logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (13.10.1977, letnik 31, številka 41)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje (Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

CELJE. R. OKTOBRA 1977 — STEV. II — LETO XXXI — CEHA I DfNARJE

GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC

Z UREDNIKOVE MIZE

Kljub okrnjeni kadrovski zasedbi smo vam skušali tudi tokrat pripraviti čimveč zanimivega in pestrega branja. V uredništvu smo celo razmišljali, da bi objavili zemljevid celjskih kioskov in najlažjo pot v tem začaranem celjskem prometnem vozlu do njih. Sicer pa te številke nismo namenili prometu, temveč nekaterim drugim, prav tako občutljivim temam. Radio Celje nadaljuje s svojimi oddajami V živo, v občinah pa se pogovarjamo o dokončni postavitvi oddajnika, ki bo omogočil večjo slišnost celjskih oddaj.

Številnim čestitkam delovnim ljudem Slovenskih Konjic ob njihovem prazniku se pridružuje tudi naš kolektiv.

MILAN SENIČAR

PRAZNIK KONJIŠKE OBČINE

RIZULTATI

CiOVdRIIO

Jio se oo oocmsKem praznim oziramo na pretečeno leto, te moramo v prvi vrsti ustaviti na nekaterih značilnostih gospodarskega razvoja naše občine. Najprej velja povedati, da je intenzivna družbena akcija, v Katero smo želeli neposredno uveljaviti spremembe v sistemu ugotavljanja in obra. čunavanja celotnega prihodka ter zavarovanja plačil, dala dobre rezultate, saj se kaže tudi v večji finančni disciplini in boljši likvndnosti organizacij združenega dela. V saTno-upravnih oragnizacijah se je v spremenjenih razmerah jasne-je začela razkrii>ati dejanska sposobnost za gospodarjenje, spodbujene pa so bile tudi številne in konkretne akcije za odpravo slabosti v poslovanju. Kljub dosežkom pa šele prihajamo iz začetne jaze uveljavljanja plačane realizacije ter odpravljanja vzrokov, ki so povzročali in pogojevali življenje in razvoj na račun tišjega dela. V celotno aktivnost bo treba še bolj vključiti delavce tozdov, ki so edini lahko resnični nosilci uveljavljanja takšnih odnosov, v katerih bo trošenje sredstev v mejah ustvarjenega dohodka imelo svojo trajno oporo. Tako se bo večala skrb, da bo gospodarjenje racionalnejše in odločitve o razširjeni reprodukciji bolj smotrne. S tem pa bodo delavci v tozdih ose bolj odločujoče vplivali na tokove družbene reprodukcije v celoti.

Značilno za naše organizacije združenega dela je, da so že v preteklih letih sestavljale akcijske programe, ki so zajemali vse faze proizvodnje, vključno z nabavo reprodukcijskega materiala in prodajo izdelkov. V posameznih letnih obdobjih so opravljali temeljite analize in ugotavljali, da je dalo vsestransko iskanje -notranjih rezerv primerne rezultate. Gospodarski rezultati, ki smo jih v občini dosegli v zadnjih letih, nas zato navdajajo z optimizmom in so porok za to, da bomo dosegli postavljene cilje v našem srednjeročnem programu. V njem smo namreč zapisali, da bomo v gospodarstvo in družbeni standard vložili do leta 1980 preko 1,700 milijarde dinarjev, če smo v to številko v lanskem letu dvomili, kažejo letošnji rezultati, da jo bomo uresničili. Zbir investicij za letošnje leto (skupno z investicijskim vzdrževanjem) pove, da bomo zastavljeno vsoto v srednjeročnem programu celo presegli, saj je najrazličnejših vlaganj preko 400 milijonov dinarjev. Največje naložbe so v Konusu in v Uniorju, KI Zreče. Začete ali končane investicije v stanovanjski izgradnji pa znašajo preko 100 milijonov dinarjev.

Naslednji podatek, ki ga je potrebno primerjati s srednjeročnim programom, je izvoz. Naše gospodarstvo se je odločilo, da bo do leta 1980 prodalo v tujino vsaj 25 % celotne realizacije. To je hkrati ludi garancija za nemoteno rast proizvodnje: Vsi kazalci kažejo, da bomo zastavljeno nalogo uresničili, saj bo že letos šlo v izvoz skoraj 20 <*/'o celotne realizacije. Ali drugače povedano, izvoz v letošnjem letu bo znaial preko tisoč dolarjev na prebivalca občine. Skoraj polovico vsega izvoza bo realizirala Kovaška industrija Zreče. Tako velik izvoz kaže tudi na to, da naše gospodarstvo daje izredno skrb kvaliteti izdelkov in se tako lažje uveljavlja na svetovnem trgu.

Ob zaključku naj povemo, da smo si obilo nalog v srednjeročnem programu zastavili tiidi s področja družbenega standarda. Mnogo smo že dosegli na področju modernizacije cest. Akcijo smo zastavili že lani, ko smo vpisovali posojilo Za ceste. Z Republiško skupnostjo za ceste smo se dogovorili, da bomo s premostitvenimi krediti lahko realizirali Večji del modernizacije cest iz petletnega obdobja že letos, V ta namen bomo vložili skoraj 40 milijonov dinarjev, v to Vsoto pa so vštete poleg regionalnih cest tudi občinske in krajevne ceste. Naj povemo samo to, da smo v letošnjem letu asfaltirali toliko cest v občini, kct smo jih modernizirali use povojno obdobje.

Ko govorimo o družbenem standardu naše občine, pa ne smemo razmišljati le o cestah. V srednejročni program razvoja družbenega standarda smo vključili vrsto objektov otroškega varstva, šol, kulturnih domov in drugih objektov. Z njimi želimo postaviti temelje za razvoj vseh tistih dejavnosti, ki neposredno lajšajo življenje vseh delovnih ljudi in občanov in za katere kažejo naši občani vse večji interes. Zagotovilo, da bomo te naloge dobro uresničili, smo dali tudi s tem, ko smo 25. septembra v naši občini izglasovali ^I. samoprispevek.

FIUP BESKOVNJK

7, oktober Je bil praznik topničarjev, sestavnega dela Jugoslovanske ljudske armade. Ta dan praznujejo svoj praznik zato, ker so partizani 7. oktobra leta 1941 prvič z zaplenjenim topom napadli okupatorja. Vojna tehnika nezadržno napreduje. Izredna pa je pripravljenost tudi ljudi, kajti moramo biti pripravljeni očuvati svojo svobodo, mir in življenja. Ob prazniku tudi naše čestitke.

KOMUNISTI ŽELEZARNE ŠTORE

SAMI ODLOČAMO

NA VOLILNI KONFERENCI VELIKO RAZPRAV

Pred tednom dni so se na volilni konferenci zbrali komunisti osnovne organizacije tozda Vzdrževanje in transport železarne Store. Na njej so temeljito pretresli samoupravne in gospodarske razmere v svojem tozdu in se v obširnih razpravah dotaknili tudi vseh slabosti, ki se porajajo tak© pri delu delegacij kot tudi pri delu samoupravnih delovnih skupin. Vsi so si bili namreč edini, da so samoupravne delovne skupine pravzaprav temeljila baza celotnega delegatskega sistema v združenem delu in da so slabosti ▼ njem gotovo odraz dela t delovnih skupinah. Ob tem so meni-li, da se težave pri delu samoupravnih delovnih skupin liorajajo predvsem zaradi ob-širnih in pogosto nejasnin

gradiv, ki jih največkrat zelo pozno puejemajo t razpra-

vo vodje posameznih skupin. Zaradi tega je nemogoče o pomembnih zadevah temeljito in vsestransko razpravljati, saj so roki za sprejem stališč ali sklepov pogosto zeio kratki. Eden od komunistov je s tem v zvezi v svoji razpravi dejal, da delavci ue preveč pogosto soglašajo s stvarmi, ki jih pre-malo ali celo nič ne poznajo. »Ce stvari ne razumemo, raje vprašajmo pri ljudeh, ki so za to usposobljeni. Le tako se bomo izog-nlli temu, da bo nekdo drugI odločal namesto nas,« je dejal razpravljaiec.

Komunisti so nadalje po-udarili, da je pri delu sa-moupravnih delovnih skupin in pri delu delegacij še premalo čutiti vlogo in vpliv osnovne organizacije ZK in sindikata. Obenem pa so izpostavili edeovornost obeit or-

ganizacij tudi pri izvrševanju zastavljenih gospodarskih ciljev tozda Vzdrževanje in transport ter celotne organizacije združenega dela. Ob koncu volilne konference so vsi piisotni komunisti podprli predlog, naj delo sekre-tarja osnovne organizacije odslej opravlja Franc Mačt^k.

-d s

IMENOVANJA

Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve so delegati ^'seh treh zborov celjske občinske skupščine potrdili izvoUtev Dragice Jureš za sodnico občinskega sodišča v Crfju. Mimo tega so se strinjali s ponovnim imenovanjem Viktorja Opake za dlirektorja Delavske univerze v Celju ter x imenovanjem Zdenke Planin-šek za namestnico občinskega javoeffa pravobranilca Celje.

CELJE

»MERKUR" KOVINOTEHNI

Letos so že sedemnajstič podeliU mednarodne nagi-ade »Zlati Merkuir«, ki jih vsako leto podeljujejo za izredne dosežke pri pospeševanju proizvodnje in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. To pomembno mednarodno nagrado je letos prejela tudi Kovinotehna Celje, kot trgovska organizacija združenega dela, ki je po oceni mednarodnega sveta za podelitev nagrade, nad ix)vpre<5jem jugoslovanskih trgovskih organizacij. Kovinotehni so odobrili priznanje predvsem zaradi njenega prizadevanja za povečanje izvoza v države v razvoju, kamor izvaža pretežno blago široke potrošnje, za izvoz na zaJMd, kamor izvaža tudi strojrK> <^e-mo in orodja ter za izvoz v socialistične države.

S. B.

r stran — NOVI TEDNIK

§t. 41 — 13. oktober 197^

CELJE

TEMELJIT OBRAČUN

KOLEKTIV MESNIN ŽELI VEČ SODELOVANJA

Oepirav m šlo za to, da bi vplivali na rezultate, ki jih ni moč več spremeniti, je razprava o izdvajanju resolucije o družbenem planu ob-čioe Celje v prvem polletju letos na ločenih sejah vseh treh zborov ceLjske občinsike j^kupščiciie, še posebej na seji sibora združenega dela, vendarle sprožila pričakovani odmev.

Na ločenih sejah, 5. in 6. oktobra, so namreč delegati, zlasti iz gospodaTstva, jKrtJ-dili, da so se temeljito lotili očesne in sprejeli tudi vrsto Uikirepov, da bi odstranili slabosti. Povsem razumljivo je, da je 'tudi sklep občinske skupščine o nujni vsikladit-ri osebnih dohodkov z do^e-eenimi re2ailtati gospodarjenja sprožil določeno reakcijo, seveda pri prizadetih. In naj občinska skupščina uveljavi 622. člen zakona o združenem d»lu aili ne, je bil na-rnesn dosežen, saj je opozorilo, da se je treba tudi pri Izplačevanju osebnih dohodkov diržati družbeno dogovor-jendh norm, povsem zaleglo. To pa pomeni, da bodo v kolektivih, kjer so kršili dogovore, ustrezno ukrepali. Najprej seveda sami, iinupaj-nao, da bodo sami tudi zadeve spravili v normatae tirnice, brez pritokov od zunaj.

Povsem raziomljivo je, zakaj sta izvršni svet in občinska skupščina posvetila oceni issvajanija družbenega plana v prvem polletju letošnjega leta tolikšno pozornost. Gre predvsem za to. da bi z napori do konca letošnjega leta dosegli ne samo izpolnitev vseh letošnjih iresolucijskih nalog, marveč taiko tudi zagotovili uresničitev srednjeročnega načrta. Naloga je torej vedika, prar/ takšne ot)ve2aios(ti t sleher-oem kolektivu.

Sicer pa je razprava o teh vprašanjih, zlasti na seji zbora združenega dela, opozorila na mnoga odprta vprašanja. Nd naključje, če sta de-i^aita iz Mesnin opozarjala na nujno vsklajevanje cen, kar pa ne pomeni podražitev mesa. Prav tako zlasti v tem kolektivu pričakujejo večje sodelovanje z izvršnim svetom in občinsko skupščino, saj menijo, da sta njihovo deio in njihova vloga v pre-

skrbi prebivalcev prav tako pomembni kot vpraišanja nekega celjskega industrijskega podjetja. Sicer pa, so se tudi vprašali, kdo je odgovoren, da v klavniških obraitih še vedno primanjkuje pitne vode?!

V Zičnd so prišli v težave pri izivozu določenih izdelkov. Vse kaže, da bodo lahko ta izpad nadomestili na domačem trgu, predvsem v sode-Lovanju z rudarskimi kolektivi. Tudi delegat Elektro Celje je opozoril na neskladje v cenah. Vtem ko se pri Cestnem podjetju, TOZD Me-

hanizacija, srečujejo s sezonskim značajem dela, so gostinci opozorila, da velja spoštovanje družbenih norm za vse! Pri tem so mislili seveda na tiste, ki so kršili sporazume o delitvi osebnih dohodkov. Zanimivo je bilo opozorilo in vprašanje hkrati delegata iz Kovinotehne, aili je kdo proučil izgube v tovarni za proizvodnjo titanovega dioksida, predvsem glede na notranje medsebojne obračune itd.

Skupščina je sprejela vrsto priporočil, ki zadevajo sl^her-ni kolektiv, če v drugi točki

ne, vsaj v tisti, ka pravi, da naj v vseh temeljnih in delovnih organizacijah združene^ dela proučijo stanje in sprejmejo ustrezne ukrerpeza uresničitev letošnjih in vtem tudi srednjeročnih nalog. Izvršni svet bo spremljal izvajanje tega in drugih priporočil — vseh skupaj je štirinajst —, zato je na dlani, da se bo pričela neizprosr^ bitka na celotnem gospodarskem in družbenem področju. Naloge, zapisane v razvojnem planu in resoluciji, so obveznosit!

M. B02IČ

y soboto dopoldne je organizacijo združenega dela Tovarno nogavic na Polzeli obiskal podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Roman Albreht. S predstavniki samoupravnih organov in vodilnimi se je pogovarjal o uresničevanju zakona o združenem delu. Tovariša Albrehta so najprej seznanili z dosedanjo organiziranostjo OZD, nato pa se je zanimal kako je z delitvijo dohodka med TOZD. Poudaril je, da o zakonu na splošno veliko govorimo, konkretnih rezultatov pa je malo. Tekst in foto: T. Tavčar!

TEDEN KOMUNISTA

Letošnji teden »Komimist«, ki je posvečen človeku, znanju in puToduktivnosti ter družbi in knjigi bo potekal v skladu priprav na kongres zveze kxMnvmistov Slovenije, ki bo v prvi p>oiovici leta 19T8. Teden »Komun jsta« bo tekel od meseca oktobra pa vse do !iv€caiega in republiškega kongresa zveze komunistov.

Izvršni komite predsedstva CK ZKS meni, da si morajo vsi čland zveae komuni^

stov, vse osnovne organizacije ZKS, občinska in druga vodstva ZKS vsestransko in aktivno prizadevati za uresničevanje akcijskih programov tedna »Komunista« in tako prispevati k njegovemu popolnemu uspehu.

Izkušnje iz dosedanjih dveh uspešno uresničenih tednov »KomuniiSta« kažejo, da je pK)trebno tudi ob letošnjem doseči kar največjo akcijsko enotnost in ustvarjalno udeležbo čimširšega kroga

delovnih ljudi. Izvršni komite zato meni, da akcije ob tednu »Komunista« niso le stvar zveze komunistov, temveč tudi vseh drugih družibe-nopoUtičnih organizacij, samoupravnih dejavnikov in predvsem delovnih ljudi. Organizacije zveze komunistov in njihova vodstva so dolžna in odgovorna, da takšno programsko in akcijsko usmeritev tedna »Komunista« v svojih okoljih vsestransko vzpodbujajo. Prav aktivnost in rezultati tedna »KomuniiSta« bosta dali pK>memben prispevek k pripravam na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ.

MILAN PUGEU

Dober mesec fe ie od tega, ko je za krmilo tmar&ke občinske konference ZK stopil nov mož, Milan Pugelj. F Šmarje, (eprav Smarčanj fe prišel naravnost iz delavskih vrst, iz železarne, kjer *e je dejal v pogovoru nedol-

lavčevim življenjem in pii-šljenjem.

»Saj, to je tisto, delavca poznam, ne jxi tudi dela v krajevni skupnosti«, 76 dejal v pogovoru nedol-go tega v Šmarju. Ni se še privadil, to niti ni mogoče v tako kratkem času. Se vedno se išče, vneto brska v sebi za čimboljši-mi rešitvami, za najprimernejšimi oblikami spoznavanja nove sredine in dela šmarskih komunistov.

Začel je svojo pot, ne lahko, v metalurški kovinarski šoli v Storah. Asistent na isti šoli pri praktičnem pouku JLA (oficirska šola). Spet štorska železarna. Predsednik mladine, namestnik, član komiteja ZK. Vmes delovod-ska šola v Celju. Sekretar konference ZK Železarna Store.

Zgodovina nekega človeka v par stavkih^ preletiva jo na hitro, površno.

»Ko sem bil sekretar, je v zvezi komunistov zapihal svež veter. Veliko pozorneje smo se začeli ukvarjati z delavčevim položajem, z njegovimi pravi-eami. Ustavna dopolnila

so postala gibalo mojega, našega dela. Mene je takrat zgrabil tudi tok dogodkov okoli združevanja slovenskih železarn: leto in pol sem bil sekretar sveta slovenskih železarn. Železarstvo in železarja, garača^ sem spoznal do obisti.' Tistikrat smo pri nas dosledno realizirali za. htevo, naj bo v vsakem tozdu osnovna organizacija ZK.«

Ob konstituiranju prvih delegatskih skupščin je bil izvoljen za delegata v delegacijo občinske skupščine Celje, bil pa je tudi delegat zveznega zbora skup ščine SFRJ.

»Svoje delo sem namenil v vseh obdobjih doslednemu uveljavljanju delegatskega sistema in krepitvi samoupravljanja,« je razlagal mladi in temperamentni sekretar in mimogrede navrgel, da je zaradi takšnega udejstvova-nja moral pozabiti na študij, četudi je želel in si še želi stopiti v študentske vrste (želja se mu je prav. zaprao že uresničila: že nekaj časa izredno študira pravo).

■OBRAZI

Smarska občina je za vsakega^ ki ne pozna razmer, trd oreh.

»Gotovo, a kaj mi preostane. Moja smer je jasna: še nadaljna borba za dosledno uveljavljanje zakona o združenem delu, seveda z močnim poudarkom na hitrejšem gospodarskem razvoju občine, pomoč tistim, ki se še pehajo z zaostalostjo. Zdi se mi, da je pripravljenost ljudi velika, perspektive niso več tako mračne in negotove, kot so bile še pred nekaj leti, znatno več je podlage za trden optimizem. Seveda le ob sode. lovanju občanov in celotne slovenske skupnosti.«

Prepričanje v uspeh je prva značilnost, ki jo lahko opazite pri novem sekretarju, takoj za njo pa zagnanost in ne nazadnje tisti zmerni optimizem. Vsekakor lastnosti^ ki so občini še kako potrebne.

MJLENKO STRAŠEK

Zavod za načrtovanje Žalec

razpisuje

JAVNI NATEČAJ

za rušenje stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, garaže in kozolca v Žalcu, Savinjska cesta 28

vsled dokončne razširitve semaforiziranega križišča.

Javni natečaj bo v ponedeljek, dne 17. oktobra 1977 ob 10. uri v prostorih uprave Zavoda za načrtovanje Žalec, Soseska V.

Izklicna cena za pristop na javni natečaj znaša din 22.000, in sicer za:

a) stanovanjsko hiso, gospodarsko poslopje in garažo din 20.000,

b) kozolec din 2.000.

Rok za odstranitev oz. premestitev nepremičnin pod a) je 14 dni, pod b) pa en mesec od dneva licitacije..

Vsi udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun Zavoda štev. 50750-603-36222 varščino in sicer v višini 10 % izklicne cene.

Udeleženci, ki odstopijo od ponudbe, ko so na javnem natečaju že uspeli, pa izgubijo varščino v korist Zavoda — namenska sredstva za komunalno urejanje stavbnih zemljišč.

Udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli, bo varščina vrnjena, ko ix>stane odločba najugodnejšega p)onudnika pravnomočna.

Interesenti naj vložijo ponudbe v tajništvu Zavoda za načrtovanje 2alec, Soseska V osebno ali priix>ro-čeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj«, najkasneje do ponedeljka, 17. 10. 19777 do 8. ure.

Ponudbe bo odprta in pregledala posebna komisija, dne 17. 10. 1977 ob 10. uri v prostorih 2^voda.

O izidu natečaja bodo ponudniki, ki ne bodo prisotni pri odpiranju ponudb pismeno obveščeni.

CELJE

SPOSOBNI KADR

PREPREČITI KOPIČENJE FUNKCIJ.

V celjski občini so v okviru priprav na volitve v prihodnjem Letu še posebej izpostavili vprašanje kadrov oziroma ljudi, ki naj bi po volitvah opravljali različne fimkcije v del^acijah in dm-gih samoupravnih in družbe-no-polltičnih organizmih. Naloge v zvezi z družbeno-eko-nomsko preobrazbo celjske občine so namreč tako obsežne, da jih ne bi mogli uresničiti brez odgovornih in spM:xsobnih ljudi 2notraj delegacij. Vanje je zato pjotreb-no vkljiičiti vse tiiste delavce in občane, ki so se pripravljeni vključiti v boj za dosego vseh zastavljenih ciljev. Seveda pa morajo delegacije izražati tudi ustrezno strukturo celjskih občanov, zato morajo vključevati določeno število žensk, mladincev, borcev NOV, delavcev iz drugih republik, predstavnikov svobodnih poklicev in obrtnikov.

V celijiski SZDL ocenjuje-jo, da so prav na področju kadrovskih priprav na volitve storili v krajevnih skupnostih veliko, saj so opravili pomembno delo pri evidentiranju možnih kandidatov za delegate. Podatki kažejo, da so v krajevnih skupnostih evidentirali sedem in pol odstotka vseh volivcev, kar je široka osnova za izbiro dobrih in odgovornih delegatov za skupščine družbennpo-litičn h in inter&snih sikupno-sU. V vsah krajevnih skup-

nostih bodo z evidentiranjem kandidatov še nadaljevati obenem pa bodo koordinac;.-ski odbori za volitve in k* rovska vprašanja že izd^C« li krog evidentiranih ot>> nov, ki bodo sprejeli naij<x' govomejše funkcije v org» nih in organizacijah kra;<* nih skupnosti. S tem Ž3ll* doseči predvsem to, da bl^ la v bodoče razporedit" kadrov, ki opravljajo odž" vome naloge v krajevni skupnostih enakomernejša j da ne bi znova prihajalo ^ kopičenja funkcij pri P^A I meznikih. Posebej pomeffl no pa je, da se evidentiraa z vso resnostjo lotijo tudij združenem delu, kjer so <* slej evidentirali le okrog odstotkov predvidenega ^ rovskega potenciala.

ŽALEC: MLADINSKI POLITIČNA ŠOLA

v ponedeljek se je v ^ cu pričela petdnevna mla^ ska pohtična šola, fci jo ?■ pravlja Občinska konferei" Zveze socialistične mladini ?^ca v sodelovanju s ^ kajšnjo Delavsko unive^ Mladi slušatelji so po^'""^ predavanja o nekaterih alnih temah našega dv^ ropohta&i^a življenja-koncu pa so govorili tud" Fplošnem ljudskem odpo'^ družbeni samozaščiti.

j-

J, 41 — 13. oktober 1977

NOVI TEDNIK — stran 3

MNENJE

OB KONFERENCAH ZK

Smo pred ix>membiiirm dogodki v samoupravnih sredinah. Pred na-jiii so volilne Konference osnovnih or-canizacij ZK in priprave na kongres 2ICJ in ZKS.

Na konferencah bomo poleg volitev razpravljali še o preteklem delu in jprejemali smernice za v prihodnje na vseh področjih dela.

V tea razparavah pa ne smemo po-^biti ;ia pomembno področje naše vsakodnevne dejavnosti — obrambne priprave in družbeino somazaščito.

Danes je že v vse sredine prodrla javest, rta je predvsem od nas samih odvisno, kakšna bo osebna in družbena varnost, varnost premoženja in zaščita vseh pridobitev našega družbenega razvoja. Oorambna in varnostna kultura tako postajata del našega deda in življenja.

Ko ugotavljamo, da smo na tem področju dosegli že lepe rezultate, pa moramo hkrati opoaoriti, da se razme-

re od sredine do sredine tudi razlikujejo. Ugotovimo lahko, da tam, kjer so partijske organizacije močne, kjer skupaj z drugimi dejavniki spodubja-jo akcijo, kjer so komunisti aktivni v vseh srsainah, tam tudi učinkovito varujejo družbeno premoženje, preprečujejo ne3amoupravne p>ostopke in so budni do družbeno škodljivih pojavov. Vendar p>ovsod žal ni tako.

Zato bi kazalo, sedaj pred kongre som, na voUlndn konferencah osnovnih organizacij ZK oceniti naša dosedanja prizadevanja na obrambnih pripravah in uveljavljanju družbene samozaščite in razmisliti, kaj so komunisti dolžni na tem področ.iu še napraviti. Ne bi bilo prav, da vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite prepuščamo p>osameznikom, forumom ali pa zakonoma, kot da sta s sprejemom že sama po sebd jamstvo za ustresmo or-garkiziranje in ukrepanje.

VIKI KRAJNC

PREBOLD

SLIKARJI IZ KRUSEVCA

TEDEN DNI NA OBISKU IN RAZSTAVA

Teden dni so se v Prebod-dai mudili slikarja jz pobratene občine Kruševac. To je le eaia izmed oblilc kulturnega sodelovanja med imietaiiiki in kulturnimi skupinami iz 2alca in Kruševca. Seveda je bil obisk petih slikaTjev delovnega značaja. V času svojega bivanja v Savinjski dolini so ustvarjali likovna dela, vmes pa so bili tudi gostje nekaterih organizacij združenega dela. Tako so obiskali Tekstilno tovainio

Prebold, Tovarno nogavic na Polzeli, Garant, Keramično industrijo Liboje ter Hmezad v 2alcu.

Likovni umetniki Radulje Andjelkovič, MJlorad Ifeokič, Jugoslaiv Radojiičič, Rodoljub Spasojevič in Aleksander Mo-ravsiki so v petek pripravili tudi likovno razstavo v Sa-vinovem razstavnem saLonu v 2alcu, ki bo odprta še jutri in v soboto. Svečane otvoritve razstave so se udele^^

žili šte-vilni predstavniM žai> mnogi krajani ter učencd osnovnih šol. V kulturnem pn> gramu ob otvoritvi je sod£tlx> vala recitatorka Anka Kr^ marjeva.

Zapisati velja še to, da sa se umetnM iz Kruševca srečali na prijateljskem večeru najividnejših predstavnikov žaisike občinake skupščine in družbeaiopolitičnilh orgaaiijzsj^ cij.

JANEZ VEDENIK

GASILSKI DOM V VITANJU

DOM SOLIDARNOSTI

ODPRLI SO GA OB OBČINSKEM PRAZNIKU

v počastitev konjiškega ob-iinskega prazin?ka in 100-let-Bice ustanovitve gasilskega društva so v nedeljo v Vitanju svečano odprli nov ga-jiska dom. Slavnost se je pričela že ob 7. uri zjutraj, ko je godba na pihala zaigrala prebivalcem Vitanja bud-lico. Slediila je svečano se-|a gasilskega društra in na-0 še mimohod gasilcev in Eiot civilne zaščite, v katerem so sodelovali tudi člani gasilskega društva iz Železne ':iaple. Osrednja slamnost je ^Ma 00 novem gasilskem domu, kjer je vsem prisotnim spregovoril Filip Beškovniik, 'predsednik skupščine občine Slovenske Konjice.

Paudaril je, da se novih pridobitev v konjiški občini

veselijo tudi zato, ker jih odpirajo prav v času, ko po vsej državi praznujejo jubileje tovariša Tita. Novozgrajeni gasilski dom je slavnostno odprl najstarejši član društva Vinko Primožič, nato pa so se Vitanjčani ude-ležiU še slovesnosti ob po^-ganju temeljnega kamna za izgradnjo nove blagovnica.

Gasilski dom v Vitanju upravičeno imenujejo tudi dom solidarnosti, saj so za njegovo zgraditev jMispevale svoj delež mnoge tovarne, interesne skuimosti in seveda občani sami. Tako je interesna skupnost za požarno varnost namenila za izgradnjo doma 600 .(KK) dinarjev, tovarna Konus 150.000, TKI Vitanje 150.000, Gocdno go-

spodarstvo 100.000, Kovinar Vitanje 75.000, LIP 50.000, Kmetijska zadruga iz Konjic 30.000, Comet 20.000, Dravinjski dom 20.000, Krajevna skupnost Vitanje 100.000, samoupravna stanovanjska skupnost 340.000, občinski ko-miinaLnl sklad 100.000, zava-rovailna skupnost Triglav še poleg kreditov 50.000 in končno so 200.000 dinarjev prispevali Š9 sami člani gasilskega društva iz Vitanja. V novem domiu je v spodnijdh prostorih garaža in vsi ostali proitori za potrebe gasilcev, i>oseben večnamenski prostor pa bodo uporabLjali tudi člani vseh družbenopolitičnih organizacij, društev in sveta krajevne skupnosti v Vitan:u. -ds

ŠENTJUR

PRIORITETA DRUŽBENIM OBJEKTOM

Največ zaradi pomanjkanja cementa, se bo v šantjiurski občini sanacija hiš, poškodovanih ob potresu, nadaljeva-I la in, tako upajo, tudi res-

nično zaključila, šele v prihodnjem letu. Na obnovo čaka še najemanj 20 odst. hiš, največ pa. družbenih objektov. Zato so v občini naredili prioriteto koriščenja sredstev za obnovo družbenih objektov. Po tem planu bodo najprej pričeli z gradnjo osnovne šole v Dramijah. Sledila bo osnovna šola v Dobju in gasilski dom v Loki pri 2u-smu ter še nekateri drugi

kulturni objekti.

Podeljevanje potrošoiSkih kreditov v občina poteka v skladu z navodili oziroma od. lokom Zvezinega iavršnega sveta.

Poleg sprejetega raadfiffllnl-ka sredstev za sanaciijo družbenih objektov, je odobreno še 2,300.000 din kreditnili sredsterv za sanacijo nekaterih objektov KK Šentjur, prizadetih ob potresu. mp

KHOJI/HO LASTNO ZDRAVJE

PIŠE BOJAN VOLK

4

VARČEVATI ZA DRUGE

V ZDRAVSTVU ŽE ZDAJ PREVEČ ADMINISTRACIJE

Kdor se je kaj mudil pri "•ifav-niku ali zobozdravniku ^ ni ušlo, da so zdravstve Ji delavci obremenjeni z ad-piistrativnimi opravili v to-"^ni meri, »da komaj uite^-""^o še zdraviti«. Nekaj je icer pretiravanja, vendar ad-^strativnih opravil v zve-M zdravljenjem in določa-^ nadomestil osebnega J*o<ika in povračil ne "Manjka.

^ predlaganim sistemom ^'^vstA^enega varstva pa se rvsa stvar še močno poveže- Uveljavljanje pravic iz ?J^^ega programa in način ^Janja pravic iz dodatnega ^?rama zdravstvenega var-

je tako zasnovano, da ^ Potrebno zagotovdti nove ^^ce: za razvrstitev sle-delavca in občana v

izmed štirih skupin do-in evidenc s področja ^^vst-v^a, ki bodo omogoča-l^j^koče spremljanje uvel-^Jajija pravic občanov iz ^^ga in dodatnega pro-zdravstvenega varstva, ij^o tega velja opozoriti še Ij ^udo časa zdravstvene- j ^delavca pri ugotavljanju in ravni zdravstvenega ^^^a zaradi določitve viši-

^**i*ticipacije od jprimera

do primera.

Najprej bodo morali vsi delavci, delovni ljudje in občani predložiti v svojih organizacijah združenega dela dokazila ali pismene izjave o dohodkih oziroma osebnih doihodkih njihovih družinskih članov ter o dohodkih oziroma osebnih dohodkih delavca zunaj organizacije združe nega dela. Na podlagi evidence o izplačanih osebnih dohodkih delavca v organizaciji združenega dela ter na temelju delavčevega pismenega dokazila ali predložene iz-ja\-e bodo morale skupne sliižbe temeljnih in drugih organizacij združenega dela določiti razvrstitev v eno izmed štirih skupin doplačil za vsakega delavca pvosebej In to zabeležiti v njegovo zdravstveno knjižico in v zdravstvene knjižice njihovih družinskih članov. Za upokojence, kmete in druge delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, bodo določile uvrstitev v ustresaie skupine stro-kovne službe zdravstvenih ^nipnosti. Da bodo delavci to izpeljali, romanja najbrž ne bo tnalo. Seveda pa se

še ne ve, ali bo razvrstitev enkratna, ali pa bodo vsa ta opravila ponavijali, na primer, vsako leto, ali še pogosteje.

Ne malo dela čaka zdra/v-stvene organizacije združenega dela, ki bodo morale na temelju zabeležbe v zdravstveni knjižici izračunati pravilno višino participacija zanj ugodna ali pa neugodna, če pa v knjižici razvrstitev v skupino ne bo vpisana, pa bo moral participiTati k stiroš-kom zdravstvenega varstva z najvišjim možnim zneskom. Ko se bodo zdravstvene organizacije združenega dela tako ali drugače »dokopale« do razlike v stroških iz dodatnega programa zdravstvenega varstva, pa bodo morale za vsakega občana posebej obračunati zdravstvene storitve iz enotnega in dodatnega programa zdravstvenega varstva in jih posredovati zdravstvenim skupnostim na ločenih računih. En primerek takega obračuna pa bo prejel tudi občan, ki se je zdravil v bolnišnici, inštitutu, naravnem zdravilišču ali v zobni ambulanti.

In čeprav razumemo gradivo 2» javno razpravo, bodo

enak sistem evidenc, kot je predviden za zdravstvene organizacije združenega dela, uvedle in vodile tudi zdravstvene skupnosti. Dela, administrativnega, v procesu zdravljenja torej ne bo zmanjkalo!

Mnogokdaj se hudujemo nad povečevanjem družbene režije in uvajanja novih neproduktivnih delovnih mest. Vendar, takrat ko je pra/v-šen čas, ne povzdignemo odločnega glasu, temveč raje pozneje ugotavljamo, kako nam je sistem naložil nove administrativne, včasih čisto nepotrebne in odveč, naloge. Zdajšnje, to naše opozjoriilo velja razumeti v tem pogledu: omejiti administrati-vTia dela. ki niso nujno ix>treb-na, sistem zasnovati tako, da bo spodbujal ohranjanje lastnega zdravja (ne gmotno prizadel delavca v času že itak povečanih stroškov zdravljenja) in poiskati prihranke v zdravstvenem varst^-u tam, kjer je take oblike mogoče nadomestiti 2 zavarovanjem rizikov pri drugih nosilcih.

Da ne bomo varčevaU zato, da bomo na drugi strani prihranke porabili za admini-sfcracijo. KONEC

ŠMARJE PRI JELŠAH

DELO ZA VSE

NOVA DELOVNA MESTA

Smarski razvojni programi, ki segajo za nekaj let naiprej, so zgrajeni predvsem na povečanju delovnih mest: še vedno je namreč precej občanov, ki odhajajo iz domače občine za kruhom, četudi je treba priznati, da je vsaj v zadnijrlh treh letih dobilo zaposlitev precej ljudi.

Takšno gospodarsfko politi-ko so uvrstile v svoje laavoj-ne progra.me tudi vse delovne organiizacije na območju šmarske občiae, taikšen je eden iiamed osnovnih namenov spominskega parka Kum-rovec — Kozjiansko. Vedeti je namreč traba, da bo odslej nujno sleherno dejavn,os.t v občini ne le povezovati z razvojem parka, pač pa kolikor mogoče natančno tudi vključevati v ta projekt.

Na območju občine — ta pa je skorajda v celoti v parku — bodlo v naslednjih letih odprli lepo število novih delovnih mest. V občini menijo, da ne pretiravajo, če načrtu-ejo za območje Rogatca m. Huma na Sotli t teih letih

1500 delovnih mest, na me stinjskem in šmarskem pa 600. Dvesto ljudi bo dobilo zaposlitev v Bistrica oto Sot-li, -vse delo\ine organizacije ▼ občini pa naj bd z ratsširitvi-jo proizvodnje odpi-le vsaj ša 400 delovnih mest, 200 občanov bi docela realno lahko dobilo 2iaposlitev tudi v Kozjem in Podčetrtku (razširitev Atomskih toplic!).

Naselja, ki so preveč oddaljena od načrtovalnih sre^ dišč in torej tudi od delovnih organizacij, bodo dobila manjše obrate, pomembno pa je, da se že sedaj v občini ukvarjajo z misliijo, da bi zaposlili čimveč žena.

Ce seštejemo vsa načrtovana delovna mesta na Smar^ skem (precej jih bodo v tem obdobju odprM tudi na Šentjurskem, ki meji na šmarako občino) — in ni raaloga, da bd bili čmogleA — v prihodnje najmanj 2200 obča^ nom ne bo treba skrbeti za trdnejši obstoj.

4. stran — NOVI TEDNIK

§t. 41 — 13. oktober

Razstavo Teden malega gospodarstva si je ogledal tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit.

TEDEN MALEGA GOSPODARSTVA

VELIK POMEN OBRTI

MALO GOSPODARSTVO TRETJE V ŽALSKI OBČINI .

Minuli petek so v 2alcu slavnostno odprli razstavo Teden malega gospodarstva. To je pravzaprav osrednja prireditev, saj so poleg nje pripravili še celo vrsto posvetovanj, kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Namen Tedna je, da občanom prikažejo vlogo in ix> men tega dela žalskega gospodarstva, ki je izredno p>o-memben, saj sodi takoj za industrijo in kmetijstvo. Poleg tega so hoteli prikazati tudi zgodovino obrti in njene možnosti nadaljnjega razvoja. Na otvoritvi je bil osrednji govornik predsednik žalskega Izvršnega sveta Jože Jan, ki je i>oudaril pomen malega gospodarstva v občini.

Razstava je v Hmezadovi dvorani in zapisati je treba, da je izredno lepo in okusno urejena in da so si obrtniki zares z vsemi močmi prizadevali za to, da se dostojno predstavijo. To jim je brez dvoma tudi uspelo. Na razstavi sodeluje 61 obrtnikov ter štiri organizacije združenega dela obrtnega značaja (Zarja Petrovče, Sig-ma Žalec, MIK Prebold in Inde Vransko). Zanimivo je, da Teden ni prireditev se-

jemskega značaja v stilu kakšnega tržaškega I»onterossa, pač pa zares razstava v prar vem pomenu. Tudi za to si organizator — Združenje samostojnih obrtnikov žalske občine, 25asluži vso pohvalo.

V okviru Tedna malega gospodarstva bo, kot že rečeno, precej spremljajočih prireditev. V ponedeljek so ustanovili aktiv zveze komunistov pri Združenju samostojnih obrtnikov, v torek je bila seja Izvršnega odbora ZSO Slovenije, danes ob deseti uri pa bo v hotelu v Preboldu posvetovanje o razvoju malega gospodarstva v občini žale<.*- ter Sloveniji. Jutri bodo Teden zaključili, vseeno pa bo v soboto še nekaj zabavnih prireditev, medtem ko bodo razstavo zaprli v nedeljo. Na športnih srečanjih sodelujejo domala vsi obrtniki iz Slovenije, občanom Žalca pa se bo predstavila tudi cela plejada bolj in manj uspešnih slovenskih I>evcev zabavne glasbe, humoristov in plesalcev ter godbenikov. Zanimiva bo morda nogometna tekma med žensko reprezentanco Slovenije in ekipo obrtnikov, ki bo v soboto popoldne v Gri-žah.

Celotna prireditev bo veljala kakšnih 600.000 dinarjev in Teden malega gospodarstva naj bi postala vsakoletna manifestacija žalskega obrtništva. Z letošnjo so brez dvoma opozorili na dejanska vlogo malega gospodarstva v občini, verjetno pa, prireditev naslednje leto ne bo v takšnem obsegu kot letos, ker samo v enem letu tudi ne bo moč prikazati takšnega napredka kot sedaj t zadnjih letih. Malo gospodarstvo daje pomemben prispevek k doseganju najpomembnejšega srednjeročnega zastavljenega cUja, to je 10,2 odstotno realno rast družbenega proizvoda občine, hkrati pa ima precejšnjo vlogo pri zaposlovanju novih delavcev. V zasebni in družbeni obrti je že sedaj zaposleno 1250 delavcev, že čez nekaj let pa naj bi jiih bilo že dvakrat toliko.

KakorkoH že, prireditev je lepo uspela. Naj dodamo še besede predsednika slovenskih komunistov Franceta Popita, da je takšnih prireditev malo celo v Jugoslaviji, potem je uspeh tu.

Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR

KOVINOTEHNA IN TEHNOMERCATOR

Ur-,- B ^^H^^a^ ^^i^^

PO ZDRUŽITVI MED 10. NAJVEČJIMI V JUGOSLAVIJI

Kovinotehna in Tehnomer-cator se bosta še ta mesec združila v novo delovno organizacijo, če bo seveda xis-I>el referendum o tem v obeh delovnih organizacijah. To smo izvedeli v torek na tiskovni koivferenci, ki so jo pripravili piedstavniki obeh največjih celjskih trgovskih offganizacaj.

Združitev Kovinotehne in Tehnomercatorja narekuje vrsta razlogov, med katerimi pa so nedvomno največji v tem, da je le večja, močnejša delovna organiizacija v današnjih pogojih gospodarjenja sposobna za večje posle, močnejše naložbe in smeleje začrtan razvoj. Osnovno vodilo je, seveda, da z združitvijo dosežejo znatno več kot le seštevek sedanje iis-pešnosti obeh organizacij. Cilj pa je tudi, da z enotnejšo in boljšo ponudbo na sodobnejši in boljši način po-trošniiku kot tudi proizvodnji m zunanjemu trgu ponu-diijo več kot doslej.

Nova delovna organizacija bo imela štiri osnovne skujp-

ne dejavnosti. Veleprodajo, maloprodajo, zunanje-trgovin-ske in ostale dejavnosti ter dejavnosti sikupnega pomena. Po pHedlogu nove samoupravne organiziranosti naj bi imela delovna organizacija osem TOZD in skupnost skupnih služb. Nastala pa naj bi tudi cela vrsta specializiranih poslovnic in ti^ovin. Tega bodo potrošniM še posebej veseli, saj bo jasnejša specializacija pripomogla k čistejši izbin in enotnejši, ne-razdrobljeni ponudba. Prav te nove blagovne sikupine po poslovalnicah bodo po pričailco-vanju v obeh kolektivih ena najveojah pridobitev integrra-cije.

V predloifu za združitev so opredelili tudi prioritetne naložbe združene delovne organizacije, med njimi pa velja posebej omeniti dve: nov center za gradbeni material s celovito ponudbo vsega, kar je potrebno za gradnjo, ter udeležbo pn izgradnji nove celjske veleblagovnice, v kateri naj bi nova delovna organi-zacija iniela okoli 4000 kva-

dratruh metrov prodajnih površin. Branžna dohodkovna povezanost v blagovnih skupinah in sposobnost celovitega nastoi>a, zanimivega tako za proizvajalce kot za potrošnike.

Nova delovna organizacija naj bi s svojo maloprodajno mrežo sodelovala v Dobrini, z veleprodajo pa. bi bila bolj odprta še za nadaljnja povezovanja tako v republiki, kot vezana na ITC, ter seveda tudi Jugoslaviji.

Po združitvi bodo po nekaterih globaJnih ocenah sposobni ustvariti letno nad 7 milijard dinarjev prameta, kar bo združeni organizaciji uvrstilo med 10 najmočnejših trgovskih združenj v Jugiosla-viji.

Vsekakor velja poudariti, da gre za eno najpomembnejših integracij v celjskem gospodarstvu, od katere si lahko obetamo veliko, predvsem pri krepitvi in razvoju doslej preveč raiadirobljene celjske trgovine.

BRANKO STAMEJCIC

KONJICE

NAGMJENCI

Na včerajšnji slavnostni seji konjiške občinske skupščine, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki vseh družbenopoli-tičn'h organizacij, so po. delili več nagrad »12. oktober« in priznanj skupščine občine. Tako so nagrade »12. oktober« prejeli: Gasilsko društvo Vitanje, Pavla Drame iz Zreč in Bogomil Jerman iz Slovenskih Konjic. Priznanja skupščine občine Slovenske Konjice pa so prejeli: Jože Kokot, Jože Pi-deršek, Ivan Šolar, Kari Einfalt, Avgust Slatinek in Republiška skupnost za ceste — strokovne službe.

D. S.

GORENJE VELENJE

VZORCI NA RAZSTAV

VELIK POSLOVNI VRVEŽ

RADEČE ZA PRAZNIK

v počastitev krajevnega praznika je bila v Radečah slavnostna akademija, na kateri je krajevna organizacija SZDL prvikrat podelila »Priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda«.

Komisija je imela tež'ko delo, nazadnje se je odločila, da priznanje podeli nasednjim občanom:

Francu Gospodariču, Jožetu Breznikarju, Danilu Isteniču, Cirili Kržanovi, Ivici Obranovi, Jošku Sumnraku, Tonetu Zupanu in Francu žnidaršiču.

K. S.

V počastitev praznika velenjske občine so v petek, 7. t. m. odprli v velenjski Rdeči dvorani drugo razstavo vzorcev izdelkov SOZD Gorenje. Gre pravzaprav za obliko samoupravnega dogovarjanja s poslovnimi partnerji. Namen razstave je namreč prikazati celoten proizvodni program Gorenja za naslednje leto, pri čemer pa je p>oglavitni namen zaključevanje pogodb za leto 1978.

V Gorenju pričakujejo, da bo letošnjo drugo razstavo obiskalo okoli pet tisoč predstavnikov delovnih organizacij in da bodo v tem času sklenili za okoli 80% vs^ pogodb za naslednje leto.

Na razstavi je okoli 1.500 vzorcev z obstoječega in novih proizvodnih programov.

V tem času bodo v Gorenju podpisali samoupravni sp>ora-zum o urejanju in ugotavljanju skupnih interesov v re-

produkcijski celoti »I Razstava je bila prv odprta za širšo javno ponedeljka, 10. oktobri pa je namenjena poai partnerjem. V Velenju rej do 22. oktobra obei vi poslovni vrvež, sa^ imeli obiskovalci — pl partnerji in drugi iz } goslavije in večine dr svetu, kamor Gorenje svoje izdelke, edinstvei ložnost, da se sezna proizvodnim programe renja.

V tem obdobju bo tu strokovnih seminarjev i ročja gradbeništva, to tehnike, elektronike 1 stva okolja. Vsak dan s seminarji o spoznavati vih izdelkov SOZD G< Poleg tega bodo imeli vore o servisni služtt Kot novost omenjajo \ bo delegatov potrož svetov itd. H. J]

MNENJE

PRAVOČASNO!

Seja delegatov zbora združenega dela celjske občia skupščine. Beseda je tekla o osnutku programa dela činske skupščine do junija prihodnjega leta.

V razpravi je delegatka iz Merxa predlagala, da morala občinska skupščina razpravljati in sprejemati i loke, ki so vezani na prometne in druge davke, pravo sno, sicer pa v času, ko imajo v trgovinah običajne po se blaga. Vsako zamujanje pri odlokih je namreč pra drago, saj morajo trgovinski kolektivi v takih prima znova zapreti svoje enote in opraviti potrebno inventu

Tako je bilo lani. In kako bo letos?

Njen predlog so podprli tudi drugi delegati, predvs la trgovinskih delovn'ih organizacij. h

^^13. oktober 1977

NOVI TEDNIK — stran S

j^ja doprsnega kipa Bibl Rocku t Šoštanju

3ZIRJE

KRITIČNA OCENA NA SEJI PREDSEDSTVA SZDL

^ predsedstva občin-Ijonference SZDL Mo-so na zadnji seji med jim kritično ocenili po-na Golteh. V tej zvezi prejeli pobudo, da sode-0 pri reševanju kadrov-problemov, toda navzlic so menili, da zadeve otekajo tako kot bi mo-

budo o ustanovitvi skup-za rekreacijo na Golšo sprejeli kot možno h in menili, da bi jo.

delovni kolektivi in drugi morali podpreti. Navzlic temu so poudaril, da bi morala dobiti ta skupnost dolgoročnejši značaj in ne le veljavnost enega leta. V enem letu namreč ni moč zagotoviti pogojev za normalno delo in zlastd še za razvoj Golt,

Vprašali so se tudi, kako je s samoupravljanjem in organi samouprave na Golteh zdaj. Kdo odgovarja za delo te Izletnikove enote? _

Nazadnje so priporočili, naj predsedstvo občinske skupščine ponovno povabi na razgovor ne samo predstavnike Izletnika, marveč tudi druge, ki lahko pomagajo pri razreševanju tega vprašanja in se tako dogovorijo o ureditvi najnujnejših problemov. To so seveda tudi kadrovski. Sicer pa tudi zima trka na vrata, zato tudi priprave na zimsko sezono zahtevajo določene ukrepe.

iŠTANJ

»ONOSNA OBLETNICA

OB NJEJ VEČ NOVIH POMEMBNIH USPEHOV

bile j, kaikršnih je malo nas. In ne samo eden, ■njem še vrsta drugih, manj pomembnih, nič J značilnih. Toda, za šol-blektiv, kaikršen je v osli šoli »Biba Ročk« ▼ Kiju, tO ni naključje. Jčinski praznik Velenja,

krajevni praznik Šoštanja so povezEili s proslavo 200-letni-ce šole, odkritjem doprsnega kipa ustreljenega revolucionarja Bibe R5oka in prav tako z otvoritvijo novega šolskega igrišča. Seznam delovnih zmag pa s tem ni bil zaključen: šola je kot prva y

šaleški dolini v celoti prišla xi& celodnevno šolo, v nekdaj zapuščenem podstrešju so urediM lepe učiihiice. Na slavju, prejšnji četrtek popoldne, pa so lespo prikazali tudi pestrost izvenšol-skih aktivnosti.

. V dvestoletnem obdobju ima ta šoštanjska šola več značilnih datumov. Pomembna je letnica, ko stopi na čelo šolskega kolektiva Peter Musi, tudi pobudnik denarnega varčevanja in človek, ki je šoli prinesel priznanje »vzorne šole«. On sam pa je posta vzorni učitelj. V 1859. letu ima šola že dva razreda, \'>eč predmetov in med njimi prvič tudi slovenščino. Tretjega maja 1887. dobd šola novo poslopje in konec je raztresenosti razredov po privatnih stanovanjih. Po osvoboditvi je šola začela z rednim delom že maja 1945. le ta. Sprejela je 484 otrok. Do prve adaptacije šolskega poslopja je prišlo 1958. leta, 1963. leta dobi stalno Napot-nikovo galerijo, 1968. leta ime po ustreljenem borcu za svobodo in delavske pravice Bibi Rocku. V 1971. letu zgradijo nov prizidek, dve leti pozneje pa telovadnico.

Šola je zdaj tu. Lepa, ponosna z razgibanim življe njem, uspešnim delom. Toda, njen življenjski prostor je zaradi nenehne širitve velenjskega rudnika časovno omejen na okoli petnajst let. Po tem času se bo morala lunak-niti rudarskim rovom in no vim tonam hgnita.

Ves ta čas je šola živela in živi s svojim okoljem. Zato ni naključje, da so vsa njena prizadevanja po razširitvi prostorov in gradnji novih podpirali poleg Šoštanj-ske krajevne skupnosti še domači delovni kolektivi. Na njihovem čelu je t tem pogledu prav gotovo kolektiv Termoelektranie.

bi. B02IC

MOZIRJE

PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ODGOVARJA

Predsednik občinske skupščine odgovarja na vprašanje

Vprašanje, kaj je z obnovo oziroma izgradnjo nove osnovne šole na Lepi njivi, je v 38. številki NT zastavila pod rubriko »Pisma« Marica Stropnik x Leipe njive.

Na to vprašanje nam je predsednik občinske skupščine Mozirje, Franc Sarb, poslal naslednji odgovor

»Občani občine Mozirje so se v 1973. letu z referendvmi-sko odločitvijo izrekli za samoprispevek jsa financiranje programa Izgrandje šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje, V sprejetem programu so bile določene prioritetne naloge t naslednjem zaporedju:

1. Osnovna gola Rečica ob Savinji

2. Osnovna šola Ljubno ob Savinji

3. Osnovna šola Luče

4. Osnovna šola Gornji grad

5. Posebna osnovna šola v Bočni, šola Lepa njiva, šola Smihel nad Mozirjem, pri šolah Solčava, Šmartno ob Dreti in Nova Štifta pa se uredi centralno ogrevanje.

Po takratnih izračunih na podlagi takrat veljavnih gradbenih cenah bi za Izvršitev teh nalog potrebovali 20,842.000,00 din. S krajevnim samoprispevkom se bo v petletnem obdobju zbralo skupaj 9,595.000,00 din. Preostala sredstva do predračvmskega zneska pa bi se zagotavljala s prispevki OZD, otroškega varstva, Izobraževalne skupnosti, proračuna in prispevkov drugih orgnaizacij.

Do danes je uspelo gradbenemu odboru, kateremu je bila poverjena skrb za usmerjanje in pravilno gospodarno uporabo sredstev ter za naložbe po sprejetem programu in vrstnem redu izgradnje, uspešno končati izgradnjo šole v Rečici, Ljubnem in Lu-čah. Za izvršene investicije je bilo potrebnih 25,138.950,50 din od tega 5,460.055,00 din kreditnih sredstev.

Po programu sledi dozidava in obnova šole v Gornjem gradu, kjer se je z deli že pričelo. Ocenjuje se, da bo vrednost vseh del in opreme na tem objektu dosegla znesek okrog 12 do 13 milijonov din. Izvršitev te investicije bi bila brez pomoči Republiške izobraževalne skupnosti nemogoča. Tako pa so za to m-vesticijo zagotovljena sredstva iz naslednjih virov: saldo iz leta 1976 — 2,963.238,05 din, iz zbranih sredstev krajevnega samoprispevka do aprila 1978 (iz samoprispevka občanov se mesečno zbere okoli 500.000 din) in odobreni kredit Republiške izobraževalne skupnosti v višini 2.16 milijonov dinarjev.

Ker z veljavnim samoprispevkom, ki poteče 30, aprila 1978., ne bo dovolj aredstev, ker ne sledijo dvigu cen gradbenih stroškov, kar povzroča znatno višje izdatke za posamezne objekte, kot so bili predvideni, bo za dokončno izpeljavo pete prioritetne naloge treba iskati rešitev v podaljšanju zbiranja sredstev s samoprispevkom.

Zato bo v prihodnjem letu treba zaustaviti vse napore

in z družbeno akcijo doseči, da se občani občine Mozirje izrečejo za podaljšanje zbiranja sredstev s samoprispevkom. Potrebno bo izdelati nor program, v katerega bo treba vključiti vse neizvršene predvidene investicije v sedanjem programu In začrtati tudi nove naložbe, ki jih nakazujejo potrebe in so opredeljene T sprejetem srednjeročnem pro. gramu občine Mozirje.

Na koncu je predsednik Franc šarb Se oix)zoril, da J« bila obrazložitev tega programa objavljena v »Savinjskih novicah« in je bil zato s vsem tem seznanjen vsak občan t mozirskl občini.

ROG. SLATINA TRIMVIT

Ime je novo, tudi izdelek. Gre pa za uspeh kolektiva Polnilnice zdravilišča T Rogaški Slatini, U je dal na trg nov prolt vod, Id je v bistvu mešanica oranžade, limonade in seveda rogaške mine-ralne vode — Temi»el.

Svoj delež pri novem Izdelku, pijači, ima tudi celjski ETOL. In tako smo dobili na i>odlagl domačih surovin novo nizko-kalorično brezalkoholno pijačo.

Varčevanje v VVZ

Srečen otrok v zdravem okolju je cilj naše samoupravne socialistične družbe, v kateri je vse usmerjeno k osvobajanju človeka. To vzpodbuja vse delovne ljudi, da z delom ustvarjajo kar največ dobrin in da iz dohodka zagotovijo sredstva in pogoje za zdravo in srečno otroštvo celotnih narodov. Ob Tednu otroka, ki je bil od 3. do 10. oktobra z geslom »Srečen otrok v zdravem okolju«, je mednarodna organizacija za pomoč ot^rokom UNICEP, ki že četrt stoletja pripravlja za svetovni dan otroka posebne akcije in vzpodbuja vse ljudi sveta, da bi kar najbolje potekale, je letos naslopala pod geslom Vodo vsem otrokom sveta. Naj omenimo še to, da bo leto 1979 leto otroka.

Vzgojno-varstveni zavodi so razvojno predfaza aU priprava otrok za varčevanje in vstop v šolo, saj se lahko na tej osnovi hitreje pristopi k vzgoji otrok, saj že poznajo vrednost števil in s tem je tudi vnrčevanje lažje.

Kar najlepša manifestacija varčevanja naših najmlajših v vzgojno-varstve-nem zavodu Anice čemejeve je bila ob trgatvi, prijetnem jesenskem srečanju ob dobrotah, ki jih prinaša jesen in katere se je udeležilo okoli 2000 obiskovalcev. Tu se uresničujejo gesla: Zrno na zrno — pogača, dinar na dinar — palača ali: Sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja.

Otroci dobro vedo, da denar ne ležd kar na cesti in da je denar najbolj varno spravljen v banki, zato imajo do. mala vsi otroci doma hranilnike, v katere pridno shranjujejo žepnino in podobno ter se dostikrat raje odrečejo sladkarijam in žvečilnim gumijem, samo da je hranilnik prej poln in da ga lahko odnesejo v banko.

Vedeti morai-no, da otroci z denarjem T vrtcM ne manipulirajo. Pojme o

vrednosti sd morajo pridobiti z igro — to je z žetoni, id jdh otroci izdelajo sami t vrtcih poleg denarnic, v katere shranijo svoje žetone. Njihov simbol je pikapolonica. Ko si izdelajo denar, se igrajo, in sicer ustvarjalne igre, n. pr, tržnico, trgovino, banko ald pošto, kjer kupujejo z žetoni in opravljajo druge denarne posle. Vsote so tu čdm manjše, primerne strostni stopnji otrok. In kaj pridobijo otroci že v vzgojno-varstvenem zavodu:

— odnos do lastnine

— odnos do okolja in narav«

— odnos do igrač

— odnos do materialnega sveta

— odnos do hrane

— koristno uporabljati odpadni material ter

— zbiranje odpadnih materialov.

Otroci občasno zbirajo denar v skupni hranilnik za krajše izlete ali oglede lutkovnih igric ipd. Skupno tudi nakupujejo igrače in se ustvarajlno igrajo — banke, a poprej seveda gredo na obisk v hranilnico in sd ogledajo poslovanje in oblike varčevanja.

In kako je bilo na letošnji trgatvi?

Bilo je deset stojnic z dobrotami, okrašenih s povrtninami, ki so bile povezane s trto in gro2xljem. Otroci pa so se napotili najprej k stojnici Ljubljanske banke, -'■ kateri je imela vsaka skupina svojo škatlico in v njej so bile denarnice vseh otrok tiste skupine v obliki satovja. Ko so si lete razdelili, so šU kupovat: kostanj (pečen ali kuhan), krompir, bučnice ali sadje, fci ga nudi jesen: hruške, jabolka in grosjdje,

Ce ste slučajno zamudili letošnjo trgatev, ne pozabite nanjo prihodnje leto — nanjo vas bodo opozorili plakati, ki jih Izdelajo otroci sami. In vrvenje na igrišču pred gimnazijo.

6. stran — NOVI TEDNIK

St. 41 — 13. oktobe

ENKRAT MENI - DRUGIČ TEBI

ALI KAKO SO SAMOUPRAVNI ORGANI V AERU DODELJEVALI STANOVANJE

v našS vsakdanji samoupravni praksi pogosto prihaja do napak, ki jim včasih rečemo »objektivne«, drugič pa spet »subjeifctivne«. Za ene in druge veJja, da jih sicer kmalu ugotovimo, se o njih pogovorimo in končno rečemo: »Napako moramo čimprej odpraviti« ali nekoMko drugače: »V bodoče ne smemo dopustiti, da bi se take napake zope* pojavljale«. Le redko se namreč zgodi, da ob ugotovljeni napaki ali delovnem »kiksu« pokažemo na krivca in ga (bognedaj) tudi kaznujemo.

Sicer pa zgodba, ki bi ji lahko nadeli tudi ime Kako so v Aeru dodeljevali družbeno stanovanje, niti nima namena, da bi razkriiikavala krivdo kogarkoli. Opozorila bo le na probleme, ki se bodo pokazali šele ob njenem dokončnem razpletu.

ČIGAVO JE STANOVANJE?

Zgodba se je pričela že pred mnogimi leti, ko sta Jožica Zakrajšek in Brigi-ta Krivec (obe zaposleni v Aeru) vložili prošnjo za dodelitev stanovanja pri pristojni službi v svojem podjetju. Ker sta obe živeli v zelo slabih stanovanjskih razmerah In izpolnjevali ustrezne pogoje za dodelitev stanovanja, so njuno ime razvrstili na prednostrK) listo stanovanjskih prosilcev v Aeru.

31. avgusta letos so se dotedanji stanovalci dvosobnega stanovanja v Tkalski ulici številka 3 v Celju izselili in s tem omogočili vselitev družine enega od prosilcev iz Ae-ra. Odbor za kadre in družbeni standard v tej delovni . organizaciji, katerega predsednik je Ljubo Kompan, je zasedal že 11. avgusta ter po razpravi sprejel sklep, da se stanovanje dodeli Brigiti Krivec, zaposleni v delovni skupnosti skupnih služb. Zoper to odločbo je v zakonskem roku ugovarjala na centralni delavski svet Jožica Zakrajšek, zaposlena kot odvijalec in zlaga-lec Amor papirja v tozdu Kemija. Ta ugovor so na naslednji seji 30. avgusta obravnavali člani odbora za kadre in družbeni standard ter prvotni sklep spremenili tako, da so izpraznjeno stanovanje dodelili Jožici Zakrajšek. Pri reševanju ugovora so namreč upK>-števali 38. člen pravilnika o dodeljevanju stanovanj ki določa, da ima v primeru, ko imata dva prosilca enako število točk po prioritetni listi, prednost tisti delavec, ki ima daljšo delovno dobo pri stanodajalcu. V tem primeru je bila to Jožica Zakrajšek, ki je v Aeru zaposlena sedem in pol let, Brigita Krivec pa štiri leta.

Zoper ta sklep odbora za kadre in družbeni standard je ugovarjala Brigita Krivec. Njen ugovor je na seji 26. septembra obravnaval centralni delavski svet (na katerem sta bih, mimogrede povedano, tudi obe prosilki stanovanja) ter zaradi obihce novih informacij z ene in druge strani zadolžili službo za družbeni standard, da oba »primera« še enkrat prouči.

KLOBČIČ SE RAZPLETA

Služba za družbeni standard t Aeru (njen vodja je Franc Jančič) se je nemudoma lotil te pereče sadeve. Od prejšnjega vodje službe Rozalije Kuž-ner so zahtevali izjavo v sveži s prestopki, ki sta jih opravili obe prosilki za dodehtev stanovanja. Iz te izjave je razvidno (izjava je podpisana 29. septembra 1977), da se Rozalija Kužner spominja ras^ovo-ra 8 tovarišioo Brigito Krivec glede kriterijev za »hir točk po prioritetni listi za dodelitev stanovanja. Tovarišica Kužnerje-

va je nato v izjavi zapisala: »Glede na to, da je bila tovarišica Krivčeva za dodelitev stanovanja predlagana solidarnostnemu skladu, je bilo brez pomena uveljaviti kriterij »družinsko stanje« oziroma »težje ozdravljiva bolezen«, za kar se je Krivčeva takrat zanimala. Zaradi navedenega se točke niso prištele«.

Gre za to, da živi Brigita Krivec s svojim možem in otrokom pri očetu, ki je že več let živčni bolnik (to je izjavUa samo tovarišica Krivčeva). In če bi samoupravnim organom predložila ustrezaK) zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju njenega očeta, bi nemudoma FMDStala prva na listi za dodelitev stanovanja.

(op. a.).

Vzporedno z ugotovitvijo na podlagi izjave Rozalije Kužner i>a je služba za družbeni standard v Aeru ugotovila, da je Jožica Zakrajšek že leta 1976 dejansko uveljavljala točke, ki ji pripadajo po samoupravnem aktu zaradi bolezni njenega moža. Zato je službi predložila zdravniško potrdilo z dne 18. maja 1976 o zdravstvenem stanju moža (potrdilo je podpisal Dr. Popla-ta). Kljub temu pa ji te točke niso prišteli, ko so jo uvrščali na prioritetno listo za dodelitev stanovanja!

Pri ugotavljanju dejstev je sodelovala tudi diplomirana psihologinja iz Aera Alenka Pregelj. Iz razgovora, ki ga je imela 1. oktobra z zdravnikom Vjeko-slavom Prejcem je za službo za družbeni standard pismeno povezala razgovor. Tako je zapisala: »Iz etičn^ra vidika zdravnik diagnoz ne daje (za Za,-krajškovo — op. a). Pove lahko edino to, da je zdravstveno stanje tovariša Tihca (očeta Brigite Krivec — op. a.) p>o teži

enako zdravstvenemu stanju Jožice Zakrajšek«. Taisti zdravnik je zato obema izdal zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju.

IN ŠE NEKAJ DEJSTEV

Da bi zadevo »Zakrajšek — Krivec«, kot jo v Aeru imenujejo, osvetlila s čim več zornih kotov, sem se najprej zglasila pri vodji službe za družbeni standard Francu Junčiču in pri njem izvedela vrsto prej navedenih podrobnosti. Nato pa sem se najx)-tila k Jožici Zakrajškovi, ki mi je pripravila že pismeno izjavo o celotni zadevi. Med drugim je popisala, kako je centralni delavski svet na svoji seji dne 26. 9. 1977 obravnaval pritožbo Brigite Krivec, ter iz gradiva (žal ni razbrati ali gre za gradivo pred sejo delavskega sveta ali za poročilo s seje) v svoji izjavi citirala naslednji odstavek: »Zo-per odločbo o dodelitvi stanovanja Jožici Zakrajšek je v roku vložila pritožbo Brigita Krivec. Ugovor ni utemeljen, ker prosilka po x>oteku roka za sprejemanje ugovorov na predlog prioritetne liste uveljavlja dodatne točke, ki bi ji prinesle višjo irvr-stitev. Predlagamo, da centralni delavski svet sprejme naslednji sklep: Ugovor Brigite Krivec se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep 11. seje odbora za kadre in družbeni standard z dne 31. 8. 1977«. Tale odstavek je torej iz gradiva za sejo delavskega sveta vključila v svojo izjavo Jožica Zakrajšek, zraven pa dopisala:

»Člani delavskega sveta, čeprav opozorjeni na nepravilnosti, so šli preko tega in se odločil za ugotavljanje, katera bolezen je hujša (bolezen očeta Krivčeve ali bolezen moža Zakrajškove op. a).

kar pa ni t zakonu o samoupravljanju in tudi ne v členu 38 delovne organizacije Aero.«

Tako ZakrajSkova. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi obiskala še Brigite Krivec. Poiskala sem jo njenem delovnem mestu prejšnji četrtek zjutraj in pripravljena je bila podati obširno izjavo o poteku zadeve, kot jo je čutila ona samo. Zal pa. je taista Brigita Krivec naslednje jutro klicala v našo redakcijo In mi po telefonu sporočila, da prekli-cuje vse, kar mi je prejšnji dan povedala. Zakaj se je tako odločila, mi ni hotela povedati.

EPILOG NI ZNAN

Kar me pri zadevi Zakrajšek — Krivec najbolj bode v oči pa je dejstvo, da je oče Brigite Krivec obenem tudi član odbora za kadre in družbeni standard v Aeru. Jože Ti-hec, tako mu je ime, je vodja mehanične delavnice v tozdu Kemija Celje in je že sedemindvajset let zaposlen v Aeru. Leta 1960 je dobil dvosobno stanovanje, ki mu ga je dodelilo podjetje in je seveda postalo v zadnjih letih pretesno zaradi tega, ker se je hčerka Brigita omo-žila in stanuje pri njem s svojim možem in otrokom. Potihoma se mi zato zdi, da so želeli v Aeru z dodelitvijo stanovanja Brigiti Krivec obenem rešiti dva problema na en mah: dolgoletnemu delavcu Jožetu Tihcu omogočiti udobnejše življenje v svojem stanovanju (ker si po tolikih letih službovanja nedvomno tudi zasluži), obenem pa. mladi družini zagotoviti boljše stanovanjske razmere, žal pa so obrnili vso stvar le preveč »po domače«. Kajti 70. člen republiškega Zakona o medsebojnih razmerjih (Uradni list 18/74) jasno pravi: »Kadar se odloča o delavčevi pravici ali obveznosti, pri odločanju ne smejo sodelovati tisti delavci, ki so s prizadetim delavcem v ožjem sorodstvu ali ki so z njim v kakšnem drugačneg razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu ali pri drugih delavcih temeljne organizacije dvom o nepristojnosti njegove odločitve.«

Kakorkoli se bo vsa stvar okrog dodeljevanja stanovanja v Aeru razpletla je škoda, ki jo je zmešnjava povzročila, vendarle zelo velika. Velika predvsem zato, ker bo pustila za sabo razočaranje in praznino v eni od prizadetih družin. V kateri?

Drugič pa je škoda neprecenljiva tudi zaradi samih delavcev Aera, ki se bodo po vsem tem upravičeno vprašali: Kdo so ljudi je, ki po sistemu enkrat meni-drugič tebi dodeljujejo družbeno stanovanje?

Zgodba tako še ni končana. Njen epilog bo zapisala naslednja seja centralnega delavskega sveta t Aeru...

DAMJANA STAMEJCIC

SLOVENSKE KONJICE

TELESNA KULTURA POVSO

Srečanje z odgovornimi amaterskimi delavci v ZTKO in TKS v tej občini je s števU-nimi dokumentiranimi podatki razkrilo velik m uspešen razmah telesne vzgoje in ŠF>orta v vseh njenih pojavnih oblikah.

V OSPREDJU MNOŽIČNOST

Organiziranost telesne kulture temelji na smernicah republiških družbenopK)litič-nth organizacij, ki jo v konjiški občini uresničujejo s prodorom v krajevne skup>-nosti, v organizacije združenega dela in šolska šp>ortna društva, skratka v sredine, kjer občani in delovni ljudje preživljajo svoj prosti čas.

V vseh 18 KS smotrno gradijo športne objekte, ki so osnovni F>ogoj za športno aktivnost. Tako se sedaj uspešno odvija vadba in tekmovanja v malem nogometu, košarki in kegljanju. V malem nogometu vse KS tekmujejo v I. in II. ligi, ki štejeta po 12 članov, v kegljanju po 7 rn v košarki po 6 ekip. Krajevne skupnosti tudi združujejo osnovne organizacije — 6 ŠŠD, 4 društva Partizan, 11 TOZD, 4 planinska društva, 7 strelskih družin, blizu 2000 tabornikov v odredih in vodih, tu pa so še specializirana ši>ortna društva in klubi kot so smučar-sM, judo, košarkaški, keglja-ški itd.

Vse športne aktivnosti v tej občini povezujejo s prizadevanji po krepitvi SLO, obrambe in zaščite občanov vseh starostnih kategorij. Tu so še specializirane organizacije kot taborniki (2000 p(.. številu), planinci (1200 pcV številu) in strelci (800 po številu), ki s svojo vsebino in oblikami dela v mnogo-čem skrbe za večjo fizično kondicijo članstva in pridobivanjem veščin in zaianja na teh področjih.

Vse pogoje za množičnejši razmah imata tudi smučanje z urejanjem smučarskega središča na Rogli in plavanje z novim bazenom v Zre-čah in adaptiranim v Slov. Konjicah. Vsako leto se nauči p-^ek šol v naravi in tečajev po 800 otrok smučanja in plavanja!

Skrb pripada tudi najmlaj. šim predšolskim otrokom, ki so se navdušili ob tekmovanju za šolsko šp>ortno značko.

IN KVALITETA

v konjiški občini so se odločili za razvoj kvalitetnega nogometa. Tako njihova selekcija pod imenom Unior sodeluje v republiški ligi, kar pa terja za seboj še oblikovanje in strokovno de-

lo s 14 selekcijskimi vseh starostnih katego njičani imajo v svoji valni skupnosti evidei 26 nogometnih trenei inštruktorjev. Prav s ni kadri in objekti so gali pri odločitvi, da tej občini nogomet športna igra. Pri tem do zanemarjali košai je bila v zadnjem da vodilna igra, sedaj pa koliko izgubila na k Množičnost v te km vseh starostnih ka gradnja novih košari igrišč, pa tudi lep>o strokovnih kadrov, vse brez dvoma prispeva bodo tudi v košarki novim uspehom napr medobčinski košarkaš nastopata dve moštvi, močni kadeti, v občin deluje občinska liga, k stopa po 6 pionirskih i dinskih ekip.

Atletika je v razvoji teh. Obnoviti bo treba ske naprave s krožnin liščem v Slov. Konjic osnovnem programu pajo vsa ŠŠD v občii ostale starostne katego so več ali manj prip drugih množičnih at tekmovanj kot so npi mladanski in jesenski j

Na kvalitetni ravni J judoistov, ki imajo v ■ vrstah Edija Einfalta, ; uvrščenega na drža-raa venstvu. S prav d( uvrstitvami na repubi in državnem prvenst ponašajo strelci. Vse ki nejši je napredek v 1 nju. V smučanju pa se alpskega vse bolj uvel jo tudi teki, predvsei trolni tek s streljanje! predhodnica biatlonu.

1

DOBRA MATERIALI OSNOVA ,

Za potrebe telesne k v občini združujejo s« s prispevno stopnjo ( kar pomeni z odvode republiško TKS 1,400.0 ki jih namensko un jo za fimkcionalne n osnovnih organizacij in kovno službo. Izredno mevanje pri investiciji nove objekte pa kažejo' občinska skupščina, izd valna skupnost, pa tu( čani sami s samoprispe^ Prav v teh dneh se bod čani odločali za ITT. prispevek, kjer zavzemaj di objekti za telesno \ in šport v celotnem mu pomembno mesto, veselj^vo je, da bo i% vani III. referendum ^ moprispevek omogočil, gradnjo osnovnih objek« telesno kulturo v vsebj jevnih skupnostih te ol,

J

Tekstilna tovarna Prebold

ponovno objavlja prosto delovno mesto

VODJE

investicijske izgradnje

Pogoji: gradbeni inženir; gradbeni tehnik p>a z v^^ leti delovnih izkušenj.

t)

Objava velja do zasedbe.

K tt

Pismene ponudbe z dokazili o izpotojevanju pog<^ jev naj interesenti pošljejo na nasilov: Tekstilna Wl vama Prebold. ^

-^--%

^§t. 41 — 13. oktober 1977

NOVI TEDNIK — stran T

j Novinar Jurček Krašovec je ob predsetlniku šmarskega Izvršnega sveta, Frančlcu Mlakarju, mova dokazal, da je neprekosljiv v kramljanfu pred mikrofonom.

Smarski pe^-sfcl zbor je navduišU, še posebej pa solist (v sredi, z brki).

ŠMARSKO LETEČE UREDNIŠTVO

PREČESALI ŠMARJE

VOJAKI SO NAM PRISKOČILI NA POMOČ

Kdo bi se v trenutku lahko spomnil, kje vse smo že Dili s tem našim letečim uredništvom? Sicer p>a niti ni pomembno. Kamorkoli nas je zaneslo, povsod smo bili zadovoljni. Saj veste, človek je zadovoljen, kadar je delo dobro opravljeno in leteča uredništva so za novinarja prava zlata jama. Novic in člankov se nabere za cel koš in potem minevajo tedni, da vse skupaj zagleda beli dan.

Tako je bilo tudi v Šmarju pri Jelšah pred nedavnim. Novinarji smo se v tistem kratkem dnevu raztepli po sicer kar precej veliki krajevni skupnosti in prebrskali vse, kar se nam je zazdelo vredno objave. Zdi se mi, da smo delo dobro opravili, s tem pa seveda ne trdim, da nismo tu in tam česa izpustili. No, za primer naj povem, da nismo omenili razpadajočih kapelic k Roku, ki pomenijo za šmar. je a tudi za slovenski kulturno zgodovinski svet pravo poslastico. Osem velikih in šest majhnih kapel vztrajno razpada, denarja pa ni in ni od nikoder. Kapelice so postavili med 1743 in 1753, opremili pa so jih isti slikarji in kiparji. Menda je bil med skupino slikarjev tudi Anton Lerchinger. V letih 1910—1911 je slike in kipe restavriral znani slovenski slikar Matej Stemen.

Semkaj gotovo sodi tudi

opravičilo. V občinskih sre diščih smo novinarji na vadi \o vsaj enkrat na teden. Semkaj nas priganjajo različne aeje in sestanki, tukaj se dogajajo za vso občino p>omembne stvari. Brez tega si novinar, ki spremlja neko občino in dogajanja v njej, svojega dela ne more zamisliti. Zaradi stiske s časom navadno občinska središča niso predstavljena tako, kot bi hoteli: podrobno, z vsem, kar se dogaja v tej krajevni skupnosti, ki je običajno tudi največja.

Odločitev, da bo leteče uredništvo in zvečer ustni ča. sopis v Šmarju, je bila do- 1 brodošla. Izdali smo časopis in najbrž ste ga medtem že mnogi videli. V njem smo zbrali vse, kar smo »staknili« v teh uricah, prebrskaU v družbeno političnih or,ganiza- 1 cijah, našli na terenu.

Kljub vsem naporom, da bi bil naš, šmarski Novi tednik, čimpreje med vami, ga vendarle nismo mogli natisniti prej kot zvečer. Zato seveda nihče ni bil kriv, niti mi, niti vaši ki-ajani, zadolženi za propagandno deja\tiost pri krajevni skupnosti. Včasih se

pač zatakne. Prvi izvodi cite-lostiranega lističa so prišli, med na žalost skromno števL lo gcstov ustnega časopisa ob že kar poskočnih zvokih fantov iz mariborske vojašnice, ki so nam »prinesli v mlin«, kot pravimo. Vojaški ansambel je pregnal še tisto malo zadržanosti, kar je je bilo in ustni časopis je prijetno zaživel v prostranem večnamen^ skem prostoru nove osnovna šole.

O marsičem smo se POgo-varjaU ob petju šmarskih pevcev in recitacijah domačih šolarjev. O kmetijstvu, razvojni politiki občine, krajevne skupnosti in drugem. Pestrosti ni manjkalo. Tudi pri vprašanjih ne. Ce bi nas vseh skupaj bilo več, bi bilo še živahneje. Vsekakor najbolj prizadevni so bili fant.^ muzikantje in njihov neumor. ni vodja, ki je stresal domds-lioe kot iz rokava. Niti malo se mu ni poznalo, da ni naše gore list, le tu in tam za naša ušesa nekoliko čuden naglas je govoril, da je fant ia Makedonije.

Naj se spet povrnem tja, kjer sem začel. Nismo vsega zajeli, marsikaj se nam je zmuznilo, velja pa povedati in poudariti, da ste nam pri našem iskanju mnogo pomagali in da smo le skupaj 8 vami dosegli svoj namen. Začetek je bil torej dober, leteča uredništva pa bodo v vaši občini še gost. Gost, Id je rad zelo radoveden in ki mu je nerodno, kadar mu stvari pobegnejo iz rok.

Tekst: MILENKO STRASEK Poto: MATEJA PODJED

CELJE: VSE ZA OTROKA

Zdaj ni več vprašanj. Vsi odgovori so znani. Prireditev »Vse '^a otroka« pod pokroviteljstvom »Jutranjke« iz Sevnice, bo v dvorani Golovec od 21. do 28. oktobra. V bistvu gre za nadaljevanje treh razstav igrač, sicer pa za novo prireditev, z novo vsebino in dosti širšim namenom. Gre za otroka, za njegovo življenje in delo, doma, v vrtcih, šol!', za njegovo igro in šport ter rekreacijo, za oblačenje in obiivanje, za op. remo in ureditev prostora, v katerem živi in dela, za slikanice in knjige, nego, zdravje, varčevanje, interesne dejavnosti ji še in še.

Ob razstavi, ne sejmu, kaj. ti otrok ne more biti sejemski predmet, bo tudi organizirana prodaja izdelkov raz-stavljilcev, vrh tega pa bo cela vrsta spremljajočih prireditev Med njimi ustanovna skupščina samoupravnega organa za prirejanje razstave >;Vse za otroka«, prav takšna skupščina za ustanovittev re-pubMŠKega Društva učiteljev tehničnega pouka, seminar za prodajrlce igrač, razgovor s prodajalci, proizvajalci in trgovci ijsdelkov za otroke itd.

MB

Razpisna komisija pri

Občinskem sodišču v Šmarju pri Jelšah

razpisuje

dve prosti delovni mesti

STROJEPISKE

Pogoj: srednja ali nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja.

Ponudbe poslati na Občinsko sodišče v Šmarju pri Jelšah do 20. oktobra 1977.

SREČANJE

63 LET ZA VOLANOM

NAJSTAREJŠI ŠOFER V SLOVENIJI?

Bil je zadnji dan v septembru. V centru Celja še ni bilk) posebej živahno, kar je potrjevalo, da je še precej rana ura. Ulice so bile še puste, golobi pa so se nestrpno pre-letavah strogi mestni center, kot da so hoteli poipestriti jutranji mir. Skozi rahlo megleno kopreno je bilo videti, da bo dan lep, sončen. Verjetno sredi dneva tudi topel. Jutra so žal že bolj hladna pa kaj čemo, saj s hitrimi koraki prehajamo v jesen.

V Stanetovi ulici, tam, tjer kuhajo dobro kavo, sem avil v hodnik in po zatem-ijenih stopnicah v prvo nadstropje. Stara stavba! Na visokih temnorjavih vratih je i s drobnimi črkami pisalo: 4KTON BREMEC.

Kot se spodobi, tako sem udi storil. Potrkam. Glas z iotranjosti pove, da je mož, Ci ga iščem doma in da lah-to vstopim. V nekoliko za-emnjenem dnevnem prosto-u ni bilo nobenega, pač pa D bila odprta vrata kopalni-e, kjer je opravljal jutranja »pravila Anton Bremec. Gol !o pasu se je najprej obril, totem herojsko umil do pasu, •bri.^^al, obraz polil s priiet-

0 dišečo vodo, poravnal rah-) osivele lase z glavnikom

1 jo primahal v dnevni pro-tor.

»Ve§te danes sem malce olj pozen. Sam si priprav-lam zajtrk, pa umivanje, M veste, kako je to.. .« ie Jtel pripovedovati mož, ki ie itos 12. junija dopolnil 82 !t! Rodil se je namreč že v Pejšniem stoletju, natančno ita 1895 v Lubljani. In zdaj ! stal pred mano ta vi<-alni »ladenič, ki je povedal, da bla non-stop, kaitl to drn oveVa pokonci. »Vedno ~evn iposlen, kot mlad člo\'ek. e nottiam dremanja«. ariton B'^rr>oc t»a ni toliko limiv zaradi svojih čvrstih

dvainosemdeset let, še vedno stalnega dela in vsega ostale ga, kot zaradi tega, da je že 63 let šofer in to še vedno akivni!

»Izpit za šoferja sem napravil 27. februarja 1914 v Gradcu.«

To pove čvrsto in istočasno iz polivinilastega ovojčka potegne že rahlo obledelo prvo vozniško dovoljenje, kjer črno na belem piše, da je vse to res.

»Tisti dan nas je delalo šo-fersiki izpit pet, dva Slovenca (neki Mozetič in jaz) ter trije Gradičani. Midva sva naredila, vsi trije Gradičani pa so padli«.

S kakšnim avtom pa ste opravljali izpit?

»S Puchom«.

Kakšni so bili takrat vo«5-niški izpiti?

»Prav takšni kot danes, kaj. ti imeli so teoretični in praktični del. Seveda pa je bilo vse drugače na cestah. Sam makedam. nič samoforjev, malo prometnih znakov. Še manj prometa«.

Potem se sF>omni, kako se je še Isto leto, ko je oprav'1 izpit peljal iz Gradca v Slo-verl'^e Konjice in je na vsej poti srečal enega ali dva avtomobila. Avtomobili so bili takrat na cestah prave bele vrane. Na kaj je bilo treba na takratnih cestah najbolj paziti?

»Na avtomobilske plašče. Ti so hitro spuščali na ostrem makedamu. Ce si z avtomobilskimi plašči prevozil 4 do ^ tisoč kilometrov so te že pri »misel i nu« ali »pireli-liju« nagradili!«

Njegova naiboll zanimiva pot je bila leta 1922. ko se je peljal z Bleda ob v?pj dalmatinski obali čez Lovčen m Cetinje, nazaj grede pa je pri Brčkem ostal v blatu. Ven so ttvlekll s parom volov in potem se je srečno pripeljal

domov. Pohvali se (in to upravičeno!), da je v 63 letih, kar je šofer, prevozil krepko čez milijon kilometrov da je vozil a\tomobile od enega do šestnajstih cilindrov (cadilac, ki so mu ga Nemci leta 194-1 odpeljaU) in da ima danes avto znamke BORGWARD ISABELA. Tega je dobil pred 16. leti (star pa je 21 let) m se ne moreta ločiti.

Kdaj ste opravili zadnjo daljšo vožnjo?

»Letos v začetku jtmija sem se z vlakom odpeljal v Beograd. Tam živi brat, ki je imel avto. Ker sam ne vozi več me je prosil naj avto odpeljem v Celje in prodam. Vsedel sem se vanj in odpeljal. Prvič sem se ustavil po 300 km v Novski in eno uro počival. Potem sem nadaljeval še ostalih 200 km do Celja brez postanka. Celotno pot sem brez počitka prevozil v slabih sedmih urah. Brez pretiravanja vam povem, da lahko v vsakem času zdržim vožnjo petstotih kilometrov z enim vmesnim postankom. Takole za lulanje pa kavico.«

Kaj mislite o današnjem prometu?

»Meni današnji promet ne predstavlja nobene ovire. Ce znaš dobro »citati« cesto in prometne znake ter če si discipliniran potem je vseeno ali voziš med 300 avtomobili ali pa si na cesti sam«.

Današnji vozniki?

»Predvsem starejši so zelo

v redu, medtem ko bi ta mladi vsi samo dirkali. To pa ni prav«.

Ste plačali v šoferski karieri kakšno kazen?

►Trikrat, vendar enkrat nisem nikogar ogrožal.«

Prvič ste plačali v Ljubljani, drugič, pri Karlovcu in tretjič v bliž±ni Lukovice ..,

»Da. Zlasti slednja je zanimiva. Prehitro sem pripeljal in ustavil me je miličnLk. Očka, prehitro ste vozili, mi je rekel. Vem, sem rekel in dodal, da tu vedno malce hitreje peljem. Zakaj pa, je bil radoveden. Veste poglejte tistile spomenik ob cesti. Na eni strani je tudi ime mojega edinega sina, ki je padel kot partizan na pragu svobode. Zato vedno tu malce hitreje »potegnem«, da sem prej mimo.«

Sicer pa je Anton Bremec lani dobil izkaznico Sveta za preventivo in ^-zgojo v cestnem prometu SR Slovenje kot vzorni voznik, ki jo hvaležno nosi med ostalimi vozniškimi dokumenti.

Potem nekako otožno pove, da še vedno dela v kovinsko-galanterijski delavnici, »da si nekaj ustvarim za jesen mojega življenja«. Kako vitalen je Anton Bremec pove tudi p>odatek, da je bil v zadnjih dveh letih na trim kolesarski akciji, letos pa ni šel, ker so ga prijatelji pustili na cedilu.

Pokaže še vozniško dovoljenje, kjer lepo piše, da mu velja do 19. maja 1979!

Takšen je Anton Bremec iz Celja, mož ki je zakoračil v 83. leto in ki je že 63 let voznik! Kljub težavam, ki so ga spremljale v življenju, je še vedno vitalen, živahen m čvrst, kar je dokaz, da mu bodo voOTiiško. dmT)lienie po-dalj.šall tudi po letu 1979!

Pa SREČNO vožnio!

TONE VRABL

V VSAK DOM NOVI TEDNIK

Občinska skupnost otroškega varstva Žalec Savinjska cesta 6

razpisuje

prosto delovno mesto

SEKRETARJA SKUPNOSTI

Kandidati morajo poleg splošnih imeti še naslednje posebne pogoje:

— višja šolska izobrazba pravne, upravno pravne, pedagoške ali družboslovne smeri

— pet let delovnih izkušenj in arganizaoijske sposobnosti

— kandida*! morajo biti moralno-politično neoporečni

Pismene ponudbe z dokaznli, da kandidat izpolnjuje razpisane pogoje, sprejemajo Sfcup<ne silužtoe SIS Žalec, Savinjska cesta 6, Žalec.

Rok za predložitev pooucflj Ja 15 dni po otojarvi raospisa.

.-----.--:-1^---- ^

OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RIN

»ODPOVEDUJEM NGVI TEDNIK«

I*ri vsakem časopisu je nor. malen pojav, da ga eni na novo naročijo, drugi pa odpovedo. Popolno pravico časopis odpovedati ima vsak naročnik. Nisem pa prepričan, da je taka odi>oved za vse ostale naročnike in bralce toliko važna in zanimiva, da bi morali o njej biti Javno obveščeni s pomočjo časopisa, kot je to bil pred kratkim slučaj. To je seveda popolnoma zasebna stvar vsakega posameznika in se drugih sploh ne tiče.

Za odpoved je po mojem mnenju treba imeti aadosten razlog. Kdor tega nima, stori bolj pametno, če razlog zamolči, saj se z navajanjem smešnih razlogov izpostavlja nevarnosti, da se bo osmešil. Prav slika v časopisu, pa naj bo taka ali taka, ne more biti zadc«ten vzrok za odpoved. Dosedaj so bile še vse objavljene slike posnete natančno pO naravi in ne morda izmišljene kot na primer Barba Papa na televiziji.

Uredništvo pa prosimo, da z objavljanjem takih in podobnih dopisov ne trati dragocenega prostora v časopisu, časi Volaska in Rahele so minili in nanj se ne povrnemo nikdar več. Sicer pa Je z vsako tako odpovedjo eden nergač in zdrahar v vrstah naročnikov in bralcev manj, FRANC MOHORie, Vitanje

CELJE: ZLATA POROKA

"-hlh^jDA"!

Sjpet sta rekla svoj »da«, si nataknila prstana, segla v roko in poljubila. Spet, kajti prvič sta to storila že pred petdesetimi leti. Oktobra 1927. leta. V C^lju. In zdaj vnovič. Prav tako oktobra in tudi v Celou,

Medtem seveda pa je teklo življenje. Dolgo pol stoletja. Težko, naporno... a navzlic temu vedno le ob medsebojnem spoštovanju, ljubezni.

Prejšnjo soboto sta prišla t oeljsiko poročno dvorano zakonca Anton in Fani Faza-rdnc z Ostrožnega.

Ko sta stopila ra skupno pot, jima ni bilo lahko. Ob kopici drugih problemov tudi odgovornost do gospodarjenja na posestvu. Druga sve-

tovna vojna je preprečila načrte, da bi si poleg posestva uredila v Medlogu še gostilno. Posestvo ni prinašalo tržnih viškov, sredstva za življenje je dajala obrt. Avto-prevo2iništvo. Anton Fazarinc je to delo opravljal polnih štirideset let. S svojim Opel-Blitzom je prevozil okoli milijon kilometrov. Imel ga je polnih 27 let. Kot ločitev od posesitva, je bilo težko tudi slovo od tega avtomobila. To da, življenje je zahtevalo svoje. Nikoli ni sentimentalno.

Fazairinčeva hiša Je bila odprta vselej aa dobre ljudi. Kdorkoli je prišel, je bil sprejet toplo, gostoljubno.

Tudi med vojno je bod ta dom odprt za tiste, ki so se

borili za svobodo. Mnogokrat so se ,v njem skrivali partizani, ilegalci. Tudi po več dni skupaj, oeilo cele tedne. Nikoli niso imeli težav, čeprav Je bil v Fazarinčevi hiši tedaj otroški vrtec, ki so ga upravljali Nemci in če-

tudi so imeli tu svojo pisarno. Tisti skrivni gostje so bili navzlic temu na vaimem. In ne samo to. Fazarinčev ata je večkrat s svojim avtom zapeljal tudi v celjsko okolico in tako prevažal razno blago za partizane. Nikoli ga ni bilo strah, čeprav težkih trenutkov ni manjkalo.

Po osvoboditvi sta oba opravljala pomembne naloge. Fazarinčeva mama je bila socialna delavka na terenu in tako mnogim ljudem pomagala pri reševanju najnujnejših življenjskih vprašanj. 06e j« bil več kot dvajset let gasilec, večinoma ixyveljnik gasilcev na Babnem.

Takšni so spomini, fci uhajajo nazaj, tudi ob zlatih po-

rokah. Njunega sre^ega in veselega dogodka so se razveselili vsi domači. Ni jih malo. Poleg dveh otrok tudi trije vnuki. Zdaj so bili srečni vsi.

Se veliko zdravih, skupnih srečnih let! M. B02IG

DITKA ZA GASILCE

Tud: gasilci iz Gornje vasi so eni izmed tistih, fci jim ni žal prostega časa, kadar je treba poprijeti za delo. Tre. nutno z vso vnemo popravljajo svoj gasilski dom ter grade zraven njega še priza-clek. Res je, da so dobili nekaj denarja od občinske gasilke zveze, precej so ga sami zbrali po vasi, vendar to za njihov objekt še ne zado. šča. Prav zaradi tega bodo v soboto v preboldski fcino-dvorani pripravili zabavni večer, na katerem bo pela ena najboljših slovenskih pevk zabavne glasbe Ditka Haberl. Izkup.ček J. V.

MALO GOSPODARSTVO

Danes dopoldne se bo r Preboldu pričelo posvetovanje o razvoju malega gospodarstva v Sloveniji in občini Žalec Uvodoma bodo govori, li o izvajanju nalog občinskih skupščin na področju malega gospodarstva, ob koncu pa bodo podpisali še družbeni dogovor o pospeševanju razvoja tega dela gospodar-st\-a v žalski občini.

Današnjega posvetovanja t Preboldu se bodo udeležili predstavniki skupščine Slovenije, republiškega Izvršne, ga sveta, republiške konference Socialistične zvesae

J. V.

SPORED OD 13.-20. OKTOBRA

ČETRTEK, 13. 10.: 8J0 Poro&la, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestittjo in pozdravljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Aktualno, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek oddaje.

PETEI^, 14. 10.: 8.10 Poročna, 8.15 V živo — s celjskimi alpinisti, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek do-I»ldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda.

SOBOTA, 15. 10.: 8^0 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre-6anja, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16. Poročila, Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Za prijeten konec tedna, 18.00 Zaključek sporeda.

NEDELJA, 16. 10.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavljamo vam — Jože Brilej, 10.30 Obvestila, 10.45 Srečanje s celjskimi košarkarji, 11.00 Feljton, 11.50 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 CocktaH melodij, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 2iaključek sporeda.

PONEDELJEK, 17. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Kakšen je celjski zrak, 8.,W Sentjursko-šmarski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldanskeoa sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in po-bdravljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.30 Športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda.

TOREK, 18. 10.: 8.10 Poročila. 8JL5 V živo — Pred adružitvijo Tehnomercatorja in Kovinotehne, 8iW Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda.

SREDA. 19. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, 8.50 Življenje oto Paki, 9.00 Zaključek dopoldanskega s^kffeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med delegati, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.

Naš kraj

ROGAŠKA SLATINA: INVALIDI NA IZLETU

Društvo invalidov za šmarsko občino, ki deluje v Rogaški Slatini, je tiidi letos, po zaslugi delavnih članov odbora, pripravilo izlet za svoje člane. Udeležilo se ga je okrog sto invalidov in njihovih najbližjih sorodnikov.

Pot Je vodila iz Rogaške Slatine proti Ptuju. Ogledali so si Ptujski grad in nadaljevali pot v Mursko Soboto. Pop>oldne so obiskali še Radence, Moravske Toplice in druge manjše kraje. Po skupini večerji v Slovenskih Konjicah pa so se odpravili proti domu.

Izlet Je lepo uspiel in z njim so bili zadovoljni ne samo organizatorji, marveč tudi udeleženci.

BETKA ŠELIGO

SLOVENSKE KONJICE: OBČINI ZA PRAZNIK

Ko s svojo paleto jesen Konjiško goro pozlati, občina naša konjiška praznične dneve slavi.

Spominja se hrabrih junakov, ko v Pohorju bili so boj za svobodo našega ljudstva in lepši srečnejši razvoj.

Pregledamo v čem smo uspeli in kamor želimo naprej. Saj naši načrti so smeli in željam ne najdemo mej.

če bomo tw3i v bodoče krepko povsod poprijeli, bomo kot vedno do danes v svojih načrtih uspeli.

In srečno bo naše življenje tu pod Konjiško goro, saj si ga sami z^atimo s pridno in spretno roko.

JULKA TAJNIKAR

GIMNAZIJA CEJE: NA RAZSTAVI FOTOGRAFIJ

Na celjski gimnaziji je v poln«n razmahu ne samo redno delo, marveč tudi izvenšolske aktivnosti. Krožki pridno delajo in za najbolj prizadevne so ttidi nagrade, kot ekskurzije.

Tako so se dela resno lotili tudi člani foto krožka. Na prvem sestanku so se dogovorili, da bodo med drugim obiskali in si ogledali 10, republiško razstavo umetniške fotografije v Slo. venjem Gradcu. Mentor foto krožka je prof. Slavko Kokot, predsednik pa Velj-ko ZvibelJ.

Odpeljali so se z avtobusom. V Slovenjem Gradcu jih je čakal lep sprejem. Gimnazijce je pozdravil organizator razstave Rajko Kopavnik. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili o ureditvi te razstave tudi na celjski gimnaziji.

Na razstavi sodeluje 140 avtorjev iz 26 klubov iz naše države pa tudi iz zamejstva. Prispelo pa je tudi 1.775 diaiKKsitivov.

MIHAELA BRLEČ

SOJ

Kr

letošn bru, : kete krajaa vah z

Pla Sveta sednil Prejel letna Ivan predsi družb Ivan med Po do kultur stitev mesta

šte obeh družb< Velenj to, 8. njaku no sv«

Na bra IS Ijanih presali bataljc 1941 m hk od novico Ob sp kateric sekreta turni I osnovn o taki voril I stavnii benopo ku pd posami tudi k v mes

ZA!

Mil družb« ste Pr do pri Hrasti ceste ste. N ska ol repubi narjev dvoms sko ol ter Za dela p bo ve Jev.

SOZD DOBRINA

Delovna organizacija

TKANINA CELJE, n. sol. o.

Celje, Prešernova 10

Odbor za delovna razmerja DS SKUPNIH SLUŽB

objavlja

prosto delovno mesto

ČISTILKE

(4-umo delo) POGOJ: dokončana osnovna šola Delo je 2sa nedoločen čas.

Vloge sprejema splošni sektor TKANINA CEUE, Prešernova 10, v roku 15 dni od objave.

IgOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE —

^VIC PLAKETE tSTA

jiiost Šoštanj je ob lem prazniku, 8. okto-podelila bronaste pla-anj petim zaslužnim fSSi, leta veliko prispe-dobrobit mesta.

gvečani razširjeni seji eupnosti podelil pred-5gatov Tone Kugonič. ; Cilka Trobej, dolgo-osnovne šole Šoštanj, [iloš Volk, dolgoletna evne skupnosti, ter delavec in pi-voborec Jože Pibemik, ki je

0 žrtvoval za NOB. ^ pa je bila v domu na prireditev v poča-Icrajevnega praznika

V. K.

J TALCEM

•OKilN

n, maldina, pionirji k)l ter predstavniki

1 organizacij občine Šoštanj so se v sobo-rali ob bivšem sadov-Icev na komemorativ-

je okupator 10. okto-reUl 10 talcev, pripe-skih zaporov, kot re-

borci 1. štajerskega od 7. na 8. oktober ulj, kar je imelo ve-

naokoLi, saj so to J pregnanci v Srbijo, lesetim talcem, med tudi Dušan Pinžgar,

Celja, so izvedli kul-^ba Zarja in učenci |a Destovnika Kajuha, iikih pa je spregovo-|eš. Za tem so pred-1 kolektivov in druž-|anizaoij k sp>omeni-i, poleg tega pa so licije odnesle vence pomin&kim obeležjem

l

V. K.

TA PREBOLD-OVLJE

so v Žalcu podpisali za rekonstrukcijo ce-»vlje. Denar zanjo bo-ine Trbovlje, ^Zagorje, ! iz viška posojila za ška skupnost za cela bo prispevala žal-iiilijona dinarjev) ter ost (5,5 milijona dd-io ceste, ki bo brez [»mena tako za žal-i>tno celjsko območje pričeli prihodnje leto, Cana leta 1980. Cesta t 20 milijonov dinar-

J. V.

Začetek asfalta od Rečice ob Savinji proti Dol Suhi...

REČICA OB SAVINJI

3,5

KM NOVEGA ASFALTA

DELOVNI ZMAGI ZA KRAJEVNI PRAZNIK

To, kar se je zdelo pred leti nemogoče, je zdaj uresničeno. Z modernizacijo dveh cestnih odsekov na območju svoje krajevne skupnosti, so po&i£ti'li tudi krajevna praznik Rečice ob Savinji, šesti oktober v opomin na osvoboditev kraja 1943. leta.

Oba delovna uspeha sta pomembna tembolj, ker pomenita združitev želja in hotenj ter sredstev in dela velikega števila prebivalcev, ki so vezani na ti cesti. Obe akciji sta vodila gradbena odbora, ki sta mu predsedovala Anton Venek oziroma Alojz Hudales.

Modernizacija oeste od Rečice do Dol Suhe je dolga 3 km. Pri njeni modernizaciji so graditelji prihranili okoli 250 milijonov starih oi-narjev, pa ne na račim kvalitete. Končna vrednost del

je 240 milijonov dinarjev, od tega so krajani prispevali 48 milijonov v denarju, poleg tega 90 opravili 15(X) udarniških ur in 120 voženj s traktorji. Pri delu pa so pomagali še drugi krajani, ki so ofpravili tisoč udarniških ur in 240 ur v vožnji s traktorji. Pri financiranju teh del sta sodelovali še krajevna skupnost in bivši občinski cestni sklad. Navzlic temu, nekaj denarja še manjka. Zato računajo, da ga bodo dobili s plačilom obljubljenih, a žal še vedno zaostalih prispevkov nekaterih krajanov.

Cesta je zdaj tu, pomembna ne samo za ta okoliš, marveč za širše območje, saj bo, ko se bodo z dobrim kilometrom modernizacije izkazali še Mozirjand, povezovala Gornjo Savinjsko dolino z Zekovcem, spodnjo postajo

za gondolsko žičnico na Golte.

Modernizirana cesta v Zav-damih, za prosvetnim domom, je dolga 530 metrov. Vredna je okoli 16 milijonov starih dinarjev. Zanjo so krajani tega območja prispevali 7 milijonov dinarjev, krajevna skupnost pa šest. Poleg tega so domačini opravili okoli 500 prostovoljnih ur. Sicer pa sta z vožnjami in materialom pomagali še Komunalno podjetje Mozirje in Krajevna skupnost in drugi.

Krajevni praznik so počastili s tekmovanjem še strelci, nogometaši in končno s proslavo, na kateri je o prazniku in nalogah zdajšmjega časa spregovoril sekretar kra-javne organizacije zveze komunistov, Drago Jelenko. Celoten spored pa so dopolnili s kulturnim sporedom. M B

RAZPISNA KOMISIJA

ZLATARNE CEUE, TOZD »AUREA« CELJE

razpisuje

na osnovi Zakona o združenem delu. Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Celje, Statuta t02xi in sklepa delavskega sveta tozd delovno mesto

DIREKTORJA TOZD

ki mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:

— da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, tehniške ali organizacijske sme Ti, s tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali

— da ima višješolsko izobrazbo, enakih smeri, s petimi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu,

— da je pozitivno deloval pri razvoju samoupravljanja,

— da predloži koncept programa svojega dela.

Kandidati morajo predložiti načrt dela za uresničitev cilja razvoja temeljne organizacije združenega dela, postavljenega v srednjeročnem programu, za obdobje, za katerega bodo imenovani;

in vodilna delovna mesta:

VODJO PRIPRAVE PROIZVODNJE,

ki mora ix>leg splošnih pogojev

— imeti višješolsko izobrazbo tehniške, organizacijske ali ekonomske smeri 8 tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali

— srednješolsko izobrazbo enakih smeri s petletnimi uspešnimi izkušnjami na vodstvenem delovnem mestu,

VODJO PROIZVODNJE,

ki mora poleg splošnih pogojev

— imeti višješolsko izobrazbo tehniške ali organizacijske smeri s tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali

— srednješolsko izobrazbo tehniške smeri s petletnimi uspešnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenem delovnem mestu,

RAČUNOVODJO

ki mora poleg splošnih i>ogojev

— imeti višješolsko izobrazbo ekonomske smeri s tremi leti pozitivnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali

— imeti srednješolsko izobrazbo enake smeri s petimi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu.

Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za vodilna delovna mesta izpolnjevati še pogoje:

— da niso bila sodno kaznovani zaradi gospodarskega prestopka,

— da jim ni Mlo prepovedano opravljati poslov pri razpolaganju z družbenim premož^jem,

— da so pozitivno delovali pri razvoju samoupravljanja. Temeljna organizacija ne poseduje lastnih stanovanj.

Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov Zlatarne Celje, tozd »Aurea« Celje, Celje, Kersnikova 17, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavi naj bodo priloženi vsi dokumenti, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje razpisnih pogojev.

MALA ANKETA.

ASFALT NA PONIKVO

Na Ponikvi v žalski občini so minulo soboto prvič praznovali svoj krajevni praznik, ki je bil 2sdružen z otvoritvijo nove več kot dva kilometra dolge ceste, ki p>ovezuje zaselka Vodosteč Ln Podkraj. Cesta je tako približala Ponikvo z žalsko občino in dane so možnosti za hitrejši razvoj tega kraja, ki šteje kakšnih petsto ljudi in leži na meji z velenjsko občino.

MILAN VASLE, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Moram reči, da smo cesto zgradili v rekordnem času. Z deli smo namreč pričeli šele sredi junija in danes smo jo odprU. Ker nam cesta pomeni novo življenje, ker daje drugačne možnosti za razvoj Ponikve in ker je to ena največjih pridobitev, ki smo jih bili na Ponikvi deležni vse od osvoboditve sem, smo se odločili, da v spomin na ta dogodek, na to pridobitev, slavimo krajevni praznik.«

ANTON HRUSTELJ: »Krajani smo skupaj prispevali več kot 6000 prostovoljnih delovnih ur, poleg tega p>a je vsaka domačija prispevala še po 250 starih tisočakov. Seveda vse to ni bilo dovolj. Na pomoč so nam priskočile delovne organizacije žalske občine, del denarja je dala Komunalna interesna skupnost, precej pa je bilo denarja Iz sredstev samoprispevka.

MARIJA 2ERJAV: »Prepričana sem, da govorim v imenu vseh krajanov, če povem, da nam cesta pomeni toliko, da je z besedami to skorajda ne mogoče povedati. Prav je, da so se današnje slovesnosti udeležili tudi predstavniki žalske občinske skupščine. Tako vidimo, da ljudem ni vseeno, kakšno je naše življenje in s kakšnimi težavami se srečujemo. Cesta je velikega ix>mena tudi za vse tiste, ki se vozijo na delo v Žalec ali Velenje.«

FRANC ANDREJC: »Cesta je veljala okrog 150 milijonov dinarjev, vendar je njena dejanska vrednost mnogo večja. Vsi skupaj smo zanjo žrtvovali kakšnih 6000 prostovoljnih delovnih ur in ni nam jih žal! Se bi popri-jeli za delo. Se posebej takrat, ko vidimo, da se v kraju dogaja nekaj novega, da se kraj razvija. Sicer pa je to p>omembno že zaradi tega, da se ljudje ne bi izseljevali iz tega področja v industrijske kraje.«

J02E JEZERNIK: »Na cesti sem delal kakšnih 200 ur. Pokazalo se je, da smo krajani Ponikve in zaselkov iz te krajevne skupnosti izredno složni, kadar je treba poprijeti za skupno korist. Upam, da se bo kmalu našel še denar za graditev ceste proti Velenju. Gre za odsek dolg dva kilometra. No, vemo, da se vse naenkrat le ne da. Vsem delovnim ljudem žalske občine pa smo seveda tudi dolžni zahvalo, saj je v nov objekt vložen tudi del njihovega denarja.«

Prvi krajevni praznik bodo na Ponikvi torej še dolgo imeli v lepem spominu. Dobili so, kar so si najbolj želeli. Nova cesta pomeni novo, boljše življenje. Ob koncu zapdšimo še to.

Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR

10. stran — NOVI TEDNIK

§t. 41 — 13. oktober 1977

MODNA

REVIJA

V

ŽALSKI NAMI

MODA, PESEM, PLES...

Za prijetno razpoloženje je poslcrbel tudi Braco Koren, ki bo kmalu pričel služiti denar s prepevanjem narodno zabavne glasbe.

V okviru Tedna malega gospodarstva so v žalski Nami pripravila manulo soboto jesensko zimsko m-Hlno revijo. Pokrovitelj prireditve je bil mozirski Elkroj, na njej pa so predstavili okrog sto modelov, ki jili je že moč kupjti v tej blagovnici. Se-veda pa si bodo laliko vse te modele (gledali kupci na modnih revijah v vseh blagovnicah Name ni Štajerskem in Koroškem še v tem mesecu.

Pred prireditvijo je bilo najbolj vroče; šefu restavracije Samu Premiku. Vročei mu je bilo zato, ker je že v naprej vedel, i da bo restavracija popolnoma zasedena, i Ne raziunemo pa zakaj, saj je v Naminl; restavraciji vedno vse zasedeno. Se pose- j bej takrat, ko dele malico. l

Modna revija, ki jo je voddda modna kreatorka Staša Gorenškova iz Celja, je izredno lep>o uspela. Razume se, da predvsem zaradi izdelkov, ki jih je v Nami moč kupiti, deloma pa tudi zaradi mladih in temperamentnih celjskih manekenk, ki so bile učiteljice za moška dva manekena.

Za prijetno razpoloženje .so poskrbeli Sonja Gaoeršček, Andreja Zupančič in Braco Koren. Prepevali so ob spremljavi ansambla Jogy band, ki bo odslej igral v Nami vsak sobotni večer. Vsi trije pevci so zapeli deset pesmi. Pevce je imela v zakupu Lira in Nama. , i

Največ pozornosti in aplavza med obiskovalci so poželi trije pevci, fci so tekmovali v nagradni igri. Tekmovali so seveda v tem, kdo bo bolje zapel. Vsi trije so se odlično izkazali, najbolj pa tekmovalka, ki je prepevala Vrati j a se barba iz Amerike. Kuhinja, kot smo je vajeni z naših zabavnoglasbenih festivalov, je tudi tu dobro kuhala in so ji prisodili šele tretjo nagrado. Tudi žvižgi obiskovalčevi

niso pomagaH. Ta kuhinja seveda nima nič ekupne^ z Namino kuhinjo.

Med gosti sobotne prireditve je bil tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit s soprogo, pol^ njiju pa še predsednik žalske občinske skupščine Vlado Gorišek, pred^sednik Izvršnega sveta Jože Jan, sekretar občinske konference Zveze komunistov Žalec Franc Jelen in drugi. Vsi skupaj so plesali tako kot so hoteli fantje ansambla Jogy band. S tem pa seveda ni rečeno, da jim sobotni večer ni bil všeč.

V Nami v Žalcu dobro vedo, da obleka naredi človeka. Ob tem pa niso ix>zabali, da velja to tudi za pričesko in tako smo si lahko ogledali tudi pričeske modnega frizerstva Fonda iz Prebolda. Svobodni umetnik Adi Arzenšek je bolj kot pričeske opazoval manekenke iz Prebolda in s tem dokazal, da zares ceni lepoto. Tudi njegova dela cenijo ...

xxx

v eni izmed nagradnih iger so si morali telcmovalci izmisliti reklamno besedilo o Nami iz Žalca. Drugo nagrado jo prejel diirektor TOZD Maloprodaja Tkani-j ne Celje Zvone Mirt. Čestitamo!!! i

Celotno prireditev je vodil naš napKn-^e-dovalec in novinar Janez Vedenik. Ena izmed udeleženk prireditve mu je ob koncu dejala: »Tovariš Mitja Umnik, zar^ ste odlično napovedovali in vodili ves spored ...«

xxx

Da je sobotna jesensko-zimska modna revija v Nami zares lepo uspela, pove dovolj že podatek, da je bil zadovoljen tudi podpredsednik žalske občinske skupščine Dolfe Naraks. On je tudi direktor Name in vedno se mu zdi, da bi bilo vse lahko še boljše.

St. 41 — 13. oktober 1977

NOVI TEDNIK —stran 11

IVAN ŠOLAR IZ TEPANJA

KAKO SMO GARALI

PREJEL JE PRIZNANJE ZA SVOJE DELO

Ivan Šolar je kmet že od mladih nog. Rodil se je na kmetiji, ras tel je na kmetiji in končno tudi zagosixxiaril na kmetiji. Pa kljub temu tistemu, kar je bilo na posestvu v času njegove mia-dosti, skorajda ne bi mogU reči kmetija. Stara hiša, s slamo krita, nekaj govedi v hlevu in zemlja — to je bilo vse. Danes pa si je Ivan Soiar postavil novo gospodarsko F>oslapje in pričel graditi novo hišo, v hlevu pa se boboU enainštirideset govedi, ki mu dajejo kar obilen mesečni zaslužek.

»Vse kar imam,« mi je pripovedoval Ivan Šolar, »sva si postavila sama z ženo. Veliko sva delala, se marsičemu odpovedala in danes sva zadovoljna. Včasih sva veliko delala za malo denarja, danes sva si kupila stroje in moram reči, da so nam v veliko pomoč. Pa tudi zaslužek je vediko boljši kot prej, ko se na kmetiji nismo načrtno uki^ai-jali z živinorejo.«

Ivan Šolar je tudi aktiven družbenopolitični delavec v Tepanju.

»Veste, pri nas smo v zadnjem času res veliko naredili. Asfaltirali smo več cest, kopali kanale za vodovod in lani postavili nov kulturni dom, na katerega smo zelo ponosni. Pa kaj ne bi bili, ko pa smo ga prebivalci Te-

panja skoraj sami postavili. 2agali smo drevje, da smo dobili les, vozili debele hlode do gradbišča in še tam postorili to in ono. Povem vam, da smo velikokrat garali podnevi in ponoči. Pa nam danes ni žal truda, ko vidimo, kako lep dom imamo!«

Za svoje aktivno delo v krajevni skupnosti Tepanje

je Ivan Šolar včeraj prejel na slavnostni seji konjiške občinske skupščine priznanje, ki ga skupščina podeljuje najziaslužnejšLm pjosamezni-kom ob občinskem prazniku. Priznanje je lepa reč, hkrati pa obvezuje tudi za nadaljnje plodno delo. A Ivan So lar se dela ne boji. Saj sam pravi, da rad veliko dela!

DAMJANA STAMEJCIC

Svet krajevne skupnosti SVETINA

razpisuje

prosto delovno mesto

TAJNIKA

Krajevne skupnosti »Svetina«

za 4-umo zaposlitev. Pogoji:

— da ima ekonomsko šolo in dve leti delovnih izkušenj,

— da ima administrativno šolo in pet let delovnih izkušenj,

— da je moralno politično neoporečen

— obvezno znanje strojepisja

— OD po sporazumu

— poskusno delo 3 mesece.

Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o gornjih pogojnih na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST SVETINA, Svetina št. 7 p. Store.

Razpis velja 15 dni od dneva objave.

SLOVENIJALES Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje, n. sol. o., Mariborska 116 — Celje

objavlja

naslednja prosita delovna mesta:

TOZD Vzdrževalni obrati

1. Kurjač parnega kotla z mehaniziranim kurjenjem (3 delavce)

2. Strojnik parnega kotla z ATK (2 delavca)

TOZD Pohištvo Celje

3. Mizar (več delavcev)

4. Več nekvalificiranih delavcev za delo v neposredni proizvodnji

Poleg splošnih p>ogojev morajo kandidati za zasedbo objavljenih delovnih mest izpolnjevati še naslednje posebne pK>goje: pod 1.:

— opravljen izpit za kurjača parnih kotlov z meha« niziranim kurjenjem

— eno leto ustrezne prakse

— poskusno delo v trajanju 90 dni pod 2.:

— poklic kovinarske stroke

— opravljen izpit za strojnika parnih kotlov z ATK

— eno leto ustrezne prakse

— poskusno delo v trajanju 90 dni pod 3.:

— poklicna šola mizarske stroke

— poskusno delo v trajanju 90 dni pod 4.:

— poskusno delo v trajanju 90 dni

Kandidati naj svoje pismene jKMiudbe z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev, ki so določeni s to objavo, vložijo v 10 dneh po objavi v kadrovsko-splošnem sektorju delovne organizacije.

MIROSAN

JABOLK DOVOLJ

Četudi je letošnja poze-ba storila svoje in čeprav so nas črnoglede napovedi nekoliko prestrašile, bo sadja vendarle dovolj za ozimnico, ugotavljajo v Sadjarstvu Mirosan, ven-dar bo treba pohiteti, možno pa ga bo dobiti tudi pjozneje.

V celoti sta pozebli vrsti zlata parmena in rdeči delišes ter vse Eruške, zato sta potrošnikom preostali na razpolago le jo-natan in zlati delišes, obe izraziti zimski vrsti jabolk.

Klasičen način preskrbe z ozimnico ni več tako uspešen kod nekdaj, vse pa kaže, da se večji del občanov še vedno oskrbuje jeseni. Tradicionalna uspešna preskrba se dobro odraža tudi v Mirosa-nu, kjer bo letos prej zmanjkalo jabolk kot kupcev.

Povemo naj še, da v Mirosanu prodajajo jabolko prve vrste po 5^0 dinarjev za kilogram, drugovrstno sadje pa po 3,50 do 4,00 dinarjev.

Sadje torej ne bo ostalo v hladilnicah.

mst

n. stran — NOVI TEDNIK

St. 41 — 13. oktober 1977

Koš... Najboljša celjska košarkarja ▼ srečanju proti Bosni Gole in Polanec (8) sledita žogi, ki kroži nad obročem Bosne. Sami Celjani pa so na mednarodnem turnirju v Celju prijetno presenetili z odlično igro proti Bosni in ameriški ekipi Bonaventure. (foto: T. Tavčar)

NOGOMET

GRE NA BOLJE

V NEDELJO ZNOVA VELENJČANI

v republiški nogometni ligi smo v nedeljo videli v Smart-nem domači derbi med nogometaši šmartnega in Celja. Domačini so pokazali boljšo Igro in zasluženo zmagali 6:3 (4:1). Samo srečanje je pokazalo, da so mladi igralci obeh moštev pokazali sicer dokaj kvalitetno igro in da so izkušeni domačini alahka dosegli štiri zadetke v prvih dvajsetih minutah, kar je tudi odločalo o visokem rezultat^i. Strelcd so bili: Prašnikar 2, Kodre, Golob in Hrene ter Sdvika avtogol za Šmartno ter Motoh, Skrbinek in Mirkac za Celje. O samem srečanju nam je trener Šmartnega Fe-li Bencik dejal:

»Da imamo trenutno prednost pred Celjani gre zasluga dejstvu, da smo že v lanskem letu dali v moštvo mlade igralce, ki so dobili potrebno rutino, ki letos odloča o boljšem uspehu naše selekcije. Celjani imajo mlado ekipo, ki bo lahko pokazala svojo pravo vrednost šele za leto dni.«

Na lestvici so nogometaši Šmartnega četrti z osmimi točkami in srečanjem manj. Unior, ki je iztržil točko v Kranju proti selekciji Gorenjske (2:2) pa je s štirimi točkami in tekmo manj deveti. Celjani so s tremi točkami enajsti. V prihodnjem kolu so Celjani prosti, v Slov. Konjicah pa bo drugi domači derbi med Uniorjem in Šmartnim.

V občinski nogometni ligi malega ncgometa so biU v petem kolu doseženi več ali manj pričakovani rezultati. Itoesenetila je ekipa Podgorja, ki Je odvzela točko vo-defttm Igralcem Gaberja. Presenetljiv pa je tudi rezultat med Grofijo ia Faraoni.

Rezultati 5. kola: Gaberje 39 — Podgorje 5:5, Privatniki — Šentjur 3:1, Celeia — Aškerčeva 2:8, Grofija — Faraoni 4:4, Taborniki — Gaberje 50 1:2, Železar — Pigal 5:3.

Na lestvici je stanje naslednje: Gaberje 39 9, Aškerčeva 8, Grofija 6 (23:14), Pigal 6 (22:14), G&herie 50 6 (14:13), Taborniki 5(14:12), C^eleia 5 (19:21), Železar 4 (15:22), Faraoni 4(17:22), Podgorje 3(17: 22), Privatniki 3(12:21) in Šentjur 1 točka.

Na listi strelcev vodi Lojen (Podgorje) 11 zadetkov, sledijo pa: Milanez (Celeia) 8, Peter Hribemik (Gaberje 39) 8, Viki Hribemik (Pigal) 7 in Koleno Drago (Aškerčeva) 7 zadetkov.

V drugi ligi pa so bili doseženi v tretjem kolu tile rezultati: Tempo — Azuri 1:17, škorpijoni — Ingrad 6:2, Golovec — Železar 6:2, Otok Ribiči 5:3 in Galebi — Pelikan 3:3. Vodijo nogometaši Galeba 5 pred Golovcem, škorpioni. Otokom, Ingra-dom in Pelikani, ki imajo štiri točke,

J. KUZMA

m KRATKO

Šahisti Celja so v drugem kolu republiške šahovske lige igrali doma proti Jesenicam neodločeno 5:5. Tokrat so zaigrali slabše kot je bilo pričakovati. Zmagali so Pe.šec, Bervar, Markovič in Stud-nička, remizirala sta Ce-glar in Potočnikova, do-čim so izgubili Streicher, Jazbinšek, Mikac in Subo-tič. V prihodnjem kolu Ig-ra.io Celjani v Ljubljani proti Iskri.

KOŠARKA

MEDNARODNI TURNIR ZA 40 LET KOŠARKE V CELJU

ŽKK Velje je v okviru proslavljanja 30-letnice košarke v našem mestu pripravil mednarodni turnir z odlično udeležbo dveh najboljših članov I. ZKL — Partizanom iz Beograda in Bosno iz Sarajeva. Nastopila je tudi ekipa St. Bonaventura iz ZDA ter domačini. Dvodnevni turnir pod koši Je bil na zelo visoki kakovostni ravni. Beograjski Partizan z neprekosljivim Da-lipagidem na čelu, fci je bil brez dvoma najboljši igralec na tem turnirju, je premagal St. Bonaventuro iz ZDA s 120:98 z izredno moderno igro in koncepcijo, kjer so gospodarili pod koši Dalipagič, Kerkez, Todorič iin Babic. V srečanju Bosna : Celje, ki se je končala z zm^o Bosne 106:92 (42:47), so v I. delu bili Celjani povsem enakovredni gostom, v II. polčasu pa je trener Tanjevič potegnil v igro trojico državnih reprezentantov Delibašl-da, Radovanoviča ln Varaji-ča, ki so nadoknadili razliko iz I. polčasa ter zanesljivo zmagali. V tej igri velja pohvaliti odlično igro Golca, Pipana, Polanca, T. Sagadina

in Sabolčkega, pri Bosni pa Djogiča, Krvavca, Benačka in Pešiča, V srečanju Celje : St. Bonaventura smo biU na pragu velikega presenečenja. Celjani so I. del odločili v svojo korist po enakovredni igri z 52:51. V I. delu sta se moštvi menjavali t vodstvu.

V 38. min. so Celjani povedli s 95:92, še v isti minuti pa so gostje dosegli 7 košev, Celjani pa nobenega. V zadnjih dveh minutah je bil rezultat še trikrat Izenačen in se je igra zaključila s 105:106.

V podaljšku so vodili Ctelja-n, v zadnji minuti je bil rezultat ponovno izenačen in dve sekundi pred koncem je Hagan, najboljši igralec pri gostih lepo podal Urzetti, ki je dosegel zmagoviti koš. Re zultat 116:118 pa je za Celjane več kot ugoden. Tudi v tej igri so blesteli v vrstah Celja Gole, Polanec, Pipan in Sabolčki. V odločihii tekmi je Bosna tesno premagala Partizana s 104:101, ko so Bosanci v I. delu vodili že z 10 koši prednosti. Dalipagič, ki je igral vsega le dober polčas, je dosegel rekordno število košev — 51! Pri Bosnd so se odlikovali

Djogid, Radovanovič, Varajič in Delibašič. Vrstni red: 1. Bosna, 2. Partizan, 3. St. Bonaventura, 4. Celje.

Predsednik ŽKK Celje tov. Branko Martič je vsem vodjem ekip p>oklonil kristalne vaze, državni reprezentantje, zlati iz EP v Belgiji, pa so prejeli spominska darila. Zvečer je bil v Celei še sprejem za vodje ekip, trenerje in zaslužne košarkaške delavce v Celju. Ob tej priliki se je tov. Martič zahvalil vsem ob 30-letnici košarke v Celju za prizadevno delo pri razvoju te igre, izrekel priznanje gostujočim ekipam za sodelovanje na tem turnirju z željo, da bi še večkrat prišli v Celje. Tov. Slavko Kokot, prvi predsednik, trener, ustanovitelj in sodnik košarke t C!elju, pa je orisal razvojno pot te igre t prvih letih po osvoboditvi pri nas, ko so bili še izredno težki pogoji. Le ljubitelj stvo do športa, amatersko delo in izredno tovarištvo ter predanost košarki je omogočilo tej igri tudi v Celju tako velik in uspešen razmah.

K. JUG

ATLETIKA

CELJSKI ATLETI ZADOVOLJNI Z USPEHOM

s takšnimi lepimi uvrstitvami in zmagoslavjem so se vrnili atleti in atletinje Kla-divarja z letošnjega ekipnega državnega prvenstva iz Zagreba in Osjeka. Atletinje Kladivarja so s sedanjo ekipno zmago že osmič v zgodovini tega tekmovanja osvojile naslov državnih prvakinj! Ta podatek mnogo pove. ženska atletika je t Celju na široki kakovostni ravni v kompletnem olimpijskem programu. Tudi atleti, ki so odšli v Zagreb močno oslabljeni, so se odlično držali in premagali močno ekipo Sarajeva, niso pa bih kos Crveni zvezdi in Partizanu iz Beograda, kjer se več ali manj vsa povojna leta združuje jugoslovanska kvaliteta.

Ženska ekipa Kladivarja je letos nastopila močno i>o-mlajena. Z izjemo treh atletinj so v njenih vrstah le mladinke, kar kaže na F>er-spektivo te ekipe tudi v prihodnje. Vsaka izmed nastopajočih je v tem srečanju

na slabih atletskih napravah v Osijeku priispevaHa svoj delež k ekipni zmagi. Danica Plajhnerjeva je bila junakinja srečanja, saj je v kratkem časovnem razdobju zmagala na 1500 m, nato pa nastopila še na 400 m. Lovšeto-va je zmagala v skoku v višino, Blatnikova je na 800 m premagala stalno članico državne reprezentance Avdiba-šičevo, Marjana Kopitarjeva pa je zmagala na ovirah. Ostale atletinje Bvmderla, Ernestlova, Cetinova, Maroša, Poteko, Jagrova, Stančeva, Regnerjeva, Erjavčeva, Za-vršnikova, Kastelčeva, Kovačeva in Jutrškova pa so še prispevale svoj delež k veliki zmagi. Ekipa Kladivarja je zbrala 17.481 točk!

Atleti so v Zagrebu nastopili z vrsto rezervnimi močmi. Lisec je pobral dve zmagi na 1500 in 5000 m, Rok Kopitar, ki je bil najbolj zaposlen s številnimi nastopi, je zmagal na 400 m ovire, ostali kot Sjekloča, Ukič, Re-

ner, brata Prezelj, Škof, Pri-stovnik, Mijač pa so z drugimi svojimi boljšimi uvrstitvami in točkami prispevali svoj delež k zmagi nad Sarajevom. Celjani so zbrali 32.298 točk in 3. mesto v državi.

Podpredsednik AD Kladl-var Marjan Kopitar je ob tem uspehu med drugim dejal: »Lahko smo zadovoljni. Atletinje so ponovno segle po najvišjem naslovu, atleti p« so obdržali stik z najboljšimi klubi v državi. Tekmovanje v olimpijskem kompletnem programu je nap>orno, zmorejo ga lahko le veliki klubi, kamor vsekakor sodi tudi Kladivar. Z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni v posameznih disciplinah. Smo pred zaključkom atletske sezone, kjer je forma atletov in atletinj že v upadanju. Zlasti smo lahko veseli naslova državnih ekipnih prvakinj pri ženskah. Imamo z izjemo treh tekmovalk še same mladinke.

ROKOMET

KLJUB PORAZU 25:22 PROTI KRIVAJ^ PRVI

četrto, zelo težko gostovanje rokometašev Aero-Celje v Zavidovičih proti Kri vaji, je prineslo pričakovan poraz. Domačini so letos že premagali doma Partizana iz Bjelo-vara in so zato tudi tokrat v zelo resni tekmi takoj v začetku dobili izredno prednost 5:1, 10:3 in ob odmoru 16:10. Celjani so sicer v nadaljevanju pripravili igro v obrambi in se nevarno približali domačinom, toda sodnika nista dovolila presenečenja m so tako domačini zasluženo zmagali.

Prihodnjo soboto ne bo tekme, ker igra naša državna reprezentanca v Ljubljani na tradicionalnem četveroboju Danska, Cehoslovaška, Zvezna reipuibldika Nemčija in Jugo^

slavija. V naši reprezentanci bo igral tudi Vlado Bojo-vič. Pač pa bo na sporedu srečanje sedmega kola v torek 18. oktobra ob 18. uri, ko se bodo igralci Aero-Celje pomerili v republiškem derbiju proti ekipi Kolinska — Slovan. Sdmo srečanje bo zelo pomembno za (Celjane, kajti ob visoki zmagi bodo lahko še dolgo obdržali vodeče mesto v zvezni rokometni ligi.

V republiški moški ligi so rokometaši Šoštanja pripravili znova presenečenje, ko so v Grižah premagali Minervo 30:29. S tem uspehom so na lestvici drugi z osmimi točkami, Minerva pa je šesta s štirimi točkami. Pri dekletih j« Smartoo pooovoo doeiveiio

p>oraz. Tokrat v Polani 18:19 proti domači ekipi. Velenjčan-ke pa so v Radgoni zmagale 34:9 in povedle na lestvici vzhodne republiške Uge. Šmartno je šesto s štirimi točkami.

V prihodnjem kolu igra Šoštanj doma proti Slovenj-gradcu, Minerva pa gostuje v Sevnici. Igralke šmartnega se bodo doma pomerile proti še neporaženi Dravi in Velenj-čanke proti Polani.

Danes p>opoldne pa se bodo igralci Aero-Celje ix>merili v četrtfinalu republiškega pokalnega tekmovanja Mladosti v Ajdovščini proti Lipd, de kleta Velenja pa prav tako v Ajdovščini proti Mlinote-stu. J. KUZM4.

NA KRATKO

Od petka do nedelje bo v Ljubljani četveroboj rokometnih reprezentanc Jugoslavije, Danske Cehosdo-vaške in Zvečane republike Nemčije. V naši reprezentanci bo igral tudi celjski rokometaš Aera Olje Vlado Bojovič. To bo nje gov 53 nastop v državni reprezentanca.

Ob zaključku moštvene-ga prvenstva Jugoslavije v Zagrebu so najboljši jugoslovanski atleti, osvajalci naslova balkanskega prvaka prejeli posebno priznanje, kovance z likom predsednika republike. To priznanje so iz vrst Kladivarja prejeli Stanka Lov-še. Rok Kopitar ter trenerja Roman Lešek in Miro Kocuvan.

Danes popoldne bodo celjsM rokometaši odigrali četrtfinaJno tekmo jsa pokal Mladosti. V Ajdov-bodo igrali proti lipi. Dekleta Velenja pa gO:9tujejo prav tako v Ajdovščini proti MHnotestu.

V občinski rokometni ligi Žalca sta bili odigrani zadnji dve tekmi. Drešinja vas je premagala Letuš 8:6, Prebold pa Braslovče 10:6. Tako je končni vrstni red na lestvici sledeč: Andraž pri Polzeli, Prebold, Braslovče, Drešinja vas, Gotovlje in Letuš.

Na zaključni republiški prireditvi v preskakovanju ovir s konji so sodelovali tudi celjski tekmovalci konjeniškega kluba. Herman je osvojdl tretje mesto na konju Harita, Oštir pa četrto mesto na Roku. Pri konkurenoi mladih konj pa je celjski tekmovalec IvaMČ osvojil drugo mesto na kobili Ka-tjuši. Lep zaključek sezone Za mlade celjske tekmovalce.

V Laškem so imeli svoje tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Med posamezniki je bil najboljši Lovrinc iz ekipe Dušana Poženela 160 krogov, pred klubskim tovarišem Jeramom 148 in Mi-klavcem (LM) 132 krogov. Med ekipami je zmagala SD Dušan Poženel 565, Bor Laško 493 in postaja LM 426 krogov.

Jože Kuzma, Nlko Petelin, Tone Tavčar in Vinko Lavrinc

IZ ŠŠD

VZORM SKUPŠČINA NA HUDINJI

Pripadniki SSD Hudinja vsako leto presenečajo s svojimi izvirnimi prijemi v samoupravljanju, strokovnem in organizacijskem delu. Tako je izzvenel tudi letošnji občni zbor, ki ga je na pionirski dan vzorno . vodila predsednica Nataša Knafelc. V ŠŠD so vsi učenci šole — 949, kar 808 pa je aktivnih. Za novo šolsko leto so se odločili za delo v 16 sekcijah in krožkih, od katerih bo najštevilnejša folklorna in plesna. Tudi taborniki, nad 100 po številu, pa planinci, so si začrtali bogat delovni program. Seveda bodo zvesti tudi atletiki in vsem športnem igram ter še vrsti drugih dejaTOOsti. Za vse je izbran podroben program dela s številom vadbe in tekmovanj. Letošnjo skupščino so poF>estrili z nastopom pevskega zbora ter folklorne skupine. V nov UO so bili izvoljeni — predsednik Nataša Knafelc, podpredsednik Sonja Girlec ln tajnik Peper-ko. Na skupščini so proglasili tudi najiboljše športnilke v letu 1976/77. ŠŠD Hudinja jo že vrsto let najboljše društvo v celjski občini, pa tudi med vodilnimi t naši republiki.

K. jua

St. 41 — 13. oktober 1977

NOVI TEDNIK — stran 13

ŠOLARJI PIŠEJO

KLUB OZN

Na Prvi osnovni šoU v Celju bo letos že drugo leto dolal klub OZN. Učenci smo se zbrali na sestanku in sprejeli akcijski program za novo šolsko leto. Sestajali se bomo enkrat tedensko in bomo obravnavali: tekoče dnevno novice, sami bomo pripravljali razna predavanja o drugih deželah in o Organizaciji združenih narodov. Pri-rediU bomo mladinsko uro, ki bo posvečena dvajseti obletnici OZN. Urejali bomo stenski časopis in po zvočniku seznanjali pionirje in mladince o najvažnejših dogodkih.

Sodelovali bomo tudd z drugimi, razen tega smo se domenili, da bomo plačevali članarino po pet dinarjev.

Vsi upamo in želimo, da bomo program usi>ešno izvedli, program »Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!«

HERMINA SKET, Prva os. šola Celje

PIONIRSKA KONFERENCA

Na pionirski dan smo imeU tudi na osnovni šoli Kozje pionirsko konferenco. Za novega predsednika pionirskega odreda smo izbrali Marijo Valenčak iz šestega B razreda, predsednik upravnega odbora je Brigita Babic (7. a r.), podpredsednik Andrejka - Bračun (4. razred), člana pa Darko Kukovič in Bojan Gradišek, iz 5. razreda.

Na konferenci smo ocenili lansko delo in sprejeli načrt za novo obdobje. Po konferenci smo imeli kratek kulturni program, ko sta Silva Kos in Kristina Vuk recitirali svoje pesmi, učenci tretjega razreda pa so zapeli nekaj pesmi. Andrejka, Jožko in Bre-dica so peli, V'da pa je zaigrala na harmoniko.

JOŽICA KOLAR

PIONIRSKI DAN KAJUHOVEGA ODREDA

Devetindvajsetega septembra smo imeli pionirski dan.

Obiskali smo partizansko bolnišnico v Javoršici. Pot je bila dolga, a lepa. Najprej smo si ogledali bolnišnico, ix>tem smo imeli proslavo. Izvolili smo novo vodstvo pionirskega odreda na osnovni šoli »Solidarnost 74« v LoM pri Žusmu. Mene so izvolili za predsednico. Prebrala sem poročilo o delu lani in o načrtih za letos.

CVETKA ŽLENDER 4. razred os. šola Loka pri žusmu

ROGAŠKA SLATINA: OBIRANJE JABOLK

V Tekačevem pri Rogaški Slatini stoji Poharčeva kmetija. Že od daleč se razlikuje od drugih, kajti obdana je z velikim nasadom jablan. Letos so dobro obrodile.

Toda, na kmetiji živita samo Pohar-čeva zakonca. Sama, brez otrok. Zato njun sadovnjak jaseni oživi. Sem pridejo šolarji, ki želijo zaslužiti kakšen dinar.

Tisti dan je jabolka obiralo deset otrok.

VINKO ANDRELUH, 7. razred: »Živim pri starših. Oba delata na kmetiji. Zato je težko dobiti kakšen dinar. Denar bom p>oraLil za malico pa tudi nove kavbojke bi si rad kupil«.

MATEJA KURAJ, 7 let: »Obirat sem prišla z bratom Bojanom. Obiram lahko samo jabolka z nizkih vej. Najbolj všeč mi je zvečer, ko se zraven strička vozim na džipu«.

IVO ŠELIGO, 7. razred: »Jabolka rad obiram. Najrajši z lestve, čas za učenje si s tem skrajšam zato, ker bi si rad kupil kolo, pa mi nekaj denarja še manjka«.

IGOR STRAUS, 8. razred: »Zaradi obiranja učenje nič ne trpi. Poharčeva teta razimiejo, da se moramo tudi učiti, zato prihajamo obirat vsak tretji dan«.

In še gospodar, Štefan Poharc: »Moram reči, da so otroci pridni. Všeč mi je, da so vsi tile otroci pošteni. Fantje si namreč sami štejejo gajbice in mi ix)vedo število, ki ga jaz zapišem. Upam, da bomo na koncu vsi zadovoljni«.

Franja Poharc: »Zelo rada imam otroke, zato težko čakam te jesenske dneve. Fantje sc pridni. Le včasih se kdo zmrduje, č? mora obrati bolj drobna jabolka. Ko tisto konča, mu dodelim lepšo in vse je spet v redu«.

BETKA ŠELIGO

KINO

UNION: do 16. 10. ob 15.30 in 17.45 uri ameriški barvni film »Ime mi je Gator«; do 14. ob 20. uri italijanski barvni film »Dediščina«; 15. in 16. 10. in 20. uri italijanski barvni film »Kruh in čokolada«, od 17. 10. dalje ameriški barvni film, prepovedan og-

led otrokom, »Prerokba«

METROPOL: do 16. 10. italijanski barvni film »Rambo« od 17. 10. dalje italijanski barvni film »Sovraži svojega bližnjega«

DOM: do 15. 10. francosko-

italijanski barvni film »Ama-3onke« od 16. do 18. 10. italijanski barvni film »Kockarji druge vrste« od 19. 10. dalje japonski barvni fihn »Čudežni karate«

EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE

Komisije za medsebojna razmerja delavcev v združenem dehi TOZD Kontejner, TOZD Posoda in Delovna skupnost skupnih služb

ob j a v 1 j a j o

naslednja prosta delovna mesta:

TOZD KONTEJNER

1. Ključavničar I

2. Večje število ličarjev, pocinkarjev, monterjev, vlagačev na stiskalnici in rezačev na udarnih škarjah in peskarjev

TOZD POSODA

3. Vodjo izmene

DS SKUPNIH SLUŽB

4. Referent nabave II

POGOJI:

pod 1.: Poklicna šola kovinske stroke in izpit za VK in najmanj dve leti delovnih iEflcušenj na ustreznih delih. Osebni dohodek v osnovi 4.400 din

pod 2.: Priučen ličar, priučen pocinkar, stiskalec, priučen kovinski delavec. Osebni dohodek od 3.500 din dalje.

pod 3.: Višja ali tehniška šola kemijske ali organizacijske stroke in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih.

pod 4.: Višja čola ekonomske, komercialne aili tehnične stroke in najmanj 2 leti delovnih i2acušenj na ustreznih delih.

Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije EMO CELJE 15 dni od dneva objave in daje tudi vsa potrebna pojasnila.

ljubljanska banka

v Ljubljanski banki lahko dobita zakonca od letos še »dodatno družinsko posojilo« do zneska 14.000 din za premostitev težav pri gradnji.

Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je letos z nekaterimi ukrepi še bolj kot doslej olajšala pot do stanovanja vsem tistim, ki jih še vedno tarejo takšne ali drugačne stanovanjske težave. Pomislili boste, da dodatno družinsko posojilo ni nobena novost, ker že poznate narjazličnejše oblike bančnih posojil za reševanje stanovanjskih težav občanov. To je sicer res, vendar se je oblika in način odobravanja teh posojil spremenila in razširila, tako da lahko govorimo o bistvenih izboljšavah kreditnih pogojev.

Kakšna je torej letošnja prva in izdatna »injekcija« Ljubljanske banke, ki naj kupcem novih stanovanj ali graditeljem hiš pomaga čez mnoge ostre čeri, zlasti seveda denarne? Sklep o dodatnih stanovanjskih posojilih občanom omogoča, da dobi največ 70.000 din dodatnega posojila vsak občan, ki sodeluje z banko tako, da ima pri njej vsaj 30.000 din stanovanjskega posojila na podlagi varčevanja, ali pa da je dobil vsaj 50.000 din stanovanjskega posojila na podlagi prodaje konvertibilne valute oziroma na podlagi vezave domače ali tuje valute.

Lahko f>a dobijo takšno posojilo tudi občan-i, kj Imajo v Ljubljanski banki v obdobju zadnjih petih let na hranilni knjižici, na tekočem ali deviznem računu vsaj šest mesecev v dinarjih ali devizah najmanj 20% zaprošenega posojila. Še več ugodnosti pa ima tisti, ki prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino pri LB, saj mu v tem primeru zadošča, da ima na hranilni knjižici ali na tekočem računu samo 10% zaprošenega pvosojila. Na tak način banka pomaga s posojilom vsem tistim, ki jim je zmanjkalo denarja za dograditev hiše, 6e se je stanovanje, ki so ga nameravali kupit podražilo, pa tudi tistim občanom, ki bodo z rekonstrukcijo zgradbe pridobili nove stanovanjske površine.

Pomembna ugodnost pri dodatnih posojilih je tiidi v tem, da lahko zakonca dobita družinsko posojilo, se pravi, vsak po 70.000 din. Obresti za to posojilo so 6%, vrniti pa ga je treba najkasneje v 10 letih. Vemo, da mladi, ki zidajo, kupujejo stanovanje ali obnavljajo hišo, težko zmorejo vse sami. Vedno je dobrodošla tudi pomoč staršev in sorodnikov. Na to smo mislili tudi v Ljubljanski banki. Pri najemanju dodatnih f>osojil vam lahko pomagajo tudi člani ožje družinske skupnosti, ki jim banka pod praseb-nimi pogoji odobri »dodatno posojilo«. Na tak način vam Ljubljanska banka ponuja pomoč v stiski, na vas pa je, da Izberete najboljše.

Vsa pojasnila dobite v vaši poslovni enoti Ljubljanske banke.

PRIPOROČA

2e dolgo nismo pokukali kaj imajo rM>< vega v SALONU T na Trgu V. kongresa. Če vas bo pot vodila tja, si oglejte vrsto predmetov, ki nam pričarajo vzdušje, kot bi bila pri nas na obisku Indija s svojimi posebnostmi. Videli boste številne modne izdelke od ličnih šalov, okraskov, va-zic, podstavkov in še kaj. Za vas bo to prav gotovo prijeten nakup, saj so izbrani predmeti dobro in lepo oblikovani, rutice in šali pa so prikupno dopolnilo vaši garderobi. Torej usmerimo korak v SALON T, kjer vas čaka Indija v malem.

14 stran — NOVI TEDNIK

St. 41 — 13. oktober 197-<

§t. 41 — 13. oktober 1977

NOVI TEDNIK — stran 15

NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE

JE KOT KROŽNIK

URBANISTIČNA UREJENOST NAVDUŠUJE

(2)

PIŠE BRANKO STAMEJCIC

i^rvo srečanje z Nizozemsko je res nepombno. Kjerkoli že popotnik prestopi mejo in pride v to deželo brez zemlje, nemudoma spozna, da se je pravzaprav znašel v nekakem krožniku. Prav takšno prispodobo namreč nudi Nizozemska. Kot bi odrezal, že takoj za mejo se začne povsem drugačno okolje. Se vedno so tu, prav kot v mejnem delu Nemčije, prostrane kmetije, veliko živirie na pa. ši, s tem pa se podobnost že konča. Nasipi in jezovi, da je popotnik vstopil v čudežno deželo brez zemlje. Naravnost neverjetna in presenetljiva urejenost polj in kmetij je še bolj vzrona kot v sicer pedantno urejeni Nemčiji. In mesta ter vasi? Takšna so, kot v pravljici. Obkoljena so z jezovi in nasipi, preprežena s kanali, stano-vanj ske hiše pa so skoraj nepopisno lepe. Zgrajene so iz tanke temno rdeče opeke, vse so nekako ozke in silijo kvišku, okna so iaredno široka in na njih so zavese le ob robu okvirjev, kot čudovit okras večno odprti hiši.

Na Nizozemskem še iJOdno Telja rek, da tisti, ki zastira okna, nekaj skriva. In ker poštenje nadvse cenijo, spoštujejo navado. Okna so tako domala povsod odprta, številne luči v notranjosti tudi ob večerih pranr vabijo, da mimoidoči pritisne na zvonec in pokramlja s prijaznim gostiteljem. Hiše se naravnost svetijo od čistoče in cvetja. Vse so sveže prepleskane, saj zanemarjena hiša velja za eno največjih sramot v tej čudoviti deželi. In pročelja hiš se mogočno vzpenjajo nad praviloma ozke uličice, v strmo poševnici tvorijo domala sklenjeno streho nad prehodi. No«čini sprehod tako ponuja vrsto doživetij.

Kot meni v Enikbuiznu, ko

vanjskega bloka. Vsepovsod le lične hišice, zgrajene po enotnem kopitu, a domala vse različne, ^presenetljive, lepe. Vrstne hiše, bi jim laliko dejali. Takšne, ki so tipsko predvidene za določen predel. In zidati smejo izključno le takšne hišice. Arhitektonskega onesnaževanja v tem de;lu dežele ne pranajo. Tu vlada tradicija. Za vse, brez izjeme! Dovoljen je le tipičen holandski slog gradnje in pri-znati je treba, da pranr to navdušuje. Nobene sodobnosti za vsako ceno, le prijetno, urejeno, navdušujoče, tiho in mimo. Košček dragega, a tako zelo iskanega raja. Take kraje je lepo videti, težko pa v njih živeti. Dolgočasni postanejo.

MESECU^

Krrijuu lanKo pričakujemo, da bodo na mesecu p>ostavili znanstvene baze, v katerih bodo živeli in delali prvi »vesoljski ljudje«. V tem primeru bo takoj postavljeno vprašanje njihove prehrane. Ali bo mogoče na mesecu vzgajati rastline?

»Rast rastlin v principu ni mogoča, ker naš satelit nima atmosfere,« trdi sovjetski biolog Lisuski. Toda, prepričan je, da bi lahko na pokritih »poljih« in v umetno ustvaf'-jeni atmosferi gojili pšenico, in sicer tako, da bi zagotavljala žetev v štrih mesečevih dnevih in štirih nočeh.

Ni pa vse tako enostavno kot bi lahko pomislili na prvi pogled. Osnovni problem, ki ga bo potrebno rešiti, bo izvor svetlobe. Rastline so

navajene na zemeljski ritem menjavanja dneva in noči. Kako torej ustvariti enake pogoje na tleh sosednjega vesoljskega telesa? Sovjetski znanstvenki so prepričani, da bi bilo mogoče ustvariti umetne izvore svetlobe, vendar pa bi to pomenilo izredno veliko potrošnjo energije in posebne sisteme »odvajanja« toplote.

Seveda je vprašanj in s tem v zvezi tudi poskusov ogromno. Zaključno vprašanje je gotovo, ali so mesečeva tla ugodna za vzgajanje rastlin? Ameriški znanstveniki so ugotovili, da tla niso strupena za rastline, čeprav ne vsebujejo vseh nujno potrebnih elementov za prehrano bilk. To pa bi bilo mogoče urediti z dodajanjem raznih mineralnih substanc.

»Deioa na cesti...

Tipična holandska hiša z velikimi, nezastrtimi okni in ličnim pročeljem.

Foto: B,

BOGASTVO NIAVASOV

EL DORADO NAJDEN?

ULICE TLAKOVANE Z ZLATOM

Louis Vanler, francoski zdravnik, trdi, da je nekje v »Amazonski džimgli« blizu tromeje Brazilije, Peruja in Ekvadorja pleme, ki že dolga stoletja čuva »največje bogastvo v zlatu in dragem Icame-nju, zbrano na enem mestu«. Takšne izjave francoskega zdravnika, kot da potrjujejo številne legende, ki so stoletja spodbujale avanturiste in raziskovalce za pot v te predele. Iskali so El Dorado, mesto s tlakovanimi zlatimi ulicami in hišami, okrašenimi z dragim kamenjem. Slavni, legendarni El Dorado.

Vanler trdi, da bi bilo mogoče z zlatom in dragim kamenjem, ki ga je videl v lasti Viavasov, plačati ves zunanji dolg, ki ga danes imajo države Latinske Amerike. Glede na podatke Inter ameriške banke za razvoj, znaša ta zimanji dolg približno 60 milijard dolarjev. Zdravnikova pripoved seveda vzbuja veliko zanimanje, tudi za govorice, ki so jih nekdaj širili španski konkvistador-j i in so se seveda ohranile do danes. Zato rrmo-gi iščejo El Dolardo, v resnici glavno mesto plemena Omaguas. Spanci bi naj bili prvi, ki so od daleč videli to mesto, vendar se mu niso mogli pri-

bližati zaradi silovitega odpora Indijancev in strahovitih poplav.

Niavasi, kot pravi Vanler, so stoletja čuvaU zlato in dragulje, katere so Inki uporabljali za okras in darovanje bogovom tedaj, ko so žrtvovaU ljudi in živah.

Se en Spanec je uspel videti El Dorado. To je bil Viroreta, ki je F>ove-dal, da je od daleč opazoval zlate strehe mesta, ki so z neobičajno svetlobo obsijale razprostranjeno džvmglo.

Zdravnik je povedal, da je zaklad Niavasov v nekem zapuščenem rudniku, približno 300 m pod površino zemlje. Vanler in mednarodna ekspedicija, katere član je bil, so odkrili bivališče Niavasov novembra lani. V skupini so poleg njega bili še Švicar, Nemec, Američan, Italijan in Rus. Vanler ni povedal priimka samo slednjega, ker je padel kot žrtev zastrupljenih puščic Niavasov, v trenutku, ko je skušal pobegniti z dokazi o zakladu.

Francoski zdravnik je izjavil, da so ga Indijanci pustili šele tedaj, ko jim je kot talca pustil svojega ameriškega kolega Ro-bertsona in tudi o vsem tem pokazal novinarjem vrsto fotografij, na kate-

rih so tudi skrivnostni Niavasi.

Toda, kljub številnim pritiskom Vanler ni hotel niti približno odkriti naselbino Niavasov zato, kakor je izjavil, da bi očuvali izvirno kulturo teh Indijancev — saj bi le-to prav gotovo uničil nastop modernih avantu-ristov.

Niavasi baje ne živijo več v bližini rudnika z zakladom, temveč pod okriljem bližnjega pragozda, vendar vsake toliko časa odidejo v rudnik, kjer opravljajo svoje primitivne verske obrede.

Po njegovi približni oceni danes živi še 2000 Niavasov, od preko 50.000, kolikor jih je bilo nekoč. Niavasi ne nosijo obleke h\ so visoki med 1,75 in 1,80 m, uporabljajo kamnito orožje in keramično posodo. Nekatere teh po sod — na osnovi preizkusov s pomočjo ogljika — so stare preko štiri tisoč let.

Vanler je novinarjem opisal življenjske običaje Indijancev Niavasa, ki se po mnenju strokovnjakov ne razlikujejo veliko od podobnih v drugih ama-zonskih plemenih.

Pričakujejo, da bodo oblasti Peruja ukrepale in ugotovile resničnost zgodbe francoskega zdravnika.

se mi je nenadoma zazdelo, da bodo prijetne in prijazne hišice oživele. Da bodo spreg'Ovorile, naredile korak naprej, v svetlo, romantično osvetljeno uličico. Prva noč je nepKxzab(na. Sprehajal tn sprehajal sem se, prav iskal sem neprijazno, zanemarjeno uličico, ali vsaj hišo. Zaman. Kamorkoli sem pritavail sem srečeval le čistočo, urejenost, prijetno lepoto prežeto z romantičnimi nitmi jesenskega vetrovnega večera.

Severno od Amsterdama nisem videa niti enega stano-

NOVI TEDNIK — GlasUo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slovenske Konjic«' Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: CeJje., Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Narjčruna m oglasi: Trti V. kongresa 10 — Glavm m odgovorni oredniK: Milan Šeničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; Miial Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdeof ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik. Tjne Vrabl — Izhaja vsak četrtelt — Izdaja oa CGP »Del-k, Ljubljana 'p Elokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročrima 180 din, polletna 90 din Za inozemst*'! je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« LJubljana — Telelon 22-369, 23-105, oolasi nar:Kanina 22-8<''l

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh