Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Oznaka poro�ila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/183

ZAKLJU�NO PORO�ILO

O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA

V OBDOBJU 2004-2008

A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU
1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu

B. REZULTATI IN DOSE�KI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA
2. Poro�ilo o realizaciji programa raziskovalnega programa¹

Animalna �ivila: V preteklem �tiriletnem obdobju smo se ukvarjali s 4 sklopi
raziskav: 1. izbolj�anje prehranske primernosti �ivil �ivalskega izvora (meso in
jajca); 2. vpliv okolja (pesticidi) in na�ina toplotne priprave (HCA) na vsebnost
nekaterih toksi�nih, mutagenih ali kancerogenih snovi v mesu; 3. razvoj novih,
varnih in prehransko sprejemljivej�ih izdelkov; 4. prehranska in senzori�na kakovost
mesa nekaterih divje �ive�ih �ivali (jelenjad, sardine), uplenjenih v Sloveniji.
Sklop 1: Kun�je meso treh linij SIKA genotipa, obeh spolov in dveh starosti je
vsebovalo 5,5 g intramuskularne ma��obe (IMF) in 67,6 g holesterola/100 g mesa.
Razmerje P/S, IA, razmerje n-6/n-3 in vsebnost holesterola ka�ejo, da je kun�je
meso primerno z vidika zdrave in uravnote�ene prehrane [COBISS.SI-ID 3147896;
3242360]. Dodatki h krmi (laneno, ogr��i�no seme, ogr��i�no seme+vit.E) pra�i�ev
dveh spolov niso vplivali, spol pa je vplival na skupno vsebnost ma��ob v su�enih
vratinah. Dodatki h krmi so vplivali na senzori�ne lastnosti vratin [COBISS.SI-ID
1968264; 2164616]. Na�in reje (baterijska in talna reja, kurnica z izpustom, kurnica
z izpustom na ekolo�ki kmetiji, kme�ka - dvori��na reja) koko�i je zna�ilno vplival na
fizikalne lastnosti jajc. Jajca iz baterijske reje so bila senzori�no bolje ocenjena kot
jajca iz izpusta. Prehransko gledano je bila ugodnej�a ma��obnokislinska sestava jajc
iz izpusta v primerjavi s tistimi iz baterijske reje [COBISS.SI-ID 1663112]. Mi�ica
longissimus dorsi ovac dveh genotipov in obeh spolov je vsebovala 2,17 g IMF/100 g
in 67,47 mg/100 g holesterola. Vsebnost IMF je bila ni�ja pri mo�kih kot pri �enskih
�ivalih. Na ma��obnokislinsko sestavo sta vplivala genotip in spol ovac [COBISS.SI-
ID 2947704].

Sklop 2: Objavljeni so bili preliminarni rezultati raziskave dolo�anja HCA (J4-6475-
0481-04/4.02; [COBISS.SI-ID 2214024; 3224696]. Vsebnost prostih aminokislin v
goveji dolgi hrbtni mi�ici se pove�uje s �asom zorenja, njihova vi�ja vsebnost pa je

Program P4-0234

Stran 1

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

razlog za obse�nej�o tvorbo HCA v pe�enih vzorcih. Pri ni�ji T_s je nastajal predvsem
MeIQx, pri vi�ji T_s pa PhIP. Z zdravstvenega vidika je najprimernej�e pe�enje
nezorenega govejega mesa do ni�je temperature (T_s=65 °C) (J4-6475-0481-
04/4.02) [COBISS.SI-ID 3417720; 3226488; 3412344; 2909816]. Vsebnost prostih
aminokislin v pra�i�ji dolgi hrbtni mi�ici se s �asom zorenja pove�uje; v zorenih
normalnih mi�icah je prostih aminokislin ve� kot v BMV mi�icah. Vsebnost glukoze
nara��a z zorenjem le pri BMV kakovosti. Vsebnost HCA nara��a z zorenjem in je
odvisna od T_s; v vzorcih pe�enih do T_s=95 °C se oblikuje do 4-krat ve� HCA kot v
vzorcih pe�enih do T_s=70 °C. Z zdravstvenega vidika je najprimernej�e u�ivanje do
T_s=70 °C pe�enega pra�i�jega mesa normalne kakovosti in zorenega do 3 dni ali

nezorenega mesa BMV kakovosti (J4-6475-0481-04/4.02; [COBISS.SI-ID 3386232;
3357816]. V l. 2008 in 2009 se raziskava nadaljuje v smeri dolo�anja genotoksi�nosti
HCA. Razvili smo metodo za dolo�anje nizkih koncentracij pesticidov (OCP in PCB) v
mesu in mesninah. Dolo�ena je bila vsebnost OCP in PCB v svinjini in mesu jelenjadi
ter divjega pra�i�a [COBISS.SI-ID 29081861]. V l. 2008 in 2009 se raziskava
nadaljuje v smeri dolo�itve OCP in PCB v nekaterih tradicionalnih mesninah (kranjska
klobasa, vipavska (suha) salama, vipavski pr�ut) (6. OP (016264-2).
Sklop 3: Senzori�na kakovost hrenovk z rastlinsko ma��obo in varnej�imi aditivi
(kohineal, brez fosfata; kohineal + paprika, brez fosfata; brez barvila, brez fosfata)
je bila primerljiva s standardno skupino hrenovk (slanina, nitrit + fosfat)
(NATOCBP.EAP.CLG 981493, BI-MK-05-06) [COBISS.SI-ID 3212152]. Dolo�ili smo
optimalno sestavo kranjske klobase (tradicionalna slovenska mesnina) z namenom
pridobitve znaka "za��itena mesnina" [COBISS.SI-ID 3253624]. Dodatek prebiotika
in probiotika ter zmanj�an dele� ma��ob v su�enih klobasah ni negativno vplival na
senzori�no kakovost, izbolj�al pa je prehransko kakovost izdelkov [COBISS.SI-ID
3233912]. Optimizirali smo metodo za dolo�anje CoQ10 v ma��obno bogatih tkivih
(ko�a, adipozno tkivo) pi��ancev. Dodatek CoQ10 v krmo pi��ancev iz industrijske
reje se je izkazal kot ekonomi�en. V l. 2008 se raziskava nadaljuje v smeri izdelave
funkcionalnih �ivil (pi��an�je meso in mesnine), obogatenih s CoQ10 [COBISS.SI-ID
3798042].

Sklop 4: Vsebnost intramuskularnih ma��ob v mi�icah semitendinosus in triceps
brachii divje jelenjadi (Cervus elaphus - jeleni, ko�ute, teleta), uplenjene v Sloveniji,
je bila 1,14 do 1,72%, vsebnost holesterola pa 73,45 do 94,64 mg/100 g mesa.
Glede prehranske kakovosti lahko meso divje jelenjadi uspe�no tekmuje z mesom
doma�ih �ivali (visok dele� ve�krat nenasi�enih ma��obnih kislin, visok P/S indeks,
nizek indeks aterogenosti, zadovoljivo razmerje n-6/n-3) (COBISS.SI-ID 3423096).
Razli�na koli�ina ma��ob v dolo�eni sezoni ulova (zima, pomlad, poletje, jesen)
sardin (Sardina pilchardus) iz Jadranskega morja vpliva na senzori�no kakovost
sardel. Najbolj�o senzori�no kakovost in visoko vsebnost ma��ob smo ugotovili v
sardelah, ulovljenih poleti. (COBISS.SI-ID 3006328; 3049080).
Rastlinska �ivila: Sklop 1: Gnojenje z du�ikom in koli�ina oveska jabolk zna�ilno
vplivata na fiziolo�ke procese zorenja jabolk sorte 'Zlati Deli�es'. Ve�ji odmerek
du�ika (105 kg N/ha) in ve�ji ovesek zakasnita razgradnjo klorofila, kar je nazorno
pokazal parameter barve a^*, medtem ko je bil parameter b^* bolj odvisen od koli�ine
oveska [COBISS.SI-ID 3411064]. Fotoionizacijski detektor (FD) se je pokazal kot
ustrezen in�trument za vrednotenje proizvodnje aromatskh spojin pri jabolkih.
Ugotovili smo visoko korelacijo (r²=0,98) med FD rezultati in vsebnostjo aromatskih
komponent dolo�eno z GC-MS tehniko. Tudi korelacija med FD rezultati in senzori�no
oceno je bila visoka (r²=0,75). Fotoionizacisjki detektor se je pokazal kot enostaven
glede uporabe, analize in velike ob�utljivosti, kar je �e posebej pomembno pri sortah
jabolk z nizko vsebnostjo aromatskih komponent [COBISS.SI-ID 3422840].
Sklop 2: Dinami�na atmosfera postaja pri ohranjanju kakovosti sadja in zelenjave
realnost tudi v praksi. Spremljanje in obvladovanje tvorbe sekundarnih metabolitov
(acetaldehid, metanol, vi�ji alkoholi, estri) pri skladi��enju sadja in vrtnin omogo�a
prilagajanje sestave atmosfere glede na fiziolo�ko stanje plodov. S pomo�jo
miniaturnega improviziranega sistema za dinami�no atmosfero smo uspeli dokazati
sekundarne metabolite pri razli�nih pogojih vsebnosti kisika in razli�nih temperaturah

Program P4-0234

Stran 2 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

[COBISS.SI-ID 3125624].

Sklop 3: Dolo�ali smo ma��obnokislinsko sestavo alternativnih virov ma��ob v
semenih �e�enj ter mo�nost izkori��anja v prehranske namene. Primerjali smo
ma��obnokislinsko sestavo ve� sort �e�enj pridelanih v Sloveniji in na Norve�kem.
Obstajajo statisti�no zna�ilne razlike v sestavi ma��obnih kislin glede na sorto in
lokacijo pridelave [COBISS.SI-ID 3324280]; [COBISS.SI-ID 3406456].
Sklop 4: Medica ohrani okus in vonj medu iz katerega je narejena, �eprav proces
fermentacije delno spremeni senzori�ne lastnosti. Kostanjev med ima mo�nej�i okus
(telo) v primerjavi z ostalimi vrstami medu, kar se je pokazalo tudi pri medici
narejeni iz kostanjevega medu. Po drugi strani pa vsebuje kostanjev med ve�
netopnih snovi (cvetni prah), kar je vplivalo na pove�ano sintezo vi�jih alkoholov
med fermentacijo. Vi�ji alkoholi imajo neprijeten vonj in okus, zato njihova pove�ana
vsebnost negativno vpliva na senzori�ne lastnosti. Fermentacija pa je prispevala k
bolj sprejemljivemu okusu in vonju medice narejene iz lipovega medu [COBISS.SI-ID
3244152].

Sklop 5: V raziskavi smo preu�evali vpliv razli�nih pogojev skladi��enja na trajnost
sve�e narezanega pakiranega zelja. Intenziteto dihanja sve�e narezanega zelja v
embala�nih enotah je zvi�evala vi�ja temperatura skladi��enja, ve�ja stopnja
mehanskega stresa, sestava za�etne atmosfere z zvi�ano vsebnostjo kisika in izbira
kultivarja. Padec vsebnosti kisika pod 3-5% in porast vsebnosti CO₂ nad 2-5% v

plinski fazi embala�nih enot povzro�i prehod aerobnega metabolizma zelja v
anaerobni metabolizem. Pri uporabi manj prepustnega embala�nega materiala so se
hitreje vzpostavili anaerobni pogoji. Pranje zelja je zni�alo vsebnost anaerobnih
metabolitov. Najpomembnej�i vpliv na pove�evanje �tevila mezofilnih aerobnih
bakterij in mle�nokislinskih bakterij je imela temperatura, na rast skupnega �tevila
plesni in kvasovk pa za�etna sestava atmosfere v embala�nih enotah. Na spremembo
senzori�nih lastnosti sve�e narezanega pakiranega zelja je negativno vplivala vi�ja
intenziteta dihanja in tvorbe anaerobnih metabolitov. Na vsebnost L-askorbinske
kisline pakiranje sve�e narezanega zelja ni imelo vpliva (sprejeto v tisk - Food
Technology and Biotechnology).

Sklop 6: S pomo�jo vrednotenja hlapnih aromati�nih sestavin v mleti, pra�eni kavi
smo v obdobju 1 leta spremljali spremembe aromatskega spektra kave, ki je bila
pakirana in skladi��ena v razli�nih pogojih. Opredelili smo optimalne na�ine pakiranja
in skladi��enja ter predlagali nov indeks za vrednotenje staranja mlete kave. Indeks,
ki ga predstavlja razmerje med 2-furfuril tiolom in heksanalom, je primeren za vse
vrste pakiranja kave [COBISS.SI-ID 3065720].

Sklop 7: �i�ola (Ziziphus jujube) je divje rasto�a sadna vrsta, ki uspeva tudi v Istri,
vendar se uporablja predvsem kot okrasna rastlina. Drugje po svetu se uporabljajo
plodovi v prehranske namene kot sve�i ali su�eni. Prou�evali smo prehranske in
fizikalno kemijske lastnosti plodov �i�ole.

Tehnologija vina: Sklop 1: V okviru prou�evanja novih tehnologij na izbolj�anje
kakovosti in stabilnosti vina so bile raziskave usmerjene na ugotavljanje vpliva
jabol�no-mle�nokislinske fermentacije na izbolj�anje kakovosti belih vinskih sorte
[COBISS.SI-ID 3167608, 3188600, 3315832] ter ugotavljanje vpliva metode in
na�ina vinifikacije na vsebnost prolina in prostega aminokislinskega du�ika
[COBISS.SI-ID 3167864]. V okviru prou�evanj na rde�i vinski sorti modri pinot smo
ugotavljali postopek vpihovanja majhnih koli�in kisika (mikrooksidacija) na potek
zorenja mladega vina po zaklju�eni alkoholni fermentaciji, kar omogo�a hitrej�e
zorenje vina in njegovo sposobnost za promet [COBISS.SI-ID 4807801, 3170168].
Zadnje raziskave na podro�ju senzori�ne kakovosti belih vin so bile usmerjene v
iskanje vzrokov in tehnolo�kih mo�nosti prepre�evanja prehitrega staranja vina
[COBISS.SI-ID 3373432, 3331448, 3522680], prou�evanje zorenja vina na
kvasovkah [COBISS.SI-ID 28772613, 34758332] ter pove�anja aromati�nih snovi
vina z encimsko obdelavo [COBISS.SI-ID 5846393].

Sklop 2: V postopek alkoholne fermentacije belih vinskih sort smo vpeljali tudi
enojni in dvojni temperaturni �ok z namenom pove�anja vsebnosti glicerola kot
glavne komponente sladkorja prostega ekstrakta vina [COBISS.SI-ID 3231608,
26137093, 3012216, 2967160] kar smo tudi patentirali kot postopek [COBISS.SI-ID

Program P4-0234

Stran 3 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

25825797, 3125880]. V nadaljevanju smo kontrolirali potek alkoholne fermentacije
belega mo�ta na osnovi vrednosti oksidacijsko-redukcijskega potenciala [COBISS.SI-
ID 27016197, 28024325] in nasploh raziskovali mo�nosti uporabe procesnega
in�enirstva v vinarstvu [COBISS.SI-ID 3331704, 29801733].
Sklop 3: Posebna pozornost je bila usmerjena v antioksidacijski potencial vina in
iskanje korelacij le-tega z vsebnostjo skupnih in posameznih fenolnih spojin
[COBISS.SI-ID 3319672, 3092344, 3502200]. V okviru novej�ih analitskih metod
smo vpeljali metodo dolo�anja aromatskega potenciala vina [COBISS.SI-ID
5124473], prostih aminokislin [COBISS.SI-ID 28034565, 28772869, 29802245],
�ikimske kisline [COBISS.SI-ID 3228536], 2-aminoacetofenona [COBISS.SI-ID
3476088] ter ugotavljali vpliv liofilizacije na aromo [COBISS.SI-ID 28568581].
Analitika �ivil: Sklop 1: Pomemben dose�ek sodelavcev programske skupine in
zunanjih sodelavcev je izdaja prvega dela Slovenskih prehranskih tabel - meso in
mesni izdelki, s katerimi smo v Sloveniji dobili prvi del lastnih prehranskih tabel, ki
obsega podatke o hranilni sestavi in energijski vrednosti razli�nih vrst mesa in
mesnih izdelkov. Tabele so iz�le v obliki monografije, dostopne pa so tudi na spletni
strani Biotehni�ke fakultete (http://www.bf.uni-lj.si/fileadmin/groups/2754/
Slovenske prehranske_tabele-meso_in_mesni_izdelki.pdf). Predstavljajo pomemben
pripomo�ek vsem �ivilskim in prehranskim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z
na�rtovanjem prehrane, razvojem novih izdelkov ali izvajajo razli�ne epidemiolo�ke
�tudije. Poleg mesa in mesnih izdelkov so bila v okviru oblikovanja lastne baze
podatkov v preteklem obdobju analizirana in tudi nekatera druga �ivila (�ito, kruh,
pecivo, zamrznjena hrana, �olske malice, sadje in zelenjava). Rezultati tega dela
raziskav so plod sodelovanja z IJS na aplikativni raziskavi, financirani s strani
Ministrstva za zdravje, Izdelava javno dostopne stre�ni�ke aplikacije za analizo in
optimizacijo slovenskih jedilnikov z upo�tevanjem sodobnih priporo�il zdrave
prehrane, v okviru katere je bil izdelan program, ki ima �iroko uporaben pomen in je
dostopen na internetu.

Sklop 2: Na Katedri za vrednotenje �ivil se �e vrsto let ukvarjamo z raziskavami na
podro�ju medu. V okviru obse�ne raziskave smo z namenom definiranja kriterijev za
karakterizacijo razli�nih vrst slovenskega medu, analizirali ve� kot 500 vzorcev
slovenskega medu, iz vseh predelov Slovenije [COBISS.SI-ID 3118968, 3410040,
3014520]. Skupaj s sodelavci z Oddelka za biologijo smo izpeljali 3-letni projekt
Pelod: uporabna raziskovalna naloga in oblikovanje podatkovne zbirke prisotnosti
pelodnih zrn v vzorcih slovenskega medu [COBISS.SI-ID 3279992].
Rezultati raziskav iz preteklega obdobja predstavljajo bogato zbirko podatkov o ve�
kot dvajsetih razli�nih parametrih (senzori�ni analizi, vsebnosti vode, prostih in
skupnih kislin ter laktonov, pH vrednosti, elektri�ni prevodnosti, diastaznem �tevilu,
vsebnosti prolina, posameznih elementov, ogljikovih hidratov, indeksu refrakcije,
skupni antioksidativni u�inkovitosti ...) [COBISS.SI-ID 2992248, 2992504, 3020664,
3101304, 3189880, 3257976, 3221112, 3151992, 3200888, 3344504, 3385464,
3385208]. Predvidevamo, da bo zbirka podatkov, ki jo bomo dopolnili z analizami v
prihodnjem obdobju, omogo�ila tudi izdelavo kriterijev za dokaz geografskega
porekla in botani�nega izvora. Dosedanji rezultati senzori�ne analize in vseh
analiziranih parametrov kakovosti slovenskih vrst medu bodo objavljeni v monografiji.
Sklop 3: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je tako s strani dr�ave kot
proizvajalcev pokazala potreba za��ite lastnih proizvodov. Kot laboratorij za kontrolo
kakovosti s fizikalno-kemijskega in senzori�nega vidika smo se vklju�li v kontrolo
izdelkov, ki se potegujejo za priznavanje poimenovanja geografske ozna�be ali
geografskega porekla oziroma kontrolo izdelkov, ki so te ozna�be �e pridobili in so
podvr�eni vsakoletnim kontrolnim analizam.

Sklop 4: V okviru ovrednotenja ustreznih segmentov prehrane, smo v preteklem
obdobju analizirali prehrano v nekaterih domovih Centra �olskih in ob�olskih
dejavnosti (C�OD), ki skrbi za izvajanje "�ole v naravi", restavracijah s hitro
prehrano ter spremljali senzori�no in prehransko kakovost prehrane v dveh VVZ, iz
ljubljanskega in dolenjskega obmo�ja [COBISS.SI-ID 3299704, 3417976].
Prehrana: Sklop 1: Opravili smo analizo kriti�nih kontrolnih to�k kakovosti (Quality
analysis of critical control points - QACCP) v prehranski verigi ter raziskali vpliv
posameznih procesov na kakovost in prehransko vrednost �ivil. Povpra�evanje po

Program P4-0234

Stran 4 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

kakovostnih funkcionalnih �ivilih nara��a zato moramo razvijati sisteme za
vrednotenje prehranske kakovosti �ivil. V modelnem poskusu smo ovrednotili
prehransko in senzori�no kakovost celodnevnih obrokov. V izbranih vzorcih smo
dolo�ili vsebnost beljakovin, ma��ob, energijsko vrednost, prehranske vlaknine,
vitaminov C in E ter sestavo ma��obnih kislin. Iz dobljenih rezultatov smo izra�unali
indekse prehranskih vrednosti �ivil (sprejeto v objavo - Food Technology and
Biotechnology). Namen te raziskave je izboj�anje managementa kontrole kakovosti
od procesiranja do distribucije.

Sklop 2: Kot ukrep proti oksidacijskemu stresu smo v prehrano posameznika vklju�ili
funkcionalne prehranske dodatke (vitamini, topne vlaknine, polifenoli ...).
Oksidacijski stres je posledica ve�je oksidativne kapacitete oz. oslabljene
antioksidativne u�inkovitosti sistema, ki se lahko izbolj�a z zadostnim u�ivanjem
antioksidantov ali sadja in zelenjave. Ovrednotili smo bioaktivne komponente
razli�nih �ivil.

3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev²

Zastavljeni raziskovalni cilji v okviru tehnologije animalnih �ivil so bili v celoti realizirani. Z
uvajanjem ciljane prehrane doma�ih �ivali (izbira linije SIKA genotipa kuncev, dodatki v krmo
pra�i�ev, na�in reje pi��ancev) smo izbolj�ali prehransko primernost �ivil �ivalskega izvora.
Ugotovili smo, da se HCA v manj�em obsegu tvorijo v nezorenem mesu, v primeru pi��an�jega
v prisotnosti ko�e, pri ni�jih stopnjah toplotne obdelave ter da je vsebnost le-teh komponent
odvisna od vrste mesa in na�ina toplotne obdelave. Ovrednotili smo tudi tveganje, ki ga za
zdravje �loveka predstavljajo PCB in OCP v mesu divjih in doma�ih �ivali. Uspe�ni smo bili pri
razvoju mesnih izdelkov s spremenjeno ma��obnokislinsko sestavo in manj aditivi, s prebiotiki
in probiotiki ter s koencimom Q10 obogatim mesom in mesnimi izdelki. Kot prehransko ugodno
smo ovrednotili meso divje jelenjadi in sardel. Analitika �ivil: uspe�no smo realizirali vse
cilje - izpopolnili smo zbirko podatkov za izdelavo kriterijev za dokaz geografskega
porekla in botani�nega izvora slovenskega medu in skupaj s �ZS izdali knjigo Na�
med. Ovrednotili smo prehrano v nekaterih domovih, restavracijah s hitro prehrano
ter vzgojno varstvenih zavodih. Rastlinska �ivila: Ovrednotili smo gnojenje z du�ikom in
koli�ino oveska jabolk na fiziolo�ke procese zorenja jabolk, spremljali smo tvorbo sekundarnih
metabolitov pri skladi��enju sadja in vrtnin, dolo�ili ma��obnokislinsko sestavo alternativnih
virov ma��ob ter mo�nost izkori��anja v prehranske namene, prou�evali proces izdelave
medice, vpliv razli�nih pogojev skladi��enja na trajnost sve�e narezanega pakiranega zelja,
aromatski spekter kave ter �i�olo, divje rasto�o sadno vrsto. Zastavljeni raziskovalni cilji v
okviru tehnologije vina so bili v celoti realizirani tako v okviru tehnolo�kega kot analitskega
dela pridelave vin po razli�nih tehnolo�kih shemah. Prou�evali smo potek fermentacije vina
belih vinskih sort, pri rde�ih vinskih sortah pa ohranjanje antioksidativnih lastnosti in
zmanj�ano porabo enolo�kih sredstev kot tudi vpliv mikrooksigenacije na profila fenolnih in
aromatskih spojin, vpliv kisika in razli�nih starterskih kultur kvasovk in/ali mle�nokislinskih
bakterij na kinetiko alkoholne in/ali jabol�no-mle�nokislinske fermentacije, sestavo grozdnega
soka na potek alkoholne fermentacije, ekstrakcije barvnih in fenolnih spojin v grozdni sok med
maceracijo rde�ega grozdja, biolo�ki razkis v povezavi z ohranjenimi in na novo nastalimi
hlapnimi aromati�nimi spojinami, dodatek enolo�kih sredstev na antioksidativno stabilnost
rde�ih vin ter izlo�anje vinskega kamna. Prehrana: Uspe�no smo opravili analizo kriti�nih
kontrolnih to�k kakovosti v prehranski verigi ter raziskali vpliv nekaterih procesov na kakovost
in prehransko vrednost �ivil. Kot ukrep proti oksidacijskemu stresu smo v prehrano
posameznika vklju�ili funkcionalne prehranske dodatke in ovrednotili bioaktivne komponente
razli�nih �ivil.

4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa³

5. Najpomembnej�i znanstveni rezultati programske skupine⁴

Znanstveni rezultat

1.

Naslov

SLO

Prou�evanje tvorbe heterocikli�nih aminov (HCA) v toplotno obdelanem

Program P4-0234

Stran 5 od 18

Zaklju�no poro�ilo o

rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Program P4-0234

Stran 6

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

6. Najpomembnej�i dru�beno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine⁵

Program P4-0234

Stran 7 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Program P4-0234

Stran 8 od 18

Zaklju�no poro�ilo o

rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Program P4-0234

Stran 9 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine⁶

7.1. Pomen za razvoj znanosti²

SLO_____________________________________________________________________________________________________________

Vse ve�ji pomen zagotavljanja kakovostne hrane in zdravega prehranjevanja zahteva raziskave
celotne prehranske verige od surovine, skladi��enja, poobiralnih tehnologij, predelave in
vrednotenja prehranske vrednosti. Pomen za razvoj znanosti s tega podro�ja je v ohranjanju
biolo�ko aktivnih snovi in prepre�evanju nastajanja toksi�nih snovi. Znanstvene raziskave na
podro�ju hrane in prehrane se tesno prepletajo in postajajo z dru�benim in ekonomskim
razvojem vedno bolj pomembne. Njihovi rezultati pa so tesno povezani z drugimi znanostimi,
kot so ekonomija, medicina in tr�enje.

Raziskave programske skupine se izvajajo z najsodobnej�imi instrumentalnimi in senzori�nimi
metodami. Pomenijo znanstveni pristop k re�evanju problemov s podro�ja poznavanja sestave
�ivil, spremljanja posameznih sestavin hrane med tehnolo�kim postopkom in skladi��enjem in
prou�evanja biolo�kega u�inka posameznih sestavin na zdravje ljudi.
Ker se ukvarjamo z nekaterimi najbolj aktualnimi problemi predelave �ivil in prehrane,
pri�akujemo da bomo uspe�ni pri objavljanju na�ih dose�kov v mednarodno priznanih revijah.
Na�i raziskovalci delujejo kot mentorji doktorandom, zato bomo tudi prek mentorstev
doprina�ali k razvoju znanosti. Posredno bodo lahko na�i rezultati vplivali na izbor tehnologij, ki
bodo prispevale k zmanj�anju obremenitve okolja.

ANG_____________________________________________________________________________________________________________

Scientific researches on food and nutrition are closely interconnected and their importance
increases with the social and economic development of a country. Their results are also
valuable for other sciences, such as medicine, economics, and marketing.
In researches performed by the program group the most up-to-date instrumental and sensory
methods are applied. They represent a scientific approach to retrieving the problems of food
composition data, monitoring different food components during technological procedures and
storage and to studying biological effects on some compounds of human health.
We are engaged in the most actual issues of producing and processing of food and nutrition
issues, therefore we expect successful publication of our achievements in international avowed
journals. Researchers of this programme group are also working as mentors (supervisors) to
postgraduate students. Our achievements will indirectly affect the selection of such
technologies, which will assure optimal quality and food safety and last but not least, will
assure the preservation of nature in the sense of decreased environment burdening.

7.2. Pomen za razvoj Slovenije⁸

SLO

Na�rtovanje prehranske politike vsake dr�ave je usmerjeno v pridobivanje in porabo hrane,
pridelane v svojem okolju. To ima sociolo�ki, ekonomskski in prehranski pomen, ki mora biti
utemeljen z znanstvenimi metodami.

Rezultati raziskovalnega dela bodo prispevali h kakovostni rasti in konkuren�nosti �ivilsko
predelovalne industrije v Sloveniji. V skrbi za izbolj�anje zdravja prebivalcev Slovenije pa bodo
raziskave prispevale k izbolj�anju prehranskih navad in bodo upo�tevane v nacionalnem

Program P4-0234

Stran 10 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

prehranskem programu (2004). Uvajanje novih tehnologij v pridelavi, predelavi, skladi��enju in
distribuciji hrane zagotavlja le sodobna in visoka tehnolo�ka raven, za kar so potrebne
raziskave, predvsem na tako ob�utljivem podro�ju kot je proizvodnja kakovostne in varne
hrane. Poleg izvirnih re�itev bodo preverjeni tudi mo�ni prenosi �e znanih tehnologij v prakso z
namenom izrabe vseh komparativnih prednosti sonaravne proizvodnje hrane.
Poznavanje vsebnosti esencialnih sestavin (vitaminov, elementov, antioksidantov, fenolnih
spojin) v �ivilih slovenskega izvora je pomembno za prehransko in �ivilsko stroko, pa tudi za
potro�nike. �ivilskim tehnologom predstavlja osnovno orodje pri razvijanju novih izdelkov,
prehranskim strokovnjakom pa omogo�a pravilno na�rtovanje prehrane, izvajanje raziskav s
podro�ja prehranskih navad ter dosledno spremljanje in vrednotenje kakovosti prehrane za
posamezne ciljne skupine ljudi.

Pomemben bo tudi doprinos na�e programske skupine v izobra�evanju novih univerzitetnih
in�enirjev �ivilstva in prehrane, magistrov in doktorjev znanosti. Programska skupina organizira
tradicionalno podiplomsko izobra�evanje �ivilskih tehnologov in druge oblike permanentnega
podiplomskega izobra�evanja (uredni�tva monografij in zbornikov).

ANG_____________________________________________________________________________________________________________

Knowledge on the content of nutritive as well as essential micro compounds (vitamins,
minerals, antioxidants, phenolic compounds) in food of Slovenian origin is important as much
as for nutritionists, professionals in food science and technology as for consumers. It is a basic
tool for food engineers at development of new products, and enables nutritionists accurate
planning of meals, studies of nutritional habits as well as consistent monitoring and evaluation
of nutritional quality for specific target groups.

Due to common European market and competition among food products emerged the problem
of protection of national products. Defining the criteria for proving botanical and geographical
origin, together with criteria for proving authenticity of the products is therefore of great socio-
economic importance.

Results of our research work will contribute to the increasement of quality and competitiveness
of food technology industry in Slovenia. With care for health improvement of residents of
Slovenia it will also contribute to the improvement of nutrition habits and will be taken into
account in National nutrition programme. Introducing new producing, processing, storing and
distribution technologies, can only be ensured by a contemporary and highly technological
level, which demands researches, especially on such a sensitive field as food production and
human nutrition. Beside the unique salvations the possibility of putting research achievements
into practice with the purpose of taking advantage of natural food production will also be
examined. Significant contribution of our programme group will be based on education of new
BSc, MSc and PhD. students; the conclusion was made on the basis of the great pedagogical
load in the past. We are also the organisers of postgraduate education for food and nutrition
engineers and editors of books and textbooks.

8. Zaklju�ena mentorstva �lanov programske skupine pri vzgoji kadrov⁹

9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju

Program P4-0234

Stran 11 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

10. Opravljeno uredni�ko delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v
obdobju¹⁰

*�tevilo urejenih prispevkov (�lankov) /�tevilo sodelavcev na zbirki oz. bazi /pove�anje obsega
oz. �tevilo vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju

11. Vklju�enost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter
�tudentov iz tujine, dalj�e od enega meseca

12. Vklju�evanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne
raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem
obdobju¹¹

Vsebina raziskav programske skupine je vpeta v ve� mednarodnih in bilateralnih projektov.

Program P4-0234                                                                                                  Stran 12 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

COST:

COST 924 (Hribar Janez) Enhancement and preservation of quality and health promoting

components in fresh fruits and vegetables;

COST 921(Vidrih Rajko) Food matrices: Structural organisation and impact of flavour release and

perception;

COST 918 (Sim�i� Marjan) Body weight and energy expenditure: Functional food and nutrition

technology; 6. okvirni program Ageing Nutrition;

COST 927 (Polak Toma�) Thermally processed food: posible health implications

Nato:

CBP.EAP.CLG 981493 NATO (�lender Bo�idar): New technologies development for Nutrition

Safety;

Bilateralni:

SLO-HR Biotehnologija sadja in vrtnin po obiranju;

SLO-BIH Kakovost avtohtonih sort jabolk;

SLO-HR Fazni prehodi v �ivilskih izdelkih;

SLO - Norve�ka Planteforsk Lofthus - Prehranska vrednost sadja;

SLO-IT Universita di Udine - Skupni antioksidacijski potencial �ivil rastlinskega izvora

SLO-MAK, Substitution of animal fats and certain harmful to health additives in sausages.

IT/SLO Novi proizvodi iz sadja in zelenjave s pomo�jo tehnologije minimalno obdelanih �ivil -

Univerza v Bologni.

SLO/IT VALO-PT (Interreg IIIA) - Celovit razvoj tipi�nih kmetijskih pridelkov in izdelkov na

�ezmejnem obmo�ju

SLO-BIH Definiranje aromatskega profila novih sort jabolk in prehranske lastnosti drena (Cornus

mas L)

SLO-HR: Vzroki nezna�ilne starikave note vin (Causes of untypical aging off-flavour in wine) -

Agronomski fakultet Zagreb.

Drugi:

Ageing nutrition (Hribar Janez) - Cooperative analysis of existing data on nutrition and life style

of the ageing population in Europe

Izdelava javno dostopne stre�ni�ke aplikacije za analizo in optimizacijo slovenskih jedilnikov z

upo�tevanjem sodobnih priporo�il zdrave prehrane

"Aplikativna raziskava Oblikovanje podatkovne zbirke prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih

slovenskega medu za leto 2005"

"Aplikativna raziskava in dopolnjevanje podatkovne zbirke prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih

slovenskega medu za leto 2006"

"Aplikativna raziskava in dopolnjevanje podatkovne zbirke prisotnosti pelodnih zrn v vzorcih

slovenskega medu za leto 2007"

6. okvirni program EU:

FOOD-CT-2006-016264 (�lender Bo�idar) Traditional United Europe Food: TRUEFOOD

13. Vklju�enost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS¹²__________

-  Sodelovanje v dveh projektih, ki jih prete�no financira MORS: PREBOJ - Uravnote�ena in varna
prehrana bojevnika (M4-0007) - ter POVIR - Prehrana v izrednih razmerah (M4-0119).

-  Sodelovanje s Krko, tovarno zdravil, d.d. Novo mesto. Pogodba VII/5-106263/2007.
30.000EUR + DDV.

-  Sodelovanje z ACIES BIO d.o.o. Ljubljana. Pogodba AB-P7/07. 10.000EUR + DDV.

-  Sodelovanje pri senzori�nih analizah izdelkov Mercator (20.000 EUR + DDV) in Spar 25.000
EUR + DDV.

-  Sodelovanje z In�pektoratom RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano - Permanentno
podiplomsko izobra�evanje vinarskih in�pektorjev, 2009: 2.045,7 EUR + DDV.

-  Seminar za degustatorje - 74-urni program izobra�evanja, 2008/2009: 13.141,92 EUR.

-  Sodelovanje z MKGP - Dodatek �tev. 2311-07-000166 k pogodbi: Izvajanje preizkusa
usposobljenosti poku�evalcev in dodatno izobra�evanje za poku�evalce vina: v letu 2007 =
8.333,00 EUR, v letih 2008 in 2009 = po 8.345,00 EUR (zagotovljena sredstva iz prora�una) -
Uradni list RS, �t. 31-1128/2008, stran 2837.

14. Dolgoro�na sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih
organizacij (grozdi, mre�e, platforme), sodelovanje �lanov programske skupine v
pomembnih gospodarskih in dr�avnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije,

Program P4-0234

Stran 13 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

itd.)_______________________________________________________________________________

Strokovno sodelovanje je potekalo v okviru pospe�evalnih projektov za industrijo (Perutnina Ptuj
[COBISS.SI-ID 3224952], MIP Nova Gorica [COBISS.SI-ID 3225208, 3225464], MI Pomurka,
Proconi, Pivka Perutninarstvo, Pr�utarna Lokve, Fructal, Radenska, Etol) in trgovine (Spar in
Mercator). Pospe�evalno delo je potekalo tudi v obliki teko�ih senzori�nih in kemijskih analiz
animalnih in rastlinskih �ivil ter gotovih jedi za razli�ne uporabnike (Dobrote slovenskih kmetij,
Pomurski sejem Gornja Radgona, Kmetijski sejem Novi Sad, SRB), pisanja strokovnih mnenj
[COBISS.SI-ID 3279992], vodenja certifikacijskih komisij za za��ito kmetijskih izdelkov na
MKGP (Golob in Ga�perlin), redne kontrole kakovosti za��itenih izdelkov (�ebreljski �elodec,
Kra�ki pr�ut, �tajarsko bu�no olje, Idrijski �linkrofi, Ko�evski med, Kra�ki med), �olanja in
testiranja senzori�nih presku�evalcev mesnin [COBISS.SI-ID 3351416, 3347320], medu
[COBISS.SI-ID 237284608] in preglednikov za med [COBISS.SI-ID 2319224], presku�evalcev
destilatov in vina, izobra�evanja vinarskih in�pektorjev in kmetijskih svetovalcev [COBISS.SI-ID
241255168], predavanja za vinogradnike-vinarje [COBISS.SI-ID 3535736, 3544440, 3585144,
3584888], in sommelierje [COBISS.SI-ID3407224, 3407480, 3592312, 3592056]. Doc. dr.
Tatjana Ko�merl je uradni delegat RS v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV). Prof. dr.
Janez Hribar je predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani, �lan nadzornega sveta
podjetij �ito, Pekarna Vrhnika, Dana Mirna.

15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno
terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05,
2.06)¹³

16. Skrb za popularizacijo znanstvenega podro�ja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19,
3.10, 3.11, 3.12)¹⁴

17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske �tudijske programe na
univerzah in samostojnih visoko�olskih organizacijah v letih 2004 � 2008

Program P4-0234

Stran 14 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

18. Ozna�ite potencialne vplive oziroma u�inke va�ih rezultatov na navedena podro�ja:

Program P4-0234                                                                                                  Stran 15 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Program P4-0234

Stran 16 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

Komentar¹⁵

C. IZJAVE

Podpisani izjavljam/o, da:

�   so vsi podatki, ki jih navajamo v poro�ilu, resni�ni in to�ni

�   se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za
potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. to�ke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter
obdelavo teh podatkov za evidence ARRS

�   so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identi�ni podatkom v obrazcu v pisni obliki

Podpisi:

Kraj in datum:          Ljubljana,

14.4.2009

Oznaka poro�ila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/183

¹ Napi�ite kratko vsebinsko poro�ilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite klju�ne
ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in u�inke raziskovalnega programa. Najve� 21.000 znakov vklju�no s

presledki (pribli�no tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj

Program P4-0234

Stran 17 od 18

Zaklju�no poro�ilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008

²  Najve� 3000 znakov vklju�no s presledki (pribli�no pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj

³  Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil
zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Najve� 3.000 znakov vklju�no s presledki (pribli�no pol strani, velikosti
pisave 11). Nazaj

⁴  Navedite najve� pet najpomembnej�ih znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v �asu trajanja
programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poro�anja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem
in angle�kem jeziku (najve� 150 znakov vklju�no s presledki), rezultat opi�ite (najve� 600 znakov vklju�no s
presledki) v slovenskem in angle�kem jeziku, navedite, kje je objavljen (najve� 500 znakov vklju�no s presledki),
izberite ustrezno �ifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napi�ite
ustrezno COBISS.SI-ID �tevilko bibliografske enote.

Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/.

PRIMER (v slovenskem jeziku):

Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X;

Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje �tudije ka�ejo njihovo

povezanost s procesi celi�nega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem �lanku smo prvi dokazali�

(najve� 600 znakov vklju�no s presledki)

Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVA�NIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin

X mediates �2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR

IF (2005): 4.148

Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni �lanek

COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj

⁵  Navedite najve� pet najpomembnej�ih dru�beno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali
v �asu trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poro�anja. Za vsak rezultat navedite naslov
v slovenskem in angle�kem jeziku (najve� 150 znakov vklju�no s presledki), rezultat opi�ite (najve� 600 znakov
vklju�no s presledki) v slovenskem in angle�kem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v �ifrantu raziskovalnih
rezultatov in u�inkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat
objavljen (najve� 500 znakov vklju�no s presledki), izberite ustrezno �ifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za
vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napi�ite ustrezno COBISS.SI-ID �tevilko bibliografske enote.

Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj

⁶  Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani:
http://sicris.izum.si Nazaj

⁷  Najve� 4.000 znakov vklju�no s presledki Nazaj

⁸  Najve� 4.000 znakov vklju�no s presledki Nazaj

⁹  Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpi�e ustrezen podatek samo v
stolpec MR Nazaj

¹⁰  Vpisuje se uredni�tvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in
strokovne uspe�nosti (Uradni list RS, �t. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod
sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. �lenom istega
pravilnika. Najve� 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (�tevilo) vklju�no s presledki. Nazaj

11

Navedite oziroma na�tejte konkretne projekte. Najve� 12.000 znakov vklju�no s presledki. Nazaj

¹²  Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naro�nike, dr�avno upravo,
ob�ine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Najve� 9.000 znakov vklju�no s presledki. Nazaj

¹³  Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) �lanov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem
jeziku, ki se nana�a na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip
1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napi�ite naslov (najve� 150 znakov vklju�no s
presledki), kratek opis (najve� 600 znakov vklju�no s presledki), navedite, kje je objavljen/a (najve� 500 znakov
vklju�no s presledki) ter napi�ite ustrezno COBISS.SI-ID �tevilko bibliografske enote. Nazaj

¹⁴  Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) �lanov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss
tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napi�ite naslov (najve� 150 znakov vklju�no s presledki), kratek
opis (najve� 600 znakov vklju�no s presledki), navedite, kje je objavljen/a (najve� 500 znakov vklju�no s presledki),
ter napi�ite ustrezno COBISS.SI-ID �tevilko bibliografske enote. Nazaj

¹⁵  Komentar se nana�a na 18. to�ko in ni obvezen. Najve� 3.000 znakov vklju�no s presledki. Nazaj
Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a

Program P4-0234

Stran 18 od 18