logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (18.08.1983, letnik 37, številka 33)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

številka 33 • leto XXXVII • cena 12 din

Celje, 18. avgusta 1983

0OVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC

Nihče ni pojedel 30 dekagramov ovsenega kruha

Na Plešiveu nad Titovim Velenjem so že šestič pripravil i kmečki praznik in sicer na kmetiji pri Lipnikarju (po domače Hotenšku). Zbralo se je okoli 6000 obiskov alcev, ki so jim najprej zapeli člani vokalne skupine Flamingo, nato pa sla domačina povabila kosce in grabljice na požirek -kačje slino. Vsak kosec je moral pokositi 80 m2, grabljica pa to

pograbiti. Najboljši čas je določil zmagovalca. Plezali so tudi po do 7 m visokih smrekah in »lovili domače klobase, za konec pa so poleg ostalega pripravili še tekmovanje.kdo bo pojedel 30 dkg ovsenega kruha. Uspel ni nihče, kajti jedel bi ga lahko ves dan.

LOJZE OJSTERSEK

Marelice, kupite marelice

Tednikova akcija: Ni lahko biti prodajalec na tržnici. Str. 11

Po Tuniziji

Pričetek fcljtona s potopisnimi vtisi iz Tunizije. Stran 15.

Humor in volja sta ji vsa popotnica

Ob 70-letnici Marice Frecetove. Str. 5

mednarodni krediti za izvozne investicije

Pred časom je Mednarodna finančna korporacija odobrila Jugoslaviji devizna sredstva za kreditiranje istih investicij, ki v okviru iriterijev - le-ti so izredno trogi - zagotavljajo pozi-ivne učinke in ki so predvsem izvozno naravnane.

Trem delovnim organizacijam na celjskem območju -jSMU, Konusu in Metki je Izvršilni odbor Ljubljanske panke Splošne banke Celje prejšnji teden kredite odobril.

Skupni imenovalec vseh

treh investicijskih programov je, da bodo sredstva usmerjena skoraj izključno v tehnološko posodobitev oziroma nabavo opreme. Le-ta bo zagotavljala povečanje produktivnosti in fizičnega obsega proizvodnje ter višjo stopnjo dodelave, povečan izvoz in doseganje ugodnejših cen.

EMO bo 445,824.000 din -tolikšna je predračunska vrednost investicije, v celoti namenil za modernizacijo proizvodnje poltežke in težke posode, kar predstavlja

prvo fazo modernizacije celotne proizvodnje posode. 2e sedaj jč posoda EMA dobro vpeljana predvsem na zahodnih tržiščih in bo vsa povečana proizvodnja namenjena za izvoz. Poskusna proizvodnja bo v EMU stekla že v zadnjem četrtletju prihodnjega leta. Po zaključeni investiciji bo proizvodnja narastla od sedanjih 1 883 ton na 3.320 ton posode letno, kar predstavlja približno 3,300.000 komadov poltežke in težke posode. Vrednostno bo povečan izvoz

dosegel 5.800.000 dolarjev, pri tem pa bodo zaposlili le 45 delavcev.

Za Konusovo umetno usnje Konit, ki ga uporabljajo v obutveni, galanterijski in grafični industriji je v svetu vse večje povpraševanje. Z modernizacijo celotne linije za proizvodnjo umetnega usnja - veljala bo 43,825.000 dinarjev, se bo proizvodnja povečala za 850 ton letno, ki bo v celoti namenjena za izvoz. Zanimivo je, da načrtujejo 97 odstotno izkoriščenost kapacitet. Investicijo bodo v Konusu zaključili v marcu 1984 in že v tem letu načrtujejo neto devizni učinek v višini 850.000 dolarjev.

Metka je z izvozom oplemenitenih tkanin za posteljnino pričela šele v letu 1980, vse dotlej pa je izvažala zgolj neobdelane tkanine in zanje dosegala izrazito neugodne tržne pogoje. Investicijska sredstva v višini 60,104.000 dinarjev bodo namenili za nakup opreme s katero bodo kvaliteto proizvodov dvignili na raven, kot jo zahteva zahodno tržišče. Pomembno je, da bo z novo opremo mogoče spremeniti strukturo izvoza saj bo Metka izvažala manj posteljnega perila, povečala pa bo izvoz oblačilnih tkanin, ki dosegajo na tujem trgu ugodnejše cene. Investicijo nameravajo zaključiti do konca prihodnjega leta, že v prvem letu poslovanja pa načrtujejo ob enakem številu zaposlenih milijon dolarjev neto deviznega učinka.

Poleg navedenih delovnih organizacij pa načrtujejo investicije, ki bi se delno financirale s sredstvi Mednarodne finančne korporacije še v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, SIP-u Šempeter in Cometu Zreče.

B. R

Nenasitni medved pustoši

Medved, ki že kakšen mesec tega preživlja počitnice v Gornjesavinjski dolini, se še ni naužil lepot Menine, Mozirske ter ostalih planin. Kot kaže se za pot čez mejo ni odločil zaradi depozita, kajti na naši strani mu je bolj všeč zaradi medu. Gornjesavinjski čebelarji ob tem niso ničkaj veseli, da na tak način daje priznanje njihovi čebelarski tradiciji. Na posnetku je Franjo Kai-ser iz Mozirja, ki mu je kosmatinec uničil dve stojišči s panji na Belih vodah in planini Kolarici. Posnetek je s slednje, kjer je medo snedel približno 200 kilogramov strdi, ter uničil 15 panjev. Zverini v bran so se postavili lovci iz vse doline, Gornjegrajčani imajo tudi poseben štab. Nepovabljenega turista čakajo dan in noč, vendar mu je težko slediti, ker se ta lahko v eni noči sprehodi po skoraj vsej dolini. Kaj več pa v reportaži, ki jo pripravljamo.

RADO PANTELlC

Rogla dobro zasedena

Hotel Planja na Rogli je v teh dneh 77-odstotno zaseden, dovolj prostora pa je še v bungalovih in montažnih depandansah, ki so namenjene planincem. Največ je domačih gostov, medtem ko je zreški hotel Dobrova zapolnjen z Nizozemci in Britanci.

Možnosti za razvedrilo je dovolj. Turisti se lahko sprehajajo v bližnji okolici, nabi

rajo gozdne sadeže, lahko se kopajo v bazenu v Zrečah. organizirajo pa tudi izlete na Pohorje, v Savinjsko in Logarsko dolino, v Maribor in Ptuj. Vsak drugi četrtek gostijo harmonikarja, na voljo pa je tudi vožnja s kmečko vprego. Največ zanimanja je za obisk kmetij, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.

T. P.

79-letni Jože Volčovnik je na kmečkem prazniku v Trna v čah številnim radovednežem pokazal, kako so včasih trli lan. Obširneje o tem in drugih praznikih na Celjskem na straneh 10-11.

(Foto: TONE TAVČAKl

2. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

Praznično na Kalobju

Občani Šentjurske občine so v nedeljo praznovali. Osrednja slovesnost je bila v manj razviti krajevni skupnosti Kalobje, kjer so krajani ponosni na nove pridobitve. V kraj je pritekla voda, nova makadamska cesta v dolžini treh kilometrov pa je skrajšala pot v dolino za 10 kilometrov.

Slavnostni govornik, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Šentjur Ivan Jager je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo nad delovnimi uspehi v tej oddalje

ni krajevni skupnosti. K temu je v marsičem doprinesla še solidarnost in vzajemnost širše skupnosti in če je upati, da ta tudi v naslednjih letih ne bo izostala kot pomoč Kozjanskemu, se bo tudi Kalobje kmalu izvilo iz repa nerazvitih. Razveseljivo je namreč, da v zadnjem času vse več mladih ostaja na svoji zemlji, saj pot v dolino ni več tako odmaknjena. To pa daje kraju upanje za še hitrejši razvoj in jamstvo, da se le-ta ne bo ustavil, da bodo ti kraji ostali naseljeni in da bodo

težko pristopna, a lepa območja Kozjanskega lahko dajala svoj delež k skupnemu razvoju.

Med drugimi je največje občinsko priznanje - plaketo »18. avgust« prejela tudi krajevna skupnost Kalobje.

Zbrani, med katerimi so bili tudi gostje iz republike in regije, pobratene Užičke Požege in Plantišta ter brigadirji, so se v Kalobju zadržali na tovariškem srečanju.

MATEJA POD JED

Prehrambnih izdelkov bo več, sis ni rešitev za Golte

Celiskl Izvršni svet le dobro ocenil Izvozne dosežke gospodarstva

Preskrba z osnovnimi prehrambnimi in tudi nekaterimi drugimi proizvodi bo do konca leta zadovoljiva, zagotavljajo pri sozdu Merx, kjer so uspešno zaključili prvo obdobje vzpostavljanja dolgoročnih poslovnih odnosov na osnovi združevanja sredstev z velikimi prehrambno-indu-strijskimi kombinati iz Vojvodine, Hrvaške in naše republike. O tem so razpravljali na zadnji seji celjskega izvršnega sveta, kjer so poleg ostalega spregovorili tudi o ustanovitvi sisa za Golte, seznanili pa so se tudi z informacijo o gibanju izvoza v prvem polletju.

Zagotovo bo dovolj pše-ničnih mok, testenin, riža, olja, margarine, rastlinskih maščob pa tudi mleka in mlečnih izdelkov ter čajnega masla. Po spremembi maloprodajnih cen lahko pričakujemo bistveno boljšo zalo-ženost mesnic s svečim june-čim in svinjskim mesom, boljša bo tudi ponudba mesnih izdelkov, mesnih in ribjih konzerv. Dovolj bo tudi limon, ne bo pa drugega južnega sadja. Z republiškim zavodom za rezerve naj bi tudi premostili težave pri preskrbi s sladkorjem, po 10. septembru, ko se prične nova sladkorna kampanja, pa ta pomoč ne bo več potrebna. Vzrokov za kopičenje zalog torej ni.

Po počitniškem obdobju bo na policah tudi malce več perutnine, nekoliko, vendar ne bistveno, pa se bo izboljšala tudi ponudba kave. Še vedno pa bo primanjkovalo

izdelkov iz kakava. Kakor pravijo pri sozdu Merx, bi tudi pralnega praška moralo biti dovolj.

Težave pri preskrbi pa si lahko obetamo v primeru, da bodo morale delovne organizacije blagovnega prometa zagotavljati devizna sredstva za koruzo, pšenico, moko, sladkor in olje in sicer v višini od 14 do 117 dolarjev po

toni posameznega proizvoda. Ker gre pretežno za zahteve vojvodinskih kombinatov, so na izvršnem svetu sklenili, da bomo zagotovili nadomestilo deviznih zahtev ?preko domačih podjetij, ki z nekaterimi drugimi proizvodi oskrbujejo vojvodinsko gospodarstvo.

Po sklepu izvršnega sveta delavci gospodarskih organizacij v občini Celje ne bodo razpravljali in se tudi odločali o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za poslovanje RTC Golte. Gospodarstva v današnjem trenutku ne moremo obremenjevati z dodatnimi prispevki in po oceni izvršnega

sveta ni nikakršnih pogojev za uspešno vodenje razprave o ustanavljanju novega sisa. Celjska občina pri razreševanju problema rekreacijskega centra ne more stati ob strani, vendar bo potrebno iskati drugačne rešitve, predvsem takšne, ki temelje na ekonomskih interesih posameznih organizacij združenega dela. Več pa bodo morale pri tem storiti tudi tiste celjske ozd, ki imajo na Golteh svoje depandanse.

Celjsko združeno delo je v prvem polletju dobro uresničilo izvozne plane, vsi največji izvozniki so nad ali pa v okviru planov. Vzpodbudno je tudi, da so nekatere manjše organizacije izvozile za nekaj sto odstotkov več izdelkov kot leto prej. Ker bo popolnejša informacija o izvozu dana ob obravnavi uresničevanja občinskih resolucij-skih ciljev, so na zadnji seji spregovorili predvsem o tistih organizacijah, ki svojih načrtov konvertibilnega izvoza niso uresničile. Te bodo morale še v tem mesecu analizirati vzroke neuspehov, hkrati pa tudi sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja. Ker povsod ne bodo sami kos tej nalogi, bo s svojimi predlogi sodeloval tudi občinski komite za družbenoekonomske odnose.

R. PANTELIC

Kljub temu da so bila proizvodnji zagotovljena določena devizna sredstva za uvoz surovin, je ponudba zobnih past še vedno slaba, nikakršna bi lahko rekli. Zakaj na tržišču ni nekaterih osnovnih proizvodov za osebno higieno, seveda ne vedo odgovora niti pri celjskem izvršnem svetu, zato so sklenili to vprašanje po-i staviti v republiških delegatskih klopeh.

JVa praznično nedeljo seje na Kalobju zbralo veliko ljudi iz različnih krajev šentjurske občine.

Združena delovna akcija na Kalobju

Dan pred praznikom občine Šentjur so se na združeni delovni akciji na Kalobju zbra delavci iz PAP-a iz Ljubljane, Uprave za notranje zadeve Celje, vojaki ljubljanske garnizije krajani in brigadirji Zvezne mladinske delovne akcije, ki so pred tem že 14 dni kopa izkope za vodovodne priključke.

200 udeležencev tradicionalne akcije je urejalo bankine in odtoke na trasi nove, trikilome trske ceste proti Vezovju in urejalo prireditveni prostor na igrišču pred šolo in prei gasilskim domom.

Popoldne so se tkale nove, še čvrstejše vezi med vsemi, ki so prihiteli na pomoč ljudemi to krajevno skupnost, kjer je bila v nedeljo prireditev ob prazniku občine Šentjur. N slovesnost pa so se gostje in občani že lahko pripeljali po novi cesti.

MATEJA PODJEI

V občini Laško štipendije ostajajo

V zadnjih letih prehaja poklicno usmerjanje tudi v občini Laško, vse bolj od ožjih strokovnih skupin na celotno družbo. Tako postaja vloga Strokovne službe v Skupnosti za zaposlovanje še pomembnejša, saj mora upoštevati vse elemente, ki so potrebni za stalno povezavo med svetom dela in svetom izobraževanja.

Ko so opravili analizo namer letošnjih učencev osmih razredov, je ta pokazala, da se je kar 87% vseh učencev odločilo za programe srednjega usmerjenega izobraževanja, za skrajšane programe 6% učencev, medtem ko so se ostali odločili za takojšnjo zaposlitev, oziroma za delo doma. Ugotovili so tudi, da so se učenci odločili za deficitarne poklice v večji meri kot v prejšnjih letih.

Na osnovi teh podatkov je Skupnost za zaposlovanje občine Laško ugotovila, da se namere učencev že prilagajajo spremenjenim razmeram na področju štipendiranja in zaostreni politiki zaposlovanja.

V letošnjem šolskem letu je kadrovske štipendije pre

jemalo 337 dijakov in študentov iz občine Laško, štipendije iz združenih sredstev pa 158, nekaj dijakov in študentov pa je prejemalo kadrovske štipendije iz drugih občin. Kljub manjšim možnostim za pridobitev kadrovskih štipendij, jih je v šolskem letu 1982/83 ostalo nepodeljenih kar 41%. Največ nepodeljenih štipendij je ostalo na področju tretje in četrte stopnje zahtevnosti, to se pravi za učence srednjih in poklicnih šol, na ostalih področjih pa je število veliko manjše. Pravih razlogov za takšno stanje na skupnosti za zaposlovanje ne vedo. Domnevajo pa, da je osnovni razlog za ostajanje štipendij v tem, da je večina nepodeljenih štipendij razpisanih predvsem za deficitarne poklice. Poleg tega pa morajo upoštevati tudi dejstvo, da ima mladina vedno večje izobraževalne težnje in da se jih le malo odloča za poklic že po končani srednji šoli. Razen tega pa se za deficitarne poklice odločajo predvsem fantje, čeprav z vidika psihofizičnih lastnosti ni nobenih ovir, da se tudi dekleta ne bi

odločala za izobraževanje in delo na teh področjih.

Presenetljivo je tudi dejstvo, da se je razmerje med kadrovskimi štipendijami in štipendijami iz združenih sredstev povečalo v korist štipendij iz združenih sredstev. Verjetno je vzrok temu v strukturi v razpisanih kadrovskih štipendij in v ostrejših pogojih za njihovo pridobitev. Razen tega so štipendije iz združenih sredstev opredeljene le kot »prehodna« oblika, ki naj bi počasi ugasnila na račun kadrovskih štipendij. Vendar bi z njihovo ukinitvijo otežili ali celo onemogočili izobraževanje dijakom in študentom, ki izhajajo iz družin s

slabimi gmotnimi in social nimi razmerami. Z drugin besedami: otroci iz premož nejših družin bi imeli dale< svobodnejšo izbiro šolanji in poklica. Prav zaradi teg> bo »prehodnost« štipendiji združenih sredstev, ozirom* njihova »začasnost« dolgo trajna. Izredno nizek odsto tek razpisanih kadrovski! štipendij za neproizvodni poklice zavezuje, da bodo tu di delovne organizacije, ^ kadre potrebujejo, razpisal' več kadrovskih štipendij področja. Prav tako pa je p0 trebno h kadrovskemu pendiranju spodbuditi tud; nosilce zasebnega dela ' obrtnike.

L. K

Zlato pivo Zlatorog

Zlatorog ekstra pivo, ki ga proizvaja pivovarna Laško, je dobilo zlato medaljo za kakovost na svetovnem ocenjevanju piva v Bruslju.

V pivovarni Laško, ki je obvestilo iz Bruslja prejela v torek, so te dni izvedeli tudi, da so nosilci simbola zlati zmagovalec Beograda 1983.

VVE

Poslovni center v Rogaški Slatini

SOZD Mera DO Tkanina Celje, SOZD Mercator TDO Jelša Šmarje, Ljubljanska banka Splošna banka Celje, Podjetje za PTT promet Celje, Loterija Slovenije in Zdravilišče Rogaška Slatina so se odločili za podpis samoupravnega sporazuma o začetku del za pridobitev gradbene dokumentacije za gradnjo poslovnega centra v Rogaški Slatini.

Kdaj bo za to naložbo zelena luč je težko reči. Izgradnja poslovnega centra v Rogaški Slatini je bila načrtovana na začetku tega srednjeročnega obdobja. Seveda, zaradi zakonskih omejitev in drugih razlogov do uresničitve naloge ni prišlo.

Zdaj se bodo udeleženci sporazuma zavzeli, da bodo v tem času priprav uveljavili spremembo zazidalnega načrta za poslovni center, izdelali idejni načrt zanj, pridobili lokacijsko

dokumentacijo z vsemi soglasji, zagotovili geološke in druge raziskave ter meritve in pridobili tudi lokacijsko dovoljenje.

Nosilec celotne akcije je kolektiv delovne organizacije celjske Tkanine.

V tem krogu udeležencev je tudi celjska temeljna banka Ljubljanske banke, ki želi z izgradnjo poslovnega centra rešiti vprašanje svoje rogaške ekspoziture. Le-ta vse od ustanovitve deluje v neprimernih prostorih, ki so bili ob zadnjem potresu tako hudo poškodovani, da so bili določeni za rušenje. Nove in primernejše bančne prostore pa zahtevata tudi mesto in vloga Rogaške Slatine v turističnem življenju. S podobnimi razlogi in težnjami sodelujejo v skupni akciji tudi drugi podpisniki sporazuma.

M. BOZIC

,jAVGUSn983

NOVI TEDNIK - STRAN 3

II sozdu Agros imajo težave zaradi preslabe oskrbe

V sozdu Agros Šempeter v savinjski dolini, ki združu-e naše najpomembnejše ,roizvajalce kmetijske mehanizacije, ob polletju ugotavljajo, da je bila proizvodnja v večini organizacij -druzenega dela manjša kot 50 načrtovali. Glavni vzrok - to je bil v slabi oskrbi.

V sozdu so opravili več pogovorov z glavnimi dobavitelji materialov za proizvodno v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Sloveniji. Uredili so oskrbo za Strojno iz Žalca in to s tanko pločevino in vagino žico, za Ferralit iz Žalca pa oskrbo z odkovki. V

Agrosu tudi niso povsem zadovoljni z rezultati zmanjševanja zalog. Položaj je toliko težji, ker visoke obrestne mere na poslovna sredstva dobesedno požirajo težko ustvarjeni dohodek. V nekaterih organizacijah združenega dela obresti že presegajo višino sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke. Pri oskrbi in nemotenih dobavah zavzema pomembno mesto tudi združevanje deviznih sredstev z dobavitelji. Tu so storili izredno malo. Izjema je le Sip, ki ni imel resnejših problemov z osnovnimi materiali. Posebej problematičen je položaj

v Tehnostroju v Ljutomeru, ki potrebuje veliko sredstev, še zdaleč pa si jih ne more zagotoviti.

V sozdu Agros se zavedajo, da je pri oskrbi pomembna tudi primerna kadrovska zasedba. Naravnost čudno je, da ponekod ni zaposlen na področju oskrbe noben ekonomist. Ob vsem tem ni naključje, če bodo morali v Agrosu v drugem polletju storiti vse, da bi se oskrba le izboljšala. Vsekakor pa bo treba najti devizne vire za združevanje z dobavitelji.

JANEZ VEDENIK

Borna polletna bera

Izvozni primanjkljaj In izgube___

V občini Šmarje pri Jelšah ne morejo biti zadovoljni s poslovnimi rezultati organizacij združenega dela. Kot ni bilo v letošnjem prvem polletju dovolj uspešno gospodarstvo, so kazalci uspešnosti poslovanja nezadovoljivi tudi v negospodarstvu, ki se je tokrat prvič soočilo z izgubami.

Najbolj je zaskrbljujoče nedoseganje plana izvoza ter neuspešni sanacijski programi tistih organizacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo že ob četrtletju.

Ob primerjavi lanskega in letošnjega polletnega obdobja je celotni prihodek v gospodarstvu občine porasel za 35% (plan celotnega prihodka je bil presežen za odstotek) za 41% je bilo več porabljenih sredstev, dohodek pa je porasel za 23%.

Plan celotnega prihodka ni bil dosežen na področju kmetijstva, trgovine in obrti. Porabljena sredstva so rastla hitreje od celotnega prihodka, zaradi česar se je ekonomičnost poslovanja znižala za 4%. Gospodarnost poslovanja je bila boljša na področju kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in prometa, drugod pa se je poslabšala, najbolj v industriji. Na višino dohodka so vplivale zlasti rastoče cene, predvideni obseg pa niso dosegle organizacije združenega dela s področij trgovine, obrti in kmetijstva.

Gospodarstvo šmarske občine še do lani ni bilo »vajeno« izgub, zato so rdeče številke toliko bolj zaskrbljujoče. Izguba v gospodarstvu je namreč večja kot ob četrtletju in več kot trikrat višja od lanske ob polletju. »Prigospodarile« so jo štiri organizacije združenega dela.

Izvoz je realno za dobrih 5% nižji kot lani ob polletju, plan pa je dosežen z 39,3%. Pokritost uvoza z izvozom je 2,6 kratna.

Prvič so se pojavili izgubaši tudi v negospodarstvu. Ta izguba znaša 7 milijonov 614 tisoč dinarjev.

Polletne rezultate gospodarjenja je v ponedeljek obravnaval izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah. Člani so se dogovorili za vrsto akcij, ki naj bi prispevale k izboljšanju rezultatov. jyj AGREZ

Svet delovne skupnosti

ponovno razpisuje na predlog Razpisne komisije in po pooblastilu

skupščin SIS gospodarskih in družbenih dejavnosti občine Žalec

prosta dela in naloge

VODJE SKUPNIH SLUŽB

Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:

- da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne, ekonomske ali tehnične smeri

- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah

- sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja

- ter, da je družbenopolitično aktiven. Mandat traja 4 leta.

Rok za prijavo je 15 dni od izida razpisa.

Kandidati morajo vlogi za razpisana prosta dela in naloge priložiti vsa ustrezna dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.

Vloge pošljite Razpisni komisiji za razpis del in nalog vodje skupnih služb SIS občine Žalec, Kardeljeva ulica 12, Žalec.

Optimizem v šentjurskem gospodarstvu

V šentjurski občini so z gospodarskimi rezultati v prvem polletju letošnjega leta zadovoljni, zato z optimizmom stopajo v drugo

Les ostala

V prvi polovici leta so v družbeni proizvodnji Gozdnega gospodarstva Nazarje posekali skoraj toliko dreves kot so planirali. Bojazni, da do konca leta ne bi uresničili načrtovanega poseka ni, drugače pa je s spravilom lesa, saj je v gozdovih ostalo več kot 2000 m3 listavcev.

Manj so posekali zasebniki, zaradi česar se je dohodek v kmetijstvu in gozdarstvu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za skoraj 15 odstotkov.

Z gozdnogojitvenimi deli v prvi polovici leta so gozdarji zadovoljni. Zaradi spremenjenega načina gospodarjenja je bilo sicer obnovitvenih del v gozdovih manj, bistveno več pa je bilo negovanja, tako da je tudi skupen rezultat ugoden.

PP

polovico leta, pri čemer se zavedajo, da bo težko prebroditi nove gospodarske težave.

Gospodarstvo šentjurske občine je namenilo precej sredstev v obratna sredstva in poslovne sklade, da bi bila v prihodnje odvisnost od bank, ki danes težko spremljajo celotno gospodarjenje, zmanjšana. Ocenjujejo, da bodo z velikimi napori delavcev in odgovornih v združenem delu tudi ob koncu leta beležili tako dobre ali še boljše rezultate.

Ugoden podatek med rezultati prvega polletja je po

večanje industrijske proizvodnje za 4,8%, kar je dobro ob upoštevanju dejstva, da je ob tromesečju industrijska proizvodnja imela padec za 4,4%. Izgube so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšale za 71,6%, nastale pa so samo v dveh tozdih, in sicer v Merksovem tozdu prodaja in v tozdu transport Kmetijskega kombinata

Šentjur. Znašajo pa 3,674.636 din.

V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je celotni prihodek gospodarstva porasel za 33%, dohodek za 20,1%, doseženi čisti dohodek za 13,4%, del čistega dohodka za osebne dohodke za 23,3%, število zaposlenih pa se je zmanjšalo za 2%.

MP

»Metkina« Iskanja

V Metkinem tozdu v Kozjem so v primerjavi z lanskim prvim polletjem svoj izvoz skorajda podvojili, ob tem pa dohodek povečali za 42 odstotkov. V izvoznih iskanjih so nemirni, zadnji uspeh v prodiranju na tuje pa je novi program medicinskih oziroma kirurških oblačil. V avgustu bo v Zahodno Nemčijo odpotovala prva tovrstna pošiljka pet tisoč komadov.

M. A.

Ekonomičnost raste

V mozlrskl občini presegajo tudi ostale resolucljske cilje

V mozirskem gospodarstvu so s poslovanjem v prvi polovici leta zadovoljni, V drugem tromesečju so proizvedli več kot v prvem, tudi polletni rezultati so v primerjavi s tistimi v enakem lanskem obdobju ugodnejši. K temu so največ prispevale delovne organizacije Elkroj, tozd Kovinarstvo Ljubno, Smreka Gornji grad, trgovska delovna organizacija Savinja iz Mozirja. Po pričakovanju so se najslabše odrezali v tozdu

Stavbno pohištvo in tozdu Zagarstvo v Glinu Nazarje, kjer dosega dobre rezultate le tozd Iverna.

V celoti so rezultati ugodni. Ob tem, da se je ekonomičnost poslovanja povečala za 2,3 odstotke, so dosegli predvideno realno rast gospodarstva. Družbeni proizvod občine se je ob upoštevanju planirane 30 odstotne inflacije povečal za 7,7 odstotka, tako da so presegli planske cilje iz resolucije kar za 5,3 odstotke.

pogled v svet s kovinotehno

Čile na pragii 11. septembra

Pozornost svetovne ja vnosti je sicer - kar se Latinske Amerike tiče -usmerjena na dogajanje v Srednji Ameriki, kjer narašča napetost na mejah Nikaragve, kjer potekajo veliki ameriški manevri, toda vprašanje, kaj se dogaja, kaj se bo zgodilo v Čilu, prihaja čedalje bolj v ospredje.

Kot je znano, bo prihodnji mesec minilo deset let, kar je vojska pod vodstvom generala Pinocheta v krvavem prevratu strmoglavila vlado predsednika Salvadorja Allen-deja, Allendeja pa so ubili. Odtlej Čile, država z globokimi demokratičnimi tradicijami v okolju, ki živi pretežno v znamenju desničarskih, vojaških diktatur, preživlja tegobe diktature, zatiranja državljanskih in osebnih svoboščin, izkoriščanja, brezposelnosti, pomanjkanja in lakote.

Precej časa je kazalo, da bo Pi-nochetu uspelo z ekonomsko politiko »svobodnega podjetništva« pod soncem razmaha svetovnega gospodarstva udobrovoljiti vsaj srednje sloje, domačo buržoazijo, da ga bo še naprej bolj ali manj vneto podpirala. Toda časi rastočih profi-tov so minili, Čile je zabredel v gospodarsko krizo, ta pa je pokazala,

da je Pinochetov režim sicer absolutističen, da pa ni nepremagljiv. Če se mu je v prvih devetih letih diktature posrečilo z mešanico politike trde in najtrše roke in taktiziranja z navidezno popustljivostjo in odpustljivostjo ustvariti vtis, da je režim na trdnih nogah, so pretresi letošnjega leta pokazali in čedalje bolj kažejo, da brede Pinochet v slepo ulico, koder ga utegnejo pu

stiti na cedilu celo doslej najzve-stejši zavezniki - višji častniki.

Pinochetov režim je izpostavljen udarcem protestnih dni, ki jih prireja sicer dokaj raznorodna opozicija in so deležni podpore velikanske velike večine Čilcev. Protestni dan 12. avgusta je bil najbolj krvav: 19 ubitih demonstrantov, med njimi trije otroci, nad tisoč aretiranih.

Bliža se enajsti september, deseta obletnica strmoglavijenja Allen-dejeve socialistične vlade, ki so jo obsodili na smrt ne samo Pinochet in njegovi, marveč tudi številni na-zadnjaki zunaj meja Čila.

Pinochet nanagloma skuša rešiti,

kar se rešiti da. Izvedel je spremembe v vladi, toda to je v bistvu samo urejanje raztrganih lastnih vrst. Navzven kaže odločnost, češ da ne bo popustil, da utegne privoliti v obnovo političnega življenja šele 1989. leta. Zabiti hoče klin v vrste opozicije. Toda roka ni več tako spretna. Ali bolje: okoliščine so se bistveno spremenile.

Gospodarska kriza je prinesla hude udarce tudi domači buržoazi-ji, kmetom, ne samo delavstvu. In opozicionalci iz vrst meščanskih strank, zdaj pletejo mrežo stikov z vojsko, češ, vladati se da tudi brez Pinocheta, v zavezništvu meščanske opozicije in častnikov, seveda brez komunistov in drugih hudih levičarjev.

Tako imamo v Čilu pravzaprav opraviti z dvema opozicijskima strujama: tisto, sestoječo iz ljudskih plasti, ki v zameno za odstranitev Pinocheta ne želi dobiti nove inačice stare igre, in ono tako rekoč uradno opozicijo, ki snuje načrte o civilno vojaški vladi »narodne rešitve«.

Sicer pa: 11. september bo pokazal, kakšno je razmerje sil v Čilu, kako dolgo lahko še zdržijo Pinochet in njegovi.

Piše J02E SIRCEU

4. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

Poceni na morje

Za mladino s plitvim žepom so cene letovanja, ki ga ponuja Center za mladinski turizem, dovolj sprejemljive. To kaže tudi zasedenost naselja Savinja v Makarski, saj je prostor le še v zadnji septembrski izmeni.

Desetdnevni Polni pen-zion z bivanjem v prikolicah ali hiškah in s prevozom stane 4800 din. Vsako leto tudi sklenejo pogodbe z zasebniki, pri katerih je treba odšteti 5700 din. Za prevoz pa lahko poskrbi tudi vsak sam. Za tiste, ki jih mika taborjenje, so uredili prostor poleg prikolic, hranijo pa se lahko v kuhinji naselja, ki v sezoni nasiti tudi 300 ljudi.

Svoj program letovanj ponudijo tudi drugim organizacijam po Sloveniji, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom. Ugotavljajo da je v naselju zelo malo mladih s celjskega območja.

V predsezoni in posezo-ni organizirajo v Makarski šolo v naravi. Sedemdnevno bivanje otrok stane 2300 din, prednost pa imajo tiste šole, ki so takšen način učenja že uporabile.

Letos je v naselju nekaj novosti: postavili so ograjo, v kampu zgradili sanitarije, povečali skladišče in popravili prikolice. V načrtu pa imajo postavitev novih hišic.

V Centru za mladinski turizem lahko ponudijo tudi cenejše prevoze, dvo ali večdnevne izlete, pozimi pa šolo v naravi. Škoda je le, da ne izposojajo nahrbtnikov in šotorov, saj je zanje precej zanimanja, prav tako pa še nimajo izkaznic za potovanja v tujino, s katerimi imaš popust pri prenočevanju v mladinskih domovih in obiskih muzejev in prireditev.

TATJANA PODGORŠEK

Odličja in priznanja hmeljarjem

Ob Dnevu hmeljarjev so v Žalcu tudi letos podelili priznanja in nagrade za visoke pridelke hmelja Za leto 1982 so jih podelili sedaj.

Pri pridelovalcih savinjskega goldinga je prvo mesto osvojil Albin Šketa iz Orle vasi z 2740 kg na ha, drugo Stanko Podbregar iz Ojstriške vasi 2384, tretje Jože Piki iz Zgornjih Roj z 2334 kg hmelja na ha. Pri sorti aurora je prvo mesto osvojil Jože Bosnar iz Goto-velj s 3573 kg na ha, drugo Martin Krajnc iz Kaple s 3383, in tretje Ivan Zagorič-nik iz Podloga s 3316 kg na ha. Pri sorti atlas je prvo mesto osvojil Jože Jurak iz Šešč z 2990 kg na ha, drugo Franc Rančigaj iz Gomilskega 2907 in tretjo Franc Sedmi-nek iz Spodnjih Roj z 2776 kg na ha.

Podelili so tudi 27 priznanj za dosežene uspehe v hmeljarstvu v SRS. Posebna pa so prejeli tudi Garnizon Ce

lje, Sekretariat za LO SO Žalec in MDA Kozjansko 83. Ti so dobili priznanja za pomoč ob letošnjem neurju.

Na sliki: Predsednik izvršnega odbora poslovne skup

nosti za hmeljarstvo SRS Edi Omladič podeljuje odlič-je hmeljarju Albinu Šketu iz Orle vasi za doseženo prvo mesto pri pridelovanju goldinga.

TONE TAVČAR

Krajevni praznik na Vrhu nad Laškim

Še en izliv sreče

Na Vrhu nad Laškim so v nedeljo, 14. avgusta praznovali krajevni praznik.

Kljub veliki vročini so domačini sedeli na klopeh skrbno pripravljenega prizorišča pri osnovni šoli na Vrhu in si z zanimanjem ogledovali kulturni program. Predsednik krajevne skupnosti Jože Knez je krajane spomnil, kaj vse so v tem letu že naredili. Predvsem so'izgradili vodovod v Gozdecu, gradijo pa tudi ga

silski dom. Redno tudi vzdržujejo ceste. Veliko dela pa jih še čaka. V naslednjem letu naj bi napeljali telefon, izgradili vodovod v Velikih Grahovšah, v zaselku Laše, dokončali pa naj bi tudi cesto v Malih Grahovšah. V novem šolskem letu bo tudi osnovna šola na Vrhu postala celodnevna. Gre za štirira-zredno podružnično šolo osnovne šole Antona Aškerca iz Laškega. Kar 70 učečih se glav bo zdaj tretjino dneva preživelo v prostorih prenovljene osnovne šole.

V kulturnem programu je sodelovala tudi godba na pihala iz Laškega, pevski zbor iz Rimskih Toplic in domači recitatorji. Občane pa je pozdravil tudi predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Laško, Drago Košak.

Ljudsko slavje se je nadaljevalo do poznih nočnih ur, krajane pa je zabaval domači ansambel. BOŽA GOLOUH

Franc Klančnik

Verjetno ni starejšega prebivalca Šmartnega ob Paki, ki ne bi poznal prijaznega in skromnega Franca Klančnika. Po poklicu je mizar, vendar vedno najde čas tudi za razne druge konjičke in delo, ki ga bogati in osrečuje.

Eno teh njegovih skritih veselj je glasba. Ljubezen do nje goji Franc Klančnik že od mladih nog. V začetku druge sve

tovne vojne je v Smart-nem osnoval Komorni trio, ki ga je tudi vodil.

Vojna leta so nekoliko spremenila Francevo življenje, vendar se glasbi tudi takrat, ko se je boril najprej v Tomšičevi brigadi, nato pa odšel v IV. operativno cono, ni odpovedal. Kljub naporom in nenehnim borbam je našel čas za pevski zbor in godbo, ki ju je vodil. Nastopali so na mitingih v Celovcu, Tržiču, Ljubljani in še po številnih okoliških krajih.

Tudi po osvoboditvi je

Franc Klančnik nadaljeval svoje delo. Vodil je več pevskih zborov v Šmartnem, še danes pa je dirigent moškega pevskega zbora. Tudi ansambla Srnica, si brez požrtoval-nega Frančka, kakor priljubljenega možakarja imenujejo njegovi prijatelji, ni mogoče predstavljati.

Njegova življenjska pot je tako plodna in ustvarjalna, kot pot malokatere-

ga človeka. Znanci pripovedujejo o njem, da je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, zato ga cenijo in imajo radi. Z delom v različnih društvih in lovski družini Oljka nesebično pomaga k razvoju in bogatitvi življenja v njegovem kraju.

Za svoje delo in uspehe je Franc Klančnik prejel že veliko odlikovanj in priznanj: medaljo za hrabrost, srebrni znak OF, priznanje za delo na kulturnem področju, priznanje skupščine Zveze lovskih družin Celje, priznanje Lovske zveze Slovenije in še bi lahko naštevali. Med vsemi pa mu je najdražje priznanje, ki mu ga je pred kratkim podelilo predsedstvo SFRJ, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.

Kljub vsem pohvalam, uspehom in priznanjem pa je ostal skromen mož. Kdor ga pozna, nehote pomisli, kaj vse lahko da človeku življenje, če si prizadeva in daje tudi on sam.

NATALIJA HUS

OBRAZI

Drobne iz Gotovelj

Čeprav je poletni čas tudi v Gotovljah malo omrtvil življenje v KS, marsikje ne lenarijo.

Zelo aktiven je konjeniški klub, ki je pred kratkim pripravil zanimivo tekmovanje, ki so se ga udeležili konjeniki iz številnih klubov širom po Sloveniji.

Ob krajevnem prazniku so se močno potrudili tudi gasilci, ki so krajanom prikazali vse vrste gašenja. Ob tej priložnosti je Henrik Krajnc orisal zgodovino gasilskega društva. ki spada med starejša v Sloveniji. Razveseljivo je, da se je društvu v zadnjem času priključilo tudi precej mladih, tako da je bila naknadno ustanovljena še pionirska desetina, ki jo vodi prizadevni tov. Tone Lipovšek.

Omeniti velja tudi srečanje starejših krajanov, ki ga je organizirala krajevna organizacija RK. Ob tej priložnosti je bil pripravljen zanimiv kulturni program, ki ga je še posebej popestril skupni nastop ženskega in pionirskega pevskega zbora.

Končana je tudi »bitka« za prostore. Kulturne organizacije in društva so končno dobile nove prostore v Domu krajanov. Se posebej prav bodo ti prostori prišli Prosvetnemu društvu, ki ravno zdaj pripravlja celovečerno igro, ki bo popestrila življenje v Gotovljah v teh poletnih dneh.

D. K.

Stara obrt še živi

Pionirji raziskujejo staro obrt

V nedeljo se bo končal pionirski raziskovalni tabor na Skomarju nad Zrečami. Na tem taboru, katerega pobudnik je bila revija Pionir, so mladi raziskovalci preučevali staro obrt na tem delu Pohorja. Pionirji so bili zbrani iz vse Slovenije, vodilo pa jih je osem mentorjev, študentov etnološkega oddelka Filozof, ske fakultete iz Ljubljane.

Vsi skupaj so imeli kar precej dela, saj so raziskovali staro obrt kar v dveh krajevnih skupnostih, Skomarje in Resnik. Ugotovili so, da je obrt na tem področju razvita, saj se skoraj pri vsaki hiši ukvarjajo z več obrtmi. Posebno veliko je Žagarjev, »pintermanov«, »cimermanov« in »tišlarjev«. Vedno manj pa jecoklar jev, čeprav so Skomarje včasih slovele po teh obrtnikih, kar kaže tudi njihovo staro ime - »Cokelpurg«.

Seveda rezultati ne bodo vrhunski, strokovni, kar tudi ni namen tega tobora. Glavni cilj je posredovati izsledke občini, da bo lahko usmerjala nadaljnje delo na tem področju in s tem koristila razvoju. Domača obrt je namreč izredno pomembna z gospodarskega, posebno pa s turističnega vidika.

Poglejmo, kaj so izjavili udeleženci tabora o njihovem delu in življenju na taboru:

Mojca Sifrer, študentka etnologije, mentorica:

»Delo na tem taboru« je bila ena od dvajsetih možnosti za obvezno prakso na naši fakulteti. Moja skupina, kakor tudi vse ostale, registrira obrtnike, ugotavlja razlike med nekdanjim načinom dela in današnjim. Sprašujemo tudi, čemu se kmetje ukvarjajo z obrtjo, zaradi lastnih potreb, ali zunanjih, ter kdo se z njo ukvarja, ali so to družinski člani ali pa najeti delavci.«

Nives Butara, študentka, mentorica: »Delo je dokaj naporno, saj smo stalno na terenu, poleg vsega pa je premalo časa. Za podrobnejše raziskovanje ene same kmetije bi potrebovali vsaj teden dni trdega dela. Tako pa lahko samo ugotovimo, katere obrti imajo na kmetiji. Več ni mogoče. Obrt je v tem delu Pohorja dovolj živa. Večina izdelkov je narejenih za domačo rabo, le malo pa za zunanjo.«

Stanko Fijavž iz Vitanja in Robert Celcer iz Konjic,' pionirja-raziskovalca: »Na taboru rišemo in skiciramo predmete, ki jih vidimo pri kmetih. Danes smo bili pri kmetu, ki izdeluje grablje.

Naš delovni dan pa je takšen: zjutraj, ko vstanemo, se najprej umijemo, sledi telovadba in zajtrk. Po zaj- 1 trku nas razporedijo po kmetijah in ob petnajstih imamo popoldansko kroniko. Nato delamo do večerje, po kateri imamo večerno kroniko. Na teh kronikah pregledamo, kaj smo ta dan naredili. Potem pa gremo spat.«

Tabor na Skomarju je bil prvi te vrste in je bil le nekakšen poskus. Ker pa se je pokazalo, da je zamisel uspela, želijo v prihodnje tabor ne le ponoviti, temveč ga razširiti tudi na srednješolsko raven. Tako bo dobili oprijemljivejše rezultate.

T. PODGORSEK-K. LORENCI

Očistili so mostove

Gasilsko društvo Zagrad-Pečovnik poleg svoje osnovn naloge - zagotavljanja požarne varnosti, deluje tudi pri ko munalnem urejanju okolja. Tako so se letos že izkazali akcijo čiščenja nosilcev na mostovih preko Savinje v Čopov ulici, v mestnem parku in na Polulah.

Delo je bilo vse prej kot lahko, saj se je več kubiko1 raznega vejevja, pomešanega z blatom, zagozdilo ob most niče. Skupaj z vejevjem so gasilci odstranili tudi več gnezi glodalcev in plazilcev ter mrhovino.

Delovno akcijo pa so gasilci izkoristili tudi kot preizkus njo sposobnosti reševanja na vodi in spusta po vrvi z mosti v strugo.

S. SERUGil

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 5

pošla še v starih prostorih

Gradnjo novih prostorov pošte v Slovenskih Konjicah bodo morali upočasniti zaradi po-rnanjkanja sredstev. Po načrtih naj bi celotni objekt končali do pomladi leta 1984, zaradi zakasnitve pa bo zgrajen šele do začetka leta 1985. Na tisoč kvadratnih metrih površine bo poleg pošte še trgovina, v zgornjih nadstropjih pa 28 stanovanj. Problem financiranja naj bi rešili jeseni s samoupravnim sporazumom.

T. P.

Voda bo le pritekla

Delovna akcija v Zgornjem Breznu

Kar verjeti ne moreš, da je lahko sredi vseh hribov, ki obdajajo Vitanje, tudi čudovita majhna dolina, v kateri leži vas Zgornji Brezen. Na kmetijah imajo vse pogoje za uspešno delo na zemlji, le vode še vedno ni. Pomagajo si z zbiranjem kapnice in nekateri so se na ta način oskrbe s pitno vodo že tako navadili, da niso posebno navdušeni nad gradnjo vodovoda.

Ta se je prejšnji teden kljub vsemu začela. Devet

kmetij, ki bodo dobile vodo, mora prispevati po 50.000 din in skopati 50 metrov jarka. Vendar se vsi tega dogovora ne držijo in nekateri jim že maščevalno obetajo, da k njim voda ne bo pritekla.

S kopanjem se že drugi teden trudijo mladinci iz Vitanja. Petnajst zagrizenih brigadirjev, med njimi so samo tri dekleta, preživlja počitnice ob krampu in lopati. Delajo od 7. ure zjutraj do 13., v četrtek, soboto in nedeljo pa so delovni dan udarniško podaljšali do 17. ure. Pravijo, da jih tudi enourna hoja do gozdne koče, kjer spijo, ne moti preveč. Popoldneve preživljajo ob igranju nogometa, kart, poslušanju glasbe ali pa spijo. Torej brigadirsko življenje ni čisto pravo, saj se z velikimi, dobro organiziranimi delovnimi akcijami ne morejo primerjati. Celo težko pričakovano malico so dobili z uro zamude.

Trasa, ki je dolga štiri kilometre in pol, je na nekaterih delih tako kamnita, da s

krampi in lopatami ne morejo narediti vsega. Za njimi bo moral priti še kompresor, ki bo delo končal. Na ravnem delu trase pa bo delo mladih zamenjal stroj.

V soboto je iz Vitanja prišlo nekaj krajanov, ki so tudi poprijeli za lopate, izmed 150 vojakov, ki so se za konec tedna pripeljali iz Celja, pa je imel vsak drugi ožuljene roke. Njihovega dela trase jim res ni nihče zavidal. Nekdo izmed njih se je tako zagnano spravil nad kamenje, da je zlomil kramp.

Vaščani so se pomešali kar med vojake, njihovih 50 metrov ni nič manj težavnih. V nedeljo jih je prišlo dvanajst, med njimi tudi več kot 70-letni Anton Grm, ki je pred leti kopal premog v Zabuko-vici, še vedno pa lahko vsakemu mlajšemu pokaže, kako je treba delati.

Konec tedna bodo brigadirji odšli, stroji bodo delo končali in vaščanom se obeta pitna voda, ki tudi v sušnih dneh ne bo presahnila.

TATJANA PODGORŠEK

Nov most v Laškem

Zgradili ga bodo na mestu starega

V Laškem so se že lani odločili, da bodo zgradili nov most čez Savinjo. Po ugotovitvah Zavoda za raziskavo materiala iz Ljubljane je stari most iz železnih konstrukcij dotrajan.

Novi most je bil predviden že po urbanističnem načrtu. Odločili so ne le za drugo lokacijo, kot je bila predvidena. Zgradili ga bodo kar na mestu starega. Povezava levega brega Savinje z desnim je nujna, zaradi povezave z nerazvito krajevno skupnostjo Vrh nad Laškim, pa tudi Pivovarna in Kmetijska zadruga večino blaga spravljata po cesti, s kamioni. Most bodo gradili v dveh delih. Do maja prihodnjega leta naj bi izgradili most na južni strani in ga usposobili za promet, do konca leta porušili stari most in dogradili še drugo polovico novega. Po grobih ocenah naj bi gradnja mostu stala 50.000 dinarjev. Denar za izgradnjo mostu bodo prispevale delovne organizacije iz Laškega. Vsaka bo primaknila 2,5 odstotka iz bruto osebnega dohodka. V dveh letih bodo tako zbrali 34.000 dinarjev. Ostali denar bodo zbrale delovne organizacije z levega brega. Ze lani septembra so izvolili tudi odbor za gradnjo mostu, ki je letos izdelal razpis za izvajalca. V začetku avgusta letos so ga tudi dobili. To bo gradbeno podjetje Gradiš. Na njegovih plečih bo izgradnja in projektiranje mostu. Pogodbena cena znaša 46.000 dinar-

BOŽA GOLOUH

SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM -CELJE

razpisuje

vpis za izobraževanje ob delu za poklic

GOSTINSKI TEHNIK

Pogoj: končana Poklicna gostinska šola

Prijave na obrazcu 1.20 sprejemamo do 10. septembra 1983.

110 Cinkarnarjev na Triglavu

Ob 110 letnici Cinkarne Celje se je tamkajšnja planinska sekcija odločila, da popelje Cinkarnarje na Triglav. Poleg cinkarniških planincev so se na Triglav povzpeli tudi člani pobratenega planinskega društva iz Aera, vzgojiteljice iz VVO Anice Cernejeve in sedem celjskih alpinistov, ki gredo jeseni na Himalajo.

Na Triglav so se cinkarnarji odpravili 6. avgusta, pri Aljaževem stolpu so razvili svoj transparent in tako počastili svoje praznovanje. Vzpon na našo najvišjo goro je bil vse prej kot lahek, saj je ponoči snežilo, temperatura pa je bila vseskozi pod nič stopinjami. Z vrha so se Cinkarnarji vračali čez Dolič, Prehodavce, Sedmera jezera, Komno, kočo pod Bogatinom in kočo pri Savici. Vsi, ki so se vzpeli na Triglav, pa naj bo to najstarejši, petdesetletni Drago ali najmlajši Slavko, ki šteje komaj osem let. so si po povratku v Celje obljubili, da se ponovno srečajo v gorah. Planinski krst in skrb cinkarniškega zdravnika in medicinske sestre za dobro počutje planincev je tisto, kar Cinkarnarjem ne da pozabiti lepot Triglava.

MIRA GORENSEK

»PETROL« DO-Trgovina TOZD - Trg. na debelo Ljubljana

Poslovna enota Celje, cesta v Trnovlje 12

Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE Celje, objavljamo

prosta naslednja dela in naloge:

4 gasilce

Pogoji:

- poklicna šola KV

- eno leto delovnih izkušenj

- poskusno delo 1 mesec

Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe v 15 dneh po objavi razpisa na Petrol TOZD - Trgovina na debelo, Poslovna enota Celje, cesta v Trnovlje 12.

TEDNIKOV INTERVJU

Humor in volja sta ji vsa popotnica

»Čeprav so bili starši Štajerci sem bila rojena v Ljubljani, kjer je bil oče uslužbenec železnice. Po trinajstih letih smo se preselili v Celje, v Zavodno. V veliko hišo, kjer je bilo veliko ljudi in zlasti otrok. Mami hiša ni bila všeč, meni pa, ker smo se otroci lahko igrali z najbolj skromnimi igračami, kar se danes ne znajo več. To so bili biseri mojega življenja!«

Tako pripoveduje Marica Frece, ki je v torek. 16. avgusta slavila 70 let življenja. Njenih sedemdeset let je tako bogatih, plodnih in sočnih, kot največji grozd v lepo obrodelem vinogradu. Vse je bilo v njenem življenju: težave, bolečine, zadovoljstvo, veselje in predvsem velik koš humorja. Brez tega vseh teh 70 let ne bi zmogla. Mladost je preživljala doma pred vojno, vojno pa je doživela v taborišču izven toliko ljubljene domovine.

MARICA FRECE: »Po ta

kratni meščanski šoli sem si želela na učiteljišče, ki pa je bilo žal samo v Mariboru in Ljubljani. Odšla sem v knjigarno, ker sem že takrat zelo rada brala, kajti knjiga mi je predstavljala stalno opleme-nitev moje izobrazbe. Ze v otroških letih sem prebrala knjigo z naslovom Dore, avtorja Ivana Laha, ki opisuje dečka, ki je v 1. svetovni vojni izgubil očeta. Kasneje sem se zaposlila v Zadrugi državnih uslužbencev in v njej delala vse do aretacije oktobra 1941...«

NT: Pri vas je bila javka...

MARICA FRECE: »Da, vendar jo je izdala naša dota-kratna »zvesta« sodelavka Sonja iz Maribora. Aretirali so me na delovnem mestu 29. oktobra 1941. To je bil dan množične aretacije v Celju, saj je bilo izdanih okoli 30 aktivistov OF. Aktivistka sem postala takoj, ko so odšli prvi komunisti v ilegalo.«

NT: Sledila je mučna pot. Celjski Stari pisker in v njem samica (vmes številna zasliševanja in pretepanja), Bori (trije meseci) in mariborski zapori, od koder so vas odpeljali oktobra 1942 v nemško žensko koncentracijsko taborišče Ra-vensbriick. Vožnja je bila neprijetna, potovali ste štirinajst dni, vmes se ustavljali po prehodnih taboriščih. V taborišču je bilo grozno. Samo šivanko ste zlomili pa ste jih že dobili...

MARICA FRECE: Za

vsako najmanjšo reč so nas... Tam je bila samo peščica Slovenk pa še nekaj Jugoslovank, veliko drugih, Cehinj, Poljakinj... Kmalu smo se združile in kulturno življenje nas je skupaj držalo, nam dajajo moč in željo, da mora vsega hudega enkrat le biti konec. Vodila sem pevski zbor in na sokol-sko himno napisala tudi tekst: Prišel bo mogočni čas, / ko padla vaša bo oblast, / takrat vi, kot zdaj mi, / pošteno boste stradali. / Plačali vam bomo vse, / kako ravnali z nami ste. / Pljunil vam bo vsak v obraz / in privoščil vam poraz. Pred bližajočo se rusko fronto so nas pognali iz taborišča... Ob cesti so ležale naše tovarišice v progastih oblekah... Iz lagra smo šli 27. aprila, 3. in 4. maja

smo že kurili kresove in peli pesmi, v Celje pa sem prišla 29. avgusta 1945.«

NT: Prišli ste domov ...

MARICA FRECE: Ko sem

se peljala iz Zidanega mosta proti Celju nisem vedela, če bom doma sploh koga našla. Prišla sem v Novo vas. Na dom, moj dom. Našla sem mamo, najmlajšo sestro Danico in brata Bineta, ki se je vrnil iz Mauthausna.«

NT: Igrali ste kljub težavam tudi v taborišču in kasneje doma...

MARICA FRECE: »Takoj po vojni sem postala ena najbolj prizadevnih članic takrat še ne profesionalnega celjskega gledališča. To je bilo za mene del življenja. Cez dan smo delali, popoldne malo se-stankovali (OF), zvečer pozno v noč igrali in se veselili. Sodelovala sem tudi pri nastanku poklicnega gledališča, leta 1952 pa sem prevzela Mestno ljudsko knjižnico. V njej sem bila vse do leta 1965...«

NT: Ste potem prenehali z delom?

MARICA FRECE: »Ne, to pa ne! Brez dela ne bi mogla.«

NT: Kako živite?

MARICA FRECE: »Živim čisto prijetno življenje pa čeprav sem imela veliko težkih dni in bolj malo dobrih. Imam življenjske prijateljice in o njih bi lahko napisala roman. Zal pa sem za pisanje bolj lena. Poglejte, zdaj, ko sem si zlomila roko, skrbijo zame sestra Danica, (ta je razpeta med menoj in starej-šo sestro Tilko, ki je težko bolna), Grilančeva Silva, Ju-govičeva Fanika, Vrabičeva Olga, Jermanova Dragica. Benedičičeva Vera, moja soseda Mira Bukanovska, Anica Kmet, Zorica Zevart in celo otroci v bloku na Čopovi 2, ki mi pomagajo nositi težje stvari, odpirajo vrata... To varišice so mi kuhale, likale, me klicale po telefonu, če kaj potrebujem... Zlati so naši ljudje, to sem spoznala že v taborišču.«

NT: Odigrali ste 17 »kapitalnih« vlog, med katerimi je bilo največ komičnih...

MARICA FRECE: »Nagrado pa sem dobila za resno vlogo. Morda je tudi v tem del življenjske popotnice: s humorjem in dobro voljo /.moreš tudi resne stvari. Samo malo več optimizma in tre/, nosti bi pričakovala od da našnjih ljudi. In potrpežlji vosti. Pa dela!«

TONE VRABL

6. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

45 let gasilstva v Prožinski vasi

Osrednjo proslavo bodo člani Gasilskega društva v Prožinski vasi pri Štorah imeli v nedeljo, 21. avgusta ob 13.30 uri, ko se bo začelo tekmovanje gasilskih enot širšega celjskega območja. Po tekmovanju ob gasilskem domu bo proslava na kateri bosta poleg recitatorjev nastopila tudi godba na pihala že-lezarjev iz Štor in folklorna skupina s Kom-pol. Po proslavi in podelitvi priznanj najboljšim nastopajočim bo zabavna prireditev, kjer bo igral ansambel Interval.

Predsednik Gasilskega društva v Prožinski vasi Ivan Stojan: »V društvu je trenutno 96 članov, imamo dve skupini pionirjev (A in B), mladince in tri desetine članov. Vedno sodelujemo tudi na različnih tekmovanjih, tako smo letos osvojili naslov občinskega prvaka med člani, bili smo tretji med članicami in starejšimi pionirji, medtem ko so bili mlajši pionirji sedmi. Člani in članice bodo nastopile na kongresnem (republiškem) tekmovanju 17. septembra v Gornji Radgoni, pionirji A pa 10. septembra v Ljubljani. Z opremo smo zadovoljni, potrebujemo samo še nekaj metrov cevi in cisterno. Cevi bomo dobili letos, cisterno kdaj kasneje. Radi bi tudi uredili gasilske prostore, kar še posebej velja za zgornji del, kjer bi pridobili operativne prostore.«

TONE VRABL

Sodelujejo tudi gasilci Grevenbroicha in Celja

Ko je človek v tujini, daleč proč od rojstnega kraja, navezuje stike z rojaki, saj je to edina trdna vez, ki ga na tujem veže z domovino.

Predvsem to povezuje tudi člane slovenskega društva Celje iz Grevenbroicha. Pred kratkim se je porodila misel, da bi preko tega društva sodelovali gasilci iz Grevenbroicha in Celja. Kot simbol za to so celjski gasilci poslali tja gasilsko čelado. Tovariš Milan Novak, predsednik Slovenskega društva Celje, jo je v njihovem imenu predal g. Esserju, poveljniku gasilcev iz Grevenbroicha.

V torek, 9. avgusta, pa so nemški prijatelji poslali gasilsko čelado v Celje. Ob 9.

uri dopoldne jo je predal Milan Novak Ivanu Paseri, poveljniku občinske gasilske zveze Celje.

Po predaji sta Ivan Pasera in Tone Senetočnik seznanila Milana Novaka z delom celjskih gasilcev. Izmenjali

so tudi naslove in se že predvidoma dogovorili za ponovno srečanje delegacij. To naj bi bilo 3. oktobra letos, ko bo v Celju slovenski gasilski ples, na trgu V. kongresa pa razstava gasilskih avtomobilov.

Gasilci za pokal bratov DobrotinSek

Gasilsko društvo Vojnik, prireja v soboto 20. avgusta ob 14. uri veliko gasilsko tekmovanje za pokal BRATOV DOBRO TINŠKOV. Tekmovanje je posvečeno spominu junaške Dobrotinškove družine s Tomaža pri Vojniku.

Kmetija Dobrotinškovih je postala zatočišče partizanov, kar pa Nemcem ni ostalo dolgo skrito. Aretirali so vse štiri

brate in Tinče, Nejče in Lojze so že 30. julija 1941 umrli v Starem piskru. Jurčka pa so odpeljali v Auschwitz. Od tam so ga leta 1944 napotili na delo v Graz, od koder je pobegnil v partizane. Na pragu svobode, leta 1945, je padel tudi on.

Tudi mater Heleno in sestri Mimico ter Lenko so avgusta leta 1942 odpeljali v Auschvvitz, tretjo sestro Jožico pa v taborišče na Bavarskem. Mimica je podlegla mučenju že oktobra, mati pa nedolgo zatem, sredi novembra.

Svobodo sta dočakali le sestri Jožica i Lenka.

Tekmovanje za pokal BRATOV D( BROTINŠKOV naj bi postalo tradicii nalno, vsako leto okoli 21. avgusta, ko; rojen Nejče.

Po tekmovanju bomo prisostvovali . razvitju pionirskega gasilskega prapor saj ima prireditelj lepo število uspešni pionirjev gasilcev, prav tako pa zei uspešno sodeluje s PDMG na OS Brato Dobrotinškov.

MILENA MARGUC-JURG*

Stanislava Platovšek

V ožjem krogu so na pokopališču v Žalcu zagrebli posmrtne ostanke pred letom dni upokojene učiteljice Stanislave Platovšek, ki je vrsto let službovala na osnovni šoli Peter Šprajc-Jur, Žalec.

Njen dom je bil v l^evcu. Izhajala je iz kmečke družine. Osnovno šolo je obiskovala v Petrovčah. potem pa je šolanje nadaljevala v Celju. Oče je gmot no podpiral partizane že leta 1941. Pokojna Stanislava pa je začela aktivno sodelovati na koncu leta 1943. Delovala je na bližnjem terenu Liboj. Zbirala je sanitetni material. pisarniške potrebščine ter živila.

Kmalu po osvoboditvi je dokončala učiteljsko šolo in bila nastavljena v Loče pri Poljčanah. Kmalu je bila prestavljena na šolo Rakovec na Pohorju, nato pa na Prihovo pri Konjicah.

Dolga leta, vse do upokojitve, pa je bila na osnovni šoli v Žalcu.

Bila je izredno dobra tovarišica, vzgojiteljica v pravem pomenu besede. Njen veder obraz ni nikdar kazal potrtosti, bil jo je tako rekoč en sam smeh, eno samo zdravje. Pri šolskem delu pa je bila resna in vztrajna. Zavedala se je, da je učiteljevo delo zares odgovorno. Stanislava je bila pri vsem pedagoškem delu do kraja disciplinirana in resnično tovariška. Ne samo za učence, marveč tudi do sotovarišev. Rada je pomagala z nasveti, ni se odrekla še tako težavnemu delu. Skozi leta je delovala v vseh organih šolske samouprave. Aktivno je sodelovala v raznih organizacijah in društvih izven šole. Skratka, radi so jo imeli učenci, spoštovali in cenili so jo roditelji, vsi, ki so jo poznali in delali z njo. Bila je tudi velika ljubiteljica narave. Kakor je bila vesele narave, življenje ji ni prizanašalo. Vse tegobe pa je znala z vedrim nasmehom skrbno prikrivati. Vsi, ki smo jo poznali, jo bomo kot res vsestransko, široko razgledano, delovno tovarišico, ohranili v najlepšem spominu.

ANGELOS BAŠ

SAVINJSKI SPLAVARJI

od začetka 20. stoletja do 1941

Zadruga splavarskih gospodarjev je bila najstarejša organizacija v obravnavani družbeni skupini: 1914 je bila v Radmirju ustanovljena Gornjesavinjska plavičarska in plavbena zadruga. Ta zadruga je skrbela za čiščenje Savinje (vse do Zidanega mosta) in Drete, posredovala za popravila jezov, predlagala oblastem dovoljenja za plavlje-nje in splavarjenje ipd. Zadruga splavarskih gospodarjev, zakaj ti so bili zvečine njeni člani, medtem ko je bilo članov, ki bi bili edino plavili les, ne da bi se bili nato ukvarjali tudi s splavarsko lesno trgovino, precej manj (1940 je imela zadruga 163 članov), pa je poleg naštetih nalog nedvomno imela za potrebno, posredneje ali neposre-dneje vplivati na razmerje splavarskih gospodarjev do splavarjev. Zal je doslej o teh vplivih na voljo le zelo malo pisanih, pa tudi ne dosti več ustnih pričevanj. Vsekakor je moralo biti slednje prizadevanje ena od nalog zadruge, ki jo je gornjegrajsko srezko načelstvo 1940 opredelilo takole: »Ker združuje ta zadruga vse večje podjetnike lesne stroke, predstavlja tako najvažnejšo gospodarsko korporacijo v srezu«.

Splavarji so si ustanovili zadrugo dobrih dvajset let pozneje kakor splavarski gospodarji: 1. 1935 je bila ustanovljena »Zadruga splavarjev Savinjske doline« s sedežem na

Rečici. Njen namen je bil, na kratko povedano, varovati gmotne in družbene koristi svojih članov. Član je lahko postal vsak splavar, ki je bil »vsaj že eno leto pri tej stroki zaposlen«. Povod za ustanovitev te zadruge se na podlagi dosegljivih virov ne da ugotoviti. Prav tako ni mogoče dognati, kateri so bili zgledi, ki so po njih ustanovili zadrugo. Po enem mnenju naj bi bila zadruga ustanovljena po zgledu »donavskih splavarjev«, po drugi strani pa je bil namen zadruge, kakor smo ga navedli, povsem enak namenu, kakor je bil oblikovan v »Zadrugi splavarjev Dravske doline« (tudi imeni obeh zadrug sta bili enako zasnovani). Vendar gre ta enakost očitno na račun izvedenca, ki je sestavljal pravila za savinjsko splavarsko zadrugo in si je poenostavil delo s tem, da je prepisal pravila dravske spla-varske zadruge, ki je bila ustanovljena dve leti pred savinjsko splavarsko zadrugo (1933 v Ožbaltu). Po samem tem se torej ne bi dalo sklepati, da bi bili dravski splavarji neposredno botrovali pri ustanovitvi savinjske splavarske zadruge, vendar ohranjena ustna pričevanja dravskih splavarjev sporočajo, da so se savinjski splavarji zgledovali pri tem pri njih in da so imeli v ta namen z njimi, se pravi z dravskimi splavarji, tudi posebne sestanke v Dravogradu.

Poglavitni vzrok za ustanovitev splavarske zadruge na Rečici pa je na dlani. Terjalo jo je spoznanje o potrebi organizacije, ki naj bi uveljavljala splvarske koristi. Kako se je to spoznanje iz leta v leto širilo, {#ičuje število članov. L. 1936 je štela zadruga 529, 1937 643, 1938 pa 773 članov. Glede na ozna čeno razmerje splavarskih gospodarjev do splavarjev so bila prizadevanja za ustanovitev splavarske zadruge nedvomno povezana s težavami, deloma tudi s tveganjem. Ko pa je bila zadruga ustanovljena, so se skušali vanjo včlaniti tudi splavarski gospodarji, vendar se jim to v bistvu ni posrečilo. Iz letnega poročila splavarske zadruge 1937 je razvidno, da je bil predlog, po katerem naj bi bili sprejeti v članstvo tudi splavarski gospodarji, sprejet, toda »s pripombo, da se sprejmejo kot izredni člani, ki jim odpadejo pravice, ki jih določuje & 29. zadružnih pravil vsakemu rednemu članu,« t. j. pravica do glasovanja na občnem zboru.

Prva prizadevanja splavarske zadruge so bila uspešna. Prek poslanca Pevca so dosegli, da so splavarji zopet dobili pravico do polovične vožnje na železnici, kakor so jo imeli v obdobju avstroogrske monarhije. Kar zadeva drugo dejavnost zadruge, manjka pričevanj; edinole glede zboljšanja mezd mahajamo v ohranjenem ustnem izročilu splošnejša poročila, da je zadruga posredovala v tej smeri, vendar brez pomembnejšega uspeha. O preostali dejavnosti splavarske zadruge pa si zavoljo pomanjkanja virov ni mogoče ustvariti nobene podobe.

Ne glede na to je ustanovitev in ugotovljena dejavnost savinjske splavarske zadruge poučna za razmerje splavarjev do splavarskih gospodarjev. Z ustanovitvijo te zadruge sredi tridesetih let so bili ustvarjeni prvi pogoji, da je lahko določeno (nasprotu-joše) razmerje splavarjev do splavarskih gospodarjev preraslo v socialno dejanje, oziroma se je začela v obravnavani družbeni skupini uveljavljati zavest, da je »resnič

no negativno privilegirana«. Splavarsko z drugo je ustanovilo nekaj bolj razgledan in dejavnih splavarjev, ki so izvirali zlast: Rečice, toda ta zadruga ne bi bila mog zbrati tolikšnega članstva, kakor je bilo n vedeno zgoraj, ko ne bi bila hkrati pri vei ni splavarjev obstajala temeljna zavest potrebi po takšni organizaciji. Resda je š zadrugi spočetka predvsem za to, da je d segla za svoje člane polovično vožnjo i železnici, vendar je bila, kakor spriču ohranjeno ustno izročilo, njena dejavno usmerjena od samega začetka tudi k izbo! I šanju mezd. Se pravi, da je skušala zadrug že na začetku vplivati na razmerje splaval J skih gospodarjev do splavarjev v poglavi nem tako, kakor je to hotel ali s tem sogli šal pretežni del splavarjev.

, To je bil znaten premik. Medtem ko ii časa pred ustanovitvijo splavarske zadrug i nimamo podatkov, da bi bili splavarji sode lovali pri vsakoletnem določanju splaval] skih mezd, je od ustanovitve splavarski i zadruge naprej sporočeno, da so takrai splavarski gospodarji vsako leto povabili zastopnike splavarske zadruge k skupne t mu pogovoru glede teh mezd. Kot omenjet no, splavarji tu niso dosegli večjih uspehov t vendar je bil temeljni preobrat v tem, da sil lahko predstavniki splavarske zadruge so 1 delovali pri določanju mezd in v nekeflf obsegu le uveljavljali splavarske koristi. to soodločanje ni pomembneje izboljšal": splavarskih mezd, pa so bile pri železni škem popustu, ki ga je dosegla zadruga 1 posledice ugodnejše. Ta popust je bil tud i povod, da je članstvo zadruge iz leta v let"l naraščalo, saj je vsak njen član, ko se vračal s sprava, plačal na železnici polovici no vozni no. Od 1936 do 1938 se je kakor ]f' bilo razvidno, število zadružnih članov vsa ! ko leto povečalo za več kakor 100, in verje* 1 no jih je nekaj pristopilo še v naslednji letih; ohranjeno ustno izročilo spričuje. $ t so v savinjsko splavarsko zadrugo sčasortf3 r vstopili do malega vsi tamkajšnji splavarji 1

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 7

Celjski folkloristi v tujini

Folklorna skupina pri ZPD France Prešeren se je prejšnji teden odpravila na turnejo po Nemški demokratični republiki in Češkoslovaški. To gostovanje v tujini pomeni celjskim folkloristom priznanje za uspešno in kvalitetno delo.

Celjska folklorna skupina sodeluje v mladinskem folklornem taboru, kjer so še plesalci i/. Italije, Bolgarije, Češkoslovaške in Nemške demokratične republike. Celjani bodo dvanajst dni preživeli v Rostocku v Nemški demokratični republiki, potem pa bodo pripravili še štiri nastope v Olomoucu na Češkem. Po prvih poročilih, ki so jih poslali folkloristi z gostovanja, so njihovi nastopi uspešni in privabljajo številne gledalce.

IVANA FIDLER

1. bienale pionirske grafike v 2alcu

Občinska kulturna skupnost Žalec je organizator 1. bienala pionirske grafike, ki bo na ogled v osnovni šoli Petra Šprajca v Žalcu od 10. septembra.

Razstava pionirske grafike v Žalcu je postala nerazdružno povezana z življenjem tega mesta. Vanjo so se vključili mladi ustvarjalci iz vse Slovenije, zato je republiškega značaja. Svoj bienalni značaj pa si je pridobila s kontinuiteto razstav.

Na temo: Šola - moj drugi dom, je na

natečaj prispelo 770 grafičnih listov iz šol, ki gojijo to likovno tehniko. Posebej izbrana žirija je v prvem krogu med vsemi izbrala 150 listov za razstavo, nato pa med njimi še 30 za objavo v posebnem katalogu. Reprodukcije v tem katalogu predstavljajo jedro letošnje razstave.

Proslavam, prireditvam in manifestacijam taborskih kulturnih dnevov občine Žalec bodo svoj pečat dali mladi slovenski likovniki in njihovi mentorji.

MP

Pogled v tihi svet preteklosti

Restavrator Alojz Lešek Ima najraje barok

Za velikimi vhodnimi vrati v Zidanško-vi ulici v Celju so na dvorišču še ena vrata. Mnogo manjša, kakor je tudi majhen prostor s katerim že dolga leta diha rezbar in pozlatar Alojz Lešek. Obdaja ga tihi svet preteklosti predmetov iz različnih obdobij. Danes 69-letnik se še nekaj ur dnevno vedno sklanja nad kipci, starimi okvirji, svečniki, svetniki...

Poklica se je izučil s srcem, pripoveduje droben, siv in zgovoren mojster in pravi, da bi se vselej znova odločil za to obrt. Mladih to delo ne zanima kaj veliko, Alojza Lešnika pa še vedno mami. Potrpežljivo in z mirno roko, predvsem pa z znanjem vrača starim stvarem nekdanji lesk in sijaj. Toda še malo ni vseeno, kaj nastane izpod njegovih. Treba je dobro poznati vsa obdobja in sloge, materiale iz katerih so predmeti iz davnine bili narejeni. Ce svetemu Florjanu manjka roka, mora mojster vedeti, kakšna je ta roka bila, če mizi, ki je kdo ve koliko stoletij pozabljena ležala na podstrešju, manjka samo en detajl, ga je treba narediti. Šele potem je njegovo delo dobro opravljeno, zadovoljstvo pa popolno.

Od vseh obdobij Alojz Lešek najbolj ljubi barok. Poln je domišljije, težko ga je obvladati, a prav to je svojevrsten izziv. Velikokrat je seveda treba brskati po literaturi, po strokovnih knjigah, ki jih je žal vse premalo.

Velike preglavice delajo mojstru materiali za obdelavo. Težko jih je dobiti. Tako je na primer z zlatom za zlačenje.

Kadar se Alojz Lešek loti pozlačevanja kakšnega starega predmeta, postane v majhnem, tihem prostoru še bolj tiho. Niti vdiha se ne sliši. S čopičem iz veveričjega repa si seže mojster nekajkrat po laseh, da ga naelektri, potem pa počasi, vztrajno in potrpežljivo nanaša tanke plasti na ta pred

met. Z držalom iz poldragega kamna ga potem zlošči in ko je delo opravljeno, zadovoljno postoji pred njim. A za to so včasih potrebne debele ure in dolgi dnevi. Delo pa restavratorja, rezbarja in pozlatarja nikoli ne utrudi. Nekaj je v njem, kar ga žene v ta svet, kjer se med starinami vselej dogaja kaj novega. Na njegovo ime prihaja še ve

dno veliko naročil in prošenj iz vseh koncev Slovenije. Majhna delavnica je zato včasih kar pravi muzej.

MATEJA POD JED

o' - ' " . , •">

Gradovi in graščine na slovenskem Štajerskem

Piše: dr. IVAN STOPAR

Senek (Schonegg), graščina, dvorec

Na položni vzpetini, Polzela 19, ia robu naselja v Spodnji Savinjski dolini. Občina Žalec. Šenek je kot dvor morda že 1493 >ozidal ojstriški oskrbnik Lenart laumschiissel, potomec starih še-leških kastelanov. Tu je bil urad kromnega imenja, ki je 1527 štelo rinajst, 1542 ob cenitvi posestev >a šestnajst podložnikov. Značil-lo je, da Vischer stavbe ni upodobi ne na svojem zemljevidu iz 678 ne v svoji topografiji - bila je >ač preneznatna. Dvor so 1665 po-edovali Gabelkhovni, 1696 Ru-lolf pl. Schrottenbach, 1730 Ernest pl. Ehrenberg. Poznejši astniki: 1746 Johan Anton Curti 'Vanzini, 1770 Rajmund Novak, 774 Filip pl. Carastella, 1775 spet lajmund Novak, 1797 Johan Ne-»ornuk Kircher, 1807 Anton Gur-lik, 1813 spet Johan Nepomuk Archer, 1819 vdova Jožefa Perše, ti ga je kupila za 77.000 fl. 1844 je »ostal lastnik Šeneka Lenart Gec-'ter, nato V. M. Vormiggini in za 'jim 1861 Franc Maurer, ki ga je 869 izročil svojemu zetu Oskarju

Pongrazu. Njegova hči Fani pl. Pongraz ga je posedovala še med obema vojnama. V času okupacije je bil last grofa Pachta - Reihofen, o katerem so Nemci zapisali, da je vse kaj drugega kot nacionalni socialist. Zdaj je v graščini Dom oskrbovancev.

Kompleks dvorca oblikuje skupek stavb, pozidanih s treh strani okoli pravokotnega dvorišča, medtem ko je na četrti, vzhodni strani zidana arkadna ograja. Južno od kompleksa je samostojna kapela, postavljena nasproti glavnega trakta, k njej pa je pripeta dninarska hišica. Glavni trakt, obrnjen proti jugu, je dvonadstropna, sedemosna stavba z man-sardno streho, ki je v osi poudarjena z baročno oblikovano mansar-dno atiko z vazami na vrhu, ob straneh pa z dvema manjšima ocu-lusoma. Portal, ki je postavljen v osi, je kamniten, neobaročen. Prav tako so neobaročne z gredami in pilastri členjene fasade. Enake značilnosti srečamo tudi na zunanjih fasadah drugih dveh traktov in na okroglem, prav tako dvonadstropnem stolpiču z razgibano lanternasto streho, ki je postavljen v zahodni vogal zasnove. Stavbo

obteka kamniten zidec iz rezanega kamna. Severni in zahodni trakt sta zaradi lahno vzpenjajočega se terena za nadstropje nižja od glavnega trakta. Posebej je poudarjena le dvoriščna fasada zahodnega trakta nasproti arkadnega zidu, ki ima v pritličju arkadno oblikovano lopo s svetlobnimi odprtinami secesijskih form, sicer pa tudi na strehah obeh pomožnih traktov srečamo baročno oblikovane atike in oculuse.

Notranjščina stavbe je večidel nezanimiva. V kleti glavnega trakta sicer še naletimo na baročne banjaste oboke s sosvodnicami, v njegovem nadstropju pa na originalne, belo prepleskane baročne vratnice - to pa je tudi vse, kar se je ohranilo iz baročne dobe. Iz časa zadnje prezidave, ki je dala dvorcu neobaročno podobo, je najzanimivejša velika dvorana v pritličju zahodnega trakta, ki ima bogato štukiran strop in lep mar

mornat neobaročen kamin.

Grajska kapela ima pravokotno ladjo in pravokoten, na vogalih zaobljen prezbiterij. Nad vhodno fasado je pozidan mali nadstrešni zvonik s kapo baročnih oblik, nad baročnim portalom pa je v sklepnem ščitcu pod segmentno preklado napis s kronogramom, ki da letnico 1779: S Vb proteCtlone FLorlanI PatronI DoMVs Vestrae seCVrae erVnt. Kapelo je pozidal Rajmund Novak, ki je takratni lastnik Šeneka.

Graščina je nastala šele v obdobju baroka, verjetno v 1. pol. ali sredi 18. stol., na mestu nekdanjega dvora. V ta čas lahko datiramo jedro glavnega trakta, ki je najstarejša sestavina zasnove. Severni in zahodni trakt so pozidali šele v času velike prenove graščine, ko sta zamenjala nekdanja pritlična gospodarska objekta - vidimo ju na Kuvvassegovi upodobitvi graščine iz Lamplove suite (o. 1845).

Graščina je nespremenjena tudi še na Reichertovi litografiji iz 1864, zato sklepamo, da je dobila svojo današnjo neobaročno podobo šele po 1869, ko je prišla v roke Oskarja Pongraza. Ta je poleg obeh novih traktov pozidal tudi okrogli stolp in verjetno obdal svoje prebivališče z angleškim parkom, bogatim z različnimi vrstami tis.

Šenek, pogled na graščino

8. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

Priprave za jesensko setev

Ob letošnji žetvi smo se lahko prepričali, da ni samo vreme odločilno za pridelek. Veliko večji vpliv ima človek-pridelovalec. Najpomembnejša je setev in opravila ob njej: priprava zemlje, gnojenje in varstvo posevkov.

Samo po sebi je umevno, da morajo imeti pridelovalci pravočasno na voljo primerna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in usposobljene stroje, s katerimi opravijo na njivah vse agrotehnične ukrepe. Kaj rado se zgodi, da pri nas odpove oskrba, neredko pa je to tudi izgovor za malomaren pristop k setvi. Toda, kruh postaja vedno dražji, vedno bolj cenjen.

Katero sorto bomo izbrali?

O setvi ne začnemo razmišljati, ko je treba na njivo. Zdaj je čas, da se začnemo zanimati za izbiro sorte pšenice, rži, ječmena. Pri pšenici je na voljo zelo velik izbor sort. Zato bo tudi izbira težja. Za širšo celjsko regijo smo letos izbrali osem sort. Večino teh so pridelovalci že doslej sejali in so se dobro izkazale. Uvajamo pa tudi novo sorto - LONJO, ki je srednjerana, z nizko slamo.

Sicer pa poglejmo priporočen sortni izbor:

Največ bomo sejali sorto MACVANKA 2, ki je tudi srednjerana, srednjenizka in primerna za setev na dobrih tleh. Taka tla pa so večinoma na nižjih legah, kjer razširjamo tržno pridelovanje pšenice.

Sorta BARANJKA je zelo rodovitna, rano dozori in ima nizko slamo.

Sorta BALKAN je rodovitna in nekoliko manj zahtevna. Priporočamo jo tistim pridelovalcem, ki se težko odločijo, kaj naj bi se

jali. Primerna je za nižine in višje lege, skratka sejemo jo lahko povsod. Zelo pomembna lastnost te sorte je, da zelo dobro prenaša mraz in zato tudi dobro uspeva v neugodnih vremenskih razmerah.

NOVOSADSKA RANA 2 je srednjevisoka sorta pšenice, ki ni preveč zahtevna, zato je pri pridelovalcih priljubljena. Vendar pa od nje ne moremo pričakovati rekordnih pridelkov. Ima tudi to slabo lastnost, da ni dovolj odporna zoper mraz in po hudih zimah brez snega ostanejo spomladi posevki razredčeni.

Sorta MARINKA je preizkušena srednjerana resnica z visoko slamo. Primerna je zlasti za setev na hribovitih območjih, kjer posevke rada ogroža divjad.

DIKA je srednjerana nizka sorta, ki je zelo odporna zoper mraz. Zaradi velike rodovitnosti bi jo morali več sejati, vendar ne bi smeli zanemariti nujnih agrotehničnih ukrepov.

SUPERZLATNA je nizka,

srednjerana sorta, ki je dobro znana pridelovalcem.

Za setev ozimnega ječmena bosta na razpolago samo dve sorti:

- AGER, ki je nizek, ran in večvrstnik in

- NS 293, ki je zelo rodoviten, srednjevisok, sred-njeran dvovrstnik.

Tudi za ozimno rž imamo na razpolago samo dve sorti - DANKO in OKTA.

Veliko napako delajo pridelovalci, če sejejo domače seme, ki ga niso niti očistili niti razkužili. Tako seme ne da zanesljivega pridelka. Nespametno je varčevati pri semenu, ker se to običajno maščuje z manjšim pridelkom.

Prihodnjič nekaj več o pripravi zemlje za setev.

Ing. JOŽE GUZELJ

Priročniki

• Konserviranje z mrazom

• Urejanje in vzdrževanje trat

Naročila sprejema Delavska enotnost-Naša žena, 61000 Ljubljana, Celovška c. 43

G0SP00ARN0 KMETOVANJE

Piše Franc Potočnik, dipl. kmet. inž.

Ena krava s 4000 ali dve z 2000 kilogrami mleka? (3)

Pri prehrani krav se pogosto srečujemo s težavo, kako zadovoljiti njihove potrebe po beljakovinah.

To nam predstavlja še posebno velik problem, če vključujemo v krmni obrok za krave velike količine koruzne silaže, ki vsebuje malo beljakovin in ima zelo široko beljakovinsko razmerje.

Delež beljakovin v krmi za prežvekovalce izražamo v odstotkih prebavljivih surovin beljakovin (% PSB). Za hranilno vrednost določenega krmila namreč ni pomembno le, koliko beljakovin je v njem, ampak tudi, kako te beljakovine živali lahko prebavijo. Pojem »surove beljakovine« uporabljamo zato, ker pri prežvekovalcih niso pomembne le prave beljakovine, ampak tudi ostale dušične spojine, iz katerih se preko mikroorganizmov v vampu tvorijo prave beljakovine. Zelo pomemben vir nebeljakovinskega dušika je urea, oziroma amoniak, ki nastane z razgradnjo uree v vampu. A o tem bomo več v eni od prihodnjih številk.

Pri izračunavanju krmnih obrokov pa nas ne zanima le delež prebavljivih surovin beljakovin v krmi, ampak koliko le-teh bo žival zaužila z določeno količino krme. V tem primeru uporabljamo kot merske enote grame prebavljivih surovih beljakovin (g PSB). Ce spet vzamemo za primer koruzno zrnje, vsebuje le-to 8% PSB in je torej v enem kilogramu tega krmila 80 g PSB. Na primeru koruze bomo razložili tudi pojem beljakovinskega razmerja.

Beljakovinsko razmerje je razmerje med vsebnostjo prebavljivih surovih beljakovin in vsebnostjo prebavljive energije v določenem krmilu. Če vsebuje en kilogram koruznega zrnja 80 g PSB in 800 ŠE, pomeni, da je beljakovinsko razmerje tega krmila 1:10. Za primerjavo naj povemo, da mora biti beljakovinsko razmerje v obroku za kravo, ki daje 20 litrov mleka dnevno, okoli 1:5,3, za kravo z dnevno proizvodnjo 10 litrov mleka pa okoli 1:6,4. Podrobneje pa bomo potrebe krav po hranilnih snoveh opisali v naslednji številki.

Ramšakova kmetija je vzor trdnosti

Takoj, ko človek stopi na dvorišče Ramšakove kmetije na Dobrovljah, vidi, da tu živi trden kmet. Velika, nova hiša in urejen hlev pričata, da lahko tudi hribovski kmet postavi veliko in trdno kmetijo.

Francova družina ni velika. Ima dva otroka, sina in hčerko. Oba mu že pomagata

pri opravilih, počasi pa v vodenje kmetije vpeljuje sina, ki jo bo prevzel. Zena je drobna in energična, živahno se giblje po kuhinji, kjer smo jo zmotili.

Franc Ramšak je redkobeseden moZ, preudarnega pogleda. Njegovo življenje je polno dela in odrekanja. Dobro vel j ska zemlja pač ne prenese polovičarstva, potreben je cel človek. In Franc je takšen. Mora biti takšen, če hoče poskrbeti za 21 ha zemlje. V hlevu ima 10 krav in nekaj plemenskih telic. Zemlja na Dobrovljah je najprimernejša za pašnike, zato se tam pase veliko krav in

tudi nekaj ovac. Večina kmetov mleko oddaja Celjskim mlekarnam in med njimi je tudi Ramšak ali po domače Paravojnik. S količino oddanega mleka ni zadovoljen in jo namerava v naslednjih letih povečati.

V jeseni bi se radi Ramša-kovi vselili v novo hišo, kjer so tudi prostori za kmečki turizem, ki se ga mislijo oprijeti. Na Dobroveljskem kmečki turizem ni razvit in Ramšakovi bodo verjetno prvi, ki bodo poskusili. Gospodar se boji, se ne bo splačalo, čeprav so Dobrovlje res idiličen kraj. Vendar idilika v teh hribovskih krajih ne pomeni dosti. Prvo je delo.

TOMAŽ GUBENŠEK

Merxov program kunčereje dobro uspeva

Merxov program kunčereje poleg intezivne vzre-je kuncev za izvoz v zadnjem času spodbuja tudi ekstenzivno vzrejo oziroma odkup kuncev v Organizaciji Kmetijske zadruge Laško.

Kljub začetnim težavam poteka danes odkup kuncev zelo uspešno na stalnih odkupnih mestih in sicer: vsak prvi četrtek v mesecu zahodna Slovenija, Gorenjska, vsak drugi četrtek v mesecu jugovzhodna Slovenija, Dolenjska, vsak tretji četrtek v mesecu severovzhodna Slovenija in vsak četrti četrtek v mesecu severna Slovenija, Koroška. Zaradi izredno velikega zanimanja in ugodnih pogojev odkupa bo Kmetijska zadruga Laško mrežo odkupa že razširila. Odkupujejo vse pasme zajcev, težkih od dva in pol do tri kilograme. Rejci dobijo 150,00 dinarjev za kilogram žive teže že na odkupnem mestu.

Poleg novitete, to je posebnega kamiona, ki pobira kunce na odkupnih mestih, ima Kmetijska zadruga Laško organizira odkup tudi v klavnici zadruge, vsak petek med 8. in 11. uro. Na vsakem odkupnem mestu organizator odkupa prodaja tudi krmila po normalni ceni. V najkrajšem času pa bodo rejci lahko kupili krmilo tudi v vseh trgovinah Kmetijske zadruge Celje.

JANA MLADENOVIC

Klepet s kmetom

Alojz Senica iz Ponik-vice pri Ponikvi gospodari na 10 hektarjih zemlje, v hlevu pa ima 35 glav živine. Čeprav je na posestvu vsak dan veliko dela, najde tudi čas za zadolžitve, ki mu jih na-gala funkcija predsednika zadružnega sveta pri TOK KK Šentjur.

Pravi, da je zadovoljen, ker nastajajo v šentjurski občini tržni viški hrane. To so zlasti meso, mleko in zadnji dve leti še pšenica. Situacija z mesom je v zadnjem času nekoliko boljša v primerjavi s spomladanskim odlivom na Hrvaško. Boli pa ga, da v naši družbi ne znamo organizirati trga z enotnimi cenami. Posledica tega pa je slaba založenost trgovin in pomanjkanje mesa. Kmetje negodujejo tudi zaradi mleka, ki prinaša stalno izgubo.

Beseda je seveda nanesla tudi na sušo. Ta je na-

l»iiiii« pravila škodo, katere posledice bodo očitne še drugo leto. Živina je v glavnem usmerjena na pašno košni sistem in ker ni krme, kmetje za živino črpajo zaloge, ki so si jih pripravili za zimo.

Toča in suša oklestila letino

V Šoštanju so zadovoljni s pridelkom pšenice, ne pa s pravočasnim In hitrejšim odvzemom pri Merx v Celju

Čeprav je na začetku letošnjega leta vse kazalo, da bo letošnja letina ena najboljših v zadnjih letih pa je vsa pričakovanja postavilo na glavo neustrezno vreme. Precej pridelka je uničila toča, nekaj pa ga ni in ne bo moglo dozoreti tako kot bi moralo zaradi prevelike suše. Tudi zadnji deževni dnevi ne bodo bistveno vplivali na izboljšanje letine, saj so prišli prepozno.

Ivan Rakun, hmeljar v lastni proizvodnji: »Hmelj-ske površine smo v velenjski občini izredno skrčili. Včasih smo gojili hmelj na površini 130 hektarov, danes pa še samo na petnajstih v lastni proizvodnji in enajstih hektarih v kooperaciji. Do zmanjšanja površin je prišlo zato, ker so nekateri hoteli imeti druge poljščine. To pa se ni izkazalo za najboljše. Letošnji pridelek hmelja bo slab, saj ga je uničila toča ter

prizadela suša. Kobule so drobne in suhe. Tudi po dežju se kvaliteta hmelja ni bistveno popravila. V začetku smo načrtovali toliko hmelja kot lani, zdaj pa ga bo okoli 30 do 40 odstotkov manj in še kvalitetno šibkejši bo. Z obiranjem bomo začeli po 15. avgustu. Na področju Šmartnega ob Paki imamo za obiranje dva stroja ter enega v strojni skupnosti Rečica. Stroj je tudi v Šoštanju.«

Henrik Jonko, direktor TOZD Kmetijstvo Šoštanj:

»Do Merxa smo imeli obveznost, da moramo v letošnjem *letu oddati 176 ton pšenice, oddali pa smo jo 224, medtem ko je bil naš interni plan 225 ton. Poželi smo vse, pridelek je soliden, malo težav pa smo imeli s kombajni zaradi pomanjkanja rezervnih delov. To smo reševali tako, da smo z večimi kombajni sestavljali enega, ki je potem

delal. Zal pa nismo zadovoljni s prevzemom pšenice pri Merxu, kjer so morali tovornjaki predolgo čakati in so tako na dan napravili manj voženj, kot bi jih sicer lahko. Veliko stroškov pa smo imeli tudi med žetvijo, saj sta dva tehnika in vodja kooperacije napravili dva tisoč dodatnih kilometrov in preko dvesto nadur. Delali so pač tudi ob sobotah in nedeljah, da so pšenico pravočasno spravili na varno. Štirinajst dni so delali od jutra do enajstih ponoči.«

Kakšna pa bo letina sadja?

»Kmečkega sadja zaradi toče skoraj ne bo. V družbenem sektorju pa so najbolj prizadete nove sorte, kjer smo načrtovali okoli 330 ton, uspeli pa bomo izpolniti plan nekje do 70 odstotkov. Kvaliteta bo slabša in zaradi tega z izvozom ne bo nič.«

TONE VRABL

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 9

Bivak na Kamniku

Pojdimo na KAMNIK (861 m).

Prva pot, ki jo bom opisal vodi iz Zabukovice ob Artiš-nici navzgor do Počivalniko-vega vrha. To sedlo, kjer je razpotje planinskih poti, čezenj gre namreč stara pot za Mrzlico, je dostopno tudi z avtomobilom. Smerna tabla nas od tega vrha usmeri na končni cilj. Po označeni planinski poti, ki je bila prvič markirana leta 1972 kot del Savinjske poti, smo v dobri uri pri bivaku na Kamniku, ki so ga leta 1974 postavili zabukovški planinci. Skromen je, a daje prijetno zavetje.

Z vrha Kamnika je lep razgled, saj vidimo pred seboj Gozdnik, Suhi hrib, Reško planino, Mrzlica je kot na dlani, onstran Kolje, ob kateri je speljana nova cesta, pa se dviga Golava.

Na Kamnik lahko opravimo tudi krožno pot. V Kot pod Mrzlico pelje z Matk sedaj nova cesta. Vozilo, tudi dvokolo, lahko pustimo pri spomeniku, ter jo od tam naprej po poti in stezi čez pla-

zoviti svet in mimo domačije uberemo na prej omenjeno sedlo in dalje na vrh Kamnika.

Tudi ko se spuščamo z vrha imamo več možnosti. Lahko gremo čez Tenčevo raven, mimo Baloha v Za-hom, kjer samo prestopimo asfaltno cesto in stopimo še na Hom, do planinskega doma. Druga možnost je, da pri spustu ne gremo do Baloha (vodno zajetje), ampak levo, po označeni poti za Mrzlico v Kot.

Najtežja in najzahtevnejša pa je pot po vzhodnem pobočju čez prag na Mali vrh in od tam po grebenski poti na Veliki vrh. Nad temi stenami si je, kot piše v svojih spominih, vrtoglavico odpravljal Franc Kocbek, ki je bil ver

jetno prvi pravi planinec na tej gori. Steza, ki v zgornjem delu pelje skozi nasad zavarovanih tis, pelje tudi pod steno in se zelo slabo sledi. Po tej poti smo na vrh vodili dve skupini kandidatov za

planinske vodnike, ki so rekli, da ni enostavna. Bo menda že res, zato jo raje mahni-mo po markirani poti in dajmo s tem priznanje za delo našim markacistom.

B.J.

0 turizmu resneje kot dosedaj

Do konca julija je v Gor-njesavinjski dolini prenočevalo preko 6600 gostov, od tega več kot 2000 tujih. Re

zultati, ki so jih zbrali v novem turističnem uradu v Mozirju, so veliko boljši od tistih v preteklih letih, ko so

turistični delavci v vsej dolini spali na lovorikah prejšnjih uspehov.

V tem času so zasedene vse zmogljivosti na turističnih kmetijah, medtem ko je za preživljanje počitnic v obratih družbenega sektorja malo zanimanja. Stane Pod-sedenšek, vodja turističnega urada upa, da bodo te prazne postelje napolnili jeseni, ko kmetje zaradi kmetijskih opravil ne bodo mogli sprejemati toliko gostov. Sicer pa za jesenski čas pripravljajo posebne vikend pakete, ki bodo gostom ponujali aktivno preživljanje konca delovnega tedna.

Bolj kot v prejšnjih letih so v Mozirju pričeli skrbeti tudi za izvenpenzionsko ponudbo. Od prejšnjega tedna v sodelovanju s Kompasom izposojajo kolesa, načrtujejo pa, da bi uredili tudi izposojanje kajakov. Delavci turističnega urada so sodelovali tudi pri pripravi nedeljskega kmečkega praznika v Trnav-čah. V kratkem bomo v Gor-njesavinjski dolini lahko kupili nov spominek, splavarč-ka, simbol te doline. V Mozirju se torej trudijo, da bi poleg postelj, hrane in svežega zraka prodajali še kaj drugega.

R. PANTELIC

Mozirjani so svojo turistično ponudbo popestrili tudi z izposojevalnico koles

Čeki da ali ne

V letošnjem letu sta za tujce uvedeni dve novosti. To so bencinski boni, in so se na njih že privadili ter dinarski čeki. Dobijo jih po vsej Jugoslaviji, vendar le na meji za 10% popustom. Drugače pa je z dinarskimi čeki - s katerimi naj bi bili tujci seznanjeni z nalepkami in letaki na vidnih mestih. Tako lahko tujci zamenjajo svoj denar v vseh menjalnicah po Jugoslaviji za dinarsko protivrednost v denarju ali pa v čekih.

Ob plačevanju s temi čeki naj bi dobili tujci 10% popusta - pri vseh storitvah in tudi pri vseh nakupih.

Na celjskem območju so v tem poletnem času izdali že veliko dinarskih čekov. Največje povpraševanje po teh čekih je predvsem v zdraviliških krajih, kot so Dobrna, Podčetrtek, Rogaška Slatina, kjer dajejo popust pri vseh storitvah v hotelih in tudi ob nakupu v trgovinah. Razliko, ki nastaja ob teh popusth pri storitvah v hotelih, krije hotel sem. V trgovinah pa še ne vedo točno, kdo bo pokril to razliko.

Veliko slabše pa je v samem Celju. Tako niso v poslovalnici Kompasa v Celju zaenkrat izdali še nobenega dinarskega čeka, čeprav nudi turistična organizacija Kompas popust v vseh svojih hotelih, na letovanjih in tudi ob nakupu suvenirjev. Edino pri prevozu ni tega popusta. Prav tako tujci s temi čeki ne morejo kupiti bencinskih bonov. Nekoliko slabše je v celjskih trgovinah, kjer sicer jemljejo te čeke, a zato ne dajejo popusta. Najslabše pa se godi tujcem v nekaterih manjših gostilnah, kjer čekov sploh ne upoštevajo kot plačilno sredstvo. Tako je sorazmerno veliko pritožb tujcev na račun teh čekov.

Tako v teh vročih poletnih dnevih tuje turiste pri nas ne skrbi le huda vročina.

T. R.

Zavod ŠRC GOLOVEC sporoča, da ponovno pričenja s programom 83/84 in vas vabi na veliko poletno rajanje, ki bo v soboto, 20. avgusta, pred dvorano Golovec.

Vstop prost!

V slučaju slabega vremena bo rajanje v dvorani - cena vstopnice 50 dinarjev.

Zabaval vas bo ansambel NOČNA IZMENA in narodno-zabavni ansambel FLOSARJI, disco glasba in druga presenečenja. Za jedačo in pijačo poskrbljeno.

Vabljeni!

Atrij turističnega društva

V okviru Celjskih poletnih prireditev bo jutri zvečer ob 20. uri v Atriju turističnega društva na Tomšičevem trgu komorni večer.

Likovni salon Celje

V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih del Franca Novinca. Razstavo si lahko ogledate do 27. avgusta.

Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje

V razstavnem prostoru Kulturnega centra je odprta razstava slikarja, pisatelja in grafologa Jureta Šarlaha iz Celja. Razstava bo odprta do 31. avgusta vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. in ob sredah od 13. do 18. ure.

Knjižnica Edvarda Kardelja

V obeh avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu je odprta razstava z naslovom Rekreacija in prosti čas ter zbirka celjskih trim značk. Razstavo je pripravila knjižnica Edvarda Kardelja, ogledate pa si jo lahko v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 8. septembra.

Škofce pri Rimskih Toplicah

Kulturno prosvetno društvo Laziše prireja v nedeljo, 21. avgusta v Škofcah pri Rimskih toplicah kmečki praznik. Na prireditvi bodo prikazali stare kmečke običaje, obdelavo lanu, sodelovali boste lahko v družabnih igrah in se zavrteli ob zvokih narodnozabav-nega ansambla.

Smihel nad Mozirjem

V Smihelu nad Mozirjem se bo v soboto, 20. avgusta ob 16. uri pričel tradicionalni ovčarski bal, na katerem se bodo mladi zadružniki pomerili v striženju ovac, prikazali bodo tudi spiranje volne, izdelovanje preje in pletenje, prireditev pa bodo zaključili z rajanjem.

Zdravilišče Rogaška Slatina

V dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo jutri zvečer ob 20.30 uri večer opernih arij, v soboto, 20. avgusta ob istem času pa bo v dvorani zaključni koncert promenadnega orkestra.

Razstavni salon Rogaška Slatina

V Razstavnem salonu je odprta razstava slikarskih del Aladarja Zaharijaša in Antona Slivnika, ki jo je organizirala Delavska univerza Rogaška Slatina ob sodelovanju Občinske kulturne skupnosti Šmarje in Turističnega društva iz Rogaške Slatine. Razstavo si lahko ogledate do konca avgusta.

Kino Vojnik

V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo. 21. avgusta popoldan ob 17. uri in zvečer ob 19.30 uri ameriški vojni film Narednik Steiner.

Turistično društvo Celje

Celjsko turistično društvo pripravlja štirinajstdnevne razstave, s katero predstavlja amatersko ustvarjalno dejavnost v združenem delu. Se danes in jutri si lahko v Turistični pisarni na Tomšičevem trgu 7 ogledate razstavo steklenih izdelkov Vande Besenjak in slik Jožeta Ovnika, ki sta člana RELIK-a iz Trbovelj.

Prihodnji teden v torek, 23. avgusta pa bo otvoritev razstave olj slikarja Zvoneta Brileja. Razstava bo odprta do 6. septembra vsak delavnik od 8.30 do 11.30 in od 16. do 18. ure. ob sobotah od 8.30 do 11.30, ob nedeljah pa od 9.30 do 11.30 ure.

Razstavni prostor Ljubljanske banke

V Razstavnem prostoru Ljubljanske banke v Vodnikovi ulici se s sVojimi deli predstavlja slikar amater Niko Ignjatič. Otvoritev je danes ob 11. uri, v kulturnem programu pa sodelujeta dramski igralec Zvone Agrež in glasbenik Andrej Kores. Razstava bo odprta do 19. septembra.

Likovna predstavitev ob morju

V popestritev turistične ponudbe v Portorožu se vključujejo tudi celjski likovni amaterji. V teh dneh razstavlja v avli portoroškega hotela Grand Palače slikar Srečko Škoberne. Razstava je prodajnega značaja, odprta pa bo do 31. avgusta.

10. STRAN - NOVI TEDNIK

Kmečki prazniki so magnet za zabave željne ljudi

Minuli konec tedna te bilo zares veselo. V Braslovčah, Trnavčah, na Homu In v Lučah so obudili spomin na stara kmečka opravila

Kako se tare lan? Kakšna so starodavna hmeljarska opravila? Kako se ročno pokosi, zgrabi in raztrosi trava? Kakšna so drvarska opravila? Pa dobrote kmečke kuhinje? Na vsa in še na mnoga druga vprašanja so minuli konec tedna dobili odgovore vsi številni radovedneži in zabave željni ljudje, ki so se udeležili vsaj ene od (pre)številnih prireditev, ki jim najraje nadenemo naziv »kmečki praznik«. Preveč je bilo prireditev na en sam konec tedna, da bi bilo mogoče biti na vseh, vendar je bil, po drugi plati, prav povsod obisk velik. Pa vseeno ne bi bilo narobe, če bi datume tako pomembnih prireditev, ki ohranjajo stare šege in običaje ter delovne navade, zraven pa še razveseljujejo, vsaj približno uskladili. Kajti, kdor je bil v Braslovčah, ni videl tercev in teric, ter obratno, kdor je bil v Trnavčah, ni videl, kako spretno vihtijo koso ženske... Nekaj utrinkov smo strnili v današnji tednikovi reportaži.

Stara hmeljarska opravila

Prizadevni člani turističnega društva iz Braslovč so v letošnji dan hmeljarjev vpeljali nekatere novosti.

Pohvale vredno je to, da so nekdanje »igre brez meja« le zamenjali in namesto njih prikazali stara hmeljarska opravila od podiranje hme-ljevk z mački do merjenja hmelja s škafi in »smukanja« hmeljevk. Škoda le, da je bilo ozvočenje slabo in večina obiskovalcev sploh ni vedela, kaj se dogaja. Z izjemo tistih seveda, ki so bili najbližji prizorišču.

Na vseh veselicah se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so se prijetno zabavali, izkupiček pa bodo braslovški turistični delavci namenili za številna dela, ki jih čakajo v naslednjih mesecih.

Zbranim v Braslovčah sta se predstavila novi hmeljarski starešina Ivan Vranič iz Prekope ter njegova spremljevalka Mojca Škrabe iz Marija Reke pri Preboldu, ki so ju izbrali na prireditvi v soboto zvečer v Hmezadovi dvorani v Žalcu.

V nedeljski povorki kmečkih voz v Braslovčah je sodelovalo kakšnih 15 voz, resni

ci na ljubo pa je treba zapisati, da so bili nekateri tako okičeni, da hmeljarjem niso mogli biti v kakšen poseben ponos.

Hmeljarji so letos pač imeli drugačne skrbi kot to, da so se zabavali na veselici v Braslovčah. Pridelek bo zaradi neugodnih vremenskih razmer za kakšnih 20% nižji kot lansko leto, ko je bila rekordna letina. Ocenjujejo, da bo letošnji pridelek znašal kakšnih 3300 ton. Večina hmelja je že vnaprej prodana na konvertibilni trg, petino pridelka pa bodo prodali domačim pivovarnam. S trganjem zelenega zlata so pričeli nekateri že v petek. Ropot obiralnih strojev, ki so zamenjali nekdanje ubrano petje obiralcev iz hrvaškega Zagorja in Kozjanskega, bo sedaj slišati v dolini vse tja do

prvih septembrskih dni. Pridelek bo torej manjši, na Kmetijski zadrugi Savinjska dolina v Žalcu pa pravijo, da kakovost hmelja ne bo slaba.

Sedmič v Trnavčah

S pesmijo, harmoniko in vriskanjem so v soboto Tr-navčani najavili svoj sedmi kmečki praznik.

Vprege s kočijami, kosci in grabljice, pa mladi, tisti za katere pravijo da ne bodo zapustili zemlje in tudi najmlajši, ki bodo nadaljevali tradicijo, so sestavljali pisano, povorko tistih, ki so se tega dne namenili na svojih kmetijah opraviti res samo najnujnejša dela. Medtem ko

so na travniku ob ubrani p* smi kos padali snopi trave, j okoli domačije Cohovih številnih stojnic zadišalo p pečenki, srnjakovem golaži po domačem kruhu in potic: V svetu pod Goltmi je zadi šalo tudi po čevapčičih, kajl bolj kot zabeljenih žgancei ki so jih pogrešali mestni, s si kmetje tega dne zažele teh.

Na prizorišču, kmečke dvorišču, tu in tam slika i pred nekaj desetletij. Mlaču žita, trenje lanu, preja volni izdelovanje metel, tesanj debla, žganjekuha, sre dvorišča obuvajo konja. Ti ci, ki jih je precej, saj jih je i bližnjega kampa v Varpolji pripeljal na prizorišče last nik kampa, so navdušeni Večina še ni nikoli v živo vi dela parne lokomotive, ka šele takšnih reči in zato si vneto pritiskali na sprožila foto aparatov. Kako malo j( potrebno, narediti nekaj re klame tej naši lepi deželi Žganje so pokušali prav tam kjer priteče ven iz tiste ču dne reči.

Drugo leto bodo spet priš li, pa mi in vi tudi, kajti kljut temu da so letos prikazali skoraj vsa stara kmečka opravila, bo nekaj presene

Novi hmeljarski starešino Ivan Vranic iz Prekope ter njegova spremljevalka Mojca Škraba iz Marija Reke pri Preboldu.

Tekmovanja v znanju košenja, grabijenjajn trošenja trave na Homu se je udeležilo 11 ekip.

Da bo kmečki praznik v D bljice so se udeležili letošn

V Braslovčah so prikazali stara hmeljarska opravila, ki jih najmlajši prebivalci Savinjske doline ne poznajo več.

Posebnost tekmovanja na Homu je bila, da so kosile žensk? grabili pa moški.

NOVI TEDNIK - STRAN 11

rrsto let, dokazuje slika. Tudi najmlajši kosci in gra ta.

idi v prihodnje. Pravi-ena podstrešjih še do-; s katerimi so si vča; jšali težko kmečko

le so ženske

tinci iz Zabukovice so li tudi na drugih po-k in ne samo pri vzdr-ju planinskih objek-poti ter organiziranju lizletov po vsej domo-ako so minulo nede-ravili na Homu zani-[tkmovanje v kmeč-bvilih ali bolje reče-bšnji, grabljenju in j^trave.

fefenovanje je bilo letos fli( in po številnih obi-Irih, ki so si prišli ogle-ako kosijo ženske in moški, lahko sodi-i je zanimanje med za ta opravila še veliko.

a ekipa je štela tri čla-

jej pa je morala biti i ženska, ki je kosila atem je bilo na vrsti jenje in nazadnje tro-ave. Letošnjega tek-3 se je udeležilo 11 okolice Griž. Naj bolj-& ekipa iz Zabukovi-1 ekipo Matke-Mrzli-ipo Gozdnik. lizatorji bi v bodoče 'tekmovanje razvili v 1 in bolj organizirano sv.

I dan

'eljo so bile v Lučah slovesnosti v okvi-kega dne«, ki ga vsa-priredi tamkajšnje -Ho društvo, •n prej so se vrstile Ureditve, od katerih sebe j omeniti s i mul -šahovskim velemoj-irUnom Parmo, štorih osnovne šole "li dve razstavi. Na Predstavili stare iz-stekla in porcelana, hranijo domačini, ti so iz časov pred drugo svetovno voj-večinoma iz češkega kega stekla, ^gi razstavi pa se je '•1 slikar - amater tažanc, ki je prikazal ^ na platnu. Slike, ki

jih je razstavil, prikazujejo predvsem krajine in tihožitja.

V nedeljo se je skozi Luče vila povorka z vozovi, na katerih so prikazali stara kmečka opravila. Tako smo lahko videli, kako so včasih predi-ce vrtele kolo na kolovratu in predle volno ter kako so mlatili pšenico in ločevali zrna od plev v časih naših starih mam.

Za prijetno vzdušje so poskrbeli folkloristi, ki so veselo zapeli in zaplesali.

Po koncu prireditve so pripravili, kot je pri nas navada, še vrtno veselico, tako da je »Lučki dan« vsakomur moral ostati v lepem spominu.

tažo so pripravili: Vedenik, Tone ir, Franci Punger->do Pantelič in Ka-Arenci

Marelice, kupite marelice

Ko sem izvedela, da si kani prijatelj Luka svojo počitniško pogačo prislužiti s prodajanjem na tržnici, sem sklenila, da se mu pridružim. Ena izkušnja več ne more škodovati. Pravzaprav sem že razmišljala o tem, da bi se za kakšen dan prelevila v branjevko, toda vselej sem dvomila v svoje prodajalske sposobnosti in - priznam - imela sem tudi predsodke. Takole, v dvoje, bi pa že šlo.

Prvi del akcije - namreč obiranje marelic, ki sva jih nameravala prodajati - mi je bil prihranjen. To je opravil Luka. Tako sem »nastopila službo« šele, ko so bile marelice že v gajbicah na tržnici.

Ob pol devetih sem bila pripravljena na svoj prvi »nastop« za prodajnim pultom. Luka ni debutant v teh poslih, jaz pa sem bila. Ko sva takole nekaj časa stala in mencala za pultom in (o groza) se za najine marelice nihče še zmenil ni, se me je začel lotevati obup.

»Saj sem vedela!« sem si govorila. »Kako klavrno mora biti vsak dan stati tu in se spraševati, boš kaj prodal ali ne. No, tisti tam na oni strani, veliki privatniki in po-, djetja, tisti že prodajajo, tule pa...«

Potem sem se spomnila, koliko znancev se lahko prav ta hip znajde na tržnici (saj veste, vedno se prikažejeo ob nepravem trenutku) in začela me je spreletavati zona.

»Le kako bova prodala vseh petdeset kilogramov, ko pa v nekaj minutah nisva prodala še niti sadeža?!« mi je kljuvalo v možganih.

Pomislila sem na to, kako

v meni ni prav nobene kapljice trgovske krvi, kajti za nič na svetu ne bi hotela vpi

ti po tržnici: »Mareelicee, kupite mareeelicee... Lepe, sočne mareeliceee...!« - kot sem to videla početi branjev-ke v nekaterih filmih. Previdno sem se ozrla naokrog in v svoje veliko zadovoljstvo ugotovila, da tega ne počne tudi nihče drug.

Kljub temu pa... No, končno! Prvi kupec. Pregleduje najino ponudbo: zrele marelice po 100 dinarjev, malo manj zrele po 80 dinar

jev in obtolčene ali malo nagnite po 60 dinarjev. Vse to sva z Lukom pošteno sortirala, ker sploh nisva hotela goljufati.

Saj pravim, brez vsake trgovske žilice!

Prodajalec pri sosednjem pultu, star tržnični maček, se nama je smejal.

»Ma dajta,« je rekel v srbohrvaški slovenščini. »Kupec kupi sve, kar dobi. Bez izbiranja.«

Saj, ampak vest nama ni dala...

Ko se je torej pri najinem pultu ustavil prvi kupec, sem začela natanko opazovati njegov obraz in v svoje veliko zadovoljstvo ugotovila, da ni na njem ničesar nejevoljnega ali prezirljivega. Torej najina roba vendarle nekaj velja!

In prodala sva prvi kilogram.

»Ja, madonca, kje pa je kil-ska utež,« zagodem, ko strežem naslednjemu kupcu. K sreči bolj potihoma, kajti tisti hip jo ugleSam na tehtnici. Najbolj spretna res še nisem, toda obupati ne smem, ker vaja dela mojstra.

Šment! Nisva ravno najbolje sortirala marelic. Mimogrede se mi v kilogram marelic po 10 jurjev prikrade gnil sadež. Brž ga zamenjam (poštenost brez meja) in kupec je tako zadovoljen, da kupi še kilo sadja.

Naslednji prosim!

»Veste, nekoliko več bi jih vzel, če jih prodate za jurja ceneje.«

»Za pet din,« baranta Luka.

Kupec omahuje.

»Veste,« ga prepričuje Luka. »To so domače marelice. Če bi vi lazili po drevju ob štirih zjutraj, jih tudi ne bi prodajali pod ceno.«

Kupec se vda. Pet kilogramov po sedem jurjev in pol. Prodano!

»Veš, saj mi ne gre za tista dva jurja in pol,« mi šepne kolega, ko kupec odide. »Ampak kar tako se pa ne smeva dati!«

Popolnoma ga razumem. Počasi osvajam načela poslovnega uspeha trgovcev.

Pod mizo je še ena gajbica. Tam so tako načeti sadeži, da jih nisva mogla uvrstiti niti v

najnižjo kategorijo. Kakšen premeten trgovec bi jih mimogrede spravil v promet, midva pa ne.

Neka ženica jih zagleda in vpraša po čem so. . »Recimo ... za jurja dobite vse.«

Zenica je pri volji.

»Obrezala jih bom,« pravi. »Za marmelado bodo.«

Ne, nič sramotnega ni kupovati na pol gnile marelice. Toda, nehote pomislim, kako bi jih pred leti, v času blaginje, nihče še povohal ne, zdaj pa mora marsikdo že krepko obrniti vsak dinar.

Potem spet zatišje in spet gneča pred pultom. Za in-termezzo še kakšen znanec, ki ne more skriti začudenja, ko naju vidi takole - po branjevsko. Potolažim se, ko vidim, da nimajo nobenih posmehljivih pripomb. Pa sem res tepka. Kaj pa je to takšnega, prodajati na tržnici!

Marelice po šestdeset in osemdeset dinarjev kmalu poidejo. .

»Zdaj bova morala spustiti ceno,« strokovno ugotovi Luka.

Meni je prav. Nova cena za prvo kvaliteto: 90 dinarjev.

»Po čem so? Po devetdeset?!« se začudi tovarišica srednjih let, ki pride mimo. »Saj so lepe, ampak drugod imajo takšne po osemdeset!« In gre.

Jo j, saj res! Cisto sva pozabila. Zakon ponudbe in povpraševanja! Tudi najina cena je od tistega trenutka dalje 80 dinarjev. Še deset, petnajst minut in gajbice so prazne!

Zadovoljno si maneva roke. Kdo bi si mislil, da bova, - takorekoč na mah - vse prodala. Zdaj se zares zaz-dim imenitna sama sebi.

Pospraviva zabojčke, vrneva tehtnico in... ja, trgovski krst morava seveda zaliti.

NADA KUMER

Malce nespretno, a z veliko dobre volje sem preživela svoj krst, kot prodajalka na tržnici. (Foto: S. Š.)

Tako so včasih predle tudi doma.

Na mlačvi je bilo vedno živahno.

12. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

Pridni brigadirji

V tem dopisu bi se radi zahvalili udeležencem MDA KOZJANSKO 83, še posebej MDB iz Šentvida pri Planini. Brigadirji iz te brigade so v mesecu juniju kopali jarke za drenažne cevi v Golobi-njeku. Delo so opravili zelo dobro, za kar smo jim krajani Golobinjeka zelo hvaležni.

Tudi ta teden, ko je bilo potrebno naredti nov most, so bili briadirji prvi pri delu. Delo so tudi tokrat dobro opravili, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Krajani Golobinjeka

UREDNIŠTVO: Nedvomno bodo tudi omenjeni brigadirji hvaležni vam za tole zahvalo, ki je brez dvoma lepo priznanje za njihovo delo.

Odmev na protest

Vedno sem bil prepričan, da je Novi tednik en sam in torej za vse naročnike in bralce enak. Dopis v 32. št. Novega tednika, ki je prišel iz Mestinj, pa bi bil to moje prepričanje skoraj omajal. Izgledalo je namreč, da tiskate za nekatere kraje posebno izdajo Novega tednika, v kateri kar mrgoli nagic, ki jih v izdaji, ki jo prejemamo pri nas, ni. Ze sem hotel ostro nastopiti proti takšnemu razlikovanju, ko sem še pravočasno odkril, da je Novi tednik vendarle povsod enak, samo bralci so ponekod bolj primitivni.

FRANC MOHORIC, Vitanje

Oglaša se »Dobri človek«

Zopet se vam javljam iz Duisburga in sporočam, da sem se odločil in bom bolnikom v domovini spet podaril tri komplete umetnih ledvic z vsemi priključki in rezervnimi deli ameriške proizvodnje Drace-Wilock (tri sem že podaril). Te aparate namenjam bolnikom, ki imajo predaleč do dializnih centrov.

Pred kratkim sem zopet poslal v Ptuj in Gornjo Radgono veliko zdravil in zdravstvenih pripomočkov. Naj omenim še, da mi veliko ljudi piše, da bi jim poslal več

tisoč mark, kar pa žal ne morem storiti. Tudi sam, zaradi bolezni nisem več v službi in prejemam samo pokojnino. V kratkem času pa se želim za stalno preseliti v domovino k Negonskem jezeru. Kolikor pa bo v mojim močeh, bom še naprej pomagal bolnim ljudem. Kdor je zainteresiran za umetne ledvice, se lahko javi do konca septembra na moj naslov v Duis-burgu.

IVAN KRAMBERGER Grunenvvaldstr. 100 4100 Duisburg 1, BRD

Dan, ki nam bo ostal v spominu

V soboto, 6. 8. 1983 smo prejeli telegram, da nam je umrla sorodnica v Celovcu. Pogreba naj bi se udeležili naslednjega dne ob 16. uri. Kupili smo venec in se napotili v Celovec. Mejo smo hoteli prestopiti na Viču, kjer pa so našo namero preprečili cariniki, ki nas kljub temu, da smo hoteli plačati depozit, niso spustili preko meje. Carinik je rekel, da lahko naredi le zapisnik, ki mu sledi kazen 10.000 dinarjev na osebo. Vse prošnje so bile zaman, nihče pa nam ni povedal, da lahko mejo prečkamo oziroma plačamo depozit le na Šentilju. Preostalo nam je samo, da se z grenkobo v srcu in z vencem vred vrnemo domov. Tako smo se vrnili domov, ne da bi mogli sorodnico, ki nam je veliko pomenila, pospremiti na njeni zadnji poti.

Ali ni sramotno to, kar se dogaja pri nas? Ce že imamo depozit, zakaj ga ne moremo plačati na vsakem prehodu? Tega dneva zlepa ne bomo pozabili, zato vas, čeprav prepozno, prosimo za odgovor.

D.ANTLEJ, Šentjur

UREDNIŠTVO: Strinjamo se z vami, da gre za nedopusten, res sramoten primer. Žal pa sami nismo dovolj pametni, da bi vam lahko ob vaši jezi pomagali z odgovorom, ki bi bil vsaj približno pameten. Prav bi bilo, da bi carinska uprava pojasnila, ali gre za samovoljo carinika ali pa je pri tem nepriljubljenem ukrepu res še nekaj zank, o katerih občane nismo dovolj dobro obvestili.

Pionirski planinski tabor

Julija smo taborili v Logarski dolini. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Ob poti smo videli skalo Iglo in še veliko znamenitih krajev. Ustavili smo se pri starem planinskem domu, od koder smo peš krenili do planinskega doma PD Celje.

Ko smo prišli do tja, smo na travniku zagledali tabor. Potem smo si razdelili šotore in jim dali imena. Ime našega šotora je bil »Slap Rinka«. Prvi dan našega taborjenja smo preživeli v taboru, kjer smo se domenili, kakšen bo naš urnik. Začel se je z vstajanjem, telovadbo, zajtrkom, turo, kosilom, počitkom, igrami in večerjo. Po večerji smo imeli planinska predavanja.

Drugi dan smo se odpravili na Klemenčo jamo, Strelovec, Ple-snik in nazaj. Na poti na Strelovec smo videli gamse. Na vrhu Strelovca smo žigosali knjige in jedli. Ko smo prišli do Plesnika, smo videli muflona. V taboru smo imeli zvečer predavanje ob diapozitivih.

Tretji dan smo odšli na Klemenčo jamo, Škarje in Ojstrico. Na tem vrhu smo bili krščeni. Ko smo se vrnili, smo bili zelo utrujeni.

Četrti dan smo imeli orientacijo. Bilo je osem skupin. Kontrolne točke so bile kar težko postavljene. Orientacija je bila kar naporna. Zvečer je bila razglasitev rezultatov.

Peti dan smo odšli na Olševo in si ogledali Potočko Zijalko. V tej jami so našli kosti pračloveka in kosti jamskega medveda. Na najvišjem vrhu Olševe, Govcu, smo se slikali. Peš smo šli do sester Logar. Tja je prišel kombi in nas odpeljal v tabor.

Sesti dan smo šli mimo slapa Rinka na Okrešelj, Kamniško sedlo. Brano in nazaj v tabor. Med potjo smo videli izvir Savinje. Na Okrešlju nam je upravnica pokazala gada. Nekateri so odšli še na Brano, drugi so ostali na Kamniškem sedlu.

Sedmi dan smo odšli na Klemenčo jamo in na Plesnikovo planino.

Zvečer smo imeli zaključni večer.

Tabor v Logarski dolini mi je bil zelo všeč. Mislim, da pohvalo zaslužijo vsi naši taborniki.

TINA VEL.IGOŠEK, 4. r OS Nada Cilenšek GRIZE

Pozdrav iz Rovinja

Sem plesalka plesnega kluba Zvezdice, ki deluje v okviru centra za klubsko dejavnost. Štirikrat tedensko že dve sezoni spoznavam moderno plesno tehniko, prav tako pa sem sodelovala pri številnih predstavah.

Moj koreograf in vodja je Igor Jelen, ki se bori za naše pravice in uspehe. Sedaj sem na petnajst dne vnem modernem plesnem semiranju v Rovinju, skupaj s koreografom in prijateljico. Koreograf nama sestavlja koreografijo za nov projekt.

Ples mi pomeni izražanje z gibom, veselje, sprostitev.

Baletka bom, dokler bom lahko.

IRENA TABAKOVIC CELJE

Dobila sem rački

Ko je ati nekega dne prišel domov, se je spomnil, kaj mu je naročila stara mama. Naročila

mu je naj pridem po rački Te novice sem bila zelo vesela. Z najmlajšim bratcem sva se dogovorila, da gre z mano. Kmalu sva se preoblekla in šla. Sla sva peš. Šla sva mimo botre, ker je pot bližja. K stari mami sva prišla v pol ure. Ko sva prišla tja, so bila vrata zaklenjena.

Nekaj časa sva čakala, potem sva jih klicala. Niso se oglasili. Hodila sva okoli hiše. Spet sva začela klicati. Tedaj pa so se oglasili. Bili so pri sosedovih. Pomagali so pri zametovanju slame. Rekli so, naj prideva dol. Šla sva. Povedala sem stari mami, da jih že dolgo kličeva. Rekli so, da so bili pri obedu. Malo sva še počakala, da so zmetali. Potem sva šla s staro mamo na njihov dom. Tam so nama dali papirnato škatlo za rački. Rački sta jokali za mamico. Stara mama so jima dali jesti. Kmalu sva se zahvalila in poslovila.

Doma so bili vsi veseli. Z bratom sva jima prinesla velik zaboj. Vanj sva dala papir. Račkama sem dala jesti in piti. Bili sta zadovoljni. V zaboju sta spali samo dve noči. Potem sta šli sami v kurnik.

Sedaj sta že malo večji. Naredili smo jima bazenček za kopanje. Prvi in drugi dan smo ju mi vodili kopat. Kmalu sta se tudi kopati začeli sami. Zelo sem vesela, da ju imam.

Tudi lani smo jih dobili. Toda tistih ni več.

MELJTA BOŽlCNIK, 5. r COŠ Marija Broz BISTRICA OB SOTLI

Dragi prijatelji

Kar krepko smo že zakoračili v drugo polovico počitnic. Neverjetno, kako hitro bodo minile, kaj?

No, nekateri tudi v teh brezskrbnih mesecih niste pozabili na naš kotiček in tu so že prvi utrinki iz vaših počitniških dni.

Sonce in igre - to so počitnice

DAVORINA ŽNIDARŠIČ, 1. r, STRANICE

Utrinki s Stranic

Straniški dopisniki tudi med počitnicami ne počivajo. Takole so opisali svoje poletne dogodivščine:

Bila sem pri sosedu. Podajali smo si žogo. Potem me je poklicala mamica in stekla sem domov. Zvila sem si prst. Zelo me je bolel. Vso pot mi je tekla kri. Ati mi ga je obvezal. Drugi dan sem mislila iti v trg, pa nisem mogla hoditi.

MATEJA JEVSENAK, 1. r

Med počitnicami mi je dolgčas, ker ne srečam svojih prijateljic. Odločila sem se, da grem v šolo. Ob sredah se zbiramo dopisniki in pišemo. Največkrat srečam Sergejo in Smiljano. Grem tudi k Niveski in se tam igram. Imamo bunker. Zjutraj tudi dolgo spim in potem se s sestrico še igrava v postelji. Včasih pa grem tudi v trgovino ali na pošto. Tako mi bodo minile moje počitnice.

MANJA ADAMIČ, 2. r

Imam prijateljico Bernardo. Z njo se igram, če je dež pa riševa in piševa. Ko neha deževati, greva spet ven. Vsak dan sva skupaj. Radi skačeva gumitvist. Kadar mora Bernarda domov, se zmeniva za drugi dan. Neko jutro je zgodaj prišla Bernarda k nam: »Kaj Metka še spi? Lahko gre z mano v •šolo?«

Lahko, samo prej rnora še pospraviti!

Pomagala mi je, nato sva odhiteli v šolo, kjer ob sredah čistimo grobove talcev, pišemo spise in skrbimo za šolsko njivo. Kaj nam mar, če so počitnice - to je za nas razvedrilo!

METKA SODERZNIK, 2. 4, STRANICE

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 13

Rokometne vzporednice

Piše: Vlado Bojovič

S 1. avgustom je bilo konec zasluženih počitnic. Začeli smo namreč s pripravami na novo sezono v močno okrnjeni postavi. V prestopnem roku smo izgubili skoraj polovico moštva: Božiča, Gjurina, brata Miho, ki so odšli, vratar Tomič je poškodovan, Lesjak se odpravlja k vojakom. Skratka niti malo rožnata realnost, ki pa nas ni navdala s pesimizmom. Izgube so res boleče, vendar je pri našem motvu že večletna praksa, da v prestopnih rokih izgubimo dosti igralcev, kar pa smo vedno uspeli nadoknaditi z mlajšimi igralci iz NAŠIH selekcij. V moštvo sta se vrnila Toplak in Zupane iz Šoštanja, priključili pa smo tudi mlajše igralce Dobrška, Kapitlerja, Šeška, Kovačiča, Medveda, Robido, Jonaka.

Po krajših pripravah v Celju smo odpotovali na obisk k moštvu Epitok iz Vezsprena na Madžarskem. Tam smo ob rednih jutranjih treningih odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V obeh smo bili poraženi in sicer z 28:24 in 32:28. Upoštevajoč, da je to trenutno najmočnejše madžarsko moštvo, s šestimi reprezentanti, tik pred pričetkom tekmovanja v njihovi zvezni ligi, je rezultat za nas resnično ugoden. Kljub temu, da smo za takšne tekme še bili v tej fazi dela nepripravljeni, smo pokazali dobre igre in se enakovredno borili z objektivno dosti kvalitetnejšim in bolj pripravljenim moštvom.

Dosedanje delo in prikazane igre pa so moštvu dale novo samozavest, ki jo sedaj potnebujemo bolj, kot kdajkoli. Mislim, da se bomo ob takšnem delu tudi v bodoče, če bomo imeli »srečo« s poškodbami, res doboro pripravili in skušali ovreči pesimistične napovedi za naše nastope v prvi zvezni ligi.

V četrtek (danes) bomo odigrali prijateljsko tekmo z enim naših najboljših moštev z blestečo zgodovino - Borcem iz Banja Luke, ki ga letos vodi Abas Arslanagič. Jutri, v petek, pa se bomo udeležili mednarodnega turnirja v Radečah.

V preteklem obdobju je naš igralec Vito Selčan uspešno nastopil za mlado reprezentanco SFRJ na Balkaniadi v Romuniji. Ščurek pa bo »nastopil« v soboto in sicer pred matičarjem, kajti stopa v zakonski stan.

Aero Celje jeseni v I. zvezni ligi

V sezoni 1983/84 bodo roko-metaši Aera Celje po štirih letih nastopanja v II. zvezni ligi iz. I. B zvezni ligi ponovno zai-pli med najboljšimi v I. zvezni ligi. Razpored jesenskega dela tekem:

1. kolo - Kolinska-Slovan -AERO CELJE (24. septembra), 2. kolo - AERO - Partizan Bje-lovar (sreda, 28. septembra), 3. kolo - Proleter - AERO (1. oktobra), 4. kolo - AERO - Borac (8. oktobra), 5. kolo - Crvenka

- AERO (12. oktobra), 6. kolo -AERO - Železničar Niš (15. oktobra), 7. kolo - Medveščak -AERO (12. novembra), 8. kolo

- AERO - Sloga Bosnaprevoz Doboj (16. novembra), 9. kolo -Metaloplastika - AERO (20. novembra), 10. kolo - AERO -Pelister (26. novembra), 11. kolo - Dubočica - AERO (21. decembra), 12. kolo - AERO -Železničar Sarajevo (24. decembra), 13. kolo - Crvena zvezda - AERO (28. decembra)

Razpored je težek, saj bo treba nekajkrat oddigrati tudi po tri prvenstvene tekme v enem tednu in to na daljši razdalji.

Sicer pa, kar je to je. Treba je v bitko in Celjani so bili zanjo vedno pripravljeni!

Dornikov
memorial
Radečanom

V Zagorju ob Savi so pripravili rokometni turnir - Dornikov memorial, kjer so nastopile štiri ekipe. V prvi tekmi sta se pomerili ekipi Radeč in Zagorja, v drugi pa ekipi Veterani iz Zagorja in Sevnica. V finale sta se z lahkoto uvrstili ekipi Radeč in Sevnice. Presenetljivo so zmagali Radečani z 11 proti 10. Največ golov za Sevnico sta dala Špan 4 in Guček 3, za zmagovalce pa Kavšek 4 in Starina 3. Dobro sta sodila Dobrovoljni in Bajda.

Zmaga Radeč, ki nastopajo v II. slovenski ligi vzhod, je ohrabrujoča pred jutrišnjim (petek) mednarodnim turnirjem, ki ga pripravljajo doma v Radečah.

JURE MUSAR

Iztok Ščurek, odlični roko-metaš Aera Celje, je takole razpoložen pred sobotnim »nastopom« pred matičarjem in bližnjim nastopom v 1. zvezni ligi. Za oboje pravi »vzdržali bomo«! Mi pa se sprašujemo, kje?

Foto: T. TAVČAR

Tudi brez ledu živahno

Hokejisti HDK Cinkarne Celje nabirajo ob Savinji vse tja do Grička kondicijo, ko jo bodo potrebovali za letošnje državno prvenstvo, ki je tako-rekoč pred durmi.

V soboto in nedeljo bodo v italijanskem mestu Assiagu odigrali dve prijateljski tekmi s tamkajšnjim klubom, ki led sredi poletja že ima. Po vrnitvi iz Italije bodo odpotovali na desetdnevne priprave na Ce-hoslovaško, ko pa se bodo vrnili, jih bo že čakal led tudi v Mestnem parku.

Prvenstvo se bo začelo 6. oktobra, ko bo manjši derbi v Celju med domačini in zagrebškim Medveščakom.

Igralci Cinkarne za novo sezono: poleg mlajših tudi nekdanji in sedanji stebri ekipe kot so Lesjak, Vertovšek, Zor-

ko, Filipovič, Poljanšek, Prus-nik. Lepša... Iz vojske sta se vrnila Komadina in Burnik. Redno vadi tudi Vojko Bratec, ki pa še čuti posledice poškodbe. Letošnje prvenstvo bo te-žavnejše, kot prejšnja, saj se lahko ekipe okrepijo s po tremi tujimi igralci. Ker pa Celja

ni za to nimajo denarja, bodo nekoliko prikrajšani. Z delom pa si vseeno ob koncu lahko zagotovijo mesto, ki jim zadnja leta pripada, to je med štirimi najboljšimi jugoslovanskimi ekipami.

J. KUZMA

Z zmago z zadnjega mesta

Vaterpolisti celjskega Neptuna nstopajo v republiški ligi, kjer so na zadnjem mestu. Včeraj so igrali z Iskro, v soboto pa bodo v zadnjem kolu igrali doma z Renčami. Samo v primeru dveh zmag in ugodni razliki v golih bi se mladi celjski vaterpolisti še lahko rešili zadnjega mesta.

Tankov
najuspešnejši
maraton

Jože Tanko je v Šabcu na reki Savi plaval maraton v dolžini 18 kilometrov. Startali so v Jarku, kraju, od koder so med vojno Nemci gnali več kot 5000 domačinov proti Šabcu in kdor je na tej poti omagal je dobil strel. Padlim je tudi posvečen ta plavalni maraton, ki je bil letos prvič z izredno močno mednarodno konkurenco, saj so nastopili predstavniki Egipta, Argentine, Italije, Poljske, Madžarske, Nizozemske in Jugoslavije ali skupaj 27 tekmovalcev, med njimi tudi štiri trenutno najboljše plaval-ke-maratonke na svetu.

»Sava me je tokrat spominjala na Nil. Bilo je veliko mulja, peska, nizka je bila in počasna ven si prišel umazan,« se spo minja Jože Tanko svojega zad njega plavalnega maraton; kjer je osvojil osmo mesto, pr čemer mu je bronasto odličjt »ušlo« samo za 45 sekund Zmagal je Bojan Jean iz Ljub ljane, druga pa je bila trenutne najboljša plavalka maratonka na svetu Irena Kolieniwska. Vse tekmovalce je na cilju v Šabcu pričakalo več kot deset tisoč ljudi. Zdaj se Jože Tanko, pripravlja za nastop na državnem prvenstvu na Hvaru, ki bo 4. septembra.

TV

Jesensko prvenstvo v malem nogometu

Zveza telesnokulturnih organizacij Celje je že povabila k sodelovanju vse ekipe v občinskem prvenstvu v malem nogometu za jesenski del.

Tekmovanje v vseh petih ligah se prične v ponedeljek, 22. avgusta.

»Višinski« par s sinom Rožletom

Pred leti sta prišla v Celje in postala člana AD Kladivar. Vsak s svojega konca. Dušan Prezelj iz kranjskega Triglava, Stanka Lovše iz Maribora. Oba odlična skakalca v višino, Dušan pa občasno nastopa tudi v drugih disciplinah (daljava, troskok). Na celjskem stadionu je tako nastal odličen slovenski in jugoslovanski »višinski« par. Dušan in Stanka sta vedno dobro zastopala celjske atletske barve in dosegala odlične rezultate na domačih kot tudi tujih tekmovanjih. Stanka je posegala celo po balkanskih medaljah, za kar je bila izbrana za najboljšo celjsko športnico. Zdaj oba atleta na tekmovanjih spremlja štiriletni sin Rožle. Dušan: »Ime je izbrala Stanka. Ne vem po kakšnem ključu. Je pa res pravi Rožle. Danes je lahko šel z nama na tekmovanje zato, ker je pridno jedel, kar mu ne gre vedno. Na treningih pa je vedno poleg.« Rožle je dopolnil očeta Dušana: »Ko bo konec tekmovanja (Skokovega memoriala - op. p.) bom šel tudi jaz na stadion in treniral.« Morda pa z Rožletom raste nova »višinska« zvezda? Saj pravijo, da jabolko ponavadi ne pade daleč od drevesa! T. VRABL

Foto: T. TAVČAR

V Celju republiško
prvenstvo
kotalkarjev

V sklopu sekcije za umetnostno drsanje pri Hokejsko drsalnem klubu Cinkarna Celje uspešno deluje tudi ko-talkanje, ki je posebej popularno izven zimske sezone. Tako bodo pripravili v petek in soboto, 19. in 20. avgusta, na drsališču v Mestnem parku REPUBLIŠKO PRVENSTVO v vseh kategorijah, kjer bo nastopilo okoli 80 tek

movalcev iz petih slovenskih klubov - Nove Gorice, dveh iz Ljubljane, Titovega Velenja in dvanajst predstavnikov celjske Cinkarne. V petek dopoldne in popoldne bo tekmovanje, slavnostna otvoritev pa bo v soboto ob 13. uri, nato še tekmovanje in po njem zaključek. Organizatorji bodo veseli, če bo njihovo delo tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju poplačano z domačimi uspehi mladih tekmovalcev ter z večjo prisotnostjo gledalcev. T. VRABL

Z NOVIM TEDNIKOM TUDI NA MORJU

Novi tednik poiščite v Vestnikovih kioskih

NA KRATKO

Karateistl na Dobrni

Društvo za karate Celje ima od prejšnje sobote pa do nedelje, 21. avgusta, za 70 članov iz Celja, Žalca, Maribora, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine, Tuzle in Uroševca seminar za stil JU - GO - KAJ, ki ga vodi mojster 3. dan Tone Maruša. Društvo za karate Celje ima že dolgo tradicijo, saj je bilo ustanovljeno 1968 ter je delovalo v stilu BUDO - KAL Sedaj je v društvu 60 članov ter 30 pionirjev in mlajših mladincev. Domače treninge ima imajo vsak ponedeljek, sredo in petek v telovadnici I. osnovne šole.

Glavni namen zdaj že šestega seminarja na Dobmi pa je prikazati in izpopolniti veščine karate-ja, polaganje za pasove po izpitnem programu ter opravljanje izpitov za regijske sodnike pod vodstvom zveznega sodnika Vlada Gobca, nosilca 2. dan. Na seminarju se bodo tudi dogovorili o tesnejšem sodelovanju med klubi, ki so na Dobrni.

Društvo za karate v Celju pa bo za najmlajše oziroma začetnike

pripravilo v začetku septembra tečaj v stilu JU - GO - KAL Pridejo naj tisti, ki jih veseli šport te zvrsti borilne veščine.

TV

Nogometaši v Laškem

Prav ta šport je poleg košarke, smučanja, karateja, namiznega tenisa, rokometa in še česa v laški občini med mladimi pa tudi malo starejšimi najbolj priljubljen. Zdaj ZVEZA TELESNOKULTURNIH DRUŠTEV občine Laško razpisuje nogometno občinsko ligo za sezono 1983/84, kjer bodo ekipe nastopile v dveh skupinah s po več kot desetimi ekipami iz vse občine. Vsi, ki bi želeli sodelovati v ligah za občinsko prvenstvo Laškega v malem nogometu naj se javijo do 22. avgusta letos pri ZTKD občine Laško, Valvazorjev trg. V prijavi morata biti tudi podatka o imenu ekipe in naslov vodje omenjene ekipe.

TV

Najboljši strelci Iz Žalca in Griž

Na strelišču v Šempetru so pripravili občinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Nastopilo je sedem ekip iz šestih strelskih družin v žalski občini: 1. SD Žalec 1313 krogov, 2. SD Griže (lanski zmagovalec) 1290, 3. SD Žalec II 1253, sledijo SD Šempeter, Liboje, SIP Šempeter in Braslovče. Posamezniki (40 strelcev): 1. Jože Tkavc (Šempeter) 344, 2. Alojz Klovar (Žalec),

3. Milan Brilej (Griže), oba 343,

4. Justin Smrkolj (SIP Šempe ter) 341, 5. Ivan Novak (Liboje) 388 krogov itd.

Na regijsko tekmovanje, ki bo v Celju, sta se uvrstili prvo in drugo uvrščeni ekipi Žalca in Griž.

Zal na tekmovanju niso nastopile ekipe SD Polzela, Vransko in Prebold, za kar so pretežno

kriva neustrezna in premalo aktivna vodstva.

DRAGO GRESAK

Strelci vabljeni v Rečico pri Laškem

SD Dušan Poženel pripravlja »veliko medobčinsko strelsko tekmovanje z MK orožjem« na njihovem strelišču. Tekmovanje bo trajalo dva dni in sicer v soboto 27. avgusta (MK pištola proste izbire, MK pištola Drulovv in MK pištola standard) ter nedeljo, 28. avgusta (MK puška serijske izdelave, MK pištola brzostrelna na silhuete in MK pištola standard). Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 8. uri zjutraj na strelišču v Rečici pri Laškem, prijave pa sprejemata predsednik strelske družine Vinko Lavrinc in Silva Jeran najkasneje do 20. avgusta! Organizator je povabil kar 41 strelskih družin.

TV

Sodelovanje kljub poletju

Kljub poletju dobro sodelujete v nagradni igri in to nas veeli. Morda imate zdaj še več časa kot običajno in ste zato toliko bolj pridni in tudi »znanjavedni«, saj je med sodelujočimi zelo malo takšnih, ki bi odgovore napačno obrožili.

V 43 nagradni igri so dobili nagrade:

Prvo MIKI NOSAN, Ulica bratov Vošnjak 8, Celje, drugo ŠTEFKA ŠTARKEL. Gotovlje 150, Šempeter v Sav. dolini

in tretjo MOJCA BUČAR. Čopova 16, Celje.

Šahovska nagradna igra 44

Bruno Parma je odigral nekaj srečanj za našo državno reprezentanco. Koliko?

3 6 8

Pravilni odgovor obkrožite, kupon iz reži te in na dopisnici z vašim imenom in priimkom pošljite najkasneje do 10. septembra na naše uredništvo. Pri naslednji igri bo nagrade prispevala Delovna organizacija KOVINOTEHNA Celje!

14. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

NOČNE CVETKE"

• Branko S. je uspel pretihotapiti steklenice alkoholnega poživila mimo vratarja in se v Cinkarni, tozd kemija, kar pošteno nacedil. Že dodobra okajen se je lotil svojih sodelavcev in enemu izmed njih »podaril« v spomin precej modric. Za Branka pa se je ta »razburljivi« dan končal na postaji milice.

• V Stanetovi ulici 14 se je T. (v poročilu miličnikov ni zapisano njegovo ime) odločil, da se ga bo napil. Pa kaj, ko se je v gostilnah, kjer je tudi prijetna družba, tako podražila pijača. Zato se je odpravil v samopostrežno trgovino in se oskrbel s polnimi steklenicami. Doma jih je potem pridno praznil, nato pa metal skozi okno na precej prometno ulico. K sreči so se mimoidoči kar mojstrsko izogibali projekti-lov iz njegovega stanovanja, obstreljevanje pa so nazadnje prekinili miličniki.

• Družini Jurija M. in Katarine S. na Roški ulici nista ravno v prijateljskih odnosih. Medsebojne spore pa sta pred dnevi kronali z razburljivim pretepom. Za orožje so si izbrali metline ročaje. V zabavo številnih sosedov in mimoidočih, ki so si z veseljem ogledali to zanimivo predstavo.

• V petek popoldan so na vrtu gostilne Ojstrica obležali trije vrli pivci, ki se ga pogosto nacedi-jo. Ta dan so začeli že dopoldan in se ga nekaj po poldnevu že pošteno na-cedili in pobruhali vrt. Snažilke so se kar precej trudile, da so počistile za njimi, natakarice, ki so jim postregle več, kot pa lahko prenesejo, pa miličnikom niso povedale njihovih imen. Seveda, kdo bi le špecal dobre stranke.

Poskrbeli so za večjo varnost prometa in obiralcev hmelja

Delavci Hmezada, prometni miličniki in celjska UNZ so poskrbeli da bo tudi letošnje obiranje hmelja potekalo čimbolj varno. Tako v teh dneh ob vseh vpadnicah v Savinjsko dolino (na Vranskem, v Arji vasi, Lev-cu, Vojniku in Letušu) že stojijo opozorilni napisi, ki voznike pozivajo k previdnejši vožnji.

V teh dneh je hitrost na odsekih magistralnih cest Brode-Vransko, Zirovnik -Gomilsko, Latkova vas-Šen-

trupert in na žalski obvoznici omejena na 60 kilometrov na uro. Na vseh križiščih na teh odsedkih so tudi postavili rumene utripajoče luči, na križiščih v Gotovljah in v Prekopi pa bodo za večjo varnost prometa poskrbeli še Hmezadovi čuvaji.

Hmezad oziroma njegovi kooperanti so tudi zadolženi, da poskrbijo za varnost obiralcev. Tako otroci ne bodo smeli sami po nakupih v trgovino, pri odhodu obiralcev domov ali na drugo hmelji

šče pa bodo morali poskrbeti za spremstvo.

Za traktorje pa seveda tudi med obiranjem hmelja veljajo prepovedi vožnje s tovornimi vozili ob petkih od 14. do 19. ure, ob sobotah od 5. do 17. ure in ob nedeljah od 16. do 22. ure.

V Hmezadu bodo tudi poskrbeli, da bodo z omejitvami oziroma ureditvijo prometa v teh denh seznanili svoje delavce in kooperante.

S. Š.

Trčenje tovornjakov

V ponedeljek zjutraj so na križišču v Gomilskem trčili trije tovornjaki. Proti Žalcu je vozil tovornjak s prikolico 33-let-ni Ferdinand Svatovšek iz Zagorja. Zaradi prekratke varnostne razdalje se je na Gomilskem zaletel v tovornjak s prikolico, ki ga je vozil pred njim 44-letni Silvester Bolčina iz Idrije in na križišču zavrl. Pri trčenju je Svatovškov tovornjak zaneslo nekoliko v levo, kjer je trčil še v tovornjak, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 41-letni Albert Iršič iz Slovenskih Konjic. V nesreči se je lažje ranil voznik Svatovšek, škode pa je za 1,1 milijona dinarjev.

Motorist izsiljeval prednost

Iz Mozirja proti Pobrežju je vozil z osebnim avtomobilom 19-letni Pavel Bitenc. V Trnav-cu mu je z desne strani izsiljeval prednost 16-letni Miran B., ki se je peljal z motorjem. V nesreči se je motorist lažje ranil, sopotnik na motorju, Matija C. pa huje.

Miran B. je vozil motor brez vozniškega izpita.

Kolesar trčil v ograjo

S kolesom s pomožnim motorjem se je peljal proti Laškemu 21-letni Vlado Varina iz Brez. Zaradi prevelike hitrosti je v Marija gradcu trčil v leseno mostno ograjo in se huje ranil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.

Tovornjak prehitro

Po magistralni cesti iz Radeč proti Vrhovem je vozil s tovornim avtomobilom Miloš Lukič iz Šoštanja. Zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti ga je začelo v ostrem ovinku v Vrhovem zanašati. Zapeljal je v levo in tam s kesonom trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprot

ne smeri pripeljal 74-letni Hin-ko Jazbec iz Trbovelj. Tovornjak se je po nekaj metrih prevrnil, v nesreči pa sta se huje ranila voznik osebnega avtomobila Hinko Jazbec in sopotnica, 75-letna Ljudmila Jazbec.

Pretesno prehitevanje

Iz Zidanega mosta proti Rimskim Toplicam se je peljala z osebnim avtomobilom 33-letna Ana Breznikar iz Jagnje-nice. V Rimskih Toplicah je pretesno prehitevala pešca, 75-letnega Edvarda Breznikarja iz Rimskih Toplic, ki je hodil po desnem robu ceste. Pešca je pri trčenju odbilo na travnik, kjer je obležal huje ranjen.

Zgorelo gospodarsko poslopje

Prejšnjo sredo zvečer je med neurjem strela udarila v

Gospodarsko poslopje last Mirana Šuhlja v Proseniškem pri ientjurju. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, v njem pa tudi traktor, rezan les, pet ton sena in kmečki voz. Škode je za približno 400.000 dinarjev.

Nekoliko več sreče pa je imel Jože Ratej iz Zadobrove. Strela je udarila v njegovo stanovanjsko hišo in porušila dimnik ter poškodovala električne instalacije. Škode je za približno 60.000 dinarjev.

Spet iztirjenje v Rimskih Toplicah

V soboto, ob približno 17.30 uri je na železniški progi pri Rimskih Toplicah iztiril prazen tovorni vagon. Zaradi tega je bila dvotirna proga Laško-Rimske Toplice zaprta do 19.30. ure, škode pa je za približno 1,2 milijona dinarjev. Največ škode je nastalo na signalnih napravah, ki jih je poškodoval iztirjeni vagon.

. . ., Posebna komisija je ugotovila, da je do iztrjenja prišlo, ker se je na vagonu zlomila nosilna vzmet.

Umrl pri nalaganju živine

V torek dopoldne je 53-letni Karel Koprivnik z Riv^a 6 pn Zrečah pomagal sosedu nakladati živino na tovornjak. Vendar pa pri tem niso dovolj poskrbeli za v arnost. Tako je bik. ki so ga vlekli na tovornjak, skočil in se prevrnil tako. da je padel na Koprivnika. Zlomil mu je hrbtenico in Karel Koprivnik je umrl na kraju nesreče.

kovinotehna

DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB

objavlja

prosta dela in naloge

VODOVODNI INSTALATER

Pogoji:

- končana poklicna šola za vodovodne instalaterje

- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj

Kandidati, ki izpojnjujejo pogoje za zasedbo objavljenih del in nalog, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10-dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA, Mariborska c. 7, Celje, Kadrovski oddelek.

SREDNJA TEHNiŠKA ŠOLA CELJE - SEKTOR IZOBRAŽEVANJE OB DELU

Pot na Lavo 22 RAZPISUJE

vpis v 1. letnik srednjega izobraževanja po nadaljevalnih programih ob delu.

1. Kovinsko predelovalna industrija in metalurgija

Program obratni strojni tehnik - tehnolog Pogoj - uspešno končana poklicna kovinarska ali avtomehaniška šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj.

2. Elektrotehnika in računalništvo

Program elektrotehnik energetik-elektronik Pogoj - uspešno končana poklicna šola in ustrezne delovne in življenjske izkušnje.

3. Gradbeništvo

Program delovodja v gradbeništvu

Pogoj - uspešno končana 3 letna šola in opravljen

zaključni izpit iz stroke.

4. Kemija

Program kemik-kemijski procesničar Pogoj - delovne izkušnje v kemični procesni tehnologiji.

Program kemik-kemijski tehnik

Pogoj - končana poklicna šola za kemijskega proce-

sničarja in ustrezne delovne izkušnje.

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 15

PO TUNIZIJI

Piše: Janez Vedenik

(Osebna izkaznica Tunizije

Obiskati Tunizijo pomeni vsekakor več, kot le kopanje v morju, sprehajati se po kilometre dolgih peščenih plažah, uživati v soncu, ter se predajati užitkom, ki jih ponuja sodobna turistična država. Tunizija to vsekakor postaja in iz leta v leto privablja več turistov. V veliki meri tudi po zaslugi nizkih cen. Obiskati Tunizijo in ne videti Kartagine, doživljati vsakodnevnega utripa življenja, ne obiskati slovitega Sidi Bou Saida, ki slovi po svoji belini in modrini ter ob vsem tem spoznavati še pestro zgodovinsko preteklost, pa bi pomenilo, da je bil obisk te severnoafriške države zaman. Toda, tako je pravzaprav vsepovsod. Škoda le, da takšna potovanja ne trajajo dolgo in da človek nima časa, da bi neko deželo spoznal vsaj približno. Tako ostanejo v spominu le drobni utrinki, ki pa vendarle dajejo določeno sliko o neki državi, pokrajini, njenih ljudeh, lepotah in njeni zgodovini.

Tunizija je približno tako velika kot naša severna soseda Avstrija. Na vzhodu jo omejujejo obronki gorovja Atlas, ki se vlečejo iz Alžirije sem, na vzhodu pa jo omejuje Tuniški zaliv, Hamma-met in Gabes. Proti jugu se zelena Tunizija vse bolj spreminja v pravo puščavo, tunizijska Sahara pa se začenja z znanimi usedlinami ter jezeri soli. Poleti seveda nikomur ne priporočajo naj obišče Saharo, ker so že na severu temperature izredno visoke in se povzpnejo prek štirideset stopinj Celzija. Mnogo se jih je že prevaralo na afriškem soncu, ki lahko povzroči ope

kline tudi takrat, ko vročina ni pretirana.

Pomembno vlogo v gospodarstvu Tunizije ima kmetijstvo. Tunizija je tako kot tudi druge atlaške države, znana po proizvodnji pomaranč, limon, mandarin, po plantažah mandeljnov, dateljnov, skratka po stvareh, ki so značilne za Sredozemlje. Kot zanimivost opišemo, da raste v Tuniziji kar 2,700.000 oljk in tako ni naključje, če je ta država ena izmed najpomembnejših proizvajalk oliv in olivnega olja, znana pa je tudi po proizvodnji vina. Tunizija je ena izmed največjih proizvajalcev

fosfatov in na osnovi tega se je razvila industrija superfosfatov. Precej jih izvažajo tudi nepredelanih. Bogata so tudi nahajališča železove, cinkove in svinčene rude. Precej je predelovalne industrije, predvsem tovarn za predelavo in konserviranje sadja, sladkorne tovarne, tekstilne tovarne, zadnje čase pa se razvijata tudi kemična industrija in metalurgija. Vse pomembnejše mesto zadnja leta zavzema turizem. Prebivalci so Berberi in Arabci, arabski jezik pa je tudi uradni. Seveda večina zna tudi francosko. Glavno mesto Tunizije je Tunis, ki šteje nekaj manj kot milijon prebivalcev.

Vhod v rezidenco predsednika Tunizije Habiba Burgibe

16. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 17

Za močnejše postave

Danes namenjam nekaj besed močnejšim predstavnicama ženskega spola. Letošnja barva lestvica je kot nalašč ustvarjena za vas, nežni pastelni toni in črno-bela kombinacija, to so najprimernejše barve za močnejše postave. Takšno postavo moramo optično zožiti, zato posebno pazljivo izbirajmo kroje in materiale. Kroji naj bodo čim bolj enostavni, odpovedati se morate raznim velikim našitim žepom, pre

širokim krilom in bluzam. Tudi hlače so vprašljive, lahko si jih nadenete, če imate tunike segajoče do bokov ali čez ali pa daljši brezrokavnik. Uporaben kos oblačila je krilo, ki naj bo ravno krojeno, kombinirate pa ga lahko s poljubnimi kosi oblačil.

Obleko v svetlem tonu, s temnejšim blazerjem ali brezrokavnikom, prikriva marsikatero pomanjkljivost in optično zožuje postavo. Tudi

letos modnim črtam se ni treba odreči, uporabite po-dolžne ^i prečne. Prečne naj bodo čim tanjše in v pastelnih tonih, lahko so le v bluzi ali pa tudi na obleki; izgibaj-te pa se jih na krilu ali površniku. Podolžne črte lahko uporabite povsod; v krilu, blazerjih, bluzah, na oblekah ... Največkrat pa so črte dodane za poživitev raznih reverjev in mašet, žepnih po-kropcev ob rokavu oblek... Izogibajte se močnih barv, ki postavo širijo, tudi debelejši materiali dodatno širijo postavo; material naj bodo zato tanki in mehki.

pripravlja Duška Šorn

TO IN ONO 0 RIBAH

Vaba - znana neznanka

Ni pomembno kakšno vrsto rib namerava ribič loviti, vedno je postavljen pred težko odločitev, kakšno vabo naj ji ponudi. Ali naj krapu nastavi žgance, ščuki blestivko - žličko in lipanu umetno enodnevnico, to so, za laika smešna, za ribiča pa pomembna vprašanja.

Takoj je treba povedati, da so današnji športni ribiči zaščitili ribji živel z vrsto predpisov. To je razumljivo, ker bi sicer nešportno ribarjenje na »meso« kmalu pustilo naše vode prazne, še posebej ob današnjem industrijskem za-strupljevanju. V sklopu teh predpisov je tudi prepoved uporabe vseh živih vab in vseh vab živalskega izvora z redkimi izjemami. Tako uporablajo ribiči danes v glavnem umetne vabe (za vse salmonide in ribe ropa-rice razen sulca) in pa vabe rastlinskega izvora (za vse bele ribe) Da me ne bi kdo držal za besedo, naj še enkrat povem, da so tudi občasne izjeme.

Izbira vab pa je še vseeno ogromna. Na uspešnost ribarjenja vplivajo: naše poznavanje terena, naše izkušnje, oprema s katero ribarimo, vreme, ob katerem času ribarimo in pa razumljivo - razpoloženje ribe. Koliko na uspeh vpliva vaba, verjetno ne ve nihče. Skoraj vsi ribiči pa so ob pridobivanju izkušenj šli skozi določene faze, ko se je njihovo mnenje o vrednosti vabe neprestano

spreminjalo. Prav to gledanje na vabo je vzrok tega prisanja in marsikak starejši ribič se bo spomnil svojih začetkov, današnji začetnik pa se lahko tudi kaj nauči.

Ko ribič prvič lovi krape, misli da le ti komaj čakajo da vrže karkoli v vodo in da ostane samo še vprašanje kdo bo hitrejši. Potem, ko vidi da ni tako, pa zmotmo misli da je vsemu kriva neprava vaba. Vaba postane za njega naenkrat alfa in ornega ribarjenja. Najti mora takšno vabo, da se ji ne bo mogla upreti nobena riba in še tiste ki so kilometre daleč bodo kar najhitreje priplavale k njej in tako nastajajo pravi domači »laboratoriji« v katerih ribiči mešajo žgance, sladko papriko, janež, med, sladkor in kaj vem kaj še vse. In takšna zmes postane »državna skrivnost«, če slučajno luskinar res zgrabi. Poznam ribiče ki so žgance mešali s čokolado in že pripravljeno vabo posipali s prahom bučnega kamna.

Ribič pa kmalu ugotovi da ni »čarobne« vabe. Njegovi sotovariši lovijo na kruh, pa imajo enake uspehe. Mogoče je tudi med njimi kdo, ki trdi da je ena vrsta kruha boljša od druge (npr. Mlakarjev kruh). Z leti ribarjenja pa ribič ugotovi, da pri vsaki ribiško-športni panogi obstaja želja najti »čarobno« vabo. Ugotovi pa tudi, da ta želja ni uresničljiva.

RECEPT TEDNA

Musaka iz Jajčevcev ali iz mladih buč

Potrebujemo: 40 dkg jajčevcev ali mladih buč, 1/dkg soli, 4 dkg moke, dve jajci, olje za cvrenje; za nadev dve dkg maščobe, 5 dkg čebule, četrt kg zmlete govedine, strok česna, nekaj juhe, sol, poper, sesekljan šopek peteršilja. Preliv: dva del kisle smetane in dve jajci.

Jajčevce ali bučko olupimo, narežemo na cm debele rezine, jih posolimo, povaljamo po moki, paniramo po pariško in ocvremo. Na dno pekača damo plast očrtih jajčevcev ali bučk, nato plast nadeva in zopet plast jajčevcev oziroma bučk. Vse naj bo debelo 4 cm. Prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in spečemo v srednje vroči pečici.

Za nadev prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zmleto meso in strt česen. Premešamo in prilijemo tri žlice juhe in dušimo četrt ure. Nazadnje še posolimo in popopramo. Namesto preliv?, kot je opisan, lahko uporabimo bešamel. Ko je lepo zapečena, musako hitro ponudimo in jo okrasimo s sesekljanim peteršiljem.

HORTIKOLTORNI KOTIČEK

Uskladimo vrtne motive in materiale

Domačega vrta ne sestavljajo le zelenjavni vrt, sadne in okrasne rastline ter grmovnice. Sem prištevamo še dostopne poti, počivališča, ograje, trate, latnike in vrtne ute, razne cvetlične nasade, morda skalnjake, vodne motive, žive meje, vrtne svetilke in še kaj. Z izbiro verjetno ne bo težav, saj dobimo na trgu marsikaj lepega in potrebnega. Če bomo upoštevali načelo skladnosti, bomo uporabljali sorodne materiale tudi v vrtu.

Oblika in barva, oziroma obloga hišnega pročelja večkrat v mnogočem vpliva tudi na oblikovanje okolja. Pot, narejena na primer iz lesenih čokov, je lahko v nekem vrtu zelo primerna, v drugem pa povsem poruši skladnost. Tudi glede latnika moramo biti previdni, če ga postavljamo blizu hiše. Tedaj je primerneje, če se odločimo za obdelane materiale v bolj oddaljenem, naravno motiviranem delu vrta. Zelo uporabne so rustikalne oblike.

Glede vrtnih ograj nam vse bolj pomagajo urbanisti, ki prepovedujejo postavitev težkih ograj in dajejo prednost živim mejam. Ta korak bi morali pozdraviti. Morda bo najbolje, če jo bomo prilagodili hišnemu pročelju ter uporabili enake materiale tudi za vrt.

Če se odločite za živo mejo, bi radi opozorili, da kalina (ligustrum) ni edina rastlina za te namene, čeprav hitro raste, dobro zapira, je cenena in jo lahko vzgajamo. Poznamo še več rastlin, ki imajo enake in boljše lastnosti in bi bile primernejše za vrt. Ognjeni trn, lovorikovec, tisa, japonska kutina, razne medvejke, dreni, gaber, češmin in še druge grmovnice so primerne za celinski del naše domovine. V Pri morju je izbor še bolj pester. Te rastline nudijo gosto živo mejo, če jih le pravilno vzgajamo, bodisi da so prosto rastoče ali obrezovane.

HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE

ZDRAVILNE RASTLINE

Gosja trava

Gosja trava Potentila anse-rina L., je plazeča rastlina, ki ima v zemlji zelo razvejano korenino. Je trajnica s plazečim se steblom. V presledkih poganjajo listi in dolgopeclja-ti cvetovi. Listi so pernato razdeljeni in so po spodnji strani porasli s sivkasto srebrnimi laski. Zlato rumeni cvetovi imajo do 20 prašni kov in značilno zanje je to, da se ponoči popolnoma zapro. Cveti od maja do julija, ko jo lepo najdemo po travnikih, jasah, ob poteh, na ledinah in vlažnih pašnikih.

Zdravilna je cela rastlina in jo nabiramo med cvetenjem ter na hitro posušimo na prepihu.

Gosja trava vsebuje zelo veliko čreslovine, neko do sedaj še ne dognano substanco, ki deluje spazmolitično, to je proti krčem, nato flavone, smole, sluzi, rudninske soli, itd.

Zaradi velike vsebnosti čreslovine je gosja trava zelo primerna za zdravljenje kroničnih in kužnih črevesnih katarjev, griže, vnetja debelega črevesja, zlasti tam, kjer se menjavajo driske in zaprtja, ker uničuje in ovira razvoj črevesnih bakterij, ki povzročajo to bolezen. Vidimo, da uspešno urejuje presnovo in tako tudi pomaga pri čiščenju krvi. Zelo pomirja krče in to ne le v prebavilih, temveč tudi krče mišic in celo proti srčnim krčem. Nekatere novejše raziskave potrjujejo že srednjeveško izkustvo, da izvlečki iz gosje trave pomirjajo krče, ki spremljajo božjast. Flavoni, čreslovine,

razna barvila in še nedognana protikrčna snov v gosji travi delujejo v tako majhnih količinah, da so skoraj nedoločene, pa vendar pomagajo tudi pri menstrualnih težavah, ženskih težavih v trebuhu itd.

Iz gosje trave običajno pripravljamo najrazličnejše pripravke. Kuhamo si čaj, pripravljamo si alkoholne izvlečke, mazila, praške itd. Za čaj vzamemo eno veliko žlico posušene rastline in jo prelijemo s skodelico vrele vode in to ohlajeno zasladimo z medom in spijemo več skodelic čaja, če nas mučijo zgoraj navedene težave. Za tinkturo vzamemo dva dela sveže ali suhe rastline in jih namočimo v dobrem domačem žganju in vse skupaj pustimo za štirinajst dni na soncu. Vmes večkrat dobro premešamo, na koncu pa precedimo. Po potrebi pijemo do 30 kapljic tri do štirikrat na dan. Ljudsko zdravilstvo priporoča tinkturo za čiščenje nezdrave kože, za zdravljenje trdovratnih ekcemov, za lajšanje ozeblin in bolečin, ki to spremljajo. Dobrodejni so tudi obkladki, ki si jih pripravimo tako, da gosjo travo skuhamo na domačem jabolčnem kisu in jih polagamo na noge, ki jih vleče krč.

Čaj iz gosje trave, ki smo mu dodali še kamilice, sok iz trpotca, lahko vsrkavamo pri vnetju nosne votline in pri krvavitvah iz nosu. Gosjo travo in kamilice prekuhajo oziroma prepra-žijo na maščobi in precedijo ter to mast uporabljajo za zdravljenje ran pri živini.

V Aktualni temi založbe Delavska enotnost so izšli vsi separati in sklepni dokumenti

KRAIGHERJEVE KOMISIJE

Naročila sprejemamo na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška c. 43

18. STRAN - NOVI TEDNIK

18. AVGUST 1983

j8. AVGUST 1983

NOVI TEDNIK - STRAN 19

Izvenpenzionska ponudba na kolesih

Bilo je v tistih najboj pasjih vročih dneh, ko je skala na termometru tudi v senci podivjala. Po dveh urah čakanja pod milim nebom, na supernovi koperski železniški in avtobusni postaji je dvestoglava množica dočakala avtobus Koper-Umag--Poreč. Usoda vseh, ki so še tega dne hoteli videti Istro, je bila od tistega trenutka dalje v rokah šoferja, po videzu sodeč pa tudi generalnega direktorja vseh prevoznih služb naše prelepe turistične dežele.

»Samo za Poreč vzamem«, sporoči zbranim, kot govorec na mitingu, češ, vsi ostali le preko mojega trupla. S telesom, ki ga nekje pri vrhu krasi nasmeh zmagoslavja, zapolni zadnji kotiček sprednjih odprtih vrat avtobusa.

»A ta avtobus ne gre v Umag?« vpraša nekdo iz ozadja.

»Gre, ja.« stisne skozi zobe kapetan cestnega plovila.

»Pa se torej ne moremo peljati do Umaga?« je bil preveč radoveden nekdo drugi.

»Ne!« je bil kratek brona

sti kip med vrati, ki je v tistem trenutku na avtobus spuščal srečneže, ki so oddih nameravali preživeti v Po-reču.

»Kako pa naj pridemo do Umaga?«

»Zaradi mene tudi peš, sicer pa do večera še pelje kakšen avtobus. Kam rineš, kam

rineš tele, kje pa misliš da si? Kam greš?« s peno na ustih opozori srečneža, ki je že prišel do vrat.

»Poreč«, mu pojasni svetlolasi in jogurtove barve zagoreli turist z zahoda.

»Kaj potem čakaš, bogati, kje si se učil olike?« je do skrajnosti prizanesljiv šofer, medtem ko ga porine na avtobus.

Polovica sedežev na avtobusu je zasedenih, zunaj pred njim le še množica, vsi z vozovnicami, kupljenimi na postaji, za Umag. Odrešitelj je nepopustljiv, neprizadeto zre v nebo brez oblačka. Po 20. minutah se le posvetuje s sprevodnikom:

»A jih spustimo?«

»Pa dajva« je bil odločnejši ta.

Skoraj vsi, le kakšnih 50 jih je ostalo na ploščadi, smo tega dne zadeli na tomboli, četudi takrat, ko smo kupo

vali vozovnice na postaji, nismo vedeli, da so to pravzaprav srečke. Ko je voznik ugotovil, da imamo po njegovem ukazu vsi oblečene srajce (pri +60 °C), nas je odpeljal proti Umagu in nas vso pot zabaval s svojimi domislicami, kletvami, zraven pa pritiskal na plin, kot da vozi krompir. Vsi, tudi tisti, ki jih je zato, ker so se lahko peljali v avtobusu od veselja, malce pa tudi zaradi slabe zraka, zapustila zavest, smo bili še bolj veseli na končni postaji, kjer so nas z odprtimi rokami čakali hotelirji, gostilničarji, receptorji, izpo-sojevalci čolnov, pa toplo morje in topla coca-cola in še bolj toplo pivo. Na morju pa smo le bili, celo nekaj več nas je bilo kot lani, pravijo.

RADO PANTELlC

Obadji piki

- Če pridno delate, tudi pridno zapravljate. Več boste zapravili, manj boste obdavčeni.

- V revoluciji so se borili tudi proti davkom. Davki so Ostali. Pridružili pa so jim še prispevke.

- Zamenjajmo denarno enoto. Dinar vendar ne more biti vedno na parah.

- Marsikomu smo podarili Marxov Kapital. Vzel ga je dobesedno in ni mu treba več delati.

-%Dvigujte delovno storilnost in uživajte. Plače neproduktivnih še vedno hitreje rastejo kot njihova delovna storilnost.

OBAD

En kovač konja kuje...

Kovačev je iz dneva v dan manj, tako kot tudi kmečkih konj, ki jih je treba redno podkovati. Med tistimi redkimi ki še opravljajo to delo, je tudi že upokojeni Janez Zeleznik iz Polzele. O svojem poklicu nam je sam povedal takole: »Kovaštva sem se izučil že pred petdesetimi leti in ga vse do danes nisem opustil. Prej sem imel obrt, sedaj pa sem že več let upokojen. Še vedno pa rad podkujem kakšnega konja. S tem napravim uslugo lastniku in živali, meni pa je tudi v veselje zavest, da lahko komu še koristim. Sicer pa so konji dandanes tako redki, da bi se od te obrti težko živelo. Sliši pa se, da se marsikje spet odločajo za nakup te plemenite živali, tako, da konji pri nas morda le ne bodo povsem izginili.«

T. TAVČAR

Daniela ne bo, gotovo pa bo prišla Džuli

Kot smo že poročali v prejšnji številki Novega tednika, so v četrtek, 4. avgusta odprli nov disco na Starem gradu. Poglejmo, kaj o discu menijo obiskovalci:

Damjan Pompe: »Y tem

discu mi je všeč. Družba, pijača, dekleta, vse. Tudi glasba mi je všeč, čeprav se razlikuje od tiste, ki jo navadno poslušam.«

Rado Zvonar: »Od disca sem pričakoval več. Glasba je slaba, ker sem jo že stokrat slišal. Moti me tudi to, da ni dovolj deklet.«

Igor Seničar: »Glasba je mešana. Od šestdesetih let pa do novejše glasbe. Vešč mi je mešana družba, mešana glasba. Ne bi bilo slabo, ko bi vstopnica veljala vsaj za eno pivo.«

Tako obiskovalci. Kako pa o discu razmišlja Dušan Spo-

riš, disc jockey v diskoteki na Gradu?

»Glasba v discu bo razporejena po dnevih. V četrtek bomo vrteli glasbo šestdesetih, v petek glasbo sedemdesetih let, v soboto pa disco glasbo. Glede na glasbo, ki jo bomo vrteli, je disco namenjen malo starejši generaciji. Vstopnina je 100 dinarjev, ves prihodek od vstopnine pa gre za priprave celjskih atletov. Diskoteka bo odprta od 20. do 1. ure zjutraj.«

Na vprašanje, če bodo povabili morda tudi kakšne bolj znane goste, je Dušan šaljivo odgovoril:

»Ker še nismo uspeli zgraditi avionske piste, ne bomo mogli povabiti Daniela, gotovo pa bo prišla Džuli.

N.G., G. O.

AMADEUS POROČA

Očka in mamica res sta krivična in takšnole morje je odločno premalo, a vrednost dinarčka, toliko resnična, da vsi vzeli morje smo le kot šalo...

Počitniški dom TN Polzela je ves čas dopustov zaseden

Vojko Bec je star 21 let, sicer pa je študent VEKŠ v Mariboru. Kot mnogo mladih ljudi se je tudi on odločil, da bo poletni čas izkoristil za priložnostni zaslužek. Vojko je sedaj upravnik počitniškega doma pol-zelske tovarne nogavic v Piranu. Poleg njega pa v domu skrbe za dobro počutje gostov še Jožefa Turnšek, upokojenka s Polzele. Edita Jug ter študentka Valerija Smisel.

Vojko Bec pravi, da letos pri oskrbi v Piranu ni večjih težav. Občasno sicer zmanjka paštete in sira, medtem ko je založenost z mesom zelo dobra, res pa je tudi da je meso izredno drago in predstavlja v prehrani kar polovico vseh stroškov.

Delavci polzelske tovarne nogavic, ki letos letujejo v počitniškem domu v Piranu, so z osebjem, ki skrbi za njihovo dobro počutje zelo zadovoljni. Nedvomno ima

mladi Vojko pri tem kar precej zaslug. Dom je odprt od konca junija, zadnje skupine delavcev pa bodo na oddih prišle konec avgusta, oziroma v začetku septembra.

Za celodnevno delo prejmejo kuharice in upravnik mesečno nagrado v višini od 19.500 do 24.000 dinarjev. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da praznikov ne poznajo in tudi prostih sobot in nedelj ne. Tudi delovni pogoji niso najboljši. V kuhinji je vročina toliko bolj neznosna, ker v njej ni urejenega prezračevanja. Tudi sami prostori počitniškega doma so že precej dotrajani in tako skoraj vedno kaj odpove.

Upravnika Vojka Beca smo povprašali, če bi se prihodnje leto znova odločil za podobno delo, pa je odgovoril, da verjetno ne. Potem pa se je popravil in dodal, da je tako še vedno mislil, ko pa je napočil čas za odločitev počitniško delo da ali ne, se je

še vedno odločil zanj. Lani, na primer, je delal v Merxo-vem počitniškem domu v Biogradu na moru.

Najbolj pomembno je, da se gostje dobro počutijo. V polzelskem domu se. Tudi s hrano so zadovoljni, saj je okusna in obilna.

JANEZ VEDENIK

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh