logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
Arhitektura, raziskave Architecture, Research delavnice / workshops issn 1580-5573 Ljubljana 2002 2oo2/2 AR prejeto 3.12.2002 Igor Kalčič ADRIAFORMA 2002 Arhitekturna in oblikovalska delavnica Delavnica je potekala v Ljubljani na Fakulteti za arhitekturo in na terenu (Adria plus, Novo mesto in Dalmacija). Arhitekturna in oblikovalska delavnica ADRIAFORMA 2002 je kot vzorčni primer sodelovanja med teorijo in prakso potekala v organizaciji poslovnega sistema Adria-mobil, Adria-plus ter s strokovnim sodelovanjem Fakultete za arhitekturo in T-medie, Novo mesto. Delavnica je bila organizirana kot posledica zanimanja Poslovnega sistema Adria-mobil za sodelovanje s Fakulteto za arhitekturo na področju oblikovanja bivalnikov. Adria-mobil je namreč letos v proizvodnjo prvič vpeljala tudi bivalnike. Bivalniki so samostojne, delno fleksibilne enote, ki se pripeljejo na lokacijo in v zelo kratkem času postavijo na vnaprej pripravljena sidrišča (temelje). Več enot (10 do 15) se bo sestavljalo v bivalniškanaselja. Strokovni vodja delavnice Adriaforma 2002 je bil dr. Igor Kalčič, sodelovali so soavtorjimag. Romeo Zalokar, asist. Rupert Gole in asist. Iztok Kovačič ter g. Andrej Kosec, predstavnik podjetja Adria plus. Študentje: Ivana Antolovič Uroš Rošker Tina Kobe Franci Saje Urška Novel Radosav Stevovič Aleš Plut Preživljanje počitnic in prostega časa je že nekaj časa preveč statično omejeno na že dolgo poznane oblike: šotor, prikolica, avtodom, apartma, hotel... Bivalnik, kot nova oblika domovanja za preživljanje počitnic, se uveljavlja kot povsem nov koncept, kot bolj prostorna enota, regionalno in oblikovno kvalitetnejša oblika, ki se hitro in kvalitetno sestavi v povsem nov, urbanistično in arhitektonsko zasnovan objekt, na eni strani prilagojen novim željam in zahtevam, na drugi strani pa vsakokratnim krajinskim značilnostim in drugim zahtevanim pogojem. Delavnica je poskušala odgovoriti na ta izziv. Cilj projektne delavnice je bil torej razviti spekter različnih pogledov in možnosti bivanja v bivalniku. Rezultat je pet idejnih zasnov, ki se med saboj zelo razlikujejo, tako v sami filozofiji, kot v tehnologiji izvedbe in izgledu. Rezultati so bili s strani poslovnega sistema Adriemobil sprejeti z zanimanjem in po končanem delu z zadovoljstvom nad doseženim. Rezultat delavnice Adriaforma 2002 je torej 5 projektov, 5 vizij, 5 oblik bivanja. V njih se odseva kompleksnost časa, katerega zaznamuje potencial novih materialov, ekologija, ergonomija, vplivi novih tehnologij, stalno prisotna težnja po visoki stopnji racionalizacije, pravila igre vezana na tehnično ozvedbo itd. Navkljub številnim omejitvam s strani razpisovalca se je študentom uspelo odlepiti od tradicionalnega načina razmišljanja in ponuditi ideje, ki so dovolj ambiciozne in obenem realistične, da v bodočih uporabnikih prebudijo vizije počitniškega bivanja v prihodnosti. Predlagani projekti so: RETROforma, BLUEforma, VIVAforma, UNITforma in KUGELforma Projekt RETROforma avtorjev Aleša Pluta in Urške Komel, se poigrava z elementi tradicionalnega obmorskega okolja, jih kot kuliso prenese na lupino modernega bivalnika in ga postavi v zeleno okolje, kjer se lahko "instant" dnevna soba odpira na s pergolo osenčeno teraso. Modul - ključni pojem, ki zaznamuje karakter BLUEforme. Avtor projekta Uroš Rošker elegantno rešuje problem transporta, prilagodjivosti tlorisa, elementov zlaganja in končnega izgleda. 90-stopinjsko zarotiran modul 2,5 m, ponuja neskončno mnogo variant sestavljanja. "Kako prostor izkoristiti 100%? VIVAforma ponuja vse rešitve!" je slogan s katerim želi avtorica projekta Ivana Antolovič navdušiti počitnic željnega avanturista za prostor, ki sestavi iz 2D plošč in jeklenih profilov, stikovanih z napihljivim kotnim elementom in opremljenega z napihljivim pohištvom. 3D modul dimezij 1,5 x 1,5 x 2,20 m je osnovna celica projekta UNITforma, ki jo je v merilu 1:2 na otvoritvi razstave avtor Radosav Stevovič sestavil v pičlih dvajsetih minutah. Posamezne enote se med seboj sestavljajo, kako, pa si glede na lastne potrebe zložimo na računalniškem modelu. Enostavno kot otroška računalniška igra, sestavljivo kot lego kocke. SF ali tukaj / zdaj? Sanje ali resničnost? "...bilo je kot primerek samorazklopnega origamija ali kot rožni popek, ki se v teku sekund razpre v cvet... " Znanstvena fantastika Douglasa Adamsa in sanje avtorjev KUGELforme Francija Sajeta in Tine Kobe. KUGELforma je spremenljiva, mobilna, večnamenska, samooskrbovalna bivalna enota, ki lahko zadosti vsem zahtevam še tako izbirčnega uporabnika v skrajno ekstremnih pogojih bivanja. Realizacija takšnega projekta zahteva popolno angažiranje vseh sodelujočih akterjev, mentorjev, študentov in razpisovalca. Vsi skupaj lahko složno s svojimi vizijami vplivajo na kakovost bivanja, na kvalitete ustvarjenega prostora, na izboljšanje in večjo izbiro v ponudbi za preživljanje prostega časa. S tem pa se odpirajo nove vizije, kako oblikovati novo, sodobno bivalno enoto, ki bo nudila več življenjskih radosti, več možnosti izbire načinov preživljannja počitnic in prostega časa. Adriaforma je zato izziv in hkrati tudi odgovor na vprašanje, kako oblikovati sodobno bivalno enoto, namenjeno uživanju preživljanja prostih trenutkov v prihodnosti. V rešitvah, ki jih ponuja 5 projektov študentov Fakultete za Arhitekturo, odseva kompleksnost časa v katerem živimo, ki ga zaznamujejo potencial novih materialov, ergonomija, ekologija in neskončna želja po individualnosti in enkratnosti. Rezultati delavnice ADRIAforma so predstavljeni v popolnoma virtualni obliki; študentje so izdelali računalniške modele projektov, kratke filme o montaži in postavitvi posameznih bivalnikov v realnem naravnem okolju in vse skupaj sestavili v programflash na CD-ROM-katalog. Delavnica Adriaforma 2002 je bila javno predstavljena v prostorih Adriamobil, Novo mesto v maju 2002 in na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v juniju 2002. Javna objava je bila v reviji KLIK, september 2002. Razpisovalec, Adriamobil pa je odkupil za nadaljnje delo 2 projekta, ki se bosta v prihodnosti tudi realizirala. 170 480 240 O SoripormS ***** 5 odlik bivanja 380 40 dvignjena mansarda faza dvigovanja zložena mansardad projekt RETROforma ADRIAFORMA 2002 Aleš Vodopivec DEKANI 2001 Arhitekturna delavnica 2oo2/2 AR prejeto 3.12.2002 organizacija: Vaška skupnost Dekani in seminar A. Vodopivec investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo Ljubljana vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš Znidaršič Študentje: Olivia Blanco Črt Čuček Mijha Dereani Tomaž Ebenšpanger Tea Fink Jelka Fric Benjamin Hafner Ksenija Intihar Tina Jakončič Mitja Janc Aleš Košak David Kozamernik Ivana Ljubanovič Janez Marolt Samo Mlakar Matej Nolda Ana Ocvirk Miha Peperko Tea Pristolič Bor Pungerčič Vanja Skalicky Andrej Strehovec Nataša Šprah Janez Vrhunc Mojca Zavasnik tema delavnice: Študenti so izdelali več tematsko ločenih nalog v vasi Dekani. razultati dela: - A. Vodopivec, 2001: Dekani 2001 - arhitekturna delavnica, Mestna občina Koper, Koper CIP Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Arhitekturna delavnica (2001; Dekani) Arhitekturna delavnica Dekani 2001/[Aleš Vodopivec].- Koper: Mestna občina, 2002 - razstava in javna predstavitev študentskih del v Dekanih, 2001 predstavljeni projekti: 1. PLAC Poseg predvideva ohranitev prvotnega značaja prostora, ki kljub svoji izpostavljeni legi, nikoli ni predstavljal središča vsakdanjega življenja. Nov program ni fizične narave, ampak ima izključno komunikacijski in programski značaj. Mentalne povezave v prostoru so označene kot tlak, ki je izdelan iz avtohtonega kamna. 2. GLAVNI TRG Naloga je bila ureditev prostora med cerkvijo, župniščem in občinsko stavbo. Prostor naj bi bil namenjen različnim prireditvam. V okviru naloge smo uredili tudi korito potoka, katerega brežina je dobila vlogo galerije nad osrednjim prireditvenim prostorom. 3. ŠPORTNI PARK V okviru športnega parka je načrtovana ureditev obstoječega nogometnega igrišča z novimi tribunami, igrišči za vadbo in parkiriščem. Skupina je poleg nogometa predlagala razširitev špornih dejavnosti s košarkaškimi igrišči, trim stezo, tenis igrišči, itd. Te dejavnosti bi se odvijale nad tribunami ob enotno urejeni poti, ki bi jo označevali zato območje značilni kamniti zidovi. Več podatkov: Arhitekturna delavnica Dekani 2001: urednik Aleš Vodopivec: COBISS.SI-ID: 118788864 (knjižnicaFA) DEKANI 2001 DEKANI 2001 DEKANI 2001 Tomaž Krušec. Aleš Vodopivec 2oo2/2 CELJE INTERPOLACIJE Arhitekturna delavnica 1998/99 AR prejeto 3.12.2002 organizacija: Mestna občina Celje in seminar A. Vodopivec investitor: Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo Ljubljana vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Anja Planišček Študentje: Boštjan Bugarič Peter Ličen Nina Crljenko Eva Matjašič Polona Curk Gašper Medvešek Ana Celigoj Luka Melon Staša Celigoj Andrej Mercina Gregor Erjavec Urban Novak Lena Dolenc Klemen Pavlin Nika Grabar Žiga Predan Miloš Jeftič Nika Prešeren Miha Jenko Blaž Razpotnik Blaž Kandus Jernej Živic Mateja Kregar ustreznih in uravnoteženih odnosov med omenjenimi dominantamiinnovo stavbo. Sedanja vrzel je še zadnji nepozidani kos srednejveškega zidu in danes deluje kot razgledna ploščad s pogledom na park in reko. Predlagana rešitev ohranja kvaliteto tega pogleda, fizično pa ga prestavi na streho novega muzeja. Dostop do ploščadi na strehi označuje zunanje stopnišče na strani trga. Muzej sakralnih umetnosti je oblikovan kot pokopališče sakralnih predmetov, ki ne služijo več prvotnemu namenu, temveč arhiviranju in razstavi. Avtor: Žiga Predan tema delavnice: Študentje so izdelali projekte za zapolnitev vrste stavbnih vrzeli (plombe) v srednjeveškem jedru mesta Celje. razultati dela: - A. Vodopivec, 1999: Celje - Interpolacije, katalog k razstavi, Mestna občina Celje in Fakulteta za arhitekturo, - Ljubljana razstava in javna predstavitev študentskih del v Likovnem salonu v Celju, 1999 predstavljeni projekti: 1. Mladinski kulturni center na Slomškovem trgu Raznolikost programov v hiši ustvarja mesto v malem, podaljšan mestni prostor. programi si v obliki spirale sledijo okrog osrednjega atrija. Javni se nahajajo v spodnjem delu stavbe (bar, avditorij, računalniki), zasebni pa v zgornjem (knjižnica, posovni prostori). Obiskovalec hiše doživlja prostor in čas znotraj in zunaj, ter se s tem znajde v doživljajsko pestrem okolju, ki ni ne zunaj in ne znotraj. Avtor: Gašper Medvešček 2. Stari Aero Projekt ponuja zasnovo kvalitetne in luksuzne stanovanjsko poslovne "hiše" v središčumesta in želi na ta način omejiti selitev prebivalcev v predmestna območja. Nova dvonadstropna zgradba stoji na podolgovati parceli bivšega Aera. Javno pritličje deluje kot podstavek, na katerega so položena dvoetažna stanovanja s terasami. Strnjena srednejveška gradnja v okolici in ozka ulica sta narekovali zasnovo vizualno lahkotne stavbe, ki je na dveh mestih prekinjena, kar omogoča pogled skozi objekt. V prekinitvah se nahajajo komunikacije. Novi objekt sledi ulični liniji ter smeri srednjeveške parcelacije. Avtorica: EvaMatjašič 3. Muzej sakralne umetnosti Slomškov trg Obravnavan prostor prepleten s historičnimi in urbanimi dominantami (cerkev, srednjeveški zid, trg) zahteva iskanje Več podatkov: Arhitekturna delavnica Kubed: urednik Simon Vrščaj: 112449280 (osrednjaknjižnica Koper) COBISS.SI-ID: CELJE INTERPOLACIJE CELJE INTERPOLACIJE CELJE INTERPOLACIJE Črtomir Mihelj FIRENZE 2000 prejeto 9.12.2002 Mednarodna arhitekturna delavnica fondacije "Romualdo Del Bianco" Fondacija "Romualdo Del Bianco" organizira vsakoletne arhitekturne delavnice v Firencah. Teh delavnic se udeležujejo študentje arhitekture, gradbeništva in umetnostne zgodovine, predvsem iz vzhodne Evrope. Tako so bili povabljeni na to delavnico študentje arhitekture in gradbeništva iz Madžarske in Slovenije ter študentje umetnostne zgodovine iz Poljske. Nalogo za študente arhitekture in gradbeništva so predstavili akademski učitelji iz Budimpešte, iz umetnostne zgodovine pa iz Krakowa. Sledili so skupni sestanki, kjer so se izmenjavale izkušnje, pogledi in razmišljanja. Tudi na tej delavnici ni šlo brez logičnega delovanja, potrebnega za likovne ustvarjalce s področja arhitekture, umetnosti prostora. Zato smo veliko časa posvetili seznanjanju s Firencami, njenimi zaključenimi prostorskimi enotami in posameznimi objekti. Študirali smo dela velikih renesančnih arhitektov, kiparjev in slikarjev. Fondacija nam je omogočila brezplačne vstopnice na Akademijo, galerijo Uffizi, palačo Pitti. Primerjali smo tudi dva različna svetova, renesančne Firence in njen judovski geto, vase zaprta enklava. Vse te izkušnje so študentje primerjali med seboj in jih nadgrajevali in razgrajevali. Dovoljeno je bilo "sanjarjenje" brez omejitev. Odpirali so se novi likovni svetovi, nove kompozicije in bilo je veliko vzpodbud, kako vse to navezati na nove čase tretjega tisočletja. Mentor: doc. Črtomir Mihelj Svetovanje: prof. dr. Roko Žarnič, asist. mag. Branko Dujić Jela Krečič Tanja Pihlar Rezultati so bili sprejemljivi in nesprejemljivi. Svoboda ustvarjanja je omogočala neobremenjeno analizo in ustvarjalno diskusijo, spoznavanje študentov različnih kulturnih okolij in njihov odnos do preteklosti za sedanjost in prihodnost. Izražene ideje so bile sveže, kazale so na povezanost evropske misli od vzhoda do zahoda. Javna predstavitev rezultatov delavnice je bila svečana, ob navzočnosti strokovnjakov, ki delujejo v okviru "Fondacije Romualdo Del Bianco". Bili so iz vsega sveta, navdušeni nad ustvarjalnostjo študentov, predvsem pa njihovo neobremenjenostjo, pri ocenjevanju pa utemeljeno strogo kritični in nepopustljivi. Rezultati takšnih delavnic morajo biti še posebej vestno analizirani in njih zaključki vzpodbudni začetki novih vsebin in novih delavnic. Tako fondacija deluje. Poleg Firenc smo si ogledali še Volterro in San Gimignano. Volterra z etruščanskim muzejem, rimskim gledališčem, cerkvami, je vzpodbujala nove misli in razmisleke, tudi o slovenski arhitekturi. Toliko je vzorov, ki jih je Plečnik poznal, cenil in na svoj način izrazil s samosvojo likovno govorico. Na razstavi etruščanskih bronastih figur pa se spomin nehote naveže na velikega italijanskega slikarja in kiparja 20. stoletja Alberta Giacomettija (1901-1966). San Gimignano s svojimi stolpi, trgi in ulicami vedno znova neustavljivo buri razmišljanja študentov arhitekture in arhitektov o pomenih kraja. Najlepši je jutranji pogled z laterne kupole Santa Maria del Fiore, na prebujajoče se Firence, mir nad mestom, rosne strehe in redko megleno kopreno, značilno zaToskano. Študentje: Katarina Gjud Jerica Herman Igor Sapač Žiga Žarnič FIRENZE 2000 Tomaž Novljan. Tadeja Zupančič Strojan_ FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM 2000 Mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica 2oo2/2 AR prejeto 3.12.2002 Rotterdam kot pristaniško mesto ob Severnem morju dandanes doživlja zelo hitro preobrazbo, ki sproža številna vprašanja o identiteti tako mesta kot tudi celotne regije. Iskanju slednje je bila posvečena delavnica v letu 2000: kot nosilka potencialov, ki lahko obogatijo njeno identiteto je bila izbrana avtocesta in prostor, kigadoločaoz. je znjo določen. Splošna organizacija: Academy of Architecture and Urban Design, Rotterdam: Ewoud Netten, Jos Bosma-Mensinga, Tony Daalmeijer, Geert de Vries, Jan de Wit, organizacija za Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za arhitekturo: Lučka AžmanMomirski. Uvodna predavanja so pripravili: Paul Boose, Maarten Struis, Jan de Graaf (vsi: Academy of Architecture and Urban Design, Rotterdam). Delovne skupine so vodili: A: Gregor Langenbrinck, B: Tadeja Zupančič Strojan, C: Lorenz Promegger, D: Ron Steiner, E: Tomaž Novljan, F: Grigor Doytchinov, G: Lučka AžmanMomirski Sodelovali so študentje iz Ljubljane, Gradca, Istanbula, New Yorka in Rotterdama: Študentje: Maurits Algra, skupina A Marko Korošic, skupina A Nina Toman, skupina A Daniel Jebbink, skupina A David Baars, skupina B Gregor Košorok, skupina B Saša Vuk, skupina B Harry den Hartog, skupina B Christiaan Bruens, skupina C Tina Kobe, skupina C Taylan Ozgur Polat, skupina C Bart van Loenhout, skupina C Fokke Moerel, skupina D Franci Saje, skupina D Pinar Seyrek, skupina D Carla Lensen, skupina D Jeroen van Nieuwenhuizen, skupina E Jernej Cerne, skupina E Blaž Križnik, skupina E Marianne de Snoo, skupina E Martijn Oosterhuis, skupina F Renate van der Horst, skupina F Peter Sovinc, skupina F Amer Al Hassan, skupina F Bob van der Nol, skupina F Alwin Reedijk, skupina G Tanja Rus, skupina G Jan Hendrik Bos, skupina G Christine Dijkstra, skupina G The freeway makes its own identity Converted city, City of a freeway Highway is manipulating its users, The characteristics of a public space, It can exist anywhere in the global world and is not unique, Cities have always held the promise of new opportunities. ADDentity Add cultural entities Added elements are useful and unexpected, It's Dutch identification The Entertaining Freeway Aclear sequence of experiences MAAS CULTURES An atlas for the cultural tourist 2001 Rotterdam energizer! The Hunter Jam-Crane-20-min-view-station Show and More Enjoy." Pomen rotterdamske delavnice je predvsem v izobraževanju študentov, zato ni usmerjena v konkretno iskanje idej za morebitne kasnejše aplikacije. Pedagoški cilji težijo k povečanju sposobnosti študentov, kot so: znajti se v neznanem prostoru, primerjati osebno izkustvo z izkustvi kolegov, uporabiti znane metode, hkrati pa brez omejujočih informacij zastavljati vprašanja skozi prizmo podane teme. Rezultati so bili predstavljeni ob zaključku delavnice na razstavi, ki jo je obogatil diskurz z vabljenimi kritiki. Dogajanje je zabeleženo na videoposnetku, 'kartografski' material pa v obliki publikacije (formatA3). Tema delavnice: Iskanje identitete regije Rotterdama z avtocesto kot centrom regije. Metoda: Uporaba kartografije ob iskanju elementov in povezav, ki določajo identiteto prostora kot dinamični fenomen. Projekti / rezultati delavnice kažejo mnogoterost identitete regije Rotterdama in njeno dinamičnost, ki jo določajo razmerja med globalnostjo in lokalnostjo, merilom človeka in njegovega izkustvenega prostora, količino in kakovostjo, jakostjo in trajanjem (socio-)prostorskih elementov in povezav. Poskusi iskanja besedne zveze, ki bi kar najbolj učinkovito označila prizadevanja posameznih skupin, so sestavljeni v skorajda poetično obliko (ideja: M. S.): "Shifting reality A freeway is a city on its own, Let's shift it again. Anew city emerges from the old city, 'a linear structure extended from coast to coast' Joma^Novljan,TadejaZu£anči^Strojan FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM, 2000 jutre Elfi s® 3 as A m Ttetftfrr. 7rnć*j t/FnuNttmintf id itair-jw^ 'iizitflMdfltpmt "1. Design new maps for the region. 2. No new maps without old maps. 3. No continental maps without maritime maps. 4. No static maps without dynamic maps. 5. Design not only material maps but also immaterial maps. 6. Not only hardware maps but also software maps, meaning mental maps. ..." (iz uvodnega predavanja Jana de Graafa z naslovom Kartografija) ^omazNovljan^TildejaZupanci^Strojan FROM THE FREEWAY / BEYOND URBANISM, 2000 Toma^Novljan^TadejaZuganči^Strojan Lučka Ažman Momirski IZOLA - REALIZACIJE Mednarodna urbanistična delavnica 2oo2/2 AR prejeto 10.12.2002 Kraj in čas delavnice: od 6. do 10. julija 1999 v Izoli Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski Investitor delavnice: Občina Izola, Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko Predavatelji: Lučka Ažman Momirski, Aleksander Bizjak, Jana Gojanović Purger, Sonja Jurković, Snežana Karinja, Gorazd Kobal, Boris Leskovec, Eric Pfeufer, Antonio Rubbi, Daniela Tomšič, Robert Turk, Marjan Vrabec, Vladimir Vremec, Sebastian Wagner Mentorji: Arheološki park Simonov zaliv: Lučka Ažman Momirski Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice: Aleksander Bizjak Izola vzhod - novi programi: Boris Leskovec Trg sv. Mavra in poti v mesto: Črtomir Mihelj 4x4- iskanje novega ravnotežja: Mirko Mršnik Korte - dvori: Eric Pfeufer Izolsko zaledje: amfiteater priložnosti: MajaSimoneti Trg ob Lonki: reprezentativni mestni prostor: Ivan Stanič Plaži na Punti in pod Belvederjem: Boris Zuliani Izvedbe - strategija razvoja Izole: Sebastian Wagner Sodelavci in študentje: Arheološki park Simonov zaliv: skupina 1 Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice: skupina2 Izola vzhod - novi programi: skupina 3 Trg sv. Mavra in poti v mesto: skupina 4 4x4- iskanje novega ravnotežja: skupina 5 Korte - dvori: skupina 6 Izolsko zaledje: amfiteater priložnosti: skupina7 Trg ob Lonki: reprezentativni mestni prostor: skupina 8 Plaži na Punti in pod Belvederjem: skupina 9 Izvedbe-strategija razvoja Izole: skupina 10 Sodelavci in študentje: Bernard Podboj, skupina 1 Ivana Aretovič, skupina 1 Jure Janžekovič, skupina 1 Tina Steiner, skupina 1 Dario Debernardi, skupina 2 Nataša Breznik, skupina 2 Andrej Pilih, skupina 2 Sonja Stančič, skupina 2 Ines Šimunič, skupina 2 Andrej Mahovič, skupina 3 Tomaž Berčič, skupina 3 Mary Lončar, skupina 3 Jerica Herman, skupina 4 Jaroš Ocepek, skupina 4 Jasna Pleho, skupina 4 Valnea Družeta, skupina 5 Branka Matjašič, skupina 5 Alen Pušpan, skupina 5 Mojca Antonič, skupina 6 Dejan Radovanovič, skupina 6 Roman Savkovič, skupina 6 Ana Marija Volk, skupina 6 Damjan Černe, skupina 7 Darja Matjašec, skupina 7 Aleš Mlakar, skupina 7 Tomaž Stupar, skupina 7 Boštjan Cotič, skupina 8 Igor Cotič, skupina 8 Barbara Pessendorfer, skupina 8 Daniela Batos, skupina 9 Franko Gregorič, skupina 9 Marko Korosic, skupina 9 Tjaša Šemrov, skupina 9 Miha Čebulj, skupina 10 Nina Savnik, skupina 10 Tema delavnice: Cilj mednarodne urbanistične delavnice je bil pridobitev variantnih rešitev in konkretnih predlogov za ureditev izbranih območij v mestu, ob obali in v podeželjskih naseljih. Gre za območja, ki so bistvenega prostorskega ali programskega pomena in bodo v kratkem predmet urejanja, obnove ali večjih sprememb namembnosti. Arheološko območje na rtu Korbat je najpomembnejše arheološko najdišče ob slovenski obali. Raziskano je samo delno na svojem južnem in severnem robu. To omejuje načrtovanje programskega, prostorskega in vizualnega značaja območja. Del najdišča (elemente rimskega portika, treh reprezentativnih dvoran in valobrana) je mogoče rekonstruirati in ga prepustiti v javno uporabo. Novonastalo kopališče na nasutju ob zahodnem delu rta Korbat dopolnjuje obstoječi kopališki in športno-rekreacijski program, nevtralizira javnosti nedostopno najdišče in sooblikuje zeleno kuliso v silhueti mesta Izole. Obnova območja Delamarisa in parka Arrigoni je sanacija "proizvodnega trebuha" Izole, ležečega neposredno ob obali Izole. Vključuje tako prostorsko kotprogramsko preureditev. Osnovni namen ureditve trga Lonka je vzpostaviti mestno "ploskev" z dostojanstvom in podobo osrednjega mestnega trga, pri čemer naj se ohrani možnost raznovrstnih komunalnih družbenih rab na trgu. Središče starega mestnega jedra na nekdanjem otoku v Izoli je cerkev sv. Mavra s trgom. Skupaj z Velikim trgom ob mandraču naj bo razbremenjen prometa, na novo tlakovan in kultiviran z zeleno streho/zasaditvijo. Izbira materialov in oblik tlakovanja naj izhaja iz lokalnega, istrskega okolja. Punta velja za mestni park Izole s plažo, plažapodBelvederjempa je bila prvotno načrtovana samo za goste hotela Belveder. Tu široke terase nad plažo po obliki in zasnovi spominjajo na terase vinogradov ali oljčnih nasadov. Industrijsko območje Delamarisa in ladjedelnice je uvrščeno med najbolj degradirana območja v državi. Predlog prenove območja ponuja v presojo postopno preobrazbo območja, kjer naj se uveljavi javni interes mesta. Na nekdanji obalni črti otoka je oblikovan kanal, v katerem so predvideni zavarovani privezi z novim valobranom, ki istočasno podaljšuje severno kopališko obalo. Nov cestni prometni sistem, vključno z novim predorom v smeri proti Kopru, bo spremenil pomen in možnosti prostorskega razvoja na območju med Izolo in Kovinotehno - Rudo. Vizija ureditve prostora naj bi vključevala tudi sanacijo laporokopa. V prvi varianti projekta predstavlja promenada glavno kompozicijsko os območja, v drugi variantni rešitvi je na območju predvidena kombinacija trgovsko-poslovnega in izobraževalno- nastanitvenega programa. Za širjenje razvojnih teženj v celotnem izolskem amfiteatru so na voljo vsaj trije scenariji: razvoj ob obali, širitev poselitve v zelenem pasu in razvojno-varovalni scenarij. V urbanem konceptu Izole je eno od najpomembnejših dejanj poiskati atraktorje, ki bodo spodbudili gospodarstvo in s tem prostorski razvoj občine. Korte so vas, katere ime govori o njenih posebnostih: o majhnih, posebnih dvoriščih, ki so skrita za obulično zidavo. Skupaj z drugimi vasmi na slemenih primorskega zaledja tvorijo tipično podobo istrske pokrajine. Glavna ulica je os, ob kateri so nanizane stanovanjske hiše. Med njimi, vzdolž ulice ter na njenem izteku se odpira pogled na pokrajino. Le redke še pričajo o nekdanji podobi kraja in načinu gradnje ter nudijo pogoje za kvalitetno prenovo. Rezultati dela: razstava v Galeriji Insula v Izoli od 25. novembra 1999 do 6. decembra 1999; publikacija z naslovom Izola - realizacije: mesto, obala, podeželje, ISBN 961-6276-17-4 Več podatkov: Mednarodna urbanistična delavnica Izola - realizacije: mesto, obala, podeželje: urednica Lučka Ažman Momirski: ISBN: 961-6276-17-4 (NUK, UKMB, knjžnica FA, Urb. inštitut RS, osrednje knjižnice: Kranj, Ptuj, Novo mesto, Koper, Izola, Nove Gorica, SZS RS Koper) Slika 2 Pristniški kazino: tlorisi etaž Slika 3 Med pristaniškim barom in kazinojem Mentor: Sebastian Wagner Študentje: Miha Čebulj Nina Savnik Slika 2 Slika 4 Slika 5 Slika 6 Slika 4 Območje Rude: varianta 1 - tloris Slika 5 Območje Rude: varianta 1 - pogled Slika 6 Območje Rude: varianta 2 - pogled od zgoraj Slika 7 Območje Rude: varianta 2 - tloris Mentor: Boris Leskovec Študentje: Andrej Mahovič Toma/ Berčič Mary Lončar Slika 8 Slika 8 Arheološki park Simonov zaliv: pogled z morja Slika 9 Arheološki park Simonov zaliv: rekonstrukcija rimskega portika in valobrana Slika 10 Arheološki park Simonov zaliv: območje rta Korbat z novim kopališčem Mentor: Lučka Ažman Momirski Študentje: Bernard Podboj Ivana Aretovič Jure Janžekovič Tina Steiner Slika 9 Slika 10 2oo2/2 AR prejeto 10.12.2002 Živa Deu JEZERSKO Mednarodna urbanistična delavnica Jezersko, 23.10. 27.10. 2000 Naselje, značilnosti kulturne krajine Naselje Zgornje Jezersko leži na nadmorski višini 906m v osrednjem delu vzhodnih Karavank, tik ob meji z Avstrijo in tvori specifično naselbinsko območje, kjer se prepletajo vplivi s Koroške in z Gorenjske strani. Skozi jedro kraja teče, preko prelaza in mejnega prehoda Jezerski vrh (1216 n.m.v.), ena pomembnejših prometnih poti, ki si je ob reki Kokri in Jezernici, že v rimskih časih, utrla pot skozi slikoviti kopasti svet Karavank in razgibanih mogočnih Kamniških Alp. Tipološko je naselje razloženo, grajene strukture naselja se raztezajo po dolini vzdolž ceste in na pobočju ob razvejanih komunikacijah na robu gozdne meje. Del naselja oblikujejo samotne kmetije ali mali zaselki. Stare domačije, uvrščeno razpostavljene po robu amfiteatralnega terena, oblikujejo krajinsko dominanto v kateri izstopa cerkev sv. Andreja. Organizacija, strokovno vodstvo, udeležba Mednarodno arhitekturno delavnico je organizirala občina Jezersko s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor, Urada za prostorsko planiranje. Strokovno vodstvo je bilo zaupano delovni organizaciji Proloco Jezersko d.o.o. in Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo. Strokovno sta delavnico vodila Marko Šenk in dr. Živa Deu. V delavnico so bili aktivno vključeni še vabljeni eksperti, kot predavatelji in konzultanti: prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, dr. Ignazio Vok, projektant iz Padove in Peter Glažar, Fakulteta za arhitekturo in mentroja: dr. Ljubo Lah, Fakulteta za arhitekturo in Peter Šenk, projektant iz Ljubljane. Posamezne skupine, ki so jih vodili mentorji Marko Šenk, dr. Živa Deu, dr. Ljubo Lah in Peter Šenk so sestavljali študentje: Študentje: Mojca Klopčič Tadeja Madjaz Andreja Ravljen Uroš Uršič Nevenka Bandulič Martin Brovž Urška Likovič Janja Pelaič Maja Pugelj Špela Selan Samo Cesnik Miha Ferkov Nataša Mandelj Andrej Ručigaj Mateja Gregorič Peter Habjan Tina Jelenc Špela Verovnik Predmet dela Z novo upravno ureditvijo je Jezersko postala samostojna občina, kar ji poleg razvojnih potreb delovanja nalaga tudi skrb za kakovosten gospodarski, socialen in kulturni razvoj. Obravnavano območje je zaradi izjemno lepe lege in ohranjene kulturne krajine privlačno za turiste, zato je razvoj turizma opredeljen kot prednostna gospodarska panoga. Vendar prav številni turisti predstavljajo v zadnjem obdobju, predvsem v okolici Planšarskega jezera okolju neprijazno obremenitev, ki jo je potrebno za usklajen bodoči razvoj urediti in prostorsko sanirati in v skladu z mednarodnimi in domačimi usmeritvami trajnostnega razvoja naselij vpeti v razvoj celotnega naselja z izpostavljenim varovanjem identitetnih in spoznano kakovostnih naravnih in ustvarjenih danosti. Kratek opis poteka dela V prvi fazi dela so se udeleženci delavnice seznanili z ljudmi in prostorom in izdelali potrebne analize. Največ pozornosti so posvetili zaznavni analizi prostora, analizi komunikacij, analizi odnosov, oziroma povezav med Zgornjim Jezerskim in Ravnjo /obroč samotnih kmetij/, analizi obstoječih in potencialnih aktivnosti in podrobnim večplastnim analizam grajenih struktur. Analize so bile izhodišče oblikovanju razvojne sheme, v sklopu katere so oblikovane skupine študentov z mentorjem podrobno urbano in arhitekturno obdelale izbrana območja: Planšarsko Jezero, območje samotnih kmetij in domačijo pri "Ank". Rezultati Programska shema Jezerskega je predlog razvoja dejavnosti na tem prostoru na podlagi obstoječih danosti in infrastruktur. Planšarsko Jezero jez okolico zaradi fenomena vode na Jezerskem najbolj privlačna turistična točka. Zato je umetno jezero z obstoječim lokalom občasno preobremenjeno z obiskovalci enodnevnimi izletniki. Za izboljšanje stanja in omejitve sedanje stihijske turistične eksploatacije so bile oblikovane variantne rešitve urbanega in tudi krajinskega razvoja območja jezera s poudarkom na ureditvi prometa in boljšim povezavami jezera s širšim območjem /kulturna pot/. Kulturna pot Domačije na Jezerskem so nekoč že nudile nočitve in hrano popotnikom, ki so prečkali to dolino. Opuščena dejavnost naj bi se tudi na željo krajanov in lastnikov domačij vrnila. Turistična dejavnost naj bi povezala posamezne domačije z arhitekturno, etnološko in kulturno potjo. Domačije bi se vključile v to pot, z arhitekturnimi spomeniki, etnološkimi in kulturnimi znamenitostmi, s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov ter z možnostjo nastanitve turistov. Za nastanitev se preuredijo obstoječi objekte, ki niso v uporabi. V primeru, da število nastanitev ne bi zadoščalo potrebam, se predlaga gradnja nove arhitekture. Ta mora biti oblikovana v skladu s tipološkimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine na tem področju. To pomeni, da naj se ohrani gručasto naselje, merilo objektov, njihova oblika, fasada in streha. Prenova Ankove domačije Gručasto oblikovana samotna domačija z vrelcem mineralne vode naj bi v predlogu programske sheme postala osrednja točka nove, turistične dejavnosti, ki bo povezala samotne domačije v bodočem razvoju. Z ciljem prenove in varovanja vseh tudi najbolj skromnih stavb, ki sooblikujejo identiteto domačije, je bil izdelan predlog obnove. Zaradi dobre ohranjenosti naj bi bili vsi objekti v sestavi domačije le obnovljeni, vitalizirani z možno prenočitveno in gostinsko ponudbo. Vse posebej vredne urbane in arhitekturne podrobnosti so ohranjene kot umetnostno zgodovinske, zgodovinske, arhitekturne in etnološke vrednoti in nenazadnje tudi kot razpoznavna in dodatna zanimivost in ponudba domačije. "Spoznati korenine" in omogočiti, dajih spoznajo tudi drugi. Predstavitve dela Delavnica je bila medijsko spremljana in zaključena z javno predstavitvijo in razstavo. Gradivo je zbrano v vezanem zvezku A4 formata. JEZERSKO JEZERSKO i ij" TM" r. üzz ™ JEZERSKO 2oo2/2 AR prejeto 10.12.2002 Živa Deu KAPELE Arhitekturna delavnica Kapele, 05.11. 11.11. 2002 Naselje, značilnosti kulturne krajine V slovenskih naseljih so se v vrsti preobrazb in pod vplivi različnih in spreminjajočih se dejavnikov v časovnem razponu od nastanka do danes oblikovale arhitekture, urbanistične in prostorske značilnosti, ki so prerasle čas in jih kot kakovost priznavajo različne stroke. Bolj, ko so bila naselja v obdobju zadnjih petdeset let odmaknjena od razvoja, bolj so se te identitetne, razpoznavne značilnosti ohranile. Eno takšnih naselij z ohranjeno razpoznavno podobo naselja v kulturni krajini in ohranjeno razpoznavno in identitetno stavbno dediščino je tudi manjše naselje Kapele ob hrvaški meji, nedaleč od mesta Brežic. Urbana in arhitekturna posebnost na grebenu ob komunikacijah razvitega strnjenega naselja so številne lesene stavbe, tesarske mojstrovine, ki postavljene iz odbranega avtohtonega lesa, stare sto in več let še vztrajajo. Organizacija, strokovno vodstvo, udeležba Arhitekturno delavnico je organiziralo pod strokovnim vodstvom Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, Društvo za razvoj podeželjaKapele. Strokovno je delavnico vodila dr. Živa Deu. V delavnico so bili aktivno vključeni še vabljeni eksperti, kot predavatelji in konzultanti: prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, Dušan Strgar, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo Mesto in Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo Mesto. O možni ohranitvi lesene stavbne dediščine vpete v sodoben razvoj naselja Kapele so razmišljali študentje: Študentje: Petra Ahačič Metka Gutman Matej Mirt Anja Perko Mateja Rovšek Dominik Sagadin Katarina Snij Igor Sapač Sara Štremfelj Natalija Zanoški Alenka Ziernfeld Martina Zrim Urška Žagar Predmet dela Delo arhitekturne delavnice je bilo usmerjeno v valorizacijo urbane in arhitekturne dediščine v naselju in v oblikovanje predlogov prenove najvrednejše lesene stavbne dediščine, ki kakovostno sooblikuje identitetno podobo naselja. Pri delu so bile upoštevane usmeritve sodobnega trajnostnega razvoja naselij, študije možnega gospodarskega in socialnega razvoja, izdelane strokovne osnove za izdelavo novih prostorskih in izvedbenih dokumentov in želje in vizije krajanov in drugo. Kratek opis poteka dela Po opravljeni valorizaciji grajenih struktur je bilo v naselju izbranih nekaj najvrednejših lesenih stavb ali domačij v celoti. V sodelovanju s krajani in lastniki izbranih objektov so bile po opravljenih analizah, ocenah in posnetkih obstoječega stanja in iskanju novih vsebin, so bile izdelane variantne študije prenov. Delavnica je bila zaključena s predstavitvijo izdelanih idejnih projektov sanacije in preoblikovanja, s ciljem njihove ohranitev in prilagoditve sodobnemu načinu življenja in dela. Rezultati Predlog prenove Hotkove domačije Preoblikovanje domačije, ki jo sestavljajo identitetni ter identitetno razpoznavni gospodarski objekti in nova identitetno nerazpoznavna stanovanjska hiša, se je v funkcionalnem smislu navezalo na konjerejo ter razvoj konjskega turizma. V iskanje vezi med starim in novim, v obstoječ ansambel je bil vključen tudi popolnoma nov konjski hlev, so bile usmerjene tudi vse idejne rešitve. Predlog prenove Požarjeve domačije Požarjeva domačija je edina domačija, v kateri so vsi leseni objekti od stanovanjske hiše pa do koruznjaka identitetno kakovostni. Žal so zapuščeni in prepuščeni propadanju. Po opravljenem posnetku in analizah stanja celotnega ansambla je skupina, ki se je s prenovo domačije ukvarjala, usklajeno z željami novega lastnika izdelala vsebinski program in idejni projekt arhitekturne prenove. Preurejena domačija, z nekaterimi muzejsko ohranjenimi členi in razvitimi novimi lesenimi enotami prototipi obstoječega, naj bi v naselju postala središče turistične ponudbe za posebne goste, takšne, ki si želijo miru, stika z naravo,... in preteklostjo. Predlog prenove Peničeve domačije V delu vasi, vzporedno s cesto stoji skromna, tro-celična in delno podkletena stanovanjska hiša. Lesenjača je že desetletje in več prazna. Lastniki stanujejo na drugi lokaciji, v novi stanovanjski stavbi. Hiša je v dobrem stanju, lastniki bi jo radi ohranili in oživili tako, dabivnjej uredili dom za svoje potomce. Ker v prostorsko skromnem objektu ni mogoče urediti bivanja za današnji in jutrišnji čas je udeležence delavnice čakala zahtevna naloga; dodajanje novega obstoječemu. Izziv, razmišljanja in veliko zanimivih idejnih rešitev. Predlog prenove Slovencevega hrama Na robu vasi, tam, kje se hrbet grebena prelomi in razviti v z vinsko trto poraščenim pobočjem steče v dolino, so razpostavljeni hrami. Preprosta lesena poslopja v katerih je vse potrebno za obdelavo vinske trte, predelavo grozdja in hrambo izdelka,vina. V nasprotju z drugo leseno stavbno dediščino je večina vinskih hramov dobro vzdrževanih in identitetno razpoznavnih. Vaščani jih želijo vključiti v turistično ponudbo in naloga skupine študentov je bila, da na nivoju idejne zasnove predlagajo možne preureditve in povečave obstoječih hramov in zasnujejo nove, lesene hrame. Ker je bil les izhodiščno gradivo so bili v delo delavnice z razlagami in s strokovnimi nasveti vključeni tudi lokalni tesarji, ki so predvsem v preteklosti, tu v tem delu Slovenije visoko razvili svojo obrt. Njihova znanja in vedenja so bila zaželena tudi v izven meja naše države. Po dejavnosti in zapuščini v prostoru lahko "kapelske tesarje" primerjamo s "kraškimi kamnoseki". Predstavitve dela Delavnica je bila medijsko spremljana in zaključena z javno predstavitvijo in razstavo. Gradivo je predstavljeno ločeno, po predmetih obdelave, v štirih zvezkih A3 formata. KAPELE KAPELE „TLORISNA SHEMA URBANEGA )JA POGLED NA KAPELE POGLED NA DVORIŠČE POGLED NA BIZELJSKO VIDNA ZAPORA MOŽNOST NOVE ZAZIDAVE PORUŠENO STARI-OBNOVLJENI OBJEKTI OSREDNJE DVORIŠČE ROB ZAZIDAVE PROSTOR ZA PARKIRIŠČA MOŽNOST ŠIRITVE OBJEKTOV DOSTOP DO PARCELE POVEZAVA PROSTORA DOSTOP DO OBJEKTOV PARKOVNA UREDITEV VIDNA ZAPORA IDENTITETA OBJEKTOV POSTAVITEV NOVIH OBJEKTOV IDENTITETNO KAKOVOSTNI IDENTITETNO PREPOZNAVNI IDENTITETNO NEPREPOZNAVNI ANIZACIJA PROSTORA OBSTOJEČI OBNOVLJENI OBJEKTI NOVI OBJEKTI MREŽA, KI SLEDI HIŠI MREŽA, KI SLEDI GOSPODARSKEMU POSLOPJU APARTMAJI SERVISNI PROSTORI SPREJEMNI PROSTORIN JEDILNI PROSTORI PARKIRNI PROSTORI KAPELE 2oo2/2 AR prejeto 2.12.2002 Boris Leskovec KOLPA 99 Arhitekturna delavnica Občina Kočevje, ObčinaKostel, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Ljubljana, december 1999 Temeljni pedagoški namen in smoter delavnice Kolpa 99 je bil v sorazmerno kratkem času odgovoriti na nekatere aktualne probleme v Obkolpski dolini. Arhitekturni problemi s katerimi se srečujeta občini Kočevje in Kostel v dolini Kolpe so usodno zaznamovani z nekaterimi okoljskimi in naravovarstvenimi izhodišči, ki jih je potrebno pri tako občutljivem prostoru vsekakor upoštevati. Trajnostni razvoj naravnega in kulturnega okolja Obkolpske doline je zato temeljno oblikovalsko in funkcionalno izhodišče. Vsebina arhitekturnih nalog je zelo raznolika, temu ustrezni so tudi individualno obarvani kreativni pristopi in pisni prispevki vsakega posameznega študenta. Obravnavane teme: - Kopališče ob Kolpi - Žaga v Dolu ob Kolpi - Počitniško naselje Dol ob Kolpi - Idejna zasnova počitniške hiše v Obkolpski dolini - Počitniški kemp v Dolu ob Kolpi - Prenova stare šole v dom za ostarele - Urbana oprema - Urbanistična zasnova trga - Prenova stare šole v Kužlju - Razgledni pomol v Predgradu - Prenova starega mlina ob Kolpi - Idejna zasnova kampa - Razgledni paviljon ob reki Kolpi - Prenova žage v Dolu ob Kolpi - Dom upokojencev Ta publikacija je zato le poskus intelektualnega razmisleka o določenem arhitekturnem problemu v času in prostoru. Ce bo občinske strukture vzpodbudila k še bolj celovitem pristopu pri reševanju prostorskih problemov Obkolpske doline, bo pedagoški namen arhitekturne delavnice še bolj upravičen in utemeljen. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti za vsestransko pomoč pri organizaciji delavnice občini Kočevje, občini Kostel ter osebju Lovskega doma Koče pri Kočevski Reki. Upam in želim si, daje omenjena delavnica dobrodošel uvod v načrtovano mednarodno interdisciplinarno delavnico, ki naj bi obravnavala nekatere probleme trajnostnega razvoja Kočevskega naravnega parka (ParkKočevska-Kolpa). Študentje: Andrej Mahovič Tomaž Berčič Miha Maček Saša Potočnik Alenka Petrič Tadeja Mahne Grega Tramte Teja Gaber Sašo Pucihar Andrej Vernik Miha Ferkov Samo Cesnik Domen Pogorevc Renato Rajnar Marjan Lipičar Alen Bauer Petra Tomc Matej Pristavec Organizacija: g. LeonBehin, Občina Kočevje, g. Aleš Marolt, Občina Kostel, doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, Andrej Mahovič, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Vodja arhitekturne delavnice: doc. dr. Boris Leskovec u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Udeleženci: g. Janez Crnač, podžupan občine Kočevje, g. Janez Konečnik, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje Več podatkov: Arhitekturna delavnica Kolpa 99: urednika Andrej Mahovič, Boris Leskovec: COBISS.SI-ID 105085952 (NUK,UKMB, knjižnica FA) http://www.delavnicakolpa.cjb.net/ KOLPA 99 tloris kleti u n 3 h 8 ano a a d a d aUo aUo Q i" re I ■SL B A 3 tloris mansarde uu uu □ □ Qü ÜÜ QQ QQ □ □ 1—U-l-1— id o " t) a ffl S ff r"" Tli h jt tloris pritličja □ prečni prerez južna fasada 1 .sobe z ležišči 2.razstavno - družabni prostor 3.delavnica 4.kuhinja 5.jedilnica 6.skladišče - delavnica 7.kabinet 8.skladišče vzhodna fasada Obravnavan objekt stoji v sklopu treh mlinov, ki se nahajajo v Dolu na Kolpi. Stoji v središču kraja ob pritoku reke Kolpe in ni več v uporabi. Glede na svojevrstno lego ob otočku na rečici in terasastem nabrežju z mostom nudi njegova obnova veliko možnosti. Odločitev, da iz nekdanjega mlina napraviva večnamenski mladinski center, je nastala na podlagi dejstva, da na Kolpi uspeva predvsem letni turizem. Objekt naj bi bil namenjen manjšim skupinam z mentorjem v skupnem številu do 15 ljudi za udejstvovanja na ustvarjalnih delavnicah, ki lahko potekajo skozi vse leto. Objekt je programsko organiziran tako, da osrednji del tvori dvovišinski prostor, namenjen galeriji in, ki se lahko razširi v sosednji prostor, kjer so sicer delavnice. Celoten prostor je možno v toplejših mesecih odpreti in stem pripeljemo delavnice oziroma galerijo, ki lahko služi tudi kot oder, bližje k reki in naravi. Pri obnovi sva poskušala ohraniti zunanji izgled stavbe, ki s svojim lesenim in kamnitim delom predstavlja arhitekturo tega kraja. Samo Česnik, Miha Ferkov Žaga v Dolu ob Kolpi /Dol ob Kolpi/ KOLPA 99 0 >w» 1 vzhodna fasada prečni prerez južna Fasada vzdolžni prerez 1 1 .vhod 2.hodnik,stopnišče 3.trgovski lokal 4.garderoba, sanitarije 5.skladišče 6.shramba /sanitarije 8.obrt in trgovina tloris prenove pritličja ĆL- 1 1 1 1 h L 1 1 1 1 1 1 j j U tloris obstoječega stanja V arhitekturnem smislu obstoječi objekt nima posebne kvalitete, zato je umestna odločitev za temeljitejši poseg vstrukturo. Nova cestna povezava se dotika obstoječega jedra in poudarja vzdolžno os objekta. Temu sledi organizacija prostorov, ki pa se v razmerjih in osnovnih gabaritih navezuje na obstoječi prostorski kontekst. Glavni prostori se odpirajo v smeri V-Z, kjer se lahko navezujejo na neposredno, funkcionalno okolico stavbe. V novem predlogu se ohrani zgolj osnovna nosilna konstrukcija, ki omogoča sprostitev notranje tlorisne površine. Ta je predeljena s servisnim jedrom v dva glavna prostora. Vertikalne komunikacije predstavljajo popolnoma nov konstrukcijski poseg in so namenoma jasno ločene od obstoječega objekta, tako v konstrukcijskem kot formalnem pogledu. V enotno (leseno) fasado oblečeni obsoječi objekt ter betonski volumen dodanega komunikacijskega jedra tvorita novo prostorsko dominanto. Tako objekt nekdanje šole tudi pomensko ponovno prevzema osrednjo vlogo v prostoru. Alen Bauer, Petra Tome Prenova stare iole v Kužlju /Kuželj/ KOLPA 99 31 situacija 3E prerez .........I vzhodni pogled 1.klubski prostor 2.telefonska govorilnica 3.sanitarije 4.rampa tloris Narava je boginja lepote in prav to dokazuje tudi reka Kolpa s svojo okolico. S posebnim turistično- rekreativnim programom, bi reko še bolj približali ljudem. K tem programu naj bi sodila tudi postajališča za čolne. Osnovna teza iz katere izhaja arhitektura je oblika rečne ribe. Prav tako oblika arhitekture spominja na obliko rečne struge. Programska izhodišča se nanašajo na dejavnosti, ki potekajo na reki Kolpi (kajak, kanu, rafting, ribolov,...). Obiskovalcu naj bi nudila najprimernejši dostop do reke. Skalnati valobran naj bi umiril rečni tok in čolnarjem omogočil miren pristan. Po izkrcanju na prostor, ki je namenjen pristanu za čolne, nadaljujemo pot po stopnicah do objekta na bregu Kolpe. Objekt naj bi bil turističnega tipa. Tvori ga prostor, ki je klubskega značaja. Namenjen je zabavi, razgledu na Kolpo (skozi stekleno panoramsko steno) in okrepčitvi (avtomat za pijačo in sendviče). V objektu naj bi se kot tujek tudi nahajala umetniško oblikovana telefonska govorilnica. Z notranjega prostora objekta je predviden tudi vstop v pomožni objekt z WC-jem. Pomožni objekt lebdi nad terenom in je odmaknjen od glavnega objekta. Prav tako odmaknjena od glavnega objekta je tudi razgledna klančina-pomol, ki tvori programsko shemo ob poslopju. Pomol služi razgledu po reki in njeni okolici. Konec pomola sega nad teren in vodo, kar vzbudi obiskovalcu občutek "lebdenja" nad vodo. Poleg pristana za čolne je predvidena tudi vstopna rampa za čolne. Celoten objekt naj bi bil zgrajen iz kar se da naravnih materialov (les, steklo).Objekt naj bi bil tudi dvignjen od tal in tako omogočili čim manjši gradbeni poseg severni pogled V programu je predvidenih večje število podobnih postajališč, ki naj bi se periodično (glede na teren in potrebo) ponavljala. Popotniku bi tako omogočali več izstopov z reke, glede na njegove potrebe (WC, nujni telefonski klici, večje število dostopov do reke v primeru nesreče, želja po postanku zaradi utrujenosti, i.t.d.). Matej Pristavec Razgledni paviljon ob reki Kolpi /Dol ob Kolpi/ Tadeja Zupančič Strojan KOMEN 2001 Mednarodna arhitekturno-urbanistična delavnica 2oo2/2 AR prejeto 3.12.2002 'Iniciative' predstavljajo organizirana prizadevanja za srečanje različnih strokovnih, umetniških in družbenih pogledov na predstavo o intervencijah v prostoru. Podoba Komna v predstavah prebivalcev ni več zadovoljiva. Gre za iskanje razvojnih predstav o prostoru, ki naj sprožijo vrsto postopnih prispevkov k njegovi kompleksnejši podobi. Organizacija: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo: prof. dr. France Rihtar, doc. dr. Tadeja Zupančič Strojan, v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost; Občina Komen: mag. ErikModic. Izvedba: 5.-9.11.2001 Predavatelji: Ass. Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV Valencia), Univ.-Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), Prof. dr. France Rihtar (UL, FA, Ljubljana) Mentorji delovnih skupin: 1: Ass.Prof. Dr. Pascual Selles Cantos (UPV Valencia), 2:.Univ.- Ass. DI Dr. Grigor Doytchinov (TU Graz), 3: prof. dr. France Rihtar (UL, FA, Ljubljana) in Danilo Antoni (spec./FA), 4: doc. dr. Tadeja Zupančič Strojan, (UL, FA, Ljubljana), 5: asist. Igor Seljak, (UL, FA, Ljubljana), 6: izr. prof. Zdravko Papič in izr. Prof. Tugo Šušnik (UL, ALU, Ljubljana). Študentje Univerze v Ljubljani (Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in Fakultete za družbene vede) in UIAVVenezia: Kakšna naj bo bodoča podoba kraja? Kakšna naj bo njena narava? Mediternansko nostalgična sestavljanka ali nerazumljiva mešanica, ki bi jo lahko imenovali 'junk space'? Razvojna vizija se v ekstremih približuje bodisi nedvoumnemu tradicionalizmu bodisi k anonimni globalistični podobi kaosa (skupina 6: Podobe Komna). Konkretne alteracije izbranega - osrednjega - prostora Komna z različnih avtorskih stališč so ena izmed faz v razvoju k podobi, ki je ne poznamo. Podanaje v alternativah, ki iščejo ravnovesje med lokalnim in globalnim, težijo zdaj k prvemu, zdaj k drugemu polu. Kako lahko podoba kraja temelji na tradicionalnih vrednotah, oplementena z novimi tehnološkimi spoznanji in abstraktnimi izkustvi stroke? Stališča posameznih skupin je mogoče začutiti že v naslovih prispevkov: Merilo = človek (1); Dialog narave in kulture (2); Več prostora za ljudi (4), Osrednji trg - toplo srce kamnitega Komna (5). Rezultati dela (predstavitev): razstava in predstavitev ob zaključku delavnice, TV prispevek, publikacija (format A4) in razstava v okviru občinske prireditve (decembra 2001). Odmevi: objave v tisku Pomen delavnice: nov pristop h graditvi nove podobe kraja, ko obstoječa "ne deluje" več, njeno novo videnje. Metodološko vprašanje: transformacijaprostora v formalno celoto ali sprožanje in usmerjanje procesa transformacije? Usmeritev: kulturno- duhovni potencial slikarstva kot izhodišče za prevetritev dileme med globalnim in lokalnim. Študentje: Matevž Juvančič, skupina 1 Bernard Kramarič, skupina 1 Helena Mikuš, skupina 1 Maja Kovačič, skupina 1 Mateja Petrič, skupina 1 Ana Kolar Mušič, skupina 2 Valdi Knapič, skupina 2 Andreja Borštner, skupina 2 Jernej Trtnik, skupina 2 Tjaša Fakin, skupina 2 Mitja Pekeč, skupina 3 Maja Brusnjak, skupina 3 Breda Lasič, skupina 3 Edi Blažko, skupina 3 Marko Volk, skupina 3 Tanja Rus, skupina 4 Ettore Belini, skupina 4 Maja Kardoš, skupina 4 Robert Prešeren, skupina 4 Klemen Vovk, skupina 4 Urška Pintarič, skupina 5 Kristina Pahor, skupina 5 Mateja Urh, skupina 5 Marko Smrekar, skupina 5 Aljaž Šterk, skupina 5 Meta Wraber, skupina 6 Jure Engelsberger, skupina 6 Boris Kralj, skupina 6 Jana Jovanovska, skupina 6 Tema delavnice: regeneracija naselbinskega prostora v družbenem prostoru. Delavnica je usmerjena v izoblikovanje vizij o javnem-tržnem prostoru, tudi osrednjem prostoru Komna, ki naj ne postane univerzalni prostor 'high-tech'-a, temveč naj ostane predvsem prostor javnega življenja v zgodovinsko razvitem kulturnem okolju. Kako obogatiti osrednji prostor Komna v vseh njegovih hierarhičnih razmerjih, da bo v očeh prebivalcev in obiskovalcev (znova) pridobil pomensko vrednost? Rezultati dela (vsebinsko): Kakšen naj bo postopek načrtovanja? Kako sprožati in usmerjati proces transformacije? Kako transformirati prostor v hierarhični tradicionalno veljavni sestav celot? Kako odkriti pomembne točke v naselju kot potencialna mesta za socialno dogajanje? (skupina 3: Kamen na kamen-Komen) ^adejaZu£anč£Strojan KOMEN 2001 KOMEN 2001 Kako lahko podoba kraja temelji na tradicionalnih vrednotah, oplemenitena z novimi tehnološkimi spoznanji in abstraktnimi izkustvi stroke? (z leve proti desni: prispevki skupin 4,1,2,5) Kakšna naj bo bodoča podoba kraja? (predhodna stran) Ujeta trenutka dosedanjega razvoja vizualne podobe kraja (predhodna stran zgoraj:1900, 2001). Kakšna naj bo narava bodoče podobe kraja? Mediternansko nostalgična sestavljanka ali nerazumljiva mešanica, ki bi jo lahko imenovali junk space'? Razvojna vizija se v ekstremih približuje bodisi nedvoumnemu tradicionalizmu bodisi k anonimni globalistični podobi kaosa (predhodna stran: B.K., J.E.). Konkretne alteracije izbranega - osrednjega - prostora Komna z različnih avtorskih stališč - ena izmed faz v razvoju k podobi, ki je ne poznamo. Podana je v alternativah, ki iščejo ravnovesje med lokalnim in globalnim, težijo zdaj k prvemu, zdaj k drugemu polu. (predhodna stran: F.R., M.S., T.Z.S. in R.P., P.S.C) Lučka Ažman Momirski 2oo2/2 KOPER - INTEGRACIJA MESTA 1998 Mednarodna urbanistična delavnica AR prejeto 10.12.2002 Kraj in čas delavnice: od 13. do 18. oktobra 1998 v Kopru Organizacija delavnice: Lučka Ažman Momirski Investitor delavnice: Mestna občina Koper, Urad RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko Predavatelji: Jadran Bajec, Lucija Čok, Bojan Grom, Maija Haring, Luka Koper, Andrej Mlakar, Hubert Murray, Manca Plazar, Marko Stokin, Terme Catež, Daniela Tomšič, Robert Turk, Samo Zupančič Mentorji: Vstopi: Marja Haring Biserna ogrlica: Hubert Murray Preprosto. Povezave: Marco Venturi Integracije: Lučka Ažman Momirski, MikaCimolini Mesto pogledov: Ferdo Jordan, Evgen Cargo Luč, light, luce: Gorazd Kobal, Mirko Mršnik Metulji in metuljčki: Ivan Stanič Študentje: Katja Juvan, Vstopi Ksenja Pirc, Vstopi Senada Sejfo, Vstopi Katarina Konda, Biserna ogrlica Luka Mladenovič, Biserna ogrlica Črtomir Reberšak, Biserna ogrlica Barbara Mušič, Preprosto, povezave Sarah Potočnik, Preprosto, povezave Jana Puž, Preprosto, povezave Larisa Kotnik, Integracije Bernard Podboj, Integracije Kristjan Macchiut, Integracije Matevž Korošec, Integracije Ivo Buda, Mesto pogledov Branka Matjašič, Mesto pogledov Ines Šimunič, Mesto pogledov Marino Cordato, Luč, light, luce Matej Gojčič, Luč, light, luce Erik Stojanovič, Luč, light, luce Viktorija Bajec, Metulji in metuljčki Karmen Franinovič, Metulji in metuljčki Bruno Juričič, Metulji in metuljčki Tema delavnice: Z zavarovanjem Škocjanskega zatoka kot naravnega rezervata in spremembo državnega plana gradnje avtocest, ki ukinja traso tranzitne prometnice v zaledju mesta Koper, je nastala pomembna sprememba v izhodiščih razvojnega inprostorskeganačrtovanja v Mestni občini Koper. Zaradi obeh dejavnikov je bilo potrebno preveriti rešitve in usmeritve v urbanistični zasnovi, že sprejetih zazidalnih in ureditvenih načrtih. Hkrati je bilo potrebno upoštevati posledice splošnih družbenih sprememb v Sloveniji po letu 1991. Z uveljavljanjem tržnega gospodarstva se je namreč spremenil tip investitorjev. Pred nastankom samostojne države so bili ti predvsem večja lokalna gospodarska podjetja. Po letu 1991 med investitorji prevladujejo manjša podjetja tako iz Slovenije kot tujine. Njihovi interesi so drugačni: orientirani so predvsem na dobiček in manj na stranske, lokalne, prostorske posledice novih programov, kijih zastopajo. Tudi vloga obalnega območja in predvsem pristanišča se je v primerjavi s časovnim obdobjem pred 1991 spremenila. Koper postaja regionalno središče, zaradi Luke Koper tudi pomembno razvojno središče države. Namen urbanistične delavnice je bil ovrednotiti nastale spremembe in glede na nova prostorska in družbena dejstva predlagati ustrezne spremembe. Koper je razdeljen na ločljiva in jasno opredeljiva območja, ki so nejasno povezana. Robovi med posameznimi urbanizacijskimi vzorci in rabo sledijo razvojnim konceptom in zgodovinskim okoliščinam. Te robove lahko označimo kot: - ikonične (znani, nespremenljivi, a tudi pogosto degradirani do te mere, da je nujna njihova programska in dejavnostna obnova); - polpretekle (izhajajo iz razvoja zadnjih 50 let in so posledica večinoma nepovezanih arhitekturnih zamisli, na katere je pogosto vplival komercialni, stanovanjski in špekulativni razvoj); - naravne (izhajajo iz primarne narave ali ustvarjenih elementov fizičnega okolja in infrastrukture, oziroma funkcijsko segregiranih dejavnosti: cest, železnic, kanalov ipd.). Najvkljub drugačni prometni strategiji v državnem planu je večina skupin menila, da naj tranzitni cestni promet proti osrednji Istri kakor tudi sezonski in tedenski valovi prometa potekajo v zaledju Kopra. Z izognitvijo gostemu in hitremu avtocestnemu prometu se lahko območja cestnih vhodov v mesto Koper lažje oblikujejo jasno, privlačno in zapeljivo. Estetske in funkcionalne kvalitete posameznih delov mesta postanejo zaradi poudarjenih vhodov bolj prepoznavne. Glavnih prometnih vhodov v mesto Koper naj bi bilo pet: - Balkon na severnem delu starega mestnega jedra, ki je bil nekoč delprisatnišča. - Rekreacijski vhod leži ob obali in ponuja privlačen pogled na Jadransko morje. - Poslovni vhod je glavni vhod v mesto, ki se začne s prostorskim poudarkom visokih stavb in vodi do zgodovinskih vrat v staro mestno jedro. - Univerzitetni vhod se začne pri avtobusni in železniški postaji in pelje do mestnega središča. Spremlja ga pot za pešce. - Vhod v pristanišče ali city vpadnica je namenjen potnikom v pristanišče in staro mestno jedro. Tu naj nastane nov "city" Kopra, moderno oblikovano mestno središče s poslovnimi in trgovinskimi objekti. Osrednji prometni terminal mora v prihodnje postati vozlišče vseh tipov prometa. Takšna terminalska ureditev je ključnega pomena za razvoj kongresne, poslovne, turistične in univerzitetne dejavnosti v Kopru. Skupine so predvidele dve možni lokaciji terminala: tisto na severni strani starega mestnega jedra, ki jo danes zaseda Luka Koper, in obstoječo, do katere je na zahodnem ali vzhodnem delu speljan vodni kanal za plovila. Škocjanski zatok naj ostane tako kot Semedelska Bonifika del zelenega sistema mesta. V svojem podaljšku z izrazito javno vsebino naj se kot mestni park zlije z mestom. Čeprav je Škocjanski zatok orintološki rezervat, mora biti namenjen različnim dejavnostim, tako raziskovalnim kot izobraževalnim in turističnim. Rezultati dela: razstava v Pretorski palači v Kopru od 20. novembra 1998 do 4. decembra 1998; publikacija z naslovom Koper integracija mesta 1998, ISBN 961-6276-22-0 Več podatkov: Mednarodna urbanistična delavnica Koper - Integracija mesta: urednik Lučka Ažman Momirski: ISBN: 961-6276-22-0 (NUK, UKMB, knjižnica FA, Urb. inštitut RS, ZRS RS Koper, osrednji knjižnici: Ptuj, Koper) KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998 Slika 1 Preprosto. Povezave: razgledni stolp in ureditve severne obale starega mestnega jedra v Kopru Slika 2 Preprosto. Povezave: mreže in vozlišča v Kopru Mentor: Marco Venturi Študentje: Barbara Mušič Sarah Potočnik Jana Puž Lučka A/man Momirski KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998 VstoPi: Slika 6 promenada/ogrlica okrog starega mestnega jedra v Kopru Mentor: Marja Haring Študentje: Katja Juvan Ksenja Pirc Senada Sejfo KOPER INTEGRACIJA MESTA 1998 Slika 7 Slika 8 Slika 10 Slika 7 Integracije: stik mesta in pristanišča Slika 8 Integracije: severna obala starega mestnega jedra v Kopru - javni program Slika 9 Integracije: rob Semedele in Bonifike - povezave z mostovi Slika 10 Integracije: rob Semedele in Bonifike - povezave z mostovi Mentor: Lučka Ažman Momirski Mika Cimolini Študentje: Larisa Kotnik Bernard Podboj Kristjan Macchiut Matevž Korošec Aleš Vodopivec KUBED 2000 Arhitekturna delavnica 2oo2/2 AR prejeto 3.12.2002 organizacija: Vaška skupnost Kubed in seminar A. Vodopivec investitor: Mestna občina Koper in Fakulteta za arhitekturo Ljubljana vodstvo: prof. dr. Aleš Vodopivec, mag. Tomaž Krušec, Aleš Znidaršič Študentje: Nina Crljenko Urban Novak Gregor Erjavec Daša Repe Nika Grabar Darko Plevnik Miloš Jeftič Mojra Vogelnik-Škerlj Mateja Kregar Maja Valič Aleš Košak Simon Vrščaj Peter Ličen Miha Volk Gašper Medvešek Jernej Zivic Niki Motoh tema delavnice: Vaška skupnost je predlagala vrsto arhitekturnih intervencij, ki naj bi pripomogle k oživitvi vaškega življenja. razultati dela: - A. Vodopivec, 2001: Kubed - arhitekturna delavnica, Mestna občina Koper, Koper CIPNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 72.022.82 (497.4 KUBED) Arhitekturna delavnica (2000; KUBED) - razstava in javna predstavitev študentskih del v Kubedu, 2001 predstavljeni projekti: 1. Piščančja farma Naloga obsega prenovo gospodarskega objekta bivše piščančje farme. Objekt naj se uredi v večnamensko dvorano namenjeno športnim in kulturnim dejavnostim. Pred objektom je organizirano večnamensko košarkaško igrišče in balinišče. Avtorji: Niki Motoh, Miha Volk, Aleš Košak 2. Potpo Slemenu Naloga ohranja obstoječ prostor in ga nadgradi z nekaj manjšimi arhitekturnimi elementi: - tlakovanje, nizki zidovi iz kamenja - žar, kamnit, v sklopu zidov -kres, ograjen in tlakovan s kamenjem - sprehajalna pot, nakazana z večjimi skalami - razgledne točke, označene s kamnitimi zidovi za sedenje - amfiteater, kamniti bloki postavljeni na pobočje hriba -lesen pomol Avtorji: Nika Grabar, Miloš Jeftič, Jernej Zivic 3. Povezovanje trgov Povezava obeh trgov v Kubedu ustvari potezo, ki nakazuje pot proti trdnjavi in hkrati združi oba dela mesta. Ureditev obeh trgov in zidu, kijih povezuje, izhaja iz obstoječih danosti in pomeni kvaliteto, ki ne uničuje občutljivegaprostora Kubeda. Avtorji: MajaValič, Grega Erjavec, Darko Plevnik Več podatkov: Arhitekturna delavnica Kubed: urednik Simon Vrščaj: COBISS.SI-ID: 112449280 (osrednjaknjižnica Koper) KUBED 2000 ■ : 1 istr." KUBED 2000 Črtomir Mihelj 2oo2/2 KUPOLA ORGANIC Arhitekturna delavnica AR prejeto 9.12.2002 Arhitekturna delavnica KUPOLA ORGANIC je nastala v organizaciji seminarja pod mentorstvom doc. Črtomira Mihelja leta 2000. ŠOU je razpisal med fakultetami Univerze v Ljubljani tekmovanje za prestižno nalogo v mesecu kulture. Kupolo je ročno izdelalo 10 študentov različnih letnikov. Študentje so raziskovali samonosnost sferičnih oblik, kako delujejo sile na objekt, kako bi za čim večji model uporabili čim manj materiala. Nastala je kupola, ki je obvladovala volumen nove fakultetne avle. Skoznjo so sijale stropne luči kot zvezdice na nebesnem svodu. Študentje so pridobili veliko izkušenj o praktični statiki, materialu, izvedbi in ekipnem delu. Študentje: Tanja Pihlar Matjaž Podboj Ajda Kolenbrand Dino Mehičič Barbara Mrak Marko Paušer Miha Markič Jasna Pleho-Lozada Jurij Tarfila Katarina Djaniš hočemo tvorno delovati tudi na področju razvoja arhitekturne tehnologije se moramo primerno izobraževati skozi eksperimentiranje. Rezultati eksperimentov, tako pozitivni kot negativni pa morajo biti obvezno podvrženi vsestranski analizi. Vzornik za izvedbo arhitekturne delavnice je bil Richard Buckminster Fuller (1895- 1983), kije s svojim oblikovalskim in raziskovalnim delom obvladoval področje prostorskih oblik in konstrukcij. Začelje z "Dymaxion House" leta 1927. Njegova največja kupola pa je bila "Union Tank Car Co." zgrajena leta 1958 v mestu Baton Rouge, Louisiana, ZDA, s premerom 117m. Zaradi svojega ustvarjalnega pristopa je bil dobrodošel gostujoči učitelj na večih najodličnejših ameriških fakultetah za arhitekturo. Leta 1959jebilnagrajensčastnim članstvom vAIA. Richard Buckminster Fuller je bil eden tisti ustvarjalcev, ki so znali povezovati izkušnje preteklosti s sedanjostjo za prihodnost. Vodilo vsakega likovnega ustvarjalca je živo, vsestransko opazovanje, sledi abstraktno razmišljanje, da kot zaključek procesa nastane stvaren rezultat. Narava s svojimi logičnimi oblikami nudi nešteto primerov, ki jih lahko preučujemo in rezultate uporabimo za svoje potrebe. Krogla je ena od teh idealnih oblik. Vprašanje je kako sestaviti opno. Ta je lahko enovita ali iz sestave posameznih manjših ploskev ali iz sestave posameznih palic. Sestavljene opne imajo izvor v pravilnih geometrijskih oblikah. Vzore za te različne konstrukcije moremo poiskati tako v živi kot neživi naravi. Zakaj krogla? Izziv krogle je tanka konstrukcija nosilne opne in velika prostornina, ki jo prekriva. V takšno prostornino je mogoče vstaviti vsakovrsten funkcionalni program. Lahko nastane mega struktura različnih programov pod eno in eno samo "streho", ki je obenem tudi vseobsegajoča "fasada". Vse je odvisno od oblikovanja opne, ki je "prazna" ali "polna", kot zahteva vsebina programa. Poizkus, ki so ga naredili študentje arhitekture naj bi odgovoril na kar nekaj vprašanj. Najprej o obliki. Taje bila odvisna od uporabljenega materiala, "valovitega kartona". Če bi kupola imela "polno" opno iz pravilnih geometrijskih ploskev bi bila težka in stiki med ploskvami zelo dolgi. Tako konstrukcijo bi bilo težko sestaviti v avli novega dela FA. Svetlobe v notranjosti ne bi mogli zagotoviti iz obstoječih virov. Zaradi tega je bilo bolje uporabiti konstrukcijo, sestavljeno iz malih ploskev. Vzor: nogometna žoga. Velike "prazne" ploskve peterokotnikov in šesterokotnikov z enako dolgimi stranicami povezujejo enakostranični trikotniki. Same idealne geometrijske oblike. Kartonska kupola je dobila logično konstrukcijo s pravšnjo mero "polnih" ploskev enakostraničnih trikotnikov, ki so predstavljali nosilne elemente in peterokotnih in šesterokotnih "praznih" ploskev, ki so omogočale svetlobo. Zmanjšana je bila teža konstrukcije, uporaba materiala je bila skrajno racionalna. Polkrožna kupola se je proti tlem zaključila s parabolično izmaknjenim obročem iz paličja, ki je bilo povezano s temeljnim obročem. Logična konstrukcija, večstransko uporabna, lahka, pregledna, učinkovita. Arhitekturne delavnice s področja skupinske izdelave velikih maket, kjer bi sodelovali tudi strokovnjaki z drugih področij, ki so vezana na izvedbo različnih objektov so koristno in ustvarjalno delo. Posebej je pomembno seznanjanje z velikim merilom, do naravne velikosti, ki je vse preveč potisnjeno v ozadje. Če KUPOLA ORGANIC 2oo2/2 AR prejeto 10.11.2002 Borut Juvanec LENART 97 Arhitekturna delavnica Lenart v Slovenskih goricah je eno najmlajših slovenskih mest in leži med Mariborom in Gornjo Radgono, je center Slovenskih goric. Delavnicaje bila organizirana v okviru JASAME d.o.o. Lenart (v imenu ZKO Lenart in Krajevnih skupnosti Benedikt, Jurovski dol, Voličina in Lenart) v strokovni organizaciji Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, kot akcija za ureditev prostora nekaterih vasi in mesta Lenart kot nadaljevanje uspešnih workshopov Lenart 92 in Lenart/Remšnik93. Organizacijski vodja je bila Vida Šavli, strokovno je vodil prof. dr. Borut Juvanec. Mentorji so bili doc. dr. Igor Kalčič, Matej Štor, Dimitrjj Jeraj s Tehniške fakultete iz Maribora. Študentje: Matej Andjelič Damjan Bastič Miha Čebulj Borut Ferjan Samo Ferjan Damjan Kopač Andraž Kožar Klemen Kunaver Sandi Lalič Joni Prinčič Primož Rappl Miha Skok Lucijan Šifrer Borut Šoba Tomaž Šuln Igor Šurlan Domen Zupančič Matej Živič 4: Benedikt Benediktje vas, razdeljena na spodnji in na zgornji del. Tokrat so bile željene rešitve za spodnji del vasi z informacijsko tablo in z značilnimi domačijami, mimo katerih se vije cesta proti pokopališču. Ureditev trga s parkiriščem pred gasilskim domom zapolnjuje vrzel med spodnjim in zgornjim delom vasi. Tudi predlog za objekt ob slatinskem vrelcu ponavlja strukturo vasi same: predvsem v strehah, spodnji delje rešen povsem funkcionalno. Rezultati: Na osnovi rezultatov dela delavnice Lenart 97 je bil razpisan vabljeni natečaj za rešitev trga v mestu Lenart. Na osnovi idej in po idejnem projektu, ki je nastal na delavnici, je bil realiziran objekt ob slatinskem vrelcu v Benediktu. Ves delovni material hranjo v Lenartu, pripravljena sta bili razstava in zgibanka. Projekti: Teme dela so bile ureditve trga in športnega centra v Lenartu, osrednja dela vasi v Benediktu in v Jurovskem dolu ter osrčje vasi, ureditev znamenj in domačije na Zavrhu. 1: Ureditev trga in športnega centra v Lenartu Trg v Lenartu se spopada z močnim prometom (v času delavnice predvsem v smeri severjug, iz Avstrje preko Ptuja na Hrvaško). Predloženi načrti urejajo predvsem ploščad pred občino ter ureditev vhoda v kulturni dom. Športni center obsega hipodrom pod mestom in predvsem ureditev tribun s pripadajočimi objekti, pa urbano vključitev športnega parka v mesto samo (s parkirišči, funkcionalnimi objekti, dostopi, pogledi, z zaščitami). 2: Ureditev vasi Zavrh Vasica Zavrh je značilna grebenska vas z osrednjim delom okrog stolpa in pred 'vilo'. Predlogi so za ureditev ploščadi, ki bi bila uporabljana kot javni prostor za prireditve, pa tudi kot parkirišče, ko teh prireditev ni. Urejanje vinotoča je posebno zahtevno delo, ki omogoča delovanje, ane spreminjaoblikedomačije. Detajl ureditve znamenja obsega predvsem tlakovanje, ki znamenje poudarja, a ga ne veže in mu ne jemlje identitete. Predlog obnove znamenja je le rekonstrukcija manjkajočih in poškodovanih elementov. 3: Jurovski dol Vasica ima poudarjen osrednji prostor med cerkvijo in farovžem, nad cesto med pokopališčem in nekaterimi značilnimi domačijami. Ureditev je speljana kot izrazit tlakovan prostor s centrom, pri čemer je igra tlaka glavna značilnost, ne le na trfu, marveč tudi poti, ki vanj inznjega vodijo. LENART 97 ■Bftf t^ -sat' Borut Juvanec LENART 97 —t*»« -nhi " lp »^uki LENART nekdaj Jože Kušar 2oo2/2 MEDNARODNI SEMINAR O GRADNJI V LESU Skupna delavnica študentov arhitekture iz Dunaja in Ljubljane AR prejeto 5.12.2002 Seminarje bil sad dolgoletnega sodelovanja med prof. dunajske Fakultete za arhitekturo dr. Georgom Kattingerjem in prof. ljubljanske Fakultete za arhitekturo dr. Jožetom Kušarjem. Februarja 1995 je skupina študentov obeh fakultet v timskem delu preizkusila svoje strokovne vizije na konkretnih primerih, saj je gradnja v lesu zapleten proces usklajevanja in predvidevanja stvari, ki imajo skupno tehnološko, konstrukcijsko in oblikovalsko osnovo. Strokovna vodja sta bila profesorja Wolfgang Winter in Jože Kušar. Sodelavci so bili asistentje Heinz Ambrozy in Richard Woschitz iz Dunaja ter Edo Wallner, Lara Slivnik in Alenka Fikfak. Na seminarju je sodelovalo 24 študentov iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani ter 16 študentov arhitekture in 8 študentov gradbeništva iz Dunaja. Oblikovali so 12 mednarodno sestavljenih skupin, iz dveh ljubljanskih in dveh dunajskih študentov. Delo se je pricelo z razdelitvijo nalog v Ljubljani in končalo s predstavitvijo in ocenjevanjem nalog na Dunaju. Rezultati skupnega dela so predstavljeni na naslednjih straneh. Študentje: Marko Apollonio, FA Ljubljana Robert Bah Rok Benda Maja Bezovšek Gregor Cok Robert Dolinar Gorazd Furman Rupert Gole Andrej Gomboc Elizabeta Gradišar Primož Hočevar Matej Höfler Marjetica Ilich Alenka Kragelj Danijela Kure Domen Kušar David Osivnik Uroš Pavasovič Boštjan Pirc Saša Robič Laura Stegnar Grega Tramte Andrej Vernik Vesna Zegarac Günter Bacher, TU Wien Markus Bartsch Alfons Brunauer Claudia Clauss Laura Dorigatti Nina Holocher-Ertl Klemens Hauer Wild Gabor Hannes Gamsjäger Cornelia Gugler Milena Karanescheva Christian Kröpfl Robert Mago Gerda Pachinger Christoph Putz Stefan Remosek Verena Ritzberger Olag Schilling Rainer Schrom Peter Schwartz Thomas Schwed Christian Trauner Monika Trimmel Gessendorfe Volker Skupine so izbirale med naslednjimi nalogami: - zasnova strešne konstrukcije nad obstoječim tlorisom- drsališčem v Zalogu - nova špotrna dvorana na dani lokaciji v Medvodah ali - večnamenska (športna) dvorana za 2000 ljudi na poljubni lokaciji. Obvezna vsebina projekta za oceno je bila: - zasnova s tehničnim poročilom (pripadajoče skice) - pogledi, tlorisi in prerezi M 1:100 - ocena dimenzij konstrukcijskih elementov - delovninačrtM 1:50 inpomembnejši detajli M 1:100in - model Vsaka skupina se je morala odločiti, kakšne vrste objekt želi skonstruirati. Najprej so si študentje v vsaki skupini vzeli nekaj ur časa in so vsak zase razmišljali o ideji za dvorano, skicirali ter se spoznavali z dosedaj neznanimi problemi in konstrukcijskimi zankami. Po tem nekajurnem, individualnem delu pa se je začelo timsko delo v skupini, v kateri je vsak predstavil svoje poglede na projekt. Po živahnih razpravah, v katerih je primanjkovalo le ustreznih angleških izrazov, so se v vsaki skupini odločili za osnovno obliko, konstrukcijo, usmerjenost, položaj in ostale lastnosti objekta. Sledilo je intenzivno preučevanje različnih statičnih sistemov. Statik v skupini, oziroma bodoči gradbeni inženir je bodočim arhitektom sproti stregel s potrebnimi podatki, jim razlagal možnosti in omejitve, ob tem pa so jim pomagali asistenti in profesorja s strokovnimi napotki. Naslednja dneva v Ljubljani sta minila v usklajevanju, preračunavanju, ogledovanju izdelkov skupin med seboj ter v dogovarjanju o prihodnjem delu na TU Dunaj, kjer se je v ponedeljek nadaljevalo v Ljubljani začeto delo. V skupini so si razdelili aktivnosti; delo z maketo, z risanjem načrtov, z računanjem statike. Tako delo se je nadaljevalo še ostale dni, vmes še iskanje materialov za model, v sredo so se že začele priprave na predstavitev. S prezentacijo seminarskih nalog so skupine pokazale rezultate šest dnevnega skupnega dela in izkazalo se je, da je seminar v celoti uspel, kljub temu da so nekateri ugotovili, da bi bilo potrebno arhitekturi kot taki pripisati večjo vlogo. Navkljub obilici dela s projekti so si udeleženci seminarja ogledali tudi dunajske arhitekturne zanimivosti. Ob prihodu na Dunaj je bil najprej postanek pri cerkvi (gori betonskih kvadrov) na vrhu grička, ki jo je zasnoval kipar Wotruba, sledil je ogled kripte cerkve Sv. Duha, ki je v celoti Plečnikovo delo. Drugi del ekskurzije je bil zasnovan kot poudarek na lesenih konstrukcijah, ki so bile tudi tema seminarja. Predstavljenaje bila cerkev arhitekta Spalta "Pfarre Salvator am Wienerfeld", leseni most kot imeniten predstavnik high-techa v lesu, velik lesen šotor v Wagramu ter farna cerkev v Sussenbrunu, kjer so se odlično izkazali mojstri v klasični tesarski konstrukciji. Vse znamenitosti so bile pospremljene s komentarjiprofesorjev in asistentov z dunajske in ljubljanske univerze. Izkazalo se je, da so mednarodni seminarji tudi na področju konstrukcij koristni in potrebni za študente, asistente in profesorje, saj spremembe delovnega okoljain načina dela terjajo od posameznika več kot vskakdanje delo doma ali na fakulteti in ga s tem vzpodbujajo k ustvarjalnosti. Študentom je bilo posebno všeč, da so navezali stike, začeli nova prijateljstva in okrepili stara, spoznali mišljenje, kulturo in navade študentov z drugih dežel, okrepili znanje tujih jezikov ter se naučili delati v skupini. Seminarje dal veliko novih izkušenj na tehničnem področju, pa tudi pri spoznavanju različnih pristopov k arhitekturnim problemom nasploh. Idejo intenzivnejšega sodelovanja in integracije širšega kulturnega prostora predstavljajo v določeni instanci prav gotovo tudi medfakultetna sodelovanja; izmenjave študentov, profesorjev, skupni seminarji... V takšni kategoriji je pričujoči seminar ljubljanske Fakultete za arhitekturo in dunajske TU mogoče razumeti kot posledico obojestranske želje po vzpostavitvi konkretnejšega kontakta. Ustvarjena je bila možnost odkrivanja razlik v šolskem sistemu ter v večji množici iskanje in selekcioniranje pozitivnih principov, izhodišč, izkušenj. Boris Leskovec 2oo2/2 MIRTOVIŠKI POTOK 2000 Urbanistično - krajinska in arhitekturna delavnica AR prejeto 2.12.2002 Fakulteta za arhitekturo Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS zaprostorsko planiranje Občina Osilnica Ljubljana, december 2000 Temeljni namen in smoter urbanistično krajinske in arhitekturne delavnice "Mirtoviški potok 2000" je bil teoretsko in praktično znanje pridobljeno pri delu v seminarju preveriti in preizkusiti na konkretnem krajinsko-ekološkem problemu v prostoru. Omenjeno kompozicijsko delo, ki je zahtevno in odgovorno v veliki meri temelji na senzibilnosti posameznika, njegovem razmerju do vsega prvinskega, naravnega na eni strani in grajenega, od človeka ustvarjenega na drugi strani. To sicer navidezno nasprotje je možno z minimalističnim oblikovalskim pristopom in elementi "high tech" arhitekture spraviti v dialog, ki ne izključuje temveč poudarja obe temeljni prvini v prostoru. Namen delavnice je bil študente arhitekture opozoriti na konfliktno situacijo med javnim in zasebnim interesom v prostoru. Ta konfliktna situacija se manifestira v nasprotju med enkratnim krajinskim območjem Mirtoviškega potoka ter izgradnjo zasebne hidrocentrale s spremljajočimi objekti. Predlogi študentskih skupin so raznoliki, alternativni, vendar usmerjeni v razreševanje konkretnih problemov v prostoru. Ce smo pri omenjenem početju vsaj deloma uspeli je to rezultat interdisciplinarne strokovne podpore in solidne priprave delavnice. K omenjenemu so vsak po svoje prispevali Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, Ministrstvo za okolje in prostor - Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje in Občina Osilnica, za prijetno počutje in dobre delovne pogoje pa Srečko Gabrič iz Bosljive Loke in gostišče Kovač v Osilnici. Študentje: Urša Pogačnik Breda Lasič Mateja Urh Maša Pečovnik Ines Gregorčič Helena Mikuš Matej D. Pristavec David Majcen Matej Pestotnik Mateja Smolnikar Vesna Oprešnik David Donko Renato Rajnar Mateja Marsetič Domen Pogorevc Marko Rozman Tadeja Mahne Jana Kocbek Grega Tramte Samo Mlakar Miha Maver Pri urbanistično-krajinski in arhitekturni delavnici "Mirtoviški potok 2000" je sodelovalo 22 študentov iz Seminarja Leskovec. Študentje različnih letnikov so sestavljali 5 delovnih skupin, vsaka skupina je oblikovala urbanistično-krajinsko zasnovo širšega območja Mirtoviškega potoka oz. Bosljive Loke. Vsak član skupine je avtonomno obdelal arhitekturni problem znotraj območja, ki ga je obdelovala skupina. Nekateri predlogi so tudi variantno obdelani. natečajnihrešitev, ki obravnavajo podobno problematiko - predstavitevobstoječegadokumentarnega gradiva - delo na terenu in v učilnici - analiza in vrednotenje dejavnikov v prostoru - mentalna slika - študija ranljivosti okolja in presoje vplivov na okolje - oblikovanje smernic in izhodišč zaposege v prostor - predstavitev in zagovor vmesnih rezultatov delavnice - dodelava nalog in priprava gradiva za razstavo in objavo Območja obdelave: - širše vplivno območje Mirtoviškega potoka - kopališče v Bosljivi Loki Nekatere skupne ugotovitve, ki so se izoblikovale ob študiju posameznih nalog: - v območju najbolj prvinskih naravnih znamenitosti in biotopov ni dovoljeno posegati z grajenimi strukturami, s čimer omogočimo pokrajini in kvalitetnim biotopom njeno naravno reprodukcijo - glede na stopnjevanje urbanosti v prostoru se temu ustrezno lahko prilagodijo tudi novi posegi, bodisi v smislu renaturizacije, obnove ali novih gradbenih struktur - vzpostavitev dialogamednovim in obstoječim - ločitev javnih in internih funkcij v prostoru - ureditev dinamičnega in mirujočega motornega prometa s posebnim poudarkom na kolesarskem in peš prometu zlasti v območju Mirtoviškega potoka - oblikovanje parka "Mirtoviški potok" s sodobno avdiovizuelno predstavitvijo v prenovljenem objektu hidrocentrale oz. žage - ohranitev otoka ob kopališču v Bosljivi Loki v čimbolj prvobitni obliki in materialni strukturi - ohranitev občutljive socialne strukture prebivalstva - ustvarjanje pogojev za kvalitetno bivanje in pridobitev novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo - potreba po izoblikovanju službe za upravljanje in vzdrževanje doline Mirtoviškega potoka Organizacija: doc. dr. Boris Leskovec, univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Andrej Mahovič, abs. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani TomažBerčič, abs. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani g. Anton Kovač, župan, Občina Osilnica ga. SandaZurga, tajnik občine, Občina Osilnica Vodja urbanistično, krajinske in arhitekturne delavnice: doc. dr. Boris Leskovec, univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani program delavnice: - ogled in posnetek terena - uvodno predavanje predstavnikov Ministrstva za okolje in prostor RS, občine Osilnica, Ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavoda za gozdove RS, Odbora za zaščito zgornje Kolpe RS, Civilne iniciative za rešitev Mirtoviškega potoka, Regijskega parka Kočevsko - Kolpa, prizadete družine Štimac ter vodje delavnice. - predstavitev nekaterih krajinskih parkov v Avstraliji in Več podatkov: Urbanistično, krajinska in arhitekturna delavnica "Mirtoviški Potok 2000", urednika Boris Leskovec, Andrej Mahovič: ISBN961-6392-01-8(NUK,UKMB, knjižnica FA, osrednje knjižnice: Kranj, Novo mesto, Celje, Narodna in študijska knjižnica Trst) http://www.mirtoviskipotok2000.cjb.net/ MIRTOVISKI POTOK 2000 senčni tloris počivališča Ö senčni tloris počivališča Renato Rajner Ureditev sprehajalne poti ob Mirtoviškem potoku 1 L vzdolžni prerez Temeljni namen in smoter naloge je ureditev sprehajalne poti ob Mirtoviškem potoku z urbano opremo od Izvira do Izliva In ureditev piostora za ostali promet. S tem omogočili obiskovalcu stik z neokrnjeno (deviško) naravo Mirtoviškega potoka. Rešitev predstavlja mlnlmallstlčen poseg v Identiteto prostora z razdelitvijo na štiri območja, pri katerih se poseg v okolje manjša s približevanjem k izviru. V prvem območju je urejena pot za osebna vozila (dostop do muze|a In stanovanjskega objekta), kolesarje in pešce. V drugem območju je urejena pot za kolesarje, pešce In servisno vozilo. V tretjem In četrtem območju Je urejena pot samo za pešce. V četrtem območju, ki ga predstavlja najbolj neokrnjen del potoka, sem uporabil hlgh-tech konstrukcijo, zaradi zahtevnosti terena in predvsem kot kontrast med naravnim in ustvarjenim. Predstavljeni so le nekateri elementi urbane opreme ob omenjeni poti. MIRTOVISKI POTOK 2000 Grega Tramte Prenova gospodarskega objekta v Malnih perspektivni pogled Prikaz možnosti kombiniranja bivanjskih celic v različne enote: Na shemah je prikazana možnost kombiniranja posameznih prostorov v Številne enote, ki se ustvarjajo glede na dane razmere (število gostov, željo gostov, specifičnih namenov uporabe). Posledica je ustvarjanje kombinacije v navezavi med pritličnimi in etažnimi enotami. V takih primerih se v etaži prostori povezujejo v enoten prostor, z enojno celico v pritličju. Seveda je možno obratno kombiniranje. Obravnavani objekt služi kot gospodarski objekt sosednje stanovanjske hiše. Obstoječi objekt ohrani svoje dimenzije in naklon strehe, z novim podanim programom prostora se mu spremeni samo funkcija. Objekt Je namenjen prenočišču (apartma) obiskovalcem Obkolpske doline In danega organiziranega programa. Hkrati pa je z njegovo zasnovo mogoče organizirati seminarje, delavnice, šole v naravi,.. Objekt sem razdelil na tri enotne celice (v dveh nadstropjih), ki lahko funkcionirajo popolnoma samostojno oz. se jih lahko združi v enoten piostor. Vsaka celica ima svoj dnevni prostor (pritličje), spalni prostor (nadstropje) ter sanitarni boks. r 1.vhod 2. vetrolov 3. shramba 4. dnevni prostor 5. terasa tloris pritličja Osnovna nosilna konstrukcija objekta je armiran beton. Zunanjost objekta (fasada) pa sem kombiniral z lesom kar ohranja značilno kombinirano gradnjo hiš v Obkolpski dolini. Objekt sem z odprto fasado in balkoni orientiral proti jugu (sonce, pogledi), na manj atraktivne strani pa so postavljeni sanitarni boksi. Vedutne poglede proti bližnjim vrhovom gora sem omogočil z usmerjenimi strešnimi okni. DpDSDJ DUZnf W zejejd MIRTOVISKI POTOK 2000 južna fasada tloris pritličja David Majcen Prenova žage ob Mirtoviškem potoku v Mirtovičih 2oo2/2 AR prejeto 27.11.2002 Peter Gabrijelčič. Gregor Čok PODČETRTEK 2000 Arhitekturno urbanistična delavnica Podčetrtek je s svojim starim trškim jedrom in novejšim zdraviliškim centrom funkcionalno in percepcijsko središče obsoteljske krajine v okviru teritorija občine. Kraj bo v prihodnosti zaradi predvidenih programov (ki jih razvija zdravilišče) pridobil na pomenu, ter bo skupaj z Rogaško Slatino in njenim tradicionalnim zdraviliškim kompleksom predstavil bogato turistično in zdraviliško ponudbo. Delavnica je bila usmerjena v oblikovanje programskih izhodišč in prostorskih zasnov, ki bi v okviru novih tržnih pogojev zagotavljale potrebne razvojne možnosti celotnega teritorija, ter hkrati omogočale razvoj samega naselja Podčetrtek kot lokalnega in regionalnega središča. Arhitekturno urbanistična delavnica je potekala v soorganizaciji Občine Podčetrtek in Univerze v Ljubljani, Fakultete za Arhitekturo. Strokovni in odgovorni vodja projekta je bil prof. mag. Peter Gabrijelčič, predstavnik Občine pa g. Igor Petrovar. Delavnica je bila razdeljena v tri skupine, pri čemer so posamezni mentorji s pomočjo študentov reševali določene tematske sklope. V prvi in drugi skupini so bili mentorji in študentje FA, v tretji pa iz FGG. V delavnici so sodelovali tudi predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva. Študentje: Luka Klemenc, 1. skupina Jasmina Merič, 1. skupina Jaka Napotnik, 1. skupina Barbara Oblak, 1. skupina Andreja Ravljen, 1. skupina Andrej Ukmar, 1. skupina Špela Uršič, 1. skupina Brane Burnač, 2. skupina Ana Skok, 2. skupina Mateja Praznik, 2. skupina Leonard Kumprej, 2. skupina Mitja Šeško, 2. skupina Katarina Šauperl, 2. skupina Darja Sitar, 2. skupina Andreja Jelačin, 2. skupina Mladen Perić, 2. skupina Nina Sinčić, 2. skupina Simona Šimenc, 2. skupina Martina Kozjan, 2. skupina Zoran Kovačevič, 2. skupina Aleš Vidiček, 3. skupina Jože Sinur, 3. skupina Aleš Lebar, 3. skupina Aleš Štefančič, 3. skupina Tomaž Tratnik, 3. skupina Aljoša Bertok, 3. skupina 1. skupina (FA) Poslovno stanovanjski center Podčetrtek mentorstvo: prof. mag. Peter Gabrijelčič, Gregor Čok Skupina je na podlagi prostorskih izhodišč oblikovala prostorsko zasnovo novega regionalnega središča, lociranega na izteku naselja Podčetrtek. Gre za funkcionalno in oblikovno zaključeno celoto, umeščeno na osi Podčetrtek - zdravilišče Atomska vas - Aqualand (novi bazenski kompleks). 2. skupina (FA) Arhitekturno prostorska analiza razvoja naselij v občini Podčetrtek mentorstvo: prof. Marjan Ocvirk, Adam Puc Skupina je bila smerjena v opredelitev tradicionalnih arhitekturnih sedimentov obravnavenega območja, ter možnosti njene reinterpretacije v kontekstu obnove ali oblikovanje novodobne arhitekture. Obravnavana so bila naslednja naselja: Imeno, Podčetrtek, Sedlarjevo, Polje ob Sotli, Olimje, Pristava pri Mestinju. Stavbna dediščina predstavlja relevanten moto regionalne turistične ponudbe inje kot taka neizogiben element pri koncepiranju novih razvojnih programov naselja in občine. 3. skupina (FGG) Vsebinska izhodišča za urejanje podeželskega prostora občine Podčetrtek mentorstvo: mag. Alma Zavodnik, Mojca Foški, Luka Šolar Skupina je obravnavala vsebinska in problemska izhodišča fizičnega prostora, ter oblikovala cilje urejanja in programska izhodišča za bodoči razvoja ruralnih naselji in območij. Obravnavana so bila naslednja območja: slemenska pozidava - Sveta Ema, mešana struktura samostojnih kmetij in slemenske pozidave - Roginskagorca, območja samostojnih kmetij - Olimje, območja zidanc - Virštanj, strnjena naselja v dolinskih območjih - Golobinjek, mešana struktura samostojnih kmetij, zidanc in slemenske pozidave - Buče. POSLOVNO STANOVANJSKI CENTER (1. skupina) Občina Podčetrtek ima velik potencial za vse oblike turizma od izletniškega, kulturnega, zdraviliškega, do apartmajskega v okviru obstoječih zaselkov. V tem smislu predlagamo, da se v ravninskem delu ob Sotli oblikuje peš promenada, ki bo povezala območje novega aqualanda, območje zdraviliškega kompleksa in atomske vasi s predlaganim novim regionalnim centrom, ki ga vidimo kot novo trgovsko-servisno površino na izteku naselja Podčetrtek v Sotelsko dolino. Takšna promenada bo predstavljala novo programsko bogato in doživljajsko raznoliko os in bo pomembna pridobitev za turistično ponudbo naselja kot tudi nova pomembna identitetna točka v prostoru. Programi aqualanda in novega poslovnega centra bodo s svojim mondenim programom pomembna dopolnitev pronudbe Rogaške Slatine. koncept Gre za koncept vzporednih trakov, ki jih segmentno delijo sekundarne prečne komunikacije, v vzdolžni smeri pa ju združuje osrednja promenada, opredeljena z izložbeno scenografijo. struktura Stavbna struktura novega centra je organizirana po načelu aditivne linije, ki dopušča postopno obojestransko izgradnjo ob promenadni osi. Prometno servisiranje novega kompleksa poteka preko obstoječe in obvozne ceste. Parkiranje za obiskovalce je organizirano na zunanji strani, v obliki obširnih parkirno- parkovnih površin. Z izgradnjo nove obvozne ceste ob železnici se sprosti dosedanje križišče pred naseljem Podčetrtek in se nameni oblikovanju osrednjega javnega prostora. Predlagane rešitve imajo regionalni značaj tudi v arhitekturnem nagovoru, saj presegajo historične lokalne vzorce ter dajejo prostoru novo merilo. S svojo pojavnostjo ne konkurirajo obstoječi stavbni dediščini, ki ostaja odmaknjena od regionalnega merila in ohranja svoj avtentični ambient. programska shema Ob starem trškem jedru se v poslovnem centru locirajo nove (potrebne) urbane vsebine: info center, banka, občinska stavba, pošta, muzej agrarne zgodovine, galerija, lekarna, kiosk, knjižnica, restavracija, kulturni center, menjalnica, slaščičarna, kino, itd. Vsebinska in ureditvena intervencija vzpostavlja povezavo med vsemi tremi interesnimi točkami: naseljem, atomsko vasjo in aqualandom. Sprehajalna pot, ki povezuje imenovane interesne točke prečka regionalno cesto na iztektu promenadne osi. Na tej lokaciji predlagamo oblikovanje vedutnega mostu, ki omogoča prečenje regionalke, reke in železniške proge v enem podvigu. Na temenu se pešcu razpre veduta na Sotelsko polje, grad in zdraviliške koplekse. rezultati Rezultati so bili predstavljeni v domeni posamezne skupine; skripte A3, v digitalni obliki-animacija (CD-rom), ter na razstavi (plakati 100*70), ki je bila postavljena v prostorih OŠ in občinske zgradbe ob zaključku delavnice. PODČETRTEK 2000 V ravninskem delu se oblikuje peš promenada, ki bo povezovala interesne točke s predlaganim novim regionalnim centrom obstoječe - novo novo - struktura PODČETRTEK 2000 Poslovno stanovanjski center (nova arhitektura na izteku trškega jedra) Delitev stavbne mase - sekundarne komunikacije (pritličje) W i 1 -Irf^ L*, un, i r, i ~j i i ^ — 1 C- i C-- v I 1 ^r] j ■ Ht Vsebinska struktura (poslovni del, stanovanjski del) PODČETRTEK 2000 Arhitekturna zasnova presega historične lokalne vzorce in daje prostoru novo merilo Peter Marolt 2oo2/2 PORTOROŠKA RIVIERA 2002 Interdisciplinarna arhitekturno - urbanistična delavnica AR prejeto 25.11.2002 Portorož je obmorsko letoviško mesto na slovenski obali, locirano nedaleč od meje s Hrvaško, med Piranom (Bernardinom) in Lucijo. Arhitekturna delavnica Portorož je potekala v letošnjem letu (2002) na podlagi iniciative Petra Marolta in Ksenije Vodeb in je bila zastavljena kot interdisciplinarni projekt študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v sodelovanju s študenti Visoke šole za turizem - Turistice iz Portoroža, ki so svoje delo opravili v obliki terenskih vaj pri predmetu Poslovanje prenočitvenih obratov. Delavnica je bila zastavljena kot preizkusni projekt dveh različnih strok, v kateri študenti Turistice kot bodoči turistični delavci nastopajo kot potencialni investitorji, ki žele posodobiti oziroma prenoviti hotelske prostore, študenti arhitekture pa kot izvajalci naročila. Na drugi strani je bila delavnica s strani Fakultete za arhitekturo zastavljena kot ena izmed odločitev glede bodočega razvoja Portoroža, na podlagi ureditve, ki jo je pred leti zasnoval arhitekt Edo Mihevc, nekdanji profesor na Fakulteti za arhitekturo. V mentorski skupini arhitekturne delavnice so sodelovali prof. dr. Vladimir Brezar, doc. dr. Igor Kalčič in asistent Peter Marolt, ki je hkrati tudi oblikovalec in avtor postavitve razstave. Študentje: Ivana Batistič Mateja Breznik Barbara Brglez Ana Cankar (FA) Katja Eržen Aleksandra Grbec Tinkara Habjan Petra Hameršak Gregor Hernah (FA) Marinela Hrvatin Janez Hvala (FA) Nina Klančnik Martina Krivec Katja Krk Tomaž Košat (FA) Lučka Manca Lesjak Soklič (FA) Nina Lipovšek Vanja Mahnič (FA) Alen Mlekuž Karmen Nemec (FA) Tanja Rosič Barbara Rupnik Karmen Schlegel Irena Smrkolj Martina Tomšič (FA) Sabina Tovornik Luka Zajc Maruša Zupančič (FA) Izvedba projekta: V prvi fazi sta koordinatorja in mentorja Peter Marolt (Fakulteta za arhitekturo) in Ksenija Vodeb (Turistica) izbrala pet hotelskih objektov katerih avtorje arhitekt, pokojni profesor Edo Mihevc. Po dogovorih z vodstvi posameznih hotelov je glede na pripravljenost za sodelovanje, padla odločitev za izbor dveh hotelov: hotela Palace iz Portoroža in hotela Lucija v Luciji. Medtem, ko naj bi hotel Palace služil kot hotel visoke kategorije, pa naj bi hotel Lucija, ki je od glavnega letoviškega vrveža nekoliko odmaknjen, deloval kot družinski hotel, ki naj bi bolj na široko odprl vrata tudi mlajšim gostom. napake, pomanjkljivosti posameznega hotela, nujnost sprememb, ki jih je pokazal čas. Omejili smo se predvsem na pritlična dela obeh hotelov: vstopni del z recepcijo, office-om, prostorom za sprejem gostov, povezavo s funkcionalnim zemljiščem hotela, ureditvijo hotelskega dostopa in razširitvijo programa na "trg", atrij (hotel Palace) ob glavni portoroški ulici, ki je bila v času nastanka hkrati načrtovana kot promenada. Po pripravljenih izhodiščih študentov Turistice (izbor je opravila mentorica za področje turizma Ksenija Vodeb) glede preureditve hotelov, smo se s študenti arhitekture odločili še dodatno razširiti zastavljeni program, ki naj bi poleg reševanja pritličnega dela hotelov (pa tudi neizkoriščene mansarde hotela Lucija) vključeval tudi celoten obalni del, v prvi vrsti v območju med obema hoteloma. Ta naj bi vključeval tudi ureditev pasu (prehod) med hotelom Palace in robom obale. Izhodišča razširjenega programa so pojmi kot so veduta, izsek pogleda, urbanistična mreža, obalna promenada, javni in zasebni prostor, privezi, "lungo mare", strukturna in zaznavna analiza. Ta del obale naj bi razdelili po posameznih conah (za petične goste, mlajše goste na obrobju, mesto prostočasovnih objektov v povezavi z obstoječo infrastrukturo), vsem v uporabo pa vrnili rob obale. Lotili smo se tudi smelejšega razmišljanja, kot sta recimo hotel na, oziroma v vodi (akvatel), "rave dome" sredi morja, novo kopališče, ekskluzivni apartma v hotelu Lucija, (skice je prispeval profesor Vladimir Brezar) paviljon na vodi, dvig sprehajalne poti nad nivo tal. Globalni razmislek o razvoju tega dela obale naj bi pomenil tudi razmislek kakšen tip obmorskega letovišča naj bi (p)ostal Portorož. Glede na obstoječo urbanistično - arhitektonsko zasnovo smo se odločili za obiskovalčevo doživljanje prostora med gibanjem, za vedutne poglede na morje, za razliko od panoramskega pogleda, ki je značilen za nekatera druga letovišča. Nakazali smo ureditev trgov in dodatno zazelenitev. Rezultati: Ob zaključku delavnice smo pripravili razstavo v avli Visoke šole za turizem - Turistici v Portorožu. (Isto smo ponovili tudi na FA). Vsi projekti so zbrani v publikaciji. V času razstave je bil opravljen intervju na radiu, zanimanje za naše delo je pokazala tudi Občina. Izvedba, oziroma oslanjanje na nastale rešitve je seveda odvisna od resničnih vlagateljev in lokalne politike. Drugo fazo pripravljalnega dela smo s študenti Fakultete za arhitekturo, seminar 20, združili z ekskurzijo po Primorski, s poudarkom na izvedenih delih prof. Eda Mihevca. Uvod v delo obeh ekip je pomenilo predavanje na Turistici z naslovom "Arhitekt Edo Mihevc na Primorskem" Petra Marolta, s katerim naj bi opozorili na izhodišča Mihevčevega urbaniziranja Primorja in oslanjanje na "mediteranski tip arhitekture". Sledila sta skupna ogleda obeh hotelov, pri čemer smo se razdelili v dve skupini (skupaj sedemdeset študentov). Naloga študentov Turistice v tretji fazi je bila opozoriti na M 2 ili I 0 12 10 koordinatorja, mentorja : asist. Ksenija Vodeb, Turistica asist. mag. Peter Marolt, FA mentorji za področje arhitekture : prof. dr. Vladimir Brezar doc. dr. Igor Kalčič asist. mag. Peter Marolt M mentor za področje turizma : asist. Ksenija Vodeb Slika 3 Slika 4 __ _ Jill 353 Ink J " c]l 1 - fe^i ^ ' a täfcn m i>if-r,'l____ I"'"i .?: . • ; tr Slika 5 ■
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh