logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (10.07.2003, letnik 57, številka 28)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NOVI TEDNIK ŠT. 28 - LETO 58 - CELJE, 10.7.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK Odgovorna urednica NT: Tana Gvim po umoru v šoštanju vre Stran 26 celjske anonimke in zamenjave Stran 3 najbolj priljubljen duhovnik Stran 8 Fiksna obrestna mera Zadnji obrok bo enak prvemu 5,9 % fiksna obrestna mera Ta trenutek najnižja v Sloveniji, Devizna klavzula ZevromvEU. PAJOVICZE LETOS V ŠPANIJO Stran 25 PRIREZARJEVIH Z DEVETIMI OTROKI Strani 20-21 2 DOGODKI UVODNIK Proti nasilju z nasiljem? Šoštanj ni problematičen! To je sta- vek, ob katerem Šoštanjčane tudi ob tej visoki vročini zmrazi. Zna se zgo- diti, da bodo po gnusnem umoru v kraju nekateri vzeli pravico v svoje roke in s cest in ulic pometli malari- jo, ki jim greni življenje in jih sprav- lja v nevarnost. Šoštanjčanom je pre- kipelo, ker se policija hvali z majh- nim številom kaznivih dejanj, ki so po njihovem mnenju v popolnem nas- protju s tistim, kar se v Šoštanju de- jansko dogaja. Ljudi je strah, ogrožajo pa jih mladoletniki! »Zmleli« bi tudi prvega človeka celjske policije, ki je izja- vil, da so občanom na voljo v policijski pisarni, kjer pa letos niso prijeli še nobene prijave. Uradne ure pisarne (našli smo jih šele z brskanjem po spletu) so menda ob torkih in petkih med osmo in deseto uro ter ob sredah med šestnajsto in osemnajsto uro. Kot da kriminal izbira le tri dni v tednu! Eden izmed možnih razlogov, zakaj policistov ni v večjem številu v Šoštanju, je premajhno število kadrov, toda to pre- bivalce te dni kaj malo briga. Zahtevajo večjo varnost, če- prav policiji ne zaupajo več. Vendar so policisti tisti, ki lahko požar le gasijo. Tudi v drugih glavah se bo moralo nekaj spremeniti, da bo družba znala najti odgovor na vprašanje, kaj je narobe v mestu, kjer otroci sprejemajo nasilje za način svojega obnašanja. Verjetno ga dobro poznajo že iz družinskega okolja, kjer niso našli spodbud za zdrav razvoj. Ko se vse to združi z alkoholom, so posledice grozljive. Kako v takem primeru kaznovati storilce enega najbolj okrutnih umorov na tem območju? Večina meni, da se jim obetajo premile kazni. Strokovnjaki menijo, da se pri mla- doletnikih z ustrezno vzgojo oziroma prevzgojo še da kaj storiti, čeprav naj bi šlo za hudo motene osebnosti. Čim starejši so, tem manj je možnosti, da bi jih kazen »popravi- la«. Ne glede na to, kako dolgo bodo sedeli, je dejstvo, da jih bo to, kar so storili, spremljalo vse dni. Nekomu so vzeli nekaj, kar so sebi uničili. Življenje. Simona Šolinič Občina prikriva grobišča Inšpektorji naj ponovijo ogled Parka spomina na Teharjah in upoštevajo prave meje parka, v katerega sega vadišče za golf »Celjska občina krši od- lok o zaščiti povojnih gro- bišč, ki ga je sama spreje- la,« je bilo slišati minuli te- den na seji Teharske komi- sije, ki v občini skrbi za pri- meren odnos do odkritih po- vojnih grobišč, za urejanje parka spomina na Teharjah in za spoštovanje odloka o primernem ravnanju s pro- storom, na katerem so od- krili množična povojna gro- bišča. Po podatkih članov komi- sije se namreč dogaja, da zem- ljišča, kjer so grobovi, pro- dajo ali pa jih sami zazida- jo, ne da bi poprej na prime- ren način odstranili najdena okostja. Šlo naj bi za zem- ljišča v Novi vasi in na Zgor- nji Hudinji, zlasti sporna pa naj bi bila prodaja stavbe Mli- narjevega Janeza zasebniku. Ta se je najprej pozanimal, kje so grobišča, potem pa je te prostore zasul. Na župana Mestne občine Celje so zato naslovili apel, naj občina do- sledno spoštuje svoj odlok o zaščiti ugotovljenih grobišč in naj jih preneha prikrivati. Letošnjo spominsko slo- vesnost v Parku spomina bo 5. oktobra organizirala slovenska škofovska kon- ferenca v sodelovanju z dr- žavo. Na njej bo govoril predsednik države, dr. Ja- nez Drnovšek. Ob tem so člani Teharske komisije za- prosili, da bi v času spo- minske slovesnosti Javne naprave omogočile svojcem dostop do ugotovljenih gro- bov njihovih po vojni po- morjenih svojcev in dopu- stila možnost, da na grobo- ve položijo vence ter priž- gejo sveče. Jože Smodila iz Komunal- ne direkcije pravi, da so na Golovcu ob gradnji Severne vezne ceste naredili vse po- trebne sondaže. »Na mestih, kjer se opravljajo gradbena dela, nismo našli nobenih po- smrtnih ostankov,« je zatrdil Smodila. Tudi v Novi vasi. kjer je sedaj ob bloku pešče- no parkirišče, so bile oprav- ljene sondaže, med katerimi niso našli nobenih posmrt- nih ostankov. »Mlinarjev Ja- nez pa ni bil nikoli v lasti Mestne občine Celje. V zem- ljiški knjigi je kot lastnica par- cel in objektov še vedno vpi- sana Železarna Štore. Na vpisu pa je kar nekaj plomb, tako da obstaja možnost, da je železarna parceli in objekte že prodala,« je očitke komi- sije zavrnil Smodila. Prave meje parita Ministrstvo za okolje in prostor oziroma njegova inš- pekcija, je opravila inšpek- cijski ogled Parka spomina in obravnavala pritožbo ko- misije zaradi golf igrišča, ki so ga postavili na cinkarni- nem zemljišču, vendar že v območju parka. Z ugotovi- tvami, da vadišče za golf ni moteče in da bi bila dovolj že odstranitev tam postavlje- nih dveh brunaric, se nis( strinjali, še zlasti, ker je bi ogled opravljen na preozker območju in ni upošteval ja sno zarisanih mej parka. Inš pekciji so zato posredova zemljevid z jasno označeni mi mejami in jo pozvali, d pregled ponovi. Janez Črnej je na seji kc misije večkrat opozoril n prikrivanje množičnih gre bišč. Pri tem je posebej gla sno opozarjal na komplek vojaškega skladišča, ki je š zdaj, čeprav je že v upravlja nju notranjega ministrstva zamreženo in nedostopno z javnost. Tam naj bi bilo š veliko neodkritih grobišč Ker gre za območje, kjer b občina v kratkem pričela gra diti regijsko središče za ra\ nanje z odpadki, bi bilo tre ba poprej ugotoviti, kolik grobišč je tam in najdea okostja prenesti v park spe mina, saj ima vsakdo pravi co do svojega groba, je me nil Črnej. BRS' Občina še naprej večinsici lastniit Za prodajo paketa zdraviliških delnic se v Laškem niso odločili, zato bodo prihodnji dve leti praktično brez naložb v občini Občinski svetniki so se minulo sredo namesto za prodajo 10-odstotnega dele- ža v Zdravilišču Laško (s kupnino bi poplačati 210 milijonov tolarjev obvezno- sti za gradnjo OŠ Debro) od- ločili za dopolnitev rebalan- sa letošnjega proračuna. Skupni obseg prevzetih ob- veznosti za izgradnjo šole, ki zapadejo v plačilo v na- slednjih letih, bo tako zna- šal 242 milijonov tolarjev za leto 2004 in 265 milijo- nov za leto 2005, zaradi te- ga pa v tem času ne bo prak- tično nobene nove naložbe v občini. Občina zaenkrat ostaja 51,53-odstotni lastnik Zdra- vilišča Laško. Laški svetni- ki o prodaji paketa približ- no 10 odstotkov zdraviliških delnic sploh niso glasovali, saj je župan Jože Rajh po pogovoru z vodstvi strank, ki imajo svetnike v občin- skem svetu, ocenil, da je nas- protovanje prodaji preveli- ko, da bi podprli sklep o suk- cesivni prodaji zdraviliških delnic. V občinski upravi so za zasedanje svetnikov zaradi deljenega oziroma neodlo- čenega mnenja v matičnih te- lesih občinskega sveta tudi pripravili različico sklepa. do katerega so prišli tako, da so se z izvajalci del pri gradnji OŠ Debro dogovori- li, da bodo svoje obvezno- sti plačali z zamikom v pri- hodnjih letih. Zato pa bo ob- čina prihodnji dve leti siro- mašnejša za precej naložb, zlasti na področju družbe- nih dejavnosti in komunal- ne infrastrukture. Odločitev, da občina zaen- krat ostaja 51,53-odstotna lastnica zdravilišča, pa še ne pomeni, da bo večinski last- niški delež tudi dolgoročno zadržala. Po besedah župa- na Rajha bodo o morebitni prodaji delnic svetniki spet razpravljali ob morebitr ugodni ponudbi zainteresir? nega in v razvoj zdravilišč usmerjenega vlagatelja. Dri ga možnost, da občinski lasi niški delež pade pod večir skega, pa je morebitna vnc vična dokapitalizacija Zdra vilišča Laško. Slednjo dopuš čajo tudi v zdraviliški upri vi kot eno od možnosti za n prtje finančne konstrukcij načrtovane gradnje vvellnes hotela in termalnega centr ob sotočju Rečice in Savinjf če bodo za naložbo seved dobili vodnogospodarsko sc glasje. IVANA STAMEJČl' Spomladi nova Icatastrofa v sadovnjalcih Na Celjskem so doslej odkrili tri žarišča bakterijskega hruševega ožiga ali ognjevke: v sadovnjakih v Črnovi pri Velenju, tri primere v Nazarju ter primer na zasebnem intenzivnem travniškem sadovnjaku v Zalogu pri Šempetru v Savinjski dolini. Strokovnjaki pravijo, da se trenutno stanje umirja, da pa se spomladi obeta še veliko težav. Da se širjenje hruševega ožiga umirja in se bo predvidoma končalo z drugo rastjo v juliju, je povedala tudi vodja fitosanitarne inšpekcije v Celju Ema Pavlič-Nikolič. Kljub temu priporoča nadaljnje preglede v sadovnja- kih. »Morebitna odkritja ali sume pri pregledovanju rastlin je treba takoj sporočiti kriznemu štabu v Ljubljano na številko 041-354-405 ali fitosani- tarni inšpekciji v Celju, številka 031-373-354. Pri pregledovanju svetuje- mo ustrezno zaščito. Bolj ustrezno kot s škarjami je pregledovanje z roka- mi, ki pa jih je treba po opravljenem delu obvezno razkužiti.« Svetovalka vlade pri Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo Vlasta Knapič je manj optimistična: »S končanim cvetenjem se je širjenje okuž- be hruševega ožiga končalo oziroma močno umirilo, kar pa ne pomeni, da smo pred problemom rešeni. Nasprotno, čakajo nas še hudi problemi, tudi na Celjskem, ki jih pričakujemo zlasti prihodnjo pomlad. Tako je bilo tudi v okolici Škofje Loke, kjer so se prvi primerki pojavili preC dvema letoma, letos pa smo doživeli pravo katastrofo. Okolica Celja je vsi problematična in se je kljub preventivi ne bo dalo ohraniti zdrave.« Čepra* bodočega širjenja hruševega ožiga v celoti ne bodo mogli preprečiti, p' intenzivno pripravljajo varovalne ukrepe, je povedala Vlasta Knapič. T< teden bo prva obravnava pripravljenega osnutka ukrepov, ki bodo kme tom in drugim lastnikom sadnega drevja svetovali, kako naj se pripravi)' na novo širitev neprijetne rastlinske bolezni. Doslej so pregledali vse intenzivne sadovnjake in drevesnice na površin okoli tri tisoč hektarov in okoli sto primerov zasebnih lastnikov sadovnja kov. Uničili so že deset hektarov intenzivnih sadovnjakov ter okoli 270^ okuženih dreves po vrtovih in travnikih. Na Celjskem so pregledali okol petnajst vzorcev in velika večina jih je bila negativnih. Najbolj problema tične so jablane, hruške in kutine. Med močno okuženimi so okrasne rast line, od koder se tudi s pomočjo čebel prenašajo okužbe. V času necvete nja se okužbe lahko prenašajo tudi preko poškodb, ki jih na drevju pov^ zročajo naravne nesreče. TONE VRABl KRATKE-SLADKE Žalska polenta Žalčani se radi pohvalijo, da pripravljajo svoje polet- ne prireditve po vzoru Len- ta. »Še kakšno leto, pa bo pri nas pol Lenta,« smo slišali zadnjič. Da le ne bo nastala Dolenta. Kadar Rop na rajžo gre Predsednik vlade Anton Rop očitno preredko odhaja »na teren«. To smo ugotav- ljali tudi na zadnjem (in do- slej edinem) srečanju v Žal- cu, kjer so slovenskega pre- mierja odločno okupirali ko- njiški gospodarstveniki. Ta- ko so spet dokazali, da so Po- horci iz pravega testa. Glavobol Glede na to, da je nesmi- selno nenehno razlagati ob- seg pokrajine Sa-Ša (Zgornja Savinjska in Šaleška dolina), pa še v Spodnji Savinjski do- lini protestirajo proti ome- njanju »Savinjske«, predlaga- mo, da se Pokrajina Sa-Ša preimenuje v Pokrajina Golte. Itak se zna zgoditi, da bo vodstveni kader v devetih ob- činah Sa-Še zaradi projekta Golte še krepko bolela gla- va. V občinah bolj učinkoviti Občinska oblast se je še en- krat izkazala za bolj učinko- vito od državne. Celjski žu- pan je z menjavami v svoji ekipi že začel, medtem ko pre- mier Rop o njih še vedno raz- mišlja... Št. 28-10. julij 2003 DOGODKI 3 Trn v peti celjskega župana? Na željo župana Bojana Šrota je Darja Pavlina odstopila z mesta direktorice občinske uprave Mestne občine Celje - Tina Gril, ki naj bi jo zamenjala, ima dve leti delovnih izkušenj, čeprav je za to delovno mesto potrebnih najmanj 11 let Vest, da v občinskem vr- hu prihaja do zamenjav, je v javnost pricurljala konec prejšnjega tedna. Ena na- jodmevnejših sprememb je zamenjava dosedanje direk- torice občinske uprave Ce- lje, Darje Pavlina. Na nje- no mesto naj bi prišla 27- letna univerzitetna diplomi- rana pravnica Tina Gril, ravnateljica katoliškega vrtca Danijelov levček in čla- nica stranke Mladi za na- šo prihodnost, ki stranko zastopa tudi v mestnem sve- tu MOC. Čeprav Tina Gril že dlje ča- sa zelo tesno sodeluje z žu- panom Šrotom (med drugim je bila članica njegovega vo- lilnega štaba) in bi ji, kot pra- vi sam, na položaju direkto- rice občinske uprave popol- noma zaupal, Grilova ne iz- polnjuje vseh pogojev, ki bi morali biti zahtevani za ome- njeno delovno mesto. Kot je povedal mag. Roman Lav- tar, direktor Urada za lokal- no samoupravo RS, je za me- sto direktorja občinske upra- ve MOC potrebno imeti 11 let delovnih izkušenj. Mla- da (in sicer menda zelo spo- sobna) Tina Gril jih ima dve leti. Prilagojen javni natečaj? »z Darjo Pavlina sva dobro sodelovala in jo zelo cenim, saj sva oba pravnika, vendar pa se v določenih stvareh nisva strinjala,« je povedal Bojan Šrot. »Dejstvo je, da so služ- be javnih uslužbencev zamen- Ijive in da je pomembno, da se župan z najožjo ekipo so- delavcev dobro razume,« je odločitev o zamenjavi ko- mentiral župan Šrot, ki o kon- kretnih imenih še ni želel go- voriti, saj naj bi to ne bilo pošteno. Kratek je bil tudi Ro- man Repnik, občinski pred- stavnik za odnose z javnost- mi: »Do dogovora je prišlo sporazumno, saj se je Darja Pavlina odločila, da bo na- daljevala s študijem. Vrača se na nekdanje delovno me- sto,« je povedal Repnik. Tina Gril izhaja iz kato- liške družine in je najmlajša od štirih otrok. Zadnji dve leti je bila direktorica Opa- tijskega zavoda in s tem tu- di Danijelovega levčka, pr- vega katoliškega vrtca na Celjskem. Kmalu zatem, ko je sodelovala v volilnem šta- bu župana Šrota, je kot čla- nica liste Mladi za našo pri- hodnost postala najmlajša članica mestnega sveta. Vsi trije naj bi se dogovo- rili, da bodo javnosti podali skupno izjavo, v kateri bo na- vedeno, da sta se župan in di- rektorica občinske uprave sporazumno razšla. Darja Pavlina, ki se vrača na nek- danje delovno mesto vodje oddelka za pravna in premo- ženjska vprašanja, gospo- darstvo ter kmetijstvo Mest- ne občine Celje, razrešitve oziroma odstopne izjave, ki jo je podala v torek, ne želi komentirati. Neuradno smo izvedeli, da je zamenjave celo vesela. »O zamenjavah bomo razmišljali potemfi Kot smo neuradno izve- deli, je Bojan Šrot mesto di- rektorice najprej ponudil Danici Dobršek, vodji od- delka za finance v MOC. Ko je slednja ponudbo zavrni- la, se je odločil, da bo v eno največjih občinskih pisarn pripeljal Tino Gril, katere kariera se strmo vzpenja. 27- letna Grilova je potrdila, da namerava kandidirati za de- lovno mesto direktorice ob- činske uprave. »Menim, da izpolnjujem vse pogoje,« je povedala mlada pravnica in dodala, da bi ji delo na me- stu direktorice občinske uprave pomenilo predvsem velik izziv. V primeru, da bo izbrana, naj bi jo po neu- radnih informacijah v mest- nem svetu nadomestila Pe- tra Kodela, o tem, kdo jo bo nadomestil na mestu di- rektorice Danijelovega levč- ka, pa bodo v Opatijskem zavodu razmišljali šele po- tem, ko bodo znani rezul- tati javnega natečaja za me- sto direktorja občinske uprave MOC. Kot je povedal Bojan Šrot, naj bi nova direktorica delo nastopila že 1. avgusta, de- lovno razmerje z njo pa na- merava skleniti le za tri leta in pol. »Naslednjemu župa- nu želim omogočiti, da si bo lahko sam izbral novega di- rektorja občinske uprave,« je povedal župan Šrot. Kadre po svoji men bo lah- ko tako župan izbral že takoj po volitvah - in se tako izog- nil zapletom, ki še največ ne- zadovoljstva zbujajo med za- poslenimi na občini. O tem, da je večina delavcev občin- ske uprave z napovedanimi »reorganizacijskimi spremem- bami« nezadovoljna, med dru- gim priča anonimno pismo, ki je konec minulega tedna prispelo na naslove nekaterih medijev. Pismo se dotika pred- vsem zaposlovalne politike v MOC, v njem pa je med dru- gim zapisano, da je »Darja Pa- vlina skalila županovo zaupa- nje in mu je trn v peti«. ALMA M. SEDLAR Foto:GK Darja Pavlina, univerzitetna diplomirana pravnica, je opravljala delo direktorice občinske uprave Mestne ob- čine Celje od leta 1999. Pred tem je vodila Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja, gospodarstvo ter kme- tijstvo Mestne občine Celje, isto delo pa naj bi opravljala tudi po odstopu z mesta direktorice, o katerem naj bi se z županom Šrotom sporazumno dogovorila. Darja Pavlina Tina Gril Tajniki icot podjetniici? Odpuščanja v celjski občinski upravi - ostajajo le »zvesti«? Celjski župan Bojan Šrot že dalj časa napoveduje reorganizacijo občinske uprave, saj ni zadovoljen z učinkovitostjo nekaterih služb in uslužbencev. Prav napovedi o bližnji reorga- nizaciji naj bi bile temeljni razlog, da je razrešil direk- torico občinske uprave Dar- jo Pavlina. V mestni občini je zdaj za- poslenih 110 uslužbencev, po reorganizaciji naj bi jih bilo blizu 30 manj. So pa njego- ve napovedi o reorganizaciji •n prve poteze v tej smeri očit- '10 močno prestrašile neka- tere od občinskih uslužben- cev. Zato so spisali anonim- no pismo, v katerem mrgoli o^^itkov na delo in namera- vane poteze celjskega župa- predvsem pa iz anonim- ki so jo poslali novinar- hišam, veje velik strah službe. Je torej res, kot očitajo v ^lonimki njeni pisci, da bo ^•Jpan odpuščal? Ali si res, trdijo pisci anonimke, prizadeva za ukinitev tajniš- ■^'h mest v krajevnih skup- nostih in mestnih četrteh, de- 0 tajnikov pa ponuja samo- stojnim podjetnikom? Je res, da je med svojim županova- njem zaposlil že več kot 20 »svojih« ljudi? Bodo res na udaru predvsem starejši de- lavci? Kako na te očitka odgovar- ja Bojan Šrot? »Sedanja struk- tura občinske uprave je sta- ra in zato tudi nekoliko oko- stenela. Zato sem se odločil za reorganizacijo uprave. S tem naj bi se povečala njena učinkovitost, storitve bodo postale bolj prijazne do ob- čanov, na ta način pa bomo tudi pridobili certifikat ka- kovosti ISO 9001. Spremem- be bodo predvsem vsebinske, saj načrtujemo združevanje nekaterih služb znotraj ob- činske uprave. O presežnih delavcih, ki naj bi jih prine- sla reorganizacija, je nemo- goče govoriti. Najprej je na- mreč potrebno dokončati pregled obstoječega stanja. Reorganizacija bo nekatere službe povezala, hkrati pa pripomogla tudi k zmanjša- nju strukturnega neskladja za- poslenih, ki se kaže po eni strani v presežkih nekaterih kadrov, po drugi pa v pomanj- kanju določenih strokovnja- kov. Poudariti pa je treba, da bo moral vse spremembe v občinskih službah v odloku določiti mestni svet. Zakon ščiti tudi določene kategori- je uslužbencev, zlasti starej- še, ki tudi po reorganizaciji ne bodo ostali na cesti. Zato je vsakršna bojazen o izgubi delovnega mesta odveč.« Ob tem priznava, da so v zadnjih petih letih na občini res zaposlili nekaj novih ka- drov, vendar meni, da je šte- vilka dvajset vseeno preveli- ka. Približno toliko delavcev, kot so jih zaposlili, je namreč po županovih besedah v zad- njih petih letih odšlo tudi v pokoj. Glede spremembe statusa tajnikov mestnih četrti in kra- jevnih skupnosti v samostoj- ne podjetnike pravi, da mu tak načrt osebno ni všeč. »Bo pa reorganizacija zajela tudi njihova mesta, vendar v tem smislu, da bo njihovo delo še bolj dostopno in prijazno do občanov,« je trditve iz ano- nimke komentiral župan Bo- jan Šrot. BRST Bojan Šrot Rimljani povezujejo šolski center Celje je minuli četrtek gostil partnerje iz nemškega Bopparda in madžarskega Kaposvara, s ka- terimi so sodelovali pri projektu Evropske unije Come- nius. Projekt z naslovom Rimske poti nas povezujejo - Rimljani v preteklosti in sedanjosti bo končan v treh ^šolskih letih. »Namen Comeniusa je predvsem povezava. V času glo- balizacije je še bolj pomembno, da je človek sposoben povezovati se z drugimi in pri tem ne pozabiti na svoje lastne korenine ter navezati nove prijateljske vezi,« pra- vi Simona Črep, koordinatorica projekta. V Šolskem cen- tru Celje so s projektom sprva začeli le v poklicni in tehnični strojni šoli, nato pa so k delu povabili tudi gim- nazijce in gradbenike. Gimnazijci so odkrivali podobo rimskega Celja, gradbeniki so predstavili Celje v današ- njem času, strojniki pa so poskrbeli za prenos vseh infor- macij. Prvi del so predstavili partnerjem na obisku, za- ključna predstavitev rezultatov (tudi nemških in madžar- skih) pa je bila v Kaposvaru, kamor so se skupaj odpravi- li po obisku v Celju. ŠO Terme Olimia imajo Tulieljske Direktor hčerinskega podjetja Term Oli- mia na Hrvaškem Marjan Šviglin je mi- nuli petek v Zagrebu podpisal pogodbo o nakupu Tuheljskih toplic. Kupnino, ki po plačilu 120 milijonov tolarjev varščine zna- ša še 440 milijonov tolarjev, morajo po- ravnati v enem mesecu, to je do 4. avgu- sta in šele takrat bodo tudi formalno-pravni lastniki hrvaškega zdraviliškega centra. Terme Olimia nameravajo v Tuheljske to- plice, ki se razprostirajo na 7,5 hektara zem- ljišč, v treh letih vložiti 7 milijonov evrov, s prvimi deli pa bodo začeli takoj prihodnje leto. Prenovili in povečali bodo bazene, zgra- dili vvellnes in zdravstveni center, posodo- bili hotelske zmogljivosti, da bodo zadosti- li kategoriji štirih zvezdic ter zgradili kon- ferenčni center. Kot je dejal direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, se vsebine slo- venskih term s hrvaškimi naj ne bi podvaja- le, ampak bi se čim bolj dopolnjevale. Počivalšek dvomi, da bi se pri plačilu Tu- heljskih toplic lahko še karkoli zataknilo. Opravili ga bodo preko hrvaškega podjetja Terme Olimia-Zagorska sela, ki ga bosta Kre- kova družba in kapitalska družba dokapita- lizirali z milijardo tolarjev. JI Št. 28-10. julij 2003 4 dogodki Počit- nice čas za obnovo šolske duri se v polet- nem času na celjskih šo- lah ne bodo popolnoma zaprle. Na IV. osnovni šoli se bo začela investicija za adap- tacijo celotnega objekta in pridobitev dodatnih pro- storov telovadnice, da bo vse pripravljeno za devet- letko. Na Osnovni šoli Lava bodo prostore, kjer so bi- li doslej prostori vrtca v okviru osnovne šole, pre- delali v prostore za otro- ke devetletke. Na OŠ Fra- na Kranjca bodo na vhod- ni strani adaptirali streho, uredili pa bodo tudi skup- ne prostore in učilnice za izvajanje devetletke za prvi razred. Določene posege bodo naredili tudi na stre- hi III. osnovne šole. V L osnovni šoli Celje bodo dokončali še nekaj del v njihovi kuhinji na Koso- velovi ulici. Na ostalih šo- lah bodo v poletnem času potekala tekoča vzdrževal- na dela, pleskanje, manj- ša popravila v sanitarnih prostorih... Mestna občina Celje bo v poletnem času poskrbe- la tudi za manjša vzdrže- vala dela na vodovodnih sanitarijah v vrtcih oziro- ma nekaj posegov na igriš- čih. SB Poplava novogradenj Gradili bodo varovana in neprofitna stanovanja, prizidek k Narodnemu domu in garažno hišo Nepremičnine Celje so pred vrsto pomembnih na- ložb, s katerimi bodo ob sodelovanju različnih partnerjev zrasla prva va- rovana stanovanja v Ce- lju, nov stanovanjski blok, garažna hiša in pri- zidek k Narodnemu domu. Včeraj so v županovi pi- sarni podpisali pogodbo o izgradnji prvih celjskih va- rovanih stanovanj, ki jih bo- do Nepremičnine gradile z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalid- skega zavarovanja Sloveni- je. Gre za 300 milijonov to- larjev vredno naložbo, v ka- teri oba investitorja sode- lujeta s polovico sredstev. V objektu, ki ga bodo gra- dili ob Kajuhovi ulici, v bli- žini doma upokojencev, bo 26 najemnih neprofitnih va- rovanih stanovanj, investi- torja pa sta se sporazume- la, da najmanj 10 let po pri- dobitvi uporabnega dovo- ljenja stanovanj ne bosta smela prodajati. Izvajalca storitev varstva v varovanih stanovanjih bosta partner- ja izbrala skupaj že pred za- ključkom gradnje, 4 mese- ce pred predvidenim za- ključkom del pa bosta ob- javila tudi skupen razpis za prvo oddajo teh stanovanj v najem. Zaenkrat je še ne- mogoče napovedati, kdaj se bo gradnja pričela, saj pod- pisu pogodbe sledi javni razpis za izbiro izvajalca del. »Če pritožb na izbiro izvajalca del ne bo, bi lah- ko pričeli graditi jeseni,« je povedal direktor Nepremič- nin, Slavko A. Sotlar. Prav tako ta teden bo pod- pisana še ena pomembna po- godba, ki je pogoj za priče- tek gradnje novih neprofit- nih stanovanj v Celju. V tej naložbi sodelujeta z Nepre- mičninami še Mestna obči- na Celje in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Blok s 46 novimi neproht- nimi stanovanji bodo gra- dili na Dolgem polju, v ta- ko imenovanem kareju 6, imel pa bo dobrih 3.300 kvadratnih metrov stano- vanjskih površin. Stano- vanjski sklad RS bo v nalož- bi, ki jo ocenjujejo na 600 milijonov tolarjev, sodelo- val s skoraj 186 milijoni to- larjev. Razpolagalno pravi- co nad stanovanji bodo ime- le Nepremičnine, najemni- ke pa bodo izbrali na pod- lagi javnega razpisa. Tudi na Dolgem polju naj bi pričeli graditi jeseni. Začetek gradnje prizidka k Narodnemu domu, v ka- terega se bo selila celjska upravna enota in ki bo stal 550 milijonov tolarjev, pa je pred vrati. Trenutno še te- čejo arheološka izkopava- nja, že avgusta pa naj bi za- čeli tudi graditi, kajti posto- pek za izbiro izvajalca del je že razpisan. V naložbi so- deluje s 37 odstotki sredstev skupni servis vladnih služb Republike Slovenije. Še letos naj bi pričeli gra- diti tudi novo garažno hišo na Dolgem polju, v kateri bo 298 parkirnih mest. Ga- ražna hiša bo imela 6 nad- stropij, Nepremičnine pa jo bodo gradile za trg, pri če- mer bo cena parkirnega me- sta v hiši 7 tisoč evrov. BRST Muzejski računalniki V občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju je na og- led ena najbolj nenavad- nih razstav zadnjih časov. Računalniška revija Mo- nitor je postavila razsta- vo starih računalnikov in opreme. Računalništvo se spremi- nja tako hitro, da prehiteva zgodovino. Zato so napra- ve, ki so bile še pred nekaj leti vrhunec znanja in teh- nike, danes že stare in ni- majo praktično nobene vrednosti več. Revija Moni- tor je lani ustanovila mu- zej računalništva in infor- matike. V njem so predvsem z darili posameznikov in inštitucij zbrali lepo zbir- ko starih računalnikov, opremo zanje, elektronske pisalne stroje, računske stroje in podobno. Razsta- va, za katero vstopnine ni, bo v Celju postavljena do 27. julija. BS Streha za dvorec Knežji dvorec v Celju bo dobil novo streho, znižali pa ga bodo tudi za eno nadstropje, s čimer se strinjajo stro- kovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine. Poseg je skrajno nujen, saj se stara streha na neobnovlje- nem delu knežjega dvorca podira, obstaja tudi nevarnost, da se prične dvorec rušiti. S posegom bodo stavbo zavaro- vali pred rušenjem in omogočili pogoje, da jo bodo lahko, po vzoru že obnovljenega južnega dela dvorca, obnovili in ji dali primerno namembnost. Čeprav v tej fazi še ne gre za celovito obnovo knežjega dvorca, pa to nakazuje odločenost, da bi v prihodnjih letih ta celjski zgodovinski spomenik temeljito obnovili. V Urad- nem listu je že objavljen razpis za izbiro izvajalca predvide- nih del, tako da bodo poseg pričeli takoj po opravljeni izbi- ri. Za gradbeni poseg so namenili 125 milijonov tolarjev, pri čemer je 25 milijonov primaknilo ministrstvo za kultu- ro, preostalih 100 milijonov pa bodo dodale Nepremičnine iz sredstev, zbranih z najemninami za poslovne prostore. BS, Foto: GK Vozni red rednih in posebih vlakov Pivo In cvetje 2003 Petek, 11. 7. Celje - Laško - Celje Odhod iz Celja: od 18.00 do 23.00, vsakih 30 minut Odhod iz Laškega: od 18.30 do 22.30, vsakih 30 minut, in ob 00.30, 1.30, 2.30 in 3.30 Sobota, 12. 7. Celje - Laško - Celje Odhod iz Celja: od 17.30 do 23.30, vsakih 20 minut Odhod iz Laškega: od 17.50 do 23.40 in od 00.50 do 4.50, vsakih 20 minut Maribor - Laško - Maribor Odhod iz Grobelnega: 16.07, 18.07, 21.17, 21.57 Odhod iz Šentjurja: 16.10, 18.10, 20.56, 21.20, 22.00 Odhod iz Uškega: 22.15, 23.50, 2.28, 5.15 ČETRTEK 10.7. Otroška zabava s Potujočim kuharjem - Trubarjevo nabrežje 17.00 Etno prireditev Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 17.30 Otvoritev razstave cvetja - parki pri TIC-u 18.00 Skupina Bepop - Trubarjevo nabrežje 19.00 Ansambel Igor in Zlati zvoki in gostja večera Sanja Doležal - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00 Skupina Show Mix music - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00 Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00 Skupina Bacardi ter shovv večera - moški in ženski striptiz - šotor pri Humu 19.00 Ansambel Mikola - graščinsko dvorišče 19.00 Otvoritev prireditve: Vlado Kreslin in Beltinška banda, Slavko Ivančič, Severina - Aškerčev trg 20.00 Party z duom Murat & Jose - šolsko igrišče 21.00 D.J. party - Trubarjevo nabrežje 21.30 PETEK, 11.7. Nogometna tekma med poslanci DZ in Laščani - igrišče Marija Gradec 17.00 Igre: Martin Krpan - najmočnejši Slovenec - šolsko igrišče 17.00 Otroška zabava s pojočim kuharjem - Trubar nabrežje 17.00 Etno prired. Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 1730 Promenadni vrvež po ulicah Laškega 18.00 Skupina Povver dancers - Trubarjevo nabrežje 19.00 Kvintet Gori - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00 Skupina Shovv Mix music - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00 Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00 Skupina Bacardi - šotor pri Humu 19.01 Skupina Ritmo Loco, Davor Radolfi in Kingston - Aškerčev trg 20.00 Poletni modni napovednik V.S. Styling - šolsko igrišče 21.30 D.J. partv - Trubarjevo nabrežje 21.30 Ognjemet z gradu Tabor 22.00 Predskupini Ina Maze in Alya z bandom - šolsko igrišče 22.00 Koncert skupine Šank rock - šolsko igrišče 24.00 SOBOTA 12.7. Malič open - jadralno padalska tekma v točnosti pristajanja (start Malič) - bencinski servis Petrol 8.30 Konjeniška prireditev - tekme v preskakovanju zaprek parkirišče Jagoče 9.00,11.00,13.00 in 16.00 Kolesarski vzpon na Šmohor - start Dvorana Tri lilije 9.00 Gorski tek na Šmohor - start Dvorana Tri lilije 10.00 Otroška zabava s potujočim kuharjem - Trubar nabrežje 17.00 Etno prired. Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 17.30 Promenadni vrvež po ulicah Laškega 18.00 Skupina Game over - Trubarjevo nabrežje 19.00 Kvintet Dori - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00 Dalmatinska klapa Domižana - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00 Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00 Skupina Bacardi - šotor pri Humu 19.00 Ansambel Mikola - graščinsko dvorišče 19.00 Boks (moški, ženski, kick) - šolsko igrišče 19.00 Nuša Derenda, Juhu banda, Frajkinclari - Aškerčev trg 20.00 D.J. party - Trubarjevo nabrežje 21.30 Veličasten ognjemet z gradu Tabor in s hriba Krištof 22.00 Dry Fish in Doliy Bell - šolsko igrišče 22.00 Slači fantje Total knock out - do nazga!!! - šolsko igrišče 24.00 Skupina Tabu - šolsko igrišče 00.30 NEDELJA 13.7. Konjiška prireditev - tekme v preskakovanju zaprek parkirišče Jagoče 9.00,12.00 in 15.00 Ohcet po stari šegi in Konovski štrajharji - grašč. dvorišče 10.00 D.J. party in ulična košarka rossi dribl turnir - Trub. nabr 14.00 Kvintet Dori - šotor Trubarjevo nabrežje 15.00 Dalmatinska klapa Domižana - Hotel Savinja - spodnji vrt 15.00 Skupina Bacardi - šotor pri Humu 15.00 Parada Pivo - cvetje po ulicah Laškega 17.00 Zaključni koncert pihalnih godb - Aškerčev trg 18.00 Ulična košarka - ekshibicijska tekma - Trubar nabrežje 19.O0 Nastop zmagovalca oddaje Orion 2002 - Trubar nabrežje 20.00 Št. 28-10. julij 2003 INTERVJU 5 Za Guinnessovo knjigo rekordov »Laščani se bojimo samo vremena,« je pred začetkom prireditev povedala prva dama Piva in cvetja Andreja Križnik Kot 10-letna srednješolka se je Andreja Križnik prvič delovno vključila v pripra- vo prireditev Piva in cvetja v Laškem. »Še zdaj se spomnim, s kakšnim strahom sem šla na počitniško delo v >turist biro<, kjer je bilo organizacijsko srce celotnega Pi- va in cvetja,« se nasmeje zdaj že osem let prva dama osrednje turistično-zabavne prireditve 31-letna Andreja Križnik. Rojena Laščanka je v mestno dogajanje vpeta kot članica upravnih odborov horti- kulturnega društva in Odbora za etno pri- reditve Možnar, od maja tudi kot predsed- nica Turističnega društva Laško. Prej je bi- la v društvu zaposlena kot poslovna sekre- tarka, od lanskega oktobra pa je direktori- ca Prireditvenega centra Laško. V pripravo Piva in cvetja je profesionalno vključena polno desetletje, zadnjih osem let je tudi vodja prireditev, kar po vseh organizacij- skih pripravah in usklajevanjih med dru- gim pomeni tudi to, da je vseh pet dni in noči praktično ves čas na nogah. »Okoli treh zjutraj naredim še zadnji obhod po mestu, brez tega ne morem domov v posteljo,« pravi in doda, da je naslednji dan ob 7. uri že v službi. Do lani je zatišje v času kosila izko- ristila tako, da se je vsaj malo poigrala s hčerkico, a zdaj je šestletnica (s čudoviti- ma babicama in teto, ne pozabi povedati) že tako velika, da jo obišče v mestu. Prepustiti vodenje prireditev 25-letnici je bila pogumna odločitev Laščanov, gle- de na to, da so Pivo in cvetje dolga leta vodili sami stari, prekaljeni mački. Verjetno res. Začela sem kot srednješol- ka z opravljanjem počitniške prakse leta 1987. In ostala. Vsi ostali so bili izkušeni, starejši, delali so volontersko. Zaupali so mi, sama pa sem izziv sprejela z veseljem. Po vseh teh letih zdaj skušam vsako leto dodati kaj novega, da ne bi delo postalo preveč rutinsko. Nove ideje so nova moti- vacija. Za vse Laščane je pet dni in pet noči pravi podvig, kajne? Laščani so prireditev vzeli za svojo. Saj se pojavljajo pritožbe glede glasnosti, a kot organizatorji poskušamo hrup omiliti, skr- bimo za čistočo ulic in odpravljamo vse, kar je najbolj moteče. Glavno pa se mi zdi, da vse težave, ki se pojavljajo, skušamo re- ševati sproti. Je dokaz tega, da Laščani živijo s Pi- vom in cvetjem, tudi podatek, da v pri- pravi prireditev tako ali drugače sodelu- je preko 1.200 ljudi? _ Gre za tradicijo, ki izhaja iz pivovarne. Ze odbor Piva in cvetja sestavljajo Laščani, ki so aktivni na vseh področjih. Vodi ga di- rektor glavnega pokrovitelja Pivovarne Laš- ko Tone Turnšek, v njem pa so predstavni- ki vseh podjetij, institucij in društev, brez katerih prireditve kot celote ne bi bilo. To pa je le vrh, saj brez Laščanov, ki so vpeti v pripravo vsake od prireditev ali skrbijo za njihovo operativno izvedbo. Piva in cvetja "e bi bilo. Pet dni in pet noči Piva in cvetja je vi- deti kot veliko zabavo in veseljačenje. Ka- ^^ pa jih doživljate v Laškem? Sama osebno zelo delovno. A reči mo- •"arn, da to rada delam in mi je v veselje, ^to mi doslej tudi za trenutek ni bilo tež- ko ali odveč. Da je le na koncu uspeh tak- sen, kot smo ga načrtovali, pa so poplačani vsi delovni dnevi in neprespane noči. Za- je to prireditev, na katero sem zelo po- nosna. Po njej me prepoznavajo znanci ši- ■"om Slovenije in zadnja leta skorajda ne pridem na Lent ali kam drugam, da me ne spraševali, kako bo s Pivom in cvetjem. Laščani ste znani kot gostoljubni ljud- je, a 140 tisoč obiskovalcev v petih dneh je vendarle nekaj čisto drugega kot si- ceršnji turizem. Velikokrat ponavljamo, da je Laško me- sto s 3.600 prebivalci in 140 tisoč obisko- valcev, ki nas obišče v petih dneh Piva in cvetja, kar je gotovo svojevrsten rekord. Do- bili smo že predloge, naj se prijavimo za Guinnessovo knjigo rekordov... A dejstvo je, da smo vseh obiskovalcev veseli; več kot jih je, bolj smo zadovoljni. Tudi zato pro- gramsko krepimo prve tri dni prireditev, da ni množično obiskana samo sobota, ki velja za najbolj noro noč v letu. Veseli nas, da ljudje ne prihajajo le s Celjskega, am- pak raste delež obiskovalcev iz že tradicio- nalno našega Maribora, Ljubljane, Novega mesta, zelo veliko je Primorcev... Prihaja- jo tudi iz tujine. Trst je že naše izjemno močno zaledje, lani so posebni vlaki obi- skovalce pripeljali iz Hrvaške, letos pa bo- do vozili tudi iz Avstrije. Vse več ljudi želi v Laškem ostati več dni. Za mlade ste pred leti uredili brez- plačen kamp. Kaj pa ostali? Laško ima tri hotele in nekaj zasebnih sob oziroma manjših penzionov. Nočitve- ne zmogljivosti preko leta povsem zado- stujejo, za Pivo in cvetje pa jih ni dovolj niti na celotnem Celjskem, če bi le petina ljudi želela tudi prenočiti... Za mlade smo zato postavili priložnostni kamp. Promet je gotovo v vrhu logistično naj- bolj zahtevnih priprav... ...in ostaja večna zagonetka. Potem, ko že mislimo, da smo našli optimalno reši- tev, se vsako leto najde kaj, kar je treba sproti reševati. Izjemno dobro sodelujemo z laš- ko policijsko postajo in prometnim inšpek- toratom v Celju, priprave se vlečejo vsaj dva meseca in do zadnje podrobnosti raz- delamo operativni načrt urejanja prometa, da bi tako zagotovili tudi čim večjo varnost obiskovalcem. To terja veliko dela in časa, a se splača. Z urejenim prometom je nena- zadnje zagotovljena tudi dobra obiskanost Laškega. Spomnim naj, da je bilo pred leti zaradi nesporazuma, ko se je na sobotno noč zaprla cesta v Laško že v Celju, za tret- jino manj obiskovalcev. Da je tako močan poudarek prav na urejanju prometa, je po- gojeno tudi z dejstvom, da je Laško stisnje- no v kotlino in ni mogoč obvoz v času pro- metnih zapor. Vsa parkirišča so med Pivom in cvet- jem zasedena s prireditvenimi šotori, ka- ko je torej s parkiranjem? Pivo in cvetje je iz leta v leto eno samo prilagajanje spremembam, pri nas sproti iščemo nove, boljše rešitve, skoraj nič ni stalnega. Tako je tudi s parkiranjem; samo za ta čas imamo v najemu travnike v Jago- čah, kjer je prostora za 3.000 avtomobilov. Za teh pet dni jih ogradimo in uredimo do- vozne poti, potem pa so spet travniki. Pivo se v Laškem toči iz sodov, bo v času Piva in cvetja tako tudi z bandido- som? Vrsto let smo iskali možnosti, da bi pivo po vzoru Oktoberfesta točili v steklene »li- trce«, a v Sloveniji je prepovedana uporaba steklovine na javnih prireditvah. Skrbi nas tudi varnost in morda je naša kultura pitja še prenizka, zato smo zadovoljni, da teh- nologija napreduje in so zdaj plastični ko- zarci po trdnosti in videzu že zelo podobni steklenim. Pri bandidosu in praznih stekle- nicah, ki bi ostale na prizoriščih, ni prob- lem komunalni vidik oziroma čiščenje. Za- radi varnosti smo se s pivovarno dogovori- li, da ga med Pivom in cvetjem točijo v so- de. Nekaj bolj izstopajočih novosti ste uvedli lani. Kako ste program okrepili letos? Lani smo uvedli kar precej močnih novo- sti; dodatni ognjemet v petkovi noči, etno prireditev Lepo je res na deželi, stojnico za maligan party ter žive kipe, letos smo se držali malce nazaj in se posvetili bolj šport- no-rekreacijskem področju, ki je bilo prejš- nja leta morda zanemarjeno. Uvedli smo tek in kolesarski vzpon na Šmohor, igre Mar- tin Krpan za najmočnejšega Slovenca ter konjeniško prireditev v preskakovanju za- prek. Vse so zanimive za najširši krog obi- skovalcev, v stilu zdrav duh v zdravem tele- su. In jubilej prihodnje leto? Bistveno se prireditev ne bo spremenila, vsako leto po zaključku v odboru ugotav- ljamo, da je okostje Piva in cvetja pravo in bi z uvedbo drastičnih novosti prireditev spremenili, da ne bi bila več ista. Razmiš- ljamo pa o bolj spektakularni otvoritvi, o krepitvi folk arta z gosti iz tujine... a za po- drobnosti je še čas. Vse je seveda pogojeno z denarjem, s tem, kakšen proračun bomo imeli. Je Pivo in cvetje prireditev, ki se finanč- no pokrije? Danes je tako, da se nobena prireditev več ne pokrije brez dobrega pokrovitelja. Tako je tudi s Pivom in cvetjem. Brez mecenstva pivovarne prireditev zagotovo ne bi imela pozitivnega finančnega učinka. Letos že tretjič je uvod v Pivo in cvetje Dan Laščanov, ki se je odlično prijel med zdajšnjimi in morda še bolj med bivšimi Laščani. Kakšni so osrednji pomisleki pred začetkom petdnevne skoraj neprekinjene zabave v Laškem, vas je česa strah? Samo vremena. Ničesar drugega, vreme- na pa res. Pri nas je tako, da lahko prireditev poruši samo vreme. Organizacijsko smo ta- ko povezani, močni in pripravljeni, da ni stvari, ki bi se je bali. Razen vremena, ki nam je zadnja leta kar nekajkrat ponagaja- lo, a je višja sila, na katero ne moremo vpli- vati. Sama sem optimist; tudi če že mora biti v teh dneh kakšna ploha, naj bo popold- ne... Zvečer pa naj bo lepo vreme. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Št. 28-10. julij 2003 6 gospodarstvo Mali močnejši od veiiiciii Samostojni podjetniki na Celjskem ustvarili lani 116 milijard tolarjev prometa - Največji Štorman, Žonta, Šumer, Božičnik, Juteršek in Strašek Za popolnejšo državno statistiko so morali letos tu- di samostojni podjetniki predložiti številke iz letnih poročil. Po podatkih Agen- cije za javnopravne eviden- ce in storitve smo v celjski regiji lani imeli 5.334 pod- jetnikov (od tega šest sred- nje velikih), ki so skupaj ustvarili 116 milijard tolar- jev prihodkov od prodaje, 7,8 milijarde dobička in zaposlovali 7.561 delavcev. Največ dobička so imeli podjetniki, ki se ukvarja- jo s predelovalno dejav- nostjo, sledijo pa tri dokaj enakovredna področja - promet, gradbeništvo ter tr- govina, popravila motor- nih vozil in izdelkov za ši- roko porabo. Predelovalne dejavnosti so na prvem mestu tudi po ne- katerih drugih kazalcih. Na tem področju deluje 1.085 podjetnikov ah dobra peti- na vseh, zaposlujejo slabo tretjino vseh delavcev, lani pa so ustvarili četrtino vseh pri- hodkov od prodaje. Podjet- niki iz te dejavnosti so po- slovno leto zaključili pozi- tivno, njihov dobiček pa je bil z 31-odstotnim deležem daleč najvišji med vsemi de- javnostmi. Sledita dve dokaj enako- vredni področji, ki sta lani tudi bili pozitivni - trgovi- na, kjer je 985 podjetnikov ustvarilo 29 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, ter gradbeništvo, ki je imelo 17- odstotni delež v prihodkih, 841 podjetnikov pa je zapo- slovalo petino vseh delav- cev. Podjetniki, ki po svoji dejavnosti sodijo na področ- je prometa, skladiščenja in zvez, so lani ustvarili dobrih 15 odstotkov vseh prihod- kov od prodaje, s po 5-od- stotnim deležem pa sledita gostinstvo in poslovne de- javnosti. Med občinami iz- stopajo podjetniki iz celj- ske občine, ki so ustvarili slabo četrtino vseh prihod- kov, sledijo pa jim podjet- niki iz Šentjurja (12,8 od- stotka) in Žalca (12,7 od- stotka). Izguba višja kot predlani Lani je imelo izgubo 764 malih podjetnikov, znašala pa je 919 milijonov tolarjev, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leta 2001 (izguba vseh slo- venskih podjetnikov se je la- ni povečala kar za 30 odstot- kov!). Dobro četrtino izgu- be je imelo 99 podjetnikov s področja gradbeništva, okrog petino s področja trgovine, 17 odstotkov izgube je bilo v predelovalnih dejavnostih, blizu 14 odstotkov pa v go- stinstvu. Pred Ljubljančani Podatki Ajpesa so tudi raz- krili, da so mala podjetja po ekonomski moči prehitela »velike brate«, močnejša pa so bila celo od ljubljanskih podjetnikov. Podjetniki iz celjske regije predstavljajo namreč desetino vseh podjet- nikov v Sloveniji, zaposlujejo 11,7 odstotka vseh delavcev. delež prihodkov je 13-odsto- ten, delež dobička pa znaša nekaj več kot 10 odstotkov. Za primerjavo: gospodarske družbe na Celjskem so lani predstavljale 7,3 odstotka vseh družb v Sloveniji, ime- le so 8,1 odstotka vseh zapo- slenih, ustvarile pa so 7,5 od- stotka vsega prihodka in 5,3 odstotka celotne izgube. Največji šest samostojnih podjetni- kov, ki se po obsegu prihod- kov in številu zaposlenih uvrš- čajo med srednje velike (v ce- lo Sloveniji jih je le 18), je lani ustvarilo 9,3 milijarde tolarjev prihodkov od proda- je, kar je za desetino več kot lani. Prav vsi so imeli čisti do- biček, ki je skupaj znašal 25' milijonov tolarjev in je bil o predlanskega višji za dobril 40 odstotkov. Največji »espei jevci« so Stanko BožičnikI Zvonko Juteršek, Vili ŠumeJ Zvone Štorman, Štefan StrJ šek in Marjan Žonta. Lani s skupaj zaposlovali 545 delavl cev. j JANJA INTIHAJ Dobiček malih podjetij po posameznih dejavnostih. Vir: Ajpes. Ingrad VNG se je znebil večine obveznosti Vodstvo celjskega grad- benega podjetja Ingrad VNG je zelo zadovoljno. Njiho- vi upniki so prejšnji teden z nekaj več kot 68 odstotki glasov potrdili prisilno po- ravnavo, kar pomeni, da so se izognili stečaju, name- sto dobrih dveh milijard pa bodo morali poravnati »le« za 604 milijone tolarjev ter- jatev. Največji upniki Ingrada so NLB in NKBM ter Merkur, dolguje jim okoli 226 mili- jonov tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Samo Štante, bodo v skladu z načr- tom finančne reorganizacije dolgove v glavnem poplačali z dobičkom, ki ga pričakuje- jo v tem in naslednjem letu. Letos naj bi ustvarili 127 mi- lijonov tolarjev dobička, pri- hodnje leto pa 123 milijonov tolarjev. Štante je prepričan, da so glede na načrtovani ob- seg poslovanja takšna priča- kovanja realna. Z odprodajo nepotrebnega premoženja (prodali naj bi del poslovnih prostorov) bi letos in prihod- nje leto zaslužili še dodatnih 215 milijonov tolarjev. Po mnenju prisilnega upra- vitelja Branka Dordeviča, bi v Ingradu VNG, če želijo pre- živeti tudi po prisilni porav- navi, morali pridobiti čim- več zahtevnih in dražjih na- ročil doma in v tujini, pove- čati tržni delež, še dodatno racionalizirati stroške ter se poleg dezinvesticije odloči- ti še za dokapitalizacijo pod- jetja. Upniški odbor je pod- jetju predlagal, naj polovico terjatev poplača do sredine novembra in s tem dokaže svojo resnost. Člani odbora se namreč iz dosedanjih iz- kušenj bojijo, da bi za neka- tere upnike zmanjkalo de- narja. Upniški odbor je tudi napovedal, da bo sprožil »us- trezne ukrepe«, ker prejšnje vodstvo Ingrada VNG v letih 2000 in 2001 ni upoštevalo mnenja revizorja, da je pod- jetje že zrelo za prisilno po- ravnavo ali stečaj. JI Predsednik uprave Ingrada vimG Samo Štante si je oddahnil. stečaji Vse manj Libele V začetku tedna se je na zavodu za zaposlovanje znašlo tudi 46 delavcev celjskega podjetja Libela Standard. Kmalu se jim bo pridružilo še preostalih 15 delavcev, ki jih je stečajni upravitelj obdržal še toliko časa, da dokončajo proi- zvodnjo. Stečaj Libele Standard, ki je bila ena od naslednic nek- danje tovarne tehtnic, je bil pričakovan. Kljub prisilni po- ravnavi pred enim letom je podjetje še naprej poslovalo z izgubo, ki je lani znašala 53 milijonov tolarjev, nepo- ravnanih obveznosti pa se je nabralo za 151 milijonov to- larjev. Delavci, ki od marca niso več dobivali plače, regresa za dopust pa v vseh desetih le- tih niti niso videli, pravijo, da je za propad podjetja kri- vo nestrokovno vodenje, dfi krivde pa valijo tudi na la&j nike, ki podhranjenega po(i jetja niso hoteli dokapitali zirati. Vodstvo Libele Stai dard pa je, nasprotno, v pre(j logu za stečaj kot enega o razlogov za slabo poslovanj navedlo odpovedi naroči strateških partnerjev v tak imenovanem drobnem prc gramu, kjer sta delali dve trd jini vseh zaposlenih delavcei Na cesti tudi Zarja Kovinooprema Prejšnji teden je brez službe ostalo tudi vseh 28 delavcev podjetja Zarja Ko- vinooprema iz Petrovč. Ste- čaj je zaradi vse slabšega finančnega stanja predlaga- lo vodstvo, saj so neporav- nane obveznosti podjetja že za skoraj trikrat presegle os- novni kapital. V Zarji Kovinoopremi, ki po trditvah delavcev niti ni slabo poslovala, je pa bila obremenjena s slabostmi iz preteklosti, so konec pre- teklega leta ob 53 milijo- nih tolarjev osnovnega ka- pitala imeli 143 milijonov tolarjev neporavnanih ob- veznosti. V podjetju so le- tos računali na dokapitali- zacijo v višini 80 milijonov tolarjev, vendar se nihče, tu- di družbeniki, ni odzval nji- hovemu povabilu. Poleg td ga je, kot je navedeno v skle: pu za stečaj, Kovinooprem; letos ostala še brez proizvod nih prostorov, saj jim je lasi nik odpovedal najemno po godbo. Zanimivo je, da je lastni prostorov Kovinooprem podjetje Matjaž iz Petrovi ki je tudi lastnik 69-odsto nega deleža Kovinooprem« Nov Gorenjev center na Hrvaškem Hčerinsko podjetje velenjskega Gorenja na Hrvaškem je v Zagrebu odprlo nov di- stribucijski in razstavni center s 14.150 kvadratnih metrov površin. Vrednost naložbe je 12 milijonov evrov. V novem centru so glavno skladišče bele tehnike, servisna enota, ki bo pokrivala zagrebš- ko območje ter velik razstavni prostor, kjer je mogoče videti vse, kar proizvajajo v Gore- nju. V centru so tudi uprava in službe, ki spremljajo dejavnost Gorenja na Hrvaškem. Gorenje ima na hrvaškem trgu bele tehnike vodilni položaj. Prodaja je lani znašala okrog 100 milijonov evrov, kar jih uvršča na 59. mesto na lestvici 400 največjih podjetij na Hrvaškem JI Pettisoča pogodba v Eurofin leasingu na Teharjah so v to- rek podpisali pettisočo pogodbo za vozi- lo. Podjetje posluje tri leta, uvršča pa se na peto mesto v Sloveniji med tovrstnimi podjetji. Osemdeset odstotkov pogodb skle- nejo za rabljena vozila, povprečna vred- nost pogodbe, na mesec jih sklenejo od 200 do 250, pa je okoli dveh milijonov tolarjev. Popravek v članku Delničarji CMC in Voc si delijo dobiček, objavljenem v prejšnji številki No- vega tednika, smo napačno zapisali, da ima nadzorni svet celjskega podjetja Voc štiri člane. Pravilno se stavek glasi, da bo imel Voc odslej namesto šestih le tri člane, od tega bosta predstavnika kapitala Andrej Ka- menšek in Marjan Vengust. Celjski grof v stečaju Predlani se je Pivovarna Tara, ki je širši javnosti znana predvsem po pivu Celjski grof, uvrstila med de- set najhitreje rastočih pre- delovalnih gazel. V začet- ku tega tedna je podjetje šlo v stečaj. Predlog za stečaj, ki so ga najprej obravnavali na ma- riborskem sodišču, potem pa so ga odstopili celjskemu, je dala Nova Ljubljanska ban- ka, pri kateri je Tara leta 2000 najela 5,2 milijona mark po- sojila. Ker lastnik Herman Malgaj obveznosti ni redno poravnaval, je banka septem- bra lani odpovedala pogod- bo, terjatve, ki so ji še ostale do pivovarne, pa so znašale 2,6 milijona evrov oziroma 609 milijonov tolarjev. V NLB so denarja poskušali priti z vnovčenjem menic, ki jih je Tara dala za zavarovanje po- sojila, vendar so ugotovili, da podjetje na transakcijskem računu nima sredstev. Zato so predlagali stečaj. V Tari so sicer temu nasprotovali, vendar je sodišče podpdo ban- ko, saj je tudi finančni izve- denec potrdil, da podjetje ni sposobno poravnati zapadli obveznosti. Vzpon Tare se je začel let 1999 z nakupom Štajerske p vovarne, padec pa že kone leta 2000, ko so v podjetj uvedli prisilno poravnavo Predlani so se poskušali reš ti z dokapitalizacijo, venda nihče v pivovarno ni hotel vlc žiti denarja. Herman Ma\p je takrat za vse težave kriv obe največji pivovarni, češ ci sta jih načrtno izrinili iz ti govin, ker se je njihov dele na trgu piva povzpel že na odstotkov. Št. 28-10. julij 2003 gospodarstvo 7 Kitajski sladoled z okusom Etola Celjska tovarna arom in eteričnih olj bo na Kitajskem postavila proizvodni obrat - Kitajska zanimiva tudi kot nabavni trg Med redkimi slovenski- mi podjetji, ki so Kitajsko le uvrstila kot enega svo- jih razvojnih trgov, od ka- terega veliko pričakujejo, je tudi celjski Etol. Za zdaj je njihovih promet s šestim največjim gospodarstvom sveta še zelo skromen, saj bo letos dosegel le 100.000 cvrov. Že v naslednjih pe- tih letih naj bi se promet po- i^ečal za najmanj desetkrat, saj nameravajo na Kitaj- skem odpreti mešano pod- jetje in postaviti proizvod- ni obrat. Etol se je na kitajski trg od- pravil konec leta 2001. V me- stu Guangchou, ki je središ- Ce ene najrazvitejših in gos- podarsko najpomembnejših provinc Guangdong, je z ni- zozemskim trgovskim pod- jetjem odprl skupno predstav- ništvo. Do danes se je razši- ril že na območje Shangha- ja, kjer ima stalnega predstav- nika in skladišče. Kitajskim partnerjem ponuja predvsem izdelke za konditorsko dejav- nost, ki je v tej državi ena od najbolj razvitih panog živil- ske industrije. Po besedah predsednika uprave Ivana Fermeta bo Etol v prihodnjih letih razši- ril prodajno mrežo na veči- no obalnih provinc in tudi v !"azvitejše regije v notranjo- sti Kitajske. »Konkurenca je zelo velika, saj se srečujemo z vsemi največjimi multina- :ionalkami, vendar je kljub temu na tem velikem trgu za- dosti prostora tudi za naše podjetje. Prepričan sem, da se bomo tudi na Kitajskem sčasoma usidrali tako dobro kot smo se na trgih zahodne in vzhodne Evrope,« pravi Fer- me. V preteklih dveh letih so intenzivno testirali trg, saj je v njihovem primeru zelo po- membno, da poznajo lokal- ni okus. »Koncentrat posa- mičnih sadežev je pri njih po- polnoma drugačen kot pri nas. Zato tudi ni mogoče pre- prosto prenesti obstoječih iz- delkov na trg, ampak jih je treba prilagoditi lokalnemu okusu,« pojasnjuje član upra- ve Zdenko Zanoški in do- daja, da želijo na Kitajskem uspeti predvsem na področ- jih tako imenovanega alko- hola, konditorstva in slado- ledov. Na Kitajskem dodelava okusov čeprav jim v prvem pol- letju zaradi sarsa posli s Ki- tajsko niso šli tako dobro kot so pričakovali, je Zanoški prepričan, da bodo ob kon- cu leta dosegli načrtovanih 100 tisoč evrov prometa. Za- radi vseh nadaljnjih aktivno- sti, ki jih v tem in prihod- njem letu še načrtujejo na ki- tajskem trgu, pa v Etolu pri- čakujejo, da bodo v dveh ali treh letih povečali promet na 500 tisoč evrov, v petih letih pa naj bi se prodaja povzpe- la na najmanj milijon evrov. Ker pa Kitajska kljub vstopu v Svetovno trgovinsko orga- nizacijo še vedno z zelo vi- sokimi carinami in drugimi dajatvami ščiti svojo industri- jo, se v Etolu zelo resno pri- pravljajo na ustanovitev me- šanega podjetja in na zagon proizvodnega obrata. »Z last- no proizvodnjo bi izvoz na Kitajsko občutno znižali, saj bi iz Slovenije dobavljali le manjše količine najnujnejših sestavin, vse ostale surovine bi kupovali na kitajskem tr- gu. S tem bi bistveno poce- nili proizvodnjo, izdelke pa bi tako s ceno kot z okusom še bolj približali potrošni- kom,« pojasnjuje Ivan Ferme. Slovenska podjetja iz Ki- tajske raje uvažajo kot pa vanjo izvažajo. Lani so od tam uvozila za 225,4 mili- jona dolarjev blaga, izvo- zila pa le za 29,5 milijona dolarjev. Zaradi cenejših surovin, ki so že znane v Evropi, na pri- mer sladilo in citronska ki- slina, je Kitajska za Etol za- nimiva tudi kot nabavni trg. Ker pa so kitajski prodajalci vajeni zelo velikih številk, količine, ki jih Etol potrebuje za svojo proizvodnjo, pa pre- majhne, si tudi pri tem po- magajo s tujim partnerjem. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Čeprav je blagovna menjava Etola s Kitajsko še zelo skromna, je celjsko podjetje prejšnji teden obiskala delegacija veleposlaništva LR Kitajske v Slovenije. Veleposlanika Xu Jiana (na fotografiji se rokuje s predsednikom uprave Etola Ivanom Fermetom) je zlasti zanimalo, kakšne načrte imajo Celjani na kitajskem trgu in katere so največje težave pri prodiranju v njihovo državo. IMIrko Tuš prenavlja centralni komite Engrotuš postal solastnik znamenite stolpnice v Beogradu - Namesto politikov domači in tuji poslovneži Celjskega podjetnika Mir- ila Tuša poleg trgovine za široko potrošnjo očitno vse ®olj zanima tudi trgovanje ^ nepremičninami. Potem ^^ je lani v Celju kupil in letos tudi že prodal okrog ^0.000 kvadratnih metrov "elik kompleks nekdanje Libele, je pred kratkim po- solastnik ene najbolj Gnanih stavb v bivši Jugo- slaviji - 23-nadstropne stolp- nice v Beogradu, v kateri je '"lel sedež CK ZKJ. ^ V Engrotušu o podrobno- stih nakupa ne želijo govori- f^edkobesedni so tudi pri pojasnjevanju, koliko jih bo »tala prenova precej poško- dovane zgradbe na sotočju ^^ve in Donave, v kateri je ^red Natovim bombnim na- padom leta 1999 imela sedež ^•^anka Miloševičeve žene ^""jane Markovič. Direktor Aleksander Svetelšek je po- vedal le to, da so pred dve- ma mesecema v srbski pre- stolnici odprli podjetje Tuš Beograd, preko katerega so kupili lastniški delež v med- narodnem podjetju, ki ima že nekaj časa v lasti tudi nek- danjo stavbo centralnega ko- miteja. Imena podjetja ni že- lel razkriti, da gre za poslov- no skrivnost pa je odgovoril tudi na vprašanje, kdo bo pre- navljal stolpnico. Vse skupaj gotovo ne bo po- ceni, vendar so očitno stro- kovnjaki ocenili, da je stav- ba bolj primerna za obnovo kot za rušenje. Zgrajena je zelo kvalitetno, pa tudi poš- kodbe zaradi bombardiranja niso prehude. »Naš cilj je pre- noviti zgradbo v sodobni po- slovno-informacijski in ko- munikacijski center, ki bo že sredi prihodnjega leta pri- pravljen za najemnike. Beo- grad bo prej ali slej zopet sre- dišče Balkana in takšna zgrad- ba bo gotovo zanimiva za do- mača in tuja podjetja. V na- kupu stavbe vidimo torej le dobro poslovno priložnost,« je povedal Svetelšek. V Engrotušu za zdaj o širi- tvi trgovske mreže na srbski trg še ne razmišljajo. Strate- gijo prodora so sicer že nare- dili, je dejal Aleksander Sve- telšek, vendar bo Srbija mo- rala še nekaj časa počakati, saj želijo najprej izpeljati vse svoje načrte v Sloveniji. JANJA INTIHAR Poskočni Infond Holding Minuli teden je bilo trgovanje na Slovenski borzi glede na promet ponovno na nekoliko nižjih nivojih. Pojavil pa se je nepričakovani novi adut - delnica Infond Holdinga, katerega cena se je od srede do torka povečala kar za 8,4%. Ob skupnem prometu petih dni v višini 108 milijonov SIT delnica ne velja ravno za najprometnejšo, vendar njena rast ni zanemarljiva. Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003 Napovedani odlični polletni prodajni rezultati Krke Sredino dogajanje v minulem tednu so po prometu zaz- namovale obveznice RS27, RS50 ter S0S2E, opaznejše pa so še bile delnice Krke, Petrola, Laškega in Gorenja. Ravno slednje so končno uspele zaustaviti nenehno padanje njiho- vega tečaja. Do torka so pridobile kar 3,9% na vrednosti. Četrtek je bil v znamenju treh večjih poslov: 646 milijonov SIT pri IDu Triglav steber 1, ter dva posla po 561 milijonov SIT pri Heliosu ter potovalni družbi Alpetour. V petek je ponovno bil v ospredju večji sveženj v višini 211 milijonov SIT, z delnico Nacionalne finančne družbe 2, na borzni ko- taciji pa so bile opaznejše delnice Mercatorja in Krke. Sled- nje so bile tudi pred zaključkom trgovanja zaustavljene, saj je potekala skupščina te družbe. Tam bi lahko prišlo do razkritja nekaterih informacij, ki bi lahko ključno vplivale na tržno ceno te delnice. Navadno se vodstvo Ljubljanske borze v takšnem primeru odloči za zaustavitev trgovanja s takšno delnico. Dejansko so na skupščini tudi bile podane določene cenovno občutljive informacije. Predsednik uprave Krke, Miloš Kovačič, je namreč razkril, da so ob polletju poslovni rezultati novomeške Krke zelo dobri. Fizično naj bi prodajo povečali za 24%, vrednostno pa nekoliko manj, predvsem zaradi težav z ameriškim dolarjem. Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003 Preoblikovanje bo neobdavčeno Kar zadeva tekoči prevzem Aktive Investa, vsaj za enkrat še ni zaznati večjega navala. Mogoče se bo dogajanje neko- liko spremenilo po ponedeljkovi objavi mnenja uprave Ak- tive Investa, da bo tudi slednja sprejela prevzemno ponud- bo po 22.000 SIT za delnico. Na tak način želi uprava pre- pričati tudi ostale male delničarje k prodaji delnic. Ena iz- med razveseljivejših novic za delničarje PID-ov ter ID-ov pa je bila petkova objava finančnega ministrstva, da preobli- kovanje teh oblik družb v vzajemne sklade ne bo obdavče- no zaradi kapitalskih dobičkov. To je po eni strani tudi smo- trno, saj se preoblikovanje naredi ne glede na voljo malih delničarjev (in je tudi zakonsko določeno), medtem ko je prodaja vrednostnih papirjev (ali enot premoženja skladov) odločitev vsakega posameznika. Če je torej nekdo lastnik na primer določenega ID-a, ki se bo preoblikoval v vzajem- ni sklad, mu zaradi tega ob preoblikovanju ne bo potrebno plačevati kapitalskega dobička. Slednjega pa bo moral ven- darle plačati v primeru, če je od nakupa ID-a do prodaje (kasneje preoblikovanih) točk vzajemnih skladov poteklo manj kot 3 leta. VALTER GRILANC, analitik Št. 28-10. julij 2003 8 AKCIJA Župnik iz celice smrti Na obisku pri zlatomašniku Janezu Bračunu, kuratu v Domu upokojencev Polzela čeprav duhovnike sreču- jemo skoraj vsak dan, jih kar premalo poznamo. Kaj jih je vodilo v službo Bo- gu, kakšno je njihovo živ- ljenje, o čem razmišljajo in kako gledajo na svet... Po- trudili se bomo, da bomo predstavili življenje duhov- nikov, ki nas spremljajo ob vseh pomembnejših živ- ljenjskih mejnikih, sami pa boste s priloženim kupo- nom odločali, katerega žup- nika bomo obiskali. Veliko naših bralcev že poz- na Janeza Bračuna, zlato- mašnika in najstarejšega du- hovnika v Spodnji Savinjski dolini, ki je opravljal dušno pastirstvo v Grižah in na Re- čici ob Savinji, sedaj pa dela v Domu upokojencev na Pol- zeli. »Ohranimo lep spomin na pretekla leta in se znova izročajmo v Božje roke.« To geslo si je izbral Janez Bra- čun, ki letos slavi 50 let ma- šniškega posvečenja. »Nič ne jamram, dobro je biti tukaj,« je duhovnik Bra- čun opisal življenje v polzel- skem Domu upokojencev, kjer že deveto leto kot redni in hišni duhovnik, torej ku- rat, skrbi za duhovno življe- nje starostnikov in vseh, ki so našli svoj drugi dom na Polzeli. Varovanci doma se zbirajo v kapeli v Kristalni dvorani, kjer poteka skupna molitev in bogoslužje, enkrat tedensko ob petkih pa gos- pod Bračun v novi stavbi vo- di skupino starostnikov za sa- mopomoč. »To ni bogoslužje, temveč gre bolj za zbiranje in pogo- vore na podlagi Svetega pi- sma in Božje besede. Razmiš- ljamo predvsem o smislu živ- ljenja, staranja in umiranja, hkrad pa je to priložnost za skupno kesanje in prejem svetega obhajila.« V skupino prihajajo različni ljudje, predvsem tisti, ki jih omeju- je bolezen ali drugi vzroki. Gospod Bračun skrbi tudi za težko bolne in onemogle, ki ležijo v sobah, z velikim spo- štovanjem pa govori o ljudeh okoli sebe in njihovih oseb- nih, včasih tudi tragičnih zgodbah. Življenje, ki ne prizanaša Bogato življenje Janeza Bračuna se je pričelo leta 1926 v Podčetrtku. Kot pet- leten fante se je preselil v Pod- sredo k starim staršem, kjer je obiskoval šolo, kasneje tudi gimnazijo. »Moja pot do du- hovniškega poklica ni bila ta- ko enostavna, saj sem kar pre- cej občutil posledice druge svetovne vojne. Leta 1946 sem se iz ameriškega ujetništva vr- nil prizadet, razrvan in iz- mozgan človek,« je pripove- doval Bračun in nizal spomine na leta trpljenja v nemški voj- ski, kamor so ga vpoklicali kot sina Maistrovega borca. Koncem januarja 1945 so bili vojaki obkroženi, v agoniji čakali, ali bodo umrli od la- kote ali mraza; Bračun pa se je, sicer z ozeblinami, ki so mu pustile pečat za vse živ- ljenje, rešil v zadnjem trenut- ku. »Mogoče sem se v znak hvaležnosti, da sem preživel, odločil za duhovniški poklic. Končno sem bil leta 1945 na spisku za likvidacijo, preži- vel 6 tednov v celici 9, torej celici smrti v celjskem Sta- rem piskru, pa tudi kasneje so me večkrat zasliševali,« je razgrinjal preteklost Bračun v prijetni sobici na Polzeli. »Dosti let sem se grizel, se- daj pa mi je malce odleglo pri srcu, ker si o dogajanju sploh upam spregovoriti - prej nisem smel izpovedati, kar sem čutil v sebi.« Po vojni se je s pomočjo župnika Zidanška vrnil v gim- nazijo, kjer je slišal marsi- katero pikro in zafrkantsko na račun duhovnikov. »Sam sem poznal veliko duhovni- kov in govorice so se mi zde- le kot krivična obsodba. Tu- di zato sem se odločil, da si bom to stvar pobliže ogledal,« se je prešerno nasmejal Bra- čun in obudil spomin na le- ta, ko so mu ponujali štipen- dijo, službo in druge ugod- nosti, če bi le opustil misel na teologijo. »Dandanes ne pritiskajo s takšno silo, mi- slim pa, da je naš poklic še vedno manj vreden oziroma da odnosi med cerkvijo in dr- žavo še vedno niso urejeni in smo duhovniki obravnavani kot mali obrtniki.« Službeno pot je mladi du- hovnik pričel v Grižah, kjer je letos v sredini maja prvič daroval zlato mašo. »Dobrih 13 let življenja me veže na Griže. Še vedno se počutim, kot bi se vrnil domov. Ne- verjetno, kako prva leta du- hovništva ostanejo v ljudeh - globokih doživetij z zlate ma- še pa pravzaprav ne morem opisati,« pravi zlatomašnik. Prvo ponovitev zlate maše so pripravili v domu upokojen- cev, kjer je župnika Bračuna ganila pozornost in svečana slovesnost, ki so jo pripravi- li v domski upravi. Zlatoma- šnik je maševal tudi v Pod- sredi, kjer je ponosen na ob- novljeno cerkev, posvečeno Janezu Krstniku. Na Rečici ob Savinji, kjer je opravljal službo dušnega pastirja pol- nih 27 let, pa so slovesnost zlate maše pripravili konec junija. »Z Rečice sem, čeprav mi seveda ni bilo vseeno, šel pomirjen, spremljal me je Božji blagoslov,« je poudaril Bračun in obudil spomin na leta, ko je svoje poslanstvo opravljal peš ali s kolesom. Rečiška fara je namreč pre- cej velika, z več cerkvami. »Ko sem se vračal z Gorice ali s Črete, me je vedno znova oča- ral in prevzel pogled proti Re- čici. Vedno sem čutil poseben ponos,« pravi župnik, ki je v veliki meri oblikoval sedanji utrip Rečice. Zlato mašo bo Janez Bračun daroval še 20. julija na Polzeli. Vera in življenje v Domu upokojencev na Polzeli Janez Bračun preživ- lja aktivno in bogato življe- nje. Sicer ne gleda televizi- je, pa tudi »na računalnik in internet se ne spoznam,« se prešerno nasmeji, zato pa v roke rad vzame dobro knji- go. Sedaj bere knjigo Bog in svet, s podnaslovom Vera in življenje v našem času, v ka- teri je objavljen pogovor kar- dinala Josepha Ratzingerja z novinarjem Petrom See- vi^aldom. »Gre za razmišlja- nje, kaj bo cerkev napravi- la, kako bo evangelizirala današnji svet. Morala, kul- tura, sociala... vse je neka- ko na tleh. Življenje posta- ja vedno bolj brutalno in agresivno,« je prepričan Bračun. »V zadnjem času smo pri- ča udarjanju po cerkvi, kot da bi bili vsi iztirjenci - pa vendar bo moral vsak priz- nati in prevzeti svoje grehe. Ničesar ne opravičujem, vsi smo grešniki. Rešitev bi bi- la, če bi eni in drugi postali boljši ter si medsebojno laj- šali in lepšali življenje. So- cialnih stisk, trpljenja... ne moremo odpraviti, lahko pa jih olajšamo.« In v svojem življenju je gospod Janez Bra- čun olajšal veliko gorja, raz- dal nešteto lepih misli in mnogim pomagal poiskati pravo pot. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Zlatomašnik Janez Bračun : ro PES z očmi Afričani Za poletne mesece lahko izberemo tudi kakšno lahkot- nejše pomenkovanje. Kim je v anglosaškem svetu bolj kot ne žensko ime, a v tem pri- meru gre za moško. Kim je Južnoafričan angleškega po- rekla, živel pa je nekaj let v Švici. Pred časom je bil na obisku v Sloveniji kot pred- stavnik enega izmed turistič- nih podjetij, kjer je zaposlen zadnji dve leti. Pred tem je bil fotograf, med drugim tu- di vojni. Pokrival je predvsem spore znotraj afriškega kon- tinenta, v Južnoafriški repub- liki pa je poznan predvsem po svoji fotografiji Renesan- sa, na kateri je ujel trenutek, ko iz zapora prihaja Nelson Mandela, v rokah pa drži dr- žavljansko listino pravic. Bil je eden izmed redkih foto- grafov, ki jim je bilo dano fotografirati ta trenutek, še posebej belih. Čez čas je opu- stil poklic, za katerega je me- nil, da je preveč krvav, pos- vetil se je turizmu. Ko je bil tu, je obiskal prak- tično precej tistega, kar Slo- venija lahko ponudi. Pred tem je videl Češko, Avstrijo, Slo- vaško in Madžarsko. Po tem sva se zapletla v primerjalne pogovore med naštetimi dr- žavami in premlevala, kaj je tisto, kar bi bilo za tujca, kot je bil on, najbolj zanimivo. Njegova zanimiva ugotovitev je bila, da smo Slovenci najb- ližje tisti .predstavi, ki jo člo- vek z drugega konca sveta do- bi, če pr-ebira o tem, kakšna je Avstro-Ogrska nekoč bila. V Sloveniji se je, po Kimo- vih besedah, ustavil čas nek- danje AO. Oporekal sem mu, češ, kaj pa Avstrija. Preveč poudarja svojo preteklost, ta- ko da izgleda vse skupaj pre- več načičkano. Pa Češka, sem nadaljeval? Preveč jo je uni- čil komunizem, ljudje so sla- be volje. Pa Madžarska? Še huje, je odgovoril. Samo v Sloveniji še najdeš ljudi, ki v resnici izdelujejo nekatere stvari na način, kot so ga v A(; v preteklosti. Baje je bil pij nekem čevljarju v Tržiču, kj^ je doživel natančno to. j Sicer vsi vemo, da stara ob^ izumira, toda nekaj je še irr^ mo. Nenazadnje so tudi v C^ lju ulice, ki jih je rodila obr^ v zadnjem času lahko o tei^ prebiramo celo knjigo AlelJ sandra Žižka, ki je sicer zg(^ dovinska, poleg tega imamj še zmeraj nekaj obrtnikov. S^ veda gre pri vsem tem zgoi za nekakšno romantično \\ zijo, kako bi bilo fino, če Ij ne bilo realnosti, a prostoj se pravi številni lokali v mes{ nem jedru, obstajajo in v da lu mesta bi se morda lahk? zadržal ta občutek, ki ga ]\ Kim doživel v Celju. Kar | bilo zanj najbolj moteče, | bilo pravzaprav tisto, kar ^ izdajala izjava frontmana sku pine Chumbawamba ali pa nekaj podobnega, ki se je izraj zil v smislu: »Všeč mi je ti\ ni tako kot povsod drugol Rad imam pestrost, različ< ljudi, načine mišljenja. I prenesem, da Amerika vi da svetu, kamorkoli se ob nem, povsod naletim nanjo Preprosta razmišljan dveh brihtnih fantov, ki zi gotovo precej povesta vzdušju, nekoč v AO imeni vanem »Gemutlichkeit«, ki | očitno še ni zmanjkalo, ki) del našega kolektivnega zn čaja. Sicer pa, čas dopuste se je že pričel, imate mo nost, da z obiskom tujine vrnitvijo domov, še lažje z čutite »prijetnost doma«. MOHOR HUDI MOHOR HUDEJ Št. 28-10. julij 2003 REPORTAŽA 9 Nostalgicne modne zapovedi Uspela modna revija v organizaciji Društva kmečkih žena Ponikva 2lati časi, kam hitite, bi ihko podnaslovili Kmeč- p popoldne pod lipo na Po- llivi, ki so ga članice Druš- fa kmečkih žena Ponikva fi Žalcu posvetile nekda- ^im modnim smernicam, fudi letos so žene pod odstvom Nevenke Jelen ripravile dogodek, o kate- fm se bo še govorilo. »Kmeč- b popoldne pod lipo smo rvič organizirale pred sed- limi leti, na njem pa naj bi redvsem obujali stare obi- jje,« je povedala Nevenka »len. Tako so članice druš- fa s Ponikve že prikazale več bičajev, povezanih z obira- jem hmelja, lani so se loti- »igre Prisega ob polnoči, le- )s pa so pripravile modno »vijo starih oblačil. »Malce odo pobrskale po starih skri- jah in po literaturi, nastala a je zanimiva modna revi- i, v kateri so kot maneken- e nastopile kar naše člani- e.« In navdušile množico, ki e je v nedeljskem popold- evu zbrala pod lipo pri lomškovem domu. Res je, da povabila na Dior- jeve revije verjetno ne bo, to- da ženske, moški in najmlajši so se znali zavrteti na pisti in v duhu Prešernove Urške obračati petč. Dogajanje na modni pisti se je namreč pri- čelo v času Prešerna in Pri- micove Julije. »V pasu stis- njena oblačila, kovinski stez- niki...,« je podrobno našte- val Jože Jezernik, bolje re- čeno Krumpakov Pepi. Je že tako, da so (in še) modne za- povedi veljale tako za žen- ski kot za moški svet - zato so ženskemu društvu kot vsa leta doslej pomagali pevci moškega pevskega zbora s Po- nikve. Podrobni uvodni predstavi- tvi so sledile obleke, tudi ko- palke, iz začetka 20. stoletja. Da mora biti obleka ukrojena po životu, je bilo slišati iz knjige nasvetov o oblačenju s častit- ljivo letnico 1902. Kot rdeča nit teh nasvetov je bilo dejs- tvo, da mora obleka služiti za varovanje života, ne pa za raz- kazovanje. »Kako nespametna so gizdava dekleta, ki si prete- sno zavezujejo ruto okrog vratu in so potem zabuhla v obraz,« so menili naši predniki. Da- nes bi jih ob prvem koraku po ulicah itak zadel mrtvoud, pred katerim naj bi jih varo- vala takratna oblačila. V začetku 20. stoletja se je borba za enakopravnost odra- zila tudi v ženskem oblačenju. »Dame so se znebile steznikov in začele nositi udobna, oh- lapna oblačila, veliko krzna in druge dodatke,« je razlagal Pe- pi, njegovi razlagi pa bi naša modna svetovalka Vlasta Cah Žerovnik zagotovo dodala še kakšno bolj strokovno po- drobnost. Kljub temu so se obi- skovalci neizmerno zabavali, sploh potem, ko so po dolgem času spet videli pravo kmeč- ko nošo. Vse obleke v tem ča- su so bile spredene iz domače lanene preje. K hiši so priha- jale vaške šivilje, ki so sešile obleke za celo družino. Na modni reviji na Ponikvi so po- kazali tudi, kaj so ljudje v tem času nosili pod bluzami in ob- lekami. Spodnje perilo iz fi- nega platna, ozaljšano s čip- kami, je bilo prava paša za oči, in mimogrede smo osumili čla- nice društva, da so ga za to pri- liko na novo sešile. Sodobni čas Organizatorke so na modni pisti predstavile tudi poročni obleki iz obdobja med obema vojnama, torej iz časa, ko se je tudi na podeželju vse bolj uve- ljavljala industrijska proizvod- nja. Potem se je tudi na pisti pričel čas nostalgije oziroma čas, ki se ga mnogi še spomi- njajo. Prikazali so rudarsko, nii- ličniško, vojaško in gasUsko uni- formo, ki so pustile pečat v ta- kratnem življenju. Večerne ob- leke za posebne priložnosti so marsikateri obiskovalki priča- rale spomin na mladost, ma- turantski ples ali gala zabavo, punčke in oblekice iz Italije pa na čase »romanja v Trst«. Manekenke in manekeni na Ponikvi so se pravočasno preob- lekli, se zavrteli pred občins- tvom in v zadnjem izhodu po- kazali, kako so se oblekli za veselični del prireditve. »Naš namen je bil, da bi starejši z veseljem obujali spomine, mla- di pa ugotovili, da stara obla- čila sploh niso bila tako slaba - nekateri detajli pa so itak spet v modi,« je poudarila Darja Je- zernik, predstavnica društva. Presenetilo je tudi povabilo or- ganizatoric, naj obiskovalci svo- je pripombe vpišejo v knjigo vtisov. V njej verjetno pritožb in kritik ne bodo mogle pre- brati, saj so dokazale, da se da z dobro zamislijo in verjetno kar nekaj truda še kako prijet- no presenetiti zbrano množi- co. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Moda iz časa Prešerna in njegove Julije. Razen rudarske, ki jo še uporabljajo za svečane priložnosti, so druge uniforme že nadomestili z novimi. Izhod v svečanih oblekah. Nekdanje stroge modne zapovedi. Maenkenke so prikazale tudi praktičnost oblačil. K poročni obleki je sodilo umetno cvetje. Punčki po modi iz Trsta. Št. 28 - 10. julij 2003 10 REPORTAŽA Dave Hooper z improviziranim splavom Prebijanje čez jez Pustolovščina adrenalina in žuljev Prvi Adventure Race Slovenia privabil kar 29 moštev iz Velike Britanije, Češke, Poljske, Hrvaške in Slovenije Ekipa Spleepmonsters.com iz Velike Britanije je zma- govalka prve t. i. pustolovske tekme v Sloveniji, ki se je odvijala od petka do nedelje v Šaleški in Zgornji Savinj- ski dolini ter Savinjskih Alpah. S progo - več kot 200 kilometrov plavanja, gorskega kolesarjenja, orientacij- skega teka, trekinga, planinarjenja, jamarstva, spušča- nja po vrvi, raftinga in kajakaštva - so opravili v 47 urah in 38 minutah. Od prijavljenih 32 ekip jih je štartalo 29, končalo pa devet. »Na štartu sem se vprašal, ali je toliko dobrih ali pa ne vedo, v kaj se spuščajo,« je tretji dan tekmovanja v Kam- pu Savinja, kjer so morale eki- pe sestaviti mini splav in se prek dveh jezov spustiti do Na- zarij, povedal Marko Lihte- neker, vodja ekipe Gorske re- ševalne službe Celje, ki je do- sti časa vodila, na koncu pa zasedla drugo mesto z zaostan- kom dobrih dveh ur. Celjski gorskih reševalcev v napove- dih zmagovalcev niso niti omenjali, medtem ko ekipa slovenske vojske kot eden od treh favoritov (poleg njih še Čehi in Britanci) sploh ni priš- la do cilja. Tja je kot tretja prišla prav češka ekipa Czech Extreme, 45 minut za Celja- Iz Šaleške v Logarsko dolino Štart tekmovanja je bil na Titovem trgu v Velenju, od koder so tekmovalci tekli do Velenjskega jezera, kjer so jih čakali trije kilometri plava- nja s plavutmi. Iz vode na kolo ter do Škalskih Cirkovc in Hu- de luknje. Sledilo je trikilo- metrsko mokro in blatno pre- bijanje čez jamo. Do izhoda iz jame so bile ekipe še pre- cej izenačene, na poti preko Graške Gore do naslednje kontrolne točke v Topolšici pa je že prišlo do prvih raz- lik. Tekmovalci so pot nada- ljevali preko Andrejevega do- ma na Slemenu, Doma j Smrekovcu do Petelinje! Naslednji postaji sta bili I ča pod Olševo in Penzijon Razpotju, kjer je bila zaii nevarnosti hoje v temi tu nočna cona (ekipe do čei?j ure zjutraj niso smele nad Ijevati). Po jutranjem vzponu na f rošico ter sestopu do Igl^ Logarski dolini je bil na sti adrenalinski 70-metr spust po vrvi. Sobota se je il daljevala v znamenju hojj Koča na Loki, Koča na Tri niku in Dom na Smrekov« Kot se je izkazalo, je bilo nedeljo zjutraj najhujše že tekmovalci. Preko Ljubn? so prišli do Kampa Savin] iz avtomobilskih zračnic i delali improviziran splav ( je bil namenjen zgolj za p Ijago) in se spustili do Na2 rij, kjer so »presedlali« v k jake in veslali do Letuša. i zaključek so iz Rečice ob Pi kolesarili do cilja ob Velel skem jezeru. Meje človešk zmogljivosti Tovrstna tekmovanja di god organizirajo že dalj ^ sa, nastala pa so iz želje t veka po preizkušanju ski nih meja svojih psihofiziči zmogljivosti. V njih so zdi ženi klasični maraton, orif tacijski in gorski teki, trii Ion... Gre za skrajne napo saj takšna pustolovščina I ja več dni in zahteva cel< človeka oziroma ekipe za vse. Ekipe so štiričlansi v posamezni mora biti v en predstavnik nasprotnfl spola, delovati pa mora t mogeno, saj morajo vsi ni opraviti vse naloge - na W trolnih točkah in cilju Štf ekipa kot eden. Tekmoval na določenih kontrolnih tu kah čakajo zaboji z oprefl S kajakom od Nazarij do Letuša 70-metrski spust po vrvi Št. 28-10. julij 2003 REPORTAŽA 11 Sleepmonsters.com: Ski Sharp. Dave Hooper, Hovvard Lowe in Fiona Paterson Skupaj proti reki Končno na cilju - Fiona Paterson in Hovvard Lowe Tri kilometre v jami po mokrem in blatnem Počitek Tekmovalci so imeli največ težav z žulji. Užitek in hrano, sami pa določajo taktiko gibanja, pripravo hra- ne in morebitne počitke. Taborniški rod Jezerski zmaj iz Velenja se je odločil tovrstno tekmovanje pripe- ljati tudi v Slovenijo. Fantje in dekleta so nastopali na po- dobnih tekmovanjih v Avstri- ji in na Hrvaškem, izkušnje pa imajo že z organiziranjem orientacijskih tekov. Raz- merja, dolžino in kombina- cije disciplin določi organi- zator glede na teren. Vsak te- ren je specifičen, poleg tek- movanja pa gre tudi za spoz- navanje naravnih lepot, zato so tovrstna tekmovanja en- kratna priložnost za medna- rodno promocijo. »S tekmo smo zelo zado- voljni, kljub temu, da je do- sti ekip odpadlo,« je povedal Peter Vrčkovnik, direktor tekmovanja. »Razlog je v tem, da je to v Sloveniji nova zvrst tekmovanja in ekipe niso ve- dele, kaj lahko pričakujejo. Sedaj vedo, kaj jih čaka na- slednje leto, in bodo na tek- mo bolje pripravljeni,« me- ni Vrčkovnik in dodaja, da je bil namen zajeti čim več naravnih znamenitosti. »Bis- tvo ni bilo le tekmovanje kot tako, ampak tudi spoznava- nje lepot Savinjske in Šaleš- ke doline.« Otiščana stopala Tekmovalcem je bila naj- težja dolgotrajna hoja. »To je prepuščeno organizatorju. Na takšne stvari je potrebno biti pripravljen, saj gre za pu- stolovsko tekmo. Čar je v ne- pričakovanem in to je tisto, kar žene najmočnejše do ci- lja,« je Vrčkovnik zavrnil očitke o nesorazmernosti ho- je in ostalih disciplin. Najpogostejša težava so bili žulji in pomanjkanje spanja: »Mislim, da smo vsega sku- paj spali 90 minut. Aja, in še za pet minut sem zadremala kar med hojo, ko sta me pod- pirala kolega iz ekipe,« je utru- jena, a še vedno nasmejana povedala Fiona Paterson iz zmagovalne ekipe. »Tekma je bila težka; najtežji del je bila hoja, saj smo hodili kar 25 ur.« Vseeno pa je bilo enkrat- no doživetje. »Spuščanje po vrvi je bilo super, čeprav me je bilo zelo strah (smeh). Pr- vi del reke, splavarjenje, mi ni bil všeč, saj sem do kolen bredla po blatu; bilo je uma- zano in smrdelo je. Vožnja s kajaki pa je bila čudovita in zelo zabavna.« Vodja zmagovalne ekipe Dave Hooper je potrdil:» Po- glejte moje gležnje, kako so zatečeni. Kljub temu pa sem zelo užival v gorah. Prvič sem bil v visokogorju; opazoval sem pokrajino, živali. Fan- tastično.« »Najtežje je bilo spodbu- jati ekipo, da je delovala ho- mogeno,« je povedal Grega Justin, GRS Celje, dopol- nil pa ga je Marko Lihte- neker: »Zelo zanimiva dir- ka. In obenem zelo napor- na. Mislim, da so vsi deli težki; nekdo je specialist v določeni disciplini in mu je tista lažja. Zbrali smo se tri dni pred tekmo, posebej za to pa nismo trenirali.« Ce- ljani so članico dobili prek Interneta, Mariborčanko Tadejo Viler, ki drugače tre- nira triatlon. Tudi ona je bi- la na koncu pošteno izčrpa- na: »Sicer nobena od disci- plin ne izstopa po težavno- sti, uniči te pa trajanje. Tri ure gledaš isto sliko. Psiho- loško je naporno.« JURE BERNARD Foto: ARS, GREGOR KATIČ, JURE BERNARD Več informacij o sami tekmi, njen podroben potek in rezuhate si lahko ogledate na strani ars.rutka.net. Št. 28-10. julij 2003 12 Najprej kanalizacija, nato turizem Ureditev kanalizacije in izboljšanje kakovosti Šmartinskega jezera v šestih do sedmih letih -Varovanje okolja in ekološko kmetovanje Tema okrogle mize, ki je bila v soboto v Kulturnem domu Šmartno v Rožni do- lini, je bila varovanje oko- lja na lokalni ravni. Pred- stavili so program sanaci- je Šmartinskega jezera, pro- jekt varovanja okolja po načelih Lokalne agende 21 in prednosti ekološkega kmetovanja. Glavni cilj je gradnja ka- nalizacije na območju v ne- posredni bližini Šmartinske- ga jezera, je povedal Jože Smodila s Komunalne direk- cije Mestne občine Celje - po- trebno je urediti odtok od- plak in fekalij iz 45 gospo- dinjstev na tem področju. Smodila je še dodal, da mo- ra biti ureditev v skupnem in- teresu občine in domačinov. Sanacijo bodo tudi delno so- financirali, in sicer je za ure- ditev gnojišč in jam za gnoj- nico skupaj namenjen mili- jon tolarjev. S tem denarjem bodo krili do 40 odstotkov stroškov investicije, name- njen pa je domačijam na zbir- nem območju vod, ki se ste- kajo v Šmartinsko jezero. Le- to naj bi sanirali v šestih do sedmih letih,'stroški pa naj bi znašali okoli milijarde to- larjev. Izboljšali naj bi kako- vost vode - iz četrtega naj bi prešla vsaj v drugi kakovost- ni razred - ter zgradili čistil- ne naprave in vodovod. Na vprašanje o razvoju turizma je Smodila povedal, da sta ure- ditev kanalizacije in izbolj- šanje kakovosti vode predpo- goj za turizem na Šmartin- skem jezeru. Nina Mašat z Zavoda za planiranje in izgradnjo Ce- lje je predstavila program varstva okolja po načelih Lo- kalne agende 21, s katerim je letos začela tudi MO Ce- lje. Ta program izhaja iz Agende 21, sprejete 1992 v Riu de Janeiru, ki je dogo- vor voditeljev 179 držav o nujnosti trajnostnega razvo- ja na področju družbe, gos- podarstva in okolja. Glavni namen je pripraviti dolgoro- čen program, s katerim bi do- ločili prioritete in cilje pri gospodarjenju z naravnim okoljem in viri, ohranjali vi- talnost in pestrost okolja, us- posobili skupnosti za odgo- vorno ravnanje z okoljem in skušali spremeniti odnos po- sameznika do varovanja oko- lja. Pri oblikovanju progra- ma bodo upoštevali rezulta- te analize trenutnega stanja okolja ter stališča zaintere- sirane javnosti, ki jih bodo dobili na delavnicah (prve so bile 23. in 24. junija, nasled- nje bodo jeseni), in lokalnih gospodarstvenikov. Izdelali bo- do tudi podprograme za dolo- čena področja (turizem, kme- tijstvo, naravno okolje) ter do- ločili njihove nosilce in potre- ben denar. Po besedah Maša- tove ne gre za zaključen pro- jekt, ampak ga bo mogoče spro- ti dopolnjevati. K ohranjanju okolja lahko prispevamo tudi z ekološkim kmetovanjem. Darija Trpina in Mitja Dimec s Kmetijsko goz- darskega zavoda Celje sta pred- stavila ta način kmetovanja, ki upošteva naravne zakonitosti ekosistemov (kolobarjenje, uporaba organskih gnojil, ob- vezen izpust živali...). Kmeto- valec, ki se odloči za ekološko kmetovanje, najprej podpiše pogodbo s kontrolno organi- zacijo, sledi dveletno obdobje preusmeritve, med tem časom že prejema subvencije, nato pa, če izpolnjuje vse pogoje, prej- me certifikat. Na trgu naj bi ti pridelki dosegali do 30 odstot- kov višje cene. Trenutno sta na območju KS Šmartno v Rožni dolini dva ekološka kmetoval- ca, vendar pa je bilo, kot je po- vedala Mašatova, na delavnicah junija precej zanimanja. V pri- hodnje naj bi povečali kontro- lo kmetij, dvignili pridelavo gle- de na potrebe trga in ozavešča- li potrošnike. JURE BERNARD Z medaljami iz Dublina Oskrbovanca celjskega Centra za varstvo in delo Golovec, Peter Horvat in Sandi Boršič, sta se iz irskega Dublina, kjer je bila letošnja specialna olimpiada, vrnila z bronastima medaljama. Oba sta bila člana slovenske košarkarske reprezentance, ki je v boju za tretje mesto v dramatični tekmi premagala Poljsko za eno točko in osvojila bron. Oskrbovanca je na Irsko spremljal Leon Štemberger, ki je bil hkrati tudi trener slovenske plavalne reprezen- tance. Ta je bila med slovenskimi športniki na specialni olimpiadi najuspešnejša, saj so plavalci osvojili tri zlate in dve srebrni medalji. BS,Foto GK Gusar Berto in čarovnica Lili sta najmlajše bralce celjske knjižnice Pri Mišku Knjižku popeljala skozi vj viharje in valove gusarske zabave, ki je vrhunec doživela s sijajnim nastopom priljubljene Romane Krajnčai Od gusarjev do pajka v Poletju v Celju, knežjem mestu, to soboto četrti Vstop prost Potem, ko je dolgo lovilo sapo, je Poletje v Celju meš- čane dobesedno zasulo s prireditvami. Nad pomanj- kanjem dogajanja Celjani te dni res ne moremo godr- njati. Najmlajši so minulo sre- do neustrašno kljubovali dež- nim kapljam na zdaj že tra- dicionalni gusarski zabavi, ko so v spremstvu čarovnice Li- li (Tina Gorenjak) in gusar- ja Berta (Damjan Trbovc) ju- naško prepevali gusarsko himno, se sprehajali med pravljicami o gusarjih, lovi- li ribe, iskali skriti zaklad in tekmovali v vleki vrvi, vmes pa so imeli še dovolj energi- je, da so peli in plesali z Ro- mano Krajnčan. Pravo bombardiranje s pri- reditvami smo doživeli v so- boto dopoldan, ko je na prvi sobotnici v organizaciji ob- močnega sklada kulturnih dejavnosti na zvezdi Celjane razveseljeval Celjski dixie- land ansambel s prekaljeni- mi glasbenimi mački. V Her- manovem brlogu so nastopili slovaški lutkarji s Piko No- gavičko, v galeriji Volk pa so odprii razstavo V. poletnega ex-tempora, na katerem je še- pet celjskih uličic upodablja- lo 44 avtorjev, zvečine čla- nov društva likovnih ljubite- ljev. Za konec dopoldneva je poskrbel Igor Jelen s svoji- mi petimi izkušenimi plesal- kami, ki so v podobah son- ca, ognja, vode, vetra in paj- ka na svoj način vdahnile živ- ljenje Trgu celjskih knezov in njegovim biserom. Včerajšnjemu koncertu skupine Ezl ek v atriju Ma- jolke bo danes sledila otvo- ritev razstave študentov sli- karstva Marka Požlepa in Jer- neja Forbicija, katerih slike bo v Galeriji sodobne umet- nosti na ogled pospremil Gašper Piano s svojo kitaro. Zvečer bo, predvsem mlade, v Mladinskem centru Celje ogrel italijanski Mike Spon- za band. V petek bodo Trno- veljčani na dvorišču Knežje- ga dvorca uprizorili svojo us- pešnico Hrup za odrom. Sobota bo prinesla drugo sobotnico na zvezdi, lutkov- no predstavo Palček v Her- manovem briogu, predvsem pa že četrto prireditev celj- skih likovnikov - Vstop prost. 20 umetnikov iz Celja se bo že po tradiciji predstavilo različnimi intervencijami' prostor na različnih loka jah v mestu, v Likovnem s Ionu in v parku. Dan se i zaključil s premiero glecj liškega recitala sodobne pa zije Povver play, v izvedbi J reta Ravnjaka in Žana Vid ter v režiji Kristijana Rop tarja. Avtorja napovedujei v atriju Knežjega dvore predstavo, ki ponazarja čli; veško plat mejnih socialnij skupin z dna družbene lej tvice. V ponedeljek bo atrij Knd jega dvorca srednjevešlj obarvan. KUD Galiarda q Ije bo namreč v koreograf| Zorana Mirčete predstavj srednjeveške plese od 15. d 17. stoletja. V torek bosta n istem prizorišču 30-člansk tamburaška skupina in vc kalni kvartet KD Anton Stf fancios iz Rogatca priprav la koncert serenad. V sred bo v atriju Majolke gostov; slovenski citrarski kvartet, d dvorišču Mladinskega centi pa bo repriza predstave P( wer play. BRANKO STAMEJČII Foto: ALEKS ŠTER? Celjski biseri so minulo soboto zaživeli s telesi plesalk celjskega Igna, ki so v koreografiji Igorja Jelena ves f prepletle s pajčevino, s svojimi gibalnimi skuipturami pa so uprizorile pajkov in ples ognja, vode, sonca' vetra. Št. 28-10. julij 2003 13 Na Vranskem nov toplovod občina in Energetika Vransko bosta v sodelova- nju s KIV Vransko letos za- čeli z izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso in s tem toplovodnega omrežja. Na daljinsko voden sistem ogre- vanja naj bi se priključilo približno 200 gospodinj- stev. Hkrati z izgradnjo to- plovoda bodo obnovili tudi kanalizacijo. Na toplovodno omrežje se bodo verjetno priključili še tisti, ki so vključeni v nov zazidalni načrt. Priključitev vseh gospodinjstev bo naj- verjetneje septembra 2004, pravi direktor Energetike Vransko Ludvik Krajnc. Po besedah župana občine Vransko Franca Sušnika pa je cilj, da Vransko postane vzorčni center za regional- ni razvoj ogrevanja z lesno biomaso, s tem pa pospeše- valec izrabe obnovljivih vi- rov energije. Ti namreč predstavljajo pomemben vir energije v Sloveniji. Lesna biomasa je nadomestno go- rivo za del kurilnega olja, ki sedaj predstavlja 60 odstot- kov ogrevalnih potreb. Gle- de na to, da je v Sloveniji pokritost z gozdovi kar 54 odstotna, bi lahko več ogre- vali s kurjenjem lesa, zlasti pa gozdnih in drugih manj- vrednih lesnih ostankov. Kolikšni bodo stroški pri- ključitve in na sploh takšnega ogrevanja, lahko krajani izve- do vsak torek med 7. in 8. uro ter 17. in 18. uro v prostorih Energetike Vransko na uradnih urah. Najprej bodo novi upo- rabniki tovrstnega ogrevanja plačali le fizični priklop postaje na celotni sistem, vsi ostali stroš- ki pa bodo kasneje vračunani v ceno toplotne energije, ki jo bo posamezno gospodinjstvo porabilo. Stroški bodo poraz- deljeni na 20 let, tako da Krajnc ne predvideva visokih cen ogre- vanja. ŠO Udeleženci slikarske kolonije Žovnek 2003. Poletje na Žovneku V okviru prireditev pod skupnim imenom Poletje na gradu Žovnek je braslovš- ko Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek organizira- lo že tretjo slikarsko kolo- nijo. Letošnje se je udeležilo de- vet amaterskih slikarjev iz skupine, ki deluje v likovni delavnici sodobne umetno- sti v Celju pod vodstvom aka- demskega slikarja Djemala Djokoviča. Na gradu Žovnek so ustvarjali Darja Cvikl, Dag- mar Duškov, Vlasta Planko, Nežika Horvat, Barbara Di- mec, Olga Logar, Marjeta Maurovič, Silva Galackaj in Janko Melanšek. Namen ko- lonije je bil predvsem pro- moviranje gradu ter oživlja- nje preteklosti Žovneka in Žovneških. Po zaključku ko- lonije so se avtorji odločili, da svoja dela prodajo Kultur- no zgodovinskemu društvu Žovnek. V septembru, ob praznovanju občinskega praznika Občine Braslovče, bo organizirana prodajna raz- stava umetniških del, ki so nastala na lanski in letošnji koloniji, izkupiček pa bo po- rabljen za obnovitvena dela na gradu Žovnek. TT Promocija Savinjske čipke Ob letošnjem krajevnem župnijskem prazniku Šempeter so v dvorani Hmeljarskega doma pri- pravili zanimivo in od- "levno razstavo za ljubi- telje narave, umetnosti, •^očnih, slikarskih, kipar- skih in drugih del. Popestrili so jo člani če- belarskega društva s prika- zi tehnologije proizvodnje dobrot iz medu. Svoj na- ^•ri delovanja je prikazala tudi lovska družina, ki je ^^ razstavo vnesla kanček fiarave in prizore iz življe- nja živali in ptic. Pozornost je vzbudil mladi in obetavni kipar Sandi Lešnik, bogat je bil prispevek Braneta Ko- ciča in Marije Masnec. So- delovali so še športniki, upokojenci, turistični de- lavci in najmlajši iz vrtca. Rdeča nit razstave so bi- li izdelki krožka ročnih del Deteljica, ki deluje v sklo- pu Univerze za tretje živ- ljenjsko obdobje Žalec. Njihovi izdelki so bili prava paša za oči, posebno pozor- nost pa je vzbudila čipka Helene in Braneta Kociča, ki sta jo pri Avtorski agen- ciji Slovenije zaščitila kot Savinjsko čipko. Z njo že- lita Kocičeva doseči raz- poznavnost Savinjske doli- ne ne le po hmelju, tem- več tudi po čipki. TT Jubilantka Anika v krogu obiskovalcev Anika, ki pri stotih noče imeti opravka z zdravniki Prejšnji teden je Ana ali Anika, kot jo kličejo sosed- je, Oblak iz Arje vasi praz- novala stoti rojstni dan. Do- slej ni praznovala rojstnih dni, stotega pa je rada ali nerada morala, saj so tako želeli njeni svojci in sosed- je. Praznovanje izjemnega ju- bileja se je pričelo v petrovš- ki baziliki, kjer je sveto ma- šo bral pater Manes. Udele- žili so se je številni verniki, ki so slavljenki tudi na ta na- čin izkazali čast. Zabavni del praznovanja so pripravili do- ma, kjer ob Anikini stari hi- šici domuje njen nečak. Ob lepih željah so slavljenko ob- darili predsednik sveta KS Pe- trovče Ludvik Semprimožnik ter predstavniki podjetja Kana in KO RK Frida Čede, ki je zanjo napisala posebno pe- sem in jo tudi prebrala. Kar značilno je, da imajo vsi, ki dočakajo visoka leta, za seboj težko, skromno in dela polno življenje. Tudi z Aniko je tako. Rodila se je v Prelski pri Vinski Gori kot če- trta od sedmih otrok. Mama ji je kmalu umrla in s sedem- najstimi leti je morala prev- zeti skrb za gospodinjstvo. Skupaj z možem, ki je prišel ponjo iz Griž, sta v Arji vasi kupila kmetijo, na kateri je bil poleg konjev tudi mlin, kjer so mleli žalski peki. Otrok nista imela, je pa njen mož posvojil enega fanta. Ani- ka je že med vojno ovdovela, tako sta delo in skrb za tri in pol hektare zemlje in živino padla na njena pleča. Za na- meček ji je pogorelo še gos- podarsko poslopje. Pa se za- radi tega ni nikoli pritoževa- la. Vedno je bila trdnega zdrav- ja in delo ji je bilo v veselje. Največ opravka je imela z zdravniki pri osemdesetih, ko jo je zbil avto in je trajalo ce- lo leto, da si je opomogla. Se- daj pravi, da k zdravniku ne bo hodila, saj tako ali tako mo- raš vse pretrpeti sam. Tudi pri teh letih sama skrbi zase, vsa- ko nedeljo še hodi k maši. Pohvalila se je, da je imela z ljudmi vedno dobre izkušnje, nerada pa govori o sebi. Za- nimajo jo vse stvari, televizi- je ne gleda, veliko posluša ra- dio in zelo rada bere. Tudi mladi veliko vedo, je prepri- čana, kar za ljudi njenih let ni ravno običajno. Za svoj stoti rojstni dan si želi, da ne bi obležala, s te- gobami, ki jih prinašajo nje- na leta, pa se je sprijaznila in jih jemlje z dobro voljo in vdanostjo. TONE TAVČAR KOMENTAR V Žalcu so le za zabavo in šport Minulo soboto se je z zaključ- nim koncertom in s promenad- no vožnjo hroščev po ulicah Žal- ca zaključil Festival Žalec. Le- tos je pri organizaciji festivala sodelovalo več organizatorjev, od študentskega kluba, gasil- skega društva Ložnica, turistič- nega društva, zavoda za kul- turo, šport in turizem do mest- ne skupnosti Žalec. Kljub temu, da so organiza- torji debvali pod skupnim na- zivom Festival Žalec, se je na- ključni obiskovalec prireditev, ki so trajale cel teden, lahko prepričal, da je nekaterim us- pelo odlično, drugim malce manj ali pa sploh ne, kar je pri tako različni vrsti organizator- jev povsem razumljivo. V okviru festivalskega pro- grama je bil tudi letos najbolj obiskan zabavni del festivala. Koncerti domačih in tujih iz- vajalcev so pritegnili pozornost občinstva, dobro so bile obiska- ne tudi športne in turistične pri- reditve, kar za kulturni del vse- kakor ni mogoče reči. V festi- valskem programu so organi- zatorji obljubljali nadaljevanje delavnice mladinskega ustvar- janja Kdo sem, ali vem ter na- povedovali različne umetnike. Novost festivala naj bi bil tudi prvi kulturni maraton amater- skih gledališč Brez maske. Pa od vsega napovedanega ni bi- lo nič. Po besedah enega izmed organizatorjev, predsednika Študentskega kluba Žalec Jer- neja Žagarja, naj bi bil vzrok za nerealizirane prireditve »v pomanjkanju zanimanja in sodelovanja mladih na takšnih prireditvah ter bolezni neka- terih udeležencev prireditve«. Žagar še dodaja, »da bodo vse nerealizirane prireditve v ok- viru Festivala Žalec v enem iz- med prilwdnjih tednov«. Vzrokov za slabo obiskanost in zanimanje nekaterih prire- ditev v okviru festivala je več Zabavni in športni del progra- ma sta potekala predvsem ob koncih tedna, ko imajo ljudje več časa za obisk prireditve, kul- turni deli programa pa so se vrstili predvsem med tednom. Vzrok za premah obiskanost in nerealizacijo nekaterih pri- reditev lahko iščemo tudi v po- manjkanju izkušenj nekaterih organizatorjev ali v prevelikem številu prireditev, ki so si jih za- dali izpeljati v okviru festiva- la. In če se naj bi Festival Žalec od prejšnje Žalske noči razli- koval predvsem po razširitvi fe- stivalskega programa na kul- turni in športni program, po- tem bo treba, v prid obiskoval- cev seveda, za prihodnje leto na tem področju storiti več in bolje. MATEJA JAZBEC Št. 28-10. julij 2003 14 Praznična Poniicva v Krajevni skupnosti Po- nikva pri Žalcu že cel me- sec pripravljajo različne pri- reditve, s katerimi bodo po- častili letošnji krajevni praznik, osrednja priredi- tev, slavnostna seja sveta KS Ponikva, pa bo 27. juli- ja v tamkajšnjem zadruž- nem domu. Na slavnostni dan bodo po- leg podelitve priznanj odpr- li tudi moderniziran cestni odsek v Studencah proti Esu. Investicijo ocenjujejo na 5,5 milijona tolarjev, k čemur so več kot polovico prispevali krajani, ostalo pa je dodala krajevna skupnost. Športni- ki so izvedli več različnih tek- movanj, gasilci so svoje de- lo predstavili v soboto, čla- nice društva kmečkih žena so v nedeljo pripravile modno revijo po starem, v začetku avgusta bodo pogostili 68 sta- rejših krajanov... »Vsa druš- tva so zelo aktivna in kar tek- mujejo, katero bo pripravi- lo odmevnejšo prireditev,« pravi predsednik sveta KS Po- nikva Ivan Jelen, ki svojo funkcijo opravlja že četrti mandat. Verjetno kdo od krajanov v naštetem, vsaj tisti, ki so napisali anonimno pismo glede vodovoda Podkraj-Ste- bovnik, ob programu praz- novanj pogreša odprtje ome- njenega vodovoda. »Glede na to, da gre za 150 milijonov tolarjev vredno investicijo, ki jo je v največji meri pokrila Občina Žalec, bomo vodovod uradno odprli septembra ob praznovanju žalskega občin- skega praznika,« pravi Jelen. Vodovod od Podkraja do Ste- bovnika so gradili tri leta, vo- da pa bo pritekla v 63 doma- čij. Lani so dogradili primarni del, letos sekundarnega, po- samezne hiše pa bodo začeli priklapljati v začetku okto- bra oziroma takrat, ko bodo krajani pridobili potrebna do- voljenja. »V občinskem pro- računu je za priključke re- zerviranega dovolj denarja. Krajani, ki so vezani na sta- ro pogodbo, so že zbrali po- trebnih 300 tisoč tolarjev za posamezen priključek. Kdor se bo za vodovodni priklju- ček odločil sedaj, bo vezan na novo pogodbo, po kateri bo treba za priključek odšteti 500 tisoč tolarjev,« pravi Je- len. TT, Foto: TT Predsednik sveta KS Ponikva pri Žalcu Ivan Jelen Umirjeno po žalski Občina Žalec, žalska po- licijska postaja ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pri- pravili akcijo z naslovom Julij - mesec umirjanja hi- trosti v vozil v naseljih ob- čine Žalec. Akcija je odziv na zahte- ve krajanov, policije ter vod- stev šol in vrtcev po omeje- vanju hitrosti vozil v nase- ljih, bližini šol, na šolskih poteh in podobno. Na ob- močju žalske občine se je lani zgodilo 459 prometnih nesreč, v katerih je umrio 7 udeležencev, prevelika hitrost pa je botrovala 143 prometnim nesrečam. Hkrati so policisti zabele- žili preko 2.300 kršitev, po- vezanih s hitrostjo. Polici- sti v zadnjem času opaža- jo, da število teh kršitev še narašča. V žalski občini tr- dijo, da gradnja cestnih ovir ne rešuje problemov, saj ne- kateri te ovire namenoma uničujejo, občani se prito- žujejo zaradi hrupa, pove- čujejo pa se tudi druge obre- menitve okolja. Zaradi tega bodo v obči- ni cel julij pripravljali ak- cije preventivnega umirja- nja hitrosti vozil, hkrati pa bodo voznikom delili pub- likacije, ki opozarjajo na po- sledice prehitre vožnje. Po- leg preventivnih ukrepov bodo policisti merili hitrost in kaznovali prehitre voz- nike. Meritve bodo izvaja- li na celotnem območju ob- čine, predvsem v večjih na- seljih. US Poizeisici pianist z zagrebšico filiiarmonijo Pred dnevi je mladi pia- nist, Polzelan Primož Ma- vrič nastopil kot solist v ve- liki dvorani Vatroslava Li- sinskega v Zagrebu. Orke- stru Zagrebške filharmoni- je je dirigiral maestro Klaus Arp. Skoraj vseh dva tisoč se- dežev je bilo zasedenih, ko je mladi Polzelan odigral izredno zahtevno in virtuoz- no delo ruskega skladatelja Sergeja Rachmaninova Rap- sodija in variacije na Paga- ninijevo temo za klavir in or- kester, opus 43. Z izpiljeno tehniko in dodelano interpre- tacijo, ki jo je dosegel v več kot 600 urah vaj in priprav na koncert, je požel buren a- plavz občinstva in ugoden od- ziv kritike. Priložnost za na- stop z orkestrom zagrebške filharmonije, ki ima več kot 130-letno tradicijo, si je Pri- mož priboril po treh uspe- šno opravljenih avdicijah. 22-letni Primož Mavrič je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Žalec pri pro- fesorici Magdaleni Novodnik in jo nadaljeval na srednji glas- beni šoli v Celju pri profeso- rici Jeleni Dukič Segečič. Po končani gimnaziji (bil je zlat maturant) in srednji glasbe- ni šoli je svojo glasbeno pot nadaljeval na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Sedaj je študent tretjega letnika kla- virja v razredu redne profe- sorice Pavice Gvozdič, ki velja za eno največjih imen za- grebške klavirske šole. Pri- mož ima za sabo vrsto nasto- pov in celovečernih recitalov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji kot solist in v različ- nih zasedbah. Prislužil si je že številna priznanja in na- grade na slovenskih in hrvaš- kih tekmovanjih mladih glas- benikov, redno pa se udele- žuje tudi seminarjev svetov- no priznanih umetnikov in profesorjev. Od začetka pre- teklega šolskega leta dela v Glasbeni šoli Celje tudi kot pedagog. Vse to kaže, da gre za zelo talentiranega in perspektiv- nega umetnika, ki že razmiš- lja o možnostih podiplom- skega študija. Pravi, da je pri tovrstnem študiju najpomem- bnejši profesor, njegova pri- pravljenost za delo in brez- pogojno razdajanje znanja. Mesto, država in ustanova so drugotnega pomena. Seveda pa je veliko tega pogojenega s financami, čemur se tudi v svetu glasbe in not ni mogo- če izogniti. TONE TAVČAR Pianist Primož Mavrič z OBČIiVSKIH SVETOV Tristo tisoč na zaposlenega POLZELA - Svetniki so odločili, da bodo v projekt Golti pristopili tako, da bo občina Polzela kot družabnik za vsa kega občana, ki ga bodo v podjetju zaposlili za nedoločei čas, prispevala delež v višini 300 tisoč tolarjev. Inšpeictorat za več občin GORNJI GRAD - Tudi gornjegrajski svetniki so potrdi) predlog odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata ki naj bi postal skupni občinski organ, ki bo pokrival oh močje Zgornje Savinjske in Šaleške doline s sedežem v Ve lenju. V medobčinskem inšpektoratu naj bi skrbeli pred vsem za izvajanje različnih občinskih odlokov. Tudi icosovni odpadici POLZELA - Svetniki so na zadnji seji pred počitnicam podprli ureditveni načrt kamnoloma v Andražu. Investitoi podjetje Ekoplan, želi povečati območje obstoječega kam noloma, saj bi svojo dejavnost rad razširil na zbiranje ii predelavo odpadnega gradbenega materiala ter pridobiva nje gradbenega materiala, poskrbel pa bi tudi za občinsk zbirni center kosovnih odpadkov. Dolg v milijonih POLZELA - Nekateri najemniki stanovanj, ki so v občinsk lasti, so slabi plačniki najemnin in ostalih stroškov. Kone junija so stanovalci dolgovali več kot 7 milijonov tolarjev sta narin in nekaj več kot 2 milijona obratovalnih stroškov. Pt sklepu svetnikov bodo vložili tožbo zoper najemnike, ki v 2( občinskih stanovanjih dolgujejo največ denarja. TT, Ui Diplome 40 diplomantom Fakulteta za upravo (nekdanja Visoka upravna šola] in UPI Ljudska Univerza Žalec sta na krajši slovesnost podelili diplome 40 diplomantom tukajšnjega študijske ga izpitnega centra, ki so končali študij visokega stro kovnega programa javna uprava. Upi Ljudska univerza Žalec že več kot 25 let skupaj 2 matično šolo VUŠ Ljubljana izvaja program javne uprave, Zanimanje za ta program izobraževanja odraslih je vsakt leto večje. Zaradi preoblikovanja iz Visoke upravne šole \ Fakulteto za upravo bo v študijskem letu 2004/05 (predvi' doma tudi v izpitnem centru v Žalcu) prvič vpis tudi v prvi in tretji letnik univerzitetnega študija javne uprave. TT, foto: SHERP^ Dekanica VUŠ Ljubljana dr. Stanka Setnikar Cankar (desno) je 40 diplomantom izročila diplome, med njimi tudi Karmen Poštrak. NA KRATKO Na morje preko BSH NAZARJE - V podjetju BSH Hišni aparati so preko Druš- tva prijateljev mladine Slo- venije in njihove akcije Po- mežik soncu osmim otrokom iz socialno šibkejših družin omogočili teden dni letova- nja v Savudriji. Med izbra- nimi otroci so tudi trije, od katerih je eden od staršev za- poslen v nazarskem podjet- ju. V DPM pravijo, da so Hi- šni aparati prvo podjetje v Sloveniji, ki je na takšen na- čin omogočilo letovanje otro- kom svojih zaposlenih delav- cev. Nov kraj v KS Šempeter GRČE - Na sobotni slove- snosti pri kapeli Lurške ma- tere božje so simbolično »od- prli« nov kraj Grče, kakor se je tudi nekdaj imenoval del zaselka v kraju Kale. Največ zaslug ima Vincenc Pilko, ki mu je žalski podžupan Jan- ko Kos izročil grafiko aka demskega slikarja Rudija Španzla. Tudi predsednik sveta KS Šempeter Jože Rand je pohvalil veliko prizadev nost krajanov pri komunal nih in drugih delih, že v tert tednu pa bodo lastniki hiš do bili nove hišne številke. ^ prerezom traku so najstarej ša krajanka Terezija Mastnak Sašo Fale in Vincenc Pilko siro bolično na novo poimenova' li naselje Grče, vsi skupaj p so zapeli himno kraja, ki j" je napisal Anton Kovač. Št. 28-10. julij 2003 15 Prebujanje Rimljanov Rimske Toplice so pozabljene in nezaželene, a Rimljani so se odločili, da bodo kraju vrnili sloves, ki ga je imel nekoč Krajani Rimskih Toplic so v soboto v sodelovanju z domačimi društvi ob evrop- skem letu invalidov pripra- vili prireditev Človek člove- ku. Njen namen je bil sez- naniti ljudi z zanimivost- mi nekdaj evropsko znane- ga kraja in jim obenem po- dariti dan zdravja, masaže, rekreacije, sprostitve in og- ledov. »TrudiH se bomo, da se bo- do Rimske Tophce spremi- njale, postajale vsako leto boljše, prijaznejše in upamo, da bodo postopoma pridobile sloves v zdraviliškem turiz- mu, ki so ga v preteklosti že imele in jim je bil neupravi- čeno odvzet. Stvari se lahko spremenijo na bolje, če se bo- do tudi ljudje spremenili. Rimljani smo to pripravlje- ni storiti, ker imamo svoj kraj ; radi in smo nanj ponosni,« I je predsednica Sveta KS Rim- I ske Toplice Jelka Kapun na- [ govorila navzoče, ki so bili večinoma domačini ali iz bližnje okolice. Razmeroma malo obiskovalcev, med nji- mi so bili predvsem starejši' oziroma upokojenci, pa pri- ča o tem, da se je zanimanje za nekoč priznano zdraviliš- če in letovišče zelo zmanjša- lo, če ni celo izginilo. Kljub temu je bil sobotni dan za Rimske Toplice velik dogodek, saj je organizator- jem uspelo pripraviti bogat program, ki je zahteval pre- cej truda, sloge, dobre volje in zavzetosti. »Čestitam za ta prvi korak, ki ste ga naredili v kraju. Združeni, tako kot za današnjo prireditev, boste kraju vrnili sloves, ki ga je imel nekoč in verjamem, da boste pri tem uspešni,« je pre- pričan podpredsednik Zveze delovnih invalidov Sloveni- je Alojz Cifer. Bogat in zanimiv program Obiskovalcem so organiza- torji ponudili več brezplač- nih dejavnosti. Izbirali so lah- ko med različnimi masaža- mi (klasična, terapevtska, ref- leksno-conska, šiatsu in športna), ki so jih izvajali stro- kovno usposobljeni maserji iz vse Slovenije v prostorih OŠ Antona Aškerca, pri rib- niku z zlatimi ribicami pod zdraviliščem pa so poskrbe- li tudi za masažo stopal. Za obiskovalce so pripra- vili predavanja o uporabno- sti zdravilnih zelišč, zdravi prehrani, alternativnem zdravljenju, poteh samoz- dravljenja in podobnem. Ljudje so si lahko sami ali v spremstvu vodičev ogledali zdraviliški park, kjer se bo- hotijo tri orjaške sekvoje in še mnoga druga eksotična drevesa iz vseh kontinentov (mamutova drevesa, kanad- ska čuga, japonska hiba, ci- presa, tisa, kalifornijska ce- dra...). Na kratek sprehod so se lahko podali po dva kilo- metra dolgi Ruski stezi, ki so jo med drugo svetovno voj- no zgradili ruski ujetniki, ali pa si ogledali Aškerčevo do- mačijo na Senožetih nad Rim- skimi Toplicami. Tisti, ki so obiskali Aškerčevino, so iz- vedeli precej zanimivega iz življenja znanega slovenskega epika Antona Aškerca, si og- ledali hišo, v kateri je preži- vel svojo mladost in se po- gostili z ovčjim sirom in do- mačim žganjem. Na Lurdu, kjer izvira vo- da Oda, so si obiskovalci lah- ko ogledali cerkev Lurške matere božje, malo niže v Šmarjeti pa še cerkev svete Marjete iz 16. stoletja. Naj- bolj pogumni pa so se poda- li na 914 metrov visok Ko- pitnik, od koder so se ves do- poldan spuščali padalci Pa- dalskega društva Rimske To- plice. Na šolskem igrišču so se vrstile rekreativne dejav- nosti, v odprtem bazenu Fo- rum Terma pa so vabili na kopanje po znižani ceni. Pri tako Bogati izbiri različnih dejavnosti se je večina ljudi odločila za masažo, nekaj se jih je udeležilo predavanj, le redki posamezniki pa so si ogledali omenjene zani- mivosti, tako da vodiči - bi- lo jih je več kot deset, obi- skovalcev pa le za dober av- tobus - niso imeli veliko de- la. Povabljeni so bili... Sobotne slovesnosti se je udeležil tudi dr. Sašo Bari- čevič, lastnik podjetja Bar- sos, ki ima v najemu rimsko zdravilišče. Dejal je, da se mu zdi lepo, ker so krajani pri- pravili prireditev, vendar je odločno povedal, da ne na- merava odgovarjati na vpra- šanja v zvezi z zdraviliščem. Da so Rimske Toplice da- nes pozabljene, nezanimive in morda celo nezaželene, pri- ča tudi dejstvo, da se prire- ditve niso udeležili nekate- ri, ki bi lahko zadevo premak- nili z mrtve točke. Med po- vabljenimi je bila tudi mini- strica za kulturo Andreja Rih- ter, ki pa je žal imela druge, očitno pomembnejše, obvez- nosti. Toda predsednica KS Rim- ske Toplice Jelka Kapun je s sobotno prireditvijo zelo za- dovoljna. Prepričana je, da je bil dosežen cilj; prebuditi ljudi, da se bodo zavzeli za svoj kraj in po svojih močeh pripomogli k ponovni oživi- tvi zdravilišča. BOJANA AVGUSTINČIČ Večina obiskovalcev je v Rimske Toplice prišla na masažo. Zanimivosti jih niso zanimale. Pred OŠ Antona Aškerca so si obiskovalci lahko izmeriti pritisk. NA KRATKO Odprt VDC RADEČE - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov- ski je v petek tudi uradno odprl novo enoto celjskega Centra za varstvo in delo Golovec. Za VDC so si v Radečah pri- zadevali že od leta 1997, prostore zanj pa so našli v zgradbi zdravstvenega do- ma. Denar za ureditev in prilagoditev prostorov ter za najemnino je prispe- vala občina, v ministrstvu pa so poskr- beli za opremo in za redno delovanje centra. Z delom v VDC so začeli že de- cembra lani, v njem pa je prostora za do 20 varovancev. Počitniški živ-žav ŠENTJUR - Na Mestnem trgu so v pe- tek pripravili Počitniški živ-žav, na ka- terem sta otroke zabavala glasbena ani- matorja Joseph in Malala Rakotora- halahy iz Madagaskarja. Prireditev je pripravilo Društvo za mednarodno po- moč in prijateljstvo IRFF, gosta iz Ma- dagaskarja pa so otroci že poznali, saj so ju na podobni prireditvi srečali tudi lani. V društvu poleti pripravljajo med tednom od 10. do 13. ure počitniške delavnice v Klubu smeh v garderobi Kul- turnega doma. Počitniške ustvarjalni- ce pripravljajo tudi v Centru za social- no delo; pretekli teden so poskrbeli za zabavo šolarjev na Planini, ta teden na Ponikvi, prihodnji teden od ponedelj- ka do petka med 10. in 13. uro pa bodo delavnice še v Šentjurju. Kratke zgodbe še avgusta ŠENTJUR - Območna izpostava Jav- nega sklada RS za kulturne dejavnosti je skupaj z Literarnim društvom Šent- jur do 15. avgusta podaljšala razpis, s katerim zbira najboljšo kratko zgodbo letošnjega poletja. Komu priznanja? ŠENTJUR - V KS Šentjur-mesto bo- do preko poletja zbirali predloge, ko- mu letos podeliti najvišja krajevna priz- nanja. Zadnja leta podeljujejo prizna- nja ob jesenskem krajevnem prazniku; posamezniki, društva oziroma druge or- ganizacije v kraju pa se lahko potegu- jejo za listine mesta Šentjur, kipec sve- tega Jurija in najbolj zaslužni krajani tudi za najvišje priznanje, za naziv čast- nega meščana Šentjurja. Posebna ko- misija mestnega sveta za podelitev priz- nanj KS Šentjur-mesto bo predloge zbi- rala do 2. septembra. Prijava škode po suši LAŠKO, ŠENTJUR - V občinah so za- čeli zbirati prijave kmetov, ki so zara- di letošnje suše utrpeli škodo na svojih pridelkih. Škodo lahko prijavijo last- niki njiv ali vrtov, s površino večjo od hektara, z več kot dvema hektaroma travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, najmanj štirimi hektari pašnikov ter več kot osmimi hektari gozda oziroma pe- timi hektari gozdnih plantaž. Pod hek- tar so omejene površine s sušo priza- detih plantažnih vinogradov, sadovnja- kov, hmeljišč, drevesnic, trsnic ali ma- tičnih hmeljišč. Prijave škode, skupaj s kopijami obrazcev, ki so jih kmetje izpolnjevali za kmetijske subvencije, bodo v Laškem zbiraU do 18. julija v občinski sejni sobi, v Šentjurju pa do 22. julija v prostorih občinske uprave na Mestnem trgu. IS Ali ste vedeli? • Da so v okolici toplic našli mozaike in rimske kovance. Na izkopanem denarju so vtisnjena imena Augustus, Clav- •^jus, Comondus, Traianis in druga. Med ostalimi izkopa- ninami iz rimske dobe so našli tudi štiri kamnite plošče, posvečene nimfam, ki so sedaj vzidane v kopališki kupoli v zdravilišču. • Da so v zdravilišče prihajali premožni in najimenitnejši Sostje iz vse Evrope. Iz marmornih plošč je razvidno, da se tu kopala Napoleonova sestra kraljica Murat in veliki nemški pesnik Grillparzer. V glavnem so Rimske Toplice obiskovali nadvojvodi avstroogrske monarhije, zdraviliš- ke pa je obiskala tudi cesarica Avgusta. • Da je Anton Aškerc svetovno znani pesnik. V Ukraji- '^i. na primer, se o njem učijo že v osnovni šoli, bolj Podrobno pa še v srednji. Dobro ga poznajo tudi tržaški Slovenci. Št. 28-10. julij 2003 16 Minister in unija pa nič v Rajnkovcu pri Rogaš- ki Slatini, tik ob državni me- ji, so v petek slovesno pre- dali namenu skupno cen- tralno komunalno čistilno napravo občin Rogaška Sla- tina in Rogatec. Priprave in gradnja so trajali kar dve desetletji, saj se je namera- vala po prvotnih načrtih priključiti še hrvaška stran Sotle. Del naprave za mehansko čiščenje odpadnih voda so predali namenu pred točno tremi leti, naslednje leto pa nadaljevali z gradnjo tri mi- lijone evrov vrednih objek- tov za biološko čiščenje od- padnih voda. Kljub večim po- govorom ter prijavljanju na razpise ministrstva za oko- lje, prostor in energijo, dr- žava pomembne gradnje ni sofinancirala. Obsotelje se je lahko obrisalo pod nosom tu- di glede morebitnega denar- ja iz Evropske unije: zadnja naložba v čistilno napravo bi morala biti vredna vsaj pet milijonov evrov. Občini sta si tako pomaga- li le s takso za obremenjeva- nje voda (občani jo plačujejo skupaj z vodarino), s prispev- kom občanov za gradnjo in- frastrukturnih objektov ter s krediti. Sicer pa je čistilna na- prava občin Rogaška Slatina in Rogatec v celoti stala (na- prava za mehansko čiščenje ter objekti za biološko čišče- nje vode skupaj) kar 5,8 mi- lijona evrov. Pri vsem skupaj poudarjajo, da bo zdraviliški turistični kraj z očiščenim okoljem pridobil še posebno mednarodno veljavo. Na napravo je že priklju- čenih pet tisoč uporabnikov, od večjih dosedanjih onesna- ževalcev tudi zdravilišče ter Kolinska, medtem ko ima ste- klarna lastno čistilno napra- vo. Letni stroški delovanja centralne čistilne naprave bo- do znašali 60 milijonov to- larjev. Sicer pa je čistilna napra- va v Rajnkovcu načrtovana ta- ko, da se bo lahko nanjo ne- koč priključila tudi hrvaška stran Obsotelja. To bi obe- nem pomenilo ponovno rojs- tvo velikega umetnega Sotel- skega jezera v Vonarju, ki mo- ra biti zaradi nesnage že dol- ga leta prazno. BRANE JERANKO Čistilna naprava v Rajnkovcu pri Rogaški Slatini, tik ob državni meji. V njej je zbrane že precej vodne umazanije iz občin Rogaška Slatina in Rogatec. Konji na Babni Gori Na Babni Gori je v nedeljo ob obletnici ustanovitve konjeniškega društva Sveti Štefan Mirko Bevc organiziral žegnanje konj. Žegen je opravil župnik Ivan Smolnikar. Prireditve se je udeležil tudi šmarski župan Jože Čakš, z glasbo so jo popestrili Štefanski fantje, otroci in odrasli pevci, ki so za spremljavo igrali na doma izdelane inštrumente. KK Otroci odstirali sicrivnosti Kozjansicega parica v Kozjanskem regijskem parku so pretekli teden zaključili z izobraževalnimi de lavnicami, ki so jih organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo. V delav nicah so učenci osnovnih šol iz različnih krajev Slovenije spoznavali floro in favn( Kozjanskega parka, ki sodi med biotsko najbolj bogata področja v Sloveniji. Otroci so pod vodstvom mentorjev spoznavali ptice, plazilce, hrošče in žuželke, ki živijo n; območju parka, se seznanili z vodami in geološkimi pojavi ter poslušali predavanji o Ljubljan skem barju in kačah v Sloveniji. Namen delavnic je bil omogočiti otrokom, da se seznanijo pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst v parku in drugod po Sloveniji in s tem razvijajo zavest pomenu biotske raznovrstnosti ter spoznavajo, da si je treba nenehno prizadevati za ohranite naravne dediščine. V Kozjanskem parku upajo, da bodo z delavnicami za otroke ter srednješo sko mladino in študente lahko nadaljevali tudi v prihodnje. • K Na Boču še en dom Planinsko društvo Ko- strivnica, ki je lani prazno- valo desetletnico delovanja, gradi v Dreveniku na juž- nem pobočju Boča svojo planinsko postojanko. Z de- li so začeli maja lani, pred zimo pa so jo uspeli pokriti s streho. Letos želijo dokončati klet- no etažo, kjer bo članski pro- stor za sestanke. S celotno gradnjo nameravajo zaklju- čiti v petih letih, pri tem pa si pomagajo s prostovoljnim delom ter denarjem podje- tij, občine in članov. Iz Ko- strivnice je do nove planin- ske postojanke tričetrt ure hoje, do rastišča velikonoč- nice pa še dvajset minut. Tam je že planinski dom planincev iz Poljčan, ki je vse bolj turističnega značaja. Za razliko od poljčanskega bo kostrivniški objekt bolj pla- ninsko obarvan: kostrivniš- ka koča za avtomobiliste na- mreč ne bo dosegljiva. V njej bo okrepčevalnica ter prib- ližno dvajset ležišč, je pove- dal predsednik društva Jože Erjavec. Planinsko društvo Kostriv- nica ima po desetletju dela kar 150 članov, od tega kar tretjino mladih. Na lanskem državnem tekmovanju v orientaciji so kostrivniški mladi planinci osvojili dru- go mesto. BJ Na Boču, dvajset minut od planinskega doma poljčanskih planincev, gradijo kostrivniški planinci še en dom. Poleg novogradnje je že kostrivniški bivak. Tri ifiijige o Rogašici Slatini Septembra bo izšla v teni letu že druga knjiga d zdravilišču Rogaška Sla tina. Zajetni, petsto stra ni debeli Knjigi gostov zdravilišča Rogaška Sla-i tina, ki jo je nedavno iz^ dal Zgodovinski arhiv Ce- lje, bo sledila monografij ja Zdraviliški dom v Ro- gaški Slatini. V knjigi bo opisana grad-^ bena ter družabna zgodo- vina osrednje zdraviliške stavbe, vključno s splošnim opisom zdraviliških domo\^ kot poglavitnim objektom vsakega zdravilišča. Knjiga^ ki jo bosta izdala Zgodovin^ ski arhiv Celje in Terme Ro- gaška, bo opremljena z bon gatim slikovnim gradivom ter namenjena predvsem povprečnemu bralcu. Nje- ni avtorji so mag. Dušan Mlacovič iz Rogaške Slati-J ne ter Bojan Cvelfar in mag. Aleksander Žižek, oba iz Zgodovinskega arhiva Ce- lje. Sicer pa je v pripravi že tretja knjiga o zdraviliškem mestu ob Sotli, o tamkajš^ njih vilah. BJ Št. 28-10. julij 2003 17 pomoč najbolj prizadetim Škodo, ki jo je povzroči- lo nedavno neurje na Ko- njiškem in Zreškem, so medtem ocenili in dosega večmilijonske zneske. Na Konjiškem jo je za več kot 22 milijonov tolarjev, in sicer več kot pet milijonov na stanovanjskih, gospodar- skih in infrastrukturnih ob- jektih, skoraj devet milijo- nov na kmetijskih površinah jin osem milijonov na gozdo- ivih in gozdnih cestah, i V gozdovih je zaradi neur- ja veliko podrtega in polom- lljenega drevja. Zaradi obsež- nosti poškodovanega območ- ja so predlogi za sanacijo še v izdelavi. Grozi velika ne- varnost razširjanja podlubni- jkov in posledično še lesarjev, ^ar lahko škodo še bistveno jpoveča. Akcijo sanacije goz- jdov bo vodil in usklajeval Za- vod za gozdove. Na kmetij- skih površinah znaša stopnja poškodovanosti posameznih kultur do 50 odstotkov. Ko- misija za kmetijstvo bo po dokončno ugotovljenem sta- nju pripravila predlog pomo- či. Pri pripravi predloga po- moči bodo prednostno obrav- navani občani, ki jim je kme- tijstvo edini vir preživljanja. Manjše poškodbe na objek- tih so večinoma že sanirane, problematično pa je stanje na kirih najbolj poškodovanih objektih, kjer bodo za odpra- vo škode potrebna večja fi- nančna sredstva. Konjiški ob- činski svetniki so na zadnji seji že odobrili enkratno po- moč najbolj prizadetim. Na Zreškem je bilo največ razdejanja na jugovzhodnem delu občine, in sicer v nase- ljih Radana vas, Gračič in Do- brovlje. Na kmetijskih in gozdnih površinah, vodoto- kih ter na stanovanjskih ob- jektih je nastalo za 86,5 mi- lijonov tolarjev škode. Po ce- nah komisije je v kmetijstvu nastalo približno za 6,4 mi- lijone tolarjev škode, najbolj pa so bile poškodovane nji- ve, vinogradi in sadna dre- vesa. Zaradi neurja je škode v gozdovih za 42 milijonov tolarjev , saj je bilo uničenih pet tisoč kubičnih metrov le- sa, od tega pa je škode na gozdnih cestah za okoli pet milijonov tolarjev. Na vodo- tokih je nastalo za dvajset mi- lijonov tolarjev škode. Poš- kodovanih je bilo tudi 36 ob- jektov, skupna škoda pa znaša 18 milijonov tolarjev. Pred- vsem na treh objektih je na- stala velika materialna ško- da, lastniki le-teh pa bodo de- ležni denarne pomoči, in si- cer od 150 do 500 tisoč to- larjev. Delno pa bo zreška ob- čina povrnila škodo tudi za poškodovane kmetijske in gozdne površine. VM Hiša turizma prihodnje leto? Za starejšo hišo na glavnem križišču Dobrne, v kateri je trgovina z mešanim blagom, je hilo že dolgo slišati, da bo naprodaj. Najemnika, družbo Mercator, izjemna lokacija ni zanimala, saj posluje trgovina na meji rentabilnosti. Zato se je odločila za nakup Občina Dobrna, ki jo je pred kratkim odkupila od celjskega trgovskega podjetja Potrošnik za dobrih 11 milijonov tolarjev. Za razliko od Potrošnika, ki je imel z Mercatorjem pogodbo o brezplačnem najemu, mu bo občina najemnino zaračunavala. Sicer pa se na Dobrni pripravljajo za prihodnje leto na izgradnjo bloka z več lokali, kamor se bo lahko preselila tudi trgovina z mešanim blagom. Občina namerava potem v odkupljeni hiši urediti nove prostore turistično informacijskega centra ter za druge dejavnosti, povezane s turizmom. BJ V nedeljo bo oživel grad y Lembergu v občini Vojnik ter okoliških krajih se pripravljajo na prireditev Nedeljsko grajsko popoldne "a gradu Lemberg, ki bo v nedeljo, 13. julija. Turistično društvo Lemberg je pripravilo prvo grajsko nedeljo lani, vendar za letošnjo obljublja, da bo še pe- •"^'rej.Sa. y živ-žavu srednjeveške tržnice bodo različne je- ^i. nakit, čipke in prti, med prikazom starih obrti pa vse "d podkovanja konja in krtačenja volne do lončarstva, f^ripravljajo tudi bogat kulturni program, z domačimi Šta- l^rskimi rogisti, srednjeveškimi plesnimi skupinami, ko- njeniki ter hojo na hoduljah. Prireditev bo ob 14. uri. Ude- •ežiti se je nameravajo Hardo, Hubert in Klaus Galle iz "Avstrije, ki so po denacionalizaciji lastniki razpadajočega Sf^du. Za potomce nekdanjih graščakov je mogočni grad ^htevna naloga. BJ K »zgornji« vojniški šoli bodo začeli graditi prizidek. Ko bo zgrajen, bo lahko šola na eni sami lokaciji. Od septembra bo izobraževanje namreč kar na treh lokacijah. Živ-žav v občinski stavbi Šola v Vojniku na treh lokacijah - Učenci začasno v občinsko stavbo v osnovni šoli v Vojni- ku je že več let prostorska stiska, ki se bo z uvedbo devetletke še povečala. Sti- sko so začeli v preteklih letih reševati s pregrajeva- njem učilnic, kar bo v bliž- nji prihodnosti nujno še pri sosedih na Frankolo- vem. Sicer pa bo šola v Voj- niku delovala od novega šolskega leta začasno kar na treh različnih lokaci- jah, v istem naselju. V Vojniku se je začela pro- storska stiska pojavljati s prehodom na enoizmenski pouk. Vrnitev na pouk v dveh izmenah bi za del učen- cev pomenila prehudo obre- menitev, za približno mili- jon tolarjev na mesec pa bi bili višji stroški prevozov ter za pripravljanje malice. Tako je bilo treba poiskati rešitev v okviru enoizmen- skega pouka. To bo gradnja novega pri- zidka vojniške šole, za so- financiranje katerega so v občinski stavbi pred nekaj dnevi prejeli pisno soglas- je šolskega ministrstva. V prizidku z dva tisoč kva- dratnimi metri novih povr- šin bodo učilnice, obnovlje- na ter razširjena bo tudi šol- ska kuhinja. Gre za trilet- no investicijo, ki jo želijo skrajšati na leto dni. Njena vrednost je približno petsto milijonov tolarjev. Občina, ki mora prispe- vati 40 odstotkov sredstev, tako že zbira dokumentaci- jo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter pripravlja javni razpis za iz- biro izvajalca del. Trenut- no čakajo še na soglasje mi- nistrstva za finance, vendar računajo, da bodo lahko raz- pis objavili še v tem mese- cu. Tako bi prihodnji me- sec izbrali izvajalca in sep- tembra začeli z deli. Novi prizidek k »zgornji« šoli bo pomenil, da bo os- novnošolsko izobraževanje v naselju Vojnik v bodoče mogoče na eni sami loka- ciji. Zdaj ga izvajajo kar na dveh lokacijah, tudi v ne- koliko oddaljeni »spodnji« šoli, ki se ji bo z novim šol- skim letom pridružila še ena, nova lokacija. Prostorsko stisko v Voj- niku želijo namreč omiliti z ureditvijo treh začasnih učilnic v vrhnji etaži občin- ske stavbe. Z urejanjem so začeli pred nekaj dnevi, za pouk pa bodo morale biti pri- pravljene do septembra (poz- neje bi prostori služili za po- trebe občinske uprave). V ma- tični šoli v Vojniku, kjer bo od septembra devetletka, pri- čakujejo z njo kar 586 otrok (doslej 559 otrok). To pome- ni dva nova oddelka ter dva dodatna oddelka podaljšane- ga bivanja. Sicer pa se na prostorsko stisko pripravljajo tudi voj- niški sosedi v osnovni šoli na Frankolovem, kjer sta že dva oddelka v bližnji stavbi. Tu- di tam se občina ter šolsko ministrstvo pripravljata na začetek gradnje prizidka z no- vimi učilnicami, kuhinjo, je- dilnico in kabineti. Naložba na Frankolovem, kjer je bli- zu dvesto učencev, bo stala približno 180 milijonov to- larjev. Pri tem občina že pridobi- va projekte ter dokumenta- cijo za gradbeno dovoljenje, čaka le še na sklep šolskega ministrstva za sofinancira- nje. Z deli naj bi začeli ja- nuarja, vendar je to odvisno predvsem od ministrstva ter lepega vremena. BRANE JERANKO V Vojniicu gradijo čebelnjaic čebelarsko društvo Voj- nik gradi čebelnjak, s pose- bej predpisanim prostorom za točenje medu ter tudi za druženje. Gradijo ga pri voj- niškeni lovskem, domu, na zemljišču, za katerega so podpisali najemno pogodbo. Gradbena dela bodo opra- vili s prostovoljnim delom, pri vsem drugem se bodo mo- rali zanesti na pomoč spon- zorjev. Čebelnjak, za katere- ga so že izkopali temelje, že- lijo izgotoviti do občinskega praznika, ki ga Vojnik praz- nuje jeseni. Sicer pa je v Čebelarsko društvo Vojnik vključenih se- demdeset članov iz vseh treh krajevnih skupnosti, veliko jih je iz Celja in z Ljubečne, ne- kaj še iz drugih občin. Vsi člani skupaj imajo nad tisoč čebe- ljih družin, dva med njimi ce- lo po več kot sto. Med člans- tvom je nekaj čebelark. Društvo, J<,i ga vodi zdrav- nik dr. Ivan Bindas, se po- gosto predstavlja na razstavah. v domači ter v okoliških ob- činah. Njegove zgodovine še niso raziskali, vendar marsi- kaj pričuje, da je zelo staro. Najstarejši član je namreč vključen med vojniške čebe- larje že vse od leta 1934. Pri vsem skupaj skrbi člans- tvo v zadnjem obdobju pred- vsem zdravje čebel, zato si po- magajo z različnimi predava- nji. Vključujejo se tudi v pri- zadevanja za zaščitno znam- ko slovenskega medu, zago- tovila za kakovost. Prav tako omogočajo posebno izobra- ževanje za poklic čebelarja, z opravljanjem izpitov v Ljub- ljani. Ta pomeni med drugim lažjo prodajo. Kot ugotavljajo, s pro- dajo manjših količin medu ni posebnih težav, drugače je z večjimi, pri čemer so odkup- ne cene v podjetjih za čebelar- je prenizke. Država daje od lani čebelarjem subvencijo, ki je znašala osemsto tolarjev za vsa- ko čebeljo družino. BRANE JERANKO Št. 28-10. julij 2003 v kraljestvu morskih slonov« levov in kitov Argentinska prostrans- tva nudijo na stotine raz- ličnih podob in kar težko se je odločiti, katera je naj- bolj zanimiva. Nič čudne- ga, da se država ponaša z ducatom narodnih parkov, ki obsegajo vse od veličast- nih slapov sredi deževne- ga gozda pa do slikovitih ledenikov in najvišjih gor- skih vrhov v Južni Ameri- ki. Eden izmed zanimivejših naravnih parkov je polotok Valdes, ki leži nekje na pol poti med Bifenos Airesom in skrajnim jugom Argentine. Na prvi pogled negostoljub- na polpuščavska pokrajina z obiljem peska in skromnim rastlinjem ne obeta prav ve- liko. Toda že vožnja po rav- nih makadamskih cestah iz- za visokih šopov orumenele trave prežene kakšnega gva- naka (vrsta lame), nanduja (ameriški sorodnik noja) ali vsaj izgubljeno ovco. Skoraj nenaseljeno širše območje polotoka pa je pomembno predvsem zato, ker nudi za- vetje tudi številnim morskim sesalcem. V bližnjem zalivu je mogoče od julija do de- cembra opazovati veličastno predstavo kitov, ki se vsako leto vračajo v zaliv. Kdor za- mudi kite, pa se še vedno lah- ko navdušuje nad kolonija- mi pingvinov, morskih levov in slonov. K sreči se Argentinci zave- dajo živalskega bogastva in namesto lovcev raje vabijo tu- riste, ki so oboroženi le s fo- toaparati. Toda tudi zanje ve- ljajo številne omejitve, saj si upravljalci parka želijo, da bi ljudje čim manj vznemir- jali živali. Zavzemajo se za ekološki oz. naravi čim bolj prijazen turizem. Tako so mnoge ladje, s katerimi se po- dajo v neposredno bližino ki- tov, opremljene s posebnimi, manj hrupnimi motorji, ži- valim pa se tudi ne približu- jejo preveč, da jih ne bi vzne- mirjali. Ogled kolonij mor- skih slonov, levov in pingvi- nov je mogoč le na nekate- rih krajih in še tam so opa- zovalne točke urejene nekaj deset metrov stran od kolo- nij morskih živali. Kljub od- daljenosti je pogled na živa- li veličasten in obiskovalci ve- činoma niso razočarani. Ti- sti, ki se odločijo za ogled polotoka z najetim avtomo- bilom, pa si običajno privoš- čijo še malce več, kot je urad- no dovoljeno. Na lažje do- stopnih predelih se poskušajo kolikor je mogoče pribHžati divjim živalim, ki se začuda ne vznemirjajo kaj dosti. Dobrodušni orjaici Morskim slonom smo se napol ilegalno tudi mi prib- ližali le na nekaj metrov. Kak- šnega bi lahko celo pocukal za rep, toda orjaške živali so s svojo pojavo vlivale strahos- poštovanje. Tudi preko štiri tone težki sesalci kljub navi- dezni neokretnosti niso čisto nenevarni. Pred preveč vsi- ljivim človekom se običajno sicer umaknejo v vodo, dru- gače pa se med seboj kar po- gosto ravsajo za prevlado nad tropom samic. Takrat s svojimi velikimi telesi pomendrajo vse, kar se jim znajde na poti. Tudi mno- go manjših morskih levov ne trpijo v svoji bližini, zato pa se ne zmenijo za pingvine, ki lahko brezskrbno posto- pajo okoh njih. Morski slo- ni se na kopnem zadržujejo predvsem januarja in februar- ja, ko menjajo dlako, potem pa odplavajo na odprto mor- je, kjer preživijo večji del svojega življenja. Za mesec dni se vrnejo šele oktobra, ko imajo mladiče. Morski levi imajo na po- lotoku kar nekaj stalnih ko- lonij. Samci so občutno več- ji od samic, zanje pa je zna- čilna dolga dlaka okoli vra- tu, ki resnično spominja na grivo afriških levov. Dolgi so do štiri metre in težki do 60(1 kilogramov. Hranijo se z li bami, sipami pa tudi z manj šimi pingvini. Kljub nevarnim sosedoi v bližini del leta preživijo tu di magelanski pingvini. Sme šno racajoči ptiči so sice najznačilnejši prebivalci Ani tarktike, gnezdijo pa tudi ol obalah Južne Amerike, kje jih prav nič ne moti toplejš podnebje. Pingvini ne more jo leteti in na kopnem pra nerodno racajo, zato pa a odlični plavalci in veljajo z najhitrejše ptice v vodi. Obe nem so tudi izvrstni potap Ijači, saj se lahko potopiji celo do 500 metrov globo ko. Poznanih je 16 vrst, me katerimi so največji cesarsli pingvini, ki dosegajo višini okoli enega metra. Edino naselje na polotoki Valdes je majhna vasica Puer to Piramides, katere prebii valci živijo izključno od tu rizma. Večina turistov sice) zaide sem preko turističnill agencij le na enodnevni og' led, nekateri pa vseeno pres^ pijo v prijetni vasici. V njei k sreči ni hotelskih gigantov. Za spanje je na voljo le ne kaj manjših bungalovov in av tokamp, ki je še posebno poln v času južnoameriškega po letja. Začuda se takrat mno gi obiskovalci namesto živa lim raje posvečajo sončenji na bližnji peščeni plaži... IGOR FABJA^ Morski sloni so videti okorni le na kopnem. Št. 28-10. julij 2003 informacije 19 modri telefon Nered na Čopovi gralci Novega tednika, j ge pritožujejo zaradi Ij-onietnega nereda v Čo- lovi ulici, niso najbolj za- ovoljni z odgovorom ti- [kovne predstavnice Poli- -ijske uprave Celje Irene »orenak v prejšnji števil- ^ fijT. Predvsem jih moti v katerem Gorenako- fa navaja: »Ukrepamo tudi ^ Čopovi ulici, a moramo zavedati, da lahko na- B ukrepi ob prometnih ko- nicah pomenijo dodatno »bremenitev.« Bralci odgo- for razumejo v smislu, da jjiko vozniki počnejo, kar ločejo; poleg tega pa me- lijo, da bi morali policisti r tej gneči, predvsem na [rižišču, večkrat posredo- rad in že prej usmerjati oznike na stranske ceste. »S pojasnilom smo hote- \ povedati, da bi lahko ru- tinske in podobne kontro- le prometa (kot na primer ustavljanje zaradi kontrole voznikov in vozil) v času prometnih konic predstav- ljale dodatno oviro. Za to- vrstne kontrole izbiramo mesta, ki zagotavljajo var- nost za vse, tako za vozni- ka kot policista, ki oprav- lja kontrolo. V Čopovi uli- ci je varno izvajanje postop- kov praviloma možno z upo- rabo tehničnih sredstev, kot so triopan, modre luči, stož- ci... Pravila nam namreč za- povedujejo, da moramo pri naših postopkih zagotavljati najprej varnost udeležencev v cestnem prometu. Seveda pa to ne pomeni, da policisti ne ukrepajo ob zaznavi konkretnega prekrš- ka. Verjetno se bo večina bralcev Novega tednika stri- njala z ugotovitvijo, da bi z upoštevanjem cestno pro- metnih predpisov in večjo prometno kulturo vseh pro- metnih udeležencev, še zlasti pa z upoštevanjem načela zaupanja, ki je opredelje- no v 2. členu Zakona o var- nosti cestnega prometa, bi- lo v prometu manj proble- mov. Načelo zaupanja: Udele- ženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem pro- metu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste,« dodatno pojasnju- je tiskovna predstavnica Po- licijske uprave Celje Irena Gorenak. Prestavljeni kanali Občani Žalca, kjer je za operaterja kabelsko razde- lilnega sistema izbrano podjetje Kabel TV iz Do- briše vasi, so presenečeni opazili, da so televizijski kanali drugače razporeje- ni, o tem pa jih nihče ni obvestil. Poleg tega neka- teri ne morejo več sprem- ljati 2, in 3. programa HTV. »Za boljšo kakovost smo začeli prejemati signal iz Maribora,« pojasnjujejo v podjetju Kabel TV, »to pa je seveda povzročilo drugač- no razvrstitev kanalov. O spremembi smo občane ob- vestili preko lokalne, Savinj- ske televizije, ki je pač naj- bolj razširjen medij. Objav- ljen je programski paket analognih televizijskih in ra- dijskih programov, torej te- levizijski programi s kana- li in radijski programi s frek- vencami. Uporabnikom, ki izrazijo željo, tudi po do- movih brezplačno nastavlja- mo programe, za kar je tre- nutno veliko povpraševanja. Zagrebških programov pa ne morejo spremljati tisti uporabniki, ki imajo starej- še tipe televizijskih sprejem- nikov. Ti namreč nimajo vgrajenih potrebnih funk- cij.« Naj povemo, da Savinj- sko televizijo, kjer so ob- javljeni televizijski progra- mi s kanali, Žalčani najde- jo na kanalu 25. US Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu spreje- mala novinarka Špela Oset. Na te- lefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo- dri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefo- nu 42-25-190. Vaša nova podoba je akcija, Ei v sodelovanju z izkušenimi (tilisti vsak zadnji petek v me- ecu poteka v Planetu Tuš v ^ju. Pot do nove podobe ne rK»"ebiti lažja - izpolnite spod- nji vprašalnik in sestavite kra- !ek življenjepis, v katerem se nastavite in pojasnite, zakaj te se prijavili. Ne pozabite na- festi konfekcijskih številk ob- eke in obutve. Vsemu prilo- žite tudi svojo novejšo foto- grafijo. Vse pošljite na naslov ^cm tednik, Prešernova 19, m Celje. Med vsemi prijavljenimi bo- no vsak mesec izžrebali eno )sdx3, ki bo skupaj z izžre- )ancem v Planetu osrečena z iMKlno preobrazbo. Izžrebane )omo o sodelovanju obvestili X) pošti. Dom sv. Jožef Plečnikova 29 3000 Celje Romarja in študu- ska potovalna: Rim: od 24. do 26. julija Ogled znamenitosti pod ro- marskim vidikom z bivanjem v Sloveniku Cena z vstopninami: 37.000 sit Oglej: 6. september Oglej, Barbara, Doberdob, Stara gora Cena s kosilom: 6.000 sit Lurd:od 8. do 13. septem- bra Azuma obala, Monte Car- lo, Cannes, Avignon, Lurd, Atlatska obala, rojstna vas Vincencija Pavelskega Ber sou, Pariz, Luxemburg Cena: 80.000 sit Dalmatinska mesta z Me- džugorjem: od 6. do 9. ok- tobra Šibenik, Trogir, Split, Omiš, Makarska, Korčula, Ston, Dubrovnik, Medžugorje, Mostar, Jajce Cena: 42.000 sit Budimpešta: od 24. do 25. oktobra Ogled mesta z vožnjo po Donavi Cena: 17.000 sit PlMfk lAOUNA PLAVA LAGUNA POREČ vas vabi v vaše sončne lagune ! HOTEL PLAVI *** - cena polpenziona od 26.06.do 18.07. že od EU 37 po osebi na dan HOTEL DELFIN - cena polpenziona že od EU 30 po osebi na dan Novoobnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVUE *** - dnevni najem apartmaja v času do 18.07. za 4 osebe že od EU 105.- APP. ASTRA ** - dnevni najem za 4 osebe že od EU 76.- Obnovljeni AUTOKAMPI: ZELENA LAGUNA ***. BIJELA UVALA *** in NATURIST CENTAR ULIKA *** prostor za 2 osebi do 18.07. že od EU 19,30 na dan UGODNI POPUSTI ZA OTROKE ! INFORMACIJE IN REZERVACIJE V VAŠI TURISTIČNI AGENCIJI, ALI PA PRI PLAVA LAGUNA POREČ tel. 00385-52410-136,410-101, fax 00385-52451-044 Internet: www.plavalaguna.hr e-pošta: mail@plavaiaguna.hr Poiščite nas tudi na TELETEXTU POP-TV in Kanal A str. 185, javni gospodarski zavod za urejanje javnih parki- rišč in gospodarjenje z javnimi objakti celje 3000 celje dečkova cesta 1 telefon 03 42 82 650 faks: 03 42 82 668 e-pošta: zpo@celje.si razpisuje zbiranje ponudb za najem GOSTINSKEGA LOKALA S POKRITO TERASO V NOVI ŠPORTNI DVORANI POD GOLOVCEM Športni park pod Golovcem - Športna dvorana se gradi na par- celi št. 466/1 (del) k.o. Sp. Hudinja v skladu z veljavnimi Spre- membami in dopolnitvami zazidalnega načrta Rekreacijskega centra na Golovcu, junij 2002 št. 671 /02 in izdanim gradbenim dovolje- njem št. 35102-174/2003-6/MD z dne 22.04. 2003. Predmet najema je gostinski lokal (z možnostjo razširitve sezon- ske dejavnosti tudi na pokrito teraso v velikosti 106 m^) v nasled- njih izmerah: • gostinski prostor 87,00 m^ • prostor za pripravo 25,70 m^ • sanitarije za goste 8,45 m^ • sanitarije in garderoba za osebje 4,95 m^ • skladišče 3,18 m^ Skupna kvadratura 129,28 m^ Stanje gostinskega lokala pred sklenitvijo najemne pogodbe: • gostinski lokal se nahaja v pritličju dvorane desno od glav nega vhoda • lokal ima samostojen zunanji in notranji dostop • stene in stropovi v lokalu bodo gradbeno obdelani v vidnem betonu; tla bodo obdelana s samorazlivnim epoksi prema zom; vgrajena bo fasadna in notranja okenska stena - s tem bo lokal zaprt in ločen od ostalih prostorov ter pripravljen za ločeno finalizacijo • sanitarije bodo finalizirane v keramiki in opremljene • možnost priključka na elektriko, vodo, telefon in kanalizacijo bo v lokalu - končen instalacijski razvod bo odvisen od pred laganega tehnološkega projekta in je strošek najemnika; cen tralno ogrevanje z radiatorji • lokal bo pripravljen za samostojno finalno izvedbo dva meseca pred dokončanjem dvorane (1.12. 2003) • terasa bo imela končno obdelavo s tlakovci Izhodiščna cena za najem znaša 300.000 SIT mesec in se en- krat letno usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v RS + funkcio- nalni stroški + ddv. Pri organizaciji gostinskih uslug na velikih prireditvah izven najete- ga lokala bo imel najemnik prednostno pravico pri enakih pogo- jih. Ocenjena vrednost za finalizacijo notranjega dela lokala znaša 70.000 sit/m^ in je strošek najemnika. Drugi pogoji: • PGD in PZI mora najemnik naročiti pri projektantu objekta ali pridobiti njegovo soglasje • na podlagi tehnološkega projekta in PGD pridobi najemnik gradbeno dovoljenje • najemnik mora pred izvajanjem del predložiti projekt za finali zacijo lokala skupaj s tehnološkim projektom in zanj pridobiti tudi obratovalno dovoljenje • tehnološki projekt mora vsebovati tudi program gostinske de javnosti iz šifranta prijavljene gostinske registracije • najemnika mesečno bremenijo vsi funkcionalni stroški, ki bo do definirani v pogodbi (elektrika po odštevalnem števcu, vo darina po števcu, kanalščina, ogrevanje po m3, sorazmeren delež za vzdrževanje okolice, odvoz komunalnih odpadkov, občinske takse. ..) • pogodba o najemu se bo sklepala za dobo 10 let • po preteku 10 let ostane vsa vgrajena oprema v lasti najemo dajalca (definirano v najemni pogodbi) • predviden začetek obratovanja lokala je 1.12. 2003 • pri izbiri bo komisija posebej upoštevala višjo ponujeno ceno najema od izhodiščne cene in predvideno širino programa gostinske dejavnosti ter predložene reference • vsi ponudniki morajo predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 mio sit • če izbrani ponudnik ne bo podpisal najemne pogodbe v sed mih dneh po pisnem obvestilu, se šteje, da ponudnik odstopa od svoje ponudbe Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - državljani republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo v ZPO Celje ali po telefonu 03/ 42 82 652 - Edi Krajnik. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do 16.7. 2003 na naslov ZPO Celje, Dečkova cesta 1, Celje. Med pravočasnimi in popolnimi ponudbami bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika do 31. julija 2003. ZPO Celje Št. 28-10. julij 2003 Vsako rojstvo je nekaj posel Pri Rezarjevih na Teharjah se je rodilo devet otrok, najmlajši je v plenicah, najstarejši se je v sob(j Otroci so naše največje bo- gastvo, pravimo, in pri Re- zarjevih je tega bogastva res veliko. Kar devetkrat je v družinski hiši v Slancah zi- belka pela uspavanko in de- vetkrat se je vse začelo zno- va, da bi se vsak od otrok postavil na noge; se izšolal za poklic in si nekega dne ustvaril svoj dom, svojo družino. Ta pot pa za niko- gar ni enostavna in lahka, saj srečo na tej poti mnogo- krat skalijo skrbi, skrb za otroka pa nikoli ne mine. Saj veste: majhni otroci - majh- ne skrbi, veliki otroci - ve- like skrbi. A tam, kjer so lju- bezen, vera in sloga doma, se da vse ovire veliko lažje premagovati. Pri Rezarjevih je že tako. Anica Rezar se je rodila na Kozjanskem, v Polju ob Sotli je odraščala, se vozila v Celje v srednjo ekonomsko šolo in se kasneje zaposlila v Ingra- du. Njen mož Blaž je od rojs- tva Celjan, Teharčan iz Slane. V mladih letih je pogosto obi- skoval svojega brata, ki se je poročil s Kozjanko in si v Po- lju ob Sotli ustvaril družino. Tam se je Blaž zagledal v Ani- co, Anica v Blaža in tako se je začelo. Blaž in Anica sta vajena ži- veti v velikih družinah. Ani- ca ima sicer le eno sestro, a je bilo pri hiši pet otrok. Nje- na starša sta namreč vzela v rejo tri sosedove sirote, ki so ostale brez staršev. V Bla- ževi družini v Slancah pa se je rodilo devet otrok, šest dečkov in tri deklice, Blaž se je rodil kot zadnji. Zani- mivo je, da se je na isti do- mačiji, kjer sta si Anica in Blaž po poroki ustvarila dom, rodilo prav tako de- vet otrok, spet šest dečkov in tri deklice. Blaž je zapo- slen kot hišnik v osnovni šoli v Štorah, Anica pa je po rojs- tvu drugega otroka pustila službo in se vsa posvetila dru- žini. Premražena nevesta Bil je februar v letu 1978, ko sta se Anica in Blaž vzela in si obljubila večno zvesto- bo, v dobrem in slabem. Bil je to eden najbolj mrzlih zim- skih dni, te podrobnosti se za- konca še danes prav dobro spo- minjata. Anico je prezeblo do kosti, tako zelo se je prehla- dila, da je bila potem še ne- kaj dni brez glasu. Poročni obred je bil na Teharjah, oh- cetno slavje pa se je po tradi- ciji odvijalo na dveh lokaci- jah, najprej na Blaževem do- mu v Slancah in nato še na Ani- činem v Polju ob Sotli. Novembra istega leta, ko je bil spet mrzel zimski dan, je Anica prvikrat postala mama in Blaž oče prvemu sinu. An- drej sta mu dala ime in godu- je na obletnico poroke svojih staršev. Rodil se je petnajst dni po roku, bil je zdrav in živa- hen dojenček, ki je s prehladi kar na hitro opravil, pa naga- jiv je bil v otroških letih, se spominjata Anica in Blaž, ki sta potem še osemkrat ziba- la. »Vsako novo rojstvo je bi- lo nekaj posebnega, vsak otrok drugačen,« sta nam povedala zakonca Rezar tisti dan, ko smo bili v Slancah in ko ju je obkrožalo vseh devet otrok. Ne zgodi se tako pogosto, da so vsi naenkrat doma. Vsak drugačen, vsak enkraten Oktobra leta 1980 se je ro- dil drugi otrok, spet sin, ki je dobil ime Jurij. Tistega dne, ko se je odločil, da hoče na svet, je njegova mama delala na vrtu, v hladnem deževnem vremenu je sadila rože. In ta- ko zelo se mu je mudilo, da se je Anica komaj uspela umi- ti, preobleči in že je bila na poti v porodnišnico. Rezarjev drugi sin je bil kot otrok pra- vi mali raziskovalec. »Vsepo- vsod ga je bilo polno in pri tem se ga je rada držala smo- la, vedno je bil kje potolčen,« se spominja oče Blaž. Tretjerojenec, Janko, pa je bil prvi Rezarjev otrok, ki je na svet prijokal doma. »Poznali smo zelo izkušeno babico, ki je bila zraven že pri porodu mo- je mame, pa smo se obrnili na- njo. Ni bilo mogoče, da bi jaz šla pri dveh majhnih otrocih ro- dit v porodnišnico in ju pustila doma za več dni. Janko je bil rojen 27. avgusta leta 1982, dva dni za tem je že godoval. Kot majhen otrok je bil zelo navi- han, na žalost pa je imel kar precej smole. Kmalu po poro- du naslednjega otroka je v ku- hinji grdo padel s stolal do poškodoval po gb je ušel smrti,« nam je I Anica, ki je konec febii slednje leto rodila čel na. Romana. Roman, ki je bil p kot Janko rojen v doc v Slancah, pa je imf smolo z zdravjem. S spominjata, da se je r pal po soseščini in di Poroka na mrzel februarski dan. Anica in Blaž Rezar. Štiri fantovske glavice in težko pričakovana prva hči in sestrica Cvetka. Prihod iz porodnišnice in dobrodošlica, kakr mici in najmlajšemu bratcu maja letos pripriS Rezarjevi otroci. Št. 28-10. julij 2003 ^ga ^gl. Pri dveh letih je ne- hudo zbolel na čre- iz Celja ga je bilo treba tro odpeljati v Ljubljano jfni center, šlo je za živ- l^ar dva meseca je dihal etniiTi' pljuči. »Bilo je le- bila sem spet noseča ^ožem sva se vsak dan , v Ljubljano k Romanu, se enkrat sredi marca 1 a domov, so se začeli po- «je povedala Anica. \\ marca se jima je v po- tnici rodila hči. Da bo Lferi ime Cvetka, sta se [ca Rezar že davno prej i/orila. Pa se je tudi to- Led srečo vmešala bole- [, Cvetka je, stara komaj ajst dni, staknila virusno pico. Si predstavljate: do- iije otroci, Janko na ki- i, Cvetka pa na pediatri- ? tega težkega obdobja inja Anica. plednji je bil spet sin, ro- I decembra leta 1987. To- L so ime izbrali starejši f. Da je nekega dne, ko še majhen, začel nena- \ jokati in se zvijati od jI bolečin, sta nam pove- Rezarjeva, in še, da je lenska slika takrat poka- da je fantek pojedel vi- I matico. irtina je bila druga hči, B sredi poletja v letu 1995, imela to srečo, da jo je as spremljalo zdravje, vse Ines. ijca bo avgusta stara šti- a, zelo živahen otrok je, spomladi pa je morala v šnico. Zdaj je spet do- 1 skrb staršev je mimo. t deveti Rezarjev otrok se os maja rodil Jože. Najstarejši sd matičarja, ajmlajši še v plenicah najmlajšega otroka star- avita, da je zelo priden iček, sicer pa je Jožek pri- nesel v veliko družino novo veselje. Da sta se oče in ma- ma z novim rojstvom spet pomladila, ocenjujejo otroci. Za posebno vesel dogodek je minulo soboto poskrbel naj- starejši otrok, sin Andrej. V zakonski stan je stopil s svo- jo Alenko. Ohcet je bila veli- častna, takšna, kot se za tako veliko družino, ki je zvesta krščanskim vrednotam in tra- diciji, spodobi. Istočasno s poroko so opravili tudi krst najmlajšega sina Jožeta. Bo- tra mu je bila teta Marica, Ani- čina sestra, ki je botra vsem devetim Rezarjevim otro- kom. Poročni obred je bil na Teharjah, od koder je tudi ne- vesta, slavje po poroki pa je bilo v Polju ob Sotli, kjer se je v krajevni dvorani zbralo več kot sedemdeset svatov, so- rodnikov in ostalih povab- ljencev. Kot zanimivost naj povemo, da je na poročnem slavju igral kar domač ansam- bel Rezarjevih otrok. Danes je večina otrok že odraslih ali skoraj odraslih, le Mojca in Jožek terjata več stalne in neposredne pozorno- sti. Tako so prvi štirje sinovi študentje (elektrotehnika, elektronika, teologija). Cvet- ka in Tomaž sta gimnazijca, Martina pa je osnovnošolka. Vsi za vse Med pogovorom z vsemi Rezarjevimi družinskimi člani se spomini nizajo drug za drugim, skačejo po časov- ni niti in se smiselno preple- tajo, kot vrednote stalnice pa so ves čas prisotne skrom- nost, delavnost, disciplina in red, negovanje tradicij, so- lidarnost, predvsem pa vera in ljubezen. »Oba iz krščan- skih družin, sva te vrednote prenašala tudi na najine otro- ke, tako so na primer vsi odrasli sinovi ministranti, ministrantka je tudi Marti- na. Iz vere sva vedno, sploh pa v najtežjih časih, črpala moč, brez nje bi mnogokrat obupala,« se Anica zamisli ob spominih na težave in predvsem bolezni. V tako veliki družini je po- treben red. »Otrok nikoli nis- va tepla, ampak ubogati so pa morali na besedo, sicer je sle- dila kazen. Če ne bi bilo re- da pri hiši, bi se vse postavi- lo na glavo in treba je bilo takoj poseči vmes, če je bilo kaj narobe, pove oče Blaž, od otrok pa izvemo, da sta bila starša pri vzgoji stroga, a ved- no pravična ter da sta zdaj do najmlajših treh bolj popust- ljiva, kot sta bila včasih. Da so se otroci med sabo kdaj tudi zravsali in zlasali, še iz- vemo, sicer pa so vedno šči- tili drug drugega in si poma- gali med seboj. Rezarjevi fant- je in dekleta se spominjajo, da je bilo tudi za igro dovolj časa, le da so bile igrače pre- proste, najpogosteje so se igrali z žogo. Velikokrat so šli tudi na deželo k sorodni- kom in se tam igrali na pro- stem, pri čemer je bilo zanje tudi pobiranje krompirja na njivi svoje vrste igra. Največ- krat je družina dopust preži- vela pri sorodnikih na Koz- janskem, včasih so se odpra- vili na kakšen krajši izlet, la- ni pa so ves počitniški čas pre- živeli tako, da so obnovili in polepšali domačo hišo. Najmlajšega vsi razvajajo Delati so se Rezarjevi otroci naučili že zelo zgodaj, da so lahko pomagati staršem pri vseh hišnih opravilih. Med dru- gim je bil in je še danes takšen red, da je vsak dan v tednu v kuhinji dežuren eden od otrok. Tako znajo, razen seveda najm- lajših dveh, prijeti za vsako de- lo. Tako na primer Andrej in Janko z lahkoto spečeta in okra- sita torto. Jure je specialist za drobno pecivo. Cvetka je tista, ki najbolje počisti in pospravi po hiši. Da je posode, ki jo je treba pomiti, pri tej hiši ved- no veliko, ni treba posebej pou- dariti, zdaj pa so se glede tega posodobili. Za petindvajseto obletnico poroke letos februar- ja so otroci staršema pokloni- li pomivalni stroj. Sicer pa Re- zarjevi pogosto kaj slavijo, ved- no se najde kakšen razlog, da so vsi skupaj, da skupaj zapo- jejo, zaigrajo, se o čem pogo- vorijo. V središču pozornosti pa je od letošnjega šestnajste- ga maja naprej vedno najmlajši Jožek. Vest, da bodo dobili še enega bratca, so vsi z navduše- njem sprejeli, vsi po vrsti pa ocenjujejo, da bo ta njihov bra- tec zelo razvajen otrok, saj se vsi z njim ukvarjajo, ga pestu- jejo in mu sploh posvečajo naj- več pozornosti. Blaž in Anica seveda nimata nič proti. MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN in družinski arhiv Rezarjevih Najprej sta bila Andrej in Jure. Andrej in Alenka pred oltarjem v teharski cerkvi. Sobota, 5. julij 2003. šesterica na sosedovem travniku leta 1989. Najmlajši Jožek iz naročja v naročje;tokrat v Cvetkinem. Po hiši se pogosto slišijo zvoki pianina in kitare. Martina in Jurij Mojster in učenka za domačim računalnikom. Janko in Mojca Prvi štirje fantje, v očetovem naročju pa takrat najmlajša Cvetka in Tomaž. Cvet mladenk in štirje fantje muzikantje Št. 28-10. julij 2003 22 kultura Mladi Evropejci ob Sotli v Rogaški Slatini je na daljšem de- lovnem obisku Mednarodni mladin- ski simfonični orkester, ki deluje pod pokroviteljstvom držav Srednjeevrop- ske pobude. V orkestru je šestdeset članov, ki so iz desetih držav ome- njene pobude. Orkester se srečuje na intenzivnih pri- pravah po štirikrat na leto, vsakič v drugi državi. Priprave glasbenikov, starih od 11 do 16 let, trajajo ponavadi od 15 do 20 dni, zato bodo v Rogaški Slatini vse do 20. julija. Glasbeniki vadijo v učil- nicah steklarske šole ter bivajo v nje- nem dijaškem domu. Vadijo tudi po osem ur na dan, saj morajo naštudirati nov glasbeni pro- gram. Glasbeniki so skupaj z medna- rodno priznanimi docenti iz različnih evropskih držav, od Velike Britanije do Srbije, ki je članica projekta šele od preteklega meseca. Tako je na pripra- vah v Rogaški Slatini prvič osem glas- benikov iz Srbije ter pet iz Belorusije. Naštudirani program bodo novem- ^bra med drugim predstavili na gala kon- 'certu v Varšavi, prestolnici predsedu- joče članice pobude, kjer bo letno sre- čanje predsednikov vlad srednjeevrop- ske pobude. Izredni koncert mladin- skega orkestra bo v filharmoniji belo- ruske prestolnice, takoj po zaključe- nih pripravah v Rogaški Slatini pa bo- do nastopili na mednarodnem koncer- tu avangardne umetnosti v Topolovem v Beneški Sloveniji. V nedeljo, 13. julija, bo koncert Med- narodnega mladinskega simfoničnega orkestra v Kulturnem centru v Rogaš- ki Slatini, ki mu bo sledil čez nekaj dni še koncert v Postojni. Med biva- njem v Sloveniji bodo mladi evropski glasbeniki obiskali Ljubljano, saj bo naša država prihodnje leto kot pred- sedujoča država gostiteljica vrha mi- nistrskih predsednikov ter ekonomske- ga foruma SEP. Mednarodni orkester vodi vse od us- tanovitve, leta 1994, violinist in diri- gent Igor Koreti-Kuret, Slovenec iz Tr- sta. BJ Celjani na Baščaršiji Godalni orkester Društva ljubiteljev umetnosti Celje je minuli četrtek nastopil na festivalu Večeri na Baščaršiji - Baščaršijske noči, ki bo trajal do konca julija. Orkester je nastal posebej za to priložnost, v njem pa so študenti glasbe iz Celja in tudi drugih krajev. Pod vodstvom mladega diri- genta Simona Dvoršaka so v Domu Vojske Federacije BiH odigrali celovečerni koncert, kot solist pa se je sarajevski publiki predstavil tudi mladi celjski flavtist Luka Železnik.. Mladi glasbeniki so v Sarajevu navdušili, čaka pa jih še en koncert v Ljubljani. Skupaj bodo igrali spet naslednje leto na festivalu v Sarajevu in Novem Sadu. ŠO Celje Novosibirsku za 110. obletnico Gostitelj razstave mladih umetnikov iz arhiva Gale- rije likovnih del mladih Stari grad Celje in revije Likov- ni svet je bilo mesto Novosibirsk, skoraj pet ur leta od Moskve, ki leži na obali velike sibirske reke Ob. Razstavo so pripravili v okviru proslave 110-letnice us- tanovitve mesta, kjer je 27. junija na velikanskem glavnem trgu pozno v noč rajalo 200.000 ljudi. Organizator razsta- ve je bila umetniška šola Rostok pod vodstvom prof. Irine Kraučinine. Ob tej priložnosti je vodja galerije na gradu in urednik revije Likovni svet Mihajlo Lišanin predal zaslu- žena priznanja letošnjega razpisa revije na temo Tihožitje dvema nagrajenkama iz Umetniške šole Rostok. Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje letos sode- luje tudi na Zmajevih dečjih igrah v Novem Sadu z razsta- vo na temo Gradovi kulturna dediščina. DomaČe branje Niklas in Petra Bermudtzky, nova povest Marijana Pu- šavca, se premierno predstavlja v petek, 11. julija; ob 21. uri v KUD Underground v Stanetovi 2 v Celju. Za muzično kuliso bo skrbel Bor X - kitara mož, za besede avtor, za veselje sangrija, knjige pa se bodo prodajale z znatnim po- pustom. Mešani komorni pevski zbor Celje Jubilejni koncert, 20. ju- nija ob 20. uri. Narodni dom Mešani komorni zbor je s slavnostnim koncertom proslavil jubilej dvajsetlet- nega uspešnega dela in z iz- branim programom v pol- ni dvorani Narodnega do- ma dokazal svojo poustvar- jalno energijo ter umetniš- ka hotenja. Težak in pev- sko zahteven spored je bil kljub intonančnim čerem izpeljan z veliko mero sme- losti in optimizma. Kljub svetlim sopranom in šibkim basom je bil zborovski zvok izčiščen in sočen. Dirigent- ka mag. Žvarova je usmer- jena v interpretativno izvir- nost, izogiba se pretirava- nju ter vodi zbor z jasno po- stavljenimi kriteriji. Kon- cert je bil tudi priložnost za nagraditev zaslužnih pevcev z Gallusovimi priz- nanji ter posebno žlahtni- mi odličji za dirigentko in pevce s posebej dolgim pev- skim udejstvovanjem. Vsa- ko priznanje je potrditev plemenitenja medčloveških odnosov v pevskem zboru in vzpodbuja umetniško us- tvarjalnost. Program je bil zastavljen premišljeno. V prvem de- lu protislovno usmerjen v dve med seboj različni ob- dobji, v drugem pa se je zbor sprostil ob predstavi- tvi slovenske ljudske pesmi različnih dežel in sklada- teljev. Trije skladatelji, Pi- toni, ki še nadaljuje rene- sančno tradicijo, Vidana, ki se že spogleduje z zgodnjim barokom in mu renesanč- na polifonija ni posebej pri srcu, in Gallus, zaokrožu- jejo prvi del tega sporeda. Sledil je vsebinski in stilni preskok v slovensko ustvar- jalnost treh slovenskih skla- dateljev, Vilka Ukmarja, Alojza Srebotnjaka in Uro- ša Kreka, ki so vsi po svoje slogovno usmerjeni v so- dobne kompozicijske toko- ve in zvočne kombinacije, ki zahtevajo velik izvajal- ski napor. Obe polovici pr- vega dela koncertnega spo- reda je verjetno namenoma povezal Oče naš s komaj zaznavnim odmevom veli- kega Čajkovskega. MARJAN LEBIČ ocenjujemo Multimedijski ambientalni projekt Bis Sodobni ples, 27. junija ob 22.30, Trg celjskih knezov Bis predstavlja kratico za celjske bisere, arhitekturno izoblikovane kupole na Tr- gu celjskih knezov, ki se v ve- černih urah svetlikajo v raz- nobarvni in spreminjajoči se svetlobi. Med sedmimi svet- lobnimi kupolami se po naj- višji, belo prosojni in osve- žilni, nenehno prelivajo cur- ki vode. Sodoben in roman- tičen ambient je letošnje po- letje navdihnil Gogo Stefano- vič Erjavec in njene plesal- ke, ki so na večer otvoritve Poletja v Celju uprizorile pra- vi gibalno osvežilni šov. Vsaka od bisernih kupol je imela svojo pravljično zasno- vo in plesno kompozicijo, ki se je zlivala z vodnim medi- jem središčne kupole in os- vežilnimi barvnimi toni. Li- kovno plesna kompozicija se je začela pri samem vhodu v Knežji grad, na prvi kupoli, na kateri je sedela deklica, zatopljena v igro z belo žo- go, simbolom biserne beli- ne. Živahna otroška igra in pobegla žoga sta gledalce pri- peljah do druge kupole, do figurativno in v gibu izobli- kovanega cveta štirih plesalk, ki so krčile, odpirale, zapi- rale in dvigale noge. V spi- ralnih premikih kot vetrni- ce so dekleta v nekem trenut- ku obstala ob tretji kupoli,, kjer je bila v velikem polivi-i nilastem krilu skrita plesal i ka, čutna prispodoba školj-i ke, ki v plesu upodobi misti-l fikacijo rojevanja belega bi- sera. Plesalka se je izvila ter osvobodila plastičnega krila, ki je obviselo na kupoli, sa- ma pa v plesnih krivuljah di-l namično zaplesala po trgu med ostalimi bisernimi školj-i kami. Učinke vodnega oko-! Ija so asociirale tudi projek- cija slapa in svetlikajoče se podobe plesalk v zakritih vrečkah, ki so se premikale, in pretakale kot kapljice in' valovi po betonski podlagi tr-l ga. Na naslednji kupoli sta stali plesalki v nenavadnih in posebej vpetih oblekah in s premiki telesa in rok dajali vtis valovanja morske gladi- ne. Naslednje tri plesalke so v domišljijsko zasnovanih kostumih odplesale tri ke- mične vsebine, svetlobo, vo-' do in zrak. Sodobna oblika; kupol ni le pravljično sanja-i va, ampak spominja na obli- ko letečih krožnikov, ki so jih v futuristični plesni obli-^ ki izoblikovale že naslednje tri plesalke Foruma. Med kupolami po trgu se niso gibale le plesalke, tem- več tudi gledalci, saj jih je ves čas usmerjal snop reflek- torske svetlobe. Nad prizoriščem trga so na vrvi visele bele žoge, ki so učinkovale kot biserna ogr- lica. Na koncu je v zvoku arije stekla še pripoved odrašča- jočih deklet, subtilno izob- likovana koreografija mla-^ dostnega dozorevanja, ko so dekleta v dolgih svečanih ob- lekah elegantno in odraslo za- plesala po trgu. V trenutku,, ko je utihnil zvok in je ob- stal gib, se je strgala viseča ogrlica in bele žoge so se sko- talile po trgu med gledalce in plesalce. Nad dogajanjem je ves čas bedel moški »kip« (Da- vid Čeh), ki je izgledal kot stilizirana vizija grških bo- gov. Simbolično je izžare- val vir življenja in neustav- ljivo vodno energijo, ki se je tega večera tako slikovi- to pretakala med gledaldi in po trgu. DALIBORKA PODBOJ | Idejna zasnova in režija; Goga Stefanovič-Erjavec Kostumografija: Stanisla- va Vauda - Benčevič ; Tehnična realizacija: Mi; lan Gruber, MG Proline; FoJ^ rum D d.0.0 j Izvajalci: David Čeh k.g.f Maja Kalafatič, Sanja Milen^' kovič, Kaja Rebek, Tina in Tanja Šentjurc, Špela Vodeb;' Paulina Veronek, Daša KaV| ka, Nuša Pristovšek, Ana Sta^ mejčič, Nadja Škataro, Aja Zupanec, Sabrina Železnik in Ileni Šomen. | Produkcija: Plesni foruiii Celje Št. 28-10. julij 2003 ^BISK NA GRADU 23 Nesojeni dom Veronike in Frideriica Grad Ojstrica danes živi le še skozi legende - Za skromne ruševine še ni možnosti rešitve in obnove Gradovi, še posebej ruševine, ,Q že od nekdaj burili duhove in vzbujali radovednost ter domiš- jijo pri ljudeh. Eden takih gra- lov je Ojstrica v Spodnji Savinj- ■lii dolini. Danes grad živi le še ikozi legende. Najbolj znane zgodbe o gradu so )OvezaJie z Veroniko Deseniško in leljskim grofom Friderikom II. Celj- ;l(i grofi so grad uporabljali kot je- jo. Še najbolj verjetna zgodba pra- i\, da je bil tu zaprt tudi Friderik 1. Zapreti ga je dal oče Herman II., cer je menil, da bo tako sin poza- )il na Veroniko, v katero se je ne- imrtno zaljubil. Kasneje so Fride- ika pripeljali v Gornje Celje (Sta- ■j grad), v grad Ojstrica pa so zapr- i Veroniko. Nato so ji na celjskem lodišču sodili kot čarovnici, ven- lar se je z dobro obrambo rešila, ierman jo je dal znova zapreti v )jstrico, da bi umrla od lakote in ;eje. Ker Veronika kljub temu ni imrla, so poslali dva viteza, ki sta o utopila. Po eni različici v kadi, )0 drugi v potoku blizu gradu. ! Legenda, ki tudi govori o Veroni- ki in Frideriku, je bolj romantična. Po njej naj bi Friderik najprej zabo- del svojo ženo Elizabeto Frankopan- sko. Veroniki je priznal in ji naro- čil, naj se skriva pred preganjalci, ki jih je poslal Herman, Friderikov oče. Kljub temu so jo dobili, ko je obiskala svojega umirajočega oče- ta. Takrat so ji sodili zaradi čarov- ništva. Ko je bila oproščena in je Friderik prišel iz tujine (Frankopa- nom so podarili veliko zemlje in ta- ko je bila odpuščena Elizabetina smrt), sta se poročila. Živela sta sreč- no in zaljubljeno na gradu Ojstrica. Po letu dni je Herman poslal pismo, da naj Friderik priskoči na pomoč bosanskemu kralju Tvrdku, ker ga oblegajo Benečani. V pismu je še pozdravil mlado ženo in sina. Fri- derik je bil spravnega pisma vesel, zato je seveda nemudoma odšel. Ko je bila Veronika sama in ji je hišna Urša pripravila kopel, pa so v grad vdrli Hermanovi podaniki. Ti so Ve- roniko v kadi utopili. Friderik je od- šel oborožen k očetu maščevat Ve- roniko, Herman pa je sina zaprl v »stolp lakote«, ki se danes imenuje Friderikov stolp. Druga legenda pravi, da se je Ve- ronika, ki je živela na Ojstrici, za- ljubila v preprostega mladeniča. Njenemu očetu ta ljubezen ni bila všeč in je Veroniki prepovedal, da se z mladeničem srečuje. Ker ga Ve- ronika ni ubogala, jo je oče zapri v grajsko kapelico, kjer je tudi umr- la. O Veroniki govori tudi legenda, ki pa ni popolnoma povezana z gra- dom Ojstrica. Nasproti hriba, na katerem leži grad, je vzpetina, ki se imenuje Krvavica. Tam naj bi vr- gli Veroniko Deseniško preko skal, po čemer je vzpetina dobila takšno ime. Še dandanes pa naj bi Veroni- ka hodila ob mesečnih nočeh se- det na skale. Ne le Veronika o življenju na gradu Ojstrica priča še veliko legend. Med drugim tudi o kruti gospodični Greti, ki naj bi postala lastnica gradu, ko je umrl zadnji ojstriški grof. Greta je bila zelo lepa in je imela veliko snub- cev. Da bi pridobil njeno roko, je moral vsak snubec priti v grad za nekaj dni na preizkušnjo. Ko je pri- šel naslednji, je prvega povabila v klet, da bi pogledal njeno bogas- tvo. Potem mu je dejala, da si je že izvolila drugega in mu po tleh vr- gla nekaj zlatnikov, ki si jih je mo- ral pobrati za odškodnino. Medtem ko je zavrnjeni snubec pobiral zlat- nike, mu je Greta odsekala glavo. Ko se je naveličala teh okrutnosti, je poklicala zdravnika, ki je trupla raztelesil, nato pa ji je mizar iz ko- sti naredil stol, mizo, ogledalo in iz lobanje najlepšega snubca poso- dico. Nato je razglasila uganko: »Na ljubezni sedim, na ljubezni slonim, iz ljubezni pijem in v ljubezni se gledam.« Tisti, ki bi uganko rešil, bi postal njen soprog. Mnogi so po- skušaU, rešil pa jo je grajski pastir, ki mu je bilo čudno, kam so izgi- njali vsi snubci. Na poroki je pa- stir vsem povedal, kakšna okrutni- ca je njegova nevesta in takoj so jo obsodili ter zažgali na grmadi. Resnična Ojstrica Grad Ojstrica je bil resnično po- vezan s Celjskimi grofi. Bil je na- mreč eden izmed štirih prvotnih gra- dov svobodnih žovneških gospodov, kasneje Celjskih grofov. Prvič je omenjen že leta 1280 kot Ostirvvitz castrum. Zgrajen je bil najverjet- neje kot predstraža za prelaz Pre- sedlje, saj je tu potekala pot do Tro- jan. Na ta način so takoj videli, kdo prihaja proti glavnemu Žovneške- mu gradu. Pod Celjskimi grofi je bil do leta 1456, torej do njihove- ga izumrtja, nato pa je sledilo kar nekaj zamenjav lastnikov. V letu 1556 so grad dobili Schrottenbac- hi, ki so grad opustili in si ob vznožju hriba pozidali novo graščino. Prvotni grad Ojstrica najverjetneje ni bil velik. Imel pa je stolp, ki ga omenja tudi Kronika Celjskih gro- fov, obstajali pa naj bi tudi kar trije obrambni jarki in oporni zidovi. Grad je skoraj popolnoma propa- del že v 17. stoletju. Dandanes o njem pričajo le še skromne razvaline in z rdečim čopičem zapisani napisi na kamnitih zidovih o ljubezni med Ve- roniko Deseniško in Friderikom. Občina Tabor je grad želela po- novno oživeti, vendar imajo teža- ve s pomanjkanjem denarja. Nare- dili so načrt, v katerem je bila oz- načena nova (lepše) dostopna pot, dvižni most nad obrambnim jarkom in kovinski stolp. Ta naj bi stal na mestu, kjer je nekoč stolp že stal. Vendar grad sodi pod okrilje zavo- da za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki takšnega načrta ni odo- bril. Ivo Prodan iz zavoda pravi, da je bil načrt narejen bolj ali manj ljubiteljsko: »V zavodu podpiramo projekte za oživljanje takšnih kul- turnih spomenikov, vendar mora- jo biti načrti izpeljani strokovno, torej po nekih standardih.« Najprej je treba opraviti arheo- loški izkop in nato še sanacijo ob- močja. Šele potem se lahko zač- ne razmišljati o morebitnih no- vih gradnjah. Vse to pa seveda ve- liko stane. Po Prodanovih bese- dah zavod sicer lahko nekaj do- da, vendar »dokler nam propada- jo gradovi, ki imajo strehe, želi- mo, da se tista pičla sredstva, ki jih imamo, porabijo za njih. Za ruševine, kot je tudi grad Ojstri- ca, pa lahko največ naredi sama občina.« Občina ima še vedno velike na- črte. Uroš Herman, zgodovinar in geograf, pravi, da se v občini za- vedajo, da bodo grad Ojstrica lah- ko naredili bolj prepoznaven in za- nimiv za turizem le s pomočjo le- gend. Herman pravi tudi, da mo- rajo poleg vsega poskrbeti še za prenočišča in kakšen športni turi- zem v okolici, ki bi vabil ljudi na Ojstrico. V izdelavi je učna pot, v katero bi bila poleg ostalih narav- nih in kulturnih znamenitosti vklju- čena tudi Ojstrica. Na občini ve- do, da bodo največji delež morali prispevati sami. Prav zato najver- jetneje obnovljenega oziroma do- grajenega gradu še lep čas ne bo- mo videli. Do takrat bo pač moral vztrajati in živeti skozi legende, ki jih ne manjka. ŠPELA OSET Pogled z vrha, kjer je stal grad Ojstrica, na prelaz Presedlje. Po legendi naj bi Veronika in Friderik na Ojstrici živela pravljično in zaljubljeno življenje. Legendo so ljudje vzeli za svojo. Stara grafika spodnje graščine Ojstrica, v zgornjem desnem kotu so vidni ostanki starega gradu. I^onekod so zidovi visoki kar nekaj metrov. Veliko pa je še skritega pod zemljo. Do vznožja hriba, na katerem ležijo ruševine gradu Ojstrica pridemo po poti skozi Tabor, nato pa skozi naselje Loke. Ko pride- mo iz Lok, se nekaj časa peljemo tudi po makadamski poti. Potem moramo avto (ali kakšno drugo prevozno sredstvo, lahko pa so seveda tudi naše noge) nekje ustaviti, saj se pot nadaljuje po gozdni pešpoti v hrib. Kje natančno se pešpot začne, ni označeno, zato je dobro iti z nekom, ki je Ojstrico že obiskal. Sledi približno 10 minut hoje v strm hrib, nato pa se odpre razgled na prelaz Prese- dlje, S tem smo prišli na vrh, po katerem so posejane razvaline. Št. 28-10. julij 2003 24 pregled sezone: rogla zreče Dobro delo Bečireviča Zreški prvoligaš se je znašel na prelomnici - Upravo čaka pred novo sezono veliko dela Košarkarji zreške Rogle so v minuli sezoni izpolni- li pričakovanja. Precej za- slug za to ima nedvomno tudi trener Memi Bečirevič, ki je v tem času sedel na klopi zreškega prvoligaša. Mnogi v Zrečah so po izbiri tega trenerja iz Slovenske Bistrice, ki je imel veliko us- peha z mladimi selekcija- mi Slovenije, sicer zmaje- vali z glavo. Bečirevič je bil namreč brez pravih izku- šenj z vodenjem prvoligaš- ke ekipe. A pokazalo se je, da je bil prav trener eden od ključev uspešne sezone. Po lanski sezoni, ko se se na klop Rogle v eni sezoni zamenjali kar trije trenerji, ob tem pa je bilo še precej menjav pri igralcih in ko so se Zrečani šele pod vodstvom Veljka Petranoviča ob kon- cu le rešili, so v klubu obr- nili ploščo. Slaba izkušnja s številnimi menjavami igralcev in trenerjev je iz Zreč odpeljala Petranoviča, Ikoniča, Zekoviča, posoje- nega Bajramoviča, v tujino pa je odšel pa je tudi kape- tan moštva Miloš Šporar. Velika pridobitev je bila vse- kakor prihod Maria Dundo- viča, ki ni bil dovolj kvali- teten za Laščane. Trener Be- čirevič je s pomočjo uprave v moštvo pripeljal izkušene- ga branilca Marka Meška iz Maribora, odkoder je pri- šel tudi Jure Brolih. Krka je Zrečanom posodila na centrskem položaju Marti- na Mihajloviča in to je bi- lo to. Kljub temu, da so Zreča- ni v prvem delu sezone ne- kajkrat zapored izgubili v ne- gotovih končnicah, kjer so kot po pravilu zapravljali vi- soko prednost in kljub temu, da so igrali brez poškodo- vanega Gorana Zariča, so se brez posebnih težav uvrstili v ligo za prvaka. S tem so tudi izpolnili glavni cilj eki- pe pred začetkom sezone. Ko so se v klubu rešili skrbi za obstanek v druščini najbolj- ših, je koncentracija moštva v drugem delu padla. Slab- šemu nadaljevanju so se pri- družile še poškodbe, pred- vsem izkušenega Slobodana Beniča. Zrečani so sezono končali na osmem mestu, kar je bilo po lanski sezoni nov korak k zgornjemu delu slo- venske košarke. Pri vsem tem pa Zrečane še najbolj skrbi slab obisk gledalcev, ki dvo- rane niso napolnili niti tedaj, ko so pri njih gostovala naj- boljša slovenska moštva. Na prelomnici Zaenkrat je v Zrečah vse tiho. Verjetno tudi zaradi tega, ker se klub nahaja pred vprašanjem kako na- prej. Denarja je namreč vse manj, napovedi odhodov igralcev pa bodo osiroma- šili ekipo za prihodnjo se- zono. Trener Bečirevič je že pred koncem sezone na- javil svoj odhod iz Zreč (to nam je potrdil tudi minu- li vikend v Rogaški, kjer je bil z mlado reprezentan- co), od igralcev pa bi naj odšla oba tujca Zarič in Dundovič. Če k temu do- damo še povratek Mihaj- loviča v Novo mesto, po- tem je na dlani, da čaka upravni odbor Rogle kaj težko delo pri sestavljanju ekipe za novo sezono. Čim- prej bo potrebno pojasni- ti, kako in s kom bodo so- delovali naprej, kajti tudi nekateri drugi domači igralci imajo ponudbe iz sosednjih klubov. Tako lah- ko pričakujejo še kakšen odhod iz Zreč. Moštvo, ki ne bi bilo konkurenčno os- talim članom 1 A SKL, ver- jetno ne zanima nikogar v Zrečah. JANEZ TERBOVC Dundovič spet najboljši Tudi v tej sezoni je bil prvi igralec Rogle zadarski košarkar Mario Dundovič, ki je odšel iz Zreč. Na 32- tih tekmah je v povprečju dosegel 15,2 točke na tek- mo in imel 6,8 skoka. Kot strelec in skakalec se je po- novno potrdil Boštjan Siv- ka, dosegel je 11,5 točke in imel 3,6 skoka na sre- čanje. Tudi posojeni novi- nec Martin Mihajlovič se je zelo dobro znašel, ob skoraj desetih točkah na tekmo je imel še slabih pet skokov. Marko Meško je dobro vodil moštvo in db tem dosegal še 10,4 točke, izkazal pa se je tudi drugi Mariborčan v dresu Rogle Jure Brolih s 7,7 točke na srečanje. Mario Dundovič (9) in Damjan Novakovič (6). na kratko Dve zmagi nogometašev Publikuma Čateške Toplice: Nogometaši CMC Publikuma so del prj; prav na novo sezono, ki se prične 20. julija, opravili v Čaj teških Toplicah, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi protj varaždinskemu Varteksu. Obakrat so zmagali, prvič s 3:1 i| drugič s 6:0. Na prvi tekmi sta v polno zadela Dragan Čadi kovski (2) in Robert Koren, na drugi pa Čadikovski (3)1 Gregor Helbl, Koren in Dejan Kelhar. (JK) Toni Tomažin novi trener Ere i Šmartno Šmartno ob Paki: Pri nogometnem prvoligašu Eri Šman no so v minulih dneh izvolili novo vodstvo kluba. Predset) nik nogometnega prvoligaša bo poslej Jože Kranjc, pod predsednik Feri Krbavac in direktor Tonči Grobelšek. Vel liko presenečenje je zamenjava trenerja, saj bo Boruta Jari ca na klopi zamenjal Toni Tomažin. (GP) 1 Cilj Velenjčanov vrnitev med | najboljše Velenje: S pripravami na novo nogometno sezono so za] čeli tudi v Velenju. Na prvem treningu so predstavili noveg^ trenerja Draga Kostanjška. Pod njegovim vodstvom so vej lenjski nogometaši v minulem desetletju dosegli dva veliki uspeha v samostojni Sloveniji, Rudar pa naj bi se že v pri! hodnji sezoni znova prebil med prvoligaše. (GP) V mladi reprezentanci pet igralk Merkurja Celje: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca do let potuje v naslednjih dneh na Češko, kjer bo nastopila ni kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2004, ki bo v Francijij Na kratkih pripravah v Rogaški Slatini, ki sta jih vodil^ selektor Dragomir Bukvič in njegov pomočnik Alojz Kuj Ijat, je sodelovalo tudi pet igralk celjskega Merkurja. N^ Češko potujejo Maja Erkič, Žana Jereb, Urška Kvas, Eva, Komplet in Nadja Podmenik, ki si bodo skušale zagotovit prvo ali drugo mesto v skupini. (JK) Katja Temnik ostaja v Merkurji Celje: Katja Temnik, košarkarica Merkurja, se je odločil la, da bo za leto dni odložila svoj odhod v tujino. Direktof kluba Matej Polutnik je ob tem povedal, da v Merkurje pričakujejo tudi prihod 19-letne Sandre Piršič iz Kranja, 1? igra na mestu centra, ter 23-letne reprezentantke Srbije if Črne gore Ines Ajanovič. Slovenske državne in pokalni prvakinje bodo v prihodnji sezoni, ko bodo nastopale v po^ kalu Trocal in v evropski ženski ligi, imele zelo močno eki' po. (JK) Pri AMD Šlander napredujejo Celje: Dani Arčan, predsednik športne komisije pri AMlj Šlander je sporočil, da so zadovoljni z uspehi mladih tekm& valcev v kartingu. Žan Lajkovič in Sebastjan Skrbinšek, mlad^ tekmovalca v kategoriji N-60 (najlažja) in A-100 mladinci, st| po štirih tekmah za državno prvenstvo in pokal Slovenije < Hrvaške med najboljšimi v svoji tekmovalni kategoriji. (JK) Zanimivi skoki v neobičajnem okolju. Benkovič, Radelj in Peterka Zmagi za Jureta Radija in Finca Aicseiija Koititonena Na plastični skakalnici so pod reflektorji pod velenjskim gradom v petek in soboto pripravili prvi dve tekmi za celinski pokal v smučarskih skokih, na katerih je nastopilo 68 tekmovalcev iz 16 držav. Na prvi tekmi za pokal rudarske svetilke je zmagal Jure Radelj pred Rokom Benko- vičem in Primožem Peterko. Na drugi tekmi za pokal Gorenja pa je bil z najdaljšim skokom I obeh tekmovalnih dni najboljši Finec Akseli Kokkonen pred Juretom Radijem, ki je zm^i gal v seštevku obeh dni, ter Damjanom Frasom, vodečim po prvi seriji. Oba dneva si tekmovanje kot vsako leto ogledalo veliko število gledalcev, prireditev pa so obakra« zaključili tudi z veličastnim ognjemetom. GP, Foto: GREGOR KATll^ Št. 28-10. julij 2003 ŠPORT 25 Kadeti CPL evropsici icadetsici podprvaki Sašo Mikanovič izbran v najboljšo sedmerico prvenstva Rokometni kadetski ekipi Celja Pivovar- ne Laško, ki jo vodi trener Matjaž Guček, [li uspelo ponoviti podviga ekipe iz leta J996, ko je generaciji Aleša Pajoviča, Lu- l^e Žvižeja, Roka Praznika in drugih us- pelo osvojiti naslov evropskih klubskih [kadetskih prvakov. Prebili so se sicer v [inale, kjer pa so v odločilni tekmi za na- slov izgubili proti danskemu prvaku Bra- brand IF s 15:27. Mladi pivovarji so na poti do finala v pred- [ekmovanju ugnali norveški Sandefjords z 20:13, litvanski Klajpeda Dragunas s 14:13 in latvijski Ludzas z 32:22. V nadaljevanju so bili nato boljši od švedskega prvaka Skanele z 21:18, izgubili s poljskim prvakom Gdan- skom tesno z 22:24, nato pa v odločilni tek- mi za vstop v polfinale ugnali še hrvaško Du- bravo z 21:19. V polfinalu so bili nato boljši še od slovaškega prvaka SKF Bratislave z 20:18. Na zaključni prireditvi, finale kadetskega prvenstva je bil namreč osrednji dogodek le- tošnjega Partille kupa (na njem je sodelovalo več kot 700 ekip iz 41 držav), je predsednik Evropske rokometne zveze Staffan Holmquist podelil nagrade najboljšim. Med njimi je bil tudi član celjskega kluba Sašo Mikanovič, ki se je uvrstil v najboljšo sedmerico prvenstva. Trener Matjaž Guček kljub drugemu mestu ob koncu prvenstva ni bil razočaran: »Final- na tekma je bila naše tretje srečanje v enem dnevu. Zato proti Dancem, ki so imeli na razpolago veliko enakovrednih menjav, ni- smo imeli pravih možnosti. S srebrnim od- ličjem sem vseeno zelo zadovoljen, saj smo nastopili v okrnjeni postavi. Ob dodatnih te- žavah s poškodbami med turnirjem nisem pričakoval, da se bomo zavihteli tako viso- ko. Do finala smo prikazali lepo igro, tu pa smo zaradi utrujenosti odpovedali. Vseeno smo dokazali, da sodimo v evropski vrh.« Uspeh kadetov so dopolnili starejši dečki. Varovanci Vlada Murka so se v konkurenci 41 ekip prebili do polfinala, kjer so po zla- tem golu iz sedemmetrovke izgubili z Za- grebom. Po rednem delu je bilo 15:15, zma- govalec pa je bil odločen po strelu iz sedmih metrov. GORDANA POSSNIG iUiatjaž Brumen obžaluje Registracija Brumna za pivovarje bo sprejeta po odločitvi komisije za doping pri Rokometni zvezi Slovenije Komaj je rokometna sezona 2002/2003 z žrebom na jvropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto pri nas, zastrla sVoja vrata, je ljubitelje tega športa šokirala vest o pr- idem primeru dopinga pri nas. S sedeža Rokometne zve- ze Slovenije je namreč prišlo sporočilo, da je disciplinski sodnik RZS Branko Celar uvedel disciplinski postopek M takojšen suspenz proti rokometašu Mobitel Prul 67 Matjažu Brumnu. 20-letno desno krilo ljubljanskega moš- tva je namreč 31. maja na pokalni tekmi proti Celju Pivo- rarni Laško igral pod vplivom marihuane. Brumen je kajenje »trave« že priznal. To je prvi primer iemanja nedovoljenih poži- vil v rokometu, zato bo mo- rala RZS komisijo, ki bo Dbravnavala primer Brumen >e ustanoviti, epilog pa naj 3i bil znan v nekaj dneh. Eden največjih upov slovenskega rokometa, ki naj bi v prihod- nji sezono oblekel dres dr- žavnih prvakov, moštva Ce- lja Pivovarne Laško, je v te- lefonskem pogovoru obžalo- val svoje nepremišljeno de- janje in ob tem tudi dodal, da se to ne bo več ponovilo. »Do tega dogodka je prišlo dva dni pred omenjeno tek- mo, ko sem bil na zabavi pri mojem prijatelju, kjer se je kadila tudi marihuana. Džoint je krožil v krogu, tu- di sam se ga zaužil. Ko sem bil v Škofji Loki izžreban na dopingu, sem povedal, da sem zaužil marihuano in iz- javo tudi podpisal. Od začetka nisem skrival ničesar, vendar pa se nisem zavedal posledic, ki jih je mojo nepremišlje- no početje prineslo. Če bi te posledice poznal, tega prav gotovo ne bi naredil. Svoje dejanje še danes obžalujem in hkrati prisegam, da se to ne bo nikoli več ponovilo. Kakšna kazen me lahko do- leti, ne vem, upam pa, da bo čim nižja in da se bom lahko z reprezentanco udeležil sve- tovnega prvenstva, ki bo v Braziliji konec avgusta.« Brumnovo dejanje je ko- mentiral tudi predsednik ro- kometnega kluba Celje Pivo- varna Laško Tone Turnšek, kajti Brumen naj bi v prihod- nji sezoni oblekel dres Celja Pivovarne Laško: »O tem sem že govoril z Matjažem, ki je dejanje obžaloval. Brumnu štejemo to dejanje kot mla- dostno napako.Seveda le do trenutka, če bi se zadeva po- novila. Potem bi bila to dru- ga zgodba. Upamo, da kazen RZS ne bo prehuda in da bo vse skupaj vzgojno vplivalo na Matjaža, ki je brez dvo- ma zelo kakovosten igralec,« je povedal Tone Turnšek. Tudi sicer so bili v celj- skem klubu osupli nad novi- co, o tem, ali bodo Brumna registrirali za svojo ekipo, pa se še niso odločili. O tem bo, kot je povedal predsednik upravnega odbora kluba An- drej Šuštarič, odločali na se- ji upravnega odbora: »Odlo- čitev o registraciji Brumna za naš klub bomo sprejeli šele po odločitvi doping komisi- je na RZS. Do tedaj pa so od- prte že vse možnosti. Ob tem pa se pojavlja vprašanja, za- kaj je to šele sedaj prišlo v javnost, če so pa že vsi od Škofje Loke naprej vedeli, kaj se je zgodilo. Mlade fan- te bi bilo potrebno o tem, vsaj moje mnenje je takšno, bo- lje podučiti o teh stvareh. Saj, kot se govori sedaj, to pri fan- tih te generacije, sploh ni re- dek pojav.« Kazen za Brumna naj bi bila znana do konca tedna, neu- radno pa je slišati, da Bru- men ne bo mogel igrati za slo- vensko mladinsko reprezen- tanco na avgustovskem sve- tovnem prvenstvu v Brazili- ji. GORDANA POSSNIG Matjaž Brumen Pajovič že letos v Španijo Aleš Pajovič, levi zunanji igralec Celja Pivovarne Laško in slovenski reprezentant že letos zapušča celjski klub in se seli v sloviti španski Ciudad Real. Po prvotni pogodbi in dogovoru med obema kluboma bi moral celjski bombarder v Real šele prihodnje leto, vendar pa so Španci želeli, da se za primerno odškodnino to zgodi že letos. Kluba sta dogovor o tem dosegla že prejšnji teden, v torek pa so Španci Celju Pivovarni Laško nakazali sto tisoč evrov in prestop je tako dokončen. »Gre seveda za znesek, ki je za Wub Še kako privlačen, z dogovorom pa smo zadovoljni vsi trije partnerji,« je povedal predsednik kluba Tone Turnšek, Na Pajovičevem mestu bosta tako že letos dobila pri- ložnost mlada Kozlina in Bilbija. Po besedah športnega direktorja kluba Slavka Iveziča bodo iskali tudi nadomestnega igralca na drugi poziciji, saj imajo na levem zunanjem položaju že zadosti igralcev. S tem bi vsaj delno zapolnili vrzel, ki bo nastala z odhodom Pajoviča. Tiselj namesto Markoviča Predsedstvo Rokometne ^eze Slovenije je na izredni '^ji z mesta prvega strokov- nega moža slovenske moš- reprezentance razrešilo ^'ka Markoviča in na nje- jOvo mesto postavilo Tone- ^ Tislja, dosedanjega selek- ^•"ja slovenske ženske re- prezentance in trenerja Kri- Ete Kotexa. ^ Tiselj bo selektor do kon- ^ evropskega prvenstva 2004 nas, ob tem pa je bil raz- tudi s selektorskega me- ženske reprezentance in ■^•"opskih prvakinj, Krime Ete Kotexa. Seja, ki je bila zapr- ta za javnost, je trajala več kot tri ure in pol, bila pa je zelo polemična. Za Marko- vičevo razrešitev je glasova- lo devet članov, za obstanek trije, en član predsedstva RZS pa se je tajnega glasovanja vzdržal. Vzrok za razrešitev so bili slabi rezultati na tur- nirju za Lovoriko Slovenije v Kopru in afera Brumen na doping kontroli na finalu po- kala Slovenije v Škofji Loki, o kateri niso obvestili pred- sednik RZS Zorana Janko- viča. GP Tone Tiselj Na progi v Ljubčeni so se pomerili tudi dirkači v razredu minimoto. Marko Škarja prevzel vodstvo Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje je na Ljubečni pri Celju pripravilo šesto letošnjo preizkušnjo za državno prvenstvo cestno - hitrostnih motoristov v razredih supermoto, skuterji in minimoto. V najprestižnejši kategoriji supermota je bil na obeh dirkah najhi- trejši Marko Škarja. 29-letni motorist je z včerajšnjim stoodstotnim izkupičkom na vrhu skupne razvrstitve zamenjal Bena Šterna, ki se zaradi nategnjenih ramenskih vezi ni poja- vil na Ljubečni na štartu. Edini celjski tekmovalec Miha Sverzin, ki nastopa za kranjski klub, je na prvi tekmi supermota dosegel 9. mesto, na drugi pa 12. Sverzin je tako v skupnem seštevku zasedel 12. mesto. JŽ Št. 28-10. julij 2003 26 KRONIKA Po umoru v Šoštanju vre Ne verjamejo več v policijo - »Mlačnikova izjava je smešna!« - So policistom prepovedali hoditi po mestu? Soštanjcani so si le delno od- dahnili, ker se je peterica, osum- ljena okrutnega umora 40-letne- ga Marjana Jančiča - Majca mi- nuli teden v zapuščeni stavbi na Trgu svobode, ujela v kremplje policije. Umora na grozovit na- čin so osumljeni 39-letni Darko Bačovnik - Grča ter mladoletni D. B., T. R, D. Č. ter S. K. Najmlajše- ga med njimi, komaj 15-Ietnega, so spustili na prostost, ostali so v priporu. »S tem, ker je skupina, ki se je zve- rinsko izživljala nad Majcem, v pri- poru, še zdaleč nismo rešili proble- ma. Tatvine, vlomi, grožnje, nočne dirke, to je le delček tistega, kar pra- vijo na policiji, da v Šoštanju ni tako problematično. Pa je,« se hudujejo krajani, ki, sodeč po njihovih odzi- vih, ne verjamejo več v policijo. Gnusno! Na celjski policiji so pretekli pe- tek potrdili umazane podrobnosti umora, ki so se že par dni slišale le po šoštanjskih ulicah. »Trojica 16- letnikov je v noči na ponedeljek, 30. junija, vlomila v skladiščne prosto- re trgovine Osmica v Šoštanju, kjer je vzela večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač in nakradeno odnesla na podstrešje zapuščenega objekta,« je povedal vodja oddelka za splošni kriminal pri celjski poli- cijski upravi Karol Turk. Fantje so zatem obiskali 39-letnega Bačovni- ka, kjer je bil tudi Maje in skupaj odšli nazaj v zapuščeno hišo. »Med popivanjem naj bi se zače- li prepirati zaradi tobaka, ker naj bi le-ta izginil. Začeli so pregledo- vati drug drugega in tobak našli pri M. J., nakar so ga začeli pretepati in se nad njim grozovito izživlja- ti,« je razlagal Turk. Policijska prei- skava je pokazala še bolj gnusne podrobnosti mučenja. Najprej naj bi ga slekli, ga po celem telesu udar- jali z različnimi predmeti, ki so jih našli v prostoru, med drugim tudi z električnimi vodniki, palicami in deskami. Po njegovem telesu so za- žigali dlake in celo urinirali po njem! »Po izživljanju so odšli nazaj po- pivat, proti jutru pa se jim je pri- družil še 15-letnik. Takrat so Majca začeli skupinsko ponovno pretepa- ti s predmeti, v zadnjico so mu po- tiskali steklenico, po celem telesu pa ugašali cigarete,« je opisoval Turk grozljivo noč. Zjutraj je skupina odšla in se okoli poldneva vrnila v stavbo ter ugotovila, da je Maje po vsej ver- jetnosti mrtev. Ali je Maje umrl med zverinskim mučenjem ali šele ka- sneje, še ni jasno. Pisali smo že, da so v ponedeljkovih večernih urah mrtvega Majca našli drugi fantje, ki so poklicali policijo. Držala pa je tudi naša domneva, da je bila oble- ka, ki smo jo fotografirali v torek (!) in ki jo kriminalisti do takrat še niso odstranili s strehe stavbe, re- snično Majčeva. Premile kazni? Za vse osumljence je tožilka pred- lagala pripor zaradi ponovitvene ne- varnosti in nevarnosti vplivanja na priče. Dežurni preiskovalni sodnik je v štirih primerih sledili tožilki- nemu predlogu, v primeru najm- lajšega domnevnega storilca pa ne. Tako odločitev je kljub pritožbi za štiri osebe potrdilo tudi višje so- dišče. Glede pripora najmlajšega mladoletnika je odločal izvenobrav- navni senat in odločil, da ne pred- stavlja ponovitvene nevarnosti in nevarnosti vplivanja na priče, zato je zaenkrat na prostosti. Nekateri v Šoštanju se križajo, češ da gre za premile kazni. »Gre za mladoletnike. Mlajšemu mlado- letniku lahko izrečejo samo zavod- ski ukrep, torej oddajo v prevzgoj- ni zavod in to lahko traja le tri leta.. Za starejše mladoletnike pa je v iz- jemnih primerih možen mladolet- niški zapor do deset let. Za polno- letnega je za tako obliko najhujše- ga kaznivega dejanja predpisanih trideset let zaporne kazni,« je raz- lagal vodja okrožnega državnega to- žilstva v Celju Ivan Žaberl. Vendar bodo ravno zaradi mla- doletnih osumljencev morah ob- tožnico sestaviti hitro. Pripor lah- ko zanje traja namreč tri mesece. Če obtožnica v terh času ne bo pri- pravljena, se pripor odpravi in bo- do jeseni na prostosti. »Skupina ni našla pravega odgo- vora na vprašanje, zakaj so to sto- rili, zato bodo v nadaljnje delo z njimi vključeni tudi psihiatri, psi- hologi in ostale strokovne službe, da bi poskušali dobiti odgovor, kaj je bil povod za tako zavrženo gnu- sno dejanje,« pravi Žaberl. Vsi so dejanje priznali, tudi način stori- tve so dovolj podrobno opisali, neu- radno pa smo izvedeli, da niso po- kazali obžalovanja. Skrivanje za statistiko? Direktor celjske policije Edvard Mlačnik se oklepa statistike in pra- vi, da Šoštanj po številu kaznivih dejanj v primerjavi z ostalimi kraji in občinami ne izstopa in ni proble- matičen. »Razumljivo, Šoštanjčani so ob tem dogodku jezo stresli pred- vsem na policiste. V Šoštanju ima- mo tudi policijsko pisarno. Letos nismo tam prijeli niti ene prijave,« dodaja Mlačnik. Izjava je povzroči- la v Šoštanju nov val ogorčenja in jeze. Policisti so prisotni na ulicah, delajo obhode, še dodaja Mlačnik. »Dogaja se več kot pa samo to, o čemer smo obveščeni. Velikokrat se zgodi, da zadevo prijavijo, ko pa po- licisti pridejo na kraj, nikjer ni več nikogar. Niti prič. Nekdo pokliče, potem pa ne želi podati izjave, po- licist pa mora imeti dokaze, da lah- ko ukrepa,« je razlagal Mlačnik in dodal, da »ni kraja, kjer se mladi ljudje ne bi zbirali. Takšna zbirališ- ča so tudi v Šoštanju, od tam je bilo kar nekaj klicev in policisti te kraje poostreno nadzirajo. Iz te hiše pa doslej ni bilo še nobene prijave, nih- če ni nikoli poklical in sporočil, da bi se tam kaj sumljivega dogajalo.« Slaba tolažba, pravijo temu v Šo- štanju, kjer so vodstvo policije v Ve- lenju že več let opozarjali, da je za varnost potrebno storiti več, pa so vedno naleteli na gluha ušesa. Pred- sednica Sveta KS Šoštanj Cvetka Ti- nauer za policijo ne najde nobene dobre besede več, kritizira jo brez dlake na jeziku in pravi, da bodo tudi občinski možje morali stakni- ti glave skupaj in končno urediti za- deve. »Mislim, da je ta gospod, ki pravi, da Šoštanj ne izstopa in da v policijski pisarni letos niso dobili nobene prijave, zelo slabo obveš- čen o tem, icaj se dogaja pri nas. Da ni bilo nobene prijave, se ne gre ču- diti! Pisarna je večinoma zaprta. Več let trkati na vrata tudi v času urad- nih ur, ko tam ni nikogar... mislim, da je dovolj, če ima človek samo en razred osnovne šole, pa ne gre več poskušat! Ta njegova izjava ni re- sna, to samo kaže, kako neresni so in da problematike pri nas sploh ne poznajo,« razlaga Tinaurjeva, ki na- daljuje: »Saj niti lista ni na vratih, kjer bi pisalo, kdaj so uradne ure!« Šoštanjski divji zaiiod in turški disko »Sama sem neštetokrat poklica- la na velenjsko policijsko postajo in jim izrekla kritiko, tako da so že vedeli, kdo kliče. Klicali so jih tudi drugi, pa zdaj ne kličejo več, ker ni učinka in je ljudi strah,« pravi Tinauerjeva: »Naše ulice imajo na- zive po njujorških, ob parku nas vsak večer pričaka turški disko. Po ulicah se odvijajo nočne dirke od rondoja pred Kajuhovim domom do stavbe Šoštanj-mesto svetlobe, kjer z ročno zavirajo in se obrača- jo na cesti. Počutim se ogroženo v svojem mestu!« Črna točka so zapuščeni objekti, pravi član sveta KS Šoštanj Vojko Kr- , neža: »Imamo več zapuščenih sta\ ki so odlične za zbiranje takšnih drugačnih družb. To je potrebno lu diti. Policija bi lahko izvedla tudi k; šne racije na določenih lokacijah »V prostorih, kjer je bila nektl Kovinotehna, bivša Petrolova črpJ ka, Mayerjeva vila in vila ŠiroU lahko po iglah in praznih steklen cah alkohola, ki ostajajo po zatk vi, sklepamo, da se tam ne zbn takšna mladina, kot bi si želel dodaja Tinaurjeva. V Šoštanju tudi zahtevajo, da pri njih sestaneta notranji minist in generalni direktor policije, sk cali bodo zbor občanov, na katere naj bi bili prisotni tudi policisti. Šoštanju zahtevajo policijsko pos! jo in ne policijsko pisarno, ker i slednje ni nobene koristi. »Vem, vsak umor zahteva veliko polic skega dela, toda v našem prime gre za mladoletnike! In tu je nek narobe,« pravi Tinauerjeva, ki ii nično dodaja, da bo na vodstvo p licije naslovila pisno vprašanje, > so policistom v Šoštanju prepov dali hoditi: »Jaz policista v Šošt nju še nisem nikoli opazila peš i ulici. A ne smejo več hoditi?« Po cijski obhodi s službenimi vozili i po njenem mnenju nesmiselni, s| če bi se sprehodili skozi Šoštanj,! hnarsikaj videli in bili vidni ter tal^ delovali bolj preventivno. Škrati Šoštanjčanom je zavrelo. SIMONA ŠOLIN Na območju Krajevne skupnosti Šoštanj je bilo od prvega ja- nuarja do 28. junija letos 72 kaznivih dejanj, osem si jih je konča- lo z lahkimi in hudimi telesnimi poškodbami, enkrat pa je prišlo do ogrožanja z nevarnim predmetov. Na vsem območju, ki ga po- kriva policijska postaja Velenje, pa je bilo lani 1552 kaznivih de- janj. Po mnenju policije ta podatek kaže, da Šoštanj v primerjavi z drugimi kraji ni problematičen. Majca 80 pokopali v Podkraju. O okrutnem umoru Majca, ki so ga; štanjčani največkrat srečali pred blag nico v Šoštanju, razpravljajo tudi na šl vilnih forumih na spletnih straneh. Na sliki z leve proti desni: vodja Oddelka za splošni kriminal pri PU Celje Karol Turk, vodja Okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl in direktor celjske policije Edvard Mlačnik Predsednica Sveta KS Šoštanj Cvetka nauen »Policisti se skozi mesto samo | važajo. Kaj ima Celje od mene, če se peljem skozi, ko grem v Novo mesto naši policisti ne znajo več hoditi?!« _J Št. 28-10. julij 2003 KRONIKA - PISMA BRALCEV 27 Nota za manj žrtev na cestah šestdeset motoristov po- j-istov iz devetih evropskih fžav je prejšnji torek v Žal- L javno izročilo pisno no- L žalskemu županu Lojze- L posedelu. Številna urad- [a delegacija je vodstvo ob- ine pozvala, da stori več a izboljšanje prometne ajTiosti, pospeši odpravlja- ije črnih točk ter se zavza- je za kvalitetno delovanje veta za preventivo in vzgo- 0 v cestnem prometu. Mednarodna policijska jružba je žalskega župana pozvala, naj konkretno pod- ire izvajanje preventivnih ktivnosti za večjo upora- lO varnostnih pasov in otroš- ih varnostnih sedežev ter aktivnejši udeležbi pri po- icijskih preventivnih aktiv- lostih. Ni naključje, da je irireditev potekala ravno v lalcu. V preteklih letih je jila varnost cestnega pro- jieta prav na tem območju lajslabša: od 17 mrtvih v le- 2002 kar 10 na območju )bčine Žalec, kar je vseka- lor zadosten razlog za pre- rentivno akcijo. V ta namen je ves dan po- ekala javna prireditev Sku- )aj na poti - za varnost pro- neta gre, na kateri so se zvr- itila različna kolesarska tek- ^lovanja, v katerih so izbra- li tudi najstarejšega kolesar- ia. V vzporednem programu e sledila zanimiva in pestra predstavitev policije in sve- ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer so lahko obiskovalci preizku- sili laserske merilnike hi- trosti in si ogledali najhuj- še posnetke kršitev. Na og- led so postavili tudi fotogra- fije hujših prometnih ne- sreč v letu 2002 na območ- ju Celja, obiskovalci pa so lahko opravili praktični preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal, da vinjenih, vsaj v času prireditve, ni bi- lo. Kljub temu, da sta bila glavna namena prireditve preventivni vpliv na večjo ozaveščenost in prometno kulturo voznikov in vzgoja predvsem otrok, mladolet- nikov in mladih voznikov ter staršev, je bilo udeležen- cev vse do prihoda tujih po- licistov zelo malo. Različ- na policijska motorna ko- lesa, policisti iz različnih dr- žav, oprema in uniforme so na prireditvi nedvomno pri- tegnili pozornost. Obisko- valci so se z njimi fotogra- firali in jih radovedno opa- zovali, vse do odhoda v Ta- cen, kjer so bili nastanjeni v času obiska v Sloveniji. MATEJA JAZBEC Žalski župan Lojze Posedei je preizkusil »zaletavčka«. Spet preloženo Sojenje 24-letnemu Gregorju Britovšku zaradi goljufije in napeljevanja k umoru Velenjčana Matjaža Volka se na celjskem okrožnem sodišču vleče kot jara kača. Britovšek je v priporu že šestnajst mesecev, marca naslednje leto pa se utegne znajti na prostosti, če do takrat ne bodo izrekli sodbe. Slednje bo težko, saj v Sloveniji še vedno ni osebe, ki je za nadaljevanje sojenja odločilnega pomena, domnevnega morilca. Ta naj bi ustrelil Volka v Ljubljani marca lani z Britovškovo pištolo. Obtoženi pa vztraja pri svoji trditvi, da z njo ni mogel streljati in da ne gre za napeljevanje k umoru. Sodni senat je včeraj zaradi begosumnosti znova zavrnil predlog, da obtožencu odpravijo pripor. Svoje- ga mnenja pa še vedno nista dala izvedenec za balistiko in strokovnjak za mobilno telefo- nijo, ki bosta pomagala razjasniti okoliščine usodnega dogodka. Obravnavo so preložili na konec avgusta oziroma začetek septembra. SIMONA ŠOLINIČ Pogin v Hudinji v Hudinji pri Cinkarniškem mostu je prejšnjo sredo poginilo skoraj več kot 120 kilogramov ib, največ klenov in podusti. Vzrok pogina še ni znan, saj še vedno čakajo na rezultate analize, ^niotne škode naj bi po neuradni oceni bilo več kot milijon tolarjev. Foto: GK ODMEVA Prebold, kraj na robu preživetja v zvezi z izjavo Marte Do- lar (NT, št. 27, str. 5), objav- ljeno v članku Prebold, kraj na robu preživetja, so se og- lasili na OŠ Vransko. Meni- jo, da trditve, da njena otro- ka na šoli nista bila deležna posebne pomoči, ne držijo povsem, saj so jima po bese- dah ravnateljice Valerije Pukl namenili pomoč iz sklada Žarek upanja in druge obli- ke socialne pomoči. Uredništvo Vročica bolnišničnih prostorov v zadnji številki Novega tednika, ki je izšel 3. julija 2003, je novinarka Špela Oset v članku z naslovom Vročica bolnišničnih prosto- rov, v katerem je opisovala problematiko klimatiziranja bolnišničnih prostorov, med drugim napisala tudi trditev, ki ne drži... »Bolnik, recimo mu Franci, že kar nekaj dni leži na oddelku za intenziv- no interno medicino. Poste- ljo ima pri balkonu, cela so- ba pa je na sončni strani. V njej je zelo vroče, klime ni...« Namestnica direktorice Damjana Medved Arbeiter te trditve, da ni klime na Od- delku za intenzivno interno medicino, ni izrekla, saj ni- kakor ne drži. Poleg novega operacijskega bloka, enote za intenzivno terapijo, je Odde- lek za intenzivno interno me- dicino, kjer se zdravijo naj- težji bolniki že od leta 1997, v celoti klimatiziran. ŠTEFKA PRESKER, univ. dipl. org., direktorica Splošne bolnišnice Celje PREJELI SMO 110 let PD Celje Matica Na medmrežju in v časo- pisju (Delo, NT) sem zasle- dil več člankov, ki obravna- vajo imenovano tematiko. Oglašam se, ker sem zasle- dil nekaj zgodovinsko netoč- nih in zavajajočih dejstev. Zgodovinsko netočno in za- vajajoče je navajanje, da PD CM letos praznuje 110-letni- co delovanja in da so med us- tanovitelji prevladovali vplivni Celjani, da imajo v lasti več deset tisoč hektarov zemljišč, tudi z nerešenim lastništvom. PD CM letos ne praznuje 110- letnice delovanja. 28. av- gusta 1893 je bila namreč v Mozirju ustanovljena Savinj- ska podružnica Slovenskega planinskega društva. Čudi me trditev, da so med ustanovi- telji prevladovali vplivni Ce- ljani. So ti vplivni Celjani tudi leta 1845 kot prvi na Štajer- skem uvedli slovensko ura- dovanje v Mozirju, kot dru- go na Štajerskem leta 1874 ustanovili Narodno hranilni- co, leta 1877 ustanovili prvo kolesarsko društvo na Štajer- skem ter Narodno čitalnico. Savinjski sokol prvi na Šta- jerskem (1882) Požarno brambo (1887) Ciril Meto- dovo društvo (1888),Tujsko- prometno in olepševalno društvo ter v letu 1893 prvo podružnico SPD na Štajer- skem? Sedež SP SPD je bil s skle- pom občnega zbora prestav- ljen v Gornji Grad, kjer je bi- val in služboval načelnik in ustanovitelj Franc Kocbek. Zaradi krhajočih se odnosov je Kocbek po 34 letih zapu- stil mesto načelnika. S skle- pom občnega zbora 12. ma- ja 1927 je bil sedež podruž- nice prestavljen v Celje. Spremenjena so bila tudi pravila: načelnik, tajnik in blagajnik morajo stanovati v občini Celje; v odboru ni bi- lo nobenega Savinjčana več in Kocbek je končal, kot je pač končal. Savinjskim in zadrečkim planincem je bila zarezana rana, ki še do danes ni zace- Ijena. Sol nanjo pa je posulo dejstvo o prevzemu pravne- ga nasledstva. Ko so vsi po vojni obnavljali porušeno de- želo, so se Celjani trudili prev- zeti pravno nasledstvo SP SPD. Da tega nasledstva ne priz- navamo, o tem smo se pred- stavniki MDO Savinjska ter predstavniki PZS s predsed- nikom T. Banovcem pred praznovanjem 90-letnice SP SPD tudi dogovorili. PZS do- sledno, tudi materialno, uve- ljavlja stališče, da so nasled- nik SP SPD člani planinske- ga društva MDO Savinjska. Prej se je namreč denar od živahnega prometa (beri: prodaje) z zemljišči stekal na račun PD Celje. Zemljiškoknjižno stanje pa je takšno, da je lastnik zem- ljišč PZS. Do vknjižbe pra- vice uporabe za zemljišča v Logarski dolini pa je prišlo PD Celje na nelegalen način s prekoračitvijo pooblastil in pristojnosti v PZS. In še o ponavljajočih se aro- gantnih in žaljivih navedbah glede ambicij in teženj no- vih lokalnih skupnosti: Upam, da ni potrebno po- sebej predstavljati vloge in po- mena Benediktinskega samo- stana in Gornjega Gradu za celotno slovenstvo pred in po propadu Celjskih. V Beograd sta ju pripeljali brezobzirna pogoltnost in bolestna sla po vladanju. Na novo nastale lokalne skupnosti in njih prebivalci naj si sami ustvarijo svoje mnenje. Meni pa ni vseeno. Skoraj četrt stoletja sem že namreč predsednik PD Mo- zirje. V moji rojstni hiši je bilo društvo leta 1950 tudi ustanovljeno, tu je živel tudi njegov ustanovitelj, prvi in dolgoletni predsednik Mirko Kovačič, brat moje mame. Tu je živel tudi naš stari stric Martin Šuster, poverjenik za GSD, preglednik računov in gospodar Mozirske koče. Njega je nasledil njegov zet Matija Goričar. Njegov nečak dr. Jože Goričar pa je bil, mi- slim, zadnji načelnik Šaleš- ke podružnice. Tudi zato mi ni vseeno. FRANC STEINER, Mozirje imillALE- .POHVALE Zahvala Mednarodno dobrodelno društvo Eagles se zahvaljuje vsem nastopajočim glasbe- nim gostom in skupinam, ki so v petek, 27. 6. 2003, sode- lovale v Memphis Clubu v Ce- lju na kulturno-zabavni pri- reditvi Ultrazvok za celjsko pediatrijo. Za prijetno pope- stritev programa so se brez zahtevanega honorarja od- zvali: Vitezi Celjski, Select iz Velenja, Claudia iz Mari- bora, Kastelo in Zoran Zor- ko iz Celja. Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Memphis Cluba, na čelu z gospo in gospodom Stopar, za čudovito postrež- bo in ureditvijo kluba. Zahvaljujemo se tudi ko- lektivu Službe za prehrano Splošne bolnišnice Celje za profesionalno in predvsem zelo okusno pripravljeno po- gostitev po prireditvi. EAGLES International Krvodajalske akcije Julija bo Rdeči križ Slovenije pripravil na našem ob- močju krvodajalske akcije v naslednjih krajih: Šmarje pri Jelšah - v kultarnem domu (10. julija), Šentrupert nad Laškim - v osnovni šoli (17. julija), Vransko - v zdravstve- nem domu (24. julija) in Velenje - Dom učencev (24. in 25. julija). PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 19. in 20. julija na Poliške Špike (pot Ceria), Merlone in Montaž (pot leva). Odhod ob 4.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 14. julija na tel. 545 29 27 ali 040 324 669. St. 28-10. julij 2003 28 Devetnajst celovečercev za festival Festival slovenskega filma je dobil tudi novo podobo Prejšnjo sredo, 3. julija, so organizatorji 6. festiva- la slovenskega filma pred- stavili novosti o dogajanju, ki bo potekalo med 24. in 27. septembrom v Celju. Novinarsko konferenco so priredili v prostorih kina Kompas v Ljubljani. Največja in najbolj spekta- kularna novica je vsekakor število prijavljenih filmov: 36 prijav za kratke igrane filme, sedem za kratke dokumentar- ne filme in kar 19 prijav za celovečerce. V letu in pol, od- kar se je zaključil zadnji Por- torož, so (predvsem video) ka- mere očitno neutrudno brne- le, selektorja Saša Jovanovič ter Igor Palčič pa bosta imela precej dela, da bosta izbrala filme, ki se bodo na festivalu prikazali. Prav okoli te tema- tike je na novinarski konfe- renci izbruhnilo največ ugo- vorov. Kako je lahko Saša Jo- vanovič obenem direktor filmskega sklada, ki podelju- je denar za scenarije in pove- čave, direktor festivala, pa še selektor festivala, ki bo torej moral izbirati med filmi, ki jim je sam dal zeleno luč za produkcijo - oziroma je to sto- ril njegov predhodnik - pa ti- stimi, ki so nastali neodvisno? Kakšne možnosti imajo neod- visni filmi, da si izborijo me- sto na festivalu? In: vsaj stro- kovna ali polstrokovna pub- lika bi si želela ogledati vseh 19 prijavljenih filmov - jih bo možno videti v stranskem pro- gramu festivala, če že ne tek- movalnem? Zadnji Portorož je deloval po tej taktiki - Fan- tasy in Na svoji Vesni smo lah- ko nepovečana gledali v do- datnem programu (in resnici na ljubo si kaj več od tega tudi nista zaslužila). Vsekakor je število prijavljenih filmov za sam festival dobra novica; »se- lekcija« naj bi bila ena od os- novnih nalog festivalov, tokrat pa je prvič, da ima festival do- mačega filma sploh kaj zares mesenega za selekcionirati. Nova bo vizualna podoba festivala. Oblikovala jo bo agencija Reaktor, katere predlog »najbolj sovpada z novo usmeritvijo festivala, ki si želi opozoriti nase in pri- tegniti širšo publiko. Nova celostna grafična podoba je sodobna, opazna, jasna in rav- no prav sugestivna.« Tako Saša Jovanovič. Člani letošnje strokovne ži- rije, ki bodo podelili nagra- de Vesna, so Janez Lapajne, filmski režiser in zmagova- lec lanskega festivala, Miljen- ko Jergovič, hrvaški publicist in pisatelj. Jelka Stergel, di- rektorica Ljubljanskega film- skega festivala, Ženja Leiler, publicistka in urednica - ter slovenska igralka ali igralec; dogovori še potekajo. Znan je tudi Badjurov nagrajenec: Rudi Vavpotič, direktor foto- grafije v Dolini miru, Kekče- vih ukanah, Pastircih, Pove- sti o dobrih ljudeh... Že pred festivalom se bo v Celju začela retrospektiva vseh zmagovalcev slovenskih festivalov. 30 filmov si bo možno ogledati v art kinu Me- tropol, eden od vrhuncev re- trospektive pa bo predstava prenovljene kopije (tudi pr- vega zmagovalca) Cvetja v je- seni, ki bo predvajana med festivalom. Istočasno - prib- ližno od sredine septembra - se bo tudi retrospektivna raz- stava. PETER ZUPANC Novo podobo festivala je oblikovala agencija Reaktor. Del festivala bo tudi retrospektiva vseh dosedanjih zmagovalcev, njen vrhunec pa predstava prenovljene kopije Cvetja v jeseni. Odpri sred Preden drugič ponoči pri- de k njej, si sname očala in jih potisne v prsni žep. Ker se pripravlja na to, kar se bo zgodilo. Ker mora videti slabše - ali drugače - Če že- li. da se bo zgodilo. Sneti mora svoj tradicionalni, vsakdanji, avtomatizirani pogled. Postati mora drug človek. In kaj se bo zgodilo? On, urejen, srečno poročen in standardiziran oče treh otrok, bo seksal s punco svo- jega pacienta, tetra- plegika, ki ga je za takšnega naredila njegova žena. Hor- da klasičnih romanc si ne bi drznila za ljubezen žrtvovati toliko ime preteklo- sti; hlastata bi za kakšnim kompromisom. Tetraplegik bi prosil zdravnika, da pris- peva seme. Par bi se hrepe- neče in tragično zroč raz- šel, da bi družina obdržala očeta. Eh, ja. Kot da imajo spodnje hlače, ki prekriva- jo vso (rnočnejšo) zadnjico, kaj veliko možnosti proti ra- do navzdol zdrsljivim tan- gicam. Verjetno je največji uspeh filma Od^ srce, da se pri- kloni možnosti spremembe in stanju, ki mu ponavadi pravijo neodgovornost, da to stori rahločutno, premiš- ljeno, po etapah, pa z ver- jetnim vpogledom v psiho- logijo karakterjev, ki jih zna narediti simpatične, človeš- ke, a vendar kompleksne. Verjetno je največji uspeh filma, da govori o moči lju- bezni, a je ne omejuje niti na nespremenljivost niti na brezposledičnost, niti na go- lo požrtvovanje in navic^ no dobroto, ki je v resni egoistična. Štos je v tem, I zveza med p cientko in zdrt I nikom ni ri manj »Ičpa, j ljubljena, dobj kot tista n^ zdravnikom njegovo ženo I tista med pacientko in i| nim (še zdravim) zaroč«s cem. Še huje; njuna zvezai ziačne ravno zaradi njegca žfevniške etike; zaradi o govornosti. - - Če Idioti še prepričajo, i življenje v skupnosti ne pi nfse iskrenosti, če je nčvanje že preveč naglo! idialistično v svojih zaklju kih, Mifune prelahkoten, k lijanščina za začetnike j preveč podobna načrtov^ porok... je potem Odpri srd najboljši film, posnet v ^ činu Dogme 95? Stvar okifi in trenutka. Vsekakor je I banje - pa naj bo ustanov|| no samo zaradi promocije a ne - v tem stadiju, ko se li haja v leru, nujno potreb valo režiserko Susanne Bii Da pove, da želja in z njo čl veškost nimata nobene zi ze z moralo in ker ve, kal to pokazati. PETER ZUPAN Piše: PETER ZUPANC Terorizem in vojna Koliko okolje dopušča nasilje, koliko ga vzpodbuja in kje se mu izmakne iz nadzora? Režiser Reza Parsa v svojem prvencu, Pred nevihto, riše vzporednice ter, išče razlike med Bližnjim vzhodom in Švedsko. Še vedno aktualen film, ki pokaže, da ni le ideologija tista, ki sproži naboj. Tudi prst mora biti vmešan. Vsebina: Ali je doma z Bližnjega vzhoda in se na Šved- skem preživlja kot taksist. Ustvaril si je družino, ima hčer... in preteklost v podobi starke, ki od njega zahteva pomoč pri strelskem napadu. Vzporedna zgodba filma govori o sošol- cu Alijeve hčere, ki ima velike težave z nasilnimi vrstniki. Pred nevihto (Fore stormen. Švedska) Režija: Reza Parsa Vloge: Per Graffman, Maria Lundqvist Režiser Jasmin Dizdar pozna Veliko Britanijo, saj tam živi in dela, toda po narodnosti je Bosanec. Obe narodnost- ni izkušnji vpleta v film, ki zapleše ihtavo kolo sredi Londo- na ter pri tem zavihra skozi angleško varno racionalnost ter bosanske vojne grozote... Vsebina: Srb in Hrvat se srečata v središču Londona in se začneta pretepati ter preganjati,'kot da okolica ne obstaja. Zadrogirani nogometni navijač po nesreči pristane sredi bo- sanske vojne vihre. Posiljeno dekle bo rodilo otroka, ki ga ne želi obdržati. Vojna vpliva na usode vseh, ne glede na to, če so vanjo direktno vmešani ali pa jo želijo obdržati na razdalji. Jugo ciklus: Čudoviti ljudje (Beautiful people, VB) Režija: Jasmin Dizdar Vloge: Charlotte Coleman, Charles Kay Dogma 95 je nujno potrebovala režiserko Susanne Bier in film Odpri src Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (30. 6. do 6. Št. 28-10. julij 2003 Zasebnost na Internetu v založbi Mirovnega inštituta v Ljub- ljani je pred kratkim izšla knjiga Zaseb- nost na Internetu avtorja Mateja Kovači- ča. Kot je moč zaključiti iz samega naslo- va, gre za delo, ki se ukvarja z novim po- dročjem človekove zasebnosti in predstav- lja enega izmed ključnih dejavnikov so- dobne informacijske družbe. Kot ugotav- lja avtor, smo danes nadzorovani bolj kot kdajkoli prej: »Vsakič, ko posameznik dvigne slušalko, uporabi bankomat ali pla- čilno kartico, obišče zdravnika, se poroči ali uporabi mobilni telefon, avtomatski si- stemi ta dogodek zaznajo in zabeležijo.« Knjiga se problema zasebnosti v sodobni družbi, prežeti z informacijskimi tehnologi- jami, loteva tako s tehnološke kot s pravne in tudi splošno družboslovne plati. Slednje je še posebej pomembno prav zaradi dejstva, ki ga vse prevečkrat spregledamo ob pojavu no- vih tehnologij, namreč, da tehnologija sama po sebi ni škodljiva - škodljiva je njena ne- pravilna uporaba. Kovačič, sicer sociolog in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, se tako najprej sprehodi skozi sodobno družbo, ki je skozi njegovo optiko pravza- prav družba nadzora, v nadaljevanju opiše zasebnost v virtualnem prostoru, nato vars- tvo zasebnosti v njem, za konec pa še opiše slovensko zakonodajo in prakso na tem po- dročju. V knjigi je tako govora o tehnologijah, ki omogočajo vdore v računalniške sisteme, pre- strezanje elektronske pošte, prestrezanje po- datkov, ki potujejo skozi omrežja, povezova- nje in zbiranje razpršenih podatkov, avtor pa bralca seznani tudi s tehnologijami in postop- ki, ki te dejavnosti onemogočajo ali kako dru- gače ščitijo uporabnike pred njimi. Pomem- bna primerjalna prednost knjige pred ostali- mi viri informacij na to temo, ki jih, mimo- grede, na svetovnem spletu ni tako malo, je predvsem v sociološkem pogledu na vplive teh tehnologij na naša življenja, kakor tudi v pravnih implikacijah. Po domače povedano, kaj vse to dejansko pomeni za povprečnega uporabnika? Se res bližamo krasnemu nove- mu svetu oziroma orvvelovskemu 1984, ko bo država nadzorovala vse in vsakogar? Ali pa smo morda že tam? Predvsem je pomem- bno vprašanje, kako se tej grožnji izogniti. Knjiga ne ponuja takojšnjih odgovorov in re- šitev (nenazadnje tudi zaradi tega, ker jih ni), vsekakor pa vzpodbuja kritičnega bralca k razmišljanju in delovanju. Doslej smo namreč nove informacijske tehnologije zmotno gle- dali predvsem skozi romantično, anarhistič- no ali tehnofobično prizmo. Saj veste, svo- boda za vse, lažje in ugodnejše življenje, svo- boda govora, pravica do zasebnosti in kar je še tega na eni in odtujenost, robotizacija ter odmiranje socialnega življenja na drugi stra- ni. Sedanjost je seveda daleč od takšnih in drugačnih pričakovanj, nekatere človekove pravice in svoboščine pa so celo močno zdr- snile v sfero totalitarnega. Avtor knjige se uk- varja prav s temi problemi, podpira pa jih s tehnološkimi in pravnimi dejstvi. Poučno bra- nje za vsakogar, ki se strinja z besedami Phila Zimmermanna, avtorja kriptirnega progra- ma PGP: »Če ne bomo storili nič, bodo nove tehnologije dale državi moč nadzora, o kakr- šni je Stalin lahko samo sanjal.« VASJA OCVIRK * vasja@vizija.si E-pošta je učinkovito orodje direictnega trženja Elektronska pošta je eno izmed najučinkovitejših trženjskih orodij, saj omogoča neposredno komunikacijo med pošiljate- ljem in prejemnikom sporočila. Poleg brezplačnega doseganja velikega števila uporabnikov v samo nekaj sekundah in mož- nosti personalizirane komunikacije, lahko s pomočjo e-pošte tudi učinkovito gradimo dolgoročne odnose s kupci. Z e-poštnim trženjem lahko dosegamo različne cilje - poziva- mo k neposrednemu nakupu (takoj preko sporočila), vzbujamo zanimanja za izdelek, pozivamo k nakupu preko spletne strani in spodbujamo posredno prodajo preko fizične trgovine. Kot pri vseh drugih trženjskih orodjih ni toliko pomembno, koliko stran- kam pošljemo e-pošto, temveč koliko strank je pripravljenih odpreti pošto in izvesti določeno akcijo. Sporočila, ki se pošilja- jo na več naslovov hkrati, morajo biti kratka, jedrnata, pregled- na in slovnično pravilna. Napisana morajo biti tako, da pritegne- jo pozornost uporabnika. Prvi pogoj za izvedbo kakršnekoli akcije preko e-pošte je pri- dobitev dovoljenja za pošiljanje s strani prejemnika sporočila. Dopolnjen zakon o varstvu potrošnikov, ki je začel veljati ja- nuarja letos, namreč določa, da lahko podjetje uporablja elek- tronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega po- trošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Če potrošnik izjavi, da ne želi več prejemati sporočil, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve. Prejemnik sporočil mora inieti nadzor nad dialogom, s tem pa tudi možnost, da se vsak trenutek lahko odnaroči od prejemanja sporočil. Tisti, ki uporablja elektronsko pošto brez vnaprejšnjega so- glasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno ali pa če pošilja sporočila, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali storitve, čeprav potrošnik izjavi, da jih ne želi več prejemati, se lahko za prekršek kaznuje z denarno kaz- nijo najmanj 1.000.000 tolarjev (fizične osebe) oziroma z naj- nianj 3.000.000 tolarjev (pravne osebe). Kljub sprejetemu zakonu bo verjetno preteklo še kar precej časa, da se bo zakon začel dejansko izvajati, kršitelji pa sankcionirati. Do takrat pa bo zaradi prejemanja nezaželenih komercialnih sporočil, so poslana brez dovoljenja, želje ali interesa naslovnika, število nezadovoljnih uporabnikov raslo z enormno hitrostjo. Podjetja bi ^^ morala zavedati, da si lahko z nespoštovanjem spletne etikete in pošiljanjem sporočil na naključno izbrane e-poštne naslove hitro ^•^pravijo ugled in na dolgi rok veliko izgubijo. RADOŠ SKRT rados@nasvet.com novičke Sodišče zaustavilo distribucijo Jave Ameriško zvezno prizivno sodišče je pred kratkim zavrnilo preliminarni sod- ni nalog, ki je od podjetja Microsoft zah- teval, da podpira tolmača za program- ski jezik Java, ki ga izdeluje njihov kon- kurent, podjetje Sun Microsystems. Mi- crosoft mora prenehati z distribucijo določenih kopij svoje navidezne naprave za programski jezik Java, ker naj bi pre- koračil obseg licenčnega sporazuma, ki ga je januarja leta 2001 podpisal s pod- jetjem Sun Microsystems. Sporazum po mnenju sodišča Microsoftu dovoljuje le vključevanje svoje navidezne napra- ve v operacijski sistem Windows, ne pa tudi njeno ločeno prodajanje. SCO bo tožil IBM Pred nekaj leti je bilo Caldera Systems eno zadnjih podjetij s področja program- ske opreme, ki je poskušalo uspeti z operacijskim sistemom Linux. Od ta- krat so se mnoga podjetja, ki so se pos- vetila operacijskemu sistemu Linux, združila, Caldera - danes znana kot SCO Group - pa se je Linuxu popolnoma odre- kla. In ne samo to, podjetje, ki je nekoč pomagalo skupnosti, ki razvija odprto kodo pri dvigovanju njenega ugleda, se je zdaj znašlo na popolnoma nasprotni strani predvsem zaradi svoje tožbe proti podjetju IBM, v kateri trdijo, da deli Linuxa izvirajo iz operacijskega siste- ma Unix. O tem so najprej poskušali opraviti prijazne pogovore z različni- mi podjetji, toda s strani podjetja IBM so dobili precej neprijazen odgovor, za- radi česar so se odločili za tožbo, da bi na ta način zaščitili svojo intelektualno lastnino. Stavijo na mobilno telefonijo 3G Uporaba storitev tretje generacije mo- bilne telefonije se na Japonskem vedno bolj širi zaradi boljše pokritosti omrež- ja in kvalitete telefoniranja. Predstavnik japonskega ponudnika storitev prenosne- ga telefoniranja NTT DoCoMo je na tr- govinski prireditvi CeBit America pove- dal, da so tehnologijo 3G, ki omogoča komuniciranje pri visokih hitrostih, po- nudili že v letu 2001, a je bila uporaba na začetku precej skromna. Toda na za- četku tega leta so storitve doživele pravi razcvet. Januarja 2002 so imeli samo 50.000 naročnikov, januarja letos že kar 150.000, marca pa 350.000. Operaterji omrežij za prenosno telefoniranje so za nakup frekvenc na spektru radijskih va- lov za storitve 3G zapravili ogromno de- narja, storitve pa sprva niso zaživele ta- ko hitro kot so pričakovali. Oviro pa pred- stavlja tudi konkurenčna brezžična omrežna tehnologija 802.11 Wi-Fi. Nova velika tekmeca Microsoft je konec prejšnjega meseca potihoma predstavil nov iskalni program z imenom MSNBot. Sistem, ki so ga raz- vili v Microsoftu, bi lahko predstavljal veliko grožnjo podjetju Google, če bo Microsoft v resnici izpolnil svojo oblju- bo, po kateri naj bi omenjeni program postal temelj njihove celotne strategije na področju osebnih računalnikov in sto- ritev. MSNBot naj bi bil prvi korak v večletnem načrtu razvoja nove tehnolo- gije iskanja. Microsoft želi iskalno na- pravo svoje spletne postaje MSN pove- zati z novo datotečno tehnologijo, ki naj bi bila pripravljena za naslednjo različi- co operacijskega sistema Windows s kod- nim imenom Longhorn. Rezultat takšnih poskusov bi lahko bila mogočna tehno- logija, ki bi se iz namizja osebnega raču- nalnika preselila tudi na svetovni splet ter s tem morda ogrozila storitve pod- jetja Google, ki je v tem trenutku vodil- ni ponudnik storitev spletnega iskanja. UROŠ GRUBER uros(2)sir-mag.com Št. 28-10. julij 2003 30 NASVETI POGLEJMO V PRIHODNOST Napišite več o sebi Spoštovane bralke, spo- štovani bralci! Kot se je iz- kazalo, sem bila v napoved- niku nove rubrike prema- lo jasna in natančna. Divi- nacija (posvet s Thoth Ta- rotom), brezpogojno zahte- va sodelovanje spraševal- ca, t.j. osebe, ki sprašuje in divinatorja, v tem primeru mene. Kaj to pomeni? To po- meni, da pri diviniranju ni ugibanja. Vprašanja morajo biti postavljena jasno in na- tančno, s čim več podatki. Glede na to, da v tej rubri- ki odgovarjam na vaša pisma in da z vami nimam nepo- srednega kontakta, potrebu- jem poleg postavljenega vpra- šanja tudi opis situacije, ki se nanaša na postavljeno vpra- šanje. Npr., če sprašujete za čustveno področje, morate navesti ime in rojstni datum osebe, za katero sprašujete, če ta oseba že obstoja. To po- meni, da je vprašanje pravil- no definirano nekako tako- le: Vesna sprašuje, kakšni so prihodnji trendi na njenem čustvenem področju. Ima partnerja, s katerim ima že nekaj časa zvezo. V tem pri- meru potrebujem partnerje- vo ime in njegove rojstne po- datke. Če ima bseba simpa- tijo in želi vedeti, če je mož- no, da se iz tega znanstva raz- vije kaj več, prav tako potre- bujem podatke osebe, ki jo zanima. V primeru, da sprašujete za zdravje, morate napisati, ali vas to zanima čisto na splo- šno ali imate kakšno konkret- no težavo. V tem primeru mi težavo opišite. Če vas zanima področje po- slovnosti ali službe, mi pro- sim konkretno opišite točno kaj vas zanima. Vas zanima prihodnji trend v obstoječi službi, napredovanje, med- sebojni odnosi ali morda iš- čete novo službo. Če želite, da bo odgovor na vaše vpra- šanje jasen, se malce razpi- šite o sebi in o trenutni si- tuaciji. Prav tako morate opredeliti čas, če želite ve- deti, v kolikšnem času naj bi se zadeva realizirala. Npr: v prihodnjih treh mesecih bom zamenjal službo... Želim pa poudariti še to: moji odgovori na vaša vpra- šanja naj za vas predstavlja- jo smernice, po katerih se sku- šajte ravnati. Nikar od mene ne pričakujte, da bom name- sto vas reševala vaše težave. Lahko vam nakažem pot iz težav, vam svetujem, ne mo- rem pa vaših težav reševati namesto vas. Zavedajte se, da je vsak posameznik odgovo- ren za svoje življenje. To po- meni tudi, da je rešitev teža- ve možna, če boste delovali v skladu z nasvetom, ki ga poda Tarot. Nikakor pa to ne pomeni, da lahko sedite in čakate, kaj bo prinesla pri- hodnost, ker ste v odgovoru izvedeli, da bo vse v redu. Odgovor na pismo pod šifro TRICIA: Spoštovani! O sebi, razen rojstnih podatkov in zastav- ljenih vprašanj, niste napisali nič. Zato bo moj odgovor na vaša vprašanja zelo splošen in površen. Sprašujete, če se boste kmalu preselili. Iz te- ga sklepam, da že delujete v tej smeri in da se že kaže ta možnost. Žal bo selitev pre- cej pogojena z vašim delo- vanjem in vašimi finančnimi možnostmi. Nekaj zapletov še bo, predvsem pa se bo vse skupaj odvijalo zelo posto- poma in ne v zelo kratkem času. Vaše naslednje vprašanje se nanaša na čustveno področ- je: tudi tukaj ste bih zelo sko- pi. Ne vem, kaj naj iz tega sklepam. Predvsem Tarot opozarja na pomanjkanje od- ločnosti. Če želite, da se bo vaše življenje odvijalo v po- zitivni smeri, se morate nau- čiti odločnosti in jasno reči ne, kadar tako želite. Na čus- tvenem področju so vsaj za sedaj vidni manjši zapleti, vendar pa se kljub temu ka- že, da boste v prihodnje us- peli uresničiti svoje načrte in pričakovanja. Sprašujete tudi, če boste imela otroka. Možnosti, da boste zanosila in rodili, si- cer ne izključujem, vendar pa kaže, da je na tem področ- ju nekaj težav. Kdaj ste bili nazadnje pri ginekologu? Ka- že, da ni vse tako, kot mora biti. Potrebno bo nekaj potr- pežljivosti in vztrajnosti. Ne bo šlo zlahka, vendar pa je možno, če boste delovali v pravi smeri. Postavili ste tudi vprašanje v zvezi z zdravjem. V prete- klosti ste, kot kaže, imeli do- ločene težave, med drugim tudi z želodcem. V prihod- nosti večjih zapletov in težav ne bo, je pa res, da ste izjem- no čustveno in psihično ob- čutljivi in zelo dovzetni za tuje vplive. Predvsem bi vam svetovala, da tudi sami kaj storite za svoje počutje. Če želite jasnejše in kon- kretnejše odgovore, mi lah- ko ponovno pišete, seveda mi v tem primeru opišite situa- cijo in postavite jasnejša vprašanja. Lahko pa me tudi pokličete na številko, ki je objavljena. Odgovor na pismo pod ši- fro SONČEK: Vaše vprašanje je kratko in jedrnato, vendar natančno po- stavljeno. Torej, življenje je res polno prijetnih presene- čenj. Sprememba na čustve- nem področju se vam obeta nekje v začetku prihodnjega leta. Sprememba bo velika in vam bo spremenila življe- nje, vendar pa morate za to tudi sami kaj storiti. Pred- vsem ne smete dovoliti, da na vaše življenje vplivajo do- godki in zamere iz preteklo- sti. V isto reko ne moremo dvakrat stopiti, kar pomeni, da bo zveza,\i vas čaka, dru- gačna. Zaupajte življenju in prihodnosti. Čaka vas kar ne- kaj sprememb. Kaže se spre- memba v zvezi s službo oz. poslovnostjo. Tukaj so obeti kar dobri. Kot kaže, boste ver- jetno v prihodnosti tudi za- menjali kraj bivanja, naka- zana je selitev. Če boste do- volj odločni, boste z lahko- to, brez večjih težav uresni- čili svoje načrte. Pa tudi spre- memba na čustvenem po- dročju bo večja. Predvsem se odprite in recite življenju DA! Dvome, ki vas mučijo, daj- te na stran, sprostite se in se prepustite sedanjosti. Zveza, ki se vam obeta bo lepa, čus- tvena, ljubeča polna prijet- nih presenečenj in majhnih, a lepih pozornosti. Oseba, s katero boste to zvezo ustva- rili, šele prihaja v vašo bliži- no. To se bo začelo dogajati nekje zgodaj spomladi oz. ob koncu zime. Uživajte! Piše: METKA OBRUL - ZOYA KAJ BI DANES KUHALI Priljubljene sadne pite in kolači Marelična pita s pekača Potrebujemo: 500 g moke, 30 g kvasa, 1/4 I mlačnega mleka, 80 g surovega masla, jajce, ščep soli, 2 žlici slad- korja, 1 kg marelic, 500 g skute, 3 jajca, 2 žlici jedilne- ga škroba, sok in naribano limonino lupinico, 3 žlice sladkorja, 2 žlici na lističe naribanih mandljev, za pe- kač surovo maslo. Pekač namažemo z maščo- bo. Moko presejemo v skle- do. Na sredi naredimo jami- co, nadrobimo vanjo kvas in ga zmešamo z mlekom in ma- lo moke. Kvaseč naj pokrit vzhaja 15 minut. Surovo ma- slo raztalimo, zlijemo ga ob rob moke, nato pa ga zmeša- mo z jajcem, s soljo, slad- korjem, z vso moko in s kvas- cem vred. Testo stepamo, da začno nastajati mehurčki, na- to pa ga pokrijemo in pusti- mo vzhajati še 30 minut. Oprane marelice razpolovi- mo in jim odstranimo koš- čice. Skuto zmešamo z jaj- ci, s škrobom, z limoninim sokom, z lupino in s sladkor- jem. Kvašeno testo razvalja- mo, ga preložimo na pekač, namažemo s skuto in oblo- žimo z marelicami. Po vrhu posujemo mandlje. Pita naj vzhaja 20 minut. Pečico se- grejemo na 220 stopinj. Pe- čemo 35 do 40 minut. Ribezova pita Potrebujemo: 200 g moke, 100 g surovega masla, 100 g sladkorja, jajce, 500 g ribe- za, 3 rumenjaka, 100 g slad- korja, 125 g olupljenih in zmletih mandljev, 3 beljake, 4 žlice zmletega sladkorja. Moko presejemo na desko in jo s surovim maslom, slad- korjem in jajcem pognetemo v testo. Kepo zavijemo v foli- jo in jo spravimo v hladilnik, kjer naj testo počiva 2 uri. Ri- bez osmukamo, oplaknemo in odcedimo. Rumenjake pe- nasto zmešamo s pol sladkorja in z mandlji. Beljake s preo- stalim sladkorjem stepemo v trd sneg, ki ga rahlo zameša- mo v zmes rumenjakov in mandljev. V kremo zameša- mo tudi ribez. Pečico segre- jemo na 200 stopinj. Testo razvaljamo na pomokani de- ski, nato pa z njim obložimo dno in obod modla. Testo na dnu večkrat prebodemo z vi- licami, damo nanj nadev in ga poravnamo. Kolač pečemo na drugi višini od spodaj 40 minut, nato ga pustimo 5 mi- nut hladiti v modlu, zatem pa naj se hladi na rešetki. Čisto ohlajenega posujemo s slad- korjem v prahu. Borovničeva pita s snegom Potrebujemo: 250 g moke, ščep soli, 125 g surovega ma- sla, jajce, vrečko vaniljine- ga sladkorja, 100 g sladkor- ja, 450 g borovnic, žlico je- dilnega škroba, žlico sladkor- ja, 4 žlice kosmuljeve ma melade, 3 beljake, 6 il zmletega sladkorja. Presejano moko ugneten s soljo, surovim maslom, ja cem, vaniljinim sladkorje! in sladkorjem. Testo naj p( krito počiva v hladilniku do 2 uri. Borovnice opei mo, jih preberemo in odo dimo. Škrob zmešamo z mE lo vodo in ga zavremo ski paj s sladkorjem. V to zam šamo borovnice in počak mo, da se vse skupaj ohlad Pečico segrejemo na 180 s« pinj. Razvaljamo testo in njim obložimo dno in obo modla. Testo na dnu večkr prebodemo in ga pečemo r drugi višini od spodaj 20 n nut. Ohlajeno osnovo nam žemo z marmelado, nanjo F nadevamo borovnice. Bel) ke stepemo z zmletim slai korjem v trd sneg. Z vrečk nabrizgamo mrežo prek b rovnic. Sneg pečemo še tot ko časa, da rahlo porjavi. Piše: MAJDA KLANŠEK Št. 28-10. julij 2003 NASVETI 31 Mokro-sončna moda po otroško Vaša mala princeska jih zdaj gotovo že ima, a ven- darle potrebuje še kakšno cunjico za vesela mokro- jončna poletna druženja. Kot prijazen navdih, mor- da za vizualno popotnico niamicam in očkom, ki se v teh dneh odpravljate na težko pričakovane počitni- ce, si privoščimo ščepec le- tošnjih trendovskih razpo- loženj po otroško. Še bolj natančno - po de- Idiško. Saj ne, da bi majhne in malo večje frkoline mod- no zapostavljali, ampak oni imajo v počitniških mislih v glavnem hudo pomem- bnejše reči, kot so kroj, bar- va in nasploh videz kopal- nih hlačk. Zato zgolj namig - kot fantovske kopalke so letos še vedno najbolj pri- ljubljene boksarice, le mal- ce skrajšane, ukrojene iz vi- sokoelastičnih tkanin. In kaj- pada potiskane z vzorci črt ali z liki iz priljubljenih otroških risank. Tovrstna modna zgodba pa se dobe- sedno razcveti na dekliških kopalkah! Enodelke za male sramežljivke Kopanje samo v hlačkah, enodelkah ali celo dvodel- kah? To je prva in najhujša dilema, ki postane še pose- bej nadležna težava, ko se začnejo dekliška leta pisati z dvema številkama. Brez nedrčka pa že ne bom, zna biti odločna mala upornica tudi, ko ji mami- ca prigovarja, da »tam« ta- ko ali tako še nima ničesar... Kaj pa, če bi imela enodel- ne kopalke? Prvo, drugo ali tretje; kakor vam je ljubše, se strinja tudi moda. Če čisto pravi mini biki- ni, ki ga obožuje tudi moda za odrasle, ni prava rešitev, predlagamo nedrček, ki se podaljša v top majčko. Ljub- ko oblačilce se odlično znaj- de tudi v vlogi samostojne- ga oblačila z dodanim mini sarongom, krilcem oziroma kratkimi hlačkami. Najbolj priljubljene zara- di hitro sušečih se vlaken, ki prepuščajo tudi sončne žarke, pa so zagotovo eno- delke. Klasično ukrojene ali romantične s pentljami in naborki. Na njih ima do- mišljija še več prostora za ustvarjanje všečnih barvnih in vzorčnih druženj. Ob motivih iz risank se na njih odvijajo tudi razgi- bane stripovske zgodbe, cvetlični vzorci prijatelju- jejo s pikami, črtami, ša- hovnicami... Vse prej kot dolgočasne so tudi barve; vroča rdeča s hladno belo, sladka rožnata, nežno mo- dra ali sočno oranžna. Pa še to - ko se bodo vaši najmlajši veselili na vročem pesku pod žgočim soncem, jim nikar ne pozabite po- kriti glavic! Zračnim slam- nikom in platnenim klobuč- kom naj se za piko na i pri- družijo še igriva otroška sončna očala. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Št. 28-10. julij 2003 32 RADIO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 10. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-Mbavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Re- gijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Na krilih ljubezni, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 11. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Po- ročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravi- lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Po- doba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal- nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 12. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9. 15 Cisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske no- vice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport da- nes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- nije NEDELJA, 13. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me- lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho- roskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po- staj Slovenije PONEDELJEK, 14. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni- ca, 8|ft5PoročilS; 8.25 PoroHlcTpU Celje, 8;4lje. 8^5 Jack. pot. lO.OO. Novic^, 11J0 Podoba dne\|i?;12.00 Novi(^13.30 Mah O, 14 60 Regij- ske ^ovice, 15.00 ^rt danes, IZ.tTO Kronika. 17.45 Jack pot, 19.00 Novice. J9.10#černiprograffi.23.00'DoHraGocft>a, 24.00 SNOP, - ^ in regionalnih radij- skih postaj Slovenije NE PRESLISITE NA RADIU CELJE ČETRTEK m PETIMO. INn7jULUA7 nagradne IGRE Besedne norosti ob četrtkih in petkih Vsak četrtek in petek ob 12.15 na celjskih ulicah preverjamo znanje slovenskega jezi- ka. Koliko besed uporabljamo v vsakdanjem pogovoru, pa sploh ne vemo, kaj pomenijo? Ste kdaj pomislili, koliko narečnih besed obstaja, nam pa se sploh ne sanja, kaj ozna- čujejo oziroma pomenijo? Poleg odštekanih anket telefone odpremo tudi za poslušalce in prvi, ki pravilno odgovori, prejme tudi nagrado. Prejšnji teden nas je zanimalo, kaj je vrtoglavka in kaj pomeni kratica SSKJ. Nihče od naključno izbranih Celjanov ni poz- nal odgovora, ste pa zato uganili poslušalci. Vrtoglavka je ptica, kratica SSKJ pa pomeni Slovar slovenskega knjižnega jezika. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju vsak četrtek in petek ob 12.15 uri! SREDA, 16. JULIJA, OB 16.20: FILM- SKO PLATNO Renato Jenček v filmu Predmestje v oddaji Filmsko platno bosta Simona Br- glez in filmski kritik Peter Zupane predsta- vila filma Besno maščevanje in Noč na leta- lišču, ki ju bomo od prihodnjega četrtka na- prej lahko gledali v Planetu Tuš. Prav tako bosta predstavila filma Človečnost in Vojna v živo, ki bosta na ogled v art kinu Metro- pol. Poseben gost tokratne oddaje bo igra- lec Renato Jenček. Renato počitnice preživ- lja delovno, saj prav v tem času v Ljubljani snema celovečerni film Predmestje Vinka Moderndorferja. V filmu igra Marjana, ene- ga glavnih junakov, zgodba pa govori o od- puščenem uslužbencu varnostne službe, ka- terega žena naredi samomor. V filmu, ki bo na ogled prihodnje leto, bomo lahko sprem- ljali osebne krize Marjana vse do srhljivega konca. Foto: TRIARTES ČETRTEK, 17. JULIJA, OB 10.10: POP ČVEK Spoznajte Dado! v oddaji Pop čvek bo Simona Brglez go- stila Dragico Kladnik iz Šentjurja, bolj poz- nano kot Dado. Poznajo jo obiskovalci ma- riborske opere, pa tudi tisti, ki prisegajo na jazz in pop. Dada je učiteljica petja števil- nih mladih pevk in pevcev, med drugim je na turnejo pripravljala tudi skupino Bepop. V zadnjem letu so jo spoznali prav vsi, ki so spremljan Popstars, saj je bila članica stro- kovne komisije. Njeno glasbeno pot boste lahko spoznali v tokratni oddaji, v kateri boste lahko tudi sodelovali s svojimi vprašanji. Radio Celje na Pivu in cvetju Praznik Piva in cvetja bo zaznamoval tudi program Radia Celje. Vsak dan ob 10. 15 uri bomo pripravljali kratke reportaže iz Laškega, v živo pa se bomo oglašali tudi iz petkove prireditve Lepo je res na deželi in nedeljske Ohceti po stari šegi. V današnji posebni oddaji ob 17.30 bo Ivana Stamejčič s predsednico Turističnega društva Laško Andrejo Križnik predstavila vse prireditve, ki se bodo odvijale do nedelje. Posebno oddajo pa pripravljamo tudi v soboto ob 10.30 uri, ko vam bomo še zadnjič predstavili zaključni večer in nedeljsko Ohcet po stari šegi. V času Piva in cvetja pripravljamo tudi kratke nagradne igre. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA; 1 1. FEELGOODTIME-PINK (4] 2. 21QUESTI0NS- j 50 CENT FEATURING NATE DOGG J 3. BRINGMET0LIFE-EVANESCENSE(2 4. DONTVVANNALOSETHISFEELING-' DANNIIMINOGUE (3| 5. BUSSINES-EMINEM (ij 6. NO ANGEL-NO ANGEL (?) 7. ANYPLACE.ANYWHERE,ANYTIME 2003-NENA&VVILDE KIM 8. INTUmON-JEWEL (l' 9. ROČK YOURBODY-JUSTIN TlMBERtAKE (5) 10. IN-TANGO-IN-GRID (6) DOMAČA LESTVICA: 1. RAVE-SIDDHARTA (2| 2. NEKJE VMES-NUOE& STOP (3| 3. DOBRO Si ME OGLEJ-UNIOUE (4) 4. TV-ŠANKROCK (6) 5. VRN'SEKMEN'-BIGF00TMAMA(2) 6. JAZ IN TI-PIKA BOŽIČ (3| 7. TISIOBMENI-MONIKAPUČEU (1, 8. NAJ VEDO-GAME OVER (7|' 9. MINUTA DO POLNOČI - MAKE UP 2 (4|i 10. KOMENEVEČNEBO-SLAVKO IVANČIČ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SCREAM FOR MORE - KATE RVAN HOLLVVVOOD-MADONNA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICI^ ČAR NOČI - BILLVS PRIVATE PARKING ŠE TAM NE-TINKARA KOVAČ Nagrajenca: Franci Bombek, Udarniška 2, Štore Simon Šmon, Prešernova 57, Celje ! Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CEUSKIHSplus 1. ZLAT KLAS-KLAS (8) 2. ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV- VITEZI CEUSKI (3) 3. MAMA-SLOVENSKI ZVOKI (4) 4 BIL SI EDINI-VIGRED (1) 5. POPLAČAL SI DOLG POET- ZREŠKA POMLAD (2/ Predlog za lestvico: FANTOVŠNA-NAVIHANKE SLOVENSKIH S plus 1. KOZOLCI-POGUM (6) 2. SRCE GOZDARJA-RUBIN (3)i 3. NAMUUAVI-KRJAVEU (2) 4 SENOŽET MOJE MLADOSTI-BOBRKli 5. ATOV JUBILEJ- HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC (5) Predlog za lestvico: ! ZAZMJEREN-ANUR'CC(fltPADVEJ ' Nagrajenca: Iztok Mernik, Mali Breg 7, Loče Barbara Petek, Štajerska vas 7, Loče I Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Št. 28-10. julij 2003 ZAAVTOMOBILISTE 33 Med opuščenimi modeli BiVIW-ja je tudi M5. Konec za BMW Z8 inM5 Leta 2000 je nemški BMW postavil na cesto svoj velik joadster Z8. To je bil tako rekoč sanjski avtomobil, ki pa li šel izjemno dobro v promet, saj so jih doslej prodali rsega 5.800. Vozilo poganja V8 bencinski motor, ki zmore 400 KM, jstrezno visoka pa je seveda tudi cena. Sedaj se je BMW )dločil, da bo avtomobil umaknil iz prometa. Očitno je, da [8 nadaljuje usodo BMW serije 8, velikega kupeja, ki ba- rarski avtomobilski tovarni tudi ni prinesel velikega uspe- la. Hkrati je tovarna prenehala izdelovati M5, dirkaško va- ianto serije 5. Nič pretresljivega, kajti nova serija 5 je tik )red tem, da pripelje na trg. Čez dve leti brez dolga še pred dobrimi štirimi leti je bil francoski Renault tako rekoč brez franka dolga, sedaj je položaj precej drugačen. V tem času so Francozi kupili velik del Nissana, pa ro- munske Dacie in korejskega Samsunga, za kar so porabili zelo veliko denarja. Do konca leta 2000 je njihov dolg narasel na skoraj pet milijard evrov. Sedaj pravijo, da bo tovarna že leta 2005 brez slehernega dolga. To se bo ver- jetno posrečilo, še toliko bolj, ker je Nissan, ki je torej v Renaultovi lasti, lani posloval zelo dobro. Seveda pa si j veliko obetajo od prodaje novih modelov, predvsem no- vega megana, ki bo kmalu naprodaj v šestih karoserijskih j izvedenkah. Po počitnicah prenovljeni mondeo Pri Fordu morajo biti zadovoljni s prodajo srednjerazred- nega mondea, ki ima ustrezno število kupcev. Tudi zaradi tega so se odločili za rahlo karoserijsko posodobitev, tako da bo nekoliko posodobljeni mondeo na ceste zapeljal po letošnjih poletnih počitnicah. Kaj bo novega? Predvsem so spremenili prednji del, poleg tega je drugačen tudi zadek. Drugačna je tudi notranjost, kjer so uporabili nekaj novih taaterialov, za tiste, ki pa bodo hoteli nekaj več, bodo ponu- dili tudi obloge iz lesa, usnje na sedežih ipd. Nov bo tudi navigacijski in avdio sistem. Povsem možno je, da bo nekaj sprememb tudi pri motorjih. Ali bo zaradi tega mondeo kaj dražji, še ni jasno. Alfa Romeo prenovila spider in GTV Italijanska Alfa Romeo je tovarna, ki je že dolgo v Fia- tovem naročju. Medtem ko je šlo Fiatu v zadnjem času slabo ali skoraj zelo slabo, je bilo pri Alfa Romeo pre- cej drugače. Prav zato, da bi obdržala trend rasti, to- varna med drugim obnav- lja dvojčka spider in GTV. Načeloma gre za enaka av- tomobila ali vsaj z enako os- novo, po drugi strani pa se tudi dovolj razlikujeta, kajti spider je roadster, GTV pa ku- pe. Tokratna prenovo je bila res skromna in zelo prefinje- na, kar dokazuje, da gresta avtomobila dobro v promet in ju zato nima smisla veli- ko spreminjati. Navzven so spremenili predvsem odbija- če in motorni pokrov, ki pa ima na začetku oziroma v sre- dini še vedno velik Alfin znak; po novem so kolesa tudi pri osnovni izvedenki 16-palčna. V kabini so uporabili no- ve materiale, analogni meril- niki so sedaj osvetljeni rde- če, na novo so naredili sre- dinsko konzolo, kjer je tudi zaslon za satelitsko naviga- cijo. Po novem sta tudi sede- ža nameščena nekoliko niže kot prej, kar naj bi pripomo- glo k bolj športnemu sede- nju. To bi bilo skoraj vse ozi- roma tisto, kar je mogoče vi- deti. Veliko več sprememb je pod pločevino. Tako so nekoliko dopolnili podvozje, ki omo- goča še boljše vozne lastno- sti, kar še posebej velja za športno vožnjo - čemur sta alfi v resnici tudi najprej name- njeni. Motorji so trije. Naj- šibkejši je 2,0-litrski štirivalj- nik, ki ponuja 150 KM. To za- dostuje za največ 210 km/h in 8,5 sekunde pospeška do 100 km/h. Naslednji motor ima oznako JTS in ponuja pri enaki gibni prostornini 165 KM, je pa kljub večji moči varčnejši, predvsem pa pri vrednosti izpuhov zadovoljuje predpise euro 4. Vrh ponud- be predstavlja V6 bencinski motor z gibno prostornino 3,2- litra s 240 KM. Avto zmore 255 km/h najvišje hitrosti, zraven pa je dodan ročni 6- stopenjski menjalnik. Kot vse kaže sedaj, se bo- sta obe prenovljeni alfi pri nas pojavili septembra in do tedaj bodo znane tudi cene. Toyota avensis je dobil pet zvezdic za varnost. Pet zvezdic za toyoto avensis Preskusna trčenja v okviru sistema EuroNCAP so uveljavljena in veljajo v avtomobilsi- tičnem svetu za verodostojna. Najbolj varna vozila dobijo pet zvezdic, kar je tudi najvišja možna ocena. V zadnjih letih je bil na tem področju izjemno uspešen Renault. Pred nedav- nim so podoben test opravili tudi z novo toyoto avensis, ki je po nekoliko spremenjenih pravilih oziroma zahtevah dobila pet zvezdic. Po novem namreč ustrezno število točk prinaša tudi varnejše »obnašanje« pedalov, ki se pri varnih avtomobilih v primeru trčenja pogreznejo v dno vozilo, poleg tega so pri avensisu uporabili nove preskusne lutke, ki so opremljene z bolj občutljivo elektroniko ipd. UVVin BMW: različni rezultati Slaba prodaja avtomo- bilov se nedvomno pozna tudi največjemu evropske- mu avtomobilskemu kon- cernu Volkswagnu. Ta je v prvem letošnjem četrtlet- ju ustvaril 202 milijona evrov čistega dobička, ven- dar je bilo to za skoraj 70 odstotkov manj kot v ena- kem lanskem obdobju. V tem času je VW izdelal 1,22 milijona vozil, kar pa je bilo nekaj več kot v ome- njen lanskem Času. Kot pravijo, je to pred- vsem posledica predstavi- tve oziroma uvajanja neka- terih novih modelov (tou- ran, touareg, audi A3 ipd.), , poleg tega so svoje storila tudi neugodna tečajna giba- nja, kar je zmanjšalo zaslu- žek predvsem v ZDA. Ne- koliko drugače je pri BMW. Čeprav je bil njegov čisti za- služek v prvem četrtletju kar 510 milijonov evrov, je bilo to vendarle za petino manj kot lani. Tudi pri BMW pravijo, da so imeli veliko stroškov z uvajanjem novih vozil (Z4, pa nova pe- tica ipd.). Dobro se držijo tudi delnice tega podjetja, ki so se po objavi podatkov o letošnjem poslovanju še nekoHko podražile. Pri BMW ob tem vztrajajo, da bo njihov letošnji poslovni rezultat enak lanskemu, ko je bil pred plačilom davkov tri milijarde evrov. Pri BMW ob tem nič ne govo- rijo o morebitnih tečajnih razlikah evro-dolar, saj je postalo jasno, da so Ame- ričani najpomembnejši kupci bavarskih vozil. Št. 28-10. julij 2003 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 28-10. julij 2003 35 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 28-10. julij 2003 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE Št. 28-10. julij 2003 INFORMACIJE 37 Št. 28-10. julij 2003 38 ZA RAZVEDRILO Št. 28-10. julij 2003 VODNIK 39 Št. 28-10. julij 2003 40 ZANIMIVOSTI Prestiž in poželenje na zapestju Med najuglednejšimi svetovnimi proizvajalci ur je tudi Girard-Perregaux - Predstavitev v Lečnikovem salonu v Ce Bi zamenjali veliko in raz- košno vilo za eno samo roč- no uro? Da ne? Lahko nam verjamete, da so na tem sve- tu tudi ljudje, ki so priprav- ljeni za predmet, ki ga no- sijo na zapestju, odšteti baj- ne vsote denarja, denimo sedemdeset milijonov tolar- jev in še več. Eno takšnih ur nam je prejšnji teden po- kazal priznani slovenski urarski mojster David Leč- nik iz Celja. »Spuščam se v neznano, čas pa bo pokazal, ali sem na pra- vi poti,« je svojo najnovejšo poslovno odločitev označil David Lečnik, ki je minuli četrtek v svoj lokal na Ašker- čevi ulici v Celju povabil lju- di, za katere ve, da imajo iz- bran okus, spoštljiv odnos do predmetov, ki nam merijo čas, so kapitalno primerno sposobni in so doslej že po- kazali zaupanje do Lečniko- ve urarske hiše. Pravzaprav gre pri teh in njim podobnih ljudeh za poseben odnos do proizvajalcev ur, vrhunskih svetovnih urarskih mojstrov, ki kar naprej ustvarjajo no- ve in nove mehanizme, ved- no bolj zapletene in zagonet- ne ter v tej zapletenosti in za- gonetnosti neponovljive, dra- gocene in seveda - drage, ne- sramno drage. In gre seveda za spoštljivo tradicijo ter ugled največjih firm na svetu, ki na svetovna tržišča pošiljajo svoje vrhun- ske izdelke. Med takšnimi so gotovo Patek-Philippe na pr- vem mestu, pa Rolex, Zenith, Swatch Group, Jaeger le Coultre... Sem sodi tudi Gi- rard-Perregaux, firma in bla- govna znamka iz švicarske- ga mesteca La Chaux de Fonds, kjer že več kot dve- sto let neprekinjeno izdelu- jejo ure in nenehno izpopol- njujejo njih zapletene meha- nizme. Saj za to gre: bolj ko je mehanizem ure zagoneten in enkraten, bolj je na tržiš- ču cenjen ter seveda drago- cen in drag. V družinskem podjetju Girard-Perregaux, ki ima enega samega lastni- ka ter lasten razvoj, ki je v urarstvu izredno drago raz- košje, je zaposlenih 140 lju- di. Ti urarski mojstri v enem letu izdelajo do največ 40 ti- soč ročnih ur (v Rolexu na primer več kot 600 tisoč let- no), mehanizmi v teh urah pa so do najmanjše podrob- nosti izdelani v domačih de- lavnicah in so plod domače- ga znanja, razvoja in iskanj. Urarji so namreč čudne sor- te mojstri, saj najbolj uživa- jo v kompliciranju mehaniz- mov in iskanju njih neponov- ljivosti, pri čemer je le roč- no delo tisto, ki lahko vse te njihove kaprice udejanji. Raz- vojna pot nekega novega me- hanizma ure pa je dolga in zapletena, traja lahko več let. podobno dolgo kot na primer v razvojnem oddelku Ferra- rija nastaja nov model avto- mobila z novim motorjem. Mošice igračice Na četrtkovi prvi predsta- vitvi ročnih ur iz kolekcije Girard-Perregaux smo se lah- ko na lastne oči prepričali, da gre res za vrhunske izdel- ke urarskega znanja in teh- nologije. In takšne je zdaj mo- goče kupiti pri nas le v Celju in le v Urarstvu Lečnik z več kot pol stoletja dolgo in spošt- ljivo družinsko tradicijo. Gle- de zadnje novosti nam je Da- vid Lečnik povedal: »Iščem takšne blagovne znamke, ki so sposobne zadostiti moje- mu sladokusju in seveda naj- bolj izbirčnim kupcem iz vse Slovenije in takšna Girard- Perregaux zagotovo je. Ena takšnih najdražjih ur, ki so jo na predstavitvi lahko vsi videli, stane blizu pol mili- jona švicarskih frankov, no, ta se je vrnila nazaj v Švico.« In koliko stane samo pas za ročno uro Girard-Perregaux, ki jo lahko kupite pri Lečni- ku? Okoli petdeset tisočakov! Kot nam je povedal David Lečnik, so ti pasovi večino- ma iz kož oziroma usnja na poseben način gojenih aliga- torjev. Iz česa pa so ohišja in kdo so kupci? »Največkrat je uporabljeno zlato v treh iz- vedbah - rumeno, belo in ro- se - občasno platina, v zad- njem času vedno bolj tudi ti- tan. Kupci pa so ljudje z do- volj denarja in okusa, med njimi je kar osemdeset od- stotkov moških. To so prave moške igračke,« nam je z na- smeškom odgovoril David Lečnik. Pa bo tudi sam kos tako zah- tevnemu kapitalnemu zaloga- ju, v katerega je ugriznil, ko je podpisal pogodbo z urar- sko hišo Girard-Perregaux? »To je bil zame še en izziv, ki sem se ga lotil v primernih letih, ko nisem več niti mlad in zaletav niti prestar. Moja pomembna prednost pri tak- šnih drznih odločitvah je ta, da nisem eksistenčno odvisen od tovrstnih poslovnih potez, saj je v prvem planu še vedno urarstvo. Dobro je tudi, da imam vso podporo v tovarni v Švici in, ne nazadnje, imam ime, ki sem ga podedoval po svojem očetu.« MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ Vitrina z urami G-P v delavnici Davida Lecnika. Med njimi je tudi moška igračka z ohišjem iz čistega titana, usnjeni pas pa je narejen iz aligator- jeve kože. Ura (vvorld time traveller) z imenom WW.TC je kot nalašč za ljudi, ki veliko potujejo po celinah tega sveta. Kamor koli priletijo in kjer koli se ustavijo, jim ura, ki ima vgrajeno mehansko štoparico, kaže kra- jevni čas in seveda datum. In cena? Primerno zasoljena! Ura znamke G-P z imenom Vinti 1945 je izjemna zaradi urarsU jemno zapletenega in tehnolai dovršenega mehanizma »trehi stičkov«. Dobite jo »že« za okoHi tisočakov - švicarskih seven Skozi filter v grajski jarem Julija Šušterič in Borut Kramer sta si minulo soboto na celjskem Starem gradu nadela zakonski jarem. Znanih Celjanov na ohceti ni manjkalo. Tone Kregar, frontman skupne Mi2, je svatom veselo ponujal šentjanževo vino. ki se ga ni nihče branil, tudi »Balkan hov« Matevž Cene ne. Za vsakogar, tudi za m bolj zaprisežene sam( pride v življenju čas, 1 vsaj del svoje svobode! tvujejo največji od vsi vrednot - ljubezni, Mia 10 soboto si je »grajski j rem« nadel znani celjs Filtrovec, oblikovalec B rut Kramer, ki je svoj »d odločno povedal izbran Juliji Šušterič. V zakonski stan so razigi na in elegantna ženina in i vesto pospremili številni p jatelji iz celjskih glasben umetniških krogov in pre vsem sodelavci revije Filti Že zarana so, s frajtonaric kot se to spodobi, krenili | nevesto na njen dom v Drai Ijah, tam iz soda v z rožm rinom ovenčan Štefan nal čili šentjanževo vino, ki jez tem krožilo med svati. Al običaju je moralo malo vii ostati in ga v znak bodoče si če in plodnega zakona pon( no zliti v sod. Zakonca sta si za priči i brala svoja brata in sesti dvojnemu poročnemu obi du na Starem gradu in v cert sv. Jožefa pa je sledila pra poročna zabava v Celjske domu, kjer je vse zbrane i baval duo Can-can. Sevedal so se izkazali tudi prijate Zakoncema so, pred sob< nim špilom, zaigrali prijai Iji iz skupine Nude. Proti tru pa so s sobotnega nasl' pa prišli še prijatelji iz sk' pine Mi2 in s svojimi P' skočnicami znova razvese 11 svate. Najbolj vztrajni tako iz Celjskega doma f hajali pri belem dnevu... BR! Foto: GREGOR KAT Št. 28-10. julij 2003
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh