logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (12.09.2002, letnik 56, številka 37)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NEZAKONITA FINANČNA PIRAMIDA mm^ OBSEDLA CELJANE Stran 5 W PREVCU POGOJNA KAZEN? Stran 26 NOVI TEDNIK ST. 37 - LETO 57 • CELJE, 12.9.2002 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn 2 DOGODKI UVODNIK Volitve bodo, volitve četudi po dobrih desetih letih samostojne države politika sama po sebi zanima vse manj ljudi, pa predsedniške in lokalne volitve vendarle prihajajo v ospredje vsakodnevnih pogovorov in razmišljanj ljudi. Razburjanja zaradi dragi- nje, pogovorov o razprodajah in nakupih učbenikov, ki sta- nejo kot da so iz suhega zlata, vse bolj zamenjujejo pogovori o predsedniških in županskih kandidatih. Jasno, le komu bi bilo lahko vseeno, kdo bo zastopal Slo- venijo v svetu? Bo to izkušen z vsemi žavbami namazan politik ali diplomat, pravnica, profesor, umetnik, zapor- nik...? In kdo bo tisti župan, ki nam bo naslednja štiri leta krojil življenje v našem mestu, vasi? Zdi se, da se stranke za ogorčen in prestižni boj za »svoje- ga« predsednika šele prav ogrevajo. A pričenja se že. Neka- teri kandidati še komaj dohajajo sami sebe, tako veliko po- tujejo po Sloveniji in se predstavljajo. Drugi zelo pozorno pazijo, da so tam, kjer je tudi televizija. Zdi se, da marsiko- ga od kandidatov vseh minulih pet let nismo videli toliko kot v zadnjem mesecu dni. In zdi se, da mnoge stranke in kandidati, zlasti pri županskih volitvah, še vedno taktizi- rajo in cincajo. Koga bodo slednjič predlagali in spustili v hoj za vroč stolček, je tako bolj odvisno od tega, kdo bodo kandidati drugih strank, kot od tega, kdo bi bil za tako odgovorno funkcijo najprimernejši. Na nizko osveščenost v strankah pa kaže še nekaj. Na predstavitve kandidatov hodijo pretežno goreči privrženci tistih strank, ki podpirajo prav »našega neodvisnega« kan- didata. Bolj kot pogovori so vznesena manifestacija zvesto- be in ob tem še kaj dvomljiva opora kandidatom in njiho- vim volilnim štabom pri ugibanju, na koliko odstotkov vo- lilnih glasov lahko jeseni računajo. Tovrstne predstavitve so polne vljudnosti in osladnih komplimentov, kakršnako- li provokativna vprašanja, ki bi pokazala odnos kandida- tov do manj prijetnih vprašanj v družbi in državi, pa ostaja- jo skrita globoko v podzavesti. Tudi kandidati tako dobivajo nerealno sliko o sebi in stanju moči v predvolilnem boju, saj prepričujejo že prepričane in se na nek način sončijo v slavi. Pa bi bih vsaj resni kandidati bržkone bolj zadovolj- ni, če bi jih »pretipali« tudi s tovrstnimi vprašanji in če bi jih na ta način javnost lahko spoznala tudi kot izmikajoče, odločne, agresivne, strpne, bogaboječe, jastrebske, cincar- ske ali kakršnekoli že. BRANKO STAMEJČIČ Pravila za spremljanje volilne kampanje za lokalne in državne volitve v letu 2002 v skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata No- vi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisne- ga prostora oziroma programskega časa za predsta- vitev kandidatov, političnih strank in njihovih progra- mov. V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih od- dajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno obravnavali vse kandidate, politične stranke in dru- ge predlagatelje kandidatov. Novi tednik in Radio Celje bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilni- mi aktivnostmi za volitve na lokalni in državni ravni po načelu nestrankarske opredelitve. Časopis in ra- dio bosta po svojih zmožnostih spremljala predvolil- ne aktivnosti, še zlasti, ker pokrivata več kot 30 ob- čin celjske regije, v katerih delujejo odbori različnih strank. Zato bodo uredništvi zanimala predvsem sta- lišča strank in kandidatov do pomembnejših vpra- šanj in problemov. V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandi- dati, predlagatelji, politične stranke in drugi organi- zatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volil- na propagandna sporočila za predstavitve kandida- tov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo na- ročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Ured- ništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bo- do v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot naroče- ne. Uredništvo NT&RC Kandidatka pred Celjani Barbara Brezigar, držav- na tožilka, nekdanja mini- strica za pravosodje v Ba- jukovi vladi, poročena, ma- ti dveh otrok, je prva Slo- venka, ki se je tokrat spu- stila v boj za predsednico države. Nastopa kot neod- visna kandidatka s podpo- ro koalicije Slovenije, me- dobčinska odbora obeh strank koalicije (SDS in NS- i) pa sta minuli petek za Ce- ljane pripravila pogovor s kandidatko. Nastop je bil premišljen, odločen, trezen in preprič- ljiv, čeprav je bil prvenstve- no namenjen že prepričanim. Ti so popolnoma napolnili Narodni dom, zato ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj bi Brezigar jeva poveda- la, če bi ji zastavljali tudi pro- vokativna in ne le vljudnost- na vprašanja. Neodgovorje- no je ostalo, kaj misli o vlo- gi Cerkve, verouku, profesio- nalizaciji vojske, medsosed- skih odnosih, pravici do spla- va in še kaj. Največja škoda nastopu Brezigarjeve v Celju je bila zato v tem, da so nanj prišli tisti, ki so že zanjo, ni pa bilo onih, ki bi znali vpra- šati tudi kaj, kar ni zgolj pri- jetno in lahko. A to ostajajo teme za javna soočenja vseh kandidatov. Barbara Brezigar je zbra- nim, ti so jo prekinjali z gromkimi aplavzi, povedala, da je ženska, ki živi povpreč- no življenje Slovenke. O po- litiki ni nikoli preveč razmiš- ljala, šele po Janševem in Ba- jukovem povabilu v vlado, kjer je bila pravosodna mi- nistrica, se je prepričala, da poUtika ni nujno slaba. Ko se je odločila, da bo sodelo- vala, je niso vodile zgolj oseb- ne ambicije, ampak tudi pre- pričanje, da je v Sloveniji ve- liko dobrega. »Po osamosvo- jitvi je bilo veliko dobrega že narejenega,« je povedala Celjanom, »vendar je proce- se demokratizacije družbe in gradnje pravne ter socialne države treba pripeljati do konca.« Temeljni problem Slovenije vidi v nenehnih de- litvah na ene in druge. Pre- pričana je, da je v politiki pro- stor tudi za ženske, saj lah- ko te s svojo poudarjeno rah- ločutnostjo, čustvi in potrpež- ljivostjo, ki ji znajo pridati delavnost, marsikaj postori- jo. Hkrati priznava, da si sa- ma to lahko privošči, »saj sta oba otroka že na visokih šo- lah in sem osnovno življenj- sko vlogo matere že odigra- la.« Zavzema se za enake mož- nosti za vse, zlasti v šolstvu; za svobodnejši pretok idej, znanja; za enakost pred za- konom vseh, tudi danes pri- vilegiranih slojev; za vstop tu- jega kapitala, vendar pod po- gojem zaščite interesov slo- venskega gospodarstva; za vstop v Evropsko unijo in za evropske povezave in nena- zadnje za profesionalno dr- žavno upravo. Svojo vlogo možne pred- sednice vidi v premostitvi je- za, ki nastaja med izvršno ve- jo oblasti in realnostjo, v ka- teri živijo ljudje. Zato se ne zavzema za širjenje pristoj- nosti predsednika države. V politiki si želi novih ljudi, zla- Celjski nastop kandidatke za prei^ sednico Republike Slovenije Bat bare Brezigar je bil brezhiben, prav je govorila že prepričaniiD sti takšnih, ki so v življenju že kaj naredili in ki niso raz- vajeni od privilegijev, ki jih s seboj nosi izvršna oblast. BRANKO STAMEJČIČ Prvi iconjiški županski kandidat Na lokalnih volitvah 2002 bo Lokalni odbor Stranske mladih Slovenije Slovenske Konjice podprl kandidata za mesto župana občine Sloven- ske Konjice Stanka Kolarja, univ.dipl.ing.kem.inž. Kandi- dat bo svoj program predsta- vil v petek, 20. septembra, ob 18. uri v hotelu Dravinja v Slo- venskih Konjicah. MBP Agencija se seli v Gubčevo Celjski Gradiš je prejšnji mesec pričel prenavljati dve nadstropji v stavbi na Gubčev ulici v Celju (nad restavracijo McDonalds], kamor se bo v začetku prihodnjega leta prest lila Agencija za javno-pravne evidence in storitve, ki je ena od naslednic agencije za plačil ni promet. Kot je povedala direktorica celjske podružnice Darja Lipičnik, se je zar^ prenosa plačilnega prometa na poslovne banke obseg dela v agenciji bistveno zmanjši zato tudi ne bodo več potrebovali toliko poslovnih prostorov, kot so jih imeli doslej, i Prihodnje leto peti blok ; Uspešno zaključen remont četrtega bloka v šoštanjski termoelektrarni^ v Termoelektrarni Šo stanj (TEŠ) so v nedeljo us pesno opravili sinhroniza- cijo četrtega bloka na elek- trično omrežje, ki je bil od 8. julija v obsežnem remon- tu. V šoštanjski termoelek- trarni, kjer so dela v višini pet milijard tolarjev zaklju- čili dan pred načrtovanim rokom, so povedali, da je naslednji remont četrtega bloka previden leta 2005. Letos so strokovnjaki šo- štanjske termoelektrarne s pomočjo tujih izvajalcev opravili generalni remont tur- bine, generatorja, kotlovske- ga postrojenja in razžveplje- valne naprave ter zamenjali 220-kilovoltno stikališče in pršišče hladilnega stolpa. Prav tako so zamenjali še kri- tične dele parovodnega siste- ma, delno kotlovsko ocevje ter pregledali visokotlačno reducirno postajo, dimno- zračni sistem in sistem nad- zornega računalnika. Zaradi remonta so tudi v Premogovniku Velenje zmanjšali dnevni odkop pre- moga. Velenjski knapi so ta- ko pred pričakovanim re- montom delali pospešeno in so na dan odkopali približ- no 20.000 ton premoga, v ča- su remonta pa se je dnevni odkop premoga zmanjšal na 15.000 do 17.000 ton. Na premogovniški deponiji je tre- nutno okrog 200.000 ton pre- moga. V času rekonstrukcijskih del četrtega bloka je v šoštanj- ski termoelektrarni proizvod- nja električne energije pote- kala prek prvega, drugega, tretjega in petega bloka. Skupna obratovalna moč šo- štanjske termoelektrarne je bila v času remonta 480 MW. Na petem bloku TEŠ, ki gre v remont prihodnje leto, je lani začela delovati čistil« | razžvepljevalna naprava, s p" močjo katere je termoelet trarna znižala količino emi sije žveplovega oksida ^ omenjenem bloku za več W 95 odstotkov. Z novo napr^ vo je TEŠ, v Sloveniji zag^ tavlja tudi do 50 odstotko potrebne energije ter 30 stotkov porabljene energij' uresničil za več kot 75 mi' Jonov evrov vredno naložb^ Večino sredstev so si zago^' vili s pomočjo kreditov, š"' odstotke pa je prispevala ^ žava. J Št. 37-12. september 2002 novi TEDHIK DOGODKI 3 Dve zdravniški resnici Zdravniki celjske bolnišnice proti vodstvu - Vsak na 1^ svojem bregu Sindikat zdravnikov in zo- |)ozdravnikov Fides Splošne bolnišnice Celje je v ponede- ljek sklical zbor bolnišnič- nih zdravnikov. Zbralo se jih je 90 od 180 zaposlenih v bol- nišnici, pridružiU pa so se jim tudi predsednik republiške- ga odbora sindikata Fides Ko- nrad Kuštrin ter predsednik in podpredsednik Zdravniš- ke zbornice Slovenije asist. mag. Marko Bitenc in asist. Andrej Možina. Zbrani so oporekali pred- vsem skrajšanju rednega de- lovnega časa zdravnikov, za- radi katerega se podaljšujejo čakalne dobe, ter spremem- bam v organizaciji dežurne službe, za katere so ocenili, da med drugim povečujejo možnost strokovnih napak. Vodstvo bolnišnice za take od- točitve ni dobilo podpore čla- nov strokovnega sveta, so za- trjevali, prve posledice spre- minjanja dežurne službe pa se že kažejo. Asist. mag. Marko Bitenc je ob tem posebej pou- daril, da lahko zdravniki oprav- ljajo le delo, za katero jim je bila izdana licenca, spremem- be v celjski bolnišnici pa oz- ečil kot nedomišljen ekspe- liment. »Težko razumem di- I iditorja in vodstvo, ki uvaja spremembe brez konsenza zdravnikov,« je še dodal. Predsednik regijskega sindi- kata Fides Božidar Kroflič je ob zaključku zbora napovedal, da bodo svoje utemeljene pri- pombe naslovili najprej na svet javnega zavoda. Če tu ne bo pomoči, ostajata še dve poti - ali dolgotrajni kolektivni spor ali začasna prekinitev dela. V tem primeru bi jih z enourno prekinitvijo podprli v vseh slo- venskih bolnišnicah, je napo- vedal. V sklepnem delu izjave za javnost, ki so jo sprejeli na zboru, pa so še zapisali, da pri- čakujejo, da bo vodstvo bol- nišnice končno razumelo opo- zorila zdravnikov in pričelo s konstruktivnim dialogom. Če pa mnenju stroke še naprej ne bo pripravljeno prisluhniti, bo- do vodstvu izrekli nezaupni- co. Uprava bolnišnice pa je v iz- javi za javnost, ki jo je podpi- sala Danijela Gorišek, vodja službe za informiranje in tr- ženje, odločno zavrnila trdi- tve zdravnikov. Ponovno je poudarila, da je sanacijsice ukrepe pred sprejemom na se- ji Sveta zavoda Splošne bolni- šnice Celje obravnaval in po- trdil strokovni svet, da se z zmanjševanjem števila dežur- nih mest šele približujejo or- ganiziranosti dežurne službe v drugih regijskih bolnišnicah v Sloveniji, predvsem pa, da dialoga ne zavrača vodstvo bol- nišnice. Bolnišnični odbor sin- dikata Fides, ki ga vodi Jože Robida, so zadnji mesec štiri- krat povabili na razgovor, a je Fides udeležbo na vseh sestan- kih preklical. Tudi v ponede- ljek, pred zborom zdravnikov. MILENA B. POKLIC Foto: TRIARTES Sindikalni zbor bolnišničnih zdravnikov. Zaključek evropske univerze v Domu sv. Jožefa v Celju je bil včeraj zaključek četr- te evropske poletne univerze, ki so jo prvič pripravili v Sloveniji. Letošnja naslovna tema je bila Preko meja, udeleženci pa so se lotevali fenomena meje v vsej njegovi celovitosti. Predavanja so bila v luči graditve Evrope brez meja. V bežjem mestu se je tako zbralo 45 udeležencev, med nji- predstavnikov Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evro- po in Evropske komisije ter drugih upoštevanih predava- teljev in razpravljavcev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Nizo- zemske, Škotske in Slovenije. V nedeljo so se odpeljali na izlet po Sloveniji, pri čemer ^0 bili presenečeni nad lepoto pokrajine in gospodarsko razvitostjo dežele na robu Balkana. Univerzo so pripravili v okviru evropske škofovske konference, s sodelovanjem slovenske konference. BJ Hidrogeologi v Termah Olimia v Termah Olimia bo med 14. in 21. septembrom redno '^tno srečanje članov Komisije za mineralne in termal- ne vode Mednarodnega združenja hidrogeologov. Slo- ^^s domačih proizvajalcev mineralnih vod se širi tudi v Komisija za mineralne in termalne vode Mednarodnega ^druženja hidrogeologov (IAH-CMTW) je bila ustanovlje- ''3 na konferenci združenja v Pragi leta 1968 in združuje ^^1'okovnjake s tega področja. Praviloma gre za po enega ^'3na iz vsake države, ki se srečujejo enkrat letno, vsako- ^rat v drugi državi. Tokrat bo srečanje prvič v Sloveniji, "^^eležilo pa naj bi se ga okoli 30 članov komisije in drugih tostov. Mednarodno združenje hidrogeologov šteje preko 3.300 i^rokovnjak ov iz 130 držav sveta. Pod njenim okriljem de- 17 različnih komisij, ki pokrivajo celotno področje ^'drogeologije, med njimi pa je najbolj aktivna ravno Ko- misija za mineralne in termalne vode. BoJ 4 AKTUALNO Hladen tuš za Planet Tuš Ob tem, da bo Celje že novembra dobilo multikino, Mercator s Kmečko ^ družbo napoveduje gradnjo še enega Ali Celje, potopljeno v množico pridevnikov, s ka- terimi se ponaša, pridobi- va novega? Ob dejstvu, da gre h koncu naložba v mul- tipleksni kinematograf, ki ga ob Mariborski cesti gra- di podjetje Engrotuš in ob novici, da bo s sodelova- njem Kmečke družbe »svoj« multikino gradil tu- di Mercator, bi Celje kaj lah- ko postalo ne le »knežje, se- jemsko, zlatarsko, atlet- sko, športno in nevemkak- šnoše«, marveč tudi kine- matografsko mesto. In medtem ko Ljubljana še kar zadovoljivo polni svoj Ko- losej in ko se v Mariboru že slabo desetletje zgolj priprav- ljajo na gradnjo podobnega centra, Celje, bolje rečeno Tuš, hiti z zaključnimi deli pri izgradnji svojega multi- kina, na gradnjo pa se inten- zivno pripravlja tudi Merca- tor. Novico, ki se je sprva zde- la kot debela raca, je pose- bej za naš tednik potrdil tu- di predsednik uprave Merca- torja Zoran Jankovič, ki je povedal: »Mercator bo v svo- jem celjskem nakupovalnem centru zgradil multikino, pri čemer sodeluje s Kmečko družbo. Z gradnjo Mercator centra Celje bomo pričeli le- tos, potem, ko bomo prido- bili ustrezno dokumentaci- jo.« Ali gre za boj dveh sloven- skih veletrgovcev tudi na po- dročju zabave? Ali pa gre za povračilni udarec zaradi za- pletov, ki jih je pri dogovo- rih, kdo bo zidal multikino v Mariboru, povzročil spo- pad Tuša in Kmečke družbe, ki upravlja Kolesej v Ljublja- ni? Kaj je multikino Multikino je kinematograf z več dvoranami, zabavišče dopolnjeno še z ostalimi vr- stami zabave - igralnimi av- tomati, gostinskim delom... Princip delovanja je tak, da lahko vsakdo v vsakem tre- nutku najde na sporedu vsaj en film, ki mu ustreza, torej je pogoj delovanja žanrska raznolikost. Direktor celjskih kinematografov Bojan Vivod je povedal, da gre gradnja pr- vega celjskega in drugega slo- venskega multikina h koncu. »Otvoritev Planeta Tuš, kot se bo celjski multikino ime- noval, načrtujemo za 15. no- vember, s čimer bi ujeli za prikazovalce najugodnejši ter- min - pred novim letom. V njem bo osem kinodvoran s skoraj 1800 sedeži. Sliši se veliko, toda Celje je že ime- lo v svojih dvoranah skoraj toliko sedežev. Po odprtju Planeta Tuš bomo občini vr- nili kino Union, v kinu Me- tropol pa bi radi vzpostavili tip kina s sporedom za zah- tevnejše občinstvo, nekakšen art kino,« je povedal Vivod. Seveda se ob tem odpirata dve vprašanji. Ali bo na majhnem slovenskem tržiš- ču sploh dovolj zanimivih fil- mov, da bo mogoče obliko- vati želen spored? In morda še pomembnejše, ali bo v kon- kurenčni borbi s Kolosejem, ki ima med slovenskimi pri- kazovale! kar 60-odstotni de- lež, izhodišče za oba prika- zovalca in za oba bodoča celj- ska multikina enako? »Kon- kurenčni boj ni nič novega, čeprav ga je bilo pri nas manj kot v tujini,« pravi Vivod. »Upam pa, da bo konkuren- ca poštena, da bodo filmi za vse dosegljivi pod enakimi pogoji. Planet Tuš ni name- njen zgolj Celjanom, ampak regiji z 270 tisoč prebivalci. V poprečju hodijo Nemci v kino dva do trikrat letno, Američani štirikrat, Sloven- ci malo več kot enkrat, raču- namo pa, da jih bo pritegni- la kakovost,« je zaključil Vi- vod. In icaj sedaj? Seveda nas je zanimalo, kakšne vzvode vplivanja na dejavnost novih centrov in v zvezi s tem na mulipleksne kinematografe ima ob tem občinska oblast. Monika Sečnik, v.d. direktorica celj- skega zavoda za planiranje in izgradnjo, je povedala, da praktično nikakršnih. »V na- ši pristojnosti je zgolj ugo- tavljanje, ali načrtovani ob- jekt izpolnjuje zahteve zazi- dalnega in lokacijskega na- črta. Za Mercatorjevo novo- gradnjo smo izdali pozitiv- no urbanistično mnenje, pri čemer so dejavnosti v bodo- čem objektu opredeljene kot poslovne - tudi multikino je lahko poslovna dejavnost. Sa- ma sicer menim, da gre za bolj politično in manj stro- kovno odločitev, a to je stvar Mercatorja in na to nimamo vpliva,« je povedala Sečniko- va. Župan Bojan Šrot pa je na naše vprašanje, kako komen- tira Mercatorjevo odločitev, odgovoril: »Pred desetimi in več leti si še predstavljati ni- smo znali, da bo v tako krat- kem času v Sloveniji in tudi v Celju zraslo tako veliko šte- vilo nakupovalnih centrov. Na to, da bi lahko namesto v klasične kinodvorane hodili v sodobno opremljene veli- ke kinematografske centre, še pomislili nismo. Naše na- vade, tako kot tudi navade tr- govcev in drugih ponudnikov najrazličnejših storitev, se pač spreminjajo. Mi si želimo za manj denarja dobiU čimbolj kvalitetne proizvode in sto- ritve, trgovci, ponudniki sto- ritev in proizvajalci pa stre- mijo k čim večjemu zasluž- ku.« Župan meni, da bomo z Mercatorjevo napovedano iz- gradnjo multikina v Celju naj- verjetneje dobili dva ponud- nika enakih storitev. »Morda za ljudi to ni nič slabega, saj se bo navsezadnje povečala konkurenčnost, uporabniki pa bodo tako dobili cenejše storitve,« dodaja. Hkrati me- sto ob veljavnih prostorskih dokumentih nima nobene za- konite oziroma zakonske možnosti, da prepreči eno ali drugo tovrstno investicijo, pravi župan, ki si ob tem ne upa napovedovati, ali je to smiselna investicija ali ne, saj je to po njegovem stvar po- sameznega investitorja. Se pa lahko po njegovem mnenju mesto nadeja koristi, če bo- do vse dvorane polne, čeprav je osebno prepričan, da je za mesto Celje en multikino več kot dovolj. Vroč iconicurenčni boj v gradnjo multikina s tr- govskim središčem je Tuš vložil okoli 40 milijonov evrov. In kakšen je njihov ko- mentar Mercatorjeve odloči- tve? Aleksander Svetelšek je povedal, da je Engrotuš ob odločitvi in načrtovanju mul- tikina v Celju razmišljal o po- trošniku. »Konkurenca je vedno dobrodošla, ker te pri- sili, da stvari narediš bolje in hitreje. Ker konkurenco spoštujemo, smo se nanjo te- meljito pripravili in se z mnenji in s pomočjo tujih strokovnjakov odločili za naj- primernejšo lokacijo za tr- govski center in multikino, v projektu smo mislili na vsa- ko malenkost, za obiskoval- ce pripravljamo predvsem dobro počutje in prijetno do- živetje ob obisku multikina in ostalih lokalov,« je pove- dal Svetelšek. Mar lahko število kinodvo- ran, ki jih bo za svojih 40 ti- soč prebivalcev in zaledje v kratkem premoglo mesto, po- vrne blišč nekoč tako zelo či- slane, vsebinsko bogate in v širjenje filmske kulture us- merjene »slovenske filmske prestolnice«, kot so v zlatih časih Tedna domačega filma imenovali Celje? Zagotovo ne. Število kinodvoran samo po sebi nikoli ni odločilno vpli- valo na obisk filmskih pred- stav. Nanje najbolj vpliva po- nudba svežih, atraktivnih fil- mov, ki pa je neodvisna od števila dvoran. Danes še ni ja- sno, kako si bosta oba multi- kina razdelila dokaj skromen izbor filmov na tržišču. Prav nič bolj jasno ni, kako si bo- sta razdelila obiskovalce, ki jih za dva ponudnika gotovo ne bo dovolj. Docela jasno pa je, da se obeta vroč konku- renčni boj, v katerem je zma- govalca težko napovedati. BRANKO STAMEJČIČ Nova zabava v Celju Mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, ali sploh vedo za gradnjo multikina in kaj naj bi z dvema podob- nima objektoma pridobili. Večina ni vedela niti za grad- njo prvega. Frančišek Klinar iz Celja: »O tem ne vem nič. Bo pa le- po, da bomo imeli nov kino. Z njim bo v Celju verjetno več možnosti za sprostitev.« Rok Dečman iz Celja: »Su- per, v Celju morajo zgraditi nekaj takšnega. Po mojem bo z multikinom večja izbira fil- mov po zvrsteh. V centru naj bi, kot sem slišal, vrteli ri- sanke za mlajše, v enem ki- nu pa naj bi predvajali samo stare filme. V kateri kino bom hodil, ne vem, bo pa odvi- sno od filma, ki ga bodo v določeni kinodvorani vrteli.« Breda Zore iz Štor: »Prvič slišim, da se gradi multiki- no, tako da ne vem niti, kje bo. Ne vem pa, če se sploh splača graditi nov kino. Mor- da bo pestrejša izbira filmov za mlade, odrasli pa mislim, da sploh ne hodijo v kino.« Patricija Haložan iz Rd gatca: »Sploh ne vem, da 9 gradi. Je pa to v redu. Kan bom hodila v kino, še ne vem Mislim, da bo multikino pri nesel več gledalcev, denar) in novih filmov.« MAJA OMLADI^ Foto: TRIARTE Št. 37-12. september 2002 novi TEDNIK TEMATEDNA _5 Nezakonita piramida obsedla Celjane piramidna igra Fit for Success Academy ni samo goljufija, ampak celo kazniva v zatohlo polni dvorani podeželske restavracije je tri- jto ljudi vpilo »000«, z le- vim iztegnjenim kazalcem 50 merili nekam v nebeške višave, z desnim pa so ob boku sukljali goste krožni- ce. Iznenada se je iz vseh grl utrgal huronski »GEM«, hkrati so iztegnili levo ro- ko, na licih pa jim je zasija- la divja odločnost. Počutil sem se skrajno nelagodno in hkrati nekam bedasto. Zbirajo se ob sobotah in ne- deljah nedeljo v poceni resta- vraciji sredi Duge Rese. Kan- didati za izobraževalni pro- gram ameriške Fit for Succ- ses Academy in bodoči člani gibraltarskega off shore pod- jetja Gem collection. Oziro- ma gostje, kot jim uradno re- čejo že včlanjeni. V gmašnih gvantih, možje z obvezno kra- vato, se večje in manjše sku- pine, v katerih takoj opaziš enega ali dva, ki imata domi- nantno, pastirsko vlogo. Vsak od gostov, včasih pa njegov neposredni gostitelj, je samo za predstavitev plačal 150 kun oziroma 4.500 tolarjev. Sprejmejo jih »unifomiran- ci« - temne poslovne obleke, kot bi jih hkrati urezal isti kro- jač, bele srajce in temne kra- vate, ženske v prav tako tem- iftli, zadržanih kostimih. To i» uspešni člani piramide, ki že žanjejo sadove. V dvorani nabijajo plesne štance, ljud- je pa navdušeno ploskajo v rit- mu, obrazi srečno žarijo. Ob- čutek je nalezljiv, bolj kot množica raste, bolj se vsi zli- vajo v tok hrumečega ploska- nja, nekateri celo poplesuje- jo. Nato sledi višek. Ploska- nje se podvoji, dokler se ne razpoči v dolg zategnjen »oo- 00« iz stotine grl in orgazmič- nikrik: »Gem.« Vzdušje je pri- pravljeno za prvi nastop. Na oder pride ena od uni- formiranih, z rutiniranim na- stopom in mehkim glasom vešče boža ušesa. »Nekateri Wijo, da smo sekta. Ne, mi ■lismo sekta. Mar vidite ko- la, ki bi bil zavit v oranžne 'unike? Mar nosimo rožne Vence? Nasprotno, dragi mo- lj- Tu ste zato, ker vaši najb- ližji, sorodniki, prijatelji mi- slijo, da ste vredni zaupanja, ^3 vas lahko sprejmemo med- ^e in vam ponudimo izred- no poslovno priložnost,« ta- *oj začne razbijati dvome in ^seje rahle občutke krivde. Nadzirana evforija Uvodni seminar traja štiri- ■^at po približno 45 minut; v Pivem delu govorijo o podjetju pri tem razvrednotijo kla-i J'f5no podjetništvo kot abso-j ^tno brezvezen način služe- •^ia denarja, jasno, tam velja Jl^onomska logika. V drugem ''^lu se vse vrti okoli bajnih ^služkov, ki ležijo pred no- ^mi gostov, tretji je namenjerf '""oduktu, ki ga tržijo. Pri tem je zabavno, da ves čas ome- njajo samo produkt, šele nek- je na koncu na hitro omenijo, da je to obsežen učbenik. V četrtem delu se posvetijo in- vesticiji. Goste ves čas inten- zivno prepričujejo o izredni priložnosti, da obogatijo. Ključ- ne besede so investicija, pro- dukt, poslovna priložnost, us- peh, denar, denar, denar. Da evforija ne bi popustila, poskrbijo najvišji člani veri- ge, v katero kandidira gost. Med 15-minutnim odmorom poka- žejo izpiske svojih dohodkov, številke so obupno mamlji- ve... Izplačila članom verige potekajo prek švicarske ban- ke, ki denar nakazuje skozi svojo frankfurtsko podružni- co na devizne knjige v sloven- skih bankah. Nakazilo se šte- je kot »povračilo stroškov« in je seveda neobdavčeno. Bančni bob ob steno Kombinacija silovitega agit- propa in pretanjene psiholo- gije prepričevanja, ki ju upo- rabljajo v Gem collection, je izpopolnjena do potankosti, izbrusila so jo leta prakse. Po včlanitvi v verigo potekajo redna izobraževanja, na ka- terih udeležencem natančno razložijo, kako prepričevati, kakšne argumente naj upora- bijo, čemu naj se izognejo... In seveda predpisan nasmeh, zaščitni znak uspešnih. Pri tem je treba ovreči dve najbolj sporni trditvi sistema Gem collection: Ne gre za piramidno igro, ampak mrežni marketing. Že preprost račun pokaže, da vsaj za povrnitev stroškov (všteti je treba tudi kilometrino, cest- nine...) in minimalen zaslu- žek potrebujete vsaj štiri no- ve člane. Toliko jih potrebu- jejo vsi pod vami, pa vsi pod njimi. Tipična piramida, ki nenehno golta nove in nove ljudi. Na uvodnem seminar- ju vam predstavijo »minimalni plan« dela, po katerem vsak mesec včlanite samo enega no- vega člana (seminarji so dva- krat tedensko - ob sobotah in nedeljah - na vsakega lahko pripeljeta dva nova gosta, ta- ko da teoretično lahko vsak mesec včlanite osem ljudi). Če predpostavimo, da je v Slo- veniji trenutno samo sto ak- tivnih članov piramide, bi nji- hovo število ob minimalnem planu dela v treh letih nara- slo na 34.952.500 ljudi... (glej tabelo) Posel je povsem legalen. Od leta 1999 v Sloveniji velja 234.b člen kazenskega zako- nika, po katerem grozi trilet- na zaporna kazen tistim, ki »...z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil pro- tipravno premoženjsko ko- rist, organizirajo, sodelujejo ali pomagajo pri organizira- nju iger ali dejavnosti, pri ka- terih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske ude- ležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo dolo- čenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro ali dejavnost...« Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, storilcu grozi tudi do osem let zapora. Slovenski urad za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) je med takšne igre uvrstil tudi Gem collection, zato so na Policijski upravi Celje že začeli s preiskavo, ki še poteka. Če ste torej član in ste pridobili novega čla- na, vam grozi zapor. Policij- ske preiskave proti organiza- torjem so doslej sprožih v vseh državah, v katerih se j-e igra pojavila (glej članek Ka- ko so gradili piramido). Za- to so vodilni slovenski orga- nizatorji vse bolj previdni. Pri- kupno damo, ki je v vrhu slo- venskega odcepa piramide, so mi najprej predstavili kot Moj- co, »...no, veš Blanka na se- minarju...«, ko pa je nagovo- EKSPLOZIVNA PIRAMIDA Naraščanje članov igre ob upoštevanju "minimalnega plana" (vsak član na mesec dobi samo enega novega člana, skupaj samo štiri v štirih mesecih). Predpostavljamo, daje trenutno samo sto aktivnih članov. rila zbrane, je bil kar nena- doma Nadja... Zaukazana je prostozidarska skrivnostnost. Vsak gost mora podpisati do- kument, s katerim se obveže, da bo dogajanje v dvorani ob- držal v strogi tajnosti, druga- če ga čaka 10 tisoč evrov glo- be. Verjetno nikomur od go- stov ne pride na misel, da je dokument pravno ničen. Nevarnosti igre so se za- vedU tudi v Združenju bank Slovenije in v začetku avgu- sta vse banke obvestiU, naj svoje stranke opozorijo na po- sledice. Po besedah Dušana Ilovarja, direktorja sektor- ja za poslovanje s prebivals- tvom v Banki Celje, vsaki stranki, ki želi nakazati de- nar v dobro prejemnika Fit for Success Academy, pove- do, da gre za sum goljufije, a se večina vseeno odloči za vplačilo. Doslej so samo pri njih zabeležili nekaj več kot sto vplačil, ta pa v zadnjem času upadajo. Zaslepljeni z dobičkom Seveda pa vse našteto ni do- volj vsem tistim, ki jih oslepijo in oglušijo ogromne številke, s katerimi rokohitrsko baranta- jo najbolj vplivni člani igre. Pred mojimi očmi je Polzelan, ki je vstopil v sistem konec lanske- ga leta in že nekaj časa pobira smetano, po papirju spretno se- števal in množil, dokler se pred naivnimi gosti ni pojavilo as- tronomskih 220 tisoč evrov za- služka. Eden od psiholoških kavljev je tudi tridnevni rok, v katerem mora kandidat vpla- čati dobrega pol milijona to- larjev, ali pa »sanjska« prilož- nost za vedno splava po vodi. Časa za premislek skoraj ni, vso energijo je namreč treba vlo- žiti v žicanje sorodnikov, pija- teljev, znancev, da zbereš za- jeten kup denarja. Najbolj zanimiva je struktura včlanjenih.V Dugi Resi je bilo ogromno ljudi, ki jim je na oble- kah in obrazih pisalo, da so nji- hovi prihodki skromni, morda ce- lo na robu revščine. A so bili pri- pravljeni zastaviti tudi zadnji kra- jec kruha, da bi postali del »4-5 odstotka uspešnih«, kot so jim razložili na seminarju. Koliko ljudi je vplačalo zah- tevan znesek, je težko ugotovi- ti. Po izkušnjah iz tujine je us- pešnost iskanja novih udeležen- cev piramidne strukture med 10- do 15-odstotna. Če je vsak konec tedna v Dugi Resi prib- ližno sto Slovencev, pomeni, da se jih vsak teden vključi od de- set do petnajst, novačenje tra- ja deset mesecev, kar pomeni med 400 do 600 ljudi. Seveda so številke popolna špekulaci- ja. V Slovenijo naj bi piramido prinesel Milan D., doma z na- šega območja, zato je najbolj razširjena prav v teh krajih, širi se tudi na Gorenjskem in v Ljub- ljani, kjer deluje agilen zakon- ski par. Hladna logika pa dokazuje, da se sistem prej ali slej zruši in ravno zaradi tega ga avtorji selijo iz države v državo kot mačka mlade. Kar pomeni, da bo večini na koncu ostal le pol- milijonski dolg in »produkt« podjetja - 800-stranski priroč- nik v štirih knjigah z naslovom Pot do uspeha. Prej omenjeni poslovnež pravi, da je izjem- no koristen, saj naj bi se iz nje- ga naučil novih trgovskih pri- jemov... SEBASTIJAN KOPUŠAR Veriga uspeha Sistem, ki je zasnovan na pridobivanju novih članov, se začne na stopnji asisten aspirant (AA), ko kandidat vplača 2290 evrov. Nato se začne nje- gov krog pridobivanja novih udeležencev. Za vsa- kega novega člana dobi 540 evrov, ko dobi prva dva, napreduje na mesto asistenta, oba nova čla- na »podjetja« Gem collection pa postaneta AA-ja človeka, ki ga je uvedel v piramido. Asistenti do- bijo za neposredne novačenje 900 evrov za nove- ga člana, tisti, ki jih dobijo njegovi neposredni asistenti aspiranti, pa so vredni 360 evrov (glej graf). Napredovanje na naslednjo stopničko [asi- stent manager - dobi 180 evrov za nove člane v verigi pod njim, line manager - 120 evrov, ma- nager director- 110 evrov. in general di- rector - 100 evrov) ni več možno samo s širjenjem verige, ampak potrebuješ vabi- lo ožjega vodstva. Od vplačanih 2290 evrov se jih 1410 razdeli v verigi, ostanek, 880 evrov, pa prek bančnih kanalov na Cipru potuje na Gibraltar, od tam v Ameriko in nazadnje prek Švice v žepe Uda Deppisc- ha... Kako so gradili piramido Idejna očeta sistema Fit for Success sta Nemca Ro- land in Elke Henning iz nemškega mesteca Bad Kis- singen. Piramido sta pod imenom Skyline sprožila 1995 v Belgiji. Konec leta 1996 je njuno poslovanje začelo zanimati nemški fi- nančni urad, ki je kmalu blokiral vse njune račune. Roland Henning je v zame- no za oprostitev oblastem izročil šest milijonov nemš- kih mark in podatke o vseh udeležencih. Udo Deppisch, takrat eden od vodilnih v verigi Skyline, je sistem hitro re- gistriral v Združenih drža- vah in v Švici pod imenom Skyhne International Inc. Verigo je preselil na Polj- sko preko podjetja Cen- trum Promocji, v letu 1997 jo je razširil na Češko, ok- tobra v Slovaško, njegove lovke so se razprostrle tu- di v Ukrajino, Romunijo... Na Hrvaško je prišla spomladi leta 2001 pod imenom Gem collecrion. Glavni organizatorji so Če- ha Jando Ondraček in An- tonini Fojtek ter Hrvat Zdenko Šarič, ki so v Spli- tu prevzeli podjetje Vendo in v Primoštenu začeli or- ganizirati seminarje ter no- vačiti ljudi. Ti so sprva pla- čevali po 1900 ameriških dolarjev, z Evropsko mo- netarno unijo je cena zra- sla na 2290 evrov. Veriga se je nemoteno širila do lanskega septembra, ko je vmes posegla hrvaška po- licija in tožilstvu prijavila kar 13 glavnih organizator- jev. Poleg omenjene troji- ce še vse tiste, ki so zaslu- žili več kot deset tisoč ame- riških dolarjev. Osumili so jih kaznivega dejanja pre- vare, saj hrvaška zakono- daja od leta 1998 piramid- ne sisteme smatra za druž- beno nesprejemljivo obna- šanje, ki je kaznivo. Udeleženci so denar na- kazovali na račun gibral- tarske banke La caixata ta ga je potem preusmerjala na račun ameriškega off- shore podjetja Fit for suc- cess Academy, registrira- nega v ameriški zvezni dr- žavi Delavvare. Po do se- daj znanih podatkih je bi- lo do septembra lani iz hr- vaške približno 1460 tovrst- nih nakazil, skupaj za dva milijona in 774 tisoč do- larjev. Sodišče je vsem ude- leženim takrat prepoveda- lo širjenje igre. Pred mesecem dni je v Dugi Resi na odru stala An- kica Gugič, ena izmed tri- najsterice osumljenih, Čeh Ondraček še najprej vodi vso verigo, tok denarja pa so preusmerili prek banke na Cipru. Največ masti os- taja Udu Deppischu, ki te dni z milijonskimi dohodki živi v davčnem raju Monte Carla... SEBASTIJAN KOPUŠAR Št. 37-12. september 2002 6^ INTERVJU iOVI I lil™ o velikem svetu in majhnem avionu Matevž Lenarčič o neuspelem poskusu, da bi obletel svet - Fotografije, letenje in hribi kot način življenja Popotnik, fotograf, pilot, pleza- lec... Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji je nameraval osvojiti svet. Njegovi načrti o solo preletu sve- ta v 80 dneh v ultralahkem leta- lu so se podrli v Minsku, dokonč- no pa zaključili v Montrealu, ker mu kanadske oblasti niso izdale dovoljenja za prelet Atlantika. Ker je Matevž Lenarčič uvidel, da ne bo šlo naprej, sploh zaradi bli- žajoče se zime, se je minuli teden vrnil domov. Že drugi dan po vrni- tvi je v Ajdovščini preizkušal novo letalo. »Zadeva se ni končala tako, kot sem računal. Zaradi birokrat- skih problemov sem pot moral za- ključiti v Kana- di,« pravi Matevž Lenarčič, 42-let- ni diplomirani biolog, ki na Re- čici ob Savinji i živi skupaj s soprogo Katarino ter otrokoma. Avantura, ki traja dobre tri me- sece, pusti veliko vtisov. Je tež- ko ob tem razmišljati že o prihod- njem poletu? Naravno je, da že razmišljam, kaj bo prihodnje leto. Ponovil bom pro- jekt, prav tako okrog sveta, vendar z drugim ultralahkim letalom, s ka- terim se bo dalo obvoziti proble- matične države. Če ne bo šlo dru- gače, bom ozemlje Rusije in Kana- de preletel na pol legalen način, kar se seveda da, vendar moraš biti na to pripravljen. To ne pomeni nes- poštovanja pravil, temveč to, da bo- mo določena pravila obvozih. Šel bom preko Bližnjega vzhoda in In- dije na Kitajsko, Japonsko in od tam na Aljasko, če bo šlo. Obstaja pa tudi varianta preko Mongolije. Vtisi pa so zaenkrat zoprni, največ zara- di ljudi oziroma ekipe, ki je po- magala. V projekt je bilo vložene- ga ogromno dela in energije. Zato ni prijetno, da se je zadeva lahko rečem neuspešno zaključila. Sploh zato, ker nismo krivi sami. Relativno hitro ste preleteli tri četrtine poti, večina časa pa je mi- nila v čakanju dovoljenj. Se da medtem sklepati prijateljstva? Tudi zato se mi zdi realno, da bo- mo prihodnje leto let ponovili, sploh če bodo »poštimani papirji«. Videl sem namreč, da se da pro- jekt dovolj hitro, varno in uspešno speljati. V treh mesecih sem več kot 60 dni čakal na papirje, 30 dni le- tel, 5 dni pa preživel v čakanju na vreme. Vsaka slaba stvar pa ima v resnici dobre strani - tudi čakanje v Minsku in Kanadi se je po svoje splačalo, saj sem spoznal ogrom- no ljudi, ki mi bodo drugo leto za- gotovo stali ob strani. Nekateri so postali tudi dobri prijatelji, kar je v našem majhnem svetu zelo lepo. Menda bi se dalo tudi Kanado »premagati«, če bi se odločili za manj uradno pot? Tako je na koncu izpadlo. Za Ru- sijo smo računali, da ne bo moč dobiti dovoljenja, pa so naši diplo- mati, predvsem Boris Gole iz pred- stavništva v Moskvi, problem us- pešno razrešili. V Kanadi na zaplet nismo računali, kljub pritiskom z različnih strani in lobiranjem pa se zadeve ni dalo premakniti. Med načrtovanjem poleta ste predvidevali, da bi lahko zataji- lo letalo, da bi nagajalo vreme ali celo odpovedal pilot... Ni ravno veliko izkušenj, da bi ljudje preleteli tako dolge razdalje s tako majhnim letalom. Zato smo precej stvari skrbno načrtovali. Ven- dar težav z letalom ni bilo, tudi z menoj se je srečno izteklo. Zato sem za prihodnje leto, vsaj kar se teh vprašanj tiče, precej optimističen. Seveda pa moraš imeti pri vseh po- dobnih stvareh precej sreče oziro- ma ne smeš imeti smole. V bistvu so letos zatajili samo birokrati. Kako se sploh počuti človek, popolnoma sam vi- soko nad zemljo? Odgovor je moje nestrpno priča- kovanje, kdaj bom polet ponovil. V letalu si skoncentriran le na ti- sto, kar delaš. Doma si razpet med tisoč različnih stvari, kar v bistvu obremenjuje človeka. Letenje je pa super. Sploh prek predelov, kjer ni žive duše, kjer je pokrajina drugač- na, kjer si bolj kot ne sam z leta- lom. In s tistim, kar imaš v glavi. Med zapiski, objavljenimi na spletni strani, omenjate doživlja- nje trenutkov, za katere se spla- ča živeti... Menim, da je to bolj stanje, ki ga ima človek v glavi. So takšni tre- nutki, seveda so. Vendar jih nekdo nikoli ne doživi, ker jih ne vidi, drugi pa jih lahko doživi doma za štedilnikom. Vprašanje, kako se člo- vek počuti in ka- .j,,^^ ko je sposoben to doživeti. Eden od prob- lemov, s katerim ste se kar precej ubadali, je de- nar. Zagotovo je takšna avantu- ra zelo draga? Številka, ki pa še ni čisto dokonč- na, se vrti okrog pol milijona evrov. Res je problem zbrati potreben de- nar. Od začetka so namreč vsi spon- zorji računali, da bo zadeva neus- pešna. Končno Rusije na takšen na- čin še ni nihče preletel, svet je re- lativno velik, avion pa relativno majhen. Zato so bili prisotni po- misleki, večina sponzorjev ni že- lela biti 100-od- stotno zraven. '^^^ Računam, da bo prihodnje leto lažje. Vsaj glede na to, da so načrti postali malce bolj oprijemljivi in dojemljivi tudi ti- stim, ki niso iz letalskega sveta. Poleg letenja je ena izmed va- ših strasti tudi fotografija. So med letom nastali dobri posnetki? Seveda. Iz zraka se iz povsem dru- ge perspektive ogromno vidi. Ven- dar tudi tisti, ki potujejo z veliki- mi letali, tega nikoli ne doživijo, vsaj ne s te perspektive. Samo majh- no letalo lahko leti dovolj nizko. V preteklosti je bilo slišati tudi o alpinističnih podvigih. Ste opu- stili plezanje? Ne, to ne. Vsako leto še naredim kakšen vzpon, predvsem pozimi, ko je več časa. Vendar pa se to spreminja: niti nimam več am- bicij na tem po- dročju, poleg tega sem starej- drugačno... Itak ^^^^"^^^ se ne da početi vsega naenkrat - druga obdobja pa prinašajo drugačne iz- zive. V Sloveniji je kar nekaj posa- meznikov, ki počenjajo ekstremne stvari. Karničar na Mount Eve- restu. Strel v Mississippiju... Kam se štejete? Zagotovo ne med omenjena dva. Ljudje smo različni, prav tako mo- tivi, da nekaj počnemo. Niti slu- čajno ne razmišljam kot Karničar in Strel. Preprosto se sam nimam za ekstremista. Gre le za moj na- čin življenja, ki se nekomu mogo- če zdi ekstremističen. Meni se zd življenje smrtno nevarno samo pi sebi, ker tako ali tako umreš. Čt zraven tega še nekaj doživiš, če pOj skušaš s svojim znanjem in sposob- nostjo nevarnost zmanjšati na mi- nimum, se mi to pač ne zdi ekstie mistično. To je, še enkrat, načii: življenja. Zagotovo pa se tovrsten način življenja razlikuje od večine dru gih... Ne vem, če je toliko drugačen. Prepričan sem, da je bolj vpraša nje, kaj človek pričakuje, kako raz misija o sebi in kako se počuti. Sair pač delam, kar delam. To je to. Č- kdo misli, da je to, kar počnem neumnost ali brezplodno zaprav Ijanje denarja, je to njegov prob lem, ne moj. Je pa res, da se v tak šno okolje malce težje vklopim. Ver jetno bi bilo drugače, predvsem I' je, če bi bili moji cilji lep vrt, le; pobarvana hiša in lep avto pred n Zima in prihodnje leto bosta > znamenju ponovnega preleta ta. Ostajajo še drugi izzivi? Načrtov^ njem na dol rok se posk šam izogni' Življenje je n mreč prekrat in nepredvid vo. Sam se vf no raje bolj oS dt)ic)cini na način življenja, ki mi bolj ali manj jasen. Ciljev, za kate bi točno vedel, kako in kaj, pa pf prosto nimam. Verjetno se bom gibj med fotografijo, letenjem in hribi. Ste eden redkih, ki brez preti sleka reče, da je srečen... Seveda. Sicer pa to lahko narej vsak. Pač rečeš, da si srečen. Inf verjameš. Ker če tega nikoli ne i češ, nikoli ne boš srečen. Stvar nI tem, da bi človek srečo iskal v olf lju. Moraš jo poiskati v glavi, pa v bistvu ni noben problem. URŠKA SELIŠN! »Stvar ni v tem, da bi človek srečo iskal v oko- lju. Moraš jo poiskati v glavi. To pa v bistvu ni noben problem.« »Preprosto se sam ni- mam za ekstremista. Gre le za moj način življenja.« »Verjetno bi bilo drugače, predvsem lažje, če bi bili mo- ji cilji lep vrt, lepo pobarva- na hiša in lep avto pred njo.« Sam nad zemljo. Matevž Lenarčič (Foto: GK) Št. 37-12. september 2002 MNENJA - INFORMACIJE 7 PREJELI SMO Krivica uaruiiu pravic Laž in prevara, včasih .plošna lastnost narodov Bi- j^0ca, vse bolj prodira v naš jovenski prostor in s po- močjo premalo kritičnih jjednikov in novinarjev tudi ,fi nas nekaznovano dobi- la domovinsko pravico. Kovinarka ga.Nataša Peu- si s tako zlaganimi in [Icrivljenimi prispevki kot ■Krivice varuha pravice pač le bo pridobila imena do- re novinarke. Objavila je amo »resnico« Miničeve in »poglavarja« Nikoliča, ki za- poslovanje njihovega klana (odi in načrtuje kar najviš- ji izkupiček. Novinarka pa [ičutila potrebe, da me vsaj obvesti o tako hudih, laž- nih obdolžitvah. Tenden- iozno je navajala laži Mi- ičeve, ki škodujejo moji asti in ugledu. Vse, toda prav vse, kar na- gaja Miničeva, je čista LAŽ ito lahko kadarkoli zavr- lem in prikažem v resnič- liluči. Laž je vse: njen prihod in lastop službe pri meni, nes- lenitev in sklenitev pogod- be, pogoji bivanja in dela, irosti dnevi... Izkoristila je e štirinajstdnevni plačani lopust za obisk svoje dru- ine v Srbiji. Pozabila je tu- ipovedati, da je mesečno ^co izsilila na 80.000 SIT m. Tudi sodnik Zvezne- psodišča je čisto njen kon- Imkt, s,eveda pa je imela bstop do vsega v moji hi- i, tudi do fotografij s Ti- 5m. V mojem domu je ži- ela kot član družine in je nela vse ugodnosti (hrano 10 izbiri, sobo s TV, svo- bodno razpolaganje z sem).Večkrat je gostila voje sorodnike in Ijubim- 3 na moj račun. Ne spuš- ^ pa se še v izginotje stva- 'in vrednosti v času nje- «ga bivanja v mojem do- lu. Prav ironičen in iz trte zvit Me (vaš) njen podatek o višini mojih dohodkov. Ni- kakršne plače nimam; dolž- nost predsednika vladne re- habilitacijske komisije opravljam popolnoma brez- plačno. Za opravljanje te funkcije trosim celo svojo pokojnino. Sprenevedanje Miničeve nima meja. Dobro ve, da je enakopravno in aktivno so- delovala pri sklepanju po- godbe o delovnem razmer- ju in da sem v celoti sledil njenim željam in zahtevam. Dobro tudi ve, da ničesar v zvezi s tem nisem delal sam, temveč profesionalna orga- nizacija za pravno svetova- nje in vodenje poslovnih knjig »Golobinek«. Le-ta je ponudila Miničevi tudi va- rianto o dopolnilnem delu po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na čr- no (Uradni list št.30/00). Morda bi bilo zanimivo od- kriti, zakaj je Miničeva od- klanjala zavarovanje prve tri mesece! Po njenem bi se morali najprej dobro spoz- nati, preden dokončno sprejme ponujeno delovno razmerje. Krivica na krivico, toda za koga ? Lahko rečem, da sem se maksimalno potrudil za to, da bi bilo vse prav in, da bi bila Miničeva zadovoljna; ra- zen - zavrnil sem njeno po- nujeno telo. Od tega trenut- ka pa pričenja vse zlo z laž- mi. Tipično maščevanje za- vrnjene ženske, ki ni dose- gla vsega, kar si je zamislila! Morda pa je razlog njene od- povedi delovnega razmerja v njeni izjavi, da raje sedi v brezdelju ob podpori 30.000 SIT Zavoda za zaposlovanje kot da bi še kaj delala, po nje- ni izjavi »nategovala«. Bistveno pri vsem tem pa je, da svojega dela sploh ni opravljala, opravljati so ga morali drugi, katere pa je bilo spet treba plačati. JANEZ LUKAČ MESTNA OBČINA CELJE ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE objavlja na osnovi določil 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni listSRSšt. 18/84, 32/85 in 33/89) in Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje (Ur. list RS, štev. 46/2000) ter skladno s pogoji zazidalnih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev JAVNI RAZPIS za prodajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov, kot sledi 1. v ZN Lisce se skladno z elaboratom Razvojni center - Planiranje d.o.o. št. 11 / 96 (Uradni list RS št. 29/98) prodaja stavb- no zemljišče s pare. št. 1084/1 v izmeri 740 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja pro- stostoječe hiše tlorisnih dimenzij 12.0 x 10.0 m + 6.0 X 4.0 m (garaža), etažnosti K+P+IP. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo- dovod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo navedenega stavbnega zemljišča s ko- munalno ureditvijo znaša 5.428.893,00 SIT 2. VZN Lava se skladno z elaboratom Raz- vojni center Celje - TOZD Planiranje št. 19/88 (Uradni list SRS št. 40/89) prodaja stavbno zemljišče s paro. št. 674/10 v iz- meri 778 m^ Na zemljišču je predvidena izgradnja stano- vanjsko-poslovnega objekta za dejavnost mirne obrti tlorisnih dimenzij 14.5 x 13.5 m, etažnosti P+1 oz. P+IP. Naklon strehe 30° do 35°, dvokapnica. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo- dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali- zacijo, telefonijo in javno razsvetljavo. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo navedenega stavbnega zemljišča s ko- munalno ureditvijo znaša 9.572.540,00 SIT 3. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna cona se skladno z elaboratom Razvojni cen- ter Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/ 84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1609/1 v izmeri 546 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja objek- ta za obrtne, trgovske, proizvodne in servi- sne dejavnosti tlorisne površine cca. 200 m^, etažnosti P+1. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo- dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali- zacijo, telefonijo, elektriko in javno razsvet- ljavo. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 6.982.603,00 SIT 4. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna cona se skladno z elaboratom Razvojni cen- ter Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/ 84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1610 v izmeri 682 m^. Na zemljišču je predvidena izgradnja ob- jektA za obrtne, trgovske, proizvodne in servisne dejavnosti tlorisne površine 340 m^, etažnosti P+1. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo- dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali- zacijo, telefonijo elektriko in javno razsvet- ljavo. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 8.721.859,00 SIT 5. V CRC Golovec in Dolgo polie L se skladno z elab. RC Celje, proj. štev. 10/ 83 (Uradni list SRS, štev. 10/76, 21/82, 14/86, Uradni list RS, štev. 7/90, 2/96, 57/98) prodaja del pare. štev. 222/2, k.o. Celje v izmeri cca. -15 m^. Na zemljišču je predvidena gradnja garaž- nega boksa kot prizidka k že obstoječim izgrajenim garažam. Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo- dovod, asfaltno cesto in elektriko. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 310.000,00 SIT. 6. VZNTrnovlie se skladno z elaboratom RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS, štev. 23/86) prodaja pare. štev. 409/1, k.o. Trnovlje v skupni 1475 m2. Na zemljišču je predvidena gradnja objekta za poslovno obrtno dejavnost skladno z ve- ljavnim ZN. Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza- cijo, plinovod skladno s programom oprem- ljanja plinifikacije tega območja, javno raz- svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad- no z mestom priključka po elektroenerget- skem soglasju, vse do meje funkcionalne- ga zemljišča. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 21.955.375,00 SIT. 7. VZN Trnovlje se skladno z elaboratom RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS, štev. 23/86) prodaja pare. štev. 415/6, k.o. Trnovlje v skupni 3166 m2. Na zemljišču je predvidena gradnja objekta za poslovno obrtno dejavnost skladno z ve- ljavnim ZN. Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza- cijo, plinovod skladno s programom oprem- ljanja plinifikacije tega območja, javno raz- svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad- no z mestom priključka po elektroenerget- skem soglasju, vse do meje funkcionalne- ga zemljišča. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 47.12 5.910,00 SIT. 8. V PUR za obmestni prostor MOC (Ur. list RS, štev. 108/2001) se prodaja pare. štev. 247/3, k.o. Trnovlje v skupni izmeri 500,00 m2. Na zemljišču je dovoljena gradnja stanovanj- skega objekta z možnostjo dopolnilne po- slovno gospodarske dejavnosti, ki izboljšu- jejo pogoje dela in bivanja prebivalcev in ki ne povzročajo povečane obremenitve za so- sesko. Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza- cijo, plinovod skladno s programom oprem- ljanja plinifikacije tega območja, javno raz- svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad- no z mestom priključka po elektroenerget- skem soglasju, vse do meje funkcionalne- ga zemljišča. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 4.369.140,00 SIT 9. V ZN V ZN Teharie (Ur list RS, štev. 20/1994) se skladno s proj. RC Planira- nje, štev. 228/93 prodaja pare. štev. 630/ 1, k.o. Teharje v skupni izmeri 2895 m2. Na zemljišču je dovoljena in predvidena grad- nja poslovne hale gabaritov 10 x 15 m za skladišče in servisiranje vozil, del parcele pa je predviden za parkiranje vozil. Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, meteorno in tekal- no kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektri- ko, telefon, plinovod skladno s programom opremljanja plinifikacije tega območja, vse do meje funkcionalnega zemljišča. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 26.654.621,00 SIT 10. V ZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev. 78/2001) se prodaja pare. štev. 459/1, k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 870 m2. Na zemljišču je predvidena gradnja poslov- nega oz. poslovno stanovanjskega objekta tlorisnih površin 20 x 10 - 12m, etažnosti K+P+nadstropje, v skupni neto koristni po- vršini 400 m2. Komunalno opremljeno zemljišče obsega možnost priključitve na sekundarno komu- nalno omrežje vodovoda, tekalne in meteor- ne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrež- ja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT omrežje do roba funkcionalnega zemljišča ter priključek elektrike skladno z elektroe- nergetskim soglasjem. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 18.250.000,00 SIT. 11. VZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev. 78/2001) se prodaja pare. štev. 459/2, k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 1244 m2. Na zemljišču je predvidena gradnja poslov- nega oz. poslovno stanovanjskega objekta tlorisnih površin 20 x 15 m, etažnosti K+P+nadstropje, v skupni neto koristni po- vršini 630 m2. Komunalno opremljeno zemljišče obsega možnost priključitve na sekundarno komu- nalno omrežje vodovoda, tekalne in meteor- ne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrež- ja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT omrežje do roba funkcionalnega zemljišča ter priključek elektrike skladno z elektroe- nergetskim soglasjem. Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro- dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure- ditvijo znaša 25.760.000,00 SIT. 12. V izklicnih cenah niso zajeti prispevki za priključitev na komunalne naprave individual- ne rabe. 13. Davek na promet nepremičnin, stroške notarske overovitve pogodbe in stroške zemljiškoknjižne izvedbe krije kupec. 14. Kjer je predmet prodaje del zemljišča v cca. izmeri (točka 5.), bo zemljiškoknjižni prenos lastništva izveden na osnovi geodet- ske odmere in na podlagi naknadno skle- njene zemljiškoknjižno izvedljive listine. 15. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15 dni po prejemu pravnomočnega sklepa komisije za proda- jo stavbnega zemljišča. 16. Rok za plačilo stavbnega zemljišča in stroškov urejanja stavbnega zemljišča je 15 dni po podpisu pogodbe o prodaji stavbne- ga zemljišča. 17. Rok za začetek gradnje je najkasneje 1 leto od dneva sklenitve pogodbe, rok iz- gradnje do III. gradbene faze pa najkasne- je v 3 letih. V nasprotnem primeru si razpi- sovalec pridržuje pravico odstopa od po- godbe. 18. Interesenti naj svoje pisne ponudbe poš- ljejo ali v zaprti ovojnici oddajo v 15. dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Celje, Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, z oznako »Javni razpis za prodajo stavbnih zemljišč«. Ponudbi ponudniki priložijo: - potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 5% od izklicne vrednosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, na katerega se bo na- našala ponudba, ki mora biti nakazana na transakcijski račun Mestne občine Celje, zavod za planiranje in izgradnjo Celje, štev. 01211-0100002855, z obveznim sklice- vanjem na številko 28 75108-7221002- 28010402. Neuspelemu ponudniku bo varščina vrnjena v 30 dneh po končanem javnem razpisu, uspelim pa poračunana pri plačilu cene zemljišča po sklenjeni prodajni pogodbi. V primeru, da uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, mu varščina zapade in se mu ne vrne. 19. Merilo za izbor ugodnejšega ponudni- ka je višja ponujena cena. 20. Pravočasno prispele in vsebinsko us- trezne ponudbe bo obravnavala komisija za prodajo stavbnih zemljišč pri Zavodu za pla- niranje in izgradnjo Celje v roku 10 dni po preteku razpisnega roka ter o izbiri pisno obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili. 21. Vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpi- som lahko interesenti dobijo na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje v času uradnih ur, telefon: 03/426-56-36, g. Dušan VERBOVŠEK. Mestna občina Celje Zavod za planiranje in izgradnjo Celje Št. 37-12. september 2002 Ves svet na ogled Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju obrtniki in podjetja iz 32 držav Na celjskem sejmišču se je včeraj pričel jubilejni, 35. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se na 60.000 kvadratnih metrih pokritih in odprtih razstavnih povr- šin predstavlja okrog 1.700 razstavljavcev iz 32 držav. Čeprav bo sejem letos za dva dni krajši in bo prvič trajal le osem dni, glavna orga- nizatorja - družba Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije - pričakujeta, da si ga bo ogledalo 200.000 domačih in tujih obiskoval- cev. V zadnjih letih je Medna- rodni obrtni sejem prerasel svojo osnovno vsebino in po- stal pomemben poslovni do- godek, ki v prvi plan ne po- stavlja le razstavljavcev in njihovih programov, ampak tudi spremljajoče strokovne prireditve, na katerih pred- stavniki države in gospo- darstva obravnavajo števil- ne aktualne in žgoče teme s področja obrti in podjetniš- tva. Letos se bo zvrstilo več kot 50 poslovnih in medna- rodnih srečanj obrtnikov in podjetnikov, okroglih miz in posvetovanj ter predstavitev različnih blagovnih znamk. Omeniti je treba mednarod- no srečanje podjetnic, dan izobraževanja, dan podjet- ništva in dan spominkarjev, za mala podjetja bo zagoto- vo zanimiva predstavitev projektov PCMG, Lokalni podjetniški center Celje bo pripravil animacijsko delav- nico o razvoju lokalnih grozdov in predavanje o vav- čerskem sistemu svetovanja v Savinjski regiji, revija Gos- podarski vestnik bo imela okroglo mizo o regionaliz- mu in številu regij, v Celju bo tudi delovni sestanek pak- ta stabilnosti. Združenje pod- jetnikov Slovenije bo pri- pravilo posvet o lobiranju za mala in srednja podjetja v Evropski uniji in še bi lah- ko naštevali. Za obiskovalce sejma je v neposredni bližini sejmiš- ča na voljo 5000 parkirnih mest. V Celju so uvedli tu- di nekaj sprememb v pro- metnem režimu, in sicer sta Opekarniška cesta od Deč- kove proti Hudinji ter Sta- ra Dečkova od Vrunčeve proti Mariborski cesti posta- li enosmerni cesti. Tako kot v minulih letih ima celjska policijska postaja tudi letos v hali B policijsko pisarno oziroma dežurno službo, kjer se lahko oglasijo tisti, ki bodo potrebovali pomoč policije. Na strokovnih srečanjih bodo obrtniki znova sprego- voriU o svojih težavah, o izo- braževanju za obrt in defi- citarnih poklicih, ki bi jih po mnenju Obrtne zbornice Slovenije država morala us- trezno podpreti. Govorili bo- do tudi o novi delovni in davčni zakonodaji ter o te- žavah, ki jih imajo zaradi fi- nančne nediscipline. Osred- nja tema Gospodarske zbor- nice Slovenije, ki postaja vse bolj pomemben partner pri organizaciji celjskega sejma, bodo neposredne naložbe slovenskih podjetij v drža- vah nekdanje Jugoslavije. Posvet je namenjen podjet- jem, ki so že dejavna na teh trgih, ali pa na njih želijo vzpostaviti in okrepiti svo- jo prisotnost. Udeležencem posveta bodo predstavili in- vesticijsko okolje v jugovz- hodnih državah, predvsem pa možnosti in storitve, ki jih različne institucije in or- ganizacije nudijo podjetjem za lažjo odločitev pri vsto- panju na te trge. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC Mednarodni obrtni sejem bi moral odpreti predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pa je med otvoritveno slovesnostjo na sejmišču zmanjkalo elektrike. ^ 10 GOSPODARSTVO Naše junijske napovedi, da Tekstilna tovarna Pre- bold ni edina »bomba, ki tik-taka v Preboldu«, so se uresničile. Prejšnji teden je namreč uvedbo prisilne po- ravnave predlagala tudi uprava podjetja Mik, kjer dela okrog 130 ljudi. Letos so na Celjskem šla v stečaj že tri tekstilna podjetja (Zar- ja Scala, E Šport in Kors), s prisilno poravnavo pa se rešujeta, oziroma se bosta poskusili rešiti obe prebold- ski podjetji. Na cesti se je doslej znašlo več kot 600 delavcev. V Tekstilni tovarni Pre- bold, kjer so julija uspešno prestali prvi del prisilne po- ravnave, saj so upniki pod- prli program finančne reor- ganizacije in kadrovske sa- nacije, so minuli petek vrni- li delovne knjižice še zadnji skupni enaindvajsetih delav- cev. Na cesti, oziroma na za- vodu za zaposlovanje jih je zdaj že 148. Večina, gre za 127 delavcev, je prej delala v Preboldu, preostali odpuščeni pa so iz obrata v Svetem Šte- fanu. Službo je zdaj uspelo obdržati 375 ljudem, ki so jih že »prenesli« na novi hče- rinski podjetji TTP Tkanine in TTP Nogavice ter na ma- tično podjetje. Ker so odpuščeni delavci za- pustili tovarno »goli in bosi«, saj jim podjetje ob odhodu ni izplačalo vsega tistega, k čemur ga zavezuje zakonoda- ja, so pravniki celjske območ- ne organizacije svobodnih sin- dikatov na sklepe o preneha- nju delovnega razmerja vlo- žili kolektivni ugovor. Za vse delavce zahtevajo takšne od- pravnine, kot jim pripadajo po zakonu ter izplačilo nado- mestila za neizkoriščeni letoš- nji dopust in letošnji regres. Direktor Mika Andrej Še- pec nam je podrobnejša po- jasnila o tem, kaj želijo do- seči s prisilno poravnavo, predvsem pa, kakšne posle- dice bo imela za zaposlene, obljubil v prihodnjih dneh. Kot je znano, je podjetje za- radi pomanjkanja naročil v težavah že dlje časa, ta- ko da so prihodki iz proda- je iz leta v leto vse nižji, iz- guba pa se povečuje. Lani je znašala dobrih 63 mili- jonov tolarjev. Izjema je le kakšnih dvajset delavcev, ki so že marca pod- pisali (le s čim so jih prepri- čali?), da pristajajo na enako odpravnino kot bi jo dobili ob odhodu v pokoj, to je dve povprečni republiški plači. Kot je povedal sekretar ob- močnega sindikalnega odbo- ra tekstilne dejavnosti For- to Turk, so se prejšnji teden na sestanku z vodstvom to- varne že dogovorili, da bi de- lavci 20. septembra vendar- le dobili vsaj del odpravnin, katerih znesek v celoti zna- ša 120 milijonov tolarjev. Ali bodo v podjetju lahko zago- tovili denar, nam ni uspelo izvedeti, saj je direktor Vinko Žohar še vedno nedosegljiv za novinarska vprašanja. Po neuradnih informacijah naj bi bila dinamika izplačil de- lavskih terjatev odvisna predvsem od uspeha pri pro- daji nekaterih proizvodnih hal in počitniških zmoglji- vosti. Kors na dražbi Od uspešnosti prodaje pre- moženja je odvisno tudi po- plačilo terjatev delavcev sla- tinskega Korsa, ki je od apri- la letos v stečaju. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je za prihodnjo sredo razpisal pr- vo javno dražbo, na kateri bo poskušal celotno premože- nje, ki je ocenjeno na nekaj manj kot 300 milijonov to- larjev, prodati v celoti. Za zdaj je še težko reči, ali mu bo to tudi uspelo. Več verjetnosti je, pravi Kos, da bo Kors pro- dal šele v drugem poskusu in to po delih. Nepremičnine, ki obsegajo proizvodne in po- slovne objekte ter zemljišča, so ocenjene na 237 milijo- nov tolarjev (po neuradnih informacijah se zanje zani- Z zadnjimi odpuščanji je stopnja registrirane brezpo- selnosti v občini Prebold že presegla 20 odstotkov. Žu- pan Vinko Debelak, ki je zlasti glede usode tekstilne tovarne dokaj črnogled, pravi, da kaj več kot poma- gati otrokom odpuščenih delavcev s plačevanjem nji- hovih malic ali šole v na- ravi, ne zmorejo. Z vods- tvom tekstilne tovarne so se nekajkrat poskušali dogo- voriti, kako naprej, vendar jim dlje od vratarnice ni us- pelo priti. ma večja trgovska družba), stroji in oprema na dobrih 60 milijonov tolarjev, vrednost blagovne znamke Kors pa na pol milijona tolarjev. Z denar- jem, ki ga bo iztržil, bo ste- čajni upravitelj lahko popla- čal le ločitvenega upnika Ban- ko Celje in delavce, ki pa naj bi dobili le dve tretjini od skup- no 320 milijonov tolarjev priz- nanih terjatev. JANJA INTIHAR Gorenje z lastno embalažo Gorenje je v neposredni bližini velenjske železniš- ke postaje začelo graditi tovarno za stiroporno em- balažo. Proizvodnja bo stekla predvidoma že pri- hodnje leto, naložba pa je vredna dobrih 10 milijo- nov evrov. V Gorenju pravijo, da so se za lastno tovarno odlo- čili predvsem zaradi bolj- še ekonomike poslovanja, slediti pa želijo tudi svetov- nim trendom na tem po- dročju. So zelo velik porab- nik embalaže iz stiropora, zaradi načrtovanega pove- čanja proizvodnje pa se bo poraba tovrstne embalaže še povečala. Vodstvo Gore- nja je prepričano, da se bo upravičenost naložbe poka- zala predvsem v zmanjša- nju stroškov za transport, obvladovanju razvojnih trendov ter prilagajanju ekološkim zahtevam. Bolj enostavno bo tudi načrto- vanje proizvodnje, zaradi sprotnih dobav na montaž- ne trakove pa bodo sprostili površine, ki so sedaj name- njene skladiščenju zalog. V novi tovarni bo delalo 65 delavcev, proizvodnja pa bo potekala v treh izmenah. JI Bofex osvaja Celje Ljubljansko podjetje Bofex, ki od leta 1999 sodi v skupino Merkur, bo v Celju zgradilo kar dva prodajna centra. Že pr- ve dni novembra bo ob Mariborski cesti odprlo mega prodajalno Big Bang, pred- vidoma marca prihodnje leto pa bo Celje kot drugo mesto v Sloveniji dobilo še cen- ter za zabavno in gospodinjsko elektro- niko BOF, ki ga bodo postavili v bližini Spara. Kakšna je vrednost obeh naložb, nam vodja odnosov z javnostmi Miriam Možgan še ni vedela povedati. Prodajni center Big Bang bo meril 2.500 kvadratnih metrov in bo po vsebini podoben centru, ki ga ima Bofex v mariborskem Europarku. To pomeni, da bo ponudba, ki jo bodo dopolnili še z barom, zelo široka. V centru BOF (building of fun - stavba zabave), ki bo imel 2.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, p& se bodo tudi Celjani srečali z »revolucionarno metodo na- kupovanja«. Izdelki bodo namreč razstav- ljeni v vsebinsko zaokroženih oddelkih, v vsakem od njih pa bodo postavljene tudi si- mulacije prostorov, denimo dnevne sobe ali kuhinje, v katerih si bodo kupci izdelke bolj nazorno predstavljali. Poudarek namreč ne bo na strokovnih značilnostih, ampak na upo- rabnosti posameznega izdelka. JI, Foto: GK Prodajni center Big Bang na Mariborski cesti bo odprt že v prvih dneh novembra, j - Št. 37 - 12. september 2002 ] Zbornica izbrala najiepš< Območna gospodarska zbornica Celje je že določj datum letošnje podelitve priznanj najbolje urejeni podjetjem in trgovinam v regiji. Nagrajence, kater imena še skrbno varuje, saj jih mora potrditi še upravi odbor zbornice, bo razglasila 18. oktobra. Pri ocenjevanju trgovin gre za vseslovensko akcijo Go podarske zbornice Slovenije, ki poteka v dveh krogih, prvem izbirajo najboljše posamezne območne zbornic med temi pa potem v drugem krogu določi nagrajen« posebna republiška komisija. Kot je povedala samostc na svetovalka Anita Berginc, ki v območni zbornici vo oba projekta ocenjevanja, se je letos iz celotne regj prijavilo na razpis 31 trgovin, kar je več kot lani. Nagr de bo dobilo osem trgovskih lokalov, še enemu, ki je letu 2002 dosegel zelo velik napredek, pa bo zborni( podelila posebno nagrado. Podobna kot lani je bila letos udeležba v akciji »Urej no delovno okolje«, saj se je na razpis prijavilo 23 podj tij. V kategoriji do 200 zaposlenih je šest nagrajencev, kategoriji nad 200 zaposlenih, pa sedem. GOSPODARSTVO 11 Nezaupnica Francu Tomažiču začasno upravo družbe Jelen vodi Branka Vrečko Klančnik - Izredna seja skupščine, ki jo je sklicala bivša uprava, odpovedana v petek so se na izredni ^upščini sestali delničar- lionjiške družbe Jelen in prejeli vse predlagane skle- vključno z nezaupnico pravi družbe oziroma di- jitorju Francu Tomažiču. Ma osnovi sklepa okrož- pga sodišča v Celju so mali ilničarji skupščino sklica- že drugič - prva, napove- za 2. avgust, je bila na- lieč zaradi proceduralne apake v pripravi skupščine reklicana in preložena (evi- fentiranje najav na skupšči- oje bilo opravljeno samo [inotarju, ne pa tudi na se- EŽu uprave). Na tokratni apščini, na kateri je bilo istopanega 96,1 odstotka ipitala, je pričetek seje prav io mineval v poskusih nje- > preprečitve. Nevena Te- I Gorjup, pooblaščenka iektra Jezernik, imetnika j,45 odstotka vseh delnic Tižbe Jelen, je zahtevala vr- 0 pojasnil v zvezi s prvim iponovnim sklicem skupš- ne. Po izvolitvi predsedni- tokratne skupščine Brede ovač pa je vztrajala pred- am pri vprašanju, ali so iz- jhjeni pogoji za njeno na- Ipvanje. Ugotovila je na- M, da bi morali delničar- 'oa skupščini razpolagati z pisom iz delniške knjige pri firinško depotni družbi, da- anim z dnevom skupščine, fpa s tri dni starim. Breda dvač ji je odgovorila, da so »goji za nadaljevanje seje polnjeni, da pa lahko to iz- odbija na sodišču. Po odločni izjavi Nevene fje Gorjup, ki ni dovolila, 'se njene izjave snemajo in 'di ni privolila v prisotnost novinarjev, so morali ti skupščino zapustiti, čeprav mali delničarji njihovi prisot- nosti niso nasprotovali (»Ni- česar ne skrivamo.«). O na- daljevanju seje so v skopem sporočilu za javnost sporoči- li, da so izrekli nezaupnico Francu Tomažiču in sprejeli vse predlagane sklepe. Za v sredo, 11. septembra, je bila sklicana druga izred- na skupščina družbe Jelen. Sklicala jo je, sedaj že biv- ša, uprava Jelena na zah- tevo delničarja Vlada Jezer- nika. Začasna uprava je to skupščino odpovedala. Za novega člana nadzornega sveta so imenovali Zorana Markoviča, za namestnika članov nadzornega sveta pa Toma Peniča in Franca Rie- merja. Revizijsko podjetje Loris d.o.o. iz Dravograda so imenovali za revizorja raču- novodskih izkazov družbe Je- len za poslovno leto 2002. Začasna uprava v petek popoldne se je se- stal nadzorni svet družbe, oziroma dva njegova člana: Boris Klančnik in novoime- novani Zoran Markovič. Vi- li Bezenšek, ki je podal pi- sno odstopno izjavo že juli- ja, na seji ni sodeloval. Od- slej bo vodil nadzorni svet Zo- ran Markovič. Nadzorni svet je sprejel sklep o razrešitvi direktorja Franca Tomažiča in imenoval začasno upravo. Branko Vrečko Klančnik je zadolžil, da pripravi popis stanja in pripravi vse potreb- Zoran Markovič, predsed- nik nadzornega sveta: »Do- kler nimamo revizije obsto- ječega stanja, je težko kar koli napovedovati. Ko bo- do podatki pred nami, ko bo nova uprava predlagala svoj program, bo nadzorni svet s svojo vizijo skušal prispevati kar največ k po- vrnitvi še nedavno velike- ga ugleda podjetja Jelen.« no za sklic skupščine, na ka- teri bodo imenovali tudi no- vo upravo. Čeprav bi ta naj bila v najkrajšem možnem času, bodo še pred njo sku- šali doseči dogovor med vse- mi delničarji (med največji- mi je ravno Franc Tomažič) o najboljši nadaljnji poti Je- lena. MILENA B. POKLIC Franc Tomažič, notar Franc Marguč, Tomo Penič in Breda Kovač. Inexa bo očistila zraic Za novo čistilno napravo dobre 3 milijone evrov - Zaključek prve faze že čez pol leta ^ štorski Inexi bodo ta '^sec pričeli z rekonstruk- 1" čistilne naprave za za- "lanje prahu v jeklarni. ^'ožba je ocenjena na 3,3 "''Jona evrov in bo pote- h v dveh delih. Investi- '^l^i načrt je narejen tako, času gradnje, ki bo v ''•^ti zaključena predvido- '^šele v začetku leta 2005, ^bo treba ustavljati proi- ^■^^nje. Z novo čistilno na- ^^^0, s katero bodo nado- ^^tili že tri desetletja sta- '^hnologijo, bo Inexa bis- ^"^0 prispevala k čistejše- J zraku v Štorah in bliž- "J krajih. i Prvem delu rekonstruk- ' katerega investicijska i^^nost znaša nekaj več kot a'ion in pol evrov, bodo v '^rni zgradili nov filterni ^f^, ki ga bodo postavih poleg sedanjega. Dela bodo potekala zunaj proizvodne- ga objekta, končana pa naj bi bila predvidoma do fe- bruarja prihodnje leto. Kot je povedal namestnik direk- torja Inexe Gorazd Tratnik, so s celjskim Gradisom že pod- pisali pogodbo za gradbena dela, izbrali so tudi že doba- vitelja opreme, in sicer nemš- ko podjetje Intenziv filter. Po- godbo z njimi bodo podpisa- li takoj, ko bodo dobili od- govor republiškega ekološke- ga sklada, na katerega so na- slovili prošnjo za dodelitev posojila v vrednosti celotne prve faze rekonstrukcije. V lnexi pričakujejo, da bodo de- nar dobili, saj so izpolnili vsa merila, ki jih zahteva sklad za dodelitev posojila. Druga faza rekonstrukcije čistilne naprave, ki bo za okrog 200.000 evrov dražja od prve, bo trajala kar dve leti. Dela bodo namreč po- tekala znotraj jeklarne, ki bo ves čas gradbenih in drugih posegov morala obratovati nemoteno. Nova čistilna na- prava v lnexi naj bi bila torej zgrajena do začetka leta 2005, kar pa je več kot eno leto kasneje od datuma, ki ga je uprava podjetja napo- vedala lani. Zataknilo se je - kje drug- je kot v državnih službah, ki so zaradi birokratskega za- pleta prestavile začetek del z lanskega na letošnji sep- tember. Po besedah direktor- ja Inexe Marjana Mačkoš- ka so za zaplet poskrbeli v Celju, saj je upravna enota na njihovo prvo prošnjo za izdajo lokacijskega in grad- benega dovoljenja izdala ne- gativno odločbo. Oprla se je namreč na mnenje Zavoda za planiranje in izgradnjo, kjer so izjavili, da je treba počakati na nov zazidalni na- črt, ki pa je še v fazi pripra- ve. Vodstvo Inexe se je na od- ločbo upravne enote prito- žilo in tudi uspelo. Zavod je napisal novo mnenje (lnexa mu je morala za to plačati), v katerem je ugotovil, da gre pravzaprav le za dopolnitev obstoječega zazidalnega na- črta, ki ni v neskladju z ve- ljavnimi dokumenti. Kot pravi Mačkošek, so zaradi bi- rokratskih »šlamparij« izgu- bili eno leto, če pa v tem ča- su ne bi urejali še drugih za- dev, povezanih z gradnjo či- stilne naprave, bi v nič go- tovo šlo še kakšno leto več. FINANCE Vrednostni papirji deinišicili družb JANJA INTIHAR Št. 37-12. september 2002 - 12 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNU Tudi brez avtomobila gre v Mestni občini Celje so evropski teden mobilnosti vzeli hudo zares v Celju bo v ponedeljek dan javnega prevoza, v sredo dan kolesarjenja, v petek, 20. septembra bo dan življenja na ulicah, ko bo celotno mestno je- dro zaprto za avtomobil- ski promet, 22. september, dan brez avtomobila, pa bodo v Celju zaznamova- li s planinskimi in spreha- jalnimi pohodi. V Evropi so namreč dne- ve od 16. do 22. septembra razglasili za teden mobilno- sti. S številnimi aktivnost- mi v največjih mestih bodo opozorili na škodljivost iz- ključno zasebnega avtomo- bilskega prevažanja, na po- men kolesarjenja, pešače- nja, miru in zmanjševanja hrupa v mestnih jedrih in na številne možnosti premi- kanja prebivalstva v mestih tudi brez uporabe avtomo- bila. Nekdanji dan brez avto- mobila tako prerašča v vsee- vropsko akcijo ozaveščanja prebivalstva o boljših in bolj zdravih načinih mobilnosti v mestih, še zlasti v njiho- vih jedrih. Akcijo so v Ce- lju vzeli hudo zares, zato le- tos prvič pripravljajo kopi- co dejavnosti, ki bodo obe- ležile teden mobilnosti, hkrati pa v mnogočem tudi pomembno vplivale na živ- ljenje v mestu. Vsaj v dneh načrtovanih dejavnosti. Prireditve se bodo začele v ponedeljek, ki so ga v Ce- lju poimenovali za dan jav- nega prevoza. Ta dan bo pred občino od 7. do 18. ure stal Izletnikov avtobus, ki bo imel nalogo nekakšne mobilne stojnice. Podobni »stojnici« bosta tudi pred hotelom Evropa in pred kinom Me- tropol. Tam bodo občane an- ketirali o javnem prevozu v Celju in delili kresničke. Do- poldne pripravljajo tudi okroglo mizo o javnih pre- vozih v Celju, med 9. in 20. uro pa bodo na posebni, na- kupovalni liniji vozili tudi brezplačni avtobusi javnega prometa, na katerih bodo z anketo poskušali ugotoviti, ali bi bila takšna stalna pro- ga po meri občanov. VoziU bodo od železniške postaje do nakupovalnih središč na Hudinji in od mostu na Čopovi ulici do istega cilja. Kolesarska sreda Prihodnjo sredo so posve- tih kolesarjem. Na istih lo- kacijah kot v ponedeljek bo- do promocijske stojnice, pred občino pa pripravljajo tudi brezplačne preglede ko- les, ob katerih bodo neopo- rečna dobila nalepke »brez- hibno kolo«, kolesa z okva- rami pa bodo popravljali po znižanih cenah. Od 8. do 18. ure si bo na treh lokacijah mogoče tudi brezplačno iz- posoditi kolo. Posebej zani- miva utegne biti promocij- ska vožnja po celjskih uli- cah, na katero se bodo v spremstvu policistov kole- sarjev in motoristov podali celjski ugledni politiki in gospodarstveniki in od pold- neva naprej zaokrožili po mestu. Tudi na ta dan bodo izva- jali anketo in sicer o kole- sarskih poteh v Celju, pred- stavili bodo bližnjo akcijo ustreznega barvanja cestni- površin, namenjenih kol^ sarjem, predstavili pa bo(j[ tudi kolesarsko pot »Packa, ki jo je uredila IV. Osnovn, šola. V petek, 20. septembra, bodo za avtomobilski pro, met zaprli ožje mestno sr?. dišče in promovirali dar, življenja na ulicah s kultut nimi, športnimi in rekrea cijskimi dejavnostmi, nede. Ija, 22., pa bo dan brez av tomobila, namenjena pjj, ninskim in rekreacijskiu pohodom po obronkih Q^ Ija in po celjskih gozdnili poteh. BRANKO STAMEJČK Urbanistični razvoj Celja Po lanskem sprejemu pro- storskega načrta je zdaj na vrsti izdelava nove urbani- stične zasnove Celja, ki naj bi bila končana do leta 2005. Tako so povedali ob otvori- tvi zanimive razstave Celje na urbanističnih in geodet- skih načrtih, ki je do 21. sep- tembra na ogled v Likovnem salonu. Prvi razstavljeni načrti so iz leta 1750. Vsi kasnejši, vse do leta 1968, dokazujejo, da se je Celje vselej razvijalo načrtno, razstavljene urba- nistične zasnove pa dokazu- jejo, da so bili vsi načrti v duhu evropskih urbanistič- nih tokov. Že pred I. svetov- no vojno je Celje dobilo ur- banistični načrt, izdelal ga je avstrijski arhitekt Viktor pl. Tomka, na osnovi javne- ga natečaja. Nove urbanistič- ne zasnove so si nato sledile skoraj vsakih 30 let. Celje zato z novimi zasnovami zdaj že zamuja, so povedali ob otvoritvi razstave, za ka- tero so moči združile tri stro- ke - zgodovina, geometrija in arhitektura. Mag. Miran Gajšek s celj- skega zavoda za planiranje in izgradnjo je povedal, da so lansko jesen pričeli priprav- ljati strokovne podlage za no- ve urbanistične zasnove raz- voja Celja, ki jih pripravlja- jo tri ekipe. Pripravljajo iz- hodišča za razvoj infrastruk- ture za sistem dejavnosti v prostoru in za »zeleni si- stem«, ki predvideva zaščito voda, gozdov, kmetijskih zemljišč in zagovarja dosle- den sistem zelenega obroča okoli mesta, ki je bil zasno- van že leta 1935, a se ga žal niso dosledno držah. In kje so bile storjene naj- večje napake pri urbanistič- nem razvoju mesta? »V prin- cipu so bili največji grehi na- rejeni takrat, ko se je mesto širilo ob vpadnicah in se je zgodila t.i. furlanizacija. Dru- ga napaka je bila, da se v se- demdesetih letih ni dokon- čalo novega središča mesta, ko ni bil do konca izveden projekt Srce. Največji prob- lem je, da mesto nikoli ni us- pelo in znalo rešiti proble- ma prevoznosti s severa na jug,« je povedal Gajšek. V Celju naj bi še naprej razvijali zgodovinsko središ- če mesta z vsemi njegovimi funkcijami, novo območno središče naj bi se razvijalo na območju stare Cinkarne, novi podcentri pa naj bi nastajali v primestnih naseljih, kot sta Ljubečna in Teharje. BRST Najstarejši razstavljeni zemljevid prikazuje Celje v letu 1750, narisal pa ga je Joseph von Rainhofen. Začetek šolskega leta tudi na Hudinji V Osnovni šoli Hudinja so po dogovoru z Ministrs- tvom za šolstvo, znanost in šport v ponedeljek začeli z enoizmenskim poukom. Pet dni, za kolikor so imeli daljše počitnice kot ostali, bodo nadomestili med šol skim letom z dnevi dejavnosti. Pripravili bodo športne, kulturne in naravoslovne dneve, ki bodo predvidoma ob sobotah, deloma pa tudi kakšno popoldne. Učenci so, kot smo že poročali, začeli teden dni kasneje kot ostaH zato, ker so se pri obnovi starega dela šola poka zala nekatera dodatna dela, ki jih prej ni bilo mogoče pred- videti. Kot nam je povedal ravnatelj šole Jože Berk, so zdaj dela v glavnem zaključena, urejajo še zunanjo okoii- co, potrebno pa je tudi pobarvati še del fasade in opremto šolsko kuhinjo. Poskrbeli so, da imajo učenci ta teden malico nemoteno, medtem ko bodo s šolskimi kosili pri- čeli prihodnji teden. Najmlajšim, ki kosila nujno potre- bujejo, so le-ta organizirali v enoti vrtca na Hudinji. Otvoritev prenovljene in dograjene šole bo predvidoma 2. oktobra, ko bodo opravili tudi vse tehnične prevzeme. Št. 37-12. september 2002 I, JI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 13 Bodo Štorovčani tožili Turnšica? Občina in koncesionar za kabelsko televizijo ne najdeta skupnega jezika Celjsko podjetje Elektro; Turnšek, ki ima na skrbij Icabelsko-razdelilni si- stem v občini Štore, grozi- nekaterim naročnikom,^ da jim bo onemogočilo gle- danje televizijskih progra- i mov. Gre za občane, ki ni-; so plačali vseh zneskov,] kot jih je izračunalo pod-; jetje. j Tej informaciji so na zad-; nji seji občinskega sveta v Što- \ rah namenili posebno pozor-; nost. OdločiU so se, da bodo j skušali morebitno odklaplja-! nje preprečiti z začasno po- ložitvijo zneska, ki ga zahte-■ va Turnšek. Odklapljanja, ki- je bilo napovedano od tega i ledna, pa očitno ne bo. Tako' zatrjuje koncesionar Turn-j šek, ki priznava, da je pod-1 jetje poslalo le opomine, obe- ' nem pa napoveduje za nepo-- slušne naročnike krčenje šte-J vila programov. Sicer pa gre' za dolgotrajni spor med ob-: fino Štore in podjetjem Elek-; tro Turnšek. ^ Občina Štore ima namreč] z njim podpisano pogodbo,] po kateri mora obravnavati; vsako povišanje naročnine' občinski svet. Občina priz-; tava ceno (12 nemških^ mark), ki jo je potrdila: lurnšku v času, ko mu za^ programe še ni bilo treba pla- i fevati, koncesionar pa je poz-; neje izračunal novo ceno,j upoštevajoč omenjeno dejs-! tvo. Na potrditev štorskega občinskega sveta čaka že dve leti. Vse kaže, da ga štorski svet- niki glede povišanja po ti- hem razumejo, vendar pa svoje soglasje k novi ceni po- gojujejo z »izpolnitvijo po- godbenih obveznosti«. To pomeni nadaljnjo izgradnjo kabelsko razdelilnega siste- ma v tej občini, še posebej na strnjenem območju Most in dela Pečovja. Podjetje je izpolnilo pogodbeno obvez- nost le v največjih, strnje- nih naseljih, so prepričani svetniki. Janko Turnšek, prvi mož podjetja z njegovim priim- kom, to zanika. V Mostah ter delu Pečovja naj bi bila v pri- hodnosti možnost za nove naročnike obenem s priča- kovanimi Telekomovimi iz- kopi. Po njegovih podatkih je zgrajenega v občini Štore že 90 odstotkov kabelskega sistema. »Razmišljali smo tudi o možnosti za Svetino, kjer je 65 hiš. S petimi od- dajniki, z brezžičnim siste- mom, za kar smo dobili že začasno dovoljenje.« Pravi, da se računica potem ni izš- la. Skupnega jezika med ob- čino in Turnškom očitno ni, zato v občinskem svetu gla- sno razmišljajo o morebitni tožbi. Občina bi jo izgubila, meni Turnšek ter trdi, da je nov zakon o telekomunika- cijah v prid njegovega izra- čuna. »Zakon ne omenja ob- činskih koncesij. O spremem- bi cen je potrebno obveščati agencijo za telekomunikaci- je.« V občinski stavbi so na- povedali, da se bodo posve- tovali s svojim odvetnikom, nato pa se odločili o more- bitni poti na sodišče. BRANE JERANKO Tanja iz Mladinskega centra Nova direktorica MCC je postala Tanja Čajavec Tanja Čajavec je nova v.d. direktorice Mladinskega centra Celje. Med sedmimi prijavljenimi kandidati je s svojim programom dela naj- bolj prepričala člane sveta Mladinskega centra. O nje- nem imenovanja bo odlo- čal še Mestni svet Mestne občine Celje. Tanja Čajavec, hči priljub- ljenega zdravnika Rudija Ča- javca, je diplomirala na filo- zofski fakulteti na smereh umetnostna zgodovina in so- ciologija. Njen program te- melji na nadaljevanju dose- danjih oblik dela Mladinske- ga centra, ki pa jih želi še bolj pribHžati vsem mladim, od vrtca naprej. Mladinski cen- ter naj bi postal tudi pomem- ben kulturno-informacijski center Celja in regije in sre- dišče dodatnega izobraževa- nja mladih skozi simpozije, Tanja Čajavec je v.d. direktorice Mladinskega centra Celje, kjer bo nadomestila za mnoge nepogreš- ljivega Tončka Kregarja. seminarje in delavnice. Pri delu se bo zavzemala za us- tvarjalen dialog z različnimi skupinami mladih, ki zago- tovo lahko najdejo del sa- moizpolnitve v številnih pro- gramih Mladinskega centra. »Počutim se vznemirjeno, ker je to nova funkcija v do- sedanjem delu, ki pa ni da- leč od tistega, kar sem poče- la doslej. V KŠCR sem bila dva mandata odgovorna za kulturo, organizirala sem pri- reditev Celje mesto mladih, na fakulteti sem delala v štu- dentskem svetu, zadnji dve leti pa sem na I. Gimnaziji v Celju poučevala likovno umetnost,« je svoje doseda- nje delo za naš tednik opisa- la Tanja Čajavec. Dolžnosti v.d. direktorice Mladinskega centra Celje bo prevzela v ponedeljek. BRST V šoli ne bo več stanovanj v podružnični šoli v Kompolah, ki je vzbudila pred časom zaradi neizse- litve stanovalca ter posle- dične ustavitve prenove po- zornost celotne slovenske javnosti, bo odslej druga- če. Občinski svet v Štorah se je v preteklih dneh so- glasno odločil, da v šoli v bodoče ne bo več stano- vanj. Svetniki so na predlog ob- činske uprave sprejeli od- ločitev o spremembi na- membnosti dela objekta, kjer naj bi bili namesto sta- novanj oddelek vrtca in tri- je prostori za delovanje kompolskih društev. V ob- činski upravi menijo, da stanovanjski fond s tem ne bo okrnjen, saj je občina za potrebe preselitve stanoval- ca Janeza Rutarja kupila in obnovila sosednjo hišo. Sicer pa je svetnikom zna- no, da naj bi le-ta že kupil hišo v okohci Vojnika. Glede odločitve o spre- membi namembnosti pravi Rutar, da gre v bistvu za krši- tev dogovora. Občina in Ru- tar sta namreč pred njegovo težko pričakovano preselitvi- jo dosegla kompromis, da bo sodišče odločilo o tem, v ka- terem objektu v Kompolah bo stanoval preseljeni Rutar - v odkupljeni hiši ali v sta- novanjih v šolskih prostorih. Po vsem skupaj je zaklju- ček celovite obnove kompol- ske šole vse bližje. V Štorah so v začetku tedna napove- dali, da bo obnova končana 15. oktobra, začetek pouka pa bo 4. novembra, po kon- cu počitnic. Učenci se tako zaenkrat še vozijo v šolo v Štorah. V Kompolah bodo po začetku pouka obiskovali pr- vi razred devetletke ter prvi, drugi in tretji razred osem- letke. Oddelek vrtca v Kompo- lah bi lahko začel z delom že prihodnje leto. Zanj naj bi bilo dovolj otrok, saj so vsi oddelki vrtca v Štorah polni. BRANE JERANKO Št. 37-12. september 2002 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Praznovanja z razlogi Prireditve ob prazniku Občine Žalec na vrhuncu - Praznujeta tudi Braslovče in Polzela v občini Žalec je minuli teden potekal v znamenju različnih prireditev, ki jih pripravljajo v čast občinske- mu prazniku in 820-letni- ci prve pisne omembe me- sta Žalec. Skupna značil- nost je, da se prireditev ude- ležuje presenetljivo veliko občanov. Tako so že predali ključe za 14 novih stanovanj v zgor- nji etaži Varstveno delovne- ga centra Žalec, pomemben dosežek pa so tudi prenovlje- no pročelje občinske stavbe, obnovljena kanaUzacija, ce- sta in pločnik v Trubarjevi ter v Ulici Ivanke Uranjek. Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta so podehli več občinskih priznanj za mi- nulo delo. V središču pozor- nosd so bili tudi člani vokal- ne skupine Cantemus in tol- kalci glasbene šole, ki so pri- pravili imeniten kulturni pro- gram. Župan Lojze Posedel je v slavnostnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, ker so se v občini lotili reševanja te- žav na vseh področjih. Čeprav je problemov več kot denar- ja, so zaradi strokovnega us- klajevanja in racionalnega od- ločanja po županovem mne- nju veliko postorili. Zbrane v Domu II. slovenskega tabora je pozdravil Jif i Farkota, žu- pan češkega mesta Žatec, s katerim so Žalčani podpisa- li pogodbo o partnerstvu. Žu- pan češkega mesta se je zah- valil vsem, ki so jim poma- gali pri odpravljanju posle- dic hudih poplav, ki so jih čutili tudi v Žatcu, kjer so bile pod vodo ogromne površine hmeljišč. Župan Farkota se je udele- žil tudi sobotnega pohoda po hmeljski poti, ki se je začel pred dvorcem Novo Celje in na katerem si je več kot tisoč udeležencev ogledalo neka- tera savinjska hmeljišča. Po- poldne se je približno 500 te- kačev podalo na tek po uli- cah Žalca, nedeljsko odprt- je podružnične šole Trje je bilo eden od vrhuncev praz- novanja, odmevna pa je bila tudi proslava ob 50-letnici odkritja Rimske nekropole v Šempetru. Poleg tega so v po- nedeljek predali namenu čr- pališče, rezervoar in primar- ni vod vodovodnega sistema Steblovnik v Krajevni skup- nosti Ponikva, kjer so k 80 milijonov tolarjev težki na- ložbi krajani prispevali 25 milijonov tolarjev. V torek so odprli še zajetje Kapla v Li- bojah, sinoči pa v Savinovem salonu pripravili Salonski ve- čer. Žalec, Polzela, Braslovče v žalski občini bodo v tem tednu prireditve ob občin- skem prazniku, ki ga praz- nujejo v spomin na leto 1868 in slovenski tabor, predvsem športno obarvane, saj danes in jutri pripravljajo tekmo- vanje za pokal občine v ma- lem nogometu in košarki, v soboto bo tekmovanje v te- nisu, nato pa bo ob 17. uri pred Domom II. slovenske- ga tabora hmeljarski likof in družabno srečanje občank in občanov. V okviru likofa bo- do ob 19. uri izbirali hmelj- sko kraljico. V ponedeljek bo- do v avli žalskega hrama kul- ture odprli še razstavo, na ka- teri bodo svoje delo predsta- vili člani filatelističnega in če- belarskega društva ter druš- tva Deteljica. V občini Polzela, kjer bo osrednja slovesnost ob občin- skem prazniku v petek, 27. septembra, bodo po pone- deljkovem odprtju črpaUšča Breg v soboto na šolskem igrišču pripravili delavsko- športno srečanje občanov, od ponedeljka dalje pa v mali dvorani kulturnega doma pri- pravljali predavanja za ubra- no življenje. V občini Braslovče so za praznik izbrali tretjo sobote v septembru, s prireditvami pa bodo pričeli to soboto, ko bo letuško društvo prijateljev mladine organiziralo pohod nato pa bo gasilsko tekm^ vanje. V nedeljo bodo na brl slovškem trgu pripravili se- jem, se odpravili po občin- skih mejah, odprli obnov/^ no cesto proti jezeru in preii cerkvijo v Braslovčah pripra- vili koncert mešanega pev- skega zbora. V torek bo kros ob Savinji, v sredo pa se bo- do srečali mladi raziskoval- ci iz občine Braslovče. Slav- nostna seja občinskega sveta bo prihodnjo soboto v Za- družnem domu Trnava. U. SELIŠNI« Foto: T. TAVCAS Žalski nagrajenci. Pohodniki po hmeljski poti so se podali do griškega mostu in ribnika Vrbje, ob Savinji do mostu v Šeščah in Rimske nekropole, mimo hmeljišč IHP nazaj do dvorca Novo Celje. Visok jubilej lučkih gasilcev v soboto so slavili gasil- ci v Lučah, ki so s slavnost- no sejo, parado in predajo dveh novih vozil obeležili 90 let gasilstva v kraju. Desetletja dela so opisali v kroniki, na slavnosti seji še posebej poudarili zgled- no sodelovanje s krajani, pri- srčen kulturni program pa so pripravili šolarji in Ha- brovi fantje. Po paradi, v ka- teri so se predstavila prak- tično vsa gasilska društva Zgornje Savinjske doline, so predali namenu novo avto- cisterno in osebni avtomo- bil, ki bosta olajšala delo luč- kih gasilcev. Ključe avtomo- bilov, vrednih več kot 34 mi- lijonov tolarjev, je predsed- niku lučkega društva Aloj- zu Zamerniku predal župan Mirko Zamernik, vozili sta krstila najstarejša gasilca Av- gust Breznik in Franc Klad- nik, blagoslovil pa lučki žup- nik Jože Gračner. US Polzelski pritrkovalci V polzelski župniji veroučne skupine delujejo v različnih krožkih, ki se jim je maja pridružil pritrkovalski krožek na miniaturnih zvonovih. Pritrkovanje ali »trjančenje« ima v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Med polzelskimi pritrkovalci so mladi, ki še obiskujejo ali pa so že zaključili glasbeno šolo in ki dokazujejo, da je tudi zvon glasbilo, iz katerega se s pritrkovanjem izvabijo lepe melodije. Njihov vodja je študent teologije Gorazd Bastašič. Polzelski pritrkovalci so se že nekajkrat predstavili v domači župniji, povabljeni so bili v Velenje, 12. oktobra pa bodo na Polzeli pripravili sreča- nje pritrkovalcev na miniaturnih zvonovih. T. T. Nagrajeni in čaščeni Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta so podelili več občinskih priznanj za minulo delo. Grbe občine Žalec so prejeli Ivica Čretnik za dolgoletno delo v izobraževanju in raznih organizacijah, Jožica Ocvirk za aktivno delo na kulturnem področju. Inštitut za hmeljarstvo in pivovars- tvo Žalec ob jubileju in za uspehe pri znanstveno razisko- valnem delu. Javni zavod Vrtci Žalec ob jubileju in za uspehe na področju predšolske vzgoje ter Strelsko druš- tvo Juteks Žalec za dosežene uspehe na tekmovanjih. Pla- kete občine so prejeli Golding klub Žalec, PGD Ložnica, Bogomil Polavšek in Damir Vrbanič. Zaradi mnogih pred- logov so podelih še značke Občine Žalec, ki so jih prejeh Marina Bukovec iz Sadjarstva Mirosan, Marjan Jakop iz Mlekarne Celeia, Bogomir Rotovnik, Božidar Zavšek in pater Manes Zdolšek. Št. 37-12. september 2002 novi TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Šola v ponos kraju v Krajevni skupnosti galicija so v nedeljo slove- lo odprli novo podružnič- no osnovno šolo in vrtec frje, ki ju bo obiskovalo 67 učencev in 71 predšolskih otrok. Nova šola je izjemnega po- mena, tako v prostorskem kot v vsebinskem smislu, saj je nadomestila dosedanji stari in dotrajani osnovni šoli v Ve- liki Pirešici in na Galiciji, si- cer podružnici matične Os- novne šole Petrovče. Nedelj- sko odprtje pomeni zaklju- ček 1. faze gradnje, to je pro- storov za izvajanje predšol- ske in osnovnošolske dejav- nosti. Vrednost investicije je znašala nekaj manj kot 250 milijonov tolarjev. Hkrati pa so se že pričele aktivnosti za drugo fazo, ki vključuje iz- gradnjo telovadnice z zuna- njimi športnimi površinami. Predvidoma naj bi se dela za- čela že letos novembra, in- vesticija pa je ocenjena na približno 130 milijonov to- larjev. Odprtje šole je sovpadalo tudi s praznikom Krajevne skupnosti Galicija, kjer so na sobotni slavnostni seji sveta KS predstavili novo zastavo. in grb. Po besedah predsed- nika sveta KS Vladislava Ma- jerja je zaključeno obdobje, ki je za kraj zgodovinskega pomena, predvsem zaradi šo- le in vrtca. Na seji so prizna- nja za delo prejeli Branka No- vak, Zlatka Grobelnik, Jože Ramšak, Sonja Rebernik in Dragica Tratnik. TADEJA FORŠTNER ^Foto- TONE TAVČAR Nova šola pomeni uresničenje dolgoletnih želja. Varno v šolo in domov v oš Polzela so pripravi- li drugačen prvi šolski dan, na katerem so znova opo- zorili na nevarnosti, ki pre- ^ žijo na otroke v prometu in poskrbeli za osvežitev pro- metnega znanja. K sodelovanju so povabiU inštruktorje iz avtošol, pro- met ob šolskih poteh so nad- zorovali številni policisti, re- darji, člani ZŠAM in zveze. prijateljev mladine ter dru- gi. Prvošolčkom so policisti razdelili pobarvanko Varno na poti v šolo in domov, dru- gošolci so spoznavali nove poti, tretješolci so se posve- tili prometnim znakom, če- trtošolci pa kolesu in varni vožnji, saj bodo septembra opravljali kolesarski izpit. Učenci petih razredov so reševali uganke in se pogo- vorili o obnašanju med vož- njo z avtobusom, sedmo- šolci so preverjali praktič- no znanje pri spretnostih polžje vožnje s kolesom, osmošolci so promet spoz- navali kot pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem in potniki v avtobusu, de- vetošolci pa so se posvetili uporabi kolesarske čelade, spoznavanju laserskega me- rilnika hitrosti in nudenju prve pomoči. V polzelski občini deluje svet za preventivo in vzgojo, ki je že avgusta pregledal vse šolske poti in ocenil kritič- ne točke, odločili pa so se tu- di, da bodo poskrbeh za pre- voz vseh otrok, ki v šolo ne morejo po urejenih pločni- kih in varnih poteh. T P, M. T^ Varno in veselo čez cesto. Z OBČINSKIH SVETOV Varčen župan POLZELA - Svetniki so obravnavali poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu proračuna za leto 2001, ki ga je na seji podrobneje obrazložila predsednica odbora Mari- ja Cizej. Nadzorni odbor je ugotovil, da je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar lani s proračunskim denarjem skrbno ravnal in prihranil nekaj več kot 26 milijonov tolarjev. Občina v treh delih POLZELA - V treh volilnih enotah bodo na jesenskih voli- tvah volili 16 članov občinskega sveta. V 1. volilni enoti, naselju Polzela, bodo izvolili 6 članov sveta, po 5 svetnikov pa v drugi in tretji volilni enoti. Druga volilna enota obsega območje naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in del naselja Polzela, tretja pa Andraž, Dobrič, Podvin, Založe in Orovo vas. Obremenjen proračun BRASLOVČE - Kljub pozitivnemu mnenju pooblaščene revizorke Mojce Završnik, ki je pregledala zaključni račun proračuna za leto 2001, le-ta ugotavlja, da občina izgublja izvirne prihodke iz naslova premoženjskih davkov, ker si ne zagotovi ustrezne baze podatkov. Prav tako za del pre- moženja, ki ga daje v najem, ne trži najemnine, temveč z nastaUmi stroški samo obremenjuje proračun. T. T. Priprava na »pedikuro«. Pripomočki za lažje delo Na Rakunovi kmetiji na Polzeli, ki je znana kot ureje- na, napredna kmetija in je usmerjena predvsem v pride- lavo mleka, počasi prevzema vajeti v svoje roke marljiv gospodar Robi. Mlademu gospodarju že v mladosti bolezen ni prizane- sla, zato je bil prisiljen razmišljati, kako bi si olajšal delo. Po posvetu s prijatelji je nastal prvi pripomoček, trikolesni ročni voziček z vrtljivo platformo za razvijanje silažnih bal. Brez tega vozička si Robi ne zna predstavljati pokladanja živini. Drug pripomoček je mobilna hidravlična miza, s katero kravo dojiljo dvigne in jo položi, nato pa ji očisti parklje. Tako je nekdaj težaško delo postalo prav prijetno opravilo. »Kravam čistimo parklje dvakrat na leto, z mizo pa prihranimo pjecej časa, sploh če je veliko živali. Sedaj krave ne doživljajo nobenega stresa niti jih po nepotreb- nem ne mučimo,« razlaga gospodar Robi. V ERJAVC Št. 37-12. september 2002 16 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDI Vode ni treba več šteti po kapljicah... V zadnjih štirih letih v Laškem dobrih 300 milijonov tolarjev za vodooskrbo - Nazadnje zgrajen krajevni vodovod Ojstro, letos voda še v Kleno vo in Belovo Da bi tako po nemarnem ravnali z vodo, kot so si pri domačiji Deželakovih na Ojstrem nad Laškim privoš- čili v soboto popoldne, ko so si jo v vrč točili kar iz hidranta, si nihče v kraju še pred dvema mesecema ne bi upal niti pomisliti. Voda je bila namreč v teh hribih, okoli 600 metrov visoko, ena tistih reči, s katerimi je bilo treba najbolj skrbno ravnati. Za oskrbo doma- čij, med njimi precej kme- tij z bolj polnimi kot praz- nimi hlevi, so služile kap- nice in nekaj manjših last- nih zajetij. V skrajni sili, v sušnih poletnih mesecih žal kar redno, pa so bili odvi- sni od vode iz doline. Ljudje so si jo s traktorji dovažali z manjšimi cister- nami, velikokrat pa so na po- moč priskočili tudi gasilci. A če je bil pri hiši še hlev, poln govedi, tudi 5-kubična cisterna ni zadoščala za dol- go... In spet je bilo trel)a kli- cati gasilce! Pa večna vpra- šanja; ali je voda iz domače kapnice res neoporečna, je tista iz zajetja nad hišo res primerna tudi za kuho in pit- je? Od letošnjega 12. julija, ko je iz pip v 28 gospodinjs- tvih končno pritekla tako že- lena neoporečna pitna voda, je vse drugače. Vode ljudem resda ni treba več šteti po kapljicah, a spomin na čase. ko je ni bilo dovolj, je še ka- ko živ. Zato tudi ne presene- ča, da je bila dobra pitna vo- da rdeča nit vseh pogovorov v soboto popoldne, pa če- prav ob pravi gostiji na De- želakovem dvorišču ni manj- kalo niti vina, piva in osve- žilnih sokov. Trajalo je šest let Vodo so na Ojstrem dobili v prvi polovici julija, urad- no pa so predali v uporabo krajevni javni vodovod pre- tekli konec tedna. »Po šestih letih,« pravi predsednik ini- ciativnega odbora za izgrad- njo vodovoda Zvone Šuhel, »kar smo začeli s prvimi pri- zadevanji. Zato upam, da nam ne bo treba tako dolgo čakati, da se uredi in asfalti- ra še slaba dva kilometra ce- ste do Reke.« Slednje je za krajane tako pomembno zato, ker gre prav skozi Reko in Ojstro do Laškega glavnina prometa vselej, ko je regionalna ce- sta iz Celja zaradi poplave ali večje prometne nesreče zaprta. Pa se ljudje zaveda- jo, da je bilo vodo v naselje, ki je od središča Laškega od- daljeno sicer le okoli dva ki- lometra zračne linije in po ovinkasti cesti še enkrat to- liko, zelo težko pripeljati. Ker leži Ojstro v hribovitem območju nad Laškim, je bi- lo treba ob 60-kubičnem zbi- ralniku zgraditi še dve večji in dve manjši prečrpališči vo- de. Primarnega voda je do- brih 1.600 metrov, sekun- darnih vodovodnih cevi pa še za kakšne 3 kilometre. Vo- dovod v Ojstro so gradili etapno, tako da so lani do- gradili primarni vod, letos pa v 28 gospodinjstev tudi dejansko pripeljali pitno vo- do. Naložba, ki so jo s po 150 tisoč tolarji prispevka po priključku sofinancirali tudi krajani, je občino Laš- ko stala 38 milijonov tolar- jev. Vodo tudi Rimljanom v laški občini so letos pit- no vodo že dobili ljudje v Lo- gu in Trnovem, še letos bo pritekla v domove ljudem v Klenovo in Belovo. Priprav- ljen je tudi projekt za grad- njo vodovodnega omrežja na levem bregu Savinje v Rim- skih Toplicah; vodo bodo do- biU tudi ljudje v Ložah, Br- stovnici in Strenskem. Po besedah Luke Piceja, ki v laški občinski upravi skr- bi za komunalno infrastruk- turo, je za ta projekt, vreden preko sto milijonov tolarjev, zdaj odprt razpis, s katerim iščejo najustreznejšega izva- jalca, z deh pa bi radi začeh še letos. Da Laščanom zad- nja leta uspeva tako smelo uresničevati program razvo- ja vodooskrbe v občini, ki so ga potrdili občinski svetni- ki, pa je po oceni župana Jo- žeta Rajha v največji meri posledica dogovora o uprav- ljanju z javnim vodovodnim omrežjem, ki so ga v občin- ski upravi leta 1998 sklenili s Pivovarno Laško. Tako so v zadnjih štirih letih namenih za izgradnjo novih krajevnih vodovodov in zagotavljanje vodooskrbe v občini kar 300 milijonov tolarjev. IVANA STAMEJČIČ Foto: M. MAROT Na Ojstrem so ljudje še pred dvema mesecema silno varčno ravnali z vodo, v soboto popoldne pa so županu Jožetu Rajhu dovolili, da jo v vrč natoči kar iz hidranta. Likof za dobro delo Za okoli 40 delavcev celjskega Gradisa ter nekaterih obrtnikov, ki sodelujejo pri gradnji Osnovne šole Debro, je laški župan Jože Rajh s sodelavci v petek popoldne pripravil likof. Slovesnost s pogostitvijo je po stari dobri navadi na slo- venskem podeželju še vedno uveljavljena ob zaključku vseh večjih del. In namestitev ostrešja na novo šolsko poslopje, katerega izgradnja bo v Laškem prihodnje šolsko leto konč- no zagotovila pogoje za uvedbo devetletnega osnovnega šo- lanja, je gotovo razlog za takšno slovesnost, je poudaril žu- pan Rajh, ki je delavcem Gradisa čestital za dobro delo. Gradnja šolskega poslopja ter telovadnice je po investi- cijski vrednosti ocenjena na 597 milijonov tolarjev in je povsem skladna s terminskim planom. Za sredino maja je predviden tehnični pregled objekta, junija pa naj bi šolo tudi slovesno odprli. V njej bo prostora za 12 oddelkov, obiskovali pa jo bodo zlasti učenci iz Debra, Rečice in Šen- truperta. Sčasoma naj bi v neposredni bližini nove šole v Debru dogradili še vrtec, manjši športni stadion ter ustrez- no število parkirnih prostorov. IS, Foto: GREGOR KATIC Grb in zastava I Jurkloštra ^ Krajani Jurkloštra so dobili nov grb in zastavo. 0W simbola krajevne skupnosti sta povezana z zgodovin" Jurkloštra oziroma tamkajšnje kartuzije. Predstavili so ju v nedeljo na osrednji slovesnosti ob pf' vem krajevnem prazniku, ko so podelili tudi priznanja na]' zaslužnejšim krajanom. Med prve dobitnike priznanj so uvrstili domači gasilci in člani Kulturnega društva Prežiho^ Voranc, podružnična osnovna šola ter vrtec Jurklošter, p^' sebno priznanje pa so podelili še Ediju Gračnerju. Za krajevni praznik so v Jurkloštru izbrali 9. september^ spomin na dan, ko je leta 1209 vojvoda Leopold VI. BabeH' berški v Mariboru podpisal ustanovno listino za KartuzijO^ Jurkloštru. J' Knjige za Radečane v občini Radeče te dni praznujejo svoj občinski praznik. Na slavnostni se- ji občinskega sveta v pe- tek zvečer so podelili priz. nanja zaslužnim obča- nom. Srebrnik občine Ra- deče sta prejela Jože Prah in Urška Dolinšek, zlat- nik za življenjsko delo To- ne Zupančič, za častnega občana Radeč pa so letos izbrali Staneta Kosela, po- vojnega direktorja radeš- ke papirnice. V slavnostnem nagovoru je župan Ludvik Sotlar go voril o tem, da so Radeče ena tistih občin, ki je teri- torialno in upravno precej razdeljena, vsekakor pa vse bolj povezana z osrednjim Zasavjem. Z doseženim v minulih štirih letih so za- dovoljni, župan Sotlar oce- njuje, da se je v Radečah pre- cej izboljšala kakovost živ- ljenja. Že nekaj časa v kraju de- luje informacijska pisarna, kjer lahko občani urejajo upravne zadeve, zdaj pa bi radi uredili pomembnejše cestne povezave. Ena več- jih naložb je bila pred krat- kim dokončana cesta od Podkraja do Zidanega Mo- sta, ki so jo povezali še s kolesarsko stezo v sosednjo občino Hrastnik. V središ- ču Radeč so uredili parki- rišča, prizidek h kulturne- mu domu, v kratkem načr- tujejo gradnjo garažne hi- še, v zaključni fazi pa je tu- di projekt gradnje obrtne cone, vreden najmanj 60 mi- lijonov tolarjev. S Trbovelj- čani se dogovarjajo še za ure- ditev ceste od Čimernega do Radeč, z občino Trbovlje pa bi radi tudi skupaj zgradili vodovod ter tako rešili vpra- šanje vodooskrbe domačij v Svibnem, Dobravi in ne- katerih drugih naseljih. V Radečah želijo povečati šte- vilo priključkov na kabel- sko televizijo, razširiti sta- novanjski sklad, da bi za- gotovili več socialnih sta- novanj, z odprodajo nepo- trebnih nepremičnin pa že- lijo priti do denarja za ure- ditev Varstveno delovnega centra za prizadete otroke. Praznovanje občinskega praznika v Radečah bodo danes, v četrtek, zaokroži- li še z odprtjem nove knjiž- nice, ki bo kot oddelek Knjižnice Laško, za Rade- čane odprta v prostorih biv- še radeške papirnice. I. STAMEJČIČ Št. 37-12. september 2002 AIASI KRAJI IN LJUDJE 17 Baloni in priznanja za zaicijučeic s sobotno slavnostjo ob začetku gradnje Mercator- jevega nakupovalnega cen- tra in osrednjo prireditvijo je je v Rogatcu zaključil jldop enotedenskih priredi- tev ob občinskem prazniku, fjamesto štirih so letos po- delili kar šest občinskih priznanj. Praznovanje se je pričelo že opoldne s slavnostjo ob za- četku gradnje novega naku- povalnega centra, ki se bo na- hajal na tako imenovanem območju C3 v Rogatcu, kjer je občina že v preteklem le- tu zgradila novo povezoval- no cesto do železniške posta- je. Za izvajalca in nosilca ce- lotnega inženiringa je Mer- cator izbral podjetje GIC Gradnje, vrednost naložbe pa znaša dobrih 400 milijonov tolarjev. Center se bo razprostiral na 1.600 kvadratnih metrih, pri femer bo okoli 1.000 kvadra- tov v lasti Mercatorja, dobrih 20O kvadratnih metrov bo imela Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, ostalo pa manjši specializirani trgovski in en gostinski lokal. Predvi- denih je tudi 150 parkirnih] mest. Občina Rogatec bo v pri- hodnje zagotovila še komu- nalno infrastrukturo, v tem tednu pa naj bi tudi že pričeli s pripravljalnimi deli. Objekt naj bi dokončali do konca le- ta, uradno pa naj bi ga odprli marca prihodnje leto. Mercatorjev Supermarket v Rogatcu bo ponujal 12.000 ži- vilskih in neživilskih izdelkov, v centru pa bo tudi mesnica in mini pekarna. Zaposlenih bo 16 prodajalcev, med nji- mi tudi zaposleni v doseda- nji Mercatorjevi prodajalni, ki jo bodo ob odprtju novega nakupovalnega centra zaprli. Sobotno popoldne se je na- daljevalo z osrednjo priredi- tvijo ob občinskem prazni- ku in družabnim srečanjem na trgu Rogatca. Ob zaključ- ku slavnostne seje občinske- ga sveta so podeHli tudi le- tošnja občinska priznanja naj- zaslužnejšim. Plaketi sta pre- jela Planinsko društvo Slo- ga Rogatec in direktor Go- renja Mekom iz Rogatca Franc Krajnc, priznanja pa so si prislužili knjižničarka Metka Kodrič, društvo Mladi forum iz Rogatca in Srečko Kitak. Denarna nagrada je le- tos pripadla Društvu upoko- jencev Rogatec. B. JANČIČ Foto: TRIARTES Trakove z baloni so prerezali (z leve): direktor podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek, predsednik uprave Mercator- ja Zoran Jankovič, rogaški župan Martin Mikolič in član uprave za področje trženja v Mercatorju Samo Gorjup. Tfšice pravice, razlog za prazniki Občina Šentjur zadnja le- ta praznuje svoj praznik 24. septembra, v spomin na leto 1539, ko je Šentjur do- bil trške pravice. Osrednjo slovesnost pripravljajo 20. septembra skupaj s KS Šent- jur - mesto, ki prav tako praznuje v teh dneh. Praznične prireditve v Šent- jurju se začenjajo že danes, v četrtek, ko se bodo z od- prtjem razstave likovnih del in literarnim večerom v knjiž- nici spomnili pokojnega ro- jaka Rafka Vodeba. Teolog, duhovnik, pesnik, urednik in prevajalec, doma iz Gorice pri Slivnici, ki je s svojim rod- nim krajem ostal ves čas te- sno povezan, je umrl 5. juli- ja letos. Spominu nanj bodo v knjižničnih prostorih pos- vetili razstavo del akadem- ske slikarke Terezije Bastelj iz Gornjega Grada ter literar- ni večer z recitatorjem An- drejem Blazino, za glasbeno spremljavo bo poskrbela flavtistka Alenka Testaniere, o osebnosti Rafka Vodeba pa bodo spregovorili dr. Stan- ko Janežič, France Pibernik in Zorko Simčič. V tem tednu bo jutri, v pe- tek, sledilo še odprtje razstave izdelkov oskrbovancev Do- ma starejših, ŠKMŠ pa pri- pravlja v sodelovanju z Aka- demskim filmskim centrom iz Beograda Večer eksperi- mentalnega filma v Prosto- ru. Praznične priredhve v šentjurski občini se bodo na- daljevale vse do sredine ok- tobra. Za zaključek bodo dru- go oktobrsko nedeljo pripra- vili trgatev modre kavčine, potomke preko 450 let stare trte z Lenta, pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu, v oko- lici Loke pri Žusmu pa bodo slovesno odprli prenovljeno partizansko bolnico Javorši- ca. I. STAMEJČIČ Nov glasbeni hram Po štirih letih prizadevanj » Slatinčani konec minu- lega tedna končno dobili ttov glasbeni hram za bo- doče virtuoze. K naložbi v vrednosti 220 milijonov to- larjev je svoj delež v višini 89 milijonov prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo. Nova glasbena šola, ki bo pokrivala tudi območje os- talih občin v šmarski uprav- ni enoti, bo tako nadomesti- la nekdanjo, za kakovosten razvoj glasbenega šolstva že nekoliko neprimerno glasbe- no šolo, ki ni bila grajena v te namene. Pred osmimi leti je bil objekt vrnjen denacio- nalizacijskim upravičencem, s katerimi je Občina Rogaš--: ka Slatina štiri leta kasneje sklenila poravnavo in se do- govorila za najemnino. Po preučitvi številnih možnosti se je nazadnje odločila za iz- gradnjo novega objekta. Po treh idejnih projektih in dveh letih usklajevanja z ostaHmi soustanoviteljicami (razen Občine Kozje) glede sofinanciranja so z deli pri- čeh lansko leto in jih nedav- no tudi zaključili. Objekt ob- sega 935 kvadratnih metrov, v njem so upravni prostori, dvorana z 81 sedeži za pred- vsem interne nastope, dve učilnici za teorijo, 15 kabi- netov za pouk instrumentov in ostali spremljajoči prostori. V okviru opreme je šola pri- dobila tudi nekaj manjkajo- čih instrumentov, nekaj, med njimi tudi orgle, pa naj bi jih še v prihodnje. Občine bodo naložbo so- financirale po kriteriju šte- vila vpisanih otrok, največji del, kar 70 odstotkov, pa bo pripadel slatinski občini. Slednja je hkrati zagotovila tudi zemljišče in poskrbela za zunanjo ureditev s parki- rišči, kar je zahtevalo še do- datnih 20 milijonov tolarjev. Ko bodo soustanoviteljice po- plačale vse obveznosti, bo- do skladno s svojimi deleži postale solastnice objekta in na osnovi tega skrbele tudi za njegovo vzdrževanje. B. JANČIČ '^vnostne otvoritve, ki so jo s svojim programom popestrili pihalci in harmonikarji slatinske glasbene šole, se poleg predstavnikov ministrstva za šolstvo udeležili tudi ravnatelj celjske glasbene šole Vid Marčen in žuoana šmarske ter rooaške občine Jože Čakš in Martin Mikolič. Cestna povezava med Bodrežem in Rakovcem bo v prihodnje vaščanom precej skrajšala pot do Šentvida. Cesta za Rakovčane Konec avgusta so v Kra- jevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem odprli novi od- sek lokalne ceste, ki bo po- vezovala vasi Bodrež in Ra- kovec. Cesta v dolžini 1,7 kilometra je vredna okoli 25 milijonov tolarjev in pred- stavlja eno največjih na- ložb v cestno omrežje v šmarski občini. Projekt so sofinancirali Občina Šmarje pri Jelšah, Kra- jevna skupnost Šentvid pri Grobelnem in vaščani. Gre za povezovalno cesto med va- sema, ki bo tamkajšnjim pre- bivalcem precej skrajšala pot do Šentvida. Otvoritve sta se poleg številnih domačinov udeležila tudi predsednik kra- jevne skupnosti Stanko Javor- nik in predsednik gradbene- ga odbora Edi Mastnak, ki sta poudarila pomen cestne po- vezave za tamkaj živeče. Slav- nosti se je udeležil tudi šmar- ski župan Jože Čakš, ki je v svojem nagovoru med dru- gim izrazil željo, da bi na tem območju ostajalo čim več mladih. Dogodek so s kul- turnim programom popestri- li še najmlajši ter pevci moš- kega pevskega zbora iz Šen- tvida, pridobitev pa je, kot se spodobi, za konec blago- slovil šentviški župnik Janez Nerat. ME Št. 37-12. september 2002 18 Od avta do šole V krajevnih skupnostih Mestne občine Velenje slavijo v več krajevnih skupno- sti v Mestni občini Velenje slavijo te dni krajevne praz- nike. V teh dneh je tako ži- vahno v krajevnih skupno- sti Gorica, Šentilj pri Vele- nju in Vinska Gora. V Krajevni skupnosti Šen- tilj so začeli s slavjem že zad- nje dni avgusta. Tako so pri- pravili več športnih tekmo- vanj, pa otroški živ žav, po- hod po obronkih krajevne skupnosti, 1. septembra pa je bila »lepa nedelja«. Zad- njo nedeljo je bilo srečanje abrahamovcev, slavje pa bo- do sklenili v soboto, 14. sep- tembra. Tega dne bodo pre- daU namenu več posodoblje- nih cest in cestnih odsekov, in sicer Buderla - Koren v za- selku Silova, pri Cokanu v za- selku Laze, pri Ježovniku v zaselku Arnače ter odsek lo- kalne ceste pod Kožljem, prav tako pa tudi obnovljeno šport- no igrišče. V soboto pričaku- jejo v Šentilju na slavju zra- ven drugih gostov tudi pred- sednik Državnega zbora Re- publike Slovenije Boruta Pa- horja. V Krajevni skupnosti Gori- ca so praznovanje zaključili v nedeljo z že tradicionalnim pohodom ob meji krajevne skupnosti. V okviru prazno- vanja so predali namenu jav- no razsvetljavo na cesti v Bevče ter zaključili sanacijo plazu za stanovanjskimi bloki na Go- riški cesti 59-63. Krajanke in krajani so tekmovali v šahu ter kegljanju, na svečani seji Sveta Krajevne skupnosti Go- rica pa so podelili tudi priz- nanja za urejeno okolje. V Krajevni skupnosti Vin- ska Gora so začeli s slavjem v soboto, ko so predali na- menu povečano in preure- jeno poslopje tamkajšnje podružnične osnovne šole, v soboto in nedeljo pa je bi- lo tudi več športnih priredi- tev, s katerimi nadaljujejo tu- di ta teden. V ponedeljek so pripraviU dan odprtih vrat Krstnikovega doma, v torek je bil v prostorih podružnič- ne osnovne šole literarni ve- čer, šolo pa so vključili v si- stem slovenskih e-šol kot pr- vo v Mestni občini Velenje. Danes (v četrtek, 12. sep- tembra) bodo po rekreativ- nem pohodu med planince sprejeli nove članice in čla- ne. Jutri bo v Krstnikovem domu prireditev Krajani po- jemo in praznujemo, sledi- lo pa bo kresovanje. Letoš- nje slavje ob prazniku Kra- jevne skupnosti Vinska Go- ra bodo sklenili v soboto s prevzemom novega gasilske- ga vozila, svojo dejavnost pa bo predstavilo Društvo po- deželskih žena Vinska Go- ra. ML V soboto so učenci slovesno prerezali trak povečane in preurejene podružnične osnovne šole v Vinski Gori. Borci in planinci na Graški Gori Legendarna Graška Gora je mi- nulo soboto gostila blizu tisoč petsto udeležencev vsakoletne- ga srečanja borcev in planincev. Spominski park XIV. divizije, ki je v teh krajih bojevala hudo bit- ko, je že tradicionalno prizoriš- če zborovanja, ki ga pripravlja- ta Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje in velenjsko planinsko društvo. Mu- zej Kulturnega centra Ivana Na- potnika Velenje je posebno za to priložnost odprl za ogled spo- minsko sobo na Graški Gori in zbirko obogatil z nekaterimi no- vostmi. Udeležence so pozdra- vili velenjski župan Srečko Meh, predsednik in podpredsednik ve- lenjske borčevske organizacije Bojan Kontič in Jože Povše, s kulturnim programom pa doma- čini z Graške Gore. ...... Foto:.JOŽE MJUguAVC Novo športno igrišče člani športnega društva, PGD Gorica ter Krajevna skup- nost Kokarje s prostovoljnim delom hitijo pri dograditvi dveh objektov za športne prireditve na Lazah. Čimprej želijo končati predvsem pomožna gradbena dela za pripravo ustroja novega igrišča. Le-tega, v velikosti prib- ližno 1000 m^ so prejšnji teden asfaltirali delavci podjetja CM Celje, do praznika občine Nazarje pa bo igrišče pri- pravljeno za otvoritvena športna srečanja v malem nogo- metu, rokometu in košarki. Sredstva igrišče so prispevala krajevna društva ter krajev- na skupnost, opravljenih je bilo več sto ur prostovoljnega dela, skoraj sto traktorskih ur v skupni vrednosti dober mi- lijon tolarjev, tri milijone pa je za asfaltiranje namenila občina Nazarje. V teh dneh bodo na igrišču opravili še dodatna ročna dela pri ureditvi dostopnih poti ter zelenic tako, da bodo Laze pripravljene na skorajšnje praznovanje praznika Občine Na- zarje. JOŽE MIKLAVC Maslo in embalaža Oglasila se nam je bral- ka, ki jo zanima, zakaj se navadno surovo maslo na tržišču nahaja le v papirnati embalaži in ne tudi v pla- stični, podobno kot marga- rine. Po odgovor smo se obrnili na tehnološke strokovnjake v Mlekarni Celeia v Arji va- si, kjer so nam povedaU, da masla ni mogoče pakirati v plastiko, ker ima maslo, ki je naravna mlečna maščoba in mu ne dodajajo konzervan- sov, to lastnost, da se ob sti- ku s svetlobo razkraja. Zato je možno le pakiranje v pa- pir oziroma folijo. Kje je spominska plošča? Bralec Drago sprašuje, kje je spominska plošča med drugo svetovno vojno pad- lim nogometašem, ki se je nahajala na nekdanjem nogometnem stadionu Kla- divarja na Glaziji v Celju. Odgovoril mu je Darko Žli- čar, sekretar NK CMC Publi- kum, ki sicer ne ve zagoto- vo, ali je bila ta plošča kdaj prenesena na stadion Publi- kuma na Skalni kleti. Dejs- tvo je, da je danes tam ni. Je pa zelo možno, da so jo de- lavci, ki so po dveh velikih poplavah odstranjevali posle- dice razdejanja na stadionu, kam odvrgli oziroma odpe- ljali. Kam s starimi gumami? Stanka iz Celja ne ve, kam s starimi, neuporabnimi av- tomobilskimi pnevmatika- mi. Pravi, da jih je name- ravala odpeljati na deponi- jo v Bukovžlaku, tam pa bi morala za vsako gumo pla- čati 550 tolarjev. Zanima jo predvsem, kje bi lahko gu- me odvrgla brezplačno in s tem ne ogrozila okolja. V celjskih Javnih napravah smo dobili odgovor, da gos- pa Stanka lahko gume pripelje na deponijo v Bukovžlak (4- krat letno) in za to uslugo nič ne plača, vendar le v prime- ru, če je vključena v odvoz odpadkov (kot porabnik, ki se ne ukvarja z vulkanizers- tvom ali podobno dejavnost- jo). Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje. mal novinar Branko Jeranko. 1^; telefonsko številko 031/569-5S1 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja n Modri telefon lahko med ponedelj kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Vročanje upravnih odločb Ana iz Celja nam je za stavila vprašanje, zakaj Davčna uprava Republike Slovenije pošilja vso pošto priporočeno. Odgovarja Stojan Grilj, di- rektor Davčne uprave Repub- like Slovenije: »Način vroča- nja upravnih odločb ni odvi- sen od volje Davčne uprave Republike Slovenije, saj mo- ra v skladu z načelom zako- nitosti ravnati po zakonu. Za vročanje davčnih spisov, to- rej tudi odločb o odmeri do- hodnine, se uporabljajo do- ločbe zakona o splošnem upravnem postopku. Davčne odločbe, s kateri- mi je določen rok, ki se more podaljšati, se morajo osebno vročiti tistemu, ka- teremu so namenjeni. Z vro- čitvijo odločbe o odmeri do- hodnine prične teči rok za vložitev pritožbe, ki se ne more podaljšati. Zato je že na podlagi samega zakona takšen način vročanja obve zen. Navedeno je pomembno tudi s stališča varovanja pra, vice stranke do pravnega vars tva kot ustavno varovane pra vice. Vendar je pravica do pri- tožbe časovno omejena pra, vica, ki po preteku določe- nega roka ugasne. Pritožba se mora - zaradi pravnega re da, ki zahteva, da se posamez- na dejanja postopka opravi- jo v določenih rokih - vloži; ti v roku 15 dni po vročitvi odločbe, če ni z zakonom drugače določeno. Zaradi na- vedenega je zelo pomembno, da je točno določen začetek roka za pritožbo. Če bi bil^ npr. odločba o odmeri d(^ hodnine vročena na drug 0^' čin, kar glede na prej nav? deno po zakonu ni mogoče bi bilo v postopku zelo žavno določanje dneva, ko j' pričel teči rok za pritožbo- posledično pa tudi iztek r^ ka, kar bi dodatno zapleti' postopek.« MA, MBl Št. 37-12. september 2002 ^fi TIDNIK NAŠI KRAJI IN LJUDJE 19 Dobiček omogoča naložbe Na Roglo po adrenalin, v Terme Zreče na tradicionalno tajsko masažo 0nior Turizem letos poslu- jzelo uspešno. Do konca ngusta so zabeležili 150 ti- nočitev, kar je 15 odstot- 0 več kot v lanskih prvih i5inih mesecih, prihodek pa J bil višji kar za 31 odstot- 0. K temu so največ pris- levali razvoj športnega, se- minarskega in mladinske- turizma na Rogli, v Ter- jali Zreče pa višja raven tu- istične ponudbe. Uspešno loslovanje jim je omogoči- li tudi nove naložbe. Na Rogli so posodobili 12 lungalovov in sodelovali pri modernizaciji dveh kilome- trov ceste, v Termah so pred kratkim odprli center tradi- cionalne tajske terapije; že dva meseca privablja obisko- valce novi gozdni vodni park s tobogani in drčami, vse boj priljubljen pa je tudi šport- ni ribolov v dveh ribnikih, ki se jima bo kmalu pridEu- žil še tretji. Pripravljajo pa še nekaj pomembnejših na- ložb na Rogli. V hotelu Pla- nja bodo prenovili Medico center, bazene in savne, 2- sedežnico Planjo bodo zame- njali s 4-sedežnico, povsem novo podobo pa bo dobilo smučišče Zlodejevo, kjer za- radi južne lege sneg hitro skopni in žičnica nemalokrat stoji. Tukaj bodo uredili let- no-zimsko adrenalinsko ste- zo, dolgo 1300 metrov, ki jih bo stala 120 milijonov tolarj.ev. Na torkovi novinarski konferenci pa je direktor Maks Brečko še posebej ponosno predstavil novo zdravstveno ponudbo v Ter- mah Zreče. Nakup 120 ti- soč dolarjev dragega, naj- sodobnejšega ultrazvočne- ga aparata jim namreč omo- goča vpeljavo dveh novih ambulant, namenjenih pred- vsem preventivi. Ultrazvoč- no dejavnost vodi Bojan Kri- vec, dr. med., iz oddelka za intenzivno interno medici- no v celjski bolnišnici. Kot je napovedal, bodo v Zre- čah opravljali preiskave sr- ca, ožilja, trebušnih orga- nov, sklepov in mišic. Po- leg ultrazvočnih preiskav bodo dejavnost dopolnili s kardiološkim in žilnim pre- gledom, pripravljajo pa tu- di celostni preventivni pre- gled. Z uvedbo ultrazvočne diagnostike pa so v Termah ustanovili tudi ambulanto za prostato in erekcijske mot- nje. Urolog Sandi Poteko je zagotovil, da lahko v Zre- čah poleg osnovnega pregle- da prostate opravijo tudi do- datne preiskave, pregled pa svetuje vsem moškim, ki imajo težave z uriniranjem ter vsem moškim po 50. le- tu starosti, saj jih ima v tem obdobju rak prostate kar 30 odstotkov. Uspeh zdravlje- nja je odvisen od časa od- kritja obolenja, ki v začet- ku ne povzoča težav. V am- bulanti bodo s pregledom in nasvetom o možnosti zdravljenja pomagali tudi številnim moškim, ki ima- jo erekcijske motnje. Veči- na teh motenj je že postala ozdravljiva. Vse te preglede bo seveda potrebno plačati. Kot je po- vedal vodja zdravstvene služ- be Sašo Puncer, dr. med., pa si prizadevajo tudi za pri- dobitev koncesije za te de- javnosti. MILENA B. POKLIC Najboljši s Celjskega časopis Delo je tudi le- lošnje poletje pripravil ak- djo izbiranja naj turistič- nih krajev, objektov, prire- litev, itd. na Slovenskem, ia sam vrh priljubljenih Turistične porote bralcev Dela so se znova uvrstili Biristični ponudniki in pri- reditve s Celjskega. Akcija je trajala deset ted- lov in je bila podobno kot ta poprej razdeljena na dva iela. V prvem so skupaj z iralci porotniki iskali kra- e, kjer bi želeli preživeti lopust. V primerjavi s pre- eklimi leti pa tokrat niso is- kali le enega kraja, ampak so turistične cilje razdehh v sedem kategorij: sloven- sko naravno zdravilišče, kraj na Obali in Krasu, gorski le- toviški kraj, urbani turistični kraj, turistična kmetija, kamp in planinska postojan- ka. V drugem delu bodo iz- birali turistični objekt, pri- reditev in osebnost, ki ima- jo v slovenskem turizmu po- sebno mesto. Med naj turističnimi kraji so tako v začetku zaključne- ga tedna vodile Terme Oli- mia pred Termami Zreče in Zdraviliščem Laško, med gorskimi letoviškimi kraji pa si je lovoriko prislužila Ro- gla. Najbolj priljubljen ur- bani turistični kraj so bile Slovenske Konjice, med tu- rističnimi kmetijami pa kme- tija Urška iz Zreč, ki je pre- magala kmetijo Krošlovih iz Loč in Govc Vršnikovih iz Solčave. Naj planinska po- stojanka je po pričakovanjih Triglavski dom na Kredari- ci, a mu že takoj za petami sledi Frischaufov dom na Okrešlju. Kot naj turistični objekt je izbrana Aqualuna iz Podčetrtka, naj turistič- na prireditev pa je Jurjeva- nje v Slovenskih Konjicah, na drugem mestu pa se je znašlo Pivo in cvetje v Laš- kem. Zmagovalce v seštevku ocen na kuponih, rezultatov telefonske ankete in presoje Delove komisije bodo konec meseca tradicionalno nagra- dili z zlatimi in zelenimi De- lovimi listi, nagrajeni pa bo- do tudi Delovi porotniki. Ta- ko naj bi organizatorji pri- dali svoj delež k populariza- ciji in s tem še večji kakovo- sti turistične ponudbe na Slo- venskem. B. JANČIČ Zlato za poveljnika Letošnje najvišje priznanje Občine Vojnik bo prejel poveljnik gasilskega društva v Novi Cerkvi Ivan Je- zernik. Zlati grb Občine Vojnik mu namenjajo zaradi požrtvovalnosti, vztrajnosti ter drugih odlik na gasil- skem področju. Iz istega kraja je tudi dobitnik srebrnega grba Moški pevski zbor Nova Cerkev, ki bo grb prejel za tri deset- letja dolgo delovanje. Srebrni grb bodo prav tako podeli- li Društvu upokojencev Vojnik, ki praznuje pol stolet- ja dela v treh krajevnih skupnostih. Med dobitniki letošnjih bronastih grbov pa so pred- sednica Karitas Frankolovo Karolina Jošt, predsednik Turističnega društva Vojnik Jože Tanšek in vojniški pod- jetnik Stane Kroflič, ki dela v Scanart Grafiki. Gre za odločitev z zadnje seje občinskega sveta, kjer so prejeli letos kar 21 predlogov. Grbe bodo podehli na osred- nji prireditvi občinskega praznika, ki bo 4. oktobra. BJ Pušnikov rod drži skupaj Na Svetini je bil v soboto zjemni dogodek. Srečala se ie množica ljudi iz Pušni- tove rodbine, njihovih so- rodnikov in prijateljev. Pod šotorom se je zbralo več kot štiristo ljudi, med njimi tu- li znane osebnosti. Kot je zbranim povedal Pe- fr Vrisk, potomec Pušniko- rodbine ter prvi mož Kme- jjsko-gozdarske zbornice 'lovenije, je prišlo do ideje 'srečanju pred nekaj tedni, iilo je na kmečkem prazni- ku v Arclinu, kjer se je sre- ^lo nekaj bratrancev. Odlo- ^'i so se, da je treba sreča- le pripraviti čimprej, sicer ^odlaganjem iz te moke ne 'o kruha. Potem je vsak ob- '^stil svoje najbližje, ti spet ^fuge in na Svetini je prišlo 'o izjemnega celodnevnega •^dbinskega druženja. V hribovsko vasico je priš- ^ staro in mlado. UgotoviU; ^< da sta najstarejši udele-i ^nki srečanja 88-letna Fran-^ ^'^ka Zimšek iz Celja ter 79-| ^'na Pepca Grilec iz Iven-; ki so se ju spomnili s cvet-^ ^ii- Zimškova se je udele- ^'3 srečanja z vsemi tremi ■"^ovi, s Tonetom, Jožetom "Nikolajem, od katerih sta dva nekdanja celjska žu- ''^la. Najmlajši udeleženec ^^dbinskega srečanja pa je ?''''emljal dogodek iz otroš- ^^§a vozička. ^•"ečanje je bilo na Sveti- l'' Vendar se je vse začelo v ''^ah pri Frankolovem, od "^der izvira številno potoms- tvo leta 1886 rojenega Fran- ca Pušnika. Njegova sorod- nica Sabina Majcen, ki je povezovala program, je ude- ležencem srečanja podrobno predstavila zanimiv rodov- nik. Udeleženci so prišli predvsem iz Vojnika, Fran- kolovega, Črešnjic, štorske okolice. Laškega, Celja, Dra- melj ter Špitaliča. Srečanje je bilo na gosto- ljubni Klinarjevi domačiji, na povabilo Klinarjeve veje Pu- šnikove rodbine. Tako je go- stitelj Dani Klinar zbranim izrazil veselje, da se je nji- hovemu povabilu odzvalo to- liko sorodstva. Udeleženci so naleteli na polne mize raz- ličnih dobrot, za katere so na svoje stroške poskrbeh Kli- narjevi. Zato je prišlo do od- ločitve, da se bodo povabljen- ci oddolžili s prispevkom za novo svetinsko župnišče. Za slovesno vzdušje je prid- no skrbela svetinska godba na pihala ter tamkajšnji na- rodnozabavni ansambel. Zbrane je pozdravil tudi do- mači župan Franc Jazbec. Sicer pa se je začelo veliko rodbinsko srečanje z mašo, ki jo je vodil Tone Vrisk, žup- nik iz Črne na Koroškem, prav tako Pušnikov potomec. Da je vse ostalo v rodbinskem okviru je poskrbel še en so- rodnik, Janez Pintar iz Voj- nika, ki je igral na orgle. BRANE JERANKO Množično srečanje velike Pušnikove rodbine z več kot štiristo udeleženci. NA KRATKO Bo grad Tabor tokrat prodan? Občina Vojnik namerava poleg gradu Tabor v Višnji va- si prodati tudi dodatno funk- cionalno zemljišče, ki je prav tako v njeni lasti. Zemljišče ima status nezazidanega stavbnega zemljišča ter po- meni zaokrožitev zemljišč ob gradu. Občinski svet se je na zadnji seji odločil za proda- jo dodatnega zemljišča zaradi potreb resnega interesenta, ki se zanima za celotni kom- pleks. (BJ) Draga neurja in suša Zreško občino so letos pri- zadela neurja in druge narav- ne nesreče. Občinski svetni- ki so zato iz proračunske re- zerve namenih 2,5 milijona tolarjev za odpravo posledic. Najdražja je projektna doku- mentacija za sanacijo plazu Resnik (1,3 milijona tolar- jev), za odpravo posledic neurja na mostu Jereb na Sko- marju so odobrili 309 tisoč tolarjev, za prevoze pitne vode 798 tisoč, za odškodnino pri plazu Črešnova pa 86 tisoč tolarjev. (MBP) Prva obletnica iUiC Patriot Ob prvi obletnici Mladin- skega centra Patriot v Slo- venskih Konjicah bo v sobo- to zanimiv glasbeni večer. Ob 20. uri se bo najprej pred- stavila konjiška skupina Rap- holikz, nato bodo BJ Klaus & prijatelji poskrbeli za pri- kaz glasbene delavnice na odru s tradicionalnimi afriš- kimi ritmi, zadnja pa bo na- stopila dekliška ročk skupi- na Inti iz Novega mesta. Or- ganizatorji pričakujejo vsaj tako kakovosten večer, kot je bil v soboto na otvoritve- nem »špilu« sezone 2002/03 nastop vse bolj popularne glasbene skupine D.D.V. iz Grosupljega. (MBP) Št. 37-12. september 2002 20 ŠPORT Junaki Pilili, Hrovat, Smodiš-H Poplačana vztrajnost Celjana Milana Piliha - Izjemno presenetil slepi Ivan Hrovat - Franc Smodiš še osemnajstič Krasno vreme, odlična or- ganizacija, prijetno vzduš- je na cilju ob hotelu Plesnik, novi zmagovalec ultrama- ratona, izjemno številčna udeležba, vse to je obeleži- lo 18. pohod od Celja do Lo- garske doline, ki je spet mi- nil brez težav, če izvzame- mo žulje in otrdele mišice. A slednje je kmalu pozab- ljeno, v spominu ostane zmaga - nad samim seboj. To je storil predvsem Ce- ljan Ivan Hrovat, slep od sed- mega leta, ki je prehodil ce- lotno progo. Vodil ga je Ivan Valenčak, ki je pred njim vo- doravno držal 140 cm dolgo palico, 39-letni Hrovat pa ga je s predolgim korakom ne- kajkrat sezul, a sta se temu le nasmejala. Franc Smodiš se je leta 1985 do Logarske doline »sprehodil« skupaj z Jože- tom Zorkom in Bernijem Tratnjekom, pred Lučami pa je »odstopil« Bine Javornik. Od pionirjev pohoda vztraja 68-letni Smodiš, in upa na jubilejno »dvajsetico«. Pravi kerlc je tudi njegov someš- čan Ivan Kregar, ki je pri 76 letih zabeležil 16. zvezdico. Izidi: 75 km -1. Milan Pi- lih 5:39,58 (Celje) 2. Miran Centrih 5:40,46 (Velenje) 3. Matjaž Krevel 5:46,15 (Što- re); 1. Blanka Gstettner 6:36,45 (Dunaj) 2. Sigrid Lomsky 7:47,21 (Berlin) 3. Gisela Laub 7:52,28 (Hec- hingen). Ostali zmagoval- ci: 40 km - Tadej Drobnič (Rakek) in Marija Loc (Šmartno pri Litiji), 25 km - Stanko Špec (Brestanica) in Darja Kokalj (Lukovica), 15 km - Boris Podpečan (Ža- lec) in Nataša Zorman (Je- senice). Na cilj je prispelo kar 511 udeležencev. Čeprav sta skoraj celotno progo pretekla vodilna mo- ža Društva maratoncev in po- hodnikov Celje Odon Simo- nič (12. nastop) in Ivan Ža- berl (11.), pa nista bila vide- ti izčrpana. Za nameček sta na cilju morala opraviti še ko- pico formalnosti. In podeli- ti nagrade najboljšim. Najsposobnejši je bil Mi- lan Pilih. 42-letnemu stroj- nemu inženirju se je 15. na- stop obrestoval. Dolgo je vo- dil, v Lučah je imel že 8 mi- nut naskoka, potem pa ga je uporni Miran Centrih ulo- vil pol kilometra pred ci- ljem. »Vedel sem, da ga je dolgotrajni lov izčrpal in v finišu sem bil močnejši«, je začel pripoved zmagovalec. »Imel sem tudi srečo, saj ni bilo Barberja in Vojske. Že- na Marjana, ki me vedno spremlja, me je podrobno obveščala glede časovne prednosti. Pil sem le vodo.« Pripetili pa sta se tudi dve zanimivosti. »Pri Letušu sta se vame zakadila dva psa. Ga- silci in vaščani so me le bo- drili, niso pa se zmenili za nadležneža, ki sem ju komaj odgnal. Na kontrolni točki pred Mozirjem sem zato le malce zmanjšal tempo, da bi mi možakar na štartno šte- vilko pritisnil žig. Ni se mu izšlo najbolje, saj se je spo- taknil ob korenino in nerod- no padel, a sem videl, da se je pobral brez posledic,« je po maratonih v New Yorku, Rimu, Pragi, Atenah, Ham- burgu, Celju, Plitvicah ih Bielu tiho pripovedoval vod- ja tehnološke priprave v Kli- mi. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlČ Sedemkratni zmagovalec na 75 km Stane Barber (3320) je tekel le na 15-kilometrski progi od Luč, premagal pa ga je Boris Podpečan (3246). Zadovoljstvo ob prihodu na cilj popestri prijetna masaža strokovno usposobljenih prostovoljk. Zmagovalec Milan Pilih korak do cilja. Izjemni podvig je uspel slepemu Celjanu Ivanu Hrovatu. Alojz Melavc, deklica za vse od startov do cilja: pištola, mikrofon, mobitel... - Št. 37-12. september 2002 ŠPORT 21 Pred nadaljevanjem prvenstva f Se lahko prekletstvo nadaljuje proti bunkerju Korotana? - Dravinja na I sredini drugoligaške razpredelnice po uspešnem debiju Pra- jnikarjeve reprezentance v Itvalifikacijah za Euro 20O4, bo ta konec tedna po- novno v ospredju liga Simo- t)il. Večina prvoligašev je včeraj odigrala srečanja os- mine finala slovenskega poiiala, vsaj trije med nji- mi so se od omenjenega tek- movanja morali posloviti. V boju sta bila tudi CMC publikum in Era Šmartno, medtem ko so se v velenj- skem taboru lahko inten- zivno pripravljali za 8. krog lige Simobil. Zanimivo bo videti, kaj je prinesel reprezentačni od- mor in kako se bo nadalje- valo DP Se bo obrnilo na bolje Nogometaši CMC Publi- kuma bodo bržčas morali za- jeti zmagovati, če se želijo vsaj približati željenemu vr- hu lestvice. Morda se jim je odprlo prav na včerajšnjem pokalnem obračunu z Mu- ra. Naslednji nasprotnik Ce- fanov v ligi Simobil je Ko- fotan, ki bi po pričakovanjih kalni kleti moral dobiti ..a .) porcijo. Vendar se pri ' \ibiikumu še nikoh ni izš- načrtih in zato so ka- jm J okoli napovedi zelo neh- valežne. Glede na to, da ve- čina slovenskih ekip v Če- lu pozornost posveča zgolj branjenju lastnega gola, bo zanimivo videti, za kakšno taktiko se bo odločil gostu- joči trener Edin Osmanovič, iy je v prejšnjem krogu na Prevaljah ostro kritiziral Ru- liarjev bunker. Celjski trener Marijan Pušnik je na treningih naj- več pozornosti namenil rea- lizaciji, ki predstavlja pogla- ^tno slabost Publikuma. Ce- ljani so namreč tudi na pri- jel j ski tekmi s Krškim zgolj femizirali po številnih za- ■tiujenih priložnostih, ki pa 50 jih vendarle izkoristih na 'eknii v Rogatcu: Poškodbi Pestita Mitjo Brulca, za nje- §a je sobotni nastop vpraš- 'iiv, in Andreja Kvasa, ki i^a bo do tekme s Korotanom ^e nared. V igri je ponovno zmaga in bil bi že čas, da ^e sreča končno obrne tudi ''^ stran Celjanov. Po zmago v Novo Gorico Zaradi previdne igre na do- mači tekmi z Ljubljano, ko so se Šmarčani morda pre- hitro zadovoljili s točko, bo na gostovanju v Novi Gorici potrebno zmagati in nadok- naditi pričakovane tri točke, ki so jih zaradi slabega prve- ga polčasa izgubili v prejš- njem krogu. Vendar Era ne bo imela lahkega dela, saj imajo Goričani kvalitetno moštvo in so trenutno tret- jeuvrščeni v DP. Obe ekipi sta včeraj odigrali pokalno sre- čanje, vendar bi se morala utrujenost vendarle bolj poz- nati Šmarčanom, ki so imeli za nasprotnika močno Vego Ohmpijo, medtem ko Gori- čani s Kortami ne bi smeli imeli težkega dela. Nogome- taši Ere so se prejšnji teden zaradi prvenstvenega premo- ra pripravljali v Mežici na Ko- roškem, kjer so visoko pre- magali domačega Akumula- torja. Borut Jarc je poizku- šal ekipo, v kateri bo konč- no lahko zaigral tudi Jernej Javornik, dobro uigrati in pripraviti na pokalni obračun ter naporno nadaljevanje pr- venstva. Komu je odmor bolj koristil? Velenjčani so imeli na vo- ljo kar 14 dni časa, da se do- bro pripravijo na prvenstve- no srečanje s Primorjem. Obe moštvi sta v prejšnjem kro- gu remizirali in včeraj nista imeli obveznosti v pokalnem tekmovanju. Po obetavnem začetku je mlada velenjska ekipa malce padla v formi in jim je reprezentanci odmor prišel še kako prav. Obvez- nosti sta imela le Mitja Hoj- nik in Rusmin Dedič, ki pa tako kot ostali igralci v mla- di reprezentanci na srečanju z Malto nista navdušila. Vprašanje je, kako se bo trener Rudarja Marjan Mar- janovič zoperstavil kritikam, ki jih je bil deležen zaradi zaprte igre v prejšnjem kro- gu na Prevaljah. Igra je še ved- no preveč odvisna od kape- tana Željka Spasojeviča, ki s svojimi izkušnjami vleče za sabo ostale igralce, tako da se bo njegova odsotnost za- radi kazni rdečega kartona zelo poznala. Breme bodo morali nase prevzeti mlajši nogometaši. Če je dobro (oP mo iz zadnjih tekem uspel zadržati Borut Arlič, ki ga v svoje vrste želi celo Olimpi- ja, lahko ob boljšem razpo- loženju ostalih nogometašev Rudarji računajo na uspeh in tako razveselijo zveste navi- jače Ob jezeru. Konjičani k vodilnim Drugoligaš Dravinja je v ne- deljo s precej igralci, ki so bili ali so še povezani s CMC Publikumom (Pevnik, Cug- mas, Vodopivec, Omeragič, Koljič, Klopotan...) gostila »celjsko podružnico« Krško - Posavje, ki jo vodi Drago Kostanjšek, zanjo pa (obča- sno, a uspešno) nastopata An- drej Pečnik in Dalibor Bo- jovič. Zelo bojevita tekma se je končala brez golov. V pr- vem delu so bili zadetku ze- lo blizu domači, v nadalje- vanju pa gostujoči igralci, ki so se v končnici uspešno upi- rali z igralcem manj. Najbolj- ši igralec tekme Robert Pev- nik (Polzelan je igral za Šo- štanj, Osijek, Koper, Publi- kum, Olimpijo, Rudar, Ko- rotan, Ero, Flavio Solvo, Bel- tince, Šentjur, Ivančno Go- rico, nazadnje pa za švedsko IF Soedro) je bil premalo za prevzem pobude na igrišču. »Grosuplje bodo v nasled- njem krogu doživele prvi po- raz!« je v svojem slogu na- povedal gostovanje Dravinje priljubljeni »Pevac«. PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER Zadovoljen v Slovenskih Konjicah: Robert Pevnik. Do veljave domači kader Zvezdnikov pri Elektri ni - Trdo delo z mladimi Po uvo(fni sezoni v prvi slovenski košarkarski ligi, v kateri si je Elektra ob kon- cu uspela zagotoviti obsta- nek, so v Šoštanju stvari bis- tveno spremenili. Iz kluba so takoj odšli karizmatični trener Dejan Srzič, z njim pa tudi »njegovi« igralci Ar- sič, Warmsley, Marinkovič in Čmer, medtem ko se je Po- povič vrnil v Laško. Nemalo presenečenje je bi- lo, ko se je s Polzele po zelo uspešni sezoni v Šoštanj pre- selil Miloš Sagadin. Trener, ki verjame le v delo in pa pred- vsem v mlade igralce, je do- dobra zasukal rokave in bis- tveno spremenil miselnost ko- šarkarskega Šoštanja in z njim celotne Šaleške doline. Trdo delo z mladimi, a nadarjeni- mi igralci iz tega bazena je pri- čel že v mesecu juniju in s tem tudi priprave na drugo sezo- no med prvoligaši. Vseskozi jih vadi dvakrat dnevno, z mnogimi pa se po treningih ukvarja še dodatno. Domačim igralcem, ki bo- do nosili bistveno večje bre- me, so priključili Bojana Ko- vača iz Slovana, jugoslovan- skega krilnega igralca Damir- ja Latoviča, ki je bil nazad- nje v ZDA, ter hrvaškega bra- nilca Miljana Čustiča, v prejšnji sezoni enega izmed boljših strelcev v BIH. Ekipa je po uvodnih treningih v Šo- štanju, udarni del priprav je opravila na Prevaljah, sedaj pa ima doma precej težav za- radi dopoldanske zasedeno- sti dvorane. Elektra je že igra- la s Crveno zvezdo, skupno pa Sagadin načrtuje do 14 pri- pravljalnih tekem. Poudaril je, da je vzdušje v ekipi zelo pozitivno, tako da težav zaen- krat ni. Elektra naj bi bila bistve- no bolj kolektivno moštvo od minule sezone, v kateri so vse vajeti držali v rokah določe- ni posamezniki. Cilj bo ob- stanek. Načrti šoštanjske ko- šarke so namreč postavljeni dolgoročno, bistveno je, da temeljijo na zdravi osnovi in na tradiciji, ki je v mestu elek- trike ne manjka. JANEZ TERBOVC Št. 37-12. september 2002 22 ŠPORT NA KRATKO V finalu Flushing Meadoiiusa New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je drugič v svoji karieri nastopila v finalu turnirja za Grand slam med mešanimi dvojicami. Vendar je tokrat z Američa- nom Bobom Bryanom morala priznati premoč domačino- ma Lisi Raymond in Miku Bryanu, ki sta v dveh podaljšanih igrah slavila z 2:0 (7:6, 7:6). Zmaga, poraz, poškodba Manzanares: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na gostovanju pri španskem Ciudad Realu dobili prvo tekmo z 29:25, drugo pa visoko izgubili s 37:24. Najboljša strelca Celjanov v Španiji sta bila Edvard Kokšarov in Renato Vu- grinec s po devetimi zadetki, Aleš Pajovič jih je na prvi tekmi dosegel osem, vendar zaradi poškodbe kolena na drugi tekmi proti svojemu bodočemu klubu ni mogel igrati. Pungi začel z zmago Wilhelmshaven: Celjski rokometaš Roman Pungartnik je uspešno štartal v Bundesligi. Njegov klub je v domači, nabito polni dvorani premagal podprvaka Nordhorna z 21:19: »Gostje so vodili še s 15:11, a je odločila naša odlična obramba. V postavitvi 6-0 stojim drugi z desne. Vseh 60 minut sem v napadu igral na zunanjem položaju, dosegel sem tri gole.« Bratčeva po Evropi Beograd: Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec bo ta vi- kend nastopila na prvi mladinski tekmi za Grand prix, v začet- ku oktobra pa bo sodelovala še na tekmi v Nemčiji. (J. K.) Uspešno podirajo Celje: Po uspešnih telesnih pripravah v Kranjski Gori in tehničnem treningu na celjskem kegljišču so tekmovalke Miroteksa že mesec dni pred začetkom prvenstva v odlični formi. Na pripravljalnih tekmah po novem programu so Celjanke prepričljivo premagale Tržič, Igem in Impol. Naj- boljši osmerici, med katerimi so v odUčni formi Razlagova, Kardinarjeva in Petakova, pa nista bili kos niti moški ekipi Pivovarne Laško in Slovenj Gradca. (J. K.) Top-f it show na zvezdi Celje: Center za zdravje in rekreacijo Top-fit in Projektna pisarna Celje - zdravo mesto bosta v soboto (ob 10. uri) že tretje leto zapored pripravila show prireditev v centru me- sta pod naslovom Z zabavo do zdravja. Obljubljajo pester program z novostmi na področju plesa in aerobike, ki jih bodo predstavile inštruktorice Top-fita, nastopila pa bo tu- di plesno - navijaška skupina Top-fit Divas. Plata bo zaključil Velenje: Na uvodni tekmi 18. Jarnovičevega memoriala se bodo jutri (17.45) pomerili rokometaši Celja Pivovarne Laško in Preventa, nato pa bo poslovilno tekmo odigral dol- goletni kapetan Gorenja in reprezentant Borut Plaskan, proti Mobitelu Prulam ob 19.30. Sobotni spored: Gorenje - Celje (9.30), Prevent - Prule (11.00), Gorenje - Prevent (17.30), Celje - Prule (19.15). Pri Hrvaticah Reka: Rokometašice Žalca, ki se intenzivno pripravljajo na novo državno prvenstvo, so minuli vikend odigrale dve prijateljski tekmi. Prvo so izgubile proti ekipi Trešnjevke z 31:21, v drugi pa premagale Zamet s 25:23. Najboljša strel- ka Žalčank na obeh tekmah je bila Nina Potočnik z deveti- mi goli. V ponedeljek so se presehle na Roglo, kjer bodo mini priprave zaključile jutri. (T. T.) ] Mladi radi tečejo. Drugič po Žalcu Žalec: Zveza športnih društev občine Žalec in atletski klub sta organizirala 2. tek po mestnih ulicah. 312 tekmovalcev iz vse Slovenije se je pomerilo v 12 kategorijah. Zmago- valci so poštah: Miša Murgelj, Nejc Perko, Ana Sotošek, Luka Kranjec, Barbara Resnik, Marko Kozovinc, Nataša Oset, Boris Podpečan, Tilka Potočnik, Alojz Planinšek, Hedvika Kotar in Venčeslav Satler. (T. T.) Celjanka Barbara Gril je zmagala v suvanju krogle. Atletski rekordi Žalec: V soboto sta zveza paraplegikov Slovenije in druš- tvo paraplegikov jugovzhodne Štajerske v sodelovanju z at- letskim klubom Žalec pripravili 33. memorial prof. Bojana Hrvatina, ki je štel za državno prvenstvo v atletiki za invaU- de. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je osvojilo ekipno prvo mesto. Med posamezniki iz zmagavalnega moš- tva pa so se v konkurenci 90 tekmovalcev najbolje odrezali Branko Zupan in Janez Hudej, ki sta izboljšala državna re- korda v troboju metov, in Mladen Fabjan, ki je novo držav- no znamko postavil v metu kopja. Rekorde sta dosegla še Drago Lapornik (DP Ljubljanske pokrajine) v troboju me- tov in Marko Sever (DP Severna Primorska) v troboju vo- ženj ter posamični vožnji na 100 metrov. (T. T.) ŠPORTNI KOLEDAK _SOBOTA 14.9. NOGOMET LSNL,8.krog, Celje: CM( Publikum - Korotan, Nov, Gorica: Hit Gorica - Šmartno (16), Velenje: \ dar - Primorje (19). 3. SNL - sever, 6. kro^ Vransko - Kozjak Radlje Mons Caludius - Šoštan Šmarje pri Jelšah - Palom (16). MČL,3.krog: Vojnik-Zif če. Laško - Šentjur 2001, Op. lotnica - Kovinar Štore, Ro. gaška SŠ - Odred Kozjf (16.30). NEDEUA15.9. NOGOMET 2. SNL, 6. krog, Grosup Ije: GPG Grosuplje - Dravi nja (16). PANORAMA 2. SNL 5. krog; Dravinja - Krško Posavje 0:0. Vrstni red: Gro- suplje 13, Jadran 12, Dom- žale 11, Aluminij, Krško Po- savje 8, Drava, Zagorje, Go- riška brda, Izola, Dravinja 7, Križevci 6, Bela krajina 5, Triglav, Ivančna Gorica, Že- lezničar 4, Nafta 1. 3. SNL - sever 5. krog: Šmarje pri Jelšah - Vransko 2:0, Stojnci - Mons Claudius 1:2, Šoštanj - Pohorje 2:3. Vrstni red: Pohorje 12, Stojnci, Šmarje 10, Kozjak 9, Bistrica, Paloma 8, Središ- če, Malečnik, Hajdina 7, Šo- štanj, Fužinar 5, Krško Po- savje 4, Mons Claudius 3, Vransko 2. MČL-Celje 2. krog: Zreče - Rogaška SŠ 6:2, Odred Kozje - Oplot- nica 0:2, Kovinar Štore - Laš- ko 0:0, Šentjur 2001 - Voj- nik 1:2. Vrstni red: Oplot- nica 6, Zreče 4, Vojnik 3, Laško 2, Kovinar Štore, Šent- jur 2001, Odred Kozje 1, Ro- gaška SŠ 0. MAUNOGOMET 1. celjska liga, 16. krog: Pii jatelji - Marinero 1:7, Pelika - SS&Sun 4:0, Šmartno - ]Š Ion 3:1, Skavti Policija - wj ži 5:0, Maček tisk - Cosmos 7:0, Adriatic - Frangros 4:2. Vrst ni red: Pelikan 43,Maček tist, Adriatic 29, Skavti Policija 24, Klateži 22, Marinero 20, Prt jatelji 19, Veflon, Frangros 18 Cosmos 16, Šmartno 11, Tel sim, SS&Sun 9. 1. liga občine Štore, U krog: Kanarčki - Lipa 0:6, Inem - Pečovje 2:3, Almin dom - Lsi ka vas 5:4, Sokoli - Gadi Si Vrstni red: Sokoli 27, Laška vas 26, Lipa 24, Pečovje 22, Almin dom 18, Gadi 10, Ine xa 9, Kovinar 2, Kanarčki 0. Na Goro Oljko se je podalo 86 kolesarjev. Vzpon Vrečarju Ločica: Športno društvo Savinja 2000 je pripravilo 2. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Progo, dolgo 7 kilometrov, z višinsko razliko 400 metrov, so po kategorijah najhitreje prevozili: Peter Korošec (Velenje), Filip Pavlin (Mozirje), absolutni zmagovalec Robert Vrečar s časom 21 minut in 38 sekund (Ljubečna), Luka Pustoslemšek (Gornji Grad), Andrej Kahne (Škofja vas), Karel Kosmač (Celje), Rafael Končina (Prebold) in Cvetka Pušnik (Griže). (T.T.) Kapetanka mladink Marina Tomič, mladi direktor kluba Helmut Hartman in trener Romeo Živko. Atletika pod žarometi Celje: Jutri zvečer bo na atletskem stadionu tradicionalni Miting celjskih knezov, z d^j bojem Celja in Zagreba. Začel se bo ob 18.30 in (prvič) pod žarometi potekal do 20.2' Celjskim mladinkam bo služil kot dobra preizkušnja pred nastopom na evropskem nem prvenstvu skupine A v Moskvi. Na DP so požele kar 9 zmag v 18 disciplinah, zar^' napačnega tdčkovanja (šteli so točke dveh, namesto le od ene predstavnice kluba) pa jin^' pripadlo komaj 3. mesto, a je sledil povsem upravičen protest. Št. 37-12. september 2002 KULTURA 23 Oživljena nekropola Slavnostna akademija v čast 50-letnice arheološkega parka v Šempetru Letos mineva pol stoletja, odkar so jnuarja 1952 v Šempetru v Savinj- U dolini naleteli na ostanke rimske lekropole. Večletne arheološke razi- jjave, ki so sledile, so odkrile ostan- marmornih rimskih grobnic, ki il, danes lahko občudujemo v arheo- pškem parku na prostem v Šempe- fU, v žalski občini. po arheološkem, dokaj nenavadnem „jKritju rimske nekropole, je izkopa- anja prevzela arheološka sekcija Slo- venske akademije znanosti in umetno- ^. Sodelovali so tudi študentje Filo- lofske fakultete iz Ljubljane s sodelav- jtakrat še mestnega muzeja iz Celja, jiheološka izkopavanja so tekla od le- (1952 do 1956. V drugem delu pa v fctih 1964 do 1967, ko jih je vodila ar- ieologinja Vera Kolšek iz Pokrajinske- ga muzeja Celje. Odkritja so bila nadvse zanimiva, že ned izkopavanji samimi pa so začeli [azmišljati o rekonstrukciji teh spome- liikov, predvsem grobnic. Po končanih ^copavanjih je sledilo nekajletno ka- binetno delo z raziskavami. To delo so ipravili dr. Josip Klemene, Vera Kol- šek in dr. Peter Petru. Leta 1960 so bile postavljene in rekonstruirane štiri grob- nice, odprli so tudi arheološki park. To je bil eden prvih arheoloških par- kov v Sloveniji, pravi danes dr. Irena Lazar, kustodinja - svetovalka za anti- ko v Pokrajinskem muzeju Celje in opo- zori, da so »po izkopavanjih« na vzhod- nem delu naselja, končanih leta 1967, tudi na tem delu pripraviU rekonstruk- cijo grobnic in ob njih 300 metrov rim- ske ceste, ohranjene na mestu odkrit- ja. Tako danes stroka arheološki park v Šempetru deli na dva dela: na del, kjer stojijo štiri marmornate grobnice in manjši spomeniki, in na drugi del na vzhodnem delu naselja. Ob tem visokem jubileju so se v Po- krajinskem muzeju Celje odločili za izdajo manjših vodnikov (zloženk) o rimski nekropoli, potem, ko je leta 1997 izšel bolj reprezentančen vod- nik po nekropoli izpod peresa Vere Kol- šek. Za širši krog obiskovalcev, zlasti za šolarje, pa so pripravili šest zlo- ženk o posameznih spomenikih. Na- tiskane so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Arheološki park v Šempetru obisku- je zlasti šolska mladina. Mnogi so nanj pozabili, pa jih bo k temu morda spom- nilo praznovanje jubileja. Okrogla 50. obletnica odkritja rim- ske nekropole sovpada s 120-letnico Pokrajinskega muzeja Celje, ki je stro- kovni upravitelj nekropole in tudi s 820- letnico prve omembe Žalca. Slav- nostna akademija je bila v nedeljo, 8. septembra. Slavnostni govornik doc. dr. Bojan Djurič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil po- men in vlogo Šempetra v širšem evrop- skem prostoru. Za zaključek je bila na sporedu še gledališka predstava Al- kestida, Luke Kaštelana, povezana z grško in rimsko mitologijo in nepo- sredno tudi z eno izmed grobnic iz Šem- petra, v režiji Mihe Alujeviča. Še vedno pa letno park obišče okoli 12 tisoč ljudi. Bolj radovedni so tuji kot domači turisti, pravijo v Pokrajin- skem muzeju. MATEJA PODJED Foto: GK Direktorica Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer na slavnostni akademiji. Mozaikov jubilej Iz slikovitih Malih Braslovč v galerijo v Celju Med številnimi poletnimi slikarsko-kiparskimi kolo- lijami v Sloveniji je Mozai- ova ena tistih, ki se je •nietniki iz vse Slovenije '^di udeležujejo. V organi- ^ciji zasebne galerije Mo- ^ik iz Gosposke ulice v Ce- w je bila tudi letošnja v idi- ^fnem okolju v Malih Bra- ''ovčah. Prva skupina ••iietnikov je tam ustvarjala 'zadnjem tednu avgusta, 'fuga pa nato do 7. septem- bra. Letošnje kolonije se je ude- ^žilo 12 akademskih slikar-! in kiparjev iz različnih' ''ncev Slovenije: Ljubljane,! J^ribora, Celja, Cerknice.i ^ovenj Gradca in od drugod. Mozaikova slikarsko-ki- J^rska kolonija slavi letos "letnico. Njen prvotni na- '"^n je bil, pospremiti se- '^iisko dogajanje v mestu z ['^Prtjem razstave umetniš- i'*! del, nastalih v okviru li- .'^^ne kolonije, z motivi sli- p\/itih Malih Braslovč, oko- 1^^ ali starega mestnega je- Zadovoljni nad organiza- cijo kolonije v Malih Braslov- čah se mnogi umetniki vsa- ko leto odzovejo vabilu za so- delovanje. Nekateri pa so se jim tudi letos pridružili pr- vič. »Zagotovo ne zadnjič! « so zatrjevali udeleženci dru- ge skupine (na fotografiji od leve zgoraj proti desni): Vik- tor Šest, Andrej Pavlic, Nar- cis Kantardič, Rudi Skočir, Naca Rojnik, organizator Gojmir Klinar, Milena Bra- niselj, Ismar Muezinovič in Todorče Atanasov. Ostali udeleženci desete Mozaikove kolonije so bili Vrh bo letošnja jubilej- na Mozaikova galerija do- segla jutri, na petek trinaj- stega ob 18. uri, ko bodo ob glasbeni spremljavi prof. Matevža Goršiča od- prli razstavo umetniških del, nastalih na deseti Mo- zaikovi koloniji in jih po- nudili obiskovalcem na og- led in v odkup. še: Ivana Andrič-Todič, Da- rinka Pavletič-Lorenčak, Si- mona Kajtna, Štefan Marf- lak. MATEJA PODJED Mali ženski akti Prva razstava po poletnem predahu v Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo danes, 12. septembra, ob 19. uri pred oči gledalcem postavila ženske akte. To bodo Mali ženski akti, kot je kipar Slavko Krajnc naslovil razstavljene umetnine. »Slavka Krajnca odlikuje izrazit občutek za poinoplastičnost, ki ga je umetnik nadgradil prav v ženskih aktih,« so mu zapisali na pot organizatorji razstave. Zavod za kulturne prireditve Celje, pod čigar streho sodi Galerija sodobne umetnosti v knežjem dvorcu. Gledalci pa bodo pod oboki galerije do 19. oktobra, ko bodo mali ženski akti na ogled, doživljali »pridih življenjskega erotizma, ki je in bo ostal žlahtna značilnost Krajnčevega videnja in materializiranja posebno vizualnega sveta.« MP Gavran pod odrom Premiera SLG Celje: Kreontova Antigona in Ljubezni Georga Washingtona Dokaj zgodaj začenjajo le- tos z umetniško sezono v Slovenskem ljudskem gle- dališču Celje, saj prvo pre- miero, na Odru pod odrom, napovedujejo že v ponede- ljek, 16. septembra. S študi- jem pa so začeli že 13. maja v minuli sezoni. To bosta deli Mira Gavrana, ki bosta upri- zorjeni hkrati: Kreontova Antigona v prevodu Stane- ta Potiska in Ljubezni Geor- ga Washingtona, v prevodu Alenke Bole Vrabec, v režiji Marjana Bevka. Gavranovi drami druži skupna tema - manipulacija človeka s sočlovekom, bodisi iz oblastniških bodisi iz za- sebnih interesov. Tako se Kreontova Antigo- na oplaja iz antičnega mita, a njeno izhodišče je povsem dru- gačno. Oblastniški Kreont bi se rad izognil zapletom okoli prevzema prestola, zato se že- li znebiti svojih potencialnih nasprotnikov. Napisal je tra- gedijo, ki govori o smrti vseh ožjih članov njegove rodbine in ki okoli Antigone že ustvarja legendo. Z njeno smrtjo in smrtjo ostalih bi sam obve- ljal za tragičnega junaka, ki je sicer tudi po lastni krivdi, vendar v imenu skrbi za dr- žavo, oropan vsega. Ko Kreoht in Antigona pričneta z bral- nimi vajami, pride nenado- ma do razkritja... Vlogo Kreonta bo zaigral Mario Šelih, Antigone pa Barbara Vidovič. Nato se bo gledališki ve- čer nadaljeval z drugo dra- ma Mira Gavrana: Ljubezni Georga Washingtona. Ta se odvija po predsednikovi smrti med njegovo ženo Martho in njegovo ljubico Silvio leta 1800 v Virginiji. V igri, pol- ni emocij, kot napovedujejo dogodek v gledališču, si dve ženski, tekmici, prvič pove- sta resnico in odkrijeta pre- teklost v popolnoma novi lu- či. Presunljiva igra govori o odnosih med ljudmi, ljubo- sumju, prijateljstvu, o resnici in o laži. Vlogo Marthe bo zaigrala Jagoda Tovirac, Silvie pa Manca Ogorevc. Dramatur- ginja je Tina Kosi, lektor Si- mon Škerbinek, sceno je za- snovala Ana Rahela Klop- čič, kostume Darja Vidic. MP Foto: DAMJAN ŠVARC Prizor z vaje: dramaturginja Tina Kosi, režiser Marjan Bevk in Mario Šelih. Št. 37-12. september 2002 24 REPORTAŽA Savinjska regija - selekcija po znanju poziranja prav nič ne zaostaja za ljubljansko regijo, torej SHS. »Kes bejbe med sairinjskimi laverjitc Kremeniti Slovenci: Selekcija Savinjske doline 8 : 8 Športni center Žalec, gledalcev ogromno, sodnik Peter Hribernik. Strelci - nima smisla, je preveč golov. Kremeniti Slovenci: Jankovič, V. Ameršek, P. Ameršek, Karničar, Čarman, Anderlič, Pahor, Puc, Pucko, Rop, Bav- čar, Brezovar, Ivačič, selektor Fornezzi. Belo-zeleni dresi, brez enotnih nogavic. Selekcija Savinjske doline: Posedel (kapetan, selektor in trener), Vidmajer, Naprudnik, Podlesnik, Kidrič, Klančnik, Kranjc, Krivec, Kopušar, Počivavšek, Stepišnik, Stermecki, Žnidar. Zeleno-rumeni dresi z modrimi nogavicami. Iz uvoda lahko razberemo, da je šlo v četrtek v Žalcu za- res. Na zeleni površini sta se pomerili Selekcija Savinjske doline v brazilskih dresih (iz- brana po nogometni tekmi med župani in direktorji v or- ganizaciji NT&RC na Skalni kleti) in nasprotniki iz bele Ljubljane. Tekma na stadionu se je pričela s krajšo zamudo, ker so menda žalski »laverji« ukradli še štiri dni aktualno mišico Rebeko Dremelj z nje- no ekipo - takšen je bil ko- mentar humorista Toneta Fornezzija-Tofa v zvezi z za mudo mišice. Ko se je Rebe- ka le pojavila, ni vedela, da bo brcnila prvo žogo - na igriš- ču se je pojavila neprimerno obuta, kar je tudi sama ugo- tovila. Tekma v Žalcu je bila pred- volilno, predvsem pa huma- nitarno obarvana. Končno tu- di ekipa Kremenitih nosi pod- naslov Slovenska humanitar- na selekcija (SHS). »Žalski organizatorji so se silno po- trudili, saj tokrat prvič zbra- ni denar izročamo že pred tek- mo,« je napovedal Tof. Del denarja, milijon tolarjev, so namenili regijski varni hiši, prav tolikšno vsoto pa so da- rovali za pogorelo šolo v Pod- zemlju. Po napovedi ravna- telja podzemeljske šole Slav- ka Dragovana naj bi novo šolo dogradili prihodnje le- to. Srečanje pa ni minilo brez predvolilnega predznaka: predsedniški kandidat Jure Cekuta je namreč eno od svo- jih stvaritev daroval šoli v Podzemlju in napovedal še dobrodelno dražbo, ki naj bi jo slovenski slikarji in kiparji pripravili konec leta. Ceku- ta je po novem Jure-Jurček, saj mu menda tako piše v rojstnem listu, njegova pred- hodnica v prestolnici pa je grafika Nove poti, ki jo je celjski slikar podaril ekipi Kremenitih. Goli, znoj in solze In potem se je začelo za- res. Trikrat po 20 minut na igrišču velikosti 60 krat 40 metrov niti za Kremenite ni- ti za »naše« ni bilo mačji ka- šelj. Že v prvi minuti se je moral minister za finance To- ne Rop pošteno spotakniti. da savinjski selekciji ni za- bil gola. Vendar se naši niso dali, čeprav so bili, če smo pošteni, gostujoči igralci boljši. Nič čudnega, del SHS je bil namreč tudi na svetov- nem prvenstvu v Koreji - si- cer kot gledalci, pa vendar- le. Na igrišču je nedvomno blestel poslanec Ciril Pucko, ki je savinjski selekciji pov- zročil največ sivih las in za- bil največ golov. S spodnjo desnico, v nasprotju s časi, ko je »raztural« z zgornjo, se ni dal ugnati niti nekdanji ro- kometaš, sedanji direktor Prul Iztok Puc. Zelo priza- deven in opazen na igrišču je bil predsednik uprave Mer- catorja Zoran Jankovič, ki se sicer v prostem času več ukvarja z rokometom. Nek- danji nogometni zvezdnik Vi- li Ameršek je dokazal, da se tovrstno znanje nikoli ne po- zabi. Njegovo znanje je ime- nitno dopolnjeval brat Peter. Ekstremni smučar Davo Karničar in olimpionik, smu- čarski tekač Ivo Čarman, sta bila največ v vlogi rezerv, po- slanec Tone Anderlič je naj- višje vodstvo domačih znižal s kazenskim strelom, Gabriel Brezovar, direktor GIP Betona iz Zagorja, pa je nastopil v vlo- gi nadomestnega vratarja. Za- gorsko podjetje je solastnik Monta in M Cluba - podatek za tiste, ki ne vedo, kaj je de- lal Marjan Gaberšek v Žal- cu. Pevec Slavko Ivančič je z igrišča stopil le toliko, da je v drugem odmoru zapel po- pularno in zmagovito Črto, predsednik državnega zbora Borut Pahor pa se po napor- ni, medijsko razvpiti triatlon- ski preizkušnji, v Žalcu niti preznojil ni. Enega najlepših golov na tekmi je zabil Stanko Ste- pišnik, direktor Ema Orod- jarne, ki je imenitno »lobal« predsednika uprave Istra- benza Igorja Bavčarja. Kdor pozna Bavčarjeve dimenzi- je ve, da je moral biti lob imeniten. Na tekmi se je iz- kazal šoštanjski župan Mi- lan Kopušar, ki je sicer za- mudil, odigral in odšel. Pri- zadeven je bil tudi žalski žu- pan Lojze Posedel, ki pa mu je po imenitno izvedeni fin- ti in doseženem golu malce padla koncentracija. Za Lju- ba Žnidarja, polzelskega žu- pana, so po tekmi na Skalni kleti svetniki menda zahte- vali občinsko nagrado. Kot dober žogobrc se je izkazal tudi slatinski župan Bran- ko Kidrič, ne glede na ko- šarkarsko preteklost pri Li- beli. Med strelce sta se vpi- sala še Izidor Krivec, direk- tor Celjskih mesnin, ki no- gometno znanje dokazuje tu- di pri igranju golfa, ter Voj- ko Stermecki, predsednik uprave CM Celje. Za regij- sko povezovanje je skrbel di- rektor RRA Boris Klančnik, žalske učence je navduševa- la prizadevnost njihovega rav- natelja Adija Vidmajerja mladi nogometaši pa so kri- tično opazovali znanje svoj jega trenerja Luke Naprud- nika. Savinjske barve je za- stopal tudi Zdravko Poči- vavšek iz Term Olimia, da pa savinjski nogometaši ni- so poraženi, je poskrbel Bo- ris Kranjc, direktor Kolo- nial in nekdanji golman Šmartnega. Po izenačujočem golu ca v zadnjih sekundah je Td vzel robček in si obrisal sol' ze sreče, Pahor je okrcal or- ganizatorje, da je bilo vs^ podkupljeno, vendar so inef; da na to navajeni, Jankovi*^ pa je napovedal, da bodo slo; venski rokometaši evropsl^' prvaki. Tekmo si je ogleda' šef Publikuma Darko Klafi"^ in vodstvo žalskega nogoni«^' nega kluba. O prestopih bO' mo pravočasno poročali- URŠKA SELIŠNI^ Foto: GREGOR KATI*^ Na dobrodelni tekmi med Selekcijo Savinjske doline in Kremenitimi Slo venci smo navijali za naše - Pahor je okrcal Savinjčane, Tof točil solze, Jankovič pa napovedal zlato Savinjska selekcija opazuje kes bejbo Rebeko. Keš bejba je namreč naslov pesmi, ki jo je izvajala bosa mišica. igralce so na igrišče za roke pripeljali mladi žalski nogometaši. Posedel in Pucko. Akcija. ...in ne-akcija. Klančnik in Krivec. Št. 37-12. september 2002 REPORTAŽA 25 .Od zelenca do lovca, [vmes pa še p »rabšicufc »Lovci imajo zelene klobuke, da so z njimi pokriti,« je eden od zavitih odgovorov na vprašanja, ki jih pred lovskim krstom ne pozna noben zelenec Lovski krst je bojda ostalina srednjeveškega obreda poviteže- nja in čeprav staro šego lovci iz različnih koncev naše dežele opravijo na različne načine, drži kot pribito, da si noben zelenec ne zasluži biti enakopraven član zelene bratovščine, dokler ga to- variši ne krstijo. V nedeljo popold- ne so na dvorišču Kartuzije v Jur- kloštru domači lovci v okviru 17. prikaza starih ljudskih šeg in de- lovnih opravil občine Laško pri- kazali svojega. In zelenec Drago se je pod vodstvom mentorice Ma- rice, edine članice Lovske druži- ne Jurklošter, tako dobro izka- zal, da so ga lovci v svoje vrste sprejeli kot sebi enakega. : Ne obiskovalcem in najbrž tudi ne sodnemu senatu, ki je po lovsko pri- ^lagojenih pravilih v maniri obtožbe 1n zagovora presojal, ali je Drago dch volj zrel za sprejem v zeleno bratovš- čino, na koncu ni bilo čisto jasno, kako je končal nesrečni srnjak. Je bistro Dragovo oko res tako dobro namerilo puško, da ga je krogla za- dela naravnost v srce? Ali pa so, kot je Draga zagovarjala mentorica Ma- rica, nesrečneža ljubezenske tegobe pripeljale naravnost pred puško? »Sr- njaka ni narobe uplenil, veste, ta sr- njak je napravil samomor! Obupan nad izgubo najljubše srnice, ki mu jo je speljal mlajši rogatež, je želel častno končati svoje življenje. Ko je zagledal Draga, mu je zabokal izza grmovja. Od strahu se je revežu puš- ka kar sama sprožila in ko je srnjak zaslišal strel, se je pognal naprej in se nastavil krogli. Zadela ga je na- ravnost v srce. Da, priča sem, da je naredil samomor!« je tako preprič- ljivo zagovarjala svojega varovanca, lovskega pripravnika, da je sodni se- Birič s palico, sodnik s Štefanom vina v rokah, zelenec Drago pa bo vsak hip sprejet v zeleno bratovščino. nat zelencu odobril zaslišanje, bolje rečeno lovski izpit. Če bi bili odgovori na vrsto zavi- tih vprašanj, ki jih poznajo samo spraševalci, merilo za sprejem v ze- leno bratovščino, bi slednja že dol- go ne imela več članstva. Pa niso! So le razlog več, da si lovci lahko privoščijo zelenca in se mu še zad- njič nasmejijo zaradi njegove neved- nosti, preden ga sprejmejo medse... Potem so si namreč enaki. Vsaka palica ima dva iconca Za sam lovski krst s palico je sodni senat potreboval biriča. Ko je do- bil dovoljenje, je slednji še zelen- Celjski rogisti Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin Celje so naznanili nedeljski prikaz lovskih šeg in navad v Jurkloštru. ca Draga grobo obrnil preko klopi ter mu po zadnji plati naložil tri krepke. No prvič in drugič je bil še kar nežen, tretjič pa je, po Drago- vem javku sodeč, močno zamah- nil. Sodnik, ki je sprejemal Draga v lovske vrste, ga je prvič krstil »v imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, drugič v imenu zelene bratovščine za puške pravilno no- šenje in tretjič v imenu zbrane druž- be za lovske družine složno življe- nje«. Vsakič pa še malce poškropil z vinom po glavi, da bi krst bolj držal. Žlahtna kapljica, so poudar- jali lovci v Jurkloštru, je namreč tisto, čemur se pravi, krščeni lo- vec nikoli ne odreče. In da ne po- zabi na krstno zaobljubo, novope- čenemu lovcu čisto ob koncu krsta podarijo še palico. »Kot opomin na krst. Kajti vsaka palica ima dva kon- ca in v primeru kršitve zaobljube se bo zagotovo en konec obrnil proti nepridipravu.« PaUca pa je lovcu tudi v spomin, saj so na njej podpi- si vseh na krstu prisotnih lovcev. »Rabšiciff in žandarji Krivolov sega še v čase, ko je bil lov na divjad privilegij plemstva, ohranil pa se je vse do danes. »Rab- šici« pravijo takšnim lovcem v Jur- kloštru, drugod na Celjskem pa ima popačenka še dodatno črko u, ki nazorno kaže, da »raubajo«, pleni- jo divjad po domačih gozdovih. In če so bili »rabšici« v časih, ko je bil lov dovoljen le plemstvu, ka- sneje pa bogatim veleposestnikom in industrijalcem, še nekako spre- jemljivi, se jih zdaj pravi lovci sra- mujejo, saj mečejo slabo luč na nji- hovo poslanstvo. Slednje ni le lov. »Ti, Janezek pa le tiho bodi. Naj ata govo- rijo, ko pridejo žandarji... Bo še najbolj- še,« je sinka opozarjala »rabšičeva« žena in skrbno nihala zibelko, v kateri je bil ob dojenčku skrit še uplenjeni zajec. pač pa v veliki meri tudi gojitev ter varstvo divjadi in naravnega oko- lja. Lovska družina Jurklošter s 44 člani in eno članico danes gospo- dari z 3.800 hektari lovne površi- ne. Pred tremi leti so praznovali 50-letnico obstoja, prav v prva leta delovanja lovske družine pa je v ne- deljo segel prikaz neuspešnega pre- gona krivolovcev, ki so ga uprizo- rili kulturniki iz bližnjega Trobne- ga Dola. In z njim nasmejali obi- skovalce, ki jih z dvorišča Kartuzi- je v Jurkloštru ni pregnala niti de- ževna ploha. IVANA STAMEJČIČ »Pustite nam ata, kako pa bomo preživeli brez njega,« je žandarje nagovarjala obupana žena. Družinskega očeta pa je rešil Janezek, ki je -potem, ko si je prislužil obljubljenega jurja - po resnici povedal, da tisto, kar imata ata v hlačah in mati pod krilom skritega (dela razstavljene puške) skupaj da ono, kar leži v zibki (uplenjeni zajec). "Ne pozabi, Drago, vsaka palica ima dva konca. Če boš kršil zaobljubo, te bo en konec udaril nazaj,« je sodnik opomnil novopečenega lovca. Št. 37-12. september 2002 26 KRONIKA Za Prevca predlagana pogojna kazen Na okrožnem sodišču v Ljubljani bo danes opoldne znana razsodba v procesu »Volksbank-Ljudska banka« - Tožilka zahteva visoke pogojne kazni, zagovorniki pa predlagajo oprostitev v ponedeljek popoldne se je na okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava zoper celjskega podjetnika Roberta Prevca ter nekdanji uslužbenki Volksbank-Ljudske banke Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan. Okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek jim očita, da sta Nikolaja Udrih, v tistem času direktorica po- slovnega področja plačilne- ga prometa pri VLB in Moj- ca Grabrijan, vodja oddelka plačilnega prometa, od začet- ka leta 2000 do junija 2001 zlorabljali svoj položaj, ker sta nadaljevali z avansiranjem podjetja Maxi Group, čeprav prokurist te družbe Robert Preveč terjatev ni več porav- naval. Tako se je dolg Maxi Group večal, nakazila pa naj bi us- lužbenki nadomestiU s pre- nakazovanjem novih deviz- nih prilivov drugih komiten- tov, zaradi česar naj bi VLB nastala škoda 2 milijardi 261 milijonov 195.658,21 tolar- jev. Tožilka nekdanjima us- lužbenkama banke očita na- daljevano kaznivo dejanje zlo- rabe položaja ali pravic, z na- menom, da bi pridobili pre- moženjsko korist za druge- ga, celjskemu podjetniku Ro- bertu Prevcu pa, da ju je k temu kaznivemu dejanju na- peljeval. Uslužbenki izpolnjevali navodila? Zaradi vsega navedenega naj bi VLB utrpela hudo ma- terialno izgubo, saj sta usluž- benki na račun Prevčevega podjetja nakazovali avanse na podlagi t. i. »Kochovega do- kumenta« (mag. Michael Koch je bil do leta 1998 član uprave VLB in je podpisal do- kument, ki je dovoljeval avansiranje še naprej, čeprav terjatev ni poravnaval potem, ko se se končali posH, ki jih je podjetje v Bosni in Herce- govini opravljalo za Pivovar- no Laško. Obravnavo, ki se je priče- la letos spomladi, je v pone- deljek sklenilo poročilo in pričanje stalne sodne izve- denke za finance dr. Alenke Žnidarščič Krajnc, ki je v marsičem spremenilo pogled na celotno dogajanje. Sodna izvedenka je natančno pre- gledala vso dokumentacijo o poslovanju Ljudske banke ter odnosu do podjetja Maxi Group, pa tudi vsa revizijska poročila, iz katerih je razvid- no, da so za nepravilno po- slovanje v VLB vedeU tako člani uprave kot nadzornega sveta banke v Ljubljani in na Dunaju, kot tudi notranji in zunanji revizorji ter celo predstavniki Banke Sloveni- je, ki je kot za to pooblašče- na ustanova redno dobivala poročila o poslovanju Ljud- ske banke. »Kljub temu ni nih- če ničesar ukrenil, čeprav so za to bolj ali manj odgovor- ni tako v vodstvu banke kot tudi v Banki Slovenije, kjer bi VLB morali opozoriti na nepravilno poslovanje takoj, ko so dobili revizorska po- ročila,« je poročilo sklenila stalna sodna izvedenka in do- dala, da so trditve o tem, da v vodstvu in upravi banke VLB niso vedeh za avansiranje, neresnične. Vsi dokumenti o poslovanju namreč pričajo, da so bili odgovorni in vo- dilni delavci o tem obvešče- ni najmanj od leta 1998. Izvedenka je ponovno iz- postavila tudi t. i. »Kochov dokument«, na podlagi kate- rega sta obtoženi uslužben- ki na račun podjetja MG iz- plačevaU avanse in potrdila, da je bila uprava, ki je avan- siranje dovoljevala in zanj ve- dela, s tem dokumentom za- gotovo seznanjena - čeprav so predstavniki uprave VLB med pričanjem na sodišču tr- dili drugače. »Da je uprava ve- dela za Kochov dokument, potrjuje dejstvo, da je vse do 26. marca letos dopustila avan- siranje drugih komitentov in to kljub temu, da je zadeva z Maxi Group prišla na dan že lani jeseni. 10. septembra la- ni pa je uprava banke celo po- trdila veljavnost Kochovega dokumenta z omejitvijo viši- ne sredstev za avansiranje. Člani uprave pa so vedeli tu- di, da je v določenih dneh iz- postavljenost v primeru Ma- xi Group večja, kot jo dovo- ljujejo Banka Slovenije in in- terna pravila večinskega last- nika,« je povedala dr. Žnidar- šičeva in dodala, da je avan- siranje nedovoljen bančni po- sel, ki ga je banka izvajala (in tudi nadaljevala) z očitnim na- menom pridobivanja finanč- ne koristi. Grešni kozli Na podlagi vsega poveda- nega je okrožna državna to- žilka Tatjana Devčič Svetek za vse tri obtožene v pone- deljek zahtevala visoke po- gojne kazni s posebnim po- gojem, da denar, za katere- ga naj bi oškodovali VLB, vrnejo. Vsi trije zagovorni- ki obtoženih - odvetnika Dušan Korošec in Aleksan- der Čeferin ter odvetniški kandidat Igor Klun pa so v sklepnem govoru izpostavili dejstvo, da so za jiepravil- no poslovanje banke vede- li prav vsi odgovorni, vključ- no z nekaterimi državnimi organi, in da je nedopust- no, da nihče ni ničesar ukre- nil, krivdo za izgubljene milijarde pa skušajo sedaj naprtiti dvema uslužbenka- ma in Robertu Prevcu. »Pre- več ni bil dolžan vedeti za interna pravila Ljudske ban- ke in niti, od kod uslužben- cem banke denar, ki so ga nakazovali na njegov ra- čun,« je v sklepnem govoru povedal njegov zagovornik Dušan Korošec. V sklepnih govorih so vsi trije zagovorniki za Roberta Prevca ter Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan v ponedeljek zahtevali oprostilne sodbe. Ali bo njihove argumente upošte- val tudi tričlanski sodni senat okrožnega sodišča v Ljublja- ni, pa bo znano danes opold- ne, ko bo sodnica Aljana Rav- nik razglasila sodbo. ALMA M. SEDLAR Robert Preveč in Mojca Grabrijan. Foto: Fotodokumentacija Delo KOMENTIRAMO Bančniki v čudežni deželi Sodni proces proti Nikola- ji Udrih, Mojci Grabrijan in Robertu Prevcu je bil zelo za- pleten. Iz dokumentacije je bilo, tudi zaradi dvojnega knjigovodstva, nemogoče po- vsem natančno ugotoviti, kaj se je v primeru avansiranja Maxi Group dejansko doga- jalo in kakšna je realna vi- šina za banko izgubljenih sredstev. Prav absurdno so se razlikovala tudi pričevanja zaposlenih (predvsem vodil- nih) v VLB... Kot je v sklepnem govoru povedal Aleksander Čeferin, zagovornik Mojce Grabrijan, je v primeru VLB marsikdo drug prekoračil svoja poobla- stila veliko bolj kot obe obto- ženi. Robertu Prevcu pa je to- žilstvo tako ah tako očitalo sa- mo, da je uslužbenki k deja- nju napeljeval - čeprav še ved- no ni jasno, na kakšen na- čin naj bi to storil, predvsem pa ni tožilstvo niti z besedico omenilo, kakšen naklep naj bi obtoženi vodil pri izvedbi nadaljevanega kaznivega de- janja. .. Na njunih računih ni kakšnih skrivnostnih naka- zil, kot sta izpovedali, pa sta z izpolnjevanjem ukazov vodstva banke preprosto na- daljevali tudi potem, ko za avansiranje podjetja MG ni bilo več kritja, ker sta se bali, da bi izgubili službo. »Ali po- vedati, kaj se dogaja in tve- gati izgubo službe ali pa ča- kati na čudež oziroma na to, da bo Preveč denar mogoče vendarle vrnil,« je dilema, s katero se je Nikolaja Udrih uk- varjala dneve in noči... Sodba v procesu VLB bo zna- na danes opoldne, zahteva tožilstva po pogojnih kaznih za vse obtožene pa je prav- zaprav zelo razumljiva. Us- lužbenki sta zgolj izpolnje- vali dokaze, Robert Preveč pa bo na prostosti ostal iz po- vsem praktičnega razloga. »Če bo v zaporu,«je v obraz- ložitvi povedala okrožna dr- žavna tožilka, »banki ne bo mogel vrniti dolga.« Vseeno je pravo ozadje za predlog o relativno »milih« kaznih povsem drugje. V »a- fero VLB« je, kot je sedaj nes- porno dokazano, vpletenih zelo veliko ljudi in institu- cij. Ljudi, ki zasedajo veliko višje položaje od dveh direk- toric nekih bančnih oddelkov ter celo položaje v državnih organih. V tem primeru so vsi po vrsti svoje delo zane- marili, in če bo sodišče obso- dilo sedanje obtožence, se bo na klopi za obtožence moral znajti še marsikdo drug. Ob čemer bi se prav lahko raz- krilo še marsikaj drugega... Preveč je, nenazadnje, sa- mo izkoristil dobro pribžnost. Če priložnosti ne bi bilo, te- ga ne bi mogel storiti... Kak- šno finančno korist je od pro- vizij in obresti avansiranja Maxi Group d. o. o. imela Ljudska banka, žal ni zna- no. Če bi bilo, bi bilo bolj ra- zumljivo dejstvo, da se na po- ročila o nepravilnem poslo- vanju tako dolgo ni odzval nihče. Ne le obtoženi uslužbenki in Robert Preveč - v času, ko se je pred očmi toliko odgo- vornih dogajala največja banč- na goljufija v Sloveniji, so na čudež očitno čakali vsi. In ta se bo, vsaj glede na to, da za izgubljeni 2 milijardi in 261 milijonov tolarjev na koncu najverjetneje ne bo kazensko odgovarjal prav nihče, navse- zadnje tudi res zgodil. ALMA M. SEDLAR Obsojen na psihiatrično zdravljenje Na okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek sodili 44-letnemu Miranu Brileju, olbtoženemu, da je po pre- piru 9. marca letos v zavetišču za brezdomce v Celju z nožem do smrti zabodel 38-letnega Igorja Špegla. Brilej in Špegel naj bi se sprla že večer pred usodnim dogodkom, saj naj bi Igor Špegel Miranu Brileju očital, da ga je zaposlenim v zavetišču prijavil zaradi posesti mari- huane. Ponovno sta se sprla zjutraj, ko se je Brilej vrnil v zavetišče. Vzel je kuhinjski nož in Špegla najprej porezal po obrazu, potem pa ga zabodel še v desno stran telesa, zaradi česar je Igor Špegel izkrvavel. Sojenje je bilo zaprto za javnost, obtoženi Brilej, ki je bil od časa tragičnega dogodka v priporu, je v spremstvu varnostnikov sicer prišel na sodišče, vendar zaradi slabe- ga zdravstvenega stanja na obravnavi ni sodeloval. Veliki senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Milko Škoberne, je obtoženega Brileja spoznal za krive- ga. Ker je Brilej, po poklicu inženir gradbeništva, dejanje izvedel v stanju neprištevnosti, ga je sodnik Milko Škober- ne obsodil na največ 10 let obveznega psihiatričnega zdrav- ljenja ter na varstvo v zdravstvenem zavodu. To pomeni, da bo Miran Brilej naslednje desetletje preživel v psihia- trični bolnišnici. Če bi bil v času, ko je storil kaznivo deja- nje, prišteven, pa bi mu grozila zaporna kazen od petih do .ite^^iek:.« ^^^^^^^^^^^^^ .________: AMS. št. 37-12. september 2002 NOVI TEDNIK KRONIKA 27 Bo policist obsojen? Preiskava v zadevi Berisha je končana - Je policist izstrelil naboje upravičeno ali mu grozi sojenje? Te dni znova odmeva do- godek izpred treh let. 23. aprila leta 1999 sta celjska policista pri obhodu pri (ta- kratnem) hotelu Celeia opa- zila Naserja Berisho, za ka- terim je bila ravno takrat razpisana tiralica. Ko ju je Berisha opazil, je začel be- žati in kljub opozorilu, da naj se ustavi, je z begom na- daljeval do Cinkarniške po- ti. Tam se je nenadoma us- tavil, obrnil proti policistu, ki je bil za njim, iztegnil ro- ko, v kateri je, kot so ka- sneje ugotovili, držal mo- bilni telefon in mu zagro- zil, da ga bo ustrelil. Poli- cist je takrat proti njemu iz- strelil več nabojev. Berisha je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico. Sklepati je, da je Naser s tem, ko se je obrnil proti po- licistu, iztegnil roko in gro- zil, da ga bo ustrelil, hotel policista prestrašiti, saj v te- mi ni bilo mogoče prepoz- nati, kaj ima v roki, so pred tremi leti pojasnjevali na celj- ski policiji. Dušan Mohorko, takratni svetovalec vlade in pooblaščenec za vodenje Po- licijske uprave Celje je de- jal, da Berisha pri tem: »...ni upošteval, da se je policist za- radi njegovega obnašanja po- čutil neposredno ogrožene- ga, v skladu z 52. členom za- Naserja Berisho so policijski streli pokosili 23. aprila 1999. kona o policiji pa je imel vso pravico uporabiti strelno orožje,« in da je: »...policist iz občutka življenjske ogro- ženosti hipno reagiral v po- sebnem psihičnem stanju in v desetinkah sekunde.« Že takrat se s takšno razla- go nikakor niso sprijaznili šte- vilni Naserjevi svojci, ki so trdili, da je bil Naser v času iskanja zaradi tirahce doma. Spraševali naj bi tudi, zakaj ga policija ni prišla aretirat takrat. Mohorko pa je dejal, da so bili večkratni poskusi, da bi osumljenca na osnovi tiralice prijeli, neuspešni. Berisha naj bi imel večkrat opravka s policisti. Osumljen naj bi bil kaznivih dejanj na- silniškega obnašanja, ogro- žanja varnosti in povzročitve lahkih telesnih poškodb. Po- vezovali pa naj bi ga tudi s preprodajo mamil, vendar so slednje Berishevi svojci os- tro zanikali. Naserja so zadele tri kro- gle. Ena v sprednjo stran le-, vega stegna, druga v levo stran ledvenega dela, tretja pa v de- sni del zadnjice. Sicer pa so na tleh našli devet tulcev na- bojev iz policistove pištole. Odločitev je padla Policist, ki je sprožil orož- je, je bil po usodnem april- skem dnevu kar nekaj časa v bolniškem staležu in vsesko- zi pod varovanjem, saj so nje- mu in številnim policistom neznanci grozili. Še vedno je zaposlen na celjski policijski upravi in še vedno mu nudijo ustrezno zaščito. Policijska preiskava o tem, ali je tisto noč ravnal upravičeno ali ne, je končana. Po njihovem mne- nju je policist ravnal pravil- no in v skladu z zakonom. Včeraj so okrožni državni tožilci skhcali poseben kole- gij, saj gre za občutljivo za- devo, kjer so se odločili o na- daljnji potezi v primeru mla- dega policista. »Tožilka, ki je zadevo obravnavala, nam bo poročala o primeru, nato pa se bomo skupaj odločiU,« nam je v torek povedal predsed- nik Okrožnega državnega to- žilstva v Celju Ivan Žaberl. Možnosti so tri. Zoper poli- cista lahko podajo obtožni- co. V tem primeru lahko gre tudi za utemeljen sum pov- zročitve smrti iz malomarno- sti. Lahko odstopijo od kazen- skega pregona, če gre za po- manjkanje dokazov za kazni- vo dejanje. Tretja opcija pa je vrnitev zadeve preiskoval- nemu sodniku z zahtevo po dopolnitvi. »Nemogoče je predvidevati, kako se bomo odločili,« je še dodal Žaberl. Kako so se tožilci odločili, žal zaradi zaključka redakcije ni- smo mogli zapisati, več o tem pa bomo poročali v prihod- nji številki časopisa. SIMONA ŠOLINIČ Zadnje slovo od Naserja na velenjskem pokopališču. Foto: SHERPA Kdaj streljati? 52. člen Zakona o policiji jasno predpisuje kdaj in v kakšnem položaju lahko policist pritisne sprožilec: »...po- licist sme uporabiti strelno orožje samo, če ne more dru- gače zavarovati življenja ljudi in preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zako- nu mogoče izreči kazen zapora 8 let ali več......če ne more preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ah osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila prej omenjeno kaznivo dejanje, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi taka oseba poskušala pobegniti......če ne more odvrniti napada na varovano osebo ali varovani objekt......če ne more odvrniti od sebe neposrednega protipravnega na- pada, s katerim je ogroženo njegovo življenje. Policist mora pred uporabo orožje, če okoliščine to dopuščajo, opozoriti: »Stoj, policija, streljal bom!« in sprožiti opo- zorilni strel. Na območju Policijske uprave Celje lani proti osebam niso uporabili strelnega orožja, so pa izstrelili dva opo- zorilna strela. Gledano splošno, pa lani uporaba prisil- nili sredstev in napadi na policiste številčno niso bistve- no odstopali od leta prej, število uporabljenih prisilnih sredstev se je povečalo za 5 odstotkov, število napadov na policiste pa se je zmanjšalo za 8,5 odstotka. SIMONA ŠOLINIČ PROMETNE NESREČE Vlak ga je povozil v bližini železniške postaje Lava v Celju je v sredo, 4. septembra, vlak povozil 25-letnega M. T. iz Celja. Omenje- ni je želel prečkati železnico izven prehoda za pešce, ob sebi pa je potiskal kolo. Zaradi hudih telesnih poškodb so omenjenega odpeljali v celjsko bolnišnico. Ranjen motorist S hudimi telesnimi poškodbami motorista se je končala prometna nesreča, ki se je zgodila na križišču lokalnih cest Ložnica pri Žalcu-Gotovlje-Žalec v sredo, 4. septembra. 30-letni voznik osebnega avtomobila, B. N. je v križišču Zavijal levo proti Žalcu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 33-letni R. V, voznik kolesa z motorjem. CVETKE • Celjski policisti imajo na sejmu tudi svojo pisarno. Vse potencialne dolgoprstneže, ki bodo te dni »operirali« na MOS-u, naprošajo, naj se predhodno javijo v njihovih prostorih v hali B zaradi evi- dence. • Pretekli teden je nadvse pogumni in drzni osebek vlo- mil v mrliško vežico na enem izmed pokopališč na Celj- skem. Odnesel je ozvočenje in kosilnico. Da se mu ne bi ob tem od strahu in groze tre- sle hlače, bi se lahko timsko povezal s tistim nepridipra- vom, ki nekaj dni prej iz skla- dišča v Velenju odnesel 87 raz- ličnih luči. Bi mu lahko mal- ce osvetilil prizorišče. • Te dni so vlomili tudi v ne- ko zidanico in odnesli 110- litrsko aluminijasto cisterno. Sumimo, da gre za tiste, ki so si teden prej v neki zida- nici odtočili 100 litrov vina... • Kar nekaj časa si je vzel tisti, ki je v Vitanju dodobra oskubil osebni avtomobil. Iz njega je odnesel avtoradio, ker pa se mu je to zdel pre- majhen plen se je odločil od- nesti še vse sedeže in obe zrač- ni vreči. Voznik zdaj vozi in sedi na pručki. Preteple SO jo Zadnji delovni dan minulega tedna so brezobzirne nez- nanke v Vodnikovi ulici v Celju obstopile petnajstletnico in od nje zahtevale mobilni telefon in prstane. Ker se jim je uprla, so jo preteple in odšle. Policisti za predrznimi in nasilnimi neznankami še poizvedujejo. Menda so jim že na sledi. Umrla mlada voznica Nekaj minut pred sedmo uro je v petek v Mali Pirešici na cesti Arja vas-Velenje življenje izgubila 26-letna voznica osebnega avtomobila. 26-letna N. V. je med vožnjo iz smeri Velenja dohitela kolono vozil in zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Ravno takrat pa je po njem pripeljal 31-letni voz- nik tovornega avtomobila A. Š. V silovitem čelnem trčenju je voznica utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju nesre- če umrla. To je že 32 smrtna žrtev letos, v enakem obdobju lani je na celjskih cestah umrlo 33 ljudi. Pešec čez cestišče Na križišču Foitove ceste in Ceste talcev v Velenju se je v petek, 6. septembra, huje ranil 47-letni pešec M. C, ki je prečkal Foitovo cesto pri rdeči luči. Iz smeri Šoštanja je takrat pripeljal 46-letni S. H. in z osebnim avtomobilom trčil v pešca. Gneča bo! Dvaindvajset policistov in kriminalistov ima polne roke dela v času sejma V teh dneh se zaradi med- narodnega obrtnega sejma utegne število vozil v Celju povečati za 50 odstotkov, kar z drugimi besedami po- meni okrog 50 avtobusov in 6000 osebnih vozil več, kot je vsakodnevno povprečje. »Največ vozil bo te dni vse- kakor na mariborski cesti, pa tudi po Magistrali zahod in Čopovi ulici,« pravi načelnik urada uniformirane policije Policijske uprave Celje Bo- jan Vrečic. »Prometne koni- ce je moč pričakovati pred- vsem na Mariborski in Deč- kovi cesti med deveto in enaj- sto uro, med trinajsto in šest- najsto ter med osemnajsto in dvajseto uro,« še dodaja. Za pobiranje parkirnine in re- darsko službo so zadolženi pri Združenju šoferjev in av- tomehanikov, na sejmu pa je prisotno tudi 22 policistov in kriminalistov. Tako kot v pre- teklih letih ima tudi letos celj- ska policijska postaja svojo pisarno oziroma dežurno službo v hali B. So pa zaradi sejma spremenili tudi pro- metni režim v okolici Golov- ca. Opekarniška in Stara Deč- kova cesta sta enosmerni in sicer Opekarniška cesta od Dečkove ceste proti Hudinji in Stara Dečkova od Vrunče- ve proti Mariborski cesti. S. Šol Prvi šolski teden minil varno Prvi šolski teden je na Celjskem minil varno. Zgodili sta se dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena dva otroka, vendar ne na poti v šolo ali iz nje. Eden izmed njiju se je lažje ranil. So pa celjski policisti pretekli teden ustavili skoraj tri tisoč voznikov, izrekli 55 opozoril, iz- dali 804 plačilnih nalogov, 143 voznikov pa poslali k sod- niku za prekrške. S preventivnimi aktivnosti so policisti sodelovali na več kot sto šolah in skoraj tolikokrat tudi predavali mlajšim in starejšim učencem o varnejši poti v šolo. Ustavili so tudi nekaj voznikov javnih prevoznih sred- stev, pri katerih so ugotovili pet nepravilnosti. S.Šol - Št. 37-12. september 2002 - Klub Magic llfe v Sharm el Sheiku je prava mala vas. Miro Primorac: »Magic life ponuja počitnice drugače, z obilico dejav- nosti, dobro hrano in pozornostjo do gostov. Zavedajo so, da so proda li turistom sanje in privoščiti jim želijo tisto, kar so kupili. Kakšnih 500 gostov iz Slovenije je to že spoznalo.« Čarobno življenje Avstrijski Magic life v svojih klubih uspešno prodaja turistom tisto, kar iščejo - sanje namreč Laudin boeing 767 se je po nekaj manj kot tri tisoč kilometrih zračne poti z Du- naja in po dobrih treh urah leta pričel počasi spuščati proti letališču v Sharm el Sheiku, na jugu Sinaja. Po- gled skozi okence je očaral. Sinaj je žarel v luči vzha- jajočega sonca. V polotok, ki povezuje Azijo z Afriko, se z obeh strani globoko za- jedata prekrasna Sueški in Akabski zaliv. Med obema je skoraj nepregledna puš- čava, iz katere rastejo ne- verjetne gore, ki so bile s kakšnih 7 tisoč metrov vi- šine videti kot po pesku po- sejani kravjeki. In med nji- mi široki, z rekami peska zaliti vadi j i - osušena kori- ta pradavnih rek. Pravljični pogled na deže- lo, ki je zaznamovala zgodo- vino in zaznamuje sedanjost, je porodil vprašanje: »Kje sre- di tega ničesar pa bomo sploh pristaU?« In potem so, prav na konici rta, ki reže globo- ko sled v čudovito modro Rdeče morje, v zorni kot pri- lezle majcene hišice, ki se, že kar nekam sramežljivo, do- tikajo morja. In ob zalivu, ki sega do konca pogleda, se je potegnila veriga hotelov. Ob njih je pogled ujel, prav bli- zu obale, črto svetlo zelenih zalivov, plitvin, ki jih je tja proti morju presekal koral- ni greben in popeljal pogled v globoko modrino do več ti- soč metrov globokega Akab- skega zaliva. Izstop iz letala je bil svo- jevrsten šok. Domače sapi- ce, mrakobnost deževnega poletja in avgustovski hlad je zamenjal nenaden sunek vre- lega puščavskega vetra. In za- prl sapo. Kot jo zapre tudi »zemeljski« pogled na ne- skončno širjavo puščave, ki se začne že nekaj metrov za letališko pristajalno stezo in vodi v objem sinajskih gora. Ste si z vročim sušilnikom za lase že kdaj popihali na- ravnost v usta? Če ste, je to ta občutek. Suha, gola, nič ne- prijetna vročina. In potem prijetno zavetje klimatizira- ne letališke stavbe, zatem prav tako klimatiziranega avtobu- sa, kjer prijazne roke doma- činov podajajo v roke vlaž- ne brisače, ki čudežno ohla- dijo hipoma razgrete glave. Dobrih deset minut vožnje z avtobusom je bilo potreb- no, da smo prispeli do cilja - najnovejšega kluba Magic li- fe, ki ga je ta avstrijski turi- stični gigant odprl marca le- tos in v njem ponuja 1376 po- stelj v 521 lepih, razkošno opremljenih sobah. Le še ko- rak v hotelske avle in že smo tam, kjer prodajajo sanje vsem tistim, sitim avanturiz- ma, popotovanj, željnih po- čitnic, kjer vas na vsakem ko- raku razvajajo. Razkošen klub Hotel je pravzaprav napa- čen izraz za klub, v katerem smo. Pravilneje bi ga opisali kot veliko vas, sestavljeno iz številnih, največ dve nadstrop- ji velikih hišic, ki jih povezu- jejo urejene ocvetličene po- ti. V osredju te vasi je pet ba- zenov, nekoliko odmaknjen, bolj na obrobju dogajanj, je še tako imenovani sprostitveni bazen, kjer je mir prvi zakon. Bazene obkrožajo štiri resta- vracije in velik hotelski lobi z recepcijo. »Vaške ulice« vo- dijo mimo trgovinic s spomin- ki in menjalnice. Za hišami se razprostira dolga peščena plaža z ležalniki, senčniki in igrišči za košarko in odbojko na mivki. Plaža nežno preide v dolgo plitvino, to pa zaklju- čuje čudovit koralni greben, za katerim se morje prelije v- za kopalce in potapljače pri- merne globine. Ob plaži sta še potapljaški in le nekaj ko- rakov stran sodoben fitness center na prostem. Streljaj od tam so uredili otroški vrtec z igrali, ob njem še prostor za ustvarjalne delavnice za sta- ro in mlado. Na obrobju vasi so zgradili amfiteater, kjer se ob večerih vrstijo plesne, glas- bene in druge prireditve, vsak dan pa tam vrtijo tudi filme. Le nekaj korakov oddaljena so teniška igrišča in prostor, namenjen lokostrelstvu. Raz- košju športno-rekreacijske in razvedrilne ponudbe lahko prištejemo še izposojevalni- co gorskih koles, urejeno sre- dišče za dobro počutje (well- ness) z različnimi vrstami ma- saž, disko, celo lastno radij- sko postajo premorejo. Do- bremu počutju gostov so na- menjeni še številni bari, z raz- novrstno ponudbo pijač, ki so jih razpostavili na plaži, ob in v bazenu ter na številnih točkah ob urejenih vaških po- teh. Ponudba odtehta ceno »že res, da za opisano raz- košje pošteno in gledano skozi naše oči tudi drago plačate. A plačali ste doma. Ko stopi- te skozi vrata Magic life klu- ba, lahko pozabite na denar- nico in kakršnekoli dodatne stroške, če, seveda, nimate na- vade domov nositi kilogra- mov spominkov,« je povedal Miro Primorac, lastnik ma- riborske turistične agencije Sonček, ki v Sloveniji trži te programe. Magic life je na- mreč klub, ki prodaja t.i. ali inclusive storitve - torej do- bite v klubu vse, kar so vam obljubili, zastonj. In tega res ni malo. Kajti so ali inclusive aranžmaji in so Magic life ali inclusive paketi. Takšni, pri katerih ponudba ni omejena in ne pohitijo med peto in še- sto popoldan s pečenimi pa- lačinkami in sokom, kakšnim kozarcem vina in praženimi sardelicami, pa morda še z nočnim prigrizkom. So na- mreč tudi hoteU, kjer vam prav takšno ponudbo proda- jo kot »ali inclusive«. Magic life je ubral drugačno pot ii\ pri ponudbi gostom ne sko- parijo. Ponudba pijač in hra- ne je praktično neomejena, proti večeru strežejo celo s koktejli in vsemi vrstami žga- nih pijač. Ob bazenu dobite vsak dan sveže kopalne bri- sače, v sobi vas čaka kopalni plašč, najem ležalnikov ob ba- zenih in na plaži je brezpla-, čen. Predvsem pa se veliko uk- varjajo z animacijo. Vsak dan se v klubu odvije okoli 30 športnih in približno 150 dru- gih zabavno-rekreacijskih de- javnosti. Zanje poskrbijo ani- matorji, ki jih imajo v vseh 25 klubih zaposlenih več kot 600 in prihajajo iz najrazlič- nejših držav. Za plažne in ba- zenske dejavnosti najemajo zlasti Brazilce, za petje in za- bavo Afričane, za ples umet- nike iz vzhodne Evrope.- »Klubi, ki jih ima Magic life v Turčiji, so specializirani pred- vsem za obalne športe, kot so odbojka na mivki, ulična ko- šarka, plažni nogomet. Tuni- zijski klubi so raj za golfiste. Magic life ima 25 klubov v Turčiji, Grčiji, Tuniziji. Egiptu in Bolgariji. Skup- no imajo klubi 8.472 sob in 20.770 postelj. Klub v Sharm el Sheiku je odprt vse leto, v njem je zaposlenih 500 ljudi, izključno (razen animatork) moških, zase- den pa je 70 odstotno. De- cembra in januarja je tam poprečna nočna temperatu- ra 15 stopinj, dnevna 22 sto- pinj Celzija. Morje ima ne- kaj nad 20 stopinj. Animatorji poskrbijo, da nikomur ob bazenih ni dolgčas. - Št. 37-12. september 2002 Ponudba rib je izredno pestra in bogata. V Egiptu pa gojijo predvsem potapljanje, od tečajev do vodenih izletov do 30 metrov globine med čudovite koral- ne grebene,« je povedal Miro Primorac. Za 20 evrov lahko kar v klubu opravite potap- ljaško šolo in pridobite certi- fikat, brez katerega potaplja- nje ni dovoljeno. Če vam je 10 odveč in potapljaškega iz- pita nimate, se lahko zado- voljite z izposojo maske z di- halko in plavuti, ter razisku- jete čudovit podmorski svet. Zaradi kristalno čistega mor- ja vidite dobrih 15 metrov v globino. Opremo za potaplja- nje lahko pustite doma. V po- tapljaškem centru imajo na azpolago 50 kompletov ce- lotne opreme, 100 oblek, 120 steklenic s stisnjenim zra- kom... Vrhunska kulinarika v klubu najdete pet resta- vracij in v katerem koli tre- nutku dneva je odprta vsaj ena. Kulinarična ponudba je vrhun- ska, oblikovana iz 1500 me- nijev, ki se »zavrtijo« vsakih 14 dni. Ob centralni restavraciji, kjer postrežejo s toplimi obroki po evropskem okusu, množi- co juh in pravo poplavo naj- različnejših solat in sladic, ima- jo še štiri specializirane resta- vracije. Prva je namenjena lo- kalni kulinariki - torej doma- čim, egiptovskim jedem, na njenem vrtu pa si mirno lah- ko prižgete tudi priljubljeno šišo - vodno pipo. V drugi po- strežejo z ribami in hrano, na- rejeno bolj po francosko. Tret- ja je klasična italijanska resta- vracija s sijajno ponudbo te- stenin in drugih tipičnih jedi italijanske kuhinje. Četrta po- nuja latinsko-ameriške kulina- rične posebnosti. Za nameček je, v času najhujše popoldan- ske vročine, odprt še kiosk ob bazenu, kjer lahko izbirate med šestimi vrstami slastnih, toplih sendvičev, polnjenih z mesom z žara in/ali zelenja- vo. 400 gostov hkrati lahko ta- ko vsak dan poskuša ob »obi- čajni« hrani tudi specialitete različnih kuhinj. V Magic li- feu pravijo, da tako gostom ni treba misliti na ure dneva in na to, kdaj, kje in kaj pojesti. Ko se oglasi želodec, je treba narediti le nekaj korakov in že si pri širokem izboru hra- ne, pripravljene res okusno, z odnosom. In to se, na svoj na- čin, tudi splača. Ker je hrana na voljo stalno, je, paradok- salno, a logično, poraba manj- ša, saj praktično nihče ne je na silo, zato ker je pač čas za obed. BRANKO STAMEJČIČ 30 Politično neicoreicten festival Za filme, ki ne podlegajo pritisku v Sloveniji se odvija - ali pa se bo odvijalo - veliko festivalov. Ime, ki je neneh- no povezano z različnimi izbori kratkih filmov, je Sa- bina Dogič. Glavni predmet pogovora je festival, ki se bo dogajal drugo leto... Začniva nekje drugje; vem, da ste vi bili vpleteni v izbor kratkih filmov ob LIFF-u; ali vaša vpletenost v Novomeški festival krat- kega filma ter Politično ne- korektni festival pomeni, da na LIFF-u ne boste več so- delovali - ali celo to, da tam programa kratkega filma ne bo več? Sniff (mednarodni festival kratkega filma) je ena najlep- ših stvari, kar se mi jih je zgo- dilo v zadnjih letih pri orga- nizaciji filmskega programa. Sniff je bil v prvem letu za kratki film tisto, kar kakšen drug filmski festival pri nas ni dosegel v nekaj letih. In to leti na ekipo festivala, ki ni- koli ne more biti ena oseba ter vse, ki so jo podprli (vključno s tujimi režiserji in producenti). Na festivalu se mi zdi pomembno to, da morajo biti v ospredju filmi in gostje (režiserji), ter sa- mo vzdušje festivala. Kar je dovoljšen razlog, da z Liffom ne bom več sodelovala. To pa ne pomeni, da brez mene ne bo programa kratkih fil- mov. Prav nasprotno, že lani je Liff imel v programu sklop kratkih filmov, imenovan Evropa u kratkem. Sklop, ki kroži predvsem po Evropi in ki jih izbere telo z imenom The European Coordination of Film Festivals ter hnanč- no zastopa Evropska komi- sija. Filmi so v večini brez dialogov, saj naj bi jih razu- mela čim širša evropska pub- lika. Kaj je osnovna ideja Po- litično nekorektnega festi- vala, ki ga načrtujete na- slednje leto? Korektnost je pritisk, ki ni le finančne narave. Osnovna ideja festivala je prikazati fil- me, ki na takšen ali druga- čen način niso podlegli temu pritisku. Kratkost filma lahko po- meni manj potrebnega de- narja, manj potrebnega de- narja pa lahko pomeni manj odvisnosti od produ- centov in komercialnosti - in več okretnosti. Ali lah- ko enaka enačba velja za festival? Vem, da bo ta imel zelo nizek proračun... Kratkost filma ne pomeni manj denarja, vsaj če priprav- ljaš festival. In skoraj vedno so zadaj producenti. Na Snif- fu so bili prikazani hlmi, ki so komercialno uspešni, ven- dar ne v smislu komercialne uspešnosti današnjih celove- čercev, bolj festivalsko pri- ljubljeni. To so bili filmi, po- sneti na filmskem traku, kar za sabo potegne precejšnje transportne stroške. Politično nekorekten festi- val pa bo na svojem začetku kar se da nizkoproračunski v smislu, da bodo filmi, če- tudi posneti na hlmski trak, s privolitvijo avtorja predva- jani z bete. Tako smo se od- ločili, da se lahko bolje pos- vetimo kvaliteti programa. Festival je mednaroden. Odkod prihajajo avtorji in kolikšno udeležbo pričaku- jete? V primeru, da nam bodo or- ganizacije pomagale pri krit- ju potnih stroškov režiserjev, pričakujem udeležbo s cele- ga sveta. Po odzivih sodeč po- meni to od Miamija, New Yor- ka, Argentine, Francije, Dan- ske, Avstrije, Litve, Turčije, Egipta, Irana do Koreje. Tako da je, kar se tiče gostov, vse še precej negotovo. Kakšni so pogoji za ude- ležbo na festivalu? Pogoj je politična osveš- čenost in angažiranost v po- lju filmskega jezika. Leto produkcije je neomejeno, prav tako dolžina in forma. Kdaj se bo odvijal festi- val in kje? Festival se bo predvido- ma odvijal v Metelkova me- stu, za obzidjem, nasproti Kluba Gromki... se pravi, od- prti kino, v času, ko dan še ni najdaljši in ko noči niso več najhladnejše, v začetku maja. Vse bo potekalo v so- delovanju z ostalimi klubi in upam, da tudi s Sloven- sko Kinoteko. Vse pa je od- visno od programa, filmskih formatov in navsezadnje proračuna. PETER ZUPANC Foto: GEZA BETHLEN Sabina Dogič Mothmanova prerokba Mark Pelling- ton je nazadnje delal Ulico Ar- lington, enega bolje vodenih in odlično zaključe- nih trilerjev zad- njih let. Spomni- mo se: podeželje, Jeff Brid- ges kot bivši specialec, ki pod- vomi, če so njegovi novi so- sedi tisto, za kar se izdajajo, da so - in nazadnje, sekun- do pred smrtjo, ugotovi, da je imel prav v vsem. Sosedje so teroristi. In on je njihov kurir In stolpnica FBI-ja gre v zrak. Arlington seje ukvar- jala s paranojo in zrcaljenjem resničnih dogodkov. Mothma- nova prerokba se ukvarja z istim, le da... je na prvi po- gled bolj konfuzna in premo- re manj dorečeni konec. Na prvi pogled. Da - dogodki kot da si ne sledijo povsem linearno. Da - nekatere stvari na koncu niso razložene. Da - junak reagira mnogo prepozno za nas, ki že vemo, v katerem žanru smo. Toda - ali je na- ključje, če v filmu, kjer se ju- nak izgublja v času in pro- storu, obstaja tudi pripoved- na nelineamost? In, morda stvari niso razložene - ker v filmu ne obstaja dovolj vero- dostojen karakter, ki bi raz- lagati smel? In kako naj Ge- re reagira pravočasno: saj niti o žanru, v katerem se naha- ja, nima pojma? Ni Tvvilight zone, Superman pa tudi ne. Kako naj dojame, da je glav- ni problem atmosfera? In film premore neverjetno at- mosfero. Ustvarja jo s premi- ki kamere. Svetlobnimi učin- ki. Glasovi po telefonu. Gla- sovi po odvodnih ceveh. Utri- pajočo elektriko a la Twin Peaks. Zrcali povsod, navad- nimi zrcali in zr- cali z nepričako- vanimi obrazi v njih. Informacije z vseh strani; obi- lje informacij, in nikoh ne veš, ka- tera je prišla iz pravega izvora in katera ne; in nikoli ne veš, katero ka- ko interpretirati. Komu zau- pati? Čisto komunistično ozračje sredi navadnih »bo- gaboječih« ljudi. Pravzaprav je glavni junak filma očitno atmosfera; kot da je zgodba atmosfera. In Pellington je mojster zanjo. Vse tiste na- videzne pomanjkljivosti so del tega načrta. Paranoja, ki razlage noče; paranormalne hidre, ki vsako možno racio- nalizacijo požro. Še en znak, da je režiser zelo dobro ve- del, kaj počne, je zaključna nesreča. Za razliko od časov- nega izmikanja in brisanja skozi ves preostali film je le ta nesreča izreeedno doool- ga in linearna in grozljiva. Le nesreča je realna. Le ne- sreča vas vrne v realnost. Vas opozori nanjo. Zveni pozna- no? O da. Odvrzimo paranor- malne dodatke na stran; tu- di ti bodo nekaterim ljubi, toda Prerokba je v svojem bis- tvu predvsem nadaljevanje komentarja... političnega in razpoloženjskega... iz Ar- lingtona. PETER ZUPANC Ocena: 7/10 CELJSKIH 5 PRVAKOV Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 9. do 8. 9.) Gremo v kino! Našteti ste morali vsaj dva filma Roberta Altmana, naj- bolj pa sta se vam vtisnila v spomin M.a.s.h. in Igralec. Nagradno vstopnico dobijo Tadej Oprešnik iz Šentjurja, Primož Kronovšek iz Parižlj in Viktor Gaber iz Ljubečne. 37. nagradno vprašanje: Kdo igra večino slabih fantov v filmih o slavnem britanskem tajnem agentu Austinu Povversu? Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 16. septem- bra (do takrat morajo pris- peti!). Ne pozabite nalepi- ti kupona in napisati naslo- va. Izžrebali bomo tri do- bitnike brezplačnih vstop- nic. PRIHAJAJO Mothmanova prerokba The Mothman Prophecies Igrajo: Richard Gere, Lucinda Jennev, Lama Linney, VJill Patton, Alan Bates Režija: Mark Pellinton Scenarij: Richard Hatem (po noveli Johna A. Keela) Zvrst: triler Dolžina: 119 minut John Klein [Richard Gere), novinar iz Washingtona, po smrti soproge zapusti svoje delo, da bi preučil čudna poročila, ki pripovedujejo o nenavadnih pre- rokbah fer videnjih krilatih bitij v malem mestu v Zahodni Virginiji, kar bi lahko dokazovalo invazijo Nezemljanov na modri planet... Triler je posnet po resničnem dogodku, ki nikoh ni bil do konca razjasnjen... V slabi družbi Bad Company Igrajo: Anthony Hopkins, Chris Ročk Režija: Joel Schumacher Scenarij: .lason Richman, Michael Browning Zvrst: akcijska komedija Dolžina: 116 minut Oakes [Anthony Hopkms) in Kevin Pope [Chris Ročk) sta izkušena agenta CIE, zadolžena za najtežje naloge. Pod krin- ko sta na sledi preprodajalcem jedrskega orožja, ko Kevin pade pod kroglami najetih morilcev. Ker slabi fantje ne vedo, da je Kevin mrtev, Oakes na njegov mesto pripelje brata dvojčka Jakea. Težave nastopi- jo, ker Jake sploh ne ve, da ima brata, ker ga je vzgajala ulica in ker je spreten goljuf, ki se preživlja s preprodaja- njem dragih vstopnic in igranjem šaha za de- nar. Toda fant je bister, poln življenjskih izkušenj, dosleden, zagrizen in globoko v sebi celo pošten. Pod vodstvom izkuše- nega Oaksa se začne njuna odisejada prod slabim fantom. Emil in deteictivi Emil und die Detektive Igrajo: Tobias Retzlaff, Anja Sommavilla, Jurgen Vogel Maria Schrader, Kai Weisinger Režija: FranziskaBuch Scenarij: FranziskaBuch (po knjigi Ericha Kdstnerja) Zvrst: mladinski pustolovski Dolžina: 110 minut Dvanajstletnega Emila in njegovega očeta spremlja ne- sreča. Najprej se Emilova ma- ti preseli v Kanado, nato še njegovega očeta odpustijo iz službe. Da bi Emil doživel tu- di nekaj lepih trenutkov, ga oče z vlakom pošlje v Berlin k bogati družinski prijateljici. Fant na vlaku sreča čudaškega moškega, ki mu ukrade ves prihranjen denar. Razočarani Emil sklene, da bo dobil de- nar nazaj, zato skupaj s prijatelji, ki jih najde na berlinski ulicah, zasleduje tatu... - Št. 37-12. september 2002 - T v VODIC 31 NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB 12.15; ODMEV Celje - mesto multikinematograffov Mercator bo v nakupovalnem centru, ki ga bodo v kratkem začeli graditi ob novem stadionu na Hudinji, gradil tudi multikino. To je potrdil predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič. Celje bo tako prvo mesto v Sloveniji, ki bo imelo za svojih 40 tisoč pre- bivalcev kar dva multipleks kinematografa! Je to smiselno ah ne, kaj o tem menijo v Celjskih kinematografih in v Tušu, ki tre- nutno zaključuje gradnjo svojega multikina na Hudinji, boste izvedeli v oddaji Odmev. ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB 21.00: GOST V STUDIU Smiljan Mori in 7 skrivnosti motivacije Danes, v četrtek, ob 21. uri bo naš gost Smiljan Mori, strokovnjak za motivacijo in komunikacijo, podjetniški svetovalec, osebni trener najuspešnejših podjetnikov, manager- jev, športnikov in posameznikov. Predstavil bo knjigo z naslovom 7 skrivnosti motivaci- je, v kateri je opisal preizkušene ideje in stra- tegije, ki jih bralci in poslušalci lahko upo- rabijo, da bi dosegli vrhunske rezultate na vseh področjih življenja. Smiljan Mori bo tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, sve- toval, pa tudi nagrajeval. PETEK, 13. SEPTEMBRA, OB 12.15: MOS 2002 Položaj delavcev pri obrtnikih v današnji oddaji, ki smo jo pripravili v okviru MOS-a 2002, bomo govorih o polo- žaju in problemih delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, s posebnim poudarkom na tem, kaj jim bo prinesla nova delovna zakonoda- ja. V pogovoru bosta sodelovala Ladislav Ka- luža in Forto Turk iz Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje, ki bosta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. Vprašanja bomo med oddajo sprejemali na tel. št. 49-00-880 in 49-00-881, lahko pa nam jih pošljete tudi na elektronski naslov ra- dio@nt-rc.si. SREDA, 18. SEPTEMBRA, OB 16.20: FILMSKO PLATNO O filmu po novem ob sredah Filmsko platno se seli v nov termin. Od srede, 18. septembra, boste lahko oddajo Filmsko platno spremljali in v njej sodelo- vali vsako sredo ob 16.20 uri. Za spremem- bo termina smo se odločih zato, da boste lahko vsi, ki imate radi film, o aktualnih filmih izvedeh več že dan prej, preden se uvrstijo na program celjskih kinematogra- fov. Tako kot doslej bomo predstavljali ak- tualne filme, podarjali vstopnice, vas obveš- čali o zanimivostih in tračih ter zavrteli tudi kakšno filmsko skladbo. VSAK DAN DO 19. SEPTEMBRA OB 11. URI: VELIKA NAGRADNA IGRA ZMAGOVITI PARI Vsak dan ob U. uri boste lahko do 19. septembra spremljali in sodelovali v veli- ki nagradni igri Radia Celje. Iskali boste zmagovite pare in si, če boste par našli, prislužili tudi nagrado Radia Celje oziro- ma naših pokroviteljev. 19. septembra, prav na 48. rojstni dan Radia Celje, bomo med vsemi, ki nas boste poklicali, izžrebali tu- di posebne, glavne nagrade. Pokrovitelji igre Zmagoviti pari so Pivovarna Laško, Celjski sejem, gostišče Hohkraut in Tro- pic Caffe. ČETRTEK, 12. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40Tečojni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih rodijskih postaj Slovenije PETEK, 13. septembra 5.00 Začetek jutranjega programu, 5.30 Narodno-zabov- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Holo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 12.00 Novice, 12.15 Torča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih rodijskih postoj Slovenije SOBOTA, 14. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov- na melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne- va, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit listo Radio Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDEUA, 15. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav- na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 8.00 Poroči- la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regio- nolnih radijskih postaj Slovenije PONEDEUEK, 16. septembra 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15Bingojack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Voše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljok polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postoj Slo- venije TOREK, 17. septembra 5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobav- no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Zdravju pri- jazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih poslušali, 23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postaj Slo- venije SREDA, 18. septembra 5.00 Zočetek jufranjego programa, 5.30 Narodno-zabav- na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni- co, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 23.00 Dobro Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NASVETI 35 Povejte mi^ kje spite in povem vam, kalfo zdravi ste Slabo spite, pa ne veste, zakaj - Odgovor vam lahko da tudi izkušen radiestezist Globoko pod nami se dogaja marsikaj, pa se tega niti ne zavedamo. Na to nas opo- zori šele slabo počutje, bolezen, ki se nas loteva. Stopimo do zdravnika, a so učinki zdravljenja kratkotrajni. Ko obupamo, ube- remo še druge poti, pravimo jim alternativ- ne, in ena takšnih je lahko tudi stik z ra- diestezistom, ki z občutljivo napravo iz- meri dogajanja v zemeljski globini in nam pove, pri čem smo in svetuje, kaj storiti. Zemeljskih tokov je več vrst, nekateri so dobrodejni, drugi škodljivi, nekateri celo smrtno nevarni, če smo njihovemu delova- nju izpostavljeni daljše obdobje. Sprva to delovanje občutimo kot motnje sna, nato kot motnje splošnega počutja, kasneje kot bole- zen. Dlje, ko se zadržujemo na mestu ško- dljivih zemeljskih učinkov, vodnih tokov, hitreje gre z zdravjem navzdol. Kar tretjino svojega življenja preživimo v postelji, zato je še kako pomembno, na kak- šno mesto jo bomo postavih. Odgovor na to vprašanje nam da lahko le izkušen radieste- zist, kakršen je tudi Vlado Stojnšek iz Ce- lja, ki se s to tehnično vedo ukvarja približ- no pet let. Pred petimi leti je hudo zbolel, nihče mu ni znal pomagati. Pa se je obrnil na znanca, ki mu je radiestezijsko izmeril prostore, kjer se največ zadržuje, in'skriv- nosti ni bilo več. Ravnal se je po nasvetih strokovnjaka, poskrbel za primerno zaščito in zdravje se mu je postopoma začelo vrača- ti. To dejstvo ga je spodbudilo, da se je z radiestezijo začel tudi sam ukvarjati. Do da- nes je opravil nešteto meritev in pomagal mnogim ljudem, ki so se obrnili nanj oziro- ma na njegovo podjetje Radiestezija Stojn- šek. Mnogokrat je dovolj, da posteljo pre- stavimo na drugo mesto, kjer ni učinkov vod- nih zemeljskih tokov in se učinki na spanje ter počutje pokažejo že po štirinajstih dneh, vedno pa to ni mogoče. V prostoru, kjer spi- mo, je mreža negativnih tokov pregosta ali pa postelje preprosto ni mogoče postaviti na mesto, ki je »zdravo«. V takšnih primerih vam Vlado Stojnšek postreže s tehnično re- šitvijo oziroma napravo, ki jo je sam razvil, njene učinke pa so izmerili in potrdili tudi v inštitutu za novo elektromagnetno energijo Bion, ki deluje v okviru ministrstva za šols- tvo, znanost in šport. Škodljiva tehnična sevanja Sodobni čas je vse bolj obremenjen s teh- ničnimi sevanji, katerih najpogostejši oddaj- niki so zlasti televizijski sprejemniki in ra- čunalniki, ti naši vsakdanji sopotniki. Če je teh sevanj preveč in je škodljiva ionizacija v prostoru premočna, se nam lahko oglasijo številne zdravstvene motnje. Tudi te meri- tve opravlja Vlado Stojnšek in glede na re- zultat svetuje ter ponudi ustrezno in učin- kovito zaščito, pri tem pa nenehno sledi raz- voju biofizike. Vlada Stojnška lahko pokličete tudi na tel. številki 03/ 5411 863 ali 041/ 200 847 ali pa ga obiščete na naslovu: Radiestezi- ja Stojnšek k.d., elektronske meritve se- vanj, Kersnikova 22, Celje. Ko pri naročniku opravi meritve, svetu- je in predlaga najprimernejšo zaščito. Vlado Stojnšek še ni zadovoljen z opravljenim delom. Vedno se sprašuje, ali je ravnal prav in pomagal. Zato čez čas vedno pokliče naročnika, da se prepriča. Doslej je bil še vedno zadovoljen, to pa mu daje poleta, da nadaljuje z iskanji, se izpopolnjuje, sledi svetovnim novostim. »Žal me ljudje veči- noma pokličejo šele takrat, ko je njihovo zdravje že močno načeto,« pravi Vlado Stojnšek, ki ga bo tudi letos mogoče obi- skati na Mednarodnem obrtnem sejmu. V hali M bo imel pri sebi tudi napravo za merjenje aure. Zgovorna aura Vsako živo bitje obdaja energetsko polje, ki ga s prostim očesom vidijo le redki posa- mezniki, strokovnjaki za bioenergijo. Au- ro, kot se to polje imenuje, pa je mogoče izmeriti z napravo, jo odčitati na fotografi- ji. Podoba (obhka) aure je pokazatelj obolelih mest, na- četega zdravja ali samo na- stavkov preteče bolezni, ko lahko sami kaj ukrenemo, da se ji pravočasno izognemo. Tudi te meritve opravlja Vla- do Stojnšek, o tem se bo mo- goče prepričati tudi na sej- mišču, če ga boste obiskali. Takrat vam bo nemara ponu- dil tudi zglavnik, anatomsko oblikovan in z naravnim pol- nilom, pirinimi luščinami. Takšen zglavnik je zdravju prijazen, ker je zračen in ker delno zadržuje negativno ze- meljsko sevanje. Foto: GREGOR KATIC »Meritev aure je preprosta in hitra. S fotografira- njem aure lahko ugotovim prihajajočo bolezen In človeku svetujem obisk zdravnika.« bio kotiček Ličinke špargljeve muhe izdolbejo steb- la špargljev od zgoraj navzdol. Ogrožene so predvsem dvoletne mlade rastline. Je- seni špargelj porežemo tik nad tlemi in rastline odstranimo. S tem odstranimo tudi jajčeca in ličinke špargljeve muhe. Pre- ventivno lahko v času naleta muhe (to je od aprila do julija) rastline šparglja pre- krijemo s posebno mrežo. Kam lahko posadimo stroke jesenske- ga česna: ♦ med jagode, da jih varujemo pred sivo plesnijo; ♦ okoli debel breskve, v območju kore- nin; česen da breskvi moč za obrambo pred napadom breskove kodravosti. Kjer imate pogoste težave z voluharjem, okrasne čebulnice posadite v posebnih »žičnatih košarah«, ki so zelo dobro vars- tvo pred tem škodljivcem. To vam bo spomladi prihranilo marsikatero razo- čaranje. Glavnata solata je zelo občutljiva na eti- len - rastlinski hormon, ki se sprošča pri dozorevanju plodov sadja. Solata se sta- ra, veni in na listnih ploskvah nastanejo podolgovati madeži. Zato solate ne sme- mo hraniti v bližini sadja! Drevje, ki raste v bližini komposta je izpostavljeno napadom pepelovk, zelo do- bro pa bosta v njegovi bližini rasla lešnik in bezeg. Če se le da, se ognemo sajenju jabolk, češenj in ostalega sadnega drev- ja. Odstranimo koreninske poganjke sad- nih dreves, saj se tam rade ugnezdijo ste- nice in uši. Tudi pepelovka ima rada te sočne in bujno rastoče poganjke. Astre so na suhem rastišču zelo izpostav- ljene napadom pepelovke, ki oslabi cvetenje. Zato astram izberemo ustrezno vlažno rastišče in jih tudi redno zaliva- mo. PESKANJE PO SPLETU Glas neodvisnih piscev Zagovorniki svobode go- vora radi rečemo kakšno pohvalno na račun svetov- nega spleta, kadar gre za to, da je moč na njem obja- viti tudi tisto, kar bi sicer v klasičnih medijih pojedla zlobna starka cenzura. Se pa ob takšnih pohvalah ved- no pojavi vprašanje, kako naj ta besedila dosežejo več- je število uporabnikov. Za vsako bolezen ena rožca ra- ste in plemenitemu poslans- tvu reševanja dobrih in kri- tičnih besedil pred spletno anonimnostjo se je zavezal spletni novičarski portal- ček Blogcritics (www.blog- critics.org), na katerem je moč najti dnevno sveža be- sedila izpod tipk raznih spletnih piscev. Stvar se na prvi pogled zdi malce nerazumljiva, a naj vas to ne odvrne. Blogcritics je preprosto servis, na katerem zbirajo besedila, kritike, ko- lumne in zapise iz raznih ve- trov, večinoma pa od nezna- nih, a zato odličnih avtorjev, ki svoja razmišljanja objav- ljajo na tako imenovanih spletnih dnevnikih. Takšen spletni dnevnik je pravzaprav spletna stran, na kateri avtor zapisuje svoja mnenja in vti- se o teh in onih stvareh. Ker se takšni strani po angleško reče vveblog, skrajšano pa blog, je malce jasnejši tudi izvor naziva spletne strani. Blogcritics zbira zapise s treh področij: glasbe in knjig, oz. literature. Tako vsaj pravi podnaslov strani, ven- dar boste tu našli tudi marsi- kateri sociopolitičen komen- tar ali bodico, pa tudi zapise iz popularne kulture nasploh. Pri tem projektu sodeluje cela vrsta piscev, vsak na svoj na- čin, branja pa je na pretek. Tako boste tu našli besedilo na račun najnovejšega ame- riškega zakona o elektronski glasbi, ki srhljivo spominja na Orvvellov roman 1984, re- cenzijo kakšne nove knjige, opis koncerta ali pa komen- tar na najnovejše dogajanje okrog Napsterja. Besedila va- rirajo od takšnih iz začetka tega zapisa, se pravi ostrih in brezkompromisnih, do tak- šnih, ki bi jih lahko mirne duše objavili v glasilu za nižjo stopnjo osnovne šole. Stran je postavljena eno- stavno in pregledno, razde- ljena pa je v štiri stolpce. V prvem z leve se nahaja osnov- na navigacija in poimenski seznam vseh avtorjev, nato sledi stolpec s splošnimi no- vostmi, ter še stolpca, pos- večena glasbi in knjigam. Tu je še obvezno iskanje po ključnih besedah in to je prav- zaprav vse. Vsak članek je predstavljen z naslovom in kratkim opisom, s klikom na naslov pa lahko prebrete cel zapis. Kot sem že omenil, se članki osvežujejo vsak dan. Nekateri pisci, še p6sebej urednik, Eric Olsen, so zelo produktivni, zato se ne gre čuditi, če bomo katero izmed teh imen zasledili še kje drug- je. Zelo zanimiv, predvsem pa popolnoma neodvisen po- gled na popularno kulturo in svet nasploh. VASJA OCVIRK vasja@slowwwenia.com Št. 37-12. september 2002 36 NASVETI Por za različne jedi Por je najokusnejši, če je belkast ali bledo zelen. Temno zeleni listi namreč pogrenijo in so vlaknasti. Zato jih odrežemo in zavr- žemo, nežni, svetli del po- ra pa pripravimo v juhi, pri- kuhi, z mesom ali s pala- činkami, v obliki narastka ali pikantne solate. Por za prikuho Za 4 osebe potrebujemo: 12 tankih stebel pora, vodo, sol, maslo, poper. Por očistimo, operemo in kuhamo v vreh, osoljeni vo- di 8 do 10 minut. Odcedimo ga in damo v kožico, kjer smo segreli maslo. Premešamo, da se por z vseh strani obda z maslom, po želji še osolimo in popramo. Ponudimo za prilogo k mesu. Če žehmo, lahko pripravimo por tudi s kislo smetano; očiščeni por kuhamo v osoljeni vodi 8 do 10 minut. V kožici segreje- mo kislo smetano. Odcejeni por damo v kožico, preme- šamo, da se napoji s smeta- no in ponudimo. Golaž s porom Za 4 osebe potrebujemo: 750 g mlade govedine, 1 kg pora, 1 korenček, 4 žlice ol- ja, 1 lovorjev list, sol, poper, 1 strok česna, 1/4 litra bele- ga vina. Meso narežemo na tanke rezine. Por očistimo in na- režemo na kolobarje. V vi- soki kožici segrejemo olje. na katerem zapečemo najprej meso, nato pa damo v lonec tudi por. Dušimo 2 minuti. Nato solimo in popramo, do- damo lovorov list in strt strok česna. Zalijemo z belim vi- nom. V pokriti kožici duši- mo meso 40 minut. Golaž s porom lahko tudi globoko zamrznemo. Trajnost 6 me- secev. Ponudimo ga s krom- pirjevim pirejem. Por s sirom Za 4 osebe potrebujemo: 12 srednje velikih stebel po- ra, sol, 40 g masla in malo masla za pekač, 40 g moke, 1/4 litra mleka, poper, maš- katni orešek, 150 g prekaje- ne slanine, žlico olja, 100 g sira. Por očistimo, temno zele- ne dele obrežemo. Očiščeni in oplaknjeni por kuhamo v soljeni vodi 20 minut. Od- cedimo ga. Pripravimo beša- Piše: MAJDA KLANSEK melno omako, maslo segre- jemo, vendar ne toliko, da bi porjavelo. Vmešamo mo- ko, potem pa počasi in med mešanjem prilivamo mleko. Med mešanjem kuhamo na majhnem plamenu 10 minut. Solimo, popramo in začini- mo z muškatnim oreškom. Slanino narežemo na tanke pramene, spražimo jo v ol- ju, da se hrustljavo zapeče. Sir nastrgamo. Nepregorno posodo namastimo, v poso- do položimo odcejeni por. Prekrijemo ga s slanino, le 2 žlici je prihranimo za potre- sanje. Por prelijemo z beša- melno omako, potresemo s sirom in s slanino. Pečemo ga v ogreti pečici pri 225 sto- pinjah 20 minut. Ponudimo s krompirjevim pirejem in z zeleno solato za glavno, brez- mesno jed. Št. 37-12. september 2002 NASVETI 37 Mont Kozje - svež modni veter v pleteninah in otroški konfekciji. Pravljica za modni jutri Modni utrip s prikazom slovenskih modnih smernic za pomlad/poletje 2003 v znamenju mešanja slogov in odkrivanja notranjih lepot Gospodarski kazalci do- iiače oblačilne industrije so katastrofalni. Tudi tej prob- ematiki, ki se ji ne obeta čudežno hiter in pravljično lep razplet, se ni mogel izog- niti niti minuli tradicional- ni, letos že 5. Modni utrip pod pokroviteljstvom Gos- podarske zbornice Sloveni- ^ Vsekakor je bilo manj stre- sno, optimistično in celo rah- lo pravljično vzdušje na ve- černi modni prireditvi v dvo- rani Grand hotela Union, kjer so modni oblikovalci najvid- nejših slovenskih tekstilnih proizvajalcev predstavili svo- je vizije za prihodnjo pom- lad in poletje. Razvrščene so bile v štiri tematske skupine s pomenljivimi imeni; Svo- bodna duša, Nepopolna le- pota, Neografično in Čudež- na dežela. In kakšna modna pravlji- ca se nam, seveda na osnovi videnega, obeta? Predvsem z ozračjem, ki bo namesto na- stopaškega razkazovanja poudarjalo notranje vredno- te, romantične kroje, sveže detajle, orientalske motive, afriške tiske, retro vzdušja, nadgrajena s sodobno pop kulturo in nadrealizmom. V toplih barvah peska, in- digo modre, tobaka, papri- ke in lubenice. Modni pre- stol pa si bosta še vedno de- lili črna in bela! Hit motiv: črte, listi, tropske ovijalke! Silhueta je preprosta; okra- šena s čipkami, podeželskim cvetličnim vezenjem, zave- zalkanimi detajli v neovikto- rijanskem slogu... Še vedno je modi izziv mešanje slogov! Kje je drznost? Lepo in privlačno, vendar pa je v celoti gledano priha- jajoča slovenska moda pre- malo drzna, inovativna, s pre- več medlo identiteto. Že res, vsi vemo, zakaj... Ampak na predstavitvi vzorčnih modelov bi vendar- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK le smeli pričakovati kaj več od standardiziranih oblačil- nih kosov. Nekaj všečnih od- stopanj je bilo opaziti v seg- mentu spodnjega perila, ko- palk in otroške mode. Nav- dušilo je tudi usnje, ki s svo- jim luksuznim šarmom in vr- hunsko tehnološko obdela- vo ponuja izjemno atraktiv- ne rešitve. Zato ni bilo ni- kakršno presenečenje, da je tokrat nagrado za najbolj iz- virno kolekcijo, ki jo pode- ljuje Društvo modnih obli- kovalcev in modelarjev Slo- venije, prejela Industrija us- nja Vrhnika oziroma obliko- valka Dada Volk. Foto: STANE JERKO Elkroj Mozirje - prihajajo barve! Št. 37-12. september 2002 38 GLASBA. »Priiatelji starih gdJG ste ...ff Tereza Kesovija ostaja glasbeni fenomen, ki srca odpira, preden zapoje - s svojo karizmo in prisrčno spontanostjo Zgodilo se je pretekli če- trtkov večer: Že ko se je pri- kazala na robu zaodrja, je v avditoriju završalo. Med odraslimi, starejšimi in mlajšimi - kot da so zagle- dali ... Vsak njen korak so spremljali občudujoči po- gledi in vzdihi, njenih gi- bov se je oklepala človeš- ka lakota po toplini, ljubez- ni. Dubrovčanka z žamet- nim glasom je elegantno, v rožnati večerni obleki in s sijočim nasmehom, pevsko spregovorila v čarobni fran- coščini. Zatem je napove- dala koncertnega gosta, Marjana Zgonca, ter se umaknila. Ko se je glasbe- na diva ali pop legenda vr- nila pod rdeče žaromete, je glasbeno-izpovedno zable- stela. »Zanimivo je, kar mi je pravkar rekel nek gospod: 'Nocoj ste bila nova, drugač- na !< Tudi na koncertu, ki ga bo 2. program HTV-ja pred- vajal 14. septembra zvečer, se je nekaj čutilo. Ne vem, kaj se dogaja z menoj, a za- vedam se, da sem v izredni glasovni formi. No, pomem- bno je, da moj instrument (glas) deluje, tole,« roki lju- beče položi na srce, »je ved- no tukaj!« Kakšni so prvi vtisi, ob- čutki po nocojšnjem kon- certu, ko ste vnovič marsi- koga ganili do solz? Slovenci radi rečete: čudo- vito, kar pomeni superlativ, da bi težko našli višjega. Če le-ta obstaja, ne znam govo- riti slovensko. Torej, poču- tila sem se čudovito. Tisoč- krat čudovito! Vedno nasto- pam tako - v pesmi, govoru in vsakdanjem življenju, kar je fascinantno. To zelo tež- ko pojasnim, a vendar lah- ko: ljubezen sem dala občins- tvu in ljubezen sem od njega dobila, kar je normalno. Ze- lo sem srečna, da me je uso- da oziroma Bog obdaril, da lahko s svojim instrumentom ljudi popeljem'V sanje, jim lepšam življenje. A se mo- ram sama dobro počutiti, moram biti srečna, žalostna ah vesela, da so lahko tudi oni srečni, žalostni ali vese- h. Danes na primer ... nikoh še nisem bila tako razpolo- žena. Kot da me je prevzela radost, ki sem jo v določe- nem trenutku morala izvle- či od nekod. Kje in kako zdaj živite? Živim v svoji vasi pri Du- brovniku, a verjetno ne bom več dolgo. Spoznavam na- mreč, da kakor koli je že tam lepo in je moja hiša krasna, je moje življenje dragocenej- še. Njegov preostanek želim preživeti v miru, ne stresu, in ne razmišljati, kako bom to ali ono plačala. Bistvo ni v denarju, ki ga preziram iz dna duše, a kolikor ga potre- bujem, ga moram imeti. Zdi se mi, da se boni preselila bliž- je svojemu Dubrovniku, kjer sem se rodila. Nekaj pa že- lim zadržati v Zagrebu, ki je glavno mesto, iz katerega lah- ko vedno potujem kamor ko- li. Vendar, kot pravi ljudski rek: človek razmišlja, Bog od- loča! Od kod črpate izjemno energijo, vitalnost? Pa to je to! Dobra energi- ja, ki gre proti vam in se vra- ča k meni. Tako kroži brez konca, meni pa daje moč. Glejte, ko sem danes prišla v Ljubljano, me je bolela gla- va, zelo mi je bilo slabo, pred koncertom sem popila tri as- pirine. A takoj, ko sem sto- pila na oder, sem se povsem spremenila - kot da je čarob- na palica naredila čudež! To je magična privlačnost, ki osrečuje. Kdaj naslednjič koncer- tirate v Sloveniji? Imela sem dva prekrasna koncerta v Dubrovniku in Splitu z Michelom Legran- dom, ki je svetovna glasbe- na zvezda. Trinajstkrat je bil nominiran za oskarja, trikrat ga je dobil. Napisal je veliko znanih melodij, česar mno- gi, ki jih poslušajo in prepoz- navajo, ne vedo. Sijajen pia- nist je, sijajen pevec in diri- gent. Torej, prvi (šestdeset- minutni) koncertni del je bil moj, drugi, ki je sledil od- moru, njegov; na koncu sva zapela dva dueta. Čudovito je bilo! Ta večer želim po- noviti v Cankarjevem domu, saj ga Ljubljana in slovensko občinstvo zaslužita. In kdaj boste obiskali Ce- lje? Da, Celje... Nekdo me mo- ra povabiti! Meni je povsod v Sloveniji lepo. Kamor koli pridem, vem, da sem med ljudmi, ki me imajo radi - oni pa vedo, da jih imam jaz rada. Zelo preprosto! Glasbeno pot ste začeli s flavto, pozneje z njo diplo- mirali na akademiji. Ali še pihnete vanjo? Sredi dela vzamem flavto in zaigram, a tega ne počnem pogosto. Zal mi je, da sem jo malo zanemarila. Name- ravam jo vključiti v nasled- nje koncerte z Michelom. Prihodnje leto jih načrtuje- va 36 po Japonski, pa turne- jo po glavnih mestih nekda- njega Vzhodnega bloka: Pra- ga, Varšava, Bratislava, Bu- dimpešta, Bukarešta, Sofija... MOJCA VOČKO Sveže zapečen^^veže zapečeno - Sveže zapečeno DIRTVVEGAS DirtY Vegas (Columbia/Dallas; 2002) Ocena: *** Trije stari znanci (Paul Har- ris, Ben Harris, Steve Smith) se srečajo na letališču, odide- jo na neobvezni jam-session v studijo kjer nastane skladba Days Go By. Teden dni po izi- du so na britanski lestvici Top 20, pesem odkupijo za glas- beno podlago reklami, inter- net pa vrvi od vznemirjenja. Trio hitro posname še deset pe- smi, ki se prodajajo kot vroče zemlje. Historiat albuma Dirty Vegas nedvomno kaže, da gre za komercialen izdelek. Ti- stim, ki se še spominjajo dni, ko se je elektroniki preprosto reklo disko, bo prinesel nekaj srečnih spominov. Zna pa bi- ti, da boste ob kitarsko zači- njenem lebdečem technu hi- tro zazehali. Če je Days Go By čista plesna mana, pa večji del plošče zveni zelo podobno: srednje hitri ritmi, nalezljive melodije, všečen in pristopen zvok, ki boleha s povprečnostjo in pomanjkanjem globine. Skupina je svoje techno am- bicije cepila na genetiko pisa- nja skladb ob kitari, v zvočni maniri zgodnjih devetdesetih, a jim v ključnih trenutkih zmanjka konsistentnosti, ki so jo pri podobnih akustično-teh- ničnih amalgamih zmogli npr. Super Furry Animals, Doves in Departure Lounge. Med bolj- šimi trenutki na plošči sta in- strumentalno bobneči Thro- win Shapes in akustična ver- zija hita Days Go By, vsak na svojem bregu. Vprašanje pa je. koliko je trden most vmes. (LooLu) RAZLIČNI (soundtrack) Music From the Motion Picture Scooby-Doo (Atlantic/Nika; 2002) Ocena: ** Poletni najstniški zmazek Scooby Doo so po vseh pra- vilih šovbiznisa pospremili z zgoščenim glasbenim do- gajanjem v filmu. Če se vam je ob tilmu čeljust zaskoči- la sredi zehanja, vam tudi pr- vi vrtljaji plošče ne bodo dvignili razpoloženja. A je soundtrack vseeno precej bolj prebavljiv zalogaj kot celuloidna verzija znane otroške risane serije. V pre- težno R&B in hip hop zve- nečo glasbeno podlago so stlačili superzvezdnika ple- sišč Shaggyja, Outkast s Kil- ler Mikom in Sleepy Brovvn (skladba Land of a Million Drums je prvi singel s ploš- če). Lil' Romeo je svoje odre- pal v družinski navezi z oče- tom (Master P), tu sta Baba Men in iz neba padla Kylie Minogue, saj njene skladbe ni v filmu, pa tudi na plošči je ne bi nihče pogrešal. Svoje trenutke so izkoristili tudi rahlo osenčeni izvajalci, kot je DJ razvpitega Kid Ročka in samostojen hick-hopper Uncle Kracker (moči je zdru- žil z brzostrelnim Busta Rhymesom, konec septem- bra pa izide njegov drugi al- bum) ali pa Solange, mlaj- ša sestra zvezdnice zased- be Destiny's Child Beyon- ce Knovvles, združena z Murphyjem Leejem v pesmi Thinking About You. Z ne- kaj pop punka na koncu je poskrbljeno za vse okuse. V glavnem ScoobyDooanje na vse možne načine... (Loo- Lu) Full cool demo top z novim šolskim letom v okviru otroške oddaje Full Cool nadaljujemo tudi z ru- briko Full Cool Demo Top. Včeraj so se predstavile Na- talija Korez iz Rimskih To- plic, ki je v glasbenem atelje- ju Goda v Celju posnela sklad- bo Klama, Mojca Bitenc iz Re- čice ob Savinji si je izbrala skladbo Skupaj midva, Nina Pilih iz Škofje vasi pa je za- pela skladbo Fant iz pravlji- ce. Za dekleta oziroma nji- hove skladbe ste lahko glaso- vali že včeraj, tako da ste v živo oddali svoj glas oziroma poslali SMS sporočilo. Zdaj jim lahko pomagate še s pri- loženim kupončkom in ga pošljete na naslov: Novi Ted- nik & Radio Celje, Prešerno- va 19, Celje s pripisom za Full Cool Demo Top. Zmagoval- ka se bo uvrstila v veliki tina- le, ki bo 10. decembra ob 17. uri v Memphis clubu, takrat pa se bo predstavilo tudi ne- kaj tistih, ki v oddajah niso zmagali, jih bo pa konec no- vembra izbrala strokovna ko- misija. SIMONA BRGLEZ 20 VROČIH RC lOVI TEDNIK GLASBA 39 Virtuozi z diatonično harmoniko Najboljši Janez Lekše, Matic Ceglar, Kristina Pahor in Ciril Podkrižnik 22. Zlata harmonika Lju- bečna 2002 je znova potrdi- la, da je Slovenija prava za- kladnica talentov igranja na diatonično harmoniko, pri- ljubljeno frajtonarico. To je tisti ljudski instrument, ki je bil njega dni močno za- postavljen in vsak, ki je igral nanj, je veljal za malo pre- maknjenega. Danes je rav- no nasprotno, heroj je tisti, ki zna slišno ugodno razte- govati meh frajtonarice in navduševati ljudi. Če so to otroci, je še bolje. Če pa so zraven dekleta in deklice, je pa še toliko bolje. V dosedanjih tekmovanjih za zlato harmoniko, ki jo poz- najo in cenijo tudi v svetu, je sodelovalo okoli 6000 harmo- nikarjev, od najmlajših do ve- teranov. V letošnjih devetih predtekmovanjih po Sloveniji je nastopilo blizu 400 harmo- nikarjev, v finalu na Ljubečni pa se jih je predstavilo 29 naj- boljših in sedem izmed dese- tih veteranov. Dve komisiji (Albert Završnik, Zoran Ko- lin in Tomaž Guček ter za pla- keto Avgusta Stanka Jasna Vi- dakovič, dr. Bruno Ravnikar in Stanko Mikola) sta imeli vražje težko delo, saj so bile kvalitetne razlike med nasto- pajočimi minimalne. Med finalisti v treh starost- nih kategorijah so podelili sa- mo pet bronastih odličij, 11 srebrnih in kar 13 zlatih, ki so jih osvojili Petra Zalokar (Laško), Simon Plemenitaš (Rogaška Slatina), Dejan Del- guisto (Portorož), Ervin Stru- na (Novo Mesto), Borut Žu- kovec (Mirna), Janez Lekše (Škocjan), Jernej Kolar (Ar- tiče). Matic Ceglar (Šmarje- SAP), Ivan Srpčič (Cerkljeob Krki), Dejan Krivec (Dobrna), Tibor Derganc (Novo Mesto), Aleš Stropnik (Mislinja) in Dejan Kušer (Rečica pri Laš- kem). Absolutni zmagovalec je to- krat postal Janez Lekše iz Škocjana, ki je na Zlati har- moniki nastopil petkrat, prav tolikokrat osvojil zlato odličje ter postal dvakrat zmagova- lec občinstva. »Na Ljubečno bom še prišel, saj-mi v zbirki manjka še plaketa Avgusta Stanka,« je napovedal Lekše. Občinstvo je za svojo letos vzelo dobrih deset let staro Kri- stinco Pahor iz Kranja, ki igra harmoniko tri leta, v finalu pa je nastopila prvič. Med na- stopom je sedela na kovčku za harmoniko, drobna glavi- ca pokrita s pravo gorenjsko havbo pa se je komaj videla iznad harmonike. Kristinca je bila izredno vesela velike ma- jolike NT-RC: »Saj je tako ve- lika, da bi se lahko vanjo skri- la,« se je pošalila simpatična deklica, ki ima doma že veli- ko priznanj z drugih harmo- nikarskih tekmovanj. V hudi konkurenci so to- krat podelili plaketo Avgusta Stanka Maticu Ceglarju iz Šmarja-SAP, ki je prvič na- stopil v finalu: »Presenečenje je popolno, saj priznanja kot novinec res nisem pričakoval. Harmonika mi veliko pome- ni, sicer pa imam štirinajst dni tudi svoj ansambel. Za uspeh se moram zahvaliti ludi men- torju Mirku Šlibarju,« je po- vedal Ceglar. Med veterani je osvojil na- slov »naj godec leta« simpa- tični Ciril Podkrižnik iz Re- čice ob Savinji, ki je prvič na- stopil v finalu na Ljubečni: »Za nastop me je prijavila prija- teljica in vse kaže, da je do- bro ocenila moje igranje. Do- ma nas je bilo 16 otrok, oče in strici pa so igrali v godbi. V mladosti sem sicer dobil harmoniko, ki pa je potem več kot 40 let nisem igral. Ponov- no sem si jo kupil, ko sem pozidal hišo in šel v pokoj. Igram samo stare valčke in ko- račnice. Zadnji uspeh bo prav gotovo velika spodbuda za na- daljnje delo.« Organizacijski odbor s predsednikom Martinom Gro- skom je odlično pripravil, le- tošnjo zlato harmoniko, na ka- teri so nastopili tudi trije har- monikarji iz Italije in Avstri- je (Igor Špetič, Nicola Bettiol in Raphael Kuhberger), har- monikarski orkester Stanka Mikole, otroški pevski zbor OŠ Ljubečna, ki ga vodi Vla- sta Rožič, lanskoletna abso- lutna zmagovalka Tina Bohak in humorista Honza in Fon- za. Dopoldanski del finala je bil v imenitnem prostoru atrija OŠ Ljubečna, popoldanski pa pred gasilskim domom na Ljubečni. Harmonikarje so večinoma spremljali starši, pogrešali pa smo njihove mentorje, saj smo srečali le Mirka Šlibarja in Stanka Mikolo, drugih pa iz nerazumljivih vzrokov ni bilo. Pa bi bilo prav, da bi sli- šali tudi strokovno mnenje dr. Bruna Ravnikarja, sicer pred- sednika Zveze ljudskih tradi- cijskih skupin Slovenije in od- ličnega poznavalca tudi te zvr- sti glasbe. Morda bi v prihod- nje kazalo najti uro časa za pogovor s finalisti, mentorji, starši in organizatorji o nači- nu igranja, zlasti pa izboru skladb za obvezne venčke, ki so sestavni del nastopa. Igranje na diatonično har- moniko je doseglo izjemno visoko stopnjo kvalitete in vprašanje je, kje se bo ta vir- tuoznost ustavila. Ali pa se bodo interpreti končno le vr- nili v tisto igranje, ki zahte- va maksimum srca in duše, kot je igral veliki mojster Av- gust Stanko. TONE VRABL Foto: GREGOR KATlČ Po srečanju na Zlati harmoniki še spominski posnetek najboljših z gosti (od leve) podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek, Janez Lekše (absolutni zmagovalec), Kristinca Pahor (najboljša po izboru občinstva), Ciril Podkrižnik (naj godec 2002), Matic Ceglar (plaketa Avgusta Stanka) in predsednik organizacijskega odbora Martin Grosek. Nastopilo je tudi sedem veteranov za »naj godca 2002« (od leve) Anton Kogovšek, Mimika Šraj, Metod Praprotnik, Anka Podobnik, Albin Škerjanec in zmagovalec Ciril Podkrižnik, manjka pa Franc Škuf ca. , VRTILJAK POLK IN CEUSKIH 5 plus 2002 10 let delovanja družine Galič Družina Galič (Jože, Cita, Katari- na in Marko) iz Šempetra v Savinj- ski dolini je ob praznovanju deset- letnice družinskega prepevanja pri- pravila bogat program prireditev. Za- čeli bodo s koncerti treh glasbenih družin Habrovi fantje. Sestre Budja in družina Galič. Prvi koncert bo 14. septembra v Preboldu, drugi 2L v Mali Nedelji in tretji 28. septembra v Lučah ob Savinji. Osrednji kon- cert družine Galič pa bo 7. oktobra v Žalcu, na njem bodo predstavili tu- di novo kaseto in zgoščenko Pesmi za vse čase. Bera koncertov se bo nadaljevala 12. oktobra v Šempetru v Savinjski dolini z radijsko oddajo Koncert iz naših kra- jev, ki jo Galiči pripravljajo z Radiom Slovenija. Poleg slavljencev bodo na- stopili Anja Burnik s prijatelji, ansam- bel Klavžar, mladi harmonikarji Dar- ka Atelška in humorist Podhomski Jo- ža. Ves program bodo izvedli v okviru delovanja Kulturno umetniškega druš- tva Glasba iz Slovenije, ki ima sedež v Šempetru v Savinjski dolini in katere- ga predsednik ter tajnik sta Cita in Jože Galič. Družina Galič je doslej pri založbi Zlati zvoki izdala pet kaset in zgoščenk: Božični večer z družino Galič (1997), Narodne in ponarodele pesmi (1998), K tebi želim (1999), Kdor muzicira. sr- ce odpira (2001) in Pesmi za vse čase (2002). Zadnji izdelek je v celoti po- snet v živo na enem od koncertov zad- nje slovenske turneje Galičev. Pri sne- manju 18 pesmi se je kot odličen glas- beni producent in zvokovni mojster iz- kazal Igor Podpečan, pri posnetkih, ki so nastah v Domu kuUure v Kisovcu, pa mu je pomagal še Sašo Groboljšek. Na jubilejni zgoščenki bo predstavljen izbor najbolj priljubljenih pesmi iz de- setletne zgodovine ansambla. Ob že uveljavljenih avtorjih in interpretih Citi in Jožetu Galiču se prvič v vlogi avtor- jev pojavljata tudi njuna otroka Katari- na in Marko. Prav gotovo bo jesensko- zimsko srečanje z izjemno ustvarjalno družino Galič zanimivo in prijetno. TONE VRABL Št. 37-12. september 2002 - 40 ZA AVTOMOBILISTE Ford conne<^ za ljudi in tovor Trg lahkih dostavnih vo- zil, ki lahko postanejo tu- di vozila za prevoz potni- kov, se je v zadnjih letih tako rekoč izjemno razši- ril. Fiat doblo, peugeot part- ner, citroeen berlingo in po- dobni žanjejo veliko uspe- ha. Logično je, da se pojav- ljajo vedno novi in novi av- tomobili; sedaj se tem pri- družuje še Ford s svojim connectom. S connectom so ponudili dve enaki karoseriji, vendar je njun namen oziroma upo- rabnost različna. Poleg tega so drugačni tudi dolžina, ši- rina, višina in medosna raz- dalja, načeloma pa ločujejo med dvema izvedenkama - tourneom connect, ki je na- menjen predvsem prevozu ljudi, in transitom connect, ki je namenjen prevozu bla- ga. Kombinacij različnih dol- žin in seveda opreme je pri connectu skoraj nešteto, za začetek pa bosta tourneo in transit na voljo s kratko in dolgo medosno razdaljo in z dvema razhčnima višinama. Ob tem si je mogoče omisli- ti še številne kombinacije vrat, poleg tega tudi različne izvedbe drsnih vrat na eni ali pa na obeh straneh ipd. Za pogon bodo skrbeli tri- je motorji, vsi z gibno pro- stornino 1,8 litra, vendar z raz- lično močjo oziroma zmog- ljivostmi. Prvi oziroma osnov- ni je 1,8-litrski štiri valj nik, ki ponuja 75 KM pri 4000 vrt- ljajih v minuti, njegova pov- prečna poraba pa naj bi bila 6,3 litra dizelskega goriva. Ne- koUko zmogljivejši je agregat z enako gibno prostornino, vendar z 90 KM pri prav tako 4000 vrtljajih v minuti (pov- prečna poraba 6,5 litra dizel- skega goriva), najzmogljivejši pa motor, ki ponuja 115 KM pri 4400 vrtljajih v minuti. Serijsko je tourneo connect opremljen z deljivimi zadnji- mi vrati, ki imajo stekla, po vi- šini nastavljivim servo vola- nom, zadnja sedežna klop je asimehično deljiva, žal pa je zračna varnostna blazina name- njena zgolj vozniku, za so voz- nika pa je na voljo v kasnejših, bogatejših paketih opreme. Connect, v takšni ali drugačni varianti, bo nastajal v fordovi tovarni v Turčiji, za sedaj pa še ni znano, po čem bo. Napove- dujejo, da se bo connect pri nas pojavil prihodnjo pomlad ali morda na poletje. Zamenjava za seicenta in pando Fiat že dolgo časa ponu- ja pando in seicenta; av- tomobila gresta dobro v promet kljub svoji model- ski priletnosti. Prihodnje leto pa bo italijanska av- tomobilska tovarna ponu- dila zamenjavo za oba in ju verjetno predstavila na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Zanimivo je, da bo z enim modelom verjetno nadome- stila obe vozili. Pri pogonu ne bo posebnih sprememb, saj bo ta speljan k prednje- mu kolesnemu paru, v dol- žino pa bo apeninskega av- tomobilčka za 3,5 metra. Za zunanjo podobo bo poskr- bel fiatov oblikovalski cen- ter, prvič pa se bo zgodilo, da bo tako majhno vozilo na voljo tudi s petimi vrati. Motorji naj bi bili po se- danjih napovedih trije, in sicer dva bencinska in tur- bodizel. Bencinski začetni bo imel pri gibni prostor- nini 1,1 litra 55 KM, med- tem, ko naj bi motor z gib- no prostornino 1,2 litra po- nudil 80 KM. Turbodizel- ski motor bo imel pri gibni prostornini 1,3 litra, kar tri različne moči od 60 do 85 KM. Kot kaže sedaj, naj bi novi mali fiat nastajal v fia- tovi tovarni na Poljskem. Tourneo connect Prihaja peugeot 206 GTi Na bližnjem pariškem avtomobilskem salonu, ki bo konec septembra, bo seveda veliko videti, očitno se nanj pripravljajo tudi pri Peugeotu, tovarni, ki ji gre letos tako rekoč izjemno od rok. V Parizu bodo tako na svetlo postavili GTi izvedenko peu- geota 206. Navzven se bo ta avto od drugih 206 se- veda precej razlikoval, saj ne bo mogoče prezreti širših pnevmatik, nižjega podvoz- ja, dvojne izpušne cevi, pa spojlerja nad zadnjimi vrati ipd. Seveda bo še največ po- nujal motor. Temu avtomobilu so namreč namenih 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo zmogel 180 KM in imel 149 Nm navo- ra. Kot je slišati, naj bi bila najvišja hitrost nekako 240 km/h, do 100 km/h pa bo pos- pešil v sedmih sekundah. Po napovedih naj bi avto stal nekako 25 tisočev evrov, kar seveda ni mačji kašelj. Toyota podira rekorde Medtem ko japonskim avtomobilskim hišam v Evropi ne gre posebej dobro od rok, je povsem drugače s Toyoto. V prvem letošnjem polletju je omenjena japonska avtomobilska hiša prodala kar 410 tisoč avtomobilov, kaj je celo za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. To je največ doslej. V letošnjih šestih mesecih si je Toyota priborila 4,5-odstotni tržni delež, medtem ko je bil ta lani še 3,7 odstotka. Najbolj je Evropejcem všeč yaris, saj se je letos zanj odločilo kar 118 tisoč kupcev, po drugi strani pa je najbolj poskočila prodaja corolle, in sicer za 43 odstotkov. Kot pravijo, naj bi do konca leta Evropejcem prodali vsega sku- paj 740 tisoč avtomobilov. Toyoti gre do- bro tudi pri nas, saj je njen tržni delež 2,2 odstotka, medtem ko je bil lani v tem času 1,4 odstotka. Vroča toyotina žemljica corolla Truck made by Porsche? Pri nemškem Porscheju, znanem po izjemnem tržnem uspehu zgolj z dvema avtomobiloma (boxsterju in 911) menda resno razmišljajo, da bi ponudili športnega trucka oziroma dostavnika. Čeprav so to zgolj govorice, pa je ja- sno, da je Porsche izjemno uspešen tudi v ZDA in tam gredo trucki izjemno dobro v promet. Če naj bi vendarle naredili takšen avto, naj bi za osnovo služil cayenne, športno večna- mensko vozilo, ki se bo na trge pripeljalo letos jeseni, ozi- roma v začetku prihodnjega leta. Avtomobil naj bi poganja! V8 dizelski motor z gibno prostornino 4,0 litra in s 250 KM, Vse drugo je še neznano. Porsche turbo tudi icot Icabrioiet Za vse tiste, ki jih tišči denar in se radi vozijo po svetu z vetrom v laseh: Porsche bo eno najmočnejših izvedenk 911, se pravi turbo, ponudil tudi kot kabriolet. Zadeva ni tako hudo kritična, ker bo tovarna to različico 911 začela ponujati spomladi prihodnje leto. Kakšnih posebnih razlik v primer- javi s kupejem, če izvzamemo platneno streho, ne bo, saj se bo v zadku vrtel 3,6-litrski bokser motor s 420 KM. 4Matic za mercedes S Mercedes Benz svoj največji avtomobil S dobro trži in tudi to je mogoče vsaj malo pripomoglo o odločitvi, da jeseni ponudijo nekoliko spremenjehoizvedenko. V notranjosti bodo morda najbolj opazni nekoliko sprernenjeni instrumenti ozi- roma gumbi, navzven nove luči, pa na zadku spremenjeni smerokazi ipd. Največja novost pa je stalni štirikolesni po- gon 4Matic, ki ga bo Mercedes ponudil tudi pri novem razre- du E. Stalni štirikolesni pogon bo tovarna prodajala tudi pri manjšem C (najprej v izvedenki C 240 in 320). Št. 37-12. september 2002 I ZA AVTOMOBILISTE 41 Avgust najskromnejši doslej prodaja avtomobilov v jvgustu v zadnjih letih še jjlioli ni bila nekaj poseb- nega. Toda avgust je bil v letošnji bilanci daleč naj- ;|(romnejši mesec doslej, l;ajti v trgovinah je bilo ja 13 odstotkov manj kup- cev kot avgusta lani. Sku- paj so slovenski trgovci z jvtomobili prodali 3368 jovih osebnih avtomobi- lov. Če upoštevamo vse letoš- nje mesece, potem je bilj posel z avtomobili v pri-i merjavi z enakim lanskimi obdobjem za osem odstot- kov skromnejši, kar tudi pomeni, da ni nujno, da bo letos v Sloveniji prodanih veliko več kot 50 tisoč av- tomobilov. Tako je avgusta več vozil kot v enakem lan- skem mesecu prodal le Re- nault (plus 6,2 odstotka, skupaj 670 avtomobilov), je pa moral pri prodaji clia, dolgo časa najbolje proda- janega vozila na sloven- skem trgu, požreti grenko pilulo. Na tem mestu ga je namreč zamenjal Volks- wagnov polo (258 vozil), medtem ko je dosedanji pr- vak clio zasedel drugo me- sto (244 vozil). Minimalen plus so imeli tudi pri Ci- troenu (0,5 odstotka), vsi drugi so bili pod črto. Tudi Volkswagen kljub prodaji pola ni mogel do- seči ugodnejšega rezultata, saj je prodal 588 avtomo- bilov, kar je bilo za 6,8 od- stotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Letos iz- jemno uspešni Peugeot se je od avgusta prav tako po- slovil z minusom (1,3 od- stotka manj kot avgusta la- ni, sicer pa 317 vozil). Med onimi, ki jim gre še naprej slabo, je recimo Škoda, ki je imela v avgustu za 37,6 odstotka manj kupcev. Vse- kakor pa je treba omeniti Toyoto. Ta japonska avto- mobilska hiša je v zadnjem letu ali dveh naredila iz- jemno velik skok. Samo av- gusta se je njena prodaja povečala za 154 odstotkov, letos pa je tovarna prodala 856 avtomobilov. Vse dru- ge japonske avtomobilske hiše so letos skupaj proda- le 1369 avtomobilov, kar je nazoren dokaz moči To- yote. Še o lestvici najbolje pro- dajanih vozil. WV polo to- rej povsem v vrhu, za njim renauh clio, na tretjem me- stu je bil tokrat VW golf, na četrtem fiat punto in na petem peugeot 206. Satelitska navigacija tudi pri nas? Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer ni mogoče uporabljati satelitske navi- gacije, ker pač ni ustreznih računalniških zemljevidov. Vse pa kaže, da se utegne to Imalu spremeniti, saj podjetje Geoset iz Šenčurja pri Kranju v sodelovanju z AMZS pripravlja poskusno različico programske opreme za navigacijo. Poskusno so v napra- vo vnesli del območja na obrobju Ljubljane, razširitev na vso Slovenijo pa je seveda odvisna od številnih drugih dejavnikov. Ustrezno je treba namreč prirediti kar 30 tisoč Idlometrov slovenskih cest, vendar naj bi po optimističnih napovedih tovrstna naviga- |cija v Sloveniji začela delovati že do konca letošnjega leta. Fiat barchetta Črni oblaki nad Fiatom Nad Fiatom oziroma njegovim avtomobilskim delom se kljub vsem naporom še naprej zbirajo črni oblaki. Kot je dejal njegov predsednik, mora Fiat Auto do leta 2004 začeti poslovati z dobičkom. Če ne, je bilo rečeno, se utegne zgoditi, da bo Fiat svoj avtomobilski del prodal. V drugem letošnjem četrtletju je namreč imela italijanska avtomobilska tovarna 34 milijonov evrov čiste izgube in prav zaradi tega v rdeče številke potisnila ves koncem Fiat. Sicer pa namerava skupina do konca letošnjega leta sedanji dolg, ki znaša 5,8 milijarde evrov, zmanjšati na 3,2 milijarde evrov. To naj bi dosegli tudi s postopno prodajo nekaterih svojih enot, recimo tovarne, ki izdeluje strojno orodje Comau, pa sloviti Magneti Marelli ipd. Sicer pa pri Fiatu pravijo, da njihov namen ni kar tako prodati avtomobilski del, ki ga skušajo z vsemi sredstvi rešiti. Toda če ne bo šlo, bo treba poiskati nove lastnike, še dodajajo v Torinu. 48 ZANIMIVOSTI. Iz grajske kuhinje in kleti za prijatelje Na Gradu Tabor nad Laškim gostili poslovne partnerje in prijatelje - Že jeseni nekaj novosti za redne goste in naključne obiskovalce Ravno prav tenko odrezana rezina - najprej za Rada Hrastnika iz Perona, zatem pa še za zavarovalničarja Ivana Mirnika. Ko usta niso bila polna okusnih dobrot iz grajske kuhinje ali žlahtne kapljice iz grajske kleti, je bil čas za pogovor. Brata Turnšek (Aco in Tone) sta v precep vzela Ivana Kregarja iz podjetja Dikplast. Nasmejan, komaj 22-letni šef grajske kuhinje Dejan Potočnik s sestrama Anamarijo in Eliza- beto Štorman. Očeta Zvoneta pa v ponedeljek v Laškem ni bilo videti. Razmišljate o poroki? Si želite takšen obred, da spomin nanj dolgo ne bo zbledel? Z obilico cvetja in baloni, ki so po angloameriških obi- čajih zagotovilo za srečo v zakonu? Vse to, vključno z nežnimi zvoki harfe ali donečo poročno koračnico laš- kih godbenikov, pa s sabljo odprtim šam- panjcem in za povrh še kristalnima vrčkoma z vgraviranima začetni- cama zaročencev, mla- dim parom ponujajo na Gradu Tabor nad Laš- kim. Tovrstno ponudbo predstavljajo tudi v poroč- nem katalogu, ki ga je Go- stinstvo Laznik dalo nati- sniti za svoje tri lokale; ob Gradu Tabor še za Ho- tel Savinja v Laškem in za franšizno enoto Hotel Štorman Veniše. Še sve- že prinesenega iz hskar- ne so v ponedeljek delili gostom na grajskem dvo- rišču. Slovesno otvoritev s kulinarično ponudbo iz grajske kuhinje ter degu- stacijo vrhunskih sloven- skih vin in s pivom do- mačih pivovarjev so pri- pravili za svoje poslovne partnerje in prijatelje. Grajski kruh in divjačinski golaž v Gostinstvu Laznik so priprave porok na Gra- du Tabor, v Hotelu Savi- nja ter na Venišah med prednostnimi nalogami. Rednim obiskovalcem ter naključnim gostom pa bodo že jeseni, še več pa preko prihodnjega polet- ja, ponudili tudi še kaj drugega. »Ne samo z odlično ku- linarično ponudbo in vr- hunskimi slovenskimi vi- ni,« pravi Mirko Laznik, »radi bi, da bi naši lokali goste privabljali tudi s pri- reditvami - pri nas se vse- lej nekaj dogaja.« Že z ok- tobrom bodo začeli s ca- teringom, postrežbo na te- renu, ki bo dobrodošla zlasti za naročnike, ki pri- segajo na gostiteljstvo v lastnih poslovnih prosto- rih. Do konca leta naj bi na Venišah odprli poseben športno-poslovni center s konferenčno dvorano ter vso potrebno opremo za sezonske priprave šport- nikov. Že jeseni bodo obi- skovalci Hotela Savinja lahko izbirali med poseb- no pivniško ponudbo, spomladi pa bodo v lo- kalu temeljito oživili tu- di vrt ob Savinji. Tudi s kotičkom, opremljenim z igrali za najmlajše. Na Gradu Tabor bi sku- paj z laškim turističnim društvom in kulturnim centrom radi oživili ne- koč že uveljavljene vrhun- ske glasbene večere in pri- pravili program poletnih grajskih prireditev. Mika- ven pa bo najbrž tudi ne- deljski obisk grajskega dvorišča, kjer bodo go- stom v objemu prijetne- ga hladu pod mogočnim Humom postregli z div- jačinskim golažem iz kot- la, zraven pa odrezali ki domačega grajskega kj ha'in natočili vrček d mačega, laškega pi« Vsak dan svež kruh bd pekli sami, s pivom pi rodbina Celjskih, ki grad pod Humom od si dine prve polovice šti najstega stoletja pa do.s^ jega zatona uporablj^ kot lovski dvorec, ni bJ tako domača. Zato ga do tudi za grajske obisto valce še vedno varili v d( lini, v ob Savinji stoi^ Pivovarni Laško. IVANA STAMEJO' Foto: GREGOR KATI' Vodilna celjska bančnika Niko Kač in Dušan Drofenik (na sliki levo Drofenik) pri pol Slovj in pol Brazilcu Dragu Urankarju menda nista Iskala finančnih nasvetov? Dobro razpoloženi, a s kančkom resnosti na obrazih - Marjan Poznič in Drago Polak (Cel Celje) ter Dušan Zorko (Kovintrade Celje). Nasmejanega in dobro razpoloženega je bilo na grajskem vrtu videti tudi vodilnega Zdi lišča Laško mag. Romana Matka. Tem za kramljanje je bilo več kot dovolj, zato z Nikom Ka(| gotovo nista načela višine obrestnih mer. Naše žel|e in pričakovanja usmerjamo v čiste in obnovljive vire energije. V Skupini Merkur smo zavezani ustvarjalnosti. Z gospodarnimi rešitvami vzdržujemo varno ter ozaveščeno okolje, v katerega vstopa že peta generacija naših kupcev. Podpiramo razvoj In inovativnost na vseh področjih, saj smo prepričani, da je glavna energija napredka prav v ljudeh, ki s svojim znanjem in zagnanostjo presegajo meje vsakdanjosti. Naša pričakovanja segajo visoko. Predstavili vam jih bomo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v hali L, od 11. do 18^^septembra. ^...................... Merkur - generalni pokrovitelj največje slovenske sejemske prireditve. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Država bo partner, ne mačeha Dr. Janez Drnovšek ob Mednarodnem obrtnem sejmu Tudi letošnji že 35. tradi- cionalni mednarodni obrtni sejem v Celju je priložnost za ocenitev dosežkov preteklega leta in potrditev načrtov za prihodnost. Podjetništvo in širjenje inovativnosti, ki znatno povečujeta hitrost, s katero novi proizvodi boljše kakovosti, proizvedeni po nižjih stroških, nadomeščajo obstoječe, sta ključni gonilni sili nove ekonomije, ki spreminja gospodarsko strukturo vodilnih držav, hkrati pa ključna dejavnika konkurenčne prednosti v svetovnem merilu. Vladna usmeritev za prihodnja obdobja je podpora nadaljnji krepitvi mednarodne konku- renčnosti slovenskih podjetij ter njihova čim večja prilago- ditev zahtevam nove ekono- mije. Ukrepi gospodarske polidke so zato prednostno usmerjeni v razvoj poslovne kulture in skupnih družbenih norm, ki spodbujajo inovativ- nost, vlaganja v znanje, tehnološki razvoj in podjet- ništvo, v oblikovanje okolja in ustvarjanje pogojev za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami. Vsako leto posvečamo posebno skrb spodbujanju obrti in podjetništva, saj mala in srednja podjetja predstav- ljajo v slovenskem gospodars- tvu kar 98,6 odstotkov vseh podjetij. Tudi v letošnjem letu resorno ministrstvo za gospodarstvo nadaljuje s programi, namenjenimi spodbujanju razvoja podjet- ništva in obrti, od katerih je največ sredstev namenjenih prav spreminjanju strukture gospodarstva v smeri večanja deleža dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in zmanj- šanju zaostanka v produktiv- nosti. Zavedamo se pomena znanja pri obvladovanju in kreiranju tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja nacionalne konkurenčnosti v vse bolj globalnem gospodarskem okolju. Zato vse večjo pozornost namenjamo ne le pridobivanju in ohranjanju znanja, temveč predvsem njegovemu prenosu oziroma njegovi uporabi v konkretnih gospodarskih projekdh. Vlada že drugo leto izvaja program odprave administra- tivnih ovir, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena tudi ukrepom za ustvarjanje podjetništvu bolj prijaznega okolja, pri čemer je velik poudarek prav na dostopnosti do informacij. Naj tu omenim dostopnost do Uradnih Ustov RS preko Interneta, kar zagotavlja večjo varnost poslovanja. Za izboljšanje sistema informiranja so bile postavljene spletne strani, na katerih je mogoče naročiti svetovanje po elektronski pošti in prijaviti administrativne ovire, s katerimi se podjetniki srečujejo pri svojem delu. Na tako imenovanem podjetniš- kem telefonu pa podjetnikom brezplačno odgovarjajo svetovalci. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da se uspešno razvijajo trgovina pa tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja z državami jugovzhodne Evrope. To so trgi z velikim še neizkorišče- nim potencialom, ki pa hkrati s sabo prinašajo tudi nekoliko večje tveganje. Ker se vlada zaveda pomembnosti gospo- darskega sodelovanja Sloveni- je v omenjenem regionalnem prostoru, smo že vzpostavih večino institucionalnih okvirov za tovrstno sodelova- nje preko sklepanja dvo- stranskih ali večstranskih sporazumov z gospodarskega področja, nekatere dogovore pa še pripravljamo. Vlada se zaveda pomena obrti in podjetništva pri prihodnjem gospodarskem in socialnem razvoju države. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, odpiranje na trge jugovzhodne Evrope in Rusije bo podjetnikom in obrtnikom v prihodnjih letih odprlo številne nove prilož- nosti za aktivno sodelovanje v procesih globalizacije, v razvijanju in izkoriščanju novih tehnologij, proizvodov in storitev. Država si bo še naprej prizadevala za vzposta- vitev pogojev, ki bodo tovrstno sodelovanje omogo- čili, na vas - podjetnikih pa je, da podjetniške priložnosti prepoznate in izkoristite. Zato me veseli, da je večji del letošnjega obrtnega sejma namenjen prav mednarodne- mu sodelovanju. Obrtnikom želim čim bolj uspešno delo v prihodnjem obdobju. Država si bo prizadevala, da vam bo partner in ne mačeha. S skupnimi prizadevanji bomo še boljši tudi v Evropski uniji. Dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS Pomemben kamenček v mozaiku Sejem je priložnost, ki jo je potrebno kar najbolje izkoristiti V času, ko se sejemska dejavnost v Sloveniji srečuje z vedno večjimi težavami, stoji Mednarodni obrtni sejem še vedno trdno na svojem mestu. Še vedno je to največja in najpomembnejša sejemska prireditev, ne samo v Celju pač pa tudi v Sloveniji. Organizatorji letos pričakujejo, da bo v času sejma prišlo v Celje več kot 200 tisoč ljudi. Kakor koli že, je to zelo veliko. Na Mestni občini Celje se zavedamo, da je to izjemna priložnost, ki jo je potrebno kar najbolje izkoristiti. Znanje, ideje in izkušnje, ki se bodo med razstavljavci, gospodarstveniki, podjetniki, obrtniki in navsezadnje tudi med obiskovalci izmenjale v tednu dni, bodo vsekakor temelj za številne nove projekte. Mednarodni obrtni sejem je zelo pomemben kamenček v mozaiku razvoja ne samo celjske občine, temveč tudi regije in širšega območja. Na njem se namreč ponuja ogromno priložnosti, predstavljajo se nova znanja, novi dosežki in novi uspehi. Vse to pa je pomembno za uspešen in konkurenčen razvoj gospodarstva. Zato moramo prepričati tuje in domače poslovneže, da pridejo v Celje in da tukaj tudi ostanejo. Vsekakor pa jim moramo nekaj tudi ponuditi. Nekaj od tega jim ponuja že Mednarodni obrtni sejem. Daje jim prostor za predstavitve, na njem lahko navežejo nove stike, pridobijo ideje in partnerje. Svojo vlogo pri tem pa mora odigrati tudi Mestna občina Celje. Poskrbeti moramo, da se bodo v mesto vračali mladi strokovnjaki. Hkrati pa moramo poskrbeti tudi za kvalitetno izobraževanje in omogočiti pogoje za kakovostno delo in življenje. Nekaj od tega smo že štorih, nekaj še bomo. Vse to namreč ni stvar trenutnega navdiha, pač pa premišljenih in.načrtQvaniLoiiloč^^^^^_________ Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Dolga tradicija Mi verjamemo, da Celje postaja mesto največjih Delniška družba Merkur žeh tudi v Celju dokazati, da nas več kot 2.400 zaposlenih, ki tržimo preko 600 različnih skupin izdelkov kupcem v veleprodaji in maloprodaji in sodelujemo z več kot 10.000 partnerji, ostaja zvestih več kot stoletni tradiciji ustvarjanja zadovoljstva. V sozvočju s sodobnimi znanji si zagotavljamo uspešno poslovanje na trgih sedanjosti, na Mednarodnem obrtnem sejmu pa bomo predstavili še razloge za naše zaupanje v trgovino prihodnosti. Prav poslovne priložnosti prihodnosti so ena od ključnih lastnosti letošnjega MOS-a, ki je že dolgo tega prerasel okvire obrtniškega sejma in postal osrednja poslovna sejemska prireditev v Sloveniji. Letos še posebej pozdravljamo okrepljeno udeležbo gospodarstvenikov iz tujine, ki celjsko prireditev ne umeščajo samo v slovenski, ampak tudi širši evropski prostor. Mednarodni obrtniški sejem v Celju je s tem postal odlična poslovna priložnost tako za utrjevanje obstoječih, kot tudi za sklepanje novih poslovnih stikov. MOS bo od srede do srede postal poslovnežu prijazen kraj, Merkur pa bo s svojim razstavnim prostorom, posvečenim izkoriščanju solarne energije, dokazal svojo prijaznost do okolja. Mi verjamemo, da Celje postaja mesto največjih. Merkur je v njem pravkar odprl svoj največji trgovski center. Celjski sejem pa odpira največjo poslovno sejemsko prireditev Sloveniji. Vidimo se v Celju! i Mag. BineKordež, predsednik Uprave in generalni direktor Merkurja Položaj in smeri gospodarstva Slovenija se že učinkovito vpenja v gospodarski prostor Evropske Unije Procesi lastninske preobrazbe, tržni pogoji poslovanja z vse zahtevnejšo konkurenco, nove okoliščine in standardi gospodarjenja, nove zahteve kakovosti in okolja; gospodarska struktura z večjo vlogo storitvenih sektorjev, na znanju temelječa družba, hitre spremembe v tehnologijah; svet, ki trka na naša vrata in vstopa na različne, prijazne in neprijazne načine v naša življenja; evropske dimenzije trgovanja in proizvajanja... Vse to - in še marsikaj - so spremembe, ki so postavile in postavljajo slovenske gospodarstvenike in podjetnike pred nove izzive, ki terjajo nove smeri. Stabilna gospodarska rast je gotovo najpomembnejša osnova ekonomskega in socialnega napredka. Slovenija jo je v zadnjih nekaj letih dosegala. S povprečno Jožko Čuk Predsednik GZS prek 4-odstotno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda smo bili najuspešnejša država v tranziciji. Tako mora biti tudi poslej. Glavni porok za nove investicije in za nove zaposlitve pa so tudi dobri poslovni rezultati. Po lanski upočasnitvi gospodarske aktivnosd v svetu, ki je imela odmev tudi v našem gospodarstvu, so bili letos izgledi konjunkture - zlasti za drugo polovico leta - spet bolj obetavni. Pri velikih svetovnih ekonomijah so možnosti za postopno oživljanje. Tudi poslovna pričakovanja v Sloveniji nakazujejo možnosti izboljšanja, najbolj v storitvah. Predpogoj pa je, da se domači pogoji poslovanja za gospodarstvo ne poslabšajo. Kakršnekoli večje ali dodatne obremenitve - dajatve - bi bile lahko pogubne za gospodarsko aktivnost v državi. Posledično pa bi udarile tudi na drugih področjih, ne samo na gospodarskem. Zato moramo imeti tudi ustrezen socialni konsenz. Država pa bo morala postaviti v ospredje učinkovito industrijsko politiko, usklajeno tako medresorsko kot tudi z dogovorjenimi prioritetami in javno finančnimi možnostmi. Slovenija se že učinkovito vpenja v gospodarski prostor Evropske Unije. V nekaj letih bomo postali člani EU. Dobre poslovne možnosti pa še nadalje optimistično vidimo tudi v jugovzhodni Evropi. Avtoceste, mobilni telefoni, računalniki, uveljavitev storitvenih dejavnosti in malih podjetij, 3 krat več študentov, visok indeks odprtosti domačega gospodarstva v svet so nam povečali samozavest. Podjetja se povezujejo na kapitalskih osnovah, z vizijo in strategijo. Imamo znanje in pozitivne gospodarske izkušnje. Smo sestavni del 20 odstotkov najbolj razvitega sveta. Najti moramo še pot v politično modrost, ki bo uresničila obljubljeno in se čvrsto zavzela za trajnostni razvoj Slovenije. Kje je kdo v Petici? Se nekaj nas je... Urednik: Roman Repnik Naslovnica: oblikovanje Minja Bajagič, foto Gregor Katic Marketing: vodja Vesna Lejič Polona Rifelj, Petra Vovk, Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viki Klenovšek, Jože Cerovšek Tajništvo: Vera Grešnik Novinarji: Ivana Stamejčič, Janja Intihar, Bojana Jančič, JVIateja Podjed Prelom: Igor Šarlah Tisk: Delo d.d. Ljubljana Program prireditev Od aktivnosti za mlade do piknika Novega tednika in Radia Celje SREDA, 11. SEPTEMBER 2002 10.00 Svečano odprtje 35. MOS-a. Sejem bo odprl dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS. Prostor: Modra dvorana 17.00 Seja UO sekcije gradbincev pri OZS. Organizator; OZS. Prostor: E2 ČETRTEK, 12. SEPTEMBER 2002 09.00 - 15.00 4. Mednarodna konferenca Mostovi sodelovanja/Bridges of cooperation - Mednarodno srečanje podjetnic. Organizator: Zavod za družinsko in žensko podjetništvo META, PCMG. Prostor: Modra dvorana 09.30 Madžarsko - slovenski gospodarski dan. Organizator: Gospodarska zbornica Madžarske. Mala kongresna dvorana 09.30 - 12.00 Seja programsko-razvojnega sveta za spodbujanje invencij in inovacij. Organizator: PCMG. Prostor: Sejna soba E2 10.00 Seja UO sekcije kleparjev in krovcev. Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L 10.00 - 15.00 Okrogla miza: Slovenske naložbe v državah nekdanje Jugoslavije. Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L1 12.00 Sestanek UO sekcije In proizvajalcev/ dobaviteljev sekcije kleparjev in krovcev Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L 12.30 - 14.00 Animacijska delavnica na temo razvoja lokalnih grozdov. Organizator: Lokalni podjetniški center. Celje d.o.o. Prostor: E2 PETEK, 13. SEPTEMBER 2002 09.00 - 10.00 Pripravljalni sestanek na letno skupščino - CEAPME. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Sejna soba E2 9.30 - 11.00 Letna skupščina konfederacije MSP Europe - CEAPME. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka 10.00 - 12.00 Razširjena seja UO združenja podjetnikov severne Primorske. Organizator: Združenje podjetnikov severne Primorske, GZS. Prostor: L1 10.00 - 15.00 Dan podjetništva. Organizator: MG, PCMG. Prostor: Modra dvorana 10.00 - 14.00 Perspektive izobraževanja za obrt. Organizator: MŠZŠ, OZS, GZS, CPI. Prostor: Mala kongresna dvorana 11.00 Srečanje SDGZ - OZS. Organizator: OZS Prostor: Vzorčna hiša ob Celjanki 11.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS Organizator: OZS, sekcija tekstilcev Prostor: Osrednji prireditveni oder v atriju 11.30 - 14.00 Posvet o lobiranju za mala in srednja podjetja v EU. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka 12.00 Iniciativni odbor za ustanovitev sekcije slikopleskarjev pri OZS. Organizator: OZS Prostor: Sejna soba L 12.00 - 16.00 Predstavitveni dan slovenske Istre. Organizator: DOZ Izola, Koper, Piran. Prostor: Osrednji prireditveni oder v atriju 13.00 Srečanje članov sekcije za DUO pri OZS s predstavniki PCMG »Edinstveno iz Slovenije« Organizator: OZS, sekcija za DUO. Prostor: Sejna soba L1 13.00-16.00 Goriški dan. Organizator; OGZ Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica. Prostor; Sejna soba L 14.00-18.00 Srečanje med Italijo in Slovenijo na temo pobud čezmejnega sodelovanja med državama. Organizator: Chamber of Commerce of Trieste. Prostor: Mala kongresna dvorana 15.30 - 17.00 Okrogla miza: Gospodarski potencial držav jugovzhodne Evrope. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka 17.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS Organizator: OZS, sekcija tekstilcev Prostor; osrednji prireditveni oder v atriju SOBOTA, 14. SEPTEMBER 2002 10.00 Dan spominkarjev Slovenije. Organizator: Združenje spominkarjev Slovenije. Prostor: Celjanka 11.00 Seja UO sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS. Organizator: OZS Prostor; Mala kongresna dvorana 18.00 Svečana podelitev priznanj in pokalov športnih iger obrtnikov 2002 NEDEUA, 15. SEPTEMBER 2002 10.00 Zbor Sekcije urarjev pri OZS. Organizator: Sekcija urarjev pri OZS. Prostor: Celjanka 12.00 PIKNIK NT&RC PONEDEUEK, 16. SEPTEMBER 2002 10.00 Seja upravnega odbora sekcije za gostinstvo In turizem pri OZS. Organizator: OZS, sekcija za gostinstvo in turizem. Prostor; Sejna soba E2 10.00 - 10.30 Varčevanje v vrednostnih papirjih-privlačna alternativa bančnim depozitom. Organizator; Ilirika d.d. Prostor; Celjanka 10.00 - 12.00 Seminar »Zakaj najeti svetovalca in kako vzpostaviti zaupanje in konstruktivni odnos med podjetjem - naročnikom ter svetovalnim podjetjem - Izvajalcem. Organizator; Združenje za Management Consulting, GZS. Prostor: Sejna soba L1 10.00 - 14.00 Nova davčna zakonodaja: zakon o dohodnini in zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (delovno gradivo). Organizator: OZS Prostor: Modra dvorana 11.00 - 12.30 Predstavitev novih zavarovanj Zavarovalnice MB Organizator; Zavarovalnica MB Prostor: Mala kongresna dvorana 11.00 - 14.00 Vavčerski sistem svetovanja v savinjski regiji Organizator: Lokalni podjetniški center Celje d.o.o., Prostor; Celjanka 13.00 Poslanski zbor sekcije za DUO. Organizator; OZS, sekcija za DUO. Prostor: Sejna soba L1 15.00 - 17.00 Okrogla miza: Koliko regij je v Sloveniji? Organizator: GV Revije d.o.o. Prostor: Celjanka 18.00 Svečana podelitev sejemskih priznanj Organizator: Celjski sejem, OZS, Mestna občina Celje. Prostor; Modra dvorana TOREK, 17. SEPTEMBER 2002 08.30 Seja UO združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije. Organizator: Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, OZS Prostor: Sejna soba L1 09.00 - 10.00 Srečanje udeležencev Pakta stabilnosti JV Evrope. Organizator: PCMG. Prostor: Sejna soba L 09.00 - 11.00 Seja programsko-razvojnega sveta vavčerskega sistema svetovanja. Organizator; PCMG. Prostor; Celjanka 09.00 - 16.00 Predstavitev projektov PCMG za mala in srednja podjetja. Organizator; PCMG. Prostor: Celjanka 09.30 Pomen delovno-pravne in socialne zakonodaje za delodajalce ter socialni dialog v Sloveniji Organizator: OZS, ZDODS. Prostor: Modra dvorana 10.00 - 13.00 Razširjena seja odbora obrtnih zadrug Organizator; OZS. Prostor: vzorčna hiša ob Celjanki 10.00 - 13.00 Seja Upravnega odbora Združenja drobnega gospodarstva. Organizator; GZS - Združenje drobnega gospodarstva. Prostor: Sejna soba E2 11.00 - 13.00 Izziv prihodnosti, kariera in kakovost življenja Organizator: Združenje podjetnikov, sekcija podjetnic celjske regije. Prostor: Sejna soba L1 11.00 - 14.30 Vodenje poslovnih knjig v letu 2003: Predlog novega računovodskega standarda 39 za samostojne podjetnike. Organizator: OZS Prostor: Mala kongresna dvorana 11.00 - 15.00 Delovni sestanek Pakta stabilnosti JV Evrope Organizator; PCMG. Prostor: Sejna soba L 14.30 - 16.00 Predstavitev podjetja Apolonia Kosovo Organizator: Apolonia Kosovo. Prostor; Celjanka 15:00 Sestanek upravnega odbora sekcije trgovcev pri OZS. Organizator: OZS, sekcija trgovcev Prostor; Sejna soba E1 SREDA, 18. SEPTEMBER 2002 10.30 Sestanek predsednikov in sekretarjev OOZ ter predsednikov in sekretarjev strokovnih sekcij pri OZS. Organizator; OZS Sejem tisočerih priložnosti Mednarodni obrtni sejem v Celju je prerasel v prvovrstni poslovni dogodek - Sejemska dejavnost še vedno premalo izkoriščena Slovenske sejemske hiše že nekaj let pretresajo velike težave, V Kranju in Mariboru jim niso bili kos, v Ljubljani, kjer se sicer še vedno kregajo, se počasi postavljajo na noge, na vse hujšem prepihu so tudi v Gornji Radgoni. Celjski sejem velja za trenutno edino sejemsko družbo, ki uspešno krmari skozi krizo in ki ima pred sabo dokaj dobro prihodnost. Kako se jim je uspelo izogniti vsem pastem tranzicije, smo vprašali dolgoletnega direktorja Celjskega sejma mag. Franca Pangerla. V Celjskem sejmu smo vedeli, da bo kriza v gospodarstvu vplivala tudi na sejemsko dejavnost, zato smo se na hude čase pripravljali že prej. Zato smo bili morda bolj dosledni pri izvajanju razvojne politike kot drugi. Seveda pa to ne pomeni, da nimamo problemov. Delimo usodo vseh tistih podjetij, v katerih so se razmere zaostrile. Treba se je pač sprijazniti, da nikoli ne bo tako, kot je bilo včasih, in temu prilagoditi način dela. Nekateri napovedujejo, da bo za sejemsko dejavnost leto 2002 najtežje doslej. Po mojih ocenah je bilo najtežje leta 2000. Lani se nam je obisk povečal za 15 odstotkov in čeprav smo letos zmanjšali število sejemskih dni, menimo, da bomo kljub temu zadržali enako število obiskovalcev. Poskušamo narediti sejem, ki bo zanimiv tako za razstavljavce kot obiskovalce. Trudimo se, da bi pritegnili tudi tujo konkurenco in obiskovalce iz tujine. Že od lani beležimo povečan obisk razstavljavcev in obiskovalcev z območja bivše Jugoslavije, kar je za nas zelo pomembno in spodbudno. Slovenci si moramo namreč priznati, da imamo na vzhodu več tržnih priložnosti kot na zahodu. Sejem je prostor, kjer se to najbolje vidi. Kako ste se v Celju pripravili na dejstvo, da je čas prodajnih sejmov nepreklicno mimo in da je bodočnost sejemske dejavnosti le še v specializaciji? Že dve ali tri leta zmanjšujemo prodajni del, tako da predstavlja danes le še petino tistega, kar je bil včasih. Ostajali so le še tako imenovani butični prodajalci. Dobro se zavedamo, da ima sejem danes vse bolj promocijsko funkcijo, in kar bo v bodoče še bolj pomembno - tudi sociološko. Druženje ljudi je potrebno in sejem je za to odlična priložnost. Vendar ga je treba pripraviti tako, da se bodo obiskovalci in razstavljavci na njem počutih dobro in da bodo imeh čim več pogojev za medčloveške stike. Kako vidite sejemsko dejavnost čez pet ali deset let? Treba je samo pogledati, v katero smer gredo sejmi v razvitih državah, saj bo tudi pri nas tako kot v ostalem svetu. To pomeni specializirani, kratki sejmi, največ tri ali pet dni, ter visoka tehnična opremljenost. Družba Celjski sejem je pred dvema letoma prevzela mariborski Step. Načrtujete še kakšen prevzem? V Sloveniji za kaj takšnega ni veliko možnosti. So pa povezovanja smiselna in v Celjskem sejmu si jih žehmo. Zaradi majhnosti slovenskega prostora iščemo priložnosti v tujini, zlasti na vzhodu. Opravil sem že kar nekaj obiskov. Poti so odprte in če bo zagotovljena ustrezna ekonomika, ovir za povezovanje ne bi smelo biti. Kako ocenjujete trenutni položaj vaše sejemske hiše? Če se primerjamo znotraj Slovenije, smo povprečni, v nekaterih stvareh nadpovprečni. V primerjavi z razvitimi sejemskimi hišami v tuji, pa smo nepomembni. Naša infrastruktura je sicer za slovenske razmere dobra, za tujce pa zelo skromna. Tega se zavedamo in radi bi se dvignili na višjo raven, vendar so naše možnosti drugačne kot jih imajo v tujini. Sejemske hiše v tujini se namreč razvijajo pod drugimi pogoji in z drugačno filozofijo. Pri nas prevladuje mnenje, da je sejemska hiša pač samostojni pravni subjekt in da je povsem njena stvar, kako se bo razvijala. To ni prav. Sejem je vpet v neko okolje in je tudi njegov odraz. Od sejma ima več koristi okolje kot pa sejemska hiša. Žal se pri nas še ne zavedamo, da se lahko mesto, regija in celo država razvijajo tudi skozi sejemsko dejavnost. Ali to pomeni, da z odnosom Celja do Celjskega sejma niste najbolj zadovoljni? Se Celje še vedno premalo zaveda pomena sejemske dejavnosti za razvoj mesta? Z odnosom sem zadovoljen, vendar bi Celje od naše sejemske hiše in od dogodkov, kijih pripravljamo, lahko imelo bistveno več. Če pogledamo samo Mednarodni obrtni sejem, kjer se srečata celotno slovensko gospodarstvo in politika. Celje bi lahko iz tega iztržilo zelo veliko. Žal se še vedno ne zavedajo, da to ni dogodek družbe Celjski sejem, ampak Celja in celotne regije. Mi smo samo izvajalci. Menim, da gospodarstvo premalo izkorišča vzvode, ki jih sejem ponuja. Pred kratkim ste napovedali gradnjo nove sejemske hale. Vam bo to uspelo, saj še zadnje niste v celoti odplačali? Obveznosti za halo L smo prepolovili, kako bo z novo sejemsko halo, pa je za sedaj še težko reči. Idejne zasnove so, vse ostalo pa bo odvisno od razvojne politike občine. Vsekakor želimo, da bi se sejmišče čim prej preoblikovalo v poslovni center. Brez intenzivnega investiranja si ne predstavljamo prihodnosti. Povej mi, kaj ješ in povedal ti bom, kdo si Dediščina kulinarične kulture - Štajerske jedi - Gostilne v Celju in širši okolici »človek Je, kar je«, pravi star pregovor; sporočilo jasno izraža pomen prehrane v vsakdanjem življenju. Skozi načine prehranjevanja lahko spoznavamo navade posameznika, družine, naselij, naroda. Kulinarična kultura je zelo dober pokazatelj družbenih, ekonomskih in tudi duhovnih razsežnosti. Zato je kulinarična kultura lahko pomembna sooblikovalka naše narodne istovetnosti. , Skozi stoletja se je naša prehrana stalno spreminjala - nikoli ni šlo zgolj za prevzemanje jedi, pač pa smo posamezne vplive po svoje prilagodili in poiskali svoje rešitve. Tako lahko nekatere jedi opredelimo kot naše narodne jedi, ki so splošno Za vse, ki si torej želite tudi v mesecu septembru, ko je čas dopustov že navadno mimo, pričarati pridih Mediterana, ali okusiti jedi sodobne evropske kulinarike, vas vabimo v GOSTILNO PRI AHACU, kjer vas pričakujemo: - vsak dan od 7 do 22 ure - ob petkih in sobotah od 7 do 24 ure Rezervacije na tel: 03/746-66-40 Mediteranska ponudba: Italija: Siciljanska rdeča rižota, Njoki s kožicami v smatanovi omaki, Blitvini zavitki, Solata »Mama Roma«, Parna Cota Francija: Goveji fileji z Rattatouillom, Trna v solati Portugalska: Ocvrto rakovo meso s prilogo. Telečji zavitki v balzamični omaki Španija: Losos na žaru s prilogo, Faella«Valenciana«, Polnjena pomaranča, Sanghja Grčija: 3yros, Posejdonovi sadeži. Grška solata, Plošča Mykonos... Na relaciji Celje-Šentjur-Rogaška Slatina v kraju Stopče, ob magistralni cesti, vas pričakuje prijazno osebje in sodobno urejena GOSTILNA PRI AHACU. Za vas odpiramo vrata že peto leto in morda še ne veste, da smo se zelo približali sodobnim trendom evropske kulinarike, zato je naš jedilni list zares specifičen. Naš moto je biti v kakovosti pol koraka pred drugimi,v kar se boste z obiskom pri nas gotovo prepričali. Veseli smo odličnega dvo-mesečnega odziva na grško kuhinjo v juniju in juliju, zato smo se odločili, da vam v mesecu avgustu in septembru približamo jedi ostalih mediteranskih držav, ki zajemajo Italijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. Za vse, ki morda še niste okusili grških jedi, smo vam še vedno pripravljeni ustreči. razširjene po vsej Sloveniji, druge pa kot pokrajinske jedi, pri katerih pokrajinski oziroma krajevni izvor ni zabrisan. Štajerske jedi v literaturi pogosto povezujejo s Prekmurskimi. Čeprav lahko trdimo, da so bile v preteklosti juhe najbolj znane v prekmurski prehrani, jih tudi Štajerci niso zanemarjali. Najbolj sta znani štajerska kisla in mlečna juha, ki pa seveda nista edini. V štajerski jedilnik sodijo tudi krompirjeva in smetanova juha, ješprenjčkova juha s češpljami in še kakšna. Sicer poznamo Štajersko po naslednjih jedeh: štajerski bržoli, štajerskem koštrunu, puranu z mlinci, krvavicah in zelju, gobah, fižolovem golažu, bezgovem cvrtju. Štajerske priloge so zabeljeni hmeljevi vršički, kumare s krompirjem ali pa na smetani, hmeljeva solata, smetanov hren, mlečna in zabeljena ajdova kaša, štajerski žganci, štruklji. Med" sladicami moramo omeniti sirovo zlivanko, različne pogače, ajdovo potico ali ajdek, koruzno potico. V tesni povezavi s kulinariko, njenim razvojem in posebnostmi je seveda gostilničarstvo. »Temeljna značilnost gostilne na Slovenskem je gostoljubnost,« pravi prof. dr. Janez Bogataj. Gostoljubnost dobesedno pomeni »ljubezen do gosta« in gostilna je eden tistih prostorov, kjer naj bi gost to ljubezen tudi občutil.» hotel evropa celje Hotel Evropa, d.d., Krekov trg 4, SI-3000 Celje, telefon: **3i6 (0)3 544 34 00 Danes gostilna čedalje bolj postaja tudi kraj različnih sestankov in delovnih srečanj. Celje s širšo okolico je znano po dobrih gostilnah s svojstveno, predvsem pa odlično kuhinjo. Nekaj teh zatočišč za gurmane vam predstavljamo v naši Petici in vam želimo obilo kulinaričnih užitkov po napornem dnevu na sejmišču ah pa kar tako. Viri: A. Grum: Slovenske narodne jedi, 1983 J. Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, 1992 J. Bogataj: Naše gostilne, 1997 1 Gostilna Kropivšek 2 Gost d.o.o. 3 Gostišče Matej 4 Hotel Hum - Aškerc 5 Gostilna - pizzerija Kladivar 6 Hotel Štorman 7 Gostinstvo L^nik 8 Gostilna Mlakar 9 Gostilna Franci 10 Gostišče Založnik 11 Gostišče Jana 12 Gostišče in Hotel Smogavc 13 Kmečki turizem Marjetka | 14 Gostišče in prenočišča Bohorč I 15 Gostilna pri Ahacu ■ 16 Gostišče Montparis j 17 Hotel Jasmin ] 18 Restavracija Sonce, Mini motel Mijošek' Velikim projeictom dajemo poiet. "V banki so znali prisluhniti moji zamisli, da ujamem moč vetra. Celje - moje mesto! Od čistilne naprave, športnega parka, koles do svetovnega spleta Mestna občina Celje je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki pokriva 95 km^ površine in ima nekaj manj kot 50.000 prebivalcev. Je pravna oseba, ki jo predstavlja in zastopa župan. Njeno območje je razdeljeno na devet krajevnih skupnosti in deset mestnih četrti. Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev skladno z določili Zakona o lokalni samoupravi ter splošnimi akti občine. Mestni svet Mestni svet Mestne občine Celje šteje 33 svetnikov, ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Sestavljajo ga odbori in komisije. IVadzomi odbor Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini. V okviru svoje pristojnosti opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna ter nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Župan in podžupani župan predstavlja in zastopa mestno občino, odgovoren je za opredeljevanje in izvajanje celotne razvojne politike občine ter opravlja nadzor MESTNA OBČINA CEUE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje tel: 03 42 65 700, fax: 03 42 65 682 e-pošta: info@celje.si, www.celje.si nad delom občinske uprave, javnih služb, skladov in javnih zavodov, ki jih je ustanovila občina. Župan tudi vodi Mestni svet in skrbi za izvajanje njegovih odločitev. Mestna občina Celje ima tudi tri podžupane, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno in so zadolženi za področje turizma in družbenih dejavnosti, proračuna in občinskega premoženja ter za področje okolja, prostora in komunale. Občinska Uprava Uprava Mestne občine Celje se je oblikovala 1. januarja 1995. V skladu z zakonom in statutom zagotavlja uresničevanje interesov občanov mestne občine ter skupaj z družbami, gospodarskimi javnimi službami in javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je, gospodari s premoženjem Mestne občine Celje. Upravo Mestne občine Celje vodi direktorica, ki usklajuje delo med občinskimi organi in zunanjimi ustanovami ter opravlja druge naloge, določene s predpisi Mestne občine Celje. Župan: Bojan Šrot tel: 03 42 65 650 fax: 03 42 65 682 e-pošta: zupan@celje.si Direktorica občinske uprave: Darja Pavlina tel: 03 42 65 680 fax: 03 42 65 682 e-pošta: uprava-moc@celje.si Nov športni park pod Golovcem Nov športni stadion bo imel tudi veliko pokrito tribuno s 4000 sedeži v Celju so v letošnjem letu položili tudi temeljni kamen za nogometni stadion v stari Opekarniški jami pod Golovcem. Nov športni stadion bo imel med drugim tudi veliko pokrito tribuno s 4000 sedeži, v okviru parka pa bo zgrajen tudi nakupovalni center. Dve tretjini celotne naložbe, ki naj bi znašala okrog 900 milijonov tolarjev, bo financirala Mestna občina Celje, ki je prispevala tudi komunalno urejeno zemljišče, desetino bo prispevala država, preostalo četrtino pa bodo krila različna podjetja, ki bodo v okviru novega športnega parka poskrbela za dodatno ponudbo. Dela na izgradnji novega športnega parka se bodo pričela septembra letos, celjsko gradbeno podjetje CMC, ki bo dela izvajalo, pa se je obvezalo, da bodo avgusta prihodnje leto gradbena dela končana. Na lokaciji pod Golovcem je z urbanističnim načrtom predvidena tudi gradnja nove športne dvorane, ki bi jo Celje potrebovalo v primeru prireditve moškega evropskega prvenstva v rokometu leta 2004. Župan Bojan Šrot podpira izgradnjo nove športne dvorane, saj je obstoječa dvorana Golovec neustrezna - poleg statične vprašljivosti ne bi nudila dovolj dobre in kakovostne rešitve (okrog 1000 sedežev za obema goloma) oz. zadostne kapacitete. V njeno prenovo bi bilo treba vložiti približno pol milijarde tolarjev, zato so na MOC mnenja, da investicija ne bi bila smiselna. Nagibajo se k gradnji nove športne dvorane, vendar le v primeru, če bi država zagotovila polovico od približno sedmih ah osmih milijonov evrov, kolikor bi po prvih ocenah stala gradnja nove dvorane. Če bodo pogajanja med celjsko občino in državo uspešna, se bo gradnja športne dvorane pričela februarja ali marca prihodnje leto. Položitev temeljnega kamna. Celje kot okno v svet številne novosti na spletnih straneh Mestne občine Celje Mestna občina Celje (MO) je konec avgusta svojih spletnih straneh nove storitve za občane, in sicer interaktivne ankete in celjski forum. Kot pravi direktor Zavoda za informatiko na celjski občini Sandi Marzidošek, želi MO Celje z novimi spletnimi storitvami ljudi spodbuditi k aktivnemu sooblikovanju življenja v knežjem mestu. Mestna občina Celje bo objavila tudi razpis za posameznike, društva, organizacije in podjetja, ki bi želeli aktivno sodelovati pri oblikovanju in vzdrževanju posameznih vsebin za spletne strani celjske občine. S pomočjo ministrstva za informacijsko družbo gradi Mestna občina Celje v središču mesta »internet kavarno«. V njej bo ^ omogočen dostop do \ Interneta, različne storitve iz ' sveta računalništva, I izobraževanje, seveda pa I bodo tam tudi gostinski | prostori. : Celjska občina se tudi 1 nahaja v projektni skupini j občin, ki so se prijavile in i bile na razpisu ministrstva za ' informacijsko družbo izbrane i za pripravo strateškega \ dokumenta uvajanja j elektronskega poslovanja v ^ lokalne skupnosti. Cilj projekta je na osnovi ; temelj ite analize sedanj ega stanja informatiziranosti j slovenskih občin izdelati 1 globalni model e-poslovanja | občin in načrt razvoja e- | poslovanja občin. Celjski župan Bojan Šrot je ' v začetku junija letos na i Evropski ministrski ] konferenci v Ljubljani podpisal pristop mesta Celje k iniciativi Evropske komisije Globalni dialog med mesti. Iniciativa trenutno združuje prek 90 mest iz 36 držav po vsem svetu, stara je dve leti, njen osnovni namen pa je vzpodbuditi mesta k aktivnemu povezovanju z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uporaba tovrstnih tehnologij namreč predstavlja pomemben izziv pri razvoju družbe. - Temeljni kamen in lipa Centralna čistilna naprava je ena največjih naložb Mestne občine Celje v začetku aprila so v Celju s položitvijo spominske plošče in zasaditvijo lipe slovesno zaznamovali začetek izgradnje centralne čistilne naprave, ki je ena največjih in najpomembnejših naložb Mestne občine Celje. Na ponovljenem mednarodnem javnem natečaju je bilo za izvajalca del izbrano avstrijsko podjetje VA TECH Wabag. Avstrijci so se obvezali, da bodo s partnerjema Gorenjem GTI in Vegradom d.d. iz Velenja zgradili napravo v 600 dneh in jo nato v 200 dneh preskusih. Čistilna naprava naj bi s polno zmogljivostjo začela delati konec prihodnjega leta. naložba je vredna sedem in pol milijonov evrov. Šestdeset odstotkov denarja prispeva evropski sklad ISPO, drugo pa Mestna občina Celje. Za Celje in okolico je to zelo pomembna naložba, ki , so jo načrtovali že dolgo časa. Leta 1977 so izdelali prvo študijo o čiščenju odplak, potem pa je vse utihnilo. Šele leta 1993 je občina sprejela odlok o lokacijskem načrtu in s tem postavila urbanistične in prostorske temelje za začetek gradnje. Maja leta 1998 so sprejeli desetletni načrt javnih gospodarskih služb za odvajanje in čiščenje voda, januarja 1999 pa je država naložbo vključila v nacionalni program in Celjanom omogočila kandidaturo za denar evropskih skladov. Finančni memurandum z določilom, da bo evropski sklad ISPO pokril 60 odstotkov naložbe, pa so podpisali februarja lani. Poleg župana Mestne občine Celje Bojana Šrota in ministra za okolje Janeza Kopača se je slovesnosti udeležil tudi vodja delegacije evropske komisije v Ljubljani Erwan Feuere. S kolesom po mestu Mestna občina Celje je predala občanom in obiskovalcem v brezplačno uporabo šest koles Mestna občina Celje je oktobra leta 1998 v Celju odprla Projektno pisarno Celje zdravo mesto. Pisarna je edina te vrste v Sloveniji, izvajalec njenega programa pa je Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki že nekaj časa sodeluje v projektu »Zdrava mesta«. Namen projekta je osveščanje prebivalcev o kakovosti življenja in skrbi za lastno zdravje. V pisarni so v letošnjem letu pripravili akcijo »S kolesom po mestu«, s katero želijo načeti reševanje vprašanja prometa v mestu (prometni zastoji, onesnaževanje, varnost...), hkrati pa ponuditi prebivalcem in obiskovalcem Celja priložnost, da na novo in na drugačen način odkrijejo skrite in tudi že znane kotičke mesta. V sodelovanju in ob podpori Mestne občine Celje so se v projektni pisarni odločili, da v javno uporabo predajo šest koles, ki jih bodo lahko obiskovalci in prebivalci uporabljali brezplačno. S projektom želijo opozoriti na probleme povezane z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih prostorov, z nepravilnim parkiranjem in drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestu. Po podatkih Evropske komisije namreč več kot polovica škodljivih snovi prihaja iz emisij motornega prometa. Po zadnjih raziskavah tako že 70 odstotkov Evropejcev priznava, da so sedaj bolj zaskrbljeni za kakovost zraka kot leta 1994. Dobra petina pa trdi, da jih moti tudi cestni hrup. Po podatkih Evropske komisije je delež cestnega prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov v Evropi približno 45 odstotkov, v Sloveniji pa ta delež znaša kar 65 odstotkov. Vendar cilj akcije ni odstranitev avtomobilov iz prometa ali celo obtoževanje ljudi zaradi povečanja onesnaženosti zraka, pač pa spodbujanje razmišljanja o možnostih lastnega prispevka k čistejšemu mestu. K sodelovanju pri projektu mestnih koles je Projektna pisarna Celje zdravo mesto pritegnila širok krog posameznikov in institucij iz Celja. Tako so rabljena kolesa podarili občani Celja, rezervne dele za popravilo so prispevale trgovine Univerzum, Griffin, Kolesar in Popravljalnica koles Završnik, barve za novo podobo je podaril Merkur, kolesa pa so usposobih in pobarvali dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje. Popravljalnica koles Završnik bo v letošnjem letu skrbela tudi za morebitna popravila mestnih koles. Od 16. maja naprej so tako kolesa na voljo v Garažni hiši Celje na Ljubljanski cesti, v Turistično informativnem centru Celje na Trgu celjskih knezov 9 in v Projektni pisarni Celje zdravo mesto na Slomškovem trgu 4. V garažni hiši je brezplačna izposoja možna s parkirnim listkom, ki ga boste pustili pri blagajni, v Turistično informativnem centru in v projektni pisarni pa vam bodo kolesa posodili po podpisu pristopne izjave in predložitvi osebnega dokumenta. Z izposojanjem koles prebivalci in obiskovalci podpirajo prizadevanja za popularizacijo rekreacije, še posebej kolesarjenja. Hkrati pa s tem prispevajo tudi k prijaznejšemu in zdravju bolj naklonjenemu okolju mesta Celje. Več kolesarjev pomeni namreč več kolesarskih stez, manj avtomobilov, manj gneče, hrupa in izpušnih plinov. Pokrajinski muzei Celie. Muzeiski trg 1, 3000 Celje Ogledi vsak dan od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije, rezervacije, vodstva tel.: 03/428-09-50, fax.: 03/428-09-66, e-mail: info@pokmuz-ce.si Arheološki park Rimska nekropola Šempeter Ogledi vsak dan, ob ponedeljkih zaprto. Ogledi 1.4. -15.4. od 10.00 do 15.00, 16.4. - 30.9. od 10.00 do 18.00, 1.10. - 31.10. ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 16.00 ali po dogovoru. Tel.: 03/700-20-56, 031/645-937 e-mail: info@td-sempeter.si, http://www.td-sempeter.si Arheološki park Rifnik tel.: 03/428-09-50, 041/931-987 Potočka zijalka in razstava tel.: 03/839-46-78 Ogledi po dogovoru, e-mail:first@netsi.si Zakladnica spominov in kulturne dediščine Muzej novejše zgodovine Celje odstira zgodovino 20. stoletja Muzej novejše zgodovine Celje beleži in vnaša v kroniko spominov življenje Celjanov. Ohranja in va- ruje dediščino materialne in duhovne kulture knežje- ga mesta in Celjskega nasploh, v svojem poslanstvu pa se osredinja predvsem na 20. stoletje. Za seboj pušča- mo jasno sled - oživljamo pot, ki so jo v slabih časih, časih trpljenja, žalosti in vojne, pa tudi časih sreče, veselja in miru prehodili in začrtali naši predniki. Z stalno razstavo »Živeti v Celju« smo skušali pričarati večplastnost in barvitost nemirnega 20. stoletja. V prvem nadstropju ob »Dnevni- ku treii generacij« sledimo kronološkemu pregledu novejše zgodovine Celja in Celjanov. V ospredju so muzejski predmeti, ki združeni v posamezne sklope dustrirajo izbrane segmente zgodovine ter dopolnjujejo »dnevniške zapise« predstavnikov treh različnih generacij. V drugem nadstropju smo obiskovalcem želeli pričarati duh časa v mestu ob Savinji v času pred 2. svetovno vojno. Sprehodite se lahko po »Ulici obrtnikov«, na mestni tržnici postojite pred stojnico z živili in pred meščanskim stanovanjem z igro svetlobe in senc ter zvočno- šumskimi efekti podoživite prete- klost. Sprehod zaključujemo s pred- stavitvijo utripa v nekdaj delavskih Gaberjih in z »Županovo sobo«. Slovenska zobozdravstvena zbirka, edinstvena v Sloveniji, vsebuje predmete, ki so jih posamezniki zbrali na področju cele Slovenije in jih kot donacijo zapustili Muzeju novejše zgodovine Celje. Predme- ti, ki so razstavljeni, so največ iz konca 19. in iz 20. stoletja, najstarejši pa datira v 18. stoletje. Poleg orodja, pripomočkov in opre- me, ki so jih pri svojem delu uporabljali zobotehniki in dentisti, imamo zbranih tudi nekaj komplet- nih zobozdravstvenih ordinacij, razstavljenih pa je tudi vrsta zobozdravstvenih stolov iz različnih časovnih obdobij. Otroški muzej je muzej za otroke, ki se loteva tako preteklosti kot sedanjosti, vsakdanjosti in praznično- sti. Z različnimi pristopi pa jim tudi poma- ga razumeti in spoznati svet okoli njih. V novem šolskem letu je na ogled razstava Prometna pot v Hermanov brlog, ki pred- stavlja kulturno in tehnično dediščino prometa. Živi del muzeja predstavljajo raznovrstne muzej- ske delavnice, gledališke, lutkovne in plesne predstave, praznovanja otroških rojstnih dni, pa otroški bolšji sejem... Nekdanji celjski zapori Stari pisker so v letih 2. svetovne vojne pome- nili kraj trpljenja zavednih Sloven- cev. Danes je v delu teh prostorov stalna muzejska razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«, na kateri so med drugim na ogled pretresljiva poslovilna pisma talcev. Edinstveni stekleni fotografski atelje je živa priča bogatega in ustvarjalnega živ- ljenja in dela ^ celjskega foto- grafa Josipa Pe- likana, ki je Celje in Celjsko svojih let mojstrsko prelil v trajni spomin. Poleg temnice, retuširnice in steklenega salo- na z naravno svetlobo je na ogled občasna razstava »Celje, ki ga ni več«. Hypo Alpe-Adiia Eni najuspešnejših med Alpami in Sredozemljem Poslovni izidi preteklih let, še zlasti pa lanski, dajejo finančni skupini Hypo-Alpe-Adria, z njenimi mednarod- nimi in nacionalnimi hčerinskimi družbami, močne in zdrave temelje, ki se kažejo zlasti v odlični kapitalski ustreznosti. Tako kot koncern se z dobrimi poslovnimi rezultati ponašajo tudi njegove slovenske hčere. Slovensko družino Hypo Alpe-Adria sestavljajo Hypo AIpe-Adria-Bank d.d., Hypo Leasing d.o.o. in Hypo Consultants d.o.o. s skupno bilančno vsoto več kot 150 milijard SIT ter razvejano mrežo štirih bančnih in sedmih leasinških poslovnih enot. Da se je koncern v regiji Alpe-Jadran dodobra uveljavil in uživa zaupanje poslovnih partnerjev, pričajo tudi lanski in še boljši letošnji poslovni rezultati. Lanski dobiček koncema je znašal 104,5 milijonov EUR, kar je dobrih 77 odstotkov več kot leto poprej, dobiček iz rednega poslovanja pa kar rekordnih 62,7 milijonov EUR, kar je 140 odstotkov več kot leto poprej. Trend rasti in uspešnosti poslovanja se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj se je polletni poslovni izid, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečal za 107 odstotkov z 38,5 milijona EUR (8,7 milijarde SIT) na 79,6 milijona EUR (18 milijard SIT). Po ukrepih za obvladovanje tveganja pa se je tudi pri Anton Romih, direktor Hypo Leasinga v Sloveniji: »Hypo Leasing v Sloveniji je nadvse uspešno podjetje, kar je posledica razpršene prisotnosti v vseh segmentih gospodarstva. Navsezadnje je bistvenega pomena tudi varnost, ki jo zagotavlja dobro poslovanje naše matične banke.« Božidar Špan, predsednik uprave Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. »Smo del Hypo družine, ki ima svoje hčerinske banke, leasinške in svetovalne družbe v Avstriji, Italiji, Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, v prihodnje pa naj bi novo podružnico odprli tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji. Banka ima več kot stoletno tradicijo, njen strateški cilj pa je delovanje v prostoru Alpe - Jadran. Na tem področju sodimo med največje, lahko rečem tudi najuspešnejše banke. To za nas predstavlja določene sinergijske učinke, kijih izkoriščamo in uspešno ponujamo našim partnerjem v smislu regionalnega sodelovanja.« poslovnem izidu iz redne dejavnosti zabeležili skok z 22,4 na 53,9 milijona EUR (12,2 milijarde SIT). Hypo Alpe-Adria-Bank je s tem postala ena najuspešnejših finančnih združb med Alpami in Sredozemljem. Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. gre med velike banke čeprav je hčerinska Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. prisotna na slovenskem trgu šele tri leta, se nadvse uspešno razvija. »Zastavili smo si desetletni načrt, ki mu uspešno sledimo,« pojasnjuje predsednik uprave banke Božidar Špan. »Še več, načrt celo prehitevamo.« Banka ima, poleg sedeža v Ljubljani, še tri poslovne enote; pred dvema letoma je začela z delovanjem celjska, lani mariborska in letos koprska. V načrtu je še poslov- na enota v Novi Gorici (letos) in prihodnje leto v Kranju in Novem mestu, tako da bi v glavnem pokrili vsa večja regijska središča. V sodobno organizirani banki, ki je ena prvih ponudila strankam tudi storitve elektronskega bančništva, je približno sto zaposlenih. Poslujejo predvsem z manjši- mi in srednjimi podjetji, med občani pa so si ustvarih dober sloves z ugodnimi dolgoročnimi stanovanjskimi posojili in pestro ponudbo varčevanja. »Cilji so jasni,« pravi Božidar Špan. »Nameravamo samostojno nadaljevati svojo pot v Sloveniji in doseči tržni delež v višini treh odstotkov, kar nas bo uvrstilo med velike banke.« Hypo Leasing v Sloveniji Hypo Leasing je prišel na slovenski trg pred osmimi leti, ko je v Ljubljani nastalo istoimensko hčerinsko podjetje. Kasneje so zrasla hčerinska podjetja v Celju, Maribo- ru, Kopru ter poslovne enote v Novem mestu in Novi Gorici, v začetku letošnjega septembra pa so pričeli z delom tudi v poslovni enoti v Velenju. Širitev Hypo Leasinga v Sloveniji bo zaokrožena s poslovnima enotama v Kranju in Murski Soboti. »Hypo Leasing v Sloveniji je nadvse uspešno podjetje, kar je posledica razpršene prisotnosti v vseh segmentih gospodarstva,« razlaga uspehe podjetja direktor Anton Romih. »Navsezadnje je bistvenega pomena tudi varnost, ki jo zagotavlja dobro poslovanje naše matične banke. Njihove nadaljnje aktivnosti so usmerjene predvsem v ohranjanje stikov z obstoje- čimi strankami, pridobivanje novih strank in utrditev tržnega deleža, manjše povpraševanje pri prodaji osebnih vozil pa naj bi nadomestili z uvajanjem novih storitev na tem področju ter usmerjanjem na druga področja, zlasti rastoči trg nepremičnin. V podjetju je trenutno 72 zaposlenih, v naslednjem letu pa naj bi se to število še povečalo. Lanskoletni čisti dobiček je dosegel 1,7 milijarde SIT, kar znaša 26,5 milijona SIT na zaposlenega. S tem se podjetje uvršča v sam vrh slovenskih gospodarskih družb. Celje je zakon - zakon uspešnega podjetništva in obrtništva Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje Lokalni podjetniški center (LPC) je v začetku lanskega leta ustanovila Mestna občina Celje. Gospodarska družba je v tem času polno zaživela. Postala je partner podjet- nikov, pomaga jim iskati odgovore na vprašanja, kako najti pot od ideje do realizacije, kako pridobiti potrebna finančna sreds- tva, kako prodreti in ostati na trgu, kako doseči poslovno odličnost in kako najti partnerje na EU trgu. Kot pravi prokurist Lokalnega podjetniškega centra Roman Šumak je njihov moto čim bolj pomagati tukajšnjim podjet- nikom, da bodo uspešno rasli in se razvijali. V Celju je po njegovem mnenju kar nekaj , Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje. podjetnikov, ki imajo zlate roke, svojega izdelka pa niti približno ne znajo prodati. Tisti, ki prodajajo, zaslužijo dvakrat več kot pa proizvaja- lec. Zato bo, meni Šumak potrebno na LPC zaposliti še več strokovnjakov, s pomoč- jo katerih bodo za marsikate- ro podjetje prevzeh računo- vodski servis in jim lahko tako še lažje pomagali pri poslovnem načrtovanju. Na LPC se med drugim izvaja tudi projekt Prevoz- ništvo 3 "Prostora bo za približno deset podjetnikov, vsak bo imel na voljo pisarno, skladišče in približ- no 50 kvadratnih metrov veliko delavnico za dejavnost do pet ljudi. Hkrati jim bomo nudili vso podporo pri delu, npr. pomagali jim bomo pri prijavljanju na javne razpise, in spremljali njegov razvoj. Ko preraste to začetno razvojno obliko, mu pomagaš pri širitvi z iska- njem in ugodno ceno zemljišča ali večjih poslov- nih prostorov. To je moj moto dela LPC," je pojasnil Šumak. Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje. Po Šumakovih besedah preselitev tega podjetja v Celje ne pomeni samo možnosti novih zaposlitev, temveč dokazuje, da je Celje sposobno zagotoviti ustrezne pogoje za delo in razvoj uspešnih podjetij, ki so v manjših občinah prostorsko omejeni. To bi morala biti po njegovem mnenju tudi osnovna strategija LPC, saj imajo na voljo kar nekaj zemljišč, nekaj pa jim bi lahko oddala v zakup še občina, vse to pa bi dali na voljo obrtnikom, ki bi s svojim denarjem na njem zgradili podjetniške centre. Na ta način bi lahko v Celje privabili še kar nekaj uspešnih podjetij. "Pomem- bno je, da jim omogočiš ugoden nakup urejenega zemljišča, morda celo s subvencioniranjem obrestnih mer kreditov. Važno je, da čim prej postavijo svoje stroje in pričnejo z delom. Takšna podjetja bi rad pripeljal v Celje. Ne pa še enega zidarja ali pa trgovca. To me ne zanima. S tem naj se igrajo politiki," pravi Šumak. Po njegovih besedah mora LPC predvsem pomagati pri premagovanju birokratskih ovir. Namesto, da se podjet- nik ukvarja z administraci- jo, naj se raje z načrtova- njem proizvodnje, prodaje, zaposlovanjem novih ljudi. Zato so na primer zelo poenostavili razpise za subvencije za obrestne mere, tako da sedaj podjet- nik samo izpolni sedem- stranski obrazec, ki mu ga pomaga izpolniti njihova strokovna služba. Brez stroškov in pretiranega kompliciranja. Šumakova želja je bila ustvariti tako trdne temelje, da bodo na njih lahko varno gradili tudi vsi tisti, ki bodo za mano vodili sklad oziroma LPC. Za to pa so zaslužni tudi župan in ekipa, zbrana okoli njega. "Pomembno je, da jim omogočiš ugoden nakup urejenega zemljišča, morda celo s subvencioni- ranjem obrestnih mer kreditov. Važno je, da čim prej postavijo svoje stroje in pričnejo z delom. Takšna podjetja bi rad pripeljal v Celje. Ne pa še enega zidarja ali pa trgovca. To me ne zanima. S tem naj se igrajo politi- ki," Predstavitve dejavnosti Lokalnega podjetniškega centra se je že na lanskem sejmu udeležilo veliko ljudi. Vse pomembnejša vloga Podjetnikom in obrtnikom v Celju pomaga Lokalni podjetniški center Področje malega gospo- darstva, katerega najpo- membnejši del je obrt, dobiva v slovenskem gospodarstvu vse pomem- bnejše mesto. Med sloven- skimi podjetniki je mnogo takih, ki delujejo tudi na tujih trgih, saj so po kako- vosti izdelkov in storitev enakovredni tuji konkuren- ci. Ko bo slovenski trg postal del trga Evropske unije, bodo morala biti vsa podjetja pripravljena na spremembe. Zato je napočil čas, da vsako slovensko podjetje pripravi podroben program in koledar vseh opravil, postopkov, organi- zacijskih sprememb, izobraževanja in naložb, ki jih je treba uresničiti v tem obdobju. Podjetnikom in obrtnikom v Celju te naloge pomaga reševati Lokalni podjetniški center. Stopnja brezposelnosti je v Celju nad državnim povpreč- jem, zato se občani pomena obrti in podjetništva še posebej zavedajo. Le močno gospodarstvo lahko Celje postavi na prestol regijskega središča, zato LPC k razvoju obrti in podjetništva pristopa premišljeno in celovito. Med njegovimi projekti je izgradnja Transportnega kompleksa Bežigrad, ki bo zagotovil parkirišča za tovorna vozila z vso potrebno infrastrukturo, predstavljal pa bo tudi podjetniško središče regije in zagotovil nova delovna mesta. Pristopih bodo tudi k nakupu poslovnih površin na območju bežigraj- skega Transportnega kom- pleksa. Kandidirajo tudi na domačih in EU razpisih za finančno pomoč, promocijo obrti in podjetništva, gradih bodo halo za znanega kupca, začeli z aktivnostmi pri proj ektu Prevozništvo III in pomagali pri oživljanju ) turistične ponudbe Šmartin- ; skega jezera. Med ostalimi j strateškimi cilji so še: \ organiziranje razvojno- ^ raziskovalne enote, aktivno ; povezovanje celjske regije in* sodelovanje pri pripravi in | izvedbi programa savinjske j statistične regije, povezovanje in sodelovanje z lokalnimi in državnimi institucijami ter vključevanje v regionalno politiko države in Evropske unije. Ena najpomembnejših nalog LPC pa je zagotovo spodbujanje podjetništva in malega gospodarstva: Lokalni podjetniški center Celje d.o.o. Trg celjskih knezov 8 3000 Celje Telefon: 03/ 426 51 80 Faks: 03/ 426 51 87 e-pošta: lpc@celje.si Lokalni podjetniški center bo na sejmu organiziral delavnico na temo združevanje v grozde. LPC obrtnikom in podjetnikom pomaga - s pomočjo pri uresničevanju perspektivnih projektov v obliki sofinanciranja obrestne mere za kredite, najete pri poslovnih bankah - s spodbujanjem investicij, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest, ki uvajajo novo, okolju prijazno tehnologijo, in ki pomenijo konkurenčno prednost na tujih trgih - z izgradnjo montažnih hal in vseljivih prostorov, ki jih lahko podjetniki kupijo, namenjeni pa so zlasti proizvodni in predelovalni dejavnosti - s sofinanciranjem dela najemnine tistim vrstam obrti, ki sodijo v mestno jedro in ki so potrebne za njegovo oživitev - s sofinanciranjem dela najemnine za prostore, s katerimi upravlja in razpolaga LPC - z usposabljanjem obrtnikov in podjetnikov za aktivno sodelovanje na javnih razpisih doma in v tujini - z aktivnim sodelovanjem pri navezavi podjetniških stikov in povezav - z zagotavljanjem pravočasnih informacij o različnih spodbudah razvoja - s kandidiranjem za različne subvencije in spodbude v regiji, državi in EU Skupaj smo močnejši, konkurenčnejšiv Ste že slišali o grozdih in grozdenju kot načinu povezovanja podjetij o tistem skupnem delovanju lokalnih podjetij, ki italijanskim, avstrijskim, irskim, danskim... podjetjem omogoča oblikovati in uveljavljati konkurenčne prednosti pred ostalimi konkurenčnimi ponudniki na ciljnih tržiščih? Oh, pa saj mi nismo ItaHjani, ne Avstrijci, ne Irci, ne Danci..., boste rekU. Da zato ne kaže izkušnje teh držav kar takole mimogrede prenašati med nas. Da že iz preteklih izkušenj vemo, da so s povezovanji, še zlasti neformalnimi, samo križi in težave. In Slovenci smo. S svojo kulturo. S specifično miselnostjo. Ki se glede na kakovost sosedstva najbolj klasično kaže skozi znano misel: »Če že mora meni poginiti krava, naj sosedu vsaj dve.« Želimo povečati obseg prodaje? Prodreti na nove trge? Osvojiti nove kupce? Povečati zasedenost proizvodnih kapacitet? Povečati produktivnost? Znižati stroške? Razvijati nove, tržno atraktivne izdelke? Racionalizirati distribucijo? Osvojiti nova znanja?....Če smo ambiciozno majhno ali srednje vehko podjetje, bo odgovor pozitiven vsaj na eno izmed zastavljenih vprašanj. Pa imamo pogoje in možnosti za to? Kakovostni tržno in cenovno atraktiven izdelek/ storitev? Dovolj izkušenj? Dovolj znanja? Dovolj sredstev? Ne? Ima mogoče sosed tisto, kar nam manjka, mi pa nekaj, kar bi njemu prišlo prav? Ja, seveda je to naša konkurenčna prednost pred sosedom, ampak, kaj pa poreče trg? Da obema nekaj manjka? Bi bila skupaj torej močnejša? In pri povezovanju/ grozdenju gre zgolj za idejo »povezani smo uspešnejši«. Kaj je sploh »grozd«? Na kratko, to je skupina podjetij, ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. Te koristi se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produktivnosti, nižjih stroškov, večje donosnosti, uvajanju novih tehnologij in izdelkov.... pri vseh članicah grozda. Mi že močno verjamemo, da razmišljanje o oblikovanju lokalnih grozdov na našem območju ne more in ne sme biti zgolj iluzija. Naše prepričanje temelji na bogatih izkušnjah, ki smo jih pridobili z delom z majhnimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji in na osnovi katerih trdimo, da so naša podjetja sposobna ob zunanji pomoči strokovnih institucij premagati ovire, s katerimi so se in se še vedno soočajo pri medsebojnem sodelovanju. Delovanje lokalnih grozdov temelji na predpostavki, da so vse potencialne članice grozda enakopravne in da nobena med njimi ne prevzame vloge vodilnega podjetja. Vodenje grozda, usklajevanje ter nadzor delovanja grozda izvaja zunanji član grozda, t.i. koordinator grozda, ki ni zaposlen pri nobeni izmed članic grozda, večino njegovega dela pa v času izgradnje grozda financirajo zunanje podporne institucije (država, občina...). Lokalni podjetniški center zato vabi obrtnike in podjetnike, da sodelujejo z njimi. Če želite izvedeti več o grozdenju in njegovih prednostih ali že imate idejo, s kom in kje bi se želeli povezovati, pokličite enega izmed lokalnih centrov v Savinjski regiji. LPC Celje vabi še zlasti mala in srednje velika podjetja s sedežem v občinah Celje, Laško, Dobrna,Vojnik, Štore, Šentjur, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Bistrica ob Sotli, da se odzovejo njihovemu vabilu in nas pokličete, lahko pa se obrnete tudi PC Rogaška Slatina, LPC Kozjansko, Aprilija Laško in Agencijo Sotla, ki sodelujejo z nami. Animacijska delavnica na temo razvoja lokalnih grozdov ČETRTEK, 12. 9. od 12.30 do 14.00 Lokalni podjetniški center svojo dejavnost predstavlja tudi mladim. Celju vdihniti dušo in srce! Gledališče je v mestu osrednja kulturna ustanova z bogato vsebino Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki ga kot upravnik zdaj že več kot 16 let vodi univ. dipl. igralec Borut Alujevič, je osrednji kulturni hram v knežjem mestu in to svojo naravnanost z bogatim programom in še drugimi vsebinami, želijo v prihodnje še razvijati. »Za takšno usmeritev se je treba zavzemati tudi v prihodnje, ne glede kdo bo upravnik, potem, če bom župan,« pove Alujevič, ko razmišlja o vsebinah, kako »Celju vdihniti duha, da ne bo postalo mesto duhov«! Slovensko ljudsko gledališče Celje to poslanstvo že v veliki meri izpolnjuje. Gornja misel, ki jo zadnje čase izreka Borut Alujevič kot županski kandidat, velja za celotno kulturo v mestu in še posebej za Slovensko ljudsko gledališče, ki že v svojem naslovu nosi to poslanstvo. Da bi bilo temu res tako, rednim vsebinam (repertoarju) v SLG uspešno dodajajo nove in nove. Prav po zaslugi Slovenskega ljudskega gledališča Celje je mesto ob Savinji v zimskem času dobilo sloves »najbolj veselega in nasmejanega mesta v Sloveniji«. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so namreč z organizacijo Dnevov komedije, ki rastejo zdaj že v najstniška leta, zadelo »žebljico naglavico«. Ima jih Celje in ne prestolnica in ne katero drugo mesto v Sloveniji! So zadovoljni zlasti gledalci, ki si izbrano komedijsko produkcijo lahko ogledajo v domačem gledališču. »Dnevi komedije so res postali odmevni in so pljusnili tudi onkraj državne meje, v sosednji Hrvaško in Avstrijo, od koder prihajajo v goste gledališča, a so tu še druge odmevne prireditve,« našteva Alujevič: »Teden otroškega Borut Alujevič programa v pravljičnem decembru za mlado občinstvo, ki mu namenjamo vso pozornost in vzgojo. Tudi otvoritve razstav v foyerjugledališča...Bilismo prvi, ki smo začeli z ulično promocijo gledališki predstav po celjskih ulicah. Sledili so nam drugi, ljubiteljske kulturne skupine, ki razglašajo poletne prireditve in štejemo si v čast in dobro, da smo bili pobudniki in da smo koga tudi kaj naučili. Tudi to je naše poslanstvo,« utemeljuje vsebine poklicne gledališke hiše Borut Alujevič in ne pozabi, da je tudi lepo urejena okolica gledaUške hiše njihova skrb »za dobro počutje nas in Celjanov.« »Žal je še vedno pogosto tako, da mnogi mislijo, da smo igralci klovni, glumači, boemi, da znamo, kot pravijo nekateri "le afneguncat", a ni tako. Resnica je, daje gledališče res svet v malem, z vsemi elementi, ki vladajo sicer množicam v svetu.« Kako že pravi Shakespeare v Kakor vam drago: »Ves svet je le oder in vsi na njem smo le igralci, vsak igra svojo vlogo«. In Alujevič doda: »Igralci, zelo dojemljivi za svet okoli sebe, črpajo like za vloge iz zunanjega sveta, iz okolice, v kateri živijo. Tako to postane sestavni del teatra in življenja.« To misel podkrepi s primerom Ronalda Reagana, filmskega igralca in nekdanjega predsednika ZDA: »V času njegove vlade je Amerika doživela velik razcvet, pa najbrž ne zato, ker bi bil sam tak vrhunski strokovnjak, ampak ker si je znal igralec okoli sebe zbrati prave ljudi in jih postaviti napravo mesto... V slovenskem parlamentu sedi tudi komediograf, avtor številnih komedij, ki smo jih igrali tudi v SLG Celje, Tone Partljič. Ker umetnost zna pokazati v ogledalu družbi pravi obraz!« se glasi Alujevičev argument. »Še vedno drži, da se vsakdo ne more spoznati na vse; ne _ umetnik, ne odvetnik, ne gradbenik!« Pri tem asociira na poklice županov Celja, ki so bili gledališču ves čas naklonjeni, da so lahko obnovili fasado, streho, vTvišče...oder, dvorano.« Ko hiši, ali mestu daš, vdihneš pravo vsebino, potem dobi dušo in srce. To pa je vodilo, ki se ga Borut Alujevič kot upravnik in županski kandidat trdno oklepa! S predstavami na Starem gradu so gledališčniki dali vsebino tudi nekdanje- mu domovanju Celjskih, letos s Kreftovimi Celjskimi grofi. ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE CELJE Institucija, ki razpira in interpretira sodobno umetniško produkcijo. Galerija sodobne umetnosti Celje se naiiaja v stavbi Knežjega dvora. S specifičnim razstavnim prostorom, namenja večji poudarek tematskim in študijskim razstavam domačih in tujih avtorjev, ki ponujajo zanimiva videnja umetniškega razmišljanja nekega časa in prostora. Likovni salon Celje sledi aktualni likovni produkciji, izrazni svobodi, odprtosti in eksperimentu. Koncerti vrhunskih domačih in tujih umetnikov, orkestralne zasedbe in komentirani koncerti za mlade. Razpis koncertnega abonmaja za sezono 2002/2003 bo od 8. do 22. oktobra 2002. Delovanje naše institucije je odprto tudi v mednarodni prostor Mednarodni mladinski pevski festival. Gostovanja razstav v tujini. Posebno pozomost namenjamo izobraževalnim programom za vse generacijske stopnje. Povezujemo se z interesi drugih poslovnih subjektov. Članstvo v klubu "ODEON", klub prijateljev naše institucije, prinaša posebne ugodnosti. Zavod za kulturne prireditve Celje, Trg Celjskih knezov 8,3000 Celje Tel.: 03 42 65 150; Fax.: 03 42 65 164; E-mail: odeon@siol.net Cesta na Ostrožno 4 3000 CELJE Tel. 5451-607, 031/315-402 Fax 5451-026 http://www.obrtnazbornica-celje.pcs-ms.si Območna obrtna zbornica Celje je samostojna, strokovno- poslovna organizacija, v katero se po Obrtnem zakonu obvezno združujejo fizične osebe - samostojni podjetniki in pravne osebe - družbe, ki opravljajo dejavnost na obrtni in obrti podoben način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti, ter prostovoljni člani (s.p. in družbe), ki opravljajo gospodarsko dejavnost na neobrtni način. Zbornica je svetovalni poslovno-informacijski center, ki ga vsakodnevno potrebujejo obrtniki, podjetniki in drugi občani ter institucije. Dejavnost zbornice je usmerjena v zagotovitev pogojev pospešenega razvoja zasebnega podjetništva. V register zbornice je vpisanih skupno 1727 članov, od tega 1578 samostojnih podjetnikov in 149 pravnih oseb - družb iz štirih občin: MO Celje, Dobrna, Vojnik in Štore. Na MOS 2002 se Območna obrtna zbornica predstavlja z naslednjimi razstavljalci: 8UČAR BRIGITA. s.p. PROŽINSKAVAS 57, ŠTORE Tel: 03 / 5771 495 Fax: 03 / 781-00-64 Proizvodnja in montaža alu strešne kritine metalko, krovsko kleparskih izdelkov ter okrasna ornametika FLIS TERŠEK ANDREJA, s.p. JANŠEVA 13, CELJE Tel: 03 / 491 53 00 Fax: 03 / 491 53 01 E-mail: bigger@email.si http:://wvvw.rr-vel.si/it/bigg-r Oblačila za šport, prosti čas in promocijska oblačila ELEKTRO SERVIS JUTERŠEK. d.o.o. PRONUPTIA Paris ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS Tel: 03 / 7800 452 Fax: 03 / 7800 455 E-mail: jutersek@siol.net Prodaja in posoja ženskih in moških poročnih oblek in dodatkov JUTERŠEK ZVONIMIR, s.p. ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS Tel: 03 / 7800 451 Fax: 03 / 7800 455 E-mail: jutersek@siol.net Servisiranje oljnih in plinskih gorilnikov, zaključna gradbena dela, instalacije za plin, paro, vodo in elektriko ter meritve dimnih plinov MARSON. d.0.0. NOVAČANOVA ULICA 4, 3202 LJUBEČNA Tel: 03/ 546-15-73 Fax: 03/546-15-73 Izdelava plastične embalaže, izdelava ohišij za medicinsko opremo, plastične tehnološko- transportne palete, tehnični izdelki po željah kupcev, modeli za vlivanje betona PALIR MILAN. s.p. VRHE 31, 3221 TEHARJE Tel: 03/ 781 00 72 Fax: 03/781-00-72 E-mail: milan.palir@siol.net Izdelava vseh vrst PE, HD, PP vrečk. Tisk: dvobarvno dvostransko, štiribarvno enostransko in tribarvno enostransko + enobarvno na drugi strani. Maksimalna širina materiala, ki se lahko tiska je 680 mm, dolžina 1000 mm. KAHVEDŽIČ ABDUUtH (KAFO), s.p. KOVINARSKA 8 3000 CELJE Tet: 03/491 66 00, 041/685 039 Fax: 03/491 66 01 Servis in prodaja drobne kmetijske mehanizacije ARIPUST - RATEJ ANDREJ. s.p. NADVOZNA CESTA 17 a, 3000 CELJE Tel: 03/ 541-15-09 Fax: 03/541-15-09 Plastičarstvo, kovinarstvo, proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za kozmetično industrijo - pokrovi, farmacijo npr. zamaški, kapalke, fiole, izdelki za proizvodnjo svetil REHAR. s.p. MELODV, Trgovina&servis in uglaševanje glasbil STARA DEČKOVA CESTA 10, 3000 CELJE Tel: 03/ 491 61 00, 041/664 181 Fax: 03/491 61 01 E-mail: melody@siol.net http://www.melody-sp.si Salon planin in harmonik ŠUMER VIUEM. s.p. CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA Tel: 03 / 780 62 10 Fax: 03 / 5461 231 E-mail: vili.sumer@siol.net http://www.sumer-sp.si Izdelovanje vseh vrst vzmeti, vzmetnih elementov, delov za avtomobilsko industrijo, kmetijsko mehanizacijo, gospodinjske aparate iz najrazličnejših materialov (žice, pločevine in plastike), razvoj izdelkov, procesov in orodij A - Ž . ŽAGAR ANTON. s.p. TEHARJE 17 a, TEHARJE Tel: 03 / 491 95 90 Fax: 03 / 542-10-36 E-mail: anton.zagar@siol.net Vrtna, parkovna, fasadna in senzorska svetila GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE NA MOS-u 2002: Organiziramo: - posvet o naložbeni dejavnosti slovenskih podjetij v JV Evropi (12.9.) - konferenco srednjeevropskih malih in srednjih podjetij-ZPS (13.9) - Madžarski dan - poslovno srečanje slovensko- madžarskih podjetij (12.9.) - več srečanj poslovnih delegacij - v teku sejma Predstavljamo se: - na stojnici v paviljonu L v pritličju - predstavitev podjetij visoke tehnologije - na stojnici v dvorani A - predstavitev izobraževalnih projektov Ponujamo zanimivosti iz knjižnih polic v izdaji GZS: - Skrivnosti e-poslovanja Priročnik odgovarja na vprašanja povezana s strategijo e- poslovanja, spletnimi metodami trženja in komuniciranja, pravnimi in finančnimi vidiki e-poslovanja, varnostjo in šifriranjem ter postavitvijo spletnih strani. Format: 21x30 cm Obseg: 288 str. Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen) - Izvozni priročnik za mala in srednje velika podjetja - odgovori na najpogostejša vprašanja mednarodne trgovine Priročnik ponuja celovit pregled izvoznega posla s pomočjo logičnega, postopnega pristopa v obliki vprašanj in odgovorov. Ponuja običajne postopke in napotke za reševanje problemov v izvoznem procesu. Format: 21x30 cm Obseg: 224 str. Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen) - Incotermsi 2000 Priročnik v angleškem in slovenskem jeziku predstavlja 13 trgovinskih klavzul, ki določajo pravice in obveznosti strank prodajne pogodbe v zvezi z dobavo blaga: EXW, FCA, FAS, FOB, CFR, CIF, CPT, CIP, DAF, DES, DEQ, DDU, DDP Format: 16x23 Obseg: 236 str. Cena: 5.500,00 Sit (DDV vključen) - Poslovni vodnik po evropskem pravu, 1. del Namenjen je gospodarstvenikom, da bi se lažje znašli v širšem svetu evropske zakonodaje. Prvi del je sestavljen iz 7-ih poglavij: EU in pravo. Ekonomska in monetarna unija. Konkurenčno pravo. Pravo gospodarskih družb. Socialna politika in zaposlovanje. Varstvo okolja. Prost pretok storitev. Format:21 x30cm, v obliki fascikla Obseg: 330 str. Cena: 8.500 sit (DDV vključen) VABIMO VAS, DA SE STORITEV GZS POSLUŽUJETE V ČIM VEČJI MERI! ČBH deseto leto na parketu ljubljanske borze Celjska borzna hiša je odprla vrata strankam septembra pred devetimi leti, to je v času, ko so se borzniki še sestajali dvakrat tedensko na »parketu« ljubljanske borze. Takrat je imela borza 64 članov, danes jih je le še 29 in med njimi ima CBH d.o.o. ugledno mesto. Ne samo, da je obstala med aktivnimi borznimi hišami, v tem času je tudi priključila oz. prevzela poslovanje treh bivših članov borze: leta 1996 CGS-Finag Ljubljana, dve leti kasneje Savinjsko BPD Žalec in letos eBrokers Ljubljana. O konstantni rasti borzne i hiše pričajo tudi naslednji | podatki: pred devetimi leti je ; imela firma pet zaposlenih, j danes petnajst, začela je delati; Zdenko Podlesnik, predsednik uprave CBH s 14 milijoni SIT kapitala, danes ima 368 milijonov SIT. V tem času so na borzi sklenili 130.039 poslov za 49.692 strank v skupni višini 69.919 Borzniki so v teh devetih letih doživeli številne spremembe; leta 1995 so »parket« zamenjali računalniki. Ko so parket zamenjali računalniki, je bil v uporabi program BIS, kanadskega porekla, sedaj pa borzniki od septembra 1999 uporabljajo program BTS, ki je plod domačega znanja. milijonov tolarjev. To so impozantne številke, ki dajejo Celjski borzni hiši težo tudi v slovenskem borznem prostoru. Velika pridobitev pa so bili za CBH d.o.o. novi poslovni prostori, ki so jih pred štirimi leti kupili na Vrunčevi ulici v Celju in se tako preselili iz središča mesta, letos pa so odprli še poslovno enoto v objektu Eurocentra na Tivolski 48 v Ljubljani. s V začetku poslovanja ljubljanske borze so bile bolj v ospredju obveznice in blagajniški zapisi, danes pa je v ospredju delniški trg. Na ljubljanski borzi se letos trguje že z 273 različnimi vrednostnimi papirji 214 različnih izdajateljev. OBS-osebni borzni sistem Celjska borzna hiša od julija letos nudi svojim strankam storitev OBS- osebni borzni sistem.Ta programski paket strankam omogoča, da spremljajo dogajanja na ljubljanski borzi v realnem času, torej v živo, vsak trgovalni dan. Stranke lahko sproti spremljajo stanje vrednostnih papirjev v svojem portfelju ter oddajo naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev. Tako imajo občutek, da same trgujejo na borzi, saj je čas med poslanim naročilom in vnosom v trgovalni sistem (BTS) ljubljanske borze minimalen. In kako priti do zgoraj opisane storitve? Potrebno je imeti osebni računalnik z dostopom do Interneta ter ustrezno kartico, ki se dobi v CBH, ko stranka sklene pogodbo o mesečnem najemu sistema OBS. Pooblaščene poslovalnice CBH d. o. o.: ^ Banka Celje d.d.. Vodnikova 2, Celje, in njene ekspoziture: Konjice, Žalec, Šentjur pri Celju, Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Velenje, Mozirje, Zreče, Rogatec <=> Ekopool s.p.. Menjalnica, Krekov trg 3, 3000 Ce^e Zaal, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19/a, Lenart <=> ONYX group d.o.o., Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj « Januška s.p.. Bazoviška 1, 6310 Izola Pristaniška 2,6000 Koper * ARTCOM d.o.o.. Tržaška 19a, 13 70 Logatec ELEKTRO CELJE JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, d.d. Vrunčeva 2a, 3000 Celje, Slovenia Tel.: +386 3 4201 000, Fax: +386 3 548 50 23 e-mail: elektro.celje@elektro-celje.si čas, ko MOS v Celju odpira svoja vrata je primeren tudi za to, da Vam, naši cenjeni odjemalci in poslovni partnerji, posredujemo nekaj informacij in spoznanj s področja oskrbe z električno energijo. Na osnovi energetske zakonodaje in posledično odprtega notranjega trga z električno energijo, smo sklenili praktično z vsemi partnerji, ki smo jim že do sedaj dobavljali električno energijo, pogodbe o dobavi in pogodbe o dostopu do omrežja. To velja za upravičene odjemalce, za tarifne pa smo v okviru regulirane dejavnosti ostali v praktično istih odnosih. Kot torej tudi trgovec z električno energijo, smo v Elektru Celje takoj obvladali vse relacije s strani nabave, kakor tudi s strani prodaje in vseh drugih potrebnih storitev pri kompletni ponudbi (meritve, revizije, svetovanje itd.). Spoštovani partnerji, Elektro Celje Vam dobavlja v okviru standardov zanesljivo in kakovostno električno energijo in raznovrstne storitve iz stroke. Veselilo nas bo, če se o tem še posebej prepričate. Dosegljivi smo na naslovu v Celju, kakor tudi v Krškem in v Slovenj Gradcu. Operativne stvari pa še vedno lahko urejate z našimi pooblaščenimi sodelavci na lokacijah vseh nadzorništev. V svojem poslanstvu želimo biti še naprej uspešen, zanesljiv in konkurenčen partner vsem dosedanjim in bodočim odjemalcem. Za oskrbo z električno energijo imamo vsa potrebna znanja, opremo in strokovno usposobljene in izkušene kadre, ki so naše največje jamstvo za pravo partnerstvo. Vaš dobavitelj električne energije Elektro Celje, d.d. Magična privlačnost Veliko sveta sem videl, toda to je kraj, o katerem sem sanjal OBČINA DOBRNA z nekaj več kot 2000 prebivalci, se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino, ki sega daleč v zgodovino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo Toplice Dobrna med najsta- rejša zdravilišča pri nas. »Veliko sveta sem videl, toda tole je kraj, o katerem sem sanjal. Te nebeško koristne toplice me navdajajo z močjo in s premišljujočim mirom«, je daljnega leta 1814 Franc Ks. Kajetan pl. Dienersberg vzneseno pisal prijatelju v Gradec. Le težko še najdemo delček sveta, kjer urbanizacija ni grobo posegla v naravo TIC DOBRNA DOBRNA 19, 3204 DOBRNA tic.dobrna@siol.net tel.: 03 781 82 10 OBČINA DOBRNA DOBRNA 19, 3204 DOBRNA obcina.dobrna@siol.net tel.: 03 780 10 50, fax.: 03 780 10 60 in ji odvzela velikega dela prvobitne podobe, hkrati pa tudi odtujevala človeka. V Dobrni ga najdete. Tu živijo ljudje, ki imajo za popotnika ali naključ- nega gosta odprta vrata svojega doma, iz katerega vejeta domačnost in gostoljub- nost. Ne vsiljujejo svoje pozornosti sprehajalcu, ki v razgibani in slikoviti pokrajini išče mir in samoto, da bi se srečal s samim seboj, z veseljem pa se z njim zapletejo v pogovor, če le nakaže to željo. Nedvomno pa je izvir zdravilne vode tisti, ki magično privlači ljudi, povrh pa še visoko strokovno usposob- ljena zdravstvena ekipa, ki ob pomoči naravnih dejavnikov uporablja sodobne medicinsko - rehabilitacijske postopke in programe. Vse to in še več lahko najdete le pri nas! Občina Store v občini Štore so ponosni, da so v letošnjem letu pridobili nov planinski počitniški dom "Almin dom" na Svetini. Almin dom je sodobna in topla hiša gostoljubja, ki je na voljo predvsem ljudem, ki ljubijo naravo in vse kar je lepega v njej. Razgibana arhitektura novega doma se staplja z okoljem, ki vabi v svoj mir in spokojno odmaknjenost. V njihovi restavraciji ponujajo sodobno kulinariko, v kateri prevladujejo sveže in zdravju prijazne sestavine, skladni okusi in estetika krožnika. Z novim domom je občina pridobila 63 ležišč, za pohodnike in planince pa so na voljo tudi skupna ležišča. V vasi sta gostom na voljo rokometno in košarkarsko igrišče, prav tako pa si lahko ogledajo lepote narave, ki se ponaša s cerkvijo Marije ^ Snežne s konca 15. stoletja. Cerkev je nekdaj slovela kot božja pot in jo ljudje še vedno radi obiskujejo, njena posebnost pa sta osmerokotni zvonik in obrambni stolp. V občini v tem času poteka intenzivna obnova podružnične šole Kompole, ki bo svoja vrata, vsem željnim znanja, v novi preobleki predvidoma odprla v mesecu oktobru. V obrtni coni Štore-vzhod je v teku gradnja infrastrukture, med drugim pa bodo bogatejši tudi za nov proizvodni objekt. Le-ta že pridobiva končno podobo, proizvodnja pa naj bi stekla v mesecu oktobru. Občina Štore Cesta XIV. divizije 15 3220 Štore tel.: 03/780-38-40 fax: 03/780-38-50 obcina.store@siol.net Občina Vojnik, Keršova 8, 3212 VOJNIK prodaja več nepremičnin in sicer: LOKACIJA-VOJNIK Predmet prodaje so nezazidana stavbna zemljišča, ZN Konjsko v velikosti ca 27.000 nf. Na tem zemljišču je predvidena gradnja 25 enodružinskih hiš (objekti od št. 38 do vključno 62 po ZN Konjsko). Izklicna cena zemljišča (brez komunalne opreme) je 21 EUR za nf zemljišča. 2. Prodajamo tudi nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1138 m za gradnjo poslovnega ali sta- novanjskega objekta. Kupnina za zemljišče brez komunalne opreme je: 7.000.000,00 sit. 3. V centru Vojnika v pritličju prodajamo poslovni prostor v velikosti 49,95 nf. Cena 5.300.000,00 sit. LOKACIJA - FRANKOLOVO 1. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1119 rn za gradnjo poslovno - stano- vanjskega objekta Kupnina za zemljišče brez komunalne opremeje: 6.000.000,00 sit. 2. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1523 m^ za gradnjo poslovnega objekta. Kupnina za zemljišče brez komunalne opreme je: 8.500.000,00 sit. Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in prodajnimi pogoji lahko interesenti dobijo na Občini Vojnik, tel. 03/78-00-628. Ob 4. obletnici praznujte z nami... Srečanje, ki ni namenjeno samo podjetnikom, ampak tudi zvestim kupcem in vsem, ki se radi zabavate, bo v petek, 13. septembra ob 16. tiri, ko bodo nastopili iegenda slovenske narodnozabavne glasbe Lojze Slak in Fantje s Praprotna. Poleg dobre glasbe bo poskrbljeno tudi za izvrstno hrano in pijačo. Goste bomo pogostih z divjačinskim golažem po stari recepturi na lovski način. V času prireditve tudi NOČNI NAKUPI! Ob tej priložnosti bodo v trgovini Živex poskrbeli tudi za svoje stranke, saj bodo nagradili: • Najvišji nakup dneva • Najvišji tedenski nakup v času MOS-a (13.9.-20.9.) • Najlažjega in najtežjega obiskovalca prireditve • Zmagovalno ekipo v vlečenju vrvi med Mestnima svetoma in županoma Nove Gorice in Celja. SRECELOV - vsaka srečka zadene! NAGRADNI SKLAD - 400.000 SIT Mesto s častitljivo starostjo Slovensko središče hmeljarstva - 820-letnica mesta Žalec - Rojstni kraj Rista Savina Žalska občina meri 117 km^in ima 20.558 prebivalcev. Sestavlja jo 10 krajevnih skupnosti. Mesto Žalec je gospodarsko, politično in kulturno središče občine in letos praznuje častitljivo 820-letnico svoje omembe. Žalec je sedež številnih uspešnih gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, obrtnikov in gostincev. Posebnost trške arhitekture Žalca je stara Zottlova kovačija iz prve polovice 16. st., ki je včasih služila kot protestant- ska molilnica. Žalčani so ponosni tudi na Savinovo hišo, Širčevo domačijo iz leta 1669, v kateri seje rodil skladatelj Friderik Sirca - Risto Savin. V njej so danes Savinova spominska soba, likovni salon, galerija savinjskih likovnikov in prodajna galerija Oskarja Kogoja. V središču Žalca, poleg cerkve sv. Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1173 in se imenuje po sv. Miklavžu Nikolaju, stoji tudi del ohranjenega taborskega obzidja - obrambni stolp s stožčasto streho. V neposredni bližini Žalca, v Novem Celju, stoji dvorec Novo Celje iz 18. stoletja, ki je nekakšna miniatur- na kopija dunaj- skega Schonbrun- na. V njem je živela in ustvarjala prva slovenska pesnica Fanny Hausmann. Slovensko središče hmeljarstva Ko se peljete proti mestu Žalec oz. skozi občino Žalec, se vam bo oko nehote ustavilo na lepo urejenih hmeljiš- čih. Hmelj še vedno ostaja tradicija in ponos Savinjčanov. Mesto Žalec je slovensko središče hmeljarstva, zato se tudi ni moglo odreči Hmeljarske- mu muzeju, ki ga najdete v stolpnici Eksport- Importa, in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovars- tvo. Inštitut za hmeljars- tvo in pivovarstvo je raziskovalna, svetovalna in izobraževalna organizacija, ki je bila ustanovljena 1. avgusta 1952, torej je letos Inštitut praznoval SO-letnico obstoja. Ustanovljen je bil z namenom, da bi pospeševal razvoj slovenskega hmeljarstva. Poleg tega si Inštitut prizadeva tudi za razvoj in vpeljavo pridelave nekaterih alternativnih kultur. Tako se ukvarjajo z vzgojo zdravilnih in aromatičnih rastlin ter nekaterih vrtnarskih kultur. Pri njih si lahko ogledate poleg kolekcije preko 300 razhčnih zdravilnih in aromatičnih rastlin, tudi vrtni center z različnimi tehnikami namakanja, laboratorij za moleku- larno genetiko in tkivne kulture ter mikropivo- varno z degustacij- sko sobo za pivo, v kateri se boste počutili kot v pravi pivnici. Hmeljje zaznamoval občino Žalec kot dolino zelenega zlata, kjer so vam vrata vedno na široko odprta. Vabijo vas naravne, kulturnozgodovinske, arhitek- turne, sakralne znamenitosti, kvalitet- na gostinska ponudba in prijazni ljudje. Bodo gradbeniki začeli pospravljati za sabo? Na Ministrstvu za okolje in prostor RS pospešeno pripravljajo nov pravilnik o ravnanju z gradbenimi odpadki. To pomeni, da bodo gradbeniki morali poskrbeti za odvoz in predelavo odpadkov, saj nekontrolirano odlaganje ne bo več mogoče od konca letošnjega leta naprej. Skrb za okolje bi morala v sodobnem času predstavljati prioriteto pri vseh, ki se na kakršenkoli način srečujejo s to problematiko. Zaradi rasti v gradbeništvu predstavljajo gradbeni odpadki skoraj 50 odstotkov vseh odpadkov v Sloveniji, večina pa jih na žalost konča na divjih odlagališčih ali na neprimernih komunalnih deponijah. Še vedno se ne zavedamo, kaj pomeni to za podtalnico, za živali in nenazadnje za nas same. Kljub temu, da gradbeni odpadki ne spadajo med nevarne odpadke, jim ne posvečamo dovolj pozornosti. Največji problem, ki se trenutno pojavlja, so zmogljivosti komunalnih odlagališč, ki bodo napolnjena predvidoma v dobrih petih letih. In kam bomo vozili odpadke potem? Nov pravilnik - več reda? Gradbeni odpadki vsebujejo odpadke iz izkopov, betonske in opečnate odpadke, asfaltne odpadke in vse, ki nastanejo pri rušenju objektov. Že pred leti smo tudi v Sloveniji sprejeli zakonodajo, ki določa, da so gradbena podjetja in investitorji sami odgovorni za svoje odpadke, vendar se jih vsi otepajo, predvsem zaradi stroškov, in jih raje odlagajo na črna odlagališča. Kratkoročna rešitev torej. Nihče se ne sprašuje, kaj bodo podedovali naši otroci. Varčujemo torej na njihovih plečih. Za urejanje in nadzor nad temi odpadki so pristojne okoljevarstvene inšpekcije, ki pa še vedno nimajo dovolj zakonske podlage za reševanje takšnih problemov. Možne spremembe se obetajo po novem letu, ko bo sprejet pravilnik o gospodarjenju z gradbenimi odpadki. Takrat bodo morali gradbeniki pripraviti načrt gospodarjenja z odpadki, saj bodo morali le-te oddati zbiralcu gradbenih odpadkov, oziroma bodo morali sami poskrbeti za njihovo predelavo. Vzpostavitev sistema zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter naprav za ravnanje z odpadki je projekt, ki potrebuje podporo občinskih in vladnih krogov, kajti pri tako velikem in zahtevnem projektu je potrebno upoštevati koncept regijskega centra. Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov Rešitev tega problema se torej kaže v zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov, s čimer se na področju savinjsko-šaleške regije ukvarja podjetje Ekoplan-a iz Petrovč, ki je eno redkih podjetij v Sloveniji, ki že ima dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. Trenutno izvajajo sanacijo in biološko rekultivacijo kamnoloma Andraž v Deponija gradbenih odpadkov - Nigrad Maribor Mobilna enota podjetja Ekoplan-A; predelava odpadkov na delu Nigrad Maribor Občina Žalec - prostor za kontrolirano odlaganje odpadkov občini Polzela. Občina Polzela je ena redkih, ki je že sprejela vso plansko dokumentacijo za izgradnjo centra za zbiranje, sortiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Trenutno čakajo le še na potrditev vlade, nato pa sledi takojšnja izgradnja celotnega centra. To bo pomenilo precejšnjo razbremenitev komunalnih odlagališč, saj bodo lahko povzročitelji odpadkov naročili strokoven odvoz in reciklažo odpadkov. Podjetje Ekoplan-a se je povezalo tudi z Inštitutom za ekološke raziskave Erico iz Velenja, ki izdela oceno gradbenih odpadkov, ki se pojavijo na gradbišču. Z zbiranjem in predelavo odpadkov dosežemo dvoje: predelamo stare odpadke, ki jih lahko nato uporabimo kot nove gradbene materiale, ki jih je po zakonu potrebno opremiti s certifikati, ki jih izdaja ZAG - Zavod za gradbeništvo. Podjetje Ekoplan-a torej zbira mešane in čiste gradbene odpadke, ki jih nato sortira in predela. Kmalu bodo takšna podjetja nepogrešljiva na gradbiščih, ker lahko odpadke prevzamejo na licu mesta jih sortirajo in predelajo v nov gradbeni material, ki se lahko prav tako porabi na istem mestu. Z osebnim. individualnim in kakovostnim pristopom predelava odpadkov na gradbišču predstavlja bistveno nižje gradbene stroške, prav tako pa tudi varovanje okolja. Kaj bo končno rekla država? Kljub temu, da se pravilnik na nivoju države pospešeno sprejema, še vedno ostaja vprašanje, kako bo deloval sistem oziroma kdo so tisti, ki se bodo sploh lahko ukvarjali z gradbenimi odpadki. Opciji sta dve. Obstaja možnost, da se bodo odločili za regijske koncesionarje, kar bi v končni fazi pomenilo dokaj visoke cene odvoza in predelave, ali pa bodo zadeve prepustili tistim, ki so si že vzpostavili sistem predelave na osnovi tržnih potreb okolja in že imajo pridobljena ustrezna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti. Banka Koper d.d - - Ritem vašega uspeha Banka Koper je univerzalna banka z licenco Banke Slovenije za neomejeno bančno poslovanje doma in s tujino. Opravlja vse vrste bančnih poslov za gospodarske družbe, druge pravne osebe, samostojne podjetnike in prebivalstvo. Za še intenzivnejše sodelovanje s komitenti v zadnjih letih intenzivno širi poslovno mrežo v Sloveniji, vzpostavlja sodobne elektronske poti poslovanja in vlaga veliko energije v skupne projekte z drugimi finančnimi ustanovami. Po bilančni vsoti in rezultatih poslovanja spada že vrsto let v sam vrh slovenskega bančništva. Z uporabo najsodobnejše bančne tehnologije, razvijanjem novih načinov poslovanja in storitev ter s strokovnim bančnim osebjem uresničuje tudi zelo zahtevne poslovne cilje komitentov. Banka Koper je bila s svojim poslovanjem dolga leta vezana na območje obalno-kraške regije, že pred leti pa je, v okviru svoje razvojne strategije, začela širiti poslovanje po vsej Sloveniji. S svojimi enotami je prisotna že v večini slovenskih regij, letos spomladi pa je vstopila še v celjsko regijo in tako odprla svojo novo poslovno enoto na Stanetovi ulici 31, kjer ponujajo vse bančne posle tako za občane, kot tudi za podjetja in samostojne podjetnike. Vodja poslovne enote Roman Nussdorfer pa ocenjuje, da je v prvi fazi svojega delovanja enota osredotočena predvsem na poslovanje s samostojnimi podjetniki in manjšimi podjetji, kar vsekakor dodatno prispeva k vzpostavljanju novih vzvodov gospodarskega razvoja tega območja. Kreditiranje komitentov - dolgoletne izkušnje Komitenti lahko koristijo različne kratkoročne kredite, ki so namenjeni financiranju tekočega poslovanja. Na voljo so tudi dolgoročni krediti za financiranje novega poslovnega procesa ali drugih razvojnih projektov in naložb. Banka nudi, poleg osnovnih oblik kreditiranja, različne kreditno garancijske posle v domačem prometu in s tujino, preko hčerinske družbe Finor pa projektno financiranje ter različne oblike poslovnega in finančnega lizinga. Svoje ponudbe je banka oblikovala na osnovi dolgoletnega sodelovanja s komitenti. Krediti v sodelovanju z EBRD - zanimiva ponudba v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Značilnosti kredita so: • investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev, • višina kredita je omejena na 1 25.000 evrov, • možnost koriščenja kredita v evrih ali tolarjih (valutna klavzula), , ^ • odplačilna doba do 5 let. Realna obrestna mera je spremenljiva in znaša za kratkoročne kredite šestmesečni EURIBOR -i- 1,4 odstotne točke, za dolgoročne kredite pa šestmesečni EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Za podrobne informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper, kjer boste s strokovno usposobljenim osebjem izpolnili vlogo za kredit. Tovrstni krediti bodo posebej predstavljeni tudi na posebnih informativnih točkah Banke Koper na letošnjem obrtnem sejmu v Celju (na razstavnih prostorih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo v hali A v pritličju ter Lokalnega podjetniškega centra iz Celja v novi hali L , št. 24). Osnovne informacije so na voljo tudi na domači spletni strani Banke Koper (Http://www.banka-koper.si). Banka Koper d.d., Pristaniška 1 4, 6502 KOPER, Tel.: 05/665 1 1 00, Faks: 05/639 78 42 PE Celje, Stanetova ulica 31, 3000 CELJE; Tel.: 03/425 64 50, 03/425 64 51; Faks: 03/425 64 60 Sosedje bratov Ipavcev Občina Šentjur - Zanimive izletniške točke Na severnem obrobju razgibanega kozjanskega območja se dviga kopast hrib Rifnik, ki obvladuje vodnato pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko posebno mikavnost dolini ob Voglajni. Sledovi človekove kulture na Rifniku in v dolini pod njim segajo daleč v preteklost, vse do mlajše kamene dobe. V tej mikavni dolini se danes razprostira občina Šentjur, ki meri 223 km^ in ima skoraj 20.000 prebivalcev. Njen zahodni in severni del spadata v celjsko kotlino. Na severu jo omejuje Konjiška gora, na jugu Posavsko hribovje, jugovzhodni del pa spada v razgibano območje Kozjanskega. Občinsko središče je Šentjur, ki leži 11 km vzhodno od Celja ob železnici Celje - Maribor. Sprehod po občini Mesto Šentjur se ponaša z rojstno hišo skladateljev Ipavcev, katerih skladatelj sko delo je obvladovalo slovensko glasbo več kot pol stoletja. Zanimivi izletniški točki sta arheološko najdišče Rifnik in po modrocvetočem resju poimenovan hrib - Resevna. Okoliški kraji pa kljub svoji Občina Šentjur Mestni trg 10, Šentjur 03 747 13 10 majhnosti niso nič manj zanimivi. V nekaj kilometrov oddaljeni Ponikvi nas vsako pomlad s svojimi vijoličastimi cvetovi vabi ogrožena in zato zaščitena cvetlica velikonočnica, ki ji domačini radi rečejo »ponos Ponikve«. Kogar ne privabijo lepote te redke cvetlice, se lahko na Ponikvi sprehodi po rojstni hiši blaženega Antona Martina Slomška. Če se od Ponikve podamo proti zahodu, se v Dramljah, kraju številnih vinogradov, zidanic in turističnih kmetij, pripeljemo do avtoceste Maribor - Ljubljana, v bližini katere se razprostira Blagovna, vodnata pokrajina s številnimi ribniki. Tudi partizanska bolnišnica Zima in cerkev sv. Rozalije, ki je znana po Jelovškovih freskah, sta vredni ogleda. Ljubitelji konjev se lahko v Cerovcu na kmetiji Žonta vključijo v šolo jahanja in na kmetiji tudi prenočijo. Turistično informacijski center Mestni trg 2, Šentjur 03 749 2 5 2 3 Južno od občinskega središča nas prevzame spokojno okolje Slivniškega jezera in pres vetij eni gozdovi Bohorja, kjer spomladi cveti izjemno redka rumena trajnica - navadna jarica. V tej neokrnjeni naravi pride na piano zdravilna voda, imenovana Grajski vrelec Dobrina. Prav pri tem vrelcu se vsako leto na Valentinovo soboto zberejo zaljubljenci in krenejo na Valentinov nočni pohod, ki ga najvzdržljivejši zaključijo z Valentinovim plesom. Celotno pokrajino krasijo številne cerkve iz različnih obdobij. V Šentjurju nas pozdravi župnijska cerkev sv. Jurija, na Ponikvi baročna cerkev sv. Martina, v Dramljah romarska cerkev sv. Uršule, na Blagovni že omenjena cerkev sv. Rozalije. V Loki pri Žusmu si lahko ogledamo cerkvi sv. Valentina in sv. Jakoba, v Prevorju baročno cerkev sv. Ane, Planino krasita cerkvi sv. Križa in sv. Vida, na Kalobju pa je romarska Marijina cerkev, v kateri so bili najdeni Kalobški rokopisi. Priče preteklosti 2. junija 2001 je minilo 200 let, odkar je po območju današnje Slovenije prvič stekel železniški promet. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. Od postajnih poslopij, zgrajenih v letih 1844-46, je še ohranjena kretniška bločna postavljalnica »stellvverken«, ki je bila 5. maja 2000 predana v muzejske namene. Muzej stoji v bližini železniške postaje Šentjur. Poleg Muzeja južne železnice je občini v ponos tudi Muzej mlinarstva Slovenije. Z ustanovitvijo muzeja mlinarstva imamo v Sloveniji na enem mestu celovit prikaz razvoja preprostega mletja žit v moko za vsakdanji kruh, vse od preproste mlinarske obrti do moderne mlinarske tehnologije. Osnova muzeja je Ferležev mhn, ki stoji na idilični lokaciji soteske potoka Kozarica v Šibeniku pri Šentjurju. v deželi piva in cvetja Občina Laško vabi podjetnike Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bodo na skupnem razstavnem prostoru št. 17 v pritličju dvorane L predstavljali Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško, Turistično društvo Laško, Aprilija, agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško, in Območna obrtna zbornica. Rdeča nit predstavitve bo turizem in na turistično dejavnost vezane aktivnosti v občini, ki je tudi gostiteljica največje slovenske turistično- zabavne prireditve. Piva in cvetja, ki v Laško privabi blizu 150 tisoč ljudi. »Naši obrtniki in podjetja,« pravi župan Jože Rajh, »nad predstavitvijo na skupnem razstavnem prostoru niso najbolj navdušeni. Mislim, daje to posledica postavitve sejemskega razstavišča, ki posamezne dejavnosti združuje v skupne dvorane.« In tisti, ki se bodo predstavili s svojim delom, izdelki ali storitvami, želijo biti v družbi kolegov, saj bodo sejemski obiskovalci tako najlažje primerjali razstavljeno in izbirali najboljše. Vabilo podjetnikom »Gospodarska struktura v občini je svojstvena, ob močni Pivovarni Laško imamo še nekaj večjih podjetij, veljamo pa tudi za turistično močno občino. Ce bi končno oživelo še zdravilišče v Rimskih Toplicah...« začenja župan Rajh in nadaljuje, da si v Laškem želijo okrepiti podjetništvo. »Zaenkrat imamo na voljo še 7 tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin v nekdanji predilnici Le-te so glede na veljavne prostorske akte primerne za proizvodno-poslovne dejavnosti,« vabi v Laško podjetnike župan Rajh in dodaja, da ima občina enega večjih ciljev za prihodnja leta, ureditev dveh obrtnih con in industrijske cone, predvidenih na območju Rečice pri Laškem. Termalna voda s temperaturo od 32 - 35 C, notranji in zunanji termalni bazen, masažni bazen, savna center (finske, turške, rimske savne, vv^hirpool, notranji in zunanji termalni bazen, hladni bazenček), fitness studio s kardio linijo, Center zdravja in lepote s kozmetičnim salonom, Dianinimi in Apolonovimi kopelmi, bisernimi in zeliščnimi kopelmi, prostori pedikuro in masaže (klasične, anticelulitne, aroma, refleksne, shiatsu , ayurvedske masaže in masaže z vročimi kamni) V Hotelu Vrelec **** in Vilah Šmohor *** razpolagamo s 456 posteljami. Vsi prostori v zdravilišču so medsebojno povezani. Sestavni del raznolike ponudbe je POSLOVNO- KONFERENČNI CENTER s sodobno opre- mljenima in klimatiziranima seminarskima dvoranama: ZLATA IN SREBRNA DVORANA z možnostjo izvedbe video-konference in simultanega prevaj anj a. V dodatni ponudbi boste našli: zdravstvene, počitniške, vikend, beauty, aktivne programe, ugodni programi med počitnicami; darilne bone za poslovna in osebna darila; kulturno zabavni program; poslovna kosila, večerje, kulinarična doživetja (slow food); kosila, večerje s kopanjem ali savno... Pohorska noč ima svojo moč Najobetavnejša dejavnost mlade občine je turizem OBČINA ZREČE C. na Roglo 13 b 03 757 17 00 03 576 24 98 info@zrece.si ............WMm..M,ecB.SL.......... Vsevero vzhodnem delu Slovenije se razprostira Zreško Pohorje, ki s svojimi kopastimi gmotami že od nekdaj privablja na to področje ljudi in jim nudi ugodne pogoje za bivanje. Danes je ta kompleks vključen v območje občine Zreče, ki obsega 6.731 ha zemljišča in naseljuje 6.300 prebival- cev. Živijo v šestih krajevnih skupnostih, delo združujejo v gospodarstvu in v kmetijstvu. Razcvet pa v zadnjih obdob- jih doživljata tudi malo gospodarstvo in turizem. Mesto Zreče je središče občine in tukaj je večina občanov tudi zaposlena. Gospodarsko najmočnejša podjetja so: Unior, Comet in GKN Atras, ki zaposluje- jo več kot tri tisoč prebivalcev, štiristo pa jih zaposluje malo gospodarstvo. Velik del prebivalcev živi na podeželju in se ukvarja s kmetijstvom, ki je tudi ena od razvitejših dejavnostih. V mladi občini, ki je bila ustanovljena 1994, pa se poleg omenjenih dejavnosti razvija tudi turizem kot najperspektivnej- ša gospodarska panoga. Od prvih investi- cij in vlaganj v turistične namene je preteklo več kot dvajset let. Rezultat dosedanjega razvoja je Klimatsko turistični center Rogla s svojo bogato ponudbo športnih dejavnosti, z urejenimi tereni za zimske športe in zdravstvenimi programi in programi za sprostitev in prosti čas. Ustanovili so Lokalno turistično organizacijo z namenom pospeševanja turizma in vključevanja še manjših in dodatnih ponudnikov kot razširjeno ponudbo Unior turizma. V dolini pa se temu kompleksu Rogle pridružij o in ga dopolnij o ponudba zreških TERM, Hotela Smogavc, hotela Zvon, Pekarne in slaščičarne Težak, Gostišča Jančič, Makarene, Gostišča Smogavc na Gorenju in drugih ponudnikov gostinskih storitev. Tako dobimo enkratno in tudi v svetu redko kombinacijo ponudbe gorskega in zdraviliškega turizma. Značilnost razvoja v občini je tudi izredna povezanost med gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom. Tako je v sklopu turistične ponudbe tudi kvalitet- na ponudba turističnih, izletniških kmetij in vinotočev. Trgovske storitve pa nudijo: Era, Dravinjski dom, podjetje Tornado in drugi manjši ponudniki. V Zrečah imamo tudi srednjo šolo, ki izobražuje mladostnike predvsem za potrebe domače industrije in turizma. V ponudbi in programih izletov poleg naravnih danosti ponujamo tudi ogled Skomarske hiše s spominsko sobo pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku in pred kratkim odprto in obnovljeno Ošlakovo kovačijo z značilnim kladi- vom na vodni pogon - repačem in z bogato zbirko ročno izdelanega kovaške- ga orodja. JOŽE KOŠIR, župan občine Zreče Občina Šmarje pri Jelšah Komunalne ureditve v luči pospeševanja obrti in podjetništva Komunalno urejanje in investiranje v komunalne objekte je bilo v letu 2002 v Šmarju v prioriteti. Namen teh investicij je izboljšanje komunalne infrastrukture za potrebe podjetništva in obrtne dejavnosti. Nov most v centru Šmarja in urejena okolica tega predela omogoča vsem, ki delajo in ustvarjajo na tem območju, boljši dostop do njihovih lokalov in obrtnih delavnic. Daje pa tudi prijaznejšo podobo okolja, kjer poleg več storitvenih in trgovskih dejavnosti delujejo tudi občinske in državnoupravne službe. Posebej pomembna je investicija ureditve obrtne cone v Šmarju, kjer je bila urejena kanalizacija, zbirni kanal za čistilno napravo, most preko Šmarskega potoka, dovozna cesta v obrtno cono, reguliran in urejen potok ter javna razsvetljava. Vse te ureditve omogočajo, da v obrtni coni nastajajo novi objekti za obrtno, poslovno in trgovsko dejavnost. Zanimanje za zemljišča v obrtni coni je izredno veliko, tako da bo obstoječih zemljišč kmalu zmanjkalo. Nov prostorski plan, ki je v izdelavi, pa naj bi to območje bistveno razširil, tako da bi bile za obrtnike in podjetnike na voljo nove površine. Vse omenjene investicije in ureditve sodijo v sklop urejanja površin za pospeševanje gospodarskega razvoja Šmarja pri Jelšah. V dolini naravnih lepot Nižinski svet, obkrožen z griči, brez tovarniški dimnikov Občina Podčetrtek meri 6300 hektarjev, ima 3374 prebivalcev in se ob mejni reki Sotli razteza v dolžini preko 16 kilometrov. Glavna gospodarska dejavnost je turizem in kmetijstvo, dobro pa je razvita tudi storitvena dejavnost, ki je povezana predvsem s turizmom. Turizem v Podčetrtku se je pričel razvijati v zelo skrom- nih razmerah pred več kot petdesetimi leti. Jedro razvoja je bila termalna voda, kije omogočila razvoj termalnega zdravilišča Atomske Toplice, danes znanega po storitveni znamki Terme Olimia. Posebnost razvoja zdraviliš- ča je hkrati posebnost razvoja širše okolice Podčetrtka ali pa kar celotne srednje obsotelj- ske doline oziroma Kozjan- skega. Občina Podčetrtek Trška cesta 5 3254 Podčetrtek Tel.: 03/818-27-80 fax.: 03/582-91-98 ta j nist vo. obcina@podcetrtek. si www.podcetrtek.si Ko se pripeljete v obsotelj- sko dolino, doživite slikovit nižinski svet, obkrožen z griči, brez tovarniških dimnikov. Srečate se z ohranjeno pokrajino, ki jo prekrivajo gozdovi, polja in vinogradi. Vmes so posejane cerkvice, kapelice in mnogi drugi kulturnozgodovinski spomeniki. Vredno si je ogledati in uživati v Termah Olimia, kjer so vam na razpolago odprti in zaprti bazenski kompleksi, fitness, savne, različne masaže, športni park, odlična kulinarika v gostišču Lipa... Cerkev in lekarna v Olimju Prečudovita baročna cerkev in ena najstarejših lekarn krasita kraj, kjer se lahko napotite tudi do pravljične dežele čarovnic, se nadihate TIC Podčetrtek Zdraviliška cesta 24 3254 PODČETRTEK Tel.: 03/829-78-96 fax.: 03/582-90-09 tic@podcetrtek.si svežega zraka med gozdovi Rudnice in se okrepčate na Jelenovem grebenu. Na poti se lahko ustavite še na kmečkem turizmu Jakopina, obiščete igrišče golfa z devetimi luknjami ob gostišču Amon, se posladkate v čokoladni trgovinici in zaključite s kozarcem piva v pivovarni in gostilni Haler. v okolici Podčetrtka se razprostira preko 400 ha vinogradov, ki so prepredeni z vinskoturistično cesto. Ob njej lahko poskusite odlično vino in domače dobrote v ceh vrsti kmečkih turizmov, kmetij odprtih vrat in vinotočev. Marjan Drofenik, župan občine Podčetrtek Od vrelcev do vinskega raja Občina Rogaška Slatina - Zaključen projekt desetletja Med blagodejnimi termalnimi in mineralnimi vodami, med položnimi pobočji in prijaznimi vinskimi kletmi, med vrhovi z razgledi in svojevrstnimi cerkvami se razteza občina s 400- letno zdraviliško tradicijo. Že davno v preteklosti so v njene kotičke romali ljudje od blizu in daleč, da bi na prav posebnih mestih počastili lepote življenja, v vodah očistili dušo in misli ter se posladkali s kapljicami kakovostnih vin. Tudi danes je v občini Rogaška Slatina široka ponudba tako zdravstvenih kot tudi gostinsko-razvedrilnih storitev. »Obiskovalce vabimo na pred kratkim odprto šmarsko-virštanjsko vinsko turistično cesto, ob kateri je moč poskusiti vina in se na turističnih kmetijah okrepčati z marsikatero avtohtono domačo jedjo,« pravi župan občine mag. Branko Kidrič. Razvoj občine v občini si prizadevajo za njen enakomeren razvoj. V zadnjih dveh letih so izvedli šest pomembnejših investicij: • Nova telovadnica pri podružnični osnovni šoli v Kostrivnici; • Vodovod za dvajset gospodinjstev v Dreveniku; • Nov stanovanjski blok s šestnajstimi stanovanji; • Nova čistilna naprava, ki jo bodo lahko začeli uporabljati leta 2003; • Nova glasbena šola; • Dokončanje kulturnega centra. »Izgradnjo kulturnega centra pogosto imenujem »projekt desetletja«, saj menim, da bo glavna večnamenska dvorana s 390 sedeži služila kulturnim, zabavnim, gledališkim in kongresnim prireditvam. Menim, da bo z novim kulturnim centrom Rogaška Slatina postala večje zbirališče ljudi, hkrati pa imamo s to dvorano velike možnosti za razvoj kongresnega turizma,« je na največjo pridobitev zadnjih let ponosen župan. Dežela žlahtne preteklosti Občina Šoštanj - Kraji, hiše, dišeči travniki, polja in gozdovi vam govorijo - prisluhnite jim Na zahod- ( nem delu Šaleške doline ob reki j Paki leži občina Šoštanj. j Občinsko središče je mesto \ Šoštanj, kraj žlahtne prete- i klosti. O nekdanjem sijaju pričajo posamezne stavbe, posebno mesto pa ima plemenita stavba v neorene- i sančnem slogu - Kajuhov \ dom, kjer se je rodil pesnik i Karel Destovnik Kajuh. Nad ; mestom stoji razvalina i šoštanjskega gradu, imenova- j na Pusti grad, iz 12. stoletja, i Pod njim leži najmogočnejša ] stavba v Šoštanju, graščina Turn, ki je bila prvotno \ grajska kašča, leta 1734 pa so jo prezidali v plemiško prebivališče. Zanimiva za ogled je predmestna vila Široko, ki je bila pred vojno last usnjarjev Vošnjakov. Danes je preurejena v gostiš- če, obdaja pa jo prečudovit, zgledno vzdrževan angleški park. Najstarejša zgradba v Šoštanju je cerkev sv. Mohorja, ki je nastala leta 1300, njena današnja podoba pa je iz 18. stoletja. V Mestni galeriji si lahko vedno ogledate razstavo domačih ali gostujočih umetnikov. Po mejah šoštanj- skega mestnega ozemlja je speljana Trška pot, primerna za čudovit sprehod ob lepem razgledu na Lokoviškem slemenu. V občini Šoštanj so poleg mesta Šoštanj zelo zanimivi tudi drugi kraji: Topolšica, Zavodnje, kjer stoji tudi neprecenljiv biser in kulturni spomenik evropske vrednosti - Kavčnikova domačija, Bele Vode, Florjan, Skorno, Ravne pri Šoštanju, Šentvid, Lokovica in Gaberke. Spoznajte naše kraje, saj vabi prav vsak kotiček. Dobrodošli! Dvorec Gutenbichl je znan od 16. stoletja. Ohranjena je dragocena notranja oprema z imenitnimiparketi, intarziranim pohištvom in lesenimi zidanimi oblogami. Posebno vrednost daje stavbi izjemen baročni park. Leta 2003 iz TEŠ-a okolju neškodljiva elektrika Termoelektrarna Šoštanj si že od leta 1987 prizadeva, da bi proizvajala »čisto« elektriko, da ne bi povzročala škodljivih vplivov. To ji tudi uspeva, saj je ekološka sanacija TEŠ-a že skoraj končana. Leta 2003 naj bi iz Termoelektrarne Šoštanj prihajala neškodljiva elektrika za okolje. Proizvodnja TEŠ-a predstavlja 30 odstotkov proizvedene elektrike v Sloveniji. Zaradi neugodnih hidrološ- kih razmer je Termoelektrarna Šoštanj v prvem polletju letošnjega leta proizvedla 31 odstotkov več električne energije od planirane, kar pomeni, da je bila proizvodnja večja za 489,4 GWh. Zelo pomembna naloga, ki so jo letos v poletnih mesecih opravili v TEŠ-u, je veliki remont 275 MW četrtega bloka, ki obratuje že od leta 1972. Tako naj bi blok nemoteno obratoval do leta 2015. V okviru ekološke sanacije v TEŠ-u zaključujejo tudi priključitev blokov 1-3 na čistilno napravo bloka 4, s čimer bodo še zmanjšali emisijo žveplovih dioksidov in se še hitreje približah k proizvodnji čiste elektrike. Dobri stari Zlatorog in ostala druščina Laški pivovarji obvladujejo preko 50 odstotkov slovenskega trga - Pivo za žejne in izbirčne Pivovarna Laško je največji slovenski proizva- jalec piva z več kot polovič- nim tržnim deležem. S kapitalsko povezanimi družbami Jadranska pivovara Split, Radenska Radenci in Vital Mestinje je ena najuspešnejših proizva- jalcev pijač v Evropi; nadaljnjo strategijo svojega razvoja pa vidi predvsem v združevanju slovenske industrije pijač. Ne samo s pivom, tudi z vlaganjem v ožje in širše kulturno in športno okolje ter z neomajno zvestobo do domačega okolja si je v minulih letih zgradila prepoznavno podobo, ki jo cenijo prijatelji in spoštujejo nasprotniki. Ob spoznanju, da je slovensko tržišče za nadaljnji uspešni razvoj premajhno, se je Pivovarna Laško v zadnjih letih usmerila predvsem v pridobiva- nje novih tržišč. Rezultati dokazujejo, da je bilo to uresničevanje poslovne strategije uspešno, kar potrjuje tudi rast prodaje v zadnjih letih. Leta 1997 so laški pivovarji zvarili 1.178.667 hektolitrov piva, lani pa že rekordnih 1.371.393 hektolitrov, kar je celo več kot v najboljših časih bivše Jugoslavije. Blagovna znamka Laško pivo s prepoz- navnim simbolom zlatoroga je izredno cenjena in se vse bolj uveljavlja tudi na trgih jugovzhodne Evrope. V zadnjih letih, predvsem pa v letu 2001, so bili doseženi nadpovprečni poslovni rezultati. Leta 1997 je šlo v izvoz 231.931 hektolitrov piva, lani pa kar 532.779 hektolitrov, kar pomeni, da se je delež izvoza v celotni prodaji povzpel že na 39 odstotkov. Pivovarna Laško se je na slovenskem trgu v preteklem letu še bolj utrdila na vodil- nem položaju, saj je tržni delež še nekoliko povečala, tako da znaša 53,7 odstotka. Takšen položaj je tudi rezultat izjemno uspešne zamenjave stare embalaže, s čimer je pivovarna svojim zvestim potrošnikom omogo- čila uživanje vrhunskega piva iz dopadljivih, kakovostnih in sodobnih »novih flašk«. Z zamenjavo embalaže in predelavo obstoječih polnil- nih Unij so zaokrožili naložbeni cikel, ki je omogo- čil, da se danes Pivovarna Laško ponaša z najsodobnejšo proizvodno-polnilno tehnolo- gijo in se lahko primerja z najrazvitejšimi evropskimi in svetovnimi pivovarnami. Veliko pozornosti so namenih tudi varovanju vodnih virov in ohranjanju čistega okolja, saj se zavedajo, da je voda strateški nenadomestljivi vir življenja, hkrati pa tudi ena od osnovnih surovin pri izdelavi piva. Lani so začeli nov naložbeni cikel, name- njen predvsem ekologiji. V naslednjih letih bo zgrajena čistilna naprava, ki naj bi popolnoma odpravila negativne vplive odpadnih voda v mestu Laško in v pivovarni. Vsi okusi Laškega Laško pivo je pivo s tradici- jo, saj ga v Laškem varijo že od leta 1825. Pivovarna Laško ponuja danes vsem ljubiteljem zlatorumene pijače celo paleto izredno cenjenih proizvodov. Odlikujejo se po visoki kakovosti, ki jo poleg vrhun- ske opremljenosti proizvodne- ga in polnilnega procesa omogoča izjemno dobra voda kot osnovna surovina pri proizvodnji piva. Potrošniki Laškega piva lahko zadovoljijo svoje okuse z Zlatorogom, Zlatorog Clubom, Temnim Laškim, Pilsom, Netopirjem, hmeljnim napitkom Gren ter mešanico piva in limonade Roler. Zlatorog, s katerim se nazdravlja delu, prijateljstvu, dobri volji in predvsem žeji, se odlikuje po značilni čistosti, polnem in rezkem okusu, gosti peni in hmeljni grenko- bi. Vse to pa so tudi glavne značilnosti ostalih vrst piva, ki prihajajo iz Pivovarne Laško, kjer obvladujejo vse skrivnosti največjih mojstrov varjenja piva: Zlatorog Club so naredili za praznične spremembe. Temno Laško za kozarček na koncu. Lahko Laško za tiste, ki imajo raje nižjo vsebnost alkohola in kalorij, vendar želijo občutit poln okus piva, Export Pils za častilce piva z okusom nove kakovosti. Netopir za pivce moderne generacije in ljubitelje mešanice svetlega in temnega, hmeljni napitek Gren za tiste, ki hočejo ohraniti trezno glavo, a se lastnostim zlatorogovih piv nočejo odpovedati, ter Roler za ljubitelje osvežujoče limonade, oplemenitene z žametnim in polnim okusom piva. Za zdravo življenje na Celjskem ZZZV Celje - Osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji Zavod za zdravstveno varstvo ima dolgoletno tradicijo, saj deluje že od leta 1923. Na osnovi zakona o zdravstveni dejavnosti je postal leta 1992 državna ustanova. Danes je osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji (upravne enote Celje, Breži- ce, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Velenje in Žalec), kjer živi več kot 300 tisoč ljudi. V njem je zaposle- nih kar 115 strokovnjakov iz različnih področij ter njiho- vih sodelavcev, pri številnih projektih pa se povezujejo še z zunanjimi sodelavci. Delo zavoda je tesno povezano z vsakdanjim življenjem ljudi, kot je npr. spremljanje varnosti oskrbe s pitno vodo in hrano, spozna- vanje najpomembnejših škodljivosti v okolju, ki kvarno vplivajo na zdravje, ali pa načrtovanje ukrepov za zajezitev nalezljivih bolezni, ki predstavljajo še vedno veliko nevarnost za zdravje prebivalstva. Izvajanje projektov, kot so obsežna raziskava vpliva delovanja topilnice svinca na zdravje prebivalstva na območju Mežice, proučevanje vnosa toksičnih kovin s hrano med prebivalci Slovenije, analiza vpliva dejavnikov okolja na povečano umrljivost prebival- cev dela mestne občine Koper ali pa analiza vsebnosti kadmija in svinca v živilih, pridelanih na območju Teharij in Medloga ter ocena obremenjenosti otrok s tema kovinama, kaže na to, da se je Zavod za zdravstveno varstvo uspel uveljaviti na področju zdravstvene ekologije, ne samo v celjski regiji, temveč tudi širše v Sloveniji, uspešno pa sodeluje tudi v mednarod- nih projektih. Ta področja dela Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v javnosti že kar dobro pozna- na. Manj pa je poznano njihovo delo na področju spremljanja najbolj perečih zdravstvenih problemov in razširjenosti dejavnikov tveganja za pojav teh obolenj ter načrtovanje preventivnih ukrepov, ki bodo dolgoročno omogočili ljudem bolj zdravo in bolj kvalitetno življenje. Napredna mednarodna skupnost spoznava, da je izboljšanje zdravja in kvalite- te življenja najpomembnejši cilj socialnega in ekonomske- ga razvoja. Zato je eden glavnih ciljev demokratičnih skupnosti zmanjševanje socialne in ekonomske neenakosti ter izboljšanje zdravja celotnega prebivals- tva. Zdravje ie osnovna človekova pravica! Dolžnost družbene skupnosti je, da ustvari pogoje, v katerih bo posameznik to pravico lahko tudi uveljavil. Pri tem si odgovornost za ohranjanje zdravja delijo vsak posamez- nik zase in družbena skupnost za vse. Pravica posameznika je, da je informiran in j usposobljen za to, da bo j osvojil tak način življenja, ki • mu bo omogočil dolgo in kvalitetno življenje. Dolžnost \ širše družbene skupnosti pa \ je, da ustvari take pogoje, j kjer bo odločitev za zdravje najbolj enostavna in najlažje dostopna izbira. Naloge strokovnjakov : Zavoda za zdravstveno ' varstvo pri tem so izredno zahtevne in pomembne. : Oblikujejo in izvajajo \ različne programe s področja ; krepitve zdravja. Namen teh programov je zmanjšati pogostnost dejavnikov tveganja za obolenja ter na ta \ način izboljšati raven zdravja i prebivalstva. V celjski regiji je delo še posebej zahtevno, ] saj analize zdravstvenega \ stanja prebivalstva kažejo ] pomembna odstopanja v '] primerjavi z večjim delom ! Slovenije. Na območju celjske regije je večja umrlji- vost prebivalstva, pričakova- na življenjska doba je krajša, ugotovljena je visoka stopnja samomorilnosti in nezgod, pa tudi velika razširjenost kajenja in prekomernega uživanja alkohola. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so že pripravili različne programe, katerih namen je zmanjšati negativne pojave in s tem tudi negativen posledi- ' ce, ki se kažejo v zdravju prebivalcev regije. »Najpomembnejši cilji ' zavoda so strokovna neopo- rečnost in neodvisnost ustanove ter zadovoljstvo uporabnikov,« poudarja mag. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Najbolj pomembno je, da nam javnost zaupa, saj bo le v tem primeru upoštevala priporo- čila in napotke, ki jih posre- dujemo, da bi ljudem pomagali ohraniti zdravje in preprečiti obolenje«. Po zemlji, vodi in zraku Globalni logistični center - nova identiteta Intereurope Koncern Intereuropa uspešno prehaja iz klasičnega špediterja in cestnega prevoz- nika v sodobno logistično podjetje s celovito ponudbo logističnih storitev. Sposobna je prevzemati logistične funkcije proizvodnih in trgovskih podjetij. Lani je koncern začel uspešno uresničevati naloge, ki si jih je zastavil z razvojnim načrtom do leta 2005, v katerem je zapisano, da žeh postati vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovz- hodni Evropi in doseči položaj srednjevelikega ponudnika v Evropi. Lani je Intereuropa poslo- vala zelo dobro, letošnji prodajni in finančni rezultati so še boljši. Koncern je v prvih šestih mesecih ustvaril 20,46 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, čisti poslovni izid iz rednega delovanja pa je bil višji za 66 odstotkov in je znašal 3,85 milijarde tolarjev. Matična družba je v prvih šestih letošnjih mesecih dosegla 11- odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki so se povzpeh na 16,58 milijarde tolarjev, čisti poslovni izid iz rednega delovanja pa se je v primerjal- nem obdobju povzpel za 79 odstotkov in je znašal 3,82 milijarde tolarjev. Intereuropa je lani veliko vlagala v nove logistične zmogljivosti v Sloveniji in na Hrvaškem, kar se je poznalo tudi pri poslovnih rezultatih, saj je bila dosežena največja rast pri kosovnem prometu, skladiščenju in distribuciji ter pri zračnem prometu z blagom. Okrepila je blagovne tokove med zahodno Evropo in Balkanom, kar ugodno vpliva na rezultate mednarod- nega zbirnega prometa. Iz leta v leto raste tudi pomorski promet. Med pomembnejšimi poslovnimi dogodki, ki so lani zaznamovali Intereuropi- no poslovanje, so pripojitev celjske družbe STC, dokonča- nje gradnje sodobnega logističnega terminala v Zagrebu, prevzem sarajevske družbe RTC in vključitev beograjske družbe Interjug-as v koncern. S tem se je okrepila Intereuropina prisotnost na trgih Hrvaške, Bosne in Hercegovine in ZR Jugoslavije. Leto 2002 označujejo širitev logistične- ga omrežja v jugovzhodni Evropi, nadaljnja krepitev blagovnih tokov med EU in Balkanom in dodatno vlaganje v logistično infra- strukturo. Med večjimi filialami Intereurope je po lanskem prevzemu družbe STC filiala v Celju, kjer je več kot polovica vseh skladiščnih zmogljivosti matične družbe Intereuropa. Kljub temu so zaradi izjemno veliko prometa letos morali vzeti v najem še dodatnih 7.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Sicer pa ima Intereuropa na Kidričevi cesti v Celju 35.000 kvadratnih metrov pokritih skladišč, ki so opremljena s sodobnimi regali, viličarji različnih zmogljivosti in prekladalnimi rampami, ter približno toliko odprtih skladiščno-manipulativnih površin in parkirišč za tovornjake. Znotraj Intereuropine filiale v Celju ima sedež Carinski urad Celje, ki se po obsegu blagovnega carinjenja uvršča na tretje mesto med carinarnicami v državi, na kar nekaj področjih dela pa je na vodilnem mestu. Celjani so bili prvi pri uvajanju elektronskega poslovanja, ki ga je po njihovem vzoru republiška carinska uprava uvedla tudi drugod po Sloveniji. Prvi so tudi po številu podjetij, ki so se vključila v tako imenova- no brezpapirnato poslovanje. Trenutno imajo na seznamu že štirinajst največjih izvoznikov in uvoznikov iz širše celjske regije. Carinarnica je redna spremljevalka Mednarodnega obrtnega sejma. Njena začasna izpostava na sejmišču je računalniško povezana s centralo, tako da se lahko vsi dokumenti sproti knjižijo. Boljših in hitrejših postopkov kot so ti, organizirani v času sejma, skorajda ni. Če so vsi dokumenti urejeni, so carinski postopki za izvoz opravljeni v eni uri, za uvoz pa v dveh. Uslužbenci carinarnice so strankam na voljo ves dan. Invalidska podjetja optimistični pogledi invalidskih podjetij - Invalidi vračajo državi več, kot znaša vrednost olajšav V teh časih biti optimist je tvegano početje. Biti optimist na področju usposabljanja in zaposlo- vanja invalidov pa še posebej. Tri desetletja že sodelujem pri snovanju in usmerjanju aktivnosti, prav toliko časa tudi delam v praksi na področju neposredne rehabilitacij- ske pomoči. Dovolj dolgo obdobje, da lahko posku- sim argumentirati tezo, da bomo že v bližnji prihod- nosti, kot invalidska podjetja, poslovali v prijaznejšem okolju. Leta 1990 je bilo v Slove- niji 31 invalidskih podjetij, junija 2002 že 151. V njih je od skupno 12.900 zaposle- nih, 48% ah 6.170 invahdov. Zagotovo lahko trdim, da bi brez tovrstnih delovnih okolij, vsi ti invalidi delali družbo množici blizu 20.000 brezposelnim invalidom. Izobrazbena struktura zaposlenih je izredno nizka. Le ena petina jih ima peto ali višjo stopnjo izobrazbe, povsem brez nje pa je slaba tretjina zaposle- nih. Skoraj 77 odstotkov zaposlenih dela v 116 invalidskih podjetjih z do 100 zaposlenimi. Uspešnost Čedomir Fabjan, vodja službe v CRI. poslovanja je relativno dobra. Res je sicer, da se za pozitivne bilančne izide v večini podjetij delno uporabljajo bonitetna sredstva, res pa je tudi, da zaradi lastnih negativnih bilanc v zadnjih letih, ni zaslediti stečajev ali likvida- cij invalidskih podjetij. Poslovali bomo V prijaznejšem okolju Zakaj v invalidskih podjetjih lahko gojimo optimizem, da bomo v bližnji prihodnosti poslovali v prijaznejšem okolju? Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in posredno Zavodu RS za zaposlovanje že nekaj časa posvečajo občutno več energije razreševanju problematike invalidskega varstva. V pripravi in postopkih sprejemanja je več zakonov, kateri bodo urejali to področje in s pomočjo katerih bo vzpo- stavljen celovit sistem s konsistentnimi rešitvami. Sistem bo vnesel več novosti v običajna podjetja (kvota), v invalidska podjetja in na novo vpeljal tudi različne možnosti za delovno in socialno participacijo invalidnih kot tudi težje zaposlivih oseb. Ne smemo pa spregledati tudi vloge Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s pomočjo katerega bo še naprej možno bogatiti materialno bazo invalidskih podjetij preko vsakoletnih razvojnih sredstev. Če smo še nedaleč nazaj ugotavljali, da so invalidska podjetja tudi za državo nepopularna, lahko danes ugotavljamo, da so sprejeta kot ena od možnosti za ublažitev izjemnega porasta brezposelnosti invalidnih oseb. Empirično je namreč dokazano, da zaposleni v invalidskih podjetjih, vsem olajšavam navkljub, vračajo državi več materialnih sredstev, kot pa znaša vrednost olajšav. V primeru, da bi bili vsi brezposelni, pa bi bile dajatve države skozi različne socialne korektive in dajatve še za približno 40 odstotkov večje. Primerjave naših rešitev usposabljanja in zaposlova- nja invalidnih oseb z rešitvami v posameznih evropskih državah nam pokažejo, da smo povsem primerljivi in da je to področje eno redkih, ko lahko s ponosom stopamo z ramo ob rami z Evropo in svetom. Bodoče sistemske rešitve nam bodo le še pomagale v smeri večje učinkovitosti in polnega spoštovanja osebne integri- tete v smislu nediskrimina- cije - enakih možnosti in polne integracije slehernega posameznika. Čedomir FABJAN Vodja REHA službe v CRI Celje spanja odvisni. Investicija v dobro posteljo Vam \ahKo spremeni zAvVjenje. Vodna postelja - zdravo spanje številni zdravniki v ZDA, Evropi in tudi v Sloveniji priporočajo vodne postelje, kot eno najbolj zdravih ležišč. Skoraj zagotovo pa so najbolj udobne. Kakovost spanca je problem, ki se ga ljudje na pragu 21. stoletja vse premalo zavedamo. Hiter življenjski tempo, preobremenjenost in življenje pod stresom so vzroki za našo stalno utrujenost. Zagotoviti si morate ustrezen počitek. To boste še najlaže dosegli s kakovostno posteljo. Kakovostna vodna postelja z dvojnimi vodnimi jedri zagotavlja pravilen položaj telesa. Vaše telo bo na vseh točkah enakomerno podprto. To je še posebej ugodno za hrbtenico, ki si na takšni postelji zares odpočije, bolečine v križu se lahko zmanjšajo ali celo izginejo. Stereotipi, da so postelje hladne, da valovijo, da se bodo predde ali da vas bo partner motil med spanjem so povsem odveč. Moderna vodna postelja je ogrevana, valovanje ima dušeno, vzdrži vsaj 6 ton in tudi partner Vas ne bo motil sčg ima dobra vodna postelja vgrajen sistem dvojnega vodnega jedra. Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda velja samo za klasična ležišča, pri katerih premehke postelje ne podpirajo telesa v oravilnem položaju. V vodni postelji si lahko z nastavitvijo količine vode zagotovite pravilen položaj telesa. Toplota vodne postelje, ki si jo lahko sami nastavljate ima zelo ugoden vpliv na Vaše telo. Mišice so sproščene, postelja pa Vam dovaja energijo. Tudi higiena je važen element vodnih postelj saj v njih skorajda ni pršic. Čiščenje in vzdrževanje je zelo preprosto. Zgornje prevleke so snemljive in se lahko perejo. V navadnih vzmetnicah pa se Vam z leti nabere na kilograme prahu in odmrlih pršic. Cene vodnih postelj na slovenskem trgu znašajo od 400.000-600.000 SIT. In kaj če morda na vodni postelji ne boste dobro spali? Brez skrbi, vsak dober prodajalec bo posteljo vzel nazaj in Vam vrnil Vaš denar. ZDRAVNIK PRIPOROČAJ Vodna postelja zagotavlja optimalno sprostitev hrbtenice in zmanjšanje pritiska na medvretenčne diske. Ležanje na ogrevani vodni postelji, kjer ima telo enakomerno podporo in je v pravilnem položaju pomaga, da je mišična masa, ki veže hrbtenico bolj fleksibilna in s tem zmanjšuje bolečine v hrbtenici. Moje zdravniško mnenje o vodni postelji: Toplo priporočam! Paul Schepers, dr.med. Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o. Vrunčeva 1, 3000 Celje, tel.: 03 428 2550, fax: 03 428 2562 E-mail: info@posest.si _PRODAMO - KREPIT- LEASING_ izjemna priložnost nakupa ekskluzivnih poslovnih prostorov GRADIMO Na Garažni hiši Glazija v Celju pripravljamo dograditev 4. etaže. Zgradili bomo cca 850 m' poslovnih površin v enotah po 100 - 200 m' z možnostjo prilagoditve potrebam vsakokratnega kupca. Poslovni prostori bodo na vzhodni, južni in zahodni strani obdani z velikimi terasami, ki jih bo mogoče oblikovati kot letne ali zimske vrtove. V isti etaži bo vzdolž poslovnih prostorov mogoče dokupiti lastniška parkirna mesta. Dostop do poslovnih prostorov bo mogoč z dvigalom, po stopnišču in z avtom skozi garažno hišo. Izvedba bo kakovostna in bo ustrezala sedanjim visokim standardom za sodobne poslovne prostore. Predvidevamo, da bodo prostori zgrajeni in na voljo kupcem sredi prihodnjega leta. PRODAJAMO Slovenske Konjice: luksuzna poslovna stavba, skupna površina 8600 m', možna prodaja po delih; Celje: poslovni prostori v nekdanji upravni stavbi Zlatarne, možen nakup površin do 300 m' po posameznih etažah; Žalec: skladiščni kompleks zraven Ere, center Žalca, skladiščna hala 523 m', nadstrešnica 233 m', dvorišče 1300 m'; Šmarje pri Jelšah: poslovni prostori v centru, ob glavni cesti, 79 m'; Slovenska Bistrica: dve industrijski hali, delavnice, večje zemljišče, v bližini centra ob bodoči novi obvoznici. Radeče: poslovna stavba Sopota, tri etaže, skupaj 305 m', asfaltiran dostop, parkirišče. Internorm v Evropi Poleg velikih tehnoloških In razvojnih vlaganj je v preteklih letih podjetje Internorm velike napore usmerjalo v izgradnjo lastne blagovne znamke. To se mu danes obrestuje in dokazov za njeno kakovost je več: milijon zadovoljnih kupcev njegovih oken in vrat in 10 milijonov izdelanih enot. Svojo proizvodnjo ima Internorm nameščeno v Avstriji, kjer je na treh različnih lokacijah, v mestih Traun, Sarleinsbach in Lannach, zgradil tri tovarne. Seveda pa to podjetje ni prisotno samo na avstrijskem trgu, temveč svoje izdelke izvaža tudi v Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo, Češko, Slovaško in Slovenijo. Inovativnost: Bogata ponudba Seveda pa podjetje Internorm svoj ogromen inovacijski potencial vlaga tudi v ostale izdelke. Pri oknih je demonstrirana povezava med odlično tehnologijo in designom: OBIŠČITE NAS NA: 35. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU, OD 11. DO 18. SEPTEMBRA 2002 Brezskrbno bivanje Valovitka®, ravna kritina in fasadne plošče so izdelki, ki vam jih ponuja podjetja Esal iz Anhovega. Njihova skupna točka je zdravju neškodljiv in okolju prijazen material - vlaknocement. Izdelan je po švicarski tehnologiji in je primeren tako za kritino kot fasado, saj je lahek, prožen in dobavljiv v različnih barvah. Posebnosti prodajnega progranna so: Valovitke® - pet in osemvalne valovite plošče, barvane v masi in površinsko, so zaradi enakih dimenzij in oblik najprimernejša rešitev za obnovo streh, kritih z azbestcementno kritino. Ravna kritina - je primerna za izvedbo različnih arhitekturnih detajlov. Široka paleta barv. oblik in možnost enojnega ali dvojnega pokrivanja strehe pa omogočajo pokrivanje tako individualnih kot družbenih gradenj. Fasadne plošče - so sestavni del sistema zračene fasade. Bogata barvna paleta vsebuje 28 osnovnih barv, širok izbor formatov pa ponuja sodobne rešitve tako pri novogradnjah, kot pri sanacijah starih stavb. Brezskrbno bivanje Esal Anhovo, Vojkova 9. 5210 Deskle, tel: 05 392 16 09, 392 16 10. fax: 05 305 27 33 E-pošta: esal@esaL.si. http://wv\w.esal.si JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC telefon: (03) 712 07 00. fax: (03) 712 07 55 e-pošta. juteks.zalec@juteks.si internet:http://wwwjuteks.si prodajni salon: (03) 712 07 57 Na slovenskem in evropskem trgu so JUTEKSOVI PODI uveljavljeni in priznani zaradi dopadljivega designa in kakovosti že veliko let. Skrbno izbrani vzorci, izdelani do najmanjših podrobnosti, so romantični, klasični, modni ali fantazijski in v pisani paleti različnih barvnih odtenkov. JUTEKSOV redni proizvodni program obsega PVC talne obloge širine 2,2,5 in 5 metre čigar kakovost je prilagojena različnim namenom uporabe od dnevno bivalnih do zelo obremenjenih površin. v vseh dobro založenih prodajalnah s talnimi oblogami lahko izbirate med široko paleto vzorcev In barv, ki jih za vas izdelujemo v JUTEKSU. Še posebej vas vabimo v Prodajni salon Juteks v Žalcu z najširšo ponudbo talnih oblog iz lastnega proizvodnega programa. vse vrste samolepilnih trakov AEROTAPE odlepljivi IzdelkiTllf telefaks papir, računski trakovi, pisalni trakovi šolske in umetniške barve kolekcija papirjev in folij za vse vrste tiskalnikov in fotokopirnih strojev T? P mikrokapsulirani izdelki promocijski izdelki Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje, tel.: 03 42 35 100, fax 03 42 35 245, e-mail: info@aero.si, www.aero.si Pošta Slovenije daje hitrosti Ime Vsakdo seje že znašel v zadregi, ko bi moral poslovnemu partnerju ali sodelavcu v istem ali drugem slovenskem mestu ali celo v tujini dostaviti dokumente oziroma paket z izdelki takoj. Kako to res nujno pošiljko dostaviti kar najhitreje? Odkar Pošta Slovenije ponuja storitev Hitra pošta, je rešitev problema enostavna, cenovno ugodna in predvsem hitra. Hitro pošto zagotavlja Pošta Slovenije dostavo pošiljk znotraj mest, po Sloveniji in v tujino. Potreben je samo telefonski klic na brezplačno telefonsko številko 080 1400 in kmalu se na vratih pošiljatelja pojavi predstavnik Pošte Slovenije, ki prevzame pošiljko, in jo znotraj Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Nove Gorice, Kopra, Novega mesta ali Murske Sobote dostavi najpozneje v dveh urah. Pošiljka pa bo v štirih urah pri naslovniku v vseh drugih slovenskih mestih in krajih, če se pošiljatelj in naslovnik nahajata na območju iste pošte. Obenem Pošta Slovenije zagotavlja, da bo pošiljka iz enega v drugo večje slovensko mesto prispela še v istem dnevu. Pošiljko, ki jo želi podjetje ali posameznik poslati v katerikoli večji kraj v Sloveniji, lahko odda na več kot 200 poštah po Sloveniji, za naslovnika v istem kraju oziroma v tujini pa na vseh poštah. Pisemske pošiljke in paketi za naslovnike v tujini so opremljeni s črtno kodo, ki pošiljatelju omogoča, da lahko vedno in povsod sledi poti svoje pošiljke. Pošta Slovenije se zaveda konkurence, ki obstaja pri hitri dostavi pošiljk, vendar meni, da je z razvejanim logističnim omrežjem zmožna najhitreje in najbolj kakovostno opraviti tako storitev. Konec koncev dostavlja pošiljke že vrsto let! Rotos d.o.o. Idrija A Global Slovenian Corporation Podjetje ROTOS d.o.o. Idrija je proizvajalec • zvočno izolativnih kabin, • absorbcijskih predelnih sten, • zvočno izoliranih ohišij in vrat, ki zmanjšujejo hrup in ščitijo delovna mesta in okolje pred prekomernim hrupom. Zvočno izolativne kabine, stene, vrata, predstavljajo učinkovito protihrupno zaščito. Z namestitvijo le-teh se nezaželeni hrup zmanjša do 30 dB (A), glede na karakteristike hrupa in izvedbo zaščite. Novost! Razvili in patentirali smo zvočnoizolativne kabine s povišano absorbcijo zvoka in naslednjimi prednostmi: • povečana zvočna absorbcija in učinkovitejše dušenje hrupa • nov izgled - design • enostavnejša montaža • standardne (modulne) izvedbe Nudimo celovite rešitve s področja tehnične akustike, to je svetovanje pri izbiri zaščite pred hrupom, projektiranje in izdelava, dobava in montaža. ROTOS d.o.o. Idrija, Vojkova 4, 5280 Idria, Slovenija, T +386 5 37 34 100. F +386 5 37 34 142, e-mail: info@rotos.si KTL - LAKIRNICA Zasnova nove KTL lakirnice omogoča lakiranje obdelovancev lastne proizvodnje, kakor tudi po naročilu strank. Obdelovanci lahko merijo največ 2 « 2m v širino in 3m v višino, do največ 850 kg teže. Celotni postroj je popolnoma avtomatiziran in vključuje peskalno napravo, 10-consko predobdelavo s cinkovin fosfatiranjem in KTL-oslojevanjem. V sodelovanju z našim proizvajalcem lakov, firmo Dupont, smo razvili edinstveni KTL material (RAL 9005), ki predstavlja novost v svetu, saj združuje lastnosti temeljnega kot tudi enoplastnega namaza z odlično antikorozivno kakovostjo in obstojnostjo proti UV žarčenju ter je zato vsestranko uporabljiv. Na razpolago je v celoti avtomatizirana brizgalna komora za nanašanje pokrivnega laka posebnih barv. Uporablja se dvokomponentni sistem vodotopnih lakov na akrilni osnovi, ki jih firma Dupont dobavlja v vseh standarnih barvnih odtenkih. Glede na okoljevarstvene zahtevke pa postroj lakirnice presega vse zakonske predpostavke, saj vključuje čistilno napravo odpadnega zraka, rekuperacijo toplote in predobdelavo brez odpadnih voda. Peskarna - pred KTL obdelavo Sejemski horoskop Kako vam bodo naklonjeni planeti med Mednarodnim obrtnim sejmom SREDA, 11. SEPTEMBER Opozicija Jupitra in Neptuna prinaša povečano potrebo po prilagajanju čustev, intelekta in umetniških sposobnosti. Obstaja večja nevarnost konfliktov z uradnimi osebami in osebami, ki predstavljajo oblast, medsebojnih konfliktov zaradi verskih, političnih in filozofskih prepričanj. Ne nasedajte besedam ljudi, ki jih sicer v osnovi ne spoštujete in vam ne prinašajo pozitivnih vibracij. Nagnjenost k alkoholu, poživilom in drogi bo povečana. Bodite pazljivi pri rokovanju z vnetljivimi snovmi in plini. ČETRTEK, 12 SEPTEMBER Planetarne energije in Luna v ognjenem Strelcu nam bodo povzročale preglavice, ko si ne bomo na jasnem, ali naj poslušamo strogi glas razuma ali naj nas vodi srce in čista intuicija. Odnosi med spoloma bodo zaradi tega bolj napeti, tudi sami bomo čutili konflikt v svoji jing in jang polovici. Še vedno obstaja možnost manjših nezgod, bodite previdni. PETEK, 13. SEPTEMBER OB 20.08 nastopi prvi lunin krajec. Dan lahko preživite tako, da se postite in razbremenite svoj organizem. Merkur, planet komunikacij in intelekta, ki se nahaja v Tehtnici, se giblje vedno bolj počasi in se tega dne že ustavlja. V prihodnjem obdobju vse do prvega tedna v oktobru bo potrebno zavestno gojiti večjo potrpežljivost, saj lahko pričakujemo zastoje, zamude, zaplete v dogovarjanjih, v komunikacijah nasploh, izpostavljen pa je tudi električni in računalniški sistem. SOBOTA, 14. SEPTEMBER Merkur nastopi svojo retrogradno pot po nebu, kar nam bo povzročalo nemalo težav v vsakodnevnem življenju. Ne izgubljajte živcev po nepotrebnem, saj nič ne boste mogli pospešiti ali izsiliti. Lažje bodo ta vpliv prenašali predstavniki znamenj, ki so harmonični s Tehtnico, to so Dvojčki, Vodnarji, Strelci in Levi. Nevtralen vpliv retrogradnega Merkurja se obeta Bikom, Devicam Škorpijonom in Ribam. Še posebej nenaklonjen pa je ta položaj predstavnikom znamenj Ovna, Raka in Kozoroga. Seveda je potrebno upoštevati individualno astrološko karto vsakega posameznika in ostale tranzite planetov. Pazite tega dne na svojo last in imovino, večja bo tudi nagnjenost k temu, da izgubite ali založite stvari. NEDEIJA, i;. SEPTEMBER Luna v znamenju Kozoroga bo v neugodnem aspektu z Merkurjem, ki bo v retrogradni poziciji v znaku Tehtnice. Povečan notranji nemir, depresivnost, nervoza, nestrpnost in nepotrpežljivost v odnosu do soljudi bodo naši spremljevalci tega dne. Pazite, kaj govorite in s kom, da se ne zapletate v nepotrebne konflikte. POIVEDEIJEK, 16. SEPTEMBER Pričetek tedna ne bo najbolj ugoden, zato se oborožite z veliko dozo optimizma in predvsem potrpežljivosti. Zamude, zapleti in spememe načrtov so lahko tega dne zelo pogosti. Previdnost velja tako v medsebojni komunikaciji kot tudi v prometnih situacijah in v rokovanju z delovnimi pripomočki. Raje dvakrat preverite situacijo predno se odločite, kaj storite. TOREK, 17. SEPTEMBER Luna prestopa ta dan v znamenje Vodnarja, kar se lahko odrazi vremensko občutljivim ljudem kot težava v delovanju krvnega obtoka, ožilja, v nihanju krvnega tlaka in v povečanem stresu. Naše reakcije in aktivnosti lahko v drugih ljudeh vzbujajo presenečanje, lahko jih celo šokiramo, nagnjeni bomo k nenavadnemu, verjetno tudi nam ne značilnemu vedenju in reagiranju. SREDA, 18. SEPTEMER Konjunkcija Lune in Urana v znamenju Vodnarja prinaša okrepljeno čustveno energijo. Vsaka konjunkcija Lune povečuje čustvenost, ker pa je Uran hladen, nečustven planet, bomo izpostavljeni protislovjem. Hoteli bomo eno, naredili bomo drugo, lahko smo zelo nepremišljeni, nepredvidljivi in želeli si bomo zelo hitrih sprememb. Vse ustaljeno in rutinsko nas bo utesnjevalo, želja po večji osebni svobodi bo močno prisotna. DOLORES 090 43 61 ARION LTD, VOLASKO DOLORES, K.D. CEUE
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh