logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (12.09.2002, letnik 56, številka 37)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NEZAKONITA FINANČNA PIRAMIDA mm^ OBSEDLA CELJANE

Stran 5

W PREVCU

POGOJNA KAZEN?

Stran 26

NOVI TEDNIK

ST. 37 - LETO 57 • CELJE, 12.9.2002 - CENA 350 SIT

Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn

2

DOGODKI

UVODNIK

Volitve bodo, volitve

četudi po dobrih desetih letih samostojne države politika sama po sebi zanima vse manj ljudi, pa predsedniške in lokalne volitve vendarle prihajajo v ospredje vsakodnevnih pogovorov in razmišljanj ljudi. Razburjanja zaradi draginje, pogovorov o razprodajah in nakupih učbenikov, ki stanejo kot da so iz suhega zlata, vse bolj zamenjujejo pogovori o predsedniških in županskih kandidatih.

Jasno, le komu bi bilo lahko vseeno, kdo bo zastopal Slovenijo v svetu? Bo to izkušen z vsemi žavbami namazan politik ali diplomat, pravnica, profesor, umetnik, zapornik...? In kdo bo tisti župan, ki nam bo naslednja štiri leta krojil življenje v našem mestu, vasi?

Zdi se, da se stranke za ogorčen in prestižni boj za »svojega« predsednika šele prav ogrevajo. A pričenja se že. Nekateri kandidati še komaj dohajajo sami sebe, tako veliko potujejo po Sloveniji in se predstavljajo. Drugi zelo pozorno pazijo, da so tam, kjer je tudi televizija. Zdi se, da marsikoga od kandidatov vseh minulih pet let nismo videli toliko kot v zadnjem mesecu dni. In zdi se, da mnoge stranke in kandidati, zlasti pri županskih volitvah, še vedno taktizi-rajo in cincajo. Koga bodo slednjič predlagali in spustili v hoj za vroč stolček, je tako bolj odvisno od tega, kdo bodo kandidati drugih strank, kot od tega, kdo bi bil za tako odgovorno funkcijo najprimernejši.

Na nizko osveščenost v strankah pa kaže še nekaj. Na predstavitve kandidatov hodijo pretežno goreči privrženci tistih strank, ki podpirajo prav »našega neodvisnega« kandidata. Bolj kot pogovori so vznesena manifestacija zvestobe in ob tem še kaj dvomljiva opora kandidatom in njihovim volilnim štabom pri ugibanju, na koliko odstotkov volilnih glasov lahko jeseni računajo. Tovrstne predstavitve so polne vljudnosti in osladnih komplimentov, kakršnakoli provokativna vprašanja, ki bi pokazala odnos kandidatov do manj prijetnih vprašanj v družbi in državi, pa ostajajo skrita globoko v podzavesti. Tudi kandidati tako dobivajo nerealno sliko o sebi in stanju moči v predvolilnem boju, saj prepričujejo že prepričane in se na nek način sončijo v slavi. Pa bi bih vsaj resni kandidati bržkone bolj zadovoljni, če bi jih »pretipali« tudi s tovrstnimi vprašanji in če bi jih na ta način javnost lahko spoznala tudi kot izmikajoče, odločne, agresivne, strpne, bogaboječe, jastrebske, cincar-ske ali kakršnekoli že.

BRANKO STAMEJČIČ

Pravila za spremljanje volilne kampanje za lokalne in državne volitve v letu 2002

v skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata Novi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisnega prostora oziroma programskega časa za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.

V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih oddajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno obravnavali vse kandidate, politične stranke in druge predlagatelje kandidatov. Novi tednik in Radio Celje bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilnimi aktivnostmi za volitve na lokalni in državni ravni po načelu nestrankarske opredelitve. Časopis in radio bosta po svojih zmožnostih spremljala predvolilne aktivnosti, še zlasti, ker pokrivata več kot 30 občin celjske regije, v katerih delujejo odbori različnih strank. Zato bodo uredništvi zanimala predvsem stališča strank in kandidatov do pomembnejših vprašanj in problemov.

V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandidati, predlagatelji, politične stranke in drugi organizatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volilna propagandna sporočila za predstavitve kandidatov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo naročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Uredništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bodo v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov. Objave v obeh medijih bodo označene kot naročene.

Uredništvo NT&RC

Kandidatka pred Celjani

Barbara Brezigar, državna tožilka, nekdanja ministrica za pravosodje v Ba-jukovi vladi, poročena, mati dveh otrok, je prva Slovenka, ki se je tokrat spustila v boj za predsednico države. Nastopa kot neodvisna kandidatka s podporo koalicije Slovenije, medobčinska odbora obeh strank koalicije (SDS in NS-i) pa sta minuli petek za Celjane pripravila pogovor s kandidatko.

Nastop je bil premišljen, odločen, trezen in prepričljiv, čeprav je bil prvenstveno namenjen že prepričanim. Ti so popolnoma napolnili Narodni dom, zato ostaja neodgovorjeno vprašanje, kaj bi Brezigar jeva povedala, če bi ji zastavljali tudi provokativna in ne le vljudnostna vprašanja. Neodgovorjeno je ostalo, kaj misli o vlogi Cerkve, verouku, profesionalizaciji vojske, medsosed-skih odnosih, pravici do splava in še kaj. Največja škoda nastopu Brezigarjeve v Celju je bila zato v tem, da so nanj prišli tisti, ki so že zanjo, ni pa bilo onih, ki bi znali vprašati tudi kaj, kar ni zgolj prijetno in lahko. A to ostajajo teme za javna soočenja vseh kandidatov.

Barbara Brezigar je zbranim, ti so jo prekinjali z

gromkimi aplavzi, povedala, da je ženska, ki živi povprečno življenje Slovenke. O politiki ni nikoli preveč razmišljala, šele po Janševem in Ba-jukovem povabilu v vlado, kjer je bila pravosodna ministrica, se je prepričala, da poUtika ni nujno slaba. Ko se je odločila, da bo sodelovala, je niso vodile zgolj osebne ambicije, ampak tudi prepričanje, da je v Sloveniji veliko dobrega. »Po osamosvojitvi je bilo veliko dobrega že narejenega,« je povedala Celjanom, »vendar je procese demokratizacije družbe in gradnje pravne ter socialne države treba pripeljati do konca.« Temeljni problem Slovenije vidi v nenehnih delitvah na ene in druge. Prepričana je, da je v politiki prostor tudi za ženske, saj lahko te s svojo poudarjeno rahločutnostjo, čustvi in potrpežljivostjo, ki ji znajo pridati

delavnost, marsikaj postorijo. Hkrati priznava, da si sama to lahko privošči, »saj sta oba otroka že na visokih šolah in sem osnovno življenjsko vlogo matere že odigrala.«

Zavzema se za enake možnosti za vse, zlasti v šolstvu; za svobodnejši pretok idej, znanja; za enakost pred zakonom vseh, tudi danes privilegiranih slojev; za vstop tujega kapitala, vendar pod pogojem zaščite interesov slovenskega gospodarstva; za vstop v Evropsko unijo in za evropske povezave in nenazadnje za profesionalno državno upravo.

Svojo vlogo možne predsednice vidi v premostitvi jeza, ki nastaja med izvršno vejo oblasti in realnostjo, v kateri živijo ljudje. Zato se ne zavzema za širjenje pristojnosti predsednika države. V politiki si želi novih ljudi, zla-

Celjski nastop kandidatke za prei^ sednico Republike Slovenije Bat bare Brezigar je bil brezhiben, prav je govorila že prepričaniiD

sti takšnih, ki so v življenju že kaj naredili in ki niso razvajeni od privilegijev, ki jih s seboj nosi izvršna oblast. BRANKO STAMEJČIČ

Prvi iconjiški županski kandidat

Na lokalnih volitvah 2002 bo Lokalni odbor Stranske mladih Slovenije Slovenske Konjice podprl kandidata za mesto župana občine Slovenske Konjice Stanka Kolarja, univ.dipl.ing.kem.inž. Kandidat bo svoj program predstavil v petek, 20. septembra, ob 18. uri v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah. MBP

Agencija se seli v Gubčevo

Celjski Gradiš je prejšnji mesec pričel prenavljati dve nadstropji v stavbi na Gubčev ulici v Celju (nad restavracijo McDonalds], kamor se bo v začetku prihodnjega leta prest lila Agencija za javno-pravne evidence in storitve, ki je ena od naslednic agencije za plačil ni promet. Kot je povedala direktorica celjske podružnice Darja Lipičnik, se je zar^ prenosa plačilnega prometa na poslovne banke obseg dela v agenciji bistveno zmanjši zato tudi ne bodo več potrebovali toliko poslovnih prostorov, kot so jih imeli doslej, i

Prihodnje leto peti blok ;

Uspešno zaključen remont četrtega bloka v šoštanjski termoelektrarni^

v Termoelektrarni Šo stanj (TEŠ) so v nedeljo us pesno opravili sinhronizacijo četrtega bloka na električno omrežje, ki je bil od 8. julija v obsežnem remontu. V šoštanjski termoelektrarni, kjer so dela v višini pet milijard tolarjev zaključili dan pred načrtovanim rokom, so povedali, da je naslednji remont četrtega bloka previden leta 2005.

Letos so strokovnjaki šo-štanjske termoelektrarne s pomočjo tujih izvajalcev opravili generalni remont turbine, generatorja, kotlovske-

ga postrojenja in razžveplje-valne naprave ter zamenjali 220-kilovoltno stikališče in pršišče hladilnega stolpa. Prav tako so zamenjali še kritične dele parovodnega sistema, delno kotlovsko ocevje ter pregledali visokotlačno reducirno postajo, dimno-zračni sistem in sistem nadzornega računalnika.

Zaradi remonta so tudi v Premogovniku Velenje zmanjšali dnevni odkop premoga. Velenjski knapi so tako pred pričakovanim remontom delali pospešeno in so na dan odkopali približ-

no 20.000 ton premoga, v času remonta pa se je dnevni odkop premoga zmanjšal na 15.000 do 17.000 ton. Na premogovniški deponiji je trenutno okrog 200.000 ton premoga.

V času rekonstrukcijskih del četrtega bloka je v šoštanjski termoelektrarni proizvodnja električne energije potekala prek prvega, drugega, tretjega in petega bloka. Skupna obratovalna moč šo-štanjske termoelektrarne je bila v času remonta 480 MW.

Na petem bloku TEŠ, ki gre v remont prihodnje leto, je

lani začela delovati čistil« | razžvepljevalna naprava, s p" močjo katere je termoelet trarna znižala količino emi sije žveplovega oksida ^ omenjenem bloku za več W 95 odstotkov. Z novo napr^ vo je TEŠ, v Sloveniji zag^ tavlja tudi do 50 odstotko potrebne energije ter 30 stotkov porabljene energij' uresničil za več kot 75 mi' Jonov evrov vredno naložb^ Večino sredstev so si zago^' vili s pomočjo kreditov, š"' odstotke pa je prispevala ^ žava. J

Št. 37-12. september 2002

novi TEDHIK

DOGODKI

3

Dve zdravniški resnici

Zdravniki celjske bolnišnice proti vodstvu - Vsak na 1^ svojem bregu

Sindikat zdravnikov in zo-|)ozdravnikov Fides Splošne bolnišnice Celje je v ponedeljek sklical zbor bolnišničnih zdravnikov. Zbralo se jih je 90 od 180 zaposlenih v bolnišnici, pridružiU pa so se jim tudi predsednik republiškega odbora sindikata Fides Konrad Kuštrin ter predsednik in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije asist. mag. Marko Bitenc in asist. Andrej Možina.

Zbrani so oporekali predvsem skrajšanju rednega delovnega časa zdravnikov, zaradi katerega se podaljšujejo čakalne dobe, ter spremembam v organizaciji dežurne službe, za katere so ocenili, da med drugim povečujejo možnost strokovnih napak. Vodstvo bolnišnice za take od-točitve ni dobilo podpore članov strokovnega sveta, so zatrjevali, prve posledice spreminjanja dežurne službe pa se že kažejo. Asist. mag. Marko Bitenc je ob tem posebej poudaril, da lahko zdravniki opravljajo le delo, za katero jim je bila izdana licenca, spremembe v celjski bolnišnici pa oz-ečil kot nedomišljen ekspe-liment. »Težko razumem di-I iditorja in vodstvo, ki uvaja spremembe brez konsenza zdravnikov,« je še dodal.

Predsednik regijskega sindikata Fides Božidar Kroflič je ob zaključku zbora napovedal, da bodo svoje utemeljene pripombe naslovili najprej na svet javnega zavoda. Če tu ne bo pomoči, ostajata še dve poti -ali dolgotrajni kolektivni spor ali začasna prekinitev dela. V tem primeru bi jih z enourno prekinitvijo podprli v vseh slovenskih bolnišnicah, je napovedal. V sklepnem delu izjave za javnost, ki so jo sprejeli na zboru, pa so še zapisali, da pričakujejo, da bo vodstvo bolnišnice končno razumelo opozorila zdravnikov in pričelo s konstruktivnim dialogom. Če pa mnenju stroke še naprej ne bo pripravljeno prisluhniti, bodo vodstvu izrekli nezaupnico.

Uprava bolnišnice pa je v izjavi za javnost, ki jo je podpisala Danijela Gorišek, vodja službe za informiranje in trženje, odločno zavrnila trditve zdravnikov. Ponovno je poudarila, da je sanacijsice ukrepe pred sprejemom na seji Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje obravnaval in potrdil strokovni svet, da se z zmanjševanjem števila dežurnih mest šele približujejo organiziranosti dežurne službe v drugih regijskih bolnišnicah v Sloveniji, predvsem pa, da

dialoga ne zavrača vodstvo bolnišnice. Bolnišnični odbor sindikata Fides, ki ga vodi Jože Robida, so zadnji mesec štirikrat povabili na razgovor, a je Fides udeležbo na vseh sestankih preklical. Tudi v ponedeljek, pred zborom zdravnikov. MILENA B. POKLIC Foto: TRIARTES

Sindikalni zbor bolnišničnih zdravnikov.

Zaključek evropske univerze

v Domu sv. Jožefa v Celju je bil včeraj zaključek četrte evropske poletne univerze, ki so jo prvič pripravili v Sloveniji.

Letošnja naslovna tema je bila Preko meja, udeleženci pa so se lotevali fenomena meje v vsej njegovi celovitosti. Predavanja so bila v luči graditve Evrope brez meja. V bežjem mestu se je tako zbralo 45 udeležencev, med nji-predstavnikov Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in Evropske komisije ter drugih upoštevanih predavateljev in razpravljavcev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Nizozemske, Škotske in Slovenije.

V nedeljo so se odpeljali na izlet po Sloveniji, pri čemer ^0 bili presenečeni nad lepoto pokrajine in gospodarsko razvitostjo dežele na robu Balkana. Univerzo so pripravili v okviru evropske škofovske konference, s sodelovanjem slovenske konference. BJ

Hidrogeologi v Termah Olimia

v Termah Olimia bo med 14. in 21. septembrom redno '^tno srečanje članov Komisije za mineralne in termalne vode Mednarodnega združenja hidrogeologov. Slo-^^s domačih proizvajalcev mineralnih vod se širi tudi v

Komisija za mineralne in termalne vode Mednarodnega ^druženja hidrogeologov (IAH-CMTW) je bila ustanovlje-''3 na konferenci združenja v Pragi leta 1968 in združuje ^^1'okovnjake s tega področja. Praviloma gre za po enega ^'3na iz vsake države, ki se srečujejo enkrat letno, vsako-^rat v drugi državi. Tokrat bo srečanje prvič v Sloveniji, "^^eležilo pa naj bi se ga okoli 30 članov komisije in drugih tostov.

Mednarodno združenje hidrogeologov šteje preko 3.300 i^rokovnjak ov iz 130 držav sveta. Pod njenim okriljem de-17 različnih komisij, ki pokrivajo celotno področje ^'drogeologije, med njimi pa je najbolj aktivna ravno Komisija za mineralne in termalne vode. BoJ

4

AKTUALNO

Hladen tuš za Planet Tuš

Ob tem, da bo Celje že novembra dobilo multikino, Mercator s Kmečko ^ družbo napoveduje gradnjo še enega

Ali Celje, potopljeno v množico pridevnikov, s katerimi se ponaša, pridobiva novega? Ob dejstvu, da gre h koncu naložba v mul-tipleksni kinematograf, ki ga ob Mariborski cesti gradi podjetje Engrotuš in ob novici, da bo s sodelovanjem Kmečke družbe »svoj« multikino gradil tudi Mercator, bi Celje kaj lahko postalo ne le »knežje, sejemsko, zlatarsko, atletsko, športno in nevemkak-šnoše«, marveč tudi kinematografsko mesto.

In medtem ko Ljubljana še kar zadovoljivo polni svoj Ko-losej in ko se v Mariboru že slabo desetletje zgolj pripravljajo na gradnjo podobnega centra, Celje, bolje rečeno Tuš, hiti z zaključnimi deli pri izgradnji svojega multi-kina, na gradnjo pa se intenzivno pripravlja tudi Mercator. Novico, ki se je sprva zdela kot debela raca, je posebej za naš tednik potrdil tudi predsednik uprave Merca-torja Zoran Jankovič, ki je povedal: »Mercator bo v svojem celjskem nakupovalnem centru zgradil multikino, pri čemer sodeluje s Kmečko družbo. Z gradnjo Mercator centra Celje bomo pričeli letos, potem, ko bomo pridobili ustrezno dokumentacijo.«

Ali gre za boj dveh slovenskih veletrgovcev tudi na področju zabave? Ali pa gre za povračilni udarec zaradi zapletov, ki jih je pri dogovorih, kdo bo zidal multikino v Mariboru, povzročil spopad Tuša in Kmečke družbe, ki upravlja Kolesej v Ljubljani?

Kaj je multikino

Multikino je kinematograf z več dvoranami, zabavišče dopolnjeno še z ostalimi vrstami zabave - igralnimi avtomati, gostinskim delom... Princip delovanja je tak, da lahko vsakdo v vsakem trenutku najde na sporedu vsaj en film, ki mu ustreza, torej je pogoj delovanja žanrska raznolikost. Direktor celjskih kinematografov Bojan Vivod je povedal, da gre gradnja prvega celjskega in drugega slovenskega multikina h koncu. »Otvoritev Planeta Tuš, kot se bo celjski multikino imenoval, načrtujemo za 15. november, s čimer bi ujeli za prikazovalce najugodnejši termin - pred novim letom. V njem bo osem kinodvoran s skoraj 1800 sedeži. Sliši se veliko, toda Celje je že imelo v svojih dvoranah skoraj toliko sedežev. Po odprtju Planeta Tuš bomo občini vr-

nili kino Union, v kinu Metropol pa bi radi vzpostavili tip kina s sporedom za zahtevnejše občinstvo, nekakšen art kino,« je povedal Vivod.

Seveda se ob tem odpirata dve vprašanji. Ali bo na majhnem slovenskem tržišču sploh dovolj zanimivih filmov, da bo mogoče oblikovati želen spored? In morda še pomembnejše, ali bo v konkurenčni borbi s Kolosejem, ki ima med slovenskimi prikazovale! kar 60-odstotni delež, izhodišče za oba prika-zovalca in za oba bodoča celjska multikina enako? »Konkurenčni boj ni nič novega, čeprav ga je bilo pri nas manj kot v tujini,« pravi Vivod. »Upam pa, da bo konkurenca poštena, da bodo filmi za vse dosegljivi pod enakimi pogoji. Planet Tuš ni namenjen zgolj Celjanom, ampak regiji z 270 tisoč prebivalci. V poprečju hodijo Nemci v kino dva do trikrat letno, Američani štirikrat, Slovenci malo več kot enkrat, računamo pa, da jih bo pritegnila kakovost,« je zaključil Vivod.

In icaj sedaj?

Seveda nas je zanimalo, kakšne vzvode vplivanja na dejavnost novih centrov in v zvezi s tem na mulipleksne kinematografe ima ob tem občinska oblast. Monika Sečnik, v.d. direktorica celjskega zavoda za planiranje in izgradnjo, je povedala, da praktično nikakršnih. »V naši pristojnosti je zgolj ugotavljanje, ali načrtovani objekt izpolnjuje zahteve zazidalnega in lokacijskega načrta. Za Mercatorjevo novogradnjo smo izdali pozitivno urbanistično mnenje, pri čemer so dejavnosti v bodočem objektu opredeljene kot poslovne - tudi multikino je lahko poslovna dejavnost. Sama sicer menim, da gre za bolj politično in manj strokovno odločitev, a to je stvar Mercatorja in na to nimamo vpliva,« je povedala Sečniko-va.

Župan Bojan Šrot pa je na

naše vprašanje, kako komentira Mercatorjevo odločitev, odgovoril: »Pred desetimi in več leti si še predstavljati nismo znali, da bo v tako kratkem času v Sloveniji in tudi v Celju zraslo tako veliko število nakupovalnih centrov. Na to, da bi lahko namesto v klasične kinodvorane hodili v sodobno opremljene velike kinematografske centre, še pomislili nismo. Naše navade, tako kot tudi navade trgovcev in drugih ponudnikov najrazličnejših storitev, se pač spreminjajo. Mi si želimo za

manj denarja dobiU čimbolj kvalitetne proizvode in storitve, trgovci, ponudniki storitev in proizvajalci pa stremijo k čim večjemu zaslužku.«

Župan meni, da bomo z Mercatorjevo napovedano izgradnjo multikina v Celju najverjetneje dobili dva ponudnika enakih storitev. »Morda za ljudi to ni nič slabega, saj se bo navsezadnje povečala konkurenčnost, uporabniki pa bodo tako dobili cenejše storitve,« dodaja. Hkrati mesto ob veljavnih prostorskih dokumentih nima nobene zakonite oziroma zakonske možnosti, da prepreči eno ali drugo tovrstno investicijo, pravi župan, ki si ob tem ne upa napovedovati, ali je to smiselna investicija ali ne, saj je to po njegovem stvar posameznega investitorja. Se pa lahko po njegovem mnenju mesto nadeja koristi, če bodo vse dvorane polne, čeprav je osebno prepričan, da je za mesto Celje en multikino več kot dovolj.

Vroč iconicurenčni boj

v gradnjo multikina s trgovskim središčem je Tuš vložil okoli 40 milijonov evrov. In kakšen je njihov komentar Mercatorjeve odločitve? Aleksander Svetelšek je povedal, da je Engrotuš ob odločitvi in načrtovanju multikina v Celju razmišljal o po-

trošniku. »Konkurenca je vedno dobrodošla, ker te prisili, da stvari narediš bolje in hitreje. Ker konkurenco spoštujemo, smo se nanjo temeljito pripravili in se z mnenji in s pomočjo tujih strokovnjakov odločili za najprimernejšo lokacijo za trgovski center in multikino, v projektu smo mislili na vsako malenkost, za obiskovalce pripravljamo predvsem dobro počutje in prijetno doživetje ob obisku multikina in ostalih lokalov,« je povedal Svetelšek.

Mar lahko število kinodvoran, ki jih bo za svojih 40 tisoč prebivalcev in zaledje v kratkem premoglo mesto, povrne blišč nekoč tako zelo čislane, vsebinsko bogate in v širjenje filmske kulture usmerjene »slovenske filmske prestolnice«, kot so v zlatih časih Tedna domačega filma imenovali Celje? Zagotovo ne. Število kinodvoran samo po sebi nikoli ni odločilno vplivalo na obisk filmskih predstav. Nanje najbolj vpliva ponudba svežih, atraktivnih filmov, ki pa je neodvisna od števila dvoran. Danes še ni jasno, kako si bosta oba multikina razdelila dokaj skromen izbor filmov na tržišču. Prav nič bolj jasno ni, kako si bosta razdelila obiskovalce, ki jih za dva ponudnika gotovo ne bo dovolj. Docela jasno pa je, da se obeta vroč konkurenčni boj, v katerem je zmagovalca težko napovedati. BRANKO STAMEJČIČ

Nova zabava v Celju

Mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, ali sploh vedo za gradnjo multikina in kaj naj bi z dvema podobnima objektoma pridobili. Večina ni vedela niti za gradnjo prvega.

Frančišek Klinar iz Celja:

»O tem ne vem nič. Bo pa lepo, da bomo imeli nov kino. Z njim bo v Celju verjetno več možnosti za sprostitev.«

Rok Dečman iz Celja: »Su-per, v Celju morajo zgraditi nekaj takšnega. Po mojem bo z multikinom večja izbira filmov po zvrsteh. V centru naj bi, kot sem slišal, vrteli risanke za mlajše, v enem kinu pa naj bi predvajali samo stare filme. V kateri kino bom hodil, ne vem, bo pa odvisno od filma, ki ga bodo v določeni kinodvorani vrteli.«

Breda Zore iz Štor: »Prvič slišim, da se gradi multikino, tako da ne vem niti, kje bo. Ne vem pa, če se sploh splača graditi nov kino. Morda bo pestrejša izbira filmov za mlade, odrasli pa mislim, da sploh ne hodijo v kino.«

Patricija Haložan iz Rd gatca: »Sploh ne vem, da 9 gradi. Je pa to v redu. Kan bom hodila v kino, še ne vem Mislim, da bo multikino pri nesel več gledalcev, denar) in novih filmov.«

MAJA OMLADI^ Foto: TRIARTE

Št. 37-12. september 2002

novi TEDNIK

TEMATEDNA

_5

Nezakonita piramida obsedla Celjane

piramidna igra Fit for Success Academy ni samo goljufija,

ampak celo kazniva

v zatohlo polni dvorani podeželske restavracije je tri-jto ljudi vpilo »000«, z levim iztegnjenim kazalcem 50 merili nekam v nebeške višave, z desnim pa so ob boku sukljali goste krožni-ce. Iznenada se je iz vseh grl utrgal huronski »GEM«, hkrati so iztegnili levo roko, na licih pa jim je zasijala divja odločnost. Počutil sem se skrajno nelagodno in hkrati nekam bedasto.

Zbirajo se ob sobotah in nedeljah nedeljo v poceni restavraciji sredi Duge Rese. Kandidati za izobraževalni program ameriške Fit for Succ-ses Academy in bodoči člani gibraltarskega off shore podjetja Gem collection. Oziroma gostje, kot jim uradno rečejo že včlanjeni. V gmašnih gvantih, možje z obvezno kravato, se večje in manjše skupine, v katerih takoj opaziš enega ali dva, ki imata dominantno, pastirsko vlogo. Vsak od gostov, včasih pa njegov neposredni gostitelj, je samo za predstavitev plačal 150 kun oziroma 4.500 tolarjev.

Sprejmejo jih »unifomiran-ci« - temne poslovne obleke, kot bi jih hkrati urezal isti krojač, bele srajce in temne kravate, ženske v prav tako tem-iftli, zadržanih kostimih. To i» uspešni člani piramide, ki že žanjejo sadove. V dvorani nabijajo plesne štance, ljudje pa navdušeno ploskajo v ritmu, obrazi srečno žarijo. Občutek je nalezljiv, bolj kot množica raste, bolj se vsi zlivajo v tok hrumečega ploskanja, nekateri celo poplesujejo. Nato sledi višek. Ploskanje se podvoji, dokler se ne razpoči v dolg zategnjen »oo-00« iz stotine grl in orgazmič-nikrik: »Gem.« Vzdušje je pripravljeno za prvi nastop.

Na oder pride ena od uniformiranih, z rutiniranim nastopom in mehkim glasom vešče boža ušesa. »Nekateri Wijo, da smo sekta. Ne, mi ■lismo sekta. Mar vidite kola, ki bi bil zavit v oranžne 'unike? Mar nosimo rožne Vence? Nasprotno, dragi molj- Tu ste zato, ker vaši najbližji, sorodniki, prijatelji mislijo, da ste vredni zaupanja, ^3 vas lahko sprejmemo med-^e in vam ponudimo izredno poslovno priložnost,« ta-*oj začne razbijati dvome in ^seje rahle občutke krivde.

Nadzirana evforija

Uvodni seminar traja štiri-■^at po približno 45 minut; v Pivem delu govorijo o podjetju pri tem razvrednotijo kla-i J'f5no podjetništvo kot abso-j ^tno brezvezen način služe-•^ia denarja, jasno, tam velja Jl^onomska logika. V drugem ''^lu se vse vrti okoli bajnih ^služkov, ki ležijo pred no-^mi gostov, tretji je namenjerf '""oduktu, ki ga tržijo. Pri tem

je zabavno, da ves čas omenjajo samo produkt, šele nekje na koncu na hitro omenijo, da je to obsežen učbenik. V četrtem delu se posvetijo investiciji. Goste ves čas intenzivno prepričujejo o izredni priložnosti, da obogatijo. Ključne besede so investicija, produkt, poslovna priložnost, uspeh, denar, denar, denar.

Da evforija ne bi popustila, poskrbijo najvišji člani verige, v katero kandidira gost. Med 15-minutnim odmorom pokažejo izpiske svojih dohodkov, številke so obupno mamljive... Izplačila članom verige potekajo prek švicarske banke, ki denar nakazuje skozi svojo frankfurtsko podružnico na devizne knjige v slovenskih bankah. Nakazilo se šteje kot »povračilo stroškov« in je seveda neobdavčeno.

Bančni bob ob steno

Kombinacija silovitega agit-propa in pretanjene psihologije prepričevanja, ki ju uporabljajo v Gem collection, je izpopolnjena do potankosti, izbrusila so jo leta prakse. Po včlanitvi v verigo potekajo redna izobraževanja, na katerih udeležencem natančno razložijo, kako prepričevati, kakšne argumente naj uporabijo, čemu naj se izognejo... In seveda predpisan nasmeh, zaščitni znak uspešnih.

Pri tem je treba ovreči dve najbolj sporni trditvi sistema Gem collection:

Ne gre za piramidno igro, ampak mrežni marketing. Že preprost račun pokaže, da vsaj za povrnitev stroškov (všteti je treba tudi kilometrino, cestnine...) in minimalen zaslužek potrebujete vsaj štiri nove člane. Toliko jih potrebujejo vsi pod vami, pa vsi pod njimi. Tipična piramida, ki nenehno golta nove in nove ljudi. Na uvodnem seminarju vam predstavijo »minimalni plan« dela, po katerem vsak

mesec včlanite samo enega novega člana (seminarji so dvakrat tedensko - ob sobotah in nedeljah - na vsakega lahko pripeljeta dva nova gosta, tako da teoretično lahko vsak mesec včlanite osem ljudi). Če predpostavimo, da je v Sloveniji trenutno samo sto aktivnih članov piramide, bi njihovo število ob minimalnem planu dela v treh letih naraslo na 34.952.500 ljudi... (glej tabelo)

Posel je povsem legalen. Od leta 1999 v Sloveniji velja 234.b člen kazenskega zakonika, po katerem grozi triletna zaporna kazen tistim, ki »...z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, organizirajo, sodelujejo ali pomagajo pri organiziranju iger ali dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v takšno igro ali dejavnost...« Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala velika premoženjska škoda, storilcu grozi tudi do osem let zapora.

Slovenski urad za nadzor prirejanja iger na srečo (UNPIS) je med takšne igre uvrstil tudi Gem collection, zato so na Policijski upravi Celje že začeli s preiskavo, ki še poteka. Če ste torej član in ste pridobili novega člana, vam grozi zapor. Policijske preiskave proti organizatorjem so doslej sprožih v vseh državah, v katerih se j-e igra pojavila (glej članek Kako so gradili piramido). Zato so vodilni slovenski organizatorji vse bolj previdni. Prikupno damo, ki je v vrhu slovenskega odcepa piramide, so mi najprej predstavili kot Mojco, »...no, veš Blanka na seminarju...«, ko pa je nagovo-

EKSPLOZIVNA PIRAMIDA

Naraščanje članov igre ob upoštevanju "minimalnega plana" (vsak član na mesec dobi samo enega novega člana, skupaj samo štiri v štirih mesecih). Predpostavljamo, daje trenutno samo sto aktivnih članov.

rila zbrane, je bil kar nenadoma Nadja... Zaukazana je prostozidarska skrivnostnost. Vsak gost mora podpisati dokument, s katerim se obveže, da bo dogajanje v dvorani obdržal v strogi tajnosti, drugače ga čaka 10 tisoč evrov globe. Verjetno nikomur od gostov ne pride na misel, da je dokument pravno ničen.

Nevarnosti igre so se za-vedU tudi v Združenju bank Slovenije in v začetku avgusta vse banke obvestiU, naj svoje stranke opozorijo na posledice. Po besedah Dušana Ilovarja, direktorja sektorja za poslovanje s prebivalstvom v Banki Celje, vsaki stranki, ki želi nakazati denar v dobro prejemnika Fit for Success Academy, povedo, da gre za sum goljufije, a se večina vseeno odloči za vplačilo. Doslej so samo pri njih zabeležili nekaj več kot sto vplačil, ta pa v zadnjem času upadajo.

Zaslepljeni z dobičkom

Seveda pa vse našteto ni dovolj vsem tistim, ki jih oslepijo in oglušijo ogromne številke, s katerimi rokohitrsko baranta-

jo najbolj vplivni člani igre. Pred mojimi očmi je Polzelan, ki je vstopil v sistem konec lanskega leta in že nekaj časa pobira smetano, po papirju spretno sešteval in množil, dokler se pred naivnimi gosti ni pojavilo astronomskih 220 tisoč evrov zaslužka. Eden od psiholoških kavljev je tudi tridnevni rok, v katerem mora kandidat vplačati dobrega pol milijona tolarjev, ali pa »sanjska« priložnost za vedno splava po vodi. Časa za premislek skoraj ni, vso energijo je namreč treba vložiti v žicanje sorodnikov, pija-teljev, znancev, da zbereš zajeten kup denarja.

Najbolj zanimiva je struktura včlanjenih.V Dugi Resi je bilo ogromno ljudi, ki jim je na oblekah in obrazih pisalo, da so njihovi prihodki skromni, morda celo na robu revščine. A so bili pripravljeni zastaviti tudi zadnji kra-jec kruha, da bi postali del »4-5 odstotka uspešnih«, kot so jim razložili na seminarju.

Koliko ljudi je vplačalo zahtevan znesek, je težko ugotoviti. Po izkušnjah iz tujine je uspešnost iskanja novih udeležencev piramidne strukture med 10- do 15-odstotna. Če je vsak konec tedna v Dugi Resi približno sto Slovencev, pomeni, da se jih vsak teden vključi od deset do petnajst, novačenje traja deset mesecev, kar pomeni med 400 do 600 ljudi. Seveda so številke popolna špekulacija. V Slovenijo naj bi piramido prinesel Milan D., doma z našega območja, zato je najbolj razširjena prav v teh krajih, širi se tudi na Gorenjskem in v Ljubljani, kjer deluje agilen zakonski par.

Hladna logika pa dokazuje, da se sistem prej ali slej zruši in ravno zaradi tega ga avtorji selijo iz države v državo kot mačka mlade. Kar pomeni, da bo večini na koncu ostal le pol-milijonski dolg in »produkt« podjetja - 800-stranski priročnik v štirih knjigah z naslovom Pot do uspeha. Prej omenjeni poslovnež pravi, da je izjemno koristen, saj naj bi se iz njega naučil novih trgovskih prijemov...

SEBASTIJAN KOPUŠAR

Veriga uspeha

Sistem, ki je zasnovan na pridobivanju novih članov, se začne na stopnji asisten aspirant (AA), ko kandidat vplača 2290 evrov. Nato se začne njegov krog pridobivanja novih udeležencev. Za vsakega novega člana dobi 540 evrov, ko dobi prva dva, napreduje na mesto asistenta, oba nova člana »podjetja« Gem collection pa postaneta AA-ja človeka, ki ga je uvedel v piramido. Asistenti dobijo za neposredne novačenje 900 evrov za novega člana, tisti, ki jih dobijo njegovi neposredni asistenti aspiranti, pa so vredni 360 evrov (glej graf). Napredovanje na naslednjo stopničko [asistent manager - dobi 180 evrov za nove člane v verigi pod njim, line manager - 120 evrov, manager director- 110 evrov. in general di-rector - 100 evrov) ni več možno samo s širjenjem verige, ampak potrebuješ vabilo ožjega vodstva. Od vplačanih 2290 evrov se jih 1410 razdeli v verigi, ostanek, 880 evrov, pa prek bančnih kanalov na Cipru potuje na Gibraltar, od tam v Ameriko in nazadnje prek Švice v žepe Uda Deppisc-ha...

Kako so gradili piramido

Idejna očeta sistema Fit for Success sta Nemca Ro-land in Elke Henning iz

nemškega mesteca Bad Kis-singen. Piramido sta pod imenom Skyline sprožila

1995 v Belgiji. Konec leta

1996 je njuno poslovanje začelo zanimati nemški finančni urad, ki je kmalu blokiral vse njune račune. Roland Henning je v zameno za oprostitev oblastem izročil šest milijonov nemških mark in podatke o vseh udeležencih.

Udo Deppisch, takrat eden od vodilnih v verigi Skyline, je sistem hitro registriral v Združenih državah in v Švici pod imenom Skyhne International Inc. Verigo je preselil na Poljsko preko podjetja Cen-trum Promocji, v letu 1997 jo je razširil na Češko, oktobra v Slovaško, njegove lovke so se razprostrle tudi v Ukrajino, Romunijo...

Na Hrvaško je prišla spomladi leta 2001 pod imenom Gem collecrion. Glavni organizatorji so Čeha Jando Ondraček in An-tonini Fojtek ter Hrvat Zdenko Šarič, ki so v Splitu prevzeli podjetje Vendo in v Primoštenu začeli organizirati seminarje ter novačiti ljudi. Ti so sprva plačevali po 1900 ameriških dolarjev, z Evropsko monetarno unijo je cena zrasla na 2290 evrov. Veriga se je nemoteno širila do lanskega septembra, ko je vmes posegla hrvaška policija in tožilstvu prijavila kar 13 glavnih organizatorjev. Poleg omenjene trojice še vse tiste, ki so zaslužili več kot deset tisoč ameriških dolarjev. Osumili so jih kaznivega dejanja prevare, saj hrvaška zakonodaja od leta 1998 piramidne sisteme smatra za družbeno nesprejemljivo obnašanje, ki je kaznivo.

Udeleženci so denar nakazovali na račun gibral-tarske banke La caixata ta ga je potem preusmerjala na račun ameriškega off-shore podjetja Fit for success Academy, registriranega v ameriški zvezni državi Delavvare. Po do sedaj znanih podatkih je bilo do septembra lani iz hrvaške približno 1460 tovrstnih nakazil, skupaj za dva milijona in 774 tisoč dolarjev. Sodišče je vsem udeleženim takrat prepovedalo širjenje igre.

Pred mesecem dni je v Dugi Resi na odru stala An-kica Gugič, ena izmed tri-najsterice osumljenih, Čeh Ondraček še najprej vodi vso verigo, tok denarja pa so preusmerili prek banke na Cipru. Največ masti ostaja Udu Deppischu, ki te dni z milijonskimi dohodki živi v davčnem raju Monte Carla...

SEBASTIJAN KOPUŠAR

Št. 37-12. september 2002

6^

INTERVJU

iOVI I lil™

o velikem svetu in majhnem avionu

Matevž Lenarčič o neuspelem poskusu, da bi obletel svet - Fotografije, letenje in hribi kot način življenja

Popotnik, fotograf, pilot, plezalec... Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji je nameraval osvojiti svet. Njegovi načrti o solo preletu sveta v 80 dneh v ultralahkem letalu so se podrli v Minsku, dokončno pa zaključili v Montrealu, ker mu kanadske oblasti niso izdale dovoljenja za prelet Atlantika.

Ker je Matevž Lenarčič uvidel, da ne bo šlo naprej, sploh zaradi bližajoče se zime, se je minuli teden vrnil domov. Že drugi dan po vrnitvi je v Ajdovščini preizkušal novo letalo. »Zadeva se ni končala tako, kot sem računal. Zaradi birokratskih problemov sem pot moral zaključiti v Kana-

di,« pravi Matevž Lenarčič, 42-let-ni diplomirani biolog, ki na Rečici ob Savinji i živi skupaj s soprogo Katarino ter otrokoma.

Avantura, ki traja dobre tri mesece, pusti veliko vtisov. Je težko ob tem razmišljati že o prihodnjem poletu?

Naravno je, da že razmišljam, kaj bo prihodnje leto. Ponovil bom projekt, prav tako okrog sveta, vendar z drugim ultralahkim letalom, s katerim se bo dalo obvoziti problematične države. Če ne bo šlo drugače, bom ozemlje Rusije in Kanade preletel na pol legalen način, kar se seveda da, vendar moraš biti na to pripravljen. To ne pomeni nes-poštovanja pravil, temveč to, da bomo določena pravila obvozih. Šel bom preko Bližnjega vzhoda in Indije na Kitajsko, Japonsko in od tam na Aljasko, če bo šlo. Obstaja pa tudi varianta preko Mongolije. Vtisi pa so zaenkrat zoprni, največ zaradi ljudi oziroma ekipe, ki je pomagala. V projekt je bilo vloženega ogromno dela in energije. Zato ni prijetno, da se je zadeva lahko rečem neuspešno zaključila. Sploh zato, ker nismo krivi sami.

Relativno hitro ste preleteli tri četrtine poti, večina časa pa je minila v čakanju dovoljenj. Se da medtem sklepati prijateljstva?

Tudi zato se mi zdi realno, da bomo prihodnje leto let ponovili, sploh če bodo »poštimani papirji«. Videl sem namreč, da se da projekt dovolj hitro, varno in uspešno speljati. V treh mesecih sem več kot 60 dni čakal na papirje, 30 dni letel, 5 dni pa preživel v čakanju na vreme. Vsaka slaba stvar pa ima v resnici dobre strani - tudi čakanje v Minsku in Kanadi se je po svoje splačalo, saj sem spoznal ogromno ljudi, ki mi bodo drugo leto zagotovo stali ob strani. Nekateri so postali tudi dobri prijatelji, kar je v našem majhnem svetu zelo lepo.

Menda bi se dalo tudi Kanado »premagati«, če bi se odločili za manj uradno pot?

Tako je na koncu izpadlo. Za Rusijo smo računali, da ne bo moč dobiti dovoljenja, pa so naši diplomati, predvsem Boris Gole iz pred-

stavništva v Moskvi, problem uspešno razrešili. V Kanadi na zaplet nismo računali, kljub pritiskom z različnih strani in lobiranjem pa se zadeve ni dalo premakniti.

Med načrtovanjem poleta ste predvidevali, da bi lahko zatajilo letalo, da bi nagajalo vreme ali celo odpovedal pilot...

Ni ravno veliko izkušenj, da bi ljudje preleteli tako dolge razdalje s tako majhnim letalom. Zato smo precej stvari skrbno načrtovali. Vendar težav z letalom ni bilo, tudi z menoj se je srečno izteklo. Zato sem za prihodnje leto, vsaj kar se teh vprašanj tiče, precej optimističen.

Seveda pa moraš imeti pri vseh podobnih stvareh precej sreče oziroma ne smeš imeti smole. V bistvu so letos zatajili samo birokrati. Kako se sploh počuti človek, popolnoma sam visoko nad zemljo?

Odgovor je moje nestrpno pričakovanje, kdaj bom polet ponovil. V letalu si skoncentriran le na tisto, kar delaš. Doma si razpet med tisoč različnih stvari, kar v bistvu obremenjuje človeka. Letenje je pa super. Sploh prek predelov, kjer ni žive duše, kjer je pokrajina drugačna, kjer si bolj kot ne sam z letalom. In s tistim, kar imaš v glavi.

Med zapiski, objavljenimi na spletni strani, omenjate doživljanje trenutkov, za katere se splača živeti...

Menim, da je to bolj stanje, ki ga ima človek v glavi. So takšni trenutki, seveda so. Vendar jih nekdo

nikoli ne doživi, ker jih ne vidi, drugi pa jih lahko doživi doma za štedilnikom. Vprašanje, kako se človek počuti in ka- .j,,^^

ko je sposoben to doživeti.

Eden od problemov, s katerim ste se kar precej ubadali, je denar. Zagotovo je takšna avantura zelo draga?

Številka, ki pa še ni čisto dokončna, se vrti okrog pol milijona evrov. Res je problem zbrati potreben denar. Od začetka so namreč vsi sponzorji računali, da bo zadeva neus-

pešna. Končno Rusije na takšen način še ni nihče preletel, svet je relativno velik, avion pa relativno majhen. Zato so bili prisotni pomisleki, večina sponzorjev ni želela biti 100-od-stotno zraven. '^^^ Računam, da bo

prihodnje leto lažje. Vsaj glede na to, da so načrti postali malce bolj oprijemljivi in dojemljivi tudi tistim, ki niso iz letalskega sveta.

Poleg letenja je ena izmed vaših strasti tudi fotografija. So med letom nastali dobri posnetki?

Seveda. Iz zraka se iz povsem druge perspektive ogromno vidi. Vendar tudi tisti, ki potujejo z velikimi letali, tega nikoli ne doživijo, vsaj ne s te perspektive. Samo majhno letalo lahko leti dovolj nizko.

V preteklosti je bilo slišati tudi o alpinističnih podvigih. Ste opustili plezanje?

Ne, to ne. Vsako leto še naredim kakšen vzpon, predvsem pozimi, ko je več časa.

Vendar pa se to spreminja: niti nimam več ambicij na tem področju, poleg tega sem starej-

drugačno... Itak ^^^^"^^^ se ne da početi vsega naenkrat - druga obdobja pa prinašajo drugačne izzive.

V Sloveniji je kar nekaj posameznikov, ki počenjajo ekstremne stvari. Karničar na Mount Eve-restu. Strel v Mississippiju... Kam se štejete?

Zagotovo ne med omenjena dva. Ljudje smo različni, prav tako motivi, da nekaj počnemo. Niti slučajno ne razmišljam kot Karničar in Strel. Preprosto se sam nimam za ekstremista. Gre le za moj način življenja, ki se nekomu mogo-

če zdi ekstremističen. Meni se zd življenje smrtno nevarno samo pi sebi, ker tako ali tako umreš. Čt zraven tega še nekaj doživiš, če pOj skušaš s svojim znanjem in sposobnostjo nevarnost zmanjšati na minimum, se mi to pač ne zdi ekstie mistično. To je, še enkrat, načii: življenja.

Zagotovo pa se tovrsten način življenja razlikuje od večine dru gih...

Ne vem, če je toliko drugačen. Prepričan sem, da je bolj vpraša nje, kaj človek pričakuje, kako raz misija o sebi in kako se počuti. Sair pač delam, kar delam. To je to. Č-kdo misli, da je to, kar počnem neumnost ali brezplodno zaprav Ijanje denarja, je to njegov prob lem, ne moj. Je pa res, da se v tak šno okolje malce težje vklopim. Ver jetno bi bilo drugače, predvsem I' je, če bi bili moji cilji lep vrt, le; pobarvana hiša in lep avto pred n

Zima in prihodnje leto bosta > znamenju ponovnega preleta ta. Ostajajo še drugi izzivi?

Načrtov^

njem na dol rok se posk šam izogni' Življenje je n mreč prekrat in nepredvid vo. Sam se vf no raje bolj oS dt)ic)cini na način življenja, ki mi bolj ali manj jasen. Ciljev, za kate bi točno vedel, kako in kaj, pa pf prosto nimam. Verjetno se bom gibj med fotografijo, letenjem in hribi.

Ste eden redkih, ki brez preti sleka reče, da je srečen...

Seveda. Sicer pa to lahko narej vsak. Pač rečeš, da si srečen. Inf verjameš. Ker če tega nikoli ne i češ, nikoli ne boš srečen. Stvar nI tem, da bi človek srečo iskal v olf lju. Moraš jo poiskati v glavi, pa v bistvu ni noben problem.

URŠKA SELIŠN!

»Stvar ni v tem, da bi človek srečo iskal v okolju. Moraš jo poiskati v glavi. To pa v bistvu ni noben problem.«

»Preprosto se sam nimam za ekstremista. Gre le za moj način življenja.«

»Verjetno bi bilo drugače, predvsem lažje, če bi bili moji cilji lep vrt, lepo pobarvana hiša in lep avto pred njo.«

Sam nad zemljo.

Matevž Lenarčič (Foto: GK)

Št. 37-12. september 2002

MNENJA - INFORMACIJE

7

PREJELI SMO

Krivica uaruiiu pravic

Laž in prevara, včasih .plošna lastnost narodov Bi-j^0ca, vse bolj prodira v naš jovenski prostor in s pomočjo premalo kritičnih jjednikov in novinarjev tudi ,fi nas nekaznovano dobila domovinsko pravico. Kovinarka ga.Nataša Peu-si s tako zlaganimi in [Icrivljenimi prispevki kot ■Krivice varuha pravice pač le bo pridobila imena do-re novinarke. Objavila je amo »resnico« Miničeve in »poglavarja« Nikoliča, ki zaposlovanje njihovega klana (odi in načrtuje kar najvišji izkupiček. Novinarka pa [ičutila potrebe, da me vsaj obvesti o tako hudih, lažnih obdolžitvah. Tenden-iozno je navajala laži Mi-ičeve, ki škodujejo moji asti in ugledu. Vse, toda prav vse, kar nagaja Miničeva, je čista LAŽ ito lahko kadarkoli zavr-lem in prikažem v resnič-liluči.

Laž je vse: njen prihod in lastop službe pri meni, nes-lenitev in sklenitev pogodbe, pogoji bivanja in dela, irosti dnevi... Izkoristila je e štirinajstdnevni plačani lopust za obisk svoje dru-ine v Srbiji. Pozabila je tu-ipovedati, da je mesečno ^co izsilila na 80.000 SIT m. Tudi sodnik Zvezne-psodišča je čisto njen kon-Imkt, s,eveda pa je imela bstop do vsega v moji hi-i, tudi do fotografij s Ti-5m. V mojem domu je ži-ela kot član družine in je nela vse ugodnosti (hrano 10 izbiri, sobo s TV, svobodno razpolaganje z sem).Večkrat je gostila voje sorodnike in Ijubim-3 na moj račun. Ne spuš-^ pa se še v izginotje stva-'in vrednosti v času nje-«ga bivanja v mojem dolu.

Prav ironičen in iz trte zvit Me (vaš) njen podatek o

višini mojih dohodkov. Nikakršne plače nimam; dolžnost predsednika vladne rehabilitacijske komisije opravljam popolnoma brezplačno. Za opravljanje te funkcije trosim celo svojo pokojnino.

Sprenevedanje Miničeve nima meja. Dobro ve, da je enakopravno in aktivno sodelovala pri sklepanju pogodbe o delovnem razmerju in da sem v celoti sledil njenim željam in zahtevam. Dobro tudi ve, da ničesar v zvezi s tem nisem delal sam, temveč profesionalna organizacija za pravno svetovanje in vodenje poslovnih knjig »Golobinek«. Le-ta je ponudila Miničevi tudi varianto o dopolnilnem delu po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list št.30/00). Morda bi bilo zanimivo odkriti, zakaj je Miničeva odklanjala zavarovanje prve tri mesece! Po njenem bi se morali najprej dobro spoznati, preden dokončno sprejme ponujeno delovno razmerje.

Krivica na krivico, toda za koga ?

Lahko rečem, da sem se maksimalno potrudil za to, da bi bilo vse prav in, da bi bila Miničeva zadovoljna; razen - zavrnil sem njeno ponujeno telo. Od tega trenutka pa pričenja vse zlo z lažmi. Tipično maščevanje zavrnjene ženske, ki ni dosegla vsega, kar si je zamislila! Morda pa je razlog njene odpovedi delovnega razmerja v njeni izjavi, da raje sedi v brezdelju ob podpori 30.000 SIT Zavoda za zaposlovanje kot da bi še kaj delala, po njeni izjavi »nategovala«.

Bistveno pri vsem tem pa je, da svojega dela sploh ni opravljala, opravljati so ga morali drugi, katere pa je bilo spet treba plačati.

JANEZ LUKAČ

MESTNA OBČINA CELJE

ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE

objavlja na osnovi določil 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni listSRSšt. 18/84, 32/85 in 33/89) in Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje (Ur. list RS, štev. 46/2000) ter skladno s pogoji zazidalnih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev

JAVNI RAZPIS

za prodajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov, kot sledi

1. v ZN Lisce se skladno z elaboratom Razvojni center - Planiranje d.o.o. št. 11 / 96 (Uradni list RS št. 29/98) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1084/1 v izmeri 740 m^.

Na zemljišču je predvidena izgradnja pro-stostoječe hiše tlorisnih dimenzij 12.0 x 10.0 m + 6.0 X 4.0 m (garaža), etažnosti K+P+IP.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodovod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 5.428.893,00 SIT

2. VZN Lava se skladno z elaboratom Razvojni center Celje - TOZD Planiranje št. 19/88 (Uradni list SRS št. 40/89) prodaja stavbno zemljišče s paro. št. 674/10 v izmeri 778 m^

Na zemljišču je predvidena izgradnja stano-vanjsko-poslovnega objekta za dejavnost mirne obrti tlorisnih dimenzij 14.5 x 13.5 m, etažnosti P+1 oz. P+IP. Naklon strehe 30° do 35°, dvokapnica.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, telefonijo in javno razsvetljavo.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo navedenega stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 9.572.540,00 SIT

3. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna cona se skladno z elaboratom Razvojni center Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/ 84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1609/1 v izmeri 546 m^.

Na zemljišču je predvidena izgradnja objekta za obrtne, trgovske, proizvodne in servisne dejavnosti tlorisne površine cca. 200 m^, etažnosti P+1.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, telefonijo, elektriko in javno razsvetljavo.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 6.982.603,00 SIT

4. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna cona se skladno z elaboratom Razvojni center Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/ 84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št. 1610 v izmeri 682 m^.

Na zemljišču je predvidena izgradnja ob-jektA za obrtne, trgovske, proizvodne in servisne dejavnosti tlorisne površine 340 m^, etažnosti P+1.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, telefonijo elektriko in javno razsvetljavo.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 8.721.859,00 SIT

5. V CRC Golovec in Dolgo polie L se

skladno z elab. RC Celje, proj. štev. 10/ 83 (Uradni list SRS, štev. 10/76, 21/82, 14/86, Uradni list RS, štev. 7/90, 2/96, 57/98) prodaja del pare. štev. 222/2, k.o. Celje v izmeri cca. -15 m^.

Na zemljišču je predvidena gradnja garažnega boksa kot prizidka k že obstoječim izgrajenim garažam.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega vodovod, asfaltno cesto in elektriko.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 310.000,00 SIT.

6. VZNTrnovlie se skladno z elaboratom RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS, štev. 23/86) prodaja pare. štev. 409/1, k.o. Trnovlje v skupni 1475 m2.

Na zemljišču je predvidena gradnja objekta za poslovno obrtno dejavnost skladno z veljavnim ZN.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanalizacijo, plinovod skladno s programom opremljanja plinifikacije tega območja, javno razsvetljavo, telefon, priključitev elektrike skladno z mestom priključka po elektroenergetskem soglasju, vse do meje funkcionalnega zemljišča.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 21.955.375,00 SIT.

7. VZN Trnovlje se skladno z elaboratom RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS, štev. 23/86) prodaja pare. štev. 415/6, k.o. Trnovlje v skupni 3166 m2.

Na zemljišču je predvidena gradnja objekta za poslovno obrtno dejavnost skladno z veljavnim ZN.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanalizacijo, plinovod skladno s programom opremljanja plinifikacije tega območja, javno razsvetljavo, telefon, priključitev elektrike skladno z mestom priključka po elektroenergetskem soglasju, vse do meje funkcionalnega zemljišča.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 47.12 5.910,00 SIT.

8. V PUR za obmestni prostor MOC (Ur. list RS, štev. 108/2001) se prodaja pare. štev. 247/3, k.o. Trnovlje v skupni izmeri 500,00 m2.

Na zemljišču je dovoljena gradnja stanovanjskega objekta z možnostjo dopolnilne poslovno gospodarske dejavnosti, ki izboljšujejo pogoje dela in bivanja prebivalcev in ki ne povzročajo povečane obremenitve za sosesko.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanalizacijo, plinovod skladno s programom opremljanja plinifikacije tega območja, javno razsvetljavo, telefon, priključitev elektrike skladno z mestom priključka po elektroenergetskem soglasju, vse do meje funkcionalnega zemljišča.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 4.369.140,00 SIT

9. V ZN V ZN Teharie (Ur list RS, štev. 20/1994) se skladno s proj. RC Planiranje, štev. 228/93 prodaja pare. štev. 630/ 1, k.o. Teharje v skupni izmeri 2895 m2.

Na zemljišču je dovoljena in predvidena gradnja poslovne hale gabaritov 10 x 15 m za skladišče in servisiranje vozil, del parcele pa je predviden za parkiranje vozil.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega cesto v asfaltni izvedbi, meteorno in tekalno kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektriko, telefon, plinovod skladno s programom opremljanja plinifikacije tega območja, vse do meje funkcionalnega zemljišča.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 26.654.621,00 SIT

10. V ZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev. 78/2001) se prodaja pare. štev. 459/1, k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 870 m2.

Na zemljišču je predvidena gradnja poslovnega oz. poslovno stanovanjskega objekta tlorisnih površin 20 x 10 - 12m, etažnosti K+P+nadstropje, v skupni neto koristni površini 400 m2.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega možnost priključitve na sekundarno komunalno omrežje vodovoda, tekalne in meteorne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrežja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT omrežje do roba funkcionalnega zemljišča

ter priključek elektrike skladno z elektroenergetskim soglasjem.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 18.250.000,00 SIT.

11. VZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev. 78/2001) se prodaja pare. štev. 459/2, k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 1244 m2.

Na zemljišču je predvidena gradnja poslovnega oz. poslovno stanovanjskega objekta tlorisnih površin 20 x 15 m, etažnosti K+P+nadstropje, v skupni neto koristni površini 630 m2.

Komunalno opremljeno zemljišče obsega možnost priključitve na sekundarno komunalno omrežje vodovoda, tekalne in meteorne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrežja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT omrežje do roba funkcionalnega zemljišča ter priključek elektrike skladno z elektroenergetskim soglasjem.

Izklicna cena na dan 10.09.2002 za prodajo stavbnega zemljišča s komunalno ureditvijo znaša 25.760.000,00 SIT.

12. V izklicnih cenah niso zajeti prispevki za priključitev na komunalne naprave individualne rabe.

13. Davek na promet nepremičnin, stroške notarske overovitve pogodbe in stroške zemljiškoknjižne izvedbe krije kupec.

14. Kjer je predmet prodaje del zemljišča v cca. izmeri (točka 5.), bo zemljiškoknjižni prenos lastništva izveden na osnovi geodetske odmere in na podlagi naknadno sklenjene zemljiškoknjižno izvedljive listine.

15. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15 dni po prejemu pravnomočnega sklepa komisije za prodajo stavbnega zemljišča.

16. Rok za plačilo stavbnega zemljišča in stroškov urejanja stavbnega zemljišča je 15 dni po podpisu pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča.

17. Rok za začetek gradnje je najkasneje 1 leto od dneva sklenitve pogodbe, rok izgradnje do III. gradbene faze pa najkasneje v 3 letih. V nasprotnem primeru si razpi-sovalec pridržuje pravico odstopa od pogodbe.

18. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali v zaprti ovojnici oddajo v 15. dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Celje, Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, z oznako »Javni razpis za prodajo stavbnih zemljišč«.

Ponudbi ponudniki priložijo: - potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 5% od izklicne vrednosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, na katerega se bo nanašala ponudba, ki mora biti nakazana na transakcijski račun Mestne občine Celje, zavod za planiranje in izgradnjo Celje, štev. 01211-0100002855, z obveznim sklicevanjem na številko 28 75108-7221002-28010402. Neuspelemu ponudniku bo varščina vrnjena v 30 dneh po končanem javnem razpisu, uspelim pa poračunana pri plačilu cene zemljišča po sklenjeni prodajni pogodbi. V primeru, da uspeli ponudnik ne sklene pogodbe, mu varščina zapade in se mu ne vrne.

19. Merilo za izbor ugodnejšega ponudnika je višja ponujena cena.

20. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obravnavala komisija za prodajo stavbnih zemljišč pri Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje v roku 10 dni po preteku razpisnega roka ter o izbiri pisno obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili.

21. Vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje v času uradnih ur, telefon: 03/426-56-36, g. Dušan VERBOVŠEK.

Mestna občina Celje Zavod za planiranje in izgradnjo Celje

Št. 37-12. september 2002

Ves svet na ogled

Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju obrtniki in podjetja iz 32 držav

Na celjskem sejmišču se je včeraj pričel jubilejni, 35. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se na 60.000 kvadratnih metrih pokritih in odprtih razstavnih površin predstavlja okrog 1.700 razstavljavcev iz 32 držav. Čeprav bo sejem letos za dva dni krajši in bo prvič trajal le osem dni, glavna organizatorja - družba Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije - pričakujeta, da si ga bo ogledalo 200.000 domačih in tujih obiskovalcev.

V zadnjih letih je Mednarodni obrtni sejem prerasel svojo osnovno vsebino in postal pomemben poslovni dogodek, ki v prvi plan ne postavlja le razstavljavcev in njihovih programov, ampak tudi spremljajoče strokovne prireditve, na katerih predstavniki države in gospodarstva obravnavajo številne aktualne in žgoče teme s področja obrti in podjetništva. Letos se bo zvrstilo več kot 50 poslovnih in mednarodnih srečanj obrtnikov in podjetnikov, okroglih miz in posvetovanj ter predstavitev različnih blagovnih znamk. Omeniti je treba mednarodno srečanje podjetnic, dan izobraževanja, dan podjetništva in dan spominkarjev, za mala podjetja bo zagotovo zanimiva predstavitev projektov PCMG, Lokalni podjetniški center Celje bo

pripravil animacijsko delavnico o razvoju lokalnih grozdov in predavanje o vav-čerskem sistemu svetovanja v Savinjski regiji, revija Gospodarski vestnik bo imela okroglo mizo o regionalizmu in številu regij, v Celju bo tudi delovni sestanek pakta stabilnosti. Združenje podjetnikov Slovenije bo pripravilo posvet o lobiranju za mala in srednja podjetja v Evropski uniji in še bi lahko naštevali.

Za obiskovalce sejma je v neposredni bližini sejmišča na voljo 5000 parkirnih mest. V Celju so uvedli tudi nekaj sprememb v prometnem režimu, in sicer sta Opekarniška cesta od Dečkove proti Hudinji ter Stara Dečkova od Vrunčeve proti Mariborski cesti postali enosmerni cesti. Tako kot v minulih letih ima celjska policijska postaja tudi letos v hali B policijsko pisarno oziroma dežurno službo, kjer se lahko oglasijo tisti, ki bodo potrebovali pomoč policije.

Na strokovnih srečanjih bodo obrtniki znova sprego-voriU o svojih težavah, o izobraževanju za obrt in deficitarnih poklicih, ki bi jih po mnenju Obrtne zbornice Slovenije država morala ustrezno podpreti. Govorili bodo tudi o novi delovni in

davčni zakonodaji ter o težavah, ki jih imajo zaradi finančne nediscipline. Osrednja tema Gospodarske zbornice Slovenije, ki postaja vse bolj pomemben partner pri organizaciji celjskega sejma, bodo neposredne naložbe slovenskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Posvet je namenjen podjetjem, ki so že dejavna na teh trgih, ali pa na njih želijo vzpostaviti in okrepiti svojo prisotnost. Udeležencem posveta bodo predstavili investicijsko okolje v jugovzhodnih državah, predvsem pa možnosti in storitve, ki jih različne institucije in organizacije nudijo podjetjem za lažjo odločitev pri vstopanju na te trge.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC

Mednarodni obrtni sejem bi moral odpreti predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pa je med otvoritveno slovesnostjo na sejmišču zmanjkalo

elektrike. ^

10

GOSPODARSTVO

Naše junijske napovedi, da Tekstilna tovarna Prebold ni edina »bomba, ki tik-taka v Preboldu«, so se uresničile. Prejšnji teden je namreč uvedbo prisilne poravnave predlagala tudi uprava podjetja Mik, kjer dela okrog 130 ljudi. Letos so na Celjskem šla v stečaj že tri tekstilna podjetja (Zarja Scala, E Šport in Kors), s prisilno poravnavo pa se rešujeta, oziroma se bosta poskusili rešiti obe preboldski podjetji. Na cesti se je doslej znašlo več kot 600 delavcev.

V Tekstilni tovarni Prebold, kjer so julija uspešno prestali prvi del prisilne poravnave, saj so upniki podprli program finančne reorganizacije in kadrovske sanacije, so minuli petek vrnili delovne knjižice še zadnji skupni enaindvajsetih delavcev. Na cesti, oziroma na zavodu za zaposlovanje jih je zdaj že 148. Večina, gre za 127 delavcev, je prej delala v Preboldu, preostali odpuščeni pa so iz obrata v Svetem Štefanu. Službo je zdaj uspelo obdržati 375 ljudem, ki so jih že »prenesli« na novi hčerinski podjetji TTP Tkanine in TTP Nogavice ter na matično podjetje.

Ker so odpuščeni delavci zapustili tovarno »goli in bosi«, saj jim podjetje ob odhodu ni izplačalo vsega tistega, k čemur ga zavezuje zakonodaja, so pravniki celjske območne organizacije svobodnih sindikatov na sklepe o prenehanju delovnega razmerja vložili kolektivni ugovor. Za vse delavce zahtevajo takšne odpravnine, kot jim pripadajo po zakonu ter izplačilo nadomestila za neizkoriščeni letošnji dopust in letošnji regres.

Direktor Mika Andrej Še-pec nam je podrobnejša pojasnila o tem, kaj želijo doseči s prisilno poravnavo, predvsem pa, kakšne posledice bo imela za zaposlene, obljubil v prihodnjih dneh. Kot je znano, je podjetje zaradi pomanjkanja naročil v težavah že dlje časa, tako da so prihodki iz prodaje iz leta v leto vse nižji, izguba pa se povečuje. Lani je znašala dobrih 63 milijonov tolarjev.

Izjema je le kakšnih dvajset delavcev, ki so že marca podpisali (le s čim so jih prepričali?), da pristajajo na enako odpravnino kot bi jo dobili ob odhodu v pokoj, to je dve povprečni republiški plači.

Kot je povedal sekretar območnega sindikalnega odbora tekstilne dejavnosti For-to Turk, so se prejšnji teden na sestanku z vodstvom tovarne že dogovorili, da bi delavci 20. septembra vendarle dobili vsaj del odpravnin, katerih znesek v celoti znaša 120 milijonov tolarjev. Ali bodo v podjetju lahko zagotovili denar, nam ni uspelo izvedeti, saj je direktor Vinko Žohar še vedno nedosegljiv za novinarska vprašanja. Po neuradnih informacijah naj bi bila dinamika izplačil delavskih terjatev odvisna predvsem od uspeha pri prodaji nekaterih proizvodnih hal in počitniških zmogljivosti.

Kors na dražbi

Od uspešnosti prodaje premoženja je odvisno tudi poplačilo terjatev delavcev sla-tinskega Korsa, ki je od aprila letos v stečaju. Stečajni upravitelj Tomaž Kos je za prihodnjo sredo razpisal prvo javno dražbo, na kateri bo poskušal celotno premoženje, ki je ocenjeno na nekaj manj kot 300 milijonov tolarjev, prodati v celoti. Za zdaj je še težko reči, ali mu bo to tudi uspelo. Več verjetnosti je, pravi Kos, da bo Kors pro-

dal šele v drugem poskusu in to po delih. Nepremičnine, ki obsegajo proizvodne in poslovne objekte ter zemljišča, so ocenjene na 237 milijonov tolarjev (po neuradnih informacijah se zanje zani-

Z zadnjimi odpuščanji je stopnja registrirane brezposelnosti v občini Prebold že presegla 20 odstotkov. Župan Vinko Debelak, ki je zlasti glede usode tekstilne tovarne dokaj črnogled, pravi, da kaj več kot pomagati otrokom odpuščenih delavcev s plačevanjem njihovih malic ali šole v naravi, ne zmorejo. Z vodstvom tekstilne tovarne so se nekajkrat poskušali dogovoriti, kako naprej, vendar jim dlje od vratarnice ni uspelo priti.

ma večja trgovska družba), stroji in oprema na dobrih 60 milijonov tolarjev, vrednost blagovne znamke Kors pa na pol milijona tolarjev. Z denarjem, ki ga bo iztržil, bo stečajni upravitelj lahko poplačal le ločitvenega upnika Banko Celje in delavce, ki pa naj bi dobili le dve tretjini od skupno 320 milijonov tolarjev priznanih terjatev.

JANJA INTIHAR

Gorenje z

lastno embalažo

Gorenje je v neposredni bližini velenjske železniške postaje začelo graditi tovarno za stiroporno embalažo. Proizvodnja bo stekla predvidoma že prihodnje leto, naložba pa je vredna dobrih 10 milijonov evrov.

V Gorenju pravijo, da so se za lastno tovarno odločili predvsem zaradi boljše ekonomike poslovanja, slediti pa želijo tudi svetovnim trendom na tem področju. So zelo velik porabnik embalaže iz stiropora, zaradi načrtovanega povečanja proizvodnje pa se bo poraba tovrstne embalaže še povečala. Vodstvo Gorenja je prepričano, da se bo upravičenost naložbe pokazala predvsem v zmanjšanju stroškov za transport, obvladovanju razvojnih trendov ter prilagajanju ekološkim zahtevam. Bolj enostavno bo tudi načrtovanje proizvodnje, zaradi sprotnih dobav na montažne trakove pa bodo sprostili površine, ki so sedaj namenjene skladiščenju zalog.

V novi tovarni bo delalo 65 delavcev, proizvodnja pa bo potekala v treh izmenah.

JI

Bofex osvaja Celje

Ljubljansko podjetje Bofex, ki od leta 1999 sodi v skupino Merkur, bo v Celju zgradilo kar dva prodajna centra. Že prve dni novembra bo ob Mariborski cesti odprlo mega prodajalno Big Bang, predvidoma marca prihodnje leto pa bo Celje kot drugo mesto v Sloveniji dobilo še center za zabavno in gospodinjsko elektroniko BOF, ki ga bodo postavili v bližini Spara.

Kakšna je vrednost obeh naložb, nam vodja odnosov z javnostmi Miriam Možgan še ni vedela povedati. Prodajni center Big Bang bo meril 2.500 kvadratnih metrov in bo po vsebini podoben centru, ki ga ima Bofex v

mariborskem Europarku. To pomeni, da bo ponudba, ki jo bodo dopolnili še z barom, zelo široka. V centru BOF (building of fun -stavba zabave), ki bo imel 2.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, p& se bodo tudi Celjani srečali z »revolucionarno metodo nakupovanja«. Izdelki bodo namreč razstavljeni v vsebinsko zaokroženih oddelkih, v vsakem od njih pa bodo postavljene tudi simulacije prostorov, denimo dnevne sobe ali kuhinje, v katerih si bodo kupci izdelke bolj nazorno predstavljali. Poudarek namreč ne bo na strokovnih značilnostih, ampak na uporabnosti posameznega izdelka.

JI, Foto: GK

Prodajni center Big Bang na Mariborski cesti bo odprt že v prvih dneh novembra, j - Št. 37 - 12. september 2002 ]

Zbornica izbrala najiepš<

Območna gospodarska zbornica Celje je že določj datum letošnje podelitve priznanj najbolje urejeni podjetjem in trgovinam v regiji. Nagrajence, kater imena še skrbno varuje, saj jih mora potrditi še upravi odbor zbornice, bo razglasila 18. oktobra.

Pri ocenjevanju trgovin gre za vseslovensko akcijo Go podarske zbornice Slovenije, ki poteka v dveh krogih, prvem izbirajo najboljše posamezne območne zbornic med temi pa potem v drugem krogu določi nagrajen« posebna republiška komisija. Kot je povedala samostc na svetovalka Anita Berginc, ki v območni zbornici vo oba projekta ocenjevanja, se je letos iz celotne regj prijavilo na razpis 31 trgovin, kar je več kot lani. Nagr de bo dobilo osem trgovskih lokalov, še enemu, ki je letu 2002 dosegel zelo velik napredek, pa bo zborni( podelila posebno nagrado.

Podobna kot lani je bila letos udeležba v akciji »Urej no delovno okolje«, saj se je na razpis prijavilo 23 podj tij. V kategoriji do 200 zaposlenih je šest nagrajencev, kategoriji nad 200 zaposlenih, pa sedem.

GOSPODARSTVO

11

Nezaupnica Francu Tomažiču

začasno upravo družbe Jelen vodi Branka Vrečko Klančnik - Izredna seja skupščine, ki jo je sklicala bivša uprava, odpovedana

v petek so se na izredni ^upščini sestali delničar-lionjiške družbe Jelen in prejeli vse predlagane skle-

vključno z nezaupnico pravi družbe oziroma di-jitorju Francu Tomažiču.

Ma osnovi sklepa okrož-pga sodišča v Celju so mali ilničarji skupščino sklica-že drugič - prva, napove-za 2. avgust, je bila na-lieč zaradi proceduralne apake v pripravi skupščine reklicana in preložena (evi-fentiranje najav na skupšči-oje bilo opravljeno samo [inotarju, ne pa tudi na se-EŽu uprave). Na tokratni apščini, na kateri je bilo istopanega 96,1 odstotka ipitala, je pričetek seje prav io mineval v poskusih nje-> preprečitve. Nevena Te-I Gorjup, pooblaščenka iektra Jezernik, imetnika j,45 odstotka vseh delnic Tižbe Jelen, je zahtevala vr-0 pojasnil v zvezi s prvim iponovnim sklicem skupš-ne. Po izvolitvi predsedni-

tokratne skupščine Brede ovač pa je vztrajala predam pri vprašanju, ali so iz-jhjeni pogoji za njeno na-Ipvanje. Ugotovila je na-M, da bi morali delničar-'oa skupščini razpolagati z pisom iz delniške knjige pri firinško depotni družbi, da-anim z dnevom skupščine, fpa s tri dni starim. Breda dvač ji je odgovorila, da so »goji za nadaljevanje seje polnjeni, da pa lahko to iz-odbija na sodišču. Po odločni izjavi Nevene fje Gorjup, ki ni dovolila, 'se njene izjave snemajo in 'di ni privolila v prisotnost

novinarjev, so morali ti skupščino zapustiti, čeprav mali delničarji njihovi prisotnosti niso nasprotovali (»Ničesar ne skrivamo.«). O nadaljevanju seje so v skopem sporočilu za javnost sporočili, da so izrekli nezaupnico Francu Tomažiču in sprejeli vse predlagane sklepe.

Za v sredo, 11. septembra, je bila sklicana druga izredna skupščina družbe Jelen. Sklicala jo je, sedaj že bivša, uprava Jelena na zahtevo delničarja Vlada Jezer-nika. Začasna uprava je to skupščino odpovedala.

Za novega člana nadzornega sveta so imenovali Zorana Markoviča, za namestnika članov nadzornega sveta pa Toma Peniča in Franca Rie-

merja. Revizijsko podjetje Loris d.o.o. iz Dravograda so imenovali za revizorja računovodskih izkazov družbe Jelen za poslovno leto 2002.

Začasna uprava

v petek popoldne se je sestal nadzorni svet družbe, oziroma dva njegova člana: Boris Klančnik in novoime-novani Zoran Markovič. Vili Bezenšek, ki je podal pisno odstopno izjavo že julija, na seji ni sodeloval. Odslej bo vodil nadzorni svet Zoran Markovič. Nadzorni svet je sprejel sklep o razrešitvi direktorja Franca Tomažiča in imenoval začasno upravo. Branko Vrečko Klančnik je zadolžil, da pripravi popis stanja in pripravi vse potreb-

Zoran Markovič, predsednik nadzornega sveta: »Dokler nimamo revizije obstoječega stanja, je težko kar koli napovedovati. Ko bodo podatki pred nami, ko bo nova uprava predlagala svoj program, bo nadzorni svet s svojo vizijo skušal prispevati kar največ k povrnitvi še nedavno velikega ugleda podjetja Jelen.«

no za sklic skupščine, na kateri bodo imenovali tudi novo upravo. Čeprav bi ta naj bila v najkrajšem možnem času, bodo še pred njo skušali doseči dogovor med vsemi delničarji (med največjimi je ravno Franc Tomažič) o najboljši nadaljnji poti Jelena.

MILENA B. POKLIC

Franc Tomažič, notar Franc Marguč, Tomo Penič in Breda Kovač.

Inexa bo očistila zraic

Za novo čistilno napravo dobre 3 milijone evrov - Zaključek prve faze

že čez pol leta

^ štorski Inexi bodo ta '^sec pričeli z rekonstruk-1" čistilne naprave za za-"lanje prahu v jeklarni. ^'ožba je ocenjena na 3,3 "''Jona evrov in bo pote-h v dveh delih. Investi-'^l^i načrt je narejen tako, času gradnje, ki bo v ''•^ti zaključena predvido-'^šele v začetku leta 2005, ^bo treba ustavljati proi-^■^^nje. Z novo čistilno na-^^^0, s katero bodo nado-^^tili že tri desetletja sta-'^hnologijo, bo Inexa bis-^"^0 prispevala k čistejše-J zraku v Štorah in bliž-"J krajih.

i Prvem delu rekonstruk-' katerega investicijska i^^nost znaša nekaj več kot a'ion in pol evrov, bodo v '^rni zgradili nov filterni ^f^, ki ga bodo postavih

poleg sedanjega. Dela bodo potekala zunaj proizvodnega objekta, končana pa naj bi bila predvidoma do februarja prihodnje leto. Kot je povedal namestnik direktorja Inexe Gorazd Tratnik, so s celjskim Gradisom že podpisali pogodbo za gradbena dela, izbrali so tudi že dobavitelja opreme, in sicer nemško podjetje Intenziv filter. Pogodbo z njimi bodo podpisali takoj, ko bodo dobili odgovor republiškega ekološkega sklada, na katerega so naslovili prošnjo za dodelitev posojila v vrednosti celotne prve faze rekonstrukcije. V lnexi pričakujejo, da bodo denar dobili, saj so izpolnili vsa merila, ki jih zahteva sklad za dodelitev posojila.

Druga faza rekonstrukcije čistilne naprave, ki bo za

okrog 200.000 evrov dražja od prve, bo trajala kar dve leti. Dela bodo namreč potekala znotraj jeklarne, ki bo ves čas gradbenih in drugih posegov morala obratovati nemoteno. Nova čistilna naprava v lnexi naj bi bila torej zgrajena do začetka leta 2005, kar pa je več kot eno leto kasneje od datuma, ki ga je uprava podjetja napovedala lani.

Zataknilo se je - kje drugje kot v državnih službah, ki so zaradi birokratskega zapleta prestavile začetek del z lanskega na letošnji september. Po besedah direktorja Inexe Marjana Mačkoš-ka so za zaplet poskrbeli v Celju, saj je upravna enota na njihovo prvo prošnjo za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja izdala ne-

gativno odločbo. Oprla se je namreč na mnenje Zavoda za planiranje in izgradnjo, kjer so izjavili, da je treba počakati na nov zazidalni načrt, ki pa je še v fazi priprave. Vodstvo Inexe se je na odločbo upravne enote pritožilo in tudi uspelo. Zavod je napisal novo mnenje (lnexa mu je morala za to plačati), v katerem je ugotovil, da gre pravzaprav le za dopolnitev obstoječega zazidalnega načrta, ki ni v neskladju z veljavnimi dokumenti. Kot pravi Mačkošek, so zaradi birokratskih »šlamparij« izgubili eno leto, če pa v tem času ne bi urejali še drugih zadev, povezanih z gradnjo čistilne naprave, bi v nič gotovo šlo še kakšno leto več.

FINANCE

Vrednostni papirji deinišicili družb

JANJA INTIHAR Št. 37-12. september 2002 -

12

NASI KRAJI IN LJUDJE

NOVI TEDNU

Tudi brez avtomobila gre

v Mestni občini Celje so evropski teden mobilnosti vzeli hudo zares

v Celju bo v ponedeljek dan javnega prevoza, v sredo dan kolesarjenja, v petek, 20. septembra bo dan življenja na ulicah, ko bo celotno mestno jedro zaprto za avtomobilski promet, 22. september, dan brez avtomobila, pa bodo v Celju zaznamovali s planinskimi in sprehajalnimi pohodi.

V Evropi so namreč dneve od 16. do 22. septembra razglasili za teden mobilnosti. S številnimi aktivnostmi v največjih mestih bodo opozorili na škodljivost izključno zasebnega avtomobilskega prevažanja, na po-

men kolesarjenja, pešačenja, miru in zmanjševanja hrupa v mestnih jedrih in na številne možnosti premikanja prebivalstva v mestih tudi brez uporabe avtomobila.

Nekdanji dan brez avtomobila tako prerašča v vsee-vropsko akcijo ozaveščanja prebivalstva o boljših in bolj zdravih načinih mobilnosti v mestih, še zlasti v njihovih jedrih. Akcijo so v Celju vzeli hudo zares, zato letos prvič pripravljajo kopico dejavnosti, ki bodo obeležile teden mobilnosti, hkrati pa v mnogočem tudi pomembno vplivale na živ-

ljenje v mestu. Vsaj v dneh načrtovanih dejavnosti.

Prireditve se bodo začele v ponedeljek, ki so ga v Celju poimenovali za dan javnega prevoza. Ta dan bo pred občino od 7. do 18. ure stal Izletnikov avtobus, ki bo imel nalogo nekakšne mobilne stojnice. Podobni »stojnici« bosta tudi pred hotelom Evropa in pred kinom Metropol. Tam bodo občane anketirali o javnem prevozu v Celju in delili kresničke. Dopoldne pripravljajo tudi okroglo mizo o javnih prevozih v Celju, med 9. in 20. uro pa bodo na posebni, nakupovalni liniji vozili tudi

brezplačni avtobusi javnega prometa, na katerih bodo z anketo poskušali ugotoviti, ali bi bila takšna stalna proga po meri občanov. VoziU bodo od železniške postaje do nakupovalnih središč na Hudinji in od mostu na Čopovi ulici do istega cilja.

Kolesarska sreda

Prihodnjo sredo so posvetih kolesarjem. Na istih lokacijah kot v ponedeljek bodo promocijske stojnice, pred občino pa pripravljajo tudi brezplačne preglede koles, ob katerih bodo neopo-

rečna dobila nalepke »brezhibno kolo«, kolesa z okvarami pa bodo popravljali po znižanih cenah. Od 8. do 18. ure si bo na treh lokacijah mogoče tudi brezplačno izposoditi kolo. Posebej zanimiva utegne biti promocijska vožnja po celjskih ulicah, na katero se bodo v spremstvu policistov kolesarjev in motoristov podali celjski ugledni politiki in gospodarstveniki in od poldneva naprej zaokrožili po mestu.

Tudi na ta dan bodo izvajali anketo in sicer o kolesarskih poteh v Celju, predstavili bodo bližnjo akcijo

ustreznega barvanja cestni-površin, namenjenih kol^ sarjem, predstavili pa bo(j[ tudi kolesarsko pot »Packa, ki jo je uredila IV. Osnovn, šola.

V petek, 20. septembra, bodo za avtomobilski pro, met zaprli ožje mestno sr?. dišče in promovirali dar, življenja na ulicah s kultut nimi, športnimi in rekrea cijskimi dejavnostmi, nede. Ija, 22., pa bo dan brez av tomobila, namenjena pjj, ninskim in rekreacijskiu pohodom po obronkih Q^ Ija in po celjskih gozdnili poteh.

BRANKO STAMEJČK

Urbanistični razvoj Celja

Po lanskem sprejemu prostorskega načrta je zdaj na vrsti izdelava nove urbanistične zasnove Celja, ki naj bi bila končana do leta 2005. Tako so povedali ob otvoritvi zanimive razstave Celje na urbanističnih in geodetskih načrtih, ki je do 21. septembra na ogled v Likovnem salonu.

Prvi razstavljeni načrti so iz leta 1750. Vsi kasnejši, vse do leta 1968, dokazujejo, da se je Celje vselej razvijalo načrtno, razstavljene urbanistične zasnove pa dokazujejo, da so bili vsi načrti v duhu evropskih urbanističnih tokov. Že pred I. svetovno vojno je Celje dobilo urbanistični načrt, izdelal ga je avstrijski arhitekt Viktor pl. Tomka, na osnovi javnega natečaja. Nove urbanistične zasnove so si nato sledile skoraj vsakih 30 let. Celje zato z novimi zasnovami zdaj že zamuja, so povedali ob otvoritvi razstave, za katero so moči združile tri stroke - zgodovina, geometrija in arhitektura.

Mag. Miran Gajšek s celjskega zavoda za planiranje in izgradnjo je povedal, da so lansko jesen pričeli pripravljati strokovne podlage za nove urbanistične zasnove razvoja Celja, ki jih pripravljajo tri ekipe. Pripravljajo izhodišča za razvoj infrastrukture za sistem dejavnosti v prostoru in za »zeleni si-

stem«, ki predvideva zaščito voda, gozdov, kmetijskih zemljišč in zagovarja dosleden sistem zelenega obroča okoli mesta, ki je bil zasnovan že leta 1935, a se ga žal niso dosledno držah.

In kje so bile storjene največje napake pri urbanističnem razvoju mesta? »V principu so bili največji grehi narejeni takrat, ko se je mesto širilo ob vpadnicah in se je zgodila t.i. furlanizacija. Druga napaka je bila, da se v sedemdesetih letih ni dokončalo novega središča mesta, ko ni bil do konca izveden projekt Srce. Največji problem je, da mesto nikoli ni uspelo in znalo rešiti problema prevoznosti s severa na jug,« je povedal Gajšek.

V Celju naj bi še naprej razvijali zgodovinsko središ-

če mesta z vsemi njegovimi funkcijami, novo območno središče naj bi se razvijalo na območju stare Cinkarne, novi

podcentri pa naj bi nastajali v primestnih naseljih, kot sta Ljubečna in Teharje.

BRST

Najstarejši razstavljeni zemljevid prikazuje Celje v letu 1750, narisal pa ga je Joseph von Rainhofen.

Začetek šolskega leta tudi na Hudinji

V Osnovni šoli Hudinja so po dogovoru z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport v ponedeljek začeli z enoizmenskim poukom. Pet dni, za kolikor so imeli daljše počitnice kot ostali, bodo nadomestili med šol skim letom z dnevi dejavnosti. Pripravili bodo športne, kulturne in naravoslovne dneve, ki bodo predvidoma ob sobotah, deloma pa tudi kakšno popoldne.

Učenci so, kot smo že poročali, začeli teden dni kasneje kot ostaH zato, ker so se pri obnovi starega dela šola poka zala nekatera dodatna dela, ki jih prej ni bilo mogoče predvideti. Kot nam je povedal ravnatelj šole Jože Berk, so zdaj dela v glavnem zaključena, urejajo še zunanjo okoii-co, potrebno pa je tudi pobarvati še del fasade in opremto šolsko kuhinjo. Poskrbeli so, da imajo učenci ta teden malico nemoteno, medtem ko bodo s šolskimi kosili pričeli prihodnji teden. Najmlajšim, ki kosila nujno potrebujejo, so le-ta organizirali v enoti vrtca na Hudinji.

Otvoritev prenovljene in dograjene šole bo predvidoma 2. oktobra, ko bodo opravili tudi vse tehnične prevzeme.

Št. 37-12. september 2002

I, JI TEDNIK

NASI KRAJI IN LJUDJE

13

Bodo Štorovčani tožili Turnšica?

Občina in koncesionar za kabelsko televizijo ne najdeta skupnega jezika

Celjsko podjetje Elektro; Turnšek, ki ima na skrbij Icabelsko-razdelilni sistem v občini Štore, grozi-nekaterim naročnikom,^ da jim bo onemogočilo gledanje televizijskih progra- i mov. Gre za občane, ki ni-; so plačali vseh zneskov,] kot jih je izračunalo pod-; jetje. j

Tej informaciji so na zad-; nji seji občinskega sveta v Što- \ rah namenili posebno pozor-; nost. OdločiU so se, da bodo j skušali morebitno odklaplja-! nje preprečiti z začasno položitvijo zneska, ki ga zahte-■ va Turnšek. Odklapljanja, kije bilo napovedano od tega i ledna, pa očitno ne bo. Tako' zatrjuje koncesionar Turn-j šek, ki priznava, da je pod-1 jetje poslalo le opomine, obe- ' nem pa napoveduje za nepo--slušne naročnike krčenje šte-J vila programov. Sicer pa gre' za dolgotrajni spor med ob-: fino Štore in podjetjem Elek-; tro Turnšek. ^

Občina Štore ima namreč] z njim podpisano pogodbo,] po kateri mora obravnavati; vsako povišanje naročnine' občinski svet. Občina priz-; tava ceno (12 nemških^ mark), ki jo je potrdila: lurnšku v času, ko mu za^ programe še ni bilo treba pla- i fevati, koncesionar pa je poz-; neje izračunal novo ceno,j upoštevajoč omenjeno dejs-!

tvo. Na potrditev štorskega občinskega sveta čaka že dve leti.

Vse kaže, da ga štorski svetniki glede povišanja po tihem razumejo, vendar pa svoje soglasje k novi ceni pogojujejo z »izpolnitvijo pogodbenih obveznosti«. To pomeni nadaljnjo izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema v tej občini, še posebej na strnjenem območju Most in dela Pečovja. Podjetje je izpolnilo pogodbeno obveznost le v največjih, strnjenih naseljih, so prepričani svetniki.

Janko Turnšek, prvi mož podjetja z njegovim priimkom, to zanika. V Mostah ter delu Pečovja naj bi bila v prihodnosti možnost za nove naročnike obenem s pričakovanimi Telekomovimi izkopi. Po njegovih podatkih je zgrajenega v občini Štore že 90 odstotkov kabelskega sistema. »Razmišljali smo tudi o možnosti za Svetino, kjer je 65 hiš. S petimi oddajniki, z brezžičnim sistemom, za kar smo dobili že začasno dovoljenje.« Pravi, da se računica potem ni izšla.

Skupnega jezika med občino in Turnškom očitno ni, zato v občinskem svetu glasno razmišljajo o morebitni tožbi. Občina bi jo izgubila, meni Turnšek ter trdi, da je nov zakon o telekomunikacijah v prid njegovega izračuna. »Zakon ne omenja občinskih koncesij. O spremembi cen je potrebno obveščati agencijo za telekomunikacije.« V občinski stavbi so napovedali, da se bodo posvetovali s svojim odvetnikom, nato pa se odločili o morebitni poti na sodišče.

BRANE JERANKO

Tanja iz Mladinskega centra

Nova direktorica MCC je postala Tanja Čajavec

Tanja Čajavec je nova v.d. direktorice Mladinskega centra Celje. Med sedmimi prijavljenimi kandidati je s svojim programom dela najbolj prepričala člane sveta Mladinskega centra. O njenem imenovanja bo odločal še Mestni svet Mestne občine Celje.

Tanja Čajavec, hči priljubljenega zdravnika Rudija Ča-javca, je diplomirala na filo-

zofski fakulteti na smereh umetnostna zgodovina in sociologija. Njen program temelji na nadaljevanju dosedanjih oblik dela Mladinskega centra, ki pa jih želi še bolj pribHžati vsem mladim, od vrtca naprej. Mladinski center naj bi postal tudi pomemben kulturno-informacijski center Celja in regije in središče dodatnega izobraževanja mladih skozi simpozije,

Tanja Čajavec je v.d. direktorice Mladinskega centra Celje, kjer bo nadomestila za mnoge nepogrešljivega Tončka Kregarja.

seminarje in delavnice. Pri delu se bo zavzemala za ustvarjalen dialog z različnimi skupinami mladih, ki zagotovo lahko najdejo del sa-moizpolnitve v številnih programih Mladinskega centra.

»Počutim se vznemirjeno, ker je to nova funkcija v dosedanjem delu, ki pa ni daleč od tistega, kar sem počela doslej. V KŠCR sem bila dva mandata odgovorna za kulturo, organizirala sem prireditev Celje mesto mladih, na fakulteti sem delala v študentskem svetu, zadnji dve leti pa sem na I. Gimnaziji v Celju poučevala likovno umetnost,« je svoje dosedanje delo za naš tednik opisala Tanja Čajavec.

Dolžnosti v.d. direktorice Mladinskega centra Celje bo prevzela v ponedeljek.

BRST

V šoli ne bo več stanovanj

v podružnični šoli v Kompolah, ki je vzbudila pred časom zaradi neizse-litve stanovalca ter posledične ustavitve prenove pozornost celotne slovenske javnosti, bo odslej drugače. Občinski svet v Štorah se je v preteklih dneh soglasno odločil, da v šoli v bodoče ne bo več stanovanj.

Svetniki so na predlog občinske uprave sprejeli odločitev o spremembi namembnosti dela objekta, kjer naj bi bili namesto stanovanj oddelek vrtca in trije prostori za delovanje kompolskih društev. V občinski upravi menijo, da stanovanjski fond s tem ne bo okrnjen, saj je občina za potrebe preselitve stanovalca Janeza Rutarja kupila in obnovila sosednjo hišo. Sicer pa je svetnikom znano, da naj bi le-ta že kupil hišo v okohci Vojnika.

Glede odločitve o spremembi namembnosti pravi

Rutar, da gre v bistvu za kršitev dogovora. Občina in Rutar sta namreč pred njegovo težko pričakovano preselitvijo dosegla kompromis, da bo sodišče odločilo o tem, v katerem objektu v Kompolah bo stanoval preseljeni Rutar - v odkupljeni hiši ali v stanovanjih v šolskih prostorih.

Po vsem skupaj je zaključek celovite obnove kompol-ske šole vse bližje. V Štorah so v začetku tedna napovedali, da bo obnova končana 15. oktobra, začetek pouka pa bo 4. novembra, po koncu počitnic. Učenci se tako zaenkrat še vozijo v šolo v Štorah. V Kompolah bodo po začetku pouka obiskovali prvi razred devetletke ter prvi, drugi in tretji razred osemletke.

Oddelek vrtca v Kompolah bi lahko začel z delom že prihodnje leto. Zanj naj bi bilo dovolj otrok, saj so vsi oddelki vrtca v Štorah polni.

BRANE JERANKO

Št. 37-12. september 2002

14

NASI KRAJI IN LJUDJE

Praznovanja z razlogi

Prireditve ob prazniku Občine Žalec na vrhuncu - Praznujeta tudi Braslovče in Polzela

v občini Žalec je minuli teden potekal v znamenju različnih prireditev, ki jih pripravljajo v čast občinskemu prazniku in 820-letni-ci prve pisne omembe mesta Žalec. Skupna značilnost je, da se prireditev udeležuje presenetljivo veliko občanov.

Tako so že predali ključe za 14 novih stanovanj v zgornji etaži Varstveno delovnega centra Žalec, pomemben dosežek pa so tudi prenovljeno pročelje občinske stavbe, obnovljena kanaUzacija, cesta in pločnik v Trubarjevi ter v Ulici Ivanke Uranjek.

Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta so podehli več občinskih priznanj za minulo delo. V središču pozor-nosd so bili tudi člani vokalne skupine Cantemus in tol-kalci glasbene šole, ki so pripravili imeniten kulturni program. Župan Lojze Posedel

je v slavnostnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, ker so se v občini lotili reševanja težav na vseh področjih. Čeprav je problemov več kot denarja, so zaradi strokovnega usklajevanja in racionalnega odločanja po županovem mnenju veliko postorili. Zbrane v Domu II. slovenskega tabora je pozdravil Jif i Farkota, župan češkega mesta Žatec, s katerim so Žalčani podpisali pogodbo o partnerstvu. Župan češkega mesta se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri odpravljanju posledic hudih poplav, ki so jih čutili tudi v Žatcu, kjer so bile pod vodo ogromne površine hmeljišč.

Župan Farkota se je udeležil tudi sobotnega pohoda po hmeljski poti, ki se je začel pred dvorcem Novo Celje in na katerem si je več kot tisoč udeležencev ogledalo nekatera savinjska hmeljišča. Po-

poldne se je približno 500 tekačev podalo na tek po ulicah Žalca, nedeljsko odprtje podružnične šole Trje je bilo eden od vrhuncev praznovanja, odmevna pa je bila tudi proslava ob 50-letnici odkritja Rimske nekropole v Šempetru. Poleg tega so v ponedeljek predali namenu črpališče, rezervoar in primarni vod vodovodnega sistema Steblovnik v Krajevni skupnosti Ponikva, kjer so k 80 milijonov tolarjev težki naložbi krajani prispevali 25 milijonov tolarjev. V torek so odprli še zajetje Kapla v Li-bojah, sinoči pa v Savinovem salonu pripravili Salonski večer.

Žalec, Polzela, Braslovče

v žalski občini bodo v tem tednu prireditve ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na leto 1868

in slovenski tabor, predvsem športno obarvane, saj danes in jutri pripravljajo tekmovanje za pokal občine v malem nogometu in košarki, v soboto bo tekmovanje v tenisu, nato pa bo ob 17. uri pred Domom II. slovenskega tabora hmeljarski likof in družabno srečanje občank in občanov. V okviru likofa bodo ob 19. uri izbirali hmelj-

sko kraljico. V ponedeljek bodo v avli žalskega hrama kulture odprli še razstavo, na kateri bodo svoje delo predstavili člani filatelističnega in čebelarskega društva ter društva Deteljica.

V občini Polzela, kjer bo osrednja slovesnost ob občinskem prazniku v petek, 27. septembra, bodo po ponedeljkovem odprtju črpaUšča

Breg v soboto na šolskem igrišču pripravili delavsko-športno srečanje občanov, od ponedeljka dalje pa v mali dvorani kulturnega doma pripravljali predavanja za ubrano življenje.

V občini Braslovče so za praznik izbrali tretjo sobote v septembru, s prireditvami pa bodo pričeli to soboto, ko bo letuško društvo prijateljev mladine organiziralo pohod nato pa bo gasilsko tekm^ vanje. V nedeljo bodo na brl slovškem trgu pripravili sejem, se odpravili po občinskih mejah, odprli obnov/^ no cesto proti jezeru in preii cerkvijo v Braslovčah pripravili koncert mešanega pevskega zbora. V torek bo kros ob Savinji, v sredo pa se bodo srečali mladi raziskovalci iz občine Braslovče. Slavnostna seja občinskega sveta bo prihodnjo soboto v Zadružnem domu Trnava.

U. SELIŠNI« Foto: T. TAVCAS

Žalski nagrajenci.

Pohodniki po hmeljski poti so se podali do griškega mostu in ribnika Vrbje, ob Savinji do mostu v Šeščah in Rimske nekropole, mimo hmeljišč IHP nazaj do dvorca Novo Celje.

Visok jubilej lučkih gasilcev

v soboto so slavili gasilci v Lučah, ki so s slavnostno sejo, parado in predajo dveh novih vozil obeležili 90 let gasilstva v kraju.

Desetletja dela so opisali v kroniki, na slavnosti seji še posebej poudarili zgledno sodelovanje s krajani, prisrčen kulturni program pa so pripravili šolarji in Ha-brovi fantje. Po paradi, v kateri so se predstavila praktično vsa gasilska društva Zgornje Savinjske doline, so predali namenu novo avto-cisterno in osebni avtomobil, ki bosta olajšala delo lučkih gasilcev. Ključe avtomobilov, vrednih več kot 34 milijonov tolarjev, je predsedniku lučkega društva Alojzu Zamerniku predal župan Mirko Zamernik, vozili sta krstila najstarejša gasilca Avgust Breznik in Franc Klad-nik, blagoslovil pa lučki župnik Jože Gračner.

US

Polzelski pritrkovalci

V polzelski župniji veroučne skupine delujejo v različnih krožkih, ki se jim je maja pridružil pritrkovalski krožek na miniaturnih zvonovih.

Pritrkovanje ali »trjančenje« ima v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Med polzelskimi pritrkovalci so mladi, ki še obiskujejo ali pa so že zaključili glasbeno šolo in ki dokazujejo, da je tudi zvon glasbilo, iz katerega se s pritrkovanjem izvabijo lepe melodije. Njihov vodja je študent teologije Gorazd Bastašič. Polzelski pritrkovalci so se že nekajkrat predstavili v domači župniji, povabljeni so bili v Velenje, 12. oktobra pa bodo na Polzeli pripravili srečanje pritrkovalcev na miniaturnih zvonovih. T. T.

Nagrajeni in čaščeni

Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta so podelili več občinskih priznanj za minulo delo. Grbe občine Žalec so prejeli Ivica Čretnik za dolgoletno delo v izobraževanju in raznih organizacijah, Jožica Ocvirk za aktivno delo na kulturnem področju. Inštitut za hmeljarstvo in pivovars-tvo Žalec ob jubileju in za uspehe pri znanstveno raziskovalnem delu. Javni zavod Vrtci Žalec ob jubileju in za uspehe na področju predšolske vzgoje ter Strelsko društvo Juteks Žalec za dosežene uspehe na tekmovanjih. Plakete občine so prejeli Golding klub Žalec, PGD Ložnica, Bogomil Polavšek in Damir Vrbanič. Zaradi mnogih predlogov so podelih še značke Občine Žalec, ki so jih prejeh Marina Bukovec iz Sadjarstva Mirosan, Marjan Jakop iz Mlekarne Celeia, Bogomir Rotovnik, Božidar Zavšek in pater Manes Zdolšek.

Št. 37-12. september 2002

novi TEDNIK

NASI KRAJI IN LJUDJE

15

Šola v ponos kraju

v Krajevni skupnosti galicija so v nedeljo slovelo odprli novo podružnično osnovno šolo in vrtec frje, ki ju bo obiskovalo 67 učencev in 71 predšolskih otrok.

Nova šola je izjemnega pomena, tako v prostorskem kot v vsebinskem smislu, saj je nadomestila dosedanji stari in dotrajani osnovni šoli v Ve-

liki Pirešici in na Galiciji, sicer podružnici matične Osnovne šole Petrovče. Nedeljsko odprtje pomeni zaključek 1. faze gradnje, to je prostorov za izvajanje predšolske in osnovnošolske dejavnosti. Vrednost investicije je znašala nekaj manj kot 250 milijonov tolarjev. Hkrati pa so se že pričele aktivnosti za drugo fazo, ki vključuje iz-

gradnjo telovadnice z zunanjimi športnimi površinami. Predvidoma naj bi se dela začela že letos novembra, investicija pa je ocenjena na približno 130 milijonov tolarjev.

Odprtje šole je sovpadalo tudi s praznikom Krajevne skupnosti Galicija, kjer so na sobotni slavnostni seji sveta KS predstavili novo zastavo.

in grb. Po besedah predsednika sveta KS Vladislava Ma-jerja je zaključeno obdobje, ki je za kraj zgodovinskega pomena, predvsem zaradi šole in vrtca. Na seji so priznanja za delo prejeli Branka Novak, Zlatka Grobelnik, Jože Ramšak, Sonja Rebernik in Dragica Tratnik.

TADEJA FORŠTNER ^Foto- TONE TAVČAR

Nova šola pomeni uresničenje dolgoletnih želja.

Varno v šolo in domov

v oš Polzela so pripravili drugačen prvi šolski dan, na katerem so znova opozorili na nevarnosti, ki pre- ^ žijo na otroke v prometu in poskrbeli za osvežitev prometnega znanja.

K sodelovanju so povabiU inštruktorje iz avtošol, promet ob šolskih poteh so nadzorovali številni policisti, redarji, člani ZŠAM in zveze.

prijateljev mladine ter drugi. Prvošolčkom so policisti razdelili pobarvanko Varno na poti v šolo in domov, dru-gošolci so spoznavali nove poti, tretješolci so se posvetili prometnim znakom, če-trtošolci pa kolesu in varni vožnji, saj bodo septembra opravljali kolesarski izpit.

Učenci petih razredov so reševali uganke in se pogo-

vorili o obnašanju med vožnjo z avtobusom, sedmo-šolci so preverjali praktično znanje pri spretnostih polžje vožnje s kolesom, osmošolci so promet spoznavali kot pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem in potniki v avtobusu, de-vetošolci pa so se posvetili uporabi kolesarske čelade, spoznavanju laserskega me-

rilnika hitrosti in nudenju prve pomoči.

V polzelski občini deluje svet za preventivo in vzgojo, ki je že avgusta pregledal vse šolske poti in ocenil kritične točke, odločili pa so se tudi, da bodo poskrbeh za prevoz vseh otrok, ki v šolo ne morejo po urejenih pločnikih in varnih poteh.

T P, M. T^

Varno in veselo čez cesto.

Z OBČINSKIH SVETOV

Varčen župan

POLZELA - Svetniki so obravnavali poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu proračuna za leto 2001, ki ga je na seji podrobneje obrazložila predsednica odbora Marija Cizej. Nadzorni odbor je ugotovil, da je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar lani s proračunskim denarjem skrbno ravnal in prihranil nekaj več kot 26 milijonov tolarjev.

Občina v treh delih

POLZELA - V treh volilnih enotah bodo na jesenskih volitvah volili 16 članov občinskega sveta. V 1. volilni enoti, naselju Polzela, bodo izvolili 6 članov sveta, po 5 svetnikov pa v drugi in tretji volilni enoti. Druga volilna enota obsega območje naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in del naselja Polzela, tretja pa Andraž, Dobrič, Podvin, Založe in Orovo vas.

Obremenjen proračun

BRASLOVČE - Kljub pozitivnemu mnenju pooblaščene revizorke Mojce Završnik, ki je pregledala zaključni račun proračuna za leto 2001, le-ta ugotavlja, da občina izgublja izvirne prihodke iz naslova premoženjskih davkov, ker si ne zagotovi ustrezne baze podatkov. Prav tako za del premoženja, ki ga daje v najem, ne trži najemnine, temveč z nastaUmi stroški samo obremenjuje proračun.

T. T.

Priprava na »pedikuro«.

Pripomočki za lažje delo

Na Rakunovi kmetiji na Polzeli, ki je znana kot urejena, napredna kmetija in je usmerjena predvsem v pridelavo mleka, počasi prevzema vajeti v svoje roke marljiv gospodar Robi.

Mlademu gospodarju že v mladosti bolezen ni prizanesla, zato je bil prisiljen razmišljati, kako bi si olajšal delo. Po posvetu s prijatelji je nastal prvi pripomoček, trikolesni ročni voziček z vrtljivo platformo za razvijanje silažnih bal. Brez tega vozička si Robi ne zna predstavljati pokladanja živini. Drug pripomoček je mobilna hidravlična miza, s katero kravo dojiljo dvigne in jo položi, nato pa ji očisti parklje. Tako je nekdaj težaško delo postalo prav prijetno opravilo. »Kravam čistimo parklje dvakrat na leto, z mizo pa prihranimo pjecej časa, sploh če je veliko živali. Sedaj krave ne doživljajo nobenega stresa niti jih po nepotrebnem ne mučimo,« razlaga gospodar Robi.

V ERJAVC

Št. 37-12. september 2002

16

NASI KRAJI IN LJUDJE

NOVI TEDI

Vode ni treba več šteti po kapljicah...

V zadnjih štirih letih v Laškem dobrih 300 milijonov tolarjev za vodooskrbo - Nazadnje zgrajen

krajevni vodovod Ojstro, letos voda še v Kleno vo in Belovo

Da bi tako po nemarnem ravnali z vodo, kot so si pri domačiji Deželakovih na Ojstrem nad Laškim privoščili v soboto popoldne, ko so si jo v vrč točili kar iz hidranta, si nihče v kraju še pred dvema mesecema ne bi upal niti pomisliti. Voda je bila namreč v teh hribih, okoli 600 metrov visoko, ena tistih reči, s katerimi je bilo treba najbolj skrbno ravnati. Za oskrbo domačij, med njimi precej kmetij z bolj polnimi kot praznimi hlevi, so služile kap-nice in nekaj manjših lastnih zajetij. V skrajni sili, v sušnih poletnih mesecih žal kar redno, pa so bili odvisni od vode iz doline.

Ljudje so si jo s traktorji dovažali z manjšimi cisternami, velikokrat pa so na pomoč priskočili tudi gasilci. A če je bil pri hiši še hlev, poln govedi, tudi 5-kubična cisterna ni zadoščala za dolgo... In spet je bilo trel)a klicati gasilce! Pa večna vprašanja; ali je voda iz domače kapnice res neoporečna, je tista iz zajetja nad hišo res primerna tudi za kuho in pitje? Od letošnjega 12. julija, ko je iz pip v 28 gospodinjstvih končno pritekla tako želena neoporečna pitna voda, je vse drugače. Vode ljudem resda ni treba več šteti po kapljicah, a spomin na čase.

ko je ni bilo dovolj, je še kako živ. Zato tudi ne preseneča, da je bila dobra pitna voda rdeča nit vseh pogovorov v soboto popoldne, pa čeprav ob pravi gostiji na De-želakovem dvorišču ni manjkalo niti vina, piva in osvežilnih sokov.

Trajalo je šest let

Vodo so na Ojstrem dobili v prvi polovici julija, uradno pa so predali v uporabo krajevni javni vodovod pretekli konec tedna. »Po šestih letih,« pravi predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo vodovoda Zvone Šuhel, »kar smo začeli s prvimi prizadevanji. Zato upam, da nam ne bo treba tako dolgo čakati, da se uredi in asfaltira še slaba dva kilometra ceste do Reke.«

Slednje je za krajane tako pomembno zato, ker gre prav skozi Reko in Ojstro do Laškega glavnina prometa vselej, ko je regionalna cesta iz Celja zaradi poplave ali večje prometne nesreče zaprta. Pa se ljudje zavedajo, da je bilo vodo v naselje, ki je od središča Laškega oddaljeno sicer le okoli dva kilometra zračne linije in po ovinkasti cesti še enkrat toliko, zelo težko pripeljati. Ker leži Ojstro v hribovitem

območju nad Laškim, je bilo treba ob 60-kubičnem zbiralniku zgraditi še dve večji in dve manjši prečrpališči vode. Primarnega voda je dobrih 1.600 metrov, sekundarnih vodovodnih cevi pa še za kakšne 3 kilometre. Vodovod v Ojstro so gradili etapno, tako da so lani dogradili primarni vod, letos pa v 28 gospodinjstev tudi

dejansko pripeljali pitno vodo. Naložba, ki so jo s po 150 tisoč tolarji prispevka po priključku sofinancirali tudi krajani, je občino Laško stala 38 milijonov tolarjev.

Vodo tudi Rimljanom

v laški občini so letos pitno vodo že dobili ljudje v Lo-

gu in Trnovem, še letos bo pritekla v domove ljudem v Klenovo in Belovo. Pripravljen je tudi projekt za gradnjo vodovodnega omrežja na levem bregu Savinje v Rimskih Toplicah; vodo bodo do-biU tudi ljudje v Ložah, Br-stovnici in Strenskem.

Po besedah Luke Piceja, ki v laški občinski upravi skrbi za komunalno infrastrukturo, je za ta projekt, vreden preko sto milijonov tolarjev, zdaj odprt razpis, s katerim iščejo najustreznejšega izvajalca, z deh pa bi radi začeh še letos. Da Laščanom zadnja leta uspeva tako smelo uresničevati program razvoja vodooskrbe v občini, ki so ga potrdili občinski svetniki, pa je po oceni župana Jožeta Rajha v največji meri posledica dogovora o upravljanju z javnim vodovodnim omrežjem, ki so ga v občinski upravi leta 1998 sklenili s Pivovarno Laško. Tako so v zadnjih štirih letih namenih za izgradnjo novih krajevnih vodovodov in zagotavljanje vodooskrbe v občini kar 300 milijonov tolarjev.

IVANA STAMEJČIČ Foto: M. MAROT

Na Ojstrem so ljudje še pred dvema mesecema silno varčno ravnali z vodo, v soboto popoldne pa so županu Jožetu Rajhu dovolili, da jo v vrč natoči kar iz hidranta.

Likof za dobro delo

Za okoli 40 delavcev celjskega Gradisa ter nekaterih obrtnikov, ki sodelujejo pri gradnji Osnovne šole Debro, je laški župan Jože Rajh s sodelavci v petek popoldne pripravil likof.

Slovesnost s pogostitvijo je po stari dobri navadi na slovenskem podeželju še vedno uveljavljena ob zaključku vseh večjih del. In namestitev ostrešja na novo šolsko poslopje, katerega izgradnja bo v Laškem prihodnje šolsko leto končno zagotovila pogoje za uvedbo devetletnega osnovnega šolanja, je gotovo razlog za takšno slovesnost, je poudaril župan Rajh, ki je delavcem Gradisa čestital za dobro delo.

Gradnja šolskega poslopja ter telovadnice je po investicijski vrednosti ocenjena na 597 milijonov tolarjev in je povsem skladna s terminskim planom. Za sredino maja je predviden tehnični pregled objekta, junija pa naj bi šolo tudi slovesno odprli. V njej bo prostora za 12 oddelkov, obiskovali pa jo bodo zlasti učenci iz Debra, Rečice in Šen-truperta. Sčasoma naj bi v neposredni bližini nove šole v Debru dogradili še vrtec, manjši športni stadion ter ustrezno število parkirnih prostorov.

IS,

Foto: GREGOR KATIC

Grb in zastava I Jurkloštra ^

Krajani Jurkloštra so dobili nov grb in zastavo. 0W simbola krajevne skupnosti sta povezana z zgodovin" Jurkloštra oziroma tamkajšnje kartuzije.

Predstavili so ju v nedeljo na osrednji slovesnosti ob pf' vem krajevnem prazniku, ko so podelili tudi priznanja na]' zaslužnejšim krajanom. Med prve dobitnike priznanj so uvrstili domači gasilci in člani Kulturnega društva Prežiho^ Voranc, podružnična osnovna šola ter vrtec Jurklošter, p^' sebno priznanje pa so podelili še Ediju Gračnerju.

Za krajevni praznik so v Jurkloštru izbrali 9. september^ spomin na dan, ko je leta 1209 vojvoda Leopold VI. BabeH' berški v Mariboru podpisal ustanovno listino za KartuzijO^ Jurkloštru. J'

Knjige za Radečane

v občini Radeče te dni praznujejo svoj občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta v petek zvečer so podelili priz. nanja zaslužnim občanom. Srebrnik občine Ra-deče sta prejela Jože Prah in Urška Dolinšek, zlatnik za življenjsko delo To-ne Zupančič, za častnega občana Radeč pa so letos izbrali Staneta Kosela, po-vojnega direktorja radeš-ke papirnice.

V slavnostnem nagovoru je župan Ludvik Sotlar go voril o tem, da so Radeče ena tistih občin, ki je teritorialno in upravno precej razdeljena, vsekakor pa vse bolj povezana z osrednjim Zasavjem. Z doseženim v minulih štirih letih so zadovoljni, župan Sotlar ocenjuje, da se je v Radečah precej izboljšala kakovost življenja.

Že nekaj časa v kraju deluje informacijska pisarna, kjer lahko občani urejajo upravne zadeve, zdaj pa bi radi uredili pomembnejše cestne povezave. Ena večjih naložb je bila pred kratkim dokončana cesta od Podkraja do Zidanega Mosta, ki so jo povezali še s kolesarsko stezo v sosednjo občino Hrastnik. V središču Radeč so uredili parkirišča, prizidek h kulturnemu domu, v kratkem načrtujejo gradnjo garažne hiše, v zaključni fazi pa je tudi projekt gradnje obrtne cone, vreden najmanj 60 milijonov tolarjev. S Trbovelj-čani se dogovarjajo še za ureditev ceste od Čimernega do Radeč, z občino Trbovlje pa bi radi tudi skupaj zgradili vodovod ter tako rešili vprašanje vodooskrbe domačij v Svibnem, Dobravi in nekaterih drugih naseljih. V Radečah želijo povečati število priključkov na kabelsko televizijo, razširiti stanovanjski sklad, da bi zagotovili več socialnih stanovanj, z odprodajo nepotrebnih nepremičnin pa želijo priti do denarja za ureditev Varstveno delovnega centra za prizadete otroke.

Praznovanje občinskega praznika v Radečah bodo danes, v četrtek, zaokrožili še z odprtjem nove knjižnice, ki bo kot oddelek Knjižnice Laško, za Radečane odprta v prostorih bivše radeške papirnice.

I. STAMEJČIČ

Št. 37-12. september 2002

AIASI KRAJI IN LJUDJE

17

Baloni in priznanja za zaicijučeic

s sobotno slavnostjo ob začetku gradnje Mercator-jevega nakupovalnega centra in osrednjo prireditvijo je je v Rogatcu zaključil jldop enotedenskih prireditev ob občinskem prazniku, fjamesto štirih so letos podelili kar šest občinskih priznanj.

Praznovanje se je pričelo že opoldne s slavnostjo ob začetku gradnje novega nakupovalnega centra, ki se bo nahajal na tako imenovanem območju C3 v Rogatcu, kjer je občina že v preteklem letu zgradila novo povezovalno cesto do železniške postaje. Za izvajalca in nosilca celotnega inženiringa je Mer-cator izbral podjetje GIC Gradnje, vrednost naložbe pa znaša dobrih 400 milijonov tolarjev.

Center se bo razprostiral na 1.600 kvadratnih metrih, pri femer bo okoli 1.000 kvadratov v lasti Mercatorja, dobrih 20O kvadratnih metrov bo imela Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, ostalo pa manjši specializirani trgovski in en gostinski lokal. Predvidenih je tudi 150 parkirnih]

mest. Občina Rogatec bo v prihodnje zagotovila še komunalno infrastrukturo, v tem tednu pa naj bi tudi že pričeli s pripravljalnimi deli. Objekt naj bi dokončali do konca leta, uradno pa naj bi ga odprli marca prihodnje leto.

Mercatorjev Supermarket v Rogatcu bo ponujal 12.000 živilskih in neživilskih izdelkov, v centru pa bo tudi mesnica in mini pekarna. Zaposlenih bo 16 prodajalcev, med njimi tudi zaposleni v dosedanji Mercatorjevi prodajalni,

ki jo bodo ob odprtju novega nakupovalnega centra zaprli.

Sobotno popoldne se je nadaljevalo z osrednjo prireditvijo ob občinskem prazniku in družabnim srečanjem na trgu Rogatca. Ob zaključku slavnostne seje občinskega sveta so podeHli tudi letošnja občinska priznanja najzaslužnejšim. Plaketi sta prejela Planinsko društvo Sloga Rogatec in direktor Gorenja Mekom iz Rogatca Franc Krajnc, priznanja pa so si prislužili knjižničarka Metka Kodrič, društvo Mladi forum iz Rogatca in Srečko Kitak. Denarna nagrada je letos pripadla Društvu upokojencev Rogatec.

B. JANČIČ Foto: TRIARTES

Trakove z baloni so prerezali (z leve): direktor podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek, predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, rogaški župan Martin Mikolič in član uprave za področje trženja v Mercatorju Samo

Gorjup.

Tfšice pravice, razlog za prazniki

Občina Šentjur zadnja leta praznuje svoj praznik 24. septembra, v spomin na leto 1539, ko je Šentjur dobil trške pravice. Osrednjo slovesnost pripravljajo 20. septembra skupaj s KS Šent-jur - mesto, ki prav tako praznuje v teh dneh.

Praznične prireditve v Šentjurju se začenjajo že danes, v četrtek, ko se bodo z odprtjem razstave likovnih del in literarnim večerom v knjižnici spomnili pokojnega rojaka Rafka Vodeba. Teolog, duhovnik, pesnik, urednik in prevajalec, doma iz Gorice pri Slivnici, ki je s svojim rodnim krajem ostal ves čas tesno povezan, je umrl 5. julija letos. Spominu nanj bodo v knjižničnih prostorih posvetili razstavo del akademske slikarke Terezije Bastelj iz Gornjega Grada ter literarni večer z recitatorjem Andrejem Blazino, za glasbeno

spremljavo bo poskrbela flavtistka Alenka Testaniere, o osebnosti Rafka Vodeba pa bodo spregovorili dr. Stanko Janežič, France Pibernik in Zorko Simčič.

V tem tednu bo jutri, v petek, sledilo še odprtje razstave izdelkov oskrbovancev Doma starejših, ŠKMŠ pa pripravlja v sodelovanju z Akademskim filmskim centrom iz Beograda Večer eksperimentalnega filma v Prostoru. Praznične priredhve v šentjurski občini se bodo nadaljevale vse do sredine oktobra. Za zaključek bodo drugo oktobrsko nedeljo pripravili trgatev modre kavčine, potomke preko 450 let stare trte z Lenta, pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu, v okolici Loke pri Žusmu pa bodo slovesno odprli prenovljeno partizansko bolnico Javorši-ca.

I. STAMEJČIČ

Nov glasbeni hram

Po štirih letih prizadevanj » Slatinčani konec minulega tedna končno dobili ttov glasbeni hram za bodoče virtuoze. K naložbi v vrednosti 220 milijonov tolarjev je svoj delež v višini 89 milijonov prispevalo tudi ministrstvo za šolstvo.

Nova glasbena šola, ki bo pokrivala tudi območje ostalih občin v šmarski upravni enoti, bo tako nadomestila nekdanjo, za kakovosten razvoj glasbenega šolstva že nekoliko neprimerno glasbeno šolo, ki ni bila grajena v te namene. Pred osmimi leti je bil objekt vrnjen denacio-nalizacijskim upravičencem, s katerimi je Občina Rogaš--:

ka Slatina štiri leta kasneje sklenila poravnavo in se dogovorila za najemnino. Po preučitvi številnih možnosti se je nazadnje odločila za izgradnjo novega objekta.

Po treh idejnih projektih in dveh letih usklajevanja z ostaHmi soustanoviteljicami (razen Občine Kozje) glede sofinanciranja so z deli pri-čeh lansko leto in jih nedavno tudi zaključili. Objekt obsega 935 kvadratnih metrov, v njem so upravni prostori, dvorana z 81 sedeži za predvsem interne nastope, dve učilnici za teorijo, 15 kabinetov za pouk instrumentov in ostali spremljajoči prostori. V okviru opreme je šola pri-

dobila tudi nekaj manjkajočih instrumentov, nekaj, med njimi tudi orgle, pa naj bi jih še v prihodnje.

Občine bodo naložbo sofinancirale po kriteriju števila vpisanih otrok, največji del, kar 70 odstotkov, pa bo pripadel slatinski občini. Slednja je hkrati zagotovila tudi zemljišče in poskrbela za zunanjo ureditev s parkirišči, kar je zahtevalo še dodatnih 20 milijonov tolarjev. Ko bodo soustanoviteljice poplačale vse obveznosti, bodo skladno s svojimi deleži postale solastnice objekta in na osnovi tega skrbele tudi za njegovo vzdrževanje.

B. JANČIČ

'^vnostne otvoritve, ki so jo s svojim programom popestrili pihalci in harmonikarji slatinske glasbene šole, se poleg predstavnikov ministrstva za šolstvo udeležili tudi ravnatelj celjske glasbene šole Vid Marčen in žuoana šmarske ter rooaške občine Jože Čakš in Martin Mikolič.

Cestna povezava med Bodrežem in Rakovcem bo v prihodnje vaščanom precej skrajšala pot do Šentvida.

Cesta za Rakovčane

Konec avgusta so v Krajevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem odprli novi odsek lokalne ceste, ki bo povezovala vasi Bodrež in Ra-kovec. Cesta v dolžini 1,7 kilometra je vredna okoli 25 milijonov tolarjev in predstavlja eno največjih naložb v cestno omrežje v šmarski občini.

Projekt so sofinancirali Občina Šmarje pri Jelšah, Kra-

jevna skupnost Šentvid pri Grobelnem in vaščani. Gre za povezovalno cesto med vasema, ki bo tamkajšnjim prebivalcem precej skrajšala pot do Šentvida. Otvoritve sta se poleg številnih domačinov udeležila tudi predsednik krajevne skupnosti Stanko Javor-nik in predsednik gradbenega odbora Edi Mastnak, ki sta poudarila pomen cestne povezave za tamkaj živeče. Slav-

nosti se je udeležil tudi šmarski župan Jože Čakš, ki je v svojem nagovoru med drugim izrazil željo, da bi na tem območju ostajalo čim več mladih. Dogodek so s kulturnim programom popestrili še najmlajši ter pevci moškega pevskega zbora iz Šentvida, pridobitev pa je, kot se spodobi, za konec blagoslovil šentviški župnik Janez Nerat. ME

Št. 37-12. september 2002

18

Od avta do šole

V krajevnih skupnostih Mestne občine Velenje slavijo

v več krajevnih skupnosti v Mestni občini Velenje slavijo te dni krajevne praznike. V teh dneh je tako živahno v krajevnih skupnosti Gorica, Šentilj pri Velenju in Vinska Gora.

V Krajevni skupnosti Šentilj so začeli s slavjem že zadnje dni avgusta. Tako so pripravili več športnih tekmovanj, pa otroški živ žav, pohod po obronkih krajevne skupnosti, 1. septembra pa je bila »lepa nedelja«. Zadnjo nedeljo je bilo srečanje abrahamovcev, slavje pa bodo sklenili v soboto, 14. septembra. Tega dne bodo pre-daU namenu več posodobljenih cest in cestnih odsekov, in sicer Buderla - Koren v zaselku Silova, pri Cokanu v zaselku Laze, pri Ježovniku v zaselku Arnače ter odsek lokalne ceste pod Kožljem, prav tako pa tudi obnovljeno športno igrišče. V soboto pričakujejo v Šentilju na slavju zraven drugih gostov tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja.

V Krajevni skupnosti Gorica so praznovanje zaključili v nedeljo z že tradicionalnim pohodom ob meji krajevne skupnosti. V okviru praznovanja so predali namenu jav-

no razsvetljavo na cesti v Bevče ter zaključili sanacijo plazu za stanovanjskimi bloki na Goriški cesti 59-63. Krajanke in krajani so tekmovali v šahu ter kegljanju, na svečani seji Sveta Krajevne skupnosti Gorica pa so podelili tudi priznanja za urejeno okolje.

V Krajevni skupnosti Vinska Gora so začeli s slavjem v soboto, ko so predali namenu povečano in preurejeno poslopje tamkajšnje

podružnične osnovne šole, v soboto in nedeljo pa je bilo tudi več športnih prireditev, s katerimi nadaljujejo tudi ta teden. V ponedeljek so pripraviU dan odprtih vrat Krstnikovega doma, v torek je bil v prostorih podružnične osnovne šole literarni večer, šolo pa so vključili v sistem slovenskih e-šol kot prvo v Mestni občini Velenje. Danes (v četrtek, 12. septembra) bodo po rekreativ-

nem pohodu med planince sprejeli nove članice in člane. Jutri bo v Krstnikovem domu prireditev Krajani pojemo in praznujemo, sledilo pa bo kresovanje. Letošnje slavje ob prazniku Krajevne skupnosti Vinska Gora bodo sklenili v soboto s prevzemom novega gasilskega vozila, svojo dejavnost pa bo predstavilo Društvo podeželskih žena Vinska Gora. ML

V soboto so učenci slovesno prerezali trak povečane in preurejene podružnične osnovne šole v Vinski Gori.

Borci in planinci na Graški Gori

Legendarna Graška Gora je minulo soboto gostila blizu tisoč petsto udeležencev vsakoletnega srečanja borcev in planincev. Spominski park XIV. divizije, ki je v teh krajih bojevala hudo bitko, je že tradicionalno prizorišče zborovanja, ki ga pripravljata Območno združenje borcev in udeležencev NOB Velenje in velenjsko planinsko društvo. Muzej Kulturnega centra Ivana Na-potnika Velenje je posebno za to priložnost odprl za ogled spominsko sobo na Graški Gori in zbirko obogatil z nekaterimi novostmi. Udeležence so pozdravili velenjski župan Srečko Meh, predsednik in podpredsednik velenjske borčevske organizacije Bojan Kontič in Jože Povše, s kulturnim programom pa domačini z Graške Gore.

...... Foto:.JOŽE MJUguAVC

Novo športno igrišče

člani športnega društva, PGD Gorica ter Krajevna skupnost Kokarje s prostovoljnim delom hitijo pri dograditvi dveh objektov za športne prireditve na Lazah.

Čimprej želijo končati predvsem pomožna gradbena dela za pripravo ustroja novega igrišča. Le-tega, v velikosti približno 1000 m^ so prejšnji teden asfaltirali delavci podjetja CM Celje, do praznika občine Nazarje pa bo igrišče pripravljeno za otvoritvena športna srečanja v malem nogometu, rokometu in košarki.

Sredstva igrišče so prispevala krajevna društva ter krajevna skupnost, opravljenih je bilo več sto ur prostovoljnega dela, skoraj sto traktorskih ur v skupni vrednosti dober milijon tolarjev, tri milijone pa je za asfaltiranje namenila občina Nazarje.

V teh dneh bodo na igrišču opravili še dodatna ročna dela pri ureditvi dostopnih poti ter zelenic tako, da bodo Laze pripravljene na skorajšnje praznovanje praznika Občine Nazarje.

JOŽE MIKLAVC

Maslo in embalaža

Oglasila se nam je bralka, ki jo zanima, zakaj se navadno surovo maslo na tržišču nahaja le v papirnati embalaži in ne tudi v plastični, podobno kot margarine.

Po odgovor smo se obrnili na tehnološke strokovnjake v Mlekarni Celeia v Arji vasi, kjer so nam povedaU, da masla ni mogoče pakirati v plastiko, ker ima maslo, ki je naravna mlečna maščoba in mu ne dodajajo konzervansov, to lastnost, da se ob stiku s svetlobo razkraja. Zato je možno le pakiranje v papir oziroma folijo.

Kje je spominska plošča?

Bralec Drago sprašuje, kje je spominska plošča med drugo svetovno vojno padlim nogometašem, ki se je nahajala na nekdanjem nogometnem stadionu Kla-divarja na Glaziji v Celju.

Odgovoril mu je Darko Žli-čar, sekretar NK CMC Publi-kum, ki sicer ne ve zagotovo, ali je bila ta plošča kdaj prenesena na stadion Publi-kuma na Skalni kleti. Dejstvo je, da je danes tam ni. Je pa zelo možno, da so jo delavci, ki so po dveh velikih poplavah odstranjevali posledice razdejanja na stadionu, kam odvrgli oziroma odpeljali.

Kam s starimi gumami?

Stanka iz Celja ne ve, kam s starimi, neuporabnimi avtomobilskimi pnevmatikami. Pravi, da jih je nameravala odpeljati na deponijo v Bukovžlaku, tam pa bi morala za vsako gumo plačati 550 tolarjev. Zanima jo predvsem, kje bi lahko gume odvrgla brezplačno in s tem ne ogrozila okolja.

V celjskih Javnih napravah smo dobili odgovor, da gospa Stanka lahko gume pripelje na deponijo v Bukovžlak (4-krat letno) in za to uslugo nič ne plača, vendar le v primeru, če je vključena v odvoz odpadkov (kot porabnik, ki se ne ukvarja z vulkanizers-tvom ali podobno dejavnostjo).

Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje. mal novinar Branko Jeranko. 1^; telefonsko številko 031/569-5S1 ga lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja n Modri telefon lahko med ponedelj kom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.

Vročanje upravnih odločb

Ana iz Celja nam je za stavila vprašanje, zakaj Davčna uprava Republike Slovenije pošilja vso pošto priporočeno.

Odgovarja Stojan Grilj, direktor Davčne uprave Republike Slovenije: »Način vroča-nja upravnih odločb ni odvisen od volje Davčne uprave Republike Slovenije, saj mora v skladu z načelom zakonitosti ravnati po zakonu. Za vročanje davčnih spisov, torej tudi odločb o odmeri dohodnine, se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

Davčne odločbe, s katerimi je določen rok, ki se more podaljšati, se morajo osebno vročiti tistemu, kateremu so namenjeni. Z vročitvijo odločbe o odmeri dohodnine prične teči rok za vložitev pritožbe, ki se ne more podaljšati. Zato je že na podlagi samega zakona takšen način vročanja obve zen. Navedeno je pomembno tudi s stališča varovanja pra, vice stranke do pravnega vars tva kot ustavno varovane pra vice. Vendar je pravica do pritožbe časovno omejena pra, vica, ki po preteku določenega roka ugasne. Pritožba se mora - zaradi pravnega re da, ki zahteva, da se posamezna dejanja postopka opravijo v določenih rokih - vloži; ti v roku 15 dni po vročitvi odločbe, če ni z zakonom drugače določeno. Zaradi navedenega je zelo pomembno, da je točno določen začetek roka za pritožbo. Če bi bil^ npr. odločba o odmeri d(^ hodnine vročena na drug 0^' čin, kar glede na prej nav? deno po zakonu ni mogoče bi bilo v postopku zelo žavno določanje dneva, ko j' pričel teči rok za pritožbo-posledično pa tudi iztek r^ ka, kar bi dodatno zapleti' postopek.«

MA, MBl

Št. 37-12. september 2002

^fi TIDNIK

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19

Dobiček omogoča naložbe

Na Roglo po adrenalin, v Terme Zreče na tradicionalno tajsko masažo

0nior Turizem letos poslu-jzelo uspešno. Do konca ngusta so zabeležili 150 ti-

nočitev, kar je 15 odstot-0 več kot v lanskih prvih i5inih mesecih, prihodek pa J bil višji kar za 31 odstot-0. K temu so največ pris-levali razvoj športnega, seminarskega in mladinske-

turizma na Rogli, v Terjali Zreče pa višja raven tu-istične ponudbe. Uspešno loslovanje jim je omogočili tudi nove naložbe. Na Rogli so posodobili 12 lungalovov in sodelovali pri

modernizaciji dveh kilometrov ceste, v Termah so pred kratkim odprli center tradicionalne tajske terapije; že dva meseca privablja obiskovalce novi gozdni vodni park s tobogani in drčami, vse boj priljubljen pa je tudi športni ribolov v dveh ribnikih, ki se jima bo kmalu pridEu-žil še tretji. Pripravljajo pa še nekaj pomembnejših naložb na Rogli. V hotelu Pla-nja bodo prenovili Medico center, bazene in savne, 2-sedežnico Planjo bodo zamenjali s 4-sedežnico, povsem

novo podobo pa bo dobilo smučišče Zlodejevo, kjer zaradi južne lege sneg hitro skopni in žičnica nemalokrat stoji. Tukaj bodo uredili let-no-zimsko adrenalinsko stezo, dolgo 1300 metrov, ki jih bo stala 120 milijonov tolarj.ev.

Na torkovi novinarski konferenci pa je direktor Maks Brečko še posebej ponosno predstavil novo zdravstveno ponudbo v Termah Zreče. Nakup 120 tisoč dolarjev dragega, najsodobnejšega ultrazvočne-

ga aparata jim namreč omogoča vpeljavo dveh novih ambulant, namenjenih predvsem preventivi. Ultrazvočno dejavnost vodi Bojan Krivec, dr. med., iz oddelka za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici. Kot je napovedal, bodo v Zre-čah opravljali preiskave srca, ožilja, trebušnih organov, sklepov in mišic. Poleg ultrazvočnih preiskav bodo dejavnost dopolnili s kardiološkim in žilnim pregledom, pripravljajo pa tudi celostni preventivni pre-

gled. Z uvedbo ultrazvočne diagnostike pa so v Termah ustanovili tudi ambulanto za prostato in erekcijske motnje. Urolog Sandi Poteko je zagotovil, da lahko v Zre-čah poleg osnovnega pregleda prostate opravijo tudi dodatne preiskave, pregled pa svetuje vsem moškim, ki imajo težave z uriniranjem ter vsem moškim po 50. letu starosti, saj jih ima v tem obdobju rak prostate kar 30 odstotkov. Uspeh zdravljenja je odvisen od časa odkritja obolenja, ki v začet-

ku ne povzoča težav. V ambulanti bodo s pregledom in nasvetom o možnosti zdravljenja pomagali tudi številnim moškim, ki imajo erekcijske motnje. Večina teh motenj je že postala ozdravljiva.

Vse te preglede bo seveda potrebno plačati. Kot je povedal vodja zdravstvene službe Sašo Puncer, dr. med., pa si prizadevajo tudi za pridobitev koncesije za te dejavnosti.

MILENA B. POKLIC

Najboljši s Celjskega

časopis Delo je tudi le-lošnje poletje pripravil ak-djo izbiranja naj turističnih krajev, objektov, prire-litev, itd. na Slovenskem, ia sam vrh priljubljenih Turistične porote bralcev Dela so se znova uvrstili Biristični ponudniki in prireditve s Celjskega.

Akcija je trajala deset ted-lov in je bila podobno kot ta poprej razdeljena na dva iela. V prvem so skupaj z iralci porotniki iskali kra-e, kjer bi želeli preživeti lopust. V primerjavi s pre-eklimi leti pa tokrat niso is-

kali le enega kraja, ampak so turistične cilje razdehh v sedem kategorij: slovensko naravno zdravilišče, kraj na Obali in Krasu, gorski letoviški kraj, urbani turistični kraj, turistična kmetija, kamp in planinska postojanka. V drugem delu bodo izbirali turistični objekt, prireditev in osebnost, ki imajo v slovenskem turizmu posebno mesto.

Med naj turističnimi kraji so tako v začetku zaključnega tedna vodile Terme Olimia pred Termami Zreče in Zdraviliščem Laško, med

gorskimi letoviškimi kraji pa si je lovoriko prislužila Ro-gla. Najbolj priljubljen urbani turistični kraj so bile Slovenske Konjice, med turističnimi kmetijami pa kmetija Urška iz Zreč, ki je premagala kmetijo Krošlovih iz Loč in Govc Vršnikovih iz Solčave. Naj planinska postojanka je po pričakovanjih Triglavski dom na Kredarici, a mu že takoj za petami sledi Frischaufov dom na Okrešlju. Kot naj turistični objekt je izbrana Aqualuna iz Podčetrtka, naj turistična prireditev pa je Jurjeva-

nje v Slovenskih Konjicah,

na drugem mestu pa se je znašlo Pivo in cvetje v Laškem.

Zmagovalce v seštevku ocen na kuponih, rezultatov telefonske ankete in presoje Delove komisije bodo konec meseca tradicionalno nagradili z zlatimi in zelenimi De-lovimi listi, nagrajeni pa bodo tudi Delovi porotniki. Tako naj bi organizatorji pridali svoj delež k popularizaciji in s tem še večji kakovosti turistične ponudbe na Slovenskem.

B. JANČIČ

Zlato za poveljnika

Letošnje najvišje priznanje Občine Vojnik bo prejel poveljnik gasilskega društva v Novi Cerkvi Ivan Je-zernik. Zlati grb Občine Vojnik mu namenjajo zaradi požrtvovalnosti, vztrajnosti ter drugih odlik na gasilskem področju.

Iz istega kraja je tudi dobitnik srebrnega grba Moški pevski zbor Nova Cerkev, ki bo grb prejel za tri desetletja dolgo delovanje. Srebrni grb bodo prav tako podelili Društvu upokojencev Vojnik, ki praznuje pol stoletja dela v treh krajevnih skupnostih.

Med dobitniki letošnjih bronastih grbov pa so predsednica Karitas Frankolovo Karolina Jošt, predsednik Turističnega društva Vojnik Jože Tanšek in vojniški podjetnik Stane Kroflič, ki dela v Scanart Grafiki.

Gre za odločitev z zadnje seje občinskega sveta, kjer so prejeli letos kar 21 predlogov. Grbe bodo podehli na osrednji prireditvi občinskega praznika, ki bo 4. oktobra.

BJ

Pušnikov rod drži skupaj

Na Svetini je bil v soboto zjemni dogodek. Srečala se ie množica ljudi iz Pušni-tove rodbine, njihovih sorodnikov in prijateljev. Pod šotorom se je zbralo več kot štiristo ljudi, med njimi tuli znane osebnosti.

Kot je zbranim povedal Pe-fr Vrisk, potomec Pušniko-

rodbine ter prvi mož Kme-jjsko-gozdarske zbornice 'lovenije, je prišlo do ideje 'srečanju pred nekaj tedni, iilo je na kmečkem prazniku v Arclinu, kjer se je sre-^lo nekaj bratrancev. Odlo-^'i so se, da je treba srečale pripraviti čimprej, sicer ^odlaganjem iz te moke ne 'o kruha. Potem je vsak ob-'^stil svoje najbližje, ti spet ^fuge in na Svetini je prišlo 'o izjemnega celodnevnega •^dbinskega druženja.

V hribovsko vasico je priš-^ staro in mlado. UgotoviU; ^< da sta najstarejši udele-i ^nki srečanja 88-letna Fran-^ ^'^ka Zimšek iz Celja ter 79-| ^'na Pepca Grilec iz Iven-;

ki so se ju spomnili s cvet-^ ^ii- Zimškova se je udele-^'3 srečanja z vsemi tremi ■"^ovi, s Tonetom, Jožetom "Nikolajem, od katerih sta dva nekdanja celjska žu-''^la. Najmlajši udeleženec ^^dbinskega srečanja pa je ?''''emljal dogodek iz otroš-^^§a vozička.

^•"ečanje je bilo na Sveti-l'' Vendar se je vse začelo v ''^ah pri Frankolovem, od "^der izvira številno potoms-

tvo leta 1886 rojenega Franca Pušnika. Njegova sorod-nica Sabina Majcen, ki je

povezovala program, je udeležencem srečanja podrobno predstavila zanimiv rodovnik. Udeleženci so prišli predvsem iz Vojnika, Fran-kolovega, Črešnjic, štorske okolice. Laškega, Celja, Dra-melj ter Špitaliča.

Srečanje je bilo na gostoljubni Klinarjevi domačiji, na povabilo Klinarjeve veje Pu-

šnikove rodbine. Tako je gostitelj Dani Klinar zbranim izrazil veselje, da se je njihovemu povabilu odzvalo toliko sorodstva. Udeleženci so naleteli na polne mize različnih dobrot, za katere so na svoje stroške poskrbeh Klinarjevi. Zato je prišlo do odločitve, da se bodo povabljenci oddolžili s prispevkom za novo svetinsko župnišče.

Za slovesno vzdušje je pridno skrbela svetinska godba

na pihala ter tamkajšnji na-rodnozabavni ansambel. Zbrane je pozdravil tudi domači župan Franc Jazbec. Sicer pa se je začelo veliko rodbinsko srečanje z mašo, ki jo je vodil Tone Vrisk, župnik iz Črne na Koroškem, prav tako Pušnikov potomec. Da je vse ostalo v rodbinskem okviru je poskrbel še en sorodnik, Janez Pintar iz Vojnika, ki je igral na orgle.

BRANE JERANKO

Množično srečanje velike Pušnikove rodbine z več kot štiristo udeleženci.

NA KRATKO

Bo grad Tabor tokrat prodan?

Občina Vojnik namerava poleg gradu Tabor v Višnji vasi prodati tudi dodatno funkcionalno zemljišče, ki je prav tako v njeni lasti. Zemljišče ima status nezazidanega stavbnega zemljišča ter pomeni zaokrožitev zemljišč ob gradu. Občinski svet se je na zadnji seji odločil za prodajo dodatnega zemljišča zaradi potreb resnega interesenta, ki

se zanima za celotni kompleks. (BJ)

Draga neurja in suša

Zreško občino so letos prizadela neurja in druge naravne nesreče. Občinski svetniki so zato iz proračunske rezerve namenih 2,5 milijona tolarjev za odpravo posledic. Najdražja je projektna dokumentacija za sanacijo plazu Resnik (1,3 milijona tolarjev), za odpravo posledic neurja na mostu Jereb na Sko-marju so odobrili 309 tisoč tolarjev, za prevoze pitne vode 798 tisoč, za odškodnino pri plazu Črešnova pa 86 tisoč tolarjev. (MBP)

Prva obletnica iUiC Patriot

Ob prvi obletnici Mladinskega centra Patriot v Slovenskih Konjicah bo v soboto zanimiv glasbeni večer. Ob 20. uri se bo najprej predstavila konjiška skupina Rap-holikz, nato bodo BJ Klaus & prijatelji poskrbeli za prikaz glasbene delavnice na odru s tradicionalnimi afriškimi ritmi, zadnja pa bo nastopila dekliška ročk skupina Inti iz Novega mesta. Organizatorji pričakujejo vsaj tako kakovosten večer, kot je bil v soboto na otvoritvenem »špilu« sezone 2002/03 nastop vse bolj popularne glasbene skupine D.D.V. iz Grosupljega. (MBP)

Št. 37-12. september 2002

20

ŠPORT

Junaki Pilili, Hrovat, Smodiš-H

Poplačana vztrajnost Celjana Milana Piliha - Izjemno presenetil slepi Ivan Hrovat - Franc Smodiš še osemnajstič

Krasno vreme, odlična organizacija, prijetno vzdušje na cilju ob hotelu Plesnik, novi zmagovalec ultrama-ratona, izjemno številčna udeležba, vse to je obeležilo 18. pohod od Celja do Logarske doline, ki je spet minil brez težav, če izvzamemo žulje in otrdele mišice. A slednje je kmalu pozabljeno, v spominu ostane zmaga - nad samim seboj.

To je storil predvsem Celjan Ivan Hrovat, slep od sedmega leta, ki je prehodil celotno progo. Vodil ga je Ivan Valenčak, ki je pred njim vodoravno držal 140 cm dolgo palico, 39-letni Hrovat pa ga je s predolgim korakom nekajkrat sezul, a sta se temu le nasmejala.

Franc Smodiš se je leta 1985 do Logarske doline »sprehodil« skupaj z Jože-tom Zorkom in Bernijem Tratnjekom, pred Lučami pa je »odstopil« Bine Javornik. Od pionirjev pohoda vztraja

68-letni Smodiš, in upa na jubilejno »dvajsetico«. Pravi kerlc je tudi njegov someščan Ivan Kregar, ki je pri 76 letih zabeležil 16. zvezdico.

Izidi: 75 km -1. Milan Pi-lih 5:39,58 (Celje) 2. Miran Centrih 5:40,46 (Velenje) 3. Matjaž Krevel 5:46,15 (Štore); 1. Blanka Gstettner 6:36,45 (Dunaj) 2. Sigrid Lomsky 7:47,21 (Berlin) 3. Gisela Laub 7:52,28 (Hec-hingen). Ostali zmagovalci: 40 km - Tadej Drobnič (Rakek) in Marija Loc (Šmartno pri Litiji), 25 km - Stanko Špec (Brestanica) in Darja Kokalj (Lukovica), 15 km - Boris Podpečan (Žalec) in Nataša Zorman (Jesenice). Na cilj je prispelo kar 511 udeležencev.

Čeprav sta skoraj celotno progo pretekla vodilna moža Društva maratoncev in po-hodnikov Celje Odon Simo-nič (12. nastop) in Ivan Ža-

berl (11.), pa nista bila videti izčrpana. Za nameček sta na cilju morala opraviti še kopico formalnosti. In podeliti nagrade najboljšim.

Najsposobnejši je bil Milan Pilih. 42-letnemu strojnemu inženirju se je 15. nastop obrestoval. Dolgo je vodil, v Lučah je imel že 8 minut naskoka, potem pa ga je uporni Miran Centrih ulovil pol kilometra pred ciljem. »Vedel sem, da ga je dolgotrajni lov izčrpal in v finišu sem bil močnejši«, je začel pripoved zmagovalec. »Imel sem tudi srečo, saj ni bilo Barberja in Vojske. Žena Marjana, ki me vedno spremlja, me je podrobno obveščala glede časovne prednosti. Pil sem le vodo.« Pripetili pa sta se tudi dve zanimivosti. »Pri Letušu sta se vame zakadila dva psa. Gasilci in vaščani so me le bodrili, niso pa se zmenili za nadležneža, ki sem ju komaj odgnal. Na kontrolni točki pred Mozirjem sem zato le malce zmanjšal tempo, da bi mi možakar na štartno številko pritisnil žig. Ni se mu izšlo najbolje, saj se je spotaknil ob korenino in nerodno padel, a sem videl, da se je pobral brez posledic,« je po maratonih v New Yorku, Rimu, Pragi, Atenah, Hamburgu, Celju, Plitvicah ih Bielu tiho pripovedoval vodja tehnološke priprave v Klimi.

DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlČ

Sedemkratni zmagovalec na 75 km Stane Barber (3320) je tekel le na 15-kilometrski progi od Luč, premagal

pa ga je Boris Podpečan (3246).

Zadovoljstvo ob prihodu na cilj popestri prijetna masaža strokovno usposobljenih prostovoljk.

Zmagovalec Milan Pilih korak do cilja.

Izjemni podvig je uspel slepemu Celjanu Ivanu Hrovatu.

Alojz Melavc, deklica za vse od startov do cilja: pištola, mikrofon, mobitel... - Št. 37-12. september 2002

ŠPORT

21

Pred nadaljevanjem

prvenstva

f Se lahko prekletstvo nadaljuje proti bunkerju Korotana? - Dravinja na I sredini drugoligaške razpredelnice

po uspešnem debiju Pra-jnikarjeve reprezentance v Itvalifikacijah za Euro 20O4, bo ta konec tedna ponovno v ospredju liga Simo-t)il. Večina prvoligašev je včeraj odigrala srečanja osmine finala slovenskega poiiala, vsaj trije med njimi so se od omenjenega tekmovanja morali posloviti. V boju sta bila tudi CMC publikum in Era Šmartno, medtem ko so se v velenjskem taboru lahko intenzivno pripravljali za 8. krog lige Simobil.

Zanimivo bo videti, kaj je prinesel reprezentačni odmor in kako se bo nadaljevalo DP

Se bo obrnilo na bolje

Nogometaši CMC Publi-kuma bodo bržčas morali zajeti zmagovati, če se želijo vsaj približati željenemu vrhu lestvice. Morda se jim je odprlo prav na včerajšnjem pokalnem obračunu z Mura. Naslednji nasprotnik Ce-fanov v ligi Simobil je Ko-fotan, ki bi po pričakovanjih kalni kleti moral dobiti

..a .) porcijo. Vendar se pri ' \ibiikumu še nikoh ni izš-načrtih in zato so ka-jm J okoli napovedi zelo nehvaležne. Glede na to, da večina slovenskih ekip v Čelu pozornost posveča zgolj branjenju lastnega gola, bo zanimivo videti, za kakšno taktiko se bo odločil gostujoči trener Edin Osmanovič, iy je v prejšnjem krogu na Prevaljah ostro kritiziral Ru-liarjev bunker.

Celjski trener Marijan Pušnik je na treningih največ pozornosti namenil realizaciji, ki predstavlja pogla-^tno slabost Publikuma. Celjani so namreč tudi na prijel j ski tekmi s Krškim zgolj femizirali po številnih za-■tiujenih priložnostih, ki pa 50 jih vendarle izkoristih na 'eknii v Rogatcu: Poškodbi Pestita Mitjo Brulca, za nje-§a je sobotni nastop vpraš-'iiv, in Andreja Kvasa, ki i^a bo do tekme s Korotanom ^e nared. V igri je ponovno

zmaga in bil bi že čas, da ^e sreča končno obrne tudi ''^ stran Celjanov.

Po zmago v Novo Gorico

Zaradi previdne igre na domači tekmi z Ljubljano, ko so se Šmarčani morda prehitro zadovoljili s točko, bo na gostovanju v Novi Gorici potrebno zmagati in nadoknaditi pričakovane tri točke, ki so jih zaradi slabega prvega polčasa izgubili v prejšnjem krogu. Vendar Era ne bo imela lahkega dela, saj imajo Goričani kvalitetno moštvo in so trenutno tret-jeuvrščeni v DP. Obe ekipi sta včeraj odigrali pokalno srečanje, vendar bi se morala utrujenost vendarle bolj poznati Šmarčanom, ki so imeli za nasprotnika močno Vego Ohmpijo, medtem ko Goričani s Kortami ne bi smeli imeli težkega dela. Nogometaši Ere so se prejšnji teden zaradi prvenstvenega premora pripravljali v Mežici na Koroškem, kjer so visoko premagali domačega Akumulatorja. Borut Jarc je poizkušal ekipo, v kateri bo končno lahko zaigral tudi Jernej Javornik, dobro uigrati in pripraviti na pokalni obračun ter naporno nadaljevanje prvenstva.

Komu je odmor bolj koristil?

Velenjčani so imeli na voljo kar 14 dni časa, da se dobro pripravijo na prvenstveno srečanje s Primorjem. Obe moštvi sta v prejšnjem krogu remizirali in včeraj nista imeli obveznosti v pokalnem tekmovanju. Po obetavnem začetku je mlada velenjska ekipa malce padla v formi in jim je reprezentanci odmor prišel še kako prav. Obveznosti sta imela le Mitja Hoj-nik in Rusmin Dedič, ki pa tako kot ostali igralci v mladi reprezentanci na srečanju z Malto nista navdušila.

Vprašanje je, kako se bo trener Rudarja Marjan Mar-janovič zoperstavil kritikam, ki jih je bil deležen zaradi zaprte igre v prejšnjem krogu na Prevaljah. Igra je še vedno preveč odvisna od kape-tana Željka Spasojeviča, ki s svojimi izkušnjami vleče za sabo ostale igralce, tako da se bo njegova odsotnost zaradi kazni rdečega kartona

zelo poznala. Breme bodo morali nase prevzeti mlajši nogometaši. Če je dobro (oP mo iz zadnjih tekem uspel zadržati Borut Arlič, ki ga v svoje vrste želi celo Olimpi-ja, lahko ob boljšem razpoloženju ostalih nogometašev Rudarji računajo na uspeh in tako razveselijo zveste navijače Ob jezeru.

Konjičani k vodilnim

Drugoligaš Dravinja je v nedeljo s precej igralci, ki so bili ali so še povezani s CMC Publikumom (Pevnik, Cug-mas, Vodopivec, Omeragič, Koljič, Klopotan...) gostila »celjsko podružnico« Krško - Posavje, ki jo vodi Drago Kostanjšek, zanjo pa (občasno, a uspešno) nastopata Andrej Pečnik in Dalibor Bo-jovič. Zelo bojevita tekma se je končala brez golov. V prvem delu so bili zadetku zelo blizu domači, v nadaljevanju pa gostujoči igralci, ki so se v končnici uspešno upirali z igralcem manj. Najboljši igralec tekme Robert Pevnik (Polzelan je igral za Šoštanj, Osijek, Koper, Publikum, Olimpijo, Rudar, Ko-rotan, Ero, Flavio Solvo, Beltince, Šentjur, Ivančno Gorico, nazadnje pa za švedsko IF Soedro) je bil premalo za prevzem pobude na igrišču. »Grosuplje bodo v naslednjem krogu doživele prvi poraz!« je v svojem slogu napovedal gostovanje Dravinje priljubljeni »Pevac«.

PETRA ŠAFRAN DEAN ŠUSTER

Zadovoljen v Slovenskih Konjicah: Robert Pevnik.

Do veljave domači kader

Zvezdnikov pri Elektri ni - Trdo delo z mladimi

Po uvo(fni sezoni v prvi slovenski košarkarski ligi, v kateri si je Elektra ob koncu uspela zagotoviti obstanek, so v Šoštanju stvari bistveno spremenili. Iz kluba so takoj odšli karizmatični trener Dejan Srzič, z njim pa tudi »njegovi« igralci Ar-sič, Warmsley, Marinkovič in Čmer, medtem ko se je Po-povič vrnil v Laško.

Nemalo presenečenje je bilo, ko se je s Polzele po zelo uspešni sezoni v Šoštanj preselil Miloš Sagadin. Trener, ki verjame le v delo in pa predvsem v mlade igralce, je dodobra zasukal rokave in bistveno spremenil miselnost košarkarskega Šoštanja in z njim celotne Šaleške doline. Trdo delo z mladimi, a nadarjenimi igralci iz tega bazena je pričel že v mesecu juniju in s tem tudi priprave na drugo sezono med prvoligaši. Vseskozi jih vadi dvakrat dnevno, z mnogimi pa se po treningih ukvarja še dodatno.

Domačim igralcem, ki bodo nosili bistveno večje bre-

me, so priključili Bojana Kovača iz Slovana, jugoslovanskega krilnega igralca Damir-ja Latoviča, ki je bil nazadnje v ZDA, ter hrvaškega branilca Miljana Čustiča, v prejšnji sezoni enega izmed boljših strelcev v BIH. Ekipa je po uvodnih treningih v Šoštanju, udarni del priprav je opravila na Prevaljah, sedaj pa ima doma precej težav zaradi dopoldanske zasedenosti dvorane. Elektra je že igrala s Crveno zvezdo, skupno pa Sagadin načrtuje do 14 pripravljalnih tekem. Poudaril je, da je vzdušje v ekipi zelo pozitivno, tako da težav zaenkrat ni.

Elektra naj bi bila bistveno bolj kolektivno moštvo od minule sezone, v kateri so vse vajeti držali v rokah določeni posamezniki. Cilj bo obstanek. Načrti šoštanjske košarke so namreč postavljeni dolgoročno, bistveno je, da temeljijo na zdravi osnovi in na tradiciji, ki je v mestu elektrike ne manjka.

JANEZ TERBOVC

Št. 37-12. september 2002

22

ŠPORT

NA KRATKO

V finalu Flushing Meadoiiusa

New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je drugič v svoji karieri nastopila v finalu turnirja za Grand slam med mešanimi dvojicami. Vendar je tokrat z Američanom Bobom Bryanom morala priznati premoč domačinoma Lisi Raymond in Miku Bryanu, ki sta v dveh podaljšanih igrah slavila z 2:0 (7:6, 7:6).

Zmaga, poraz, poškodba

Manzanares: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na gostovanju pri španskem Ciudad Realu dobili prvo tekmo z 29:25, drugo pa visoko izgubili s 37:24. Najboljša strelca Celjanov v Španiji sta bila Edvard Kokšarov in Renato Vu-grinec s po devetimi zadetki, Aleš Pajovič jih je na prvi tekmi dosegel osem, vendar zaradi poškodbe kolena na drugi tekmi proti svojemu bodočemu klubu ni mogel igrati.

Pungi začel z zmago

Wilhelmshaven: Celjski rokometaš Roman Pungartnik je uspešno štartal v Bundesligi. Njegov klub je v domači, nabito polni dvorani premagal podprvaka Nordhorna z 21:19: »Gostje so vodili še s 15:11, a je odločila naša odlična obramba. V postavitvi 6-0 stojim drugi z desne. Vseh 60 minut sem v napadu igral na zunanjem položaju, dosegel sem tri gole.«

Bratčeva po Evropi

Beograd: Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec bo ta vikend nastopila na prvi mladinski tekmi za Grand prix, v začetku oktobra pa bo sodelovala še na tekmi v Nemčiji. (J. K.)

Uspešno podirajo

Celje: Po uspešnih telesnih pripravah v Kranjski Gori in tehničnem treningu na celjskem kegljišču so tekmovalke Miroteksa že mesec dni pred začetkom prvenstva v odlični formi. Na pripravljalnih tekmah po novem programu so Celjanke prepričljivo premagale Tržič, Igem in Impol. Najboljši osmerici, med katerimi so v odUčni formi Razlagova, Kardinarjeva in Petakova, pa nista bili kos niti moški ekipi Pivovarne Laško in Slovenj Gradca. (J. K.)

Top-f it show na zvezdi

Celje: Center za zdravje in rekreacijo Top-fit in Projektna pisarna Celje - zdravo mesto bosta v soboto (ob 10. uri) že tretje leto zapored pripravila show prireditev v centru mesta pod naslovom Z zabavo do zdravja. Obljubljajo pester program z novostmi na področju plesa in aerobike, ki jih bodo predstavile inštruktorice Top-fita, nastopila pa bo tudi plesno - navijaška skupina Top-fit Divas.

Plata bo zaključil

Velenje: Na uvodni tekmi 18. Jarnovičevega memoriala se bodo jutri (17.45) pomerili rokometaši Celja Pivovarne Laško in Preventa, nato pa bo poslovilno tekmo odigral dolgoletni kapetan Gorenja in reprezentant Borut Plaskan, proti Mobitelu Prulam ob 19.30. Sobotni spored: Gorenje - Celje (9.30), Prevent - Prule (11.00), Gorenje - Prevent (17.30), Celje - Prule (19.15).

Pri Hrvaticah

Reka: Rokometašice Žalca, ki se intenzivno pripravljajo na novo državno prvenstvo, so minuli vikend odigrale dve prijateljski tekmi. Prvo so izgubile proti ekipi Trešnjevke z 31:21, v drugi pa premagale Zamet s 25:23. Najboljša strelka Žalčank na obeh tekmah je bila Nina Potočnik z devetimi goli. V ponedeljek so se presehle na Roglo, kjer bodo mini priprave zaključile jutri. (T. T.) ]

Mladi radi tečejo.

Drugič po Žalcu

Žalec: Zveza športnih društev občine Žalec in atletski klub sta organizirala 2. tek po mestnih ulicah. 312 tekmovalcev iz vse Slovenije se je pomerilo v 12 kategorijah. Zmagovalci so poštah: Miša Murgelj, Nejc Perko, Ana Sotošek, Luka Kranjec, Barbara Resnik, Marko Kozovinc, Nataša Oset, Boris Podpečan, Tilka Potočnik, Alojz Planinšek, Hedvika Kotar in Venčeslav Satler. (T. T.)

Celjanka Barbara Gril je zmagala v suvanju krogle.

Atletski rekordi

Žalec: V soboto sta zveza paraplegikov Slovenije in društvo paraplegikov jugovzhodne Štajerske v sodelovanju z atletskim klubom Žalec pripravili 33. memorial prof. Bojana Hrvatina, ki je štel za državno prvenstvo v atletiki za invaU-de. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je osvojilo ekipno prvo mesto. Med posamezniki iz zmagavalnega moštva pa so se v konkurenci 90 tekmovalcev najbolje odrezali Branko Zupan in Janez Hudej, ki sta izboljšala državna rekorda v troboju metov, in Mladen Fabjan, ki je novo državno znamko postavil v metu kopja. Rekorde sta dosegla še Drago Lapornik (DP Ljubljanske pokrajine) v troboju metov in Marko Sever (DP Severna Primorska) v troboju voženj ter posamični vožnji na 100 metrov. (T. T.)

ŠPORTNI KOLEDAK

_SOBOTA 14.9.

NOGOMET

LSNL,8.krog, Celje: CM( Publikum - Korotan, Nov, Gorica: Hit Gorica -Šmartno (16), Velenje: \ dar - Primorje (19).

3. SNL - sever, 6. kro^ Vransko - Kozjak Radlje Mons Caludius - Šoštan Šmarje pri Jelšah - Palom (16).

MČL,3.krog: Vojnik-Zif če. Laško - Šentjur 2001, Op. lotnica - Kovinar Štore, Ro. gaška SŠ - Odred Kozjf (16.30).

NEDEUA15.9.

NOGOMET

2. SNL, 6. krog, Grosup Ije: GPG Grosuplje - Dravi nja (16).

PANORAMA

2. SNL

5. krog; Dravinja - Krško Posavje 0:0. Vrstni red: Grosuplje 13, Jadran 12, Domžale 11, Aluminij, Krško Posavje 8, Drava, Zagorje, Goriška brda, Izola, Dravinja 7, Križevci 6, Bela krajina 5, Triglav, Ivančna Gorica, Železničar 4, Nafta 1.

3. SNL - sever

5. krog: Šmarje pri Jelšah - Vransko 2:0, Stojnci - Mons Claudius 1:2, Šoštanj - Pohorje 2:3. Vrstni red: Pohorje 12, Stojnci, Šmarje 10, Kozjak 9, Bistrica, Paloma 8, Središče, Malečnik, Hajdina 7, Šoštanj, Fužinar 5, Krško Posavje 4, Mons Claudius 3, Vransko 2.

MČL-Celje

2. krog: Zreče - Rogaška SŠ 6:2, Odred Kozje - Oplot-nica 0:2, Kovinar Štore - Laško 0:0, Šentjur 2001 - Voj-nik 1:2. Vrstni red: Oplot-nica 6, Zreče 4, Vojnik 3, Laško 2, Kovinar Štore, Šentjur 2001, Odred Kozje 1, Rogaška SŠ 0.

MAUNOGOMET

1. celjska liga, 16. krog: Pii jatelji - Marinero 1:7, Pelika

- SS&Sun 4:0, Šmartno - ]Š Ion 3:1, Skavti Policija - wj ži 5:0, Maček tisk - Cosmos 7:0, Adriatic - Frangros 4:2. Vrst ni red: Pelikan 43,Maček tist, Adriatic 29, Skavti Policija 24, Klateži 22, Marinero 20, Prt jatelji 19, Veflon, Frangros 18 Cosmos 16, Šmartno 11, Tel sim, SS&Sun 9.

1. liga občine Štore, U krog: Kanarčki - Lipa 0:6, Inem

- Pečovje 2:3, Almin dom - Lsi ka vas 5:4, Sokoli - Gadi Si Vrstni red: Sokoli 27, Laška vas 26, Lipa 24, Pečovje 22, Almin dom 18, Gadi 10, Ine xa 9, Kovinar 2, Kanarčki 0.

Na Goro Oljko se je podalo 86 kolesarjev.

Vzpon Vrečarju

Ločica: Športno društvo Savinja 2000 je pripravilo 2. kolesarski vzpon na Goro Oljko. Progo, dolgo 7 kilometrov, z višinsko razliko 400 metrov, so po kategorijah najhitreje prevozili: Peter Korošec (Velenje), Filip Pavlin (Mozirje), absolutni zmagovalec Robert Vrečar s časom 21 minut in 38 sekund (Ljubečna), Luka Pustoslemšek (Gornji Grad), Andrej Kahne (Škofja vas), Karel Kosmač (Celje), Rafael Končina (Prebold) in Cvetka Pušnik (Griže). (T.T.)

Kapetanka mladink Marina Tomič, mladi direktor kluba Helmut Hartman in trener Romeo Živko.

Atletika pod žarometi

Celje: Jutri zvečer bo na atletskem stadionu tradicionalni Miting celjskih knezov, z d^j bojem Celja in Zagreba. Začel se bo ob 18.30 in (prvič) pod žarometi potekal do 20.2' Celjskim mladinkam bo služil kot dobra preizkušnja pred nastopom na evropskem nem prvenstvu skupine A v Moskvi. Na DP so požele kar 9 zmag v 18 disciplinah, zar^' napačnega tdčkovanja (šteli so točke dveh, namesto le od ene predstavnice kluba) pa jin^' pripadlo komaj 3. mesto, a je sledil povsem upravičen protest.

Št. 37-12. september 2002

KULTURA

23

Oživljena nekropola

Slavnostna akademija v čast 50-letnice arheološkega parka v Šempetru

Letos mineva pol stoletja, odkar so jnuarja 1952 v Šempetru v Savinj-U dolini naleteli na ostanke rimske lekropole. Večletne arheološke razi-jjave, ki so sledile, so odkrile ostan-marmornih rimskih grobnic, ki il, danes lahko občudujemo v arheo-pškem parku na prostem v Šempe-fU, v žalski občini.

po arheološkem, dokaj nenavadnem „jKritju rimske nekropole, je izkopa-anja prevzela arheološka sekcija Slovenske akademije znanosti in umetno-^. Sodelovali so tudi študentje Filo-lofske fakultete iz Ljubljane s sodelav-jtakrat še mestnega muzeja iz Celja, jiheološka izkopavanja so tekla od le-(1952 do 1956. V drugem delu pa v fctih 1964 do 1967, ko jih je vodila ar-ieologinja Vera Kolšek iz Pokrajinskega muzeja Celje.

Odkritja so bila nadvse zanimiva, že ned izkopavanji samimi pa so začeli [azmišljati o rekonstrukciji teh spome-liikov, predvsem grobnic. Po končanih ^copavanjih je sledilo nekajletno kabinetno delo z raziskavami. To delo so ipravili dr. Josip Klemene, Vera Kol-

šek in dr. Peter Petru. Leta 1960 so bile postavljene in rekonstruirane štiri grobnice, odprli so tudi arheološki park. To je bil eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji, pravi danes dr. Irena Lazar, kustodinja - svetovalka za antiko v Pokrajinskem muzeju Celje in opozori, da so »po izkopavanjih« na vzhodnem delu naselja, končanih leta 1967, tudi na tem delu pripraviU rekonstrukcijo grobnic in ob njih 300 metrov rimske ceste, ohranjene na mestu odkritja. Tako danes stroka arheološki park v Šempetru deli na dva dela: na del, kjer stojijo štiri marmornate grobnice in manjši spomeniki, in na drugi del na vzhodnem delu naselja.

Ob tem visokem jubileju so se v Pokrajinskem muzeju Celje odločili za izdajo manjših vodnikov (zloženk) o rimski nekropoli, potem, ko je leta 1997 izšel bolj reprezentančen vodnik po nekropoli izpod peresa Vere Kolšek. Za širši krog obiskovalcev, zlasti za šolarje, pa so pripravili šest zloženk o posameznih spomenikih. Natiskane so v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.

Arheološki park v Šempetru obiskuje zlasti šolska mladina. Mnogi so nanj pozabili, pa jih bo k temu morda spomnilo praznovanje jubileja.

Okrogla 50. obletnica odkritja rimske nekropole sovpada s 120-letnico Pokrajinskega muzeja Celje, ki je strokovni upravitelj nekropole in tudi s 820- letnico prve omembe Žalca. Slavnostna akademija je bila v nedeljo, 8. septembra. Slavnostni govornik doc. dr. Bojan Djurič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil pomen in vlogo Šempetra v širšem evropskem prostoru. Za zaključek je bila na sporedu še gledališka predstava Al-kestida, Luke Kaštelana, povezana z grško in rimsko mitologijo in neposredno tudi z eno izmed grobnic iz Šempetra, v režiji Mihe Alujeviča.

Še vedno pa letno park obišče okoli 12 tisoč ljudi. Bolj radovedni so tuji kot domači turisti, pravijo v Pokrajinskem muzeju.

MATEJA PODJED Foto: GK

Direktorica Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer na slavnostni akademiji.

Mozaikov jubilej

Iz slikovitih Malih Braslovč v galerijo v Celju

Med številnimi poletnimi slikarsko-kiparskimi kolo-lijami v Sloveniji je Mozai-ova ena tistih, ki se je •nietniki iz vse Slovenije '^di udeležujejo. V organi-^ciji zasebne galerije Mo-^ik iz Gosposke ulice v Ce-w je bila tudi letošnja v idi-^fnem okolju v Malih Bra-''ovčah. Prva skupina ••iietnikov je tam ustvarjala 'zadnjem tednu avgusta, 'fuga pa nato do 7. septembra.

Letošnje kolonije se je ude-^žilo 12 akademskih slikar-!

in kiparjev iz različnih' ''ncev Slovenije: Ljubljane,! J^ribora, Celja, Cerknice.i ^ovenj Gradca in od drugod.

Mozaikova slikarsko-ki-J^rska kolonija slavi letos "letnico. Njen prvotni na-'"^n je bil, pospremiti se-'^iisko dogajanje v mestu z ['^Prtjem razstave umetniš-i'*! del, nastalih v okviru li-.'^^ne kolonije, z motivi sli-p\/itih Malih Braslovč, oko-1^^ ali starega mestnega je-

Zadovoljni nad organizacijo kolonije v Malih Braslov-čah se mnogi umetniki vsako leto odzovejo vabilu za sodelovanje. Nekateri pa so se jim tudi letos pridružili prvič. »Zagotovo ne zadnjič! « so zatrjevali udeleženci druge skupine (na fotografiji od leve zgoraj proti desni): Viktor Šest, Andrej Pavlic, Narcis Kantardič, Rudi Skočir, Naca Rojnik, organizator Gojmir Klinar, Milena Bra-niselj, Ismar Muezinovič in Todorče Atanasov.

Ostali udeleženci desete Mozaikove kolonije so bili

Vrh bo letošnja jubilejna Mozaikova galerija dosegla jutri, na petek trinajstega ob 18. uri, ko bodo ob glasbeni spremljavi prof. Matevža Goršiča odprli razstavo umetniških del, nastalih na deseti Mo-zaikovi koloniji in jih ponudili obiskovalcem na ogled in v odkup.

še: Ivana Andrič-Todič, Darinka Pavletič-Lorenčak, Simona Kajtna, Štefan Marf-lak.

MATEJA PODJED

Mali ženski akti

Prva razstava po poletnem predahu v Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo danes, 12. septembra, ob 19. uri pred oči gledalcem postavila ženske akte.

To bodo Mali ženski akti, kot je kipar Slavko Krajnc naslovil razstavljene umetnine. »Slavka Krajnca odlikuje izrazit občutek za poinoplastičnost, ki ga je umetnik nadgradil prav v ženskih aktih,« so mu zapisali na pot organizatorji razstave. Zavod za kulturne prireditve Celje, pod čigar streho sodi Galerija sodobne umetnosti v knežjem dvorcu. Gledalci pa bodo pod oboki galerije do 19. oktobra, ko bodo mali ženski akti na ogled, doživljali »pridih življenjskega erotizma, ki je in bo ostal žlahtna značilnost Krajnčevega videnja in materializiranja posebno vizualnega sveta.« MP

Gavran pod odrom

Premiera SLG Celje: Kreontova Antigona in Ljubezni Georga Washingtona

Dokaj zgodaj začenjajo letos z umetniško sezono v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, saj prvo pre-miero, na Odru pod odrom, napovedujejo že v ponedeljek, 16. septembra. S študijem pa so začeli že 13. maja v minuli sezoni. To bosta deli Mira Gavrana, ki bosta uprizorjeni hkrati: Kreontova Antigona v prevodu Staneta Potiska in Ljubezni Georga Washingtona, v prevodu Alenke Bole Vrabec, v režiji Marjana Bevka.

Gavranovi drami druži skupna tema - manipulacija človeka s sočlovekom, bodisi iz oblastniških bodisi iz zasebnih interesov.

Tako se Kreontova Antigona oplaja iz antičnega mita, a njeno izhodišče je povsem drugačno. Oblastniški Kreont bi se rad izognil zapletom okoli prevzema prestola, zato se želi znebiti svojih potencialnih nasprotnikov. Napisal je tragedijo, ki govori o smrti vseh ožjih članov njegove rodbine in ki okoli Antigone že ustvarja legendo. Z njeno smrtjo in smrtjo ostalih bi sam obveljal za tragičnega junaka, ki je sicer tudi po lastni krivdi, vendar v imenu skrbi za državo, oropan vsega. Ko Kreoht in Antigona pričneta z bralnimi vajami, pride nenadoma do razkritja...

Vlogo Kreonta bo zaigral Mario Šelih, Antigone pa Barbara Vidovič.

Nato se bo gledališki večer nadaljeval z drugo drama Mira Gavrana: Ljubezni Georga Washingtona. Ta se odvija po predsednikovi smrti med njegovo ženo Martho in njegovo ljubico Silvio leta 1800 v Virginiji. V igri, polni emocij, kot napovedujejo dogodek v gledališču, si dve ženski, tekmici, prvič povesta resnico in odkrijeta preteklost v popolnoma novi luči. Presunljiva igra govori o odnosih med ljudmi, ljubosumju, prijateljstvu, o resnici in o laži.

Vlogo Marthe bo zaigrala Jagoda Tovirac, Silvie pa Manca Ogorevc. Dramatur-ginja je Tina Kosi, lektor Simon Škerbinek, sceno je zasnovala Ana Rahela Klop-čič, kostume Darja Vidic.

MP

Foto: DAMJAN ŠVARC

Prizor z vaje: dramaturginja Tina Kosi, režiser Marjan Bevk in Mario Šelih.

Št. 37-12. september 2002

24

REPORTAŽA

Savinjska regija - selekcija po znanju poziranja prav nič ne zaostaja za ljubljansko regijo, torej SHS.

»Kes bejbe med sairinjskimi laverjitc

Kremeniti Slovenci: Selekcija Savinjske doline 8 : 8 Športni center Žalec, gledalcev ogromno, sodnik Peter Hribernik.

Strelci - nima smisla, je preveč golov. Kremeniti Slovenci: Jankovič, V. Ameršek, P. Ameršek, Karničar, Čarman, Anderlič, Pahor, Puc, Pucko, Rop, Bavčar, Brezovar, Ivačič, selektor Fornezzi. Belo-zeleni dresi, brez enotnih nogavic.

Selekcija Savinjske doline: Posedel (kapetan, selektor in trener), Vidmajer, Naprudnik, Podlesnik, Kidrič, Klančnik, Kranjc, Krivec, Kopušar, Počivavšek, Stepišnik, Stermecki, Žnidar. Zeleno-rumeni dresi z modrimi nogavicami.

Iz uvoda lahko razberemo, da je šlo v četrtek v Žalcu zares. Na zeleni površini sta se pomerili Selekcija Savinjske doline v brazilskih dresih (izbrana po nogometni tekmi med župani in direktorji v organizaciji NT&RC na Skalni kleti) in nasprotniki iz bele Ljubljane.

Tekma na stadionu se je pričela s krajšo zamudo, ker so menda žalski »laverji« ukradli še štiri dni aktualno mišico Rebeko Dremelj z njeno ekipo - takšen je bil komentar humorista Toneta Fornezzija-Tofa v zvezi z za mudo mišice. Ko se je Rebe-ka le pojavila, ni vedela, da bo brcnila prvo žogo - na igrišču se je pojavila neprimerno obuta, kar je tudi sama ugotovila.

Tekma v Žalcu je bila predvolilno, predvsem pa humanitarno obarvana. Končno tudi ekipa Kremenitih nosi podnaslov Slovenska humanitarna selekcija (SHS). »Žalski organizatorji so se silno potrudili, saj tokrat prvič zbrani denar izročamo že pred tekmo,« je napovedal Tof. Del denarja, milijon tolarjev, so

namenili regijski varni hiši, prav tolikšno vsoto pa so darovali za pogorelo šolo v Podzemlju. Po napovedi ravnatelja podzemeljske šole Slavka Dragovana naj bi novo šolo dogradili prihodnje leto. Srečanje pa ni minilo brez predvolilnega predznaka: predsedniški kandidat Jure Cekuta je namreč eno od svojih stvaritev daroval šoli v Podzemlju in napovedal še dobrodelno dražbo, ki naj bi jo slovenski slikarji in kiparji pripravili konec leta. Cekuta je po novem Jure-Jurček, saj mu menda tako piše v rojstnem listu, njegova predhodnica v prestolnici pa je grafika Nove poti, ki jo je celjski slikar podaril ekipi Kremenitih.

Goli, znoj in solze

In potem se je začelo zares. Trikrat po 20 minut na igrišču velikosti 60 krat 40 metrov niti za Kremenite niti za »naše« ni bilo mačji kašelj. Že v prvi minuti se je moral minister za finance Tone Rop pošteno spotakniti.

da savinjski selekciji ni zabil gola. Vendar se naši niso dali, čeprav so bili, če smo pošteni, gostujoči igralci boljši. Nič čudnega, del SHS je bil namreč tudi na svetovnem prvenstvu v Koreji - sicer kot gledalci, pa vendarle. Na igrišču je nedvomno blestel poslanec Ciril Pucko, ki je savinjski selekciji povzročil največ sivih las in zabil največ golov. S spodnjo desnico, v nasprotju s časi, ko je »raztural« z zgornjo, se ni dal ugnati niti nekdanji ro-kometaš, sedanji direktor Prul Iztok Puc. Zelo prizadeven in opazen na igrišču je bil predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič, ki se sicer v prostem času več ukvarja z rokometom. Nekdanji nogometni zvezdnik Vili Ameršek je dokazal, da se tovrstno znanje nikoli ne pozabi. Njegovo znanje je imenitno dopolnjeval brat Peter.

Ekstremni smučar Davo Karničar in olimpionik, smučarski tekač Ivo Čarman, sta bila največ v vlogi rezerv, poslanec Tone Anderlič je najvišje vodstvo domačih znižal s kazenskim strelom, Gabriel Brezovar, direktor GIP Betona iz Zagorja, pa je nastopil v vlogi nadomestnega vratarja. Zagorsko podjetje je solastnik Monta in M Cluba - podatek za tiste, ki ne vedo, kaj je delal Marjan Gaberšek v Žalcu. Pevec Slavko Ivančič je z igrišča stopil le toliko, da je v drugem odmoru zapel popularno in zmagovito Črto, predsednik državnega zbora Borut Pahor pa se po napor-

ni, medijsko razvpiti triatlonski preizkušnji, v Žalcu niti preznojil ni.

Enega najlepših golov na tekmi je zabil Stanko Stepišnik, direktor Ema Orodjarne, ki je imenitno »lobal« predsednika uprave Istra-benza Igorja Bavčarja. Kdor pozna Bavčarjeve dimenzi-

je ve, da je moral biti lob imeniten. Na tekmi se je izkazal šoštanjski župan Milan Kopušar, ki je sicer zamudil, odigral in odšel. Prizadeven je bil tudi žalski župan Lojze Posedel, ki pa mu je po imenitno izvedeni fin-ti in doseženem golu malce padla koncentracija. Za Ljuba Žnidarja, polzelskega župana, so po tekmi na Skalni kleti svetniki menda zahtevali občinsko nagrado. Kot dober žogobrc se je izkazal tudi slatinski župan Branko Kidrič, ne glede na košarkarsko preteklost pri Li-beli. Med strelce sta se vpisala še Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, ki nogometno znanje dokazuje tudi pri igranju golfa, ter Vojko Stermecki, predsednik uprave CM Celje. Za regijsko povezovanje je skrbel direktor RRA Boris Klančnik, žalske učence je navduševala prizadevnost njihovega rav-

natelja Adija Vidmajerja

mladi nogometaši pa so kritično opazovali znanje svoj jega trenerja Luke Naprud-nika. Savinjske barve je zastopal tudi Zdravko Počivavšek iz Term Olimia, da pa savinjski nogometaši niso poraženi, je poskrbel Boris Kranjc, direktor Kolo-nial in nekdanji golman Šmartnega.

Po izenačujočem golu ca v zadnjih sekundah je Td vzel robček in si obrisal sol' ze sreče, Pahor je okrcal organizatorje, da je bilo vs^ podkupljeno, vendar so inef; da na to navajeni, Jankovi*^ pa je napovedal, da bodo slo; venski rokometaši evropsl^' prvaki. Tekmo si je ogleda' šef Publikuma Darko Klafi"^ in vodstvo žalskega nogoni«^' nega kluba. O prestopih bO' mo pravočasno poročali-

URŠKA SELIŠNI^ Foto: GREGOR KATI*^

Na dobrodelni tekmi med Selekcijo Savinjske doline in Kremenitimi Slo venci smo navijali za naše - Pahor je okrcal Savinjčane, Tof točil solze, Jankovič pa napovedal zlato

Savinjska selekcija opazuje kes bejbo Rebeko. Keš bejba je namreč naslov pesmi, ki jo je izvajala bosa mišica.

igralce so na igrišče za roke pripeljali mladi žalski nogometaši.

Posedel in Pucko. Akcija.

...in ne-akcija. Klančnik in Krivec. Št. 37-12. september 2002

REPORTAŽA

25

.Od zelenca do lovca, [vmes pa še p »rabšicufc

»Lovci imajo zelene klobuke, da so z njimi pokriti,« je eden od zavitih odgovorov na vprašanja, ki jih pred lovskim krstom ne pozna noben zelenec

Lovski krst je bojda ostalina srednjeveškega obreda poviteže-nja in čeprav staro šego lovci iz različnih koncev naše dežele opravijo na različne načine, drži kot pribito, da si noben zelenec ne zasluži biti enakopraven član zelene bratovščine, dokler ga tovariši ne krstijo. V nedeljo popoldne so na dvorišču Kartuzije v Jurkloštru domači lovci v okviru 17. prikaza starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško prikazali svojega. In zelenec Drago se je pod vodstvom mentorice Marice, edine članice Lovske družine Jurklošter, tako dobro izkazal, da so ga lovci v svoje vrste sprejeli kot sebi enakega. : Ne obiskovalcem in najbrž tudi ne sodnemu senatu, ki je po lovsko pri-^lagojenih pravilih v maniri obtožbe 1n zagovora presojal, ali je Drago dch

volj zrel za sprejem v zeleno bratovščino, na koncu ni bilo čisto jasno, kako je končal nesrečni srnjak. Je bistro Dragovo oko res tako dobro namerilo puško, da ga je krogla zadela naravnost v srce? Ali pa so, kot je Draga zagovarjala mentorica Marica, nesrečneža ljubezenske tegobe pripeljale naravnost pred puško? »Srnjaka ni narobe uplenil, veste, ta srnjak je napravil samomor! Obupan nad izgubo najljubše srnice, ki mu jo je speljal mlajši rogatež, je želel častno končati svoje življenje. Ko je zagledal Draga, mu je zabokal izza grmovja. Od strahu se je revežu puška kar sama sprožila in ko je srnjak zaslišal strel, se je pognal naprej in se nastavil krogli. Zadela ga je naravnost v srce. Da, priča sem, da je naredil samomor!« je tako prepričljivo zagovarjala svojega varovanca, lovskega pripravnika, da je sodni se-

Birič s palico, sodnik s Štefanom vina v rokah, zelenec Drago pa bo vsak hip sprejet v zeleno bratovščino.

nat zelencu odobril zaslišanje, bolje rečeno lovski izpit.

Če bi bili odgovori na vrsto zavitih vprašanj, ki jih poznajo samo spraševalci, merilo za sprejem v zeleno bratovščino, bi slednja že dolgo ne imela več članstva. Pa niso! So le razlog več, da si lovci lahko privoščijo zelenca in se mu še zadnjič nasmejijo zaradi njegove nevednosti, preden ga sprejmejo medse... Potem so si namreč enaki.

Vsaka palica ima dva iconca

Za sam lovski krst s palico je sodni senat potreboval biriča. Ko je dobil dovoljenje, je slednji še zelen-

Celjski rogisti Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin Celje so naznanili nedeljski prikaz lovskih šeg in navad v Jurkloštru.

ca Draga grobo obrnil preko klopi ter mu po zadnji plati naložil tri krepke. No prvič in drugič je bil še kar nežen, tretjič pa je, po Drago-vem javku sodeč, močno zamahnil.

Sodnik, ki je sprejemal Draga v lovske vrste, ga je prvič krstil »v imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje, drugič v imenu zelene bratovščine za puške pravilno nošenje in tretjič v imenu zbrane družbe za lovske družine složno življenje«. Vsakič pa še malce poškropil z vinom po glavi, da bi krst bolj držal. Žlahtna kapljica, so poudarjali lovci v Jurkloštru, je namreč tisto, čemur se pravi, krščeni lovec nikoli ne odreče. In da ne pozabi na krstno zaobljubo, novope-čenemu lovcu čisto ob koncu krsta podarijo še palico. »Kot opomin na krst. Kajti vsaka palica ima dva konca in v primeru kršitve zaobljube se bo zagotovo en konec obrnil proti nepridipravu.« PaUca pa je lovcu tudi v spomin, saj so na njej podpisi vseh na krstu prisotnih lovcev.

»Rabšiciff in žandarji

Krivolov sega še v čase, ko je bil lov na divjad privilegij plemstva, ohranil pa se je vse do danes. »Rab-šici« pravijo takšnim lovcem v Jurkloštru, drugod na Celjskem pa ima popačenka še dodatno črko u, ki nazorno kaže, da »raubajo«, plenijo divjad po domačih gozdovih.

In če so bili »rabšici« v časih, ko je bil lov dovoljen le plemstvu, kasneje pa bogatim veleposestnikom in industrijalcem, še nekako sprejemljivi, se jih zdaj pravi lovci sramujejo, saj mečejo slabo luč na njihovo poslanstvo. Slednje ni le lov.

»Ti, Janezek pa le tiho bodi. Naj ata govorijo, ko pridejo žandarji... Bo še najboljše,« je sinka opozarjala »rabšičeva« žena in skrbno nihala zibelko, v kateri je bil ob dojenčku skrit še uplenjeni zajec.

pač pa v veliki meri tudi gojitev ter varstvo divjadi in naravnega okolja. Lovska družina Jurklošter s 44 člani in eno članico danes gospodari z 3.800 hektari lovne površine. Pred tremi leti so praznovali 50-letnico obstoja, prav v prva leta delovanja lovske družine pa je v nedeljo segel prikaz neuspešnega pregona krivolovcev, ki so ga uprizorili kulturniki iz bližnjega Trobne-ga Dola. In z njim nasmejali obiskovalce, ki jih z dvorišča Kartuzije v Jurkloštru ni pregnala niti deževna ploha.

IVANA STAMEJČIČ

»Pustite nam ata, kako pa bomo preživeli brez njega,« je žandarje nagovarjala obupana žena. Družinskega očeta pa je rešil Janezek, ki je -potem, ko si je prislužil obljubljenega jurja - po resnici povedal, da tisto, kar imata ata v hlačah in mati pod krilom skritega (dela razstavljene

puške) skupaj da ono, kar leži v zibki (uplenjeni zajec).

"Ne pozabi, Drago, vsaka palica ima dva konca. Če boš kršil zaobljubo, te bo en konec udaril nazaj,« je sodnik opomnil novopečenega lovca.

Št. 37-12. september 2002

26

KRONIKA

Za Prevca predlagana pogojna kazen

Na okrožnem sodišču v Ljubljani bo danes opoldne znana razsodba v procesu »Volksbank-Ljudska banka« -Tožilka zahteva visoke pogojne kazni, zagovorniki pa predlagajo oprostitev

v ponedeljek popoldne se je na okrožnem sodišču v Ljubljani zaključila glavna obravnava zoper celjskega podjetnika Roberta Prevca ter nekdanji uslužbenki Volksbank-Ljudske banke Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan.

Okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek jim očita, da sta Nikolaja Udrih, v tistem času direktorica poslovnega področja plačilnega prometa pri VLB in Mojca Grabrijan, vodja oddelka plačilnega prometa, od začetka leta 2000 do junija 2001 zlorabljali svoj položaj, ker sta nadaljevali z avansiranjem podjetja Maxi Group, čeprav prokurist te družbe Robert Preveč terjatev ni več poravnaval.

Tako se je dolg Maxi Group večal, nakazila pa naj bi uslužbenki nadomestiU s pre-nakazovanjem novih deviznih prilivov drugih komitentov, zaradi česar naj bi VLB nastala škoda 2 milijardi 261 milijonov 195.658,21 tolarjev. Tožilka nekdanjima uslužbenkama banke očita nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, z namenom, da bi pridobili premoženjsko korist za drugega, celjskemu podjetniku Robertu Prevcu pa, da ju je k temu kaznivemu dejanju napeljeval.

Uslužbenki izpolnjevali navodila?

Zaradi vsega navedenega naj bi VLB utrpela hudo ma-

terialno izgubo, saj sta uslužbenki na račun Prevčevega podjetja nakazovali avanse na podlagi t. i. »Kochovega dokumenta« (mag. Michael Koch je bil do leta 1998 član uprave VLB in je podpisal dokument, ki je dovoljeval avansiranje še naprej, čeprav terjatev ni poravnaval potem, ko se se končali posH, ki jih je podjetje v Bosni in Hercegovini opravljalo za Pivovarno Laško.

Obravnavo, ki se je pričela letos spomladi, je v ponedeljek sklenilo poročilo in pričanje stalne sodne izvedenke za finance dr. Alenke Žnidarščič Krajnc, ki je v marsičem spremenilo pogled na celotno dogajanje. Sodna izvedenka je natančno pregledala vso dokumentacijo o poslovanju Ljudske banke ter odnosu do podjetja Maxi Group, pa tudi vsa revizijska poročila, iz katerih je razvidno, da so za nepravilno poslovanje v VLB vedeU tako člani uprave kot nadzornega sveta banke v Ljubljani in na Dunaju, kot tudi notranji in zunanji revizorji ter celo predstavniki Banke Slovenije, ki je kot za to pooblaščena ustanova redno dobivala poročila o poslovanju Ljudske banke. »Kljub temu ni nihče ničesar ukrenil, čeprav so za to bolj ali manj odgovorni tako v vodstvu banke kot tudi v Banki Slovenije, kjer bi VLB morali opozoriti na nepravilno poslovanje takoj, ko so dobili revizorska poročila,« je poročilo sklenila stalna sodna izvedenka in dodala, da so trditve o tem, da

v vodstvu in upravi banke VLB niso vedeh za avansiranje, neresnične. Vsi dokumenti o poslovanju namreč pričajo, da so bili odgovorni in vodilni delavci o tem obveščeni najmanj od leta 1998.

Izvedenka je ponovno izpostavila tudi t. i. »Kochov dokument«, na podlagi katerega sta obtoženi uslužbenki na račun podjetja MG iz-plačevaU avanse in potrdila, da je bila uprava, ki je avansiranje dovoljevala in zanj vedela, s tem dokumentom zagotovo seznanjena - čeprav so predstavniki uprave VLB med pričanjem na sodišču trdili drugače. »Da je uprava vedela za Kochov dokument, potrjuje dejstvo, da je vse do 26. marca letos dopustila avansiranje drugih komitentov in to kljub temu, da je zadeva z Maxi Group prišla na dan že lani jeseni. 10. septembra lani pa je uprava banke celo potrdila veljavnost Kochovega dokumenta z omejitvijo višine sredstev za avansiranje. Člani uprave pa so vedeli tudi, da je v določenih dneh izpostavljenost v primeru Ma-xi Group večja, kot jo dovoljujejo Banka Slovenije in interna pravila večinskega lastnika,« je povedala dr. Žnidar-šičeva in dodala, da je avansiranje nedovoljen bančni posel, ki ga je banka izvajala (in tudi nadaljevala) z očitnim namenom pridobivanja finančne koristi.

Grešni kozli

Na podlagi vsega povedanega je okrožna državna tožilka Tatjana Devčič Svetek

za vse tri obtožene v ponedeljek zahtevala visoke pogojne kazni s posebnim pogojem, da denar, za katerega naj bi oškodovali VLB, vrnejo. Vsi trije zagovorniki obtoženih - odvetnika Dušan Korošec in Aleksander Čeferin ter odvetniški kandidat Igor Klun pa so v sklepnem govoru izpostavili dejstvo, da so za jiepravil-no poslovanje banke vedeli prav vsi odgovorni, vključ-

no z nekaterimi državnimi organi, in da je nedopustno, da nihče ni ničesar ukrenil, krivdo za izgubljene milijarde pa skušajo sedaj naprtiti dvema uslužbenkama in Robertu Prevcu. »Preveč ni bil dolžan vedeti za interna pravila Ljudske banke in niti, od kod uslužbencem banke denar, ki so ga nakazovali na njegov račun,« je v sklepnem govoru

povedal njegov zagovornik Dušan Korošec.

V sklepnih govorih so vsi trije zagovorniki za Roberta Prevca ter Nikolajo Udrih in Mojco Grabrijan v ponedeljek zahtevali oprostilne sodbe. Ali bo njihove argumente upošteval tudi tričlanski sodni senat okrožnega sodišča v Ljubljani, pa bo znano danes opoldne, ko bo sodnica Aljana Ravnik razglasila sodbo.

ALMA M. SEDLAR

Robert Preveč in Mojca Grabrijan. Foto: Fotodokumentacija Delo

KOMENTIRAMO

Bančniki v čudežni deželi

Sodni proces proti Nikolaji Udrih, Mojci Grabrijan in Robertu Prevcu je bil zelo zapleten. Iz dokumentacije je bilo, tudi zaradi dvojnega knjigovodstva, nemogoče povsem natančno ugotoviti, kaj se je v primeru avansiranja Maxi Group dejansko dogajalo in kakšna je realna višina za banko izgubljenih sredstev. Prav absurdno so se razlikovala tudi pričevanja zaposlenih (predvsem vodilnih) v VLB...

Kot je v sklepnem govoru povedal Aleksander Čeferin, zagovornik Mojce Grabrijan, je v primeru VLB marsikdo drug prekoračil svoja pooblastila veliko bolj kot obe obtoženi. Robertu Prevcu pa je tožilstvo tako ah tako očitalo samo, da je uslužbenki k dejanju napeljeval - čeprav še vedno ni jasno, na kakšen na-

čin naj bi to storil, predvsem pa ni tožilstvo niti z besedico omenilo, kakšen naklep naj bi obtoženi vodil pri izvedbi nadaljevanega kaznivega dejanja. .. Na njunih računih ni kakšnih skrivnostnih nakazil, kot sta izpovedali, pa sta z izpolnjevanjem ukazov vodstva banke preprosto nadaljevali tudi potem, ko za avansiranje podjetja MG ni bilo več kritja, ker sta se bali, da bi izgubili službo. »Ali povedati, kaj se dogaja in tvegati izgubo službe ali pa čakati na čudež oziroma na to, da bo Preveč denar mogoče vendarle vrnil,« je dilema, s katero se je Nikolaja Udrih ukvarjala dneve in noči...

Sodba v procesu VLB bo znana danes opoldne, zahteva tožilstva po pogojnih kaznih za vse obtožene pa je pravzaprav zelo razumljiva. Us-

lužbenki sta zgolj izpolnjevali dokaze, Robert Preveč pa bo na prostosti ostal iz povsem praktičnega razloga. »Če bo v zaporu,«je v obrazložitvi povedala okrožna državna tožilka, »banki ne bo mogel vrniti dolga.«

Vseeno je pravo ozadje za predlog o relativno »milih« kaznih povsem drugje. V »a-fero VLB« je, kot je sedaj nesporno dokazano, vpletenih zelo veliko ljudi in institucij. Ljudi, ki zasedajo veliko višje položaje od dveh direktoric nekih bančnih oddelkov ter celo položaje v državnih organih. V tem primeru so vsi po vrsti svoje delo zanemarili, in če bo sodišče obsodilo sedanje obtožence, se bo na klopi za obtožence moral znajti še marsikdo drug. Ob čemer bi se prav lahko razkrilo še marsikaj drugega...

Preveč je, nenazadnje, samo izkoristil dobro pribžnost. Če priložnosti ne bi bilo, tega ne bi mogel storiti... Kakšno finančno korist je od provizij in obresti avansiranja Maxi Group d. o. o. imela Ljudska banka, žal ni znano. Če bi bilo, bi bilo bolj razumljivo dejstvo, da se na poročila o nepravilnem poslovanju tako dolgo ni odzval nihče.

Ne le obtoženi uslužbenki in Robert Preveč - v času, ko se je pred očmi toliko odgovornih dogajala največja bančna goljufija v Sloveniji, so na čudež očitno čakali vsi. In ta se bo, vsaj glede na to, da za izgubljeni 2 milijardi in 261 milijonov tolarjev na koncu najverjetneje ne bo kazensko odgovarjal prav nihče, navsezadnje tudi res zgodil.

ALMA M. SEDLAR

Obsojen na psihiatrično zdravljenje

Na okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek sodili 44-letnemu Miranu Brileju, olbtoženemu, da je po prepiru 9. marca letos v zavetišču za brezdomce v Celju z nožem do smrti zabodel 38-letnega Igorja Špegla.

Brilej in Špegel naj bi se sprla že večer pred usodnim dogodkom, saj naj bi Igor Špegel Miranu Brileju očital, da ga je zaposlenim v zavetišču prijavil zaradi posesti mari-huane. Ponovno sta se sprla zjutraj, ko se je Brilej vrnil v zavetišče. Vzel je kuhinjski nož in Špegla najprej porezal po obrazu, potem pa ga zabodel še v desno stran telesa, zaradi česar je Igor Špegel izkrvavel.

Sojenje je bilo zaprto za javnost, obtoženi Brilej, ki je bil od časa tragičnega dogodka v priporu, je v spremstvu varnostnikov sicer prišel na sodišče, vendar zaradi slabega zdravstvenega stanja na obravnavi ni sodeloval. Veliki senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik Milko Škoberne, je obtoženega Brileja spoznal za krivega. Ker je Brilej, po poklicu inženir gradbeništva, dejanje izvedel v stanju neprištevnosti, ga je sodnik Milko Škoberne obsodil na največ 10 let obveznega psihiatričnega zdravljenja ter na varstvo v zdravstvenem zavodu. To pomeni, da bo Miran Brilej naslednje desetletje preživel v psihiatrični bolnišnici. Če bi bil v času, ko je storil kaznivo dejanje, prišteven, pa bi mu grozila zaporna kazen od petih do .ite^^iek:.« ^^^^^^^^^^^^^ .________: AMS.

št. 37-12. september 2002

NOVI TEDNIK

KRONIKA

27

Bo policist obsojen?

Preiskava v zadevi Berisha je končana - Je policist izstrelil naboje upravičeno ali mu grozi sojenje?

Te dni znova odmeva dogodek izpred treh let. 23. aprila leta 1999 sta celjska policista pri obhodu pri (takratnem) hotelu Celeia opazila Naserja Berisho, za katerim je bila ravno takrat razpisana tiralica. Ko ju je Berisha opazil, je začel bežati in kljub opozorilu, da naj se ustavi, je z begom nadaljeval do Cinkarniške poti. Tam se je nenadoma ustavil, obrnil proti policistu, ki je bil za njim, iztegnil roko, v kateri je, kot so kasneje ugotovili, držal mobilni telefon in mu zagrozil, da ga bo ustrelil. Policist je takrat proti njemu izstrelil več nabojev. Berisha je umrl kmalu po prevozu v bolnišnico.

Sklepati je, da je Naser s tem, ko se je obrnil proti policistu, iztegnil roko in grozil, da ga bo ustrelil, hotel policista prestrašiti, saj v temi ni bilo mogoče prepoznati, kaj ima v roki, so pred tremi leti pojasnjevali na celjski policiji. Dušan Mohorko, takratni svetovalec vlade in pooblaščenec za vodenje Policijske uprave Celje je dejal, da Berisha pri tem: »...ni upošteval, da se je policist zaradi njegovega obnašanja počutil neposredno ogroženega, v skladu z 52. členom za-

Naserja Berisho so policijski streli pokosili 23. aprila 1999.

kona o policiji pa je imel vso pravico uporabiti strelno orožje,« in da je: »...policist iz občutka življenjske ogroženosti hipno reagiral v posebnem psihičnem stanju in v desetinkah sekunde.«

Že takrat se s takšno razlago nikakor niso sprijaznili številni Naserjevi svojci, ki so trdili, da je bil Naser v času iskanja zaradi tirahce doma. Spraševali naj bi tudi, zakaj ga policija ni prišla aretirat takrat. Mohorko pa je dejal, da so bili večkratni poskusi, da bi osumljenca na osnovi tiralice prijeli, neuspešni. Berisha naj bi imel večkrat opravka s policisti. Osumljen naj bi bil kaznivih dejanj na-silniškega obnašanja, ogro-

žanja varnosti in povzročitve lahkih telesnih poškodb. Povezovali pa naj bi ga tudi s preprodajo mamil, vendar so slednje Berishevi svojci ostro zanikali.

Naserja so zadele tri krogle. Ena v sprednjo stran le-, vega stegna, druga v levo stran ledvenega dela, tretja pa v desni del zadnjice. Sicer pa so na tleh našli devet tulcev nabojev iz policistove pištole.

Odločitev je padla

Policist, ki je sprožil orožje, je bil po usodnem aprilskem dnevu kar nekaj časa v bolniškem staležu in vseskozi pod varovanjem, saj so njemu in številnim policistom neznanci grozili. Še vedno je zaposlen na celjski policijski upravi in še vedno mu nudijo ustrezno zaščito. Policijska preiskava o tem, ali je tisto noč ravnal upravičeno ali ne, je končana. Po njihovem mnenju je policist ravnal pravilno in v skladu z zakonom.

Včeraj so okrožni državni tožilci skhcali poseben kolegij, saj gre za občutljivo zadevo, kjer so se odločili o nadaljnji potezi v primeru mladega policista. »Tožilka, ki je zadevo obravnavala, nam bo poročala o primeru, nato pa

se bomo skupaj odločiU,« nam je v torek povedal predsednik Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl. Možnosti so tri. Zoper policista lahko podajo obtožnico. V tem primeru lahko gre tudi za utemeljen sum pov-

zročitve smrti iz malomarnosti. Lahko odstopijo od kazenskega pregona, če gre za pomanjkanje dokazov za kaznivo dejanje. Tretja opcija pa je vrnitev zadeve preiskovalnemu sodniku z zahtevo po dopolnitvi. »Nemogoče je

predvidevati, kako se bomo odločili,« je še dodal Žaberl. Kako so se tožilci odločili, žal zaradi zaključka redakcije nismo mogli zapisati, več o tem pa bomo poročali v prihodnji številki časopisa.

SIMONA ŠOLINIČ

Zadnje slovo od Naserja na velenjskem pokopališču. Foto: SHERPA

Kdaj streljati?

52. člen Zakona o policiji jasno predpisuje kdaj in v kakšnem položaju lahko policist pritisne sprožilec: »...policist sme uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače zavarovati življenja ljudi in preprečiti bega osebi, ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zakonu mogoče izreči kazen zapora 8 let ali več......če ne

more preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ah osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker je storila prej omenjeno kaznivo dejanje, če je v nalogu za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi

taka oseba poskušala pobegniti......če ne more odvrniti

napada na varovano osebo ali varovani objekt......če ne

more odvrniti od sebe neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje. Policist mora pred uporabo orožje, če okoliščine to dopuščajo, opozoriti: »Stoj, policija, streljal bom!« in sprožiti opozorilni strel.

Na območju Policijske uprave Celje lani proti osebam niso uporabili strelnega orožja, so pa izstrelili dva opozorilna strela. Gledano splošno, pa lani uporaba prisil-nili sredstev in napadi na policiste številčno niso bistveno odstopali od leta prej, število uporabljenih prisilnih sredstev se je povečalo za 5 odstotkov, število napadov na policiste pa se je zmanjšalo za 8,5 odstotka.

SIMONA ŠOLINIČ

PROMETNE NESREČE

Vlak ga je povozil

v bližini železniške postaje Lava v Celju je v sredo, 4. septembra, vlak povozil 25-letnega M. T. iz Celja. Omenjeni je želel prečkati železnico izven prehoda za pešce, ob sebi pa je potiskal kolo. Zaradi hudih telesnih poškodb so omenjenega odpeljali v celjsko bolnišnico.

Ranjen motorist

S hudimi telesnimi poškodbami motorista se je končala prometna nesreča, ki se je zgodila na križišču lokalnih cest Ložnica pri Žalcu-Gotovlje-Žalec v sredo, 4. septembra. 30-letni voznik osebnega avtomobila, B. N. je v križišču Zavijal levo proti Žalcu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 33-letni R. V, voznik kolesa z motorjem.

CVETKE

• Celjski policisti imajo na sejmu tudi svojo pisarno. Vse potencialne dolgoprstneže, ki bodo te dni »operirali« na MOS-u, naprošajo, naj se predhodno javijo v njihovih prostorih v hali B zaradi evidence.

• Pretekli teden je nadvse pogumni in drzni osebek vlomil v mrliško vežico na enem izmed pokopališč na Celjskem. Odnesel je ozvočenje in kosilnico. Da se mu ne bi ob tem od strahu in groze tresle hlače, bi se lahko timsko povezal s tistim nepridipravom, ki nekaj dni prej iz skla-

dišča v Velenju odnesel 87 različnih luči. Bi mu lahko malce osvetilil prizorišče.

• Te dni so vlomili tudi v neko zidanico in odnesli 110-litrsko aluminijasto cisterno. Sumimo, da gre za tiste, ki so si teden prej v neki zidanici odtočili 100 litrov vina...

• Kar nekaj časa si je vzel tisti, ki je v Vitanju dodobra oskubil osebni avtomobil. Iz njega je odnesel avtoradio, ker pa se mu je to zdel premajhen plen se je odločil odnesti še vse sedeže in obe zračni vreči. Voznik zdaj vozi in sedi na pručki.

Preteple SO jo

Zadnji delovni dan minulega tedna so brezobzirne neznanke v Vodnikovi ulici v Celju obstopile petnajstletnico in od nje zahtevale mobilni telefon in prstane. Ker se jim je uprla, so jo preteple in odšle. Policisti za predrznimi in nasilnimi neznankami še poizvedujejo. Menda so jim že na sledi.

Umrla mlada voznica

Nekaj minut pred sedmo uro je v petek v Mali Pirešici na cesti Arja vas-Velenje življenje izgubila 26-letna voznica osebnega avtomobila. 26-letna N. V. je med vožnjo iz smeri Velenja dohitela kolono vozil in zapeljala na nasprotno smerno vozišče. Ravno takrat pa je po njem pripeljal 31-letni voznik tovornega avtomobila A. Š. V silovitem čelnem trčenju je voznica utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrla. To je že 32 smrtna žrtev letos, v enakem obdobju lani je na celjskih cestah umrlo 33 ljudi.

Pešec čez cestišče

Na križišču Foitove ceste in Ceste talcev v Velenju se je v petek, 6. septembra, huje ranil 47-letni pešec M. C, ki je prečkal Foitovo cesto pri rdeči luči. Iz smeri Šoštanja je takrat pripeljal 46-letni S. H. in z osebnim avtomobilom trčil v pešca.

Gneča bo!

Dvaindvajset policistov in kriminalistov ima polne roke dela v času sejma

V teh dneh se zaradi mednarodnega obrtnega sejma utegne število vozil v Celju povečati za 50 odstotkov, kar z drugimi besedami pomeni okrog 50 avtobusov in 6000 osebnih vozil več, kot je vsakodnevno povprečje.

»Največ vozil bo te dni vsekakor na mariborski cesti, pa tudi po Magistrali zahod in Čopovi ulici,« pravi načelnik urada uniformirane policije Policijske uprave Celje Bojan Vrečic. »Prometne konice je moč pričakovati predvsem na Mariborski in Dečkovi cesti med deveto in enajsto uro, med trinajsto in šestnajsto ter med osemnajsto in

dvajseto uro,« še dodaja. Za pobiranje parkirnine in re-darsko službo so zadolženi pri Združenju šoferjev in av-tomehanikov, na sejmu pa je prisotno tudi 22 policistov in kriminalistov. Tako kot v preteklih letih ima tudi letos celjska policijska postaja svojo pisarno oziroma dežurno službo v hali B. So pa zaradi sejma spremenili tudi prometni režim v okolici Golovca. Opekarniška in Stara Dečkova cesta sta enosmerni in sicer Opekarniška cesta od Dečkove ceste proti Hudinji in Stara Dečkova od Vrunčeve proti Mariborski cesti.

S. Šol

Prvi šolski teden minil varno

Prvi šolski teden je na Celjskem minil varno. Zgodili sta se dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena dva otroka, vendar ne na poti v šolo ali iz nje. Eden izmed njiju se je lažje ranil. So pa celjski policisti pretekli teden ustavili skoraj tri tisoč voznikov, izrekli 55 opozoril, izdali 804 plačilnih nalogov, 143 voznikov pa poslali k sodniku za prekrške. S preventivnimi aktivnosti so policisti sodelovali na več kot sto šolah in skoraj tolikokrat tudi predavali mlajšim in starejšim učencem o varnejši poti v šolo. Ustavili so tudi nekaj voznikov javnih prevoznih sredstev, pri katerih so ugotovili pet nepravilnosti. S.Šol

- Št. 37-12. september 2002 -

Klub Magic llfe v Sharm el Sheiku je prava mala vas.

Miro Primorac: »Magic life ponuja počitnice drugače, z obilico dejavnosti, dobro hrano in pozornostjo do gostov. Zavedajo so, da so proda li turistom sanje in privoščiti jim želijo tisto, kar so kupili. Kakšnih 500 gostov iz Slovenije je to že spoznalo.«

Čarobno življenje

Avstrijski Magic life v svojih klubih uspešno prodaja turistom tisto, kar iščejo - sanje namreč

Laudin boeing 767 se je po nekaj manj kot tri tisoč kilometrih zračne poti z Dunaja in po dobrih treh urah leta pričel počasi spuščati proti letališču v Sharm el Sheiku, na jugu Sinaja. Pogled skozi okence je očaral. Sinaj je žarel v luči vzhajajočega sonca. V polotok, ki povezuje Azijo z Afriko, se z obeh strani globoko zajedata prekrasna Sueški in Akabski zaliv. Med obema je skoraj nepregledna puščava, iz katere rastejo neverjetne gore, ki so bile s kakšnih 7 tisoč metrov višine videti kot po pesku posejani kravjeki. In med njimi široki, z rekami peska zaliti vadi j i - osušena korita pradavnih rek.

Pravljični pogled na deželo, ki je zaznamovala zgodovino in zaznamuje sedanjost, je porodil vprašanje: »Kje sredi tega ničesar pa bomo sploh

pristaU?« In potem so, prav na konici rta, ki reže globoko sled v čudovito modro Rdeče morje, v zorni kot prilezle majcene hišice, ki se, že kar nekam sramežljivo, dotikajo morja. In ob zalivu, ki sega do konca pogleda, se je potegnila veriga hotelov. Ob njih je pogled ujel, prav blizu obale, črto svetlo zelenih zalivov, plitvin, ki jih je tja proti morju presekal koralni greben in popeljal pogled v globoko modrino do več tisoč metrov globokega Akab-skega zaliva.

Izstop iz letala je bil svojevrsten šok. Domače sapice, mrakobnost deževnega poletja in avgustovski hlad je zamenjal nenaden sunek vrelega puščavskega vetra. In zaprl sapo. Kot jo zapre tudi »zemeljski« pogled na neskončno širjavo puščave, ki se začne že nekaj metrov za letališko pristajalno stezo in

vodi v objem sinajskih gora. Ste si z vročim sušilnikom za lase že kdaj popihali naravnost v usta? Če ste, je to ta občutek. Suha, gola, nič neprijetna vročina. In potem prijetno zavetje klimatizirane letališke stavbe, zatem prav tako klimatiziranega avtobusa, kjer prijazne roke domačinov podajajo v roke vlažne brisače, ki čudežno ohladijo hipoma razgrete glave.

Dobrih deset minut vožnje z avtobusom je bilo potrebno, da smo prispeli do cilja -najnovejšega kluba Magic life, ki ga je ta avstrijski turistični gigant odprl marca letos in v njem ponuja 1376 postelj v 521 lepih, razkošno opremljenih sobah. Le še korak v hotelske avle in že smo tam, kjer prodajajo sanje vsem tistim, sitim avanturiz-ma, popotovanj, željnih počitnic, kjer vas na vsakem koraku razvajajo.

Razkošen klub

Hotel je pravzaprav napačen izraz za klub, v katerem smo. Pravilneje bi ga opisali kot veliko vas, sestavljeno iz številnih, največ dve nadstropji velikih hišic, ki jih povezujejo urejene ocvetličene poti. V osredju te vasi je pet bazenov, nekoliko odmaknjen, bolj na obrobju dogajanj, je še tako imenovani sprostitveni bazen, kjer je mir prvi zakon. Bazene obkrožajo štiri restavracije in velik hotelski lobi z recepcijo. »Vaške ulice« vodijo mimo trgovinic s spominki in menjalnice. Za hišami se razprostira dolga peščena plaža z ležalniki, senčniki in igrišči za košarko in odbojko na mivki. Plaža nežno preide v dolgo plitvino, to pa zaključuje čudovit koralni greben, za katerim se morje prelije v-za kopalce in potapljače primerne globine. Ob plaži sta še potapljaški in le nekaj ko-

rakov stran sodoben fitness center na prostem. Streljaj od tam so uredili otroški vrtec z igrali, ob njem še prostor za ustvarjalne delavnice za staro in mlado. Na obrobju vasi so zgradili amfiteater, kjer se ob večerih vrstijo plesne, glasbene in druge prireditve, vsak dan pa tam vrtijo tudi filme. Le nekaj korakov oddaljena so teniška igrišča in prostor, namenjen lokostrelstvu. Razkošju športno-rekreacijske in razvedrilne ponudbe lahko prištejemo še izposojevalnico gorskih koles, urejeno središče za dobro počutje (well-ness) z različnimi vrstami masaž, disko, celo lastno radijsko postajo premorejo. Dobremu počutju gostov so namenjeni še številni bari, z raznovrstno ponudbo pijač, ki so jih razpostavili na plaži, ob in v bazenu ter na številnih točkah ob urejenih vaških poteh.

Ponudba odtehta ceno

»že res, da za opisano razkošje pošteno in gledano skozi naše oči tudi drago plačate. A plačali ste doma. Ko stopite skozi vrata Magic life kluba, lahko pozabite na denarnico in kakršnekoli dodatne stroške, če, seveda, nimate navade domov nositi kilogramov spominkov,« je povedal Miro Primorac, lastnik mariborske turistične agencije Sonček, ki v Sloveniji trži te programe. Magic life je namreč klub, ki prodaja t.i. ali inclusive storitve - torej dobite v klubu vse, kar so vam obljubili, zastonj. In tega res ni malo. Kajti so ali inclusive aranžmaji in so Magic life ali inclusive paketi. Takšni, pri katerih ponudba ni omejena in ne pohitijo med peto in šesto popoldan s pečenimi pa-

lačinkami in sokom, kakšnim kozarcem vina in praženimi sardelicami, pa morda še z nočnim prigrizkom. So namreč tudi hoteU, kjer vam prav takšno ponudbo prodajo kot »ali inclusive«. Magic life je ubral drugačno pot ii\ pri ponudbi gostom ne skoparijo. Ponudba pijač in hrane je praktično neomejena, proti večeru strežejo celo s koktejli in vsemi vrstami žganih pijač. Ob bazenu dobite vsak dan sveže kopalne brisače, v sobi vas čaka kopalni plašč, najem ležalnikov ob bazenih in na plaži je brezpla-, čen. Predvsem pa se veliko ukvarjajo z animacijo. Vsak dan se v klubu odvije okoli 30 športnih in približno 150 drugih zabavno-rekreacijskih dejavnosti. Zanje poskrbijo ani-matorji, ki jih imajo v vseh 25 klubih zaposlenih več kot 600 in prihajajo iz najrazličnejših držav. Za plažne in bazenske dejavnosti najemajo zlasti Brazilce, za petje in zabavo Afričane, za ples umetnike iz vzhodne Evrope.-»Klubi, ki jih ima Magic life v Turčiji, so specializirani predvsem za obalne športe, kot so odbojka na mivki, ulična košarka, plažni nogomet. Tuni-zijski klubi so raj za golfiste.

Magic life ima 25 klubov v Turčiji, Grčiji, Tuniziji. Egiptu in Bolgariji. Skupno imajo klubi 8.472 sob in 20.770 postelj. Klub v Sharm el Sheiku je odprt vse leto, v njem je zaposlenih 500 ljudi, izključno (razen animatork) moških, zaseden pa je 70 odstotno. Decembra in januarja je tam poprečna nočna temperatura 15 stopinj, dnevna 22 stopinj Celzija. Morje ima nekaj nad 20 stopinj.

Animatorji poskrbijo, da nikomur ob bazenih ni dolgčas.

- Št. 37-12. september 2002

Ponudba rib je izredno pestra in bogata.

V Egiptu pa gojijo predvsem potapljanje, od tečajev do vodenih izletov do 30 metrov globine med čudovite koralne grebene,« je povedal Miro Primorac. Za 20 evrov lahko kar v klubu opravite potapljaško šolo in pridobite certifikat, brez katerega potapljanje ni dovoljeno. Če vam je 10 odveč in potapljaškega izpita nimate, se lahko zadovoljite z izposojo maske z di-halko in plavuti, ter raziskujete čudovit podmorski svet. Zaradi kristalno čistega morja vidite dobrih 15 metrov v globino. Opremo za potapljanje lahko pustite doma. V potapljaškem centru imajo na azpolago 50 kompletov celotne opreme, 100 oblek, 120 steklenic s stisnjenim zrakom...

Vrhunska kulinarika

v klubu najdete pet restavracij in v katerem koli trenutku dneva je odprta vsaj ena. Kulinarična ponudba je vrhunska, oblikovana iz 1500 me-

nijev, ki se »zavrtijo« vsakih 14 dni. Ob centralni restavraciji, kjer postrežejo s toplimi obroki po evropskem okusu, množico juh in pravo poplavo najrazličnejših solat in sladic, imajo še štiri specializirane restavracije. Prva je namenjena lokalni kulinariki - torej domačim, egiptovskim jedem, na njenem vrtu pa si mirno lahko prižgete tudi priljubljeno šišo - vodno pipo. V drugi postrežejo z ribami in hrano, narejeno bolj po francosko. Tretja je klasična italijanska restavracija s sijajno ponudbo testenin in drugih tipičnih jedi italijanske kuhinje. Četrta ponuja latinsko-ameriške kulinarične posebnosti. Za nameček je, v času najhujše popoldanske vročine, odprt še kiosk ob bazenu, kjer lahko izbirate med šestimi vrstami slastnih, toplih sendvičev, polnjenih z mesom z žara in/ali zelenjavo. 400 gostov hkrati lahko tako vsak dan poskuša ob »običajni« hrani tudi specialitete različnih kuhinj. V Magic li-

feu pravijo, da tako gostom ni treba misliti na ure dneva in na to, kdaj, kje in kaj pojesti. Ko se oglasi želodec, je treba narediti le nekaj korakov in že si pri širokem izboru hrane, pripravljene res okusno, z odnosom. In to se, na svoj način, tudi splača. Ker je hrana na voljo stalno, je, paradoksalno, a logično, poraba manjša, saj praktično nihče ne je na silo, zato ker je pač čas za obed.

BRANKO STAMEJČIČ

30

Politično neicoreicten festival

Za filme, ki ne podlegajo pritisku

v Sloveniji se odvija - ali pa se bo odvijalo - veliko festivalov. Ime, ki je nenehno povezano z različnimi izbori kratkih filmov, je Sabina Dogič. Glavni predmet pogovora je festival, ki se bo dogajal drugo leto...

Začniva nekje drugje; vem, da ste vi bili vpleteni v izbor kratkih filmov ob LIFF-u; ali vaša vpletenost v Novomeški festival kratkega filma ter Politično nekorektni festival pomeni, da na LIFF-u ne boste več sodelovali - ali celo to, da tam programa kratkega filma ne bo več?

Sniff (mednarodni festival kratkega filma) je ena najlepših stvari, kar se mi jih je zgodilo v zadnjih letih pri organizaciji filmskega programa. Sniff je bil v prvem letu za kratki film tisto, kar kakšen drug filmski festival pri nas ni dosegel v nekaj letih. In to leti na ekipo festivala, ki nikoli ne more biti ena oseba ter vse, ki so jo podprli (vključno s tujimi režiserji in producenti). Na festivalu se mi zdi pomembno to, da morajo biti v ospredju filmi in gostje (režiserji), ter samo vzdušje festivala. Kar je dovoljšen razlog, da z Liffom ne bom več sodelovala. To pa ne pomeni, da brez mene ne bo programa kratkih filmov. Prav nasprotno, že lani je Liff imel v programu sklop kratkih filmov, imenovan Evropa u kratkem. Sklop, ki kroži predvsem po Evropi in ki jih izbere telo z imenom The European Coordination

of Film Festivals ter hnanč-no zastopa Evropska komisija. Filmi so v večini brez dialogov, saj naj bi jih razumela čim širša evropska publika.

Kaj je osnovna ideja Politično nekorektnega festivala, ki ga načrtujete naslednje leto?

Korektnost je pritisk, ki ni le finančne narave. Osnovna ideja festivala je prikazati filme, ki na takšen ali drugačen način niso podlegli temu pritisku.

Kratkost filma lahko pomeni manj potrebnega denarja, manj potrebnega denarja pa lahko pomeni manj odvisnosti od produ-centov in komercialnosti -in več okretnosti. Ali lahko enaka enačba velja za festival? Vem, da bo ta imel zelo nizek proračun...

Kratkost filma ne pomeni manj denarja, vsaj če pripravljaš festival. In skoraj vedno so zadaj producenti. Na Snif-fu so bili prikazani hlmi, ki so komercialno uspešni, vendar ne v smislu komercialne uspešnosti današnjih celove-čercev, bolj festivalsko priljubljeni. To so bili filmi, posneti na filmskem traku, kar za sabo potegne precejšnje transportne stroške.

Politično nekorekten festival pa bo na svojem začetku kar se da nizkoproračunski v smislu, da bodo filmi, četudi posneti na hlmski trak, s privolitvijo avtorja predvajani z bete. Tako smo se odločili, da se lahko bolje posvetimo kvaliteti programa.

Festival je mednaroden. Odkod prihajajo avtorji in kolikšno udeležbo pričakujete?

V primeru, da nam bodo organizacije pomagale pri kritju potnih stroškov režiserjev, pričakujem udeležbo s celega sveta. Po odzivih sodeč pomeni to od Miamija, New Yor-ka, Argentine, Francije, Danske, Avstrije, Litve, Turčije, Egipta, Irana do Koreje. Tako da je, kar se tiče gostov, vse še precej negotovo.

Kakšni so pogoji za udeležbo na festivalu?

Pogoj je politična osveščenost in angažiranost v polju filmskega jezika. Leto

produkcije je neomejeno, prav tako dolžina in forma.

Kdaj se bo odvijal festival in kje?

Festival se bo predvidoma odvijal v Metelkova mestu, za obzidjem, nasproti Kluba Gromki... se pravi, odprti kino, v času, ko dan še ni najdaljši in ko noči niso več najhladnejše, v začetku maja. Vse bo potekalo v sodelovanju z ostalimi klubi in upam, da tudi s Slovensko Kinoteko. Vse pa je odvisno od programa, filmskih formatov in navsezadnje proračuna.

PETER ZUPANC Foto: GEZA BETHLEN

Sabina Dogič

Mothmanova prerokba

Mark Pelling-ton je nazadnje delal Ulico Ar-lington, enega bolje vodenih in odlično zaključenih trilerjev zadnjih let. Spomnimo se: podeželje, Jeff Brid-ges kot bivši specialec, ki podvomi, če so njegovi novi sosedi tisto, za kar se izdajajo, da so - in nazadnje, sekundo pred smrtjo, ugotovi, da je imel prav v vsem. Sosedje so teroristi. In on je njihov kurir In stolpnica FBI-ja gre v zrak. Arlington seje ukvarjala s paranojo in zrcaljenjem resničnih dogodkov. Mothmanova prerokba se ukvarja z istim, le da... je na prvi pogled bolj konfuzna in premore manj dorečeni konec.

Na prvi pogled.

Da - dogodki kot da si ne sledijo povsem linearno. Da - nekatere stvari na koncu niso razložene. Da - junak reagira mnogo prepozno za nas, ki že vemo, v katerem žanru smo. Toda - ali je naključje, če v filmu, kjer se junak izgublja v času in prostoru, obstaja tudi pripovedna nelineamost? In, morda stvari niso razložene - ker v filmu ne obstaja dovolj verodostojen karakter, ki bi razlagati smel? In kako naj Ge-re reagira pravočasno: saj niti o žanru, v katerem se nahaja, nima pojma? Ni Tvvilight zone, Superman pa tudi ne. Kako naj dojame, da je glavni problem atmosfera? In film premore neverjetno atmosfero. Ustvarja jo s premiki kamere. Svetlobnimi učinki. Glasovi po telefonu. Glasovi po odvodnih ceveh. Utripajočo elektriko a la Twin Peaks. Zrcali povsod, navad-

nimi zrcali in zrcali z nepričakovanimi obrazi v njih. Informacije z vseh strani; obilje informacij, in nikoh ne veš, katera je prišla iz pravega izvora in katera ne; in nikoli ne veš, katero kako interpretirati. Komu zaupati? Čisto komunistično ozračje sredi navadnih »bo-gaboječih« ljudi. Pravzaprav je glavni junak filma očitno atmosfera; kot da je zgodba atmosfera. In Pellington je mojster zanjo. Vse tiste navidezne pomanjkljivosti so del tega načrta. Paranoja, ki razlage noče; paranormalne hidre, ki vsako možno racionalizacijo požro. Še en znak, da je režiser zelo dobro vedel, kaj počne, je zaključna nesreča. Za razliko od časovnega izmikanja in brisanja skozi ves preostali film je le ta nesreča izreeedno doool-ga in linearna in grozljiva. Le nesreča je realna. Le nesreča vas vrne v realnost. Vas opozori nanjo. Zveni poznano? O da. Odvrzimo paranormalne dodatke na stran; tudi ti bodo nekaterim ljubi, toda Prerokba je v svojem bistvu predvsem nadaljevanje komentarja... političnega in razpoloženjskega... iz Ar-lingtona.

PETER ZUPANC Ocena: 7/10

CELJSKIH 5 PRVAKOV

Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 9. do 8. 9.)

Gremo v kino!

Našteti ste morali vsaj dva filma Roberta Altmana, najbolj pa sta se vam vtisnila v spomin M.a.s.h. in Igralec. Nagradno vstopnico dobijo Tadej Oprešnik iz Šentjurja, Primož Kronovšek iz Parižlj in Viktor Gaber iz Ljubečne.

37. nagradno vprašanje: Kdo igra večino slabih fantov v filmih o slavnem britanskem tajnem agentu Austinu Povversu?

Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 16. septembra (do takrat morajo prispeti!). Ne pozabite nalepiti kupona in napisati naslova. Izžrebali bomo tri dobitnike brezplačnih vstopnic.

PRIHAJAJO

Mothmanova prerokba

The Mothman Prophecies

Igrajo: Richard Gere, Lucinda Jennev, Lama Linney, VJill Patton, Alan Bates

Režija: Mark Pellinton Scenarij: Richard Hatem (po noveli Johna A. Keela) Zvrst: triler Dolžina: 119 minut

John Klein [Richard Gere), novinar iz Washingtona, po smrti soproge zapusti svoje delo, da bi preučil čudna poročila, ki pripovedujejo o nenavadnih prerokbah fer videnjih krilatih bitij v malem mestu v Zahodni Virginiji, kar bi lahko dokazovalo invazijo Nezemljanov na modri planet... Triler je posnet po resničnem dogodku, ki nikoh ni bil do konca razjasnjen...

V slabi družbi

Bad Company

Igrajo: Anthony Hopkins, Chris Ročk

Režija: Joel Schumacher

Scenarij: .lason Richman, Michael Browning

Zvrst: akcijska komedija

Dolžina: 116 minut

Oakes [Anthony Hopkms) in Kevin Pope [Chris Ročk) sta izkušena agenta CIE, zadolžena za najtežje naloge. Pod krinko sta na sledi preprodajalcem jedrskega orožja, ko Kevin pade pod kroglami najetih morilcev. Ker slabi fantje ne vedo, da je Kevin mrtev, Oakes na njegov mesto pripelje brata dvojčka

Jakea. Težave nastopijo, ker Jake sploh ne ve, da ima brata, ker ga je vzgajala ulica in ker je spreten goljuf, ki se preživlja s preprodaja-njem dragih vstopnic in igranjem šaha za denar. Toda fant je bister, poln življenjskih izkušenj, dosleden, zagrizen in globoko v sebi celo pošten. Pod vodstvom izkušenega Oaksa se začne njuna odisejada prod slabim fantom.

Emil in deteictivi

Emil und die Detektive

Igrajo: Tobias Retzlaff, Anja Sommavilla, Jurgen Vogel Maria Schrader, Kai Weisinger Režija: FranziskaBuch

Scenarij: FranziskaBuch (po knjigi Ericha Kdstnerja) Zvrst: mladinski pustolovski Dolžina: 110 minut

Dvanajstletnega Emila in njegovega očeta spremlja nesreča. Najprej se Emilova mati preseli v Kanado, nato še njegovega očeta odpustijo iz službe. Da bi Emil doživel tudi nekaj lepih trenutkov, ga

oče z vlakom pošlje v Berlin k bogati družinski prijateljici. Fant na vlaku sreča čudaškega moškega, ki mu ukrade ves prihranjen denar. Razočarani Emil sklene, da bo dobil denar nazaj, zato skupaj s prijatelji, ki jih najde na berlinski ulicah, zasleduje tatu...

- Št. 37-12. september 2002 -

T v VODIC

31

NE PRESLISITE NA RADIU CELJE

ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB 12.15; ODMEV

Celje - mesto multikinematograffov

Mercator bo v nakupovalnem centru, ki ga bodo v kratkem začeli graditi ob novem stadionu na Hudinji, gradil tudi multikino. To je potrdil predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič. Celje bo tako prvo mesto v Sloveniji, ki bo imelo za svojih 40 tisoč prebivalcev kar dva multipleks kinematografa! Je to smiselno ah ne, kaj o tem menijo v Celjskih kinematografih in v Tušu, ki trenutno zaključuje gradnjo svojega multikina na Hudinji, boste izvedeli v oddaji Odmev.

ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB 21.00: GOST V STUDIU

Smiljan Mori in 7 skrivnosti motivacije

Danes, v četrtek, ob 21. uri bo naš gost Smiljan Mori, strokovnjak za motivacijo in komunikacijo, podjetniški svetovalec, osebni trener najuspešnejših podjetnikov, manager-jev, športnikov in posameznikov. Predstavil bo knjigo z naslovom 7 skrivnosti motivacije, v kateri je opisal preizkušene ideje in strategije, ki jih bralci in poslušalci lahko uporabijo, da bi dosegli vrhunske rezultate na vseh področjih življenja. Smiljan Mori bo tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, svetoval, pa tudi nagrajeval.

PETEK, 13. SEPTEMBRA, OB 12.15: MOS 2002

Položaj delavcev pri obrtnikih

v današnji oddaji, ki smo jo pripravili v okviru MOS-a 2002, bomo govorih o položaju in problemih delavcev, zaposlenih pri

obrtnikih, s posebnim poudarkom na tem, kaj jim bo prinesla nova delovna zakonodaja. V pogovoru bosta sodelovala Ladislav Kaluža in Forto Turk iz Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje, ki bosta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. Vprašanja bomo med oddajo sprejemali na tel. št. 49-00-880 in 49-00-881, lahko pa nam jih pošljete tudi na elektronski naslov ra-dio@nt-rc.si.

SREDA, 18. SEPTEMBRA, OB 16.20: FILMSKO PLATNO

O filmu po novem ob sredah

Filmsko platno se seli v nov termin. Od srede, 18. septembra, boste lahko oddajo Filmsko platno spremljali in v njej sodelovali vsako sredo ob 16.20 uri. Za spremembo termina smo se odločih zato, da boste lahko vsi, ki imate radi film, o aktualnih filmih izvedeh več že dan prej, preden se uvrstijo na program celjskih kinematografov. Tako kot doslej bomo predstavljali aktualne filme, podarjali vstopnice, vas obveščali o zanimivostih in tračih ter zavrteli tudi kakšno filmsko skladbo.

VSAK DAN DO 19. SEPTEMBRA OB 11. URI: VELIKA NAGRADNA IGRA ZMAGOVITI PARI

Vsak dan ob U. uri boste lahko do 19. septembra spremljali in sodelovali v veliki nagradni igri Radia Celje. Iskali boste zmagovite pare in si, če boste par našli, prislužili tudi nagrado Radia Celje oziroma naših pokroviteljev. 19. septembra, prav na 48. rojstni dan Radia Celje, bomo med vsemi, ki nas boste poklicali, izžrebali tudi posebne, glavne nagrade. Pokrovitelji igre Zmagoviti pari so Pivovarna Laško, Celjski sejem, gostišče Hohkraut in Tro-pic Caffe.

ČETRTEK, 12. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40Tečojni-ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko, 18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih rodijskih postaj Slovenije

PETEK, 13. septembra

5.00 Začetek jutranjega programu, 5.30 Narodno-zabov-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Holo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 12.00 Novice, 12.15 Torča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih rodijskih postoj Slovenije

SOBOTA, 14. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-na melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit listo Radio Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

NEDEUA, 15. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 8.00 Poroči-

la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regio-nolnih radijskih postaj Slovenije

PONEDEUEK, 16. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15Bingojack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Voše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljok polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postoj Slovenije

TOREK, 17. septembra

5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobav-no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Zdravju prijazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi ste jih poslušali, 23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postaj Slovenije

SREDA, 18. septembra

5.00 Zočetek jufranjego programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek, 23.00 Dobro Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

NASVETI

35

Povejte mi^ kje spite in povem vam, kalfo zdravi ste

Slabo spite, pa ne veste, zakaj - Odgovor vam lahko da tudi izkušen radiestezist

Globoko pod nami se dogaja marsikaj, pa se tega niti ne zavedamo. Na to nas opozori šele slabo počutje, bolezen, ki se nas loteva. Stopimo do zdravnika, a so učinki zdravljenja kratkotrajni. Ko obupamo, ube-remo še druge poti, pravimo jim alternativne, in ena takšnih je lahko tudi stik z ra-diestezistom, ki z občutljivo napravo izmeri dogajanja v zemeljski globini in nam pove, pri čem smo in svetuje, kaj storiti.

Zemeljskih tokov je več vrst, nekateri so dobrodejni, drugi škodljivi, nekateri celo smrtno nevarni, če smo njihovemu delovanju izpostavljeni daljše obdobje. Sprva to delovanje občutimo kot motnje sna, nato kot motnje splošnega počutja, kasneje kot bolezen. Dlje, ko se zadržujemo na mestu škodljivih zemeljskih učinkov, vodnih tokov, hitreje gre z zdravjem navzdol.

Kar tretjino svojega življenja preživimo v postelji, zato je še kako pomembno, na kakšno mesto jo bomo postavih. Odgovor na to vprašanje nam da lahko le izkušen radiestezist, kakršen je tudi Vlado Stojnšek iz Celja, ki se s to tehnično vedo ukvarja približno pet let. Pred petimi leti je hudo zbolel, nihče mu ni znal pomagati. Pa se je obrnil na znanca, ki mu je radiestezijsko izmeril prostore, kjer se največ zadržuje, in'skriv-nosti ni bilo več. Ravnal se je po nasvetih strokovnjaka, poskrbel za primerno zaščito in zdravje se mu je postopoma začelo vračati. To dejstvo ga je spodbudilo, da se je z radiestezijo začel tudi sam ukvarjati. Do danes je opravil nešteto meritev in pomagal mnogim ljudem, ki so se obrnili nanj oziroma na njegovo podjetje Radiestezija Stojnšek. Mnogokrat je dovolj, da posteljo pre-

stavimo na drugo mesto, kjer ni učinkov vodnih zemeljskih tokov in se učinki na spanje ter počutje pokažejo že po štirinajstih dneh, vedno pa to ni mogoče. V prostoru, kjer spimo, je mreža negativnih tokov pregosta ali pa postelje preprosto ni mogoče postaviti na mesto, ki je »zdravo«. V takšnih primerih vam Vlado Stojnšek postreže s tehnično rešitvijo oziroma napravo, ki jo je sam razvil, njene učinke pa so izmerili in potrdili tudi v inštitutu za novo elektromagnetno energijo Bion, ki deluje v okviru ministrstva za šolstvo, znanost in šport.

Škodljiva tehnična sevanja

Sodobni čas je vse bolj obremenjen s tehničnimi sevanji, katerih najpogostejši oddajniki so zlasti televizijski sprejemniki in računalniki, ti naši vsakdanji sopotniki. Če je teh sevanj preveč in je škodljiva ionizacija v prostoru premočna, se nam lahko oglasijo številne zdravstvene motnje. Tudi te meritve opravlja Vlado Stojnšek in glede na rezultat svetuje ter ponudi ustrezno in učinkovito zaščito, pri tem pa nenehno sledi razvoju biofizike.

Vlada Stojnška lahko pokličete tudi na tel. številki 03/ 5411 863 ali 041/ 200 847 ali pa ga obiščete na naslovu: Radiestezija Stojnšek k.d., elektronske meritve sevanj, Kersnikova 22, Celje.

Ko pri naročniku opravi meritve, svetuje in predlaga najprimernejšo zaščito. Vlado Stojnšek še ni zadovoljen z opravljenim

delom. Vedno se sprašuje, ali je ravnal prav in pomagal. Zato čez čas vedno pokliče naročnika, da se prepriča. Doslej je bil še vedno zadovoljen, to pa mu daje poleta, da nadaljuje z iskanji, se izpopolnjuje, sledi svetovnim novostim. »Žal me ljudje večinoma pokličejo šele takrat, ko je njihovo zdravje že močno načeto,« pravi Vlado Stojnšek, ki ga bo tudi letos mogoče obiskati na Mednarodnem obrtnem sejmu. V hali M bo imel pri sebi tudi napravo za merjenje aure.

Zgovorna aura

Vsako živo bitje obdaja energetsko polje, ki ga s prostim očesom vidijo le redki posamezniki, strokovnjaki za bioenergijo. Au-ro, kot se to polje imenuje, pa je mogoče izmeriti z napravo, jo odčitati na fotografiji. Podoba (obhka) aure je pokazatelj obolelih mest, načetega zdravja ali samo nastavkov preteče bolezni, ko lahko sami kaj ukrenemo, da se ji pravočasno izognemo. Tudi te meritve opravlja Vlado Stojnšek, o tem se bo mogoče prepričati tudi na sejmišču, če ga boste obiskali. Takrat vam bo nemara ponudil tudi zglavnik, anatomsko oblikovan in z naravnim pol-nilom, pirinimi luščinami. Takšen zglavnik je zdravju prijazen, ker je zračen in ker delno zadržuje negativno zemeljsko sevanje.

Foto: GREGOR KATIC

»Meritev aure je preprosta in hitra. S fotografiranjem aure lahko ugotovim prihajajočo bolezen In človeku svetujem obisk zdravnika.«

bio kotiček

Ličinke špargljeve muhe izdolbejo stebla špargljev od zgoraj navzdol. Ogrožene so predvsem dvoletne mlade rastline. Jeseni špargelj porežemo tik nad tlemi in rastline odstranimo. S tem odstranimo tudi jajčeca in ličinke špargljeve muhe. Preventivno lahko v času naleta muhe (to je od aprila do julija) rastline šparglja prekrijemo s posebno mrežo.

Kam lahko posadimo stroke jesenskega česna:

♦ med jagode, da jih varujemo pred sivo plesnijo;

♦ okoli debel breskve, v območju korenin; česen da breskvi moč za obrambo pred napadom breskove kodravosti.

Kjer imate pogoste težave z voluharjem, okrasne čebulnice posadite v posebnih »žičnatih košarah«, ki so zelo dobro varstvo pred tem škodljivcem. To vam bo spomladi prihranilo marsikatero razočaranje.

Glavnata solata je zelo občutljiva na eti-len - rastlinski hormon, ki se sprošča pri dozorevanju plodov sadja. Solata se stara, veni in na listnih ploskvah nastanejo podolgovati madeži. Zato solate ne smemo hraniti v bližini sadja!

Drevje, ki raste v bližini komposta je

izpostavljeno napadom pepelovk, zelo dobro pa bosta v njegovi bližini rasla lešnik in bezeg. Če se le da, se ognemo sajenju jabolk, češenj in ostalega sadnega drevja.

Odstranimo koreninske poganjke sadnih dreves, saj se tam rade ugnezdijo stenice in uši. Tudi pepelovka ima rada te sočne in bujno rastoče poganjke.

Astre so na suhem rastišču zelo izpostavljene napadom pepelovke, ki oslabi cvetenje. Zato astram izberemo ustrezno vlažno rastišče in jih tudi redno zalivamo.

PESKANJE PO SPLETU

Glas neodvisnih piscev

Zagovorniki svobode govora radi rečemo kakšno pohvalno na račun svetovnega spleta, kadar gre za to, da je moč na njem objaviti tudi tisto, kar bi sicer v klasičnih medijih pojedla zlobna starka cenzura. Se pa ob takšnih pohvalah vedno pojavi vprašanje, kako naj ta besedila dosežejo večje število uporabnikov. Za vsako bolezen ena rožca raste in plemenitemu poslanstvu reševanja dobrih in kritičnih besedil pred spletno anonimnostjo se je zavezal spletni novičarski portal-ček Blogcritics (www.blog-critics.org), na katerem je moč najti dnevno sveža besedila izpod tipk raznih spletnih piscev.

Stvar se na prvi pogled zdi malce nerazumljiva, a naj vas to ne odvrne. Blogcritics je preprosto servis, na katerem zbirajo besedila, kritike, ko-lumne in zapise iz raznih vetrov, večinoma pa od neznanih, a zato odličnih avtorjev, ki svoja razmišljanja objavljajo na tako imenovanih spletnih dnevnikih. Takšen

spletni dnevnik je pravzaprav spletna stran, na kateri avtor zapisuje svoja mnenja in vtise o teh in onih stvareh. Ker se takšni strani po angleško reče vveblog, skrajšano pa blog, je malce jasnejši tudi izvor naziva spletne strani.

Blogcritics zbira zapise s treh področij: glasbe in knjig, oz. literature. Tako vsaj pravi podnaslov strani, vendar boste tu našli tudi marsikateri sociopolitičen komentar ali bodico, pa tudi zapise iz popularne kulture nasploh. Pri tem projektu sodeluje cela vrsta piscev, vsak na svoj način, branja pa je na pretek. Tako boste tu našli besedilo na račun najnovejšega ameriškega zakona o elektronski glasbi, ki srhljivo spominja na Orvvellov roman 1984, recenzijo kakšne nove knjige, opis koncerta ali pa komentar na najnovejše dogajanje okrog Napsterja. Besedila va-rirajo od takšnih iz začetka tega zapisa, se pravi ostrih in brezkompromisnih, do takšnih, ki bi jih lahko mirne duše objavili v glasilu za nižjo stopnjo osnovne šole.

Stran je postavljena enostavno in pregledno, razdeljena pa je v štiri stolpce. V prvem z leve se nahaja osnovna navigacija in poimenski seznam vseh avtorjev, nato sledi stolpec s splošnimi novostmi, ter še stolpca, posvečena glasbi in knjigam. Tu je še obvezno iskanje po ključnih besedah in to je pravzaprav vse. Vsak članek je predstavljen z naslovom in kratkim opisom, s klikom na naslov pa lahko prebrete cel zapis. Kot sem že omenil, se članki osvežujejo vsak dan. Nekateri pisci, še p6sebej urednik, Eric Olsen, so zelo produktivni, zato se ne gre čuditi, če bomo katero izmed teh imen zasledili še kje drugje. Zelo zanimiv, predvsem pa popolnoma neodvisen pogled na popularno kulturo in svet nasploh.

VASJA OCVIRK vasja@slowwwenia.com

Št. 37-12. september 2002

36

NASVETI

Por za različne jedi

Por je najokusnejši, če je belkast ali bledo zelen. Temno zeleni listi namreč pogrenijo in so vlaknasti. Zato jih odrežemo in zavr-žemo, nežni, svetli del pora pa pripravimo v juhi, pri-kuhi, z mesom ali s palačinkami, v obliki narastka ali pikantne solate.

Por za prikuho

Za 4 osebe potrebujemo: 12 tankih stebel pora, vodo, sol, maslo, poper.

Por očistimo, operemo in kuhamo v vreh, osoljeni vodi 8 do 10 minut. Odcedimo ga in damo v kožico, kjer smo segreli maslo. Premešamo, da se por z vseh strani obda z maslom, po želji še osolimo in popramo. Ponudimo za prilogo k mesu. Če žehmo, lahko pripravimo por tudi s kislo smetano; očiščeni por kuhamo v osoljeni vodi 8 do 10 minut. V kožici segreje-mo kislo smetano. Odcejeni por damo v kožico, premešamo, da se napoji s smetano in ponudimo.

Golaž s porom

Za 4 osebe potrebujemo: 750 g mlade govedine, 1 kg pora, 1 korenček, 4 žlice olja, 1 lovorjev list, sol, poper, 1 strok česna, 1/4 litra belega vina.

Meso narežemo na tanke rezine. Por očistimo in narežemo na kolobarje. V visoki kožici segrejemo olje.

na katerem zapečemo najprej meso, nato pa damo v lonec tudi por. Dušimo 2 minuti. Nato solimo in popramo, dodamo lovorov list in strt strok česna. Zalijemo z belim vinom. V pokriti kožici dušimo meso 40 minut. Golaž s porom lahko tudi globoko zamrznemo. Trajnost 6 mesecev. Ponudimo ga s krompirjevim pirejem.

Por s sirom

Za 4 osebe potrebujemo:

12 srednje velikih stebel pora, sol, 40 g masla in malo

masla za pekač, 40 g moke, 1/4 litra mleka, poper, maš-katni orešek, 150 g prekaje-ne slanine, žlico olja, 100 g sira.

Por očistimo, temno zelene dele obrežemo. Očiščeni in oplaknjeni por kuhamo v soljeni vodi 20 minut. Odcedimo ga. Pripravimo beša-

Piše: MAJDA KLANSEK

melno omako, maslo segrejemo, vendar ne toliko, da bi porjavelo. Vmešamo moko, potem pa počasi in med mešanjem prilivamo mleko. Med mešanjem kuhamo na majhnem plamenu 10 minut. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreškom. Slanino narežemo na tanke pramene, spražimo jo v olju, da se hrustljavo zapeče. Sir nastrgamo. Nepregorno posodo namastimo, v posodo položimo odcejeni por. Prekrijemo ga s slanino, le 2 žlici je prihranimo za potre-sanje. Por prelijemo z beša-melno omako, potresemo s sirom in s slanino. Pečemo ga v ogreti pečici pri 225 stopinjah 20 minut. Ponudimo s krompirjevim pirejem in z zeleno solato za glavno, brezmesno jed.

Št. 37-12. september 2002

NASVETI

37

Mont Kozje - svež modni veter v pleteninah in otroški konfekciji.

Pravljica za modni jutri

Modni utrip s prikazom slovenskih modnih smernic za pomlad/poletje 2003 v znamenju mešanja slogov in odkrivanja notranjih lepot

Gospodarski kazalci do-iiače oblačilne industrije so katastrofalni. Tudi tej prob-ematiki, ki se ji ne obeta čudežno hiter in pravljično lep razplet, se ni mogel izogniti niti minuli tradicionalni, letos že 5. Modni utrip pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Sloveni-

^ Vsekakor je bilo manj stresno, optimistično in celo rahlo pravljično vzdušje na ve-

černi modni prireditvi v dvorani Grand hotela Union, kjer so modni oblikovalci najvidnejših slovenskih tekstilnih proizvajalcev predstavili svoje vizije za prihodnjo pomlad in poletje. Razvrščene so bile v štiri tematske skupine s pomenljivimi imeni; Svobodna duša, Nepopolna lepota, Neografično in Čudežna dežela.

In kakšna modna pravljica se nam, seveda na osnovi videnega, obeta? Predvsem z ozračjem, ki bo namesto na-stopaškega razkazovanja poudarjalo notranje vrednote, romantične kroje, sveže detajle, orientalske motive, afriške tiske, retro vzdušja, nadgrajena s sodobno pop kulturo in nadrealizmom.

V toplih barvah peska, indigo modre, tobaka, paprike in lubenice. Modni prestol pa si bosta še vedno delili črna in bela! Hit motiv: črte, listi, tropske ovijalke!

Silhueta je preprosta; okrašena s čipkami, podeželskim cvetličnim vezenjem, zave-zalkanimi detajli v neovikto-rijanskem slogu... Še vedno je modi izziv mešanje slogov!

Kje je drznost?

Lepo in privlačno, vendar pa je v celoti gledano prihajajoča slovenska moda premalo drzna, inovativna, s preveč medlo identiteto.

Že res, vsi vemo, zakaj... Ampak na predstavitvi vzorčnih modelov bi vendar-

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK

le smeli pričakovati kaj več od standardiziranih oblačilnih kosov. Nekaj všečnih odstopanj je bilo opaziti v segmentu spodnjega perila, kopalk in otroške mode. Navdušilo je tudi usnje, ki s svojim luksuznim šarmom in vrhunsko tehnološko obdelavo ponuja izjemno atraktivne rešitve. Zato ni bilo nikakršno presenečenje, da je tokrat nagrado za najbolj izvirno kolekcijo, ki jo podeljuje Društvo modnih oblikovalcev in modelarjev Slovenije, prejela Industrija usnja Vrhnika oziroma oblikovalka Dada Volk.

Foto: STANE JERKO

Elkroj Mozirje - prihajajo barve!

Št. 37-12. september 2002

38

GLASBA.

»Priiatelji starih gdJG ste ...ff

Tereza Kesovija ostaja glasbeni fenomen, ki srca odpira, preden zapoje - s svojo karizmo in prisrčno spontanostjo

Zgodilo se je pretekli četrtkov večer: Že ko se je prikazala na robu zaodrja, je v avditoriju završalo. Med odraslimi, starejšimi in mlajšimi - kot da so zagledali ... Vsak njen korak so spremljali občudujoči pogledi in vzdihi, njenih gibov se je oklepala človeška lakota po toplini, ljubezni. Dubrovčanka z žametnim glasom je elegantno, v rožnati večerni obleki in s sijočim nasmehom, pevsko spregovorila v čarobni francoščini. Zatem je napovedala koncertnega gosta, Marjana Zgonca, ter se umaknila. Ko se je glasbena diva ali pop legenda vrnila pod rdeče žaromete, je glasbeno-izpovedno zable-stela.

»Zanimivo je, kar mi je pravkar rekel nek gospod: 'Nocoj ste bila nova, drugačna !< Tudi na koncertu, ki ga bo 2. program HTV-ja predvajal 14. septembra zvečer, se je nekaj čutilo. Ne vem, kaj se dogaja z menoj, a zavedam se, da sem v izredni glasovni formi. No, pomem-

bno je, da moj instrument (glas) deluje, tole,« roki ljubeče položi na srce, »je vedno tukaj!«

Kakšni so prvi vtisi, občutki po nocojšnjem koncertu, ko ste vnovič marsikoga ganili do solz?

Slovenci radi rečete: čudovito, kar pomeni superlativ, da bi težko našli višjega. Če le-ta obstaja, ne znam govoriti slovensko. Torej, počutila sem se čudovito. Tisočkrat čudovito! Vedno nastopam tako - v pesmi, govoru in vsakdanjem življenju, kar je fascinantno. To zelo težko pojasnim, a vendar lahko: ljubezen sem dala občinstvu in ljubezen sem od njega dobila, kar je normalno. Zelo sem srečna, da me je usoda oziroma Bog obdaril, da lahko s svojim instrumentom ljudi popeljem'V sanje, jim lepšam življenje. A se moram sama dobro počutiti, moram biti srečna, žalostna ah vesela, da so lahko tudi oni srečni, žalostni ali vese-h. Danes na primer ... nikoh še nisem bila tako razpoložena. Kot da me je prevzela

radost, ki sem jo v določenem trenutku morala izvleči od nekod. Kje in kako zdaj živite?

Živim v svoji vasi pri Dubrovniku, a verjetno ne bom več dolgo. Spoznavam namreč, da kakor koli je že tam lepo in je moja hiša krasna, je moje življenje dragocenejše. Njegov preostanek želim preživeti v miru, ne stresu, in ne razmišljati, kako bom to ali ono plačala. Bistvo ni v denarju, ki ga preziram iz dna duše, a kolikor ga potrebujem, ga moram imeti. Zdi se mi, da se boni preselila bližje svojemu Dubrovniku, kjer sem se rodila. Nekaj pa želim zadržati v Zagrebu, ki je glavno mesto, iz katerega lahko vedno potujem kamor koli. Vendar, kot pravi ljudski rek: človek razmišlja, Bog odloča!

Od kod črpate izjemno energijo, vitalnost?

Pa to je to! Dobra energija, ki gre proti vam in se vrača k meni. Tako kroži brez konca, meni pa daje moč. Glejte, ko sem danes prišla v Ljubljano, me je bolela gla-

va, zelo mi je bilo slabo, pred koncertom sem popila tri aspirine. A takoj, ko sem stopila na oder, sem se povsem spremenila - kot da je čarobna palica naredila čudež! To je magična privlačnost, ki osrečuje.

Kdaj naslednjič koncer-tirate v Sloveniji?

Imela sem dva prekrasna koncerta v Dubrovniku in Splitu z Michelom Legran-dom, ki je svetovna glasbena zvezda. Trinajstkrat je bil nominiran za oskarja, trikrat ga je dobil. Napisal je veliko znanih melodij, česar mnogi, ki jih poslušajo in prepoznavajo, ne vedo. Sijajen pianist je, sijajen pevec in dirigent. Torej, prvi (šestdeset-minutni) koncertni del je bil moj, drugi, ki je sledil odmoru, njegov; na koncu sva zapela dva dueta. Čudovito je bilo! Ta večer želim ponoviti v Cankarjevem domu, saj ga Ljubljana in slovensko občinstvo zaslužita.

In kdaj boste obiskali Celje?

Da, Celje... Nekdo me mora povabiti! Meni je povsod

v Sloveniji lepo. Kamor koli pridem, vem, da sem med ljudmi, ki me imajo radi -oni pa vedo, da jih imam jaz rada. Zelo preprosto!

Glasbeno pot ste začeli s flavto, pozneje z njo diplomirali na akademiji. Ali še pihnete vanjo?

Sredi dela vzamem flavto in zaigram, a tega ne počnem

pogosto. Zal mi je, da sem jo malo zanemarila. Nameravam jo vključiti v naslednje koncerte z Michelom. Prihodnje leto jih načrtujeva 36 po Japonski, pa turnejo po glavnih mestih nekdanjega Vzhodnega bloka: Praga, Varšava, Bratislava, Budimpešta, Bukarešta, Sofija...

MOJCA VOČKO

Sveže zapečen^^veže zapečeno - Sveže zapečeno

DIRTVVEGAS

DirtY Vegas

(Columbia/Dallas; 2002) Ocena: ***

Trije stari znanci (Paul Har-ris, Ben Harris, Steve Smith) se srečajo na letališču, odidejo na neobvezni jam-session v studijo kjer nastane skladba Days Go By. Teden dni po izidu so na britanski lestvici Top 20, pesem odkupijo za glasbeno podlago reklami, internet pa vrvi od vznemirjenja. Trio hitro posname še deset pe-

smi, ki se prodajajo kot vroče zemlje. Historiat albuma Dirty Vegas nedvomno kaže, da gre za komercialen izdelek. Tistim, ki se še spominjajo dni, ko se je elektroniki preprosto reklo disko, bo prinesel nekaj srečnih spominov. Zna pa biti, da boste ob kitarsko začinjenem lebdečem technu hitro zazehali. Če je Days Go By čista plesna mana, pa večji del plošče zveni zelo podobno: srednje hitri ritmi, nalezljive melodije, všečen in pristopen zvok, ki boleha s povprečnostjo

in pomanjkanjem globine. Skupina je svoje techno ambicije cepila na genetiko pisanja skladb ob kitari, v zvočni maniri zgodnjih devetdesetih, a jim v ključnih trenutkih zmanjka konsistentnosti, ki so jo pri podobnih akustično-teh-ničnih amalgamih zmogli npr. Super Furry Animals, Doves in Departure Lounge. Med boljšimi trenutki na plošči sta instrumentalno bobneči Thro-win Shapes in akustična verzija hita Days Go By, vsak na svojem bregu. Vprašanje pa je.

koliko je trden most vmes. (LooLu)

RAZLIČNI (soundtrack)

Music From the Motion Picture Scooby-Doo

(Atlantic/Nika; 2002) Ocena: **

Poletni najstniški zmazek Scooby Doo so po vseh pravilih šovbiznisa pospremili z zgoščenim glasbenim dogajanjem v filmu. Če se vam je ob tilmu čeljust zaskočila sredi zehanja, vam tudi prvi vrtljaji plošče ne bodo dvignili razpoloženja. A je soundtrack vseeno precej bolj prebavljiv zalogaj kot celuloidna verzija znane otroške risane serije. V pretežno R&B in hip hop zvenečo glasbeno podlago so stlačili superzvezdnika plesišč Shaggyja, Outkast s Kil-ler Mikom in Sleepy Brovvn (skladba Land of a Million Drums je prvi singel s plošče). Lil' Romeo je svoje odre-pal v družinski navezi z očetom (Master P), tu sta Baba Men in iz neba padla Kylie Minogue, saj njene skladbe ni v filmu, pa tudi na plošči je ne bi nihče pogrešal. Svoje trenutke so izkoristili tudi

rahlo osenčeni izvajalci, kot je DJ razvpitega Kid Ročka in samostojen hick-hopper Uncle Kracker (moči je združil z brzostrelnim Busta Rhymesom, konec septembra pa izide njegov drugi album) ali pa Solange, mlajša sestra zvezdnice zasedbe Destiny's Child Beyon-ce Knovvles, združena z Murphyjem Leejem v pesmi Thinking About You. Z nekaj pop punka na koncu je poskrbljeno za vse okuse. V glavnem ScoobyDooanje na vse možne načine... (LooLu)

Full cool demo top

z novim šolskim letom v okviru otroške oddaje Full Cool nadaljujemo tudi z rubriko Full Cool Demo Top. Včeraj so se predstavile Natalija Korez iz Rimskih Toplic, ki je v glasbenem ateljeju Goda v Celju posnela skladbo Klama, Mojca Bitenc iz Rečice ob Savinji si je izbrala skladbo Skupaj midva, Nina Pilih iz Škofje vasi pa je zapela skladbo Fant iz pravljice. Za dekleta oziroma njihove skladbe ste lahko glasovali že včeraj, tako da ste v

živo oddali svoj glas oziroma poslali SMS sporočilo. Zdaj jim lahko pomagate še s priloženim kupončkom in ga pošljete na naslov: Novi Tednik & Radio Celje, Prešernova 19, Celje s pripisom za Full Cool Demo Top. Zmagovalka se bo uvrstila v veliki tina-le, ki bo 10. decembra ob 17. uri v Memphis clubu, takrat pa se bo predstavilo tudi nekaj tistih, ki v oddajah niso zmagali, jih bo pa konec novembra izbrala strokovna komisija. SIMONA BRGLEZ

20 VROČIH RC

lOVI TEDNIK

GLASBA

39

Virtuozi z diatonično harmoniko

Najboljši Janez Lekše, Matic Ceglar, Kristina Pahor in

Ciril Podkrižnik

22. Zlata harmonika Ljubečna 2002 je znova potrdila, da je Slovenija prava zakladnica talentov igranja na diatonično harmoniko, priljubljeno frajtonarico. To je tisti ljudski instrument, ki je bil njega dni močno zapostavljen in vsak, ki je igral nanj, je veljal za malo premaknjenega. Danes je ravno nasprotno, heroj je tisti, ki zna slišno ugodno razte-govati meh frajtonarice in navduševati ljudi. Če so to otroci, je še bolje. Če pa so zraven dekleta in deklice, je pa še toliko bolje.

V dosedanjih tekmovanjih za zlato harmoniko, ki jo poz-

najo in cenijo tudi v svetu, je sodelovalo okoli 6000 harmonikarjev, od najmlajših do veteranov. V letošnjih devetih predtekmovanjih po Sloveniji je nastopilo blizu 400 harmonikarjev, v finalu na Ljubečni pa se jih je predstavilo 29 najboljših in sedem izmed desetih veteranov. Dve komisiji (Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček ter za plaketo Avgusta Stanka Jasna Vi-dakovič, dr. Bruno Ravnikar in Stanko Mikola) sta imeli vražje težko delo, saj so bile kvalitetne razlike med nastopajočimi minimalne.

Med finalisti v treh starostnih kategorijah so podelili sa-

mo pet bronastih odličij, 11 srebrnih in kar 13 zlatih, ki so jih osvojili Petra Zalokar (Laško), Simon Plemenitaš (Rogaška Slatina), Dejan Del-guisto (Portorož), Ervin Struna (Novo Mesto), Borut Žu-kovec (Mirna), Janez Lekše (Škocjan), Jernej Kolar (Ar-tiče). Matic Ceglar (Šmarje-SAP), Ivan Srpčič (Cerkljeob Krki), Dejan Krivec (Dobrna), Tibor Derganc (Novo Mesto), Aleš Stropnik (Mislinja) in Dejan Kušer (Rečica pri Laškem).

Absolutni zmagovalec je tokrat postal Janez Lekše iz Škocjana, ki je na Zlati harmoniki nastopil petkrat, prav tolikokrat osvojil zlato odličje ter postal dvakrat zmagovalec občinstva. »Na Ljubečno bom še prišel, saj-mi v zbirki manjka še plaketa Avgusta Stanka,« je napovedal Lekše.

Občinstvo je za svojo letos vzelo dobrih deset let staro Kri-stinco Pahor iz Kranja, ki igra harmoniko tri leta, v finalu

pa je nastopila prvič. Med nastopom je sedela na kovčku za harmoniko, drobna glavica pokrita s pravo gorenjsko havbo pa se je komaj videla iznad harmonike. Kristinca je bila izredno vesela velike ma-jolike NT-RC: »Saj je tako velika, da bi se lahko vanjo skrila,« se je pošalila simpatična deklica, ki ima doma že veliko priznanj z drugih harmo-nikarskih tekmovanj.

V hudi konkurenci so tokrat podelili plaketo Avgusta Stanka Maticu Ceglarju iz Šmarja-SAP, ki je prvič nastopil v finalu: »Presenečenje je popolno, saj priznanja kot novinec res nisem pričakoval. Harmonika mi veliko pomeni, sicer pa imam štirinajst dni tudi svoj ansambel. Za uspeh se moram zahvaliti ludi men-

torju Mirku Šlibarju,« je povedal Ceglar.

Med veterani je osvojil naslov »naj godec leta« simpatični Ciril Podkrižnik iz Rečice ob Savinji, ki je prvič nastopil v finalu na Ljubečni: »Za nastop me je prijavila prijateljica in vse kaže, da je dobro ocenila moje igranje. Doma nas je bilo 16 otrok, oče in strici pa so igrali v godbi. V mladosti sem sicer dobil harmoniko, ki pa je potem več kot 40 let nisem igral. Ponovno sem si jo kupil, ko sem pozidal hišo in šel v pokoj. Igram samo stare valčke in koračnice. Zadnji uspeh bo prav gotovo velika spodbuda za nadaljnje delo.«

Organizacijski odbor s predsednikom Martinom Gro-skom je odlično pripravil, le-

tošnjo zlato harmoniko, na kateri so nastopili tudi trije harmonikarji iz Italije in Avstrije (Igor Špetič, Nicola Bettiol in Raphael Kuhberger), har-monikarski orkester Stanka Mikole, otroški pevski zbor OŠ Ljubečna, ki ga vodi Vla-sta Rožič, lanskoletna absolutna zmagovalka Tina Bohak in humorista Honza in Fon-za. Dopoldanski del finala je bil v imenitnem prostoru atrija OŠ Ljubečna, popoldanski pa pred gasilskim domom na Ljubečni.

Harmonikarje so večinoma spremljali starši, pogrešali pa smo njihove mentorje, saj smo srečali le Mirka Šlibarja in Stanka Mikolo, drugih pa iz nerazumljivih vzrokov ni bilo. Pa bi bilo prav, da bi slišali tudi strokovno mnenje dr. Bruna Ravnikarja, sicer predsednika Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in odličnega poznavalca tudi te zvrsti glasbe. Morda bi v prihodnje kazalo najti uro časa za pogovor s finalisti, mentorji, starši in organizatorji o načinu igranja, zlasti pa izboru skladb za obvezne venčke, ki so sestavni del nastopa.

Igranje na diatonično harmoniko je doseglo izjemno visoko stopnjo kvalitete in vprašanje je, kje se bo ta vir-tuoznost ustavila. Ali pa se bodo interpreti končno le vrnili v tisto igranje, ki zahteva maksimum srca in duše, kot je igral veliki mojster Avgust Stanko.

TONE VRABL Foto: GREGOR KATlČ

Po srečanju na Zlati harmoniki še spominski posnetek najboljših z gosti (od leve) podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek, Janez Lekše (absolutni zmagovalec), Kristinca Pahor (najboljša po izboru občinstva), Ciril Podkrižnik (naj godec 2002), Matic Ceglar (plaketa Avgusta Stanka) in predsednik organizacijskega

odbora Martin Grosek.

Nastopilo je tudi sedem veteranov za »naj godca 2002« (od leve) Anton Kogovšek, Mimika Šraj, Metod Praprotnik, Anka Podobnik, Albin Škerjanec in zmagovalec Ciril Podkrižnik, manjka pa Franc Škuf ca. ,

VRTILJAK POLK IN

CEUSKIH 5 plus 2002

10 let delovanja družine Galič

Družina Galič (Jože, Cita, Katarina in Marko) iz Šempetra v Savinjski dolini je ob praznovanju desetletnice družinskega prepevanja pripravila bogat program prireditev. Začeli bodo s koncerti treh glasbenih družin Habrovi fantje. Sestre Budja in družina Galič. Prvi koncert bo 14. septembra v Preboldu, drugi 2L v Mali Nedelji in tretji 28. septembra v Lučah ob Savinji. Osrednji koncert družine Galič pa bo 7. oktobra v Žalcu, na njem bodo predstavili tudi novo kaseto in zgoščenko Pesmi za vse čase.

Bera koncertov se bo nadaljevala 12. oktobra v Šempetru v Savinjski dolini z radijsko oddajo Koncert iz naših kra-

jev, ki jo Galiči pripravljajo z Radiom Slovenija. Poleg slavljencev bodo nastopili Anja Burnik s prijatelji, ansambel Klavžar, mladi harmonikarji Darka Atelška in humorist Podhomski Joža.

Ves program bodo izvedli v okviru delovanja Kulturno umetniškega društva Glasba iz Slovenije, ki ima sedež v Šempetru v Savinjski dolini in katerega predsednik ter tajnik sta Cita in Jože Galič.

Družina Galič je doslej pri založbi Zlati zvoki izdala pet kaset in zgoščenk: Božični večer z družino Galič (1997), Narodne in ponarodele pesmi (1998), K tebi želim (1999), Kdor muzicira. srce odpira (2001) in Pesmi za vse čase

(2002). Zadnji izdelek je v celoti posnet v živo na enem od koncertov zadnje slovenske turneje Galičev. Pri snemanju 18 pesmi se je kot odličen glasbeni producent in zvokovni mojster izkazal Igor Podpečan, pri posnetkih, ki so nastah v Domu kuUure v Kisovcu, pa mu je pomagal še Sašo Groboljšek. Na jubilejni zgoščenki bo predstavljen izbor najbolj priljubljenih pesmi iz desetletne zgodovine ansambla. Ob že uveljavljenih avtorjih in interpretih Citi in Jožetu Galiču se prvič v vlogi avtorjev pojavljata tudi njuna otroka Katarina in Marko. Prav gotovo bo jesensko-zimsko srečanje z izjemno ustvarjalno družino Galič zanimivo in prijetno.

TONE VRABL

Št. 37-12. september 2002 -

40

ZA AVTOMOBILISTE

Ford conne<^ za ljudi in tovor

Trg lahkih dostavnih vozil, ki lahko postanejo tudi vozila za prevoz potnikov, se je v zadnjih letih tako rekoč izjemno razširil. Fiat doblo, peugeot partner, citroeen berlingo in podobni žanjejo veliko uspeha. Logično je, da se pojavljajo vedno novi in novi avtomobili; sedaj se tem pridružuje še Ford s svojim connectom.

S connectom so ponudili dve enaki karoseriji, vendar je njun namen oziroma uporabnost različna. Poleg tega so drugačni tudi dolžina, širina, višina in medosna razdalja, načeloma pa ločujejo med dvema izvedenkama -tourneom connect, ki je namenjen predvsem prevozu ljudi, in transitom connect, ki je namenjen prevozu blaga. Kombinacij različnih dolžin in seveda opreme je pri connectu skoraj nešteto, za začetek pa bosta tourneo in transit na voljo s kratko in dolgo medosno razdaljo in z dvema razhčnima višinama. Ob tem si je mogoče omisliti še številne kombinacije vrat, poleg tega tudi različne

izvedbe drsnih vrat na eni ali pa na obeh straneh ipd.

Za pogon bodo skrbeli trije motorji, vsi z gibno prostornino 1,8 litra, vendar z različno močjo oziroma zmogljivostmi. Prvi oziroma osnovni je 1,8-litrski štiri valj nik, ki ponuja 75 KM pri 4000 vrtljajih v minuti, njegova povprečna poraba pa naj bi bila

6,3 litra dizelskega goriva. Ne-koUko zmogljivejši je agregat z enako gibno prostornino, vendar z 90 KM pri prav tako 4000 vrtljajih v minuti (povprečna poraba 6,5 litra dizelskega goriva), najzmogljivejši pa motor, ki ponuja 115 KM pri 4400 vrtljajih v minuti.

Serijsko je tourneo connect opremljen z deljivimi zadnji-

mi vrati, ki imajo stekla, po višini nastavljivim servo volanom, zadnja sedežna klop je asimehično deljiva, žal pa je zračna varnostna blazina name-njena zgolj vozniku, za so voznika pa je na voljo v kasnejših, bogatejših paketih opreme. Connect, v takšni ali drugačni varianti, bo nastajal v fordovi tovarni v Turčiji, za sedaj pa še ni znano, po čem bo. Napovedujejo, da se bo connect pri nas pojavil prihodnjo pomlad ali morda na poletje.

Zamenjava za seicenta in pando

Fiat že dolgo časa ponuja pando in seicenta; avtomobila gresta dobro v promet kljub svoji model-ski priletnosti. Prihodnje leto pa bo italijanska avtomobilska tovarna ponudila zamenjavo za oba in ju verjetno predstavila na avtomobilskem salonu v Frankfurtu.

Zanimivo je, da bo z enim modelom verjetno nadomestila obe vozili. Pri pogonu ne bo posebnih sprememb, saj bo ta speljan k prednjemu kolesnemu paru, v dolžino pa bo apeninskega avtomobilčka za 3,5 metra. Za zunanjo podobo bo poskrbel fiatov oblikovalski center, prvič pa se bo zgodilo, da bo tako majhno vozilo na voljo tudi s petimi vrati.

Motorji naj bi bili po sedanjih napovedih trije, in sicer dva bencinska in tur-bodizel. Bencinski začetni bo imel pri gibni prostornini 1,1 litra 55 KM, medtem, ko naj bi motor z gibno prostornino 1,2 litra ponudil 80 KM. Turbodizel-ski motor bo imel pri gibni prostornini 1,3 litra, kar tri različne moči od 60 do 85 KM. Kot kaže sedaj, naj bi novi mali fiat nastajal v fia-tovi tovarni na Poljskem.

Tourneo connect

Prihaja peugeot 206 GTi

Na bližnjem pariškem avtomobilskem salonu, ki bo konec septembra, bo seveda veliko videti, očitno se nanj pripravljajo tudi pri Peugeotu, tovarni, ki ji gre letos tako rekoč izjemno od rok. V Parizu bodo tako na svetlo postavili GTi izvedenko peu-geota 206.

Navzven se bo ta avto od drugih 206 seveda precej razlikoval, saj ne bo mogoče prezreti širših pnevmatik, nižjega podvoz-

ja, dvojne izpušne cevi, pa spojlerja nad zadnjimi vrati ipd. Seveda bo še največ ponujal motor. Temu avtomobilu so namreč namenih 2,0-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo zmogel 180 KM in imel 149 Nm navora. Kot je slišati, naj bi bila najvišja hitrost nekako 240 km/h, do 100 km/h pa bo pospešil v sedmih sekundah. Po napovedih naj bi avto stal nekako 25 tisočev evrov, kar seveda ni mačji kašelj.

Toyota podira rekorde

Medtem ko japonskim avtomobilskim hišam v Evropi ne gre posebej dobro od rok, je povsem drugače s Toyoto. V prvem letošnjem polletju je omenjena japonska avtomobilska hiša prodala kar 410 tisoč avtomobilov, kaj je celo za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. To je največ doslej.

V letošnjih šestih mesecih si je Toyota priborila 4,5-odstotni tržni delež, medtem

ko je bil ta lani še 3,7 odstotka. Najbolj je Evropejcem všeč yaris, saj se je letos zanj odločilo kar 118 tisoč kupcev, po drugi strani pa je najbolj poskočila prodaja corolle, in sicer za 43 odstotkov. Kot pravijo, naj bi do konca leta Evropejcem prodali vsega skupaj 740 tisoč avtomobilov. Toyoti gre dobro tudi pri nas, saj je njen tržni delež 2,2 odstotka, medtem ko je bil lani v tem času 1,4 odstotka.

Vroča toyotina žemljica corolla

Truck made by Porsche?

Pri nemškem Porscheju, znanem po izjemnem tržnem uspehu zgolj z dvema avtomobiloma (boxsterju in 911) menda resno razmišljajo, da bi ponudili športnega trucka oziroma dostavnika. Čeprav so to zgolj govorice, pa je jasno, da je Porsche izjemno uspešen tudi v ZDA in tam gredo trucki izjemno dobro v promet. Če naj bi vendarle naredili takšen avto, naj bi za osnovo služil cayenne, športno večnamensko vozilo, ki se bo na trge pripeljalo letos jeseni, oziroma v začetku prihodnjega leta. Avtomobil naj bi poganja! V8 dizelski motor z gibno prostornino 4,0 litra in s 250 KM, Vse drugo je še neznano.

Porsche turbo tudi icot Icabrioiet

Za vse tiste, ki jih tišči denar in se radi vozijo po svetu z vetrom v laseh: Porsche bo eno najmočnejših izvedenk 911, se pravi turbo, ponudil tudi kot kabriolet. Zadeva ni tako hudo kritična, ker bo tovarna to različico 911 začela ponujati spomladi prihodnje leto. Kakšnih posebnih razlik v primerjavi s kupejem, če izvzamemo platneno streho, ne bo, saj se bo v zadku vrtel 3,6-litrski bokser motor s 420 KM.

4Matic za mercedes S

Mercedes Benz svoj največji avtomobil S dobro trži in tudi to je mogoče vsaj malo pripomoglo o odločitvi, da jeseni ponudijo nekoliko spremenjehoizvedenko. V notranjosti bodo morda najbolj opazni nekoliko sprernenjeni instrumenti oziroma gumbi, navzven nove luči, pa na zadku spremenjeni smerokazi ipd. Največja novost pa je stalni štirikolesni pogon 4Matic, ki ga bo Mercedes ponudil tudi pri novem razredu E. Stalni štirikolesni pogon bo tovarna prodajala tudi pri manjšem C (najprej v izvedenki C 240 in 320).

Št. 37-12. september 2002

I ZA AVTOMOBILISTE

41

Avgust najskromnejši doslej

prodaja avtomobilov v jvgustu v zadnjih letih še jjlioli ni bila nekaj posebnega. Toda avgust je bil v letošnji bilanci daleč naj-;|(romnejši mesec doslej, l;ajti v trgovinah je bilo ja 13 odstotkov manj kupcev kot avgusta lani. Skupaj so slovenski trgovci z jvtomobili prodali 3368 jovih osebnih avtomobilov.

Če upoštevamo vse letošnje mesece, potem je bilj posel z avtomobili v pri-i merjavi z enakim lanskimi

obdobjem za osem odstotkov skromnejši, kar tudi pomeni, da ni nujno, da bo letos v Sloveniji prodanih veliko več kot 50 tisoč avtomobilov. Tako je avgusta več vozil kot v enakem lanskem mesecu prodal le Renault (plus 6,2 odstotka, skupaj 670 avtomobilov), je pa moral pri prodaji clia, dolgo časa najbolje prodajanega vozila na slovenskem trgu, požreti grenko pilulo. Na tem mestu ga je namreč zamenjal Volks-wagnov polo (258 vozil), medtem ko je dosedanji pr-

vak clio zasedel drugo mesto (244 vozil). Minimalen plus so imeli tudi pri Ci-troenu (0,5 odstotka), vsi drugi so bili pod črto.

Tudi Volkswagen kljub prodaji pola ni mogel doseči ugodnejšega rezultata, saj je prodal 588 avtomobilov, kar je bilo za 6,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Letos izjemno uspešni Peugeot se je od avgusta prav tako poslovil z minusom (1,3 odstotka manj kot avgusta lani, sicer pa 317 vozil). Med onimi, ki jim gre še naprej

slabo, je recimo Škoda, ki je imela v avgustu za 37,6 odstotka manj kupcev. Vsekakor pa je treba omeniti Toyoto. Ta japonska avtomobilska hiša je v zadnjem letu ali dveh naredila izjemno velik skok. Samo avgusta se je njena prodaja povečala za 154 odstotkov, letos pa je tovarna prodala 856 avtomobilov. Vse druge japonske avtomobilske hiše so letos skupaj prodale 1369 avtomobilov, kar je nazoren dokaz moči To-yote.

Še o lestvici najbolje prodajanih vozil. WV polo torej povsem v vrhu, za njim renauh clio, na tretjem mestu je bil tokrat VW golf, na četrtem fiat punto in na petem peugeot 206.

Satelitska navigacija tudi pri nas?

Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer ni mogoče uporabljati satelitske navigacije, ker pač ni ustreznih računalniških zemljevidov. Vse pa kaže, da se utegne to Imalu spremeniti, saj podjetje Geoset iz Šenčurja pri Kranju v sodelovanju z AMZS pripravlja poskusno različico programske opreme za navigacijo. Poskusno so v napravo vnesli del območja na obrobju Ljubljane, razširitev na vso Slovenijo pa je seveda odvisna od številnih drugih dejavnikov. Ustrezno je treba namreč prirediti kar 30 tisoč Idlometrov slovenskih cest, vendar naj bi po optimističnih napovedih tovrstna naviga-|cija v Sloveniji začela delovati že do konca letošnjega leta.

Fiat barchetta

Črni oblaki nad Fiatom

Nad Fiatom oziroma njegovim avtomobilskim delom se kljub vsem naporom še naprej zbirajo črni oblaki. Kot je dejal njegov predsednik, mora Fiat Auto do leta 2004 začeti poslovati z dobičkom. Če ne, je bilo rečeno, se utegne zgoditi, da bo Fiat svoj avtomobilski del prodal. V drugem letošnjem četrtletju je namreč imela italijanska avtomobilska tovarna 34 milijonov evrov čiste izgube in prav zaradi tega v rdeče številke potisnila ves koncem Fiat. Sicer pa namerava skupina do konca letošnjega leta sedanji dolg, ki znaša 5,8 milijarde evrov, zmanjšati na 3,2 milijarde evrov. To naj bi dosegli tudi s postopno prodajo nekaterih svojih enot, recimo tovarne, ki izdeluje strojno orodje Comau, pa sloviti Magneti Marelli ipd. Sicer pa pri Fiatu pravijo, da njihov namen ni kar tako prodati avtomobilski del, ki ga skušajo z vsemi sredstvi rešiti. Toda če ne bo šlo, bo treba poiskati nove lastnike, še dodajajo v Torinu.

48

ZANIMIVOSTI.

Iz grajske kuhinje in kleti za prijatelje

Na Gradu Tabor nad Laškim gostili poslovne partnerje in prijatelje - Že jeseni nekaj novosti za redne goste in naključne obiskovalce

Ravno prav tenko odrezana rezina - najprej za Rada Hrastnika iz Perona, zatem pa še za zavarovalničarja Ivana Mirnika.

Ko usta niso bila polna okusnih dobrot iz grajske kuhinje ali žlahtne kapljice iz grajske kleti, je bil čas za pogovor. Brata Turnšek (Aco in Tone) sta v precep vzela Ivana Kregarja iz podjetja Dikplast.

Nasmejan, komaj 22-letni šef grajske kuhinje Dejan Potočnik s sestrama Anamarijo in Elizabeto Štorman. Očeta Zvoneta pa v ponedeljek v Laškem ni bilo videti.

Razmišljate o poroki? Si želite takšen obred, da spomin nanj dolgo ne bo zbledel? Z obilico cvetja in baloni, ki so po angloameriških običajih zagotovilo za srečo v zakonu? Vse to, vključno z nežnimi zvoki harfe ali donečo poročno koračnico laških godbenikov, pa s sabljo odprtim šampanjcem in za povrh še kristalnima vrčkoma z vgraviranima začetnicama zaročencev, mladim parom ponujajo na Gradu Tabor nad Laškim.

Tovrstno ponudbo predstavljajo tudi v poročnem katalogu, ki ga je Gostinstvo Laznik dalo natisniti za svoje tri lokale; ob Gradu Tabor še za Hotel Savinja v Laškem in za franšizno enoto Hotel Štorman Veniše. Še sveže prinesenega iz hskar-ne so v ponedeljek delili gostom na grajskem dvorišču. Slovesno otvoritev s kulinarično ponudbo iz grajske kuhinje ter degu-stacijo vrhunskih slovenskih vin in s pivom domačih pivovarjev so pripravili za svoje poslovne partnerje in prijatelje.

Grajski kruh in

divjačinski golaž

v Gostinstvu Laznik so priprave porok na Gradu Tabor, v Hotelu Savinja ter na Venišah med prednostnimi nalogami. Rednim obiskovalcem ter naključnim gostom pa bodo že jeseni, še več pa preko prihodnjega poletja, ponudili tudi še kaj drugega.

»Ne samo z odlično kulinarično ponudbo in vrhunskimi slovenskimi vini,« pravi Mirko Laznik, »radi bi, da bi naši lokali goste privabljali tudi s pri-

reditvami - pri nas se vselej nekaj dogaja.« Že z oktobrom bodo začeli s ca-teringom, postrežbo na terenu, ki bo dobrodošla zlasti za naročnike, ki prisegajo na gostiteljstvo v lastnih poslovnih prostorih. Do konca leta naj bi na Venišah odprli poseben športno-poslovni center s konferenčno dvorano ter vso potrebno opremo za sezonske priprave športnikov. Že jeseni bodo obiskovalci Hotela Savinja lahko izbirali med posebno pivniško ponudbo, spomladi pa bodo v lo-

kalu temeljito oživili tudi vrt ob Savinji. Tudi s kotičkom, opremljenim z igrali za najmlajše.

Na Gradu Tabor bi skupaj z laškim turističnim društvom in kulturnim centrom radi oživili nekoč že uveljavljene vrhunske glasbene večere in pripravili program poletnih grajskih prireditev. Mikaven pa bo najbrž tudi nedeljski obisk grajskega dvorišča, kjer bodo gostom v objemu prijetnega hladu pod mogočnim Humom postregli z div-jačinskim golažem iz kot-

la, zraven pa odrezali ki domačega grajskega kj ha'in natočili vrček d mačega, laškega pi« Vsak dan svež kruh bd pekli sami, s pivom pi rodbina Celjskih, ki grad pod Humom od si dine prve polovice šti najstega stoletja pa do.s^ jega zatona uporablj^ kot lovski dvorec, ni bJ tako domača. Zato ga do tudi za grajske obisto valce še vedno varili v d( lini, v ob Savinji stoi^ Pivovarni Laško.

IVANA STAMEJO' Foto: GREGOR KATI'

Vodilna celjska bančnika Niko Kač in Dušan Drofenik (na sliki levo Drofenik) pri pol Slovj in pol Brazilcu Dragu Urankarju menda nista Iskala finančnih nasvetov?

Dobro razpoloženi, a s kančkom resnosti na obrazih - Marjan Poznič in Drago Polak (Cel Celje) ter Dušan Zorko (Kovintrade Celje).

Nasmejanega in dobro razpoloženega je bilo na grajskem vrtu videti tudi vodilnega Zdi lišča Laško mag. Romana Matka. Tem za kramljanje je bilo več kot dovolj, zato z Nikom Ka(| gotovo nista načela višine obrestnih mer.

Naše žel|e in pričakovanja usmerjamo v čiste in obnovljive vire energije.

V Skupini Merkur smo zavezani ustvarjalnosti. Z gospodarnimi rešitvami vzdržujemo varno ter ozaveščeno okolje, v katerega vstopa že peta generacija naših kupcev. Podpiramo razvoj In inovativnost na vseh področjih, saj smo prepričani, da je glavna energija napredka prav v ljudeh, ki s svojim znanjem in zagnanostjo presegajo meje vsakdanjosti. Naša pričakovanja segajo visoko. Predstavili vam jih bomo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v hali L, od 11. do 18^^septembra. ^......................

Merkur - generalni pokrovitelj največje slovenske sejemske prireditve.

MERKUR

Ustvarjamo zadovoljstvo

Država bo partner, ne mačeha

Dr. Janez Drnovšek ob Mednarodnem obrtnem sejmu

Tudi letošnji že 35. tradicionalni mednarodni obrtni sejem v Celju je priložnost za ocenitev dosežkov preteklega leta in potrditev načrtov za prihodnost. Podjetništvo in širjenje inovativnosti, ki znatno povečujeta hitrost, s katero novi proizvodi boljše kakovosti, proizvedeni po nižjih stroških, nadomeščajo obstoječe, sta ključni gonilni sili nove ekonomije, ki spreminja gospodarsko strukturo vodilnih držav, hkrati pa ključna dejavnika konkurenčne prednosti v svetovnem merilu. Vladna usmeritev za prihodnja obdobja je podpora nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij ter njihova čim večja prilagoditev zahtevam nove ekonomije. Ukrepi gospodarske polidke so zato prednostno usmerjeni v razvoj poslovne kulture in skupnih družbenih norm, ki spodbujajo inovativnost, vlaganja v znanje, tehnološki razvoj in podjetništvo, v oblikovanje okolja in ustvarjanje pogojev za zmanjšanje razvojnih razlik med regijami.

Vsako leto posvečamo posebno skrb spodbujanju obrti in podjetništva, saj mala in srednja podjetja predstavljajo v slovenskem gospodarstvu kar 98,6 odstotkov vseh podjetij. Tudi v letošnjem letu resorno ministrstvo za gospodarstvo nadaljuje s programi, namenjenimi spodbujanju razvoja podjetništva in obrti, od katerih je največ sredstev namenjenih prav spreminjanju strukture gospodarstva v smeri večanja deleža dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in zmanjšanju zaostanka v produktivnosti. Zavedamo se pomena znanja pri obvladovanju in

kreiranju tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja nacionalne konkurenčnosti v vse bolj globalnem gospodarskem okolju. Zato vse večjo pozornost namenjamo ne le pridobivanju in ohranjanju znanja, temveč predvsem njegovemu prenosu oziroma njegovi uporabi v konkretnih gospodarskih projekdh.

Vlada že drugo leto izvaja program odprave administrativnih ovir, v okviru katerega je posebna pozornost namenjena tudi ukrepom za ustvarjanje podjetništvu bolj prijaznega okolja, pri čemer je velik poudarek prav na dostopnosti do informacij. Naj tu omenim dostopnost do Uradnih Ustov RS preko Interneta, kar zagotavlja večjo varnost poslovanja. Za izboljšanje sistema informiranja so bile postavljene spletne strani, na katerih je mogoče naročiti svetovanje po elektronski pošti in prijaviti administrativne ovire, s katerimi se podjetniki

srečujejo pri svojem delu. Na tako imenovanem podjetniškem telefonu pa podjetnikom brezplačno odgovarjajo svetovalci.

Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da se uspešno razvijajo trgovina pa tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja z državami jugovzhodne Evrope. To so trgi z velikim še neizkoriščenim potencialom, ki pa hkrati s sabo prinašajo tudi nekoliko večje tveganje. Ker se vlada zaveda pomembnosti gospodarskega sodelovanja Slovenije v omenjenem regionalnem prostoru, smo že vzpostavih večino institucionalnih okvirov za tovrstno sodelovanje preko sklepanja dvostranskih ali večstranskih sporazumov z gospodarskega področja, nekatere dogovore pa še pripravljamo.

Vlada se zaveda pomena obrti in podjetništva pri prihodnjem gospodarskem in socialnem razvoju države.

Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, odpiranje na trge jugovzhodne Evrope in Rusije bo podjetnikom in obrtnikom v prihodnjih letih odprlo številne nove priložnosti za aktivno sodelovanje v procesih globalizacije, v razvijanju in izkoriščanju novih tehnologij, proizvodov in storitev. Država si bo še naprej prizadevala za vzpostavitev pogojev, ki bodo tovrstno sodelovanje omogočili, na vas - podjetnikih pa je, da podjetniške priložnosti prepoznate in izkoristite. Zato me veseli, da je večji del letošnjega obrtnega sejma namenjen prav mednarodnemu sodelovanju.

Obrtnikom želim čim bolj uspešno delo v prihodnjem obdobju. Država si bo prizadevala, da vam bo partner in ne mačeha. S skupnimi prizadevanji bomo še boljši tudi v Evropski uniji.

Dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS

Pomemben kamenček v mozaiku

Sejem je priložnost, ki jo je potrebno kar najbolje izkoristiti

V času, ko se sejemska dejavnost v Sloveniji srečuje z vedno večjimi težavami, stoji Mednarodni obrtni sejem še vedno trdno na svojem mestu. Še vedno je to največja in najpomembnejša sejemska prireditev, ne samo v Celju pač pa tudi v Sloveniji.

Organizatorji letos pričakujejo, da bo v času sejma prišlo v Celje več kot 200 tisoč ljudi. Kakor koli že, je to zelo veliko. Na Mestni občini Celje se zavedamo, da je to izjemna priložnost, ki jo je potrebno kar najbolje izkoristiti. Znanje, ideje in izkušnje, ki se bodo med razstavljavci,

gospodarstveniki, podjetniki, obrtniki in navsezadnje tudi med obiskovalci izmenjale v tednu dni, bodo vsekakor temelj za številne nove projekte.

Mednarodni obrtni sejem je zelo pomemben kamenček v mozaiku razvoja ne samo celjske občine, temveč tudi regije in širšega območja. Na njem se namreč ponuja ogromno priložnosti, predstavljajo se nova znanja, novi dosežki in novi uspehi. Vse to pa je pomembno za uspešen in konkurenčen razvoj gospodarstva. Zato moramo prepričati tuje in domače poslovneže, da pridejo v Celje in da tukaj tudi ostanejo. Vsekakor pa jim moramo nekaj tudi ponuditi. Nekaj od tega jim ponuja že Mednarodni obrtni sejem. Daje jim prostor za predstavitve, na njem lahko navežejo nove stike, pridobijo ideje in partnerje. Svojo vlogo pri tem pa mora odigrati tudi Mestna občina Celje. Poskrbeti moramo, da se bodo v mesto vračali

mladi strokovnjaki. Hkrati pa moramo poskrbeti tudi za kvalitetno izobraževanje in omogočiti pogoje za kakovostno delo in življenje.

Nekaj od tega smo že štorih, nekaj še bomo. Vse to namreč ni stvar trenutnega navdiha, pač pa premišljenih in.načrtQvaniLoiiloč^^^^^_________

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje

Dolga tradicija

Mi verjamemo, da Celje postaja mesto največjih

Delniška družba Merkur žeh tudi v Celju dokazati, da nas več kot 2.400 zaposlenih, ki tržimo preko 600 različnih skupin izdelkov kupcem v veleprodaji in maloprodaji in sodelujemo z več kot 10.000 partnerji, ostaja zvestih več kot stoletni tradiciji ustvarjanja zadovoljstva. V sozvočju s sodobnimi znanji si zagotavljamo uspešno poslovanje na trgih sedanjosti, na Mednarodnem obrtnem sejmu pa bomo predstavili še razloge za naše zaupanje v trgovino prihodnosti. Prav poslovne priložnosti prihodnosti so ena od ključnih lastnosti letošnjega MOS-a, ki je že dolgo tega prerasel okvire

obrtniškega sejma in postal osrednja poslovna sejemska prireditev v Sloveniji. Letos še posebej pozdravljamo okrepljeno udeležbo

gospodarstvenikov iz tujine, ki celjsko prireditev ne umeščajo samo v slovenski, ampak tudi širši evropski prostor. Mednarodni

obrtniški sejem v Celju je s tem postal odlična poslovna priložnost tako za utrjevanje obstoječih, kot tudi za sklepanje novih poslovnih stikov. MOS bo od srede do srede postal poslovnežu prijazen kraj, Merkur pa bo s svojim razstavnim prostorom, posvečenim izkoriščanju solarne energije, dokazal svojo prijaznost do okolja.

Mi verjamemo, da Celje postaja mesto največjih. Merkur je v njem pravkar odprl svoj največji trgovski center. Celjski sejem pa odpira največjo poslovno sejemsko prireditev Sloveniji. Vidimo se v Celju! i

Mag. BineKordež, predsednik Uprave in generalni direktor Merkurja

Položaj in smeri gospodarstva

Slovenija se že učinkovito vpenja v gospodarski prostor Evropske Unije

Procesi lastninske preobrazbe, tržni pogoji poslovanja z vse zahtevnejšo konkurenco, nove okoliščine in standardi gospodarjenja, nove zahteve kakovosti in okolja; gospodarska struktura z večjo vlogo storitvenih sektorjev, na znanju temelječa družba, hitre spremembe v tehnologijah; svet, ki trka na naša vrata in vstopa na različne, prijazne in neprijazne načine v naša življenja; evropske dimenzije trgovanja in proizvajanja... Vse to - in še marsikaj - so spremembe, ki so postavile in postavljajo slovenske gospodarstvenike in podjetnike pred nove izzive, ki terjajo nove smeri.

Stabilna gospodarska rast je gotovo najpomembnejša osnova ekonomskega in socialnega napredka. Slovenija jo je v zadnjih nekaj letih dosegala. S povprečno

Jožko Čuk Predsednik GZS

prek 4-odstotno stopnjo rasti bruto domačega proizvoda smo bili najuspešnejša država v tranziciji. Tako mora biti tudi poslej. Glavni porok za nove investicije in za nove zaposlitve pa so tudi dobri poslovni rezultati.

Po lanski upočasnitvi gospodarske aktivnosd v

svetu, ki je imela odmev tudi v našem gospodarstvu, so bili letos izgledi konjunkture -zlasti za drugo polovico leta -spet bolj obetavni. Pri velikih svetovnih ekonomijah so možnosti za postopno oživljanje. Tudi poslovna pričakovanja v Sloveniji nakazujejo možnosti izboljšanja, najbolj v storitvah. Predpogoj pa je, da se domači pogoji poslovanja za gospodarstvo ne poslabšajo. Kakršnekoli večje ali dodatne obremenitve -dajatve - bi bile lahko pogubne za gospodarsko aktivnost v državi. Posledično pa bi udarile tudi na drugih področjih, ne samo na gospodarskem. Zato moramo imeti tudi ustrezen socialni konsenz. Država pa bo morala postaviti v ospredje učinkovito industrijsko politiko, usklajeno tako medresorsko kot tudi z dogovorjenimi prioritetami

in javno finančnimi možnostmi.

Slovenija se že učinkovito vpenja v gospodarski prostor Evropske Unije. V nekaj letih bomo postali člani EU. Dobre poslovne možnosti pa še nadalje optimistično vidimo tudi v jugovzhodni Evropi.

Avtoceste, mobilni telefoni, računalniki, uveljavitev storitvenih dejavnosti in malih podjetij, 3 krat več študentov, visok indeks odprtosti domačega gospodarstva v svet so nam povečali samozavest. Podjetja se povezujejo na kapitalskih osnovah, z vizijo in strategijo. Imamo znanje in pozitivne gospodarske izkušnje. Smo sestavni del 20 odstotkov najbolj razvitega sveta. Najti moramo še pot v politično modrost, ki bo uresničila obljubljeno in se čvrsto zavzela za trajnostni razvoj Slovenije.

Kje je kdo v Petici?

Se nekaj nas je...

Urednik: Roman Repnik

Naslovnica: oblikovanje Minja Bajagič, foto Gregor Katic

Marketing: vodja Vesna Lejič Polona Rifelj, Petra Vovk, Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viki Klenovšek, Jože Cerovšek

Tajništvo: Vera Grešnik

Novinarji: Ivana Stamejčič, Janja Intihar, Bojana Jančič, JVIateja Podjed

Prelom: Igor Šarlah

Tisk: Delo d.d. Ljubljana

Program prireditev

Od aktivnosti za mlade do piknika Novega tednika in Radia Celje

SREDA, 11. SEPTEMBER 2002

10.00 Svečano odprtje 35. MOS-a.

Sejem bo odprl dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS. Prostor: Modra dvorana

17.00 Seja UO sekcije gradbincev pri OZS.

Organizator; OZS. Prostor: E2

ČETRTEK, 12. SEPTEMBER 2002

09.00 - 15.00 4. Mednarodna konferenca Mostovi sodelovanja/Bridges of cooperation -Mednarodno srečanje podjetnic.

Organizator: Zavod za družinsko in žensko

podjetništvo META,

PCMG. Prostor: Modra dvorana

09.30 Madžarsko - slovenski gospodarski dan.

Organizator: Gospodarska zbornica Madžarske. Mala kongresna dvorana

09.30 - 12.00 Seja programsko-razvojnega sveta za spodbujanje invencij in inovacij.

Organizator: PCMG. Prostor: Sejna soba E2

10.00 Seja UO sekcije kleparjev in krovcev.

Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L

10.00 - 15.00 Okrogla miza: Slovenske naložbe v državah nekdanje Jugoslavije. Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L1

12.00 Sestanek UO sekcije In proizvajalcev/

dobaviteljev sekcije kleparjev in krovcev

Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L

12.30 - 14.00 Animacijska delavnica na temo razvoja lokalnih grozdov. Organizator: Lokalni podjetniški center. Celje d.o.o. Prostor: E2

PETEK, 13. SEPTEMBER 2002

09.00 - 10.00 Pripravljalni sestanek na letno skupščino -

CEAPME. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Sejna soba E2

9.30 - 11.00 Letna skupščina konfederacije MSP Europe - CEAPME. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka

10.00 - 12.00 Razširjena seja UO združenja podjetnikov severne Primorske. Organizator: Združenje podjetnikov severne Primorske, GZS. Prostor: L1

10.00 - 15.00 Dan podjetništva. Organizator: MG, PCMG. Prostor: Modra dvorana

10.00 - 14.00 Perspektive izobraževanja za obrt.

Organizator: MŠZŠ, OZS, GZS, CPI. Prostor: Mala kongresna dvorana

11.00 Srečanje SDGZ - OZS. Organizator: OZS

Prostor: Vzorčna hiša ob Celjanki

11.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS

Organizator: OZS, sekcija tekstilcev Prostor: Osrednji prireditveni oder v atriju

11.30 - 14.00 Posvet o lobiranju za mala in srednja podjetja v EU. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka

12.00 Iniciativni odbor za ustanovitev sekcije

slikopleskarjev pri OZS. Organizator: OZS Prostor: Sejna soba L

12.00 - 16.00 Predstavitveni dan slovenske Istre.

Organizator: DOZ Izola, Koper, Piran. Prostor: Osrednji prireditveni oder v atriju

13.00 Srečanje članov sekcije za DUO pri OZS s

predstavniki PCMG »Edinstveno iz Slovenije« Organizator: OZS, sekcija za DUO. Prostor: Sejna soba L1

13.00-16.00 Goriški dan. Organizator; OGZ Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica. Prostor; Sejna soba L

14.00-18.00 Srečanje med Italijo in Slovenijo na temo pobud čezmejnega sodelovanja med državama. Organizator: Chamber of Commerce of Trieste. Prostor: Mala kongresna dvorana

15.30 - 17.00 Okrogla miza: Gospodarski potencial držav jugovzhodne Evrope. Organizator: Združenje podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka

17.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS

Organizator: OZS, sekcija tekstilcev Prostor; osrednji prireditveni oder v atriju

SOBOTA, 14. SEPTEMBER 2002

10.00 Dan spominkarjev Slovenije. Organizator:

Združenje spominkarjev Slovenije. Prostor: Celjanka

11.00 Seja UO sekcije cementninarjev,

kamnosekov in teracerjev pri OZS.

Organizator: OZS

Prostor; Mala kongresna dvorana

18.00 Svečana podelitev priznanj in pokalov

športnih iger obrtnikov 2002

NEDEUA, 15. SEPTEMBER 2002

10.00 Zbor Sekcije urarjev pri OZS. Organizator:

Sekcija urarjev pri OZS. Prostor: Celjanka 12.00 PIKNIK NT&RC

PONEDEUEK, 16. SEPTEMBER 2002

10.00 Seja upravnega odbora sekcije za

gostinstvo In turizem pri OZS.

Organizator: OZS, sekcija za

gostinstvo in turizem. Prostor; Sejna soba E2

10.00 - 10.30 Varčevanje v vrednostnih papirjih-privlačna alternativa bančnim depozitom. Organizator; Ilirika d.d. Prostor; Celjanka

10.00 - 12.00 Seminar »Zakaj najeti svetovalca in kako vzpostaviti zaupanje in konstruktivni odnos med podjetjem - naročnikom ter svetovalnim podjetjem - Izvajalcem.

Organizator; Združenje za Management Consulting, GZS. Prostor: Sejna soba L1

10.00 - 14.00 Nova davčna zakonodaja: zakon o

dohodnini in zakon o davku od dohodkov pravnih oseb

(delovno gradivo). Organizator: OZS Prostor: Modra dvorana

11.00 - 12.30 Predstavitev novih zavarovanj Zavarovalnice MB

Organizator; Zavarovalnica MB Prostor: Mala kongresna dvorana

11.00 - 14.00 Vavčerski sistem svetovanja v savinjski regiji

Organizator: Lokalni podjetniški center Celje d.o.o., Prostor; Celjanka

13.00 Poslanski zbor sekcije za DUO. Organizator;

OZS, sekcija za DUO. Prostor: Sejna soba L1

15.00 - 17.00 Okrogla miza: Koliko regij je v Sloveniji?

Organizator: GV Revije d.o.o. Prostor: Celjanka

18.00 Svečana podelitev sejemskih priznanj

Organizator: Celjski sejem, OZS, Mestna občina Celje. Prostor; Modra dvorana

TOREK, 17. SEPTEMBER 2002

08.30 Seja UO združenja delodajalcev obrtnih

dejavnosti Slovenije. Organizator: Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, OZS Prostor: Sejna soba L1

09.00 - 10.00 Srečanje udeležencev Pakta stabilnosti JV

Evrope. Organizator: PCMG. Prostor: Sejna soba L

09.00 - 11.00 Seja programsko-razvojnega sveta vavčerskega sistema svetovanja.

Organizator; PCMG. Prostor; Celjanka

09.00 - 16.00 Predstavitev projektov PCMG za mala in srednja podjetja. Organizator; PCMG. Prostor: Celjanka

09.30 Pomen delovno-pravne in socialne

zakonodaje za delodajalce ter socialni dialog v Sloveniji

Organizator: OZS, ZDODS. Prostor: Modra dvorana

10.00 - 13.00 Razširjena seja odbora obrtnih zadrug

Organizator; OZS. Prostor: vzorčna hiša ob Celjanki

10.00 - 13.00 Seja Upravnega odbora Združenja

drobnega gospodarstva. Organizator; GZS -Združenje drobnega gospodarstva. Prostor: Sejna soba E2

11.00 - 13.00 Izziv prihodnosti, kariera in kakovost življenja

Organizator: Združenje podjetnikov, sekcija podjetnic celjske regije. Prostor: Sejna soba L1

11.00 - 14.30 Vodenje poslovnih knjig v letu 2003:

Predlog novega računovodskega standarda 39 za samostojne podjetnike. Organizator: OZS Prostor: Mala kongresna dvorana

11.00 - 15.00 Delovni sestanek Pakta stabilnosti JV Evrope

Organizator; PCMG. Prostor: Sejna soba L

14.30 - 16.00 Predstavitev podjetja Apolonia Kosovo

Organizator: Apolonia Kosovo. Prostor; Celjanka

15:00 Sestanek upravnega odbora sekcije

trgovcev pri OZS.

Organizator: OZS, sekcija trgovcev Prostor; Sejna soba E1

SREDA, 18. SEPTEMBER 2002

10.30 Sestanek predsednikov in sekretarjev OOZ

ter predsednikov in sekretarjev strokovnih sekcij pri OZS. Organizator; OZS

Sejem tisočerih priložnosti

Mednarodni obrtni sejem v Celju je prerasel v prvovrstni poslovni dogodek - Sejemska dejavnost še vedno premalo izkoriščena

Slovenske sejemske hiše že nekaj let pretresajo velike težave, V Kranju in Mariboru jim niso bili kos, v Ljubljani, kjer se sicer še vedno kregajo, se počasi postavljajo na noge, na vse hujšem prepihu so tudi v Gornji Radgoni. Celjski sejem velja za trenutno edino sejemsko družbo, ki uspešno krmari skozi krizo in ki ima pred sabo dokaj dobro prihodnost. Kako se jim je uspelo izogniti vsem pastem tranzicije, smo vprašali dolgoletnega direktorja Celjskega sejma mag. Franca Pangerla.

V Celjskem sejmu smo vedeli, da bo kriza v gospodarstvu vplivala tudi na sejemsko dejavnost, zato smo se na hude čase pripravljali že prej. Zato smo bili morda bolj dosledni pri izvajanju razvojne politike kot drugi. Seveda pa to ne pomeni, da nimamo problemov. Delimo usodo vseh tistih podjetij, v katerih so se razmere zaostrile. Treba se je pač sprijazniti, da nikoli ne bo tako, kot je bilo včasih, in temu prilagoditi način dela.

Nekateri napovedujejo, da bo za sejemsko dejavnost leto 2002 najtežje doslej.

Po mojih ocenah je bilo najtežje leta 2000. Lani se nam je obisk povečal za 15 odstotkov in čeprav smo letos zmanjšali število sejemskih dni, menimo, da bomo kljub temu zadržali enako število obiskovalcev. Poskušamo narediti sejem, ki bo zanimiv tako za razstavljavce kot obiskovalce. Trudimo se, da bi pritegnili tudi tujo konkurenco in obiskovalce iz tujine. Že od lani beležimo povečan obisk razstavljavcev in obiskovalcev z območja bivše Jugoslavije, kar je za

nas zelo pomembno in spodbudno. Slovenci si moramo namreč priznati, da imamo na vzhodu več tržnih priložnosti kot na zahodu. Sejem je prostor, kjer se to najbolje vidi.

Kako ste se v Celju pripravili na dejstvo, da je čas prodajnih sejmov nepreklicno mimo in da je bodočnost sejemske dejavnosti le še v specializaciji?

Že dve ali tri leta zmanjšujemo prodajni del, tako da predstavlja danes le še petino tistega, kar je bil včasih. Ostajali so le še tako imenovani butični prodajalci. Dobro se zavedamo, da ima sejem danes vse bolj promocijsko funkcijo, in kar bo v bodoče še bolj pomembno - tudi sociološko. Druženje ljudi je potrebno in sejem je za to odlična priložnost. Vendar ga je treba pripraviti tako, da se bodo obiskovalci in razstavljavci na njem počutih dobro in da bodo imeh čim več pogojev za medčloveške stike.

Kako vidite sejemsko dejavnost čez pet ali deset let?

Treba je samo pogledati, v katero smer gredo sejmi v razvitih državah, saj bo tudi

pri nas tako kot v ostalem svetu. To pomeni specializirani, kratki sejmi, največ tri ali pet dni, ter visoka tehnična opremljenost.

Družba Celjski sejem je pred dvema letoma prevzela mariborski Step. Načrtujete še kakšen prevzem?

V Sloveniji za kaj takšnega ni veliko možnosti. So pa povezovanja smiselna in v Celjskem sejmu si jih žehmo. Zaradi majhnosti slovenskega prostora iščemo priložnosti v tujini, zlasti na vzhodu. Opravil sem že kar nekaj obiskov. Poti so odprte in če bo zagotovljena ustrezna ekonomika, ovir za povezovanje ne bi smelo biti.

Kako ocenjujete trenutni položaj vaše sejemske hiše?

Če se primerjamo znotraj Slovenije, smo povprečni, v nekaterih stvareh nadpovprečni. V primerjavi z razvitimi sejemskimi hišami v tuji, pa smo nepomembni. Naša infrastruktura je sicer za slovenske razmere dobra, za tujce pa zelo skromna. Tega se zavedamo in radi bi se dvignili na višjo raven, vendar so naše možnosti drugačne kot jih imajo v tujini. Sejemske hiše v tujini se namreč razvijajo pod drugimi pogoji in z drugačno

filozofijo. Pri nas prevladuje mnenje, da je sejemska hiša pač samostojni pravni subjekt in da je povsem njena stvar, kako se bo razvijala. To ni prav. Sejem je vpet v neko okolje in je tudi njegov odraz. Od sejma ima več koristi okolje kot pa sejemska hiša. Žal se pri nas še ne zavedamo, da se lahko mesto, regija in celo država razvijajo tudi skozi sejemsko dejavnost.

Ali to pomeni, da z odnosom Celja do Celjskega sejma niste najbolj zadovoljni? Se Celje še vedno premalo zaveda pomena sejemske dejavnosti za razvoj mesta?

Z odnosom sem zadovoljen, vendar bi Celje od naše sejemske hiše in od dogodkov, kijih pripravljamo, lahko imelo bistveno več. Če pogledamo samo Mednarodni obrtni sejem, kjer se srečata celotno slovensko gospodarstvo in politika. Celje bi lahko iz tega iztržilo zelo veliko. Žal se še vedno ne zavedajo, da to ni dogodek družbe Celjski sejem, ampak Celja in celotne regije. Mi smo samo izvajalci. Menim, da gospodarstvo premalo izkorišča vzvode, ki jih sejem ponuja.

Pred kratkim ste napovedali gradnjo nove sejemske hale. Vam bo to uspelo, saj še zadnje niste v celoti odplačali?

Obveznosti za halo L smo prepolovili, kako bo z novo sejemsko halo, pa je za sedaj še težko reči. Idejne zasnove so, vse ostalo pa bo odvisno od razvojne politike občine. Vsekakor želimo, da bi se sejmišče čim prej preoblikovalo v poslovni center. Brez intenzivnega investiranja si ne predstavljamo prihodnosti.

Povej mi, kaj ješ

in povedal ti bom, kdo si

Dediščina kulinarične kulture -

Štajerske jedi - Gostilne v Celju in širši okolici

»človek Je, kar je«, pravi star pregovor; sporočilo jasno izraža pomen prehrane v vsakdanjem življenju.

Skozi načine prehranjevanja lahko spoznavamo navade posameznika, družine, naselij, naroda. Kulinarična

kultura je zelo dober pokazatelj družbenih, ekonomskih in tudi duhovnih razsežnosti. Zato je kulinarična kultura lahko pomembna sooblikovalka naše narodne istovetnosti. ,

Skozi stoletja se je naša prehrana stalno spreminjala -nikoli ni šlo zgolj za prevzemanje jedi, pač pa smo posamezne vplive po svoje prilagodili in poiskali svoje rešitve. Tako lahko nekatere jedi opredelimo kot naše narodne jedi, ki so splošno

Za vse, ki si torej želite tudi v mesecu septembru, ko je čas dopustov že navadno mimo, pričarati pridih Mediterana, ali okusiti jedi sodobne evropske kulinarike, vas vabimo v GOSTILNO PRI AHACU, kjer vas pričakujemo: - vsak dan od 7 do 22 ure - ob petkih in sobotah od 7 do 24 ure Rezervacije na tel: 03/746-66-40

Mediteranska ponudba: Italija: Siciljanska rdeča rižota, Njoki s kožicami v smatanovi omaki, Blitvini zavitki,

Solata »Mama Roma«, Parna Cota Francija: Goveji fileji z Rattatouillom, Trna v solati

Portugalska: Ocvrto rakovo meso s prilogo. Telečji zavitki v balzamični omaki Španija: Losos na žaru s prilogo,

Faella«Valenciana«, Polnjena pomaranča, Sanghja

Grčija: 3yros, Posejdonovi sadeži. Grška solata, Plošča Mykonos...

Na relaciji Celje-Šentjur-Rogaška Slatina v kraju Stopče, ob magistralni cesti, vas pričakuje prijazno osebje in sodobno urejena GOSTILNA PRI AHACU. Za vas odpiramo vrata že peto leto in morda še ne veste, da smo se zelo približali sodobnim trendom evropske kulinarike, zato je naš jedilni list zares specifičen. Naš moto je biti v kakovosti pol koraka pred drugimi,v kar se boste z obiskom pri nas gotovo prepričali. Veseli smo odličnega dvo-mesečnega odziva na grško kuhinjo v juniju in juliju, zato smo se odločili, da vam v mesecu avgustu in septembru približamo jedi ostalih mediteranskih držav, ki zajemajo Italijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. Za vse, ki morda še niste okusili grških jedi, smo vam še vedno pripravljeni ustreči.

razširjene po vsej Sloveniji, druge pa kot pokrajinske jedi, pri katerih pokrajinski oziroma krajevni izvor ni zabrisan. Štajerske jedi v literaturi pogosto povezujejo s Prekmurskimi. Čeprav lahko trdimo, da so bile v preteklosti juhe najbolj znane v prekmurski prehrani, jih tudi Štajerci niso zanemarjali. Najbolj sta

znani štajerska kisla in mlečna juha, ki pa seveda nista edini. V štajerski jedilnik sodijo tudi krompirjeva in smetanova juha, ješprenjčkova juha s češpljami in še kakšna. Sicer poznamo Štajersko po naslednjih jedeh: štajerski bržoli, štajerskem koštrunu, puranu z mlinci, krvavicah in zelju, gobah, fižolovem

golažu, bezgovem cvrtju. Štajerske priloge so zabeljeni hmeljevi vršički, kumare s krompirjem ali pa na smetani, hmeljeva solata, smetanov hren, mlečna in zabeljena ajdova kaša, štajerski žganci, štruklji. Med" sladicami moramo omeniti sirovo zlivanko, različne pogače, ajdovo potico ali ajdek, koruzno potico.

V tesni povezavi s kulinariko, njenim razvojem in posebnostmi je seveda gostilničarstvo. »Temeljna značilnost gostilne na Slovenskem je

gostoljubnost,« pravi prof. dr. Janez Bogataj. Gostoljubnost dobesedno pomeni »ljubezen do gosta« in gostilna je eden tistih prostorov, kjer naj bi gost to ljubezen tudi občutil.»

hotel evropa celje

Hotel Evropa, d.d., Krekov trg 4, SI-3000 Celje, telefon: **3i6 (0)3 544 34 00

Danes gostilna čedalje bolj postaja tudi kraj različnih sestankov in delovnih srečanj. Celje s širšo okolico je znano po dobrih gostilnah s svojstveno, predvsem pa odlično kuhinjo. Nekaj teh zatočišč za gurmane vam predstavljamo v naši Petici in vam želimo obilo

kulinaričnih užitkov po napornem dnevu na sejmišču ah pa kar tako.

Viri:

A. Grum: Slovenske narodne jedi, 1983

J. Bogataj: Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, 1992

J. Bogataj: Naše gostilne, 1997

1 Gostilna Kropivšek

2 Gost d.o.o.

3 Gostišče Matej

4 Hotel Hum - Aškerc

5 Gostilna - pizzerija Kladivar

6 Hotel Štorman

7 Gostinstvo L^nik

8 Gostilna Mlakar

9 Gostilna Franci

10 Gostišče Založnik

11 Gostišče Jana

12 Gostišče in Hotel Smogavc

13 Kmečki turizem Marjetka |

14 Gostišče in prenočišča Bohorč I

15 Gostilna pri Ahacu ■

16 Gostišče Montparis j

17 Hotel Jasmin ]

18 Restavracija Sonce, Mini motel Mijošek'

Velikim projeictom dajemo poiet.

"V banki so znali prisluhniti moji zamisli, da ujamem moč vetra.

Celje - moje mesto!

Od čistilne naprave, športnega parka, koles do svetovnega spleta

Mestna občina Celje je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki pokriva 95 km^ površine in ima nekaj manj kot 50.000 prebivalcev. Je pravna oseba, ki jo predstavlja in zastopa župan. Njeno območje je razdeljeno na devet krajevnih skupnosti in deset mestnih četrti. Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev skladno z določili Zakona o lokalni samoupravi ter splošnimi akti občine.

Mestni svet

Mestni svet Mestne občine Celje šteje 33 svetnikov, ki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Sestavljajo ga odbori in komisije.

IVadzomi odbor

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v mestni občini. V okviru svoje pristojnosti opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna ter nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Župan in podžupani

župan predstavlja in zastopa mestno občino, odgovoren je za opredeljevanje in izvajanje celotne razvojne politike občine ter opravlja nadzor

MESTNA OBČINA CEUE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje tel: 03 42 65 700, fax: 03 42 65 682 e-pošta: info@celje.si, www.celje.si

nad delom občinske uprave, javnih služb, skladov in javnih zavodov, ki jih je ustanovila občina. Župan tudi vodi Mestni svet in skrbi za izvajanje njegovih odločitev.

Mestna občina Celje ima tudi tri podžupane, ki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno in so zadolženi za področje turizma in družbenih dejavnosti, proračuna in občinskega premoženja ter za področje okolja, prostora in komunale.

Občinska Uprava

Uprava Mestne občine Celje se je oblikovala 1. januarja 1995. V skladu z zakonom in statutom zagotavlja uresničevanje interesov občanov mestne občine ter skupaj z družbami, gospodarskimi javnimi službami in javnimi

zavodi, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je, gospodari s premoženjem Mestne občine Celje.

Upravo Mestne občine Celje vodi direktorica, ki usklajuje delo med občinskimi organi in zunanjimi ustanovami ter opravlja druge naloge, določene s predpisi Mestne občine Celje.

Župan: Bojan Šrot

tel: 03 42 65 650 fax: 03 42 65 682 e-pošta: zupan@celje.si

Direktorica občinske uprave: Darja Pavlina

tel: 03 42 65 680 fax: 03 42 65 682 e-pošta: uprava-moc@celje.si

Nov športni park pod Golovcem

Nov športni stadion bo imel tudi veliko pokrito tribuno s 4000 sedeži

v Celju so v letošnjem letu položili tudi temeljni kamen za nogometni stadion v stari Opekarniški jami pod Golovcem. Nov športni stadion bo imel med drugim tudi veliko pokrito tribuno s 4000 sedeži, v okviru parka pa bo zgrajen tudi nakupovalni center.

Dve tretjini celotne naložbe, ki naj bi znašala okrog 900 milijonov tolarjev, bo financirala Mestna občina Celje, ki je prispevala tudi komunalno urejeno zemljišče, desetino bo prispevala država, preostalo četrtino pa bodo krila različna podjetja, ki bodo v okviru novega športnega parka poskrbela za dodatno ponudbo. Dela na izgradnji

novega športnega parka se bodo pričela septembra letos, celjsko gradbeno podjetje CMC, ki bo dela izvajalo, pa se je obvezalo, da bodo avgusta prihodnje leto gradbena dela končana.

Na lokaciji pod Golovcem je z urbanističnim načrtom

predvidena tudi gradnja nove športne dvorane, ki bi jo Celje potrebovalo v primeru prireditve moškega evropskega prvenstva v rokometu leta 2004. Župan Bojan Šrot podpira izgradnjo nove športne dvorane, saj je obstoječa dvorana Golovec

neustrezna - poleg statične vprašljivosti ne bi nudila dovolj dobre in kakovostne rešitve (okrog 1000 sedežev za obema goloma) oz. zadostne kapacitete. V njeno prenovo bi bilo treba vložiti približno pol milijarde tolarjev, zato so na MOC mnenja, da investicija ne bi bila smiselna. Nagibajo se k gradnji nove športne dvorane, vendar le v primeru, če bi država zagotovila polovico od približno sedmih ah osmih milijonov evrov, kolikor bi po prvih ocenah stala gradnja nove dvorane. Če bodo pogajanja med celjsko občino in državo uspešna, se bo gradnja športne dvorane pričela februarja ali marca prihodnje leto.

Položitev temeljnega kamna.

Celje kot okno v svet

številne novosti na spletnih straneh Mestne občine Celje

Mestna občina Celje (MO) je konec avgusta svojih spletnih straneh nove storitve za občane, in sicer interaktivne ankete in celjski forum. Kot pravi direktor Zavoda za informatiko na celjski občini Sandi Marzidošek, želi MO Celje z novimi spletnimi storitvami ljudi spodbuditi k aktivnemu sooblikovanju življenja v knežjem mestu.

Mestna občina Celje bo objavila tudi razpis za posameznike, društva, organizacije in podjetja, ki bi želeli aktivno sodelovati pri oblikovanju in vzdrževanju posameznih vsebin za spletne strani celjske občine.

S pomočjo ministrstva za informacijsko družbo gradi Mestna občina Celje v središču mesta »internet

kavarno«. V njej bo ^

omogočen dostop do \

Interneta, različne storitve iz '

sveta računalništva, I

izobraževanje, seveda pa I

bodo tam tudi gostinski |

prostori. :

Celjska občina se tudi 1

nahaja v projektni skupini j

občin, ki so se prijavile in i

bile na razpisu ministrstva za '

informacijsko družbo izbrane i

za pripravo strateškega \

dokumenta uvajanja j

elektronskega poslovanja v ^ lokalne skupnosti. Cilj

projekta je na osnovi ; temelj ite analize sedanj ega

stanja informatiziranosti j

slovenskih občin izdelati 1

globalni model e-poslovanja |

občin in načrt razvoja e- | poslovanja občin.

Celjski župan Bojan Šrot je '

v začetku junija letos na i

Evropski ministrski ]

konferenci v Ljubljani podpisal pristop mesta Celje k iniciativi Evropske komisije Globalni dialog med mesti. Iniciativa trenutno združuje prek 90 mest iz 36 držav po vsem svetu, stara je dve leti, njen osnovni namen pa je

vzpodbuditi mesta k aktivnemu povezovanju z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uporaba tovrstnih tehnologij namreč predstavlja pomemben izziv pri razvoju družbe.

-

Temeljni kamen in lipa

Centralna čistilna naprava je ena največjih naložb Mestne občine Celje

v začetku aprila so v Celju s položitvijo spominske plošče in zasaditvijo lipe slovesno zaznamovali začetek izgradnje centralne čistilne naprave, ki je ena največjih in najpomembnejših naložb Mestne občine Celje.

Na ponovljenem mednarodnem javnem natečaju je bilo za izvajalca del izbrano avstrijsko podjetje VA TECH Wabag. Avstrijci so se obvezali, da

bodo s partnerjema Gorenjem GTI in Vegradom d.d. iz Velenja zgradili napravo v 600 dneh in jo nato v 200 dneh preskusih. Čistilna naprava naj bi s polno zmogljivostjo začela delati konec prihodnjega leta. naložba je vredna sedem in pol milijonov evrov. Šestdeset odstotkov denarja prispeva evropski sklad ISPO, drugo pa Mestna občina Celje.

Za Celje in okolico je to zelo pomembna naložba, ki ,

so jo načrtovali že dolgo časa. Leta 1977 so izdelali prvo študijo o čiščenju odplak, potem pa je vse utihnilo. Šele leta 1993 je občina sprejela odlok o lokacijskem načrtu in s tem postavila urbanistične in prostorske temelje za začetek gradnje. Maja leta 1998 so sprejeli desetletni načrt javnih gospodarskih služb za odvajanje in čiščenje voda, januarja 1999 pa je država naložbo vključila v

nacionalni program in Celjanom omogočila kandidaturo za denar evropskih skladov. Finančni memurandum z določilom, da bo evropski sklad ISPO pokril 60 odstotkov naložbe, pa so podpisali februarja lani. Poleg župana Mestne občine Celje Bojana Šrota in ministra za okolje Janeza Kopača se je slovesnosti udeležil tudi vodja delegacije evropske komisije v Ljubljani Erwan Feuere.

S kolesom po mestu

Mestna občina Celje je predala občanom in obiskovalcem v brezplačno uporabo šest koles

Mestna občina Celje je oktobra leta 1998 v Celju odprla Projektno pisarno Celje zdravo mesto. Pisarna je edina te vrste v Sloveniji, izvajalec njenega programa pa je Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki že nekaj časa sodeluje v projektu »Zdrava mesta«. Namen projekta je osveščanje prebivalcev o kakovosti življenja in skrbi za lastno zdravje.

V pisarni so v letošnjem letu pripravili akcijo »S kolesom po mestu«, s katero želijo načeti reševanje vprašanja prometa v mestu (prometni zastoji, onesnaževanje, varnost...), hkrati pa ponuditi prebivalcem in obiskovalcem Celja priložnost, da na novo in na drugačen način odkrijejo skrite in tudi že znane kotičke mesta. V sodelovanju in ob podpori Mestne občine Celje so se v projektni pisarni odločili, da v javno uporabo predajo šest

koles, ki jih bodo lahko obiskovalci in prebivalci uporabljali brezplačno.

S projektom želijo opozoriti na probleme povezane z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih prostorov, z nepravilnim parkiranjem in drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestu. Po podatkih Evropske komisije namreč več kot polovica škodljivih snovi prihaja iz emisij motornega prometa. Po zadnjih raziskavah tako že 70 odstotkov Evropejcev priznava, da so sedaj bolj zaskrbljeni za kakovost zraka kot leta 1994. Dobra petina pa trdi, da jih moti tudi cestni hrup.

Po podatkih Evropske komisije je delež cestnega prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov v Evropi približno 45 odstotkov, v Sloveniji pa ta

delež znaša kar 65 odstotkov. Vendar cilj akcije ni odstranitev avtomobilov iz prometa ali celo obtoževanje ljudi zaradi povečanja onesnaženosti zraka, pač pa spodbujanje razmišljanja o možnostih lastnega prispevka k čistejšemu mestu.

K sodelovanju pri projektu mestnih koles je Projektna pisarna Celje zdravo mesto pritegnila širok krog posameznikov in institucij iz Celja. Tako so rabljena kolesa podarili občani Celja, rezervne dele za popravilo so prispevale trgovine Univerzum, Griffin, Kolesar in Popravljalnica koles Završnik, barve za novo podobo je podaril Merkur, kolesa pa so usposobih in pobarvali dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje. Popravljalnica koles Završnik bo v letošnjem letu skrbela tudi za morebitna popravila mestnih koles.

Od 16. maja naprej so tako kolesa na voljo v Garažni

hiši Celje na Ljubljanski cesti, v Turistično informativnem centru Celje na Trgu celjskih knezov 9 in v Projektni pisarni Celje zdravo mesto na Slomškovem trgu 4. V garažni hiši je brezplačna izposoja možna s parkirnim listkom, ki ga boste pustili pri blagajni, v Turistično informativnem centru in v projektni pisarni pa vam bodo kolesa posodili po podpisu pristopne izjave in predložitvi osebnega dokumenta.

Z izposojanjem koles prebivalci in obiskovalci podpirajo prizadevanja za popularizacijo rekreacije, še posebej kolesarjenja. Hkrati pa s tem prispevajo tudi k prijaznejšemu in zdravju bolj naklonjenemu okolju mesta Celje. Več kolesarjev pomeni namreč več kolesarskih stez, manj avtomobilov, manj gneče, hrupa in izpušnih plinov.

Pokrajinski muzei Celie. Muzeiski trg 1, 3000 Celje

Ogledi vsak dan od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Informacije, rezervacije, vodstva tel.: 03/428-09-50, fax.: 03/428-09-66, e-mail: info@pokmuz-ce.si

Arheološki park Rimska nekropola Šempeter Ogledi vsak dan, ob ponedeljkih zaprto. Ogledi 1.4. -15.4. od 10.00 do 15.00, 16.4. - 30.9. od 10.00 do 18.00, 1.10. - 31.10. ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 16.00 ali po dogovoru. Tel.: 03/700-20-56, 031/645-937 e-mail: info@td-sempeter.si, http://www.td-sempeter.si

Arheološki park Rifnik tel.: 03/428-09-50, 041/931-987

Potočka zijalka in razstava

tel.: 03/839-46-78 Ogledi po dogovoru, e-mail:first@netsi.si

Zakladnica spominov in kulturne dediščine

Muzej novejše zgodovine Celje odstira zgodovino

20. stoletja

Muzej novejše zgodovine Celje beleži in vnaša v kroniko spominov življenje Celjanov. Ohranja in varuje dediščino materialne in duhovne kulture knežjega mesta in Celjskega nasploh, v svojem poslanstvu pa se osredinja predvsem na 20. stoletje. Za seboj puščamo jasno sled - oživljamo pot, ki so jo v slabih časih, časih trpljenja, žalosti in vojne, pa tudi časih sreče, veselja in miru prehodili in začrtali naši predniki.

Z stalno razstavo »Živeti v Celju« smo skušali pričarati večplastnost in barvitost nemirnega 20. stoletja. V prvem nadstropju ob »Dnevniku treii generacij« sledimo kronološkemu pregledu novejše zgodovine Celja in Celjanov. V ospredju so muzejski predmeti, ki združeni v posamezne sklope dustrirajo izbrane segmente zgodovine ter dopolnjujejo »dnevniške zapise« predstavnikov treh različnih generacij. V drugem nadstropju smo obiskovalcem želeli pričarati duh časa v mestu ob Savinji v času pred 2. svetovno vojno. Sprehodite se lahko po »Ulici obrtnikov«, na mestni tržnici postojite pred stojnico z živili in pred meščanskim stanovanjem z igro svetlobe in senc ter zvočno-šumskimi efekti podoživite preteklost. Sprehod zaključujemo s predstavitvijo utripa v nekdaj delavskih Gaberjih in z »Županovo sobo«.

Slovenska zobozdravstvena zbirka,

edinstvena v Sloveniji, vsebuje predmete, ki so jih posamezniki zbrali na področju cele Slovenije in jih kot donacijo zapustili Muzeju novejše zgodovine Celje. Predmeti, ki so razstavljeni, so največ iz konca 19. in iz 20. stoletja, najstarejši pa datira v 18. stoletje. Poleg orodja, pripomočkov in opreme, ki so jih pri svojem delu uporabljali zobotehniki in dentisti, imamo zbranih tudi nekaj kompletnih zobozdravstvenih ordinacij, razstavljenih pa je tudi vrsta zobozdravstvenih stolov iz različnih časovnih obdobij.

Otroški muzej je muzej za otroke, ki se loteva tako preteklosti kot sedanjosti, vsakdanjosti in praznično-sti. Z različnimi pristopi pa jim tudi pomaga razumeti in spoznati svet okoli njih. V novem šolskem letu je na ogled razstava Prometna pot v Hermanov brlog, ki predstavlja kulturno in tehnično dediščino prometa. Živi del muzeja predstavljajo raznovrstne muzejske delavnice, gledališke, lutkovne in plesne predstave, praznovanja otroških rojstnih dni, pa otroški bolšji sejem...

Nekdanji celjski zapori Stari pisker so v letih 2. svetovne vojne pomenili kraj trpljenja zavednih Slovencev. Danes je v delu teh prostorov stalna muzejska razstava »Zatirani, a nikdar poteptani«, na kateri so med drugim na ogled pretresljiva poslovilna pisma talcev.

Edinstveni stekleni fotografski atelje je živa priča bogatega in ustvarjalnega življenja in dela ^ celjskega fotografa Josipa Pelikana, ki je Celje in Celjsko svojih let mojstrsko prelil v trajni spomin. Poleg temnice, retuširnice in steklenega salona z naravno svetlobo je na ogled občasna razstava »Celje, ki ga ni več«.

Hypo Alpe-Adiia

Eni najuspešnejših med Alpami in Sredozemljem

Poslovni izidi preteklih let, še zlasti pa lanski, dajejo finančni skupini Hypo-Alpe-Adria, z njenimi mednarodnimi in nacionalnimi hčerinskimi družbami, močne in zdrave temelje, ki se kažejo zlasti v odlični kapitalski ustreznosti. Tako kot koncern se z dobrimi poslovnimi rezultati ponašajo tudi njegove slovenske hčere.

Slovensko družino Hypo Alpe-Adria sestavljajo Hypo AIpe-Adria-Bank d.d., Hypo Leasing d.o.o. in Hypo Consultants d.o.o. s skupno bilančno vsoto več kot 150 milijard SIT ter razvejano mrežo štirih bančnih in sedmih leasinških poslovnih enot. Da se je koncern v regiji Alpe-Jadran dodobra uveljavil in uživa zaupanje poslovnih partnerjev, pričajo tudi lanski in še boljši letošnji poslovni rezultati. Lanski dobiček koncema je znašal 104,5 milijonov EUR, kar je dobrih 77 odstotkov več kot leto poprej, dobiček iz rednega poslovanja pa kar rekordnih 62,7 milijonov EUR, kar je 140 odstotkov več kot leto poprej. Trend rasti in uspešnosti poslovanja se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj se je polletni poslovni izid, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečal za 107 odstotkov z 38,5 milijona EUR (8,7 milijarde SIT) na 79,6 milijona EUR (18 milijard SIT). Po ukrepih za obvladovanje tveganja pa se je tudi pri

Anton Romih, direktor Hypo Leasinga v Sloveniji: »Hypo Leasing

v Sloveniji je nadvse uspešno podjetje, kar je posledica razpršene prisotnosti v vseh segmentih gospodarstva. Navsezadnje je bistvenega pomena tudi varnost, ki jo zagotavlja dobro poslovanje naše matične banke.«

Božidar Špan, predsednik uprave Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.

»Smo del Hypo družine, ki ima svoje hčerinske banke, leasinške in svetovalne družbe v Avstriji, Italiji, Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in Hercegovini, v prihodnje pa naj bi novo podružnico odprli tudi v Zvezni republiki Jugoslaviji. Banka ima več kot stoletno tradicijo, njen strateški cilj pa je delovanje v prostoru Alpe -Jadran. Na tem področju sodimo med največje, lahko rečem tudi najuspešnejše banke. To za nas predstavlja določene sinergijske učinke, kijih izkoriščamo in uspešno ponujamo našim partnerjem v smislu regionalnega sodelovanja.«

poslovnem izidu iz redne dejavnosti zabeležili skok z 22,4 na 53,9 milijona EUR (12,2 milijarde SIT). Hypo Alpe-Adria-Bank je s tem postala ena najuspešnejših finančnih združb med Alpami in Sredozemljem.

Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. gre med velike banke

čeprav je hčerinska Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. prisotna na slovenskem trgu šele tri leta, se nadvse uspešno razvija.

»Zastavili smo si desetletni načrt, ki mu uspešno sledimo,« pojasnjuje predsednik uprave banke Božidar Špan. »Še več, načrt celo prehitevamo.«

Banka ima, poleg sedeža v Ljubljani, še tri poslovne enote; pred dvema letoma je začela z delovanjem celjska, lani mariborska in letos koprska. V načrtu je še poslovna enota v Novi Gorici (letos) in prihodnje leto v Kranju in Novem mestu, tako da bi v glavnem pokrili vsa večja regijska središča.

V sodobno organizirani banki, ki je ena prvih ponudila strankam tudi storitve elektronskega bančništva, je približno sto zaposlenih. Poslujejo predvsem z manjšimi in srednjimi podjetji, med občani pa so si ustvarih dober sloves z ugodnimi dolgoročnimi stanovanjskimi posojili in pestro ponudbo varčevanja.

»Cilji so jasni,« pravi Božidar Špan. »Nameravamo samostojno nadaljevati svojo pot v Sloveniji in doseči tržni delež v višini treh odstotkov, kar nas bo uvrstilo med velike banke.«

Hypo Leasing v Sloveniji

Hypo Leasing je prišel na slovenski trg pred osmimi leti, ko je v Ljubljani nastalo istoimensko hčerinsko podjetje. Kasneje so zrasla hčerinska podjetja v Celju, Mariboru, Kopru ter poslovne enote v Novem mestu in Novi Gorici, v začetku letošnjega septembra pa so pričeli z delom tudi v poslovni enoti v Velenju. Širitev Hypo Leasinga v Sloveniji bo zaokrožena s poslovnima enotama v Kranju in Murski Soboti.

»Hypo Leasing v Sloveniji je nadvse uspešno podjetje, kar je posledica razpršene prisotnosti v vseh segmentih gospodarstva,« razlaga uspehe podjetja direktor Anton Romih. »Navsezadnje je bistvenega pomena tudi varnost, ki jo zagotavlja dobro poslovanje naše matične banke.

Njihove nadaljnje aktivnosti so usmerjene predvsem v ohranjanje stikov z obstoječimi strankami, pridobivanje novih strank in utrditev tržnega deleža, manjše povpraševanje pri prodaji osebnih vozil pa naj bi nadomestili z uvajanjem novih storitev na tem področju ter usmerjanjem na druga področja, zlasti rastoči trg nepremičnin. V podjetju je trenutno 72 zaposlenih, v naslednjem letu pa naj bi se to število še povečalo. Lanskoletni čisti dobiček je dosegel 1,7 milijarde SIT, kar znaša 26,5 milijona SIT na zaposlenega. S tem se podjetje uvršča v sam vrh slovenskih gospodarskih družb.

Celje je zakon - zakon uspešnega podjetništva in obrtništva

Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje

Lokalni podjetniški center (LPC) je v začetku lanskega leta ustanovila Mestna občina Celje. Gospodarska družba je v tem času polno zaživela. Postala je partner podjetnikov, pomaga jim iskati odgovore na vprašanja, kako najti pot od ideje do realizacije, kako pridobiti potrebna finančna sredstva, kako prodreti in ostati na trgu, kako doseči poslovno odličnost in kako najti partnerje na EU trgu.

Kot pravi prokurist Lokalnega podjetniškega centra Roman Šumak je njihov moto čim bolj pomagati tukajšnjim podjetnikom, da bodo uspešno rasli in se razvijali. V Celju je po njegovem mnenju kar nekaj ,

Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje.

podjetnikov, ki imajo zlate roke, svojega izdelka pa niti približno ne znajo prodati. Tisti, ki prodajajo, zaslužijo dvakrat več kot pa proizvajalec. Zato bo, meni Šumak potrebno na LPC zaposliti še več strokovnjakov, s pomočjo katerih bodo za marsikatero podjetje prevzeh računovodski servis in jim lahko tako še lažje pomagali pri poslovnem načrtovanju.

Na LPC se med drugim izvaja tudi projekt Prevozništvo 3 "Prostora bo za

približno deset podjetnikov, vsak bo imel na voljo pisarno, skladišče in približno 50 kvadratnih metrov veliko delavnico za dejavnost do pet ljudi. Hkrati jim bomo nudili vso podporo pri delu, npr. pomagali jim bomo pri prijavljanju na javne razpise, in spremljali njegov razvoj. Ko preraste to začetno razvojno obliko, mu pomagaš pri širitvi z iskanjem in ugodno ceno zemljišča ali večjih poslovnih prostorov. To je moj moto dela LPC," je pojasnil Šumak.

Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje. Po Šumakovih besedah preselitev tega podjetja v Celje ne pomeni samo možnosti novih zaposlitev, temveč dokazuje, da je Celje sposobno zagotoviti ustrezne pogoje za delo in razvoj uspešnih podjetij, ki so v manjših občinah prostorsko omejeni. To bi morala biti po njegovem mnenju tudi osnovna strategija LPC, saj imajo na voljo kar nekaj zemljišč, nekaj pa jim bi lahko oddala v zakup še občina, vse to pa bi dali na voljo obrtnikom, ki bi s svojim denarjem na njem zgradili podjetniške centre. Na ta način bi lahko v Celje privabili še kar nekaj uspešnih podjetij. "Pomembno je, da jim omogočiš ugoden nakup urejenega zemljišča, morda celo s subvencioniranjem obrestnih mer kreditov. Važno je, da

čim prej postavijo svoje stroje in pričnejo z delom. Takšna podjetja bi rad pripeljal v Celje. Ne pa še enega zidarja ali pa trgovca. To me ne zanima. S tem naj se igrajo politiki," pravi Šumak.

Po njegovih besedah mora LPC predvsem pomagati pri premagovanju birokratskih ovir. Namesto, da se podjetnik ukvarja z administracijo, naj se raje z načrtovanjem proizvodnje, prodaje, zaposlovanjem novih ljudi. Zato so na primer zelo poenostavili razpise za subvencije za obrestne mere, tako da sedaj podjetnik samo izpolni sedem-stranski obrazec, ki mu ga pomaga izpolniti njihova strokovna služba. Brez stroškov in pretiranega kompliciranja. Šumakova

želja je bila ustvariti tako trdne temelje, da bodo na njih lahko varno gradili tudi vsi tisti, ki bodo za mano vodili sklad oziroma LPC. Za to pa so zaslužni tudi župan in ekipa, zbrana okoli njega.

"Pomembno je, da jim omogočiš ugoden nakup urejenega zemljišča, morda celo s subvencioniranjem obrestnih mer kreditov. Važno je, da čim prej postavijo svoje stroje in pričnejo z delom. Takšna podjetja bi rad pripeljal v Celje. Ne pa še enega zidarja ali pa trgovca. To me ne zanima. S tem naj se igrajo politiki,"

Predstavitve dejavnosti Lokalnega podjetniškega centra se je že na lanskem sejmu udeležilo veliko ljudi.

Vse pomembnejša vloga

Podjetnikom in obrtnikom v Celju pomaga Lokalni podjetniški center

Področje malega gospodarstva, katerega najpomembnejši del je obrt, dobiva v slovenskem gospodarstvu vse pomembnejše mesto. Med slovenskimi podjetniki je mnogo takih, ki delujejo tudi na tujih trgih, saj so po kakovosti izdelkov in storitev enakovredni tuji konkurenci. Ko bo slovenski trg postal del trga Evropske unije, bodo morala biti vsa podjetja pripravljena na spremembe. Zato je napočil čas, da vsako slovensko podjetje pripravi podroben program in koledar vseh opravil, postopkov, organizacijskih sprememb, izobraževanja in naložb, ki jih je treba uresničiti v tem obdobju. Podjetnikom in obrtnikom v Celju te naloge pomaga reševati Lokalni podjetniški center.

Stopnja brezposelnosti je v Celju nad državnim povprečjem, zato se občani pomena obrti in podjetništva še posebej zavedajo. Le močno gospodarstvo lahko Celje postavi na prestol regijskega središča, zato LPC k razvoju obrti in podjetništva pristopa premišljeno in celovito. Med njegovimi projekti je izgradnja Transportnega kompleksa Bežigrad, ki bo zagotovil parkirišča za tovorna vozila z vso potrebno infrastrukturo, predstavljal pa bo tudi podjetniško središče regije in zagotovil nova delovna mesta. Pristopih bodo tudi k nakupu poslovnih površin na območju bežigrajskega Transportnega kompleksa. Kandidirajo tudi na domačih in EU razpisih za finančno pomoč, promocijo obrti in podjetništva, gradih bodo halo za znanega kupca, začeli z aktivnostmi pri proj ektu Prevozništvo III in

pomagali pri oživljanju ) turistične ponudbe Šmartin- ; skega jezera. Med ostalimi j strateškimi cilji so še: \

organiziranje razvojno- ^ raziskovalne enote, aktivno ; povezovanje celjske regije in* sodelovanje pri pripravi in | izvedbi programa savinjske j

statistične regije, povezovanje in sodelovanje z lokalnimi in državnimi institucijami ter vključevanje v regionalno politiko države in Evropske unije. Ena najpomembnejših nalog LPC pa je zagotovo spodbujanje podjetništva in malega gospodarstva:

Lokalni podjetniški center Celje d.o.o.

Trg celjskih knezov 8 3000 Celje

Telefon: 03/ 426 51 80 Faks: 03/ 426 51 87 e-pošta: lpc@celje.si

Lokalni podjetniški center bo na sejmu organiziral delavnico na temo združevanje v grozde.

LPC obrtnikom in podjetnikom pomaga

- s pomočjo pri uresničevanju perspektivnih projektov v obliki sofinanciranja obrestne mere

za kredite, najete pri poslovnih bankah

- s spodbujanjem investicij, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest, ki uvajajo novo, okolju prijazno tehnologijo, in ki pomenijo konkurenčno prednost na tujih trgih

- z izgradnjo montažnih hal in vseljivih prostorov, ki jih lahko podjetniki kupijo, namenjeni pa so zlasti proizvodni in predelovalni dejavnosti

- s sofinanciranjem dela najemnine tistim vrstam obrti, ki sodijo v mestno jedro in ki so potrebne za njegovo oživitev

- s sofinanciranjem dela najemnine za prostore, s katerimi upravlja in razpolaga LPC

- z usposabljanjem obrtnikov in podjetnikov za aktivno sodelovanje na javnih razpisih doma in v tujini

- z aktivnim sodelovanjem pri navezavi podjetniških stikov in povezav

- z zagotavljanjem pravočasnih informacij o različnih spodbudah razvoja

- s kandidiranjem za različne subvencije in spodbude v regiji, državi in EU

Skupaj smo močnejši, konkurenčnejšiv

Ste že slišali o grozdih in grozdenju kot načinu povezovanja podjetij

o tistem skupnem delovanju lokalnih podjetij, ki italijanskim, avstrijskim, irskim, danskim... podjetjem omogoča oblikovati in uveljavljati konkurenčne prednosti pred ostalimi konkurenčnimi ponudniki na ciljnih tržiščih?

Oh, pa saj mi nismo ItaHjani, ne Avstrijci, ne Irci, ne Danci..., boste rekU. Da zato ne kaže izkušnje teh držav kar takole mimogrede prenašati med nas. Da že iz preteklih izkušenj vemo, da so s povezovanji, še zlasti neformalnimi, samo križi in težave. In Slovenci smo. S svojo kulturo. S specifično miselnostjo. Ki se glede na kakovost sosedstva najbolj klasično kaže skozi znano misel: »Če že mora meni poginiti krava, naj sosedu vsaj dve.«

Želimo povečati obseg prodaje? Prodreti na nove trge? Osvojiti nove kupce? Povečati zasedenost proizvodnih kapacitet? Povečati produktivnost? Znižati stroške? Razvijati nove, tržno atraktivne izdelke? Racionalizirati distribucijo? Osvojiti nova znanja?....Če smo ambiciozno majhno ali srednje vehko podjetje, bo odgovor pozitiven vsaj na eno izmed zastavljenih vprašanj. Pa imamo pogoje in možnosti za to? Kakovostni tržno in cenovno atraktiven izdelek/ storitev? Dovolj izkušenj? Dovolj znanja? Dovolj sredstev?

Ne? Ima mogoče sosed tisto, kar nam manjka, mi pa nekaj, kar bi njemu prišlo prav? Ja, seveda je to naša

konkurenčna prednost pred sosedom, ampak, kaj pa poreče trg? Da obema nekaj manjka? Bi bila skupaj torej močnejša?

In pri povezovanju/ grozdenju gre zgolj za idejo »povezani smo uspešnejši«. Kaj je sploh »grozd«? Na kratko, to je skupina podjetij, ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. Te koristi se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produktivnosti, nižjih stroškov, večje donosnosti, uvajanju novih tehnologij in izdelkov.... pri vseh članicah grozda.

Mi že močno verjamemo, da razmišljanje o oblikovanju lokalnih grozdov na našem območju ne more in ne sme biti zgolj iluzija. Naše prepričanje temelji na bogatih izkušnjah, ki smo jih

pridobili z delom z majhnimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji in na osnovi katerih trdimo, da so naša podjetja sposobna ob zunanji pomoči strokovnih institucij premagati ovire, s katerimi so se in se še vedno soočajo pri medsebojnem sodelovanju.

Delovanje lokalnih grozdov temelji na predpostavki, da so vse potencialne članice grozda enakopravne in da nobena med njimi ne prevzame vloge vodilnega podjetja. Vodenje grozda, usklajevanje ter nadzor delovanja grozda izvaja zunanji član grozda, t.i. koordinator grozda, ki ni zaposlen pri nobeni izmed članic grozda, večino njegovega dela pa v času izgradnje grozda financirajo zunanje podporne institucije (država, občina...).

Lokalni podjetniški center zato vabi obrtnike in podjetnike, da sodelujejo z

njimi. Če želite izvedeti več o grozdenju in njegovih prednostih ali že imate idejo, s kom in kje bi se želeli povezovati, pokličite enega izmed lokalnih centrov v Savinjski regiji.

LPC Celje vabi še zlasti mala in srednje velika podjetja s sedežem v občinah Celje, Laško, Dobrna,Vojnik, Štore, Šentjur, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Bistrica ob Sotli, da se odzovejo njihovemu vabilu in nas pokličete, lahko pa se obrnete tudi PC Rogaška Slatina, LPC Kozjansko, Aprilija Laško in Agencijo Sotla, ki sodelujejo z nami.

Animacijska delavnica na temo razvoja lokalnih grozdov ČETRTEK, 12. 9. od 12.30 do 14.00

Lokalni podjetniški center svojo dejavnost predstavlja tudi mladim.

Celju vdihniti dušo in srce!

Gledališče je v mestu osrednja kulturna ustanova z bogato vsebino

Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki ga kot upravnik zdaj že več kot 16 let vodi univ. dipl. igralec Borut Alujevič, je osrednji kulturni hram v knežjem mestu in to svojo naravnanost z bogatim programom in še drugimi vsebinami, želijo v prihodnje še razvijati. »Za takšno usmeritev se je treba zavzemati tudi v prihodnje, ne glede kdo bo upravnik, potem, če bom župan,« pove Alujevič, ko razmišlja o vsebinah, kako »Celju vdihniti duha, da ne bo postalo mesto duhov«! Slovensko ljudsko gledališče Celje to poslanstvo že v veliki meri izpolnjuje.

Gornja misel, ki jo zadnje čase izreka Borut Alujevič kot županski kandidat, velja za celotno kulturo v mestu in še posebej za Slovensko ljudsko gledališče, ki že v svojem naslovu nosi to poslanstvo. Da bi bilo temu res tako, rednim vsebinam (repertoarju) v SLG uspešno dodajajo nove in nove. Prav po zaslugi Slovenskega ljudskega gledališča Celje je mesto ob Savinji v zimskem času dobilo sloves »najbolj veselega in nasmejanega mesta v Sloveniji«. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so namreč z organizacijo Dnevov komedije, ki rastejo zdaj že v najstniška leta, zadelo »žebljico naglavico«. Ima jih Celje in ne prestolnica in ne katero drugo mesto v Sloveniji! So zadovoljni zlasti gledalci, ki si izbrano komedijsko produkcijo lahko ogledajo v domačem gledališču. »Dnevi komedije so res postali odmevni in so pljusnili tudi onkraj državne meje, v sosednji Hrvaško in Avstrijo, od koder prihajajo v goste gledališča, a so tu še druge odmevne prireditve,« našteva Alujevič: »Teden otroškega

Borut Alujevič

programa v pravljičnem decembru za mlado občinstvo, ki mu namenjamo vso pozornost in vzgojo. Tudi otvoritve razstav v foyerjugledališča...Bilismo prvi, ki smo začeli z ulično promocijo gledališki predstav po celjskih ulicah. Sledili so nam drugi, ljubiteljske kulturne skupine, ki razglašajo poletne prireditve in štejemo si v čast in dobro, da smo bili pobudniki in da smo koga tudi kaj naučili. Tudi to je naše poslanstvo,« utemeljuje vsebine

poklicne gledališke hiše Borut Alujevič in ne pozabi, da je tudi lepo urejena okolica gledaUške hiše njihova skrb »za dobro počutje nas in Celjanov.«

»Žal je še vedno pogosto tako, da mnogi mislijo, da smo igralci klovni, glumači, boemi, da znamo, kot pravijo nekateri "le afneguncat", a ni tako. Resnica je, daje gledališče res svet v malem, z vsemi elementi, ki vladajo sicer množicam v svetu.« Kako že pravi Shakespeare v Kakor vam drago: »Ves svet je le oder in vsi na njem smo le igralci, vsak igra svojo vlogo«. In Alujevič doda: »Igralci, zelo dojemljivi za svet okoli sebe, črpajo like za vloge iz zunanjega sveta, iz okolice, v kateri živijo. Tako to postane sestavni del teatra in življenja.« To misel podkrepi s primerom Ronalda Reagana, filmskega igralca in nekdanjega predsednika ZDA: »V času njegove vlade je Amerika doživela velik razcvet, pa najbrž ne zato, ker bi bil sam tak vrhunski strokovnjak, ampak ker si je znal igralec okoli sebe zbrati prave ljudi in jih postaviti napravo mesto... V slovenskem parlamentu sedi tudi komediograf, avtor številnih komedij, ki smo jih igrali tudi v SLG Celje, Tone Partljič. Ker umetnost zna pokazati v ogledalu družbi pravi obraz!« se glasi Alujevičev argument. »Še vedno drži, da se vsakdo ne more spoznati na vse; ne

_ umetnik, ne

odvetnik, ne gradbenik!« Pri tem asociira na poklice županov Celja, ki so bili gledališču ves čas naklonjeni, da so lahko obnovili fasado, streho, vTvišče...oder, dvorano.«

Ko hiši, ali mestu daš, vdihneš pravo vsebino, potem dobi dušo in srce. To pa je vodilo, ki se ga Borut Alujevič kot upravnik in županski kandidat trdno oklepa!

S predstavami na Starem gradu so gledališčniki dali vsebino tudi nekdanjemu domovanju Celjskih, letos s Kreftovimi Celjskimi grofi.

ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE CELJE

Institucija,

ki razpira in interpretira sodobno umetniško produkcijo.

Galerija sodobne umetnosti Celje

se naiiaja v stavbi Knežjega dvora.

S specifičnim razstavnim prostorom,

namenja večji poudarek tematskim

in študijskim razstavam domačih in tujih

avtorjev, ki ponujajo zanimiva videnja

umetniškega razmišljanja nekega časa in prostora.

Likovni salon Celje

sledi aktualni likovni produkciji,

izrazni svobodi, odprtosti in eksperimentu.

Koncerti vrhunskih domačih in tujih umetnikov, orkestralne zasedbe in komentirani koncerti za mlade.

Razpis koncertnega abonmaja

za sezono 2002/2003 bo od 8. do 22. oktobra 2002.

Delovanje naše institucije je odprto tudi v mednarodni prostor Mednarodni mladinski pevski festival. Gostovanja razstav v tujini.

Posebno pozomost namenjamo izobraževalnim programom za vse generacijske stopnje.

Povezujemo se z interesi drugih poslovnih subjektov.

Članstvo v klubu "ODEON", klub prijateljev naše institucije, prinaša posebne ugodnosti.

Zavod za kulturne prireditve Celje, Trg Celjskih knezov 8,3000 Celje Tel.: 03 42 65 150; Fax.: 03 42 65 164; E-mail: odeon@siol.net

Cesta na Ostrožno 4 3000 CELJE Tel. 5451-607, 031/315-402 Fax 5451-026 http://www.obrtnazbornica-celje.pcs-ms.si

Območna obrtna zbornica Celje je samostojna, strokovno-poslovna organizacija, v katero se po Obrtnem zakonu obvezno združujejo fizične osebe - samostojni podjetniki in pravne osebe - družbe, ki opravljajo dejavnost na obrtni in obrti podoben način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti, ter prostovoljni člani (s.p. in družbe), ki opravljajo gospodarsko dejavnost na neobrtni način. Zbornica je svetovalni poslovno-informacijski center, ki ga vsakodnevno potrebujejo obrtniki, podjetniki in drugi občani ter institucije. Dejavnost zbornice je usmerjena v zagotovitev pogojev pospešenega razvoja zasebnega podjetništva. V register zbornice je vpisanih skupno 1727 članov, od tega 1578 samostojnih podjetnikov in 149 pravnih oseb - družb iz štirih občin: MO Celje, Dobrna, Vojnik in Štore.

Na MOS 2002 se Območna obrtna zbornica predstavlja z naslednjimi razstavljalci:

8UČAR BRIGITA. s.p.

PROŽINSKAVAS 57, ŠTORE Tel: 03 / 5771 495 Fax: 03 / 781-00-64

Proizvodnja in montaža alu strešne kritine metalko, krovsko kleparskih izdelkov ter okrasna ornametika

FLIS TERŠEK ANDREJA, s.p.

JANŠEVA 13, CELJE

Tel: 03 / 491 53 00

Fax: 03 / 491 53 01

E-mail: bigger@email.si

http:://wvvw.rr-vel.si/it/bigg-r

Oblačila za šport, prosti čas in promocijska

oblačila

ELEKTRO SERVIS JUTERŠEK. d.o.o. PRONUPTIA Paris

ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS

Tel: 03 / 7800 452

Fax: 03 / 7800 455

E-mail: jutersek@siol.net

Prodaja in posoja ženskih in moških

poročnih oblek in dodatkov

JUTERŠEK ZVONIMIR, s.p.

ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS

Tel: 03 / 7800 451

Fax: 03 / 7800 455

E-mail: jutersek@siol.net

Servisiranje oljnih in plinskih gorilnikov,

zaključna gradbena dela, instalacije za plin,

paro, vodo in elektriko ter meritve dimnih

plinov

MARSON. d.0.0.

NOVAČANOVA ULICA 4, 3202 LJUBEČNA Tel: 03/ 546-15-73 Fax: 03/546-15-73

Izdelava plastične embalaže, izdelava ohišij za medicinsko opremo, plastične tehnološko-transportne palete, tehnični izdelki po željah kupcev, modeli za vlivanje betona

PALIR MILAN. s.p.

VRHE 31, 3221 TEHARJE

Tel: 03/ 781 00 72

Fax: 03/781-00-72

E-mail: milan.palir@siol.net

Izdelava vseh vrst PE, HD, PP vrečk. Tisk:

dvobarvno dvostransko, štiribarvno enostransko

in tribarvno enostransko + enobarvno na drugi

strani. Maksimalna širina materiala, ki se lahko

tiska je 680 mm, dolžina 1000 mm.

KAHVEDŽIČ ABDUUtH (KAFO), s.p.

KOVINARSKA 8 3000 CELJE

Tet: 03/491 66 00, 041/685 039

Fax: 03/491 66 01

Servis in prodaja drobne kmetijske

mehanizacije

ARIPUST - RATEJ ANDREJ. s.p.

NADVOZNA CESTA 17 a, 3000 CELJE Tel: 03/ 541-15-09 Fax: 03/541-15-09

Plastičarstvo, kovinarstvo, proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za kozmetično industrijo - pokrovi, farmacijo npr. zamaški, kapalke, fiole, izdelki za proizvodnjo svetil

REHAR. s.p.

MELODV, Trgovina&servis in uglaševanje glasbil

STARA DEČKOVA CESTA 10, 3000 CELJE

Tel: 03/ 491 61 00, 041/664 181 Fax: 03/491 61 01 E-mail: melody@siol.net http://www.melody-sp.si Salon planin in harmonik

ŠUMER VIUEM. s.p.

CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA Tel: 03 / 780 62 10 Fax: 03 / 5461 231 E-mail: vili.sumer@siol.net http://www.sumer-sp.si Izdelovanje vseh vrst vzmeti, vzmetnih elementov, delov za avtomobilsko industrijo, kmetijsko mehanizacijo, gospodinjske aparate iz najrazličnejših materialov (žice, pločevine in plastike), razvoj izdelkov, procesov in orodij

A - Ž . ŽAGAR ANTON. s.p.

TEHARJE 17 a, TEHARJE

Tel: 03 / 491 95 90

Fax: 03 / 542-10-36

E-mail: anton.zagar@siol.net

Vrtna, parkovna, fasadna in senzorska

svetila

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

NA MOS-u 2002:

Organiziramo:

- posvet o naložbeni dejavnosti slovenskih podjetij v

JV Evropi (12.9.)

- konferenco srednjeevropskih malih in srednjih

podjetij-ZPS (13.9)

- Madžarski dan - poslovno srečanje slovensko-

madžarskih podjetij (12.9.)

- več srečanj poslovnih delegacij - v teku sejma

Predstavljamo se: - na stojnici v paviljonu L v pritličju - predstavitev podjetij visoke tehnologije - na stojnici v dvorani A - predstavitev izobraževalnih projektov

Ponujamo zanimivosti iz knjižnih polic v izdaji GZS: - Skrivnosti e-poslovanja

Priročnik odgovarja na vprašanja povezana s strategijo e-poslovanja, spletnimi metodami trženja in komuniciranja, pravnimi in finančnimi vidiki e-poslovanja, varnostjo in šifriranjem ter postavitvijo spletnih strani. Format: 21x30 cm Obseg: 288 str. Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen)

- Izvozni priročnik za mala in srednje velika podjetja -odgovori na najpogostejša vprašanja mednarodne trgovine

Priročnik ponuja celovit pregled izvoznega posla s pomočjo logičnega, postopnega pristopa v obliki vprašanj in odgovorov. Ponuja običajne postopke in napotke za reševanje problemov v izvoznem procesu. Format: 21x30 cm Obseg: 224 str. Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen)

- Incotermsi 2000

Priročnik v angleškem in slovenskem jeziku predstavlja 13 trgovinskih klavzul, ki določajo pravice in obveznosti strank prodajne pogodbe v zvezi z dobavo blaga: EXW, FCA, FAS, FOB, CFR, CIF, CPT, CIP, DAF, DES, DEQ, DDU, DDP Format: 16x23 Obseg: 236 str. Cena: 5.500,00 Sit (DDV vključen)

- Poslovni vodnik po evropskem pravu, 1. del

Namenjen je gospodarstvenikom, da bi se lažje znašli v širšem svetu evropske zakonodaje. Prvi del je sestavljen iz 7-ih poglavij: EU in pravo. Ekonomska in monetarna unija. Konkurenčno pravo. Pravo gospodarskih družb. Socialna politika in zaposlovanje. Varstvo okolja. Prost pretok storitev. Format:21 x30cm, v obliki fascikla

Obseg: 330 str. Cena: 8.500 sit (DDV vključen)

VABIMO VAS, DA SE STORITEV GZS POSLUŽUJETE V ČIM VEČJI MERI!

ČBH deseto leto na parketu ljubljanske borze

Celjska borzna hiša je odprla vrata strankam septembra pred devetimi leti, to je v času, ko so se borzniki še sestajali dvakrat tedensko na »parketu« ljubljanske borze. Takrat je imela borza 64 članov, danes jih je le še 29 in med njimi ima CBH d.o.o. ugledno mesto.

Ne samo, da je obstala med aktivnimi borznimi hišami, v tem času je tudi priključila oz. prevzela poslovanje treh bivših članov borze: leta 1996 CGS-Finag Ljubljana, dve leti kasneje Savinjsko BPD Žalec in letos eBrokers Ljubljana.

O konstantni rasti borzne i hiše pričajo tudi naslednji | podatki: pred devetimi leti je ; imela firma pet zaposlenih, j danes petnajst, začela je delati;

Zdenko Podlesnik, predsednik uprave CBH

s 14 milijoni SIT kapitala, danes ima 368 milijonov SIT. V tem času so na borzi sklenili 130.039 poslov za 49.692 strank v skupni višini 69.919

Borzniki so v teh devetih letih doživeli številne spremembe; leta 1995 so »parket« zamenjali računalniki. Ko so parket zamenjali računalniki, je bil v uporabi program BIS, kanadskega porekla, sedaj pa borzniki od septembra 1999 uporabljajo program BTS, ki je plod domačega znanja.

milijonov tolarjev. To so impozantne številke, ki dajejo Celjski borzni hiši težo tudi v slovenskem borznem prostoru. Velika pridobitev pa so bili za CBH d.o.o. novi poslovni prostori, ki so jih pred štirimi leti kupili na Vrunčevi ulici v Celju in se tako preselili iz središča mesta, letos pa so odprli še poslovno enoto v objektu Eurocentra na Tivolski 48 v Ljubljani. s

V začetku poslovanja ljubljanske borze so bile bolj v ospredju obveznice in blagajniški zapisi, danes pa je v ospredju delniški trg. Na ljubljanski borzi se letos trguje že z 273 različnimi vrednostnimi papirji 214 različnih izdajateljev.

OBS-osebni borzni sistem

Celjska borzna hiša od julija letos nudi svojim strankam storitev OBS- osebni borzni

sistem.Ta programski paket strankam omogoča, da spremljajo dogajanja na ljubljanski borzi v realnem času, torej v živo, vsak trgovalni dan. Stranke lahko sproti spremljajo stanje vrednostnih papirjev v svojem portfelju ter oddajo naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev. Tako imajo občutek, da same trgujejo na borzi, saj je čas med poslanim naročilom in vnosom v trgovalni sistem (BTS) ljubljanske borze minimalen.

In kako priti do zgoraj opisane storitve? Potrebno je imeti osebni računalnik z dostopom do Interneta ter ustrezno kartico, ki se dobi v CBH, ko stranka sklene pogodbo o mesečnem najemu sistema OBS.

Pooblaščene poslovalnice CBH d. o. o.:

^ Banka Celje d.d.. Vodnikova 2, Celje, in njene ekspoziture: Konjice, Žalec, Šentjur pri Celju, Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Velenje, Mozirje, Zreče, Rogatec

<=> Ekopool s.p.. Menjalnica, Krekov trg 3, 3000 Ce^e

Zaal, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19/a, Lenart

<=> ONYX group d.o.o.,

Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj

« Januška s.p..

Bazoviška 1, 6310 Izola Pristaniška 2,6000 Koper

* ARTCOM d.o.o..

Tržaška 19a, 13 70 Logatec

ELEKTRO CELJE

JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, d.d.

Vrunčeva 2a, 3000 Celje, Slovenia

Tel.: +386 3 4201 000, Fax: +386 3 548 50 23 e-mail: elektro.celje@elektro-celje.si

čas, ko MOS v Celju odpira svoja vrata je primeren tudi za to, da Vam, naši cenjeni odjemalci in poslovni partnerji, posredujemo nekaj informacij in spoznanj s področja oskrbe z električno energijo.

Na osnovi energetske zakonodaje in posledično odprtega notranjega trga z električno energijo, smo sklenili praktično z vsemi partnerji, ki smo jim že do sedaj dobavljali električno energijo, pogodbe o dobavi in pogodbe o dostopu do omrežja. To velja za upravičene odjemalce, za tarifne pa smo v okviru regulirane dejavnosti ostali v praktično istih odnosih. Kot torej tudi trgovec z električno energijo, smo v Elektru Celje takoj obvladali vse relacije s strani nabave, kakor tudi s strani prodaje in vseh drugih potrebnih storitev pri kompletni ponudbi (meritve, revizije, svetovanje itd.).

Spoštovani partnerji, Elektro Celje Vam dobavlja v okviru standardov zanesljivo in kakovostno električno energijo in raznovrstne storitve iz stroke. Veselilo nas bo, če se o tem še posebej prepričate. Dosegljivi smo na naslovu v Celju, kakor tudi v Krškem in v Slovenj Gradcu. Operativne stvari pa še vedno lahko urejate z našimi pooblaščenimi sodelavci na lokacijah vseh nadzorništev. V svojem poslanstvu želimo biti še naprej uspešen, zanesljiv in konkurenčen partner vsem dosedanjim in bodočim odjemalcem. Za oskrbo z električno energijo imamo vsa potrebna znanja, opremo in strokovno usposobljene in izkušene kadre, ki so naše največje jamstvo za pravo partnerstvo.

Vaš dobavitelj električne energije Elektro Celje, d.d.

Magična privlačnost

Veliko sveta sem videl, toda to je kraj, o katerem sem sanjal

OBČINA DOBRNA z nekaj več kot 2000 prebivalci, se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino, ki sega daleč v zgodovino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo Toplice Dobrna med najstarejša zdravilišča pri nas.

»Veliko sveta sem videl, toda tole je kraj, o katerem sem sanjal. Te nebeško koristne toplice me navdajajo z močjo in s premišljujočim mirom«, je daljnega leta 1814 Franc Ks. Kajetan pl. Dienersberg vzneseno pisal prijatelju v Gradec.

Le težko še najdemo delček sveta, kjer urbanizacija ni grobo posegla v naravo

TIC DOBRNA

DOBRNA 19, 3204 DOBRNA

tic.dobrna@siol.net

tel.: 03 781 82 10

OBČINA DOBRNA

DOBRNA 19, 3204 DOBRNA

obcina.dobrna@siol.net

tel.: 03 780 10 50, fax.: 03 780 10 60

in ji odvzela velikega dela prvobitne podobe, hkrati pa tudi odtujevala človeka. V Dobrni ga najdete. Tu živijo ljudje, ki imajo za popotnika ali naključnega gosta odprta vrata svojega doma, iz katerega vejeta domačnost in gostoljubnost. Ne vsiljujejo svoje pozornosti sprehajalcu, ki v razgibani in slikoviti pokrajini išče mir in samoto, da bi se srečal s samim seboj, z veseljem pa se z njim zapletejo v pogovor, če le nakaže to željo. Nedvomno pa je izvir zdravilne vode tisti, ki magično privlači ljudi, povrh pa še visoko strokovno usposobljena zdravstvena ekipa, ki ob pomoči naravnih dejavnikov uporablja sodobne medicinsko - rehabilitacijske postopke in programe.

Vse to in še več lahko najdete le pri nas!

Občina Store

v občini Štore so ponosni, da so v letošnjem letu pridobili nov planinski počitniški dom "Almin dom" na Svetini.

Almin dom je sodobna in topla hiša gostoljubja, ki je na voljo predvsem ljudem, ki ljubijo naravo in vse kar je lepega v njej. Razgibana arhitektura novega doma se staplja z okoljem, ki vabi v svoj mir in spokojno odmaknjenost. V njihovi restavraciji ponujajo sodobno kulinariko, v kateri prevladujejo sveže in zdravju prijazne sestavine, skladni okusi in estetika krožnika. Z novim domom je občina pridobila 63 ležišč, za pohodnike in planince pa so na voljo tudi skupna ležišča.

V vasi sta gostom na voljo rokometno in košarkarsko igrišče, prav tako pa si lahko ogledajo lepote narave, ki se ponaša s cerkvijo Marije ^

Snežne s konca 15. stoletja. Cerkev je nekdaj slovela kot božja pot in jo ljudje še vedno radi obiskujejo, njena posebnost pa sta osmerokotni zvonik in obrambni stolp.

V občini v tem času poteka intenzivna obnova podružnične šole Kompole, ki bo svoja vrata, vsem željnim znanja, v novi preobleki predvidoma odprla v mesecu oktobru.

V obrtni coni Štore-vzhod je v teku gradnja infrastrukture, med drugim pa bodo bogatejši tudi za nov proizvodni objekt. Le-ta že pridobiva končno podobo, proizvodnja pa naj bi stekla v mesecu oktobru.

Občina Štore

Cesta XIV. divizije 15

3220 Štore

tel.: 03/780-38-40

fax: 03/780-38-50

obcina.store@siol.net

Občina Vojnik, Keršova 8, 3212 VOJNIK prodaja več nepremičnin in sicer:

LOKACIJA-VOJNIK Predmet prodaje so nezazidana stavbna zemljišča, ZN Konjsko v velikosti ca 27.000 nf. Na tem zemljišču je predvidena gradnja 25 enodružinskih hiš (objekti od št. 38 do vključno 62 po ZN Konjsko). Izklicna cena zemljišča (brez komunalne opreme) je 21 EUR za nf zemljišča.

2. Prodajamo tudi nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1138 m za gradnjo poslovnega ali stanovanjskega objekta. Kupnina za zemljišče brez komunalne opreme je: 7.000.000,00 sit.

3. V centru Vojnika v pritličju prodajamo poslovni prostor v velikosti 49,95 nf. Cena 5.300.000,00 sit.

LOKACIJA - FRANKOLOVO

1. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v

velikosti 1119 rn za gradnjo poslovno - stanovanjskega objekta Kupnina za zemljišče brez komunalne opremeje: 6.000.000,00 sit.

2. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v velikosti 1523 m^ za gradnjo poslovnega objekta. Kupnina za zemljišče brez komunalne opreme je: 8.500.000,00 sit.

Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in prodajnimi pogoji lahko interesenti dobijo na Občini Vojnik, tel. 03/78-00-628.

Ob 4. obletnici praznujte z nami...

Srečanje, ki ni namenjeno samo podjetnikom, ampak tudi zvestim kupcem in vsem, ki se radi zabavate, bo v petek, 13. septembra ob 16. tiri, ko bodo nastopili iegenda slovenske narodnozabavne glasbe Lojze Slak in Fantje s Praprotna.

Poleg dobre glasbe bo poskrbljeno tudi za izvrstno hrano in pijačo. Goste bomo pogostih z divjačinskim golažem po stari recepturi na lovski način.

V času prireditve tudi NOČNI NAKUPI!

Ob tej priložnosti bodo v trgovini Živex poskrbeli tudi za svoje stranke, saj bodo nagradili:

• Najvišji nakup dneva

• Najvišji tedenski nakup v času MOS-a (13.9.-20.9.)

• Najlažjega in najtežjega obiskovalca prireditve

• Zmagovalno ekipo v vlečenju vrvi med Mestnima svetoma in županoma Nove Gorice in Celja.

SRECELOV -vsaka srečka zadene! NAGRADNI SKLAD -400.000 SIT

Mesto s častitljivo starostjo

Slovensko središče hmeljarstva - 820-letnica mesta Žalec -Rojstni kraj Rista Savina

Žalska občina meri 117 km^in ima 20.558 prebivalcev. Sestavlja jo 10 krajevnih skupnosti. Mesto Žalec je gospodarsko, politično in kulturno središče občine in letos praznuje častitljivo 820-letnico svoje omembe. Žalec je sedež številnih uspešnih gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov, obrtnikov in gostincev.

Posebnost trške arhitekture Žalca je stara Zottlova kovačija iz prve polovice 16. st., ki je včasih služila kot protestantska molilnica. Žalčani so ponosni tudi na Savinovo hišo, Širčevo domačijo iz leta 1669, v kateri seje rodil skladatelj Friderik Sirca - Risto Savin. V njej so danes Savinova spominska soba, likovni salon, galerija savinjskih likovnikov in prodajna galerija Oskarja Kogoja.

V središču Žalca, poleg cerkve sv. Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1173 in se imenuje po sv. Miklavžu Nikolaju, stoji tudi del ohranjenega taborskega obzidja - obrambni stolp s stožčasto streho.

V neposredni bližini Žalca, v Novem Celju, stoji dvorec Novo Celje

iz 18. stoletja, ki je nekakšna miniaturna kopija dunajskega Schonbrun-na. V njem je živela in ustvarjala prva slovenska pesnica Fanny Hausmann.

Slovensko središče hmeljarstva

Ko se peljete proti mestu Žalec oz. skozi občino Žalec, se vam bo oko nehote ustavilo na lepo urejenih hmeljiščih. Hmelj še vedno ostaja tradicija in ponos Savinjčanov. Mesto Žalec je slovensko središče hmeljarstva, zato se tudi ni moglo odreči Hmeljarskemu muzeju, ki ga najdete v stolpnici Eksport-Importa, in Inštitutu za hmeljarstvo in pivovars-tvo. Inštitut za hmeljarstvo in

pivovarstvo je raziskovalna, svetovalna in izobraževalna organizacija, ki je bila ustanovljena 1. avgusta 1952, torej je

letos Inštitut praznoval SO-letnico obstoja. Ustanovljen je bil z namenom, da bi pospeševal razvoj slovenskega hmeljarstva. Poleg tega si Inštitut

prizadeva tudi za razvoj in vpeljavo pridelave nekaterih alternativnih kultur. Tako se ukvarjajo z vzgojo zdravilnih in aromatičnih rastlin ter nekaterih vrtnarskih kultur. Pri njih si lahko ogledate poleg kolekcije preko 300 razhčnih zdravilnih in aromatičnih rastlin, tudi vrtni center z različnimi

tehnikami namakanja, laboratorij za molekularno

genetiko in tkivne kulture ter mikropivo-varno z degustacij-sko sobo za pivo, v kateri se boste počutili kot v pravi pivnici. Hmeljje zaznamoval občino Žalec kot dolino zelenega zlata, kjer so vam vrata vedno na široko odprta. Vabijo vas naravne, kulturnozgodovinske, arhitekturne, sakralne znamenitosti, kvalitetna gostinska ponudba in prijazni ljudje.

Bodo gradbeniki začeli pospravljati za sabo?

Na Ministrstvu za okolje in prostor RS pospešeno pripravljajo nov pravilnik o ravnanju z gradbenimi odpadki. To pomeni, da bodo gradbeniki morali poskrbeti za odvoz in predelavo odpadkov, saj nekontrolirano odlaganje ne bo več mogoče od konca letošnjega leta naprej.

Skrb za okolje bi morala v sodobnem času predstavljati prioriteto pri vseh, ki se na kakršenkoli način srečujejo s to problematiko. Zaradi rasti v gradbeništvu predstavljajo gradbeni odpadki skoraj 50 odstotkov vseh odpadkov v Sloveniji, večina pa jih na žalost konča na divjih odlagališčih ali na neprimernih komunalnih deponijah. Še vedno se ne zavedamo, kaj pomeni to za podtalnico, za živali in nenazadnje za nas same.

Kljub temu, da gradbeni odpadki ne spadajo med nevarne odpadke, jim ne posvečamo dovolj pozornosti. Največji problem, ki se trenutno pojavlja, so zmogljivosti komunalnih odlagališč, ki bodo napolnjena predvidoma v dobrih petih letih. In kam bomo vozili odpadke potem?

Nov pravilnik - več reda?

Gradbeni odpadki vsebujejo odpadke iz izkopov, betonske in opečnate odpadke, asfaltne odpadke in vse, ki nastanejo pri rušenju objektov. Že pred leti smo tudi v Sloveniji sprejeli zakonodajo, ki določa, da so gradbena podjetja in investitorji sami odgovorni za svoje odpadke, vendar se jih vsi otepajo, predvsem zaradi stroškov, in jih raje odlagajo na črna odlagališča. Kratkoročna rešitev torej. Nihče se ne sprašuje, kaj bodo podedovali naši otroci. Varčujemo torej na njihovih plečih. Za urejanje in nadzor nad temi odpadki so pristojne okoljevarstvene inšpekcije, ki pa še vedno nimajo dovolj zakonske podlage za reševanje takšnih problemov.

Možne spremembe se obetajo po novem letu, ko bo sprejet pravilnik o gospodarjenju z gradbenimi odpadki. Takrat bodo morali gradbeniki pripraviti načrt gospodarjenja z odpadki, saj bodo morali le-te oddati zbiralcu gradbenih

odpadkov, oziroma bodo morali sami poskrbeti za njihovo predelavo.

Vzpostavitev sistema zbiranja in predelave gradbenih odpadkov ter naprav za ravnanje z odpadki je projekt, ki potrebuje podporo občinskih in vladnih krogov, kajti pri tako

velikem in zahtevnem projektu je potrebno upoštevati koncept regijskega centra.

Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov

Rešitev tega problema se torej kaže v zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov, s čimer se na področju savinjsko-šaleške regije ukvarja podjetje Ekoplan-a iz Petrovč, ki je eno redkih podjetij v Sloveniji, ki že ima dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov. Trenutno izvajajo sanacijo in biološko rekultivacijo kamnoloma Andraž v

Deponija gradbenih odpadkov - Nigrad Maribor

Mobilna enota podjetja Ekoplan-A; predelava odpadkov na delu Nigrad Maribor

Občina Žalec - prostor za kontrolirano odlaganje odpadkov

občini Polzela. Občina Polzela je ena redkih, ki je že sprejela vso plansko dokumentacijo za izgradnjo centra za zbiranje, sortiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Trenutno čakajo le še na potrditev vlade, nato pa sledi takojšnja izgradnja celotnega centra. To bo pomenilo precejšnjo razbremenitev komunalnih odlagališč, saj bodo lahko povzročitelji odpadkov naročili strokoven odvoz in reciklažo odpadkov. Podjetje Ekoplan-a se je povezalo tudi z Inštitutom za ekološke raziskave Erico iz Velenja, ki izdela oceno gradbenih odpadkov, ki se pojavijo na gradbišču.

Z zbiranjem in predelavo odpadkov dosežemo dvoje: predelamo stare odpadke, ki jih lahko nato uporabimo kot nove gradbene materiale, ki jih je po zakonu potrebno opremiti s certifikati, ki jih izdaja ZAG - Zavod za

gradbeništvo. Podjetje Ekoplan-a torej zbira mešane in čiste gradbene odpadke, ki jih nato sortira in predela. Kmalu bodo takšna podjetja nepogrešljiva na gradbiščih, ker lahko odpadke prevzamejo na licu mesta jih sortirajo in predelajo v nov gradbeni material, ki se lahko prav tako porabi na istem mestu. Z osebnim.

individualnim in kakovostnim pristopom predelava odpadkov na gradbišču predstavlja bistveno nižje gradbene stroške, prav tako pa tudi varovanje okolja.

Kaj bo končno rekla država?

Kljub temu, da se pravilnik na nivoju države pospešeno sprejema, še vedno ostaja vprašanje, kako bo deloval sistem oziroma kdo so tisti, ki se bodo sploh lahko ukvarjali z gradbenimi odpadki. Opciji sta dve. Obstaja možnost, da se bodo odločili za regijske koncesionarje, kar bi v končni fazi pomenilo dokaj visoke cene odvoza in predelave, ali pa bodo zadeve prepustili tistim, ki so si že vzpostavili sistem predelave na osnovi tržnih potreb okolja in že imajo pridobljena ustrezna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti.

Banka Koper d.d - - Ritem vašega uspeha

Banka Koper je univerzalna banka z licenco Banke Slovenije za neomejeno bančno poslovanje doma in s tujino. Opravlja vse vrste bančnih poslov za gospodarske družbe, druge pravne osebe, samostojne podjetnike in prebivalstvo. Za še intenzivnejše sodelovanje s komitenti v zadnjih letih intenzivno širi poslovno mrežo v Sloveniji, vzpostavlja sodobne elektronske poti poslovanja in vlaga veliko energije v skupne projekte z drugimi finančnimi ustanovami. Po bilančni vsoti in rezultatih poslovanja spada že vrsto let v sam vrh slovenskega bančništva. Z uporabo najsodobnejše bančne tehnologije, razvijanjem novih načinov poslovanja in storitev ter s strokovnim bančnim osebjem uresničuje tudi zelo zahtevne poslovne cilje komitentov.

Banka Koper je bila s svojim poslovanjem dolga leta vezana na območje obalno-kraške regije, že pred leti pa je, v okviru svoje razvojne strategije, začela širiti poslovanje po vsej Sloveniji. S svojimi enotami je prisotna že v večini slovenskih regij, letos spomladi pa je vstopila še v celjsko regijo in tako odprla svojo novo poslovno enoto na Stanetovi ulici 31, kjer ponujajo vse bančne posle tako za občane, kot tudi za podjetja in samostojne podjetnike. Vodja poslovne enote Roman Nussdorfer pa ocenjuje, da je v prvi fazi svojega delovanja enota osredotočena predvsem na poslovanje s samostojnimi podjetniki in manjšimi podjetji, kar vsekakor dodatno prispeva k vzpostavljanju novih vzvodov gospodarskega razvoja tega območja.

Kreditiranje komitentov - dolgoletne izkušnje

Komitenti lahko koristijo različne kratkoročne kredite, ki so namenjeni financiranju tekočega poslovanja. Na voljo so tudi dolgoročni krediti za financiranje novega poslovnega procesa ali drugih razvojnih projektov in naložb. Banka nudi, poleg osnovnih oblik kreditiranja, različne kreditno garancijske posle v domačem prometu in s tujino, preko hčerinske družbe Finor pa projektno financiranje ter različne oblike poslovnega in finančnega lizinga. Svoje ponudbe je banka oblikovala na osnovi dolgoletnega sodelovanja s komitenti.

Krediti v sodelovanju z EBRD - zanimiva ponudba

v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov.

Značilnosti kredita so:

• investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev,

• višina kredita je omejena na 1 25.000 evrov,

• možnost koriščenja kredita v evrih ali tolarjih (valutna klavzula), , ^

• odplačilna doba do 5 let.

Realna obrestna mera je spremenljiva in znaša za kratkoročne kredite šestmesečni EURIBOR -i- 1,4 odstotne točke, za dolgoročne kredite pa šestmesečni EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Za podrobne informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper, kjer boste s strokovno usposobljenim osebjem izpolnili vlogo za kredit. Tovrstni krediti bodo posebej predstavljeni tudi na posebnih informativnih točkah Banke Koper na letošnjem obrtnem sejmu v Celju (na razstavnih prostorih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo v hali A v pritličju ter Lokalnega podjetniškega centra iz Celja v novi hali L , št. 24). Osnovne informacije so na voljo tudi na domači spletni strani Banke Koper (Http://www.banka-koper.si).

Banka Koper d.d., Pristaniška 1 4, 6502 KOPER, Tel.: 05/665 1 1 00, Faks: 05/639 78 42 PE Celje, Stanetova ulica 31, 3000 CELJE; Tel.: 03/425 64 50, 03/425 64 51; Faks: 03/425 64 60

Sosedje bratov Ipavcev

Občina Šentjur - Zanimive izletniške točke

Na severnem obrobju razgibanega kozjanskega območja se dviga kopast hrib Rifnik, ki obvladuje vodnato pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko posebno mikavnost dolini ob Voglajni. Sledovi človekove kulture na Rifniku in v dolini pod njim segajo daleč v preteklost, vse do mlajše kamene dobe.

V tej mikavni dolini se danes razprostira občina Šentjur, ki meri 223 km^ in ima skoraj 20.000 prebivalcev. Njen zahodni in severni del spadata v celjsko kotlino. Na severu jo omejuje Konjiška gora, na jugu Posavsko hribovje, jugovzhodni del pa spada v razgibano območje Kozjanskega. Občinsko središče je Šentjur, ki leži 11 km vzhodno od Celja ob železnici Celje - Maribor.

Sprehod po občini

Mesto Šentjur se ponaša z rojstno hišo skladateljev Ipavcev, katerih skladatelj sko delo je obvladovalo slovensko glasbo več kot pol stoletja. Zanimivi izletniški točki sta arheološko najdišče Rifnik in po modrocvetočem resju poimenovan hrib - Resevna. Okoliški kraji pa kljub svoji

Občina Šentjur

Mestni trg 10, Šentjur 03 747 13 10

majhnosti niso nič manj zanimivi. V nekaj kilometrov oddaljeni Ponikvi nas vsako pomlad s svojimi vijoličastimi cvetovi vabi ogrožena in zato zaščitena cvetlica velikonočnica, ki ji domačini radi rečejo »ponos Ponikve«. Kogar ne privabijo lepote te redke cvetlice, se lahko na Ponikvi sprehodi po rojstni hiši blaženega Antona Martina Slomška. Če se od Ponikve podamo proti zahodu, se v Dramljah, kraju številnih vinogradov, zidanic in turističnih kmetij, pripeljemo do avtoceste Maribor - Ljubljana, v bližini katere se razprostira Blagovna, vodnata pokrajina s številnimi ribniki. Tudi partizanska bolnišnica Zima in cerkev sv. Rozalije, ki je znana po Jelovškovih freskah, sta vredni ogleda. Ljubitelji konjev se lahko v Cerovcu na kmetiji Žonta vključijo v šolo jahanja in na kmetiji tudi prenočijo.

Turistično informacijski center

Mestni trg 2, Šentjur 03 749 2 5 2 3

Južno od občinskega središča nas prevzame spokojno okolje Slivniškega jezera in pres vetij eni gozdovi Bohorja, kjer spomladi cveti izjemno redka rumena trajnica - navadna jarica. V tej neokrnjeni naravi pride na piano zdravilna voda, imenovana Grajski vrelec Dobrina. Prav pri tem vrelcu se vsako leto na Valentinovo soboto zberejo zaljubljenci in krenejo na Valentinov nočni pohod, ki ga najvzdržljivejši zaključijo z Valentinovim plesom.

Celotno pokrajino krasijo številne cerkve iz različnih obdobij. V Šentjurju nas pozdravi župnijska cerkev sv. Jurija, na Ponikvi baročna cerkev sv. Martina, v Dramljah romarska cerkev sv. Uršule, na Blagovni že omenjena cerkev sv. Rozalije.

V Loki pri Žusmu si lahko ogledamo cerkvi sv. Valentina in sv. Jakoba, v Prevorju baročno cerkev sv. Ane, Planino krasita cerkvi sv. Križa in sv. Vida, na Kalobju pa je romarska Marijina cerkev, v kateri so bili najdeni Kalobški rokopisi.

Priče preteklosti

2. junija 2001 je minilo 200 let, odkar je po območju današnje Slovenije prvič stekel železniški promet. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. Od postajnih poslopij, zgrajenih v letih 1844-46, je še ohranjena kretniška bločna postavljalnica »stellvverken«, ki je bila 5. maja 2000 predana v muzejske namene. Muzej stoji v bližini železniške postaje Šentjur.

Poleg Muzeja južne železnice je občini v ponos tudi Muzej mlinarstva Slovenije. Z ustanovitvijo muzeja mlinarstva imamo v Sloveniji na enem mestu celovit prikaz razvoja preprostega mletja žit v moko za vsakdanji kruh, vse od preproste mlinarske obrti do moderne mlinarske tehnologije. Osnova muzeja je Ferležev mhn, ki stoji na idilični lokaciji soteske potoka Kozarica v Šibeniku pri Šentjurju.

v deželi piva in cvetja

Občina Laško vabi podjetnike

Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se bodo na skupnem razstavnem prostoru št. 17 v pritličju dvorane L predstavljali Zdravilišče Laško, Pivovarna Laško, Turistično društvo Laško, Aprilija, agencija za razvoj turizma in podjetništva občine Laško, in Območna obrtna zbornica.

Rdeča nit predstavitve bo turizem in na turistično dejavnost vezane aktivnosti v občini, ki je tudi gostiteljica največje slovenske turistično-zabavne prireditve. Piva in cvetja, ki v Laško privabi blizu 150 tisoč ljudi. »Naši obrtniki in podjetja,« pravi župan Jože Rajh, »nad predstavitvijo na skupnem

razstavnem prostoru niso najbolj navdušeni. Mislim, daje to posledica postavitve sejemskega razstavišča, ki posamezne dejavnosti združuje v skupne dvorane.« In tisti, ki se bodo predstavili s svojim delom, izdelki ali storitvami, želijo biti v družbi kolegov, saj bodo sejemski obiskovalci tako najlažje primerjali razstavljeno in izbirali najboljše.

Vabilo

podjetnikom

»Gospodarska struktura v občini je svojstvena, ob močni Pivovarni Laško imamo še nekaj večjih podjetij, veljamo pa tudi za turistično močno občino. Ce bi končno oživelo še zdravilišče v Rimskih

Toplicah...« začenja župan Rajh in nadaljuje, da si v Laškem želijo okrepiti podjetništvo. »Zaenkrat imamo na voljo še 7 tisoč kvadratnih metrov poslovnih površin v nekdanji predilnici Le-te so glede na veljavne prostorske akte primerne za

proizvodno-poslovne dejavnosti,« vabi v Laško podjetnike župan Rajh in dodaja, da ima občina enega večjih ciljev za prihodnja leta, ureditev dveh obrtnih con in industrijske cone, predvidenih na območju Rečice pri Laškem.

Termalna voda s temperaturo od 32 - 35 C, notranji in zunanji termalni bazen, masažni bazen, savna center (finske, turške, rimske savne, vv^hirpool, notranji in zunanji termalni bazen, hladni bazenček), fitness studio s kardio linijo, Center zdravja in lepote s kozmetičnim salonom, Dianinimi in Apolonovimi kopelmi, bisernimi in zeliščnimi kopelmi, prostori pedikuro in masaže (klasične, anticelulitne, aroma, refleksne, shiatsu , ayurvedske masaže in masaže z vročimi kamni)

V Hotelu Vrelec **** in Vilah Šmohor *** razpolagamo s 456 posteljami. Vsi prostori v zdravilišču so medsebojno povezani.

Sestavni del raznolike ponudbe je POSLOVNO-KONFERENČNI CENTER s sodobno opremljenima in klimatiziranima seminarskima dvoranama: ZLATA IN SREBRNA DVORANA z možnostjo izvedbe video-konference in simultanega prevaj anj a.

V dodatni ponudbi boste našli:

zdravstvene, počitniške, vikend, beauty, aktivne programe, ugodni programi med počitnicami; darilne bone za poslovna in osebna darila; kulturno zabavni program; poslovna kosila, večerje, kulinarična doživetja (slow food); kosila, večerje s kopanjem ali savno...

Pohorska noč ima svojo moč

Najobetavnejša dejavnost mlade občine je turizem

OBČINA ZREČE C. na Roglo 13 b 03 757 17 00 03 576 24 98 info@zrece.si ............WMm..M,ecB.SL..........

Vsevero vzhodnem delu Slovenije se razprostira Zreško Pohorje, ki s svojimi kopastimi gmotami že od nekdaj privablja na to področje ljudi in jim nudi ugodne pogoje za bivanje.

Danes je ta kompleks vključen v območje občine Zreče, ki obsega 6.731 ha zemljišča in naseljuje 6.300 prebivalcev. Živijo v šestih krajevnih skupnostih, delo združujejo v gospodarstvu in v kmetijstvu. Razcvet pa v zadnjih obdobjih doživljata tudi malo gospodarstvo in turizem.

Mesto Zreče je središče občine in tukaj je večina občanov tudi zaposlena. Gospodarsko najmočnejša podjetja so: Unior, Comet in GKN Atras, ki zaposlujejo več kot tri tisoč prebivalcev, štiristo pa jih zaposluje malo gospodarstvo. Velik del prebivalcev živi na podeželju in se ukvarja s kmetijstvom, ki je tudi ena od razvitejših dejavnostih.

V mladi občini, ki je bila ustanovljena 1994, pa se poleg omenjenih dejavnosti razvija tudi turizem kot najperspektivnejša gospodarska panoga. Od prvih investicij in vlaganj v turistične namene je preteklo več kot dvajset let. Rezultat dosedanjega razvoja je Klimatsko turistični center Rogla s svojo bogato ponudbo športnih dejavnosti, z urejenimi tereni za zimske športe in zdravstvenimi programi in programi za sprostitev in prosti čas.

Ustanovili so Lokalno turistično organizacijo z namenom pospeševanja turizma in vključevanja še manjših in dodatnih ponudnikov kot razširjeno ponudbo Unior turizma.

V dolini pa se temu kompleksu Rogle pridružij o in ga dopolnij o ponudba zreških TERM, Hotela Smogavc, hotela Zvon, Pekarne in slaščičarne Težak, Gostišča Jančič, Makarene, Gostišča Smogavc na Gorenju in drugih

ponudnikov gostinskih storitev. Tako dobimo enkratno in tudi v svetu redko kombinacijo ponudbe gorskega in zdraviliškega turizma.

Značilnost razvoja v občini je tudi izredna povezanost med gospodarstvom, turizmom in kmetijstvom. Tako je v sklopu turistične ponudbe tudi kvalitetna ponudba turističnih, izletniških kmetij in vinotočev. Trgovske storitve pa nudijo: Era, Dravinjski dom, podjetje Tornado in drugi manjši ponudniki.

V Zrečah imamo tudi srednjo šolo, ki izobražuje mladostnike predvsem za potrebe domače industrije in turizma.

V ponudbi in programih izletov poleg naravnih danosti ponujamo tudi ogled Skomarske hiše s spominsko sobo pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku in pred kratkim odprto in obnovljeno Ošlakovo kovačijo z značilnim kladivom na vodni pogon - repačem in z bogato zbirko ročno izdelanega kovaškega orodja.

JOŽE KOŠIR, župan občine Zreče

Občina Šmarje pri Jelšah

Komunalne ureditve v luči pospeševanja obrti in podjetništva

Komunalno urejanje in investiranje v komunalne objekte je bilo v letu 2002 v Šmarju v prioriteti. Namen teh investicij je izboljšanje komunalne infrastrukture za potrebe podjetništva in obrtne dejavnosti.

Nov most v centru Šmarja in urejena okolica tega predela omogoča vsem, ki delajo in ustvarjajo na tem območju, boljši dostop do njihovih lokalov in

obrtnih delavnic. Daje pa tudi prijaznejšo podobo okolja, kjer poleg več storitvenih in trgovskih dejavnosti delujejo tudi občinske in državnoupravne službe.

Posebej pomembna je investicija ureditve obrtne cone v Šmarju, kjer je bila urejena kanalizacija, zbirni kanal za čistilno napravo, most preko Šmarskega potoka, dovozna cesta v obrtno cono, reguliran in urejen potok ter javna razsvetljava.

Vse te ureditve omogočajo, da v obrtni coni nastajajo novi objekti za obrtno, poslovno in trgovsko dejavnost. Zanimanje za zemljišča v obrtni coni je izredno veliko, tako da bo obstoječih zemljišč kmalu zmanjkalo. Nov prostorski plan, ki je v izdelavi, pa naj bi to območje bistveno razširil, tako da bi bile za obrtnike in podjetnike na voljo nove površine. Vse omenjene investicije

in ureditve sodijo v sklop urejanja površin za pospeševanje gospodarskega razvoja Šmarja pri Jelšah.

V dolini naravnih lepot

Nižinski svet, obkrožen z griči, brez tovarniški dimnikov

Občina Podčetrtek meri 6300 hektarjev, ima 3374 prebivalcev in se ob mejni reki Sotli razteza v dolžini preko 16 kilometrov. Glavna gospodarska dejavnost je turizem in kmetijstvo, dobro pa je razvita tudi storitvena dejavnost, ki je povezana predvsem s turizmom.

Turizem v Podčetrtku se je pričel razvijati v zelo skromnih razmerah pred več kot petdesetimi leti. Jedro razvoja je bila termalna voda, kije omogočila razvoj termalnega zdravilišča Atomske Toplice, danes znanega po storitveni znamki Terme Olimia.

Posebnost razvoja zdravilišča je hkrati posebnost razvoja širše okolice Podčetrtka ali pa

kar celotne srednje obsotelj-ske doline oziroma Kozjanskega.

Občina Podčetrtek

Trška cesta 5

3254 Podčetrtek

Tel.: 03/818-27-80

fax.: 03/582-91-98

ta j nist vo. obcina@podcetrtek. si

www.podcetrtek.si

Ko se pripeljete v obsotelj-sko dolino, doživite slikovit nižinski svet, obkrožen z griči, brez tovarniških dimnikov. Srečate se z ohranjeno pokrajino, ki jo prekrivajo gozdovi, polja in vinogradi. Vmes so posejane cerkvice, kapelice in mnogi drugi kulturnozgodovinski spomeniki.

Vredno si je ogledati in uživati v Termah Olimia, kjer so vam na razpolago odprti in zaprti bazenski kompleksi, fitness, savne, različne masaže, športni park, odlična kulinarika v gostišču Lipa...

Cerkev

in lekarna v Olimju

Prečudovita baročna cerkev in ena najstarejših lekarn krasita kraj, kjer se lahko napotite tudi do pravljične dežele čarovnic, se nadihate

TIC Podčetrtek Zdraviliška cesta 24 3254 PODČETRTEK Tel.: 03/829-78-96 fax.: 03/582-90-09 tic@podcetrtek.si

svežega zraka med gozdovi Rudnice in se okrepčate na Jelenovem grebenu. Na poti se lahko ustavite še na kmečkem turizmu Jakopina, obiščete igrišče golfa z devetimi luknjami ob gostišču Amon, se posladkate v čokoladni trgovinici in zaključite s kozarcem piva v pivovarni in gostilni Haler.

v okolici Podčetrtka se razprostira preko 400 ha vinogradov, ki so prepredeni z vinskoturistično cesto. Ob njej lahko poskusite odlično vino in domače dobrote v ceh vrsti kmečkih turizmov, kmetij odprtih vrat in vinotočev.

Marjan Drofenik, župan občine Podčetrtek

Od vrelcev do vinskega raja

Občina Rogaška Slatina - Zaključen projekt desetletja

Med blagodejnimi termalnimi in mineralnimi vodami, med položnimi pobočji in prijaznimi vinskimi kletmi, med vrhovi z razgledi in svojevrstnimi cerkvami se razteza občina s 400-letno zdraviliško tradicijo.

Že davno v preteklosti so v njene kotičke romali ljudje od blizu in daleč, da bi na prav posebnih mestih počastili lepote življenja, v vodah očistili dušo in misli ter se posladkali s kapljicami kakovostnih vin.

Tudi danes je v občini Rogaška Slatina široka ponudba tako zdravstvenih kot tudi gostinsko-razvedrilnih storitev. »Obiskovalce vabimo na pred kratkim odprto šmarsko-virštanjsko vinsko turistično cesto, ob kateri je moč poskusiti vina in se na turističnih kmetijah okrepčati z marsikatero avtohtono domačo jedjo,« pravi župan občine mag. Branko Kidrič.

Razvoj občine

v občini si prizadevajo za njen enakomeren razvoj. V zadnjih dveh letih so izvedli šest pomembnejših investicij:

• Nova telovadnica pri podružnični osnovni šoli v Kostrivnici;

• Vodovod za dvajset gospodinjstev v Dreveniku;

• Nov stanovanjski blok s šestnajstimi stanovanji;

• Nova čistilna naprava, ki jo bodo lahko začeli uporabljati leta 2003;

• Nova glasbena šola;

• Dokončanje kulturnega centra.

»Izgradnjo kulturnega centra pogosto imenujem »projekt desetletja«, saj menim, da bo glavna večnamenska dvorana s 390 sedeži služila kulturnim, zabavnim, gledališkim in kongresnim prireditvam. Menim, da bo z novim kulturnim centrom Rogaška Slatina

postala večje zbirališče ljudi, hkrati pa imamo s to dvorano velike možnosti za razvoj kongresnega turizma,« je na največjo pridobitev zadnjih let ponosen župan.

Dežela žlahtne preteklosti

Občina Šoštanj - Kraji, hiše, dišeči travniki, polja in gozdovi vam govorijo - prisluhnite jim

Na zahod- ( nem delu Šaleške doline ob reki j Paki leži občina

Šoštanj. j

Občinsko središče je mesto \ Šoštanj, kraj žlahtne prete- i klosti. O nekdanjem sijaju pričajo posamezne stavbe, posebno mesto pa ima plemenita stavba v neorene- i sančnem slogu - Kajuhov \ dom, kjer se je rodil pesnik i Karel Destovnik Kajuh. Nad ; mestom stoji razvalina i

šoštanjskega gradu, imenova- j na Pusti grad, iz 12. stoletja, i Pod njim leži najmogočnejša ] stavba v Šoštanju, graščina Turn, ki je bila prvotno \

grajska kašča, leta 1734 pa so jo prezidali v plemiško prebivališče. Zanimiva za ogled je predmestna vila Široko, ki je bila pred vojno

last usnjarjev Vošnjakov. Danes je preurejena v gostišče, obdaja pa jo prečudovit, zgledno vzdrževan angleški park. Najstarejša zgradba v Šoštanju je cerkev sv. Mohorja, ki je nastala leta 1300, njena današnja podoba pa je iz 18. stoletja. V Mestni galeriji si lahko vedno ogledate razstavo domačih ali gostujočih

umetnikov. Po mejah šoštanjskega mestnega ozemlja je speljana Trška pot, primerna za čudovit sprehod ob lepem razgledu na Lokoviškem slemenu.

V občini Šoštanj so poleg mesta Šoštanj zelo zanimivi tudi drugi kraji: Topolšica, Zavodnje, kjer stoji tudi neprecenljiv biser in kulturni spomenik evropske vrednosti - Kavčnikova domačija, Bele Vode, Florjan, Skorno, Ravne pri Šoštanju, Šentvid, Lokovica in Gaberke.

Spoznajte naše kraje, saj vabi prav vsak kotiček.

Dobrodošli!

Dvorec Gutenbichl je znan od 16. stoletja. Ohranjena je dragocena notranja oprema z imenitnimiparketi, intarziranim pohištvom

in lesenimi zidanimi oblogami. Posebno vrednost daje stavbi izjemen baročni park.

Leta 2003 iz TEŠ-a okolju neškodljiva elektrika

Termoelektrarna Šoštanj si že od leta 1987 prizadeva, da bi proizvajala »čisto« elektriko, da ne bi povzročala škodljivih vplivov. To ji tudi uspeva, saj je ekološka sanacija TEŠ-a že skoraj končana. Leta 2003 naj bi iz Termoelektrarne Šoštanj prihajala neškodljiva elektrika za okolje.

Proizvodnja TEŠ-a predstavlja 30 odstotkov proizvedene elektrike v Sloveniji. Zaradi neugodnih hidroloških razmer je Termoelektrarna Šoštanj v prvem polletju letošnjega leta proizvedla 31 odstotkov več električne energije od planirane, kar pomeni, da je bila proizvodnja večja za 489,4 GWh.

Zelo pomembna naloga, ki so jo letos v poletnih mesecih opravili v TEŠ-u, je veliki remont 275 MW četrtega bloka, ki obratuje že od leta 1972. Tako naj bi blok nemoteno obratoval do leta 2015.

V okviru ekološke sanacije v TEŠ-u zaključujejo tudi priključitev blokov 1-3 na čistilno napravo bloka 4, s čimer bodo še zmanjšali emisijo žveplovih dioksidov in se še hitreje približah k proizvodnji čiste elektrike.

Dobri stari Zlatorog in ostala druščina

Laški pivovarji obvladujejo preko 50 odstotkov slovenskega trga - Pivo za žejne in izbirčne

Pivovarna Laško je največji slovenski proizvajalec piva z več kot polovičnim tržnim deležem. S kapitalsko povezanimi družbami Jadranska pivovara Split, Radenska Radenci in Vital Mestinje je ena najuspešnejših proizvajalcev pijač v Evropi; nadaljnjo strategijo svojega razvoja pa vidi predvsem v združevanju slovenske industrije pijač. Ne samo s pivom, tudi z vlaganjem v ožje in širše kulturno in športno okolje ter z neomajno zvestobo do domačega okolja si je v minulih letih zgradila prepoznavno podobo, ki jo cenijo prijatelji in spoštujejo nasprotniki.

Ob spoznanju, da je slovensko tržišče za nadaljnji uspešni razvoj premajhno, se je Pivovarna Laško v zadnjih letih usmerila predvsem v pridobivanje novih tržišč. Rezultati dokazujejo, da je bilo to uresničevanje poslovne strategije uspešno, kar potrjuje tudi rast prodaje v zadnjih letih. Leta 1997 so laški pivovarji zvarili 1.178.667 hektolitrov piva, lani pa že rekordnih 1.371.393 hektolitrov, kar je celo več kot v najboljših časih bivše Jugoslavije. Blagovna znamka Laško pivo s prepoznavnim simbolom zlatoroga je izredno cenjena in se vse bolj uveljavlja tudi na trgih jugovzhodne Evrope. V zadnjih letih, predvsem pa v

letu 2001, so bili doseženi nadpovprečni poslovni rezultati. Leta 1997 je šlo v izvoz 231.931 hektolitrov piva, lani pa kar 532.779 hektolitrov, kar pomeni, da se je delež izvoza v celotni prodaji povzpel že na 39 odstotkov.

Pivovarna Laško se je na slovenskem trgu v preteklem letu še bolj utrdila na vodilnem položaju, saj je tržni

delež še nekoliko povečala, tako da znaša 53,7 odstotka. Takšen položaj je tudi rezultat izjemno uspešne zamenjave stare embalaže, s čimer je pivovarna svojim zvestim potrošnikom omogočila uživanje vrhunskega piva iz dopadljivih, kakovostnih in sodobnih »novih flašk«.

Z zamenjavo embalaže in predelavo obstoječih polnilnih Unij so zaokrožili naložbeni cikel, ki je omogočil, da se danes Pivovarna Laško ponaša z najsodobnejšo

proizvodno-polnilno tehnologijo in se lahko primerja z najrazvitejšimi evropskimi in svetovnimi pivovarnami. Veliko pozornosti so namenih tudi varovanju vodnih virov in ohranjanju čistega okolja, saj se zavedajo, da je voda strateški nenadomestljivi vir življenja, hkrati pa tudi ena od osnovnih surovin pri izdelavi piva. Lani so začeli nov naložbeni cikel, name-

njen predvsem ekologiji. V naslednjih letih bo zgrajena čistilna naprava, ki naj bi popolnoma odpravila negativne vplive odpadnih voda v mestu Laško in v pivovarni.

Vsi okusi Laškega

Laško pivo je pivo s tradicijo, saj ga v Laškem varijo že od leta 1825. Pivovarna Laško ponuja danes vsem ljubiteljem zlatorumene pijače celo paleto izredno cenjenih proizvodov. Odlikujejo se po visoki

kakovosti, ki jo poleg vrhunske opremljenosti proizvodnega in polnilnega procesa omogoča izjemno dobra voda kot osnovna surovina pri proizvodnji piva. Potrošniki Laškega piva lahko zadovoljijo svoje okuse z Zlatorogom, Zlatorog Clubom, Temnim Laškim, Pilsom, Netopirjem, hmeljnim napitkom Gren ter mešanico piva in limonade Roler.

Zlatorog, s katerim se nazdravlja delu, prijateljstvu, dobri volji in predvsem žeji, se odlikuje po značilni čistosti, polnem in rezkem okusu, gosti peni in hmeljni grenkobi. Vse to pa so tudi glavne značilnosti ostalih vrst piva, ki prihajajo iz Pivovarne Laško, kjer obvladujejo vse skrivnosti največjih mojstrov varjenja piva: Zlatorog Club so naredili za praznične spremembe. Temno Laško za kozarček na koncu. Lahko Laško za tiste, ki imajo raje nižjo vsebnost alkohola in kalorij, vendar želijo občutit poln okus piva, Export Pils za častilce piva z okusom nove kakovosti. Netopir za pivce moderne generacije in ljubitelje mešanice svetlega in temnega, hmeljni napitek Gren za tiste, ki hočejo ohraniti trezno glavo, a se lastnostim zlatorogovih piv nočejo odpovedati, ter Roler za ljubitelje osvežujoče limonade, oplemenitene z žametnim in polnim okusom piva.

Za zdravo življenje na Celjskem

ZZZV Celje - Osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji

Zavod za zdravstveno varstvo ima dolgoletno tradicijo, saj deluje že od leta 1923. Na osnovi zakona o zdravstveni dejavnosti je postal leta 1992 državna ustanova. Danes je osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji (upravne enote Celje, Brežice, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Velenje in Žalec), kjer živi več kot 300 tisoč ljudi. V njem je zaposlenih kar 115 strokovnjakov iz različnih področij ter njihovih sodelavcev, pri številnih projektih pa se povezujejo še z zunanjimi sodelavci.

Delo zavoda je tesno povezano z vsakdanjim življenjem ljudi, kot je npr. spremljanje varnosti oskrbe s pitno vodo in hrano, spoznavanje najpomembnejših škodljivosti v okolju, ki kvarno vplivajo na zdravje, ali pa načrtovanje ukrepov za zajezitev nalezljivih bolezni, ki predstavljajo še vedno veliko nevarnost za zdravje prebivalstva. Izvajanje projektov, kot so obsežna raziskava vpliva delovanja topilnice svinca na zdravje prebivalstva na območju Mežice, proučevanje vnosa toksičnih kovin s hrano med prebivalci Slovenije, analiza vpliva dejavnikov okolja na povečano umrljivost prebivalcev dela mestne občine Koper ali pa analiza vsebnosti kadmija in svinca v živilih, pridelanih na območju Teharij in Medloga ter ocena obremenjenosti otrok s tema kovinama, kaže na to, da se je Zavod za zdravstveno varstvo uspel uveljaviti na področju zdravstvene ekologije, ne samo v celjski regiji, temveč tudi širše v Sloveniji, uspešno pa sodeluje tudi v mednarodnih projektih.

Ta področja dela Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v javnosti že kar dobro poznana. Manj pa je poznano njihovo delo na področju spremljanja najbolj perečih zdravstvenih problemov in razširjenosti dejavnikov tveganja za pojav teh obolenj ter načrtovanje preventivnih ukrepov, ki bodo dolgoročno omogočili ljudem bolj zdravo in bolj kvalitetno življenje.

Napredna mednarodna skupnost spoznava, da je izboljšanje zdravja in kvalitete življenja najpomembnejši cilj socialnega in ekonomskega razvoja. Zato je eden glavnih ciljev demokratičnih skupnosti zmanjševanje socialne in ekonomske neenakosti ter izboljšanje zdravja celotnega prebivalstva. Zdravje ie osnovna človekova pravica! Dolžnost družbene skupnosti je, da ustvari pogoje, v katerih bo posameznik to pravico lahko tudi uveljavil. Pri tem si odgovornost za ohranjanje

zdravja delijo vsak posameznik zase in družbena skupnost za vse. Pravica posameznika je, da je informiran in j

usposobljen za to, da bo j osvojil tak način življenja, ki • mu bo omogočil dolgo in kvalitetno življenje. Dolžnost \ širše družbene skupnosti pa \ je, da ustvari take pogoje, j kjer bo odločitev za zdravje najbolj enostavna in najlažje dostopna izbira.

Naloge strokovnjakov : Zavoda za zdravstveno '

varstvo pri tem so izredno zahtevne in pomembne. : Oblikujejo in izvajajo \

različne programe s področja ; krepitve zdravja. Namen teh programov je zmanjšati pogostnost dejavnikov tveganja za obolenja ter na ta \ način izboljšati raven zdravja i prebivalstva. V celjski regiji je delo še posebej zahtevno, ] saj analize zdravstvenega \ stanja prebivalstva kažejo ] pomembna odstopanja v '] primerjavi z večjim delom !

Slovenije. Na območju celjske regije je večja umrljivost prebivalstva, pričakovana življenjska doba je krajša, ugotovljena je visoka stopnja samomorilnosti in nezgod, pa tudi velika razširjenost kajenja in prekomernega uživanja alkohola. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so že pripravili različne programe, katerih namen je zmanjšati negativne pojave in s tem tudi negativen posledi- ' ce, ki se kažejo v zdravju prebivalcev regije.

»Najpomembnejši cilji '

zavoda so strokovna neoporečnost in neodvisnost ustanove ter zadovoljstvo uporabnikov,« poudarja mag. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. »Najbolj pomembno je, da nam javnost zaupa, saj bo le v tem primeru upoštevala priporočila in napotke, ki jih posredujemo, da bi ljudem pomagali ohraniti zdravje in preprečiti obolenje«.

Po zemlji, vodi in zraku

Globalni logistični center - nova identiteta Intereurope

Koncern Intereuropa uspešno prehaja iz klasičnega špediterja in cestnega prevoznika v sodobno logistično podjetje s celovito ponudbo logističnih storitev. Sposobna je prevzemati logistične funkcije proizvodnih in trgovskih podjetij. Lani je koncern začel uspešno uresničevati naloge, ki si jih je zastavil z razvojnim načrtom do leta 2005, v katerem je zapisano, da žeh postati vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi in doseči položaj srednjevelikega ponudnika v Evropi.

Lani je Intereuropa poslovala zelo dobro, letošnji prodajni in finančni rezultati so še boljši. Koncern je v prvih šestih mesecih ustvaril 20,46 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, čisti poslovni izid iz rednega delovanja pa je bil višji za 66 odstotkov in je znašal 3,85 milijarde tolarjev. Matična družba je v prvih šestih letošnjih mesecih dosegla 11-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki so se povzpeh na 16,58 milijarde tolarjev, čisti poslovni izid iz rednega delovanja pa se je v primerjalnem obdobju povzpel za 79 odstotkov in je znašal 3,82 milijarde tolarjev.

Intereuropa je lani veliko vlagala v nove logistične zmogljivosti v Sloveniji in na Hrvaškem, kar se je poznalo tudi pri poslovnih rezultatih, saj je bila dosežena največja rast pri kosovnem prometu, skladiščenju in distribuciji ter pri zračnem prometu z blagom. Okrepila je blagovne tokove med zahodno Evropo in Balkanom, kar ugodno vpliva na rezultate mednarodnega zbirnega prometa. Iz leta

v leto raste tudi pomorski promet.

Med pomembnejšimi poslovnimi dogodki, ki so lani zaznamovali Intereuropi-no poslovanje, so pripojitev celjske družbe STC, dokončanje gradnje sodobnega logističnega terminala v Zagrebu, prevzem sarajevske družbe RTC in vključitev beograjske družbe Interjug-as v koncern. S tem se je okrepila Intereuropina prisotnost na trgih Hrvaške, Bosne in Hercegovine in ZR Jugoslavije. Leto 2002 označujejo širitev logističnega omrežja v jugovzhodni Evropi, nadaljnja krepitev blagovnih tokov med EU in Balkanom in dodatno vlaganje v logistično infrastrukturo.

Med večjimi filialami Intereurope je po lanskem prevzemu družbe STC filiala v Celju, kjer je več kot polovica vseh skladiščnih zmogljivosti matične družbe Intereuropa.

Kljub temu so zaradi izjemno veliko prometa letos morali vzeti v najem še dodatnih 7.000 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Sicer pa ima Intereuropa na Kidričevi cesti v Celju 35.000

kvadratnih metrov pokritih skladišč, ki so opremljena s sodobnimi regali, viličarji različnih zmogljivosti in prekladalnimi rampami, ter približno toliko odprtih skladiščno-manipulativnih površin in parkirišč za tovornjake.

Znotraj Intereuropine filiale v Celju ima sedež Carinski urad Celje, ki se po obsegu blagovnega carinjenja uvršča na tretje mesto med carinarnicami v državi, na kar nekaj področjih dela pa je na vodilnem mestu. Celjani so bili prvi pri uvajanju elektronskega poslovanja, ki ga je po njihovem vzoru republiška carinska uprava uvedla tudi drugod po Sloveniji. Prvi so tudi po številu podjetij, ki so se vključila v tako imenovano brezpapirnato poslovanje. Trenutno imajo na seznamu že štirinajst največjih izvoznikov in uvoznikov iz širše celjske regije.

Carinarnica je redna spremljevalka Mednarodnega obrtnega sejma. Njena začasna izpostava na sejmišču je računalniško povezana s centralo, tako da se lahko vsi dokumenti sproti knjižijo. Boljših in hitrejših postopkov kot so ti, organizirani v času sejma, skorajda ni. Če so vsi dokumenti urejeni, so carinski postopki za izvoz opravljeni v eni uri, za uvoz pa v dveh. Uslužbenci carinarnice so strankam na voljo ves dan.

Invalidska podjetja

optimistični pogledi invalidskih podjetij - Invalidi vračajo državi več, kot znaša vrednost olajšav

V teh časih biti optimist je tvegano početje. Biti optimist na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov pa še posebej. Tri desetletja že sodelujem pri snovanju in usmerjanju aktivnosti, prav toliko časa tudi delam v praksi na področju neposredne rehabilitacijske pomoči. Dovolj dolgo obdobje, da lahko poskusim argumentirati tezo, da bomo že v bližnji prihodnosti, kot invalidska podjetja, poslovali v prijaznejšem okolju.

Leta 1990 je bilo v Sloveniji 31 invalidskih podjetij, junija 2002 že 151. V njih je od skupno 12.900 zaposlenih, 48% ah 6.170 invahdov. Zagotovo lahko trdim, da bi brez tovrstnih delovnih okolij, vsi ti invalidi delali družbo množici blizu 20.000 brezposelnim invalidom. Izobrazbena struktura zaposlenih je izredno nizka. Le ena petina jih ima peto ali višjo stopnjo izobrazbe, povsem brez nje pa je slaba tretjina zaposlenih. Skoraj 77 odstotkov zaposlenih dela v 116 invalidskih podjetjih z do 100 zaposlenimi. Uspešnost

Čedomir Fabjan, vodja službe v CRI.

poslovanja je relativno dobra. Res je sicer, da se za pozitivne bilančne izide v večini podjetij delno uporabljajo bonitetna sredstva, res pa je tudi, da zaradi lastnih negativnih bilanc v zadnjih letih, ni zaslediti stečajev ali likvidacij invalidskih podjetij.

Poslovali bomo V

prijaznejšem

okolju

Zakaj v invalidskih podjetjih lahko gojimo optimizem, da bomo v bližnji prihodnosti poslovali v prijaznejšem okolju?

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in posredno Zavodu RS za zaposlovanje že nekaj časa posvečajo občutno več energije razreševanju problematike invalidskega varstva. V pripravi in postopkih sprejemanja je več zakonov, kateri bodo urejali to področje in s pomočjo katerih bo vzpostavljen celovit sistem s konsistentnimi rešitvami. Sistem bo vnesel več novosti v običajna podjetja (kvota), v invalidska podjetja in na novo vpeljal tudi različne možnosti za delovno in socialno participacijo invalidnih kot tudi težje zaposlivih oseb. Ne smemo pa spregledati tudi vloge Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s pomočjo katerega bo še naprej možno bogatiti materialno bazo

invalidskih podjetij preko vsakoletnih razvojnih sredstev.

Če smo še nedaleč nazaj ugotavljali, da so invalidska podjetja tudi za državo nepopularna, lahko danes ugotavljamo, da so sprejeta kot ena od možnosti za ublažitev izjemnega porasta brezposelnosti invalidnih oseb. Empirično je namreč dokazano, da zaposleni v invalidskih podjetjih, vsem olajšavam navkljub, vračajo državi več materialnih sredstev, kot pa znaša vrednost olajšav. V primeru, da bi bili vsi brezposelni, pa bi bile dajatve države skozi različne socialne korektive in dajatve še za približno 40 odstotkov večje.

Primerjave naših rešitev usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb z rešitvami v posameznih evropskih državah nam pokažejo, da smo povsem primerljivi in da je to področje eno redkih, ko lahko s ponosom stopamo z ramo ob rami z Evropo in svetom. Bodoče sistemske rešitve nam bodo le še pomagale v smeri večje učinkovitosti in polnega spoštovanja osebne integritete v smislu nediskrimina-cije - enakih možnosti in polne integracije slehernega posameznika.

Čedomir FABJAN Vodja REHA službe v CRI Celje

spanja odvisni. Investicija v dobro posteljo Vam \ahKo spremeni zAvVjenje.

Vodna postelja - zdravo spanje

številni zdravniki v ZDA, Evropi in tudi v Sloveniji priporočajo vodne postelje, kot eno najbolj zdravih ležišč. Skoraj zagotovo pa so najbolj udobne.

Kakovost spanca je problem, ki se ga ljudje na pragu 21. stoletja vse premalo zavedamo. Hiter življenjski tempo, preobremenjenost in življenje pod stresom so vzroki za našo stalno utrujenost. Zagotoviti si morate ustrezen počitek. To boste še najlaže dosegli s kakovostno posteljo. Kakovostna vodna postelja z dvojnimi vodnimi jedri zagotavlja pravilen položaj telesa. Vaše telo bo na vseh točkah enakomerno podprto. To je še posebej ugodno za hrbtenico, ki si na takšni postelji zares odpočije, bolečine v križu se lahko zmanjšajo ali celo izginejo. Stereotipi, da so postelje hladne, da valovijo, da se bodo predde ali da vas bo partner motil med spanjem so povsem odveč. Moderna vodna postelja je ogrevana, valovanje ima dušeno, vzdrži vsaj 6 ton in tudi partner Vas ne bo motil sčg ima dobra

vodna postelja vgrajen sistem dvojnega vodnega jedra.

Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda velja samo za klasična ležišča, pri katerih premehke postelje ne podpirajo telesa v oravilnem položaju. V vodni postelji si lahko z

nastavitvijo količine vode zagotovite pravilen položaj telesa.

Toplota vodne postelje, ki si jo lahko sami nastavljate ima zelo ugoden vpliv na Vaše telo. Mišice so sproščene, postelja pa Vam dovaja energijo.

Tudi higiena je važen element vodnih postelj saj v njih skorajda ni pršic. Čiščenje in vzdrževanje je zelo preprosto. Zgornje prevleke so snemljive in se lahko perejo. V navadnih vzmetnicah pa se Vam z leti nabere na kilograme prahu in odmrlih pršic. Cene vodnih postelj na slovenskem trgu znašajo od 400.000-600.000 SIT. In kaj če morda na vodni postelji ne boste dobro spali?

Brez skrbi, vsak dober prodajalec bo posteljo vzel nazaj in Vam vrnil Vaš denar.

ZDRAVNIK PRIPOROČAJ

Vodna postelja zagotavlja optimalno sprostitev hrbtenice in zmanjšanje pritiska na medvretenčne diske. Ležanje na ogrevani vodni postelji, kjer ima telo enakomerno podporo in je v pravilnem položaju pomaga, da je mišična masa, ki veže hrbtenico bolj fleksibilna in s tem zmanjšuje bolečine v hrbtenici. Moje zdravniško mnenje o vodni postelji: Toplo priporočam!

Paul Schepers, dr.med.

Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o. Vrunčeva 1, 3000 Celje, tel.: 03 428 2550, fax: 03 428 2562 E-mail: info@posest.si

_PRODAMO - KREPIT- LEASING_

izjemna priložnost nakupa ekskluzivnih poslovnih prostorov

GRADIMO

Na Garažni hiši Glazija v Celju pripravljamo dograditev 4. etaže. Zgradili bomo cca 850 m' poslovnih površin v enotah po 100 - 200 m' z možnostjo prilagoditve potrebam vsakokratnega kupca. Poslovni prostori bodo na vzhodni, južni in zahodni strani obdani z velikimi terasami, ki jih bo mogoče oblikovati kot letne ali zimske vrtove. V isti etaži bo vzdolž poslovnih prostorov mogoče dokupiti lastniška parkirna mesta. Dostop do poslovnih prostorov bo mogoč z dvigalom, po stopnišču in z avtom skozi garažno hišo.

Izvedba bo kakovostna in bo ustrezala sedanjim visokim standardom za sodobne poslovne prostore.

Predvidevamo, da bodo prostori zgrajeni in na voljo kupcem sredi prihodnjega leta.

PRODAJAMO

Slovenske Konjice: luksuzna poslovna stavba, skupna površina 8600 m', možna prodaja po delih;

Celje: poslovni prostori v nekdanji upravni stavbi Zlatarne, možen nakup površin do 300 m' po posameznih etažah;

Žalec: skladiščni kompleks zraven Ere, center Žalca, skladiščna hala 523 m', nadstrešnica 233 m', dvorišče 1300 m';

Šmarje pri Jelšah: poslovni prostori v centru, ob glavni cesti, 79 m';

Slovenska Bistrica: dve industrijski hali, delavnice, večje zemljišče, v bližini centra ob bodoči novi obvoznici.

Radeče: poslovna stavba Sopota, tri etaže, skupaj 305 m', asfaltiran dostop, parkirišče.

Internorm v Evropi

Poleg velikih tehnoloških In razvojnih vlaganj je v preteklih letih podjetje Internorm velike napore usmerjalo v izgradnjo lastne blagovne znamke. To se mu danes obrestuje in dokazov za njeno kakovost je več: milijon zadovoljnih kupcev njegovih oken in vrat in 10 milijonov izdelanih enot. Svojo proizvodnjo ima Internorm nameščeno v Avstriji, kjer je na treh različnih lokacijah, v mestih Traun, Sarleinsbach in Lannach, zgradil tri tovarne. Seveda pa to podjetje ni prisotno samo na avstrijskem trgu, temveč svoje izdelke izvaža tudi v Nemčijo, Švico, Italijo, Francijo, Češko, Slovaško in Slovenijo.

Inovativnost: Bogata ponudba

Seveda pa podjetje Internorm svoj ogromen inovacijski potencial vlaga tudi v ostale izdelke. Pri oknih je demonstrirana povezava med odlično tehnologijo in designom:

OBIŠČITE NAS NA: 35. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU, OD 11. DO 18. SEPTEMBRA 2002

Brezskrbno bivanje

Valovitka®, ravna kritina in fasadne plošče so izdelki, ki vam jih ponuja podjetja Esal iz Anhovega. Njihova skupna točka je zdravju neškodljiv in okolju prijazen material - vlaknocement. Izdelan je po švicarski tehnologiji in je primeren tako za kritino kot fasado, saj je lahek, prožen in dobavljiv v različnih barvah. Posebnosti prodajnega progranna so:

Valovitke® - pet in osemvalne valovite plošče, barvane v masi in površinsko, so zaradi enakih dimenzij in oblik najprimernejša rešitev za obnovo streh, kritih z azbestcementno kritino.

Ravna kritina - je primerna za izvedbo različnih arhitekturnih detajlov. Široka paleta barv. oblik in možnost enojnega ali dvojnega pokrivanja strehe pa omogočajo pokrivanje tako individualnih kot družbenih

gradenj.

Fasadne plošče - so sestavni del sistema zračene fasade. Bogata barvna paleta vsebuje 28 osnovnih barv, širok izbor formatov pa ponuja sodobne rešitve tako pri novogradnjah, kot pri sanacijah starih stavb.

Brezskrbno bivanje

Esal Anhovo, Vojkova 9. 5210 Deskle, tel: 05 392 16 09, 392 16 10. fax: 05 305 27 33 E-pošta: esal@esaL.si. http://wv\w.esal.si

JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC telefon: (03) 712 07 00. fax: (03) 712 07 55 e-pošta. juteks.zalec@juteks.si internet:http://wwwjuteks.si prodajni salon: (03) 712 07 57

Na slovenskem in evropskem trgu so JUTEKSOVI PODI uveljavljeni in priznani zaradi dopadljivega designa in kakovosti že veliko let. Skrbno izbrani vzorci, izdelani do najmanjših podrobnosti, so romantični, klasični, modni ali fantazijski in v pisani paleti različnih barvnih odtenkov. JUTEKSOV redni proizvodni program obsega PVC talne obloge širine 2,2,5 in 5 metre čigar kakovost je prilagojena različnim namenom uporabe od dnevno bivalnih do zelo obremenjenih površin.

v vseh dobro založenih prodajalnah s talnimi oblogami lahko izbirate med široko paleto vzorcev In barv, ki jih za vas izdelujemo v JUTEKSU.

Še posebej vas vabimo v Prodajni salon Juteks v Žalcu z najširšo ponudbo talnih oblog iz lastnega proizvodnega programa.

vse vrste samolepilnih trakov AEROTAPE

odlepljivi IzdelkiTllf

telefaks papir, računski trakovi, pisalni trakovi

šolske in umetniške barve

kolekcija papirjev in folij za vse vrste tiskalnikov in fotokopirnih strojev T? P

mikrokapsulirani izdelki promocijski izdelki

Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje, tel.: 03 42 35 100, fax 03 42 35 245, e-mail: info@aero.si, www.aero.si

Pošta Slovenije daje hitrosti Ime

Vsakdo seje že znašel v zadregi, ko bi moral poslovnemu partnerju ali sodelavcu v istem ali drugem slovenskem mestu ali celo v tujini dostaviti dokumente oziroma paket z izdelki takoj.

Kako to res nujno pošiljko dostaviti kar najhitreje? Odkar Pošta Slovenije ponuja storitev Hitra pošta, je rešitev problema enostavna, cenovno ugodna in predvsem hitra.

Hitro pošto zagotavlja Pošta Slovenije dostavo pošiljk znotraj mest, po Sloveniji in v tujino. Potreben je samo telefonski klic na brezplačno telefonsko številko 080 1400 in kmalu se na vratih pošiljatelja pojavi predstavnik Pošte Slovenije, ki prevzame pošiljko, in jo znotraj Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Nove Gorice, Kopra, Novega mesta ali Murske Sobote dostavi najpozneje v dveh urah. Pošiljka pa bo v štirih urah pri naslovniku v vseh drugih slovenskih mestih in krajih, če se pošiljatelj in naslovnik nahajata na območju iste pošte.

Obenem Pošta Slovenije zagotavlja, da bo pošiljka iz enega v drugo večje slovensko mesto prispela še v istem dnevu. Pošiljko, ki jo želi podjetje ali posameznik poslati v katerikoli večji kraj v Sloveniji, lahko odda na več kot 200 poštah po Sloveniji, za naslovnika v istem kraju oziroma v tujini pa na vseh poštah. Pisemske pošiljke in paketi za naslovnike v tujini so opremljeni s črtno kodo, ki pošiljatelju omogoča, da lahko vedno in povsod sledi poti svoje pošiljke.

Pošta Slovenije se zaveda konkurence, ki obstaja pri hitri dostavi pošiljk, vendar meni, da je z razvejanim logističnim omrežjem zmožna najhitreje in najbolj kakovostno opraviti tako storitev.

Konec koncev dostavlja pošiljke že vrsto let!

Rotos d.o.o. Idrija

A Global Slovenian Corporation

Podjetje ROTOS d.o.o. Idrija je proizvajalec

• zvočno izolativnih kabin,

• absorbcijskih predelnih sten,

• zvočno izoliranih ohišij in vrat, ki zmanjšujejo hrup in ščitijo delovna mesta in okolje pred prekomernim hrupom.

Zvočno izolativne kabine, stene, vrata, predstavljajo učinkovito protihrupno zaščito. Z namestitvijo le-teh se nezaželeni hrup zmanjša do 30 dB (A), glede na karakteristike hrupa in izvedbo zaščite.

Novost!

Razvili in patentirali smo zvočnoizolativne kabine s povišano absorbcijo zvoka in naslednjimi prednostmi:

• povečana zvočna absorbcija in učinkovitejše dušenje hrupa

• nov izgled - design

• enostavnejša montaža

• standardne (modulne) izvedbe

Nudimo celovite rešitve s področja tehnične akustike, to je svetovanje pri izbiri zaščite pred hrupom, projektiranje in izdelava, dobava in montaža.

ROTOS d.o.o. Idrija, Vojkova 4, 5280 Idria, Slovenija, T +386 5 37 34 100. F +386 5 37 34 142, e-mail: info@rotos.si

KTL - LAKIRNICA

Zasnova nove KTL lakirnice omogoča lakiranje obdelovancev lastne proizvodnje, kakor tudi po naročilu strank.

Obdelovanci lahko merijo največ 2 « 2m v širino in 3m v višino, do največ 850 kg teže.

Celotni postroj je popolnoma avtomatiziran in vključuje peskalno napravo, 10-consko predobdelavo s cinkovin fosfatiranjem in KTL-oslojevanjem. V sodelovanju z našim proizvajalcem lakov, firmo Dupont, smo razvili edinstveni KTL material (RAL 9005), ki predstavlja novost v svetu, saj združuje lastnosti temeljnega kot tudi enoplastnega namaza z odlično antikorozivno kakovostjo in obstojnostjo proti UV žarčenju ter je zato vsestranko uporabljiv.

Na razpolago je v celoti avtomatizirana brizgalna komora za nanašanje pokrivnega laka posebnih barv. Uporablja se dvokomponentni sistem vodotopnih lakov na akrilni osnovi, ki jih firma Dupont dobavlja v vseh standarnih barvnih odtenkih.

Glede na okoljevarstvene zahtevke pa postroj lakirnice presega vse zakonske predpostavke, saj vključuje čistilno napravo odpadnega zraka, rekuperacijo toplote in predobdelavo brez odpadnih voda.

Peskarna - pred KTL obdelavo

Sejemski horoskop

Kako vam bodo naklonjeni planeti med Mednarodnim obrtnim sejmom

SREDA, 11. SEPTEMBER

Opozicija Jupitra in Neptuna prinaša povečano potrebo po prilagajanju čustev, intelekta in umetniških sposobnosti. Obstaja večja nevarnost konfliktov z uradnimi osebami in osebami, ki predstavljajo oblast, medsebojnih konfliktov zaradi verskih, političnih in filozofskih prepričanj. Ne nasedajte besedam ljudi, ki jih sicer v osnovi ne spoštujete in vam ne prinašajo pozitivnih vibracij. Nagnjenost k alkoholu, poživilom in drogi bo povečana. Bodite pazljivi pri rokovanju z vnetljivimi snovmi in plini.

ČETRTEK, 12 SEPTEMBER

Planetarne energije in Luna v ognjenem Strelcu nam bodo povzročale preglavice, ko si ne bomo na jasnem, ali naj poslušamo strogi glas razuma ali naj nas vodi srce in čista intuicija. Odnosi med spoloma bodo zaradi tega bolj napeti, tudi sami bomo čutili konflikt v svoji jing in jang polovici. Še vedno obstaja možnost manjših nezgod, bodite previdni.

PETEK, 13. SEPTEMBER

OB 20.08 nastopi prvi lunin krajec. Dan lahko preživite tako, da se postite in razbremenite svoj organizem. Merkur, planet komunikacij in intelekta, ki se nahaja v Tehtnici, se giblje vedno bolj počasi in se tega dne že ustavlja. V prihodnjem obdobju vse do prvega tedna v oktobru bo potrebno zavestno gojiti večjo potrpežljivost, saj lahko pričakujemo zastoje, zamude, zaplete v dogovarjanjih, v komunikacijah nasploh, izpostavljen pa je tudi električni in računalniški sistem.

SOBOTA, 14. SEPTEMBER

Merkur nastopi svojo retrogradno pot po nebu, kar nam bo povzročalo nemalo težav v vsakodnevnem življenju. Ne izgubljajte živcev po nepotrebnem, saj nič ne boste mogli pospešiti ali izsiliti. Lažje bodo ta vpliv prenašali predstavniki znamenj, ki so harmonični s Tehtnico, to so Dvojčki, Vodnarji, Strelci in Levi. Nevtralen vpliv retrogradnega Merkurja se obeta Bikom, Devicam Škorpijonom in Ribam. Še posebej nenaklonjen pa je ta položaj predstavnikom znamenj Ovna, Raka in Kozoroga. Seveda je potrebno upoštevati individualno astrološko karto vsakega posameznika in ostale tranzite planetov. Pazite tega dne na svojo last in imovino, večja bo tudi nagnjenost k temu, da izgubite ali založite stvari.

NEDEIJA, i;. SEPTEMBER

Luna v znamenju Kozoroga bo v neugodnem aspektu z Merkurjem, ki bo v retrogradni poziciji v znaku Tehtnice. Povečan notranji nemir, depresivnost, nervoza, nestrpnost in nepotrpežljivost v odnosu do soljudi bodo naši spremljevalci tega dne. Pazite, kaj govorite in s kom, da se ne zapletate v nepotrebne konflikte.

POIVEDEIJEK, 16. SEPTEMBER

Pričetek tedna ne bo najbolj ugoden, zato se oborožite z veliko dozo optimizma in predvsem potrpežljivosti. Zamude, zapleti in spememe načrtov so lahko tega dne zelo pogosti. Previdnost velja tako v medsebojni komunikaciji kot tudi v prometnih situacijah in v rokovanju z delovnimi pripomočki. Raje dvakrat preverite situacijo predno se odločite, kaj storite.

TOREK, 17. SEPTEMBER

Luna prestopa ta dan v znamenje Vodnarja, kar se lahko odrazi vremensko občutljivim ljudem kot težava v delovanju krvnega obtoka, ožilja, v nihanju krvnega tlaka in v povečanem stresu. Naše reakcije in aktivnosti lahko v drugih ljudeh vzbujajo presenečanje, lahko jih celo šokiramo, nagnjeni bomo k nenavadnemu, verjetno tudi nam ne značilnemu vedenju in reagiranju.

SREDA, 18. SEPTEMER

Konjunkcija Lune in Urana v znamenju Vodnarja prinaša okrepljeno čustveno energijo. Vsaka konjunkcija Lune povečuje čustvenost, ker pa je Uran hladen, nečustven planet, bomo izpostavljeni protislovjem. Hoteli bomo eno, naredili bomo drugo, lahko smo zelo nepremišljeni, nepredvidljivi in želeli si bomo zelo hitrih sprememb. Vse ustaljeno in rutinsko nas bo utesnjevalo, želja po večji osebni svobodi bo močno prisotna.

DOLORES 090 43 61 ARION LTD, VOLASKO DOLORES, K.D. CEUE

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh