logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (13.10.1977, letnik 31, številka 41)
Vir: Novi tednik
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
CELJE. R. OKTOBRA 1977 — STEV. II — LETO XXXI — CEHA I DfNARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kljub okrnjeni kadrovski zasedbi smo vam skušali tudi tokrat pripraviti čimveč zanimivega in pestrega branja. V uredništvu smo celo razmišljali, da bi objavili zemljevid celjskih kioskov in najlažjo pot v tem začaranem celjskem prometnem vozlu do njih. Sicer pa te številke nismo namenili prometu, temveč nekaterim drugim, prav tako občutljivim temam. Radio Celje nadaljuje s svojimi oddajami V živo, v občinah pa se pogovarjamo o dokončni postavitvi oddajnika, ki bo omo- gočil večjo slišnost celjskih oddaj. Številnim čestitkam delovnim ljudem Slovenskih Konjic ob njihovem prazniku se pridružuje tudi naš kolektiv. MILAN SENIČAR PRAZNIK KONJIŠKE OBČINE RIZULTATI CiOVdRIIO Jio se oo oocmsKem praznim oziramo na pretečeno leto, te moramo v prvi vrsti ustaviti na nekaterih značilnostih gospodarskega razvoja naše občine. Najprej velja povedati, da je intenzivna družbena akcija, v Katero smo želeli nepo- sredno uveljaviti spremembe v sistemu ugotavljanja in obra. čunavanja celotnega prihodka ter zavarovanja plačil, dala dobre rezultate, saj se kaže tudi v večji finančni disciplini in boljši likvndnosti organizacij združenega dela. V saTno- upravnih oragnizacijah se je v spremenjenih razmerah jasne- je začela razkrii>ati dejanska sposobnost za gospodarjenje, spodbujene pa so bile tudi številne in konkretne akcije za odpravo slabosti v poslovanju. Kljub dosežkom pa šele pri- hajamo iz začetne jaze uveljavljanja plačane realizacije ter odpravljanja vzrokov, ki so povzročali in pogojevali življenje in razvoj na račun tišjega dela. V celotno aktivnost bo treba še bolj vključiti delavce tozdov, ki so edini lahko resnični nosilci uveljavljanja takšnih odnosov, v katerih bo trošenje sredstev v mejah ustvarjenega dohodka imelo svojo trajno oporo. Tako se bo večala skrb, da bo gospodarjenje racio- nalnejše in odločitve o razširjeni reprodukciji bolj smotrne. S tem pa bodo delavci v tozdih ose bolj odločujoče vpli- vali na tokove družbene reprodukcije v celoti. Značilno za naše organizacije združenega dela je, da so že v preteklih letih sestavljale akcijske programe, ki so zajemali vse faze proizvodnje, vključno z nabavo reproduk- cijskega materiala in prodajo izdelkov. V posameznih letnih obdobjih so opravljali temeljite analize in ugotavljali, da je dalo vsestransko iskanje -notranjih rezerv primerne rezul- tate. Gospodarski rezultati, ki smo jih v občini dosegli v zadnjih letih, nas zato navdajajo z optimizmom in so porok za to, da bomo dosegli postavljene cilje v našem srednje- ročnem programu. V njem smo namreč zapisali, da bomo v gospodarstvo in družbeni standard vložili do leta 1980 preko 1,700 milijarde dinarjev, če smo v to številko v lanskem letu dvomili, kažejo letošnji rezultati, da jo bomo uresničili. Zbir investicij za letošnje leto (skupno z investi- cijskim vzdrževanjem) pove, da bomo zastavljeno vsoto v srednjeročnem programu celo presegli, saj je najrazličnejših vlaganj preko 400 milijonov dinarjev. Največje naložbe so v Konusu in v Uniorju, KI Zreče. Začete ali končane inve- sticije v stanovanjski izgradnji pa znašajo preko 100 milijo- nov dinarjev. Naslednji podatek, ki ga je potrebno primerjati s sred- njeročnim programom, je izvoz. Naše gospodarstvo se je odločilo, da bo do leta 1980 prodalo v tujino vsaj 25 % celot- ne realizacije. To je hkrati ludi garancija za nemoteno rast proizvodnje: Vsi kazalci kažejo, da bomo zastavljeno nalogo uresničili, saj bo že letos šlo v izvoz skoraj 20 <*/'o celotne realizacije. Ali drugače povedano, izvoz v letošnjem letu bo znaial preko tisoč dolarjev na prebivalca občine. Skoraj polovico vsega izvoza bo realizirala Kovaška industrija Zreče. Tako velik izvoz kaže tudi na to, da naše gospodar- stvo daje izredno skrb kvaliteti izdelkov in se tako lažje uveljavlja na svetovnem trgu. Ob zaključku naj povemo, da smo si obilo nalog v sred- njeročnem programu zastavili tiidi s področja družbenega standarda. Mnogo smo že dosegli na področju modernizacije cest. Akcijo smo zastavili že lani, ko smo vpisovali posojilo Za ceste. Z Republiško skupnostjo za ceste smo se dogovo- rili, da bomo s premostitvenimi krediti lahko realizirali Večji del modernizacije cest iz petletnega obdobja že letos, V ta namen bomo vložili skoraj 40 milijonov dinarjev, v to Vsoto pa so vštete poleg regionalnih cest tudi občinske in krajevne ceste. Naj povemo samo to, da smo v letošnjem letu asfaltirali toliko cest v občini, kct smo jih modernizirali use povojno obdobje. Ko govorimo o družbenem standardu naše občine, pa ne smemo razmišljati le o cestah. V srednejročni program razvoja družbenega standarda smo vključili vrsto objektov otroškega varstva, šol, kulturnih domov in drugih objektov. Z njimi želimo postaviti temelje za razvoj vseh tistih dejav- nosti, ki neposredno lajšajo življenje vseh delovnih ljudi in občanov in za katere kažejo naši občani vse večji interes. Zagotovilo, da bomo te naloge dobro uresničili, smo dali tudi s tem, ko smo 25. septembra v naši občini izglasovali ^I. samoprispevek. FIUP BESKOVNJK 7, oktober Je bil praznik topničarjev, sestavnega dela Jugoslovanske ljudske armade. Ta dan praznujejo svoj praznik zato, ker so partizani 7. oktobra leta 1941 prvič z zaplenjenim topom napadli okupatorja. Vojna tehnika nezadržno na- preduje. Izredna pa je pripravljenost tudi ljudi, kajti moramo biti pripravljeni očuvati svojo svobodo, mir in življenja. Ob prazniku tudi naše čestitke. KOMUNISTI ŽELEZARNE ŠTORE SAMI ODLOČAMO NA VOLILNI KONFERENCI VELIKO RAZPRAV Pred tednom dni so se na volilni konferenci zbrali ko- munisti osnovne organizacije tozda Vzdrževanje in trans- port železarne Store. Na njej so temeljito pretresli samo- upravne in gospodarske raz- mere v svojem tozdu in se v obširnih razpravah dotak- nili tudi vseh slabosti, ki se porajajo tak© pri delu dele- gacij kot tudi pri delu sa- moupravnih delovnih skupin. Vsi so si bili namreč edini, da so samoupravne delovne skupine pravzaprav temeljila baza celotnega delegatskega sistema v združenem delu in da so slabosti ▼ njem goto- vo odraz dela t delovnih skupinah. Ob tem so meni- li, da se težave pri delu sa- moupravnih delovnih skupin liorajajo predvsem zaradi ob- širnih in pogosto nejasnin gradiv, ki jih največkrat ze- lo pozno puejemajo t razpra- vo vodje posameznih skupin. Zaradi tega je nemogoče o pomembnih zadevah temelji- to in vsestransko razpravlja- ti, saj so roki za sprejem stališč ali sklepov pogosto zeio kratki. Eden od komu- nistov je s tem v zvezi v svoji razpravi dejal, da de- lavci ue preveč pogosto so- glašajo s stvarmi, ki jih pre- malo ali celo nič ne pozna- jo. »Ce stvari ne razumemo, raje vprašajmo pri lju- deh, ki so za to usposob- ljeni. Le tako se bomo izog- nlli temu, da bo nekdo dru- gI odločal namesto nas,« je dejal razpravljaiec. Komunisti so nadalje po- udarili, da je pri delu sa- moupravnih delovnih skupin in pri delu delegacij še pre- malo čutiti vlogo in vpliv os- novne organizacije ZK in sin- dikata. Obenem pa so izpo- stavili edeovornost obeit or- ganizacij tudi pri izvrševa- nju zastavljenih gospodarskih ciljev tozda Vzdrževanje in transport ter celotne orga- nizacije združenega dela. Ob koncu volilne konference so vsi piisotni komunisti pod- prli predlog, naj delo sekre- tarja osnovne organizacije odslej opravlja Franc Mačt^k. -d s IMENOVANJA Na predlog komisije za vo- litve, imenovanja in kadrov- ske zadeve so delegati ^'seh treh zborov celjske občinske skupščine potrdili izvoUtev Dragice Jureš za sodnico ob- činskega sodišča v Crfju. Mimo tega so se strinjali s ponovnim imenovanjem Vik- torja Opake za dlirektorja De- lavske univerze v Celju ter x imenovanjem Zdenke Planin- šek za namestnico občinskega javoeffa pravobranilca Celje. CELJE »MERKUR" KOVINOTEHNI Letos so že sedemnaj- stič podeliU mednarodne nagi-ade »Zlati Merkuir«, ki jih vsako leto podelju- jejo za izredne dosežke pri pospeševanju proiz- vodnje in mednarodnega gospodarskega sodelova- nja. To pomembno med- narodno nagrado je letos prejela tudi Kovinotehna Celje, kot trgovska orga- nizacija združenega dela, ki je po oceni mednarod- nega sveta za podelitev nagrade, nad ix)vpre<5jem jugoslovanskih trgovskih organizacij. Kovinotehni so odobrili priznanje pred- vsem zaradi njenega pri- zadevanja za povečanje izvoza v države v razvoju, kamor izvaža pretežno blago široke potrošnje, za izvoz na zaJMd, kamor izvaža tudi strojrK> <^e- mo in orodja ter za izvoz v socialistične države. S. B. r stran — NOVI TEDNIK §t. 41 — 13. oktober 197^ CELJE TEMELJIT OBRAČUN KOLEKTIV MESNIN ŽELI VEČ SODELOVANJA Oepirav m šlo za to, da bi vplivali na rezultate, ki jih ni moč več spremeniti, je razprava o izdvajanju resolu- cije o družbenem planu ob- čioe Celje v prvem polletju letos na ločenih sejah vseh treh zborov ceLjske občinsike j^kupščiciie, še posebej na se- ji sibora združenega dela, vendarle sprožila pričakovani odmev. Na ločenih sejah, 5. in 6. oktobra, so namreč delegati, zlasti iz gospodaTstva, jKrtJ- dili, da so se temeljito loti- li očesne in sprejeli tudi vrsto Uikirepov, da bi odstranili sla- bosti. Povsem razumljivo je, da je 'tudi sklep občinske skupščine o nujni vsikladit- ri osebnih dohodkov z do^e- eenimi re2ailtati gospodarje- nja sprožil določeno reakci- jo, seveda pri prizadetih. In naj občinska skupščina uve- ljavi 622. člen zakona o zdru- ženem d»lu aili ne, je bil na- rnesn dosežen, saj je opozo- rilo, da se je treba tudi pri Izplačevanju osebnih dohod- kov diržati družbeno dogovor- jendh norm, povsem zaleglo. To pa pomeni, da bodo v kolektivih, kjer so kršili do- govore, ustrezno ukrepali. Najprej seveda sami, iinupaj- nao, da bodo sami tudi za- deve spravili v normatae tir- nice, brez pritokov od zu- naj. Povsem raziomljivo je, za- kaj sta izvršni svet in ob- činska skupščina posvetila oceni issvajanija družbenega plana v prvem polletju le- tošnjega leta tolikšno pozor- nost. Gre predvsem za to. da bi z napori do konca le- tošnjega leta dosegli ne sa- mo izpolnitev vseh letošnjih iresolucijskih nalog, marveč taiko tudi zagotovili uresniči- tev srednjeročnega načrta. Naloga je torej vedika, prar/ takšne ot)ve2aios(ti t sleher- oem kolektivu. Sicer pa je razprava o teh vprašanjih, zlasti na seji zbo- ra združenega dela, opozori- la na mnoga odprta vpraša- nja. Nd naključje, če sta de- i^aita iz Mesnin opozarjala na nujno vsklajevanje cen, kar pa ne pomeni podražitev mesa. Prav tako zlasti v tem kolektivu pričakujejo večje sodelovanje z izvršnim sve- tom in občinsko skupščino, saj menijo, da sta njihovo deio in njihova vloga v pre- skrbi prebivalcev prav tako pomembni kot vpraišanja ne- kega celjskega industrijskega podjetja. Sicer pa, so se tu- di vprašali, kdo je odgovo- ren, da v klavniških obraitih še vedno primanjkuje pitne vode?! V Zičnd so prišli v težave pri izivozu določenih izdelkov. Vse kaže, da bodo lahko ta izpad nadomestili na doma- čem trgu, predvsem v sode- Lovanju z rudarskimi kolek- tivi. Tudi delegat Elektro Ce- lje je opozoril na neskladje v cenah. Vtem ko se pri Cestnem podjetju, TOZD Me- hanizacija, srečujejo s sezon- skim značajem dela, so go- stinci opozorila, da velja spo- štovanje družbenih norm za vse! Pri tem so mislili seve- da na tiste, ki so kršili spo- razume o delitvi osebnih do- hodkov. Zanimivo je bilo opo- zorilo in vprašanje hkrati de- legata iz Kovinotehne, aili je kdo proučil izgube v tovarni za proizvodnjo titanovega di- oksida, predvsem glede na notranje medsebojne obraču- ne itd. Skupščina je sprejela vrsto priporočil, ki zadevajo sl^her- ni kolektiv, če v drugi točki ne, vsaj v tisti, ka pravi, da naj v vseh temeljnih in de- lovnih organizacijah združe- ne^ dela proučijo stanje in sprejmejo ustrezne ukrerpeza uresničitev letošnjih in vtem tudi srednjeročnih nalog. Iz- vršni svet bo spremljal izva- janje tega in drugih priporo- čil — vseh skupaj je štiri- najst —, zato je na dlani, da se bo pričela neizprosr^ bitka na celotnem gospodar- skem in družbenem področ- ju. Naloge, zapisane v raz- vojnem planu in resoluciji, so obveznosit! M. B02IČ y soboto dopoldne je organizacijo združenega dela Tovarno nogavic na Polzeli obiskal pod- predsednik Izvršnega sveta Slovenije Roman Albreht. S predstavniki samoupravnih organov in vodilnimi se je pogovarjal o uresničevanju zakona o združenem delu. Tovariša Albrehta so najprej seznanili z dosedanjo organiziranostjo OZD, nato pa se je zanimal kako je z delitvijo dohodka med TOZD. Poudaril je, da o zakonu na splošno veliko govorimo, kon- kretnih rezultatov pa je malo. Tekst in foto: T. Tavčar! TEDEN KOMUNISTA Letošnji teden »Komimist«, ki je posvečen človeku, zna- nju in puToduktivnosti ter družbi in knjigi bo potekal v skladu priprav na kongres zveze kxMnvmistov Slovenije, ki bo v prvi p>oiovici leta 19T8. Teden »Komun jsta« bo tekel od meseca oktobra pa vse do !iv€caiega in republi- škega kongresa zveze komu- nistov. Izvršni komite predsedstva CK ZKS meni, da si mora- jo vsi čland zveae komuni^ stov, vse osnovne organizaci- je ZKS, občinska in druga vodstva ZKS vsestransko in aktivno prizadevati za ures- ničevanje akcijskih progra- mov tedna »Komunista« in tako prispevati k njegovemu popolnemu uspehu. Izkušnje iz dosedanjih dveh uspešno uresničenih ted- nov »KomuniiSta« kažejo, da je pK)trebno tudi ob letoš- njem doseči kar največjo ak- cijsko enotnost in ustvarjal- no udeležbo čimširšega kroga delovnih ljudi. Izvršni komi- te zato meni, da akcije ob tednu »Komunista« niso le stvar zveze komunistov, tem- več tudi vseh drugih družibe- nopoUtičnih organizacij, sa- moupravnih dejavnikov in predvsem delovnih ljudi. Or- ganizacije zveze komunistov in njihova vodstva so dolžna in odgovorna, da takšno pro- gramsko in akcijsko usmeri- tev tedna »Komunista« v svo- jih okoljih vsestransko vzpod- bujajo. Prav aktivnost in re- zultati tedna »KomuniiSta« bo- sta dali pK>memben prispevek k pripravam na 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ. MILAN PUGEU Dober mesec fe ie od tega, ko je za krmilo tmar&ke občinske konfe- rence ZK stopil nov mož, Milan Pugelj. F Šmarje, (eprav Smarčanj fe prišel naravnost iz delavskih vrst, iz železarne, kjer *e je dejal v pogovoru nedol- lavčevim življenjem in pii- šljenjem. »Saj, to je tisto, delav- ca poznam, ne jxi tudi de- la v krajevni skupnosti«, 76 dejal v pogovoru nedol- go tega v Šmarju. Ni se še privadil, to niti ni mo- goče v tako kratkem času. Se vedno se išče, vneto brska v sebi za čimboljši- mi rešitvami, za najpri- mernejšimi oblikami spo- znavanja nove sredine in dela šmarskih komunistov. Začel je svojo pot, ne lahko, v metalurški kovi- narski šoli v Storah. Asi- stent na isti šoli pri prak- tičnem pouku JLA (oficir- ska šola). Spet štorska železarna. Predsednik mla- dine, namestnik, član ko- miteja ZK. Vmes delovod- ska šola v Celju. Sekre- tar konference ZK Žele- zarna Store. Zgodovina nekega člove- ka v par stavkih^ preletiva jo na hitro, površno. »Ko sem bil sekretar, je v zvezi komunistov zapi- hal svež veter. Veliko po- zorneje smo se začeli uk- varjati z delavčevim polo- žajem, z njegovimi pravi- eami. Ustavna dopolnila so postala gibalo mojega, našega dela. Mene je ta- krat zgrabil tudi tok do- godkov okoli združevanja slovenskih železarn: leto in pol sem bil sekretar sveta slovenskih železarn. Železarstvo in železarja, garača^ sem spoznal do obisti.' Tistikrat smo pri nas dosledno realizirali za. htevo, naj bo v vsakem tozdu osnovna organiza- cija ZK.« Ob konstituiranju prvih delegatskih skupščin je bil izvoljen za delegata v de- legacijo občinske skupšči- ne Celje, bil pa je tudi de- legat zveznega zbora skup ščine SFRJ. »Svoje delo sem name- nil v vseh obdobjih dosle- dnemu uveljavljanju dele- gatskega sistema in kre- pitvi samoupravljanja,« je razlagal mladi in tempe- ramentni sekretar in mi- mogrede navrgel, da je za- radi takšnega udejstvova- nja moral pozabiti na štu- dij, četudi je želel in si še želi stopiti v študentske vrste (želja se mu je prav. zaprao že uresničila: že nekaj časa izredno študira pravo). ■OBRAZI Smarska občina je za vsakega^ ki ne pozna raz- mer, trd oreh. »Gotovo, a kaj mi pre- ostane. Moja smer je jas- na: še nadaljna borba za dosledno uveljavljanje za- kona o združenem delu, seveda z močnim poudar- kom na hitrejšem gospo- darskem razvoju občine, pomoč tistim, ki se še pe- hajo z zaostalostjo. Zdi se mi, da je pripravljenost ljudi velika, perspektive niso več tako mračne in negotove, kot so bile še pred nekaj leti, znatno več je podlage za trden opti- mizem. Seveda le ob sode. lovanju občanov in celot- ne slovenske skupnosti.« Prepričanje v uspeh je prva značilnost, ki jo lah- ko opazite pri novem se- kretarju, takoj za njo pa zagnanost in ne nazadnje tisti zmerni optimizem. Vsekakor lastnosti^ ki so občini še kako potrebne. MJLENKO STRAŠEK Zavod za načrtovanje Žalec razpisuje JAVNI NATEČAJ za rušenje stanovanjske hi- še, gospodarskega poslopja, garaže in kozolca v Žalcu, Savinjska cesta 28 vsled dokončne razširitve semaforiziranega križišča. Javni natečaj bo v ponedeljek, dne 17. oktobra 1977 ob 10. uri v prostorih uprave Zavoda za načrtovanje Žalec, Soseska V. Izklicna cena za pristop na javni natečaj znaša din 22.000, in sicer za: a) stanovanjsko hiso, gospodarsko poslopje in gara- žo din 20.000, b) kozolec din 2.000. Rok za odstranitev oz. premestitev nepremičnin pod a) je 14 dni, pod b) pa en mesec od dneva licitacije.. Vsi udeleženci natečaja so dolžni do konca roka za sprejem ponudb plačati na tekoči račun Zavoda štev. 50750-603-36222 varščino in sicer v višini 10 % izklicne cene. Udeleženci, ki odstopijo od ponudbe, ko so na jav- nem natečaju že uspeli, pa izgubijo varščino v ko- rist Zavoda — namenska sredstva za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Udeležencem, ki na natečaju ne bodo uspeli, bo var- ščina vrnjena, ko ix>stane odločba najugodnejšega p)onudnika pravnomočna. Interesenti naj vložijo ponudbe v tajništvu Zavoda za načrtovanje 2alec, Soseska V osebno ali priix>ro- čeno po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »javni natečaj«, najkasneje do ponedeljka, 17. 10. 19777 do 8. ure. Ponudbe bo odprta in pregledala posebna komisija, dne 17. 10. 1977 ob 10. uri v prostorih 2^voda. O izidu natečaja bodo ponudniki, ki ne bodo pri- sotni pri odpiranju ponudb pismeno obveščeni. CELJE SPOSOBNI KADR PREPREČITI KOPIČENJE FUNKCIJ. V celjski občini so v okvi- ru priprav na volitve v pri- hodnjem Letu še posebej iz- postavili vprašanje kadrov oziroma ljudi, ki naj bi po volitvah opravljali različne fimkcije v del^acijah in dm- gih samoupravnih in družbe- no-polltičnih organizmih. Na- loge v zvezi z družbeno-eko- nomsko preobrazbo celjske občine so namreč tako ob- sežne, da jih ne bi mogli uresničiti brez odgovornih in spM:xsobnih ljudi 2notraj dele- gacij. Vanje je zato pjotreb- no vkljiičiti vse tiiste delav- ce in občane, ki so se pri- pravljeni vključiti v boj za dosego vseh zastavljenih ci- ljev. Seveda pa morajo de- legacije izražati tudi ustrez- no strukturo celjskih obča- nov, zato morajo vključevati določeno število žensk, mla- dincev, borcev NOV, delav- cev iz drugih republik, pred- stavnikov svobodnih poklicev in obrtnikov. V celijiski SZDL ocenjuje- jo, da so prav na področju kadrovskih priprav na volit- ve storili v krajevnih skup- nostih veliko, saj so opravili pomembno delo pri evidenti- ranju možnih kandidatov za delegate. Podatki kažejo, da so v krajevnih skupnostih evidentirali sedem in pol od- stotka vseh volivcev, kar je široka osnova za izbiro do- brih in odgovornih delega- tov za skupščine družbennpo- litičn h in inter&snih sikupno- sU. V vsah krajevnih skup- nostih bodo z evidentiranjem kandidatov še nadaljevati obenem pa bodo koordinac;.- ski odbori za volitve in k* rovska vprašanja že izd^C« li krog evidentiranih ot>> nov, ki bodo sprejeli naijmembiiirm dogodki v samoupravnih sredinah. Pred na- jiii so volilne Konference osnovnih or- canizacij ZK in priprave na kongres 2ICJ in ZKS. Na konferencah bomo poleg volitev razpravljali še o preteklem delu in jprejemali smernice za v prihodnje na vseh področjih dela. V tea razparavah pa ne smemo po- ^biti ;ia pomembno področje naše vsakodnevne dejavnosti — obrambne priprave in družbeino somazaščito. Danes je že v vse sredine prodrla javest, rta je predvsem od nas samih odvisno, kakšna bo osebna in družbe- na varnost, varnost premoženja in za- ščita vseh pridobitev našega družbene- ga razvoja. Oorambna in varnostna kultura tako postajata del našega deda in življenja. Ko ugotavljamo, da smo na tem po- dročju dosegli že lepe rezultate, pa moramo hkrati opoaoriti, da se razme- re od sredine do sredine tudi razliku- jejo. Ugotovimo lahko, da tam, kjer so partijske organizacije močne, kjer skupaj z drugimi dejavniki spodubja- jo akcijo, kjer so komunisti aktivni v vseh srsainah, tam tudi učinkovito va- rujejo družbeno premoženje, prepreču- jejo ne3amoupravne p>ostopke in so budni do družbeno škodljivih pojavov. Vendar p>ovsod žal ni tako. Zato bi kazalo, sedaj pred kongre som, na voUlndn konferencah osnovnih organizacij ZK oceniti naša dosedanja prizadevanja na obrambnih pripravah in uveljavljanju družbene samozaščite in razmisliti, kaj so komunisti dolžni na tem področ.iu še napraviti. Ne bi bilo prav, da vprašanja ljudske obram- be in družbene samozaščite prepušča- mo p>osameznikom, forumom ali pa zakonoma, kot da sta s sprejemom že sama po sebd jamstvo za ustresmo or- garkiziranje in ukrepanje. VIKI KRAJNC PREBOLD SLIKARJI IZ KRUSEVCA TEDEN DNI NA OBISKU IN RAZSTAVA Teden dni so se v Prebod- dai mudili slikarja jz pobra- tene občine Kruševac. To je le eaia izmed oblilc kulturne- ga sodelovanja med imietaiiiki in kulturnimi skupinami iz 2alca in Kruševca. Seveda je bil obisk petih slikaTjev de- lovnega značaja. V času svo- jega bivanja v Savinjski do- lini so ustvarjali likovna de- la, vmes pa so bili tudi go- stje nekaterih organizacij združenega dela. Tako so obiskali Tekstilno tovainio Prebold, Tovarno nogavic na Polzeli, Garant, Keramično industrijo Liboje ter Hmezad v 2alcu. Likovni umetniki Radulje Andjelkovič, MJlorad Ifeokič, Jugoslaiv Radojiičič, Rodoljub Spasojevič in Aleksander Mo- ravsiki so v petek pripravili tudi likovno razstavo v Sa- vinovem razstavnem saLonu v 2alcu, ki bo odprta še ju- tri in v soboto. Svečane ot- voritve razstave so se udele^^ žili šte-vilni predstavniM žai> mnogi krajani ter učencd os- novnih šol. V kulturnem pn> gramu ob otvoritvi je sod£tlx> vala recitatorka Anka Kr^ marjeva. Zapisati velja še to, da sa se umetnM iz Kruševca sre- čali na prijateljskem večeru najividnejših predstavnikov žaisike občinake skupščine in družbeaiopolitičnilh orgaaiijzsj^ cij. JANEZ VEDENIK GASILSKI DOM V VITANJU DOM SOLIDARNOSTI ODPRLI SO GA OB OBČINSKEM PRAZNIKU v počastitev konjiškega ob- iinskega prazin?ka in 100-let- Bice ustanovitve gasilskega društva so v nedeljo v Vita- nju svečano odprli nov ga- jiska dom. Slavnost se je pričela že ob 7. uri zjutraj, ko je godba na pihala zaig- rala prebivalcem Vitanja bud- lico. Slediila je svečano se- |a gasilskega društra in na- 0 še mimohod gasilcev in Eiot civilne zaščite, v kate- rem so sodelovali tudi člani gasilskega društva iz Železne ':iaple. Osrednja slamnost je ^Ma 00 novem gasilskem do- mu, kjer je vsem prisotnim spregovoril Filip Beškovniik, 'predsednik skupščine občine Slovenske Konjice. Paudaril je, da se novih pridobitev v konjiški občini veselijo tudi zato, ker jih od- pirajo prav v času, ko po vsej državi praznujejo jubi- leje tovariša Tita. Novozgra- jeni gasilski dom je slavno- stno odprl najstarejši član društva Vinko Primožič, na- to pa so se Vitanjčani ude- ležiU še slovesnosti ob po^- ganju temeljnega kamna za izgradnjo nove blagovnica. Gasilski dom v Vitanju up- ravičeno imenujejo tudi dom solidarnosti, saj so za nje- govo zgraditev jMispevale svoj delež mnoge tovarne, in- teresne skuimosti in seveda občani sami. Tako je inte- resna skupnost za požarno varnost namenila za izgrad- njo doma 600 .(KK) dinarjev, tovarna Konus 150.000, TKI Vitanje 150.000, Gocdno go- spodarstvo 100.000, Kovinar Vitanje 75.000, LIP 50.000, Kmetijska zadruga iz Konjic 30.000, Comet 20.000, Dravinj- ski dom 20.000, Krajevna skupnost Vitanje 100.000, sa- moupravna stanovanjska skupnost 340.000, občinski ko- miinaLnl sklad 100.000, zava- rovailna skupnost Triglav še poleg kreditov 50.000 in kon- čno so 200.000 dinarjev pri- spevali Š9 sami člani gasil- skega društva iz Vitanja. V novem domiu je v spodnijdh prostorih garaža in vsi osta- li proitori za potrebe gasil- cev, i>oseben večnamenski prostor pa bodo uporabLjali tudi člani vseh družbenopo- litičnih organizacij, društev in sveta krajevne skupnosti v Vitan:u. -ds ŠENTJUR PRIORITETA DRUŽBENIM OBJEKTOM Največ zaradi pomanjkanja cementa, se bo v šantjiurski občini sanacija hiš, poškodo- vanih ob potresu, nadaljeva- I la in, tako upajo, tudi res- nično zaključila, šele v pri- hodnjem letu. Na obnovo ča- ka še najemanj 20 odst. hiš, največ pa. družbenih objek- tov. Zato so v občini naredili prioriteto koriščenja sredstev za obnovo družbenih objek- tov. Po tem planu bodo naj- prej pričeli z gradnjo osnov- ne šole v Dramijah. Sledila bo osnovna šola v Dobju in gasilski dom v Loki pri 2u- smu ter še nekateri drugi kulturni objekti. Podeljevanje potrošoiSkih kreditov v občina poteka v skladu z navodili oziroma od. lokom Zvezinega iavršnega sveta. Poleg sprejetega raadfiffllnl- ka sredstev za sanaciijo druž- benih objektov, je odobreno še 2,300.000 din kreditnili sredsterv za sanacijo nekate- rih objektov KK Šentjur, pri- zadetih ob potresu. mp KHOJI/HO LASTNO ZDRAVJE PIŠE BOJAN VOLK 4 VARČEVATI ZA DRUGE V ZDRAVSTVU ŽE ZDAJ PREVEČ ADMINISTRACIJE Kdor se je kaj mudil pri "•ifav-niku ali zobozdravniku ^ ni ušlo, da so zdravstve Ji delavci obremenjeni z ad- piistrativnimi opravili v to- "^ni meri, »da komaj uite^- ""^o še zdraviti«. Nekaj je icer pretiravanja, vendar ad- ^strativnih opravil v zve- M zdravljenjem in določa- ^ nadomestil osebnega J*otreb- na, sistem zasnovati tako, da bo spodbujal ohranjanje last- nega zdravja (ne gmotno pri- zadel delavca v času že itak povečanih stroškov zdravlje- nja) in poiskati prihranke v zdravstvenem varst^-u tam, kjer je take oblike mogoče nadomestiti 2 zavarovanjem rizikov pri drugih nosilcih. Da ne bomo varčevaU zato, da bomo na drugi strani pri- hranke porabili za admini- sfcracijo. KONEC ŠMARJE PRI JELŠAH DELO ZA VSE NOVA DELOVNA MESTA Smarski razvojni programi, ki segajo za nekaj let naiprej, so zgrajeni predvsem na po- večanju delovnih mest: še vedno je namreč precej ob- čanov, ki odhajajo iz domače občine za kruhom, četudi je treba priznati, da je vsaj v zadnijrlh treh letih dobilo za- poslitev precej ljudi. Takšno gospodarsfko politi- ko so uvrstile v svoje laavoj- ne progra.me tudi vse delov- ne organiizacije na območju šmarske občiae, taikšen je eden iiamed osnovnih name- nov spominskega parka Kum- rovec — Kozjiansko. Vedeti je namreč traba, da bo od- slej nujno sleherno dejavn,os.t v občini ne le povezovati z razvojem parka, pač pa koli- kor mogoče natančno tudi vključevati v ta projekt. Na območju občine — ta pa je skorajda v celoti v par- ku — bodlo v naslednjih letih odprli lepo število novih de- lovnih mest. V občini meni- jo, da ne pretiravajo, če na- črtu-ejo za območje Rogatca m. Huma na Sotli t teih letih 1500 delovnih mest, na me stinjskem in šmarskem pa 600. Dvesto ljudi bo dobilo zaposlitev v Bistrica oto Sot- li, -vse delo\ine organizacije ▼ občini pa naj bd z ratsširitvi- jo proizvodnje odpi-le vsaj ša 400 delovnih mest, 200 obča- nov bi docela realno lahko dobilo 2iaposlitev tudi v Koz- jem in Podčetrtku (razširi- tev Atomskih toplic!). Naselja, ki so preveč od- daljena od načrtovalnih sre^ dišč in torej tudi od delov- nih organizacij, bodo dobila manjše obrate, pomembno pa je, da se že sedaj v občini ukvarjajo z misliijo, da bi za- poslili čimveč žena. Ce seštejemo vsa načrtova- na delovna mesta na Smar^ skem (precej jih bodo v tem obdobju odprM tudi na Šent- jurskem, ki meji na šmarako občino) — in ni raaloga, da bd bili čmogleA — v pri- hodnje najmanj 2200 obča^ nom ne bo treba skrbeti za trdnejši obstoj. 4. stran — NOVI TEDNIK §t. 41 — 13. oktober Razstavo Teden malega gospodarstva si je ogledal tudi predsednik slovenskih komunistov France Popit. TEDEN MALEGA GOSPODARSTVA VELIK POMEN OBRTI MALO GOSPODARSTVO TRETJE V ŽALSKI OBČINI . Minuli petek so v 2alcu slavnostno odprli razstavo Teden malega gospodarstva. To je pravzaprav osrednja prireditev, saj so poleg nje pripravili še celo vrsto po- svetovanj, kulturnih, zabav- nih in športnih prireditev. Namen Tedna je, da obča- nom prikažejo vlogo in ix> men tega dela žalskega go- spodarstva, ki je izredno p>o- memben, saj sodi takoj za industrijo in kmetijstvo. Po- leg tega so hoteli prikazati tudi zgodovino obrti in nje- ne možnosti nadaljnjega raz- voja. Na otvoritvi je bil osrednji govornik predsednik žalskega Izvršnega sveta Jo- že Jan, ki je i>oudaril pomen malega gospodarstva v ob- čini. Razstava je v Hmezadovi dvorani in zapisati je treba, da je izredno lepo in okus- no urejena in da so si obrt- niki zares z vsemi močmi prizadevali za to, da se do- stojno predstavijo. To jim je brez dvoma tudi uspelo. Na razstavi sodeluje 61 obrt- nikov ter štiri organizacije združenega dela obrtnega značaja (Zarja Petrovče, Sig- ma Žalec, MIK Prebold in Inde Vransko). Zanimivo je, da Teden ni prireditev se- jemskega značaja v stilu ka- kšnega tržaškega I»onterossa, pač pa zares razstava v prar vem pomenu. Tudi za to si organizator — Združenje sa- mostojnih obrtnikov žalske občine, 25asluži vso pohvalo. V okviru Tedna malega go- spodarstva bo, kot že reče- no, precej spremljajočih pri- reditev. V ponedeljek so ustanovili aktiv zveze komu- nistov pri Združenju samo- stojnih obrtnikov, v torek je bila seja Izvršnega odbo- ra ZSO Slovenije, danes ob deseti uri pa bo v hotelu v Preboldu posvetovanje o razvoju malega gospodarstva v občini žale<.*- ter Sloveniji. Jutri bodo Teden zaključili, vseeno pa bo v soboto še nekaj zabavnih prireditev, medtem ko bodo razstavo zaprli v nedeljo. Na športnih srečanjih sodelujejo domala vsi obrtniki iz Slovenije, ob- čanom Žalca pa se bo pred- stavila tudi cela plejada bolj in manj uspešnih slovenskih I>evcev zabavne glasbe, hu- moristov in plesalcev ter godbenikov. Zanimiva bo morda nogometna tekma med žensko reprezentanco Slove- nije in ekipo obrtnikov, ki bo v soboto popoldne v Gri- žah. Celotna prireditev bo ve- ljala kakšnih 600.000 dinar- jev in Teden malega gospo- darstva naj bi postala vsa- koletna manifestacija žalske- ga obrtništva. Z letošnjo so brez dvoma opozorili na de- janska vlogo malega gospo- darstva v občini, verjetno pa, prireditev naslednje leto ne bo v takšnem obsegu kot letos, ker samo v enem letu tudi ne bo moč prikazati takšnega napredka kot se- daj t zadnjih letih. Malo gospodarstvo daje pomem- ben prispevek k doseganju najpomembnejšega srednje- ročnega zastavljenega cUja, to je 10,2 odstotno realno rast družbenega proizvoda občine, hkrati pa ima pre- cejšnjo vlogo pri zaposlova- nju novih delavcev. V zaseb- ni in družbeni obrti je že sedaj zaposleno 1250 delav- cev, že čez nekaj let pa naj bi jiih bilo že dvakrat toliko. KakorkoH že, prireditev je lepo uspela. Naj dodamo še besede predsednika sloven- skih komunistov Franceta Popita, da je takšnih pri- reditev malo celo v Jugosla- viji, potem je uspeh tu. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR KOVINOTEHNA IN TEHNOMERCATOR Ur-,- B ^^H^^a^ ^^i^^ PO ZDRUŽITVI MED 10. NAJVEČJIMI V JUGOSLAVIJI Kovinotehna in Tehnomer- cator se bosta še ta mesec združila v novo delovno or- ganizacijo, če bo seveda xis- I>el referendum o tem v obeh delovnih organizacijah. To smo izvedeli v torek na ti- skovni koivferenci, ki so jo pripravili piedstavniki obeh največjih celjskih trgovskih offganizacaj. Združitev Kovinotehne in Tehnomercatorja narekuje vr- sta razlogov, med katerimi pa so nedvomno največji v tem, da je le večja, močnej- ša delovna organiizacija v da- našnjih pogojih gospodarje- nja sposobna za večje posle, močnejše naložbe in smeleje začrtan razvoj. Osnovno vo- dilo je, seveda, da z zdru- žitvijo dosežejo znatno več kot le seštevek sedanje iis- pešnosti obeh organizacij. Cilj pa je tudi, da z enot- nejšo in boljšo ponudbo na sodobnejši in boljši način po- trošniiku kot tudi proizvod- nji m zunanjemu trgu ponu- diijo več kot doslej. Nova delovna organizacija bo imela štiri osnovne skujp- ne dejavnosti. Veleprodajo, maloprodajo, zunanje-trgovin- ske in ostale dejavnosti ter dejavnosti sikupnega pomena. Po pHedlogu nove samoup- ravne organiziranosti naj bi imela delovna organizacija osem TOZD in skupnost skupnih služb. Nastala pa naj bi tudi cela vrsta specializi- ranih poslovnic in ti^ovin. Tega bodo potrošniM še po- sebej veseli, saj bo jasnejša specializacija pripomogla k čistejši izbin in enotnejši, ne- razdrobljeni ponudba. Prav te nove blagovne sikupine po po- slovalnicah bodo po pričailco- vanju v obeh kolektivih ena najveojah pridobitev integrra- cije. V predloifu za združitev so opredelili tudi prioritetne na- ložbe združene delovne orga- nizacije, med njimi pa velja posebej omeniti dve: nov cen- ter za gradbeni material s ce- lovito ponudbo vsega, kar je potrebno za gradnjo, ter ude- ležbo pn izgradnji nove celj- ske veleblagovnice, v kateri naj bi nova delovna organi- zacija iniela okoli 4000 kva- dratruh metrov prodajnih po- vršin. Branžna dohodkovna povezanost v blagovnih sku- pinah in sposobnost celovite- ga nastoi>a, zanimivega tako za proizvajalce kot za potroš- nike. Nova delovna organizacija naj bi s svojo maloprodajno mrežo sodelovala v Dobrini, z veleprodajo pa. bi bila bolj odprta še za nadaljnja pove- zovanja tako v republiki, kot vezana na ITC, ter seveda tudi Jugoslaviji. Po združitvi bodo po neka- terih globaJnih ocenah spo- sobni ustvariti letno nad 7 milijard dinarjev prameta, kar bo združeni organizaciji uvrstilo med 10 najmočnejših trgovskih združenj v Jugiosla- viji. Vsekakor velja poudariti, da gre za eno najpomembnej- ših integracij v celjskem go- spodarstvu, od katere si la- hko obetamo veliko, pred- vsem pri krepitvi in razvoju doslej preveč raiadirobljene celjske trgovine. BRANKO STAMEJCIC KONJICE NAGMJENCI Na včerajšnji slavnostni seji konjiške občinske skupščine, ki so ji pri- sostvovali tudi predstav- niki vseh družbenopoli- tičn'h organizacij, so po. delili več nagrad »12. okto- ber« in priznanj skupšči- ne občine. Tako so nagra- de »12. oktober« prejeli: Gasilsko društvo Vitanje, Pavla Drame iz Zreč in Bogomil Jerman iz Slo- venskih Konjic. Priznanja skupščine občine Sloven- ske Konjice pa so pre- jeli: Jože Kokot, Jože Pi- deršek, Ivan Šolar, Kari Einfalt, Avgust Slatinek in Republiška skupnost za ceste — strokovne službe. D. S. GORENJE VELENJE VZORCI NA RAZSTAV VELIK POSLOVNI VRVEŽ RADEČE ZA PRAZNIK v počastitev krajevnega praznika je bila v Rade- čah slavnostna akademija, na kateri je krajevna or- ganizacija SZDL prvikrat podelila »Priznanje Osvo- bodilne fronte slovenske- ga naroda«. Komisija je imela tež'ko delo, nazadnje se je odlo- čila, da priznanje podeli nasednjim občanom: Francu Gospodariču, Jo- žetu Breznikarju, Danilu Isteniču, Cirili Kržanovi, Ivici Obranovi, Jošku Sumnraku, Tonetu Zupa- nu in Francu žnidaršiču. K. S. V počastitev praznika ve- lenjske občine so v petek, 7. t. m. odprli v velenjski Rdeči dvorani drugo razstavo vzor- cev izdelkov SOZD Gorenje. Gre pravzaprav za obliko sa- moupravnega dogovarjanja s poslovnimi partnerji. Namen razstave je namreč prikazati celoten proizvodni program Gorenja za naslednje leto, pri čemer pa je p>oglavitni na- men zaključevanje pogodb za leto 1978. V Gorenju pričakujejo, da bo letošnjo drugo razstavo obiskalo okoli pet tisoč pred- stavnikov delovnih organiza- cij in da bodo v tem času sklenili za okoli 80% vs^ pogodb za naslednje leto. Na razstavi je okoli 1.500 vzorcev z obstoječega in no- vih proizvodnih programov. V tem času bodo v Gorenju podpisali samoupravni sp>ora- zum o urejanju in ugotavlja- nju skupnih interesov v re- produkcijski celoti »I Razstava je bila prv odprta za širšo javno ponedeljka, 10. oktobri pa je namenjena poai partnerjem. V Velenju rej do 22. oktobra obei vi poslovni vrvež, sa^ imeli obiskovalci — pl partnerji in drugi iz } goslavije in večine dr svetu, kamor Gorenje svoje izdelke, edinstvei ložnost, da se sezna proizvodnim programe renja. V tem obdobju bo tu strokovnih seminarjev i ročja gradbeništva, to tehnike, elektronike 1 stva okolja. Vsak dan s seminarji o spoznavati vih izdelkov SOZD G< Poleg tega bodo imeli vore o servisni služtt Kot novost omenjajo \ bo delegatov potrož svetov itd. H. J] MNENJE PRAVOČASNO! Seja delegatov zbora združenega dela celjske občia skupščine. Beseda je tekla o osnutku programa dela činske skupščine do junija prihodnjega leta. V razpravi je delegatka iz Merxa predlagala, da morala občinska skupščina razpravljati in sprejemati i loke, ki so vezani na prometne in druge davke, pravo sno, sicer pa v času, ko imajo v trgovinah običajne po se blaga. Vsako zamujanje pri odlokih je namreč pra drago, saj morajo trgovinski kolektivi v takih prima znova zapreti svoje enote in opraviti potrebno inventu Tako je bilo lani. In kako bo letos? Njen predlog so podprli tudi drugi delegati, predvs la trgovinskih delovn'ih organizacij. h ^^13. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran S j^ja doprsnega kipa Bibl Rocku t Šoštanju 3ZIRJE KRITIČNA OCENA NA SEJI PREDSEDSTVA SZDL ^ predsedstva občin- Ijonference SZDL Mo- so na zadnji seji med jim kritično ocenili po- na Golteh. V tej zvezi prejeli pobudo, da sode- 0 pri reševanju kadrov- problemov, toda navzlic so menili, da zadeve otekajo tako kot bi mo- budo o ustanovitvi skup- za rekreacijo na Gol- šo sprejeli kot možno h in menili, da bi jo. delovni kolektivi in drugi morali podpreti. Navzlic te- mu so poudaril, da bi mo- rala dobiti ta skupnost dol- goročnejši značaj in ne le veljavnost enega leta. V enem letu namreč ni moč zagoto- viti pogojev za normalno de- lo in zlastd še za razvoj Golt, Vprašali so se tudi, kako je s samoupravljanjem in organi samouprave na Gol- teh zdaj. Kdo odgovarja za delo te Izletnikove enote? _ Nazadnje so priporočili, naj predsedstvo občinske skupščine ponovno povabi na razgovor ne samo predstav- nike Izletnika, marveč tudi druge, ki lahko pomagajo pri razreševanju tega vprašanja in se tako dogovorijo o ure- ditvi najnujnejših problemov. To so seveda tudi kadrov- ski. Sicer pa tudi zima trka na vrata, zato tudi priprave na zimsko sezono zahtevajo določene ukrepe. iŠTANJ »ONOSNA OBLETNICA OB NJEJ VEČ NOVIH POMEMBNIH USPEHOV bile j, kaikršnih je malo nas. In ne samo eden, ■njem še vrsta drugih, manj pomembnih, nič J značilnih. Toda, za šol- blektiv, kaikršen je v os- li šoli »Biba Ročk« ▼ Kiju, tO ni naključje. Jčinski praznik Velenja, krajevni praznik Šoštanja so povezEili s proslavo 200-letni- ce šole, odkritjem doprsnega kipa ustreljenega revolucio- narja Bibe R5oka in prav tako z otvoritvijo novega šol- skega igrišča. Seznam delov- nih zmag pa s tem ni bil zaključen: šola je kot prva y šaleški dolini v celoti pri- šla xi& celodnevno šolo, v nekdaj zapuščenem podstreš- ju so urediM lepe učiihiice. Na slavju, prejšnji četrtek popoldne, pa so lespo prika- zali tudi pestrost izvenšol- skih aktivnosti. . V dvestoletnem obdobju ima ta šoštanjska šola več značilnih datumov. Pomemb- na je letnica, ko stopi na čelo šolskega kolektiva Peter Musi, tudi pobudnik denarne- ga varčevanja in človek, ki je šoli prinesel priznanje »vzorne šole«. On sam pa je posta vzorni učitelj. V 1859. letu ima šola že dva razre- da, \'>eč predmetov in med njimi prvič tudi slovenščino. Tretjega maja 1887. dobd šo- la novo poslopje in konec je raztresenosti razredov po pri- vatnih stanovanjih. Po osvo- boditvi je šola začela z red- nim delom že maja 1945. le ta. Sprejela je 484 otrok. Do prve adaptacije šolskega po- slopja je prišlo 1958. leta, 1963. leta dobi stalno Napot- nikovo galerijo, 1968. leta ime po ustreljenem borcu za svo- bodo in delavske pravice Bibi Rocku. V 1971. letu zgradi- jo nov prizidek, dve leti po- zneje pa telovadnico. Šola je zdaj tu. Lepa, po- nosna z razgibanim življe njem, uspešnim delom. Toda, njen življenjski prostor je zaradi nenehne širitve velenj- skega rudnika časovno ome- jen na okoli petnajst let. Po tem času se bo morala lunak- niti rudarskim rovom in no vim tonam hgnita. Ves ta čas je šola živela in živi s svojim okoljem. Za- to ni naključje, da so vsa njena prizadevanja po razši- ritvi prostorov in gradnji no- vih podpirali poleg Šoštanj- ske krajevne skupnosti še domači delovni kolektivi. Na njihovem čelu je t tem po- gledu prav gotovo kolektiv Termoelektranie. bi. B02IC MOZIRJE PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE ODGOVARJA Predsednik občinske skupšči- ne odgovarja na vprašanje Vprašanje, kaj je z obnovo oziroma izgradnjo nove os- novne šole na Lepi njivi, je v 38. številki NT zastavila pod rubriko »Pisma« Marica Stropnik x Leipe njive. Na to vprašanje nam je predsednik občinske skupšči- ne Mozirje, Franc Sarb, po- slal naslednji odgovor »Občani občine Mozirje so se v 1973. letu z referendvmi- sko odločitvijo izrekli za sa- moprispevek jsa financiranje programa Izgrandje šol in prostorov za otroško varstvo v občini Mozirje, V spreje- tem programu so bile določe- ne prioritetne naloge t nas- lednjem zaporedju: 1. Osnovna gola Rečica ob Savinji 2. Osnovna šola Ljubno ob Savinji 3. Osnovna šola Luče 4. Osnovna šola Gornji grad 5. Posebna osnovna šola v Bočni, šola Lepa njiva, šola Smihel nad Mozir- jem, pri šolah Solčava, Šmartno ob Dreti in No- va Štifta pa se uredi cen- tralno ogrevanje. Po takratnih izračunih na podlagi takrat veljavnih grad- benih cenah bi za Izvršitev teh nalog potrebovali 20,842.000,00 din. S krajevnim samoprispevkom se bo v pet- letnem obdobju zbralo sku- paj 9,595.000,00 din. Preostala sredstva do predračvmskega zneska pa bi se zagotavljala s prispevki OZD, otroškega varstva, Izobraževalne skup- nosti, proračuna in prispev- kov drugih orgnaizacij. Do danes je uspelo gradbe- nemu odboru, kateremu je bila poverjena skrb za usmer- janje in pravilno gospodarno uporabo sredstev ter za na- ložbe po sprejetem programu in vrstnem redu izgradnje, uspešno končati izgradnjo šole v Rečici, Ljubnem in Lu- čah. Za izvršene investicije je bilo potrebnih 25,138.950,50 din od tega 5,460.055,00 din kreditnih sredstev. Po programu sledi dozida- va in obnova šole v Gornjem gradu, kjer se je z deli že pričelo. Ocenjuje se, da bo vrednost vseh del in opreme na tem objektu dosegla zne- sek okrog 12 do 13 milijonov din. Izvršitev te investicije bi bila brez pomoči Republiške izobraževalne skupnosti ne- mogoča. Tako pa so za to m- vesticijo zagotovljena sred- stva iz naslednjih virov: saldo iz leta 1976 — 2,963.238,05 din, iz zbranih sredstev krajevne- ga samoprispevka do aprila 1978 (iz samoprispevka obča- nov se mesečno zbere okoli 500.000 din) in odobreni kre- dit Republiške izobraževalne skupnosti v višini 2.16 milijo- nov dinarjev. Ker z veljavnim samopris- pevkom, ki poteče 30, aprila 1978., ne bo dovolj aredstev, ker ne sledijo dvigu cen gradbenih stroškov, kar pov- zroča znatno višje izdatke za posamezne objekte, kot so bili predvideni, bo za dokon- čno izpeljavo pete prioritetne naloge treba iskati rešitev v podaljšanju zbiranja sred- stev s samoprispevkom. Zato bo v prihodnjem letu treba zaustaviti vse napore in z družbeno akcijo doseči, da se občani občine Mozirje izrečejo za podaljšanje zbira- nja sredstev s samoprispev- kom. Potrebno bo izdelati nor program, v katerega bo treba vključiti vse neizvršene pred- videne investicije v sedanjem programu In začrtati tudi no- ve naložbe, ki jih nakazujejo potrebe in so opredeljene T sprejetem srednjeročnem pro. gramu občine Mozirje. Na koncu je predsednik Franc šarb Se oix)zoril, da J« bila obrazložitev tega progra- ma objavljena v »Savinjskih novicah« in je bil zato s vsem tem seznanjen vsak ob- čan t mozirskl občini. ROG. SLATINA TRIMVIT Ime je novo, tudi izde- lek. Gre pa za uspeh ko- lektiva Polnilnice zdravi- lišča T Rogaški Slatini, U je dal na trg nov prolt vod, Id je v bistvu meša- nica oranžade, limonade in seveda rogaške mine- ralne vode — Temi»el. Svoj delež pri novem Iz- delku, pijači, ima tudi celj- ski ETOL. In tako smo dobili na i>odlagl doma- čih surovin novo nizko- kalorično brezalkoholno pijačo. Varčevanje v VVZ Srečen otrok v zdravem okolju je cilj naše samoupravne socialistične dru- žbe, v kateri je vse usmerjeno k osvo- bajanju človeka. To vzpodbuja vse de- lovne ljudi, da z delom ustvarjajo kar največ dobrin in da iz dohodka zago- tovijo sredstva in pogoje za zdravo in srečno otroštvo celotnih narodov. Ob Tednu otroka, ki je bil od 3. do 10. oktobra z geslom »Srečen otrok v zdra- vem okolju«, je mednarodna organiza- cija za pomoč ot^rokom UNICEP, ki že četrt stoletja pripravlja za svetovni dan otroka posebne akcije in vzpodbuja vse ljudi sveta, da bi kar najbolje poteka- le, je letos naslopala pod geslom Vodo vsem otrokom sveta. Naj omenimo še to, da bo leto 1979 leto otroka. Vzgojno-varstveni zavodi so razvoj- no predfaza aU priprava otrok za var- čevanje in vstop v šolo, saj se lahko na tej osnovi hitreje pristopi k vzgoji otrok, saj že poznajo vrednost števil in s tem je tudi vnrčevanje lažje. Kar najlepša manifestacija varčeva- nja naših najmlajših v vzgojno-varstve- nem zavodu Anice čemejeve je bila ob trgatvi, prijetnem jesenskem srečanju ob dobrotah, ki jih prinaša jesen in katere se je udeležilo okoli 2000 obisko- valcev. Tu se uresničujejo gesla: Zrno na zrno — pogača, dinar na dinar — palača ali: Sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja. Otroci dobro vedo, da denar ne ležd kar na cesti in da je denar najbolj varno spravljen v banki, zato imajo do. mala vsi otroci doma hranilnike, v katere pridno shranjujejo žepnino in podobno ter se dostikrat raje odrečejo sladkarijam in žvečilnim gumijem, sa- mo da je hranilnik prej poln in da ga lahko odnesejo v banko. Vedeti morai-no, da otroci z denar- jem T vrtcM ne manipulirajo. Pojme o vrednosti sd morajo pridobiti z igro — to je z žetoni, id jdh otroci izdelajo sa- mi t vrtcih poleg denarnic, v katere shranijo svoje žetone. Njihov simbol je pikapolonica. Ko si izdelajo denar, se igrajo, in sicer ustvarjalne igre, n. pr, tržnico, trgovino, banko ald po- što, kjer kupujejo z žetoni in opravljajo druge denarne posle. Vsote so tu čdm manjše, primerne strostni stopnji otrok. In kaj pridobijo otroci že v vzgojno- varstvenem zavodu: — odnos do lastnine — odnos do okolja in narav« — odnos do igrač — odnos do materialnega sveta — odnos do hrane — koristno uporabljati odpadni ma- terial ter — zbiranje odpadnih materialov. Otroci občasno zbirajo denar v skup- ni hranilnik za krajše izlete ali oglede lutkovnih igric ipd. Skupno tudi naku- pujejo igrače in se ustvarajlno igrajo — banke, a poprej seveda gredo na obisk v hranilnico in sd ogledajo poslo- vanje in oblike varčevanja. In kako je bilo na letošnji trgatvi? Bilo je deset stojnic z dobrotami, okrašenih s povrtninami, ki so bile povezane s trto in gro2xljem. Otroci pa so se napotili najprej k stojnici Ljub- ljanske banke, -'■ kateri je imela vsaka skupina svojo škatlico in v njej so bile denarnice vseh otrok tiste skupine v obliki satovja. Ko so si lete razdelili, so šU kupovat: kostanj (pečen ali ku- han), krompir, bučnice ali sadje, fci ga nudi jesen: hruške, jabolka in grosjdje, Ce ste slučajno zamudili letošnjo trgatev, ne pozabite nanjo prihodnje leto — nanjo vas bodo opozorili pla- kati, ki jih Izdelajo otroci sami. In vrvenje na igrišču pred gimnazijo. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 13. oktobe ENKRAT MENI - DRUGIČ TEBI ALI KAKO SO SAMOUPRAVNI ORGANI V AERU DODELJEVALI STANOVANJE v našS vsakdanji samoupravni praksi pogosto prihaja do napak, ki jim včasih rečemo »objektiv- ne«, drugič pa spet »subjeifctivne«. Za ene in druge veJja, da jih sicer kmalu ugotovimo, se o njih po- govorimo in končno rečemo: »Napako moramo čim- prej odpraviti« ali nekoMko drugače: »V bodoče ne smemo dopustiti, da bi se take napake zope* po- javljale«. Le redko se namreč zgodi, da ob ugotov- ljeni napaki ali delovnem »kiksu« pokažemo na krivca in ga (bognedaj) tudi kaznujemo. Sicer pa zgodba, ki bi ji lahko nadeli tudi ime Kako so v Aeru dodeljevali družbeno stanovanje, niti nima namena, da bi razkriiikavala krivdo kogar- koli. Opozorila bo le na probleme, ki se bodo po- kazali šele ob njenem dokončnem razpletu. ČIGAVO JE STANOVANJE? Zgodba se je pričela že pred mnogimi leti, ko sta Jožica Zakrajšek in Brigi- ta Krivec (obe zaposleni v Aeru) vložili prošnjo za dodelitev stanovanja pri pristojni službi v svojem podjetju. Ker sta obe ži- veli v zelo slabih stano- vanjskih razmerah In iz- polnjevali ustrezne pogo- je za dodelitev stanova- nja, so njuno ime razvr- stili na prednostrK) listo stanovanjskih prosilcev v Aeru. 31. avgusta letos so se dotedanji stanovalci dvo- sobnega stanovanja v Tkalski ulici številka 3 v Celju izselili in s tem omogočili vselitev družine enega od prosilcev iz Ae- ra. Odbor za kadre in družbeni standard v tej delovni . organizaciji, ka- terega predsednik je Lju- bo Kompan, je zasedal že 11. avgusta ter po razpra- vi sprejel sklep, da se sta- novanje dodeli Brigiti Kri- vec, zaposleni v delovni skupnosti skupnih služb. Zoper to odločbo je v za- konskem roku ugovarjala na centralni delavski svet Jožica Zakrajšek, zaposle- na kot odvijalec in zlaga- lec Amor papirja v to- zdu Kemija. Ta ugovor so na naslednji seji 30. av- gusta obravnavali člani odbora za kadre in druž- beni standard ter pr- votni sklep spremenili ta- ko, da so izpraznjeno sta- novanje dodelili Jožici Za- krajšek. Pri reševanju ugovora so namreč upK>- števali 38. člen pravilnika o dodeljevanju stanovanj ki določa, da ima v pri- meru, ko imata dva pro- silca enako število točk po prioritetni listi, pred- nost tisti delavec, ki ima daljšo delovno dobo pri stanodajalcu. V tem pri- meru je bila to Jožica Zakrajšek, ki je v Aeru zaposlena sedem in pol let, Brigita Krivec pa štiri le- ta. Zoper ta sklep odbora za kadre in družbeni stan- dard je ugovarjala Brigi- ta Krivec. Njen ugovor je na seji 26. septembra ob- ravnaval centralni delav- ski svet (na katerem sta bih, mimogrede povedano, tudi obe prosilki stanova- nja) ter zaradi obihce no- vih informacij z ene in druge strani zadolžili slu- žbo za družbeni standard, da oba »primera« še en- krat prouči. KLOBČIČ SE RAZPLETA Služba za družbeni stan- dard t Aeru (njen vodja je Franc Jančič) se je ne- mudoma lotil te pereče sadeve. Od prejšnjega vo- dje službe Rozalije Kuž- ner so zahtevali izjavo v sveži s prestopki, ki sta jih opravili obe prosilki za dodehtev stanovanja. Iz te izjave je razvidno (izjava je podpisana 29. septemb- ra 1977), da se Rozalija Kužner spominja ras^ovo- ra 8 tovarišioo Brigito Krivec glede kriterijev za »hir točk po prioritetni listi za dodelitev stanova- nja. Tovarišica Kužnerje- va je nato v izjavi zapisa- la: »Glede na to, da je bi- la tovarišica Krivčeva za dodelitev stanovanja pred- lagana solidarnostnemu skladu, je bilo brez pome- na uveljaviti kriterij »dru- žinsko stanje« oziroma »težje ozdravljiva bole- zen«, za kar se je Krivče- va takrat zanimala. Zara- di navedenega se točke ni- so prištele«. Gre za to, da živi Bri- gita Krivec s svojim mo- žem in otrokom pri očetu, ki je že več let živčni bol- nik (to je izjavUa samo tovarišica Krivčeva). In če bi samoupravnim orga- nom predložila ustrezaK) zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju nje- nega očeta, bi nemudoma FMDStala prva na listi za dodelitev stanovanja. (op. a.). Vzporedno z ugotovitvi- jo na podlagi izjave Roza- lije Kužner i>a je služba za družbeni standard v Aeru ugotovila, da je Joži- ca Zakrajšek že leta 1976 dejansko uveljavljala toč- ke, ki ji pripadajo po sa- moupravnem aktu zaradi bolezni njenega moža. Za- to je službi predložila zdravniško potrdilo z dne 18. maja 1976 o zdravstve- nem stanju moža (potrdi- lo je podpisal Dr. Popla- ta). Kljub temu pa ji te točke niso prišteli, ko so jo uvrščali na prioritetno listo za dodelitev stanova- nja! Pri ugotavljanju dejstev je sodelovala tudi diplomi- rana psihologinja iz Aera Alenka Pregelj. Iz razgo- vora, ki ga je imela 1. ok- tobra z zdravnikom Vjeko- slavom Prejcem je za slu- žbo za družbeni standard pismeno povezala razgo- vor. Tako je zapisala: »Iz etičn^ra vidika zdravnik diagnoz ne daje (za Za,- krajškovo — op. a). Pove lahko edino to, da je zdravstveno stanje tovari- ša Tihca (očeta Brigite Krivec — op. a.) p>o teži enako zdravstvenemu sta- nju Jožice Zakrajšek«. Ta- isti zdravnik je zato obe- ma izdal zdravniško potr- dilo o zdravstvenem sta- nju. IN ŠE NEKAJ DEJSTEV Da bi zadevo »Zakraj- šek — Krivec«, kot jo v Aeru imenujejo, osvetlila s čim več zornih kotov, sem se najprej zglasila pri vodji službe za družbeni standard Francu Junčiču in pri njem izvedela vrsto prej navedenih podrobno- sti. Nato pa sem se najx)- tila k Jožici Zakrajškovi, ki mi je pripravila že pi- smeno izjavo o celotni za- devi. Med drugim je po- pisala, kako je centralni delavski svet na svoji se- ji dne 26. 9. 1977 obravna- val pritožbo Brigite Kri- vec, ter iz gradiva (žal ni razbrati ali gre za gradi- vo pred sejo delavskega sveta ali za poročilo s se- je) v svoji izjavi citirala naslednji odstavek: »Zo- per odločbo o dodelitvi stanovanja Jožici Zakraj- šek je v roku vložila pri- tožbo Brigita Krivec. Ugo- vor ni utemeljen, ker pro- silka po x>oteku roka za sprejemanje ugovorov na predlog prioritetne liste uveljavlja dodatne točke, ki bi ji prinesle višjo irvr- stitev. Predlagamo, da centralni delavski svet sprejme naslednji sklep: Ugovor Brigite Krivec se zavrne kot neutemeljen in se potrdi sklep 11. seje odbora za kadre in druž- beni standard z dne 31. 8. 1977«. Tale odstavek je torej iz gradiva za sejo delavskega sveta vključila v svojo izjavo Jožica Za- krajšek, zraven pa dopi- sala: »Člani delavskega sve- ta, čeprav opozorjeni na nepravilnosti, so šli pre- ko tega in se odločil za ugotavljanje, katera bole- zen je hujša (bolezen oče- ta Krivčeve ali bolezen moža Zakrajškove op. a). kar pa ni t zakonu o sa- moupravljanju in tudi ne v členu 38 delovne organi- zacije Aero.« Tako ZakrajSkova. Slika pa ne bi bila popolna, če ne bi obiskala še Brigite Krivec. Poiskala sem jo njenem delovnem mestu prejšnji četrtek zjutraj in pripravljena je bila poda- ti obširno izjavo o pote- ku zadeve, kot jo je čuti- la ona samo. Zal pa. je ta- ista Brigita Krivec nasled- nje jutro klicala v našo redakcijo In mi po tele- fonu sporočila, da prekli- cuje vse, kar mi je prej- šnji dan povedala. Zakaj se je tako odločila, mi ni hotela povedati. EPILOG NI ZNAN Kar me pri zadevi Za- krajšek — Krivec najbolj bode v oči pa je dejstvo, da je oče Brigite Krivec obenem tudi član odbora za kadre in družbeni standard v Aeru. Jože Ti- hec, tako mu je ime, je vodja mehanične delavni- ce v tozdu Kemija Celje in je že sedemindvajset let zaposlen v Aeru. Leta 1960 je dobil dvosobno stano- vanje, ki mu ga je dode- lilo podjetje in je seveda postalo v zadnjih letih pretesno zaradi tega, ker se je hčerka Brigita omo- žila in stanuje pri njem s svojim možem in otro- kom. Potihoma se mi za- to zdi, da so želeli v Aeru z dodelitvijo stanovanja Brigiti Krivec obenem re- šiti dva problema na en mah: dolgoletnemu delav- cu Jožetu Tihcu omogoči- ti udobnejše življenje v svojem stanovanju (ker si po tolikih letih službova- nja nedvomno tudi zaslu- ži), obenem pa. mladi dru- žini zagotoviti boljše sta- novanjske razmere, žal pa so obrnili vso stvar le preveč »po domače«. Kaj- ti 70. člen republiškega Zakona o medsebojnih ra- zmerjih (Uradni list 18/74) jasno pravi: »Kadar se odloča o delavčevi pravici ali obveznosti, pri odloča- nju ne smejo sodelovati tisti delavci, ki so s pri- zadetim delavcem v ožjem sorodstvu ali ki so z njim v kakšnem drugačneg ra- zmerju, ki bi lahko pov- zročilo pri prizadetem de- lavcu ali pri drugih delav- cih temeljne organizacije dvom o nepristojnosti njegove odločitve.« Kakorkoli se bo vsa stvar okrog dodeljevanja stanovanja v Aeru razplet- la je škoda, ki jo je zme- šnjava povzročila, vendarle zelo velika. Velika pred- vsem zato, ker bo pustila za sabo razočaranje in praznino v eni od prizade- tih družin. V kateri? Drugič pa je škoda ne- precenljiva tudi zaradi sa- mih delavcev Aera, ki se bodo po vsem tem upravi- čeno vprašali: Kdo so lju- di je, ki po sistemu enkrat meni-drugič tebi dodelju- jejo družbeno stanovanje? Zgodba tako še ni kon- čana. Njen epilog bo za- pisala naslednja seja cen- tralnega delavskega sveta t Aeru... DAMJANA STAMEJCIC SLOVENSKE KONJICE TELESNA KULTURA POVSO Srečanje z odgovornimi ama- terskimi delavci v ZTKO in TKS v tej občini je s števU- nimi dokumentiranimi po- datki razkrilo velik m uspe- šen razmah telesne vzgoje in ŠF>orta v vseh njenih pojav- nih oblikah. V OSPREDJU MNOŽIČNOST Organiziranost telesne kul- ture temelji na smernicah republiških družbenopK)litič- nth organizacij, ki jo v ko- njiški občini uresničujejo s prodorom v krajevne skup>- nosti, v organizacije združe- nega dela in šolska šp>ortna društva, skratka v sredine, kjer občani in delovni ljudje preživljajo svoj prosti čas. V vseh 18 KS smotrno gra- dijo športne objekte, ki so osnovni F>ogoj za športno aktivnost. Tako se sedaj uspešno odvija vadba in tek- movanja v malem nogometu, košarki in kegljanju. V ma- lem nogometu vse KS tek- mujejo v I. in II. ligi, ki štejeta po 12 članov, v ke- gljanju po 7 rn v košarki po 6 ekip. Krajevne skupnosti tudi združujejo osnovne or- ganizacije — 6 ŠŠD, 4 dru- štva Partizan, 11 TOZD, 4 planinska društva, 7 strelskih družin, blizu 2000 tabornikov v odredih in vodih, tu pa so še specializirana ši>ortna dru- štva in klubi kot so smučar- sM, judo, košarkaški, keglja- ški itd. Vse športne aktivnosti v tej občini povezujejo s pri- zadevanji po krepitvi SLO, obrambe in zaščite občanov vseh starostnih kategorij. Tu so še specializirane organi- zacije kot taborniki (2000 p(.. številu), planinci (1200 pcV številu) in strelci (800 po številu), ki s svojo vsebino in oblikami dela v mnogo- čem skrbe za večjo fizično kondicijo članstva in prido- bivanjem veščin in zaianja na teh področjih. Vse pogoje za množičnejši razmah imata tudi smučanje z urejanjem smučarskega središča na Rogli in plava- nje z novim bazenom v Zre- čah in adaptiranim v Slov. Konjicah. Vsako leto se na- uči p-^ek šol v naravi in te- čajev po 800 otrok smučanja in plavanja! Skrb pripada tudi najmlaj. šim predšolskim otrokom, ki so se navdušili ob tekmo- vanju za šolsko šp>ortno značko. IN KVALITETA v konjiški občini so se odločili za razvoj kvalitetne- ga nogometa. Tako njihova selekcija pod imenom Unior sodeluje v republiški ligi, kar pa terja za seboj še oblikovanje in strokovno de- lo s 14 selekcijskimi vseh starostnih katego njičani imajo v svoji valni skupnosti evidei 26 nogometnih trenei inštruktorjev. Prav s ni kadri in objekti so gali pri odločitvi, da tej občini nogomet športna igra. Pri tem do zanemarjali košai je bila v zadnjem da vodilna igra, sedaj pa koliko izgubila na k Množičnost v te km vseh starostnih ka gradnja novih košari igrišč, pa tudi lep>o strokovnih kadrov, vse brez dvoma prispeva bodo tudi v košarki novim uspehom napr medobčinski košarkaš nastopata dve moštvi, močni kadeti, v občin deluje občinska liga, k stopa po 6 pionirskih i dinskih ekip. Atletika je v razvoji teh. Obnoviti bo treba ske naprave s krožnin liščem v Slov. Konjic osnovnem programu pajo vsa ŠŠD v občii ostale starostne katego so več ali manj prip drugih množičnih at tekmovanj kot so npi mladanski in jesenski j Na kvalitetni ravni J judoistov, ki imajo v ■ vrstah Edija Einfalta, ; uvrščenega na drža-raa venstvu. S prav d( uvrstitvami na repubi in državnem prvenst ponašajo strelci. Vse ki nejši je napredek v 1 nju. V smučanju pa se alpskega vse bolj uvel jo tudi teki, predvsei trolni tek s streljanje! predhodnica biatlonu. 1 DOBRA MATERIALI OSNOVA , Za potrebe telesne k v občini združujejo s« s prispevno stopnjo ( kar pomeni z odvode republiško TKS 1,400.0 ki jih namensko un jo za fimkcionalne n osnovnih organizacij in kovno službo. Izredno mevanje pri investiciji nove objekte pa kažejo' občinska skupščina, izd valna skupnost, pa tu( čani sami s samoprispe^ Prav v teh dneh se bod čani odločali za ITT. prispevek, kjer zavzemaj di objekti za telesno \ in šport v celotnem mu pomembno mesto, veselj^vo je, da bo i% vani III. referendum ^ moprispevek omogočil, gradnjo osnovnih objek« telesno kulturo v vsebj jevnih skupnostih te ol, J Tekstilna tovarna Prebold ponovno objavlja prosto delovno mesto VODJE investicijske izgradnje Pogoji: gradbeni inženir; gradbeni tehnik p>a z v^^ leti delovnih izkušenj. t) Objava velja do zasedbe. K tt Pismene ponudbe z dokazili o izpotojevanju pog<^ jev naj interesenti pošljejo na nasilov: Tekstilna Wl vama Prebold. ^ -^--% ^§t. 41 — 13. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran T j Novinar Jurček Krašovec je ob predsetlniku šmarskega Izvršnega sveta, Frančlcu Mlakarju, mova dokazal, da je neprekosljiv v kramljanfu pred mikrofonom. Smarski pe^-sfcl zbor je navduišU, še posebej pa solist (v sredi, z brki). ŠMARSKO LETEČE UREDNIŠTVO PREČESALI ŠMARJE VOJAKI SO NAM PRISKOČILI NA POMOČ Kdo bi se v trenutku lahko spomnil, kje vse smo že Dili s tem našim letečim uredni- štvom? Sicer p>a niti ni po- membno. Kamorkoli nas je zaneslo, povsod smo bili za- dovoljni. Saj veste, človek je zadovoljen, kadar je delo do- bro opravljeno in leteča ure- dništva so za novinarja prava zlata jama. Novic in člankov se nabere za cel koš in po- tem minevajo tedni, da vse skupaj zagleda beli dan. Tako je bilo tudi v Šmarju pri Jelšah pred nedavnim. Novinarji smo se v tistem kratkem dnevu raztepli po si- cer kar precej veliki krajevni skupnosti in prebrskali vse, kar se nam je zazdelo vredno objave. Zdi se mi, da smo delo dobro opravili, s tem pa seveda ne trdim, da nismo tu in tam česa izpustili. No, za primer naj povem, da nismo omenili razpadajočih kapelic k Roku, ki pomenijo za šmar. je a tudi za slovenski kultur- no zgodovinski svet pravo poslastico. Osem velikih in šest majhnih kapel vztrajno razpada, denarja pa ni in ni od nikoder. Kapelice so po- stavili med 1743 in 1753, opre- mili pa so jih isti slikarji in kiparji. Menda je bil med skupino slikarjev tudi Anton Lerchinger. V letih 1910—1911 je slike in kipe restavriral znani slovenski slikar Matej Stemen. Semkaj gotovo sodi tudi opravičilo. V občinskih sre diščih smo novinarji na vadi \o vsaj enkrat na teden. Semkaj nas priganjajo različne aeje in sestanki, tukaj se dogajajo za vso občino p>omembne stva- ri. Brez tega si novinar, ki spremlja neko občino in do- gajanja v njej, svojega dela ne more zamisliti. Zaradi sti- ske s časom navadno občin- ska središča niso predstavlje- na tako, kot bi hoteli: po- drobno, z vsem, kar se doga- ja v tej krajevni skupnosti, ki je običajno tudi največja. Odločitev, da bo leteče uredništvo in zvečer ustni ča. sopis v Šmarju, je bila do- 1 brodošla. Izdali smo časopis in najbrž ste ga medtem že mnogi videli. V njem smo zbrali vse, kar smo »staknili« v teh uricah, prebrskaU v družbeno političnih or,ganiza- 1 cijah, našli na terenu. Kljub vsem naporom, da bi bil naš, šmarski Novi tednik, čimpreje med vami, ga ven- darle nismo mogli natisniti prej kot zvečer. Zato seveda nihče ni bil kriv, niti mi, ni- ti vaši ki-ajani, zadolženi za propagandno deja\tiost pri krajevni skupnosti. Včasih se pač zatakne. Prvi izvodi cite- lostiranega lističa so prišli, med na žalost skromno števL lo gcstov ustnega časopisa ob že kar poskočnih zvokih fan- tov iz mariborske vojašnice, ki so nam »prinesli v mlin«, kot pravimo. Vojaški ansam- bel je pregnal še tisto malo zadržanosti, kar je je bilo in ustni časopis je prijetno za- živel v prostranem večnamen^ skem prostoru nove osnovna šole. O marsičem smo se POgo- varjaU ob petju šmarskih pevcev in recitacijah doma- čih šolarjev. O kmetijstvu, razvojni politiki občine, kra- jevne skupnosti in drugem. Pestrosti ni manjkalo. Tudi pri vprašanjih ne. Ce bi nas vseh skupaj bilo več, bi bilo še živahneje. Vsekakor naj- bolj prizadevni so bili fant.^ muzikantje in njihov neumor. ni vodja, ki je stresal domds- lioe kot iz rokava. Niti malo se mu ni poznalo, da ni naše gore list, le tu in tam za na- ša ušesa nekoliko čuden na- glas je govoril, da je fant ia Makedonije. Naj se spet povrnem tja, kjer sem začel. Nismo vsega zajeli, marsikaj se nam je zmuznilo, velja pa povedati in poudariti, da ste nam pri našem iskanju mnogo poma- gali in da smo le skupaj 8 vami dosegli svoj namen. Za- četek je bil torej dober, lete- ča uredništva pa bodo v vaši občini še gost. Gost, Id je rad zelo radoveden in ki mu je nerodno, kadar mu stvari po- begnejo iz rok. Tekst: MILENKO STRASEK Poto: MATEJA PODJED CELJE: VSE ZA OTROKA Zdaj ni več vprašanj. Vsi odgovori so znani. Prireditev »Vse '^a otroka« pod pokrovi- teljstvom »Jutranjke« iz Sev- nice, bo v dvorani Golovec od 21. do 28. oktobra. V bi- stvu gre za nadaljevanje treh razstav igrač, sicer pa za no- vo prireditev, z novo vsebino in dosti širšim namenom. Gre za otroka, za njegovo življenje in delo, doma, v vrtcih, šol!', za njegovo igro in šport ter rekreacijo, za oblačenje in obiivanje, za op. remo in ureditev prostora, v katerem živi in dela, za slika- nice in knjige, nego, zdravje, varčevanje, interesne dejav- nosti ji še in še. Ob razstavi, ne sejmu, kaj. ti otrok ne more biti sejem- ski predmet, bo tudi organi- zirana prodaja izdelkov raz- stavljilcev, vrh tega pa bo cela vrsta spremljajočih pri- reditev Med njimi ustanovna skupščina samoupravnega or- gana za prirejanje razstave >;Vse za otroka«, prav takšna skupščina za ustanovittev re- pubMŠKega Društva učiteljev tehničnega pouka, seminar za prodajrlce igrač, razgovor s prodajalci, proizvajalci in tr- govci ijsdelkov za otroke itd. MB Razpisna komisija pri Občinskem sodišču v Šmarju pri Jelšah razpisuje dve prosti delovni mesti STROJEPISKE Pogoj: srednja ali nepo- polna srednja šola z zna- njem strojepisja. Ponudbe poslati na Ob- činsko sodišče v Šmarju pri Jelšah do 20. oktobra 1977. SREČANJE 63 LET ZA VOLANOM NAJSTAREJŠI ŠOFER V SLOVENIJI? Bil je zadnji dan v septem- bru. V centru Celja še ni bi- lk) posebej živahno, kar je po- trjevalo, da je še precej rana ura. Ulice so bile še puste, golobi pa so se nestrpno pre- letavah strogi mestni center, kot da so hoteli poipestriti ju- tranji mir. Skozi rahlo meg- leno kopreno je bilo videti, da bo dan lep, sončen. Ver- jetno sredi dneva tudi topel. Jutra so žal že bolj hladna pa kaj čemo, saj s hitrimi koraki prehajamo v jesen. V Stanetovi ulici, tam, tjer kuhajo dobro kavo, sem avil v hodnik in po zatem- ijenih stopnicah v prvo nad- stropje. Stara stavba! Na vi- sokih temnorjavih vratih je i s drobnimi črkami pisalo: 4KTON BREMEC. Kot se spodobi, tako sem udi storil. Potrkam. Glas z iotranjosti pove, da je mož, Ci ga iščem doma in da lah- to vstopim. V nekoliko za- emnjenem dnevnem prosto- u ni bilo nobenega, pač pa D bila odprta vrata kopalni- e, kjer je opravljal jutranja »pravila Anton Bremec. Gol !o pasu se je najprej obril, totem herojsko umil do pasu, •bri.^^al, obraz polil s priiet- 0 dišečo vodo, poravnal rah- ) osivele lase z glavnikom 1 jo primahal v dnevni pro- tor. »Ve§te danes sem malce olj pozen. Sam si priprav- lam zajtrk, pa umivanje, M veste, kako je to.. .« ie Jtel pripovedovati mož, ki ie itos 12. junija dopolnil 82 !t! Rodil se je namreč že v Pejšniem stoletju, natančno ita 1895 v Lubljani. In zdaj ! stal pred mano ta vi<-alni »ladenič, ki je povedal, da bla non-stop, kaitl to drn oveVa pokonci. »Vedno ~evn iposlen, kot mlad člo\'ek. e nottiam dremanja«. ariton B'^rr>oc t»a ni toliko limiv zaradi svojih čvrstih dvainosemdeset let, še vedno stalnega dela in vsega ostale ga, kot zaradi tega, da je že 63 let šofer in to še vedno akivni! »Izpit za šoferja sem na- pravil 27. februarja 1914 v Gradcu.« To pove čvrsto in istočasno iz polivinilastega ovojčka po- tegne že rahlo obledelo prvo vozniško dovoljenje, kjer čr- no na belem piše, da je vse to res. »Tisti dan nas je delalo šo- fersiki izpit pet, dva Slovenca (neki Mozetič in jaz) ter tri- je Gradičani. Midva sva nare- dila, vsi trije Gradičani pa so padli«. S kakšnim avtom pa ste opravljali izpit? »S Puchom«. Kakšni so bili takrat vo«5- niški izpiti? »Prav takšni kot danes, kaj. ti imeli so teoretični in prak- tični del. Seveda pa je bilo vse drugače na cestah. Sam makedam. nič samoforjev, malo prometnih znakov. Še manj prometa«. Potem se sF>omni, kako se je še Isto leto, ko je oprav'1 izpit peljal iz Gradca v Slo- verl'^e Konjice in je na vsej poti srečal enega ali dva av- tomobila. Avtomobili so bili takrat na cestah prave bele vrane. Na kaj je bilo treba na takratnih cestah najbolj pazi- ti? »Na avtomobilske plašče. Ti so hitro spuščali na os- trem makedamu. Ce si z av- tomobilskimi plašči prevozil 4 do ^ tisoč kilometrov so te že pri »misel i nu« ali »pireli- liju« nagradili!« Njegova naiboll zanimiva pot je bila leta 1922. ko se je peljal z Bleda ob v?pj dalma- tinski obali čez Lovčen m Cetinje, nazaj grede pa je pri Brčkem ostal v blatu. Ven so ttvlekll s parom volov in potem se je srečno pripeljal domov. Pohvali se (in to upravičeno!), da je v 63 letih, kar je šofer, prevozil krepko čez milijon kilometrov da je vozil a\tomobile od enega do šestnajstih cilindrov (cadilac, ki so mu ga Nemci leta 194-1 odpeljaU) in da ima danes avto znamke BORGWARD ISABELA. Tega je dobil pred 16. leti (star pa je 21 let) m se ne moreta ločiti. Kdaj ste opravili zadnjo daljšo vožnjo? »Letos v začetku jtmija sem se z vlakom odpeljal v Beo- grad. Tam živi brat, ki je imel avto. Ker sam ne vozi več me je prosil naj avto od- peljem v Celje in prodam. Vsedel sem se vanj in odpe- ljal. Prvič sem se ustavil po 300 km v Novski in eno uro počival. Potem sem nadalje- val še ostalih 200 km do Ce- lja brez postanka. Celotno pot sem brez počitka prevo- zil v slabih sedmih urah. Brez pretiravanja vam po- vem, da lahko v vsakem ča- su zdržim vožnjo petstotih ki- lometrov z enim vmesnim po- stankom. Takole za lulanje pa kavico.« Kaj mislite o današnjem prometu? »Meni današnji promet ne predstavlja nobene ovire. Ce znaš dobro »citati« cesto in prometne znake ter če si dis- cipliniran potem je vseeno ali voziš med 300 avtomobili ali pa si na cesti sam«. Današnji vozniki? »Predvsem starejši so zelo v redu, medtem ko bi ta mla- di vsi samo dirkali. To pa ni prav«. Ste plačali v šoferski kari- eri kakšno kazen? ►Trikrat, vendar enkrat ni- sem nikogar ogrožal.« Prvič ste plačali v Ljublja- ni, drugič, pri Karlovcu in tretjič v bliž±ni Lukovice .., »Da. Zlasti slednja je zani- miva. Prehitro sem pripeljal in ustavil me je miličnLk. Očka, prehitro ste vozili, mi je rekel. Vem, sem rekel in dodal, da tu vedno malce hi- treje peljem. Zakaj pa, je bil radoveden. Veste poglejte tistile spomenik ob cesti. Na eni strani je tudi ime mojega edinega sina, ki je padel kot partizan na pragu svobode. Zato vedno tu malce hitreje »potegnem«, da sem prej mi- mo.« Sicer pa je Anton Bremec lani dobil izkaznico Sveta za preventivo in ^-zgojo v cest- nem prometu SR Slovenje kot vzorni voznik, ki jo hva- ležno nosi med ostalimi voz- niškimi dokumenti. Potem nekako otožno pove, da še vedno dela v kovinsko- galanterijski delavnici, »da si nekaj ustvarim za jesen mo- jega življenja«. Kako vitalen je Anton Bremec pove tudi p>odatek, da je bil v zadnjih dveh letih na trim kolesarski akciji, letos pa ni šel, ker so ga prijatelji pustili na cedilu. Pokaže še vozniško dovolje- nje, kjer lepo piše, da mu velja do 19. maja 1979! Takšen je Anton Bremec iz Celja, mož ki je zakoračil v 83. leto in ki je že 63 let voz- nik! Kljub težavam, ki so ga spremljale v življenju, je še vedno vitalen, živahen m čvrst, kar je dokaz, da mu bodo voOTiiško. dmT)lienie po- dalj.šall tudi po letu 1979! Pa SREČNO vožnio! TONE VRABL V VSAK DOM NOVI TEDNIK Občinska skupnost otroške- ga varstva Žalec Savinjska cesta 6 razpisuje prosto delovno mesto SEKRETARJA SKUPNOSTI Kandidati morajo poleg splošnih imeti še naslednje posebne pogoje: — višja šolska izobrazba pravne, upravno pravne, pedagoške ali družboslovne smeri — pet let delovnih izkušenj in arganizaoijske spo- sobnosti — kandida*! morajo biti moralno-politično neopo- rečni Pismene ponudbe z dokaznli, da kandidat izpolnju- je razpisane pogoje, sprejemajo Sfcupoved za vse ostale naročnike in bralce toliko važna in zanimiva, da bi mo- rali o njej biti Javno obvešče- ni s pomočjo časopisa, kot je to bil pred kratkim slučaj. To je seveda popolnoma za- sebna stvar vsakega posamez- nika in se drugih sploh ne ti- če. Za odpoved je po mojem mnenju treba imeti aadosten razlog. Kdor tega nima, stori bolj pametno, če razlog za- molči, saj se z navajanjem smešnih razlogov izpostavlja nevarnosti, da se bo osmešil. Prav slika v časopisu, pa naj bo taka ali taka, ne more biti zadc«ten vzrok za odpoved. Dosedaj so bile še vse objav- ljene slike posnete natančno pO naravi in ne morda izmiš- ljene kot na primer Barba Papa na televiziji. Uredništvo pa prosimo, da z objavljanjem takih in po- dobnih dopisov ne trati dra- gocenega prostora v časopisu, časi Volaska in Rahele so minili in nanj se ne povrne- mo nikdar več. Sicer pa Je z vsako tako odpovedjo eden nergač in zdrahar v vrstah naročnikov in bralcev manj, FRANC MOHORie, Vitanje CELJE: ZLATA POROKA "-hlh^jDA"! Sjpet sta rekla svoj »da«, si nataknila prstana, segla v roko in poljubila. Spet, kaj- ti prvič sta to storila že pred petdesetimi leti. Oktobra 1927. leta. V C^lju. In zdaj vno- vič. Prav tako oktobra in tu- di v Celou, Medtem seveda pa je teklo življenje. Dolgo pol stoletja. Težko, naporno... a navzlic temu vedno le ob medseboj- nem spoštovanju, ljubezni. Prejšnjo soboto sta prišla t oeljsiko poročno dvorano zakonca Anton in Fani Faza- rdnc z Ostrožnega. Ko sta stopila ra skupno pot, jima ni bilo lahko. Ob kopici drugih problemov tu- di odgovornost do gospodar- jenja na posestvu. Druga sve- tovna vojna je preprečila na- črte, da bi si poleg posest- va uredila v Medlogu še go- stilno. Posestvo ni prinašalo tržnih viškov, sredstva za živ- ljenje je dajala obrt. Avto- prevo2iništvo. Anton Fazarinc je to delo opravljal polnih štirideset let. S svojim Opel- Blitzom je prevozil okoli mi- lijon kilometrov. Imel ga je polnih 27 let. Kot ločitev od posesitva, je bilo težko tudi slovo od tega avtomobila. To da, življenje je zahtevalo svo- je. Nikoli ni sentimentalno. Fazairinčeva hiša Je bila od- prta vselej aa dobre ljudi. Kdorkoli je prišel, je bil spre- jet toplo, gostoljubno. Tudi med vojno je bod ta dom odprt za tiste, ki so se borili za svobodo. Mnogo- krat so se ,v njem skrivali partizani, ilegalci. Tudi po več dni skupaj, oeilo cele ted- ne. Nikoli niso imeli težav, čeprav Je bil v Fazarinčevi hiši tedaj otroški vrtec, ki so ga upravljali Nemci in če- tudi so imeli tu svojo pisar- no. Tisti skrivni gostje so bi- li navzlic temu na vaimem. In ne samo to. Fazarinčev ata je večkrat s svojim av- tom zapeljal tudi v celjsko okolico in tako prevažal raz- no blago za partizane. Niko- li ga ni bilo strah, čeprav težkih trenutkov ni manjkalo. Po osvoboditvi sta oba op- ravljala pomembne naloge. Fazarinčeva mama je bila so- cialna delavka na terenu in tako mnogim ljudem poma- gala pri reševanju najnujnej- ših življenjskih vprašanj. 06e j« bil več kot dvajset let ga- silec, večinoma ixyveljnik ga- silcev na Babnem. Takšni so spomini, fci uha- jajo nazaj, tudi ob zlatih po- rokah. Njunega sre^ega in veselega dogodka so se raz- veselili vsi domači. Ni jih malo. Poleg dveh otrok tudi trije vnuki. Zdaj so bili sreč- ni vsi. Se veliko zdravih, skupnih srečnih let! M. B02IG DITKA ZA GASILCE Tud: gasilci iz Gornje vasi so eni izmed tistih, fci jim ni žal prostega časa, kadar je treba poprijeti za delo. Tre. nutno z vso vnemo poprav- ljajo svoj gasilski dom ter grade zraven njega še priza- clek. Res je, da so dobili ne- kaj denarja od občinske ga- silke zveze, precej so ga sa- mi zbrali po vasi, vendar to za njihov objekt še ne zado. šča. Prav zaradi tega bodo v soboto v preboldski fcino- dvorani pripravili zabavni ve- čer, na katerem bo pela ena najboljših slovenskih pevk za- bavne glasbe Ditka Haberl. Izkup.ček J. V. MALO GOSPODARSTVO Danes dopoldne se bo r Preboldu pričelo posvetova- nje o razvoju malega gospo- darstva v Sloveniji in občini Žalec Uvodoma bodo govori, li o izvajanju nalog občin- skih skupščin na področju malega gospodarstva, ob kon- cu pa bodo podpisali še druž- beni dogovor o pospeševanju razvoja tega dela gospodar- st\-a v žalski občini. Današnjega posvetovanja t Preboldu se bodo udeležili predstavniki skupščine Slo- venije, republiškega Izvršne, ga sveta, republiške konferen- ce Socialistične zvesae J. V. SPORED OD 13.-20. OKTOBRA ČETRTEK, 13. 10.: 8J0 Poro&la, 8.15 Dopoldanska srečanja, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Zaključek dopol- danskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestittjo in pozdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Aktualno, 17.45 Do- mači ansambli, 18.00 Zaključek oddaje. PETEI^, 14. 10.: 8.10 Poročna, 8.15 V živo — s celj- skimi alpinisti, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek do- I»ldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Po- ročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabav- ni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Turistična od- daja, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 15. 10.: 8^0 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- 6anja, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanske- ga sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16. Poročila, Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Za prijeten konec tedna, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 16. 10.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavlja- mo vam — Jože Brilej, 10.30 Obvestila, 10.45 Srečanje s celjskimi košarkarji, 11.00 Feljton, 11.50 Zabavni glo- bus, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 CocktaH melodij, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 2iaključek sporeda. PONEDELJEK, 17. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Kakšen je celjski zrak, 8.,W Sentjursko-šmarski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldanskeoa sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in po- bdravljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.30 Šport- ni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 18. 10.: 8.10 Poročila. 8JL5 V živo — Pred adružitvijo Tehnomercatorja in Kovinotehne, 8iW Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA. 19. 10.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo, 8.50 Življenje oto Paki, 9.00 Zaključek dopoldanskega s^kffeda. 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med delegati, 17.45 Iz arhiva resne glas- be, 18.00 Zaključek sporeda. Naš kraj ROGAŠKA SLATINA: INVALIDI NA IZLETU Društvo invalidov za šmarsko obči- no, ki deluje v Rogaški Slatini, je tiidi letos, po zaslugi delavnih članov od- bora, pripravilo izlet za svoje člane. Udeležilo se ga je okrog sto invalidov in njihovih najbližjih sorodnikov. Pot Je vodila iz Rogaške Slatine proti Ptuju. Ogledali so si Ptujski grad in nadaljevali pot v Mursko Soboto. Pop>oldne so obiskali še Radence, Mo- ravske Toplice in druge manjše kraje. Po skupini večerji v Slovenskih Konji- cah pa so se odpravili proti domu. Izlet Je lepo uspiel in z njim so bili zadovoljni ne samo organizatorji, mar- več tudi udeleženci. BETKA ŠELIGO SLOVENSKE KONJICE: OBČINI ZA PRAZNIK Ko s svojo paleto jesen Konjiško goro pozlati, občina naša konjiška praznične dneve slavi. Spominja se hrabrih junakov, ko v Pohorju bili so boj za svobodo našega ljudstva in lepši srečnejši razvoj. Pregledamo v čem smo uspeli in kamor želimo naprej. Saj naši načrti so smeli in željam ne najdemo mej. če bomo tw3i v bodoče krepko povsod poprijeli, bomo kot vedno do danes v svojih načrtih uspeli. In srečno bo naše življenje tu pod Konjiško goro, saj si ga sami z^atimo s pridno in spretno roko. JULKA TAJNIKAR GIMNAZIJA CEJE: NA RAZSTAVI FOTOGRAFIJ Na celjski gimnaziji je v poln«n razmahu ne samo redno delo, marveč tudi izvenšolske aktivnosti. Krožki prid- no delajo in za najbolj prizadevne so ttidi nagrade, kot ekskurzije. Tako so se dela resno lotili tudi člani foto krožka. Na prvem sestanku so se dogovorili, da bodo med drugim obiskali in si ogledali 10, republiško razstavo umetniške fotografije v Slo. venjem Gradcu. Mentor foto krožka je prof. Slavko Kokot, predsednik pa Velj- ko ZvibelJ. Odpeljali so se z avtobusom. V Slo- venjem Gradcu jih je čakal lep spre- jem. Gimnazijce je pozdravil organiza- tor razstave Rajko Kopavnik. Ob tej priložnosti so se tudi dogovorili o ure- ditvi te razstave tudi na celjski gimna- ziji. Na razstavi sodeluje 140 avtorjev iz 26 klubov iz naše države pa tudi iz zamejstva. Prispelo pa je tudi 1.775 diaiKKsitivov. MIHAELA BRLEČ SOJ Kr letošn bru, : kete krajaa vah z Pla Sveta sednil Prejel letna Ivan predsi družb Ivan med Po do kultur stitev mesta šte obeh družb< Velenj to, 8. njaku no sv« Na bra IS Ijanih presali bataljc 1941 m hk od novico Ob sp kateric sekreta turni I osnovn o taki voril I stavnii benopo ku pd posami tudi k v mes ZA! Mil družb« ste Pr do pri Hrasti ceste ste. N ska ol repubi narjev dvoms sko ol ter Za dela p bo ve Jev. SOZD DOBRINA Delovna organizacija TKANINA CELJE, n. sol. o. Celje, Prešernova 10 Odbor za delovna razmerja DS SKUPNIH SLUŽB objavlja prosto delovno mesto ČISTILKE (4-umo delo) POGOJ: dokončana osnovna šola Delo je 2sa nedoločen čas. Vloge sprejema splošni sektor TKANINA CEUE, Prešernova 10, v roku 15 dni od objave. IgOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — ^VIC PLAKETE tSTA jiiost Šoštanj je ob lem prazniku, 8. okto- podelila bronaste pla- anj petim zaslužnim fSSi, leta veliko prispe- dobrobit mesta. gvečani razširjeni seji eupnosti podelil pred- 5gatov Tone Kugonič. ; Cilka Trobej, dolgo- osnovne šole Šoštanj, [iloš Volk, dolgoletna evne skupnosti, ter delavec in pi-voborec Jože Pibemik, ki je 0 žrtvoval za NOB. ^ pa je bila v domu na prireditev v poča- Icrajevnega praznika V. K. J TALCEM •OKilN n, maldina, pionirji k)l ter predstavniki 1 organizacij občine Šoštanj so se v sobo- rali ob bivšem sadov- Icev na komemorativ- je okupator 10. okto- reUl 10 talcev, pripe- skih zaporov, kot re- borci 1. štajerskega od 7. na 8. oktober ulj, kar je imelo ve- naokoLi, saj so to J pregnanci v Srbijo, lesetim talcem, med tudi Dušan Pinžgar, Celja, so izvedli kul- ^ba Zarja in učenci |a Destovnika Kajuha, iikih pa je spregovo- |eš. Za tem so pred- 1 kolektivov in druž- |anizaoij k sp>omeni- i, poleg tega pa so licije odnesle vence pomin&kim obeležjem l V. K. TA PREBOLD- OVLJE so v Žalcu podpisali za rekonstrukcijo ce- »vlje. Denar zanjo bo- ine Trbovlje, ^Zagorje, ! iz viška posojila za ška skupnost za ce- la bo prispevala žal- iiilijona dinarjev) ter ost (5,5 milijona dd- io ceste, ki bo brez [»mena tako za žal- i>tno celjsko območje pričeli prihodnje leto, Cana leta 1980. Cesta t 20 milijonov dinar- J. V. Začetek asfalta od Rečice ob Savinji proti Dol Suhi... REČICA OB SAVINJI 3,5 KM NOVEGA ASFALTA DELOVNI ZMAGI ZA KRAJEVNI PRAZNIK To, kar se je zdelo pred leti nemogoče, je zdaj ures- ničeno. Z modernizacijo dveh cestnih odsekov na območju svoje krajevne skupnosti, so po&i£ti'li tudi krajevna praz- nik Rečice ob Savinji, šesti oktober v opomin na osvo- boditev kraja 1943. leta. Oba delovna uspeha sta pomembna tembolj, ker po- menita združitev želja in ho- tenj ter sredstev in dela ve- likega števila prebivalcev, ki so vezani na ti cesti. Obe akciji sta vodila gradbena odbora, ki sta mu predsedo- vala Anton Venek oziroma Alojz Hudales. Modernizacija oeste od Re- čice do Dol Suhe je dolga 3 km. Pri njeni moderniza- ciji so graditelji prihranili okoli 250 milijonov starih oi- narjev, pa ne na račim kva- litete. Končna vrednost del je 240 milijonov dinarjev, od tega so krajani prispevali 48 milijonov v denarju, poleg tega 90 opravili 15(X) udarniš- kih ur in 120 voženj s trak- torji. Pri delu pa so poma- gali še drugi krajani, ki so ofpravili tisoč udarniških ur in 240 ur v vožnji s traktor- ji. Pri financiranju teh del sta sodelovali še krajevna skupnost in bivši občinski cestni sklad. Navzlic temu, nekaj denarja še manjka. Za- to računajo, da ga bodo do- bili s plačilom obljubljenih, a žal še vedno zaostalih pri- spevkov nekaterih krajanov. Cesta je zdaj tu, pomemb- na ne samo za ta okoliš, marveč za širše območje, saj bo, ko se bodo z dobrim ki- lometrom modernizacije izka- zali še Mozirjand, povezovala Gornjo Savinjsko dolino z Zekovcem, spodnjo postajo za gondolsko žičnico na Gol- te. Modernizirana cesta v Zav- damih, za prosvetnim do- mom, je dolga 530 metrov. Vredna je okoli 16 milijonov starih dinarjev. Zanjo so kra- jani tega območja prispevali 7 milijonov dinarjev, krajev- na skupnost pa šest. Poleg tega so domačini opravili okoli 500 prostovoljnih ur. Sicer pa sta z vožnjami in materialom pomagali še Ko- munalno podjetje Mozirje in Krajevna skupnost in drugi. Krajevni praznik so poča- stili s tekmovanjem še strel- ci, nogometaši in končno s proslavo, na kateri je o praz- niku in nalogah zdajšmjega časa spregovoril sekretar kra- javne organizacije zveze ko- munistov, Drago Jelenko. Ce- loten spored pa so dopolni- li s kulturnim sporedom. M B RAZPISNA KOMISIJA ZLATARNE CEUE, TOZD »AUREA« CELJE razpisuje na osnovi Zakona o združenem delu. Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini Celje, Statuta t02xi in sklepa delavskega sveta tozd delovno mesto DIREKTORJA TOZD ki mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, tehniške ali organizacijske sme Ti, s tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali — da ima višješolsko izobrazbo, enakih smeri, s petimi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu, — da je pozitivno deloval pri razvoju samoupravljanja, — da predloži koncept programa svojega dela. Kandidati morajo predložiti načrt dela za uresničitev cilja razvoja temeljne organizacije združenega dela, postavljenega v srednjeročnem programu, za obdobje, za katerega bodo imenovani; in vodilna delovna mesta: VODJO PRIPRAVE PROIZVODNJE, ki mora ix>leg splošnih pogojev — imeti višješolsko izobrazbo tehniške, organizacijske ali ekonomske smeri 8 tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali — srednješolsko izobrazbo enakih smeri s petletnimi uspešnimi izkušnjami na vodstvenem delovnem mestu, VODJO PROIZVODNJE, ki mora poleg splošnih pogojev — imeti višješolsko izobrazbo tehniške ali organizacijske smeri s tremi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali — srednješolsko izobrazbo tehniške smeri s petletnimi uspešnimi delovnimi iz- kušnjami na vodstvenem delovnem mestu, RAČUNOVODJO ki mora poleg splošnih i>ogojev — imeti višješolsko izobrazbo ekonomske smeri s tremi leti pozitivnih delov- nih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu ali — imeti srednješolsko izobrazbo enake smeri s petimi leti uspešnih delovnih izkušenj na vodstvenem delovnem mestu. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati za vodilna delovna mesta izpol- njevati še pogoje: — da niso bila sodno kaznovani zaradi gospodarskega prestopka, — da jim ni Mlo prepovedano opravljati poslov pri razpolaganju z družbenim premož^jem, — da so pozitivno delovali pri razvoju samoupravljanja. Temeljna organizacija ne poseduje lastnih stanovanj. Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov Zlatarne Celje, tozd »Aurea« Celje, Celje, Kersnikova 17, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavi naj bodo priloženi vsi dokumenti, s katerimi se lahko dokazuje izpolnjevanje razpisnih pogojev. MALA ANKETA. ASFALT NA PONIKVO Na Ponikvi v žalski občini so minulo soboto prvič praznovali svoj krajevni praznik, ki je bil 2sdružen z otvoritvijo nove več kot dva kilometra dolge ceste, ki p>ovezuje zaselka Vodosteč Ln Podkraj. Cesta je tako približala Ponikvo z žalsko občino in dane so možnosti za hitrejši razvoj tega kraja, ki šteje kakšnih petsto ljudi in leži na meji z velenjsko občino. MILAN VASLE, pred- sednik sveta krajevne skupnosti: »Moram reči, da smo cesto zgradili v rekordnem času. Z deli smo namreč pričeli šele sredi junija in danes smo jo odprU. Ker nam cesta pomeni novo življenje, ker daje drugačne možnosti za razvoj Ponikve in ker je to ena največjih pri- dobitev, ki smo jih bili na Ponikvi deležni vse od osvoboditve sem, smo se odločili, da v spomin na ta dogodek, na to prido- bitev, slavimo krajevni praznik.« ANTON HRUSTELJ: »Krajani smo skupaj pri- spevali več kot 6000 pro- stovoljnih delovnih ur, poleg tega p>a je vsaka domačija prispevala še po 250 starih tisočakov. Se- veda vse to ni bilo do- volj. Na pomoč so nam priskočile delovne organi- zacije žalske občine, del denarja je dala Komunal- na interesna skupnost, precej pa je bilo denarja Iz sredstev samoprispev- ka. MARIJA 2ERJAV: »Pre- pričana sem, da govorim v imenu vseh krajanov, če povem, da nam cesta pomeni toliko, da je z besedami to skorajda ne mogoče povedati. Prav je, da so se današnje sloves- nosti udeležili tudi pred- stavniki žalske občinske skupščine. Tako vidimo, da ljudem ni vseeno, ka- kšno je naše življenje in s kakšnimi težavami se srečujemo. Cesta je veli- kega ix>mena tudi za vse tiste, ki se vozijo na delo v Žalec ali Velenje.« FRANC ANDREJC: »Ce- sta je veljala okrog 150 milijonov dinarjev, ven- dar je njena dejanska vrednost mnogo večja. Vsi skupaj smo zanjo žrtvo- vali kakšnih 6000 prosto- voljnih delovnih ur in ni nam jih žal! Se bi popri- jeli za delo. Se posebej takrat, ko vidimo, da se v kraju dogaja nekaj no- vega, da se kraj razvija. Sicer pa je to p>omembno že zaradi tega, da se lju- dje ne bi izseljevali iz te- ga področja v industrij- ske kraje.« J02E JEZERNIK: »Na cesti sem delal kakšnih 200 ur. Pokazalo se je, da smo krajani Ponikve in zaselkov iz te krajevne skupnosti izredno složni, kadar je treba poprijeti za skupno korist. Upam, da se bo kmalu našel še denar za graditev ceste proti Velenju. Gre za od- sek dolg dva kilometra. No, vemo, da se vse na- enkrat le ne da. Vsem delovnim ljudem žalske občine pa smo seveda tu- di dolžni zahvalo, saj je v nov objekt vložen tudi del njihovega denarja.« Prvi krajevni praznik bodo na Ponikvi torej še dol- go imeli v lepem spominu. Dobili so, kar so si najbolj želeli. Nova cesta pomeni novo, boljše življenje. Ob koncu zapdšimo še to. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR 10. stran — NOVI TEDNIK §t. 41 — 13. oktober 1977 MODNA REVIJA V ŽALSKI NAMI MODA, PESEM, PLES... Za prijetno razpoloženje je poslcrbel tudi Braco Koren, ki bo kmalu pričel služiti denar s prepevanjem narodno za- bavne glasbe. V okviru Tedna malega gospodarstva so v žalski Nami pripravila manulo soboto jesensko zimsko m-Hlno revijo. Pokrovitelj prireditve je bil mozirski Elkroj, na njej pa so predstavili okrog sto modelov, ki jili je že moč kupjti v tej blagovnici. Se- veda pa si bodo laliko vse te modele (gle- dali kupci na modnih revijah v vseh bla- govnicah Name ni Štajerskem in Koro- škem še v tem mesecu. Pred prireditvijo je bilo najbolj vroče; šefu restavracije Samu Premiku. Vročei mu je bilo zato, ker je že v naprej vedel, i da bo restavracija popolnoma zasedena, i Ne raziunemo pa zakaj, saj je v Naminl; restavraciji vedno vse zasedeno. Se pose- j bej takrat, ko dele malico. l Modna revija, ki jo je voddda modna kreatorka Staša Gorenškova iz Celja, je izredno lep>o uspela. Razume se, da pred- vsem zaradi izdelkov, ki jih je v Nami moč kupiti, deloma pa tudi zaradi mladih in temperamentnih celjskih manekenk, ki so bile učiteljice za moška dva manekena. Za prijetno razpoloženje .so poskrbeli Sonja Gaoeršček, Andreja Zupančič in Braco Koren. Prepevali so ob spremljavi ansambla Jogy band, ki bo odslej igral v Nami vsak sobotni večer. Vsi trije pevci so zapeli deset pesmi. Pevce je imela v zakupu Lira in Nama. , i Največ pozornosti in aplavza med obi- skovalci so poželi trije pevci, fci so tek- movali v nagradni igri. Tekmovali so se- veda v tem, kdo bo bolje zapel. Vsi trije so se odlično izkazali, najbolj pa tekmo- valka, ki je prepevala Vrati j a se barba iz Amerike. Kuhinja, kot smo je vajeni z naših zabavnoglasbenih festivalov, je tudi tu dobro kuhala in so ji prisodili šele tretjo nagrado. Tudi žvižgi obiskovalčevi niso pomagaH. Ta kuhinja seveda nima nič ekupne^ z Namino kuhinjo. Med gosti sobotne prireditve je bil tudi predsednik slovenskih komunistov Fran- ce Popit s soprogo, pol^ njiju pa še predsednik žalske občinske skupščine Vla- do Gorišek, pred^sednik Izvršnega sveta Jože Jan, sekretar občinske konference Zveze komunistov Žalec Franc Jelen in drugi. Vsi skupaj so plesali tako kot so hoteli fantje ansambla Jogy band. S tem pa seveda ni rečeno, da jim sobotni večer ni bil všeč. V Nami v Žalcu dobro vedo, da obleka naredi človeka. Ob tem pa niso ix>zabali, da velja to tudi za pričesko in tako smo si lahko ogledali tudi pričeske modnega frizerstva Fonda iz Prebolda. Svobodni umetnik Adi Arzenšek je bolj kot pričeske opazoval manekenke iz Prebolda in s tem dokazal, da zares ceni lepoto. Tudi nje- gova dela cenijo ... xxx v eni izmed nagradnih iger so si mo- rali telcmovalci izmisliti reklamno bese- dilo o Nami iz Žalca. Drugo nagrado jo prejel diirektor TOZD Maloprodaja Tkani-j ne Celje Zvone Mirt. Čestitamo!!! i Celotno prireditev je vodil naš napKn-^e- dovalec in novinar Janez Vedenik. Ena izmed udeleženk prireditve mu je ob kon- cu dejala: »Tovariš Mitja Umnik, zar^ ste odlično napovedovali in vodili ves spo- red ...« xxx Da je sobotna jesensko-zimska modna revija v Nami zares lepo uspela, pove do- volj že podatek, da je bil zadovoljen tudi podpredsednik žalske občinske skupščine Dolfe Naraks. On je tudi direktor Name in vedno se mu zdi, da bi bilo vse lahko še boljše. St. 41 — 13. oktober 1977 NOVI TEDNIK —stran 11 IVAN ŠOLAR IZ TEPANJA KAKO SMO GARALI PREJEL JE PRIZNANJE ZA SVOJE DELO Ivan Šolar je kmet že od mladih nog. Rodil se je na kmetiji, ras tel je na kmetiji in končno tudi zagosixxiaril na kmetiji. Pa kljub temu tistemu, kar je bilo na po- sestvu v času njegove mia- dosti, skorajda ne bi mogU reči kmetija. Stara hiša, s slamo krita, nekaj govedi v hlevu in zemlja — to je bi- lo vse. Danes pa si je Ivan Soiar postavil novo gospo- darsko F>oslapje in pričel gra- diti novo hišo, v hlevu pa se boboU enainštirideset go- vedi, ki mu dajejo kar obi- len mesečni zaslužek. »Vse kar imam,« mi je pri- povedoval Ivan Šolar, »sva si postavila sama z ženo. Ve- liko sva delala, se marsiče- mu odpovedala in danes sva zadovoljna. Včasih sva veli- ko delala za malo denarja, danes sva si kupila stroje in moram reči, da so nam v veliko pomoč. Pa tudi za- služek je vediko boljši kot prej, ko se na kmetiji nis- mo načrtno uki^ai-jali z živi- norejo.« Ivan Šolar je tudi aktiven družbenopolitični delavec v Tepanju. »Veste, pri nas smo v zad- njem času res veliko nare- dili. Asfaltirali smo več cest, kopali kanale za vodovod in lani postavili nov kulturni dom, na katerega smo zelo ponosni. Pa kaj ne bi bili, ko pa smo ga prebivalci Te- panja skoraj sami postavili. 2agali smo drevje, da smo dobili les, vozili debele hlo- de do gradbišča in še tam postorili to in ono. Povem vam, da smo velikokrat ga- rali podnevi in ponoči. Pa nam danes ni žal truda, ko vidimo, kako lep dom ima- mo!« Za svoje aktivno delo v krajevni skupnosti Tepanje je Ivan Šolar včeraj prejel na slavnostni seji konjiške občinske skupščine priznanje, ki ga skupščina podeljuje najziaslužnejšLm pjosamezni- kom ob občinskem prazniku. Priznanje je lepa reč, hkrati pa obvezuje tudi za nadalj- nje plodno delo. A Ivan So lar se dela ne boji. Saj sam pravi, da rad veliko dela! DAMJANA STAMEJCIC Svet krajevne skupnosti SVETINA razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Krajevne skupnosti »Svetina« za 4-umo zaposlitev. Pogoji: — da ima ekonomsko šolo in dve leti delovnih izku- šenj, — da ima administrativno šolo in pet let delovnih izkušenj, — da je moralno politično neoporečen — obvezno znanje strojepisja — OD po sporazumu — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o gornjih pogojnih na naslov: KRAJEVNA SKUPNOST SVETI- NA, Svetina št. 7 p. Store. Razpis velja 15 dni od dneva objave. SLOVENIJALES Lesno industrijski kombinat »Savinja« Celje, n. sol. o., Mariborska 116 — Celje objavlja naslednja prosita delovna mesta: TOZD Vzdrževalni obrati 1. Kurjač parnega kotla z meha- niziranim kurjenjem (3 delavce) 2. Strojnik parnega kotla z ATK (2 delavca) TOZD Pohištvo Celje 3. Mizar (več delavcev) 4. Več nekvalificiranih delavcev za delo v neposredni proizvodnji Poleg splošnih p>ogojev morajo kandidati za zased- bo objavljenih delovnih mest izpolnjevati še nasled- nje posebne pK>goje: pod 1.: — opravljen izpit za kurjača parnih kotlov z meha« niziranim kurjenjem — eno leto ustrezne prakse — poskusno delo v trajanju 90 dni pod 2.: — poklic kovinarske stroke — opravljen izpit za strojnika parnih kotlov z ATK — eno leto ustrezne prakse — poskusno delo v trajanju 90 dni pod 3.: — poklicna šola mizarske stroke — poskusno delo v trajanju 90 dni pod 4.: — poskusno delo v trajanju 90 dni Kandidati naj svoje pismene jKMiudbe z dokazili o izpolnjevanju splošnih pogojev, ki so določeni s to objavo, vložijo v 10 dneh po objavi v kadrovsko- splošnem sektorju delovne organizacije. MIROSAN JABOLK DOVOLJ Četudi je letošnja poze- ba storila svoje in čeprav so nas črnoglede napove- di nekoliko prestrašile, bo sadja vendarle dovolj za ozimnico, ugotavljajo v Sadjarstvu Mirosan, ven- dar bo treba pohiteti, možno pa ga bo dobiti tudi pjozneje. V celoti sta pozebli vr- sti zlata parmena in rde- či delišes ter vse Eruške, zato sta potrošnikom pre- ostali na razpolago le jo- natan in zlati delišes, obe izraziti zimski vrsti jabolk. Klasičen način preskr- be z ozimnico ni več tako uspešen kod nekdaj, vse pa kaže, da se večji del občanov še vedno oskrbu- je jeseni. Tradicionalna uspešna preskrba se do- bro odraža tudi v Mirosa- nu, kjer bo letos prej zmanjkalo jabolk kot kupcev. Povemo naj še, da v Mirosanu prodajajo jabol- ko prve vrste po 5^0 di- narjev za kilogram, dru- govrstno sadje pa po 3,50 do 4,00 dinarjev. Sadje torej ne bo osta- lo v hladilnicah. mst n. stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 13. oktober 1977 Koš... Najboljša celjska košarkarja ▼ srečanju proti Bo- sni Gole in Polanec (8) sledita žogi, ki kroži nad obročem Bosne. Sami Celjani pa so na mednarodnem turnirju v Ce- lju prijetno presenetili z odlično igro proti Bosni in ameri- ški ekipi Bonaventure. (foto: T. Tavčar) NOGOMET GRE NA BOLJE V NEDELJO ZNOVA VELENJČANI v republiški nogometni ligi smo v nedeljo videli v Smart- nem domači derbi med nogo- metaši šmartnega in Celja. Domačini so pokazali boljšo Igro in zasluženo zmagali 6:3 (4:1). Samo srečanje je po- kazalo, da so mladi igralci obeh moštev pokazali sicer dokaj kvalitetno igro in da so izkušeni domačini alahka dosegli štiri zadetke v prvih dvajsetih minutah, kar je tudi odločalo o visokem rezultat^i. Strelcd so bili: Prašnikar 2, Kodre, Golob in Hrene ter Sdvika avtogol za Šmartno ter Motoh, Skrbinek in Mirkac za Celje. O samem srečanju nam je trener Šmartnega Fe- li Bencik dejal: »Da imamo trenutno pred- nost pred Celjani gre zaslu- ga dejstvu, da smo že v lan- skem letu dali v moštvo mla- de igralce, ki so dobili po- trebno rutino, ki letos odlo- ča o boljšem uspehu naše selekcije. Celjani imajo mla- do ekipo, ki bo lahko poka- zala svojo pravo vrednost še- le za leto dni.« Na lestvici so nogometaši Šmartnega četrti z osmimi točkami in srečanjem manj. Unior, ki je iztržil točko v Kranju proti selekciji Go- renjske (2:2) pa je s štirimi točkami in tekmo manj deve- ti. Celjani so s tremi točka- mi enajsti. V prihodnjem ko- lu so Celjani prosti, v Slov. Konjicah pa bo drugi doma- či derbi med Uniorjem in Šmartnim. V občinski nogometni ligi malega ncgometa so biU v petem kolu doseženi več ali manj pričakovani rezultati. Itoesenetila je ekipa Podgo- rja, ki Je odvzela točko vo- defttm Igralcem Gaberja. Pre- senetljiv pa je tudi rezultat med Grofijo ia Faraoni. Rezultati 5. kola: Gaberje 39 — Podgorje 5:5, Privatniki — Šentjur 3:1, Celeia — Aš- kerčeva 2:8, Grofija — Farao- ni 4:4, Taborniki — Gaberje 50 1:2, Železar — Pigal 5:3. Na lestvici je stanje nasled- nje: Gaberje 39 9, Aškerčeva 8, Grofija 6 (23:14), Pigal 6 (22:14), G&herie 50 6 (14:13), Taborniki 5(14:12), C^eleia 5 (19:21), Železar 4 (15:22), Fa- raoni 4(17:22), Podgorje 3(17: 22), Privatniki 3(12:21) in Šen- tjur 1 točka. Na listi strelcev vodi Lojen (Podgorje) 11 zadetkov, sledi- jo pa: Milanez (Celeia) 8, Pe- ter Hribemik (Gaberje 39) 8, Viki Hribemik (Pigal) 7 in Koleno Drago (Aškerčeva) 7 zadetkov. V drugi ligi pa so bili do- seženi v tretjem kolu tile re- zultati: Tempo — Azuri 1:17, škorpijoni — Ingrad 6:2, Golovec — Železar 6:2, Otok Ribiči 5:3 in Galebi — Peli- kan 3:3. Vodijo nogometaši Galeba 5 pred Golovcem, škorpioni. Otokom, Ingra- dom in Pelikani, ki imajo šti- ri točke, J. KUZMA m KRATKO Šahisti Celja so v dru- gem kolu republiške ša- hovske lige igrali doma proti Jesenicam neodloče- no 5:5. Tokrat so zaigrali slabše kot je bilo priča- kovati. Zmagali so Pe.šec, Bervar, Markovič in Stud- nička, remizirala sta Ce- glar in Potočnikova, do- čim so izgubili Streicher, Jazbinšek, Mikac in Subo- tič. V prihodnjem kolu Ig- ra.io Celjani v Ljubljani proti Iskri. KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR ZA 40 LET KOŠARKE V CELJU ŽKK Velje je v okviru pro- slavljanja 30-letnice košarke v našem mestu pripravil med- narodni turnir z odlično ude- ležbo dveh najboljših članov I. ZKL — Partizanom iz Beo- grada in Bosno iz Sarajeva. Nastopila je tudi ekipa St. Bonaventura iz ZDA ter do- mačini. Dvodnevni turnir pod koši Je bil na zelo visoki ka- kovostni ravni. Beograjski Partizan z neprekosljivim Da- lipagidem na čelu, fci je bil brez dvoma najboljši igralec na tem turnirju, je premagal St. Bonaventuro iz ZDA s 120:98 z izredno moderno igro in koncepcijo, kjer so go- spodarili pod koši Dalipagič, Kerkez, Todorič iin Babic. V srečanju Bosna : Celje, ki se je končala z zm^o Bosne 106:92 (42:47), so v I. delu bili Celjani povsem enako- vredni gostom, v II. polčasu pa je trener Tanjevič poteg- nil v igro trojico držav- nih reprezentantov Delibašl- da, Radovanoviča ln Varaji- ča, ki so nadoknadili razliko iz I. polčasa ter zanesljivo zmagali. V tej igri velja po- hvaliti odlično igro Golca, Pipana, Polanca, T. Sagadina in Sabolčkega, pri Bosni pa Djogiča, Krvavca, Benačka in Pešiča, V srečanju Celje : St. Bonaventura smo biU na pragu velikega presenečenja. Celjani so I. del odločili v svojo korist po enakovredni igri z 52:51. V I. delu sta se moštvi menjavali t vodstvu. V 38. min. so Celjani povedli s 95:92, še v isti minuti pa so gostje dosegli 7 košev, Celjani pa nobenega. V zad- njih dveh minutah je bil re- zultat še trikrat Izenačen in se je igra zaključila s 105:106. V podaljšku so vodili Ctelja- n, v zadnji minuti je bil re- zultat ponovno izenačen in dve sekundi pred koncem je Hagan, najboljši igralec pri gostih lepo podal Urzetti, ki je dosegel zmagoviti koš. Re zultat 116:118 pa je za Celja- ne več kot ugoden. Tudi v tej igri so blesteli v vrstah Celja Gole, Polanec, Pipan in Sabolčki. V odločihii tekmi je Bosna tesno premagala Partizana s 104:101, ko so Bosanci v I. delu vodili že z 10 koši prednosti. Dalipa- gič, ki je igral vsega le do- ber polčas, je dosegel re- kordno število košev — 51! Pri Bosnd so se odlikovali Djogid, Radovanovič, Varajič in Delibašič. Vrstni red: 1. Bosna, 2. Partizan, 3. St. Bo- naventura, 4. Celje. Predsednik ŽKK Celje tov. Branko Martič je vsem vod- jem ekip p>oklonil kristalne vaze, državni reprezentantje, zlati iz EP v Belgiji, pa so prejeli spominska darila. Zve- čer je bil v Celei še sprejem za vodje ekip, trenerje in za- služne košarkaške delavce v Celju. Ob tej priliki se je tov. Martič zahvalil vsem ob 30-letnici košarke v Celju za prizadevno delo pri razvoju te igre, izrekel priznanje go- stujočim ekipam za sodelo- vanje na tem turnirju z že- ljo, da bi še večkrat prišli v Celje. Tov. Slavko Kokot, prvi predsednik, trener, usta- novitelj in sodnik košarke t C!elju, pa je orisal razvojno pot te igre t prvih letih po osvoboditvi pri nas, ko so bili še izredno težki pogoji. Le ljubitelj stvo do športa, amatersko delo in izredno to- varištvo ter predanost košar- ki je omogočilo tej igri tudi v Celju tako velik in uspe- šen razmah. K. JUG ATLETIKA CELJSKI ATLETI ZADOVOLJNI Z USPEHOM s takšnimi lepimi uvrstit- vami in zmagoslavjem so se vrnili atleti in atletinje Kla- divarja z letošnjega ekipnega državnega prvenstva iz Za- greba in Osjeka. Atletinje Kladivarja so s sedanjo ekip- no zmago že osmič v zgodo- vini tega tekmovanja osvoji- le naslov državnih prvakinj! Ta podatek mnogo pove. ženska atletika je t Celju na široki kakovostni ravni v kompletnem olimpijskem programu. Tudi atleti, ki so odšli v Zagreb močno oslab- ljeni, so se odlično držali in premagali močno ekipo Sarajeva, niso pa bih kos Crveni zvezdi in Partizanu iz Beograda, kjer se več ali manj vsa povojna leta zdru- žuje jugoslovanska kvaliteta. Ženska ekipa Kladivarja je letos nastopila močno i>o- mlajena. Z izjemo treh atle- tinj so v njenih vrstah le mladinke, kar kaže na F>er- spektivo te ekipe tudi v pri- hodnje. Vsaka izmed nasto- pajočih je v tem srečanju na slabih atletskih napravah v Osijeku priispevaHa svoj de- lež k ekipni zmagi. Danica Plajhnerjeva je bila junaki- nja srečanja, saj je v krat- kem časovnem razdobju zma- gala na 1500 m, nato pa na- stopila še na 400 m. Lovšeto- va je zmagala v skoku v vi- šino, Blatnikova je na 800 m premagala stalno članico dr- žavne reprezentance Avdiba- šičevo, Marjana Kopitarjeva pa je zmagala na ovirah. Ostale atletinje Bvmderla, Ernestlova, Cetinova, Maroša, Poteko, Jagrova, Stančeva, Regnerjeva, Erjavčeva, Za- vršnikova, Kastelčeva, Kova- čeva in Jutrškova pa so še prispevale svoj delež k ve- liki zmagi. Ekipa Kladivarja je zbrala 17.481 točk! Atleti so v Zagrebu nasto- pili z vrsto rezervnimi moč- mi. Lisec je pobral dve zma- gi na 1500 in 5000 m, Rok Ko- pitar, ki je bil najbolj za- poslen s številnimi nastopi, je zmagal na 400 m ovire, ostali kot Sjekloča, Ukič, Re- ner, brata Prezelj, Škof, Pri- stovnik, Mijač pa so z dru- gimi svojimi boljšimi uvr- stitvami in točkami prispe- vali svoj delež k zmagi nad Sarajevom. Celjani so zbrali 32.298 točk in 3. mesto v dr- žavi. Podpredsednik AD Kladl- var Marjan Kopitar je ob tem uspehu med drugim de- jal: »Lahko smo zadovoljni. Atletinje so ponovno segle po najvišjem naslovu, atleti p« so obdržali stik z najboljši- mi klubi v državi. Tekmova- nje v olimpijskem komplet- nem programu je nap>orno, zmorejo ga lahko le veliki klubi, kamor vsekakor sodi tudi Kladivar. Z rezultati ne moremo biti povsem zado- voljni v posameznih discipli- nah. Smo pred zaključkom atletske sezone, kjer je for- ma atletov in atletinj že v upadanju. Zlasti smo lahko veseli naslova državnih ekip- nih prvakinj pri ženskah. Imamo z izjemo treh tekmo- valk še same mladinke. ROKOMET KLJUB PORAZU 25:22 PROTI KRIVAJ^ PRVI četrto, zelo težko gostova- nje rokometašev Aero-Celje v Zavidovičih proti Kri vaji, je prineslo pričakovan poraz. Domačini so letos že prema- gali doma Partizana iz Bjelo- vara in so zato tudi tokrat v zelo resni tekmi takoj v za- četku dobili izredno prednost 5:1, 10:3 in ob odmoru 16:10. Celjani so sicer v nadaljeva- nju pripravili igro v obram- bi in se nevarno približali domačinom, toda sodnika ni- sta dovolila presenečenja m so tako domačini zasluženo zmagali. Prihodnjo soboto ne bo te- kme, ker igra naša državna reprezentanca v Ljubljani na tradicionalnem četveroboju Danska, Cehoslovaška, Zvezna reipuibldika Nemčija in Jugo^ slavija. V naši reprezentan- ci bo igral tudi Vlado Bojo- vič. Pač pa bo na sporedu srečanje sedmega kola v to- rek 18. oktobra ob 18. uri, ko se bodo igralci Aero-Ce- lje pomerili v republiškem derbiju proti ekipi Kolinska — Slovan. Sdmo srečanje bo zelo pomembno za (Celjane, kajti ob visoki zmagi bodo lahko še dolgo obdržali vode- če mesto v zvezni rokometni ligi. V republiški moški ligi so rokometaši Šoštanja pripra- vili znova presenečenje, ko so v Grižah premagali Minervo 30:29. S tem uspehom so na lestvici drugi z osmimi točka- mi, Minerva pa je šesta s štirimi točkami. Pri dekletih j« Smartoo pooovoo doeiveiio p>oraz. Tokrat v Polani 18:19 proti domači ekipi. Velenjčan- ke pa so v Radgoni zmagale 34:9 in povedle na lestvici vzhodne republiške Uge. Šmartno je šesto s štirimi to- čkami. V prihodnjem kolu igra Šoštanj doma proti Slovenj- gradcu, Minerva pa gostuje v Sevnici. Igralke šmartnega se bodo doma pomerile proti še neporaženi Dravi in Velenj- čanke proti Polani. Danes p>opoldne pa se bodo igralci Aero-Celje ix>merili v četrtfinalu republiškega po- kalnega tekmovanja Mladosti v Ajdovščini proti Lipd, de kleta Velenja pa prav tako v Ajdovščini proti Mlinote- stu. J. KUZM4. NA KRATKO Od petka do nedelje bo v Ljubljani četveroboj ro- kometnih reprezentanc Ju- goslavije, Danske Cehosdo- vaške in Zvečane republike Nemčije. V naši reprezen- tanci bo igral tudi celjski rokometaš Aera Olje Vlado Bojovič. To bo nje gov 53 nastop v državni reprezentanca. Ob zaključku moštvene- ga prvenstva Jugoslavije v Zagrebu so najboljši ju- goslovanski atleti, osvajal- ci naslova balkanskega pr- vaka prejeli posebno pri- znanje, kovance z likom predsednika republike. To priznanje so iz vrst Kla- divarja prejeli Stanka Lov- še. Rok Kopitar ter tre- nerja Roman Lešek in Mi- ro Kocuvan. Danes popoldne bodo celjsM rokometaši odigra- li četrtfinaJno tekmo jsa pokal Mladosti. V Ajdov- bodo igrali proti li- pi. Dekleta Velenja pa gO:9tujejo prav tako v Aj- dovščini proti MHnotestu. V občinski rokometni li- gi Žalca sta bili odigrani zadnji dve tekmi. Drešinja vas je premagala Letuš 8:6, Prebold pa Braslovče 10:6. Tako je končni vrst- ni red na lestvici sledeč: Andraž pri Polzeli, Pre- bold, Braslovče, Drešinja vas, Gotovlje in Letuš. Na zaključni republiški prireditvi v preskakova- nju ovir s konji so sode- lovali tudi celjski tekmo- valci konjeniškega kluba. Herman je osvojdl tretje mesto na konju Harita, Oštir pa četrto mesto na Roku. Pri konkurenoi mla- dih konj pa je celjski te- kmovalec IvaMČ osvojil drugo mesto na kobili Ka- tjuši. Lep zaključek sezo- ne Za mlade celjske tek- movalce. V Laškem so imeli svo- je tekmovanje v strelja- nju z vojaško puško. Med posamezniki je bil naj- boljši Lovrinc iz ekipe Dušana Poženela 160 kro- gov, pred klubskim tova- rišem Jeramom 148 in Mi- klavcem (LM) 132 krogov. Med ekipami je zmagala SD Dušan Poženel 565, Bor Laško 493 in postaja LM 426 krogov. Jože Kuzma, Nlko Petelin, Tone Tavčar in Vinko Lavrinc IZ ŠŠD VZORM SKUPŠČINA NA HUDINJI Pripadniki SSD Hudinja vsako leto presenečajo s svo- jimi izvirnimi prijemi v sa- moupravljanju, strokovnem in organizacijskem delu. Ta- ko je izzvenel tudi letošnji občni zbor, ki ga je na pio- nirski dan vzorno . vodila predsednica Nataša Knafelc. V ŠŠD so vsi učenci šole — 949, kar 808 pa je aktivnih. Za novo šolsko leto so se od- ločili za delo v 16 sekci- jah in krožkih, od katerih bo najštevilnejša folklorna in plesna. Tudi taborniki, nad 100 po številu, pa planinci, so si začrtali bogat delovni program. Seveda bodo zvesti tudi atletiki in vsem šport- nem igram ter še vrsti dru- gih dejaTOOsti. Za vse je izbran podroben program dela s številom vadbe in tek- movanj. Letošnjo skupščino so poF>estrili z nastopom pev- skega zbora ter folklorne skupine. V nov UO so bili izvoljeni — predsednik Nata- ša Knafelc, podpredsednik Sonja Girlec ln tajnik Peper- ko. Na skupščini so proglasi- li tudi najiboljše športnilke v letu 1976/77. ŠŠD Hudinja jo že vrsto let najboljše društvo v celjski občini, pa tudi med vodilnimi t naši republiki. K. jua St. 41 — 13. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 ŠOLARJI PIŠEJO KLUB OZN Na Prvi osnovni šoU v Celju bo le- tos že drugo leto dolal klub OZN. Učenci smo se zbrali na sestanku in sprejeli akcijski program za novo šol- sko leto. Sestajali se bomo enkrat te- densko in bomo obravnavali: tekoče dnevno novice, sami bomo pripravljali razna predavanja o drugih deželah in o Organizaciji združenih narodov. Pri- rediU bomo mladinsko uro, ki bo po- svečena dvajseti obletnici OZN. Ureja- li bomo stenski časopis in po zvočniku seznanjali pionirje in mladince o naj- važnejših dogodkih. Sodelovali bomo tudd z drugimi, ra- zen tega smo se domenili, da bomo plačevali članarino po pet dinarjev. Vsi upamo in želimo, da bomo pro- gram usi>ešno izvedli, program »Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi!« HERMINA SKET, Prva os. šola Celje PIONIRSKA KONFERENCA Na pionirski dan smo imeU tudi na osnovni šoli Kozje pionirsko konferen- co. Za novega predsednika pionirskega odreda smo izbrali Marijo Valenčak iz šestega B razreda, predsednik uprav- nega odbora je Brigita Babic (7. a r.), podpredsednik Andrejka - Bračun (4. razred), člana pa Darko Kukovič in Bo- jan Gradišek, iz 5. razreda. Na konferenci smo ocenili lansko delo in sprejeli načrt za novo obdobje. Po konferenci smo imeli kratek kul- turni program, ko sta Silva Kos in Kristina Vuk recitirali svoje pesmi, učenci tretjega razreda pa so zapeli nekaj pesmi. Andrejka, Jožko in Bre- dica so peli, V'da pa je zaigrala na harmoniko. JOŽICA KOLAR PIONIRSKI DAN KAJUHOVEGA ODREDA Devetindvajsetega septembra smo imeli pionirski dan. Obiskali smo partizansko bolnišni- co v Javoršici. Pot je bila dolga, a le- pa. Najprej smo si ogledali bolnišni- co, ix>tem smo imeli proslavo. Izvolili smo novo vodstvo pionirskega odreda na osnovni šoli »Solidarnost 74« v LoM pri Žusmu. Mene so izvolili za pred- sednico. Prebrala sem poročilo o delu lani in o načrtih za letos. CVETKA ŽLENDER 4. razred os. šola Loka pri žusmu ROGAŠKA SLATINA: OBIRANJE JABOLK V Tekačevem pri Rogaški Slatini stoji Poharčeva kmetija. Že od daleč se razlikuje od drugih, kajti obdana je z velikim nasadom jablan. Letos so dobro obrodile. Toda, na kmetiji živita samo Pohar- čeva zakonca. Sama, brez otrok. Zato njun sadovnjak jaseni oživi. Sem pri- dejo šolarji, ki želijo zaslužiti kakšen dinar. Tisti dan je jabolka obiralo deset otrok. VINKO ANDRELUH, 7. razred: »Ži- vim pri starših. Oba delata na kmetiji. Zato je težko dobiti kakšen dinar. De- nar bom p>oraLil za malico pa tudi nove kavbojke bi si rad kupil«. MATEJA KURAJ, 7 let: »Obirat sem prišla z bratom Bojanom. Obiram lah- ko samo jabolka z nizkih vej. Najbolj všeč mi je zvečer, ko se zraven strička vozim na džipu«. IVO ŠELIGO, 7. razred: »Jabolka rad obiram. Najrajši z lestve, čas za učenje si s tem skrajšam zato, ker bi si rad kupil kolo, pa mi nekaj denarja še manjka«. IGOR STRAUS, 8. razred: »Zaradi obiranja učenje nič ne trpi. Poharčeva teta razimiejo, da se moramo tudi uči- ti, zato prihajamo obirat vsak tretji dan«. In še gospodar, Štefan Poharc: »Mo- ram reči, da so otroci pridni. Všeč mi je, da so vsi tile otroci pošteni. Fant- je si namreč sami štejejo gajbice in mi ix)vedo število, ki ga jaz zapišem. Upam, da bomo na koncu vsi zado- voljni«. Franja Poharc: »Zelo rada imam otroke, zato težko čakam te jesenske dneve. Fantje sc pridni. Le včasih se kdo zmrduje, č? mora obrati bolj drob- na jabolka. Ko tisto konča, mu dode- lim lepšo in vse je spet v redu«. BETKA ŠELIGO KINO UNION: do 16. 10. ob 15.30 in 17.45 uri ameriški barvni film »Ime mi je Gator«; do 14. ob 20. uri italijanski barv- ni film »Dediščina«; 15. in 16. 10. in 20. uri italijanski barv- ni film »Kruh in čokolada«, od 17. 10. dalje ameriški barvni film, prepovedan og- led otrokom, »Prerokba« METROPOL: do 16. 10. ita- lijanski barvni film »Rambo« od 17. 10. dalje italijanski barvni film »Sovraži svojega bližnjega« DOM: do 15. 10. francosko- italijanski barvni film »Ama- 3onke« od 16. do 18. 10. ita- lijanski barvni film »Kockar- ji druge vrste« od 19. 10. da- lje japonski barvni fihn »Ču- dežni karate« EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE Komisije za medsebojna razmerja delavcev v združenem dehi TOZD Kontejner, TOZD Posoda in Delovna skupnost skupnih služb ob j a v 1 j a j o naslednja prosta delovna mesta: TOZD KONTEJNER 1. Ključavničar I 2. Večje število ličarjev, pocinkarjev, monterjev, vlagačev na stiskalnici in rezačev na udarnih škarjah in peskarjev TOZD POSODA 3. Vodjo izmene DS SKUPNIH SLUŽB 4. Referent nabave II POGOJI: pod 1.: Poklicna šola kovinske stroke in izpit za VK in najmanj dve leti delov- nih iEflcušenj na ustreznih delih. Osebni dohodek v osnovi 4.400 din pod 2.: Priučen ličar, priučen pocinkar, stiskalec, priučen kovinski delavec. Osebni dohodek od 3.500 din dalje. pod 3.: Višja ali tehniška šola kemijske ali organizacijske stroke in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih. pod 4.: Višja čola ekonomske, komercialne aili tehnične stroke in najmanj 2 leti delovnih i2acušenj na ustreznih delih. Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije EMO CELJE 15 dni od dneva objave in daje tudi vsa potrebna pojasnila. ljubljanska banka v Ljubljanski banki lahko dobita zakonca od letos še »do- datno družinsko posojilo« do zneska 14.000 din za premo- stitev težav pri gradnji. Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanj- skega in komunalnega gospodarstva je letos z nekaterimi ukrepi še bolj kot doslej olajšala pot do stanovanja vsem tistim, ki jih še vedno tarejo takšne ali drugačne stano- vanjske težave. Pomislili boste, da dodatno družinsko po- sojilo ni nobena novost, ker že poznate narjazličnejše oblike bančnih posojil za reševanje stanovanjskih težav občanov. To je sicer res, vendar se je oblika in način odobravanja teh posojil spremenila in razširila, tako da lahko govorimo o bistvenih izboljšavah kreditnih pogojev. Kakšna je torej letošnja prva in izdatna »injekcija« Ljub- ljanske banke, ki naj kupcem novih stanovanj ali gradite- ljem hiš pomaga čez mnoge ostre čeri, zlasti seveda de- narne? Sklep o dodatnih stanovanjskih posojilih občanom omogoča, da dobi največ 70.000 din dodatnega posojila vsak občan, ki sodeluje z banko tako, da ima pri njej vsaj 30.000 din stanovanjskega posojila na podlagi varče- vanja, ali pa da je dobil vsaj 50.000 din stanovanjskega posojila na podlagi prodaje konvertibilne valute oziroma na podlagi vezave domače ali tuje valute. Lahko f>a dobijo takšno posojilo tudi občan-i, kj Imajo v Ljubljanski banki v obdobju zadnjih petih let na hranilni knjižici, na tekočem ali deviznem računu vsaj šest me- secev v dinarjih ali devizah najmanj 20% zaprošenega posojila. Še več ugodnosti pa ima tisti, ki prejema svoje osebne dohodke ali pokojnino pri LB, saj mu v tem pri- meru zadošča, da ima na hranilni knjižici ali na tekočem računu samo 10% zaprošenega pvosojila. Na tak način banka pomaga s posojilom vsem tistim, ki jim je zmanj- kalo denarja za dograditev hiše, 6e se je stanovanje, ki so ga nameravali kupit podražilo, pa tudi tistim občanom, ki bodo z rekonstrukcijo zgradbe pridobili nove stanovanj- ske površine. Pomembna ugodnost pri dodatnih posojilih je tiidi v tem, da lahko zakonca dobita družinsko posojilo, se pravi, vsak po 70.000 din. Obresti za to posojilo so 6%, vrniti pa ga je treba najkasneje v 10 letih. Vemo, da mladi, ki zidajo, kupujejo stanovanje ali obnavljajo hišo, težko zmorejo vse sami. Vedno je dobrodošla tudi pomoč staršev in sorodnikov. Na to smo mislili tudi v Ljubljanski banki. Pri najemanju dodatnih f>osojil vam lahko pomagajo tudi člani ožje družinske skupnosti, ki jim banka pod praseb- nimi pogoji odobri »dodatno posojilo«. Na tak način vam Ljubljanska banka ponuja pomoč v stiski, na vas pa je, da Izberete najboljše. Vsa pojasnila dobite v vaši poslovni enoti Ljubljanske banke. PRIPOROČA 2e dolgo nismo pokukali kaj imajo rM>< vega v SALONU T na Trgu V. kongresa. Če vas bo pot vodila tja, si oglejte vrsto predmetov, ki nam pričarajo vzdušje, kot bi bila pri nas na obisku Indija s svojimi posebnostmi. Videli boste številne mod- ne izdelke od ličnih šalov, okraskov, va- zic, podstavkov in še kaj. Za vas bo to prav gotovo prijeten nakup, saj so izbra- ni predmeti dobro in lepo oblikovani, ru- tice in šali pa so prikupno dopolnilo vaši garderobi. Torej usmerimo korak v SA- LON T, kjer vas čaka Indija v malem. 14 stran — NOVI TEDNIK St. 41 — 13. oktober 197-< §t. 41 — 13. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE JE KOT KROŽNIK URBANISTIČNA UREJENOST NAVDUŠUJE (2) PIŠE BRANKO STAMEJCIC i^rvo srečanje z Nizozem- sko je res nepombno. Kjer- koli že popotnik prestopi me- jo in pride v to deželo brez zemlje, nemudoma spozna, da se je pravzaprav znašel v nekakem krožniku. Prav takš- no prispodobo namreč nudi Nizozemska. Kot bi odrezal, že takoj za mejo se začne povsem drugačno okolje. Se vedno so tu, prav kot v mej- nem delu Nemčije, prostrane kmetije, veliko živirie na pa. ši, s tem pa se podobnost že konča. Nasipi in jezovi, da je popotnik vstopil v ču- dežno deželo brez zemlje. Na- ravnost neverjetna in prese- netljiva urejenost polj in kmetij je še bolj vzrona kot v sicer pedantno urejeni Nem- čiji. In mesta ter vasi? Takš- na so, kot v pravljici. Obko- ljena so z jezovi in nasipi, preprežena s kanali, stano- vanj ske hiše pa so skoraj ne- popisno lepe. Zgrajene so iz tanke temno rdeče opeke, vse so nekako ozke in silijo kviš- ku, okna so iaredno široka in na njih so zavese le ob robu okvirjev, kot čudovit okras večno odprti hiši. Na Nizozemskem še iJOdno Telja rek, da tisti, ki zasti- ra okna, nekaj skriva. In ker poštenje nadvse cenijo, spoštujejo navado. Okna so tako domala povsod odprta, številne luči v notranjosti tu- di ob večerih pranr vabijo, da mimoidoči pritisne na zvonec in pokramlja s prijaznim go- stiteljem. Hiše se naravnost svetijo od čistoče in cvetja. Vse so sveže prepleskane, saj zanemarjena hiša velja za eno največjih sramot v tej čudoviti deželi. In pročelja hiš se mogočno vzpenjajo nad praviloma ozke uličice, v strmo poševnici tvorijo do- mala sklenjeno streho nad prehodi. No«čini sprehod tako ponuja vrsto doživetij. Kot meni v Enikbuiznu, ko vanjskega bloka. Vsepovsod le lične hišice, zgrajene po enotnem kopitu, a domala vse različne, ^presenetljive, le- pe. Vrstne hiše, bi jim laliko dejali. Takšne, ki so tipsko predvidene za določen predel. In zidati smejo izključno le takšne hišice. Arhitektonske- ga onesnaževanja v tem de;lu dežele ne pranajo. Tu vlada tradicija. Za vse, brez izje- me! Dovoljen je le tipičen holandski slog gradnje in pri- znati je treba, da pranr to navdušuje. Nobene sodobno- sti za vsako ceno, le prijet- no, urejeno, navdušujoče, ti- ho in mimo. Košček drage- ga, a tako zelo iskanega ra- ja. Take kraje je lepo vide- ti, težko pa v njih živeti. Dolgočasni postanejo. MESECU^ Krrijuu lanKo pričakujemo, da bodo na mesecu p>ostavili znanstvene baze, v katerih bodo živeli in delali prvi »ve- soljski ljudje«. V tem pri- meru bo takoj postavljeno vprašanje njihove prehrane. Ali bo mogoče na mesecu vzgajati rastline? »Rast rastlin v principu ni mogoča, ker naš satelit nima atmosfere,« trdi sovjetski bio- log Lisuski. Toda, prepričan je, da bi lahko na pokritih »poljih« in v umetno ustvaf'- jeni atmosferi gojili pšenico, in sicer tako, da bi zagotav- ljala žetev v štrih mesečevih dnevih in štirih nočeh. Ni pa vse tako enostavno kot bi lahko pomislili na pr- vi pogled. Osnovni problem, ki ga bo potrebno rešiti, bo izvor svetlobe. Rastline so navajene na zemeljski ritem menjavanja dneva in noči. Kako torej ustvariti enake pogoje na tleh sosednjega vesoljskega telesa? Sovjetski znanstvenki so prepričani, da bi bilo mogoče ustvariti umetne izvore svetlobe, ven- dar pa bi to pomenilo izred- no veliko potrošnjo energije in posebne sisteme »odvaja- nja« toplote. Seveda je vprašanj in s tem v zvezi tudi poskusov ogromno. Zaključno vpraša- nje je gotovo, ali so mese- čeva tla ugodna za vzgaja- nje rastlin? Ameriški znan- stveniki so ugotovili, da tla niso strupena za rastline, če- prav ne vsebujejo vseh nuj- no potrebnih elementov za prehrano bilk. To pa bi bilo mogoče urediti z dodajanjem raznih mineralnih substanc. »Deioa na cesti... Tipična holandska hiša z velikimi, nezastrtimi okni in ličnim pročeljem. Foto: B, BOGASTVO NIAVASOV EL DORADO NAJDEN? ULICE TLAKOVANE Z ZLATOM Louis Vanler, francoski zdravnik, trdi, da je nekje v »Amazonski džimgli« blizu tromeje Brazilije, Peruja in Ekvadorja ple- me, ki že dolga stoletja čuva »največje bogastvo v zlatu in dragem Icame- nju, zbrano na enem me- stu«. Takšne izjave fran- coskega zdravnika, kot da potrjujejo številne legen- de, ki so stoletja spodbu- jale avanturiste in razi- skovalce za pot v te pre- dele. Iskali so El Dorado, mesto s tlakovanimi zla- timi ulicami in hišami, okrašenimi z dragim ka- menjem. Slavni, legendar- ni El Dorado. Vanler trdi, da bi bilo mogoče z zlatom in dra- gim kamenjem, ki ga je videl v lasti Viavasov, plačati ves zunanji dolg, ki ga danes imajo države Latinske Amerike. Glede na podatke Inter ameri- ške banke za razvoj, zna- ša ta zimanji dolg pri- bližno 60 milijard dolar- jev. Zdravnikova pripo- ved seveda vzbuja veliko zanimanje, tudi za govo- rice, ki so jih nekdaj ši- rili španski konkvistador- j i in so se seveda ohra- nile do danes. Zato rrmo- gi iščejo El Dolardo, v resnici glavno mesto ple- mena Omaguas. Spanci bi naj bili prvi, ki so od da- leč videli to mesto, ven- dar se mu niso mogli pri- bližati zaradi silovitega odpora Indijancev in stra- hovitih poplav. Niavasi, kot pravi Van- ler, so stoletja čuvaU zla- to in dragulje, katere so Inki uporabljali za okras in darovanje bogovom te- daj, ko so žrtvovaU ljudi in živah. Se en Spanec je uspel videti El Dorado. To je bil Viroreta, ki je F>ove- dal, da je od daleč opa- zoval zlate strehe mesta, ki so z neobičajno svet- lobo obsijale razprostra- njeno džvmglo. Zdravnik je povedal, da je zaklad Niavasov v ne- kem zapuščenem rudniku, približno 300 m pod povr- šino zemlje. Vanler in mednarodna ekspedicija, katere član je bil, so od- krili bivališče Niavasov novembra lani. V skupini so poleg njega bili še Švi- car, Nemec, Američan, Italijan in Rus. Vanler ni povedal priimka samo slednjega, ker je padel kot žrtev zastrupljenih puščic Niavasov, v trenut- ku, ko je skušal pobegni- ti z dokazi o zakladu. Francoski zdravnik je izjavil, da so ga Indijanci pustili šele tedaj, ko jim je kot talca pustil svoje- ga ameriškega kolega Ro- bertsona in tudi o vsem tem pokazal novinarjem vrsto fotografij, na kate- rih so tudi skrivnostni Ni- avasi. Toda, kljub številnim pritiskom Vanler ni ho- tel niti približno odkriti naselbino Niavasov zato, kakor je izjavil, da bi očuvali izvirno kulturo teh Indijancev — saj bi le-to prav gotovo uničil nastop modernih avantu- ristov. Niavasi baje ne živijo več v bližini rudnika z za- kladom, temveč pod okri- ljem bližnjega pragozda, vendar vsake toliko časa odidejo v rudnik, kjer opravljajo svoje primitiv- ne verske obrede. Po njegovi približni oce- ni danes živi še 2000 Nia- vasov, od preko 50.000, kolikor jih je bilo nekoč. Niavasi ne nosijo obleke h\ so visoki med 1,75 in 1,80 m, uporabljajo kam- nito orožje in keramično posodo. Nekatere teh po sod — na osnovi preizku- sov s pomočjo ogljika — so stare preko štiri tisoč let. Vanler je novinarjem opisal življenjske običaje Indijancev Niavasa, ki se po mnenju strokovnjakov ne razlikujejo veliko od podobnih v drugih ama- zonskih plemenih. Pričakujejo, da bodo oblasti Peruja ukrepale in ugotovile resničnost zgod- be francoskega zdravnika. se mi je nenadoma zazdelo, da bodo prijetne in prijaz- ne hišice oživele. Da bodo spreg'Ovorile, naredile korak naprej, v svetlo, romantično osvetljeno uličico. Prva noč je nepKxzab(na. Sprehajal tn sprehajal sem se, prav iskal sem neprijazno, zanemarjeno uličico, ali vsaj hišo. Zaman. Kamorkoli sem pritavail sem srečeval le čistočo, urejenost, prijetno lepoto prežeto z ro- mantičnimi nitmi jesenskega vetrovnega večera. Severno od Amsterdama ni- sem videa niti enega stano- NOVI TEDNIK — GlasUo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško. Slovenske Konjic«' Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredništvo: CeJje., Gregorčičeva 5, poštni predal 161. Narjčruna m oglasi: Trti V. kongresa 10 — Glavm m odgovorni oredniK: Milan Šeničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; Miial Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdeof ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik. Tjne Vrabl — Izhaja vsak četrtelt — Izdaja oa CGP »Del-k, Ljubljana 'p Elokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročrima 180 din, polletna 90 din Za inozemst*'! je cena dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« LJubljana — Telelon 22-369, 23-105, oolasi nar:Kanina 22-8<''l
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh