logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Arhitektura, raziskave
Architecture, Research

delavnice / workshops

issn 1580-5573
Ljubljana 2002

Igor Kalčič

ADRIAFORMA 2002

Arhitekturna in oblikovalska delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 3.12.2002

Delavnica je potekala v Ljubljani na Fakulteti za arhitekturo
in na terenu (Adria plus, Novo mesto in Dalmacija).

Arhitekturna in oblikovalska delavnica ADRIAFORMA 2002 je
kot vzorčni primer sodelovanja med teorijo in prakso potekala v
organizaciji poslovnega sistema Adria-mobil, Adria-plus ter s
strokovnim sodelovanjem Fakultete za arhitekturo in T-medie,
Novo mesto.

Delavnica je bila organizirana kot posledica zanimanja
Poslovnega sistema Adria-mobil za sodelovanje s Fakulteto za
arhitekturo na področju oblikovanja bivalnikov. Adria-mobil je
namreč letos v proizvodnjo prvič vpeljala tudi bivalnike.
Bivalniki so samostojne, delno fleksibilne enote, ki se pripeljejo
na lokacijo in v zelo kratkem času postavijo na vnaprej
pripravljena sidrišča (temelje). Več enot (10 do 15) se bo
sestavljalo v bivalniškanaselja.

Strokovni vodja delavnice Adriaforma 2002 je bil dr. Igor Kalčič,
sodelovali so soavtorjimag. Romeo Zalokar, asist. Rupert Gole in
asist. Iztok Kovačič ter g. Andrej Kosec, predstavnik podjetja
Adria plus.

Študentje:

Ivana Antolovič Uroš Rošker

Tina Kobe Franci Saje

Urška Novel Radosav Stevovič

Aleš Plut

Preživljanje počitnic in prostega časa je že nekaj časa preveč
statično omejeno na že dolgo poznane oblike: šotor, prikolica,
avtodom, apartma, hotel... Bivalnik, kot nova oblika domovanja
za preživljanje počitnic, se uveljavlja kot povsem nov koncept,
kot bolj prostorna enota, regionalno in oblikovno kvalitetnejša
oblika, ki se hitro in kvalitetno sestavi v povsem nov, urbanistično
in arhitektonsko zasnovan objekt, na eni strani prilagojen novim
željam in zahtevam, na drugi strani pa vsakokratnim krajinskim
značilnostim in drugim zahtevanim pogojem. Delavnica je
poskušala odgovoriti na ta izziv.

Cilj projektne delavnice je bil torej razviti spekter različnih
pogledov in možnosti bivanja v bivalniku. Rezultat je pet idejnih
zasnov, ki se med saboj zelo razlikujejo, tako v sami filozofiji, kot
v tehnologiji izvedbe in izgledu. Rezultati so bili s strani
poslovnega sistema Adriemobil sprejeti z zanimanjem in po
končanem delu z zadovoljstvom nad doseženim.

Rezultat delavnice Adriaforma 2002 je torej 5 projektov, 5 vizij, 5
oblik bivanja. V njih se odseva kompleksnost časa, katerega
zaznamuje potencial novih materialov, ekologija, ergonomija,
vplivi novih tehnologij, stalno prisotna težnja po visoki stopnji
racionalizacije, pravila igre vezana na tehnično ozvedbo itd.
Navkljub številnim omejitvam s strani razpisovalca se je
študentom uspelo odlepiti od tradicionalnega načina razmišljanja
in ponuditi ideje, ki so dovolj ambiciozne in obenem realistične,
da v bodočih uporabnikih prebudijo vizije počitniškega bivanja v
prihodnosti. Predlagani projekti so:
RETROforma,
BLUEforma, VIVAforma, UNITforma in KUGELforma

Projekt RETROforma avtorjev Aleša Pluta in Urške Komel, se
poigrava z elementi tradicionalnega obmorskega okolja, jih kot
kuliso prenese na lupino modernega bivalnika in ga postavi v
zeleno okolje, kjer se lahko "instant" dnevna soba odpira na s
pergolo osenčeno teraso. Modul - ključni pojem, ki zaznamuje
karakter
BLUEforme. Avtor projekta Uroš Rošker elegantno
rešuje problem transporta, prilagodjivosti tlorisa, elementov
zlaganja in končnega izgleda. 90-stopinjsko zarotiran modul 2,5
m, ponuja neskončno mnogo variant sestavljanja. "Kako prostor
izkoristiti 100%?
VIVAforma ponuja vse rešitve!" je slogan s
katerim želi avtorica projekta Ivana Antolovič navdušiti počitnic
željnega avanturista za prostor, ki sestavi iz 2D plošč in jeklenih
profilov, stikovanih z napihljivim kotnim elementom in
opremljenega z napihljivim pohištvom. 3D modul dimezij 1,5 x
1,5 x 2,20 m je osnovna celica projekta
UNITforma, ki jo je v
merilu 1:2 na otvoritvi razstave avtor Radosav Stevovič sestavil v
pičlih dvajsetih minutah. Posamezne enote se med seboj
sestavljajo, kako, pa si glede na lastne potrebe zložimo na
računalniškem modelu. Enostavno kot otroška računalniška igra,
sestavljivo kot lego kocke. SF ali tukaj / zdaj? Sanje ali
resničnost? "...bilo je kot primerek samorazklopnega origamija
ali kot rožni popek, ki se v teku sekund razpre v cvet... "
Znanstvena fantastika Douglasa Adamsa in sanje avtorjev
KUGELforme Francija Sajeta in Tine Kobe. KUGELforma je
spremenljiva, mobilna, večnamenska, samooskrbovalna bivalna
enota, ki lahko zadosti vsem zahtevam še tako izbirčnega
uporabnika v skrajno ekstremnih pogojih bivanja.

Realizacija takšnega projekta zahteva popolno angažiranje vseh
sodelujočih akterjev, mentorjev, študentov in razpisovalca. Vsi
skupaj lahko složno s svojimi vizijami vplivajo na kakovost
bivanja, na kvalitete ustvarjenega prostora, na izboljšanje in večjo
izbiro v ponudbi za preživljanje prostega časa. S tem pa se
odpirajo nove vizije, kako oblikovati novo, sodobno bivalno
enoto, ki bo nudila več življenjskih radosti, več možnosti izbire
načinov preživljannja počitnic in prostega časa. Adriaforma je
zato izziv in hkrati tudi odgovor na vprašanje, kako oblikovati
sodobno bivalno enoto, namenjeno uživanju preživljanja prostih
trenutkov v prihodnosti. V rešitvah, ki jih ponuja 5 projektov
študentov Fakultete za Arhitekturo, odseva kompleksnost časa v
katerem živimo, ki ga zaznamujejo potencial novih materialov,
ergonomija, ekologija in neskončna želja po individualnosti in
enkratnosti.

Rezultati delavnice ADRIAforma so predstavljeni v popolnoma
virtualni obliki; študentje so izdelali računalniške modele
projektov, kratke filme o montaži in postavitvi posameznih
bivalnikov v realnem naravnem okolju in vse skupaj sestavili v
program
flash na CD-ROM-katalog.

Delavnica Adriaforma 2002 je bila javno predstavljena v
prostorih Adriamobil, Novo mesto v maju 2002 in na Fakulteti za
arhitekturo v Ljubljani v juniju 2002. Javna objava je bila v reviji
KLIK, september 2002. Razpisovalec, Adriamobil pa je odkupil
za nadaljnje delo 2 projekta, ki se bosta v prihodnosti tudi
realizirala.

SoripormS
*****

5 odlik bivanja

O

380

40

faza dvigovanja

zložena mansardad

projekt RETROforma

ADRIAFORMA 2002

Aleš Vodopivec

DEKANI 2001

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 3.12.2002

organizacija: Vaška skupnost Dekani in seminar A. Vodopivec
investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš
Znidaršič

Študentje:

Olivia Blanco
Črt Čuček
Mijha Dereani
Tomaž Ebenšpanger
Tea Fink
Jelka Fric
Benjamin Hafner
Ksenija Intihar
Tina Jakončič
Mitja Janc
Aleš Košak
David Kozamernik
Ivana Ljubanovič

Janez Marolt
Samo Mlakar
Matej Nolda
Ana Ocvirk
Miha Peperko
Tea Pristolič
Bor Pungerčič
Vanja Skalicky
Andrej Strehovec
Nataša Šprah
Janez Vrhunc
Mojca Zavasnik

tema delavnice:

Študenti so izdelali več tematsko ločenih nalog v vasi Dekani.
razultati dela:

- A. Vodopivec, 2001: Dekani 2001 - arhitekturna delavnica,
Mestna občina Koper, Koper

CIP Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Arhitekturna delavnica (2001; Dekani)
Arhitekturna delavnica Dekani 2001/[Aleš Vodopivec].-
Koper: Mestna občina, 2002

- razstava in javna predstavitev študentskih del v Dekanih,
2001

predstavljeni projekti:

1. PLAC

Poseg predvideva ohranitev prvotnega značaja prostora, ki kljub
svoji izpostavljeni legi, nikoli ni predstavljal središča
vsakdanjega življenja. Nov program ni fizične narave, ampak
ima izključno komunikacijski in programski značaj. Mentalne
povezave v prostoru so označene kot tlak, ki je izdelan iz
avtohtonega kamna.

2. GLAVNI TRG

Naloga je bila ureditev prostora med cerkvijo, župniščem in
občinsko stavbo. Prostor naj bi bil namenjen različnim
prireditvam. V okviru naloge smo uredili tudi korito potoka,
katerega brežina je dobila vlogo galerije nad osrednjim
prireditvenim prostorom.

3. ŠPORTNI PARK

V okviru športnega parka je načrtovana ureditev obstoječega
nogometnega igrišča z novimi tribunami, igrišči za vadbo in
parkiriščem. Skupina je poleg nogometa predlagala razširitev
špornih dejavnosti s košarkaškimi igrišči, trim stezo, tenis igrišči,
itd. Te dejavnosti bi se odvijale nad tribunami ob enotno urejeni
poti, ki bi jo označevali zato območje značilni kamniti zidovi.

Več podatkov:

Arhitekturna delavnica Dekani 2001: urednik Aleš Vodopivec: COBISS.SI-ID:
118788864 (knjižnicaFA)

DEKANI 2001

Tomaž Krušec. Aleš Vodopivec

CELJE INTERPOLACIJE

Arhitekturna delavnica 1998/99

AR

2oo2/2

prejeto 3.12.2002

organizacija: Mestna občina Celje in seminar A. Vodopivec
investitor: Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Anja
Planišček

Študentje:

Boštjan Bugarič

Peter Ličen

Nina Crljenko

Eva Matjašič

Polona Curk

Gašper Medvešek

Ana Celigoj

Luka Melon

Staša Celigoj

Andrej Mercina

Gregor Erjavec

Urban Novak

Lena Dolenc

Klemen Pavlin

Nika Grabar

Žiga Predan

Miloš Jeftič

Nika Prešeren

Miha Jenko

Blaž Razpotnik

Blaž Kandus

Jernej Živic

Mateja Kregar

ustreznih in uravnoteženih odnosov med omenjenimi
dominantamiinnovo stavbo.

Sedanja vrzel je še zadnji nepozidani kos srednejveškega zidu in
danes deluje kot razgledna ploščad s pogledom na park in reko.
Predlagana rešitev ohranja kvaliteto tega pogleda, fizično pa ga
prestavi na streho novega muzeja. Dostop do ploščadi na strehi
označuje zunanje stopnišče na strani trga.

Muzej sakralnih umetnosti je oblikovan kot pokopališče sakralnih
predmetov, ki ne služijo več prvotnemu namenu, temveč
arhiviranju in razstavi.
Avtor: Žiga Predan

tema delavnice:

Študentje so izdelali projekte za zapolnitev vrste stavbnih vrzeli
(plombe) v srednjeveškem jedru mesta Celje.

razultati dela:

- A. Vodopivec, 1999: Celje - Interpolacije, katalog k razstavi,
Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo,

- Ljubljana razstava in javna predstavitev študentskih del v
Likovnem salonu v Celju, 1999

Več podatkov:

Arhitekturna delavnica Kubed: urednik Simon Vrščaj:
112449280 (osrednjaknjižnica Koper)

COBISS.SI-ID:

predstavljeni projekti:

1. Mladinski kulturni center na Slomškovem trgu
Raznolikost programov v hiši ustvarja mesto v malem, podaljšan
mestni prostor. programi si v obliki spirale sledijo okrog
osrednjega atrija. Javni se nahajajo v spodnjem delu stavbe (bar,
avditorij, računalniki), zasebni pa v zgornjem (knjižnica, posovni
prostori).

Obiskovalec hiše doživlja prostor in čas znotraj in zunaj, ter se s
tem znajde v doživljajsko pestrem okolju, ki ni ne zunaj in ne
znotraj.

Avtor: Gašper Medvešček

2. Stari Aero

Projekt ponuja zasnovo kvalitetne in luksuzne stanovanjsko
poslovne "hiše" v središčumesta in želi na ta način omejiti selitev
prebivalcev v predmestna območja. Nova dvonadstropna
zgradba stoji na podolgovati parceli bivšega Aera. Javno pritličje
deluje kot podstavek, na katerega so položena dvoetažna
stanovanja s terasami. Strnjena srednejveška gradnja v okolici in
ozka ulica sta narekovali zasnovo vizualno lahkotne stavbe, ki je
na dveh mestih prekinjena, kar omogoča pogled skozi objekt. V
prekinitvah se nahajajo komunikacije. Novi objekt sledi ulični
liniji ter smeri srednjeveške parcelacije.
Avtorica: EvaMatjašič

3. Muzej sakralne umetnosti Slomškov trg
Obravnavan prostor prepleten s historičnimi in urbanimi
dominantami (cerkev, srednjeveški zid, trg) zahteva iskanje

CELJE INTERPOLACIJE

CELJE INTERPOLACIJE

CELJE INTERPOLACIJE

Črtomir Mihelj

FIRENZE 2000

Mednarodna arhitekturna delavnica fondacije "Romualdo Del Bianco"

Fondacija "Romualdo Del Bianco" organizira vsakoletne
arhitekturne delavnice v Firencah. Teh delavnic se udeležujejo
študentje arhitekture, gradbeništva in umetnostne zgodovine,
predvsem iz vzhodne Evrope. Tako so bili povabljeni na to
delavnico študentje arhitekture in gradbeništva iz Madžarske in
Slovenije ter študentje umetnostne zgodovine iz Poljske.
Nalogo za študente arhitekture in gradbeništva so predstavili
akademski učitelji iz Budimpešte, iz umetnostne zgodovine pa iz
Krakowa. Sledili so skupni sestanki, kjer so se izmenjavale
izkušnje, pogledi in razmišljanja.

Tudi na tej delavnici ni šlo brez logičnega delovanja, potrebnega
za likovne ustvarjalce s področja arhitekture, umetnosti prostora.
Zato smo veliko časa posvetili seznanjanju s Firencami, njenimi
zaključenimi prostorskimi enotami in posameznimi objekti.
Študirali smo dela velikih renesančnih arhitektov, kiparjev in
slikarjev. Fondacija nam je omogočila brezplačne vstopnice na
Akademijo, galerijo Uffizi, palačo Pitti. Primerjali smo tudi dva
različna svetova, renesančne Firence in njen judovski geto, vase
zaprta enklava. Vse te izkušnje so študentje primerjali med seboj
in jih nadgrajevali in razgrajevali. Dovoljeno je bilo "sanjarjenje"
brez omejitev. Odpirali so se novi likovni svetovi, nove
kompozicije in bilo je veliko vzpodbud, kako vse to navezati na
nove čase tretjega tisočletja.
Mentor: doc. Črtomir Mihelj

Svetovanje: prof. dr. Roko Žarnič, asist. mag. Branko Dujić

Študentje:

Katarina Gjud
Jerica Herman

Igor Sapač
Žiga Žarnič

Jela Krečič
Tanja Pihlar

Rezultati so bili sprejemljivi in nesprejemljivi. Svoboda
ustvarjanja je omogočala neobremenjeno analizo in ustvarjalno
diskusijo, spoznavanje študentov različnih kulturnih okolij in
njihov odnos do preteklosti za sedanjost in prihodnost. Izražene
ideje so bile sveže, kazale so na povezanost evropske misli od
vzhoda do zahoda.

Javna predstavitev rezultatov delavnice je bila svečana, ob
navzočnosti strokovnjakov, ki delujejo v okviru "Fondacije
Romualdo Del Bianco". Bili so iz vsega sveta, navdušeni nad
ustvarjalnostjo študentov, predvsem pa njihovo
neobremenjenostjo, pri ocenjevanju pa utemeljeno strogo kritični
in nepopustljivi.

Rezultati takšnih delavnic morajo biti še posebej vestno
analizirani in njih zaključki vzpodbudni začetki novih vsebin in
novih delavnic. Tako fondacija deluje.
Poleg Firenc smo si ogledali še Volterro in San Gimignano.
Volterra z etruščanskim muzejem, rimskim gledališčem,
cerkvami, je vzpodbujala nove misli in razmisleke, tudi o
slovenski arhitekturi. Toliko je vzorov, ki jih je Plečnik poznal,
cenil in na svoj način izrazil s samosvojo likovno govorico. Na
razstavi etruščanskih bronastih figur pa se spomin nehote naveže
na velikega italijanskega slikarja in kiparja 20. stoletja Alberta
Giacomettija (1901-1966).

San Gimignano s svojimi stolpi, trgi in ulicami vedno znova
neustavljivo buri razmišljanja študentov arhitekture in arhitektov
o pomenih kraja.

Najlepši je jutranji pogled z laterne kupole Santa Maria del Fiore,
na prebujajoče se Firence, mir nad mestom, rosne strehe in redko
megleno kopreno, značilno zaToskano.

FIRENZE 2000

2oo2/2

Tomaž Novljan. Tadeja Zupančič Strojan_

FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM 2000

Mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica

AR

prejeto 3.12.2002

Rotterdam kot pristaniško mesto ob Severnem morju dandanes
doživlja zelo hitro preobrazbo, ki sproža številna vprašanja o
identiteti tako mesta kot tudi celotne regije. Iskanju slednje je bila
posvečena delavnica v letu 2000: kot nosilka potencialov, ki
lahko obogatijo njeno identiteto je bila izbrana avtocesta in
prostor, kigadoločaoz. je znjo določen.

Splošna organizacija:

Academy of Architecture and Urban Design, Rotterdam: Ewoud
Netten, Jos Bosma-Mensinga, Tony Daalmeijer, Geert de Vries,
Jan de Wit,

organizacija za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za
arhitekturo:
Lučka AžmanMomirski.

Uvodna predavanja so pripravili:

Paul Boose, Maarten Struis, Jan de Graaf (vsi: Academy of
Architecture and Urban Design, Rotterdam).

Delovne skupine so vodili:

A: Gregor Langenbrinck, B: Tadeja Zupančič Strojan, C: Lorenz
Promegger, D: Ron Steiner, E: Tomaž Novljan, F: Grigor
Doytchinov, G: Lučka AžmanMomirski

Sodelovali so študentje iz Ljubljane, Gradca, Istanbula, New
Yorka in Rotterdama:

Študentje:

Maurits Algra, skupina A
Marko Korošic, skupina A
Nina Toman, skupina A
Daniel Jebbink, skupina A
David Baars, skupina B
Gregor Košorok, skupina B
Saša Vuk, skupina B
Harry den Hartog, skupina B
Christiaan Bruens, skupina C
Tina Kobe, skupina C
Taylan Ozgur Polat, skupina C
Bart van Loenhout, skupina C
Fokke Moerel, skupina D
Franci Saje, skupina D
Pinar Seyrek, skupina D

Carla Lensen, skupina D

Jeroen van Nieuwenhuizen, skupina E

Jernej Cerne, skupina E

Blaž Križnik, skupina E

Marianne de Snoo, skupina E

Martijn Oosterhuis, skupina F

Renate van der Horst, skupina F

Peter Sovinc, skupina F

Amer Al Hassan, skupina F

Bob van der Nol, skupina F

Alwin Reedijk, skupina G

Tanja Rus, skupina G

Jan Hendrik Bos, skupina G

Christine Dijkstra, skupina G

The freeway makes its own identity
Converted city,
City of a freeway

Highway is manipulating its users,

The characteristics of a public space,

It can exist anywhere in the global world and is not unique,

Cities have always held the promise of new opportunities.

ADDentity

Add cultural entities

Added elements are useful and unexpected,

It's Dutch identification

The Entertaining Freeway

Aclear sequence of experiences

MAAS CULTURES

An atlas for the cultural tourist 2001

Rotterdam energizer!

The Hunter

Jam-Crane-20-min-view-station

Show and More

Enjoy."

Pomen rotterdamske delavnice je predvsem v izobraževanju
študentov, zato ni usmerjena v konkretno iskanje idej za
morebitne kasnejše aplikacije. Pedagoški cilji težijo k povečanju
sposobnosti študentov, kot so: znajti se v neznanem prostoru,
primerjati osebno izkustvo z izkustvi kolegov, uporabiti znane
metode, hkrati pa brez omejujočih informacij zastavljati
vprašanja skozi prizmo podane teme.

Rezultati so bili predstavljeni ob zaključku delavnice na
razstavi, ki jo je obogatil diskurz z vabljenimi kritiki. Dogajanje je
zabeleženo na videoposnetku, 'kartografski' material pa v obliki
publikacije (formatA3).

Tema delavnice:

Iskanje identitete regije Rotterdama z avtocesto kot centrom
regije.

Metoda:

Uporaba kartografije ob iskanju elementov in povezav, ki
določajo identiteto prostora kot dinamični fenomen.

Projekti / rezultati delavnice kažejo mnogoterost identitete
regije Rotterdama in njeno dinamičnost, ki jo določajo razmerja
med globalnostjo in lokalnostjo, merilom človeka in njegovega
izkustvenega prostora, količino in kakovostjo, jakostjo in
trajanjem (socio-)prostorskih elementov in povezav. Poskusi
iskanja besedne zveze, ki bi kar najbolj učinkovito označila
prizadevanja posameznih skupin, so sestavljeni v skorajda
poetično obliko (ideja: M. S.):
"Shifting reality
A freeway is a city on its own,
Let's shift it again.

Anew city emerges from the old city,
'a linear structure extended from coast to coast'

Joma^Novljan,TadejaZu£anči^Strojan

jutre

Elfi s®

3 as

"1. Design new maps for the region. 2. No new maps without old maps. 3. No continental maps without maritime
maps. 4. No static maps without dynamic maps. 5. Design not only material maps but also immaterial maps.
6. Not only hardware maps but also software maps, meaning mental maps. ..."

(iz uvodnega predavanja Jana de Graafa z naslovom Kartografija)

^omazNovljan^TildejaZupanci^Strojan

FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM, 2000

Lučka Ažman Momirski

AR

2oo2/2

IZOLA - REALIZACIJE

Mednarodna urbanistična delavnica

prejeto 10.12.2002

Kraj in čas delavnice: od 6. do 10. julija 1999 v Izoli
Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski
Investitor delavnice: Občina Izola, Urad RS za prostorsko
planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko
Predavatelji: Lučka Ažman Momirski, Aleksander Bizjak, Jana
Gojanović Purger, Sonja Jurković, Snežana Karinja, Gorazd
Kobal, Boris Leskovec, Eric Pfeufer, Antonio Rubbi, Daniela
Tomšič, Robert Turk, Marjan Vrabec, Vladimir Vremec,
Sebastian Wagner

Mentorji:

Arheološki park Simonov zaliv: Lučka Ažman Momirski
Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice:

Aleksander Bizjak

Izola vzhod - novi programi: Boris Leskovec
Trg sv. Mavra in poti v mesto: Črtomir Mihelj
4x4- iskanje novega ravnotežja: Mirko Mršnik
Korte - dvori: Eric Pfeufer

Izolsko zaledje: amfiteater priložnosti: MajaSimoneti
Trg ob Lonki: reprezentativni mestni prostor: Ivan Stanič
Plaži na Punti in pod Belvederjem: Boris Zuliani
Izvedbe - strategija razvoja Izole: Sebastian Wagner

Sodelavci in študentje:

Arheološki park Simonov zaliv: skupina 1

Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice: skupina2

Izola vzhod - novi programi: skupina 3

Trg sv. Mavra in poti v mesto: skupina 4

4x4- iskanje novega ravnotežja: skupina 5

Korte - dvori: skupina 6

Izolsko zaledje: amfiteater priložnosti: skupina7
Trg ob Lonki: reprezentativni mestni prostor: skupina 8
Plaži na Punti in pod Belvederjem: skupina 9
Izvedbe-strategija razvoja Izole: skupina 10

Sodelavci in študentje:

Bernard Podboj, skupina 1
Ivana Aretovič, skupina 1
Jure Janžekovič, skupina 1
Tina Steiner, skupina 1
Dario Debernardi, skupina 2
Nataša Breznik, skupina 2
Andrej Pilih, skupina 2
Sonja Stančič, skupina 2
Ines Šimunič, skupina 2
Andrej Mahovič, skupina 3
Tomaž Berčič, skupina 3
Mary Lončar, skupina 3
Jerica Herman, skupina 4
Jaroš Ocepek, skupina 4
Jasna Pleho, skupina 4
Valnea Družeta, skupina 5
Branka Matjašič, skupina 5
Alen Pušpan, skupina 5

Mojca Antonič, skupina 6
Dejan Radovanovič, skupina 6
Roman Savkovič, skupina 6
Ana Marija Volk, skupina 6
Damjan Černe, skupina 7
Darja Matjašec, skupina 7
Aleš Mlakar, skupina 7
Tomaž Stupar, skupina 7
Boštjan Cotič, skupina 8
Igor Cotič, skupina 8
Barbara Pessendorfer, skupina 8
Daniela Batos, skupina 9
Franko Gregorič, skupina 9
Marko Korosic, skupina 9
Tjaša Šemrov, skupina 9
Miha Čebulj, skupina 10
Nina Savnik, skupina 10

Tema delavnice: Cilj mednarodne urbanistične delavnice je bil
pridobitev variantnih rešitev in konkretnih predlogov za ureditev
izbranih območij v mestu, ob obali in v podeželjskih naseljih. Gre
za območja, ki so bistvenega prostorskega ali programskega
pomena in bodo v kratkem predmet urejanja, obnove ali večjih
sprememb namembnosti.

Arheološko območje na rtu Korbat je najpomembnejše
arheološko najdišče ob slovenski obali. Raziskano je samo delno
na svojem južnem in severnem robu. To omejuje načrtovanje
programskega, prostorskega in vizualnega značaja območja. Del
najdišča (elemente rimskega portika, treh reprezentativnih dvoran
in valobrana) je mogoče rekonstruirati in ga prepustiti v javno
uporabo. Novonastalo kopališče na nasutju ob zahodnem delu rta
Korbat dopolnjuje obstoječi kopališki in športno-rekreacijski
program, nevtralizira javnosti nedostopno najdišče in sooblikuje
zeleno kuliso v silhueti mesta Izole.

Obnova območja Delamarisa in parka Arrigoni je sanacija
"proizvodnega trebuha" Izole, ležečega neposredno ob obali
Izole. Vključuje tako prostorsko kotprogramsko preureditev.
Osnovni namen ureditve trga Lonka je vzpostaviti mestno
"ploskev" z dostojanstvom in podobo osrednjega mestnega trga,
pri čemer naj se ohrani možnost raznovrstnih komunalnih
družbenih rab na trgu.

Središče starega mestnega jedra na nekdanjem otoku v Izoli je
cerkev sv. Mavra s trgom. Skupaj z Velikim trgom ob mandraču
naj bo razbremenjen prometa, na novo tlakovan in kultiviran z
zeleno streho/zasaditvijo. Izbira materialov in oblik tlakovanja
naj izhaja iz lokalnega, istrskega okolja.

Punta velja za mestni park Izole s plažo, plažapodBelvederjempa
je bila prvotno načrtovana samo za goste hotela Belveder. Tu
široke terase nad plažo po obliki in zasnovi spominjajo na terase
vinogradov ali oljčnih nasadov.

Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice je uvrščeno med
najbolj degradirana območja v državi. Predlog prenove območja
ponuja v presojo postopno preobrazbo območja, kjer naj se
uveljavi javni interes mesta. Na nekdanji obalni črti otoka je
oblikovan kanal, v katerem so predvideni zavarovani privezi z
novim valobranom, ki istočasno podaljšuje severno kopališko
obalo.

Nov cestni prometni sistem, vključno z novim predorom v smeri
proti Kopru, bo spremenil pomen in možnosti prostorskega
razvoja na območju med Izolo in Kovinotehno - Rudo. Vizija
ureditve prostora naj bi vključevala tudi sanacijo laporokopa. V
prvi varianti projekta predstavlja promenada glavno
kompozicijsko os območja, v drugi variantni rešitvi je na območju
predvidena kombinacija trgovsko-poslovnega in izobraževalno-
nastanitvenega programa.

Za širjenje razvojnih teženj v celotnem izolskem amfiteatru so na
voljo vsaj trije scenariji: razvoj ob obali, širitev poselitve v
zelenem pasu in razvojno-varovalni scenarij.
V urbanem konceptu Izole je eno od najpomembnejših dejanj
poiskati atraktorje, ki bodo spodbudili gospodarstvo in s tem
prostorski razvoj občine.

Korte so vas, katere ime govori o njenih posebnostih: o majhnih,
posebnih dvoriščih, ki so skrita za obulično zidavo. Skupaj z
drugimi vasmi na slemenih primorskega zaledja tvorijo tipično
podobo istrske pokrajine. Glavna ulica je os, ob kateri so nanizane
stanovanjske hiše. Med njimi, vzdolž ulice ter na njenem izteku se
odpira pogled na pokrajino. Le redke še pričajo o nekdanji podobi
kraja in načinu gradnje ter nudijo pogoje za kvalitetno prenovo.

Rezultati dela: razstava v Galeriji Insula v Izoli od 25. novembra
1999 do 6. decembra 1999; publikacija z naslovom Izola -
realizacije: mesto, obala, podeželje, ISBN 961-6276-17-4

Več podatkov:

Mednarodna urbanistična delavnica Izola - realizacije: mesto, obala, podeželje:
urednica Lučka Ažman Momirski: ISBN: 961-6276-17-4 (NUK, UKMB,
knjžnica FA, Urb. inštitut RS, osrednje knjižnice: Kranj, Ptuj, Novo mesto, Koper,
Izola, Nove Gorica, SZS RS Koper)

Slika 2

Pristniški kazino:
tlorisi etaž

Slika 3

Med pristaniškim barom in
kazinojem

Študentje:

Miha Čebulj
Nina Savnik

Slika 4

Območje Rude:
varianta 1 - tloris
Slika 5

Območje Rude:
varianta 1 - pogled
Slika 6

Območje Rude:

varianta 2 - pogled od zgoraj

Slika 7

Območje Rude:
varianta 2 - tloris

Mentor:

Boris Leskovec

Študentje:

Andrej Mahovič
Toma/ Berčič
Mary Lončar

Slika 8

Arheološki park Simonov zaliv:
pogled z morja
Slika 9

Arheološki park Simonov zaliv:
rekonstrukcija rimskega portika in
valobrana
Slika 10

Arheološki park Simonov zaliv:
območje rta Korbat z novim
kopališčem

Mentor:

Lučka Ažman Momirski

Študentje:

Bernard Podboj
Ivana Aretovič
Jure Janžekovič
Tina Steiner

AR

Živa Deu

2oo2/2

JEZERSKO

Mednarodna urbanistična delavnica

prejeto 10.12.2002

Jezersko, 23.10. 27.10. 2000
Naselje, značilnosti kulturne krajine

Naselje Zgornje Jezersko leži na nadmorski višini 906m v
osrednjem delu vzhodnih Karavank, tik ob meji z Avstrijo in tvori
specifično naselbinsko območje, kjer se prepletajo vplivi s
Koroške in z Gorenjske strani. Skozi jedro kraja teče, preko
prelaza in mejnega prehoda Jezerski vrh (1216 n.m.v.), ena
pomembnejših prometnih poti, ki si je ob reki Kokri in Jezernici,
že v rimskih časih, utrla pot skozi slikoviti kopasti svet Karavank
in razgibanih mogočnih Kamniških Alp. Tipološko je naselje
razloženo, grajene strukture naselja se raztezajo po dolini vzdolž
ceste in na pobočju ob razvejanih komunikacijah na robu gozdne
meje. Del naselja oblikujejo samotne kmetije ali mali zaselki.
Stare domačije, uvrščeno razpostavljene po robu amfiteatralnega
terena, oblikujejo krajinsko dominanto v kateri izstopa cerkev sv.
Andreja.

Organizacija, strokovno vodstvo, udeležba

Mednarodno arhitekturno delavnico je organizirala občina
Jezersko s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor,
Urada za prostorsko planiranje. Strokovno vodstvo je bilo
zaupano delovni organizaciji Proloco Jezersko d.o.o. in Univerzi
v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo.

Strokovno sta delavnico vodila Marko Šenk in dr. Živa Deu.
V delavnico so bili aktivno vključeni še vabljeni eksperti, kot
predavatelji in konzultanti:
prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za
arhitekturo,
dr. Ignazio Vok, projektant iz Padove in Peter
Glažar,
Fakulteta za arhitekturo in mentroja: dr. Ljubo Lah,
Fakulteta za arhitekturo in Peter Šenk, projektant iz Ljubljane.
Posamezne skupine, ki so jih vodili mentorji
Marko Šenk, dr.
Živa Deu, dr. Ljubo Lah
in Peter Šenk so sestavljali
študentje:

Špela Selan
Samo Cesnik
Miha Ferkov
Nataša Mandelj
Andrej Ručigaj
Mateja Gregorič
Peter Habjan
Tina Jelenc
Špela Verovnik

Študentje:

Mojca Klopčič
Tadeja Madjaz
Andreja Ravljen
Uroš Uršič
Nevenka Bandulič
Martin Brovž
Urška Likovič
Janja Pelaič
Maja Pugelj

Predmet dela

Z novo upravno ureditvijo je Jezersko postala samostojna občina,
kar ji poleg razvojnih potreb delovanja nalaga tudi skrb za
kakovosten gospodarski, socialen in kulturni razvoj.
Obravnavano območje je zaradi izjemno lepe lege in ohranjene
kulturne krajine privlačno za turiste, zato je razvoj turizma
opredeljen kot prednostna gospodarska panoga.
Vendar prav številni turisti predstavljajo v zadnjem obdobju,
predvsem v okolici Planšarskega jezera okolju neprijazno
obremenitev, ki jo je potrebno za usklajen bodoči razvoj urediti in
prostorsko sanirati in v skladu z mednarodnimi in domačimi
usmeritvami trajnostnega razvoja naselij vpeti v razvoj celotnega
naselja z izpostavljenim varovanjem identitetnih in spoznano
kakovostnih naravnih in ustvarjenih danosti.
Kratek opis poteka dela

V prvi fazi dela so se udeleženci delavnice seznanili z ljudmi in
prostorom in izdelali potrebne analize. Največ pozornosti so
posvetili zaznavni analizi prostora, analizi komunikacij, analizi
odnosov, oziroma povezav med Zgornjim Jezerskim in Ravnjo
/obroč samotnih kmetij/, analizi obstoječih in potencialnih
aktivnosti in podrobnim večplastnim analizam grajenih struktur.
Analize so bile izhodišče oblikovanju razvojne sheme, v sklopu
katere so oblikovane skupine študentov z mentorjem podrobno
urbano in arhitekturno obdelale izbrana območja: Planšarsko
Jezero, območje samotnih kmetij in domačijo pri "Ank".

Rezultati

Programska shema Jezerskega

je predlog razvoja dejavnosti na tem prostoru na podlagi
obstoječih danosti in infrastruktur.

Planšarsko Jezero

jez okolico zaradi fenomena vode na Jezerskem najbolj privlačna
turistična točka. Zato je umetno jezero z obstoječim lokalom
občasno preobremenjeno z obiskovalci enodnevnimi izletniki.
Za izboljšanje stanja in omejitve sedanje stihijske turistične
eksploatacije so bile oblikovane variantne rešitve urbanega in
tudi krajinskega razvoja območja jezera s poudarkom na ureditvi
prometa in boljšim povezavami jezera s širšim območjem
/kulturna pot/.

Kulturna pot

Domačije na Jezerskem so nekoč že nudile nočitve in hrano
popotnikom, ki so prečkali to dolino. Opuščena dejavnost naj bi se
tudi na željo krajanov in lastnikov domačij vrnila. Turistična
dejavnost naj bi povezala posamezne domačije z arhitekturno,
etnološko in kulturno potjo. Domačije bi se vključile v to pot, z
arhitekturnimi spomeniki, etnološkimi in kulturnimi
znamenitostmi, s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov ter z
možnostjo nastanitve turistov. Za nastanitev se preuredijo
obstoječi objekte, ki niso v uporabi. V primeru, da število
nastanitev ne bi zadoščalo potrebam, se predlaga gradnja nove
arhitekture. Ta mora biti oblikovana v skladu s tipološkimi
zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine na tem področju. To
pomeni, da naj se ohrani gručasto naselje, merilo objektov,
njihova oblika, fasada in streha.

Prenova Ankove domačije

Gručasto oblikovana samotna domačija z vrelcem mineralne
vode naj bi v predlogu programske sheme postala osrednja točka
nove, turistične dejavnosti, ki bo povezala samotne domačije v
bodočem razvoju.

Z ciljem prenove in varovanja vseh tudi najbolj skromnih stavb, ki
sooblikujejo identiteto domačije, je bil izdelan predlog obnove.
Zaradi dobre ohranjenosti naj bi bili vsi objekti v sestavi domačije
le obnovljeni, vitalizirani z možno prenočitveno in gostinsko
ponudbo. Vse posebej vredne urbane in arhitekturne podrobnosti
so ohranjene kot umetnostno zgodovinske, zgodovinske,
arhitekturne in etnološke vrednoti in nenazadnje tudi kot
razpoznavna in dodatna zanimivost in ponudba domačije.
"Spoznati korenine" in omogočiti, dajih spoznajo tudi drugi.

Predstavitve dela

Delavnica je bila medijsko spremljana in zaključena z javno
predstavitvijo in razstavo. Gradivo je zbrano v vezanem zvezku
A4 formata.

JEZERSKO

i ij" TM" r. üzz ™

JEZERSKO

AR

Živa Deu

2oo2/2

KAPELE

Arhitekturna delavnica

prejeto 10.12.2002

Kapele, 05.11. 11.11. 2002
Naselje, značilnosti kulturne krajine

V slovenskih naseljih so se v vrsti preobrazb in pod vplivi
različnih in spreminjajočih se dejavnikov v časovnem razponu od
nastanka do danes oblikovale arhitekture, urbanistične in
prostorske značilnosti, ki so prerasle čas in jih kot kakovost
priznavajo različne stroke. Bolj, ko so bila naselja v obdobju
zadnjih petdeset let odmaknjena od razvoja, bolj so se te
identitetne, razpoznavne značilnosti ohranile. Eno takšnih naselij
z ohranjeno razpoznavno podobo naselja v kulturni krajini in
ohranjeno razpoznavno in identitetno stavbno dediščino je tudi
manjše naselje Kapele ob hrvaški meji, nedaleč od mesta Brežic.
Urbana in arhitekturna posebnost na grebenu ob komunikacijah
razvitega strnjenega naselja so številne lesene stavbe, tesarske
mojstrovine, ki postavljene iz odbranega avtohtonega lesa, stare
sto in več let še vztrajajo.

Organizacija, strokovno vodstvo, udeležba

Arhitekturno delavnico je organiziralo pod strokovnim vodstvom
Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, Društvo za razvoj
podeželjaKapele.

Strokovno je delavnico vodila dr. Živa Deu.

V delavnico so bili aktivno vključeni še vabljeni eksperti, kot
predavatelji in konzultanti:
prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za
arhitekturo,
Dušan Strgar, Zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine Novo Mesto in
Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine Novo Mesto.

O možni ohranitvi lesene stavbne dediščine vpete v sodoben
razvoj naselja Kapele so razmišljali študentje:

Študentje:

Igor Sapač
Sara Štremfelj
Natalija Zanoški
Alenka Ziernfeld
Martina Zrim
Urška Žagar

Petra Ahačič
Metka Gutman
Matej Mirt
Anja Perko
Mateja Rovšek
Dominik Sagadin
Katarina Snij

Predmet dela

Delo arhitekturne delavnice je bilo usmerjeno v valorizacijo
urbane in arhitekturne dediščine v naselju in v oblikovanje
predlogov prenove najvrednejše lesene stavbne dediščine, ki
kakovostno sooblikuje identitetno podobo naselja. Pri delu so
bile upoštevane usmeritve sodobnega trajnostnega razvoja
naselij, študije možnega gospodarskega in socialnega razvoja,
izdelane strokovne osnove za izdelavo novih prostorskih in
izvedbenih dokumentov in želje in vizije krajanov in drugo.

Kratek opis poteka dela

Po opravljeni valorizaciji grajenih struktur je bilo v naselju
izbranih nekaj najvrednejših lesenih stavb ali domačij v celoti. V
sodelovanju s krajani in lastniki izbranih objektov so bile po
opravljenih analizah, ocenah in posnetkih obstoječega stanja in
iskanju novih vsebin, so bile izdelane variantne študije prenov.
Delavnica je bila zaključena s predstavitvijo izdelanih idejnih
projektov sanacije in preoblikovanja, s ciljem njihove ohranitev
in prilagoditve sodobnemu načinu življenja in dela.

Rezultati

Predlog prenove Hotkove domačije

Preoblikovanje domačije, ki jo sestavljajo identitetni ter
identitetno razpoznavni gospodarski objekti in nova identitetno
nerazpoznavna stanovanjska hiša, se je v funkcionalnem smislu
navezalo na konjerejo ter razvoj konjskega turizma. V iskanje
vezi med starim in novim, v obstoječ ansambel je bil vključen
tudi popolnoma nov konjski hlev, so bile usmerjene tudi vse
idejne rešitve.

Predlog prenove Požarjeve domačije

Požarjeva domačija je edina domačija, v kateri so vsi leseni
objekti od stanovanjske hiše pa do koruznjaka identitetno
kakovostni. Žal so zapuščeni in prepuščeni propadanju. Po
opravljenem posnetku in analizah stanja celotnega ansambla je
skupina, ki se je s prenovo domačije ukvarjala, usklajeno z
željami novega lastnika izdelala vsebinski program in idejni
projekt arhitekturne prenove.

Preurejena domačija, z nekaterimi muzejsko ohranjenimi členi in
razvitimi novimi lesenimi enotami prototipi obstoječega, naj bi v
naselju postala središče turistične ponudbe za posebne goste,
takšne, ki si želijo miru, stika z naravo,... in preteklostjo.

Predlog prenove Peničeve domačije

V delu vasi, vzporedno s cesto stoji skromna, tro-celična in delno
podkletena stanovanjska hiša. Lesenjača je že desetletje in več
prazna. Lastniki stanujejo na drugi lokaciji, v novi stanovanjski
stavbi. Hiša je v dobrem stanju, lastniki bi jo radi ohranili in oživili
tako, dabivnjej uredili dom za svoje potomce.

Ker v prostorsko skromnem objektu ni mogoče urediti bivanja za
današnji in jutrišnji čas je udeležence delavnice čakala zahtevna
naloga; dodajanje novega obstoječemu. Izziv, razmišljanja in
veliko zanimivih idejnih rešitev.

Predlog prenove Slovencevega hrama

Na robu vasi, tam, kje se hrbet grebena prelomi in razviti v z
vinsko trto poraščenim pobočjem steče v dolino, so razpostavljeni
hrami. Preprosta lesena poslopja v katerih je vse potrebno za
obdelavo vinske trte, predelavo grozdja in hrambo izdelka,vina.

V nasprotju z drugo leseno stavbno dediščino je večina vinskih
hramov dobro vzdrževanih in identitetno razpoznavnih. Vaščani
jih želijo vključiti v turistično ponudbo in naloga skupine
študentov je bila, da na nivoju idejne zasnove predlagajo možne
preureditve in povečave obstoječih hramov in zasnujejo nove,
lesene hrame.

Ker je bil les izhodiščno gradivo so bili v delo delavnice z
razlagami in s strokovnimi nasveti vključeni tudi lokalni
tesarji, ki so predvsem v preteklosti, tu v tem delu Slovenije
visoko razvili svojo obrt. Njihova znanja in vedenja so bila
zaželena tudi v izven meja naše države. Po dejavnosti in
zapuščini v prostoru lahko "kapelske tesarje" primerjamo s
"kraškimi kamnoseki".

Predstavitve dela

Delavnica je bila medijsko spremljana in zaključena z javno
predstavitvijo in razstavo. Gradivo je predstavljeno ločeno, po
predmetih obdelave, v štirih zvezkih A3 formata.

KAPELE

KAPELE

MOŽNOST NOVE ZAZIDAVE
PORUŠENO

STARI-OBNOVLJENI OBJEKTI
OSREDNJE DVORIŠČE
ROB ZAZIDAVE
PROSTOR ZA PARKIRIŠČA
MOŽNOST ŠIRITVE OBJEKTOV
DOSTOP DO PARCELE
POVEZAVA PROSTORA
DOSTOP DO OBJEKTOV
PARKOVNA UREDITEV
VIDNA ZAPORA

„TLORISNA SHEMA URBANEGA
)JA

POGLED NA
KAPELE
POGLED NA
DVORIŠČE
POGLED NA
BIZELJSKO
VIDNA ZAPORA

POSTAVITEV NOVIH
OBJEKTOV

APARTMAJI
SERVISNI PROSTORI
SPREJEMNI PROSTORIN
JEDILNI PROSTORI
PARKIRNI PROSTORI

IDENTITETNO
KAKOVOSTNI
IDENTITETNO
PREPOZNAVNI
IDENTITETNO
NEPREPOZNAVNI

OBSTOJEČI OBNOVLJENI
OBJEKTI
NOVI OBJEKTI

Boris Leskovec

KOLPA 99

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 2.12.2002

Občina Kočevje, ObčinaKostel,
Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani

Ljubljana, december 1999

Temeljni pedagoški namen in smoter delavnice Kolpa 99 je bil v
sorazmerno kratkem času odgovoriti na nekatere aktualne
probleme v Obkolpski dolini.

Arhitekturni problemi s katerimi se srečujeta občini Kočevje in
Kostel v dolini Kolpe so usodno zaznamovani z nekaterimi
okoljskimi in naravovarstvenimi izhodišči, ki jih je potrebno pri
tako občutljivem prostoru vsekakor upoštevati.

Trajnostni razvoj naravnega in kulturnega okolja Obkolpske
doline je zato temeljno oblikovalsko in funkcionalno izhodišče.
Vsebina arhitekturnih nalog je zelo raznolika, temu ustrezni so
tudi individualno obarvani kreativni pristopi in pisni prispevki
vsakega posameznega študenta.

Obravnavane teme:

- Kopališče ob Kolpi

- Žaga v Dolu ob Kolpi

- Počitniško naselje Dol ob Kolpi

- Idejna zasnova počitniške hiše v Obkolpski dolini

- Počitniški kemp v Dolu ob Kolpi

- Prenova stare šole v dom za ostarele

- Urbana oprema

- Urbanistična zasnova trga

- Prenova stare šole v Kužlju

- Razgledni pomol v Predgradu

- Prenova starega mlina ob Kolpi

- Idejna zasnova kampa

- Razgledni paviljon ob reki Kolpi

- Prenova žage v Dolu ob Kolpi

- Dom upokojencev

Ta publikacija je zato le poskus intelektualnega razmisleka o
določenem arhitekturnem problemu v času in prostoru. Ce bo
občinske strukture vzpodbudila k še bolj celovitem pristopu pri
reševanju prostorskih problemov Obkolpske doline, bo
pedagoški namen arhitekturne delavnice še bolj upravičen in
utemeljen.

Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti za vsestransko pomoč pri
organizaciji delavnice občini Kočevje, občini Kostel ter osebju
Lovskega doma Koče pri Kočevski Reki.

Upam in želim si, daje omenjena delavnica dobrodošel uvod v
načrtovano mednarodno interdisciplinarno delavnico, ki naj bi
obravnavala nekatere probleme trajnostnega razvoja
Kočevskega naravnega parka (ParkKočevska-Kolpa).

Študentje:

Andrej Mahovič
Tomaž Berčič
Miha Maček
Saša Potočnik
Alenka Petrič
Tadeja Mahne
Grega Tramte
Teja Gaber
Sašo Pucihar

Andrej Vernik
Miha Ferkov
Samo Cesnik
Domen Pogorevc
Renato Rajnar
Marjan Lipičar
Alen Bauer
Petra Tomc
Matej Pristavec

Organizacija:

g. LeonBehin, Občina Kočevje,
g. Aleš Marolt, Občina Kostel,

doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v
Ljubljani,

Andrej Mahovič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani
Vodja arhitekturne delavnice:

doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v
Ljubljani

Udeleženci:

g. Janez Crnač, podžupan občine Kočevje,

g. Janez Konečnik, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota

Kočevje

Več podatkov:

Arhitekturna delavnica Kolpa 99: urednika Andrej Mahovič, Boris Leskovec:
COBISS.SI-ID 105085952 (NUK,UKMB, knjižnica FA)

http://www.delavnicakolpa.cjb.net/

tloris kleti

u

n

3

h 1

A

Q i"
re
I

■SL B

ano a
a d a d
aUo aUo

3

1—U-l-1—

tloris pritličja

vzhodna fasada

Obravnavan objekt stoji v sklopu treh mlinov, ki se nahajajo v Dolu na
Kolpi. Stoji v središču kraja ob pritoku reke Kolpe in ni več v uporabi.
Glede na svojevrstno lego ob otočku na rečici in terasastem nabrežju z
mostom nudi njegova obnova veliko možnosti.

Odločitev, da iz nekdanjega mlina napraviva večnamenski mladinski
center, je nastala na podlagi dejstva, da na Kolpi uspeva predvsem letni
turizem. Objekt naj bi bil namenjen manjšim skupinam z mentorjem v
skupnem številu do 15 ljudi za udejstvovanja na ustvarjalnih
delavnicah, ki lahko potekajo skozi vse leto.

Objekt je programsko organiziran tako, da osrednji del tvori dvovišinski
prostor, namenjen galeriji in, ki se lahko razširi v sosednji prostor, kjer so
sicer delavnice. Celoten prostor je možno v toplejših mesecih odpreti in
stem pripeljemo delavnice oziroma galerijo, ki lahko služi tudi kot oder,
bližje k reki in naravi.

Pri obnovi sva poskušala ohraniti zunanji izgled stavbe, ki s svojim
lesenim in kamnitim delom predstavlja arhitekturo tega kraja.

Samo Česnik, Miha Ferkov
Žaga v Dolu ob Kolpi

/Dol ob Kolpi/

KOLPA 99

vzhodna fasada

0

>w»

1

vzdolžni prerez

ĆL-

1 1
1 1

h

L

1 1
1 1

1 1

j

j

U

tloris obstoječega stanja

V arhitekturnem smislu obstoječi objekt nima posebne kvalitete, zato je
umestna odločitev za temeljitejši poseg vstrukturo.

Nova cestna povezava se dotika obstoječega jedra in poudarja vzdolžno os
objekta. Temu sledi organizacija prostorov, ki pa se v razmerjih in osnovnih gabaritih
navezuje na obstoječi prostorski kontekst. Glavni prostori se odpirajo v smeri V-Z, kjer se
lahko navezujejo na neposredno, funkcionalno okolico stavbe.

V novem predlogu se ohrani zgolj osnovna nosilna konstrukcija, ki omogoča sprostitev
notranje tlorisne površine. Ta je predeljena s servisnim jedrom v dva glavna prostora.
Vertikalne komunikacije predstavljajo popolnoma nov konstrukcijski poseg in so
namenoma jasno ločene od obstoječega objekta, tako v konstrukcijskem kot formalnem
pogledu.

V enotno (leseno) fasado oblečeni obsoječi objekt ter betonski volumen
dodanega komunikacijskega jedra tvorita novo prostorsko dominanto. Tako objekt
nekdanje šole tudi pomensko ponovno prevzema osrednjo vlogo v prostoru.

tloris prenove pritličja

Alen Bauer, Petra Tome

Prenova stare iole v Kužlju

/Kuželj/

1 .vhod

2.hodnik,stopnišče

3.trgovski lokal

4.garderoba, sanitarije

5.skladišče

6.shramba
/sanitarije
8.obrt in trgovina

1

situacija

31

3E

prerez

.........I

vzhodni pogled

Narava je boginja lepote in prav to dokazuje tudi reka Kolpa s svojo okolico. S posebnim turistično-
rekreativnim programom, bi reko še bolj približali ljudem. K tem programu naj bi sodila tudi postajališča
za čolne.

Osnovna teza iz katere izhaja arhitektura je oblika rečne ribe. Prav tako oblika arhitekture spominja na
obliko rečne struge. Programska izhodišča se nanašajo na dejavnosti, ki potekajo na reki Kolpi (kajak,
kanu, rafting, ribolov,...). Obiskovalcu naj bi nudila najprimernejši dostop do reke. Skalnati valobran naj
bi umiril rečni tok in čolnarjem omogočil miren pristan. Po izkrcanju na prostor, ki je namenjen pristanu za
čolne, nadaljujemo pot po stopnicah do objekta na bregu Kolpe. Objekt naj bi bil turističnega tipa. Tvori
ga prostor, ki je klubskega značaja. Namenjen je zabavi, razgledu na Kolpo (skozi stekleno
panoramsko steno) in okrepčitvi (avtomat za pijačo in sendviče). V objektu naj bi se kot tujek tudi
nahajala umetniško oblikovana telefonska govorilnica. Z notranjega prostora objekta je predviden tudi
vstop v pomožni objekt z WC-jem. Pomožni objekt lebdi nad terenom in je odmaknjen od glavnega
objekta. Prav tako odmaknjena od glavnega objekta je tudi razgledna klančina-pomol, ki tvori
programsko shemo ob poslopju. Pomol služi razgledu po reki in njeni okolici. Konec pomola sega nad
teren in vodo, kar vzbudi obiskovalcu občutek "lebdenja" nad vodo. Poleg pristana za čolne je
predvidena tudi vstopna rampa za čolne. Celoten objekt naj bi bil zgrajen iz kar se da naravnih
materialov (les, steklo).Objekt naj bi bil tudi dvignjen od tal in tako omogočili čim manjši gradbeni poseg

V programu je predvidenih večje število podobnih postajališč, ki naj bi se periodično (glede na teren in
potrebo) ponavljala. Popotniku bi tako omogočali več izstopov z reke, glede na njegove potrebe (WC,
nujni telefonski klici, večje število dostopov do reke v primeru nesreče, želja po postanku zaradi
utrujenosti, i.t.d.).

Matej Pristavec

Razgledni paviljon ob reki Kolpi

/Dol ob Kolpi/

1.klubski prostor

2.telefonska govorilnica

3.sanitarije

4.rampa

tloris

KOMEN 2001

Mednarodna arhitekturno-urbanistična delavnica

prejeto 3.12.2002

AR

2oo2/2

Tadeja Zupančič Strojan

'Iniciative' predstavljajo organizirana prizadevanja za srečanje
različnih strokovnih, umetniških in družbenih pogledov na
predstavo o intervencijah v prostoru. Podoba Komna v
predstavah prebivalcev ni več zadovoljiva. Gre za iskanje
razvojnih predstav o prostoru, ki naj sprožijo vrsto postopnih
prispevkov k njegovi kompleksnejši podobi.

Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo:
prof. dr. France Rihtar, doc. dr. Tadeja Zupančič Strojan, v
sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost; Občina Komen:
mag. ErikModic.

Izvedba: 5.-9.11.2001

Predavatelji: Ass. Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV
Valencia), Univ.-Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), Prof.
dr. France Rihtar (UL, FA, Ljubljana)

Mentorji delovnih skupin:

1: Ass.Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV Valencia), 2:.Univ.-
Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), 3: prof. dr. France
Rihtar (UL, FA, Ljubljana) in Danilo Antoni (spec./FA), 4: doc.
dr. Tadeja Zupančič Strojan, (UL, FA, Ljubljana), 5: asist. Igor
Seljak, (UL, FA, Ljubljana), 6: izr. prof. Zdravko Papič in izr.
Prof. Tugo Šušnik (UL, ALU, Ljubljana).

Študentje Univerze v Ljubljani (Fakultete za arhitekturo,
Akademije za likovno umetnost in Fakultete za družbene vede) in
UIAVVenezia:

Kakšna naj bo bodoča podoba kraja? Kakšna naj bo njena narava?
Mediternansko nostalgična sestavljanka ali nerazumljiva
mešanica, ki bi jo lahko imenovali 'junk space'? Razvojna vizija se
v ekstremih približuje bodisi nedvoumnemu tradicionalizmu
bodisi k anonimni globalistični podobi kaosa (skupina 6: Podobe
Komna).

Konkretne alteracije izbranega - osrednjega - prostora Komna z
različnih avtorskih stališč so ena izmed faz v razvoju k podobi, ki
je ne poznamo. Podanaje v alternativah, ki iščejo ravnovesje med
lokalnim in globalnim, težijo zdaj k prvemu, zdaj k drugemu polu.
Kako lahko podoba kraja temelji na tradicionalnih vrednotah,
oplementena z novimi tehnološkimi spoznanji in abstraktnimi
izkustvi stroke? Stališča posameznih skupin je mogoče začutiti že
v naslovih prispevkov: Merilo = človek (1); Dialog narave in
kulture (2); Več prostora za ljudi (4), Osrednji trg - toplo srce
kamnitega Komna (5).

Rezultati dela (predstavitev): razstava in predstavitev ob
zaključku delavnice, TV prispevek, publikacija (format A4) in
razstava v okviru občinske prireditve (decembra 2001).
Odmevi: objave v tisku

Pomen delavnice: nov pristop h graditvi nove podobe kraja, ko
obstoječa "ne deluje" več, njeno novo videnje. Metodološko
vprašanje: transformacijaprostora v formalno celoto ali sprožanje
in usmerjanje procesa transformacije? Usmeritev: kulturno-
duhovni potencial slikarstva kot izhodišče za prevetritev dileme
med globalnim in lokalnim.

Študentje:

Matevž Juvančič, skupina 1
Bernard Kramarič, skupina 1
Helena Mikuš, skupina 1
Maja Kovačič, skupina 1
Mateja Petrič, skupina 1
Ana Kolar Mušič, skupina 2
Valdi Knapič, skupina 2
Andreja Borštner, skupina 2
Jernej Trtnik, skupina 2
Tjaša Fakin, skupina 2
Mitja Pekeč, skupina 3
Maja Brusnjak, skupina 3
Breda Lasič, skupina 3
Edi Blažko, skupina 3
Marko Volk, skupina 3

Tanja Rus, skupina 4
Ettore Belini, skupina 4
Maja Kardoš, skupina 4
Robert Prešeren, skupina 4
Klemen Vovk, skupina 4
Urška Pintarič, skupina 5
Kristina Pahor, skupina 5
Mateja Urh, skupina 5
Marko Smrekar, skupina 5
Aljaž Šterk, skupina 5
Meta Wraber, skupina 6
Jure Engelsberger, skupina 6
Boris Kralj, skupina 6
Jana Jovanovska, skupina 6

Tema delavnice: regeneracija naselbinskega prostora v
družbenem prostoru.

Delavnica je usmerjena v izoblikovanje vizij o javnem-tržnem
prostoru, tudi osrednjem prostoru Komna, ki naj ne postane
univerzalni prostor 'high-tech'-a, temveč naj ostane predvsem
prostor javnega življenja v zgodovinsko razvitem kulturnem
okolju. Kako obogatiti osrednji prostor Komna v vseh njegovih
hierarhičnih razmerjih, da bo v očeh prebivalcev in obiskovalcev
(znova) pridobil pomensko vrednost?

Rezultati dela (vsebinsko):

Kakšen naj bo postopek načrtovanja? Kako sprožati in usmerjati
proces transformacije? Kako transformirati prostor v hierarhični
tradicionalno veljavni sestav celot? Kako odkriti pomembne
točke v naselju kot potencialna mesta za socialno dogajanje?
(skupina 3: Kamen na kamen-Komen)

^adejaZu£anč£Strojan
KOMEN 2001

KOMEN 2001

Kako lahko podoba kraja temelji na tradicionalnih vrednotah, oplemenitena z novimi tehnološkimi spoznanji in abstraktnimi izkustvi stroke? (z leve proti desni:
prispevki skupin 4,1,2,5)

Kakšna naj bo bodoča podoba kraja? (predhodna stran)

Ujeta trenutka dosedanjega razvoja vizualne podobe kraja (predhodna stran zgoraj:1900, 2001).

Kakšna naj bo narava bodoče podobe kraja? Mediternansko nostalgična sestavljanka ali nerazumljiva mešanica, ki bi jo lahko imenovali junk space'? Razvojna
vizija se v ekstremih približuje bodisi nedvoumnemu tradicionalizmu bodisi k anonimni globalistični podobi kaosa (predhodna stran: B.K., J.E.).
Konkretne alteracije izbranega - osrednjega - prostora Komna z različnih avtorskih stališč - ena izmed faz v razvoju k podobi, ki je ne poznamo. Podana je v
alternativah, ki iščejo ravnovesje med lokalnim in globalnim, težijo zdaj k prvemu, zdaj k drugemu polu. (predhodna stran: F.R., M.S., T.Z.S. in R.P., P.S.C)

Lučka Ažman Momirski

AR

2oo2/2

KOPER - INTEGRACIJA MESTA 1998

Mednarodna urbanistična delavnica

prejeto 10.12.2002

Kraj in čas delavnice: od 13. do 18. oktobra 1998 v Kopru
Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski
Investitor delavnice: Mestna občina Koper, Urad RS za
prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in
energetiko

Predavatelji: Jadran Bajec, Lucija Čok, Bojan Grom, Maija
Haring, Luka Koper, Andrej Mlakar, Hubert Murray, Manca
Plazar, Marko Stokin, Terme Catež, Daniela Tomšič, Robert
Turk, Samo Zupančič

Mentorji:

Vstopi: Marja Haring

Biserna ogrlica: Hubert Murray

Preprosto. Povezave: Marco Venturi

Integracije: Lučka Ažman Momirski, MikaCimolini

Mesto pogledov: Ferdo Jordan, Evgen Cargo

Luč, light, luce: Gorazd Kobal, Mirko Mršnik

Metulji in metuljčki: Ivan Stanič

Študentje:

Matevž Korošec, Integracije
Ivo Buda, Mesto pogledov
Branka Matjašič, Mesto pogledov
Ines Šimunič, Mesto pogledov
Marino Cordato, Luč, light, luce
Matej Gojčič, Luč, light, luce
Erik Stojanovič, Luč, light, luce
Viktorija Bajec, Metulji in metuljčki
Karmen Franinovič, Metulji in

metuljčki
Bruno Juričič, Metulji in metuljčki

Katja Juvan, Vstopi
Ksenja Pirc, Vstopi
Senada Sejfo, Vstopi
Katarina Konda, Biserna ogrlica
Luka Mladenovič, Biserna ogrlica
Črtomir Reberšak, Biserna ogrlica
Barbara Mušič, Preprosto, povezave
Sarah Potočnik, Preprosto, povezave
Jana Puž, Preprosto, povezave
Larisa Kotnik, Integracije
Bernard Podboj, Integracije
Kristjan Macchiut, Integracije

Tema delavnice: Z zavarovanjem Škocjanskega zatoka kot
naravnega rezervata in spremembo državnega plana gradnje
avtocest, ki ukinja traso tranzitne prometnice v zaledju mesta
Koper, je nastala pomembna sprememba v izhodiščih razvojnega
inprostorskeganačrtovanja v Mestni občini Koper.

Zaradi obeh dejavnikov je bilo potrebno preveriti rešitve in
usmeritve v urbanistični zasnovi, že sprejetih zazidalnih in
ureditvenih načrtih. Hkrati je bilo potrebno upoštevati posledice
splošnih družbenih sprememb v Sloveniji po letu 1991. Z
uveljavljanjem tržnega gospodarstva se je namreč spremenil tip
investitorjev. Pred nastankom samostojne države so bili ti
predvsem večja lokalna gospodarska podjetja. Po letu 1991 med
investitorji prevladujejo manjša podjetja tako iz Slovenije kot
tujine. Njihovi interesi so drugačni: orientirani so predvsem na
dobiček in manj na stranske, lokalne, prostorske posledice novih
programov, kijih zastopajo.

Tudi vloga obalnega območja in predvsem pristanišča se je v
primerjavi s časovnim obdobjem pred 1991 spremenila. Koper
postaja regionalno središče, zaradi Luke Koper tudi pomembno
razvojno središče države.

Namen urbanistične delavnice je bil ovrednotiti nastale
spremembe in glede na nova prostorska in družbena dejstva
predlagati ustrezne spremembe.

Koper je razdeljen na ločljiva in jasno opredeljiva območja, ki so
nejasno povezana. Robovi med posameznimi urbanizacijskimi
vzorci in rabo sledijo razvojnim konceptom in zgodovinskim
okoliščinam. Te robove lahko označimo kot:

- ikonične (znani, nespremenljivi, a tudi pogosto degradirani do
te mere, da je nujna njihova programska in dejavnostna
obnova);

- polpretekle (izhajajo iz razvoja zadnjih 50 let in so posledica
večinoma nepovezanih arhitekturnih zamisli, na katere je
pogosto vplival komercialni, stanovanjski in špekulativni
razvoj);

- naravne (izhajajo iz primarne narave ali ustvarjenih elementov
fizičnega okolja in infrastrukture, oziroma funkcijsko
segregiranih dejavnosti: cest, železnic, kanalov ipd.).

Najvkljub drugačni prometni strategiji v državnem planu je
večina skupin menila, da naj tranzitni cestni promet proti osrednji
Istri kakor tudi sezonski in tedenski valovi prometa potekajo v
zaledju Kopra. Z izognitvijo gostemu in hitremu avtocestnemu
prometu se lahko območja cestnih vhodov v mesto Koper lažje
oblikujejo jasno, privlačno in zapeljivo. Estetske in funkcionalne
kvalitete posameznih delov mesta postanejo zaradi poudarjenih
vhodov bolj prepoznavne.

Glavnih prometnih vhodov v mesto Koper naj bi bilo pet:

- Balkon na severnem delu starega mestnega jedra, ki je bil
nekoč delprisatnišča.

- Rekreacijski vhod leži ob obali in ponuja privlačen pogled na
Jadransko morje.

- Poslovni vhod je glavni vhod v mesto, ki se začne s prostorskim
poudarkom visokih stavb in vodi do zgodovinskih vrat v staro
mestno jedro.

- Univerzitetni vhod se začne pri avtobusni in železniški postaji
in pelje do mestnega središča. Spremlja ga pot za pešce.

- Vhod v pristanišče ali city vpadnica je namenjen potnikom v
pristanišče in staro mestno jedro. Tu naj nastane nov "city"
Kopra, moderno oblikovano mestno središče s poslovnimi in
trgovinskimi objekti.

Osrednji prometni terminal mora v prihodnje postati vozlišče
vseh tipov prometa. Takšna terminalska ureditev je ključnega
pomena za razvoj kongresne, poslovne, turistične in univerzitetne
dejavnosti v Kopru. Skupine so predvidele dve možni lokaciji
terminala: tisto na severni strani starega mestnega jedra, ki jo
danes zaseda Luka Koper, in obstoječo, do katere je na zahodnem
ali vzhodnem delu speljan vodni kanal za plovila.

Škocjanski zatok naj ostane tako kot Semedelska Bonifika del
zelenega sistema mesta. V svojem podaljšku z izrazito javno
vsebino naj se kot mestni park zlije z mestom. Čeprav je
Škocjanski zatok orintološki rezervat, mora biti namenjen
različnim dejavnostim, tako raziskovalnim kot izobraževalnim in
turističnim.

Rezultati dela: razstava v Pretorski palači v Kopru od 20.
novembra 1998 do 4. decembra 1998; publikacija z naslovom
Koper integracija mesta 1998, ISBN 961-6276-22-0

Več podatkov:

Mednarodna urbanistična delavnica Koper - Integracija mesta: urednik Lučka
Ažman Momirski: ISBN: 961-6276-22-0 (NUK, UKMB, knjižnica FA, Urb.
inštitut RS, ZRS RS Koper, osrednji knjižnici: Ptuj, Koper)

Slika 1

Preprosto. Povezave:
razgledni stolp in ureditve
severne obale starega mestnega
jedra v Kopru
Slika 2

Preprosto. Povezave:
mreže in vozlišča v Kopru

Mentor:

Marco Venturi

Študentje:

Barbara Mušič
Sarah Potočnik
Jana Puž

KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998

Lučka A/man Momirski

KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998

Mentor:

Marja Haring

Študentje:

Katja Juvan
Ksenja Pirc
Senada Sejfo

KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998

Slika 7
Integracije:

stik mesta in pristanišča

Slika 8

Integracije:

severna obala starega mestnega jedra v
Kopru - javni program
Slika 9
Integracije:

rob Semedele in Bonifike -
povezave z mostovi
Slika 10
Integracije:

rob Semedele in Bonifike -
povezave z mostovi

Mentor:

Lučka Ažman Momirski
Mika Cimolini

Študentje:

Larisa Kotnik
Bernard Podboj
Kristjan Macchiut
Matevž Korošec

Aleš Vodopivec

KUBED 2000

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 3.12.2002

organizacija: Vaška skupnost Kubed in seminar A. Vodopivec

investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš
Znidaršič

Študentje:

Nina Crljenko Urban Novak

Gregor Erjavec Daša Repe

Nika Grabar Darko Plevnik

Miloš Jeftič Mojra Vogelnik-Škerlj

Mateja Kregar Maja Valič

Aleš Košak Simon Vrščaj

Peter Ličen Miha Volk

Gašper Medvešek Jernej Zivic
Niki Motoh

tema delavnice:

Vaška skupnost je predlagala vrsto arhitekturnih intervencij, ki
naj bi pripomogle k oživitvi vaškega življenja.

razultati dela:

- A. Vodopivec, 2001: Kubed - arhitekturna delavnica, Mestna
občina Koper, Koper

CIPNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
72.022.82 (497.4 KUBED)
Arhitekturna delavnica (2000; KUBED)

- razstava in javna predstavitev študentskih del v Kubedu,
2001

predstavljeni projekti:

1. Piščančja farma

Naloga obsega prenovo gospodarskega objekta bivše piščančje
farme. Objekt naj se uredi v večnamensko dvorano namenjeno
športnim in kulturnim dejavnostim. Pred objektom je
organizirano večnamensko košarkaško igrišče in balinišče.
Avtorji: Niki Motoh, Miha Volk, Aleš Košak

2. Potpo Slemenu

Naloga ohranja obstoječ prostor in ga nadgradi z nekaj manjšimi
arhitekturnimi elementi:

- tlakovanje, nizki zidovi iz kamenja

- žar, kamnit, v sklopu zidov

-kres, ograjen in tlakovan s kamenjem

- sprehajalna pot, nakazana z večjimi skalami

- razgledne točke, označene s kamnitimi zidovi za sedenje

- amfiteater, kamniti bloki postavljeni na pobočje hriba
-lesen pomol

Avtorji: Nika Grabar, Miloš Jeftič, Jernej Zivic

3. Povezovanje trgov

Povezava obeh trgov v Kubedu ustvari potezo, ki nakazuje pot
proti trdnjavi in hkrati združi oba dela mesta. Ureditev obeh trgov
in zidu, kijih povezuje, izhaja iz obstoječih danosti in pomeni
kvaliteto, ki ne uničuje občutljivegaprostora Kubeda.
Avtorji: MajaValič, Grega Erjavec, Darko Plevnik

Več podatkov:

Arhitekturna delavnica Kubed: urednik Simon Vrščaj: COBISS.SI-ID:
112449280 (osrednjaknjižnica Koper)

KUBED 2000

: 1

istr."

KUBED 2000

Črtomir Mihelj

AR

2oo2/2

KUPOLA ORGANIC

Arhitekturna delavnica

prejeto 9.12.2002

Arhitekturna delavnica KUPOLA ORGANIC je nastala v
organizaciji seminarja pod mentorstvom doc. Črtomira Mihelja
leta 2000. ŠOU je razpisal med fakultetami Univerze v Ljubljani
tekmovanje za prestižno nalogo v mesecu kulture. Kupolo je
ročno izdelalo 10 študentov različnih letnikov. Študentje so
raziskovali samonosnost sferičnih oblik, kako delujejo sile na
objekt, kako bi za čim večji model uporabili čim manj materiala.
Nastala je kupola, ki je obvladovala volumen nove fakultetne
avle. Skoznjo so sijale stropne luči kot zvezdice na nebesnem
svodu. Študentje so pridobili veliko izkušenj o praktični statiki,
materialu, izvedbi in ekipnem delu.

Študentje:

Tanja Pihlar
Matjaž Podboj
Ajda Kolenbrand
Dino Mehičič
Barbara Mrak

Marko Paušer
Miha Markič
Jasna Pleho-Lozada
Jurij Tarfila
Katarina Djaniš

hočemo tvorno delovati tudi na področju razvoja arhitekturne
tehnologije se moramo primerno izobraževati skozi
eksperimentiranje. Rezultati eksperimentov, tako pozitivni kot
negativni pa morajo biti obvezno podvrženi vsestranski analizi.
Vzornik za izvedbo arhitekturne delavnice je bil Richard
Buckminster Fuller (1895- 1983), kije s svojim oblikovalskim in
raziskovalnim delom obvladoval področje prostorskih oblik in
konstrukcij. Začelje z "Dymaxion House" leta 1927. Njegova
največja kupola pa je bila "Union Tank Car Co." zgrajena leta
1958 v mestu Baton Rouge, Louisiana, ZDA, s premerom 117m.
Zaradi svojega ustvarjalnega pristopa je bil dobrodošel gostujoči
učitelj na večih najodličnejših ameriških fakultetah za
arhitekturo. Leta 1959jebilnagrajensčastnim članstvom vAIA.
Richard Buckminster Fuller je bil eden tisti ustvarjalcev, ki so
znali povezovati izkušnje preteklosti s sedanjostjo za prihodnost.

Vodilo vsakega likovnega ustvarjalca je živo, vsestransko
opazovanje, sledi abstraktno razmišljanje, da kot zaključek
procesa nastane stvaren rezultat. Narava s svojimi logičnimi
oblikami nudi nešteto primerov, ki jih lahko preučujemo in
rezultate uporabimo za svoje potrebe. Krogla je ena od teh
idealnih oblik. Vprašanje je kako sestaviti opno. Ta je lahko
enovita ali iz sestave posameznih manjših ploskev ali iz sestave
posameznih palic. Sestavljene opne imajo izvor v pravilnih
geometrijskih oblikah. Vzore za te različne konstrukcije moremo
poiskati tako v živi kot neživi naravi.

Zakaj krogla? Izziv krogle je tanka konstrukcija nosilne opne in
velika prostornina, ki jo prekriva. V takšno prostornino je
mogoče vstaviti vsakovrsten funkcionalni program. Lahko
nastane mega struktura različnih programov pod eno in eno samo
"streho", ki je obenem tudi vseobsegajoča "fasada". Vse je
odvisno od oblikovanja opne, ki je "prazna" ali "polna", kot
zahteva vsebina programa.

Poizkus, ki so ga naredili študentje arhitekture naj bi odgovoril na
kar nekaj vprašanj.

Najprej o obliki. Taje bila odvisna od uporabljenega materiala,
"valovitega kartona". Če bi kupola imela "polno" opno iz
pravilnih geometrijskih ploskev bi bila težka in stiki med
ploskvami zelo dolgi. Tako konstrukcijo bi bilo težko sestaviti v
avli novega dela FA. Svetlobe v notranjosti ne bi mogli zagotoviti
iz obstoječih virov. Zaradi tega je bilo bolje uporabiti
konstrukcijo, sestavljeno iz malih ploskev. Vzor: nogometna
žoga. Velike "prazne" ploskve peterokotnikov in šesterokotnikov
z enako dolgimi stranicami povezujejo enakostranični trikotniki.
Same idealne geometrijske oblike. Kartonska kupola je dobila
logično konstrukcijo s pravšnjo mero "polnih" ploskev
enakostraničnih trikotnikov, ki so predstavljali nosilne elemente
in peterokotnih in šesterokotnih "praznih" ploskev, ki so
omogočale svetlobo. Zmanjšana je bila teža konstrukcije,
uporaba materiala je bila skrajno racionalna. Polkrožna kupola se
je proti tlem zaključila s parabolično izmaknjenim obročem iz
paličja, ki je bilo povezano s temeljnim obročem. Logična
konstrukcija, večstransko uporabna, lahka, pregledna,
učinkovita.

Arhitekturne delavnice s področja skupinske izdelave velikih
maket, kjer bi sodelovali tudi strokovnjaki z drugih področij, ki so
vezana na izvedbo različnih objektov so koristno in ustvarjalno
delo. Posebej je pomembno seznanjanje z velikim merilom, do
naravne velikosti, ki je vse preveč potisnjeno v ozadje. Če

Borut Juvanec

LENART 97

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 10.11.2002

Lenart v Slovenskih goricah je eno najmlajših slovenskih
mest in leži med Mariborom in Gornjo Radgono, je center
Slovenskih goric.

Delavnicaje bila organizirana v okviru JASAME d.o.o. Lenart (v
imenu ZKO Lenart in Krajevnih skupnosti Benedikt, Jurovski
dol, Voli
čina in Lenart) v strokovni organizaciji Univerze v
Ljubljani, Fakultete za arhitekturo,
kot akcija za ureditev
prostora nekaterih vasi in mesta Lenart kot nadaljevanje uspešnih
workshopov Lenart 92 in Lenart/Remšnik93.
Organizacijski vodja je bila Vida Šavli, strokovno je vodil
prof.
dr. Borut Juvanec.
Mentorji so bili doc. dr. Igor Kalčič, Matej
Štor,
Dimitrjj Jeraj s Tehniške fakultete iz Maribora.

Študentje:

Matej Andjelič
Damjan Bastič
Miha Čebulj
Borut Ferjan
Samo Ferjan
Damjan Kopač
Andraž Kožar
Klemen Kunaver
Sandi Lalič

Joni Prinčič
Primož Rappl
Miha Skok
Lucijan Šifrer
Borut Šoba
Tomaž Šuln
Igor Šurlan
Domen Zupančič
Matej Živič

4: Benedikt

Benediktje vas, razdeljena na spodnji in na zgornji del.

Tokrat so bile željene rešitve za spodnji del vasi z informacijsko
tablo in z značilnimi domačijami, mimo katerih se vije cesta proti
pokopališču.

Ureditev trga s parkiriščem pred gasilskim domom zapolnjuje
vrzel med spodnjim in zgornjim delom vasi. Tudi pr
edlog za
objekt ob slatinskem vrelcu ponavlja strukturo vasi same:
predvsem v strehah, spodnji delje rešen povsem funkcionalno.

Rezultati:

Na osnovi rezultatov dela delavnice Lenart 97 je bil razpisan

vabljeni natečaj za rešitev trga v mestu Lenart.

Na osnovi idej in po idejnem projektu, ki je nastal na delavnici, je

bil realiziran objekt ob slatinskem vrelcu v Benediktu.

Ves delovni material hranjo v Lenartu, pripravljena sta bili

razstava in zgibanka.

Projekti:

Teme dela so bile ureditve trga in športnega centra v Lenartu,
osrednja dela vasi v B
enediktu in v Jurovskem dolu ter osrčje
vasi, ureditev znamenj in domačije na Zavrhu.

1: Ureditev trga in športnega centra v Lenartu

Trg v Lenartu se spopada z močnim prometom (v času delavnice
predvsem v smeri seve
rjug, iz Avstrje preko Ptuja na Hrvaško).
Predloženi načrti urejajo predvsem ploščad pred občino ter
ureditev vhoda v kulturni dom.

Športni center obsega hipodrom pod mestom in predvsem
ureditev tribun s
pripadajočimi objekti, pa urbano vključitev
športnega parka v mesto samo (s parkirišči, funkcionalnimi
objekti, dostopi, pogledi,
z zaščitami).

2: Ureditev vasi Zavrh

Vasica Zavrh je značilna grebenska vas z osrednjim delom okrog
stolpa in pred 'vilo'.

Predlogi so za ureditev ploščadi, ki bi bila uporabljana kot javni
prostor za prireditve, pa tudi kot parkirišče, ko teh prireditev ni.
Urejanje vinotoča je posebno zahtevno del
o, ki omogoča
delovanje, ane spreminjaoblikedomačije.
Detajl ureditve znamenja obsega predvsem tlakovanje, ki
znamenje poudarja, a ga ne veže in mu ne jemlje identitete.
Predlog obnove znamenja je le rekonstrukcija manjkajočih in
poškodovanih elementov.

3: Jurovski dol

Vasica ima poudarjen osrednji prostor med cerkvijo in farovžem,
nad cesto med pokopališčem in nekaterimi značilnimi
domačijami.

Ureditev je speljana kot izrazit tlakovan prostor s centrom, pri
čemer je igra tlaka glavna značilnost,
ne le na trfu, marveč tudi
poti, ki vanj inznjega vodijo.

■Bftf t^ -sat'

—t*»« -nhi " lp »^uki

Borut Juvanec
LENART 97

LENART
nekdaj

AR

Jože Kušar

2oo2/2

MEDNARODNI SEMINAR O GRADNJI V LESU

Skupna delavnica študentov arhitekture iz Dunaja in Ljubljane

prejeto 5.12.2002

Seminarje bil sad dolgoletnega sodelovanja med prof. dunajske
Fakultete za arhitekturo dr.
Georgom Kattingerjem in prof.
ljubljanske Fakultete za arhitekturo dr.
Jožetom Kušarjem.
Februarja 1995 je skupina študentov obeh fakultet v timskem
delu preizkusila svoje strokovne vizije na konkretnih primerih,
saj je gradnja v lesu zapleten proces usklajevanja in
predvidevanja stvari, ki imajo skupno tehnološko, konstrukcijsko
in oblikovalsko osnovo.

Strokovna vodja sta bila profesorja Wolfgang Winter in Jože
Kušar.

Sodelavci so bili asistentje Heinz Ambrozy in Richard
Woschitz
iz Dunaja ter Edo Wallner, Lara Slivnik in Alenka
Fikfak.

Na seminarju je sodelovalo 24 študentov iz Fakultete za
arhitekturo v Ljubljani ter 16 študentov arhitekture in 8 študentov
gradbeništva iz Dunaja. Oblikovali so 12 mednarodno
sestavljenih skupin, iz dveh ljubljanskih in dveh dunajskih
študentov. Delo se je pricelo z razdelitvijo nalog v Ljubljani in
končalo s predstavitvijo in ocenjevanjem nalog na Dunaju.
Rezultati skupnega dela so predstavljeni na naslednjih straneh.

Študentje:

Günter Bacher, TU Wien
Markus Bartsch
Alfons Brunauer
Claudia Clauss
Laura Dorigatti
Nina Holocher-Ertl
Klemens Hauer
Wild Gabor
Hannes Gamsjäger
Cornelia Gugler
Milena Karanescheva
Christian Kröpfl
Robert Mago
Gerda Pachinger
Christoph Putz
Stefan Remosek
Verena Ritzberger
Olag Schilling
Rainer Schrom
Peter Schwartz
Thomas Schwed
Christian Trauner
Monika Trimmel
Gessendorfe Volker

Marko Apollonio, FA Ljubljana

Robert Bah

Rok Benda

Maja Bezovšek

Gregor Cok

Robert Dolinar

Gorazd Furman

Rupert Gole

Andrej Gomboc

Elizabeta Gradišar

Primož Hočevar

Matej Höfler

Marjetica Ilich

Alenka Kragelj

Danijela Kure

Domen Kušar

David Osivnik

Uroš Pavasovič

Boštjan Pirc

Saša Robič

Laura Stegnar

Grega Tramte

Andrej Vernik

Vesna Zegarac

Skupine so izbirale med naslednjimi nalogami:

- zasnova strešne konstrukcije nad obstoječim tlorisom-
drsališčem v Zalogu

- nova špotrna dvorana na dani lokaciji v Medvodah ali

- večnamenska (športna) dvorana za 2000 ljudi na poljubni
lokaciji.

Obvezna vsebina projekta za oceno je bila:

- zasnova s tehničnim poročilom (pripadajoče skice)

- pogledi, tlorisi in prerezi M 1:100

- ocena dimenzij konstrukcijskih elementov

- delovninačrtM 1:50 inpomembnejši detajli M 1:100in

- model

Vsaka skupina se je morala odločiti, kakšne vrste objekt želi
skonstruirati.

Najprej so si študentje v vsaki skupini vzeli nekaj ur časa in so
vsak zase razmišljali o ideji za dvorano, skicirali ter se spoznavali
z dosedaj neznanimi problemi in konstrukcijskimi zankami. Po
tem nekajurnem, individualnem delu pa se je začelo timsko delo v
skupini, v kateri je vsak predstavil svoje poglede na projekt.
Po živahnih razpravah, v katerih je primanjkovalo le ustreznih
angleških izrazov, so se v vsaki skupini odločili za osnovno
obliko, konstrukcijo, usmerjenost, položaj in ostale lastnosti
objekta. Sledilo je intenzivno preučevanje različnih statičnih
sistemov. Statik v skupini, oziroma bodoči gradbeni inženir je
bodočim arhitektom sproti stregel s potrebnimi podatki, jim
razlagal možnosti in omejitve, ob tem pa so jim pomagali asistenti
in profesorja s strokovnimi napotki.

Naslednja dneva v Ljubljani sta minila v usklajevanju,
preračunavanju, ogledovanju izdelkov skupin med seboj ter v
dogovarjanju o prihodnjem delu na TU Dunaj, kjer se je v
ponedeljek nadaljevalo v Ljubljani začeto delo.
V skupini so si razdelili aktivnosti; delo z maketo, z risanjem
načrtov, z računanjem statike. Tako delo se je nadaljevalo še ostale
dni, vmes še iskanje materialov za model, v sredo so se že začele
priprave na predstavitev.

S prezentacijo seminarskih nalog so skupine pokazale rezultate
šest dnevnega skupnega dela in izkazalo se je, da je seminar v
celoti uspel, kljub temu da so nekateri ugotovili, da bi bilo
potrebno arhitekturi kot taki pripisati večjo vlogo.
Navkljub obilici dela s projekti so si udeleženci seminarja
ogledali tudi dunajske arhitekturne zanimivosti.
Ob prihodu na Dunaj je bil najprej postanek pri cerkvi (gori
betonskih kvadrov) na vrhu grička, ki jo je zasnoval kipar
Wotruba, sledil je ogled kripte cerkve Sv. Duha, ki je v celoti
Plečnikovo delo.

Drugi del ekskurzije je bil zasnovan kot poudarek na lesenih
konstrukcijah, ki so bile tudi tema seminarja. Predstavljenaje bila
cerkev arhitekta Spalta "Pfarre Salvator am Wienerfeld", leseni
most kot imeniten predstavnik high-techa v lesu, velik lesen šotor
v Wagramu ter farna cerkev v Sussenbrunu, kjer so se odlično
izkazali mojstri v klasični tesarski konstrukciji.
Vse znamenitosti so bile pospremljene s komentarjiprofesorjev in
asistentov z dunajske in ljubljanske univerze.
Izkazalo se je, da so mednarodni seminarji tudi na področju
konstrukcij koristni in potrebni za študente, asistente in
profesorje, saj spremembe delovnega okoljain načina dela terjajo
od posameznika več kot vskakdanje delo doma ali na fakulteti in
ga s tem vzpodbujajo k ustvarjalnosti.

Študentom je bilo posebno všeč, da so navezali stike, začeli nova
prijateljstva in okrepili stara, spoznali mišljenje, kulturo in
navade študentov z drugih dežel, okrepili znanje tujih jezikov ter
se naučili delati v skupini.

Seminarje dal veliko novih izkušenj na tehničnem področju, pa
tudi pri spoznavanju različnih pristopov k arhitekturnim
problemom nasploh.

Idejo intenzivnejšega sodelovanja in integracije širšega
kulturnega prostora predstavljajo v določeni instanci prav gotovo
tudi medfakultetna sodelovanja; izmenjave študentov,
profesorjev, skupni seminarji... V takšni kategoriji je pričujoči
seminar ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dunajske TU
mogoče razumeti kot posledico obojestranske želje po
vzpostavitvi konkretnejšega kontakta. Ustvarjena je bila možnost
odkrivanja razlik v šolskem sistemu ter v večji množici iskanje in
selekcioniranje pozitivnih principov, izhodišč, izkušenj.

Boris Leskovec

AR

2oo2/2

MIRTOVIŠKI POTOK 2000

Urbanistično - krajinska in arhitekturna delavnica

prejeto 2.12.2002

Fakulteta za arhitekturo

Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS zaprostorsko planiranje
Občina Osilnica

Ljubljana, december 2000

Temeljni namen in smoter urbanistično krajinske in arhitekturne
delavnice "Mirtoviški potok 2000" je bil teoretsko in praktično
znanje pridobljeno pri delu v seminarju preveriti in preizkusiti na
konkretnem krajinsko-ekološkem problemu v prostoru.
Omenjeno kompozicijsko delo, ki je zahtevno in odgovorno v
veliki meri temelji na senzibilnosti posameznika, njegovem
razmerju do vsega prvinskega, naravnega na eni strani in
grajenega, od človeka ustvarjenega na drugi strani. To sicer
navidezno nasprotje je možno z minimalističnim oblikovalskim
pristopom in elementi "high tech" arhitekture spraviti v dialog, ki
ne izključuje temveč poudarja obe temeljni prvini v prostoru.

Namen delavnice je bil študente arhitekture opozoriti na
konfliktno situacijo med javnim in zasebnim interesom v
prostoru. Ta konfliktna situacija se manifestira v nasprotju med
enkratnim krajinskim območjem Mirtoviškega potoka ter
izgradnjo zasebne hidrocentrale s spremljajočimi objekti.
Predlogi študentskih skupin so raznoliki, alternativni, vendar
usmerjeni v razreševanje konkretnih problemov v prostoru. Ce
smo pri omenjenem početju vsaj deloma uspeli je to rezultat
interdisciplinarne strokovne podpore in solidne priprave
delavnice. K omenjenemu so vsak po svoje prispevali Fakulteta
za arhitekturo v Ljubljani, Ministrstvo za okolje in prostor - Urad
Republike Slovenije za prostorsko planiranje in Občina Osilnica,
za prijetno počutje in dobre delovne pogoje pa Srečko Gabrič iz
Bosljive Loke in gostišče Kovač v Osilnici.

Študentje:

David Donko
Renato Rajnar
Mateja Marsetič
Domen Pogorevc
Marko Rozman
Tadeja Mahne
Jana Kocbek
Grega Tramte
Samo Mlakar
Miha Maver

Urša Pogačnik
Breda Lasič
Mateja Urh
Maša Pečovnik
Ines Gregorčič
Helena Mikuš
Matej D. Pristavec
David Majcen
Matej Pestotnik
Mateja Smolnikar
Vesna Oprešnik

Pri urbanistično-krajinski in arhitekturni delavnici "Mirtoviški
potok 2000" je sodelovalo 22 študentov iz Seminarja Leskovec.
Študentje različnih letnikov so sestavljali 5 delovnih skupin,
vsaka skupina je oblikovala urbanistično-krajinsko zasnovo
širšega območja Mirtoviškega potoka oz. Bosljive Loke. Vsak
član skupine je avtonomno obdelal arhitekturni problem znotraj
območja, ki ga je obdelovala skupina. Nekateri predlogi so tudi
variantno obdelani.

natečajnihrešitev, ki obravnavajo podobno problematiko

- predstavitevobstoječegadokumentarnega gradiva

- delo na terenu in v učilnici

- analiza in vrednotenje dejavnikov v prostoru

- mentalna slika

- študija ranljivosti okolja in presoje vplivov na okolje

- oblikovanje smernic in izhodišč zaposege v prostor

- predstavitev in zagovor vmesnih rezultatov delavnice

- dodelava nalog in priprava gradiva za razstavo in objavo

Območja obdelave:

- širše vplivno območje Mirtoviškega potoka

- kopališče v Bosljivi Loki

Nekatere skupne ugotovitve, ki so se izoblikovale ob študiju
posameznih nalog:

- v območju najbolj prvinskih naravnih znamenitosti in biotopov
ni dovoljeno posegati z grajenimi strukturami, s čimer
omogočimo pokrajini in kvalitetnim biotopom njeno naravno
reprodukcijo

- glede na stopnjevanje urbanosti v prostoru se temu ustrezno
lahko prilagodijo tudi novi posegi, bodisi v smislu
renaturizacije, obnove ali novih gradbenih struktur

- vzpostavitev dialogamednovim in obstoječim

- ločitev javnih in internih funkcij v prostoru

- ureditev dinamičnega in mirujočega motornega prometa s
posebnim poudarkom na kolesarskem in peš prometu zlasti v
območju Mirtoviškega potoka

- oblikovanje parka "Mirtoviški potok" s sodobno avdiovizuelno
predstavitvijo v prenovljenem objektu hidrocentrale oz. žage

- ohranitev otoka ob kopališču v Bosljivi Loki v čimbolj prvobitni
obliki in materialni strukturi

- ohranitev občutljive socialne strukture prebivalstva

- ustvarjanje pogojev za kvalitetno bivanje in pridobitev novih
delovnih mest za lokalno prebivalstvo

- potreba po izoblikovanju službe za upravljanje in vzdrževanje
doline Mirtoviškega potoka

Organizacija:

doc. dr. Boris Leskovec, univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za
arhitekturo v Ljubljani

Andrej Mahovič, abs. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani
TomažBerčič, abs. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani
g. Anton Kovač, župan, Občina Osilnica
ga. SandaZurga, tajnik občine, Občina Osilnica

Vodja urbanistično, krajinske in arhitekturne delavnice:

doc. dr. Boris Leskovec, univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za
arhitekturo v Ljubljani

program delavnice:

- ogled in posnetek terena

- uvodno predavanje predstavnikov Ministrstva za okolje in
prostor RS, občine Osilnica, Ljubljanskega zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine, Zavoda za gozdove RS, Odbora
za zaščito zgornje Kolpe RS, Civilne iniciative za rešitev
Mirtoviškega potoka, Regijskega parka Kočevsko - Kolpa,
prizadete družine Štimac ter vodje delavnice.

- predstavitev nekaterih krajinskih parkov v Avstraliji in

Več podatkov:

Urbanistično, krajinska in arhitekturna delavnica "Mirtoviški Potok 2000",
urednika Boris Leskovec, Andrej Mahovič: ISBN961-6392-01-8(NUK,UKMB,
knjižnica FA, osrednje knjižnice: Kranj, Novo mesto, Celje, Narodna in študijska
knjižnica Trst)

http://www.mirtoviskipotok2000.cjb.net/

MIRTOVISKI POTOK 2000

senčni tloris počivališča

Ö

Renato Rajner Ureditev sprehajalne poti ob Mirtoviškem potoku

senčni tloris počivališča

1

vzdolžni prerez

Temeljni namen in smoter naloge je ureditev
sprehajalne poti ob Mirtoviškem potoku z urbano
opremo od Izvira do Izliva In ureditev piostora za ostali
promet. S tem omogočili obiskovalcu stik z neokrnjeno
(deviško) naravo Mirtoviškega potoka. Rešitev
predstavlja mlnlmallstlčen poseg v Identiteto prostora z
razdelitvijo na štiri območja, pri katerih se poseg v
okolje manjša s približevanjem k izviru.

V prvem območju je urejena pot za osebna vozila
(dostop do muze|a In stanovanjskega objekta),
kolesarje in pešce.

V drugem območju je urejena pot za kolesarje, pešce
In servisno vozilo.

V tretjem In četrtem območju Je urejena pot samo za
pešce.

V četrtem območju, ki ga predstavlja najbolj neokrnjen
del potoka, sem uporabil hlgh-tech konstrukcijo, zaradi
zahtevnosti terena in predvsem kot kontrast med
naravnim in ustvarjenim.

Predstavljeni so le nekateri elementi urbane opreme ob
omenjeni poti.

L

MIRTOVISKI POTOK 2000

Prikaz možnosti kombiniranja bivanjskih celic v različne enote:
Na shemah je prikazana možnost kombiniranja posameznih prostorov v Številne
enote, ki se ustvarjajo glede na dane razmere (število gostov, željo gostov,
specifičnih namenov uporabe). Posledica je ustvarjanje kombinacije v navezavi
med pritličnimi in etažnimi enotami. V takih primerih se v etaži prostori povezujejo v
enoten prostor, z enojno celico v pritličju. Seveda je možno obratno kombiniranje.

Obravnavani objekt služi kot gospodarski objekt sosednje stanovanjske hiše.
Obstoječi objekt ohrani svoje dimenzije in naklon strehe, z novim podanim
programom prostora se mu spremeni samo funkcija.

Objekt Je namenjen prenočišču (apartma) obiskovalcem Obkolpske doline In
danega organiziranega programa. Hkrati pa je z njegovo zasnovo mogoče
organizirati seminarje, delavnice, šole v naravi,..
Objekt sem razdelil na tri enotne celice (v dveh nadstropjih), ki lahko
funkcionirajo popolnoma samostojno oz. se jih lahko združi v enoten piostor.
Vsaka celica ima svoj dnevni prostor (pritličje), spalni prostor (nadstropje) ter
sanitarni boks.

Grega Tramte Prenova gospodarskega objekta v Malnih

Osnovna nosilna
konstrukcija objekta je
armiran beton. Zunanjost
objekta (fasada) pa sem
kombiniral z lesom kar
ohranja značilno
kombinirano gradnjo hiš v
Obkolpski dolini.
Objekt sem z odprto
fasado in balkoni
orientiral proti jugu
(sonce, pogledi), na manj
atraktivne strani pa so
postavljeni sanitarni boksi.
Vedutne poglede proti
bližnjim vrhovom gora
sem omogočil z
usmerjenimi strešnimi okni.

1.vhod

2. vetrolov

3. shramba

4. dnevni prostor

5. terasa

tloris pritličja

DpDSDJ DUZnf

tloris pritličja

David Majcen Prenova žage ob Mirtoviškem potoku v Mirtovičih

Peter Gabrijelčič. Gregor Čok

PODČETRTEK 2000

Arhitekturno urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 27.11.2002

Podčetrtek je s svojim starim trškim jedrom in novejšim
zdraviliškim centrom funkcionalno in percepcijsko središče
obsoteljske krajine v okviru teritorija občine. Kraj bo v
prihodnosti zaradi predvidenih programov (ki jih razvija
zdravilišče) pridobil na pomenu, ter bo skupaj z Rogaško Slatino
in njenim tradicionalnim zdraviliškim kompleksom predstavil
bogato turistično in zdraviliško ponudbo. Delavnica je bila
usmerjena v oblikovanje programskih izhodišč in prostorskih
zasnov, ki bi v okviru novih tržnih pogojev zagotavljale potrebne
razvojne možnosti celotnega teritorija, ter hkrati omogočale
razvoj samega naselja Podčetrtek kot lokalnega in regionalnega
središča.

Arhitekturno urbanistična delavnica je potekala v soorganizaciji
Občine Podčetrtek in
Univerze v Ljubljani, Fakultete za
Arhitekturo.
Strokovni in odgovorni vodja projekta je bil prof.
mag. Peter Gabrijelčič,
predstavnik Občine pa g. Igor Petrovar.
Delavnica je bila razdeljena v tri skupine, pri čemer so posamezni
mentorji s pomočjo študentov reševali določene tematske sklope.
V prvi in drugi skupini so bili mentorji in študentje FA, v tretji pa
iz FGG. V delavnici so sodelovali tudi predstavniki lokalnih
skupnosti in gospodarstva.

Študentje:

Darja Sitar, 2. skupina
Andreja Jelačin, 2. skupina
Mladen Perić, 2. skupina
Nina Sinčić, 2. skupina
Simona Šimenc, 2. skupina
Martina Kozjan, 2. skupina
Zoran Kovačevič, 2. skupina
Aleš Vidiček, 3. skupina
Jože Sinur, 3. skupina
Aleš Lebar, 3. skupina
Aleš Štefančič, 3. skupina
Tomaž Tratnik, 3. skupina
Aljoša Bertok, 3. skupina

Luka Klemenc, 1. skupina
Jasmina Merič, 1. skupina
Jaka Napotnik, 1. skupina
Barbara Oblak, 1. skupina
Andreja Ravljen, 1. skupina
Andrej Ukmar, 1. skupina
Špela Uršič, 1. skupina
Brane Burnač, 2. skupina
Ana Skok, 2. skupina
Mateja Praznik, 2. skupina
Leonard Kumprej, 2. skupina
Mitja Šeško, 2. skupina
Katarina Šauperl, 2. skupina

1. skupina (FA)

Poslovno stanovanjski center Podčetrtek
mentorstvo: prof. mag. Peter Gabrijelčič, Gregor Čok

Skupina je na podlagi prostorskih izhodišč oblikovala prostorsko
zasnovo novega regionalnega središča, lociranega na izteku
naselja Podčetrtek. Gre za funkcionalno in oblikovno zaključeno
celoto, umeščeno na osi Podčetrtek - zdravilišče Atomska vas -
Aqualand (novi bazenski kompleks).

2. skupina (FA)

Arhitekturno prostorska analiza razvoja naselij v občini
Podčetrtek

mentorstvo: prof. Marjan Ocvirk, Adam Puc

Skupina je bila smerjena v opredelitev tradicionalnih
arhitekturnih sedimentov obravnavenega območja, ter možnosti
njene reinterpretacije v kontekstu obnove ali oblikovanje
novodobne arhitekture. Obravnavana so bila naslednja naselja:
Imeno, Podčetrtek, Sedlarjevo, Polje ob Sotli, Olimje, Pristava
pri Mestinju. Stavbna dediščina predstavlja relevanten
moto
regionalne turistične ponudbe inje kot taka neizogiben element
pri koncepiranju novih razvojnih programov naselja in občine.

3. skupina (FGG)

Vsebinska izhodišča za urejanje podeželskega prostora občine
Podčetrtek

mentorstvo: mag. Alma Zavodnik, Mojca Foški, Luka Šolar
Skupina je obravnavala vsebinska in problemska izhodišča
fizičnega prostora, ter oblikovala cilje urejanja in programska
izhodišča za bodoči razvoja ruralnih naselji in območij.

Obravnavana so bila naslednja območja: slemenska pozidava -
Sveta Ema, mešana struktura samostojnih kmetij in slemenske
pozidave - Roginskagorca, območja samostojnih kmetij - Olimje,
območja zidanc - Virštanj, strnjena naselja v dolinskih območjih -
Golobinjek, mešana struktura samostojnih kmetij, zidanc in
slemenske pozidave - Buče.

POSLOVNO STANOVANJSKI CENTER (1. skupina)

Občina Podčetrtek ima velik potencial za vse oblike turizma od
izletniškega, kulturnega, zdraviliškega, do apartmajskega v
okviru obstoječih zaselkov. V tem smislu predlagamo, da se v
ravninskem delu ob Sotli oblikuje peš promenada, ki bo povezala
območje novega aqualanda, območje zdraviliškega kompleksa in
atomske vasi s predlaganim novim regionalnim centrom, ki ga
vidimo kot novo trgovsko-servisno površino na izteku naselja
Podčetrtek v Sotelsko dolino. Takšna promenada bo predstavljala
novo programsko bogato in doživljajsko raznoliko os in bo
pomembna pridobitev za turistično ponudbo naselja kot tudi nova
pomembna identitetna točka v prostoru. Programi aqualanda in
novega poslovnega centra bodo s svojim mondenim programom
pomembna dopolnitev pronudbe Rogaške Slatine.
koncept

Gre za koncept vzporednih trakov, ki jih segmentno delijo
sekundarne prečne komunikacije, v vzdolžni smeri pa ju združuje
osrednja promenada, opredeljena z izložbeno scenografijo.
struktura

Stavbna struktura novega centra je organizirana po načelu
aditivne linije, ki dopušča postopno obojestransko izgradnjo ob
promenadni osi. Prometno servisiranje novega kompleksa poteka
preko obstoječe in obvozne ceste. Parkiranje za obiskovalce je
organizirano na zunanji strani, v obliki obširnih parkirno-
parkovnih površin. Z izgradnjo nove obvozne ceste ob železnici
se sprosti dosedanje križišče pred naseljem Podčetrtek in se
nameni oblikovanju osrednjega javnega prostora. Predlagane
rešitve imajo regionalni značaj tudi v arhitekturnem nagovoru, saj
presegajo historične lokalne vzorce ter dajejo prostoru novo
merilo. S svojo pojavnostjo ne konkurirajo obstoječi stavbni
dediščini, ki ostaja odmaknjena od regionalnega merila in ohranja
svoj avtentični ambient.
programska shema

Ob starem trškem jedru se v poslovnem centru locirajo nove
(potrebne) urbane vsebine: info center, banka, občinska stavba,
pošta, muzej agrarne zgodovine, galerija, lekarna, kiosk,
knjižnica, restavracija, kulturni center, menjalnica, slaščičarna,
kino, itd. Vsebinska in ureditvena intervencija vzpostavlja
povezavo med vsemi tremi interesnimi točkami: naseljem,
atomsko vasjo in aqualandom. Sprehajalna pot, ki povezuje
imenovane interesne točke prečka regionalno cesto na iztektu
promenadne osi. Na tej lokaciji predlagamo oblikovanje
vedutnega mostu, ki omogoča prečenje regionalke, reke in
železniške proge v enem podvigu. Na temenu se pešcu razpre
veduta na Sotelsko polje, grad in zdraviliške koplekse.
rezultati

Rezultati so bili predstavljeni v domeni posamezne skupine;
skripte A3, v digitalni obliki-animacija (CD-rom), ter na razstavi
(plakati 100*70), ki je bila postavljena v prostorih OŠ in občinske
zgradbe ob zaključku delavnice.

PODČETRTEK 2000

V ravninskem delu se oblikuje peš
promenada, ki bo povezovala interesne
točke s predlaganim novim regionalnim
centrom

Delitev stavbne mase - sekundarne komunikacije (pritličje)

PODČETRTEK 2000

Poslovno stanovanjski center (nova arhitektura na izteku trškega jedra)

W i

1 -Irf^

L*, un,
i

r, i ~j

i i ^

1 C-
i

C--

v I 1

^r]

j

Ht

Vsebinska struktura (poslovni del, stanovanjski del)

PODČETRTEK 2000

Peter Marolt

PORTOROŠKA RIVIERA 2002

Interdisciplinarna arhitekturno - urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 25.11.2002

Portorož je obmorsko letoviško mesto na slovenski obali,
locirano nedaleč od meje s Hrvaško, med Piranom
(Bernardinom) in Lucijo.

Arhitekturna delavnica Portorož je potekala v letošnjem letu
(2002) na podlagi iniciative
Petra Marolta in Ksenije Vodeb in
je bila zastavljena kot interdisciplinarni projekt študentov
Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s
študenti
Visoke šole za turizem - Turistice iz Portoroža, ki so
svoje delo opravili v obliki terenskih vaj pri predmetu Poslovanje
prenočitvenih obratov. Delavnica je bila zastavljena kot
preizkusni projekt dveh različnih strok, v kateri študenti Turistice
kot bodoči turistični delavci nastopajo kot potencialni
investitorji, ki žele posodobiti oziroma prenoviti hotelske
prostore, študenti arhitekture pa kot izvajalci naročila. Na drugi
strani je bila delavnica s strani Fakultete za arhitekturo
zastavljena kot ena izmed odločitev glede bodočega razvoja
Portoroža, na podlagi ureditve, ki jo je pred leti zasnoval arhitekt
Edo Mihevc, nekdanji profesor na Fakulteti za arhitekturo.

V mentorski skupini arhitekturne delavnice so sodelovali prof. dr.
Vladimir Brezar, doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt,

ki je hkrati tudi oblikovalec in avtor postavitve razstave.

Študentje:

Ivana Batistič
Mateja Breznik
Barbara Brglez
Ana Cankar (FA)
Katja Eržen
Aleksandra Grbec
Tinkara Habjan
Petra Hameršak
Gregor Hernah (FA)
Marinela Hrvatin
Janez Hvala (FA)
Nina Klančnik
Martina Krivec
Katja Krk

Tomaž Košat (FA)

Lučka Manca Lesjak Soklič (FA)

Nina Lipovšek

Vanja Mahnič (FA)

Alen Mlekuž

Karmen Nemec (FA)

Tanja Rosič

Barbara Rupnik

Karmen Schlegel

Irena Smrkolj

Martina Tomšič (FA)

Sabina Tovornik

Luka Zajc

Maruša Zupančič (FA)

Izvedba projekta:

V prvi fazi sta koordinatorja in mentorja Peter Marolt (Fakulteta
za arhitekturo) in Ksenija Vodeb (Turistica) izbrala pet hotelskih
objektov katerih avtorje arhitekt, pokojni profesor Edo Mihevc.
Po dogovorih z vodstvi posameznih hotelov je glede na
pripravljenost za sodelovanje, padla odločitev za izbor dveh
hotelov: hotela Palace iz Portoroža in hotela Lucija v Luciji.
Medtem, ko naj bi hotel Palace služil kot hotel visoke kategorije,
pa naj bi hotel Lucija, ki je od glavnega letoviškega vrveža
nekoliko odmaknjen, deloval kot družinski hotel, ki naj bi bolj na
široko odprl vrata tudi mlajšim gostom.

napake, pomanjkljivosti posameznega hotela, nujnost sprememb,
ki jih je pokazal čas. Omejili smo se predvsem na pritlična dela
obeh hotelov: vstopni del z recepcijo, office-om, prostorom za
sprejem gostov, povezavo s funkcionalnim zemljiščem hotela,
ureditvijo hotelskega dostopa in razširitvijo programa na "trg",
atrij (hotel Palace) ob glavni portoroški ulici, ki je bila v času
nastanka hkrati načrtovana kot promenada.

Po pripravljenih izhodiščih študentov Turistice (izbor je opravila
mentorica za področje turizma Ksenija Vodeb) glede preureditve
hotelov, smo se s študenti arhitekture odločili še dodatno razširiti
zastavljeni program, ki naj bi poleg reševanja pritličnega dela
hotelov (pa tudi neizkoriščene mansarde hotela Lucija)
vključeval tudi celoten obalni del, v prvi vrsti v območju med
obema hoteloma. Ta naj bi vključeval tudi ureditev pasu (prehod)
med hotelom Palace in robom obale. Izhodišča razširjenega
programa so pojmi kot so veduta, izsek pogleda, urbanistična
mreža, obalna promenada, javni in zasebni prostor, privezi,
"lungo mare", strukturna in zaznavna analiza. Ta del obale naj bi
razdelili po posameznih conah (za petične goste, mlajše goste na
obrobju, mesto prostočasovnih objektov v povezavi z obstoječo
infrastrukturo), vsem v uporabo pa vrnili rob obale. Lotili smo se
tudi smelejšega razmišljanja, kot sta recimo hotel na, oziroma v
vodi (akvatel), "rave dome" sredi morja, novo kopališče,
ekskluzivni apartma v hotelu Lucija, (skice je prispeval profesor
Vladimir Brezar) paviljon na vodi, dvig sprehajalne poti nad nivo
tal.

Globalni razmislek o razvoju tega dela obale naj bi pomenil tudi
razmislek kakšen tip obmorskega letovišča naj bi (p)ostal
Portorož. Glede na obstoječo urbanistično - arhitektonsko
zasnovo smo se odločili za obiskovalčevo doživljanje prostora
med gibanjem, za vedutne poglede na morje, za razliko od
panoramskega pogleda, ki je značilen za nekatera druga letovišča.
Nakazali smo ureditev trgov in dodatno zazelenitev.

Rezultati:

Ob zaključku delavnice smo pripravili razstavo v avli Visoke šole
za turizem - Turistici v Portorožu. (Isto smo ponovili tudi na FA).
Vsi projekti so zbrani v publikaciji. V času razstave je bil
opravljen intervju na radiu, zanimanje za naše delo je pokazala
tudi Občina. Izvedba, oziroma oslanjanje na nastale rešitve je
seveda odvisna od resničnih vlagateljev in lokalne politike.

Drugo fazo pripravljalnega dela smo s študenti Fakultete za
arhitekturo, seminar 20, združili z ekskurzijo po Primorski, s
poudarkom na izvedenih delih prof. Eda Mihevca. Uvod v delo
obeh ekip je pomenilo predavanje na Turistici z naslovom
"Arhitekt Edo Mihevc na Primorskem" Petra Marolta, s katerim
naj bi opozorili na izhodišča Mihevčevega urbaniziranja
Primorja in oslanjanje na "mediteranski tip arhitekture". Sledila
sta skupna ogleda obeh hotelov, pri čemer smo se razdelili v dve
skupini (skupaj sedemdeset študentov).

Naloga študentov Turistice v tretji fazi je bila opozoriti na

12

M 2 ili I
0 12 10

koordinatorja, mentorja :
asist. Ksenija Vodeb, Turistica
asist. mag. Peter Marolt, FA

M

m

mentorji za področje arhitekture :
prof. dr. Vladimir Brezar
doc. dr. Igor Kalčič
asist. mag. Peter Marolt

mentor za področje turizma :
asist. Ksenija Vodeb

Slika 1:

razvoj Portoroža pravokotno na obalo

- pomoli

- kopališča - bazeni "soline"

- akvatel

- prosta plaža

- privezi

- RAVE DOME

- luka

Slika 2:

- promenada

- nakupovanje

- razgled

- hotel

- sobe pod vodno gladino

Slika 3:
promenada

- urbani značaj

- doživljanje v gibanju

- vedutni pogledi na morje
namesto panoramskih

- primer Korčule:

Slika 4:

kopališče "soline"

- bazeni

- ploščadi

- servisni objekti (infrastruktura)

- akvatel

- luka

__ _ Jill

353 Ink J " c]l 1 - fe^i

^ ' a täfcn m

Slika 5:

ekskluzivni apartma v Hotelu Lucija

- solarij

- jacuzzi z razledom

- sončni periskop

i>if-r,'l____ I"'"i .?: . • ;

tr

Slika 5

pogostost vetrov

■<r i I i 1 'f

postavitev razstave :
oblikovanje - Peter Marolt
rač. postavitev - Tomaž Košat

Intelektualno delo je lastFA, Ljubljana / Turistice, Portorož
avtorske pravice pridržane

12 I i

M

m

0 1 2

m

1C

koordinatorja, mentorja :
asist. Ksenija Vodeb, Turistica
asist. mag. Peter Marolt, FA

mentorji za področje arhitekture :
prof. dr. Vladimir Brezar
doc. dr. Igor Kalčič
asist. mag. Peter Marolt

mentor za področje turizma :
asist. Ksenija Vodeb

G - Cesta skozi Portoroški zaliv se ohrani.
Potrebno je povečanje parkirnih mest, kar
se reši z gradnjo garažne hiše pod
današnjim sejmiščom. Na vrhu se uredi
trg za večje prireditve in sejme.
B - Bazenje lociran na mestu kjer naj bi se
odvijale razne športne in zabavne
dejavnosti, kot npr. Odbojka na plaži,
tobogani, sposoja skuterjev.
T - Predviden je večji tlakovan trg za
manjše kulturne prireditve in druženje.
Prvi način ureditve trga predstavlja
klasično tlakovanje, z upoštevanjem linij
v prostoru in postavitvijo kamnitih zidcev
za sedenje. Drugi dve rešitvi ponujata
senčno zaščito s tankimi, prosojnimi
mrežami ali dinamično postavitvijo
"gozda" svetil.

M - Za boljšo povezavo hotelskih gostov
s plažo se preko ceste iz lahke
konstrukcije naredi most, ki se nadaljuje
na pomol, na koncu katerega je paviljon.
R - Promenadna pot se na določeni točki
razširi na cestni in obalni pasin se potem
spet združi. Vmesni pas je namenjen
trgovskim in gostinskim dejavnostim. S
povečanjem prehodov med
restavracijami in lociranjem servisnih
prostorov pravokotno na obalo se poveča
transparentnost objektov in vzpostavi
povezavo med "mestnim" in obalnim
pasom.

P - Glavna značilnost paviljona na
pomolu je transparentnost, zato je
postavljen pravokotno na obalo in
sestavljen iz lahke jeklene konstrukcije in
stekla. Služi lahko tudi kot pomožni
objekt restavracij naobali.

postavitev razstave :
oblikovanje - Peter Marolt
rač. postavitev - Tomaž Košat

Ana Cankar, Maruša Zupančič (skice)

Intelektualno delo je last FA, Ljubljana/Turistice, Portorož
avtorske pravice pridržane

2 3 4 5 _M

m

M 2 i I i F

0 1 2

m

1C

koordinatorja, mentorja :
asist. Ksenija Vodeb, Turistica
asist. mag. Peter Marolt, FA

mentorji za področje arhitekture :
prof. dr. Vladimir Brezar
doc. dr. Igor Kalčič
asist. mag. Peter Marolt

mentor za področje turizma :
asist. Ksenija Vodeb

Lučka M. Lesjak Soklič, Martina Tomšič, Maruša Zupančič (skica)

Miloš Florijančič

PORTOROŽ 2002

Urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 4.12.2002

Urbanistična delavnica Portorož je potekala v organizaciji
Občine Piran in treh seminarjev na Fakulteti za arhitekturo,
Univerza v Ljubljani (seminar
prof. mag. Peter Gabrijelčič,
seminar prof. Miloš Florijančič ter seminar prof. Vojteh
Ravnikar
- vodja delavnice).

Namen delavnice je bil raziskati možnosti bodočega
prostorskega razvoja občine Piran s poudarkom na ožjem
obalnem pasu in področju Portoroža. Dobljene ugotovitve in
predlogi naj bi služili kot podlaga za pripravo novih prostorskih
aktov.

Obsežna problematika je bila obravnavana na treh nivojih, s tremi
specifičnimi pristopi, v treh študijskih skupinah (seminarjih) pod
vodstvom mentorjev:

"Obalni prostor kot regija" (mentorja: prof. mag. Peter
Gabrijelčič, asist. mag. Alenka Fikfak)

"Analiza obalnega pasu in strategijaprostorskih posegov"
(mentorja: prof. Miloš Florijančič, asist. MitjaZorc)

"Simulacija novih urbanih prostorov med Piranom in Lucijo"
(mentorja: prof. Vojteh Ravnikar, asist. Maruša Zorec)

Kljub specifičnosti pristopov po skupinah ("tri delavnice v eni"),
je bilo delo zasnovano tako, da so ugotovitve posameznih skupin
služile kot vhodni podatek / preveritev za druge skupine. Skupne
(strokovne) ugotovitve delavnice so bile zato izjemno
koherentne, kljub na prvi pogled različnim rezultatom.

V nadaljevanju je predstavljen prispevek skupine: "Analiza
obalnegapasu in strategija prostorskih posegov"
mentorja: prof. Miloš Florijančič, asist. MitjaZorc

Na podlagi ugotovitev, ki so izhajale iz analize prostora, smo se
lahko opredelili do prostorskih pojavov in zakonitosti, v smislu
"vizije slovenske riviere", ter oblikovali pravila in potenciale
razvoja "po dejavnikih": kaj? (izbor "riviera tvornih dejavnikov)
kam? in koliko? (prostorski potenciali širitve, gostitve,
preoblikovanje robov ipd.) kako? (prostorski vzorec kot princip
razvoja). Rezultat drugega dela delavnice je bila opredelitev
pogojev za razvoj celotnega prostora, kijih določajo posamezni
dejavniki. Ali drugače, parcialni, tematsko usmerjeni pogledi na
razvoj prostora (ki so jih zastopali posamezni študenti: en študent
en dejavnik), ki služijo kot "pogajalske teze" zanadaljne delo.

Končni rezultat je konsenz pogojev, t.i. sintezna karta. Ta združi
posamezne parcialne poglede in pogoje v skupno strategijo
razvoja, kjer je za posamezna področja (kot osnova služi TTN oz.
ortofoto Občina Piran) določena hierarhija interesov (pogojev),
"pravila obnašanja v prostoru", določen je maksimalen prostorski
razvoj, gostota, varovana območja... Sintezna karta je skupek
delovnih smernic mehki scenarij, ki ga aktiviramo z vhodnimi
podatki ob konkretnih zahtevah po posegu v prostor (investiciji)...
rezultat pa so smernice (prostorska dokumentacija) za posamezen
poseg.

Predstavitev rezultatov:

Skupina je predstavila rezultate na skupni javni predstavitvi
delavnice v Avditoriju Portorož oktobra 2002 (tematske karte po
dejavnikih in fazah analize, pogoji, sinteza). Ob predstavitvi je
izšel tudi katalog delavnice z rezultati dela vseh skupin.

Študentje:

Martina Ferfila
Vita Kobal
Nina Puntar

Iva Smrke
Tea Smrke
Nuša Završnik

Pristop:

Skupini je bil poverjen "srednji nivo", obravnavala je območje
celotne občine s poudarkom na obalnem pasu. Namen ni bilo
oblikovanje predlogov razvoja za posamezne mikrolokacije in jih
nato zlepiti v kolaž (predvidenih) rešitev, ampak ustvariti
strukturni model razvoja obalnega pasu, ki je rezultat konsenza
vseh ključnih dejavnikov, ki v prostoru nastopajo. Končni
rezultatje strategija, "način obnašanja" (poseganja) v prostoru.

Več podatkov:

Delavnica Portorož: avtor Peter Gabrijelčič: COBISS.SI-ID: 120589824 (NUK,
knjižnica FA, osrednji knjižnici: Koper, Nova Gorica)

Namero Občine Piran in širše skupnosti, da iz obalnega pasu
ustvari "slovensko riviero", smo postavili v izhodišče
raziskovanja. Sledila je opredelitev pojava "riviera" na podlagi
analize podobnih primerov (Francija, Italija) in izluščenje
ključnih prostorskih dejavnikov oziroma tem: dejavnosti, sive
cone, obala hoteli zaledje, promet parkirišča, gospodarstvo
turizem bivanje, prostorske specifike krajinske prvine. Vsakemu
študentu je pripadel en dejavnik oziroma tema, ki ga je
obravnaval / zastopal v kasnejših fazah delavnice.
Naslednja stopnja je bila analiza prostora obalnega pasu Občine
Piran po prej opredeljenih dejavnikih, s kategorizacijo
dejavnosti, določitvijo obsega in intenzivnosti, robnih pogojev
ipd. Ključnojebilo prepoznavanje specifike prostora
(= "slovenska riviera") zdefiniranjem "prostorskih vzorcev".

svetilniki dejavnosti
in koridorji praznin^

PORTOROŽ 2002

Svetilniki dejavnosti in koridorji praznine

oziroma kako se danes generirajo novi urbani konteksti ali segmenti
urbane krajine ?

Diskurz začne teci ob zavedanju preobrata oz. predpostavki, da danes
ni več moč zapisati in zamenjati zgornjega vprašanja s sledečim" kako
bomo ustvarjali nove urbane kontekste ?"

Človek bo vedno bolj želel uresničevati svoj lastni scenarij, ne živimo
več v času, ko so se stvari dogajale same po sebi. V nadaljevanju se
pojavi ključna beseda želeti - želja je tista, ki generira človekov
prihodnji pogled. Tu nastopi soočenje z "redom videnega" ter z "redom
doživetega".

Misliti, da bomo zgolj režiserji mest ali kontekstov bi bilo popolno
zanikanje oz. nezavedanje situacuje, v kateri smo se znašli. Mesta
postajajo vedno bolj le prostori zapeljevanja - mesto je telo in to telo
vidimo skozi telo posameznika, zato pravimo, da je dogodek prevod
prostora, na srečo ne samo podobe.

Kdo vstopa in kaj gleda? Ali res lahko predočimo željo Drugega? Da,
vendar le delno, kar pomeni, da bo človek vedno iskal to dvojino
prisotnosti in odsotnosti - iskal bo mesto, ki generira hkrati polno in
prazno. Zanikati imanentnost dualnosti bi pomenilo izgubo konteksta
in interaktivnosti. Kot pomiritev, naj človeknajde željeno - kot smo jih
imenovali koridorje praznine. Tako se ustvarijo novi urbani konteksti,
ki svetijo v drugačni luči. Začrtane praznine, bodo omogočale gledati
skozi urbano krajino, do horizonta.

Dogodki, manifestacije, želje, bodo med sabo definirali nam še neznan
prostor oziroma njegov nov preplet. Dejavnosti bodo poiskale "kraj" za
svoje manifestacije, ki bo imel prostor ob točno določenem "ne-kraju".

Pričujoči projekt govori o sinergiji kraja in ne-kraja, o polnem in
praznem. Prikazuje artikulacijo krajine z dvema elementoma, s
"koridorji praznin" in "svetilniki dejavnosti". To, kar želimo pokazati,
kar želimo daje, je pogojeno s tem, kar ni. Preprečiti želimo metastaze
parcialnih pojavov v krajini, v tem telesu ob morju. Idejaje "kreacija z
dogodkom", ki je obenem vizija riviere v obalnem pasu med
Strunjanom in Sečovljami. Koridorji praznine so varovanja
prostorskih potencialov za prihodnost.

Prižgimo nove svetilnike, ki se manifestirajo na robovih praznine.

ana|ize obainega Pasuin strategijaja

prostorskih posegovov

analiza

gospodarstvo - turizem - bivanje | krajinske prvine

dejavnosti | ste rane | Ha - hoteli - zaledje | promet - p

3. analiza prostora 'po dejavnikih'

kategorizacija | obseg In Intenzivnost | robni pogoji

4. prepoznavanje specifike prostora 'po dejavnikih' = slovenska riviera

prostorski vzorci

5. pravila in potenciali razvoja po dejavnikih: kaj? - kam? - koliko? - kako?

izbor'riviera - tvornih' prostorskih pojavov | prostorski potenciali |robni pogoji | prostorski vzorec kot način razvoja

6. opredelitev pogojev 2po dejavnikih' - vhodni podatki

pravila | potenciali
pogoji

^ ^ ^ ^

sinteza | mehki scenarij

podatki ^ ^

konsenz pogojev "po dejavnikih'

investicija = konkretne zahteve

prostorska dokumentacija

/ smernice razvoja prostora razberemo na osnovi konkretnih danosti in še možnega
modela prestrukturiranja le teh v fizičnem prostoru

dejavnost

PORTOROŽ 2002

PORTOROŽ 2002

Peter Fister

PRENOVA DEŽELNEGA DVORCA

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 29.11.2002

Delavnica "Prenova Deželnega dvorca - rektorata Univerze v
Ljubljani" je bila v letih 1998 in 1999 zasnovana kot
podrobna dokumentacija, analiza in študija možnosti
prenove enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v
Ljubljani.

Delavnica je potekala kot posebna oblika sodelovanja Fakultete
za arhitekturo
v prizadevanjih, da bi po izselitvi Pravne
fakultete poslopje nekdanjega Deželnega dvorca stavba, v kateri
je ljubljanska univerza nastala, obnovilo svojo prvotno izjemno
arhitekturno podobo, ki jo je zasnoval arhitekt Josip Hudetz po
predhodnih predlogih inženirja Jana Vladimira Hraskyja in
arhitekta Josepha Marie Olbricha, zgrajena paje bila leta 1903 na
mestu prejšnjega, v potresu porušenega deželnega dvorca.
Delavnico so izvedli
vodja projekta Peter Fister (tedaj tudi
prorektor UL), mentor Darko Likar, strokovni sodelavec
Borut Bezjak
in skupina študentov:

Študentje:
ustrezne razporeditve dejavnosti v njih je dobilo vec možnih
rešitev, ob njih pa tudi nadgradnjo za možnost bodočega razvoja.
V prvem nadstropju in delu drugega nadstropja so tako že nastali
najbolj reprezentativni prostori in sedež rektorata ter osrednje
univerzitetne dvorane, po ostalih delih stavbe so razporejene
druge dejavnosti centralne univerzitetne stavbe, kot se uradno
imenuje. V bodoče je mogoče preurediti dvorišče v izjemen pokrit
atrijski prostor za večje prireditve, delno uporabni bodo lahko v
prihodnosti tudi veliki podstrešni prostori brez vsakršnih
sprememb v zunanjem izgledu stavbe.

Rezultat delavnice je bil izjemno kvaliteten. V njej nastale
strokovne osnove in zaključno študijo je v celoti sprejel Upravni
odbor UL, odobril pa jo je tudi pristojni Zavod za varstvo kulturne
dediščine. Tako je bil omogočen začetek prenove notranjosti in
zunanjosti stavbe. Rezultati so bili večkrat objavljeni v dnevnem
čsopisju, na TV, v posebni monografiji. V oktobru 2002 je rektor
univerze dosežke predstavil tudi najvišjim predstavnikom države
in gospodarstva RS.

Literatura:

Fister, P.: Arhitekturna študija prenove stavbe ljubljanske
univerze - nekdanjega deželnega dvorca, v: VestnikUL. letnik 33.
leto 2002, št. 3-4/2002,13-15.

Fister, P.: Renovation 2000/02, v: Benedetič A.:The Provincial
Diet Mansion 1902-2002, UL Ljubljana 2002, pp 80-96.

Slavica Blažič
Tomaž Brglez
Vesna Drnovšek
Jaka Fon

Damijan Gašparič
Vesna Gantar
David Hosta
Franci Janežič
Lauro Kamloš
Tamara Korečec
Larisa Kotnik
David Kravanja

Sabina Les
Barbara Mušic
Artur Olaj
Peter Pangos
Davorin Pocivavšek
Marko Porenta
Marko Pretnar
Jana Puž
Robert Robas
Sanja Škrinjar
Matej Valic
Domen Zupančič

Prvi rezultat delavnice je bil tudi prvi podroben posnetek in
podrobna ocena stanja stavbe, vse izdelano v računalniškem
mediju. Prvotna arhitektura enega najpomembnejših
zgodovinskih spomenikov Ljubljane (prva zasnova nacionalnega
parlamenta in ustanovna stavba prve slovenske univerze) je bila
zlasti v času druge svetovne vojne in v predelavah za potrebe
Pravne fakultete že v veliki meri zakrita in nesutrezno
dopolnjevana. Vendar je bilo mogoče po podrobni analizi za vsak
prostor posebej in za značilne sklope določiti možnost
restavriranja prvotnega stanja ali povrnitev tiste arhitektonske
vrednosti, ki je bila značilna za prvotno zasnovo. Pomemben
delež v raziskavah so dodali tudi restavratorji ljubljanskega
Zavoda za varstvo kulturne dediščine in slušatelji
restavratorskega oddelka ALU.

Po izdelavi več variant možne prenove, ki so jih pripravili
študentje pod vodstvom mentorjev, je bila po dokončni določitvi
programa za novo osrednjo stavbo Univerze v Ljubljani v letu
2001 izdelana posebna študija. Taje vključevala tudi vzporedno
nastajajoče restavratorske raziskave. Odkrite so bile zlasti
izjemne dekorativne prvine prostorov prvega in drugega
nadstropja, ki so tako postali izhodišče za najkvalitetnejše bodoče
funkcije. Kot poseben problem je bilo raziskano tehnološko
stanje stavbe. Nekateri deli okrasnih sestavin so morali biti zaradi
nevarnosti takoj zamenjani, v celoti pa bo potrebno zagotoviti
tudi ustrezno protipotresno varnost.

Po podrobni raziskavi je nastala vrsta predlogov za prenovo v
okviru točno postavljenih kriterijev za restavratorske posege.
Osnovno izhodišče za oblikovanje vseh prostorov in za umestitev

Več podatkov:

Deželni dvorec v Ljubljani: 1902-2002, avtor: Ana Benedetič, ISBN: 961-6410-
03-2 (NUK, UKMB, pokrajinska knjižnica Murska Sobota, osrednje knjižnice:
Kranj, Ravne, Ptuj, Celje, Novo mesto, Koper, Nova Gorica)

The Provincial Diet Mansion: 1902-2002, avtor: Ana Benedetič, ISBN: 961-
6410-04-4 (NUK,UKMB,osrednjeknjižnice: Ptuj, Celje, Nova Gorica)

Predlogu reditve dvorane za posvete, predavanja

Peter Gabrijelčič. Mojca Lenart

PTUJSKA CESTA 1997/1998

Strokovna urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 27.11.2002

Lokacija: Ptujska cesta, Tezno, nekdanje predmestje mesta
Maribor, južna vpadnica v mesto Maribor - iz smeri Ptuja.

Urbanistična delavnica, katere naročnik je bil Sklad stavbnih
zemljišč mesta Maribor, je potekala v organizacija ZUM-a iz
Maribor, pod vodstvom Uroša Lobnika in Majde Medvešček.
Povabljena skupina z
Univerze v Ljubljani, Fakultete za
arhitekturo
ter posamezni zunaji arhitekti so predstavili rešitve v
okviru treh različnih skupin.

Namen naloge je priprava urbanistično idejnih programskih
zasnov ureditve območja vpadnice, ki bi se lahko uporabile za
izdelavo novih prostorsko ureditvenih pogojev obravnavanih
con. Območje zaradi zaključevanja razvojnih procesov,
predvsem v smislu definiranja urbanega prostora za prebivalce
Tezna in oblikovalskih parametrov za zasnovo mestne vpadnice,
v merilu mesta predstavlja eno najpomembnejših razvojnih
površin.

Delo je potekalo v okviru večjih skupin, z obravnavo iste
lokacije, vendar pod različnim mentorstvom ter z različnimi
študenti (posamezne skupine so vodili mentorji: Miha Dešman,
prof. mag. Peter Gabrijelčič, prof. dr. Vilibald Premzl).
Skupino pod vodstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča so
sestavljali sledeči študentje:

Študentje:

Mojca Lenart (kot somentor skupini) Lara Rojac
Andreja Repše Barbara Sorč

Projekt

Ptujska cesta predstavlja eno od bodočih mestnih vpadnic (po
izgradnji avtoceste na vzhodnem robu mesta), ki vodijo iz širše
regije oziroma iz potencialno možnega novega razvojnega
mestnega centra ob avtocesti do tradicionalnega, upravnega in
trgovskega središča mesta. Zaradi ekstenzivnosti razvoja so
ostale v cestnem koridorju Ptujske ceste še obsežne nepozidane
površine, ki predstavljajo danes enega redkih prostorskih
potencialov namenjenih razvoju novih mestotvornih programov.
V novem kompleksnem urbanem vzorcu Teznega oblikujemo
prostor Ptujske ceste sicer z uporabo elementov klasičnega
repertoarja mestnih vpadnic vendar tako, da s svojo prisotnostjo
ne preglasijo nove plastovite urbane strukture niti ne oblikujejo v
prostoru izrazitih meja.

Tudi novo oblikovani prostorski vzorec, tako kot je to historični,
je sedimentni, plastovit in dovumen. V njem bo lienarna poteza
vpadnice sočasno sestavni del večjega števila parcialnih
kompozicijskih potez, kar bo omogočalo doživljanje
posameznega območja skozi raznolike plasti prostora. Takšno
fraktalno stanje prostorske strukture in zmožnost njenega
dojemanja skozi različne plasti (layerje) nedvomno presega
mehanicistični ali organični koncept členitve mesta v posamezne
funkcionalno in socialno-upravno zaključene dele, ter ponuja
poliinteraktivni vzorec, ki se mnogo bolje prilagaja izzivom
sodobne družbe.

Ko smo torej razmišljali o obliki prostorskega dokumenta s
katerim bi bilo mogoče v bodočnosti urejati območje Ptujske
ceste in Teznega kot celote nam je postalo očitno, da to ni niti
ureditveni načrt in še manj zazidalni načrt, temveč fleksibilnejša
oblika smernic, ki bi izhajale iz zelo načelnega prostorsko
programskega koncepta. Ta koncept temelji na sledečih
usmeritvah:

1. Območje Teznega je sestavljeno iz raznolikih morfoloških in
programskih enot, ki se bodo z razvojem preoblikovale v še
kompleksnejše morfološke in programske vzorce. Ti vzorci bodo
praviloma heterogeni vendar pa spremenljive gostote in
dinamični v svojih preobrazbenih procesih,

2. Koridor Ptujske ceste predstavlja dominatno percepcijsko
potezo, ki je pomembna predvsem za regionalnega obiskovalca
mesta in je označena tako v programskem kot oblikovnem smislu
z na regionalnem nivoju prepoznavnimi simbolnimi elementi
(soliterji: to je objekti, ki se kažejo v prostoru bulevarja z
regionalno atraktivni programi, itd.). Koridor ima značaj
mestnega bulevarja, ki se podaljšuje vzdolž celotnega desnega
obrežja Drave proti zahodu (morda tramvaj) in je v celoti
prepoznaven predvsem iz percepcijskega nivoja voznika ali
potnika javnega transporta.

3. Prečno na koridor (bulevar) Ptujske ceste oblikujemo nove
poteze mestotvornih programov, ki so namenjeni pretežno
meščanom Maribora in krajanom obravnavanega območja
(posebni programi, ki jih občasno uporabljajo vsi prebivalci
mesta - pomembno za identifikacijo območja v mestni sliki).
Prečnice segajo v globino urbane strukture, ji določajo novo
razsežnost in smer ter jo povezujejo s sosednjimi mestnimi
območji, kar omogoča formiranje nove predstave in orientacije
območja v mestni sliki. Novo razsežnost območja izoblikujemo z
novo geometrijo objektov in parkov, ki s svojo smerjo in
programom segajo načeloma preko linije bulevarja ter tako
ustvarjajo v koridorju Ptujske ceste željeno ritmiziranje
prostorskih sekvenc. Na ta način pripada posamezna sekvenca
bulevarja vsaj dvema referenčnima ravninama: regionalni in
mestni. V ta namen predlagamo pogosto zgolj preobrazbo
percepcijske slike prostora, ne pa tudi njegove fizične
spremembe.

4. V globini (urbanem zaledju) nove kompleksne urbane
strukture, ki ima v posameznih potezah ali sekvencah različne
programske orientacije (vendar ni nikoli popolnoma
monofunkcionalna) vzpodbujamo lokalno zgoščevanje javnih
programov v obliki subcentrov na lokalnem nivoju, ki postanejo
percepcijske in orientacijske točke pomembne za lokalno
prebivalstvo.

5. V območju dotrajane industrije je skrit velik potencial za nove
mestotvorne stanovanjske, poslovne ali trgovske programe.
Načeloma se industrija ne vrača v nekdanje prostorske okvire pač
pa sprošča stare lokacije za razvoj mesta, sama pa se umika na
urbano manj obremenjena območja.

Rezultati:

Delavnica je bila ovrednotena na javni predstavitvi v Mariboru,
kjer bila oganizirana tudi razstava. Material je predstavljen v
obsežni skripti formata A3, na 2 grafičnih panojih (analize, načrti,
3D predstavitve) ter v obliki makete večjega merila. Predlogi
delavnice so služili kot pomoč pri izdelavi novega dolgoročnega
plana mesta Maribor. Uspešni rezulati so bili povzeti tudi v tisku:
(Dnevnik, Večer, revijaAB. - ISSN 0352-1982. - Letn. 29, št. 143,
1999). Kot nadaljevanje študije je bila leta 2000 izdelana
diplomska naloga Infrastrukturno ogrodje - urbani gradnik
(MojcaLenart, mentorprof. P. Gabrijelčič).

PTUJSKA CESTA, 1997/1998

PTUJSKA CESTA, 1997/1998

Alenka Fikfak

RAVNE NA KOROŠKEM 1998

Urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 27.11.2002

Ravne na Koroškem (do leta 1952 Guštanj), mestno naselje in
središče občine, pomembno regionalno središče, (sedež sodne
oblasti za vso Mežiško dolino že od leta 1317). Grad, trg in
železarna simbolno predstavljajo tri zgodovinska obdobja in
tri družbene skupine mesta.

Občina Ravne - Prevalje na Koroškem je v sodelovanju z
Ministrstvom RS za okolje in prostor ter Arhitekturo, d.o.o. v
Ljubljani organizirala urbanistično delavnico pod naslovom
"Ureditev mestnega središča Ravne na Koroškem" s ciljem, da bi
na interdisciplinarni način in s sodelovanjem širše strokovne
javnosti pridobili nova izhodišča za izdelavo potrebnih
strokovnih podlag za pripravo prostorsko izvedbenih načrtov za
ureditev mesta ter mestnega središča.

Organizacijski vodja s strani Občine je bil Uroš Reiter,
organizacijski in strokovni vodja s strani udeležencev pa
mag.
Alenka Fikfak
in prof. mag. Peter Gabrijelčič kot predstavnika
Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo. Mentorji so
bili:
prof. mag. Peter Gabrijelčič, prof. dr. France Rihtar,
mag. Alenka Fikfak,
Uroš Reiter, dr. Darko Likar, dr. Tomaž
Novljan,
mag. Tomislav Šibenik, Bojan Pavlinič, Peter Gorjanc,
Jožko Fras.

Študentje:

Alen Mladinov
Vid Možina
Gašper Mrak
Petra Ostanek
Nada Šerbelj
Mateja Zanoškar

Manca Ahlin
Tomaž Celigoj
Gregor Cok
Marjeta Fendre
Jaka Fon
Tamara Korošec
Mojca Lenart

V okviru delavnice so delovne skupine iskale odgovore na tri
teme:
spremembe strukture urbanega prostora, ki so vplivale na
dotedanji razvojni koncept mesta (vplivi uveljavljanja tržnega
gospodarstva na gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in drugi
spremenjeni dejavniki urejanja mesta); prenova mesta, stavbnega
fonda, centralnih dejavnosti, zgostitev namesto ekstenzivnega
širjenja; prehajanje ruralnega prostora v urbanega kot posledica
funkcijskega razvoja centralnih naselij, poizkus načrtnega
razvojaurbanihelementov.

Program delavnice:

1 Strokovne podlage
3 Vsebina projekta
5 Oblikovanje konceptov
7 Časovni razpored

2 Razpis

4 Delovne skupine
6 Oblike predstavitev
8 Finančni razrez sredstev

9 Sklepi: izhodišča za nadaljne delo
Projekti:

A. Mesto Ravne je sestavljeno iz raznolikih morfoloških in
programskih enot, ki se bodo z razvojem preoblikovale v še
kompleksnejše vzorce pod vplivom vsebinskih preobrazb.
Za
mesto je predvidena revitalizacija v smislu dopolnitve obstoječe
strukture s fleksibilno vsebino in programom, kar vpliva na
zvišanje bivalne kulture v mestu. V zaledju so možne manjše
širitve stanovanjskih območij kot dopolnitve obstoječe strukture.

B. Staro mestno jedro predstavlja dominatno percepcijsko
točko, vrtišče kraja, ki je pomembno predvsem za prebivalce
mesta. Tudi v prihodnje bo to fizični in percepcijski center,
"žariščna točka" v mestu. Predvidena je bila revitalizacija
obstoječe strukture z dopolnitvijo programske vsebine ter nujno
povezovanje in odpiranje te statične strukture z ostalimi
morfološkimi enotami (Železarna, stanovanjska območja,...).

Pomemben dejavnik pri delovanju ravenskega prostora je
njegova cestna infrastruktura. Mestno jedro je ločeno od
železarske cone z regionalno cesto, na katero se priključi
regionalna cesta, ki je ponesrečeno speljana skozi sam center
mesta (Trg svobode) in tako okrni njegovo funkcijo. Kot rešitev se
ponuja tunelska ali poltunelska povezava, ki bi razbremenila
mestno središče regionalnega prometa (Ravne - Kotlje). Trg
svobode bi tako zopet prevzel funkcijo središča starejšega
mestnega jedra in ne cestnega vozlišča.

C. Železarna Ravne "ni več izolirana struktura", temveč
prostor dogajanja in privabljanja stalnih prebivalcev in
obiskovalcev. Območje se odpira navzven, tako s svojo vsebino
kot s fizično strukturo. To ni več ločena "siva, industrijska cona"
temveč točka srečevanja in komuniciranja sodobnega človeka
(posebni programi, ki jih občasno uporabljajo vsi prebivalci
mesta kot pomembna točka za identifikacijo območja v mestni
sliki).
Prostor med tovarniškim kompleksom in mestom bi dobil
vlogo osrednjega prostora mesta z javnimi funkcijami občine,
nakupovalnega centra, banke in pošte, tehnološkega muzeja,
delavnice,... Sedaj razpršeni objekti bi se z močno in jasno potezo
trga združili v jasno, a še vedno pestro celoto. Trg bi bil znotraj
zamejenih gabaritov razdeljen na ploščadi, parke, promenado,
parkirišča, prometne osi,. Dokončno bi se izoblikovala mestna
hrbtenica iz srednjeveškega jedra skozi tovarniški kompleks, ki bi
se na območju glavnega trga upočasnila in podredila pešcu.
Vzporedno bi potekala tudi peš promenada.

D. Stanovanjska gradnja v bližnjem zaledju nove
kompleksne urbane strukture (staro mestno jedro) naj bi se v
prihodnosti zgoščevala, kar vzpodbujamo z revitalizacijo
posameznih obstoječih stanovanjskih struktur (različnih
morfoloških enot): Javornik, Cečovje, Šance, Dobja vas,... z
vnašanjem javnih programov v obliki dopolnilnih dejavnosti na
lokalnem nivoju.
Problem širjenja individualnih objektov izhaja
iz prenaseljenosti prostora, ki bo z nadaljnim stopnjevanjem tega
načina gradnje postal neprekinjen pozidani teritorij (G. Bauer;
Guide de l'habitat individuel). Zagotoviti bi bilo potrebna tiste
prednosti, zaradi katerih se ljudje odločajo po gradnji te oblike in
hkrati izboljšati izrabo prostora-zemljišča.

Rezultati:

Delo delavnice je zbrano v mapah A3 formata kot predstavitve

dela posamezne skupine. Celoten potek delavnice, rezultati in

izhodišča za bodoče urejanje so zbrani v zaključnem poročilu v

zborniku A4 format. Ob zaključku delavnice je bila organizirana

razstava in okrogla miza v Koroški osrednji knjižnici.

Akcija je bila spremljana v lokalnih medijih: v tisku, na radiu in na

televiziji.

Že takoj po končani delavnici je Občina Ravne na Koroškem
pričela z izvajanjem programa delavnice ter izvedla nekaj idejnih
zasnov in rešitev, ki so bile predlagane.

Več podatkov:

Fikfak A., 1999. Urbanistična delavnica Ravne na Koroškem, 1998 in njeno
nadaljevanje.... Urbani izziv, ISSN0351-0174, let. 10, št. 1, str. 76-88.

Večko M., Oder K., FikfakA., Osojnik M., Reiter U. (1998). Ravne na Koroškem:
750 let prve pisne omembe: 1248-750-1998. Ravne na Koroškem; Prevalje.
COBISS.SI-ID: 42891777

Oblikovanje shem/konceptov urejanja - kot pripomoček za delo so služili ostanki
železa, barvni kartoni in podobni materiali - igra in spoznavanje materialov, tehnologije
dela

Stanovanjska gradnja - racionalna organizacija in hkrati gostejša zazidava naselja ter oblikovanje skupnih javnih
prostorov. S tem se vzpostavijo bogatejši socialni odnosi in izboljša kolektivna varnost. Vendar je hkrati potrebno
dopuščati raznolikost in varovati intimnost posameznika.

Železarna - točka srečevanja in komuniciranja sodobnega človeka:
nova razsežnost in smer, povezovanje s sosednjimi mestnimi območji
kar omogoča formiranje nove predstave in orientacije območja v
mestni sliki. V ta namen predlagamo zgolj preobrazbo percepcijske
slike prostora, ne pa v veliki meri njegove fizične spremembe.

Staro mestno jedro predstavlja dominatno percepcijsko točko. Tudi v bodoče bo to fizični in percepcijski center
"žariščna točka" v mestu.

Borut Juvanec

SEBEŠCAN 2000

Mednarodna arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 10.11.2002

Sebeščan je zaselek na griču, del naselja Pečarovci, ob cesti
med Mursko Soboto in Hodošem, severovzhodna Slovenija,
Goričko.

Mednarodna arhitekturna delavnica je tekla v organizaciji
Občine Puconci, pod okriljem Ministrsta za okolje in prostor
(natečaj) ter pod strokovnim vodstvom
Univerze v Ljubljani,
Fakultete za arhitekturo.
Delo je bilo zastavljeno kot akcija
pridobivanja idejnih zasnov in možnosti za varovanje, prenovo,
vnos novega, novo oblikovanje prostora in detajlov Sebeščana:
zgornjega in spodnjega trga.

Strokovni vodja je bil prof. dr. Borut Juvanec, lokalna
organizatorka pa Marta Horvatova. Mentorji so bili
Matej Štor,
dr. Tomaž Novljan, prof. Dušan Moškon,
Dimitrij Jeraj
Maribor, prof dr Lenko Pleština Zagreb.

Sodelovali so študentje Sveučilišta iz Zagreba, Arhitektonskog
fakulteta, pa Szent Istvan University, Ybl Mikos Polytechnic iz
Budimpešte, v okviru izmenjave študentov programa CEEPUS /
Vienna.

Študentje:

Ivan Kos
Mitja Košir
Nina Levičnik
Saša Sadar
Tea Smrke

Zoltan Szij, Budapest H
Blaž Šepul
Klemen Tavčar
Marjeta Zupančič

Denis Ambruš, Zagreb HR
Gorana Banič, Zagreb HR
Eva Cene, Budapest H
Smiljan Buzeti
Jernej Cervek
Katja Drač
Andrej Gorišek
Matevž Granda
Jurica Hajdarovič
Maj Juvanec

Tematika dela so bile ureditve gornjega trga, spodnjega centra,
javne zgradbe na vasi, domačije s primerom, problematika
okolja.
Program:

1 razpis 2 delovni team

3 vsebina projekta 4 oblike prezentacij

5 termini 6 finance

7 sklepi: osnove za realizacije

Projekti:

1: Ureditev trga okrog cerkve

Gre za prenovo trga pred cerkvijo, med bivšo šolo, gostilno in
farnim domom. Vse zgradbe so potrebne temeljite prenove.
Potrebna ureditev zajema prometno ureditev, tlake, ozelenitev,
novo vsebino in tehnično prenovo nekaterih zgradb. Na pobudo
domačinov je bila sprejeta zaprta različica trga s prostorom za
druženje ter s parkiriščem izven območja trga.
Predlog projekta zajema ureditev trga v štirih različicah. Odprt
javni prostor obsega klopi, stojnice in možnost uporabe odra (za
skupne javne prireditve), pokriti avtobusni postajališči. Ureditev
okolja zajema ozelenitev zasebnih in javnih površin, vhod v
cerkev in informacijsko tablo.
2: Ureditev spodnjega centra

Spodnji del Pečarovec okrog gasilskega doma, ki deluje tudi kot
vaški dom, nudi kot prometnica, križišče in kot shajališče niz
možnosti za ureditev.

Gre za dom kot zgradbo, ki ima razen gasilcev še dvorano z
odrom, ploščad pred domom, parkirišče in povezavo s starim
mlinom.

Rešitve so tako urbanistične narave kot izvedba detajlov:
prometni režim statičnega in tekočega prometa, skupni odprti
prostori, prostori za vaje in za oskrbo vozil, razstavni prostor
zgodovinskih objektov (gasilskih pripomočkov), povezavo s
parkom, preko katerega vodi pot do mlina, v katerem je lociran
muzej.

V program je vključenih tudi nekaj drugih objektov: morebitna
sprememba dotrajane hiše v turistični objekt 'muzejske gostilne' z
gostinskim programom an tleh in z razstavnim na stropu odprtega
ostrešja hiše.

3: Javne zgradbe v vasi: uporaba

Gre za dva objekta, ki sta trenutno v propadanju - farni dom in
stara šola. Arhitekturno ne posebno vredna objekta ležita na ježi
pod cesto, z imenitnim razgledom na drugi del vasi.
Predlagana rešitev je povezava obeh objektov s skupno vsebino
javnega programa. Ena zgradba prevzema nastanitev šole v
naravi, druga pa šolski, izobraževalni del. Novi del, vmeščen kot
plomba, ki se širi navzven (s ceste ga skoraj ni mogoče opaziti) in
izrablja padec terena za tribuno nad odrom. Steklena fasada in
pretehtana razsvetljava omogočata odpiranje in zapiranje
zunanjosti in pogledov, odvisno od potreb. Vključevanje
zunanjegaprostoraje omogočeno z odpiranjem steklenih sten, pri
tem služi narava kot idealna kulisa, tribuna in oder pa se
menjavata v svoji vlogi.
4: Domačije, uporaba

Izbrana je bila domačija, ki je trenutno zapuščena in tvori z
zaprtim dvoriščem idealne možnosti za umestitev novih
programov v turizem na vasi. Konstrukcija je nujna obnove, veliki
prostori hlevov in stranskih prostorov pa nudijo množico
možnosti tako zanamestitev gostov kot zanjihove dejavnosti.
Pri tem so gabariti in oblike nespremenjeni, ohranjene so tudi
strešine in dimniki. Obstoječi dodatni objekti so lahko
spremenjeni v nove namembnosti, v garaže.
Dve varianti sta predstavljeni: prva s klasičnim programom
kmečkega turizma in druga kot obrtni center z muzejsko
dejavnostjo prikaza tradicionalnih veščin.
5: Problematika: stolp, železnica

Dve problematiki sta ključni v času delavnice: oddajni stolp in
prihod nove železnice. Prva rešitev je ponujena kot grafična s
svetlobo, druga pa kot dinamična z vključevanjem prihajajočega
vlaka v sekvencah. Rešitev je istočasno tehnična in vsebinska:
vključuje zapolnjevanje časa čakanja pred zapornicami, deluje pa
tudi kot zvočna zapora, ki v nekaterih pozicijah proizvaja celo
glasbo.

Rezultati:

Material je zbran v debeli knjigi A3, pripravljena je bila
predstavitev rezultatov in razstava, Zbornik 30 x 30 cm z 49
stranmi nagovora, programa, rešitev, orisa dela na delavnici in
Kdo je kdo. Razstava je bila po zaključku delavnice predstavljena
še na nekaterih lokacijah kot prikaz uspešnega dela nekaterih
univerz in lokalne skupnosti.

Akcija je bila tekoče spremljana v medijih: v tisku, na radiu in na
televiziji.

V letu 2003 bodo realizirane nekatere rešitve iz programa
delavnice, obseg je seveda odvisen od finančnih možnosti.

Več podatkov:

Zbornik SEBEŠCAN 2000: ISBN 961-6160-23-0 (NUK, CTK, UKMB,
knjižnica FA)

SEBEŠČAN 2000

Alenka Fikfak

SENOVO 1998

Urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 27.11.2002

Naselje Senovo se je razvilo v dolini Senovskega potoka.
Naselje leži na jugovzhodnem delu Slovenije, severno od
mesta Krško. Dostop do naselja je povezan z dolino reke Save.

Mednarodna urbanistična delavnica Senovo: za sanacijo
razvrednotenega ali neizkoriščenega urbanega prostora in
njegova vključitev v razvojni potencial naselja Senovo, je
potekala v organizaciji Občine Krško, pod okriljem Ministrstva
RS za okolje in prostor. V okviru dolgoročnega programa
zapiranja slovenskih rudnikov rjavega premoga je bila okvirno
do leta 2002 predvidena tudi ukinitev proizvodnje ter trajno
zaprtje rudnika Senovo.

Organizacijski vodja s strani Občine je bila Ivanka Kraljić, s
strani MOP - Urada RS za prostorsko planiranje pa je bil Miha
Kos. Za strokovno pomoč pri organizaciji urbanistične delavnice
je sodelovalo tudi podjetje Savaprojekt s predstavniki: Maja
Divjak Malavašič in Tamara Bednaršek. Mentorji so bili:
prof.
mag. Peter Gabrijelčič, mag. Alenka Fikfak (Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo),
doc. dr. sc. Sonja
Jurković (Arhitektonski fakultet Zagreb), Liljana Jankovič, Jelka
Hudoklin in Igor Merlin (Topos&Acer, skupina lokalnih
urbanistov).

Sodelovali so študentje Sveučilišta iz Zagreba in Fakultete za
arhitekturo, Ljubljana:

Študentje:

Viktorija Bajec, Ljubljana
Jaka Fon, Ljubljana
Gašper Mrak, Ljubljana
Urška Mužina, Ljubljana

Mirko Buvinić, Zagreb

Maja Furlan Zimmermann, Zagreb

Sonja Gašparović, Zagreb

Namen delavnice je bil v raziskovanju degradiranega območja
opuščenih rudniških obratov Rudnika z možnostjo vključevanja
v urbano sredino z določitvijo novih dejavnosti. Delo je bilo
osredotočeno na naslednje točke: povezovanje posameznih
lokacij, ki so bile namenjene funkcioniranju rudnika s centrom
mesta, v prometnem kot v funkcionalnem smislu; oblikovanje
središča trga; določitev možnih dejavnosti v centralnem
prostoru; prikaz vključitve rudniških objektov in naprav v
različne namene.

Program delavnice:

1 Izbor strokovne organizacije 2 Razpis
3 Delovno gradivo 4 Del. skupine, ogled terena

5 Oblikovanje konceptov 6 Oblike predstavitev

7 Časovni razpored 8 delo komisije

9 Sklepi: izhodišča za nadaljne delo, izdelava končnega elaborata

Projekti:

Prostorska struktura Senovega, ki ima izrazit linearni značaj,
zahteva prestrukturiranje prostora
programska in tehnološka
regorganizacija Senovega.
Pomembno vlogo pri tem bo imelo
ohranjanje in oblikovanje prečnih zelenih pasov; ohranjati je
potrebno stik mesta z vodotoki in njihovo obrežno vegetacijo. Te
krajinske poteze naj bi v prihodnosti postale ogrodje sistema
zelenih površin v selišču.

1. Mesto Senovo - zaradi svoje lege med večjimi središči
kot so Krško, Sevnica in Brežice, seje Senovo razvijalo v močni
navezavi na njih, kar se kaže v njegovi nepopolni mestotvorni in
morfološki strukturi. Mesto pravzaprav nima pravega središča
centra; manjkajo mu nekatere centralne funkcije in potrebni javni
program. Samo mesto je razvito ob glavni regionalni cesti
Bestanica- Senovo Koprivnica in zajema precej ozekpasobnjej.
Ostala gradnjapaje razpršena po močno razgibanem terenu, kar je
še dodatni razlog da mesto potrebuje center v katerem bi se
združevalo več funkcij in programov. Zaradi propada rudnika (od
katerega pa je mesto živelo) je Senovo kot celota postalo
degradirano območje, katerega življenje se zmeraj bolj odliva v
druge kraje, od katerih postaja odvisno ne pa konkurenčno.
V spomin na rudniške čase in na naravne danosti Senovega bi se v
prostoru izoblikovala t.i.
"tehnološka os", ki bi delovala v
navezavi na rudnik in želzniško traso ter bi nadgradila, oživila že
obstoječe oblekte in programe. Hrbtenica druge prostorske linije
pa bi postala cesta, ki predstavlja t.i.
"programska os" - razvoj in
širjenje Senovega, možnost izgradnje in navezave na urejen
infrastrukturni sistem.

2. Objekt industrijskega obrata separacije -

prestrukturiranje objektov industrijskega obrata separacije, ki se
je nahajal v centru naselja Senovo ob glavni prometnici.
Območje
separacije je bilo ob začetku delavnice že pod vplivom rušenja in
odstranitve objektov. Prazen centralni prostor, namenjen mestu,
kjer je večina zaposlenih v rudniških obratih. Oblikovanje
mestotvornega programa na degradiranem območju, vpeljava
različnih dejavnosti, ki naj bi vplivale tudi na socialno
preoblikovanje mesta: novi center, nova dejavnost, nova vloga
mesta v regionalnem pomenu.

3. Trasa rudniške železnice - sanacija ali odstranitev trase
rudniške železnice, kije potekala od objektov separacije do vhoda
v jamo.
Ohranitev ostankov trase železnice z ureditvijo kolesarske
in pešpoti ob stari železnici (iz odpadnih profilov in ostale
železnine iz rudnika, oblikovala bi se poteza "forma vive" v
povezavi z delovanjem tehnološkega parka).

4. Industrijski obrat Ravne - kaj z industrijskim obratom
Ravne, ki izgublja svojo funkcijo in je hkrati blizu in daleč
urbanega središča.
V uradniški koloniji naj bi se organiziral
tehnološki park s prenočitvenimi vsebinami za izvajanje kolonij,
delavnic,... Tehnološki park, ki bi izkoriščal vse še obstoječe
elemente rudniške dejavnosti in bi hkrati na zabaven način bil del
učno-vzgojnega programa. Revitalizacija dela želenice med
separacijo in Ravnami, bi tako nadaljevala os (tehnološka os), ki
bi se zaključila z objekti pralnice (stari "vašhav"), kjer bi bil
izvedljiv nočno-zabavni program. Tako bi se avtomobilski promet
zaključil že pri separaciji, nadaljeval pa bi se z rudniškim
vlakcem.

Rezultati:

Delo delavnice je zbrano v mapah A3 formata kot predstavitve
dela posamezne skupine. Celoten potek delavnice, rezultati in
izhodišča za bodoče urejanje so zbrani v zaključnem poročilu v
zborniku A4 format. Ob zaključku delavnice je bila organizirana
razstava in okrogla miza v prostorih osnovne šole Senovo.
Akcija je bila spremljana v lokalnih medijih: v tisku, na radiu in na
televiziji.

Končni cilj in izhodišča, ki naj bi jih podala delavnica so bile
strokovne usmeritve in idejne zasnove za izdelavo prostorsko
izvedbenih načrtov za posamezna območja (ureditveni načrt).

Objekti separacije v središču mesta -
porušili so jih nekaj dni pred pričetkom delvnice

Vhod v mesto predstavlja ozko grlo - vrata, kateremu sledi razširitev v dolino. Ob sotočju potokov je slutiti center mesta, ki pa ne zaživi in ne deluje - pomanjkanje
mestotvornih funkcij in njihovega spremljajočega programa. Območje opuščene separacije je postalo atraktivno zaradi svoje središčne lege in dvignjenega terena
na katerem se nahaja. Os mesta - neurejena (čeprav dovolj razvejana) infrastruktura, katere učinkovitost je dodatno pod vplivom močno razgibanega terena.

REGIONALNI KONTEKST

Posavje kot vzhodni del bodočega slovenskega somestja in preddverje zagrebške
metropolitanske regije -pomembna tranzirna točka in transportni koridor; vrata v
mednarodno transportno omrežje, tehnološki in poslovni park v mednarodnem
komunikacijskem okolju; veliki razvojni potenciali in potreba po usmerjanju v
podjetništvo, ki bo presegalo okvire regionalnih trgov; potreba po izobraževanju, ki
bo omogočalo poklicno fleksibilnost in postopno poklicno prestrukturiranje
podeželskega prebivalstva v dohodkovno intenzivnejše dejavnosti; urbana naselja
kot percepcijska in kulturna središča regije; nove intenzivne dejavnosti v območju
prometnega koridorja - razvojni inkubatorji; nove površine za stanovanjsko
gradnjo tipa "vrtno mesto" na obroju ravnine.

TEHNOLOŠKO - PROGRAMSKA REORGANIZACIJA SENOVEGA

m

11

'1 - ■ riEf^B^

BvK V—

Sheme Senovega: nastanek, eksploatacija, tehnologija v "višku", rekutivacija. Zagrebška skupina je za območje Separcije

predlagala izkoriščenost prostora za novi center - lahka transparentna arhitektura (steklenjak, rastlinjak). Senovo kot cvetlično mesto (novi resurs).

Novomeška skupina: primer
območja Raven (pobarvajmo Senovo)

Maketa kot pomembno delovno ogrodje - raziskovanje posameznih območij v
smislu: nova reorganizacija, novi center, nova dogajanja, novo... vendar kot
model transparentno in nevsiljivo, v skladu in glede na potrebe obstoječe
strukture. Senovo - reorganizacija v smislu uveljavljanja v širšem prostoru ter
povezovanje v svet (skupina FA, Ljubljana).

Peter Fister. Roy Eugen Graham

SKOFJA LOKA

Pilotni projekt načrta revitalizacije starega mestnega jedra Škofje Loke

AR

2oo2/2

prejeto 29.11.2002

Mednarodna delavnica "Pilotni projekt načrta revitalizacije
starega mestnega jedra Škofje Loke" je potekala v letih 1997
in 1998 in se v prvi fazi zaključila 1999 kot posebna
raziskovalna naloga, ki naj bi razvila novo metodologijo
načrtovanja prenov starih mestnih jeder. Naročniki so bili
Council of Europe (Svet Evrope - Komisija za kulturno
dediščino), Ministrstvo za okolje in prostor Republike
Slovenije, Občina Škofja Loka.

Škofja Loka je eno redkih slovenskih mest, ki je že pred
desetletjem dobilo prvi prostorski dokument prenove starega
jedra na evropsko primerljivi ravni. Izdelan je bil v 80. letih na
Fakulteti za arhitekturo. Ker je to eno najstarejših srednjeveških
mest v Sloveniji s prvo omembo leta 973, ki je do danes ohranilo
podobo starega jedra, kakršna je nastala po potresu 1511, in ker je
mesto pobudnik priključitve k evropski zvezi zgodovinskih mest,
je Škofjo Loko izbral Svet Evrope in jo vključil v svoj
raziskovalni program novih metod načrtovanja prenove. Zaradi
novih teoretičnih izhodišč in novih ekonomsko družbenih
pogojev (tranzicija!) je v drugi polovici 90. let v Evropi nastala
potreba po razvoju starejših oblik in metod načrtovanja prenove.
Nalogo so naročniki poverili Fakulteti za arhitekturo, kjer naj bi
nastala v obliki urbanistično-arhitekturnih delavnic s soudeležbo
strokovnjakov, študentov in prebivalcev ena od evropskih
vzorčnih študij (pilotni projekt). Ob njej naj bi se razvila nova
metoda dela, hkrati pa naj bi se zlasti študentje spoznali z
najnovejšimi načeli načrtovanja integralne prenove starih
mestnih jeder kot dela celovitega in trajnostnega načrtovanja
razvoja mest.

Organiziranih je bilo več delavnic, v katerih so vedno sodelovali
študentje arhitekture. Vsebina delavnic je zajemala probleme
urbanističnega načrtovanja, arhitekturne prenove, vsebinsko
razvojne politike javnih služb in družbenih dejavnosti, bivanja in
infrastrukture ter posebej tudi probleme zakonodaje. Vse
delavnice in raziskovalni projekt so bili v okviru
Fakultete za
arhitekturo UL,
vodila sta jih Peter Fister in Roy Eugen
Graham,
profesor s Catholic University of Washington ter
Unescov izvedenec za prenovo mestnih jeder. Mentorja sta bila
Darko Likar in Ljubo Lah. Kot posebni strokovni
sodelavci/svetovalci so bili Danijela Tomšič (dir. Uprave za
varstvo kult. dediščine Piran), dr. France Štukl (Arhiv Škofja
Loka), Mateja Dolenc Hafner (Obč. Škofja Loka), dr. Živa Deu
(MOP RS), arh. Vili Eržen (Obč. Škofja Loka) in drugi. Posebne
strokovne svetovalce je večkrat delegiral tudi Svet Evrope,
prihajali pa so iz 8 držav EU.

postopku načrtovanja strategije za ohranjanje kulturne dediščine
uporabili za spodbujanje uporabe starega mestega jedra v njegovi
tradicionalni vlogi spodbujevalca javnega življenja in da bi
ohranili njegovo zgodovinsko arhitekturo, hkrati pa pospeševali
njegovo nenehno spreminjanje.

Organiziranih je bilo tudi več posebnih delavnic s prebivalci, na
katerih so študentje, udeleženci delavnic, izjemno kvalitetno
vzpostavili stik s prebivalci, opravili temeljne anketne raziskave
in rezultate uspešno prenesli v izhodiščne študije za načrtovaje
strategije prenove. Podobne delavnice so potekale tudi z
izbranimi skupinami meščanov, politikov in strokovnjakov.

Ob stalnem spremljanju in svetovanju posebej izbrane skupine
ekspertov, ki jih je imenoval glede na različne problemske sklope
Svet Evrope, je tako začel nastajati prvi z novo evropsko prakso
primerljivi dokument strategije prenove v slovenskem prostoru.
Njegovo posebnost so določale naslednje nove sestavine: razvoj
namembnosti stavbne dediščine v jedru in delu okolice, načrtno
varstvo naravne in kulturne dediščine, razvoj socialnih
značilnosti in posebnosti družbenega življenja, vključitev
javnosti v pripravo in izvedbo pilotnega projekta prenove, načrt
vsebinske prenove starega mestnega jedra, izhodišča za reševanje
problemov prometa, infrastrukture, ekologije, varstva okolja in
kot poseben dodatek sugestije za ustrezno dopolnitev nezadostne
zakonodaje (poleg slovenske tudi za druge države v tranziciji!).

Rezultati so zlasti pomembni kot izhodišče za nadgradnjo v
splošno metodologijo načrtovanja in uveljavljanja prenove.
Zaključna študija je postala vzorec za slovenski prostor,
strokovna osnova za načrtovanje razvoja mesta Škofje Loke in
nov doprinos k nastajanju sodobne metodologije načrtovanja
trajnostnega razvoja in integralnega varovanja stavbne dediščine
v evropskem okolju. Delavnica je dosegla največji možen uspeh
doma in v mednarodnem prostoru. Obenemje zagotovila izjemno
visoko mesto na tem področju Fakulteti za arhitekturo v domačem
okolju kot tudi v mednarodnem merilu.

Rezultati so bili predstavljeni tako na posebnih razstavah v Škofji
Loki kot v različnih slovenskih medijih. Poleg predstavitev v
Škofji Loki in v slovenskem prostoru so bile posebne predstavitve
tudi na mednarodni ravni: na kongresu ICOMOSa 2000 v
Braziliji, na Unescovem centru ICCROM leta 2001 v Rimu, v
okviru mednarodne delavnice Re Urban Mobil (5. okvirni
evropski program) v letu 2002 v Leipzigu itd.

Študentje:

Rebeka Bučinel
Blaž Budja
Lidija Dragišič
Ana Hawlina
Melita Jurak
Vid Klančar
Borut Košenina

Eva Križaj
Mojca Pečnik
Maja Pisanec
Jasna Rupar
Sandra Šterpin
Sandi Trajkov

Izdelanih je bila vrsta analiz, študij in predlogov. Poleg
strokovnih odločitev so slušatelji pod mentorskim vodenjem
pripravili alternativne predloge za reševanje neposredne prenove
starega mestnega jedra kot tudi nujne povezave z ostalimi
razvojnimi načrti mesta Škofje Loke. Osnovno izhodišče in cilj
študijskih delavnic je bilo prizadevanje, da bi vsak korak v

ANALIZA VIDNIH
POVEZAV GRAJENIH

STRUKTUR S
KULTURNO KRAJINO

LEGENDA:

POGLEDI NA STARO MESTNO JEDRO Z
RAZGLEDIŠČ OKROG NJEGA

O

staro mestno jedro
O razgledna točka
območje vidnega:
V//X kvaliteten pogled
\
/ /• manj kvaliteten pogled
_/ J nekvaliteten pogled

0 500

L.. I I I I I

SKLOP I

KARTA 16

ŠKOFJA LOKA

CELOSTNO VARSTVO IN PRENOVA
V RAZVOJNEM UREJANJU NASEDA
/STROKOVNE OSNOVE/

datum; november 2001
nirodiMk: Obito Škofja Loka
izdelala: Fakultete za arhitekturo, Univerza v yubljani
vlrt: izsek iz TTN

^eterFister^RoyEugenGraham
ŠKOFJA LOKA

Ljubo Lah

AR

2oo2/2

ŠTANJEL 1998

Arhitekturna delavnica v okvirih izvajanja programa Phare v Sloveniji

prejeto 5.12.2002

(Projekt po pogodbi Phare -CBC- Štanjel SL-9506.03.01.0001)

Štanjel - biser Krasa - je eno izmed najbolj slikovitih naselij v
Sloveniji. Ima izjemno bogato kulturno dediščino. Območje
zgodovinskega jedra je kulturni spomenik velike nacionalne
vrednosti z bogato arhitekturno, arheološko, utrdbeno, grajsko,
cerkveno, etnološko in vrtno dediščino. Kljub temu, da je
zgodovinsko jedro naselja proglašeno za spomenik državnega
pomena, njegova stavbna dediščina nezadržno in sramotno
propada.

Arhitekturna delavnica v Štanjelu je potekala v okviru izvajanja
programov Phare v Sloveniji. Organizirana je bila v neposrednem
sodelovanju s takratnim
Zavodom za varstvo naravne in
kulturne dediščine Gorica
za potrebe priprave
"Konservatorskega programa" in "Programske zasnove
Štanjela". Za strokovno vodenja arhitekturne delavnice je skrbela
Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Cilji delavnice so bili usmerjeni predvsem v arhitekturno
dokumentiranje izbrane stavbne dediščine za katero se je
pričakovalo, da bo lahko v bližnji prihodnosti predmet prenove in
novih investicijskih vlaganj. Kot dopolnitev in nadgradnjo
osnovnega dokumentiranja so študentje pod mentorskim
vodstvom izdelali tudi ocene in kriterije za nadaljnje poseganje v
obravnavane stavbe oziroma predloge za njihovo varstvo. Na tak
način je bilo obdelanih štirinajst (14) stavbnih enot.

Na arhitekturni delavnici so sodelovali študentje četrtega letnika
v šolskem letu 1998/1999.

Tanja Radej
Primož Roškar
Marko Rozman
Polona Ruparčič
Sabina Šemrl
Borut Šoba
Andreja Troha
Christian Volpi

Študentje:

Nada Beseničar
Peter Borko
Gregor Homšak
Maja Matešič
Petra Medvešček
Katarina Kern
Nika Prešeren
Anita Pučko

Strokovno vodenje in mentorstvo s strani Fakultete za
arhitekturo:

prof. dr. Peter Fister, univ. dipl. inž. arh, asist. dr. Ljubo Lah,
univ. dipl. inž. arh.

Koordinacija s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne

dediščine Gorica:

Eda Belingar, dipl. etn.

Demonstratorstvo pri dokumentiranju:

Katja Cimperman, abs. arh., Anton Marn, abs. arh.

Delo na terenu je potekalo v času od 16. novembra do 20.
novembra 1998.

Štanjela, preusmeritev investicijskega in razvojnega potenciala v
bližnja območja in razvojna neučinkovitost varstvenih in
zaščitnih posegov.

Razreševanje problema terja sistemski pristop, kompleksnost
izvedbe in sodelovanje najmanj treh ravni akterjev: lokalnega
prebivalstva oziroma lastnikov skupaj z lokalnimi oblastmi,
države in njenih organov ter različnih strokovnih institucij.
Ob tem je nujno zavedanje, da problem zgodovinskega jedra
Štanjela ni rešljiv zgolj znotraj svojih meja, marveč le v tesni
povezavi s širšim vplivnim območjem celotnega Krasa, z
vključevanjem celotnega potenciala okoliške regije in ob ustrezni
sistemski podpori države. To ugotovitev so močno poudarili tudi
eksperti Sveta Evrope, ki priporočajo celovito reševanje
razvojnih in varstvenih vprašanj na način, ki bi presegel
dosedanje parcialne pristope. Zavzemajo se za zagotovitev
trajnostnega, integralnega in usklajenega razvoja Krasa, katerega
pomemben del je tudi Štanjel.

Ponujeno sodelovanje v okvirih "Pilotnega projekta Kras" z
akcijskim delom usmerjenim tudi v revitalizacijo Štanjela, je bila
odlična priložnost, da se študentje že med svojim študijem
seznanijo s stvarnimi problemi delovanja arhitekture kot stroke v
tovrstnih izjemnih okoliščinah.

Z izvedeno arhitekturno delavnico, ki je potekala usklajeno s
priporočili ekspertov Oddelka za kulturo in kulturno dediščino pri
Svetu Evrope, je Fakulteta za arhitekturo pripomogla k morda,
zadnji priložnosti, da Štanjel, občina Komen, Kras in država
Slovenija udejanijo prizadevanja za preobrat negativnih teženj, da
zgodovinsko jedro Štanjela postane v prihodnosti le zavarovano
območje "arheoloških ostalin". Štanjel si zasluži mnogo več:
lahko je prvovrstno promocijsko središče bogate in raznovrstne
kulturne dediščine Krasa in živo naselje muzej na prostem - ki bo
privlačno za bivanje domačinov in za obiskovalce.

Rezultate in način dela v okviru arhitekturne delavnice sta
publicirala demonstratorja v prispevku v reviji Kras (v dveh
nadaljevanjih):

CIMPERMAN, Katja, MARN, Anton. Prispevek za ohranitev in
razvoj štanjelove stavbne dediščine. Kras 38/39: str. 72-74, apr. -
maj. 2000, in Kras 40: str. 35-39, junij. 2000. ISSN - 1318 3257.

Problem zaustavitve propadanja in vračanja življenja Štanjelu je
izjemno kompleksen in ga je potrebno reševati celovito.
Zagotovo presega ozko arhitekturno-oblikovalsko raven. V
zadnjem petdesetletnem obdobju so se prizadevanja države in
lokalne ravni v povezavi z oživljanjem Štanjela v večini pogledov
izkazala za zelo omejeno uspešna, saj niso bile usmerjene v
izoblikovanje dolgoročne razvojne vizije. Posledica tega so bili
negativni trendi selitve prebivalstva iz zgodovinskega jedra

Študentje so se na arhitekturni delavnici usposabljali za samostojno
dokumentiranje. Nekaj značilnih sestavin arhitekturnega dokumentiranja /
topografiranja: izrisi tlorisov, fasad, prerezov, detajlov,... Izdelek skupine: Neda
Beseničar, Petra Medvešek, Tanja Radej in Christian Volpi (ki je tudi kabinetno
obdelal načrte in jih izrisal po meritvah na terenu).

ŠTANJEL 1998

Demonstratorja - absolventa
Katja Cimperman in Anton
Marn - sta poskrbela za
nazorne razlage in uporabo
osnovnih merilnih orodij.
Kolegom študentom sta
razkrivala veščine in
"skrivnosti" dobrih in
učinkovitih meritev, niveliranja,
zapisovanja izmer, skiciranja,...
in vsega kar sodi k osnovam
arhitekturnega dokumentiranja.

Peter Marolt

AR

2oo2/2

ŠT. PETER NA PIVKI - PIVKA NEKOČ IN JUTRI

Arhitekturna delavnica

prejeto 25.11.2002

Pivka, nekdaj Št. Peter na Pivki,jekraj na cesti medPostojno
in Ilirsko Bistrico, od Postojne oddaljen 11 kilometrov, v
smeri proti Reki, na prehodu med Notranjsko in Primorsko.

V sodelovanju z Občino Pivka sta leta 2000 hkrati potekala dva
projekta: arhitekturna delavnica Pivka jutri in priprava na
razstavo Pivka nekoč. Pri obeh je aktivno sodeloval
Peter
Marolt.
Študentska delavnica je potekala pod strokovnim
vodstvom
Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, dela
slušateljev
Seminarja 12. Organizator, avtor, mentor,
oblikovalec panojev, zloženke in avtor postavitve razstave
arhitekturne delavnice je bil
Peter Marolt. V mentorski skupini
arhitekturne delavnice so sodelovali prof. dr.
Vladimir Brezar,
doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt.

Študentje:

Ana Cankar Petra Zamljen

Zala Petrovič Mager Maruša Zupančič

Razstava ob zaključku delavnice Pivka jutri in hkratna razstava
Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč v
Galeriji Pivka seje vključevala
v sklop prireditev ob sedemstoti obletnici prve omembe Št. Petra
na Pivki. Avtor razstave Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč je bil
Davor Kernel, avtor postavitve razstave in oblikovalec zloženke
omenjene razstave
Peter Marolt. Ob tej priložnosti seje občina
Pivka pobratila z mestom Durach v Nemčiji. Oblikovalec listine
o pobratenju občine Pivka in mesta Durach je bil
Peter Marolt.

Projekti:

1. Zunanja ureditev Vilharjevega naselja

V predlogu gre za ureditev zelenih površin, ploščadi in parkirišč,
pri čemer bi ohranili obstoječa drevesa. Cesto speljano okoli
naselja naj bi uporabljali le za dostop do parkirišč in kot
intervencijsko pot. Namesto obstoječih garažnih boksov naj bi
namestili sto parkirnih mest zaščitenih s pergolami, nekaj
parkirnih mest je predvideno pred vstopom v naselje. Ureditev
vključuje tudi mesta za odlaganje smeti na začetku naselja, ki so
prav tako zaščitena s pergolo. Vstopni del v stolpiče je v idejnem
projektu tlakovan, povezan z osrednjo ploščadjo, ki teče v osi
med stanovanjskimi objekti. Nadstreški pred vhodi naj bi
simbolno označevali vhode, hkrati pa nudili tudi zavetje in
pomenili mesto druženja stanovalcev. Mreža porasla z bršljanom
vzpostavlja ločnico medploščadjo in terasastimi vrtovi. Osrednji
del ploščadi se kot nadaljevanje osi poveže z gozdom.
Zagotovljen je tudi prostor za igro otrok. Predlog vključuje tudi
ureditev dostopa do šole.

2. Ureditev parkirišča za občinsko stavbo naj bi zagotovila
parkirna mesta za tamkajšnje zaposlene, pred njo pa nakazala
možno umestitev kipa Martina Krpana kot občinskega simbola.
Variantna rešitev predvideva zbiranje na manjšem trgu za občino,
predvsem pa vzpostavlja vmesni nadkrit prostor namenjen
srečevanju.

3. V predlogih smo predvideli novo lokacijo vrtca, saj starega s
treh strani omejuje motorni promet, primanjkuje pa tudi igralnih
površin za otroke, pri čemer objekt tudi sicer ne služi več
modernejšemu, prijaznejšemu načinu vzgoje otrok. Nov,
sodobno zasnovan objekt je predviden ob stadionu, ki naj bi ga
občasno uporabljali tudi otroci iz vrtca.

4. Predel med kavarno in trgovskim kompleksom se v eni rešitvi
nameni parku, ki naj bi upošteval razgibanost terena. Preko celega
parka naj bi se vila poglobljena, zavita pot, ki se na enem koncu
zaključi s posedanjem pod novim nadstreškom prenovljene
kavarne in obnovljenega plesišča pred njo. Druga rešitev na isti
lokaciji predvideva pri delu krajanov tako zaželjeno novo cerkev.
Ta rešitev predvideva simbiozo parkovnih površin in zazelenjene
strehe cerkve, v drugih idejnih skicah pa nakazane rešitve
namenjajo večjo vlogo novonastali arhitekturi. Vse rešitve
nakazujejo ljudem prijazneše okolje in povezanost na novo
vzpostavljenega jedra naselja.

5. Eden izmed predlogov predvideva gradnjo deloma vkopane
nove cerkve nasproti obstoječe stare cerkve, pod starim
župniščem, locirano nekoliko višje od glavne ceste. S takšno
rešitvijo župnijski del v nivoju nadstropja dobi tudi ploščad
namenjeno zbiranju ljudi.

6. Zagato kraja predstavlja neizkoriščen prostor ob Kolodvorski
ulici. Tu smo predvideli lokacijo sejmišča z urejenim parkirnim
prostorom. Izdelano je več predlogov, vsem pa je skupno
izhodišče, da naj bi bilo sejmišče dejansko v službi kraja, zato naj
prostor ostaja odprt in prilagodljiv tudi za različne prireditve.
Rešitve nakazujejo tudi možno kasnejšo postavitev statue v ta
mestni prostor. Zazelenitev med glavno cesto in tržnim prostorom
in hkraten odmik od ceste vzpostavljata zvočno, kakor tudi
vizualno bariero in skupaj z urbanistično opremo omogočata
prijetno atmosfero tudi ob vročih poletnih dneh. Star kamnit zid
zaključuje prostor namenjen samo pešcem. Prostor je urejen tako,
daje dostopen tudi invalidom.

Profesor Vladimir Brezar je ob odprtju razstave za zloženko
zapisal: "...Vsa daljnja in bližnja preteklost, vse materialno in
človeško, kar je lastnost in identiteta kraja, se reducira na nekaj
prostorskih in razvojnih vprašanj, označenih na karti. To so
vozlišča, na katerih se srečujejo ambicije in želje ljudi, ki tu
živijo. Zanje so to pomembni in veliki problemi, saj zadevajo
njihov vsakdan in njihovo prihodnost.. Zato je prav, da ljudje
poleg skrbi za gospodarski razvoj mislijo tudi na tisto drugo
kvaliteto: na identiteto kraja, ki se izraža v razumni ureditvi
prostora in v kvalitetni arhitekturi."

Rezultati:

Razstava Št. Peter na Pivki - Pivka nekoč in jutri in zaključek
arhitekturne delavnice sta bila podprta s strani tiskanih medijev in
radia. Projekti arhitekturne delavnice so bili vezani v obliko
formata A4 in oddani investitorju - Občini Pivka.

0_1_2_3_4_5_M

1 2 , I , I l^m

0 1 2

m

10

koordinator:
asist. Peter Marolt

mentorji:

prof. dr. Vladimir Brezar
doc. dr. Igor Kalčič
asist. Peter Marolt

študentje:
Ana Cankar
Zala Petrovič Mager
Petra Zamljen
Maruša Zupančič

novo sejmišče

-1=

"T*

ÜmBEW tosp^v \1

~ —^ \\\

%

ureditev novega sejmišča ob Kolodvorski cesti

Miloš Florijančič

TOBAČNA LJUBLJANA 2000/2001

Arhitekturna delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 4.12.2002

Arhitekturna delavnica je potekala v okviru seminarja prof.
Miloša Florijančiča na Fakulteti za arhitekturo, Univerza v
Ljubljani. Delavnicaje bila organizirana v sodelovanju s Tobačno
Ljubljana, inje potekalapod strokovnim vodstvom:

prof. Miloš Florijančič, u.d.i.a.

m.r. Matej Blenkuš, u.d.i.a., M. Arch.

Božo Rozman, u.d.i.a., Tobačna Ljubljana

kritičarka: Marina Lekič, u.d.i.a., MOL

kritičarka: dr. Breda Mihelič, u.d.um.zgod., LRZVNKD

kritik: Marko Studen,u.d.i.a., M. Sc.

pritličju ali pa tvorijo povezavo med parkirnimi etažami. Pretežni
program parkirne hiše je v osnovi tudi tvorec gabaritov in
vzdolžne neprekinjene zasnove objekta.

Dobili smo garažno hišo, ki vsebuje pasažo dejavnosti vezanih na
konkretne stike med ljudmi znotraj in zunaj tovarne. Ta omogoča
atraktivno pot med zelo iskanimi severnim centrom Viča na
križišču

Študentje:

Katarina Štok Aleša Cajnko

Janja Brodar Petra Peterka

Anja Koršič Tina Božičnik

Katja Ševerkar Mojca Berhtold

Primož Špacapan Vesna Hudoklin

Martin Dornik Špela Leskovic

Grega Erjavec Primož Burin

Katarina Prekovič Polona Troha

Maja Vadnjal_Miha Vehovar

Ko smo koncem novembra 2000 pristopili k delu, ki je bilo
opisano v okvirni projektni nalogi za "delavnico Tobačna", so bili
uvodni pogovori s študenti resnično zanimivi. Tematika
programsko odebeljene ograje tovarniškega teritorija proti mestu
se nam je zdela popoln izziv za izmišljije drugačnega
arhitekturnega tipa. Dokler smo se pogovarjali le o tej ograji, ki
naj bolj povezuje kot ločuje tovarno od mesta, smo bili še veliki
optimisti. Ko pa smo v vsej meri občutili degradiran in takorekoč
gluhonem nasprotni rob Tivolske ceste, je stvar postala resnejša,
saj slednji ne nudi praktično nobenega prostorskega odziva.

Zato se je v nadaljevanju naloga kljub vmesnim kritikam s strani
vabljenih mestnih urbanistov in varuhov arhitekture omejila bolj
ali manj na iskanje rešitve na lokalnem nivoju; v možnih
povezavah proti Trgu mladinskih delovnih brigad in še
neuglašeni povezavi s parkom Tivoli preko železnice in Rožne
doline. Pa tudi na teh dveh referenčnih točkah smo na dani
lokaciji le posredno, preko infrastrukturnih pregrad, vezani na
mestni ambient. Edino, karjeresnično zanimivega na tej lokaciji,
je njena "poglednost". Z vseh točk in z vseh poti se bo novo
nastala stavbaodlično dojemalav prostoru.

Ankete, ki jihje izdelala skupina študentov, so jasno pokazale, da
Tobačna v prostoru in času ni zaznavna. Hkrati pa konkretni
uporabniki tega prostora, v največji meri pešci in študentje,
pričakujejo programe, ki bi bili namenjeni njim. Zatorej smo
menili, da bi morala novo nastala stavba v pretežni meri delovati
kot odgovor na želje konkretnih uporabnikov, med katere poleg
prej omenjenih v prvi vrsti uvrščamo prav delavce tovarne. Ti si
želijo pokazati, kdo so, ob tem pa jih ne moti, daje zanimanje za
to lokacijo pretežno iz vrst študentske generacije; ravno obratno,
nova stavba naj bi bila prilika za njih medsebojno komunikacijo.
Brez dvoma bi bili tudi zaradi pridobljenih garažnih mest
večinski obiskovalci prav delavci Tobačne. Ko smo razčlenili in
ovrednotili programske segmente, je bilo jasno, da je stavba
prvenstveno namenjena parkiranju in da ta program, ki je bil
zahteva investitorja, zaseda večino volumna. Zato so se ostali
programski vložki razporedili kot dodatni program največkrat v

Več podatkov:

Tobačna delavnica: mentorji Miloš Florijančič, Matej Blenkuš, Božo Rozman:
COBISS.SI-ID 111226112 (NUK,UKMB,osrednjeknjižnice: Kranj, Ptuj, Celje)

1. TOKOVI - glavne vpadnice v mesto

2. OSAMITEV LOKACIJE

3. SERVISNA MREŽA

4. UPRAVNI CENTRI - fakultete, občina, galerija...

5. ROBNI EFEKTA - stan. in industrijske površine

6. ROBNI EFEKT B - zamejitev lokacije

7.PREHODNOST

8.PREHODNOST, ZAPRTOST KAREJA, OSI CEST

9.RANLJIVOST OBJEKTA NA POGLED

10.ATRAKTIVNOST OBJEKTA

11."MESTNA VRATA"

12.GLAVNI VIZURNI TOČKI

Na dano vzdolžno lokacijo smo postavili
podolgovat objekt, ki se razteza vzporedno s
prometno Tivolsko ulico. Glavni namen naše
naloge je bil osredotočiti se na problematiko pešca
v prometu ob Tivolski ulici. Pri analizi lokacije je
bilo namreč razvidno, da tovarna Tobačna
Ljubljana ni le industrijski otok sredi mestnega
jedra, ki kot industrijski kompleks težko
komunicira z mestom, ampak zaradi neposredne
bližine železniške proge Rožno dolino ostro
ločuje od mestnega središča in deluje kot
pregradni zid med centrom in predmestjem. Na
danem območju ni zavarovanih prehodov čez
železniško progo. Z novim objektom, ki primarno
služi kot garažna hiša Tobačne Ljubljana, smo
želeli mesto povezati s spalnim naseljem in s tem
upoštevati željo naročnika, da bi se tovarna kljub
svojemu značaju zaprtega industrijskega
kompleksa vsaj delno odprla javnosti. Po analizi
opazovanjagibanjapešcev vtempredelu smo se
odločili ustvariti sprehajalno pot, pot združevanja,
nočno ulico, organizem, ki bi deloval
štiriindvajset ur dnevno. Pešca smo želeli ujeti v
prostore Tobačne tovarne in v njem posredno
vzbuditi zanimanje do izdelkov tovarne. Ustvariti
komunikacijo med sedanjim "tujkom" in
uporabniki.

Po analizi garažnih hiš in topografije lokacije smo
se odločili zasnovati objekt z delno vkopano
kletjo, v kateri je ena od treh garažnih etaž. Z
ločevanjem garaže na kletni in nadstropni del smo
ustvarili možnost javne uporabe garaž v času, ko
tovarna ne potrebuje vseh parkirnih mest. Visoko
pritličje smo raztegnili v ulico z javnimi programi
in zelenjem, kjer lahko ljudje počivajo na poti
domov ali v mestni park. Predvidena pot pešca
poteka skozi objekt (vhoda sta dva: prvi se dviguje
na križišču nasproti občinske stavbe, glavni vhod
v tovarno in "ulico" pa se nahaja na sedanjem
mestu), se nadaljuje po urejeni ploščadi pred
vhodom v tovarno do podhoda pod progo, ki bi ga
varno popeljal do Rožne doline oz. parka Tivoli.
Glede na ugodno lego v mestu, smo ob podhodu
predvideli manjšo železniško postajo. V avli v
notranjosti stavbe smo postavili večje površine
zelenja, tobaka, ki deluje kot razpoznavni element
Tobačne Ljubljana.

Z novim programom prostor v neposredni bližini
tovarne Tobačna Ljubljana dobi impulz
dinamičnosti in atraktivnosti, kijukare kljub svoji
ugodni lokaciji v mestu trenutno nima. Ustvariti
torej ulico nad nivojem cestišča, ki predstavlja
prostor pešca.

. . . . . . . . . . . . . . . . , , ,

r

,3

«i r'
—i;

jraiialJffl™ u u o0 m grajal

ljuj y

I i

p—,—u

3fflv

ogled ,d

Širše gledano gre za izjemno dinamičen del
Ljubljane, tako imenovana Ljubljanska vrata,
kjer se stikata mestni motorni in peš promet.
Analize gibanja pešcev nam kažejo veliko
koncentracijo gibanja na območju Trga
mladinskih delovnih brigad, kjer je zaslediti
vsakodnevne migracije, predvsem študentov,
ki se vračajo v študentske domove in seveda
ostalih občanov. Avtobilski promet je v tej
točki prav tako prisoten, saj je križišče
Tivolske inAškerčeve zelo obremenjeno.
Skratka gre za prostor kjer je Tobačna
Ljubljana izjemno prisotna, čeravno fizično
odmaknjena pa vendar vsem na očeh. In
ravno zaradi tega je razumljiva njihova želja
po spremembi oz. zamenjavi dosedanjega
objekta ob Tivolski cesti, ki nedvomno ne
more biti v ponos tovarni ki hoče iti v korak s
časom.Zamislili so si garažni objekt z javnim
programom, ki bi premogel cca.350 parkirnih
mest, kar niti ni tako malo če upoštevamo
dejstvo, da parkiranje pod terenom ni
mogoče.

Pri oblikovanju objekta nas je vodila želja
investitorja o reprezentančnosti in
razpoznavnosti le tega. Sodobnost zahteva
drugačen pristop vizualnega komuniciranja
industrijskih enot z zunanjim svetom in prav
ideja o drugačnosti in drznosti se nam je zdela
pravšenj izivzaTobačno Ljubljana.

Oblika je posledica analiz pogledov ki se
odpirajo na hišo. Če naj bo objekt opazen
mora tudi sam loviti poglede iz okolice.
Opazen je iz smeri Tivolske ceste in Trga
mladinskih delovnih brigad, zato se v tej
smeri tudi odpira. Gre za objekt mešane
vsebine. V prvi vrsti je to garažna hiša, ki s
svojo odprtostjo kaže spreminjajoči se
program in je nekako odsev bližine Tivolske
ceste.

Večnamenski poljavni progam je v našem
primeru velik enoprostorni objekt, ki je
"prilepljen" na garažno hišo in jo nivojsko
povezuje. Z zunanje strani se objekt
predvsem zaradi hrupa ne odpira ulici pač pa
je programsko zaprt vase. Prostor, kjer seje
možno sprostiti ob kozarčku osvežilne pijače
in opojnosti tobaka, kjer v istem prostoru
preko elektronskega medija spoznavaš
dejavnosti Tobačne Ljubljana in si ogleduješ
najnovejšo razstavo ter se na koncu udeležiš
seminarja o kulturi kajenja.
Celotno območje bi lahko bilo še bolj
frekventno, če bi pešcem in kolesarjem
omogočili podhod pod železniško progo in s
tem povezavo z Rožno dolino in predvsem
Tivolijem. Ravno zaradi tega smo kot rešitev
upoštevali tudi možnost podhoda.

TLORIS PRITLIČJA M 1:1500

Igor Kalčič

VRHNIKA 2001

Arhitekturno urbanistična delavnica

AR

2oo2/2

prejeto 25.11.2002

Vrhnika je naselje v somestju Ljubljane ob stari cesti
Ljubljana Postojna-Koper in je oddaljena od Ljubljane 19
kilometrov.

Arhitekturno urbanistična delavnica Vrhnika 2001 je s projekti
celostne ureditve območij Vrhnike in okolice potekala kot
nadaljevanje in rezultat predhodne delavnice leta 1999.
Delavnica je potekala v organizaciji
Turističnega društva
Blagajana,
s strokovnim prispevkom Fakultete za arhitekturo
Univerze v Ljubljani. Vsebina in delo te zadnje delavnice na
Vrhniki je bilo zastavljeno kot projekt in vizija vzorčne celostne
ureditve turističnih območij Vrhnike in njene organsko povezane
okolice, ali
"povezavaše nepovezanih biserovvnovo ogrlico",
kot so si to zastavili študentje Fakultete za arhitekturo. Torej
projekt, ki naj bi odkril nove možnosti in kvalitete, jih povezal in
združil v turistični ponudbi Vrhnike. Projekt je ob aktivnem
sodelovanju Turističnega društva, krajanov in po strokovni
analizi izpostavil in predlagal naslednje točke: cerkev sv. Trojice,
Močilnik (izvir Ljubljanice), Cankarjevo hišo in Tehniški muzej
Slovenije v Bistri za vrhniške turistične točke (bisere), ki jih je
treba vsebinsko, urbanistično in arhitekturno ter organizacijsko
povezati v novo celoto (ogrlico), ki bo v končni fazi, po realizaciji
projekta, delovala kot nekakšna sestavljanka, delovala kot nova
vsebina in splošno uporaben izdelek.

Strokovni vodja delavnice Vrhnika 2001 je bil dr. Igor Kalčič,
lokalni organizator pa predsednik turističnega društva Blagajana
na Vrhniki gospod Viktor Razdrh. Sodeloval je še konzultanti
mag. Andrej Cvar za prometna vprašanja in gospod Miki
Dominko pri realizacijah projekta, še posebej pri ročnem
oblikovanju glinenih spominkov. Projekt so omogočili sponzorji:
Valkarton Logatec, LIKO Vrhnika, Tiskarna Schwarz, Copy line,
Starling, TMS Bistra, Gradbeništvo Jereb, Kopop Burjak,
Gostišče Marinčič in Belinka.

Študentje:

Maj Juvanec
Boštjan Peršolja
Katja Remškar
Samo Rovan

Slavica Blažič
Matjaž Brglez
Damijan Gašparič
Uroš Jereb

Prvo zastavljena delavnica, Vrhnika 1999, je kot predhodnica
postavila temelje in izhodiščno platformo za delavnico Vrhnika
2001, ki je v programskem in projektnem smislu uspela realizirati
zastavljene cilje. Tako je Vrhnika 1999 na osnovi temeljitih analiz
izpostavila programska izhodišča in vzpostavila prometne
povezave do vseh obstoječih atraktivnih lokacij ter poiskala nove
turistične lokacije, ki so jih študentje pri svojem delu vključili v
turistično ponudbo Vrhnike. V okviru te delavnice so bile
izdelane nove razvojne možnosti vseh turističnih točk na Vrhniki
in njeni neposredni okolici. Ugotovljeno je bilo, da Vrhnika nima
neke prevladujoče turistične kvalitete, ampak sestoji iz več ali
manj enakovrednih, sedaj še samostojnih in nepovezanih delov.
Zato pa potrebuje prepoznavno in učinkovito "mrežo", ki bi te
dele, atraktivne turistične lokacije, povezala v homogeno celoto
enakovrednih potencialov. Smiselno jih povezuje simbol
"stopala", ki ne pomeni nič drugega kot simbol smerokaza,
kažipota. Delavnica Vrhnika 1999 se je končala s parolo:
"Vrhniški biseri potrebujejo ogrlico". Delavnica Vrhnika
2001 je na tej osnovi vzpostavila sistem enakovrednih "biserov":
sv. Trojica, Močilnik, Retovje, Cankarjeva hiša, Tehniški muzej
Slovenije Bistra, barje kolesarske poti. Delavnica Vrhnika 2001
je kot nadgradnja prejšnje delavnice, vzpostavila model
povezovanja na osnovi mreže in simbolov. Simbol povezovalec in
simboli vsakega člena v tej mreži, "ogrlici biserov", mora biti
jasen, večnamenski in večplasten, izražen ploskovno,
dvodimenzionalno in trodimenzionalno ali prostorsko. Simbol
vsakega člena v mreži, kot logotip in rezultat te zadnje delavnice
je informator, povezovalec in kažipot, arhitekturni element in
označevalec. Tako se vzpostavi mreža, omrežje med sicer
enakovrednimi turističnimi vrhniškimi potenciali, ali biseri v
vrhniški ogrlici. Cilj delavnice je s tem dosežen:
"Vrhniški biseri
so povezani v ogrlico".
S tem dejanjem postaja Vrhnika
celovitejša in bolj prepoznavna.

Vsi aktivni člani delavnice z mentorji in sodelavci ugotavljajo, da
je vse vrhniške bisere (turistične točke in zanimivosti) mogoče
povezati med seboj šele, ko se posamezne turistične točke uredi na
način, ki se je izkazal pri realizacijah na konkretnih lokacijah. Tu
gre predvsem za naslednje "bisere": sv. Trojica, Močilnik in
opuščeni bajerji. Torej le z novo programsko osnovo in celovito
ureditvijo urbane infrastrukture. Šele potem se lahko vrhniški
biseri povežejo v ogrlico, ki bo zažarela v vsej razsežnosti s
pomočjo povezovalnega elementa-
"puzzla" ali sestavljanke.
Ta splošno poznana oblika sestavljanja delčkov v celoto ne bi
povezovala le turističnih točk Vrhnike, ampak bi omogočila
predvsem večjo prepoznavnost Vrhnike in s tem tudi promocijo
uspešnih vrhniških podjetij in industrijskih obratov, ki obdelujejo
in tudi predelujejo avtohtone materiale: les, usnje, glina...

Kot mentor številnih delavnic moram izpostaviti dejstvo, da zelo
redko pripeljejo te delavnice do konkretnih rezultatov, realizacij,
izvedenih "na mestu". Delavnica na Vrhniki je to uspela
realizirati, s pomočjo zelo aktivnega turističnega društva
Blagajana, številnih naklonjenih krajanov Vrhnike, ne nazadnje
tudi zaradi prav posebej aktivnih in zainteresiranih študentov
arhitekture. Prav njim gre zasluga za te uspešne in kvalitetne
rezultate dela. Na Vrhniki so ostale ideje, ki potrjuejo pravilnost
organizacije in realizacije nove oblike sodelovanja med prakso in
teorijo, med šolskim in praktičnim. Pri tem moram posebej
nakazati dejstvo, da so študentje pokazali izjemno aktivnost na
vseh področjih, ki jih je združila v napredno usmerjeno skupino.

Delavnica Vrhnika je bila objavljena v naslednjih virih:
Dnevni časopisi in mesečniki: Dnevnik (3 krat), Delo-Slovenske
novice (2 krat), Naš časopis (6 krat), Gorenjski glas (1 krat), Lipov
list (1 krat), Klik-oktober 2001, Hiše-oktober 2001, Ambient-
november 2001.

Radio in televizija: VAL202 (2 krat), TV (3 krat).
Javne predstavitve (5 krat)

Realizirani so bili nekateri elementi projekta. Gre za Cankarjevo
klop pred cerkvijo sv. Trojice, kapelico-informator na sv. Trojici,
kije nadomestila manjkajočo 4. kapelico na pobočju sv. Trojice in
turistična sestavljanka iz 4 elementov, ki nosijo simbole štirih
turističnih znamenitosti Vrhnike (odtisi iz pečene gline). To
zadnje delo je prejelo 1. nagrado na natečaju za turistični
spominek Slovenije 2001.

Več podatkov:

http://www.arh.uni-lj.si/aktualno/delavnice/vrhnika/

VRHNIKA 2001

vrhniški biseri

potrebujejo ogrlico
kaj?

vrhniški biseri potrebujejo ogrlico

zakaj?

vrhniko je potrebno povezati, da bo prepoznavna

kje?

na vseh vrhniških potencialih

kako?

nov element, simbol, povezovalec, informator,...

I /-J

vse je odvisno od vas

predstavitev modela povezovanja

tocke akcije

cankarjeva klop

kapelice

O

4D

model kapelice

kapelica nad votli

■O

\

cankarjeva hiša

obravnavane točke na Sv. Trojici

most cez izvir® J

tO/Jmeditacijska

tocka

iCV

cez korenine \ ß ^

letni vrt z igrali

ogrlica biserov

epoznavna mreža,
bo povezovala
sere (potenciale)

med seboj v
homogeno celoto

simbol

večplasten, večnamenski

dvodimenzionalno

logotip
graficni znak
informator
kazipot

trodimenzionalno

arhitektura
arh.element
povezovalec
oznacevalec

vhod v mocilnik

O

-O

biser

potencial vrhnike

opazovalnica

razgledna pot

sv. anton

sistem prepoznavnost vrhnike

enakovrednih biserov ^p^M^jjerm rnr^a nam .

daje razlicne kombinacije
povezav turisticnih
potencialov vrhnike

4

msiezaeiuje tudi
ko ni v celoti

amfiteater

VRHNIKA 2001

tloris in prerez poglej na barje sedi in beri

VRHNIKA 2001

turistična sestavljanka

vsebina sestavljanke

lokalni materijali

razlicni nivoji: mikro-makro

odprtost sistema

motivacija zbiranja

možnost zbiranja in sestavljanja

turistični spominek Slovenije 2001 - l.nagrada

oddelki tms eksponati

sistem 4 puzzlov

Glineni delčki (puzzli)
so lahko samostojen element
ali tvorijo Turistično sestavljanko

odprtost sistema
osnovni sistem

■I parna lokomllva SŽ 06

HS1

■licanec

a

■a

a

1+2+3+4=

1+2+3+4=

C <3

biser

iskanje

ivan cankar

cankarieva hisa na vrhniki
po klancu siromakov do bele golobice

piran

obalno mesto slovenske istre

»a

najdi, sestavi, pošlji

delcek sestavljanke

slovenija

brošura - razglednica poslovno darilo

motivacija zbiranja

vsi razpoložljivi puzzli

zbrani puzzli

interesno izbrani puzzli

sistemi povezovanja
in navezovanja Turistične
sestavljanke za različne potrebe

zbiranje še vseh ostalih puzzlov

1992

BorutJuvanec

ARHITEKTURA V KRAJINI

Mednarodna arhit. delavnica LENART 92

Delavnica je tekla v okviru Univerze v Ljubljani, Šole za

arhitekturo in Zveze kulturnih organizacij iz Lenarta kot

študentska akcija ozaveščanja ljudi, dokumentiranja

vernakularne arhitekture in pridobivanja idejnih projektov.

Vodja delavniceje bila ga. Vida Šavli,strokovnojoje vodil Borut

Juvanec. Mentorji so bili Zmago Jeraj, Peter Gabrijelčič, Jože

Marinko, Aleš Arih, Jelka Skalicky, Marja in IvanTušek.

Študentje naše šole: Primož Javornik, Dimitrij Jeraj, Mateja

Kaudek, Edith Kopač, Matej Štor, Tadeja Zupančič.

Teme dela so bile: Lenart mesto, Ščavnica kot krajinski park,

Zavrh vas, Cerkvenjak vas, Slovenske gorice.

Material je v arhivu JASAMA Lenart (projekti, dokumentacija),

izdana pa je bila knjižica ARHITEKTURA V KRAJINI (82

strani, s povzetki dela vseh. KnjižnicaFA, Lenart).

Akcija je bila spremljana z mediji: 7 objav v tisku (Pomurski

vestnik, Novice, Ptujski tednik, Večer, Delo), 6 javljanj ali

intervjujev na radiu, 2 tv objavi (TVS1).

1993

BorutJuvanec

LENART - REMŠNIK 93

Mednarodna arhitekturna delavnica

Delavnica je potekala pod okriljem Zveze kulturnih organizacij

Lenart in v organizacji Univerze v Ljubljani, Šole za

arhitekturo kot študentska akcija nadaljevanja delavnice iz leta

1992.

Gospa Vida Šavli je bila organizator na lokalni ravni, strokovni
vodja pa
Borut Juvanec.

Mentorji so bili Jože Marinko, Anka Krašna Maribor, Konrad
Kranjc MB, Martina Golja MB, Herbert Krappinger Celovec A,
Peter Fister, Hildegard Auf Franič Zagreb, Vili Premzl MB.
Sodelovali so študentje likovne pedagogike iz Maribora, slikarji -
otroci, slikarji Univerze za
tretje obdobje, študentje iz Sveučilišta
Zagreb. Študentje naše šole:

Lenart: Ana Andrejak, Primož Javornik, Dimitrij Jeraj,
Katja Juvan, Ines Kodrič, Edith Kopač, Klemen Kunaver,
Stani Lesjak, Miha Skok, Matej Štor

Remšnik: Matija Bevk, Mateja Clemente, Varja Feguš,
Gorazd Furman, Robert Klun, Lea Kovič, Tomislav Kralj,
Miha Lečnik, Sandi Pirš, Mateja Svet, Šimen Tomori, Gašper
Zalar, Gregor Žohar.

Teme so bile prenova Lenarta in Remšnika, tako odprtega
prostora kot nekaterih objektov.

Ob zaključku je bila pripravljena razstava in predstavitev v
Lenartu, delovni material hranjo v Lenartu in v Radljah ob Dravi.

Mediji so sledili akciji s štirimi objavami v dnevnikih (Novice,
Večer, Delo, Republika), radio je poročal 16 krat (MM, radio
Maribor, Radio Ljubljana), televizijski poročanji sta bili dve (Tv
M, TVS1).

1994

Peter Fister

Delavnica LOGARSKADOLINA

Delavnica "Logarska dolina" je bila organizirana 1994 kot
"poletni raziskovalni tabor zaščitene kulturne dediščine v
območju Solčave". Organizatorji so bili Zavod za varstvo
kulturne dediščine Celje, Turistično društvo in zasebnik
arhitekt Milan Kovač (arkitektkontor, Sollentuna, Švedska).
Osnovni cilj je bil raziskava, dokumentacija, analiza, razvojni in
ureditveni načrti izbranih kompleksov gorskih kmeti
j za potrebe
turizma na kmetih.

Delavnico so vodili Peter Fister, MENTORJADarko Likar in
Ljubo Lah, raziskovalka Mateja Kavčič, zunanji sodelavec
arh. Peter Rau.
Občasno so sodelovali stropkovnjaki Zavoda za
vasrtvo kulturne dediščine Celje in področne turistične zveze.
Delavnice so se udeležili naslednji slušatelji:
Goran Golubič, Krištof Koman, Janez Ažman, Anton Žižek,
Marjana Mekina, Nika Kuralt, Martina Tomšič, Barbara
Sorč, Sonja Škodnik, Mateja Kaudek, Tatjana Kerčmar,
Zorislava Fras, Albina Kaker.

Obdelane so bile naslednje domačije: Logarjeva (3 skupine),
Macesnikova (2 skupini), Podbrežnikova (1 skupina),
Klemenškova (3 skupine), cerkev v Solčavi (1 skupina).
Rezultat: načrti prenov, izhodišče za načrtno prenovo izbranih
kmetij za turizem na km
etih. Organiziranaje bilajavna tribuna,
vrsta predstavitev posebnih obrti s starimi mojstri.
V naslednjih letih je bilo gradivo in študije uporabljeno za razvoj
in obnovo posameznih domačij ali njihovih delov.

Lučka Ažman Momirski

NAJDIŠČA: ARHEOLOŠKA OBMOČJA IN MESTNI
MARGINALNI PROSTORI
Mednarodna poletna šola

Kraj in čas delavnice: Izola, Ljubljana, od 15. avgusta do 31.
avgusta 1994

Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski, Andrew
Herscher

Sponzor delavnice: Fakulteta za arhitekturo Univerze v
Ljubljani, Med
občinski zavod za varstvo naravne in kulturne
dediščine v Piranu, Open Society Fund Slovenia, Studio Graffit,
Birografika Bori, Aron fotografija in marketing, Geodetski zavod
Slovenije, Maya d.o.o., Expo art d.o.o., Delo d.d., Biring d.o.o.,
Vina Koper

Vodji in mentorja delavnice: Lučka Ažman Momirski, Andrew
Herscher

Študentje: SandraBanfi, EdihKopač, Mateja Šuligoj, Igor Volk.
Tema delavnice: Osnovno vodilo poletne šole je bilo prenos
arheoloških analiz na kraje, ki so navidezno prazni, in uporaba
dogn
anj teh analiz kot odločilnih dejavnikov pri arhitekturnemu
zaznavanju oz. načrtovanju prostora. V prvem delu so študentje
na arhološkem najdišču v Simonovem zalivu pri Izoli spoznali
terenski arheološki proces in prakso, ter postopek
dokumentiranja v arh
ologiji. V drugem delu so si na podlagi
opazovanja in izkušenj iz prvega tedna zamislili predloge
posegov na degradiranih urbanih območjih v Ljubljani. Predloge
posegov je potrebno razumeti kot poskuse, ki želijo demonstrirati
načine, kako arheološki prost
or (najdišče) in arheološke metode
vplivajo na arhitekturo. Istočasno pa lahko ti projekti razkrijejo
probleme na poseben način in opozorijo na drugačno
razmišljanje o prostoru - najdišču, ne glede na to ali je ta prostor
arheološko ali arhitekturno 'najdi
šče'.

Rezultati dela: razstava od 8. septembra do 24. septembra 1994 v
Kulturno-informacijskemu centru Križanke, Trg francoske
revolucije 7, Ljubljana

Odmevi: Republika leto III,št. 263,str. 18/2, nedeja,25.9.1994;
Republika leto III, št. 263, str. 18,
nedelja, 25.9.1994; Slovenec
leto LXXVIII, št. 219, str. 12/2, četrtek, 22.9.1994; Slovenec leto
LXXVIII, št. 212, str. 9, torek, 13.9.1994; Delo leto XXXVI, št.
208, str. 6, četrtek, 8.9.1994; Dnevnik, leto XVL, št. 241, str. 9,
torek, 5.9.1995; Delo l
eto XXXVII, št. 202, str. 8, petek,
1.9.1995; Republika leto IV, št. 239, str. 12, petek, 1.9.1995;
Slovenec leto LXXIX, št. 202, str. 8, petek, 1.9.1995.

Peter Fister

RAZISKAVE, DOKUMENTACIJA, PRENOVA
CERKVENE ARHITEKTURE NA SLOVENSKEM
1992/1993/1994

Delavnica je tekla v dogovoru z nadškofijskim ordinariatom,
vsemi ZVNKD v Sloveniji in pristojnimi župnijskimi uradi pod
strokovnim
vodstvom Fakultete za arhitekturo UL.
Posamezne organizirane skupine študentov so pod strokovnim
vodstvom Petra Fistra in mentorjem Darkom Likarjem
obravnavale, dokumentirale, ovrednotile in izdelale
prenovitvene študije tisih cerkvenih stavb, ki so jih izbrali na
regionalnih Zavodih za varstvo naravne in kutlurne dediščine
skupaj zupraviteljitehstavb.

Sodelovali so strokovnjaki konzervatorji, umetnostni
zgodovinarji in zgodovinarji ter arhivarji, neposredno je
sodelovalo 105 +112 slušateljev iz četrtega letnika 1992/93 in
1993/94 Fakultete za arhitekturo,
posredno tudi dijaki
gimnatzje v Velenju.

Rezultat: obdelanihje bilo 35 + 38 (skupaj 73) cerkvenih stavb.
Vsa dokumentacija je bila posredovana lastnikom oziroma
uporabnikom, na posebno zahtevo tudi Zavodom za varstvo
kulturne dediščine. Študije so bile namenjene predvsem iskanju
možnosti za prenovo in ohranitev izbranih c
erkvenih arhitektur,
ki so bile vpisane v register zaščitene stavbne dediščine.
O delavnici je bilo nekaj prispevkov v tisku, posamezni rezultati
so bili razstavljeni na terenu, nekatere izmed študij so postale
izhodišče za dejansko prenovo. Kot poseben rezultat je potrebno
omeniti delno iz te akcije izhajajočo obsežno monografijo
avtorjev arh. Roka Polesa, um. zgod. Marjane Gmajner Korošec
in Nike Lalek "Sakralna dediščina Šaleške doline", Založba
Pozoj, Velenje 1998.

Ljubo Lah

CRPOV - KNEŽJA VAS Z MALO VASJO Arhitekturna
delavnica v okvirih izvajanja programa Celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi (CRPOV) v Sloveniji

Arhitekturna delavnica kot del razvojnega programa
obravnavanih vasi je potekala v sodelovanju med Občino
Trebnje, Ministrstvom
za kmetijstvo gospodarstvo in prehrano in
Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Cilj delavnice je bila arhitekturna in ureditvena interpretacija
načrtovanega celostnega razvoja vasi, kije zajemal tudi socialni
in gospodarski razvoj območja v prih
odnosti.
Na arhitekturni delavnici so sodelovale študentke drugega,
tretjega in četrtega letnika v šolskem letu 1994/1995:
Nina
Belopavlovič, Maja Burkeljca, Tatjana Draginc, Aleksandra
Globokar, Polona Hočevar, Alenka Pegan, Martina Rotar,
Mojca Sekulič, Natalija Molan.

Strokovno vodenje in mentorstvo s strani Fakultete za
arhitekturo:
prof. dr. Peter Fister, univ. dipl. inž. arh, asist. dr.
Ljubo Lah, univ. dipl. inž. arh.

Koordinacija s strani Občino Trebnje: dr. Marko Koščak,
Koordinacija s strani Ministrstava za kmetijstvo gospodarstvo in
prehrano:
Janja Kokolj,

Skupaj dogovorjene teme arhitekturne delavnice so obravnavale:

- študijo ureditve domačije misijonarja in jezikoslovca Friderika
IrenejaBarage (1797 - 1868) v Mali vasi

- študija prenove nekdanje šole v gostilno z vaško trgovino in
stanovanjem

- predlog preureditve gospodarskega poslopja domačije v
trgovino s posebno obliko ponudbe

- študijo celovite zunanje ureditve naselja - aksonometrični
prikaz

- študijo predlagane ureditve naseja s prikazom v sekvenčnih
pogledih v perpektivi

- študijo ureditve naselja s prikazom pogleda z glavne vaške ceste

- študije ureditve izbranih domačij z dopolnilnimi dejavnostmi
Gradivo arhitekturne delavnice je bilo predano pogodbenemu
naročniku. Ob tem je bila pripravljena tudi razstava (12 panojev)
z naslovom: "Vas in pokrajina". Razstava je bila ob tednu Zvezne
dežele Bavarske v Ljubljani postavljena v predverju
Cankarjevega doma v Ljubljani, 6. - 10. 1995, pod kozolcem v
Knežji vasi, 11. 10. 1995 in v okviru med
narodne konference
Alpe Jadran v Gozdu Martuljku, 12. 10. 1996. Rezultati
delavnice so promocijsko predstavljeni v publicirani barvni
zloženki programov CRPOV na 15-ih staneh.

Rezultati delavnice so bili večkrat vključeni v poročanje medijev
in v strokovne prispevke različnih avtorjev.

Peter Gabrijelčič
NOVO MESTO 1996
Mednarodna urbanistična delavnica

Delavnica Novo mesto se je odvijala pod organizacijskim
vodstvom Občine Novo mesto, pod okriljem Ministrstva RS
za okolje in prostor Urad za prostorsko planiranje.

Organizacija izvedbe delavnice je bila vodena s strani
organizacijskega odbora: mag. Vladimir Mušič, Miha Kos,
Mojca Klemenčič, Bogdana Dražič, Drago Kos, Ivan Hrovatič.
Odgovorni predstavnik s strani Občine Novo mesto je bila
Bogdana Dražič. Delo je potekalo v okviru projektantskih skupin
z mednarodno udeležbo: Urbanistični inštitut RS - Ivan Stanič;
Panprostor, d.o.o. - Andrej Prelovšek, Matjaž Acceto;
Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo - prof. mag. Peter
Gabrijelčič;
Marjan Lapajne, Danilo Lapajne, Dušan Blatnik;
dr. Davorin Gazvoda, mag. Jelka Hudoklin; Arhitektonski
fakultet u Zagrebu, Sveučilište u Zagrebu - prof. dr. Ante
MarojevićUzelac, doc. dr. Sonja Jurković, DraženArbutina.
Sodelovali so naslednji študentje Fakultete za arhitekturo: Grega
Bizjak, Elizabeta Hostnik, Tomaž Slak.

Delavnica "Prostorska ureditev vzhodnega dela Novega mesta"
je bila usmerjena v reševanje ključnih problemov, ugotovljenih
pri pripravi projektov avtoceste in urbanistične zasnove Novega
mesta ter v oblikovanje bodoče prostorske podobe Novegamesta.
Rezultati delavnice so bili sledeči:

glavno izhodišče za izdelavo prometne študije Novega mesta ter
oblikovanje primarnega cestnega omrežja, vključno s
priključkom na avtocesto; strokovne podlage za izdelavo
prostorskih izvedbenih aktov v vzhodnem delu Novega mesta;
prispevek k razreševanju problematike stavbnih zemljišč;
usmeritve za bolj uspešno vključevanje javnosti v proces
prostorskega in urbanističnega načrtovanja.
Zaključki in predstavitev dela na delavnici so zbrani v delovnem
poročilu. V času poteka delavnice so bile večkratne vmesne
predstavitve dela ter organizirana razstava ob zaključku dela.
Akcija je bila spremljana z lokalnimi mediji: v tisku, na radiu ter
na lokalni kabelski televiziji.

Delavnica Novo mesto je predstavljena v zborniku: Ažman-
Momirski, Lučka (ur.). Urbanistične delavnice in natečaji: orodje
v urbanističnem načrtovanju: zbornik urbanističnih delavnic in
natečaja v letu 1996: posvet ob Svetovnem dnevu urbanizma in
Svetovn
em dnevu Habitata, Brdo pri Kranju, 12. november 1997.
Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za
prostorsko planiranje, 1997.

Peter Gabrijelčič
ROGAŠKA SLATINA 1996
Urbanistična delavnica

Delavnica Rogaška Slatina se je odvijala v medsebojnem
sodelovanju med Občino Rogaška Slatina, API Biro za
projektiranje ter
Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo,
pod okriljem Ministrstva RS za okolje in prostor Urad za
prostorsko planiranje.

Organizacija izvedbe delavnice je bila vodena s strani

organizacijskega odbora: predsednik mag. Branko Kidrič, župan,
prof. mag. Peter Gabrijelčič, Uroš Birsa in delovnega telesa:
Uroš Birsa, Živa Deu, Vlado Kučan, prof. mag. Peter Gabrijelčič.
Mentorji so bili predstavniki Univerze v Ljubljani, Fakultete za
arhitekturo: prof. mag. Peter Gabrijelčič (s Špelo Hudnik),
prof. Janez Koželj, prof. dr. Aleš Vodopivec, prof. Vojteh
Ravnikar;
in Universita G.D'Annunzio, Facolta di Architettura
Pescara: Carmen Andriani, Aldo Aymonino, Giuseppe Barbieri,
Federico Bilo', Rosa Branciarolli, Ilvi Capanna, Giangiacomo
D'Ardia, Ludovico Micara, Roberto Mascarucci, Carlo Pozzi,
Piero Rovigatti.

1995 1996

Sodelovali so študentje Fakultete za arhitekturo, Ljubljane in
Facolta di Architettura, Pescara. FA so zastopali naslednji
študentje:

Nevenka Grubješič, Maja Slapernik, Tanja Košuta, Domen
Mozetič, Lara Rojac, Urška Mužina, Andreja Repše, Nataša
Semenič, Robert Klun, Gašper Demšar, Jure Balentin,
Marko Apollonio, Alenka Kragelj, Anže Zalaznik
Delavnica "Elementi mestnega načrta Rogaške Slatine" je bila
usmerjena v raziskovanje vpliva sprememb urbanih struktur na
dosedanji koncept razvoja mesta z vidika prenove mesta in
kontinuiranega prehoda iz ruralnega v urbani prostor.
Deloje potekalo v štirih sklopih s poudarkom na dveh osrednjih v
obliki petdnevnih in štiridnevnih delavnic, ki so se odvjale v
kraju samem.

Rezultati delavnice so bili sledeči:

izdelava metodologije za pripravo mestnega načrta z
ilustrativnim predlogom možne rešitve; izdelava strokovnih
podlag prostorskih aktov za razpravo in potrditev v okviru
Občinskega sveta Občine Rogaška Slatina.
Zaključki in predstavitev dela na delavnici so zbrani v delovnem
poročilu. V času poteka delavnice so bile večkrante vmesne
predstavitve dela ter organizirana razstava ob zaključku dela.
Akcija je bila spremljana z lokalnimi mediji: v tisku, na radiu ter
na lokalni kabelski televiziji.

Delavnica Rogaška Slatina je predstavljena v zborniku: Ažman-
Momirski, Lučka (ur.). Urbanistične delavnice in natečaji: orodje
v urbanističnem načrtovanju : zbornik urbanističnih delavnic in
natečaja v letu 1996 : posvet ob Svetovnem dnevu urbanizma in
Svetovnem dnevu Habitata, Brdo pri Kranju, 12. november 1997.
Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za
prostorsko planiranje, 1997.

1997

Lučka Ažman Momirski

DILEME IN STRATEGIJE V IZOLI II:

urejanje vplivnega območja prometnih in drugih sistemov

državnega in mednarodnega pomena

Mednarodna urbanistična delavnica

Kraj in čas delavnice: Izola, od 24. septembra do 28. septembra
1997

Strokovna priprava delavnice: Lučka Ažman Momirski, Jana
Gojanović Purger

Investitor delavnice: Občina Izola, Urad RS za prostorsko
planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko
Predstavitev posameznih problemov: Marjan Babič, Ivan
Đurkov, Jana Gojanović Purger, Tomaž Guzelj, Gorazd Kobal,
Jasna Kralj Pavlovec, Slavko Mezek, Mirjam Požeš, Aleš
Prinčič, Barbara Radovan, Maarten Struijs, Aleš Šarec, Ida Šubic,
Prometni inšpektorat in pomorska policija UNZ Koper, Uprava
RS za pomorstvo - izpostava Izola, Fakulteta za promet in
pomorstvo Portorož

Mentorji:

Ustvarjanje identitete: Sonja Jurković

Mreže: Gorazd Kobal

Dileme in strategije: Ivan Stanič

Izola, mesto dveh zgodb...: Maarten Strujs

Študentje:

Ustvarjanje identitete: Mirko Buvinić, Iva Domanovac, Maja
Furlan Zimmermann

Mreže: Edith Kopač, Alen Pušpan, Barbara Šešek

Dileme in strategije: Lenka Kavčič, Mitja Pavlin, Mateja

Podgoršek

Izola, mesto dveh zgodb...: Blaž Križnik, Iva Gajšak, Sanja
Gašparović

Tema delavnice: Reševanje prometnih problemov in vplivov teh
rešitev na prostor mesta
Izole je mogoče razumeti z različnih
stališč:

- pretanjenega razumevanja krajinskih vrednot v prostoru,

- pomanjkljivih konceptov javnega prometa in drugačnih
potekov cestne infrastrukture,

- pomembnosti povezovanja zaledja z obmorskim delom,

- analitičnim razrezom slovenske obale in določitvijo njene
kritične točke v vzhodnem delu izolskega amfiteatra.
Rezultati dela: razstava v Galeriji Insula od 21. novembra 1997
do 10. decembra 1997.

BorutJuvanec
LENART 97

3. arhitekturna delavnica

Deloje teklo v okviru JASAME d.o.o. Lenart (v imenu ZKO
Lenart in Krajevnih skupnosti Benedikt, Jurovski dol, Voličina,
Lenart) v strokovni organizaciji
Univerze v Ljubljani,
Fakultete za arhitekturo
kot akcja za ureditev prostora
nekaterih vasi in mesta Lenart.

Organizacijski vodja je bila ga. Vida Šavli, strokovno je vodil
Borut Juvanec. Mentorji so bili Igor Kalčič, Matej Štor,
Dimitrjj Jeraj s Tehniške fakultete iz Maribora.
Študentje naše šole so bili:

Matej Andjelič, Damjan Bastič, Miha Čebulj, Borut Ferjan,
Samo Ferjan, Damjan Kopač, Andraž Kožar, Klemen
Kunaver, Sandi Lalič, Joni Prinčič, Primož Rappl, Miha

Skok, Lucijan Šifrer, Borut Šoba, Tomaž Šuln, Igor Šurlan,
Domen Zupančič, Matej Živič

Teme dela so bile ureditve trga in športnega centra v Lenartu,
osredn
ja dela vasi v benediktu in v Jurovskem dolu ter osrčje vasi,
ureditev znamenj in domačije na Zavrhu.
Ves delovni material hranijo v Lenartu, pripravljena sta bili
razstava in zgibanka.

Peter Marolt
LENDAVA 97

Urbanistično arhitekturna delavnica
Študentsko delavnico slušateljev Seminarja 12 Fakultete za
arhitekturo Univerze v Ljubljani
smo organizirali leta 1997.
Sodelujoče je povezal domačin
Robert Recek. Delo je potekalo
pod okriljem
Ministrstva za okolje in prostor, Občine
Lendava, ŠOU-a Ljubljana.
Izvedbo in predstavitev projekta so
omogočili tudi
Galerija - muzej Lendava in podjetji
Gradbenik ter Varis iz Lendave. V mentorski skupini so
sodelovali: doc. dr.
Igor Kalčič, Peter Marolt (mentor,
oblikovalec in avtor postavitve razstave),
Jasna Kralj Pavlovec.
Kot konzultanti so sodelovali prof. dr. Borut Juvanec, mag.
Andrej Cvar in Igor Toš. Sodelujoči študentje FA:
Denis Bolič, Jurij Kocuvan, Vita Korinšek, Maja Evelyn
Kragelj, Nika Kuralt, Žiga Logonder, Barbara Mušič,
Alenka Močnik, Robert Recek, Primož Roškar, Laura
Stegnar, Vlasta Šolar
Sodelovali so tudi študentje iz Gradca.

Cilj delavnice je bil vrniti mestne površine meščanom Lendave.
Delavnica je uvedla novo prometno ureditev centra Lendave,
vzpostavila nov center na potezi novi Kulturni dom - Cerkev Sv.
Katarine - Lendavski grad. Mestu je vrnila trg, ulico, javne
površine, sejemski prostor, pa tudi domačnost, varnost.
Izpostavila je problem kulturne in s tem tudi arhitekturne
dediščine ter nadaljnje posege vanjo.

Rezultati so bili predstavljeni na razstavi na Gradu Lendava,

projekti zbrani v knjigo in oddani naročnikom, zainteresiranim
na področju kulture in sponzorjem. Predstavitev je bila podprta
s tiskanimi mediji, radiem in televizijo.

1998

Ljubo Lah

ARHITEKTURNO DOKUMENTIRANJE OBJEKTOV V
OKVIRU POPOTRESNE OBNOVE POSOČJA V LETU
1998

Fakulteta za arhitekturo je bila kot pogodbeni partner vključena v
formiranje, vodenje in delo Državne tehnične pisarne pri
popotresni obnovi Posočja v letu 1998. Pisarno je ustanovila
Vlada Republike Slovenije kot obliko organizirane pomoči
države pri odpravljanju posledic potresa in ob hkratnem
spodbujanju razvoja v potresu prizadetega območja.
Del te organizirane pomoči je predstavljalo tudi delo študentov
arhitekture, ki so bili vključeni v prilagojeno dokumentiranje v
potresu prizadetega stavbnega fonda. Delo posameznih skupin,
ki so štele od 13 do 35 študentov, je potekalo ves čas od 27. maja
do 21. avgusta leta 1998. V akciji je sodelovalo skupno 255
študentov v trinajstih skupinah, ki so po en teden opravl
jale delo
na terenu. Za potrebe Državne tehnične pisarne je bilo
dokumentiranih prek 550 stavbnih enot oziroma stavbnih
kompleksov v Posočju.

Pri precej nevarnem delu so sodelovali predvsem študentje
tretjega in četrtega letnika v šolskem letu 1997/1998. Srečno seje
razpletlo...

Koordiniranje, strokovno vodenje in mentorstvo s strani

Fakultete za arhitekturo:

asist. dr. Ljubo Lah, univ. dipl. inž. arh.

Pomoč pri vodenju: asist. Matej Štor, univ. dipl. inž. arh (dve

skupini študentov), asist. mag.Tadej Glažar, univ. dipl. inž. arh

(ena skupina študentov).

Dokumentarno gradivo je služilo kot osnova za pripravo
različnih projektov sanacije in je v obliki načrtov in projektne
dokumentacije hranjeno v arhivu Državne tehnične pisarne ter
deloma tudi na Fakulteti za
arhitekturo.

Akcija je bila, kot vsa dogajanja pri popotresni obnovi Posočja,
spremljana in dokumentirana v medijih.
Sodelujoči študentje:

Boštjan Bugarič
Ksenija Buh
Karmen Celarec
Katja Cimperman
Adrijan Cingerle
Špela Colja
Marko Coloni
Lovrenc Cvetko
Manca Cvetko
Danijel Čelig
Staša Čeligoj
Barbara Černe
Samo Česnik
Katarina Djaniš
Gregor Dobernik
Tomaž Dobravc
Nives Dobronič
Aleksandra Dolenec
Igor Dragišič
Sintija Draksler
Vesna Drnovšek
Meta Eržen
Miran Eržen
Robert Evačič
Tomaž Feguš - Popek
Marjeta Fendre
Matjaž Ferenc
Borut Ferjan
Miha Ferkov

Ana Ahčin
Mateja Avsec
Jasna Bajlo
Simon Bajt
Jure Balentin
Damjan Bastič
Alen Bauer
Gordana Bence
Rok Benda
Tomaž Berčič
Tomaž Berkopec
Gregor Bernard
Neda Beseničar
Špela Bevc
Nejc Bevk
Maja Bezovšek
Breda Bizjak
Janez Bizjak
Sašo Bleiweiss
Igor Bokovič
Niki Bonetti
Peter Borko
Jana Braniselj
Savo Bremec
Črt Breskvar
Eva Brezar
Matjaž Brglez
Andrej Bricelj
Marija Brlec

AR

2oo2 / 2

Petra Škufca

Marko Vidmar

Borut Šoba

Janez Vidrih

Igor Šoković

Klemen Vodnik

Primož Špacapan

Ajda Vogelnik - Saje

Nataša Špilak

Tilen Vogelnik

Špela Štern

Simon Vošnjak

Tomaž Štruc

Vesna Vraničar

Martina Tepina

Gašper Zalar

Petra Tomc

Petra Zamljen

Neža Tomori

Mateja Zanoškar

Grega Tramte

Primož Zupan

Andreja Troha

Ana Zupančič

Marko Tul

Tadej Žavcer

Katjuša Valentinčič

Meta Žebre

Matej Valič

Vesna Žegarac

Neža Vavken

Maja Žitnik

Barbara Vec

Maša Živec

Andrej Vernik

Rok Žnidaršič

Špela Veronik

Tina Žumer

Lučka Ažman Momirski

FLOWS IN THE NORTHERN ADRIATIC

Mednarodna delavnica v okviru evropskega projekta Coast

Wise Europe

Kraj in čas delavnice: Izola, Rovinj, Benetke, od 15juljado 27.
julija 1998

Organizacija delavnice: koordinator Lučka Ažman Momirski
Posamezni organizacijske skupine po fakultetah: Fakulteta
za arhitekturo, Univerza v Ljubljani:
Jasna Kralj Pavlovec,
Robert Evačič, Blaž Križnik, Bojan Pavšek;
Arhitektonski
fakultet, Sveučilište u Zagrebu:
Sonja Jurković, Mirko Buvinić,
Maja Furlan Zimmermann, Sanja Gašparovič;
Academy of
Architecture and Urban Planning RAG, Rotterdam:
Jan
Duursma, Guus Vreeburg, Frank van Stein, Christiaan Wei
ler;
Istituto Universitario di Architettura de Venezia: Anna
Marson, Marco Venturi.

Investitor delavnice: Občina Izola, Občina Rovinj, Urad RS za
prostorsko planiranje, Ministrstvo za okje, prostor in energetiko,
Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške, Royal
Netherlands Embassy, Dunaj.

Mentorji: Flows of public spaces: Tihomir Jukić, Ivan Stanič
Flows of winds and water: Maarten Struijs, Guus Vreeburg,
Lučka Ažman Momirski
Flows of young tourism's: Jesenko
Horvat, HülyaYürekli
Flows of knots and nets: Marco Venturi,
Renata Waldgoni

Študentje: Flows of public spaces: Claudia Csepan, Thorsten
Diekmann, Yonca Ersin, Robert Evačič, Katarina Konda, Alenka
Korenjak, Vivian Ooms, Soner Sahin, Ilone Slump.
Flows of
winds and water:
Petra Kohlenprath, Claudia Linders, Tina
Malinger, Davorin Počivalšek, Marko Pretnar, Pinar Seyrek,
Ramiz Mete Sönmez, Fatma Neyran Turan.
Flows of young
tourism's:
Jan Hendrik Bos, Burcu Gülmen, Arjen van
Hartingsveldt, Robert Mordyck, Boštjan Peršoja, Nilüfer
Sagalar.
Flows of knots and nets: Nada Burić, Kristjan
Macchiut, Barbara Mušič, Taylan Özgür Polat, Sarah Potočnik,
Jana Puž, Senada Sejfo, ZehraTonbul.

Tema delavnice: Politične in ekonomske spremembe v 90. letih
20. stoletja v Evropi in še posebno v novo nastalih državah so
okrepile ideje o regijah oziroma tudi o severno jadranski regiji.
Izziv delavnice je bil poiskati prostorske rešitve za obvladovanje
vplivov, ki so posledica delitev zaradi nacionalnih meja med
Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Hkrati naj bi udeleže
nci razumevali
morje kot osnovni povezovalni element regije. Izhodišča
razmišljanj so bila povezana s primerjavami problemov in rešitev
v treh mestih regije: Izolo, Rovinjem in Benetkami.
Mednarodne delavnice, med katere sodi Flows 98, so bile ključni

Janez Marn
Nataša Marš
Branka Matjašič
Mojca Maučec
Gašper Medvešček
Janja Merše
Tomaž Mesarič
Aleš Mirnik
Mirela Mlinar
Urban Modic
Dušan Moll
Maja Moravec
Domen Mozetič
Gašper Mrak
Nataša Mrkonjič
Barbara Mušič
Babič Natalija
Matej Novak
Jurij Ojsteršek
Sani Okretič
Artur Olaj
Petra Ostanek
Sabina Ostaševski
Peter Pangos
Sanja Pavičič
Klemen Pavlin
Pia Pavlin
Ana - Marija Petrič
Mitja Pikl
Andrej Pilih
Ksenija Pirc
Davorin Počivašek
Urša Podlipnik
Tanja Polenec
Marko Porenta
Vesna Požek
Tinka Prekovič
Tanja Prelovšek
Nika Prešern
Marko Pretnar
Karmen Prhat
Iztok Prosen
Robert Prulc
Anita Pučko
Uroš Pust
Jana Puž
Tanja Radej
Suzana Rajh
Barbara Rakovec
Kristina Rakušček
Saša Repe
Saša Robič
Bojana Ropoša
Barbara Rozman
Primož Rožkar
Andrej Ručigaj
Tina Rugelj
Polona Ruparčič
Katarina Rupnik
Igor Sapač
Roman Savkovič
Marko Selan
Miha Skok
Tina Smrekar
Tina Steiner
Lorenka Stropnik
Ana Struna
Breda Sturm
Mario Šargač
Sabina Šemrl
Tjaša Šemrov
Tadeja Šepec
Nada Šerbelj
Tea Šifrer
Simon Šimenc
Petra Šimnovec
Ines Šimunič
Sanja Škrinjar

Primož Fijavž
Vanja Fink
Luka Florjanc
Katarina Florjančič
Jaka Fon
Aleš Fortuna
Matevž Frančič
Tamara Furlan
Tea Gaber
David Gabrovec
Vesna Gantar
Damijan Gašparič
Rok Gerbec
Domen Gerkšič
Matej Gojčič
Matejka Goršek
Miha Goršič
Mojca Gros
Nevenka Grubješič
Martin Gvardijančič
Lucija Herlec
Gregor Hernah
Primož Hočevar
Matej Höfler
David Hosta
Malina Hrgar
Boštjan Hvala
Dejan Jakhel
Tomaž Jaklič
Leon Jaklovič
Urša Jazbinšek
Emir Jelkić
Tina Jerabek
Špela Jerin
Matej Kainz
Peter Kapun
Katarina Kern
Boštjan Kikelj
Vid Klančar
Robert Klun
Mojca Kocbek
Maja Kocjan
Krištof Koman
Lavro Komloš
Katarina Konda
Natalija Koranter
Ivan Kos
Tomaž Košat
Monika Kovač
Martina Kozjan
Irena Kozjek
Maja Kragelj
Simona Krapež
David Kravanja
Mateja Kregar
Mihaela Krevh
Samo Kristan
Matjaž Križman
Jernej Lampič
Daniela Lauks
Ursula Lavrenčič
Aljaž Lavrič
Nataša Leban
Mojca Lenart
Sabina Les
Špela Leskovic
Peter Ličen
Andrejka Likar
Marjan Lipičar
Katja Lipičnik
Luka Lobe
Andrej Logar
Miha Lovše
Miha Maček
Andrej Mahovič
Tomaž Marc
Mojca Markič
Anton Marn

del mednarodnega projekta Coast Wise Europe. Slednji se je
pričel kot eksperiment v izobraževanju arhitektov, v katerem je
sodelovalo 21 arhitekturnih šol iz enaindvajsetih evropskih
držav.

Rezultati dela: zaključna razstava Flows 98 dne 27. julija 1998
na stari ž
elezniški postaji v Rovinju; razstava v prostorih
Zajednice Talijana Rovinj od 5. septembra do 19. septembra 1998
v Rovinju; razstava v Kulturnem domu v Izoli od 25. novembra
1998 do 4. decembra 1998; razstava v razstavnem kontejnerju
Coast Wise Europe na Expu 1998 v Lisboni od 15. septembra
1998 do 17. septembra 1998.

Odmevi: Mandrač številka 272,2.7.1998; Mandrač številka 273,
9.7.1998, Mandrač številka 275, 23.7.1998; Mandrač številka
276, 30.7.1998; Delo str. 9, torek, 1.12.1998, Urbani izziv letnik
9,
št. 2, stran 104 107, leto 1998.

Peter Fister, Roy Eugen Graham
PILOTNI PROJEKT NAČRTA REVITALIZACIJE
STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE
Mednarodna delavnica

Mednarodna delavnica "Pilotni projekt načrta revitalizacije
starega mestnega jedra Škofje Loke" je potekala v letih 1997
in 1998 kot posebna raziskovalna naloga, ki naj bi razvila
novo metodologijo načrtovanja prenov starih mestnih jeder.
Naročniki so bili Council of Europe (Svet Evrope - Komisija
za kulturno dediščino), MOP RS, Občina Škofja Loka.
Organizirano je bilo več delavnic, v katerih so vedno sodelovali
študentje arhitekture. Vse delavnice in raziskovalni projekt so bili
v okviru
Fakultete za arhitekturo UL, vodila sta jih Peter
Fister
in Roy Eugen Graham, profesor s Catholic University of
Washington ter Unescov izvedenec za prenovo mestnih jeder.
Mentorja sta bila
Darko Likar in Ljubo Lah. Kot posebni
strokovni sodelavci so bili Danijela Tomšič (dir. Uprave za
varstvo kult. dediščine Piran), dr. France Štukl (Arhiv Škofja
Loka), Mateja Dolenc Hafner (Obč. Škofja Loka), dr. Živa Deu
(MOP RS), arh. Vili Eržen (Obč. Škofja Loka) in drugi. Posebne
strokovne svetovalce je večkrat delegiral tudi Svet Evrope,
prihajali so iz 8 držav EU.
Vdelavnici so sodelovali naslednji študentje:
Rebeka Bučinel, Blaž Budja, Lidija Dragišič, Ana Hawlina,
Melita Jurak, Vid Klančar, Borut Košenina, Eva Križaj,
Mojca Pečnik, Maja Pisanec, Jasna Rupar, Sandra Šterpin,
SandiTrajkov.

Izdelali so vrsto analiz in pripravili alternativne predloge za

reševanje neposredne prenove starega mestnega jedra kot tudi
nujne povezave z ostalimi razvojnimi načrti mesta Škofje Loke.
Organizranih je bilo več posebnih delavnic s prebivalci, z
izbranimi skupinami meščanov, politiki in strokovnjaki, rezultat
i
pa so bili predstavljeni tako na posebnih razstavah v Škofji Loki
kot v različnih slovenskih medijih. Posebne predstavitve so bile
tudi na mednarodni ravni: na kongresu ICOMOSa 2000 v
Braziliji, na Unescovem centru ICCROM leta 2001 v Rimu, v
okviru medna
rodne delavnice Re Urban Mobil (5. okvirni
evropski program) v letu 2002 v Leipzigu itd.
Rezultati so zlasti pomembni kot izhodišče za nadgradnjo v
splošno metodologijo načrtovanja in uveljavljanja prenove.
Zaključna študija je postala vzorec za slovenski prostor,
strokovna osnova za načrtovanje razvoja mesta Škofje Loke in
nov doprinos k nastajanju sodobne metodologije načrtovanja
trajnostnega razvoja in integralnega varovanja stavbne dediščine
v evropskem okolju. Delavnica je dosegla največji možen uspeh
doma in v mednarodnem prostoru.

1999

BorutJuvanec
BRATISLAVA 1999
Mednarodna študentska delavnica

Delavnica je tekela v okviru Politehnike Bratislava, Fakultete za

arhitekturo in lokalnih oblasti. Namen delavnice je bil napredek

vasi in izkoriščanjemožnosti, ki se tam kažejo.

Organizacija je bila v rokah Michala Šarafina z bratislavske

univerze, mentorji pa so bili razen lokalnih strokovnjakov še

Guenter Konieczny iz Stuttgarta ter Borut Juvanec.

Študentje so bili s fakultet za arhitekturo Stuttgart, Bratislava in

Ljubljana. Naši študentjeso bili:

Sandi Lalič, Primož Rappl, Igor Šurlan

Teme dela so bile predvsem urejanje prostora: vaškega

(osrednjega trga, trga med cerkvjo in gasilnim domom),

ruralnega (ureditev jezera s športnim centrom, v povezavi z

logistiko navasi), nadgradnja občinske zgradbe, ureditev

parkovnega nasada iz prvih let prejšnjega stoletja.

Mentorji so pripravili nekaj predavanj na fakulteti in na terenu, v

mestni hiši pa so predstavitve tematike tekle z dveurnim

direktnim prenosom lokalne televizije.

Aleš Vodopivec, Tomaž Krušec

CELJE INTERPOLACIJE 1998/99 Arhitekturna delavnica
Organizacija:
Mestna občina Celje in seminar A. Vodopivec
Investitor: Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Anja
Planišček

Študentje:

BoštjanBugarič, Nina Crljenko, Polona Curk, Ana Celigoj, Staša
Celigoj, Gregor Erjavec, Lena Dolenc, Nika Grabar, Miloš Jeftič,
Miha Jenko, Blaž Kandus, Mateja Kregar, Peter Ličen, Eva
Matjašič, Gašper Medvešek, Luka Melon, Andrej Mercina,
Urban Novak, Klemen Pavlin, Žiga Predan, Nika Prešeren, Blaž
Razpotnik, Jernej Živic

Tema delavnice:

Študentje so izdelali projekte za zapolnitev vrste stavbnih vrzeli
(plombe) v srednjeveškemjedru mesta Celje.
Rezultati dela:

A. Vodopivec, 1999: Celje - Interpolacije, katalog k razstavi,
Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana
razstava injavna predstavitev študentskih del v Likovnem salonu
vCeju, 1999

Aleš Vodopivec

GROSUPLJE - UREDITEV OBMOČJA OB VSTOPU V
MESTO1998/1999 Arhitekturna delavnica
Organizacija:
Mestna občina Grosuplje in seminar A.
Vodopivec

Investitor: Mestna občina Grosuplje

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Anja
Planišček

Študentje:

Breda Bizjak, Katarina Florjančič, Aljaž Lavrič, Tinka Prekovič,
Lorenka Stropnik
Tema delavnice:

Projekti delavnice so obravnavali možnosti pozidave prostora
med Adamičevo cesto in cesto Pod gozdom z organizirano
stanovanjsko gradnjo.
Rezultati dela:

A. Vodopivec, 1999: Grosuplje - ureditev območja ob vstopu v

mesto, katalog k razstavi

razstava na Mestni občini Grosuplje leta 1999

Lučka Ažman Momirski

Mednarodna urbanistična delavnica JAVNI PROSTORI -
pogoj za transformacijo mesta

Kraj in čas delavnice: Koper, od 13. septembra do 22. septembra
1999

Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski
Investitor delavnice: Mestna Občina Koper, Urad RS za
prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in
energetiko, Tempus Phare Grant, koordinator Lučka Ažman
Momirski

Predavatelji: Lučka Ažman Momirski, Marko Brecelj, Grigor
Doytchinov, Andrea Kahn, Mirjam Požeš, Maurizio Sabini,
Maarten Struijs, Daniela Tomšič, Damijan Vremec, Neva Zajc,
PaolaYacoub
Mentorji:

PublicspacesofKoper:Andrea Khan, PaolaYacoub
A dream comes true: Grigor Doytchinov, Annegrette Hohmann
- Vogrin, Mirko Mršnik

Big Koper: Maarten Struijs, Maarten Stuijs, Ivan Stanič, Wilke

Diekema, Annet Tijhuis, Heinrich Jennes

Študentje:

Public spaces of Koper: Nada Burić, Harry den Hartog, Amer
Al-hassan, Branka Juras, H
ugo Lammerlink
Adream comes true: Carsten Wiertlewski, Linda van Breukelen
Big Koper: Bojan Mahmet, Adnan Mehmedić, Bojan Pavšek,
Črtomir Reberšak

Tema delavnice: Cilj delavnice je bil definiranje lokacij, ki imajo
ambientalen, socialen, simbolični ali kakšen drug potencial v
mestu Koper, izboljšanje njihove oblikovanosti in iskanje načina
poudarjanja edinstvenih in reprezentativnih prostorov v Kopru.
Pri tem smo izpostavili:
pojmovanje javnih prostorov v
srednjeevropski regiji, diferenciacijo javnih pro
storov glede na
socialno okolje in pomembnost lege v mestu, nastanek in obstoj
javnih prostorov v pristanišču,
vprašanje dostopnosti varnosti
javnih prostorov.

Rezultati dela: razstava v Pokrajinskem muzeju v Kopru od 26.
novembra 1999 do 6. decembra 1999.

Odmevi: Delo, Dnevnik, Primorske novice, radio, TV Koper,
RTV Ljubljana

Peter Gabrijelčič
MARIBOR VZHOD, 1998/99
Urbanistično-arhitekturna delavnica

Urbanistično-arhitekturna delavnica "Maribor vzhod" je
potekala v organizacija DAM-a (Društva arhitektov Maribor),
pod vodstvom U. Lobnika. Vabljene skupine s
Univerze v
Ljubljani, Fakultete za arhitekturo
ter posamezni arhitekti so
obravnavali sedem različnih območij vzhodnega dela Maribora.
Delo je potekalo v Ljubljani in Mariboru, z vmesnimi
predstavitvami in predavanj gostujočih profesorjev ter
strokovnjakov, povezanih s tematiko. Organizirana so bila
srečanja s predstavniki strokovnih služb, projektnimi in
načrtovalskimi organizacijami, prebivalci, potencialnimi
investitorji. Med procesom so se odvijala tudi različna strokovna
predavanja
(J. Koželj, P. Gabrijelčič, T. Zancanella, N. Korpnik,
team A-A. Missoni,C. Andexer, A. S. Ostan, I. Zorko)

Skupina 7 pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča je

obravnavala širše območje predvidene avtocestne trase tik ob
dravskem kanalu. Sestavljali so je sledeči študentje:
Borko Peter, Lenart Mojca, Možina Vid, Ostanek Petra
Skupina je obdelovala površine, ki so v večjem delu izven
predlaganega ureditvenega območja naselja mesta Maribor.
Namen naloge je bila preveritev prostorskih konceptov ter
oblikovanje predlogov scenarijev prost
orskega razvoja mesta v
avtocestnem vplivnem pasu.

Rezultat delavnice poudarja pomen razvoja različnih vrst
komunikacijskih tehnologij, s katerimi se oblikuje ob konceptu
velikih metropolitanskih regij tudi kot koncept "difuzne krajine",
v kateri se vzpostavljajo na avtocestnem obroču močni razvojni
generatorji. Nova nastajaoča prostorska organiziranost ni
kaotični nered, pač pa nov, kompleksen in prostorsko
nezaključen urbani sistem, ki temelji na mobilnosti in povečani
prostorski in telekomunikacijski d
ostopnosti, na individualnosti
in svobodi odločitev posameznika.

Ob koncu delavnice je bila v Mariboru organizirana javna
predstavitev, soočenje sodelujočih s predstavniki mesta, okrogla
miza ter razstava. Uspešni rezulati so bili povzeti tudi v tisku:
(Dnevnik, Večer, AB).

Peter Gabrijelčič, Alenka Fikfak
PESCARA1999
V. mednarodna delavnica

Mednarodna delavnica "Pescara 1999" je predstavljala
nadaljevanje sodelovanja iz leta 1997, ko je bila uspešno
izvedena ter predstavljena prva planersko-urbanistična
delavnica
Interporto-Pescara. (organizator: Universita G. D. Annunzio
Facolta di Architettura di Pescara, vabljena:
Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,
mentor: Peter
Gabrijelčič, Alenka Fikfak,
študentje: Gašper Demšar, Mojca
Lenart, Aleš Rotar)

Delo je potekalo na Universita G.D'Annunzio, Facolta di
Architettura Pescara, od 5. - 8. oktobra 1999. Povabljene skupine
so sodelovale v okviru V. mednarodnega seminarja projektiranja:
Lineare transversale - Infrastrutture, Attraversamenti e
Territori a Pescara e Montesilvano,
kjer je bilo delo usmerjeno
v iskanje urbanistično-idejnih zasnov s poudarkom na
infrastrukturnih, prostorskih silnicah ter pretoku, vplivu le-teh
elementov v širši prostor.

Delavnicaje potekala pod strokovnim vodstvom profesorajev iz
Universita di Chieti, Facolta di Architettura v Pescari, in sicer:
prof. R. Mascarucci, L. Pignatti, C. Pozzi in M. Cicchitti. V
raziskovalno delo so bile vkjucene naslednje univerze:
Univerza v Ljubljani (Slovenija), Universidad de Montevideo
(Urugvay), University of Waterloo (Kanada), Univerzitr di
Chieti
(Italija), s številnimi predstavniki: P. Gabrijelčič, R.
Haldenby, F.N. Mazzeo, M. Otero, C. Andriani, L. Angeletti, C.
Aymonino, G. Barbieri, A. Clementi, G. D'Ardia, P. Desideri, F.
Garofalo,L. Micara,L. Pignatti, C.
Pozzi, A. Purini.
Sodelovali so študentje vseh zgoraj navedenih univerz.

V skupini Pescara - la cittr tangenziale pod mentorstvom prof.
mag. Petra Gabrijelčiča in mag. Alenke Fikfak
(Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo) so bili naslednji študentje:
Mojca Lenart, Vesna Vraničar, Gašper Mrak

V okviru delavnice se je skupina predstavnikov Univerze v
Ljubljani, Fakultete za arhitekturo osredotočila na problem
prekinitve prostorskih silnic in povezav ob stari železniški progi.
Le-ta je služila kot nova hrbtenica turističnega dogajanja in
oživitve notranje strukture mesta.

Ob zaključku delavnice je bila organizirana predstavitev in
razstava v Pescari na sedežu univerze.

Kot nadaljevanje dela študentske skupine Fakultete za
arhitekturo iz Ljubljane na temo delavnice je bila leta 2001
izdelana in uspešno predstavljena diplomska naloga avtorja
BizjakGrega, z naslovom: Urbani parkv Pescari.

Peter Fister

Delavnica PRENOVA DEŽELNEGA DVORCA
Delavnica "Prenova Deželnega dvorca - rektorata Univerze v
Ljubljani" je bila v letih 1998 in 1999 zasnovana kot
podrobna dokumentacija, analiza in študija možnosti
prenove enega najpomembnejših kulturnih spomenikov v
Ljubljani.

Delavnicaje potekala kot posebna oblika sodelovanja Fakultete
za arhitekturo
v prizadevanjih, da bi po izselitvi Pravne
fakultete poslopje nekdanjega Deželnega dvorca stavba, v kateri
je ljubljanska univerza nastala, obnovilo svojo prvotno izjemno
arhitekturno podobo. Delavnico so izvedli
vodja projekta Peter
Fister (tedaj tudi prorektor UL), mentor Darko Likar,
strokovni sodelavec Borut Bezjak
in skupina študentov:
Marko Porenta, Robert Robas, Župančič Domen, Slavica
Blažič, Vesna Gantar, Peter Pangos, David Kravanja, Sanja
Škrinjar, Sabina Les, Vesna Drnovšek, Artur Olaj, Jaka Fon,
Davorin Počivavšek, Marko Pretnar, David Hosta, Damijan
Gašperič, Tamara Korečec, Barbara Mušič, Tomaž Brglez,
Jana Puž, Matej Valič, Franci Janežič, Lauro Kamloš, Larisa
Kotnik.

Prvi rezultat delavnice je bil tudi prvi podroben posnetek in
podrobna ocena stanja stav
be, vse izdelano v računalniškem
mediju. Po izdelavi več variant možne prenove, ki so jih pripravili
študentje pod vodstvom menotrjev, je bila po dokončni določitvi
programa za novo osrednjo stavbo Uiverze v Ljubljani v letu
2001 izdelana posebna študija. Taje vključevala tudi vzporedno
nastajajoče restavratorske raziskave.

Rezultat: V delavnici nastale strokovne osnove in zaključno
študijo je v celoti sprejel Upravni odbor UL, odobril pa jo je tudi
pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. Tako je bil
omogočen začetek prenove notranjosti in zunanjosti stavbe.
Rezultati so bili večkrat objavljeni v dnevnem čsopisju, na TV, v
Vestniku UL in v posebni monografiji Benedetič A.: Deželni
dvorec v Ljubljani, UL Ljubljana 2002. V oktobru 2002 je rektor
univ
erze dosežke predstavil tudi najvišjim predstavnikom države
in gospodarstva RS.

Alenka Fikfak
PREVALJE POLJE 1999
Urbanistični delavnica

Delo je potekalo v organizaciji Občine Prevalje v sodelovanju z
Ministrstvom RS za okolje in prostor, Uradom RS za prostorsko
planiranje. Program naloge je slonel na vpeljavi
interdisciplinarnega razmišljanja v urbano krajino ožjega dela
Mežiške doline na območju vstopa v mestni prostor Prevalj:
sanacija neizkoriščanega urbanega prostora v smislu dolgoročne
razvojne viz
ije mesta kot proučitev ureditve dela naselja
mestnega značaja v smeri prestrukturiranja iz lokalnega v
občinsko središče ob hkratnemurejanjujavnihpovršinvmestu.
Organizacijski in strokovni vodja delavnice je bil Borut
Bončina,
kot predstavnik lokalne skupnosti. S strani MOP
Urada RS za prostorsko planiranje je bil v delo vključen
Miha
Kos.
Mentorji so bili mag. Alenka Fikfak (skupina Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo), Urška Komac
(skupina

KKK&P), Matej Kučina (skupina Kučina&Studen), Jože
Peterkoč
(skupina Peterkoč&Zupan), Sašo A. Ostan (skupina
Odprti krog).

Vskupini pod mentorstvom A. Fikfak sobili naslednji študentje:
Jana Braniselj, Jaka Fon, Artur Olaj, Gašper Mrak
Tematika dela je bila arhitektonsko-krajinska zasnova ureditve

območja "Polje" na Prevaljah, ki predstavlja vstopni del mesta.
Prostor je bil razdeljen na tri osnovne enote: osrednji del, severna
robna površina in južna robna površina.

Delo vseh sodelujočih skupin je bilo predstavljeno v dveh delih:
avgusta 1999 in oktobra 1999, z organizirano javno
predstavitvijo, razstavo in okroglo mizo. Rezultati so
biliobjavljeni tudi na spletni strani Občine Prevalje.
Akcjaje bila spremljana predvsem z lokalnimi medji: v tisku, na
radiu ter na lokalni kabelski televiziji.

Aleš Vodopivec

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V KOPRU 1999
Arhitekturna delavnica

Organizacija: Mestna občina Koper in seminar A. Vodopivec
Investitor: Mestna občina Koper

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Anja
Planišček

Študentje:

Marko Apollonio, Breda Bizjak, Boštjan Bugaraič, Nina
Crljenko, Polona Curk, Ana Čeligoj, Staša Čeligoj, Lena Dolenc,
Grega Erjavec, Nika Grabar, Blaž Kandus, Aljaž Lavrič, Peter
Ličen, Gašper Medvešek, Luka Melon, Urban Novak, Klemen
Pavlin, Žiga Predan, Tinka Prekovič, N
ika Prešeren, Blaž
Razpotnik, Lorenka Stropnik, Jernej Živic
Tema delavnice:

Projekti delavnice so obravnavali možnosti izgradnje
visokošolskega središča v starem jedru mesta Koper.
Rezultati dela:

A. Vodopivec, 1999: Visokošolsko središče v Kopru, Mestna
občina Koper

razstava v Pretorski palači v Kopru, 1999

2000

Lučka Ažman Momirski

BREAKDOWN CITIES: pains have spaces to move in
Mednarodna delavnica

Kraj in čas delavnice: La Biennale di Venezia, 2000
Organizacija delavnice: PaolaYacoub, Michel Lasserre
Investitor delavnice: La Biennale di Venezia, 7. mednarodna
arhitekturna razstava
Avtorji:

Civil pressure: Lučka Ažman Momirski, Ivan Stanič (Ljubljana)

Spatio-temporal disruption: HaydarSadek (Beirut)

Breakdown city: Robert Fayad (Beirut)

The Jeruzalem stone by law: Eyal Weizman, Manuel Herz

(Jeruzalem)

From Arsenale di Venezia: Paola Yacoub, Michel Lasserre
(Kosovo)

Belgrade: Branka Juras (Beograd)

Tema delavnice: Vojna pospeši razvojne procese značilne za
arhitekturo in urbanizem in jih naredi razpoznavne. Cas se v vojni
zgosti. V Bejrutu je opustošenje in uničevanje potekalo
dvaindvajset let: sedemnjast let je trajala vojna in pet let rušenje
ostankov zgradb. Rekonstrukcija mesta naj bi bila končana v
prihodnjih tridesetih letih. Prehod iz porušenega
v obnovljeno
mesto bosta doživeli dve generaciji prebivalcev. Takšna
patologija ponuja priložnost za študij logike, kako se arhitektura
in mesto kot prehodni prostorski obliki, razvijata, nastajata in
propadata.

Rezultati dela: razstava na 7. mednarodni arhitekturni razstavi v
Benetkah

Lučka Ažman Momirski
BUILDING IN TRADITION
Workshop: South square.
Mednarodna delavnica

Kraj in čas delavnice: Ljubljana, 21. oktober do 28. oktober
2000

Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski
Investitor delavnice: Tempus Phare Grant, koordinator Lučka
Ažman Momirski

Mentorji: Fedja Košir, Lučka Ažman Momirski, Primož Jeza
(Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani), Jan van Heemst,
Johan de Koning, Hans Moor (vsi Acadamy of Architecture and
Urban Design, Rotterdam),
Gregor Langenbrick (Technische
UniversitaetGraz)

Študentje: Jernej Hočevar, Jure Judež, Peter Karba, Jure Kotnik,
Bor Pungerčič, Till Stropnik, Zala Petrovič Mager, Marko Wolf,
Saša Vuk, Nina Toman, Marko Korošic, Saša Marinšek, Gašper
Kociper

Kritiki: Grigor Doytchinov, Pierre Alain Croset (Technische
UniversitaetGraz)

Tema delavnice: Dodatno obliko izobraževalnega programa za
pridobitev visoke izobrazbe in naziva univerzitetni diplomiran
inženir arhitekture (u.d.i.a.) v okviru predmeta ''projektiranje in
kompozicija'' predstavlja ''delavnica'' (workshop). Cilj priprave
in izvedbe delavnice je izboljšanje kvalitete dela in rezultatov pri
predmetu ''projektiranje in kompozicija'' z vpeljevanjem
raziskovalnega pristopa k različnim strokovnim problemat
ikam.
Oblika dela v delavnici omogoča preizkus novih načinov in
metod izobraževanja študentov, seznanjanje z aktualnim
dogajanjem v strokovni praksi in mednarodno izmenjavo
mentorjev in študentov. Namen organiziranja delavnice je, da
združuje različna znan
ja, izkušnje in videnja strokovne
problematike in tako ob izrazito kritičnem odnosu do stroke
omogoča študentom razvoj lastne strokovne osebnosti.
Študentom nudi jasno primerjavo različnih delovnih metodologij
na aplikativni podlagi in njihovih zaključkov
s kreativno sintezo
ter specifičnih izrazov mentorja oziroma mentorskih skupin, s
katerimi študent razvija nalogo.
Rezultati dela: razstava seminarja september 2001.

Tomaž Novljan, Tadeja Zupančič Strojan

FROM THE FREEWAY/BEYOND URBANISM, 2000

Looking for the identity in the Rotterdam Region with the

freeway as the centre of the region

Mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica

Splošna organizacija: Academy of Architecture and Urban

Design, Rotterdam: Ewoud Netten, Jos Bosma-Mensinga, Tony

Daalmejer, Geert de Vries, Jad de Wit, organizacija za

Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo: Lučka Ažman

Momirski.

Sofinancerji: Academy of Architecture and Urban Design,
Rotterdam, Tempus Phare Grant: koordinatorica Lučka Ažman
Momirski

Predavatelji: Paul Boose, Maarten Struis, Jan de Graaf,
Mentorji delovnih skupin: A: Gregor Langenbrinck, B: Tadeja
Zupančič Strojan, C: Lorenz Promegger, D: Ron Steiner, E:
Tomaž Novljan, F: Grigor Doytchinov, G: Lučka Ažman
Momirski

Študentje iz Ljubljane, Gradca, Istanbula, New Yorka in
Rotterdama:

A: Maurits Algra, Marko Korošic, Nina Toman, Daniel
Jebbink,

B: David Baars, Gregor Košorok, Saša Vuk, Harry den
Hartog,

C: Christiaan Bruens, Tina Kobe, Taylan Ozgur Polat, Bart
van Loenhout

D: Fokke Moerel, Franci Saje, Pinar Seyrek, Carla Lensen,
E: Jeroen van Nieuwenhuizen, Jernej Černe, Blaž Križnik,
Marianne de Snoo,

F: Martijn Oosterhuis/ Renate van der Horst, Peter Sovinc,
Amer Al Hassan, Bob van der Nol,

G: Alwin Reedijk, Tanja Rus, Jan Hendrik Bos, Christine
Dijkstra.

Tema delavnice: Iskanje identitete regije Rotterdama z avtocesto
kotcentrom regije.

Rezultati dela (predstavitev): razstava in predstavitev ob
zaključku delavnice, video posnetek, publikacija (format A3)
Pomen delavnice: izobraževanje študentov.

Živa Deu
JEZERSKO

Mednarodna urbanistična delavnica
Jezersko, 23.10. 27.10.2000

Organizacija: Mednarodno arhitekturno delavnico je
organizirala občina Jezersko s sofinanciranjem Ministrstva za
okolje in prostor, Urada za prostorsko planiranje.
Strokovno vodstvo: Marko Šenk, Proloco Jezersko d.o.o. in dr.
Živ
a Deu, Fakulteta za arhitekturo.

Predavanja vabljenih ekspertov: dr. Peter Fister, Fakulteta za
arhitekturo, dr. Ignazio Vok, projektant iz Padove in Peter Glažar,
Fakulteta za arhitekturo.

Mentorji: Marko Šenk, Proloco Jezersko d.o.o. in dr. Živa Deu,
Fa
kulteta za arhitekturo, dr. Ljubo Lah, Fakulteta za arhitekturo
in Peter Šenk, projektant iz Ljubljane.

Študentje: Mojca Klopčič, Tadeja Madjaz, Andreja Ravljen,
Uroš Uršič, Nevenka Bandulič, Martin Brovž, Urška Likovič,
Janja Pelaič, Maja Pugelj, Špela Selan, Samo Cesnik, Miha
Ferkov, Nataša Mandelj, Andrej Ručigaj, Mateja Gregorič, Peter
Habjan, Tina Jelenc, ŠpelaVerovnik.

Predmet dela Oblikovanje vizije bodočega razvoja naselja
Zgorenje Jezersko, s poudarkom na podrobni ureditvi
Planšarskega jezera, ki je v zadnjem obdobju neprijazno
obremenjeno z množico dnevnih turistov.
Predstavitev rezultatov Delavnica je bila medijsko spremljana
in zaključena z javno predstavitvijo in razstavo. Gradivo je
zbrano v vezanem zvezku A4 formata.

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart

Delavnica "KRANJ" (programsko-urbanistična zasnova
povezave mestnega središča s Planino in idejna rešitev
mostu), 2001

Delo arhitekturno urbanistične delavnico Kranj je potekalo pod
okriljem mestne občine Kranj. Povabljene skupine, vse iz
Univerze v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, so bile
usmerjene v iskanje urbanistično arhitekturnih rešitev, ki bi
programsko in funkcionalno povezale oba bregova Kokre, hkrati
pa ohranile kvalitete zelenih sistemov ter vedutnih pogledov.
Delo je potekalo v treh skupinah, vse so obravnavale isto
območje, vendar z različnimi mentorji (prva skupina:
prof.
Miloš. Florijančič, Matej Blenkuš,
druga skupina: prof. mag.
Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart,
tretja skupina: prof. Vojteh
Ravnikar, Maruša Zorec).
V skupini pod mentorstvom prof.
mag. Petra Gabrijelčiča in Mojce Lenart so sodelovali naslednji
študentje:

Dušan Borak, Katja Lavriša, Janja Orel, Katarina Rustja,
Barbara Rakovec

Tema obravnave se je osredotočila na velik prostorski potencial,
ki ga nudi mestnemu razvoju obravnavano območje Save. S
predlagano novo mostno povezavo, ki jo obravnavamo kot objekt
nad reko (z vstavljenimi programi) smo vzpostavili učinkovito
programsko in funkcionalno povezavo med bregovoma, hkrati pa
ohranili nepozidanost dela pro
stora ne levem bregu Kokre, kjer se
odpira vedutni pogled na panoramo starega mesta. Kanjon Kokre
smo aktivirali kot pomemben element mestnega zelenega
sistema.

Delavnica je bila predstavljena na javni predstavitvi z razpravo na
Občini Kranj, kjer je bila oganizirana tudi razstava. Material je
predstavljen v treh skriptah formata A3, CD-ju, na 3 grafičnih
panojih (analize, načrti, 3D predstavitve) ter v obliki makete.

Aleš Vodopivec
KUBED2000
arhitekturna delavnica

Organizacija: Vaška skupnost Kubed in seminar A. Vodopivec
Investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš
Žnidaršič

Študentje:

Nina Crjenko, Gregor Erjavec, Nika Grabar, Miloš Jeftič, Mateja
Kregar, Aleš Košak, Peter Ličen, Gašper Medvešek, Niki Motoh,
Urban Novak, Daša Repe, Darko Plevnik, Mojra Vogelnik-
Škerlj, Maja Valič, Simon Vrščaj, Miha Volk, Jernej Živic

Tema delavnice:

Vaška skupnost je predlagala vrsto arhitekturnih intervencij, ki
naj bi pripomogle k oživitvi vaškega življenja.
Rezultati dela:

A. Vodopivec, 2001: Kubed - arhitekturna delavnica, Mestna
občina Koper, Koper

CIP Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

72.022.82 (497.4 KUBED)

Arhitekturna delavnica (2000; KUBED)

razstava injavna predstavitev študentskih del v Kubedu, 2001

Peter Marolt
PIVKA JUTRI
Arhitekturna delavnica Pivka

Študentsko delavnico pod strokovnim vodstvom Fakultete za
arhitekturo Univerze v Ljubljani,
dela slušateljev Seminarja

12 smo organizirali leta 2000. Delo je potekalo v sodelovanju in s
finančno podporo
Občine Pivka. Organizator, avtor, mentor,
oblikovalec panojev, zloženke in avtor post
avitve razstave je bil
Peter Marolt. Sogovornik s strani občine je bil podžupan občine,
gospod
Ernest Margon.

V mentorski skupini so sodelovali prof. dr. Vladimir Brezar,
doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt.
Na delavnici so sodelovali študentje:

Ana Cankar, Zala Petrovič Mager, Petra Zamljen, Maruša
Zupančič

Delavnica je ponudila predlog za zunanjo ureditev Vilharjevega
naselja, ureditev osrednjega parka (s cerkvijo), ponudila je idejno
rešitev za funkcionalno zemljišče ob občinski stavbi, preverili
smo novo lokacijo vrtca, uredili sejmišče in okolico
zdravstvenega doma ob Kolodvorski ulici, preverili ustreznost
lokacije za novo cerkev, predvideli smo možnost ureditve dela
Postojnske ulice.

Razstava ob zaključku delavnice v Galeriji Pivka se je
vključevala v sklop prireditev ob sedemstoti obletnici prve
omembe Št. Petra na Pivki. Podprtaje bila v tiskanih medijih in na
radiu. Rezultati, zbrani v knjigo, so bili oddani naročniku - Občini
Pivka. Akcijo so spremljali tiskani mediji in radio.

Peter Marolt
PORTOROŽ
Arhitekturna delavnica

Arhitekturna delavnica Portorož je potekala v letu 2002 na
podlagi iniciative
Petra Marolta in Ksenije Vodeb inje bila
zastavljena kot interdisciplinarni projekt študentov
Fakultete za
arhitekturo Univerze v Ljubljani,
v sodelovanju s študentje
Visoke šole za turizem - Turistice iz Portoroža, ki so svoje delo
opravili v obliki terenskih vaj pri predmetu Poslovanje
prenočitvenih obratov. Delavnica je bila zastavljena kot
preizkusni projekt dveh različnih strok, v kateri študentje
Turistice kot bodoči turistični delavci nastopajo kot potencialni
investitorji, ki žele posodobiti oziroma prenoviti hotelske
prostore, študentje arhitekture pa kot izvajalci naročila. Na drugi
strani je bila delavnica s strani Fakultete za a
rhitekturo
zastavljena kot ena izmed odločitev glede bodočega razvoja
Portoroža, na podlagi ureditve, ki jo je pred leti zasnoval arhitekt
Edo Mihevc, nekdanji profesor na Fakulteti za arhitekturo.
Vmentorski skupini arhitekturne delavnice so sodelovali prof. dr.
Vladimir Brezar, doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt.
Na delavnici seminarja 20, Fakultete za arhitekturo so sodelovali
študentje:

Ana Cankar, Gregor Hernah, Janez Hvala, Tomaž Košat,

Lučka Manca Lesjak Soklič, Vanja Mahnič, Karmen Nemec,
Martina Tomšič, Maruša Zupančič

Delavnica naj bi odgovorila na vprašanje kako preurediti
obstoječa hotela (Palace in Lucijo), kakor tudi na to, kako
približati letoviško mesto po vseh letih njegovega nastanka
obiskovalcem tudi izven glavne turistične se
zone.
Vsi projekti so zbrani v publikaciji A4 formata. V času razstave je
bil opravljen intervju na radiu, zanimanje za naše delo je pokazala
tudi Občina.

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart
Delavnica "PTUJ 2000: reka naredi človeka", 2000
Arhitekturno urbanistično delavnico Ptuj je organizirala mestna
občina Ptuj, k sodelovanju pa povabila
Univerzo v Ljubljani,
Fakulteto za arhitekturo
ter posamezne mariborske arhitekte.
Namen naloge je bila ureditev neizoblikovanega obrečnega
prostora Ptuja z zaledjem (južni breg Drave), prvotne lokacije
nastanka mesta Ptuja. Poleg urbanistične ureditve naj bi se izdelal
tudi predlog umestitve nove športne dvorane ter predlagale
programske smernice za revitalizacijo območja.
Delo je potekalo v treh skupinah, na različnih lokacijah, z
različnimi mentorji (prva skupina:
prof. Miloš Florijančič, Vasa
Perovič, Mitja Bevk,
druga skupina: prof. mag. P. Gabrijelčič,
Mojca Lenart,
tretja skupina: Borut Čepič). V skupini pod
mentorstvom Petra Gabrijelčiča in Mojce Lenart so sodeloval
i
naslednji študentje:

Sergeja Brdnik, Peter Borko, Gašper Mrak, Miha Zelenik

Tema naloge je preprečitev fizične in mentalne prisotnosti reke
kot ostrega roba med grajenim in zelenim (oz.med različnimi
morfološkimi enotami), ki razdvaja prostor med prebivalstvo na
tisto znotraj in ono zunaj te meje. Poseben pomen dobi nova
obravnava parkirnih površin ("parkirni park"), ureditve
turističnim in hotelskim programom, nakupovalne cone ter
linearni zeleni pasu, kijihmed seboj povezuje. Vse intervencije
ohra
njajo historično in vedutno pomembno silhueto Ptuja.
Delavnica je bila ovrednotena na javni predstavitvi z razpravo na
Občini Ptuj, kjer je bila oganizirana tudi razstava. Material je
predstavljen v treh skriptah formata A3, CD-ju, na 2 grafičnih
panojih (analize, načrti, 3D predstavitve) ter v obliki 2 maket.

Borut Juvanec
SEBEŠČAN 2000

Mednarodna arhitekturna delavnica

Delo je potekalo v organizaciji Občine Puconci, pod okriljem
Ministrsta za okolje in prostor ter pod strokovnim vodstvom
Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo. Delo je bilo
zastavljeno kot akcija pridobivanja idejnih zasnov in možnosti za
varovanje, prenovo, vnos novega, novo oblikovanje prostora in
detajlov Sebeščana: zgornjega in spodnjega trga.
Strokovni vodja je bil Borut Juvanec, lokalna organizatorka pa
ga. Marta Horvatova. Mentorji so bili
Matej Štor, Tomaž
Novljan, Dušan Moškon,
Dimitrij Jeraj Maribor, Lenko Pleština
Zagreb.

Sodelovali so študentje Sveučilišta iz Zagreba, Arhitektonskog
fakulteta, pa Szent Istvan University, Ybl Mikos Polytechnic iz
Budimpešte. Naši študentje čso bili:

Smiljan Buzeti, Jernej Červek, Katja Drač, Andrej Gorišek,
Matevž Granda, Jurica Hajdarovič, Maj Juvanec, Ivan Kos,
Mitja Košir, Nina Levičnik, Saša Sadar, Tea Smrke, Blaž
Šepul, Klemen Tavčar, Marjeta Zupančič

Tematika dela so bile ureditve gornjega trga, spodnjega centra,
javne zgradbe na vasi, domačije s primerom, problematika
okolja.

Material je zbran v debeli knjigi A3, pripravljena je bila
predstavitev rezultatov in razstava, Zbornik 3o x 3o cm z 49
stranmi nagovora, programa, rešitev, orisa dela na delavnici in
Kdoje kdo.

Akcija je bila spremljana z mediji: v tisku, na radiu in na
televizjji.

Lučka Ažman Momirski

SENSING MOBILITY a workshop on the Rijnmond
region and the aesthetics of movement.
Mednarodna delavnica

Kraj in čas delavnice: Rotterdam, 3. november do 12. november
2000

Organizacija delavnice: Jan de Graaf, Blaž Križnik, Ewoud
Netten, Jorge Vicario

Investitor delavnice: za slovensko udeležbo Tempus Phare
Grant, koorinator Lučka Ažman Momirski
Predavatelji: Paul Bosse, Maarten Strujs, Jan de Graaf
Mentorji: Huub Juurlink, Erik de Jong, Maud Roukens, Bart
Isings, Marc Verheijen, Elie Haddad, Joao Carreira, Goncalo
Louro, Shiwen Sun, Lučka Ažman Momirski, Dominika Batista,
Primož
Jeza

Študentje: Abir Abboud, Salim Abdujalil, Vanessa Dammous,
Diala Hanna, Nada Rayes, Maram Atallah, Mazem Abdul-
Khalek, Bei Gao, Min wei, Feng Luan, Shifu Wang, Nienke
Bouehuis, Marjanne van der Velden, Steven Schulze, Yvonne van
der Helm, Ramon Knoester, David van Erk, Silvia Lazarova,
Hannes Schwertfeger, Fleckenstein Suzanne, David Montalvao,
Andreia Rodrigues, Isabel Sabbo, Carlos Gomes, Pedro
Monteiro, Pedro Guedes de Oliveira, Helder Veloso Rodrigues,
Tiago Ribeiro, Ana Luisa Ameida, Luis Peixoto, Goncalo Vargas,
Andre Simao, Moni
ca Passos, Diogo Pinto Pereira, Bor
Pungarčič, Gašper Kociper, Jernej Hočevar, Jure Kotnik, Luka
Kunaver, Peter Karba, Saša Marinšek, Till Stropnik, Marko Volf,
Zala Petrovič Mager, Peter Rijavec, Peter Sovinc, Saša Vuk,
Tomaž Berčič, CostanzaLaMantia,
Stefano Milani, Maria Luisa
Zeppa.

Tema delavnice: Lokacija dela je obsegala 50 km dolg in ozek
trak reke New Maas vse od mosta Brienenoord do imaginarne
točke na zahodu, nekje zunaj v severnem morju v tako
imenovanem Evro kanalu. Udeleženci so s pomočjo empiričnih
opazovanj raziskovali rečno krajino kot umetno krajino v
tranziciji. Kvalitete Rotterdama v okviru regije oziroma širokega
rečnega ustja lahko namreč doživljamo kot estetske senzacije in
izkušnje gibanja. Svoja opazovanja so kartirali in skupaj s
predlogi intervencij ustvarili "border-land-scapeatlas".
Rezultati dela: atlas Sensing mobility

Aleš Vodopivec
VELENJE 2000

MOŽNOSTI PROSTORSKEGA RAZVOJA JUŽNO OD
ŠALEŠKE CESTE Arhitekturna delavnica
Organizacija:
Mestna občina Velenje in seminar A. Vodopivec
Investitor: Mestna občina Velenje

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš
Žnidaršič

Študentje: Breda Božič, Petra Brank, Tomaž Ebenšpanger, Miha
Dereani, Nika Grabar, Benjamin Hafner, Mitja Janc, Marko
Jäger, Aleš Košak, David Kozamernik, Eva Matjašič, Niki
Motoh, Vid Možina, Urban Novak, Darko Plevnik, Metka
Pretnar, Tea Pristolič, Daša Repe, Vanja Skalicky, Andrej

Strehovec, Alenka Šmid, Nataša Špan, Maja Valič, Miha Volk,
MojraVogelnik-Škerlj, Janez Vrhunc, Simon Vrščaj, Jernej Živic
Tema delavnice: Študentje so obravnavali območje južno od
Šaleške ceste v Velenju

Rezultati dela: Vodopivec, 2000, Velenje 2000 - Možnosti
prostorskega razvoja južno od šaleške ceste, Mestna občina
Velenje

Razstava in predstavitev študentskih projektov, Knjižnica
Velenje 2000.

2001

AlešVodopivec
DEKANI2001
Arhitekturna delavnica

Organizacija: Vaška skupnost Dekani in seminar A. Vodopivec
Investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo
Ljubljana

Vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš

Žnidaršič

Študentje:

Olivia Blanco, Crt Cuček, Mijha Dereani, Tomaž Ebenšpanger,
Tea Fink, Jelka Fric, Benjamin Hafner, Ksenija Intihar, Tina
Jakončič, Mitja Janc, Aleš Košak, David Kozamernik, Ivana
Ljubanovič, Janez Marolt, Samo Mlakar, Matej Nolda, Ana
Ocvirk, Miha Peperko, Tea Pristolič, Bor Pungerčič, Vanja
Skalicky, Andrej Strehovec, Nataša Šprah, Janez Vrhunc, Mojca
Zavasnik

Tema delavnice:

Študentje so izdelali več tematsko ločenih nalog v vasi Dekani.
Rezultati dela:

A. Vodopivec, 2001: Dekani 2001 - arhitekturna delavnica,
Mestna občina Koper, Koper
CIP Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Arhitekturna delavnica (2001; Dekani)

Arhitekturna delavnica Dekani 2001/[Aleš Vodopivec].-Koper:
Mestna občina, 2002

razstava injavna predstavitev študentskih del v Dekanih, 2001

Živa Deu
KAPELE2001
Arhitekturna delavnica

Organizacija delavnice: Društvo za razvoj podeželja Kapele.
Strokovno vodstvo: dr. Živa Deu, Univerza v Ljubljani, FA.
Predavanja vabljenih ekspertov: prof. dr. Peter Fister,
Fakulteta za arhitekturo, Dušan Strgar, Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine Novo Mesto in Andrej Hudoklin, Zavod za
varstvo naravne in kulturne dediščine Novo Mesto, dr. Živa Deu,
Fakulteta za arhitekturo.

Mentorji: Dr. Živa Deu, Fakulteta za arhitekturo.
Študentje: Petra Ahačič, Metka Gutman, Matej Mirt, Anja
Perko, Mateja Rovšek, Dominik Sagadin, Katarina Snij, Igor
Sapač, Sara Štremfelj, Natalija Zanoški, Alenka Ziernfeld,
Martina Zrim in Urška Žagar.

Predmet dela Delo arhitekturne delavnice je bilo usmerjeno v
valorizacijo urbane in arhitekturne dediščine v naselju in v
oblikovanje predlogov prenove najvrednejše lesene stavbne
dediščine, ki kakovostno sooblikuje identitetno podobo naselja.
Oblikovanje prenove posameznih obje
ktov je bilo povezano z
vizijo celostnega razvoja naselja.

Predstavitve dela Delavnica je bila medijsko spremljana in
zaključena z javno predstavitvijo in razstavo. Otvoritev razstave
je bila 12. 04. 2002 v Kapelah. Gradivo je predstavljeno ločeno,
po pre
dmetih obdelave, v štirih zvezkih A3 formata.

Tadeja Zupančič Strojan

KOMEN 2001, Iniciative za oblikovanje in ureditev
Komna. Mednarodna arhitekturno-urbanistična delavnica
Organizacija:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo:
prof. dr. France Rih
tar, doc. dr. Tadeja Zupančič Strojan, v

sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost; Občina Komen:
mag. Erik Modic.

Sofinancerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo,

Akademija za likovno umetnost oddelek za oblikovanje, Občina

Komen, Ministrstvo za okolje in prostor.

Predavatelji: Ass. Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV

Valencia), Univ.-Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), Prof.

dr. France Rihtar (UL, FA, Ljubljana)

Mentorji delovnih skupin:

1: Ass.Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV Valencia), 2:.Univ.-
Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), 3: prof. dr. France
Rihtar (UL, FA, Ljubljana) in Danilo Antoni (spec./FA), 4: doc.
dr. Tadeja Zupančič Strojan, (UL, FA, Ljubljana), 5: asist. Igor
Seljak, (UL, FA, Ljubljana), 6: izr. prof. Zdr
avko Papič in izr.
Prof. Tugo Šušnik (UL, ALU, Ljubljana).
Študentje Univerze v Ljubljani (Fakultete za arhitekturo,
Akademije za likovno umetnost in Fakultete za družbene vede) in
UIAVVenezia:

1: Matevž Juvančič, Bernard Kramarič, Helena Mikuš, Maja
Kovačič, Mateja Petrič,

2: Ana Kolar Mušič, Valdi Knapič, Andreja Borštner, Jernej
Trtnik, Tjaša Fakin

3: Mitja Pekeč, Maja Brusnjak, Breda Lasič, Edi Blažko,
Marko Volk

4: Tanja Rus, Ettore Belini, Maja Kardoš, Robert Prešeren,
Klemen Vovk

5: Urška Pintarič, Kristina Pahor, Mateja Urh, Marko
Smrekar, Aljaž Šterk

6: Meta Wraber, Jure Engelsberger, Boris Kralj, Jana
Jovanovska

Tema delavnice: regeneracija naselbinskega prostora v
družbenem prostoru

Rezultati dela (predstavitev): razstava in predstavitev ob
zakl
jučku delavnice, TV prispevek, publikacija (format A4) in
razstava v okviru občinske prireditve.
Odmevi: objave v tisku

Pomen delavnice: nov pristop h graditvi nove podobe kraja, ko
obstoječa ne deluje več, njeno novo videnje. Metodološko
vprašanje: transformacija prostora v formalno 'končno'- celoto
ali sprožanje in usmerjanje procesa transformacije? Usmeritev:
kulturno-duhovni potencial slikarstva kot izhodišče za
prevetritev dileme med globalnim in lokalnim.

Črtomir Mihelj

KUPOLAORGANIC

Arhitekturna delavnica

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

Ljubljana 2001

Študentje: Tanja Pihlar, Matjaž Podboj, Ajda Kolenbrand, Dino
mehičič, Barbara Mrak, Marko Paušer, Miha Markič, Jasna
Pleho-Lozada, Jurij Tarfila, Katarina Djaniš
Arhitekturna delavnica KUPOLA ORGANIC je nastala v
organizaciji seminarja pod mentorstvom doc. Črtomira Mihelja.
ŠOU je razpisal med fakultetami Univerze v Ljubljani,
tekmovanje za prestižno nalogo v mesecu kulture. Kupolo je
ročno izdelalo 10 študentov različnih letnikov. Študentje so
raziskovali samonosnost sferičnih oblik, kako delujejo sile na
objekt, kako bi za čim večji model uporabili čim manj materiala.
Nastala je kupola, ki je obvladovala volumen nove fakultetne
avle. Skoznjo so sijale stropne luči kot zvezdice na nebesnem
svodu. Študentje so pridobili veliko izkušenj o praktični statiki,
materialu, izvedbi in ekipnem delu.

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart

MOZAIK V MESTU, SPILIMBERGO ("Studio Generale
per l'inserimento architettonico del mosaico nel contesto
storico della citta di Spilimbergo"), 2001 Mednarodna
delavnica

Mednarodno delavnico podprto s strani Občine Spilimbergo
(Commune
de Spilimbergo) je organizirala "Scuola mosaicisti
del Friuli Irene di Spilimbergo", k sodelovanju pa povabila
Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo.

Cilj skupnega sodelovanja obeh šol je bila izdelava predlogov za
nov mestni načrt ter izdelava p
rojektov za ureditve vseh
pomembnejšihjavnih prostorov mesta ter okoliških vasi.
Obravnava mozaika na način, ko njegova uporaba in prezentacija
presežeta ozko razmišljanje o dvodimenzionalni površini, naj bi
služila pri sooblikovanju identitete mesta ter poudarila in utrdila
pomen Šole za mozaike, skozi katero je mesto prepoznavno v
svetovnem merilu. Hkrati pa naj bi celostna ureditev mesta ter
okoliških vasi povezala območje v razpoznavno celoto.
Delavnica je potekala pod mentorstvom prof. mag. Petra
Gabrijelčiča, mag. Alessia Prinčiča
ter Mojce Lenart. S strani
organizatorja sta sodelovala arhitekt Ado Furlan ter inženir
Enrico Artini. Delavnicaje potekala v dveh sklopih: prvi sklop, ki
je obravnaval uporabo, tehniko, način dela z mozaikom ter
reinter
pretacijo njegove uporabe v mestnem prostoru, so
sestavljali študentje:

Vanja Gortnar, Peter Habjan, Jasmina Merič, Jaka
Napotnik, Andreja Ravljen, Andrej Ukmar, Vid Vidovič

V drugem sklopu, ki je zaobjel odnos mozaika v mestu kot
urbanem tkivu ter ga vkl
jučil v projekte prenove javnih prostorov,
pa so sodelovali tudi
študentje nižjih letnikov seminarja prof.
mag. Petra Gabrijelčiča.

Delavnica se je osredotočila na pomen reaktiviranja in ureditve
javnih prostorov, identifikacije in prepoznavnosti mesta kot
"mesta mozaikov", na način, ko je presežena zgolj likovna
uporaba mozaika. (prepoznava kvalitet materiala: zvočna zavesa,
globinska plastovitost, barvni kameleon, elastični tlak,...).

V času poteka delavnic so potekala srečanja z vmesnimi
predstavitvami na obeh fakultetah. Ob zaključku je bila
organizirana javna predstavitev z razpravo ter obširna razstava,
oboje v mestu Spilimbergo. Material je predstavljen v dveh
skriptah formata A3, CD-ju, na 12 grafičnih panojih (načrti, 3D
predstavitve) ter v oblik
i 9 maket. Delavnica je bila obravnavana
v tiskanem barvnem katalogu, ki ga izdaja Šola za mozaike v
Spilimbergu ter v časopisu Dnevnik.

Igor Kalčič
VRHNIKA 2001

Arhitekturno urbanistična delavnica

Arhitekturno urbanistična delavnica Vrhnika 2001 je potekala
kot nadaljevanje, ali še bolje kot rezultat predhodne delavnice v
letu 1999, kije trajala dobro leto in pol. Delavnicaje potekala v
organizaciji
Turističnega društva Blagajana in Fakultete za
arhitekturo
Univerze v Ljubljani. Vsebina in delo delavnice je
bilo zastavljeno kot projekt celostne ureditve turističnih območij
Vrhnike in njene okolice, ali
"povezava še nepovezanih biserov
v novo ogrlico",
torej projekt, ki naj bi odprl nove kvalitete v
turistični ponudbi Vrhnike. Ta projekt je predlagal cerkev sv.
Trojice, Močilnik, Cankarjevo hišo in Tehniški muzej Slovenije
za vrhniške točke (bisere), ki jih je treba vsebinsko, likovno in
arhitektonsko povezati v novo celoto (ogrlico), ki bo delovala kot
nekakšna sestavljanka, delovala kot vsebina in upora
ben izdelek
(turistični spominek). Ta izdelek, rezultat delavnice, sestavljajo 4
elementi, štirje turistični biseri Vrhnike, vsak zase in povezani
skupaj v homogeno celoto.

Strokovni vodja delavnice Vrhnika 2001 je bil dr. Igor Kalčič,
lokalni organizator pa predsednik turističnega društva Blagajana
na Vrhniki gospod Viktor Razdrh.

Študentje: Slavica Blažič, Matjaž Brglez, Damijan Gašparič,
Uroš Jereb, Maj Juvanec, Boštjan Peršolja, Katja Remškar,
Samo Rovan

Delavnica Vrhnika 1999 je na osnovi analiz izpostavila

programska izhodišča in prometne povezave za vse obstoječe
atraktivne lokacije ter za nove lokacije, ki so jih odkrili študentje
arhitekture. Izdelane so bile nove razvojne možnosti vseh
turističnih točk na Vrhniki in njeni bližnji okolici. Vrhnika nima
prevladujoče turistične kvalitete, ampak je sestav več ali manj
enakovrednih, sedaj še povsem samostojnih delov. Zato
potrebuje prepoznavno "mrežo", ki bi povezovala atraktivne
turistične lokacije v homogeno celoto. Delavnica Vrhnika 1999 je
na tej o
snovi vzpostavila sistem enakovrednih "biserov".
Delavnica Vrhnika 2001 pa je vzpostavila model povezovanja na
osnovi mreže in simbolov. Simbol vsakega člena v mreži mora
biti jasen in večnamenski, večplasten, izražen dvodimenzionalno
in trodimenzionalno,
prostorsko. Ta logotip, kot rezultat
delavnice je informator, povezovalec, kažipot, arhitekturni
element, označevalec... Tako se vzpostavi mreža med biseri-
potenciali Vrhnike. S tem pa postane Vrhnika celovitejša in bolj
prepoznavna.

Delavnica je bila 5 krat javno predstavljena (razstave),
spremljana v dnevnem in mesečnem tisku, lokalnem tisku, na
radiu in na TV. Objavljena je bila v reviji KLIK-oktober 2001,
Hiše-oktober 2001 in Ambient-november 2001. Izdelana je bila
brošura na 22 straneh, podatki in pre
zentacije so zbrani na CD
ROMu.

Realizirani so bili nekateri elementi projekta ter nameščeni na
izbranih lokacija na Vrhniki. Gre za Cankarjevo klop pred
cerkvijo sv. Trojice, kapelico-informator na sv. Trojici, ki je
nadomestila manjkajočo 4. kapelico na pobočju sv. Trojice in
turistična sestavljanka iz 4 elementov, ki nosijo simbole štirih
turističnih znamenitosti Vrhnike (odtisi iz pečene gline). To
zadnje delo je prejelo 1. nagrado na natečaju za turistični
spominek Slovenije 2001.

Peter Gabrijelčič
ŠENTANEL 2001
Urbanistična delavnica

Delavnica Šentanel se je odvijala v medsebojnem sodelovanju
med Občino Prevalje ter Arhitekturo, d.o.o., pod okriljem
Ministrstva RS za okolje in prostor Urad za prostorsko
planiranje.

"prenova naselja, sanacija razvrednotenega ali neizkoriščenega
urbanega prostora; dopolnjevanje, zaokrožanje in reorganizacija
grajenih struktur" v smislu prenove podeželskega prostora in
preoblikovanja kulturne krajine zaradi spremenjenih
demografskih, gospodarskih in tehnoloških pogoje
v ter sanacija
razvrednotenih krajinskih območij, uskladitev razvojnih in
varovalnih interesov na območju naravnih vrednot oziroma
pretežno naravne krajine ter na območju kulturne dediščine.
Organizacijski vodja s strani Občine je bil
Borut Bončina,
strokovni vodja s strani udeležencev pa prof. mag. Peter
Gabrijelčič
kot predstavnik Univerze v Ljubljani, Fakultete za
arhitekturo.
Mentorji so bili: Peter Gabrijelčič, Orjana
Velikonja, Andreja Baškovič, Mojca Foški, mag. Alma
Zavodnik.

Šentanel, Ljubljana 15.-19. oktober 2001.

Sodelovali so študentje Fakultete za arhitekturo in Fakultete za

gradbeništvo ingeodezjo. FAsozastopali naslednji študentje:

Brigita Babnik, Andrej Bernik, Primož Bertoncelj, Živa

Bobnar, Nataša Cerar, Jernej Gartner

Delavnica je bila usmerjena v štiri tematike: zasnova bodočega

razvoja Šentanela, obravnavan prostorskih problemov naselja,

izhodišča za rekreacijske namene ter povezava Šentanela in

okoliških turističnih kmetij.

Delo je potekalo v prostorih gostišča Marin ter v prostorih
podružnične osnovne šole v Šentanelu med 15.-19. oktobrom
2001, študentje se delo nadaljevali v Ljubljani. Sledila je
zaključna predstavitev dela posamznih skupin v Šentanelu ter
oblikovanje zaključkov naloge.

Zaključki in predstavitev dela na delvnici so zbrani v delovnem
poročilu. V času poteka delavnice so bile večkrante vmesne
predstavitve dela ter organizirana razstava ob zaključku dela na
Občini Prevalje ter v Šentanelu.

Akcija je bila spremljana z lokalnimi mediji: v tisku, na radiu ter
na lokalni kabelski televiziji.

Delavnica Šentanel 2001 kandidira za četrto Evropsko nagrado
za dosežke v urbanističnem in regionalnem planiranju (po izboru
društva DUPPS junija 2002).

BorutJuvanec

VELUX Austria, Rovinj 2001
Delavnica Tehniške univerze Gradec

Workshop predstavlja redno delo Fakultete za arhitekturo
Tehnične Univerze v Gradcu, v okviru VELUX Austria. Našim
študentom je obisk te delavnice omogočil na svojo pobudo
VELUXSlovenija.

Delavnico strokovno vodi prof Tschomm s svojim teamom, razen
naših študentov pa so bili vabljeni tudi nekateri kolegi z
zagrebške fakultete.

Namen je bil ponuditi kaj novega v obmorski pas mesteca
Rovinja.

Naša študenta sta bila iz seminarja Juvanec:
Sandi Lalič, Igor Šurlan

Izdelala sta predlog viseče arhitekture v vertikalnem klifu, rešitev
razdelala tudi konstrukcijsko, uporabno in estetsko.
Za rešitev sta na delavnici dobila prvo nagrado.

2002

IgorKalčič

ADRIAFORMA2002

Arhitekturna in oblikovalska delavnica

Delavnica je potekala v Ljubljani na Fakulteti za

arhitekturo in na terenu (Adria plus, Novo mesto in

Dalmacija).

Arhitekturna in oblikovalska delavnica ADRIAFORMA 2002 je
kot vzorčni primer sodelovanja med teorijo in prakso potekala v
organizaciji poslovnega sistema Adria-mobil, Adria-plus ter
strokovnim sodelovanjem Fakultete za arhitekturo in T-medie,
Novo mesto. Bivalniki so samostojne, delno fleksibilne enote, ki
se pripeljejo na lokacijo in v zelo kratkem času postavijo na
vnaprej pripravljena sidrišča.

Strokovni vodja delavnice Adriaforma 2002je bil dr. Igor Kalčič,
sodelovali so soavtorji mag. Romeo Zalokar, asist. Rupert Gole in
asist. Iztok Kovačič ter g. Andrej Kosec, predstavnik podjetja
Adria plus.

Sodelovali so študentje: Ivana Antolovic, Uroš Rošker, Tina
Kobe, Franci Saje, Urška Novel, Radosav Stevovic, Aleš Plut

Cilj projektne delavnice je bil torej razviti spekter različnih
pogledov in možnosti bivanja v bivalniku. Rezultat je pet idejnih
zasnov, ki se med saboj zelo razlikujejo, tako v sami filozofiji, kot
v tehnologiji izvedbe in izgledu. Rezultati so bili s strani
poslovnega sistema Adriemobil sprejeti z zanimanjem in po
končanem delu z zadovoljstvom nad doseženim.
Rezultat delavnice Adriaforma 2002 je torej 5 projektov, 5 vizij, 5
oblik bivanja. V njih se odseva kompleksnost časa, katerega
zaznamuje potencial novih materialov, ekologija, ergonomija,
vplivi novih tehnologij, stalno prisotna težnja po visoki stopnji
racionalizacije, pravila igre vezana na tehnično ozvedbo itd.
Navkljub številnim omejitvam s strani razpisovalca se je
študentom uspelo odlepiti od tradicionalnega načina razmišljanja
in ponuditi ideje, ki so dovolj ambiciozne in obenem realistične,
da v bodočih uporabnikih prebudijo vizije počitniškega bivanja v
prihodnosti. Predlagani projekti so: retroforma, blueforma,
vivaforma, unitf
orma in kugelforma.

Realizacija takšnega projekta zahteva popolno angažiranje vseh
sodelujočih akterjev, mentorjev, študentov in razpisovalca. Vsi
skupaj lahko složno s svojimi vizijami vplivajo na kakovost
bivanja, na kvalitete ustvarjenega prostora, na izboljšanje in
večjo izbiro v ponudbi za preživljanje prostega časa Adriaforma
je zato izziv in hkrati tudi odgovor na vprašanje, kako oblikovati
sodobno bivalno enoto, namenjeno uživanju preživljanja prostih
trenutkov v prihodnosti..

Delavnica Adriaforma 2002 je bila javno predstavljena v
prostorih Adriamobil, Novo mesto v maju 2002 in na Fakulteti za
arhitekturo v Ljubljani vjunju 2002. Javna objavaje bila v reviji
KLIK, september 2002. Razpisovalec, Adriamobil pa je odkupil
za nadaljnje delo 2 projekta, ki se bosta v prihodnosti tudi
realizirala.

Borut Juvanec

L'ENVIRONNEMENT - L'ART DE VIVRE, Črna gora,
Gornja Lastva 2002
Mednarodna delavnica

Mednarodna delavnica strokovnjakov je bila organizirana v
okviru Cetinjskega bienala. Namen je bil oživiti in osposobiti
zapuščeno vasico v hribih med Tivtom in Kotorom. Strokovni
vodja je bil arhitekt Nicolas Petrovitch iz Pariza, sicer vnuk
zadnjega črnogorskega monarha.

Udeleženci so bili arhitekti in krajinarji iz Pariza, Barcelone,
Tirane, Aten, Niša, iz Kanade in iz Slovenije.
Mene sta na delavnico povabili mesti Tivat in Cetinje, kjer sem
županoma kot član ISPROMA predal vabilo v članstvo
Conference permanente sur la cooperation entre le villes
historiques de la Mediterranee.

Osnovne teme dela workshopa so bili pregled in dokumentiranje
mestnega sistema infrastrukture, iskanje ti
pike in možnosti
nadgradnje, nove vsebine, socialni aspekti oživitve, možnosti
turizma, ureditev vasi in nekaterih detajlov.
Dogovorjenojavno predavanje Kamen v arhitekturi Mediterana
so organizirali v Tivtu, po njem pa sem imel še 2o' intervju za
Radio Crne gore.

Pripravil sem 1. Dokumentacijo najznačilnejših objektov:
gumna, vodnjaka in zadrževalnika vode v sistemu odvoda
meteornih vod (20 listov), 2. brošuro o značilni arhitekturi Gornje
Lastve (48 listov) in 3. CD Rom z digitaliziranim materialom.
Dogovorili smo se za študentski natečaj 2oo3, kamor sem kot
mentor povabljen.

1 Juvanec,B Gornja Lastva, Vernacular Architecture,

Documentation, Cetinje 2oo2

2 Juvanec,B Architecture Between Rural and Urban

Elements Cetinje 2oo2

3 Juvanec,B Architecture in Gornja Lastva, CDRom

Cetinje 2oo2

Živa Deu

EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE
PODEŽELSKE STAVBNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU
KOZJANSKEGA REGIJSKEGA PARKA za projekt Via
Historica in načrt upravljanja
Podsreda, 2001,2002

Organizacija: Mednarodni projekt vodi in organizirata
Kozjanski park, Podsreda in Bavarsko- slovenskega društva s
sodelovanjem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in
strokovnjaki iz Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani in
Visoke tehniške šola iz Regensburga.

Strokovno vodstvo: udeležba: Franci Zidar, Kozjanski park,
Helena Rožman, Kozjanski park, Norbert Hanke, predstavnik
Visoke tehniške šole, Regensburg, dr. Živa Deu, Fakulteta za
arhitekturo.

Konzulatanti: dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo in dr.
Peter Gabrijelčič, F
akulteta za arhitekturo.
Študentje v letu 2001: Erika Brunnermeier, Danijela Dobrina,
Gunter Karosser, Markus Lankl, Katrin Radlinger, Susanne
Skacha, Kai Wiese in 27 študentov Fakultete za arhitekturo
Univerze v Ljubljani: Filip Vilc, Jožica Lebar, Ana Cankar, Goran
Rupnik, Maja Brusnjak, Valdi Knapič, Janja Brodar, Grega Pilih,
Peter Rauch, Črtomir Rebršak, Aleš Porenta, Tina Jelenc, Blaž
Vegelj, Martina Ferfila, Mateja Gregorič, Andrej Strehovec, Eva
Hieng, Ljudmila Koprivec, Tanja Grum, Jaka Napotnik,
Peter
Habjan, Peter Bultanovič, Aleš Primc, Saša Dvoršek, Tina
Malinger Vesna Oprešnik in Mijodrag Antonič.
Študentje v letu 2002: Ludvik Rössler, Danjela Dobrina, Lutz
Hesse, Lankl Markus in Claudia Ender; deset študentov Fakultete
za arhitekturo Univerze
v Ljubljani: Saška Dvoršek, SašaKoselj,
Sara Štremfelj, Martina Zrim, Nuša Završnik, Mario Babojelič,
Karmen Bovha, Romana Potočnik, Alenka Ziernfeld in Anja
Perko; ter tri študentke Oddelka za etnologijo in kulturno
antropologijo Filozofske fakultete U
niverze v Ljubljani: Maruša
Pernovšek, Tina Rehar in Vera Jačimović.

Predmet dela: Pregled stavbnega fonda in dokumentiranje
objektov prepoznavnih kot stavbna dediščina ali kulturni
spomenik. Pridobivanje kvalitetnih strokovnih podlag za
vnašanje podeželske stavbne dediščine v upravljavski načrt
zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka. Dvig
zavesti o pomenu, vrednosti in možni rabi dediščinskega
stavbnega fonda med lokalnim prebivalstvom.
Predstavitev dela: Program je bil skozi razstavo dvakrat
pre
dstavljen na Visoki tehniški šoli v Regensburgu in enkrat na
Upravi Kozjanskega regijskega parka v Podsredi. Ob zaključku
delavnice, kije bila javna, smo pripravili tudi razstavo, kije bila
dokumentarnega značaja, predstavlja pa pogled študentov v
proje
kt.

Spremljanje v medijih: delo v okviru letošnje delavnice je bilo
spremljano skozi oddajanje radijskih postaj, kakor tudi zapise
novinarjev v časopisih ter predstavitev v oddaji Naš kraj in na
jutranjem programu TV Slovenija I.

Črtomir Mihelj
GRAD LOŽE
Arhitekturna delavnica

Lože pri Vipavi 2002
Mentor: doc. Črtomir Mihelj

Študentje: Tomaž Marc, Matija Marinko, Rok Ževart, Gregor
Petrovič, Nina Čerin, Admin Isaković, Luka Kreitmayer, Helena
Krempuš, Mitja Vovko, Miha Markič, Matjaž Podboj, Barbara
Mra
k, Marko Paušer

Arhitekturno delavnic "grad Lože" je organiziral seminar pod
mentorstvom doc. Črtomira Mihelja od 7.V.-9.V.2002. Namen
delavnice je bil seznaniti študente različnih letnikov z merjenjem
in risanjem obstoječega stanja historičnega objekta. Ob tem so
potekale živahne debate kaj naj bi v bodoče na gradu bilo, na
kakšen način grad obnoviti, kakšne materiale uporabiti.
Sodelovali so predstavniki občine Vipava z županom g.
Princesom na čelu, predstavniki krajevne skupnosti pod
vodstvom g. Benčine, tehnologi, predstavniki tovarne Color iz
Medvod in predstavnik za avtomobile Mercedes Benz, kot možna
bodoča uporabnika prenovljenega gradu.

Poleg dela na samem gradu Lože smo si ogledali mesto Vipavo z
njenimi zanimivimi ambienti in objekti. Posebne pozornosti paje
bil deležen dvorec Zemono, ki ga je uspešno prenovil in mu
vdahnil novo vsebino prof. arh. Anton Bitenc.

Lučka Ažman Momirski

MOBILNE KULTURE - razvojne možnosti turizma v
občini Piran

Mednarodna urbanistična delavnica
Kraj in čas delavnice:
od 23. septembra do 27. septembra 2002
Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski
Investitor delavnice: Občina Piran, Urad RS za prostorsko
planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko
Predavatelji in diskutanti: Ugo Fonda, Marjan Hočevar, Igor
Jurinčič, Špela Kuhar, Slavko Mezek, Viliem Pšeničny, Ivo Silič,
Janez Sirše, Andrej Sovinc, Daniela Tomšič, Franc Trček, Robert
Turk, Tina Trampuš, Nataša Umek, Duška Žitko

Mentorji:

Go public: Lučka Ažman Momirski

No name: KatjaRepič

Tri lignje: Nikša Božič

Whole body experience: Maarten Strujs

Študentje: Jure Hrovat, Ante Jeričević, Jana Jocif, Rok Grdiša,
Uroš Ivančič, Gašper Kociper, Pavla Peroš, Lea Petrović, Zala
Petrovič Mager, Marija Premužić, KlemenTavželj, Rok Triller
Tema delavnice: Sodobni turizem je postal pomemben del
svetovne trgovine, ki pa se v zadnjih desetih letih spreminja tako
prostorsko (glede lokacij potovanja) kot zaradi potovalnih
motivov (zaradi počitka, razvedrila, avanture, itd.). Postavljajo se
vprašanja zakaj potujemo in kaj nas vleče v druge kraje, ali
potujejo samo ljudje ali potujejo tudi kulture in kaj v resnici
pomeni biti na potovanju? Turizem v občini Piran je v
devetdesetih letih doživljal precejšno poslovno in razvojno
stagnacijo, predvsem zaradi nest
abilnih političnih razmer na
Balkanu, procesov lastninjenja in denacionalizacije, neustrezne
razvojne turistične politike in neustrezne turistične
infrastrukture. Cilj delavnice je bil prostorsko in programsko
opredeliti strateške usmeritve za razvoj turiz
ma v celotni piranski
občini.

Peter Fister

KORPUS SLOVENSKE ARHITEKTURE
Delavnice "Korpus slovenske arhitekture" (1992-2002) so
vsakoletno organizirane individualno ali v skupinah in so
obenem terenski ter kabinetni del vaj pri predmetih Razvoj
arhitekture in Prenova in konzervatorstvo.
Osnovni cilj je dokumentiranje, raziskava in analiza stavbne,
naselbinske in krajinske dediščine v slovenskem prostoru,
občasno tudi v prekomejnihregijah.
Delo poteka pod vodstvom
Fakultete za arhitekturo UL,
rezultati pa so arhivirani v
posebnem fakultetnem arhivu z istim imenom, ki ga redno
uporabljajo vsi študentje in raziskovalci Faklultete za
arhitekturo, posebej pa še institucije, raziskovalci in planerji iz
vse Slovenije.

Delavnice vodjo in so hkrati mentorji prof. dr. Peter Fister,
asistenti dr. Ljubo Lah, dr. Darko Likar in od leta 2000 dalje
dr. Živa Deu.
Pomembno je sodelovanje z zunanjimi
institucijami, zlasti z Zavodi za varstvo kulturne dediščine in
občćinami kjer so glede na izbrano temo zunanji mentorji ali
strokovni sodelavci.

Vsako leto je udeleženih v povprečju 210-250 slušateljev, ki so

redno vpisani v 3., 4. in po izboru iz 5. letnika (udeleženci
seminarja). V delavnicah sodelujejo občasno tudi slušatelji iz
Oddelka za restavratorstvo ALU ter Odd. za et
nologijo in Odd. za
umetnostno zgodovino FF.

Rezultati: študije, ki so izdelane v okviru večletnih delavnic so po
posebnem izboru arhivirane v arhivu "Korpus slovenske
arhitekture" na Fakulteti za arhitekturo, kjer redno deluje tudi
izposoja gradiva za posebne namene (raziskovalno delo, za
potrebe Uradov za varstvo kulturne dediščine, za posebne
namene lastniki, expertno delo ipd.). Vsako leto je tako
pridobljenih nad 150 novih enot, ki so ustrezno evidentirane in
hranjene.

Rezultati delavnic segajo od redne uporabe za potrebe varstva
kulturne dediščine, preko vrste samostojnih raziskovalnih nalog,
do izhodišč za državno, regionalno ali lokalno načrtovanje
razvoja prostora. Najpogostejšii uporabniki so slušatelji FA in
raziskovalci.

Kot najvidnejši rezultati delavnic so publikacije Ministrstva za
okolje in prostor: Fister, P.: Glosar arhitekturne tipologije, MOP
UPP RS, Ljubljana 1993;

Fister, P.: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. MOP UPP RS,
Ljubljana 1993;

Fister, P.: Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v
prostorskem rauzvoju RS (delovni naslov - v tisku!), MOP UPP
RS, Ljubljana 2002.

Borut Juvanec

6. Medn. delavnica PACT 19, CASTIELFABIB, Španija
2002

Tradicionalni 6. workshop PACT 19 network (FER, European
Federation of Scientific Networks) v okviru 5. Okvirnega
programa za raziskave Evropske komisije (5th Framework
Programme for Research, Eur. Commission) je potekal v
mestecu Castielfabib med Valencijo in Madridom, v organizaciji
Universitat Politecnica iz Valencije. Deloje teklo z 20 pedagogi
in s 15 študentje (od kate
rih jih je bila več kot polovica
podiplomcev in doktorantov) iz Francije, Belgije, Rusije, Italije,
Grčije, Egipta, Maroka, Japonske, Španije in iz Slovenije.
Glavni organizator je bil kolega Fernando Vegas Lopez
Manzanares.

Sam sem bil povabljen z Univerze v Valenciji. Vokviru delavnice
so me že vnaprej prosili za predavanje: Kamnite konstrukcije
Mediterana.

Tema dela je bila dokumentacija, analize, idejne rešitve za
mestno jedro, za prenovo in umeščanje novih programov v
mestece Castielfabib.

Deloje teklo 12 dni, končalo se je s predstavitvijo in z razstavo,
vsak posameznik je lahko delo dokončal tudi doma. Pripravil sem
dve publikaciji: 1 Dokumentacijo kamnitih zatočišč Ademuz in 2
Los Bombos iz Tomellosa.

Vokviru 6. okvirnega programa smo se dogovorili za morebitno
sodelovanje tudi našihštudentovvnaslednjih letih.

1 Juvanec, B Arquitectura en piedra seca, repaso basico,

Valencia 2oo2

2 Juvanec, B El bombo, documentation, Valencia 2oo2

3 Juvanec, B The Shape of Filler,

LArchitecture vernaculaire 25, Paris 2oo3

4 Juvanec, B Konstrukcija, okvir in polnilo,

Gradbeni vestnik, Ljubljana 2oo3

Peter Gabrijelčič, Vojteh Ravnikar, Miloš Florjančič
PORTOROŽ 2002
Urbanistična delavnica

Delo na delvnici "Portorož 2002" je potekalo v organizaciji
Občine Piran, pod strokovnim vodstvom
Univerze v Ljubljani,
Fakultete za arhitekturo.
S to delavnico je lokalna skupnost
želela pridobiti čimveč neobremenjenih študentskih stališč za
izdelavo prostorsko-idejne zasnovo turistično najbolj razvite
občine v Sloveniji.

Strokovni vodja s strani Fakultete za arhitekturo je bil Vojteh
Ravnikar, lokalni organizator pa
Boris Kočevar. Mentorji so bili:
prof. mag. Peter Gabrijelčič in mag. Alenka Fikfak, Vojteh
Ravnikar
in Maruša Zorec, Miloš Florjančič in Mitja Zorc.
Sodelovali so študentje Univerze v Ljubljani, Fakultete za
arhitekturo:
Sara Božič, Sergeja Brdnik, Janez Brežnik,
Mertina Ferfila, Katja Florjanc, Jaka Fon, Vita Kobal, Mery
Lončar, Barbara Oblak, Ana Pungartnik, Nina Puntar, Petra
Pušnik, Martin Ravnikar, Tina Rugelj, Iva Smrke, Tea
Smrke, Eva Štrukelj, Ajda Vogelnik Saje, Petra Vrunč, Nuša
Završnik

Delo je bilo potekalo kot dvodnevni seminar v Porotorožu-Piranu
s predavanji lokalnih predstavnikov in predstavnikov hotelov
Portoroža. Izoblikovanje konceptov delovnih skupin in izdelava
predstavitvenega gradiva je sledila zasnovi dela na tri skupine -
različna področja obdelave: obalni prostor kot regija, analiza
obalnega pasu in strategija prostorskih posegov, simulacije novih
urbanih prostorov.

Vsaka skupina je delono gradivo oblikovala kot samostojno
gradivo v obliki mape A3 ter plakatov. Zaključek dela in
predstavitev posameznih skupin je bil v Avditoriju Portotorož,
oktobra 2002, kjer je bila organizirana tudi razstava delavnice.
Izbrani materiali posameznih skupin so zbrani v katalogu
"Delavnica Portorož".

Akcijaje bila spremljana z lokalnimi mediji: vtisku inna radiu.

Peter Gabrijelčič
RAKOVNIK 2002

Študentska projektivno-raziskovalna delavnica
Naloga je bila zasnovana kot študentska delavnica, v okviru
katereje bil narejen modelni preizkus prenove na izbrani lokaciji.
Deloje potekalo v okviru
Univerze v Ljubljani, Fakultete za
arhitekturo.
Delavnica je bila zasnovana kot preveritev
teoretičnih izhodišč v okviru raziskovalne naloge "Povojne
stanovanjske soseske v Sloveniji - metodologija vrednotenja in
prenove".

Mentor skupineje bil prof. mag. Peter Gabrijelčičssomentorji:
mag. Alenka Fikfak, dr. Martina Zbašnik Senegačnik, dr.
Tomaž Novljan, dr. Tadeja Zupančič Strojan.
V delo so bili
vključeni še številni zunanji sodelavci: Jože Drčar (Trimo
Trebnje), mag. TomažHabič, (Trimo Trebnje), Cirila Vrevc (City
studio), dr. ŽivaKristl (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo).
Študentje so bili naslednji: Irena Gantar, Vanja Gortnar, Petra
Hudobivnik, Nika Kremžar, Miha Novina, Karel Šrot,
Alenka Uršič, Jure Vanič, Jan Trošt

Naloga "Prenova organiziranega večstanovanjskega območja
Rakovnik v Ljubljani" je bila usmerjena v projektivni preizkus na
dveh nivojih: prenovo urbanega parterja v urejeno, prijetno
okolje namenjeno človeku in njegovim dejavnostim izven
stanovanja (ureditev prometnega omrežja in celot
ne
infrastrukture, ureditev zunanjih površin v obliki parkovnih
urbanih prostorov kot "dnevne sobe soseske",.) ter prenovo
objektov z vsemi tehnično-tehnološkimi izboljšavami, ki
upoštevajo sodobne trende v tehnologiji gradnje, ekološke
smernice in tudi z
akonodajo na tem področju (energetska bilanca
zgradb, protipotresna varnost.) in nudijo ugodno in varno
bivanje. Rezultat omogoča objektivnejšo presojo o smiselnosti
prenove stanovanjskih sosesk in lahko služi kot izhodišče za
vzpostavitev kriterijev pri p
renovi podobnih organiziranih
večstanovanjskihobmočij v Sloveniji.

Material je zbran v katalogu "Prenova povojnih stanovanjskih
sosesk", objavljen na internet strani
http://www.arh.uni-
lj.si/rakovnik/
. Pripravljena je bila predstavitev dela v obliki
razstave na Fakulteti za arhitekturo, maja 2002 ter v Gradbenem
centru, oktobra 2002.

Akcija je bila spremljana z mediji: v tisku, na radiu ter na
televiziji. Delo in objavo razultatov so mogočili številni
spon
zorji.

AR

2oo2/2

Lučka Ažman Momirski

DILEME V IZOLI II 119

FLOWS IN THE NORTHERN ADRIATIC 121
ARHEOLOŠKA OBMOČJA IN MESTNI MARGINALNI PROSTORI

117

JAVNI PROSTORI 123

BREAKDOWN CITIES 125

BUILDING IN TRADITION WORKSHOP 125

SENSING MOBILITY 127

MOBILNE KULTURE 132

IZOLA-REALIZACIJE 24

KOPER - INTEGRACIJA MESTA 44

Živa Deu

DELAVNICA JEZERSKO 28

KAPELE 2001 32
EVIDENTIRANJE IN DOKUMENTIRANJE PODEŽELSKE STAVBNE

DEDIŠČINE NA OBMOČJU KOZJANSKEGA PARKA 131

Alenka Fikfak

PREVALJE POLJE 1999 124

RAVNE NA KOROŠKEM 84

SENOVO 1998 92

Miloš Florijančič

PORTOROŽ 2002 72

TOBAČNA LJUBLJANA 106

Peter Fister

LOGARSKA DOLINA 117
RAZISKAVE, DOKUMENTACIJA, PRENOVA CERKVENE

ARHITEKTURE NA SLOVENSKEM 117

PRENOVA DEŽELNEGA DVORCA 76,124

Peter Fister, Roy Eugen Graham

PILOTNI PROJEKT NAČRTA REVITALIZACIJE STAREGA JEDRA

ŠKOFJE LOKE 96,122

Peter Gabrijelčič

NOVO MESTO 1996 118

ROGAŠKA SLATINA 1996 118

MARIBOR VZHOD 123

RAKOVNIK 2002 133

ŠENTANEL 2001 130

PODČETRTEK 2000 64

PTUJSKA CESTA 1997/1998 80

Peter Gabrijelčič, Alenka Fikfak

PESCARA1999 123
Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart

KRANJ 126

PTUJ 2000 127

MOZAIK V MESTU, SPILIMBERGO 128

Peter Gabrijelčič, Vojteh Ravnikar, Miloš Florjančič

PORTOROŽ 2002 133

Borut Juvanec

LENART 92 116

LENART - REMŠNIK 93 116

LENART 97 54,119

BRATISLAVA 1999 122

SEBEŠČAN 2000 88,127

Workshop of Technische Universitaet Graz, Rovinj 2001 130
Int. Workshop L'ENVIRONNEMENT - L'ART DE VIVRE, Montenegro

Gornja Lastva 131

PACT 19, CASTIELFABIB, Spain 2002 133

Igor Kalčič

VRHNIKA 2001 110,129

ADRIAFORMA 2002 6,131

INDEKS po avtorjih

INDEX by authors

Tomaž Krušec, Aleš Vodopivec

CELJE INTERPOLACIJE 14
Jože Kušar

SEMINAR O GRADNJI V LESU 58
Ljubo Lah

CRPOV - KNEŽJA VAS 118

ARHITEKTURNO DOKUMENTIRANJE POSOČJA 120

ŠTANJEL 1998 100

Boris Leskovec

KOLPA 99 36

MIRTOVIŠKI POTOK 60

Peter Marolt

LENDAVA 97 120

PORTOROŠKA RIVIERA 68,126

ŠT. PETER NEKOČ IN JUTRI 104

Črtomir Mihelj

KUPOLA ORGANIC 52

GRAD LOŽE 132

FIRENZE 2000 18

Tomaž Novljan, Tadeja Zupančič Strojan

FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM, 2000 20,125
Aleš Vodopivec

GROSUPLJE - UREDITEV OBMOČJA OB VSTOPU V MESTO 122

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE KOPER 124

VELENJE 2000 127

DEKANI 2001 10,128

KUBED 2000 48,126

Tadeja Zupančič Strojan

KOMEN 2001 40,128

INDEKS po krajih

INDEX by locations

Bratislava, SVK:

Borut Juvanec, BRATISLAVA
Celje:

Aleš Vodopivec, Tomaž Krušec, CELJE INTERPOLACIJE
Cetinje, MTN:

Borut Juvanec, Int. Workshop LENVIRONNEMENT - L'ART DE VIVRE,
Montenegro 131

Dekani:

Aleš Vodopivec, DEKANI 128

Firenze, I:

Črtomir Mihelj, FIRENZE 2000 18

Izola:

Lučka Ažman Momirski, IZOLA 24

DILEME IN STRATEGIJE V IZOLI II 119

Grosuplje:

Aleš Vodopivec, GROSUPLJE - UREDITEV OBMOČJA OB VSTOPU V
MESTO 122

Jadran:

Lučka Ažman Momirski, FLOWS IN THE NORTH. ADRIATIC
Jezersko:

Živa Deu, JEZERSKO
Kapele:

Živa Deu, KAPELE
Knežja vas:

Ljubo Lah, CRPOV - KNEŽJA VAS
Kolpa:

Boris Leskovec, KOLPA 99
Komen:

Tadeja Zupančič Strojan, KOMEN
Koper:

Aleš Vodopivec, VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE V KOPRU
Lučka Ažman Momirski, KOPER INTEGRACIJA MESTA
Kozjansko:

Živa Deu, EVIDENTIRANJE KOZJANSKEGA PARKA
Kranj:

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart, KRANJ
Kubed:

Aleš Vodopivec, KUBED
Lenart:

Borut Juvanec, ARHITEKTURA V KRAJINI, LENART
Borut Juvanec, LENART - REMŠNIK 93
Borut Juvanec, LENART

Lendava:

Peter Marolt, LENDAVA

Ljubljana:

Peter Fister, PRENOVA DEŽELNEGA DVORCA
Miloš Florijančič, TOBAČNA
Črtomir Mihelj, KUPOLA ORGANIC
Peter Gabrijelčič, RAKOVNIK
Logarska dolina:

Peter Fister, LOGARSKA DOLINA
Lože:

Črtomir Mihelj, GRAD LOŽE
Maribor:

Peter Gabrijelčič, MARIBOR VZHOD
Peter Gabrijelčič, PTUJSKA CESTA
Mirtoviški potok:

Boris Leskovec, MIRTOVIŠKI POTOK
Novo Mesto:

Peter Gabrijelčič, NOVO MESTO
Igor Kalčič, ADRIAFORMA
Pescara, I:

P. Gabrijelčič, A. Fikfak, PESCARA
Pivka:

Peter Marolt, PIVKA JUTRI
Podčetrtek:

Peter Gabrijelčič, PODČETRTEK
Portorož:

Peter Gabrijelčič, Vojteh Ravnikar, Miloš Florjančič, PORTOROŽ 133
Peter Marolt, PORTOROŽ 68,126

Miloš Florijančič, PORTOROŽ 72

Posočje:

Ljubo Lah, ARHITEKTURNO DOKUMENTIRANJE OBJEKTOV POSOČJA

122

122

121

125

128

118

36

128

124
44

131

126

126

54,119
116
116

120

76,124
106
52,129
133

117

132

123
80

60

118
6,131

123

104

64

V LETU 1998 120

Ptuj:

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart, PTUJ 127

Prevalje:

Alenka Fikfak, PREVALJE POLJE 124

Ravne na Koroškem:

Alenka Fikfak, RAVNE NA KOROŠKEM 84

Rogaška Slatina:

Peter Gabrijelčič, ROGAŠKA SLATINA 118

Rovinj, HR:

Borut Juvanec, Workshop of Technische Universitaet Graz, VELUX Austria,
Rovinj 130

Sebeščan:

Borut Juvanec, SEBEŠČAN 88,127

Senovo:

Alenka Fikfak, SENOVO 1998 92

Slovenija:

Peter Fister, KORPUS SLOVENSKE ARHITEKTURE 132

Peter Fister, RAZISKAVE, DOKUMENTACIJA, PRENOVA CERKVENE
ARHITEKTURE NA SLOVENSKEM 117

Spilimbergo, I:

Peter Gabrijelčič, Mojca Lenart, MOZAIK V MESTU, SPILIMBERGO

128

Šentanel:

Peter Gabrijelčič, ŠENTANEL 130

Škofja Loka:

Peter Fister, Roy Eugen Graham, PILOTNI PROJEKT NAČRTA
REVITALIZACIJE STAREGA JEDRA ŠKOFJE LOKE 96,122

Štanjel:

Ljubo Lah, ŠTANJEL 1998 100

Valencia, E:

Borut Juvanec, 6th Int. Workshop PACT 19, CASTIELFABIB, Spain

133

Velenje:

Aleš Vodopivec, VELENJE 127

Vrhnika:

Igor Kalčič, VRHNIKA 2001 110,129

Jože Kušar, SEMINAR O GRADNJI V LESU 58

Lučka Ažman Momirski

NAJDIŠČA: ARHEOLOŠKA OBMOČJA 117

Lučka Ažman Momirski

BREAKDOWN CITIES 125

Lučka Ažman Momirski

JAVNI PROSTORI 123

Tomaž Novljan, Tadeja Zupančič Strojan

FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM, 2000 20,125

Lučka Ažman Momirski

BUILDING IN TRADITION WORKSHOP 125

Lučka Ažman Momirski

MOBILNE KULTURE 132

AR

2oo2/2

1 8.skladišče

2  izhodišče = vizija riviere

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh