logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Leto LX¥o9 št, 1^6

avgusta

Cena Din

Izhaja vsak dan popodne, tzvzemSi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.

UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO

LJUBLJANA, Knafljeva ulica M. 6

Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126

PODRUŽNICE:

MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 22. — Tel. 290,

NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101, — mm — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L

NA POTU K DIKTATURI

Državni zbor bo kljub delazmožnosti razpnšcen — Hitler hoče Se vedno posnemati Mussolinifa - Papen pri Hindenburgu

Berlin. 30. avgusta. Danes popoldne ne sestane novo izvoljeni državni zbor k svoji prvi seji. V vsej javnosti vlada največje zanimanje, kako se bo razvijala prva seja. Predsedovala ji bo kot najstarejši član državnega zbora komunistična poslanka Klara ZetMnova, proti kateri so napovedali narodni socialisti in nemški nacionalci najhujše demonstracije. Zdi pa se, da se je položaj v zadnjih 24 urah tako zelo izpremenil, da so narodni socialisti docela okrenili svojo taktiko in ni izključeno, da bo prva seja državnega zbora potekla povsem mirno.

2e včeraj so se zbrali v Berlinu vsi novo izvoljeni poslanci. Vodstva strank so imela včeraj svoje seje, na katerih so se dogovorili glede nadaljnje taktike. Med drugimi je prispel v Berlin tudi Hitler. Pozno zvečer je imel Hitler razgovor z državnim kancelarjem Papenom in obrambnim ministrom Schleicherjem. O tem sestanku je bil izdan kratek službeni komunike, ki naglasa, da so bili razgovori povsem zasebne narave in da se stališče vlade v ničemer ni izpreme-nilo. Iz dobro poučenih krogov pa se izve, da je Papen pri tej priliki stavil Hitlerju vprašanja, ali misli narodno socialistična stranka sedaj, ko je vlada objavila svoj program in ki se, kakor poudarjajo vsi listi, popolnoma sklada z glavnimi smernicami programa narodnih socialistov, izpremeniti svoje stališče napram vladi. Hitler je na to vprašanje odgovoril, da narodni socialisti slej ko prej odklanjajo vsako sodelovanje v Papenovi vladi in vztrajajo pri svoji prvotni zahtevi, da se jim izroči vsa oblast.

Ker je povsem tem popolnoma jasno, da Papenova vlada ne more računati na podporo niti ene politične skupine, računajo v političnih krogih, da je razpust državnega zbora neizogiben ne glede na to, kako se bodo razvijali dogodki v državnem zboru samem kljub vsem poskusom centruma in narodnih socialistov, da bi se pokazala del a zmožnost državnega zbora.

Na snočnjem sestanku med Hitlerjem in Bruningom je bilo dogovorjeno, da niti eni niti drugi ne bodo ovirali dela državnega zbora ter da bodo že na današnji seji izvolili predsedstvo. Ker razpolagajo narodni socialisti skupno s centrumom z dovoljno veČino, je to dokaj verjetno. S tem bi pokazali, da je državni zbor delazmožen. Takoj po izvolitvi predsedstva bi se državni zbor zaradi katoliškega praznika odgodil do 6. septembra. Med tem bi se novoizvoljeno predsedstvo državnega zbora predstavilo predsedniku republike in mu dokazalo, da je v državnem zboru zasi-gurana zanesljiva večina. Na ta način nameravajo narodni socialisti in cen-trum preprečiti razpust državnega zbora z motivacijo njegove nesposobnosti. To sicer razpusta samega ne bo preprečilo, pač pa spravilo vlado v težaven položaj.

Prav tako nameravajo narodni socialisti in centrum presenetiti vlado v pruskem deželnem zboru. Pruski deželni zbor se sestane danes dopoldne ob 11. Po dogovoru med narodnimi socialisti in centrumom bodo že na današnji seji izvolili predsedstvo in obenem novega pruskega ministrskega predsednika. Za to mesto je določen bivši Upniški župan dr. Gdrdeler.

Na snočnji konferenci narodno socialističnih poslancev je dal Hitler svojim poslancem nalog, naj pridejo na sejo v narodno socialističnih uniformah, vendar pa naj se vzdrže kolikor mogoče mirno kljub predsedovanju Klare Zet-fcin, da tako že na prvi seji omogočijo izvolitev predsedstva.

Nemški nacionalci so sklenili, da se tako dolgo ne bodo udeleževali zasedanja državnega zbora, dokler bo vodila predsedstvo komunistična poslanka Klara Zetkin. Vsekakor pa bodo omogočili konstituiranje državnega zbora.

Bruning in Hindenburg

Berlin, 30. avgusta. AA. Bivši državni kancelar dr. Bruning odgovarja na poročilo, ki ga je objavila > Deutsche Allgemeine Zei-tung«, češ da sestavlja koalicijsko vlado z jasno ostjo proti predsedniku države. List očita dr. Brilningu, da je v neki družbi izjavil: >Sedaj pojdem jaz, kmalu pa se bom vrnil in tedaj bom Hindenburga pozval, naj gre on!« Dr. Bruning zanika to poročilo in pravi, da bi taka njegova izjava nasproto-njegovemu prepričanju. V kolikor je v

zadnjem času vodil politična pogajanja, so ta merila le na to, da omogočijo Nemčiji njeno ustavno politično življenje.

Novi nemiri

Pariz. 30. avgusta. AA. Iz Berlina poročajo, da je po raznih krajih ponovno prišlo do krvavih neredov, ki so jih v večini primerov izzvali Hitlerjevci. Tako je na Moklembur&kem prišlo do resnih spopadov med Hitlerjevoi i.n republikanci. Ranjenih je več oseb, med njimi tudii eden voditeljev bitlerjevin napadalnih čet.

Posvet pri Hindenburgu

Berlin, 30. avgusta. AA. Wolfbureau poroča, da so snoči državni kancelar von Papen, obrambni minister von Schleicher in notranji minister von Gayl odpotovali v Neudeck v vzhodni Pruski k državnemu predsedniku Hindenburgu.

Pariz, 30. avgusta. AA. Favas poroča iz Berlina, da bo državni kancelar von Papen po vsej prilfki že ta teden ali pa prihodnji

teden razpustil državni zbor. Politični krog so mnenja, da bo Hindenburg pristal na ra Papencv predlog.

>Allgemeine Deutsche Zeitun£<. glasilo nemške nacijonalne stranke in težke industrije, pozdravlja Papena, ki da je nastopil z energijo pravega vojaščaka in ki je po lausannskem uspehu začel delovali v notranji politiki pa navodilih predsednika Hindenburga.

Berlinsko glasilo centruma >Gcrmania< pa je mnenja, da bo Papen z razpustom parlamenta brez dvoma kršil ustavo. Ccmtrum pa bo vztrajal pri svoji dosedanji oolitiki in bo zahteval razvoj notranjih dogodkov v skladu z ustavo. Tudi revizija ustave naj se opravi točno po določbah sedanje ustave.

>Berliner TageblatU je takisto mnenja, da se bo Papen vrnil iz Neudecka s lazpu-stitvenim ukazom. Podobno 6odi o sedanjem političnem položaju liberalni list >Berliner Courier*. Tudi po mnenju tega lista bo Papen ostal na oblasti.

Priprave za diktaturo v Bolgariji?

Nasprotniki zemljoradnikov groze s proglasitvijo diktature, če se zemljoradnik! polaste oblasti — Vprašanje

rekonstrukcije vlade

Sofija, 30. avgusta. AA. Včerajšnja »Pobeda«, ki jo ureja Asen Stambolij-ski, sin pokojnega zemljoradniškega voditelja, piše, da je neki znani bolgarski politik izjavil predstavniku tega lista, da so se v teku tega meseca v posameznih hišah Sofije vršili številni tajni sestanki, na katerih se je sklepalo o uvedbi diktature, kakor hitro bi meščanstvo še enkrat dovolilo zeinljoradnhkom, da realizirajo svoje načrte. Sklepalo se je v tem, da morajo biti bivši bojevniki v pripravljenosti. Na teh sestankih se je napove-davalo, da bo vlada narodnega bloka vržena najkasneje čez mesec dni, nakar bo vzpostavljena diktatura.

Sofija, 30. avgusta. AA. Vprašanje rekonstrukcije vlade je še zmerom odprto, ker ministrski predsednik

Mušanov ne želi ^ rekonstrukcije, ki bi utegnila oslabiti "večino v narodnem sobranju. Zato je Mušanov sklenil, da naj prej počaka, da zemljoradniki sami pretresejo \rr • sanje o izmeni svojih ministrov v di Toda kakor stojijo stvari, b' j tem vprašanju v do-glednern času težko prišlo do spOTaz-uma med zemljoradniki, pri katerih sta se izoblikovali dve fronti: Gičev, Vergilj Dimov, pa Oeorgije Jordanov in Nikola Zaharijev. Po neki izjavi ministrskega predsednika je minister Jordanov sklenil, da ostavke ne poda in da svojega mesta ne prepusti Di-movu. Po vsam tem se bo vprašanje rekonstrukcije najbrž še zmirom odlagalo, razen če morda ne pride do kakšnih nepričakovanih dogodkov.

Zemljoradniki zahtevajo amnestijo

Povratek Atanasova in Stojanova v Sofijo. - Priprave za svečan

sprejem

Sofija, SO. avgusta. AA. List »Sofija« prinaša naslednjo vest: Neka dobro poučena oseba iz zemljoradniške zveze nam je sporočila, da sta Nedeljko Atanasov in Hiisto Stojanov odločno sklenila, da se za vsako ceno vrneta v Bolgarijo, ker se hočeta udeležiti kongresa zemljoradničkih zvez, ki se bo sestal 21. novembra t. 1. Za dan svojega povratka sta določila 28. oktober, ko se prične zasedanje narodnega sobranja. Med zemljoradniki se vrši obširna akcija za organiziranje njunega povratka. Agitatorji bodo obiskali vse organizacije v državi ter jih pozvali,, naj na določeni dan

pošl;

število delegatov na me-

jo, da bi svečano pričakali oba zemljoradnička voditelja. Vsa ta tisočglava množica bo z meje peš korakala do prestolnice, in če dotlej ne bo še razglašena amnestija, bosta Nedeljko Atanasov in Hristo Stojanov odšla v ječo, da sprejmeta svojo kazen v nadi, da je njiju amnestija samo še vprašanje nekaj dni. Toda če bo v resnici prišlo do vsega tega, ni izključeno, da bo ta množica, ki jo tvorijo delegati vseh organizacij v državi, smatrala, da je ona predstavnica splošne narodne volje, ter se bo proglasila za kongres, ki bo pred centralnimi sofijskimi ječami izglasoval resolucijo, da se oba voditelja brez odloga amnestirata.

Huda obsodba italijanskega fašizma na amsterdamskem kongresu

Na kongresu proti imperialistični vojni je bil označen itaKfanski fašizem za največjega sovražnika miru. - Manifestacije v Moskvi

Amsterdam, 30. avgusta. Na današnji seji kongresa proti imperijalističnim vojnam je prišlo do zanimivega dogodka. V dvorano so pripeljali zakrinkanega italijanskega mornarja, ki je stopil na govorniški oder in držal plamteč govor proti italijanskemu fašizmu. Dvorana je kar grmela od pritrjevanja govorniku, ki je v priprostih besedah orisal nevarnost, ki grozi svetovnemu miru od italijanskega fašizma, ki vodi vseskozi imperijalistično politiko, naperjeno proti vsem sosedom Italije. Ko je končal svoj govor, so priredili pripro-stemu mornarju dolgotrajne ovacije, nakar je zakrinkan, kakor je bil, zopet zapustil dvorano, da bi ga nihče ne

spoznal, ker je gotovo, da ga bodo skušali fašistični agenti preganjati

Moskva, 30. avgusta. Ker je holand-ska vlada odklonila vizum sovjetski delegaciji, ki se je hotela udeležiti proti-vojnega kongresa v Amsterdamu, so bile včeraj prirejene v Moskvi velike manifestacije za mir. Pri manifestacijah je sodelovalo nad 150.000 ljudi.

Kari Habsburški izgnan iz Španije

Oblasti so ugotovile, da sicer ni sodeloval pri zadnjem upora, da pa se je pregrešil, ker ima na avtomobilu še vedno kraljevski grb

Pariz, 30. avgusta. AA. Havas poroča iz Madrida, da so španske oblasti s preiskavo ugotovile, da se nadvojvoda Karol Habs-burg Bo ur bonski, ki se zdaj nahaja v zaporu v Barceloni, ni udeležil zadnjega upora in da zaradi tega ne more biti obtožen za dejanje poizkušenega preobrata. Policija pa je nadvojvodo obsodila na denarno kazen 10.000 pezet, ker je na svojem avtomobilu

imel stari državni grb. Nadvojvodi je stavljen rok 24 ur, da plača to globo. Razen tega bo nadvojvoda izgnan iz Španije, kakor hitro se ugotovi, da je avstrijski državljan. Sicer pa živi Karol Habsburg Bourbonski v ječi povsem mirno življenje ter se zadovoljuje z arestantovskp hrano, ne da bi bil zaprosil, naj bi mu hrano nosili iz mesta.

Izpred malega senata

INOZEMSKE BORZE.

Curi h, 30 avgusta. Pariz 20.23. London 17.99. Newyork 516. Bruseč 71.50. Milan 26.45. Madrid 41.50. Amsterdam 207.60, Berlin 122.60. Sofija 3.74. Praga 15.25, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.

Ljubljana, 30. avgusta. Mali senat, ki so ga tvorili s. o. s. dr. Kralj, dr. Kobal in Jerman, je danes obravnaval več zanimivih zadev. Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. Fellacher.

Kot prvi se je zagovarjal Golmajer Albert, čevljar iz Bohinjske Bele, ki mu je obtožnica očitala, da je v vlaku med vožnjo iz Boh. Bistrice do Bleda odrezal jermen pri oknu. To dejanje, da je storil iz maščevalnosti, ker ga sprevodniki niso pustili v turistovski vlak, ker se je ta že pomikal, ko je hotel obtoženi vstopiti. Golmajer je moral čakati na brzovlak m je v jezi. ker je moral plačati 20 Din več, enostavno odrezal jermen pod oknom v brzovlaku. Obtoženi je dejanje priznal, zagovarjal pa se je s pijanostjo, česar mu pa sodišče ni verjelo, češ. da je neverjetno, da bi se nekdo samo zaradi tega peljal sam v Bohinjsko Bistrico, da bi se napil. Sodišče je bilo mnenja, da je treba javne naprave varovati in je kaznovalo čevljarja na 3 mesece strosrega zapora. Obtoženec je zaradi obilice dela prosil, da se mu kazen za 3 mesece odloži, čemur je sodišče ugodilo.

Babica v Rogaški Slatini, Vrančič Ivana, je zelo prefrigrana žena. V zadnjem času se je precej zadolžila, ni pa mogla dolgov poravnati, ker ni imela denarja. Hotela je najeti posojilo, za kar pa bi morala predložiti potrdilo občine o vrednosti svojega posestva. Naprosila je župana, da ji potrdi, da je njeno posestvo vredno 78.000 Din, kar pa je župan odklonil, češ, da je cenitev previsoka. Vrančičeva je prišla na idejo, da sama izstavi potrebno listino, šla je v Ljubljano in je pri neki tvrdki naročila uradno štampiljko občine Vir. srez kamniški, da bi z isto opremila potrdilo glede višje vrednosti posestva štampiljko je tvrdka poslala po povzetju, obtoženka pa je ni mogla dvigniti, ker ni imela denarja. Državno tožilstvo je vložilo tožbo. Obtoženka se je izgovarjala na vse načine in je valila krivdo na svojo

Veliko obrtniško zborovanje

Ljubljana, 30. avgusta. V nedeljo 4. septembra ob 9. uri se bo vršilo v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani veliko obrtniško zborovanje. Na zborovanju se bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih za dobrobit splošnega obrtništva, in sicer: davčne zadeve, obrtniško zavarovanje. obrtniške organizacije, gospodarsko vprašanje obrtnika, spremembe k novemu obrtnemu zakonu, strokovno šolstvo, denarstvo in obrtniški krediti, konkurenca in šušmarstvo, obrtniški tisk, obravnavanje o obrtnih, zbornicah ali njih odsekih in razna druga važna vprašanja. Na zbor se vabi vsak samostojen obrtnik, zato naj nikdo ne manjka, kdor želi zboljšanja obrtniškemu stanu. Zborovanja se bodo udeležili tudi srbski in hrvatski tovariši, posebno v velikem številu pa tovariši iz bivše Štajerske. Zatorej ne sme manjkati v nedeljo 4. septembra nobenega zavednega obrtnika na zborovanju. Eden za vse. vsi za enega! — Udeleženci imajo četrtinsko vožnjo po železnici, ako do-pošJjejo društvu svoj naslov. — Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani.

Konjske dirke na Bleda

Vodstvo konjskih dirk, ki se bodo vršile ob priliki kmetskega praznika na Bledu, je določilo sledeči definitivni spored dirk:

1. dirka: Toplokrvni konji z giki na 2200 m. Konji pod 4 leti imajo 40 m popusta, drugi pa za vsako darilo 40 m do-klade.

2. dirka : Izvoščki s kočijami na 2200 metrov. Konji, ki imajo že darila, za vsako 40 m doki a de.

3. dirka: Domači mrzlokrvni konji z zapravijivčki ali lojterakimi vozovi na 1500 m. Za vsako darilo 40 m doki ade.

4. dirka: Amerikanski dirkači, eno-vprežni z giki na 3000 m. Doki ade in popust določi razsodiSce po rekordih pri dirkah.

5. dirka: Jahalne dirke na 2200 m brez zaprek in brez enačenja teže.

hčerko Valerijo, pozneje pa je krivdo pri znala, ko je uslužbenka tvrdke, kjer je naročila štampiljko, izpovedala, da je štampiljko naročila obtoženka. Sodišče jo je kaznovalo na 1 mesec strogega zapora in denarno kazen 120 Din. Zagovornik dr. Krek je vložil priziv zaradi previsoko odmerjene kazni.

Prav zanimiva je bila razprava proti Štirim kmetom*, ki so na prav imeniten način v Ljubljani na sejmu kupovali žre-beta.

Lani v maju je prignal na sejem v Ljubljano posestnik in čevljar Mlakar Franc s Panc dve žrebeti. Kmalu je našel kupca v osebi Petra Kunstlja, 321etne-ga samskega delavca v Proščeni. Dogovorila sta se za ceno 2000 Din in je Kun-stelj takoj izročil za aro 100 Din, ostanek pa je obljubil, da bo plačal v gostimi pri »Figovcu«. Zvabil je Mlakarja v bližnjo gostilno na likof, medtem sta pa dva Kunstljeva »sotrudnika« skrivaj odgnala žrebeti. Mlakar je bil nemalo presenečen, ko je opazil, da sta mu žrebeti izginili; na Kunstljevo prigovarjanje je pa odšel k >Figovcu<r. Kunstelj se je prav po francosko poslovil in pustil Mlakarju le staro ničvredno kobilo, vredno komaj 150 Din. Mlakar je zadevo prijavil orožnikom, ki so res iztaknili oba konjička pri Kunstlju in ju vrnili Mlakarju. Kunstelj je zaradi tega vložil tožbo, katero bo na podlagi izpovedi treh prič, ki so zanj ugodno izpovedale, najbrž dobil. Držav, tožilstvo toži Kunstlja zaradi goljufive kupčije, vse tri njegove pajdaše pa. da so pred sodiščem pod prisego krivo pričali.

Vsi osumljenci so krivdo zanikali, vendar so nekatere priče izpovedale, da je Kunstelj že pred sejmom ponujal Mlakarju za žrebeti 1000 Din, kar pa je ta odklonil, češ. da ju bo gnal na sejem. Kunstelj mu je rekel: >Le ženi, boš že hudiča videl, fest te bomo zrihtali.c Kakor je iz obtožnice razvidno, so obtoženci grožnjo izpolnili. Razprava ob zaključku lista še traja.

Prijave je podati najpozneje do 6. septembra t. 1. na naslov Ferčej, Zasip pri Bledu. Prijavnina 20 Din. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Dirkalna proga meri enkrat na okoli 750 m. Za even-tuelne nezgode pri dirki ne prevzame odbor nobene odgovornosti.

' Za konjske dirke vlada veliko zanimanje, saj je pripraljalni odbor Kmečkega praznika določil prav lepe nagrade. Pričakovati je, da bodo startali prvovrstni konji ne samo iz nase banovine, marveč tudi iz Zagreba.

Iz policijske kronike

Včeraj opoldne se je pripetila težja nesreča na stavbi nebotičnika na Dunajski cesti. Iz drugega nadstropja je padel 20-letni kleparski pomočnik Anton Frkov in zadobil precej resne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico.

Smoči okrog 19. je začela goreti baraka v Mestnem logu, stoječa približno 300 m od takozvane Sibirije. V baraki je stanovala čevljarjeva žena Ivana Premrlova s hčerko. Včeraj se je baš hotela preseliti k možu in sta se Premrlova dogovorila, da bosta barako podrla. To jima je pa prihranil požar, ki je barako do tal vpepelil. Premrl ovi imajo precej škode, ker je zgorelo tudi nekaj pohištva in perutnine. Baje je ogenj zanetil neznanec, ki se je sumljivo sukal okrog barake.

Nedavno so na Viru pri Domžalah fantje zasačili 24-letnega Leopolda P., rojenega na Velikem Lašinju in pristojnega v Loko pri Kamniku, ki je znan tat in specijalist za kolesa. V zadnjem času je ukradel celo vrsto koles. Tako je 25. junija izpred Novakove gostilne v St. Vidu odpeljal kolo, last Antona Iglica iz Trnave in ga pozneje prodal za 90 Din, čeprav je bilo vredno 900 Din, 27. junija je pa pred Vodnikovo gostilno v Šiški odpeljal kok>, katerega lastnik ni znan. Kolo so zaplenili in naj se lastnik javi na policij L P. je ukradel tudi kolo Lovrencu Raketu izpred neke gostimo v Trzinu. Fantje, ki so Leopolda prijeli, so ga izročili orožnikom, ti pa sodišču.

V Stožcah je nekdo v nedeljo zvečer pred hišo št. 137 pustil sivo pleskano kolo s tvorniško številko 22,302. Lastnik naj se javi

>3LOVENSKl NAROD«, Ae SO.

lep kmečki praznik

Prva prireditev imarskih fantov in deklet — 4 rirtlmrl

Litija, 29. avgusta.

Včerajšnja nedelja je bila velik praznik našega zasavskega kmeta. Stog lava množica je valovila v Crni potok, naselje pri šmartnem, kjer so člani domačega društva kmečkih fantov in deklet uredili prostor za zborovanje ki zabavo. Od vseh strani so prihajali udeleženci na vozovih, kolesih, avtobusih, motorjih in peš: iz Temeniške doline. Velikega Gabra, Stične, St. Vida, Vač, Sv. Križa — in sicer v večjih skupinah, posamezniki pa so prihajali prav iz vseh delov Slovenije, med njimi tudi odlični predstavniki javnega življenja.

Prireditev se je pričela po prihodu popoldanskih vlakov ob 13., izjemen postanek je imel rudi ljubljanski brzovlak. izpred litijskega kolodvora. Povorko je otvorila kmečka konjenica z državnimi prapori, za njo se je razvrstila močna četa kolesarjev, zelo lep je bil pogled na naša dekleta v narodnih nošah in z jerbasi na glavah, fantje pa s cekarji ter cedrami v ustih, izredno mnogo je bilo fantov-koscev, katerim so sledili vozovi s prizori iz kmečkega življenja, sprevod pa so zaključili vozovi, ki so jih zasedli odlični gostje, predstavniki oblasti in organizacij.

Kot zmagoslavna armada se je vila povorka ob taktih litijske gasilske godbe pod vodstvom kapelnika g. Kelemeniča, sprejeta navdušeno tako v Litiji, zlasti pa še v Smartnem. ki je bilo vse v zastavah in številnih slavolokih z napisi, kakor: »Živel kmečki stan!« — »V slogi je moč!« — »Čast delu kmečkemu!« itd. Stik mogočne kmečke armade je bil pri Krznarjevih v Črnem potoku, kjer se je pričelo veliko manifestacijsko zborovanje.

Z lepo pozdravno besedo ga je otvoril g. Breznikar Tone, predsednik Društva kmečkih fantov m deklet, v katerem je včlanjen kmečki naraščaj iz Smartna in Litije, ki je dal društvu tajnika g. Načeta T i č a r j a ml.

Kot slavnostni govornik je nastopil poslanec našega sreza g. Mravlje, znani organizator zelenega stanu. Poslanec Mravlje je podal zanimivo politično poročilo. Za njim je nastopilo še več govornikov. Nad vse živahno sta biLa sprejeta govora narodnih posiamcev g. K o m a n a iz ljubljanske in g. Prekorška iz celjske okolice, ki je dospel na naše zborovanje z učiteljem g. Viktorjem Kovačem, predstavnikom celjske bratske organizacije.

Zborovalce je pozdravil med drugim tudi predsednik Zveze društev kmečkih fantov in deklet g. Kronovšek, ban g. dr. Marušič, ki je bil službeno zadržan, pa je poslal pozdravno pismo.

Mogočen odmev je izzval govor bivšega narodnega poslanca in popularnega duhovnika gospoda B a r 1 e t a, šentjakobskega župnika iz Ljubljane, ki je oznanjal evangelij bratstva m ljubezni. Poudarjal je, da med našimi ljudmi ne sme biti več prostora za staro politiko in staro sovra-tvo. Naša doba zahteva ljudi, ki bodo storili vse za dobrobit domovine in kralja, kateremu je bila poslana na Bled vda nos t-na brzojavka. Zanimivo je. da je moral priljubljeni svečenik g. Barle na splošno zahtevo ljudstva ponovno stopiti na govorniški oder. Odkritosrčne in poštene besede častitljivega narodnega voditelja g. Barle-ta in drugih govornikov ter spontano navdušenje ljudstva so bili najboljši odgovor vsem, ki so delali proti nedeljski manifestaciji in so odvračali naše kmete od udeležbe. Dejanja so močnejša od slabe besede!

Kmečki fantje, nad 40 po številu, ki so prišli na tekmo koscev tudi po več kot 20 km daleč, so odšli na bližnji travnik pod vodstvom dr. Janžeta Novaka, v žiriji pa so bili naši najodličnejši možje in posestniki. Zanimivi tele mi koscev je sledilo ljudstvo z velikim zanimanjem. Po vnetem boju, ko je komisija ugotovila hitrost, čistočo redi, zamaha itd., so bili udeleženci kategorizirani, izklicanih je bilo več nagrajencev, prva tri mesta pa so zasedli: I. mesto g. Mandelj s Felič vrha nad Javorjem, ki je prejel banovo nagrado, srebrno uro in verižico. II. mesto G rožnik Anton iz Črnega potoka, ki je prejel darilo Kmetijske podružnice, brzoklepalnik. HI. mesto G rožnik Ignac, brat prejšnjega, ki je prejel darilo poslanca Mravljeta, srebrno dozo.

Na idiličnem Krznarjevem vrtu se je potem razvila veselica s plesom, petjem in srečolovom. Komaj pred tremi meseci od g. Strmana ustanovljeno društvo se je uvedlo z lepo in bogato narodno manifestacijo, ki je poveličala najmočnejši stan naše države — kmeta. Le složno sodelovanje kmečkega stanu z vsemi ostalimi stanovi bo rodilo uspehe, ki si jih želimo vsi! In tako je edino prav! Naj živi zeleni stan!

Pozejdonovo kraljestvo v šfepanji vasi

Ob Gruberjevem prekopu pri štepanjskem mostu je nastalo novo

kopa lisce

Ljubljana. 30. avgusta. Slava nesmrtnemu Gruberju! Tod** ne le zaradi Barja, ljubljanske megle in regulacije Ljubljanice — slava mu, ker ljudje niso menda še nikdar tako blagrovali njegovega prekopa kot ga v letošnjih pasjih dneh.

Naša naravna kopališča so tako lepa. imenitna, zdravilna ter idilična, da -ega ni še nihče dovolj naglasil, nismo jih pa tudi še prišteli med naše naravne in ne*iaravne zanimivosti in posebnosti. Nikar pa ne mislite, da hočemo o njih govoriti le zaradi velesejma; ta metoda je sicer zelo priporočljiva, da se govori o marsičem, ko nas &vet motri nekoliko pozornejše, toda naših naravnih kopališč ne moremo prištevati me«! tako vsakdanje stvari.

Vzdolž ob vsem Gruberjevem prekopu letos meščani in ostali kopalci, ki prihajajo tudi iz Most, periferije, Štepanje vasi itd. blagrujejo letos vročino in sušo, ki ]o kmet zadnje čase tako kome. Toliko prijateljev ?olnca in vode ter brezplačnih kopa'išč pri nas še ni bilo. Zlasti pri štepanjskem mostu je potencirano kopališko življenje, da lahko govorimo o mednarodnem kopališču, o kopalnih kostumih, kopaliških prireditvah in zlasti ne smemo pozabiti kopališke nadle-potice.

Kaj takšnega bi res marsikdo ne prisodil Štepanji vasi. Sicer jo poznamo kot e*io najpriljubljenejših izietnih točk, ki se vse vrste v krogu Ljubljane: Štepanja vas je slovita po izvrstnih >prigrizkih< in >požir-kihc. Njega dni so se meščani v nji kopali v cvičku, no, to je pa res nova moda, da se zdaj kopljejo v Gruberjevem prekopu.

In ta moda je kar mogočna. Ob slovit: Bricljevi gostoljubni hiši, ki je podobna letoviškemu hotelu, se je prostrana njiva spremenila v plažo. Kopalci so pomandrali lucerno, da bi je bolj ne mogli hunski konji. Mnogi se solnčijo tako daleč na njivi, da napravijo že lep sprehod, če hočejo priti do vode. Glavno pa ni tudi tu voda, nego kopališko življenje samo na sebi. Dame sicer ne morejo mnogo promenirati. ker so tla najidealnejše strnišče. Noge se zatekajo in zapletajo, da kaj kmalu izgubiš copate. Brez kopalnih čeveljčkov si pa ne moreš misliti dame na kopališču, zlasti tu ne, kei nimajo v Štepanji vasi pedikerja. A nežna koža mnogo prenese, dame se solnčijo na najhujšem strnišču.

Kopalci pa cenijo tudi vodo, ki je v prekopa zdaj tako topla kot že še ni bila zlepa. Upadla je pa tudi tako, da si v njo upajo vsi. Zato je zlasti ob nedeljah takšna gneča, da bi ne mogla med kopalci utoniti niti &i-vanka. Včasih vodo kar zajeze. HuiJU> gneČ6 nedvomno ni niti v sveti reki Gangesu. Lahko rečemo, da to kopališče konkurira celo >5pici«, ki je ne more prekositi naše kopali šče-

O športnih igriščih še sicer ne moremo govoriti, a kopalci lahko goje do mile volje lahko atletiko, saj je v bližini dovolj visokih vrb, pa tudi grmovje zadošča za plezanje in droge namene. Izpolnjeni «o seveda še vsi drugi pogoji, da se je k^pabško življenje tu tako sijajno razmahnilo. Sem ne prihaja niti mnogo sladoledarjev, da človek ■mMm nemoteno vžhm kopeJttke radosti.

Žejo si pa lahko kaj hitro ugasiš, treba je

iti samo na Bricljev gostilniški vrt ter _.

povleči za ročaj črpalke. Črpalka škriplje od ranega jutra do noči. Ni treba posebej naglašati, da je ta voda brezplačna. Na ^piči« pa morajo ubogi kopalci piti Ljubljanico; nekateri se pri tem drže za nos, kot da pijejo ribje olje.

Propaganda za štepanjsko kopališče je potrebna že zaradi tega, ker bodo kmalu volili >miss Gruberjevega kanalac. Lepotice so tu takšne, da jih mora upoštevati ves kopališki svet; zaradi njih je tudi tako živahno. In množe se čedalje bolj, odkar so napovedane volitve. Kaj takšnega genijalni Gruber pač ni mogel predvidevati, da bodo njegov prekop napolnile ter takorekoč zasule v svojimi telesi lepotice, ki jih bo vse filmalo podjetje >Svetloton<, da bo njihova slava prodrla v širni svet.

Nekoliko nep^i nerno ji k tej zadevi pripominjati, da je zaradi tako živahne kopalne sezone v Stepanji vasi dozorelo cJo zgodaj sadje; nekatere kopalce je izredno skrbelo, da bi sadje zaradi tega ne šlo v nič, pa so ga konzumirali z najboljšim tekom Zdaj je badno drevje tako oguljeno, kot da so bile v deželi požrešne kobilice, niti listja ni več na njem. Kopalci, ki cenijo štepanjsko kopališče samo zaradi tega, bodo pa že še prišli na račun, tu in tam še najdeš juškavo jabolko.

Naravnih lepot ne bomo opisovali, saj bodo kopalci, ki Še niso, itak pridrveli oa vseh strani v Stepanjo vas.

šah

— Šahovska simuJtanka g. Vidmarja mL pri >Svobodi< na Jesenicah. Šahovski odsek delavske talovadme in kulturne vreze >Svobode« na Jesenicah je zelo a&Uen. V mjem zibrani kovinarskrl detfa/vci rz teftce železne industrije na Jesenicah iščejo v tej umski igri odpočftka oziroma umskega napora za izenačenje telesnega napora pri delu. Nedavno so uspešno asTvraill svoj prvi šahovski turnir na prostem na Galerijah nad Pokljuško Lniknjo, pred kakimi desetimi dneva je imel mladi šahist g. Josip diska iz Ljubljane prvo simuitaakko, v nedeljo 28. t. m. se je pa vršila že droga sjmuitanka. To pot so porabili mladega sina veiiaega mojstra g. Vfcknar&a MIlana mL, akademika v Ljubljani, ki se je laa-sko leto na šahovski odianpljadi v Pragi dobro -plasiral. K simuAtanki se je priglasilo 26 šahietov vseh klubov In tndl neorganiziranih s Jesenic, Javorniika in eoaed-ndih krajev. Končni rerofcat je bil sledeč: 19 partij je bik) dobljenih, 4 partije je g. Vidmar zgubil, 2 sta biH pa neodločeni. Prvi se je vdal g. Žuaner z Javar-nifca po 17 potezah, zadnji g. More po 66 potezan. Zmagali so gg.: Obisk po 28, Perfeo Vencelj po 34, Korošec po 39 in Svetina po 48 potezah. Remšzfrala sta g. Rosic po 40 in g. J al en Frantfo po 47 potezan. Gosp. Vidmar Je imel sa uvod kratko, vendar seh> poučno predavanje o ia-hovstei umetnosti. Pozdraviti so pa nsvso-6e gostitelje Svobod asi. Slnmltanka, ki (Je trajala od 8. ure zvečer do 1. %MrsJ. je nadvse uspela m so biH vsi navzoči selo

zadovoljni. Zelo si jih se več, ki Jih bo šabovatbi odsek >Svobode< tod i organ raL Knah stopi v pogajanja tudi s mojstrom g. Vasjo Pjrcem. Zaradi tega se zdaj vabimo vse na te skrntkanke.

— Občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze. V Veliki Kikžadj je Imela Jugoakv venska šahovska zveza v nedeljo popoldne občni zbor, na katerem je bila izvoljena nova uprava. Za predsednika {je bil isvoljen bivši minister dr. ŽelfanJr Mažuranič. V glavnem odboru sta med drugimi Vasja Pire in Ludvik Gafrrovšek.

— Zaključek iahovekegea turnirja v Veliki KikinoS. šahovska turnir v Veliki Ki-kfcndi je bil včeraj dopoldne zaključen. Prvo nagrado a 11 V* točkami je dobil Vasilij Tomov i ć iz Beograda, takoj za njim sta bila pa L/udvik Gabrovšek itn Mirko Schreiber, 'ki sta ari delila drugo m tretjo nagrado z 11 točkami

Film ljubezni

in smeha

Ljubljana, 30. avgusta. Z izvrstno ljubavno komedijo »Moja boš« otvorita v četrtek Willy Fritsch in Camilla Horn novo sezono v Sitnem kinu Matici. Ljubezen, humor m bogastvo na očarljivih melodijah prevevajo ta film od prvega prizora do zadnje slike. Za ljubezen jamčita \Villy Fritsch in njegova nova družabnica Camilla Horn, za zabavo in humor Ralph Artur Roberts, znani komik, ki smo se njegovim dovripom v filmih »Deviški Jakob« in »Nedolžni Ekehart« smejali do solz.- Za melodijoznost novih šlager je v pa jamči skladatelj Štefan Samek. Glavna vsebina filma pa je ljubezen.

bo do zime Ljubljanica popolnoma Tedaj bodo odpadli vsi problemi, ki so v zvezi z regulacijo Ljubljanice, higijenski pa itak ne pridejo v postev.

CsmiBa Horn, ki otvori v četrtek 1_ septembra z Willy Fritschem novo sezono v Elitnem kinu Matici z velezabavno komedijo »Moja bose.

Ljubezen je kriva, da pošlje mlad, sar-manten kavalir delo na dopust ki z vsem svojim mladostnim elanom zaplove v A mor j evo kraljestvo, ljubezen je kriva, da mlada, dražestna žena kljub svojim zakonskim sponam in dobrim sklepom izgubi svoje srce, pretrga dosedanje veze in je nazadnje v ljubezni srečna. Ljubezen je kriva, da je obmolknil zdrav razum m da je spregovorilo srce. Pa saj ni čuda! Willy Fritsch kot pikanten kavalir, Ralph Artur Roberts kot karikatura zakonskega moža, Camilla Horn kot poosebljenost moških sanj in želja, ti, trije so pač lahko ustvarili film odlične kakovosti

Premijera Verneuileve komedije »Moja boš« bo vesel dogodek in nedvomno velika privlačnost za vse ljubitelje filma že takoj ob otvoritvi sezone.

Zabeljena Ljubljanica

Ljubljana, 30. avgusta. Nerodno je, pa tudi žalostno, da se toliko govori o zadevah, ki smo jih imeli že zdavnaj čez grlo. K sreči pa s taksnimi stvarmi ne moreš več nikogar vznemiriti, ne prizadetih čini tel jev, pa tudi tistih ne, ki bi res morali biti prizadeti. No, ker torej ni nihče prizadet, tudi splošni interesi Ljubljane ne trpe, pač lahko govorimo o takftnih stvareh kot o ljubljanskih zname-

nitostih.

In to je nedvomno znamenitost, s kakršnimi se ne morejo postavljati po svetu. Na reke so ponosni v vseh mestih, kjer jih imajo, opevajo jih in otroci se uče o njih v šolah. Tako je tudi z Ljubljanico, ki jo bodo morali poslej opevati pesniki, da je zabeljena, njena lepota se lahko vzporedi s krasoto podzemskih jam. In ko se bo govorilo o tej zabeli, ne bomo smeli pozabljati na zasluge tistih, ki skrbe, da je Ljubljanica tako znamenita.

Vzdolž mesarskih stojnic do tromostja plava v strugi vsa mogoča nesnaga, lahko hi rekli: nemogoča. Prijatelji snage skrbe, da v strugi plava vedno dovolj kosar, zele-njadnih odpadkov, razbitih zabojev, po nekaj vagonov umazanega papirja in cunj ter is razna sara, o kateri molči celo leksikon. Ti prijatelji snage so tako diskretni, da belijo Ljubljanico ponoči, s tem pa de ni rečeno, da bi tudi ob belem dnevu ne frčala v strugo nesnaga, ki je je tam v bližini oči-•vidno izredno mnogo. Okrog te zavržene šare se nabira 'mmW0tk\ na kateri je Ljubljanica letos tako bogata. Ne morete si misliti, kako bosanski pogled je na te ocvirke, zlasti, če ne prezrete še prekrasnega tromost ja nad njimi. In ko posije sobice na površino brozge, Ljubljanica tako nebeško odseva v barvah, da jim nismo dali še niti imena.

Vse to je bilo treba omeniti, ker je ta krasota od dne do dne mogočnejša in ker prijatelji snage s čedalje večjo vnemo zasipavajo Ljubljanico. Nič čudnega ne bo, če

Toba

H I I I H

vpokojeu' v vednost

Ljubljana, 30. avgusta.

Glede ns članek v >Sloveocu< H. 179 s dne 29. t m. ponovno ugotavljamo, da društvo nima prav nobenih zaslug pri sedanjem izplačila razlike, če bi bilo društvo res tako delavno, bi bila razlika izplačana že zdavnaj in v taki meri, kakor nam pripada z drugimi državnimi vpokojenci. Ze leta 1921 je bilo za nas vse pravimo urejeno ter tudi nakazan denar za izplačilo tako. kakor drugim vpokojencem- Strokovno društvo je pa vse to odklonilo, češ, da je za nas preveč. Leta 1926 je glasovalo društvo za pravilnik službene dobe iz 35—40 let in za 250 Din pokojnine ter prenos iz finančne k monopolski upravi.

Vse to delo je dokaz, da se morajo lo-bačni vpokojenci zatekati zdaj v hiralnice in ubožnice ali pa beračiti. Po zgledu mlajših vpokojenk, ki so si brez strokovnega društva v letu 1923-24 priborile pokojnino 300 do 350 Din, <^sar mi starejši z vsemi povi-ški še do danes nimamo, smo zaceli delati sami leta 1925. Od takrat smo že neštetokrat pismeno, še večkrat pa osebno prosili pri merodajnih činiteljih v Ljubljani in Beogradu, da bi se to vprašanje končno uredilo. Vsa podpora, ki smo jo dobile vpokojenke. je bila le kaplja v morje pri izdatkih, ki smo jih imele pri tem. Ce bi na imele osebnih prijateljev v Beogradu, bi sploh ne bilo mogoče delovati.

Pričakujemo od tobačnih vpokojencev, da bodo iz tega pravično presodili položa] ter upoštevali naše delo. Obenem čutimo dolžnost, da se ponovno zahvalimo vsem merodajnim činiteljem za njihov trud in naklonjenost, prav posebno pa še mkrstra g. dr. Kramerju in ljubljanskemu županu g. dr. Pucu.

Tobačni vpokojenci in vpokojenke.

Slovenci v Ameriki

V West Al risu je začel dne 1. a*r«ueta ordinirati slovenstoi zdravnik dr. Martin Malenšek. Malenškovi starši so prifiSi v Ameriiko iz okolice Novega mesta in so se najprej naselili v Mnnnesoti, kjer se jim je lota 1904. rodid sin Martin. Fromowral je lani. V Watukegamn geiotvorrl ordinacijo ohicaški zobozdravnik dr. Andrej Fur-lan. V Newyotrkai sta se poročila bančni uradoiLk Aloje-ij Česarek z Elizabeto Gašper lin in Anton Rak s Frančiško Kralj.

V Glevelandu je umrl Ivan Lesar iz vasi Kot pri Novi Štifti pri Ribnici, v Ameriki je bil 18 let. V Chicagpu je podlegla daJuši bolesni Marija Andlovec iz vasi Crnica. Zapušča moža in šest nepreskrbljenih otrok. V Sewardu je podlegel raku 4*3ietni Rudolf Mestek is Trbovelj. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. V Butte je umrl 51ietni Ix>jae Baltazar, dozna &z vasi Gomnose pri škafldiel. V Ameriki je Wl 30 let ZapustM je ženo in več otrok. V Mo-haTOku je umrla 55Jetna Ivana Vrtane, ki je zaipoustila moža in Šest otrote. V Ameriki je bHa 25 let. V WiHadu je uanrJa soproga fanmenja Antona Gerca. Pokojna za-pnSča moža in devet otrok. Bila je Polja-klnoa.

Avto so ukradli

Ljubljana. 30. avgusta. Nedavno je bil trgovcu Henriku Buleu iz Mokronoga odpeljan lep osebni avto. Tatovi so sedli vanj in se ponoči neznano kam odpeljali. Bule je zadevo prijavil orožnikom v Mokronogu, ki so pa o tatvini obvestili oblasti.

2e čez nekaj dni so orožniki v Derventi v Bosni prijeli tri mladeniče, ki so tam precej dobro živeli, pohajali iz ene gostilne v drugo in si privoščili čez mero dobre kapljice. V neki gostilni so se sprli z domačini, v prepir so se vmešali tudi orožniki, ki so vse tri povabili v pisarno in jih tam zaslišali. Pri zasliševanju so ugotovili, da imajo opravka s trojico, ki je odpeljala Bulčev avtomobil. Avto so prodali tamošajerau sre-skemu načelniku, baje za 2000 Din, denar so pa zapravili. Aretirani so bili France K_, ki je bil šofer pri Bulcu, mehanik Peter J. iz Kranja in mehanik France J. iz Celja. Policija iz Dervente jih je poslala v Ljubljano ter izročila tukajšnjim oblastem. Včeraj so bili vsi trije na ljubljanski policiji zaslišani, potem so jih pa poslali v zapore novomeškega sodišča, ker spada tatvina avtomobila v njegov delokrog.

Iz Novega mesta

_ Kronika nesreč. S kolesa je padel

Drago Vmksinić, dijak IV. razreda gimnazije v Novem mestu in si precej pošikodo-val levo roko. Mlademu, dobremu dijaku želimo, da kmalu zdrav zapusti bolnico. — S hruške so padli: Anton Papš, 8detni šo-larčeik, ki je šel obirat hruške Odlomila pa se mu je veja In malček je padel na tla približno trd metre globoko in si poškodoval levo nogo. — Aloffzitj Kaveek, star 30 let, doma iz Mackovca, je tudi padel s hruške. Ta pa je dobil poškodbe na desni nogi Ravno tako je Imel smolo na hruški Jožef Dolenđšek, 9letni posestnikov sin, učenec m. razreda, Dndake sode t Bučki. Tudi on je padel s hruške. Vse tri ponesrečence so pripeljali v bolnico. — Z balkona Je padel 61etnl Anton Fabjan, posestnikov sin jz Dol. Gradišča pri št. Jerneju. Mali Tonček si je pri padcu zlomil Mjuč-nioo. — Opekel se je 491etni Ivan Gutmaa, krojač pri tvrdki >Zorac v Črnomlju. Opekline ima po rokah, nogah m po glavi. — Vsekali so se. Oglar Jožef Fister, doma Iz Zgornjega KarteVjeva, občina Mirna peč, se je vsekal v levo roko. Niko Atrija, 19-letni delavec v graščini Hanetoik, se je v gozdu vsekal v leve nogo. — Kazalec si je skoro odsekal Jože Koželj, 25ietni posestnikov sin H žapnž, ko je sekal doma drva. Tudi t) trije ponesrečenci so Iskali po-

— Fvt «KSu «i jo poSkodo-Mtttael Peče, posestnikov sin Js Smolenje vasi. — Z voza je padel 30-letni oglar Anton Spedič iz smavra, ko je psfjei ja gonda domov drva. Poškodoval si je desno roko in levo nogo. Tudi njega so pripeka* v boinJoo.

KOLEDAR. Danes: Torek, 30. avgusta, katoličani: Roža Likm., M Lika; pravoslavni: 17. avg. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Gola rosmica. Kino Ideal: Zmaga ljubezni.

DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12; Ust ar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Ljubljana VIL. Celovška cesta 34.

1

1« septembra otvoritev nove sezone v Elitnem kinu Matici!

Na sporedu:

Vemenilova zakonslta komedija

„MOJA BOŠ"

WHJLY FRITSCH, CAMILIA HORN RALFH ARTUR ROBERTS

Ljubezen, humor in sladke melodije najnovejših šlagerjev!

Kot dodatek:

1, TJfln najnovejši zvočni tednik! Ne pozabite!

1« septembra!

Strašne posledice pijančevanja

Ljubljana, 30. avgusta.

Nesrečni a&oooA, ki je zafcrmi že to-hko gorja in bede, je zjopet zahteval žrtev. Davi je v spiošoi bomici v Lrubfjani podlegel hudim poškodbam 37 letni pleskarski p<vrnočnik Josip Jager iz Hrušice, oče 5 nepreskrbljen* otrok, ki so čez noč postali s»rote. Nesrečni J ager je postal žrtev podirvianih pijanih ponočnjjakov.

V soboto v jutrautjih urah se je vračal skozi Štepaoflc vas proti domu v H rosico. Biizn Kregarjeve gosttfne je nadete! na večjo družbo va§kih fantov, ki so bkli večinoma pijani Nefcdo je Jagru zakHcal, kaj išče, nakar je ta odgovoril, da to nikogar nič ne briga. Beseda )e dala besedo in hipoma so si bila v laseh. Več fantov se je spravilo nad Jagra m ga začeio pretepati, eden ga je pa podrl na tfa in ga tako udaril, da je nezavesten obdežai. Napadalci so potem pabegnEi.

Nezavestnega Jagra je našel na travniku četrt ure pozneje hlapec Jože Strnit iz Šiepanoe vasi, ki je odhitel na orožni-ško postajo ter obvestil orožnike. Na pomoč so pozjvari resevatoo postajo ki kma-m je reševalni avto Jagra prepeljal v bolnico,

Jager se v boteiici ni več zavedel, ležal je v ne&eSjo in včeraj v gJoboki nezavesti, iz katere se je ta pa tam le za hip prebudil Zdiravnfki so se trud'!: na vso moč, da bt ran rešitU žrviSenje, toda kmaki so »videli, da so nesrečnežu ure štete. Noegove poškodbe so bife tako hude, da ni bfk> upanja na okrevanje. Davri je nesrečni Jager po hudem trp^emju res podlegel poškodbam.

Chcžniki v Štepanji vasi so že v nedeljo uvedli oošiirno preiskavo in zaslišali fante, ka so sodelovala pri nočnem pretepu. Kot giavn? krirvec >© osusmiien sin nekega posestnika iz Stepanie vasi, ki je dedanje deloma tudi že priznal. Zanimivo je ,da uri Jagru niso našli nobenega denarja. Mož je dobil v soboto zvečer od svojesa mojstra Ivane Martinca v Trnovem izplačanih 400 Dim, toda denarja niso nagld pri njem. Pač pa je ležala prazna denarnica poleg ntiega na travniku. Ni iztelaučeno, da mu je denar nekdo pobral med pretepom, aH pa je kxk> zatrtraj našeU na traivmku denarnico in jo izprazndl. Vsekakor bo tucij v tej smeri? uvedena preiskava.

Trupto nesrečnega Jagra bo danes ali jutri na zahtevo državnega tožilstva v Lftrbliani obdneirano, da se dožene pravi vzrok smrti. Pokojni je bil zelo priden in vesten delavec in je vzorno skrbel za svojo števPImo rodbino, ki je ostala zdaj brez reditelja. Kdo bo prevzel skrb za nebogtjene otročrče in ubogo ženo, je seveda veliko vpraša ni e.

Podoben divjaški zločin je bil v nedeljo zvečer izvršen tudi na Homcu pri Kamniku. 29 letni ključavničar Henrik Jeran s Homca je bil v nedeljo zvečer v Šmarci Domov grede sta ga pa napadla dva neznana fanta in ga tako pretepla ter obdelala z noži, da je nezavesten obležal na cesti. Revež je zadobil enajst ran. Včerai so ga prepeljali v ^ubljan-sko bolnico, kjer se bori s smrtjo. Orožniki so uvedli obširno preiskavo.

Iz kamniške okolice so pripeti ali tudi 27 letnega posestnikovega sina Franceta Piirša. ki ga je v nedelo zvečer nekdo z nožem sunil v glavo m mu prerezal desn<* uho. To so trije zadostni dokazi, da jo pijančevanja pri nas mnogo preveč in da bi bik) treba v tem pogledu nekaj ukreniti.

■--—i-*

Lepite na pisma znamke protituberhutazne lige t

Dnevne vesti

— K podražitvi sladkorja. Finančno ministrstvo abjjavJja: Z aakonom o fapremem-bah in dopolnitvah zakona o državni tro-sardnd z dno 16. t. m. je bila povišana 4r-s»vna trošarina na sladkor v sipi, kockah in gruden za 1.50 Din, na sladkor v Kristalu pa za 1.25 Din pri kg, s tem da nos!jo polovico povišane trošarine v znesku 0.75, odnosno 0.60 Din sladkorne tovarne, drugo poiorico pa konctimenit Sladkor v sipi, kockah m grudah se sme torej podražiti, ko pride rz eladikomih tovarn aM ndenlh skladišč v promet, sa 0.75, etedkor v kri-staJupa za 0.60 Din pri ikg. Finanono mi-nistretnno, oddelek za davae, je .pa zvedelo, da so prodajalci sladkorja na drobno 15. t. m. podre*ili aladBcor za 0.50 do 2 Din, v nek«terih krajfih pa cek> za 4 Dtn pri kg. Ker taka samovoljna podražitev naan.ro-tutfe določbam zakona, ka<Ki sladtocr se sme podražiti samo za 0,76, odnosno za 0.6© Din prt fcitogramro, (kakor določa tnJi za&on, se bo proti brezsvestnam tngovcem vadi s samovoljno podrazitvaoo sladkorja. Ki fcrSijo ooiočbe omenjenega zakona, iaj-s>trožoe postopalo po zakonu o pobijanja draginje, DoH&nost vseh oblasti, pa tudi 'irža^Ojeoov j>e, da tafce brezvestne trgovce ovadijo pristcd<Mi oblasti, da jih bo ka-znovada po zakonu o pobijamtfu draginje.

— Veliko javno zborovanje JRKD v Ljubljani se ne bo vršilo IS. septembra, kakor je bilo pr-votno napovedano, marveč že 11, septembra ob 10. dopoldne. Kraj zborovanja bo pravočasno naznanjen. Na zborova-nju bo poročati lj-ubsUjan. posJanec, g. minister dr. A*bert Kramer. Razen njega bodo govorili še g. NSkola Uzunovič, predsednik glavnega odbora JRKD. ministri Kg. Ivan PocatJ, jnž. Laza Radrvojevtfč, Jurao Deme-trovič in Ivam Mohorič ter že senatorji in narodni poslanci iz raznih krajev naše države. Opozarjamo na ta sestanek ne le članstvo, marveč vso javnost.

— Priprave za pravniški kongres. Poročali smo že, da bodo imeli naši pravniki letos kongres v Dubrovnđlru in sicer od 7. do 9. oktobra. V Dubrovniku se že pridno priprarv^tejo na sprejem pravnikov, ki Jih dospe iz vseh krajev države na kongres mnogo. Izvoljen je bril stakni lokalni odbor, ki je sestavil točen načrt in ga predložil stalnemu kongresnomu odboru v Zagrebu. Stalni kongresni odbor je imel tudi sejo, ki je na no i razpravljal zlasti o spere jemu In nastanitvi udeležencev Kongresa, ki se Jih zbere v Dubrovniku več sto. Udeleženci prirede po kongresu v sku-->-r»ah več Izletov, da si ogledajo Dalmacijo.

— Inozemski novinarji na našem Primorju. Na Jadranu je zadmje čase na črsnicah več odličnih domačih in Anozem-sKih publicistov. V Dubrovnik se je peljid te dni preko Sušaka urednik pariškega lista >Figaro< Jean Oocruet. Prispel je v Dubrovnik, da se seznani z razmerami v našj državo. V Dalmacijo prispe te dni tudi francoski publicist Andree Pierre. Preko Sušaka rje potoval te dni v Dalmacijo na počitnice tiskovni ataše ru»muskega poslaništva v Beogradu g. Anastasiu.

— Razpored razstav na jesenskem ljubi jamskem velesejmu od 3. do 12. s epi. Paviljon E: Pohištvo, stanovanjska oprema, muzikalije, sodi. Mala obrt. Paviljon F: Pohištvo. Kovinski izdelki. Keramični in tapetniški izdelki. Preproge. Peči. Paviljon G: Kmetijska razstava: Mlekarstvo, sirarstvo, čebelarstvo, med, zelenia-darstvo, vinarstvo, jajca. Razstava »Živalca«. Paviljon H: Pletenine, kožuhovi-na, kozmetika, farmaceutični in kirurgič-ni izdeMci. Radio. Bižuterija, jedilni pribori. Bi ago. Perilo. Paviljon J: Akpinska razstava. Tujsko ^prometna razstava. Športni predmeti. Vozovi. Radio. Stavbni mater:jaJ. Paviljon K: Razstava »Domače ognjišče«. Pavibjon M: Umetnostna razstava. Hladilne naprave. Paviljon N: Razstava iotoamaterjev Jugoslavije. Radio. Paviljon Zbornice za TOI: Razstava obrti.

— Razpisane službe cestarjev. Sresko načelstvo v Kranju razpisuje na progi državne ceste ŠL 2 med tam 681.5 do 688.5 s sedežem v Hrušici mesto državnega cesta rja-delavca. Prošnje je treba vložiti do 20. septembra pri tehničnem razdelku s reškega načelstva. Vpoštevali se bodo le prosilci, ki so že odslužili vojaško službo in ki niso mlajši od 23 ki ne starejši od 30 leL Banska uprava pa razpisuje v območju s-reskega cestnega odbora Litija dve službeni mesti banovinski« cestarjev to sicer eno na banovinski cesti št 16 Lkšja—Sava za progo v dolžini 6,345 km in eno na banovinski cesti St 59 Ljubljana—Sv. Jakob—Lirtšja—Polšnik—Tihaboj,

odcep Moravče in Sv. Jakob do državne ceste za odsek od pod fclanca pri Veliki Preski—Cepije, skozi vas Brezovo do no-\xmieške meje v dolžini 7 krni. Prošnje je treba vložiti do 15. septembra pri s reškem cestnem odbora v Li€ji.

— Izletniški vlak Ljubljana - Beograd dne 2. septembra Direkcija državnih železnic nam sporoča, da bo vozil posebni izletniški vlak Ljubijana-Beograd s popustom dvetretjinske vozne cene dne 2. septembra ^amo, ako se bo prigiasilo najmanj 400 izletnikov. Vsi izletniki, tudi oni, ki bodo vstopil v posebni izletniški vlak na kaki vmesni oostaji, plačajo znižano vozno ceno iz Ljubljane do Beograda in nazaj. Znižana vozna cena znaša za II. razred Din 267 nO, za III. razred pa Din 134. Izletniki, Ki boeo prispeli v Ljubljano odnosno Zidani most z rednimi potniškimi vlaki in prestopili v izletniški vlak, imajo pravico do dvotretjinskega popusta tudi za vožnjo do teh dveh priključnih postaj oziroma za povratek v prvotno vstopno postajo- Izletniški v'ak se bo ustavil na vseh onih postajah, kjer se bo priglasil kak udeleženec, zato naj se interesenti nujno prijavijo pri društvu »Putnike oziroma pri Šefih postaj!

— Našim kadilcem. Monopolska uprava je s!den«Ha izdati za jesenski ljubljanski vefcsejem od 3L do 12. septemlbra posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret, ki ae bodo

specijalitet v sejemski trafiki za obiskovalce velesejma. Onenjene »Vardar« in »Drina« cigarete se bodo prodajale v škaukjicah po 20 kom. po ceni. ki velja za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete, na sejmišču.

— Znižana vožnja ta velesejsro ▼ Barija. Italijansko poslaništvo v Beogradu nas je naprosilo, naj objavimo, da je i talijanske ministrstvo za promet odobrilo 5CrV«~ni popust na železnicah vsem razstaviščem in pose tn ikom vzhodnega sejma v Barij o. S jem bo trajal od 6. do 21. septembra. Popust velja od vsake železniške postaje na italijanskem ozemlju. Razen te^a bodo obiskovalci tega sejma imeli 25^/o-ni popust na železnicah cele vrste drugih držav, tako Jugoslavije, Bolgarske, Avstrije, Poljske, Rumunije, Švice, Turčije, Madžarske itd. Naposled so tudi važnejše italijanske parobrodu e in zrakoplovne družbe • aobrile obiskovalcem popuste od 20—50°/e.

— Razstava povrtaine na vetesejmo. Načelstvo tega oddelka je razposlaio vrtnarjem m raznim drugim pridelovalcem zelenjave vabila, da bi razstavili po nekaj komadov od svojih pridelkov. Ker pa niso znani naslovi vseh pridelovalcev dravske banovine, jih tem potom vabimo, da pošljejo od vseh vrtnih pridelkov aH vsaj od nekaterih po nekoliko na razstavo, obenem pa prosimo, da čimpreje prijavijo udeležbo načelstvu zelenjadme razstave na velesejmu v Ljubljani. Odbor bo sprejemal blago dan preje, t j. 2. septembra ki razvrščal. Prostor in razvrščanje na velesejtmu sta brezplačna. Razstavlja Icem zapade edino tošek za donos, oziroma onim iz oddaljenih krajev za

prevoz po železnici.

— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije

državnih železnic v Ljubljani sprejema do

6. septembra ponudbe glede dobave 12.000 komadov tirnrih žebldev. — Prometno - ko-meroijelni oddelek direkcioe državnih železnic v Lju'bldaTLi sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave 6300 komadov nalučnikov. — Strojni oddelek dnrekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do

7. setrt.em.bra ponudbe glede dobave jekla. Pogoji so na vpogled pri obmejnih oddelkih.

_ Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šuim kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 14. septembra ponudbe glede prodaje smrekovega lubja Oglas in pogoji so na vpogled v pašami Zbornice TOI v Ljubljani.

— Vreme. Vrememska napoved pravi, da ni pričakovati nobenih bistvenih izpre-memb. Včeraj je biJo v vseh krajih naše države lepo. le v Skoplju je nekoliko deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 30, v Zagrebu 29, v Ljublc'ani in Splitu 28, v Mariboru 2-6, v Sarajevu 23 stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 761.5, temperatura je znašala 15°.

— Grozen zločin. Na planini Morine pri Nevesinju so odkrili v nedeljo grozen zločin. Kmetje bo našli truplo brez glave, srce je bilo pa iztrgano iz prsi in je ležalo krao trupla pri okrvavljeni sekiri. V razmesarjenem mrliču so spoznali 701etne-ga gozdnega čuvaja Goorgjo Zorana. Orožniki zdao iščejo morilce.

— Tragedija pijanke. V noči od petka na soboto je skočila blizu Virovitice pod vlak 281etna kmetica Milica Trninič '.7. vasi Petrovac. Vlaik jo je razmesaril in biLa je takoo mrtva. Trn in i če va je bila pijanka in se je s svojim prileinikom neprestano prepirala in pretepala

— Drago plačano ljubimkanje. Te dni se je nastanila v nekem dubrovniškem hotelu elegantna gospodična, ki se je vpisala v hotelsko knjigo ho t šteffica Božič iz Sarajeva, že drugi dan je pa odpovedala 90-bo, češ da se je seznanila z nekim šoferjem in da bo imela pri ndera stanovanje in hrano. Seznanila se je pa še z mnogimi dra<giimi fanta in možmi, med katerimi je več odvetnikov, študentov, trgovcev in šoferjev. Nasedel ji je tudi neki narvnl češkoslovaška letoviščar, ki je prenočil z njo v predmestnem h ote hi, pa mu je izmaknila 1000 Din in dragocen rodbinski prstan, ceh je odšed na policijo in potožil svojo nesrečo, čim je podoetno dekle začutilo, da ji postajajo tla pod nogami vto-ča. Jo je popihalo iz Dubrovnika, toda že v Mostarju so ga aretiral L

Iz Lfublfane

—lj Na Kongresnem trgu so že včerao montiraili žaromete, s katerimi bodo raz-svetljevalri pročelje nunske cerkve ob pri-Liki predstav na prostem, ki jih vprizore med velesedemstoimi dnevi. Kot smo se prepričali lani, je Kongresni trg kot nalašč za vprizarjanje predstav na prostem in bi bil naj * vnost jdealea za tc. če bi cestišče ne padalo od cerkve.

—4j Regulacija Ljubljanice tako napreduje, da bo najbrže že čez teden dnu arav-nano levo obredje. Tudi ob&:davanje obrežja dobro napreduje. Zidarji delajo v akord«. Precej} dela bo pa Se s pjgJab!ja-naean stroge. Na Kodeljev«on so zravnali že precej sveta z izvoženim materijalom. Morajo de zravnati levo nabrežje. S tem delom so začeli te dni. Tetfcočam dvigauja nasipnega materiala is stroge so se dobro izognili; iz struge »o potoirlli na breg tir za stavimo železnico — <ar pravokotno na smer struge. Slrnmina je precejšnja kot pri ličnih železndcah. Vagončkov seveda ne potiskajo iz struge delavci, ker Je prehuda strmina, po dva, navezana na žično vT, ki se previja na vretenu, vleče bencinski motor. Vagoočka le»eta zek> počasi iz truge, vendar je dviganje na ta način na5bri še najboij ekonomično.

_4j Program zvočnega fl Imanja v LJubljani. V soboto ob 10. dopoidne bo dralba >&vetlotonc filmala slovesno otvoritev JtJohljanakega velesejma, prihod odličnih • predstavnikov obOaatl in uvodni gora- ministra aa tagorano g- I^aatm Monoriča. Popoldne ob 16. bo ftlmana ttvineka razataora,

razni objekti na veleaejuu in seveda twM občinstvo, ki bo tam okrog. V nedeljo med 9. Jn 10. uro bo ttk&aaa masa na Kongresnem trgu, ob 11. dopoldne na Toioaejmu revija narodnih nos in sicer ob vhoda na vel esejem. Popoldne ob 16. bo tilmano veselo vrvenje na sejmišča, varietetne točke in pri tej priliki tudi lepa dekleta in občinstvo sploh. Program fltananda ae bo še nadaljeval na slednje dni, ko namerava družba >Svetloton< film a ti razstavo psov, konj, rasne lepše dele mesta, nebotičnik, živjjenje po mestu itd. Za Ljubljano bo prvo zvočno f i Imanje pač redka novost in senzacija

—Ij Prva predstava >Slehernlka< na

Kongresnem trgu bo v soboto 3. septembra ob pol 8. »večer. Pri predstavi sodeluje celotni dramski ansambel % g. Leva> ►Jem v vlogi bogatina Slehernika, ves operni zbor jn na koru uršulinske cerkve zbor Glasbene Matice in orkester dravske divizije. Z montažo električne in telefonske napeljave, katero ravršude mestna elektrarna in tvrdka S kri en s, se je že pričelo. Predprodaja vstopnic se prične v četrt ak 1. septembra v blagajni v opernem gledališču. Zunanje posetniike opozarjamo, naj po možnosti rezervirajo sedeže vnaprej.

—Jj >Prodana nevesta« se poje v oe-4e$o 4. septembra ob pol 4. popoldne na igrišču za trvolskim gradom. Sodelujejo izbrani sol'sti, pomnožen operni zbor :n orkester pod vodstvom kapelnika Neffata in pomnožen baletni zbor z g. Golov inom na čelu. Predprodaja za >Prodano nevesto«, kakor tudi za vse ostale predstave na prostem, se vrši pri dnevni blagajni v operi, počenši 1. septembra.

—Ij Nameščenci - delegati v Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. V soboto 3. septembra se vrši v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani ob 8. zvečer sestanek namesčenskih delegatov v Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljana Na sestanku bo poročaj podpredsednik Pokojninskaga zavoda g. E. Lovšin. Vsi delegati so vabljeni, da se tega sestanka gotovo udeleže.

—Ij Četrti plavalni tečaj za dečke in deklice od 8. do 14. leta priredi SK Ilirija v svojem kopališču od 1. septembra dalje, vsak dan od 10. dopoldne. Vpisovanje v tečaj je od srede do sobote. SK Ilirija vabi tudi vse one plavače in plavačice do 18 leta. ki so nadarjeni za plavanje in imajo resno in trdno voljo za sistematičen trening, naj se prijavijo plavalni sekciji, ki si m>če tudi v bodoče priboriti in obdržati Petrinovifc«*v pokal. Za tečajnike in plavače znaša vstep-nina 1 Din.

—Ij Jadranaši! Jutri ob 20. se bo vršil čitalnici važen člansfci sestanek, kjer bomo z Jadranovega stališča razmotrim ali o nekaterih zadevah javnega žnvljenja, ki globoko zadevajo nacijonaino. socijalno in kulturno - politično prepričance Jadrana-šev. Pozivamo vse Jadranaše, ki so ob tem času v Ljubljani, da se sigurno udeleže sestanka

—Ij Ravnateljstvo Akadem. kolegija v Ljubljani objavlja, da je razpisan rok za vlaganje prošenj za sprejem v Akademski kolegij do 15. septembra. Načelstvo bo pretresalo samo prošnje, ki bodo vložene po tipkanem formul ar ju, ki bodo točno izpolnjene itn opremljene z vsemi predpisanimi prilogama. Kdor žeLj dobiti formu-lar, naj pošla'e f ran karano kuverto z naslovom vratarju Akademskega kolegija, Ljubljana. Kolodvorska 22.

_ij Gojenke mestne ženske realne gimnazije se vrnejo s svojega letovanja v Martinščici drevi ob 20.18 na glavni kolo-divor.

—Ij Za slepce. Ob pritoki god-u ge. Rozi Krapeževe so darovali kavarolŠKi uslužbenci namesto cvetja 120 Din slepcem.

—Ij Prometna nezgoda pred pošto. Ob 11. je pripeljalo kmečko dekle z enovprež-nim vozom, zapravijivčkom, precej naglo na cestno križišče pred glavno pošto. Tik ob stražniku se je pa znašel pod vozom starejši kmet, ki je hotel priti čez cesto. Ker ie možak pač že star, se ni mogel dovolj hit t o umekniti vozu. Levi prednji del voza je zadel obenj. Vrglo ga je k sreči v stran, da ni padel pod kolesa. Ker je pa bil sunek precej močan, je mož padel precej močno vznak in udaril z glavo ob cestni tlak tako. da si je prebil teme. Vendar je pa ponesrečenec takoj vstal, priskočili so mu tudi na pomoč dobri ljudje, ki so ga odvedli k zdravniku. Stražnik je pa mora! zapisati dekle, da se ni utegnil ukvarjati še z možem. Nesrečna voznica je bila precej prestrašena. Doma je z Jezera pri TomiŠlju-Nekoliko prenežna je Še, da bi lahko dovoli čvrsto nategovala vajeti.

Pri boleznih želodca. Črevesja in presna vijanja privede uporaba naravne »Franz joeefove« fjrencice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenia poudarjajo, da se »Franz Joaefovavc voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Joaefova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogeri jah in špecerijskih trgovinah.

Iz Ccl]a

Uradni dan. Zbornica za TOI za Ce-$$e in okotfoo bo v torek 6- septembra od 8. do 11 dopoldne v posvetovalnici Gremija trgovcev v Cetfu, Razi ago v a udica 8, Pritličje, levo.

_c Legitimacijo za otoiek velssejmeke prireditve > Ljubi Jana v Jesenic ee dobe tudi prt Gremiju trgovcev v Celju.

—c Knjižnica francoskega krožka v Celju bo saeeia sopet poslovati v sredo 7. septembra v Narodnem doma v istem redu (kakor prej.

_jC Lsgfitimacije za eetrtlnek© voinjo k razvitju prapora >Soče< v Ljubljani se dobe pri blagajniku >Sceec v Celja goep. S*. Feraobn v Prešernovi ulici.

_c Za brezposelne. OkoHaka občina

bo ni w male mestno občino, da dovoli tudi breaposeinim '» okohake občane nabiranje drmfija v m alata aoedormV Pričakovati je, da bo občina ushroais tej aelH Jn

olajšala bedo

(Seseda? imajc

tiaši čitatelji

iposelaih v celjski

Kaj pa Vodnikova cesta?

V petkovem >3k>v. Narodu« pod gornjo rubrUko je bil nriobcen članek tlakovanje Celovške ceste«, v katerem pravi članka*, da al bo postavila podjetna obcins>ka uprava s tlakovanjem iste _ nov spomenik. Res je to! Vendar se mi pa zdi potrebno, da s tega mesta opozorim podjetno občinsko upravo tudi na Vodnikovo cesto v šišM. Kaj pa z noo? Ali za ndo še ni nastopili čas, da bi občinska uprava tudi na njej zastavila svoje krampe dn lo-

parte? No, samo bežen in hiter pogled. _

Čim jo človek zavije za staro šišensko cerkvijo z lepo tlakovane Celovške ceste na Vodnikovo cesto, se mu zazdi, da je prišel v naj(bolj oddaljeno zakotno vas. Ob cesti pero Ženske .perilo, vodo pa izLi-vago enostavno na sredo ceste, kakor tudi pomije dn drugo navlako. V nos ti udairi slaradno neprijeten duh po raznovrstnih odpadkih — po 25 cm ozkem hodniku na vzhodni strani moraš hodntd globoko sklonjen, da ne treščiš z glavo v strešni žleb. Vse to in še več!

Da, v resnici bi se naš velikj mož, pes-n$k in prerok Valen/tin Vodnik obrnil v svojem grobu, če bi vse to videl na lastne oči. Hvalabogu — mrtvi se ne vračajo!

V poznih nočnih urah pa odmevajo v noč ubrani akordi tulečih pijancev, kar romantiko samo povečava!

Upam in prepričan sem, da bo občinska uprava posvetila tndj tej cesti svojo skrb ter postavila vodniku in preroku Valentinu Vodniku dostojneoša spomenik!

Davkoplačevalec

Pomanjkljivosti tujsko • prometne propagande

Naša tujsko prometna propaganda fe sicer na precej dostojni višini, vendar pa je v nekaterih stvareh pomanjikldiva, morda celo napačno usmerjena ali nezadostno organizirana.

Navada v reklamnih, tujsko prometnih brošurah, je poleg besedila objaviti tudi nekaj slik. To je praviino. Toda v večini teh brošur je, kakor besedilu tako tudi slikam, posvečeno premalo pozornosti. Be-sedrlo prične s suhoparnim naštevanjem zgodovinskih pmenitnosti, ponekod še od časov, ko so se narodi selili. Nato je na dolgo in Široko opisan trud merodajnih za napredek mesta, naglašeno, da so v parkih in sprehajališčih klopi, kar je vendar samo po sebi umetno in mora biti in vse skupaj končno zaključeno z naštevanjem hotalov, pri katerih je navadno posebej povdarjena čistota, kakor da je ista sicer pri. nas tako problematična, da moramo na njo posebej opozarjati. Morda bi to bilo potrebno pri propagandi za kako provincijalno kitajsko mesto, pri nas pa nas naštevanje takih stvari more postaviti le v smešno luč in zapostaviti v očeh naš h gosto v-tirjce v.

Med besedilom je po več slik. Toda kakšnih? Navadno mesto od severa, vzhoda, juga m zahoda, potem posebej glavni trg, šola, kaka večja hiša in spomenic.

Slog je suh, doligočasen. kakor bi šlo za ugotavljam!e fitozofskih dogem, ne pa za tujsko prometno propagando. To je nekaj glavnih napak, na katere moramo opozoriti koncem glavne sezone, da bi se vsaj v prihodnji to izboljšalo.

Oblike teh naših brošur so večinoma posrečene, ifcgo-tovljjene skoraj z umetna škim okusom. Besedilo mora biti lahko in prikupno. Tujci prihajajo k nam večinoma občudovat lepoto naše zemlje, hodijo na odmor radi razvedrila, ne pa radi zgodovinskih Studi*. Zato je treba v takih brošurah posvetiti čim več prostora izpreho-dom m izletom, opisu narave, prirodnih lepot, idiličnih kotov iu sploh vsemu, kar je v zvezi z naravo, čim manj pa naštevanju lokakie zgodovine m ostalih pustih dejstev. Tisti redki, ki prihajajo v našo zemljo radi proučevamja in študij, itak ne iščejo gradiva m nasvetov v takih brošuricah, pa je torej to nepotrebno, razen nekaj glavnih potez. Naštevanje truda domačih činitelijev, katerim je trud dolžnost, je enako nepotrebno, ker tu ni mesto za zadoščenje ambiciji posameznikov. Enako odrveč je tortura s klopmi, novo urejenimi in popravi enimi poti, čistimi hoteli in slič-nimi stvarmi, ker je to celo smešno in kvarno, ker kaže, da to smatramo za posebno zaslugo, ne pa za potrebo, sine Qua noti.

SMke med besedilom tudi niso dobro izbrane. Tujca ne zanimajo predvsem mestne hiše in šote, nego narava. Treba najti lepo motive iz okolice, pa istih čim več objaviti, da tujec takoj vidi lepoto dotične okolice, ne pa hiš. Potrebna je vsekakor ena slika, pogled na vse mesto, vsaka druga iz mesta pa je skoraj odveč. Nasprotno pa so potrebne stike hotelov in njih vrtov, da tujec vidi, lejc bo stanoval. Tega manjka. SpJoh je v pogledu dobrih sHk pri nas premaAo javne inicijative. Morda bi se sicer nadvse agikia in požrtvovalna naša »Zveza za tajski promet« zainteresirala za to m razpisala natečaj za najlepše posnetke motivov iz naSih za turski promet važnih krajev. Stroški bi se vsekakor bogato poplačan, ker so dobre slike precej odtočilen 5inite*j za tujsko prometno gibanje. Dalje bi moral vsak hotelski, fOStMcarskl ki restavracijski podjetnik imeti v svojih prostorih čim več lepih stik is okofcce, da tudi na ta način vzbudi zautimanje gosta za kraj in mu pokaže,

kje so najlepše kzletne točke. Res. da je zasebniku težko nabaviti take slike, ravno zato pa bi morala za to skrbeti javna ustanova, ki bi podjetnikom nudila slike, seveda proti odškodnini. Nedvomno ne bo nobenega hotela, gostilaie ala restavracije, kjjer bi odbili take slike. Nam vsem, zlasti pa tem podjetnikom, bo to vse le v korist ker bo tujec ostal toliko dalg prt nas, kolikor boJjŠa bo naša krajevna propaganda m kolikor boEi mu bomo vzbuiiali zanimanje za prirodne lepote kraja.

Slog naj bo živahen. Stavki kratki. Besede učinkovite. Izleti so vedri, enako veder nad bo siog. da človek brošuro čita z zanimanjem, ne pa z zdehanje-m nad ki-lometerskimi, puščobnimi stavki.

Vprašanje dijaram je tudi zelo važno. Prekrasna dijarama mesta Kamnika, delo lajika, nam je pokazala, koUko je vredina tafka propaganda. Kako dirvna bi bila en-a-ko precizno izdelana dijarama Vkrtgarja, Bl'eda, Bohinja in drugih krajev. Bolij privlačna je od fotografije in večji je njen efekt.

Končno še eno: izletnikom in vsem našim gostom moramo muditi čim več voznih olajšav. Od Reke do Benetk je tri»krat dalj, nego do Zagreba, pa je killjub termi cena izletniškim vi ako m za prvo progo trikrat nižja od orne za drugo. Bogataš lahko potuje ne giede na ceno, manj preirrtož-nerrru pa je z nizko ceno treba ornogočiti izlete, ker ti sledjn.ji imajo navadno mnogo več zmisia za prirodo, negoli bogataši, poleg tega pa so gibana a v prirodi tudi boli potrebni. Čim večji bodo popusti, tem večji bo promet ki enako bo tudi dobiček gotovo večijL

Najbofj važno pa je za nos čim inten-zrvneiše razširjanje in povečavanje tujskega prometa, ker nam v veliki meri pomaga, da manj občutimo težko krizo. Zato torej čkn več pozornosti smotrni tuijsko prometni propagandi. R—v.

O pijancih, pljuvanju in še

Pasji tedni se vrste drug- za drugim. Hudi so časi. Pivo in brizg-anec sta zelo v časteh. In tako je prav. Alkohol je strup, ki ga moramo uničevati. Razlika v tem uničevanju je le ta, da ga Američani izlivajo v morje in z njim zastrupljajo ribe, kar je nečloveško, Kranjci pa smo večji altruisti, vedno žejni, in ga raje zlivamo vase in se sami zastrupljamo, kar je pač Človeško. Sicer pa imamo sedaj tri rešilne avtomobile, kakor recimo v Zagrebu, ki je trikrat večji, toda so nam res prepotrebni, ker imajo prijetno dolžnost, kakor je nekoč ugotovil uvaženi g. Fridolin žolna, da ob nedeljah vozijo od gostilne do gostilne in pobirajo ranjence in pijance. Bojevit narod smo, kajti zadostuje malo poklicati na korajžo in že bodo ploti preseljeni v roke junakov kot bojno sredstvo. Pa končno ni treba niti poklicati na korajžo, ker naši pijanci tudi brez tega napadajo mirne ljudi, kakor nam priča dogodek tega tedna v šeatpeterskem okraju.

Poleg 272 društev bi lahko ustanovili še 273., ki naj bd bil njegov cilj nadvse human, in sicer naj bi branilo trezne poštenjake od pijancev. Je to lepo, takole idejno, teda bo težje v praksi, kajti je dvomljivo, da bo število članov zadostovalo za predsednika in odbor. Smo pač taki.

Tudi sicer jako pazimo na red in smo sploh zgledni. Oni dan sem moral potovati in na svojo nesrečo sem zašel v vagon, poln kmetov. Kadili so čeire in pljuvali tako navdušeno, kakor bi šlo za svetovno prvenstvo, kdo da bo večkrat pljunil v eni uri. Prekosili bi Se Američane in bi bil ta rekord sploh jako ugleden, bolj od tistega, ki ga je postavil Američan, ki je presedel sedem dni in sedem noči na veji. Trpel sem dolgo, prosil, rotil, preklinjal, pokazoval na tablico z napisom o prepovedi pljuvanja in tozadevni kazni, pa vse zaman. Dobil sem dober svet, naj gTem na hodnik, če mi je slabo, škrici da so sploh čudni slabiči, ko ne prenese pristnega, domačega pljuvanja.

Pa jo je primah al sprevodnik in sem ga opozoril na to prelepo narodno šego pljuvanja in na tablice. Ves mogočen in dostojanstven je pomilovalno pripomnil, da kaj naj bi kmetom, ko so kmetje in da je taka njihova kmečka navada. Ušel sem v drugi razred in našel v oddelku le enega gospoda. Bil sem srečen v nadi, da bom vsaj zdaj imel' mir. Pa je dotični gospod krčevito zakašljal in krepko izkašljevino izpljunil na tla, pa jo počasi, tehtno in s preudarkom razmazoval z nogo, kakor da išče neodkrite bacile. Vrglo me je iz kupe ja. Potožil sem sprevodniku tudi ta primer, pa mi je ves majhen in ponižen ob-jasnil, da je to visok gospod. Pozneje sem se o tej visokosti prepričal, ker je imel brezplačno karto.

Kmetje torej pljujejo, ker so kmetje in je taka njihova kmečka navada. Gospodje pa pljujejo, ker so gospodje in ker se vozijo brezplačno in je enaka njihova gosposka navada. Higijena pa naj gre svojo pot, ona se ne vozi brezplačno. Glavno, da je pljuvanje najstrožje prepovedano na papirju, kdo bi sc v praksi še tega držal? Res jako pazimo na čisto to in smo sploh zgledni.

Moralni tuđi. V cirkusu bedaki zbijajo šale iz poštenja naših deklet. Ljudje pa se smejejo in ploskajo. Kdo je večji bedak? Kaj ga ni, ki bi izgnal tako svojat iz Ljubljane? Dovoljujemo cirkuškim bedakom blatenje poštenja naših slovenskih žen. To je nemorala in bi morda bila dolžnost policije tako javno žaljenje preprečiti. Takim smo gostoljubni! In je to hvaležnost. O, dekle slovensko! Vsi naši pesniki so te poveličevali, tudi nezakonsko mater so spoštovali, da se cirkuški norci norčujejo iz tebe in te blatijo! Pa je ni oblasti, ki bi posegla vmes! In še smejejo se ljudje m ni jih sram! Kakor da so vse Arraune, breg moralnih in etičnih predsodkov.

Da, kdo ve kdaj šele vremena Kranjcem bodo se zjasnila!? R.

@r€>/c1etstvc ljube

Tki pa tam je prekinil predstavo kašelj; toda gledalci so menili, da je to v Oašperčkovi vlogi.

iMUcek je bil pa pajac in igral je vlogo pomočnika. Obenem je pa ščitil svojega prijatelja, mu šepetal odgovore ter prestrezal njemu namenjene brce in zaušnice. Tako je šlo dan za dnem.

Nekega večera, tik pred zaključkom predstave, je začel Claudineta (kršiti hud kašelj. Zakrilil je z rokami po zraku m kri mu je bruhnila iz ust Omahnil je v prijateljevo naročje.

— Fant ima tak mehur, da priteče iz njega kri, če pritisne nanj, — je meni nekdo med gledalci. In del občinstva mu je pritrjeval.

Drugi gledalci pa niso bili tako brezčutni: vpraševali so Slimaka, kaj se je fantiču pripetilo.

— Nič hudega, — je odgovarjal lopov, — Hotel se je pošteno odkašljati, pa mn je zmanjkalo sape.

Miiček je odvedel Claudineta za Šotor, ga poJožil na otep slame, pripravljene za konja, in pokril s staro odrjn

— Tako ... ti je tu bolje? ... Ostati morava tu, da konča mamica Zefvrina svoje delo... Ti je že kaj odleglo?

— Da, dragi, da, hvala ti... Toda ostani tu pri meni... Toplo mi je in nič več ne kašljam... Mnogo bolje mi je, ker vem, da bom kmalu umrl.

— Zakaj pa govoriš tako grdo?

— Ne, čutim dobro, dragi moj, peče me v prsih, težko diham; kri mi sili v giavo, dušim se... Kmalu bo konec vsega. Potem mi pa odleže in srečen bom,

— A jaz? Kaj me boš res pustil tu tako zapuščenega? Kdo me bo pa tolažil, če me bosta atek Slimak in mamica Zefvrina tepla?

— Saj ne ostaneš tu.

— Kam pa naj grem?

— Tja, kjer si bil prej... Saj nisi bH vedno pri njima. Prišel si nekega šitra...

— Bil sem pri dojilji.. • Oče Slimak mi je to povedal. Ko sem pa stal že na svojih nogah, sta me vzela domov, kakor je pač navada...

— Misliš...

— Saj mi je pokazal moj krstni list to 5TB vtse pojasnil. Ostaneva pri njima, morava ostati, dokler sva majhna. Ko pa zrasteva, jima pobegneva. Pa ne bova prorokovala ljudem, niti brusila, čeprav pravita, da to dobro nese.

— Jaz bom mizar, — je dejal Clau-feet, pozabivši v svoji otroški brez-skrbnosti na zle slutnje. — Rad bi bil §e velik, da bi lahko postal mizar.

— Jas bi

— Vojak!

— Da. Saj vendar veš, da sva se

našla med vojaku na manevrih... bili so na konjih s sabljami v rokah... Trobentači so trobfli, poveljniki pa kri-čaih Naprej!

— Lepo je biti vojak, seveda, če je človek dovob" krepak m sposoben za vojaško službo. Toda, ko postaneš vojak, ne bova več skupaj, kakor sva si obljubila. Ti odideŠ, a jaz ostanem sam.

— To je res, — je pritrdil Milček, — toda kadar se ne bomo borili, pridem vedno k tebi, m...

— Cujta, fantiča, — se je začni naenkrat SJrmakov glas, — ko mama Zefvrina konča svoje delo, ji povejta, da sem odšel v krčmo. Ce jo srce požene za menoj, naj le pride, bom že dal za pijačo.

— No, a Če bi prišel v krčmo prijatelj, ali bi tuda dal za pijačo? — je vprašal nekdo, stopivši iz sence.

Slimak se je ozrl in presenečeno pogledal prišle ca.

— No, kaj ne spoznaš stare korenine? — je vprašal prišlec.

— Saj ni mogoče!... to si ti!... je vzkliknil Slimak prijetno presenečen.

— Da, starina... jaz sem... Pano u f le ! Tvoj stari Panoufle.

— Jaz sem pa mislil, da si...

— V Cayenni? Tudi od tam človek lahko pride, kakor vadiš.

— Torej ti si, Ižidore! Tovariš iz Poissv! dej ga no, fanta! Kako sem vesel, da te zopet vidim!

Ganljiv je bil prizor, ko sta se stara falota objela.

xm.

TRETJI TOLOVAJ.

Tvrdka »SMmak, Zefvriraa in dr.« je tako obogatela za novega člana. Slimak ga je rade volje sprejel in Zefvrina ni ugovarjala. Panoufle je dejal zakoncema:

—Zdi se mi, da mi ne kaže pokazati se takoj v Parizu, kjer sem še predobro znan. Rad bi poprej malo potoval po Franciji. Kaj če bi potovali skupaj? Imam ameriške dokumente in ne bojim se, da bi me prijeli. Za vaju to ne bo slaba kupčija. Pomagal bom vama pri delu, saj sem v takih poslih izkušen.

In tako so ostali skupaj. Slimak in Panoufle sta bila ftak že stara znanca. Seznanila sta se bila v delavnici kaznilnice v Poissv.

Slimak je bil dobil dve leti, pa so mu polovico kazni zaradi lepega vedenja odpustih, Ponoufle je pa sedel že tretjič.

Ko sta odsedela kazen, sta jo mahnila oba v Pariz, kjer sta se srečala baš, ko je snoval Slimak novo tok>-vajstvo, ki se pa ni obneslo. Stara žena je začela kričati, Panoufle jo je baje napadel z nožem, bil je aretiran in obsojen na dvajset let težke ječe.

— Torej zato ste bili izjgnani v Cavemno? — je vprašala Zefvrina ra-

je voz zapuščat Đpest in d i d* al po cesti.

— Da, m cek> protizakonito. Od !. 1860 ni dovoljeno pošifeti v Caven-no Francozov, temveč samo Arabce in domačine iz kolonij, ker je podnebje zek> nezdravo. Toda ugnati se nisem dal. Tam sem začel takoj razmišljati, kako bi jo popihal. Bežati je bik> treba skozi pragozd v Brazilijo, druge poti ni bilo.

In zasnoval sem sijajen načrt. Puške so imeli vojaki, ki so nas stražili, in treba jim jih je bilo vzeti. Sam tega seveda nisem mogel storiti. Zato sem organiziral splošen pun t. In tako sem bil gospodar vseh kaznencev, ki so me brezpogojno ubogali. Določili smo noč in poleg teme je nam pomagala še silna nevihta. To vam je bH pokolj... pravcata bitka!

Toda namesto da bi posegel v bitko, sem jo takoj popihal s petimi tovariši mimo častniške kolibe. Spotoma smo naleteli na nekega Saint-Hy-rieixa, ki je bil poslan v Caveimo, da bi pregledal kaznilnico. Planili smo nanj fn ga ustrelili. Potem smo pa hiteli naprej.

— Vseh šest?

— Vseh šest! Mohamedan, star Turek, obsojen zaradi^ roparskega umora na dosmrtno ječo, zamorec, star krvoločnež iz Orana, iz Alžira, ki je ubijal otroke, star potepuh, ki mn je bilo petdeset let in so ga zašili na petindvajset let, kaid iz Alžira, obsojen zaradi roparskega napada, ki je pa bil po njegovem zatrjevanju samo politična osveta, a peti je bil siromak mojega kova, star notar, ki jo je bil popihal z biagajino.

Bili smo dobro oboroženi, vsak je imel pui&o z bajonetom, en ali dva revolverja in naboje. To naj bi nam služilo za pridobivanje hrane, preganjanja se pa nismo bali.

Predno se je zdanilo, smo imeli že lepo število kilometrov poti za seboj. Slučajno sem se ozrl na zamorca in nisem mogel zadržati smeha. Mezinec desne roke je bil vtaknil v uho in brskal je po njem, obenem pa delal take obraze, da bi bil človek počil od smeha.

— Kaj ti pa je, mrcina .ti črna? — sem ga vprašal.

Odgovora ni bilo.

Velike bele oči so mu silile na ček) in se neverjetno hitro obračale. Penaste sline so mu tekle iz ust, iz potlačenega nosa mu je pa kapljala rdečkasta tekočina. In neprestano je brskal z mezincem po ušesu.

Kar je začel poskakovati in kričati, a vse njegovo telo se je zvijalo v najsmešnejših krčSh. Slednjič je telebnil na tla, iztegnil noge in obležal nepremično.

Gledal je nas in mrmral v svojem žargonu:

— Dodo... dobri zamorec... do-do...

Najvišji stolp na svetu

1709 čevljev višji od EiSflovega — Stroški bodo

3 milijone dolarjev

Doslej je bal najvišji stolp na svetu Rfflov v Parizu, zdaj pa ©rekoše Francoze Američani, ki hočejo zgraditi najvišji stolp kot simbol svetovne razstave v Chicagu, ki bo prihodnje leto in ki naj pokaže, kaj vse je prineslo človeštvu zadnje stoletje. Ameriški stolp bo visok 2063 čevljev in stroški bodo znašali po površnem proračunu 3 milijone dolarjev. Stolp bo zgrajen južno od Roosevelt Roada nad železnico Illinois Central. Denar hočejo zbrati Američani s prostovoljnimi prispevki. Stolp naj bi ostal trajen spomin na svetovno razstavo v Chicagu.

Simbol svetovne razstave v Chicagu bo 1709 čevljev višji od Eifflovega stolpa, od najvišjega ameriškega nebotičnika Bmpire State Building v New York City pa 813 Čevljev. Ce bi postavili Eifflov stolp na streho najvišjega ameriškega nebotičnika, bi bil samo 171 čevljev višji od projektiranega chicaškega stolpa. Načrte za najvišji stolp na svetu je napravil gradben! inženjer F. A. Randail.

Po načrtu naj bi bil najvisn kraj, kamor bodo lahko hodili ljudje, razgledna plošča 133 čevljev pod mogočnim svetilnikom, ki bo širil silne svetlobne žarke daleč na okrog. To bi bilo 1933 čevljev nad zemljo in fcudf s tem hočejo Američani povdariti, da se je vršila svetovna razstava leta 1933. Štiri močna dvigala, ki bo v vsakem prostora za 40 potnikov, bodo lahko dvignila na razgledno ploščo orjaške-

ga stolpa vsako uro 4000 gostov. Temelj strukture bi lahko primerjali s celim mestnim blokom, saj bo meril 500 kvadratnih čevljev. Temelj bo seveda betoniran, da bo imel stolp trdno podlago.

Za stolp bodo rabili 15.000 ton jekla in 50 ton aluminija, seveda poleg drugega materijala, ki ga bo šlo zlasti mnogo v temelj. Aluminij bodo rabili za strehe rovov, ki bodo po njih vozila dvigala. Američani so prepričani, da se bo v stolp investirani denar dobro obrestoval 984 čevljev visoki Eifflov stolp prinaša lepe dohodke. Tudi najvišji ameriški nebotičnik ima od svojega stolpa lepe dohodke, ker ljudje radi hodijo nanj, da vidijo New York iz zračnih višav. Ameriški parlament je lani odklonil prošnjo nekega podjetja, ki je hotelo zgraditi orjaški stolp v Grantovem parku. Z dohodki od vstopnine se bo po projek-tantovSi računih stolp sčasoma izplačal. Z razgledne plošče bo čudovit razgled na Chteago in jezero z okolico, tako da bo imel stolp vedno do-voB obiskovalcev in da bo inkaso na vstopnini vefik.

Chaplin in japonska gejša

Charlie Chaprin ima, kakor večina fHmsk&h, pa tudi drugih umetnikov, zelo dostopno srce. ki se kaj rado vname pod žarki lepih ženskih oči. Leta od cveta do cveta m žanje seveda tudi razočaranje za razočaranjem. Z vsakega potovanja po svetu se vrne navdušen za novo lepotico. Najnovejša njegova ljubezen je baoe japonska gejša Ineko Suzuki. Odkril jo je v To-kyn na svojem zadnjem potovanju. Njena drobna postava in velike črne oči so ga tako očarale, da se je vrnil s hudo srčno boleznijo.

Najraje bi bil vzel gejšo kar s seboj, pa je niso pustili njeni sorodniki. Pač jo je pa povabil, naj ga poseti v HoUywoodu, Čim ji bo mogoče. Morda je ta zadeva v zvezi s poročanjem tokijskega tiska, da se pripravlja Chaplin na veliko turnejo z japonskimi gejšami po Ameriki To se shsi malo neverjetno, na drogi strani pa ne smemo pozabiti, da se je Gharhe močno navzel ameriškega duha m da utegne res organizirati to turnejo, ki bi mn seveda vrgla lepe denazce*

Bo cenejše.

— Kako to, da tri ne mogla ocipoto-va*ri v Nizao! iPomasli, kako lepo ba bilo, ves dan bi mislila tem nate,

— Tako? Bo pa že bolje, če ostaneš kar pri meni, pa boš lahko ves dan mislila na Nizao.

VEZENJE ZAVES, PERILA,

MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« 2EPNI ROBCI, RAZNA PREDTISKANA ŽENSKA ROČNA DELA

Makarska

Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu

NOVI VINODOL

najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi in lepimi plažami. 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146

> mM al i og1asi<

Vsaka beseda Za odgovor

GRAMOFONSKE PLOSIE OD DIN 15.—

prodaja »šlager«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria< palače). 69/T

PRODAM

NAJFINEJŠA 2IMA!

Kdor je namenjem kupiti žimo, si jo lahko ogleda in kupi na Ljubljanskem velesejmu, paviljon >E« v zunanjih prostorih. Cene bodo nekoliko znižane. — Priporočam se za obilen obisk. — Stanko Remic, predilnica žime, Ljubno ob Savinji. 3256

STETR 30 CABRIOLET

16.000 km vožen, kakor nov — proda Vellacher, Maribor. Meljska 12. 3302

POUK

VSEH TRGOVSKIH PREDMETOV vseh modernih jezikov te nauči doma najceneje, najhitreje, naj popolneje Dopisna trgovska šola, Ljubljana, Pražako-va ul. 8/1 (vogal Miklošičeve ceste št. 30). Najpopolnejša priprava študentov za privatne izpite na državnih trgovskih šolah. — Zahtevajte prospekt! 83/T

SLUŽBE

PRETISKAO za izdolbljenje pločevinastih izdelkov (Metaldrucker), ki se spozna, pri izdelavi transportnih posod za mleko, naj se javi na naslov: Vjekoslav Hubalek, lrmarski mojster, Osijek 3, Njeguševa 7. 3305

TRGOVSKEGA VAJENCA sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom tvrdka Peto-var L., Ivanjkovci. 3304

V KMETSKEM MLINU iščem službo. Sem gospodarsko naobražen. Plača in oskrba po dogovoru. — L. Han želj, Mari bor-Krčevina 39. 3303

PEKOVSKEGA POMOCNTKA Franca Maroho iščem kot poslovodjo pekarne. Kdor izve njegov naslov ah' ga pošlje k meni, dobi 100 Din nagrade. — Jos. Berlingen, pekarna Vur-berk pri Ptuju. 3301

DEESELOV MOTOR 10—15 HP, dobra ohranjen in valjčni stol 50X25, tudi v dobrem stanju — kupi Mihael Novak, št. Jurij ob južni železnici. 3283

STAREJŠO KUHARICO

zanesljivo in dobro, z večletnimi spričevali in dobrimi priporočili — išče za takoj grad Volčji potok, pošta Radomlje.

MPKMftK

DVOREC (Gosposka ulica) nazvan Park-hotel v Celju poleg znamenitega parka, v najlepšem delu nyytA, z 10 sobami in 4 orali sadovnjaka, ki se ga lahko uporabi za stavbne parcele, proda pukovnik L. Lottspeich, Rimske Toplice. 3299

NOVO ZIDANO HIŠO davka prosto, s sledečimi pri-tiklinami: tri sobe, kuhinja, klet, vodovod, električna razsvetljava, drvarnica in prikladen vrt za zelenjavo, naprodaj. Hiša je pripravna za upokojenca ali obrtnika. Več se poizve pri Anton Čater, čevljar, Brežice. 3280

KUPIM

SLADKEGA SENA vse vagonov kupi ali zamenja za vino Žemljic Jakob, narodni poelanec, Slatina-Radenci. 3300

ROČNO BRIZGALNO dobro **nmjwK> namerava kupiti Prostovoljno gasilno društvo na Studencu, posta Sevnica. Prodajalci naj pošljejo ponudbe z navedbo cene na Gasimo društvo Studenec, pošta Sevnica. 3286

PAZNO

Najcenejši nakupi KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra o. 14.

J.

dražba z o. z. pleskarstvo in sobosHkarstvo

LJUBLJANA, Mestni trg 19 aH Cankarjevo nabrežje 2L Telefon 3070.

Morje, solnce:

OMIŠ PRI SPLITU,

Hotel JADRAN

PENSION DIN 39—55.

ČEVLJI

NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4

(nasproti operi),

POT DO LASTNEGA DOMA in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana, Miklošičeva 15. 68/T

Vsa pleskarska in sobosHkarska dela

izvršuje točno, antidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo

MODROCE

otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T

MALINOVEC

pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni

dr. G. PIOCOLI, LJUBLJANA. Dunajska cesta št. 6

56/T

(GRAZER MESSE) 27. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1982

Jubilejna razstava govedi

OD DNE 27. DO SO. AVGUSTA 1932

Razstava perutnine

OD DNE 1. DO 4. SEPTEMBRA 1932

Glavno razpeeevališče sejemskih izkaznic ima banka BEZJAK, MARIBOR, Gosposka nHca št. 25

_*&* w LluM-taafc.

3

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh