsko in Trmasto žensko, z balado Na preži, spesnjeno v že (pri Norwidu) omenjeni
mickiewiczevski kitici, s satiro Vseh gobcev, ki vabijo ljudstvo, z refleksijo Exegi monumentum
aere perennius in skiatko, a za prevajalca zalitevno lirsko pesmico B(ohdanu) Z(aleskemu). Dvema
že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto
dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali
donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po
navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.

Iz poezije Zygmunta Rrasiiískega je prepesnil sedem pesmi, od teh so tu natisnjene štiri (tri pa v
kasnejši zbirki Tiho ti govorim), med nežnimi ljubezenskimi tudi basen Caplja, ribe in rak. Juliusz
Slowacki je predstavljen z eno samo, že leta 1971 objavljeno pesmijo, verjetno iz istega vzroka kot
Jan Kochano wski le z dvema.' ^ Iz poezije romantičnih epigonov je poslovenjena spevna, v ljudskem
duhu napisana pesmica Teófila Lenartowicza Solze. Da se prevajalec ni omejil le na velika imena,
priča Sonet malo znanega pesnika, duhovnika Jožefa H. Kajsiewicza. Posebno pozornost pa je
Pretnar posvetil v Ljubljani interniranemu poljskemu etnologu in Prešernovem prijatelju Emilu
Korytku. Od petih pesmi je eno. Lepe so res okolice Ljubljane, že Prešeren prevedel v nemščino
pod naslovom Den Schönen Laibachs, posebno zanimiv paje Spev poljskih rodoljubov, ki naj bi
bil zaradi sorodne revolucionarne motivike vplival na Prešernovo Zdravico.'*

Poezija dobe, ki je sledila romantiki, dobe pozitivizma, označena kot »poezija nepoetičnih časov«.
Toneta Pretnarja ni pritegnila. Kot v razsvetljenstvu tudi tu ni reprezentativnih imen, predstavljen
je samo danes skoraj neznani satirik Wíodzimierz Wysocki s pesmijo Drugačehodčev tek.
Prevajalska pot gaje peljala od romantike k novi romantiki ali, kot navadno pravijo dobi konca 19.
in začetka 20. stoletja, k mladi Poljski, od Norwida k Stanislawu Wyspiaiískemu, Lucjanu Rydlu,
Stanislawu K. Brzozowskemu, Janu Kasprowiczu, Boleslawu Lešmianu, Wladysíawu Orkanu,
Lepoldu Staffu. Od petindvajsetih prevedenih pesmi teh poetov jih je osem Kasprowiczevih —
štirje soneti, tri štirivrstičnice in religiozni VI. spev iz Knjige ubogih. (Po objavi v revialnem tisku
so ob 130-letnici pesnikovega rojstva izšle tudi v posebni knjižici.'^) Soneti so iz zbirk Anima
lachrymans (1894) in Grm divje roie (1898) ter v nasprotju s tistimi iz cikla Soneti (Poezije 1889),
oblikovanih v desetzložnih verzih, spesnjeni v enajstercih.^" S tem seje Kaspro wicz oprl na arhaično
obliko renesančnega soneta v nasprotju z romantičnim trinajsterskim sonetom, ki je programsko
vplival na razvoj poljskega sonetopisja. Prevajalec je za aihaično stilizacijo uporabil akatalektične

" Čopovi galicijski dopisniki, ur. R. Štefanova, N. Jež (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1989), str.
264-268.

Tone PreUiar, Kako mrčes naj ve, da vrUiica z;u-es iiiiena vruiice je vredna: Jan Nepomucen Kaminski med Čopovimi
poljskimi korespondenti. Slavistična rtrtnja 33 (1985), 2, str. 289-299.

Iz poezije teh dveh pesnikov sta medtem izšla izbora: iz Koclianowskega (v prevodu Lojzeta Krakarja) leta 1976, iz
Sfowackega (v prevodu Dušana Ludvika in Rozke Štefanove) pa 1973.

Božena OsU-omgcka-Frjczak, Korytkov Spev poljskih domoljubov in Prešernova Zdravljica, Slavistična revija 33 (1985),
3, str. 329-334.

" Jan Kasprowicz Soneti in Štirivrstičnice, prevedel Tone Pretnar, uredil Niko Jež (Ljubljana — Tržič, 1990).
Tone PreULV, Kasprowicz pri Slovencih, Slavistična revija 32 (1984), 2, str. 107-112.

134

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

in licatalektične jambske enajsterce, v kakršniii je spesnjen prvi slovenski sonet Jovana Vesela.-'
Štirivrstičnice — iz Knjige ubogih in tri samostojne — spesnjene in prevedene v toničnih verzih,
imajo v sedem- in osemzložnih verzih po dve naglasni enoti, v devetzložnih pa po tri naglasne enote.
Pet Orkanovih sonetov, Lešmianove tri pesmi in edino Staffovo pesem je Tone Pretnar prevedel
proti koncu svojega prekratkega življenja, nekatere šele v Katovicah. Skupna jim je (razen Staffove
satire) otožna melodija, zavest o mmevanju, zazrtost v večnost.

Sledijo pesniki, ki so začeli objavljati v dvajsetletju med svetovnima vojnama in smo nekatere —
Wierzyiískega, Slobodnika, Hemarja, Kurka, Piwowarja, Miíosza, Filipowicza, Twardowskega,
Kamieñsko — srečali v Pretnarjevem prevodu že v antologiji Alarm. Poleg teh so tu predstavljeni
še naslednji: Maiia Pawlikowska-Jasnorzewska, Kazimiera Wakowiczówna, Komel Makuszyñski,
Julian Tuwim, Antoni Stonimski, Maria Dhiska, Aleksander Wat, Irena Tuwim, Franciszek
Lojas-Košla, Mieczy.sl-aw Jastrun, Jan Sztaudynger, Konstanty Ildefons Gafczyiíski, Jerzy
Zagorski, Anna Swirszczyñska, Jeremi Przybora, Maria Kurecka, Karol Wojtyla. Skupno je to
šestindvajset imen — med priznanimi tudi kakšno manj znano ali celo obrobno. Od pesemskih enot
jih je največ iz poezije Gal-czyriskega,^^ sledi mu Ittakowiczówna, medtem ko je Tuwim
predstavljen le z eno (nereprezentativno) pesmijo. Med prevodi iz Miiosza so trije novi, ki jih ni v
zbiiki Somrak in svil in tudi ne v Alarmu, čeprav bi Četrta učna ura po tematiki lahko bila uvrščena vanj.

Najobsežnejši del zbirke Veter davnih vrtnic pa zavzema sodobna poezija, ki sega od prvega
povojnega pesniškega rodu — od Tadeusza Rózewicza, Wisl-awe Szymborske, Mirona
Biaíoszewskega (Herbert je tu zaradi posebne antologije upoštevan le z eno pesmijo) — pa do leta
1961 rojenega Marcina Swietlickega, skupaj enaintrideset imen. Od tej jih je enajst predstavljenih
le s po eno pesmijo, dovolj širen je izbor iz starejših sodobnikov, ustvarjalno pot tistih, ki so bili
prevajalcu posebno blizu, pa je ves čas zvesto spremljal. To so pesniki »novega vala« — Ryszard
Krynicki, Adam Zagajewski, Ewa Lipska, Julian Komhauser, Stanisl-aw Barañczak — s svojo
»večpomensko, ironično nabito, proti klišejem usmerjeno angažirano pesniško govorico [...], ki v
vzhodnoevropski poeziji šestedesetih in sedemdesetih let pomeni samosvoj pojav estetsko dognane
disidentske poezije«, kakor to sodobno smer v spremni besedi označuje Nike Jež.

V to skupino spada tudi Rafal- Wojaczek, čigar pesem Tiho ti govorim je dala naslov zadnji zbirki
Pretnarjevih prevodov,^^ prevajalskemu dnevniku, kot je nastajal od 2. oktobra do 13. novembra
1992 na zadnji postaji njegove življenjske poti, v Katovicah na Poljskem. Nekaj teh pesmi je še
sam poslal v objavo domov in so uvrščene že v antologijo Veter davnih vrtnic, druge so tu natisnjene
prvič. Pobude za prevajanje teh pesmi so utegnile biti različne, deloma naključne (npr zapozneli
izid zbranega dela nekdanjega futurista Aleksandia Wata, bližajoči se življenjski jubilej Wisl-awe
Szymborske ali šestdesetletnica rojstva zgodaj umrlega pesnika Andrzeja Burse), večinoma pa
intirrme, izvirajoče iz misli na slovo, mrak, tišino. Pesniški izraz so našle v ljubezenski liriki
romantika Zygmunta Krasirtskega, v sonetih Ptice selivke in Polnoč novoromantika Wíadysiawa
Orkana in v Wojaczkovem ekspresionističnem katastrofizmu. Ko beremo v Polnoči

In čudna senca gleda me v obraz:
čutim, kot da prikazen tihe smrti
s koraki bliža se srhljivimi...

se zavemo, da smrt zanj, za Toneta Pretnarja, ni prišla tako nepričakovano kot za nas. Vendar ostaja
med nami s svojim znaastvenim delom in s prepesnitvami, s katerimi je obogatil zakladnico
slovenske prevodne lirike. Med temi jih je največ — blizu dvanajst tisoč dvesto verzov — iz poljske
poezije, iz stvaritev nad slo poljskih pesnikov.

^' Takšno arhaično stilizacijo utemeljuje Tone Pretnar v prispevku pod 14.

^ Štiri od teh pesmi so objavljene tudi v spremni besedi h knjigi KonslaiOy lldefons Galczyniki, izbral in prevedel Lojze
Krakar, spremno besedo napisal Tone Pretnar (Ljubljana: Mladuiska knjiga, 1992; Lirika, 74).

Tiho ti govorim: prevajalski dnevnik, prevedel Tone Pretnar, uredila Zvonka Pretnar (Celovec: Mohorjeva založba, 1993).

135

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Rozka Štefanova UDK 884.03-1+863:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE

TONE PRETNAR JAKO TLUMACZ POEZJI POLSKIEJ

Przefcfadaniem polskiej poezji zajmovvaf sip Tone
Pretnar od roku 1971, kiedy po ukonczeniu studiów na
lublanskiej slawistyce opublikowaT pienvsze przek-fady
polskiej liryki roiuantycznej, až do przedwczesnej
smierci w listopadzie 1992 roku. W tym cza.sie podczas
smdiów wersplogicznych, kiedy to prowadzif lektorat
jpzyka sfowenskiego, najpierw w Warszawie, a pózniej
w Krakowie, gruntownie poznaf polsk j poezjf. Od roku
1980 odkrywaf dia Stowenców Cypriana Karaila
Norwida, a swoje przek-fady z pisni titerackich zebra! w
antologii Norwid. Z obszemego lirycznego opusu
polskiego romantyka wybraf wiersze najbardziej
charakterystyczne dia poszczególnych okresów jego
zycia, znamienne zwtaszcza dia jego "poetyki
milczenia". Równoczesnie wprowadzrt do poezji
sfowenskiej tiikze specyficzne dia Norwida innowacje
fomialne - pierwszy wariant tzw. strofy
mickiewiczowskìej, rymowany heksaiiietr oraz jego
odmiang polskiego sylabotoiiizmu.

W kolejnej antologii Somrak in svit (1987), w wyborzc
poezji laureata nagrody Nobla Czesrfawa Mifosza
reprezentow.-uie s^ wszystkie okresy twórczosci poety:
od przedwojennego katastrofizmu poprzez refleksje o
wojnie ai do podjgcia decyzji o emigracji, po klórej na
pocZfitku przewazaja satyry na stosunki w ojczyznie, a
pózniej, wyraione takze w tytule antologii pojednanie
ze swiatera. Uwzglgdnione i odpowiednio
przettumaczone zostafy rozmaite fomiy poetyckie od
ryniowiuiych i nierymowaiiych sylabicznych i
sylabotonicznych ai po przewaiajjice wiersze wolne.

W tfzeciej antologii, zatytutowanej Beli raj vseh
možnosti (1992), w wyborze wierszy wspófczesnego
poety Zbigniewa Herbeita zostafa w przekiiulzie
przedstawiona wspótczesna problematyka moralna,
ujfta czpsto w metafory i piuabole. zabarwiona ironij
albo nawet humorem. Oprócz tradycyjnych forra
poetyckich wystfpujji tu przewaznie wiersze wolne,
zarówno w dtuzszej, sylabicznie i rytmicznie
ujednoliconej postaci, jak równiez najbardziej dzis
rozpowszechnione wiersze nieregularne.

Czwarta publikacja przek-fadowa, przy której Tone
Pretnar w sposób istotny wspófpracow:rf, to Alarm,
antologia polskiej poezji 1939-45. W kolejnosci
chronologicznej przedstawione tu zostafy wszystkie

generacje poetyckie, które przeiyfy niemieckj agresj^
na Poiskp i odpowiedziafy na ni j bjidz to sfowem, b^dz
to wf jczeniem sip w dzifttanosé nichu oporu w kraju i
za granici, wielu z tych poetów przeszfo tež przez
doswiadczenia obozów koncentfacyjnych. Tak jak
rozmaite motywy tych wierszy, tak tež rožnorodna
jest ich forma. Wiersze pisane sgi we wszystkich
rozmiarach: od regulamych 8- do 17-zgfoskowców
(heksametry), towarzysz^ im takže wiersze nieregularne
i wolne. Zwrotki sgi najczpsciej czterowersowe, zdarzajgi
sip dystychy, spotykamy tež dwa soncty i sporo wierszy
pisanych slrofg Nibelungów.

Nastgpn^ antolog ig, Veter davnih vrtnic ( 1993 ), na którg
sktadaj3 sip przefcfady Pretnara z róznych poezji
europejskich opublikowane w latach 1964-1993,
czfsciowo zachowane w rgkopisie i prywatnej
korespondencji po smierci Pretnara przygotowali jego
studenci i koledzy. Najliczniej reprezentowana jest tu
poezja polska, blisko trzysta przetfumaczonych wierszy
skfeda sip na jej przegljjd od renesansu do
wspótczesnosci, z wyjgitkiem dwóch mniej
faworyzujjicych lirykp epok - oswiecenia i realizmu.
Liczba utworów wzrasta przy prezentacji pierwszej
powojennej generacji poetyckiej i osijiga apogeum w
czpsci obejmuj^cej twórczosé poetów tzw. nowej fali,
estetycznie doskonaf^ poezjp dysydenckji, jak stwierdza
w postowiu Niko Jež. Ta wspófczesna poezja dopcfnia
obrazu polskiej liryki o twórczosé ostatniego
trzydziestolecia, której brak w znanej antologii Lojze
Krakara z 1963 roku.

Ostami zbiór 7i7io ti govorim ma podtytuf "dziennik
tfumacza". Zawiera wiersze siedmiu poiskich lirików,
które Tone Pretnar przefozyf od 2. pazdziemika do 13.
listopada 1992 w Katowicach, gdzie wykfadaf goscinnie
literaturp sfowensk^. Wiersze pochodz^ z róznych
okresów, wspólna jest ich tpskna melodia, mysl o
požegnaniu, mrok, cisza, tak jak to wyraza zwfaszcza
ekspresjonistyczna liryka Rafafa Wojaczka. Z jednego z
jego wierszy pochodzi tež wers, który redaktorka
Zvonka Pretnar wybrafa na tytuf tego niewielkiego ale
cennego zbiorku. Cafosciowy opus przek-fadów Tonego
PreUiara z jpzyka polskiego objemuje okofo 12.200
wersów z dzief ponad stu poiskich liryków.

136

JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

UDK 808.63-6:808.1-6:929 Pretnar T.
Lucylla Pszczotowska UDK 82.03-1:929 Pretnar T.

Inštitut za literarne raziskave Poljske akademije znanosti, Varšava

Tone Pretnar
kot verzolog

K o sem nedavno tega vnovič prebirala študijo
Toneta Pretnarja, mi je padel v oči sklepni stavek uvoda: »V razpravi se, upoštevajoč izhodišča in
smernice prmierjalne slovanske metrike, posvečam vprašanjem pomena in uresničevanja verznega
vzorca, njegovi zgradbi in členjenju, zvrstnosti in zvrstni nedoločljivosti ter končno: primerjavi
izvirnega verza z verzom prevoda.« V potrtosti, ki me zajame, kadar premišljujem o tako nenadno
pretrgani življenjski in znanstvenoustvarjalni poti svojega učenca in prijatelja, mi je v tolažbo misel:
v naši mednarodni skupini za primerjalno slovansko metriko je izoblikoval svoje raziskovalno delo
znanstvenik, ki je v vedi o pesniškem jeziku prispeval trajne vrednote.

V našo skupino se je Tone Pretnar vključil kmalu potem, ko je leta 1971 kot štipendist prišel v
Varšavo. Ko se je obrnil name s prošnjo za strokovno mentorstvo, sem hitro spoznala, da imam
opraviti s človekom, ki že ve, kaj ga zanima (v svoji diplomski nalogi se je že ukvarjal z
verzifikacijo), je dobro razgledan tako v literarni zgodovini kot v jezikoslovju in ima odlične
raziskovalne sposobnosti. Zato sem mu predlagala sodelovanje v mednarodni skupini, ki je pod
okriljem Inštituta za literarne raziskave pri Poljski akademiji znanosti delovala že nekaj let. Z vnemo
seje pridružil našemu delu pri t.i. ritmičnem slovarju slovanskih jezikov, torej popisu prozodičnih
oblik besede in naglasnih enot ter ugotavljanju njihove vloge pri jezikovnem uresničevanju
verzifikacijskih vzorcev, temeljnih za posamezne narodne književnosti, zajetih v naši raziskavi.
Tone Pretnarje kot značilne vzorce slovenske poezije druge polovice 19. stol. (s tem obdobjem smo
se ukvarjali zaradi možnosti primerjav) izbral trohejski osmerec, jambski osmerec in enajsterec ter
odlomke (nedialoške) proze iz tega obdobja. Načeloma lahko domnevamo, da ugotovitve raziskave
precej veljajo za vse stoletje.

Slovarje na eni strani omogočal osvetlitev prozodičnih lastnosti, ki so skupne besedilu slovenskega
jezika in drugim slovanskim besedilom (npr. posebno visok delež dvo- in trizložnih naglasnih enot
ter eno-, dvo- in trizložnih besed v verzih in prozi), likrati pa je pokazal tudi na verzotvome možnosti,
značilne za slovenščino kot jezik s premičnim naglasom (npr. pogostejša raba daljših naglasnih enot
kot v jezikih s stalnim naglasom). Na podlagi slovarja je bilo mogoče določiti verzne ritmične tipe
oziroma načine pesniškega razvrščanja prozodičnih enot na sintagmatični osi besedila — zgradbo
verznih enot in verznih zaporedij za vsakega od raziskovanih verznih vzorcev. Pokazali pa so se
tudi ritmični in variantni tipi za vsak vzorec in njihova pogostnost.

Ritmični slovarje vseboval tudi podatke o spremembah, ki jih povzroča ritem v razmerju do tega,
kar je v jezikovnem sistemu dano kot verjetnost. Tako seje npr. izkazalo, da v slovenščini kot jeziku
s premičnim naglasom verzni odlomek vsebuje povprečno več ortotoničnih — torej hkrati
polnopomenskih — besed kot prozni (z enako zlogovno dolžino), kar pomeni, da je za poezijo
značilna višja stopnja pomenske nasičenosti kot za prozo. Pri ritmičnih tipih in njihovih različicah
seje poleg podobnosti, ki slovenski verz povezujejo z verzom dnigih jezikov s premičnim naglasom,
pokazala neka lastnost, značilna samo za slovenski zlogovnonaglasni verz: v pesniških besedilih s
precej pogostim jambskim osmercem, pa tudi z dioigimi, redkejšimi oksitoničnimi merili, precejšen

137

JEZIK IN SLOV.STVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

odstotek, verzov (povprečno 22%) nima besednega naglasa na zadnjem krepkem položaju —
naglasa, ki je v drugih slovanskih verzifikacijah konstanten. Tega ne moremo razložiti z jezikovnimi
mehanizmi, temveč z verzifikacijskim izročilom in iz njega izoblikovano metrično konvencijo.

Sestavo ritmičnega slovarja in načine izpolnjevanja temeljnih verznih vzorcev z jezikovnim
gradivom pa je bilo mogoče le posredno povezovati z vprašanjem sloga ali intonacije pesniškega
besedila. To področje so dokaj na novo osvetlile raziskave razmerij med verzom in skladnjo, zlasti
pa preučevanje pomena pesniških oblik. V obeh raziskovalnih programih, katerih ugotovitve so
objavljene v dveh zvezkih Primerjalne slovanske metrike (II. in III.), je delež Toneta Pretnarja
pomemben. Njegove razčlembe slovenskih pesniških besedil druge polovice 19. stol., napisanih v
različnih pesniških merilih, so odkrile vrsto omejitev in odvisnosti skladenjske sestave povedi,
vezanih na rabo verznega sistema in v njegovem okviru tudi na pesnikovo izbiro različnih tipov
verza.

Pii tem se je npr. izkazalo, da je za slovenski verz v kontekstu drugih slovanskih literatur značilno
izrazito poudarjanje medverznih mej s skladenjsko mejo (konec zložene ali enostavčne povedi);
nagnjenje, da se konec verza ujema s koncem povedi, je izrazitejše v jambskih kot v trohejskih
verzih, kar si laliko razlagamo s šibkejšim izročilom jamba v slovenski poeziji. Medtem pa so v
slovenskih pesemskih besedilih, pisanih v troheju, povedi povprečno krajše kot v besedilih,
oblikovanih v jambu; razlogi za to razhajanje bržkone tičijo v bolj literarni naravi in izviru
jambskega verza. Skladenjske raziskave so tudi pokazale, daje ritmizacija enot skladenjske sestave
v pesmi — v primerjavi s prozo — najizrazitejša v enostavčnih povedih, katerih dolžino precej
določa zlogovni razpon verznega merila. Čim krajši je razpon, tem močnejši je vpliv verznega
členjenja na skladenjsko sestavo besedila; v slovenskem gradivu se je to razločno pokazalo pri
primerjavi dveh jambskih meril brez cezure: enajsterca in osmerca.

Kot so pokazale Pretnaijeve raziskave v III. zvezku Primerjalne slovanske metrike, ki nosi naslov
Semantika pesniških oblik, je v slovenski poeziji ravno jambski (predvsem peterostopični) verz
najizrazitejše znamenje usmerjenosti na umetniške tokove svetovne književnosti in širše — na
splošno priznane vrednote evropskega humanizma. Taka pomenska zaznamovanost jamba je stalna,
glede na konkretni kulturni položaj pa seje spreminjalo vrednotenje te lastnosti. V obdobju »po
Prešernu« sta se kot posledica prenasičenosti z romantično poezijo pokazala delna ošibitev položaja
jamba in iskanje novih, dotlej redkeje uporabljanih verznih tipov. Zato seje povečala priljubljenost
troheja, prerod pa sta doživela verz, zložen iz trizložnih stopic, ter naglasni verz.

Tone Pretnar seje tudi v tem delu ukvarjal s stopnjo razširjenosti in pomenskimi asociacijami drugih
pesniških meril, predstavil njihovo tematsko in slogovno razporeditev ter določil hierarhijo
pesniških oblik po vrednostnih merilih pesnikov in verzoloških teoretikov 2. pol. 19. stol. Ugotovil
je, da sožitje silabizma in silabotonizma, značilno za to obdobje zgodovine slovenske verzifikacije,
ustvarja posebno napetost na pomenski ravnini pesniških del. Zaradi genetične zveze silabizma z
ljudsko poezijo postaja ta verzni sistem sčasoma znamenje ljudske stilizacije.

V teh bogatih, izvirnih razpravah, opremljenih z nadrobnimi preglednicami, je Tone Pretnar
razčlenjeval slovenski verz 2. polovice 19. stol. in pri tem pogosto razširil svoj zorni kot na vse
stoletje — ne le v zvezi z metričnimi lastnostmi in jezikovno prozodijo, temveč tudi glede na
posebnosti skladenjske sestave in semiotičnih vlog, ki jih imajo v njem verzifikacijski sistemi in
merila. Podobo, nastalo iz ugotovitev teh raziskav, sta v IV. in V. zvezku Primerjalne slovanske
metrike dopolnili še dve dodatni področji: verz prevoda in verz tiste kitične oblike, ki je hkrati
literarna zvrst — soneta.

Za raziskave pesniškega prevoda in njegovega mesta v narodovi verzifikaciji smo izbrali delo dveh
velikih slovanskih pesnikov: Mickievvicza in Puškina. Prevode njunih del v druge slovanske jezike
smo opazovali v dvojnem kontekstu: v okviru sistema pesniških oblik, kakršen je bil uveljavljen v
književnosti izvirnika, in tistega, v katerem je funkcioniral verz prevoda. Tone Pretnar, odlični
prevajalec in hkrati znanstvenik, se je posebej šimo in pronicljivo lotil slovenskih prevodov
Mickievviczeve poezije, teme, ki mu je bila blizu že več let, in prikazal, kakšne slogovne konotacije

138

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

ima izbira merila, kitične oblike in rime za prevajanje poljskega romantičnega pesniškega besedila.
Njegovo poglavje, posvečeno tem vprašanjem, je prava mala novatorsko zasnovana monografija
temeljnega predmeta in bi laliko, če bi bila izdana samostojno, zelo koristila literarnim
raziskovalcem in prevajalcem.

Iz zgodovine soneta je Pretnar izbral za verzološkega zgodovinarja najzanimivejše obdobje —
romantiko. Sonet — ta se je takrat uveljavil pod vplivom nemške poezije — je obravnaval z vseh
plati njegove pesniške organizacije: glede na metrično zgradbo, razvrstitev rime, notranjo
kompozicijo in pomenske ter slogovne povezave. Osvetlil je tudi zveze med temi vidiki in njihovo
vlogo pri oblikovanju poetike literarne zvrsti. Tako obravnavanje verza — kot integralne sestavine
dela —je značilno malone za vse Pretnarjevo zniuislveno delo.

S tem prikazom še zdaleč nismo izčipali vseh Pretnarjevih dosežkov v vedi o verzu, čeprav —
skupaj s knjigo Mickiewicz in Prešeren, o kateri bom spregovorila na drugem mestu — sestavljajo
njihov temeljni in najpomembnejši del. Prav te razprave, diskusije in teoretično-metodološke
določitve, povezane z njimi ter z drugimi »nacionalnimi poglavji« petih zvezkov Primerjalne
slovanske metrike, so nedvomno oblikovale tudi njegov pristop k problemom, ki se jih je loteval v
svojih številnih krajših študijah, objavljenih v slovenskih in tujih revijah. Pod zelo skromnimi
naslovi so prinašale izide raziskav in dognanj o razvojnih stopnjah zgradbenih tipov slovenskega
verza in — primerjalno — tudi verza drugih slovanskih književnosti ter o njegovih jezikovnih in
estetskih soodvisnostih.

Tako je npr. v članku Prispevek k razvoju slovenskega verza umetnostnega besedila (Zeszyty
Naukowe Uniwersytetu Jagielloi'iskiego 1977) v kontekstu razvojnega procesa jezika in t. i.
izoblikovane zavesti prikazal spremembe, ki so nastale v verzifikaciji na velikanskih širjavah od
srednjega veka do roinantike. Vpliv te druge sfere na oblikovanje verza je Pretnar obravnaval zlasti
v delu pod naslovom Oblikovanje verzne nonne v slovenskem razsvetljenstvu {Obdobja 1980,1).
Tu je zanimivo osvetlil pomembno vprašanje oblikovanja melrične norme, iz nje izhajajočih
teoretskih postulatov in praktično uresničitev z nonno ne vedno skladnih verznih vzorcev. Z
vprašanjem norme pa seje ukvarjal že prej, v članku Monis Halle o slovanski metriki {Parni(;tnik
Literacki 1974, 3), v katerem seje vključil v diskusijo s tezami ameriškega jezikoslovca, začetnika
generativne metrike.

Priljubljen predmet Pretnarjevih raziskav, spadajočih na področje verzologije in hkrati
komparalistike, je bil verz prevoda. Poleg že omenjenih del o prevodu je vredno omeniti, da seje
v študijah o teh vprašanjih ukvarjal ne le z raziskovanjem slovenskih ustreznikov verza
drugojezičnih del, ampak je na več mestih vzporejal prevode v dva ali celo tri slovanske jezike med
seboj in z izvirnikom glede na verzno obliko in njeno semiotično vlogo v književnosti izvirnika.
Npr trije prevodi Scliillerjeve balade — slovenski, ruski in poljski — v delu Metrika prevoda
(Slavistična revija 1978), slovenski in hrvaški prevod Villona (v zborniku Srednji vek v slovenskem
jeziku, literaturi in kulturi 1989) ali prevodi Prešernovih nemškojezičnih pesemskih besedil v
slovenščino in makedonščino (v zborniku France Prešeren v prevodih 1985). V teh raziskavah je
— tako kot sicer v vseh spisih s področja prevajanja — pokazal globoko poznanje jezikovne sestave
in verzifikacije izvirnikov in prevodov ter našo vednost o sestavi literarnih besedil, ki jih je
znanstveno obravnaval, obogatil s številnimi tvornimi spoznanji in dognanji.

139

JEZIK IN SLOVSTVO, letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Pretnaijevo preučevanje verzifikacije obsega vso slovensko književnost — od srednjega veka do
sodobnosti. Najbližje pa mu je vendarle bilo obdobje romantike in v njej Prešernovo delo. Posvetil
mu je vrsto študij; v številnih med njimi je Prešerna kot pesnika — verzifikatorja in ustvarjalca
literarnega programa—vzporejal z Mickiewiczem. V teh študijah je predstavil ugotovitve razčlemb
verzne sestave Prešernovih Balad in romanc, nastajanje, metrične in stilistične lastnosti
Prešernovega jambskega enajslerca, sestavo trohejskega verza v njegovih Gazelah, primerjal je
delež in vlogo naglasnih pi^vin, ki se pojavljajo v Mickiewiczevi in Prešernovi baladni ustvarjalnosti.

prevedel Niko Jež
Filozofska fakulteta v Ljubljani

Lucylla PszczoTovvslca

UDK 808.63-6:808.1-6:929 Pretnar T.
UDK 82.03-1:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE
TONE PRETNAR — BADACZ WIERSZA

Niedfugo po swoim przyježdzie na stypcndium do
Warszawy w r. 1971 Tone Pretnar zostat czfonkiem
mi^dzynarodowego zespofu badaczy frfowianskiej
metryki porownawczej, dziafaj^cego pod auspicjaini
lnstytutu Badan Lilerackicli. gdzie tež ufomiovvaf sw6j
warsztat badawczy. W kazdyin z 5 tom6w Siowianskiej
Metryki Pordwiujwczej, obejniuj^cych tematy od tzw.
sfownika rytmicznego J5zykdw stovvianskich, poprzez
orgaiiizacj^ skfadniovv^, seniantyk(^ form wierszowych.
vviersza przeMadu do monograficznego opracovvania
metrycznych cech sonetu, jest rozdziaf o wierszu
sloweiiskim autorstwa Tonego Pretnara. Badania
struktury prozodyjnej jfzyka i wiersz;> oraz budowy
rylmicznej format6w wierszowych w poszczeg6lnych
wersyfikaejach narodowych pozwoltfy m.in. uchwycič
prozodyjne cecliy, jakie tekst J9zyka stoNvenskiego dzieli
z umymi tekstami stovviaiiskimi oraz dostrzec pewne
specyficzne možlivvošci wierszotw6rcze wlašciwe
stowenskiemu jako J9zykowi o akcencie ruchomym. W

rozwažaniacli nad strukturami sk^adniowymi utworu
wierszow;uiego an;>lizy materialu 9loweiiskiego w
podejšciu por6wnawczym uwydatniaJ9 ciekawe dla
c;rfego projektu ustalenia procesu wzajemnych
oddziafywan orgiuiizacji wierszowej i j?zykowej.
Wnikliwe s^ jego t)ad;mia semantyki form wierszowych,
ich tematycznej i stylistycznej dystrybucji, vviersza
przek-fadu i sonetu. Tone Pretnar dužo publikowaf tež w
czasopismach sfowenskicli i zagranicznycti. gdzie pod
skromnymi tytuianii cz^sto przedstawione s^ rezu]taty z
dziedziny wiedzy o ewolucji typow budowy vviersza
stoweriskiego i iimych literatur stovvianskich, o jego
jfzykowych i estetycznych uwamnkowaniach. Szereg
studiovv pošvvi^cit tw6rczošci Preszema, w kilku
spošrod nich sfovveiiski poeta zestawiany jest z
Mickiewiczem.

140

JEZIK IN .SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Jože Pogačnik UDK 886.3 Pretnar T. 7 V sotočju... .06

Pedagoška fakulteta, Maribor

Tržič

v doživetju Toneta Pretnarja

»3odobna psihologija sicer ugotavlja, da je člove-
kov naiavni biološki »kokon« vesoljni svet, kljub temu pa priznava pomen izkustvenega ali
življenjskega prostora, ki je posamezniku izhodišče in cilj (to je, po K. Levvinu, tako imenovani
hodološki prostor). Za doživljanje prostora je značilna dinamičnost, ki jo označujeta nasprotji:
daljava — bližina in tujina — dom. Bližina in dom sta znani in zavarovani; v njima, kakor pravi A.
Trstenjak, »doživlja človek obenem dialektično napetost med človekom, ki išče zavetje in mir, in
med človekom lovcem, ki ga žene v daljavo, v širino, v vesolje«. Ta gon človek razodeva in
m-esničuje kot zgodovinsko in kulturno bitje. Ob odprtosti v prostor ima posameznik namreč tudi
zavest časa, kar je »v jedru isto kakor zavest obstoja, eksistenca«; le-ta pa se opira na preteklost in
izteka v prihodnost.'

T. Pretnarje že v mladostnih pesniških poskusih, objavljenih v glasilu kranjske gimnazije Krogi
(1964), govoril o »svoji dolini«, ob kateri pa stoji tudi izpoved, da je to dolino »izgubil z oblaki
želja«. Dolina je bila očitno sončna in svetla, prijetna in domača, medtem ko so želje prekrite z
oblaki, kar pomeni, nejasne in negotove. Avtor je notranje razdvojen in to svoje duševno stanje
prenaša tudi v življenjsko resničnost (na stilni ravni so to nasprotja med pomladjo in jesenjo, podoba
dveh bregov in stanje »praznega srca« nasproti življenju). Iz ustreznega sobesedila je videti, da se
avtor s psihološkim položajem, v katerem seje našel, ne more sprijazniti, kar pomeni, da bo iskal
izhod. Zanimivo je, da se že v tej zgodnji fazi pri Pretnarju omenjeni izhod povezuje z etičnimi
razsežnostmi. Ko ugotavlja, da je »v kotičku srca ... še dober«, je očitno, da gre pri opisani
razklanosti za pojav, ki je po.segel po njegovem dobrem bistvu, a se mu ga še ni posrečilo popolnoma
prekriti.^ Prav tako pa je jasno, da je takšno dobro bistvo v neki zvezi z domom, saj je postalo
ogroženo šele, ko je avtor izgubil svojo dolino.

Lastnosti, ki jih razkriva zgodnje Pretnarjevo pesništvo, bi bile seveda lahko nasledek književne
mode ali ustrezno izbranega pesniškega vzornika. Iz nekaj pesniških besedil namreč še ni mogoče
delati daljnosežnih sklepov, zlasti ne, ker v kasnejšem avtorjevem delu prihaja do bistvenega
premika. Ugotoviti je namreč treba, da se opisani tip pesništva v njem ne pojavlja več, uveljavi pa
se priložnostno pesništvo, se pravi, posebna njegova vrsta, ki jo je pisec poimenoval grafomanija.
Tudi v tej verzifikaciji bi zaman iskali odgovor na vprašanja, ki jih postavlja naslov; odgovore je
mogoče najti v zahtevni nalogi, ki jo je Pretnar reševal v zadnjem delu svojega življenja. Ta naloga
je bila priložnostna in zadiuia, šlo pa je za petstoletni jubilej, kar je piščev rojstni kraj Tržič dobil
trške pravice. Gre za monumentalno knjigo, ki je ob tej priložnosti leta 1992 izšla od naslovom V

' Nadrobneje o tem piše A. Trstenjak v bijigi Človek — bilje prihodnosti (Okvirna antropologija) (Ljubljana 1985), str.
100-111.

^ Pretnarjeva ml;»dostna pesniška besedila so na voljo v knijgi Stkal sem ga iz Ilirih norih rim, ur. Miran Hladnik (Ljubljana
1993), str. 15-18.

141

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39. 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

sotočju Bistrice in Mošenika? Knjiga ima podnaslov, s katerim je natančno določena tudi njena
podoba: »Tržič v 100 slikah in 100 oktavah«. Pisec teh stotih oktav je Tone Pretnar.

V omenjenih stotih oktavah imamo najprej oporo za dešifriranje pojma dolina s Tržičem in njegovo
okolico v zemljepisnem (ne občinskem) smislu."* Pretnar je ob tem življenjskem prostoru, ki mu
pomeni dom, fasciniran, zato celota tem, ki so bile določene s fotografijo, razodeva prvinsko zvezo
osebe s prostorom, o katerem govori. Zato ni presenetljivo, da se pojavlja tudi uvodoma opisana
dinamika med domom in tujino; najznačilnejši stihi se glasijo takole:

Kot vonj po kruhu kdaj pa kdaj obišče

človeka, ki je v svet odšel od doma,

prijazna misel na rodno ognjišče,

da za tem vonjem spet domov poroma

in mod spomini tisti kot poišče,

ki zanj brez njega pravega ni doma ...

Miselna dinamika teh stihov bi bila lahko samo načelna; v eni od naslednjih oktav pa je hodološki
prostor natančno določen, saj je mesto Tržič, kakor je zapisano, tisto mesto, ki ga »moraš rad imeti,
četudi si potepal se po svetu«.^

Pretnarjev oris Tržiča z okolico je zemljepisni, kulturološki, socialen in karakterološki. Zemljepisni
okvirje določen z naselji (Tržič, Sveta Ana, Brezje, Leše, Lom, Dolina, Jelendol in podobno), z
vodami (Bistrica, Mošenik) in s posebnostmi narave (gorski svet s posebnim ustrojem poti in
videza). Iz kulturologije so navedeni cerkveni objekti (Sveta Neža, Sveta Ana, Sveti Jožef in druge
cerkve), sakralni in posvetni spomeniki, omembe vredni Damascen Dev in nekatere folklorne
posebnosti. Iz socialne zgodovine prihaja v poštev izročilo čevljarstva, ogljarstva in tovarne, ki so
značilne za začetek XX. stoletja (Peko, predilnica in tkalnica). S tem so povezane sestavine razvoja,
ki je viden v tehnologiji dela (sodobni stroji, električne centrale in modernizacija življenja sploh),
v spremenjenih običajnih, nošah in govoru prebivalstva. Med karakterološkimi posebnostmi kaže
omeniti poudarjanje delavnosti, ki je v skromnih naravnih razmerah ustvarila človeka vredno
eksistenco.*

Navedeno je seveda zgolj katalog tistega, kar človek v Tržiču in okolici najprej vidi; gre torej za
vidno zaznavo, ki si jo laliko pridobi vsak popotnik skozi Tržiško dolino. Ko bi bil Pretnar ostal
samo na tej ravni, bi omenjena publikacija bila priložnostna, ne pa zanimiva za osebnost, ki je pisala
njen pesniški del. Piscu je namreč opis lastnosti in posebnosti domačega kraja rabil za izpoved
določenih svojih karaktcroloških in svetovnonazorskih prvin. Glede tega je že kar na začetku
značilna ugotovitev, kako se »zdavnaj pokopane podobe stare« priplazijo »po dolini tihi kot sence
v zdajšnje čase«, pri tem pa ustvaijajo »zasanjmio otožno melodijo«. Na drugem mestu »drobec
preteklosti« naplavi nekdanje dni v sodobno zavest; v obeh primerih je preteklo nekaj lepega, ob
čemer se budita svojevrstna elegičnost in nostalgija.^ Pretnar je, vsaj deloma, laudator temporis
acti, vendar je tudi to na neki svoj (osebni) način. Ko si želi, da spomin na preteklost zaradi njenih
di-agocenih sestavin ne bi obledel, se mu hkrati vendarle oglaša dvom, ali se bo to zares moglo
zgoditi. Od tod vprašalni stavek, ki govori o »oddaljenem prihodnjem času«, v katerem naj bi se

^ Knjigo je »novembra 1992« objavila, za občino Tržič kot izdajatelja, Didakta iz Radovljice.

"* Prim. oktavi 42 in 77.

^ Oktavi 5 in 17.

* Oktavi 9 in 52.

^ Oktavi 2 in 34.

142

JEZIK IN .SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

(ali pa tudi ne) »s človeškim glasom« oglasil spomin. Podobna, celo še določnejša, je ugotovitev,
da »življenje zdaj dinigačne zgodbe piše«. Pesnik se čedalje bolj sprijaznjuje s to ugotovitvijo, na
koncu pa protislovje razreši takole:

[...] dolina čisto taka kot pred je,

a stari duh se novemu umika:

od njega odgrajen — tesno vanj vpet je,

beži od njega, vendar z njim se stika;

kot da s preteklostjo se spogleduje,

dolino nova doba naseljuje.^

Ker je »stari duh« tesno spet z novim, je preteklost pravzaprav le prispodoba sedanjosti. Izginotje
zgodovinskega spomina bi bilo za človeka in družbo kata.strofalno (»ko zginila tančica bo s spomina,
/ zlovešče zakričala bo tišina«).'

Pred zloveščim krikom tišine se Pretnar brani tudi z etičnimi razsežnostmi, katerih ohranjevalec
mu je krščanstvo. Sakralno izročilo Tržiča in okolice je omogočilo, daje kar sedem oktav posvetil
temu vprašanju.'" Poglavitni sta dve zadevi, in sicer: a) vera je združitev s praizvirom in b) Cerkev
je vzdrževalka krščanskega izročila (»spev stoletij«). Pridevniška določila in pesniške podobe, ki
zaznamujejo versko čustvo, so iz sveta svetlobe in čustvenosti: golob prijateljstva in miru, zadnja
želja, lepa slutnja, večna moč, prerojenje, poživitev, tiha misel, veselo oznanjenje, glasnik življenja
in podobno. Pesnik je seveda opazil razliko, ki je v sodobnem času nastala med vero in človekom,
kar opozarja na dejstvo, da gre na nekaterih mestih tudi za polemiko z živo zdajšnjostjo. Avtor se
je v tiikšno »popravljiuije« sveta spustil na področju cerkve in na področju lastninskih pravic (tržiška
predilnica in tkalnica, Lavičkova apoteka). Tisto, čemur ugovarja, ni toliko zgodovinski »vihar
srditih«, temveč »nerazumna sila«, ki jo ima v rokah človek določenega obdobja.'' Pretnar v takšnih
stihih nastopa kot moralno in socialno bitje, kar seveda razširja razsežnosti njegove osebnosti in
povečuje vsebinsko vrednost njegovega pesništva.

Jubilejna knjiga ob petstoti obletnici Tržiča je torej izpolnjena tudi s poezijo, ki ni zgolj
priložnostnega pomena. Tone Pietnar je z oktavami, ki jih je prispeval za publikacijo, podal zelo
strnjen in vsestranski psiho- in sociogram Tržiča z okolico, v to delo pa je vpletel tudi svoje
osebnostne prvine. To je storil tem laže, ker je šlo pri konkretni nalogi za njegov dom v ožjem in
širšem pomenu besede. S pojmom doma je dobil možnost, da oboje združi, s tem pa smo dobili
individualizirano in pesniško podobo tega slovenskega mesta. Pesnikova storitev potrjuje resnico,
da pretanjen človek vse življenje nosi s sabo tisti košček plavega neba, ki si ga je zapomnil, ko je
prvič zavestno pogledal v svet. Pietnarju seje posrečilo, kar sije sam želel: želel pa je, da bi povezala
»nevidna nitka otroštvo, ki med liribi je minilo, s prihodnjim časom, ki z vrhov se svita«.'^ Takšno
povezavo je uresničil tako na ravni zgodovine Tržiča kot tudi na ravni svojega psihodinamičnega
sestava.

^ Oktava 42.
' Oktava 27.

'" Prim. oktave 12, 13, 14, 15,61,70 in73.
" Oktavi38 in41.
'2 Oktava 79.

143

JEZIK IN SUDVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Jože Pogačnik UDK 886.3 Pretnar T. 7 V sotočju... .06

SUMMARY

TRŽIČ AS EXPERIENCED BY TONE PRETNAR

The article is based on the analysis of tlie author's
contribution to the book with which the town of Tržič
marked its five hundredth anniversary (Vroto^J" Bistrice
in MoSenilia, 1992). This book contains one hundred
photographs together with the sanie niunber of octaves,
whKh were contributed by Tone Pretnar. They give a
very compact and complex psycho- and sociogram of
Tržič with its surroundings, and Pretnar itKluded in them
also the elements of his own personality. He did tliis so
much easier, because his home in a nairow and broad
significance of Uie word was at sljike in tliis concrete task.
He joined both in the notion of home and thus created

and individualized the poetic image of his birth place. A
poetic creation confirms the truth that a sensitive person
during all his life carries with himself a part of sky, the
one he remembered when he first consciously started to
exist in this world. Pretnar succeeded in doing what he
had originally intended to achieve, he wanted to link
»with an invisible thread childhood that elapsed among
the mountains and the future time which is dawning form
above tlie peaks«. Tlie desired link is thus realized on the
level of the history of Tržič as well as on the level of the
poet's deepest feelings and mental awareness.

144

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94. št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06
Božena Ostrom^cka-Frsjczak UD K 82.03=84=863:929 Pretnar T.

Inštitut za slovansko filologijo Univerze v Lodžu

Kronika ljubezenskih pripetljajev
Tadeusza Konwickega v
slovenskem prevodu Toneta
Pretnarja

I

Izid romana Tadeusza Konwiclcega Kronika wypaMów miiosnych v slovenskem prevodu Toneta
Pretnarja (Kronika ljubezenskih pripetljajev, Ljubljana 1990) ni bil zgolj naključje. Delo
Konwickega je na Poljskem prvikrat izšlo leta 1974, pomeni pa elegičen spomin na pokrajino
mladosti — mesto Vilno z okolico, bilo je lirična evokacija sveta mladostnih doživetij in predstav,
predvsem pa prvih življenjskih spoznanj in erotičnih izkušenj v času tik pred izbruhom vojne 1939.
leta. Kronika ni kronika v dobesednem pomenu, navajiuije dogodkov je bolj pretveza za razmišljanja
splošne narave, za številne fdozofske zastranitve in lirične izpovedi: tako se je sijajno ujemala s
pesniško naravo prevajalca.

S poezijo se je Pretnaj- ukvarjal najprej kot znimstvenik, teoretik, ki je med drugim raziskoval
slovansko metriko, nato iz notranje potrebe človeka, ki se je sam poskušal na tem področju (prim.
njegove številne »grafomanije« in priložnostne pesmi), in končno kot prevajalec. Pri izbiranju
besedil za prevajanje se je ravnal predvsem po svojih umetnostnih nagnjenjih, zaradi česar so
slovenski bralci dobili knjižne prevode Kamila Cypriana Norwida, Czeslawa Milosza, Zbigniewa
Herberta ter poezijo iz časa vojne in okupacije, zbrano v antologiji Alarm}

S prozo se je Pretnar ukvarjal manj.^ Zato se postavlja vprašanje, zakaj je njegovo pozornost
pritegnila Kronika ljubezenskih pripetljajev.

Nedvomno je bila v zvezi s tem odločilna poetičnost in liričnost dela, poleg tega pa tudi, kot se mi
zdi, kulturna sorodnost s slovensko književnostjo. Konwicki je moral biti z opisi Vilna, mesta, kjer
so se stikale različne kulture in ustvarjale večnarodnostni mozaik (Poljaki, Litovci, Rusi, Nemci,
Judje itd.), blizu Slovencu, pripadniku naroda, ki složno živi na stičišču romanske, germanske in
slovanske kulture. Drugače skoraj ne bi moglo biti. Pri tem kaže omeniti, da so tri leta prej izpod
peresa istega prevajalca izšle poezije Czeslawa Milosza Somrak in svit, pesnika, ki je tudi preživel
mladost v okolici Vilna in je v svoji poeziji združeval prvine različnih kultur. Prevod Kronike
ljubezenskih pripetljajev je torej logično nadaljevanje prevajanja, ki seje začelo s poezijo Czeslawa

' Tu navajam le najpomembnejše na.slove. bibliografijo del Toneta Pretnarja (skupaj s prevodi) je sestavila A. Logar-Pleško,
SR 1993, št 2., 2'76-295.

^ Naj omenim razpravo Z. Diuasza o slovenskem ekspresionizmu, pisma Poljakov M. Čopu in kratko prozo, objavljeno v
Varujte me, mile zarje.

145

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Mil-osza in je imelo namen seznanjati Slovence z literaturo, ki je nastajala na stičišču kultur. Izraz
take motivacije je tudi Pietnarjevo večletno sodelovanje pri podeljevanju mednarodite literarne
nagrade Vilenica.

V tem smislu se Kionika ljubezenskih pripetljajev uvršča v niz drugih prevodov in po moji sodbi
začenja živeti v slovenski književnosti svoje življenje. Zato bi laliko govoiili o medbesedilnosti
prevoda Toneta Pretnarja, zaradi katere se delo Konwickega uvršča v vrsto drugih slovenskih
prevodov z mejnih območij kultur. Ker se je prevajalec pri izbiri izvirnega besedila ravnal po
»kulturnem filtru«, je lahko upošteval potrebe ciljne, tj. slovenske kulture. Prav iz tega izvira
aktualizacija Kronike ljubezenskih pripetljajev v slovenski literaturi in umestitev prevoda v širši
kulturni kontekst.

II

Na splošno veljajo v prevajalski teoriji tri stališča glede prevedljivosti besedila.^ Skrajno
optimistični pogled, ki se opira na načelo, da je z jezikovnimi sredstvi mogoče izraziti kakršne koli
vsebine zavesti (princip of expressibiUty) in da obstaja univerzalnost jezikov, trdi, daje prevedljivo
vsako besedilo. Nasprotna, skrajno pesimistična teorija (Sapiro-Whorf) pa govori o popolni
neprevedljivosti besedila, ker naj bi bila podoba opazovanja sveta odvisna od jezikovne sestave, ta
pa spet povzroča drugačno videnje sveta. Tretja, kompromisna teoiija, zagovarja relativno
prevedljivost besedila, govori namreč o mejah prevedljivosti — načeloma je mogoče vse prevesti,
vendar izid, tj. prevedek, ne pomeni zmeraj ustreznika izvirniku.

Avtorica tega članka kot zagovornica zadnje koncepcije opaža v prevodu Kronike ljubezenskih
pripetljajev prav tak izid prevajalskega procesa Toneta Pretnarja.

Namen članka torej ni opisati odlik ali napak prevoda, temveč prikazati izide, ki izvirajo iz
konkretnih Pretnarjevih načel literarnega prevajanja. Poleg pomenske ravnine me bodo zanimale
prevajalčeve »avtorske« modifikacije in stopnja njegovega ustvarjalnega poseganja v izvirno
besedilo.

III

V procesu prevajanja prihaja na besednopomenski ravni izvirnika do različnih pretvorb, ki morajo
biti na določen način utemeljene.'* Za primer takih pretvorb bom prikazala način prevajanja različnih
tipov prilastkov. Konwicki, mojster v prikazovanju razpoloženj, čustvenih stanj, igre svetlobe,
vonjav, čutov, barv, pohniaka, se odlikuje s kopičenjem piilastkov. Poglejmo (na izbranih primerih),
kako je Pretnar registriral bogastvo bai-v iz Kronike ljubezenskih pripetljajev,' npr.:

biaia dton (67) — bela roka (65), biaia wiewiórka (44) — bela veverica (43), biala twarz (121) —
beli obraz (115), bfi^kitne Usty (181) — modra pisma ( 173), bii^kitny hieroglif iyi (223) — modrikast
hieroglif žil {2\S), jasnobii;kitna iyika (90) — svetlomodra žilica (87), niebieskie niebo (203) —
modro nebo (193), niebieski plomiczek (5) — svetlo moder plamenček (5), niebieskie oczy (170)
— modre oči (163), zi^by takie biate, že prawie niebieskie (88) — beli zobje, prav modrikasti (85),
biate ornai že niebieskie przeJramiona (156)—beli, skorajda modrikasti lakti (149), niebieski mrok
(18) — modrikast mrak (17), niebieski sweterek (109) — moder pulover (104), niebieskawa slina
(234) — modrikasta slina (223), niebieskawy clym (107) — modrikast dim (102), ciemnoniebieski
ptak (136) — temnomodra ptica (129), granatov.'y polski Fiat (44) — temnomoder poljski fiat (43),

^ Prim. B. Kielar, Ttumaczenie i koncepcje translalorycziie (Vroclav. 1988).

^ E. Balcerzan razlikuje štiri tipe pretvorb pri prevajanju: redukcijo, ampliflkacijo. substitucijo (za raven besedja) in obrnjen
besedni red (za skladnjo), E. BalcerZiUi. Oprocz glosu (Vitršava, 1971), 243.

^ Primeri so navedeni po prvih izdajah. Številke v oklepaju pomenijo strani. T. Konwicki, Kronika wypadkdw mHosnych
(Varšava. 1974), T. Konwicki, Kronika ljubezenskih pripetljajev, prevedel Tone PreUiar (Ljubljana, 1990).

146

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

granatowy munclur (78) — teiruio modra unifonna (76), granatowe czapki (228) — modre kape
(216). granatowa karoseria ( 182)—modra karoserija ( 174), seledynowe iwiatio (61) — modrikasta
luč (59), seledynovty obtok (76) —modrikast oblak (74), brqzowe oczy (170) —rjave oči (163),
brqzowe plainki (240) — rjavkasti madeži (229), brqzowa tiiisla ziemia (185) — rjava mastna prst
(177), czarny pagar (31) — črn hrib (30), czarny mech (10) — črn meh (9), oczy czarne (88) —
črne oči (85), czerwona twarz (35) — rdeč obraz (35), czern'ony pyt (196) — rdeč prah (187),
czerwonawe tuneleskarlaiych sosenek (5) — rdečkasti predori pritlikavih borovčkov (5), ruda glina
(236) — rdečkasta glina (225), rudy brzuch (185) — rdečkast trebuh (177), rudy lise (52) — rdeči
list (50), czervvonosine nogi (54) — rdečesinje noge (52), amarantowa viypustka (40) —
rdečevijoličast šiv (40), róiowe swiatlo (46) — rožnata svetloba (45), rózowe swiateiko (195) —
rožnata Iucca (186),* popielate niebo (251) — pepelnato nebo (238), popielaty aksamit (220) —
pepelnat žamet (209), popielate wiosy (103) — pšenični lasje (98), popielatoaksamitne wlosy (78)

— pšenično žametni lasje (76), popielatosrebrzysta czapka (17) — modrikasto-srebma kapa (16),
sina chmura (138) — sinji oblak (132), sine niebo (224) — sinje nebo (223), szare komórki (213)

— sive celice (202), szara »batorówka« (102) — siva batorovka (97), wiosy jak szary aksamit (36)

— lasje kot zlat žamet (35), szarozioty piasek (74) — sivozlat pesek (72), szaroniebieska nicosc
(94) — sivomoder nič (90), siwa giowa (17) — siva glava (16), siwe niebo (76) — sivo nebo (74),
srebrne wtosy (65) — srebrni lasje (63), srebrzysty napis (42) — srebrn napis (41), srebrzyste
szczypce (5) — srebmkaste klešče (5), srebrzysta szyna (246) — srebmkasta tračnica (234), zielone
oczy (170) — zelene oči (163), zielona kapa (88) — zelena kapa (85), bladozielone travi>y (42) —
bledozelene trave (41), jaskrawozielony mech (81) — kričeče zelen mah (73), zielonkavvobiaia
szczecina (19) — zelenkasto bela ščetina (18), ziota lampa (48) — zlata lučka (47), ziote z^by (64)

— zlati zobje (62), ztotewtosy (154) — zlati lasje (\Al),ziotawe chmury (182) — zlati oblaki (174),
skóra ziotawa od lampy — koža kot pozlačena od svetilke (47), ziocista szyja (204) — zlat vrat
(194), ziociste maslo (134) — zlato maslo (127), zlocisty zajqczek (35) — zlatcen zajček (34),
ztocistepiersi (233) — skoraj zlate prsi (233), žoita krawqd'z nieba (113) — rumeni rob neba (107),
ióita slina (212) — rumena slina (202), iólty motyl (76) — rumen metulj (74), ióltawy gmach (76)

— iTimenkasto poslopje (74), piwna woda (237) — iiimenkasta voda (226), roie herbaciane (111)

— rumene vrtnice (106), rumiane bulki (134) — rumene zemlje (127), ceglasty jedwab (26) —
opečnata svila (25), ceglaste czolo (67) — opečnato čelo (dA),poziomkowy kolor (66) —jagodova
barva (64), wrzosowy kolor (83) — barva resja (80), wrzosoworóìowe wargi (49) — resje rožnate
ustnice (A%), fioletowa piuska (6) — vijoličasta kapica (6), kolorowe niči (166) — pisane prejice
(158), pstrokate wagony (42) — pisani vlaki (41).

Pridevniki, ki označujejo temeljne barve, take kot npr. bel, črn, rdeč, zelen, rumen, prevajalcu ne
povzročajo težav. V nekaj primerih Pretnar odlično modificira barve, pretvarjajoč jih v skladu s
slovenskim jezikovnim običajem, prim. popielate ali popielatoaksamytne wlosy spremeni v
pšenični ali pšenično žametni lasje (poljski slovarji navajajo frazopszeniczne wlosy kot redko), roie
herbaciane, 'vrtnice barve čaja', v rumene vrtnice, wodq piwnq, 'voda barve piva', v rumenkasto
vodo (čaj in pivo sta rumene ali rumenkaste barve). Vendar pa je že dvomljiva zamenjava
popielato-srebrzystej czapki z modrikasto-srebrno kapo. Očitno sta se zdeli barvi popielaty in
srebrzysty prevajalcu pomensko preveč blizu, zato je uvedel drugo barvo. Odtenke tipa jasno-,
ciemno-, biado-, jaskrawo- ftetnar izraža s svetlo, temno, bledo, kričeče. Največje težave prevajalcu
povzroča oznaka niebieski in njene izpeljanke: bli;kitny, modry — 'intenzivno moder', niebieskawy

— 'nekoliko moder, z modrim odtenkom' in granatoviy — 'temnomoder'. Pridevnik bl(;kitny je
prevajan kot moder ali modrikast, niebieski kot moder, svetlo moder, modrikast, niebieskawy —
spet modrikast, granatowy — temnomoder ali moder. Torej je v slovenskem prevodu modrikast
prevedek za naslednje poljske barve: niebieski, bl(;kitny, niebieskawy in celo seledynowy (seledyn
je svetel odtenek zelene, ne pa modre barve!). Podobno oznaka moder nastopa v pomenu blekitny.

* Barvnili odtenkov pogosto ni mogoče prevajati dol>esedno. Rozowa barva je po slovensko rožnata, toda že tvorjenki
rmowo'sč, zardzowiony se prevajata drugače (koren: rdeč), prim. rozowo'sč ust (83) — rdečilo ustnic (80), zanaowiona
od szybkiego marszu (78) — zardela od hitre hoje (76).

147

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

niebieski ali granalowy. Drag primer: zìocisty, zloty, ziotam' so največkrat prevedeni enako kot
zlat, čeprav je enkrat zlotawy preveden kot pozlačen (!), zfocisty pa tudi kot zlatcen ali skoraj zlat.

Pri prevajanju barv v slovenščino se postavlja vprašanje splošne narave: v poljščini je nasičenost
barv, njihova intenzivnost izražena z nasprotji oblik: niebieski : niebieskawy, zielony : zielonkawy,
czerwony : czerwonawy, iólty : ìóitawy, rudy : rudawy, brqzowy : brqzowav.y. Pripona -awy ima
pomensko vlogo stopnjevalnega obrazila in pomeni: nekohko, malo, ne povsem (dovolj), torej nižjo
stopnjo barvne intenzivnosti. V slovenskem prevodu je to nasprotje večkrat zabiisano, prim.:
brqzawy — rjav, rjavkast, niebieski — moder, modiikast, rudy"^ — rdeč, rdečkast, čeprav bi ga bilo
mogoče izraziti.'^ Dosledno je oliranjeno v naslednjih primerih: zielony — zelen, zielonkawy —
zelenkast, czerv,'ony — rdeč, czerrvonaviry — rdečkast, iótty — ramen, ióttawy — nmienkast.

Težave pri izražanju stopnjevalnosti poljskega pridevnika v slovenskem jeziku vidimo ne le v
primera barv, prim.: stary pastor niemiecki (65) — starikav nemški pastor (63), skromniutki orszak
(55) — skromen sprevod (53), iatwa rozpacz (55) — lalikotni obup (52), maty rewolwer (64) —
majhen revolver (62), nieduže miasto (54) — majlmo mestece (51), malutki browning (63) —
majhen brovning (61), króciutki ptaszcz (53) — kratek plašč (51), pustaviry placyk (33) — opustošel
trg (32), pusta\^y peron (35) — prazen peron (34). pusty pagórek (43) — opustošen grič (42).^

Neustreznost slovenskega prevoda izvira med dragim iz podrtega sorazmerja v stopnjah
intenzivnosti posameznih lastnosti (zmanjševanje ali povečevanje), npr med króciutki, malutki,
skromniutki in krotki, maty, skromny ali pusty, latwy in pustawy, iatwiutki. V nekaterih primerih v
slovenskem jeziku dejansko ni ustreznih stopnjevalnih pridevnikov, vendar je pomensko razliko v
intenzivnosti lastnosti, ki jo v poljskem jeziku izraža pripona, mogoče izraziti opisno, npr. zelo,
prav, čisto, precej (majhen/majčken, skromen, kratek).

Naslednja stvar, na katero želim opozoriti, zadeva mesto prilastka. V poljščini lahko pridevniški
prilastek stoji na desni ali levi strani, odvisno od njegovega pomena, stavčnega besednega reda,
stavčnega poudarka itd., v slovenskem pa le na levi. Po mnenju slovenskih jezikoslovcev »se na
desni rabi levi prilastek stilno zaznamovano, zlasti v vzklikih, pod vplivom tujih jezikov, tudi preko
tega okvira«.'" Skladno s tem načelom Pretnar dosledno prestavlja poljski prilastek, ki mu je mesto
na desni strani, na levo stran, npr. stniny basowc (32) — basovske strane (31), syrena fabryczna
(78) — tovarniška sirena (76), gora zamkowa (76) — grajski hrib (74), lampa karbidowa (42) —
karbidna svetilka (42), zupa kartoflana (56) — krompirjeva juha (54), w^zet kolejowy (11) —
železniško vozlišče (10), nož kuchenny (33) — kuhinjski nož (32) warunki materialne (33) —
gmoten položaj (32), atitobus miejski —• mestni avtobus (32), ptyta nagrobkowa (67) — nagrobna
plošča (65), szyba okienna (68) — okenska šipa (66), lampa oliwna (59) — oljna svetilka (57),
wagon pocztowy (42) — poštarski vagon (41), kwas solny (51) — solna kislina (43), wóz ciqiarowy
(39) — tovorni voz (iS),pyiwQgloviy (91) — premogov prah (88). Le izjemoma prevajalec izpušča
pridevniške prilastke, npr. sze'sciokqty miodowego swiatta (9) — šesterokotniki luči (9), pos^pny
rytuat (14) — ritual, torba my'sliwska (52) — torba (50), blaszana rynna (49) — žleb (Al),puszyste
ziarenka drzew (54) — zmca dreves (53), szczupìe plecy (67) — hrbet (64), wiosenna tqka (199)
— travnik (189), wielki, syty, zioty zqb (6) — velik zlat zob (6) idr. Vendar prevajalec prilastke
pogosteje dodaja, da bi natančneje označil in bralcu približal opisano resničnost, npr. skromniutki
orszak ìalobny zioiony z syna i kilku krewnycli (55) — skromen žalni sprevod, sestavljen iz
rajničinega sina in sorodnikov (53), syn inwalidy wojennego (33) — sin vojaškega vojnega invalida

^ Rudy in cierwony sta v slovenščino prevedena z enim leksemom, vendar so v primeru nasprotja czerwony — rdeč,
czemoiurny — rdečkast, razmerja med stopnjevalnimi obrazili olir;uijeiu», drugače v primeru rudy, rudawy.

^ Med obrazili, ki kažejo na »približevanje določeni lastnosti«, omenja Jože Toporišič m.dr. -av, -ikav, -ičast, -kast, -ikast
itd., Jože Toporišič, Slovenska slovnica, (Ljubljana, 1984), 153.

' Tu se ne poglabljam v pomenska razmerja med slovenskim: prazen, opustel, opusloSen, čeprav je v poljščini enako: pusty,
opustoszaty, opusloszony. Gre mi za to. da bi bilo razliko med pusty : puslawy bolje izraziti s prazen : praznolen ali precej
prazen.

J. Toporišič, Slovenska slovnica (Ljubljana, 1984), 468.

148

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

(32), puszka od herbaty (44) — koviaska škatlica za čaj (43), senny rudi (48) — zaspani zasanjani
gib (47), latarka (56) — žepna svetilka" (52), jedwabne pohczochy (80) — svilene tanke nogavice
(77), giupota (90) — mladostna neumnost, lokomotywa z wysokim kominem (168) — lokomotiva
z visokim črnim dimnikom (161), ambasada (62) — varšavska ambasada (59), celebra z
otwieraiiiem bramy (191) — ceremonial z odpiranjem vrtnih vrat (183), mrok bramy (87) — nu-ak
kolodvorskih vrat (84) idr. Veljalo bi pripomniti, da sicer redki primeri izpuščanja prilastkov pri
branju ne motijo, pogosto so celo utemeljeni, prim, syty zqb, podobno tudi dodatki, npr. kovinska
(škatlica), vrtna (vrata), tanke (svilene nogavice) itd.

Obravnavana vprašanja v zvezi z načinom prevajanja pridevniških prilastkov so zadevala predvsem
njihovo pomenskost in modifikacijo, temelječo na prevajalčevi zamenjavi besednega reda, redukciji
ali amplifikaciji (dopolnjevanju). Ker so bili tovrstni prevajalčevi posegi zmeraj zavestni in hoteni,
so v prid kakovosti prevoda.

Poglejmo zdaj, kako Pretnar prevaja druge tipe prilastkov. V poljskem jeziku samostalniški
(brezpredložni) prilastek praviloma stoji na desni strani, raba na levi je stilistično zaznamovana.
Tovrstne prilastke Pretnar dosledno prevaja s pridevniškim prilastkom in jih postavlja na levo stran,
npr. drzwi dworca (35) — kolodvorska vrata (35), syn samobójcy (204) — samomorilcev sin (193),
zielone oko semaforo (30) — zeleno semaforjevo oko (29), komisariat policji (32) — peti
policijski komisiuiat (31), pogrzeb matki (53) — materin pogreb (51), nazwisko matki (55) —
materin priimek (53), swiatlo lalarki (60) — svetilna luč (58), oczy krótkowidza (65) — kratkovidne
oči (63), kwiaty konwalii (66) — šmamično cvetje (64), swiatlo slohca (74) — sončna svetloba
(72), morze Behringa (82) — Beringovo morje (79), zdji^cie ojca (160) — očetova fotografija (153),
tarasyogrodu (185)—vrtne terase (177), «ira/:/oiH (186) — gozdni mrak (178), sAwa nieboszczyka
(188) — mrliška koža (179), kieszen spodni (212) — hlačni žep (201), powierzchnia wody (220)

— vodna gladina (209).

Podobno Pretnar prevaja predložni prilastek (z različnimi vrstami prilastkov), nadomešča ga tudi s
pridevniškim prilastkom, pri čemer zamenjuje besedni red v skladu z normo slovenskega jezika,
npr. domki z drzewa (10) — lesene liišice (\0), figura zporcelany (26) — porcelanasta figurica (25),
serce z lodu (28) — ledeno srce (27), wózek z dzieckiem (11) — otroški voziček (75), antyczna
por^cz z mosiqdzu (91) — medeninasta antična ograja (88), iona bez okrešlonego wieku (56) —
žena nedoločljive starosti (54), pudelko od herbaty (191) — puszka od herbaty (182) — čajna
konzei-va (182, 174), chustka na glowq (89) — naglavna ruta (86), proszek do pieczenia (71) —
pecilni prašek (68), tylna kieszen w spodniach (63) — zadnji hlačni žep (61). Primerov obrnjenega
postopka skoraj ni, prim. karty pasjansowe (70) — karte za pasjanso (68), mundurowa kurtka (79)

— vetrovka od uniforme (76).'^

Tu in tam prevajalec poljski nepredložni prilastek nadomešča s predložjio zvezo, npr. najpiqknejszy
fragment lasu (66)— najlepši kotiček v gozdu (58), ogiehkiplastykowychzniczów (244) — ogenjčki
v plastičnih kozaičkih (231), wn^ki murów (91) — vdolbine v zidovih (88), tylna kieszen spodni
(50) — zadnji žep pri hlačah (49), frqdzlasty abaiur lampy (61) — resast abažur pri svetilki (60),
guzik tranzystora (245) — gumb pri tranzistorju (233), ostra won potu (192) — oster vonj po potu
(183), liscie drzew (233) — listki na drevju (222). Besednoskladenjska razčlemba je pri opazovanju
različnih tipov prislovov kot izid različnih načinov preoblikovanj pokazala ekvivalentnost poljskih
in slovenskih oblik. Pretnar namieč izvirnik ne le prevaja, ampak ga pretvarja in s tem prilagaja
lastnemu jezikovnemu sistemu. V tem pogleduje prevod zgleden in uporaben kot vir za primerjalno
raziskovanje sestave poljskega in slovenskega jezika. Ugotovitve, ki izvirajo iz razčlembe načina
prevajanja različnih tipov poljskih prilastkov, mi dovoljujejo tako posplošitev.

' ' Prilastek žepna je na tem mestu nujen, ker je svetilka désignât širšega obsega, izraz žepna svetilka pa zožuje njegov obseg
na konkretno vrsto svetilke. V poljščini prilastek kieszonkowa latarka ni nujen.

V obeh primerih imamo tudi po poljsko izraze: karty dopasjansa, kurika od munduru (ali kurtka munduru), torej tako kot
je v prevodu.

149

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

IV

Prevod ne posreduje le denotativnih pomenov besed, temveč tudi dodatne, konotativne, ekspresivne
odtenke, pa tudi zgodovinske, kulturne in folklorne poteze besedila. Nekateri poljski teoretiki to
imenujejo pragmatična konotacija.'^ Pragmatična konotacija je zveza konkretnega jezika s
kulturnim, zgodovinskim, političnim, socialnim itd., torej s tem, kar tvori barvitost jezika, ftenos
bai-vitosti jezika izvirnika spada v stilistiko prevoda.

Prevajanje realij pomeni eno večjih težav, s kakršno se srečuje vsak prevajalec. Po tej plati se je
Pretnar vedno odlično znašel in je le enkrat v ta namen uporabil opombo. Čepico, imenovano
maciejówka (5), je nadomestil z izrazom batorówka (S)'"* in v opombi pojasnil, da gre za študentsko
kapo na Univerzi Štefana Batoiyja v Vilnu. Upravičeno se je laliko tako odločil (to ni bil njegov
neologizem), ker se v nadaljevaiiju romana pojavi prav batorówka (44), ki po obliki in barvi
spominja na kapo s ščitkom, imenovano macicjówkaP Pozneje mu ni bilo treba več pojasnjevati
besede batorówka. Nasprotno je ravnal v primeru cigaret znamke junak, kjer je ohranil ime brez
sprememb, le z narekovajem je opozoril, da gre za tujo besedo: vzel je tri »junake« (34), prim tudi
»maska«: Wreszcie znalazt w fahlzie podszewki dwie dawno zapoimiane zapaiki i wy'slizgany
strz^pek »maski«.{Ì95) — Končno je našel v gubah podloge dve davno pozabljeni vžigalici in
košček »maske«.(186) To sta edina primera citiranja poljskih izrazov.

Modifikacija napisa na vratih K+M+B 1939 (89) na 19+G+M+B+39 (86) je sledila slovenskemu
običaju. ZescMe zielsko 'plevel' przeciwko molom (17) je nadomeščeno z: posušene rože proti
moljem (16). V drugih primerih je prevod približen, ker prevajalec ni imel druge možnosti, npr.
jegomosč (...) vv chlopskiej bekleszy (7) — možak v kmetiški opravi (6), maszynisla w czarnym
chalacie (12) — strojevodja v črnem plašču (12), (grzech) ukrywai siq w kruchtach ko'scielnych
(220) — (greh) seje skiival po cerkvenih spovednicah (209), sakwojarz 'potovalna torba' (44) —
popotne reči (43), bokówka 'soba, dograjena z boka' (16) — kanuica (15).'* Razen spovednice
imajo vsi slovenski prevedki širši pomenski obseg kot denotati poljskih izvhnikov. Uvajanje
približnega prevoda pa je bilo v teh primerih povsem utemeljeno.

Slovenski prevajalec dobro obvladuje poljsko frazeologijo; berlihskie ceregiele (68) — berlinske
flavze (65), wiernosc do grobowej deski (227) — zvestoba do groba (216), žyč na kociq lapq (112)

— živeti na koruzi (107), w cipelu urodzony (222) — rojen pod srečno zvezdo (211), rzucič sit; na
leb, na szyjq (206) — vreči se na vrat na nos (196), zrobič z kogos kogel-mogel (110) — oviti in
naviti nekoga (105).

Prevajalčevo mojstrstvo se vidi v izbiri sopomenk in protipomenk, ki jih je v Kroniki ljubezenskih
pripetljajev vse polno in so pomembna sestavina pisateljevega stila, npr. Kocie, mqdry,
doswiadczony kocurze (73) — Maček moj, modri, izkušeni mačon (70), Niech bt^dzie przeklqta
na zawsze ta moja glupota, warìactwo, zaczarowanie, ta bezboina mllo'sc. (30) — Naj bo enkrat
za vselej prekleta tista moja mladostna neumnost, začaranost, tista brezbožna ljubezen. (87),
Ogromne mnóstwo zgryzoty i rado'sci, upadkúw i zwyciqstw, umierania i zinartwychwstah (206)

— Ogromna množica sovraštva in radosti, porazov in zmag, umiranja in od mrtvih vstajanja
(196), Znam to powstanie z opowiadah rodziców, krewnycli, znajoinych, widziaiem wojny,
rewolucje, zamachy stanu, rebelie, przewroty. Przezyiem raptowne nadzieje i nieoczekiwane
klqski, sledziiem przemarsze róinycli wojsk przez naszq dolinq, w tq i tamtq stronq, w poprzek i

Prim. I. Murska, O niektörych problemach przekazywania konotacji pragmatycznej w przekfadach z j^zyka polskiego na
rosyjski, PrzektaJ artystyczny, 1. del (Katowice, 1991).

Da hi slovenskega bralca opozoril na pomen batorovke — maciejöwke, jo je v besedilu označil z ležečim tiskom in dodal
opombo.

ČepKO maciejöwico so nosili na podeželju predvsem ob koncu 19. stol., med I. svetovno vojno je bila pokrivalo članov
strelske orgimizacije in legioirarjev.

Na drugem mestu prevajiilec izraz l>olcdwka izpušča, npr. Wido wyszeeH do jego boköwki (71) — Vitko je stopil čez prag
k njemu (68), prim. tudi — wic'za cisnien; samotot ziiiknqi za wiezq eis tuen (35) — letalo je že izginilo (35).

150

JEZIK IN SLOVSTVO, Leüiik 39, 93/94, št 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

na ukos, umieralem i zinartwychwstalem, walczylem iprzegrywalem, wzbijaiem sii; ku swi^to'sci
i dusilem w grzechah. (180) — Ta upor poznam samo po pripovedovanju staršev, sorodnikov in
znancev, videl sem vojne, državljanske prevrate, atentate, revolucije, upore. Doživljal sem
nenehno upanje, nepričakovane poraze, sledil sem pohodom različnih vojsk skozi našo dolino, v
to in ono stran, povprek in počez, umiral sem in vstajal od mrtvih, zmagoval sem in izgubljal,
plaval sem k svetlobi in se dušil v grehih. (172), O Bože. Bože, czemii mnie tak karzesz, czeinu
drqczysz izabijaszpowoli? (90) —Moj bog, moj bog, zakaj me kaznuješ, zakaj mučiš, zakaj počasi
ubijaš? (87).

Iz navedenih primerov se vidi kopičenje ekspresivnih sopomenk, ki naj bi predvsem vplivale na
čustveno dojemanje sprejemalca (npr. kot — kocur, karač — dr^czyc — zabijač) in zagotavljale
ustrezno sprejemanje dela, na drugi strani pa ožile ali širile območje opisovane resničnosti, npr.
rodzice (starši) — kiewni (sorodniki) — znajomi (znanci), wojna (vojna) — rewolucja (revolucija)
— zamach stanu (atentat) — rebelia (upor) — przewrót (državljanski prevrat). Pretnarju je uspelo
izraziti prav te stilistične posebnosti Konwickega.

Dobro je prevajalec sledil tudi pogovornemu jeziku, npr. Ty masz numery. (69) — ti pa znaš (66),
Gdzie siq podziewasz caiy dzieh? (69) — Kje si se pa potikal ves božji dan? (68), Wladyslaw
Drewnowski,kapewu? (69)—Wlady,slaw Drewnowski,kapirate! (66), A nieprzycliodzi ci ochota,
ieby wreszcie wyruchac klórq? (29) — Ali ti ne pride kdaj na misel, da bi končno tudi ti katero
povaljal? (28), Co ty, do slubu zasuwasz? (228) — Jo mahaš k poroki? (216), Odejdz, bo dam w
z^by (115) — Pojdi stran, če ne, jih boš dobil po zobeh (109).

V zadnjih primerih poleg pogovornega jezika nastopa tudi tabuizacija (mahniti jo, dobiti jih). V
obeh jezikih imajo tako funkcijo osebni zaimki (v poljščini brez glagolsko-zaimenske konstrukcije)
ali jezikovni preskoki, ki vplivajo na okmjenost (entimematičnost) besedila. Prazen prostor ali
zaimek mora bralec šele dešifrirati, npr W nocy kiedy zlapie (co?), to nie daj Bag. Jak resor do sufitu
podnosi (co?) (116) — Čs ga ponoči kdaj zgrabim, kar bog ne daj, se vzdigne kot raketa pod strop
(111). Pretnarje prazno mesto v poljskem besedilu — chuč 'sla, pohota' in czionek 'spolni ud'
nadomestil z zaimkom ga in resor 'vzmet' zamenjal z bolj slikovitim izrazom raketa. Z evfemizmi
je v naslednjih dveh fragmentih nadomeščal poimenovanja za moški spolni ud: Och, mieč te
wszystkie biadile na koiku. (173) — Imel bom čisto vsako, čisto vsako. (165) To co, trzepnqc sobie
zakonnika? (117) — Naj grem v samostan? (111)'^

Jezik Konwickega je izredno sočen, kar se kaže v številnih vulgarizmih, predvsem vzdevkih in
kletvicali, ki jih je prevajalec nadvse barvito nadomeščal z domačimi, npr. (...) stary lapyduchu,
zupacki konowale (177) — ti stari prdozdravec, šintar konjederski (168), Sukinsyny, zawarczal
Witek(\2i'i) — Kurbini sinovi, jezarenčal Vitko (126), Idzže ty szwancudorszowy (245) — Pojdi
k vragu, muha podrepna (232), Zegnajparszywcze (246)—Zbogom, grdoba moja (234), Wstydu,
ztamasie, niemasz (201) — Sramu pa, pokveka ne poznaš (191), No co, kutasie marynowany ...
(201) — No, kisla kumara ... (191), Ale sukinkot ma grabi; (107) — Pasja dlaka, ta pa ima taco
(102), Jestes idiota, duren, ostatni chain (69) — Idiot si, kreten, norec, nesramnež nesramni
(66), Och, že w mord^ jebana ... (156) — Ah, v gobec pofukana (149), Gówno mnie to obchodzi
(169) — En drek mi je mar (161), Pocahij mnie w dupq (111) — V rit me piši (106), Niech was
diabli... (110) — Naj vaju hudič vzame (105).

Dogajanje v romanu poteka v predvojnem Vilnu, večjezičnem mestu, zato se v poljskem besedilu
pojavljajo francoske (višji kiogi — diužina Nal^cz), nemške (Baumova diaižina) in ruske povedi
(Levček, Silvek, Vitko, Henrik). Čeprav tega ni v izvirniku, je prevajalec v opombah pod črto
prevedel tudi nepoljske povedi. Od dvaindvajsetih opomb, večinoma eno- ah dvostavčnih, jih je
deset iz francoščine (str. 21, 22, 23, 167 in 168), deset iz nemščine (su". 63, 65, 67, 150, 216, 217,

'"^ Morebiti prevajalec ni poznal zveze trzepač zakonnika, t.j. 'samozadovoljevati se tako, kot to počnejo redovniki', zato je
pogovorni izraz za moški spolni ud prevedel kot samostan. Verjetno je podobno z izrazom bladzia (iz ruščine 'kurba'), ki
je v prevodu izpuščen. To se poujuje tudi na drugem mestu, kjer je napaka očitna: Ona jest blaJz (125) — Ona je samo
privid (119).

151

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

219), po ena iz niščine (str. 140) in latinščine (str. 5). Francoski in latinski stavki so prevedeni
dobesedno, ruske in nemške pa je prevajalec večkrat spreminjal. Stari Baum, ki skoraj ne zna poljsko
in je naglušen, sprevrača besede: To jest Wicio, ojciec painiqla ... Ja, Wyczo, Wyczo, doch kenne
ich gut (66) — To je Vitko, saj se ga oče še spominjajo ... Ja, Fidgo, Fidgo, doch kemie ich gut (63)
ali: Gówno ojca swiqtcgo. Was is das kufno? (69) — Iztrebek svetega očeta. Was is das Istrepeg?
(67). V obeh primerih se je prevajalcu odlično posrečilo po slovensko izraziti nemško glasovno
podobo poljskih besed: (Wido : Wyczo — Vitko : Fidgo in gówno : kufno — iztrebek : istrepeg), pri
čemer je uporabil zamenjavo zvenečih soglasnikov z nezvenečimi.

Drugače pa je z rabo izrazov, izvirajočih z vzlioda. ki so v slovenščini podani na tri načine. Le enkrat
je Pretnar ravnal tako kot pri nemških ali francoskih citatih, daje v besedilu uporabil transliteracijo
(v izvirniku gre prej za prvine transkripcije), v opombi pa je navedel prevod, npr. Szto? Nada
wstawac? spy tat. O jebijewo w czemadan, zqb siq rusza (146) — Čto? Nado vstavat' ? je vprašal.
O jebijego v čeinodan, zob se maje (140) in opomba: Kaj? Bo treba vstati? Pofukaj ga v kufer...

V nekaj primerih, namreč tistih, ko je bil, kot domnevam, pomen slovenskemu bralcu razumljiv, se
je prevajalec zadovoljil \ezn&Xancmmna.\e<&.ori\-.^^ Pomogi,gospod' ,riisskijbog (174) — Pomagi,
gospod', russkij Bog! (166), Chiyslos spasitiel (147) —Kristos Spasitel' (140), Na pohybel. Na
pohybel slabosci. (232) — Na pogibel! Na pogibel slabosti! (220), Anarchia, mačpariadka (202)
— Anarhija »mat« porjadka (192). Tako je prevajalec ohranil lokalno barvitost jezika iz okolice
Vilna in individualne posebnosti v govoni posameznih likov romana.

Žal pa se F*relnar ni dosledno dižal tega načela, ampak je pogosto prevajal očitne rusizme, ki imajo
v besedilu svojo razvidno stilizacijsko vlogo, npr To idiie w kibini, zaklqt Lowa (29) — Pojdi v
rit, je zaklel Levček (28, Mialem widzenie w nocy, jej Bohu (34) — Ponoči sem imel privid, kot
mi Bog pomagaj (32), Wsio normalno (247, 249) — Vse je normalno (234, 236), Przestahcie
pieprzyc, bo stuchačliadko (\Q9) — Nehajta govoriti neumnosti. Ne morem vaju poslušati (104).
iycie trzeba gonič i tapač za chwost (121) — Za življenjem se je treba preganjati, treba ga je loviti
za rep (115), Co ty taki seriozny? (145) — Zakaj si tako resen? (138), Macie swojego uchaiora
(148) — No, zdaj pa ga imate tukaj, svojega zapeljivca! (141), Ochjebi waszu... (216) — Odfukaj
nekam (205). Čeprav je prevod pravilen, je vendarle povzročil, da rusizmov iz poljskega originala
v slovenskem besedilu več ne moremo odkriti. Ne vem, ali je to posledica jezikovnega purizma ali
slovenske prevajalske nonne ali česa drugega.

Drugače kot Konwicki je Pretnar ravnal tudi z ruskimi ljudskimi pesmimi — Konwicki jih samo
transkiibira, Pretnar pa jih prevede v slovenščino," prim. str. 164, 165. Poleg tega opazimo v
prevodu še eno vrsto spreminjanja izvirnika, ki je po moji sodbi v prid slovenski različici: z drugačno
členitvijo je v besedilu ločil zastranitve, filozofske refieksije in vstavke iz drugih, največkrat
časopisnih besedil, slednji so celo natisnjeni ležeče, česar v izvirniku ni. Tako je raznorodna celota
romana postala lažje berljiva in razvidna.

Pretnar je kot končno vsak prevajalec tudi delal napake. V nekaterih primerih je popolnoma
spremenil besede ali pa jih modificiral, npr, sioiice pieklo s'larczy'scie (228) — sonce je kiselkasto
pripekalo (216), my'slec o najlepszych chwilach swojego tycia (73) — premišljevati o lepih
pripetljajih iz vašega življenja (70), (...) w koiicu przymknq mnie w solidnym niemieckim domu
wariatów (229) — (...) dokler me ne bojo zaprii v kakšno solidno, nemško sirotišnico (217), Pod
poduszkami rosly baby (15) — Pod vzglavniki so vzhajale potice (14), Pochyliigtowq, wyszczerzyl
zqby, ale wymioty nie przyszty (125) — Sklonil je glavo in razklenil roke, toda bruhati ni mogel
(U9), Na pewno niq pogardzq i b(;d? miai- spokój (47) — Najbrž se je bom sramoval in bom imel
mir pred njo (46).

Tu se ne ulcvarjani z razliko v glasovni podobi, npr. z akanjem. izgovorom soglasnikov, ker niso dosledno uporabljene niti
v poljskaii niti v slovenskem besedilu.

" Mislim, da se Pretnar kot prevajalec poezije ni mogel upreti izzivu. Enako je ravnal s poljskimi pesmimi, kar je sicer
razumljivo.

152

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Prevajalec je imel težave z nekaterimi rastlinskimi imeni, npr. widtak (16)—aloja ( 15) nam. lisičjak,
zawilec (221) — ovijalka (210) nam. vetrnica, ki pa je drugje ustrezno prevedena (14); galqzka
jarzqbiny (26) — brinjeva vejica (26), dasiravno so v nadaljevanju krzaki jalowca (230) pravilno
prevedeni kot brinjevi grmiči (218). Podobno je z izrazom maciejka 'seboj' (10,250), kije preveden
kot šmamice (10, 237) ali pa tabuiziran: B^dzieiny maciejkq wqchac (214) — sedite k meni, ga
bova povohala (203).

Pri prevajanju iz sorodnih jezikov pogosto prihaja do t.i. navideznih ekvivalentov. Temeljijo na
istovetenju medjezikovnih enakozvočnic in blizuzvočnic, ki se kljub enaki glasovni podobi
pomensko ne prekiivajo. Npr. usychajqcajedlina 'jelovina,jelovje'(16) — usihajoča jed (16), r^ce,
jakby prze'swietlone na zav.'sze blaskiem 'swiec 'sveč' (6) — roke, kot da bi jih za vedno presijal
plamen sreče (6), kratownica starega mostu 'mostu' (8) — mreža starega mesta (7), przepalona
rura od piecyka 'prežgana' (20) — prežagana cev dimnika pri gašperčku (19),/ poszedi kaczym
chodem w stronq Puszkarni 'zibajoč se kot račka' (213) — In po kačje seje odplazil proti Puškami
(202), te za Zielonq Rogatkq (33) — gozd za Zelenim Rogljičem (31), prim. rogatka 'prečnica,
zapreka, šranga, mitnica'.

V enem samem članku ni mogoče osvetliti vseh vprašanj, ki jih postavlja prevod literarnega dela.
Gotovo jih je obilo, tu je bilo moč obravnavati le nekatere izmed njih.

Konwicki — mojster prikazovanja razpoloženj, čustvenih stanj, barv in vonjav, igre čutov in
somraka, ki so ga poljski literarni kritiki in teoretiki pogosto imenovali »pisatelj neepskih romanov«,
je imel srečo, daje njegova Kronika ljubezenskih pripetljajev navdušila Toneta Pretnarja, prevajalca,
ki je v njegovi prozi zaznal poetične prvine, jih mojstrsko razbral in prevedel. Upoštevajoč
prevajalski etični kodeks je Pretnar oluanjal spoštljivo razmerje do avtorjeve besede. Njegovi posegi
v izvirno besedilo so sorazmerno majlini. Omejeni so predvsem na tiste primere, v katerih je
dobesedno prevajanje nemogoče ali bi zmanjševalo umetniško vrednost besedila ali pa bi zvestoba
izvirniku otežila sporočilnost, prim. prevode nepoljskih povedi, tujih jezikovnih prvin, predvsem
ruskih, in vulgarizmov.

Pretnar je sijajno prevedel slogovne posebnosti Konwickega in se s tem izkazal za avtorju
enakovrednega stilista. Po njegovi zaslugi je jezik Kronike ljubezenskih pripetljajev v celoti ohranil
svojo lepoto, kar je najvišja odlika vsakega prevoda.

prevedel Niko Jež
Filozofska fakulteta v Ljubljani

153

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Božena Ostrom^cka-Fr^czak

UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06
UDK 82.03=84=863:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE

KRONIKA WYPADKÓW MILOSNYCH TADEUSZA KONWICKIEGO W
SLOVVENSKIM PRZEKLADZIE TONEGO PRETNARA

Konwicki — mistrz w opisywaniu nastrojów, stanów
emocjonalych, kolorów i zapachów. gry zmysfów i
pófcieni, którego polscy krytycy i teoretycy literatury
cz^sto nazywali "pisarzem nieepickich powie'sci", miat
to szczfscie, že jego Kronika wypadków mUosnych
zafascynowata Tonego Pretnara, tfuniacza, który
dopatrzyf sif w jego prozie znamion poezji, po
mistrzowsku je rozszyfrowaf i przetfumaczyf. Kieruj^c
si? etycznym kodeksem (tuinacza Pretnar zaclrowat
szacunek do autorskiego sfowa. Jego ingerencje w tekst
oryginafu s^ stosunkowo mafe, decyduje si? na nic tylko
w przypadkTi, kiedy dostowny przekfad jest niemoziiwy
albo prowadzifby do zuboženia artystycznej wartosci

tekstu, lub tež kiedy ^ wiernosc oryginafowi
spowodowafaby nieczytelnosé tekstu, np. substytucje,
amplifikacje i redukcje w tfumaczeniu przydawek,
rtumaczenie niepolskich wypowiedzi, obcych
elenientów jfzykowych, gfównie rosyjskich oraz
wulgaryzmów.

Pretnar znakomicie oddaf stylistyczne osobliwosci
jfzyka KonwKkiego przy czym okazaf si? godnym
autora stylist^. Jego zastu^^ jest, ze j^zyk Kroniki
wypadków mrtosnych wcafosci zachowaf swoje pif kno,
co jest najwifksz^ wartoscif každego pizekfadu.

154

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Aleksander Skaza UDK 882 Beli A. 7 Peterburg .08

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Nekatere posebnosti in funkcije
zvočne instrumentacije proze
v romanu Peterburg Andreja

Belega

O zvočni instrumentaciji proze, še posebej

0 njeni simbolični vrednosti, in o značilnostih proznega ritma je Andrej Beli, umetnik in
teoretik, spregovoril večkrat in na različne načine: na čisto teoretični ravni,^ v pesniških
improvizacijah^ in na metajezikovni ravni v svojih umetniških dehh.^ Andrej Beli je v teh svojih
razmišljanjih skušal zabrisati razliko med »poezijo in prozo«, med verzno in prozno organizacijo
teksta,'' in je še posebno takrat, ko je spregovoril o zvočni instrumentaciji proze in proznem
ritmu, že zgodaj zbujal tehtne pomisleke posebno pri predstavnikih ruske formalistične šole,
kot sta na primer Boris Tomaševski in Jurij Tinjanov.'' - Zaradi tega sprejemam tudi sam
ugotovitve Andreja Belega o problemu, ki ga obravnavam, po zgledu Viktorja Žirmunskega
samo kot napotilo za raziskavo.''

1 O zvočni instrumentaciji »besednega tkiva« (cjioBecnas TKanb) v romanu Peterburg je Andrej
Beli spregovoril v svoji knjigi o Gogolju.^ V poglavju Gogolj in Beli je sam s presenečenjem
odkril v svojem delu zvezo med »zvočno instrumentacijo in fabulo«, ki da se realizira v zvezi
med zvočnimi vodilnimi motivi, predstavljeni s soglasniki in soglasniškimi skupinami iz imen
senatorja in njegovega sina: pll-pU-bl (Apollon Apollonovič Ableuhov) in kl-pll-bl (Nikolaj

' Prim.: AUJIPEH BEJlbIH, O xydoxecmeeHHOü npoae, (Moskva, Fopn, Kh. II-III: 1919), str. 49-55.

^ Prim. npr. »pesnitev o zvoku« Fjiocccuioauh, o kateri Andrej Beli med drugim piše: »Bilo bi povsem nesprejemljivo
videti v Glossaloliji teorijo, ki naj bi nekomu nekaj dokazala. Glossalollja je improvizacija na nekaj zvočnih tem [...],
zvok obravnavam tu kot gesto na površju zavestnega življenja, - kot gesto izgubljene vsebine; in ko trdim, da je ,Ss'
- nekaj svetlečega, vem, da je ta gesta, tako nasploh, pravilna, moje slikovite improvizacije pa so modeli za izražanje
izgubljene mimike zvokov. [...] Kritizirati me znanstveno - je čisti nesmisel. (AHJtPEH BEJlbIH, rjioccajioAun.
no3Ma o seyKC, (Bep.nHH, 1922), str. 9-10.)

' Tako, na primer, Andrej Beli v predgovoru k romanu MacKelMacKU (1932) karakterizira svojo prozo z besedami: »[...]
jaz ne pišem, da bi me brali z očmi, pišem za bralca, ki v sebi artikulira moj tekst; [...] jaz nisem .popisujoči' avtor,
marveč avtor, ki pripoveduje pojoče, gestikulirajoče; jaz zavestno vsiljujem svoj glas z vsemi sredstvi: z zvokom besed in
razmiki med deli fraze. [...] Kdor ne upošteva zvoka mojih fraz in intonacijskih razmikov, marveč preleti z bliskovito
naglico vrstico, temu je vsa živa avtorjeva pripoved (iz ušesa v uho) - nadležna ovira [...] (AHflPEH BEJIbIH, MacKu,
(München: Slavische Propyläen. Band 46, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 10.

■* Prim. izjavi Andreja Belega iz spisa O umetniški prozi: »med poezijo in umetniško prozo ni meje«, »ritmičnost je
značihia za dobro prozo; in ta ritmičnost se približuje k določeni meri, ki ji pravimo metrum«. (Navajam po: B.
XHPMYHCKHß, O pHTMHMecKoii npo3e. PyccKaa Aumepamypa 1966, No 4, str. 103-104.)

^ Prim.: B. TOMAUIEBCKHH, AnflpeH BejibiH H xyflOJKecTBeHHaa npo3a, )Ku3Hb ucKyccmea 1920, No 454, str.
458-459, 460, in knj.: O cmuxe, (HcHHHrpan, 1929) istega avtorja ter knj.: K). TbIHaHOB, flpoCAejua cmuxomeop-
HOto HjbtKa, (JleHHHrpajì, 1924). - Na tem mestu bi rad poudaril, da se tu omejujem samo na obravnavo zvočne
instrumentacije proze in proznega ritma in da pri tem ne pozabljam na zasluge, ki jih ima Andrej Beh za razvoj ruske
poetike in še posebej verzologije, in na njegovo aktualno prisotnost v ruskih in tudi neruskih poetoloških raziskavah, ki
jih vzpodbuja njegova semantična koncepcija umetnosti. - Prim., na primer, o tem: BHM. BC. HBAHOB, O BsaHMOOT-
HomeHHH flHHaMHHecKoro HccjieAOBaHHH 3bojik>i;hh H3brKa, TCKcra H KyjifaTypbi: MccAedoeanun no cmpyKmype
mcKcma, Otb. pefl. T. B. LI,HBbiiH, (MocKBa, 1987), str. 10 in si.

* Prim.: B. XHPMYHCKHfl, O pHTMHMecKO* npose, PyccKOH Aumepamypa 1966, No 4, str. 104.

' AHAPEft BEJIbIH, Macmepcmeo Fozoar, (MocKBa-JIeHHHipa«, 1934).

155

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Apollonovič Ableuhov). Ti vodilni motivi naj bi karakterizirali rod Ableuhovih, njihov dom in
nekatere osebne značilnosti. - Andrej Beli navaja naslednje primere:

Pofl AÓJieyxoBbix ,,y-fi/!-K)noHHbiH" (6ji); cenaTop - Kasajiep ,,BeAoro opjia" (6ji-pji)*; b aoMe - „nojio-
caTbiH fiyji-floxKa" (mi-Sn); cenaTop nHxaex crpacTb k ^mype napa-ji-jieneu-VL-ne-na" (np-ji-JiJin-n);
KOMOHHaT H3 corjiacHfaix ,,p-ji-n-6" conposojKflaeT cenaTopa; ,,A-no-jiA-OH A-noAji-OHom^ ne aìoó-oa
np-octopHoPi KBapTH/)bi" (njin-njiji-ji6-np-p-p-p) itd. itd. - „k" (,,Hn-'<:-oJiaH"): [. • • ] Tam „ji-oc-k-h, jiam
H 6yi-ec-KH" (ji-k-jik-5ji-k) itd.**

Navedenim primerom dodaja Andrej Beli tudi svojevrstno impresionistično razlago:

TaKOB 3ByKOBOH neHT-MOTHB ASneyxoBa, ocjiojKHeHHbm ,,kk" (HH-KKK-ojiafl) a „ccc"; b mobh HMnpeccHH
- rjiaHKOCTb (jjopMbi: Ano-jiJiJi-OH; ,,nn" - naBnenne oocjiohck (cren, 5oM5bi); ,,kk" - nonepx
HeHCKpeHHOCTH: „HH-K/<:K-ojiaH... KKK-jiaHajica na, kk-a-kk jie-kk, nap-KK-era-xx"; ,,ccc" - OTSjiecKH;
„pp" - aneprna Bspbisa (nofl oóojioiKaMH): ,,npp-o-pp-hmB" b 6pp-en; cjiOBa: aa-&-kk, m-o-cckk, 66aji-
e-ccKK jKHBOHHcyioT corjiacHbiMH: noA (jwpMoft (56-nn) jibiomeroca (jijijiji) SnecKa (ecce) - ynymbe (kkk-
xx).'»

Primere iz semantičnega polja »reakcija in kultura« dopolni Andrej Beli s primeri iz semantič-
nega polja »revolucija«:

JleHT-MOTHB npoBOKaropa BUHcan b (})aMHJiHio ,,JIunnaHHeHKo": ero ,,jiHn" o6paTHO ,,nji]i" (A6jieyxOBa);
noniepKHyT 3ByK ,,nnn", kek paapocr o5ojio>ieK s 6pene cbina cenaropa, - JlnnnanHeHKO, map, HSflaeT
3ByK ,,nenn-nenne": ,,/7-e-n« 77-e-nn-OBHH fl-e-nn Syner uiHpHTca, uiHpHTca, uinprnca; h H-e-nn Il-e-nn-
OBH1 n-e-nn ji-on-nej eoe: n-nn-n-nn-n-nn-mpc-mpc-mpc-n-nn-n-nn-n-nn: jin-jin (creHbi TiopbMbi ,,nn",
pa3opByTCH: mpppc; ,,ppp" ecTb pa3pbB; ,,ummi-ccc" - pacuinpenHe rasoB, KOTopwe nyiarca b xejiynKC
y CTapHKa; cbihok xe hmcct HyBCTBO, hto oh, oS-beBuiHCb capduHKOMU, nporjiOTHJi c hhmh BMecTe
capnHHHHuy, KOTopaa - 6oM6a."

To drugo skupino primerov sklene Andrej Beli z ugotovitvijo: »Sižejska vsebina ,Pet' (romana
Peterburg, op. A. S.) odseva po Gogoljevem zgledu v zvokih.«'^

Če pustimo ob strani pisateljevo nekoliko svojevoljno rabo poetoloških terminov (,fabula' in
,siže'), lahko zapišem, da nas primeri, ki jih navaja Andrej Beh, in razlage, ki te primere
spremljajo, smiselno uvajajo v raziskavo zvočne organizacije umetniškega teksta romana
Peterburg in njenih funkcij. Andrej Beli namreč pri obravnavi zvočne instrumentacije teksta
zapušča opredelitev zvočne instrumentacije samo kot »vrstitve določenih zvokov, ki dajejo
pesniškemu delu aU segmentu neki zven in s tem tudi neko emocionalno barvitost,«'^ in se
sprašuje po njeni semantični in simbolni vlogi. Tako nam že iz pisateljevega gradiva in razlage
postane jasno, da ima zvočna instrumentacija, pri Andreju Belem pojmovana v širšem pomenu
besede, v romanu Peterburg posebne funkcije.

" A. Beli tu dodaja še glas r.

' Rod Ableuhovih je »izrojen« [...]; senator-je nosilec »Belega orla« [■■■]; v domu-je »progasti buldog« [...); senator
čuti strast do oblike palelopipeda [...]; soglašniška združba »r-l-p-b« spremlja senatorja: »Apolon Apolonovič ni imel
rad prostornih stanovanj« [...] tam so »leski, laki in bleski« [...]- AHJJPEH BEJIbIH, Macmepcmeo rozojut,
(München: Slavische Propyläen, Band 59, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 306. - Prevajam samo tisto rusko besedilo, ki
ni zgolj ponazoritev zvočne instrumenlacije.

Takšen je zvočni leitmotiv Ableuhova, zapleten s »kk« (Ni-kk-olaj) in »sss«; v moji impresiji je »11« - gladkost oblike:
Apo-lU-on; »pp« - pritisk ovoja (sten, bombe); »kk« - zatik pri neiskrenosti: »Ni-tfc/c-olaj... se je Afc<:-lanjal na, kk-ol
\2i-kk, par-/c/:/:-etih; energija eksplozije (pod ovoji); »prr-e~bb-o\« v 66-/-odnje; besede: U-a-kk, bbll-e~sskk upodabljajo
soglasniki: pod obliko (bb-pp) razlivajočega (1111) se bleska (ssss) - zatohlost (kkk-hhh). - A. BepjibiH, op. cit., str.
306-307.

" Leitmotiv provokatorja je vpisan v priimek »Lippančenko«: njegov »Ipp« je narobe »pU« (Ableuhova); podčrtani zvok
»ppp« je kakor napihovanje ovojev v blodnjah senatorjevega sina, - Lippančenko, balon, izpušča zvok »pepp-peppe«;
»P-e-pp P-e-pp-ovič P-e-pp se bo širil, širil, širil: in P-e-pp P-e-pp-vii P-e-pp: razpočilo se bo vse: p-pp-p-pp-p-pp-šr-šr-
šr-p-pp-p-pp-p-pp-rp-s-s (stene ječe »pp« se bodo razletele: šrrrs: »rrr« je eksplozija: »ššš-sss«-je raztezanje plinov, kise
napihujejo v starčevem želodcu; sinek se počuti, kot da bi on, ki se je prenajedel sardinic, požrl z njimi tudi sardinico, ki
je - bomba. - Op. cit., str. 307.
Prav tam.

" Prim.: A. KBHTKOBCKHH, HHcrpyMeHTOBKa: IIoomutecKUÜ cjioeapb, (MocKsa, 1966), str. 122.

156

JEZIK DM SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Andrej Beli je v svoji umetniški praksi pozoren na zvočne vodilne motive in na zvočno
instrumentacijo teksta nasploh predvsem kot na dopolnilni semantični regulator, ki je vključen
tako v delovanje korespondenčne mreže analogij in aluzij''' kot seveda tudi v ritmizacijo teksta.

2 Eno od žarišč vodilnih zvočnih motivov (»b«, »p«, »1« in »u«), ki potem na poseben način
delujejo v simboUzaciji teksta in v korespondenčni mreži analogij in aluzij, predstavlja že takoj
na začetku romana zapisana genealoška pesniška etimologija:

3flecb cflcjiacM nepexon k npeflKaM ne crojib yflajieHHOH 3noxH.

Ohh npojKHsajTH b KHprHs-KaflcauKOH op^e, oTKyfla b uapcTBOBaHHe HMneparpHUbi AHHbi HoanHOBUbi
aoSjiecTHO nocTynHJi hb pyccKyK) cjiy>K6y MHpsa A6-JIaa, npanpaflefl cenaTopa, nojiyMHBmHii npH xpHCTH-
aHCKOM KpemcHHH HM« AHflpea H nposBHme yxoBa. fljia KpaTKOCTH nocjie 6biji npeBpamen A6-.77aH-yxoB
yiKe B A(l/ieyxoBa npocTO.'^

Soglasniki b, p in I in soglasniške skupine bl/lb, pl potem v aliteracijskih zvezah postanejo
indeksni znaki za Ableuhove. - Primeri:

[...] TaM, OTTyHa - b acHbie ahh, H3fla;ieKa, - flajicKa, CBepKa.nbi
cjienHTCJibHo: sojioTaa arjia, jiyM 6arpoBbiH saKaTa [...] (PI/29-30)

Ctchu 5bijiH ycTaBJieHbi BbicoKOHorHMH cTyjibaMH; OT0BCiofly Me« CTyjibeB TopnajiH xoaoflHbie ctoji-
6hkh; C 6e.iibix ctojiShkob o3HpajiH xojioflHbie My>KH h3 ajie6acTpa; a boh - BjieflHOTOHHaH jKHBonHCb

- noMneaHCKHe (fjpecKH; oxBaTbiBajiH h jiaKH, h jiockh; meMHJio nonpexHeMy: crapoio HcnpHHSHbio; o, fla:
B JiaKHpOBaHHOM flOMC )KHTeHCKHe rpOSMTeKJIH H 6eCUiyMHO, H rH6ejlbHO. (PI/190)

Jlo cjiyxa ero flOJiCTejio:

- ,,llbinjieHOK".

AnojuioH Anoji.nioHOBHM ue buhockji 6e3rojioBbix ubiiuiHT, npoflaBaeMbix b jiaBKax. (PI/228) Itd., itd.

Nekoliko drugačna in mnogo bolj zapletena je funkcija zvočnega leitmotiva »u«. Ta povezuje

med seboj semantični polji Ableuhovih (»reakcije in kulture«) in dobiva s tem pomen zvočnega

simbola (skupnega imenovalca) za »mongolizem«.

V tekstu romana je ta zvočni vodilni motiv ubeseden na različne načine:

a) kot zvočni simbol predstavlja stihijo »revolucije«; na to opozori sam pripovedovalec na

primer v razdelku Stavka/3a6acTOBKa:

- ,,yyy-yyy-yyy". rynejio b npocrpaHCTBe h cKBosb „yyy" pasflaBaiiocb noflMac:

- ,,PeBOJiiouHa... 3bojik)UHSI ... UpojieTapnaT ... 3a6acTOBKa .. . ,,OnaTb": ,,3a6acTOBKa ..." Eme:
,,3a5acTOBKa..."

H - 6ojibuie ryneJio."* (PI/122-123)

o ,korespondenčni mreži analogij in aluzij' gl.: ALEKSANDER SKAZA, Roman Peterburg Andreja Belega, v:
ANDREJ BELI, Peterburg, (Ljubljana: »Sto romanov« 70, Cankarjeva založba, 1974), str. 13-25.
Pri navajanju besedila iz romana Peterburg se opiram na izdajo: AHÍIPEH EEJIbIH, Flemepöypz, Nachdruck der
Moskauer Ausgabe von 1928, Mit einer Einleitung von Dmitrij Tschiževskij, München: Slavische Propyläen, Band 29,
1%7). - 'V nadaljevanju navajam PI in PII. - Tekst t.i. sirinske variante romana Peterburg (1913-1914), ki danes velja za
»najpopolnejšo redakcijo romana« oziroma kanonični tekst (gl. o tem: JI. K. flOJIFOnOJIOB, TeKcrojioPHHecKHe
npHHHHHbi H3BaHHa, v knj.: AHJIPEH BEJIbIH, [lemepöypz, Poman b BocbMH r;iaBax c npojiorOM h anHJioroM,
HsnaHHe noflroTOBHJi JI. K. flojironojiOB, (MocKBa: Hsfl. „HayKa", 1981), str. 625, za okvir in značaj pričujoče
raziskave ne ponuja gradiva, ki bi zahtevalo večjo revizijo v razpravi nakazanih ugotovitev. Poleg tega se pridružujem
ugotovitvi Dmitrija Tschizewskega, daje »berlinska« priredba romana iz let 1921/22, ki jo reproducirá tudi »moskovska«
izdaja iz leta 1928, »predvsem velik pesniški dosežek« (prim. DMITRIJ TSCH1ZEWSKIJ, Andrej Belyjs »Peterburg«,
v knj.: AHflPEfl BEJIbIH, Ilemepöypz, Nachdruck der Moskauer Ausgabe von 1928, str. 7). - To »moskovsko«
varianto romana Peterburg iz leta 1928 imamo tudi v slovenskem prevodu Draga Bajta v zbirki »Sto romanov« (prva
izdaja je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1974 in druga 1987).
»Zdaj preidimo k prednikom iz ne tako daljne epohe.

Ti so v kirgiško-kajsaški hordi, od koder je za vlade imperatrice Anne Ivannovne pogumno stopil v službo k Rusom
mirza Aft-Laj, senatorjev prapraded, ki je ob krščanskem krstu dobil ime Andrej in vzdevek t/hov. Zaradi kratkosti je
bil pozneje Ab-Laj-Uhov kratko in malo spremenjen v A6te«/iova.«

- »Uuu-uuu-uuu.« Bucalo je v prostranstvu in skozi »uuu« se je včasih razlegalo:

- »Revolucija... Evolucija... Proletariat... Stavka...» In spet: »Stavka...«
»In še: »Stavka...«

In - še bolj je bucalo.

J.^ / JEZIK IN SLOVSTVO. Lemik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Navedeno mesto združuje okoli vodilnega zvočnega motiva »u« še druge v romanu Peterburg
v različnih inačicah ponavljajoče se motive: ,,zyde.ao e npocmpancmee" /„3ByHajio b npocTpan-
CTse"/ „pa3HaBajiocb nerpoMKo b nojiax npnropoflHbix MocKBbi, neTep6ypra, CapaTOBa"
/,,36yK pasAaBajicH nerpoMKO b Jiecax, h nojiHX, b npnropoAHbix npocTpancTBax Mockbh,
neTep6ypra, CapaToaa"...; ,,pe60AK)UiUH" „0KTH6pcKaa necna Tbicana neBHTbcoT naToro
rona" ...; ,,3a6acmo6Ka" /, ,cj)a6pHHHbiñ rynoK ne ryflCJi" ..." - Ti predstavljajo v korespon-
denčni mreži analogij in aluzij variacije na temo »revolucije« in »tesnobe/groze« pred njo.

b) v funkciji indeksnega znaka opozarja na grotesknega predstavnika »revolucijske« stihije
v razdelku, čigar naslov Labodji spev/JIe6eflHHaa necna je v grotesknem kontrastu z ubesedi-
tvijo banalnega obnašanja Lippančenka:

Kpecjio rpecHyjio nofl JlnnnaHHeHKo, Koropbm Haxyxmíca a KpecKOM yoopcTse: HsgaTb HOKHbiñ SByx;
CHnjioBaTbiñ h Bce xe npHaTHbifi 6acoK HcoscHAaHHo orjiacHji axy KOMHaxy:

- ,,He HH-cKyyy-maaü" - nejí JlHnnaHHeHKO.

- ,,MeH5ia 6ee3 nyyy-yyyy..." - nonxBaxHJiH CKpHnínHbie cxpynbi.

- ,,)lCflbr' - ncji na 6ok JlHunameHKo.'^ (PII/213)

c) kot indeksni znak nakazuje prisotnost stihijske sile »revolucije« v popačeni mrtvi kulturi in
civihzaciji v razdelku Rdeči klovn/KpacHbiH myr:

[...] OBHaxflH HHKOJiaH AnojiJiOHOBHM ne Bbinepxají: cxpacTb Spocmiacb b rojicsy (HHKOJiañ Ahojuioho-
BHH ee ypoHHji na coíjjy)... h ona yKycmia no KpoBH ee HCKaBiiiHe ry6bi; Korna HHKOJiaii AnojiJioHOBHH
pacxepajica ox 6ojih, nomeiHHa orjiacHJia anoHCKyM KOMHaxy.

- ,,yy... Ypofl .. ., yy ... jiaryuíKa. .. Yyy - KpacHbiil myx".'^ (PI/90)

U iz zveze »Ab - Laj - \}hov - MA&\úiov« je prisoten tudi v grotesknem detajlu »u - ho«., ki
v vrsti (vodilnih) motivov (satiričnih metonimij: nepen, UHJiHHflp... in živalskih metafor:
Mbimb, nHnjieHOK/pišče idr.) označuje »reakcionarnost« in marionetnost senatorja. V motivu
oziroma v grotesknem detajlu »uho«, ki ima v romaneskni korespondenčni mreži analogij in
aluzij hiperbolično karikaturno^" in satirično metonimično funkcijo,^' glas u izgubi samostojno
vrednost in preseže okvir zvočne instrumentacije teksta.

3 V okvir zvočne instrumentacije teksta ne spadajo neposredno tudi tisti segmenti, v katerih
človeški govor kot izraz groteskno razosebljenega sveta v romanu Peterburg izgublja svoj smisel
in se ponekod reducira do skupkov nesmiselnih zvokov oziroma znakov, na primer, v razdelkih
Molčite že no!... /fla bbi noMOJiHHxe!... in Pepp Peppovič Pepp:

,,Bbi - 6bi..."
Ho cjibiuiajiocb:
,,Bfai - 6bi..."

»bučato je v pro5transtvu«háom\o je v prostranstvu«/»pridušeno se je razlegalo v primestnih poljih Moskve, Peterburga,
Saratova« »zvok se je razlegal polglasno po gozdovih, in poljih, po primestnih prostranstvih Moskve, Peterburga,
Saratova«...; »revoíucíya«/»oktobrska pesem tisočdevetstopetega leta«...; »ilavAa«/»fabriška sirena ni bučala«...
Naslonjač je počil pod Lippančenkom, ki se je napel v vztrajnem naporu: da bi izdavil, nežni zvok; nekoliko hripav,
a prijeten basek je nepričakovano napolnil z zvokom to sobo:

- »Ne zaaa-peee-ljuuj,« je pel Lippančenko.

- »Meee breeez nuuu-uuuu ...« so poprijele violinske strune.

- »Čak« - je pel vstran Lippančenko.

''' [...] nekoč Nikolaj Nikolajevič ni vzdržal: strast mu je butnila v glavo (Nikolaj Apollonovič jo je podrl na zofo)... in
ona je ugriznila do krvi iščoče jo ustnice; ko se je Nikolaj Apollonovič od bolečine zmedeL je zazvenela klofuta
v japonski sobi.

- »Uu ... Spaka, uu ... žaba ... Uuu - rdeči klovn.«

Prim.: Apolon Apollonovič se prav nič ni vznemirjal, ko je motril svoja povsem zelena in do ogromnosti povečana ušesa
(npH co3epitaHHH coBepmcHHO scjieHHbix cbohx h yeejiHMeHHbix no rpoManHOCTH ymeü) na krvavem ozadju goreče
Rusije. (PI/20; razdelek Skratka, bil je načeUiik urada/CnoBOM, 6bui oh rjiaaHbiH yMpe)«fleHHa...)
„ero rojiaa, Kax kojicho, noBepxHocn, rpoMajiHoro nepena da dea ommonbipeHHbix yxa HanoMHHajiH hto-to, a lyCbi
KocHyjiHCb pyTCH " (PII/227)/ »njegova gola, kot koleno, povrhnost ogromne lobanje pa dve štrleči ušesi so spominjali na
nekaj, ustnici pa sta se dotakniU roke«.

158

JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

H KOMHaTa TOmHX HHfliKaHHHKOB HBMHHajia BH3)KaTb:

- „A - axxa - xa, axa - xa!"^^ (PI/40)

HHKOJiaii AnojinoHOBHH ynapmica b nBept; na xony onpoKHHyBUiH cryji, nonóexají oh k CTOJiy:

- ,,Ah ... Tne jKe?"

-

-!!a!.."

- ,,Hy, BOT-c..."

- ,,Xopoiuo..."

HHKOJiaii AnojiJiOHOBHH caM c co6oio pasroBapHBaji.^ (PII/44-45)

Posebno zanimiva je grotesJína destrulccija govora provolcatorja Pavla Jakovljeviča, ki ga
opremi Andrej Beli s karakterističnim neologizmom KpbicnmumbCH (= »po-podganiti se«).^'*

- V grotesknem stilu tega govora zasledimo, na primer, naslednje groteskno eliptično ubese-
deno mesto:

- ,,TeppopHCT?"

- ,,TeppopHCT H - saBsaTbin: HSBOJiHre BHfleTb, (fiaMHJiHH a saKHHyji hc cnpocra: EyrHmeHKH, ülHurara-
HOBa, rienna... Snecb - tohkhh HaMCK, noHHMaÜTe, KaK SHaere ... AjieKcauflp HBaHOBHM JlyflKHH,
HeyjiOBHMbiû!... A? A?.. ItoHSJiH? IIoHiiJiH? He CMyuíaÜTecb ace: reopeTHK nam - ôecTHJi: yyy,

- pacucjiyio.. ."^^ (PII/16-17)

To mesto je vključeno v dialog razdelka Silce vodkicei/PiOMKy boaohkh!, za katerega je kot
celoto značilen sinekdohični stil, in se nadaljuje v dialogu z Nikolajem ApoUonovičem,
senatorjevim sinom:

- ,,Xa-xa," - OTKHHyjica Hracojiaa AnojiJioHOBHM: na cnHHKy, - ,,xa-xa..."

- ,,H-xH-xH," - nojjxBaTHJi ITaBeji ÍÍKOBJieBHM.

- ,,Xa-xa," - nponojDKaji HHKOJiaH AnojiJioHOBHH.

- ,,H-XH-XH," - nOflXHXHKHBajI naBCJi HaKOBneBHH.

[•••]

- ,,5I BaM BOT HTÓ CKa>Ky", coBepmeHHO cepbe3HO CKa3aji Hhkojibh AnojiJioHOBHM, xoxot ochjihji
(cMeajica - HacHJibHo), - Bbi ouiHGaeTecb: k Tcppopy y Mena OTHomeHHe OTpHuaTCJibHoe".

- „noMHJiyHTe, HHKOJiaü AnojiJiOHOBHi! fla a xe Bce snaio; 06 y3ejioMKe, 06 AjieKcaHflpe HBaHbwe,
o Co(})be nerpoBHe..."

^ »Vi-bi...«
Slišalo pa se je:

»Bi - bi...«

In kompanija mršavih jopičnjakov je pričela vreščati:

- »A - ahha ha, aha - ha!..«

^ Nikolaj Apollonovič se je udaril ob vrata; spotoma je prevrnil stol, stekel je k mizi:

- »Aj... Kje pa je?«

- »?«

- »!«

- »A!«

- »No, glej jo...«

- »V redu...«

Nikolaj Apollonovič je govoril sam s seboj.

V romanu Peterburg srečamo zvezo »KpbicHCL ot xoxoTa« (PIl/18), za katero je prevod »krohotajoč se kot podgana«
komaj sprejemljiv, ker nakazuje ruska besedna zveza pomen: »v smehu/krohotu postajati podoben podgani« - »po-
podganiti se«.

^ »Terorist?«

»Terorist, in zagrizen: izvolite videti, nisem si kar tako navrgel priimkov: Butiščenka, Šišiganova, Peppa... Tu je - skrit
namig, raziunete, kot veste... Aleksander Ivanovič Dudkin, Neulovljivi!... A? A?... Ste razumeli? Ste razumeli?
Nikar se ne vznemirjajte: naš teoretik je beštija: uuu, - kar poljubljal bi...«

159

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

- ,,3HaK) xe - no cjiy»ce5HOMy AOJiry..."

- ,,Bw cjiy5«HTe?"

- „Aa: B oxpaHKe.. (PII/17)

Dejstvo, da je v provokatorjev govor vključen še zvočni vodilni motiv »u« (,,yyy, pacu,ejiyio") in
da na drugih mestih izstopa »igra z besedami kot igra z zvočnimi podobami«, nas po eni strani
opozarja na tista teoretična izhodišča Andreja Belega, ki govore o »prvobitni zvočni slikovitosti
besede«, o »besedi kot zvočnemu emblemu«, o povezanosti muzikalne vrednosti besede
z razUčnimi vrstami občutij in idej in podobnem,^^ po drugi strani pa nas opozarja na ustrezno
umetniško prakso Andreja Belega. Ta se nam v romanu Peterburg ne razkriva samo kot
posledica groteskne destrukcije govora, ampak tudi kot rezultat zvočne instrumentacije teksta,
ki kot »igra z zvočnimi podobami« vzbuja pri bralcu estetska sinestetična občutja. - V tem
pogledu je Andrej Beli tudi pobudnik in soudeleženec eksperimentiranja na področju zauma/
transmentalnega jezika in še posebej zaumne semantike.

»Ha-ha,« se je vrgel Nikolaj ApoUonovič: na naslonjalo, »ha-ha...«

»I-hi-hi,« je poprijel Pavel Jakovljevič.

»Ha-ha,« je nadaljeval Nikolaj ApoUonovič.

»I-hi-hi,« je prihihikoval Pavel Jakovljevič.

(...)

»Veste, kaj vam povem,« je popolnoma resno dejal Nikolaj ApoUonovič, premagal krohot (smejal se je - na silo), - vi se
motite: jaz odklanjam teror.«

»Prosim vas, Nikolaj ApoUonovič! Saj vendar vse vem; o culici, o Aleksandru Ivaniču, o Sofiji Petrovni...«

»Vem pač - po službeni dolžnosti...«
»Ste v službi?..«
»Da: v ohranki...«

2' Gl.: AHHPEH EEJIbIH, Marna cjiob, v knj.: AHAPEH EEHblH, CuMeoAUSM, (München: Slavische Propyläen, Band
62, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 429-448.

Aleksander Skaza PE3I0ME UDK 882 Beli A.7 Peterburg .08

HeKOTopue ocoSennocTH h (})yHKitHH SByKOBOH HHCTpyMeHTOBKH B poMane

üexepSypr A. BeJioro

BonpOCbl HHCTpyMeHTOBKH np03bl pOMana h pa3MeiL(eHHeM 3ByKOBbIX (jieHT-)MOTHBOB

,,neTep6ypr" AHjjpea Bejtoro paccMarpHBa- b KOMno3HnHH h cxpyKType poMaHa ,,neTep-

lOTca B craTbe c yieroM ceMaHTHHecKoñ koh- 6ypr" HHTenCHciJHUHpyeT kbk SHaieHHe n B03-

i;eni(HH HCKyccxBa cjioea, h cjiOBecHoii HHcrpy- fleücTBHC ccth cooTBexcTBHH, aHajiorníi h aji-

MBHTOBKH B OCOÓeHHOCTH, npeflCTaBJieHOft Be- jn03HH, TaK H SHaMCHHe H B03fleiiCTBHe OTflejIb-

jibiM KaK B ero TeopeTHHecKHx xpynax (,,Chm- hux ajiCMCirroB rpoxecKHoñ cxpyKxypbi poMa-

BOJ1H3M", ,,MacxepcxBO rorojta" h flp.) xaK na; xaKHM cnocoSoM yKpemtaexca CBa3Hocxb

H Ha MexaTeKCTOBOM ypoBHe ero xynoKecxBeH- poManHoro TCKCxa, yrjiy6jiaeTca chmbojihm-

Hbix npoH3BefleHHH (Hanp. a BCxynjteHHH ,,BMe- hoctb h yBejtHMHBaexca KOMtuieKCHOCTb BbicKa-

cxo npenHCJioBHa" k poMany ,,MacKH", rp,e SbiaanHa.

MOKfly npoHHM Hnex petb o aaxope ,,He ,nonH- CjioaecnyK) HHCxpyMCHTOBKy Henb3a CMeruH-

cbiaaiomeM', a paccKasbiaaiomeM HanesHo, xe- Baxb c rpoTecKHoñ necxpyKt^ieñ poMaHHoii pe-

cxHKyjiauHOHHo"). B i(eHxpe BHHMaHHa, xaKHM HH, c ee HacTHMHOÜ peayKUHeíl Ha OTaenbHbie

o5pa30M, HaxonHTCa HCCJiefloaaHHe HHCTpyMCH- 3ByKH h shbkh, necMOxpa na 4>aKX, hxo b xaop-

TOBKH KaK donojiHumeñbHOZo ceMaumuHecKozo Mccrae Annpea Bejtoro 3ayMHaa ceManxHKa oc-

pezyARmopa. HOBbiaaexca KaK na HHCxpyMeHXOBKC, xaK H na

AHflpeft Bejibiil Hrpoñ 3ByKOo6pa3aMH na (})o- rpoxecKHoñ AecxpyKUHH asbiKa.
HOJiorHHecKOM ypoBHe, xmaxejibHbiM Bbi6opoM

160

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

UDK 886.3 Pretnar T. 7 V sotočju... .08
Vlado Nartnik UDK 808.63-66

ZRCSAZU, Ljubljana

Navezovanje rim v Tržiških
oktavah Toneta Pretnarja

X ržiške oktave Toneta Pretnaija so glavna sesta-
vina besedilnega dela fotomonografije V sotočju Bistrice in Mošenilia s podnaslovom Tržič v 100
slikah in 100 oktavah. V Tonetovi zadnji teknii s časom so najbrž nastale tako, da so bili trijezični
pripisi k slikam na levi že dani naslovi oktav. Za tako pot nastajanja govorijo zlasti oktavne rime,
saj je njihovo besedje pogosto tudi besedje pripisov pod oktavami. Posebno razvidno se na besedje
srednjega slovenskega pripisa navezuje besedje prve in drage tričlene ter tretje dvočlene rime v 22.
oktavi:

Moč vojna razdejala je graščino,
ki tu skrbela je za rod jelenji.
Pozidali so čnio razvalino,
sijaja ne vrnili časti njeni.
Sedaj jelenjo stražijo dolino
spomini lepi, a vse bolj megleni
na tista davna leta, leta zorna,
ko bdel nad njo je um barona Borna.

Boms' Mansion at Jelendol
Domova graščina v Jelendolu
Schloss Born in Jelendol

Podobno opazno, čeprav nekoliko ožje je navezovanje na pripise v nadaljnjih treh skupinah oktav.

V prvi skupini (štirih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prve in druge tričlene rime:
Piramide v Dolini: dolino — lino — gladino, pride — piramide — Žide (8. oktava); Leseni strop v
cerkvi svetega Jožefa: cerkveni — domeni — leseni, Jožefova — obnova — kiova (53. oktava);
Cerkev svete Neže na Brezjah pri Tržiču: leže — Neže — razveže, Brezjani — brani — ranil (66.
oktava); Zmaji pred poletom s Kriške gore: ozreti — doživeti — leteti, gore — ne more — opore
(90. oktava).

V drugi skupini (prav tako štirih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje prve tričlene
in tretje dvočlene rime:

Predor v Dolini: prostora — mora — predora, lino — dolino (10. oktava); Sveti Jurij na lesenem
stropu v cerkvi sv. Jožefa: duri — Jurij — uri, pogoriščem — svetišče (54. oktava); Kip svetega
Jožefa v cerkvi svetega Andreja: povejo — Andreja — nadeja, glasovi — Jožefovi (55. oktava);
Poslikani gotski obok v cerkvi v Seničnem: med oboki — globoki —jokih, njeno — cerkveno (71.
oktava).

V eni oktavi pa je tako navezovanje zamejeno na besedje drage tričlene in tretje dvočlene rime:
Rake pri Sveti Ani: rakah — vsako — odplaknil, pretaka — rakali (92. oktava).

161

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Dovolj izrazito je še navezovanje na pripise v treh zelo pogostih skupinah oktav. V prvi skupini
(trinajstih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prvih tričlenih rim:

Trg pozimi: trga — trga — navrgel (39. oktava); Stare turbine elektrarne v Cegeljšali: ne postara

— šara — ne prevara (44. oktava); Gregorčck: od brega — Gregorjevega — šega (46. oktava);
»Šuštarski« šivalni stroj: oboje — stroje — to je (51. oktava); Kupola v farni cerkvi: cerkveno —
ceno — njeno (59. oktava); Okno svetega Frančiška v farni cerkvi: pokopališka — Frančiška —
dekliška (63. oktava); Cerkev svete Katarine v Lomu: Katarine — zime — živine (67. oktava);
Cerkev v Seničnem: pšenične — v Seničnem — pravične (70. oktava); Kmetija v Dolini: dolino —
spominov — kovino (77. oktava); Igra otrok: za ograjo — igrajo — spoznajo (85. oktava); Cvetje
na travniku: poletje — cvetjem — med je (86. oktava); Notranjost žage v Podljubelju: proti žagi

— vlagi —blagi (89. oktava); Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija: likov — svetnikov —
veliko (96. oktava).

V drugi skupini (enajstih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje drugih tričlenih rim:

Hudičev most v Dolini: fužine — doline — zginil (9. oktava); Trg v jesenskem dežju: deževalo —
v obalo — zrcalo (18. oktava); Grb na Bomovi grobnici v Jelendolu: grobu — dobe — robu (23.
oktava); Cvetje na oknih Verdirjeve hiše: cvetijo — delijo — lepotijo (33. oktava); Hotel pošta:
bela — hotela — prebdela (35. oktava); Mednarodna razstava mineralov in fosilov: od zmrzali —
minerali — zbrali (48. oktava); Oltar svetega Jurija v farni cerkvi: oltarja — ožarja — požara (58.
oktava); Okno Matere Božje v farni cerkvi: Mati — zlati — čakati (64. oktava); Razpelo pred
lešansko farno cerkvijo: Lešani — brani — rani (65. oktava); Kopališče: poišče — kopališče —
obriše (84. oktava); Mladost in bodočnost: učenosti — modrosti — zadosti (100. oktava).

V tretji skupini (enajstih) oktav pa je tako navezovanje zamejeno na besedje tretjih dvočlenih rim:

Macesni v Dolini: tesni — macesni (3. oktava); Kip svete Ane v šentanski cerkvi: podarja — kiparja
(14. oktava); Struga Bishice pozimi: mimo — z zimo (19. oktava); Skrinja v Tržiškem muzeju: se
smeja — muzeja (26. oktava); Veduta Tržiča: kruta — veduta (28. oktava); Devova rojstna hiša:
odmeva — Deva (32. oktava); Lončarjeva hiša: piše — hiše (36. oktava); Pogled na vrt s spodnjega
mosta pozimi: z mosta — ne bosta (40. oktava); Lavičkova apoteka: reke — apoteke (41. oktava);
Sveta Trojica v glavnem oltarju farne cerkve: lica—Trojica (60. oktava); Veronikin prt v lomljanski
cerkvi: Veronikina — spomina (68. oktava).

Vseh teh petinštirideset primerov navezovanja pomeni pomemben vidik iskanja poti nastajanja
Tonetovih oktav, čeprav ga pogosto zastirajo manjše ali večje spremembe. Še najmanjše so
oblikovne spremembe:

Veronikin Veronikina (68. oktava); graščina graščino (22. oktava); hiša hiše (36. oktava);
apoteka apoteke (41. oktava); žaga -» žagi (89. oktava); rake rakali (92. oktava); Matere ->
Mati (64. oktava); Dolini dolino (8, 10, 77, oktava); doline (9. oktava); cvetje -> cvetjem (86.
oktava); predor predora (10. oktava); obok —> oboki (71. oktava); stroj —> stroje (51. oktava);
hotel hotela (35. oktava); oltar -> oltarja (58. oktava); trg trga (39. oktava); mineralov -»
minerali (48. oktava); muzeju -> muzeja (26. oktava).

Večje pa tudi pogostejše so spet besedne spremembe:

igra igrajo (85. oktava); Gregorček —> Gregorjevega (46. oktava); trg —> trga (39. oktava); kip
-> kiparja (14. oktava); Jožefa —> Jožefovi (53, 55. oktava); cvetje -> cvetijo (33. oktava); pozimi
-> z zimo (19. oktava); na grobnici -> grobu (23. oktava); v cerkvi —> cerkveni (53. oktava);
cerkveno (59,71. oktava); na Brezjah Brezjani (66. oktava); v Jelendolu —> jelenji x dolino (22.
oktava); pred poletom -> leteti (90. oktava); v dežju -> deževalo (18. oktava); Bomova Borna
(22. oktava); Devova -> Deva (32. oktava); sveti —> svetišče (54. oktava); svetega —> svetnikov (96.
oktava); stare postara (44. oktava); poslikani —> likov (96. oktava); lešanski —> Lešani (65.
oktava).

Izjemen, vendar še prepoznaven je k temu primer podstavne spremembe:
mladost —> učenosti — modrosti (100. oktava).

162

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, ŠL 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Te spremembe pa so lahko tudi vir naglasne in glasovne spremenljivosti samih rim. Kljub svojemu
spoštovanju izročila Prešernovih oktav je pesnik vseeno dopuščal vsaj svobodne rime, pač premo
sorazmerno z njihovo veččleno zahtevnostjo. Nasproti nekaj dvočlenim je namreč precej več
tričlenih svobodnih rim:

Veronikina — spomina (68. oktava); glasovi — Jožefovi (55. oktava); pogoriščem — svetišče (54.
oktava); Jožefova — obnova — krova (53. oktava); gore — ne more — opore (90. oktava); prostora

— mora — predora (10. oktava); od brega — Gregorjevega — šega (46. oktava); učenosti —
modrosti — zadosti (100. oktava); oboje — stroje — to je (51. oktava); grobu — dobe — robu (23.
oktava); povejo — Andreja — nadeja (55. oktava); trga — trga — navrgel (39. oktava); jelenji —
njeni — megleni (22. oktava); Brezjani — brani — ranil (66. oktava); duri — Jurij — uri (54.
oktava); oboki —globoki —jokih (71. oktava); Katarine — zime — živine (67. oktava); pšenične

— v Seničnem — pravične (70. oktava); dolino — spominov — kovino (77. oktava); poletje —
cvetjem — med je (86. oktava); likov — svetnikov — veliko (96. oktava); fužine — doline — zginil
(9. oktava); oltarja — ožarja — požai-a (58. oktava); poišče — kopališče — obriše (84. oktava).

Pravi povzetek svobodnega rimanja je spet preplet že znane petčlene rime s tričleno 92. oktave:

Preteklost se zapira sama vase:
odmaknjena v opuslošclih rakah,
preživlja znova tiste davne čase,
ko ji je v vrvežu z minuto vsako
občutek vrednosti, koristi rasel.
Val časa ga do konca ni odplaknil,
še zdaj se — sramežljiv in bled — pretaka
po zapuščenih, a vabljivih rakah.

Petčlena rima 92. oktave se hkrati še somerno ponovi v začetnem ter sklepnem mestniku rakah,
navezanem na pripis Rake pri Sveti Ani. Ta navezavni postopek je zato videti soroden navezavi
osrednje rimane besede na akrostih v naslednji Tonetovi grafomaniji, pomenljivo dodani njegovim
100 oktavam glede na ustrezno izvedeni križ na levi:

G Glasba v učilnico prihaja,

R Rahlja mi mrtvega duha,

A Antitalent še bolj razkraja

F Figura semiotična.

GRAFOMANU Osnovna vaba grafomanu

M Marskteremu je prazen stih,

A A kdo bo to praznino branil

N Nekoč, ko dober, čist in tih

U Umre zadnji grafomanski stih.

Podobno so akrostihi sploh nadomeščali naslove tudi drugih Tonetovih grafomanij. V tem smislu
pa so pomenili pravzaprav prehod med navadnimi naslovi in pripisi Tonetovih oktav.

163

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Vlado NaiUiik

UDK 886.3 Pretnar T. 7 V sotočju... .08
UDK 808.63-66

SUMMARY

THE LINKING OF RHYMES IN THE OCTAVES ABOUT TRŽIČ BY TONE

PRETNAR

The octaves about Tržič by Tone Pretnar are the main
constituent element of the textual part of the
pliotomonograph V sotočju Bistrice in Mošenika. They
were produced probably in such a way that tlie trilingual
captions to tlic photos on the left were already the titles
of the octaves on the right. Iii favour of Uiis testify
especially tlie octave rhymes, since tlieir words are often
also the words used in tJie captions under the octaves.
Since tlie Unking of liiymes witli tiw captions comprises

forty-five octaves, it thus represents an important aspect
of tlie search for the ways of their production. This
linking procedure seems to be similar to the
hybridization of the central rhyme word with acrostic in
Tone's graphomania, significiuitly added to his hundred
octaves. Acrostics generally replaced the titles of Tone's
graphomanias and in this sense already signified a
transition from the usual lilies to tlie captions of Tone's
octaves.

164

JEZIK IN SLOVSTVO. Utaik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Zlata Šundalic UDK 886.3.09-1 Pretnar T.

Pedagoška fakullela. Osijek ^^^^ 82.03:929 Pretnar T.

Empirično (ne) da se razodeti'

L Znanstvenik in grafonian. Za naslov pričujočega besedila sem vzela verz iz Pretnarjeve
grafomanije^ V referatu vse je zbrano zato, ker dosledno funkcionira kot nasprotje, kot antipod, kot
zanikanje tistega, kar je vsebovano/zapisano v njegovih besedilih, objavljenih v Obdobjih. Predmet
premi.šljcvanja so Pretnarjeva besedila, objavljena v omenjenem ljubljanskem simpozijskem
zborniku,^ v njih Pretnar znanstvenik dokazuje nekaj, kar je v nasprotju s tistim, kar je zapisal
Pretnar grafoman/pesnik:

Empirično ne da se razodeti
Resnice, ki jo je nebo razkrilo
Junakom, ki se jih la.ste soneti.
A prav zato je prav nesmisle peti.'*

Če torej govorimo o Pretnarju, imamo v mislih sočasno tako znanstvenika kot pesnika.' Kako
komunicirata Pretnar znanstvenik in Pretnar grafoman? Besedila v Obdobjih kažejo, daje Pi-etnar

Tone Pretnar, V referatu je vse zt>rano, v: Sikal sem ga iz štirih norih rim: Antona Pretnarja zbranih grafomanij 3. zvezek,
uredil Miran Hladnik (Ljubljana; Slava, 1993), str. 29. Avtorkra lega prispevka je dodala Pretnarjevemu verzu le oklepaj
pri nikalnici v negaciji »ne«. Izvijiii verz se glasi: »Empirično ne da se razodeti.«

^ Tcnnin grafomanija uporabljam v pomenu, ki je zapi.san v Listku Slave 1992/93. št. 2: »Vzporedno s tem (pripravljanjem
knjige Tonetovih prevodov - op. Z. Š.) bo nastajal četrti zvezek IVcIrutrjevili grafommiij. Čeprav je kaj v njih prav
pesniškega, se izr,tzu grafom;uiije ne bomo odpovedali. Tone ftetmu pesnik bi bil le eden izmed nniogih pesnikov na
Slovenskem. Tone PreUiitr grafoman pa je edini in prvi slovenski grafoman.« (Str. 106.)

^ Če bi avtorica tega prispevka hotela bili dosledna, bi morala imeti v mislih 14 Pretnarjevih besedi! (do danes je bilo kar 14
simpozi jev Obdobja). Tone PrcUiiU je edini stalni, redni udeleženec v Obdobjili in z.ito govorimo o 14 I^eUiarjevih besedilih.
Toda doslednost se ni mogla uveljaviti, ker 12. zbornik še ni natisnjen, to pa se je zgodilo tudi z zbornikom 14. simpozija,
katerega predsednik je bil zdaj pokojni Tone Pretjiar. Zato je gradivo omejeno na i 2 objavljenih PreUiarjevih besedil in
SKcr:

a) Oblikovanje verzne nonne v slovenskem razsvetljenstvu. Obdobja 1, Ljubljana. 1979, str. 291-317;

b) Prešernov in Vr;>zov jambski enajsterec, Obdobja 2. Ljubljana. 1981, str. 455^73;

c) O verzu Levstikovega Tugonierja, Obdobja 3, Ljublj;uia, 1982, str. 385-399;

č) »Prozno« in »verzno« v dialogu CiUikarjevega Pohujšanja v dolini šenttlorjanski. Obdobja 4, 2. del. Ljubljana, 1983,
str. 337-355;

d) PcKltievškov verz med tradkrijo in avantgardističnim eksperimentom. Obdobja 5, Ljubljana, 1984, str. 249-264;

e) Med gnuiiatičnim paralelizmoni in zvočno figuro: o rimi v slovenski protestantski pesmi. Obdobja 6, Ljubljana: 1985,
str. 571-580;

f) Problem verza, juntika m medbesedilnosti v Robovem Desetem brahi. Obdobja 7, Ljubljana, 1987, str. 237-248;

g) O verzu Jesiliovega prevoda Shitkespeiu^ejevega Sna kresne noči. Obdobja 8. Ljublj;uia, 1988, str. 413-426;

h) O rimi v besedilu Miu-ušičevega Škofjeloškega pasijona. Obdobja 9, Ljublj.ma, 1989, str. 121-128;

i) O verzni in kilični obliki Menartovega slovenskega in Rabadanovega luvaSkega prevoda Villoiiovega pesniškega dela.
Obdobja 10. Ljubljiuia, 1989, str. 181-188;

j) (Visokojšolska aplikacija Kumerdejeve metrike. Obdobja 11, Ljubljan.1, 1991, str. 233-249;
k) O Miklošičevih prevodih iz poljske poezije. Obdobja 13, Ljubljana. 1992. str. 503-551.

Iz grafom;urije V referatu vse je zbrano (glej opombo št. 1). Grafomanija je opremljena tudi z akrostihoin ZA SAŠO
FLAKERJA.

' Nekaj podobnega je zapisal Matko Peič o hrva-škem pisatelju Antunu KanižiKU: »lOmižlič je tipičan književnik XVIII
slolječa koji cesto ujcdinjuje u svojoj ličnosti pi.sca i naučenjiika.« (Barok i rokoko u Ujelu Anluna Kamilica /1699-1777/,
Zagreb: Rad JAZU, 1972, sU-. 6).

165

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39, 93/94, št 4 ,

RAZPRAVE IN ČLANKI

znanstvenik racionalen, zavezan argumentiranemu pisanju, toda naklonjen metaforičnemu načinu
izražanja^ in impresijam. Pretnar znanstvenik je resen, Pretnar grafoman pa je človek, ki je obrnjen
k igri in (po)smehu. V vseh besedilih, objavljenih v Obdobjih, znanstvenik dokazuje nasprotno od
tistega, kar je zapisal grafoman. Zaradi tega je treba tudi naslov^ tega prispevka razumeti/prebrati
kot lažni sklep v duhu fonnalistov.

2. Znanstvenik verzolog. Moderna teorija verza pravi »da vere ni kot grofovska krona na kočiji,
emblem vznesenosti v besedilu, ampak njegova aktivna sestavina, s številnimi vezmi speta z
ostalimi sestavinami in udeležena pri smislu celote«.* Zato mora biti verzologija v okviru literame
vede ustrezno upoštevana. Slovenski primer tega ne potrjuje, saj se zdi, da je — razen omejenega
števila literarnih zgodovinarjev in literarnih teoretikov — l^retnar verzolog na slovenskih tleh zelo
samotna postava. Da bi verzologija, ta »kotiček čudaštva« (M. Červenka), postala nečudaška
sestavina znanstvenega premišljevanja o književnem delu, je skrbel Pretnar tudi tako, da je v
Obdobjih vztrajno pisal o verzoloških vprašanjih. V treh primerih' je verzologija povezana s
prevajanjem, enkrat pa s pedagogiko."* Besedila v Obdobjih zato niso le majhne zaokrožene
celote," temveč po svoje tudi zgodovina verza v slovenski književnosti. Če namreč omenjenih
besedil ne beremo v zaporedju izhajanja v zbornikih, temveč v zaporedju, v katerem so se pojavljale
oziroma menjavale stilne fomiacije v slovenski književnosti, dobimo dialirono sliko verza v
slovenski literatuii. O sleherni stilni formaciji je Pretnar pisal z vidika verza in slovenskih piscev
(izjema je samo srednji vek /Obdobja 10/, o katerem Pietnar ni pisal iz zornega kota slovenskega
srednjeveškega verza, ker je za izhodiščno gradivo vzel Villonovo pesniško delo). Zgodovina verza
je ponazorjena z ustvarjalnostjo določenih piscev, in sicer:

1. srednji vek — ni ustreznega predstavnika;

2. 16. stoletje—J.Dalmatin;

3. barok — L. Marušič;

4. razsvetljenstvo — M. Pohlin, B. Kumerdej, Ž. Zois, F. Metelko;

5. romantika — F. Prešeren, S. Vraz;

6. realizem — F. Levstik;

7. simbolizem — I. Cankar;

8. ekspresionizem — A. Podbevšck;

9. socialni realizem — I. Rob;

10. sodobnost — M. Jesih.

Ta periodizacija je navadna skoraj v vseh novejših zgodovinah slovenskega slovstva.'^ Posebne
zgodovine slovenskega verea pa še nihče ni napisal, zato se zdi Pretnarjev »predlog« zgodovine
zelo poučno pripravljalno delo. Besedila, ki so objavljena v Obdobjih, namreč niso zaprta v lastni

V Pretnarjevih (znanstvenih) besedilih ni mogoče najti pesniške slike npr. »franmiklošičevskega« tipa. ki npr. o vzgojni
knjigi pravi, da naj bi bila »fletno oblečen fant«, in ne »s kr^iami obložena baba.« Omenjeni sliki Pretnar parafrazira v
Obdobjih 13 (Ljubljiuia, 1992, str. 504).

' V prezentiraiiju lirike ima bistveno vlogo med drugim tudi naslov, pravi W. Kayser (Jeziiko umelničko delo, Beograd, 1973;
Književna misao 9). To misel avtorica telile vrstic upošteva tudi ted.ij, k;ttlar ne gre le za lirska besedila.

* Miroslav Červenka, Večerna šola stihoslovja (Ljubljana; .ŠKUC, Filozofska fak-ulteta, 1988), str. II.

' Gre za besedila, objavljena v Obdobjih 8, 10, 13.

Gre za besedilo, objavljeno v Obdobjih 11.

'' Znano je že, da so skoraj vsa Pretnarjeva besedila v Obdobjih napisana z istim metodološkim postopkom: uvodna pojasnila
in omejitve (to navadno pomeni zelo dolgo poved, ki laliko obsega eno stran, npr. v Obdobjih 7, str. 237, v katerem je pisec
regisU-iral problem, tisto, kar je o njem že rekla slovenska literiima veda, kaj od tega avtor sam upošteva, kaj pa ne); potem
pisec določi problem, Lj., kaj hoče raziskovati in na katerem gradivu; sledi obdelava problema z argumenti, t.j. s številnimi
primeri in preglednicami; na koncu pa je še sklep.

Npr. J. Pogačnik - F. Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva I-VIII (Maribor: Obzorja. 1968-1972); J. Pogačnik,
Slovenačka knjiievnost (Novi Sad: Matica srpska, 1987); I. Cesar - J. Pogačnik. Pregled slovenske književnosti (Zagreb:
Školska knjiga, 1991) itd.

166

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

mikrokozmos, ker upoštevajo tako tisto, kar se je zgodilo v preteklosti, kot tudi tisto, kar se bo
zgodilo v prihodnosti oziroma v naslednji stilni formaciji. Besedilo, kije bilo objavljeno v Obdobjih
1, ima npr. v sklepu stavek: »Postulatov izoblikovane norme svojih dopolnil in popravkov pesništvo
slovenskega razsvetljenstva ni slogovno, estetsko in pomensko zaznamovalo; to je prepustilo
naslednji dobi.«'^ Takšen sklep dovoljuje domnevo, da bo avtor v besedilu, ki bo govorilo o
romantiki, pisal prav o prevladovanju že oblikovane verzne norme. S Pretnarjevimi besedami se to
glasi takole: »Prešernov verz (je) učinkoval kot zgled, presegal (je) postulate izoblikovane nonne
in bogatil možnosti jambskega oblikovanja, ker je neenopomenske postopke povezal z
izpostavljanjem pesniških in idejnih vrednot.«''* V tem besedilu je Pretnar obrobno zaznamoval
tudi tisto, kar se bo dogajalo na področju verza v naslednji stilni formaciji, t.j. v realizmu. V oklepaju
omenja F. Levstika, čigar Tiigomer bo gradivo za Obdobja 3 (realizem). Sleherno besedilo je torej
celota, ki pričuje o sinhionem stanju verza določene dobe." Če pa preberemo omenjene enote kot
dele večje, nadrejene celote, dobijo tudi določeno dialiiono težo.

Pretnaijeva antologija pesniških prevodov'^ ima moto, ki se glasi: »Avtor moje knjige je poljski
jezik.« To bi laliko v določenem smislu prenesli tudi na Pretnaijeve verzološke študije, ker so
spoznanja poljske verzološke šole (ki ni edini izvir spoznanj!) v njih zelo navzoča. Zato je
Pretnaijeva metoda usmerjena k algoritmizaciji in izdelavi formalizirane slike verzne norme. Iz tega
izhajajo številne preglednice, številčni podatki, s katerimi raziskovalec želi izmeriti tisto, kar je
neizmerljivo (verz, lima). Pisec sam razodeva lastno metodo,'^ včasih pa o tem sklepamo iz
besedila.

Pri tem se pisec, oziroma njegova metoda razvija, ker zelo pazljivo spremlja tisto, kar se dogaja v
literarni vedi. Zato so v besedilih poleg spoznanj sodobne modeme verzologije (M. Červenka, L.
Pszczolowska), generativne metiike (M. Halle) oziroma strukturalizma navzoče tudi premise tistih
teorij, ki nekoliko bolj spadajo v območje epskega (npn naratologija — problem glasu junaka in
pripovedovalca).'* Niti postmodeniistično vztrajanje pri pojmu medbesedilnosti ni šlo mimo
Pretnarja, npn v razčlembi Robovega Desetega brata}^

Pretnar ni bil suženj ene same metode, temveč je po eni strani spremljal tisto, kar se dogaja v sodobni
verzologiji, po drugi stnuii pa je bila metoda določena z besedilom, ki je bilo predmet interpretacije.
Če je predmet premišljevanja npr. gradivo, ki spada tako v prozno pripovedništvo (J. Jurčič, Deseti
brat) kot v območju verza (1. Rob, Deseti brat), teoretična aparatura niti ne more biti samo
verzološka. Prav zato Pretnar ni pisal samo o tem, »kar je po splošnem prepričanju videti kot
obrobno, drobno in nepomembno«^" (verz, kitica in rima), temveč tudi o prvinah, ki spadajo tako
v področje dramskega kot tudi v področje epskega govora.

3. Znanstvenik prevajalec. V besedilih, ki so objavljena v Obdobjih, posveča Pretnar pozornost
tudi prevajanju. Ne gre za teoretično premišljevanje, temveč za prevajanje in prevajalske probleme,
povezmie s konkretnim književnim gradivom (npr. Shakespeare, Sen kresne noči; Villonovo

'' T. Pretnar. Oblilcovanje verzne nomie v slovenslcem razsvetljenstvu. sU-. 304.
'"* T. Pretnar. Prešernov in Vrazov jambski enajsterec, sU". 467.

'^ V nekaterih situacijah Pretnar sam vztraja pri tem, na primer: »Besedilo,čeprav naslovljeno s Podbevškov verzmed tradKijo
in avantgardističnim eksperimentom, ni in ne more biti hisloričnoverzološka razprava, katere cilj bi bilo lociranje
Podbevškovega verza v razvoju slovenskega verznega oblikovanja.« (Obdobja 5, 1984, str. 249.)

'* T. Pretnar, Veter da\'iuli vrtnic. AiUotogija pesniškili prevodov 1964-1993 (Ljubljana: Slava. 1993).

Npr. »1. 2. Metoda. Opis in interpretjtcija ubeseditvenih z,-ikonitosti verznega vzorca v Levstikovem dramskem besedilu
b.haja iz ravnanja m dog.tjanj generativne metrike, pri obravnavanju ritzmerja med verznimin skladenjskim členjenjem
besedila izkorišča referat metode in dosežke varšavske verzološke skupme (Pszczc»towska-Červenka, 1982).« (Obdobja
3, 1982, str. 386.)

'* Primerjaj Obdobja!. 1987. str. 237-248.

" Primerjaj isto.

^ M. Juvan, Dr. Tonetu Pretnarju v spomin (9. avgusta 1945 - 16. novembra 1992, Jezik in slovstvo (1992193), št 4, str. 129.

167

JEZIK IN SLOVSTVO, Uuiik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

pesniško delo; Miklošičevi prevodi iz poljske poezije).^' Pri tem je Pretnarjeva vodilna ideja
spoznanje, daje prevajalsko delo le poskus približevanja izvirniku:

Prevajalski poskus [je] vedno samo približek izvirniku; [...] z njim prevedeno delo stopa v nova
intertekstualna razmerja, ki jih uravnava dvojna avtentičnost, namreč avtentičnost izvirnika (ki v prevodu
učinkuje kot novo, specifično, sveže in tuje) in avtentičnost prevoda (ki je odvisna tako od upoštevanja
vseh lastnosti izvirnika kot od tradicije prevajanja v danem slovstvu in danem času, tako od talenta
prevajalcev kot od splošne situacije v izvirni in prevodni nacionalni literaturi v trenutku, ko prevod
sprejema).""

Druga neizogibna premisa prevajalskega dela je upoštevanje dveh parametrov. To sta smisel in
oblika pesniškega besedila.-^ Pretnarje v mislih vedno imel takopi-vo (prevod je približek izvirniku)
kot drugo spoznanje (prevod upošteva tako smisel kot obliko) in prav zaradi tega je bil naklonjen
novim prevajalskim poskusom, v katerih je iskal sprctncjše prevajalske rešitve, pri tem pa je
skromno ponujal tudi lastne iznajdbe.-'' Sleherni novi prevod istega izvirnika torej pomeni poskus
oblikovnega in smiselnega približevanja izvirniku. Prav v takem poskusu (prevajanju) prihaja pri
Pretnaiju do popolne veljave njegovo znanstveno verzološko znanje in grafomanska/pesniška
subtilnost. Znanstvenik je skrbel za obliko, pesnik pa za smisel.

Omenjeno potrjujejo tudi prevodi besedil osiješkega pesnika Delimirja Rešickega, objavljeni v
zbirki Veler davnih vrtnic (Ljubljana: Slava. 1993). Gre za pesem Ženske v notranjosti še zmeraj
nosijo črne rute in za tri pesmi brez naslova (I, II, 111). Pesmi pripadajo zbirki Srečne ulice (Sretne
ulice, Osijek: Revija, 1987). Izvirni hi-vaški naslovi so: Žene u unutrašnjosti još uvijek nose cnie
marame, pesmi, ki so v Slavini izdaji brez naslova (I, II, III), pa imajo v izvirniku skupni naslov
Šlagerji v kolodvorskem jukeboxu (Šlageri u kolodvorskome jukeboxu). Primerjava enega
segmenta pesniškega besedila (naslov) potrjuje Pretnarjevo videnje, da je prevod le poskus
približevanja izvirniku. Brez prevedenega skupnega naslova (Šlageri v kolodvorskom jukeboxu)
so namreč pesmi I, II in III orop;me za vsaj tiste konotacije. ki jih ponuja/vsebuje ta naslov. Pri tem
se laliko spomnimo Saussutjeve primerjave jezika s šiiliom,^^ kjer en sam premik znaka pomeni
spremembo celotne sestave. To laliko po svoje uporabimo tudi v primeru prevedenega besedila, ki
spreminja notranjo (tudi zunanjo) sestavo izvirnika, če kaj dodaja ali pa če kaj odvzema. Pri
Rešickem je bistveno tudi to, da so pesmi pis;mc v svobodnem verzu, navadno pa tudi kitično
urejene. To je v prevodih večinoma oliranjcno, toda treba je pripomniti, daje bil prevajalec Pretnar
nekoliko bolj naklonjen oblikovnemu zgoščevanju. Tako ima npr. izvirnik pesini III dve kitici, prva
šteje še.st, dniga pa sedem verzov. V prevodu je diaiga kitica skrajšana (samo oblikovno, ne pa tudi
smiselno!) za en vcrz.-^ Če jo primerjamo npr. s prevodom Sna kresne noči M. Jesiha, ki je nekoliko

^' Primerjaj Obdobja ». 10 in 13.

T. Pretnar, O verzu Jesihovega prevoda Sh;ikespearejevega Sna kresne noči. str. 413.

■^^ »Sloveittki prevajidci vs.-ij od riizsvetljenstva naprej prev.ijajo tako smisel kot obliko pesniškega besedila in tiiko bogatijo
slovensko poezijo z novimi verznimi. kiličiiimi m stalnimi pesemskimi oblikami ali pa obstoječe modificirajo na način, kot
ga ZiUiteva izvirnik.« (T. Pretnar. O Miklošičevih prevodih iz poljske poezije, str. 505).

^'^ »Deveti verz iz citatov in paralraz pregovorov umetelno montirane Ballade des proverbes (si. Baliula o pregovorili, lir.
Poslovnice mudrosli. BiUada), ki se v izviniik-u glasi Tant parle qu'on se contredist in bi ga pisec teh vrstic — upoštevaje
verzni vzorec in položaj izpovedov;ilca v pesmškem svetu — prevedel liikole; V besed.ili si s seboj navzkriž, sta prevajaka,
ki sta ohrmiila skladenjsko podobo verza. vs.Tk po svoje metrično preoblikovala; Kdor govori preveč, se sam izda (Menart),
oz. Toliko neki blelx;ču. da proluslove sebi (Rabudim).«

^■^ Primerjaj F. de Sosir (F. se Saussure). Opšia liiigvislika (Beograd: Nolit, 1977).

2^ Cesta se liilro

kao životinja uz vodu

umivaautomobilskim trzajima

cesta te uvijek

poslije

tako brižno njcgujc

168

JEZIK LNÎ SLOVSTVO, Letoik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

bolj naklonjen razširjanju izvirnika, laliko sklcpiuno, da Pretnarjeva »dointeipretacija izvirnika« (T.
Prelnm) stopa v nasprotno smer. Pri tem pa prve ali druge možnosti ne moremo vrednostno označiti
kot dobro ali slabo, ker sta obe le poskusa približevanja izvirniku.

4. Sklep. V besedilih, ki jih je Pretnar kot edini stalni udeleženec objavil v Obdobjih, se pojavljata
dve temeljni področji njegovega ukvarjiinja z literaturo, in sicer verzologija in prevajanje.

Besedila, v katerih govori o verzu, rimi in kitici, pomenijo zelo poučno in natančno pripravo za
pisanje zgodovine verza v slovenski književnosti, besedila, ki jih je napisal na temo prevajanja, pa
dajejo pogum samim prevajalcem, kar pomeni, daje treba delati poskuse (beri: prevajati) tudi tedaj,
kadar prevod že obstaja (pri besedilih, ki do zdaj .še sploh niso prevedena, pomembnosti prevoda
niti ni treba poudarjati).

S svojim znanstvenim verzološkim delom je torej Tone Pretnar skušal govoriti (zelo utemeljeno) o
tem, da se da v pesniškem delu marsikaj empirično razodeti, s čimer je nasprotoval
grafomanovi/pestiikovi trditvi o ne-možnosti empiričnega razodetja književne resnice.

icao vlastito potomstvo

(D. Rešicki)

Cesta se hitro kot žival ob vodi
lunivaz avtomobilskimi tresljaji
cesta te zmeraj
pozneje

tako skrbno neguje
kot svoje lastno potomstvo
(T. Pretnar)

169

JEZIK IN SLOVSTVO, Utaik 39, 93/94, št. 4

RAZPRAVE IN ČLANKI

Zlata Šundalic

IJDK 886.3.09-1 Pretnar T.
UDK 82.03:929 Pretnar T.

SUMMARY

THE TRUTH CAN(NOT) BE EMPIRICALLY REVEALED

The article is divided into four smaller imits which
represent wholes in themselves. In the first part (Scientist
and Graphoman) the relationship between the scientist
and the poet is of essential importance, for both of tliera
live at the same time in a single person — Tone Pretnar.
There is no accordimce between the two poles. The poet
contradicts the scientist and vice versa

hi the second part (Scientist—Prosodist) the subject of
discussion are those Pretiuir's texts that deal willi
prosody. Tlie mentioned texts (prosodical) are extremely
useful for the fomiation of a diaclironic image of verse
in Slovene literature.

In the third part (Scientist—^Translator) Pretnar's
translation work is discussed. Two tenets are expressed
in connection with it; a translation is only a
pseudo-original and it must take into consideration the
form as well as the meaning.

In the concluding part the title is discussed again or rather
the way of communication between the scientist and the
poet. The poet claims: »The duth cannot be empirically
revealed«, while the scientist (prosodist and translator)
maintains just the opposite.

170

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, št. 4

s

I

fi

oc

o Ov

?!
is

o DD

id
O.

11 I

z D

J t ? o g §

|¿ gli n'^
I -§ S r-s I

« 3 § " >--o

Í a 5 fi i s -.g

3

III

5 H-e
ETc. 3

Ili

ill

Il §-

m

lit

3

en
H

X

n
>

sr

PI

>
r

X

M 00 C

o

ce

la

-/il:=ltl

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh