logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino (1998, letnik 46, številka 1/2)
Vir: Kronika (Ljubljana)
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
KR0NIKA 1-2 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor : dr. Jariez Cvirn, dr. Marjan Drnovšek, dr. Tone Ferenc, dr. Aleš Gabrič, dr. Ferdo Gestrin, dr. Stane Granda (odgovorni urednik), dr. Eva Holz (glavna urednica), dr. Olga Janša-Zorn, Janez Kopač, dr. Božo Otorepec, Kristina Šamperl-Purg, dr. Zmago Šmitek, dr. Peter Vodopivec, Majda Žontar in dr. Maja Žvanut Prevodi : AMIDAS, Cvetka Vode - angleščina mag. Niko Hudelja - nemščina Bibliografska obdelava : Lojze Cindrič Uredništvo in uprava : Filozofska fakulteta. Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, tel. 061 17 69 210 Sofinansirajo : Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Računalniški prelom : MEDIT d.o.o. Tisk : Grafika M - s.p. Na naslovni strani : Plemiška diploma Antona pl. Blažiča iz leta 1795. Blažič je bU eden izmed ustanovnih članov ljubljanske prostozidarske lože "Dobrodelnost in stanovitnost" (1792 - 1795). Arhiv Republike Slovenije, Plemiške diplome, št. 7 Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. Na podlagi mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo RS štev. 415-4/92 z dne 5. 3. 1992 gre za proizvod, od katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5% po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 5/92) KAZALO^ Matjaž Bizjak : Posest župnije Svibno in urbar ljubljanskega kapitlja iz leta 1499 ...................................................... 1 Miha Preinfalk : Zemljiško gospostvo Turjak pod taktirko Hansa Mordaxa (1514 - 1515) ................................... 13 Metoda KemperI : Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku ........................................................ 34 Matevž Košir : Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži "Združena srca" v Mariboru in "Dobrodelnost in stanovitnost" v Ljubljani ............................................ 41 Mariam M. Kerimova : Slovenija in Slovenci v delih Alekseja N. Haruzina in Vere N. Haruzin .................................. 66 Marjan Drnovšek : Podoba Amerike na ilustracijah Ivana Vavpotiča 83 Anka Vidovič - Miklavčič : Poglabljanje češkoslovaških in slovenskih odnosov ter oživljanje socialističnega gibanja v okviru "Masarykovih proslav" v letih 1937 in 1938 .....................................................111 Anton Ratiznojnik : Telovadno in kulturno društvo Sokol v Ljutomeru 1903 - 1941 ............................................119 Aleksander Lavrenčič : Izraz "razrešeni" morda ni podan z italijanskim terminom "sospesi"................................129 Gradivo Zamišljena kronistka s Šentviške planote (Albina Lapanja) ...........................................139 Znanstveni posvet "Slovenija 1848 - 1998: Iskanje lastne poti" (Barbara Šatei)..........................171 Poročila Napovedana razstava o Janezu Puhu, izumitelju in industrialcu slovenskega rodu! (Kristina Šamperl Purg)..............................................174 O delovanju Društva ljubiteljev soške fronte (Davor Kernel).................................................176 Ocene Ljubno ob Savinji, 750 let, izdala in založila Občina Ljubno ob Savinji, tisk Hren Grafika, Ljubno 1997, 175 strani (Slavka PavUč)....................177 Šolska kronika. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Ljubljana 1997; št. 6 - XXX, 323 strani (Vlasta Tul) ...................................................179 Zbornik ob 50-letnici Višje pedagoške šole. Pedagoške akademije in Pedagoške fakultete. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana, 1997, 255 stoani (Matija Zorn) .................180 Marko Tavčar, Egon Pelikan, Nevenka Troha, Korespondenca VirgUa Ščeka 1918 - 1947, Viri št. 11, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1997, 215 strani (Metka Gombač) ............182 Popravek kazala iz prejšnje številke Mednarodni kulturno-zgodovinski simpozij Modinci 1997 Trakoščan, 1.-4. julij 1997 (Olga Janša - Zorn)............................................. .106 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Matjaž Bizjak Posest župnije Svibno in urbar ljubljanskega kapitlja iz leta 1499 Začetki svibenske fare domnevno segajo ne- kako v 12. stoletje, ko so svobodni gospodje istega imena (de Scharfenberg) ob južnem vznožju strme skalnate vzpetine. Grajskega hriba, vrh katerega je stal njihov grad, sezidali lastniško cerkev.^ Ta je polagoma prerasla v sedež župnije z ozemljem, izločenim iz obsežne prafare Laško, ki je tako le še z ozkim pasom radeškega vikariata segala preko Save.2 Tak razvoj je bil naravna posledica predhod- nega izoblikovanja svibenskega gospostva. Ležalo je v mejah Savinjske marke, v 11. stoletju obsež- nega aloda Heminega rodu, vendar ni čisto jasno, če je res kdaj spadalo v okvir njihove rodbinske posesti. Cesarske darovnice tega ozemlja ne ome- njajo, genealoške raziskave pa ne kažejo zgodnjih povezav Svibenskih s Heminim rodovnim deblom. Na Hauptmanovem zemljevidu je svibensko gos- postvo kot tujek obkoljeno s posestvi Heminega rodu.^ Vsekakor so Svibenski na njem gospodarili pred letom 1169, ko je oglejski patriarh stiškemu samostanu med drugim potrdil neko posest, daro- vano od Konrada Svibenskega.^ Prav tako skrivnostna kot njeni ustanovitelji je v prvih stoletjih svojega obstoja tudi sama cerkev, oziroma iz nje nastala župnija. Kdaj jo je oglejski patriarh vključil v svojo farno mrežo lahko le ugi- bamo. Nesporen je njen obstoj od leta 1282 dalje, ko se v neki listini kot priča omenja dominus Berhtoldus plebanus de Scherphenberch/' termi- Tako J. Höfler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slo- venskem, Razprave FF, Ljubljana 1986, str. 36 in 55 - 56; domneve o slarosli temeljijo na podlagi patrocinija sv. ' Križa, ki ga povezujejo s križarskimi vojnami. ; ^ J. Höfler, O prvih cerkvah, str. 19. : Tu povzemam pri nas uveljavljeno Hauplmanovo mne- nje (Ljudmil Hauplman, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, 250/1935, str. 225 - 231 z zemljevidom in rodo- : slovnim deblom). Ostale hipoteze so, z navedbo litera- ture zbrane v Janko Orožen, Ostrovrharji, Celjski zbor- nik 1965, sir. 234 in 248, k temu še Dušan Kos, Med gradom in mestom, Ljubljana 1994, sir. 38. Metod Mikuž, Topografija sliške zemlje, Ljubljana 1946, sir. 31, 91; glej ludi Janko Orožen, Oslrovrharji, sir. 235. < ^ Božo Olorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v sred- \ njem veku, Ljubljana 1956 - 1968, VII/5; primerjaj tudi : G. Kozina, Zur Geschichte des deutschen Riller - ; Ordens in Krain, MHVK 1862, str. 78. Zgornjo mejo lah- : nus post quem pa le ohlapno predstavlja po kon- čanem investiturnem boju začet trend ukinjanja lastniških cerkva.^ Tudi o župnijski posesti pred koncem 15. sto- letja ne vemo praktično nič (niti ene listine ne po- znam, ki bi govorila o tem) in verjetno je njena in- korporacija ljubljanskemu stolnemu kapitlju preki- nila molk virov nekoliko prej kot bi sicer smeli pričakovati.*^ Kapiteljska uprava verjetno ni dolgo odlašala s popisom pridobljenih posesti, vendar se je prvi ohranil iz leta 1499 v kodeksu, ki je služil splošni finančni dokumentaciji. Tu se nahaja med drugim tudi temeljni urbar za Svibno, kateremu je na začetku dodan desetinski register, ob koncu pa vsebuje nekaj pravnih določil ter desetinske in gorskopravne dajatve vinogradov.^ Osnovna enota urbarialne posesti je bila huba. Te so večinoma posamično raztresene po vaseh osmih katasterskih občin J od Save med Šmartnim pri Litiji in Radečami. V nekaterih vaseh (Zgornje Tepe, Zgornji Polšnik in Velika Goba) so še opazni ostanki vaške ureditve z županom na čelu, kot jo poznamo na širšem območju iz starejših urbarjev.^ ko premaknemo nekoliko nazaj, če upoštevamo Höf- lerjevo mnenje, da deselinski register oglejske dieceze iz leta 1296, kjer se župnija prvič izrecno omenja, reflektira nekoliko starejše stanje - morda iz 2. četrtine 13. stoleja (J. Höfler, O prvih cerkvah, str. 21, op. 13). ° Sergij Vilfan, Zemljiška gospostva, GDZS II, Ljubljana 1980, str. 133. ' Ob ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 je bila žup- nija Svibno skupaj z nekaterimi drugimi inkorporirana stolnemu kapitlju. (Zgodovinski zbornik, priloga Lai- bacher Dioecesanblatl-u 2/1888, kol. 19 in 8/1890, kol. 116, 117; J. Turk, O počelkih Ljubljanske škofije, ČZN 32/1937, sir. 85. Kodeks s signature KAL U-1 v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani (= NASLj), ki je nekakšna kombinacija urbarja in računske knjige, vsebuje popise kapitlju inkorpori- ranih posesti s predpisanimi in dejansko prejetimi dohodki za več zaporednih let, izdatke namenjene pla- čam kanonikov ter druge stroške, dolgove in letne obra- čune. Dohodke župnije Svibno prinaša na straneh 260 - 268. O njem Anton Koblar, Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu, IMK, IX/1899, sir. 141 - 144; na kratko ga omenja J. Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stoletja, CZN 15 (L)/1979, str. 59. ^ Alfons Dopsch, Die landesfürstliche Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelaller (Österreichische Urbare I. Abt., Landesfürstliche Urbare, 2. Band), Wien 1910; 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Dajatve županov so bile nekoliko višje kot pri ostalih podložnikih (od 25 do 50%), kar kaže na to, da so verjetno vsaj deloma ohranili večjo posest od ostalih kmetov (dvohubna župa se nikjer izrec- no ne omenja!), olajšave pa so skupaj s privi- ligiranim položajem do tega časa že izginile. Te • vasi so obenem tudi ene redkih, kjer je župnija i posedovala več kot eno hubo. Ker poleg tega tudi \ ležijo na strnjenem območju, na skrajnem zahod- | nem robu župnijske posesti, se je težko upreti misli, da bi lahko predstavljale neko staro jedro župnijskega beneficija, toliko bolj, ker je svetna po- i sest na tem delu ozemlja morda mlajšega izvora ' (vasi istega imena s pridevki Spodnji, Srednji in \ samotne kmetije). Opustelost je bila v tem času približno 30% (14 pustot od skupno 43 hub). V vseh primerih ¦ gre za t. i. pravne pustote, saj so bile v resnici vse ' vsaj delno obdelane. Služile so nekako pol toliko i kot nastanjene, odsotnost male pravde pa kaže, da I jih je obdeloval nekdo, ki je že sedel na svoji hu- \ hi}^ Leta 1545 se tak status izrecno omenja le še pri treh hubah (po ena pri Vodeniku, na Veliki ] Gobi in Plazu), dejansko pa je zvišanje dajatev opaziti le pri štirih bivših pustotah (pri tem gre samo na Borovku za normalno podvojitev, v i ostalih primerih pa le za 12,5 - 30 % povečanje i zružane dajatve). To kaže na očiten problem, da je namreč opustelost kmetij za zemljiškega gospoda j predstavljala težak udarec, katerega posledic ni I bilo mogoče odpraviti enostavno z vnovično nasta- nitvijo.^^ Glavnino dajatev so podložniki odrajtovali v denarju. To se v celoti nanaša na činž (zinss, zinß), ', katerega višina zelo variira, le pustote so bile obre» : menjene dokaj enotno (z marko ali polovico \ funta). Mala pravda se je omejevala na kokoši (na 1 Ježevcu kopune) in jajca, le na Tepah so poleg tega oddajali tudi žito - v vzhodnem delu gos- postva, okoli Svibnega in Podkuma, pa cerkvena ' gospoda te dajatve ni bila deležna. Desetina je! popisana zgolj sumarno. iCjer so jo oddajali posa- i mič se zneski nanašajo na eno vas, drugod pred- \ stavljajo zakupnino in pritičejo vsej posesti, ki jo je navedeni imel v zakupu. Preden se lotimo analize obremenjenosti pod- ložnikov, še nekaj o denarju in merah. Wladimir Milkowicz, Beiträge zur Rechts- und Ver- waltungsgeschichte Krains, MMK 11/1899, str. 3 - 23; Mil- ko Kos, Urbarji salzburške nadškofije (SAZU, Viri za zgodovino Slovencev 1. knj.. Srednjeveški urbarji za Slovenijo 1. zv.), Ljubljana 1939; Ljudmil Hauptman, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu (SAZU, Dela 2), Ljubljana 1954, str. 7 - 74. " Glede terminologije glej Vaško Simoniti, Pustote v 14. In 15. stoletju, ZČ 48/1994, str. 187. Primerjaj spodaj objavljeni tekst in urbar 1545, NŠALj, KAL, spisi, fase. 275/1. a) Osnovni računski sistem temelji na črnem denariču (t!}^) in se odraža v naslednjih razmerjih: 1 funt (ti) = 120 soldov (ß) = 240 č. denaričev (i^g) 1 marka (mr) = 80 soldov (ß) = 160 č. denaričev {ft^ Vzporedno s tem se pojavlja krajcer (kr) v vrednosti okoli 3,5 o, izjemoma pa enkrat naletimo na "meren" denaričev (meren ß). Iz podatka v urbarju iz leta 1545 je mogoče ugotoviti, da gre za števno enoto v višini 40 ß, ki se tu običajno na- naša na črne denariče, omenja pa se tudi v zvezi z belimi: meren ß 9 ist weiss mern 11 vnd 10 ß oder auf sc^artz IVi ducaten}^ Gre torej "za severno- italijansko-tirolski tip funta na podlagi veronskih novčičev, t. i. parvulov ali piccolov (p) - 1 Ib = 20 ß = 240 p,^'^ ki je kot dvajsetkratnik solda zašel v kranjski računski sistem, njegvo ime pa spominja na tirolsko kovnico v Meranu. Goldinar (gld) ali dukat (ducatus) je sicer lahko predstavljal dejanski zlatnik, iz številnih zapisov tekočega poravnavanja obveznosti kapitju v ome- njenem kodeksu pa je razvidno, da se uporaba te oznake v urbarju omejuje na števno enoto. Vrednost računskega goldinarja je bila ob koncu 15. stoletja lokalno pogojena; kodeks namreč do- kumentira različne vrednosti goldinarja v posa- meznih župnija, ki so v letih 1494 do 1499 kon- stantne. Na Svibnem so upoštevali kurs 1 funt in 5 soldov, torej 250 črnih denaričev. Sredi 16. stoletja je stvar nekoliko drugačna. Zgoraj navedeni citat enači 9 meren = V/i računskega dukata, kar na- nese 240 črnih denaričev na en dukat, to pa ustre- za vrednosti 1 funta. V času prvega urbarja je črni denarič predstavljal 0,154 g srebra, v času drugega pa le še 0,128 g.^^ Stoletje starejši urbar gospostva Svibno računa predvsem z oglejskimi denariči (i^Aq)' ki so v za- četku 15. stol. vsebovali 0,64 grama srebra.^^ b) Edina žitna mera, ki se omenja je kißnickh ali khasnikh (1545). Njegovo vrednost lahko dolo- čimo preko ljubljanskega starja, s katerim meri žito kapiteljski urbar iz leta 1582. Pri tem dobimo re- lacijo 1 kißnickh = V]2 starja. Mera, po kateri so To ustreza v tem času za urbarje običajnemu razmerju med belimi in črnimi denariči 4 : 5 (Sergij Vilfan., Zgo- dovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednejveški Ljubljani, ZČ VI-Vll/1952 - 53, str. 428; Te- melji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih deželah do 17. stoletja, ZČ 40/1986, str. 404). Sergij Vilfan, Temelji in razvoj, str. 401. To se najlepše kaže v naslednjem zapisu: ... 20 ducatos in moneta per 11 et 5 ß et 9 ducatos in auro ... ducatum (in auro, op. avtorja,) pro ti et 10 ß computandum (NŠALj, KAL, U-1, pag. 134). Sergij Vilfan, Temelji in razvoj, str. 403. ^° Emil Werunsky, Osterreichische Reichs- und Rechts- geschichte, Wien 1894 - 1939, str. 412. 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Posest župnije Svibno ob koncu srednjega veka (narisal M. Bizjak na osnovi vodne mreže) oddajali žito v gospostvu Svibno se je leta 1400 imenovala mes kastenmas, 1571 in 1602 pa schaß ali schaff. Po ugotovitvah dr. Pavleta Blaznika na podlagi kontinuitete dajatev gre za eno in isto mero, ki je držala V3 ljubljanskega starja. Urbarji kažejo tale razmerja:^'' Ob upoštevanju znanih vrednosti za ljubljanski stari» (1571. ^.ž. - cca. 90 1, oves - 106 1; 1602: enotno - 106 1) in bokal (= 1/64 starja - 1,65 1) do- bimo za svibenski mes naslednje vrednosti: 1571: težka žita oves 30 1 1602: težka žita 36,3 1 31,81 oves 39,61 Manjša razlika iz leta 1571 gre na račun pri- bližne litrske vrednosti, zato jo lahko zanemarimo; Pavle Blaznik, Mere in uleži, poskus vzpostavitve zveze med srednjeveškimi in novoveškimi merami, tipkopis na ZIMK ZRC SAZU, str. 21 - 25. Sergij Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero, ZČ VIII/ 1958, str. 48 - 49. do tega časa lahko torej gvorimo o enotnem schaflu oziroma mesu s približno prostornino 30 litrov v letu 1571 in tendenco padanja po časovni lestvici navzdol. V drugem primeru sta meri po- dani v enotnem bokalu, torej imamo opraviti z različnima merama za oves in težka žita. Ker se izrecno navajata raženi meri, je očitno, da merilna posoda ni bila več ista. Ob spremembi načina merjenja so izdelali novo, ki je verjetno ustrezala zvrhani (nasuti) ali valjani količini žita v stari po- sodi. Ker se oves veliko bolje valja oziroma nasipa, je bilo treba izdelati dve posodi; od tod gornja raz- lika.l9 Tudi leta 1582 moramo računati z že enotnim ljubljanskim starjem. V mernikih zapisane količine v kapiteljskem urbarju iz leta 1718 namreč povsem ustrezajo starejšim navedbam v starjih: 1499 12 kašnikov 18 kašnikov 1582 1 star 13 starja 1718 6 merrükov 4 merniki I.) Poglejmo si dajatve. Pravda, ki so jo pod- ložniki odrajtovali v denarju, se je gibala med 50 in 340 denariči, pri čemer so skrajne vrednosti zelo redke. 19 O načinu merjenja in razvoju mer glej Sergij Vilfan, Prispevki, str. 31 - 33, 41 - 45. 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Kot je razvidno iz tabele, sta bili najobičajnejši dajatvi en oziroma pol funta. Podrobnejši pretres pokaže, da je bil prvi znesek običajnejši v zahod- nem delu posesti, drugi pa v vzhodnem. Meja med obema je potekala nekje Z od Pod- kuma in V od Jazbin in Sr. Osredka. Pri pustotah je ta dvojnost manj opazna, zato pa kaže nanjo druga dajatev, mala pravda. Največje breme je predstavljala v zgornjih Tepah, kjer so hasnovalci treh hub oddajali 12 kašnikov pšenice, 18 kašnikov ovsa, v povprečju 5 kokoši in 25 jajc. Četrti je od- dajal le kokoš, zato pa je bil njegov cenzus ob- čutno višji. Za ostali zahodni del je veljalo kokoš in 25 (redkeje 5) jajc, le v treh vaseh na skrajnem jugu župnijske posesti je zadostovala ena kokoš. Vzhodni del je bil, kot rečeno, te dajatve prost. V slabega pol stoletja se dajatve skoraj v niče- mer niso spremenile. Razen manjšega zvišanja čin- ža z obnovljenim služenjem male pravde pri po- novno nastanjenih pustotah, beleži priročni urbar svibenske fare iz leta 1545 le dve olajšanji bremen (polovično na Jesenovi ravni in neznatno Na Po- toku). Novost, ki je prejšni urbar ne pozna, pa je zapis tlake. To seveda ne pomeni, da je prej ni bilo, a njenega obsega vseeno ne gre prenašati v starejše obdobje, saj je ravno 16. stoletje čas, ko se tlaška bremena na splošno večajo.^*^ Z veliko laž- jim srcem to storimo pri vrstah del, ki jih je zaje- mala. Lahko bi rekli, da so podložniki prejemali tla- čanske obveznosti v "paketu"; posamezna dela so bila trajno povezana med seboj, tako da so se oblikovali trije tipi: 1) Priprava in prevoz 9 vozov šibja za ogrado in 14 raiffl Stangen (?). 2) Tri dni dela v vinogradu, en dan košnje, nošnja kolov v vinograd (9 bremen), priprava (?) 12 tovorov drv in sodelovanje pri odvozu mošta. 3) Štiri dni sekanja lesa, tri dni žaganja in tri dni cepljenja ter dva dni sekanje šibja. *) Na štiridnevno sečnjo lesa se je omejevala tlaka v Pretežju, podložnika v obeh Gobah pa sta bila dolžna izdelovati sode, kar je bilo očitno povezano z njuno kmečko-obrtno dejavnostjo. Prvi tip tlake je manj pogost in ga najdemo na zahodnem obrobju župnijske posesti. Drugi zdru- žuje pretežno vinogradniška dela in se verjetno ^ Pavle Blaznik, Podložniške obveznosli do zemljiškega gospostva, GDZS n, Ljubljana 1980, sir. 262. navezuje na pridvorni vinograd. Glede na podatek o košnji je morala župnija posedovati vsaj še kakšen dominikalni travnik (leta 1499 je bila zu dem pharhoff priključena pusta huba v bližnjem Počakovem).^^ Tretji tip je povsem zvezan s prido- bivanjem lesa. Hube, ki so mu pripadale, so ležale praviloma ob robu obsežnih gozdnih kompleksov, predvsem Jatne in Jagnjenice. OBVEZNOSTI PODLOŽNIKOV ŽUPNIJE SVIB- NO PO URBARJIH 1499 IN 1545* * Podatek na levi je iz leta 1499, na desni pa iz leta 1545 (kjer ni sprememb se to posebej ne navaja). Leta 1499 puste hübe so tiskane v kurzivi, krepko samo tiste, ki leta 1545 še niso bile po- novno umeščene. 21 Glej spodaj str. 11. 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensico krajevno zgodovino Urbar ljubljanskega stolnega kapitlja naslovna stran urbarja župnije Svibno iz leta 1499 (škofijski arhiv Ljubljana, KAL, 1 u) Obremenjenost nekaterih kmetij lahko primer- jamo s tistimi, ki so v isti vasi pripadale drugim gospostvom. Tu imam predvsem v mishh gos- postvo Svibno, za katerega je ohranjen urbar iz okoli leta 1400.^2 Slabih sto let kasneje je le v Te- pah opaziti skladnost tako v strukturi kot v višini dajatev. V Srednjih in Spodjih Tepah so v začetku 15. stoletja dajatve na hubo znašale: 75 oglejskih denaričev; 3 mese pšenice in 4 do 6 mesov ovsa; 5 kokoši in 25 jajc; 4 čehulje lanu. Morda bi v isto skupino lahko uvrstili vasi, v katerih sta obe gospostvi pobirali denarno dajatev v primerljivi višini^^ (leta 1400 80 -ÖAq v Lamovju in deloma v Počakovem, kjer trije kmetje dajejo le polovico tega zneska. Poleg tega v tej vasi navaja neko posest že žebniški urbar iz leta 1265 - 1267; huba je oddajala po 4 metrete pšenice in ovsa ter ^2 Wladimir Milkowicz, Beiträge, str. 11, 15,16 in 18. ^ Če primerjamo zneske zgolj po vsebnosti srebra, so bile denarne dajatve župniji stoletje kasneje skoraj polovico manjše. Pri primerljivosti mislim tu predvsem na kon- tinuiteto dajatev, ki običajno ni sledila inflaciji; oglejski denarič je bil v začetku 15. stol. vreden V/i dunajskega denariča, od katerega se je proti koncu stoletja na slo- venskem ozemlju "odcepil" črni denarič. 13 t)?^ Nekaj sorodnosti imajo tudi kmetije v j obeh Polšnikih (v Spodnjem Polšniku znašajo da- jatve gospostvu Svibno 86 ti^q, 3 mese pšenice in 6 mesov ovsa, 8 kokoši in 25 jajc na hubo); oddajo žita in večjega števila kokoši na eni strani odtehta višja denarna dajatev na drugi. Drugod so obvez- ; nosti zaradi opustelosti (Ravne pri Podkumu in ! Ščit) ali različne strukture dajatev (pretežno odraj- \ tovanje župruji v denarju; Pretežje, Stari dvor in | Potok) manj primerljive. Nastale razlike so lahko rezultat dolgoletne pri- padnosti različnima gospostvoma, razlik v velikosti : in kvaliteti zemljišča, pa tudi zapadanja v opuste- lost in ponovnega nastanjanja. Očitno je bila od obeh središč odmaknjena posest v Tepah za raz- novrstne vplive najmanj dovzetna. j II.) Poseben problem predstavlja ugotavljanje j višine desetin, ki so jih podložniki oddajali svi- benski cerkvi. Kot že rečeno, so zneski navedeni sumarno za posamezne vasi ali za zakupe posa- meznikov. Primerjavo z mlajšimi desetinskimi re- ; gistri, ki sicer v nekaterih krajih navajajo podlož- i nike poimensko, otežuje nestalnost zakupov in ohlapnost toponimov (primerjaj topografski del). V j ponazoritev samo en primer: Leta 1499 daje Škofja j Riza 4 gld desetine, Pobolšaj pa od svojega zakupa ; 8 gld. Leta 1545 se kot njegov zakup (5 dukatov) J omenja Završje, obenem pa je sam naveden med j 16 individualnimi plačniki na Kumu; to oznako za- j menja leta 1599 Pischolfis Riß vnd Dobouitz vnd- j term Khum (16 hub / 8 dukatov), Završje pa se brez zakupnika omenja skupaj z Lazom, od kate- rega je dajal leta 1545 neki Tomaž 2 dukata. Kljub vsemu se je moč dokopati do neke pov- prečne vrednosti. Višine desetin na posamezno hubo se leta 1545 gibljejo med 100 in 20 krajcerji, velika večina vaških povprečji pa med 45 in 55. Kontinuiteta je najbolj očitna na primeru Matice, kjer je 16 hub obremenjenih leta 1599 z 8 dukati, pol stoletja prej pa z 940 krajcarji. Zneska sta ena- kovredna, saj je iz njih izračunani kurs dukata (117,5 kr) v tem času običajen,^^ torej se 8 gld leta 1499 prav tako nanaša na 16 kmetij, kar v pov- \ prečju pomeni 125 črnih denaričev na eno. Posto- i pek lahko prevrerimo pri Takhenhaw, ki ga regi- j ster iz 1. 1599 ne navaja. Vsota enajstih hub znaša 576 kr, kar da po omenjenem tečaju 4,9 dukata, to pa skoraj natanko ustreza 5 funtom (4,8 gld) iz leta 1499 - povprečje na hubo je tukaj 109 dg. Žal drugod brez vratolomne telovadbe ne bi šlo. Ob koncu želim opozoriti še na opažanja, ki so ; prišla na dan ob preučevanju topografije obravna- j vanega ozemlja. 1 ^ Alfons Dopsch, Gesamturbare, str. 84 - 85. ^ Alfred Pribram - Rudolf Geyer - Franz Koran, Mate- rialien zur Geschichte der Preise und Löhne in Öster- reich, str.75. 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Svibno z Grajskim hribom (foto Vili Zupane) Medtem ko je ležala hubna posest v mejah gospostva Svibno, se je območje, kjer je bila žup- nija upravičena do desetine, raztezalo čez ozemlji dveh gospostev - svibenskega in žebniško-rade- škega. In vendar so spadale vasi na severnem in hkrati zahodnem delu žebniškega gospostva (glej karto) v okvir župnije Svibno, prav tako pa se je na drugi strani, na zahodu, desetinska posest ustavila ob meji polšniške fare, dočim urbarialna te meja ne pozna. Vzroki za tako razporeditev verjetno tičijo v različnem izvoru urbarialnih in desetinskih daja- tev. Desetino je prvotno pobirala vsaka cerkev na svojem ozemlju, torej v okviru župnijskih meja. Urbarialna posest je kasnejšega izvora in je v faro pritekala postopno, največkrat s posameznimi voli- li. S tega vidika ni bila nujno ozemeljsko pogojena. Seveda je tudi desetina sčasoma postala realno breme; pogosto je prehajala v svetne roke in imela možnost z novimi volili preiti v posest druge žup- nije, vendar na Svibnem takega primera ni najti. Na drugi strani pa preseneča čistost podobe, ki jo daje urbarialna posest; izgleda namreč, kot bi jo župnija v celoti prejela (ali prejemala) iz rok svi- benskih gospodov oziroma njihovih naslednikov. Kot kaže se je iz domnevnega prvotnega jedra na zahodnem robu gospostva s priložnostnimi volili širila na vzhod. Topografija Z lokalizacijo krajev, ki jih popisuje obravna- vani urbar, se je doslej nejtemeljiteje ukvarjal dr. Milko Kos v okviru dela na historični topografiji Kranjske.^ Ker nekaj krajev ni našlo mesta v njej, nekateri drugi pa rušo lokalizirani povsem točno, dodajam naslednje utemeljitve kot dopolnilo. Svibno, pogled od cerkve proti Jatni (foto Vili Zupane). Uporabljene kratice^'' JVZ......... jožefinski vojaški zemljevid NT .......... napovedne tabele TK TK .......... terezijanski kataster FK........... franciscejski kataster SKR ........ Specialni krajevni repertorj TTN ....... Temeljni topografski načrt LO .......... Leksikon občin LDB ....... Leksikon Dravske banovine Urbar Tepp - Omenjene štiri hübe ležijo na Zgornjih Tepah. Pillichperg - Obe kmetiji se nahajata na Zgor- njem Polšniku, v vaškem jedru blizu cerkve, ki se še v SKR imenuje samo Polšiuk. 26 Kos Milko, Gradivo za historimo topografijo Slovenije, lONZ - SAZU Lj. 1975. 97 Za pogosto navajane vire uporabljam okrajšave, katerih pomen vsebuje zgornji seznam, podrobnejši citati pa so navedeni v tej opombi. Obravnavana urbar in desetin- ski register iz 1499 navajam brez letnice ali pridevka. Nadškofijski arhiv Ljubljana: Splošni urbarji ljubljanskega kapitlja (deloma) z dese- tinskimi registri (1581, 1582, 1718; nedatirani Stiftre- gisler) - KAL, U-2, 3, 33, 44/2; temeljni (1573, 1581) in priročni urbarji svibenske župnije (1545 - 48, 1549 - 52, 1560 - 69, 1668 - 87, 1716, 1802 - 33), desetinski registri (1545, 1549, 1560, 1573, 1599, 1790, 1793) in davčni re- gister 1573 - KAL, spisi, fase. 275/1, 2; Status animarum Svibno, 1 (1865 - 1867), 2 (1883 - 1892). Artiiv republike Slovenije: Terezijanski kataster, RDA, Novomeška kresija, fase. 99 - 101; Jožefinski kataster, Svibno, k. o. Sv. Križ (123); Franciscejski kataster, mape in delovodniki, N 28, N 53, N 121, N 158, N 195. Tiskani viri: Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787, karte, sekcije 192, 201 in 202 ter opisi, 2. zvezek. Gemeindelexikon der Reichsrate vertretenen König- reiche und Länder - VI. Krain, Wien 1905; Spezialorlsrepertorium der Österreichische Länder - VI. Krain, Wien 1919. 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Am hartt - Ubar navaja na tej lokaciji nekega Končarja (Khontzar). V mlajših urbarjih se kraj imenuje Am artt. Am ortt. Na kontzy. Na khonzi, podobno tudi v KY - Na kontze. Priimek Končar se je do danes ohranil v domačem imenu samotne kmetije, ki se nahaja J od Koprivnika pri Polšniku. Motschill - Dr. Kos meni da gre v tem pri- meru za Močilno JV od Jagnjenice. Glede na vrstni red v urbarju se mi to ne zdi verjetno. Kraj se nahaja v delu urbarja, ki popisuje izključno vasi zahodno od Svibnega, razen tega je mesto med Koprivnikom in Stranskim vrhom ohranjeno v vseh mlajših urbarjih, razvoj oblike imena Mot- schill O Motschillar O Motschill ^ Mottschil- lardorff '=> Na mottschili, pa kaže na istovetnost z Na motsUlo, ki je v napovednih tabelah uvrščen med posamezne dele vasi Stranski vrh (glej spodaj), kar kaže na neposredno bližino. Urbar iz 1. 1718 navaja: Na motzcilach Michael Motschillar oder Zinerman, podobno Stiftregister (Zimer- mann). Domačija se še danes imenuje tako (Ci- merman) in leži na levi strani potoka Koritnice, med Polšnikom in Stranskim vrhom, kakor je slutil že Koropec.^ kapiteljski urbar za leto 1581, župnijski priročni urbar iz leta 1668 pa spet pozna le skupno ime Stranski verh. Že nekoliko spremenjeno stanje se kaže v NT, kjer pod lokacijo Na selo najdemo Paul-a Hierman-a, pod drugo. Na sello pa Jury-a Seusheg-a in Andre-]a Boukh-a; med obema se nahaja že omenjeni Na motsillo. Obe "Seli" je najti tudi v urbarju iz let 1802-1833, ki omogoča primerjavo z FK. Obakrat gre za samotni kmetiji; ena stoji pri cerkvi sv. Lovrenca pri današnjem zaselku Selo, druga je SV ležeči Sladic. Nedvomno gre za današnje razloženo naselje Stranski vrh JV od Polšnika, glede na navedeno pa moramo razlikovati med ožjim in širšim po- menom tega imena. Pri tem naletimo na problem diskontinuitete priimkov, nastale v 2. polovici 18. stoletja, ki na videz onemogoča razločevanje dveh istoimenskih toponimov (Selo). Rešitev skriva po- pis cerkvenega premoženja iz 1526. Tam je cerkev sv. Lovrenca locirana na Seltzy?^ Pod oznako Stransperg iz leta 1499 moramo torej šteti še današnji SZ ležeči zaselek Selo s cerkvijo, Gart- zaryauetz pa je današnja domačija Sladic. GRAFIČNI PRIKAZ Stransperg in Gartzaryauetz - Pri drugem kraju navaja urbar eno hubo, pri prvem pa 4 pu- ste. Mlajši urbarji kažejo sledeč razvoj: Leta 1545 ima Stransperg le še 3 hübe, ki niso več puste, med obema vasema pa se pojavita nova lokacija Nasseliczy z eno hubo in kmet Martin Khuss brez posebne navedbe kraja. Leta 1573 so v DR vsi ti kraji navedeni pod enotno oznako Stransperg s 4 hubami, ki jih obdelujejo Juri Naßeltzi, Juri Vulckh, Martin Chus in Fetter Herman, medtem ko istočasni urbar strogo loči: Stransperg (Juri Vulckh), Nä selczi (Juri in Martin Chus) in Gert- scherieuitz (Fetter Herman). Iste razvrstitve se drži 28 Jože Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno, str. 59. Hude Rawny in Jesenouatz - V prvem pri- meru dr. Kos meni, da gre za Hude Ravne, S od Moravč, vendar to ne drži. Že leta 1545 je pustoto v "Jesenovcu" obdeloval Blase zw Chudi Rauni. V urbarjih do srede 18. stoletja se lokaciji navajata ena za dugo. Stiftregister jih razdvaja, obenem pa se v "Jesenovcu" poleg hübe začne pojavljati mlin. Preko urbarja iz leta 1802 je lokaciji obeh kmetiji mogoče prenesti na katastrsko mapo; prva se nahaja na Ravnah, J od Konjšice, druga pa, FK jo imenuje Senerez, je vzhodno ležeča domačija Vodenik. 2^ Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti, IMK V/1895, str. 199. 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Bayxell - Razvoj imena do leta 1581 je sledeč: Weychsell ^ Weyxel Weixel Veichseldorf. Te- daj se kot obdelovalec edine hübe prvič omenja neki Mattheus Vischnekher. Priimek se je ohranil v 18. stoletje, kar je vplivalo na spremembo topo- nima; v urbarju iz leta 1718 se Višnikarjeva doma- čija imenuje z dvojnim imenom Weyxel- Vishnah, v NT pa samo še Vishne. V DR najdemo Caspar-]a VischnikheT-\A že leta 1499, njegovega potomca pa slabih 300 let kasneje v kraju Vishne blizu cerkve sv. Brikcija. Danes se kmetija imenuje Višje in spada v okvir razlože- nega naselja Rodež, SZ od Podkuma. Woditz - Dr. Kos meni, da gre za Vodice JZ od Osredka pri Krmelju, kjer je Jörg von Scher- fenberch leta 1359 prodal Frideriku Celjskemu sedem desetin, tri hübe pa so v 15. stoletju imeli v posesti Auerspergi.^'^ Kraj je omenjen v vseh mlajših urbarjih in primerjava med zadnjim (leta 1802 - 1833) s FK pokaže, da gre za kmetijo na Zgornjih Vodicah pri Gabrovki (tako že Koropec, ki vse tri omembe postavlja v isti kraj^^). Gross in Klein Schbamberg - Teh dveh kra- jev v Kosovi topografiji ni najti, očitno pa gre za Veliko in Malo Gobo (Schwamm v nemščini po- meni goba) J od Polšnika. Na JVZ je vrisana le Velika Goba (Schwamenberg oder Gobe)?^ Tali - Po urbarju je tu ena huba, ki se leta 1545 navaja kot Dolschackh, prav tako v urbarju 1573, medtem ko je v DR zapisano Thall Priimek Dol- schackh, Dolshak se vseskozi ohranja, sam kraj pa se 1. 1668 imenuje V dulli, 1775 pa U Dolech, in je istoveten z DolJ-om franciscejskega katastra. Danes je kmetija zapuščena (na TTN je vrisana ruševina južno od Malega Kuma). Floß - Urbar tu nava|a pustoto, ki je med leti 1573 in 1581 priključena Ščitu. Kasneje se ne ome- nja več. Dr. Kos kraj enači s Plossenekg iz urbarja gospostva Svibno, tega pa postavlja v Golo Vršje pri Podkumu, kjer je bila še leta 1905 samotna kmetija.'^'^ Pretterschneckh - V mlajših urbarjih se ime- nuje.- Pretterssnegkh, Pretterschneckhar, Pretrsia, Pretesje. Na JVZ je na mestu, ki ustreza vrstnemu redu urbarjev označana kmetija Preteschnik, ki nosi v FK ime Per Uzlari. Vendar se je toponimi 30 Milko Kos, Gradivo, II, str. 714. 3^ Jože Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stoletja, ČZN 15 (L)/1979, str. 56. 3^ Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem zemljevidu, 2. del, karte, sekcija 202. 33 Milkowicz W., Beiträge, str. 13; Gemeindelexikon, str. 51. ohranil vsaj do druge polovice 19. stoletja, ko na- vaja status animarum 1 Vozlarja v Pretežju. Ome- njen je tudi v LO leta 1905, SKR iz leta 1919 pa ga že vodi pod rubriko starih, izginulih imen. Na topografski karti (TTN 1 : 5000, T-35) se je za njim izgubila vsakršna sled. Srebernackh - Omenja se v večini mlajših urbarjev, običajno kot "Srebrnica", priimek pa se je ohranil vse do prve polovice 19. stoletja. Leta 1829 se na tem mestu omenja neki Joseph Shunta, katerega kmetija leži po FK na Spodnjem Počakovem. Erlach - Dr. Kos ta kraj enači z Jelšami, ki jih SKR in LDB navajata kot del Svibnega. Glede na sliko, ki jo kažejo mlajši urbarji, se mi zdi to manj verjetno. Kraj se omenja vse do leta 1581, ko je v temeljnem urbarju pripisana opomba diser ist von pfarhoti wekh khomen, v kapiteljskem urbarju pa dieser vnderthan ist von den pharrhoff entzog worden, običajno vedno le v nemški različici (Er- lach. Oerlach, Örlach), leta 1573 pa je dodana še slovenska oblika Jelschewetz. Medtem ko je 1. 1545 stari vrstni red še do neke mere ohranjen, po- stavlja urbar iz leta 1549 kraj neposredno za Pre- lesje, kjer je ostal tudi kasneje. Taka sprememba v priročnem urbarju je prejkone posledica praktičnih vzrokov (bližine obeh naselji). Na JVZ najdemo JZ od Prelesja vas Jeusche, danes se imenuje Ježevec. Ta toponim je očitno popačena oblika domačega imena, ki ga dokumentira eden od urbarjev. Am Fach - Dr. Kos se je nagibal v prid Potoku pri Šentjanžu, vendar o tem ni bil čisto prepričan; opremil ga je z vprašajem. Glede na redosled v urbarjih bi bila verjetnejša lokacija nekje okoli Jagnenice, Starega dvora in Breznika na Sopoti ali na enem od njenih pritokov v bližini. Zadnjič se omenja v urbarju 1718 (Am pach. Marco Paynitsch). Desetinski register Medueyschickh - Zakupnik desetine od šti- rih hiš v Gornjem Osredku, kakor je razvidno iz DR 1545. Vernschitzer zu Osredickh - Zakupnik de- setine. Kasneje se ne omenja več, leta 1545 pa se na njegovem mestu pojavita Sluga vnd Sybratt. Vischnikher - Glej Bayxell. Ju netz - Verjetno zakupnik desetine. Mlajši viri ne nudijo paralel. 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Berischeckh - Dr. Kos ga enači s Perniškom (samotna kmetija J od Matice pri Dobovcu), ven- dar gre za "Boriška" v Boričah na Rodežu.^ Dokaz za to ponuja DR 1793, ki Worishe navaja pod cerkvijo sv. Lenarta (na Rodežu). Ambasser - V dveh novoveških DR (leta 1560 in 1573) najdemo oznako Am Wasser vnd Brisch. Temu ustrezno navajajo tudi NT med desetinami soseske Sentjurij (današnji Podkum) enega za drugim toponima Na vode in U Brishash. To nam v širšem kontekstu redosleda DR daje zadostno oporo, da kraja z gotovostjo lokaliziramo - nedaleč od Podkuma, V od Gorenje vasi, se danes nahajata sosednja zaselka Briše in Vode. Bassenouetz - Namesto tega v novejših urbar- jih naletimo na novo ime - Wesgouetz, Wessgoüetz, Wesgouetz, Weßgoiiecz. Vrstni red in višina dese- tine (še posebej ker gre za izredno visok znesek 8 dukatov) kažeta na to, da gre za isti kraj. Rešitev ponuja Valvasor; med filialami svibenske farne cer- kve navaja med drugim Sankt Georgen zu Besgauiza ligt glaich ober dem Schloßlein S. Jorgen genannt?^ Nedvomno gre za današnji Podkum (nekdaj Sentjurij pod Kumom), čeprav Koblar o tem rahlo dvomi - sam navaja obliko Wasgarlez?^ Dokaz najdemo na JVZ, kjer sta cerkev in "gradič" pod njo opremljena z napisom Hoff S' Görgen, v opisu pa navedena kot ein kleines Land Gehau und Kirchen zu St. Georgen?'^ Mitterdorff - se v vseh DR, če zanemarimo podvajanje konzonantov, omenja v nespremenjeni obliki, s tem da leta 1560 izrecno zajema še topo- nima Wrebernu in Viirchkhoma, ki se omenjata le še leta 1549, sicer neodvisno od "Srednje vasi" ven- dar neposredno ob njej. Spet nam skupina blizu ležečih krajevnih imen omogoča nesporno lokali- zacijo. Najboljša oporna točka je vrh dominant- nega, 1220 m visokega Kuma, od koder nedaleč, v JZZ smeri leži domačija Breberšek, med njima pa Gorenja vas. Pridevek "srednja" je očitno dobila v odnosu na naselji "Vrh Kuma" in Mali Kum (juž- neje), med katerima je ležala. Ob propadu oz. iz- gubi pomena naselbine na Kumu je srednja lega avtomatično prešla v gornjo, kar se odraža v da- našnjem imenu. Novo ime (Gorena vass) doku- mentira že TK.'^ ^ Glej spodaj str. 20. J. W. Valvasor, Die Ehre des Hertzogthums Krain, Lj. 1689, 2. del, Vili, knj., str. 803. ^ Anton Koblar, Kranjske cerkvene dragocenosti, IMK V, str. 199. ^' Vincenc Rajšp - Majda Ficko, Slovenija na vojaškem zemljevidu, 2. zv., sekcija 202, karta in str. 55. ^ Kraj je pravilno lokaliziral že Koropec, Žebnik, Radeče in Svibno, str. 59. Pobulschay - Primerjava ustreznih delov DR 1499, 1545 in 1560 kaže naslednjo podobo: 1499 1545 1560 Bischolffriß Pischolfriss vnd ^ Khfimb O Pobulschay Ddobouitz Mathetz Mattitz Mattetz Oznaka Khumb, kjer ima leta 1545 zehendt ... ein yeder sein haus fur sich selbst, zaznamuje širše območje vasi Škofja Riza in Dobovec, kot je raz- vidno iz mlajše navedbe. Pobolšaj, ki je imel dese- tino dobovškega dela v zakupu, nastopa tu le še kot eden izmed plačnikov. Na Dobovcu je stala tudi njegova kmetija, kot je razvidno iz mlajših DR, ki obe vasi vodijo ločeno (npr. DR 1582). Hemelperg - Kraj lahko z rahlimi variaciami zasledujemo pod istim imenom (Hömelperg, Homelperg, Himelperg) v vseh mlajših DR, naj- starejši zapis toponima, ki je danes v rabi, pa pri- naša Valvasor (zu Zhemernu oder Himelberg)?'^ Podobno navaja JVZ - D(orf) Tschemerna oder Himelsberg - vendar le na prvem izvodu karte. Razklenjene črke besedice oder so tako dobro skri- te med drevesi, da jih je spregledal že preri- sovalec, in bralec kopije dobi vtis, da gre za dva različna kraja. Podoben vtis daje tudi dr. Kos, ki navaja lo- čeno Hemerperg (prva ohranjena oblika imena iz okoli leta 1400) - Čimerno in Hemelperg - Nebeška gora. Dvoimenske oznake kažejo, da gre v obeh primerih za eno vas; Čimerno na manjši planoti pod vrhom Nebeške gore. Fresach - Morda Brezovo pri Gabrovki, nekdaj Brezje.'^^ Takhenhaw - V okviru tega naselja navaja DR 1545 naslednje kmete: Khoderman, Andre Med- llLd, Martin Goiloh, Matheiis Kolschekh, Matheiis Kränetz, Vutschäkhar, Mathias Mesnar, Khoballey, Martin Zolner, Paule Pousodt, Gratzar in pustoto Pilstain. Nekatere med njimi (podčrtane) najdemo leta 1582 pod oznako Tali V DR 1793 se omenja v okviru soseske sv. Margarete (Jagnjenica) GoUobia, kjer (V Gollobie) urbar iz leta 1718 navaja mdr. Matheußa Medueth-a in Pangratz-.a GoUob-a. Na TTN v neposredni bližini Jagnjenice res najdemo griča Kobalijo in Golobinjek, hrib Gradec in pod njim domačijo Gracar. Obravnavani toporüm je očitno v preteklosti zaznamoval širše območje, ki ga je treba iskati v tem okviru. Samo ime spominja 39 Glej op. 35. Gemeindelexikon, str. 93. 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 na Tahavino blizu Podkuma, kjer je še v začetku 20. stoletja stala samotna kmetija. Možno je, da se je staro ime ohranilo le na delčku ozemlja, ki ga je nekdaj zaznamovalo, kar upošteva tudi Dr. Kos. Marcko Schuester - Nedvomno zakupnik neke desetine. V mlajših DR stoji na njegovem mestu zaselek Schusye o Süschye Suschye ^ Schuschie (krajevno ime bi utegnilo imeti izvor v priimku ?), ki se omenja že leta 1494 (Sussye) in 1602 (Schuschie) v popisu gozdnih pravic gos- postva Svibno.^^ Gre za Sušje, ki je nekdaj spadalo v okvir med drugo svetovno vojno izseljenega kraja Borje. Newdorff in Juri Sale sin a - Leta 1545 je imel Gregor Salesina v zakupu desetino v vaseh Neudorf et Sagosdam. Prva se leta 1499 omenja ločeno, torej se je takrat zakup nanašal le na dru- go. Čeprav v registru ni izrecno navedena, je ven- dar že morala obstajati, pomenska skladnost imen {Salesina - nekdo ki živi za lesom (= gozdom)) pa dopušča možnost, da sta Juri in Gregor pobirala desetino v svoji vasi. Lokacijo razkriva JVZ, kjer sta druga ob drugi vrisana Za Goizdami in Neu- dorff oder Za Verch, današnja Zagozd in Zavrh, JV od Osredka. Khschiess - enači Dr. Kos s Seli, V od Pod- kuma, kar bi bilo v primeru zelo popačenega za- pisa toponima (nemški izraz za selo je Geschies) možno. Vendar razvoj oblike imena (v grobem. Kossetz '=> Kesetz O Khösez ^ Khosiz) kaže na današnjo Konjšico, S od Polšnika, ki se je še v za- četku 20. stoletja imenovala Košica/KoschzaP' Ta- ko lokalizacijo potrjujeta skupni zakup desetine le- ta 1599 v krajih Khosiz, Hudarauan in Wortschat- schah (Vrtače) - zadnja dva ležita blizu Konjšice in dejstvo, da se omenjena Sela v istem desetinskem registru navajajo na drugem mestu skupaj z bliž- njim Borovkom. Priloga: Tekst urbarja župnije Svibno iz leta 1499 Registrum ^) decimarum ecclesie sancte Crucis in Scharffennberg'^3 Item Primoß Medueyschickh^ hat ain ze- hent vmb 6 gld. Za 1494 - Koropec prevaja s Sušje pri Borju, Isti, Žebnik, Radeče in Svibno str. 59; Za 1602 - ARS, zbirka urbarjev II/22-U. Gemeindelexikon, str. 54. a) Pag. 260. b) Pag. 261. 43 Svibno. ** Na Gomjm Osredku. Item Vernschitzer hat ain zehent zu Osre- dickh gld. Item Caspar Vischnikher^^ 3 gld. Item Junetz47 3 gld. Item Berischeckh^^ 3 gld. Item Ambasser ^^2 gld. Item zu Jaßbin ^0 3 ti. Item zu Bassenouetz 8 gld. Item zu Mitterdorff 6 gld. Item zu Bischolffriß 4 gld. Item Pobulschay^^ 8 gld. Item zu Mathetz 8 gld. Item zu Hemelperg 8 gld. Item zu Fresach ^'5 gld. Item zu Takhenhaw 5 tl. Item b) zu SittnkhoU 2 V2 gld. Item Marcko Schuester^ 6 markh Item Newendorf 2 gld. Item Juri Salesi/7a^^ 2 markh i&. Item Radigonitz 4 markh -0. Item zu Khschiess ^ 10 meren ^. Item zu Schtikelperg 2 markh -0. Item zu Jessenouarauen 1 tl Item Khlodye ^^Vi tl 1^. Vrbarium ecclesie sancte Crucis in Scharffenberg'^3 Zu Tepp ^ Item Marin suppan dient jerlich zinssgelt 1 markh d minus 10 1^, kißnickh waitz 12, haberenn 18; huenner 6, ayr 25. Item Jacob dient zynszgelt 60 )3, waitz kißnickh 45 Osredek. 4^ Višje, samotna kmetija v sestavu razložene vasice Rodež pri Podkumu. 47 kje? 4° Borišek v zaselku Boriče pri Podkumu. 4^ Zaselek Vode, Z od Gorenje vasi pri Podkumu. 5" Jazbine pri Podkumu. 51 Podkum. ''^ Gorenja vas. 53 Škofja Riza. 54 Kmet Pobolšaj na Dobovcu. 55 Matica, pri Župi. 5^ Čimerno. 57 Morda Brezovo, pri Gabrovki. 5° Nekje v bližini Jagnjenice. 5^ Sitni Kal, zaselek J od Ključevice. ^ Sušje, med drugo svetovno vojno izseljeni zaselek pri Radgonici. ^\ Zavrh, J od Podkuma. ^2 v vasi Zagozd, J od Podkuma? ^3 Radgonica, J od Podkuma. c) Pag. 252. d) Pag. 263. e) Pag. 264. ^ Konjšica. ^5 Ključevica, razloženo naselje na V pobočju Kuma. ^ Jesenova Ravan, zaselek pri Podkumu. ^7 Kladje pri Krmelju. °^ Zgornje Tepe. 10 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 12, haberenn 18, huenner 4, ayr 25. Item Paule pfeyffer dient zinssgelt ierlich 60 ß, waytz kißnikh 12, haberenn 18, huenner 5, ayr 25. Item ^) Niclaw dient ierlich zinßgelt 1 tl huenner 1. Zu Pillichperg hueben Item suppan dient zinsgelt ierlich 2 markh ^ minus 10 ß, huenner 1, ayr 5. Item Juri messnar dient zynssgelt 1 markh ö minus 10 ö, huenner 1, ayr 25. Am Hartt ^0 Item Khontzar dient jerlich zynßgelt 1 tl ö, huenner 1, ayr 5. Kopriunyckh Item Paule dient jerlich zynßgelt 1 tl -ö, huenner 1, ayr 25. ZU e) Motschill Item Juri dient jerlich zynßgelt 2 markh huenner 1, ayr 25. Stransperg Item da sein 4 od huebenn diennen all 2 tl Gartzaryauetz hueben Item Matheus dient ierlich zynßgelt 1 tl huenner 1, ayr 5. Borouackh hueben Item die ist od vnd dient 40 kr. Hude Rawny Item da ist ain ode hueben dient 40 kr. Jesenouatz Item da ist ain ode huebenn dient 1 markh Bayxell huebenn Item Caspar daselb dient jerlich zynßgelt Vi tl ft, huenner 1, ayr 25. Bontsch f)^» hueben Item Borischeckh daselb dient jerlich zinß 1 tl iJ, huenner 1, ayr 25. Jesenouarauen hueben Item Poglnyen S) daselbdient jerlich zynß 1 tl Mitter Osredeckh huebn Item Clement dient ierlich zynßgelt 2 markh iJ, huenner 1, ayr 25. Zgornji Polšnik. Končar, samotna kmetija pri Polšniku. 'J- Koprivnik, zaselek pri Polšniku. Kmet Cimerman med Stranskim Vrhom in Koprivni- kom. Stranski Vrh, razloženo naselje V od Polšnika. Danes samotna kmetija Sladic v okviru Stranskega vrha. Pag. 265. g) Sic! h) Pag. 266. 'J? Borovak pri Polšniku. 1° Ravne, razloženo naselje J od Konjšice. [I Kmet Vodenik, J od Konjšice. ° Boriče, zaselek v okviru razložene vasice Rodež, Z od Podkuma. " Srednji Osredek. Zu Rauny hueben Item da ist ain ode hueben dient 1 markh iJ. Wodtiz hueben Item Primoß dient jerlich zynssgelt 1 tl d, huenner 1. Gross Schbamberg^^ Item suppan dient jerhch zynßgelt 1 ti d, huenner 1. Item Paule dient zynßgelt 80 ß. Item da ist auch ain ode huebn dient 60 ß. Klein Schbamberg^^ Item Peter daselb dient zynssgelt 1 tl -d, huenner 1. Schtickhelperg Item da sein 3 od hueben, dauon gibt Peter daselb zynßgelt 1 Vi tl ¦&. Lumba hueben Item Michel dient von ainer hueben Vi tl -ö. Toll hueben Item Martin daselb dient jerlich zyns 1 tl Schutt hueben Item da ist ain ode hueben dient 40 kr. Floß hueben Item da ist ain ode blieben dient zynssgelt 60 ¦ö. Pretterschneckh Item Vrban daselb dient zynßgelt 50 Preleyss Item F ab e daselb dient zynnsgelt Vi tl ¦d. Nepellperg Item Martin daselb dient jerlich zynß Vi tl iJ. Potschokh ')9l hueben Item T ha ma s daselb dient ierlich zynß Vi tl Mer ist daselbs ain ode hueben die nutzt man zu dem pharhoff. Sunst dient sy Vi tl -d. Bressnickhar hueben Item witib Preyssnickherin daselb dient zynß Vi tl Srebernackh hueben Item Marin Srebernackh dient zynß 2 markh 1^ minus 10/3. Erlach Item daselb diennt man ieriich zynß Vi tl -ö, hu enner 2 kapauner. »^ Ravne, zaselek pri Podkumu. »1 Zgornje Vodice pri Gabrovki. 82 Velika Goba. 83 Mala Goba. 84 Lamovje, zaselek pri Dobovici. 85 Dol, danes ruševina Z od Ščita, i) Pag. 267. i) Pag. 268. °° Ščit, razloženo naselje pri Svibnem. 87 Golo Vršje (Goli vrh), blizu Borovka pri Podkumu ali Blazina, ledinsko ime na območju Ščita? 88 pfeiežje, od začetka 20. stol. opustela samotna kmetija S od Jagnjenice. 89 Preiesje, razloženo naselje JZ od Počakovega. 90 Magolnik, zaselek pri Dobovici. 91 Počakovo. 92 Kmet Breznik, J od Čimerna. 93 Kmetija v Spodnjem Počakovem. 94 Ježevec, JV od Prelesja. 11 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Altnhoff^^ Item Thomaß dient jerlich zynß 1 ti d. Am Pach Item Mathe us daselb dient zynß 2 markh 20 d. Jagnenytz Mathias daselb dient ierlich zynß 60 Item J) von disem ob beschribnen czehenndten vnnd hueb zynseren ist ierlich pension zu raichn 100 gld. Item auch in der kirchen des heyligen Creutz zu Scharffenberg im gantzen jar 4 Hecht zepe- leychten. Item auch mer dauon dem capplan 4 tl iJ ierlich zuraichen. Item auch dauon sich mit 4 briesteren vnd ainem schuelmaister als selb funfftem mit dem tisch mit essen vnd trinckhen ausshalten. Jus montanum Item zu Studenitz ^perg gantzen zehendt von 50 weingartten. Item Chnischitza perg von 4 weigarten ze- hendt. Item Vndterem Geschloss von 8 weingart[en] k) zehendt. Item perg recht 6 kapawner vnd 3 emper wein. Item ein Weingarten gehört zum pharhoff. ZUSAMMENFASSUNG Der Besitz der Rarre Svibno und das Urbar des Ljubijanaer Domkapitels aus dem Jahre 1499 Das Urbar aus dem Jahre 1499, stellt das erste erhaltene Besitzverzeichnis der damals bereits dem Ljubijanaer Domkapitel inkorporierten Pfarre Svibno (Scharfenberg) dar, die im 12. Jahrhundert ^5 Stari dvor, pri Jagnjenici. oa Jagnjemca. ^° Cerkev sv. Križa na Svibnem. k) Beseda je okrajšana z univerzalno vijugo -/, ki lahko nadomešča različne končnice. Studence, zaselek, del razloženega naselja Zagrad S od Svibnega. Hrušica, zaselek pri Svibnem. Pod Gradom (Svibno). aus der Eigenkirche der Herren von Scharfenberg hervorgegangen sein dürfte. Der Besitz umfaßte die im weiteren Bereich südlich der Sava/Save zwischen Šmartno pri Litiji (St. Martin bei Littai) und Radeče (Ratschach) zerstreuten Huben sowie den Zehnt im Rahmen der Pfarrgrenzen. Beide Einnahmequellen waren unterschiedlichen Ursprungs, wovon die j territoriale Abrundung und Abgrenzung einzelner Besitzteile zeugt. Das Zehntrecht bezieht sich auf den Besitz innerhalb der Pfarrgrenzen, der von j Anfang an der Pfarre gehört haben dürfte, der ' urbariale Besitz dagegen lag in den Grenzen der ^ Herrschaft Svibno und ging schrittweise in kirch- : liehe Hand über. ] Der Anteil von Ödhöfen lag im behandelten Zeitraum bei ungefähr 30%. Dabei handelt es sich um die sogenannten 'rechtlichen Wüstungen'. Dem Kapitel gelang es nämlich in den meisten Fällen, Ödhöfe den Anrainern als zusätzliche Grundstücke zur wirtschaftiichen Nutzung zu überlassen, doch ' diese lieferten in der Regel nicht die volle Rente ab. Die Untertanen entrichteten ihre Abgaben \ meistens in Geld, dies gilt insbesondere für den \ Grundzins. Damals war in Krain als die übliche ; Münze der schwarze Pfennig im Umlauf, der den ; Wert eines halben venezianischen Solidus hatte, der \ lokale Währungskurs des Rechnungsdukaten be- i trug 250 Pfennige. Das IGeiiirecht brachte den ; Kanonikern Geflügel und Eier und etwas Getreide j ein, das mit dem "kašnik" gemessen wurde, einem i lokalen Hohlmaß, das ein Zwölftel des Ljubijanaer Stars (Stars) darstellte. Verzeichnisse von Fronpflichten findet man in Urbaren des 16. Jahrhunderts. Sie umfaßten die Arbeiten in Weinbergen und Wäldern. Eine historisch-topographische Studie am Ende des Beitrags füllt die Lücken, die die bisherigen Untersuchungen des behandelten Gebiets hinter- ließen. Sie stützt sich auf eine geschlossene Reihe der zu diesem Zweck noch nicht benutzten neu- zeitlichen Urbare im Erzbischöflichen Archiv Lju- bljana sowie auf andere einschlägige Quellen. 12 46 1998 1-2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Miha Preinfalk Zemljiško gospostvo Turjak pod taktirko Hansa| Mordaxa (1514 - 1515)* \ Zunanja in notranja podoba Mordaxove ra- i čunske knjige • Računska knjiga Hansa Mordaxa, upravitelja i gospostva Turjak v začetku 16. stoletja, je bila v literaturi že večkrat omenjena,^ a se je do danes ni ! podrobno lotil še nihče. Vir je zanimiv z več vi- ; dikov. Prinaša številne podatke o hrani, denarju, ' merah, o materialni in duhovni kulturi, ter mnoge druge malenkosti, ki pomagajo pri osvetlitvi vsak- \ danjih razmer v zgodnjem 16. stoletju. Z zgo- ; dovinarskega stališča pa je dobrodošlo tudi dej- stvo, da je Mordaxova knjiga nastajala v letih 1514 - 1515, torej prav v letih, ko se je nezadovoljstvo med slovenskimi kmeti bližalo vrelišču in je kulmi- niralo v velikem slovenskem kmečkem uporu. Izvirnik hranijo v Arhivu Republike Slovenije v zbirki urbarjev pod signaturo 46u. V arhiv je prišel ; verjetno z ostalimi turjaškimi urbarji po letu 1945. i Besedilo je nemško in pisano v gotski kurzivi. : Nekajkrat je Mordax uporabil tudi slovenske bese- i de, kar pomeni, da mu slovenščina ni bila neznana j (npr. menichen ali posselvolkh). To je tudi razum- j Ijivo, saj je dokazano, da so plemiči v slovenskih \ deželah obvladali slovenščino. To je bil jezik ljudi, s> ¦ katerimi je plemič odraščal, in ki mu je olajšal, če že \ ne omogočil tesne stike z okoljem, v katerem je \ živel.2 Podobno je bilo tudi z Mordaxom, ki je imel i vsakodnevne stike s kranjskimi kmeti in trgovci. ^ Številke so skoraj izključno rimske, arabske se , pojavijo le šestkrat - petkrat v obliki letnice in en- krat kot denarni znesek. Večino besedila je napisal Mordax (RI), pojavljajo pa se tudi zapisi dveh i drugih rok (R2 in R3). Prva stran, ki ji lahko pogojno rečemo tudi naslovnica, prinaša podatke o vsebini knjige (mein ausgab...zw hawsnotturfft), njenem avtorju (ich Hanns Mordax) in datumu nastanka (syder des * Ta članek je povzetek moje diplomske naloge z naslo- vom Računska knjiga Hansa Mordaxa: popis izdatkov na gospostvu Turjak v letih 1514 -1515. B. Otorepec, Iz zgodovine turjaškega gradu. Kronika 21, 1973, str. 147 - 152. (Otorepec, Iz zgodovine...) M. Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994, str. 32 - 35. (Žvanut, Od viteza..) mittichen vor sandt Maria Magdalena tag des XIIII iar). Naslovnica Mordaxove računske knjige Sledi prazna pagina, nato pa petindvajset pagin o najrazličnejših izdatkih. Na dnu vsake leve pa- gine je napis Suma facit ter seštevek izdatkov za vsak folij posebej. Iz oblike črk in številk, ki se pojavljajo v seštevkih, je moč opaziti, da teh se- števkov ni delal Mordax, temveč neka druga roka - R2. Izmed petnajstih obračunov je takšnih dva- najst, en obračun je napravil sam Mordax, zadnja dva pa sta od tretje roke - R3. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kdo sta bila pisarja, ki ju označujemo z R2 in R3. Vsekakor sta to morali biti šolani osebi, čeprav ni nujno, da iz vrst plemstva. R2 je bil po vsej verjetnosti pisar turjaškega mladega gospodiča, ki se je takrat mudil v Ljubljani. Mordax namreč večkrat omenja, da je odšel k svojemu gospodiču v Ljubljano zara- di obračuna. Skoraj gotovo pa se z obračuna- vanjem ni ukvarjal gospodič sam, ampak je imel za to posebnega uradnika. Res pa je, da je te obračune kar trikrat popravljal nekdo tretji. Enkrat je preračunal renske goldinarje v solde in celotno vsoto izrazil v slovenskem denarnem sistemu, en- krat je popravil seštevek, pri katerem se je pisar 13 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Primer pagine, ki jo je popisal pisar R3 R2 zmotil, enkrat pa je prečrtal celoten zapis, ki govori o vsoti, namenjeni stiškemu samostanu, in nato to vsoto odštel od končnega seštevka. Ome- njena dejstva kažejo na to, da pisar R3 ni bil le boljši računar kot pisar R2, ampak da je bil morda hidi višje na službeni lestvici. Morda celo turjaški gospodič sam? Vendar se zdi po drugi strani vprašljiva tudi ta domneva. Ista roka (R3) se namreč pojavi še več- krat in sicer pri zapisovanju podobnih izdatkov kot pri Mordaxu: potni stroški, nakup soli... Skoraj nemogoče si je zamisliti, da bi vodenje stroškov po Mordaxu prevzel kar njegov gospodič sam. Pri iskanju identitet neznanih pisarjev nam tudi Mor- dax ni v nikakršno pomoč, saj nam v besedilu ne postreže z nobenim podatkom ali imenom, ki bi dal slutiti, kdo je bil tisti, ki je sešteval njegove stroške. Lahko pa si na tem mestu dovolim domnevo, da je bil pisar R3 Mordaxov naslednik na mestu grajskega oskrbnika. Zapisi pisarja R3 sledijo Mor- daxovim in vsi nosijo letnico 1515 (čeprav je res, da pisar R3 ne ponuja natančnejših datumov), pa tudi oblika črk daje slutiti, da je bil pisar R3 mlajši človek kot Mordax, saj je njegova pisava bolj no- voveška kot Mordaxova. Razlika je opazna tudi pri številkah. Mordax je uporabljal izključno le rimske številke, R3 pa že tudi arabske. 14 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kaj se je zgodilo z Mordaxom poleti 1515, ko ga je očitno nadomestil nekdo drug. Morda ga je njegov gospodič premestil na kakšno drugo gospostvo ali pa se je sam umaknil s Turjaka. Med Mordaxovimi vpisi se namreč pojavijo že pred letom 1515 posa- mezni vstavki od pisarja R3, kar bi lahko razložili na ta način, da je Mordax pisarja R3 uvajal v upravljanje turjaškega gospostva in da se je torej že vsaj leto dni vedelo, da bo Mordaxovo mesto kmalu prosto. Ob analizi obračunavanja stroškov pa je po- trebno omeniti še neko zanimivost. Mordax je moral biti precej površen računar. Kar štirje izmed njegovih izračunov so napačni. Največ preglavic mu je delalo množenje, opaziti pa je tudi nekaj napak, ki jih imamo lahko za "lapsus calami". Če ne drugega, mu lahko očitamo nenatančnost, kar je za nekoga, ki se ukvarja z gospodarstvom, nedopustno. Po drugi strani pa je tudi res, da se nihče od obračunovalcev R2 ali R3 ni potrudil in preveril Mordaxovih izračunov, ampak sta oba v končnem obračunu upoštevala tudi napačne Mordaxove zmnožke. Sicer pa so končni obračuni zelo zanesljivi, saj se je ob ponovnem obračunavanju pokazalo, da jih je od petnajstih enajst izračunanih do denariča natančno (tudi edini Mordaxov), le eden odstopa za kar precejšnjo vrednost 32 soldov in pol, medtem ko je pri treh moč zaslediti le manjša odstopanja. Med slednjimi se pri dveh ne- pravilnosti (pol denariča) pojavijo zaradi težav pri preračunavanju krajcarjev v solde, pri enem obračunu (pg. 11 in pg. 12) pa gre za že omenjeni odšteti znesek za stiski samostan. Če se povrnemo k strukturi same knjige, lahko opazimo, da je 27. pagina zadnja pagina izdatkov, ki jih je zabeležil Mordax. Takoj ji namreč sledi pagina, ki jo je popisal pisar R3. Na žalost ta zapi- sovalec razen letnice 1515 na vrhu pagine ni zapi- sal natančnih datumov. Vendar bi lahko iz krajev, oseb in potrüh stroškov, ki se omenjajo v zapisih, sklepali, da so nastali v prvi polovici novembra 1515. Leto poprej, med 5. in 13. novembrom 1514, je namreč Mordax poslal iste ljudi v iste kraje za skoraj enake potne stroške, da so izbrali vino in ga prepeljali na Turjak. Ta pagina ne prinaša seštevka vseh izdatkov (ta znaša tri funte denaričev in 55 soldov). Razlog je verjetno v tem, da je nameraval zapisovalec te izdatke sešteti z drugimi, ki bi sledili na naslednjih paginah. Naslednje štiri strani so namreč prazne, verjetno predvidene za kasnejše stroške. Podatki o žitu, ki jih prinašajo pagine 33 - 43, so zabeleženi na posebnem sešitku in so tako tudi fizično ločeni od preostalih (denarnih) izdatkov. Tako se zdi, da je celotna knjiga razdeljena na dva. dela: prvi prinaša denarne izdatke za hrano, oble- ko, orodje, popravila in podobno; drugi del pa je bolj podoben pravemu urbarju. Vendar je tudi ta del razdeljen na tri vsebinske sklope. Najprej je zabeležena količina žita in stročnic (oziroma natančneje pšenice, ječmena, ovsa, graha, boba in prosa), ki je bilo verfahrt. Kakšno je bilo to žito, je težko reči. Morda je bilo namenjeno kakšru ustanovi (verjetno cerkverü) kot letni prispevek in je bilo kasneje odpeljano s turjaškega gradu. To bi se skladalo z dejstvom, da so navedene količine za 14., 15. in 16. leto, saj bi tako lahko pojav letnice 1516 (16. leto) upravičili s tem, da je bila navedena količina žita že vnaprej predvidena za oddajo. Ker sta oba zapisa za 15. in 16. leto prečrtana, lahko domnevamo, da do oddaje nato ni prišlo. Poleg tega bi se ta teorija ujemala z našo domnevo, da Mordaxa leta 1516 ni bilo več na Turjaku. Možno pa je tudi, da se beseda verfahrt nanaša na tisto žito, ki se je med letom pokvarilo in so ga morali odpisati. A to bi potem pomenilo, da je bil Mordax turjaški oskrbnik tudi še leta 1516, saj so vsi trije zapisi delo njegove roke. Vendar pa si s to teorijo ne moremo pojasniti, zakaj sta zapisa za 15. in 16. leto prečrtana. Ob vsem tem se pojavi tudi zanimivo vpra- šanje, kaj dejansko pomeni npr. 14. leto. Očitno se ta navedba ne nanaša na celotno koledarsko leto, temveč le na določeno sezono in je zato datacija od primera do primera drugačna. Mordax ob za- četku navaja "14. leto", a se to leto začne z julijem 1514 in se konča z julijem 1515. Tudi urbar iz 1509 je označen kot urbar za deveto leto, a je v njem zajeto le obdobje med sv. Jurijem (24. april) in sv. Mihaelom (29. september) tega leta. V Mordaxovi knjigi nato sledijo štiri strani podatkov o tem, koliko raznovrstnega žita je tur- jaško gospostvo porabilo oziroma odpeljalo v mlin v dvanajstih mesecih - od julija 1514 do julija 1515. Končni obračun je nameraval na 39. pagirü nare- diti pisar R3, vendar tega iz neznanega razloga ni storil. Skoraj celotna 39. pagina in tudi naslednja, štirideseta, sta prazni. Na paginah 41 - 43 so po- datki o količini ovsa, ki so ga na Turjaku porabili prav tako v dvanajstih mesecih, začenši z julijem 1514. Na povsem zadnjo pagino je pisar R3 zabeležil dva stroška, podobna Mordaxovim. Tudi tokrat nam zapisovalec ne postreže z natančnimi datumi, razen z letnico 1515. Vendar pa je tokrat (za raz- liko od pagine 28) naredil obračun - in to kar dva, za vsak izdatek posebej. Prvi obračun je povsem pravilen, drugi pa od pravilne vsote kar precej odstopa. V zapisu namreč pravi, da je za dvajset tovorov soli po šestnajst soldov plačal dva funta denaričev in 55 soldov in pol. Pravilna vsota bi seveda morala biti dva funta denaričev in 88 sol- 15 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 dov. Razlika tako znaša 32 soldov in pol in pred- stavlja edino večje odstopanje od pravilnih izra- čunov v celotni knjigi. Razlog za tako veliko na- pako je bodisi površnost ali pa je imel težave z množenjem ne le Mordax, ampak tudi njegov na- slednik. Kot je bilo omenjeno že zgoraj, so naslednji štirje foliji odrezani od pole, tako da se zapisi tu končajo. Najverjetnejša razlaga za to je, da so od- rezane folije razrezali na manjše listke, na katere si je Mordax sproti, ob sami poravnavi računa na te- renu, zapisal višino stroška in jo kasneje prepisal v knjigo. Neposrednih dokazov, ki bi potrjevali to teorijo, na žalost ni, je pa na takšen način po- slovanja moč sklepati na podlagi starejših turjaških urbarjev iz let 1509 in 1510, v katerih so se takšni "pomožni" listki ohranili. Tej teoriji v prid govori tudi dejstvo, da je na začetku desete pagine pra- zen prostor za še približno dva vpisa. Če bi Mor- dax stroške beležil sproti, ne bi pustil praznega prostora. Edina možna razlaga zato je, da si je oba izdatka zapisal na listek, tega pa je izgubil in ker je mislil, da bo listek našel in izdatka pripisal kas- neje, je na začetku pagine prihranil prazen pro- stor. Pa tudi sicer si je težko zamišljati, da bi Mordax knjigo nosil s seboj in si vanjo sproti zapisoval iz- datke. Knjiga bi morala biti tako veliko bolj po- škodovana oziroma obrabljena, pa tudi pisava bi morala biti neenakomerna in manj čitljiva. Vendar je ravno nasprotno: že hitri pogled na pisavo nam razkrije, da si zapisi sledijo enakomerno drug za drugim, črke so čitljive, barva črnila pa se od zapisa do zapisa ne razlikuje. Vse to potrjuje pred- postavko, da so bili izdatki v knjigo prepisani kas- neje in da je bilo naenkrat vnesenih več zapisov. Večkrat je moč opaziti, da je Mordax ob koncu levih pagin pustil več praznega prostora, kot bi bi- lo potrebno, zato lahko sklepamo, da je predvidel, da bo na prazen prostor prišel skupni seštevek, ki ga bo kasneje naredil nekdo drug. Posebno pozornost si zasluži tudi razpored nakupov po dnevih. Iz datumov, ki se pojavijo v besedilu, bi na prvi pogled sklepali, da je Mordax nakupe največkrat opravljal ob petkih. Izmed 75 različnih datumov jih namreč kar 32 pade na pe- tek. Vendar ob natančnejšem pregledu izstopi za- nimiv podatek: od 32 nakupov, ki jih je dokazano (z navedbo datuma) opravil na petek, je devet- indvajsetkrat kupil ribe. Če pri tem upoštevamo dejstvo, da je bil petek postni dan in da so bile od mesa dovoljene le ribe, lahko iz povedanega za- ključimo, da je Mordax ribe porabil še isti dan, ko jih je kupil. In še do enega zaključka nas pripelje analiza petkovih izdatkov: razen rib Mordax ob petkih ni nakupoval v pravem pomenu besede. Od preostalih treh petkovih izdatkov je bil eden plačilo krojaču, enkrat je kupil sedem mladih psov, enkrat pa je z denarjem pokril potne stroške. Tudi ob sobotah in nedeljah so "pravi" nakupi prej izjema kot pravilo. Ob teh dveh dnevih je imel stroške predvsem zaradi potovanj, na katera se je odpravljal bodisi sam bodisi kateri od nje- govih pomočnikov. Ob sobotah je nekajkrat kupil tudi ribe in rake (predvsem ob velikih cerkvenih praznikih), med nedeljskimi stroški pa zasledimo še nakup ptičev in pasov (gurtel), dvakrat pa je plačal tudi obrtnike. Potrošne dobrine (hrana, obleka, orodje) je torej Mordax nabavljal predvsem med tednom. Med dnevi se ponedeljek in torek pojavita petkrat, sreda in četrtek pa devetkrat. Seveda je potrebno še enkrat poudariti, da so v tem statističnem pregledu upoštevani le tisti dnevi, ki so določeni z natančnim datumom. Veliko zapi- sov je namreč brez datuma. Nekateri so oprem- ljeni le s približnim časom (auch die selbig zeyt), večina pa ne. Možru sta dve razlagi. Po prvi bi lahko domnevali, da je imel Mordax na isti dan več stroškov in da je zato datiral samo prvi zapis, ostalih zapisov, ki sledijo prvemu do naslednjega zapisanega datuma, pa ni datiral, ker je sam pri sebi vedel, da so se zgodili na isti dan. Vendar ta teorija (če sploh) velja le za manjše število zapisov. Njeno verjetnost spodbijata dve dejstvi. Prvič: med dvema datiranima zapisoma je več nedatiranih (včasih tudi sedem ali osem). Zdi se nelogično, da bi Mordax na en in isti dan opravil osem povsem različnih poslov, nato pa cela dva tedna ne bi imel niti enega stroška. In drugič: nekajkrat je več raz- ličnih nakupov datiral z enim in istim datumom, čeprav zapisi sledijo drug drugemu in mu torej ne bi bilo potrebno datirati vseh, ampak le prvega. Verjetnejša se zatorej zdi druga teorija, da je Mordax na datume preprosto pozabil. Ob samem nakupu si je zapisal le vsoto in artikel, datuma pa ne, in takšen nedatiran zapis je potem z listka romal pri prepisovanju tudi v knjigo. Kdaj je Mor- dax listke prepisoval v knjigo, ni mogoče natančno določiti, saj sta pisava in črnilo zelo enakomerna skozi vso knjigo in zato z njuno pomočjo ne mo- remo določiti začetka posameznih vpisovanj. Vsekakor pa med zabeležko na listek in prepi- som v knjigo ni moglo preteči veliko časa. Pogled na zapisane datume nam razkrije, da si sledijo v pravilnem kronološkem zaporedju (razen manjših nepravilnosti v začetku junija in v sredini julija 1515, o čemer bo v nadaljevanju še govora). Ver- jetno se Mordax ob prepisovanju ni mogel spom- niti natančnega datuma; vedel je le za približen čas izdatka in je tako lahko nedatiran zapis pra- vilno umestil med dva datirana. Na ta način bi lahko razložili tudi nekaj nenavadno velikih časov- nih presledkov, kot na primer med 15. septemb- rom in 13. oktobrom, 29. decembrom in 19. janu- 16 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino arjem ter 19. januarjem in 9. februarjem (v drugem presledku je kar trinajst nedatiranih zapisov). Še enkrat pa je zanimivo omeniti, da je svoje zapise datiral le Mordax, medtem ko pri pisarju R3 razen letnice 1515 ne zasledimo natančnih datu- mov. Organizacija in delovanje gospostva Turjak Zemljiško gospostvo Turjak je, kot je znano, v odsotnosti gospoda leta 1514 in 1515 vodil oskrb- nik Hans Mordax. Kot je razvidno iz strukture stroškov, ki jih je beležil, je opravljal nakupe naj- raznovrstnejšega blaga, ki je bilo potrebno za ne- moteno življenje gradu. Tako lahko zasledimo za- pise o nakupu hrane, obleke, kuhinjske posode, kmečkega orodja, pa tudi papirja, voska in črnila. Poleg tega je Mordax plačeval tudi dolgove svojih gospodarjev, poravnaval stroške za potovanja svo- jih pomočnikov, najemal je obrtnike ter plačeval kmetom za opravljena dela. Vseh številnih opravkov seveda ni mogel po- storiti sam. V zapisih najdemo imena sedmih mož, ki so opravljali nekatere funkcije biričev in valptov, a jim recimo raje kar pomočniki: Ivan Krabat, Hans Wolf, Hans Mittler, Nikolaj, Lenart, kuhar Simon in Pankrac. Ti pomočniki so v oddaljenih delih gospostva (Klevevž, Nadlišek) pobirali dese- tino, nadzirali mlačev in obrezovanje vinogradov ter po Mordaxovem naročilu odhajali v Ljubljano po nakupih in drugih opravkih. Nekateri izmed njih so zastopali zemljiškega gospoda na sojenjih. Hans Mittler je 9. septembra 1514 sodeloval na metliški veci, 3. novembra pa je Mordax poslal Nikolaja v Višnjo Goro na sojenje nekemu Mihelu Strassynu. Verjetno jih je vsaj nekaj stalno živelo na gradu, saj so bili očitno Mordaxu stalno na razpolago, poleg tega pa se v zapisih pojavlja le njihovo ime brez navedbe domačega kraja. Na Mordaxovi plačilni listi je bilo še več ljudi. Novembra 1514 je plačal hlače hlapcu Venclju, Luki Prašniku, svinjskemu pastirju Matevžu in ovčarju Gregorju. Ob istem času je drugim po- slom, hlapcem in pastirjem dal narediti dvanajst sukenj, deset hodnih in platnenih srajc. Okoli bo- žiča zasledimo zapis, da je plačal 130 soldov ofra (opffer gelt) sedmim pomočnikom, dvema hlapce- ma, oskrbniku in oskrbnici, kuharici, dvema dekla- ma, kravjemu pastirju in ovčarju, sirarki, dvema fantoma v hlevu ter svinjskemu pastirju in pastir- ju, ki je skrbel za teleta. Po grobi oceni naj bi bilo tako na gradu poleg Mordaxa zaposlenih še okoli dvajset ljudi. Koliko jih je stalno živelo na gradu, je težko reči. Stroški za hrano nam povedo le to, da je v grajskem gospodinjstvu živelo več ljudi, čeprav je po drugi strani zanimiv podatek, da je Mordax ob petkih skoraj vedno kupil le eno ribo. Le redko omenja nakup dveh ali treh rib. To morda pomeni, da si je Mordax kot plemič ob petkih lahko privoščil ribo kot postni obrok, posli kot podložniki pa so se morali postiti bolj dobe- sedno. Zanimivo je, da je Mordax okoliškim kmetom plačeval za opravljanje del, ki bi po svoji naravi pravzaprav sodila med tlako. Tako so kmetje dobili denar za mlatenje, ženske pa za mikanje in prede- nje lanu. Kot dajatev brez denarne odškodnine Mordax navaja le žito in stročnice. Žafran in po- per, ki sta včasih sodila v malo pravdo, je Mordax kupil. Prav tako je od želimeljskega uradnika kupil jagnje in kozlička, od okoliških kmetov pa mlade kokoši. Edina dajatev od živine, ki jo Mordax ome- nja, je bil jurjevski prašiček, ki sta ga šla konec aprila v Nadlišek iskat Nikolaj in oskrbnik {mayi). Ta zapis sicer ni datiran, a ker nosi naslednji zapis datum 29. april 1515, lahko mirno zaključim, da je bil prašiček jurijevski in ne martinovski. Ta in še nekateri podobni zapisi dokazujejo, da so tudi ne- datirani zapisi vstavljeni v pravilnem kronološkem zaporedju. Pobiranje desetine se je odvijalo konec poletja, obrezovanje vinograda v začetku februarja in podobno. Omenil sem že denar, ki ga je Mordax izplačal poslom okoli božiča. V sredini marca je zabeležil, da je poslom dal tudi dvanajst soldov peycht gelt. Za kakšen denar je šlo, ni bilo mogoče ugotoviti. Morda se peycht nanaša na "der Beutel", kar po- meni mošnjo. Morda je šlo za neke vrste žepnino? Pri izplačilih lahko omenim še zanimivost, da je Mordax kmetom za mlatenje plačal šele februarja, okoli pusta, čeprav se je mlačev po pravilih verjetno odvijala konec poletja ali v začetku jeseni. Dan mlatenja je veljal tri solde. Enooki Hans in njegovi sodobniki Rodbina najstarejših Turjačanov, ki se v virih prvič omenja leta 1162,^ je sredi 13. stoletja iz- umrla. Njeni nesvobodni ministeriali pa so prevzeli ime Auersperg in kot taki postali ena najpo- membnejših in najuglednejših plemiških družin na Kranjskem. K temu je pripomogla tudi njihova številnost. Pankrac Turjaški je do svoje smrti 1496 s svojo ženo Ano Frankopansko zaplodil najmanj štirinajst otrok. Tudi sin Trojan ni veliko zaostajal za svojim očetom. Po navedbah Schonlebna je bil Trojan oče najmanj devetim otrokom.^ Prav Trojan in njegov brat Darij sta ključni osebi Mordaxove računske knjige. Mordax namreč neprestano omenja svojega "mladega gospodiča" 17 3 B. Otorepec, Iz zgodovine..., str. 147. 4 J, L. Schönleben, Genealogia illustrissimae familiae prin- cipum, comilum et baronum ab Aursperg, Labari 1681, str. 10. (Schönleben, Genealogia..) 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Qungkherr), vendar nam njegovega imena ne izda. Dvakrat sicer navede Darijevo ime, vendar zraven pristavi, da je pokojni (seliger). Zdi se, da je Mor- daxov gospodič, h kateremu je večkrat jezdil v Ljubljano, Trojan. Poglejmo, zakaj. Trojan in Darij sta imela po Schönlebnovi Ge- nealogiji še štiri brate - Herkula, Godfrida, Okta- vijana in Casparja. O Herkulu in Oktavijanu Schönleben pravi, da sta umrla in in/antia.^ Za Herkula se je ohranil celo datum - 8. avgust 1488 - in sicer v kodeksu iz turjaške knjižnice, kamor je oče Pankrac zapisoval rojstva in smrti svojih otrok.^ Poleg datuma je tudi zapisano, da so Her- kula pokopali v kapeli sv. Servacija v Škocjanu pri Turjaku, kjer je že ležal njegov brat Godfrid. O Casparju ni bilo mogoče zaslediti nobenega po- datka. Tako ostaneta le Darij in Trojan. Čeprav njuni rojstni letnici nista ohranjeni, pa se zdi, da je bil Darij starejši od Trojana. V de- želnozborskih spisih kranjskih stanov se namreč do leta 1510 omenja le Darij (in sicer 10. aprila 1510^ in 24. aprila 1510»), potem pa ni pet let več zaslediti nobenega od Turjaških. Trojanovo ime se nato pojavi 18. maja 1515.^ Tudi oba turjaška ur- barja, ki sta po svojem nastanku še najbližje letu nastanka Mordaxove računske knjige (iz let 1509 in 1510), potrjujeta to domnevo. Prvi, starejši, pri- naša naslednji tekst: Vermerckht das urbar register gen Aursperg gehorund im den newndten jar, so vach ich an Darius von Aursperg... (fol. 2) Mlajši urbar iz 1510 pa pravi, da je Darij že pokojni: Ver- merckht den auszug...gen Aursperg des Jungkher Darius saugen... (fol. 18) Ta podatek bi se torej ujemal z dejstvom, da se v deželnozborskih spisih Darijevo ime zadnjič pojavi prav leta 1510. Samo Darijevo življenje je zavito v meglo. Schönleben pravi le, da je imel posest v Metliki in da o njegovi ženi ni znano nič.l" Drugače pa je s Trojanom. Letnica njegovega rojstva ni povsem zanesljiva. Vsekakor se je moral roditi pred letom 1496, ko je umrl njegov oče. Kot je bilo omenjeno že zgoraj, se Trojan v deželno- zborskih spisih pojavi leta 1515, torej je moral do takrat že doseči svojo polnoletnost. Če upoštevam navedbo dr. Maje Žvanut, da so fantje v sredini 16. stoletja postali polnoletni z dvajsetim letom,ll bi morala biti Trojanova rojstna letnica okoli 1495.12 To bi bilo tudi v skladu s podatkom, da se 5 Prav tam, str. 9. ° F. Komatar, Ein Bruchteil der Familienchronik der Auer- sperge, Mittheilungen des Musealvereins für Krain (MMK) 13 (1900), Str. 25. (Komatar, Bruchteil...) 7 M. Verbič, Deželnozborski spisi kranjskih stanov, Ljub- ljana 1980, str. 30. (Verbič, Spisi.) 8 Prav tam, str. 37. 9 Prav tam, str. 146. 1" Schönleben, Genealogia..., str. 9. 11 Žvanut, Od viteza..., str. 134. 12 Ta podatek prinaša tudi Ivan Steklasa v svojem članku je Trojan poročil leta 1520, ko mu je bilo približno 25 let, še posebej, če pri tem upoštevamo izsledke nekaterih raziskav, da so bili ženini v avstrijskem prostoru v tistem času stari povprečno 27 let.l^ Trojan Turjaški je bil torej v času, ko je njegovo gospostvo upravljal Hans Mordax, star okoli dvaj- set let. Vendar takrat ni živel na Turjaku, temveč že od potresa leta v letu 1511 na Dunaju, od koder se je večkrat vračal v Ljubljano.l^ Po smrti cesarja Maksimiljana 1519 je bil skupaj z Jurijem Schni- zenpamerjem kot predstavnik kranjskega plemstva izbran v poslanstvo, ki se je šlo v Španijo poklonit bodočemu cesarju Karlu.1^ 24. avgusta 1520 se je Trojan poročil z Ano Egk,l^ ki mu je rodila najmanj devet otrok.l'' Najslavnejši izmed njegovih sinov je gotovo Her- bart, ki se je proslavil v bitki s Turki pri Budačkem (1575), kjer je tudi padel. Sicer pa je Trojan večino svojih let preživel na Dunaju. Leta 1531 je dobil naziv svobodrü baron,l8 štiri leta kasneje pa je postal namestnik spodnje- avstrijskih dežel. Umrl je razmeroma mlad - leta 154119 oziroma po Schönlebnu 1540.20 V oporoki je za skrbnike svojih otrok med drugimi določil tudi graščaka z Otočca Viljema Villandersa. Ta je bil med letoma 1533 in 1537 oskrbnik na Tur- jaku.21 Vendar je bil že njegov oče Žiga v službi Turjaških in se skupaj s sinom omenja med letoma 1518 in 1520.22 Bi bilo morda na tem mestu moč sklepati, da je bil neznani pisar R3 prav Viljem Villanders? Možno je, kajti njegov nagrobriik na Otočcu navaja, da je umrl na veliki petek 1547 (8. april), v starosti 54 let.23 To pomeni, da se je rodil o Herbarlu Turjaškem. I. Steklasa, Herbart Turjaški, v: Letopis Slovenske matice (1889), str. 91. (Steklasa, Her- bart...) Žvanut, Od viteza..., str. 134. 14 J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1910 - 1916 [Reprint Celje 1992], str. 768. (Gruden: Zgo- dovina..) 15 J. Zahn (ur.). Das Familienbuch Sigmunds von Herber- stein, v: Archiv für österreichische Geschichte, zv. 39, Wien 1868, str. 319. (Zahn, Familienbuch..) 1" M. Žvanut, Korespondenca dveh kranjskih jilemičev iz sredine 16. stoletja. Zgodovinski časopis (ZC) 43 (1989), str. 485. (Žvanut, Korespondenca..) 17 Ta podatek zasledimo pri Schönlebnu, medtem ko Ste- klasa navaja le sedem otrok. Prav tako si nasprotujejo podatki o prvorojenem otroku. Steklasa pravi, da je bU Herbarl (r. 1528) najstarejši Trojanov otrok, medtem ko Schönleben pred Herbarta postavlja vsaj enega otroka - Polikseno (r. 1524). 1° Schönleben, Genealogia..., str. 10. Žvanut, Korespondenca..., str. 486. 20 Schönleben, Genealogia..., str. 10. 21 S. Vilfan, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, v; SAZU, Viri za zgodovino Slovencev, zv. 8, Ljubljana 1986, str. 119. (Vilfan, Ljubljanski..) 22 F. Kraus, Urkunden des CoUegiatcapitels in Rudolfs- werth, v: Mittheilungen des historischen Vereins für A>a7>7 20 (1865), Str. 76. 23 J. Jarc, Franc Ant. pl. Breckerfeld. O Novem mestu ob koncu XVIII. stoletja. Kronika 5 (1938), str. 149. 18 46 1998 1-2 KRONIKA časopis za slovensico Icrajevno zgodovino leta 1493. Kot 22-letni plemič bi tako ustrezal naši predpostavki o pomočniku Hansa Mordaxa. Poleg tega bi bilo morda umestno pričakovati, da bo vodenje nekega zemljiškega gospostva, kot je to storil Villanders 1533, prevzel nekdo, ki ima s tem že izkušnje. Vsekakor pa je potrebno priznati, da za naše domneve ni nikakršnega dokaza in da je kakršnakoli povezava Viljema Villandersa in pisar- ja R3 zgolj drzna domneva. Posebej pa je zanimiv še nek podatek, ki v mo- je raziskovanje vnaša kar nekaj nejasnosti. Mordax ne omenja le svojega gospodiča, ampak tudi svo- jega "milostljivega gospoda". K temu gospodu v Ljubljano je na primer gospodič 22. aprila 1515 po- slal Pavla {[zw] meinem gnadigen heren Mawro- chen) in nato naslednji teden še trikrat. Kdo je bil ta gospod in ali se je res imenoval "Mawroch", ni jasno. Steklasa omenja, da je bil glava turjaške družine še 1511 Volkart (Trojanov stric), nato pa od 1515 Trojan.^ Morda bi lahko iz tega zaključil, da je bil milostni gospod Volkart, mladi gospod pa Trojan, vendar je ta teorija zaradi omembe oseb- nega imena (Mawroch) pod velikim vprašanjem. Ob analizi oseb, ki se pojavljajo v računski knjigi, seveda ne moremo mimo glavnega prota- gonista in avtorja našega vira - Hansa Mordaxa. Nekaj skopih podatkov o njem prinaša Žiga Her- berstein v svoji Družinsld knjigi^ kajti Herber- steini in Mordaxi so bili v sorodu. Stric Žige Her- bersteina se je poročil z Margareto Mordax. Mar- garetin brat Žiga Mordax je imel z ženo Margareto Teuffenpach dva sinova - Žigo, ki je bil grbast (Sigmund der puckhlat) in Erharta. A grba ni bila ovira za zakon, saj se je grbasti Žiga priženil v družino Nepelperger in imel štiri otroke. Najsta- rejši izmed njih je bil Hans, ki pa je imel prav tako telesno hibo - imel je le eno oko (Hans der ain- auget). Letnic pri Herbersteinu na žalost ne zasle- dimo, a sodeč po sorodniških razmerjih in neka- terih drugih datumih lahko enookega Hansa mir- no poistovetimo s turjaškim oskrbnikom Hansom Mordaxom. O njegovi življenjski poti je znano le to, da je za ženo vzel Katarino Graswein ter da je imel dve hčerki, Ano in Felicito. Hans torej z dvema hčerkama ni mogel nada- ljevati družinskega imena. Pa tudi sicer ta veja Mordaxov na tem področju ni imela sreče. Hansov brat Andrej je umrl neporočen in brez otrok, njuni sestri pa sta s poroko izgubili dekliški priimek. Tudi Hansov stric Erhart je zapustil le eno hčer, Nežo, ki je postala žena Jurija Rainerja. Tako je ta veja Mordaxov izumrla. ?4 steklasa, Herbart..., str. 91. 25 Zahn, Familienbudi..., str. 341 - 342. Rodovnik družine Mordax V viru, o katerem govorim, se med kranjskimi plemiškimi družinami omenjata tudi družini Rav- bar s Kravjeka (Vinjeka) pri Muljavi ter Schnizen- pamer (Schnizenbaum{er)) z ižanskega gradu. Med plemiče lahko skoraj zagotovo štejemo tudi Matka s Cušperka. Mordax namreč pravi, da je 24. februarja 1515 pojezdil k svojemu gospodiču zaradi Matka (von wegen des Matkho von Zobl- spergkh). Zanimivo je, da viri Matka omenjajo že šestnajst let prej in to ne v najlepši luči. 12. oktobra 1499 se je stiski opat Martin pritožil de- želnemu glavarju, da je Matko, oskrbnik na Čuš- perku, povzročil škodo dvema njegovima pod- ložnika s tem, da je brez odškodnine odvzel ene- mu dva tovora vina, drugemu pa dva vola, ker sta zašla na pustote čušperškega gradu. Hkrati prosi opat deželnega glavarja za pomoč proti Matku.^^ Matko se omenja kot uslužbenec gospoda Volkarta Auersperga, saj je bil Cušperk kot cesarska za- stavna gospoščina v posesti Turjaških.^^ Drugih podatkov o njem nisem zasledil. Očitno pa je bil čušperški oskrbnik tudi še leta 1515. Morda je znova povzročil kakšno nečednost, o kateri je moral Mordax poročati svojemu gospodiču. j Nekoliko skrivnostna oseba je bil tudi neki j Pavle. Zapisi, v katerih se pojavlja njegovo ime, I kažejo na to, da je imel na Turjaku poseben po- ložaj. Mordax ga je h gospodiču v Ljubljano po- šiljal relativno redko: za veliko noč in nato še šti- rikrat zadnji teden v aprilu. Poleg tega je moral zanj po naročilu gospodiča plačati še krojača, ki mu je naredil hlače in suknjo. Slednja je bila še enkrat dražja od sukenj za hlapce. Pavlovega priimka od Mordaxa sicer ne izvemo, a morda je šlo za Pavla Freydenstaina, ki se leta 1510 v de- 26 F. Komatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, Camiola n.v 1 (1910), str. 242. Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem, Ljubljana 1974, str. 52 (Grafenuer, Boj..). 19 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 želnozborskih spisih omenja poleg Darijevega ime- na.28 Freydenstain je bil oproda, ki je Dariju storil neko krivico oziroma se je polastil fevda, ki je po deželnem pravu pripadal turjaškemu gospodu. Morda se je zadeva kasneje razrešila in je Frey- denstain nekaj časa živel tudi na Turjaku. A tudi če Pavle ni bil Freydenstain, je bil skoraj gotovo več kot le navaden služabnik. S trgovci Mordax ni imel vedno neposrednega stika. Mnogokrat so nakupe zanj opravljali njegovi pomočniki. Od širše znanih trgovcev Mordax naj- prej omeni nekega Hansa iz Nürnberga. Skoraj gotovo gre tu za nurnberškega meščana Hansa Schweigkherja, ki se v virih omenja med leti 1484 in 1527 in je trgoval tudi z ljubljanskim trgovcem iz prve polovice 16. stoletja Žigo Mospacherjem.^^ Očitno je tudi, da je s Schweigkherjem posloval sam Trojan, saj Mordax pravi, da je moral v Ljub- ljani po ukazu gospodiča trgovcu izplačati petnajst soldov in pol. Od pravih trgovcev je omenjen še neki Jud, od katerega je Mordax kupil tri lote žafrana. Zapis o tem nakupu sicer ni datiran, a se je, sodeč po ostalih datumih, zgodil med 29. decembrom 1514 in 19. januarjem 1515. Če upoštevamo dejstvo, da so se morali Judje po ukazu cesarja Maksimiljana s Kranjske izseliti prav leta 1515, potem je moral biti to eden zadnjih poslov, v katerem je sodeloval kak kranjski Jud. To sta tudi edina primera, ko je Mordax zapisal osebo, s katero je trgoval. Vsi ostali zapisi vse- bujejo le vrsto blaga, količino in ceno. Precej je trgoval tudi z okoliškimi kmeti, od katerih je ku- poval malo divjačino (z vevericami, jerebi in div- jimi golobi sta ga najpogosteje oskrbovala neki Sernak in njegov sin iz Laz pri Turjaku), spomladi tudi jarice in mlade pse ter vsak petek seveda ribe. Slednje mu je največkrat prinašal ižanski ribič. Zagotovo je to moral biti ribič Jakob (Jacob fis- cberj ki ga Mordax enkrat omeni poimensko, za- pisan pa je tudi v urbarjih iz let 1509 in 1510, kot hasnovalec na eni hubi na Igu. Veliko "radodarnejši" je Mordax z imeni obrt- nikov, katerih uslug se je posluževal. Za dela na gradu, ki ga je leta 1511 ogrozil potres, štiri leta pozneje pa še uporni kmetje, je najel več tesarjev, med njimi tudi nekega Rudolfa, ki je naredil dvoje vratic v obrambnem stolpu. Matevž Šteblaj je v zid naredil vrata in več strelnih lin. Urbarja iz let 1509 in 1510 Matevža Šteblaja sicer ne navajata, pač pa se dva druga kmeta s tem priimkom omenjata v vasi Zapotok in Visoko, zato je zelo verjetno, da je tudi Matevž izhajal iz ene izmed teh vasi. Polir (palbir(er)), ki ga je Mordax izplačal julija 1514 v Ljubljani, je verjetno opravljal zaključna dela v ?8 Verbič, Spisi..., str. 30. 29 Vilfan, Ljubljanski..., str. 99 - 100. ljubljanski hiši Auerspergov. Sicer pa se poimensko v našem viru omenjata še krojač Peter in krznar Blaž z Iga. Pri prvem gre po vsej verjetnosti za krojača Petra s Starega trga v Ljubljani, ki se je pri trgovcu Mospacherju zadol- ževal za sukno in je še septembra 1517 delal za Trojana Turjaškega.^0 Prav tako se je pri Mospa- cherju zadolževal krznar Blaž, a na žalost ta zapis ni datiran.31 Mordax krznarja Blaža omenja v zve- zi z zneskom enega funta denaričev, ki ga je pokojni Darij dolgoval Blažu. Mordax je dolg po- ravnal, omeniti pa je treba še, da je bil funt de- naričev precej velika vsota. Pri ostalih obrtnikih Mordax ne navaja osebnih imen. Tako lahko le ugibam, ali se je ljubljanski kovač, ki je podkoval gospodičeve konje, imenoval Jakob ali Urban (oba sta bila namreč s Starega trga in oba se omenjata v Mospacherjevi trgovski knji- gi),32 prav tako ostaja anonimen zdravnik iz Višnje Gore. Zanimiva oseba je tudi Hans Hertz(og)en- dorfer, o katerem pa ni bilo moč zaslediti niti ene- ga samega podatka. Njegov priimek izdaja tudi njegov rodni kraj. Ta je lahko bodisi Udna vas (Hertzogendorf) južno od Mokronoga, ali pa kraj Hertzogsdort severozahodno od Linza. Majda Smole sicer navaja, da je leta 1443 neka Frančiška Prager prodala dvorec Hertzogendorf Žigi Pyrschu,33 a kakšnih podrobnejših podatkov o dvorcu ne prinaša. Prav tako dvorca Hertzog- endorf ne omenja Jakič v svojem delu. Identiteta Hansa Hertzogendorf er j a ostaja zavita v temo, a skoraj zagotovo ni bil plemič, temveč kakšen urad- nik, ki si je družbeni status pridobil z izobrazbo. Mordax omenja njegovo ime dvakrat. Enkrat je poslal k njemu Hansa Wolfa "zaradi Schriizen- pamerja", drugič pa zaradi nekega zapornika, ki je umrl v zaporu. Iz narave obiskov, bi lahko do- mneval, da je Mordax od Hertzogendorferja potre- boval pisarniške usluge. Nekaj geografskih vidikov Kljub dejstvu, da Mordaxovo računsko knjigo hranijo v zbirki urbarjev, to ni urbar v pravem po- menu besede in zato tudi ne prinaša natančnih podatkov o posesti Turjaških. Belokranjska posest je omenjena v zelo okrnjenem obsegu. V začetku novembra 1514 je Mordax poslal nekaj svojih ljudi na Metiiško (in Mettlinger poden) po vino. Ne- kajkrat je omenjena tudi sama Metlika. Dvakrat se je tja odpravil Hans Mittier: v začetku septembra 30 Prav lam, str. 48 - 49. 31 Prav lam, str. 138. 32 Prav tam, str. 137, 140. 33 Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 181. (Smole, Graščine..) 20 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino je sodeloval na metliški veci, v začetku februarja pa je nadzoroval obrezovanje vinogradov. Mordax je svoje pomočnike pošiljal tudi na druga posestva Turjačanov, da so pobirali dese- tino. V tej zvezi se omenjata Nadlišek in Klevevž. Grad Nadlišek, imenovan tudi grad Zvezda, je ko- nec 15. stoletja postal protiturški tabor.34 Po Milku Kosu^S pa ime Nadlišek ni označevalo le gradu, temveč tudi širšo pokrajino okoli njega. Verjetno je imel tudi Mordax v mislih vasi okrog gradu, saj pravi, da je od nadliškega župana kupoval vosek. Urbar iz leta 1509 kot župana v Nadlišku omenja nekega Urha in kasneje nekega Mihela. Bolj kot Nadlišek je zanimiv Klevevž. Ta do- lenjski grad se omenja dvakrat: konec avgusta je Mordax tja poslal Nikolaja, da je pobral desetino, novembra pa še Lenarta, da je nadzoroval mlačev. Očitno je torej, da so imeli Turjačani nekaj posesti tudi okrog Klevevža, čeprav ni bilo mogoče ugo- toviti, kje naj bi ta posest bila. Urbarja iz let 1509 in 1510 o tem molčita, prav tako podatkov ne pri- naša uporabljena literatura. Res je sicer, da je frei- sinški škof Sikst kot lastnik klevevškega gospostva leta 1490 sklenil pogodbo s Krištofom Auer- spergom kot bodočim klevevškim oskrbnikom, saj je upal, da bo na ta način rešil svojo posest, ki jo je bil zasedel kralj Matija Korvin. A že naslednje leto se kot upravnik Klevevža omenja Gašper Lamberger. V času, ko je nastajala Mordaxova računska knjiga, pa je bil lastrrik Klevevža Jurij Thurn.36 Znano je le, da so imeli Auerspergi v okolici Kleveža nekaj časa manjšo vinogradniško posest,37 a je Mordax ne omenja. Od krajev, iz katerih so na Turjak vozili vino, navaja poleg Metlike še Lokvico pri Metliki, Mo- kronog, Šentrupert in Mevce pri Šmarjeti (Milcz- perg), ki pa bi bil po mnenju dr. Dušana Kosa lahko tudi Mlada gora (Miltenberg), skrivnostni grad pri Trebnjem, ki pa se v zgodovinskih virih omenja le leta 1241 in 1242.3^ Ustaviti se je potrebno tudi pri Višnji Gori. Tam Turjačani sicer niso imeli posesti, a se kljub temu Višnja Gora večkrat omenja. 3. novembra 1514 je bilo v Višnji Gori sojenje nekemu Mihelu Strassynu, kamor je Mordax poslal Nikolaja. Od sredine junija 1515 pa vsaj do sredine julija se je v Višnji Gori mudil tudi Trojan. Verjetno se je iz Ljubljane na višnjegorski grad umaknil pred upor- 34 I. Jakič, Vsi slovenski gradovi: Lel<:sikon Slovenske graj- ske zapuščine, Ljubljana 1997, str. 218. Qakic, Vsi..); Smole, Graščine..., str. 341. 35 Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije /za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str. 386. 3" P. Blaznik, Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, v: SAZU, Razprave IV/6, Ljubljana 1958, str. 14. 37 Prav tam, str. 79. 3** Jakič, Vsi..., str. 211. nimi kmeti. Samo ugibam lahko, zakaj takrat ni prišel na svoj grad, Turjak. Če bi bil grad res tako poškodovan še od potresa, da se Trojan v njem ne bi počutil varnega, bi ga skoraj gotovo zavzeli tudi uporni kmetje. A se to, kot vemo, ni zgodilo. Morda pa je pomembno vlogo pri tem spletu oko- liščin igralo dejstvo, da je bil v tistem času zastavni gospod Višnje Gore Jurij Egk, oče prav tiste Ane, ki je pet let kasneje postala Trojanova žena. Mordax v svoji računski knjigi prinaša tudi imena okoliških vasi. Ta so navedena ob imenih tistih kmetov, s katerimi je imel Mordax opravka v dobrem letu dni. Da pa je bil Turjak povezan tudi z bolj oddaljenimi kraji, priča dejstvo, da je plačal Mordax (verjetno) za maše39 za pokojnim gospo- dičem Darijem tudi v krajih, kot so Ribruca, Ort- nek. Lož, Vrhkrka, Dobrepolje in Bloke. Ob koncu bi bilo zanimivo narediti še pregled potnih stroškov, torej denarja, ki ga je Mordax po- rabil zase ali za svoje pomočnike, ko jih je pošiljal naokrog. A žal je to praktično nemogoče, saj nave- dene vsote ponekod zelo odstopajo ena od druge, čeprav gre za iste kraje. Upoštevati je treba dejstvo, da je višina potnega stroška odvisna od marsičesa: pomemben je bil letni čas, namen, način in težav- nost potovanja, število oseb na poti in število dni, ki so jih prebili v nekem kraju. Za primer vzemimo potovanje s Turjaka v Ljubljano. Razdalja med krajema znaša okrog 30 kilometrov. Sredi oktobra je Mordax poslal v Ljubljano Hansa Mittlerja. Stroški so znašali sedem soldov. Konec oktobra je Hans Wolf v Ljubljano pripotoval za šest soldov. 13. novembra je šel v Ljubljano sam Mordax in za to zapravil 29 soldov. V začetku januarja je moral Mordax v Ljubljano po vodi. V mestu je ostal en dan in eno noč ter za vse skupaj porabil 34 soldov. Dobre tri mesece kasneje je h gospodiču poslal Pavla in mu za stroške znova namenil le pet soldov. Denar in mere Kar se tiče plačilnega prometa, pri Mordaxu naj- večkat zasledimo t.i. slovenski računski sistem (funt denaričev (fl den ali Ib den) = 120 soldov (ß) = 240 črnih denaričev (den ali Ü), nekajkrat pa tudi avs- trijskega (1 renski goldinar = 60 krajcarjev = 240 belih denaričev). Dilemo glede razmerij med obema sistemoma, lahko razrešimo že pri pregledu prvega obračuna: en renski goldinar znaša 105 soldov. Iz tega lahko nato izpeljemo naslednji razmerji: 1 renski goldinar = 105 soldov = 210 črnih dena- ričev 1 krajcar = 1,75 solda = 3,5 črnih denaričev Tu ni povsem gotovo, ali je Mordax res plačal za maše. Sam namreč pravi, da je plačal "am peczenn nach meines iungkheren Daryus sallygen". "Peczenn" pa ver- jetno pomeni "pacem", kar je poljub miru pri maši. 21 : KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 6 1998 Razmerje beli denarič : črni denarič je torej 7: 8. Na ta način lahko popravimo Vilfanovo trditev, da "za dobo od 1506 do 1517 sicer nimamo ne- posrednega dokaza za to, da so razmerje 7: 8 že tedaj uporabljali".40 Obračuni Mordaxovih stroš- kov, ki so bili opravljeni v letih 1514 - 1515 torej jasno dokazujejo, da je bilo razmerje 7: 8 v veljavi že pred letom 1517. Enkrat samkrat se pojavi kot plačilno sredstvo tudi ogrski goldinar. Zasledimo ga lahko v pred- zadnjem obračunu na zadnji pagini. Tudi tu nam njegovo vrednost oziroma razmerje do drugih denarnih enot ponuja kar sam .vir, ki pravi "1 gld. ung. oder LXXX kr. ". Ker se ogrski goldinar v dob- rem letu dni, kolikor zajema naš vir, omenja le enkrat, lahko sklepamo, da ta denar ni bil prav pogosto plačilno sredstvo. Morda je ob tem za- nimiv tudi podatek, da z ogrskim goldinarjem ni plačal Mordax, temveč pisar R3. Sedaj se lahko vprašam, zakaj in kdaj je Mor- dax plačeval s krajcarji in zakaj ni vseh svojih stroškov poravnal s soldi in denariči. V celotni knjigi je 207 zapisov o izdatkih (199 jih je zabeležil Mordax, 8 pa pisar R3) in izmed vseh teh stroškov jih je le petnajst poravnal s krajcarji. Pri analizi omenjenih petnajstih izdatkov lahko ugotovim, da jih je bila skoraj polovica (7) namenjena za pot v druge kraje (Ljubljana, Methka, Višnja Gora...). Na podlagi tega bi lahko sklepal, da je Mordax potne stroške s krajcarji poravnal takrat, kadar so bili cilj potovanja kraji, kjer je že bil bolj v veljavi avs- trijski način plačevanja. Vendar ta teorija temelji na precej trhli podlagi, saj iz preostalih zapisov kaj hitro ugotovimo, da je pot v popolnoma iste kraje Mordax večkrat plačal s soldi kot s krajcarji. Nadalje je s krajcarji nekajkrat kupoval stvari, ki jih je skoraj gotovo dobil od tujih trgovcev, bolj vajenih avstrijskega kot slovenskega denarnega sis- tema. Tako je za krajcarje kupil žafran od nekega Juda, vitriol za črnilo, polenovke in koledar. Vendar je tudi pri tej teoriji najti mnoge izjeme, ki so veliko preštevilne, da bi zgolj potrjevale pravilo. Natančnega odgovora na vprašanje, čemu enkrat avstrijski, drugič slovenski denar, ne more- mo dati. Ugotovitve dr. Vilfana glede dveh ljub- ljanskih trgovskih knjig, da "je vsak vpisovalec sproti izbiral sistem, ki se mu je zdel najbolj ustrezen",41 ne morem uporabiti tudi za Mor- daxovo knjigo izdatkov. V tem primeru sta bila vpisovalca le dva (Mordax in pisar R3), ki sta dejansko tudi plačevala z avstrijskimi kovanci, ne le računala z njimi. Njuni zapisi o stroških, porav- nanih z avstrijskim denarjem, so zabeleženi brez kakršnegakoli sistema in se, razen pri denarju, v ničemer ne razlikujejo od preostalih zapisov. Prav 40 Vilfan, Ljubljanski..., str. 176. 41 Prav tam, str. 184. tako je nesprejemljiva predpostavka, da so neka- teri stroški, izraženi s soldi in denariči, že prera- čunani iz avstrijskega sistema zaradi lažjega raču- nanja. V tem primeru bi namreč pričakoval, da bodo denarne vrednosti poenotene že prej, med samim zapisovanjem, in ne šele v končnem obra- čunu. Morda sem še najbližje resnici, če to poglavje zaključim z naslednjim stavkom: "Različni kovanci in ustrezni računski sistemi so se v dnevnem prometu srečevali, kakor je pač glede na splošne trgovske in denarne razmere naneslo".4^ Podobo kot denar so bile tudi mere in utežne enote zgodnjega 16. stoletja zelo neenotne. Izmed utežnih enot se največkrat omenja beneška librica (libriczen). Ta mera je bila najbolj značilna prav za drugo desetletje 16. stoletja in je vnašala nemalo zmede v že tako pisan merski sistem. Ena librica je tehtala 301 gram. Na librice je Mordax kupoval po- per (pfeffer) ter kadilo (rauch), riž (reyss), mandlje (mandel) in rozine (weinperlein). Zanimivo je, da je poper edina začimba, ki so jo tehtali na librice. Preostale, dražje začimbe, žafran (soffrann), ingver (ynber), cimet (zimetrindten), klinčki (nagelein) in muškat (muschkat plue), so izražene v lotih {Jot, lat). Lot je kot dvaintrideseti del dunajskega funta tehtal 17,5 grama. Od preostalih utežnih enot se omenjajo še funt (pffundt = 560 gramov) za fige (feygen) in enkrat za rozine, četrtinka (fiertail)^^ za meso ter tovor (sam) za sol. Vendar pa slednji podatek vzbuja dvome. V viru se namreč omenja količina dvaj- setih tovorov in pol soH. Teža tovora je sicer nihala glede na material, moč konja, ki je tovor nosil in težavnost poti, toda po dr. Kosu44 je en tovor tehtal približno 150 kilogramov. Preprost izračun nam tako pokaže, da bi morala omenjena količina soli znašati kar okoli tri tone. Kaj naj bi na Turjaku počeli s tolikšno količino soli, ni čisto jasno. Po- nujata se dve rešitvi. Povsem možno je, da je tur- jaški upravitelj (kdorkoli je to takrat bil) sol razdelil oziroma prodal okoliškim kmetom. To bi pome- nilo, da svobodna kmečka trgovina s soljo, ki je bila takrat zelo razvita,45 med turjaškimi podlož- 42 Prav lam, sir. 183. Koliko je znašala četrtinka z današnjimi merskimi eno- tami, ni bilo moč ugotoviti. Vilfan omenja, da se je četrlinka uporabljala pri tkaninah (čelrlinka dunajskega vatla), žitu (okoli 10 litrov težkega žita) in pri tekoanah (bokal = 1,65 litra). Kot utežna mera bi četrlinka lahko predstavljala četrtinko funta (140 gramov) ali pa morda količino štirih lotov {vierdung = 70 gramov). Vendar so slednje količine tako majhne, da se zdijo skoraj nemo- Kos, Urbarji za Belo krajino in Zumberk (15. - 18. sto- letje), v SAZU, Viri za zgodovino Slovencev, zv. 13, No- vejši urbarji za Slovenijo I, Ljubljana 1991, str. 176. (Kos, Urbarji...). ^ Grafenauer, Boj..., str. 19. 22 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino niki ni cvetela. Druga možnost pa pravi, da je mo- ral tovor soli tehtati precej manj kot 150 kilo- gramov. Zanimivo je tudi, da v celotnem viru praktično ni moč zaslediti prostorninskih mer. Edina nave- dena mera za tekočino je polič {halbe), pa še ta se omenja le v zvezi s črnilom. Koliko je v resnici meril en polič, je težko natančno reči. Dr. Vilfan omenja dilemo, ali je v prvi polovici 16. stoletja bokal meril 1,64 litra ali 1,76 litra.46 Ker pa se nagiba bolj k prvi meri, lahko izračunamo, da je i polič kot četrtinka bokala meril 0,41 litra. j Papir je Mordax kupoval v "knjigah" (puech pappier) po 24 pol. Pri platnu se omenja vatel (elle). Res je sicer, da se v 16. stoletju na Kranj- skem pojavi posebna mera za platno - lakat, ven- dar se ta prvič omenja šele 1543,^7 tako da je imel j Mordax leta 1514 z vatlom gotovo v mislih dunaj- \ ski vatel, ki je meril od 77,3 do 77^775 centimetrov. Precej nenavadno uporablja Mordax izraz "po- vesem" (raysten). Povesem je sicer bolj kot utežno enoto 28 gramov za predivo predstavljal način po- vezovanja lanu. Vendar Mordax uporablja besedo "povesem" v drugačnem pomenu. Na osmi pagini namreč pravi, da je dal narediti XVII eilen raysteni leimbat, ter XX eilen rupffen; na enajsti pagini pa ; je zapisal, da je dal za posle med drugim narediti | X Tuffen pfaten und V raystenne. Iz opisanega i lahko vidimo, da raysten ni predstavljal niti utež- ne enote niti načina povezovanja lanu, temveč da i je pomenil česani lan (torej boljše kvalitete) za : razliko od hodnika (ru(p)ffen), ki je bil kot od- padek pri mehanski obdelavi (česanju) slabše kakovosti. Ob upoštevanju vsega povedanega nam zgoraj omenjeni zapisi postanejo jasnejši. Mordax | je dal narediti sedemnajst vatlov platna iz česa- i nega lanu in dvajset vatlov hodnika, ter deset srajc j iz česanega lanu in pet srajc iz hodnika. Od merskih enot lahko kot zanimivost omenim j še tablice (tafMein) voska (wagsch). Vosek so po-j navadi merili na tovore ali na funte, nikjer pa ni ' bilo moč zaslediti, kolikšno težo je predstavljala i tablica voska. , Ob koncu se za hip ustavimo še pri žitnih j merah. Edina enota, ki jo zasledimo pri Mordaxu,, je kobal (schaff). Iz samega vira ni mogoče določiti i z gotovostjo, ali so na Turjaku takrat uporabljali ' ljubljansko mero, mogoče je, da so, podobno kot \ drugod, navedene mere specifične za turjaško ' zemljiško gospostvo - so torej gospoščinske.^^ Ven- dar pa lahko kljub temu zatrdim, da Mordaxu ljubljanska mera ni bila neznana, še posebej, ker, f Vüfan, Ljubljanski..., str. 154. 4' S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero, ZČ8 (1954), str. 62. (Vilfan, Prispevki..) 48 Prim. Kos, Urbarji..., str. 170. urbar iz leta 1509 navaja, da morajo kmetje za izkoriščanje gozda oddati kobal ovsa ljubljanske mere (laybach mass). Iz povedanega je moč po- vleči sklep, da se tudi kobali, ki jih omenja Mordax verjetno nanašajo na ljubljansko mero. Če to drži, potem količine žita ni težko določiti. Za težje žito - pšenico (waytz), rž (rocken), proso (hiers), ječmen (gersten) in ajdo (hayden) - je kobal držal 90 litrov, kobal ovsa (haber), ki pa je lažje žito in se ga da s tlačenjem več spraviti v mersko posodo, pa je znašal 105 - 106 litrov.49 Da so tudi na Tur- jaku uporabljali različna merila za težka žita in za oves, priča dejstvo, da je zapisnik o enoletni po- rabi ovsa ločen od zapisov za preostala žita. Na kobale so merili tudi bob (paun) in grah (orbays) in tudi tu je zaradi različne specifične teže stročnic in žita težko reči, koliko je to znašalo v današnjih merskih enotah. A ker sta grah in bob zabeležena med preostalim žitom, si lahko dovo- limo sklep, da je bil tudi kobal graha in boba enakovreden 90 litrom. O skledah, motikah in še marsičem Pokukajmo zdaj skozi zastore zgodovine v notranjost turjaškega gradu ter si skušajmo s pomočjo Mordaxovih zapisov ustvariti predstavo o bivalnih prostorih in okolju, ki so obdajali Hansa Mordaxa. Seveda lahko to storimo le na podlagi zapisanih izdatkov, zato bo ta podoba precej okrnjena in nepopolna. V osrednjem bivalnem prostoru, kjer so se pre- bivalci gradu zadrževali največ časa, je stala peč in preganjala mraz iz vlažnih grajskih zidov. To ni bila več stara krušna peč, kakršno so poznali v srednjem veku, temveč modernejša, lepša peč, na- rejena iz pečnic oziroma kahlic. Takšne peči lahko zanesljivo zasledimo že v 15. stoletju.^O Turjaška peč je bila postavljena ali vsaj obnovljena pred zi- mo leta 1514/1515, saj konec oktobra zasledimo na- kup osemdesetih novih pečnic (kacheUnn). Ena je stala približno pol solda. Pot nas vodi naprej v kuhinjo, kjer bomo goto- vo našli štiri lesene sklede (hulczen schussel) in tri rešeta (reytteren), ki jih je Mordax kupil septembra 1514. Posoda na gradu je bila še lesena, lahko pa le predvidevamo, da je bilo med kuhinjskim in- ventarjem moč najti tudi posodo iz keramike, me- denine, železa in cina, ki se je vedno bolj uve- ljavljal od konca 15. stoletja dalje.^l Delo v kuhinji sta sredi decembra oziroma konec junija olajšala še sito (syb) za moko ter še neka nova skleda iz ne- znanega materiala. V vseh teh posodah so pripravljali hrano. 49 Vilfan, Prispevki..., str. 48. 50 Žvanut, Od viteza..., str. 175. 51 Prav tam, str. 183. 23 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 kakršna se je za grajsko kuhinjo tudi spodobila: ob petkih so kraljevali ribe in raki, druge dni pa so uživali zelenjavo, ki so jo dobili v obliki dajatev, ter najrazličnejše meso, od divjačine do domače živine. Vse jedi so začinili s takrat zelo priljub- ljenimi začimbami - s poprom, žafranom, muška- tom, klinčki, ingverjem in cimetom. Ob postnih dneh so prevladovale jedi iz riža, fig, rozin in mandljev. Sicer pa bo o hrani v nadaljevanju še govora. V Mordaxovi sobi je bila poleg postelje gotovo tudi miza, na kateri bi med drugim našli pole papirja, posodo s črnilom in gosje pero, s katerim si je ob večerih zapisoval izdatke. Črnilo je izde- loval sam, saj je dvakrat zabeležil, da je kupil se- stavine za črnilo, med njimi vitriol oziroma žve- plovo kislino. Ko se je stemnilo, so si svetili s svečami, morda tudi z baklami. Nakup voska zasledimo trikrat - vosek za hišne potrebe (zw haws notturfft) in vo- sek za grajsko kapelo. Verjetno pa so vosek upo- rabljali tudi za pečatenje. Čez dan je svetloba v grad prodirala skozi okna. Ali so bila ta okna že zasteklena ali pa so jih po stari navadi še zapirali s prislanjanjem desk, ne vemo. Dejstvo je, da se je zasteklitev v naših kra- jih začela širše uveljavljati konec 15. stoletja, ko se pojavijo prve steklarne v Mariboru in Ljubljani.^^ Dr. Maja Žvanut navaja, da sta bila peč in steklo okoli leta 1514 že vsakdanjost.^^ Steklena okna je vsekakor imela cerkev. O tem priča podatek, da je dal Mordax konec avgusta mežnarju 27 soldov za zasteklitev okna. Kot zanimivost naj navedem, da je bilo steklo le redko brezbarvno. Večinoma so ga z železom obarvali zeleno ali rjavo kot današnje pivske steklenice.54 Glede oblačil nam Mordax ponuja podatke le za obleko hlapcev. Njihovo "opremo" so sestavljali srajca, hlače, suknja, pas in klobuk. Najbolj upo- rabljeni material je bilo navadno platno in hod- nično platno. Blago je Mordax kupoval, nekaj pa so ga naredili tudi na gradu. Iz stroškov je namreč razvidno, da je Mordax plačal dvema ženskama, da sta poželi lan in ga mikali, sredi januarja pa je imel dva tedna na gradu tudi šest predic. Poleg tega mesec poprej med njegovimi izdatki zasle- dimo tudi nakup 34 preslic. Drugega blaga, razen platna, Mordax ne ome- nja. Pač pa nas na oblačilno kulturo višjih slojev opozarja zapis, ki pravi, da je Mordax krznarju Blažu z Iga poravnal dolg svojega pokojnega gos- podiča Darija. Krzno je bilo v tistem času zelo cenjen material in ni bil le statusni simbol, ampak je predstavljal tudi dobro zaščito pred mrazom in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Za dobro poznavanje datumov in orientacijo v Grad Turjak sredi 17. stoletja (J. V. Valvasor, Topographia ducatus Carnioliae modernae, 1679, št. 15) 53 Prav lam. 54 H. Gebelein, Das Element Feuer in Haushalt und Fami- lie, v: Haushalt und Familie in Mittelalter und früher Neuzeit, Semering 1991, str. 147. 52 Prav tam, str. 181. 24 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Času je bil potreben koledar. Še posebej Mordax kot grajski oskrbnik ni mogel brez njega. In res lahko tik pred novim letom zasledimo nakup kole- darja v obliki table (kolender taffell), ki je omogočil nemoteno poslovanje tudi v novem letu. Sredi marca, ob gregorjevem, je čas za prvo spomladansko obdelovanje polja. Mordax je ta čas označil z nakupom dveh motik (hawen). Ostalo poljedelsko orodje očitno še ni bilo potrebno za- menjave. Ob koncu bi morda omenili še orožje. V za- četku jurüja je Trojan kupil šest oklepnih (?) puščic (harnasch pheil). Ena puščica je bila relativno draga - okoh sedem soldov. Zakaj je Trojan kupil te puščice, lahko le ugibamo. Morda so bile name- njene zabavi ali lovu, lahko pa so bile mišljene kot obramba, saj je ravno v tistem času divjal kmečki upor. Ob vsem tem pa se ponuja še neka teorija, ki je prav tako ne gre metati v koš. Prav leta 1515 naj bi po naših podatkih mladi Trojan dopolnil dvajset let. Povsem verjetno je, da je bil zato tega leta povišan v viteza in si je kot tak lahko kupil oklep in orožje, ki pritiče viteški opremi. Še večjo trdnost dobi naša teorija, če upoštevamo avtobio- grafski podatek Žige Herbersteina, da je leta 1506, ko je dopolnil dvajset let, tudi on dobil svoj prvi oklep.55 Poleg tega se zdi vsota sedmih soldov ve- liko za eno samo puščico. Zato lahko domnevam, da so bile te puščice večje, morda neke vrste kop- ja. Kljub temu, da je bilo viteštvo takrat v zatonu, pa njegova tradicija še ni povsem zamrla. Na ce- sarskem prestolu je vendar še sedel Maksimiljan 1. - "poslednji vitez". Pekel, vice ali nebesa Duhovno kulturo tistega časa je krojil pred- vsem strah pred večnim pogubljenjem, ki je Cerk- vi zagotavljal, da je cvetela in se razvijala vzpo- redno s posvetnim plemstvom. Tudi mogočni gos- podje Auerspergi s Turjaka so do pojava prote- stantizma živeli po normah, ki jih je narekovalo njihovo okolje. Že leta 1260 so ustanovili župnijo v Škocjanu pri Turjaku,^^ kjer še danes stoji cerkev sv. Kancijana in tovarišev. V Škocjanu so tudi po- kopavali Turjačane, ki so umrli kot otroci. V tej župniji so Turjačani sami postavljali župnika. Sredi 16. stoletja so tako kar tri desetletja škocjansko župnijo vodili protestantski predikanti, ki so jih imenovali protestantski Turjačani.^^ Škocjanski župnik je bil tudi tisti, ki je 13. de- cembra 1514 s Hansom VVolfom odnesel 26 funtov denaričev v Stično. Ta običaj je segal še v leto 1382, ko sta Peter in Volkart Turjaški darovala stiš- 55 Zahn, Familienbuch..., sir. 319. 5° L. Zupane, Turjačani, Kočevje 1937, str. 22. 57 Žvanut, Od viteza..., str. 126. ki ustanovi dohodke od enajstih kmetij. Te do- hodke so morali Turjačani prinesti v Stično prav na dan sv. Lucije, istočasno pa so se udeležili tudi obredov za pokojnimi družinskimi člani. Viri poro- čajo, da so denar v samostan prinesli Turjačaru osebno.58 Menihi so bili v zameno za dohodek dolžni brati mašo na omenjeni dan, če pa te dolž- nosti niso opravili, je denar pripadel škocjanskemu župniku, ki je moral nato sam poskrbeti za na- ročene obrede.59 Morda se je leta 1514 zgodilo prav to, saj je bil v Mordaxovi knjigi ta znesek kasneje prečrtan in izvzet iz končnega obračuna. To pa tudi ni edina nenavadnost, ki je povezana s to turjaško tradicijo. Že sama omemba škocjan- skega župnika in Hansa Wolfa priča, da to leto de- narja ni samostanu predal nobeden od Auersper- gov osebno. Poleg tega viri omenjajo, da je bila običajna vsota trinajst funtov denaričev.^O Izpriča- na vsota za leto 1514 je torej še enkrat višja od običajne. To verjetno pomeni, da je zajemala obrok za še eno leto, najverjetneje preteklo (1513). Sicer pa je imela Stična prav posebno mesto v turjaški tradiciji. Ne samo, da je turjaška posest mejila na stisko, zaradi česar je večkrat prišlo do sporov, v samem samostanu je bilo pokopanih tu- di več rodbinskih članov, med njimi Trojanov oče Pankrac, ter šumberški sorodnik Jurij. Leta 1485 sta Pankrac Turjaški in njegova žena Ana začela na hribu Ločnik graditi cerkev Matere Božje, ki je tesno povezana s turjaško zgodovino in zgodovino celotne Kranjske. Tako hrib kot cer- kev sta skozi zgodovino menjala ime. Hrib Ločnik se je preimenoval v Goro, a je še danes med ljudmi znan kot Sv. Ahac. Tudi cerkev Matere Božje je od zmage pri Sisku posvečena sv. Ahacu. Kot je bilo že omenjeno, je Mordax plačal tudi za zasteklitev okna v cerkvi, katere imena pa ne omenja. Za razrešitev te uganke prideta v poštev dve cerkvi - cerkev Matere Božje ali pa cerkev sv. Kancijana v Škocjanu. Veliko skrb za dušo, ki se je že ločila od telesa, nam lepo prikazuje primer pokojnega Darija Tur- jaškega. Kot je bilo že omenjeno, naj bi Darij umrl leta 1510. Ob koncu zapisov o običajnih izdatkih je Mordax zabeležil tudi vsote, ki jih je namenili bližnjim in malo bolj oddaljenim duhovnikom za maše za pokojnim Darijem. O vprašanju, ali gre v tem primeru res za maše zadušnice ali za kakšen drug obred, je bilo že govora. Kakorkoli že, ome- njenih je trideset duhovnikov najrazličnejših sto- penj, vsak od njih pa je dobil od 32 do 34 soldov, le štirje duhovniki v Škocjanu so dobili po 12 sol- 58 J. Mlinaric, Stiska opatija 1136 - 1784, Novo mesto 1995, str. 235. 59 Prav tam, str. 157. ™ Prav lam, str. 235. °1 Komalar, Bruchteil..., str. 25. 25 12 KRONIKA 46 časopis 28 slovensko krajevno zgodovino 1998 dov. Poleg teh so navedem še duhovniki iz Rib- nice, Loža, Vrhkrke, Dobrepolja, Šmarij in Blok, in več njihovih pomočnikov ter župnik iz Višnje Go- re, kaplan iz Ortneka ter celo neki doktor (najbrž cerkvenega prava) z Iga. Navedenim duhovnikom sledi ob koncu še neki učitelj iz Šmarij, ki je s svojimi učenci prav tako dobil denar. Nekako ob istem času sta v Mospacherjevi trgovski knjigi za- pisana tudi učitelja Gašper in Hieronim oba iz Smarij.^2 Verjetno je imel Mordax v mislih enega izmed njiju, čeprav nam natančnejših datumov ne ponujata niti Mordaxov niti Mospacherjev vir. Na tem mestu naj še omenim, da je bil učitelj takrat poseben klerik, ki ga je nastavil župnik, da je vodil šolo in skrbel za petje v cerkvi.^3 Verjetno je zato kot duhovniku del denarja pripadel tudi šmar- skemu učitelju. Istočasno in verjetno ob isti priložnosti je bila na Turjaku tudi pogostitev, morda neke vrste obletnica, saj je Mordax nakupil kar za več kot dva hinta denaričev rib in rakov, za kuhanje pa je na- jel tudi kuharja Simona. Ne moremo sicer na- tančno vedeti, za kakšno vrsto pogostitve je šlo, saj se je odvijala leta 1514 aU najkasneje 1515, torej pet let po Darijevi smrti, dejstvo pa je, da so celotni stroški - za duhovnike, hrano in kuhanje - znašali kar osem funtov denaričev in 90 soldov, ali šestino vseh Mordaxovih izdatkov. To priča o tem, da je učinkovita skrb za blagor nesmrtne duše ter- jala visoka denarna sredstva, ki pa so jih bili pre- možnejši sloji tudi pripravljeni plačati. Vendar pa denar ni bil edino, s čimer so ple- miči zalagali cerkvene ustanove. V poštev so prišle tudi naturalne dajatve. Iz Mordaxovih zapisov iz- vemo, da so šh s turjaškega gradu trije kobali pše- nice bosonogim menihom (avguštincem) v Ljub- ljano. Temu zapisu takoj sledi zapis, ki pravi, da je dal Mordax na gospodičev ukaz še osem kobalov pšenice menihom iz Sv. Jakoba v Ljubljani. To pa so bili takrat prav tako avguštinci, ki so se naj- kasneje leta 1491 izpred Špitalskih vrat zatekli pred turško nevarnostjo v zavetje mestnega ob- zidja.^ Ker si zapisa sledita eden za drugim, ven- dar eden omenja avguštince po imenu, drugi pa le kot menihe pri Sv. Jakobu, lahko sklepamo, da zapisa nista nastala istočasno, ampak z določenim časovnim zamikom. Beseda ali dve o hrani Mordaxovo računsko knjigo sestavljajo v pre- težni meri zapisi o stroških za hrano. Vsakdanji jedilruk na turjaškem gradu vsaj na prvi pogled ni bil tako razkošen kot jedilniki, ki jih predstavljajo nekateri sodobni viri (npr. Santonino), a se zdi, da Mordaxu in njegovim poslom kljub temu ni niče- sar primanjkovalo. Mesa domače živali Mordax sicer ne omenja, a to je verjetno zgolj zato, ker je živina sodila med naturalne dajatve in kot taka nima mesta v knjigi nakupov. Poleg tega so redih živino tudi na samem gradu. Kot je bilo povedano že zgoraj, je imela vsaka vrsta živine svojega pa- stirja. Omenjeni so kravji in svinjski pastir, ovčar in pastir, ki je skrbel za teleta. Zasledimo lahko le omembo jurijevskega prašička, pa še to le zaradi potnih stroškov, ki jih je imel Nikolaj, da je šel po prašička v Nadlišek. Pač pa je Mordax kupoval drugačno meso. Od želimeljskega uradnika je ku- pil jagnje in kozlička, od okoliških kmetov mlade kokoši (od maja do julija je kupU 43 kokoši, a jih je nekaj poslal v Ljubljano h gospodiču), ki so sprva sicer nosila jajca, a so kasneje gotovo kon- čale v loncu. Aprila je zabeležen nakup četrtinke mesa, vendar ne vemo, kakšne vrste je to meso bilo oziroma kateri živali je pripadalo. Eden od glavnih virov beljakovin živalskega izvora je bila tudi divjačina. S to vrsto mesa sta Mordaxa zalagala neki Sernak in njegov sin iz Laz pri Turjaku. Kot hrana so na krožniku končale šte- vilne gozdne živali, od veveric, gozdnih jerebov in divjih golobov do zajcev in srnjaka. Večkrat je Mordax dobil tudi ptiče (vogel in gross vogell). Tudi o imenih teh lahko le ugibam. Kot kandidati bi na tem mestu prišli v poštev ptiči, ki so še da- nes del kulinaričnih umetnin: fazani, race, gosi, grlice, pa tudi večje kot na primer labodi in žer- javi. A te ptice bi Mordax skoraj gotovo navedel poimensko. Po vsej verjetnosti je šlo v tem pri- meru za majhne gozdne in poljske ptice, ki so jih lovili z mrežami in limanicami^^ (Mordax je na primer v začetku septembra kupil vrv za obešanje ptičev). To potrjuje tudi razmerje med cenami: ena veverica je bila približno štirikrat dražja od "velike ptice" (gross vogell). Petek je bil (in je še danes) dan, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti. Ob teh dneh je kakr- šnokoli meso prepovedano. Dovoljene so le ribe. Mordax pri tem ni bil nobena izjema. V letu dni je zabeležil kar 36 nakupov rib in spomladi tudi rakov. Tovrstni nakupi, razen nekaj izjem ob veli- kih cerkvenih praznikih,^ so bih značilni za petke. Foster našteva imena rib, ki so jih pripravljah v samostanu St. Gallen.^7 Turjaški grad seveda ni imel na voljo tako bogate izbire, ki bi vključevala ^2 Vilfan, Ljubljanski..., str. 129. °3 Gruden, Zgodovina..., str. 496. °4 D. Prelovšek, Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v: Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, Ljubljana 1985, str. 4. ^5 N. Poster, Jelo iza samostanskih zidina, Zagreb 1982, str. 58. (Foster, felo..) °° Tu je mišljena predvsem velika noč, kot zanimivost pa lahko omenimo, da je ribe kupil tudi v soboto, 12. maja 1515, ko se je v gradu odvijalo proščenje (kirchwey im gschloss). '"^ Foster, Jelo..., str. 56. 26 46 1998 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino losose, jesetre in jegulje. Ker vemo, da so ribe na Turjak prihajale iz ižanskih ribnikov, potem se je izbor sukal okoli postrvi, krapov, linjev, morda je prišla v poštev tudi kakšna ščuka, som ali smuč. Na različne vrste rib opozarjajo razlike v njihovih cenah. Za postne dni po pustu si je Mordax pri- voščil polenovke (stockhfisch). Za enajst takšnih rib je plačal 65 krajcarjev, kar pomeni, da ena po- lenovka ni bila dosti dražja od rib, ki jih je obi- čajno dobival z Iga. Poleg mesa in rib so Mordaxov proračun obre- menile tudi začimbe. Na prvem mestu je vsekakor poper. V letu dni je zabeleženih devet nakupov te začimbe, kar znese skupaj deset libric ali v nam bolj razumljivi enoti - 3010 gramov. Hrana, ki jo je jedel Mordax, je morala biti zelo poprana in pe- koča. Morda so skušali s poprom, ki ima zelo izra- zit okus, zakriti neprijeten okus nekaj dni starega mesa, saj kaj dlje meso verjetno ni vzdržalo niti med hladrümi grajskimi zidovi. Poleg tega poper niti ni bil tako drag in so si ga lahko pogosteje privoščili. Po drugi strani pa lahko domnevamo, da je Mordax podobno kot sol prodajal tudi poper. Mor- da navsezadnje relativno velike količine popra niso končale le v grajski kuhinji, ampak so to začimbo s Turjaka prodajali naprej okoliškim kmetom. Nekoliko drugače je z žafranom. Žafran je bil med vsemi začimbami, ki jih je kupil Mordax, naj- dražji (več kot desetkrat dražji od popra), a kljub temu ne najredkejši v turjaški kuhinji. V enem letu je Mordax trikrat kupil žafran, skupno 87,5 grama. To začimbo so uporabljali največ za obar- vanje jedi, a glede na porabljene količine lahko sklepamo, da je niso rabili v velikih količinah - približno osem gramov na mesec. V še manjših količinah so uporabljali ostale začimbe - muškat, klinčke, cimet in ingver. Vse te začimbe je Mordax kupil le enkrat v letu (okoli novega leta) in sicer vsake le po en lot. Fosterjevi srednjeveški kuharski recepti predpisujejo na pri- mer največ pol žličke ingverja na jed. Verjetno tudi z ostalimi začimbami ni bilo nič drugače. Sicer pa se je ingver uporabljal tako za glavne jedi kot tudi za sladice, poznan pa je bil tudi v zdravilstvu za lajšanje želodčnih težav. Tudi ostale tri začimbe so se dodajale ne le sladkim jedem, ampak tudi omakam, mesu... Za tiste čase je namreč znan nekoliko nenavaden sladko-kisli in sladko-grenki okus jedi. Zanimivo je, da se prav te začimbe omenjajo v francoskih in angleških srednjeveških kuharskih knjigah, ki pravijo, da istočasna uporaba teh začimb izpopolnjuje vonj, okus in izgled jedi.^ 68 D. Rieger, Par devant lui chantent li jugleor, v: Essen und Triniien in Mittelalter und Neuzeit, Sigmaringen 1990, Str. 43. (Essen und Trinkien..) Sicer pa količino posameznih začimb, ki jih je Mordax kupil v letu dni, bolj plastično prikazuje naslednji diagram: Količina posameznih artiklov v obdobju julij 1514 - julij 1515 (v gramih) Kot vidimo, meso in začimbe niso bili edina hrana, za katero je moral Mordax plačati. Okoli novega leta je kupil mandlje, rozine in riž. Man- dlje in rozine ter še fige, ki so služili kot postna hrana,69 jg znova nakupil v postu po pustu in sicer jih je tudi sam uvrstil med postne jedi (fasten speyss). Nakup mandljev in rozin znova zasledimo sredi marca. Sicer ne moremo vedeti, ali je Mordax te sadeže porabil za kuho ali jih je pojedel kot take, lahko pa si njihovo uporabo ogledamo na primeru prazničnega kosila, kot ga opisuje sred- njeveška kuharska knjiga Le Ménagier de Parisi^ Za predjed ponuja vino, poleg pa še pašteto, pe- čeno jabolko in sočne pečene tige s krešo in rož- marinom. Kot glavne jedi so omenjeni ribji raguji, začinjeni z mandlji, ingverjem, žafranom, cimetom in sladkorjem. Tudi v nadaljevanju sledijo ribe, potresene z rižem in praženimi mandlji. Sladica med drugim vsebuje fige, datlje, grozdje in lešni- ke. Očitno je, da so si mandlji in fige, podobno kot začimbe, našli mesto tako v glavnih jedeh kot tudi v poobedkih. Vse te sestavine so bile pokazatelji visokega življenjskega standarda. Glede na to, da so si vse to lahko privoščili tudi na Turjaku, lahko potrdim, da je bilo turjaško gospostvo bogato. ^9 F. Gestrin, Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slo- venskem, v: SAZU, Viri za zgodovino Slovencev, zv. 5, Ljubljana 1972, str. 74. (Gestrin, Mitninske..) M. Zimmermann, Kochkunst im Spätmittelalterlichen Frankreich: "Le Ménagier de Paris", v: Essen und Trin- ken..., Str. 110. 27 12 KRONIKA 46 časopis 28 slovensko krajevno zgodovino 1998 Omemba sirarke (kass macherin) na Mordaxovi plačilni listi, nas opozarja, da so na Turjaku jedli tudi sir, ki so ga izdelali na samem gradu ali na kakšni izmed okoliških kmetij. Zanimivo je, da Mordax ne omenja nobenega sladila, čeprav so v tistem času poznali in trgovali z navadnim, finim in kandiranim sladkorjem.''! Očitno so na Turjaku hrano sladili z medom, ki so ga dobili v obhki dajatev. Kar se tiče pijače, lahko ugotovim le to, da so pili vino, ki so ga pripeljali iz dolenjskih in belo- kranjskih vinogradov. Pri raziskovanju prehranjevalnih navad ne mo- rem tudi mimo žita. Mordax ga je zabeležil v dru- gi polovici knjige in sicer glede na količino raz- ličnih vrst, ki so jih odpeljali v mUn. Zabeležke so narejene za vsak mesec posebej in se prav tako kot popis izdatkov v prvem delu knjige začnejo z julijem 1514 in končajo z julijem 1515. Na prvem mestu je pšenica, ki se omenja v največjihi količinah. V enomesečnem povprečju so pšenice zmleli okoli 30 kobalov, kar znaša okoU 2700 litrov. Proso in ječmen so v veliki meri po- rabili za živali - prvega predvsem za perutnino, drugega za prašiče. Prašiče so krmili tudi z ajdo. Relativno malo so porabili rži - v celem letu le 52 kobalov in pol (okoli 4700 litrov). To je po svoje tudi razumljivo, saj rž ni bila preveč priljubljena. Santonino na primer omenja, da so ljudje na Štajerskem jedli v glavnem le kruh iz čiste rži z dodatkom prosa, a to le zato, ker niso imeli na voljo nič boljšega.72 Turjaško gospostvo, ki je bilo med večjimi, si je verjetno privoščilo pšenični kruh. Pšenico so s Turjaka tudi dajali, na primer avguštincem, kar je bilo že omenjeno. Kobal pše- nice pa je dobil tudi neki Matko iz Pušč pri Malih Laščah, ker je redil kopune. Oves je zabeležen posebej, skoraj gotovo zaradi različnega načina merjenja. Tudi tu so zabeležke kronološko urejene kot pri ostalem žitu. Z ovsom so krmili predvsem konje, pa tudi perutnino, pra- šiče in celo pse (auff die hand). Poleg žita nam opisani vir prinaša še dve stročnici - bob in grah, ki sta pred uveljavitvijo krompirja sodili med vsakodnevno hrano pred- vsem nižjih slojev. Prikaz cenovnih razmerij Cene, kot so navedene v besedilu, izražene zgolj s številkami, nam danes, po petstotih letih ne povedo kaj dosti. Še danes si s cenami v tujih valutah ne moremo ustvariti prave predstave o 71 Gestrin, Mitninske..., str. 28. 72 p. Santonino, Popotni dnevniki 1485 - 1487 (prev. P. Si- moniti), Celovec; Dunaj; Ljubljana 1991, str. 44. tem, koliko je neka stvar zares vredna. To je moč i storiti le s primerjanjem različnih vrednosti. Diagrama nazorno prikazujeta razmerja med ce- ' nami različnih artiklov. Prvi diagram vsebuje začim- : be in živali, ki so jih porabili za hrano, drugi dia- gram pa predstavlja predmete iz materialne kulture. Najprej si oglejmo začimbe in postno hrano - riž, mandlje, rozine in fige. Vse vrednosti so pre- računane v današnji merski sistem in izražene v količini 10 dekagramov. V skladu s tem so pre- računani tudi denarni zneski. Za ta korak sem se odločil iz dveh razlogov: prvič je takšna količina lažje predstavljiva današnjemu človeku, in drugič - i za risanje samega diagrama so bile te vrednosti \ najprikladnejše. Od začimb je bil daleč najcenejši poper. Nje- gova cena se je gibala od 30 do 34 soldov za lib- rico oziroma od 9,9 do 11,3 soldov za 10 dag. Za- nimivo je tudi, da je poper edina začimba, ki jo je Mordax kupoval na librice. Če upoštevamo, da je v enem letu kupil deset libric in da je librica teh- tala 301 gram, lahko izračunamo, da je v treh mesecih povprečno porabil kar kilogram popra, ra- zen če ga ni del prodal naprej. Vse ostale začimbe je kupoval na lote. Daleč najdražji je bil žafran. Če je konec juhja 1514 lot žafrana veljal 19 soldov in je bila v začetku janu- arja 1515 cena še za dva solda nižja (morda je na ceno vplivalo dejstvo, da je Mordax kupoval od Juda), pa je junija 1515 - torej sredi kmečkega upora - cena poskočila na 22 soldov za lot. Žafran je bil torej kar desetkrat dražji od popra, petkrat dražji kot cimet in ingver in približno za četrtino dražji od muškata in klinčkov. Takšno razmerje : pojasnjuje izvor fraze "drag kot žafran". Takoj za žafranom se po ceni uvrščajo klinčki j (13 soldov za lot), tem pa le z nekaj nižjo vred- i nostjo sledi muškat (12 soldov za lot). Cimet in j ingver sta veljala enako (4 solde za lot), a sta bila kar trikrat cenejša od klinčkov in muškata. Riž, mandlji, rozine in fige so bih veliko cenejši od začimb. Cene prvih treh so se gibale približno ; na isti vrednosti - od poldrugega solda do dveh sol- \ dov za 10 dag. Pri tem je zanimivo veliko odstopa- ; nje pri rozinah. Ko jih je Mordax kupil okoli novega leta, je za eno librico plačal 12 soldov. Dva meseca kasneje pa je količino enega funta rozin (pol kilo- grama) plačal le z 8 soldi. Preračunano na skupni imenovalec to pomeni, da je cena rozin v pustnem \ času padla na 35 odstotkov novoletne cene. Le fige, ki jih je Mordax vedno kupoval na i funte, so bile nekoliko cenejše. Za pol kilograma je moral odšteti dva do tri solde. Kot zanimivo primerjavo lahko izračunamo, da bi za enako koli- čino popra (pol kilograma) v tistem času dobil 20 kilogramov fig, za enako količino žafrana pa kar 200 kilogramov fig. i 28 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino CENA POSAMEZNIH ARTIKLOV (V SOLDIH) Cena posameznih artiklov (v soldih) 29 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Cena rib je nihala glede na njihovo vrsto, a se je v povprečju gibala okoli 10 soldov za kos. To velja tudi za nekoliko redkejše polenovke in po- točne rake. Tudi za divjačino je moral Mordax raz- lično globoko poseči v mošnjiček. Cena je bila od- visna od velikosti živali. Najdražji je bil srnjak, ki je stal 14 soldov, sledi mu zajec za katerega je bilo treba odšteti šest soldov, cena veverice, gozdnega jereba in divjega goloba pa je bila približno ista. Malce presenetljivo je, da je povprečna cena za ribo presegala ceno zajca za polovico, najdražja riba pa je celo dosegla ceno srnjaka. Za jarice je moral Mordax iz nakupa v nakup odšteti več denarja. Sredi maja je dobil eno mlado kokoš za poldrugi sold, dva meseca kasneje pa se je podražila za cel sold ali za več kot 60 odstotkov. Na ceno je verjetno vplivala velikost kokoši in nji- hova nesnost. Na drugem diagramu se najprej ustavimo pri blagu in obleki. Povsem razumljivo je, da je bilo platno iz česanega lanu dražje od hodnika. Za en vatel pravega platna si dobil dva vatia hodnika. Iz istega razloga je takšna razlika tudi pri srajcah, narejenih iz teh dveh vrst blaga. Hodnična srajca je bila za polovico cenejša od platnene. Mordax sicer ne omenja, iz česa so bile nare- jene hlače, a kljub temu lahko vidimo, da so bile povsem navadne hlače za pastirje in hlapce kar petkrat dražje od platnene srajce. Hlače iz malo boljšega blaga, kakršne je verjetno nosil Mordax kot plemič ali celo Trojan Turjaški so morale stati celo premoženje. Na ceno obleke je poleg kakovosti blaga vplival tudi kroj. Suknje, ki jih je dal Mordax izdelati za posle, je plačal s štirimi soldi za kos. Ko pa je krojač naredil suknjo za Pavla, je moral Mordax zanjo odšteti kar osem soldov, kar pomeni, da je bila Pavlova suknja še enkrat dražja od hlap- čevske. Tudi to priča o posebnem položaju, ki ga je imel Pavle na Turjaku. Od preostale obleke so navedeni še pasovi, ki so bili relativno poceni (okoli dva solda) in klo- buki, ki so bili skoraj petkrat dražji od pasov. Vsa omenjena oblačila so bila namenjena hlapcem. Na podlagi navedenih vrednosti lahko izračunamo, da je Mordax za obleko enega hlapca odštel okoli 35 soldov. Od kuhinjske posode lahko naredimo primer- javo le za kuhinjsko skledo in sito. Slednje je bilo več kot enkrat dražje od posode. Nenazadnje je izdelava sita le zahtevnejša od izdelave skled. Posebno pozornost zbuja cena soda (vass). Z 71 soldi je daleč najdražja stvar, ki je olajšala Mor- daxov mošnjiček. Pravzaprav soda ni kupil sam, ampak metliški uradnik; Mordax je le poravnal stroške. Visoka cena je po svoje razumljiva, saj je tesanje soda zahtevno opravilo, pa tudi sod lahko. kar nekaj desetletij služi svojemu namenu. Precej draga je bila tudi zasteklitev okna. 27 soldov je dal Mordax mežnarju za novo okno v cerkvi. Kljub temu, da je bilo v zgodnjem 16. stoletju steklo še relativno redka dobrina in je bilo zato nekoliko dražje, ob primerjavi z današnjim časom kaj hitro ugotovimo, da se stvari na tem področju niso dosti spremenile. Tudi danes vstav- ljanje novih oken dodobra osuši denarnico. Kadilo sem, prav tako kot začimbe, izrazil z dekagrami. Sicer je Mordax kadila kupil le eno lib- rico in zanj plačal 16 soldov, kar pomeni, da je bilo kadilo še enkrat cenejše kot na primer poper. Dan nakupa tega artikla je logičen - 19. december, torej nekaj dni pred božičem. Cena papirja je ostala nespremenjena skozi vse leto. Za eno knjigo oziroma 24 pol je bilo potrebno odšteti šest soldov. Pač pa se je glede na kvaliteto spreminjala cena voska. Tablica navadnega voska je veljala približno tri solde, tablica zelenega (mor- da tudi surovega - gruen wagsch) voska pa je bila cenejša za polovico. Morda bi bilo zanimivo primerjati še vrednost posameznih kmečkih opravil. En dan mikanja lanu je ustrezal vrednosti treh soldov. Predenje je bilo cenejše. Za en teden dela je Mordax izplačal pre- dici štiri solde, kar znese manj kot en denarič na dan. Podobno kot mikanje lanu je bilo ovred- noteno tudi mlatenje. Tudi mlatiči so dobili tri solde dnine. A tudi nekoliko bolj obrtniška dela so imela približno enako vrednost. Tesar je za delanje odprtin v obrambnem stolpu dobil tri solde in pol na dan in tudi Matevž Šteblaj je za štiri dni dela na obrambnem stolpu dobil 18 soldov ali tri solde in pol na dan. Končni izračun vseh stroškov, ki jih je imel Mordax za vzdrževanje turjaškega gospostva v obdobju dvanajstih mesecev od julija 1514 do julija 1515, znaša 47 funtov denaričev in 48 soldov. V to vsoto niso zajete Mordaxove napake pri računanju, izpuščen je znesek 26 funtov denaričev za Stično, prav tako pa nisem upošteval denarja, ki ga je porabil Mordaxov naslednik oziroma pisar R3. Ta vsota znaša še dodatnih 7 funtov denaričev ter 97 soldov in pol. Za primerjavo in lažjo predstavo lahko navedem, da bi samo za Mordaxov celoletru odhodek v tistem času dobili 940 knjig papirja ali 2744 vatlov oziroma nekaj več kot dva kilometra platna ali pa 343 parov hlač. Turjak v senci velikega slovenskega kmeč- kega upora Dr. Božo Otorepec v svojem članku "Iz zgo- dovine turjaškega gradu" med drugim pravi: "Omenjeni so izdatki za dva tesarja, ki sta na- pravila odprtine v obrambnem stolpu ... Matevž 30 6 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensico Icrajevno zgodovino Šteblaj je naredil vrata skozi zidovje in več strelnih lin ... Ze julija 1514 - torej leto pred velikim slo- venskim kmečkim uporom - so kmetje hoteli priti pred Turjak, zato je Mordax 19. julija poslal takoj sla v Ljubljano, verjetno da bi o tem obvestil svo- jega gospodarja in bila poslana eventualna pomoč. ... Turjak so torej skušali kar najbolj zavarovati pred mogočim kmečkim napadom in res je bil ta drugo leto med redkimi gradovi, ki ga kmetje ob uporu niso mogli zavzeti".^^ Vendar nam podrobnejša analiza besedila po- kaže, da temu ni čisto tako. Navedeni izdatki namreč niso bili zabeleženi leta 1514, ampak leta 1515, torej v času, ko je upor že plamtel s polno močjo. Kot je bilo dokazano že zgoraj, se zapisi začenjajo 19. julija 1514 in se končujejo 20. julija 1515. Na podlagi tega lahko izdatke, ki jih omenja dr. Otorepec, datiramo takole: tesarja sta odprtine v obrambnem stolpu naredila 6. maja 1515, Matevž Šteblaj pa je vrata in več strelnih lin napravil med 16. in 20. julijem. Ta zapis je sicer brez datuma, vendar lahko o približnem dnevu sklepamo na podlagi dveh naslednjih zapisov. Prvi je zaznamek o poskusu kmetov, da bi prišli pred Turjak in je zato Mordax poslal sla v Ljubljano (mittich vor sandt Helias tag - torej sreda, 18. julij in ne 19., kot misli dr. Otorepec), drugi pa je zapis o vsoti sed- mih soldov, ki jih je Mordax izplačal tesarju Rudolfu, da je napravil dvoje vratic v obrambnem stolpu (tudi brez datuma). Vsekakor pa je treba priznati, da je Mordax v tem obdobju svoje zapise datiral precej nenačelno, kar danes pri raziskovanju povzroča rahlo zmedo. Pagina 25 vsebuje sedem, pagina 26 pa pet za- pisov o izdatkih. V četrtem zapisu na pagini 25 pravi, da se je na dan sv. Marjete mudil pri svo- jem gospodiču v Višnji Gori. Tu zdaj nastane vprašanje, ali je Mordax god sv. Marjete obhajal 12. ali 13. julija. Potrebno je namreč upoštevati, da ljubljanska škofija že od ustanovitve v letu 1461 ni sodila pod oglejski patriarhat, kamor bi po geo- grafski legi morala, temveč je bila podrejena nepo- sredno sveti stolici. Zatorej bi pričakovali, da bo Mordax, ki je živel na območju ljubljanske škofije, dan sv. Marjete postavil na petek, 13. julija in ne na četrtek, 12. julija (na ta dan so namreč sv. Marjeto častili v krajih, ki jih je pokrivala salz- burška nadškofija). Vendar pa se v primeru, da je imel Mordax z datumom an sandt Margarethen tag res v misUh petek, 13. julij, poraja neka ne- logičnost. V šestem zapisu na pagini 25 namreč Mordax pravi, da je v petek po dnevu sv. Marjete, torej teden dni kasneje - 20. julija - kupil dve ribi in zanju plačal 20 soldov. Istočasno pa tretji zapis na pagini 26 pravi, da je v petek pred dnevom sv. Marije Magdalene kupil eno ribo za deset soldov. Omenjeni dan pa je prav tako padel na petek, 20. julija, saj je leta 1515 dan sv. Marije Magdalene (22. julij) prišel na nedeljo. Zatorej se zdi nelo- gično, da bi Mordax na isti dan dvakrat kupoval ribe, nato pa med zapisa o obeh nakupih vrinil še druge zapise z različnimi datumi. Tudi če upo- števamo domnevo, da je Mordax svoje izdatke na licu mesta najprej beležil na listke papirja in jih nato prepisoval v knjigo, bi težko verjeli, da je dvakrat v enem dnevu kupil eno in isto stvar, v našem primeru ribe. Iz vsega povedanega se zatorej kar sam ponuja sklep, da je Mordax dan sv. Marjete postavil na če- trtek, 12. julija. Tako je potem dve ribi za dvajset soldov kupil naslednjega dne, v petek, 13. julija; eno ribo za deset soldov pa naslednji petek, 20. julija. Domnevi, da se Mordax pri datiranju ni vedno držal pravil in navad, ki so v tistem času veljale na območju Kranjske, govori v prid tudi zanimivost v prvem zapisu na pagini 26. Ta zapis, ki govori o poskusu kmetov, da bi napadli Turjak, nosi nam- reč datum "sreda pred dnevom sv. Elije". Sv. Elija je bil na območju Kranjske precej neznan zavetrülc, saj mu ni tu posvečena niti ena sama cerkev. Na celotnem slovenskem prostoru zasledimo dve cerk- vi z imenom sv. Elije na Primorskem, v Dragi in v Koprivi, ter eno v Beli krajini, v Planini pri Čr- nomlju. Tudi po Grotefendu so tega svetnika čas- tili predvsem na Madžarskem in v Rusiji.^^ Prav nenavadno je torej, da se je Mordax pri datiranju naslonil prav na sv. Elijo, saj so mu bili "na voljo" tudi precej bolj znani svetniki, kot na primer že omenjeni sv. Marjeta (12. oziroma 13. julij) in sv. Marija Magdalena (22. julij) ter nenazadnje tudi sv. Jakob (25. julij) in sv. Ana (26. julij). Če se povrnem k zapisom iz sredine julija 1515, lahko ponovno ugotovim, da si datumi ne sledijo v pravilnem kronološkem zaporedju. Med zapiso- ma iz 16. julija in 18. julija je vrinjen zapis, ki nosi datum 13. julij. Vzroka za takšno površnost seveda ne morem določiti povsem zagotovo, lahko pa si dovolim domnevo, da je Mordaxovi nenatančnosti botrovala zmeda in negotovost ob kmečki upor- nosti, ki ji takrat na Dolenjskem še ni bilo videti konca. Res je sicer, da so bili v tistem času koroški in štajerski kmetje v glavnem že poraženi, vendar pa kot pravi Grafenauer: "Pisma Janeza Turjaškega Herbersteinu iz junija in julija ... pričajo, da |e büo kljub kmečkim porazom na Koroškem in Štajer- skem uporniško gibanje na Kranjskem še vedno v polnem zaletu".^^ Da je ta domneva vendarle pre- 73 Otorepec, Iz zgodovine..., str. 150. 74 H. Grotefend, Taschenbuch der Zeitrechnung des deut- schen Mittelalters und der Neuzeit, Hannover 1971, str. 31 B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana 1962, str. 129. 75 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 cej verjetna, priča tudi dejstvo, da se prvo odsto- panje od pravilnega kronološkega zaporedja, ki je značilno za skoraj celotno knjigo, pojavi v začetku junija, torej prav v času, ko je kmečki upor dose- gel svoj vrhunec. V tem burnem mesecu Mordax ni le podrl kronološkega zaporedja, pač pa je tudi datiral nedosledno. Tako je na primer datum 1. junij določil kar dvakrat: prvič kot petek po dnevu sv. Kancijana in drugič kot petek pred telovim. Datiranje pa ni edino, v čemer odseva nemirni čas upora. Med 22. in 27. aprilom je Mordax zabele- žil, da je Pavla kar štirikrat poslal h gospodiču v Ljubljano. Je morda Pavle v Ljubljani poročal o do- godkih v okolici Turjaka, medtem ko je Mordax kot oskrbnik ostal na gradu in se pripravljal na ob- rambo? 6. maja sta dva tesarja napravila odprtine v obrambnem stolpu, 8. maja je imel na gradu še tri tesarje. 25. maja je Mordax sam obiskal gospodiča v Ljubljani "zaradi Iga in Smarij". V tem času so že padli prvi gradovi na Dolenjskem in prav gotovo so se tudi ižanski in šmarski kmetje pridružili uporniškemu gibanju. Je šel Mordax po navodila, kako naj ukrepa? Zelo verjetno, saj je bil v Lju- bljani ponovno prvi teden v juniju, 15. junija pa je gospodič v Šmarje h kmetom poslal še Hansa Mittlerja in Pavla. Očitno naj bi skušala pomiriti upornike. Ali jima je uspelo ali ne, Mordax ne poroča. Pač pa je zabeležil, da si je njegov gos- podič v začetku junija kupil šest puščic in da je dal 18. junija v Ljubljano prepeljati tri svoje konje in jih podkovati. Vsekakor se je potem nekaj časa mudil v Višnji Gori, kamor je 20. junija pojezdil Mordax sam, 6. julija pa je tja poslal še gospoda Martina. Pred tem najdemo tudi zapis, da je Mor- dax 1. julija starega Lenarta poslal k uradniku v Mokronog, da bi se tam pogovoril z ljudmi. Ena izmed podrobnosti, ki morda tudi kaže na strah pred upornimi kmeti, je zapis o nakupu sed- mih mladih psov 1. junija. Vendar je ta podatek potrebno upoštevati le z rezervo, saj so bili psi prav lahko namenjeni zgolj za lov na divjad, ne pa tudi za obrambo pred uporniki. Vsekakor pa o neredih pričata zapisa, da so 18. julija kmetje ho- teli napasti grad ter da je tesar Rudolf v tistih dneh naredil še dvoje vratic v obrambnem stolpu. To poglavje lahko torej sklenem z ugotovitvijo, da nekateri Mordaxovi zapisi nedvomno dokazu- jejo, da je njegova knjiga izdatkov nastajala tudi v času velikega slovenskega kmečkega upora in ne le leto pred njim. Nakup orožja in obrtniške pre- delave gradu so se odvijale med samim uporom, kar je navsezadnje tudi bolj logično, kot pa da bi do njih prišlo že celo leto prej. Poleti 1514 verjetno ni še nihče računal na tako množične nemire, kljub temu, da je nezadovoljstvo tlelo že dlje časa. In tudi dejstvo, da so bile nekatere obrambne. izboljšave na gradu opravljene šele julija 1515, ko je uporniški ogenj na Koroškem in Štajerskem že ugasnil, lahko razložimo s tem, da so bili kranjski kmetje takrat še zelo močni in da verjetno ni znal nihče z gotovostjo napovedati bližnjega konca upora tudi v tej, najbolj uporni deželi. ZUSAMMENFASSUNG Die Grundherrschaft Auersperg (Turjak) zur Zeit des Pflegers Hans Mordax (1514 - 1515) Der vorliegende Beitrag ist eine Zusammen- fassung der Diplomarbeit und stellt das alltägliche Leben in Krain zu Anfang des 16. Jahrhunderts dar. Als grundlegende Quelle diente dabei das Aus- gabenbuch von Hans Mordax, des Pflegers von Auersperg, der bei Abwesenheit seines Herrn, Trojanus Auerspergs, die Herrschaft Auersperg ver- waltete. In der Einleitung wird das äußere und innere Bild des Ausgabenbuches von Mordax beschrieben. Der Autor setzt sich mit der Rekonstruktion der Entstehung dieser Quelle und mit der Feststellung der Identität der Schreiber auseinander, die außer Mordax am Ausgabenbuch mitwirkten. Es wird ferner dargestellt, wie die Herrschaft Auersperg unter Hans Mordax organisiert war und wie dort der Betrieb ablief. Im biographischen Teil der Familie Auersperg stechen vor allem zwei Persönlichkeiten hervor: Mordax' Herr Trojanus, der den überwiegenden Teil seines Lebens entweder in Ljubljana oder in Wien verbrachte, und sein Bruder Darius, bis zu seinem Tode im Jahre 1510 das Haupt der Auersperger. Angaben zur Familie von Hans Mordax sind vor allem durch die Autobiographie Sigismunds von Herberstein überliefert. Als Besonderheit sei an dieser Stelle erwähnt, daß Hans Mordax nur ein Auge hatte; in den Quellen wird er nämlich als "Hans der Ainauget" erwähnt. Unter den Kaufleuten werden vor allem der Nürnberger Bürger Hans Schweigkher sowie ein Jude erwähnt, mit dem Mordax zu Anfang des Jahres 1515 Handel trieb. Wenn man dabei die Tatsache in Betracht zieht, daß die Juden laut Befehl des Kaisers Maximilian gerade im Jahre 1515 aus Krain aussiedeln mußten, dann 32 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensico krajevno zgodovino muß es sich dabei um eines der letzten Geschäfte gehandelt haben, an dem ein krainischer Jude be- teiligt gewesen war. In der Quelle werden die meisten Dörfer aus der Umgebung des Schlosses Auersperg erwähnt, aber auch einige größere Ortschaften, vor allem in Unterkrain, wo die Auersperger ihre Besitzungen hatten und den Zehnt erhoben. Das Geld und die Meßeinheiten spiegeln auch bei Mordax die Uneinheitlichkeit wider, die damals in diesem Bereich herrschte. Im Geldverkehr trafen das slo- wenische und österreichische Münzwesen zu- sammen, in den Zähleinheiten tritt neben den üblichen vor allem die venezianische Liber hervor, die besonders in der zweiten Hälfte des 16. Jahr- hunderts im Umlauf war. Die materielle Kultur auf Schloß Auerperg bedeutete im behandelten Zeitraum eine Ver- flechtung von Altem und Neuem. Man kannte noch immer Holzgeschirr, aber auch Glasfenster und Kachelöfen. Im Bereich der geistigen Kultur lebten Mordax und seine Herren noch dem Zeitgeist ent- sprechend. Einen Teil ihres Geld- und Natural- vermögens widmeten sie geistlichen Einrichtungen und sorgten damit einerseits für das Seelenheil der verstorbenen Verwandten, andererseits aber für das eigene ewige Heil im Jenseits. Auch bei den Eßgewohnheiten hoben sich die Auersperger nicht von den damaligen Bräuchen ab. Es wurde viel Fisch und Wildpret gegessen, von Bedeutung waren auch Gewürze, vor allem Pfeffer und Safran. Das Verhältnis zwischen Mengen und Preisen wird mit Hilfe von drei Diagrammen anschaulich dargestellt. Der Beitrag endet mit einer Darstellung der Verhältnisse auf Schloß Auersperg unmittelbar vor dem Bauernaufstand und während desselben. Aufgrund einer eingehenden chronologischen Analyse vermittelt der Autor in diesem Teil einige neue Angaben und Einsichten im Hinblick auf den Zusammenhang zwischen dem Ausgabenbuch von Mordax und dem Bauernaufstand. 33 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Metoda KemperH Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku* Cecilija je zgodnjekrščanka devica in mučenka, domnevno iz 3. stoletja, ki je kot svetnica češčena od 5. stoletja dalje. Svojega poganskega moža Va- lerijana je na poročno noč spreobrnila v krščansko čistost. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija, s katerim sta zaradi tega umrla mučeniške smrti, kasneje pa so mučeniško usmrtili še Cecilijo. Papež Urban jo je pokopal v Kalistovih katakombah, od koder je leta 821 papež Paskal I. njene kosti prenesel v cerkev S. CeciUa in Trastevere in tu se je njen kult zelo razcvetel še zlasti potem, ko so leta 1599 odprU njen grob in našli nestrohnjeno truplo, po katerem naj bi Maderna ustvaril znamenito plastiko svetnice.^ Takoj po presenetljivem dogodku so mrtvo Cecilijo upodobili tudi v grafiki in tako se je prizor hitro razširil po Evropi.^ Najstarejši vir njenega češčenja je Passio sanctae Caeciliae v Martyrologium Hieronymi- anum iz začetka 5. stoletja, ki ga povzema Zlata legenda (Legenda aurea Jakoba de Voragine iz 13. stoletja), v katerem se nahaja tudi stavek iz katerega je izpeljano njeno pab-onatstvo nad glasbo. Zaradi napačnega prepisa in razumevanja originalnega teksta kjer se v resnici bere, da se je svetnica odvrnila od inštrumentov in na svoji poroki pela le s srcem Bogu na čast, pa so jo od 15. stoletja naprej narobe postavljaU v zvezo z glasbo.3 Do 15. stoletja je bila sv. Cecilija prepoznavna zaradi krone in križa ali žezla, njen kult pa je postal popularen v poznem srednjem veku, ko so Članek je nastal v okviru podiplomskega študija, ki ga finansira Ministrstvo za znanost. Za pomoč pri pisanju se zahvaljujem mentorju prof. Janezu Höflerju, kolegu Radovanu Skrjancu ter dr. Juriju Bizjaku. Maria - Barbara v. Stritzky, Caecilia, Lexikon für Theo- logie und Kirche, 2. Freiburg 1994, str. 873. Ana Lavrič, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti. Dela 32, Ljubljana 1988, str. 156. Reinhold Hammerstein, Caecilia, Die Music in Ge- schichte und Gegenwart, Allgemeine Enzyklopädie der Music, 2., Kassel 1995, str. 310 - 318; to napačno razume- vanje dobro kaže freska v karmeličanski cerkvi v Fi- rencah iz začetka 15. stoletja, ki kaže Cecilijino poroko, na kateri igra orkester. si obrtniki in cehi začeli za svoje zaščitnike izbirati zavetnike, ki so bili kakorkoli povezani z njihovim poklicem. Tako so sv. Cecilijo izbrali glasbeniki in ji za atribut pridali orgle, spet zaradi napačnega razumevanja besed "cantantibus organis", saj v 5. stoletju pojem "organa" označuje vse inštrumente in ne le orgle, deset stoletij kasneje pa le še orgle, brez ozira na nasproten pomen v originalnem kontekstu. V večini primerov predstavitve svetnice pa sploh ne gre za cerkvene orgle temveč za por- tativ, ki v srednjem veku pripada le posvetnemu svetu in tako še manj ustreza tradiciji legende.^ Najzgodnejšo upodobitev sv. Cecilije najdemo v vrsti svetnic v cerkvi S. Apollinare Nuovo v Raveni okrog leta 570, kjer je zaznamovana s kro- no v roki, prvič pa je kot zavetnica glasbe upo- dobljena leta 1420 na neki sliki severnonemškega porekla, ki jo hrani Zgodovinski muzej v Frank- furtu. V vrsti številnih upodobitev svetnice^ je gotovo najznamenitejša in najbolj posnemana Ra- faelova slika iz leta 1514, hranjena v bolonjski Pinacoteci. Delo v zgodovini upodobitev sv. Ceci- lije zavzema posebno mesto, saj se loteva njene predstavitve v smislu prvotne legende: Cecihja se v družbi svetnikov res odvrača od inštrumentov (tudi portativ bo ravnokar odvrgla) in se posveča nebeški glasbi. Kljub temu pa je postala Rafaelova slika v prihodnosti simbol glasbe, še posebej cer- kvene.^ Poleg orgel oziroma portativa so ji pogosto pri- dani tudi drugi inštrumenti, z njo najpogosteje upodobljeni svetniki pa so Valerijan in Tiburcij, papež Urban, Neža in Agata ter David, prav tako Hammerstein, kot opomba 3. Najpomembnejše upodobitve sv. Cecilije so dela Mic- hela Coxcia, Martena de Vosa, Carla Saracenija, Petra Paula Rubensa, Domenichina, Guida Renija, Bernarda Strozzija, Orazija Gentileschija in drugih. (Hammerstein, kot opomba 3, str. 313) Stanislaw Mossakowski, Rafael's "St. Cecilia". An Iko- nographical Study, Zeitschrift für Kunstgeschichte, XXXI., 1968, str. 1 - 26; Reinhold Hammerstein, Raffaels heilige Caecilia. Bemerkungen eines Musikhistorikers, Begegnungen, Festschrift P. A. Riedl, Worms 1993, str. 69 - 79. 34 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino patron glasbe in glasbenikov/ Prav z zadnjim svetnikom se sv. Cecilija po- javlja v slovenski umetnosti najpogosteje, saj je ta dvojica v 18. stoletju skoraj redna spremljevalka orgelskih omar.^ Največkrat sta upodobljena na notranjih straneh krilnih vrat, ki se zapirajo pred orgelskim prospektom. Skoraj praviloma je Cecilija postavljena na desno krilo, gledano od gledalčeve strani, kar kaže na pomembnejšo vlogo Davida.^ V 17. stoletju je svetnica še upodobljena stoje ob org- lah in z mečem v roki, kar kaže na njeno muče- niško smrt - obglavljenje,10 tekom 18. stoletja pa praviloma sede, igraje na orgle. Poslikana krila so najbolj pogosta v prvi polovici 18. stoletja, saj je takrat orgelska omara še preprosteje oblikovana, z motivom akanta so okrašene le piščali v prospektu, ki še ni izbočen v prostor. Med njimi je najkva- litetnejša slika sv. Cecilije na krilu orgel v cervi v Polenšaku pri Ptuju iz druge četrtine 18. stoletja.^^ V drugi polovici 18. stoletja, ko dobi orgelska oma- ra bolj razgibano obliko in se prospekt s piščalmi začne ukrivljati v prostor, pa krilna vrata odpa- dejo, zato je bolj aktualen kiparski okras. Ena takih najrazkošnejših omar se nahaja v cerkvi v Čer- možišah pri Žetalah,^^ kjer angeli z inštrumenti tvorijo pravi orkester, ne manjkata pa tudi David s harfo in sv. Cecilija z orglami. Kipec sv. Cecilije, ki skupaj z angeli, Davidom in sv. Rozalijo krasi vrh orgelske omare v Mekinjah, ki se za ta čas zelo pogumno podaja v prostor, je delo frančiškanske delavnice okrog leta 1720.^3 Samostojno, brez Da- vida, je svetnica upodobljena na orgelski omari cerkve v Jurjevici pri Ribnici iz leta 1772^4 ^i^ orgelski omari v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem.^5 Zlasti zadnja je upodobljena kot prava baročna da- ma v čednem oblačilu in bogato okrašena z biseri. Bolj redko je sv. Cecilija v slovenskem prostoru zastopana kot patrona cerkve ali oltarja. Edina me- ni znana cerkev na Slovenskem, ki je posvečena F. Werner, Caecilia von Rom, Lexikon der chrisllic/ien Ikonograptiie Band 5, Freiburg im Breisgau 1973, str. 456 - 460. ° Milko Bizjak, Edo Škulj, Orgle na Slovenskem, Ljubljana 1985. 9 Ana Lavrič, O hierarhiji svetnikov na oltarnih nastavkih. Bogoslovni vestnik 1993, str. 337 - 343. 1" Tako je sv. Cecilija naslikana na krilu orgelske omare v podružnični cerkvi sv. Krištofa na Gramnu pri Strmci nad Laškim. Orgle sodijo med najstarejše ohranjene v Sloveniji (Bizjak, kot opomba 8, str. 6, 7). 11 Bizjak, kot opomba 8, str. 38, 39; drugi primeri iz 18. stoletja so še na Vinskem vrhu in Sotenskem pri Šmarju pri Jelšah ter v Studenicah (Bizjak, kot opomba 8, str. 16 - 19, 36, 37). 12 Bizjak, kot opomba 8, str. 60, 61. 13 Bizjak, kot opomba 8, sir. 26 - 29; Metoda Kemperl, Ba- rok na Kamniškem, Ljubljana 1996, tipkopis diplomske naloge, (s starejšo literaturo) str. 30. 14 Bizjak, kot opomba 8, str. 74, 75. 15 Magda Miklavač, Sv. Jost nad Kranjem, Ljubljana 1994, tipkopis seminarske naloge, str. 10. tej svetnici, je kapucinska cerkev v Celju, zgrajena med leti 1609 in 1615, ko jo je posvetil ljubljanski Tomaž Hren, ki je kapucinom tudi pomagal pri opremi cerkve.1^ Za kapucine nenavadni izbiri pa- trocinija je lahko botrovalo le Hrenovo prizade- vanje za boljše poznavanje in češčenje te svetnice, saj vemo, da je škof določene svetnike in svetnice še posebej propagiral, na primer sv. Tomaža in sv. Uršulo.17 Hren je leta 1613 sliko za glavni oltar kapucinske cerkve naročil pri Matiji Plainerju, a slika ni več ohranjena ali pa do izvedbe ni nikoli prišlo. Slikar naj bi kot centralni motiv naslikal Po- višanje sv. križa, okrog katerega naj bi v spodnjem delu nanizal na eni strani sv. Cecilijo, Valerijana, Tiburcija in papeža Urbana, na drugi strani pa Janeza Krstnika, apostola Tomaža, Hieronima in Frančiška Asiškega, nad prizorom pa naj bi plavala sv. Trojica. Na predeli naj upodobi sv. Cecilijo s tremi ranami na vratu tako, kakor so jo našli v Rimu, ko so odprli njen grob.l^ Slika je bila prav gotovo stilno napredna in ikonografsko zelo zarü- miva. Leta 1627 je za isto cerkev prav tako po Hrenovem naročilu sliko sv. Cecilije po grafični predlogi naslikal Krištof VVeissmann.l^ Bogato ob- lečena svetnica je upodobljena sedeča kronana, s palmo v roki in vencem iz rož v desnici (po le- gendi so ji ga dali angeli na glavo), pod njo v kartuši upodobljena mrtva, zadaj je mesto in pri- zor iz njenega mučeništva, na njeni desni je por- tativ s harfo in dvemi brenkali, na levi dve godali in rogova. Iz knjige, ki leži odprta na tleh, je moč razbrati antifono, s katero jo slavi Cerkev na njen praznik.^O Slika velja za najstarejšo upodobitev sv. Cecilije na Slovenskem.^1 Druga in edina meni znana baročna oltarna slika te svetnice na Slovenskem poleg celjske je slika sv. Marjete in Cecilije, hranjena v Kamniškem muzeju, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Valentin Metzinger.22 Obe svetnici stojita, Cecilija ob org- lah, Marjeta pa z zmajem na verigi. Cecilija se ozi- ra v nebo, kjer dva angelčka držita palmovi vejici. 1^ Lavrič, kot opomba 2, str. 75. 17 Uršula je bilo ime njegove mame in sestre in zato je vnelo pospeševal zidanje cerkve sv. Uršule na Plešivcu, josvelil cerkev iste svetnice v Srednjih Bitnjah pri Cranju in za glavni oltar naroal sliko. (Emilijan Cevc, Slika iz leta 1616 v Srednjem Bitnju pri Kranju, Kranjski zbornik 1975, str. 217). 18 Lavrič, kot opomba 2, str. 106, 107. 19 Lavrič, kot opomba 2, str. 155 - 158; Edo Škulj, Naj- starejša podoba sv. Cecilije na Slovenskem, Glasba in likovna umetnost, Ljubljana 1996, str. 217 - 226. 20 Emilijan Cevc, Slikarstvo 17. stoletja. Umetnost XVIL stoletja na Slovenskem L, Ljubljana 1968, razstavni ka- talog, str. 52; Lavrič, kot opomba 2, str. 106. 21 Škulj, kot opomba 19. 22 Kulturne dragocenosti Kamnika, Kamnik 1984, str. 23, 24, 44. 35 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Slika sv. Cecilije na orgelski omari v cerkvi sv. Jošta nad Kranjem, 18. stoletje (foto Metoda KemperI) Prav gotovo je oltar sv. Cecilije v cerkvi sv. Križa v Iški vasi, po podatkih iz vizitacij 17. sto- letja edinem oltarju, posvečenem tej svetnici v nekdanji ljubljanski škofiji,^ tudi krasila baročna slika ali kip te svetnice, a delo ni več ohranjeno.^^ Kakor bomo videli kasneje, si je sv. Cecilijo kot zavetnico izbrala ljubljanska Academia philharmo- nicorum, kot zavetnico glasbe pa so jo častiH tudi v ljubljanskem jezuitskem kolegiju, v katerem so leta 1713 uprizoriU zgodbo o Ceciliji in Valerijanu. Kolegij se je v tistem času lahko pohvalil z bogato gledališko dejavnostjo, v okviru katerega je deloval tudi poseben glasbeni seminar.^^ V Grafičnem kabinetu Narodnega muzeja hra- nijo podobico akademske bratovščine sv. Cecilije v Kamniku, ki jo je Maja Lozar Štamcar omenila v diplomski nalogi pri naštevanju svetniških podo- bic.27 ^ Lavrič, kot opomba 2, str. 92. 24 Kamnik je pred jožefinskimi reformami spadal pod og- lejsko in kasneje pod goriško, Celje pa pod lavantinsko nadškofijo. Cerkev so po drugi vojni profanirali. 2° Janez Höfler, Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem, Ljubljana 1978, str. 57 - 76. 27 Maja Lozar-Štamcar, Božjepotne grafične podobice v 18. V preprostem okvirju sta upodobljeni stoječi svetnici. Leva je sv. Marjeta, zavetnica kamniškega mesta, zaznamovana z zmajem, ki ga drži na verigi, v levici pa drži križ. Desna je sv. Cecilija, zavetnica glasbe in glasbenikov, ki ima desnico položeno na orgle, levico pa si polaga na prsi ter se ozira na- vzgor, kjer iz neberljive hebrejske besede na svet- nici padajo žarki. Na zgornjem robu okvira sta na vsako stran položena bobna in trobili, okrašena z vencem rož in palminima vejicama. Pod okvirom je v baročni kartuši napis: "Insigne Confoederationis Accademicae sub invocatione S. CAECILIAE V. et M. Canonicae erectae in Archi=Parochiali Ecclesia B.M.V. in Stein Ducatus Carnioliae a Clemente P. XII. anno MDXXXI Confirmatae perpehiis 93 Indulg: Cumulatae.", kar v prevodu pomeni: "Zna- menje akademske bratovščine sv. Cecilije device in mučenke, ki jo je po pravilih povzdignil v nad- župnijski cerkvi blažene device Marije v Kamniku, Vojvodini Kranjski, papež Klement XII. leta 1531 in potrdil obilne večne odpustke." Čeprav letnica na podobici postavlja ustano- vitev bratovščine v leto 1531, je prišlo pri vrezo- vanju v bakreno ploščo do napake in je prava let- nica najbrž 1731, saj je papež Klemen XII., ki je ustanovitev bratovščine potrdil, vladal od leta 1730 do 1740. Letnica 1531 že zaradi zgodnosti ni mo- goča, saj se v nemškem cesarstvu začnejo taka združenja pojavljati šele v začetku 18. stoletja, prav gotovo pa bi bratovščino omenil Valvasor, če bi bila takrat že dejavna. Do sedaj prva in ena najbolj znanih bratovščin je bila ustanovljena leta 1570 v Evreuxu, ki je delovala do leta 1790. Člani bratovščine niso bili le pevci in glasbeniki ampak tudi mestni odličniki. Za glavno opravilo so si šteli slavnostno praznovanje godu sv. Cecilije, sodelovanje pri mašah za umrle člane, prirejah pa so tudi tekmovanja v muzici- ranju pri katerih so bila glavna nagrada minia- turne orgle iz srebra.28 Leta 1585 je Sikst V. v Rimu potrdil glasbeno bratovščino "sub invoca- tione visitationis beatae Mariae virginis ac sancti Gregorii ... et sanctae Caeciliae", ki je leta 1838 postala Accademia di Santa Cecilia in je še danes slavni rimski konservatorij. Združevala je tako cerkvene kot posvetne glasbenike, klerike in laike. Poleg negovanja muzike v smislu tridentinskega koncila so bile predpisane tudi karitativne in soci- alne naloge.29 Po tem zgledu so nastajale nato največ v drugi polovici 16. stoletja take bratovščine stoletju na Slovenskem, tipkopis diplomske naloge, Ljubljana 1986, str. 68. 2° Hammerstein, kot opomba 3, str. 314. 29 Hammerstein, kot opomba 3, str. 315. Član te bra- tovšane je bil tudi Palestrina, ki je tako kot Rafael v likovni umetnosti (nemški Nazarena) bil ponovno od- krit in zelo vpliven v 19. stoletju, ko se izoblikuje glas- b)eno gibanje cecilijanizem. 36 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino tudi v Franciji, Nemčiji, Nizozemskem in Veliki Britarüji.30 V zgodnjem 18. stoletju pa se začnejo ustanavljati bratovščine tudi v Avstriji in južni Nemčiji, na primer na Dunaju leta 1725.31 Doslej je bilo o kamniški bratovščini, ustanov- ljeni v župnijski cerkvi na Šutni, zaradi pomanj- kanja arhivskega gradiva znanega le toliko, da je ob praznikih ali vsaj enkrat na mesec izvedla vo- kalnoinstrumentalno mašo in da je bil njen član plodovih skladatelj in eden najpomembnejših slo- venskih glasbenikov v preteklosti, Jakob Frančišek Zupan. Ta je iz Zgornje Štajerske prišel v Kamnik pred letom 1757, ko se je poročil s hčerjo takrat- nega učitelja in organista v župnijski cerkvi Valen- tina Götzla, ki ga je leta 1760 kot "ludimagister in regens chori" tudi nasledil. Med leti 1762 in 1765, ko je spet nastopil službo v Kamniku, je bU dom- nevno nekaj let v Komendi, nato pa do svoje smrti leta 1810 živel v Kamrüku.32 Pokorn dodaja, da je glasbeno združenje "morda odsev ljubljanske aka- demije, bolj verjetno pa prvo meščansko glasbeno združenje na slovenskih tleh, zraslo iz kulturne tradicije, ki je nastala v Kamniku za župnikovanja Leopolda Raspa,33 Cvetko pa je predvideval, da je bil Zupan tisti, ki je bratovščino tudi osnoval.34 Sedaj lahko brez dvoma rečemo, da je bila bra- tovščina ustanovljena že pred prihodom sklada- telja Zupana v Kamnik, njen najverjetnejši pobud- nik pa je bil Maksimiljan Leopold Rasp, župnik v Kamniku med leti 1700 do 1742.35 Rasp je kot član ljubljanske umetniške Acade- mic Operosorum, ki se je v svojih načelih nasla- njala na rimsko, bila utemeljena leta 1693 in je leta 1701 vstopila v javnost, gmotno pomagal pri gra- ditvi ljubljanske stolnice. Kakor so skušali člani te akademije spremeniti Ljubljano v baročno prestol- nico, tako se je Rasp namenil storiti tudi s Kam- nikom, kjer je na lastne stroške prenovil in na novo opremil vrsto cerkva. ^ Maria Chiara Celletti, Sancla Cecilia, martire di Roma, Iconografia, Biblioteca Sanctorum 111, Rim 1963, str. 1082 - 1086; Hammerslein, kot opomba 3, str. 314, 315. 31 Hammerstein, kot opomba 3, str. 315. Ljudevit Stiasny, Kamnili, Zemljepisno-zgodovinsid opis, Ljubljana 1894, sir. 161 - 169; Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na SiovensJcem L, Ljub- ljana 1958, str. 274 - 277; Janez Höfler, Glasbeno-zgo- dovinske najdbe XV1I1. in XIX. stoletja v Novem Mestu, Kj-oniJca, 3, 1967, str. 139; Janez Höfler, Toicovi glasbene Jculiure na Slovensicem, od začetlcov do 19, stoletja, Lju- bljana 1970, str. 104 - 108, Danilo Pokorn, Jakob Fran- ašek Zupan, Slovenski biografski leksikon, 15. zvezek, Ljubljana 1991, str. 873, 874. ?3 Pokom, kol opomba 32, str. 873. 34 Dragolin Cvetko, Slovenska glasba v evropskem pro- storu, Ljubljana 1991, str. 182. Za Raspovo življenje in delo glej Metoda Kemperl, Maksimiljan Leopold Rasp in vsebina poslikave v prez- bileriju župnijske cerkve na Šutni v Kamniku, Zbornik za umetnostno zgodovino n. v. XXX1/XXXII, 1995/1996, (s starejšo Uteraturo) str. 86 - 87. Bratovščinska podobica akademske bratovščine sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku, 18. stoletje. Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (foto Tomaž Lauko) Vzporedno z željo po ustanovitvi znanstvene Academic Operosorum (v istem kulturnem ozrač- ju, le v drugem družbenem krogu) pa je v Ljub- ljani rasla tudi vnema za ustanovitev glasbene aka- demije, pri kateri so se pobudniki spet obrrüli na italijanski zahod. Tako so vzporedno z operozi leta 1701 stopili v javnost tudi člani Academie Phil- fiarmonicum in bilo je ustanovljeno prvo glasbeno društvo na Slovenskem. Istega leta je članstvo, ki je do uradne ustanovitve združevalo glasbenike, kasneje pa tudi le ljubitelje glasbe, izdalo svoja pravila, za svoj simbol so si izbrali orgle sv. Ce- cilije. Poleg tega, da so z glasbo popestrili dru- žabne dogodke, kot so bili obiski raznih odličrtikov v Ljubljani, so sodelovali tudi pri cerkvenih slo- vesnostih. Za najpomembnejše dolžnosti so šteli vsakoletni koncert na večerni vožnji po ljubljanici in najslovesnejše praznovanje godu sv. Cecilije, za- vetnice akademije, in sicer z mašo, večernicami in litanijami v avguštinski cerkvi, obenem pa so daro- 37 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino vali tudi trideset maš za arečno smrt živečih članov. V avguštinski cerkvi so opravljaiB tudi maše zadušnice za svojimi člani, pa tudi za drugimi imenitnejšimi osebami, na primer leta 1705 so se tako slavnostno poslovili od preminulega cesarja Leopolda I. Najbolj dejavno je bilo društvo pod vodstvom Janeza Bertolda Hofferja do leta 1718, ki je bil glavni pobudnik ustanovitve akademije in njen prvi direktor, leta 1769 pa najdemo o njej zadnji podatek. Akademija je bila tipično plemiško baročno združenje, ki je svoj stanovski interes delila med zasebnim in javnim in je ustvarila temelje na katerih je slonelo tudi kasnejše glasbeno življenje.^^ Kamniški župnik Rasp je bil kot operoz gotovo tudi v tesnih stikih s člani akademije filharmoni- kov in to mu je budilo željo po ustanovitvi takega združenja tudi v Kamniku. Že ob prihodu v Kam- nik si je Rasp prizadeval dvigniti nivo glasbenega življenja, saj je ustanovil šolo, in v njej tudi sam aktivno sodeloval, kjer so nadarjene dečke pouče- vali tudi v latinščini in glasbi. Te dečke je nato po- šiljal naprej v jezuitski kolegij in mnogi so kasneje postali organisti in učitelji.^' Znano je Raspovo so- delovanje z generalnim vikarjem Jakobom Schil- lingom leta 1718 pri pogodbi z deželnimi troben- tači v ljubljanski stolnici. Že takrat je prišlo iz Kamnika v Ljubljano precej glasbenikov.^8 Pred Raspovim prihodom v Kamnik je bila župnijska cerkev najbrž večladijska gotska dvorana z desetimi oltarji. Že Valvasorjev opis oltarjev s pripadajočimi bratovščinami nam pove, da glas- bena akademija ni mogla nastati pred njim.^^ Z oltarjem Marijinega obiskovanja je bila združena bratovščina sv. rožnega venca, ustanovljena leta 1672 od mestnega starešinstva, oltar sv. Andreja in Miklavža je vzdrževala krojaška bratovščina, pri ol- tarju sv. Trojice je bil Pečaherjev beneficij, tesarski ceh je imel oltar Marijinega darovanja, čevljarska bratovščina oltar sv. Duha, pri oltarju sv. Janeza Krstnika je bil dober beneficij, pri oltarju sv. Mar- jete, ki je bila zavetnica mesta Kamnik, se je vsaki dve leti sestal mestni svet in izbral novega sod- nika, osmi oltar je bil posvečen sv. Lenartu, Flo- rijanu, Štefanu in Antonu opatu, pri oltarju sv. Ane je imel bratovščino pekovski, pri oltarju sv. Križa pa trgovski ceh. Tudi masni repertorij žup- nijske cerkve iz leta 1717 še ne omenja glasbene bratovščine.40 Ko je bila leta 1731 ustanovljena glasbena aka- demija sv. Cecilije ji je bil dodeljen oltar sv. Mar- jete, kamnine zavetnice, ki ga je vzdrževalo; me- : sto. Ali je. Ma bratovščijna ustanovljena le za aktiv- : no sodelovanje pri oblätovanju bogoslužja alii pa je ; akademij bila meščansko združenje in ustanova, ¦ ki je v župnijski cerkvi ustanovila tudi bratovščino, ostaja zaradi ponwnjkanja arhivskega gradiva odprto vprašanje. Zanemarljiv pa ni podatek, da za organista Götzla vemo, da je bil leta 1754 in med leti 1757 in 1759 tudi mestni sodnik oziroma župan.41 Na tem oltarju sv. Marjete je postala sv. Cecilija sopatrona, kakor nam kaže bratovščinska podobica. Bakrorez za bratovščinske podobice je moral nastati po oltarni sliki oltarja sv. Marjete in sv. Cecilije, tu pa se nam kot ta oltarna slika ] ponuja slika Valentina Metzingerja, hranjena v ^ Kamniškem muzeju, ki izhaja iz kaplanije ob žup- nijski cerkvi.42 Valentin Metzinger, ki je zelo veliko delal za Kamnik in okolico, je po dosedanjih ugotovitvah prvo sliko za Kamnik naslikal leta 1731.43 S to let- nico je datirana slika družina sv. Ane v levem stranskem oltarju v cerkvi sv. Jožefa na Žalah nad Kamnikom, ki jo je pri slikarju naročilo kamniško mesto ali župnik Rasp. Med drugim je Metzinger s slikami opremil tudi župnijsko cerkev, ki je bila I posvečena leta 1735. Rasp je namreč v času usta- ; novitve akademije župnijsko cerkev podrl in zgra- i dil novo, ki je bila posvečena leta 1735, do takrat j so po vsej verjetnosti v cerkvi tudi že stali novi | oltarji, ki jih je okrog leta 1740 s slikami posto- j poma opremil Valentin Metzinger.44 Če primer- jamo sliko sv..Marjete in Cecilije z ostalimi oltar- nimi slikami v cerkvi, pa opazimo določeno razliko v stilu, zato bi njen nastanek lahko premaknili v čas ustanovitve bratovščine. Figuri svetnic sta bolj ; monumentalni in plastični, prostor pa je odprtejši in zračnejši. Od drugih šutenskih oltarnih slik pa i se ta slika razlikuje tudi po oblikovanju zgornjega dela. Prav verjetno je, da je bratovščinska slika nastala v času žalskih slik, oziroma še za staro gotsko cerkev. Leta 1752 je kamniško župnijsko cerkev vizitiral goriški nadškof Karel Mihael Attems in našel v njej ¦ poleg glavnega še šest stranskih oltarjev in sicer sv. Janeza Krstnika, sv. Cecilije z glasbeno aka-i demsko bratovščino, sv. Trojice in Lenarta, sv. Kri- i 36 Höfler, kot opomba 26, str. 107 - 121. 3' Cvetko, kot opomba 32, str. 310; Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, od začetkov do 19. stoletja, Ljubljana 1970, str. 105. 3^ Höfler, kot opomba 37, str. 105. 3^ Johann Weichard Valvasor: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, Laybach 1689, IL, str. 809. 40 NŠAL, ŽA Kamnik: Rertorium missarum 1717. 41 Stiasny, kot opomba 32, str. 63. 42 France Stele, Politični okraj Kamnik, Topografski opis, Ljubljana 1929, str. 103; Kulturne dragocenosti Kamnika, Kamnik 1984, str. 23, 24, 44; da je Metzingerjeva slika sv. Marjete in sv. Cecilije iz Kamniškega muzeja krasila bratovščinski oltar v cerkvi na Šutni, je domneval že Marko Lesar, najdba bratovšanske podobice pa je to domnevo potrdUa. 43 Stele, kot opomba 42, str. 35; KemperI, kot opomba 13, str. 47. Slika sv. Andrej in Miklavž je datirana z letom 1739; za Metzingerjevo opremo šutnske cerkve glej KemperI, kot opomba 13, str. 49 - 51. 38 46 2 KRONIKA 1998 '^sopis za slovensko krajevno zgodovino ža, sv. Andreja in Miklavža z veliko bratovščino, ter oltar sv. Jemeja.^^ Torej je novi patrocinij sv. Cecilije na oltarju sv. Marjete že čez dvajset let prevladal, in čeprav sta na oltarni sliki bili upodobljeni obe svetnici, se oltar imenuje le še po sv. Ceciliji. Ta bratovščina glasbene akademije je leta 1783, ko so zaradi potrebe izvedbe jožefinske reforme popisovali bratovščine, še obstajala,^^ kmalu nato pa so jo tako, kot druge bratovščine, ukinili in nje- no premoženje prepustili verskemu ali šolskemu skladu. Vsi oltarji, ki jih popisuje vizitacija leta 1752, so bili sicer v drugi polovici 19. stoletja predelani, v cerkvi še stojijo, opremljeni z izvirnimi Metzinger- jevimi slikami, le oltarja sv. Cecilije med njimi ne najdemo. Verjetno so ga odstranili v času predelave oltarjev in namesto njega postavili oltar Rožno- venske mati božje s kipom oblečene Marije z Jezu- som, ki stoji danes v cerkvi kot drugi na levi strani. V kamniški župnijski matrikuli,^^ ki jo je leta 1749 napisal Raspov naslednik Janez Karel Barbo Waxenstein, kamniški župnik v letih 1743 - 55, za starejšega kaplana Kamničana Simona Tadeja Raj- ha zavzema akademija posebno mesto in po po- membnosti bratovščin ji je enaka le bratovščina sv. Rožnega venca, takrat očitno združena z glavnim oltarjem. Matrikula določa opravila, ki jih je bra- tovščina imela v cerkvi, ki so podobna pravilom bratovščine v Evreuxu, pa tudi cerkvenim zadol- žitvam ljubljanske glasbene akademije. Vsak mesec na en primeren dan je bila pri oltarju sv. Cecilije peta maša za člane akademije in sicer tako, da je bila en mesec za žive in naslednji mesec za umrle člane. Ta je bila vedno prej objavljena in se je pela vedno na ponedeljek, ki je bil privilegiran in po rekvijemu so na koru peli psalme De profundis. Leta 1760, ko je bil kongres akademije, so bile ma- še te bratovščine podvojene tako, da je bila vsak mesec ena peta maša za žive in ena za rajne. Bratovščina sv. Cecilije je imela štiri glavne praznike in sicer na drugo nedeljo po prazniku sv. treh kraljev, na tretjo nedeljo po veliki noči, 22. novembra - na praznik zavetnice ter na nedeljo po 45 Nadškofijski arhiv Gorica, Vizitacija 1752 (Visite No. 7), Kamnik, ž.c. Mar. oznanjenja: "S. Caeciliae cum annexa confratemitas Accademica pro musicis."; podatek mi je posredoval prof. Höfler, ki se mu iskreno zahvaljujem. 46 AS, Dež. glavarstvo, ECCL., zap. št. 222, Lit F No. 8.: Consignation decern bis 25.ten August 783 annoch rückständigen Fassionen von den Bruderschaften im Herzogthum Krain, pod številko 29.: "Stain Pfarrkirch Musikalische confederation St. Caeciliae"; podatek mi je posredoval prof. Höfler, ki se mu iskreno zahvaljujem. 47 Matrikula je neke vrste liturgični koledar ali obrednik, kamor so župniki zapisovali katere naloge so na določen dan v letu v župniji morali opraviti. Tega niso pisali vsa- ko leto posebej, ampak je ta razpored, ki so ga popisali v tem primeru leta 1749, veljal do jožefinskih reform; Kamniško matrikulo hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. tem prazniku. Ma te praznike so člani bratovščine lahko prejeli odpustke za sedem let in prav toliko kvadragen, če so se spovedali, prejeli obhajilo in mofili. Te dneve sta bili maši zjutraj z evangelijem in devetih s pridigo, pri katerih se izjemoma ni pelo y "kranjščini". Na praznik sv. Cecilije so bile zjutraj jutranjice z evangelijem pri katerih so zvo- nili z velikimi zvonovi, nato je bila ob devetih peta maša z glorijo in kredom brez pridige. K tej maši so bili člani akademije še posebej povabljeni. Poleg teh praznikov je bratovščina še posebej obhajala devetdnevnico med prvo in drugo nedeljo v novembru, ko je bil oltar vsak dan privilegiran.48 Tako smo se s pomočjo novih arhivskih po- 48 NŠAL, ŽA Matrikula Kamnik, 1749: "Notandum 8.™ circa Missas Accademiae Sanctae Caeciliae V. et M. quovis Mense Die commodo cantatur una Missa ad Aram Sanctae Caeciliae pro Sodalibus Accademicis, ita tamen, ut uno Mense cantetur de Pesto currenti applicanda pro vivis, altero Mense cantetur de Requiem quotidiana pro deffunctis, et quidem haec pro Deffunctis fiat in una feria secunda, utpote pro Deffunctis privilegiata, non obstante, quod in talem Feriam cadat aliquod Festum duplex chori, finita hac Missa de requiem cantatur in Choro Psalmus de Profundis. Quando quidem vero praefata Accademia pro quolibet Sodale, cuius obitus innotescit unam can- tatam Missam de Requiem peragi curat, videat Director promulgationum, ut talem Missam in Feria 2."'^* utpote privilegiata celebrandam fore promulgeat. A° 1760 in Congressu Accademico duplicata sunt Missae hac Acca- demicae, ita, ut quovis mensae una fiat cantata pro vivis, altera cantata pro deffunctis. ... Dom. 2."'^* post Epi- phaniam Hac Dom. est etiam peractio sodalitatis Acca- demiae S. Caeciliae cum Indulgentiae 7 Annorum, et toti- dem 40 genarum, et enim unum ex 4.'"°'' Angarialibus Pestis confraternitatis Accademiae Sanctae Caeciliae. Mane post Evangelium, et Hora 9."^ post Concionem orator Pater, et Ave pro Sodalibus Accademicis. Hodie non est cantus carniol. ... Aprilis Quando Festum S. Georgii cadit in Dominicam 3.''^"" post Pascham, tunc Peractio Confraternitatis Accademiae S. Caeciliae habetur hie sub Missa matutina. Mane, et hora 9."" Peractio Domi, ob festum Angariale Accademiae S. Caeciliae cujus Sodalitatis Confratres habent Indulgentiam 7. Annorum et totidem quadragenarum si confitentur, comunicant, et solito orant. ... Dom. 1."^* et 2."da hujus promulgatur Rosariana Devotio et ordinaria Functio ad Normam hie duabus Dominicis in januario expositam. Tota hoc septimana sunt omni Die privilegiatae Altariae Majus, Sanctae Caeciliae, et S. Joannis Baptista. Majus Altare est privilegiatum pro omnibus Deffunctis Confratribus Sacratissimi Rosarii et pro Defunctis Sodalibus Confra- ternitatis J. M. J. Altare S. Caeciliae est privilegiatum pro Solis Accademicis Sodalibus deffunctis. ... Die 22.n'ia hujus Festum devotionis S. Caeciliae V. et M. Patrona Musicorum, mane missa matutina cum Perlectione Sancti Evangelii, ad quam pulsatur majori campana, deinde ho- ra 9."^ Missa cantata cum Gloria, et Credo sine condone. Ad quam Accademici Sodales comparere specialiter invi- tantur. Dominica /: quae est proximior Pesto S. Caeciliae sive sit antecedeus, sive subsequens Festum hujus san- ctae:/ est titulare Festum Sodalitatis Accademiae S. Cae- ciliae V. et M. tota Divinorum Peractio Domi cum In- dulgentiae Plenariae pro Accademicis Sodalibus, quam Confessi, Communicantes, et solito orantes Accademici consequuntur. 39 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Oltarna slika sv. Marjete in sv. Cecilije, Valentin Metzinger 1731 (?), Kamniški muzej, arhiv Restavratorskega centra RS (foto Valentin Benedik) datkov v zvezi z glasbeno bratovščino sv. Cecilije v Kamniku, o kateri je bilo do sedaj znanega le malo, dokaj dobro seznanili z njeno ustanovitvijo in delovanjem. Združenje je bilo ustanovljeno leta 1731 na pobudo župnika Raspa. Za zavetnico so si izbrali sv. Cecilijo, takrat že uveljavljeno patrono glasbenikov, za bratovščinski oltar pa jim je bil dodeljen oltar sv. Marjete, ki ga je vzdrževalo me- sto in sv. Cecilija je na oltarju postala sopatrona. Novo sliko za oltar so naročili pri ljubljanskem slikarju Valentinu Metzingerju, po kateri so nastale tudi bratovščinske podobice. Župnijska matrikula nam natančno opisuje sodelovanje bratovščine pri masnih obredih, o udejstvovanju v posvetnih slav- nostih pa nam arhivski viri za enkrat še molčijo.^^ 49 V času priprave članka za tisk sem našla spis o usta- noviükih svetih maš v župnijski cerkvi v Kanmiku, kjer ZUSAMMENFASSUNG Die akademische Bruderschaft der Hl. Cäcilie in der Pfarrkirche in Kamnik Im Jahre 1701 wurde unter dem Titel Academia philharmonicum in Ljubljana der erste Musikverein in Slowenien gegründet, die die Hl. Cäcihe zur Patronin wählte. Die Heilige war nämUch im Spät- mittelalter aufgrund einer falschen Interpretation eines Originaltextes über ihr legendäres Leben irrtümhcherweise mit der Musik in Zusammenhang gebracht worden. Die ersten Bruderschaften der Hl. Cäcilie wurden in der zweiten Hälfte des 16. Jahr- hunderts gegründet und erfaßten weltliche und geistliche Musiker sowie Musikliebhaber. Den Namenstag der Patronin beging man äußerst feier- lich, und man nahm an zahlreichen kirchlichen und weltlichen FeierUchkeiten teil. Auch für Kam- nik ist eine musikalische Bruderschaft in der Pfarr- kirche in Šutna überliefert. Hier war auch einer der bedeutendsten slowenischen Musiker, Jakob Fran- čišek Zupan, Mitglied. Aus Mangel an Quellen- material lassen sich über die erwähnten Bruder- schaften keine weiteren Aussagen machen. Nach der Entdeckung eines Bruderschaftsbildes, das im Graphischen Kabinett des Nationalmuseums in Lju- bljana aufbewahrt wird, und aufgrund anderer Quellen konnte festgestellt werden, daß die Bruderschaft im Jahre 1731 gegründet wurde. Es war das Verdienst des hochgebildeten Kamniker Pfarrers MaximiUan Leopold Rasp, der bereits vor der Gründung der Bruderschaft die Musik gepflegt hatte. Die Bruderschaft wurde beim Altar der Hl. Margareta, der Schutzpatronin der Stadt Kamnik, gegründet, der von der Stadt Kamnik erhalten wurde. Das doppelte Patrozinium ist auf dem bei der Gründung vom Ljubljanaer Maler Valentin Metzinger angefertigten Altarbild abgebildet, das heute im Museum von Kamnik aufbewahrt wird. Die Bruderschaft nahm, wie ähnliche Vereini- gungen in Europa auch, an kirchlichen Feier- lichkeiten teil, besonders am Tag der Hl. Cäcilie, ihrer Schutzpatronin, sowie an anderen Feier- Uchkeiten der Bruderschaft und an den heiligen Messen für verstorbene Mitglieder. je zapisano, da je bUa bratovščina sv. Cecilije usta- novljena 21. junija 1731(NŠAL, ŽA Kamnik, razni spisi f. 16, Supplementum 18. 10. 1969: "... Weiter ist den 21 Junii 1731 durch einige Individua eine Confederation sub Invocatione S. Caeciliae Viet M. aufgerichtet von selber ein Kapital..." 40 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Matevž Košir Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži "Združena srca" v Mariboru in "Dobrodelnost in stanovitnost" v Ljubljani PROSTOZIDARSTVO V HABSBURŠKI MONARHIJI V 18. STOLETJU Osemnajsto stoletje, posebno pa jožefinska do- ba je čas razcveta prostozidarskih lož v habsburški monarhiji. Do leta 1918, z izjemo Ilirskih provinc, za prostozidarstvo v monarhiji ni bilo tako ugod- nih časov. Cesar Karel VI. nikakor ni bil sovražen prostozidarjem. Pri tem je nanj morda vplival voj- voda Franc Štefan Lotarinški, ki je bil med pro- stozidarje sprejet leta 1731 v Haagu in kasneje v Londonu povzdignjen v mojstra.^ V habsburški monarhiji segajo začetki oganiziranega prostozi- darstva v leto 1726, ko je bila v Pragi organizirana loža "Pri treh zvezdah" (Zu den drei Sternen). Na Dunaju je v virih prva izpričana loža "Trije kano- ni" (Aux trois Canons). Ustanovilo jo je septembra 1742 visoko plemstvo kot deputatsko ložo bre- slavske lože "Pri treh lobanjah" (Zu den drei Totengerippen). Delala je v francoskem jeziku.^ Po ukazu Marije Terezije je bila že v marcu leta 1743 ukinjena in velik del njenih članov, sicer večinoma visokih dvornih uradnikov je bil za kratek čas zaprt.3 Po dvanajstih dneh so bili zaradi posredo- vanja cesaričinega moža izpuščeni. Tudi naslednja dunajska loža "Tri srca" (Aux trois coeurs), ki je bila deputatska loža hanoverske lože "Friedrich", je obstajala le kratek čas v letu 1754.* Cesarica je leta 1762 prepovedala redove, ki so vodeni iz tujine, oziroma nakazovanje denarja tujim redovom. Leta 1766 je izdala še dvorru dekret, s katerim je dolo- čila, da prostozidarji oziroma rožnokrižarji ne sme- jo opravljati služb na dvoru.^ Vendar so pro- ! E. Krivanec, Die Anfänge der Freimaurerei in Öster- reich, v: Helmut Reinalter, Freimaurer und Geheim- bunde im 18. Jahrhundert in Mitteleuropa, Frankfurt am Main 1983, str. 179. I. Schändet, Die Freimaurerei in Österreich und ihre Auseinandersetzung mit katholische Kirche, Wien 1995, Str. 4. 3 H. Siegbert, Österreich-Ungarn und die Freimaurerei, Aufklerung des Ordens der Freimaurer seiner Insti- tutionen etc., Berlin 1875, str. 47. 4 E. Krivanec, nav.d. (navedeno delo), str. 182. ^ R. Cefarin, Kärnten und die Freimaurerei, Wien 1932, stozidarji delovali naprej, le bolj prikrito. Cesarica je bila dosledno nenaklonjena prostozidarstvu, čeprav so bili med prostozidarji tako njen mož kot tudi drugi družinski člani (cesaričin zet nad- vojvoda Albert Kazimir pl. Sachsen-Teschen, nji- hova zagovornica je bila tudi cesaričina najljubša hči Marija Kristina) in številni njeni svetovalci, ki so odigrali pomebno vlogo pri njenih reformah (Joseph pl. Sonnenfels, Gottfried pl. Swieten, Leo- pold grof Kollowrat itd.).^ Prostozidarje je na dvo- ru, še v času vladanja njegove matere, ščitil Jožef II., ki je gojil do njih posebno simpatijo. Vzrok za cesaričino nenaklonjenost prostozidarjem kaže iskati predvsem v slabih odnosih med Avstrijo in Prusijo, ki sta bili tudi v vojni (nasledstvena vojna 1740 - 48 in sedemletna vojna 1756 - 63). Pruski kralj Friderik II. Veliki je bil že od leta 1738 na- vdušen prostozidar in od takrat dalje tudi velik del družine Hohenzollern (prostozidarji so bili tudi njegovi bratje Wilhelm, Heinrich, Ferdinand, nje- gov nečak in naslednik Friedrich Wilhelm II. itd.). Friderik Veliki je javno zagovarjal in ščitil pro- stozidarje, zato pa si je bilo težko predstavljati, da bi bil on mojster starosta v kakšni dunajski loži, v času ko sta bili državi v vojni. V šesdesetih letih je v avstrijskem prosto- zidarstvu igral pomebno vlogo prostozidar, član reda aziatskih bratov, rožnokrižar in alkimist grof J. F. Kuffstein.7 Bil je mojster dunajske lože "Do- brotnih" (Die Freigebigen), ki je bila ustanovljena leta 1761. Delovala je na osnovi francoske kon- stitucije. Leta 1766 je dobila še dostavek "Loge Ro- yale militaire". Loža je delovala po klermontskem sistemu in drugih francoskih sistemih ter se ni pridružila sistemu striktne observance, kar je imelo za posledico njen zaton (leta 1770).^ str. 43 si. ° 1. Schändet, nav.d., str. 10. R. Cefarin, nav.d., str. 39. L. Abafi (Aigner), Geschichte der Freimaurerei in Öster- reich-Ungarn, 5 Bände, Budapest 1890 - 99, 1 Band, str. 233 si. 41 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Diploma prostozidarske lože "Združena srca" v Gradcu. Njena predhodnica je bila istoimenska loža v Mariboru (Steiermärkisches Landesarchiv Graz, Freimaurerakte) Sčasoma naj bi tudi Marja Terezija postala bolj naklonjena prostozidarstvu. Tako so leta 1775 de- lovale na Dunaju štiri lože: "Pri treh orlih" (Zu den drei Adleren; od leta 1770; ustanovno pismo je dobila iz Dresdna), "Pri upanju" (Zur Hoffnung; od leta 1770; ustanovno pismo je dobila iz Re- gensburga), "Sveti Jožef" (Zum heiligen Joseph; od leta 1771) in "Pri treh srcih" (Zu dem drei Herzen; od leta 1772).9 Poleg teh je delovala tudi loža "Pri treh mečih" (Zu den drei Schwerfen; od leta 1772 do 1780, ves čas brez konstitucije kot rožno- križarska loža). Loži "Okronano upanje" in "Sveti Jožef" sta od leta 1776 delali po Zinendorfovem Haus-, Hof- und Staatsarchiv Wien (HHSt), Vertrauliche Akten (VA), karton 43; Alphabetische Verzeihniss aller bekanten Freimaurer Logen aus oeffentlichen Urkun- den dieser ehrwürdigen Gesellschaft zusamen getragen bey Adam Friedrich Boehme, 1778 (v seznamu je po- imensko navedenih 891 lož iz celega sveta, v uvodu pa avtor opozarja, da seznam ni popoln). sistemu, medtem, ko je večina lož sledila sistemu striktne observance. Lože so se ustanavljale tudi izven prestolnice, tako npr. loža "Pri treh gorah" (Zu den drei Bergen) (od leta 1778) v Innsbrucku. Prostozidarski center je postala tudi Praga z ložo "Pri treh okronanih zvezdah in treh okronanih stebrih" (s tem imenom od leta 1773, leta 1770 je dobila patent iz Londona) (Zu den drei gekrönten Sternen und den drei gekrönten Säulen). Loža "Pri treh orlih" je bila pod škotsko ložo v Pragi, loži "Sveti Jožef" in "Pri upanju" pa sta bili priključeni veliki loži v Berlinu.Leta 1776 je bila ustanov- ljena avstrijska provincialna loža, ki je spadala pod veliko berlinsko ložo. Prostozidarstvo je v 18. stoletju pripadalo raz- ličnim smerem in tokovom od deističnih do kr- 10 E. Huber, Zur Sozialstruktur der Wiener Freimaurer- logen im Josephinischen Jahrzehnt, v: Aufklärung und Geheimgesellschaften, München 1989, str. 173 - 189. 42 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino ščansko teozofskih. Deizem je črpal predvsem iz razsvetljenske filozofije, ki je temeljila prvenstveno na razumu. Prostozidarstvo je v 18. stoletju od- igralo pomembno vlogo pri širjenju razsvetljen- stva. Po drugi strani pa so na prostozidarstvo vplivali različni gnostični in rožnokrižarski tokovi ter "skrivnostne vede" kot alkimija ipd. Ti tokovi so vplivali na prostozidarstvo posebno preko dru- gih tajnih družb, ki so gradile na temeljih razno- vrstnih ezoteričnih tradicij. Tudi pri oblikovanju ritualov so se mešali vplivi od severa (Nemčija), in z juga (Italija, južna Francija in habsburška mo- narhij a). V habsburški monarhiji so v 18. stoletju pro- stozidarji delali večinoma po treh sistemih. Naj- starejši od teh je bil klermontski, ki je bil sestavljen iz 7 stopenj in je imel svoje korenine v gnozi, kabali in alkimiji, ki se je mešala z eklekticizmom. Bil naj bi najstarejši sistem z tremi osnovrümi stopnjami. Drugi sistem je bil sistem striktne observance. Pripadniki tega sistema so se smatrali za nepo- sredne naslednike templarskega reda. Ime je dobil po prisegi popolne poslušnosti (strictam obser- vantiam) do "nepoznanih" nadrejenih. Ta sistem se je začel širiti na Nemškem in je v kratkem času dosegel nepričakovano veliko razširjenost. Red je bil razdeljen v devet provinc, te pa so se delile v dioceze. Prav tako je poznal sedem stopenj, od teh je bila šesta stopnja templarska. Prva komenda striktne observance v monarhiji je obsegala veliko komendo St. Pölten in stolno komendo v Ljub- ljani.l2 Velika komenda St. Pöllten je nosila kot visoka škotska loža ime "Albert pri zlatem šlemu" (Albert zu goldenen Helm; od 1776-1781).13 Ljub- ljanska komenda naj bi imela podrejene številne druge komende od Celovca ter Beljaka do Gorice in Trsta, vendar je bila ta razdelitev le teoretična, saj so bile komende v bistvu le častne službe ali nazivi.l4 Tretji sistem je bil Zinendorfov ali švedski si- stem. Ta sistem se je nekoliko spreminjal skozi 18. stoletje in je imel v osemdesetih letih 18. stoletja 11 stopenj. Pri tem sistemu so trem Janezovim stopnjami^ sledile Andrejeve, tem pa kapiteljske. K. R. H. Frick, Die Erleuchteten, Gnostisch-theoso- phische und alchemistischrosenkreuzerische Geheim- gesellschaften bis zum Ende des 18. Jahrhunderts - ein Beitrag zur Geistesgeschichte der Neuzeit, Graz 1973, Str. 233. {:f R. Cefarin, nav.d., str. 27. 13 L. Abati, nav.d., str. 219. 14 R. Cefarin, nav.d., str. 27. Lože, ki so delovale po treh osnovnih stopnjah (vajenec, pomočnik, mojster) so označevali kot Janezove lože, ker je bila prva ustanovljena na praznik Janeza Krstnika (24. 6.) ali tudi modre lože, ker so člani lože nosili svoje zna- ke na modrih praporih. Lože, ki so delovale na višjih stopnjah, so se imenovale škotske ali Andrejeve po svo- Poleg teh treh sistemov se je na Hrvaškem in Ogrskem uveljavil Draškovičev sistem. Ta sistem je vpeljal grof Ivan Draskovic, ki je v sedemdesetih letih 18. stoletja iz sedmih lož (iz Hrvaške in Peste) ustanovil svojo veliko ložo.l^ Vsi sistemi so imeli večinoma za osnovo tri stopnje modrega Janezovega prostozidarstva. Zagovornikom sistema striktne observance leta 1782 na prostozidarskem konventu v Wilhelms- badu pri Hanauu v Nemčiji ni uspelo dokazati zveze med tem sistemom in vitezi templarji. To je imelo za posledico zaton sistema striktne obser- vance. Kljub temu na konventu niso uspeli najti skupnega sistema.1^ V času po nastopu Jožefa 11. je prostozidarstvo v monarhiji doživelo svoj razcvet. Leta 1780 je na Dunaju delovalo šest lož (skupaj okoli 200 pro- stozidarjev), leta 1785 pa vsaj devet lož (s skupaj nad 700 prostozidarji). Najpomebnejši možje na dvoru so bili prostozidarji z izjemo cesarja, ki je odklonil ponudbo, da bi se jim pridružil kljub te- mu, da je užival med njimi veliko spoštovanje. Za večino prostozidarjev v takratni monarhiji je bilo značilno, da so bili izraziti jožefinci. Širjenje pro- stozidarstva je bilo ob nastopu Jožefa II. spod- bujano tudi s strani dvora. 1^ Vladar je uporabljal njihov vpliv v svoji politiki in reformah. Jožef II. je sicer leta 1781 obnovil prepoved, ki jo je leta 1762 izdala njegova mati in prepovedal redovom, da bi priznavali nadrejene v tujini ter jim pošiljali denar. Ta prepoved je spodbudila prizadevanja za usta- novitev samostojne avstrijske velike lože, kar v času vladavine Marije Terezije ni bilo mogoče.1^ V tem času so na Dunaju poleg že omenjerüh delo- vale še lože "Pri pravi slogi" (Zur wahren Ein- tracht; od leta 1781), "Pri palmi" (Zum Pahnbaum; od leta 1776), "Pri sedmih nebesih" (Zu den sieben Himmeln; od leta 1781, pod vplivom reda aziat- skih bratov), "Stanovitnost" (Zur Beständigkeit; od leta 1779), "Pri treh ognjih" (Zu den drei Feueren; od leta 1783) in loža "Dobrodelnost" (Zur Wohl- tätigkeit; od leta 1783). Med letoma 1784 - 1786 je dunajska loža "Pri pravi slogi" izdajala tudi svoj časopis.^*^ jem zaščitniku ali po barvi rdeče. Med seboj so se raz- likovale po različnih sistemih. Višje stopnje so imele viteško in mistično vsebino. 16 1. Schandl, nav.d., str. 8; I. Mužič, Masonstvo u Hrvata, Zagreb 1989, str. 15 si. 17 R. Taute, Der Willhelmsbader Konvent und der Zu- sammenbruch der strikten Observanz, Berlin 1909, str. 90. 1° H. Reinalter, Joseph 11, und die Freimaurer im Lichte zeitgenössischer Broschüren, Wien-Köln-Graz, 1987, str. 1^ G. Kuesz, B. Scheichelbauer, 200 Jahre Freimaurerei in Österreich, Wien 1959, str. 53 si. H. Wagner, Freimaurerei um Joseph IL, Rosenau 1980, Str. 7 sl. 43 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Pogajanja za ustanovitev samostojne avstrijske velike lože so potekala dlje kot tri leta in nikakor niso bila lahka. Tako dolgim pogajanjem so botro- vali različni sistemi, ki so jih uporabljale posa- mezne lože. V monarhiji je bilo leta 1784 45 lož, ki so bile razdeljene v province. Aprila 1784 so se vse provincialne lože na Dunaju združile v Veliko ložo Avstrije (Große Landesloge von Österreich), ki je združevala vse lože v habsburški monarhiji z izjemo avstrijske Nizozemske. Za njenega velikega mojstra je bil izvoljen Janez Krstnik grof Diet- richstein. Druge pomebne funkcije pa so zasedli: Karel grof Palffy je postal deputacijski veUki moj- ster in veliki mojster Ogrske province, Jurij grof Banffy je postal prvi nadzornik in veliki mojster Sedmograške province, Franc Anton Stampach pa drugi nadzornik in veliki mojster Češke province, Ignac pl. Born, veliki sekretar, sicer na čelu lože "Pri pravi slogi". Do leta 1784 je bila večina lož podrejenih veliki nemški loži.^l Velika loža Avstrije je obsegala šest deželnih (provincialnih) lož: avstrijsko deželno ložo s se- demnajstimi ložami; češko deželno ložo s sedmimi ložami; deželno ložo Galicije s štirimi ložami; sed- mograško deželno ložo z tremi ložami; lombardsko deželno ložo z dvema ložama in ogrsko deželno ložo z dvanajstimi ložami. Deželno ložo Avstrije so sestavljale naslednje lože: l."Pri okronanem upa- nju", 2. "Sveti Jožef", 3. "Pri treh orlih", 4. "Pri pal- mi", 5. "Pri pravi slogi", 6. "Stanovitnost", 7. "Do- brodelnost", 8. "Pri treh ognjih" (vse do tu nave- dene so delovale na Dunaju), 9. "Pri treh gorah", 10. "Pri treh simbolnih cilindrih" (obe v Inns- brucku), 11. "Združena srca" (Gradec), 12. "Pri do- brodelni Mariani" (Celovec), 13. "Pri sedmih mod- rih" (Linz), 14. "Pri plemenitih izgledih" (Freyburg), 15. "Pri univerzalni harmoniji in zvestobi" (Trst), 16. "Pri treh rekah" (Passau), 17. "Pogum" (Go- rica).22 Eden od ciljev združitve vseh Janezovih lož avstrijske monarhije, do katere je prišlo z ve- denjem cesarja Jožefa II., v eno Veliko ložo, je bil izločitev vplivov iz tujine, za katere ni bilo vedno jasno, kje je njihov izvor.^3 g postavitvijo Velike lože naj bi se avstrijsko prostozidarstvo očistilo rožnokrižarjev, alkimistov, aziatskih bratov^ in neregularnih lož ter se znebilo odvisnosti od tujine (Berlina).Razcvet lož in razUčno razumevanje prostozidarstva je botrovalo sporom in kazalo na nujnost po reformi.^ Po ustanovitvi velike lože 21 R. Cefarin, nav.d., str. 46. 22 HHSt, VA, karton 72 (številke so navedene v enakem zaporedju kol na seznamu). 23 E. Huber, Sozialstruktur der Wiener Freimaurer: 1780 - 1790, Wien, Univ., Diss., 1991, 6 Bd.; 1 Bd. str. 134. 24 H. Reinaller, Joseph IL, str. 14. 25 I. Schandl, nav.d., str. 10. 26 J. Sura, Zur Geschichte der Freimaurerei in Österreich Avstrije so vse lože v prvih treh stopnjah delovale enotno in bile organizirane kot Janezove lože. Do poenotenja sistemov v drugih višjih stopnjah pa ni prišlo. Prostozidarji so upaU, da se jim bo po ustanovitvi velike lože pridružil tudi cesar Jožef II., kar pa se ni zgodilo. Velika loža je obstajala le kratek čas, saj je začetek njenega konca pomenil že cesarski prostozidarski patent iz leta 1785. Po drugi strani pa so centralistične in nedemokratične tendence velike lože in njena toga drža v odnosu do samostojnega življenja posameznih lož naletele na njihov odpor.2'' Prošnja barona Jurija Vege iz leta 1785 za sprejem v dunajsko ložo "Pripravi slogi". (Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, Vertrauliche Akten, karton 68) insbesondere zur "Grenzlogenzeit" unter Berück- sichtigung der Sozialstruklur ihrer Mitglider, Diplom- arbeit, Wien 1989, str. 12. 27 H. Reinalter, Joseph II. str. 15. 44 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensico krajevno Najbolj znana loža iz tega časa je dunajska loža "Pri pravi slogi", ki velja za neke vrste elitno pro- stozidarsko ložo tega časa, podobno kot francoska loža "Aux neuf soeurs". Nekateri zgodovinarji me- nijo, da je njen pomen sicer velik, glede na zelo eminentno članstvo, in na številne tiske, ki jih je izdala, vendar pa je po mnenju Eve Huber pre- cenjen njen pomen v primerjavi z drugimi dunaj- skimi ložami z mnogo daljšim stažem. Ložo "Pri pravi slogi", je leta 1781 ustanovil del lože "Okro- nano upanje". Že pri njenem ustanavljanju so želeli oblikovati posebno elitno ložo, ki bi predstavljala elitno zvezo z literarnimi in znanstvenimi tenden- cami, kot neke vrste prostozidarsko akademijo. ^8 V njej so bili številni razsvetljenci, pisatelji, pesniki, skladatelji, (Alois Blumauer, Leopold grof Kollow- rat, Franc grof Saurau, Joseph Hayden itd.). S časo- pisjem in publikacijami so želeli vplivati na javno mnenje in si prizadevali za odpravo praznoverja in predsodkov ter podpirali cesarjevo reformno poli- tiko. V letih 1784 - 1786 je loža izdajala tudi svoj ča- sopis, ki ga je urejal Alois Blumauer. Ložo je vodil dvorni svetnik Ignac pl. Born (1742 - 1791), ena od markantnejših oseb jožefinske dobe. Loža "Pri pravi slogi" je igrala pomebno vlogo tudi pri ustanav- ljanju novih lož v provincah monarhije. V loži je bilo število iluminatov ekstremno visoko - skoraj polovica članstva z Bornom na čelu.^^ Loža je bila močno razsvetljensko orientirana in je nastopala proti iracionalizmu znotraj prostozidarstva in proti sistemomom višjih stopenj, ki so se razbohotili. Po- vezava plemstva in meščanstva je bila v ložah raz- lična. V loži "Pri pravi slogi" z visokim odstotkom izobraženega meščanstva in iluminatov lahko govo- rimo o zmagi meščanstva, saj je tudi aristokracija v njenih vrstah prevzela meščanske vrednote, kar pa za nekatere druge dunajske lože ne velja.^O Med člani lože "Pri pravi slogi" srečamo iz na- ših dežel: barona Jurija Vego,^! barona Vincenca Jurija Strupija,32 barona Sigfrida Tauffererja. ^3 Lo- žo so večkrat obiskovali tudi prostozidarji iz dru- gih lož, kot na primer Mozart, iz naših dežel pa brat ljubljanskega nadškofa grof Jožef Brigido,34 ljubljanski stolni kanonik in kasnejši ljubljanski po- možni škof Ricci, itd.35 Loža je vodila živahno ^ H. Reinalter, Joseph IL, str. 11. 2^ E. Huber, Sozialstruktur, 1989, str. 179 - 180. 3" E. Huber, Sozialstruktur, 1989, str. 183. Die Protokolle der Wiener Freimaurerloge "Zur wahren Eintracht" (1781 - 1785) /hrsg. von H.-J. Irmen in Zu- sammenarbeit mit F. Heß und H. Schuler/ Frankfurt am Main, Berlin, Bern, New York, Paris, Wien, 1994 (Schrift- enreihe der Internationalen Forschungsslelle "Demokra- tische Bewegungen in Mitteleuropa 1770 - 1850"; 15), št. 425, 427, 432, 433, 434 itd. 32 Die Protokolle, št. 385, 393, 394, 400, 402, 403 itd. ?3 Die ProtokoUe, št. 61, 62, 63, 64, 65 itd. Die Protokolle, št. 353, 355, 356, 366, 378. 35 Die Protokolle, št. 22, 41, 335, 337. korespondenco z drugimi ložami, med njimi tudi z ložami v Gorici, Trstu in Mariboru. Loža je obsta- jala le do leta 1785, ko je bil izdan prostozidarski patent. Potem se je z več drugimi dunajskimi lo- žami združila v ložo "Pri resnici" (Zur Warheit). O baronu Juriju Vegi je med spisi omenjene lože, v Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju ohranjena njegova prošnja za sprejem v ložo, napisana v oktobru 1785.3^ Sedmega novem- bra istega leta so v loži "Pri pravi slogi" prvič razpravljali o njegovi prošnji, odločanje o njej pa so odložili do naslednjega srečanja.37 Teden dni kasneje je za njegov sprejem glasovalo vseh 30 prisotnih v loži. Devetega decembra 1785 je bil Vega sprejet v omenjeno ložo s ceremonijo po prostozidarskem običaju.39 Kasneje, ko se je loža "Pri pravi slogi" združila z drugimi dunajskimi ložami v ložo "Resnica", srečamo barona Vego v novi loži, kjer je v februarju 1786 napredoval v po- močnika in maja istega leta še v mojstra.^O Z letom 1785 je doseglo prostozidarstvo v habsburški monarhiji svoj višek. Tako notranja razcepljenost avstrijskih prostozidarjev, kot številni 36 Njegova prošnja se glasi: "Verehrungswürdigste Gesellschaft! Schon seit mehreren Jahren hege ich dem sechnlichten Wunsch unter Ihrer Mitglieder gezählet zu werden. Allein es mangelte mir bisher immer an Freunden, die mir eine nähere Anweisung gegeben hätten, auf was für eine Art ich diese Ehre zu verdienen trachten sollte. Derowegen bin ich nun so frey durch Übersendung beyligender Ausarbeitung mich Selbsten aufzuführen, mit der innständigslen Bitte, die verehrungswürdigste Gesellschaft wolle geruhen meinen sehnlichsten Wunsch zu erfüllen, der ich in allen Gelegenheiten trachten werde mich dieser Ehre würdig zu machen. Wien an letzten Oktobris 1785. George Vega, m(anu) p(ropria) Oberlieutenant und Lehrer der Mathematik bey dem k.k. 2 (zweijten Feld Arlill(erie) Regiment." HHSt, VA, karton 68, fol. 382 - 383. 37 Die Protokolle, št. 425. 38 Die Protokolle, št. 427. 3^ Die Protokolle, št. 433: "Nach geöffneter Lehrlings Loge wurde zur lezthin festgesetzten Aufnahme des fremden Suchenden Vega geschritten, solche mit den gewöhn- lichen Ceremonien vollzogen und von mir in diese Protokoll eingetragen, wie folget; Im Jahr 5785 den 9 des 12 Monaths wurde zur Aufnahme vorgestellt der fremde Suchende Georg Vega, Bartholomäus Sohn, alt 31 Jahr, geborn den 23 Merz 1754, katholischer Religion, bürgerlicher Herkunft, jetzt Freymaurer, gebürtig von Morätsch in Krain, seines Amtes Ober Lieutenant und Professor der Mathematik bey den 2ten K.K. ArteUerie Rgmt in keinen bekannten Orden aufgenommen, und aus aufrichtigen Trieb und Eifer in unseren, von uralten Zeiten geehrten FreyMaurer Ritter Orden aufgenmmen zu werden, ohne daß er dazu von einer Neugierde ge- trieben, vielweniger von jemand gelockt, gereitzt oder veranlaßet worden, desfalls er auch denen Statuten des Ehrw. Ordens gemäß, vermittelst einer ballotirung ge- wählt und in diese St. Job. (Loge) genannt zu wahren Eintracht eingeführt und zum Ritter, Lehrling und Bruder aufgenommen worden ist." 40 E. Huber, Sozialstruktur 1991, Vega. 45 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 politični razlogi so pripeljali do izdaje tako ime- novanega prostozidarskega patenta. Razlage, kaj je pripeljalo do izdaje tega akta, so različne. Po mne- nju Sure^l naj bi zaradi sporov med prostozidarji cesar želel te vzeti pod svojo zaščito. Znotraj pro- stozidarstva je prišlo do razcepljenosti, tako na Dunaju prevsem med iluminati (Bornijanci) in rožnokrižarji, v Pragi pa med škotskimi ložami na eni in simboličnimi ložami na drugi strani. Po- sebno veliki mojster knez Dietrichstein, ki je užival naklonjenost pri vladarju, naj bi leta 1785 nastopil s predlogom, kako se ubraniti nepravih lož in ne- pravih prostozidarjev. Cesarjev svetovalec grof Kollowrat je menil, da bi se lože omejile na velika mesta, kjer bi bile lahko pod zaščito in nadzorom policije. Tudi Ignaz pl. Bom naj bi prosil cesarja, da naj nastopi proti tajnim združbam rožno- križarjev, aziatskih bratov, alkimistov, kabalistov ipd. Abafi govori o tem, da naj bi prostozidarji iskali izhod iz situacije, ki jih je spravila na slab glas. Medtem ko Helmut Reinalter dvomi v teorijo, da naj bi prostozidarji sami prosili cesarja za izdajo odredbe, in da je le ta za njih prišla nepriča- kovano. Vendar je verjetno vsaj del prostozidarjev pričakoval cesarjev patent, seveda pa z vsaj delno drugačno vsebino. Spori okoli ritualov na višji stopnji in med različnimi pojavnimi oblikami taj- nih družb so en vidik problematike. Novejše raz- iskave se nagibajo predvsem k mnenju, da je bil glavni vzrok za patent odpor lož proti od vrha vodeni reformi in odpor proti poziciji velike lože.42 Eden od vzrokov za izdajo patenta naj bi bilo tudi široko uveljavljanje Draškovičevega sistema v ložah na Ogrskem in Hrvaškem, kar je imelo po- litičen pomen, saj so te lože težile k temu, da bi se izvile hierarhičnega sistema. Znotraj lož, posebno ogrskih, se je vse bolj krepila politična opozicija nasproti cesarju. Pomembno, morda celo odločilno vlogo je odigrala tudi politika. Jožef 11. se je očitno bal tujih vplivov na avstrijske lože predvsem zaradi prus- kega vladarja Friderika II. Velikega. Odnosi med Avstrijo in Prusijo se po koncu sedemletne vojne niso otoplili. Po izumrtju bavarske rodbine Wittels- bach (1777) so se politični odnosi med državama dodatno zapletli. Jožef II. je poskušal priti do Bavarske tako, da bi jo zamenjal za avstrijsko Belgijo. Pri zamenjavi je računal na podporo tajnih družb. Cesar je pri svojem političnem planu za- menjave^^ računal na podporo iluminatov. Ilumi- nati so predstavljali najradikalnejšo smer v prosto- zidarstvu 18. stoletja. Zastopali so radikalno raz- svetljenstvo in njihov končni cilj je bil sprememba stanovsko in socialno razdrobljene družbe v skup- nost svobodnih meščanov. Njihov vpliv se je širil predvsem iz Münchenske lože "Theodor zum guten Rath", na Dunaju pa predvsem iz lože "Pri pravi slogi", iz nje pa nato po drugih ložah v monarhiji. Iluminati so bili tudi veliki mojster velike avstrijske lože Dietrichstein, Born, Sonnenfels, in drugi. Bili so zelo konspirativni, kot iluminati so nosili tajna imena in imeli dobro organizacijsko mrežo. Jožefu II. je poskus zamenjave spodletel zaradi vohunske službe Friderika II., zato ni imel več osnove, da ščiti prostozidarje.44 Avstrijski cesar se je zato zbal, da bi bi se Friderik II. ne okoristil z ložami in njihovim vplivom v svojih političnih težnjah in ni več želel še naprej dopuščati delovanja lož brez državne kontrole. Na Bavarskem je volilni knez Kari The- odor leta 1784 red iluminatov prepovedal. Tako iluminati, kot rožnokrižarji in aziatski bratje so bili na Dunaju močno razširjeni. Rožno- križarji so bili zastopani že v sedemdesetih letih posebno v loži "Stanovitnost". Rožnokrižar je bil tudi njen starosta baron Linden. Po letu 1782 so pridobili na vplivu iluminati, verjetno zaradi po- sebnega položaja v dunajski loži "Pri pravi slogi". Konec osemdesetih let je število ilominatov upadlo in v ložah so v devetdesetih letih 18. stoletja po- novno opazni rožnokrižarji. Vsaj tako številčni kot rožnokrižarji so bili v ložah tudi aziatski bratje. Veliki mojster aziatskih bratov je bil grof Zinzen- dorf iz dunajske lože "Okronano upanje" in baron Ecker mojster starosta v dunajski loži "Pri sedmih nebesih". Rožnokrižarji in aziatski bratje so širili svoj vpliv predvsem iz velike lože v Berlinu.^^ Rožnokrižarji ("Red zlatih in rožnih križarjev" - kot so se poimenovali v začetku 18. stoletja) so se ukvarjali z alkimijo in kabalo. V drugi polovici 18. stoletja so se v prostozidarskih ložah močno raz- širili. Poleg Dunaja je postal njihov center Berlin. Izvorno so se ukvarjali predvsem z ezoteriko, kas- neje pa so postali močna politična sila, ki je skupaj z jezuiti zatrla red iluminatov. ^6 Aziatski bratje ("Vitezi in bratje sv. Janeza Evangelista iz Azije in Evrope") so imeli svoj si- stem višjih stopenj, ki so ga izoblikovali leta 1782 in je posebno v avstrijskih dednih deželah dosegel velik razmah. Sistem se je naslanjal na kabalo, na višjih stopnjah pa so se ukvarjali tudi s klicanjem duhov. V sistemu so bile zastopane številne ple- miške družine jožefinske dobe. Proti redu aziatskih bratov sta se odločno borila iluminata Bom in Dietrichstein.47 41 J. Sura, nav.d., str. 12. 42 H. Reinalter, 1987, str. 18. 43 Več o tem glej: P. P. Bernard, Joseph 11. und Bavaria, Den Haag 1965. 44 H. Reinalter, Josef IL, str. 15. 45 Freimaurer. Solange die Welt besteht, Wien 1992, str. 309. 46 Nav.d., str. 309. Nav.d., str 312; E. Lenhoff - O. Posner, Internationales Freimaurerlexikon (IFL), Wien 1932, str. 95 - 97. 46 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Pismo Jožefa JJ., ki je bilo objavljeno 7. de- cembra leta 1785 v časopisu, je znano kot pro- stozidarski patent. Ta je med prostozidarji pov- zročil veliko razburjenja in razočaranje. Patent je imenoval prostozidarstvo za sleparstvo, zato je izključeno, da bi pri njegovem nastanku prosto- zidarji neposredno sodelovali. Po drugi strani pa naj bi cesar po mnenju E. Huber upošteval del stališč Dietrichsteina in prostozidarjev iz lože "Pri pravi slogi".48 Prostozidarje je posebno motilo, ker Jožef 11. ni razlikoval med pravimi in neregu- larnimi ložami, iluminati, rožnokrižarji in aziat- skimi brati. Patent je sprožil proteste in polemiko med prostozidarji, okrepil je javno polemiziranje preko številnih brošur. Plaz brošur se je sprožil že leta 1781, a je dobil s patentom nov obseg. Med prostozidarji so se začeli hudi spori posebno med Bornom in Sonnenfelsom in njunimi pristaši. Del prostozidarjev je bil še vedno lojalen in je kljub patentu izražal podporo cesarju, del pa se je po- stavil v ostro opozicijo nasproti patentu. Jožef JI. je s patentom drastično omejil število lož. Na Dunaju, Pragi in Pesti so bile dovoljene po tri lože in v vsaki deželi po ena v glavnem mestu. Lože so morale izročiti sezname svojih članov, ter navesti kraj ter čas (dan in uro) srečevanj. Vse lože, ki tega ne bi storile, naj bi bile razgnane, sicer pa naj bi uživale državno zaščito. Patent je imel negativne učinke na prosto- zidarsko organizacijo, pripeljal je do novih sporov in do umika številnih prostozidarjev. Veliki moj- ster Dietrichstein se je postavil na čelo reforme lož. Dunajske lože so se kjub dovoljenim trem združile le v dve loži, ki naj bi imela vsaka le 180 članov, čeprav to v cesarskem patentu ni bilo tako strogo določeno. Dunajske lože "Pri treh orlih", "Pri pal- mi" in "Pri pravi slogi" so se združile v ložo "Pri resnici" (Zur Wahrheit). Pri združevanju teh lož je prišlo do velikega dvigovanja prahu in sporov. Lože "Okronano upanje", "Dobrodelnost" in "Pri treh ognjih" so se združile v ložo "Pri novo- okronanem upanju" (Zur neugekrönten Hoff- nung).49 Nekaj lož se je zaradi slabega obrav- navanja njihovih izvoljenih funkcionarjev s strani Dietrichsteina in nosilcev reforme uspavalo v ce- loti: tako sta storili loži " Sveti Jožef" in "Stano- vitnost".50 Loža "Sveti Jožef" je leta 1786 delala na višjih stopnjah po klermontskem sistemu, bila pa je pod vplivom rožnokrižarjev in aziatskih bratov iz Berlina.51 Podobni problemi so bili tudi pri združevanju lož v Pragi. Kljub združevanju lož so bili znaki zatona prostozidarstva v monarhiji očit- ni. Število prostozidarjev se sicer v prvem letu po 48 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 149 - 150. 4^ HHSl, VA, karton 65/1. 50 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 155. 51 E. Huber, Sozialslruktur, 1991, str. 56. reformi še ni bistveno zmanjšalo, leta 1785 je bilo na Dunaju 783 prostozidarjev, naslednje leto še vedno 641, leta 1787 pa je že opazen upad član- stva na 262 prostozidarjev.52 Tudi drugje v mo- narhiji je vedno več lož uspavalo svoje delo. Naslednik na prestolu Leopold 11. (1790 - 1792) je še naprej nudil prostozidarjem določeno zaščito. Krepila pa se je tudi agitacija nasprotnikov pro- stozidarstva, ki si je prizadevala za njihovo pre- poved. To je vodil prostozidarski renegat Alojz Hoffman, ki je prostozidarjem očital predvsem krivdo za francosko revolucijo. V konzervativnih krogih srednje Evrope se je v tem času vse bolj krepil strah pred francosko revolucijo, ki so ga še okrepile vojne s Francozi. S smrtjo Leopolda 11. leta 1792 in vladarskim nastopom njegovega brata Franca so se začeli represivrü ukrepi proti ložam. Tudi sicer se je pod cesarjem Francem poostrila cenzura in policijski režim. V decembru 1793 sta se uspavali tudi zadnji dunajski loži: "Sveti Jožef" (reaktivirala se je leta 1790) in loža "Pri novo- okronanem upanju". Nekateri prostozidarji so iz- gubili svoje službe na dvoru, kateremu so pred- stavljali vse bolj opozicijo. Odnos dvora do prostozidarjev se je dokončno zaostril leta 1794 po odkritju jakobinske zarote. Skoraj vsi jakobinci udeleženi v zaroti so bili tudi prostozidarji. Njihov vodja Ignac pl. Martinovič pa je bil tudi iluminat. Proti jakobincem je bil orga- niziran sodni proces. Sedem so jih leta 1795 obgla- vili, med njimi tudi Martinoviča. Dva sta umrla v ječi, ostali pa so bili obsojeni na dolgoletne za- porne kazni, vendar so bili leta 1802 pomiloščeni. Med obtoženimi jakobinci sta bila tudi kranjska plemiča: baron Siegfried Taufferer (od leta 1782 v dunajski loži "Pri pravi slogi") in grof Leopold Hohenwart. Taufferer je potem, ko so ga leta 1794 soobtožili jakobinske zarote, pobegnil preko Be- netk k Francozom. Na francoski strani se je nato vojskoval proti Avstrijcem, ki so ga v vojaških ope- racijah novembra 1795 zajeli. Usmrtili so ga z obe- šenjem na Dunaju maja 1796.53 Hohenwart pa je bil obsojen na zaporno kazen od koder mu je na prostost pomagalo vplivno sorodstvo.54 Cesar Franc 11. je 2. januarja 1795 s patentom prepovedal prostozidarska združenja. Prepoved je leta 1803 potrdil z dekretom. Kljub temu so pro- stozidarji ohranili skrivne stike med seboj.55 Pre- 52 E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 354. P. Vodopivec, Kranjski jakobinec baron Siegfried von Taufferer in Francija, Prispevki za novejšo zgodovino, XXX, 1990, str. 3 sl. 54 D. Zwitter - Tehovnik, Wirkungen der Französichen Re- volution in Krain. Veröffentlichungen des historischen Instituts der Universität Salzburg, Wien-Salzburg 1975, Str. 141 sl. H. Reinaller, Freimaurerei und Geheimbunde in Öster- reich im Einflusfeld der Französischen Revolution, Qua- tor Coronati Berichte, Nr. 11, december 1986, str. 50 - 59. 47 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 poved je ostala v avstrijski polovici monarhije v ; veljavi do njenega propada leta 1918. Leta 1785 je bilo v dunajskih ložah preko 700 i prostozidarjev. Od tega jih je 42% pripadalo plem- i stvu, med njimi le 14% visoki aristokraciji. Od po- \ klicev so bili najštevilčnejši tisti, ki so službovali v ; vojski, kar 22%, skoraj enak procent je bil iz vrst i uradništva. Naslednja največja poklicna skupina je bila iz vrst obrtnikov in trgovcev in je obsegala le 7%, slediU so ji univerzitetni profesorji in učitelji z 6%.56 Tudi sestava članstva vseh lož za vsa leta (3947 prostozidarjev) 18. stoletja da podobno sliko: 28,9% v državni upravi, 22,9% v vojski, 10,7% v \ trgovini, 6,3% umetnikov, 6,1% učiteljev, 5,2% ; zdravnikov, 5% publicistov, 4,3% duhovnikov itd.^'' LOŽE V NOTRANJI AVSTRIJI V 18. STOLETJU i Prva je v virih izpričana loža v Trstu leta 1773 ^ z imanom "Sloga" (La Concordia), ki je štela leta 1774 dvanajst članov. Leta 1774 je kot prava škot- ska loža dobila iz Prage konstitucijo.5° Nekaj let : kasneje, najverjetneje leta 1776, je bila ustanov- ljena loža "Prava harmonija in sloga" ("Harmonie j et Concorde universalle", oziroma "Zur wahren Eintracht und Harmonie"). Med njenimi člani sre- čamo tudi grofa Turjaškega.59 V Trstu so verjetno občasno delovale tudi druge lože, vendar je po le- ; tu 1785 delovala najverjetneje samo še loža "Prava : harmonija in sloga". Delovala je po sistemu eklek- i tične zveze, ki je nastala leta 1783 po odcepitvi od j sistema striktne observance. Sistem je nastal na i Nemškem in je leta 1789 obsegal 30 lož, od tega v ; habsburški monarhiji le dve: v Salzburgu in Trstu.60 Leta 1782 je bila v Mariboru postavljena loža "Združena srca" (Zu den vereinigten Herzen), ki se je leta 1783 preselila v Gradec, kjer je bila aktivna najverjetneje do konca osemdesetih oziroma za- ' četka devetdesetih let. \ V Celovcu je bila leta 1783 postavljena loža "Dobrodelna Mariana" (Zur wohltätigen Marianna). Pri postavitvi lože je odigrala pomebno vlogo nad- i vojvodinja Marija Ana, ki se je leta 1781 po smrti svoje matere cesarice Marije Terezije preselila v Celovec. Imela je tesne stike z ložo "Pri pravi slogi" posebno z Ignacom pl. Bornom. Celovška loža je prenehala z delom leta 1786 po izdaji prosto-1 zidarskega patenta.61 56 E. Huber, Sozialslruktur, 1989, str. 143. 57 E. Huber, Sozialslruktur, 1991, str. 229 si. 5° L. Abafi, nav.d., str. 197 - 208. 59 L. Abafi, nav.d., str. 374 - 382. 6" W. Dotzauer, Quellen zur Geschichte der deutschen Freimaurerei im 18. Jahrhundert, Peter Lang, Frankfurt am Main, Bern, New York, Paris, Band 3, str. 29. 61 R. Cefarin, nav.d., str. 74 - 174, 118 si. Orb družine Desselbrunner, katere člane srečamo tako v graškiprostozidarski loži "Združena srca" kot tudi v ljubljanski prostozidarski loži "Dobrodelnost in stanovitnost". (Arhiv Republike Slovenije, Graščinski arhiv 1, Dol, fase. 79) V Gorici je delovala loža "Pri pogumu" (Zur Freimüthigkeit), ki je imela leta 1785 15 članov.62 Najverjetneje je bila postavljena leta 1784 in ver- jetno ni delovala dlje od leta 1786. V Ljubljani pa je bila loža postavljena desetletje kasneje, leta 1792, z imenom "Dobrodelnost in sta- novitnost" (Zur Wohlthätigkeit und Standhaftig- keit). Vse lože z izjemo ljubljanske so izpričane z izvirnimi arhivskimi dokumenti, ljubljanska pa z dovolj zanesljivimi poročili. Nenezič piše naj bi v 18. stoletju obstajala tudi loža v Kopru,63 vsekakor pa ne v času, ko je prišel Koper pod habsburško monarhijo. LOŽA "ZDRUŽENA SRCA" MARIBOR Pri postavitvi mariborske lože je odigral bist- veno vlogo upokojeni svetnik uprave v Banatu Ivan Vaclav Maria grof pl. Potting, ki je prišel leta 1782 v Maribor. Potting je bil mojster starosta64 v loži v Temišvaru in direktor rožnokrižarskega krožka na Češkem. Abafi meni, da je prišel v Ma- ribor z namenom, da bi tu oblikoval rožnokrižarski krog. Pri tem naj bi si pomagal z ustanovitvijo 62 Seznam članov goriške lože ohranjen v HHSt, VA, kar- ton 65/2. 63 Z. D. Nenezič, Masoni u Jugoslaviji (1764 - 1980), Beo- grad 1984, str. 101. 64 Mojster starosta je bU predsedujoa v loži. 48 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino prostozidarske lože. Dokaj na hitro je obUkoval ložo, ne da bi posebno izbiral njene člane.^^ Ložo je 15. novembra 178266 priznala dunajska loža "Pri pravi slogi", z imenom "Združena srca" (Zu dem vereinigten Herzen) kot pravo Loža sv. Janeza.6'' Mariborska loža je zaprosila tudi za ustanovni pa- tent. Prostozidarji so se srečevali na gradu Rad- vanje nedaleč od Maribora. Sestavljalo jo je 14 pro- stozidarjev. Na seznamu68 zapisanem 27. 3. 1783 so "pravično pravo in popolno" ložo sv. Janeza z imenom "Združena srca" v Mariboru, ki je bila potrjena s strani avstrijske deželne lože sestavljali naslednji člani: 1. Johan Wenzl grof pl. Potting, upokojeni ce- sarsko kraljevi komornik in banatski svetnik kot veliki mojster 2. Johan Joachim Kleist, upokojeni namestnik okrožnega glavarja v mariborskem okrožju kot deputatski mojster starosta 3. Franc Anton pl. Siegenfeld, nadporočnik Ter- zijevega polka, kot prvi nadzornik 4. Janez Senčer (Sentscher), adjutant Terzije- vega polka, kot drugi nadzornik 5. Franc markiz de Ville, bivši grenadir polka Riesischen, kot zakladnik 6. Maksimilijan Straube inšpektor adjunkt, kot sekretar 7. Amadeus Barbolani, kaplan v Terzijevem polku, kot govornik 8. Ignac Frohberger, kirurg v Mariboru, kot ce- remonijalni mojster 9. Kari Schmidt pl. Ehrenberg mariborski okrož- ni komisar, kot prostozidarski mojster 10. Joseph baron pl. Kellerman, vojaški stotnik, kot prostozidarski mojster 11. Joseph pl. Catharin, Terzijev polk, kot pro- stozidarski vajenec 12. Anton Lufft, kirurg v Terzijevem polku, kot prostozidarski vajenec Službujoči bratje: 13. Joseph Hoffer, korporal v Terzijevem polku, kot prostozidarski mojster 14. Joseph Schimeck puškonosec pri velikem mojstru, kot prostozidarski mojster V loži so imeli največji delež aktivni vojaki, ki jih je bilo 5. Iz Terzijevega polka pa sta bila še kirurg in duhovnik. Poleg njih je bil v loži še en bivši vojak. Skupaj je bilo tako kar osem oseb, ki jih je plačevala vojska. Poleg teh sta bila še dva uradnika, dva upokojena uradnika, en kirurg, ena oseba pa je bil zaposlena pri velikem mojstru. Terzijev polk iz katerega je bilo v loži sedem 65 L. Abafi, nav.d., str. 364. 66 HHSt, VA, karton 72, fol. 46. 6' A. Leskovec, Politimi in kulturni razvoj Maribora 1752 - 1850 v: Maribor skozi stoletja, Maribor 1991, str. 200. 6« HHSt, VA, karton 72, fol. 45. prostozidarjev, se je imenoval "Ogrski pehotrü polk'. Od leta 1769 je nosil številko 16. V letih 1766 - 1806 je imel polk svoj naborni okraj na Švabskem, delno v škofiji Münster. Leta 1771 je dobil stalni naborni okraj na Štajerskem v Celj- skem okrožju in en pomožni okraj v Galiciji. Sedež poveljstva je imel med leti 1775 - 1804 v Mariboru. Polk se je selil daleč okrog, vendar je bil od leta 1766 do 1800 ves čas na Štajerskem. Med letoma 1778 in 1800 je bil imetnik regimenta baron Ludvik pl. Terzy.69 Seznam vseh mariborskih prostozidarjev iz lože "Združena srca" je loža skupaj s spremnim do- pisom poslala 28. 3. 1783 na Dunaj. Dopis so pod- pisali Potting, Kleist, Siegenfeld, Senčer in Strau- be.70 Loža je imala svoj pečat v obliki heksagrama s tremi gorečimi srci v sredini nad katerimi dva psa držita napis "Triple union", nad njim je božje oko, pod njim pa kotnik in šestilo, vse skupaj pa ob- kroža še drugo šestilo. Mojster starosta mariborske lože Potting je prišel kmalu na slab glas, ker naj bi bil velik "blebetač in harlekin".''! Tudi v loži, ki je bila se- stavljena dokaj na hitro, je prišlo do nesoglasij in nezaupanja do njenega vodje. O Pöttingu in "cere- monijah" na gradu naj bi razpravljala vsa mari- borska okolica.^2 2ato je Potting avgusta 1783 skle- nili, da prestavi ložo v Gradec. Odpotoval je v Gradec in preko gubernija zaprosil cesarja naj mu dovoli ustanoviti ložo v Gradcu. Državna pisarna mu je ložo dovolila ustanoviti pod pogojem, da jim razloži vse prostozidarske skrivnosti. Ali je sploh odgovoril in kaj je Potting odgovoril, ni zna- no, jasno je le, da je konec leta 1783 na veliko ve- selje svojih nasprotnikov odstopil kot mojster sta- rosta mariborske lože "Združena srca" in zapustil ložo. Kmalu nato je na Dunaju umrl. Pri nadaljnji selitvi lože in njeni postavitvi v Gradcu je odigral pomebno vlogo artilerijski major Aleksander pl. Ender, ki je bil član dveh praških lož. Leta 1783 je prišel v Gradec ter priporočil Sauerja in Schwitzna, da so ju sprejeli v eno od praških lož. Ta dva sta nato odigrala vodilno vlogo pri nadaljnjem vodenju lože. V juniju 1783 je loža dobila iz Prage ustanovitveni patent in bila 24. junija 1783 svečano instalirana. Na čelu lože je bil Žiga baron Schwitzen.^3 Loža se je preselila v Gra- 69 A. fr. von Wrede, Geschichte der K. und K. Wehrmacht, Die Regimente, Corps, Branchen und Anstalten von 1618 bis Ende XIX. Jahrhunderts, Wien 1898, I. Band, Str. 226 - 227. 70 HHSt, VA, karton 72, fol. 46. 71 L, Abafi, nav.d., str. 367. 72 L. Abafi, nav.d., str. 364 - 365. M. Schwaiger, Waren alle menschen Brüder? Eine per- sonengeschichtliche Untersuchung über die Mitglieder der Freimaurerloge "Zu den vereinigten Hertzen im Orient zu Graz" in den Jahren 1785 und 1786, Graz 1993. 49 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 dec, kjer je leta 1785, v času ko je bil izdan patent Jožefa II., imela že 82 članov. Prvi seznam članov graške lože je ohranjen ob praznovanju svečanosti ob drugem letu njenega obstoja.74 Med njimi so bili tudi vsi člani mariborske lože razen Pöttinga, Kleista, Schmidta pl. Ehrenberga in Kellermana. Do junija 1785 je uspaval svoje članstvo še Strau- be. Decembra 1785 je štajerski guverner grof Franc Anton pl. Khevenhuller objavil reformni patent Jo- žefa 11. Po objavi je ložo zaradi dejstva, da so bile lože dolžne cesarju poslati sezname svojih članov 21 prostozidarjev ložo zapustilo. V letu 1786 je imela loža 62 članov, od tega je bilo devet novih. O delovanju lože v naslednjih letih ni veliko podatkov. Loža naj bi bila še aktivna zagotovo vsaj do leta 1788. Kdaj je prenehala z delovanjem, ni jasno, leta 1794 ni bila več aktivna in je tako delila tipično usodo lož v večjem delu habsburške mo- narhije. V letih 1785 - 86 je znanih 91 članov. Leta 1785 je bilo 16 vajencev, 10 pomočnikov in 56 moj- strov, v letu 1786 pa 8 vajencev, 1 pomočnik in 63 mojstrov. Glede na službo je bilo v loži 24 vojakov, 16 uradnikov, 12 duhovnikov, 7 trgovcev ali obrt- nikov, 6 učiteljev, 6 uslužbencev, 5 jih je živelo od lastnih sredstev, 4 zdravniki, 4 upokojenci, 3 indu- strijalci, in po en advokat, umetnik, slikar in po- sestnik. Od vseh jih je bilo 41 plemičev, večinoma iz vrst nižjega plemstva. Med mojstri v loži je bil tudi Thadeus grof pl. Trattmansdorf sicer stolni korar v Olomucu, ki je bil leta 1794 imenovan za škofa in leta 1816 za kardinala. V loži "Združena srca" v Gradcu je bilo iz Slovenske Strajerske 15 članov, dva pa sta bila iz Kranjske.^S LOŽA "DOBRODELNOST IN STANOVITNOST LJUBLJANA" Podatki o ljubljanski loži "Dobrodelnost in sta- novitnost" so v razpravah zelo skopi. Ložo ome- njajo Kidrič,''^ Vodopivec,77 Nenezič^^ itd. Kidrič, ki omenja ložo na večih mestih,^^ piše da naj bi bila ustanovljena 5. aprila 1792, vendar naj bi nje- na aktivnost zamrla še preden je dobila konsti- tucijo iz Berlina.^f' Članov ljubljanske lože Kidrič ne omenja, razen domneve, da naj bi bil med nji- mi tudi Linhart. Nenezič napačno povzema Kidri- čevo razpravo o francosko ilirski loži ter šteje nje- ne člane iz leta 1813 za člane lože "Dobrodelnost 74 HHSt, VA, karlon 72. 75 M. Schweiger, nav.d., str. 169 - 178. 7° F. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1938, str. 259. 77 F. Vodopivec, Prostozidarstvo v: Enciklopedija Slove- nije, 9, Ljubljana 1995, str. 383. Z. D. Nenezič, nav.d., poglavje: Slobodni zidari u Slo- veniji do zabrane 1795 godine, str. 101. F. Kidrič, Dobrovsky in slovenski preporod njegove do- be, Ljubljana 1930, str. 59 - 60. 80 F. Kidrič, Zbrano delo II, Ljubljana, str. 214. in stanovitnost" iz leta 1792.81 napaka je že na prvi pogled več kot očitna, saj ima za mojstra starosto ljubljanske lože iz leta 1792 Chabrola82 - se pravi intendanta Ilirskih provinc, ki je prišel v Ljubljano šele 24. septembra 1811. Chabrola poli- cijski viri83 postavljajo na čelo francoske ilirske lo- že, nima pa zveze z ložo "Dobrodelnost in stano- vitnost". Pričujoči do sedaj neznani podatki o ljubljanski loži "Dobrodelnost in stanovitnost" temeljijo pred- vsem na podlagi razprave Brabbéeja,84 objavljene pred več kot sto leti. Njegova razprava, ki je bila do danes nepoznana, potrjuje Kidričeve domneve gle- de konstitucije iz Berlina, ne ujema pa se z njegovo domnevo, da naj bi bil med njenimi člani tudi Lin- hart. Brabbéeju, ki je bil poznavalec omenjene pro- blematike, so bili dostopni nekateri izvirni doku- menti o ljubljanski loži, kot uvodoma tudi sam na- vaja.85 Veliko zanesljivost podatkov, ki jih navaja Brabbée, na primer glede prejšnjega članstva ljub- ljanskih masonov, potrjujejo dokumenti posamez- nih lož tako v Hišnem, dvornem in državnem arhi- vu na Dunaju86, kot tudi v Deželnem arhivu v Gradcu.87 Nadalje Brabbéejeve navedbe potrjujejo sicer skopi podatki, ki jih je zbrala ljubljanska polici- ja in so shranjeni v Arhivu Republike Slovenije,88 ter v Splošnem upravnem arhivu na Dunaju. Vsi ti podatki, ki se med seboj dopolnjujejo, nam pričajo o življenju sicer majhne, a ene od poslednjih lož v habsburški monarhiji 18. stoletja. Nenazadnje potr- jujejo prisotnost vseh ljubljanskih prostozidarjav na Kranjskem tudi drugi dokumeti: kranjski deželni še- matizmi (ujemajo se z navedbami, ki jih iz doku- mentov povzema Brabbée), matične knjige in drugo. 81 Z. D. Nenezič, nav.d., str. 101 - 102; res je, da tudi pri Kidriču na prvi pogled ni povsem očitno na katero ložo se nanaša spisek; glej F. Kidrič, Zbrano delo 11, str. 214. 82 Z. D. Nenezič, nav.d., str. 110. 83 HHSl, VA, karton 97. 84 G. Brabbée, Die Loge "Zur Wohllheligkeil und Stand- haftigkeil" im Orient von Laibach (5793), Allgemeine österreichische Freimaurer Zeitung, III, Wien 1876, str. 30 - 35 (članek je podpisan le s psevdonimom, oziroma kraticami - Br. Gbr.); Uvodoma Brabbée navaja, da je razprava napisana na osnovi doslej še neuporabljenih rokopisnih virov. 85 Gustav Brabbée (rojen 1822) je objavil precej zgodo- vinskih prispevkov o ložah v času Marije Terezije in Jožefa II. Bil je član družine, iz katere so bili pro- stozidarji že od leta 1781. Vire za svoje razprave je črpal iz zapuščine svojega deda, kot tudi iz drugih spisov, ki jih je sam vneto iskal. Gustav Brabbée je bil leta 1848 sprejet v dunajsko ložo "Sveti Jožef". Korespondenca te lože iz konca 18. stoletja je bila vir njegove razprave o ljubljanski loži "Dobrodelnost in stanovitnost" 1792 - °o HHSt, VA, karton 41, 72, itd. 87 Steiermärkischen Landesarchiv Graz (SILA), Stadt 202 a, 639. (Freimaurerakte). AS, Preds. A., Repertorium über die geheimen Polizei Akten 1791 - 1800. 50 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Seznam članov lože "Združena srca"Maribor 1783 (Haus- Hof- und Staatsarchiv Wien, Vertrauliche Akten, karton 72) 51 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Pobudo za ustanovitev lože v Ljubljani so dali nekateri tukajšnji prostozidarji in dunajska loža "Sveti Jožef". Dunajska loža "Sveti Jožef ", ki se je i leta 1785 ob izdaji cesarskega patenta zaradi spo- rov z veliko ložo Avstrije v celoti uspavala, se je leta 1790 skupaj z uspavanim članstvom reakti- i virala, in dobila novo konstitucijo iz Berlina.^^ : Njen motiv za ustanavitev lože v Ljubljani je bil v želji po obnovitvi Avstrijske deželne lože. Tudi ] ljubljanski prostozidarji so se za pridobitev konsti- ] tucije obrnili na veliko ložo Nemčije, ki je bila : materinska loža dunajski loži "Sveti Jožef".^0 i Dunajska loža "Sveti Jožef" je 1. maja 1792 pisala veliki nemški loži v Berlin, da vodijo vpe- ljevanje lože "Stanovitnost in dobrodelnost v ori- entu v Ljubljani". V Ljubljani se je, verjetno v aprilu leta 1792, ' sestalo več prostozidarjev in izrazilo željo, da bi v ^ Ljubljani ustanovili regularno ložo. Vsak od pri- sotnih je moral predložiti izkaz, da je prostozidar, da je bil sprejet v regularno ložo in v katero ; stopnjo je bil posvečen. Najprej so podrobno pre- ! učitli certifikate vseh prisotnih. Na srečanju je bilo ' 13 prostozidarskih bratov od tega 8 mojstrov, 1 | pomočnik in 4 vajenci. Razpravljali so še o lokaciji \ lože in drugih z njo povezanih okoliščinah, ki bi j omogočile ustanovitev regularne lože. Za provizo- ričnega mojstra starosto'^ so imenovali barona Bernarda barona Rosettija, za provizoričnega sek- , retarja pa Alojza Kappusa pl. Pichelsteina. Origi- ; nalni, vendar nedatiran protokol zasedanja so po- ( slah dunajski loži "Sveti Jožef" z željo po prejemu j konstitucije. V pismu so dunajske brate obvestili, ; da so mojstra starosto in uradnike že izvolili in * pripravili vse potrebno. Zapisali so, da zavisi sedaj ; vse nadaljnje od bratovske ljubezni dunajskih pro- . stozidarjev, da jih zastopajo očetovsko in mate- rinsko, ter storijo vse, kar je potrebno, da bodo v Ljubljani dobiU konstitucijo.^^ ^ PriložiU so tudi menico (z datumom 9. maj 5792)93 y višini 81 goldinarjev (18 dukatov) za iz-^ delavo dokumentov in konstitucije, namenjeno ve- i hki loži Nemčije v Berlinu, ki so jo podpisali in; pečatili vsi prisotrü. Dopis so končali s prošnjo, da i naj posredujejo za njih ter jih obvestili, da so pri- pravljeni s hvaležnostjo kriti vse nadaljnje stroške. V drugem dopisu so ljubljanski bratje ložo "Sveti Jožef",prosih, da jim predčasno pošlje doku- ; mente za prvo stopnjo, ker brez tega ne morejo \ pričeti z delom, in "kako zelo težko je biti pro- ^ stozidar brez dela."^^ Kot ustanovitelje ljubljanske lože "Dobrodelnost in stanovitnost" navaja zapisnik^^ naslednje brate: Mojstri: 1. Bernard baron pl. Rosetti, cesarsko kraljevi ko- mornik in kranjski deželni odbornik, sprejet in povišan v orientu v Trstu 2. Jožef pl. Desselbrunner, povišan v orientu v Gradcu. 3. Jožef Pichler, vojaški sodnik v polku grofa Turna, povišan v orientu "Pri ljubezni in resnici" na Dunaju.96 4. Adalbert Vischer (Fischer) pl. Riselbach povišan v orientu "Pri okronanem upanju" na Dunaju, v Lju- bljani kot cesarsko kraljevi sekretar pri administraciji tobačnih dohodkov in kolkovnem uradu v Ljubljani, pred tem protokolist bankalne direkcije. 5. Jožef Pinhak, stolni pridigar in direktor cerk- venega seminarja v Ljubljani, povišan leta 1788 v mojstra v orientu lože "Pri okronanem upanju" na Dunaju, ko je bil še župni vikar v Spodnji Avstriji. 6. Jožef pl. Foedransperg, sprejet in povišan v loži "Pri sedmih modrih" v Linzu, advokat dvornega sodišča, pasauski tajni svetnik. 7. Alojz Kappus pl. Pichelstein, mojster v dunajski loži. "Sveti Jožef", sekretar in arhivar kranjskih deželnih stanov. 8. Kari Trockenbrod, kirurg v polku grofa Turna, član lože "De la posterite Union" v orientu v Luxemburgu. Pomočnik: 9. Gospod Gross, stotnik v polku grofa Turna, iz lože "Dobrodelna Mariana" v Celovcu. Vajenci: 10. Anton Blažič, deželni svetnik, iz orienta v Trstu. 11. Friedrich von Reitenburg (Reichenberg) stotnik v polku grofa Turna iz lože "Združena srca" v Gradcu. 12. Zschischka pl. Trocsenau, poročnik v polku grofa Turna, iz orienta v Trstu. 13. Janez Evangelist pl. Desselbrunner, iz orienta v Miinchnu. Ložo je sestavljalo pet vojakov, prav toliko urad- nikov, en duhovnik, dva trgovca oziroma tovarnar- ja (brata Desselbrunner). Vojaki so bili iz kranjsko- primorskega bataljona deželne brambe, ki je bil staciorüran v Ljubljani pod poveljstvom majorja Jo- sepha grofa Thurna. Večina bataljona je leta 1809 v času vojne s Francozi prišla v francosko ujetni- štvo.97 Rosetti je bil imenovan za mojstra starosto v °^ E. Huber, Sozialstruktur, 1991, str. 155 sL, str. 180 si. 90 G. Brabbée, nav.d., str. 30. Mojster starosta: nemško "Meister vom Stuhl", francosko "Venerable". Mojster starosta je bil predsedujoči v loži. 92 G. Brabbée, nav.d., str. 31. 93 To je 9. 5. 1792. 94 G. Brabbée, nav.d., str. 31. 95 G. Brabbée, nav.d., str. 35. 9° Loža "Pri ljubezni in resnici" (Zur Liebe und Warheit) je bila ustanovljena leta 1789 na Dunaju, leta 1791 je dobila konstitucijo iz Regensburga. V bistvu je bila rožnokrižar- ska loža in pri drugih dveh dunajskih ložah ni bila preveč priljubljena. Več o njej glej: E. Huber, Sozial- struktur, 1991, str. 182 -187. 97 A. Wrede, nav.d.. Band V., str. 120. 52 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensi Mestna knjižnica, Vegova ulica. - Je to današnja knjiž- niča Otona Župančiča? 129 Veda Zagorac in Zdravko Pečar, Egipt, Dežela, ljudstvo in revolucija, Ljubljana 1958. 130 Avtorica v tej zvezi dostavlja: "Kronologija iz II. sve- tovne vojne. Teh knjig je več, z raznimi naslovi, jaz sem vse prebrala. Vse navedene knjige imam v mojem arhivu prebranih knjig, te so od leta 1980. Večina njih je avtor Albert Klun, roj. 21. 6. 1926 v Brezovici, občina Se- žana ..." Glej op. 19. 151 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 kov dokazuje pripis, kako "je označeno s številko strani knjige, kjer lahko bralec dobi nadaljnje po- datke".l3l 6. Pri naslednji knjigi v osebni izkaznici manjka le leto izida. Za ilustracijo pa sledi dobesedna Albi- nina formulacija: "Izvlečki iz knjige Mussolini, ki naj bodo slučajnemu bralcu teh vrstic kot kažipot pri navedeni knjigi, ki jo je spisala Laura Fermi, italijanska pisateljica, knjiga obsega 442 strani."132 7. Harrison E. Salisbury, 900 dni obleganja Le- ningrada, prev. Marko Selan.133 Ju je A. L. prej- kone črpala kaj za svoje kartoteke, ker je k izpis- kom pristavila: "Iz knjige sem vzela v glavnem pesnike in pisatelje tedanjega sovjetskega časa z nekaj važnimi podatki ter nekaj podatkov ob naj- hujšem obleganju Leningrada."134 8. Ob Churchillovih Spominih ni kaj dodati.135 9. Austin Charles Brecht, Zgodovina Združenih držav Amerike. Iz nje je prepisala nastanek ame- riške ustave in seznam predsednikov ZDA vse do R. Reagana. 10. Za "zgodovino svetih let in finančno poslo- vanje", ki je iz brošure "Črna internacionala", si je A. L. oskrbela že kseroks, žal pa temeljni biblio- grafski podatki o njej manjkajo.l36 S tem smo prišli do téme, ki ji A. L. skuša ra- zumsko priti do dna, namreč vera. 11. Sergej A. Tokarev, Vera v zgodovini naro- dov sveta, Ljubljana 1974, prev. Ludvik Mrzel. Ob tej knjigi izvemo, da jo je, po začetnem in konč- nem datumu sodeč, izpisovala tri tedne in to "iz vsake posamezne vere nekaj glavnih značilnosti, kar naj bo bralcu kot napotilo k branju te knjige v celoti".Tako v začetku; na koncu izpisovanja pa stoji: "Ta izpisek vsebuje temeljne postavke, vzete iz navedene knjige, ki naj bodo bralcu v pomoč in napotek pri branju oziroma študiranju te knjige. Izvleček je napisan po zaporedni vrsti v knjigi. Po možnosti so vse strani v glavnem oštevilčeno označene, kjer beri dalje v knjigi. V kolikor mi je uspelo, je vsa tema povezana med seboj v glavnih temeljnih točkah knjige. Knjiga je zelo zanimivo in poljudno napisana; da se brati kot zanimiv ro- mar "138 131 Alan Bullock: Hitler. Slika liranstva, Ljubljana 1963. Zbirka Bios. Prevedla Boris Verbič in Branko Vrčon. 132 Laura Fermi: Mussolini. Cankarjeva založba, Ljubljana 1966, prev. Vladimir Naglic. 133 Tudi lu manjka letnica izdaje knjige. Harrison E. Sailc- bury. 900 dni. Obleganje Leningrada, založba Borec, Lj., Prev. Marko Selan. 134 Izpiski navedene knjige poleg drugih v posebni mapi, str. 1 (tipkopis), Lj. 1975. 135 Winston Spencer, Churchill, Moja mlada leta. Nobelova 30. Ur. Janko Moder. Cankarjeva založba, Lj. 1976. 13° Frane Barbieri. Črna internacionala, Lj., 1956. Natisnila Celjska tiskarna v Celju. 137 Ljubljana, 27. dec. 1978, Podpisana lastnoročno A. L. 13» Ljubljana, 20. jan. 1979. 12. Verstva sveta / Enciklopedija verstev v zgo- dovini človeštva, Ljubljana 1977. Tu je, če je prav razumeti Albinin dostavek, kot povzetke šteti ka- zalo uvodov iz opisa posameznih reUgij.139 13. Jarrko Pleterski, Narodi Jugoslavije, revolu- cija, Ljubljana 1987. Tu je A. L. nenavadno skrbna pri navajanju bibliografskih podatkov, saj omenja celo direktorja obeh založb (Komunist, Državna založba Slovenije), ki sta delo izdali. Izjemno suho- parna pa je tudi pri pojasnilu: "Povzela sem le nekaj važnih značilnih statističnih podatkov..."140 14. Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979 "in ima 964 strani" piše A. L. in se ob tem osebno odpre: "Knjigo sem vso prebrala, le zadnje strani NOB in druge svetovne vojne, ki mi je precej zna- na, saj sem jo preživela kot borka NOB, sem pre- brala samo glavne strani; oziroma glavne neznane mi dovolj dogodke - predvsem pa zaradi tega, ker sem bila že preutrujena vsled dolgega branja in slabih bolanih oči."141 Na vprašanje slovenstva se navezuje tudi pre- pis članka Berte Golobove iz sobotne priloge Dela "Lubi Slovenci in njihova materinščina".142 Kako živo sledi A. L. kulturnemu in pohtičnemu utripu "slovenšne cele", dokazujejo tudi njeni prepisi posameznih odlomkov, ki se navezujejo nanjo, iz Nove revije.143 15. Iz knjige Cerkev na Slovenskem, Ljubljana 1971 je iz vseh treh glavnih cerkvenoupravnih enot izpisala seznam župnij in duhovnij.144 16. Janek Musek, Psihologija osebnosti,145 Iz knjige je pridobila "zaporedni poimenski seznam raznih strokovnjakov, psihologov..."146 O slovenski zgodovini je leta 1973 A. L. na dopustu v Dobrni zapisala v svoj dnevnik: "Še se- daj so vidni pogosti gradovi - oziroma ostanki nekdanjih srednjeveških gradov, ki spominjajo in dokazujejo dolgotrajno in težko obdobje naših pra- pra-pra predhodnikov tlačanov in njihovih borb za 139 Verstva sveta. Enciklopedija verstev v zgodovini člo- veštva. Cankarjeva založba, Ljubljana 1977. 140 Ljubljana, 7. 2. 1988, Podpis A. L. Zgodovina Slovencev. Cankarjeva založba, Ljubljana ^^¦^ Berta Golob, Ljubi Slovenci in njihova materinščina, sobotna priloga Dnevnika, z dne 5. nov. 1983. 143 Prepis iz Nove revije št. 52/53, str. 1375, 1387, 1388. Pre- pis iz Nove revije, št. 65/66, str. 1706, 1707. Prepis iz No- ve revije št. 35/36, str. 308. 144 Prepis: Seznam cerkva in njih zidava v koprski škofiji na Primorskem; Župnije in duhovnije mariborske ško- fije; Župnije in duhovnije ljubljanske Nadškofije. Čas prepisovanja: 18 - 21julija 1980. Cerkev na Slovenskem. Provincia ecclesiastica Slovena in Ljubljana 1971. julija 1980. Letopis 1971 (stanje 1. junija). Sestavil Zdravko Re- ven s sodelovanjem dr. Maksa Miklavčiča, Rafka Lešni- ka, dr. Jožefa Meška, Ivana Kobala st. in drugih sode- lavcev. Janek Musek, Psihologija osebnosti, Ljubljana 1977. Izpiski za to knjigo niso pripeti k izpiskom zgodovinske narave ampak so ostali posebej. 152 46 1998 1-2 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino osvoboditev izpod tlačanstva pod znano parolo "V boj za staro pravdo". Pa naj še kdo reče, da Slo- venci nimamo zgodovine. Kakor pravijo, da je kratka ali še vedno predolga za vse, kar so naši predniki prestali pod tujimi osvajalci kar od kneza Koclja in kralja Sama dalje. Še vedno smo tu in bomo ostali na svoji zemlji."1^7 Na prošnjo, naj opiše svoje življenje, pa je ob predstavljenih izpiskih, ki so navadno obsežni več deset strani, zapisala: "... Točno, zakaj sem to de- lala, ne vem? Mogoče, da sem bila vedno zapo- slena, tudi verjetno. V glavnem pa sem to pisala z veseljem. Mogoče tudi zaradi tega, da bo to komu kasneje v pomoč pri branju le teh."148 Ganljivo je spremljati silno voljo in pogum pri premagovanju naporov za delo, ki mu ne manjka sposobnosti, nekaj obrtnega znanja pa vendarle. Zavest o po- membnosti dokumentiranja se kaže tudi pri stal- nem navajanju lastnega imena in naslova, mar- sikdaj tudi telefonske številke, drugi enako po- membni podatki pa sem in tja izpadejo. Snov na- vedenih knjig priča o želji po široki razgledanosti: "To ne berem zaradi lepšega, je treba malo pre- študirati."^^^ Komentarji k izvlečkom pa pričajo, da je imela pri tem pred očmi tudi morebitne druge uporabnike svojega truda. 3. Viri za lokalno zgodovino, etnologijo in še kaj a) Temeljni zasuk v Albininem življenju je bila med drugo svetovno vojno njena zavestna odlo- čitev za boj proti okupatorju: "Izhod iz mojega vaškega življenja je bila Osvobodilna fronta in kas- neje NOB in NOV... Neverjetno se sliši, ali je res: zame je bilo prvič v življenju lepo, ko sem se na- hajala v partizanih. Ves prosti čas, ki sem ga imela, sem brala in se učila in tudi pisala pesmice; četudi sem slišala govoriti, da pesmice niso za partizane. Ves čas v NOB nisem imela nikdar puške v roki, bila sem vaški, nato okrajni in okrožni aktivist Os- vobodilne fronte, delovala sem v raznih organi- zacijah. Lepe spomine hranim na ta čas. Kako zavedni in predani so bili naši ljudje v Narodno osvobodilni borbi - enkratni."150 lz takega doživljanja partizanskega boja in ak- tivne udeležbe v njem je treba razumeti nepre- stano vračanje Albine Lapanja k temu obdobju slo- venske zgodovine in njeno željo, da bi se v zgo- dovinopisju ohranile sledi tudi na kraje, dogodke in ljudi, s katerimi je bila sama usodno povezana v tistem času. Po lastnih besedah je podatke o tem 147 Glej op. 14, 25. - 26. maj 1973. 14» Glej op. 7, str. 7. 4 G,e|o?.71. 150 Glej op. 7, str. 4. začela zbirati še v času partizanstva.151 Odkar je prišla v Ljubljano, se ji je polagoma nabiralo raz- novrstno gradivo. V svojem Življenjepisu leta 1962 namenja svojim doživetjem iz druge svetovne voj- ne podrobno pozornost in potem se vrača k njim še nekajkrat v obliki pričevanja za javnost, le da imajo posamezni članki različne poudarke.152 Pač pa si pri tistih iz poznejšega časa že pomaga tudi z drugimi viri. Tako v prispevku Kako so volili v okraju Bukovo med NOB leta 1944 na koncu posveti dokaj prostora prav njim: "Vsi ti podatki so mi ostali v spominu. Nekaj pa sem jih tudi zapisala. Precej jih je vzelo konec nekje kraj gozda v Orehovski grapi v mali železni skrinjici. To skrinjico mi je dal Janez Mauri po domače Zakaukask v Orehku. V tej liiši sem bila večkrat; zaradi varnosti sem imela vedno vse dokumente skrite izven vasi v omenjeni skrinjici. Tako sem bila brez strahu, da jih dobi sovražnik v roke ob njegovem večkratnem vdoru v to skrito ali idilično lepo grapo. Skrila sem jo pod neko drevo. Ko sem jo leta 1960 po vojni iskala, je nisem našla. Malo predolgo sem čakala na to. Podatke o volitvah sem dobila na IZDG v Ljubljani. Datuma volitev v Orehku in Jesenici se razhajata z mojim spominom. Prepričana sem, da so bile volitve na Reki, Orehku in Jesenici 6. avgusta 1944 - prvo nedeljo v avgustu. Sicer pa mislim, da ni tako važen datum, saj je razlika le en teden. Za Zakojco pa gotovo drži ta datum."153 Do virov je Albina L. prihajala tudi na številnih pogovorih in srečanjih, kakršno je bilo po sedemintrideset letih tisto, ko se je spet sešel petčlanski odbor SPŽZ iz Albinine rojstne vasi. Njena kronistka iz Ljubljane je o tem sestavila pravcati zapisnikl54 in podrobno zapisala njihove spomine, ki so jih navzoče v pogovoru lahko prijateljsko preverjale. Svoje delovanje v Baško-Cerkljanskem okrožju je Albina L. popisala leta 1984 zelo sistematično, razčlenjeno s posameznimi razdelki in s poudar- kom na objektivnem organizacijsko političnem de- lu, zato so osebna doživetja potisnjena v ozadje. V uvodu pravi: "Vsi ti podatki so pisani po mojem spominu in tudi po pripovedovanju nekaterih po- sameznih aktivistov. K navedenim virom so do- pustne možne pripombe, oziroma dopolnila."155 151 Glej op. 1, str. 2. 152 Albina Lapanja, Moji spomini iz Tolminskega za časa NOB. Prim. op. 105, Ljubljana 3. 111. 1971. 153 Albina Lapanja, Kako so volili v okraju Bukovo med NOB leta 1944 /Prepis in popravek/, Ljubljana, 1. febr. 1982, str, 6. 154 Albina Lapanja, Zapisnik srečanja pet-članskega SPŽZ ali bolje bi bUo rea mladinskega odbora/ ker so bile razen ene tovarišice vse mladinke/ na Ponikvah na Tol- minskem, ki je bil ustanovljen /maja ali junija 1943/ To prvo srečanje navedega odbora se je vršilo v Rakovcu pri Potarju dne 16. avgusta 1980. 155 Albina Lapanja, Baško-Cerkljansko okrožje, Ljubljana, 4. 7. 1984, str. 1. 153 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Nato pod črto večkrat opomni na razhajanje posa- meznih virov ob kakem dogodku. Poleg tega si je Albina L. prizadevala priti tudi do gradiva, ki so ga o njej znanih krajih uredili že drugi, tako njen rojak Leopold Hvala. Ta je napisal Kroniko Prosvetnega društva - Čitalnice na Ponik- vah od njene ustanovitve leta 1901 dalje in je želel s tem spodbuditi praznovanje njegove sedemde- setletnice.Tolminski muzej pa hrani na enain- dvajsetih straneh opisan "razvoj NOB na področju vasi Ponikve, občine Most na Soči"}^^ kar je Albi- na L. pohvalila: "... je veliko v njej povedanega," toda pred tem predlagala: "Ta prepis Kronike vasi Ponikve je treba komisijsko dopolniti in popra- viti "158 Potrpežljivo in vztrajno je Albina Lapanja zbi- rala gradivo, da se je naposled lotila pisanja zgo- dovine svoje rojstne vasi, (o čemer bo tekla beseda v naslednjem razdelku), ko pa jih je odrabila, jih je precej odstopila raznim ustanovam, tako Šolskemu muzeju. Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani in Inštitutu za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani. To izpričuje, da si je zavzeta pričevalka pridobila z branjem in samorasUm uče- njem dokajšnjo profesionalnost v ravnanju z zgo- dovinopisnim gradivom. Seveda pa je v tem nje- nem ravnanju prepoznati tudi željo, da bi sadovi njenega truda ne obležali kot mrtev kapital, am- pak bi našli svoje mesto tudi pri drugih avtorjih. To bi bilo za Albino Lapanja največje plačilo. b) Albino Lapanja je, kot kažejo njeni odzivi nanjo, strašno prizadela smrt jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita. Sprva je očitno otrpnila, saj je njeno prvo pisanje v tej zvezi da- tirano: z enajstim majem 1980.159 in začne se z besedami: "Danes je že en teden, ko je umrl "naš Tito" - naša velika in nepozabna osebnost; velikan dvajsetega stoletja. Iniciator in med glavnimi soustanovitelji neuvrščenih držav, med katerimi so bili trije glavni: Tito - Nehru - Naser.l^O Danes ni nobenega več. Po opisu, kako so na ljubljanski televiziji posredovali novico o Titovi 156 Leopold Hvala, Kronika Prosvetnega društva na Po- nikvah - Čitalnica, Ponikve jan. 1971, A. L. prepisala 20. okt. 1979 (tipkopis, 8 strani). 15' Razvoj NOB na področju vasi Ponikve, občine Most na Soči, Albinin prepis ima datum: Ljubljana, 15. junija 1978 (tipkopis, 21 strani). "Marija Rutar je pred leti upravljala Tolminski muzej v Tolminu; ona ni pisala tega razvoja NOB na Ponikvah. Meni ga je pred leti po- sodila. In jaz sem ga prepisala. Angela Klinkon, ki je bi- la tedaj učiteljica v šoli na Ponikvah, ga je v sodelova- nju vaščanov na Ponikvah pisala na stroj. To mi je sama povedala. Jaz pa sem iz tega gradiva dobila razne važne podatke pri mojem pisanju zgodovine." Glej op. 19. 15° Glej op. 158, str. 21. 159 Albina Lapanja, naslova ni, Ljubljana, 11. maja 1980. Tipkopis (3 strani) v arhivu avtorice. 160 Glej op. 160. smrti, sledi Albinin himnični slavospev "človeku, ki nam je dal svobodo, katere do tedaj nismo po- znali, dal nam je dobo človeškega življenja, ki smo jo v miru in blagostanju preživeU..."161 Čez en teden, 18. maja 1980, je Albina Lapanja zasnovala nov spis z naslovom Kaj pomeni smrt tovariša Tita in ga končala 6. junija istega leta. Tudi tu je dikcija retorična in meji na kult oseb- nosti.l62 Avtorica zagotavlja Titovemu spominu, da bodo državljani Jugoslavije varovaU svojo domo- vino, se držali načel "bratstva in edinstva", vzgajali otroke v njegovem "Titovem duhu"; skratka, pisa- nje vedno bolj dobiva dikcijo predloge za poUtičen govor in se dotika tako ZKJ kot poUtične avant- garde, samoupravljanja, neuvrščenosti. Nekatere besede iz nekdanjih Titovih govorov ji rabijo za navdih za samostojno politično razpredanje. Tu se pokaže stara Albina, politična aktivistka, le da se ob tej priložnosti njene misli razmahnejo daleč čez domače meje, ko je skrajno kritična do kapitalizma in enostransko zagledana v socializem. Komaj je dokončala ta političen traktat, se je Albina L. že čez dva dni lotila novega podviga. Začela je se- stavljati ogrlico "kot niz biserov", kakor je poime- novala lastnosti, ki mu jih je pripisala po aso- ciativni metodi in z metaforičnim izražanjem, kjer je na prvem mestu figura pretiravanja ali hiper- bola, in to z velikimi poUtičnimi konotacijami. Število teh asindetično nanizanih lastnosti je naras- lo na, reci in piši, tristo šestinsedemdeset.163 Vrhu- nec, ki mu zlepa ni para. Čez en teden je Albina Lapanja obnovila svojo spretnost aditivnega meta- foričnega pisanja z variacijami na temo: Kaj nam je postal naš Tito po smrti.164 Kako brez premi- sleka je pri tem ravnala, pričajo njene uvodne be- sede, da se "bolan štiri dolge mesece, dobesedno... boril s smrtjo za življenje človeštva". Za dokaz, ka- ko brezmejno ga je cenila, nekaj naslovov, ki mu jih naklanja v slogu litanij: "Tito, ti si postal... nestrohnjeno srce jugoslovanskih narodov/ pos- mrtna svetovna trdnjava/ in si bil nedokončana simfonija socializma/ posmrtni junak vseh časov/ ... moja največja ljubezen - črni Afričan/ s svojo smrt- jo še močnejšV s svojo smrtjo popolnejša s svojo smrtjo organizator miru na svetu/ zmagovalec nad bodočimi vojnami/ večen/ lik duhovne nesmrt- nosti/ kot nevidni duh med nami/ svetovna idejna pot/ nova ureditev sveta/ nedosegljiv smrtnikom/ neosvojen - nepremagan do smrti/ ... Triinpetdeset lastnosti te vrste se je potrudila A. L. izmisliti za dolgoletnega jugoslovanskega predsednika, a na 161 Glej op. 160, str. 3. 162 Tipkopis (18 strani) v arhivu Albine Lapanja, str. 1. 163 Albina Lapanja, Lastnosti pokojnega tovariša Tita, nani- zanke kot niz biserov njemu v spomin. Spisala v času od 18. maja do 10. junija 1980 (tipkopis, 14 strani). 164 Albina Lapanja, Kaj nam je postal naš Tito po smrti, Ljubljana, 10. 6. 1980 (tipkopis, 3 strani). 154 46 1-2 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino koncu jo je bistro uganila: "Ako bodo dediči tvoje dediščine skrbeli, da jo bodo pravilno uporabljali, jim boš lahko tak ostal v spominu."1^5 Toda vsi ti prekipevajoči izlivi Albini L. niso zadoščali. Svoje srčne stiske ob smrti maršala Tita je morala deliti z drugimi in tako svoje pisanje v tej zvezi očitno poslala staremu revolucionarju Iva- nu Kreftu, ki ji v odgovoru daje priznanje zanj, upoštevaje njeno poštenost, ne kaže pa nobenega vzhičenja, prej kritičnost, vendar ji jo podaja zelo obzirno.166 Preteklo je desetletje in ta čas se je marsikaj zgodilo. Tako ni naključje, da se je tudi Albina L. še enkrat kritično zaustavila ob nekdanjih preti- ranih slavospevih in ob njih napisala naslednjo repliko: Kmalu bo šest let od smrti tov. Tita. Med tem časom sem večkrat brskala po teh dopisih in še danes ne znam dati odgovora na morebitno vprašanje nekoga: "Zakaj sem to napisala?" Mogo- če bi bil moj najprimernejši odgovor: pisala sem ga zato, ker sem se nahajala ob smrti tov. Tita v težkem duševnem stanju, da smo z njim izgubili Velikega - enkratnega - čudovitega človeka. - Vse to, kar sem napisala, sem poizkusila, oziroma sem tudi verjela, da je res, ali mi je vedno neki tihi glas prišepetaval, da to ni vse tako resnično: da sem objokovala le mojo veliko željo, da bi bilo vse to res! Zaključek je bil, da sem vse tako napisala! - Ves ta dopis bom skupaj imenovala "Neures- ničljiva politična pravljica". Tudi v to dvomim. Ne vem točnega odgovora. Mislila sem ga že večkrat sežgati, pa ga nisem mogla? Končno sem ugoto- vila, da škodovati ne more nobenemu."1^7 šele zdaj je razumljivo, zakaj je omenjenim prispevkom ob Titovi smrti priložen list, kamor je Albina L. lastnoročno napisala: neuresničljiva Politična Pravljica. 4 priloge, v Ljubljani 11. 2. 1990.1^8 c) Poleg tega hrani Albina Lapanja še raznotero gradivo, ki bi utegnilo priti prav za obdelavo raznih etnoloških tem, bodisi z rodbinsko proble- matiko, ko gre za pošto bratov in sester ter so- rodnikov, med katerimi je "nuna" (mačeha) na posebnem mestu, in šest albumov fotografij (od poroke njenih staršev naprej). Za raziskavo raznih drugih medosebnih stikov prihaja v poštev druga korespondenca Albine Lapanja od leta 1945 naprej, osebne in uradne narave. Za preučevanje zdrav- stvene kulture v preteklih petdesetih letih so pomembni Albinini dokumenti o invalidnosti (hra- ni vso dokumentacijo v zvezi s priznanjem statusa osebnega vojnega invalida) in zdravniški izvidi, (od leta 1960 dalje). Na novo je spet začela pisati dnevnik 1. junija 1961. Tega dne je bila Albina La- panja operirana in vrnilo se ji je upanje, da bo spet lahko hodila. Komu od ustreznih raziskovalcev bi prišla prav škatia z dokumentacijo o mesečnih prejemkih (od- rezki prejete pokojnine) in izdatkih (elektrika, plin, telefon) in za obravnavo gospodinjstva tudi doku- menti in računi za nakup tehničnih pripomočkov. Za študij stanovanjske kulture je na razpolago več map dokumentov v zvezi s stanovanjem Albine Lapanja (dokumenti o lastništvu, potrdila o plačilu vzdrževalrrine itd). Na širši prostor se nanašajo razglednice, ki jih je A. L. prejela po vojni in uredila po abecednem redu krajevnih imen in seznam mest, vasi, krajev, voda, otokov, ki jih je začela vpisovati v poseben zvezek formata A4 leta 1968 in nehala leta 1975, vendar ne popolnoma, ker je tudi potem še za- pisala kakšen podatek. Na naravo se nanaša tudi njen herbarij. Vse to bi bilo koristno gradivo za študij geografskega obzorja in znanja o naravi.169 Seveda pa je glavna pozornost Albine Lapanje usmerjena v zgodovino, o čemer pričajo tudi njeni shranjeni osebni dokumenti v zvezi z zaposlitvijo in njenim političnim delovanjem, izrezi iz časo- pisov s članki o pomembnejših političruh dogod- kih, in celo rubrike Zgodilo se je (od sept. 1972 - okt. 1979), vabila na razne proslave in končno gra- divo, s pomočjo katerega je Albina Lapanja pisala zgodovino svoje rojstne vasi. Zgodovina Ponikev "To je moja življenjska naloga,"170 je zapisala Albina Lapanja, misleč na pisanje zgodovine svoje rojstne vasi Ponikve na Tolminskem. Delo ima tri dele; prvi obsega obdobje od 1192-1942, drugi del leta 1942-1943, hretji del leta 1943-1945 in čeb-ti del obsega statistiko padlih v drugi svetovni vojni in vseh v njej udeleženih tako ali drugače. "To deli- tev so narekovali pogoji, v katerih se je vsa ta leta nahajala Primorska, prav tako tudi vsa Tolminska, kamor pripadajo tudi Ponikve," pravi avtorica. V pojasnilu svojim sorodnikom, kako naj ravnajo s tem njenim življenjskim delom in kako naj ga berejo, pa Albina Lapanja razkrije marsikatero ozadje svojega truda ob njem, zato ji je vredno prisluhniti: "Starejši zgodovinski podatki so veči- noma vzeti iz Tolminske zgodovine Simona Rutar- ja.l72 Nato se ustavi ob temah, za katere želi, da bi |65Glejop. 165. 1™ Pismo Ivana Krefta, Ljubljana 6. 8. 1980. 1°7 Albina Lapanja, Pojasnilo in pripombe k spisu, Ljub- ljana, 11. II. 1990. Prim, fotografijo. Primerjaj ustrezne vprašalnice za Etnološko Topografijo slovenskega etnimega ozemlja. Seznam gradiva, ki ga še hrani Albina Lapanja, je uredila Zdenka Primožič, Škofja Loka, 14. 6. 1992. 170 Glej op. L str. 2. ^'^ Albina Lapanja, Nekaj zgodovinskih podatkov iz Poni- kev na Tolminskem (I), Ljubljana 1983 (tipkopis), str. 2. Albina Lapanja, Napotilo k branju Zgodovinskih podat- 155 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 jih kdo še natančneje obdelal. Ob terenskem gra- divu pa nadaljuje: "Nisem prepričana, če so vsi ti podatki točni in resnični, ker jih večji del izvira iz ljudskih govoric oziroma sem le te dobila osebno in ustno od raznih vaščanov, za katere pa nimam pismenega potrdila o resničnosti teh podatkov. Pri zbiranju le-teh sem imela veliko težav; čas je napravil svoje in isti ljudje so mi te dogodke raz- Učno tolmačih. To je prišlo predvsem v poštev pri podatkih med 11. svetovno vojno - med NOV in NOB."173 Avtorica nato dodaja vrsto napotil za branje vsakega od navedenih štirih delov posebej, vendar so to bolj že nova dopolnUa in odpiranje novih vprašanj. Njim je dodati tudi širše primer- jalno o nedeljskih šolah Slomškovega tipa na pri- mer na Štajerskem in "šolah za sUo" na Tolmin- skem, o katerih govori po Simonu Rutarju Albina Lapanja na več mestih.174 Na koncu tega pisanja avtorici spet privre na dan igriva hudomušnost, menda iz veselja nad opravljenim delom, hkrati jo preveva tudi občutek zmagoslavja, ki ga imenitno poveže s svojim nekdanjim konspirativnim ime- nom. Na kraju osem strani dolgih napotkov za branje je dvojno podčrtana beseda: konec. Takole ga komentira samorasla Tolminka: "Kratek je ko- nec, le nitka tega konca je bUa dolga. Zmaga! - 44 let mojega skromnega dela je v tem pisanju, ki ga imaš, dragi bralec pred seboj. Pri tem branju Ti ne zavidam ničesar, ker sama sem pri tem potegmla najdaljši del! Nitka je bUa namreč elastika!"175 Na- to nagovarja dva svoja sorodnika, ki jima je za- upala to delo: "Če bo po mojih željah, bosta vidva tista, ki bosta to spravljala v življenje aU smrt. Gotovo mene tedaj ne bo več med Zemljani. Vse- eno pa mi ni, kako sem opravUa svojo enkratno življenjsko dolžnost. Pogoji za to so bUi slabi, upam, da je uspeh vsekakor večji. Ne podcenjujta me pri tem delu, jaz življenje gledam zviška, in sem prepričana, da sem uspela.176 Koliko ji je bUo do tega, da bi njeno prizadevanje ne bUo v praz- no, dokazuje tudi dejstvo, da je sklemla en izvod svoje zgodovine prepustiti znanstveni ustanovi, kar je pospremUa s prav kratko obrazložitvijo.177 Zato je, posebej naprošena^^S podrobneje orisala kov iz vasi Ponikve na Tolminskem od leta 1192 - 1945 An dalje/, Ljubljana, 21. junija 1987, (tipkopis, 8 strani), ^7,str.l. 73 Glej op. 173. 74 Glej op. 173, str. 2. 175 Glej op. 173, str. 8. 176 Glej op. 176. "To moje amatersko pisanje sem oddala Inštitutu v na- daljnje preučevanje teh zgodovinskih dogodkov kraja Ponikve na Tolminskem. Pisani so po mojem spominu in po zbranem gradivu. Napisala sem jih zato, ker sem želela, da jih prikažem tako kot sem jih sama doživljala. Pisala sem zato, ker 'pisano ostane'. In to v vašem miljeju, v Ljubljani, 3. oktobra 1988. Albina Lapanja. 17° Od strani avtorice tukajšnje obravnave. nastajanje svojega "amaterskega pisanja", kot pravi sama,179 in to tiste skrivne vzvode, ki ustvarjalca krepijo, da vztraja pri zamišljenem delu. Takole piše Albina Lapanja me drugim: "Že kot otrok sem rada prebirala in prepevala naše lepe slovenske pesmi. Mlajšim sestricam in bratcem sem si izmiš- ljala povestice, nekaj sem si zapomnila iz prebra- nih knjig - povesti aU pa sem tudi sama kaj do- dala, pa je nastala pravljica. Tudi otroške doživljaje sem večkrat zapisala. - Ko sem hodUa v partizanih po naših lepih krajih sem spoznavala mnogo ljudi in oni so mi nehote, ko sem se z njimi pogo- varjala, riniU svinčnik v roke in sem začela pisati. Rekla sem si, zdaj je čas, da moram kaj zapisati v moj mali blok, ki sem ga imela vedno pri sebi, za moje morebitno bodoče delo. Izgubljenega se res ne da nadoknaditi aU tudi staro drevo požene mla- diko, veliko mi ta mladika ni rodila, nekaj pa le. - Sedaj, ko pišem te vrstice, imam pred seboj, vsaj upam, da dokončane zgodovinske in polzgodo- vinske podatke moje rojstne vasi na Ponikvah na Tolminskem. Doga leta sem zbirala te podatke in pri tem delu sem imela veliko težav in tudi pri- srčnih srečanj z nekdanjimi partizanskimi druži- nami, ki so mi bUi med NOB zelo dobri in tudi sedaj so mi veUko pomagali z raznimi podatki aU z nasveti, kje jih bom lahko dobila. Ob nabiranju teh podatkov sem peš prehodUa vse kraje na Pri- morskem od Cerkljanskega do Bovca in Tolmina vse do Kopra po raznih vaseh. Ljudje so mi radi pomagaU po svojih močeh aU čas je marsikaj za- brisal in je šlo v pozabo. Zakaj sem sploh začela vse to pisati? Toda ko sem enkrat začela, nisem mogla več nehati; nekaj skrivnega me je gnalo dalje pri tem. Končno sem si vzela to pisanje kot mojo življenjsko dolžnost in nisem odnehala. Pre- pričana sem, da pisana beseda dalj časa ostane kot le izgovorjena. Sedaj mi za vse moje delo ni žal. Nekaj sem tudi jaz pripomogla k ohranjevanju zgodovine teh krajev."18'' Nato avtorica sistematično povzema vse tri dele zgodovine in na koncu dostavlja: "V več primerih pri statističnih podatkih so poleg seznama prUože- ni še nekateri nerazčiščeni primeri. - Za objavo le teh jih bo nujno potreba še razčistiti. Meni osebno niso bUi dosegljivi vsi ti podatki. - V mojem oseb- nem arhivu je še nekaj pisanih podatkov o posa- meznikih, ki so delovali za NOB med vojno. Ne vem, ali so vsi ti podatki napisani izčrpno. Najbrž pa ni bUo nobene hiše, ki bi ne bUa med NOB prizadeta. - MisUm, da bo dodatno to moje pisanje nekoliko osvetUlo moj namen pri pisanju teh zgo- dovinskih dogodkov. 179 Glej op. 178. Albina Lapanja, Dodatni dopis k oddani zgodovini Po- nikev na Tolminske. Ljubljana, 18. nov. 1988 (tipkopis, 6 strani), str. 1 - 3. 156 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Sedaj, ko sem ga zaključila, čutim v sebi ne- kakšno razbremenitev dolžnosti, ki sem si jo sama sebi naložila in me je težila dolga leta tega pisanja. - Mislim na zaključku tega pisanja, da nisem z njim nobenemu škodovala, ampak kvečjemu kori- stila."181 Prvi del Zgodovine Ponikev obsega osemin- osemdeset strani, drugi sedemindvajset, naslednji dvainštirideset stani, četrti del pa nima tekočega straničenja. Na začetku avtorica razgrne svoje gle- danje na zgodovinopisje v velikem in malem: "Ta- ko kot se piše zgodovina velike države ali dela sveta, se piše zgodovina malega kraja ali vasi. Čim večja je država, o kateri piše zgodovina, toliko več malih krajev jo sestavlja. ... Marsikateremu zgodo- vinarju bodo tudi zgodovinski podatki te male vasi pomagali pri njegovem ustvarjanju zgodovine več- jih krajev in večjih, pomembnejših zgodovinskih del. Zgodi se, da se mnogokrat prav velika dejanja odigravajo v majhnih, celo zakotnih krajih. V dru- gi svetovni vojni je vladala vsepovsod grozotna morija, junaštva malih krajev in ljudi pa so bili neprecenljiva."182 iz nadaljevanja je videti, da je bila avtorici za pisanje tega dela osnova predvsem druga svetovna vojna, v kateri je sama aktivno sodelovala. "Namen pisanja teh zgodovinskih po- datkov je, da se mladi rod te vasi seznani s pie- Glej op. 181, str. 6. 182 Glej op. 172, str. 1. teklostjo svojega rojstnega kraja, na katerega naj bo upravičeno ponosen," pravi Albina Lapanja in skuša biti pri tem nepristranska: "... opisano pa bo dobro in slabo. Kdor bo to bral, naj sam presoja. Verjetno bo šele bodoča ljudska tehtnica pravič- na."183 Nato gre avtorica k samemu predmetu, pri katerem si na začetku pomaga s Simonom Rutar- jem, potem pa upošteva že tudi ljudsko izročilo,l84 se opira na avtopsijo, kar vse pod črto doku- mentira. Gradivo je razčlenila na razdelke z na- slovi Zgodovinski podatki o cerkvici na Oblačnem brdu. Povezava Ponikev z glavnimi mesti. Pod- zemeljske jame. Gradnja ceste iz Idrije pri Baci na Ponikve, Ustanovitev in razvoj osnovne šole na Ponikvah, Kronika osnovne šole Ponikve /eno razrednica/ lj. šola. Stanje šolstva na Ponikvah med obema vojnama. Poimenski časovni razpored služ- bujočega učiteljstva na Ponikvah med obema voj- nama 1918 - 1943, Sodelovanje slovenskega učitelj- stva na Ponikvah v kulturno-prosvetnem delu va- si. Seznam in opis dela duhovnikov na Ponikvah v letih 1862 - 1945 pri šolskem in kulturno prosvet- nem delu. Duhovniki na Ponikvah od leta 1861, Kultura in prosveta Ponikev, Požar Ponikev, Arhi- tektura vasi. Nekaj statističnih podatkov iz Poni- kev, Nekaj primerov iz Ponikev, od kje izvirajo imena "po domače" vulgo. Čiščenje stanovanj, Kle- 183 Glej op. 172, str. 2. 184 Glej op. 172, str. 3 - 4, 5. 157 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Košnja - Ponikve okrog leta 1927 kljarija na Ponikvah, Razvoj trgovine in gostiln v tej vasi. Poštna nabiralnica na Ponikvah, Kmečko življenje na vasi: Smučanje, Ustanovitev in razvoj kulturno-prosvetnega društva Čitalnica na Ponik- vah od leta 1901 do 1927, Obnovljeno delo kul- turno-prosvetnega društva "Čitalnica" po prvi svetovni vojni pod Italijo, Ustanovitev knjižnice in njeno sodelovanje. Razvoj petja na Ponikvah, Poli- tično življenje na Ponikvah pod Italijo, Upravno- politično življenje na Ponikvah pod Italijo od 1918 do druge svetovne vojne. Razvoj županstva Lo- garšče-Pečine in Ponikve od konca 19. stol. do 1927, Po aneksiji na Primorskem /prisilna priključitev/. Ustanovitev mlekarske zadruge na Ponikvah, Živinoreja-gospodarstvo, poljedelstvo in razno. So- cialni problemi v vasi - nezaposlenost. Spremenjene socialne razmere po končani drugi svetovni vojni, Tihotapstvo-kontrabant, Žganjekuha, Ranocelništvo na Porükvah Živinozdravstvo, Britje in striženje v vasi. Šivilje in krojači. Socialna skrb revežev in ostarelih ljudi. Izdelovanje lesene obrti in kmečkega orodja, Tesanje lesa, kuhanje olja. Žganje apna in razno. Seznam izgovorjave nekaterih starejših, še ohranjenih besed na Ponikvah; nekatere od teh imajo podobne tudi v okoliških vaseh. Nekaj je starejših in večinoma pozabljenih ponikovskih na- vad. Še nekaj končnih podatkov iz Ponikev (o vaških slikarjih op. M. S.). Še nekaj starih pesmi, ki so jih napisali vaščani iz Ponikev.Ta zvezek svoje zgodovine končuje Albina Lapanja z bese- dami: Te zgodovinske podatke Ponikev sem skupaj spravljala dolga leta. Marsikateri, ki mi je pomagal pri delu tem, rü več med živimi. Dala sem vanje mnogo napornega dela. Nekateri podatki so pomanjkljivo opisani zaradi objektivnih razmer. Toda v glavnem so pisani s pomočjo predanih ak- tivistov in na podlagi raznih pisanih dokumentacij. Vsi ti tukaj zbrarü podatki bodo gotovo v pomoč bodočemu zgodovinarju, ki mu bodo prišli v ro- Člani prosvetnega okrožja ob eni izmed prosvetnih tekem j^gl86 Vsak razdelek zase je skrbno oblikovan, vprašljiva pa je njihova razporeditev. Vsekakor so najbolj pomembni med njimi tisti, ki se opirajo na avtentične terenske vire in je tako avtorica otela gotove pozabe veliko vaškega izročila. V uvodu drugega dela tukajšnje Zgodovine /M- bina Lapanja ponovi statistične podatke o pre- bivalcih Ponikev: "Med obema vojnama je bilo na Ponikvah okrog 500 prebivalcev. Ta vas je znana še za časa Italije kot kulturno razgibana; od konca prve svetovne vojne leta 1918 pa do leta 1927 se je to življenje razvijalo precej svobodno z odobre- njem tedanjih oblasti. Od tedaj dalje pa je ista oblast z zakonom prepovedala vsa kulturna in prosvetna delovanja v slovenščini, prenehalo je javno, dalje pa je delovalo po daruh možnostih na skrivaj (v ilegali/ do pričetka delovanja Osvobo- dilne fronte."187 Posamezni razdelki tukaj: Prva povezava z Osvobodilno Fronto, Akcija "Gonars" leta 1942 poleti. Ustanovitev odbora OF na Ponik- vah leta 1942, Ustanovitev mladinskega krožka na Ponikvah, Sestanek sklican na pobudo župnika Komaca, Organizacijski uspehi odbora OF in mla- dinskega krožka. Odhod v partizane na Ponikvah pred razpadom Italije, Ustanovitev odbora SPŽZ v vasi. Na Ponikvah ustanovljena vojaška postojanka novembra 1942, Posebne težave organizacije Osvo- bodilne fronte v vasi. Delovanje vojaške posto- janke na Ponikvah, Poslednja največja mobilizacija moških na Porükvah aprila 1943, Razne aretacije iz Ponikev pred razpadom Italije, Relejna postaja karavla štev. 1, Vojaško in poUtično stanje Ponikev tik pred razpadom ItaUje, Razpad ItaUje, "Osmi september 1943",188 Avtorica na koncu upravičeno prizna: "Tema ni nova, ampak predelana."189 Tretji del Zgodovine Poiükev zajema čas od razpada Glej op. 172 (tipkopis, 88 strani). 158 |86Glejop. 172, str. 88. Albina Lapanja, Zgodovina Ponikev 1942 - 1943 (II), Lju- bljana 1984, (tipkopis) str. 1. 1°° Glej op. 188 (tipkopis, 27 strani). 1**9 Glej op. 188, str. 27. 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensico krajevno zgodovino fašistične Italije do konca druge svetovne vojne (8. sept. 1943 - maj 1945): "Prvotno veselje ob razpadu Italije se je kmalu poleglo ob trpkem spoznanju, da je res prava svoboda še daleč. Bežečo itali- jansko vojsko je zamenjala druga še hujša "nem- ška" na čelu s Hitlerjem in SS enotami, ki so naglo sejale strah in trepet, še hujši od preživetega ... Planota kakor tudi Ponikve so nekako uživali to okrnjeno svobodo še do petnajstega novembra 1943 ... Vsak dan so prihajala iz doline različna poročila o njih gibanjih; nahajale so se že po vsej Baski grapi do Mosta na Soči in v Tolminu, tako- rekoč je bila obkoljena vsa Planota. Z vojaškega stališča gledano so bile Ponikve najbolj izpo- stavljene sovražnim enotam na Planoti; "kar na- enkrat so se pojavile sredi vasi brez vednosti va- ščanov, od katere strani so prišle."^^0 Nato sledi razčlenitev gradiva s posameznimi razdelki, kate- rih naslovi nakazujejo njihovo problematiko: Orga- nizacijska ureditev na Poiükvah po razpadu Italije, Sovražno propagandistično delovanje Be-ga na Po- nikvah, Vojaške edinice na Ponikvah in po vsej Planoti, Darilna akcija borcev NOB za Novo leto 1944, Kulturna dejavnost med NOB na Ponikvah, Poslovanje osnovne šole med NOB v vasi. Prede- lovanje volnenih žimnic v razna oblačila borcem NOV, Napad na sovražno postojanko na Knezi, Petindvajsetega januarja 1944 so prišli Nemci na Ponikve požigat. Bombardiranje Ponikev in Pečin, Sovražna nemško-italijanska enota zažgala Jurcovo hišo in še prej vse oropala. Petega marca 1944 zlo- čin na Pečinah pri Podlogarju, Seznam najaktiv- nejših oziroma prizadevnejših družin med NOB na Ponikvah, Družine iz Ponikev, ki so med NOB izgubile več kot enega člana. Zbiranje "Posojila svobode" na Ponikvah dne 29. maja 1944, Napad na Baško grapo 30. 31. Divizije IX. korpusa, junij, julij 1944, Spet obisk sovražnikovih enot na Po- nikvah - tri aretacije. Dalje nekaj manjših akcij do konca leta 1944, Razne sovražnikove akcije na Po- nikvah leta 1945, Nemški način delovanja v od- nosu do vaščanov v tej vasi. Zadnji zaključni del zgodovine Ponikev - Prve svobodne volitve: v Krajevne NOO, Prve volitve v Kr. NOO na Po- nikvah, Gospodarsko stanje vasi: med NOB, Epi- log - Sklepna beseda!"l^l Končno je prišel "Petnaj- sti maj" leta 1945 in grozote vojne so počasi pričele toniti v pozabo. Domove so obnavljali, hlevi so se počasi polnili z živino in tudi hrane je bilo kmalu dovolj. - Le človeških žrtev se ne da pozabiti - mogoče sčasoma preboleti. Pregovor pravi 'naj- boljši zdravnik je čas,' to bo končno držalo. Nič več ni streljanja, mir in svoboda sta zavladala po domovih, toda s priokusom žalosti, da smo dolgo '¦^ Albina Lapanja, Zgodovina NOB Ponikev 1943 - 1945, Ljubljana 1984 (tipkopis, 42 strani), str. 2. Glej op. 191, str. 42. Čakali nanjo in jo drago plačali! - Tega ne bomo nikdar pozabili in svobodo bomo čuvali!"192 2a da- tumom tokrat Albina Lapanja le litotično pristavi: "Pripomba: To je moje dolgo-letno delo."1^3 Četrti del vsebuje razne sezname in številčne podatke, tako "Seznam borcev NOV na Ponikvah od 1941 - 1545, sledijo podatki o edinem španskem borcu s Ponikev in o enem talcu. Seznam borcev 'Slovenske čete', 2698 tehnično preskrbovalnega polka 7. Ameriške armade. Seznam Prekomorcev v NOV v 11. svetovni vojni. Seznam zapornikov na Ponikvah za časa med 11. svetovno vojno. Seznam interniranih na Ponikvah med NOB v drugi sve- tovni vojni. Seznam preminulih in raznih v drugi svetovni vojni (gre za dopolnila k prejšnjim Sezna- mom), Seznam požganih poslopij na Ponikvah med NOB in NOV v drugi svetovni vojni."194 Na koncu vsakega posameznega dela je Albina Lapa- nja po stari navadi zapisala datum in svoj natan- čen naslov. Iz tega se vidi, da je zgodovino pisala v letih 1983 - 1984, vendar jo še pozneje dodelo- vala, zato je enemu od Seznamov na koncu do- dala: "Naj ne moti bralca, da so v vsej tej zgo- dovini različni datumi zabeleženi; to je nastalo zaradi tega, ker sem vso to zgodovino pisala dolga leta. Jaz imam nanje simboličen spomin."1^5 Kot aktivno udeleženko v partizanskem giba- nju je razumeti Albino Lapanja, da je pozorna predvsem na podvige njegove vojske in obravnava druge formacije Slovencev v tem času za reakcio- narne, saj v času nastajanja njene Zgodovine dru- gačna interpretacija medvojnih dejstev niti ni bila mogoča. Vendar pa ni nikjer zaslediti osebnega gneva do tistih, ki so se odločili drugače, kakor se je bila sama. Se celo dopušča, da je moglo biti tudi v njenih lastnih vrstah kaj zgrešeno. "Vas je veliko pretrpela; čeprav se je v njej dogajalo marsikaj slabšega, je končno zmagala pozitivna stran. Veli- ko se je o njej govorilo slabega in se pri tem ne- hote pozabljalo na njene dobre strani. V mojem osebnem arhivu je še nekaj pisanih podatkov o posameznikih, ki so sodelovali za NOB med vojno. Najbrž pa ni bilo nobene hiše, ki bi ne bila med tem časom prizadeta. - Statistični podatki so trden dokaz, koliko je vas sodelovala in žrtvovala med vojno - revolucijo. Mislim, da je to vas lažje razu- 192 Glej op. 191, str. 42. 193 Glej op. 191, str. 42. I""! Albina Lapanja, Ponikve na Tolminskem /Statistika/ Skupni seznam sodelujočih na Ponikvah v NOB in NOV 1941 - 1945, Ljubljana, 10. avgusta 1987/ Kazalo: 1. Na Ponikvah partizanov; 2. Pobeglih partizanov; 3. Španski borec; 4. En talec NOV; 5. Slovenske čete - seznam borcev; 6. Seznam prekomorcev - borcev; 7. Se- znam zapornikov NOB in NOV; 8. Seznam interniranih na Ponikvah; 9. Seznam krajših aretacij; Skupno vseh. Skupno požganih poslopij .../ 195 Albina Lapanja, Seznam preminulih in raznih v drugi svetovni vojni, Ljubljana 10. avgusta 1985 - glej op. 195. 159 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 meti, kakor pa odpuščati, ker soditi nimamo pra- vice in ne moči. Težki časi so bili, kjer pa se je dogajalo dobro, je vedno tudi nekaj slabega vmes. Ta NOB, oziroma revolucija je naglo sodelovala in največkrat, ko so bili ljudje postavljeni pred dej- stvo - ni bilo časa za razmišljanje, so morali naglo ukrepati, včasih tudi napačno. To vse se je do- gajalo v času krute vojne."196 Nato se avtorica grenko zamisU v sodobno dogajanje leta 1988, ko nadaljuje: "Ampak, kar se danes dogaja pri nas, niso več napake, ampak zlonamerno delovanje. So napad na naše žrtve oziroma na njene cilje. Naš cilj je bil pravična zmaga in končna svoboda, ne pa to, v kar sedaj drvimo. - Našega Slovenskega jezika ne bomo nikdar zatajili. Kdor svoje poreklo in narodnost zataji, je kakor drevo brez kore- nin."197 4. Osebno doživljanje procesa za osamosvo- jitev Slovenije Ponuja se tudi enkratna priložnost, da iz dnev- nika Albine Lapanja strnjeno podoživimo z njo dogajanja zadnjih nekaj odločilnih let, ki so pri- vedla do osamosvojitve republike Slovenije. 7. avg. 1989 je sprejem amandmajev k tedanji slovenski ustavi v njenem dnevniku takole pokomentirala: "Veliko kokodakanja, malo jajc. Pa še res je!" ... 20. nov. 1989 je vladalo soglasje: "Zelo se bojimo na- povedanega mitinga v Ljubljani 1. dec. 1989." Na ta dan pa se je krepila z besedami: "... bodimo združeni, delovni, ponosni, neuklonljivi in pošteni in nepopustljivi. Zmagati mora razum. In delo - brez dela ni jela." 22. dec. istega leta je bil za nekdanjo člaruco KPS,198 pomemben dan: "Sama presenečenja in spremembe. Čas se naglo spre- minja in tudi mi z njim. Mogoče gremo nekateri še pred njim. Vrši se 11. kongres ZKS, uvodni govor je imel predsednik ZSK in mi je spravil solze v oči, kaj sem doživela. Nisem nikdar mislila, da se bo to vse tako naglo odvijalo. ... Bila sem partizanka in tudi član Zveze komunistov. Lepo je bilo in hudo. Marsikaj sem sama doživela in razmišljala o vsem tem, kar je danes govoril tov. Kučan. Moralo je do tega priti. Toda srečna sem, da sem to doživela. Na raznih napakah, ki sem jih videla in tudi sama doživela, sem samo čakala, kdaj pride do tega razčiščenja. Upam, da se bo s strpnostjo vse ure- dilo. ... Hlapci Srbov in nikogar nočemo nikdar več. Enakopravni hočemo biti ostahm republikam. Pika...l99 Spomladi leta 1990 Albina L. spet opisuje 196 Albina Lapanja, Pripombe k celotnemu gradivu te zgodovine, Ljubljana, 9. aprila 1988. 97 Glej op. 197. Albina Lapanja, dnevnik od 7. avg. 1989 - 14. 9. 1991 (rokopis) A. L. je na lastno pobudo izstopila iz Partije leta 196 ... 199 Dnevnik, 22. 12. 1989. dogajanje ob volitvah. Prav mikavna bi bila pri- merjava, kako jih je doživljala in opisovala tiste med vojno leta 1944^00 in "prve, po danih možnostih demokratične vohtve", kakor jih je sama okarakterizirala in dodala: "Počasi bo bolje, ne pa kmalu. - Kmalu bo še slabše - ni druge pomoči. - Študiram, kaj in kako bom volila. Moram dobro premisUti."201 ln dan volitev 8. april 1990: "Deže- ven dan ves dan, brez mraza. Zgodovinsko važen dan za Slovenijo. PRVE SVOBODNE DEMOKRA- TIČNIE VOLITVE V SLOVENIJI. Čeprav deževen dan je bil zame res praznični dan. Z veseljem, a ne popolnoma brez bojazni oziroma prikritega taj- nega strahu sem šla na volitve. Kaj bom volila in kako bom volila, toda ko sem se vračala z volitev, sem se počutila olajšano in sproščena. Res te vo- litve so bile res naše in sproščene, brez pritiska in strahu so mirno in dostojanstveno potekale. Imeli smo na izbiro polno kandidatov različnih strank. Res, tega si nisem mogla predstavljati."^"^ 2. maja je glede na sočasno politično vrenje zapisala v dnevnik: "V bodočnost, bližnjo in daljno gledam nekoliko z upanjem in še bolj s skrbjo, kako se bo vse razvijalo. Bom močna po možnosti. Držimo skupaj in bodimo pošteni in močni." Žalno slo- vesnost za pobite v Rogu je nekdanja aktivistka Osvobodilne fironte komentirala pietetno: "Črno mašo za vse žrtve II. svetovne vojne je bral ljub- ljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Bilo je zbranih prek 20.000 ljudi. Slovesna in pomembna zbranost toliko ljudi je potekala častitijivo in mogočno. Brez hrupa in žrtja. Bilo je skromno in slovesno. Mo- ramo gledati v bodočnost brez maščevanja, kar se je zgodilo pred petinštiridesetimi leti, ne moremo spremeniti."203 Devetindvajsetega novembra 1990 se domisli: "Obledeh državni praznik rojstva nove Jugoslavije. Vse je žalostno in v težkem pohtičnem stanju. Bo že bolje!?"204 Triindvajsetega decembra 1990 je izpisala z ve- likimi črkami: PLEBISCIT USPEL. Danes se izre- kamo za neodvisno samostojno Slovenijo. Volitve oziroma izrekanje za ta veličastni dogodek zasle- dujem ves dan po radiu in televiziji. Poteka vse v redu in dostojno... Srečna sem, nimam nobenega, s katerim bi naj delila to srečo. Mogoče je tudi to velika sreča. MisUm, da imam dovolj globine, da bom vase vsrkala to veliko Srečo." Sledijo podatki o izidu plebiscita, čemur so dodane besede: "Te- melj za obstoj Slovenije je postavljen. Dalje s pa- metnim vodstvom, znanjem, sposobnostjo in prid- nim delom. V skupnosti je moč. Vztrajni bomo."205 160 200 prim. op. 104. 201 Dnevnik, 15. 3. 1990 - 7. 4. 1990. 202 Dnevnik, 8. 4. 1990. 203 Dnevnik, 8. 7. 1990. 204 Dnevnik, 29. 11. 1990. 205 Dnevnik, 23. 12. 1990. 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Za podkrepitev svoje odločitve si Albina L. daje duška s svojim imenom iz partizanskih časov: Zmaga. Na Štefanovo 1990 se veseli slovesne raz- glasitve rezultatov plebiscita. 2. junija 1991 je na ekranu gledala prvo za- prisego slovenskih vojakov. Bodoča slovenska voj- ska. In prvi vlak je odpeljal skozi novi predor pod Karavankami ... ali Slovenija se prebuja in odpira svetu. Tu smol^Oó 24. junija 1991: Pomembne politične čase do- življa Slovenija. Slovenija bo postala jutri zvečer samostojna država po dolgih letih trpljenja in za- ničevanja. Moramo biti vsi močni in predvsem ponosni na ta važen zgodovinski čas. Veliko stvari se dogaja, nisem že več upala, da bom res do- živela te spremembe. ... Še bo hudo, a počasi bo bolje. Sami svoj gospodar bomo končno postali. 25. 6. 1991: ... Zelo malo sem spala tudi ponoči. Bala sem se srbske vojske. JLA nam ne želi dobro. Slovence so imeli namen uničiti. Upam, da se jim ne bo to posrečilo. Slovenija je postala popolnoma suverena država. Upam, da ne bo vojne. Zelo se je bojim. Že dve vojni sem dala skozi, kar živim. Mislim, da je dovolj. Proglasitev samostojne Slo- venije je trajala tri ure od 18. - 21. ure. Čudovito sta govorila oba predsednik Predsedstva Slovenije Milan Kučan in predsednik Izvršnega sveta Lojze Peterie. 27. 6. 1991: Včeraj so letala preletavala Ljub- ljano in Slovenijo, nekaj po 20*^ so letala močno brnela nad Ljubljano. Kakšna letala in katera in zakaj? Verjetno sovražna, srbska? Dvoumno. Zdelo se je kot počastitev Ljubljane?! Danes je bilo rahlo oblačno in soparno. Spala sem slabo. Tako rekoč je Slovenija okupirana od lastne armade, ki ni več vredna dosedanjega na- slova JLA. Za vse, kar je Slovenija naredila dose- daj, ni nobenemu škodovala, le sužnji nočemo več biti, svoje lastne države ne bomo pustili nobenemu nepoklicanemu ... Zelo zelo je bil vroč dan, pa ne le vremenski, ampak avioni - streljanje ... 28. 6. 1991: Po radiu sama žalostna poročila. Ves dan sem preživela v nemirnem stanju. V Slo- veniji je vojna. Napadla nas je Jugoslovanska armada in postala zelo kruta. 29. 6. 1991: Bila sem pri Marici peš. Nazaj sem se pripeljala z avtom, le eno postajo sem hodila peš. Zvečer uredila Dnevnik. Govorila sem z na- šim slovenskim vojakom, ki mi je priskrbel vožnjo z avtom. 30. 6. 1991: Danes je bil težek in mučen dan. Dobro sem spala. Okrog 9*^ pa je napovedal ra- dijski reporter, da so iz Beograda odletela letala in da naj bomo pripravljeni: za sireno, ki se je ogla- sila okrog 9*^, jaz je nisem slišala. Slišala sem šele drugo, ki je napovedala konec nevarnosti. Odpra- vila sem se, da grem spodaj v klet, na stoprucah pa sem srečala stanovalce, ki so se že vračali iz zaklonišča. Konec dober, vse dobro. 2. 7.1991: Lep sončen dan. Žalosten. Borbe so na Golovcu in v Krakovskem gozdu. Te kraje so bombardirali danes. Bila sem brez kosila. Brala sem Dnevnik, ležala za mizo. Nekaj po 14. uri je močno počilo. In kmalu sirena. Alarm. Prvič v življenju sem bila v zaklonišču. Tega še nisem doživela. ..?^' Tudi naslednje dni Albina Lapanja vnaša v svoj dnevnik politično temperaturo tistih usodno odlo- čilnih dni in si daje poguma zase in za ves slo- venski narod s spodbudnimi vzkliki. 17. julija 1991: Letalski promet ukinjen od JLA za 3 mesece. Ali je to 3 mesece odložitve urejanja zadev slovenske samostojnosti? 18. julija 1991: Ob 3/4 na 23. uro je bilo v Beo- gradu sprejeto, da gre v treh mesecih jugoslovan- ska vojska iz Slovenije. Približuje se Svoboda. ... 21. julija 1991: Težke čase preživljamo. Vse je narobe. 26. julija 1991: Jaz sem šla v Mladinsko knjigo in sem kupila knjigo Vojna za Slovenijo. Albina Lapanja - Nerezine 1968 Dnevnik, 2. 6. 1990. 207 Dnevnik, 24. 6. - 2. 7. 1991. 161 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 28. julija 1991: Sedaj berem knjigo Vojna za Slovenijo. Je zanimiva. Zgodovinska in dokumen- tarna. Tudi slovenski narod - ljudstvo se zna boriti, če je potreba in ta je bila. Borili smo se za svoj obstoj oziroma za preživetje. Tujega nočemo, Slo- venije ne damo. Vsi narodi imajo pravico do svo- jega obstoja. Ne mislimo se uničiti. Narod, ki druge tepta, bo sam uničen.^O^ 13. septembra 1991: Žalostno je življenje, ki ga doživljamo. Upam, da bo minilo in bodo nastopili lepši dnevi. Sicer pa je vse življenje ena sama borba, v katerem smo zmagovalci ali premagani. 14. septembra: V Mladinski knjigi sem kupila knjigo 100 osamosvojitvenih dni IV. Refleksija Že vseskozi je opažati pri Albini Lapanja ne le njeno veliko delavnost in težnjo po sistemiziranju podatkov, ampak tudi neprestano notranje razmiš- ljanje o vsem, kar počne. Refleksivna plast njene osebnosti je bila v dotedanji obravnavi na stran- skem tiru, tu pa ji je posvečena osrednja pozornost. a) Ob opazovanju v pomlad prebujajoče se na- rave ji misli pobite v otroška leta in svoje življenje primerja z rožo, ki "ni zadovoljna le s tem, da jo zalivaš, tudi ona potrebuje ljubezni. Pa ta roža, ki si jo jaz mislim, je bolj srečna od mene. Le malo kedaj ji primanjkuje vode, tj. hrane. Jaz pa sem bila mnogokrat v navedeni dobi lačna tudi kruha, ne le ljubezni ... Ko danes, ko imam za seboj 60 let življenja, gledam nazaj to prehojeno pot, se mi zdi, da nisem bila nikdar enaka omenjeni roži, ampak bolj 'črnemu trnu', ki le redko cveti ali ne umrje. Vztraja v svoji skromnosti kraj gorskih stezic ali pa tudi še v redkem grmu ob plotu kraj bivališč - vasi na deželi. Samemu sebi se zdi ne- bogljen in mu je hudo, ker ima občutek, da se ga vsak boji. Tudi njegovo belo cvetje mu ne more omiliti njegove bodeče zunanjosti. Spominjam se, da sem še mala deklica enkrat spomladi, ko še ni bilo mnogo cvetja, hotela utrgati ta lepi beli cvet pa sem se zbodla, da mi je pritekla kri. Ujezila sem se nanj in šla jokajoč domov. Toda predno sem prišla od njega dalje, mi je bilo žal, da sem se jezila na nebogljeni 'črni trn', ko pa ni ničesar kriv. Vrnila sem se k njemu in gledala njegove bele cvetove, kot da se mu oproščam. Kaj pač on more, če je bodeč? Jaz pa sem si nato mislila, prav imaš, da bodeš, ti vsaj rož ne bodo trgali. Tudi jaz jih rüsem nikdar več. Spomrüla sem se tega dogodka enkrat kasneje v življenju, ko sem na neki kulturni prireditvi v domači vasi deklamirala pesem 'Črni trn' Simona Gregorčiča, to pesem še vedno znam na pamet. Črn trn (pa) še vedno lepo in očuvan cveti, ker se ga vse boji. Ni privlačen, ampak samo lep. Ko sem šla nato proti domu, mi je prišlo na misel, da sem tudi jaz nekoliko podobna temu črnemu trnu. Noben ga ne mara, ker bode, na- mesto da bi ga hodili vsaj gledat in bi ne bil ves dan sam v plotu. - Takoj se mi je zdelo čudno, zakaj sem se mu primerjala. Saj jaz ne bodem, saj jaz nočem nobenemu nič hudega. To občutek biti brez mame, to ve le tisti, ki je nima. Ne, mene se ni noben bal kot ubogega črnega trna, mene so ljudje imeli radi, toda že s tem, da so me milovali, so me drugače gledali kot druge otroke. To mi je bilo hudo in tega jaz nisem marala. Ne vem, zakaj? Hotela sem le imeti mamo, tako kot druge punčke v vasi. Ali zahtevam kaj preveč, se je mo- talo po moji glavici. Toda ne mame in ne odgo- vora nisem dobila."^!" Albina Lapanja zna včasih svoje misli in raz- položenja izraziti s prav enkratno primero. Nočno nevihto v opisu takole podoživlja: "Ob bliskanju, je okno kar zagorelo, groza pa me ni bilo, zdelo se mi je veličastno. Počutila sem se ob tem doživetju tako majhna, da sem bila kot mravlja v postelji."^!! Spet drugič se izpoveduje: "... le to vem, da sem vedno bolj navezana na naravo in se mi zdi vsak njen del, bodisi roža, trava - bUka ali droben kamenček itd. čudovit. Narava sama je vse tako lepo uredila, da ima človek vsega na razpolago."^!^ Kaže, da Albino Lapanja privlačijo predvsem mo- gočne skrivnostne sile narave. Razmišlja o potresih in drugih naravnih pojavih, proti katerim je človek nemočen, čeprav jo sicer usodno uničuje.213 Zato ni naključje, da ji ob preletu afriških puščav misli in čustva vzvalovijo: "Ti pusta in gola narava. Kaj vse skrivaš v svoji notranjosti. Kdo ve, koliko sta- rih kultur si že pokopala vase. Tvoja sedanja obli- ka je le skorja vsega pokopanega dogajanja. ... Ka- menje, puščavski pesek, nizka podrast, redka dre- vesa, usahle struge in vmes zelene oaze ter redke vode, vse se zliva v naravno veličastno harmonijo. Na tiho prepeva v svoji skrivnostni lepoti."^!^ b) Že izvirna primerjava same sebe s cvetovi črnega trna kaže, da Albina Lapanja veliko pre- mišlja o sebi. Zaveda se primernega zaposlovanja duha, da bi ohranila voljo in moč za življenje, zaveda se pomena, da se osvobodi tistega, kar jo iz preteklosti obremenjuje: "Ni vse balast, česar si se sprostil in rešil, rešil si se tudi dobrih stvari, odložil si jih tako na dostojno mesto, ker jih ne rabiš več. Dal si jih, kamor praviloma spadajo, v svojo življenjsko shrambo. ... Kamor pa se boš občasno še vračal in se začasno vdajal spominom 208 Dnevnik, 3. 7. - 28. 7. 1991. 209 Dnevnik, 29. 7. - 14. 9. 1991. 210 Glej op. 14, 8. maj 1973. 211 Glej op. 74 - 9. avgust 1970. 212 Glej op. 14, - 24. maj 1973. 213 Glej op. 14, - 28. maj 1973. 214 Glej op. 86, str. 5 - 6. 162 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino preteklosti. Jaz tako rekoč nimam ničesar odveč, le pregled moram napraviti nad mojo preživeto no- tranjo duševnostjo."215 Xu avtorica samostojno pri- haja do spoznanj, ki spominjajo na predpostavke duhovnih vaj in globinske psihologije.^l^ S pono- som gleda na prehojeno življenjsko pot in prepri- čana je, da ima tudi trpljenje svoj smisel. V njem "se človek jekleni in postane močan." "Saj je le res, da te brezskrbno življenje marsikdaj zanese."^!'' Stalno poudarja, da le močna volja človeka varno vozi skozi življenje. "Ko sem šla zvečer spat, sem prav o tem premišljevala. Toda ko so me ponoči spet napadli komarji, sem se res bala, da bo moja trdna volja popustila".^!^ Spet ji prihaja na misel primera o roži, tokrat o že razcveli, ki jo presadi vrtnar in v njenem primeru je bila ta vrtnar "re- volucija". "Ta presaditev je bila tudi meni po volji. Pričakovala sem jo podzavestno, 'kaj pričakujem' in zavestno, da nekaj pričakujem. Ta zavestni del pričakovanja se je uresničil in moje dotedanje živ- ljenje vsaj nekoUko izpopolnil. V nadalje sem ime- la več možnosti, oziroma sploh možnosti, da sem vsaj nekohko mojega notranjega življenja izko- ristila. Zame pa je bilo vse to že precej kasno. Ujela sem le zadnji del voza."^!^ Kljub silnemu pri- zadevanju, da bi premagala preteklost, Albino La- panja vedno znova premaguje bolečina, da ni mogla prav obračati svojih talentov. Na pragu tretjega življenjskega obdobja Albine Lapanja ni zapustila njena sposobnost reflekti- ranja: "Starost, ako je po sreči, da jo sploh dočakaš, je že sama po sebi bolezen. Je tako rekoč usedhna preživetega življenja. Usedlina z malo razliko je vedno usedUna. Toda včasih se najdejo v njej tudi biseri. Ako jih v moji ne bo, vsaj ne bo smrdela. Bo pa v njej gotovo mnogo nepognanih kali. Čas za poganjke je pomlad - mladost. Ako bodo kaU moje mladosti ostale še vidne - zaznavne v used- hni mojega življenja, bom zadovoljna. Mogoče bo v njej kdo našel moje pravo življenje. AU kam sem zašla. Nič zato. Moje življenje je samo moje ... Ta dan je moje življenje. Spet je drobec te ure odpa- del. Bližam se koncu dneva - neizbežnemu. Dan ni dolg, še krajše se mi zdi moje življenje. Zdi se mi, da sem se zelo naglo pričela starati. Kot da nisem bUa nikdar dorasla. Kot da sem prišla iz otroštva kar v zrelo starostno dobo ..."^20 Primera življenja z dnevom ni nova, že iz svetega pisma jo pozna- mo, a je na novo doživeta, zato deluje sveže. Iz- redno subbino opazuje zamišljena kronistka tudi 215 Glej op. 74, - 20. avgust 1970. 216prini. Ignadj Lojolski, Duhovne vaje, prev. R. Gra- fenauer, Ljubljana 1982. Odabrana dela K. G. Junga, Novi Sad 1984. 217 Glej op. 74-21. avgust 1970. 218 Glej op. 218. 219 Glej op. 74, - 22. avgust 1970. 220 Glej op. 74 - 26. in 28. avgust 1970. proces umirjanja spominov, človekovega dejanja in nehanja: "Kadar gledam na vsa ta preživeta doga- janja iz neke gotove oddaljenosti, se mi zdijo tako majhna in nepomembna, da skoraj ne morem ver- jeti, da sem jih mnogokrat le s težavo premago- vala. Ako vse to primerjam veliki ladji, ki stoji mogočna zasidrana v zalivu, se mi zdi, da je enako z mojimi doživetji. Ko to ladjo gledam, ko izplove na morje, je vedno manjša, enako je tudi z mojimi doživetji. Starejša ko postajam, bolj bledijo in postajajo nepomembni ... Toda ena razlika pa je v tej primerjavi. Naše življenjske težave se nam zdijo res manjše sedaj, ko se jih spominjamo za ' nazaj. Toda iz spomina nam ne bodo ušle, dokler bomo živeU, tako kot oddaljujoča se ladja. IzginiU pa bomo mi vsi kot ladja in naši spomini z njimi. Na naše težave pa bodo vsi pozabiU in počasi tudi eden na drugega, ko bomo zapovrstjo odhajaU v neskončnost. Toda to je zakon narave, kateremu se ne izogne nobeden. Smo pač popotniki v večno se presnavljajočem vsemirju. OdšU bomo, kakor smo prišli z nerešenim vprašanjem, od kje smo in kam gremo. Le to vemo, da moramo umreti in dati prostor mlajšim, kakor so ga nam daU naši predniki ..."221 c) "Če bom že morala umreti, naj bi naglo," pravi Albina Lapanja, a se hkrati še pogaja za živ- ljenje: "Toda prej žeUm marsikaj, marsikaj ustvariti in napisati."222 Mladim v spodbudo, naj se opri- mejo možnosti, ki se jim ponujajo. Veliko razmišlja o mladih generacijah in niso ji všeč očitki, ki letijo nanje, kako udobneje živijo kot so tiste pred njimi: "Najbolj grešimo napram mladim, ker govorimo, kaj ima danes, ko mi tega nismo imeU. Tudi mi imamo danes mnogo od tega. Da pa nismo več mladi, tega ni mladina kriva. Ako pa imamo vsi vsega na razpolago, imamo zaradi tega, ker je tehnika napredovala ..."223 Zavzema se, da bi ji biU starejši prijateljski "sogovorniki, ne govorniki", ji biti "sopotniki, ne vodje grup" "saj se dogajajo primeri, ko mlad človek postane star in je še vedno podrejen. To ni ne normalno in ne pra- . vUno. Eden drugemu se moramo umikati in to vsestransko."224 č) Neposredna kot je laJiko v svojih dnevnikih, Albina Lapanja pribije: "Kdor govori - zakaj le živim, ne misU nič, kaj govori, aU pa je navaden butec. Na to se da v nedogled odgovarjati in ved- no imeti prav. Prvi odgovor bi se glasU: živeti je zanimivo, ker je enkratno."225 Nato doda še devet- inštirideset odgovorov na vprašanje, zakaj živim? 221 Glej op. 74 - 28. avgust 1970. 222 Glej op. 74 - 15. ali 16. avgust 1970 (v prepisu ena stran vmes manjka in tako tudi datum 16. avgust). 223 Glej op. 223. f24 Glej op. 14 -17. maj 1973. 225 Glej op. 74, 7. in 20. avgust 1970. 163 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 Dokaze, zakaj se splača živeti, podaja z njej ljubo tehniko naštevanja, ki oblikuje figuro kopičenja. Ob začetku doživljanja, da se življenje izteka, se ga krčevito oklepa, iz zavesti, da (še) ni izpolnila svojega življenjskega poslanstva: "Pa še nekaj let bi rada živela in še kaj napisala. - Občutek imam, da moram malo moje zaprto neizkoriščeno in večkrat preveč neutešeno življenje vsestransko nekomu zaupati. Saj ne rečem, da je bilo ravno prazno. Mogoče je bilo bogato in pestro v trpljenju in željah po nedoživetem ... imam še marsikaj urediti na tem enkratnem - edinstvenem potovanju. Še želim potovati po naši vsemirski obli, zemlji. Več kot bom videla, bolj bom pripravljena in oborože- na za poslednje potovanje. Tudi jaz moram izvršiti nekaj usodnega poslanstva."^^^ Hudo ji je, ob re- trospektivi njenega življenja, ker "na tem enkrat- nem potovanju nisem dosegla vseh točk kot bi jih sicer pod drugačnimi pogoji ... Vseeno pa ne bom nikdar rekla, da se ne splača živeti. Splača se tudi črn kruh jesti, ne samo bel. Splača se iti tudi na krajše potovanje. Kaj vse se splača, je res zelo relativen pojem".227 Na vprašanje, ali je vredno živeti, pritrjuje s čez petdesetimi odgovori.228 Hkrati s takšno ljubeznijo do življenja se pojavlja tudi intenzivno zavedanje smrti. Poudarjeno je, "da govoriti o smrti, se ne pravi 'igrati z ognjem', ampak biti junak, ki se že vnaprej sprijazni z neizpodbitnim dejstvom. Samo enkrat je življenje zanimivo in lepo ... in tudi umrje se samo enkrat."^^^ Na eni strani se avtorica postavlja, da ji verjetno prihaja na misel smrt, ne zato, ker se je boji, ampak ker se zaveda, da je bolje pogledati dejstvu iz oči v oči,230 si v tre- nutkih prizadetosti priznava, kako zelo jo pretrese vsaka smrt, težko jo preboli in le s težavo jo vzame za nekaj neizogibnega.^^l Prejkone je stalno navzoč- nost tega vprašanja pri Albini Lapanja pripisati dejstvu, da se je morala že v ranem otroštvu soočiti z izgubo mame. Vendar spet prevlada v njej njena močna volja, ki ji ne dovoljuje podleči mehkim čustvom in v tej zvezi odločno zapiše: "Da, upam, da bom znala umreti, dokazala bom s tem, da znam trpeti, da naučila sem se živeti. Kdor pa zna živeti, zna tudi umreti - ne žalostno zaradi tega, ker mora umreti, ampak veličastno, ker je dovršil svoje poslanstvo, ki ga istočasno zapušča živečim. ... Komu bom jaz oddala, kar bom imela, ne vem?.."232 d) S tem smo prišli do problema, ki ga vsebuje koren sam - in iz njega izhajajo samota, osam- ljenost, samskost, ... Albina Lapanja ne spregleda. Glej op. 74 - 13. avgust 1970 in op. 14 -1. maj 1973. 227 Glej op. 74-13. avgust 1970. 22« Glej op. 74 - 14. avgust 1970. 229 Glej op. 14 - 29. maj 1973. 230 Glej op. 14-1. maj 1973. 231 Glej op. 14 - 13. maj 1973. 232 Glej op. 14-1. maj 1973. dejstev, ki izhajajo iz naštetih samostalnikov in v njenem razmišljanju dobijo pomembno mesto. Na eni strani jo položaj samosti napravlja svobodno, po drugi strani pa jo teži: "Vsak človek ima svojo voljo. In mislim, da kdor je v moji bližini, ni prisiljen biti. Jaz sama zase pa vem, da sem med njimi srečna. Med njimi dobim moči za mojo notranjost, ki pa je res nekaj samo mojega."233 "Vajena sem biti sama ..." se krepi, vendar se po drugi strani razloži: "Vedno hodim sama po tej zemeljski krogli. Ali se bom kdaj naveličala? Ne, nikdar! Se ne smem. S tem bi bil zame konec vsega. Mi ne sme biti dolgčas, saj je svet tako pester in vse to je tudi zame. Le poslužiti si mo- ram sama. Gotovo je zame tako najbolje. Ne glej na dobrote in ugodnosti drugih, glej raje na njih težave, skrbi. Tako boš srečna, mimo vsega dobrega in hudega boš vodila svoj življenjski čol- nič dalje ...?"234 Tu in še kje deluje Albinino raz- mišljanje, kot da ima pred sabo vzorec Marka Avrelija.235 Na to asociacijo avtorica odgovarja presenetljivo suvereno: "Da poznam Marka Avre- lija in všeč mi je."236 Kaže, da ima Albina Lapanja posebno lastnost, da o kakem pojavu prav sistematično razmišlja, dokler mu v okviru svojih možnosti ne pride do živega. Tudi ob njenem položaju bi se dalo tako sklepati: "Tako sem sama, da sem končno še sreč- na. Saj si znam življenje urediti, izpopolniti njego- vo praznino. Mnogo razmišljam in upam,da bom nekaj od tega tudi napisala. Ako mi bodo kaj ob- javili, je vprašanje. Bom pisala pa za naslednike. Nekaj bom morala napisati, da se bom vsaj malo razbremenila. Nekomu se moram zaupati. Ljudje imajo vsak zase dovolj težav in ne rabijo še mojih. Ker sem osebno sama, bom napisala kar imam v sebi. Moj dnevnik je tako ljubezniv, da mi tega ne odkloni ... Ker nimam osebne lastne družbe, se pa lahko pogovarjam s teboj. Verjetno sem rojena za sama biti in sem mogoče le mislila, da bi morala biti žena in mati. Narava je mogoče prav naredila, da je tako. Jaz bi ne mogla tako preprosto živeti sedaj."237 čez dva dni je problem osamljenost spet privrel na dan: "Meni se zdi, da sem vedno v mo- jem življenju iskala preveč. Imela sem v resnici prevelike oči. Vse, kar sem videla, se mi je zdelo, da ni zame ali pa da jaz nisem tega vredna. Res je tudi to, da sem imela in imam še sedaj manj- vrednostni kompleks. Ker sem ostala sama, nepo- ročena, imam občutek, da sem v nenehni borbi za obstoj same sebe. Občutek imam, da človeška 233 Glej op. 74 - 23. avgust 1970. 234 Glej op. 74 - 26. julija 1970. 235 Glej tudi op. 14 - 29. maj 1973. Prim. Dnevnik cesarja Marka AvreUja prev. Anton Soure in Kajetan Gantar, Ljubljana 1988. 236 Prim. op. 19. 237 Glej op. 74 - 13. avgust 1970. 164 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino družba gleda nepravilno na ljudi, ki so samski. Oni so že od narave prikrajšani za celoto. Lahko rečem mirne duše, da se počutimo manj vredni člani človeške družbe, oziroma se nahajamo v neki nevidni - nenehni borbi za enakovredno mesto v njej. S tem, da smo sami, smo prikrajšani za dru- žinsko življenje, ne zanikajte mi vi, poročeni ego- isti, res smo prikrajšani za veliko. Obstoj življenja je v družbi. - Neporočen človek, lahko trdim, da ne živi normalnega življenja. Njegovo življenje je enostransko, zaneseno, občutek ima, da hodi po brvi brez ograje. Išče ravnotežje in v tem iskanju zamahne včasih predaleč. - Končno bi dala še eno primerjavo. Neporočeni so kakor kolesarji, ki ved- no vozijo sami in če kdo pride v bližino, kmalu izgine dalje. - Poročeni pa so kot avtomobilisti, ki se mogočno vozijo po širokih cestah življenja. Po- nižujoče gledajo na kolesarje kraj ceste, ko jih brezobzirno prehitevajo in špricajo z obcestno navlako."238 "Moram potrpeti, ker sem pač sama - nezaščitena," na drugem mestu oceni Albina Lapa- nja svoj položaj, ki ji je prinesel naslov "prijazna samotarka";239 za svoj rojstni dan si sama nabere cvetja. Drugič se loti svoje osamelosti drugače: "Skoraj mi je bilo danes malo dolgčas in to je žalostno, da ne vem, po komu. Tu okrog je tako lepa okohca, da ne smem tega dopustiti ... Vsak ima svoje teža- ve in skrbi, nekateri jih ohranijo zase, molče trpijo, drugi spet jih zelo radi pripovedujejo drugim. Pač vsak po svojem značaju."^40 "Pa saj ne morem reči, da sem sama," se tolaži naslednje dni, "koliko vse- ga imamo okrog sebe. Nemogoče je biti nekomu sam." Ko naniza celo vrsto življenjskih zgodb, Albi- na Lapanja konča s posmehom na svoj račun: "Ne vem, kaj naj še napišem na kraju tega mojega razmišljanja, ko sem se tako na dolgo razgovorila v teh vrsticah. Rekla sem namreč uvodoma, da sem raje sama zase, sedaj pa sem toliko stvari po- vedala. Tudi jaz se rada pogovarjam in mnogokrat so mi v življenju rekli, da veliko govorim, noben pa se ni poglobil v to: koliko ur pa jaz prebijem sama? Toda človeška bit ali življenje samo je več- krat tudi krivično. Najprej se loti tistega, ki nima obrambe, se pravi človeka, ki je sam."^^! e) V svoji resnicoljubosti Albina Lapanja ne za- molči še druge razsežnosti umikanja ljudem: "Kar malo preveč sem sebična, ko se skrivam v lastno notranjost in se jim, da ne rečem, bojazljivo odmi- kam. Bojim se poslušati njih težave, saj jim itak ne morem nič pomagati, mene pa bi vse to živčno Glej op. 74 - 15. avgust 1970 in op. 14, 24. maj 1973. Rubrika: Znanka iz sosednje ulice - Albina Lapanja, Ne- deljski dnevnik, 30. januarja 1983, str. 5. (avtor Miran Sattler). 240 Glej op. 14 - 24. april, 6. in 24. maj 1973. 241 Glej op. 14 - 24. maj 1973. obremenjevalo in posledice tega bi nobenemu ne koristile, meni pa škodovale. Da ne pomisUm pred- vem tudi na to, da je največkrat le majhen del vsega tega, kar sUšiš, resnica. Toda poslušati te- žave, je resni del ukvarjanja z ljudmi. Ko pa se tako hitro primeri, da nehote slišiš razne marnje, prazno govoričenje ki človeka ne zabavajo, ampak največkrat še bolj duševno obremenijo, postaneš žalosten, ko spoznaš njihov nesmisel. Pa niti ne samo to, vse to rodi tudi mnogo gorja, ker beseda da besedo in prepir z njegovimi posledicami je neizbežen. Zaradi tega se raje umaknem in grem v naravo sama."242 Spoznanje resnice je eno temeljnih zahtev Albi- ne Lapanja. Sredi vojne vihre, ko je iz neposredne bližine v strahu opazovala mimoidoče Nemce, ki so puščali za seboj ogenj in kri, se ji je izvilo na dan: "Jaz bi rada živela - da bi resnico spoznala;/ le to pa je težko spoznati - ker si jo vsak po svoje tolmači!/ Jaz pa bom pazila na to, da bom resrüco spoznala/ da me nihče več varal ne bo/... / Zakaj je resnico težko najti?/ Ker se je vsak ogiblje/ in je noben noče priznati;/ jaz pa bi rada resnico spoznala/ in si po njej življenje uravnala!/243 Leta 1947 preizkušena Tolmirika retorično zagotavlja: "Ni moči, ki bi zakrivala resnico. Zakaj? Ker je resnica najmočnejša. V resnici moč je in ljubezen/ kamor človek se zateče beden; /pri njej se okrepi vsak/ ki k njej nameri svoj korak!"244 f) O ljubezni govori Albina Lapanja zelo kon- kretno, ne v kakih romantičnih meglenicah: "Lju- bezen je bila osnova življenja, je sedaj in bo morala biti tudi v bodoče. Brez ljubezni ni družine, brez zdrave močne družine ni človeške družbe/ Zakon med dvema spoloma je nujen za obstoj družbe na kulturnem nivoju nad živalmi. Človek je vsekakor najbolj razvito živo bitje na svetu in tega se mora tudi v dejanjih zavedati. ../ Žena, dekle, ženska sploh, ki vse razda, je kot prazna škatla. Še vedno je in bo skrivnost zanimiva in lepa. Brez nje tudi žena nima bodočnosti."245 Dru- gič izvemo: "Nekateri ljudje so ljubezni potrebni, drugi pa vredni ... Ljubezen ni vedno enaka in tudi ne vedno pravična. ... Torej ni lahko z njo pravilno razpolagati. Imeti dober odnos, vsaj zno- sen, to pa je nujno. Brez teh pogojev je nemogoče uspešno nadaljevati svojo življenjsko pot. Moraš pa jo, ako ni drugače. Živ si in nimaš pravice tega pota nasilno ukinjati. Jaz, akoravno sem sama, imam precej dobrih prijateljev v splošnem pome- nu te besede, zato sem prepričana, da bom mojo 242 Glej op. 242. 243 Glej op. 51, str. 6. 244 Albina Lapanja, Nekaj mojih starih literarnih izpiskov iz raznih blokov (tipkopis). Prepisala 22. 10. 1977 v Ljub- 74.; 'j^"'- 243 Glej op. 74 - 2. avgust 1970. 165 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 življenjsko pot uspešno nadaljevala in zaklju- čila."246 Kaj ji pomeni ljubezen, skuša Albina La- panja prikazati na primeru Ljubljane. "Bliža se zopet moja Ljubljana, srčno ljubljena," se poigra z besedami, zato pa je drugje bolj eksplicitna: "Ljub- ljano ljubim bolj kot rojstno vas. Tam sem se samo rodila in mnogo slabega doživela. Toda spoštovati moram mojo rojstno vas. Ljubezen pa je nekaj drugega. Ljubiš le to, kar je res ljubezni vredno. Toda ljubim tudi svoje življenje, saj je samo moje. Nimam nobenega, s katerim naj bi ga delila, zato ga še bolj ljubim. Marsikaj sem pretrpela, pa mi ni žal za to in ne na gledanje na življenje z mojega vidika."247 Ljubezen v dvoje je Albina Lapanja povzdig- nila v nadosebno, transformirala jo je v ljubezen do domovine, še posebej Primorske. Zato ni samo šala, ko je, gledanje na doprsni kip Simona Gre- gorčiča v svojem stanovanju zaigrala: "To je mo ljubček. Če drugega nimam, pa tega kušnem."^^" "Nikdar se nisem strinjala z bivšo Italijo. Kajti bila sem Slovenka. Zato sem bila med prvimi, ki sem se v naših krajih odzvala OP. Priznati moram, da ne morda razredno, bila sem hčer trgovca, ampak nacionalno, in to leta 1942 ... Ker pa so za moje delo v tem času priče padle, ne morem tega do- kazati. Ni mi tega žal. Doživela sem to, za kar sem se borila. Primorsko ljudstvo je svobodno."^^^ Leta 1973 Albina Lapanja takole obnavlja svoja čustva do svoje domovine: "Tako si lepa Slovenija, moja ljubezen do tebe se z leti mojega življenja stop- njuje. Starejša ko postajam, bolj te ljubim. Da bi bila še enkrat mlada in da bi me rabila, junaško brez pomišljanja bi šla spet v borbo zate moja lepa slovenska domovina. Te vrstice naj bodo prve, ki sem jih zapisala tukaj. Ne, moja notranjost je ista kot je bila in ostane do smrti."^^^ v svojem pisanju se avtorica marsikdaj zamisli nad položajem slo- venskega naroda, zamejskih Slovencev in evrop- skih narodov sploh.^^l V tej zvezi zaupa potomcem in v času stabil- nosti položaja ga je sposobna tudi relativizirati: "Radi govorimo: 'Sedanja generacija ne bo znala ceniti tega, kar bo dedovala.' Prepričana sem, da se to ne bo zgodilo; čuvala bo svojo in vseh nas svobodo in če bo potreba, bo šla tudi v borbo za to, tako kot smo šli mi. Saj z izgubo svobode, jezika in kulture bi prav mladina največ trpela. Sicer pa moramo gledati vse razvojno; narava sa- ma ni statična, ona vedno spreminja svoje lice; ne ?46 Glej op. 74 - 20. avgust 1970. 24" Glej op. 74 - 19. avgust 1970. Glej op. 71. Zal sem pri izpisovanju pozabila navesti vir in tudi na- knadno nikakor ne morem najti mesta, kjer je Albina Lapanja napisala navedene besede. f° Glej op. 14 - 28. april 1973. 251 Glej op. 14 - 13. maj 1973 in 16. državne meje in ne zakoni niso stalni. - Vse se spreminja in človek pri tem igra veliko vlogo."252 Toda ko se pojavljajo očitna znamenja nove ogroženosti slovenskega naroda, je malone obupa- na: "Bojim se kot Slovenka. Tako sem žalostna, da bi se zjokala. Največ je Slovencev padlo. Vse je v Beogradu mi pa naj pridno dajemo, komaj malo smo Slovenci pokazali, kaj zmoremo. ... Goli otok. Najboljše so pobili. To je vse načrtno. Vse brala. Torkarja ... Sedaj imamo hujšo okupacijo. Politično. Ali ni bila dosti italijanska okupacija. Mi smo jih imeli za nazadnjaške. Pa je bilo vse načrtno. Če mene onemogočijo kot Slovenko, se nažrem tablet. Ustreliti se ne znam. Ne čudite se, če je toliko samomorov."253 Jeserri istega leta pa je sebi v osrčenje napisala alegorično črtico, v kateri je Slo- venija bolnica, ki se ji vrača zdravje, sebe pa ime- nuje "neuničljiva Ambla".254 (Branje nazaj da avto- ričino ime). h) "Anibla Ajnapal" se je podpisovala na listke A5 ali A6, kakor je zapisovala svoje refleksivne utrinke kar med delom v trgovini, kadar ni bilo dela, po datumih sodeč leta 1962 in leta 1963. "Večkrat razmišljam, kaj je to, (globina - op. M. S.), globlje ko se stvar razmišlja/ tem lepša in nedosegljiva je/." Razglabljanje o tej temi gre še naprej, a da se je avtorica dobro zavedala, kam spada tako razmišljanje, je spoznati Lz podpisa: Lo- gika.255 Drugič meče na papir svojo notranjo pe- kočo stisko in se zaradi nje obtožuje s podpisom, češ "Nezadovoljna egoistka".256 Drugič se podpiše v tej zvezi kot "Nerazumljiv egoist" in "Sebič- než".257 Na eni strani se označuje za "Strahopetca" in na drugi za "Filozofa".258 Še in še premišljuje o svojem življenju in o življenju nasploh, misli raz- poreja v verze in kitice, čeprav gre za čisto razu- marsko oblikovanje. Iz otožnega razpoloženja se je reševala z opogumljajočimi napotki in klici sami 252 Glej op. 14 - 17. maj 1973. 253 Glej op. 71. Albina Lapanja, Nepozaben obisk, Ljubljana, 19. sept. 1987 (tipkopis, 2 strani). 255 Prepisi iz mape, v kateri so shranjeni listki z avto- ričinimi refleksijami v ne/vezani besedi, k tukajšnji je pripisan datum 17. maj 1963, datum prepisa pa je 18. 1. 1983. •'° Odlomki iz omejenega besedila: "Vse prazno - vse mo- reče je okrog mene, /vem, - nimam prav, ni vse res, a kar je, je dovolj. Tako me boli in peče - kaj, ne vem?/ Krivca ni, a krivec je -/ nobenega ne obtožujem, ker noben mi hudoben ni!/ Le jaz sem šibka, šibka, šibka, mnogo prešibka/ da mojo razburkano notranjost bi umi- rila.// ... Rada bi se spremenila, oziroma postala dru- gačna/ pa ne znam tega narediti - ne morem.// Ne vem, kaj mi je danes; želim si tega, kar /nikdar ne bom imela. Miru!" Ljubljana, 8. 6. 1963. Nahajališče, glej op. 256. 25' Besedilo brez naslova se začne z besedami: "Le zakaj naj srečna bila bi?. Drugi podpis je pod verzifidranim besedilom Sentimentalnež iz leta 1962. Glej op. 256. 258 Naslov pesmi Vajeti življenja in Nesmiselnost, obe iz leta 1962. Glej op. 256. 166 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensico krajevno zgodovino sebi in da ji je šlo res za nohte, pričajo namesto podpisa gesla "Melanholija", "Sama", "Slabotnež", "Obupanec", "Nepoboljšljiva sentimentalnost", "Pe- simist".^59 Tudi to je ena od Albininih domislic, da rada z eno besedo ah kratko povedjo povzame vsebino posameznega dne. Poleg navedenih gesel namesto podpisa sodijo v to vrsto ustvarjanja njene označ- be na robu dnevnika za posamezne dopustniške dni v Nerezinah leta 1970. Zaporedno podolžno branje teh besed razkrije, da jih ni pisala tjaven- dan, ampak so nekak akrostih njenega dopust- niškega pisanja. Pove nam: POČIVAM MIRNA, ZADOVOLJNA, URAVNOVEŠENA, UMIRJENA, SKRIVNOSTNA, NEUTEŠENA. MORAM BITI DE- LOVNA, NEUMORNA, MORALNA, PRISEBNA, ZASEBNA, NEOMAJNA, VZTRAJNA, PRISEBNA, ZAPRTA VASE. RABIM PAMETNO DRUŽBO. ČLOVEKU JE DOLGČAS SAMEMU BITI, DRUŽ- BO POŠTENO ZELO TEŽKO JE DOBITI. DOBILA JE NE BOM, A JE TUDI NE ISKALA - DOBILA SEM ŽIVLJENJSKI CILJ. ŽIVETI PRIMERNO, DO- STOJNO, BOGATO DUŠEVNO ŽIVLJENJE. PREDNO KONČAŠ SVOJE ŽIVLJENJE, NE MISLI NA SMRT. TA ŽE SAMA PRIDE. MISLI LE NA ŽIVLJENJE IN MIRNO UŽIVAJ. MORALA BOM ŠE DOLGO ŽIVETI/ AKO BOM HOTELA SVOJ NAČRT URESNIČITI IN GA MLAJŠIM RODO- VOM PONUDITI. RODOVI BODOČI SO NAŠA BODOČNOST. MLADINA SEDANJA PA BO NAŠ PONOS. BODOČNOSTI SMELO NASPROTI KO- RAKAM. KLONILA NOBENIM TEŽAVAM NE BOM. LE Z MOČNO VOLJO JIH PREMAGALA BOM. V L/JTKEM ŽIVLJENJU NEKOGA ZAPE- LJE POT DALEČ STRAN OD PRAVE POTI.260 V teh besedah so strnjena spoznanja in načrti zrele žene, ki je prišla do njih z življenjskimi izkušnja- mi, branjem in neprestanim razmišljanjem. i) Posebej se je v začetku šestdesetih let tedanja "Anibla Ajnapal" držala sreče. "Srečna sem/ srečna sem," je ponavljala, na vprašanje "Zakaj?" pa odgo- varjala s tehniko variacij na isto temo. Srečna je, ker nesreče ne prizna in vse, kar jo obdaja, vzame za srečo, uteho in pozabljenje pa dobi v pisanju in vedno lahko pohiti v skriti kotiček svojega srca - in se tam umiri. "Ko končujem te vrstice, sem tudi srečna, malo sem se razbremenila in nobenemu nič škodila."261 Drugi blok odgovorov na vprašanja o sreči je zasnovan enako kot prvi in med njimi. Je prav tako domiseln in izviren: srečna je, ker uživa v sreči drugih, ker je na svetu mnogo sreče in pre- pričana je, da čaka tudi njo. Res ima za seboj pet- 259 Gradivo glej pri op. 256. 260 Glej op. 74. Datumi nastanka besedila o sreči, Ljubljana, 23. 4., 29. 4. in 9. 5. 1963, datum prepisa 24. sept. 1982. deset let, a občutek ima, da se je zanjo življenje sedaj odprlo na stežaj. In še in še je vzrokov za srečo.262 Albina Lapanja se povrne k vprašanju sreče še kdaj, vendar ne več toliko osebno, ampak bolj z distanco. Privošči pa si tudi bridko pikro šalo na njen račun: /Srečna doba brez zdravnikov in bolnikov./ Kako to? Zdravniki so postali stro- kovnjaki in znanstveniki; bolniki pa njihovi ob- jekti. Srečen bo tisti bolnik ki bo imel zanimivo bolezen.263 j) Kdaj pa je bila in je Albina Lapanja zares srečna? Že od najzgodnejšega otroštva so ji naj- čistejšo srečo podarjale le knjige. Najlepše besede v njenem pisanju so namenjene njim. Vendar ni rože brez trnja. Tudi v Albininih spominih na knji- go ne: "Imam album slik od vsega mojega življenja z oznakami in datumi. Med njimi je tudi sUka vseh šest otrok, ki nas je zapustila mama. Spo- minjam se tega dogodka. Kmalu po mamirri smrti leta 10. aprila 1918 je dal Tata slikati vseh šest; vedno se mi je zdel najmlajši bratec Julij, ki je sedel na malem lesenem konjičku, najlepši. Me tri sestrice pa smo imele vse bele obleke, ker smo bile že pri birmi - birmanske. Že tedaj sem rada brala pravljice in ko smo se slikali, sem mislila, da bo najlepše, če bom imela v roki knjigo. Seveda se je fotografu Seljaku zdelo malo čudno, da bi imelo na sliki tako malo dekletce v roki knjigo. Spo- minjam se, da mi je vzel knjigo iz rok in jo vrgel na tla, kjer se vidi na sUki in mi dal v roke majhen šopek. Ko sem kasneje v življenju ogledovala to sliko, ko držim šopek v rokah, me je nekaj dirnilo pri srcu. Knjiga pa je bila vse življenje moj spre- mljevalec in kasneje tudi moj življenjski rešitelj. Ona je bila moj največji učitelj. Še vedno rada berem..."264 /Ubina Lapanja na več mestih poudarja, kaj ji je pomenila knjiga na njeni trnjevi življenjski poti. Domači so jo stalno opominjali, "ker sem bila vedno v knjigah. Jaz pa sem v njih iskala utehe za moje življenje", je zapisala ob svoji petdeseüetnici v svoj Življenjepis.2°5 Prav knjige in pronicljivo opazovanje življenja okrog sebe, ko se je srečevala z ljudmi v domači gostilni in trgovini, so jo pri- vedle do samostojnosti v razmišljanju, seveda pa ne v eksistenci. Najraje je brala poljudnoznan- stvene in zgodovinske knjige, povesti in romane le za kratek čas.266 z njimi je tolažila svoje opehar- jeno hrepenenje po šolanju, po sistematičru izo- brazbi: "Knjiga bila mi je vedno kažipot življenja. 262 Datum nastanka besedila: Ljubljana, 8. 6. 1963, datum prepisa kot pri op. 262. 263 Glej op. 118. 264 Glej op. 7, str. 2 - 3. Slika nastala okrog leta 1920. Foto- grafiral jih je znani potujoa fotograf Tomaž Seljak iz Klavž pri Podmelcu. Prim. op. 19. 265 Glej op. 2, str. 4. 266 Glej op. 7, str. 3, 4. 167 1-2 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 me učila je modrosti, znanja, po katerem vsa moja 'bit' še sedaj sanja. Rešila me je stranpoti in me utrjevala v moji opredeljenosti; me poučevala je in obzorje širila. Ko sedaj gledam mojo prehojeno pot življenja - jo še z večjo ljubeznijo in hvaležnostjo vzamem v roke in prebiram. Bila je in bo 'talis- man' mojega življenja. Se nadalje mi bo voditeljica in učiteljica. Samo učiti, in učiti je moje življenjsko pravilo."267 Ne le vsebina, tudi oblika, ko se ji hva- ležnost do knjig gradi v pesemsko strukturo, dokazujeta avtoričino čustveno napetost ob njih in to ni le enkratno razpoloženje: "Ko sem doraščala Lz otroka v dekle, je bila zame ta doba tako prazna in težka, pri srcu mi je bilo težko, vera me ni potolažila, iskala sem utehe v knjigah, ali so mi jih v družini branili brati, češ da imam slabe oči (res sem imela bolne), da ne smem brati. Ko danes gledam to mojo življenjsko dobo nazaj do kakih 25 let starosti, sploh ne morem verjeti, da je mogoče, da sem bila jaz taka in tista Albina, ki si jo sedaj sama predstavljam. Zato mirno lahko trdim: Mene so knjige rešile oziroma še enkrat rodile, brala, brala in brala sem in bom."268 Se na koncu, ko je 22. junija 1987 Albina La- panja dodala svojima sorodnikoma zadnje napot- ke, kako je jemati in brati njeno življenjsko delo, namreč Zgodovino Ponikev na Tolminskem, njene rojstne vasi, kar je imeti za neke vrste njeno du- hovno in intelektualno oporoko, je v kotiček na spodnjem robu lista dopisala: "V življenju nisem imela nobenega drugega resničnega prijatelja ka- kor knjigo."269 Globino te trditve potrjuje tudi dejstvo, da tu in v nekaterih navedkih spredaj vneta bralka rabi zanjo metafore v moškem spolu: "spremljevalec", "rešitelj", "učitelj", "prijatelj". k) Prav nenavadno bi bilo, če bi Albina Lapa- nja, ki je tako intenzivno razmišljujoč človek, mol- če obšla svoje versko življenje. V svojem Življe- njepisu se tega odkritosrčno loteva; ne da bi hotela biti enostranska, odkriva pot, ki jo je v tej zvezi ubirala, in kako sama je bila pri tem: "Kako sem bila jaz versko in moralno vzgojena. Vsaka stvar je bila greh. Če nisi molil, je bil greh. Če nisi prav molil, je bil tudi greh. Se pravi otrok sem začela premišljevati in mi ni šlo vse to prav v račun. Kar sem videla in slišala in kar so me učili, se ni uje- malo; ko sem hodila k maši, spovedi, poslušala pridige, sem jaz vse to sama nato gojila v glavi, predelovala in mnogo trpela zaradi tega. Vedno so me mučili verski dvomi ..."270 Ob eni takih prilož- nosti jo je pogovor z duhovnikom pomiril, vendar bi ji bil dobrodošel še kdaj. Tudi ob teh vprašanjih je občutila, kako zelo ji manjka mama.271 Odgo- vore je iskala v knjigah, čeprav jo je krušna mati svarila, da ne sme vsega brati, da se ne bo pohuj- šala. Spočetka si je prizadevala ravnati tako, kakor so priporočale cerkvene zapovedi, toda slabi zgledi so jo potiskali ob zid. Vedno bolj je dobivala vtis, da je vera le za preproste ljudi: "V našo hišo so stalno prihajali tujci in razni ljudje vseh slojev, od izobraženih do preprostih. Videla pa sem, da večji gospod ko je bil in bolj ko je bil izobražen, tem manj je polagal pažnjo na vero. Za nje ni bil greh jesti meso ob petkih. Za nas pa je bil smrtni greh ... Vedno bolj sem se utrjevala v sebi, da ako izobraženi tako delajo, že vejo zakaj. Mnogo sem se pogovarjala z njimi, še več pa sem jih poslušala. Nisem hotela, da bi se mi smejali, da sem preveč naivna, da sem premalo šolana. Ljudje so me mnogo naučili. Jaz sem poizkusila biti res tako kot so v cerkvi učili. Pa mi pozneje to ni več odgo- varjalo. Ne smela bi preveč misliti in ne preveč vedeti. Tega pa v sebi nisem mogla več zatreti."272 Pravzaprav tudi pri očetu ni našla opore za čute- nje s Cerkvijo. Čeprav je bil pevovodja v cerkvi, "sam ni bil pobožen. Bil je samo trgovec. Vedno je pravil, da sta on in župnik oba enaka, gresta v cerkev in molita samo takrat, kadar sta plačana. Rekel je, da župnik ne zmoli nobenega očenaša zastonj. Vedno je plačan in še tega zmoli samo na pol. Polovica pa ljudje. Jaz sem to bolj slišala kakor vse drugo ..."273 Albina Lapanja se je dokaj na široko razpisala o tem, kako je izgubljala versko orientacijo, ker je bila razboljena od direktorjevega napada na par- tijskem sestanku in izzvana od svojih sorodnikov, "češ da enkrat sem molila, zdaj pa ne več. Tega pa niso hoteli reči da sem bila enkrat tudi lačna in sedaj ne več."274 Leta 1969 se je ob vračanju z izleta po Španiji, ponudila priložnost tudi za obisk Lurda. Vendar obisk svetega kraja nekdanje partijke ni presumi: "Vse se mi je zdelo neverjetno. Toda o tem ne dajem izjav. Vsak človek naj ima svoje prepričanje".275 Sama zase je ostala skrajno dosledna. Pri nakupu spominkov je naletela na problem: "Le težko sem dobila malo kitaro, da ni bila na njej Marija."276 Vendar pa je mogoče ugotoviti, da je tudi tu čas naredil svoje in z leti postaja A. L. v tej zvezi sproščena. Tako je 25. decembra 1990 v svoj dnev- nik zaznamovala za slovenske kristjane pomemben dogodek: "... Praznovala je po mnogih letih vsa Slovenija Božič. To je pravilno. Vera mora biti pra- 267 Glej op. 14 - 1. maj 1973. 26» Glej op. 14 - 8. maj 1973. 269 Glej op. 173, str. 8. 270 Glej op. 2, str. 9. 271 Glej op. 14 - 8. maj 1973. 272 Glej op. 2, str. 9 - 10. 273 Glej op. 2, str. 11. 274 Glej op. 2, str. 9. 275 Glej op. 83, str. 7. 276 Glej op. 276. 168 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensico krajevno zgodovino vica vsakega državljana."277 Morda se najbolj približamo osebni resničnosti Albine Lapanja, če rečemo, da se v zrelih letih giblje na meji agnosticizma. Čustva so pripravljena izražati hvaležnost Nekomu, a razum se sprašuje, komu: "... več bi morala videti v življenju lepega in zamižati pred slabostmi. Kot sem že pred dnevi zapisala, da je že to sreča, da živimo, da nam je življenje sploh odmerjeno. Zato je moja dolžnost, da sem hvaležna, da živim. Toda komu, točno ne vem. Ko sem preživela mladost, moram biti tudi s starostjo zadovoljna. In tudi sem. Nočem biti kot neposlušen otrok. Naj bo jesen mojega življenja polna hvaležnosti za preživetim. Mnogokrat sem se v življenju spraševala: Ali je Bog? Od kod vse to? Zakaj svet, mi, narava sploh. Zakaj in od kje vse to? Točnega odgovora nisem nikoli in nikjer našla. In ga tudi ne bo noben našel. Ne trdim, da ni Boga, kakor ne trdim, da je. Mi vsi, vsak zase, smo tako majhni, da tega nikdar ne bomo rešili, jaz pa hočem živeti tako, da ne bom nobenemu krivice napravila."^^« čez hi leta, leta 1973, Albina Lapanja odpre vprašanje na novo, a nanj podobno tehtanje odgovarja: "Za večno pa bo ostalo odprto vprašanje: Kaj je po smrti? Na to ne bo žal nikdar noben odgovora - pravilnega - neizpodbitnega. Vera in bog bosta obstajala dotlej, dokler bodo ljudje verjeli. Vse to pa je tudi dobro, ako se ne izneveri!"279 SKLEP "Jaz bom morala živeti sto let, če bom hotela storiti vse, kar imam v nacrtu/'^^O je dejala pred leti Albina Lapanja navdušena, da lahko počne, kar jo veseli. Celostno gledano, je bistvena poteza njenih načrtov: biti za koga - predvsem za mla- dino. Tudi ko je izpisovala knjige, to ni delala zgolj zase, ampak je imela pred očmi morebitne druge uporabnike. Kljub silnemu smislu za po- drobnosti pa zmore tudi velikodušnost, kakor iz- pričuje njeno stališče ob zgodovinopisju tistega obdobja, v katerem je bila aktivna tudi sama: "Če se bomo šli datume, ne bomo nič narediU. Dejstva so pomembna."281 Pri tem odlikujeta Albino Lapa- nja veUka resnicoljubnost in želja po objektivnem prikazovanju dejstev. Tako je v zrelih letih, ko se je bila sposobna vživeti v položaj svoje krušne matere, močno spremenila svoje mnenje o njej in priznava, da se je ta trudila biti dobra do vseh otrok iz moževega prvega in drugega zakona. Živ- ljenjepis v katerem opisuje nekatere boleče spo- Albina Lapanja, Dnevnik, 25. 2. 1990. 27° Glej op. 74 - 27. avgust 1970. 279 Glej op. 14 - 29. maj 1973. 280 Glej op. 71. 281 Glej op. 71. mine v tej zvezi, je pač bil pisan v afektu, v hudi življenjski krizi in tedaj človekovo presojanje m nujno realno in preudarno, pojasnjuje razločke v ocenjevanju dogodkov v njem in dandanašnji. V dokaz, da sta se z "nuno" v poznejših letih notra- nje ujeli, Albina Lapanja omenja njuno stalno do- pisovanje, s pohvalo, kako lepa so bila pisma nje- ne druge mame. Tudi glede navzkrižja z očetom glede njenega šolanja zdaj presoja bolj blago in trezno, z upoštevanjem njegovega težkega živ- ljenja: "Njegovi nauki so bih zelo koristni. Kot otrok takrat tega nisem razumela."282 Njeni poizkusi s peresom dobivajo prostor v Iiterarčenju.283 Vedno se je bala, da bi ji zmanjkalo papirja. Pomagala si je s pisalnim strojem na de- lovnem mestu, kamor je hodila pisat še ponoči. Ob upokojitvi leta 1967 pa je že imela svoj lastni pisalni stroj.284 Vse življenje je tudi neznansko ra- da brala. "Če bom lahko brala, si želim še dolgo življenje, saj to je res samo - enkratno."285 Vendar ne sega po pogrošni literaturi, ampak je tudi pri branju leposlovja zahtevna do sebe. Ob branju Mladeniča F. M. Dostojevskega je moderno vzklik- nila: "Mladenič je cel jaz"286 = jaz sem cel Mlade- nič. Kupila je drugo izdajo serije 100 romanov, ker je bila prvo izdajo vso razdala. Enako se je odločila storiti z drugo. Čim jo bo prebrala, jo bo dala naprej. Tu se razkriva še ena plat Albininega zna- čaja: "V vseh teh letih, predvsem, odkar sem upo- kojena, sem se ukvarjala s pletenjem in kleklja- njem, kvačkala sem tudi dvaintideset dek za divane in kavče, predvsem iz stare volne, a tudi iz nove različnih barv." Vse to je podarila.287 Tudi njeno stanovanje je polno teh odej, vse njeno ročno delo. Albina Lapanja se veseli drobnih sreč, ki jih ji je ponudilo življenje, saj se je dokopala do njih s svojo vztrajnostjo. Za doto od doma je ohra- nila tudi očetove svarilne besede: "Boste že videli, ko vas bojo tuja vrata po petah /riti/ tolkla."288 Kljub na zunaj neugodnim življenjskim oko- liščinam, ki so prej ovirale kot pospeševale razmah talentov Albine Lapanja, njeno življenje ni bilo prazno. Nasprotno. Polno in bogato. Kaj vse bi lahko dala od sebe, če bi ji bilo dano prav razviti svoje darove. A tudi tako je žlahtnila svoje okolje in samo sebe. Prikaz njenega življenja se zdi smiseln in stro- kovno relevanten, tako z antropološkega kot etno- loškega in zgodovinskega vidika, saj obdelano gra- 282 Glej op. 19. Prim. Marija Stanonik, Slovstvena folklora v domačem okolju, Ljubljana 1990, 107 - 112. 284 Glej op. 19. 285 Glej op. 7, str. 16. ?^^Glejop.7L 287 Glej op. 1, str. 3. Telefonski pogovor z Albino Lapanja, 24. 2. 1993. in op. 19. 169 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 divo ne govori le o neki osebi, človeku nasploh, ampak o njegovi konkretni vpetosti v procesu slo- venskega naroda za obstoj in osamosvojitev od prve svetovne vojne dalje, ko je velik del Slo- vencev po njej začel tlačiti italijanski škorenj, in trdih preizkušenj druge svetovne vojne, ko je bil v celoti obsojen na pogin od treh okupatorjev (ita- lijanski, nemški, madžarski), svetovni politiki pa je uspelo vnesti vanj usodno razcepljenost znotraj njega, da je po koncu druge svetovne vojne za- krvavel, kot še nikoli dotlej. Če je prej dolga sto- letja njegovemu obstoju pretila nevarnost pred- vsem s severa, pa tudi z zahoda in vzhoda, je v dvajsetem stoletju postajala vse večja nevarnost z juga, centra Jugoslavije, kar je očitno prišlo na dan v vojni za Slovenijo. Albini Lapanja gre zahvala, da je s tem, ko je dala na razpolago svoje življenjsko gradivo, omo- gočila registrirati proces osamosvajanja slovenske- ga naroda (makro nivo) skozi prizmo transfor- macije na osebni ravni (mikro nivo); to daje nje- nemu življenju smisel, vključenost človeškega fak- torja v na videz abstraktno zgodovinsko dogajanje pa daje le-temu veliko bolj plastično podobo, še toliko bolj, ker je rdeča nit skozenj obarvana z eno in isto osebo od propada Avstro-Ogrske do propada Jugoslavije v obliki, ko je bila njen del tudi Slovenija.* Iskreno se zahvaljujem prof. Zdenki Primožič iz Škofje Loke, da je pomagala pripraviti gradivo za tukajšnjo obdelavo. 11. 3. 1993. 170 46 12 KRONIKA 1998 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Poročila Znanstveni posvet "Slovenija 1848 - 1998: Iskanje lastne poti" 16. in 17. aprila 1998 je v Mariboru potekalo znanstveno posvetovanje "Slovenija 1848 - 1998: iskanje lastne poti", ki ga je skupaj z Univerzo v Mariboru organizirala Zveza zgodovinskih društev Slovenije. Posvet so omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Univerza v Mariboru in Mesto Maribor, pokrovitelj pa je bil državni zbor Republike Slovenije. Slovenski zgodovinarji so s posvetovanjem želeli opozoriti tudi širšo slovensko javnost na pomembne obletnice, ki jih prinaša le- tošnje leto. Mineva natanko 150 let od revolu- cionarnega leta 1848 in razglasitve ideje o Zedi- njeni Sloveniji, pred 130-leti se je začelo taborsko gibanje, 80-let je mirülo od razpada Avstro-Ogrske in nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, kasneje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Spominjamo se 50-letnice Informbiroja in nenazad- nje, 10-letnice procesa proti četverici. Vse te po- membne obletnice in dogodke ter problematiko zadnjih 150-let slovenske zgodovine je na posve- tovanju skušala orisati skupina povabljenih zgodo- vinarjev iz vse Slovenije in zamejstva. V četrtek dopoldan se je v mariborskem Na- rodnem domu zbralo okrog 160 slovenskih zgodo- vinarjev. Otvoritveni govor je imel predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije dr. Stane Granda. Sledili so pozdravni nagovori rektorja Univerze v Mariboru dr. Ludvika Toplaka, pred- sednika Slovenskih krščanskih demokratov gospo- da Lojzeta Peterleta in predsednika Državnega zbora republike Slovenije dr. Janeza Podobnika. Nato je svoja mesta zasedlo 3-člansko predsedstvo, ki so ga sestavljali dr. Jasna Fischer, dr. France Rozman in mag. Bojano Balkovec. Kot prvi referent je nastopil dr. Vasilij Melik, ki je v uvodnem referatu Ideja zedinjene Slovenije 1848 - 1991 spregovoril o razvoju ideje Zedinjene Slovenije od leta 1848 do leta 1991. Zamisel o zedinjena Sloveniji je stopila v politično življenje z marčno revolucijo. 29. marca 1848 je Matija Majar v Novicah predstavil slovenski narodni program, ki je v dveh bistvenih točkah izražal željo, da si Slovenci sami vladamo in da se združi vse slo- vensko ozemlje po jezikovni meji v eno deželo. Prva točka programa Zedinjene Slovenije se je uresničila šele s samostojnostjo leta 1991. Na sto- letnico Narodnega doma, v katerem je potekalo posvetovanje, je spomnil dr. Bruno Hartman v referatu Sto let Narodnega doma v Mariboru. Na- tanko pred 100-leti so namreč zgradili Narodni dom, "ognjišče vseh narodno mislečih slojev Ma- ribora in obmestja", ki je v svoji zgodovini služil različnim namenom: od posojilnice, ljudske knjiž- nice do vojaškega objekta. O deželni in narodni zavesti koroških Slovencev je razglabljal dr. Av- guštin Malie v prispevku Med deželno in narodno zavestjo, dr. Walter Lukan pa je v referatu Slo- vaški in slovenski narodni program 1848 postregel s primerjavo med Slovenci v avstrijskem delu monarhije in Slovaki na Ogrskem. Slednji so bili, po Lukanovih besedah, leta 1848 celo v slabšem položaju kot Slovenci. Kljub temu pa so verjeli v uresničitev lastnega nacionalnega programa, med- tem ko je slovenski nacionalni program ostal na pretežno deklarativni ravni. Tibor Pule je pripravil referat o Volitvah leta 1848 v Prekmurju. Nov volilru sistem je prinesel zmago liberalnemu plemstvu in meščanstvu, povečalo se je število volilcev. Avtor je ugotovil, da prekmurski Slovenci leta 1848 niso imeli no- bene strankarske oziroma politične organizacije ali posebne narodne usmeritve. Fülejeva izvajanja je dopolnila Metka Fujs s prispevkom Slovenska narodna zavest in Prek- murci. Povedala je, da so kot narod, ki do leta 1919 m imel nobenega lastnega društva ali poli- tične organizacije, ampak le peščico izobražene du- hovščine, znali doseči združitev z matičnim naro- dom, kar je ugodno vplivalo na utrjevanje slo- venske narodne zavesti. Dr. Janez Cvirn je v prispevku Nemško-slo- venski odnosi osrednji problem slovenske zgodo- vine spregovoril o nemško-slovenskih odnosih pri nas. Tu sta bila v 19. stoletju prisotna 2 slovenska stereotipa (o Nemcih kot največjih sovražnikih slo- venskega naroda in o Slovencih kot "narodu pro- letarcu"), ki sta odločilno vplivala na slovensko, pa tudi nemško zgodovinopisje. Medtem, ko so Slo- venci prikazovali nemško zatiranje kot načrtno germanizacijo, so Nemci dokazovali nemški značaj večine slovenskih dežel, po drugi svetovru vojni pa opozarjali na tragično usodo nemške manjšine pri nas. Na vprašanje, ali so nemško-slovenski od- 171 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 nosi v 19. in 20. stoletju osrednji problem slo- venske zgodovine, je dr. Cvim odgovoril pritrdil- no, v kolikor se na odnose gleda etnocentrično, in ; nikalno, v kolikor jih primerjamo s podobnimi raz- ¦ merji v srednjeevropskem prostoru. Slovensko zgodovinopisje bi moralo obravnavati slovensko zgodovino kompleksno. Njen sestavni del bi mo- rali predstavljati tudi Nemci. Dejstvo je, da so v slovensko-nemških odnosih v 19. in 20. stoletju ob konfliktih obstajala tudi področja sodelovanja in da so Nemci precej prispevali k družbenemu raz- j voju slovenskega prostora. Dr. Boris Gombač je v prispevku Trst in slo- ! venstvo analiziral dvestoletno zgodovino tržaških : Slovencev ter njihov narodni vzpon, ki je dosegel vrhunec na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo i slovenstvo prisotno na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Po prvi svetovni vojni je sledilo načrtno uničevanje slovenske narodne zavesti, ki ga je spodbudila še usoda Trsta po drugi svetovni vojni. Dr. Branko Marušič je v sestavku Beneški j Slovenci in Slovenija opozoril na dvojnost beneš- i kih Slovencev, ki se že od leta 1848 kaže v raz- j merju beneških Slovencev do Slovenije. Na eni \ strani se čuti pripadnost Italiji, na drugi pa matični : Sloveniji. O slovanski vzajemnosti, ki je vehko pripo- mogla h krepitvi nacionalne samozavesti marsika- ' terega slovanskega naroda ter o ideji panslavizma, \ je spregovorila dr. Irena Gantar-Godina v prispev- ! ku Iskanje rešitve v panslavizmu. Dopoldanski del posvetovanja je zaključil Bran- ko Goropevšek z referatom Odmevi septembrskih dogodkov leta 1908, ko je zaradi rastoče napetosti med Nemci in Slovenci prišlo do izgredov. Naj- hujši nemiri so bili na Ptuju (13. 9. 1908) in v : Ljubljani (18. 9. 1908). Nezaupanje in mržnja med Slovenci in Nemci sta se po teh dogodkih še po- i globili. Slovenci so začeU z veliko kampanjo proti nemštvu in s pozivi k bojkotu. ! Po kosilu je mariborski župan dr. Alojz Križ- ; man v mestni hiši Rotovž pripravil kratek sprejem za vse referente in organizatorje. Sledil je popoldanski del, ki so ga vodih pred- sednik dr. France Dolinar ter člana dr. Vincenc Rajšp in dr. Jera Vodušek-Starič. Kot prvi je na- ; stopil dr. Peter Vodopivec z referatom Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Sloven- cev. Izobraženci, ki so bih že leta 1848 nosilci slovenskega narodnega programa, so bili najpo- membnejši nosilci in oblikovalci moderne sloven- ske zavesti, ter najpomembnejši dejavnik sloven- ; ske narodne politike. Bili pa so prešibki, da bi lahko poštah nosilci globje družbene in politične ; demokracije. Sledil je dr. FeUks Bister, ki je v referatu Vloga dunajskih Slovencev v slovenski preteklosti spre- govoril tudi o tem, da se mu zdi slovenska pre- teklost v povezavi z Dunajem mrtva. Dr. Andrej Vovko je nato spregovoril o Soli in slovenski sa- mobitnosti. Poudaril je pomen slovenskega šolstva in slovenskih učiteljev pri ohranitvi slovenskega naroda, ter prizadevanja za uvajanje in ohranjanje slovenskega jezika kot učnega jezika v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja, ki se je po razUčnih slovenskih deželah razUčno uve- ljavljal. Liberalni katoUcizem in slovenski narod je bU prispevek Zvonka Berganta. Govoril je o tem, da je liberalni katoUcizem v povezavi s prebujanjem zavesti slovenstva med ljudmi našel svoje mesto tudi širše v slovenskem narodu. Liberalni katoliki so vseskozi skušali v spravljivo razmerje postaviti nespremenljive katoUške resnice in ideje, s katerimi se je soočal slovenski narod. Dr. Aleš Gabrič je v prispevku Vloga inte- lektualca kot poUtičnega subjekta v enostrankar- skem sistemu predstavU položaj intelektualcev v povojni Jugoslaviji, ki se niso hoteU podrejati novi poUtični oblasti in njenim zahtevam. Govoril je o dveh večjih skupinah: o starejših intelektualcih, ki so kot javni in kulturni delavci delovaU že pred in med vojno ter intelektualcih, ki so se izoblikovaU po vojni in biU neobremenjeni s preteklostjo. O centralizmu in federalizmu je po kratkem odmoru spregovoril dr. Janko Prunk v prispevku Centralizem in federalizem. Vse od vstopa v prvo jugoslovansko državo leta 1918 pa do današnjih dni je pri Slovencih prednjačUa zahteva po fede- rativni ureditvi države, ki se je skozi obdobja raz- lično uresničevala. Delovanje Slovenske ljudske stranke v Kraljevi- ni Srbov, Hrvatov in Slovencev, je analiziral dr. Darko Friš v koreferatu SLS in slovensko nacio- nalno vprašanje. Stranka je po sprejetju Vidov- danske ustave (1921) ponovno začela boj za na- rodno samoodločbo, v dvajsetih letih opustila do- tedanjo avtonomistično politiko in s podpisom t.i. Blejskega sporazuma vstopUa v vladno koalicijo. Prvi dan posveta se je zaključU v prijetnem ambientu Vodnega stolpa ob Dravi, kjer so dr. Janez Drnovšek predsednik Vlade Republike Slo- venije, dr. Ludvik Toplak rektor Univerze v Mariboru, in dr. Lojze Marinček minister za zna- nost in tehnologijo RS, pripraviU sprejem za vse udeležence. V imenu dr. Drnovška in v svojem imenu je zgodovinarje pozdravU dr. Lojze Marin- ček, nekaj besed je spregovoril tudi dr. Toplak. Ob čudoviti postrežbi in sproščujočem pogovoru se je sprejem zavlekel v pozne nočne ure. Petkov dopoldanski del je vodUo predsedstvo, ki so ga sestavljaU dr. Branko Marušič, dr. Anton Ožinger in mag. Saša Serše. 172 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Osnovna teza referata Cerkev in nacionalno vprašanje dr. Janeza Juhanta, ki je nastopil kot prvi, je bila, da je Cerkev pri Slovencih odločilneje vplivala na razvoj narodnostnega vprašanja kot pri drugih narodih in to zato, ker Slovenci nismo imeli svoje države. Na kratko je predstavil odnos Cerkve do nacionalnega vprašanja v zadnjih 150- letih in s tem povezane probleme. Dr. France Dolinar je v koreferatu Cerkvena uprava in Slovenci najprej pojasnil pojem "cer- kvena uprava" in razložil, zakaj se slovensko ozemlje vse do leta 1968, ko so ustanovili ljub- ljansko metropolijo, ni moglo oblikovati kot samo- stojna cerkvena pokrajina. Navedel je še tri glavne spremembe na področju cerkvene uprave na na- šem ozemlju, in sicer ustanovitev goriške metro- polije leta 1830, spremenjene meje škofij po prvi svetovni vojni in preureditev cerkvene uprave po drugi svetovni vojni. - Dr. Vincenc Rajšp je v svojem koreferatu Pri- spevek slovenske duhovščie za promocijo sloven- skega jezika in slovenske narodnosti predstavil de- javnost slovenske katoliške duhovščine na narod- nostnem področju od revolucionarnega leta 1848 pa do konca 1. svetovne vojne, ter kako je to od- mevalo pri Slovencih in drugih narodih v mo- narhiji. Odnos cerkve do izseljevanja in slovenskih izseljencevje poskušal razložiti dr. Bogdan Kolar v koreferatu Cerkev in slovenski izseljenci. Na za- četku je Cerkev izseljevanje Slovencev podpirala, konec 19. stoletja pa je prevzela dve nalogi: Slo- vencem v domovini je skušala preprečiti, da bi se izseljevali, Slovencem v zamejstvu pa je pomagala pri povezovanju in skupnem delu. Do druge sve- tovne vojne je to nalogo opravljala Rafaelova družba. V obdobju od konca druge svetovne vojne do leta 1952 je bilo Cerkvi prepovedano zanimati se za izseljence, po tem letu pa se je položaj spre- menil. Pričakovanja Slovencev, da bodo ob vstopu v prvo jugoslovansko državo (1918) skupaj s Srbi in Hrvati zaživeli kot svobodni in suvereni narodi, se po besedah dr. Jureta Perovška, niso izpolnila. V referatu Jugoslavija - pričakovanja in realnost je predstavil razmere v novi državi, ki je v ustav- nopravnem pogledu uveljavljala nacionalni unita- rizem, južnoslovanske narode pa opredeljevala kot "plemena" namišljenega enotnega jugoslovanskega naroda. Velika večina Slovencev se je že v začetku 20. let temu uprla in se odločila za slovensko na- rodno stališče: v Jugoslaviji naj se uveljavi sloven- sko avtonomistično federativni narodnoemancipa- cijski interes. Mag. Vlasta Stavbar je v koreferatu Dekla- racijsko gibanje predstavila to dogajanje kot izraz spontanega izjavljanja Slovencev za majniško de- klaracijo. Gibanje je med drugim poudarjalo za- htevo po samoodločbi narodov in zahtevo po pravični novi državi v okviru habsburške monar- hije. Dr. Ervin Dolenc je bil v koreferatu Leto 1918 kot kulturna prelomnica mnenja, da je leto 1918 za večino Slovencev pomenilo eno večjih kulturnih in političnih prelomnic v lastni zgodovini. V novi Kraljevini SHS so zavladali ugodnejši pogoji za rast in izpopolnjevanje slovenske kulture. To se je pokazalo najprej v slovenLzaciji šolstva ter drugih izobraževalnih in umetniških institucij, istočasno se je povečala tudi intelektualna moč Slovencev. Kot zadnji predavatelj v dopoldanskem delu je nastopil dr. Andreas Moritsch, ki je svoj referat posvetil Koroškemu plebiscitu. Sledila je kratka diskusija, nakar se je posvet v Narodnem domu zaključil. Zgodovinarji so se po- poldne zbrali v Viteški dvorani Pokrajinskega mu- zeja, kjer je zadnjo četrtino posvetovanja vodilo predsedstvo, ki so ga sestavljali dr. Feliks Bister, dr. Darko Friš in dr. Andrej Hozjan. Referat dr. Žarka Lazareviča o Preobrazbi slo- venske gospodarske podobe je prebral dr. Ervin Dolenc. V tem obdobju so se na Slovenskem me- njavale krize in gospodarski vzponi, države in družbene ureditve, s tem povezana plačilna sred- stva in gospodarska politika. Vse to je od slo- venskega gospodarstva terjalo nenehna prilagaja- nja in iskanja ustreznih rešitev. Lazarevič je še na kratko predstavil značilnosti gospodarskega raz- voja v zadnjih 150-letih. Posvetovanja se ni mogel udeležiti tudi Marko Waltritsch, zato je njegov referat Gospodarska vlo- ga Slovencev v Trstu in Gorici prebral dr. Branko Marušič. V obeh omenjenih mestih so do leta 1918 imeli slovenski trgovci, obrtniki in tudi industrialci pomembno vlogo. Zelo močne so bUe tudi slo- venske banke in posojilnice. Po letu 1918 se je s fašizmom položaj zelo poslabšal, pretrgale so se vezi s slovenskim podeželjem in šele po drugi svetovni vojni so se razmere izboljšale. Ponovno poslabšanje je avtor zasledil v 90. letih. Dr. Jera Vodušek-Starič je v prispevku Med "ljudsko demokracijo" in demokracijo govorila o ljudski demokraciji pri nas. Od vseh stopenj raz- voja ljudske demokracije je po njenem, najmanj raziskano obdobje čistk znotraj same komunistične partije. Informbirojevski spor med KPJ in KPSZ pa je zasenčil ta spor med staro in mlado generacijo slovenskih komunistov. V naslednjih letih se je partijska oblast še bolj utrdila, slovenska družba pa postopoma le prešla v socialistično demokracijo. Partija je dovoljevala večje gospodarsko, kulturno in življensko svobodo, ni pa dopustila nobenih možnosti, ki bi lahko pripeljale nazaj buržoazno ali kapitalistično demokracijo. Dr. Bojan Godeša je v koreferatu Osvobodilna 173 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 1998 fronta slovenskega naroda med posebnostjo in splošnim jugoslovanskim razvojem predstavil razvoj slovenskega osvobodilnega gibanja na pri- meru Osvobodilne fronte, ki je bila prava slo- venska posebnost, ločena od ostalih gibanj. Šele jeseni 1942 seje začela pojavljati težnja po poe- notenju slovenskega osvobodilnega gibanja z osta- lim jugoslovanskim gibanjem, ki je privedlo do podpisa Dolomitske izjave. Ustavno reformo leta 1953 je kot zadnja refe- rentka obdelala Mateja Rezek v koreferatu Ustavna reforma 1953 in nacionalno vprašanje. Z vidika federativne ureditve je bila najbolj sporna ukinitev zbora narodov kot samostojnega doma zvezne skupščine. Namesto njega je bil uveden zbor pro- izvajalcev, katerega podlaga je postal razredni ele- ment, ki je izpodrinil nacionalnega. Dvodnevno posvetovanje je zaključil dr. Stane Granda, ki se je še enkrat vsem zahvalil. Kljub natrpanemu programu, saj se je na govorniškem odru zvrstilo kar 31 referentov, pa se je posve- tovanje uspešno končalo, tako vsebinsko kot tudi orgariizacijsko. In samo želimo si lahko, da smo dosegh naš namen: počastili našo preteklost, brez katere ne bi bilo sedanjosti in tudi prihodnosti ne. Barbara Sa tej Napóvedna razstava o Janezu Puhu, izumi- telju in industrialcu slovenskega rodu! "Duh in sposobnost Janeza Puha sta prerasla čas, v katerem je živel in presegla prostor, v kate- rem je delal. Očitno je imel toUko energije in ustvarjalnega naboja, da je s svojimi izumi osvojil svet (Avstrija, Nemčija, Češka, Poljska, Švedska, Hrvaška, Italija, Slovenija, Amerika, ...). V življenju je vedno proučil vse, kar je že bilo znanega v de- lavnicah ali v akademskih krogih in nato k temu znanju dodal nekaj svojega, novega - zaradi izku- šenj, naravne bistrosti in neumornega dela" (po- sneto po zloženki: Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar, 1862^ Sakušak, 1914 Zagreb, Phij, 1997, avtor Kristina Šamperl Purg). Zgodovinski arhiv na Ptuju si je za dve leti zadal obsežen in zahteven projekt o Janezu Puhu. Projekt obsega publikacijo - monografjo o velikem Slovencu, ki bo predvidoma izšla konec leta 1998 ob 105. obletnici znamenite kolesarske dirke Paris - Bordeux in razstavo, ki bi jo želeU odpreti 16. julija 1999, ob 85. letnici smrti. Istega leta bodo tudi naši sosedi Avstrijci obeležih 100 letnico današnje to- varne Steyr-Daimler-Puch v Gradcu. Cilj projekta: - na osnovi ohranjene in evidentirane arhivske, muzejske in industrijske dediščine opredeliti pomen veUkega izumitelja slovenskega rodu, - Janeza Puha uvrstiti v dodatek Slovenskega biografskega leksikona, - s knjigo in razstavo pribUžati Janeza Puha pred- vsem mladim - in podpreti razvoj obrtnega šolstva pri nas. Vodja projekta je avtorica pričujočega poročila. Projekt Janez Puh je nacionalnega pomena in mednarodnih razsežnosti. Za predstavitev tako za- htevne materije smo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju imeli pravzaprav na voljo zelo malo gradiva, zato smo si zadah za osnovno nalogo, da bi ugo- tovili kaj o tem velikanu na izumiteljskem pod- ročju skrivajo naši arhivi, posamezniki, klubi, knjižnice in muzeji. Slovenski arhivi, muzeji, posa- mezniki, inštituti, fakulteta, arhivi v Gradcu so se pozitivno odzvali glede sodelovanja pri publikaciji kot tudi pri razstavi. Izvleček iz poročne matične knjige mesta Gradec iz leta 1889 174 46 1998 12 KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Za začetek smo pripravili napóvedno razstavo s katero predstavljamo zahtevni projekt in žeUmo doseči soglasje in potrditev širše skupnosti, da bi ta projekt lahko izvedel tako strokovno, fizično in seveda finančno. Napovedana razstava z naslovom Janez Puh - človek, izumitelj, tovarnar ohlapno riše podobo našega rojaka, ki se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri Juršincih, okraj Ptuj, živel in dela je v glavnem od leta 1885 do 1914 v Gradcu, umrl je istega leta v Zagrebu. Razstava nam še ne postreže z gene- alogijo, niti ne z natančno učno potjo, še manj z njegovimi patenti na področju razvoja koles, mo- torjev, avtomobilov, balonov, letalskih motorjev, pisalnih in šivalnih strojev, to je naloga razisko- valcev. Reklamni letak tovarne koles Janeza Puha, iz katerega je razvidno, da je omenjena tovarna prejela v letu 1892 kar 136 nagrad Napóvedna razstava danes obsega 32 ekspo- natov na osnovi arhivskega gradiva in literature ter 24 originalov (5. muzejskih eksponatov in 19 arhivskih), predstavljena je bila trikrat in sicer od 30. 10. do 6. 11. 1997 v mestni hiši na Phiju in od 14. 11. do 10. 12. v avU Šolskega cenfa-a Phij. Zgo- dovinski arhiv na Ptuju in Mestna občina Ptuj, občina Radgona, občina Juršinci, občina Ljutomer, občina Ormož in Perutnina Ptuj so tako vnesli v počastitev 120. letnice obrtnega izobraževanja na Ptuju, kjer je Puh odigral pomembno vlogo in 30 letnice Poklicne in tehnične strojne šole na Ptuju širšo noto. V rojstni fari, oziroma občini Juršinci je bUa razstava od 16. 12. 1997 do 15. 1. 1998. Na treh predstavitvah je büo okoU 4000 učen- cev, dijakov in vabljenih gostov, napisani so bili številni članki v lokalnem časopisu Tednik, v Delu in na 1. programu (TV Slovenije in TV Ptuj). Na vseh predstavitvah so bile na voljo zloženke, ki jih je strokovno zasnovala vodja projekta in na zad- njih dveh predstavitvah je bil na voljo tudi katalog, v katerem smo prestavili projekt. Katalog je velikega formata, zgledno oblikovan, opremljen z barvnimi fotografijami, prevodi povzetkov v nemškem in angleškem jeziku, v nakladi 1000 iz- vodov. Napóvedno razstavo so na prvi predstavitvi spremljaU le trije originali, na drugi že šest in do tretje predstavitve v Juršincih nam je uspelo pri- dobiti še 18 originalo, v glavnem fotografij, raču- nov, letakov. V Juršincih so nam učenci zaigrali tudi neke vrste veseloigro na temo Janeza Puha, na domačiji so nam postregU v Puhovi sobi s toplo Puhovo malico - srnin golaž, žganci in gibanca, ki je bila najbolj priljubljena Puhova jed. Njegovi do- mači so mu gibanco pripraviU vedno, ko je prihajal v Juršince. PiU smo Puhovo vino - rumeni muškat, boljši od vsake sladice. Puhov dvocikl v glavi računa trgovine Aloisa Heu iz Maribora, 1911 Napóvedna razstva se bi predvidoma seUla v vsa mesta, ki so kakorkoU povezana z Janezom Puhom, morda tudi v Ljubjano, kajti tudi župan Hribar se je vozU s Puhovim avtom. Kristina Šamperl Purg 175 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 O delovanju Društva ljubiteljev soške fronte Poročilo obsega opis društvene dejavnosti v preteklem obdobju štirih let (1994 - 1998). DLSF je bilo ustanovljeno decembra 1994 in ima okrog tri- deset članov. V preteklem obdobju so izvršni odbor društva sestavljali: Jakob Marušič (predsednik). Davor Ker- nel (podpredsednik), Martin Premk (tajnik), Lenart Zaje (blagajnik) ter člani: Martin Rozman (vodja disciplinske komisije), Miha Dovžan in Franc Ma- rušič (člana disciplinske komisije). Marko Habjan in Bogdan Sajovic. Pomen in vlogo ter organizacijo društva najlaže predstavimo tako, da se osredotočimo na samo dejavnost društva. Dejavnost DLSF je ostala zvesta ciljem in nalogam: - pripravljati in organizirati raziskovalne pohode na področja, kjer je potekala soška fronta - pripravljati razstave (o soški fronti) - organizirati tematske večere in - izdajati ustrezne publikacije (brošure, pregiban- ke). V ospredju delovanja DLSF je promocija dru- štva. Do sedaj je bila glavna oblika predstavitve organizacija razstav, od katerih je bila najbolj odmevna četrta (v Cekinovem gradu). Prva je bila v OŠ Pivka (od 2. decembra do 6. decembra 1994). Naslednji dve sta bili v OŠ Danile Kumar (od 20. februarja da 10. marca 1995) in v Hotelu Jama v Postojni (od 13. julija do 1. avgusta 1995). Četrta (v že omenjenem Cekinovem gradu) je nastala v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine v Lju- bljani (od 14. februarja do 10. aprila 1996). V letu 1997 je bila le ena razstava, in sicer v Gimnaziji Moste (od 17. oktobra do 4. decembra 1997). Seveda pa so pomembna tudi javna občila, preko, katerih obveščamo širšo javnost o delu v društvu, i V tem oziru je bila zelo pomembna kontaktna j oddaja na TV3 (Dobro jutro, Slovenija). i Samo društvo deluje po načelih prostovoljnega: združevanja članov s ciljem, da z aktivnim udej- stvovanjem sodelujejo pri raziskovanju različnih tematik s področja soške fronte. DLSF kupuje in prodaja, zamenjuje, podarja, prejema v dar in restavrira eksponate iz prve svetovne vojne, ter ljubiteljsko zbira in razstavlja eksponate iz drugih obdobij. Večina predmetov iz zbirke - ta je prvot- no nastajala naključno, zdaj pa jo člani društva s čedalje večjo vnemo načrtno dopoljnjujemo - je bila prvotno last Jakoba Marušiča, po ustanovitvi društva pa je postala društvena last. Pri vsaki raz- stavi sodelujejo tudi zunanji sodelavci, bodisi posa- mezniki (nakaj eksponatov na preteklih razstavah je bila privatna last) ali institucije (že omenjeni Muzej novejše zgodovine). Na naših razstavah že- limo z ilustrativno močjo predmetov in fotografij iz tega obdobja približati grozote soške fronte. Obiskovalcu želimo pričarati dnevne tesnobe voja- ka, ki je bil zdrobljen, fizično utrujen in moralno strt. Ob tem pa želimo, da ob razstavah naši najmlajši obiskovalci, katerim so bile namenjene razstave organizirane na osnovnih šolah in gim- nazijah, spoznajo ves nesmisel vojne in vojskova- nja. Ob posameznih razstavah smo pripravili tudi ustrezne publikacije (brošura z naslovom Vojak na soški fronti (1915 - 1917) je bila izdana ob razstavi na OŠ Danile Kumar, na ostalih razstavah pa so bile spremljajoči material pregibanke). Ker pa je organizacija razstav precej velik finančni zalogaj za naše društvo, katerega člani smo večinoma štu- dentje zgodovine, naj povem, da so glavni vir do- hodkov razstave (vstopnina) in sponzorstvo (OŠ, gimnazije. Muzej novejše zgodovine). Vsekakor pa pričakujemo tudi sredstva, ki naj bi jih društvo prejelo od Mestnega sekretariata za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in šport. Večino teh sredstev porabimo za izboljšanje organizacije društva in za nabavo novih eksponatov. Mnogo predmetov dobimo tudi v obliki donacij, ki so vedno zelo dobrodošle. Kaj pa načrti za v prihodnje? Še naprej orga- nizirati čim več razstav in pridobiti čim več novih članov. Ustrezno s tem širiti vesti o našem delo- vanju med strokovno javnostjo in preko mno- žičnih občil, ter se poskušati vključiti v širše raz- iskovalne programe na tematiko prve svetovne vojne, ki jih pripravijo drugi organizatorji (društva ali posamezniki) iz Slovenije in tujine. Davor Kernel 176 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino Ocene Ljubno ob Savinji, 750 let, izdala in založila Občina Ljubno ob Savinji, tisk Hren Grafika, Ljubno 1997, 175 strani Obsežen pregled Ljubnega skozi zgodovino je prispevek glavnega urednika Aleksandra Videč- nika, ki na podlagi dokumentarnega gradiva ugo- tavlja poimenovanje kraja, "historično izpričan kraj Ljubno leta 1274." Nadaljuje s podeUtvijo trških pravic, kar je bilo zelo pomembno za razvoj kraja. Saj je že leta 1459 gornjegrajski opat Gašper od- redil, da bodo Ljubno s kraji Gornji Grad in Rečica zemljiško-gospodarstveni trgi za gornjegrajske podložnike. Leta 1464 je ljubljanski škof Sigismund podelil Ljubnemu trške pravice. Te so pozneje na podlagi listine iz leta 1459 potrjevali škofje ljub- ljanske škofije in tudi cesar Friderik III. Po mnenju avtorja je leta 1470 dobil kraj tudi svoj trški grb. Osrednji del grba je benediktinska zvezda, ker so upoštevali zemljiško gospoščino, kateri je trg pri- padal in to je bil benediktinski samostan v Gor- njem Gradu. S podeljenimi trškimi pravicami je bil usklajen tudi samoupravni red trga in naloge tržkega sod- nika. Zelo zanimiv je pregled prebivalstva, medse- bojni odnosi ter demografske in socialne razmere, kakor tudi navedba družinskih imen. Iz navede- nega razberemo, da je bilo prebivalstvo izključno slovensko, kasneje pa so zlasti z razvojem obrh prihajah tuji rokodelci iz Avstrije in Koroške, kar je razvidno po nemških priimkih. Zaradi socialnih razlik, pa je med tržani, to pomeni med posestniki in kočarji velikokrat prišlo do nesporazumov, zlasti pri voUlni pravici. Konec fevdalne dobe je prinesel tudi spremembe pri delovanju občin, tako je prišlo do spremembe odnosov med tržani in meščani. Dokončno pa se je poslovanje občin uredilo z za- konom, ki so ga v Avstriji sprejeh 2. maja 1864. Avtor nadaljuje s prikazom Ljubnega od prve svetovne vojne in Maistrovih borcev, ker je bilo med njimi mnogo Ljubencev, Majske deklaracije leta 1917 in obdobja stare Jugoslavije do gospo- darske osamosvojitve. Zlasti hitro se je razvijalo obrtništvo in trgovina z lesom, kar je narekovala osamosvojitev od tujega kapitala. Narodni buditelji so že pred koncem stoletja ustanovili Hranilnico in posojilnico (1894), Kmečko-splavarsko hranilrüco in posojilnico (1908), vse to za ohranitev domačega kapitala. Druga svetovna vojna je cvetočo rast kraja skoraj uničila. Okupator je začel uničevati slovenski živelj z izseljevanjem, zapiranjem, potuj- čevanjem, z uvedbo nemškega jezika v šole, urade in javno življenje. Kratkotrajna osvoboditev kraja in povrnitev nemškega okupatorja je s požiganji in razdejanjem še huje prizadela prebivalstvo. Po vojni je bUo potrebno veliko truda in dela ter preoblikovanja oblastnih organov, okrajev, krajev- nih skupnosti do osamosvojitve Slovenije. O igralski, čitalniški, orlovski, zborovski, tambu- raški in športni dejavnosti ter prostovoljnem gasil- skem društvu, ki so ga ustanovih leta 1898 pod naslovom "Prostovoljna požarna hramba Ksaveri- janka", čigar pobudnik je bil Jože Terčak, šolski upravitelj v vasi Radmirje, ki leži ob desnem bregu Savinje, govori prispevek Jožice Osovnik, ki je za- pisala, da "o zgodovini kraja in fare bi lahko veliko povedala cerkvena kronika, ki pa je med drugo svetovno vojno bila uničena. Tako je pričujoči za- pis nastal na temelju nekaterih pisnih dokumentov in fotografij". O kraju Okonina in njeni zgodovini in prvem kraju Občine Ljubno, ki leži ob zelo prometni cesti, piše Milena Vršnik in pravi. Da "so v tem majhnem kraju, že v preteklosti živeh pomembni ljudje, ki so ime Okonine ponesli v svet in posta- vih temelje kulturnemu življenju", med njimi so znani Valentin Orožen (1808 - 1875), Ignacij Zavo- lovšek (1873 - 1950), Oskar Hudales (1905 - 1968). Pod naslovom prispevka Verski utrip je obsež- no poglavje Viljema Pangerla, ki govori tako o fev- dalni kot o cerkveni zgodovini, od pražupnije Gor- nji Grad dalje. Vladar jo je delil dalje svojim ve- likašem za zasluge ah plačilo. Ti pa so jo "po na- ročilih fevdalizma delili naprej". V Zgornje Savinj- ski dolini sta takrat nastali dve zemljiški gospo- ščini: mozirska in gornjegrajska, ki je obsegala vso Zadrečko in Savinjsko dohno od Nazarij navzgor. Središče te posesti je bil Gornji Grad. Avtor na- dalje opisuje ustanovitev in delovanje župnije in cerkve na Ljubnem in podružnične cerkve v Ro- suljah in Rastkah. Predstavi župnijo Radmirje z imeni župiukov od leta 1780 dalje. Spregovori tudi 177 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 O njenih b-eh cerkvah: sv. Mihaelu v Radmirju, o cerkvi v Okonini in o cerkvi sv. Barbare na Straži. O gospodarski dejavnosti v kraju govori pri- spevek Darje Dobovičnik. Najprej predstavi pri- marno dejavnost t.j. kmetijstvo s strukturo kmeč- kih gospodarstev in gozdarstvo, ker pokriva gozd kar 66% celotne površine. V sekundarno dejavnost uvrsti elektro in kovinsko industrijo ter gradbe- ništvo. V kvartarni sektor pa obrt, trgovino in tu- rizem, kjer vidi pomembno poslanstvo v reševanju brezposelnosti, zvišanju kvalitete življenja in med- sebojnih odnosov. Razvoj šolstva predstavlja prispevek Rajka Pir- nata, ki podrobno opisuje ustanovitev šole na Ljubnem, ko je takratni lavantinski škof Leopold 21. avgusta 1805, podpisal protokol o ustanovitvi šole. Sola je bila pod patronatom gornjegrajske graščine, ki je za njeno vzdrževanje prispevala eno tretjino stroškov, dve tretjini pa občina na Ljub- nem. Prvi učitelj na šoli je bil Franc Simonetti, ki je poučeval od leta 1805 do 1838. Pouk so imeli v zasebni hiši imenovani "Janezova hiša", ki je bila zelo vlažna in zatohla, da so učenci "omedlevali in bruhali". Avtor nadaljuje s prikazom delovanja šole na Ljubnem od enorazrednice do razširitve v petraz- redrrico ter po vojni v sedem in osemletno od nižje gimnazije do popolne osnovne šole. Dodan je seznam imen učiteljev od prvega iz leta 1805 do leta 1997. Prav tako sta obdelani osnovna šola v Radmirju od prve zasilne šole leta 1840 in nato redne leta 1870 ko je bil sprejet državni osnovno šolski zakon. Šola v Rastkah je bila ustanovljena leta 1942 za severni del šolskega okoliša na pod- ročju Primoža, Planine in dela Tera. Kot pod- ružnična šola je delovala do šolskega leta 1974/75, ko so jo ukinili zaradi premajhnega števila učen- cev. Prispevku sledijo zanimivosti iz šolskih kro- nik. Zdravstvo je predstavil Aleksander Videčnik, ki pravi, da so si morali do prvih let dvajsetega sto- letja "Ljubenci iskati zdravniško pomoč le v Kam- niku, Šoštanju in Celju". V prvih letih 20. stoletja pa so prihajali v Ljubno mozirski zdravniki le en- krat na teden. Sedaj pa imajo v kraju za zdravje dobro poskrbljeno. Kulturna dejavnost je bila in je še sedaj zelo pestra, kar je razvidno iz opisa Lenke Kralj. Avto- rica zelo podrobno analizira kulturni razvoj od druge polovice 19. stoletja, ko sta se na Ljubnem razmahnila splavarstvo in trgovina. V začetku stoletja so imeli bralno društvo. Vaščani so zelo radi segali po knjigah. Imeli so tudi moški pevski zbor, ki ga je vodil organist Davorin Budna, ki je pevce učil narodne in umetne pesmi. Navaja vso pestro pevsko dejavnost vse do leta 1997. Prav tako so bili dejavni na dramskem in folklornem področju. Omenja tudi godčevstvo, ljudske godce, ki so imeli posebno mesto v družabnem življenju in niso smeli manjkati na svatba, pustovanjih in veselicah. Igrali so melodije, ki so jih prenašali iz roda v rod. O ljubenski potici govori zapis Martina Puše- njaka, ki pravi, da je potica butara, znamenje iz vsakdanjega kmečkega življenja, ki ga prinesejo na cvetno nedeljo k blagoslovu. Izdelovanje potic je imelo različne simbole iz živalskega in kmečkega življenja. "Število šestindevetdeset vrst potic priča o neumomosti in ustvarjalnosti človeškega duha Splavarstvo v Zgornjesavinjski in Zadrečki doli- ni predstavlja prispevek dr. Angelosa Basa, ki pravi, da je Savinja plovna od Ljubnega, Dreta pa od Bočne pri Gornjem Gradu: od tu je segalo ozemlje savinjskih in zadrečkih splavarjev na vzhodu do Mozirja in bližnje okolice. Naprej pa ob Savinji na območju Letuša, Polzele in Šempetra, so se s splavarstvom ukvarjali v manjši meri, in tega območja ni mogoče prištevati k ozemlju savinjskih splavarjev. Splavarji so splavarili veliko lesa "po Dreti in Savinji in naprej po Savi na Hrvaško v Slavonijo in Srem, s čemer dotekajo temu ozemlju vsako leto znatne vsote denarja". Primož Budna je v sestavku Od ust do ust iz raznih zapisov in drugih virov zbral rod Reichov, za katerega meni, da je vreden omembe "saj Ljubenci mislimo, da je bil med prvimi tukajšnjimi naseljenci, prav tako pa so bili tudi cerkveni dobrotniki". Povodenj, ki je leta 1990 prizadela celotno pod- ročje Zgornje Savinjske doline podroben opisuje Rajko Pirnat. Zapis je dokumentiran, saj je bilo še posebej katastrofalno na področju reke Savinje, od Luč tako da je bilo na udaru tudi Ljubno. Podatki so zajeti časovno od ure do ure z opisom razmer. Odločili so se objaviti najpomembnejše zapisnike uradnih organov, "da bi se izognili različnim raz- lagam... in to lahko tudi največje jamstvo za res- ničnost podatkov in ocena dogajanj". Krajši so prispevki o gasilstvu Edija Mavrica Savinjčana, kjer izvemo, da so imeli Ljubenci svojo požarno hrambo že leta 1866 in da so varovali ljudi in premoženje pred ognjem in drugimi ele- mentarnimi nesrečami. O dejavnosti turističnega društva prvotno imenovanega Tujsko prometno in olepševalno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1933 in je po dvajseteih letih 1953 ponovno oži- velo, je zapisala Jožica Valte. O planinskem dru- štvu je zapis Alojza Mikeka. O smučarskem športu, ki je bil v Ljubnem razširjen že od sankanja leta 1928 dalje do smučarskih skokov v letu 1953, go- vori zapis Rajka Pirnata. Tudi nogometne igre se- žejo v leto 1930, ko so Ljubenci igrali prvo nogo- metno tekmo z moštvom Mozirja, o tem pa je 178 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino spregovoril Franjo Plesnik. O lovski družini, ki šteje 75 članov, je pisal Jože Kralj, njena naloga je bila in še vedno je varovanje divjadi in čuvanje ter ohranjanje naravnega bogastva. O ribištvu, ki je bilo pred letom 1890 do prve svetovne vojne ure- jeno tako, da so tržani lahko lovili ribe dvakrat na leto, je pisal Franjo Marovt. O delovanju organi- zacije Zveze borcev in Društva upokojencev, ki skrbijo za svoje člane je zapis Ivana Ermanca. Pubhkacija velikega formata je bogato oprem- ljena z barvnimi fotografijami Matevža Lenarčiča ter fotografijami dokumentarne vrednosti. Sedem- najst avtorjev je s članki in prispevki lepo počastilo krajevni jubilej. Naj zaključim z uvodno besedo ljubenske žu- panje Anke Rakun, ki je apisala: "Poznavanje lokalne zgodovine je pomembno tudi zaradi celotnega pregleda nacionalne zgodo- vine našega naroda. K tej zgodovini je tudi naš kraj prispeval svoj delež. Prepričana sem, da bo knjiga našla dostojno mesto v sleherni družini v našem kraju in širši okolici". Slavka Pavlic Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šol- stva in vzgoje, Ljubljana 1997; št. 6 - XXX; 323 strani Strokovna revija za zgodovino šolstva in vzgoje Šolska kronika, ki jo letno izdaja Slovenski šolski muzej, tudi tokrat prinaša vrsto zanimivih pri- spevkov. Vsebina zbornika je razdeljena v več sklopov in sicer Članki in razprave. Prispevki in gradivo. Spomini na šolo. In memoriam. Iz mu- zejskega dela. Poročila in ocene ter Bibhografija. Sandra Kurnik Zupančič se je s proučevanjem novih in s pozornejšim pregledovanjem že znanih zgodovinskih virov dokopala do natančnejše opre- delitve začetka delovanja šole na Jarenini. Gradnjo šolskih stavb in drugih pripadajočih objektov v kraju od začetkov sredi prejšnjega stoletja do dru- ge svetovne vojne analizira predvsem skozi ohra- njeno šolsko kroniko obravnavane šole ter z oprt- jem na nekatere druge arhivske in časopisne vire. Nadaljevanje bo sledilo v eni od prihodnjih številk Šolske krordke. Ker se je vsakdo izmed nas tako aÜ drugače srečal s šolsko kaznijo, kot uvodoma pove v raz- pravi z naslovom "Šiba novo mašo poje" avtorica Ivanka Zaje Cizelj, nas bo branje tega prispevka gotovo pritegnilo. Obravnava predpise o šolski kazni in primere šolskih kazni konec 19. in v začetku 20. stoletja v Celju. V rajnki Avstriji so morah biti učitelji dobro podkovani v znanju iz kmetijstva. To poučevanje je bilo posebej nagrajeno, nagrade pa so bili de- ležni tudi učitelji, ki so skrbeli za urejene šolske vrtove. Kako so do znanja o poljedelstvu, in živi- noreji v zvezi s tem prišli učitelji na Kranjskem, izvemo iz članka Tatjane Hojan z naslovom Uči- teljski tečaji pred prvo svetovno vojno na Slapu in Grmu. Natalija Glažar nas s svojim člankom popelje v prvo obdobje samostojne države SHS, v čas med leti 1918 in 1921. Predstavi nam šolsko proble- matiko, predvsem problem slovenizacije šolstva in organiziranje šolske uprave, odnos šole do države in političnih organizacij ter nekatere programske koncepte. Razprava Rozine Švent razkriva do sedaj manj znano in neobdelano problematiko begunskega šolstva po letu 1945, ko je domače ognjišče za- pustilo 20.000 Slovencev, ki so se v strahu pred maščevanjem zmagovalcev naselili v začasnem ta- borišču v Vitrinju na Koroškem. Med njimi je bilo tudi veliko otrok, za katere so kljub vsesplošnemu pomanjkanju organiziraH ljudsko šolo in gimna- zijo. Po ukinitvi taborišča v Vitrinju so šolniki be- gunci nadaljevali svoje delo v novih taboriščih v Peggezu pri Lienzu, Špitalu, Št. Vidu ob Glini in Judenburgu. Z izseljevanjem beguncev v čezmor- ske kraje pa so šole okrog 1950. leta prenehale z delovanjem. Bogdan Kolar razgrne problematiko verskega šolstva pri nas po drugi svetovni vojni in na- tančneje obdela štiriindvajsetletno delo srednje verske šole v Želimljem pri Ljubljani vse do leta 1991, ko je bila tam ustanovljena gimnazija s pravico javnosti. V sklopu Prispevki in gradivo nam po že utečeni navadi Slavica PavUč kratko opiše šole, ki so letošnji jubilanti (Gimnazija Celje, osnovne šole Rečica ob Savinji, Rodni Vrh, Straše, Borovnica, Sv. Gregor, Trstenik, Bukovica, Iška vas, Prosenjakovci, Sela-Vrhe, Stara Osehca, Strmec, Vhštanj, Drenov Grič, Kal nad Hrastnikom, Krtina, Laze, Mekinje, Maribor - Osnovna šola Bojana Ilicha, Šokat, Veli- ka Pirešica, Žvirče, Cerkno, in Slovenska trgovska šola v Ljubljani). S pomočjo šolske kronike in na podlagi ustnih virov Vojko Čeligoj predstavi 170 let delovanja ljudske šole na Premu, rojstnem kraju Dragotina Ketteja, Breda Veber pa nam približa preteklost 160 let stare šole v Grižah. Čeprav ima Novomeška gimnazija že kar 250 letno zgodovino, pa so uspeli odpreti prvi dijaški dom šele pred petdesetimi leti. O njegovem razvoju govori prispevek Ivanke 179 12ICRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 Mestnik. Za zanimivim naslovom Srce dvojezičnega šol- stva na Koroškem avtorja Francka Lasbaherja se razkriva kratek pregled razvoja tamkajšnjega dvo- jezičnega šolstva predvsem v času po drugi sve- tovni vojni, ki ga spremlja vpogled v avstrijsko šolsko zakonodajo. Predstavi nam tudi slovenske šole vseh ravni in vrtce ter plodno delo peda- goškega združenja slovenskih učiteljev. Ana Benedetič nam osvetli lik dr. Mihajla Ros- toharja, psihologa in enega ustanoviteljev ljubljan- ske univerze leta 1919 ter uvajalca študija psiho- logije na njej. Oriše tudi njegov prispevek pri po- stavitvi temeljev psiholoških znanosti v Pragi in Brnu, kjer je deloval med leti 1920 in 1949 ter zadnje obdobje, ki ga je ponovno doma v Slo- veniji, posvetil tej stroki. Rubrika Spomini na šolo tokrat prinaša prijetna branja štirih prispevkov. Z izredno subbino zapisa- nimi spomini na čas okrog mature nam pisateljica in slikarka Zlata Volarič obogati vedenje in razu- mevanje življenja učiteljiščnikov v petdesetih letih. Svoje začetniške izkušnje pri poučevanju na šoli za frizersko in oblačilno stroko je v prispevku Za dom in družino zelo plastično prikazal pisatelj Ja- nez Švajncer. Učiteljica Marija Nosan se v pri- spevku spominja prvega desetletja učiteljevanja po raznih krajih Slovenije od Dupelj in Jezerskega do Dobrovega v Goriških Brdih, kjer je poučevala do leta 1950, sledilo je delovno mesto na nižji gim- naziji v Gorenji vasi v Poljanski dolini, pa zopet Duplje in nazadnje 1956. leta delavski dom BPT v Tržiču. Jože Volarič pa v prispevku z naslovom Učiteljica z dušo in telesom oriše podobo svoje žene Zlate Volarič kot učiteljice in umetnice, ki je znala in zmogla obe poslanstvi medsebojno napa- jati, ju združevati in bogatiti. V rubriki In memoriam so objavljeni nekrologi, posvečeni dolgoletnemu sodelavcu in oblikovalcu številnih razstav kiparju Tonetu Demšarju, nekda- njemu kustosu razstavne zbirke šolskega muzeja mag. Vincencu Žnidarju, pedagogu dr. Vladu Schmidtu, pedagogu dr. Rudiju Lešniku ter pro- fesorici Sonji Bižal. Kar obsežen del zbornika je namenjen predsta- vitvam muzejskega dela. Tu se lahko seznanimo z dejavnostjo Slovenskega šolskega muzeja v letu 1996, z delom Hrvaškega šolskega muzeja v letu 1996/97, preberemo poročilo z mednarodnega sim- pozija šolskih muzejev v Leedsu (V. Britanija). Po- bliže so predstavljene tudi nekatere razstave, med njimi Spomini na šolo, 50 let Srednje pomorske šole Portorož in razstava o raziskovalniJi nalogah mladih raziskovalcev zgodovine na severnem Pri- morskem. Dobrodošel bo opis stalne zbirke o Matiji Čopu v Žirovnici, zanimivi pa so tudi opisi tujih muzejev in sicer Izraelskega nacionalnega muzeja, muzeja beduinske kulture. Švicarskega otroškega muzeja v Badnu in Muzeja sodobne nemške zgodovine v Bonnu. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje je prav gotovo najprimernejše mesto za objavo poročil in ocen o najrazličnejših publikacijah s področja vzgoje in izobraževanja, ki jih tudi tokrat ne manjka. Prav tako je zbornik poklican tudi za objavljanje bibliogratije s področja zgodovine slo- venskega šolstva. V tej številki Šolske kronike jo je Marjeta Demšar pripravila za obdobje med leti 1990 in 1995. Vlasta Tul Zbornik ob 50-letnici Višje pedagoške šole, Pedagoške akademije in Pedagoške fakul- tete. Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakul- teta, Ljubljana, 1997, 255 strani Slovesnosti ob petdesetletnici svojega pedago- škega delovanja je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani počastila tudi z jubilejnim zbornikom, ki je izšel v začetku decembra 1997 kot dopolnilo slavnostne proslave na dan Univerze 4. 12. 1997. Zbornik so uredili dr. Olga Janša Zorn, dr. Gregor Kocijan in dr. Ivan Škoflek. Vsebinsko zbornik poleg historiata Od Višje pedagoške šole do Pedagoške fakultete, prinaša še prispevke nekdanjih direktorjev oz. dekanov in bibliografski del, ki zajema pregled objavljenih sa- mostojnih znanstvenih in strokovnih publikacij ter učbenikov, likovnih in glasbenih stvaritev. Zbornik prinaša tudi različne sezname, med katerimi je mogoče najti pregled vseh dekanov in prode- kanov, seznam redno zaposlenih učiteljev in sode- lavcev od leta 1947 do 1997, seznam nepedagoških delavcev, seznam nagrad in priznanj pedagoških delavcev, seznam doktorjev znanosti in magistrov, ki so to stopnjo dosegli na Pedagoški fakulteti, ter seznam študentov - Prešernovih nagrajencev. Ob koncu je še obsežen pregled diplomantov zadnjih 25 let (za prvih 25 let je bil seznam objavljen leta 1973 v Zborniku ob 25-letnici). Zbornik je tudi bogato opremljen, saj vsebuje 25 barvnih fotografij, ki so vezane na dejavnost fakultete in 15 re- produkcij umetniških del učiteljev oddelka za likovno pedagogiko. V prispevku Od višje pedagoške šole do Peda- goške fakultete je Olga Janša Zorn na nekaj več kot šestdesetih straneh predstavila zgodovino 180 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino fakultete od njene ustanovitve 4. 7. 1947 kot Višje pedagoške šole do leta 1997, ko je od ustanovitve minilo petdeset let. Pedesetletni zgodovinski raz- voj fakultete, bi lahko razdelili v tri obdobja: 1. obdobje Višje pedagoške šole (1947 - 1964), 2. obdobje Pedagoške akademije do vpeljave viso- košolskega študija (1964 - 1987), 3. obdobje visokošolskega univerzitetnega študija (od 1987 dalje). Današnja Pedagoška fakulteta ima torej pred- hodnico v Višji pedagoški šoli (VPŠ), ki je bila ustanovljena z odločbo vlade Ljudske republike Slovenije in slovesno odprta 6. 10. 1947. Njen prvi direktor je postal zgodovinar in geograf prof. Jože Hainz. VPS je bila takrat ustanovljena za izobra- ževanje učiteljev v okviru treh odsekov: 1. usposabljanje predmetnih učiteljev za pouče- vanje na tedanjih nižjih gimnazijah, 2. usposab- ljanje defektologov, 3. usposabljanje vzgojiteljev v vzgojnih domovih. Prve generacije študentov so lahko vpisale naslednje študijske skupina: mate- matika-fizika, biologija-kemija, slovenščina-srbohr- vaščina, ruščina-slovenščina, zgodovina-geografija, defektologija. Število smeri se je v naslednjih letih večalo. Tako so 1950 pridobili študij nemščine, 1951 študij angleščine, glasbene in likovne vzgoje, 1953 študij ročnih spretnosti (pozneje preimeno- van v študij tehnike). Krajši čas je bilo mogoče študirati tudi telesno in predvojaško vzgojo. Ko so bile odpravljene nižje gimnazije in vpe- ljana enotna osnovna šola (1958), je VPŠ izobra- ževala učitelje za višje razrede osnovnih šol. Ko pa so v naslednjih letih začeh odpravljati učiteljišča in vpeljevati pedagoške gimnazije, je začelo prevla- dovati mnenje, da naj bi vsi učitelji osnovnih šol imeli višješolsko izobrazbo. Tako se je VPŠ leta 1964 preobhkovala v Pedagoško akademijo (PA), ki je poleg učiteljev za predmetno stopnjo, izobra- ževala tudi učitelje za razredno stopnjo osnovne šole. Tako VPŠ, kot PA so pestili prostorski pro- blemi, ki so bili rešeni šele leta 1983 s preselitvijo v novo stavbo za Bežigradom. Do tedaj pa so imeli sedež v nekdanjem Stiškem dvorcu na Starem trgu, ki je že kmalu po ustanovitvi postal pretesen, saj se je število študentov neprestano povečevalo. Večje povečanje je bilo zlasti po letu 1964, ko je PA dobila več novih študijskih smeri. Takrat so vpeljali poleg razrednega pouka še študij knjiž- ničarstva, štiri leta za tem študij za vzgojitelje v domovih, leta 1975 študij gospodinjstva in leta 1984 študij vzgojiteljev predšolskih otrok. PA je ustanavljala tudi dislocirane enote v Novi Gorici in Noven mestu (1972) ter Kopru (1974). Sredi se- demdesetih let so PA tudi včlanili v Univerzo v Ljubljani. Največje spremembe je PA doživela v študij- skem letu pred desetimi leti (1987/88), ko so vpisali prvo visokošolsko generacijo študentov. Prehod na štiriletni univerzitetni študij je za PA pomenil tudi izgubo nekaterih študijskih smeri ki so se v večini izvajale že od začetka. Smeri geografija-zgodovina, jezike, knjižničarstvo je prevzela Filozofska fakul- teta, glasbeno pedagogiko Akademija za glasbo, medtem ko je pri naravoslovno-matematičnih sme- reh prišlo do sporazuma s tedanjima Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in Biotehnično fakul- teto o delni izpeljavi nekaterih programov v pove- zavi z njima. V celoti pa so obdržah programe raz- redni pouk, likovna pedagogika, defektologija, so- cialna pedagogika in predšolska vzgoja. Leta 1991 se je PA preimenovala v Pedagoško fakulteto (PeF). Danes ima PeF devet oddelkov: - oddelek za temeljni pedagoški študij, - oddelek za razredni pouk z enoto v Kopru, - oddelek za defektologijo, - oddelek za socialno pedagogiko, - oddelek za hkovno pedagogiko, - oddelek za fiziko in tehniko, - oddelek za matematiko in računalništvo, - oddelek za kemijo, biologijo in gospodinjstvo, - oddelek za predšolsko vzgojo. Avtorica se v svojem prispevku dotakne tudi vseh študijskih smeri, ki jih na PeF ni več, na kratko pa opiše tudi vse obstoječe oddelke, kot tudi delovanje knjižnice, znanstvenoraziskovalno in umetniško dejavnost ter stalno strokovno izpo- polnjevanje pedagoških delavcev oz. permanentno izbraževanje. Svoj prispevek je avtorica popestrila s štirim fotografijami, štirinajstimi tabelami in desetimi grafikoni. Za tem prispevkom sledi seznam vseh dekanov in prodekanov v letih 1947 - 1997. V delu imenovan Dekani se spominjajo je vseh 12 dekanov oz. direktorjev z izjemo treh, ki so že umrli, napisalo nekaj utrinkov iz časa svojega mandatarstva. Dekani oz. direktorji so bih: Jože Hainz (1947/48 - 1961/62), Blaž Tomaževič (1962/63 - 1964/65), dr. Aleksandra Kornhauser (1965/66 - 1968/69), dr. Branko Božič (1969/70 - 1972^3, 1979/80 - 1980/81, 1985/86 - 1986/87), Franc Plevnik (1973/74 - 1975/76), Ciril Brezovec (1976/77), dr. Jurij Kunaver (1977/78 - 1978/79), dr. Ivan Škoflek (1981/82 - 1984/85), mag. Ivan Justinek (1987/88 - 1988/89), dr. Veljko Troha (1989/90 - 1990/91), dr. Vinko Skalar (1991/92 - 1994/95), dr. Miran Čuk (od 1995/96 dalje). V publikaciji sledijo seznami vseh redno zapo- slenih učiteljev in sodelavcev ter ostahh redno za- poslenih posameznikov na VPŠ, PA oz. PeF od 1947 do 1997. Na tem mestu pogrešamo seznam zunanjih sodelavcev, ki pa ga ni bilo mogoče pripraviti, ker se arhiv, ki je to dokumentiral, ni ohranil. Večina tistih, ki je sodelovala več let, je 181 12 KRONIKA 46 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1998 omenjenih v opisu posameznih oddelkov pri zgo- dovinskem pregledu ustanove. Seznam redno za- poslenih nam pokaže, da je bilo ob ustanovitvi VPS le 9 redno zaposlenih učiteljev, ob istočasno 30 honorarnih predavateljih. Leta 1963 je bilo red- no zaposlenih učiteljev 19, honorarnih pa še ved- no skoraj dvakrat toliko. V sedemdesetih letih se je stanje izboljšalo, tako da je bilo leta 1978 že 68 redno zaposlenih in 83 zunanjih učiteljev, leta 1988 pa bilo razmerje že 77 proti 43 v korist redno zaposlenih učiteljev. V šolskem letu 1996/97 je imela fakulteta 123 redne učitelje in 43 zunanjih sodelavcev. Dr. Gregor Kocijan in bibliotekarka Vanda Šušteršič sta sestavila Bibliografijo učiteljev VPŠ, PA kot PeP, ki zavzema ok. 130 enot samostojnih strokovno-znanstvenih publikacij, preko 400 enot osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih uč- benikov ter priročnikov, več deset samostojnih in skupinskih razstav likovne ustvarjalnosti ter samo- stojnih natisov skladb, plošč in kaset glasbene ustvarjalnosti. V vseh letih delovanja je bilo 29 zaposlenim podeljeno 63 različnih nagrad. Ob tem je treba pripomniti, da so upoštevane le pomembnejše na- grade za strokovne dosežke. Fakulteta pa je od pričetka visokošolskega študija leta 1987 podelila 69 študentskih Prešernovih nagrad. Od pričetka podiplomskega študija, ki poteka na dveh od- delkih (na oddelku za defektologijo in oddelku za socialno pedagogiko), je dobilo naziv doktor zna- nosti 6, naziv magister pa 11 posameznikov. Na koncu Zbornika je še seznam diplomantov od leta 1973 do 1997, ki ga je sestavil Anton Te- kavec in vsebuje več tisoč imen. V vseh pedeset letih obstoja je na višješolskem programu diplo- miralo 8.293 rednih in 3.071 izrednih študentov, na visokem (univerzitetnem) programu pa je doslej diplomiralo 883 rednih in 404 izrednih študentov. Do konca leta 1996 je torej skupaj diplomiralo 12.651 študentov. Za konec naj omenimo, da je Zbornik, kot piše v uvodu, nastal v želji po ohranitvi in oživitvi vsaj dela spomina na delovanje VPŠ, PA in PeF, saj je ta ustanova prispevala pomemben delež k dvigu kvalitete znanja osnovnošolskih učiteljev in njiho- vega načina poučevanja, njeni učitelji pa so napi- sali prenekateri učbenik ali strokovno-znanstveno ter umetniško delo. Glede na to, da PeF vsako leto redno vpiše okrog 1.700 študentov, je poslanstvo preteklih petdeset let še kako pomembno. Del tega poslanstva je lepo razvidno tudi iz opisanega jubi- lejnega zbornika. Matija Zorn Marko Tavčar, Egon Pelikan, Nevenka Tro- ha, Korespondenca Virgila Ščeka 1918 - 1947, Viri št. 11, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana 1997, 215 strani Zbirka Viri, ki jo izdaja Arhivsko društvo za Slovenijo, je v svoji enajsti številki predstavila bogato korespondenco slovenskega duhovnika Vir- gila Ščeka. Knjiga, ki je delo treh avtorjev, pred- stavlja življenje in delo izredno pomembne oseb- nosti primorskega prostora iz obdobja, ko je bilo življenje Slovencev, ki so živeli v okviru najprej avstro - ogrske in nato italijanske države, izpostav- ljeno hudim pritiskom, kar velja zlasti za obdobje fašizma. Virgil Šček, slovenski duhovnik, rojen v Trstu leta 1889, ki je bil tudi politik krščansko socialne smeri, narodnoobrambni delavec, poslanec v rim- skem parlamentu, kulturno prosvetni delavec, urednik in sodelavec raznih publikacij, je s svojim delom zapustil neizbrisno sled angažiranega pri- morskega intelektualca in s tem poosebil lik šte- vilnih anonimnih slovenskih in hrvaških duhovni- kov, ki so se desetletja borili za narodno eman- cipacijo, živeli in delali s preprostim ljudstvom in bili trn v peti italijanskemu nacionalizmu od druge polovice 19. stoletja dalje. Kljub obsežni literaturi o obdobju fašizma in o narodnoosvobodilnem boju, pa se je šele v zadnjem desetletju v slovenskem zgodovinopisju pojavila vrsta študij o duhovniku Virgilu Ščeku, ki obravnavajo njega in njegovo delo v širšem kontekstu dogodkov iz zgodovine Primorske. Naj opozorim na tem mestu ob Peli- kanu še na delo Marka Tavčarja, o Ščekovem an- gažiranju v parlamentu in na pred kratkim publi- cirano knjigo Borisa Bandlja, Katoliška socialno po- litična misel Virgila Ščeka. Avtorji Korespondence Virgila Ščeka vsak na svoj način predstavljajo njegovo osebnost in delo. Marko Tavčar je obdelal obdobje Ščekovega vsestranskega udejstvovanja do leta 1927, ko je bil prestavljen iz Gorice v Avber na Krasu. Krajšemu orisu katoliškega političnega gibanja na Goriškem, od preloma stoletja dalje, sledi pregled njegovega delovanja od prvih aktivnih korakov v javno živ- ljenje, do predstavitve njegove vloge pri obnovitvi Zbora svečenikov sv. Pavla, preko Ščekovega de- lovanja v rimskem parlamentu, do analize odno- sov, ki so pripeljali do zaostritve v političnem društvu Edinost, kar se je odražalo v sporu med Trstom in Gorico. Izpostavil je zlasti njegovo iz- jemno aktivnost, delavnost in vodstvene sposobno- sti. Izredno pomembno dopolnitev in obogatitev našega vedenja o Primorski in njenih ljudeh med 182 46 12 KRONIKA 1998 časopis za slovensko krajevno zgodovino obema vojnama, predstavlja osebni arhiv drugega pomembnega predstavnika krščanskih socialcev Engelberta Besednjaka, na osnovi katerega je Egon Pelikan že objavil tehtne prispevke, o izredni de- javnosti krščansko socialne skupine, ki je imela svoj center v Gorici in kjer sta izstopala prav Šček in Besednjak. V Virih je Pelikan obdelal trideseta leta in obdobje narodnoosvobodilnega boja ter se- veda vlogo Ščeka v tem obdobju. Zanimive in poglobljene so njegove anaUze krščansko socialne stranke. V prispevku je povzel značilnosti in vzroke, ki so pripeljali do povsem specifičnega razvoja te stranke na Primorskem. Izpostavil je predvsem fašizem in opredelil tudi politiko Vati- kana do manjšin. V Pelikanovem zapisu zasledimo še opis Sčekovega dela znotraj Tajne krščanske organizacije in njegove vloge pri preureditvi orga- nizacije in pripravi na ilegalno delo v pogojih ostre fašistične diktature. V posebnem poglavju Primorska sredina in njen odnos do OF (1941 - 1945) pa je Pelikan utemeljil pojem primorska sre- dina in njene značilnosti, kakor tudi odločitev, da podpro OF. Poudari, da se je primorska sredina znašla v položaju, ko je bila sumljiva tako OF, zlasti jih je motila njena vloga med ljudstvom, kot SLS saj je bila oportunistična, premalo antikomu- nistična, antiintegralistična pa tudi nepripravljena sprejeti podrejeno vlogo v odnosu do samozvane ljubljanske "centrale". Primorska sredina se je torej po Pelikanovih besedah odločila za sodelovanje z OF po kapitulaciji Italije, potem ko se je OF izrekla za priključitev Primorske. Ta struja se ni odločila za kolaboracijo in je imela do nje enak odnos kot OF. Za njih je bil odločilen anhfašizem in boj za narodni obstoj. Zanimive interpretacije, ocene in razlage, ki jih spremljajo citati iz bogate Besednjakove korespondence, so bralcu v užitek in dajo prispevku pravo vrednost. Razpravi sledi dokumentirana objava pisem, dvaindvajset jih je, ki časovno sežejo v obdobje 1927 - 1946 in so shranjeni v župnijskem arhivu v Slapu pri Vipavi, v privatnem arhivu E. Besed- njaka, v Pokrajinskem arhivu v Kopru in arhivu Antona Vuka. Delež Nevenke Troha v tej publikaciji je izbor Ščekovih pisem raznim slovenskim poUtikom v letih 1945 - 1947. V prvem delu prispevka podaja splošen zgodovinski oris dogodkov na Primor- skem, od osvoboditve Primorske s Trstom, do je- seni 1947, ko stopijo v veljavo določila pariške mi- rovne pogodbe. Opiše osvoboditev in jugoslovan- sko zasedbo, vzpostavitev dveh con, do katere je prišlo po podpisu beograjskega sporazuma 9. 6. 1945, dotakne se uprave, tako jugoslovanske kot zavezniške in povojnih ukrepov, vključno s pro- blematiko fojb. Posebno poglavje je namenjeno slovenski duhovščini na Primorskem po vojni, kjer je na osnovi arhivskih dokumentov spregovorila o odnosu nove oblasti do duhovnikov, opozorila na razne spomenice, ki so jih pripravili duhovniki v podporo prizadevanjem za priključitev Primorske k Jugoslaviji. Opozorila je na prva nesoglasja, ki so se pokazala že poleti 1945, zlasti na Goriškem, okoh glasila Slovenski Primorec, ki se je opredelil kot "svoboden glas proti slovenskemu komuni- stičnemu časopisju". Trohova je tudi opredelila usmeritev tega prvega povojnega katoUškega časo- pisa in njegovih somišljenikov. Opozorila je na članke iz katerih je mogoče videti tudi poUtično delovanje te skupine duhovnikov, kot so navodUa ob voUtvah, komentarji ob pastirskem pismu itd. Vse to je seveda sprožUo odziv in reakcijo novih oblasti v Sloveniji, ki so bile po Trohinem zapisu, v posameznih primerih zelo nasUne in so se ukrepi proti duhovnikom v drugi polovici leta 1947 še zaostriU. Položaj na Tržaškem, je bU manj pro- blematičen, zato je temu področju namenjene manj pozornosti. V drugem delu prispevka so ob- javljena pisma med Virgilom Ščekom in sloven- skimi politiki, zlasti Borisom Kraigherjem in Bran- kom Babičem, ki so izredno zanimiva in skrbno dokumentirana. Prebiranje te bogate korespondence V. Ščeka, nam daje enkraten vpogled v razmere in odnose v vsem obravnavanem obdobju in odpira možnosti ponovnega prebiranja zgodovine, ki je pred časom še ni bUo mogoče zaznati. Metka Gomač 183 I UDK 949.712:930.25(497.12 Turjak)"16" Miha PREINFALK, zgodovinar, SI-1292 Ig, Ig 181 Zemljiško gospostvo Turjak pod taktirko Hansa Mordaxa (1514 - 1515) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 -2, 1998, str. 13-33 Zemljiško gospostvo Turjak je v odsotnosti gospodov Auerspergov upravljal grajski oskrbnik Hans Mordax. Z obdelavo njegove računske knjige, ki je nastajala v letih 1514 - 1515 in ki prinaša številne podatke o vsakdanjem življenju z začetka 16. stoletja, je avtor članka opisal delovanje zemljiškega gospostva ter predstavil vsakdanje razmere na Kranjskem v tistem času. Članek posega tako na področje materialne in duhovne kulture kot tudi hrane, denarja in merskih enot. UDK 061.236.61(497.12)"18" Matevž KOŠIR, mag., svetovalec direktorja. Arhiv Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Prostozidarstvo v habsburški monartiiji v 18. stoletju s posebnim ozirom na prostozidarski loži "Združena srca" v Mariboru in ložo "Dobrodelnost in stanovitnost" v Ljubljani Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2,1998, str. 41-65 Prispevek obravnava prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju s posebnim ozirom na Slovenske dežele v loži "Združena srca" v Mariboru (Zu dem vereinigten Hertzen), ki je bila ustanovljena leta 1782 v Mariboru in se je leta 1783 preselila v Gra- dec. Loža v Ljubljani je bila postavljena v letu 1792, v začetku leta 1793 pa je po posre- dovanju dunajske lože (Zum heiligen Joseph) dobila konstitucijo iz Berlina. Po letu 1795 ni bila več aktivna. UDK 314(497.4 Svibno)"1499" 929.52(497.4 Svibno) Matjaž BIZJAK, dipl. zgodovinar. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 Posest župnije Svibno in urbar ljubljanskega stolnega kapitlja iz leta 1499 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 1-12 V prispevku se avtor loteva obravnave srednjeveške posesti župnije Svibno na podlagi najstarejšega ohranjenega urbarja. Prikazu agrarno-gospodarskih razmer s kratkim ori- som merskega in denarnega sistema so dodane nove ugotovitve na področju historične topografije obravnavanega ozemlja in objava teksta omenjenega urbarja. UDK 783(497.12 Kamnik)"18" 061.2(497.12):929 sv. Cecilija Metoda KEMPERL, mlada raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Akademska bratovščina sv. Cecilije v župnijski cerkvi v Kamniku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 34-40 Na podlagi bratovščinske podobice, ki jo hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja in drugih arhivskih virov, je postavljen časovni okvir, obveznosti in naloge glasbene akademske bratovščine sv. Cecilije, ustanovljene leta 1731 v župnijski cerkvi na Šutni v Kamniku. UDK 061.236.61(497.12)"18" KOŠIR Matevž, MA, Councillor of the Director, The Archives of the Republic of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Zvezdarska 1 Freemasonry in the Hapsburg Monarchy in the 18^^ Century with Special View on the Freemasonic Lodges "Združena srca" in Maribor and "Dobrodelnost in stanovitnost" in Ljubljana Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 41-65 The contribution deals with freemasonry in the Hapsburg Monarchy in the 18'^ century with special view on the Slovene provinces and the lodges "Združena srca" (Zu dem vereinigten Hertzen) in Maribor which was founded in 1782 in Maribor and was moved in 1783 to Gradec (Graz). The lodge in Ljubljana was set in 1792. At the beginning of 1793 it was given - by intervening of the Vienna lodge (Zum heiligen Joseph) - constitution from Berlin. The lodge was no more active after 1795. UDC 949.712:930.25(497.12 Turjak)"16" PREINFALK Miha, Historian, SI-1292 Ig, Ig 181 The Seigneury Turjak under Hans Mordax (1514 - 1515) Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 13-33 The seigneury Turjak was in the absence of the Auerspergs under the administration of the castle keeper Hans Mordax. By analysing his account book from the years 1514 - 1515, which brings numerous data on everyday life from the beginnig of the 16'h century, the author described the functioning of the seigneury. He also presented the everyday conditions in Carniola of that time. The article describes the material and spiritual culture of that time as well as food, money and measuring units. UDK 783(497.12 Kamnik)"18" 061.2(497.12):929 sv. Cecilija KEMPERL Metoda, Young Researcher, Faculty of Arts, Dept. for the History of Art, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 The Academic Brotherhood of St. Cecilia in the parochial Church in Kamnik Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 34-40 On the basis of an illustration of the brotherhood, kept at the National Museum in Ljubljana, and on the basis of other archival sources, a lime frame, duties and tasks of the musical academic brotherhood of St. Cecilia, founded in 1731 in the parochial church on Šutna in Kamnik, is established. UDC 314(497.4 Svibno)"1499" 929.52(497.4 Svibno) BIZJAK Matjaž, Historian, Historical Institute of the Research Centre of the Slovene Academy of Science and Arts, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 4 The Property of the Parish Svibno and the Record Book of the Ljubljana Cathedral Chapter from the Year 1499 Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 1-12 In the contribution the author deals with the medieval property of the parish Svibno on the basis of the oldest preserved record book. Added to the presentation of agrarian- economic circumstances with a short description of the measure and monetary system are new conclusions on the field of historical topography of the treated territory, and the publishing of the text of the mentioned record book. UDK 75(497.12):929 Vavpotič I. 314.743(73=163.6):929 Trunk J. Marjan DRNOVŠEK, dr., višji znanstveni sodelavec. Inštitut za slovensko izseljenstvo, ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13 Podoba Amerike na ilustracijah Ivana Vavpotiča Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 83-110 Knjigo Jurija Trunka Amerika in Amerikanci (Celovec 1912) je ilustriral slovenski slikar Ivan Vavpotič. Bil je mojster knjižne ilustracije. Njegovo risbo odlikujejo realizem, smisel za detajle in duhovitost, kar nam dokazujejo tudi (pero)risbe v Trunkovi knjigi. V knjigi je poleg 351 fotografij raznih avtorjev objavljeno še 68 vinjet, 7 velikih ilustracij in 94 inicialk izpod peresa 1. Vavpotiča (1877 - 1943). Avtor prispevka objavlja večino Vav- potičevih inicialk in vseh sedem ilustracij, ki jih analizira in komentira tudi s pomočjo Trunkovega teksta. Poudarek je na njihovi vsebinski povednosti in manj na njihovi estetski oziroma likovni izraznosti. Vavpotičeve ilustracije Trunkove knjige so eno redkih - če ne edino - umetniško delo na temo slovenskega izseljenstva pred prvo svetovno vojno. UDK 796(497.12 Ljutomer)(061.2 Sokol)"1903-1941" Anton RATIZNOJNIK, strokovni delavec. Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, SI 9240 Ljutomer, Glavni trg 2 Sokolsko društvo Ljutomer 1903 - 1941 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 119-128 Sokolsko društvo Ljutomer, nastalo 1903 leta, je bilo eno najstarejših in najaktivnejših telovadnih in kulturnih društev v Pomurju. Bilo je simbol narodne zavesti in obrambe proti germanizaciji v Prlekiji. S pomočjo društva so nastala številna sokolska društva in odseki, posebno v času, ko je bil ljutomerski Sokol središče Okrožne Pomurske zveze, ki je združevala sokolska društva vzhodnega dela Prlekije in Prekmurja. UDK 949.712:929 Haruzin A. N. 908.497.12 Mariam M. KERIMOVA, dr.. Inštitut za etnologijo in antropologijo. Ruska akademija znanosti, Russia 117334 Moscow, Leninsky prosp., 32A Slovenija in Slovenci v delih Alekseja N. Haruzina in Vere N. Haruzin Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, šl. 1 - 2, 1998, sir. 66-82 Članek predstavlja listi del etnološkega in antropološkega dela Alekseja Nikolajeviča Haruzina in njegove sestre Vere Nikolajevne Haruzin, ki je povezan z njunimi štu- dijskimi opisi življenja Slovencev skozi stoletja. Podrobneje so predstavljeni članki, ki opisujejo stavbarstvo, obleke in hrano na Kranjskem v različnih obdobjih. UDK 323.38(497.12)(497.1) Anka VIDOVIČ - MIKLAVČIČ, dr. znanstvena svetnica, Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 Poglabljanje češkoslovaških in slovenskih odnosov in oživljanje socialističnega gibanja v okviru "Masarykovih proslav" 1937 in 1938 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 111-118 Avtorica v preglednem orisu "Masarykovih proslav", ki so potekale od septembra 1937 do junija 1938 ugotavlja, da so jih spodbudila predvsem kullurno-prosvetna društva Vzajemnost ter krajevne strokovne-sindikalne organizacije. Prispevale so k vzajemnosti med socialističnim gibanjem na Slovenskem in češkoslovaško socialno demokracijo. Obe- nem pa razširile in utrdile zaupniško mrežo Delavske politike, utemeljile moč orga- niziranosti, pa tudi poglobile zavest o demokratizmu in o nujnosti narodnoobrambnega gibanja proti fašizmu in boja za mir med narodi. UDC 796(497.12 Ljutomer)(061.2 Sokol)"1903-194r' RATIZNOJNIK Anton, Professional Worker, Institution for Culture and Education, Sl-9240 Ljutomer, Glavni trg 2 The Gymnastic Society "Sokolsko društvo" Ljutomer 1903 - 1941 Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 119-128 The gymnastic society -"Sokolsko društvo" - Ljutomer, founded in 1903, was among the oldest and most active gymnastic and cultural societies in the river Mura region. It was a symbol of national conscience and defence against Germination in the region Prlekija. With the help of the Ljutomer Gymnastic Society numerous new gymnastic societies and branches were founded, mainly in the time, when the Ljutomer "Sokol" was the centre of the District Association of Pomurje which joined the gymnastic societies of east Prlekija and of the river Mura region. UDC 75(497.12):929 Vavpotič I. 314.743(73=163.6) :929 Trunk J. DRNOVŠEK Marjan, Dr., Senior Scientific Co-operator, Institute for Slovene Migrations, Research Centre of the Slovene Academy of Science and Arts, SI-1000 Ljubljana, Gosposka 13 The Image of America in the Illustrations of Ivan Vavpotič Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 83-110 Jurij Trunk's book Amerika in Amerikanci (Klagenfurt, 1912) was illustrated by the Slovene artist Ivan Vavpotič, a master of book illustration. His drawing is notable for its realism, eye for detail and wit, qualities also apparent in his pen-and-ink drawings for Trunk's book. In addition to 351 photographs by various photographers, the book contains 68 vignettes, 7 large illustrations and 94 initials from the pen of Ivan Vavpotič (1877 - 1943). The author of the article publishes most of Vavpotic's initials and all seven illustrations, and analyses and comments on them with the help of Trunk's text. The emphasis is on their narrative content rather than on their aesthetic or artistic ex- pressiveness. Vavpotic's illustrations for Trunk's book are one of the few examples - if not the only example - of works of art which deal with the topic of Slovene emigration before the First World War. UDC 323.38(497.12)(497.1) VIDOVIČ - MIKLAVČIČ Anka, Dr., Scientific Councillor, Institute for Contemporary History, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1 The Deepening of Czechoslovakian - Slovene Relations and the Reviving of the Socialist Movement in the Frame of "Masaryk's Celebrations" in 1937 and 1938 Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 111-118 The author ascertains in her clear description of "Masaryk's Celebrations", which went on from September 1937 to June 1938, that those celebrations were suggested mainly by the cultural-educational societies (Vzajemnost - Solidarity) and the local syndicate orga- nisations. They contributed to solidarity between the socialist movement in Slovenia and the Czechoslovakian social democracy. At the same time they expanded and streng- thened the confidential net of the Delavska politika (Worker's Policy) and also deepened the notion on democracy and the need for the national defensive movement against fascism and struggle for peace between nations. UDC 949.712:929 Haruzin A. N. 908.497.12 KERIMOVA M. Mariam, Dr., Institute of Ethnology and Anthropolii^y, Russian Academy of Sciences, Russia 117334 Moscow, Leninsky prosp., 32A Slovenia and Slovenes in the Works of A. N. Haruzin and V. N. Haruzin Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 66-82 The article presents the part of ethnological and anthropological work of Aleksej Niko- lajevič Haruzin and his sister Vera Nikolajevna Haruzin that is connected with their studying descriptions of the life of Slovenes through the centuries. The articles describing architecture, clothing and food in Camicia in different periods are presented in detail. UDK 378(497.12 Ljubljana)(091)"1941-1945" Aleksander LAVRENČIČ, zgodovinar. Univerza v Ljubljani, Zgodovinski arhiv in muzej, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 Izraz "razrešeni" morda ni srečno podan z italijanskim terminom "sospesi". O razrešitvi akademskih dolžnosti italijanskih honorarnih profesorjev in lektorjev Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 46, št. 1 - 2, 1998, str. 129-138 Italijanske okupacijske oblasti so namenile Univerzi v Ljubljano vlogo "mostu med ita- lijansko in slovensko kulturo". Zato je bil v študijski program že v zimskem semestru 1941/42 uveden pouk italijanskega jezika in predavanja iz italijanske zgodovine in lite- rature. Po nernški zasedbi Ljubljane se honorani profesorji in lektorji niso vrnili na de- lovno mesto. Šef pokrajinske uprave v Ljubljani je 10. 2. 1944 odločil, da se italijanski honorarni profesorji in lektorji razrešijo akademskih pravic in dolžnosti. UDC 378(497.12 Ljubliana)(091)"1941-1945" LAVRENČIČ Aleksander, Historian, University in Ljubljana, Historical Archive and Museum, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12 The Expression "Discharged" may not be correctly given with the Italian term "Sospesi". On Discharging of Academic Duties the Italian Honorary Professors and Lecturers Kronika, Magazine for Slovene Local History, 46, No. 1 - 2, 1998, pp. 129-138 The Italian occupational authorities gave the University in Ljubljana the role of "a bridge between the Italian and Slovene cultures". Thus already in the winter semester 1941/42 Italian language was introduced into the studying programme, as well as lectures on Italian history and literature. After the German occupation of Ljubljana the honorary professors and lecturers did not return to their posts. The ctiief of the provincial direction in Ljubljana decided on the lO'h of February 1944 that the Italian honorary professors and lecturers were to be discharged of their academic rights and duties.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh