logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
PSIHOLO�KI IN DRU�BENI VIDHQ KLONIRANJA 35 PSIHOLO�KI IN DRU�BENI VIDIKI KLONIRANJA Vid Pe�jak KLJU�NE BESEDE: kloniranje, dvoj�ki, inteligentnost. KEYWORDS: cloning, twins, intelligence POVZETEK Kloniranje je nespolno razmno�evanje s cepljenjem zigote ali prena�anjem jedra embrionalne ali odrasle celice v zarodno celico. Kloni bi si bili med seboj ali z darovalcem podobni kot enojaj�ni dvoj�ki. Razlike bi nastale, �e bi �iveli v razli�nem okolju, razli�nem zgodovinskem obdobju ali �e bi se po�kodovala DNA (posebno pri starej�ih darovalcih). Motivi za kloniranje �loveka bi bili razli�ni. Nasprotovanje (posebno v verskih in politi�nih krogih) je veliko, kljub temu bi se bilo 38% �tudentk pod dolo�enimi pogoji pripravljeno klonirati, predvsem zato, da bi s tem za��itile svojo dru�ino in zakon. PSYCHOLOGICAL AND SOCIAL ASPECTS OF CLONING ABSTRACT Cloning is nosexual reproduction with the means of division of the zygote, or transfer of nucleus into embrional or adult germ cell. The clones would be 36 PSIHOLO�KA OBZOWA-HORIZONS OF PSYCHOLOGY 97/3 similar to each other or to the donor as identical twins. The diferences could appear due to diversity of environment and especially to historical changes of society or to the damages of DNA. The motives for cloning differ, and the opposition is great (especially among the politicians and clerics). Notwithstanding 38% of the female students agree to be cloned under certain conditions, mostly to protect their family or marriage. Eno od najpogostej�ih vpra�anj v zvezi z morebitnim kloniranjem �loveka, ki prihaja iz javnih in strokovnih krogov, je: Kako podobni bi bili kloni svojim darovalcem' in drugim klonom, ki izhajajo iz istega darovalca^ Vpra�anje posega v eno od najstarej�ih, najbolj vztrajnih in najbolj temeljnih dilem antropolo�kih znanosti: kak�en je vpliv dednosti in aktivnega okolja (nature and nurture) na �loveka�?- Kloni in njihovi darovalci ter kloni istega darovalca so si namre� geneti�no enaki, njihovi genski zapisi so medsebojne kopije, zato bi morala biti vsakr�na razlika posledica okolja, posameznikovih izku�enj in morda njihove svobodne izbire. V naj�ir�em pomenu je kloniranje vsaka oblika nespolnega, vegetativnega razmno�evanja, ki je pri ni�jih organizmih pogosta. Pri �loveku prihajajo v po�tev trije postopki (od njih je odvisen odgovor na na�e za�etno vpra�anje): 1. Deljenje ali cepljenje zigote^, embrionalnega �grozda nediferenciranih celic�, na dva ali ve� samostojnih osebkov (artifitial twinning). Zigota se razdeli spontano pri enojaj�nih dvo�kih^, ki so zato �naravni kloni�. Cepljenje dose�ejo z razli�nimi kemijskimi sredstvi ali pa z rezanjem. Za nekatera farmakolo�ka sredstva, ki jih uporabljajo za pove�anje rodnosti �e od leta 1960, domnevajo, da spodbujanjo nastanek dvoj�kov. Leta 1993 pa je Herry Hall z Washingtonske univerze objavil, da so uspeli narediti �v epruveti� umetna dvoj�ka iz abortiranega �love�kega embrija. Podoben uspeh so istega leta zabele�ili tudi britanski znanstveniki. Novonastale embrije so kasneje ' Oseba, ki daruje svoje gene zarodni celici, iz katere se razvije otrok, vendar ni njegov o�e Biolo�ki o�e preda potomcu samo 50% svojiti genov (drugo polovico motil, darovalec pa 100%. Zato je bolj podoben enojaj�nemu dvoj�ku kot o�etu, ' Zigota je oplojen zarodek v prvih dveti tedniti po oploditvi Celice �e niso specializirane ' Enojaj�ni dvoj�ki nastanejo iz iste zigote in imajo enako dednost, dvojaj�ni pa iz dveh zigot in so glede na genetsko gradivo bratje ali sestre Od o�eta prejmejo polovico in od matere drugo polovico hromozomov s pripadajo�imi geni ^�iiPi^iiiiiRiZiiiiliM 37 uni�ili. V to skupino kloniranja sodi tudi znameniti belgijski de�ek, ki je nastal iz celice, ki se je zaradi �drgnjenja� lo�ila od prvotne oplojene celice. Kloni, ki nastanejo s cepljenjem embrija, so umetni enojaj�ni dvoj�ki. Darovalec je prvotni embrio, ki ga po delitvi ni ve�. Umetni dvoj�ki bi verjetno �iveli v dru�inah pri roditeljih v skoraj enakem okolju - ne pa v povsem enakem, ker na razvoj vplivajo tudi razli�na lega v maternici in nekoliko druga�ne postnatalne izku�nje (denimo, da se eden od njiju po�koduje ali da zboli). 2. Kloniranje z vna�anjem jedra z njegovo DNA embrionalne celice v zarodno celico. Poteka v teh fazah: Znanstveniki najprej odvzamejo oplojenemu jaj�ecu jedro. Nato odvzamejo celico nekemu embriju. V tretji fazi pa vnesejo jedro tega embria v �prazno� zarodno celico in to v nadomestno samico. Mati narava se �zmoti� in zarodna celica s tujo DNA se za�ne mno�iti. Ker uporabljajo ravnokar umrle embrije, darovalca ni ve�. �e pa bi iz istega embrija naredili ve� klonov, bi si bili genetsko podobni kot enojaj�ni dvoj�ki. Na ta na�in so naredili lanskega avgusta v Oregonskem centru za f^rimate v ZDA dve klonski opici, ki smo ju lahko videli na televiziji. Raziskovalci so vzeli jedra iz celice osemceli�nega embrija. Vnesli so jih v ve�je �tevilo oplojenih celic, vendar sta se rodila samo dva klona. Vodja raziskave Don Wolf pravi, da sta sre�na in zdrava in da se vedeta povsem normalno. Gotovo pa to niso prvi kloni, ki so narejeni iz embria. Raziskovalna ustanova Genetics Australia je letos sporo�ila, da so iz enega embria �e pred leti naredili veliko krav. 3. Kloniranje z vna�anjem jeder diferenciranih celic v zarodno celico. Postopek je enak prej�njemu, vendar izhaja DNA iz celice odraslega organizma. Ker so te celice �e specializirane, morajo s posebnim postopkom najprej pripraviti DNA, da se �prime� gostiteljske celice. Bojda so na ta na�in klonirali �abe �e leta 1952, lani pa so v In�titutu Rosalyn v Edinburghu naredili klonsko ovco Tracy", ki je postala najbolj slavna �ival na svetu. Novico so sporo�ili �ele po devetih mesecih, �akali naj bi zato, ker so �eleli postopek najprej patentirati, morda pa so se bali, da se bo javno mnenje obrnilo proti njim. ' �Izdelava� je potekala takole: Vzeli so celice iz vimena Nekaj �asa so jiti vzdr�evali v suboptimalnih pogojihi rasti Pravimo, da so jih �stradali�, kar je na nek na�in aktiviralo celi�ni ��asovni stroj� in prestavilo celi�ni �as �s poznega popoldneva� na �zgodnje jutranje ure� Celico so nato fuzionirali z jaj�no celico, ki so ji pred tem odstranili jedro Dobljeno celico so nato vsodili v maternico ovce Vendar postopek nI bil enostaven, �ele po 275 neuspe�nih ali delno uspe�nih poskusih se je rodil klon 38 PSIHOtO�KA OBZORJA - HORCONS Of PSVCHOLOGV 97/3 Z ljudmi teh eksperimetov niso izvajali in znanstveniki izjavljajo, da jih ne bodo. Zadr�ujejo jih eti�ni pomisleki. Vendar se strinjajo, da narediti �loveka ni ve� problem. Novinarji so nekajkrat poro�ali, da �love�ki kloni �e obstajajo, namignili so celo na nekega ameri�kega ko�arka�a, ki ga niso imenovali. PODOBNOST KLONOV TER KLONOV IN DAROVALCEV Kloni in darovalci ter kloni istega darovalca bi imeli povsem enake gene le v primeru, da bi bili darovalci mladi. Sicer pa celice darovalcev s�asoma nakopi�ijo spremembe (mutacije) v DNA kljub razli�nim popravljalnim mehanizmom v celicah^ Bolj pa bi se razlikoval vpliv okolja. Upo�tevati moramo naslednje mo�nosti: Enaka starost enakih klonov Razli�na starost enakih klonov Ista dru�ina Enako stari kloni v istih dru�inah Razli�no stari kloni v istih dru�inah Razli�na dru�ina Enako stari kloni v razli�nih dru�inah Razli�no stari kloni v razli�nih dru�inah 1. �e bi enako stari kloni rasli v istih dru�inah, bi bilo njihovo okolje tako kot pri enojaj�nih in dvojaj�nih dvoj�kih enako ali skoraj enako. Taki primeri bi bili redki, ker se rodnica najbr� ne bi odlo�ila za rojstvo ve� enakih otrok, �eprav tega ne moremo povsem izklju�iti. 2. �e bi razli�no stari kloni �iveli v isti dru�ini, bi bilo njihovo okolje razli�no, vendar �e kar podobno. Ni posebno verjetno, da bi ista rodnica'' ve�krat �naro�ila� klona pri istem darovalcu, �etudi bi bil njen mo�. Danes je mogo�e ustvariti enako stare klone z razli�nim rojstnim datumom. Razli�no stari dvoj�ki so se �e rodili. V poro�ilu Patrixa Dixona (1997) pi�e, da so dvojaj�na dvo�ka oplodili iii vitro, nato pa en zarodek zamrznili in ga vsadili ' Spremembe praviloma niso opazne, ker v zdiferenciranih celicah deluje le 3-5% genov Zato bi bilo te�ko poiskati celico z nepo�kodovano DNA Poleg tega se bolj Intenzivno popravljajo po�kodbe v transkripcljko aktivni DNA kot v neoktivn " �enska, ki rodi klona, a ni njegova biolo�ka mati Otroku ne daje nobenih genov, razen �e nI soma darovalec. SIcer je darovalec kdorkoli, tudi mrtvo oseba, otrok aH komaj nastali embrio. PSIHOLO�K) IN OmJ�B&^l VttMKI KLONIRANJA 39 v maternico �ele �ez 18 mesecev. Isti postopek bi lahko uporabili tudi pri enojaj�nih dvoj�kih in klonih. 3. �e bi enako stari kloni �iveli v razli�nih dru�inah, bi se njihovo okolje pomembno razlikovalo. Imeli bi istega darovalca, vendar bi �iveli lo�eno, denimo pri rednikih. Rodnica je lahko ista ali razli�na. Isto rodnico bi si morda �eleli znanstveniki za svoje raziskave. Lahko bi otroke posvojile razne dru�ine po smrti roditeljev. Bolj verjetne pa so razli�ne rodnice, ki bi ob istem �asu sprejele DNA istih darovalcev, npr. slavnih ljudi. 4. Verjetno bi bili pogostej�i razli�no stari kloni v razli�nih dru�inah. Denimo, da bi razli�ne dru�ine v razli�nem �asu hotele imeti klone istih slavnih oseb. Njihovo okolje bi se razlikovalo, zaradi starostnih razlik �e bolj kot v prej�njem primeru. 5. Najbolj pa bi se razlikovalo okolje klonov in njihovih odraslih darovalcev, ker bi bila starostna razlika med njimi zelo velika, tudi 30 ali ve� let. Lahko bi uporabili celo DNA umrlih ljudi, ki bi jo hranili v ustrezni kulturi ali zamrznjenem okolju. 8. marca 1996 so britanski �asopisi objavili, da so odkrili dele DNA 8000 let starih ostankov �loveka (v kosteh in zobeh), ki naj bi bil neposredni neposredni prednik nekega Adriana Targetta. Morda bo v prihodnosti uspelo sestaviti iz delov celoten genom, kar je predvidel avtor znanstveno fantasti�nega filma Jurski park. Iz povedanega sledi, da lahko podobnost klonov ter klonov in darovalcev primerjamo s podobnostjo enojaj�nih dvoj�kov, predvsem enojaj�nih dvoj�kov v razli�nem okolju. PODOBNOST DVOJ�KOV O podobnosti enojaj�nih dvoj�kov v istem ali razli�nem okolju je znanost zbrala veliko gradiva. Razlika med obojimi nam pove, kolik�en je vpliv okolja. A ne povsem, ker si ljudje s podobno genetsko podlago izbirajo in oblikujejo podobno okolje. V tem primeru govorimo o interakciji med genetskim gradivom in okoljem. Dvoj�ek z glasbenim talentom, ki �ivi na pode�elju, si piska na pi��alko, njegov genetski dvojnik, ki �ivi pri profesorju, pa si lahko privo��i dragocene glasbene instrumente in glasbenega in�truktorja. Oba sta si obrnila okolje v svoj prid. 40 PSIHOLO�KA OBZORJA - HORIZONS OF PSYCHOLOOY 97/3 Razlikujemo dedovanje fizi�nih in dedovanje osebnostnih potez, ki so samo posredno odvisne od dednosti. Genetski dejavniki vplivajo na sintezo beljakovin, ki so gradniki organizma, od katerega so odvisne osebnostne lastnosti. Zato ni presenetljivo, da so fizi�ne lastnosti (npr. telesna velikost ali oblika nosu) pod mo�nej�im vplivom dednih dejavnikov. Prvi, ki je prou�eval enojaj�ne dvoj�ke, je bil znameniti biolog Francis Galton v sredini preteklega stoletja. Razlikoval je enojaj�ne dvoj�ke z enako dednostjo in dvojaj�ne dvoj�ke, ki so v resnici le bratje in/ali sestre. Dvoj�ke je prou�eval zloglasni nacisti�ni zdravnik dr. Mengele in jim zamenjeval ude in druge organe. Pri tem je pokon�al 1300 parov dvoj�kov, le redki so ube�ali smrti. Prvo primerjavo enojaj�nih dvoj�kov, ki so �iveli lo�eno, so izvedli Newman, Freeman in Holzinger �e leta 1937. Opisali so 19 zanimivih in nenavadnih primerov, dvoj�ka Ed in Fred pa sta pri�la v mnoge psiholo�ke u�benike. Zgodba pravi takole: Ed in Fred 25 let nista vedela drug za drugega. Oba so vzgojili star�i brez otrok in oba sta mislila, da sta njuna edina otroka. �eprav sta �ivela ve� kot 1000 km narazen, sta bila enako izobra�ena in oba sta bila mehanika pri istem velikem telefonskem podjetju. �enama je bilo ime Mary. Istega leta sta se poro�ila in dobila sina. Imela sta psa teriera z imenom Trixie. Kasneje sta povedala, da se jima je od zgodnjega otro�tva vsiljevala misel na brata, ki je umrl. Njuno sre�anje pa meji �e na fikcijo. Ko je bil Ed star 22 let, ga je sodelavec, ki je pri�el iz daljnega mesta, pozdravil: �Hallo Fred! Kako gre delo od roki� Ed je odvrnil, da se ne poznata in da mu sploh ni ime Fred. Ni ga prepri�al. Kmalu zatem ga je �e nekdo nagovoril �Fred� in menil, da �e �e ni Fred Blank, mu je pa na las podoben. Tokrat se je Ed vznemiril in povedal star�em, kaj je do�ivel. Star�i so neradi priznali, da je posvojenec in dvoj�ek. Ed je poiskal Freda. Dobila sta se na velesejmu v Chicagu in tedaj so ju testirali. Pri psihologih sta bili tudi dvoj�ici Ethel in Ester. Skupaj so se sprehodili po razstavi in ljudje so se presene�eno ozirali za dvema popolnoma enakima paroma. Pritegnila sta celo ve�jo pozornost kot sama razstava. Se podobnej�i so si bili lo�eni dvoj�ki, ki so jih opisali avtorji Minnesotske �tudije. Ena od zgodb (Smithsonian 1997) pravi; Jim Lewis in Jim Springer sta se sre�ala prvi� po 37 letih. Kasneje sta izjavila, da je bilo �njuno sre�anje najpomembnej�i dogodek v �ivljenju.� Njuno �ivljenje in vedenje je bilo nenavadno podobno. Oba sta adoptirali dru�ini v PSIHOLO�KI IN OftU�BO^i VIDIKI KLONIRANJA 41 Ohiu komaj 60 km narazen. Oba sta dobila ime James in oba sta se dvakrat poro�ila. Najprej z dekletom z imenom Linda in nato z Betty. Oba sta imela otroke, med njimi sta bila tudi sinova Allan in James. Oba sva nekaj �asa imela psa z imenom Toy. Ni� manj si nista bila podobna v osebnostnih potezah. Na testih strpnosti, konformizma in fleksibilnosti sta dosegla rezultate, kot jih dobijo ljudje, �e jih testiramo dvakrat. Skoraj enaki so bili njuni mo�ganski valovi, inteligentnost in druge umske sposobnosti, kretnje, barva glasu in interesi. Enako je bilo njuno zdravstveno stanje. Imela sta visok krvni pritisk, migreno in sr�ne napade. Migrensko bole�ino sta opisala z istimi besedami. Oba sta bila veri�na kadilca, rada sta pila pivo, njun hobby pa je bilo oblikovanje lesa. Bila sta namestnika �erifa in se vozila v enakem avtu. Hodila sta na po�itnice na isto obalo v Floridi. Vodja raziskave Thomas Bouchard (1990) je dejal, da �genetski u�inek prevladuje vsej osebnosti dvoj�kov. �e bi prej kdo pri�el s temi rezultati k meni, mu ne bi verjel.� Morda bo kdo menil, da so opisani dvoj�ki vendarle �iveli v podobnih razmerah, toda avtorji so odkrili dvoj�ka, ki sta �ivela v precej druga�nih. Oskara Stohra iz Nem�ije in Jacka Yufeja iz Kalifornije so lo�ili takoj po rojstvu na Trinidadu. Yufeja so vzgojili v o�etovi strogi �idovski dru�ini na Trinidadu, Stohra pa je odpeljala nem�ka mati v okupirano �ehoslova�ko, kjer je obiskoval nem�ko katoli�ko �olo. Zato nista govorila skupnega jezika. Ko sta se sre�ala v Minnesoti, sta bila oble�ena v strajco z dvema �epoma in epoletamii, nosila sta kovinska o�ala, imela sta enako oblikovane brke Njuna zapestja sta bila ovita z enakim usnjenim pasom. Odkrila sta, da imata oba rada za�injene jedi in sladke pija�e, pope�en kruhek sta pomakala v kavo, pred televizijskim ekranom pa sta pogosto zaspala. Brala sta revije od zadnje do prve strani. V strani��u sta potegnila vodo, preden sta ga uporabila. Oba sta med ljudmi glasno zdehala, da bi pritegnila pozornost. Oskar je kri�al na svojo �eno, to je po�el tudi Jack pred lo�itvijo. Njuna stali��a do dru�benih in �ivljenskih vpra�anj so se sicer razlikovala, toda Bouchard je odkril mnoge podobne poteze temperamenta. Dosegla sta skoraj enake rezultate na testih vodenja, domi�ljije, ob�utljivosti za stres in odtujenosti. Bolj sta se razlikovala na testih agresivnosti, storilnostne motivacije in socialne bli�ine. 42 PSIHOLO�KA OBZORJA - HOWZONS OF PSVCHOLOGV 97/3 Lahko bi opisali �e �tevilne druge primere. Neki dvoj�ici sta pri�li na sre�anje s sedmimi prstani na istem prstu in tremi zapestnicami na istem zapestju. V Minnesoti so se sre�ali tudi lo�eni enojaj�ni troj�ki. Robert Shafran se je sprehajal po univerzitetnem campusu, ko je nenadoma prisko�ilo dekle, ga objelo, poljubilo in vzkliknilo: �Kje pa hodi�^� Robertu je bila nadvse v�e�, vendar jo ni poznal in ni vedel njenega imena. Izkazalo se je, da ima dvoj�ka Eda, ki mu je tako podoben, da ju je zamenjala. Kmalu sta se dvoj�ka sre�ala in ugotovila, da nosita podobne obleke, imata podobno frizuro, smejala sta se istim �alam, pila sta isto vrsto piva in kadila isto vrsto cigaret. Gojila sta iste �porte, med njimi rokoborbo, pri katerem sta dosegala enake rezultate. Poslu�ala sta isto vrsto glasbe. Ko so objavili njuno zgodbo �asopisi, jo je prebral David Kellman. Ugotovil je, da sta obraza v �asopisu na las podobna njegovemu. Izkazalo se je, da so bili Robert, Ed in David v resnici troj�ki, ki so jih lo�ili takoj po rojstvu. Davidove navade, obleka in testni rezultati so bili podobni njunim. Primeri, ki jih navaja minnesotska �tudija, so naravnost osupljivi. �e je vse to res, kaj je potem z avtonomijo �lovekove osebnosti, s svobodo pri izbiranju in odlo�anju�?- Ali je posameznik lutka, ki jo premikajo geni', vsajeni �e ob rojstvu v njegov organizem�? In �e je tako, kaj lahko potem re�emo o moralni ' Geni so odsel VIDIKI KLONIRANJA 51 Manj imamo podatkov o osebnostnih lastnostih v o�jem pomenu besede. Jost in Sontag (1944) sta odkrila enake zna�ilnosti avtonomnega �iv�nega sistema (krvni pritisk, dihanje, galvanska reakcija ko�e, izlo�anje sline, utripanje srca) in elektri�ne aktivnosti mo�ganov (EEG), kar je pomembno zato, ker so povezane s �lovekovimi emocijami, temperamentom, reakcijami na stres in splo�no aktivacijo organizma. Reakcije dvoj�kov so bile nadvse podobne reakcijam istega �loveka, ki ga testiramo dvakrat zapovrstjo. Na splo�no so �tudije enojaj�nih dvoj�kov pokazale, da so si precej podobni predvsem v stopnji emocionalnega vznemirjenja v razli�nih razmerah, odvisnosti od mamil, depresivnosti, dominantnosti in optimizmu (skupaj 176 parov dvoj�kov, Arhivi splo�ne psihiatrije, ZDA). Imajo podobne preference za hrano in osebe nasprotnega spola. Nadvse podobni sta potezi introvertnost-ekstravertnost ter psihopatsko vedenje (Vandenberg 1967). Te podobnosti pa so lahko vsaj deloma posledica skupnega �ivljenja. Ne samo star�i, tudi eden od dvoj�kov pogosto vpliva na drugega, da se podobno vede. O lo�enih dvoj�kih imamo manj podatkov, pokazalo pa se je, da so si kljub lo�enosti v teh lastnostih podobni, dasi manj, razen v vsebinskih lastnostih, kot so stali��a, politi�na usmerjenost in vrednote, kjer so razlike velike. Eden od dvoj�kov lahko postane verski, drugi pa levi�arski fanatik, vendar sta oba fanatika. Ujemanje du�evnih motenj izra�amo najve�krat z indeksom soglasnosti (concordant rate), ki pomeni verjetnost, da se pojavi neka zna�ilnost pri enem od dvoj�kov, �e se je pojavila pri drugem. Najve�krat ga izrazimo v odstotkih. Pri enojaj�nih dvoj�kih zna�a za samomor 11,3% in pri dvojaj�nih 1,8%. A tudi drugi enojaj�ni dvoj�ek ima najve�krat samomorilske misli. Za avtizem'' zna�a pri enojaj�nih devoj�kih 34% in pri dvojaj�nih 0%, za Down sindrom (mongoloizem) pri enojaj�nih dvoj�kih 100%, za govorne motnje 82%. Indekse soglasnosti za shizofrenijo po raznih avtorjih ka�e razpredelnica. Avtor Leto ED �tevilo % DD �tevilo % Luxenberger 1928 19 58 13 0 Kallmann 1946 174 69 296 11 Kringlen 1967 69 45 96 15 Allen 1972 121 43 131 9 Gottesman 1972 26 58 34 12 ' Psihoza, ki se pojavi v najzgodnei�em �ivljenju in manifestira Icot popolna zaprtost vose in izogibanje socialnim stikom, kar ima hude posledice za du�evni razvoj otroka. 52 PSIHOLO�KA OBZORIA - HORIZONS OF PSVCHOIOGV 97 / 3 Enojaj�ni dvoj�ki se pomembno razlikujejo od dvojaj�nih, �eprav so njihovi indeksi samo srednjeveliki. Glede na podobnost drugih lastnosti, zlasti inteligentnosti, bi pri�akovali vi�je. Enojaj�ni dvoj�ki imajo tudi visok indeks soglasnost za fobije. Vendar do�ivlja eden od njiju praviloma manj�i strah kot drugi. �tevilne fobije so podobne, zanimivo je, da sta najpogostej�i strah pred tesnimi prostori (claustrofobija) in strah pred velikimi odprtimi prostori (agrophobia), kar razlagajo nekateri psihoanalitiki kot posledico tesnobe v maternici, ki si jo dvoj�ka delita. Najbolj presenetljivo pa je odkritje (Johnson 1974), da so si lo�eni enojaj�ni dvoj�ki v mladosti in srednjih letih tem bolj podobni, �im dalj so lo�eni. V otro�tvu so pod mo�nim vplivom kru�nih star�ev, zato so razlike ve�je. Kasneje pa so osamosvojijo in tedaj pridejo genetski vplivi bolj do veljave. Nasprotno pa so si enojaj�ni dvoj�ki, ki �ivijo skupaj, kasneje nekoliko manj podobni. V kasnej�ih letih �utijo potrebo, da se individualizirajo, da imajo svoj lastni jaz (�e posebno kadar se okolje vede do njiju kot do ene osebe), kar sku�ajo obele�iti z nekaterimi zunanjimi znaki, npr. obla�ilom. Seveda pa �elja po samostojnosti ne more vplivati na temeljne sposobnosti in osebnostne poteze. Ugotovitve, dobljene pri enojaj�nih dvoj�kih, bi po vsej verjetnosti veljale tudi za enako stare klone in klone, med katerimi ni velike starostne razlike. Prav gotovo bi kloni zaradi vednosti, da so kloni, razvili nekatere posebne osebnostne lastnosti, npr. ob�utek manjvrednosti ali pomembnosti. Lahko bi se zgodilo, da bi jih verski ekstremisti proglasili za ljudi brez du�e, ker naj bi se du�a pojavila ob oploditvi, kloni pa nastanejo brez oploditve. Vendar to ne bi povzro�alo razlik med njimi, razen kadar bi �iveli v ustrezno razli�nih okoljih. Vendar bi se kloni razlikovali od svojih odraslih darovalcev bolj kot enojaj�ni dvoj�ki, celo bolj kot enojaj�ni dvoj�ki v razli�nem okolju. Najprej moramo upo�tevati genske spremembe (mutacije), ki se naberejo s staranjem v DNA. Zato si ne bi bili popolne kopije. Morda bi se kmalu po kloniranju pojavil rak ali kaka druga�na sprememba. �e pomembnej�e pa bi bile spremembe okolja. V desetletjih in dalj�ih �asovnih obdobjih se namre� spremenijo nekatere pomembne sestavine kulture, zato bi bila stimulacija klonov bistveno druga�na kot je bila pri njihovih darovalcih. Zamislimo si, da bi se darovalec rodil leta 1930, njegov klon pa leta 1990. �eprav bi bil fizi�no podoben darovalcu pred 50 leti, podobne bi bile tudi PStHOtO�KI IN DRU�BENI VIDIKI KlONtRANJA 53 njegove umske sposobnosti in nekatere osebnostne poteze, bi se zaradi spremenjene kulture druga�e razvijal. Klon bi gledal televizijo, uporabljal ra�unalnik, potoval z letalom po svetu, medtem ko se je njegov darovalec v njegovi starosti komajda peljal z avtom. Razlike bi bile predvsem vsebinske. �e je darovalec kot otrok spretno ra�unal z ro�nim ra�unalom, je njegov klon 50 let pozneje spreten z elektronskim ra�unalnikom. Najbr� pa bi se pojavile tudi manj�e razlike v kapacitetah. Psihologi �e dolgo opa�ajo, da inteligentnost in druge sposobnosti v zadnjih desetletjih po�asi, a nezadr�no rastejo. Dana�nji otroci dobivajo vi�je rezultate na testih, ki so neodvisni od kulture (culture free tests) kot na za�etku stoletja. Morda merski instrumenti ne ustrezajo taki nalogi, ker se otroci u�ijo mnogih �testnih skrivnosti� po televiziji in celo v �olah. Zelo verjetno pa sodobna stimulacija mo�neje vpliva na razvoj �iv�evja v zgodnjem obdobju �ivljenja. Pri podganah so eksperimentalno dokazali rast dendritov pod vplivom vizualne stimulacije in vaje v razlikovanju dra�ljajev. Danes dobivajo otroci ra�unalnik takoreko� v zibelko. Potovanja, televizija, internet, video, elektronska u�ila in drugi instrumenti so vir zelo mo�ne in druga�ne stimulacije, kot je bila neko�. Skupaj z bolj�o prehrano in zdravjem morda prispeva k spreminjanju sposobnosti oz. oblikovanju ustreznih fenotipov'". Otroci so celo v fizi�nem pogledu razvitej�i kot neko� (posebno velike razlike so zabele�ili na Japonskem). �e gledate vite�ke oklepe v muzejih, se vam zdijo nenavadno majhni. Spolna dozorelost (pri dekletih je pomemben mejnik prva menstruacija) nastopi vsaj dve leti prej kot na za�etku stoletja. 20. stoletje je spodbudilo neverjeten in vsestranski razvoj Homo Sapiensa. Iz teh razlogov bi se kloni pomembno razlikovali od svojih darovalcev. Pred leti so vrteli v kinematografih film o Mengeleju, ki je naredil ve� Hitlerjevih klonov. Toda Hitlerjevi kloni ne bi bili novi Hitlerji. Na njegovo �ivljenje sta pomembno vplivala zgodnja smrt star�ev in hudo pomanjkanje v mladosti. In kar je glavno: njegov klon ne bi �ivel v �asu velike krize (1930-1933), ki je Hitlerja spravila na povr�je. Tudi Titov klon ne bi bil Tito �tevilka 2. V razgovoru na televiziji je Josip Broz dejal, da se je v mladosti hotel izseliti v ZDA. Ni mu uspelo. �e bi se bil v resnici izselil, ne bi postal to, kar je postal. Morda bi bil sindikalni voditelj '� Medtem ko je genotip vse, kar je zapisano v �lovekovi dednosti, je fenotip to, kar se na podlagi genotipa razvije v dolo�enem okolju Opazujemo lahiko samo fenotipe. ^4 PSililid�(SltiiOii ii iiiiBi^r VtOiKt KLONIRANJA 61 VIRI 1. Bouchard T., Thomas J., David T., McGue, Segal, Nancy L. in McGue. Sources of human psychological differences: The Minnesota study of twins reared apart. Science, 250, 1981, 223-228. 2. Dennis W. in Dennis M. Development under controlled conditions. V knjigi: Dennis W.: Readings in child psychology. Prentice-Hall, 1951. 3. Dixon Patrix (1997). Cloning. http://people.delphi.com/patrickdixon/clonech.htm. 23.3.1997. 4. Freedman D. Keller B.. Inheritance of behavior in infgants. Science, 1963, 196-198 5. Johnson R., Medinnus G. Child psychology. Wiley.1974. 6. Jost H, Sontag L. The genetic factorin autonomic nervous system function. Psychosomatic Medicine, 6, 1944, 308-310. 7. Kallman F. in Sander G. , 1959 Twin studies in senescence. American Journal of Psychiatry. 106, 1949, 2-26. 8. Newman H., Freeman F. in Holzinger K. Twins: A study of heredity and environment. University of Chicago Press. 1937. 9. Scarr S. Environmental bias in twin studies. V knjigi; Vandenberg: Progress in human genetics. Johns Hopkins Press, 1968. 10. Smithsonian.www.modcult.brown.edu/students/angell/identity.html. 11.3.1997 11. Wachbroit R. Human cloning is not as scary as it sounds. Washington Post, March 2, 1997
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh