o o o o

^^^^^^^

I

/

VSEBINA

Uvodnik lis Marko Juvan

Tone Pretnar (9. 8. 1945 -16.11.1992) -
Uvodna beseda

Razprave in �lanki 117 Mbinca Lipovec in tTone Pretnar

Skdclov sonet in �tirivrsti�nica v slovenskem prevodu

125

Tone Pretnar kot prevajalec poljske poezije

'^'X'^ Lucylla Ps7X7.&towska

Tone Pretnar kot verzolog

1^1 Jo�e Poga�nik

Tr�i� v do�ivetju Toneta Pretnarja

1 Bo�cna Oslroinecka-Friiczak

Kronika ljubezenskih pripetljajev Tadeusza
Konwickega v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja

"I CC Aleksander Skaza

Nekatere posebnosti in funkcije zvo�ne instrumenlacije
v romanu Peterburg A. Belega

1 ^1 Vlado Nartnik

Navezovanje rim v Tr�i�kih oktavah Toneta Pretnarja

1/:C Zlata Sundali�

Empiri�no (ne) da se razodeli

Jezik in slovstvo

Letnik XXXIX, �tevilka 4
Ljubljana, februar 1993/94

ISSN 0021-6933

�asopis izhaja mese�no od oklobra do maja (8 �tevilk)
Izdaja: Slavisti�no dru�tvo Slovenije, Ljubljana

Uredni�ki odl^or: Alenka �ivic-DuUu (glavna in odgovorna urednica),
Aleksander Skaza, Jo�e Poga�nik, Marko Juvan. Miha Javoniik (slovstvena
zgodovina), Zinka Zorko, Toma� Sajovic (Jezikoslovje), Bo�a
Kjiikar-Vogel, Mojca Pozn;uiovi� (didaktika jezika in knji�evnosti)
Predsednica �asopisnega sveta: HelgaGlu�i�
Teluii�ni urednik: Lojze Tome
Oprema naslovnice: Samo Lapajne

Ra�unalni�ka priprava: BBert grafika, Resljeva 4, Ljubljana

Tisk; VB&S d.o.o., Milana Majcna 4, Ljubljana

Naslov uredni�tva: Jezik in slovstvo, A�ker�eva 2, Ljubljana 61000

Naro�ila sprejema uredni�tvo JiS. Letna naro�nina 1200 SIT, cena posamezne �tevilke 200 SIT, dvojne �tevilke 250 SIT,
za dijake in �tudente, ki dobijo revijo pri poverjenikih, je letna n;u-o�nina 600 SIT. Letna naro�nina za evropske dr�ave
je 20 DEM, za neevropske dr�ave pa 26 DEM.
Naklada 2100 izvodov.

Revijo gmotno podpirata Ministrstvo za kulturo RS, Ministrstvo za �olstvo in �port RS, Ministrstvo za znanost in
tehnologijo RS in Zn;mstveni in�titut Filozofske fakultete, ki je za to �tevilko zagotovil �e dodatna sredstva.
Po mnenju Mitiistrstva za informiranje RS, �t. 23/187-92. z dne 18. 3. 1992, revija �teje med proizvode informativnega
zna�aja, za katere se pla�uje 5%-ni davek od prometa pioizvodov.

UVODNIK

TONE PRETNAR

(9. 8. 1945-16. 11.1992)

Oh obletnici smrti Toneta Pretnarja* v Jeziku in
slovstvupremi�ljtijemo njegovo obse�no besedilno zapu��ino (znanst\'eno,prevajalsko in pesni�ko}:
zbrali smo nekaj �lankov o njej spod peres njegovih prijateljev ter u�iteljevl-ic, sodelavcev in
sodelavk; zaradi omejitev �asa in prostora � tako reviji nega kot mnogih drugih, ki bi se tudi hoteli
pridru�iti temu podjetju � mora podoba o njegovem delu �al ostati fragmentarna, �eprav iz nje
lahko spo�tljivo zaslutimo celoto.

Pretnarjeve prevajalske izbire, domiselne, vedno tudi z literarnovedno refleksijo in poznavalstvom
podprte stilne oz. verzifikacijske re�itve obravnavata dva prispevka o njegovih prevodih iz poljske
literature: Rozka �tefan panoramsko raz�lenjuje Pretnarjeve antologije prevodov poljske poezije,
v katerih se ka�e, da je � ob bolj prilo�nostno motiviranih izbirah zanimivih, a nekanoniziranih
oz. manj znanih besedil� najraje segal po delih romantike, postromantike (Norn'id) in svojih
generacijskih sodobnikov;Bo�ena Ostromqcka-Frqczakpa z natan�nim leksikalno-stilnim branjem
enega izmed njegovih prevodov (ne uidejo ji niti nekatere prevajal�eve napake) ugota\>lja virtuozno
obvladovanje slogovne palete, ki je kongenialno razplastenosti izvirnika, romana T. Konwickega.
Lucjlla Pszczolowska odkriva, da je Pretnarjevo stihoslovje svoj polni smisel ter metodolo�ke
pobude do�ivljalo zlasti ob sodelovanju pri projektu Primerjalne slovanske metrike; Pretnar je v
vse zvezke te reprezentativne publikacije prispeval mednarodno pomembne, zgo��ene in empiri�no
podprte prikaze (posebnosti) slovenskih verzifikacijskih navad (kakor se ka�ejo mdr tudi v

* Obsmrtni zapisi o njegovem �ivljenju in delu so zbrali v Slavi 6 (1992/93), �t. 2, str. 1-106. bio-bibliografski podatki pa
se naliajajo mdr. v: Alenka Log;u-- Ple�ko, Bibliografija Toneta ftetnarja. Slavisti�na revija 41 (1993), �t. 2, str. 277-295;
Bo�ena Tokarz, Tone Pretnar: �ivljenje med zntuiosljo in literaturo, prav tam, str. 253-256; Marko Juvan, Dr. Tonetu
Pretnarju v spomin (9. avgusta 1945 - 16. novembra 1992), Jezik in slovstvo 38 (1992/93), �L 4, str. 127-130.

U5

JEZIK m SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

UVODNIK

prevajalski recepciji Mickiewiczevega verza), tako v ritmi�ni sestavi uporabljenega besedi��a kot
v skladenjskoprozodi�nem ustroju in pomenskih ter semioti�nih vlogah verznih oblik. Aleksander
Skaza se s svojim �lankom pravzaprav pokloni tem Pretnarjevim raziskovalnim interesom: ob
raz�lembi romana Peterburg Andreja Belega poka�e, kako pomenljiva je organizacija zvo�nega
gradiva cel� v pripovedni prozi, saj ta ustvarja celo mre�o znotraj- in medbesedilnih aluzij ter
pomaga metaforizirati oz. simbolizirati literarne like in njihov govor

Tudi Vlado Nartnik sega po »pretnarjevskem« pristopu (rime so v razboru opazovane kot sredstvo
povezovanja besedila in njegovih slikovnih izhodi��), vendar tako, da ga uporabi ob Pretnarjevih
»tr�i�kih oktavah«; v tem zadnjem in najvi�jem dose�ku njegove �lahtne pcsnikovalske obrti
(»grafomanstva«) odkrije Nartnik usodni skriti vzorec. Jo�e Poga�nik pa njegov pesni�ki dele� v
Tr�i�u posve�eni monografiji interpretira tematsko; v oktavah pozorno odstira vrednostni in
predstavni svet, ki se navezuje na do�ivljanje in spominsko podo�ivljanje ljudi, obi�ajev, navad,
umetni�ko-duhovnega ter gospodarskega izro�ila doma�ega kraja. Zlata �undalic ob
sistematiziranju Pretnarjevih prispevkov za zgodovino slovenskega verza, objavljenih v zbornikih
Obdobja, opozarja na zna�ilno paradoksalno dvojnost znanstvenika in pesnika »grafomana« �
ustvarjalno skepso, ki jo izra�a drugi nad empiri�nimi metodami prvega.

S tem seveda �e zdale� ni pregledan in izmerjen Pretnarjev literarnovedni. prevajalski, pesni�ki,
jezikoslovni in jezikovnodidakti�ni opus; pogre�amo �e vsaj komentarje njegove teorije in zgodovine
prevajanja (ki je vpeta tudi v metodolo�ke okvire sodobne komparativistike) ter slovenisti�nega
literarnozgodovinskega dela, v katerem je pred slehernim diahronim posplo�evanjem oz.
uzgodbljanjem skrbno izdelal in empiri�no preverjal nazorske, programske in tradicijske post�late,
a tudi jezikovnostilne, bcsedilnoobUkovalne, medbesedilne, verzifikacijske koordinate.
Da pa Tonetova beseda ne bi bila le objekt, temve� da hi sama do�ivela svoje vstajenje in ponavzo�ila
podobo vanjo prelitega �loveka, objavljamo �e nenatisnjeno razpravo, ki jo je s soavtorico Albinco
Lipovec v obliki referata predstavil novembra 1.19S9. Prav v tem besedilu so zbrani in eksplicirani
� nemara tudi zaradi vpliva soavtorice � �tevilni translatolo�ki pojmi, s katerimi je ve��e ravnal
tudi sicer V raz�lembi prevodov Sk�clovih sonetov in �tirivrsti�nic, nastalih iz avtorske naveze
Lipovec-Pretnar, se nazorno sre�ujeta pesni�ki navdih, litararni spomin, filolo�ko poznavalstvo
prevajalcev s (samo)refleksijo teoretikov in zgodovinaijev tovrstnega poustvarjanja.

Marko Juvan

Filozofska fakulteta v Ljubljani

JEZIK IN SIX)VSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Albinca Lipovec in tTone Pretnar UDK 885.0.03=863 Sl��cel J.

Filozofska fakulteta v Ljubljani 885.0.09-193 Slt�cel J.

Sk�clov sonet in �tirivrsti�nica
v slovenskem prevodu

V^e�kcmu pesniku Janu Sk�clu (1922-1989) je
bila na Slovenskem leta 1989 jeseni (dva meseca pied njegovo snutjo) podeljena mednarodna
literarna nagrada Vilenica, namenjena kjiji�evnim ustvarjalcem »za izjemne dose�ke v poeziji,
pripovedni�tvu, dramatiki, esejistiki, ki nastajajo v srednjeevropskem kulturnem prostoru«.'

Pe.sni.�ko delo Jana Sk�cla sta vidno zaznamovali tako prostorska (rojen na ju�nem Moravskem, v
svojski in samobitni pokrajini Slov�cko) kakor �asovna sestavina (generacijsko pripada obdobju
»pra�ke pomladi«, v 60. letih usmeijenemu k dm�bcnim relomiam za »socializem s �love�kim
obrazom«). Sk�clovo literarno ustvarjanje so politi�ni dogodki okoli leta 1968 prelomili na dve
polovici, ki se po nekaterih lastnostih (na�ini pesni�kega oblikovanja in publiciranja) lo�ita med
seboj. Podatki iz Sk�clovega �ivljenjepisa- ka�ejo, daje v pi-vi fazi ustvarjanja izdal pet pesni�kih
zbirk: Koliko prilo�nosti ima vrtnica (Kolik pi'ilezitost�m� ru�e, 1957), Kaj je ostalo od angela (Co
zbylo z and�'la, 1960). Ura med psom in volkom (Hudina mczi psem a vlkem, 1962), �alovanka
(Smut�nka, 1965) in Masnice (Metlicky. 1968). Vse na�tete zbirke so bile ponatisnjene posami�no,
v pesni�ki knjigi Veter po imenu Jaromir (Viti- jm�nem Jarom�r, 1966) pa so iz�le skupaj �e enkrat
prve tri zbirke,^ kai" ka�e na odmevnost Sk�clove poezije v 60. letih. Poleg pesmi za otroke je Jiuiu
Sk�clu v pi-vcm ustvmjalnem obdobju iz�la �e knjiga feljtonisti�ne proze Enajsti beli konj
(Jedenacty bil^ k�i�. 1964).

V zapletenih politi�nih in �ivljenjskih razmerah �e�kih 70. let (prim, verz iz Sk�cjove pesmi
Prepovedani �lovek: »[...] se skupaj vle�emo po temi skozi �iv;mkino uho« je �e�ka disidentska
knji�evnost iskala podtalne poti do bralstva. Pesni�ki cikli iz Sk�clovega drugega ustvaijalnega
obdobja so prihajali na svetlo v izdajali na �e�kih tleh ustanovljenega samizdata in pri
�e�koslova�kih eksilskih zalo�bah po svetu (Sk�clove pesmi npr v reviji Svedectvi v Pai'izu, v
Torontu pri zalo�bi J. �kvoreckega Sixty-Eight Publishers Coiporation in v Miinclinu), po letu 1981
pa �e tudi pri uradnih �e�kih zalo�bah v Bniu in Pragi. Nekatere pesmi iz Sk�clovih »prepovedanih«
ciklov so �le celo skozi vse tri izdajateljske poli; med njimi so razlo�ki v sami redakciji pesni�kih

Iz stalula mednarixlne literarne nagrade »Vilenica«, ki je bil v svoji uradni razli�ici oblikovan in objavljen v zborniku
Vilenica '87 in je odtlej iz�el vsiiko leto ponatisnjen v navedeni publikaciji Dru�tva slovenskih pisateljev. Od leta 1986 so
bili luigrajeni Fulvio Toni izza ( 1986). Peter llandke ( 1987), Peter Esterh�zy ( 1988) in JiUi Skacel ( 1989).

^ V primerjavi s �e�kimi politi�no pregmijiuiimi avtorji, po letu 1968 niitnjkajo�imi v �e�kih literarnozgodovinskih delih In
eiKiklopcdijali. je J;ui Sk�cel un el milej�o usodo, kajti njegovo ime je bilo uvr��eno v �e�ke publikacije prej�njega desetletja.
Geslo Jan Skncel najdemo v ivLslednjih enciklopedij;ili: Stovitik ccskycli spisovalelu. Ustav pro �eskou liler;iluru CSAV.
I^iUiii, 1964; Slovnik i^eskych spisovalelu. (Pokuso rekonslrukci dejin �e�ke literatury 1948-1979). Uspor�dali Jin' Brabec,
Jiri Gru�a, Igor Udjek, Petr Kabe� a JiUi LopiUka (siunizdal in ve� eksilskili izdaj zalo�be Si.\ty-Eight Publishers Corp. iz
Toroiita v Kanadi); Sloviiik/csk� lileraluiy 1970-19SI, Ccskoslovemky spisovatel, ftalia, 1985; �e�ti sfiisovawl� 20.
sloleli. slovniV«! priru�ka. �eskoslovensk-y spisovatel. Pridu. 1985.

^ B�snik .lan Skàccl (ciklostii;uia bibliografija, iz�la ob pesnikovi �esldesetletnici in zapisuje samo izdaje urjulnih �e�kih
zalo�b), Knihovna Jirilio MiUiena. Bnio. 1987.

U7

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94. �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

zbirk, v kompoziciji pesni�kili ciklov, zaradi tipk;uskih napak pri samizxlatu pa tudi v pomenskih
modifikacijali posami�nih pesmi ipd. Navedena usoda je zna�ihia za dva pesni�ka cikla Sk�clovih
�tirivrsti�nic Napaka breskev (Chyba broskv� 1975, v eksilu 1978) in Le�niki za �rno papigo (Oi'�sky
pro �em�ho papou�ka 1976, v eksilu 1980) ter za cikle pesmi Neznatni rekviem. Talisman,
Zgubljalnice (Nepartn� requiem. Talisman, Tratidla � 1978, v eksilu so cikli iz�li v zbirki Pesmi
1982 nenaslovljeni). Te�ko je na tej stopnji na�e vednosti kaj ve� napisati o pesmih, ki so v samizdatu
iz�le v 150 izvodih pod naslovom Zaklinjanje v predpreteklem �asu (Zakl�n��n� v pì'edminul�m �ase,
1984), enako je nanue� Jan Skacel naslovil razdelek pesmi v eni izmed svojih pesni�kih knjig, v
80. letih �e tiskanih na �e�koslova�kem. Takiat so iz�le naslednje: Davno proso (Davne proso, Brno
1981), Upanje z btikovimi krili (Nadeje s bukovimi kfidly. Praha 1983 � oba cikla �tirivrsti�nic).
Vlivanje v zgubljeni vosek (Odl�v�n� do ztracen�ho vosku, Brno 1984) in zbirka Kdo po temi pije
vino (Kdo pije potmè vino, Brno 1988). Tudi v zadnjem obdobju svojega pesni�kega ustvarjanja je
pisal Jim Skacel literaturo za otroke: Uspavanke (Usp�vanky, 1983) ter dvoje zbirk, nastalih ob
ciklu risbic Josefa �apka: Kam so od�le ko�ute (Kam odesly lane, 1985) in Zakaj ne pade pti�ek z
veje (Pio� ten pta�ck z v�lve nespadne, 1988).

Sk�clovo pisateljev�uije je izkazano tudi v publicistiki; v duhovitem drobnem �anru, ki gaje sam
imenoval »mala recenzija«, je kot urednik bmske revije Gost v hi�o (Host do domu) v letih
1963-1969 spremljal problematiko vsakdanjega dne. V svoji literarni dejavnosti je bil v 60. letih
tudi urednik �e�kih literarnih klasikov (del K. J. Erbcna, O. Mikula�ka) in literarnih antologij (�e�ki
brevir ljubezni, 1966).

Pri prevajanju kot obliki medbesedilne in recepcijske dejavnosti je avtorjevo delo (izvirnik)
postavljeno v izhodi��e spoznavanja pomenskih vrednosti in je hkrati cilj upovedovalne strategije
v drugem, tj. slovenskem jeziku.

Prevajanje Sk�clove poezije je bilo v prvi fazi,"* tj. za objavo ilustrativnih prevodov v zborniku
Vilenica '89 in sonetnega cikla Talisman (v Na�ih razgledih 8. septembra 1989) omejeno z
naslednjimi dejstvi: 1) z vnaprej izbranimi pesni�kimi besedili, ki so bila �e prevedena v nem��ino
in franco��ino; 2) z dosegljivostjo le ene, v na�em primera eksilske redakcije Sk�clovih sonetov.
Besedilne modifikacije, npr. v Sk�clovem Sonetu s spancem �ebel, so bile kot narobe prepisana
razli�ica prepoznavne ob primerjanju z nem�kim prevodom istega soneta,' kasneje pa tudi s
primerjavo med eksiLsko in madno izdajo sonetnega cikla Talisman v zbirki Davno proso (1981),
katere izid je spremljal pesnik sam. V tovrstni zadregi sta prevajalca dala prednost �e�kemu
izvirniku, �eprav defonniranemu, in ne ustreznej�emu nem�kemu prevodu, ki bi bil v medbesedilni
verigi besedilo »iz drage roke«. Ilustrativnost slovenskega prevoda je zavestno sledila besedilnim
deviacijam, pogojenim z diii�benimi razmerami, v katerih je bila literatura predmet sovra�nega
zasledovanja in preganjanja.

Dru�bene razmere na �e�kem so tudi onemogo�ale bolje spoznati Sk�clovo poezijo na podlagi
recepcijske dejavnosti bralcev in literarnih kritikov v pesnikovi domovini, kajti avtorjeva volja se
poka�e �ele v odtujitvi^ litenuTiega dela, ko si ga prilastijo subjekti bralne srenje, v najrazli�nej�ih
in pogosto povsem nasprotujo�ih si konkretizacijah, tj. v izgovorjenih in zapisanih sodbali o
prebranem delu. V navedenem, saitrovsko pojmovanem na�inu gledanja na bivanje knji�evnosti si

Druga faza prevajanja Skiiciove iwezije je pri izbiiiuiju obsegla pesmi iz zadnjili pesnikovUi, ve�inoma razprodanih in te�ko
dosegljivih zbirk, zato iz|XisojenUi pri dr. Zdenku Ko�nnnu, izvrs�ieniu pozjiavalcu moravskili realij v Skiiclovcm
pesni�tvu. Naj bo brnskemu liter;uiieniu zgodoviiiiu-ju in tenko�uliiemu razlagalcu (ne le) Skaclove poezije na tem mestu
izre�ena zalivala za ljubeznivo pomo� pri razlagi nekaterih moravizmov, vsebovanih v Skaclovih izbrimih pesmih v knjigi
zbirke Lirika, ki je iz�la pri zalo�bi Mladinska knjiga leta 1990.

^ Izbrane Skaclove pesmi je prepesnil v nem�ki jezik zn;mi pesnik Reiner Kunze: wundklee Gedichte. Aus dem Tschechischen
�bertragen und mit einem Nachwort von Reiner Kunze, S. Fischer Verlag, Frankfurt a. M., 1982.

^ Miroslav Ccrvenka � Milan Jaiikovi�, Dva prispevky k predmetu individualni stylistiky v literature, �e�ka literatura 38
(1990). �.3, str. 212-234.

U8

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39. 93/94. �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

prevajalec pridobiva podatke o knji�evnem delu v kontekstu izhodi��ne (�e�ke) knji�evnosti za
oblikovanje stali��nosti pri stilotvomem procesu v ciljnem (slovenskem) jeziku.
V literamozgodovinski raz�lembi, ki jo obsega problematika prevajanja, sta prevajalca o pesni�kem
delu Jana Sk�cla imela na voljo malo literamokiiti�nih refleksij. Pri interpretiranju Sk�clovih prvih
dveh zbirk je �e�ki literarni zgodovin;u- Jii"! Opelik^ zapisal mnenje, da je pesnik Skacel �e v 60.
letih veljal za »nemoderaega«, »starega viteza«, kajti njegova poezija je trdovratno iskala temeljne
�ivljenjske vrednote, stare kreposti in dobre stvari, pri �emer je dobra stvar bila Sk�clu tista, ki »je
v�eraj, bo danes in je bila jutri«. OpeliTvovo opa�anje izostri v Sk�clovi poeziji »ironi�no modrost«,
ta pa temelji na pesnikovem osvajmju gotovo.sti in trdnosti v �ivljenjski negotovosti in netrdnosti.
�ivljenjske vrednote v Sk�clovih pesmih (ljubezen, dom, narava) so �e�kemu �loveku v dobi
dru�benih premikov (npr. dru�benopoliti�ne preobrazbe �e�koslova�ke po letu 1948) in
civilizacijskih prevratov dajale »vama tla pod nogami«. Sk�clovo pesni�ko ustvarjanje, oblikovano
v zbirkah pred letom 1968 v svobodnem verzu, je izhajalo iz pomenskega nasprotja med mestom
in vasjo. Metaforika Sk�clove poezije je zakoreninjena v naravi moravskega pode�elja; s svojo
mimo stalnostjo narava neposredno polemizira s hrupom in hitenjem mestne civilizacije. V
Opehlcovi oceni je postavljeno vpra�iuije, ali je in koliko je Skacel edini �e�ki modemi pesnik
pode�elja.

�etrt stoletja pozneje je literarni kritik in zgodovinar Zden�k Ko�min,* pesnikov generacijski
vrstnik in prijatelj iz Brna, poudarjal podobno vlogo Sk�clove poezije v �e�ki dru�beni stvarnosti,
imenovano »pozaupljanje na�ega bivanja«. K �ivljenjskim vrednotam je iz Sk�clove pesni�ke
izpovedi pri�tel �e modrost, bole�ino (kot bivanjska vrednost je pri Sk�clu bole�ina zapisana �e v
prvem obdobju ustvarjanja), �love�ko bli�ino in samo poezijo. Pesni�ko iskanje �ivljenjskih
vrednosti je pri Janu Sk�clu eti�no motivirano, npr v kitici Ne-pesmi:

V sedanjem �asu tega ne-spomina
ko pesem pravi ne in ne-druga�e
in ko besede ne-rek�
in ne-zr�

verz pa ne-se�e ve�

nas ne-marnost pripelje k ne-pesmi

S Sk�clovo sintagmo »�as nespomina« so tematizirane diTJ�bene razmere na �e�koslova�kem v
zadnjih dvajsetih letih, v �e�ki disidentski literaturi odslikane pri ve� avtorjih, npr. pri Miroslavu
�ervenki (»brez�a.sje se iz ve�nosti nor�uje«)', globlje razlo�ene v publicistiki V�clava Havla:

Izni�evanje preteklosti je izni�ilo tudi prihodnost. Ko so bile vanjo projicirane »zgodovinske zakonitosti«,
je bilo takoj jasno, kaj bo in kaj mora biti. Sij te gotovosti je se�gal samo bistvo prihodnosti: njeno odprtost.
Projekt zemeljskega raja kot kon�nega cilja zgodovine, ki odstranjuje dru�bene konflikte, slabe �love�ke
lastnosti in nemara tudi �love�ko gorje, je dosegel svoj vrh v iznaka�enosti: dru�ba, okamenela v
izmi�ljeni ve�ni harmoniji, in �lovek kot kip trajnega lastnika sre�e sta postala tiha izpolnjevalca
intelektualne eksekucije zgodovine.'"

Havlova semantizacija biez�asja ustrezno osvetli v Sk�clovi metaforiki »dvalcratno« smrt in
»ve�no« �ivljenje pesnikov (tudi �olar�kov); na tem pomenskem ozadju je mogo�e razumeti
Sk�clovo »izmi�ljanje praga« iz ene �asovnosti v drugo.

^ Jiri Opelik, O Janu Sk�celovi, .lak �isi poezii, Pralia, 1963, str. 249-255.

^ Zdenek Ko�mui. Da bi svet ne bil tuj (O Janu Sk�clu, dobi�iiku leto�nje mednarodne nagrade Vilenica), Sodobnost 37,
(1989), �t 10, str. 946-950.

' I? zbirke Miroslava �ervenke Triimivujsel petnajst {Dv;\cel tri pa�i�ct, MiiiKlien, 1986 � pesmi iz let 1973-1979). Glej
tudi pesem Napis na podrtem znamenju v zborniku Vdenica '8S.

V�clav Havel. Zgodba in totiilitmiost, Na/i razgledi, 14. avgusta 1987, str. 450 (prevedeno iz revije Svedectvi).

119

JEZIK L\' SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

V Ko�ininovi inleipietaciji Sk�clovega pesni�kega sporo�ila se zalo pesnikova bivanjska
metaforika razvr��a na �asovni osi in se zgosti v oksimoron »davna prihodnost«, pri rekonstniinuiju
Sk�clove poetike tudi za prevajalca pomembnem pomenskem izhodi��u, ki je v mikrostilistiki
prevoda" usmeijalo izbiranje slovenskih izraznih sredstev, besednih in prvin drugih jezikovnih
ravnin.

Jan Skacel je bil �e v prvih zbirkah ob�uten kot »pesnik molka«,'- v disidentskem obdobju pa se
je ta pesnikova lega v intenziviranju metafori�nega izraza za�ela variirati v podobe ti�ine,'^
praznote, pokon�nega in �ebeljega spanca ipd. Novo v Sk�clovem pesni�kem oblikovanju v
primerjavi s pesnjenjem pred letom 1968 je raba soneta. Motivacijo za tako ravnanje je pri Janu
Sk�clu mogo�e najti v preseganju »�asa nespomina«, tj. v kulliviranju pesni�ke govorice z
ailisti�nim romrniti�nim izro�ilom in na dmgi strani s pesni�ko obliko ljudske poezije, v umetnosti
Jana Sk�cla izhajajo�e iz dveh virov: s �tirivrsti�no kitico iz moravskega ljudskega slovstva'"* in iz
kitajske ljudske lirike, ki jo je iz prevodov nem�kih, ruskih in francoskih parafraz slaiih kitajskih
pesnikov presadil v �e�ko knji�evnost v obdobju med vojnama Bohumil Mathesius. Miniature stare
kitajske lirike v Mathesiusovi prepesnitvi so bile na �e�kem ve�krat ponatisnjene in so tako kot
izvirna �e�ka knji�evnost spodbujale ustvarjalnost mladega pesni�kega rodu; brez dvoma'^ in
najbolj izrazito so paralVaze kitajske lirike vplivale na poezijo Jana Sk�cla v njegovih ciklih
�tirivrsti�nic � v Napaki breskev in Le�nikih za �rno papigo.

Sk�clovo prenavljanje pesni�kih oblik vzpostavlja literamozgodovinski stik z obdobjem �e�kega
narodnega preroda (sonet je v �e�ko knji�evnost presadil preroditelj Josef Jungm;tnn, zakoreninil
pa Jan Kolhii- v sonetni pesnitvi H�i Slave); v Sk�clovih pesmih aludirajo ta zgodovinski �as �e
imenovane osebnosti (Josef Dobrovsk^, K. J. Erben). Obdobje narodnega preroda sta v tedanjem
�asu klicala v zavest tudi �e.�ko zgodovinopisje in knji�evna zgodovina.'^ V skladu s svojim
pesni�kim habilusom, priraslostjo na kulturo rodne pokrajine in ponavljajo�imi se podobiuni
davnine zajema Skacel iz �e�ke romantike sestavine ljudske ustvarjalnosti (prim. citat K. H. Mache
iz njegovega Dnevnika na poti v Italijo v uvodu zbirke Davno proso) in z njimi sporo�eno filozofijo
in moralo davnih prednikov. V podobno osnovnico se v Sk�clovih pesmih zliva ime pesnika Erbena,
vsebine njegovih iz ljudskega izro�ila prepesnjenih balad in pravljic, ob�utenih v �e�kih 80. letih
kot literatura z eti�nim poslanstvom.'^

Vpogled v �e�ko diu�beno in literarnozgodovinsko problematiko odpira mo�nost umestitve
Sk�clove poezije v pomenska razmerja slovenske knji�evnosti, v d;uia�nje aktualne razmere in v
prehojene poti sloven.skega literarnega izro�ila. �asovni in prostorski stik s slovensko knji�evnostjo
aktualno nakazuje podelitev literarne nagrade Vilenica Janu Sk�clu kot izkazilo v zapisovanju
srednjeevropske duhovne sku�nje, ki zgodovinski spomin potrjuje predvsem z literaturo.

" Anion Popovi�. Teoria uineicck�lm prcklaJu. Aspekly lex�u a liler�riiej inetakoinunik�cie, Bratislava. 1975, str. 280.

'■^ Franli�ek Benluut. K navpi�nemu spancu govori ti�ina. Bralnica 'M.Sotlolimtsl 30 (1992), �t. 3. sir. 299-3(X).

'■' Sylvie Kycliterov�, Kiajina prom�n a tvary Iiclia (2 x l(X)�lyrvcr�i J.ina Sk�cela). V Slova a lidio. Arkyr. M�iKhen 1986.
S�-. 93-105.

'^ Ol�r'icli Sirov�lka. JiUi Skiicel. CeSl� spisovatel� 20. slolcli, Slovml;ov� pr�rucka. Ceskoslovensky spisovatel, Pralia 1985,
Str. 558-560

" Jir� Franek, Je cosi... (spremna beseda h knjigi: Bohumil M;»lliesius. Zpevy slar� �iny, �S. Pralia, 1988. str. 284.)

'^ Ob koiK-u 70. in na za�etku 80. let je dobo narodnega pteporoda obravnavalo ve� avtorjev, npr.: Josef Ko�i. �e�ke narodni
ohrozeni, Nakladalelstvi Svobttda. Praha, 1978; Vladimir M;H:ura, Znameni zrodu. Leske obto�eni jako kulturni typ,
Ceskoslovensky spisovatel. Praha. 1984; Jan Novotity v spremiti lx:scdi h knjigi Ohrozeni naroda, ki je iz�la v zbirki �eskc
mysien� (v njej so ponatisnjeni temeljni dokTinientj in listine o �e�ki prerodni filozofiji s konca 18. in prve polovice 19.
stoletja). Nakladatelslvi Melanuich. Irritila, 1979. �as niU^odnega preroda je njivsezadnje priklk:eval podobne vedenjske
vzorec v knji�evnem ustv;ujitjiju. Tako je pesnik F. L. Cehtkovsky v prvi polovici 19. slotetj;t (X) modelih ljudskih (zve�ina
lirskili) pesmi obn;ivlj¿il �e�ko lileranio ustvarjalnost, medlem ko je K. J. Erben ljudsko snov iz bogate bere �e�kih b.alad
in ljudskih pravljic umetni�ko preoblikoval v lu�i nionumenlalncga. iz ljudske davnine podedoviuiega zakona o dobrem in
zlem.

" Bohumil Ilrabal. Esej o Kytici (spremna beseda h knjigi: Kiu-el Jaromir Erben, Zii�ni zlal�lio zvonu. Ceskoslovensky
spisovatel, Pralia. 1986).

120

JEZIK LN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Literamozgodovinske povezave s slovenskim kontekstom bo sku�ala predstaviti raz�lemba besedil,
Id sva jih sama prevedla in so verzno in kiti�no organizirana.

Pri reproduciranju �e�kega izvirnika v sloven��ino je izbiranje jezikovnih sredstev in pesemskih
izrazil (verznih in kili�nih besedil) usklajevala zavest o podobnostih in iazlik;ili v vlogi in pomenu
istih ali sorodnih prvin v (ciljni) slovenski knji�evnosti. Vidne in hitro prepoznavne pretvorbe
potekajo pri prevajanju na besedni ravnini. Sk�clova individualna izpoved je narekovala izbirati v
besedi��u med izrazi knji�nega jezika in regionalizmi, da bi bila tudi v slovenskem sobesedilu
izkazana pesnikova zjaslost z materialno in duhovno kulturo va�kega okolja. Stilno razmerje med
stimdiudnimi izrazi knji�nega jezika in naic�nim besedjem se je v slovenskem jeziku hkrati
potrjevalo .�e s sk�clovskim znakovnim razmeijem med davnim in sedanjim, v pesnikovi
individualni poetiki �e obravnavanim pomenskim nasprotjem.

Spri�o neenakih stilnih mo�nosti med jezikoma so bile glede na �e�ko predlogo zamenjave v
sloven��ini uresni�ene na dingih, v mikrosirukturi pesemskega besedila dopustnih mestih, in sicer
skladno s celostno idejnovsebiasko podobo pesnikovega sporo�ila. Nare�ne dvojnice prevedenih
�e�kih besed (priin. lisovna � 1. stiskalnica za grozdje, 2. pre�nica (nar); otiilit se � 1. otelili se
(povre�i tele), 2. obraviti se (mue�no, v Slovaiju slovenskega knji�nega jezika ne uvr��ena beseda)
so v slovenskem prevodu sooblikovale besednopomensko ravnino Sk�clovih sonetov in
�tirivrsti�nic.

Podobno so Sk�clovo razmerje med davnim in sedanjim v slovenskem prevodu ilustrativno krepili
poleg nare�no arhai�nih izrazov �e besedni poetizmi (glad, grudi, gruda, bolest); poudarjala so to
razmerje oblikoslovna {na vrte. vol�je, besedi) in naglasna sredstva (morje, zvezdam, deht�, gredo)
slovenskega jezika. Pomenska sestavina davnega in prvotnega je v kasnej�i prevodni razli�ici
izlu��ila v poglobljenem avtotematskem prispodabljanju bolj »pristno slovenske« jezikovne re�itve
(prim. Koznn'novo ozna�itev: Skacel je pristno �e�ki pesnik). Tako je bila »kieolizirana«,'^ s �e�kimi
in slovenskimi pi-vinami me�;uia konstrukcija v naslovu prevedenega cikla Ore�ki za �rnega
papagaja (�e�. Or�sky pro �emcho papou�ka) poslovenjena v naslov Le�niki za �nio papigo.

V narobe zapisanem naslovu eksilske razli�ice Soneta s slav�kom in obonmii (Sonet sa slavikem a
oborami) je bila kot klicanje pomenov davnine in za Sk�clovo poetiko zna�ilno obujanje starega
besedi��a'' v prvi fazi prevajanja inteipretirmia beseda ohora, v sloven��ini v prej�njem stoletju
izposojena iz �e��ine s temiinolo�kim pomenom iz lovskega sveta: ograjen prostor v gozdu. Najsi
je bil pomen besede ohora od avtorjevega pravilnega naslova Sonet s slav�kom in bojaznijo (Sonet
se slavtTcem a obavami) �e tako odmaknjen, je bil v asociativno gibljivem pomenskem strukturiranju
pesemskega besedila njen smisel pomaknjen bodisi v obmo�je »pesni�ke skrivnosti« ali v okvir
stopnjevane, a zato pomensko izpraznjene estetske funkcije.^''

Na leksikalni ravnini je bila v Sk�clovem pesni�kem izrazu, predvsem v naslavljanju pesni�kih
ciklov in zbirk, navzo�a �e dmga, pomenskim pi-vinam starega in davnega nasprotna te�nja, tj.
imenovanje novih �ivljenjskih vsebin z novimi izrazi, s Sk�clovimi novotvorjenkami. Raba
neologizmov (prim.: smut�nka��alovanka, tratidla�zgubljalnice)]c razlo�ljiva z �e omenjenimi
posebnostmi Sk�clovega pesni�kega nazora, ki �lovekovo bivanje dojema v smereh �asovne

A. Popovi�. glej v opombi 11 n. d. � »Kreolizacija« jezika � nesislenisko nasi�evanje prevoda z jezikovnimi prvin;imi
izvirnika. Gre za prekiiviuije dveh jezikovnih stiuklur. za prenik;uije izvirnika v jezikovni ustroj prevoda. V prcvcxlni
variiuiti Ore�ki za �niega papagaja (�e�. Oi'i�ky pro�enieho papou�ka) so sledovi �e�kega jezika z;izjiaviii v dveh prvinah:
1. v .s;uiio tonolo�ko, a ne pomensko poslovenjeni besedi ore�ki in 2. v izrazu papagaj (v sloven��ini sicer prevzetem iz
nem��ine). kiUerega ralx) je |>ri prevaj;uiju zapisovid slovni�ni zakon, kajti v �e�kem izvirniku je beseda/'£r/JOW.yt'/: mo�kega
spola. Ziiradi ncZiidosUiega in v z^�eUii f;izi premalo poglobljenega poznanja Skaclove pesni�ke izpovedi so bile v
enoravninskem slovni�nem interpretlr;uiju zapostavljene konoUicije slovenskega dom;i�ega imena papiga.

" Zdenek Kolmin, Jan Skdcel - Milmem, Itiierprciace basni. SNP. Pr;Uia 1986, sU-. 117-121.

^ Prim. zn;uislveno poglobljene izpeljave ugotovitev Jana Mukarovskega o estetski funkciji v cit. �tudiji M. �ervenke in M.
Jaiikovi�a(glej n. d. v opombi 6).

121 JfZlK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

premice, v konkretni to�ki spajajo�e njena pola v sintagmi »davna prihodnost«. V pesmi Premica
je Sk�clov pesni�ki nazor tudi poimenovan:

In doumeti de�evnega dne

da je premica to�ka tako podalj�ana

da se�e v lastno srce

V Sk�clovem pojmovanju je zato najti novo imenovane lege konkretnega �love�kega �ivljenja in
konkretnega �asa, Ici izkazujejo individualno resnico do�ivetega in najdenega druga�nega sveta.

Pretvorbe na vi�jih izraznih ravninali (skladenjski, verzni in besedilni) je omogo�ala diahi-ona
uvrstitev Sk�clove poezije v sistemska lazmeija slovenske knji�evne zgodovine. Pogosta in
ponavljajo�a se pesni�ka tematika v poeziji �e�kega pesnika, npr. orfejske razse�nosti v delovanju
pesnikove besede:

ne boj ni�esar se ne boj
pa �e bo �e tako hudo
se bo zmeraj na�el �lovek

ki goslini se prilegal bo (iz pesmi Kdo goslim se prilegal bo)

je v zgodovinski projekciji slovenske knji�evnosti postavila pesnika Jana Sk�cla v medbesedilne
razmerje s pesnikom Francetom Pre�ernom. Pre�ernov �as in dru�beno-kultumi okvir sloveaske
romantike spro�ita pomenska razmeija s �e�kim, v literarni kompaiativistiki �e vzporejanim �asom
narodnega preporoda in tematskim okvirom �e�kega romantizma. Zato ni �udno, da je oplajanje
verzno in kiti�no klasi�no oblikovmiega dela Sk�clove pesni�ke ustvarjalnosti v doma�i romantiki
berljivo v slovenskem prevodu prav v citirmiju opaznih in prepoznavnih sestav in Pre�ernove
poezije, na primer rime, ki se v Slovesu od mladosti dvakrat ponovi, v drugi kvarteti soneta z
naslovom Sonet kot talisman:

V trenutkih lemne zarje
pre�ene iz du�e glad
tega ki koga rad

ima urokov varje

Ob tem zavestnem prevajalskem ravnanju z zakladnico doma�ih pesni�kih postopkov pa se � sicer
sporo�ilno in oblikovno natim�no »prepisiuii« � sklepni del soneta samo zai-adi avtorjevega (in ne
prevajal�evega) izbora verznega vzorca in limmija brez prevajal�eve volje uresni�uje in bere kot
citat slovenske izvirne romanti�ne �estvrsti�nice, ki jo je v na�o liriko uvedel z Mornarjem France
Pre�eren:

Z neba na zemljo pada Po morju barka plava,

zakletev iznenada nezvesta, bodi zdrava,

sto spremljajo lu�i sto tebi sre� �elim.

V srebro sem z dletom vdihnil Po zemlji sre�no hodi,
SINE AMORE NIHIL Moj up je �el po vodi.
Ni� brez ljubezni ni le jadrajmo za njim!

Na zunaj � se pravi: verzno in kiti�no � pie�emovsko izoblikovani fragment Sk�clovega besedila
je skladenjsko (vsaj enkiat) mo�no natrgan, kar je znamenje d.ma�njega pesni�kega ravnanja s
klasi�nimi verznimi in strofi�nimi izrazili. �tirivrsti�nica � zlasti kadar je sama v sebi sklenjeno
lirskoizpovedno izrazilo, ni pa nujno �je pri Sk�clu skladenjsko zelo razgibana in gradi pesni�ko
sporo�ilo na napetosti med verzno �lenitvijo kitice in skladenjskim �lenjenjem besedila:

122

JEZIK IN SIX)VSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

so sence dalj�e veter star sred polj
pretiho je za�ne se igrica
na slepe mi�i padamo v sladkost
napaka breskev bi ubila nas

Skladenjske enote, ki napolnjujejo verze, se ali lo�ujejo ali povezujejo ali i��ejo vez prek meje
verza, tako daje �tirivrsti�nica naseljena najmanj s tremi pomeni. Dogodi se tudi, daje �tirivrsti�nica
verzno in skladenjsko�lenjensko uravnavana, vendar kontrastirajo v njej pogovorno nedore�eni
stavki s knji�no dovr�enimi, zvo�ni (rimni) stik med njegovimi konci pa gradi samooceno poezije,
ki nastaja pod avtorjevim peresom. Tudi to lastnost je �elel najin prevod posneti:

b�sn�ci b�sn� neskl�daj�
basen je brez n�s nekde za
aje tu davno je tu od pradavna
a b�sn�k baseh nal�z�

pesniki pesmi ne skladajo
pesem je brez nas nekje za
in tu je davno tu je od nekdaj
in pesnik pesem najdeva.

Klju�na rima, ki aktivira pesni�ko dejanje (;i?kde za � nal�z�), je v prevodu zvo�no toliko
razvezana, kolikor je prevajalcema dopu��ala podoba so�asne slovenske rime, predvsem Stmi�eve:
nekje za � najdeva. Ob na�tetih zgledih pa je vrsta Sk�clovih �tirivrsti�nic, ki so glede verzjiega
in skladenjskega �lenjenja zelo uravnote�ene in prav zato poudarjajo vez z ljudskim pesni�kim
izro�ilom, hkrati pa ohranjajo Sk�clovo izvirnost, takim je bilo tudi najla�e »nadeti« slovensko
podobo, npr v eksplikaciji sk�clovske poetike molka:

tako neznaten ��ep ti�ine
da vanj na glas ne bo� Sel krast
kos de��ice in ko��ek �ice
kar skupaj daje mi�jo past

Za sklep bi bilo mogo�e napisali tile dve ugotovitvi:

1. zavedajo� se dvojne geneze Sk�clove �tirivrsti�nice, je prevod, kjer je bilo mogo�e, posnemal
pomen rimanih besednih pi-vin iz izvirnika, jih mestoma nadome��al z ustrezniki iz slovenskega
pesni�kega izro�ila, pri tem paje ohranjal tudi skladenjsko �lenjenje besedila;

2. prevod je sku�al tudi potrditi prepri�anje, da je Sk�clov sonet tako oblikovno kot vsebinsko
obrnjen v preteklost ter individualno ponavlja in modificira zgodbo pelrarkisli�nega soneta v na�em
�asu in prostora: zdaj z izbiro verznega izrazila in razvrstitvijo rim priklicuje evropski klasi�ni sonet
zdaj vpisuje s kratkim verzom in pogostimi mo�kimi rimami v sonet pesem, mogo�e celo popevko,
npr. blues, zdaj je v prostem nerimanem verzu samo refleksija teme in privid oblike; zmeraj paje
izrazito dvodelen in zato se lahko v prevodu vklju�uje v slovensko izvirno sonetopisje na�ega �asa.

(1989)

123

JI2IK IN SIX)V.STVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

AlbiiKa Lipovec. tTone Pretnar UDK 885.0.03=863 Skacel J.

UDK 885.0.09-193 Skacel L

SUMMARY

SCACEL'S SONNET AND QUATRAIN IN SLOVENE TRANSLATION

From the poetic opus of Jan Skacel we selected for
analysis only those texts which we have translated and
which are structured as to tlie lines of verse and stanzas
in such a way that every one of tJiem-tlie sonnet with its
sopliistication, the quatrain with its simplicity-recall the
rich Czech poetic expression in origiitai and in
translation from Romanticism onw;u"ds. The situation in
tJie target literature is essentially tiie same, so tltitf
translations enter into related mtertextual relationships
and can be defuied on the level of fomi and content.

The set poetic forms, aniong which the sonnet form and
quatrain belong, are characterkstk: of Skacel's poetry
especially in his second creative period: motivation for
such a situation can be found in the transcendeiKe of the
time of 'non-memory' and tlie cultivation of a poetic
expression with popular folk and artistic, especially

Romantic tradition. The form integrated new findings, it
continued to exist, because it became independent as
expressional miniature (this holds true of the quatrain,
wliich approaches tlie Cliinese gnomic folk poetry and of
some of the sonnets tliat calcate llie set poetic form also
in composition), or il disintegrated, sometimes even to
become uivecognizable (tliis is U-ue of the most radical
Sk.-icers sormeLs). In the target literaWre the two
discussed forms have recently seen a simihtr destiny, so
thai tlie translator by exactly trying to convey the
message iind tlie fomi of the original produces texts that
are not foreign to his literature, although they are
different, because they introduce into tlie set form new
individual and regional expressions, images, rhytlims,
knowledge and meanings.

124

JEZIK IN SIJDV,STVO, Letnik 39, 93/94, �t, 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Rozka Stefan UDK 884.03-1=863:929 Pretnar T.

Ljubljana

Tone Pretnar kot prevajalec
poljske poezije

Os

'snovno vedenje o poljskem jeziku in poljski
knji�evnosti si je Tone Pretnar pridobil �e na za�etku �tudija slavistike (1964/5), ko je v okviru
poljskega lektorata poslu�al pri avtorici tega prispevka predavanja iz teorije poljskega knji�nega
jezika, zdru�ena z interpretacijami knji�evnih besedil, in se udele�eval prakti�nih vaj pri tedanjem
gostujo�em lektorju dn Wl-adyslawu Kupiszewskem. Na tej podlagi so zrasli njegovi prvi prevodi
iz polj��ine, po ena pesem �estih romantikov, poleg najve�jih � Mickiewicza, Slowackega,
Krasiiiskega � tudi manj znanih Brodziiiskega, Czeczota, Witwickega. Potem ko se je med
polletnim strokovnim izpopolnjevanjem v Var�avi (1972/3) temeljito seznanil s poljsko besedno
imietnostjo, tako s sodobno kot s preteklo, se je v prevajanju vrnil k romantiki in od leta 1980
odkrival Slovencem dotlej neznano poezijo poznega romantika Cypriana Kamila Norwida (1822-
1883). Revialne objave je nato zdra�il v knjigi A'ow/V/(1985).' S to zbirko je Pretnar odpravil belo
liso na zemljevidu na�ega prevajanja iz poljske romantike, �e posebej iz lirike.

Bolj kot lirika sta slovenske prevajalce poljske romantike pred tem mikali epika in dramatika. To
dokazujejo poslovenjena Mickiewic/^va epska dela od pesnitve Graiyna (1909) do celotnega
prevoda epa Gospod Tadej (1974) in odlomki iz dramske pesnitve Dziady (1967). Resda se je
Mickievviczeva lirika pojavila pri nas �e s Pre�ernovim nem�kim prevodom soneta Resignacija
(1837); temu je v petdesetih letih prej�njega stoletja sledil slovenski prevod �e nekaterih sonetov,
v za�etku na�ega stoletja pa Oda na mladost in nato novi soneti; vendar niti ve�ji izbor (19 pesmi)
v Kitici Mickewiczevih (1943), povojna revialna objava Ode na mladost, Krim.skih sonetov in t.i.
lozanske lirike ter ve�ji izbor (28 pesmi) v knjigi Pesmi in pesnitve (1967) ne dajejo vsestranske
podobe te lirike, ker se ve�inoma iste pesmi ponavljajo v novih inteipretacijah. Tudi drobna lirika
Sl-owackega je pozno do�;ikala slovenjenje, v knji�ni obliki (29 pesmi) �ele leta 1973; to niti ni
�udno spri�o paradoksa, da je prva zbirka tega izrazito liiskega pesnika iz�la na Poljskem �ele ob
stoletnici njegove smiti (1949). Pa� pa smo njegovo lirsko pesnitev V �vici dobili prvi� leta 1909
in v novem prevodu v zbirki Lirika 1973. �e leta 1939 je bil Slowacki pred.stavljen v knji�ni obliki
z epsko pesnitvijo O�e oku�enih. Tudi tretji veliki pesnik poljske emigracijske romantike, Zygmunt
Krasiiiski, seje pojavil pri nas prej z odlomki iz drame Lydion (1912) in iz Nebo�anske komedije
(1944) kot pa s prvo in skoraj edino lirsko pesmijo (1960).

Kot Stowacki je bil tudi Noiwid kot lirik Poljakom dolgo malo znan. Objavljal je sicer v vseh delih
razkosane domovine in tudi v Peterburgu in v emigraciji, a le v periodi�nem tisku. Pi-va in edina
zbirka Zbrane pesmi je iz�la v Leipzigu 1863, v letu poljske vstaje, ko je bilo zanimanje javnosti
obrnjeno drugam. Odkrila gaje �ele poljska modema konec 19. stoletja. Izhajanje njegovih zbranih
del je zavrla prva svetovna vojna in tudi naslednja izdaja (1937) je zaradi druge svetovne vojne

' Cyprian Kainil Norwid. Norn'id, izbral, uredil, prevedel in spremno besedo napisal Tone Pretnar (Ljubljana: Mladinska
knjiga. Lirika 1985).

125

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

ostala nedokon�ana. Po vojni (1966) so iz�le Norwidove pesmi kot I. kiijigaZoraH/7irfe/z obse�nim
predgovorom in komentarjem urednika Juliusza W. Gomulickega.

Zunanji povod za Pretnarjevo odlo�itev za Norwida je utegnila biti bli�ajo�a se stoletnica njegove
smrti, morda tudi uglasbitev nekaterih njegovih pesmi ali skrivno siljenje njegove narodne misli
med vojnim stanjem na Poljskem v za�etku osemdesetih let. Globlji izziv pa je bila, kot pravi
prevajalec sam v spremni besedi, »imenitna vzporednica z Jenkovim pesni�tvom«, ki se ka�e tako
v grenki ironiji obeh pesnikov kot v njuni »poetiki molka«.

Na�ela, po katerih je Tone Pretnar prevajal, je pozneje sam takole razlo�il: »Pomen verznega in
kiti�nega vzorca v prevodu uravnavajo oblikovalne navade v tuji knji�evnosti in prevajalska praksa,
ki je zdaj bolj usmeijena k doma�im, zdaj k tujim prvinam prevajanega dcla.«^ Ko gre za oblikovalne
navade v poljski liriki, je treba vedeti, da je �e pred Norwidom visoka romantika namesto
dotedanjega silabizma uvajala v kratkih lirskih pesmih silabotonizcm, v katerem so se pojavile iste
stopice kot v na�em, vendar- je zaradi poljskega naglasnega tipa naravni ritem poljske lirike
trohejsko-amfibrahi�ni. Pri tem sta Mickiewicz in Si-owacki pazila na �ivi ritem, ki nima realiziranih
vseh metri�nih naglasov, Norwid pa je �el �e dlje: v pi-vi razli�ici je opustil stalno enako �tevilo
zlogov v verzih, olniuiil pa �e melodijo vzorca s stalnim naglasnim redom, v drugi varianti pa je
poleg tega razi\ihljal nietri�ni tloris z neenakomerno razdelitvijo naglasov ter tako oslabil obe
sistemski nonni pravilnega silabotonizma. S tem je odprl pot prostemu verzu, ki se je nato uveljavil
v avantgardi po pi-vi svetovni vojni.^

J'retnar je poljski silabi�ni in silabotoni�ni verz klasi�ne oblike prevajal z na�im klasi�nim, navadno
jambskim verzom, a se glede na pogostni kon�ni naglas v sloven��ini vsaj deloma re�il »tiranke
(�enske) rime« s tem, da je poljske �enske rime pogosto nadome��al z na�imi mo�kimi, te pa
realiziral na vse tri v sloven��ini mogo�e na�ine; tako, da se ujemata dva nagla�ena samoglasnika,
nagla�en samoglasnik z nenagla�enim � ta dobi v kon�nem polo�aju kratek nadomestni naglas
(donagla�evanje) � ali dva nenagla�ena oziroma donagla�ena samoglasnika. Nasprotno pa se je
stjogo ravnal po verznih navodilih izvirnika v tistih oblikali, ki jih je, kot razlaga sam v spremni
besedi, v poljsko knji�evnost uvedel ali preoblikoval �e Mickiewicz, Norwid pa jim je dal novo
izpovedno mo�.

Iz obse�nega, okoli tristo sedemdeset pesmi obsegajo�cga lirskega opusa tega zadnjega velikega
poljskega romantika�pesnika, dramatika, pripovednika in upodabljajo�ega umetnika�je Pretnar
izbral za posamezna obdobja njegovega �ivljenja in �e posebej za njegovo pesni�ko izvirnost najbolj
zna�ilne pesmi. Tako iz let, ko je Norwid �e �ivel v domovini, ni prevodov njegove domoljubne,
tradicionalno »prero�ke« poezije, s katero je zelo mlad zaslovel v var�avskih literarnih salonih, pa�
pa je iz njegove kratkotrajne sonetomanije prevedena Smiota z motivom »dragega molka«, sledi
pa ji pesem Pero z � zaradi cenzure � prikrito politi�no poanto.

V Italiji, kamor seje odpravil s skjomnimi sredstvi od prodaje po zgodaj umrlih star�ih podedovane
posesti, da bi nadaljeval v Var�avi za�eti �tudij kiparstva, in nato vse �ivljenje �ivel v pomanjkanju,
je nastala t.i. �ma suita, iz katere je odli�no prevedena pretresljiva Moja popevka:

�le, zle zawsze i wszpdzie.

Ta ni� czarna sip przgdzie:

Ona za mns, przede mn3 i przy mnie.

Ona w kazdym oddechu.

Ona w kazdym usmiechu.

Ona we izie, w niodlilwie i w hymnie.

^ Tone PreUuir, S;uno v prid, pesni�tvo, je tebi groza: o anapesUieni dvanajstercu v izvirniku ter poljskem in slovenskem
prevodu M;uidel�laniovegaLeningr.-ida, Slava 2 (1987/88), 1, str. 100-108.

^ M. Gtowinski. Al. Okopien-Stawinska, J. Sfavvinski, Zarys leorii lileralury (Var�ava, 1%7), str. 199-201.

126

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Zlo iz vsakega kota

kot nit �rna se mota

pred menoj, za menoj in pri meni.

Iz diha vsakega veje,

z mojim smehom se smeje,

v solzah vre in v molitvi vzneseni.

S to pesmijo in s Predve�erom, ki po Pretnarju »ni le pesni�ko ocenjevanje mar�ne revolucije, ampak
se uvr��a v zapleteni sklop Norwidove zemeljsko-misti�ne poezije«, je prevajalec vpeljal v
slovensko poezijo tudi oblikovno novost � pi-vo razli�ico t.i. mickiewiczevske kitice, sestavljeno
iz �estih anapestno ugla�enih verzov.'*

Iz Rima se je Norwid po napadu na novatorslvo te poezije, »na nejasnost misli, podob in besed«
(na tako sodbo so vplivali tudi njegovi neologizmi in etimologizinuije), preselil leta 1849 v Pariz,
da bi se posvetil slikarstvu namesto literaturi. Iz tega �asa je prevedenih ve� satiri�nih pesmi na
razmere v pesnikovi domovini, iz katerih je vidna tudi tragika njenega polo�aja med Vzhodom in
Zahodom: Zabavljica, Slovanom Moskvi�anom, Njihova mo�. Pesem o na�i zemlji.

Kljub mra�ni sodobnosti je Norwid ohranil vero v prihodnost, ki naj bi prinesla zmago tudi leta
1850 umrlemu Jo�efu Bemu, junaku iz poljskih vstaj, kot to izra�a �alna rapsodija v podobi
pogrebnega sprevoda. Spesnjena je v rimanem poljskem heksametru, kar je bila v poljski romantiki
novost v primerjavi z nerimanim Mickiewiczevim. Prevajalec je, kot sam pravi, upo�teval vsa
verzna navodila izvirnika, ker v doma�em izro�ilu, ne v izvirnem ne v prevodnem, tiike oblike �e
ni bilo. To rapsodijo je treba pri�teti med najve�je prevajalske dose�ke slovenskega Norwida.

Sledi ji Moja popevka 2 iz t.i. ameri�ke suite kot izraz hrepenenja po domovini med poldrugoletnim
bivanjem v Ameriki, upesnjen brez patosa, v diskretnih poltonih. Po vrnitvi seje naselil spet v Parizu
in tam ostal do smrti. �edalje bolj gaje mu�ilo nerazumevanje njegove poezije in nepriznavanje
njegove vloge v dra�bi, kar je izrazil v verzih:

poet sem, ki besed ne me�e kar v en dan,
kar pojem jaz, �ivim, od tega sem bolan.

(Ko sem za�util)

in

Jaz na tem svetu sodim med preklete

(K spokorni�ki me pesmi ve� ne kli�i)

Tu pogre�am v tem �asu nastalo elegi�no avtobiografijo Klaskaniem maj^c obrzgkle prawice (Od
ploskanja imajo nabrekle desnice), kjer v sedmih oktavah govori o svoji mladosti, o razmerju do
velike pesni�ke tradicije, o svojih novatorskih izku�njah in izku�njah z �enskami, o ustvarjalnem
napora, ki ga bodo prav presodili �ele vnuki.' (Tonetu Pretnarju bi glede na to, da mu je bila v
slovenskem pesnjenju oktava priljubljena oblika,^ prevod te pesmi gotovo ne bil delal te�av.) Ne
manjka pa druga od pesmi, posve�enih tedanjim bojevnikom za svobodo � poslanica Dr�avljanu
Johnu Brownu, napisana novembra 1859 ob novici, da so v ZDA obesili starega mo�a, ki je hotel
z zaroto dose�i odpravo �rnske su�nosli. V prevodu je zaradi prepogoste katalekse (od 24 jambskih
enajstercev jih je 15 nepopolnih) ta �alostinka nekako premalo slovesna.

Tone Pretnar, Mickevviczevska kitica. Slava 1 (1987), 2, str. 137.

^ Ta pesem je na prvem mestu v zbirki Vade mecum, ki jo je Norwid na pov;ibilo leipzi�ke zalo�be F. A. Brockhaus pripravil
kot II. zvezek svojih zbranih poezij, a zaradi prusko-avsmjske vojne (1866) ni iz�la in je bila objavljena �ele leta 1947 kot
iz var�avske vstaje re�en rokopis.

^ Prini. Vsolo�ju Bistrice in Mo�emka: Ti�i� v 100 slikah in 100 oktavah, verai Tone Pretnar (Radovljica, 1992).

127

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39,93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Iz leta poljske vstaje (1863) je poleg udarne domoljubne pesmi Sovra�niku tudi znamenita oda
umetnosti Chopinov klavir, ki je hkrati tretja pesem bojevnikom za svobodo, tokrat posve�ena
Chopinu, pevcu prihodnje, svobodne poljske dru�be, re�ene okupatorskega nasilja. V oblikovnem
pogledu je ta pesem primer �e omenjenega Norwidovega novatorstva: ohranjena je melodija
jambskega vzorca, verzi so rimani, a razli�no dolgi, kar ustvarja razgiban ritem, ki naj bi po mnenju
nekaterih posnemal Chopinovo glasbo. Z akusti�no stranjo se ujemajo tudi nedokon�ani stavki, le
v obrisih za�rtane podobe, kai- napoveduje kasnej�o simbolisti�no lirike. Kako je prevajalec re�il
pomensko in ritmi�no te�ko nalogo, naj ponazori prva kitica:

Byiem u ciebic w te dni przedostatnie
Niedocieczonego W(itku:
Pehie, jak Mit,
Blade, jak �wit...

Gdy koniec �ycia szepce do pocz^tku:
»Nie stargam cig ja, nie!... iecz u-wydalnip.«

Ko k tebi sem v predzadnjih dneh pri�el,
�ivljenja tok se ni iztekel:
poln kot mit,
bled kot svit,

kot da �ivljenja konec bi za�etku rekel:
»Ne bom te strgal, temve� raz-o-dcl!«

Primer druge Norwidove razli�ice pravilnega silabotonizma je pesem Matemi jezik, kjer se
razli�nemu �tevilu zlogov v verzih pridru�uje neenakomerno nagla�evanje, vendar ima za�etek
sedmih verzov enako konstrukcijo, naiejeno iz dveh trohejev, ki pesem ve�ejo, medtem ko kon�ni
�leni verzov variirajo, zadnji, osmi verz, druga�en od dnigih, pa je poanta pesmi. V prevodu je ritem
jambski kot pri pravilnem silabotonizmu, le tretji verz je razbit na tri dele, kar naj bi nadomestilo
ritmi�no nepravilnost.

»Gromem b3dzmy pierw ni�li grzmotem,

Oto tetnia i r�3 konie stepowe;

Gorj czyny!... a s^ovva? a my�li?... potem!...

Wr6g pokalai ju� i Ojc6w mowg � «

Energumen lak krzyczai do Lirnika

I uderzal" w tarcz, a� sig wygigia.

Lirnik na to:

»Nie miecz, nie tarcz bronih Jezyka,
Lecz � arcydzie-t'a!«

Bodimo raje grom kakor ropot,

so konji rezgetali, se podili.

Dejanje le,

a misel � kdaj?

Nato!

Sovra�niki so jezik nam oskrunili,
je kri�al Energumen na Liniika
in bil ob ��it, da roka je drhtela.
Lirnik mu de:

»Ne me�, ne ��it, a v bran jezika
stojijo dela.«

Podobno razmi�ljanje o vrednosti ustvarjalnega dela, bodisi v poeziji ali v upodabljajo�i umetnosti,
je �e v ve� pesmih iz �estdesetih let, tu je tudi osebnoizpovedna liiika z motivi osamljenosti.

128

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

zagrenjenosti, umika v molk tako zaradi osebnih razo�aranj kot zaradi usode poljskega naroda.
Vmes so satire na bralce, na vsakdanjost, na kapitalisti�no grabe�ljivost, na pre�ivelo romanti�no
idealiziranje (Poljsko dekle), na sodobno pripovedni�vo (Roman).

Iz �asa po Norwidovem prihodu v dom za ostarele poljske emigrante (1870) je prevedena med
drugim v oktavali spesnjena elegija Ob smiti Poezije, v bistvu satira na razmere, ki onemogo�ajo
pesni�ko ustvaijmije. Znova je izra�ena bole�ina spri�o nerazumevanja njegove poezije v pesmi
Lepo je za �ivljenja �e biti prav spoznan (1880), ki je med zadnjimi v tein bogatem in vsestranskem
izboru iz Norwidove lirike.

Dve leti za Norwidom je Tone Pretnar pod naslovom Somrak in svif objavil izbor iz poezije leta
1911 v Litvi rojenega Czeslawa Milosza, nedavnega Nobelovega nagrajenca za knji�evnost. Od
dvesto triintridesetih Mil-oszevih pesmi iz zbirke Poezije (Var�ava 1982) jih je prevajalec izbral
�estin�estdeset in jih sam prevedel enainpetdeset, tri pa Lojze Krakar in dvanajst Rozka �tefan.
Mitosz je �e s svojo prvo zbirko Pesnitev o otrplem �asu (1933) z naglim odzivom na nara��ajo�i
fa�izem v Evropi zbudil pozornost in se nato z zbirko Tri zime (1936) razvil v vodilnega pesnika
poljskega katastrofizma. V Pretnarjevem izboru in prevodu predstavlja to obdobje pesem Ti silna
no�, napisana leta 1934 v Vilnu, kjer je pesnik kot �tudent prava sodeloval pri knji�evnem glasilu
Zagary. Poznej�e predvojne pesini, nastale v Var�avi, kjer seje leta 1937 zaposlil pri poljskem radiu,
nekatere tudi med �tudijskim bivanjem v Parizu in nato med vojno spet v Var�avi, kjer je ilegalno
izdal zbirko Pesmi, je po vojni zdru�il v zbirki Re�itev (1945). Tu se pesnikov pogled od prizorov
vojnega tipljenja, osebnega in narodnega, obra�a k vztrajanju pri vs;ikdanjem delu in v svet narave,
ki zbuja upanje, kot pravi v osrednji pesmi triptiha Vera, Upanje, Ljubezen. Tudi v pesni�kem
oblikovanju je opazen premik od tradicionalnega silabizma in silabotonizma k prostemu verzu. Ta
prevlada v naslednji zbirki Dnevna svetloba (1953), ki je nastajala v letih, ko je bil kot kulturni
svetnik v diplomatski slu�bi v New Yorku in Washingtonu, nato pa v Parizu. Leta 1951 seje odlo�il,
da zaradi stalinisti�nih razmer na Poljskem � te je prikazal v paraboli Zasu�njena misel (1951) in
v romanu Osvojitev oblasti (1952) � ostane v tujini. Iz omenjene zbirke prevedene pesmi vsebujejo
poleg odmevov na vojno kiiti�no razmerje do �ivljenja, kot gaje opazoval v novih okoljih, iz za�etka
emigrantskega obdobja pa jedke satire na razmere v domovini, �e posebej na njeno kulturno
�ivljenje.

Medlo bren�ite ali prazen spor
prelivate �ez zmedene strani,
jezi vas, �e se v cvet svet razcveti,
�e stre ga � kljub dokazom � meteor.

�ivite. Va�e bedno upanje,
va� monotono nihajo�i �as
poet, ki rad nor�uje se iz vas,
v kristal negiben vlije in zapre.

In boste kakor muha v jantarju,

ki iz strahu na veke je zastala

z no�icami, ki se v molitev sklepajo.

Zaman zdaj gob�ek, �elo, krilca so:
bleste iz kamnii, ki na dnu predala
le�i � prastar prababi�in dragulj.

(Zoili)

^ Czesfaw MiTosz, Sortirali in svil. prevedli Tone Pretnar, Rozka �tefanova, Lojze Krakar, Wanda Stppniakowna (Ljubljana:
Slovenska matica, Partizanska knjiga, 1987).

129

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Neprevedeni sta iz te zbirke dve pesnitvi. Moralni traktat in Toast, najbr� ne le zaradi epske dol�ine,
temve� tudi zato, ker bi bili brez komentaija te�ko umljivi. Tudi iz naslednje zbirke Pesni�ki traktat
(1957), satire na povojno poljsko dogmatsko poezijo, je verjetno iz istih vzrokov prevedenih le
nekaj verzov.

Ogor�enju in tipki ironiji sledi v Mitoszevi poeziji spravljenost s svetom, kol odseva iz filozofskih
refleksij, prepletenih s spomini na mladost v Litvi, s primerjavami med preteklostjo in sodobnostjo,
z razglabljanjem o dol�nostih pesnika, ki mu � emigrantu � poljski jezik nadome��a domovino.
Ta razvoj, viden iz zbirk Kralj Popiel in druge pesmi (1962), Za�arani Gucio (1965), Mesto brez
imena (1969), Kjer vzhaja sonce in kamor tone (1974), je Tone Pretnar domiselno ponazoril z
naslovom svojega izbora � Somrak in svit, vzetim iz zadnjega verza pesmi Sonce. Zaradi obse�nih
pesemskih enot, ki bi presegle za�rtani obseg knjige, je izbor iz zadnjih zbirk skopej�i kot iz prvih,
vendar so tudi tu upo�tevane in ustrezno prevedene razli�ne pesni�ke oblike, od rimanega
silabi�nega trinajsterca prek nerimanih silabi�nih enajstercev in trinajstercev do prevladujo�ih
prostih verzov. Piavo poustvarjalno mojstrstvo pa je prevajalec pokazal v pesmi Val�ek (iz leta
1942),* kjer v �tirivrsti�nih kiticah s �tiristopi�nimi amfibrahi posnema ritem val�ka v plesni dvorani
na prireditvi v �asu pesnikovega rojstva, nato pa se prestavi v sodobno dogajanje, ki ga izvirnik
opisuje v resno ugla�enih silabi�nih enajstercih, v prevodu nadome��enih z jambskiini:

Ju� lustra d�wi(;k vvalca powoli obra�a

I �wiecznik ko^-uj^ic od[%wa w %k^h sal.

I patrz: sto swiecznik6w we mgtach sip zatacza.

Slo lusler odbija snuj3cy sip bal.

Zrcala po�asi zven val�ka obra�a,
se sve�nik v globino dvorane gubi,
glej: sve�nikov sto se izgublja in vra�a,
zrcal sto odseva ples lalikih stopinj.

Lodowe pole w brzasku �ohej zorzy
W nagle razdartej nocy sig olworzy.
Thjmy biegnpce w�r6d �mierlelnej wrzawy,
Klorcj nie siyszysz, odgadujesz z ust.

Ledeno polje, ko dan gori gre,
nenadoma se iz no�i odpre
in mno�ice be�ijo v smrtni grozi,
ki je ne sU�i�, bere� jo le z ust.

Kot tretjo prevodno antologijo je Tone Pretnar pripravil Beli raj vseh mo�nosti? izbor iz poezije
leta 1924 v Lvovu rojenega poljskega pesnika, diamatika in esejista Zbigniewa Herberta. �eprav
je Herbert, po �tudijah pravnik in ekonomist, �ele leta 1956 (po »odjugi« poljskega stalinizma in
estetskega dogmatizma) objavil prvo pesni�ko zbirko Struna lu�i, so do leta 1972, ko seje Pretnar
v Var�avi seznanjal s sodobno poljsko poezijo, iz�le �e tri knjige njegovih pesmi: Hermes, pes in
zvezda (1957), �tudij predmeta (1961) in Napis (1969). V njih so upesnjeni sodobni konflikti iz
univerzalne perspektive, pogosto v metaforah in parabolah; moralna problematika je obarvana z
ironijo ali celo s humorjem, izro�ilo evropske kulture se prepleta z modernimi jezikovnimi sredstvi.

Medtem se je Herbert razvil v enega � tudi v tujini � najbolj branih pesnikov prvega povojnega
poljskega pesni�kega rodu, posebno pa je zaslovel z zbirko Gospod Cogito (1974). To je zabaven
in hkrati tragi�en lik, nekak�na sinteza Herbertove parabolike, evropski razumnik in hkrati variirana

To pesem je prevedel �e po izidu antologije in je uvr��ena v zbirko Alarm.

' Zbigniew Herbert, Beli raj vseh moinosli, prevedla in uredila Tone F^etnar, Niko Je� (Ljubljana: Dru�tvo slovenskih
pisateljev, 1992).

130

JliZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

poosebitev �lovekove duhovne podobe in njegovega polo�aja v sodobnem svetu, kot pravita
prevajalca v spremni besedi. Ob politi�nih in vojnih dogodkih na Poljskem v osemdesetih letih je
iz�la zbirka Raport iz obleganega mesta (1984) in nato �e Elegija ob odhodu (1990).

Od okoli tristo Herbertovih pesmi, objavljenih v navedenih zbirkah, jih je v antologiji Beli raj vseh
mo�nosti sto sedem, od tega oseminosemdeset v Pietnaijevem prevodu. Poleg tradicionalnih
poljskih pesni�kih vzorcev so tu v ve�ini prosti verzi, na katere je po avtorjevi zasnovi pesem
razdeljena, prevajalec pa mora paziti, da se ne oddalji od izvirne interpretacije. Pretnar se je pri
prevajanju Herbertovih prostih verzov, ki veljajo za poljsko klasiko 20. stoletja, zvesto ravnal po
navodilih izviiTiika, ta pa na tem podro�ju sovpadajo z doma�imi oblikovalnimi navadami. Naj
navedem dva (kraj�a) primera Herbertove poezije v odli�nem l^retnarjevem prevodu:

Sedaj ima nad glavo rjave oblake korenin
tenceno lilijo soli molek peska na senceh
in plove na dnu �olna po razpenjenih meglah

miljo dale� od nas tam kjer zavija reka

vidna-nevidna kakor lu� na valu

res ni druga�na � zapu��ena kakor vsi

(�alostinka � Materinemu spominu) ,

Misli hodijo po glavi z �alostjo se

pravi ljudska modrost spominjajo usalilih studencev

ljudska modrost vrtijo se v krogu

precenjuje gibanje misU v iskanju zm

ve�ina jih ne hodijo

stoji negibno da ne zaidejo
sredi dolgo�asne pokrajine

sivih gri�ev ne hodijo

usahlih dreves ker nimajo kam

v�asih pridejo sedijo na kamnu

k hudourni reki tujih misli lomijo roke

stojijo na bregu

na eni nogi pod obla�nim

kot la�ne �aplje nizkim

nebom

lobanje

(Gospod Cogito in gibanje misli)

V prvem primeru gre za te�njo po zlogovnem in ritmi�nem izena�evanju verzov s hkratnim
opu��anjem lo�il in velikih za�etnic, kakor se je v poljski poeziji izoblikovala v tridesetih letih
na�ega stoletja. Drugi primer � tak na�in je v sodobnih poljskih prostih verzih najbolj raz�irjen �
ima razli�no dolge verze, �lenjenje temelji na logi�nih poudarkih, ritmi�ni red ustreza konkretni
pesni�ki zasnovi.

Dana�nja poljska literarna Icritika opa�a neko notranjo sorodnost med Herbertovo in Mil-oszevo
poezijo:

Omenjeni pesniki (tu se govori o Mitoszu, Herbertu, Szymborski in Bialoszewskem) se precej ujemajo
v eni stvari: njihova pesni�ka ustvarjalnost ni zlaganje lepih stavkov, temve� odstiranje vseh razse�nosti
obstoja konkretne osebe in njenega dojemanja sveta.'"

Marian Stala, CImile pewnosci (Krakov, 1991), str. 136.

1

131

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Isti kritik pa opozarja tudi na zvezo med Miloszem in Norwidom: »V Miloszevih delili je o�itna
navzo�nost mita in poezije Mickiewicza, skrita pa navzo�nost Cypriana Norwida.«"

Potrdilo za to tezo laliko odkrivamo tudi v Pretnarjevih prevodih Norwidove, Miioszeve in
Herbertove poezije.

�etrta samostojna prevodna poublikacija, katere izid je Tone Pretnar �e do�ivel in pri kateri je
bistveno sodeloval, je Alarm,^^ antologija poljske poezije 1939-1945. Od sto dvajsetih tu
objavljenih, po rojstnih letnicah avtorjev urejenih pesemskih enot jih je prispeval devetin�tirideset,
od teh �tiriin�lirideset izpod peresa znanih in petih neznanih pesnikov. Predstavljeni so vsi pesni�ki
rodovi, ki so do�iveli nem�ki napad na Poljsko in se nato z besedo, nekateri pa tudi z dejanjem
vklju�evali v odporni�ko gibanje doma ali v tujini, kamor so se starej�i � v upanju, da le za�asno
� umaknili ali pa se po naklju�ju zna�li tam.

Do�ivljanje vojnega �asa so izpovedovali razli�no vendar so se skrajne smeri iz razgibanega
predvojnega poljskega kulturnega �ivljenja v tem �asu �e pre�ivele in se stekale v tradicionalne
tokove. Tudi motivi te poezije so razli�ni, vezani na okolje, v katerem so verzi nastajali. Jarosl-aw
Iwaszkiewicz, ena osrednjih osebnosti pesni�kega rodu, rojenega konec 19. stoletja, je ostal doma,
na svojem posestvu blizu Var�ave, in tam skrival pesnike-ilegalce. Iz njegovih prelepih, tudi v
prevodu estetsko dognanih Plejad odsevajo vojne grozote v prikriti, z melanholijo zastrti obliki:

Od�li ste dale�. Jaz pa vendar sem ostal,
zgubljen sem sredi temnih zvezd me�ikanja.
Kaj vendar ves zakleti krog nam bo vsem dal?
Ni� ve�: pogled je nem, besede so tema.

Njegov vrstnik Kazimierz Wierzyiiski se v emigraciji na Zahodu spominja obrambne vojne, tretji
pesnik tega rodu, med vojno spi^va v Lvovu, nato v Uzbekistanu �ive�i VVl^odzimierz Sl^obodnik, je
svoje domoto�je izrazil v opevanju lepot doma�e narave. Nekdanji futurist Stanislav Mlodo�eniec
seje iz Londona oglasil s spodbudno, poljskemu dr�avnemu simbolu posve�eno pesmijo. Podobno
optimisti�no je sprejel za�etek nem�kega napada Jan Brzechvva, kasnej�i udele�enec oboro�enega
odpora. Skoraj�njo zmago nad fa�izmom napoveduje iz Londona ob poletih zavezni�kih letal satirik
Marian Hemar. Liri�no pateti�na jepescm o domovini, ki jo je doma ob koncu vojne napisal nekdanji
krakovski avantgaidist Jalu Kurek. Najmlaj�i tega rodu, Aleksander Janta-Polczyiiski, je kot vojni
dopisnik v Parizu pri�el leta 1941 v nem�ko ujetni�tvo, kjer so nastale tudi tu objavljene pesmi.

Sledijo pesniki, ki so prve zbirke izdali v tridesetih letih in tudi pod okupacijo ostali na doma�ih
tleh, kjer so delovali v oboro�enem odporu ali v ilegalnem kulturnem �ivljenju. Tako se je Czestavv
Milosz pred Nemci skrival sprva v Vilnu, od leta 1940 pa v Var�avi, kjer je istega leta izdal prvo
ilegalno pesni�ko zbirko v zasedeni Poljski. Podoba njegove poezije iz zbirke Somrak in svit je tu
dopolnjena s petimi kasnej�imi Pretnaijevimi prevodi, med katerimi je �e obravnavani Val�ek, na
novo pa je (za Krakarjem) prevedena tudi pesem Campo di Fiori z motivom vstaje v var�avskem
getu. Iz Miloszeve antologije je ponatisnjena le pesem Upanje, kot morda najbolj zna�ilna za
njegovo razmerje do vojne resni�nosti:

Takrat je upanje, �e kdo verjame,
da svet ni sen, da �ivo je telo,
in da dotik in vid in sluh ne la�e,
da vse re�i, ki zanje ve, da so,
kot vrt so, ki se izza vrat prika�e.

" N. d., str. 66

Alarm: poljska poezija 1939-1945, prevedla Rozka �tefanova in Tone Pretnar, zbrala, uredila in podatke o pesnikih
pripravila Rozka �tefanova in Niko Je� (Ljubljiuia: Borec 1992).

132

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Vanj priti ni mogo�e, ampak je.
�e modro bi in bolje videli,
bi �e kak cvet in mnoge zvezdice
v vrtu sveta lahko ugledali.

Oko da vara, mnogi govorijo,
in da ni�esar ni, samo se zdi.
A ti ljudje so �e obupali,
ker mislijo, da ko sami zbledijo,
se z njimi v ni� ves svet izpremeni,
kot da s tatinsko roko zginil bi.

Nekateri �e omenjeni motivi se ponavljajo tudi pri teh pesnikih, tako motiv vojnega ujetni�tva pri
Lechu Piwowiuju, ki je po sovjetskem napadu na Poljsko pri�el v rusko ujetni�tvo in bil verjetno
med katynskinii �rtvami. Domoljubno �ustvo preveva pesmi na Zahodu �ive�ega Jana
Rostworowskega kot tudi udele�enca var�avske vstaje Jana Twardowskega. �um doma�ih topolov
zbuja upanje na svobodo v Bogdanu Ostrom^ckem, Aleksander Baumgardten pa je upesnil more�i
�as pri�akovanja. Glede na mo�no podtalno dejavnost in s tem povezanimi nem�kimi represalijami
so se v tej poeziji pojavili novi motivi. S satirami na Nemce seje bojeval proti okupatorju Tadeusz
HoUender, ustreljen leta 1943. Pogostna je tabori��na tematika (Tadeusz Hohij, Marian Kubicki,
Henryk Vogler, Jan Maria Gisges), ki pa ni vezana le na trpljenje v nem�kih koncentracijskih
tabori��ih, temve� prepletena tudi z odzivi na dogajanje onkraj �ic � na var�avsko vstajo in
zavezni�ko ofenzivo. Upesnjenim mejnim polo�ajem v oboro�enem uporu (Komel Filipowicz) se
pridru�uje dramati�ni opis likvidacije sovra�nika in povra�ilnega streljanja talcev izpod peresa
Marie Castellatti, ki spada �e v mlaj�i pesni�ki rod, rojen po prvi svetovni vojni.

Od teh pesnikov sta tu predstavljena �e Anna Kamieiiska s pesmijo o vojnem razdejanju in Tadeusz
Kubiak s himno poljski vrbi, s po�astitvijo poljskih letalcev, sestreljenih nad Var�avo med vstajo,
ko so oskrbovali upornike z oro�jem, strelivom in lirano ter z � v ljudskem duhu stilizirano �
Pesmico o poljskem sodelovanju v osvobodilnih bojih na vseh straneh sveta, pa tudi o trpljenju v
tabori��ih in na prisilnem delu. Med petimi pesmimi neznanih avtoijev je ena posve�ena junakom
v �idovskem getu, druga bojevnikom z Westerplatte, tretja slovesu matere od sina vojaka, dve pa
sta drobna lirska utrinka.

Kot motivika je raznovrstna tudi oblika teh pesmi: verzi so vseh mer, od pravilnih osem- do
sedenmajstzlo�nih (v heksametrih), vmes pa raznozlo�ni in prosti verzi. Kitice so najpogosteje
�tirivrsti�ne, vmes pa dvosti�ja, tudi dva soneta in ve� pesmi v nibelun�kih kiticah. Pri vsej
mozai�nosti sestavljajo Pretnarjevi prevodi, zdru�eni z dioigim delom te antologije (v prevodu
avtorice tega prispevka), strnjeno, celostno podobo medvojne poljske poezije.

Po nepri�akovani smrti Toneta Pretnarja je skupina njegovih �tudentov in kolegov pripravila iz
revialnih objav antologijo njegovih pesni.�kih prevodov od 1964do 1993,naslovljenozH?<eA'(/av/i(7r
vrtnic}^ Najobse�nej�i del v njej ima poljska poezija � okoli tristo pesmi. Po rojstnih letnicah
pesnikov urejene sestavljajo skoraj celoten zgodovinski pregled tega pesni�tva.

Za�enjajo ga pesmi dveh renesan�nih poetov, �utnega Mikohija Reja in med dve skrajnosti, med
rado�ivost in religioznost razpetega Jana Kochanowskega. Podobno petraikisti�ni sonetni liriki
baro�nega pesnika Jana Andrzeja Morsztyna sledijo kratke, izrazito �utne pesmi in dolga robustna
eroti�na zabavljivka, kakor pesem Kur�ev nagrobnik imenuje Pretnar v komentarju k prvi objavi
teh prevodov.'"^ Poezija razsvetljencev Pietnaija o�itno ni zanimala, tu je le proti koncu te dobe
rojeni Alojzy Feliiiski s himno Bog, ki si Poljsko iz leta 1816. �e v romantiko pa spada njegov

Velerdm'iiih vrtiuc: antologija pesni�kih prevodov 1964-1993. prevedel Tone Pretnar (Ljubljana: Slava, 1993).
Tone Pretnar, Morsztynova lirika med petrarkizmoin in erotiko robustnosti, Dio/ogi 24 (1988), 5/6, str. 30-31.

133

JEZIK IN SIX)VSTVO, Lemik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

vrstnik Jan Nepomucen Kaminski (1777-1855), pri katerem se je Matija �op med petletnim
bivanjem v Lvovu u�il polj��ine in tudi po vrnitvi ostal z njim v stikih.'^ Zaradi te povezave s
slovenskim literarnim �ivljenjem seje Pretnar, kot je sam zapisal,'^ odlo�il za prevod 14 sonetov
Kaminskega iz njegove zbirke Soneti (1827). Ta pri tedanji poljski kritiki ni naletela na priznanje,
danes pa imajo nekatere, po Mickiewiczevih posnete sonete (ti so iz�li leto prej), za uspele, v izbiri
enajsterca (v nasprotju z Mickiewiczevim trinajstercem) pa vidijo tudi polemi�no ost.

K romantiki se je Tone Pretnar tudi po izidu Norwida �e vra�al. Poslovenil je �e sedem
Mickiewiczevih pesmi (eno �e prej, leta 1971) in tako dopolnil dotlej prevedeno Mickiewiczevo
ljubezensko in domovinsko liriko z novimi temami in oblikami: s �aljivo-zabavljivima Gospo
Twardowsko in Trmasto �ensko, z balado Na pre�i, spesnjeno v �e (pri Norwidu) omenjeni
mickiewiczevski kitici, s satiro Vseh gobcev, ki vabijo ljudstvo, z refleksijo Exegi monumentum
aere perennius in skiatko, a za prevajalca zalitevno lirsko pesmico B(ohdanu) Z(aleskemu). Dvema
�e ve�krat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto
dotlej upo�tevanih �enskih rim uporabil same katalekti�ne jambske trinajsterce z nagla�enimi ali
donagla�enimi odprtimi kon�nimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po
navodilih izvirnika v enajstercih s samimi �enskimi rimami.

Iz poezije Zygmunta Rrasii�skega je prepesnil sedem pesmi, od teh so tu natisnjene �tiri (tri pa v
kasnej�i zbirki Tiho ti govorim), med ne�nimi ljubezenskimi tudi basen Caplja, ribe in rak. Juliusz
Slowacki je predstavljen z eno samo, �e leta 1971 objavljeno pesmijo, verjetno iz istega vzroka kot
Jan Kochano wski le z dvema.' ^ Iz poezije romanti�nih epigonov je poslovenjena spevna, v ljudskem
duhu napisana pesmica Te�fila Lenartowicza Solze. Da se prevajalec ni omejil le na velika imena,
pri�a Sonet malo znanega pesnika, duhovnika Jo�efa H. Kajsiewicza. Posebno pozornost pa je
Pretnar posvetil v Ljubljani interniranemu poljskemu etnologu in Pre�ernovem prijatelju Emilu
Korytku. Od petih pesmi je eno. Lepe so res okolice Ljubljane, �e Pre�eren prevedel v nem��ino
pod naslovom Den Sch�nen Laibachs, posebno zanimiv paje Spev poljskih rodoljubov, ki naj bi
bil zaradi sorodne revolucionarne motivike vplival na Pre�ernovo Zdravico.'*

Poezija dobe, ki je sledila romantiki, dobe pozitivizma, ozna�ena kot »poezija nepoeti�nih �asov«.
Toneta Pretnarja ni pritegnila. Kot v razsvetljenstvu tudi tu ni reprezentativnih imen, predstavljen
je samo danes skoraj neznani satirik W�odzimierz Wysocki s pesmijo Druga�ehod�ev tek.
Prevajalska pot gaje peljala od romantike k novi romantiki ali, kot navadno pravijo dobi konca 19.
in za�etka 20. stoletja, k mladi Poljski, od Norwida k Stanislawu Wyspiai�skemu, Lucjanu Rydlu,
Stanislawu K. Brzozowskemu, Janu Kasprowiczu, Boleslawu Le�mianu, Wladys�awu Orkanu,
Lepoldu Staffu. Od petindvajsetih prevedenih pesmi teh poetov jih je osem Kasprowiczevih �
�tirje soneti, tri �tirivrsti�nice in religiozni VI. spev iz Knjige ubogih. (Po objavi v revialnem tisku
so ob 130-letnici pesnikovega rojstva iz�le tudi v posebni knji�ici.'^) Soneti so iz zbirk Anima
lachrymans (1894) in Grm divje roie (1898) ter v nasprotju s tistimi iz cikla Soneti (Poezije 1889),
oblikovanih v desetzlo�nih verzih, spesnjeni v enajstercih.^" S tem seje Kaspro wicz oprl na arhai�no
obliko renesan�nega soneta v nasprotju z romanti�nim trinajsterskim sonetom, ki je programsko
vplival na razvoj poljskega sonetopisja. Prevajalec je za aihai�no stilizacijo uporabil akatalekti�ne

" �opovi galicijski dopisniki, ur. R. �tefanova, N. Je� (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1989), str.
264-268.

Tone PreUiar, Kako mr�es naj ve, da vrUiica z;u-es iiiiena vruiice je vredna: Jan Nepomucen Kaminski med �opovimi
poljskimi korespondenti. Slavisti�na rtrtnja 33 (1985), 2, str. 289-299.

Iz poezije teh dveh pesnikov sta medtem iz�la izbora: iz Koclianowskega (v prevodu Lojzeta Krakarja) leta 1976, iz
Sfowackega (v prevodu Du�ana Ludvika in Rozke �tefanove) pa 1973.

Bo�ena OsU-omgcka-Frjczak, Korytkov Spev poljskih domoljubov in Pre�ernova Zdravljica, Slavisti�na revija 33 (1985),
3, str. 329-334.

" Jan Kasprowicz Soneti in �tirivrsti�nice, prevedel Tone Pretnar, uredil Niko Je� (Ljubljana � Tr�i�, 1990).
Tone PreULV, Kasprowicz pri Slovencih, Slavisti�na revija 32 (1984), 2, str. 107-112.

134

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

in licatalekti�ne jambske enajsterce, v kakr�niii je spesnjen prvi slovenski sonet Jovana Vesela.-'
�tirivrsti�nice � iz Knjige ubogih in tri samostojne � spesnjene in prevedene v toni�nih verzih,
imajo v sedem- in osemzlo�nih verzih po dve naglasni enoti, v devetzlo�nih pa po tri naglasne enote.
Pet Orkanovih sonetov, Le�mianove tri pesmi in edino Staffovo pesem je Tone Pretnar prevedel
proti koncu svojega prekratkega �ivljenja, nekatere �ele v Katovicah. Skupna jim je (razen Staffove
satire) oto�na melodija, zavest o mmevanju, zazrtost v ve�nost.

Sledijo pesniki, ki so za�eli objavljati v dvajsetletju med svetovnima vojnama in smo nekatere �
Wierzyi�skega, Slobodnika, Hemarja, Kurka, Piwowarja, Mi�osza, Filipowicza, Twardowskega,
Kamieñsko � sre�ali v Pretnarjevem prevodu �e v antologiji Alarm. Poleg teh so tu predstavljeni
�e naslednji: Maiia Pawlikowska-Jasnorzewska, Kazimiera Wakowicz�wna, Komel Makuszyñski,
Julian Tuwim, Antoni Stonimski, Maria Dhiska, Aleksander Wat, Irena Tuwim, Franciszek
Lojas-Ko�la, Mieczy.sl-aw Jastrun, Jan Sztaudynger, Konstanty Ildefons Gafczyi�ski, Jerzy
Zagorski, Anna Swirszczyñska, Jeremi Przybora, Maria Kurecka, Karol Wojtyla. Skupno je to
�estindvajset imen � med priznanimi tudi kak�no manj znano ali celo obrobno. Od pesemskih enot
jih je najve� iz poezije Gal-czyriskega,^^ sledi mu Ittakowicz�wna, medtem ko je Tuwim
predstavljen le z eno (nereprezentativno) pesmijo. Med prevodi iz Miiosza so trije novi, ki jih ni v
zbiiki Somrak in svil in tudi ne v Alarmu, �eprav bi �etrta u�na ura po tematiki lahko bila uvr��ena vanj.

Najobse�nej�i del zbirke Veter davnih vrtnic pa zavzema sodobna poezija, ki sega od prvega
povojnega pesni�kega rodu � od Tadeusza R�zewicza, Wisl-awe Szymborske, Mirona
Bia�oszewskega (Herbert je tu zaradi posebne antologije upo�tevan le z eno pesmijo) � pa do leta
1961 rojenega Marcina Swietlickega, skupaj enaintrideset imen. Od tej jih je enajst predstavljenih
le s po eno pesmijo, dovolj �iren je izbor iz starej�ih sodobnikov, ustvarjalno pot tistih, ki so bili
prevajalcu posebno blizu, pa je ves �as zvesto spremljal. To so pesniki »novega vala« � Ryszard
Krynicki, Adam Zagajewski, Ewa Lipska, Julian Komhauser, Stanisl-aw Barañczak � s svojo
»ve�pomensko, ironi�no nabito, proti kli�ejem usmerjeno anga�irano pesni�ko govorico [...], ki v
vzhodnoevropski poeziji �estedesetih in sedemdesetih let pomeni samosvoj pojav estetsko dognane
disidentske poezije«, kakor to sodobno smer v spremni besedi ozna�uje Nike Je�.

V to skupino spada tudi Rafal- Wojaczek, �igar pesem Tiho ti govorim je dala naslov zadnji zbirki
Pretnarjevih prevodov,^^ prevajalskemu dnevniku, kot je nastajal od 2. oktobra do 13. novembra
1992 na zadnji postaji njegove �ivljenjske poti, v Katovicah na Poljskem. Nekaj teh pesmi je �e
sam poslal v objavo domov in so uvr��ene �e v antologijo Veter davnih vrtnic, druge so tu natisnjene
prvi�. Pobude za prevajanje teh pesmi so utegnile biti razli�ne, deloma naklju�ne (npr zapozneli
izid zbranega dela nekdanjega futurista Aleksandia Wata, bli�ajo�i se �ivljenjski jubilej Wisl-awe
Szymborske ali �estdesetletnica rojstva zgodaj umrlega pesnika Andrzeja Burse), ve�inoma pa
intirrme, izvirajo�e iz misli na slovo, mrak, ti�ino. Pesni�ki izraz so na�le v ljubezenski liriki
romantika Zygmunta Krasirtskega, v sonetih Ptice selivke in Polno� novoromantika W�adysiawa
Orkana in v Wojaczkovem ekspresionisti�nem katastrofizmu. Ko beremo v Polno�i

In �udna senca gleda me v obraz:
�utim, kot da prikazen tihe smrti
s koraki bli�a se srhljivimi...

se zavemo, da smrt zanj, za Toneta Pretnarja, ni pri�la tako nepri�akovano kot za nas. Vendar ostaja
med nami s svojim znaastvenim delom in s prepesnitvami, s katerimi je obogatil zakladnico
slovenske prevodne lirike. Med temi jih je najve� � blizu dvanajst tiso� dvesto verzov � iz poljske
poezije, iz stvaritev nad slo poljskih pesnikov.

^' Tak�no arhai�no stilizacijo utemeljuje Tone Pretnar v prispevku pod 14.

^ �tiri od teh pesmi so objavljene tudi v spremni besedi h knjigi KonslaiOy lldefons Galczyniki, izbral in prevedel Lojze
Krakar, spremno besedo napisal Tone Pretnar (Ljubljana: Mladuiska knjiga, 1992; Lirika, 74).

Tiho ti govorim: prevajalski dnevnik, prevedel Tone Pretnar, uredila Zvonka Pretnar (Celovec: Mohorjeva zalo�ba, 1993).

135

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Rozka �tefanova UDK 884.03-1+863:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE

TONE PRETNAR JAKO TLUMACZ POEZJI POLSKIEJ

Przefcfadaniem polskiej poezji zajmovvaf sip Tone
Pretnar od roku 1971, kiedy po ukonczeniu studi�w na
lublanskiej slawistyce opublikowaT pienvsze przek-fady
polskiej liryki roiuantycznej, a� do przedwczesnej
smierci w listopadzie 1992 roku. W tym cza.sie podczas
smdi�w wersplogicznych, kiedy to prowadzif lektorat
jpzyka sfowenskiego, najpierw w Warszawie, a p�zniej
w Krakowie, gruntownie poznaf polsk j poezjf. Od roku
1980 odkrywaf dia Stowenc�w Cypriana Karaila
Norwida, a swoje przek-fady z pisni titerackich zebra! w
antologii Norwid. Z obszemego lirycznego opusu
polskiego romantyka wybraf wiersze najbardziej
charakterystyczne dia poszczeg�lnych okres�w jego
zycia, znamienne zwtaszcza dia jego "poetyki
milczenia". R�wnoczesnie wprowadzrt do poezji
sfowenskiej tiikze specyficzne dia Norwida innowacje
fomialne - pierwszy wariant tzw. strofy
mickiewiczowskìej, rymowany heksaiiietr oraz jego
odmiang polskiego sylabotoiiizmu.

W kolejnej antologii Somrak in svit (1987), w wyborzc
poezji laureata nagrody Nobla Czesrfawa Mifosza
reprezentow.-uie s^ wszystkie okresy tw�rczosci poety:
od przedwojennego katastrofizmu poprzez refleksje o
wojnie ai do podjgcia decyzji o emigracji, po kl�rej na
pocZfitku przewazaja satyry na stosunki w ojczyznie, a
p�zniej, wyraione takze w tytule antologii pojednanie
ze swiatera. Uwzglgdnione i odpowiednio
przettumaczone zostafy rozmaite fomiy poetyckie od
ryniowiuiych i nierymowaiiych sylabicznych i
sylabotonicznych ai po przewaiajjice wiersze wolne.

W tfzeciej antologii, zatytutowanej Beli raj vseh
mo�nosti (1992), w wyborze wierszy wsp�fczesnego
poety Zbigniewa Herbeita zostafa w przekiiulzie
przedstawiona wsp�tczesna problematyka moralna,
ujfta czpsto w metafory i piuabole. zabarwiona ironij
albo nawet humorem. Opr�cz tradycyjnych forra
poetyckich wystfpujji tu przewaznie wiersze wolne,
zar�wno w dtuzszej, sylabicznie i rytmicznie
ujednoliconej postaci, jak r�wniez najbardziej dzis
rozpowszechnione wiersze nieregularne.

Czwarta publikacja przek-fadowa, przy kt�rej Tone
Pretnar w spos�b istotny wsp�fpracow:rf, to Alarm,
antologia polskiej poezji 1939-45. W kolejnosci
chronologicznej przedstawione tu zostafy wszystkie

generacje poetyckie, kt�re przeiyfy niemieckj agresj^
na Poiskp i odpowiedziafy na ni j bjidz to sfowem, b^dz
to wf jczeniem sip w dzifttanos� nichu oporu w kraju i
za granici, wielu z tych poet�w przeszfo te� przez
doswiadczenia oboz�w koncentfacyjnych. Tak jak
rozmaite motywy tych wierszy, tak te� ro�norodna
jest ich forma. Wiersze pisane sgi we wszystkich
rozmiarach: od regulamych 8- do 17-zgfoskowc�w
(heksametry), towarzysz^ im tak�e wiersze nieregularne
i wolne. Zwrotki sgi najczpsciej czterowersowe, zdarzajgi
sip dystychy, spotykamy te� dwa soncty i sporo wierszy
pisanych slrofg Nibelung�w.

Nastgpn^ antolog ig, Veter davnih vrtnic ( 1993 ), na kt�rg
sktadaj3 sip przefcfady Pretnara z r�znych poezji
europejskich opublikowane w latach 1964-1993,
czfsciowo zachowane w rgkopisie i prywatnej
korespondencji po smierci Pretnara przygotowali jego
studenci i koledzy. Najliczniej reprezentowana jest tu
poezja polska, blisko trzysta przetfumaczonych wierszy
skfeda sip na jej przegljjd od renesansu do
wsp�tczesnosci, z wyjgitkiem dw�ch mniej
faworyzujjicych lirykp epok - oswiecenia i realizmu.
Liczba utwor�w wzrasta przy prezentacji pierwszej
powojennej generacji poetyckiej i osijiga apogeum w
czpsci obejmuj^cej tw�rczos� poet�w tzw. nowej fali,
estetycznie doskonaf^ poezjp dysydenckji, jak stwierdza
w postowiu Niko Je�. Ta wsp�fczesna poezja dopcfnia
obrazu polskiej liryki o tw�rczos� ostatniego
trzydziestolecia, kt�rej brak w znanej antologii Lojze
Krakara z 1963 roku.

Ostami zbi�r 7i7io ti govorim ma podtytuf "dziennik
tfumacza". Zawiera wiersze siedmiu poiskich lirik�w,
kt�re Tone Pretnar przefozyf od 2. pazdziemika do 13.
listopada 1992 w Katowicach, gdzie wykfadaf goscinnie
literaturp sfowensk^. Wiersze pochodz^ z r�znych
okres�w, wsp�lna jest ich tpskna melodia, mysl o
po�egnaniu, mrok, cisza, tak jak to wyraza zwfaszcza
ekspresjonistyczna liryka Rafafa Wojaczka. Z jednego z
jego wierszy pochodzi te� wers, kt�ry redaktorka
Zvonka Pretnar wybrafa na tytuf tego niewielkiego ale
cennego zbiorku. Cafosciowy opus przek-fad�w Tonego
PreUiara z jpzyka polskiego objemuje okofo 12.200
wers�w z dzief ponad stu poiskich liryk�w.

136

JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

UDK 808.63-6:808.1-6:929 Pretnar T.
Lucylla Pszczotowska UDK 82.03-1:929 Pretnar T.

In�titut za literarne raziskave Poljske akademije znanosti, Var�ava

Tone Pretnar
kot verzolog

K o sem nedavno tega vnovi� prebirala �tudijo
Toneta Pretnarja, mi je padel v o�i sklepni stavek uvoda: »V razpravi se, upo�tevajo� izhodi��a in
smernice prmierjalne slovanske metrike, posve�am vpra�anjem pomena in uresni�evanja verznega
vzorca, njegovi zgradbi in �lenjenju, zvrstnosti in zvrstni nedolo�ljivosti ter kon�no: primerjavi
izvirnega verza z verzom prevoda.« V potrtosti, ki me zajame, kadar premi�ljujem o tako nenadno
pretrgani �ivljenjski in znanstvenoustvarjalni poti svojega u�enca in prijatelja, mi je v tola�bo misel:
v na�i mednarodni skupini za primerjalno slovansko metriko je izoblikoval svoje raziskovalno delo
znanstvenik, ki je v vedi o pesni�kem jeziku prispeval trajne vrednote.

V na�o skupino se je Tone Pretnar vklju�il kmalu potem, ko je leta 1971 kot �tipendist pri�el v
Var�avo. Ko se je obrnil name s pro�njo za strokovno mentorstvo, sem hitro spoznala, da imam
opraviti s �lovekom, ki �e ve, kaj ga zanima (v svoji diplomski nalogi se je �e ukvarjal z
verzifikacijo), je dobro razgledan tako v literarni zgodovini kot v jezikoslovju in ima odli�ne
raziskovalne sposobnosti. Zato sem mu predlagala sodelovanje v mednarodni skupini, ki je pod
okriljem In�tituta za literarne raziskave pri Poljski akademiji znanosti delovala �e nekaj let. Z vnemo
seje pridru�il na�emu delu pri t.i. ritmi�nem slovarju slovanskih jezikov, torej popisu prozodi�nih
oblik besede in naglasnih enot ter ugotavljanju njihove vloge pri jezikovnem uresni�evanju
verzifikacijskih vzorcev, temeljnih za posamezne narodne knji�evnosti, zajetih v na�i raziskavi.
Tone Pretnarje kot zna�ilne vzorce slovenske poezije druge polovice 19. stol. (s tem obdobjem smo
se ukvarjali zaradi mo�nosti primerjav) izbral trohejski osmerec, jambski osmerec in enajsterec ter
odlomke (nedialo�ke) proze iz tega obdobja. Na�eloma lahko domnevamo, da ugotovitve raziskave
precej veljajo za vse stoletje.

Slovarje na eni strani omogo�al osvetlitev prozodi�nih lastnosti, ki so skupne besedilu slovenskega
jezika in drugim slovanskim besedilom (npr. posebno visok dele� dvo- in trizlo�nih naglasnih enot
ter eno-, dvo- in trizlo�nih besed v verzih in prozi), likrati pa je pokazal tudi na verzotvome mo�nosti,
zna�ilne za sloven��ino kot jezik s premi�nim naglasom (npr. pogostej�a raba dalj�ih naglasnih enot
kot v jezikih s stalnim naglasom). Na podlagi slovarja je bilo mogo�e dolo�iti verzne ritmi�ne tipe
oziroma na�ine pesni�kega razvr��anja prozodi�nih enot na sintagmati�ni osi besedila � zgradbo
verznih enot in verznih zaporedij za vsakega od raziskovanih verznih vzorcev. Pokazali pa so se
tudi ritmi�ni in variantni tipi za vsak vzorec in njihova pogostnost.

Ritmi�ni slovarje vseboval tudi podatke o spremembah, ki jih povzro�a ritem v razmerju do tega,
kar je v jezikovnem sistemu dano kot verjetnost. Tako seje npr. izkazalo, da v sloven��ini kot jeziku
s premi�nim naglasom verzni odlomek vsebuje povpre�no ve� ortotoni�nih � torej hkrati
polnopomenskih � besed kot prozni (z enako zlogovno dol�ino), kar pomeni, da je za poezijo
zna�ilna vi�ja stopnja pomenske nasi�enosti kot za prozo. Pri ritmi�nih tipih in njihovih razli�icah
seje poleg podobnosti, ki slovenski verz povezujejo z verzom dnigih jezikov s premi�nim naglasom,
pokazala neka lastnost, zna�ilna samo za slovenski zlogovnonaglasni verz: v pesni�kih besedilih s
precej pogostim jambskim osmercem, pa tudi z dioigimi, redkej�imi oksitoni�nimi merili, precej�en

137

JEZIK IN SLOV.STVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

odstotek, verzov (povpre�no 22%) nima besednega naglasa na zadnjem krepkem polo�aju �
naglasa, ki je v drugih slovanskih verzifikacijah konstanten. Tega ne moremo razlo�iti z jezikovnimi
mehanizmi, temve� z verzifikacijskim izro�ilom in iz njega izoblikovano metri�no konvencijo.

Sestavo ritmi�nega slovarja in na�ine izpolnjevanja temeljnih verznih vzorcev z jezikovnim
gradivom pa je bilo mogo�e le posredno povezovati z vpra�anjem sloga ali intonacije pesni�kega
besedila. To podro�je so dokaj na novo osvetlile raziskave razmerij med verzom in skladnjo, zlasti
pa preu�evanje pomena pesni�kih oblik. V obeh raziskovalnih programih, katerih ugotovitve so
objavljene v dveh zvezkih Primerjalne slovanske metrike (II. in III.), je dele� Toneta Pretnarja
pomemben. Njegove raz�lembe slovenskih pesni�kih besedil druge polovice 19. stol., napisanih v
razli�nih pesni�kih merilih, so odkrile vrsto omejitev in odvisnosti skladenjske sestave povedi,
vezanih na rabo verznega sistema in v njegovem okviru tudi na pesnikovo izbiro razli�nih tipov
verza.

Pii tem se je npr. izkazalo, da je za slovenski verz v kontekstu drugih slovanskih literatur zna�ilno
izrazito poudarjanje medverznih mej s skladenjsko mejo (konec zlo�ene ali enostav�ne povedi);
nagnjenje, da se konec verza ujema s koncem povedi, je izrazitej�e v jambskih kot v trohejskih
verzih, kar si laliko razlagamo s �ibkej�im izro�ilom jamba v slovenski poeziji. Medtem pa so v
slovenskih pesemskih besedilih, pisanih v troheju, povedi povpre�no kraj�e kot v besedilih,
oblikovanih v jambu; razlogi za to razhajanje br�kone ti�ijo v bolj literarni naravi in izviru
jambskega verza. Skladenjske raziskave so tudi pokazale, daje ritmizacija enot skladenjske sestave
v pesmi � v primerjavi s prozo � najizrazitej�a v enostav�nih povedih, katerih dol�ino precej
dolo�a zlogovni razpon verznega merila. �im kraj�i je razpon, tem mo�nej�i je vpliv verznega
�lenjenja na skladenjsko sestavo besedila; v slovenskem gradivu se je to razlo�no pokazalo pri
primerjavi dveh jambskih meril brez cezure: enajsterca in osmerca.

Kot so pokazale Pretnaijeve raziskave v III. zvezku Primerjalne slovanske metrike, ki nosi naslov
Semantika pesni�kih oblik, je v slovenski poeziji ravno jambski (predvsem peterostopi�ni) verz
najizrazitej�e znamenje usmerjenosti na umetni�ke tokove svetovne knji�evnosti in �ir�e � na
splo�no priznane vrednote evropskega humanizma. Taka pomenska zaznamovanost jamba je stalna,
glede na konkretni kulturni polo�aj pa seje spreminjalo vrednotenje te lastnosti. V obdobju »po
Pre�ernu« sta se kot posledica prenasi�enosti z romanti�no poezijo pokazala delna o�ibitev polo�aja
jamba in iskanje novih, dotlej redkeje uporabljanih verznih tipov. Zato seje pove�ala priljubljenost
troheja, prerod pa sta do�ivela verz, zlo�en iz trizlo�nih stopic, ter naglasni verz.

Tone Pretnar seje tudi v tem delu ukvarjal s stopnjo raz�irjenosti in pomenskimi asociacijami drugih
pesni�kih meril, predstavil njihovo tematsko in slogovno razporeditev ter dolo�il hierarhijo
pesni�kih oblik po vrednostnih merilih pesnikov in verzolo�kih teoretikov 2. pol. 19. stol. Ugotovil
je, da so�itje silabizma in silabotonizma, zna�ilno za to obdobje zgodovine slovenske verzifikacije,
ustvarja posebno napetost na pomenski ravnini pesni�kih del. Zaradi geneti�ne zveze silabizma z
ljudsko poezijo postaja ta verzni sistem s�asoma znamenje ljudske stilizacije.

V teh bogatih, izvirnih razpravah, opremljenih z nadrobnimi preglednicami, je Tone Pretnar
raz�lenjeval slovenski verz 2. polovice 19. stol. in pri tem pogosto raz�iril svoj zorni kot na vse
stoletje � ne le v zvezi z metri�nimi lastnostmi in jezikovno prozodijo, temve� tudi glede na
posebnosti skladenjske sestave in semioti�nih vlog, ki jih imajo v njem verzifikacijski sistemi in
merila. Podobo, nastalo iz ugotovitev teh raziskav, sta v IV. in V. zvezku Primerjalne slovanske
metrike dopolnili �e dve dodatni podro�ji: verz prevoda in verz tiste kiti�ne oblike, ki je hkrati
literarna zvrst � soneta.

Za raziskave pesni�kega prevoda in njegovega mesta v narodovi verzifikaciji smo izbrali delo dveh
velikih slovanskih pesnikov: Mickievvicza in Pu�kina. Prevode njunih del v druge slovanske jezike
smo opazovali v dvojnem kontekstu: v okviru sistema pesni�kih oblik, kakr�en je bil uveljavljen v
knji�evnosti izvirnika, in tistega, v katerem je funkcioniral verz prevoda. Tone Pretnar, odli�ni
prevajalec in hkrati znanstvenik, se je posebej �imo in pronicljivo lotil slovenskih prevodov
Mickievviczeve poezije, teme, ki mu je bila blizu �e ve� let, in prikazal, kak�ne slogovne konotacije

138

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

ima izbira merila, kiti�ne oblike in rime za prevajanje poljskega romanti�nega pesni�kega besedila.
Njegovo poglavje, posve�eno tem vpra�anjem, je prava mala novatorsko zasnovana monografija
temeljnega predmeta in bi laliko, �e bi bila izdana samostojno, zelo koristila literarnim
raziskovalcem in prevajalcem.

Iz zgodovine soneta je Pretnar izbral za verzolo�kega zgodovinarja najzanimivej�e obdobje �
romantiko. Sonet � ta se je takrat uveljavil pod vplivom nem�ke poezije � je obravnaval z vseh
plati njegove pesni�ke organizacije: glede na metri�no zgradbo, razvrstitev rime, notranjo
kompozicijo in pomenske ter slogovne povezave. Osvetlil je tudi zveze med temi vidiki in njihovo
vlogo pri oblikovanju poetike literarne zvrsti. Tako obravnavanje verza � kot integralne sestavine
dela �je zna�ilno malone za vse Pretnarjevo zniuislveno delo.

S tem prikazom �e zdale� nismo iz�ipali vseh Pretnarjevih dose�kov v vedi o verzu, �eprav �
skupaj s knjigo Mickiewicz in Pre�eren, o kateri bom spregovorila na drugem mestu � sestavljajo
njihov temeljni in najpomembnej�i del. Prav te razprave, diskusije in teoreti�no-metodolo�ke
dolo�itve, povezane z njimi ter z drugimi »nacionalnimi poglavji« petih zvezkov Primerjalne
slovanske metrike, so nedvomno oblikovale tudi njegov pristop k problemom, ki se jih je loteval v
svojih �tevilnih kraj�ih �tudijah, objavljenih v slovenskih in tujih revijah. Pod zelo skromnimi
naslovi so prina�ale izide raziskav in dognanj o razvojnih stopnjah zgradbenih tipov slovenskega
verza in � primerjalno � tudi verza drugih slovanskih knji�evnosti ter o njegovih jezikovnih in
estetskih soodvisnostih.

Tako je npr. v �lanku Prispevek k razvoju slovenskega verza umetnostnega besedila (Zeszyty
Naukowe Uniwersytetu Jagielloi'iskiego 1977) v kontekstu razvojnega procesa jezika in t. i.
izoblikovane zavesti prikazal spremembe, ki so nastale v verzifikaciji na velikanskih �irjavah od
srednjega veka do roinantike. Vpliv te druge sfere na oblikovanje verza je Pretnar obravnaval zlasti
v delu pod naslovom Oblikovanje verzne nonne v slovenskem razsvetljenstvu {Obdobja 1980,1).
Tu je zanimivo osvetlil pomembno vpra�anje oblikovanja melri�ne norme, iz nje izhajajo�ih
teoretskih postulatov in prakti�no uresni�itev z nonno ne vedno skladnih verznih vzorcev. Z
vpra�anjem norme pa seje ukvarjal �e prej, v �lanku Monis Halle o slovanski metriki {Parni(;tnik
Literacki 1974, 3), v katerem seje vklju�il v diskusijo s tezami ameri�kega jezikoslovca, za�etnika
generativne metrike.

Priljubljen predmet Pretnarjevih raziskav, spadajo�ih na podro�je verzologije in hkrati
komparalistike, je bil verz prevoda. Poleg �e omenjenih del o prevodu je vredno omeniti, da seje
v �tudijah o teh vpra�anjih ukvarjal ne le z raziskovanjem slovenskih ustreznikov verza
drugojezi�nih del, ampak je na ve� mestih vzporejal prevode v dva ali celo tri slovanske jezike med
seboj in z izvirnikom glede na verzno obliko in njeno semioti�no vlogo v knji�evnosti izvirnika.
Npr trije prevodi Scliillerjeve balade � slovenski, ruski in poljski � v delu Metrika prevoda
(Slavisti�na revija 1978), slovenski in hrva�ki prevod Villona (v zborniku Srednji vek v slovenskem
jeziku, literaturi in kulturi 1989) ali prevodi Pre�ernovih nem�kojezi�nih pesemskih besedil v
sloven��ino in makedon��ino (v zborniku France Pre�eren v prevodih 1985). V teh raziskavah je
� tako kot sicer v vseh spisih s podro�ja prevajanja � pokazal globoko poznanje jezikovne sestave
in verzifikacije izvirnikov in prevodov ter na�o vednost o sestavi literarnih besedil, ki jih je
znanstveno obravnaval, obogatil s �tevilnimi tvornimi spoznanji in dognanji.

139

JEZIK IN SLOVSTVO, letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Pretnaijevo preu�evanje verzifikacije obsega vso slovensko knji�evnost � od srednjega veka do
sodobnosti. Najbli�je pa mu je vendarle bilo obdobje romantike in v njej Pre�ernovo delo. Posvetil
mu je vrsto �tudij; v �tevilnih med njimi je Pre�erna kot pesnika � verzifikatorja in ustvarjalca
literarnega programa�vzporejal z Mickiewiczem. V teh �tudijah je predstavil ugotovitve raz�lemb
verzne sestave Pre�ernovih Balad in romanc, nastajanje, metri�ne in stilisti�ne lastnosti
Pre�ernovega jambskega enajslerca, sestavo trohejskega verza v njegovih Gazelah, primerjal je
dele� in vlogo naglasnih pi^vin, ki se pojavljajo v Mickiewiczevi in Pre�ernovi baladni ustvarjalnosti.

prevedel Niko Je�
Filozofska fakulteta v Ljubljani

Lucylla PszczoTovvslca

UDK 808.63-6:808.1-6:929 Pretnar T.
UDK 82.03-1:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE
TONE PRETNAR � BADACZ WIERSZA

Niedfugo po swoim przyje�dzie na stypcndium do
Warszawy w r. 1971 Tone Pretnar zostat czfonkiem
mi^dzynarodowego zespofu badaczy frfowianskiej
metryki porownawczej, dziafaj^cego pod auspicjaini
lnstytutu Badan Lilerackicli. gdzie te� ufomiovvaf sw6j
warsztat badawczy. W kazdyin z 5 tom6w Siowianskiej
Metryki Pordwiujwczej, obejniuj^cych tematy od tzw.
sfownika rytmicznego J5zykdw stovvianskich, poprzez
orgaiiizacj^ skfadniovv^, seniantyk(^ form wierszowych.
vviersza przeMadu do monograficznego opracovvania
metrycznych cech sonetu, jest rozdziaf o wierszu
sloweiiskim autorstwa Tonego Pretnara. Badania
struktury prozodyjnej jfzyka i wiersz;> oraz budowy
rylmicznej format6w wierszowych w poszczeg6lnych
wersyfikaejach narodowych pozwoltfy m.in. uchwyci�
prozodyjne cecliy, jakie tekst J9zyka stoNvenskiego dzieli
z umymi tekstami stovviaiiskimi oraz dostrzec pewne
specyficzne mo�livvo�ci wierszotw6rcze wla�ciwe
stowenskiemu jako J9zykowi o akcencie ruchomym. W

rozwa�aniacli nad strukturami sk^adniowymi utworu
wierszow;uiego an;>lizy materialu 9loweiiskiego w
podej�ciu por6wnawczym uwydatniaJ9 ciekawe dla
c;rfego projektu ustalenia procesu wzajemnych
oddziafywan orgiuiizacji wierszowej i j?zykowej.
Wnikliwe s^ jego t)ad;mia semantyki form wierszowych,
ich tematycznej i stylistycznej dystrybucji, vviersza
przek-fadu i sonetu. Tone Pretnar du�o publikowaf te� w
czasopismach sfowenskicli i zagranicznycti. gdzie pod
skromnymi tytuianii cz^sto przedstawione s^ rezu]taty z
dziedziny wiedzy o ewolucji typow budowy vviersza
stoweriskiego i iimych literatur stovvianskich, o jego
jfzykowych i estetycznych uwamnkowaniach. Szereg
studiovv po�vvi^cit tw6rczo�ci Preszema, w kilku
spo�rod nich sfovveiiski poeta zestawiany jest z
Mickiewiczem.

140

JEZIK IN .SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Jo�e Poga�nik UDK 886.3 Pretnar T. 7 V soto�ju... .06

Pedago�ka fakulteta, Maribor

Tr�i�

v do�ivetju Toneta Pretnarja

»3odobna psihologija sicer ugotavlja, da je �love-
kov naiavni biolo�ki »kokon« vesoljni svet, kljub temu pa priznava pomen izkustvenega ali
�ivljenjskega prostora, ki je posamezniku izhodi��e in cilj (to je, po K. Levvinu, tako imenovani
hodolo�ki prostor). Za do�ivljanje prostora je zna�ilna dinami�nost, ki jo ozna�ujeta nasprotji:
daljava � bli�ina in tujina � dom. Bli�ina in dom sta znani in zavarovani; v njima, kakor pravi A.
Trstenjak, »do�ivlja �lovek obenem dialekti�no napetost med �lovekom, ki i��e zavetje in mir, in
med �lovekom lovcem, ki ga �ene v daljavo, v �irino, v vesolje«. Ta gon �lovek razodeva in
m-esni�uje kot zgodovinsko in kulturno bitje. Ob odprtosti v prostor ima posameznik namre� tudi
zavest �asa, kar je »v jedru isto kakor zavest obstoja, eksistenca«; le-ta pa se opira na preteklost in
izteka v prihodnost.'

T. Pretnarje �e v mladostnih pesni�kih poskusih, objavljenih v glasilu kranjske gimnazije Krogi
(1964), govoril o »svoji dolini«, ob kateri pa stoji tudi izpoved, da je to dolino »izgubil z oblaki
�elja«. Dolina je bila o�itno son�na in svetla, prijetna in doma�a, medtem ko so �elje prekrite z
oblaki, kar pomeni, nejasne in negotove. Avtor je notranje razdvojen in to svoje du�evno stanje
prena�a tudi v �ivljenjsko resni�nost (na stilni ravni so to nasprotja med pomladjo in jesenjo, podoba
dveh bregov in stanje »praznega srca« nasproti �ivljenju). Iz ustreznega sobesedila je videti, da se
avtor s psiholo�kim polo�ajem, v katerem seje na�el, ne more sprijazniti, kar pomeni, da bo iskal
izhod. Zanimivo je, da se �e v tej zgodnji fazi pri Pretnarju omenjeni izhod povezuje z eti�nimi
razse�nostmi. Ko ugotavlja, da je »v koti�ku srca ... �e dober«, je o�itno, da gre pri opisani
razklanosti za pojav, ki je po.segel po njegovem dobrem bistvu, a se mu ga �e ni posre�ilo popolnoma
prekriti.^ Prav tako pa je jasno, da je tak�no dobro bistvo v neki zvezi z domom, saj je postalo
ogro�eno �ele, ko je avtor izgubil svojo dolino.

Lastnosti, ki jih razkriva zgodnje Pretnarjevo pesni�tvo, bi bile seveda lahko nasledek knji�evne
mode ali ustrezno izbranega pesni�kega vzornika. Iz nekaj pesni�kih besedil namre� �e ni mogo�e
delati daljnose�nih sklepov, zlasti ne, ker v kasnej�em avtorjevem delu prihaja do bistvenega
premika. Ugotoviti je namre� treba, da se opisani tip pesni�tva v njem ne pojavlja ve�, uveljavi pa
se prilo�nostno pesni�tvo, se pravi, posebna njegova vrsta, ki jo je pisec poimenoval grafomanija.
Tudi v tej verzifikaciji bi zaman iskali odgovor na vpra�anja, ki jih postavlja naslov; odgovore je
mogo�e najti v zahtevni nalogi, ki jo je Pretnar re�eval v zadnjem delu svojega �ivljenja. Ta naloga
je bila prilo�nostna in zadiuia, �lo pa je za petstoletni jubilej, kar je pi��ev rojstni kraj Tr�i� dobil
tr�ke pravice. Gre za monumentalno knjigo, ki je ob tej prilo�nosti leta 1992 iz�la od naslovom V

' Nadrobneje o tem pi�e A. Trstenjak v bijigi �lovek � bilje prihodnosti (Okvirna antropologija) (Ljubljana 1985), str.
100-111.

^ Pretnarjeva ml;»dostna pesni�ka besedila so na voljo v knijgi Stkal sem ga iz Ilirih norih rim, ur. Miran Hladnik (Ljubljana
1993), str. 15-18.

141

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39. 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

soto�ju Bistrice in Mo�enika? Knjiga ima podnaslov, s katerim je natan�no dolo�ena tudi njena
podoba: »Tr�i� v 100 slikah in 100 oktavah«. Pisec teh stotih oktav je Tone Pretnar.

V omenjenih stotih oktavah imamo najprej oporo za de�ifriranje pojma dolina s Tr�i�em in njegovo
okolico v zemljepisnem (ne ob�inskem) smislu."* Pretnar je ob tem �ivljenjskem prostoru, ki mu
pomeni dom, fasciniran, zato celota tem, ki so bile dolo�ene s fotografijo, razodeva prvinsko zvezo
osebe s prostorom, o katerem govori. Zato ni presenetljivo, da se pojavlja tudi uvodoma opisana
dinamika med domom in tujino; najzna�ilnej�i stihi se glasijo takole:

Kot vonj po kruhu kdaj pa kdaj obi��e

�loveka, ki je v svet od�el od doma,

prijazna misel na rodno ognji��e,

da za tem vonjem spet domov poroma

in mod spomini tisti kot poi��e,

ki zanj brez njega pravega ni doma ...

Miselna dinamika teh stihov bi bila lahko samo na�elna; v eni od naslednjih oktav pa je hodolo�ki
prostor natan�no dolo�en, saj je mesto Tr�i�, kakor je zapisano, tisto mesto, ki ga »mora� rad imeti,
�etudi si potepal se po svetu«.^

Pretnarjev oris Tr�i�a z okolico je zemljepisni, kulturolo�ki, socialen in karakterolo�ki. Zemljepisni
okvirje dolo�en z naselji (Tr�i�, Sveta Ana, Brezje, Le�e, Lom, Dolina, Jelendol in podobno), z
vodami (Bistrica, Mo�enik) in s posebnostmi narave (gorski svet s posebnim ustrojem poti in
videza). Iz kulturologije so navedeni cerkveni objekti (Sveta Ne�a, Sveta Ana, Sveti Jo�ef in druge
cerkve), sakralni in posvetni spomeniki, omembe vredni Damascen Dev in nekatere folklorne
posebnosti. Iz socialne zgodovine prihaja v po�tev izro�ilo �evljarstva, ogljarstva in tovarne, ki so
zna�ilne za za�etek XX. stoletja (Peko, predilnica in tkalnica). S tem so povezane sestavine razvoja,
ki je viden v tehnologiji dela (sodobni stroji, elektri�ne centrale in modernizacija �ivljenja sploh),
v spremenjenih obi�ajnih, no�ah in govoru prebivalstva. Med karakterolo�kimi posebnostmi ka�e
omeniti poudarjanje delavnosti, ki je v skromnih naravnih razmerah ustvarila �loveka vredno
eksistenco.*

Navedeno je seveda zgolj katalog tistega, kar �lovek v Tr�i�u in okolici najprej vidi; gre torej za
vidno zaznavo, ki si jo laliko pridobi vsak popotnik skozi Tr�i�ko dolino. Ko bi bil Pretnar ostal
samo na tej ravni, bi omenjena publikacija bila prilo�nostna, ne pa zanimiva za osebnost, ki je pisala
njen pesni�ki del. Piscu je namre� opis lastnosti in posebnosti doma�ega kraja rabil za izpoved
dolo�enih svojih karaktcrolo�kih in svetovnonazorskih prvin. Glede tega je �e kar na za�etku
zna�ilna ugotovitev, kako se »zdavnaj pokopane podobe stare« priplazijo »po dolini tihi kot sence
v zdaj�nje �ase«, pri tem pa ustvaijajo »zasanjmio oto�no melodijo«. Na drugem mestu »drobec
preteklosti« naplavi nekdanje dni v sodobno zavest; v obeh primerih je preteklo nekaj lepega, ob
�emer se budita svojevrstna elegi�nost in nostalgija.^ Pretnar je, vsaj deloma, laudator temporis
acti, vendar je tudi to na neki svoj (osebni) na�in. Ko si �eli, da spomin na preteklost zaradi njenih
di-agocenih sestavin ne bi obledel, se mu hkrati vendarle ogla�a dvom, ali se bo to zares moglo
zgoditi. Od tod vpra�alni stavek, ki govori o »oddaljenem prihodnjem �asu«, v katerem naj bi se

^ Knjigo je »novembra 1992« objavila, za ob�ino Tr�i� kot izdajatelja, Didakta iz Radovljice.

"* Prim. oktavi 42 in 77.

^ Oktavi 5 in 17.

* Oktavi 9 in 52.

^ Oktavi 2 in 34.

142

JEZIK IN .SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

(ali pa tudi ne) »s �love�kim glasom« oglasil spomin. Podobna, celo �e dolo�nej�a, je ugotovitev,
da »�ivljenje zdaj diniga�ne zgodbe pi�e«. Pesnik se �edalje bolj sprijaznjuje s to ugotovitvijo, na
koncu pa protislovje razre�i takole:

[...] dolina �isto taka kot pred je,

a stari duh se novemu umika:

od njega odgrajen � tesno vanj vpet je,

be�i od njega, vendar z njim se stika;

kot da s preteklostjo se spogleduje,

dolino nova doba naseljuje.^

Ker je »stari duh« tesno spet z novim, je preteklost pravzaprav le prispodoba sedanjosti. Izginotje
zgodovinskega spomina bi bilo za �loveka in dru�bo kata.strofalno (»ko zginila tan�ica bo s spomina,
/ zlove��e zakri�ala bo ti�ina«).'

Pred zlove��im krikom ti�ine se Pretnar brani tudi z eti�nimi razse�nostmi, katerih ohranjevalec
mu je kr��anstvo. Sakralno izro�ilo Tr�i�a in okolice je omogo�ilo, daje kar sedem oktav posvetil
temu vpra�anju.'" Poglavitni sta dve zadevi, in sicer: a) vera je zdru�itev s praizvirom in b) Cerkev
je vzdr�evalka kr��anskega izro�ila (»spev stoletij«). Pridevni�ka dolo�ila in pesni�ke podobe, ki
zaznamujejo versko �ustvo, so iz sveta svetlobe in �ustvenosti: golob prijateljstva in miru, zadnja
�elja, lepa slutnja, ve�na mo�, prerojenje, po�ivitev, tiha misel, veselo oznanjenje, glasnik �ivljenja
in podobno. Pesnik je seveda opazil razliko, ki je v sodobnem �asu nastala med vero in �lovekom,
kar opozarja na dejstvo, da gre na nekaterih mestih tudi za polemiko z �ivo zdaj�njostjo. Avtor se
je v tiik�no »popravljiuije« sveta spustil na podro�ju cerkve in na podro�ju lastninskih pravic (tr�i�ka
predilnica in tkalnica, Lavi�kova apoteka). Tisto, �emur ugovarja, ni toliko zgodovinski »vihar
srditih«, temve� »nerazumna sila«, ki jo ima v rokah �lovek dolo�enega obdobja.'' Pretnar v tak�nih
stihih nastopa kot moralno in socialno bitje, kar seveda raz�irja razse�nosti njegove osebnosti in
pove�uje vsebinsko vrednost njegovega pesni�tva.

Jubilejna knjiga ob petstoti obletnici Tr�i�a je torej izpolnjena tudi s poezijo, ki ni zgolj
prilo�nostnega pomena. Tone Pietnar je z oktavami, ki jih je prispeval za publikacijo, podal zelo
strnjen in vsestranski psiho- in sociogram Tr�i�a z okolico, v to delo pa je vpletel tudi svoje
osebnostne prvine. To je storil tem la�e, ker je �lo pri konkretni nalogi za njegov dom v o�jem in
�ir�em pomenu besede. S pojmom doma je dobil mo�nost, da oboje zdru�i, s tem pa smo dobili
individualizirano in pesni�ko podobo tega slovenskega mesta. Pesnikova storitev potrjuje resnico,
da pretanjen �lovek vse �ivljenje nosi s sabo tisti ko��ek plavega neba, ki si ga je zapomnil, ko je
prvi� zavestno pogledal v svet. Pietnarju seje posre�ilo, kar sije sam �elel: �elel pa je, da bi povezala
»nevidna nitka otro�tvo, ki med liribi je minilo, s prihodnjim �asom, ki z vrhov se svita«.'^ Tak�no
povezavo je uresni�il tako na ravni zgodovine Tr�i�a kot tudi na ravni svojega psihodinami�nega
sestava.

^ Oktava 42.
' Oktava 27.

'" Prim. oktave 12, 13, 14, 15,61,70 in73.
" Oktavi38 in41.
'2 Oktava 79.

143

JEZIK IN SUDVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Jo�e Poga�nik UDK 886.3 Pretnar T. 7 V soto�ju... .06

SUMMARY

TR�I� AS EXPERIENCED BY TONE PRETNAR

The article is based on the analysis of tlie author's
contribution to the book with which the town of Tr�i�
marked its five hundredth anniversary (Vroto^J" Bistrice
in MoSenilia, 1992). This book contains one hundred
photographs together with the sanie niunber of octaves,
whKh were contributed by Tone Pretnar. They give a
very compact and complex psycho- and sociogram of
Tr�i� with its surroundings, and Pretnar itKluded in them
also the elements of his own personality. He did tliis so
much easier, because his home in a nairow and broad
significance of Uie word was at sljike in tliis concrete task.
He joined both in the notion of home and thus created

and individualized the poetic image of his birth place. A
poetic creation confirms the truth that a sensitive person
during all his life carries with himself a part of sky, the
one he remembered when he first consciously started to
exist in this world. Pretnar succeeded in doing what he
had originally intended to achieve, he wanted to link
»with an invisible thread childhood that elapsed among
the mountains and the future time which is dawning form
above tlie peaks«. Tlie desired link is thus realized on the
level of the history of Tr�i� as well as on the level of the
poet's deepest feelings and mental awareness.

144

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94. �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06
Bo�ena Ostrom^cka-Frsjczak UD K 82.03=84=863:929 Pretnar T.

In�titut za slovansko filologijo Univerze v Lod�u

Kronika ljubezenskih pripetljajev
Tadeusza Konwickega v
slovenskem prevodu Toneta
Pretnarja

I

Izid romana Tadeusza Konwiclcega Kronika wypaM�w miiosnych v slovenskem prevodu Toneta
Pretnarja (Kronika ljubezenskih pripetljajev, Ljubljana 1990) ni bil zgolj naklju�je. Delo
Konwickega je na Poljskem prvikrat iz�lo leta 1974, pomeni pa elegi�en spomin na pokrajino
mladosti � mesto Vilno z okolico, bilo je liri�na evokacija sveta mladostnih do�ivetij in predstav,
predvsem pa prvih �ivljenjskih spoznanj in eroti�nih izku�enj v �asu tik pred izbruhom vojne 1939.
leta. Kronika ni kronika v dobesednem pomenu, navajiuije dogodkov je bolj pretveza za razmi�ljanja
splo�ne narave, za �tevilne fdozofske zastranitve in liri�ne izpovedi: tako se je sijajno ujemala s
pesni�ko naravo prevajalca.

S poezijo se je Pretnaj- ukvarjal najprej kot znimstvenik, teoretik, ki je med drugim raziskoval
slovansko metriko, nato iz notranje potrebe �loveka, ki se je sam posku�al na tem podro�ju (prim.
njegove �tevilne »grafomanije« in prilo�nostne pesmi), in kon�no kot prevajalec. Pri izbiranju
besedil za prevajanje se je ravnal predvsem po svojih umetnostnih nagnjenjih, zaradi �esar so
slovenski bralci dobili knji�ne prevode Kamila Cypriana Norwida, Czeslawa Milosza, Zbigniewa
Herberta ter poezijo iz �asa vojne in okupacije, zbrano v antologiji Alarm}

S prozo se je Pretnar ukvarjal manj.^ Zato se postavlja vpra�anje, zakaj je njegovo pozornost
pritegnila Kronika ljubezenskih pripetljajev.

Nedvomno je bila v zvezi s tem odlo�ilna poeti�nost in liri�nost dela, poleg tega pa tudi, kot se mi
zdi, kulturna sorodnost s slovensko knji�evnostjo. Konwicki je moral biti z opisi Vilna, mesta, kjer
so se stikale razli�ne kulture in ustvarjale ve�narodnostni mozaik (Poljaki, Litovci, Rusi, Nemci,
Judje itd.), blizu Slovencu, pripadniku naroda, ki slo�no �ivi na sti�i��u romanske, germanske in
slovanske kulture. Druga�e skoraj ne bi moglo biti. Pri tem ka�e omeniti, da so tri leta prej izpod
peresa istega prevajalca iz�le poezije Czeslawa Milosza Somrak in svit, pesnika, ki je tudi pre�ivel
mladost v okolici Vilna in je v svoji poeziji zdru�eval prvine razli�nih kultur. Prevod Kronike
ljubezenskih pripetljajev je torej logi�no nadaljevanje prevajanja, ki seje za�elo s poezijo Czeslawa

' Tu navajam le najpomembnej�e na.slove. bibliografijo del Toneta Pretnarja (skupaj s prevodi) je sestavila A. Logar-Ple�ko,
SR 1993, �t 2., 2'76-295.

^ Naj omenim razpravo Z. Diuasza o slovenskem ekspresionizmu, pisma Poljakov M. �opu in kratko prozo, objavljeno v
Varujte me, mile zarje.

145

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Mil-osza in je imelo namen seznanjati Slovence z literaturo, ki je nastajala na sti�i��u kultur. Izraz
take motivacije je tudi Pietnarjevo ve�letno sodelovanje pri podeljevanju mednarodite literarne
nagrade Vilenica.

V tem smislu se Kionika ljubezenskih pripetljajev uvr��a v niz drugih prevodov in po moji sodbi
za�enja �iveti v slovenski knji�evnosti svoje �ivljenje. Zato bi laliko govoiili o medbesedilnosti
prevoda Toneta Pretnarja, zaradi katere se delo Konwickega uvr��a v vrsto drugih slovenskih
prevodov z mejnih obmo�ij kultur. Ker se je prevajalec pri izbiri izvirnega besedila ravnal po
»kulturnem filtru«, je lahko upo�teval potrebe ciljne, tj. slovenske kulture. Prav iz tega izvira
aktualizacija Kronike ljubezenskih pripetljajev v slovenski literaturi in umestitev prevoda v �ir�i
kulturni kontekst.

II

Na splo�no veljajo v prevajalski teoriji tri stali��a glede prevedljivosti besedila.^ Skrajno
optimisti�ni pogled, ki se opira na na�elo, da je z jezikovnimi sredstvi mogo�e izraziti kakr�ne koli
vsebine zavesti (princip of expressibiUty) in da obstaja univerzalnost jezikov, trdi, daje prevedljivo
vsako besedilo. Nasprotna, skrajno pesimisti�na teorija (Sapiro-Whorf) pa govori o popolni
neprevedljivosti besedila, ker naj bi bila podoba opazovanja sveta odvisna od jezikovne sestave, ta
pa spet povzro�a druga�no videnje sveta. Tretja, kompromisna teoiija, zagovarja relativno
prevedljivost besedila, govori namre� o mejah prevedljivosti � na�eloma je mogo�e vse prevesti,
vendar izid, tj. prevedek, ne pomeni zmeraj ustreznika izvirniku.

Avtorica tega �lanka kot zagovornica zadnje koncepcije opa�a v prevodu Kronike ljubezenskih
pripetljajev prav tak izid prevajalskega procesa Toneta Pretnarja.

Namen �lanka torej ni opisati odlik ali napak prevoda, temve� prikazati izide, ki izvirajo iz
konkretnih Pretnarjevih na�el literarnega prevajanja. Poleg pomenske ravnine me bodo zanimale
prevajal�eve »avtorske« modifikacije in stopnja njegovega ustvarjalnega poseganja v izvirno
besedilo.

III

V procesu prevajanja prihaja na besednopomenski ravni izvirnika do razli�nih pretvorb, ki morajo
biti na dolo�en na�in utemeljene.'* Za primer takih pretvorb bom prikazala na�in prevajanja razli�nih
tipov prilastkov. Konwicki, mojster v prikazovanju razpolo�enj, �ustvenih stanj, igre svetlobe,
vonjav, �utov, barv, pohniaka, se odlikuje s kopi�enjem piilastkov. Poglejmo (na izbranih primerih),
kako je Pretnar registriral bogastvo bai-v iz Kronike ljubezenskih pripetljajev,' npr.:

biaia dton (67) � bela roka (65), biaia wiewi�rka (44) � bela veverica (43), biala twarz (121) �
beli obraz (115), bfi^kitne Usty (181) � modra pisma ( 173), bii^kitny hieroglif iyi (223) � modrikast
hieroglif �il {2\S), jasnobii;kitna iyika (90) � svetlomodra �ilica (87), niebieskie niebo (203) �
modro nebo (193), niebieski plomiczek (5) � svetlo moder plamen�ek (5), niebieskie oczy (170)
� modre o�i (163), zi^by takie biate, �e prawie niebieskie (88) � beli zobje, prav modrikasti (85),
biate ornai �e niebieskie przeJramiona (156)�beli, skorajda modrikasti lakti (149), niebieski mrok
(18) � modrikast mrak (17), niebieski sweterek (109) � moder pulover (104), niebieskawa slina
(234) � modrikasta slina (223), niebieskawy clym (107) � modrikast dim (102), ciemnoniebieski
ptak (136) � temnomodra ptica (129), granatov.'y polski Fiat (44) � temnomoder poljski fiat (43),

^ Prim. B. Kielar, Ttumaczenie i koncepcje translalorycziie (Vroclav. 1988).

^ E. Balcerzan razlikuje �tiri tipe pretvorb pri prevajanju: redukcijo, ampliflkacijo. substitucijo (za raven besedja) in obrnjen
besedni red (za skladnjo), E. BalcerZiUi. Oprocz glosu (Vitr�ava, 1971), 243.

^ Primeri so navedeni po prvih izdajah. �tevilke v oklepaju pomenijo strani. T. Konwicki, Kronika wypadkdw mHosnych
(Var�ava. 1974), T. Konwicki, Kronika ljubezenskih pripetljajev, prevedel Tone PreUiar (Ljubljana, 1990).

146

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

granatowy munclur (78) � teiruio modra unifonna (76), granatowe czapki (228) � modre kape
(216). granatowa karoseria ( 182)�modra karoserija ( 174), seledynowe iwiatio (61) � modrikasta
lu� (59), seledynovty obtok (76) �modrikast oblak (74), brqzowe oczy (170) �rjave o�i (163),
brqzowe plainki (240) � rjavkasti made�i (229), brqzowa tiiisla ziemia (185) � rjava mastna prst
(177), czarny pagar (31) � �rn hrib (30), czarny mech (10) � �rn meh (9), oczy czarne (88) �
�rne o�i (85), czerwona twarz (35) � rde� obraz (35), czern'ony pyt (196) � rde� prah (187),
czerwonawe tuneleskarlaiych sosenek (5) � rde�kasti predori pritlikavih borov�kov (5), ruda glina
(236) � rde�kasta glina (225), rudy brzuch (185) � rde�kast trebuh (177), rudy lise (52) � rde�i
list (50), czervvonosine nogi (54) � rde�esinje noge (52), amarantowa viypustka (40) �
rde�evijoli�ast �iv (40), r�iowe swiatlo (46) � ro�nata svetloba (45), r�zowe swiateiko (195) �
ro�nata Iucca (186),* popielate niebo (251) � pepelnato nebo (238), popielaty aksamit (220) �
pepelnat �amet (209), popielate wiosy (103) � p�eni�ni lasje (98), popielatoaksamitne wlosy (78)

� p�eni�no �ametni lasje (76), popielatosrebrzysta czapka (17) � modrikasto-srebma kapa (16),
sina chmura (138) � sinji oblak (132), sine niebo (224) � sinje nebo (223), szare kom�rki (213)

� sive celice (202), szara »bator�wka« (102) � siva batorovka (97), wiosy jak szary aksamit (36)

� lasje kot zlat �amet (35), szarozioty piasek (74) � sivozlat pesek (72), szaroniebieska nicosc
(94) � sivomoder ni� (90), siwa giowa (17) � siva glava (16), siwe niebo (76) � sivo nebo (74),
srebrne wtosy (65) � srebrni lasje (63), srebrzysty napis (42) � srebrn napis (41), srebrzyste
szczypce (5) � srebmkaste kle��e (5), srebrzysta szyna (246) � srebmkasta tra�nica (234), zielone
oczy (170) � zelene o�i (163), zielona kapa (88) � zelena kapa (85), bladozielone travi>y (42) �
bledozelene trave (41), jaskrawozielony mech (81) � kri�e�e zelen mah (73), zielonkavvobiaia
szczecina (19) � zelenkasto bela ��etina (18), ziota lampa (48) � zlata lu�ka (47), ziote z^by (64)

� zlati zobje (62), ztotewtosy (154) � zlati lasje (\Al),ziotawe chmury (182) � zlati oblaki (174),
sk�ra ziotawa od lampy � ko�a kot pozla�ena od svetilke (47), ziocista szyja (204) � zlat vrat
(194), ziociste maslo (134) � zlato maslo (127), zlocisty zajqczek (35) � zlatcen zaj�ek (34),
ztocistepiersi (233) � skoraj zlate prsi (233), �oita krawqd'z nieba (113) � rumeni rob neba (107),
i�ita slina (212) � rumena slina (202), i�lty motyl (76) � rumen metulj (74), i�ltawy gmach (76)

� iTimenkasto poslopje (74), piwna woda (237) � iiimenkasta voda (226), roie herbaciane (111)

� rumene vrtnice (106), rumiane bulki (134) � rumene zemlje (127), ceglasty jedwab (26) �
ope�nata svila (25), ceglaste czolo (67) � ope�nato �elo (dA),poziomkowy kolor (66) �jagodova
barva (64), wrzosowy kolor (83) � barva resja (80), wrzosowor�ìowe wargi (49) � resje ro�nate
ustnice (A%), fioletowa piuska (6) � vijoli�asta kapica (6), kolorowe ni�i (166) � pisane prejice
(158), pstrokate wagony (42) � pisani vlaki (41).

Pridevniki, ki ozna�ujejo temeljne barve, take kot npr. bel, �rn, rde�, zelen, rumen, prevajalcu ne
povzro�ajo te�av. V nekaj primerih Pretnar odli�no modificira barve, pretvarjajo� jih v skladu s
slovenskim jezikovnim obi�ajem, prim. popielate ali popielatoaksamytne wlosy spremeni v
p�eni�ni ali p�eni�no �ametni lasje (poljski slovarji navajajo frazopszeniczne wlosy kot redko), roie
herbaciane, 'vrtnice barve �aja', v rumene vrtnice, wodq piwnq, 'voda barve piva', v rumenkasto
vodo (�aj in pivo sta rumene ali rumenkaste barve). Vendar pa je �e dvomljiva zamenjava
popielato-srebrzystej czapki z modrikasto-srebrno kapo. O�itno sta se zdeli barvi popielaty in
srebrzysty prevajalcu pomensko preve� blizu, zato je uvedel drugo barvo. Odtenke tipa jasno-,
ciemno-, biado-, jaskrawo- ftetnar izra�a s svetlo, temno, bledo, kri�e�e. Najve�je te�ave prevajalcu
povzro�a oznaka niebieski in njene izpeljanke: bli;kitny, modry � 'intenzivno moder', niebieskawy

� 'nekoliko moder, z modrim odtenkom' in granatoviy � 'temnomoder'. Pridevnik bl(;kitny je
prevajan kot moder ali modrikast, niebieski kot moder, svetlo moder, modrikast, niebieskawy �
spet modrikast, granatowy � temnomoder ali moder. Torej je v slovenskem prevodu modrikast
prevedek za naslednje poljske barve: niebieski, bl(;kitny, niebieskawy in celo seledynowy (seledyn
je svetel odtenek zelene, ne pa modre barve!). Podobno oznaka moder nastopa v pomenu blekitny.

* Barvnili odtenkov pogosto ni mogo�e prevajati dol>esedno. Rozowa barva je po slovensko ro�nata, toda �e tvorjenki
rmowo's�, zardzowiony se prevajata druga�e (koren: rde�), prim. rozowo's� ust (83) � rde�ilo ustnic (80), zanaowiona
od szybkiego marszu (78) � zardela od hitre hoje (76).

147

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

niebieski ali granalowy. Drag primer: zìocisty, zloty, ziotam' so najve�krat prevedeni enako kot
zlat, �eprav je enkrat zlotawy preveden kot pozla�en (!), zfocisty pa tudi kot zlatcen ali skoraj zlat.

Pri prevajanju barv v sloven��ino se postavlja vpra�anje splo�ne narave: v polj��ini je nasi�enost
barv, njihova intenzivnost izra�ena z nasprotji oblik: niebieski : niebieskawy, zielony : zielonkawy,
czerwony : czerwonawy, i�lty : ì�itawy, rudy : rudawy, brqzowy : brqzowav.y. Pripona -awy ima
pomensko vlogo stopnjevalnega obrazila in pomeni: nekohko, malo, ne povsem (dovolj), torej ni�jo
stopnjo barvne intenzivnosti. V slovenskem prevodu je to nasprotje ve�krat zabiisano, prim.:
brqzawy � rjav, rjavkast, niebieski � moder, modiikast, rudy"^ � rde�, rde�kast, �eprav bi ga bilo
mogo�e izraziti.'^ Dosledno je oliranjeno v naslednjih primerih: zielony � zelen, zielonkawy �
zelenkast, czerv,'ony � rde�, czerrvonaviry � rde�kast, i�tty � ramen, i�ttawy � nmienkast.

Te�ave pri izra�anju stopnjevalnosti poljskega pridevnika v slovenskem jeziku vidimo ne le v
primera barv, prim.: stary pastor niemiecki (65) � starikav nem�ki pastor (63), skromniutki orszak
(55) � skromen sprevod (53), iatwa rozpacz (55) � lalikotni obup (52), maty rewolwer (64) �
majhen revolver (62), niedu�e miasto (54) � majlmo mestece (51), malutki browning (63) �
majhen brovning (61), kr�ciutki ptaszcz (53) � kratek pla�� (51), pustaviry placyk (33) � opusto�el
trg (32), pusta\^y peron (35) � prazen peron (34). pusty pag�rek (43) � opusto�en gri� (42).^

Neustreznost slovenskega prevoda izvira med dragim iz podrtega sorazmerja v stopnjah
intenzivnosti posameznih lastnosti (zmanj�evanje ali pove�evanje), npr med kr�ciutki, malutki,
skromniutki in krotki, maty, skromny ali pusty, latwy in pustawy, iatwiutki. V nekaterih primerih v
slovenskem jeziku dejansko ni ustreznih stopnjevalnih pridevnikov, vendar je pomensko razliko v
intenzivnosti lastnosti, ki jo v poljskem jeziku izra�a pripona, mogo�e izraziti opisno, npr. zelo,
prav, �isto, precej (majhen/maj�ken, skromen, kratek).

Naslednja stvar, na katero �elim opozoriti, zadeva mesto prilastka. V polj��ini lahko pridevni�ki
prilastek stoji na desni ali levi strani, odvisno od njegovega pomena, stav�nega besednega reda,
stav�nega poudarka itd., v slovenskem pa le na levi. Po mnenju slovenskih jezikoslovcev »se na
desni rabi levi prilastek stilno zaznamovano, zlasti v vzklikih, pod vplivom tujih jezikov, tudi preko
tega okvira«.'" Skladno s tem na�elom Pretnar dosledno prestavlja poljski prilastek, ki mu je mesto
na desni strani, na levo stran, npr. stniny basowc (32) � basovske strane (31), syrena fabryczna
(78) � tovarni�ka sirena (76), gora zamkowa (76) � grajski hrib (74), lampa karbidowa (42) �
karbidna svetilka (42), zupa kartoflana (56) � krompirjeva juha (54), w^zet kolejowy (11) �
�elezni�ko vozli��e (10), no� kuchenny (33) � kuhinjski no� (32) warunki materialne (33) �
gmoten polo�aj (32), atitobus miejski �� mestni avtobus (32), ptyta nagrobkowa (67) � nagrobna
plo��a (65), szyba okienna (68) � okenska �ipa (66), lampa oliwna (59) � oljna svetilka (57),
wagon pocztowy (42) � po�tarski vagon (41), kwas solny (51) � solna kislina (43), w�z ciqiarowy
(39) � tovorni voz (iS),pyiwQgloviy (91) � premogov prah (88). Le izjemoma prevajalec izpu��a
pridevni�ke prilastke, npr. sze'sciokqty miodowego swiatta (9) � �esterokotniki lu�i (9), pos^pny
rytuat (14) � ritual, torba my'sliwska (52) � torba (50), blaszana rynna (49) � �leb (Al),puszyste
ziarenka drzew (54) � zmca dreves (53), szczupìe plecy (67) � hrbet (64), wiosenna tqka (199)
� travnik (189), wielki, syty, zioty zqb (6) � velik zlat zob (6) idr. Vendar prevajalec prilastke
pogosteje dodaja, da bi natan�neje ozna�il in bralcu pribli�al opisano resni�nost, npr. skromniutki
orszak ìalobny zioiony z syna i kilku krewnycli (55) � skromen �alni sprevod, sestavljen iz
rajni�inega sina in sorodnikov (53), syn inwalidy wojennego (33) � sin voja�kega vojnega invalida

^ Rudy in cierwony sta v sloven��ino prevedena z enim leksemom, vendar so v primeru nasprotja czerwony � rde�,
czemoiurny � rde�kast, razmerja med stopnjevalnimi obrazili olir;uijeiu», druga�e v primeru rudy, rudawy.

^ Med obrazili, ki ka�ejo na »pribli�evanje dolo�eni lastnosti«, omenja Jo�e Topori�i� m.dr. -av, -ikav, -i�ast, -kast, -ikast
itd., Jo�e Topori�i�, Slovenska slovnica, (Ljubljana, 1984), 153.

' Tu se ne poglabljam v pomenska razmerja med slovenskim: prazen, opustel, opusloSen, �eprav je v polj��ini enako: pusty,
opustoszaty, opusloszony. Gre mi za to. da bi bilo razliko med pusty : puslawy bolje izraziti s prazen : praznolen ali precej
prazen.

J. Topori�i�, Slovenska slovnica (Ljubljana, 1984), 468.

148

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

(32), puszka od herbaty (44) � koviaska �katlica za �aj (43), senny rudi (48) � zaspani zasanjani
gib (47), latarka (56) � �epna svetilka" (52), jedwabne pohczochy (80) � svilene tanke nogavice
(77), giupota (90) � mladostna neumnost, lokomotywa z wysokim kominem (168) � lokomotiva
z visokim �rnim dimnikom (161), ambasada (62) � var�avska ambasada (59), celebra z
otwieraiiiem bramy (191) � ceremonial z odpiranjem vrtnih vrat (183), mrok bramy (87) � nu-ak
kolodvorskih vrat (84) idr. Veljalo bi pripomniti, da sicer redki primeri izpu��anja prilastkov pri
branju ne motijo, pogosto so celo utemeljeni, prim, syty zqb, podobno tudi dodatki, npr. kovinska
(�katlica), vrtna (vrata), tanke (svilene nogavice) itd.

Obravnavana vpra�anja v zvezi z na�inom prevajanja pridevni�kih prilastkov so zadevala predvsem
njihovo pomenskost in modifikacijo, temelje�o na prevajal�evi zamenjavi besednega reda, redukciji
ali amplifikaciji (dopolnjevanju). Ker so bili tovrstni prevajal�evi posegi zmeraj zavestni in hoteni,
so v prid kakovosti prevoda.

Poglejmo zdaj, kako Pretnar prevaja druge tipe prilastkov. V poljskem jeziku samostalni�ki
(brezpredlo�ni) prilastek praviloma stoji na desni strani, raba na levi je stilisti�no zaznamovana.
Tovrstne prilastke Pretnar dosledno prevaja s pridevni�kim prilastkom in jih postavlja na levo stran,
npr. drzwi dworca (35) � kolodvorska vrata (35), syn samob�jcy (204) � samomorilcev sin (193),
zielone oko semaforo (30) � zeleno semaforjevo oko (29), komisariat policji (32) � peti
policijski komisiuiat (31), pogrzeb matki (53) � materin pogreb (51), nazwisko matki (55) �
materin priimek (53), swiatlo lalarki (60) � svetilna lu� (58), oczy kr�tkowidza (65) � kratkovidne
o�i (63), kwiaty konwalii (66) � �mami�no cvetje (64), swiatlo slohca (74) � son�na svetloba
(72), morze Behringa (82) � Beringovo morje (79), zdji^cie ojca (160) � o�etova fotografija (153),
tarasyogrodu (185)�vrtne terase (177), «ira/:/oiH (186) � gozdni mrak (178), sAwa nieboszczyka
(188) � mrli�ka ko�a (179), kieszen spodni (212) � hla�ni �ep (201), powierzchnia wody (220)

� vodna gladina (209).

Podobno Pretnar prevaja predlo�ni prilastek (z razli�nimi vrstami prilastkov), nadome��a ga tudi s
pridevni�kim prilastkom, pri �emer zamenjuje besedni red v skladu z normo slovenskega jezika,
npr. domki z drzewa (10) � lesene lii�ice (\0), figura zporcelany (26) � porcelanasta figurica (25),
serce z lodu (28) � ledeno srce (27), w�zek z dzieckiem (11) � otro�ki vozi�ek (75), antyczna
por^cz z mosiqdzu (91) � medeninasta anti�na ograja (88), iona bez okre�lonego wieku (56) �
�ena nedolo�ljive starosti (54), pudelko od herbaty (191) � puszka od herbaty (182) � �ajna
konzei-va (182, 174), chustka na glowq (89) � naglavna ruta (86), proszek do pieczenia (71) �
pecilni pra�ek (68), tylna kieszen w spodniach (63) � zadnji hla�ni �ep (61). Primerov obrnjenega
postopka skoraj ni, prim. karty pasjansowe (70) � karte za pasjanso (68), mundurowa kurtka (79)

� vetrovka od uniforme (76).'^

Tu in tam prevajalec poljski nepredlo�ni prilastek nadome��a s predlo�jio zvezo, npr. najpiqknejszy
fragment lasu (66)� najlep�i koti�ek v gozdu (58), ogiehkiplastykowychznicz�w (244) � ogenj�ki
v plasti�nih kozai�kih (231), wn^ki mur�w (91) � vdolbine v zidovih (88), tylna kieszen spodni
(50) � zadnji �ep pri hla�ah (49), frqdzlasty abaiur lampy (61) � resast aba�ur pri svetilki (60),
guzik tranzystora (245) � gumb pri tranzistorju (233), ostra won potu (192) � oster vonj po potu
(183), liscie drzew (233) � listki na drevju (222). Besednoskladenjska raz�lemba je pri opazovanju
razli�nih tipov prislovov kot izid razli�nih na�inov preoblikovanj pokazala ekvivalentnost poljskih
in slovenskih oblik. Pretnar namie� izvirnik ne le prevaja, ampak ga pretvarja in s tem prilagaja
lastnemu jezikovnemu sistemu. V tem pogleduje prevod zgleden in uporaben kot vir za primerjalno
raziskovanje sestave poljskega in slovenskega jezika. Ugotovitve, ki izvirajo iz raz�lembe na�ina
prevajanja razli�nih tipov poljskih prilastkov, mi dovoljujejo tako posplo�itev.

' ' Prilastek �epna je na tem mestu nujen, ker je svetilka d�sign�t �ir�ega obsega, izraz �epna svetilka pa zo�uje njegov obseg
na konkretno vrsto svetilke. V polj��ini prilastek kieszonkowa latarka ni nujen.

V obeh primerih imamo tudi po poljsko izraze: karty dopasjansa, kurika od munduru (ali kurtka munduru), torej tako kot
je v prevodu.

149

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

IV

Prevod ne posreduje le denotativnih pomenov besed, temve� tudi dodatne, konotativne, ekspresivne
odtenke, pa tudi zgodovinske, kulturne in folklorne poteze besedila. Nekateri poljski teoretiki to
imenujejo pragmati�na konotacija.'^ Pragmati�na konotacija je zveza konkretnega jezika s
kulturnim, zgodovinskim, politi�nim, socialnim itd., torej s tem, kar tvori barvitost jezika, ftenos
bai-vitosti jezika izvirnika spada v stilistiko prevoda.

Prevajanje realij pomeni eno ve�jih te�av, s kakr�no se sre�uje vsak prevajalec. Po tej plati se je
Pretnar vedno odli�no zna�el in je le enkrat v ta namen uporabil opombo. �epico, imenovano
maciej�wka (5), je nadomestil z izrazom bator�wka (S)'"* in v opombi pojasnil, da gre za �tudentsko
kapo na Univerzi �tefana Batoiyja v Vilnu. Upravi�eno se je laliko tako odlo�il (to ni bil njegov
neologizem), ker se v nadaljevaiiju romana pojavi prav bator�wka (44), ki po obliki in barvi
spominja na kapo s ��itkom, imenovano macicj�wkaP Pozneje mu ni bilo treba ve� pojasnjevati
besede bator�wka. Nasprotno je ravnal v primeru cigaret znamke junak, kjer je ohranil ime brez
sprememb, le z narekovajem je opozoril, da gre za tujo besedo: vzel je tri »junake« (34), prim tudi
»maska«: Wreszcie znalazt w fahlzie podszewki dwie dawno zapoimiane zapaiki i wy'slizgany
strz^pek »maski«.{Ì95) � Kon�no je na�el v gubah podloge dve davno pozabljeni v�igalici in
ko��ek »maske«.(186) To sta edina primera citiranja poljskih izrazov.

Modifikacija napisa na vratih K+M+B 1939 (89) na 19+G+M+B+39 (86) je sledila slovenskemu
obi�aju. ZescMe zielsko 'plevel' przeciwko molom (17) je nadome��eno z: posu�ene ro�e proti
moljem (16). V drugih primerih je prevod pribli�en, ker prevajalec ni imel druge mo�nosti, npr.
jegomos� (...) vv chlopskiej bekleszy (7) � mo�ak v kmeti�ki opravi (6), maszynisla w czarnym
chalacie (12) � strojevodja v �rnem pla��u (12), (grzech) ukrywai siq w kruchtach ko'scielnych
(220) � (greh) seje skiival po cerkvenih spovednicah (209), sakwojarz 'potovalna torba' (44) �
popotne re�i (43), bok�wka 'soba, dograjena z boka' (16) � kanuica (15).'* Razen spovednice
imajo vsi slovenski prevedki �ir�i pomenski obseg kot denotati poljskih izvhnikov. Uvajanje
pribli�nega prevoda pa je bilo v teh primerih povsem utemeljeno.

Slovenski prevajalec dobro obvladuje poljsko frazeologijo; berlihskie ceregiele (68) � berlinske
flavze (65), wiernosc do grobowej deski (227) � zvestoba do groba (216), �y� na kociq lapq (112)

� �iveti na koruzi (107), w cipelu urodzony (222) � rojen pod sre�no zvezdo (211), rzuci� sit; na
leb, na szyjq (206) � vre�i se na vrat na nos (196), zrobi� z kogos kogel-mogel (110) � oviti in
naviti nekoga (105).

Prevajal�evo mojstrstvo se vidi v izbiri sopomenk in protipomenk, ki jih je v Kroniki ljubezenskih
pripetljajev vse polno in so pomembna sestavina pisateljevega stila, npr. Kocie, mqdry,
doswiadczony kocurze (73) � Ma�ek moj, modri, izku�eni ma�on (70), Niech bt^dzie przeklqta
na zawsze ta moja glupota, warìactwo, zaczarowanie, ta bezboina mllo'sc. (30) � Naj bo enkrat
za vselej prekleta tista moja mladostna neumnost, za�aranost, tista brezbo�na ljubezen. (87),
Ogromne mn�stwo zgryzoty i rado'sci, upadk�w i zwyciqstw, umierania i zinartwychwstah (206)

� Ogromna mno�ica sovra�tva in radosti, porazov in zmag, umiranja in od mrtvih vstajanja
(196), Znam to powstanie z opowiadah rodzic�w, krewnycli, znajoinych, widziaiem wojny,
rewolucje, zamachy stanu, rebelie, przewroty. Przezyiem raptowne nadzieje i nieoczekiwane
klqski, sledziiem przemarsze r�inycli wojsk przez naszq dolinq, w tq i tamtq stronq, w poprzek i

Prim. I. Murska, O niekt�rych problemach przekazywania konotacji pragmatycznej w przekfadach z j^zyka polskiego na
rosyjski, PrzektaJ artystyczny, 1. del (Katowice, 1991).

Da hi slovenskega bralca opozoril na pomen batorovke � maciej�wke, jo je v besedilu ozna�il z le�e�im tiskom in dodal
opombo.

�epKO maciej�wico so nosili na pode�elju predvsem ob koncu 19. stol., med I. svetovno vojno je bila pokrivalo �lanov
strelske orgimizacije in legioirarjev.

Na drugem mestu prevajiilec izraz l>olcdwka izpu��a, npr. Wido wyszeeH do jego bok�wki (71) � Vitko je stopil �ez prag
k njemu (68), prim. tudi � wic'za cisnien; samotot ziiiknqi za wiezq eis tuen (35) � letalo je �e izginilo (35).

150

JEZIK IN SLOVSTVO, Le�iik 39, 93/94, �t 4

RAZPRAVE IN �LANKI

na ukos, umieralem i zinartwychwstalem, walczylem iprzegrywalem, wzbijaiem sii; ku swi^to'sci
i dusilem w grzechah. (180) � Ta upor poznam samo po pripovedovanju star�ev, sorodnikov in
znancev, videl sem vojne, dr�avljanske prevrate, atentate, revolucije, upore. Do�ivljal sem
nenehno upanje, nepri�akovane poraze, sledil sem pohodom razli�nih vojsk skozi na�o dolino, v
to in ono stran, povprek in po�ez, umiral sem in vstajal od mrtvih, zmagoval sem in izgubljal,
plaval sem k svetlobi in se du�il v grehih. (172), O Bo�e. Bo�e, czemii mnie tak karzesz, czeinu
drqczysz izabijaszpowoli? (90) �Moj bog, moj bog, zakaj me kaznuje�, zakaj mu�i�, zakaj po�asi
ubija�? (87).

Iz navedenih primerov se vidi kopi�enje ekspresivnih sopomenk, ki naj bi predvsem vplivale na
�ustveno dojemanje sprejemalca (npr. kot � kocur, kara� � dr^czyc � zabija�) in zagotavljale
ustrezno sprejemanje dela, na drugi strani pa o�ile ali �irile obmo�je opisovane resni�nosti, npr.
rodzice (star�i) � kiewni (sorodniki) � znajomi (znanci), wojna (vojna) � rewolucja (revolucija)
� zamach stanu (atentat) � rebelia (upor) � przewr�t (dr�avljanski prevrat). Pretnarju je uspelo
izraziti prav te stilisti�ne posebnosti Konwickega.

Dobro je prevajalec sledil tudi pogovornemu jeziku, npr. Ty masz numery. (69) � ti pa zna� (66),
Gdzie siq podziewasz caiy dzieh? (69) � Kje si se pa potikal ves bo�ji dan? (68), Wladyslaw
Drewnowski,kapewu? (69)�Wlady,slaw Drewnowski,kapirate! (66), A nieprzycliodzi ci ochota,
ieby wreszcie wyruchac kl�rq? (29) � Ali ti ne pride kdaj na misel, da bi kon�no tudi ti katero
povaljal? (28), Co ty, do slubu zasuwasz? (228) � Jo maha� k poroki? (216), Odejdz, bo dam w
z^by (115) � Pojdi stran, �e ne, jih bo� dobil po zobeh (109).

V zadnjih primerih poleg pogovornega jezika nastopa tudi tabuizacija (mahniti jo, dobiti jih). V
obeh jezikih imajo tako funkcijo osebni zaimki (v polj��ini brez glagolsko-zaimenske konstrukcije)
ali jezikovni preskoki, ki vplivajo na okmjenost (entimemati�nost) besedila. Prazen prostor ali
zaimek mora bralec �ele de�ifrirati, npr W nocy kiedy zlapie (co?), to nie daj Bag. Jak resor do sufitu
podnosi (co?) (116) � �s ga pono�i kdaj zgrabim, kar bog ne daj, se vzdigne kot raketa pod strop
(111). Pretnarje prazno mesto v poljskem besedilu � chu� 'sla, pohota' in czionek 'spolni ud'
nadomestil z zaimkom ga in resor 'vzmet' zamenjal z bolj slikovitim izrazom raketa. Z evfemizmi
je v naslednjih dveh fragmentih nadome��al poimenovanja za mo�ki spolni ud: Och, mie� te
wszystkie biadile na koiku. (173) � Imel bom �isto vsako, �isto vsako. (165) To co, trzepnqc sobie
zakonnika? (117) � Naj grem v samostan? (111)'^

Jezik Konwickega je izredno so�en, kar se ka�e v �tevilnih vulgarizmih, predvsem vzdevkih in
kletvicali, ki jih je prevajalec nadvse barvito nadome��al z doma�imi, npr. (...) stary lapyduchu,
zupacki konowale (177) � ti stari prdozdravec, �intar konjederski (168), Sukinsyny, zawarczal
Witek(\2i'i) � Kurbini sinovi, jezaren�al Vitko (126), Idz�e ty szwancudorszowy (245) � Pojdi
k vragu, muha podrepna (232), Zegnajparszywcze (246)�Zbogom, grdoba moja (234), Wstydu,
ztamasie, niemasz (201) � Sramu pa, pokveka ne pozna� (191), No co, kutasie marynowany ...
(201) � No, kisla kumara ... (191), Ale sukinkot ma grabi; (107) � Pasja dlaka, ta pa ima taco
(102), Jestes idiota, duren, ostatni chain (69) � Idiot si, kreten, norec, nesramne� nesramni
(66), Och, �e w mord^ jebana ... (156) � Ah, v gobec pofukana (149), G�wno mnie to obchodzi
(169) � En drek mi je mar (161), Pocahij mnie w dupq (111) � V rit me pi�i (106), Niech was
diabli... (110) � Naj vaju hudi� vzame (105).

Dogajanje v romanu poteka v predvojnem Vilnu, ve�jezi�nem mestu, zato se v poljskem besedilu
pojavljajo francoske (vi�ji kiogi � diu�ina Nal^cz), nem�ke (Baumova diai�ina) in ruske povedi
(Lev�ek, Silvek, Vitko, Henrik). �eprav tega ni v izvirniku, je prevajalec v opombah pod �rto
prevedel tudi nepoljske povedi. Od dvaindvajsetih opomb, ve�inoma eno- ah dvostav�nih, jih je
deset iz franco��ine (str. 21, 22, 23, 167 in 168), deset iz nem��ine (su". 63, 65, 67, 150, 216, 217,

'"^ Morebiti prevajalec ni poznal zveze trzepa� zakonnika, t.j. 'samozadovoljevati se tako, kot to po�nejo redovniki', zato je
pogovorni izraz za mo�ki spolni ud prevedel kot samostan. Verjetno je podobno z izrazom bladzia (iz ru��ine 'kurba'), ki
je v prevodu izpu��en. To se poujuje tudi na drugem mestu, kjer je napaka o�itna: Ona jest blaJz (125) � Ona je samo
privid (119).

151

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

219), po ena iz ni��ine (str. 140) in latin��ine (str. 5). Francoski in latinski stavki so prevedeni
dobesedno, ruske in nem�ke pa je prevajalec ve�krat spreminjal. Stari Baum, ki skoraj ne zna poljsko
in je naglu�en, sprevra�a besede: To jest Wicio, ojciec painiqla ... Ja, Wyczo, Wyczo, doch kenne
ich gut (66) � To je Vitko, saj se ga o�e �e spominjajo ... Ja, Fidgo, Fidgo, doch kemie ich gut (63)
ali: G�wno ojca swiqtcgo. Was is das kufno? (69) � Iztrebek svetega o�eta. Was is das Istrepeg?
(67). V obeh primerih se je prevajalcu odli�no posre�ilo po slovensko izraziti nem�ko glasovno
podobo poljskih besed: (Wido : Wyczo � Vitko : Fidgo in g�wno : kufno � iztrebek : istrepeg), pri
�emer je uporabil zamenjavo zvene�ih soglasnikov z nezvene�imi.

Druga�e pa je z rabo izrazov, izvirajo�ih z vzlioda. ki so v sloven��ini podani na tri na�ine. Le enkrat
je Pretnar ravnal tako kot pri nem�kih ali francoskih citatih, daje v besedilu uporabil transliteracijo
(v izvirniku gre prej za prvine transkripcije), v opombi pa je navedel prevod, npr. Szto? Nada
wstawac? spy tat. O jebijewo w czemadan, zqb siq rusza (146) � �to? Nado vstavat' ? je vpra�al.
O jebijego v �einodan, zob se maje (140) in opomba: Kaj? Bo treba vstati? Pofukaj ga v kufer...

V nekaj primerih, namre� tistih, ko je bil, kot domnevam, pomen slovenskemu bralcu razumljiv, se
je prevajalec zadovoljil \ezn&Xancmmna.\e<&.ori\-.^^ Pomogi,gospod' ,riisskijbog (174) � Pomagi,
gospod', russkij Bog! (166), Chiyslos spasitiel (147) �Kristos Spasitel' (140), Na pohybel. Na
pohybel slabosci. (232) � Na pogibel! Na pogibel slabosti! (220), Anarchia, ma�pariadka (202)
� Anarhija »mat« porjadka (192). Tako je prevajalec ohranil lokalno barvitost jezika iz okolice
Vilna in individualne posebnosti v govoni posameznih likov romana.

�al pa se F*relnar ni dosledno di�al tega na�ela, ampak je pogosto prevajal o�itne rusizme, ki imajo
v besedilu svojo razvidno stilizacijsko vlogo, npr To idiie w kibini, zaklqt Lowa (29) � Pojdi v
rit, je zaklel Lev�ek (28, Mialem widzenie w nocy, jej Bohu (34) � Pono�i sem imel privid, kot
mi Bog pomagaj (32), Wsio normalno (247, 249) � Vse je normalno (234, 236), Przestahcie
pieprzyc, bo stucha�liadko (\Q9) � Nehajta govoriti neumnosti. Ne morem vaju poslu�ati (104).
iycie trzeba goni� i tapa� za chwost (121) � Za �ivljenjem se je treba preganjati, treba ga je loviti
za rep (115), Co ty taki seriozny? (145) � Zakaj si tako resen? (138), Macie swojego uchaiora
(148) � No, zdaj pa ga imate tukaj, svojega zapeljivca! (141), Ochjebi waszu... (216) � Odfukaj
nekam (205). �eprav je prevod pravilen, je vendarle povzro�il, da rusizmov iz poljskega originala
v slovenskem besedilu ve� ne moremo odkriti. Ne vem, ali je to posledica jezikovnega purizma ali
slovenske prevajalske nonne ali �esa drugega.

Druga�e kot Konwicki je Pretnar ravnal tudi z ruskimi ljudskimi pesmimi � Konwicki jih samo
transkiibira, Pretnar pa jih prevede v sloven��ino," prim. str. 164, 165. Poleg tega opazimo v
prevodu �e eno vrsto spreminjanja izvirnika, ki je po moji sodbi v prid slovenski razli�ici: z druga�no
�lenitvijo je v besedilu lo�il zastranitve, filozofske refieksije in vstavke iz drugih, najve�krat
�asopisnih besedil, slednji so celo natisnjeni le�e�e, �esar v izvirniku ni. Tako je raznorodna celota
romana postala la�je berljiva in razvidna.

Pretnar je kot kon�no vsak prevajalec tudi delal napake. V nekaterih primerih je popolnoma
spremenil besede ali pa jih modificiral, npr, sioiice pieklo s'larczy'scie (228) � sonce je kiselkasto
pripekalo (216), my'slec o najlepszych chwilach swojego tycia (73) � premi�ljevati o lepih
pripetljajih iz va�ega �ivljenja (70), (...) w koiicu przymknq mnie w solidnym niemieckim domu
wariat�w (229) � (...) dokler me ne bojo zaprii v kak�no solidno, nem�ko siroti�nico (217), Pod
poduszkami rosly baby (15) � Pod vzglavniki so vzhajale potice (14), Pochyliigtowq, wyszczerzyl
zqby, ale wymioty nie przyszty (125) � Sklonil je glavo in razklenil roke, toda bruhati ni mogel
(U9), Na pewno niq pogardzq i b(;d? miai- spok�j (47) � Najbr� se je bom sramoval in bom imel
mir pred njo (46).

Tu se ne ulcvarjani z razliko v glasovni podobi, npr. z akanjem. izgovorom soglasnikov, ker niso dosledno uporabljene niti
v poljskaii niti v slovenskem besedilu.

" Mislim, da se Pretnar kot prevajalec poezije ni mogel upreti izzivu. Enako je ravnal s poljskimi pesmimi, kar je sicer
razumljivo.

152

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Prevajalec je imel te�ave z nekaterimi rastlinskimi imeni, npr. widtak (16)�aloja ( 15) nam. lisi�jak,
zawilec (221) � ovijalka (210) nam. vetrnica, ki pa je drugje ustrezno prevedena (14); galqzka
jarzqbiny (26) � brinjeva vejica (26), dasiravno so v nadaljevanju krzaki jalowca (230) pravilno
prevedeni kot brinjevi grmi�i (218). Podobno je z izrazom maciejka 'seboj' (10,250), kije preveden
kot �mamice (10, 237) ali pa tabuiziran: B^dzieiny maciejkq wqchac (214) � sedite k meni, ga
bova povohala (203).

Pri prevajanju iz sorodnih jezikov pogosto prihaja do t.i. navideznih ekvivalentov. Temeljijo na
istovetenju medjezikovnih enakozvo�nic in blizuzvo�nic, ki se kljub enaki glasovni podobi
pomensko ne prekiivajo. Npr. usychajqcajedlina 'jelovina,jelovje'(16) � usihajo�a jed (16), r^ce,
jakby prze'swietlone na zav.'sze blaskiem 'swiec 'sve�' (6) � roke, kot da bi jih za vedno presijal
plamen sre�e (6), kratownica starega mostu 'mostu' (8) � mre�a starega mesta (7), przepalona
rura od piecyka 'pre�gana' (20) � pre�agana cev dimnika pri ga�per�ku (19),/ poszedi kaczym
chodem w stronq Puszkarni 'zibajo� se kot ra�ka' (213) � In po ka�je seje odplazil proti Pu�kami
(202), te za Zielonq Rogatkq (33) � gozd za Zelenim Roglji�em (31), prim. rogatka 'pre�nica,
zapreka, �ranga, mitnica'.

V enem samem �lanku ni mogo�e osvetliti vseh vpra�anj, ki jih postavlja prevod literarnega dela.
Gotovo jih je obilo, tu je bilo mo� obravnavati le nekatere izmed njih.

Konwicki � mojster prikazovanja razpolo�enj, �ustvenih stanj, barv in vonjav, igre �utov in
somraka, ki so ga poljski literarni kritiki in teoretiki pogosto imenovali »pisatelj neepskih romanov«,
je imel sre�o, daje njegova Kronika ljubezenskih pripetljajev navdu�ila Toneta Pretnarja, prevajalca,
ki je v njegovi prozi zaznal poeti�ne prvine, jih mojstrsko razbral in prevedel. Upo�tevajo�
prevajalski eti�ni kodeks je Pretnar oluanjal spo�tljivo razmerje do avtorjeve besede. Njegovi posegi
v izvirno besedilo so sorazmerno majlini. Omejeni so predvsem na tiste primere, v katerih je
dobesedno prevajanje nemogo�e ali bi zmanj�evalo umetni�ko vrednost besedila ali pa bi zvestoba
izvirniku ote�ila sporo�ilnost, prim. prevode nepoljskih povedi, tujih jezikovnih prvin, predvsem
ruskih, in vulgarizmov.

Pretnar je sijajno prevedel slogovne posebnosti Konwickega in se s tem izkazal za avtorju
enakovrednega stilista. Po njegovi zaslugi je jezik Kronike ljubezenskih pripetljajev v celoti ohranil
svojo lepoto, kar je najvi�ja odlika vsakega prevoda.

prevedel Niko Je�
Filozofska fakulteta v Ljubljani

153

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Bo�ena Ostrom^cka-Fr^czak

UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06
UDK 82.03=84=863:929 Pretnar T.

STRESZCZENIE

KRONIKA WYPADK�W MILOSNYCH TADEUSZA KONWICKIEGO W
SLOVVENSKIM PRZEKLADZIE TONEGO PRETNARA

Konwicki � mistrz w opisywaniu nastroj�w, stan�w
emocjonalych, kolor�w i zapach�w. gry zmysf�w i
p�fcieni, kt�rego polscy krytycy i teoretycy literatury
cz^sto nazywali "pisarzem nieepickich powie'sci", miat
to szczfscie, �e jego Kronika wypadk�w mUosnych
zafascynowata Tonego Pretnara, tfuniacza, kt�ry
dopatrzyf sif w jego prozie znamion poezji, po
mistrzowsku je rozszyfrowaf i przetfumaczyf. Kieruj^c
si? etycznym kodeksem (tuinacza Pretnar zaclrowat
szacunek do autorskiego sfowa. Jego ingerencje w tekst
oryginafu s^ stosunkowo mafe, decyduje si? na nic tylko
w przypadkTi, kiedy dostowny przekfad jest niemoziiwy
albo prowadzifby do zubo�enia artystycznej wartosci

tekstu, lub te� kiedy ^ wiernosc oryginafowi
spowodowafaby nieczytelnos� tekstu, np. substytucje,
amplifikacje i redukcje w tfumaczeniu przydawek,
rtumaczenie niepolskich wypowiedzi, obcych
elenient�w jfzykowych, gf�wnie rosyjskich oraz
wulgaryzm�w.

Pretnar znakomicie oddaf stylistyczne osobliwosci
jfzyka KonwKkiego przy czym okazaf si? godnym
autora stylist^. Jego zastu^^ jest, ze j^zyk Kroniki
wypadk�w mrtosnych wcafosci zachowaf swoje pif kno,
co jest najwifksz^ wartoscif ka�dego pizekfadu.

154

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Aleksander Skaza UDK 882 Beli A. 7 Peterburg .08

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Nekatere posebnosti in funkcije
zvo�ne instrumentacije proze
v romanu Peterburg Andreja

Belega

O zvo�ni instrumentaciji proze, �e posebej

0 njeni simboli�ni vrednosti, in o zna�ilnostih proznega ritma je Andrej Beli, umetnik in
teoretik, spregovoril ve�krat in na razli�ne na�ine: na �isto teoreti�ni ravni,^ v pesni�kih
improvizacijah^ in na metajezikovni ravni v svojih umetni�kih dehh.^ Andrej Beli je v teh svojih
razmi�ljanjih sku�al zabrisati razliko med »poezijo in prozo«, med verzno in prozno organizacijo
teksta,'' in je �e posebno takrat, ko je spregovoril o zvo�ni instrumentaciji proze in proznem
ritmu, �e zgodaj zbujal tehtne pomisleke posebno pri predstavnikih ruske formalisti�ne �ole,
kot sta na primer Boris Toma�evski in Jurij Tinjanov.'' - Zaradi tega sprejemam tudi sam
ugotovitve Andreja Belega o problemu, ki ga obravnavam, po zgledu Viktorja �irmunskega
samo kot napotilo za raziskavo.''

1 O zvo�ni instrumentaciji »besednega tkiva« (cjioBecnas TKanb) v romanu Peterburg je Andrej
Beli spregovoril v svoji knjigi o Gogolju.^ V poglavju Gogolj in Beli je sam s presene�enjem
odkril v svojem delu zvezo med »zvo�no instrumentacijo in fabulo«, ki da se realizira v zvezi
med zvo�nimi vodilnimi motivi, predstavljeni s soglasniki in soglasni�kimi skupinami iz imen
senatorja in njegovega sina: pll-pU-bl (Apollon Apollonovi� Ableuhov) in kl-pll-bl (Nikolaj

' Prim.: AUJIPEH BEJlbIH, O xydoxecmeeHHO� npoae, (Moskva, Fopn, Kh. II-III: 1919), str. 49-55.

^ Prim. npr. »pesnitev o zvoku« Fjiocccuioauh, o kateri Andrej Beli med drugim pi�e: »Bilo bi povsem nesprejemljivo
videti v Glossaloliji teorijo, ki naj bi nekomu nekaj dokazala. Glossalollja je improvizacija na nekaj zvo�nih tem [...],
zvok obravnavam tu kot gesto na povr�ju zavestnega �ivljenja, - kot gesto izgubljene vsebine; in ko trdim, da je ,Ss'
- nekaj svetle�ega, vem, da je ta gesta, tako nasploh, pravilna, moje slikovite improvizacije pa so modeli za izra�anje
izgubljene mimike zvokov. [...] Kritizirati me znanstveno - je �isti nesmisel. (AHJtPEH BEJlbIH, rjioccajioAun.
no3Ma o seyKC, (Bep.nHH, 1922), str. 9-10.)

' Tako, na primer, Andrej Beli v predgovoru k romanu MacKelMacKU (1932) karakterizira svojo prozo z besedami: »[...]
jaz ne pi�em, da bi me brali z o�mi, pi�em za bralca, ki v sebi artikulira moj tekst; [...] jaz nisem .popisujo�i' avtor,
marve� avtor, ki pripoveduje pojo�e, gestikulirajo�e; jaz zavestno vsiljujem svoj glas z vsemi sredstvi: z zvokom besed in
razmiki med deli fraze. [...] Kdor ne upo�teva zvoka mojih fraz in intonacijskih razmikov, marve� preleti z bliskovito
naglico vrstico, temu je vsa �iva avtorjeva pripoved (iz u�esa v uho) - nadle�na ovira [...] (AHflPEH BEJIbIH, MacKu,
(M�nchen: Slavische Propyl�en. Band 46, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 10.

■* Prim. izjavi Andreja Belega iz spisa O umetni�ki prozi: »med poezijo in umetni�ko prozo ni meje«, »ritmi�nost je
zna�ihia za dobro prozo; in ta ritmi�nost se pribli�uje k dolo�eni meri, ki ji pravimo metrum«. (Navajam po: B.
XHPMYHCKH�, O pHTMHMecKoii npo3e. PyccKaa Aumepamypa 1966, No 4, str. 103-104.)

^ Prim.: B. TOMAUIEBCKHH, AnflpeH BejibiH H xyflOJKecTBeHHaa npo3a, )Ku3Hb ucKyccmea 1920, No 454, str.
458-459, 460, in knj.: O cmuxe, (HcHHHrpan, 1929) istega avtorja ter knj.: K). TbIHaHOB, flpoCAejua cmuxomeop-
HOto HjbtKa, (JleHHHrpajì, 1924). - Na tem mestu bi rad poudaril, da se tu omejujem samo na obravnavo zvo�ne
instrumentacije proze in proznega ritma in da pri tem ne pozabljam na zasluge, ki jih ima Andrej Beh za razvoj ruske
poetike in �e posebej verzologije, in na njegovo aktualno prisotnost v ruskih in tudi neruskih poetolo�kih raziskavah, ki
jih vzpodbuja njegova semanti�na koncepcija umetnosti. - Prim., na primer, o tem: BHM. BC. HBAHOB, O BsaHMOOT-
HomeHHH flHHaMHHecKoro HccjieAOBaHHH 3bojik>i;hh H3brKa, TCKcra H KyjifaTypbi: MccAedoeanun no cmpyKmype
mcKcma, Otb. pefl. T. B. LI,HBbiiH, (MocKBa, 1987), str. 10 in si.

* Prim.: B. XHPMYHCKHfl, O pHTMHMecKO* npose, PyccKOH Aumepamypa 1966, No 4, str. 104.

' AHAPEft BEJIbIH, Macmepcmeo Fozoar, (MocKBa-JIeHHHipa«, 1934).

155

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Apollonovi� Ableuhov). Ti vodilni motivi naj bi karakterizirali rod Ableuhovih, njihov dom in
nekatere osebne zna�ilnosti. - Andrej Beli navaja naslednje primere:

Pofl A�JieyxoBbix ,,y-fi/!-K)noHHbiH" (6ji); cenaTop - Kasajiep ,,BeAoro opjia" (6ji-pji)*; b aoMe - �nojio-
caTbiH fiyji-floxKa" (mi-Sn); cenaTop nHxaex crpacTb k ^mype napa-ji-jieneu-VL-ne-na" (np-ji-JiJin-n);
KOMOHHaT H3 corjiacHfaix ,,p-ji-n-6" conposojKflaeT cenaTopa; ,,A-no-jiA-OH A-noAji-OHom^ ne aìo�-oa
np-octopHoPi KBapTH/)bi" (njin-njiji-ji6-np-p-p-p) itd. itd. - �k" (,,Hn-'<:-oJiaH"): [. � � ] Tam �ji-oc-k-h, jiam
H 6yi-ec-KH" (ji-k-jik-5ji-k) itd.**

Navedenim primerom dodaja Andrej Beli tudi svojevrstno impresionisti�no razlago:

TaKOB 3ByKOBOH neHT-MOTHB ASneyxoBa, ocjiojKHeHHbm ,,kk" (HH-KKK-ojiafl) a �ccc"; b mobh HMnpeccHH
- rjiaHKOCTb (jjopMbi: Ano-jiJiJi-OH; ,,nn" - naBnenne oocjiohck (cren, 5oM5bi); ,,kk" - nonepx
HeHCKpeHHOCTH: �HH-K/<:K-ojiaH... KKK-jiaHajica na, kk-a-kk jie-kk, nap-KK-era-xx"; ,,ccc" - OTSjiecKH;
�pp" - aneprna Bspbisa (nofl o�ojioiKaMH): ,,npp-o-pp-hmB" b 6pp-en; cjiOBa: aa-&-kk, m-o-cckk, 66aji-
e-ccKK jKHBOHHcyioT corjiacHbiMH: noA (jwpMoft (56-nn) jibiomeroca (jijijiji) SnecKa (ecce) - ynymbe (kkk-
xx).'»

Primere iz semanti�nega polja »reakcija in kultura« dopolni Andrej Beli s primeri iz semanti�-
nega polja »revolucija«:

JleHT-MOTHB npoBOKaropa BUHcan b (})aMHJiHio ,,JIunnaHHeHKo": ero ,,jiHn" o6paTHO ,,nji]i" (A6jieyxOBa);
noniepKHyT 3ByK ,,nnn", kek paapocr o5ojio>ieK s 6pene cbina cenaropa, - JlnnnanHeHKO, map, HSflaeT
3ByK ,,nenn-nenne": ,,/7-e-n« 77-e-nn-OBHH fl-e-nn Syner uiHpHTca, uiHpHTca, uinprnca; h H-e-nn Il-e-nn-
OBH1 n-e-nn ji-on-nej eoe: n-nn-n-nn-n-nn-mpc-mpc-mpc-n-nn-n-nn-n-nn: jin-jin (creHbi TiopbMbi ,,nn",
pa3opByTCH: mpppc; ,,ppp" ecTb pa3pbB; ,,ummi-ccc" - pacuinpenHe rasoB, KOTopwe nyiarca b xejiynKC
y CTapHKa; cbihok xe hmcct HyBCTBO, hto oh, oS-beBuiHCb capduHKOMU, nporjiOTHJi c hhmh BMecTe
capnHHHHuy, KOTopaa - 6oM6a."

To drugo skupino primerov sklene Andrej Beli z ugotovitvijo: »Si�ejska vsebina ,Pet' (romana
Peterburg, op. A. S.) odseva po Gogoljevem zgledu v zvokih.«'^

�e pustimo ob strani pisateljevo nekoliko svojevoljno rabo poetolo�kih terminov (,fabula' in
,si�e'), lahko zapi�em, da nas primeri, ki jih navaja Andrej Beh, in razlage, ki te primere
spremljajo, smiselno uvajajo v raziskavo zvo�ne organizacije umetni�kega teksta romana
Peterburg in njenih funkcij. Andrej Beli namre� pri obravnavi zvo�ne instrumentacije teksta
zapu��a opredelitev zvo�ne instrumentacije samo kot »vrstitve dolo�enih zvokov, ki dajejo
pesni�kemu delu aU segmentu neki zven in s tem tudi neko emocionalno barvitost,«'^ in se
spra�uje po njeni semanti�ni in simbolni vlogi. Tako nam �e iz pisateljevega gradiva in razlage
postane jasno, da ima zvo�na instrumentacija, pri Andreju Belem pojmovana v �ir�em pomenu
besede, v romanu Peterburg posebne funkcije.

" A. Beli tu dodaja �e glas r.

' Rod Ableuhovih je »izrojen« [...]; senator-je nosilec »Belega orla« [■■■]; v domu-je »progasti buldog« [...); senator
�uti strast do oblike palelopipeda [...]; sogla�ni�ka zdru�ba »r-l-p-b« spremlja senatorja: »Apolon Apolonovi� ni imel
rad prostornih stanovanj« [...] tam so »leski, laki in bleski« [...]- AHJJPEH BEJIbIH, Macmepcmeo rozojut,
(M�nchen: Slavische Propyl�en, Band 59, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 306. - Prevajam samo tisto rusko besedilo, ki
ni zgolj ponazoritev zvo�ne instrumenlacije.

Tak�en je zvo�ni leitmotiv Ableuhova, zapleten s »kk« (Ni-kk-olaj) in »sss«; v moji impresiji je »11« - gladkost oblike:
Apo-lU-on; »pp« - pritisk ovoja (sten, bombe); »kk« - zatik pri neiskrenosti: »Ni-tfc/c-olaj... se je Afc<:-lanjal na, kk-ol
\2i-kk, par-/c/:/:-etih; energija eksplozije (pod ovoji); »prr-e~bb-o\« v 66-/-odnje; besede: U-a-kk, bbll-e~sskk upodabljajo
soglasniki: pod obliko (bb-pp) razlivajo�ega (1111) se bleska (ssss) - zatohlost (kkk-hhh). - A. BepjibiH, op. cit., str.
306-307.

" Leitmotiv provokatorja je vpisan v priimek »Lippan�enko«: njegov »Ipp« je narobe »pU« (Ableuhova); pod�rtani zvok
»ppp« je kakor napihovanje ovojev v blodnjah senatorjevega sina, - Lippan�enko, balon, izpu��a zvok »pepp-peppe«;
»P-e-pp P-e-pp-ovi� P-e-pp se bo �iril, �iril, �iril: in P-e-pp P-e-pp-vii P-e-pp: razpo�ilo se bo vse: p-pp-p-pp-p-pp-�r-�r-
�r-p-pp-p-pp-p-pp-rp-s-s (stene je�e »pp« se bodo razletele: �rrrs: »rrr« je eksplozija: »���-sss«-je raztezanje plinov, kise
napihujejo v star�evem �elodcu; sinek se po�uti, kot da bi on, ki se je prenajedel sardinic, po�rl z njimi tudi sardinico, ki
je - bomba. - Op. cit., str. 307.
Prav tam.

" Prim.: A. KBHTKOBCKHH, HHcrpyMeHTOBKa: IIoomutecKU� cjioeapb, (MocKsa, 1966), str. 122.

156

JEZIK DM SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Andrej Beli je v svoji umetni�ki praksi pozoren na zvo�ne vodilne motive in na zvo�no
instrumentacijo teksta nasploh predvsem kot na dopolnilni semanti�ni regulator, ki je vklju�en
tako v delovanje koresponden�ne mre�e analogij in aluzij''' kot seveda tudi v ritmizacijo teksta.

2 Eno od �ari�� vodilnih zvo�nih motivov (»b«, »p«, »1« in »u«), ki potem na poseben na�in
delujejo v simboUzaciji teksta in v koresponden�ni mre�i analogij in aluzij, predstavlja �e takoj
na za�etku romana zapisana genealo�ka pesni�ka etimologija:

3flecb cflcjiacM nepexon k npeflKaM ne crojib yflajieHHOH 3noxH.

Ohh npojKHsajTH b KHprHs-KaflcauKOH op^e, oTKyfla b uapcTBOBaHHe HMneparpHUbi AHHbi HoanHOBUbi
aoSjiecTHO nocTynHJi hb pyccKyK) cjiy>K6y MHpsa A6-JIaa, npanpaflefl cenaTopa, nojiyMHBmHii npH xpHCTH-
aHCKOM KpemcHHH HM« AHflpea H nposBHme yxoBa. fljia KpaTKOCTH nocjie 6biji npeBpamen A6-.77aH-yxoB
yiKe B A(l/ieyxoBa npocTO.'^

Soglasniki b, p in I in soglasni�ke skupine bl/lb, pl potem v aliteracijskih zvezah postanejo
indeksni znaki za Ableuhove. - Primeri:

[...] TaM, OTTyHa - b acHbie ahh, H3fla;ieKa, - flajicKa, CBepKa.nbi
cjienHTCJibHo: sojioTaa arjia, jiyM 6arpoBbiH saKaTa [...] (PI/29-30)

Ctchu 5bijiH ycTaBJieHbi BbicoKOHorHMH cTyjibaMH; OT0BCiofly Me« CTyjibeB TopnajiH xoaoflHbie ctoji-
6hkh; C 6e.iibix ctojiShkob o3HpajiH xojioflHbie My>KH h3 ajie6acTpa; a boh - BjieflHOTOHHaH jKHBonHCb

- noMneaHCKHe (fjpecKH; oxBaTbiBajiH h jiaKH, h jiockh; meMHJio nonpexHeMy: crapoio HcnpHHSHbio; o, fla:
B JiaKHpOBaHHOM flOMC )KHTeHCKHe rpOSMTeKJIH H 6eCUiyMHO, H rH6ejlbHO. (PI/190)

Jlo cjiyxa ero flOJiCTejio:

- ,,llbinjieHOK".

AnojuioH Anoji.nioHOBHM ue buhockji 6e3rojioBbix ubiiuiHT, npoflaBaeMbix b jiaBKax. (PI/228) Itd., itd.

Nekoliko druga�na in mnogo bolj zapletena je funkcija zvo�nega leitmotiva »u«. Ta povezuje

med seboj semanti�ni polji Ableuhovih (»reakcije in kulture«) in dobiva s tem pomen zvo�nega

simbola (skupnega imenovalca) za »mongolizem«.

V tekstu romana je ta zvo�ni vodilni motiv ubeseden na razli�ne na�ine:

a) kot zvo�ni simbol predstavlja stihijo »revolucije«; na to opozori sam pripovedovalec na

primer v razdelku Stavka/3a6acTOBKa:

- ,,yyy-yyy-yyy". rynejio b npocrpaHCTBe h cKBosb �yyy" pasflaBaiiocb noflMac:

- ,,PeBOJiiouHa... 3bojik)UHSI ... UpojieTapnaT ... 3a6acTOBKa .. . ,,OnaTb": ,,3a6acTOBKa ..." Eme:
,,3a5acTOBKa..."

H - 6ojibuie ryneJio."* (PI/122-123)

o ,koresponden�ni mre�i analogij in aluzij' gl.: ALEKSANDER SKAZA, Roman Peterburg Andreja Belega, v:
ANDREJ BELI, Peterburg, (Ljubljana: »Sto romanov« 70, Cankarjeva zalo�ba, 1974), str. 13-25.
Pri navajanju besedila iz romana Peterburg se opiram na izdajo: AH�IPEH EEJIbIH, Flemep�ypz, Nachdruck der
Moskauer Ausgabe von 1928, Mit einer Einleitung von Dmitrij Tschi�evskij, M�nchen: Slavische Propyl�en, Band 29,
1%7). - 'V nadaljevanju navajam PI in PII. - Tekst t.i. sirinske variante romana Peterburg (1913-1914), ki danes velja za
»najpopolnej�o redakcijo romana« oziroma kanoni�ni tekst (gl. o tem: JI. K. flOJIFOnOJIOB, TeKcrojioPHHecKHe
npHHHHHbi H3BaHHa, v knj.: AHJIPEH BEJIbIH, [lemep�ypz, Poman b BocbMH r;iaBax c npojiorOM h anHJioroM,
HsnaHHe noflroTOBHJi JI. K. flojironojiOB, (MocKBa: Hsfl. �HayKa", 1981), str. 625, za okvir in zna�aj pri�ujo�e
raziskave ne ponuja gradiva, ki bi zahtevalo ve�jo revizijo v razpravi nakazanih ugotovitev. Poleg tega se pridru�ujem
ugotovitvi Dmitrija Tschizewskega, daje »berlinska« priredba romana iz let 1921/22, ki jo reproducir� tudi »moskovska«
izdaja iz leta 1928, »predvsem velik pesni�ki dose�ek« (prim. DMITRIJ TSCH1ZEWSKIJ, Andrej Belyjs »Peterburg«,
v knj.: AHflPEfl BEJIbIH, Ilemep�ypz, Nachdruck der Moskauer Ausgabe von 1928, str. 7). - To »moskovsko«
varianto romana Peterburg iz leta 1928 imamo tudi v slovenskem prevodu Draga Bajta v zbirki »Sto romanov« (prva
izdaja je iz�la pri Cankarjevi zalo�bi leta 1974 in druga 1987).
»Zdaj preidimo k prednikom iz ne tako daljne epohe.

Ti so v kirgi�ko-kajsa�ki hordi, od koder je za vlade imperatrice Anne Ivannovne pogumno stopil v slu�bo k Rusom
mirza Aft-Laj, senatorjev prapraded, ki je ob kr��anskem krstu dobil ime Andrej in vzdevek t/hov. Zaradi kratkosti je
bil pozneje Ab-Laj-Uhov kratko in malo spremenjen v A6te«/iova.«

- »Uuu-uuu-uuu.« Bucalo je v prostranstvu in skozi »uuu« se je v�asih razlegalo:

- »Revolucija... Evolucija... Proletariat... Stavka...» In spet: »Stavka...«
»In �e: »Stavka...«

In - �e bolj je bucalo.

J.^ / JEZIK IN SLOVSTVO. Lemik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Navedeno mesto zdru�uje okoli vodilnega zvo�nega motiva »u« �e druge v romanu Peterburg
v razli�nih ina�icah ponavljajo�e se motive: ,,zyde.ao e npocmpancmee" /�3ByHajio b npocTpan-
CTse"/ �pa3HaBajiocb nerpoMKo b nojiax npnropoflHbix MocKBbi, neTep6ypra, CapaTOBa"
/,,36yK pasAaBajicH nerpoMKO b Jiecax, h nojiHX, b npnropoAHbix npocTpancTBax Mockbh,
neTep6ypra, CapaToaa"...; ,,pe60AK)UiUH" �0KTH6pcKaa necna Tbicana neBHTbcoT naToro
rona" ...; ,,3a6acmo6Ka" /, ,cj)a6pHHHbiñ rynoK ne ryflCJi" ..." - Ti predstavljajo v korespon-
den�ni mre�i analogij in aluzij variacije na temo »revolucije« in »tesnobe/groze« pred njo.

b) v funkciji indeksnega znaka opozarja na grotesknega predstavnika »revolucijske« stihije
v razdelku, �igar naslov Labodji spev/JIe6eflHHaa necna je v grotesknem kontrastu z ubesedi-
tvijo banalnega obna�anja Lippan�enka:

Kpecjio rpecHyjio nofl JlnnnaHHeHKo, Koropbm Haxyxm�ca a KpecKOM yoopcTse: HsgaTb HOKHbiñ SByx;
CHnjioBaTbiñ h Bce xe npHaTHbifi 6acoK HcoscHAaHHo orjiacHji axy KOMHaxy:

- ,,He HH-cKyyy-maa�" - nej� JlHnnaHHeHKO.

- ,,MeH5ia 6ee3 nyyy-yyyy..." - nonxBaxHJiH CKpHn�nHbie cxpynbi.

- ,,)lCflbr' - ncji na 6ok JlHunameHKo.'^ (PII/213)

c) kot indeksni znak nakazuje prisotnost stihijske sile »revolucije« v popa�eni mrtvi kulturi in
civihzaciji v razdelku Rde�i klovn/KpacHbiH myr:

[...] OBHaxflH HHKOJiaH AnojiJiOHOBHM ne Bbinepxaj�: cxpacTb Spocmiacb b rojicsy (HHKOJiañ Ahojuioho-
BHH ee ypoHHji na co�jjy)... h ona yKycmia no KpoBH ee HCKaBiiiHe ry6bi; Korna HHKOJiaii AnojiJioHOBHH
pacxepajica ox 6ojih, nomeiHHa orjiacHJia anoHCKyM KOMHaxy.

- ,,yy... Ypofl .. ., yy ... jiaryu�Ka. .. Yyy - KpacHbiil myx".'^ (PI/90)

U iz zveze »Ab - Laj - \}hov - MA&\�iov« je prisoten tudi v grotesknem detajlu »u - ho«., ki
v vrsti (vodilnih) motivov (satiri�nih metonimij: nepen, UHJiHHflp... in �ivalskih metafor:
Mbimb, nHnjieHOK/pi��e idr.) ozna�uje »reakcionarnost« in marionetnost senatorja. V motivu
oziroma v grotesknem detajlu »uho«, ki ima v romaneskni koresponden�ni mre�i analogij in
aluzij hiperboli�no karikaturno^" in satiri�no metonimi�no funkcijo,^' glas u izgubi samostojno
vrednost in prese�e okvir zvo�ne instrumentacije teksta.

3 V okvir zvo�ne instrumentacije teksta ne spadajo neposredno tudi tisti segmenti, v katerih
�love�ki govor kot izraz groteskno razosebljenega sveta v romanu Peterburg izgublja svoj smisel
in se ponekod reducira do skupkov nesmiselnih zvokov oziroma znakov, na primer, v razdelkih
Mol�ite �e no!... /fla bbi noMOJiHHxe!... in Pepp Peppovi� Pepp:

,,Bbi - 6bi..."
Ho cjibiuiajiocb:
,,Bfai - 6bi..."

»bu�ato je v pro5transtvu«h�om\o je v prostranstvu«/»pridu�eno se je razlegalo v primestnih poljih Moskve, Peterburga,
Saratova« »zvok se je razlegal polglasno po gozdovih, in poljih, po primestnih prostranstvih Moskve, Peterburga,
Saratova«...; »revo�uc�ya«/»oktobrska pesem tiso�devetstopetega leta«...; »ilavAa«/»fabri�ka sirena ni bu�ala«...
Naslonja� je po�il pod Lippan�enkom, ki se je napel v vztrajnem naporu: da bi izdavil, ne�ni zvok; nekoliko hripav,
a prijeten basek je nepri�akovano napolnil z zvokom to sobo:

- »Ne zaaa-peee-ljuuj,« je pel Lippan�enko.

- »Meee breeez nuuu-uuuu ...« so poprijele violinske strune.

- »�ak« - je pel vstran Lippan�enko.

''' [...] neko� Nikolaj Nikolajevi� ni vzdr�al: strast mu je butnila v glavo (Nikolaj Apollonovi� jo je podrl na zofo)... in
ona je ugriznila do krvi i��o�e jo ustnice; ko se je Nikolaj Apollonovi� od bole�ine zmedeL je zazvenela klofuta
v japonski sobi.

- »Uu ... Spaka, uu ... �aba ... Uuu - rde�i klovn.«

Prim.: Apolon Apollonovi� se prav ni� ni vznemirjal, ko je motril svoja povsem zelena in do ogromnosti pove�ana u�esa
(npH co3epitaHHH coBepmcHHO scjieHHbix cbohx h yeejiHMeHHbix no rpoManHOCTH yme�) na krvavem ozadju gore�e
Rusije. (PI/20; razdelek Skratka, bil je na�eUiik urada/CnoBOM, 6bui oh rjiaaHbiH yMpe)«fleHHa...)
�ero rojiaa, Kax kojicho, noBepxHocn, rpoMajiHoro nepena da dea ommonbipeHHbix yxa HanoMHHajiH hto-to, a lyCbi
KocHyjiHCb pyTCH " (PII/227)/ »njegova gola, kot koleno, povrhnost ogromne lobanje pa dve �trle�i u�esi so spominjali na
nekaj, ustnici pa sta se dotakniU roke«.

158

JEZIK IN SLOVSTVO, Lemik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

H KOMHaTa TOmHX HHfliKaHHHKOB HBMHHajia BH3)KaTb:

- �A - axxa - xa, axa - xa!"^^ (PI/40)

HHKOJiaii AnojinoHOBHH ynapmica b nBept; na xony onpoKHHyBUiH cryji, non�exaj� oh k CTOJiy:

- ,,Ah ... Tne jKe?"

-

-!!a!.."

- ,,Hy, BOT-c..."

- ,,Xopoiuo..."

HHKOJiaii AnojiJiOHOBHH caM c co6oio pasroBapHBaji.^ (PII/44-45)

Posebno zanimiva je grotesJ�na destrulccija govora provolcatorja Pavla Jakovljevi�a, ki ga
opremi Andrej Beli s karakteristi�nim neologizmom KpbicnmumbCH (= »po-podganiti se«).^'*

- V grotesknem stilu tega govora zasledimo, na primer, naslednje groteskno elipti�no ubese-
deno mesto:

- ,,TeppopHCT?"

- ,,TeppopHCT H - saBsaTbin: HSBOJiHre BHfleTb, (fiaMHJiHH a saKHHyji hc cnpocra: EyrHmeHKH, �lHurara-
HOBa, rienna... Snecb - tohkhh HaMCK, noHHMa�Te, KaK SHaere ... AjieKcauflp HBaHOBHM JlyflKHH,
HeyjiOBHMbiû!... A? A?.. ItoHSJiH? IIoHiiJiH? He CMyu�a�Tecb ace: reopeTHK nam - �ecTHJi: yyy,

- pacucjiyio.. ."^^ (PII/16-17)

To mesto je vklju�eno v dialog razdelka Silce vodkicei/PiOMKy boaohkh!, za katerega je kot
celoto zna�ilen sinekdohi�ni stil, in se nadaljuje v dialogu z Nikolajem ApoUonovi�em,
senatorjevim sinom:

- ,,Xa-xa," - OTKHHyjica Hracojiaa AnojiJioHOBHM: na cnHHKy, - ,,xa-xa..."

- ,,H-xH-xH," - nojjxBaTHJi ITaBeji ��KOBJieBHM.

- ,,Xa-xa," - nponojDKaji HHKOJiaH AnojiJioHOBHH.

- ,,H-XH-XH," - nOflXHXHKHBajI naBCJi HaKOBneBHH.

[���]

- ,,5I BaM BOT HT� CKa>Ky", coBepmeHHO cepbe3HO CKa3aji Hhkojibh AnojiJioHOBHM, xoxot ochjihji
(cMeajica - HacHJibHo), - Bbi ouiHGaeTecb: k Tcppopy y Mena OTHomeHHe OTpHuaTCJibHoe".

- �noMHJiyHTe, HHKOJia� AnojiJiOHOBHi! fla a xe Bce snaio; 06 y3ejioMKe, 06 AjieKcaHflpe HBaHbwe,
o Co(})be nerpoBHe..."

^ »Vi-bi...«
Sli�alo pa se je:

»Bi - bi...«

In kompanija mr�avih jopi�njakov je pri�ela vre��ati:

- »A - ahha ha, aha - ha!..«

^ Nikolaj Apollonovi� se je udaril ob vrata; spotoma je prevrnil stol, stekel je k mizi:

- »Aj... Kje pa je?«

- »?«

- »!«

- »A!«

- »No, glej jo...«

- »V redu...«

Nikolaj Apollonovi� je govoril sam s seboj.

V romanu Peterburg sre�amo zvezo »KpbicHCL ot xoxoTa« (PIl/18), za katero je prevod »krohotajo� se kot podgana«
komaj sprejemljiv, ker nakazuje ruska besedna zveza pomen: »v smehu/krohotu postajati podoben podgani« - »po-
podganiti se«.

^ »Terorist?«

»Terorist, in zagrizen: izvolite videti, nisem si kar tako navrgel priimkov: Buti��enka, �i�iganova, Peppa... Tu je - skrit
namig, raziunete, kot veste... Aleksander Ivanovi� Dudkin, Neulovljivi!... A? A?... Ste razumeli? Ste razumeli?
Nikar se ne vznemirjajte: na� teoretik je be�tija: uuu, - kar poljubljal bi...«

159

JEZIK IN SLOVSTVO, Utnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

- ,,3HaK) xe - no cjiy»ce5HOMy AOJiry..."

- ,,Bw cjiy5«HTe?"

- �Aa: B oxpaHKe.. (PII/17)

Dejstvo, da je v provokatorjev govor vklju�en �e zvo�ni vodilni motiv »u« (,,yyy, pacu,ejiyio") in
da na drugih mestih izstopa »igra z besedami kot igra z zvo�nimi podobami«, nas po eni strani
opozarja na tista teoreti�na izhodi��a Andreja Belega, ki govore o »prvobitni zvo�ni slikovitosti
besede«, o »besedi kot zvo�nemu emblemu«, o povezanosti muzikalne vrednosti besede
z razU�nimi vrstami ob�utij in idej in podobnem,^^ po drugi strani pa nas opozarja na ustrezno
umetni�ko prakso Andreja Belega. Ta se nam v romanu Peterburg ne razkriva samo kot
posledica groteskne destrukcije govora, ampak tudi kot rezultat zvo�ne instrumentacije teksta,
ki kot »igra z zvo�nimi podobami« vzbuja pri bralcu estetska sinesteti�na ob�utja. - V tem
pogledu je Andrej Beli tudi pobudnik in soudele�enec eksperimentiranja na podro�ju zauma/
transmentalnega jezika in �e posebej zaumne semantike.

»Ha-ha,« se je vrgel Nikolaj ApoUonovi�: na naslonjalo, »ha-ha...«

»I-hi-hi,« je poprijel Pavel Jakovljevi�.

»Ha-ha,« je nadaljeval Nikolaj ApoUonovi�.

»I-hi-hi,« je prihihikoval Pavel Jakovljevi�.

(...)

»Veste, kaj vam povem,« je popolnoma resno dejal Nikolaj ApoUonovi�, premagal krohot (smejal se je - na silo), - vi se
motite: jaz odklanjam teror.«

»Prosim vas, Nikolaj ApoUonovi�! Saj vendar vse vem; o culici, o Aleksandru Ivani�u, o Sofiji Petrovni...«

»Vem pa� - po slu�beni dol�nosti...«
»Ste v slu�bi?..«
»Da: v ohranki...«

2' Gl.: AHHPEH EEJIbIH, Marna cjiob, v knj.: AHAPEH EEHblH, CuMeoAUSM, (M�nchen: Slavische Propyl�en, Band
62, Wilhelm Fink Verlag, 1969), str. 429-448.

Aleksander Skaza PE3I0ME UDK 882 Beli A.7 Peterburg .08

HeKOTopue ocoSennocTH h (})yHKitHH SByKOBOH HHCTpyMeHTOBKH B poMane

�exepSypr A. BeJioro

BonpOCbl HHCTpyMeHTOBKH np03bl pOMana h pa3MeiL(eHHeM 3ByKOBbIX (jieHT-)MOTHBOB

,,neTep6ypr" AHjjpea Bejtoro paccMarpHBa- b KOMno3HnHH h cxpyKType poMaHa ,,neTep-

lOTca B craTbe c yieroM ceMaHTHHecKoñ koh- 6ypr" HHTenCHciJHUHpyeT kbk SHaieHHe n B03-

i;eni(HH HCKyccxBa cjioea, h cjiOBecHoii HHcrpy- fle�cTBHC ccth cooTBexcTBHH, aHajiorn�i h aji-

MBHTOBKH B OCO�eHHOCTH, npeflCTaBJieHOft Be- jn03HH, TaK H SHaMCHHe H B03fleiiCTBHe OTflejIb-

jibiM KaK B ero TeopeTHHecKHx xpynax (,,Chm- hux ajiCMCirroB rpoxecKHoñ cxpyKxypbi poMa-

BOJ1H3M", ,,MacxepcxBO rorojta" h flp.) xaK na; xaKHM cnocoSoM yKpemtaexca CBa3Hocxb

H Ha MexaTeKCTOBOM ypoBHe ero xynoKecxBeH- poManHoro TCKCxa, yrjiy6jiaeTca chmbojihm-

Hbix npoH3BefleHHH (Hanp. a BCxynjteHHH ,,BMe- hoctb h yBejtHMHBaexca KOMtuieKCHOCTb BbicKa-

cxo npenHCJioBHa" k poMany ,,MacKH", rp,e SbiaanHa.

MOKfly npoHHM Hnex petb o aaxope ,,He ,nonH- CjioaecnyK) HHCxpyMCHTOBKy Henb3a CMeruH-

cbiaaiomeM', a paccKasbiaaiomeM HanesHo, xe- Baxb c rpoTecKHoñ necxpyKt^ieñ poMaHHoii pe-

cxHKyjiauHOHHo"). B i(eHxpe BHHMaHHa, xaKHM HH, c ee HacTHMHO� peayKUHe�l Ha OTaenbHbie

o5pa30M, HaxonHTCa HCCJiefloaaHHe HHCTpyMCH- 3ByKH h shbkh, necMOxpa na 4>aKX, hxo b xaop-

TOBKH KaK donojiHumeñbHOZo ceMaumuHecKozo Mccrae Annpea Bejtoro 3ayMHaa ceManxHKa oc-

pezyARmopa. HOBbiaaexca KaK na HHCxpyMeHXOBKC, xaK H na

AHflpeft Bejibiil Hrpoñ 3ByKOo6pa3aMH na (})o- rpoxecKHoñ AecxpyKUHH asbiKa.
HOJiorHHecKOM ypoBHe, xmaxejibHbiM Bbi6opoM

160

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

UDK 886.3 Pretnar T. 7 V soto�ju... .08
Vlado Nartnik UDK 808.63-66

ZRCSAZU, Ljubljana

Navezovanje rim v Tr�i�kih
oktavah Toneta Pretnarja

X r�i�ke oktave Toneta Pretnaija so glavna sesta-
vina besedilnega dela fotomonografije V soto�ju Bistrice in Mo�enilia s podnaslovom Tr�i� v 100
slikah in 100 oktavah. V Tonetovi zadnji teknii s �asom so najbr� nastale tako, da so bili trijezi�ni
pripisi k slikam na levi �e dani naslovi oktav. Za tako pot nastajanja govorijo zlasti oktavne rime,
saj je njihovo besedje pogosto tudi besedje pripisov pod oktavami. Posebno razvidno se na besedje
srednjega slovenskega pripisa navezuje besedje prve in drage tri�lene ter tretje dvo�lene rime v 22.
oktavi:

Mo� vojna razdejala je gra��ino,
ki tu skrbela je za rod jelenji.
Pozidali so �nio razvalino,
sijaja ne vrnili �asti njeni.
Sedaj jelenjo stra�ijo dolino
spomini lepi, a vse bolj megleni
na tista davna leta, leta zorna,
ko bdel nad njo je um barona Borna.

Boms' Mansion at Jelendol
Domova gra��ina v Jelendolu
Schloss Born in Jelendol

Podobno opazno, �eprav nekoliko o�je je navezovanje na pripise v nadaljnjih treh skupinah oktav.

V prvi skupini (�tirih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prve in druge tri�lene rime:
Piramide v Dolini: dolino � lino � gladino, pride � piramide � �ide (8. oktava); Leseni strop v
cerkvi svetega Jo�efa: cerkveni � domeni � leseni, Jo�efova � obnova � kiova (53. oktava);
Cerkev svete Ne�e na Brezjah pri Tr�i�u: le�e � Ne�e � razve�e, Brezjani � brani � ranil (66.
oktava); Zmaji pred poletom s Kri�ke gore: ozreti � do�iveti � leteti, gore � ne more � opore
(90. oktava).

V drugi skupini (prav tako �tirih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje prve tri�lene
in tretje dvo�lene rime:

Predor v Dolini: prostora � mora � predora, lino � dolino (10. oktava); Sveti Jurij na lesenem
stropu v cerkvi sv. Jo�efa: duri � Jurij � uri, pogori��em � sveti��e (54. oktava); Kip svetega
Jo�efa v cerkvi svetega Andreja: povejo � Andreja � nadeja, glasovi � Jo�efovi (55. oktava);
Poslikani gotski obok v cerkvi v Seni�nem: med oboki � globoki �jokih, njeno � cerkveno (71.
oktava).

V eni oktavi pa je tako navezovanje zamejeno na besedje drage tri�lene in tretje dvo�lene rime:
Rake pri Sveti Ani: rakah � vsako � odplaknil, pretaka � rakali (92. oktava).

161

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Dovolj izrazito je �e navezovanje na pripise v treh zelo pogostih skupinah oktav. V prvi skupini
(trinajstih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prvih tri�lenih rim:

Trg pozimi: trga � trga � navrgel (39. oktava); Stare turbine elektrarne v Cegelj�ali: ne postara

� �ara � ne prevara (44. oktava); Gregor�ck: od brega � Gregorjevega � �ega (46. oktava);
»�u�tarski« �ivalni stroj: oboje � stroje � to je (51. oktava); Kupola v farni cerkvi: cerkveno �
ceno � njeno (59. oktava); Okno svetega Fran�i�ka v farni cerkvi: pokopali�ka � Fran�i�ka �
dekli�ka (63. oktava); Cerkev svete Katarine v Lomu: Katarine � zime � �ivine (67. oktava);
Cerkev v Seni�nem: p�eni�ne � v Seni�nem � pravi�ne (70. oktava); Kmetija v Dolini: dolino �
spominov � kovino (77. oktava); Igra otrok: za ograjo � igrajo � spoznajo (85. oktava); Cvetje
na travniku: poletje � cvetjem � med je (86. oktava); Notranjost �age v Podljubelju: proti �agi

� vlagi �blagi (89. oktava); Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija: likov � svetnikov �
veliko (96. oktava).

V drugi skupini (enajstih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje drugih tri�lenih rim:

Hudi�ev most v Dolini: fu�ine � doline � zginil (9. oktava); Trg v jesenskem de�ju: de�evalo �
v obalo � zrcalo (18. oktava); Grb na Bomovi grobnici v Jelendolu: grobu � dobe � robu (23.
oktava); Cvetje na oknih Verdirjeve hi�e: cvetijo � delijo � lepotijo (33. oktava); Hotel po�ta:
bela � hotela � prebdela (35. oktava); Mednarodna razstava mineralov in fosilov: od zmrzali �
minerali � zbrali (48. oktava); Oltar svetega Jurija v farni cerkvi: oltarja � o�arja � po�ara (58.
oktava); Okno Matere Bo�je v farni cerkvi: Mati � zlati � �akati (64. oktava); Razpelo pred
le�ansko farno cerkvijo: Le�ani � brani � rani (65. oktava); Kopali��e: poi��e � kopali��e �
obri�e (84. oktava); Mladost in bodo�nost: u�enosti � modrosti � zadosti (100. oktava).

V tretji skupini (enajstih) oktav pa je tako navezovanje zamejeno na besedje tretjih dvo�lenih rim:

Macesni v Dolini: tesni � macesni (3. oktava); Kip svete Ane v �entanski cerkvi: podarja � kiparja
(14. oktava); Struga Bishice pozimi: mimo � z zimo (19. oktava); Skrinja v Tr�i�kem muzeju: se
smeja � muzeja (26. oktava); Veduta Tr�i�a: kruta � veduta (28. oktava); Devova rojstna hi�a:
odmeva � Deva (32. oktava); Lon�arjeva hi�a: pi�e � hi�e (36. oktava); Pogled na vrt s spodnjega
mosta pozimi: z mosta � ne bosta (40. oktava); Lavi�kova apoteka: reke � apoteke (41. oktava);
Sveta Trojica v glavnem oltarju farne cerkve: lica�Trojica (60. oktava); Veronikin prt v lomljanski
cerkvi: Veronikina � spomina (68. oktava).

Vseh teh petin�tirideset primerov navezovanja pomeni pomemben vidik iskanja poti nastajanja
Tonetovih oktav, �eprav ga pogosto zastirajo manj�e ali ve�je spremembe. �e najmanj�e so
oblikovne spremembe:

Veronikin Veronikina (68. oktava); gra��ina gra��ino (22. oktava); hi�a hi�e (36. oktava);
apoteka apoteke (41. oktava); �aga -» �agi (89. oktava); rake rakali (92. oktava); Matere ->
Mati (64. oktava); Dolini dolino (8, 10, 77, oktava); doline (9. oktava); cvetje -> cvetjem (86.
oktava); predor predora (10. oktava); obok �> oboki (71. oktava); stroj �> stroje (51. oktava);
hotel hotela (35. oktava); oltar -> oltarja (58. oktava); trg trga (39. oktava); mineralov -»
minerali (48. oktava); muzeju -> muzeja (26. oktava).

Ve�je pa tudi pogostej�e so spet besedne spremembe:

igra igrajo (85. oktava); Gregor�ek �> Gregorjevega (46. oktava); trg �> trga (39. oktava); kip
-> kiparja (14. oktava); Jo�efa �> Jo�efovi (53, 55. oktava); cvetje -> cvetijo (33. oktava); pozimi
-> z zimo (19. oktava); na grobnici -> grobu (23. oktava); v cerkvi �> cerkveni (53. oktava);
cerkveno (59,71. oktava); na Brezjah Brezjani (66. oktava); v Jelendolu �> jelenji x dolino (22.
oktava); pred poletom -> leteti (90. oktava); v de�ju -> de�evalo (18. oktava); Bomova Borna
(22. oktava); Devova -> Deva (32. oktava); sveti �> sveti��e (54. oktava); svetega �> svetnikov (96.
oktava); stare postara (44. oktava); poslikani �> likov (96. oktava); le�anski �> Le�ani (65.
oktava).

Izjemen, vendar �e prepoznaven je k temu primer podstavne spremembe:
mladost �> u�enosti � modrosti (100. oktava).

162

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, �L 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Te spremembe pa so lahko tudi vir naglasne in glasovne spremenljivosti samih rim. Kljub svojemu
spo�tovanju izro�ila Pre�ernovih oktav je pesnik vseeno dopu��al vsaj svobodne rime, pa� premo
sorazmerno z njihovo ve��leno zahtevnostjo. Nasproti nekaj dvo�lenim je namre� precej ve�
tri�lenih svobodnih rim:

Veronikina � spomina (68. oktava); glasovi � Jo�efovi (55. oktava); pogori��em � sveti��e (54.
oktava); Jo�efova � obnova � krova (53. oktava); gore � ne more � opore (90. oktava); prostora

� mora � predora (10. oktava); od brega � Gregorjevega � �ega (46. oktava); u�enosti �
modrosti � zadosti (100. oktava); oboje � stroje � to je (51. oktava); grobu � dobe � robu (23.
oktava); povejo � Andreja � nadeja (55. oktava); trga � trga � navrgel (39. oktava); jelenji �
njeni � megleni (22. oktava); Brezjani � brani � ranil (66. oktava); duri � Jurij � uri (54.
oktava); oboki �globoki �jokih (71. oktava); Katarine � zime � �ivine (67. oktava); p�eni�ne

� v Seni�nem � pravi�ne (70. oktava); dolino � spominov � kovino (77. oktava); poletje �
cvetjem � med je (86. oktava); likov � svetnikov � veliko (96. oktava); fu�ine � doline � zginil
(9. oktava); oltarja � o�arja � po�ai-a (58. oktava); poi��e � kopali��e � obri�e (84. oktava).

Pravi povzetek svobodnega rimanja je spet preplet �e znane pet�lene rime s tri�leno 92. oktave:

Preteklost se zapira sama vase:
odmaknjena v opuslo�clih rakah,
pre�ivlja znova tiste davne �ase,
ko ji je v vrve�u z minuto vsako
ob�utek vrednosti, koristi rasel.
Val �asa ga do konca ni odplaknil,
�e zdaj se � srame�ljiv in bled � pretaka
po zapu��enih, a vabljivih rakah.

Pet�lena rima 92. oktave se hkrati �e somerno ponovi v za�etnem ter sklepnem mestniku rakah,
navezanem na pripis Rake pri Sveti Ani. Ta navezavni postopek je zato videti soroden navezavi
osrednje rimane besede na akrostih v naslednji Tonetovi grafomaniji, pomenljivo dodani njegovim
100 oktavam glede na ustrezno izvedeni kri� na levi:

G Glasba v u�ilnico prihaja,

R Rahlja mi mrtvega duha,

A Antitalent �e bolj razkraja

F Figura semioti�na.

GRAFOMANU Osnovna vaba grafomanu

M Marskteremu je prazen stih,

A A kdo bo to praznino branil

N Neko�, ko dober, �ist in tih

U Umre zadnji grafomanski stih.

Podobno so akrostihi sploh nadome��ali naslove tudi drugih Tonetovih grafomanij. V tem smislu
pa so pomenili pravzaprav prehod med navadnimi naslovi in pripisi Tonetovih oktav.

163

JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Vlado NaiUiik

UDK 886.3 Pretnar T. 7 V soto�ju... .08
UDK 808.63-66

SUMMARY

THE LINKING OF RHYMES IN THE OCTAVES ABOUT TR�I� BY TONE

PRETNAR

The octaves about Tr�i� by Tone Pretnar are the main
constituent element of the textual part of the
pliotomonograph V soto�ju Bistrice in Mo�enika. They
were produced probably in such a way that tlie trilingual
captions to tlic photos on the left were already the titles
of the octaves on the right. Iii favour of Uiis testify
especially tlie octave rhymes, since tlieir words are often
also the words used in tJie captions under the octaves.
Since tlie Unking of liiymes witli tiw captions comprises

forty-five octaves, it thus represents an important aspect
of tlie search for the ways of their production. This
linking procedure seems to be similar to the
hybridization of the central rhyme word with acrostic in
Tone's graphomania, significiuitly added to his hundred
octaves. Acrostics generally replaced the titles of Tone's
graphomanias and in this sense already signified a
transition from the usual lilies to tlie captions of Tone's
octaves.

164

JEZIK IN SLOVSTVO. Utaik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Zlata �undalic UDK 886.3.09-1 Pretnar T.

Pedago�ka fakullela. Osijek ^^^^ 82.03:929 Pretnar T.

Empiri�no (ne) da se razodeti'

L Znanstvenik in grafonian. Za naslov pri�ujo�ega besedila sem vzela verz iz Pretnarjeve
grafomanije^ V referatu vse je zbrano zato, ker dosledno funkcionira kot nasprotje, kot antipod, kot
zanikanje tistega, kar je vsebovano/zapisano v njegovih besedilih, objavljenih v Obdobjih. Predmet
premi.�ljcvanja so Pretnarjeva besedila, objavljena v omenjenem ljubljanskem simpozijskem
zborniku,^ v njih Pretnar znanstvenik dokazuje nekaj, kar je v nasprotju s tistim, kar je zapisal
Pretnar grafoman/pesnik:

Empiri�no ne da se razodeti
Resnice, ki jo je nebo razkrilo
Junakom, ki se jih la.ste soneti.
A prav zato je prav nesmisle peti.'*

�e torej govorimo o Pretnarju, imamo v mislih so�asno tako znanstvenika kot pesnika.' Kako
komunicirata Pretnar znanstvenik in Pretnar grafoman? Besedila v Obdobjih ka�ejo, daje Pi-etnar

Tone Pretnar, V referatu je vse zt>rano, v: Sikal sem ga iz �tirih norih rim: Antona Pretnarja zbranih grafomanij 3. zvezek,
uredil Miran Hladnik (Ljubljana; Slava, 1993), str. 29. Avtorkra lega prispevka je dodala Pretnarjevemu verzu le oklepaj
pri nikalnici v negaciji »ne«. Izvijiii verz se glasi: »Empiri�no ne da se razodeti.«

^ Tcnnin grafomanija uporabljam v pomenu, ki je zapi.san v Listku Slave 1992/93. �t. 2: »Vzporedno s tem (pripravljanjem
knjige Tonetovih prevodov - op. Z. �.) bo nastajal �etrti zvezek IVcIrutrjevili grafommiij. �eprav je kaj v njih prav
pesni�kega, se izr,tzu grafom;uiije ne bomo odpovedali. Tone ftetmu pesnik bi bil le eden izmed nniogih pesnikov na
Slovenskem. Tone PreUiitr grafoman pa je edini in prvi slovenski grafoman.« (Str. 106.)

^ �e bi avtorica tega prispevka hotela bili dosledna, bi morala imeti v mislih 14 Pretnarjevih besedi! (do danes je bilo kar 14
simpozi jev Obdobja). Tone PrcUiiU je edini stalni, redni udele�enec v Obdobjili in z.ito govorimo o 14 I^eUiarjevih besedilih.
Toda doslednost se ni mogla uveljaviti, ker 12. zbornik �e ni natisnjen, to pa se je zgodilo tudi z zbornikom 14. simpozija,
katerega predsednik je bil zdaj pokojni Tone Pretjiar. Zato je gradivo omejeno na i 2 objavljenih PreUiarjevih besedil in
SKcr:

a) Oblikovanje verzne nonne v slovenskem razsvetljenstvu. Obdobja 1, Ljubljana. 1979, str. 291-317;

b) Pre�ernov in Vr;>zov jambski enajsterec, Obdobja 2. Ljubljana. 1981, str. 455^73;

c) O verzu Levstikovega Tugonierja, Obdobja 3, Ljublj;uia, 1982, str. 385-399;

�) »Prozno« in »verzno« v dialogu CiUikarjevega Pohuj�anja v dolini �enttlorjanski. Obdobja 4, 2. del. Ljubljana, 1983,
str. 337-355;

d) PcKltiev�kov verz med tradkrijo in avantgardisti�nim eksperimentom. Obdobja 5, Ljubljana, 1984, str. 249-264;

e) Med gnuiiati�nim paralelizmoni in zvo�no figuro: o rimi v slovenski protestantski pesmi. Obdobja 6, Ljubljana: 1985,
str. 571-580;

f) Problem verza, juntika m medbesedilnosti v Robovem Desetem brahi. Obdobja 7, Ljubljana, 1987, str. 237-248;

g) O verzu Jesiliovega prevoda Shitkespeiu^ejevega Sna kresne no�i. Obdobja 8. Ljublj;uia, 1988, str. 413-426;

h) O rimi v besedilu Miu-u�i�evega �kofjelo�kega pasijona. Obdobja 9, Ljublj.ma, 1989, str. 121-128;

i) O verzni in kili�ni obliki Menartovega slovenskega in Rabadanovega luvaSkega prevoda Villoiiovega pesni�kega dela.
Obdobja 10. Ljubljiuia, 1989, str. 181-188;

j) (Visokoj�olska aplikacija Kumerdejeve metrike. Obdobja 11, Ljubljan.1, 1991, str. 233-249;
k) O Miklo�i�evih prevodih iz poljske poezije. Obdobja 13, Ljubljana. 1992. str. 503-551.

Iz grafom;urije V referatu vse je zbrano (glej opombo �t. 1). Grafomanija je opremljena tudi z akrostihoin ZA SA�O
FLAKERJA.

' Nekaj podobnega je zapisal Matko Pei� o hrva-�kem pisatelju Antunu Kani�iKU: »lOmi�li� je tipi�an knji�evnik XVIII
slolje�a koji cesto ujcdinjuje u svojoj li�nosti pi.sca i nau�enjiika.« (Barok i rokoko u Ujelu Anluna Kamilica /1699-1777/,
Zagreb: Rad JAZU, 1972, sU-. 6).

165

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39, 93/94, �t 4 ,

RAZPRAVE IN �LANKI

znanstvenik racionalen, zavezan argumentiranemu pisanju, toda naklonjen metafori�nemu na�inu
izra�anja^ in impresijam. Pretnar znanstvenik je resen, Pretnar grafoman pa je �lovek, ki je obrnjen
k igri in (po)smehu. V vseh besedilih, objavljenih v Obdobjih, znanstvenik dokazuje nasprotno od
tistega, kar je zapisal grafoman. Zaradi tega je treba tudi naslov^ tega prispevka razumeti/prebrati
kot la�ni sklep v duhu fonnalistov.

2. Znanstvenik verzolog. Moderna teorija verza pravi »da vere ni kot grofovska krona na ko�iji,
emblem vznesenosti v besedilu, ampak njegova aktivna sestavina, s �tevilnimi vezmi speta z
ostalimi sestavinami in udele�ena pri smislu celote«.* Zato mora biti verzologija v okviru literame
vede ustrezno upo�tevana. Slovenski primer tega ne potrjuje, saj se zdi, da je � razen omejenega
�tevila literarnih zgodovinarjev in literarnih teoretikov � l^retnar verzolog na slovenskih tleh zelo
samotna postava. Da bi verzologija, ta »koti�ek �uda�tva« (M. �ervenka), postala ne�uda�ka
sestavina znanstvenega premi�ljevanja o knji�evnem delu, je skrbel Pretnar tudi tako, da je v
Obdobjih vztrajno pisal o verzolo�kih vpra�anjih. V treh primerih' je verzologija povezana s
prevajanjem, enkrat pa s pedagogiko."* Besedila v Obdobjih zato niso le majhne zaokro�ene
celote," temve� po svoje tudi zgodovina verza v slovenski knji�evnosti. �e namre� omenjenih
besedil ne beremo v zaporedju izhajanja v zbornikih, temve� v zaporedju, v katerem so se pojavljale
oziroma menjavale stilne fomiacije v slovenski knji�evnosti, dobimo dialirono sliko verza v
slovenski literatuii. O sleherni stilni formaciji je Pretnar pisal z vidika verza in slovenskih piscev
(izjema je samo srednji vek /Obdobja 10/, o katerem Pietnar ni pisal iz zornega kota slovenskega
srednjeve�kega verza, ker je za izhodi��no gradivo vzel Villonovo pesni�ko delo). Zgodovina verza
je ponazorjena z ustvarjalnostjo dolo�enih piscev, in sicer:

1. srednji vek � ni ustreznega predstavnika;

2. 16. stoletje�J.Dalmatin;

3. barok � L. Maru�i�;

4. razsvetljenstvo � M. Pohlin, B. Kumerdej, �. Zois, F. Metelko;

5. romantika � F. Pre�eren, S. Vraz;

6. realizem � F. Levstik;

7. simbolizem � I. Cankar;

8. ekspresionizem � A. Podbev�ck;

9. socialni realizem � I. Rob;

10. sodobnost � M. Jesih.

Ta periodizacija je navadna skoraj v vseh novej�ih zgodovinah slovenskega slovstva.'^ Posebne
zgodovine slovenskega verea pa �e nih�e ni napisal, zato se zdi Pretnarjev »predlog« zgodovine
zelo pou�no pripravljalno delo. Besedila, ki so objavljena v Obdobjih, namre� niso zaprta v lastni

V Pretnarjevih (znanstvenih) besedilih ni mogo�e najti pesni�ke slike npr. »franmiklo�i�evskega« tipa. ki npr. o vzgojni
knjigi pravi, da naj bi bila »fletno oble�en fant«, in ne »s kr^iami oblo�ena baba.« Omenjeni sliki Pretnar parafrazira v
Obdobjih 13 (Ljubljiuia, 1992, str. 504).

' V prezentiraiiju lirike ima bistveno vlogo med drugim tudi naslov, pravi W. Kayser (Jeziiko umelni�ko delo, Beograd, 1973;
Knji�evna misao 9). To misel avtorica telile vrstic upo�teva tudi ted.ij, k;ttlar ne gre le za lirska besedila.

* Miroslav �ervenka, Ve�erna �ola stihoslovja (Ljubljana; .�KUC, Filozofska fak-ulteta, 1988), str. II.

' Gre za besedila, objavljena v Obdobjih 8, 10, 13.

Gre za besedilo, objavljeno v Obdobjih 11.

'' Znano je �e, da so skoraj vsa Pretnarjeva besedila v Obdobjih napisana z istim metodolo�kim postopkom: uvodna pojasnila
in omejitve (to navadno pomeni zelo dolgo poved, ki laliko obsega eno stran, npr. v Obdobjih 7, str. 237, v katerem je pisec
regisU-iral problem, tisto, kar je o njem �e rekla slovenska literiima veda, kaj od tega avtor sam upo�teva, kaj pa ne); potem
pisec dolo�i problem, Lj., kaj ho�e raziskovati in na katerem gradivu; sledi obdelava problema z argumenti, t.j. s �tevilnimi
primeri in preglednicami; na koncu pa je �e sklep.

Npr. J. Poga�nik - F. Zadravec, Zgodovina slovenskega slovstva I-VIII (Maribor: Obzorja. 1968-1972); J. Poga�nik,
Slovena�ka knjiievnost (Novi Sad: Matica srpska, 1987); I. Cesar - J. Poga�nik. Pregled slovenske knji�evnosti (Zagreb:
�kolska knjiga, 1991) itd.

166

JEZIK IN SLOVSTVO, LeUiik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

mikrokozmos, ker upo�tevajo tako tisto, kar se je zgodilo v preteklosti, kot tudi tisto, kar se bo
zgodilo v prihodnosti oziroma v naslednji stilni formaciji. Besedilo, kije bilo objavljeno v Obdobjih
1, ima npr. v sklepu stavek: »Postulatov izoblikovane norme svojih dopolnil in popravkov pesni�tvo
slovenskega razsvetljenstva ni slogovno, estetsko in pomensko zaznamovalo; to je prepustilo
naslednji dobi.«'^ Tak�en sklep dovoljuje domnevo, da bo avtor v besedilu, ki bo govorilo o
romantiki, pisal prav o prevladovanju �e oblikovane verzne norme. S Pretnarjevimi besedami se to
glasi takole: »Pre�ernov verz (je) u�inkoval kot zgled, presegal (je) postulate izoblikovane nonne
in bogatil mo�nosti jambskega oblikovanja, ker je neenopomenske postopke povezal z
izpostavljanjem pesni�kih in idejnih vrednot.«''* V tem besedilu je Pretnar obrobno zaznamoval
tudi tisto, kar se bo dogajalo na podro�ju verza v naslednji stilni formaciji, t.j. v realizmu. V oklepaju
omenja F. Levstika, �igar Tiigomer bo gradivo za Obdobja 3 (realizem). Sleherno besedilo je torej
celota, ki pri�uje o sinhionem stanju verza dolo�ene dobe." �e pa preberemo omenjene enote kot
dele ve�je, nadrejene celote, dobijo tudi dolo�eno dialiiono te�o.

Pretnaijeva antologija pesni�kih prevodov'^ ima moto, ki se glasi: »Avtor moje knjige je poljski
jezik.« To bi laliko v dolo�enem smislu prenesli tudi na Pretnaijeve verzolo�ke �tudije, ker so
spoznanja poljske verzolo�ke �ole (ki ni edini izvir spoznanj!) v njih zelo navzo�a. Zato je
Pretnaijeva metoda usmerjena k algoritmizaciji in izdelavi formalizirane slike verzne norme. Iz tega
izhajajo �tevilne preglednice, �tevil�ni podatki, s katerimi raziskovalec �eli izmeriti tisto, kar je
neizmerljivo (verz, lima). Pisec sam razodeva lastno metodo,'^ v�asih pa o tem sklepamo iz
besedila.

Pri tem se pisec, oziroma njegova metoda razvija, ker zelo pazljivo spremlja tisto, kar se dogaja v
literarni vedi. Zato so v besedilih poleg spoznanj sodobne modeme verzologije (M. �ervenka, L.
Pszczolowska), generativne metiike (M. Halle) oziroma strukturalizma navzo�e tudi premise tistih
teorij, ki nekoliko bolj spadajo v obmo�je epskega (npn naratologija � problem glasu junaka in
pripovedovalca).'* Niti postmodeniisti�no vztrajanje pri pojmu medbesedilnosti ni �lo mimo
Pretnarja, npn v raz�lembi Robovega Desetega brata}^

Pretnar ni bil su�enj ene same metode, temve� je po eni strani spremljal tisto, kar se dogaja v sodobni
verzologiji, po drugi stnuii pa je bila metoda dolo�ena z besedilom, ki je bilo predmet interpretacije.
�e je predmet premi�ljevanja npr. gradivo, ki spada tako v prozno pripovedni�tvo (J. Jur�i�, Deseti
brat) kot v obmo�ju verza (1. Rob, Deseti brat), teoreti�na aparatura niti ne more biti samo
verzolo�ka. Prav zato Pretnar ni pisal samo o tem, »kar je po splo�nem prepri�anju videti kot
obrobno, drobno in nepomembno«^" (verz, kitica in rima), temve� tudi o prvinah, ki spadajo tako
v podro�je dramskega kot tudi v podro�je epskega govora.

3. Znanstvenik prevajalec. V besedilih, ki so objavljena v Obdobjih, posve�a Pretnar pozornost
tudi prevajanju. Ne gre za teoreti�no premi�ljevanje, temve� za prevajanje in prevajalske probleme,
povezmie s konkretnim knji�evnim gradivom (npr. Shakespeare, Sen kresne no�i; Villonovo

'' T. Pretnar. Oblilcovanje verzne nomie v slovenslcem razsvetljenstvu. sU-. 304.
'"* T. Pretnar. Pre�ernov in Vrazov jambski enajsterec, sU". 467.

'^ V nekaterih situacijah Pretnar sam vztraja pri tem, na primer: »Besedilo,�eprav naslovljeno s Podbev�kov verzmed tradKijo
in avantgardisti�nim eksperimentom, ni in ne more biti hislori�noverzolo�ka razprava, katere cilj bi bilo lociranje
Podbev�kovega verza v razvoju slovenskega verznega oblikovanja.« (Obdobja 5, 1984, str. 249.)

'* T. Pretnar, Veter da\'iuli vrtnic. AiUotogija pesni�kili prevodov 1964-1993 (Ljubljana: Slava. 1993).

Npr. »1. 2. Metoda. Opis in interpretjtcija ubeseditvenih z,-ikonitosti verznega vzorca v Levstikovem dramskem besedilu
b.haja iz ravnanja m dog.tjanj generativne metrike, pri obravnavanju ritzmerja med verznimin skladenjskim �lenjenjem
besedila izkori��a referat metode in dose�ke var�avske verzolo�ke skupme (Pszczc»towska-�ervenka, 1982).« (Obdobja
3, 1982, str. 386.)

'* Primerjaj Obdobja!. 1987. str. 237-248.

" Primerjaj isto.

^ M. Juvan, Dr. Tonetu Pretnarju v spomin (9. avgusta 1945 - 16. novembra 1992, Jezik in slovstvo (1992193), �t 4, str. 129.

167

JEZIK IN SLOVSTVO, Uuiik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

pesni�ko delo; Miklo�i�evi prevodi iz poljske poezije).^' Pri tem je Pretnarjeva vodilna ideja
spoznanje, daje prevajalsko delo le poskus pribli�evanja izvirniku:

Prevajalski poskus [je] vedno samo pribli�ek izvirniku; [...] z njim prevedeno delo stopa v nova
intertekstualna razmerja, ki jih uravnava dvojna avtenti�nost, namre� avtenti�nost izvirnika (ki v prevodu
u�inkuje kot novo, specifi�no, sve�e in tuje) in avtenti�nost prevoda (ki je odvisna tako od upo�tevanja
vseh lastnosti izvirnika kot od tradicije prevajanja v danem slovstvu in danem �asu, tako od talenta
prevajalcev kot od splo�ne situacije v izvirni in prevodni nacionalni literaturi v trenutku, ko prevod
sprejema).""

Druga neizogibna premisa prevajalskega dela je upo�tevanje dveh parametrov. To sta smisel in
oblika pesni�kega besedila.-^ Pretnarje v mislih vedno imel takopi-vo (prevod je pribli�ek izvirniku)
kot drugo spoznanje (prevod upo�teva tako smisel kot obliko) in prav zaradi tega je bil naklonjen
novim prevajalskim poskusom, v katerih je iskal sprctncj�e prevajalske re�itve, pri tem pa je
skromno ponujal tudi lastne iznajdbe.-'' Sleherni novi prevod istega izvirnika torej pomeni poskus
oblikovnega in smiselnega pribli�evanja izvirniku. Prav v takem poskusu (prevajanju) prihaja pri
Pretnaiju do popolne veljave njegovo znanstveno verzolo�ko znanje in grafomanska/pesni�ka
subtilnost. Znanstvenik je skrbel za obliko, pesnik pa za smisel.

Omenjeno potrjujejo tudi prevodi besedil osije�kega pesnika Delimirja Re�ickega, objavljeni v
zbirki Veler davnih vrtnic (Ljubljana: Slava. 1993). Gre za pesem �enske v notranjosti �e zmeraj
nosijo �rne rute in za tri pesmi brez naslova (I, II, 111). Pesmi pripadajo zbirki Sre�ne ulice (Sretne
ulice, Osijek: Revija, 1987). Izvirni hi-va�ki naslovi so: �ene u unutra�njosti jo� uvijek nose cnie
marame, pesmi, ki so v Slavini izdaji brez naslova (I, II, III), pa imajo v izvirniku skupni naslov
�lagerji v kolodvorskem jukeboxu (�lageri u kolodvorskome jukeboxu). Primerjava enega
segmenta pesni�kega besedila (naslov) potrjuje Pretnarjevo videnje, da je prevod le poskus
pribli�evanja izvirniku. Brez prevedenega skupnega naslova (�lageri v kolodvorskom jukeboxu)
so namre� pesmi I, II in III orop;me za vsaj tiste konotacije. ki jih ponuja/vsebuje ta naslov. Pri tem
se laliko spomnimo Saussutjeve primerjave jezika s �iiliom,^^ kjer en sam premik znaka pomeni
spremembo celotne sestave. To laliko po svoje uporabimo tudi v primeru prevedenega besedila, ki
spreminja notranjo (tudi zunanjo) sestavo izvirnika, �e kaj dodaja ali pa �e kaj odvzema. Pri
Re�ickem je bistveno tudi to, da so pesmi pis;mc v svobodnem verzu, navadno pa tudi kiti�no
urejene. To je v prevodih ve�inoma oliranjcno, toda treba je pripomniti, daje bil prevajalec Pretnar
nekoliko bolj naklonjen oblikovnemu zgo��evanju. Tako ima npr. izvirnik pesini III dve kitici, prva
�teje �e.st, dniga pa sedem verzov. V prevodu je diaiga kitica skraj�ana (samo oblikovno, ne pa tudi
smiselno!) za en vcrz.-^ �e jo primerjamo npr. s prevodom Sna kresne no�i M. Jesiha, ki je nekoliko

^' Primerjaj Obdobja ». 10 in 13.

T. Pretnar, O verzu Jesihovega prevoda Sh;ikespearejevega Sna kresne no�i. str. 413.

■^^ »Sloveittki prevajidci vs.-ij od riizsvetljenstva naprej prev.ijajo tako smisel kot obliko pesni�kega besedila in tiiko bogatijo
slovensko poezijo z novimi verznimi. kili�iiimi m stalnimi pesemskimi oblikami ali pa obstoje�e modificirajo na na�in, kot
ga ZiUiteva izvirnik.« (T. Pretnar. O Miklo�i�evih prevodih iz poljske poezije, str. 505).

^'^ »Deveti verz iz citatov in paralraz pregovorov umetelno montirane Ballade des proverbes (si. Baliula o pregovorili, lir.
Poslovnice mudrosli. BiUada), ki se v izviniik-u glasi Tant parle qu'on se contredist in bi ga pisec teh vrstic � upo�tevaje
verzni vzorec in polo�aj izpovedov;ilca v pesm�kem svetu � prevedel liikole; V besed.ili si s seboj navzkri�, sta prevajaka,
ki sta ohrmiila skladenjsko podobo verza. vs.Tk po svoje metri�no preoblikovala; Kdor govori preve�, se sam izda (Menart),
oz. Toliko neki blelx;�u. da proluslove sebi (Rabudim).«

^■^ Primerjaj F. de Sosir (F. se Saussure). Op�ia liiigvislika (Beograd: Nolit, 1977).

2^ Cesta se liilro

kao �ivotinja uz vodu

umivaautomobilskim trzajima

cesta te uvijek

poslije

tako bri�no njcgujc

168

JEZIK LN� SLOVSTVO, Letoik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

bolj naklonjen raz�irjanju izvirnika, laliko sklcpiuno, da Pretnarjeva »dointeipretacija izvirnika« (T.
Prelnm) stopa v nasprotno smer. Pri tem pa prve ali druge mo�nosti ne moremo vrednostno ozna�iti
kot dobro ali slabo, ker sta obe le poskusa pribli�evanja izvirniku.

4. Sklep. V besedilih, ki jih je Pretnar kot edini stalni udele�enec objavil v Obdobjih, se pojavljata
dve temeljni podro�ji njegovega ukvarjiinja z literaturo, in sicer verzologija in prevajanje.

Besedila, v katerih govori o verzu, rimi in kitici, pomenijo zelo pou�no in natan�no pripravo za
pisanje zgodovine verza v slovenski knji�evnosti, besedila, ki jih je napisal na temo prevajanja, pa
dajejo pogum samim prevajalcem, kar pomeni, daje treba delati poskuse (beri: prevajati) tudi tedaj,
kadar prevod �e obstaja (pri besedilih, ki do zdaj .�e sploh niso prevedena, pomembnosti prevoda
niti ni treba poudarjati).

S svojim znanstvenim verzolo�kim delom je torej Tone Pretnar sku�al govoriti (zelo utemeljeno) o
tem, da se da v pesni�kem delu marsikaj empiri�no razodeti, s �imer je nasprotoval
grafomanovi/pestiikovi trditvi o ne-mo�nosti empiri�nega razodetja knji�evne resnice.

icao vlastito potomstvo

(D. Re�icki)

Cesta se hitro kot �ival ob vodi
lunivaz avtomobilskimi tresljaji
cesta te zmeraj
pozneje

tako skrbno neguje
kot svoje lastno potomstvo
(T. Pretnar)

169

JEZIK IN SLOVSTVO, Utaik 39, 93/94, �t. 4

RAZPRAVE IN �LANKI

Zlata �undalic

IJDK 886.3.09-1 Pretnar T.
UDK 82.03:929 Pretnar T.

SUMMARY

THE TRUTH CAN(NOT) BE EMPIRICALLY REVEALED

The article is divided into four smaller imits which
represent wholes in themselves. In the first part (Scientist
and Graphoman) the relationship between the scientist
and the poet is of essential importance, for both of tliera
live at the same time in a single person � Tone Pretnar.
There is no accordimce between the two poles. The poet
contradicts the scientist and vice versa

hi the second part (Scientist�Prosodist) the subject of
discussion are those Pretiuir's texts that deal willi
prosody. Tlie mentioned texts (prosodical) are extremely
useful for the fomiation of a diaclironic image of verse
in Slovene literature.

In the third part (Scientist�^Translator) Pretnar's
translation work is discussed. Two tenets are expressed
in connection with it; a translation is only a
pseudo-original and it must take into consideration the
form as well as the meaning.

In the concluding part the title is discussed again or rather
the way of communication between the scientist and the
poet. The poet claims: »The duth cannot be empirically
revealed«, while the scientist (prosodist and translator)
maintains just the opposite.

170

JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik 39, 93/94, �t. 4

s

I

fi

oc

o Ov

?!
is

o DD

0£

id
O.

11 I

z D

J t ? o g §

|¿ gli n'^
I -§ S r-s I

« 3 § " >--o

� a 5 fi i s -.g

3

III

5 H-e
ETc. 3

Ili

ill

Il §-

m

lit

3

en
H

X

n
>

sr

PI

>
r

X

M 00 C

o

ce

la

-/il:=ltl