logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (10.07.2003, letnik 57, številka 28)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

ŠT. 28 - LETO 58 - CELJE, 10.7.2003 - CENA 350 SIT 22,5 HRK

Odgovorna urednica NT: Tana Gvim

po umoru v šoštanju vre

Stran 26

celjske anonimke in zamenjave

Stran 3

najbolj priljubljen duhovnik

Stran 8

Fiksna obrestna mera

Zadnji obrok bo enak prvemu

5,9 % fiksna obrestna mera

Ta trenutek najnižja v Sloveniji,

Devizna klavzula

ZevromvEU.

PAJOVICZE LETOS V ŠPANIJO

Stran 25

PRIREZARJEVIH Z DEVETIMI OTROKI Strani 20-21

2

DOGODKI

UVODNIK

Proti nasilju z nasiljem?

Šoštanj ni problematičen! To je stavek, ob katerem Šoštanjčane tudi ob tej visoki vročini zmrazi. Zna se zgoditi, da bodo po gnusnem umoru v kraju nekateri vzeli pravico v svoje roke in s cest in ulic pometli malarijo, ki jim greni življenje in jih spravlja v nevarnost. Šoštanjčanom je prekipelo, ker se policija hvali z majhnim številom kaznivih dejanj, ki so po njihovem mnenju v popolnem nasprotju s tistim, kar se v Šoštanju dejansko dogaja. Ljudi je strah, ogrožajo pa jih mladoletniki!

»Zmleli« bi tudi prvega človeka celjske policije, ki je izjavil, da so občanom na voljo v policijski pisarni, kjer pa letos niso prijeli še nobene prijave. Uradne ure pisarne (našli smo jih šele z brskanjem po spletu) so menda ob torkih in petkih med osmo in deseto uro ter ob sredah med šestnajsto in osemnajsto uro. Kot da kriminal izbira le tri dni v tednu! Eden izmed možnih razlogov, zakaj policistov ni v večjem številu v Šoštanju, je premajhno število kadrov, toda to prebivalce te dni kaj malo briga. Zahtevajo večjo varnost, čeprav policiji ne zaupajo več.

Vendar so policisti tisti, ki lahko požar le gasijo. Tudi v drugih glavah se bo moralo nekaj spremeniti, da bo družba znala najti odgovor na vprašanje, kaj je narobe v mestu, kjer otroci sprejemajo nasilje za način svojega obnašanja. Verjetno ga dobro poznajo že iz družinskega okolja, kjer niso našli spodbud za zdrav razvoj. Ko se vse to združi z alkoholom, so posledice grozljive.

Kako v takem primeru kaznovati storilce enega najbolj okrutnih umorov na tem območju? Večina meni, da se jim obetajo premile kazni. Strokovnjaki menijo, da se pri mladoletnikih z ustrezno vzgojo oziroma prevzgojo še da kaj storiti, čeprav naj bi šlo za hudo motene osebnosti. Čim starejši so, tem manj je možnosti, da bi jih kazen »popravila«. Ne glede na to, kako dolgo bodo sedeli, je dejstvo, da jih bo to, kar so storili, spremljalo vse dni. Nekomu so vzeli nekaj, kar so sebi uničili. Življenje.

Simona Šolinič

Občina prikriva grobišča

Inšpektorji naj ponovijo ogled Parka spomina na Teharjah in upoštevajo prave meje parka, v katerega sega vadišče za golf

»Celjska občina krši odlok o zaščiti povojnih grobišč, ki ga je sama sprejela,« je bilo slišati minuli teden na seji Teharske komisije, ki v občini skrbi za primeren odnos do odkritih povojnih grobišč, za urejanje parka spomina na Teharjah in za spoštovanje odloka o primernem ravnanju s prostorom, na katerem so odkrili množična povojna grobišča.

Po podatkih članov komisije se namreč dogaja, da zemljišča, kjer so grobovi, prodajo ali pa jih sami zazidajo, ne da bi poprej na primeren način odstranili najdena okostja. Šlo naj bi za zemljišča v Novi vasi in na Zgornji Hudinji, zlasti sporna pa naj bi bila prodaja stavbe Mli-narjevega Janeza zasebniku. Ta se je najprej pozanimal, kje so grobišča, potem pa je te prostore zasul. Na župana Mestne občine Celje so zato naslovili apel, naj občina dosledno spoštuje svoj odlok o

zaščiti ugotovljenih grobišč in naj jih preneha prikrivati.

Letošnjo spominsko slovesnost v Parku spomina bo 5. oktobra organizirala slovenska škofovska konferenca v sodelovanju z državo. Na njej bo govoril predsednik države, dr. Janez Drnovšek. Ob tem so člani Teharske komisije zaprosili, da bi v času spominske slovesnosti Javne naprave omogočile svojcem dostop do ugotovljenih grobov njihovih po vojni po-morjenih svojcev in dopustila možnost, da na grobove položijo vence ter prižgejo sveče.

Jože Smodila iz Komunalne direkcije pravi, da so na Golovcu ob gradnji Severne vezne ceste naredili vse potrebne sondaže. »Na mestih, kjer se opravljajo gradbena dela, nismo našli nobenih posmrtnih ostankov,« je zatrdil Smodila. Tudi v Novi vasi.

kjer je sedaj ob bloku peščeno parkirišče, so bile opravljene sondaže, med katerimi niso našli nobenih posmrtnih ostankov. »Mlinarjev Janez pa ni bil nikoli v lasti Mestne občine Celje. V zemljiški knjigi je kot lastnica parcel in objektov še vedno vpisana Železarna Štore. Na vpisu pa je kar nekaj plomb, tako da obstaja možnost, da je železarna parceli in objekte že prodala,« je očitke komisije zavrnil Smodila.

Prave meje parita

Ministrstvo za okolje in prostor oziroma njegova inšpekcija, je opravila inšpekcijski ogled Parka spomina in obravnavala pritožbo komisije zaradi golf igrišča, ki so ga postavili na cinkarni-nem zemljišču, vendar že v območju parka. Z ugotovitvami, da vadišče za golf ni moteče in da bi bila dovolj že odstranitev tam postavlje

nih dveh brunaric, se nis( strinjali, še zlasti, ker je bi ogled opravljen na preozker območju in ni upošteval ja sno zarisanih mej parka. Inš pekciji so zato posredova zemljevid z jasno označeni mi mejami in jo pozvali, d pregled ponovi.

Janez Črnej je na seji kc misije večkrat opozoril n prikrivanje množičnih gre bišč. Pri tem je posebej gla sno opozarjal na komplek vojaškega skladišča, ki je š zdaj, čeprav je že v upravlja nju notranjega ministrstva zamreženo in nedostopno z javnost. Tam naj bi bilo š veliko neodkritih grobišč Ker gre za območje, kjer b občina v kratkem pričela gra diti regijsko središče za ra\ nanje z odpadki, bi bilo tre ba poprej ugotoviti, kolik grobišč je tam in najdea okostja prenesti v park spe mina, saj ima vsakdo pravi co do svojega groba, je me nil Črnej.

BRS'

Občina še naprej večinsici lastniit

Za prodajo paketa zdraviliških delnic se v Laškem niso odločili, zato bodo prihodnji dve leti praktično brez naložb v občini

Občinski svetniki so se minulo sredo namesto za prodajo 10-odstotnega deleža v Zdravilišču Laško (s kupnino bi poplačati 210 milijonov tolarjev obveznosti za gradnjo OŠ Debro) odločili za dopolnitev rebalansa letošnjega proračuna. Skupni obseg prevzetih obveznosti za izgradnjo šole, ki zapadejo v plačilo v naslednjih letih, bo tako znašal 242 milijonov tolarjev za leto 2004 in 265 milijonov za leto 2005, zaradi tega pa v tem času ne bo praktično nobene nove naložbe v občini.

Občina zaenkrat ostaja 51,53-odstotni lastnik Zdravilišča Laško. Laški svetniki o prodaji paketa približno 10 odstotkov zdraviliških delnic sploh niso glasovali, saj je župan Jože Rajh po pogovoru z vodstvi strank, ki imajo svetnike v občinskem svetu, ocenil, da je nasprotovanje prodaji preveliko, da bi podprli sklep o suk-cesivni prodaji zdraviliških delnic. V občinski upravi so za zasedanje svetnikov zaradi deljenega oziroma neodločenega mnenja v matičnih telesih občinskega sveta tudi pripravili različico sklepa.

do katerega so prišli tako, da so se z izvajalci del pri gradnji OŠ Debro dogovorili, da bodo svoje obveznosti plačali z zamikom v prihodnjih letih. Zato pa bo občina prihodnji dve leti siro-mašnejša za precej naložb, zlasti na področju družbenih dejavnosti in komunalne infrastrukture.

Odločitev, da občina zaenkrat ostaja 51,53-odstotna lastnica zdravilišča, pa še ne pomeni, da bo večinski lastniški delež tudi dolgoročno zadržala. Po besedah župana Rajha bodo o morebitni prodaji delnic svetniki spet

razpravljali ob morebitr ugodni ponudbi zainteresir? nega in v razvoj zdravilišč usmerjenega vlagatelja. Dri ga možnost, da občinski lasi niški delež pade pod večir skega, pa je morebitna vnc vična dokapitalizacija Zdra vilišča Laško. Slednjo dopuš čajo tudi v zdraviliški upri vi kot eno od možnosti za n prtje finančne konstrukcij načrtovane gradnje vvellnes hotela in termalnega centr ob sotočju Rečice in Savinjf če bodo za naložbo seved dobili vodnogospodarsko sc glasje.

IVANA STAMEJČl'

Spomladi nova Icatastrofa v sadovnjalcih

Na Celjskem so doslej odkrili tri žarišča bakterijskega hruševega ožiga ali ognjevke: v sadovnjakih v Črnovi pri Velenju, tri primere v Nazarju ter primer na zasebnem intenzivnem travniškem sadovnjaku v Zalogu pri Šempetru v Savinjski dolini. Strokovnjaki pravijo, da se trenutno stanje umirja, da pa se spomladi obeta še veliko težav.

Da se širjenje hruševega ožiga umirja in se bo predvidoma končalo z drugo rastjo v juliju, je povedala tudi vodja fitosanitarne inšpekcije v Celju Ema Pavlič-Nikolič. Kljub temu priporoča nadaljnje preglede v sadovnjakih. »Morebitna odkritja ali sume pri pregledovanju rastlin je treba takoj sporočiti kriznemu štabu v Ljubljano na številko 041-354-405 ali fitosani-tarni inšpekciji v Celju, številka 031-373-354. Pri pregledovanju svetujemo ustrezno zaščito. Bolj ustrezno kot s škarjami je pregledovanje z rokami, ki pa jih je treba po opravljenem delu obvezno razkužiti.«

Svetovalka vlade pri Upravi RS za varstvo rastlin in semenarstvo Vlasta Knapič je manj optimistična: »S končanim cvetenjem se je širjenje okužbe hruševega ožiga končalo oziroma močno umirilo, kar pa ne pomeni, da smo pred problemom rešeni. Nasprotno, čakajo nas še hudi problemi, tudi na Celjskem, ki jih pričakujemo zlasti prihodnjo pomlad. Tako je

bilo tudi v okolici Škofje Loke, kjer so se prvi primerki pojavili preC dvema letoma, letos pa smo doživeli pravo katastrofo. Okolica Celja je vsi problematična in se je kljub preventivi ne bo dalo ohraniti zdrave.« Čepra* bodočega širjenja hruševega ožiga v celoti ne bodo mogli preprečiti, p' intenzivno pripravljajo varovalne ukrepe, je povedala Vlasta Knapič. T< teden bo prva obravnava pripravljenega osnutka ukrepov, ki bodo kme tom in drugim lastnikom sadnega drevja svetovali, kako naj se pripravi)' na novo širitev neprijetne rastlinske bolezni.

Doslej so pregledali vse intenzivne sadovnjake in drevesnice na površin okoli tri tisoč hektarov in okoli sto primerov zasebnih lastnikov sadovnja kov. Uničili so že deset hektarov intenzivnih sadovnjakov ter okoli 270^ okuženih dreves po vrtovih in travnikih. Na Celjskem so pregledali okol petnajst vzorcev in velika večina jih je bila negativnih. Najbolj problema tične so jablane, hruške in kutine. Med močno okuženimi so okrasne rast line, od koder se tudi s pomočjo čebel prenašajo okužbe. V času necvete nja se okužbe lahko prenašajo tudi preko poškodb, ki jih na drevju pov^ zročajo naravne nesreče.

TONE VRABl

KRATKE-SLADKE

Žalska polenta

Žalčani se radi pohvalijo, da pripravljajo svoje poletne prireditve po vzoru Len-ta. »Še kakšno leto, pa bo pri nas pol Lenta,« smo slišali zadnjič. Da le ne bo nastala Dolenta.

Kadar Rop na rajžo gre

Predsednik vlade Anton Rop očitno preredko odhaja »na teren«. To smo ugotavljali tudi na zadnjem (in doslej edinem) srečanju v Žalcu, kjer so slovenskega pre-mierja odločno okupirali konjiški gospodarstveniki. Tako so spet dokazali, da so Po-horci iz pravega testa.

Glavobol

Glede na to, da je nesmiselno nenehno razlagati obseg pokrajine Sa-Ša (Zgornja Savinjska in Šaleška dolina), pa še v Spodnji Savinjski dolini protestirajo proti omenjanju »Savinjske«, predlagamo, da se Pokrajina Sa-Ša preimenuje v Pokrajina Golte. Itak se zna zgoditi, da bo vodstveni kader v devetih občinah Sa-Še zaradi projekta Golte še krepko bolela glava.

V občinah bolj učinkoviti

Občinska oblast se je še enkrat izkazala za bolj učinkovito od državne. Celjski župan je z menjavami v svoji ekipi že začel, medtem ko premier Rop o njih še vedno razmišlja...

Št. 28-10. julij 2003

DOGODKI

3

Trn v peti celjskega

župana?

Na željo župana Bojana Šrota je Darja Pavlina odstopila z mesta direktorice občinske uprave Mestne občine Celje -Tina Gril, ki naj bi jo zamenjala, ima dve leti delovnih izkušenj, čeprav je za to delovno mesto potrebnih najmanj 11 let

Vest, da v občinskem vrhu prihaja do zamenjav, je v javnost pricurljala konec prejšnjega tedna. Ena najodmevnejših sprememb je zamenjava dosedanje direktorice občinske uprave Celje, Darje Pavlina. Na njeno mesto naj bi prišla 27-letna univerzitetna diplomirana pravnica Tina Gril, ravnateljica katoliškega vrtca Danijelov levček in članica stranke Mladi za našo prihodnost, ki stranko zastopa tudi v mestnem svetu MOC.

Čeprav Tina Gril že dlje časa zelo tesno sodeluje z županom Šrotom (med drugim je bila članica njegovega volilnega štaba) in bi ji, kot pravi sam, na položaju direktorice občinske uprave popolnoma zaupal, Grilova ne izpolnjuje vseh pogojev, ki bi morali biti zahtevani za ome

njeno delovno mesto. Kot je povedal mag. Roman Lav-tar, direktor Urada za lokalno samoupravo RS, je za mesto direktorja občinske uprave MOC potrebno imeti 11 let delovnih izkušenj. Mlada (in sicer menda zelo sposobna) Tina Gril jih ima dve leti.

Prilagojen javni natečaj?

»z Darjo Pavlina sva dobro sodelovala in jo zelo cenim, saj sva oba pravnika, vendar pa se v določenih stvareh nisva strinjala,« je povedal Bojan Šrot. »Dejstvo je, da so službe javnih uslužbencev zamen-Ijive in da je pomembno, da se župan z najožjo ekipo sodelavcev dobro razume,« je odločitev o zamenjavi komentiral župan Šrot, ki o konkretnih imenih še ni želel go

voriti, saj naj bi to ne bilo pošteno. Kratek je bil tudi Roman Repnik, občinski predstavnik za odnose z javnostmi: »Do dogovora je prišlo sporazumno, saj se je Darja Pavlina odločila, da bo nadaljevala s študijem. Vrača se na nekdanje delovno mesto,« je povedal Repnik.

Tina Gril izhaja iz katoliške družine in je najmlajša od štirih otrok. Zadnji dve leti je bila direktorica Opa-tijskega zavoda in s tem tudi Danijelovega levčka, prvega katoliškega vrtca na Celjskem. Kmalu zatem, ko je sodelovala v volilnem štabu župana Šrota, je kot članica liste Mladi za našo prihodnost postala najmlajša članica mestnega sveta.

Vsi trije naj bi se dogovorili, da bodo javnosti podali skupno izjavo, v kateri bo navedeno, da sta se župan in direktorica občinske uprave sporazumno razšla. Darja Pavlina, ki se vrača na nekdanje delovno mesto vodje oddelka za pravna in premoženjska vprašanja, gospo

darstvo ter kmetijstvo Mestne občine Celje, razrešitve oziroma odstopne izjave, ki jo je podala v torek, ne želi komentirati. Neuradno smo izvedeli, da je zamenjave celo vesela.

»O

zamenjavah

bomo razmišljali potemfi

Kot smo neuradno izvedeli, je Bojan Šrot mesto direktorice najprej ponudil Danici Dobršek, vodji oddelka za finance v MOC. Ko je slednja ponudbo zavrnila, se je odločil, da bo v eno največjih občinskih pisarn pripeljal Tino Gril, katere kariera se strmo vzpenja. 27-letna Grilova je potrdila, da namerava kandidirati za delovno mesto direktorice občinske uprave. »Menim, da izpolnjujem vse pogoje,« je povedala mlada pravnica in dodala, da bi ji delo na mestu direktorice občinske uprave pomenilo predvsem velik izziv. V primeru, da bo izbrana, naj bi jo po neu

radnih informacijah v mestnem svetu nadomestila Petra Kodela, o tem, kdo jo bo nadomestil na mestu direktorice Danijelovega levčka, pa bodo v Opatijskem zavodu razmišljali šele potem, ko bodo znani rezultati javnega natečaja za mesto direktorja občinske uprave MOC.

Kot je povedal Bojan Šrot, naj bi nova direktorica delo nastopila že 1. avgusta, delovno razmerje z njo pa namerava skleniti le za tri leta in pol. »Naslednjemu županu želim omogočiti, da si bo lahko sam izbral novega direktorja občinske uprave,« je povedal župan Šrot.

Kadre po svoji men bo lahko tako župan izbral že takoj po volitvah - in se tako izognil zapletom, ki še največ nezadovoljstva zbujajo med zaposlenimi na občini. O tem, da je večina delavcev občinske uprave z napovedanimi »reorganizacijskimi spremembami« nezadovoljna, med drugim priča anonimno pismo, ki je konec minulega tedna prispelo na naslove nekaterih medijev. Pismo se dotika predvsem zaposlovalne politike v MOC, v njem pa je med drugim zapisano, da je »Darja Pavlina skalila županovo zaupanje in mu je trn v peti«.

ALMA M. SEDLAR Foto:GK

Darja Pavlina, univerzitetna diplomirana pravnica, je opravljala delo direktorice občinske uprave Mestne občine Celje od leta 1999. Pred tem je vodila Oddelek za pravna in premoženjska vprašanja, gospodarstvo ter kmetijstvo Mestne občine Celje, isto delo pa naj bi opravljala tudi po odstopu z mesta direktorice, o katerem naj bi se z županom Šrotom sporazumno dogovorila.

Darja Pavlina

Tina Gril

Tajniki icot podjetniici?

Odpuščanja v celjski občinski upravi - ostajajo le »zvesti«?

Celjski župan Bojan Šrot že dalj časa napoveduje reorganizacijo občinske uprave, saj ni zadovoljen z učinkovitostjo nekaterih služb in uslužbencev. Prav napovedi o bližnji reorganizaciji naj bi bile temeljni razlog, da je razrešil direktorico občinske uprave Darjo Pavlina.

V mestni občini je zdaj zaposlenih 110 uslužbencev, po reorganizaciji naj bi jih bilo blizu 30 manj. So pa njegove napovedi o reorganizaciji •n prve poteze v tej smeri očit-'10 močno prestrašile nekatere od občinskih uslužbencev. Zato so spisali anonimno pismo, v katerem mrgoli o^^itkov na delo in nameravane poteze celjskega župa-predvsem pa iz anonim-ki so jo poslali novinar-hišam, veje velik strah službe.

Je torej res, kot očitajo v ^lonimki njeni pisci, da bo ^•Jpan odpuščal? Ali si res, trdijo pisci anonimke, prizadeva za ukinitev tajniš-■^'h mest v krajevnih skupnostih in mestnih četrteh, de-0 tajnikov pa ponuja samo

stojnim podjetnikom? Je res, da je med svojim županova-njem zaposlil že več kot 20 »svojih« ljudi? Bodo res na udaru predvsem starejši delavci?

Kako na te očitka odgovarja Bojan Šrot? »Sedanja struktura občinske uprave je stara in zato tudi nekoliko okostenela. Zato sem se odločil za reorganizacijo uprave. S tem naj bi se povečala njena učinkovitost, storitve bodo postale bolj prijazne do občanov, na ta način pa bomo tudi pridobili certifikat ka

kovosti ISO 9001. Spremembe bodo predvsem vsebinske, saj načrtujemo združevanje nekaterih služb znotraj občinske uprave. O presežnih delavcih, ki naj bi jih prinesla reorganizacija, je nemogoče govoriti. Najprej je namreč potrebno dokončati pregled obstoječega stanja. Reorganizacija bo nekatere službe povezala, hkrati pa pripomogla tudi k zmanjšanju strukturnega neskladja zaposlenih, ki se kaže po eni strani v presežkih nekaterih kadrov, po drugi pa v pomanjkanju določenih strokovnjakov. Poudariti pa je treba, da bo moral vse spremembe v občinskih službah v odloku določiti mestni svet. Zakon ščiti tudi določene kategorije uslužbencev, zlasti starejše, ki tudi po reorganizaciji ne bodo ostali na cesti. Zato je vsakršna bojazen o izgubi delovnega mesta odveč.«

Ob tem priznava, da so v zadnjih petih letih na občini res zaposlili nekaj novih kadrov, vendar meni, da je številka dvajset vseeno prevelika. Približno toliko delavcev, kot so jih zaposlili, je namreč

po županovih besedah v zadnjih petih letih odšlo tudi v pokoj.

Glede spremembe statusa tajnikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti v samostojne podjetnike pravi, da mu tak načrt osebno ni všeč. »Bo pa reorganizacija zajela tudi njihova mesta, vendar v tem smislu, da bo njihovo delo še bolj dostopno in prijazno do občanov,« je trditve iz anonimke komentiral župan Bojan Šrot.

BRST

Bojan Šrot

Rimljani povezujejo

šolski center Celje je minuli četrtek gostil partnerje iz nemškega Bopparda in madžarskega Kaposvara, s katerimi so sodelovali pri projektu Evropske unije Come-nius. Projekt z naslovom Rimske poti nas povezujejo -Rimljani v preteklosti in sedanjosti bo končan v treh ^šolskih letih.

»Namen Comeniusa je predvsem povezava. V času glo-balizacije je še bolj pomembno, da je človek sposoben povezovati se z drugimi in pri tem ne pozabiti na svoje lastne korenine ter navezati nove prijateljske vezi,« pravi Simona Črep, koordinatorica projekta. V Šolskem centru Celje so s projektom sprva začeli le v poklicni in tehnični strojni šoli, nato pa so k delu povabili tudi gimnazijce in gradbenike. Gimnazijci so odkrivali podobo rimskega Celja, gradbeniki so predstavili Celje v današnjem času, strojniki pa so poskrbeli za prenos vseh informacij. Prvi del so predstavili partnerjem na obisku, zaključna predstavitev rezultatov (tudi nemških in madžarskih) pa je bila v Kaposvaru, kamor so se skupaj odpravili po obisku v Celju. ŠO

Terme Olimia imajo Tulieljske

Direktor hčerinskega podjetja Term Olimia na Hrvaškem Marjan Šviglin je minuli petek v Zagrebu podpisal pogodbo o nakupu Tuheljskih toplic. Kupnino, ki po plačilu 120 milijonov tolarjev varščine znaša še 440 milijonov tolarjev, morajo poravnati v enem mesecu, to je do 4. avgusta in šele takrat bodo tudi formalno-pravni lastniki hrvaškega zdraviliškega centra.

Terme Olimia nameravajo v Tuheljske toplice, ki se razprostirajo na 7,5 hektara zemljišč, v treh letih vložiti 7 milijonov evrov, s prvimi deli pa bodo začeli takoj prihodnje leto. Prenovili in povečali bodo bazene, zgra

dili vvellnes in zdravstveni center, posodobili hotelske zmogljivosti, da bodo zadostili kategoriji štirih zvezdic ter zgradili konferenčni center. Kot je dejal direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, se vsebine slovenskih term s hrvaškimi naj ne bi podvajale, ampak bi se čim bolj dopolnjevale.

Počivalšek dvomi, da bi se pri plačilu Tuheljskih toplic lahko še karkoli zataknilo. Opravili ga bodo preko hrvaškega podjetja Terme Olimia-Zagorska sela, ki ga bosta Krekova družba in kapitalska družba dokapita-lizirali z milijardo tolarjev.

JI

Št. 28-10. julij 2003

4

dogodki

Počitnice čas za obnovo

šolske duri se v poletnem času na celjskih šolah ne bodo popolnoma zaprle.

Na IV. osnovni šoli se bo začela investicija za adaptacijo celotnega objekta in pridobitev dodatnih prostorov telovadnice, da bo vse pripravljeno za devet-letko. Na Osnovni šoli Lava bodo prostore, kjer so bili doslej prostori vrtca v okviru osnovne šole, predelali v prostore za otroke devetletke. Na OŠ Frana Kranjca bodo na vhodni strani adaptirali streho, uredili pa bodo tudi skupne prostore in učilnice za izvajanje devetletke za prvi razred. Določene posege bodo naredili tudi na strehi III. osnovne šole. V L osnovni šoli Celje bodo dokončali še nekaj del v njihovi kuhinji na Kosovelovi ulici. Na ostalih šolah bodo v poletnem času potekala tekoča vzdrževalna dela, pleskanje, manjša popravila v sanitarnih prostorih...

Mestna občina Celje bo v poletnem času poskrbela tudi za manjša vzdrževala dela na vodovodnih sanitarijah v vrtcih oziroma nekaj posegov na igriščih. SB

Poplava novogradenj

Gradili bodo varovana in neprofitna stanovanja, prizidek k Narodnemu domu in garažno hišo

Nepremičnine Celje so pred vrsto pomembnih naložb, s katerimi bodo ob sodelovanju različnih partnerjev zrasla prva varovana stanovanja v Celju, nov stanovanjski blok, garažna hiša in prizidek k Narodnemu domu.

Včeraj so v županovi pisarni podpisali pogodbo o izgradnji prvih celjskih varovanih stanovanj, ki jih bodo Nepremičnine gradile z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Gre za 300 milijonov tolarjev vredno naložbo, v kateri oba investitorja sodelujeta s polovico sredstev. V objektu, ki ga bodo gradili ob Kajuhovi ulici, v bližini doma upokojencev, bo 26 najemnih neprofitnih varovanih stanovanj, investitorja pa sta se sporazumela, da najmanj 10 let po pridobitvi uporabnega dovoljenja stanovanj ne bosta smela prodajati. Izvajalca storitev varstva v varovanih stanovanjih bosta partnerja izbrala skupaj že pred zaključkom gradnje, 4 mesece pred predvidenim zaključkom del pa bosta ob

javila tudi skupen razpis za prvo oddajo teh stanovanj v najem. Zaenkrat je še nemogoče napovedati, kdaj se bo gradnja pričela, saj podpisu pogodbe sledi javni razpis za izbiro izvajalca del. »Če pritožb na izbiro izvajalca del ne bo, bi lahko pričeli graditi jeseni,« je povedal direktor Nepremičnin, Slavko A. Sotlar.

Prav tako ta teden bo podpisana še ena pomembna pogodba, ki je pogoj za priče-tek gradnje novih neprofitnih stanovanj v Celju. V tej naložbi sodelujeta z Nepremičninami še Mestna občina Celje in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Blok s 46 novimi neproht-nimi stanovanji bodo gradili na Dolgem polju, v tako imenovanem kareju 6, imel pa bo dobrih 3.300 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Stanovanjski sklad RS bo v naložbi, ki jo ocenjujejo na 600 milijonov tolarjev, sodeloval s skoraj 186 milijoni tolarjev. Razpolagalno pravico nad stanovanji bodo imele Nepremičnine, najemnike pa bodo izbrali na podlagi javnega razpisa. Tudi na

Dolgem polju naj bi pričeli graditi jeseni.

Začetek gradnje prizidka k Narodnemu domu, v katerega se bo selila celjska upravna enota in ki bo stal 550 milijonov tolarjev, pa je pred vrati. Trenutno še tečejo arheološka izkopavanja, že avgusta pa naj bi začeli tudi graditi, kajti postopek za izbiro izvajalca del je že razpisan. V naložbi sodeluje s 37 odstotki sredstev skupni servis vladnih služb Republike Slovenije.

Še letos naj bi pričeli graditi tudi novo garažno hišo na Dolgem polju, v kateri bo 298 parkirnih mest. Garažna hiša bo imela 6 nadstropij, Nepremičnine pa jo bodo gradile za trg, pri čemer bo cena parkirnega mesta v hiši 7 tisoč evrov.

BRST

Muzejski računalniki

V občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju je na ogled ena najbolj nenavadnih razstav zadnjih časov. Računalniška revija Monitor je postavila razstavo starih računalnikov in opreme.

Računalništvo se spreminja tako hitro, da prehiteva zgodovino. Zato so naprave, ki so bile še pred nekaj leti vrhunec znanja in tehnike, danes že stare in nimajo praktično nobene vrednosti več. Revija Monitor je lani ustanovila muzej računalništva in informatike. V njem so predvsem z darili posameznikov in inštitucij zbrali lepo zbirko starih računalnikov, opremo zanje, elektronske pisalne stroje, računske stroje in podobno. Razstava, za katero vstopnine ni, bo v Celju postavljena do 27. julija. BS

Streha za dvorec

Knežji dvorec v Celju bo dobil novo streho, znižali pa ga bodo tudi za eno nadstropje, s čimer se strinjajo strokovnjaki zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Poseg je skrajno nujen, saj se stara streha na neobnovlje-nem delu knežjega dvorca podira, obstaja tudi nevarnost, da se prične dvorec rušiti. S posegom bodo stavbo zavarovali pred rušenjem in omogočili pogoje, da jo bodo lahko, po vzoru že obnovljenega južnega dela dvorca, obnovili in ji dali primerno namembnost.

Čeprav v tej fazi še ne gre za celovito obnovo knežjega dvorca, pa to nakazuje odločenost, da bi v prihodnjih letih ta celjski zgodovinski spomenik temeljito obnovili. V Uradnem listu je že objavljen razpis za izbiro izvajalca predvidenih del, tako da bodo poseg pričeli takoj po opravljeni izbiri. Za gradbeni poseg so namenili 125 milijonov tolarjev, pri čemer je 25 milijonov primaknilo ministrstvo za kulturo, preostalih 100 milijonov pa bodo dodale Nepremičnine iz sredstev, zbranih z najemninami za poslovne prostore.

BS, Foto: GK

Vozni red rednih in posebih vlakov Pivo In cvetje 2003

Petek, 11. 7.

Celje - Laško - Celje

Odhod iz Celja: od 18.00 do 23.00, vsakih 30 minut Odhod iz Laškega: od 18.30 do 22.30, vsakih 30 minut, in ob 00.30, 1.30, 2.30 in 3.30

Sobota, 12. 7.

Celje - Laško - Celje

Odhod iz Celja: od 17.30 do 23.30, vsakih 20 minut Odhod iz Laškega: od 17.50 do 23.40 in od 00.50 do 4.50, vsakih 20 minut

Maribor - Laško - Maribor

Odhod iz Grobelnega: 16.07, 18.07, 21.17, 21.57 Odhod iz Šentjurja: 16.10, 18.10, 20.56, 21.20, 22.00 Odhod iz Uškega: 22.15, 23.50, 2.28, 5.15

ČETRTEK 10.7.

Otroška zabava s Potujočim kuharjem - Trubarjevo nabrežje 17.00

Etno prireditev Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 17.30

Otvoritev razstave cvetja - parki pri TIC-u 18.00

Skupina Bepop - Trubarjevo nabrežje 19.00 Ansambel Igor in Zlati zvoki in gostja večera

Sanja Doležal - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00

Skupina Show Mix music - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00

Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00 Skupina Bacardi ter shovv večera -

moški in ženski striptiz - šotor pri Humu 19.00

Ansambel Mikola - graščinsko dvorišče 19.00 Otvoritev prireditve: Vlado Kreslin in Beltinška banda,

Slavko Ivančič, Severina - Aškerčev trg 20.00

Party z duom Murat & Jose - šolsko igrišče 21.00

D.J. party - Trubarjevo nabrežje 21.30

PETEK, 11.7.

Nogometna tekma med poslanci DZ in Laščani

- igrišče Marija Gradec 17.00

Igre: Martin Krpan - najmočnejši Slovenec - šolsko igrišče 17.00

Otroška zabava s pojočim kuharjem - Trubar nabrežje 17.00

Etno prired. Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 1730

Promenadni vrvež po ulicah Laškega 18.00

Skupina Povver dancers - Trubarjevo nabrežje 19.00

Kvintet Gori - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00

Skupina Shovv Mix music - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00

Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00

Skupina Bacardi - šotor pri Humu 19.01 Skupina Ritmo Loco, Davor Radolfi in Kingston - Aškerčev trg 20.00

Poletni modni napovednik V.S. Styling - šolsko igrišče 21.30

D.J. partv - Trubarjevo nabrežje 21.30

Ognjemet z gradu Tabor 22.00

Predskupini Ina Maze in Alya z bandom - šolsko igrišče 22.00

Koncert skupine Šank rock - šolsko igrišče 24.00

SOBOTA 12.7.

Malič open - jadralno padalska tekma v točnosti pristajanja

(start Malič) - bencinski servis Petrol 8.30 Konjeniška prireditev - tekme v preskakovanju zaprek parkirišče Jagoče 9.00,11.00,13.00 in 16.00

Kolesarski vzpon na Šmohor - start Dvorana Tri lilije 9.00

Gorski tek na Šmohor - start Dvorana Tri lilije 10.00

Otroška zabava s potujočim kuharjem - Trubar nabrežje 17.00

Etno prired. Lepo je res na deželi - parkirišče pri banki 17.30

Promenadni vrvež po ulicah Laškega 18.00

Skupina Game over - Trubarjevo nabrežje 19.00

Kvintet Dori - šotor Trubarjevo nabrežje 19.00

Dalmatinska klapa Domižana - Hotel Savinja - spodnji vrt 19.00

Dalmatinska klapa Ankora - Hotel Savinja - zgornji vrt 19.00

Skupina Bacardi - šotor pri Humu 19.00

Ansambel Mikola - graščinsko dvorišče 19.00

Boks (moški, ženski, kick) - šolsko igrišče 19.00

Nuša Derenda, Juhu banda, Frajkinclari - Aškerčev trg 20.00

D.J. party - Trubarjevo nabrežje 21.30

Veličasten ognjemet z gradu Tabor in s hriba Krištof 22.00

Dry Fish in Doliy Bell - šolsko igrišče 22.00

Slači fantje Total knock out - do nazga!!! - šolsko igrišče 24.00

Skupina Tabu - šolsko igrišče 00.30

NEDELJA 13.7.

Konjiška prireditev - tekme v preskakovanju zaprek parkirišče Jagoče 9.00,12.00 in 15.00

Ohcet po stari šegi in Konovski štrajharji - grašč. dvorišče 10.00

D.J. party in ulična košarka rossi dribl turnir - Trub. nabr 14.00

Kvintet Dori - šotor Trubarjevo nabrežje 15.00

Dalmatinska klapa Domižana - Hotel Savinja - spodnji vrt 15.00

Skupina Bacardi - šotor pri Humu 15.00

Parada Pivo - cvetje po ulicah Laškega 17.00

Zaključni koncert pihalnih godb - Aškerčev trg 18.00

Ulična košarka - ekshibicijska tekma - Trubar nabrežje 19.O0

Nastop zmagovalca oddaje Orion 2002 - Trubar nabrežje 20.00

Št. 28-10. julij 2003

INTERVJU

5

Za Guinnessovo knjigo
rekordov

»Laščani se bojimo samo vremena,« je pred začetkom prireditev povedala prva dama Piva in cvetja Andreja

Križnik

Kot 10-letna srednješolka se je Andreja Križnik prvič delovno vključila v pripravo prireditev Piva in cvetja v Laškem. »Še zdaj se spomnim, s kakšnim strahom sem šla na počitniško delo v >turist biro<, kjer je bilo organizacijsko srce celotnega Piva in cvetja,« se nasmeje zdaj že osem let prva dama osrednje turistično-zabavne prireditve 31-letna Andreja Križnik.

Rojena Laščanka je v mestno dogajanje vpeta kot članica upravnih odborov horti-kulturnega društva in Odbora za etno prireditve Možnar, od maja tudi kot predsednica Turističnega društva Laško. Prej je bila v društvu zaposlena kot poslovna sekretarka, od lanskega oktobra pa je direktorica Prireditvenega centra Laško. V pripravo Piva in cvetja je profesionalno vključena polno desetletje, zadnjih osem let je tudi vodja prireditev, kar po vseh organizacijskih pripravah in usklajevanjih med drugim pomeni tudi to, da je vseh pet dni in noči praktično ves čas na nogah. »Okoli treh zjutraj naredim še zadnji obhod po mestu, brez tega ne morem domov v posteljo,« pravi in doda, da je naslednji dan ob 7. uri že v službi. Do lani je zatišje v času kosila izkoristila tako, da se je vsaj malo poigrala s hčerkico, a zdaj je šestletnica (s čudovitima babicama in teto, ne pozabi povedati) že tako velika, da jo obišče v mestu.

Prepustiti vodenje prireditev 25-letnici je bila pogumna odločitev Laščanov, glede na to, da so Pivo in cvetje dolga leta vodili sami stari, prekaljeni mački.

Verjetno res. Začela sem kot srednješolka z opravljanjem počitniške prakse leta 1987. In ostala. Vsi ostali so bili izkušeni, starejši, delali so volontersko. Zaupali so mi, sama pa sem izziv sprejela z veseljem. Po vseh teh letih zdaj skušam vsako leto dodati kaj novega, da ne bi delo postalo preveč rutinsko. Nove ideje so nova motivacija.

Za vse Laščane je pet dni in pet noči pravi podvig, kajne?

Laščani so prireditev vzeli za svojo. Saj se pojavljajo pritožbe glede glasnosti, a kot organizatorji poskušamo hrup omiliti, skrbimo za čistočo ulic in odpravljamo vse, kar je najbolj moteče. Glavno pa se mi zdi, da vse težave, ki se pojavljajo, skušamo reševati sproti.

Je dokaz tega, da Laščani živijo s Pivom in cvetjem, tudi podatek, da v pripravi prireditev tako ali drugače sodeluje preko 1.200 ljudi? _ Gre za tradicijo, ki izhaja iz pivovarne. Ze odbor Piva in cvetja sestavljajo Laščani, ki so aktivni na vseh področjih. Vodi ga direktor glavnega pokrovitelja Pivovarne Laško Tone Turnšek, v njem pa so predstavniki vseh podjetij, institucij in društev, brez katerih prireditve kot celote ne bi bilo. To pa je le vrh, saj brez Laščanov, ki so vpeti v pripravo vsake od prireditev ali skrbijo za njihovo operativno izvedbo. Piva in cvetja "e bi bilo.

Pet dni in pet noči Piva in cvetja je videti kot veliko zabavo in veseljačenje. Ka-^^ pa jih doživljate v Laškem?

Sama osebno zelo delovno. A reči mo-•"arn, da to rada delam in mi je v veselje, ^to mi doslej tudi za trenutek ni bilo težko ali odveč. Da je le na koncu uspeh tak-sen, kot smo ga načrtovali, pa so poplačani vsi delovni dnevi in neprespane noči. Za-je to prireditev, na katero sem zelo ponosna. Po njej me prepoznavajo znanci ši-■"om Slovenije in zadnja leta skorajda ne pridem na Lent ali kam drugam, da me ne

spraševali, kako bo s Pivom in cvetjem.

Laščani ste znani kot gostoljubni ljudje, a 140 tisoč obiskovalcev v petih dneh je vendarle nekaj čisto drugega kot siceršnji turizem.

Velikokrat ponavljamo, da je Laško mesto s 3.600 prebivalci in 140 tisoč obiskovalcev, ki nas obišče v petih dneh Piva in cvetja, kar je gotovo svojevrsten rekord. Dobili smo že predloge, naj se prijavimo za Guinnessovo knjigo rekordov... A dejstvo je, da smo vseh obiskovalcev veseli; več kot jih je, bolj smo zadovoljni. Tudi zato programsko krepimo prve tri dni prireditev, da ni množično obiskana samo sobota, ki velja za najbolj noro noč v letu. Veseli nas, da ljudje ne prihajajo le s Celjskega, ampak raste delež obiskovalcev iz že tradicionalno našega Maribora, Ljubljane, Novega mesta, zelo veliko je Primorcev... Prihajajo tudi iz tujine. Trst je že naše izjemno močno zaledje, lani so posebni vlaki obiskovalce pripeljali iz Hrvaške, letos pa bodo vozili tudi iz Avstrije.

Vse več ljudi želi v Laškem ostati več dni. Za mlade ste pred leti uredili brezplačen kamp. Kaj pa ostali?

Laško ima tri hotele in nekaj zasebnih sob oziroma manjših penzionov. Nočitve-ne zmogljivosti preko leta povsem zadostujejo, za Pivo in cvetje pa jih ni dovolj niti na celotnem Celjskem, če bi le petina ljudi želela tudi prenočiti... Za mlade smo zato postavili priložnostni kamp.

Promet je gotovo v vrhu logistično najbolj zahtevnih priprav...

...in ostaja večna zagonetka. Potem, ko že mislimo, da smo našli optimalno rešitev, se vsako leto najde kaj, kar je treba sproti reševati. Izjemno dobro sodelujemo z laško policijsko postajo in prometnim inšpektoratom v Celju, priprave se vlečejo vsaj dva meseca in do zadnje podrobnosti raz-delamo operativni načrt urejanja prometa, da bi tako zagotovili tudi čim večjo varnost obiskovalcem. To terja veliko dela in časa, a se splača. Z urejenim prometom je nenazadnje zagotovljena tudi dobra obiskanost Laškega. Spomnim naj, da je bilo pred leti zaradi nesporazuma, ko se je na sobotno noč zaprla cesta v Laško že v Celju, za tretjino manj obiskovalcev. Da je tako močan poudarek prav na urejanju prometa, je po

gojeno tudi z dejstvom, da je Laško stisnjeno v kotlino in ni mogoč obvoz v času prometnih zapor.

Vsa parkirišča so med Pivom in cvetjem zasedena s prireditvenimi šotori, kako je torej s parkiranjem?

Pivo in cvetje je iz leta v leto eno samo prilagajanje spremembam, pri nas sproti iščemo nove, boljše rešitve, skoraj nič ni stalnega. Tako je tudi s parkiranjem; samo za ta čas imamo v najemu travnike v Jago-čah, kjer je prostora za 3.000 avtomobilov. Za teh pet dni jih ogradimo in uredimo dovozne poti, potem pa so spet travniki.

Pivo se v Laškem toči iz sodov, bo v času Piva in cvetja tako tudi z bandido-som?

Vrsto let smo iskali možnosti, da bi pivo po vzoru Oktoberfesta točili v steklene »li-trce«, a v Sloveniji je prepovedana uporaba steklovine na javnih prireditvah. Skrbi nas tudi varnost in morda je naša kultura pitja še prenizka, zato smo zadovoljni, da tehnologija napreduje in so zdaj plastični kozarci po trdnosti in videzu že zelo podobni steklenim. Pri bandidosu in praznih steklenicah, ki bi ostale na prizoriščih, ni problem komunalni vidik oziroma čiščenje. Zaradi varnosti smo se s pivovarno dogovorili, da ga med Pivom in cvetjem točijo v sode.

Nekaj bolj izstopajočih novosti ste uvedli lani. Kako ste program okrepili letos?

Lani smo uvedli kar precej močnih novosti; dodatni ognjemet v petkovi noči, etno prireditev Lepo je res na deželi, stojnico za maligan party ter žive kipe, letos smo se držali malce nazaj in se posvetili bolj šport-no-rekreacijskem področju, ki je bilo prejšnja leta morda zanemarjeno. Uvedli smo tek in kolesarski vzpon na Šmohor, igre Martin Krpan za najmočnejšega Slovenca ter konjeniško prireditev v preskakovanju zaprek. Vse so zanimive za najširši krog obiskovalcev, v stilu zdrav duh v zdravem telesu.

In jubilej prihodnje leto?

Bistveno se prireditev ne bo spremenila, vsako leto po zaključku v odboru ugotavljamo, da je okostje Piva in cvetja pravo in bi z uvedbo drastičnih novosti prireditev spremenili, da ne bi bila več ista. Razmišljamo pa o bolj spektakularni otvoritvi, o krepitvi folk arta z gosti iz tujine... a za podrobnosti je še čas. Vse je seveda pogojeno z denarjem, s tem, kakšen proračun bomo imeli.

Je Pivo in cvetje prireditev, ki se finančno pokrije?

Danes je tako, da se nobena prireditev več ne pokrije brez dobrega pokrovitelja. Tako je tudi s Pivom in cvetjem. Brez mecenstva pivovarne prireditev zagotovo ne bi imela pozitivnega finančnega učinka.

Letos že tretjič je uvod v Pivo in cvetje Dan Laščanov, ki se je odlično prijel med zdajšnjimi in morda še bolj med bivšimi Laščani. Kakšni so osrednji pomisleki pred začetkom petdnevne skoraj neprekinjene zabave v Laškem, vas je česa strah?

Samo vremena. Ničesar drugega, vremena pa res. Pri nas je tako, da lahko prireditev poruši samo vreme. Organizacijsko smo tako povezani, močni in pripravljeni, da ni stvari, ki bi se je bali. Razen vremena, ki nam je zadnja leta kar nekajkrat ponagaja-lo, a je višja sila, na katero ne moremo vplivati. Sama sem optimist; tudi če že mora biti v teh dneh kakšna ploha, naj bo popoldne... Zvečer pa naj bo lepo vreme.

IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ

Št. 28-10. julij 2003

6

gospodarstvo

Mali močnejši od veiiiciii

Samostojni podjetniki na Celjskem ustvarili lani 116 milijard tolarjev prometa - Največji Štorman, Žonta, Šumer,

Božičnik, Juteršek in Strašek

Za popolnejšo državno statistiko so morali letos tudi samostojni podjetniki predložiti številke iz letnih poročil. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve smo v celjski regiji lani imeli 5.334 podjetnikov (od tega šest srednje velikih), ki so skupaj ustvarili 116 milijard tolarjev prihodkov od prodaje, 7,8 milijarde dobička in zaposlovali 7.561 delavcev. Največ dobička so imeli podjetniki, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, sledijo pa tri dokaj enakovredna področja -promet, gradbeništvo ter trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov za široko porabo.

Predelovalne dejavnosti so na prvem mestu tudi po nekaterih drugih kazalcih. Na tem področju deluje 1.085 podjetnikov ah dobra petina vseh, zaposlujejo slabo tretjino vseh delavcev, lani pa so ustvarili četrtino vseh prihodkov od prodaje. Podjet

niki iz te dejavnosti so poslovno leto zaključili pozitivno, njihov dobiček pa je bil z 31-odstotnim deležem daleč najvišji med vsemi dejavnostmi.

Sledita dve dokaj enakovredni področji, ki sta lani tudi bili pozitivni - trgovina, kjer je 985 podjetnikov ustvarilo 29 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, ter gradbeništvo, ki je imelo 17-odstotni delež v prihodkih, 841 podjetnikov pa je zaposlovalo petino vseh delavcev. Podjetniki, ki po svoji dejavnosti sodijo na področje prometa, skladiščenja in zvez, so lani ustvarili dobrih 15 odstotkov vseh prihodkov od prodaje, s po 5-od-stotnim deležem pa sledita gostinstvo in poslovne dejavnosti. Med občinami izstopajo podjetniki iz celjske občine, ki so ustvarili slabo četrtino vseh prihodkov, sledijo pa jim podjetniki iz Šentjurja (12,8 odstotka) in Žalca (12,7 odstotka).

Izguba višja kot predlani

Lani je imelo izgubo 764 malih podjetnikov, znašala pa je 919 milijonov tolarjev, kar je skoraj 15 odstotkov več kot leta 2001 (izguba vseh slovenskih podjetnikov se je lani povečala kar za 30 odstotkov!). Dobro četrtino izgube je imelo 99 podjetnikov s področja gradbeništva, okrog petino s področja trgovine, 17 odstotkov izgube je bilo v predelovalnih dejavnostih, blizu 14 odstotkov pa v gostinstvu.

Pred Ljubljančani

Podatki Ajpesa so tudi razkrili, da so mala podjetja po ekonomski moči prehitela »velike brate«, močnejša pa so bila celo od ljubljanskih podjetnikov. Podjetniki iz celjske regije predstavljajo namreč desetino vseh podjetnikov v Sloveniji, zaposlujejo 11,7 odstotka vseh delavcev.

delež prihodkov je 13-odsto-ten, delež dobička pa znaša nekaj več kot 10 odstotkov. Za primerjavo: gospodarske družbe na Celjskem so lani predstavljale 7,3 odstotka vseh družb v Sloveniji, imele so 8,1 odstotka vseh zaposlenih, ustvarile pa so 7,5 odstotka vsega prihodka in 5,3 odstotka celotne izgube.

Največji

šest samostojnih podjetnikov, ki se po obsegu prihodkov in številu zaposlenih uvrščajo med srednje velike (v celo Sloveniji jih je le 18), je lani ustvarilo 9,3 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za desetino več kot lani. Prav vsi so imeli čisti do

biček, ki je skupaj znašal 25' milijonov tolarjev in je bil o predlanskega višji za dobril 40 odstotkov. Največji »espei jevci« so Stanko BožičnikI Zvonko Juteršek, Vili ŠumeJ Zvone Štorman, Štefan StrJ šek in Marjan Žonta. Lani s skupaj zaposlovali 545 delavl cev. j

JANJA INTIHAJ

Dobiček malih podjetij po posameznih dejavnostih. Vir: Ajpes.

Ingrad VNG se je znebil večine obveznosti

Vodstvo celjskega gradbenega podjetja Ingrad VNG je zelo zadovoljno. Njihovi upniki so prejšnji teden z nekaj več kot 68 odstotki glasov potrdili prisilno poravnavo, kar pomeni, da so se izognili stečaju, namesto dobrih dveh milijard pa bodo morali poravnati »le« za 604 milijone tolarjev terjatev.

Največji upniki Ingrada so NLB in NKBM ter Merkur, dolguje jim okoli 226 milijonov tolarjev. Kot je povedal predsednik uprave Samo Štante, bodo v skladu z načrtom finančne reorganizacije dolgove v glavnem poplačali z dobičkom, ki ga pričakujejo v tem in naslednjem letu. Letos naj bi ustvarili 127 milijonov tolarjev dobička, prihodnje leto pa 123 milijonov

tolarjev. Štante je prepričan, da so glede na načrtovani obseg poslovanja takšna pričakovanja realna. Z odprodajo nepotrebnega premoženja (prodali naj bi del poslovnih prostorov) bi letos in prihodnje leto zaslužili še dodatnih 215 milijonov tolarjev.

Po mnenju prisilnega upravitelja Branka Dordeviča, bi

v Ingradu VNG, če želijo preživeti tudi po prisilni poravnavi, morali pridobiti čimveč zahtevnih in dražjih naročil doma in v tujini, povečati tržni delež, še dodatno racionalizirati stroške ter se poleg dezinvesticije odločiti še za dokapitalizacijo podjetja. Upniški odbor je podjetju predlagal, naj polovico terjatev poplača do sredine novembra in s tem dokaže svojo resnost. Člani odbora se namreč iz dosedanjih izkušenj bojijo, da bi za nekatere upnike zmanjkalo denarja. Upniški odbor je tudi napovedal, da bo sprožil »ustrezne ukrepe«, ker prejšnje vodstvo Ingrada VNG v letih 2000 in 2001 ni upoštevalo mnenja revizorja, da je podjetje že zrelo za prisilno poravnavo ali stečaj. JI

Predsednik uprave Ingrada vimG Samo Štante si je oddahnil.

stečaji

Vse manj Libele

V začetku tedna se je na zavodu za zaposlovanje znašlo tudi 46 delavcev celjskega podjetja Libela Standard. Kmalu se jim bo pridružilo še preostalih 15 delavcev, ki jih je stečajni upravitelj obdržal še toliko časa, da dokončajo proizvodnjo.

Stečaj Libele Standard, ki je bila ena od naslednic nekdanje tovarne tehtnic, je bil

pričakovan. Kljub prisilni poravnavi pred enim letom je podjetje še naprej poslovalo z izgubo, ki je lani znašala 53 milijonov tolarjev, neporavnanih obveznosti pa se je nabralo za 151 milijonov tolarjev.

Delavci, ki od marca niso več dobivali plače, regresa za dopust pa v vseh desetih letih niti niso videli, pravijo, da je za propad podjetja kri

vo nestrokovno vodenje, dfi krivde pa valijo tudi na la&j nike, ki podhranjenega po(i jetja niso hoteli dokapitali zirati. Vodstvo Libele Stai dard pa je, nasprotno, v pre(j logu za stečaj kot enega o razlogov za slabo poslovanj navedlo odpovedi naroči strateških partnerjev v tak imenovanem drobnem prc gramu, kjer sta delali dve trd jini vseh zaposlenih delavcei

Na cesti tudi Zarja Kovinooprema

Prejšnji teden je brez službe ostalo tudi vseh 28 delavcev podjetja Zarja Kovinooprema iz Petrovč. Stečaj je zaradi vse slabšega finančnega stanja predlagalo vodstvo, saj so neporavnane obveznosti podjetja že za skoraj trikrat presegle osnovni kapital.

V Zarji Kovinoopremi, ki po trditvah delavcev niti ni

slabo poslovala, je pa bila obremenjena s slabostmi iz preteklosti, so konec preteklega leta ob 53 milijonih tolarjev osnovnega kapitala imeli 143 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti. V podjetju so letos računali na dokapitalizacijo v višini 80 milijonov tolarjev, vendar se nihče, tudi družbeniki, ni odzval nji

hovemu povabilu. Poleg td ga je, kot je navedeno v skle: pu za stečaj, Kovinooprem; letos ostala še brez proizvod nih prostorov, saj jim je lasi nik odpovedal najemno po godbo.

Zanimivo je, da je lastni prostorov Kovinooprem podjetje Matjaž iz Petrovi ki je tudi lastnik 69-odsto nega deleža Kovinooprem«

Nov Gorenjev center na Hrvaškem

Hčerinsko podjetje velenjskega Gorenja na Hrvaškem je v Zagrebu odprlo nov distribucijski in razstavni center s 14.150 kvadratnih metrov površin. Vrednost naložbe je 12 milijonov evrov.

V novem centru so glavno skladišče bele tehnike, servisna enota, ki bo pokrivala zagrebško območje ter velik razstavni prostor, kjer je mogoče videti vse, kar proizvajajo v Gorenju. V centru so tudi uprava in službe, ki spremljajo dejavnost Gorenja na Hrvaškem.

Gorenje ima na hrvaškem trgu bele tehnike vodilni položaj. Prodaja je lani znašala okrog 100 milijonov evrov, kar jih uvršča na 59. mesto na lestvici 400 največjih podjetij na Hrvaškem JI

Pettisoča pogodba

v Eurofin leasingu na Teharjah so v torek podpisali pettisočo pogodbo za vozilo. Podjetje posluje tri leta, uvršča pa se na peto mesto v Sloveniji med tovrstnimi podjetji. Osemdeset odstotkov pogodb sklenejo za rabljena vozila, povprečna vrednost pogodbe, na mesec jih sklenejo od 200 do 250, pa je okoli dveh milijonov tolarjev.

Popravek

v članku Delničarji CMC in Voc si delijo dobiček, objavljenem v prejšnji številki Novega tednika, smo napačno zapisali, da ima nadzorni svet celjskega podjetja Voc štiri člane. Pravilno se stavek glasi, da bo imel Voc odslej namesto šestih le tri člane, od tega bosta predstavnika kapitala Andrej Ka-menšek in Marjan Vengust.

Celjski grof v stečaju

Predlani se je Pivovarna Tara, ki je širši javnosti znana predvsem po pivu Celjski grof, uvrstila med deset najhitreje rastočih predelovalnih gazel. V začetku tega tedna je podjetje šlo v stečaj.

Predlog za stečaj, ki so ga najprej obravnavali na mariborskem sodišču, potem pa so ga odstopili celjskemu, je dala Nova Ljubljanska banka, pri kateri je Tara leta 2000 najela 5,2 milijona mark posojila. Ker lastnik Herman Malgaj obveznosti ni redno

poravnaval, je banka septembra lani odpovedala pogodbo, terjatve, ki so ji še ostale do pivovarne, pa so znašale 2,6 milijona evrov oziroma 609 milijonov tolarjev. V NLB so denarja poskušali priti z vnovčenjem menic, ki jih je Tara dala za zavarovanje posojila, vendar so ugotovili, da podjetje na transakcijskem računu nima sredstev. Zato so predlagali stečaj. V Tari so sicer temu nasprotovali, vendar je sodišče podpdo banko, saj je tudi finančni izvedenec potrdil, da podjetje ni

sposobno poravnati zapadli obveznosti.

Vzpon Tare se je začel let 1999 z nakupom Štajerske p vovarne, padec pa že kone leta 2000, ko so v podjetj uvedli prisilno poravnavo Predlani so se poskušali reš ti z dokapitalizacijo, venda nihče v pivovarno ni hotel vlc žiti denarja. Herman Ma\p je takrat za vse težave kriv obe največji pivovarni, češ ci sta jih načrtno izrinili iz ti govin, ker se je njihov dele na trgu piva povzpel že na odstotkov.

Št. 28-10. julij 2003

gospodarstvo

7

Kitajski sladoled z okusom Etola

Celjska tovarna arom in eteričnih olj bo na Kitajskem postavila proizvodni obrat - Kitajska zanimiva tudi kot nabavni trg

Med redkimi slovenskimi podjetji, ki so Kitajsko le uvrstila kot enega svojih razvojnih trgov, od katerega veliko pričakujejo, je tudi celjski Etol. Za zdaj je njihovih promet s šestim največjim gospodarstvom sveta še zelo skromen, saj bo letos dosegel le 100.000 cvrov. Že v naslednjih petih letih naj bi se promet po-i^ečal za najmanj desetkrat, saj nameravajo na Kitajskem odpreti mešano podjetje in postaviti proizvodni obrat.

Etol se je na kitajski trg odpravil konec leta 2001. V mestu Guangchou, ki je središ-Ce ene najrazvitejših in gospodarsko najpomembnejših provinc Guangdong, je z nizozemskim trgovskim podjetjem odprl skupno predstavništvo. Do danes se je razširil že na območje Shangha-ja, kjer ima stalnega predstavnika in skladišče. Kitajskim partnerjem ponuja predvsem izdelke za konditorsko dejavnost, ki je v tej državi ena od najbolj razvitih panog živilske industrije.

Po besedah predsednika uprave Ivana Fermeta bo Etol v prihodnjih letih razširil prodajno mrežo na večino obalnih provinc in tudi v !"azvitejše regije v notranjosti Kitajske. »Konkurenca je zelo velika, saj se srečujemo z vsemi največjimi multina-:ionalkami, vendar je kljub temu na tem velikem trgu za

dosti prostora tudi za naše podjetje. Prepričan sem, da se bomo tudi na Kitajskem sčasoma usidrali tako dobro kot smo se na trgih zahodne in vzhodne Evrope,« pravi Fer-me. V preteklih dveh letih so intenzivno testirali trg, saj je v njihovem primeru zelo pomembno, da poznajo lokalni okus. »Koncentrat posamičnih sadežev je pri njih popolnoma drugačen kot pri nas. Zato tudi ni mogoče preprosto prenesti obstoječih izdelkov na trg, ampak jih je

treba prilagoditi lokalnemu okusu,« pojasnjuje član uprave Zdenko Zanoški in dodaja, da želijo na Kitajskem uspeti predvsem na področjih tako imenovanega alkohola, konditorstva in sladoledov.

Na Kitajskem dodelava okusov

čeprav jim v prvem polletju zaradi sarsa posli s Kitajsko niso šli tako dobro kot

so pričakovali, je Zanoški prepričan, da bodo ob koncu leta dosegli načrtovanih 100 tisoč evrov prometa. Zaradi vseh nadaljnjih aktivnosti, ki jih v tem in prihodnjem letu še načrtujejo na kitajskem trgu, pa v Etolu pričakujejo, da bodo v dveh ali treh letih povečali promet na 500 tisoč evrov, v petih letih pa naj bi se prodaja povzpela na najmanj milijon evrov. Ker pa Kitajska kljub vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo še vedno z zelo visokimi carinami in drugimi dajatvami ščiti svojo industrijo, se v Etolu zelo resno pripravljajo na ustanovitev mešanega podjetja in na zagon proizvodnega obrata. »Z lastno proizvodnjo bi izvoz na Kitajsko občutno znižali, saj bi iz Slovenije dobavljali le manjše količine najnujnejših sestavin, vse ostale surovine bi kupovali na kitajskem trgu. S tem bi bistveno pocenili proizvodnjo, izdelke pa bi tako s ceno kot z okusom še bolj približali potrošnikom,« pojasnjuje Ivan Ferme.

Slovenska podjetja iz Kitajske raje uvažajo kot pa vanjo izvažajo. Lani so od tam uvozila za 225,4 milijona dolarjev blaga, izvozila pa le za 29,5 milijona dolarjev.

Zaradi cenejših surovin, ki so že znane v Evropi, na primer sladilo in citronska kislina, je Kitajska za Etol zanimiva tudi kot nabavni trg. Ker pa so kitajski prodajalci vajeni zelo velikih številk, količine, ki jih Etol potrebuje za svojo proizvodnjo, pa premajhne, si tudi pri tem pomagajo s tujim partnerjem.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Čeprav je blagovna menjava Etola s Kitajsko še zelo skromna, je celjsko podjetje prejšnji teden obiskala delegacija veleposlaništva LR Kitajske v Slovenije. Veleposlanika Xu Jiana (na fotografiji se rokuje s predsednikom uprave Etola Ivanom Fermetom) je zlasti zanimalo, kakšne načrte imajo Celjani na kitajskem trgu in katere so največje težave pri prodiranju v njihovo državo.

IMIrko Tuš prenavlja centralni komite

Engrotuš postal solastnik znamenite stolpnice v Beogradu - Namesto politikov domači in tuji poslovneži

Celjskega podjetnika Mirila Tuša poleg trgovine za široko potrošnjo očitno vse ®olj zanima tudi trgovanje ^ nepremičninami. Potem ^^ je lani v Celju kupil in letos tudi že prodal okrog ^0.000 kvadratnih metrov "elik kompleks nekdanje Libele, je pred kratkim po-solastnik ene najbolj Gnanih stavb v bivši Jugoslaviji - 23-nadstropne stolpnice v Beogradu, v kateri je '"lel sedež CK ZKJ. ^ V Engrotušu o podrobnostih nakupa ne želijo govori-f^edkobesedni so tudi pri pojasnjevanju, koliko jih bo »tala prenova precej poškodovane zgradbe na sotočju ^^ve in Donave, v kateri je ^red Natovim bombnim na-padom leta 1999 imela sedež ^•^anka Miloševičeve žene ^""jane Markovič. Direktor

Aleksander Svetelšek je povedal le to, da so pred dvema mesecema v srbski prestolnici odprli podjetje Tuš Beograd, preko katerega so kupili lastniški delež v mednarodnem podjetju, ki ima že nekaj časa v lasti tudi nekdanjo stavbo centralnega komiteja. Imena podjetja ni želel razkriti, da gre za poslovno skrivnost pa je odgovoril tudi na vprašanje, kdo bo prenavljal stolpnico.

Vse skupaj gotovo ne bo poceni, vendar so očitno strokovnjaki ocenili, da je stavba bolj primerna za obnovo kot za rušenje. Zgrajena je zelo kvalitetno, pa tudi poškodbe zaradi bombardiranja niso prehude. »Naš cilj je prenoviti zgradbo v sodobni po-slovno-informacijski in komunikacijski center, ki bo že sredi prihodnjega leta pri

pravljen za najemnike. Beograd bo prej ali slej zopet središče Balkana in takšna zgradba bo gotovo zanimiva za domača in tuja podjetja. V nakupu stavbe vidimo torej le dobro poslovno priložnost,« je povedal Svetelšek.

V Engrotušu za zdaj o širitvi trgovske mreže na srbski trg še ne razmišljajo. Strategijo prodora so sicer že naredili, je dejal Aleksander Svetelšek, vendar bo Srbija morala še nekaj časa počakati, saj želijo najprej izpeljati vse svoje načrte v Sloveniji.

JANJA INTIHAR

Poskočni Infond Holding

Minuli teden je bilo trgovanje na Slovenski borzi glede na promet ponovno na nekoliko nižjih nivojih. Pojavil pa se je nepričakovani novi adut - delnica Infond Holdinga, katerega cena se je od srede do torka povečala kar za 8,4%. Ob skupnem prometu petih dni v višini 108 milijonov SIT delnica ne velja ravno za najprometnejšo, vendar njena rast ni zanemarljiva.

Pregled izbranih vrednostnih papirjev v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003

Napovedani odlični polletni prodajni rezultati Krke

Sredino dogajanje v minulem tednu so po prometu zaznamovale obveznice RS27, RS50 ter S0S2E, opaznejše pa so še bile delnice Krke, Petrola, Laškega in Gorenja. Ravno slednje so končno uspele zaustaviti nenehno padanje njihovega tečaja. Do torka so pridobile kar 3,9% na vrednosti. Četrtek je bil v znamenju treh večjih poslov: 646 milijonov SIT pri IDu Triglav steber 1, ter dva posla po 561 milijonov SIT pri Heliosu ter potovalni družbi Alpetour. V petek je ponovno bil v ospredju večji sveženj v višini 211 milijonov SIT, z delnico Nacionalne finančne družbe 2, na borzni ko-taciji pa so bile opaznejše delnice Mercatorja in Krke. Slednje so bile tudi pred zaključkom trgovanja zaustavljene, saj je potekala skupščina te družbe. Tam bi lahko prišlo do razkritja nekaterih informacij, ki bi lahko ključno vplivale na tržno ceno te delnice. Navadno se vodstvo Ljubljanske borze v takšnem primeru odloči za zaustavitev trgovanja s takšno delnico. Dejansko so na skupščini tudi bile podane določene cenovno občutljive informacije. Predsednik uprave Krke, Miloš Kovačič, je namreč razkril, da so ob polletju poslovni rezultati novomeške Krke zelo dobri. Fizično naj bi prodajo povečali za 24%, vrednostno pa nekoliko manj, predvsem zaradi težav z ameriškim dolarjem.

Vrednost in sprememba indeksov v obdobju od 2. 7. do 8. 7. 2003

Preoblikovanje bo neobdavčeno

Kar zadeva tekoči prevzem Aktive Investa, vsaj za enkrat še ni zaznati večjega navala. Mogoče se bo dogajanje nekoliko spremenilo po ponedeljkovi objavi mnenja uprave Aktive Investa, da bo tudi slednja sprejela prevzemno ponudbo po 22.000 SIT za delnico. Na tak način želi uprava prepričati tudi ostale male delničarje k prodaji delnic. Ena izmed razveseljivejših novic za delničarje PID-ov ter ID-ov pa je bila petkova objava finančnega ministrstva, da preoblikovanje teh oblik družb v vzajemne sklade ne bo obdavčeno zaradi kapitalskih dobičkov. To je po eni strani tudi smotrno, saj se preoblikovanje naredi ne glede na voljo malih delničarjev (in je tudi zakonsko določeno), medtem ko je prodaja vrednostnih papirjev (ali enot premoženja skladov) odločitev vsakega posameznika. Če je torej nekdo lastnik na primer določenega ID-a, ki se bo preoblikoval v vzajemni sklad, mu zaradi tega ob preoblikovanju ne bo potrebno plačevati kapitalskega dobička. Slednjega pa bo moral vendarle plačati v primeru, če je od nakupa ID-a do prodaje (kasneje preoblikovanih) točk vzajemnih skladov poteklo manj kot 3 leta.

VALTER GRILANC, analitik

Št. 28-10. julij 2003

8

AKCIJA

Župnik iz

celice smrti

Na obisku pri zlatomašniku Janezu Bračunu, kuratu v Domu upokojencev

Polzela

čeprav duhovnike srečujemo skoraj vsak dan, jih kar premalo poznamo. Kaj jih je vodilo v službo Bogu, kakšno je njihovo življenje, o čem razmišljajo in kako gledajo na svet... Potrudili se bomo, da bomo predstavili življenje duhovnikov, ki nas spremljajo ob vseh pomembnejših življenjskih mejnikih, sami pa boste s priloženim kuponom odločali, katerega župnika bomo obiskali.

Veliko naših bralcev že pozna Janeza Bračuna, zlato-mašnika in najstarejšega duhovnika v Spodnji Savinjski dolini, ki je opravljal dušno pastirstvo v Grižah in na Rečici ob Savinji, sedaj pa dela v Domu upokojencev na Polzeli. »Ohranimo lep spomin na pretekla leta in se znova izročajmo v Božje roke.« To geslo si je izbral Janez Bra-čun, ki letos slavi 50 let ma-šniškega posvečenja.

»Nič ne jamram, dobro je biti tukaj,« je duhovnik Bra-čun opisal življenje v polzel-skem Domu upokojencev, kjer že deveto leto kot redni in hišni duhovnik, torej ku-rat, skrbi za duhovno življenje starostnikov in vseh, ki so našli svoj drugi dom na Polzeli. Varovanci doma se zbirajo v kapeli v Kristalni dvorani, kjer poteka skupna molitev in bogoslužje, enkrat tedensko ob petkih pa gospod Bračun v novi stavbi vodi skupino starostnikov za samopomoč.

»To ni bogoslužje, temveč gre bolj za zbiranje in pogovore na podlagi Svetega pisma in Božje besede. Razmišljamo predvsem o smislu življenja, staranja in umiranja, hkrad pa je to priložnost za skupno kesanje in prejem svetega obhajila.« V skupino prihajajo različni ljudje, predvsem tisti, ki jih omejuje bolezen ali drugi vzroki. Gospod Bračun skrbi tudi za težko bolne in onemogle, ki ležijo v sobah, z velikim spoštovanjem pa govori o ljudeh okoli sebe in njihovih osebnih, včasih tudi tragičnih zgodbah.

Življenje, ki ne prizanaša

Bogato življenje Janeza Bračuna se je pričelo leta 1926 v Podčetrtku. Kot petleten fante se je preselil v Pod-sredo k starim staršem, kjer je obiskoval šolo, kasneje tudi gimnazijo. »Moja pot do duhovniškega poklica ni bila tako enostavna, saj sem kar precej občutil posledice druge svetovne vojne. Leta 1946 sem se iz ameriškega ujetništva vrnil prizadet, razrvan in iz-mozgan človek,« je pripovedoval Bračun in nizal spomine

na leta trpljenja v nemški vojski, kamor so ga vpoklicali kot sina Maistrovega borca. Koncem januarja 1945 so bili vojaki obkroženi, v agoniji čakali, ali bodo umrli od lakote ali mraza; Bračun pa se je, sicer z ozeblinami, ki so mu pustile pečat za vse življenje, rešil v zadnjem trenutku. »Mogoče sem se v znak hvaležnosti, da sem preživel, odločil za duhovniški poklic. Končno sem bil leta 1945 na spisku za likvidacijo, preživel 6 tednov v celici 9, torej celici smrti v celjskem Starem piskru, pa tudi kasneje so me večkrat zasliševali,« je razgrinjal preteklost Bračun v prijetni sobici na Polzeli. »Dosti let sem se grizel, sedaj pa mi je malce odleglo pri srcu, ker si o dogajanju sploh upam spregovoriti - prej nisem smel izpovedati, kar sem čutil v sebi.«

Po vojni se je s pomočjo župnika Zidanška vrnil v gim-nazijo, kjer je slišal marsikatero pikro in zafrkantsko na račun duhovnikov. »Sam sem poznal veliko duhovnikov in govorice so se mi zdele kot krivična obsodba. Tudi zato sem se odločil, da si bom to stvar pobliže ogledal,« se je prešerno nasmejal Bračun in obudil spomin na leta, ko so mu ponujali štipendijo, službo in druge ugodnosti, če bi le opustil misel na teologijo. »Dandanes ne pritiskajo s takšno silo, mislim pa, da je naš poklic še vedno manj vreden oziroma da odnosi med cerkvijo in dr

žavo še vedno niso urejeni in smo duhovniki obravnavani kot mali obrtniki.«

Službeno pot je mladi duhovnik pričel v Grižah, kjer je letos v sredini maja prvič daroval zlato mašo. »Dobrih 13 let življenja me veže na Griže. Še vedno se počutim, kot bi se vrnil domov. Neverjetno, kako prva leta du-hovništva ostanejo v ljudeh -globokih doživetij z zlate maše pa pravzaprav ne morem opisati,« pravi zlatomašnik. Prvo ponovitev zlate maše so pripravili v domu upokojencev, kjer je župnika Bračuna ganila pozornost in svečana slovesnost, ki so jo pripravili v domski upravi. Zlatomašnik je maševal tudi v Pod-sredi, kjer je ponosen na obnovljeno cerkev, posvečeno Janezu Krstniku. Na Rečici ob Savinji, kjer je opravljal službo dušnega pastirja polnih 27 let, pa so slovesnost zlate maše pripravili konec junija. »Z Rečice sem, čeprav mi seveda ni bilo vseeno, šel pomirjen, spremljal me je Božji blagoslov,« je poudaril Bračun in obudil spomin na leta, ko je svoje poslanstvo opravljal peš ali s kolesom. Rečiška fara je namreč precej velika, z več cerkvami. »Ko sem se vračal z Gorice ali s Črete, me je vedno znova očaral in prevzel pogled proti Rečici. Vedno sem čutil poseben ponos,« pravi župnik, ki je v veliki meri oblikoval sedanji utrip Rečice. Zlato mašo bo Janez Bračun daroval še 20. julija na Polzeli.

Vera in življenje

v Domu upokojencev na Polzeli Janez Bračun preživlja aktivno in bogato življenje. Sicer ne gleda televizije, pa tudi »na računalnik in internet se ne spoznam,« se prešerno nasmeji, zato pa v roke rad vzame dobro knjigo. Sedaj bere knjigo Bog in svet, s podnaslovom Vera in življenje v našem času, v kateri je objavljen pogovor kardinala Josepha Ratzingerja z novinarjem Petrom See-vi^aldom. »Gre za razmišljanje, kaj bo cerkev napravila, kako bo evangelizirala današnji svet. Morala, kultura, sociala... vse je nekako na tleh. Življenje postaja vedno bolj brutalno in agresivno,« je prepričan Bračun.

»V zadnjem času smo priča udarjanju po cerkvi, kot da bi bili vsi iztirjenci - pa vendar bo moral vsak priznati in prevzeti svoje grehe. Ničesar ne opravičujem, vsi smo grešniki. Rešitev bi bila, če bi eni in drugi postali boljši ter si medsebojno lajšali in lepšali življenje. Socialnih stisk, trpljenja... ne moremo odpraviti, lahko pa jih olajšamo.« In v svojem življenju je gospod Janez Bračun olajšal veliko gorja, raz-dal nešteto lepih misli in mnogim pomagal poiskati pravo pot.

URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR

Zlatomašnik Janez Bračun

: ro PES

z očmi Afričani

Za poletne mesece lahko izberemo tudi kakšno lahkot-nejše pomenkovanje. Kim je v anglosaškem svetu bolj kot ne žensko ime, a v tem primeru gre za moško. Kim je Južnoafričan angleškega porekla, živel pa je nekaj let v Švici. Pred časom je bil na obisku v Sloveniji kot predstavnik enega izmed turističnih podjetij, kjer je zaposlen zadnji dve leti. Pred tem je bil fotograf, med drugim tudi vojni. Pokrival je predvsem spore znotraj afriškega kontinenta, v Južnoafriški republiki pa je poznan predvsem po svoji fotografiji Renesansa, na kateri je ujel trenutek, ko iz zapora prihaja Nelson Mandela, v rokah pa drži državljansko listino pravic. Bil je eden izmed redkih fotografov, ki jim je bilo dano fotografirati ta trenutek, še posebej belih. Čez čas je opustil poklic, za katerega je menil, da je preveč krvav, posvetil se je turizmu.

Ko je bil tu, je obiskal praktično precej tistega, kar Slovenija lahko ponudi. Pred tem je videl Češko, Avstrijo, Slovaško in Madžarsko. Po tem sva se zapletla v primerjalne pogovore med naštetimi državami in premlevala, kaj je tisto, kar bi bilo za tujca, kot je bil on, najbolj zanimivo. Njegova zanimiva ugotovitev je bila, da smo Slovenci najbližje tisti .predstavi, ki jo človek z drugega konca sveta dobi, če pr-ebira o tem, kakšna je Avstro-Ogrska nekoč bila. V Sloveniji se je, po Kimo-vih besedah, ustavil čas nekdanje AO. Oporekal sem mu, češ, kaj pa Avstrija. Preveč poudarja svojo preteklost, tako da izgleda vse skupaj preveč načičkano. Pa Češka, sem nadaljeval? Preveč jo je uničil komunizem, ljudje so slabe volje. Pa Madžarska? Še huje, je odgovoril. Samo v Sloveniji še najdeš ljudi, ki v resnici izdelujejo nekatere

stvari na način, kot so ga v A(; v preteklosti. Baje je bil pij nekem čevljarju v Tržiču, kj^ je doživel natančno to. j Sicer vsi vemo, da stara ob^ izumira, toda nekaj je še irr^ mo. Nenazadnje so tudi v C^ lju ulice, ki jih je rodila obr^ v zadnjem času lahko o tei^ prebiramo celo knjigo AlelJ sandra Žižka, ki je sicer zg(^ dovinska, poleg tega imamj še zmeraj nekaj obrtnikov. S^ veda gre pri vsem tem zgoi za nekakšno romantično \\ zijo, kako bi bilo fino, če Ij ne bilo realnosti, a prostoj se pravi številni lokali v mes{ nem jedru, obstajajo in v da lu mesta bi se morda lahk? zadržal ta občutek, ki ga ]\ Kim doživel v Celju. Kar | bilo zanj najbolj moteče, | bilo pravzaprav tisto, kar ^ izdajala izjava frontmana sku pine Chumbawamba ali pa nekaj podobnega, ki se je izraj zil v smislu: »Všeč mi je ti\ ni tako kot povsod drugol Rad imam pestrost, različ< ljudi, načine mišljenja. I prenesem, da Amerika vi da svetu, kamorkoli se ob nem, povsod naletim nanjo Preprosta razmišljan dveh brihtnih fantov, ki zi gotovo precej povesta vzdušju, nekoč v AO imeni vanem »Gemutlichkeit«, ki | očitno še ni zmanjkalo, ki) del našega kolektivnega zn čaja. Sicer pa, čas dopuste se je že pričel, imate mo nost, da z obiskom tujine vrnitvijo domov, še lažje z čutite »prijetnost doma«.

MOHOR HUDI

MOHOR HUDEJ

Št. 28-10. julij 2003

REPORTAŽA

9

Nostalgicne modne zapovedi

Uspela modna revija v organizaciji Društva kmečkih žena Ponikva

2lati časi, kam hitite, bi ihko podnaslovili Kmeč-p popoldne pod lipo na Po-llivi, ki so ga članice Druš-fa kmečkih žena Ponikva fi Žalcu posvetile nekda-^im modnim smernicam, fudi letos so žene pod odstvom Nevenke Jelen ripravile dogodek, o kate-fm se bo še govorilo. »Kmeč-b popoldne pod lipo smo rvič organizirale pred sed-limi leti, na njem pa naj bi redvsem obujali stare obi-jje,« je povedala Nevenka »len. Tako so članice druš-fa s Ponikve že prikazale več bičajev, povezanih z obira-jem hmelja, lani so se loti-»igre Prisega ob polnoči, le-)s pa so pripravile modno »vijo starih oblačil. »Malce odo pobrskale po starih skri-jah in po literaturi, nastala a je zanimiva modna revi-i, v kateri so kot maneken-e nastopile kar naše člani-e.« In navdušile množico, ki e je v nedeljskem popold-evu zbrala pod lipo pri lomškovem domu.

Res je, da povabila na Dior-jeve revije verjetno ne bo, toda ženske, moški in najmlajši so se znali zavrteti na pisti in v duhu Prešernove Urške obračati petč. Dogajanje na modni pisti se je namreč pričelo v času Prešerna in Pri-micove Julije. »V pasu stisnjena oblačila, kovinski stezniki...,« je podrobno našteval Jože Jezernik, bolje rečeno Krumpakov Pepi. Je že tako, da so (in še) modne zapovedi veljale tako za ženski kot za moški svet - zato so ženskemu društvu kot vsa leta doslej pomagali pevci moškega pevskega zbora s Ponikve.

Podrobni uvodni predstavitvi so sledile obleke, tudi kopalke, iz začetka 20. stoletja. Da mora biti obleka ukrojena po životu, je bilo slišati iz knjige nasvetov o oblačenju s častitljivo letnico 1902. Kot rdeča nit teh nasvetov je bilo dejstvo, da mora obleka služiti za varovanje života, ne pa za razkazovanje. »Kako nespametna so gizdava dekleta, ki si prete

sno zavezujejo ruto okrog vratu in so potem zabuhla v obraz,« so menili naši predniki. Danes bi jih ob prvem koraku po ulicah itak zadel mrtvoud, pred katerim naj bi jih varovala takratna oblačila.

V začetku 20. stoletja se je borba za enakopravnost odrazila tudi v ženskem oblačenju. »Dame so se znebile steznikov in začele nositi udobna, ohlapna oblačila, veliko krzna in druge dodatke,« je razlagal Pepi, njegovi razlagi pa bi naša modna svetovalka Vlasta Cah Žerovnik zagotovo dodala še kakšno bolj strokovno podrobnost. Kljub temu so se obiskovalci neizmerno zabavali, sploh potem, ko so po dolgem času spet videli pravo kmečko nošo. Vse obleke v tem času so bile spredene iz domače lanene preje. K hiši so prihajale vaške šivilje, ki so sešile obleke za celo družino. Na modni reviji na Ponikvi so pokazali tudi, kaj so ljudje v tem času nosili pod bluzami in oblekami. Spodnje perilo iz finega platna, ozaljšano s čip

kami, je bilo prava paša za oči, in mimogrede smo osumili članice društva, da so ga za to priliko na novo sešile.

Sodobni čas

Organizatorke so na modni pisti predstavile tudi poročni obleki iz obdobja med obema vojnama, torej iz časa, ko se je tudi na podeželju vse bolj uveljavljala industrijska proizvodnja. Potem se je tudi na pisti pričel čas nostalgije oziroma čas, ki se ga mnogi še spominjajo. Prikazali so rudarsko, nii-ličniško, vojaško in gasUsko uniformo, ki so pustile pečat v takratnem življenju. Večerne obleke za posebne priložnosti so marsikateri obiskovalki pričarale spomin na mladost, maturantski ples ali gala zabavo, punčke in oblekice iz Italije pa na čase »romanja v Trst«.

Manekenke in manekeni na Ponikvi so se pravočasno preob-lekli, se zavrteli pred občinstvom in v zadnjem izhodu pokazali, kako so se oblekli za veselični del prireditve. »Naš namen je bil, da bi starejši z

veseljem obujali spomine, mladi pa ugotovili, da stara oblačila sploh niso bila tako slaba -nekateri detajli pa so itak spet v modi,« je poudarila Darja Jezernik, predstavnica društva. Presenetilo je tudi povabilo or-ganizatoric, naj obiskovalci svoje pripombe vpišejo v knjigo

vtisov. V njej verjetno pritožb in kritik ne bodo mogle prebrati, saj so dokazale, da se da z dobro zamislijo in verjetno kar nekaj truda še kako prijetno presenetiti zbrano množico.

URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR

Moda iz časa Prešerna in njegove Julije.

Razen rudarske, ki jo še uporabljajo za svečane priložnosti, so druge uniforme že nadomestili z novimi.

Izhod v svečanih oblekah.

Nekdanje stroge modne zapovedi.

Maenkenke so prikazale tudi praktičnost oblačil.

K poročni obleki je sodilo umetno cvetje.

Punčki po modi iz Trsta.

Št. 28 - 10. julij 2003

10

REPORTAŽA

Dave Hooper z improviziranim splavom

Prebijanje čez jez

Pustolovščina adrenalina in žuljev

Prvi Adventure Race Slovenia privabil kar 29 moštev iz Velike Britanije, Češke, Poljske, Hrvaške in Slovenije

Ekipa Spleepmonsters.com iz Velike Britanije je zmagovalka prve t. i. pustolovske tekme v Sloveniji, ki se je odvijala od petka do nedelje v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ter Savinjskih Alpah. S progo - več kot 200 kilometrov plavanja, gorskega kolesarjenja, orientacijskega teka, trekinga, planinarjenja, jamarstva, spuščanja po vrvi, raftinga in kajakaštva - so opravili v 47 urah in 38 minutah. Od prijavljenih 32 ekip jih je štartalo 29, končalo pa devet.

»Na štartu sem se vprašal, ali je toliko dobrih ali pa ne vedo, v kaj se spuščajo,« je tretji dan tekmovanja v Kam-pu Savinja, kjer so morale ekipe sestaviti mini splav in se prek dveh jezov spustiti do Na-zarij, povedal Marko Lihte-neker, vodja ekipe Gorske reševalne službe Celje, ki je dosti časa vodila, na koncu pa zasedla drugo mesto z zaostankom dobrih dveh ur. Celjski gorskih reševalcev v napovedih zmagovalcev niso niti omenjali, medtem ko ekipa slovenske vojske kot eden od treh favoritov (poleg njih še Čehi in Britanci) sploh ni prišla do cilja. Tja je kot tretja prišla prav češka ekipa Czech Extreme, 45 minut za Celja-

Iz Šaleške v Logarsko dolino

Štart tekmovanja je bil na Titovem trgu v Velenju, od

koder so tekmovalci tekli do Velenjskega jezera, kjer so jih čakali trije kilometri plavanja s plavutmi. Iz vode na kolo ter do Škalskih Cirkovc in Hude luknje. Sledilo je trikilo-metrsko mokro in blatno prebijanje čez jamo. Do izhoda iz jame so bile ekipe še precej izenačene, na poti preko Graške Gore do naslednje kontrolne točke v Topolšici pa je že prišlo do prvih razlik. Tekmovalci so pot nadaljevali preko Andrejevega do

ma na Slemenu, Doma j Smrekovcu do Petelinje! Naslednji postaji sta bili I ča pod Olševo in Penzijon Razpotju, kjer je bila zaii nevarnosti hoje v temi tu nočna cona (ekipe do čei?j ure zjutraj niso smele nad Ijevati).

Po jutranjem vzponu na f rošico ter sestopu do Igl^ Logarski dolini je bil na sti adrenalinski 70-metr spust po vrvi. Sobota se je il daljevala v znamenju hojj Koča na Loki, Koča na Tri niku in Dom na Smrekov« Kot se je izkazalo, je bilo nedeljo zjutraj najhujše že tekmovalci. Preko Ljubn? so prišli do Kampa Savin] iz avtomobilskih zračnic i delali improviziran splav ( je bil namenjen zgolj za p Ijago) in se spustili do Na2 rij, kjer so »presedlali« v k jake in veslali do Letuša. i zaključek so iz Rečice ob Pi kolesarili do cilja ob Velel skem jezeru.

Meje človešk zmogljivosti

Tovrstna tekmovanja di god organizirajo že dalj ^ sa, nastala pa so iz želje t veka po preizkušanju ski nih meja svojih psihofiziči zmogljivosti. V njih so zdi ženi klasični maraton, orif tacijski in gorski teki, trii Ion... Gre za skrajne napo saj takšna pustolovščina I ja več dni in zahteva cel< človeka oziroma ekipe za vse. Ekipe so štiričlansi v posamezni mora biti v en predstavnik nasprotnfl spola, delovati pa mora t mogeno, saj morajo vsi ni opraviti vse naloge - na W trolnih točkah in cilju Štf ekipa kot eden. Tekmoval na določenih kontrolnih tu kah čakajo zaboji z oprefl

S kajakom od Nazarij do Letuša

70-metrski spust po vrvi

Št. 28-10. julij 2003

REPORTAŽA

11

Sleepmonsters.com: Ski Sharp. Dave Hooper, Hovvard Lowe in Fiona Paterson

Skupaj proti reki

Končno na cilju - Fiona Paterson in Hovvard Lowe

Tri kilometre v jami po mokrem in blatnem

Počitek

Tekmovalci so imeli največ težav z žulji.

Užitek

in hrano, sami pa določajo taktiko gibanja, pripravo hrane in morebitne počitke.

Taborniški rod Jezerski zmaj iz Velenja se je odločil tovrstno tekmovanje pripeljati tudi v Slovenijo. Fantje in dekleta so nastopali na podobnih tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem, izkušnje pa imajo že z organiziranjem orientacijskih tekov. Razmerja, dolžino in kombinacije disciplin določi organizator glede na teren. Vsak teren je specifičen, poleg tekmovanja pa gre tudi za spoznavanje naravnih lepot, zato so tovrstna tekmovanja enkratna priložnost za mednarodno promocijo.

»S tekmo smo zelo zadovoljni, kljub temu, da je do

sti ekip odpadlo,« je povedal Peter Vrčkovnik, direktor tekmovanja. »Razlog je v tem, da je to v Sloveniji nova zvrst tekmovanja in ekipe niso vedele, kaj lahko pričakujejo. Sedaj vedo, kaj jih čaka naslednje leto, in bodo na tekmo bolje pripravljeni,« meni Vrčkovnik in dodaja, da je bil namen zajeti čim več naravnih znamenitosti. »Bistvo ni bilo le tekmovanje kot tako, ampak tudi spoznavanje lepot Savinjske in Šaleške doline.«

Otiščana stopala

Tekmovalcem je bila najtežja dolgotrajna hoja. »To je prepuščeno organizatorju.

Na takšne stvari je potrebno biti pripravljen, saj gre za pustolovsko tekmo. Čar je v nepričakovanem in to je tisto, kar žene najmočnejše do cilja,« je Vrčkovnik zavrnil očitke o nesorazmernosti hoje in ostalih disciplin.

Najpogostejša težava so bili žulji in pomanjkanje spanja: »Mislim, da smo vsega skupaj spali 90 minut. Aja, in še za pet minut sem zadremala kar med hojo, ko sta me podpirala kolega iz ekipe,« je utrujena, a še vedno nasmejana povedala Fiona Paterson iz zmagovalne ekipe. »Tekma je bila težka; najtežji del je bila hoja, saj smo hodili kar 25 ur.« Vseeno pa je bilo enkratno doživetje. »Spuščanje po vrvi je bilo super, čeprav me je bilo zelo strah (smeh). Prvi del reke, splavarjenje, mi ni bil všeč, saj sem do kolen bredla po blatu; bilo je umazano in smrdelo je. Vožnja s kajaki pa je bila čudovita in zelo zabavna.«

Vodja zmagovalne ekipe Dave Hooper je potrdil:» Po

glejte moje gležnje, kako so zatečeni. Kljub temu pa sem zelo užival v gorah. Prvič sem bil v visokogorju; opazoval sem pokrajino, živali. Fantastično.«

»Najtežje je bilo spodbujati ekipo, da je delovala homogeno,« je povedal Grega Justin, GRS Celje, dopolnil pa ga je Marko Lihte-neker: »Zelo zanimiva dirka. In obenem zelo naporna. Mislim, da so vsi deli težki; nekdo je specialist v določeni disciplini in mu je tista lažja. Zbrali smo se tri dni pred tekmo, posebej za to pa nismo trenirali.« Celjani so članico dobili prek Interneta, Mariborčanko Tadejo Viler, ki drugače trenira triatlon. Tudi ona je bila na koncu pošteno izčrpana: »Sicer nobena od disciplin ne izstopa po težavnosti, uniči te pa trajanje. Tri ure gledaš isto sliko. Psihološko je naporno.«

JURE BERNARD Foto: ARS, GREGOR KATIČ, JURE BERNARD

Več informacij o sami tekmi, njen podroben potek in rezuhate si lahko ogledate na strani ars.rutka.net.

Št. 28-10. julij 2003

12

Najprej kanalizacija, nato turizem

Ureditev kanalizacije in izboljšanje kakovosti Šmartinskega jezera v šestih do sedmih letih -Varovanje okolja in ekološko kmetovanje

Tema okrogle mize, ki je bila v soboto v Kulturnem domu Šmartno v Rožni dolini, je bila varovanje okolja na lokalni ravni. Predstavili so program sanacije Šmartinskega jezera, projekt varovanja okolja po načelih Lokalne agende 21 in prednosti ekološkega kmetovanja.

Glavni cilj je gradnja kanalizacije na območju v neposredni bližini Šmartinskega jezera, je povedal Jože Smodila s Komunalne direkcije Mestne občine Celje - potrebno je urediti odtok odplak in fekalij iz 45 gospodinjstev na tem področju. Smodila je še dodal, da mora biti ureditev v skupnem interesu občine in domačinov. Sanacijo bodo tudi delno sofinancirali, in sicer je za ureditev gnojišč in jam za gnojnico skupaj namenjen milijon tolarjev. S tem denarjem bodo krili do 40 odstotkov stroškov investicije, namenjen pa je domačijam na zbirnem območju vod, ki se stekajo v Šmartinsko jezero. Leto naj bi sanirali v šestih do sedmih letih,'stroški pa naj bi znašali okoli milijarde tolarjev. Izboljšali naj bi kakovost vode - iz četrtega naj bi prešla vsaj v drugi kakovost

ni razred - ter zgradili čistilne naprave in vodovod. Na vprašanje o razvoju turizma je Smodila povedal, da sta ureditev kanalizacije in izboljšanje kakovosti vode predpogoj za turizem na Šmartin-skem jezeru.

Nina Mašat z Zavoda za planiranje in izgradnjo Celje je predstavila program varstva okolja po načelih Lokalne agende 21, s katerim je letos začela tudi MO Celje. Ta program izhaja iz Agende 21, sprejete 1992 v Riu de Janeiru, ki je dogovor voditeljev 179 držav o nujnosti trajnostnega razvoja na področju družbe, gospodarstva in okolja. Glavni namen je pripraviti dolgoročen program, s katerim bi določili prioritete in cilje pri gospodarjenju z naravnim okoljem in viri, ohranjali vitalnost in pestrost okolja, usposobili skupnosti za odgovorno ravnanje z okoljem in skušali spremeniti odnos posameznika do varovanja okolja. Pri oblikovanju programa bodo upoštevali rezultate analize trenutnega stanja okolja ter stališča zainteresirane javnosti, ki jih bodo dobili na delavnicah (prve so bile 23. in 24. junija, naslednje bodo jeseni), in lokalnih

gospodarstvenikov. Izdelali bodo tudi podprograme za določena področja (turizem, kmetijstvo, naravno okolje) ter določili njihove nosilce in potreben denar. Po besedah Maša-tove ne gre za zaključen projekt, ampak ga bo mogoče sproti dopolnjevati.

K ohranjanju okolja lahko prispevamo tudi z ekološkim kmetovanjem. Darija Trpina in Mitja Dimec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje sta predstavila ta način kmetovanja, ki upošteva naravne zakonitosti ekosistemov (kolobarjenje, uporaba organskih gnojil, obvezen izpust živali...). Kmetovalec, ki se odloči za ekološko kmetovanje, najprej podpiše pogodbo s kontrolno organizacijo, sledi dveletno obdobje preusmeritve, med tem časom že prejema subvencije, nato pa, če izpolnjuje vse pogoje, prejme certifikat. Na trgu naj bi ti pridelki dosegali do 30 odstotkov višje cene. Trenutno sta na območju KS Šmartno v Rožni dolini dva ekološka kmetovalca, vendar pa je bilo, kot je povedala Mašatova, na delavnicah junija precej zanimanja. V prihodnje naj bi povečali kontrolo kmetij, dvignili pridelavo glede na potrebe trga in ozavešča-li potrošnike.

JURE BERNARD

Z medaljami iz Dublina

Oskrbovanca celjskega Centra za varstvo in delo Golovec, Peter Horvat in Sandi Boršič, sta se iz irskega Dublina, kjer je bila letošnja specialna olimpiada, vrnila z bronastima medaljama.

Oba sta bila člana slovenske košarkarske reprezentance, ki je v boju za tretje mesto v dramatični tekmi premagala Poljsko za eno točko in osvojila bron. Oskrbovanca je na Irsko spremljal Leon Štemberger, ki je bil hkrati tudi trener slovenske plavalne reprezentance. Ta je bila med slovenskimi športniki na specialni olimpiadi najuspešnejša, saj so plavalci osvojili tri zlate in dve srebrni medalji. BS,Foto GK

Gusar Berto in čarovnica Lili sta najmlajše bralce celjske knjižnice Pri Mišku Knjižku popeljala skozi vj viharje in valove gusarske zabave, ki je vrhunec doživela s sijajnim nastopom priljubljene Romane Krajnčai

Od gusarjev do pajka

v Poletju v Celju, knežjem mestu, to soboto četrti Vstop

prost

Potem, ko je dolgo lovilo sapo, je Poletje v Celju meščane dobesedno zasulo s prireditvami. Nad pomanjkanjem dogajanja Celjani te dni res ne moremo godrnjati.

Najmlajši so minulo sredo neustrašno kljubovali dežnim kapljam na zdaj že tradicionalni gusarski zabavi, ko so v spremstvu čarovnice Lili (Tina Gorenjak) in gusarja Berta (Damjan Trbovc) junaško prepevali gusarsko himno, se sprehajali med pravljicami o gusarjih, lovili ribe, iskali skriti zaklad in tekmovali v vleki vrvi, vmes pa so imeli še dovolj energije, da so peli in plesali z Romano Krajnčan.

Pravo bombardiranje s prireditvami smo doživeli v soboto dopoldan, ko je na prvi sobotnici v organizaciji območnega sklada kulturnih dejavnosti na zvezdi Celjane razveseljeval Celjski dixie-land ansambel s prekaljenimi glasbenimi mački. V Her-manovem brlogu so nastopili slovaški lutkarji s Piko Nogavičko, v galeriji Volk pa so odprii razstavo V. poletnega

ex-tempora, na katerem je šepet celjskih uličic upodabljalo 44 avtorjev, zvečine članov društva likovnih ljubiteljev. Za konec dopoldneva je poskrbel Igor Jelen s svojimi petimi izkušenimi plesalkami, ki so v podobah sonca, ognja, vode, vetra in pajka na svoj način vdahnile življenje Trgu celjskih knezov in njegovim biserom.

Včerajšnjemu koncertu skupine Ezl ek v atriju Ma-jolke bo danes sledila otvoritev razstave študentov slikarstva Marka Požlepa in Jerneja Forbicija, katerih slike bo v Galeriji sodobne umetnosti na ogled pospremil Gašper Piano s svojo kitaro. Zvečer bo, predvsem mlade, v Mladinskem centru Celje ogrel italijanski Mike Spon-za band. V petek bodo Trno-veljčani na dvorišču Knežjega dvorca uprizorili svojo uspešnico Hrup za odrom.

Sobota bo prinesla drugo sobotnico na zvezdi, lutkovno predstavo Palček v Her-manovem briogu, predvsem pa že četrto prireditev celjskih likovnikov - Vstop prost. 20 umetnikov iz Celja se bo

že po tradiciji predstavilo različnimi intervencijami' prostor na različnih loka jah v mestu, v Likovnem s Ionu in v parku. Dan se i zaključil s premiero glecj liškega recitala sodobne pa zije Povver play, v izvedbi J reta Ravnjaka in Žana Vid ter v režiji Kristijana Rop tarja. Avtorja napovedujei v atriju Knežjega dvore predstavo, ki ponazarja čli; veško plat mejnih socialnij skupin z dna družbene lej tvice.

V ponedeljek bo atrij Knd jega dvorca srednjevešlj obarvan. KUD Galiarda q Ije bo namreč v koreograf| Zorana Mirčete predstavj srednjeveške plese od 15. d 17. stoletja. V torek bosta n istem prizorišču 30-člansk tamburaška skupina in vc kalni kvartet KD Anton Stf fancios iz Rogatca priprav la koncert serenad. V sred bo v atriju Majolke gostov; slovenski citrarski kvartet, d dvorišču Mladinskega centi pa bo repriza predstave P( wer play.

BRANKO STAMEJČII Foto: ALEKS ŠTER?

Celjski biseri so minulo soboto zaživeli s telesi plesalk celjskega Igna, ki so v koreografiji Igorja Jelena ves f prepletle s pajčevino, s svojimi gibalnimi skuipturami pa so uprizorile pajkov in ples ognja, vode, sonca'

vetra.

Št. 28-10. julij 2003

13

Na Vranskem nov toplovod

občina in Energetika Vransko bosta v sodelovanju s KIV Vransko letos začeli z izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso in s tem toplovodnega omrežja. Na daljinsko voden sistem ogrevanja naj bi se priključilo približno 200 gospodinjstev. Hkrati z izgradnjo toplovoda bodo obnovili tudi kanalizacijo.

Na toplovodno omrežje se bodo verjetno priključili še tisti, ki so vključeni v nov zazidalni načrt. Priključitev vseh gospodinjstev bo najverjetneje septembra 2004, pravi direktor Energetike

Vransko Ludvik Krajnc. Po

besedah župana občine Vransko Franca Sušnika pa je cilj, da Vransko postane vzorčni center za regionalni razvoj ogrevanja z lesno biomaso, s tem pa pospeševalec izrabe obnovljivih virov energije. Ti namreč predstavljajo pomemben vir energije v Sloveniji. Lesna biomasa je nadomestno gorivo za del kurilnega olja, ki sedaj predstavlja 60 odstotkov ogrevalnih potreb. Glede na to, da je v Sloveniji pokritost z gozdovi kar 54 odstotna, bi lahko več ogrevali s kurjenjem lesa, zlasti

pa gozdnih in drugih manjvrednih lesnih ostankov.

Kolikšni bodo stroški priključitve in na sploh takšnega ogrevanja, lahko krajani izvedo vsak torek med 7. in 8. uro ter 17. in 18. uro v prostorih Energetike Vransko na uradnih urah. Najprej bodo novi uporabniki tovrstnega ogrevanja plačali le fizični priklop postaje na celotni sistem, vsi ostali stroški pa bodo kasneje vračunani v ceno toplotne energije, ki jo bo posamezno gospodinjstvo porabilo. Stroški bodo porazdeljeni na 20 let, tako da Krajnc ne predvideva visokih cen ogrevanja. ŠO

Udeleženci slikarske kolonije Žovnek 2003.

Poletje na Žovneku

V okviru prireditev pod skupnim imenom Poletje na gradu Žovnek je braslovš-ko Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek organiziralo že tretjo slikarsko kolonijo.

Letošnje se je udeležilo devet amaterskih slikarjev iz skupine, ki deluje v likovni delavnici sodobne umetnosti v Celju pod vodstvom aka

demskega slikarja Djemala Djokoviča. Na gradu Žovnek so ustvarjali Darja Cvikl, Dag-mar Duškov, Vlasta Planko, Nežika Horvat, Barbara Di-mec, Olga Logar, Marjeta Maurovič, Silva Galackaj in Janko Melanšek. Namen kolonije je bil predvsem pro-moviranje gradu ter oživljanje preteklosti Žovneka in Žovneških. Po zaključku ko

lonije so se avtorji odločili, da svoja dela prodajo Kulturno zgodovinskemu društvu Žovnek. V septembru, ob praznovanju občinskega praznika Občine Braslovče, bo organizirana prodajna razstava umetniških del, ki so nastala na lanski in letošnji koloniji, izkupiček pa bo porabljen za obnovitvena dela na gradu Žovnek. TT

Promocija Savinjske čipke

Ob letošnjem krajevnem župnijskem prazniku Šempeter so v dvorani Hmeljarskega doma pripravili zanimivo in od-"levno razstavo za ljubitelje narave, umetnosti, •^očnih, slikarskih, kiparskih in drugih del.

Popestrili so jo člani čebelarskega društva s prikazi tehnologije proizvodnje dobrot iz medu. Svoj na-^•ri delovanja je prikazala tudi lovska družina, ki je ^^ razstavo vnesla kanček fiarave in prizore iz življe

nja živali in ptic. Pozornost je vzbudil mladi in obetavni kipar Sandi Lešnik, bogat je bil prispevek Braneta Ko-ciča in Marije Masnec. Sodelovali so še športniki, upokojenci, turistični delavci in najmlajši iz vrtca.

Rdeča nit razstave so bili izdelki krožka ročnih del Deteljica, ki deluje v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Njihovi izdelki so bili prava paša za oči, posebno pozornost pa je vzbudila čipka Helene in Braneta Kociča,

ki sta jo pri Avtorski agenciji Slovenije zaščitila kot Savinjsko čipko. Z njo želita Kocičeva doseči razpoznavnost Savinjske doline ne le po hmelju, temveč tudi po čipki.

TT

Jubilantka Anika v krogu obiskovalcev

Anika, ki pri stotih noče imeti opravka z zdravniki

Prejšnji teden je Ana ali Anika, kot jo kličejo sosedje, Oblak iz Arje vasi praznovala stoti rojstni dan. Doslej ni praznovala rojstnih dni, stotega pa je rada ali nerada morala, saj so tako želeli njeni svojci in sosedje.

Praznovanje izjemnega jubileja se je pričelo v petrovš-ki baziliki, kjer je sveto mašo bral pater Manes. Udeležili so se je številni verniki, ki so slavljenki tudi na ta način izkazali čast. Zabavni del praznovanja so pripravili doma, kjer ob Anikini stari hišici domuje njen nečak. Ob lepih željah so slavljenko obdarili predsednik sveta KS Pe-trovče Ludvik Semprimožnik ter predstavniki podjetja Kana in KO RK Frida Čede, ki je zanjo napisala posebno pesem in jo tudi prebrala.

Kar značilno je, da imajo vsi, ki dočakajo visoka leta, za seboj težko, skromno in dela polno življenje. Tudi z Aniko je tako. Rodila se je v Prelski pri Vinski Gori kot četrta od sedmih otrok. Mama ji je kmalu umrla in s sedem

najstimi leti je morala prevzeti skrb za gospodinjstvo. Skupaj z možem, ki je prišel ponjo iz Griž, sta v Arji vasi kupila kmetijo, na kateri je bil poleg konjev tudi mlin, kjer so mleli žalski peki. Otrok nista imela, je pa njen mož posvojil enega fanta. Anika je že med vojno ovdovela, tako sta delo in skrb za tri in pol hektare zemlje in živino padla na njena pleča. Za nameček ji je pogorelo še gospodarsko poslopje. Pa se zaradi tega ni nikoli pritoževala. Vedno je bila trdnega zdravja in delo ji je bilo v veselje. Največ opravka je imela z zdravniki pri osemdesetih, ko jo je zbil avto in je trajalo celo leto, da si je opomogla. Sedaj pravi, da k zdravniku ne bo hodila, saj tako ali tako moraš vse pretrpeti sam. Tudi pri teh letih sama skrbi zase, vsako nedeljo še hodi k maši. Pohvalila se je, da je imela z ljudmi vedno dobre izkušnje, nerada pa govori o sebi. Zanimajo jo vse stvari, televizije ne gleda, veliko posluša radio in zelo rada bere. Tudi mladi veliko vedo, je prepričana, kar za ljudi njenih let ni ravno običajno.

Za svoj stoti rojstni dan si želi, da ne bi obležala, s tegobami, ki jih prinašajo njena leta, pa se je sprijaznila in jih jemlje z dobro voljo in vdanostjo.

TONE TAVČAR

KOMENTAR

V Žalcu so le za

zabavo in šport

Minulo soboto se je z zaključnim koncertom in s promenad-no vožnjo hroščev po ulicah Žalca zaključil Festival Žalec. Letos je pri organizaciji festivala sodelovalo več organizatorjev, od študentskega kluba, gasilskega društva Ložnica, turističnega društva, zavoda za kulturo, šport in turizem do mestne skupnosti Žalec.

Kljub temu, da so organizatorji debvali pod skupnim nazivom Festival Žalec, se je naključni obiskovalec prireditev, ki so trajale cel teden, lahko prepričal, da je nekaterim uspelo odlično, drugim malce manj ali pa sploh ne, kar je pri tako različni vrsti organizatorjev povsem razumljivo.

V okviru festivalskega programa je bil tudi letos najbolj obiskan zabavni del festivala. Koncerti domačih in tujih izvajalcev so pritegnili pozornost občinstva, dobro so bile obiskane tudi športne in turistične prireditve, kar za kulturni del vsekakor ni mogoče reči. V festivalskem programu so organizatorji obljubljali nadaljevanje delavnice mladinskega ustvarjanja Kdo sem, ali vem ter napovedovali različne umetnike. Novost festivala naj bi bil tudi prvi kulturni maraton amaterskih gledališč Brez maske. Pa od vsega napovedanega ni bilo nič. Po besedah enega izmed organizatorjev, predsednika Študentskega kluba Žalec Jerneja Žagarja, naj bi bil vzrok za nerealizirane prireditve »v pomanjkanju zanimanja in sodelovanja mladih na takšnih prireditvah ter bolezni nekaterih udeležencev prireditve«. Žagar še dodaja, »da bodo vse nerealizirane prireditve v okviru Festivala Žalec v enem izmed prilwdnjih tednov«.

Vzrokov za slabo obiskanost in zanimanje nekaterih prireditev v okviru festivala je več Zabavni in športni del programa sta potekala predvsem ob koncih tedna, ko imajo ljudje več časa za obisk prireditve, kulturni deli programa pa so se vrstili predvsem med tednom. Vzrok za premah obiskanost in nerealizacijo nekaterih prireditev lahko iščemo tudi v pomanjkanju izkušenj nekaterih organizatorjev ali v prevelikem številu prireditev, ki so si jih zadali izpeljati v okviru festiva-la.

In če se naj bi Festival Žalec od prejšnje Žalske noči razlikoval predvsem po razširitvi festivalskega programa na kulturni in športni program, potem bo treba, v prid obiskovalcev seveda, za prihodnje leto na tem področju storiti več in bolje.

MATEJA JAZBEC

Št. 28-10. julij 2003

14

Praznična Poniicva

v Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu že cel mesec pripravljajo različne prireditve, s katerimi bodo počastili letošnji krajevni praznik, osrednja prireditev, slavnostna seja sveta KS Ponikva, pa bo 27. julija v tamkajšnjem zadružnem domu.

Na slavnostni dan bodo poleg podelitve priznanj odprli tudi moderniziran cestni odsek v Studencah proti Esu. Investicijo ocenjujejo na 5,5 milijona tolarjev, k čemur so več kot polovico prispevali krajani, ostalo pa je dodala krajevna skupnost. Športniki so izvedli več različnih tekmovanj, gasilci so svoje delo predstavili v soboto, članice društva kmečkih žena so v nedeljo pripravile modno revijo po starem, v začetku avgusta bodo pogostili 68 starejših krajanov... »Vsa društva so zelo aktivna in kar tekmujejo, katero bo pripravilo odmevnejšo prireditev,« pravi predsednik sveta KS Ponikva Ivan Jelen, ki svojo

funkcijo opravlja že četrti mandat.

Verjetno kdo od krajanov v naštetem, vsaj tisti, ki so napisali anonimno pismo glede vodovoda Podkraj-Ste-bovnik, ob programu praznovanj pogreša odprtje omenjenega vodovoda. »Glede na to, da gre za 150 milijonov tolarjev vredno investicijo, ki jo je v največji meri pokrila Občina Žalec, bomo vodovod uradno odprli septembra ob praznovanju žalskega občinskega praznika,« pravi Jelen. Vodovod od Podkraja do Ste-bovnika so gradili tri leta, voda pa bo pritekla v 63 domačij. Lani so dogradili primarni del, letos sekundarnega, posamezne hiše pa bodo začeli priklapljati v začetku oktobra oziroma takrat, ko bodo krajani pridobili potrebna dovoljenja. »V občinskem proračunu je za priključke rezerviranega dovolj denarja. Krajani, ki so vezani na staro pogodbo, so že zbrali potrebnih 300 tisoč tolarjev za posamezen priključek. Kdor

se bo za vodovodni priključek odločil sedaj, bo vezan na novo pogodbo, po kateri

bo treba za priključek odšteti 500 tisoč tolarjev,« pravi Jelen. TT, Foto: TT

Predsednik sveta KS Ponikva pri Žalcu Ivan Jelen

Umirjeno po žalski

Občina Žalec, žalska policijska postaja ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pripravili akcijo z naslovom Julij - mesec umirjanja hitrosti v vozil v naseljih občine Žalec.

Akcija je odziv na zahteve krajanov, policije ter vodstev šol in vrtcev po omejevanju hitrosti vozil v naseljih, bližini šol, na šolskih poteh in podobno. Na območju žalske občine se je lani zgodilo 459 prometnih nesreč, v katerih je umrio 7 udeležencev, prevelika hitrost pa je botrovala 143 prometnim nesrečam. Hkrati so policisti zabeležili preko 2.300 kršitev, povezanih s hitrostjo. Policisti v zadnjem času opažajo, da število teh kršitev še narašča. V žalski občini trdijo, da gradnja cestnih ovir ne rešuje problemov, saj nekateri te ovire namenoma uničujejo, občani se pritožujejo zaradi hrupa, povečujejo pa se tudi druge obremenitve okolja.

Zaradi tega bodo v občini cel julij pripravljali akcije preventivnega umirjanja hitrosti vozil, hkrati pa bodo voznikom delili publikacije, ki opozarjajo na posledice prehitre vožnje. Poleg preventivnih ukrepov bodo policisti merili hitrost in kaznovali prehitre voznike. Meritve bodo izvajali na celotnem območju občine, predvsem v večjih naseljih. US

Poizeisici pianist z zagrebšico filiiarmonijo

Pred dnevi je mladi pianist, Polzelan Primož Ma-vrič nastopil kot solist v veliki dvorani Vatroslava Li-sinskega v Zagrebu. Orkestru Zagrebške filharmonije je dirigiral maestro Klaus Arp.

Skoraj vseh dva tisoč sedežev je bilo zasedenih, ko je mladi Polzelan odigral izredno zahtevno in virtuoz-no delo ruskega skladatelja Sergeja Rachmaninova Rapsodija in variacije na Paga-ninijevo temo za klavir in orkester, opus 43. Z izpiljeno tehniko in dodelano interpretacijo, ki jo je dosegel v več kot 600 urah vaj in priprav na koncert, je požel buren a-plavz občinstva in ugoden odziv kritike. Priložnost za nastop z orkestrom zagrebške filharmonije, ki ima več kot 130-letno tradicijo, si je Primož priboril po treh uspešno opravljenih avdicijah.

22-letni Primož Mavrič je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Žalec pri profesorici Magdaleni Novodnik in jo nadaljeval na srednji glasbeni šoli v Celju pri profesorici Jeleni Dukič Segečič. Po končani gimnaziji (bil je zlat maturant) in srednji glasbeni šoli je svojo glasbeno pot nadaljeval na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Sedaj je študent tretjega letnika klavirja v razredu redne profesorice Pavice Gvozdič, ki velja za eno največjih imen zagrebške klavirske šole. Primož ima za sabo vrsto nastopov in celovečernih recitalov v Sloveniji, na Hrvaškem in

v Italiji kot solist in v različnih zasedbah. Prislužil si je že številna priznanja in nagrade na slovenskih in hrvaških tekmovanjih mladih glasbenikov, redno pa se udeležuje tudi seminarjev svetovno priznanih umetnikov in profesorjev. Od začetka preteklega šolskega leta dela v Glasbeni šoli Celje tudi kot pedagog.

Vse to kaže, da gre za zelo talentiranega in perspektivnega umetnika, ki že razmišlja o možnostih podiplomskega študija. Pravi, da je pri tovrstnem študiju najpomembnejši profesor, njegova pripravljenost za delo in brezpogojno razdajanje znanja. Mesto, država in ustanova so drugotnega pomena. Seveda pa je veliko tega pogojenega

s financami, čemur se tudi v svetu glasbe in not ni mogoče izogniti.

TONE TAVČAR

Pianist Primož Mavrič

z OBČIiVSKIH SVETOV

Tristo tisoč na zaposlenega

POLZELA - Svetniki so odločili, da bodo v projekt Golti pristopili tako, da bo občina Polzela kot družabnik za vsa kega občana, ki ga bodo v podjetju zaposlili za nedoločei čas, prispevala delež v višini 300 tisoč tolarjev.

Inšpeictorat za več občin

GORNJI GRAD - Tudi gornjegrajski svetniki so potrdi) predlog odloka o ustanovitvi medobčinskega inšpektorata ki naj bi postal skupni občinski organ, ki bo pokrival oh močje Zgornje Savinjske in Šaleške doline s sedežem v Ve lenju. V medobčinskem inšpektoratu naj bi skrbeli pred vsem za izvajanje različnih občinskih odlokov.

Tudi icosovni odpadici

POLZELA - Svetniki so na zadnji seji pred počitnicam podprli ureditveni načrt kamnoloma v Andražu. Investitoi podjetje Ekoplan, želi povečati območje obstoječega kam noloma, saj bi svojo dejavnost rad razširil na zbiranje ii predelavo odpadnega gradbenega materiala ter pridobiva nje gradbenega materiala, poskrbel pa bi tudi za občinsk zbirni center kosovnih odpadkov.

Dolg v milijonih

POLZELA - Nekateri najemniki stanovanj, ki so v občinsk lasti, so slabi plačniki najemnin in ostalih stroškov. Kone junija so stanovalci dolgovali več kot 7 milijonov tolarjev sta narin in nekaj več kot 2 milijona obratovalnih stroškov. Pt sklepu svetnikov bodo vložili tožbo zoper najemnike, ki v 2( občinskih stanovanjih dolgujejo največ denarja. TT, Ui

Diplome 40 diplomantom

Fakulteta za upravo (nekdanja Visoka upravna šola] in UPI Ljudska Univerza Žalec sta na krajši slovesnost podelili diplome 40 diplomantom tukajšnjega študijske ga izpitnega centra, ki so končali študij visokega stro kovnega programa javna uprava.

Upi Ljudska univerza Žalec že več kot 25 let skupaj 2 matično šolo VUŠ Ljubljana izvaja program javne uprave, Zanimanje za ta program izobraževanja odraslih je vsakt leto večje. Zaradi preoblikovanja iz Visoke upravne šole \ Fakulteto za upravo bo v študijskem letu 2004/05 (predvi' doma tudi v izpitnem centru v Žalcu) prvič vpis tudi v prvi in tretji letnik univerzitetnega študija javne uprave.

TT, foto: SHERP^

Dekanica VUŠ Ljubljana dr. Stanka Setnikar Cankar (desno) je 40 diplomantom izročila diplome, med njimi tudi Karmen Poštrak.

NA KRATKO

Na morje preko BSH

NAZARJE - V podjetju BSH Hišni aparati so preko Društva prijateljev mladine Slovenije in njihove akcije Po-mežik soncu osmim otrokom iz socialno šibkejših družin omogočili teden dni letovanja v Savudriji. Med izbranimi otroci so tudi trije, od katerih je eden od staršev zaposlen v nazarskem podjetju. V DPM pravijo, da so Hišni aparati prvo podjetje v

Sloveniji, ki je na takšen način omogočilo letovanje otrokom svojih zaposlenih delavcev.

Nov kraj v KS Šempeter

GRČE - Na sobotni slovesnosti pri kapeli Lurške matere božje so simbolično »odprli« nov kraj Grče, kakor se je tudi nekdaj imenoval del zaselka v kraju Kale. Največ zaslug ima Vincenc Pilko, ki mu je žalski podžupan Jan

ko Kos izročil grafiko aka demskega slikarja Rudija Španzla. Tudi predsednik sveta KS Šempeter Jože Rand je pohvalil veliko prizadev nost krajanov pri komunal nih in drugih delih, že v tert tednu pa bodo lastniki hiš do bili nove hišne številke. ^ prerezom traku so najstarej ša krajanka Terezija Mastnak Sašo Fale in Vincenc Pilko siro bolično na novo poimenova' li naselje Grče, vsi skupaj p so zapeli himno kraja, ki j" je napisal Anton Kovač.

Št. 28-10. julij 2003

15

Prebujanje Rimljanov

Rimske Toplice so pozabljene in nezaželene, a Rimljani so se odločili, da bodo kraju vrnili sloves, ki ga je imel

nekoč

Krajani Rimskih Toplic so v soboto v sodelovanju z domačimi društvi ob evropskem letu invalidov pripravili prireditev Človek človeku. Njen namen je bil seznaniti ljudi z zanimivostmi nekdaj evropsko znanega kraja in jim obenem podariti dan zdravja, masaže, rekreacije, sprostitve in ogledov.

»TrudiH se bomo, da se bodo Rimske Tophce spreminjale, postajale vsako leto boljše, prijaznejše in upamo, da bodo postopoma pridobile sloves v zdraviliškem turizmu, ki so ga v preteklosti že imele in jim je bil neupravičeno odvzet. Stvari se lahko spremenijo na bolje, če se bodo tudi ljudje spremenili. Rimljani smo to pripravljeni storiti, ker imamo svoj kraj ; radi in smo nanj ponosni,« I je predsednica Sveta KS Rim-I ske Toplice Jelka Kapun na-[ govorila navzoče, ki so bili večinoma domačini ali iz bližnje okolice. Razmeroma malo obiskovalcev, med njimi so bili predvsem starejši' oziroma upokojenci, pa priča o tem, da se je zanimanje za nekoč priznano zdravilišče in letovišče zelo zmanjšalo, če ni celo izginilo.

Kljub temu je bil sobotni dan za Rimske Toplice velik dogodek, saj je organizatorjem uspelo pripraviti bogat program, ki je zahteval precej truda, sloge, dobre volje in zavzetosti. »Čestitam za ta prvi korak, ki ste ga naredili v kraju. Združeni, tako kot za današnjo prireditev, boste kraju vrnili sloves, ki ga je imel nekoč in verjamem, da boste pri tem uspešni,« je prepričan podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Alojz Cifer.

Bogat in zanimiv program

Obiskovalcem so organizatorji ponudili več brezplačnih dejavnosti. Izbirali so lahko med različnimi masažami (klasična, terapevtska, ref-leksno-conska, šiatsu in športna), ki so jih izvajali strokovno usposobljeni maserji iz vse Slovenije v prostorih OŠ Antona Aškerca, pri ribniku z zlatimi ribicami pod zdraviliščem pa so poskrbeli tudi za masažo stopal.

Za obiskovalce so pripravili predavanja o uporabnosti zdravilnih zelišč, zdravi prehrani, alternativnem zdravljenju, poteh samoz-dravljenja in podobnem. Ljudje so si lahko sami ali v spremstvu vodičev ogledali zdraviliški park, kjer se bohotijo tri orjaške sekvoje in še mnoga druga eksotična drevesa iz vseh kontinentov (mamutova drevesa, kanadska čuga, japonska hiba, cipresa, tisa, kalifornijska cedra...). Na kratek sprehod so se lahko podali po dva kilometra dolgi Ruski stezi, ki so jo med drugo svetovno vojno zgradili ruski ujetniki, ali pa si ogledali Aškerčevo domačijo na Senožetih nad Rimskimi Toplicami. Tisti, ki so obiskali Aškerčevino, so izvedeli precej zanimivega iz življenja znanega slovenskega epika Antona Aškerca, si ogledali hišo, v kateri je preživel svojo mladost in se pogostili z ovčjim sirom in domačim žganjem.

Na Lurdu, kjer izvira voda Oda, so si obiskovalci lahko ogledali cerkev Lurške matere božje, malo niže v Šmarjeti pa še cerkev svete Marjete iz 16. stoletja. Najbolj pogumni pa so se podali na 914 metrov visok Ko-pitnik, od koder so se ves dopoldan spuščali padalci Padalskega društva Rimske Toplice. Na šolskem igrišču so

se vrstile rekreativne dejavnosti, v odprtem bazenu Forum Terma pa so vabili na kopanje po znižani ceni. Pri tako Bogati izbiri različnih dejavnosti se je večina ljudi odločila za masažo, nekaj se jih je udeležilo predavanj, le redki posamezniki pa so si ogledali omenjene zanimivosti, tako da vodiči - bilo jih je več kot deset, obiskovalcev pa le za dober avtobus - niso imeli veliko dela.

Povabljeni so

bili...

Sobotne slovesnosti se je udeležil tudi dr. Sašo Bari-čevič, lastnik podjetja Bar-sos, ki ima v najemu rimsko zdravilišče. Dejal je, da se mu zdi lepo, ker so krajani pripravili prireditev, vendar je odločno povedal, da ne namerava odgovarjati na vprašanja v zvezi z zdraviliščem.

Da so Rimske Toplice danes pozabljene, nezanimive in morda celo nezaželene, priča tudi dejstvo, da se prireditve niso udeležili nekateri, ki bi lahko zadevo premaknili z mrtve točke. Med povabljenimi je bila tudi ministrica za kulturo Andreja Rih-ter, ki pa je žal imela druge, očitno pomembnejše, obveznosti.

Toda predsednica KS Rimske Toplice Jelka Kapun je s sobotno prireditvijo zelo zadovoljna. Prepričana je, da je bil dosežen cilj; prebuditi ljudi, da se bodo zavzeli za svoj kraj in po svojih močeh pripomogli k ponovni oživitvi zdravilišča.

BOJANA AVGUSTINČIČ

Večina obiskovalcev je v Rimske Toplice prišla na masažo. Zanimivosti jih niso zanimale.

Pred OŠ Antona Aškerca so si obiskovalci lahko izmeriti pritisk.

NA KRATKO

Odprt VDC

RADEČE - Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov-ski je v petek tudi uradno odprl novo enoto celjskega Centra za varstvo in delo Golovec. Za VDC so si v Radečah prizadevali že od leta 1997, prostore zanj pa so našli v zgradbi zdravstvenega doma. Denar za ureditev in prilagoditev prostorov ter za najemnino je prispevala občina, v ministrstvu pa so poskrbeli za opremo in za redno delovanje centra. Z delom v VDC so začeli že decembra lani, v njem pa je prostora za do 20 varovancev.

Počitniški živ-žav

ŠENTJUR - Na Mestnem trgu so v petek pripravili Počitniški živ-žav, na katerem sta otroke zabavala glasbena ani-matorja Joseph in Malala Rakotora-halahy iz Madagaskarja. Prireditev je pripravilo Društvo za mednarodno pomoč in prijateljstvo IRFF, gosta iz Madagaskarja pa so otroci že poznali, saj so ju na podobni prireditvi srečali tudi lani. V društvu poleti pripravljajo med tednom od 10. do 13. ure počitniške

delavnice v Klubu smeh v garderobi Kulturnega doma. Počitniške ustvarjalni-ce pripravljajo tudi v Centru za socialno delo; pretekli teden so poskrbeli za zabavo šolarjev na Planini, ta teden na Ponikvi, prihodnji teden od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro pa bodo delavnice še v Šentjurju.

Kratke zgodbe še avgusta

ŠENTJUR - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je skupaj z Literarnim društvom Šentjur do 15. avgusta podaljšala razpis, s katerim zbira najboljšo kratko zgodbo letošnjega poletja.

Komu priznanja?

ŠENTJUR - V KS Šentjur-mesto bodo preko poletja zbirali predloge, komu letos podeliti najvišja krajevna priznanja. Zadnja leta podeljujejo priznanja ob jesenskem krajevnem prazniku; posamezniki, društva oziroma druge organizacije v kraju pa se lahko potegujejo za listine mesta Šentjur, kipec svetega Jurija in najbolj zaslužni krajani

tudi za najvišje priznanje, za naziv častnega meščana Šentjurja. Posebna komisija mestnega sveta za podelitev priznanj KS Šentjur-mesto bo predloge zbirala do 2. septembra.

Prijava škode po suši

LAŠKO, ŠENTJUR - V občinah so začeli zbirati prijave kmetov, ki so zaradi letošnje suše utrpeli škodo na svojih pridelkih. Škodo lahko prijavijo lastniki njiv ali vrtov, s površino večjo od hektara, z več kot dvema hektaroma travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, najmanj štirimi hektari pašnikov ter več kot osmimi hektari gozda oziroma petimi hektari gozdnih plantaž. Pod hektar so omejene površine s sušo prizadetih plantažnih vinogradov, sadovnjakov, hmeljišč, drevesnic, trsnic ali matičnih hmeljišč. Prijave škode, skupaj s kopijami obrazcev, ki so jih kmetje izpolnjevali za kmetijske subvencije, bodo v Laškem zbiraU do 18. julija v občinski sejni sobi, v Šentjurju pa do 22. julija v prostorih občinske uprave na Mestnem trgu. IS

Ali ste vedeli?

• Da so v okolici toplic našli mozaike in rimske kovance. Na izkopanem denarju so vtisnjena imena Augustus, Clav-•^jus, Comondus, Traianis in druga. Med ostalimi izkopaninami iz rimske dobe so našli tudi štiri kamnite plošče, posvečene nimfam, ki so sedaj vzidane v kopališki kupoli v zdravilišču.

• Da so v zdravilišče prihajali premožni in najimenitnejši Sostje iz vse Evrope. Iz marmornih plošč je razvidno, da se

tu kopala Napoleonova sestra kraljica Murat in veliki nemški pesnik Grillparzer. V glavnem so Rimske Toplice obiskovali nadvojvodi avstroogrske monarhije, zdraviliške pa je obiskala tudi cesarica Avgusta.

• Da je Anton Aškerc svetovno znani pesnik. V Ukraji-'^i. na primer, se o njem učijo že v osnovni šoli, bolj Podrobno pa še v srednji. Dobro ga poznajo tudi tržaški Slovenci.

Št. 28-10. julij 2003

16

Minister in unija pa nič

v Rajnkovcu pri Rogaški Slatini, tik ob državni meji, so v petek slovesno predali namenu skupno centralno komunalno čistilno napravo občin Rogaška Slatina in Rogatec. Priprave in gradnja so trajali kar dve desetletji, saj se je nameravala po prvotnih načrtih priključiti še hrvaška stran Sotle.

Del naprave za mehansko čiščenje odpadnih voda so predali namenu pred točno tremi leti, naslednje leto pa nadaljevali z gradnjo tri milijone evrov vrednih objektov za biološko čiščenje odpadnih voda. Kljub večim pogovorom ter prijavljanju na razpise ministrstva za okolje, prostor in energijo, dr

žava pomembne gradnje ni sofinancirala. Obsotelje se je lahko obrisalo pod nosom tudi glede morebitnega denarja iz Evropske unije: zadnja naložba v čistilno napravo bi morala biti vredna vsaj pet milijonov evrov.

Občini sta si tako pomagali le s takso za obremenjevanje voda (občani jo plačujejo skupaj z vodarino), s prispevkom občanov za gradnjo in-frastrukturnih objektov ter s krediti. Sicer pa je čistilna naprava občin Rogaška Slatina in Rogatec v celoti stala (naprava za mehansko čiščenje ter objekti za biološko čiščenje vode skupaj) kar 5,8 milijona evrov. Pri vsem skupaj poudarjajo, da bo zdraviliški turistični kraj z očiščenim

okoljem pridobil še posebno mednarodno veljavo.

Na napravo je že priključenih pet tisoč uporabnikov, od večjih dosedanjih onesnaževalcev tudi zdravilišče ter Kolinska, medtem ko ima steklarna lastno čistilno napravo. Letni stroški delovanja centralne čistilne naprave bodo znašali 60 milijonov tolarjev.

Sicer pa je čistilna naprava v Rajnkovcu načrtovana tako, da se bo lahko nanjo nekoč priključila tudi hrvaška stran Obsotelja. To bi obenem pomenilo ponovno rojstvo velikega umetnega Sotel-skega jezera v Vonarju, ki mora biti zaradi nesnage že dolga leta prazno.

BRANE JERANKO

Čistilna naprava v Rajnkovcu pri Rogaški Slatini, tik ob državni meji. V njej je zbrane že precej vodne umazanije iz občin Rogaška Slatina in Rogatec.

Konji na Babni Gori

Na Babni Gori je v nedeljo ob obletnici ustanovitve konjeniškega društva Sveti Štefan Mirko Bevc organiziral žegnanje konj. Žegen je opravil župnik Ivan Smolnikar. Prireditve se je udeležil tudi šmarski župan Jože Čakš, z glasbo so jo popestrili Štefanski fantje, otroci in odrasli pevci, ki so za spremljavo igrali na doma izdelane inštrumente. KK

Otroci odstirali sicrivnosti Kozjansicega parica

v Kozjanskem regijskem parku so pretekli teden zaključili z izobraževalnimi de lavnicami, ki so jih organizirali v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo. V delav nicah so učenci osnovnih šol iz različnih krajev Slovenije spoznavali floro in favn( Kozjanskega parka, ki sodi med biotsko najbolj bogata področja v Sloveniji.

Otroci so pod vodstvom mentorjev spoznavali ptice, plazilce, hrošče in žuželke, ki živijo n; območju parka, se seznanili z vodami in geološkimi pojavi ter poslušali predavanji o Ljubljan skem barju in kačah v Sloveniji. Namen delavnic je bil omogočiti otrokom, da se seznanijo pestrostjo živalskih in rastlinskih vrst v parku in drugod po Sloveniji in s tem razvijajo zavest pomenu biotske raznovrstnosti ter spoznavajo, da si je treba nenehno prizadevati za ohranite naravne dediščine. V Kozjanskem parku upajo, da bodo z delavnicami za otroke ter srednješo sko mladino in študente lahko nadaljevali tudi v prihodnje. • K

Na Boču še en dom

Planinsko društvo Ko-strivnica, ki je lani praznovalo desetletnico delovanja, gradi v Dreveniku na južnem pobočju Boča svojo planinsko postojanko. Z deli so začeli maja lani, pred zimo pa so jo uspeli pokriti s streho.

Letos želijo dokončati kletno etažo, kjer bo članski prostor za sestanke. S celotno gradnjo nameravajo zaključiti v petih letih, pri tem pa si pomagajo s prostovoljnim delom ter denarjem podjetij, občine in članov. Iz Ko-strivnice je do nove planinske postojanke tričetrt ure hoje, do rastišča velikonoč-nice pa še dvajset minut.

Tam je že planinski dom planincev iz Poljčan, ki je vse bolj turističnega značaja. Za razliko od poljčanskega bo kostrivniški objekt bolj planinsko obarvan: kostrivniš-ka koča za avtomobiliste namreč ne bo dosegljiva. V njej bo okrepčevalnica ter približno dvajset ležišč, je povedal predsednik društva Jože Erjavec.

Planinsko društvo Kostriv-nica ima po desetletju dela kar 150 članov, od tega kar tretjino mladih. Na lanskem državnem tekmovanju v orientaciji so kostrivniški mladi planinci osvojili drugo mesto.

BJ

Na Boču, dvajset minut od planinskega doma poljčanskih planincev, gradijo kostrivniški planinci še en dom. Poleg novogradnje je že kostrivniški bivak.

Tri ifiijige o Rogašici Slatini

Septembra bo izšla v teni letu že druga knjiga d zdravilišču Rogaška Sla tina. Zajetni, petsto stra ni debeli Knjigi gostov zdravilišča Rogaška Sla-i tina, ki jo je nedavno iz^ dal Zgodovinski arhiv Celje, bo sledila monografij ja Zdraviliški dom v Rogaški Slatini.

V knjigi bo opisana grad-^ bena ter družabna zgodovina osrednje zdraviliške stavbe, vključno s splošnim opisom zdraviliških domo\^ kot poglavitnim objektom vsakega zdravilišča. Knjiga^ ki jo bosta izdala Zgodovin^ ski arhiv Celje in Terme Rogaška, bo opremljena z bon gatim slikovnim gradivom ter namenjena predvsem povprečnemu bralcu. Njeni avtorji so mag. Dušan Mlacovič iz Rogaške Slati-J ne ter Bojan Cvelfar in mag. Aleksander Žižek, oba iz Zgodovinskega arhiva Celje.

Sicer pa je v pripravi že tretja knjiga o zdraviliškem mestu ob Sotli, o tamkajš^ njih vilah. BJ

Št. 28-10. julij 2003

17

pomoč najbolj prizadetim

Škodo, ki jo je povzročilo nedavno neurje na Konjiškem in Zreškem, so medtem ocenili in dosega večmilijonske zneske.

Na Konjiškem jo je za več kot 22 milijonov tolarjev, in sicer več kot pet milijonov na stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektih, skoraj devet milijonov na kmetijskih površinah jin osem milijonov na gozdo-ivih in gozdnih cestah, i V gozdovih je zaradi neurja veliko podrtega in polom-lljenega drevja. Zaradi obsežnosti poškodovanega območja so predlogi za sanacijo še v izdelavi. Grozi velika nevarnost razširjanja podlubni-jkov in posledično še lesarjev, ^ar lahko škodo še bistveno jpoveča. Akcijo sanacije goz-jdov bo vodil in usklajeval Zavod za gozdove. Na kmetijskih površinah znaša stopnja

poškodovanosti posameznih kultur do 50 odstotkov. Komisija za kmetijstvo bo po dokončno ugotovljenem stanju pripravila predlog pomoči. Pri pripravi predloga pomoči bodo prednostno obravnavani občani, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Manjše poškodbe na objektih so večinoma že sanirane, problematično pa je stanje na kirih najbolj poškodovanih objektih, kjer bodo za odpravo škode potrebna večja finančna sredstva. Konjiški občinski svetniki so na zadnji seji že odobrili enkratno pomoč najbolj prizadetim.

Na Zreškem je bilo največ razdejanja na jugovzhodnem delu občine, in sicer v naseljih Radana vas, Gračič in Do-brovlje. Na kmetijskih in gozdnih površinah, vodotokih ter na stanovanjskih objektih je nastalo za 86,5 mi

lijonov tolarjev škode. Po cenah komisije je v kmetijstvu nastalo približno za 6,4 milijone tolarjev škode, najbolj pa so bile poškodovane njive, vinogradi in sadna drevesa. Zaradi neurja je škode v gozdovih za 42 milijonov tolarjev , saj je bilo uničenih pet tisoč kubičnih metrov lesa, od tega pa je škode na gozdnih cestah za okoli pet milijonov tolarjev. Na vodotokih je nastalo za dvajset milijonov tolarjev škode. Poškodovanih je bilo tudi 36 objektov, skupna škoda pa znaša 18 milijonov tolarjev. Predvsem na treh objektih je nastala velika materialna škoda, lastniki le-teh pa bodo deležni denarne pomoči, in sicer od 150 do 500 tisoč tolarjev. Delno pa bo zreška občina povrnila škodo tudi za poškodovane kmetijske in gozdne površine. VM

Hiša turizma prihodnje leto?

Za starejšo hišo na glavnem križišču Dobrne, v kateri je trgovina z mešanim blagom, je hilo že dolgo slišati, da bo naprodaj. Najemnika, družbo Mercator, izjemna lokacija ni zanimala, saj posluje trgovina na meji rentabilnosti.

Zato se je odločila za nakup Občina Dobrna, ki jo je pred kratkim odkupila od celjskega trgovskega podjetja Potrošnik za dobrih 11 milijonov tolarjev. Za razliko od Potrošnika, ki je imel z Mercatorjem pogodbo o brezplačnem najemu, mu bo občina najemnino zaračunavala.

Sicer pa se na Dobrni pripravljajo za prihodnje leto na izgradnjo bloka z več lokali, kamor se bo lahko preselila tudi trgovina z mešanim blagom. Občina namerava potem v odkupljeni hiši urediti nove prostore turistično informacijskega centra ter za druge dejavnosti, povezane s turizmom. BJ

V nedeljo bo oživel grad

y Lembergu v občini Vojnik ter okoliških krajih se pripravljajo na prireditev Nedeljsko grajsko popoldne "a gradu Lemberg, ki bo v nedeljo, 13. julija.

Turistično društvo Lemberg je pripravilo prvo grajsko nedeljo lani, vendar za letošnjo obljublja, da bo še pe-•"^'rej.Sa. y živ-žavu srednjeveške tržnice bodo različne je-^i. nakit, čipke in prti, med prikazom starih obrti pa vse "d podkovanja konja in krtačenja volne do lončarstva, f^ripravljajo tudi bogat kulturni program, z domačimi Šta-l^rskimi rogisti, srednjeveškimi plesnimi skupinami, konjeniki ter hojo na hoduljah. Prireditev bo ob 14. uri. Ude-•ežiti se je nameravajo Hardo, Hubert in Klaus Galle iz "Avstrije, ki so po denacionalizaciji lastniki razpadajočega Sf^du. Za potomce nekdanjih graščakov je mogočni grad ^htevna naloga. BJ

K »zgornji« vojniški šoli bodo začeli graditi prizidek. Ko bo zgrajen, bo lahko šola na eni sami lokaciji. Od septembra bo izobraževanje namreč kar na treh lokacijah.

Živ-žav v občinski stavbi

Šola v Vojniku na treh lokacijah - Učenci začasno v

občinsko stavbo

v osnovni šoli v Vojniku je že več let prostorska stiska, ki se bo z uvedbo devetletke še povečala. Stisko so začeli v preteklih letih reševati s pregrajeva-njem učilnic, kar bo v bližnji prihodnosti nujno še pri sosedih na Frankolo-vem. Sicer pa bo šola v Vojniku delovala od novega šolskega leta začasno kar na treh različnih lokacijah, v istem naselju.

V Vojniku se je začela prostorska stiska pojavljati s prehodom na enoizmenski pouk. Vrnitev na pouk v dveh izmenah bi za del učencev pomenila prehudo obremenitev, za približno milijon tolarjev na mesec pa bi bili višji stroški prevozov ter za pripravljanje malice. Tako je bilo treba poiskati rešitev v okviru enoizmen-skega pouka.

To bo gradnja novega prizidka vojniške šole, za sofinanciranje katerega so v občinski stavbi pred nekaj dnevi prejeli pisno soglasje šolskega ministrstva. V prizidku z dva tisoč kvadratnimi metri novih površin bodo učilnice, obnovlje

na ter razširjena bo tudi šolska kuhinja. Gre za triletno investicijo, ki jo želijo skrajšati na leto dni. Njena vrednost je približno petsto milijonov tolarjev.

Občina, ki mora prispevati 40 odstotkov sredstev, tako že zbira dokumentacijo, potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, ter pripravlja javni razpis za izbiro izvajalca del. Trenutno čakajo še na soglasje ministrstva za finance, vendar računajo, da bodo lahko razpis objavili še v tem mesecu. Tako bi prihodnji mesec izbrali izvajalca in septembra začeli z deli.

Novi prizidek k »zgornji« šoli bo pomenil, da bo osnovnošolsko izobraževanje v naselju Vojnik v bodoče mogoče na eni sami lokaciji. Zdaj ga izvajajo kar na dveh lokacijah, tudi v nekoliko oddaljeni »spodnji« šoli, ki se ji bo z novim šolskim letom pridružila še ena, nova lokacija.

Prostorsko stisko v Vojniku želijo namreč omiliti z ureditvijo treh začasnih učilnic v vrhnji etaži občinske stavbe. Z urejanjem so

začeli pred nekaj dnevi, za pouk pa bodo morale biti pripravljene do septembra (pozneje bi prostori služili za potrebe občinske uprave). V matični šoli v Vojniku, kjer bo od septembra devetletka, pričakujejo z njo kar 586 otrok (doslej 559 otrok). To pomeni dva nova oddelka ter dva dodatna oddelka podaljšanega bivanja.

Sicer pa se na prostorsko stisko pripravljajo tudi vojniški sosedi v osnovni šoli na Frankolovem, kjer sta že dva oddelka v bližnji stavbi. Tudi tam se občina ter šolsko ministrstvo pripravljata na začetek gradnje prizidka z novimi učilnicami, kuhinjo, jedilnico in kabineti. Naložba na Frankolovem, kjer je blizu dvesto učencev, bo stala približno 180 milijonov tolarjev.

Pri tem občina že pridobiva projekte ter dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, čaka le še na sklep šolskega ministrstva za sofinanciranje. Z deli naj bi začeli januarja, vendar je to odvisno predvsem od ministrstva ter lepega vremena.

BRANE JERANKO

V Vojniicu gradijo čebelnjaic

čebelarsko društvo Vojnik gradi čebelnjak, s posebej predpisanim prostorom za točenje medu ter tudi za druženje. Gradijo ga pri voj-niškeni lovskem, domu, na zemljišču, za katerega so podpisali najemno pogodbo.

Gradbena dela bodo opravili s prostovoljnim delom, pri vsem drugem se bodo morali zanesti na pomoč sponzorjev. Čebelnjak, za katerega so že izkopali temelje, želijo izgotoviti do občinskega

praznika, ki ga Vojnik praznuje jeseni.

Sicer pa je v Čebelarsko društvo Vojnik vključenih sedemdeset članov iz vseh treh krajevnih skupnosti, veliko jih je iz Celja in z Ljubečne, nekaj še iz drugih občin. Vsi člani skupaj imajo nad tisoč čebeljih družin, dva med njimi celo po več kot sto. Med članstvom je nekaj čebelark.

Društvo, J<,i ga vodi zdravnik dr. Ivan Bindas, se pogosto predstavlja na razstavah.

v domači ter v okoliških občinah. Njegove zgodovine še niso raziskali, vendar marsikaj pričuje, da je zelo staro. Najstarejši član je namreč vključen med vojniške čebelarje že vse od leta 1934.

Pri vsem skupaj skrbi članstvo v zadnjem obdobju predvsem zdravje čebel, zato si pomagajo z različnimi predavanji. Vključujejo se tudi v prizadevanja za zaščitno znamko slovenskega medu, zagotovila za kakovost. Prav tako

omogočajo posebno izobraževanje za poklic čebelarja, z opravljanjem izpitov v Ljubljani.

Ta pomeni med drugim lažjo prodajo. Kot ugotavljajo, s prodajo manjših količin medu ni posebnih težav, drugače je z večjimi, pri čemer so odkupne cene v podjetjih za čebelarje prenizke. Država daje od lani čebelarjem subvencijo, ki je znašala osemsto tolarjev za vsako čebeljo družino.

BRANE JERANKO

Št. 28-10. julij 2003

v kraljestvu morskih slonov« levov in kitov

Argentinska prostranstva nudijo na stotine različnih podob in kar težko se je odločiti, katera je najbolj zanimiva. Nič čudnega, da se država ponaša z ducatom narodnih parkov, ki obsegajo vse od veličastnih slapov sredi deževnega gozda pa do slikovitih

ledenikov in najvišjih gorskih vrhov v Južni Ameriki.

Eden izmed zanimivejših naravnih parkov je polotok Valdes, ki leži nekje na pol poti med Bifenos Airesom in skrajnim jugom Argentine. Na prvi pogled negostoljub-na polpuščavska pokrajina z

obiljem peska in skromnim rastlinjem ne obeta prav veliko. Toda že vožnja po ravnih makadamskih cestah izza visokih šopov orumenele trave prežene kakšnega gva-naka (vrsta lame), nanduja (ameriški sorodnik noja) ali vsaj izgubljeno ovco. Skoraj nenaseljeno širše območje polotoka pa je pomembno predvsem zato, ker nudi zavetje tudi številnim morskim sesalcem. V bližnjem zalivu je mogoče od julija do decembra opazovati veličastno predstavo kitov, ki se vsako leto vračajo v zaliv. Kdor zamudi kite, pa se še vedno lah

ko navdušuje nad kolonijami pingvinov, morskih levov in slonov.

K sreči se Argentinci zavedajo živalskega bogastva in namesto lovcev raje vabijo turiste, ki so oboroženi le s fotoaparati. Toda tudi zanje veljajo številne omejitve, saj si upravljalci parka želijo, da bi ljudje čim manj vznemirjali živali. Zavzemajo se za ekološki oz. naravi čim bolj prijazen turizem. Tako so mnoge ladje, s katerimi se podajo v neposredno bližino kitov, opremljene s posebnimi, manj hrupnimi motorji, živalim pa se tudi ne približujejo preveč, da jih ne bi vznemirjali. Ogled kolonij morskih slonov, levov in pingvinov je mogoč le na nekaterih krajih in še tam so opazovalne točke urejene nekaj deset metrov stran od kolonij morskih živali. Kljub oddaljenosti je pogled na živali veličasten in obiskovalci večinoma niso razočarani. Tisti, ki se odločijo za ogled polotoka z najetim avtomobilom, pa si običajno privoščijo še malce več, kot je uradno dovoljeno. Na lažje dostopnih predelih se poskušajo kolikor je mogoče pribHžati

divjim živalim, ki se začuda ne vznemirjajo kaj dosti.

Dobrodušni orjaici

Morskim slonom smo se napol ilegalno tudi mi približali le na nekaj metrov. Kakšnega bi lahko celo pocukal za rep, toda orjaške živali so s svojo pojavo vlivale strahos-poštovanje. Tudi preko štiri tone težki sesalci kljub navidezni neokretnosti niso čisto nenevarni. Pred preveč vsiljivim človekom se običajno sicer umaknejo v vodo, drugače pa se med seboj kar pogosto ravsajo za prevlado nad tropom samic.

Takrat s svojimi velikimi telesi pomendrajo vse, kar se jim znajde na poti. Tudi mnogo manjših morskih levov ne trpijo v svoji bližini, zato pa se ne zmenijo za pingvine, ki lahko brezskrbno postopajo okoh njih. Morski sloni se na kopnem zadržujejo predvsem januarja in februarja, ko menjajo dlako, potem pa odplavajo na odprto morje, kjer preživijo večji del svojega življenja. Za mesec dni se vrnejo šele oktobra, ko imajo mladiče.

Morski levi imajo na polotoku kar nekaj stalnih kolonij. Samci so občutno večji od samic, zanje pa je značilna dolga dlaka okoli vratu, ki resnično spominja na grivo afriških levov. Dolgi so

do štiri metre in težki do 60(1 kilogramov. Hranijo se z li bami, sipami pa tudi z manj šimi pingvini.

Kljub nevarnim sosedoi v bližini del leta preživijo tu di magelanski pingvini. Sme šno racajoči ptiči so sice najznačilnejši prebivalci Ani tarktike, gnezdijo pa tudi ol obalah Južne Amerike, kje jih prav nič ne moti toplejš podnebje. Pingvini ne more jo leteti in na kopnem pra nerodno racajo, zato pa a odlični plavalci in veljajo z najhitrejše ptice v vodi. Obe nem so tudi izvrstni potap Ijači, saj se lahko potopiji celo do 500 metrov globo ko. Poznanih je 16 vrst, me katerimi so največji cesarsli pingvini, ki dosegajo višini okoli enega metra.

Edino naselje na polotoki Valdes je majhna vasica Puer to Piramides, katere prebii valci živijo izključno od tu rizma. Večina turistov sice) zaide sem preko turističnill agencij le na enodnevni og' led, nekateri pa vseeno pres^ pijo v prijetni vasici. V njei k sreči ni hotelskih gigantov. Za spanje je na voljo le ne kaj manjših bungalovov in av tokamp, ki je še posebno poln v času južnoameriškega po letja. Začuda se takrat mno gi obiskovalci namesto živa lim raje posvečajo sončenji na bližnji peščeni plaži...

IGOR FABJA^

Morski sloni so videti okorni le na kopnem.

Št. 28-10. julij 2003

informacije

19

modri telefon

Nered na Čopovi

gralci Novega tednika, j ge pritožujejo zaradi Ij-onietnega nereda v Čo-lovi ulici, niso najbolj za-ovoljni z odgovorom ti-[kovne predstavnice Poli--ijske uprave Celje Irene »orenak v prejšnji števil-^ fijT. Predvsem jih moti v katerem Gorenako-fa navaja: »Ukrepamo tudi ^ Čopovi ulici, a moramo zavedati, da lahko na-B ukrepi ob prometnih konicah pomenijo dodatno »bremenitev.« Bralci odgo-for razumejo v smislu, da jjiko vozniki počnejo, kar ločejo; poleg tega pa me-lijo, da bi morali policisti r tej gneči, predvsem na [rižišču, večkrat posredo-rad in že prej usmerjati oznike na stranske ceste. »S pojasnilom smo hote-\ povedati, da bi lahko ru

tinske in podobne kontrole prometa (kot na primer ustavljanje zaradi kontrole voznikov in vozil) v času prometnih konic predstavljale dodatno oviro. Za tovrstne kontrole izbiramo mesta, ki zagotavljajo varnost za vse, tako za voznika kot policista, ki opravlja kontrolo. V Čopovi ulici je varno izvajanje postopkov praviloma možno z uporabo tehničnih sredstev, kot so triopan, modre luči, stožci... Pravila nam namreč zapovedujejo, da moramo pri naših postopkih zagotavljati najprej varnost udeležencev v cestnem prometu.

Seveda pa to ne pomeni, da policisti ne ukrepajo ob zaznavi konkretnega prekrška. Verjetno se bo večina bralcev Novega tednika strinjala z ugotovitvijo, da bi z upoštevanjem cestno prometnih predpisov in večjo prometno kulturo vseh pro

metnih udeležencev, še zlasti pa z upoštevanjem načela zaupanja, ki je opredeljeno v 2. členu Zakona o varnosti cestnega prometa, bilo v prometu manj problemov.

Načelo zaupanja: Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci v cestnem prometu in tisti, ki skrbijo za ceste, spoštovali predpise o varnosti cestnega prometa in predpise, ki se nanašajo na ceste,« dodatno pojasnjuje tiskovna predstavnica Policijske uprave Celje Irena Gorenak.

Prestavljeni kanali

Občani Žalca, kjer je za operaterja kabelsko razdelilnega sistema izbrano podjetje Kabel TV iz Do-briše vasi, so presenečeni opazili, da so televizijski kanali drugače razporejeni, o tem pa jih nihče ni obvestil. Poleg tega nekateri ne morejo več spremljati 2, in 3. programa HTV.

»Za boljšo kakovost smo začeli prejemati signal iz Maribora,« pojasnjujejo v podjetju Kabel TV, »to pa je seveda povzročilo drugačno razvrstitev kanalov. O spremembi smo občane obvestili preko lokalne, Savinjske televizije, ki je pač najbolj razširjen medij. Objavljen je programski paket analognih televizijskih in radijskih programov, torej televizijski programi s kanali in radijski programi s frekvencami. Uporabnikom, ki izrazijo željo, tudi po domovih brezplačno nastavljamo programe, za kar je trenutno veliko povpraševanja. Zagrebških programov pa ne morejo spremljati tisti uporabniki, ki imajo starejše tipe televizijskih sprejemnikov. Ti namreč nimajo vgrajenih potrebnih funkcij.« Naj povemo, da Savinjsko televizijo, kjer so objavljeni televizijski programi s kanali, Žalčani najdejo na kanalu 25.

US

Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala novinarka Špela Oset. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.

Vaša nova podoba je akcija, Ei v sodelovanju z izkušenimi (tilisti vsak zadnji petek v me-ecu poteka v Planetu Tuš v ^ju. Pot do nove podobe ne rK»"ebiti lažja - izpolnite spodnji vprašalnik in sestavite kra-!ek življenjepis, v katerem se nastavite in pojasnite, zakaj te se prijavili. Ne pozabite na-festi konfekcijskih številk ob-eke in obutve. Vsemu priložite tudi svojo novejšo fotografijo. Vse pošljite na naslov ^cm tednik, Prešernova 19, m Celje.

Med vsemi prijavljenimi bo-no vsak mesec izžrebali eno )sdx3, ki bo skupaj z izžre-)ancem v Planetu osrečena z iMKlno preobrazbo. Izžrebane )omo o sodelovanju obvestili X) pošti.

Dom sv. Jožef

Plečnikova 29 3000 Celje

Romarja in študu-ska potovalna:

Rim: od 24. do 26. julija Ogled znamenitosti pod romarskim vidikom z bivanjem v Sloveniku

Cena z vstopninami: 37.000 sit

Oglej: 6. september Oglej, Barbara, Doberdob, Stara gora Cena s kosilom: 6.000 sit

Lurd:od 8. do 13. septembra

Azuma obala, Monte Car-lo, Cannes, Avignon, Lurd, Atlatska obala, rojstna vas Vincencija Pavelskega Ber sou, Pariz, Luxemburg Cena: 80.000 sit

Dalmatinska mesta z Me-džugorjem: od 6. do 9. oktobra

Šibenik, Trogir, Split, Omiš, Makarska, Korčula, Ston, Dubrovnik, Medžugorje, Mostar, Jajce Cena: 42.000 sit

Budimpešta: od 24. do 25. oktobra

Ogled mesta z vožnjo po Donavi

Cena: 17.000 sit

PlMfk lAOUNA

PLAVA LAGUNA POREČ vas vabi v vaše sončne lagune !

HOTEL PLAVI ***

- cena polpenziona od 26.06.do 18.07. že od EU 37 po osebi na dan HOTEL DELFIN

- cena polpenziona že od EU 30 po osebi na dan

Novoobnovljeno apartmajsko naselje LAGUNA BELLEVUE *** - dnevni najem apartmaja v času do 18.07. za 4 osebe že od EU 105.-APP. ASTRA ** - dnevni najem za 4 osebe že od EU 76.-

Obnovljeni AUTOKAMPI: ZELENA LAGUNA ***. BIJELA UVALA *** in NATURIST CENTAR ULIKA ***

prostor za 2 osebi do 18.07. že od EU 19,30 na dan

UGODNI POPUSTI ZA OTROKE !

INFORMACIJE IN REZERVACIJE V VAŠI TURISTIČNI AGENCIJI, ALI PA PRI

PLAVA LAGUNA POREČ tel. 00385-52410-136,410-101, fax 00385-52451-044 Internet: www.plavalaguna.hr e-pošta: mail@plavaiaguna.hr

Poiščite nas tudi na TELETEXTU POP-TV in Kanal A str. 185,

javni gospodarski zavod za urejanje javnih parkirišč in

gospodarjenje z javnimi objakti celje 3000 celje dečkova cesta 1 telefon 03 42 82 650 faks: 03 42 82 668 e-pošta: zpo@celje.si

razpisuje zbiranje ponudb za najem

GOSTINSKEGA LOKALA S POKRITO TERASO V NOVI ŠPORTNI DVORANI POD GOLOVCEM

Športni park pod Golovcem - Športna dvorana se gradi na parceli št. 466/1 (del) k.o. Sp. Hudinja v skladu z veljavnimi Spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta Rekreacijskega centra na Golovcu, junij 2002 št. 671 /02 in izdanim gradbenim dovoljenjem št. 35102-174/2003-6/MD z dne 22.04. 2003.

Predmet najema je gostinski lokal (z možnostjo razširitve sezonske dejavnosti tudi na pokrito teraso v velikosti 106 m^) v naslednjih izmerah:

• gostinski prostor 87,00 m^

• prostor za pripravo 25,70 m^

• sanitarije za goste 8,45 m^

• sanitarije in garderoba za osebje 4,95 m^

• skladišče 3,18 m^

Skupna kvadratura 129,28 m^

Stanje gostinskega lokala pred sklenitvijo najemne pogodbe:

• gostinski lokal se nahaja v pritličju dvorane desno od glav nega vhoda

• lokal ima samostojen zunanji in notranji dostop

• stene in stropovi v lokalu bodo gradbeno obdelani v vidnem betonu; tla bodo obdelana s samorazlivnim epoksi prema zom; vgrajena bo fasadna in notranja okenska stena - s tem bo lokal zaprt in ločen od ostalih prostorov ter pripravljen za ločeno finalizacijo

• sanitarije bodo finalizirane v keramiki in opremljene

• možnost priključka na elektriko, vodo, telefon in kanalizacijo bo v lokalu - končen instalacijski razvod bo odvisen od pred laganega tehnološkega projekta in je strošek najemnika; cen tralno ogrevanje z radiatorji

• lokal bo pripravljen za samostojno finalno izvedbo dva meseca pred dokončanjem dvorane (1.12. 2003)

• terasa bo imela končno obdelavo s tlakovci

Izhodiščna cena za najem znaša 300.000 SIT mesec in se enkrat letno usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v RS + funkcionalni stroški + ddv.

Pri organizaciji gostinskih uslug na velikih prireditvah izven najetega lokala bo imel najemnik prednostno pravico pri enakih pogojih.

Ocenjena vrednost za finalizacijo notranjega dela lokala znaša 70.000 sit/m^ in je strošek najemnika.

Drugi pogoji:

• PGD in PZI mora najemnik naročiti pri projektantu objekta ali pridobiti njegovo soglasje

• na podlagi tehnološkega projekta in PGD pridobi najemnik gradbeno dovoljenje

• najemnik mora pred izvajanjem del predložiti projekt za finali zacijo lokala skupaj s tehnološkim projektom in zanj pridobiti tudi obratovalno dovoljenje

• tehnološki projekt mora vsebovati tudi program gostinske de javnosti iz šifranta prijavljene gostinske registracije

• najemnika mesečno bremenijo vsi funkcionalni stroški, ki bo do definirani v pogodbi (elektrika po odštevalnem števcu, vo darina po števcu, kanalščina, ogrevanje po m3, sorazmeren delež za vzdrževanje okolice, odvoz komunalnih odpadkov, občinske takse. ..)

• pogodba o najemu se bo sklepala za dobo 10 let

• po preteku 10 let ostane vsa vgrajena oprema v lasti najemo dajalca (definirano v najemni pogodbi)

• predviden začetek obratovanja lokala je 1.12. 2003

• pri izbiri bo komisija posebej upoštevala višjo ponujeno ceno najema od izhodiščne cene in predvideno širino programa gostinske dejavnosti ter predložene reference

• vsi ponudniki morajo predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v višini 10 mio sit

• če izbrani ponudnik ne bo podpisal najemne pogodbe v sed mih dneh po pisnem obvestilu, se šteje, da ponudnik odstopa od svoje ponudbe

Na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe - državljani republike Slovenije in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji.

Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo v ZPO Celje ali po telefonu 03/ 42 82 652 - Edi Krajnik. Pisne ponudbe z dokazili in prilogami naj zainteresirani ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici najkasneje do 16.7. 2003 na naslov ZPO Celje, Dečkova cesta 1, Celje.

Med pravočasnimi in popolnimi ponudbami bo komisija izbrala najugodnejšega ponudnika do 31. julija 2003.

ZPO Celje

Št. 28-10. julij 2003

Vsako rojstvo je nekaj posel

Pri Rezarjevih na Teharjah se je rodilo devet otrok, najmlajši je v plenicah, najstarejši se je v sob(j

Otroci so naše največje bogastvo, pravimo, in pri Rezarjevih je tega bogastva res veliko. Kar devetkrat je v družinski hiši v Slancah zibelka pela uspavanko in devetkrat se je vse začelo znova, da bi se vsak od otrok postavil na noge; se izšolal za poklic in si nekega dne ustvaril svoj dom, svojo družino. Ta pot pa za nikogar ni enostavna in lahka, saj srečo na tej poti mnogokrat skalijo skrbi, skrb za otroka pa nikoli ne mine. Saj veste: majhni otroci - majhne skrbi, veliki otroci - velike skrbi. A tam, kjer so ljubezen, vera in sloga doma, se da vse ovire veliko lažje premagovati. Pri Rezarjevih je že tako.

Anica Rezar se je rodila na Kozjanskem, v Polju ob Sotli je odraščala, se vozila v Celje v srednjo ekonomsko šolo in se kasneje zaposlila v Ingra-du. Njen mož Blaž je od rojstva Celjan, Teharčan iz Slane. V mladih letih je pogosto obiskoval svojega brata, ki se je poročil s Kozjanko in si v Polju ob Sotli ustvaril družino. Tam se je Blaž zagledal v Anico, Anica v Blaža in tako se je začelo.

Blaž in Anica sta vajena živeti v velikih družinah. Anica ima sicer le eno sestro, a je bilo pri hiši pet otrok. Njena starša sta namreč vzela v rejo tri sosedove sirote, ki so ostale brez staršev. V Bla-ževi družini v Slancah pa se je rodilo devet otrok, šest dečkov in tri deklice, Blaž se je rodil kot zadnji. Zanimivo je, da se je na isti domačiji, kjer sta si Anica in Blaž po poroki ustvarila dom, rodilo prav tako devet otrok, spet šest dečkov in tri deklice. Blaž je zaposlen kot hišnik v osnovni šoli v Štorah, Anica pa je po rojstvu drugega otroka pustila službo in se vsa posvetila družini.

Premražena nevesta

Bil je februar v letu 1978, ko sta se Anica in Blaž vzela in si obljubila večno zvestobo, v dobrem in slabem. Bil je to eden najbolj mrzlih zimskih dni, te podrobnosti se zakonca še danes prav dobro spominjata. Anico je prezeblo do kosti, tako zelo se je prehla-

dila, da je bila potem še nekaj dni brez glasu. Poročni obred je bil na Teharjah, oh-cetno slavje pa se je po tradiciji odvijalo na dveh lokacijah, najprej na Blaževem domu v Slancah in nato še na Ani-činem v Polju ob Sotli.

Novembra istega leta, ko je bil spet mrzel zimski dan, je Anica prvikrat postala mama in Blaž oče prvemu sinu. Andrej sta mu dala ime in godu-je na obletnico poroke svojih staršev. Rodil se je petnajst dni po roku, bil je zdrav in živahen dojenček, ki je s prehladi kar na hitro opravil, pa nagajiv je bil v otroških letih, se spominjata Anica in Blaž, ki sta potem še osemkrat zibala. »Vsako novo rojstvo je bilo nekaj posebnega, vsak otrok drugačen,« sta nam povedala zakonca Rezar tisti dan, ko smo bili v Slancah in ko ju je obkrožalo vseh devet otrok. Ne zgodi se tako pogosto, da so vsi naenkrat doma.

Vsak drugačen, vsak enkraten

Oktobra leta 1980 se je rodil drugi otrok, spet sin, ki je dobil ime Jurij. Tistega dne, ko se je odločil, da hoče na svet, je njegova mama delala na vrtu, v hladnem deževnem vremenu je sadila rože. In tako zelo se mu je mudilo, da se je Anica komaj uspela umi

ti, preobleči in že je bila na poti v porodnišnico. Rezarjev drugi sin je bil kot otrok pravi mali raziskovalec. »Vsepovsod ga je bilo polno in pri tem se ga je rada držala smola, vedno je bil kje potolčen,« se spominja oče Blaž.

Tretjerojenec, Janko, pa je bil prvi Rezarjev otrok, ki je na svet prijokal doma. »Poznali smo zelo izkušeno babico, ki

je bila zraven že pri porodu moje mame, pa smo se obrnili nanjo. Ni bilo mogoče, da bi jaz šla pri dveh majhnih otrocih rodit v porodnišnico in ju pustila doma za več dni. Janko je bil rojen 27. avgusta leta 1982, dva dni za tem je že godoval. Kot majhen otrok je bil zelo navihan, na žalost pa je imel kar precej smole. Kmalu po porodu naslednjega otroka je v ku

hinji grdo padel s stolal do poškodoval po gb je ušel smrti,« nam je I Anica, ki je konec febii slednje leto rodila čel na. Romana.

Roman, ki je bil p kot Janko rojen v doc v Slancah, pa je imf smolo z zdravjem. S spominjata, da se je r pal po soseščini in di

Poroka na mrzel februarski dan. Anica in Blaž Rezar.

Štiri fantovske glavice in težko pričakovana prva hči in sestrica Cvetka.

Prihod iz porodnišnice in dobrodošlica, kakr mici in najmlajšemu bratcu maja letos pripriS Rezarjevi otroci.

Št. 28-10. julij 2003

^ga

^gl. Pri dveh letih je ne-hudo zbolel na čre-iz Celja ga je bilo treba tro odpeljati v Ljubljano jfni center, šlo je za živ-l^ar dva meseca je dihal etniiTi' pljuči. »Bilo je le-bila sem spet noseča ^ožem sva se vsak dan , v Ljubljano k Romanu, se enkrat sredi marca

1 a domov, so se začeli po-«je povedala Anica. \\ marca se jima je v potnici rodila hči. Da bo Lferi ime Cvetka, sta se [ca Rezar že davno prej i/orila. Pa se je tudi to-Led srečo vmešala bole-[, Cvetka je, stara komaj ajst dni, staknila virusno pico. Si predstavljate: do-

iije otroci, Janko na ki-i, Cvetka pa na pediatri-? tega težkega obdobja inja Anica.

plednji je bil spet sin, ro-I decembra leta 1987. To-L so ime izbrali starejši f. Da je nekega dne, ko še majhen, začel nena-\ jokati in se zvijati od jI bolečin, sta nam pove-Rezarjeva, in še, da je lenska slika takrat poka-da je fantek pojedel vi-I matico.

irtina je bila druga hči, B sredi poletja v letu 1995, imela to srečo, da jo je as spremljalo zdravje, vse Ines.

ijca bo avgusta stara šti-a, zelo živahen otrok je, spomladi pa je morala v šnico. Zdaj je spet do-1 skrb staršev je mimo. t deveti Rezarjev otrok se os maja rodil Jože.

Najstarejši sd matičarja, ajmlajši še v plenicah

najmlajšega otroka star-avita, da je zelo priden iček, sicer pa je Jožek pri

nesel v veliko družino novo veselje. Da sta se oče in mama z novim rojstvom spet pomladila, ocenjujejo otroci.

Za posebno vesel dogodek je minulo soboto poskrbel najstarejši otrok, sin Andrej. V zakonski stan je stopil s svojo Alenko. Ohcet je bila veličastna, takšna, kot se za tako veliko družino, ki je zvesta krščanskim vrednotam in tradiciji, spodobi. Istočasno s poroko so opravili tudi krst najmlajšega sina Jožeta. Botra mu je bila teta Marica, Ani-čina sestra, ki je botra vsem devetim Rezarjevim otrokom. Poročni obred je bil na

Teharjah, od koder je tudi nevesta, slavje po poroki pa je bilo v Polju ob Sotli, kjer se je v krajevni dvorani zbralo več kot sedemdeset svatov, sorodnikov in ostalih povabljencev. Kot zanimivost naj povemo, da je na poročnem slavju igral kar domač ansambel Rezarjevih otrok.

Danes je večina otrok že odraslih ali skoraj odraslih, le Mojca in Jožek terjata več stalne in neposredne pozornosti. Tako so prvi štirje sinovi študentje (elektrotehnika, elektronika, teologija). Cvetka in Tomaž sta gimnazijca, Martina pa je osnovnošolka.

Vsi za vse

Med pogovorom z vsemi Rezarjevimi družinskimi člani se spomini nizajo drug za drugim, skačejo po časovni niti in se smiselno prepletajo, kot vrednote stalnice pa so ves čas prisotne skromnost, delavnost, disciplina in red, negovanje tradicij, solidarnost, predvsem pa vera in ljubezen. »Oba iz krščanskih družin, sva te vrednote prenašala tudi na najine otroke, tako so na primer vsi odrasli sinovi ministranti, ministrantka je tudi Martina. Iz vere sva vedno, sploh pa v najtežjih časih, črpala moč, brez nje bi mnogokrat obupala,« se Anica zamisli ob spominih na težave in predvsem bolezni.

V tako veliki družini je potreben red. »Otrok nikoli nisva tepla, ampak ubogati so pa morali na besedo, sicer je sledila kazen. Če ne bi bilo reda pri hiši, bi se vse postavilo na glavo in treba je bilo takoj poseči vmes, če je bilo kaj narobe, pove oče Blaž, od otrok pa izvemo, da sta bila starša pri vzgoji stroga, a vedno pravična ter da sta zdaj do najmlajših treh bolj popustljiva, kot sta bila včasih. Da so se otroci med sabo kdaj tudi zravsali in zlasali, še izvemo, sicer pa so vedno ščitili drug drugega in si pomagali med seboj. Rezarjevi fantje in dekleta se spominjajo, da je bilo tudi za igro dovolj časa, le da so bile igrače preproste, najpogosteje so se igrali z žogo. Velikokrat so šli tudi na deželo k sorodnikom in se tam igrali na prostem, pri čemer je bilo zanje tudi pobiranje krompirja na njivi svoje vrste igra. Največkrat je družina dopust preživela pri sorodnikih na Kozjanskem, včasih so se odpravili na kakšen krajši izlet, lani pa so ves počitniški čas preživeli tako, da so obnovili in polepšali domačo hišo.

Najmlajšega vsi razvajajo

Delati so se Rezarjevi otroci naučili že zelo zgodaj, da so lahko pomagati staršem pri vseh hišnih opravilih. Med drugim je bil in je še danes takšen red, da je vsak dan v tednu v kuhinji dežuren eden od otrok. Tako znajo, razen seveda najmlajših dveh, prijeti za vsako delo. Tako na primer Andrej in

Janko z lahkoto spečeta in okrasita torto. Jure je specialist za drobno pecivo. Cvetka je tista, ki najbolje počisti in pospravi po hiši. Da je posode, ki jo je treba pomiti, pri tej hiši vedno veliko, ni treba posebej poudariti, zdaj pa so se glede tega posodobili. Za petindvajseto obletnico poroke letos februarja so otroci staršema poklonili pomivalni stroj. Sicer pa Rezarjevi pogosto kaj slavijo, vedno se najde kakšen razlog, da so vsi skupaj, da skupaj zapo-jejo, zaigrajo, se o čem pogo

vorijo. V središču pozornosti pa je od letošnjega šestnajstega maja naprej vedno najmlajši Jožek. Vest, da bodo dobili še enega bratca, so vsi z navdušenjem sprejeli, vsi po vrsti pa ocenjujejo, da bo ta njihov bratec zelo razvajen otrok, saj se vsi z njim ukvarjajo, ga pestu-jejo in mu sploh posvečajo največ pozornosti. Blaž in Anica seveda nimata nič proti.

MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN in družinski arhiv Rezarjevih

Najprej sta bila Andrej in Jure.

Andrej in Alenka pred oltarjem v teharski cerkvi. Sobota, 5. julij 2003.

šesterica na sosedovem travniku leta 1989.

Najmlajši Jožek iz naročja v naročje;tokrat v Cvetkinem.

Po hiši se pogosto slišijo zvoki pianina in kitare. Martina in Jurij

Mojster in učenka za domačim računalnikom. Janko in Mojca

Prvi štirje fantje, v očetovem naročju pa takrat najmlajša Cvetka in Tomaž.

Cvet mladenk in štirje fantje muzikantje

Št. 28-10. julij 2003

22

kultura

Mladi Evropejci

ob Sotli

v Rogaški Slatini je na daljšem delovnem obisku Mednarodni mladinski simfonični orkester, ki deluje pod pokroviteljstvom držav Srednjeevropske pobude. V orkestru je šestdeset članov, ki so iz desetih držav omenjene pobude.

Orkester se srečuje na intenzivnih pripravah po štirikrat na leto, vsakič v drugi državi. Priprave glasbenikov, starih od 11 do 16 let, trajajo ponavadi od 15 do 20 dni, zato bodo v Rogaški Slatini vse do 20. julija. Glasbeniki vadijo v učilnicah steklarske šole ter bivajo v njenem dijaškem domu.

Vadijo tudi po osem ur na dan, saj morajo naštudirati nov glasbeni pro

gram. Glasbeniki so skupaj z mednarodno priznanimi docenti iz različnih evropskih držav, od Velike Britanije do Srbije, ki je članica projekta šele od preteklega meseca. Tako je na pripravah v Rogaški Slatini prvič osem glasbenikov iz Srbije ter pet iz Belorusije.

Naštudirani program bodo novem-^bra med drugim predstavili na gala kon-'certu v Varšavi, prestolnici predsedujoče članice pobude, kjer bo letno srečanje predsednikov vlad srednjeevropske pobude. Izredni koncert mladinskega orkestra bo v filharmoniji beloruske prestolnice, takoj po zaključenih pripravah v Rogaški Slatini pa bodo nastopili na mednarodnem koncer

tu avangardne umetnosti v Topolovem v Beneški Sloveniji.

V nedeljo, 13. julija, bo koncert Mednarodnega mladinskega simfoničnega orkestra v Kulturnem centru v Rogaški Slatini, ki mu bo sledil čez nekaj dni še koncert v Postojni. Med bivanjem v Sloveniji bodo mladi evropski glasbeniki obiskali Ljubljano, saj bo naša država prihodnje leto kot predsedujoča država gostiteljica vrha ministrskih predsednikov ter ekonomskega foruma SEP.

Mednarodni orkester vodi vse od ustanovitve, leta 1994, violinist in dirigent Igor Koreti-Kuret, Slovenec iz Trsta. BJ

Celjani na Baščaršiji

Godalni orkester Društva ljubiteljev umetnosti Celje je minuli četrtek nastopil na festivalu Večeri na Baščaršiji -Baščaršijske noči, ki bo trajal do konca julija. Orkester je nastal posebej za to priložnost, v njem pa so študenti glasbe iz Celja in tudi drugih krajev. Pod vodstvom mladega dirigenta Simona Dvoršaka so v Domu Vojske Federacije BiH odigrali celovečerni koncert, kot solist pa se je sarajevski publiki predstavil tudi mladi celjski flavtist Luka Železnik.. Mladi glasbeniki so v Sarajevu navdušili, čaka pa jih še en koncert v Ljubljani. Skupaj bodo igrali spet naslednje leto na festivalu v Sarajevu in Novem Sadu. ŠO

Celje Novosibirsku za 110. obletnico

Gostitelj razstave mladih umetnikov iz arhiva Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje in revije Likovni svet je bilo mesto Novosibirsk, skoraj pet ur leta od Moskve, ki leži na obali velike sibirske reke Ob.

Razstavo so pripravili v okviru proslave 110-letnice ustanovitve mesta, kjer je 27. junija na velikanskem glavnem trgu pozno v noč rajalo 200.000 ljudi. Organizator razstave je bila umetniška šola Rostok pod vodstvom prof. Irine Kraučinine. Ob tej priložnosti je vodja galerije na gradu in urednik revije Likovni svet Mihajlo Lišanin predal zaslužena priznanja letošnjega razpisa revije na temo Tihožitje dvema nagrajenkama iz Umetniške šole Rostok.

Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje letos sodeluje tudi na Zmajevih dečjih igrah v Novem Sadu z razstavo na temo Gradovi kulturna dediščina.

DomaČe branje

Niklas in Petra Bermudtzky, nova povest Marijana Pu-šavca, se premierno predstavlja v petek, 11. julija; ob 21. uri v KUD Underground v Stanetovi 2 v Celju. Za muzično kuliso bo skrbel Bor X - kitara mož, za besede avtor, za veselje sangrija, knjige pa se bodo prodajale z znatnim popustom.

Mešani komorni pevski zbor Celje

Jubilejni koncert, 20. junija ob 20. uri. Narodni dom

Mešani komorni zbor je s slavnostnim koncertom proslavil jubilej dvajsetletnega uspešnega dela in z izbranim programom v polni dvorani Narodnega doma dokazal svojo poustvar-jalno energijo ter umetniška hotenja. Težak in pevsko zahteven spored je bil kljub intonančnim čerem izpeljan z veliko mero smelosti in optimizma. Kljub svetlim sopranom in šibkim basom je bil zborovski zvok izčiščen in sočen. Dirigentka mag. Žvarova je usmerjena v interpretativno izvirnost, izogiba se pretiravanju ter vodi zbor z jasno postavljenimi kriteriji. Koncert je bil tudi priložnost za nagraditev zaslužnih pevcev z Gallusovimi priznanji ter posebno žlahtnimi odličji za dirigentko in pevce s posebej dolgim pevskim udejstvovanjem. Vsako priznanje je potrditev plemenitenja medčloveških

odnosov v pevskem zboru in vzpodbuja umetniško ustvarjalnost.

Program je bil zastavljen premišljeno. V prvem delu protislovno usmerjen v dve med seboj različni obdobji, v drugem pa se je zbor sprostil ob predstavitvi slovenske ljudske pesmi različnih dežel in skladateljev. Trije skladatelji, Pitoni, ki še nadaljuje renesančno tradicijo, Vidana, ki se že spogleduje z zgodnjim barokom in mu renesančna polifonija ni posebej pri srcu, in Gallus, zaokrožujejo prvi del tega sporeda. Sledil je vsebinski in stilni preskok v slovensko ustvarjalnost treh slovenskih skladateljev, Vilka Ukmarja, Alojza Srebotnjaka in Uroša Kreka, ki so vsi po svoje slogovno usmerjeni v sodobne kompozicijske tokove in zvočne kombinacije, ki zahtevajo velik izvajalski napor. Obe polovici prvega dela koncertnega sporeda je verjetno namenoma povezal Oče naš s komaj zaznavnim odmevom velikega Čajkovskega.

MARJAN LEBIČ

ocenjujemo

Multimedijski ambientalni projekt Bis

Sodobni ples, 27. junija ob 22.30, Trg celjskih knezov

Bis predstavlja kratico za celjske bisere, arhitekturno izoblikovane kupole na Trgu celjskih knezov, ki se v večernih urah svetlikajo v raznobarvni in spreminjajoči se svetlobi. Med sedmimi svetlobnimi kupolami se po najvišji, belo prosojni in osvežilni, nenehno prelivajo curki vode. Sodoben in romantičen ambient je letošnje poletje navdihnil Gogo Stefano-vič Erjavec in njene plesalke, ki so na večer otvoritve Poletja v Celju uprizorile pravi gibalno osvežilni šov.

Vsaka od bisernih kupol je imela svojo pravljično zasnovo in plesno kompozicijo, ki se je zlivala z vodnim medijem središčne kupole in osvežilnimi barvnimi toni. Likovno plesna kompozicija se je začela pri samem vhodu v Knežji grad, na prvi kupoli, na kateri je sedela deklica, zatopljena v igro z belo žogo, simbolom biserne beline. Živahna otroška igra in pobegla žoga sta gledalce pri-peljah do druge kupole, do figurativno in v gibu izoblikovanega cveta štirih plesalk, ki so krčile, odpirale, zapirale in dvigale noge. V spiralnih premikih kot vetrnice so dekleta v nekem trenut

ku obstala ob tretji kupoli,, kjer je bila v velikem polivi-i nilastem krilu skrita plesal i ka, čutna prispodoba školj-i ke, ki v plesu upodobi misti-l fikacijo rojevanja belega bisera. Plesalka se je izvila ter osvobodila plastičnega krila, ki je obviselo na kupoli, sama pa v plesnih krivuljah di-l namično zaplesala po trgu med ostalimi bisernimi školj-i kami. Učinke vodnega oko-! Ija so asociirale tudi projekcija slapa in svetlikajoče se podobe plesalk v zakritih vrečkah, ki so se premikale, in pretakale kot kapljice in' valovi po betonski podlagi tr-l ga. Na naslednji kupoli sta stali plesalki v nenavadnih in posebej vpetih oblekah in s premiki telesa in rok dajali vtis valovanja morske gladine. Naslednje tri plesalke so v domišljijsko zasnovanih kostumih odplesale tri kemične vsebine, svetlobo, vo-' do in zrak. Sodobna oblika; kupol ni le pravljično sanja-i va, ampak spominja na obliko letečih krožnikov, ki so jih v futuristični plesni obli-^ ki izoblikovale že naslednje tri plesalke Foruma.

Med kupolami po trgu se niso gibale le plesalke, temveč tudi gledalci, saj jih je ves čas usmerjal snop reflek-torske svetlobe.

Nad prizoriščem trga so na vrvi visele bele žoge, ki so učinkovale kot biserna ogrlica. Na koncu je v zvoku arije stekla še pripoved odraščajočih deklet, subtilno izoblikovana koreografija mla-^ dostnega dozorevanja, ko so dekleta v dolgih svečanih oblekah elegantno in odraslo zaplesala po trgu. V trenutku,, ko je utihnil zvok in je obstal gib, se je strgala viseča ogrlica in bele žoge so se sko-talile po trgu med gledalce in plesalce.

Nad dogajanjem je ves čas bedel moški »kip« (David Čeh), ki je izgledal kot stilizirana vizija grških bogov. Simbolično je izžareval vir življenja in neustavljivo vodno energijo, ki se je tega večera tako slikovito pretakala med gledaldi in po trgu.

DALIBORKA PODBOJ |

Idejna zasnova in režija;

Goga Stefanovič-Erjavec

Kostumografija: Stanislava Vauda - Benčevič ;

Tehnična realizacija: Mi; lan Gruber, MG Proline; FoJ^ rum D d.0.0 j

Izvajalci: David Čeh k.g.f Maja Kalafatič, Sanja Milen^' kovič, Kaja Rebek, Tina in Tanja Šentjurc, Špela Vodeb;' Paulina Veronek, Daša KaV| ka, Nuša Pristovšek, Ana Sta^ mejčič, Nadja Škataro, Aja Zupanec, Sabrina Železnik in Ileni Šomen. |

Produkcija: Plesni foruiii Celje

Št. 28-10. julij 2003

^BISK NA GRADU

23

Nesojeni dom Veronike in Frideriica

Grad Ojstrica danes živi le še skozi legende - Za skromne ruševine še ni možnosti rešitve in obnove

Gradovi, še posebej ruševine, ,Q že od nekdaj burili duhove in vzbujali radovednost ter domiš-jijo pri ljudeh. Eden takih gra-lov je Ojstrica v Spodnji Savinj-■lii dolini. Danes grad živi le še ikozi legende.

Najbolj znane zgodbe o gradu so )OvezaJie z Veroniko Deseniško in leljskim grofom Friderikom II. Celj-;l(i grofi so grad uporabljali kot jejo. Še najbolj verjetna zgodba pra-i\, da je bil tu zaprt tudi Friderik 1. Zapreti ga je dal oče Herman II., cer je menil, da bo tako sin poza-)il na Veroniko, v katero se je ne-imrtno zaljubil. Kasneje so Fride-ika pripeljali v Gornje Celje (Sta-■j grad), v grad Ojstrica pa so zapr-i Veroniko. Nato so ji na celjskem lodišču sodili kot čarovnici, ven-lar se je z dobro obrambo rešila, ierman jo je dal znova zapreti v )jstrico, da bi umrla od lakote in ;eje. Ker Veronika kljub temu ni imrla, so poslali dva viteza, ki sta o utopila. Po eni različici v kadi, )0 drugi v potoku blizu gradu. ! Legenda, ki tudi govori o Veroniki in Frideriku, je bolj romantična. Po njej naj bi Friderik najprej zabodel svojo ženo Elizabeto Frankopan-sko. Veroniki je priznal in ji naročil, naj se skriva pred preganjalci, ki jih je poslal Herman, Friderikov oče. Kljub temu so jo dobili, ko je obiskala svojega umirajočega očeta. Takrat so ji sodili zaradi čarovništva. Ko je bila oproščena in je Friderik prišel iz tujine (Frankopa-nom so podarili veliko zemlje in tako je bila odpuščena Elizabetina smrt), sta se poročila. Živela sta srečno in zaljubljeno na gradu Ojstrica. Po letu dni je Herman poslal pismo, da naj Friderik priskoči na pomoč bosanskemu kralju Tvrdku, ker ga oblegajo Benečani. V pismu je še

pozdravil mlado ženo in sina. Friderik je bil spravnega pisma vesel, zato je seveda nemudoma odšel. Ko je bila Veronika sama in ji je hišna Urša pripravila kopel, pa so v grad vdrli Hermanovi podaniki. Ti so Veroniko v kadi utopili. Friderik je odšel oborožen k očetu maščevat Veroniko, Herman pa je sina zaprl v »stolp lakote«, ki se danes imenuje Friderikov stolp.

Druga legenda pravi, da se je Veronika, ki je živela na Ojstrici, zaljubila v preprostega mladeniča. Njenemu očetu ta ljubezen ni bila všeč in je Veroniki prepovedal, da se z mladeničem srečuje. Ker ga Veronika ni ubogala, jo je oče zapri v grajsko kapelico, kjer je tudi umrla. O Veroniki govori tudi legenda, ki pa ni popolnoma povezana z gradom Ojstrica. Nasproti hriba, na katerem leži grad, je vzpetina, ki se imenuje Krvavica. Tam naj bi vrgli Veroniko Deseniško preko skal, po čemer je vzpetina dobila takšno ime. Še dandanes pa naj bi Veronika hodila ob mesečnih nočeh sedet na skale.

Ne le Veronika

o življenju na gradu Ojstrica priča še veliko legend. Med drugim tudi o kruti gospodični Greti, ki naj bi postala lastnica gradu, ko je umrl zadnji ojstriški grof. Greta je bila zelo lepa in je imela veliko snubcev. Da bi pridobil njeno roko, je moral vsak snubec priti v grad za nekaj dni na preizkušnjo. Ko je prišel naslednji, je prvega povabila v klet, da bi pogledal njeno bogastvo. Potem mu je dejala, da si je že izvolila drugega in mu po tleh vrgla nekaj zlatnikov, ki si jih je moral pobrati za odškodnino. Medtem ko je zavrnjeni snubec pobiral zlatnike, mu je Greta odsekala glavo.

Ko se je naveličala teh okrutnosti, je poklicala zdravnika, ki je trupla raztelesil, nato pa ji je mizar iz kosti naredil stol, mizo, ogledalo in iz lobanje najlepšega snubca posodico. Nato je razglasila uganko: »Na ljubezni sedim, na ljubezni slonim, iz ljubezni pijem in v ljubezni se gledam.« Tisti, ki bi uganko rešil, bi postal njen soprog. Mnogi so po-skušaU, rešil pa jo je grajski pastir, ki mu je bilo čudno, kam so izginjali vsi snubci. Na poroki je pastir vsem povedal, kakšna okrutni-ca je njegova nevesta in takoj so jo obsodili ter zažgali na grmadi.

Resnična Ojstrica

Grad Ojstrica je bil resnično povezan s Celjskimi grofi. Bil je namreč eden izmed štirih prvotnih gradov svobodnih žovneških gospodov, kasneje Celjskih grofov. Prvič je omenjen že leta 1280 kot Ostirvvitz castrum. Zgrajen je bil najverjetneje kot predstraža za prelaz Pre-sedlje, saj je tu potekala pot do Trojan. Na ta način so takoj videli, kdo prihaja proti glavnemu Žovneške-mu gradu. Pod Celjskimi grofi je bil do leta 1456, torej do njihovega izumrtja, nato pa je sledilo kar nekaj zamenjav lastnikov. V letu 1556 so grad dobili Schrottenbac-hi, ki so grad opustili in si ob vznožju hriba pozidali novo graščino.

Prvotni grad Ojstrica najverjetneje ni bil velik. Imel pa je stolp, ki ga omenja tudi Kronika Celjskih grofov, obstajali pa naj bi tudi kar trije obrambni jarki in oporni zidovi. Grad je skoraj popolnoma propadel že v 17. stoletju. Dandanes o njem pričajo le še skromne razvaline in z

rdečim čopičem zapisani napisi na kamnitih zidovih o ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom.

Občina Tabor je grad želela ponovno oživeti, vendar imajo težave s pomanjkanjem denarja. Naredili so načrt, v katerem je bila označena nova (lepše) dostopna pot, dvižni most nad obrambnim jarkom in kovinski stolp. Ta naj bi stal na mestu, kjer je nekoč stolp že stal. Vendar grad sodi pod okrilje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki takšnega načrta ni odobril. Ivo Prodan iz zavoda pravi, da je bil načrt narejen bolj ali manj ljubiteljsko: »V zavodu podpiramo projekte za oživljanje takšnih kulturnih spomenikov, vendar morajo biti načrti izpeljani strokovno, torej po nekih standardih.«

Najprej je treba opraviti arheološki izkop in nato še sanacijo ob

močja. Šele potem se lahko začne razmišljati o morebitnih novih gradnjah. Vse to pa seveda veliko stane. Po Prodanovih besedah zavod sicer lahko nekaj doda, vendar »dokler nam propadajo gradovi, ki imajo strehe, želimo, da se tista pičla sredstva, ki jih imamo, porabijo za njih. Za ruševine, kot je tudi grad Ojstrica, pa lahko največ naredi sama občina.«

Občina ima še vedno velike načrte. Uroš Herman, zgodovinar in geograf, pravi, da se v občini zavedajo, da bodo grad Ojstrica lahko naredili bolj prepoznaven in zanimiv za turizem le s pomočjo legend. Herman pravi tudi, da morajo poleg vsega poskrbeti še za prenočišča in kakšen športni turizem v okolici, ki bi vabil ljudi na Ojstrico. V izdelavi je učna pot, v katero bi bila poleg ostalih naravnih in kulturnih znamenitosti vključena tudi Ojstrica. Na občini vedo, da bodo največji delež morali prispevati sami. Prav zato najverjetneje obnovljenega oziroma dograjenega gradu še lep čas ne bomo videli. Do takrat bo pač moral vztrajati in živeti skozi legende, ki jih ne manjka.

ŠPELA OSET

Pogled z vrha, kjer je stal grad Ojstrica, na prelaz Presedlje.

Po legendi naj bi Veronika in Friderik na Ojstrici živela pravljično in zaljubljeno življenje. Legendo so ljudje vzeli za svojo.

Stara grafika spodnje graščine Ojstrica, v zgornjem desnem kotu so vidni ostanki

starega gradu.

I^onekod so zidovi visoki kar nekaj metrov. Veliko pa je še skritega pod zemljo.

Do vznožja hriba, na katerem ležijo ruševine gradu Ojstrica pridemo po poti skozi Tabor, nato pa skozi naselje Loke. Ko pridemo iz Lok, se nekaj časa peljemo tudi po makadamski poti. Potem moramo avto (ali kakšno drugo prevozno sredstvo, lahko pa so seveda tudi naše noge) nekje ustaviti, saj se pot nadaljuje po gozdni pešpoti v hrib. Kje natančno se pešpot začne, ni označeno, zato je dobro iti z nekom, ki je Ojstrico že obiskal. Sledi približno 10 minut hoje v strm hrib, nato pa se odpre razgled na prelaz Presedlje, S tem smo prišli na vrh, po katerem so posejane razvaline.

Št. 28-10. julij 2003

24

pregled sezone: rogla zreče

Dobro delo
Bečireviča

Zreški prvoligaš se je znašel na prelomnici - Upravo čaka pred novo sezono veliko dela

Košarkarji zreške Rogle so v minuli sezoni izpolnili pričakovanja. Precej zaslug za to ima nedvomno tudi trener Memi Bečirevič, ki je v tem času sedel na klopi zreškega prvoligaša. Mnogi v Zrečah so po izbiri tega trenerja iz Slovenske Bistrice, ki je imel veliko uspeha z mladimi selekcijami Slovenije, sicer zmajevali z glavo. Bečirevič je bil namreč brez pravih izkušenj z vodenjem prvoligaš-ke ekipe. A pokazalo se je, da je bil prav trener eden od ključev uspešne sezone.

Po lanski sezoni, ko se se na klop Rogle v eni sezoni zamenjali kar trije trenerji, ob tem pa je bilo še precej menjav pri igralcih in ko so se Zrečani šele pod vodstvom Veljka Petranoviča ob koncu le rešili, so v klubu obrnili ploščo. Slaba izkušnja s številnimi menjavami igralcev in trenerjev je iz Zreč odpeljala Petranoviča, Ikoniča, Zekoviča, posojenega Bajramoviča, v tujino pa je odšel pa je tudi kape-tan moštva Miloš Šporar. Velika pridobitev je bila vsekakor prihod Maria Dundo-viča, ki ni bil dovolj kvaliteten za Laščane. Trener Bečirevič je s pomočjo uprave v moštvo pripeljal izkušenega branilca Marka Meška iz Maribora, odkoder je prišel tudi Jure Brolih. Krka je Zrečanom posodila na centrskem položaju Martina Mihajloviča in to je bilo to.

Kljub temu, da so Zrečani v prvem delu sezone nekajkrat zapored izgubili v ne

gotovih končnicah, kjer so kot po pravilu zapravljali visoko prednost in kljub temu, da so igrali brez poškodovanega Gorana Zariča, so se brez posebnih težav uvrstili v ligo za prvaka. S tem so tudi izpolnili glavni cilj ekipe pred začetkom sezone. Ko so se v klubu rešili skrbi za obstanek v druščini najboljših, je koncentracija moštva v drugem delu padla. Slab

šemu nadaljevanju so se pridružile še poškodbe, predvsem izkušenega Slobodana Beniča. Zrečani so sezono končali na osmem mestu, kar je bilo po lanski sezoni nov korak k zgornjemu delu slovenske košarke. Pri vsem tem pa Zrečane še najbolj skrbi slab obisk gledalcev, ki dvorane niso napolnili niti tedaj, ko so pri njih gostovala najboljša slovenska moštva.

Na prelomnici

Zaenkrat je v Zrečah vse tiho. Verjetno tudi zaradi tega, ker se klub nahaja pred vprašanjem kako naprej. Denarja je namreč vse manj, napovedi odhodov igralcev pa bodo osiromašili ekipo za prihodnjo sezono. Trener Bečirevič je že pred koncem sezone najavil svoj odhod iz Zreč (to nam je potrdil tudi minuli vikend v Rogaški, kjer je bil z mlado reprezentanco), od igralcev pa bi naj odšla oba tujca Zarič in Dundovič. Če k temu dodamo še povratek Mihajloviča v Novo mesto, potem je na dlani, da čaka upravni odbor Rogle kaj

težko delo pri sestavljanju ekipe za novo sezono. Čimprej bo potrebno pojasniti, kako in s kom bodo sodelovali naprej, kajti tudi nekateri drugi domači igralci imajo ponudbe iz sosednjih klubov. Tako lahko pričakujejo še kakšen odhod iz Zreč. Moštvo, ki ne bi bilo konkurenčno ostalim članom 1 A SKL, verjetno ne zanima nikogar v Zrečah.

JANEZ TERBOVC

Dundovič spet najboljši

Tudi v tej sezoni je bil prvi igralec Rogle zadarski košarkar Mario Dundovič, ki je odšel iz Zreč. Na 32-tih tekmah je v povprečju dosegel 15,2 točke na tekmo in imel 6,8 skoka. Kot strelec in skakalec se je ponovno potrdil Boštjan Sivka, dosegel je 11,5 točke in imel 3,6 skoka na srečanje. Tudi posojeni novinec Martin Mihajlovič se je zelo dobro znašel, ob skoraj desetih točkah na tekmo je imel še slabih pet skokov. Marko Meško je dobro vodil moštvo in db tem dosegal še 10,4 točke, izkazal pa se je tudi drugi Mariborčan v dresu Rogle Jure Brolih s 7,7 točke na srečanje.

Mario Dundovič (9) in Damjan Novakovič (6).

na kratko

Dve zmagi nogometašev Publikuma

Čateške Toplice: Nogometaši CMC Publikuma so del prj; prav na novo sezono, ki se prične 20. julija, opravili v Čaj teških Toplicah, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi protj varaždinskemu Varteksu. Obakrat so zmagali, prvič s 3:1 i| drugič s 6:0. Na prvi tekmi sta v polno zadela Dragan Čadi kovski (2) in Robert Koren, na drugi pa Čadikovski (3)1 Gregor Helbl, Koren in Dejan Kelhar. (JK)

Toni Tomažin novi trener Ere i Šmartno

Šmartno ob Paki: Pri nogometnem prvoligašu Eri Šman no so v minulih dneh izvolili novo vodstvo kluba. Predset) nik nogometnega prvoligaša bo poslej Jože Kranjc, pod predsednik Feri Krbavac in direktor Tonči Grobelšek. Vel liko presenečenje je zamenjava trenerja, saj bo Boruta Jari ca na klopi zamenjal Toni Tomažin. (GP) 1

Cilj Velenjčanov vrnitev med | najboljše

Velenje: S pripravami na novo nogometno sezono so za] čeli tudi v Velenju. Na prvem treningu so predstavili noveg^ trenerja Draga Kostanjška. Pod njegovim vodstvom so vej lenjski nogometaši v minulem desetletju dosegli dva veliki uspeha v samostojni Sloveniji, Rudar pa naj bi se že v pri! hodnji sezoni znova prebil med prvoligaše. (GP)

V mladi reprezentanci pet igralk Merkurja

Celje: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca do let potuje v naslednjih dneh na Češko, kjer bo nastopila ni kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2004, ki bo v Francijij Na kratkih pripravah v Rogaški Slatini, ki sta jih vodil^ selektor Dragomir Bukvič in njegov pomočnik Alojz Kuj Ijat, je sodelovalo tudi pet igralk celjskega Merkurja. N^ Češko potujejo Maja Erkič, Žana Jereb, Urška Kvas, Eva, Komplet in Nadja Podmenik, ki si bodo skušale zagotovit prvo ali drugo mesto v skupini. (JK)

Katja Temnik ostaja v Merkurji

Celje: Katja Temnik, košarkarica Merkurja, se je odločil la, da bo za leto dni odložila svoj odhod v tujino. Direktof kluba Matej Polutnik je ob tem povedal, da v Merkurje pričakujejo tudi prihod 19-letne Sandre Piršič iz Kranja, 1? igra na mestu centra, ter 23-letne reprezentantke Srbije if Črne gore Ines Ajanovič. Slovenske državne in pokalni prvakinje bodo v prihodnji sezoni, ko bodo nastopale v po^ kalu Trocal in v evropski ženski ligi, imele zelo močno eki' po. (JK)

Pri AMD Šlander napredujejo

Celje: Dani Arčan, predsednik športne komisije pri AMlj Šlander je sporočil, da so zadovoljni z uspehi mladih tekm& valcev v kartingu. Žan Lajkovič in Sebastjan Skrbinšek, mlad^ tekmovalca v kategoriji N-60 (najlažja) in A-100 mladinci, st| po štirih tekmah za državno prvenstvo in pokal Slovenije < Hrvaške med najboljšimi v svoji tekmovalni kategoriji. (JK)

Zanimivi skoki v neobičajnem okolju.

Benkovič, Radelj in Peterka

Zmagi za Jureta Radija in Finca Aicseiija Koititonena

Na plastični skakalnici so pod reflektorji pod velenjskim gradom v petek in soboto pripravili prvi dve tekmi za celinski pokal v smučarskih skokih, na katerih je nastopilo 68 tekmovalcev iz 16 držav. Na prvi tekmi za pokal rudarske svetilke je zmagal Jure Radelj pred Rokom Benko-vičem in Primožem Peterko. Na drugi tekmi za pokal Gorenja pa je bil z najdaljšim skokom

I

obeh tekmovalnih dni najboljši Finec Akseli Kokkonen pred Juretom Radijem, ki je zm^i gal v seštevku obeh dni, ter Damjanom Frasom, vodečim po prvi seriji. Oba dneva si tekmovanje kot vsako leto ogledalo veliko število gledalcev, prireditev pa so obakra« zaključili tudi z veličastnim ognjemetom. GP, Foto: GREGOR KATll^

Št. 28-10. julij 2003

ŠPORT

25

Kadeti CPL evropsici icadetsici podprvaki

Sašo Mikanovič izbran v najboljšo sedmerico prvenstva

Rokometni kadetski ekipi Celja Pivovarne Laško, ki jo vodi trener Matjaž Guček, [li uspelo ponoviti podviga ekipe iz leta J996, ko je generaciji Aleša Pajoviča, Lu-l^e Žvižeja, Roka Praznika in drugih uspelo osvojiti naslov evropskih klubskih [kadetskih prvakov. Prebili so se sicer v [inale, kjer pa so v odločilni tekmi za naslov izgubili proti danskemu prvaku Bra-brand IF s 15:27.

Mladi pivovarji so na poti do finala v pred-[ekmovanju ugnali norveški Sandefjords z

20:13, litvanski Klajpeda Dragunas s 14:13 in latvijski Ludzas z 32:22. V nadaljevanju so bili nato boljši od švedskega prvaka Skanele z 21:18, izgubili s poljskim prvakom Gdan-skom tesno z 22:24, nato pa v odločilni tekmi za vstop v polfinale ugnali še hrvaško Du-bravo z 21:19. V polfinalu so bili nato boljši še od slovaškega prvaka SKF Bratislave z 20:18.

Na zaključni prireditvi, finale kadetskega prvenstva je bil namreč osrednji dogodek letošnjega Partille kupa (na njem je sodelovalo več kot 700 ekip iz 41 držav), je predsednik

Evropske rokometne zveze Staffan Holmquist podelil nagrade najboljšim. Med njimi je bil tudi član celjskega kluba Sašo Mikanovič, ki se je uvrstil v najboljšo sedmerico prvenstva.

Trener Matjaž Guček kljub drugemu mestu ob koncu prvenstva ni bil razočaran: »Finalna tekma je bila naše tretje srečanje v enem dnevu. Zato proti Dancem, ki so imeli na razpolago veliko enakovrednih menjav, nismo imeli pravih možnosti. S srebrnim od-ličjem sem vseeno zelo zadovoljen, saj smo nastopili v okrnjeni postavi. Ob dodatnih te

žavah s poškodbami med turnirjem nisem pričakoval, da se bomo zavihteli tako visoko. Do finala smo prikazali lepo igro, tu pa smo zaradi utrujenosti odpovedali. Vseeno smo dokazali, da sodimo v evropski vrh.«

Uspeh kadetov so dopolnili starejši dečki. Varovanci Vlada Murka so se v konkurenci 41 ekip prebili do polfinala, kjer so po zlatem golu iz sedemmetrovke izgubili z Zagrebom. Po rednem delu je bilo 15:15, zmagovalec pa je bil odločen po strelu iz sedmih metrov. GORDANA POSSNIG

iUiatjaž Brumen obžaluje

Registracija Brumna za pivovarje bo sprejeta po odločitvi komisije za doping pri Rokometni zvezi Slovenije

Komaj je rokometna sezona 2002/2003 z žrebom na jvropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto pri nas, zastrla sVoja vrata, je ljubitelje tega športa šokirala vest o pridem primeru dopinga pri nas. S sedeža Rokometne zveze Slovenije je namreč prišlo sporočilo, da je disciplinski sodnik RZS Branko Celar uvedel disciplinski postopek M takojšen suspenz proti rokometašu Mobitel Prul 67 Matjažu Brumnu. 20-letno desno krilo ljubljanskega moštva je namreč 31. maja na pokalni tekmi proti Celju Pivo-rarni Laško igral pod vplivom marihuane.

Brumen je kajenje »trave« že priznal. To je prvi primer iemanja nedovoljenih poživil v rokometu, zato bo morala RZS komisijo, ki bo Dbravnavala primer Brumen >e ustanoviti, epilog pa naj 3i bil znan v nekaj dneh. Eden največjih upov slovenskega rokometa, ki naj bi v prihodnji sezono oblekel dres državnih prvakov, moštva Ce

lja Pivovarne Laško, je v telefonskem pogovoru obžaloval svoje nepremišljeno dejanje in ob tem tudi dodal, da se to ne bo več ponovilo. »Do tega dogodka je prišlo dva dni pred omenjeno tekmo, ko sem bil na zabavi pri mojem prijatelju, kjer se je kadila tudi marihuana. Džoint je krožil v krogu, tudi sam se ga zaužil. Ko sem

bil v Škofji Loki izžreban na dopingu, sem povedal, da sem zaužil marihuano in izjavo tudi podpisal. Od začetka nisem skrival ničesar, vendar pa se nisem zavedal posledic, ki jih je mojo nepremišljeno početje prineslo. Če bi te posledice poznal, tega prav gotovo ne bi naredil. Svoje dejanje še danes obžalujem in hkrati prisegam, da se to ne bo nikoli več ponovilo. Kakšna kazen me lahko doleti, ne vem, upam pa, da bo čim nižja in da se bom lahko z reprezentanco udeležil svetovnega prvenstva, ki bo v Braziliji konec avgusta.«

Brumnovo dejanje je komentiral tudi predsednik rokometnega kluba Celje Pivo

varna Laško Tone Turnšek, kajti Brumen naj bi v prihodnji sezoni oblekel dres Celja Pivovarne Laško: »O tem sem že govoril z Matjažem, ki je dejanje obžaloval. Brumnu štejemo to dejanje kot mladostno napako.Seveda le do trenutka, če bi se zadeva ponovila. Potem bi bila to druga zgodba. Upamo, da kazen RZS ne bo prehuda in da bo vse skupaj vzgojno vplivalo na Matjaža, ki je brez dvoma zelo kakovosten igralec,« je povedal Tone Turnšek.

Tudi sicer so bili v celjskem klubu osupli nad novico, o tem, ali bodo Brumna registrirali za svojo ekipo, pa se še niso odločili. O tem bo, kot je povedal predsednik

upravnega odbora kluba Andrej Šuštarič, odločali na seji upravnega odbora: »Odločitev o registraciji Brumna za naš klub bomo sprejeli šele po odločitvi doping komisije na RZS. Do tedaj pa so odprte že vse možnosti. Ob tem pa se pojavlja vprašanja, zakaj je to šele sedaj prišlo v javnost, če so pa že vsi od Škofje Loke naprej vedeli, kaj se je zgodilo. Mlade fante bi bilo potrebno o tem, vsaj moje mnenje je takšno, bolje podučiti o teh stvareh. Saj, kot se govori sedaj, to pri fantih te generacije, sploh ni redek pojav.«

Kazen za Brumna naj bi bila znana do konca tedna, neuradno pa je slišati, da Bru

men ne bo mogel igrati za slovensko mladinsko reprezentanco na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Braziliji. GORDANA POSSNIG

Matjaž Brumen

Pajovič že letos v Španijo

Aleš Pajovič, levi zunanji igralec Celja Pivovarne Laško in slovenski reprezentant že letos zapušča celjski klub in se seli v sloviti španski Ciudad Real. Po prvotni pogodbi in dogovoru med obema kluboma bi moral celjski bombarder v Real šele prihodnje leto, vendar pa so Španci želeli, da se za primerno odškodnino to zgodi že letos.

Kluba sta dogovor o tem dosegla že prejšnji teden, v torek pa so Španci Celju Pivovarni Laško nakazali sto tisoč evrov in prestop je tako dokončen. »Gre seveda za znesek, ki je za Wub Še kako privlačen, z dogovorom pa smo zadovoljni vsi trije partnerji,« je povedal predsednik kluba Tone Turnšek, Na Pajovičevem mestu bosta tako že letos dobila priložnost mlada Kozlina in Bilbija. Po besedah športnega direktorja kluba Slavka Iveziča bodo iskali tudi nadomestnega igralca na drugi poziciji, saj imajo na levem zunanjem položaju že zadosti igralcev. S tem bi vsaj delno zapolnili vrzel, ki bo nastala z odhodom Pajoviča.

Tiselj namesto Markoviča

Predsedstvo Rokometne ^eze Slovenije je na izredni '^ji z mesta prvega strokovnega moža slovenske moš-reprezentance razrešilo ^'ka Markoviča in na nje-jOvo mesto postavilo Tone-^ Tislja, dosedanjega selek-^•"ja slovenske ženske reprezentance in trenerja Kri-

Ete Kotexa. ^ Tiselj bo selektor do kon-^ evropskega prvenstva 2004 nas, ob tem pa je bil raz-tudi s selektorskega me-ženske reprezentance in ■^•"opskih prvakinj, Krime Ete

Kotexa. Seja, ki je bila zaprta za javnost, je trajala več kot tri ure in pol, bila pa je zelo polemična. Za Marko-vičevo razrešitev je glasovalo devet članov, za obstanek trije, en član predsedstva RZS pa se je tajnega glasovanja vzdržal. Vzrok za razrešitev so bili slabi rezultati na turnirju za Lovoriko Slovenije v Kopru in afera Brumen na doping kontroli na finalu pokala Slovenije v Škofji Loki, o kateri niso obvestili predsednik RZS Zorana Janko-viča. GP

Tone Tiselj

Na progi v Ljubčeni so se pomerili tudi dirkači v razredu minimoto.

Marko Škarja prevzel vodstvo

Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje je na Ljubečni pri Celju pripravilo šesto letošnjo preizkušnjo za državno prvenstvo cestno - hitrostnih motoristov v razredih supermoto, skuterji in minimoto. V najprestižnejši kategoriji supermota je bil na obeh dirkah najhitrejši Marko Škarja. 29-letni motorist je z včerajšnjim stoodstotnim izkupičkom na vrhu skupne razvrstitve zamenjal Bena Šterna, ki se zaradi nategnjenih ramenskih vezi ni pojavil na Ljubečni na štartu. Edini celjski tekmovalec Miha Sverzin, ki nastopa za kranjski klub, je na prvi tekmi supermota dosegel 9. mesto, na drugi pa 12. Sverzin je tako v skupnem seštevku zasedel 12. mesto. JŽ

Št. 28-10. julij 2003

26

KRONIKA

Po umoru v Šoštanju vre

Ne verjamejo več v policijo - »Mlačnikova izjava je smešna!« - So policistom prepovedali hoditi po mestu?

Soštanjcani so si le delno oddahnili, ker se je peterica, osumljena okrutnega umora 40-letne-ga Marjana Jančiča - Majca minuli teden v zapuščeni stavbi na Trgu svobode, ujela v kremplje policije. Umora na grozovit način so osumljeni 39-letni Darko Bačovnik - Grča ter mladoletni D. B., T. R, D. Č. ter S. K. Najmlajšega med njimi, komaj 15-Ietnega, so spustili na prostost, ostali so v priporu.

»S tem, ker je skupina, ki se je zverinsko izživljala nad Majcem, v priporu, še zdaleč nismo rešili problema. Tatvine, vlomi, grožnje, nočne dirke, to je le delček tistega, kar pravijo na policiji, da v Šoštanju ni tako problematično. Pa je,« se hudujejo krajani, ki, sodeč po njihovih odzivih, ne verjamejo več v policijo.

Gnusno!

Na celjski policiji so pretekli petek potrdili umazane podrobnosti umora, ki so se že par dni slišale le po šoštanjskih ulicah. »Trojica 16-letnikov je v noči na ponedeljek, 30. junija, vlomila v skladiščne prostore trgovine Osmica v Šoštanju, kjer je vzela večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač in nakradeno odnesla na podstrešje zapuščenega objekta,« je povedal vodja oddelka za splošni kriminal pri celjski policijski upravi Karol Turk. Fantje so zatem obiskali 39-letnega Bačovni-ka, kjer je bil tudi Maje in skupaj odšli nazaj v zapuščeno hišo.

»Med popivanjem naj bi se začeli prepirati zaradi tobaka, ker naj bi le-ta izginil. Začeli so pregledovati drug drugega in tobak našli pri M. J., nakar so ga začeli pretepati in se nad njim grozovito izživljati,« je razlagal Turk. Policijska preiskava je pokazala še bolj gnusne podrobnosti mučenja. Najprej naj bi ga slekli, ga po celem telesu udarjali z različnimi predmeti, ki so jih našli v prostoru, med drugim tudi z električnimi vodniki, palicami in deskami. Po njegovem telesu so zažigali dlake in celo urinirali po njem!

»Po izživljanju so odšli nazaj popivat, proti jutru pa se jim je pridružil še 15-letnik. Takrat so Majca začeli skupinsko ponovno pretepati s predmeti, v zadnjico so mu potiskali steklenico, po celem telesu pa ugašali cigarete,« je opisoval Turk grozljivo noč. Zjutraj je skupina odšla in se okoli poldneva vrnila v stavbo ter ugotovila, da je Maje po vsej verjetnosti mrtev. Ali je Maje umrl med zverinskim mučenjem ali šele ka

sneje, še ni jasno. Pisali smo že, da so v ponedeljkovih večernih urah mrtvega Majca našli drugi fantje, ki so poklicali policijo. Držala pa je tudi naša domneva, da je bila obleka, ki smo jo fotografirali v torek (!) in ki jo kriminalisti do takrat še niso odstranili s strehe stavbe, resnično Majčeva.

Premile kazni?

Za vse osumljence je tožilka predlagala pripor zaradi ponovitvene nevarnosti in nevarnosti vplivanja na priče. Dežurni preiskovalni sodnik je v štirih primerih sledili tožilki-nemu predlogu, v primeru najmlajšega domnevnega storilca pa ne. Tako odločitev je kljub pritožbi za štiri osebe potrdilo tudi višje sodišče. Glede pripora najmlajšega mladoletnika je odločal izvenobrav-navni senat in odločil, da ne predstavlja ponovitvene nevarnosti in nevarnosti vplivanja na priče, zato je zaenkrat na prostosti.

Nekateri v Šoštanju se križajo, češ da gre za premile kazni. »Gre za mladoletnike. Mlajšemu mladoletniku lahko izrečejo samo zavodski ukrep, torej oddajo v prevzgojni zavod in to lahko traja le tri leta.. Za starejše mladoletnike pa je v izjemnih primerih možen mladoletniški zapor do deset let. Za polnoletnega je za tako obliko najhujšega kaznivega dejanja predpisanih trideset let zaporne kazni,« je raz

lagal vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl.

Vendar bodo ravno zaradi mladoletnih osumljencev morah obtožnico sestaviti hitro. Pripor lahko zanje traja namreč tri mesece. Če obtožnica v terh času ne bo pripravljena, se pripor odpravi in bodo jeseni na prostosti.

»Skupina ni našla pravega odgovora na vprašanje, zakaj so to storili, zato bodo v nadaljnje delo z njimi vključeni tudi psihiatri, psihologi in ostale strokovne službe, da bi poskušali dobiti odgovor, kaj je bil povod za tako zavrženo gnusno dejanje,« pravi Žaberl. Vsi so dejanje priznali, tudi način storitve so dovolj podrobno opisali, neuradno pa smo izvedeli, da niso pokazali obžalovanja.

Skrivanje za statistiko?

Direktor celjske policije Edvard Mlačnik se oklepa statistike in pravi, da Šoštanj po številu kaznivih dejanj v primerjavi z ostalimi kraji in občinami ne izstopa in ni problematičen. »Razumljivo, Šoštanjčani so ob tem dogodku jezo stresli predvsem na policiste. V Šoštanju imamo tudi policijsko pisarno. Letos nismo tam prijeli niti ene prijave,« dodaja Mlačnik. Izjava je povzročila v Šoštanju nov val ogorčenja in jeze. Policisti so prisotni na ulicah, delajo obhode, še dodaja Mlačnik.

»Dogaja se več kot pa samo to, o čemer smo obveščeni. Velikokrat se zgodi, da zadevo prijavijo, ko pa policisti pridejo na kraj, nikjer ni več nikogar. Niti prič. Nekdo pokliče, potem pa ne želi podati izjave, policist pa mora imeti dokaze, da lahko ukrepa,« je razlagal Mlačnik in dodal, da »ni kraja, kjer se mladi ljudje ne bi zbirali. Takšna zbirališča so tudi v Šoštanju, od tam je bilo kar nekaj klicev in policisti te kraje poostreno nadzirajo. Iz te hiše pa doslej ni bilo še nobene prijave, nih

če ni nikoli poklical in sporočil, da bi se tam kaj sumljivega dogajalo.«

Slaba tolažba, pravijo temu v Šoštanju, kjer so vodstvo policije v Velenju že več let opozarjali, da je za varnost potrebno storiti več, pa so vedno naleteli na gluha ušesa. Predsednica Sveta KS Šoštanj Cvetka Ti-nauer za policijo ne najde nobene dobre besede več, kritizira jo brez dlake na jeziku in pravi, da bodo tudi občinski možje morali stakniti glave skupaj in končno urediti zadeve. »Mislim, da je ta gospod, ki pravi, da Šoštanj ne izstopa in da v policijski pisarni letos niso dobili nobene prijave, zelo slabo obveščen o tem, icaj se dogaja pri nas. Da ni bilo nobene prijave, se ne gre čuditi! Pisarna je večinoma zaprta. Več let trkati na vrata tudi v času uradnih ur, ko tam ni nikogar... mislim, da je dovolj, če ima človek samo en razred osnovne šole, pa ne gre več poskušat! Ta njegova izjava ni resna, to samo kaže, kako neresni so in da problematike pri nas sploh ne poznajo,« razlaga Tinaurjeva, ki nadaljuje: »Saj niti lista ni na vratih, kjer bi pisalo, kdaj so uradne ure!«

Šoštanjski divji zaiiod in turški disko

»Sama sem neštetokrat poklicala na velenjsko policijsko postajo in jim izrekla kritiko, tako da so že vedeli, kdo kliče. Klicali so jih tudi drugi, pa zdaj ne kličejo več, ker ni učinka in je ljudi strah,« pravi Tinauerjeva: »Naše ulice imajo nazive po njujorških, ob parku nas vsak večer pričaka turški disko. Po ulicah se odvijajo nočne dirke od rondoja pred Kajuhovim domom do stavbe Šoštanj-mesto svetlobe, kjer z ročno zavirajo in se obračajo na cesti. Počutim se ogroženo v svojem mestu!«

Črna točka so zapuščeni objekti, pravi član sveta KS Šoštanj Vojko Kr-

, neža: »Imamo več zapuščenih sta\ ki so odlične za zbiranje takšnih drugačnih družb. To je potrebno lu diti. Policija bi lahko izvedla tudi k; šne racije na določenih lokacijah

»V prostorih, kjer je bila nektl Kovinotehna, bivša Petrolova črpJ ka, Mayerjeva vila in vila ŠiroU lahko po iglah in praznih steklen cah alkohola, ki ostajajo po zatk vi, sklepamo, da se tam ne zbn takšna mladina, kot bi si želel dodaja Tinaurjeva.

V Šoštanju tudi zahtevajo, da pri njih sestaneta notranji minist in generalni direktor policije, sk cali bodo zbor občanov, na katere naj bi bili prisotni tudi policisti. Šoštanju zahtevajo policijsko pos! jo in ne policijsko pisarno, ker i slednje ni nobene koristi. »Vem, vsak umor zahteva veliko polic skega dela, toda v našem prime gre za mladoletnike! In tu je nek narobe,« pravi Tinauerjeva, ki ii nično dodaja, da bo na vodstvo p licije naslovila pisno vprašanje, > so policistom v Šoštanju prepov dali hoditi: »Jaz policista v Šošt nju še nisem nikoli opazila peš i ulici. A ne smejo več hoditi?« Po cijski obhodi s službenimi vozili i po njenem mnenju nesmiselni, s| če bi se sprehodili skozi Šoštanj,! hnarsikaj videli in bili vidni ter tal^ delovali bolj preventivno. Škrati Šoštanjčanom je zavrelo.

SIMONA ŠOLIN

Na območju Krajevne skupnosti Šoštanj je bilo od prvega januarja do 28. junija letos 72 kaznivih dejanj, osem si jih je končalo z lahkimi in hudimi telesnimi poškodbami, enkrat pa je prišlo do ogrožanja z nevarnim predmetov. Na vsem območju, ki ga pokriva policijska postaja Velenje, pa je bilo lani 1552 kaznivih dejanj. Po mnenju policije ta podatek kaže, da Šoštanj v primerjavi z drugimi kraji ni problematičen.

Majca 80 pokopali v Podkraju.

O okrutnem umoru Majca, ki so ga; štanjčani največkrat srečali pred blag nico v Šoštanju, razpravljajo tudi na šl vilnih forumih na spletnih straneh.

Na sliki z leve proti desni: vodja Oddelka za splošni kriminal pri PU Celje Karol Turk, vodja Okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl in direktor celjske policije Edvard Mlačnik

Predsednica Sveta KS Šoštanj Cvetka nauen »Policisti se skozi mesto samo | važajo. Kaj ima Celje od mene, če se peljem skozi, ko grem v Novo mesto naši policisti ne znajo več hoditi?!«

_J

Št. 28-10. julij 2003

KRONIKA - PISMA BRALCEV

27

Nota za manj žrtev na cestah

šestdeset motoristov po-j-istov iz devetih evropskih fžav je prejšnji torek v Žal-L javno izročilo pisno no-L žalskemu županu Lojze-L posedelu. Številna urad-[a delegacija je vodstvo ob-ine pozvala, da stori več a izboljšanje prometne ajTiosti, pospeši odpravlja-ije črnih točk ter se zavza-je za kvalitetno delovanje veta za preventivo in vzgo-0 v cestnem prometu. Mednarodna policijska jružba je žalskega župana pozvala, naj konkretno pod-ire izvajanje preventivnih ktivnosti za večjo upora-lO varnostnih pasov in otroš-ih varnostnih sedežev ter aktivnejši udeležbi pri po-icijskih preventivnih aktiv-lostih. Ni naključje, da je irireditev potekala ravno v lalcu. V preteklih letih je jila varnost cestnega pro-jieta prav na tem območju lajslabša: od 17 mrtvih v le-2002 kar 10 na območju )bčine Žalec, kar je vseka-lor zadosten razlog za pre-rentivno akcijo. V ta namen je ves dan po-ekala javna prireditev Sku-)aj na poti - za varnost pro-neta gre, na kateri so se zvr-itila različna kolesarska tek-^lovanja, v katerih so izbrali tudi najstarejšega kolesar-ia. V vzporednem programu e sledila zanimiva in pestra predstavitev policije in sve

ta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer so lahko obiskovalci preizkusili laserske merilnike hitrosti in si ogledali najhujše posnetke kršitev. Na ogled so postavili tudi fotografije hujših prometnih nesreč v letu 2002 na območju Celja, obiskovalci pa so lahko opravili praktični preizkus alkoholiziranosti. Ta je pokazal, da vinjenih, vsaj v času prireditve, ni bilo.

Kljub temu, da sta bila glavna namena prireditve preventivni vpliv na večjo

ozaveščenost in prometno kulturo voznikov in vzgoja predvsem otrok, mladoletnikov in mladih voznikov ter staršev, je bilo udeležencev vse do prihoda tujih policistov zelo malo. Različna policijska motorna kolesa, policisti iz različnih držav, oprema in uniforme so na prireditvi nedvomno pritegnili pozornost. Obiskovalci so se z njimi fotografirali in jih radovedno opazovali, vse do odhoda v Tacen, kjer so bili nastanjeni v času obiska v Sloveniji.

MATEJA JAZBEC

Žalski župan Lojze Posedei je preizkusil »zaletavčka«.

Spet preloženo

Sojenje 24-letnemu Gregorju Britovšku zaradi goljufije in napeljevanja k umoru Velenjčana Matjaža Volka se na celjskem okrožnem sodišču vleče kot jara kača.

Britovšek je v priporu že šestnajst mesecev, marca naslednje leto pa se utegne znajti na prostosti, če do takrat ne bodo izrekli sodbe. Slednje bo težko, saj v Sloveniji še vedno ni osebe, ki je za nadaljevanje sojenja odločilnega pomena, domnevnega morilca. Ta naj bi ustrelil Volka v Ljubljani marca lani z Britovškovo pištolo. Obtoženi pa vztraja pri svoji trditvi, da z njo ni mogel streljati in da ne gre za napeljevanje k umoru. Sodni senat je včeraj zaradi begosumnosti znova zavrnil predlog, da obtožencu odpravijo pripor. Svojega mnenja pa še vedno nista dala izvedenec za balistiko in strokovnjak za mobilno telefonijo, ki bosta pomagala razjasniti okoliščine usodnega dogodka. Obravnavo so preložili na konec avgusta oziroma začetek septembra.

SIMONA ŠOLINIČ

Pogin v Hudinji

v Hudinji pri Cinkarniškem mostu je prejšnjo sredo poginilo skoraj več kot 120 kilogramov ib, največ klenov in podusti. Vzrok pogina še ni znan, saj še vedno čakajo na rezultate analize, ^niotne škode naj bi po neuradni oceni bilo več kot milijon tolarjev. Foto: GK

ODMEVA

Prebold, kraj na robu preživetja

v zvezi z izjavo Marte Dolar (NT, št. 27, str. 5), objavljeno v članku Prebold, kraj na robu preživetja, so se oglasili na OŠ Vransko. Menijo, da trditve, da njena otroka na šoli nista bila deležna posebne pomoči, ne držijo povsem, saj so jima po besedah ravnateljice Valerije Pukl namenili pomoč iz sklada Žarek upanja in druge oblike socialne pomoči.

Uredništvo

Vročica bolnišničnih prostorov

v zadnji številki Novega tednika, ki je izšel 3. julija 2003, je novinarka Špela Oset v članku z naslovom Vročica bolnišničnih prostorov, v katerem je opisovala problematiko klimatiziranja bolnišničnih prostorov, med drugim napisala tudi trditev, ki ne drži... »Bolnik, recimo mu Franci, že kar nekaj dni leži na oddelku za intenzivno interno medicino. Posteljo ima pri balkonu, cela soba pa je na sončni strani. V njej je zelo vroče, klime ni...«

Namestnica direktorice Damjana Medved Arbeiter te trditve, da ni klime na Oddelku za intenzivno interno medicino, ni izrekla, saj nikakor ne drži. Poleg novega operacijskega bloka, enote za intenzivno terapijo, je Oddelek za intenzivno interno medicino, kjer se zdravijo najtežji bolniki že od leta 1997, v celoti klimatiziran.

ŠTEFKA PRESKER, univ.

dipl. org., direktorica Splošne bolnišnice Celje

PREJELI SMO

110 let PD

Celje Matica

Na medmrežju in v časopisju (Delo, NT) sem zasledil več člankov, ki obravnavajo imenovano tematiko. Oglašam se, ker sem zasledil nekaj zgodovinsko netočnih in zavajajočih dejstev.

Zgodovinsko netočno in zavajajoče je navajanje, da PD CM letos praznuje 110-letni-co delovanja in da so med ustanovitelji prevladovali vplivni Celjani, da imajo v lasti več deset tisoč hektarov zemljišč, tudi z nerešenim lastništvom.

PD CM letos ne praznuje 110- letnice delovanja. 28. avgusta 1893 je bila namreč v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica Slovenskega

planinskega društva. Čudi me trditev, da so med ustanovitelji prevladovali vplivni Celjani. So ti vplivni Celjani tudi leta 1845 kot prvi na Štajerskem uvedli slovensko ura-dovanje v Mozirju, kot drugo na Štajerskem leta 1874 ustanovili Narodno hranilnico, leta 1877 ustanovili prvo kolesarsko društvo na Štajerskem ter Narodno čitalnico. Savinjski sokol prvi na Štajerskem (1882) Požarno brambo (1887) Ciril Metodovo društvo (1888),Tujsko-prometno in olepševalno društvo ter v letu 1893 prvo podružnico SPD na Štajerskem?

Sedež SP SPD je bil s sklepom občnega zbora prestavljen v Gornji Grad, kjer je bival in služboval načelnik in ustanovitelj Franc Kocbek. Zaradi krhajočih se odnosov je Kocbek po 34 letih zapustil mesto načelnika. S sklepom občnega zbora 12. maja 1927 je bil sedež podružnice prestavljen v Celje.

Spremenjena so bila tudi pravila: načelnik, tajnik in blagajnik morajo stanovati v občini Celje; v odboru ni bilo nobenega Savinjčana več in Kocbek je končal, kot je pač končal.

Savinjskim in zadrečkim planincem je bila zarezana rana, ki še do danes ni zace-Ijena. Sol nanjo pa je posulo dejstvo o prevzemu pravnega nasledstva. Ko so vsi po vojni obnavljali porušeno deželo, so se Celjani trudili prevzeti pravno nasledstvo SP SPD.

Da tega nasledstva ne priznavamo, o tem smo se predstavniki MDO Savinjska ter predstavniki PZS s predsednikom T. Banovcem pred praznovanjem 90-letnice SP SPD tudi dogovorili. PZS dosledno, tudi materialno, uveljavlja stališče, da so naslednik SP SPD člani planinskega društva MDO Savinjska. Prej se je namreč denar od živahnega prometa (beri: prodaje) z zemljišči stekal na račun PD Celje.

Zemljiškoknjižno stanje pa je takšno, da je lastnik zemljišč PZS. Do vknjižbe pravice uporabe za zemljišča v Logarski dolini pa je prišlo PD Celje na nelegalen način s prekoračitvijo pooblastil in pristojnosti v PZS.

In še o ponavljajočih se arogantnih in žaljivih navedbah glede ambicij in teženj novih lokalnih skupnosti:

Upam, da ni potrebno posebej predstavljati vloge in pomena Benediktinskega samostana in Gornjega Gradu za celotno slovenstvo pred in po propadu Celjskih. V Beograd

sta ju pripeljali brezobzirna pogoltnost in bolestna sla po vladanju.

Na novo nastale lokalne skupnosti in njih prebivalci naj si sami ustvarijo svoje mnenje. Meni pa ni vseeno. Skoraj četrt stoletja sem že namreč predsednik PD Mozirje. V moji rojstni hiši je bilo društvo leta 1950 tudi ustanovljeno, tu je živel tudi njegov ustanovitelj, prvi in dolgoletni predsednik Mirko Kovačič, brat moje mame. Tu je živel tudi naš stari stric Martin Šuster, poverjenik za GSD, preglednik računov in gospodar Mozirske koče. Njega je nasledil njegov zet Matija Goričar. Njegov nečak dr. Jože Goričar pa je bil, mislim, zadnji načelnik Šaleške podružnice. Tudi zato mi ni vseeno.

FRANC STEINER, Mozirje

imillALE-.POHVALE

Zahvala

Mednarodno dobrodelno društvo Eagles se zahvaljuje vsem nastopajočim glasbenim gostom in skupinam, ki so v petek, 27. 6. 2003, sodelovale v Memphis Clubu v Celju na kulturno-zabavni prireditvi Ultrazvok za celjsko pediatrijo. Za prijetno popestritev programa so se brez zahtevanega honorarja odzvali: Vitezi Celjski, Select iz Velenja, Claudia iz Maribora, Kastelo in Zoran Zor-ko iz Celja.

Prav tako se zahvaljujemo kolektivu Memphis Cluba, na čelu z gospo in gospodom Stopar, za čudovito postrežbo in ureditvijo kluba.

Zahvaljujemo se tudi kolektivu Službe za prehrano Splošne bolnišnice Celje za profesionalno in predvsem zelo okusno pripravljeno pogostitev po prireditvi.

EAGLES International

Krvodajalske akcije

Julija bo Rdeči križ Slovenije pripravil na našem območju krvodajalske akcije v naslednjih krajih: Šmarje pri Jelšah - v kultarnem domu (10. julija), Šentrupert nad Laškim - v osnovni šoli (17. julija), Vransko - v zdravstvenem domu (24. julija) in Velenje - Dom učencev (24. in 25. julija).

PLANINSKI KOTIČEK

Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 19. in 20. julija na Poliške Špike (pot Ceria), Merlone in Montaž (pot leva). Odhod ob 4.00 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 14. julija na tel. 545 29 27 ali 040 324 669.

St. 28-10. julij 2003

28

Devetnajst celovečercev za

festival

Festival slovenskega filma je dobil tudi novo podobo

Prejšnjo sredo, 3. julija, so organizatorji 6. festivala slovenskega filma predstavili novosti o dogajanju, ki bo potekalo med 24. in 27. septembrom v Celju. Novinarsko konferenco so priredili v prostorih kina Kompas v Ljubljani.

Največja in najbolj spekta-kularna novica je vsekakor število prijavljenih filmov: 36 prijav za kratke igrane filme, sedem za kratke dokumentarne filme in kar 19 prijav za celovečerce. V letu in pol, odkar se je zaključil zadnji Portorož, so (predvsem video) kamere očitno neutrudno brnele, selektorja Saša Jovanovič ter Igor Palčič pa bosta imela precej dela, da bosta izbrala filme, ki se bodo na festivalu prikazali. Prav okoli te tematike je na novinarski konfe

renci izbruhnilo največ ugovorov. Kako je lahko Saša Jovanovič obenem direktor filmskega sklada, ki podeljuje denar za scenarije in povečave, direktor festivala, pa še selektor festivala, ki bo torej moral izbirati med filmi, ki jim je sam dal zeleno luč za produkcijo - oziroma je to storil njegov predhodnik - pa tistimi, ki so nastali neodvisno? Kakšne možnosti imajo neodvisni filmi, da si izborijo mesto na festivalu? In: vsaj strokovna ali polstrokovna publika bi si želela ogledati vseh 19 prijavljenih filmov - jih bo možno videti v stranskem programu festivala, če že ne tekmovalnem? Zadnji Portorož je deloval po tej taktiki - Fan-tasy in Na svoji Vesni smo lahko nepovečana gledali v dodatnem programu (in resnici

na ljubo si kaj več od tega tudi nista zaslužila). Vsekakor je število prijavljenih filmov za sam festival dobra novica; »selekcija« naj bi bila ena od osnovnih nalog festivalov, tokrat pa je prvič, da ima festival domačega filma sploh kaj zares mesenega za selekcionirati.

Nova bo vizualna podoba festivala. Oblikovala jo bo agencija Reaktor, katere predlog »najbolj sovpada z novo usmeritvijo festivala, ki si želi opozoriti nase in pritegniti širšo publiko. Nova celostna grafična podoba je sodobna, opazna, jasna in ravno prav sugestivna.« Tako Saša Jovanovič.

Člani letošnje strokovne žirije, ki bodo podelili nagrade Vesna, so Janez Lapajne, filmski režiser in zmagovalec lanskega festivala, Miljen-ko Jergovič, hrvaški publicist

in pisatelj. Jelka Stergel, direktorica Ljubljanskega filmskega festivala, Ženja Leiler, publicistka in urednica - ter slovenska igralka ali igralec; dogovori še potekajo. Znan je tudi Badjurov nagrajenec: Rudi Vavpotič, direktor fotografije v Dolini miru, Kekče-vih ukanah, Pastircih, Povesti o dobrih ljudeh...

Že pred festivalom se bo v Celju začela retrospektiva vseh zmagovalcev slovenskih festivalov. 30 filmov si bo možno ogledati v art kinu Metropol, eden od vrhuncev retrospektive pa bo predstava prenovljene kopije (tudi prvega zmagovalca) Cvetja v jeseni, ki bo predvajana med festivalom. Istočasno - približno od sredine septembra -se bo tudi retrospektivna razstava.

PETER ZUPANC

Novo podobo festivala je oblikovala agencija Reaktor.

Del festivala bo tudi retrospektiva vseh dosedanjih zmagovalcev, njen vrhunec pa predstava prenovljene kopije Cvetja v jeseni.

Odpri sred

Preden drugič ponoči pride k njej, si sname očala in jih potisne v prsni žep. Ker se pripravlja na to, kar se bo zgodilo. Ker mora videti slabše - ali drugače - Če želi. da se bo zgodilo. Sneti mora svoj tradicionalni, vsakdanji, avtomatizirani pogled. Postati mora drug človek. In kaj se bo zgodilo? On, urejen, srečno poročen in standardiziran oče treh otrok, bo seksal s punco svojega pacienta, tetra-plegika, ki ga je za takšnega naredila njegova žena. Horda klasičnih romanc si ne bi drznila za ljubezen žrtvovati toliko ime preteklosti; hlastata bi za kakšnim kompromisom. Tetraplegik bi prosil zdravnika, da prispeva seme. Par bi se hrepeneče in tragično zroč raz-šel, da bi družina obdržala očeta. Eh, ja. Kot da imajo spodnje hlače, ki prekrivajo vso (rnočnejšo) zadnjico, kaj veliko možnosti proti rado navzdol zdrsljivim tan-gicam.

Verjetno je največji uspeh filma Od^ srce, da se prikloni možnosti spremembe in stanju, ki mu ponavadi pravijo neodgovornost, da to stori rahločutno, premišljeno, po etapah, pa z verjetnim vpogledom v psihologijo karakterjev, ki jih zna narediti simpatične, človeške, a vendar kompleksne. Verjetno je največji uspeh filma, da govori o moči ljubezni, a je ne omejuje niti na nespremenljivost niti na brezposledičnost, niti na go

lo požrtvovanje in navic^ no dobroto, ki je v resni egoistična. Štos je v tem, I zveza med p cientko in zdrt I nikom ni ri manj »Ičpa, j ljubljena, dobj kot tista n^ zdravnikom njegovo ženo I tista med pacientko in i| nim (še zdravim) zaroč«s cem. Še huje; njuna zvezai ziačne ravno zaradi njegca žfevniške etike; zaradi o govornosti. - -

Če Idioti še prepričajo, i življenje v skupnosti ne pi nfse iskrenosti, če je nčvanje že preveč naglo! idialistično v svojih zaklju kih, Mifune prelahkoten, k lijanščina za začetnike j preveč podobna načrtov^ porok... je potem Odpri srd najboljši film, posnet v ^ činu Dogme 95? Stvar okifi in trenutka. Vsekakor je I banje - pa naj bo ustanov|| no samo zaradi promocije a ne - v tem stadiju, ko se li haja v leru, nujno potreb valo režiserko Susanne Bii Da pove, da želja in z njo čl veškost nimata nobene zi ze z moralo in ker ve, kal to pokazati.

PETER ZUPAN

Piše: PETER ZUPANC

Terorizem in vojna

Koliko okolje dopušča nasilje, koliko ga vzpodbuja in kje se mu izmakne iz nadzora? Režiser Reza Parsa v svojem prvencu, Pred nevihto, riše vzporednice ter, išče razlike med Bližnjim vzhodom in Švedsko. Še vedno aktualen film, ki pokaže, da ni le ideologija tista, ki sproži naboj. Tudi prst mora biti vmešan.

Vsebina: Ali je doma z Bližnjega vzhoda in se na Švedskem preživlja kot taksist. Ustvaril si je družino, ima hčer... in preteklost v podobi starke, ki od njega zahteva pomoč pri strelskem napadu. Vzporedna zgodba filma govori o sošolcu Alijeve hčere, ki ima velike težave z nasilnimi vrstniki.

Pred nevihto (Fore stormen. Švedska)

Režija: Reza Parsa

Vloge: Per Graffman, Maria Lundqvist

Režiser Jasmin Dizdar pozna Veliko Britanijo, saj tam živi in dela, toda po narodnosti je Bosanec. Obe narodnostni izkušnji vpleta v film, ki zapleše ihtavo kolo sredi Londona ter pri tem zavihra skozi angleško varno racionalnost ter bosanske vojne grozote...

Vsebina: Srb in Hrvat se srečata v središču Londona in se začneta pretepati ter preganjati,'kot da okolica ne obstaja. Zadrogirani nogometni navijač po nesreči pristane sredi bosanske vojne vihre. Posiljeno dekle bo rodilo otroka, ki ga ne želi obdržati. Vojna vpliva na usode vseh, ne glede na to, če so vanjo direktno vmešani ali pa jo želijo obdržati na razdalji.

Jugo ciklus: Čudoviti ljudje (Beautiful people, VB)

Režija: Jasmin Dizdar

Vloge: Charlotte Coleman, Charles Kay

Dogma 95 je nujno potrebovala režiserko Susanne Bier in film Odpri src

Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (30. 6. do 6.

Št. 28-10. julij 2003

Zasebnost na Internetu

v založbi Mirovnega inštituta v Ljubljani je pred kratkim izšla knjiga Zasebnost na Internetu avtorja Mateja Kovači-ča. Kot je moč zaključiti iz samega naslova, gre za delo, ki se ukvarja z novim področjem človekove zasebnosti in predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov sodobne informacijske družbe. Kot ugotavlja avtor, smo danes nadzorovani bolj kot kdajkoli prej: »Vsakič, ko posameznik dvigne slušalko, uporabi bankomat ali plačilno kartico, obišče zdravnika, se poroči ali uporabi mobilni telefon, avtomatski sistemi ta dogodek zaznajo in zabeležijo.«

Knjiga se problema zasebnosti v sodobni družbi, prežeti z informacijskimi tehnologijami, loteva tako s tehnološke kot s pravne in tudi splošno družboslovne plati. Slednje je še posebej pomembno prav zaradi dejstva, ki ga vse prevečkrat spregledamo ob pojavu novih tehnologij, namreč, da tehnologija sama po sebi ni škodljiva - škodljiva je njena nepravilna uporaba. Kovačič, sicer sociolog in mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, se tako najprej sprehodi skozi sodobno

družbo, ki je skozi njegovo optiko pravzaprav družba nadzora, v nadaljevanju opiše zasebnost v virtualnem prostoru, nato varstvo zasebnosti v njem, za konec pa še opiše slovensko zakonodajo in prakso na tem področju.

V knjigi je tako govora o tehnologijah, ki omogočajo vdore v računalniške sisteme, prestrezanje elektronske pošte, prestrezanje podatkov, ki potujejo skozi omrežja, povezovanje in zbiranje razpršenih podatkov, avtor pa bralca seznani tudi s tehnologijami in postopki, ki te dejavnosti onemogočajo ali kako drugače ščitijo uporabnike pred njimi. Pomembna primerjalna prednost knjige pred ostalimi viri informacij na to temo, ki jih, mimogrede, na svetovnem spletu ni tako malo, je predvsem v sociološkem pogledu na vplive teh tehnologij na naša življenja, kakor tudi v pravnih implikacijah. Po domače povedano, kaj vse to dejansko pomeni za povprečnega uporabnika? Se res bližamo krasnemu novemu svetu oziroma orvvelovskemu 1984, ko bo država nadzorovala vse in vsakogar? Ali pa smo morda že tam? Predvsem je pomem

bno vprašanje, kako se tej grožnji izogniti. Knjiga ne ponuja takojšnjih odgovorov in rešitev (nenazadnje tudi zaradi tega, ker jih ni), vsekakor pa vzpodbuja kritičnega bralca k razmišljanju in delovanju. Doslej smo namreč nove informacijske tehnologije zmotno gledali predvsem skozi romantično, anarhistično ali tehnofobično prizmo. Saj veste, svoboda za vse, lažje in ugodnejše življenje, svoboda govora, pravica do zasebnosti in kar je še tega na eni in odtujenost, robotizacija ter odmiranje socialnega življenja na drugi strani. Sedanjost je seveda daleč od takšnih in drugačnih pričakovanj, nekatere človekove pravice in svoboščine pa so celo močno zdrsnile v sfero totalitarnega. Avtor knjige se ukvarja prav s temi problemi, podpira pa jih s tehnološkimi in pravnimi dejstvi. Poučno branje za vsakogar, ki se strinja z besedami Phila Zimmermanna, avtorja kriptirnega programa PGP: »Če ne bomo storili nič, bodo nove tehnologije dale državi moč nadzora, o kakršni je Stalin lahko samo sanjal.«

VASJA OCVIRK * vasja@vizija.si

E-pošta je učinkovito orodje direictnega trženja

Elektronska pošta je eno izmed najučinkovitejših trženjskih orodij, saj omogoča neposredno komunikacijo med pošiljateljem in prejemnikom sporočila. Poleg brezplačnega doseganja velikega števila uporabnikov v samo nekaj sekundah in možnosti personalizirane komunikacije, lahko s pomočjo e-pošte tudi učinkovito gradimo dolgoročne odnose s kupci.

Z e-poštnim trženjem lahko dosegamo različne cilje - pozivamo k neposrednemu nakupu (takoj preko sporočila), vzbujamo zanimanja za izdelek, pozivamo k nakupu preko spletne strani in spodbujamo posredno prodajo preko fizične trgovine. Kot pri vseh drugih trženjskih orodjih ni toliko pomembno, koliko strankam pošljemo e-pošto, temveč koliko strank je pripravljenih odpreti pošto in izvesti določeno akcijo. Sporočila, ki se pošiljajo na več naslovov hkrati, morajo biti kratka, jedrnata, pregledna in slovnično pravilna. Napisana morajo biti tako, da pritegnejo pozornost uporabnika.

Prvi pogoj za izvedbo kakršnekoli akcije preko e-pošte je pridobitev dovoljenja za pošiljanje s strani prejemnika sporočila. Dopolnjen zakon o varstvu potrošnikov, ki je začel veljati januarja letos, namreč določa, da lahko podjetje uporablja elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Če potrošnik izjavi, da ne želi več prejemati sporočil, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve. Prejemnik sporočil mora inieti nadzor nad dialogom, s tem pa tudi možnost, da se vsak trenutek lahko odnaroči od prejemanja sporočil.

Tisti, ki uporablja elektronsko pošto brez vnaprejšnjega soglasja potrošnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno ali pa če pošilja sporočila, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali storitve, čeprav potrošnik izjavi, da jih ne želi več prejemati, se lahko za prekršek kaznuje z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 tolarjev (fizične osebe) oziroma z naj-nianj 3.000.000 tolarjev (pravne osebe).

Kljub sprejetemu zakonu bo verjetno preteklo še kar precej časa, da se bo zakon začel dejansko izvajati, kršitelji pa sankcionirati. Do takrat pa bo zaradi prejemanja nezaželenih komercialnih sporočil, so poslana brez dovoljenja, želje ali interesa naslovnika, število nezadovoljnih uporabnikov raslo z enormno hitrostjo. Podjetja bi ^^ morala zavedati, da si lahko z nespoštovanjem spletne etikete in pošiljanjem sporočil na naključno izbrane e-poštne naslove hitro ^•^pravijo ugled in na dolgi rok veliko izgubijo.

RADOŠ SKRT rados@nasvet.com

novičke

Sodišče zaustavilo distribucijo Jave

Ameriško zvezno prizivno sodišče je pred kratkim zavrnilo preliminarni sodni nalog, ki je od podjetja Microsoft zahteval, da podpira tolmača za programski jezik Java, ki ga izdeluje njihov konkurent, podjetje Sun Microsystems. Microsoft mora prenehati z distribucijo določenih kopij svoje navidezne naprave za programski jezik Java, ker naj bi prekoračil obseg licenčnega sporazuma, ki ga je januarja leta 2001 podpisal s podjetjem Sun Microsystems. Sporazum po mnenju sodišča Microsoftu dovoljuje le vključevanje svoje navidezne naprave v operacijski sistem Windows, ne pa tudi njeno ločeno prodajanje.

SCO bo tožil IBM

Pred nekaj leti je bilo Caldera Systems eno zadnjih podjetij s področja programske opreme, ki je poskušalo uspeti z operacijskim sistemom Linux. Od takrat so se mnoga podjetja, ki so se posvetila operacijskemu sistemu Linux, združila, Caldera - danes znana kot SCO Group - pa se je Linuxu popolnoma odrekla. In ne samo to, podjetje, ki je nekoč pomagalo skupnosti, ki razvija odprto kodo pri dvigovanju njenega ugleda, se je zdaj znašlo na popolnoma nasprotni strani predvsem zaradi svoje tožbe proti podjetju IBM, v kateri trdijo, da deli Linuxa izvirajo iz operacijskega sistema Unix. O tem so najprej poskušali opraviti prijazne pogovore z različnimi podjetji, toda s strani podjetja IBM so dobili precej neprijazen odgovor, zaradi česar so se odločili za tožbo, da bi na ta način zaščitili svojo intelektualno lastnino.

Stavijo na mobilno telefonijo 3G

Uporaba storitev tretje generacije mobilne telefonije se na Japonskem vedno bolj širi zaradi boljše pokritosti omrežja in kvalitete telefoniranja. Predstavnik japonskega ponudnika storitev prenosnega telefoniranja NTT DoCoMo je na trgovinski prireditvi CeBit America povedal, da so tehnologijo 3G, ki omogoča komuniciranje pri visokih hitrostih, ponudili že v letu 2001, a je bila uporaba na začetku precej skromna. Toda na začetku tega leta so storitve doživele pravi razcvet. Januarja 2002 so imeli samo 50.000 naročnikov, januarja letos že kar 150.000, marca pa 350.000. Operaterji omrežij za prenosno telefoniranje so za nakup frekvenc na spektru radijskih valov za storitve 3G zapravili ogromno denarja, storitve pa sprva niso zaživele tako hitro kot so pričakovali. Oviro pa predstavlja tudi konkurenčna brezžična omrežna tehnologija 802.11 Wi-Fi.

Nova velika tekmeca

Microsoft je konec prejšnjega meseca potihoma predstavil nov iskalni program z imenom MSNBot. Sistem, ki so ga razvili v Microsoftu, bi lahko predstavljal veliko grožnjo podjetju Google, če bo Microsoft v resnici izpolnil svojo obljubo, po kateri naj bi omenjeni program postal temelj njihove celotne strategije na področju osebnih računalnikov in storitev. MSNBot naj bi bil prvi korak v večletnem načrtu razvoja nove tehnologije iskanja. Microsoft želi iskalno napravo svoje spletne postaje MSN povezati z novo datotečno tehnologijo, ki naj bi bila pripravljena za naslednjo različico operacijskega sistema Windows s kodnim imenom Longhorn. Rezultat takšnih poskusov bi lahko bila mogočna tehnologija, ki bi se iz namizja osebnega računalnika preselila tudi na svetovni splet ter s tem morda ogrozila storitve podjetja Google, ki je v tem trenutku vodilni ponudnik storitev spletnega iskanja.

UROŠ GRUBER uros(2)sir-mag.com

Št. 28-10. julij 2003

30

NASVETI

POGLEJMO V PRIHODNOST

Napišite več o sebi

Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Kot se je izkazalo, sem bila v napoved-niku nove rubrike premalo jasna in natančna. Divi-nacija (posvet s Thoth Ta-rotom), brezpogojno zahteva sodelovanje spraševal-ca, t.j. osebe, ki sprašuje in divinatorja, v tem primeru mene. Kaj to pomeni? To pomeni, da pri diviniranju ni ugibanja. Vprašanja morajo biti postavljena jasno in natančno, s čim več podatki.

Glede na to, da v tej rubriki odgovarjam na vaša pisma in da z vami nimam neposrednega kontakta, potrebujem poleg postavljenega vprašanja tudi opis situacije, ki se nanaša na postavljeno vprašanje. Npr., če sprašujete za čustveno področje, morate navesti ime in rojstni datum osebe, za katero sprašujete, če ta oseba že obstoja. To pomeni, da je vprašanje pravilno definirano nekako takole: Vesna sprašuje, kakšni so prihodnji trendi na njenem čustvenem področju. Ima partnerja, s katerim ima že nekaj časa zvezo. V tem primeru potrebujem partnerjevo ime in njegove rojstne podatke. Če ima bseba simpatijo in želi vedeti, če je možno, da se iz tega znanstva razvije kaj več, prav tako potrebujem podatke osebe, ki jo zanima.

V primeru, da sprašujete za zdravje, morate napisati, ali vas to zanima čisto na splošno ali imate kakšno konkretno težavo. V tem primeru mi težavo opišite.

Če vas zanima področje poslovnosti ali službe, mi prosim konkretno opišite točno kaj vas zanima. Vas zanima prihodnji trend v obstoječi službi, napredovanje, medsebojni odnosi ali morda iščete novo službo. Če želite, da bo odgovor na vaše vprašanje jasen, se malce razpišite o sebi in o trenutni situaciji. Prav tako morate opredeliti čas, če želite vedeti, v kolikšnem času naj bi se zadeva realizirala. Npr: v prihodnjih treh mesecih bom zamenjal službo...

Želim pa poudariti še to: moji odgovori na vaša vprašanja naj za vas predstavljajo smernice, po katerih se skušajte ravnati. Nikar od mene ne pričakujte, da bom namesto vas reševala vaše težave. Lahko vam nakažem pot iz težav, vam svetujem, ne morem pa vaših težav reševati namesto vas. Zavedajte se, da je vsak posameznik odgovoren za svoje življenje. To pomeni tudi, da je rešitev težave možna, če boste delovali v skladu z nasvetom, ki ga poda Tarot. Nikakor pa to ne pomeni, da lahko sedite in čakate, kaj bo prinesla prihodnost, ker ste v odgovoru izvedeli, da bo vse v redu.

Odgovor na pismo pod šifro TRICIA:

Spoštovani! O sebi, razen rojstnih podatkov in zastav

ljenih vprašanj, niste napisali nič. Zato bo moj odgovor na vaša vprašanja zelo splošen in površen. Sprašujete, če se boste kmalu preselili. Iz tega sklepam, da že delujete v tej smeri in da se že kaže ta možnost. Žal bo selitev precej pogojena z vašim delovanjem in vašimi finančnimi možnostmi. Nekaj zapletov še bo, predvsem pa se bo vse skupaj odvijalo zelo postopoma in ne v zelo kratkem času.

Vaše naslednje vprašanje se nanaša na čustveno področje: tudi tukaj ste bih zelo skopi. Ne vem, kaj naj iz tega sklepam. Predvsem Tarot opozarja na pomanjkanje odločnosti. Če želite, da se bo vaše življenje odvijalo v pozitivni smeri, se morate naučiti odločnosti in jasno reči ne, kadar tako želite. Na čustvenem področju so vsaj za sedaj vidni manjši zapleti, vendar pa se kljub temu kaže, da boste v prihodnje uspeli uresničiti svoje načrte in pričakovanja.

Sprašujete tudi, če boste imela otroka. Možnosti, da boste zanosila in rodili, sicer ne izključujem, vendar pa kaže, da je na tem področju nekaj težav. Kdaj ste bili nazadnje pri ginekologu? Kaže, da ni vse tako, kot mora biti. Potrebno bo nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti. Ne bo šlo zlahka, vendar pa je možno, če boste delovali v pravi smeri.

Postavili ste tudi vprašanje v zvezi z zdravjem. V preteklosti ste, kot kaže, imeli določene težave, med drugim tudi z želodcem. V prihodnosti večjih zapletov in težav ne bo, je pa res, da ste izjemno čustveno in psihično občutljivi in zelo dovzetni za tuje vplive. Predvsem bi vam svetovala, da tudi sami kaj storite za svoje počutje.

Če želite jasnejše in konkretnejše odgovore, mi lahko ponovno pišete, seveda mi v tem primeru opišite situacijo in postavite jasnejša

vprašanja. Lahko pa me tudi pokličete na številko, ki je objavljena.

Odgovor na pismo pod šifro SONČEK:

Vaše vprašanje je kratko in jedrnato, vendar natančno postavljeno. Torej, življenje je res polno prijetnih presenečenj. Sprememba na čustvenem področju se vam obeta nekje v začetku prihodnjega leta. Sprememba bo velika in vam bo spremenila življenje, vendar pa morate za to tudi sami kaj storiti. Predvsem ne smete dovoliti, da na vaše življenje vplivajo dogodki in zamere iz preteklosti. V isto reko ne moremo dvakrat stopiti, kar pomeni, da bo zveza,\i vas čaka, drugačna. Zaupajte življenju in prihodnosti. Čaka vas kar nekaj sprememb. Kaže se sprememba v zvezi s službo oz. poslovnostjo. Tukaj so obeti kar dobri. Kot kaže, boste verjetno v prihodnosti tudi zamenjali kraj bivanja, nakazana je selitev. Če boste dovolj odločni, boste z lahkoto, brez večjih težav uresničili svoje načrte. Pa tudi sprememba na čustvenem področju bo večja. Predvsem se odprite in recite življenju DA!

Dvome, ki vas mučijo, dajte na stran, sprostite se in se prepustite sedanjosti. Zveza, ki se vam obeta bo lepa, čustvena, ljubeča polna prijetnih presenečenj in majhnih, a lepih pozornosti. Oseba, s katero boste to zvezo ustvarili, šele prihaja v vašo bližino. To se bo začelo dogajati nekje zgodaj spomladi oz. ob koncu zime. Uživajte!

Piše: METKA OBRUL - ZOYA

KAJ BI DANES KUHALI

Priljubljene sadne pite in kolači

Marelična pita s pekača

Potrebujemo: 500 g moke, 30 g kvasa, 1/4 I mlačnega mleka, 80 g surovega masla, jajce, ščep soli, 2 žlici sladkorja, 1 kg marelic, 500 g skute, 3 jajca, 2 žlici jedilnega škroba, sok in naribano limonino lupinico, 3 žlice sladkorja, 2 žlici na lističe naribanih mandljev, za pekač surovo maslo.

Pekač namažemo z maščobo. Moko presejemo v skledo. Na sredi naredimo jamico, nadrobimo vanjo kvas in ga zmešamo z mlekom in malo moke. Kvaseč naj pokrit vzhaja 15 minut. Surovo maslo raztalimo, zlijemo ga ob rob moke, nato pa ga zmešamo z jajcem, s soljo, sladkorjem, z vso moko in s kvas-cem vred. Testo stepamo, da začno nastajati mehurčki, nato pa ga pokrijemo in pustimo vzhajati še 30 minut. Oprane marelice razpolovimo in jim odstranimo koš-čice. Skuto zmešamo z jajci, s škrobom, z limoninim sokom, z lupino in s sladkorjem. Kvašeno testo razvalja-mo, ga preložimo na pekač, namažemo s skuto in obložimo z marelicami. Po vrhu posujemo mandlje. Pita naj vzhaja 20 minut. Pečico se-grejemo na 220 stopinj. Pečemo 35 do 40 minut.

Ribezova pita

Potrebujemo: 200 g moke, 100 g surovega masla, 100 g sladkorja, jajce, 500 g ribeza, 3 rumenjaka, 100 g slad

korja, 125 g olupljenih in zmletih mandljev, 3 beljake, 4 žlice zmletega sladkorja.

Moko presejemo na desko in jo s surovim maslom, sladkorjem in jajcem pognetemo v testo. Kepo zavijemo v folijo in jo spravimo v hladilnik, kjer naj testo počiva 2 uri. Ribez osmukamo, oplaknemo in odcedimo. Rumenjake penasto zmešamo s pol sladkorja in z mandlji. Beljake s preostalim sladkorjem stepemo v trd sneg, ki ga rahlo zamešamo v zmes rumenjakov in mandljev. V kremo zamešamo tudi ribez. Pečico segre-jemo na 200 stopinj. Testo razvaljamo na pomokani deski, nato pa z njim obložimo dno in obod modla. Testo na dnu večkrat prebodemo z vilicami, damo nanj nadev in ga poravnamo. Kolač pečemo na drugi višini od spodaj 40 minut, nato ga pustimo 5 minut hladiti v modlu, zatem pa naj se hladi na rešetki. Čisto ohlajenega posujemo s sladkorjem v prahu.

Borovničeva pita s snegom

Potrebujemo: 250 g moke, ščep soli, 125 g surovega masla, jajce, vrečko vaniljine-ga sladkorja, 100 g sladkorja, 450 g borovnic, žlico jedilnega škroba, žlico sladkor

ja, 4 žlice kosmuljeve ma melade, 3 beljake, 6 il zmletega sladkorja.

Presejano moko ugneten s soljo, surovim maslom, ja cem, vaniljinim sladkorje! in sladkorjem. Testo naj p( krito počiva v hladilniku do 2 uri. Borovnice opei mo, jih preberemo in odo dimo. Škrob zmešamo z mE lo vodo in ga zavremo ski paj s sladkorjem. V to zam šamo borovnice in počak mo, da se vse skupaj ohlad Pečico segrejemo na 180 s« pinj. Razvaljamo testo in njim obložimo dno in obo modla. Testo na dnu večkr prebodemo in ga pečemo r drugi višini od spodaj 20 n nut. Ohlajeno osnovo nam žemo z marmelado, nanjo F nadevamo borovnice. Bel) ke stepemo z zmletim slai korjem v trd sneg. Z vrečk nabrizgamo mrežo prek b rovnic. Sneg pečemo še tot ko časa, da rahlo porjavi.

Piše: MAJDA KLANŠEK

Št. 28-10. julij 2003

NASVETI

31

Mokro-sončna moda po otroško

Vaša mala princeska jih zdaj gotovo že ima, a vendarle potrebuje še kakšno cunjico za vesela mokro-jončna poletna druženja. Kot prijazen navdih, morda za vizualno popotnico niamicam in očkom, ki se v teh dneh odpravljate na težko pričakovane počitnice, si privoščimo ščepec letošnjih trendovskih razpoloženj po otroško.

Še bolj natančno - po de-Idiško. Saj ne, da bi majhne in malo večje frkoline modno zapostavljali, ampak oni imajo v počitniških mislih v glavnem hudo pomembnejše reči, kot so kroj, bar

va in nasploh videz kopalnih hlačk. Zato zgolj namig - kot fantovske kopalke so letos še vedno najbolj priljubljene boksarice, le malce skrajšane, ukrojene iz vi-sokoelastičnih tkanin. In kajpada potiskane z vzorci črt ali z liki iz priljubljenih otroških risank. Tovrstna modna zgodba pa se dobesedno razcveti na dekliških kopalkah!

Enodelke za

male sramežljivke

Kopanje samo v hlačkah, enodelkah ali celo dvodel-kah? To je prva in najhujša dilema, ki postane še posebej nadležna težava, ko se začnejo dekliška leta pisati z dvema številkama.

Brez nedrčka pa že ne bom, zna biti odločna mala upornica tudi, ko ji mami

ca prigovarja, da »tam« tako ali tako še nima ničesar... Kaj pa, če bi imela enodelne kopalke? Prvo, drugo ali tretje; kakor vam je ljubše, se strinja tudi moda.

Če čisto pravi mini biki-ni, ki ga obožuje tudi moda za odrasle, ni prava rešitev, predlagamo nedrček, ki se podaljša v top majčko. Ljubko oblačilce se odlično znajde tudi v vlogi samostojnega oblačila z dodanim mini sarongom, krilcem oziroma kratkimi hlačkami.

Najbolj priljubljene zaradi hitro sušečih se vlaken, ki prepuščajo tudi sončne žarke, pa so zagotovo enodelke. Klasično ukrojene ali romantične s pentljami in naborki. Na njih ima domišljija še več prostora za ustvarjanje všečnih barvnih in vzorčnih druženj.

Ob motivih iz risank se na njih odvijajo tudi razgibane stripovske zgodbe, cvetlični vzorci prijateljujejo s pikami, črtami, šahovnicami... Vse prej kot dolgočasne so tudi barve; vroča rdeča s hladno belo, sladka rožnata, nežno modra ali sočno oranžna.

Pa še to - ko se bodo vaši najmlajši veselili na vročem pesku pod žgočim soncem, jim nikar ne pozabite pokriti glavic! Zračnim slamnikom in platnenim klobučkom naj se za piko na i pridružijo še igriva otroška sončna očala.

Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK

Št. 28-10. julij 2003

32

RADIO

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE

ČETRTEK, 10. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-Mbavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Na krilih ljubezni, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PETEK, 11. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

SOBOTA, 12. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9. 15 Cisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

NEDELJA, 13. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PONEDELJEK, 14. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8|ft5PoročilS; 8.25 PoroHlcTpU Celje, 8;4<rjack pc^lO.OO No^ce, ipilS Poifedeljkgpo^špprtno dof^ldne^ li.OO r%do-ba gneva, 12.00 N|)vice,^42.15 Bingo l^M) Regijske novice* Šport danes. 16.00 Top 5 glasbenih|elja, 17.0Q Kronjka, 18.00 Radi ste jih pgslulali, i9.po Novice, 19.10 Večerni [Trogram, 19.15 Vrtilfak polk in,valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

TOREK, 15. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

SREDA, 16. julija

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RdSlo, 7.40 Tečajnica. 8.00 Po-rofila, 8.25 Poročilg PU (>lje. 8^5 Jack. pot. lO.OO. Novic^, 11J0 Podoba dne\|i?;12.00 Novi(^13.30 Mah O, 14 60 Regijske ^ovice, 15.00 ^rt danes, IZ.tTO Kronika. 17.45 Jack pot, 19.00 Novice. J9.10#černiprograffi.23.00'DoHraGocft>a, 24.00 SNOP, - ^ in regionalnih radij

skih postaj Slovenije

NE PRESLISITE NA RADIU CELJE

ČETRTEK m PETIMO. INn7jULUA7

nagradne IGRE

Besedne norosti ob četrtkih in petkih

Vsak četrtek in petek ob 12.15 na celjskih ulicah preverjamo znanje slovenskega jezika. Koliko besed uporabljamo v vsakdanjem pogovoru, pa sploh ne vemo, kaj pomenijo? Ste kdaj pomislili, koliko narečnih besed obstaja, nam pa se sploh ne sanja, kaj označujejo oziroma pomenijo? Poleg odštekanih anket telefone odpremo tudi za poslušalce in prvi, ki pravilno odgovori, prejme tudi nagrado. Prejšnji teden nas je zanimalo, kaj je vrtoglavka in kaj pomeni kratica SSKJ. Nihče od naključno izbranih Celjanov ni poznal odgovora, ste pa zato uganili poslušalci. Vrtoglavka je ptica, kratica SSKJ pa pomeni Slovar slovenskega knjižnega jezika. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju vsak četrtek in petek ob 12.15 uri!

SREDA, 16. JULIJA, OB 16.20: FILM-SKO PLATNO

Renato Jenček v filmu Predmestje

v oddaji Filmsko platno bosta Simona Br-glez in filmski kritik Peter Zupane predstavila filma Besno maščevanje in Noč na letališču, ki ju bomo od prihodnjega četrtka naprej lahko gledali v Planetu Tuš. Prav tako bosta predstavila filma Človečnost in Vojna v živo, ki bosta na ogled v art kinu Metropol. Poseben gost tokratne oddaje bo igralec Renato Jenček. Renato počitnice preživ

lja delovno, saj prav v tem času v Ljubljani snema celovečerni film Predmestje Vinka Moderndorferja. V filmu igra Marjana, enega glavnih junakov, zgodba pa govori o odpuščenem uslužbencu varnostne službe, katerega žena naredi samomor. V filmu, ki bo na ogled prihodnje leto, bomo lahko spremljali osebne krize Marjana vse do srhljivega konca. Foto: TRIARTES

ČETRTEK, 17. JULIJA, OB 10.10: POP ČVEK

Spoznajte Dado!

v oddaji Pop čvek bo Simona Brglez gostila Dragico Kladnik iz Šentjurja, bolj poznano kot Dado. Poznajo jo obiskovalci mariborske opere, pa tudi tisti, ki prisegajo na jazz in pop. Dada je učiteljica petja številnih mladih pevk in pevcev, med drugim je na turnejo pripravljala tudi skupino Bepop. V zadnjem letu so jo spoznali prav vsi, ki so spremljan Popstars, saj je bila članica strokovne komisije. Njeno glasbeno pot boste lahko spoznali v tokratni oddaji, v kateri boste lahko tudi sodelovali s svojimi vprašanji.

Radio Celje na Pivu in cvetju

Praznik Piva in cvetja bo zaznamoval tudi program Radia Celje. Vsak dan ob 10. 15 uri bomo pripravljali kratke reportaže iz Laškega, v živo pa se bomo oglašali tudi iz petkove prireditve Lepo je res na deželi in nedeljske Ohceti po stari šegi. V današnji posebni oddaji ob 17.30 bo Ivana Stamejčič s predsednico Turističnega društva Laško Andrejo Križnik predstavila vse prireditve, ki se bodo odvijale do nedelje. Posebno oddajo pa pripravljamo tudi v soboto ob 10.30 uri, ko vam bomo še zadnjič predstavili zaključni večer in nedeljsko Ohcet po stari šegi. V času Piva in cvetja pripravljamo tudi kratke nagradne igre.

20 VROČIH RADIA CELJE

TUJA LESTVICA; 1

1. FEELGOODTIME-PINK (4]

2. 21QUESTI0NS- j 50 CENT FEATURING NATE DOGG J

3. BRINGMET0LIFE-EVANESCENSE(2

4. DONTVVANNALOSETHISFEELING-' DANNIIMINOGUE (3|

5. BUSSINES-EMINEM (ij

6. NO ANGEL-NO ANGEL (?)

7. ANYPLACE.ANYWHERE,ANYTIME 2003-NENA&VVILDE KIM

8. INTUmON-JEWEL (l'

9. ROČK YOURBODY-JUSTIN TlMBERtAKE (5)

10. IN-TANGO-IN-GRID (6)

DOMAČA LESTVICA:

1. RAVE-SIDDHARTA (2|

2. NEKJE VMES-NUOE& STOP (3|

3. DOBRO Si ME OGLEJ-UNIOUE (4)

4. TV-ŠANKROCK (6)

5. VRN'SEKMEN'-BIGF00TMAMA(2)

6. JAZ IN TI-PIKA BOŽIČ (3|

7. TISIOBMENI-MONIKAPUČEU (1,

8. NAJ VEDO-GAME OVER (7|'

9. MINUTA DO POLNOČI - MAKE UP 2 (4|i

10. KOMENEVEČNEBO-SLAVKO IVANČIČ (1)

PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:

SCREAM FOR MORE - KATE RVAN HOLLVVVOOD-MADONNA

PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICI^

ČAR NOČI - BILLVS PRIVATE PARKING ŠE TAM NE-TINKARA KOVAČ Nagrajenca:

Franci Bombek, Udarniška 2, Štore Simon Šmon, Prešernova 57, Celje ! Nagrajenca dobita kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

CEUSKIHSplus

1. ZLAT KLAS-KLAS (8)

2. ZAPUŠČINA NAŠIH STARŠEV-VITEZI CEUSKI (3)

3. MAMA-SLOVENSKI ZVOKI (4) 4 BIL SI EDINI-VIGRED (1) 5. POPLAČAL SI DOLG POET-

ZREŠKA POMLAD (2/

Predlog za lestvico: FANTOVŠNA-NAVIHANKE

SLOVENSKIH S plus

1. KOZOLCI-POGUM (6)

2. SRCE GOZDARJA-RUBIN (3)i

3. NAMUUAVI-KRJAVEU (2) 4 SENOŽET MOJE MLADOSTI-BOBRKli 5. ATOV JUBILEJ-

HIŠNI ANSAMBEL JOŽOVC (5)

Predlog za lestvico: !

ZAZMJEREN-ANUR'CC(fltPADVEJ ' Nagrajenca:

Iztok Mernik, Mali Breg 7, Loče Barbara Petek, Štajerska vas 7, Loče

I

Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.

Št. 28-10. julij 2003

ZAAVTOMOBILISTE

33

Med opuščenimi modeli BiVIW-ja je tudi M5.

Konec za BMW Z8 inM5

Leta 2000 je nemški BMW postavil na cesto svoj velik joadster Z8. To je bil tako rekoč sanjski avtomobil, ki pa li šel izjemno dobro v promet, saj so jih doslej prodali rsega 5.800.

Vozilo poganja V8 bencinski motor, ki zmore 400 KM, jstrezno visoka pa je seveda tudi cena. Sedaj se je BMW )dločil, da bo avtomobil umaknil iz prometa. Očitno je, da [8 nadaljuje usodo BMW serije 8, velikega kupeja, ki ba-rarski avtomobilski tovarni tudi ni prinesel velikega uspela. Hkrati je tovarna prenehala izdelovati M5, dirkaško va-ianto serije 5. Nič pretresljivega, kajti nova serija 5 je tik )red tem, da pripelje na trg.

Čez dve leti brez dolga

še pred dobrimi štirimi leti je bil francoski Renault tako rekoč brez franka dolga, sedaj je položaj precej drugačen. V tem času so Francozi kupili velik del Nissana, pa romunske Dacie in korejskega Samsunga, za kar so porabili zelo veliko denarja. Do konca leta 2000 je njihov dolg narasel na skoraj pet milijard evrov. Sedaj pravijo, da bo tovarna že leta 2005 brez slehernega dolga. To se bo verjetno posrečilo, še toliko bolj, ker je Nissan, ki je torej v Renaultovi lasti, lani posloval zelo dobro. Seveda pa si j veliko obetajo od prodaje novih modelov, predvsem novega megana, ki bo kmalu naprodaj v šestih karoserijskih j izvedenkah.

Po počitnicah prenovljeni mondeo

Pri Fordu morajo biti zadovoljni s prodajo srednjerazred-nega mondea, ki ima ustrezno število kupcev. Tudi zaradi tega so se odločili za rahlo karoserijsko posodobitev, tako da bo nekoliko posodobljeni mondeo na ceste zapeljal po letošnjih poletnih počitnicah. Kaj bo novega? Predvsem so spremenili prednji del, poleg tega je drugačen tudi zadek. Drugačna je tudi notranjost, kjer so uporabili nekaj novih taaterialov, za tiste, ki pa bodo hoteli nekaj več, bodo ponudili tudi obloge iz lesa, usnje na sedežih ipd. Nov bo tudi navigacijski in avdio sistem. Povsem možno je, da bo nekaj sprememb tudi pri motorjih. Ali bo zaradi tega mondeo kaj dražji, še ni jasno.

Alfa Romeo prenovila spider in GTV

Italijanska Alfa Romeo je tovarna, ki je že dolgo v Fia-tovem naročju. Medtem ko je šlo Fiatu v zadnjem času slabo ali skoraj zelo slabo, je bilo pri Alfa Romeo precej drugače. Prav zato, da bi obdržala trend rasti, tovarna med drugim obnavlja dvojčka spider in GTV.

Načeloma gre za enaka avtomobila ali vsaj z enako osnovo, po drugi strani pa se tudi dovolj razlikujeta, kajti spider je roadster, GTV pa kupe. Tokratna prenovo je bila res skromna in zelo prefinje-na, kar dokazuje, da gresta avtomobila dobro v promet in ju zato nima smisla veliko spreminjati. Navzven so spremenili predvsem odbijače in motorni pokrov, ki pa

ima na začetku oziroma v sredini še vedno velik Alfin znak; po novem so kolesa tudi pri osnovni izvedenki 16-palčna.

V kabini so uporabili nove materiale, analogni merilniki so sedaj osvetljeni rdeče, na novo so naredili sredinsko konzolo, kjer je tudi zaslon za satelitsko navigacijo. Po novem sta tudi sedeža nameščena nekoliko niže kot prej, kar naj bi pripomoglo k bolj športnemu sedenju. To bi bilo skoraj vse oziroma tisto, kar je mogoče videti.

Veliko več sprememb je pod pločevino. Tako so nekoliko dopolnili podvozje, ki omogoča še boljše vozne lastnosti, kar še posebej velja za športno vožnjo - čemur sta alfi

v resnici tudi najprej namenjeni. Motorji so trije. Najšibkejši je 2,0-litrski štirivalj-nik, ki ponuja 150 KM. To zadostuje za največ 210 km/h in 8,5 sekunde pospeška do 100 km/h. Naslednji motor ima oznako JTS in ponuja pri enaki gibni prostornini 165 KM, je pa kljub večji moči varčnejši, predvsem pa pri vrednosti izpuhov zadovoljuje predpise euro 4. Vrh ponudbe predstavlja V6 bencinski motor z gibno prostornino 3,2-litra s 240 KM. Avto zmore 255 km/h najvišje hitrosti, zraven pa je dodan ročni 6-stopenjski menjalnik.

Kot vse kaže sedaj, se bosta obe prenovljeni alfi pri nas pojavili septembra in do tedaj bodo znane tudi cene.

Toyota avensis je dobil pet zvezdic za varnost.

Pet zvezdic za toyoto avensis

Preskusna trčenja v okviru sistema EuroNCAP so uveljavljena in veljajo v avtomobilsi-tičnem svetu za verodostojna. Najbolj varna vozila dobijo pet zvezdic, kar je tudi najvišja možna ocena. V zadnjih letih je bil na tem področju izjemno uspešen Renault. Pred nedavnim so podoben test opravili tudi z novo toyoto avensis, ki je po nekoliko spremenjenih pravilih oziroma zahtevah dobila pet zvezdic. Po novem namreč ustrezno število točk prinaša tudi varnejše »obnašanje« pedalov, ki se pri varnih avtomobilih v primeru trčenja pogreznejo v dno vozilo, poleg tega so pri avensisu uporabili nove preskusne lutke, ki so opremljene z bolj občutljivo elektroniko ipd.

UVVin BMW: različni rezultati

Slaba prodaja avtomobilov se nedvomno pozna tudi največjemu evropskemu avtomobilskemu kon-cernu Volkswagnu. Ta je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 202 milijona evrov čistega dobička, vendar je bilo to za skoraj 70 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. V tem času je VW izdelal 1,22 milijona vozil, kar pa je bilo nekaj več kot v omenjen lanskem Času.

Kot pravijo, je to predvsem posledica predstavitve oziroma uvajanja nekaterih novih modelov (tou-ran, touareg, audi A3 ipd.), , poleg tega so svoje storila tudi neugodna tečajna gibanja, kar je zmanjšalo zaslužek predvsem v ZDA. Nekoliko drugače je pri BMW. Čeprav je bil njegov čisti zaslužek v prvem četrtletju kar 510 milijonov evrov, je bilo to vendarle za petino manj kot lani. Tudi pri BMW pravijo, da so imeli veliko stroškov z uvajanjem novih vozil (Z4, pa nova pe-tica ipd.). Dobro se držijo tudi delnice tega podjetja, ki so se po objavi podatkov o letošnjem poslovanju še nekoHko podražile. Pri BMW ob tem vztrajajo, da bo njihov letošnji poslovni rezultat enak lanskemu, ko je bil pred plačilom davkov tri milijarde evrov. Pri BMW ob tem nič ne govorijo o morebitnih tečajnih razlikah evro-dolar, saj je postalo jasno, da so Američani najpomembnejši kupci bavarskih vozil.

Št. 28-10. julij 2003

34

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 28-10. julij 2003

35 MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 28-10. julij 2003

36

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 28-10. julij 2003

INFORMACIJE

37

Št. 28-10. julij 2003

38

ZA RAZVEDRILO

Št. 28-10. julij 2003

VODNIK

39

Št. 28-10. julij 2003

40

ZANIMIVOSTI

Prestiž in poželenje na

zapestju

Med najuglednejšimi svetovnimi proizvajalci ur je tudi Girard-Perregaux - Predstavitev v Lečnikovem salonu v Ce

Bi zamenjali veliko in razkošno vilo za eno samo ročno uro? Da ne? Lahko nam verjamete, da so na tem svetu tudi ljudje, ki so pripravljeni za predmet, ki ga nosijo na zapestju, odšteti bajne vsote denarja, denimo sedemdeset milijonov tolarjev in še več. Eno takšnih ur nam je prejšnji teden pokazal priznani slovenski urarski mojster David Leč-nik iz Celja.

»Spuščam se v neznano, čas pa bo pokazal, ali sem na pravi poti,« je svojo najnovejšo poslovno odločitev označil David Lečnik, ki je minuli četrtek v svoj lokal na Aškerčevi ulici v Celju povabil ljudi, za katere ve, da imajo izbran okus, spoštljiv odnos do predmetov, ki nam merijo čas, so kapitalno primerno sposobni in so doslej že pokazali zaupanje do Lečniko-ve urarske hiše. Pravzaprav gre pri teh in njim podobnih ljudeh za poseben odnos do proizvajalcev ur, vrhunskih svetovnih urarskih mojstrov, ki kar naprej ustvarjajo nove in nove mehanizme, vedno bolj zapletene in zagonetne ter v tej zapletenosti in za-gonetnosti neponovljive, dragocene in seveda - drage, nesramno drage.

In gre seveda za spoštljivo tradicijo ter ugled največjih firm na svetu, ki na svetovna tržišča pošiljajo svoje vrhunske izdelke. Med takšnimi so gotovo Patek-Philippe na prvem mestu, pa Rolex, Zenith, Swatch Group, Jaeger le Coultre... Sem sodi tudi Gi-rard-Perregaux, firma in blagovna znamka iz švicarskega mesteca La Chaux de Fonds, kjer že več kot dvesto let neprekinjeno izdelujejo ure in nenehno izpopolnjujejo njih zapletene mehanizme. Saj za to gre: bolj ko je mehanizem ure zagoneten in enkraten, bolj je na tržiš

ču cenjen ter seveda dragocen in drag. V družinskem podjetju Girard-Perregaux, ki ima enega samega lastnika ter lasten razvoj, ki je v urarstvu izredno drago razkošje, je zaposlenih 140 ljudi. Ti urarski mojstri v enem letu izdelajo do največ 40 tisoč ročnih ur (v Rolexu na primer več kot 600 tisoč letno), mehanizmi v teh urah pa so do najmanjše podrobnosti izdelani v domačih delavnicah in so plod domačega znanja, razvoja in iskanj. Urarji so namreč čudne sorte mojstri, saj najbolj uživajo v kompliciranju mehanizmov in iskanju njih neponovljivosti, pri čemer je le ročno delo tisto, ki lahko vse te njihove kaprice udejanji. Razvojna pot nekega novega mehanizma ure pa je dolga in zapletena, traja lahko več let.

podobno dolgo kot na primer v razvojnem oddelku Ferra-rija nastaja nov model avtomobila z novim motorjem.

Mošice igračice

Na četrtkovi prvi predstavitvi ročnih ur iz kolekcije Girard-Perregaux smo se lahko na lastne oči prepričali, da gre res za vrhunske izdelke urarskega znanja in tehnologije. In takšne je zdaj mogoče kupiti pri nas le v Celju in le v Urarstvu Lečnik z več kot pol stoletja dolgo in spoštljivo družinsko tradicijo. Glede zadnje novosti nam je David Lečnik povedal: »Iščem takšne blagovne znamke, ki so sposobne zadostiti mojemu sladokusju in seveda najbolj izbirčnim kupcem iz vse Slovenije in takšna Girard-Perregaux zagotovo je. Ena takšnih najdražjih ur, ki so

jo na predstavitvi lahko vsi videli, stane blizu pol milijona švicarskih frankov, no, ta se je vrnila nazaj v Švico.« In koliko stane samo pas za ročno uro Girard-Perregaux, ki jo lahko kupite pri Lečni-ku? Okoli petdeset tisočakov! Kot nam je povedal David Lečnik, so ti pasovi večinoma iz kož oziroma usnja na poseben način gojenih aligatorjev. Iz česa pa so ohišja in kdo so kupci? »Največkrat je uporabljeno zlato v treh izvedbah - rumeno, belo in rose - občasno platina, v zadnjem času vedno bolj tudi titan. Kupci pa so ljudje z dovolj denarja in okusa, med njimi je kar osemdeset odstotkov moških. To so prave moške igračke,« nam je z na

smeškom odgovoril David Lečnik.

Pa bo tudi sam kos tako zahtevnemu kapitalnemu zalogaju, v katerega je ugriznil, ko je podpisal pogodbo z urar-sko hišo Girard-Perregaux? »To je bil zame še en izziv, ki sem se ga lotil v primernih letih, ko nisem več niti mlad in zaletav niti prestar. Moja pomembna prednost pri takšnih drznih odločitvah je ta, da nisem eksistenčno odvisen od tovrstnih poslovnih potez, saj je v prvem planu še vedno urarstvo. Dobro je tudi, da imam vso podporo v tovarni v Švici in, ne nazadnje, imam ime, ki sem ga podedoval po svojem očetu.«

MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ

Vitrina z urami G-P v delavnici Davida Lecnika. Med njimi je tudi moška igračka z ohišjem iz čistega titana, usnjeni pas pa je narejen iz aligator-jeve kože. Ura (vvorld time traveller) z imenom WW.TC je kot nalašč za ljudi, ki veliko potujejo po celinah tega sveta. Kamor koli priletijo in kjer koli se ustavijo, jim ura, ki ima vgrajeno mehansko štoparico, kaže krajevni čas in seveda datum. In cena? Primerno zasoljena!

Ura znamke G-P z imenom Vinti 1945 je izjemna zaradi urarsU jemno zapletenega in tehnolai dovršenega mehanizma »trehi stičkov«. Dobite jo »že« za okoHi tisočakov - švicarskih seven

Skozi filter v grajski jarem

Julija Šušterič in Borut Kramer sta si minulo soboto na celjskem Starem gradu nadela zakonski jarem.

Znanih Celjanov na ohceti ni manjkalo. Tone Kregar, frontman skupne Mi2, je svatom veselo ponujal šentjanževo vino. ki se ga ni nihče branil, tudi »Balkan hov« Matevž Cene ne.

Za vsakogar, tudi za m bolj zaprisežene sam( pride v življenju čas, 1 vsaj del svoje svobode! tvujejo največji od vsi vrednot - ljubezni, Mia

10 soboto si je »grajski j rem« nadel znani celjs Filtrovec, oblikovalec B rut Kramer, ki je svoj »d odločno povedal izbran Juliji Šušterič.

V zakonski stan so razigi na in elegantna ženina in i vesto pospremili številni p jatelji iz celjskih glasben umetniških krogov in pre vsem sodelavci revije Filti Že zarana so, s frajtonaric kot se to spodobi, krenili | nevesto na njen dom v Drai Ijah, tam iz soda v z rožm rinom ovenčan Štefan nal čili šentjanževo vino, ki jez tem krožilo med svati. Al običaju je moralo malo vii ostati in ga v znak bodoče si če in plodnega zakona pon( no zliti v sod.

Zakonca sta si za priči i brala svoja brata in sesti dvojnemu poročnemu obi du na Starem gradu in v cert sv. Jožefa pa je sledila pra poročna zabava v Celjske domu, kjer je vse zbrane i baval duo Can-can. Sevedal so se izkazali tudi prijate Zakoncema so, pred sob< nim špilom, zaigrali prijai Iji iz skupine Nude. Proti tru pa so s sobotnega nasl' pa prišli še prijatelji iz sk' pine Mi2 in s svojimi P' skočnicami znova razvese

11 svate. Najbolj vztrajni tako iz Celjskega doma f hajali pri belem dnevu...

BR!

Foto: GREGOR KAT

Št. 28-10. julij 2003

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh