logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (05.03.1998, letnik 52, številka 9)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 9 - LETO 53 - CEUE, 5.3.1998 - CENA 280 SIT Dobra komedija gre rada v smeh v Celju se je začel letošnji festival Dnevi komedije. Stran 17. LOVNA STRELNIKOFF Zgoščenima Bitchcraf t je s provokativnim ovitkom zanetila škandal, vroča tema na strani 11. Štuporamo do zdravnika Občina gluha za težave Gobčevih trojčkov iz Šentruperta. stran 12. PREKO ZAGREBA DO PRESTOLA? Celjski pivovarji bodo za finale ponovno igrali z Zagrebom. Stran 16. ^di letos Je začetek Dnevov komedije zaznamovala otvoritev, na kateri Je plesna skupina studia Igen s simpatično upodobitvijo maskot festivala poskrbela za pravo vzdušje. Festival se bo nadaljeval vsak konec tedna do 22. marca, ko bodo žIrUe razglasile ^rnagovaice. (Foto:SHERPA) Čigav je svetnilc z Brda? šentjurski občinski svetnik ovira gradnjo ceste v vasici Brdo. Stran 10. VSE IZŽREBANKE ZA ^ IZLET 100 KMEČKIH | ŽENSK NA MORJE " 2 DOGODKI Pohvale dehteči Flori Sejem, ki ga je bilo lepo pogledati - Zadovoljni obiskovalci in razstavljavci Redko se zgodi, da bi se- jem izpolnil pričakovanja skoraj vseh obiskovalcev. V anketi, ki so jo opravili med obiskovalci Flore '98, ki je v nedeljo na razstaviščih Celj- skega sejma zaprla svoja vrata, pa jih je taJco odgovo- rilo kar 98,33 odstotka vpra- šanih. Ti so tudi ocenili stro- kovno raven sejma za dobro, za prav dobre pa obsejemske strokovne prireditve. Obiskovalci vidijo prednosti specializiranega sejma za vrt- narstvo, cvetličarstvo in kraji- narstvo v pestri ponudbi, ved- no večjem številu razstavljav- cev ter lepo urejenih razstav- nih prostorih. Preko 95 odstot- kov vprašanih si je Floro ogle- dalo zaradi sejemske ponud- be in novosti na tržišču, malce več kot polovica pa je sejem obiskala zaradi nakupnih na- menov. S sejmom so bili zado- voljni tudi razstavljavci, zlasti pa so ga pohvalih tisti tujci, ki so na Flori prvič razstavljali že lani, letos pa so se na skupnih razstavnih prostorih že pred- stavili s slovenskimi partnerji. V štirih sejemskih dneh si je razstavne prostore 184 raz- stavljavcev iz 16 držav ogle- dalo približno 25 tisoč obi- skovalcev, po besedah vodje projekta Flore '98 Brede Obrez-Preskar pa so organi- zatorji izjemno zadovoljni tu- di z obsejemskimi strokovni- mi prireditvami. Zlasti okro- gla miza o izobraževanju po dualnem sistemu za poklic cvetličarja, ki sta jo pripravili Vrtnarska šola Celje in Služba za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, ter pred- stavitev projekta Slovenski cvet in vrtnarsko-cvetličarske borze v organizaciji podjetja Humko Bled, sta bili izjemno odmevni. Piko na i dehteči Flori pa so organizatorji po- stavili z razstavo cvetličnih aranžmajev, ki jih je s cvetjem Contrasta iz Ruš ustvarilo 15 finalistov lanskega sloven- skega cvetličnega festivala. mmmmmmm i. stamejčič Razstavni prostor mengeškega podjetja Limato, ki še ukvarja z grosistično prodajo suhega cvetja, so popestrila dekleta, oblečena v obleke iz papirja, kakršnega sicer uporabljamo za oblikovanje cvetličnih aranžmajev. Epidemija Še traja v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo še naprej bele& povečevanje števila prehladnih obolenj, zato še vedno veljajo ukrepi za omejitev širjenja povzročiteljev. Število bolnikov, prehladnimi obolenji se je povzpelo že čez 2000, najpogosteje pa obolevajo otroci do šestega leta starosti. Zaradi epidemije nekaj časa niso dovoljeni obiski v Splošni bolnišnici Celk ukrep pa bo veljal do nadaljnjega. || Vloge za otroški dodatek Vloge za uveljavitev otroš- kega dodatka za leto 1998 je potrebno oddati pristojne- mu centru za socialno delo najkasneje do 31. marca - sporočajo iz ministrstva za delo, družino in socialne za- deve. Skladno z zakonom o dru- žinskih prejemkih so namreč centri za socialno delo dolžni vsako leto s 1. majem preveri- ti upravičenost dodelitve otroškega dodatka. Vsa po- trebna dokazila, zbrana na obrazcu DZS, št. 8,14 - Vloga za uveljavitev otroškega do- datka, morajo upravičenci, če želijo otroški dodatek preje- mati neprekinjeno, centrom posredovati najkasneje do konca jneseca. Obrazec za uveljavitev otroškega dodat- ka je letos nov, na voljo pa vseh papirnicah in knjii nah. In še opozorilo tistim, ki podatke centrom že posra vali na starih obrazcih - izj njevanje novega obrazca potrebno, vendar pa jih b( iz pristojnega centra za cialno delo pozvali, naj spe čijo še nekatere podatke,! so zahtevani z novim obra^' cem. V celjskem centru za soc no delo bodo vloge sprejer li ob ponedeljkih od 8. do . ure in od 12. do 14.30, , torkih od 8. do 14.30, ob sit dah od 8. do 11. ure in od i; 16.30, ob četrtkih od 8. d 14.30 ter ob petkih od 8. di 13. ure. 1 Priznanja civilne zaščite Na državni prireditvi ob dnevu civilne zaščite, ki je bila v soboto v Ljubljani, so člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja, ki so sodelovali v reševalni akciji iskanja pogrešanih po- tapljačev na otoku Cresu, ter člani jamarskega kluba Spe- los Siga, ki so sodelovali pri iskanju izgubljenih jamarjev v Mislinji, prejeli bronasti znak civilne zaščite. Posebne slovesnosti ob svetovnem dnevu civilne zaš- čite so v preteklih dneh imeli tudi v nekaterih občinah celj- ske regije. Poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Boga- taj je na sprejemu v celjskem Narodnem domu v ponede- ljek podelil srebrni znak CZ Emilu Žlendru, pomočniku poveljnika poveljstva Gasil- ske zveze Celje, zlati znak CZ Janku Turnšku, poveljniku poveljstva območja Celje in poveljstva Gasilske zveze Ce- lje ter plaketo CZ Miru Ter- bovcu, predsedniku Gasilske zveze Celje, sicer pa direktor- ju Uprave za obrambo Celje. V Vojniku nagrad niso pode- ljevali, dan civilne zaščite pa so proslavili na prireditvi, ki je bila minuli petek v Gasilskem domu v Novi Cerkvi. Zbranim sta spregovorila vojniški žu- pan Beno Podergajs in povelj- nik CZ Arnold Ledi. Posebno slovesnost za vse, ki delajo na področju civilne zaščite, je v ponedeljek pripravil tudi žu- pan občine Laško Peter Hra- stelj. Ob tej priložnosti je prejšnjemu referentu za civil- no zaščito v občini Janku Franetiču podelil zlato lilijo za dolgoletno uspešno oprav- ljanje nalog na tem področju. 4. izredna seja Občinskega sveta Mestne občine Celje Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje jutri, v petek 6. marca, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, 4. izredno sejo, na kateri bodo svetniki obravnavali le 3 točke dnevnega reda. Poleg otvoritve seje in ugotovitve sklepčno- sti ter sprejemu dnevnega reda, bodo pod točko 3 obravnavali Gospodarske razmere v Mestni občini Celje in razvojne usmeritve. IZ OBČINSKIH SVETOV^ Vrtci ne bodo cenejši VELENJE - Prejšnji mesec so cene otroškega varstva povišali za 15 odstotkov, skupina svetnikov SDS, SKD in SLS, ki je višjim cenam nasprotovala, je v torek na seji mestnega sveta skušala doseči obravnavo odredbe o znižanju cen. Svetniki so se odločiU, da razprave o odredbi ne bodo uvrstili na dnevni red. Znižanje plačil staršev za 15 odstotkov bi namreč iz občinskega proračuna terjalo dodatnih 20 milijonov tolarjev. Občina, ki bo letos otroškemu varstvu namenila 379 milijonov tolarjev, dodatnim stroškom ni kos. (KL) Pri čiščenju voda ni obcinsicih meja VELENJE - Pri obravnavi programa dolgoročnih naložb v oskrbi z vodo, čiščenju in odvajanju odpadnih voda, so se mestni svetniki strinjali, da imata prednost zagotavljanje čiste vode in varstvo okolja. Sprejeli so predlog o naložbah na tem področju in hkrati tudi sklep o prispevku, ki ga bodo od 1. januarja 1999 plačevali občani za izgradnjo objektov vodoo- skrbe, kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav. Na ta račun naj bi v letu dni v občinsko blagajno dobili približno 210 milijonov tolarjev. Program vseh naložb, uresničili naj bi jih v petnajstih do dvajsetih letih, bo terjal več kot štiri milijarde in pol tolarjev. (KL) Prevelilca nadstandardna poraba VELENJE - Mestni svetniki so v torek sprejeli osnutek proračuna za leto 1998, ki naj bi znašal 2.848.315.027 tolarjev. Po besedah župana Srečka Meha letošnji proračun, ki je usklajen, sicer zagotavlja preživetje vsem proračunskim po- rabnikom, vendar s precejšnjimi problemi, ki jih povzroča predvsem prevelika nadstandardna poraba. Svetniki so ocenili, da je proračun bolj naklonjen negospodarstvu, saj vse proračunske postavke presegajo republiška merila. (KL) Zmajev glas za Kozjane KOZJE - V občini bodo začeli izdajati javno glasilo Zmajev glas, ki bo praviloma izhajal vsake tri mesece. Glasilo bo informativno gradivo za obveščanje občanov, brezplačno ga bodo prejemala vsa gospodinjstva, v uredniškem odboru pa bodo po sklepu občinskega sveta Suzana Kitnst kot odgovor- na urednica ter Veljko Kolar in Viljem Klobasa. (US) Prispevici za odvoz smeti KOZJE - V vaških naseljih in zaselkih bodo za organizirano ravnanje z odpadki mesečno odšteli 500 tolarjev na hišno številko. Lastniki vikendov, kleti in zidanic (po hišni številki), kjer odvaža smeti JP OKP Rogaška Slatina, že plačujejo 100 tolarjev; kjer pa ne plačujejo odvoza po hišni številki, bo odvoz smeti veljal 300 tolarjev. (US) »Ne« za prevelilco shrambo CELJE - Ne zgodi se pogosto, da bi svetniki zavrnili sprejem sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. V primeru pobude investitorja Aleša Plevčaka, ki želi na Zgornji Hudinji k svoji enodružinski stanovanjski hiši zgraditi prizidek, pa so se odločili tako. Negativno mnenje so oblikovali že v odboru za okolje ii prostor, večinsko pa so stališče, da je prizidek v tlorisni izme: 10x10,5 m prevelik, podprli tudi svetniki. V prizidku naj bi M v pritličju shramba za živila, deponija kurjave, prostor za vrtt orodje ter kolesarnica in garaža, v etaži oziroma na podstrešji pa stanovanje. (IS Sest občinskih priznanj KOZJE - V občini bodo občinski praznik praznovali 15. april; Po sklepu občinskega sveta bodo podelili plaketo, 3 priznanja ii 2 denarni nagradi v vrednosti 75 tisoč tolarjev. Imena nagrajen cev bodo znana po izvedenem javnem razpisu. (US Tri tisočaice po glavi KOZJE - V letošnjem letu bodo iz proračunske postavke s regresiranje proizvodnje hrane regresirali zavarovanje pir menske goveje živine in plemenskih svinj v znesku 3 tisoi tolarjev po glavi. (US Režijsici obrat v obcinslci upravi ROGAŠKA SLATINA - V občini so ustanovili režijski obrat, t bo, skladno z zakonom, gospodaril š stavbnimi zemljišči. (US Špacapan za Slatino ROGAŠKA SLATINA- Svetniki so na zadnji seji soglašali, 4 interese občine v Nadzornem svetu HIT zastopa Črtomir Špac* pan, župan Mestne občine Nova Gorica. (US' Potrjen mandat CELJE - Celjski svetniki so se strinjali, da podaljšajo mand^ članom vseh treh svetov celjskih vrtcev. Od decembra je' Celju v veljavi odlok o ustanovitvi javnih vrtcev. V njem!' določeno, da morajo biti v svetu vrtca vsi trije predstavnic ustanovitelja iz vrst občinskih svetnikov, doslej pa je bil' svetniških vrst le eden. Celjski svetniki so menili, da sreii mandata in le dobre pol leta pred lokalnimi volitvami "J smiselno imenovati novih predstavnikov, zato so sprej^' sklep, da ostanejo zdajšnji vse do izteka mandata. C- Ne le Prevozništvo, gre za kompleks CEUE - S sklepom o javni razgrnitvi osnutka odloka' spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načf Trnovlje-jug so svetniki prižgali zeleno luč za urbanistič"' ureditev širšega kompleksa Prevozništva. V doslej veljavni" zazidalnem načrtu je namreč območje Trnovlje-jug razdelje"' v 8 karejev, za sedmega - kompleks Prevozništva, p3 " opredeljena dejavnost, zato zainteresirani podjetniki na območju ne morejo graditi. V osnutek, ki je zdaj v ja^^ razgrnitvi, so za to območje opredelili gradnjo objektov ^ potrebe proizvodnih, uslužnostnih in servisnih dejavnosti. C- Premalo za turizem in drobno gospodarstvo ZREČE - V prvem branju predloga občinskega proračuna -J zreški svetniki sprejeli predvidenih 523 milijonov tolafl prihodkov, od katerih jih bodo 131 porabili za odplačilo ,^ začetih naložb - telovadnice, gospodinjske šole, tržnic^ ^ križišča v Zrečah. Največ pripomb je bilo ob postavkah turizem in razvoj drobnega gospodarstva, o katerem posebej govorili na eni prihodnjih sej. I SNOPIČ DOGODKI 3 [ Kdor čaka... J!; . V Šmartnem ob Dreti telefonski priključek po desetih letih dočaka - V ^ 2gornji Savinjski in Zadrečki dolini do konca leta samo digitalne centrale y začetku decembra 1996 je celjska ^^i,ota Telekoma v prostorih nekdanje- Topra v omrežno skupino 063 [ Jliljučila 70.000 telefonskega naročni- |,^ v petek pa v Šmartnem ob Dreti že e looOO in s tem se približuje sloven- aijiiemu povprečju. rjniartno ob Dreti je bilo sl^upaj z ii^^sičnim zadnja bela lisa celjskega ob- oi jočja, kjer deset in več let ni bilo mogo- 11 ip dobiti telefonskega priključka. Zato di (V pe Celje v zadnjih dveh letih razvoju so flekomunikacij v Zgornji Savinjski in rojjdrečki dolini namenili posebno pozor- \ lost, čeprav so že v zgodnjih devetdese- tih let vključili digitalne telefonske cen- trale v Ljubnem, Lučah in Solčavi. Nadaljnjo posodobitev je omogočila še- le gradnja digitalnega dela vozliščne tele- fonske centrale v Mozirju. Novi prenosni sistem je vključen preko kabla z optičnimi vlakni, s katerimi so opremljene vse tele- fonske centrale v Zgornji Savinjski dolini. V omrežje so vključene ravno preko mo- zirske centrale, postopna širitev nove cen- trale pa že nadomešča analogno centralo, ki bo jeseni dokončno izločena iz prome- ta. Lani so končno ukinili tudi prostozrač- no linijo do centrale v Solčavi, ki je bila nasploh zadnja v PE Celje. Lani so tudi zamenjali analogni telefonski centrali v Gornjem Gradu in Šmartnem ob Dreti, kjer so z gradnjo novega kabelskega omrežja omogočili bistveno povečanje šte- vila naročnikov Hkrati omrežje posodab- ljajo v Nazarjah, za realizacijo razmeroma zahtevnega programa pa so v zadnjih dveh letih potrebovali 334 milijonov tolarjev. Ve- čino denarja je zagotovil Telekom Sloveni- je, preostanek pa so prispevale občine. V Sloveniji je na 100 prebivalcev 36 priključkov, na območju PE Celje pa jih je bilo konec leta 31,7. Samo lani so v omrežje vključili več kot 8000 novih naročnikov in za naložbe namenili 1,601 milijarde tolarjev. Na območju obeh dolin je zdaj dobrih 4300 naročnikov. Telefonske centrale so tako zasedene dvotretjinsko, zato naj bi v dobrem letu vključili še tisoč naročni- kov. Današnje zmogljivosti so že za 41- krat večje kot pred tremi desetletji, sa- mo Zgornja Savinjska dolina pa ima za več kot dvakrat več priključkov kot vsa celjska regija sredi šestdesetih let. ŽELJKO ZULE NA KRATKO I Zaceli bodo z urejanjem gradu i; VITANJE - Preko javnih del nameravajo v Vitanju še letos doričeti z urejanjem vsaj enega od gradov. V občini pa v teh diineh urejajo okolico ter pripravljajo potrebno dokumentacijo a spremembe urbanističnega načrta za Vitanje, za turistični [[enter Rakovec, projekte za ureditev vitanjskega križišča, ;ikumente za parkirni prostor za tovornjake in avtobuse, v atkem pa bo tudi tehnični prevzem prizidka k šoli. (V.M.) I Težave v zdravstvu se razpletajo i. ZREČE - Po odhodu dr. Olge Čanžek iz zreškega zdravstve- ni sga doma v Oplotnico, so Zrečani dvomili v njeno ustrezno iiiiadomestitev. V Zreče sedaj prihajajo dežurat zdravniki iz [Slovenskih Konjic, med njimi tudi Tatjana Tisovic Rus, ki bo iz mesec prevzela stalne obveznosti v Zrečah. Tako bo polnjen del zahtev zreških svetnikov, ki so že tudi imenovali predstavnike v svet javnega zavoda Zdravstveni dom iiilovenske Konjice. (A. Mr.) Prvi vrček piva LAŠKO - Župan Peter Hrastelj namerava kmalu sklicati sstanek s predstavniki vseh političnih strank v občini, na aaterem bodo spet govorili o datumu občinskega praznika. Hbčinsko vodstvo je že pred tremi leti ukinilo občinsko ^J';'aznovanje, v tem času pa so stranke in posamezniki predla- H\\ štiri nove datume. Kot petega na seznamu naj bi upošteva- tudi predlog dr. Toma Korošca, ki za datum praznovanja •■Odlagala dan, ko so v Laškem zvarili prvi vrček piva. (JI) Zabojniki za smeti še letos v vsej občini Laško - Komunalno podjetje je končno pričelo širiti območ- > pobiranja odpadkov. Zabojniki že stojijo v Brstniku in '^'''lengozdu, do maja oziroma do novembra letos pa naj bi f''stem odvoza vzpostavili na skoraj celotnem območju obči- Izjema sta del Sedraža in celotna krajevna skupnost Zidani '^ost, ki sta sedaj vezana na komunalna podjetja v sosednjih *činah, vendar naj bi ju še letos priključili matični občini, ^•^^na odvoza odpadkov bo znašala 950 tolarjev na gospodinjs- "^0. tiste, ki ne bodo upoštevali odloka o obvezni oddaji smeti, 1^ čaka denarna kazen. (JI) Prepoved za težke tovornjake ^ ŽALEC - Direkcija RS za ceste bo predvidoma sredi marca "^^Inim podjetjem naročila postavitev prometnih znakov, ki ^/'do po magistralnih in regionalnih cestah, kjer so že zgrajeni ''^'ocestni odseki, prepovedovali promet motornih vozil z ^^ivečjo dovoljeno maso nad 7,5 tone. S tem bodo uresničili ^^hteve krajanov po Savinjski dolini in tudi drugod po Sloveni- so vozniki težkih tovornjakov kljub avtocestam vozili [° niagistralnih in regionalnih ces-tah, s tem pa se izogibali ™čevanju cestnin. (IJB) V zdraviliškem parku ugotavljajo škodo RIMSKE TOPLICE - Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki laške občinske uprave. Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Celje ter gozdnega gospodars- tva si je podrobneje ogledala zdraviliški park, ki naj bi ga občina Laško s posebno pogodbo z ministrstvom za obrambo dobila v brezplačni najem in upravljanje. Komisija bo na osnovi sedanjih ugotovitev ter že pred leti narejenih načrtov pripravila predlog za obtiovo parka. (JI) Jurklošter v državnem proračunu LAŠKO - Občinske službe že pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo nove podružnične šole v Jurklo- štru, ki naj bi po prvih ocenah stala okrog 100 milijonov tolarjev. Nov objekt je uvrščen v letošnje državne naložbe na področju šolstva, vsota, ki je zapisana v osnutku proračuna, znaša 33 milijonov tolarjev. (JI) Čistilna do junija GORNJI GRAD - Gradnjo čistilne naprave so načrtovali že lani, zaradi zapletov finančne narave pa so prva dela stekla šele pred dobrim mesecem dni. Naložba je ovrednotena na 46 milijonov tolarjev, polovico denarja je že zagotovil slovenski ekološki sklad, preostanek pa je ministrstvo za okolje in prostor rezerviralo v državnem proračunu. Objekt naj bi bil zgrajen do junija. (Ž.Z.) Nadležen lesni prah NAZARJE - Domača lesna industrija s proizvodnjo ivernih plošč še vedno prekomerno onesnažuje okolje in prah včasih celo ovira proizvodnjo v obrtno-podjetniški coni. V okviru občinskega sveta je bila zato celo ustanovljena posebna komisija, nepravilnosti pa bodo morale biti v skladu z zako- nom odpravljene do konca tisočletja. (Ž.Z.) Kako do meje? PAVLIČEVO SEDLO - Kmalu se bo začela posodobitev 7,5 km dolgega cestnega odseka med Logarsko dolino in Pavliče- vim sedlom, ki je od lani meddržavni mejni prehod. Zadeva se na avstrijski strani še bolj zapleta, saj lastnik zemljišča ne dovoljuje prometa po svoji cesti in zato bodo Avstrijci morali zgraditi novo cesto. (Ž.Z.) Brošura o celjski bolnišnici CEUE - Splošna bolnišnica Celje bo v teh dneh izdala posebno brošuro za bolnike, ki jo bo mogoče dobiti tudi v vseh zdravstvenih domovih na širšem celjskem območju. V brošuri bodo poleg splošnih podatkov o bolnišnici predstavlje- ne še vse storitve, ki jih nudijo, zlasti nadstandardne, zapisani pa bodo tudi časi obiskov na vseh oddelkih. (JI) Vojni invalidi v Celju CEUE - V konferenčni dvorani hotela Celeia so minuli četrtek člani Društva vojnih invalidov Celje na rednem letnem občnem zboru ocenili svoje lansko delo ter sprejeli program- ske naloge za letos. V društvu dobro deluje pravna pomoč članom, samo lani so pomagali v 126 zadevah, člani imajo končno primerno opremljeno pisarno in telefon, precej pozor- nosti pa namenjajo tudi pomoči svojim bolnim in težje pokret- nim članom ter družabnim srečanjem. (IS) Celje in turizem CEUE - V organizaciji Društva ekonomistov Celje je v torek zvečer svetovalec za turizem v resornem ministrstvu Stane Bizjak vodil pogovor o funkciji Celja na področju turizma. V začetku aprila pa pripravljajt) člani društva v svojih prostorih na Lavi okroglo mizo o perspektivah celj- ske trgovine. (IS) spoštovane Celjanke, o6 8. marcu-mednarodnem dnevu ^^nsk vam iskreno čestitamo vas vabimo, da se nam pridružite na srečanju, 9. ^arca ob 17.00 uri v stranski dvorani Narodnega ^^ma. kjer bomo skupaj z gostjo Vero Kozmik iz Urada ^Q žensko politiko razpravljale o tistem delu vladinega ^^^dloga pokojninske reforme, ki se nanaša na predvi- ^^ne spremembe upokojevanja žensk. 00 ZLSD Celje ^^iudno vabljene! predsednica Janja Romih PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Na Kosovu spet vre Na Kosovu so konec ted- na izbruhnili spopadi med tamkajšnjim prebivalstvom in srbsko policijo, ki so ter- jali najmanj 20 žrtev. Ubitih je bilo 16 Albancev, med žrtvami pa so tudi štirje po- licisti. Po poročanju neod- visnega beograjskega radia B-92 je žrtev najmanj 30. Srbska policija (skupaj s »prostovoljci« je na Kosovu kakih 45 tisoč policistov) je napadla (tudi s helikopterji) vaščane v več vaseh na ob- močju Srbice. Napad naj bi sprožile napovedane volitve, ki jih je načrtovala albanska večina, v Beogradu pa jih ni- so pripravljeni priznati. Uradni srbski viri so po do- godku sporočih, da je šlo za teroristični napad podtalne kosovske osvobodilne voj- ske. Dan po krvavem obra- čunu je bil v središču Prištine protestni shod več deset ti- soč albanskih demonstran- tov. Tudi tokrat policija ni stala prekrižanih rok, ampak je protestnike razgnala s sol- zivcem in vodnimi curki. EU in zahodne države so nasilje na Kosovu ostro obsodile. Evropski komisar Broek je ob tem dejal, da je Miloševiča nekako treba prisiliti v dialog z Albanci. Poleg tega EU raz- mišlja o dodatnih oblikah pritiska na Beograd (možne nove sankcije). Miloševič je Zahod pozval, naj se ne vme- šava v kosovske zadeve in dodal, da bo »terorizem z namenom internacionaliza- cije kosovskega vprašanja najbolj škodoval prav tistim, ki ga izvajajo«. Vohunska afera v Švici v švicarskem Bernu se je zgodila vohunska afera, za katero je javnost izvedela šele teden dni po dogodku. Policija je aretirala pet izraelskih državljanov, domnevnih agentov obveš- čevalne službe Mosad, ki so poskušali namestiti pri- sluškovalne naprave v ne- ko stanovanjsko hišo. Štiri osumljene so izpustili, enega pa pridržali. Zanimivo je, da se je incident zgodil le dva dni po odstopu šefa Mo- sada Vatoma. Posebna komi- sija je namreč ugotovila, da je odgovoren za ponesrečen poskus atentata na voditelja Hamasa v jordanskem Ama- nu septembra lani. Zadnji in- cident je precej poslabšal švi- carsko-izraelske odnose - Tel Aviv se Bernu ni hotel opravičiti. Švica je bila doslej ena od vodilnih evropskih tr- govinskih partneric Izraela. V zadnji iraški krizi je Izraelu zastonj poslala 300 tisoč am- pul s sredstvi proti bojnemu plinu, židovski državi pa je tudi ponudila 25 tisoč zaščit- nih mask. Švicarska vohun- ska afera pa je precej omaja- la že tako omajani ugled nek- daj slovite obveščevalne službe, ki je najbolj zaslovela leta 1960 z ugrabitvijo arhi- tekta nacističnega holokav- sta Adolfa Eichmanna. Med bolj odmevnimi akcijami Mosada je bila tudi usmrti- tev vodje palestinskih gveril- cev, ki so na olimpijskih igrah v Munchnu leta 72 ubili enajst izraelskih športnikov. Razhajanja glede Iraka Tudi po podpisu t.i. bag- dadskega sporazuma, ki ga je v Iraku dosegel Kofi Anan, se članice Varnost- nega sveta (VS) ZN razha- jajo glede bodoče politike do Iraka. Države so si sicer prvič enotne v tem, da ne naspro- tujejo uporabi sile proti iraš- kemu režimu, vendar le če bo res potrebna. Velika Brita- nija, ZDA in Japonska vztra- jajo pri tem, da bo že naj- manjša kršitev najnovejšega sporazuma dovolj za kazno- vanje Iraka in to brez odobri- tve ZN. Rusija pa meni, da je Ananov sporazum zadovo- ljiv dokument, ki ne potre- buje dodatne potrditve z re- solucijo. Z bagdadskim spo- razumom je zadovoljen tudi šef razorožitvene komisije ZN Richard Buttler. Po njego- vem dokument sam zago- tavlja, da se bodo Iračani dr- žali obljub. Slovenija kot ne- stalna članica VS pa je mne- nja, da mora VS imeti odločil- no vlogo pri avtorizaciji mo- rebitnih ukrepov proti Iraku. Da se Združene države še niso povsem odpovedale morebitnemu napadu priča tudi več kot 30 tisoč ameriš- kih vojakov v Zalivu, ki bodo tam v pripravljenost ostali še najmanj dva meseca. Oprah ni kriva Ena najbolj popularnih ameriških tv voditeljic Oprah Winfrey ni kriva. Tako je po šest tednov dol- gem procesu razsodilo so- dišče v Amarillu v Teksasu. Tožbo, vredno 11 milijo- nov dolarjev odškodnine, je proti Oprah vložilo združe- nje teksaških govedorejcev. Voditeljica je namreč v svoji oddaji, v kateri je bilo govora o bolezni norih krav izjavila, da se boji jesti hamburgerje. S tako izjavo, tako govedo- rejci, naj bi povzočila padec cen govejega mesa v ZDA in s tem izgubo dobička. Sodiš- če je odločilo, da v njeni izja- vi ni bilo zlonamernosti, sploh pa v Združenih drža- vah ni primerov bolezni no- rih krav. Po razglasitvi sodbe je Oprah, ki je danes »vred- na« okrog 550 milijonov do- larjev izjavila, da je razsodba potrditev, da svoboda govo- ra v ZDA res velja. Ni pa pozabila omeniti, da so ji v njenem boju precej pripo- mogle črnske korenine. Na vprašanje, če bo še jedla hamburgerje pa je dejala: »Ne. Nikoli ne rečem nikoli, vendar mislim, da ne.« 4 DOGODKI Slatinske investicije V proračunu Rogaške Slatine bo letos več kot 1,297 milijarde proračun- skih prihodkov, kar pome- ni 16 odstotkov več kot lani. Sredstva države za zago- tovljeno porabo znašajo le 37 odstotkov vseh prihod- kov, izvirni prihodki občine predstavljajo nekaj več kot desetino, vse ostale prora- čunske prihodke (več kot 655,7 milijona ali 52 odstot- kov) pa predstavljajo dodat- no pridobljena sredstva iz raznih ministrstev in sreds- tva soinvestitorjev projektov. Proračun občine je naravnan na investicijska vlaganja, ne- katere investicije nadaljuje- jo, druge pa začenjajo - vred- nost teh del znaša več kot 416 milijonov tolarjev. Naj- večji delež bo namenjen I.OŠ, in sicer več kot 125 milijonov tolarjev ter poslov- no-trgovskemu centru Tržiš- če, nekaj več kot 90 milijo- nov tolarjev. Iz lanskega leta so v letoš- nji proračun prenesli več kot 350 milijonov tolarjev, ki bo- do namenjeni za realizacijo že lani planiranih projektov. Svetniki v slatinskem svetu so prvič obravnavah prora- čun na četrtkovi seji. US Popravek v prejšnji številki Novega tednika smo v članku Država spet zahteva svoje v delu, kjer govorimo o olajšavah pri od- meri dohodnine, pomotoma izpustili stavek, ki pojasnjuje dodatne olajšave. Pravilno be- sedilo se glasi: »Vsi davkopla- čevalci lahko uveljavijo splo- šno 11-odstotno olajšavo, ki znaša 190.411 tolarjev. Za zni- žanje davčne osnove je mogo- če uveljaviti tudi olajšave za vlaganja, vendar največ do 3 odstotke. Priznana bo v prime- ru...« Vsem bralcem, ki so si na osnovi nepopolnih podatkov že izračunali svoj dolg do drža- ve, se iskreno opravičujemo. Uredništvo Koliko občin bo v Sloveniji? v Sloveniji imamo 147 občin, v parla- mentarni proceduri pa poslanci držav- nega zbora prav te dni obravnavajo spremembe in dopolnitve zakona o lo- kalni samoupravi. Minulo sredo so po razpravi in vlaganju vrste dopolnil - samo SKD je vložila amandma za obli- kovanje 91 novih občin - celotno gradi- vo vrnili komisiji za lokalno samoupra- vo, ki naj bi znova proučila vse predlo- ge in vložena dopolnila. mmmm Vlada RS se je v svojem zadnjem pred- logu zavzela za oblikovanje 20 novih občin - z našega območja je šlo za izloči- tev Solčave iz občine Luče in Polzele iz občine Žalec, tako da bi imeli namesto zdajšnjih 23 na Celjskem 25 občin. Dr- žavnozborska komisija za lokalno sa- moupravo pa je ta predlog razširila še z 9 novimi občinami. Med drugim so pri- sluhnili pobudam iz Savinjske doline in k samostojnima občinama Žalec in Polzela predlagali še Braslovče, Prebold in Vransko-Tabor, kar pomeni, da bi imeU na Celjskem že 28 občin. V SKD po besedah vodje poslanske skupine Miroslava Mozetiča menijo, da je ob zdajšnjem sprejemanju sprememb in dopolnitev zakona o lokalni samoupravi priložnost, da se dosledno spoštuje volja ljudi o tem, kje, v kateri občini torej, želijo živeti. Zato so vložili dopolnila za oblikovanje kar 91 novih občin - od tega kar 8 s Celjskega. Poslanci SKD se zavze- majo za samostojne občine: Teharje (zdaj Mestna občina Celje), Bistrica ob Sotli (Podčetrtek), Ponikva in Dobje (Šentjur pri Celju), Dobrna (Vojnik) ter Tabor, Griže in Vransko (Žalec). Če bi poslanci podprli vse predloge - kar najverjetneje ni pričakovati - bi imeli v Sloveniji okoli 270 občin, na Celjskem pa kar 35. Še dobra 3 leta nazaj smo imeli le 8 občin. Vsa dopolnila so zdaj v rokah državnozborske komisije za lokalno sa- moupravo, ki naj bi se predvidoma ses- tala včeraj, zatem pa bodo o novem ustro- ju slovenskih občin odločali poslanci. I. STAMEJČIČ Potrošniki končno zavarovani Slovenija je prejšnji teden po več kot dveh letih razprav v državnem zboru le dobila Zakon o varstvu potrošnikov. S tem je narejen pomemben korak za zaščito potrošnikov, saj so bile doslej njihove pravice obravnavane v množici najraz- ličnejših predpisov in zato zelo nepregledne. Zakon je narejen na osnovi podobnih zakonov v tistih evropskih državah, kjer ima organizirano varstvo potrošnikov že dol- goletno tradicijo, upoštevane pa so tudi slovenske izkušnje. V Varstvu potrošnikov Celje bodo v prihodnjih tednih za bralce našega časopisa pripra- vili povzetke nekaterih za po- trošnike najbolj zanimivih in pomembnih določil zakona, tokrat pa opozarjajo le na ne- katera področja, ki jih obrav- nava nova zakonodaja. Zakon o varstvu potrošnikov natančno opredeljuje obvez- nost proizvajalca in dobavitelja za izdelek ter njuno odgovor- nost za povrnitev škode, če je nastala brez krivde uporabnika, izredno natančno pa je urejeno tudi področje garancij za brez- hibno delovanje aparatov. Raz- meroma dosti pozornosti je na- menjeno prodaji blaga in oprav- ljanju storitev. Zakon obravna- va tudi vprašanje predplačila in posebnih vrst prodaje, na pri- mer po pošti, od vrat do vrat ali na obroke, ter prodajo turistič- nih storitev. Posebno poglavje je namenjeno oglaševanju, saj trgovci in drugi ponudniki bla- ga in storitev vse prepogosto izkoriščajo potrošnikovo neiz- kušenost in neznanje v dobič- konosne namene. Zakon pred- videva tudi ustanovitev oglaše- valske zbornice, ki bi naj s svoji- mi pravili in zlasti etičnim ko- deksom naredila red na tem področju. Zakon omogoča regi- strirani potrošniško-varstveni organizaciji (pri nas trenutno že delujejo tri, za zaščito potro- šnikov na področju turističnih storitev pa je Turistična zveza Slovenije), da vloži tožbo za zaščito potrošnika, kar je no- vost v naši sodni praksi. ■■■■■■■■■■■■■■M JI Za odpadke treh občin Konjiški župan Janez Jazbec je poslal pogodbo o uporabi komunalnega odlagališča v Slovenskih Konjicah v sprejem občinskima svetoma in v podpis županoma Zreč in Vitanja. Zreški župan Jože Košir je o pogodbi že obvestil občinski svet, ki jo bo obravnaval na naslednji seji, še prej pa jo bo ocenila komisija za urejanje okolja in prostora. Prve ocene so, da je pogodba vsebinsko, dobro pripravljena, finančno pa še neopredeljena. Še pred njenim podpisom bodo Zrečani s konjiškim komunalnim podjetjem podpisaU začasno pogodbo o izvajanju komunalne dejavnosti, enako pa so že storili tudi v Vitanju. Tamkajšnji župan Slavko Krajnc prav tako ocenjuje ponujeno pogodbo kot dobro, čeprav ni v njej tistega, kar jih najbolj zanima - cen. Svetniki bodo o pogodbi govorili na eni prihodnjih sej. V.M. Amandmaji za zdravstveni dom Občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek skupaj ustanavljajo javni zdravstveni zavod s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Ponekod so odlok že obravnavali, svetniki v občinah Rogaška Slatina in Kozje so ga uvrstili na dnevni red sej, ki sta bili pretekli teden, v Rogatcu pa so svetniki o odloku spregovorili včeraj. Svetniki v občinah Rogaška Slatina in Kozje se z odlokom načelno strinjajo, vendar vlagajo dodatne amandmaje, tako da bodo tudi v teh občinah, kljub temu, da so sprejeli odlok v drugi obravnavi, verjetno še enkrat spregovorili o vloženih amandmajih. US Letos dom upokojencev v Šentjurju Med zadnjim obiskom v Šentjurju se je minister Tone Rop najdlje zadržal pri ogledu novega doma upokojencev ter v pogovoru s predstavniki ob- čine in Centra za socialno delo. Dogovorili so se o rešitvi še odprtih vprašanj, tako da zdaj ni več bojazni, da dom ob kon- cu leta ne bi sprejel prvih varo- vancev. Gradnja se je zaradi neustreznih tal in drugih neu- godnosti nekoliko podražila, vendar minister Rop upa, da bodo z denarjem iz državnega proračuna (letos je rezervirano preko 150 milijonov tolarjev) in drugimi sredstvi dom pravo- časno usposobili za vselitev. Ob domu pa bo treba urediti še dovozne ceste, okolico in dru- go. V domu upokojencev bo 150 postelj, že sedaj pa imajo po besedah direktorice Centra za socialno delo Cvetke Jager okoli 110 prijav. V novem do- mu bo dobilo delo okoli 60 ljudi. Šentjurčani pa so mini- stra Ropa najbolj presenetili s projektom za takoimenovana varovana stanovanja, kjer bo- do orali ledino v Sloveniji. Mi- nister Rop je obljubil tudi po- moč pri zagotavljanju sredstev za širitev in posodobitev pro- storov Varstvenega delovnega centra, kjer je trenutno zapo- slenih 21 delavcev s telesnimi motnjami. Predvideno je pove- čanje zaposlenih. Minister si je ob tem ogledal še podjetje EŠport, se pogo- varjal s predstavniki gospo- darstva ter v Alposu razlagal belo knjigo o pokojninskem zakonu. Srečanje je končal s pogovorom s predstavniki lo- kalne LDS. TVRABL Ne pozabite jutri! Jutri, v petek 6. marca, pote- če rok, do katerega morajo di- jaki zaključnih letnikov sred- njih šol, ki nameravajo nada- ljevati študij na ljubljanski ali mariborski univerzi ali v samo- stojnih visokošolskih zavodih, poslati prve prijave za izbran študijski program. Le nekaj ča- sa več, do srede 11. marca, pa imajo na voljo osmošolci oziro- ma učenci zaključnih razredov osnovnih šol. IS Dobro sodelovanje občine in Cerkve Laški župan Peter Hrastelj je v hotelu Savinja v Laškem pripravil tradicionalni sprejem za predstavnike rimokatoliške cerkve, ki delujejo na območju občine. Udeleženci srečanja so tudi tokrat ugotovili, da je sodelovanje med občini in Cerkvijo dobro, uspešni pa so tudi pri skupni obnovi verskih objektov in spomenikov. Nekaj težav je zaradi denacionalizacije, zlasti z zahtevki za vrnitev tistih zemljišč, ki so pozidana. Na župnijski zemlji je kar polovica Pivovarne Laško in cela stanovanjska soseska Rožnik. JI PO DRŽAVI Turnšelc le ocisto|) LJUBLJANA, 25. febru ja (Večer) - Obrambni mj ster Tit Turnšek je preds niku vlade dr. Janezu \ novšku predal pisno odsti no izjavo, o kateri bo pai ment obveščen na izredni ji. Pogovori o novem mi stru so se že začeli in v prvj'- dneh marca naj bi bilo n znano, kdo bo zamen Turnška. : Slovenija in Not LJUBLJANA, 26. febru ja (Delo) - Na dvodne obisk v Slovenijo je priš generalni sekretar Nata vier Šolana. V pogovoril najvišjimi državnimi pr stavniki je poudaril, da i Nato poglobiti dvostrani sodelovanje s Slovenijo; napovedal, da bo naj membnejša vojaška vaja di žav partneric za mir letos i naši državi. Podražitve LJUBLJANA, 26. februar ja (Delo) - Vlada je izdal; soglasje za 6,8-odstotno zv. sanje cene prevoza potniko: v domačem prometu, za 6i odstotka se bodo dvignile tU' di cene belega kristalnegi sladkorja, RTV-naročnina[; bo višja za 8,92 odstotka Vse podražitve, ki bodo pov- zročile 0,14-odstotno ras življenjskih stroškov, veljai; s 1. marcem. Vlada je poce nila pšenico iz državnih b(a govnih rezerv s 33 na 30,3( tolarja, zaradi česar naj bisf v prodaji na drobno pocenil; tudi bela moka. Pota sprave LJUBLJANA, 2. marc; (Večer) - Pri predsedniku d: žavnega zbora Janezu Pl dobniku so se sestali pred sedniki parlamentarni? strank in nadaljevali pogovi" re o oblikovanju skupne de klaracije o odnosu do nekd^ njega komunističnega reži- ma. Dogovori so bili zel^ konkretni in že čez dva tec na naj bi stranke poskušali sestaviti skupni dokument Predsednilc iz Celja? LJUBLJANA, 3. marc^ (STA) - Komisija državne^- zbora za volitve, imenovan in administrativne zadeve ^ za predsednika Nadzornec- sveta Slovenskih železnic p-^' lamentu v izvolitev predlag^^J; Damjana Vrečka, kandid^'' Slovenske ljudske stranl^^ Vrečko dela sedaj kot načelu'' Upravne enote Celje. Vroče teme v parlamentu LJUBLJANA, 4. mar": (STA) - Državni zbor nad- ljuje osmo redno zasedaA'^ v okviru katerega morajo P|, slanci dokončati še prek ' zadev. Tako naj bi med d^' gim po hitrem postof sprejeli zakon o zaklji^^'. lastninjenja in privatiza'^" podjetij v lasti Slovenske ■ vojne družbe, čaka jih tretja obravnava spreni^"] zakona o denacionalizaci)' 1. SNOPIČ GOSPODARSTVO 5 Kovinotehna poslovala z dobičkom Začenja se uresničevanje podpisane pogodbe z ameriškim trgovinskim podjetjem Sears Kovinotehna d.d. je lani realizirala ; ^3 407 milijonov mark prometa, kar je ;^,primerjavi z letom poprej realno 8- ' odstotno povečanje. Bruto dobiček, ki g3 je Kovinotehna d.d. dosegla v letu I ]()97, znaša 77 milijonov tolarjev. ! Po informacijah članice uprave za po- j;oLJe ekonomike in kadrov Milene Se- ! dovnik Kovinotehna 87 odstotkov skup- prometa dosega na domačem tržiš- ;.ier se v zadnjih letih znatno povečuje delež prodaje v trgovini na drobno, na (jtaterega je lani odpadlo že slabih 30 od- iistotkov domače realizacije. V letu 1997 je J dosežena 14-odstotna realna rast prodaje I; blaga na drobno. Promet s tujino je lani ■ znašal 51 milijonov mark in je povečan za dobrih 20 odstotkov, pri čemer je večji del prometa dosežen z lastnim izvozom. Več kot polovica zunanjetrgovinskega prome- fiaje realizirano na tržiščih nekdanje Sov- Ijietske zveze, ostalo pa na tržiščih nekda- , :k Jugoslavije. Tudi pri nabavi se pomem- povečuje zunanjetrgovinski promet ;:. sicer je Kovinotehna lani uvozila za 65 J. milijonov mark blaga, kar je skoraj 40 \^foro<, za večino pa je zamenjava eko- nomsko ugodna.« »Gate« - staro za novo. Akcija je prve te vrste pri nas, pogruntavščina Kocmanova in mladi uspešnež je v dveh tednih menda zbral za štiri vagone starih gat. Trgovine so očitno prijele, seznam »menjalnic« se vsak dan dopolnjuje in do poletja bo v »cotonel- linah« že pol Slovenije. Namesto v starih, spranih, razbarvanih, nemara pretesnih spodnjicah, ob kakšnem šivu že verjetno preluknjanih, z razvlečeno elastiko... ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR .KATIC. Za ene »fora«, za druge ugoden nakup. Iz mode v gostilno Celjski kreatorji in trgovci z modnimi artikli vse bolj prehajajo med gostince Moda se v Celju množično seli za točilne pulte in med kuhinjske lonce. Mnogi so opustili ukvarjanje z že uve- ljavljenimi modnimi znamkami in se preusmerili v gostinsko dejavnost, kjer jim tudi ne gre slabo. Pred leti je zaradi imena in notranje opreme veliko prahu dvignil lokal Stalin cafe, ki ga vodita Peter Thaler in Tomo Pristovnik. Prvi je z (zdaj bivšo) ženo Jolando zaslovel z oblačenjem tudi naj- večjih zvezd slovenske estrade, Tomo pa se je povzpel z blagovno znamko Von Worker. Še več ogorčenja je pred dobrimi tremi leti povzročila modna revija v cerk- vi sv. Ruperta v Šentrupertu nad Laškim. V posvečenem prostoru je vse skupaj - ob dobrohotnem sodelovanju župnika Do- rija Pečovnika - pripravil Robert Stepišnik, ki se še vedno ukvarja z usnjenimi oblačili. Nedolgo tega se je kot prvi na našem koncu spoprijel z mehiško kuhinjo in ob Šmartin- skem jezeru odprl restavracijo El Marinero, kmalu pa bo po vodi spet pognal obe ladji. Pozimi so pač bolj priročne motorne sani, ki jih uvaža Tomaž Sorčan. Njegov je Teater (starša v Švici vodita hotel), kjer sta se uveljavila Matej Sivka in Tomaž Črnej. Modo sta zapustila po poskusu s prvo prodajalno rabljenih oblačil (second hand-shop) v Celju in v zadnjih dveh letih Pop Teater naredila za najbolj prestižen lokal. Z iztekom najemne pogodbe sta se morala izseliti in zdaj intenzivno razmiš- ljata o oživitvi Ojstrice. Kajpak je v navezi tudi Andrej Vovk-Vuki, za gostinsko po- nudbo pa naj bi skrbel pizza-man Bošt- jan Verdnik, ki oblači predvsem boarder- je. Nedaleč stran, v PC Vrtnica, pa Stani- slav Stopar (Jungle, Green Club) v pro- storih Selmarja odpira pub. Sivka in Črnej sta poletno Celje precej razgibala tudi z uhčnimi jazz koncerti. In glasba črnskega juga je velika strast nek- danjega podjetnika leta Žarka Samca. Direktor in ustanovitelj Dinocolorja iz Vojnika je v mladostnih letih razigrano igral saksofon in se v New Orleans odpra- vil izključno po plošče, tako da je njegova fonoteka jazzovskih long-playev najbolj obsežna na Celjskem. ŽEUKO ZULE,' FjatoiGREGORKATlČ Peter Thaler Tomaž Sorčan Žarko Samec Tomaž Črnej IZJAVA TEDNA »Mati. Kaj so ti storili!« Nadškof dr. Franc Rode v uvodniku Družine. 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 9 Čakalo jih bo 284 otrok Sto kmečkih žensk, ki bodo šle na 26. izlet na morje, je izžrebanih prostor pri Faturjevih v jlatini pri Ponikvi je bil tudi ijkrat pretesen, da bi sprejel ^se, ki so se želeli udeležiti jvnega žrebanja potnic za <)delovanje na 26. izletu dO kmečkih žensk na mor- Temperaturo do žrebanja so dvigovale Mlade frajle, ki so znova dokazale, da so re- snično izredno perspektivna io obetavna skupina. Kljub delovno napornemu dnevu seje žrebanja tudi tokrat ude- ležil župan občine Šentjur Ju- ij Malovrh, ki je bil tudi po- krovitelj. Žrebali so skoraj vsi, iko da res nihče ne more neti nobenih pripomb. Za letošnji izlet se je prijavi- 0 1297 kandidatk. Izžrebali mo jih 100, ki se bodo z ivema avtobusoma 3. in 4. iprila odpeljale v Lucijo pri 'ortorožu. Vse potnice so rodile 284 Urok (2,84 na kmečko že- lol, največ, 9, pa jih je rodila (iarija Temnik iz Žič v občini Slovenske Konjice. Če je ver- eti točnosti podatkov, bo le- tos najstarejša potnica Justi- saZdolšek iz Ivence, ki se je odila 10. aprila 1912 (85 let), lajmlajša pa Milenca Brečko z Marija Gradca (21. aprila !976). Zraven bo tudi Durda Gobec iz Šentruperta, ki je rodila trojčke. Rojstni dan pa bosta prav na izletu praz- novali Jožica Markuš iz Ra- degunde v mozirski občini (3. april 1944) in Marija Ro- mih iz Žegarja pri Prevorju (4. april 1938)! Marinka Tro- biš iz Loč, Šmartno v Rožni dolini, je na dopisnico tudi napisala: »Ker že dvajsetič pošiljam te kupone za izlet, močno upam na letošnjo srečo!« Sreča se ji je na- smehnila, kot se je nasmeh- nila tudi Karolini Šmid iz Osredka, ki je zapisala: »Že 25 let pošiljam, a še zdaj nisem omagala. Tudi tokrat sem poskusila in upam, da mi bo sreča naklonjena! Pa en kmečki pozdrav!« Najtežje delo, žreb, je torej za nami, pred nami pa najbolj veseli in prijetni del, izlet. Iz- let je tako kot že 26 let name- njen izključno kmečki ženi in če je vmes kakšna, ki to ni, naj razmisU, če je naredila prav, da se je prijavila. Srečne potnice bodo s po- što obveščene o programu. V petek, 3. aprila, ob 7. uri zju- traj se bomo odpeljali z dve- ma avtobusoma z Izletniko- ve postaje v Celju do končne postaje v Luciji pri Portoro- žu. Vmes bomo obiskali Po- stojnsko jamo, drugi dan pa še Piran. Prepričani smo, da bo tudi letos lepo in prijetno. T. VRABL Foto: SHERPA Tone Vrabl in 82-letna Cecilija Matko, kije na tokratnem žrebu obujala spomine na prvi, izlet 100 kmečkih žensk na morje. ] Udeleženke 26. izleta 100 žensk na morje Šentjur pri Celju: Matilda Arzenšek, l^alobje 18; Ivanka Belak, Trnovec 30, framlje; Marjetka Bučer, Žagaj 7, Ponik- va; Helena Drač, Kalobje 2; Martina Fatur, ''onikva; Anka Firer, Dolga Gora, Ponik- va; Mira Gobec, Vodule 27, Dramlje; Kri- tina Hercog, Vodruž 15, Šentjur; Julijana Dole 12, Šentjur; Anica Leskovšek, Jeseniško 16, Šentjur; Ana Lipovšek, l*ka 86, Loka pri Žusmu; T^ozalija Mast- "ak, Proseniško 15/a, Šentjur; Antonija '^fjevec, Franja Malgaja 47, Šentjur; Mari- 1^ Polutnik, Loka 99, Loka pri Žusmu; "barija Romih, Žegar 29, Prevorje; Fanika bornih, Vodruž 27, Šentjur; Angela Skale, 'Nosnica 1, Prevorje; Marjeta Šafran, Ko- ^'fivnica 32, Kalobje; Karolina Šmid, Osre- H 2, Šentjur; Angela Ulaga, Planinska 23, Planina pri Sevnici,*Marjetka Vo- J^b, Gorica pri Slivnici 10; Jožica Voga, J^Puš 6, Dobje pri Planini; Cvetka Voga, ^^^ridol 22, Gorica pri Slivnici; Marija •ouk. Planina 63, Planina in Albina Žlof, dobrina 57, Loka pri Žusmu. Laško: Antonija Aškerc, Lahomno 67, ^sko; Angela Belej, Brstnik 12, Laško; Jilenca Brečko, Marija Gradec 81, Laš- r'' Durda Gobec, Šentrupert 26; Franc- Gračner, Šentrupert 98; Vida Hrast- A Vrh nad Laškim 1 a. Laško; Milena J'^čaj, Jagoče 6, Laško; Antonija Kram- pek, Cesta v Debro 18, Laško; Angela ^rner, Doblatina 6, Laško; Jožefa Lo- kovšek, Lahomno 82, Laško; Pavla Lon- čarič, ZdraviUška 16, Rimske Toplice; Ana Razboršek, Brodnice lOa, Rimske Toplice; Karolina Razboršek, Brodnice 10 a. Rimske Toplice; Verica Špan, Selo 15, Laško in Neža Videč, Mala Breza 35, Šentrupert. Žalec: Doroteja Blatnik, Poljče 11, Bra- slovče; Fanika Golavšek, Šempeter 89, Šempeter v Sav. dolini; Anica Grm, Pon- grac 109, Griže; Marija Košica, Loke 25, Tabor; Neža Perko, Liboje 24, Petrovče; Alojzija Polak, Galicija 46, Žalec; Dragica Ramšak, Parižlje 34, Braslovče; Marija Šanca, Galicija 14, Žalec; Julka Šketa, Topovlje 16, Braslovče in Anica Zavr- šnik, Dobrovlje 13, Braslovče. Celje: Marija Brodej, Socka 38, Nova Cerkev; Emilija Hribernik, Razgor 14, Vojnik; Terezija Kolar, Pečovje 16, Štore; Marija Kolar, Male Dole 76, Vojnik; Kati- ca Pešak, Velika Ravan 41, Nova Cerkev; Anica Planinšek, Poštna pot 24, Celje; Cecilija Rebevšek, Razdelj 10, Nova Cer- kev; Angela Rožič, Lisce 18, Celje; Cvet- ka Selčan, Male Dole 46, Vojnik; Marija Štimulak, Klane 51, Dobrna; Jožefa Tro- biš, Otemna 12, Šmartno v Rožni dolini; Marinka Trobiš, Loče 17, Šmartno v Rož- ni dolini in Justina Zdolšek, Ivenca 3, Vojnik. Šmarje pri Jelšah: Pepca Beršec, Sed- larjevo 21, Buče; Jožefa Brglez, Korpule i 8, Šmarje pri Jelšah; Ivanka Doberšek, Bukovje v Babni Gori 5, Sveti Štefan; Marija Gobec, Mestinje 60, Podplat; Ka- roUna Jagodic, Nova vas 21, Šmarje pri Jelšah; Jožefa Kozole, Zibiška vas 19, Pristava pri Mestinju; Ljubica Krajnc, Kozje 178; Anica Krajnc, Zagorje 11, Le- sično; Terezija Ljubek, Srebrnik 28, Bi- strica ob Sotli; Amalija Lovrenčak, Nova vas 14, Šmarje pri Jelšah; Terezija Pez- devšek, Cerovec 18, Šmarje; Vida Pirš, Predenca 18, Šmarje; Tilčka Slemenšek, Virštanj 38, Podčetrtek; Milka Smole, Polžanska vas 9, Šmarje; Marta Strašek, Hajnsko 3, Pristava pri Mestinju in Josi- pina Vodušek, Sladka Gora 6, Šmarje. Mozirje: Martina Brunet, Zg. Pobrežje 21, Rečica ob Savinji; Pepca Slapnik, Rovt 37, Šmartno ob Dreti; Ana Reberšak, Lepa Njiva 44, Mozirje; Jožica Markuš, Radegunda 9, Mozirje; Katarina Goltnik, Šmihel 13, Mozirje in Minka Fedran, Delce 9, Šmartno ob Dreti. Velenje: Jožica Blazinšek, Veliki vrh 43, Šmartno ob Paki; Krista Krajnc, Veliki vrh 45, Šmartno ob Paki; Marija Lešnik, Pirešica 3, Velenje; Kristina Pustinek, Kovče 4, Velenje in Marija Vinder, Črno- va 20, Velenje. Slovenske Konjice: Jerica Kovše, Stra- nice 21, Stranice; Vida Kotnik, Hudinja 13, Vitanje; Marija Temnik, Žiče 50, Loče pri Poljčanah; Angelca Brdnik, Loče 94, Loče pri Poljčanah in Rozika Gorinšek, Dobrnež 11 a. Slovenske Konjice. Ostale občine: Alojzija Hočevar, Borje 5, Izlake; Rozalija Kekec, Žabjak 22, Ptuj; Zinka Meško, Velika Varnica 14, Zgornji Leskovec pri Ptuju; Mira Možic, Dol. Boštanj 38, Boštanj in Ljudmila Zvar, Presadol 34, Brestanica. PO SLEDEH TEDNIKOVIH DVOJČKOV Meta Prepadnik in Marta Zagožen. Ena kmetuje v Zadrečki dolini, drugo vleče iz Ljubljane v rojstno Ljubno. Golobevih deklet ni ločil niti oce Sorodni duši Marte Zagožen in Mete Prepadnik Ana Golob, gospodinja, ki je spretno vodila kmečki tu- rizem na Ljubnem, je imela že osem otrok, ko je 23. fe- bruarja leta 1956 številno družino zaokrožila še z dvojčicama. Sestri Marta in Meta, loči ju kakšnih pet- najst minut, hranita v dru- žinskem albumu zanimivo fotografijo Golobovih. V os- predju je gospa Ana z mo- žem Martinom, v gosjem re- du jima po velikosti in staro- sti sledi osem otrok, na repu kolone pa sta dve na videz povsem enaki deklici. Dvojčici se sprašujeta, ka- ko sta bila starša kos tolikim skrbem za družino, ob tem pa se z ljubeznijo spominjata rojstnega kraja ob Savinji. Prikupnih punčk s temnimi kodri, obe sta bili precej jezi- kavi, ni ločil prav nihče. Celo oče Martin je eno od njiju po navadi poklical kar z dvema imenoma: »Meta, Marta, ali bi...« »Vseskozi sva bili enaki, od učnega uspeha naprej. Kadar je zbolela ena, je zbolela dru- ga. Ko sem padla in se poško- dovala, se je zagotovo poško- dovala tudi sestra,« pravi Me- ta Prepadnik. Po osnovni šoli sta odšli skupaj v Ljubljano, Meta se je odločila za admini- strativno šolo, Marta pa za medicinsko. »Hotela sem po- stati babica,« pravi, »saj so mi že od nekdaj govorili, da bom s svojimi dolgimi prsti morala početi kaj koristnega.« Prvo zaposlitev je našla v celjski porodnišnici in pomagala na svet številnim novorojenč- kom. Kljub temu, da je bil to poklic, ki ga je imela rada, se je po poroki s Stanetom Za- gožnom, kmetovalcem iz Bočne, posvetila delu doma. Zagožnova kmetija, velika je 28 hektarjev, je eno zgledno urejenih posestev v Zadrečki dolini. Imajo kar 50 glav živi- ne in na leto oddajo več kot sto tisoč litrov mleka. Z mo- žem zmoreta večino dela sa- ma, saj je kmetija modernizi- rana. Krmljenje živine je vo- deno računalniško, uredili so tudi mlekovod. Marta je po- leg vsega še mama petnajst- letnega Iva in dvajsetletne Sa- še, ki je pred štirinajstimi dne- vi povila sina Filipa. Na svet mu je pomagala kajpada nje- gova prava babica. Marta je bila v pomoč tudi pri rojstvu sestrinega sina Simona, ki mu je teta, »babica« in botra obe- nem. V uredništvu smo se odlo- čili, da bomo po predstavitvi štirih najbolj podobnih pa- rov dvojčkov, ki so jih leta 1970 izbrali bralci Novega tednika, predstavili še šest parov po vašem izboru. Spo- štovani bralci in bralke, piši- te nam in predlagajte, koga naj predstavimo. Dvojčki naj bodo starejši od osemnajst let. Ob koncu bomo objavili vseh deset fotografij, med katerimi boste izbrali par najbolj podobnih dvojčkov. Predloge, lahko tudi foto- grafije, pošljite na naslov Novega tednika, Prešernova 19, s pripisom: TEDNIKOVI DVOJČKI. Meta se je poročila že pri osemnajstih. »Ostala sem v Ljubljani, vendar se je nikoli nisem zares privadila,« pravi. Z možem Milanom sta zelo navezana na Zgornjo Savinj- sko dolino, še posebej na Ljubno, kamor prihajata vsak konec tedna. Meta, ki je pe- tindvajset let tajnica pri Gos- podarski zbornici Slovenije, že danes odločno pravi: »Prvi dan po upokojitvi bova šla živet na Ljubno.« KSENIJA LEKIČ 10 AKTUALNO Februarja so zacvetele marelice Kaj o letošnjem nenavadno toplem februarju pravijo kmetijski strokovnjaki? Po vremensko čudovitem januarju in vremensko še bolj krasnem februarju smo se prvi marčevski dan znaš- li pod snežno odejo. Konec februarja pa so se tempera- ture vrtele okoli 20 stopinj Celzija. Starejši ljudje, kme- tijski strokovnjaki in meteo- rologi pravijo, da takšne zi- me ne pomnijo vse od leta 1951, od kar pri nas merijo vreme. Doslej je bil rekor- den 29. februar leta 1969, ko so namerili 19 stopinj Celzi- ja. Kakšne so posledice nena- vadno tople zime smo povpra- šali priznanega tehnologa s Sadjarstva Mirosan Vlada Korberja. »Izredno visoke fe- bruarske temperature so pri sadnem drevju povzročile prezgodnjo vegetacijo, zvišale so temperaturo zemlje in s tem večjo aktivnost korenin, to pa je povzročilo pretok so- kov navzgor in za mesec dni prezgodnjo feno fazo. To je stadij, v katerem se nahaja rastlina. Na primer marelice na bolj sončnih legah že cveti- jo. Jablane so v tako imenova- ni feno fazi med C in C3, to pomeni blizu mišjega ušesa. V takšnem stanju je jablana obi- čajno konec marca oziroma v Celjan Vlado Korber je diplo- mirani inženir agronomije. Pred prihodom v Sadjarstvo Mirosan leta 1990 je bil zapo- slen v Zavarovalnici Triglav kot cenilec kmetijskih škod. začetku aprila. Takšne zime kot je letošnja res še ni bilo.« Ali zgodnejša vegetacija po- meni tudi spremembe pri obi- čajnih sadjarskih opravilih? Vlado Korber pravi: »Kdor ima velike sadovnjake se mora rav- nati tako, da bo dela končal pravočasno. Tistim, ki imajo malo sadnega drevja bi sveto- val, da z zimskim rezom še nekoliko počakajo. Z rezjo na- mreč vplivamo na zgodnejše odganjanje, podobno velja za vinograde. Ljudje nas v teh dneh veliko kličejo in sprašu- jejo za nasvete. Običajno jim svetujemo, da z rezjo počaka- jo. Edino pri marelicah je mor- da pametno deblo zaščititi z belim kartonom oziroma belo plastiko, da sonce ne sveti di- rektno na deblo. Sonce na- mreč povzroči povečano pre- takanje sokov in za marelico so usodne že temperature okoli -2, -3 stopinje Celzija. Zaradi nizkih temperatur zač- ne pokati lubje, to pa je za marelico hitro usodno.« Ljudje običajno menijo, da se bo zaradi višjih temperatur povečalo število škodljivcev, toda Vlado Korber meni, da temu ni tako: »Podrobneje poznam predvsem škodljivce v sadjarstvu in zanje velja, da so to zelo žilave žuželke, ki prenesejo tudi -25 stopinj. Za- to menim, da kljub visokim temperaturam ne bo kaj bis- tveno drugače v primerjavi z leti, ko so se temperature spu- stile nekoliko nižje.« Kakšna bo letošnja letina je seveda preuranjeno napove- dovati, dejstvo pa je, da je letos veliko večja nevarnost zmrzali kot prejšnja leta. »V sadjarstvu je marsikaj odvi- sno od sadne vrste. Za cveto- čo marehco sem dejal, da lah- ko pozebe že pri -2 ali -3 stopinje Celzija. Pri cvetoči marelici je dodaten problem še oplodnja, ker tudi žuželke še ne letajo. Jablane in bresk- ve prenesejo -5 do -7 stopinj Celzija, odvisno tudi od lege in sorte.« Včasih so sadjarji ob napo- vedanih nizkih temperaturah pokrivali sadno drevje in ga poskušali zaščititi, vendar pred zimsko pozebo po bese- dah sogovornika zaščita sko- rajda ni možna, bolj je učinko- vita pred spomladansko poze- bo oziroma slano. Vlado Kor- ber pa opozarja na novosti, ki se jih strokovnjaki poslužuje- jo v zadnjem času. »Določeni ukrepi so možni z boljšo pre- hrano rastlin. Aktualne so raz- ne organske substance amino kislin, vitamini in podobno, ki izboljšajo kondicijo sadnega drevja in na račun tega sadno drevje prenese tudi stopinjo ali dve več minusa kot običaj- no. Pripravki so na voljo v trgovinah z agrotehničnimi iz- delki. Vendar ti ukrepi in pri- pravki pridejo v poštev nekoli- ko kasneje, tik pred cvetenjem oziroma na začetku cvetenja sadnega drevja,« je pojasnil Vlado Korber. Takole je februarja zacvetela marelica pri Jurakovih v Kasa- zah. Bojana Jurak, zaposlena v Sadjarstvu Mirosan, se česa podobnega ne spominja. Čigav je svetnik z Brda? Občani iz vasi Brdo si prizadevajo za razvoj kraja, njihov sosed pa ga ovira - Zadeva bi bila komaj omembe vredna, če ta sosed ne bi bil šentjurski občinski svetnik v krajevnih skupnostih, ka- kršna je Planina pri Sevnici, je še tako majhen razvojni korak velike vrednosti. Pred- vsem zato, ker so ti ljudje pripravljeni na vsemogoča odrekanja, da bi si s skupnimi močmi zagotovili lepši jutri. Ko jim je prejšnji teden sosed ponovno stopil na star žulj, pa jim je prekipelo. Od soseda, ki je član šentjurskega občinske- ga sveta, bi pričakovali pomoč in spodbude, ne pa nenehne- ga metanja polen pod noge. Na Brdu, kjer so ceste skozi posamezne zaselke maka- damske, torej prašne in polne lukenj, so se letos odločili po- sodobiti okoli 800 metrov kra- jevne ceste. V vaških skupno- stih Brdo in Tajhte so se odlo- čili, da bodo vsa dela, razen asfaltne prevleke, opravili sa- mi in sami prispevali denar za gradbeni material in strojne ure ter prevoze. Asfaltna pre- vleka ceste po dolžini 600 me- trov je namreč opredeljena v letošnjem planu infrastruktur- nih naložb krajevne skupnosti Planina pri Sevnici. Dela na cestni trasi (odvod- njavanja, izkopi zemlje, nana- šanje gramoza, utrjevanje ce- stišča itd.) so ta čas v polnem zamahu, prejšnji teden pa so doživeli svojevrstno presene- čenje, ko jim je traktor, po- stavljen pravokotno na cestiš- če, onemogočil nadaljnje de- lo. Z vprašanjem, kdo jim je nastavil oviro, se niso veliko ukvarjali, so se pa vnovič spra- ševali, kakšno vlogo odigrava njihov sosed Edi Koprive, ki je svetnik v občinskem svetu Šentjur in ki bi kot takšen moral zastopati njihove inte- rese, njihovo voljo in jim kar- seda pomagati. Človeka, ki takšnih hotenj nima, v občin- skem svetu ne potrebujejo, so prepričani in pripravljeni na ta problem javno opozoriti v or- ganih krajevne skupnosti ter širše. O problemu smo se pogo- varjali s Francem Gračner- jem, predsednikom gradbe- nega odbora, ki je povedal, da so celotno traso razdelili na šest delov oziroma na šesti- ne, kolikor naj bi posamezna gospodinjstva prispevala v denarju. Seveda pa te šestine niso enake, saj so gospodinjs- tva različno premožna in so zato njihove sposobnosti so- financiranja različne. »Na tak način smo zbrali 1 milijon 100 tisoč tolarjev, sosed in občinski svetnik Koprive pa ne kaže nobene volje za sode- lovanje, ne v finančnem ne v delovnem smislu, da bi se nam pridružil na trasi. No, ne glede na to, ali bo Koprive kaj prispeval ah nič, bomo mi >njegov< del trase prav tako uredili in nase prevzeli tudi denarni delež, ki ga on noče poravnati. Cesta mora biti pripravljena za asfaltiranje po vsej dolžini, kot je zapisano v planu krajevnih naložb in kot smo se krajani med sabo do- govorili na sestankih,« je po- jasnil Franc Gračner, na vpra- šanje, kako vedo, da je posta- vitev (traktorske) ovire na ce- sti naročil prav svetnik Edi Koprive, pa je predsednik gradbenega odbora odgovo- ril: »Nihče drug kot on ni sposoben narediti česa take- ga, edino on je tisti, ki nas ovira pri naprezanjih za raz- voj kraja in ki svoj politični položaj obrača sebi v prid. Prepričani smo, da je on na- govoril našega soseda, da je postavil traktor na cesto. Ta sosed nam je posredno tudi priznal, da je ravnal po naro- čilu gospoda svetnika. Njega ne zanima, da je ta cesta v interesu več kot tridesetih lju- di, večinoma kmetov, ki se vsak dan vozijo v dolino na delo, v šole, po opravkih. Po izračunih bomo krajani na tej cesti opravili okoli 120 pro- stovoljnih delovnih ur, o de- narnih prispevkih posamez- nega gospodinjstva pa sem že povedal. Zato nam ni vseeno, da se človek, ki bi nam moral biti v pomoč in oporo, tako ignorantsko in zaviralno ob- naša do nas in vseh naših skupnih aktivnosti«. MARJELA AGREŽ Franc Gračner: »Za ureditev cestne podlage bomo iz last- nih žepov prispevali več kot 4 milijone tolarjev denarja, vsi pa se sprašujemo, zakaj gre- do ti napori našemu sosedu- svetniku tako zelo v nosi« Del cestne trase, zaznamovan z neštetimi prostovoljnimi delovnimi urami. Cesta, ki p^^l[ Lažiše in naprej do Šentjurja, bo dosedanje vsakdanje poti občutno skrajšala. Se bo kraja^^^ pridružil tudi »njihov« občinski svetnik? REKLI SO; Vesna Mazej, kmetijji svetovalka v enoti za km^ sko svetovanje Celje: ^ konca minulega tedna šg smo opazili kakšnih poseb sprememb pri vegetaciji. |; kretno pri travinji in ozin] žitih. Novembra, decembrj tudi januarja je bilo hladno, tako da si je zei odpočila. Vprašanje je, ka se zgodilo, če bi se še n« časa nadaljevale izjemno v ke dnevne temperature. ; kot zelo toplo vreme sta p( delce vsaj do konca prejšnj tedna skrbela suša in vetei je še dodatno izsušil tla.« Dejan Srečko, tehnolo podjetju Zlati Grič Sloven Konjice: »Po moji oceni ii stem, kar vidimo na tere vegetacija prehiteva pribli za tri tedne. Zlati grič ima hektarov vinogradov in hektarov sadovnjakov, prejšnjega petka v vinogra še nismo opazili, da bi začela odganjati, se je pa 10 tako imenovano solzenje je sicer običajno za čas oc do 15. marca. Vse bo odvi od vremenskih razmer v hodnje. Če bi temperat padle na -5 do -10 stopinj zagotovo prišlo do zmrzali cer pa sta letošnja prva i meseca resnično nekaj pos nega. V sadovnjakih smo o žili, da ponekod že cve breskve in marelice. Sam č podobnega ne pomnim, pa di starejši ljudje pravijo, cvetočih breskev in marelic bruarja še niso videli.« ■ Mag. Iztok Košir, direk Inštituta za hmeljarstvo pivovarstvo Žalec: »Narav; na nekaterih področjih pc tela, v hmeljarstvu smo opi 11 že prve poganjke hmelj zemlji, ne moremo pa govo o prvem vzniku v hmelj; tvu. Če bi se toplo vreme daljevalo še nekaj časa, prišlo do bujnega prvega v; ka, to pa bi škodljivo vpli\ na razvoj hmelja. V hmelj; tvu začetek sezone uravna mo z rezom, drugi vznik in rez v bistvu nakažeta .zače rasti hmelja. Strah pred k šno zmrzaljo je odveč, čel prišlo do bistvenega znižaH temperatur, bo hmelj pač p časneje rasel. Res pa je, tako visoke temperature k(3 snih smo bili deležni janua« in februarja niso običajne tudi tako zgodnji pogai hmelja v zemlji niso običajn IRENA JELEN BA-^ t. SNOPIČ VROCA TEMA 11 Lov na Strelnikof f Zgoščenka Bitchcraft je s provokativnim ovitkom zanetila škandal (celjska glasbena skupina jfglnikoff je na Prešernov 1^,1 izdala zgoščenko Bitch- jjtt. Na naslovnici drži Ifgzjanska Marija v naročju ^dgano namesto deteta. Za- jdi te podobe, ki naj bi netila 0ko sovraštvo in nestrp- DSt, SO ansambel kazensko jadili. Celotni nakladi tre- jitno najbolj razvpite in Igrati najmanj poslušane I joščenke v Sloveniji je gro- i iia zaplemba, vendar preis- ovalna sodnica ni našla izlogov zanjo. I Glasbeniii ustvarjalcev za- jdi umetniškega videnja Ipalnosti, četudi je bilo na leji dobrega okusa, v naši iladi državi doslej še niso odno preganjali. Zakaj naj j Strelnikoff? »Merili so v fce in nas zadeli. Mislili no, da je vsaj Jezusova mati bvarovana pred cinizmom 1 prostaštvom. Ne. Šli so orak naprej in s svojo po- istno domišljijo onečastili Sdi tisto najlepše, najnežnej- !, najčistejše, kar slovenski lovek nosi v svojem srcu,« ' v pismu, objavljenem 22. •bruarja v katoliškem tedni- '[1 Družina, med drugim za- sal nadškof Franc Rode. obene besede ni bilo o vse- iM zgoščenke. Pa bi lahko ila. Pet besedil (teksti so iskani na notranjem ovitku plošče) se namreč nanaša in dziva na nadškofov govor ini na Brezju, ko je govoril o ^[avici do splava in »sramot-' jem« 55. členu slovenske us- ,!ve. V eni izmed skladb lah- lO slišimo odlomke iz nadš- kofove odmevne in za marsi- koga sporne brezjanske pri- dige. Takrat, denimo, se z Rodetom mnogi miselno ni- so ujeli, vendar vse Sloven- ke, ki verjamejo, da imajo pravico odločati o rojstvu otrok, so že mame ali pa še bodo, niso sprožile lova na nadškofa. Morda komu le ni bilo prav, ko je nadškof spo- našal z ustavo zajamčeno pravico? Na podgano v na- ročju Brezjanske Marije se je nadškof Rode odzval s pre- mišljenim čustvenim nabo- jem in slovenske katoličane opomnil, kako žaljiva je za- nje naslovnica zgoščenke Bitchcraft. Strelnikoff se je na brezjansko pridigo odzval po svoje in podgano - žival, ki simbolizira nenadzorovano parjenje - položil v roke Ma- tere Božje. Naslovnica po trditvah sku- pine sodeč žalitev slovenskih vernikov ni njen namen, za večino ljudi najbrž ni všečna, vendar to še ne sme zanetiti želje, da bi bilo članom skupi- ne treba soditi ali jih celo za- preti. Lahko bi se končalo brez viharja v kozarcu vode: manj znana skupina bi izdala svojo tretjo zgoščenko, ki bi jo zaradi svojevrstne glasbe poslušalo majhno število lju- di. Poslušali bi jo, tako pa o njej pišemo in razglabljamo vsevprek, mnogi so za Strel- nikoff slišali prvič, eni in dru- gi si ga bomo zapomnili za vselej. Po njihovi najnovejši plošči smo povprašali v treh glasbenih prodajalnah v Ce- lju, a je nikjer nimajo. »Je tudi ne bo,« je komentiral proda- jalec, »zadeva je prepoveda- na.« Problem (ne)strpnosti Je sporni ovitek plošče »za- netil versko mržnjo in grobo žalil čustva slovenskih verni- kov«? »Ne,« odgovarjajo člani skupine Strelnikoff. »Nikoli nismo imeli namena žaliti ko- garkoli. Smo ateisti in ne pri- padamo nobeni verski skup- nosti, ločini ali politični stran- ki. Enako spoštujemo vse lju- di, ne glede na njihovo versko prepričanje, narodnost ali barvo kože. Hočemo živeti v svobodni državi, kjer sme vsakdo izraziti svoje mnenje, vsakdo ima hkrati pravico, da se z njim ne strinja. Naša plošča- govori o pravici do splava, ki je v Sloveniji zajam- čena z ustavo, prav tako kot svoboda vesti in pravica do svobodnega izražanja.« »Če si lahko nekdo jemlje pravico, da napada ustavo kot najvišji pravni akt v državi (in mi mu tega ne namerava- mo kratiti), potem imamo tu- di mi kot skupina državlja- nov, ki se ukvarja z izraža- njem svojih mnenj skozi umetniška sredstva, pravico, •da reagiramo na njegovo mnenje in prav tako izrazimo svojega. To je vse, kar smo storili in tega nikakor ne mi- slimo obžalovati,« so zapisali v izjavi za javnost. Vasja Ocvirk in Sergej Steb- lovnik sta že dvakrat sodelo- vala v informativnem pogo- voru s celjskimi kriminalisti, ki o avtorjih zgoščenke poi- zvedujejo na zahtevo držav- nega tožilca Antona Drobni- ca. Kdo je avtor naslovnice? Kje so ploščo posneli? Kdo je sodeloval pri snemanju? V kakšni nakladi je plošča izšla? Kdo skrbi za distribucijo? »Kar se dogaja sedaj,« menijo člani skupine Strelnikoff, » je klasičen lov na čarovnice, ki se počasi spreminja v pravi politični proces. O političnem procesu (če bo do njega priš- lo) kakor tudi o ovadbi, bomo obvestili vso mednarodno javnost, institucije Evropske skupnosti in Amnesty Inter- national. Danes smo na vrsti mi, jutri bo vaš sosed, poju- trišnjem se lahko zgodi, da bodo prišli po vas...« Vasja Ocvirk in Sergej Steblovnik sta dejala, da edino obžaluje- jo, ker večina tistih, ki imajo toliko povedati o ovitku, ni plošče niti slišala. Iztrgati ovi- tek iz celotnega konteksta, ki ga sestavljajo glasba, besedila in likovna oprema, pa je po njihovem mnenju manipula- tivno dejanje. »Slovensko to- žilstvo pa je navsezadnje do- kazalo,« sta še dodala ovade- na glasbenika, »da se vendar- le lahko pohvali z učinkovi- tostjo.« Slednje je nedvomno res, saj so v primeru Strelni- koff organi pregona reagirali silno hitro, ravno v dneh, ko je misijo evropske komisije zanimal predvsem odgovor na vprašanje: kako odpraviti zaostanke na slovenskih so- diščih? Število zaostalih za- dev je namreč na približno pol poti do milijona. Odziv- nost tožilstva in tudi sodnega sistema, kakršno so zmogli zaradi domnevne razžalitve vernikov, v bodoče pričakuje- mo tudi v primerih nasilja v družini, spolnih zlorab otrok in podobnih kaznivih dejanj, ki imajo v življenju posamez- nikov mnogo globlje posledi- ce kot užaljenost. Nasprotujoča mnenja, ki jih je zbudil glodalec v naročju Marije Pomagaj, se bodo bila še naprej, pri tem pa nikomur od vpletenih ne moremo pripi- sati strpnosti. Svoboda umet- niške izpovedi ni brezmejna. Nezapisane meje postavljajo tudi vrednostni simboli vernih in nevernih. To je občutljiv te- ren za vse, ki spoštujejo simbo- le in spominska obeležja, ter za vse, ki jih želijo bolj ali manj izzivalno umetniško obdelati. Nad podgano so se bolj kot cerkveni vrh in člani stranke krščanske demokracije, ki so se podali v križarski pohod, iskreno začudili preprosti ljudje. Na Brezje namreč ro- majo predvsem bolni, v živ- ljenju razočarani, osamljeni, socialno ogroženi, brezposel- ni, ostareli Slovenci. Zanje in za mnoge druge Marija Po- magaj ni le umetniška podo- ba. Veliko več je - upodobitev njihove vere, njihovega upa- nja in sočasfio povezanosti z domovino. To ni katera koli podoba božje matere, am- pak, to je, slovenska Marija Porrjagaj. Zato podgane v na- ročju, pri katerem iščejo ute- ho in prosijo za tisto, kar po- grešajo, ne morejo odobrava- ti. Lahko se trudijo dojeti raz- lago čudne podobe, vendar je problem simbolike v tem, da za vse ni enoznačna. Svetle izjeme v dobrem krščanskem duhu pa, saj veste, razžaljeni ljudje božji, odpuščajo. ■■■■■■■I KSENIJA LEKIČ Strelnikoff. Bitchcraft je trenutno najbolj škandalozna in obenem najmanj poslušana zgoščenka v Sloveniji. Ni dovolj zgledov za strpnost »Tudi besede ubijajo,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik Milan Kučan. »Od govorjenja, da so ljudje pravi in nepravi Slovenci, golazen, rdeči goščarji, črnuhi, južnjaki, morilke nerojenih otrok, podgane, od takih in podobnih besed je lahko samo še korak do fizičnega nasilja. Ah smemo biti neprizadeti ob takšnem stanju duha? Ne, če naj bo sploh mogoče skupno življenje. Moramo se odzvati. Toda na nestrpnost se ni mogoče odzivati z nestrpnostjo. Odzivati se je potrebno z dejanji in besedami strpnosti in sodelovanja, s pogovorom in ne s prepovedmi, cenzuro, z brezbrižnostjo in zanašanjem na druge.« REČENO (ne) STORJENO Še pomnite tovariši Tovariši, gospodje, še pom- 1 ite dogodke, ki so se odvijali kakšnimi dobrimi dese- "ni leti? V mislih imam Lai- ttc/i kanst in nekatere pomi- ^ke v zvezi z njimi. Oblastna ^^zura je bila nemilosrčna, ^'^^inarska vprašanja (pra- vdnih novinarjev) pa so bi- " nekako takšnale: kako 'i'^avičujete nasilje, ki ga vr- na publiko, vaši nastopi "z etičnega stališča označeni kot nemoralni; ljudem na '^ih koncertih ni jasno ali ste niste fašisti; s televizijskim ^erujujem ste vzbudili mno- ^ho ogorčenje, bili ste obso- '^^i kot neonacisti. No, bivše- režima ni več, Laibach pa ^hko prepevajo kjer se jim Jhoče. Živimo v nekakšni ^^^^okraciji, saj tako pravijo, ^ kaj zopet beremo v dnev- '^^ časopisju: na zahtevo "prožnega državnega tožilca "izuedujejo kriminalisti o p^rjik zgoščenke Bitchcraft; ^^'^^eva po zaplembi celotne ^^^ade; mladi krščanski de- i^^^^^ti so razžaljeni zaradi j '^iflnja verskega sovraštva ^ Nestrpnosti. Kakšne poseb- ! ^iizlike med Laibachom in ^P^no Strelnikoff v glavnem ni. Razen tega, da so Laibach imeli izdelan koncept nastopa in delovanja, skupina Strelni- koff pa ga verjetno nima. Ampak, lepo vas prosim, veči- na za celjsko skupino tudi ni- koli ni slišala. Večina namreč posluša hojladri raztegovanje frajtonaric ali pa nekakšne os- ladne slovenske verzije pop popevčic. Samo poklicani to- rej vedo, zakaj sporna prva stran zgoščenke žali kar celot- no slovenstvo. Po drugi strani je res, da je potrebno dati vedeti, da tudi v demokraciji ne more delati vsakdo vse in kar se mu zlju- bi. Ampak pri tem je potreb- no vendarle imeti občutek. Nekateri ga pač imajo, drugi pa ne. Ja dragi moji, nekoč so bili »še pomnite tovariši«, dvo- mim, da bomo v naši dolini Šentflorjanski, kaj kmalu pi- sali tudi »še pomnite gospod- je«; toda saj je popolnoma vseeno. Ni je države na svetu in ne političnega aparata, ki v svoji sredini ne bi imel pamet- nih in neumnih ljudi. Presodi- te sami, kateri v opisanem primeru prevladujejo. ZORAN PEVEC MAVRICA trgovsko podjetje z barvami In laki d.d. Ljubljana Resljeva cesta 1 objavlja za prodajalno v Celju v Stritarjevi ulici 26 prosta delovna mesta: -1 prodajalca s IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri, 1 do 2 leti ustreznih delovnih izkušenj -1 pripravnika - prodajalca Delovno razmerje za objavljena prosta delovna mesta bomo sklenili za določen čas; za obdobje 6 mesecev za pripravnika in 12 mesecev za prodajalca. Poskusno delo za delovno mesto prodajalca bo trajalo tri mesece, za obe delovni mesti pa bo delovno razmerje sklenjeno s polnim delovnim časom. Vse dijake 3. letnikov Srednje trgovske šole v Celju obveščamo, da lahko v skladu s programom šole v navedeni prodajalni opravljajo 700- umo delovno prakso. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: MAVRICA trgovsko podjetje z barvami in laki d.d. Ljubljana, Resljeva cesta 1, p.p. 4426. Kandidate bomo o izidu obvestil v 15. dneh po izbiri. MESTNA OBČINA CELJE objavlja javni razpis za zbiranje ponudb za opravljanje gostinskih in drugih dejavnosti na Starem gradu v Celju 1. z razpisom ponujamo: -opravljanje gostinskih, turističnih, rekreacijskih in podobnih dejavnosti na celotnem območju gradu in parkirnem prostoru -zagotavljamo redno letno in zimsko vzdrževanje ceste in parkirr nega prostora -ekskluzivno pravico za gostinsko dejavnost 2. Od ponudnika pričakujemo: -da ima za te dejavnosti izkušnje in reference -da bo ponudil zanimive programe, značilne in primerne za ta ambient -da pregleda dnevni in letni obratovalni čas -da predlaga dobo najema, ki naj ne bi bila krajša od treh in daljša od desetih let in višino najemnine, ki bi se delno ali v celoti namenila za ureditev gostišča -da bo sodeloval pri izvedbi prireditev na gradu, ki bodo v vsakoletnem planu Mestne občine Celje -da bo zagotovil finančno jamstvo za izvedbo predloženih progra- mov 3. Dokumentacija in čas javnega razpisa: -ponudbe je potrebno v zapečateni kuverti s pripisom »STARI GRAD - NE ODPIRAJ« dostaviti do vključno torka, 31.3.1998, na naslov: MESTNA OBČINA CEUE, KOMUNALNA DIREKCIJA, Prešernova 27, 3000 Celje. Javno odpiranje ponudb bo v četrtek, 2.4.1998, ob 10. uri v sejni sobi Kumunalne direkcije, -dodatne informacije, dogovor o ogledu in potrebno dokumenta- cijo boste dobili pri: prof. Andreji Rihter - Muzej novejše zgodovine, telefon (063) 40-530 ali pri dipl. ing. Jožetu Smodili - Komunalna direkcija, telefon (063) 484-822. -ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku 10 dni. Mestna občina Celje. 12 NASI KRAJI IN UUDJE Štuporamo do zdravnika Zaradi neurejenih cest se Gobčevi iz Šentruperta vozijo v Laško skozi Celje - Katja, ki ima cerebralno paralizo, mora vsak teden na terapijo Zamislite si, da imate štiri- letno, že od rojstva hudo bol- no deklico, ki jo morate en- krat, dvakrat, včasih celo tri- krat na teden peljati bodisi k zdravniku, fizioterapevtu ali logopedu. Bi zmogli? Seveda bi. Kaj pa, če bi od vaše hiše vodila v svet le slaba gozdna cesta, do katere je treba naj- prej strmo v hrib pešačiti pet- sto metrov, nato pa bi morali do avtobusne postaje preho- diti še dva kilometra. Bi tudi to zmogli? Družina Gobec živi tako že nekaj let. Domačija Gobčevih je stis- njena v globeh ob hudourniš- kem potoku Kozarica, na meji med laško krajevno skupnost- jo Breze in štorsko Svetino. Nekoč je stal tu znameniti Zavškov mlin, pri katerem je leta 1941 padla Prva celjska če- ta. Mlina že zdavnaj ni več, spomenik borcem je pred de- vetimi leti odnesla podivjana voda. Ostali so samo Gobčevi. Dolgo so čakali, da bo v hiši zavekal prvi iz petega rodu in ob pomoči zdravnikov se jim je leta 1993 nasmehnila kar trojna sreča. Devet dni pred božičem in kar tri mesece prezgodaj so na svet prišli Katja, Danijel in Dejan. Trojčki so prve mesece preživeli v ljubljanski pediatrič- ni kliniki, kjer so zdravniki kmalu ugotovili, da s Katjo ni vse v redu. Diagnoza se je glasi- la - cerebralna paraliza. Ko so otročički prišli domov, so vzbu- jali nemalo pozornosti. Družini so mnogi priskočili na pomoč, takratni laški župan Miloš Ver- šec pa-je šel trojčkom za botra. Največje želje mame Durde in očeta Adama, da bi domačija dobila kolikor toliko normalno cestno povezavo s Šentruper- tom in Laškim, pa nihče ni hotel slišati. Tako je tudi danes, čeprav je njun klic na pomoč vse bolj poln obupa. Tri kilometre z otrokom na hrbtu Ko je gasilsko terensko vozi- lo, s katerim smo se iz Šentru- perta odpeljali v spremstvu predsednika krajevne skupno- sti Breze Ivana Gračnerja, po dobrih dveh kilometrih »divje« vožnje skozi gozd pripeljalo na plan, se je pred nami nenado- ma prikazala skupinica ljudi. Ko smo stopili iz avta, nas ma- ma Durda, h kateri so se stiska- le tri otroške postavice, niti ni dobro pogledala. Vso svojo po- zornost je namenila le pred- sedniku Gračnerju in obtožbe, pomešane z jokom, so privrele na dan. »No, pa ste le prišli pogledati, kje živimo.« Iz za- drege nas je rešil oče Adam in nas odpeljal po blatni stezici navzdol do kmetije. Pred neometano hišo nas je čakala Adamova mama Alojzi- ja. »Ko bi vedeli, kako me boli križ,« je potožila. »Včasih sem iz Štor do doma brez težav znosi- la vse na hrbtu, zdaj pa komaj- da še zmorem kakšen koš la- porja, s katerim krpamo luknje na cesti. Hvala bogu, da sem takrat, ko smo gradih hišo in smo vso opeko in cement pri- nesli v koših, bila še bolj pri močeh.« Do Gobčevih je s sve- tinške strani mogoče priti po ozki makadamski cesti, ki se tik ob domačiji konča z betonskim mostom preko potoka Kozari- ca. »Včasih je tukaj stal leseni most, nato betonski, ki sem ga naredil sam, pa ga je leta 1989 odneslo,« pripoveduje Adam. »Potem sem eno leto prosil Laš- čane,jiaj mi pomagajo postaviti novega. Ne vem, kaj bi bilo, če se takrat ne bi zavzeli za nas v celjski občini. Predvsem njim se lahko zahvalim, da nismo po- polnoma odrezani od sveta. Pa naj v Laškem zamerijo ali ne.« Adam Gobec že dvajset let dela v Celju, zadnjih deset let je za- poslen v Celjskih zaporih. Šele pred štirimi leti, ko so se rodili trojčki, je družina kljub velikim finančnim težavam najela poso- jilo in kupila avto. Prej je do Štor šel peš, velikokrat pa je pešačil kar do Celja. Trinajst kilome- trov in pol. Tudi Durda je včasih delala v zaporih. Še danes se je spomi- njajo kot marljive in prijazne delavke. Po rojstvu Katje, Dani- jela in Dejana je ostala doma. Vsi trije so zrasli v krepke otro- čiče, tudi tiha in mirna Katja, ki se najraje pestuje v maminem naročju. Na prvi pogled je težko opaziti njeno bolezen. Gobčeva dvakrat na leto peljeta otroke na pregled v Ljubljano, Katja mora enkrat, včasih tudi trikrat na teden v Celje na razgibavanje nog in rok, ker težko govori, obiskuje tudi logopeda. »Kadar je doma mož, se peljemo z avtom, ko sem sama, si jo opr- tam na hrbet in jo nesem tri kilometre do Šentruperta, od koder greva z avtubosom na- prej,« pripoveduje Durda. »Prej je še nekako šlo, saj je bila lažja, zdaj pa je čedalje huje. Katja ne more sama hoditi, saj se spotak- ne že ob najmanjšo krtino. Lo- gopedinja mi je predlagala, naj jo vodimo v vrtec na cicibanove urice, vendar preprosto ne vem, kako bomo to zmogli. Naj jo nosim vsak dan uro in pol do Šentruperta in spet nazaj? Tega ne bom zmogla in edina rešitev je, da jo zaradi boljše poti do Celja vključimo v katerega od celjskih vrtcev, kar pa bomo finančno težko zmogli. Že sedaj pa se bojim dneva, ko bodo otroci morali v šolo.« Gobčevi ne trepetajo le zara- di bodočnosti svojih treh otrok. Vsak dan s strahom pričakuje- jo, ali bo Katja spet dobila epi- leptični napad in se sprašujejo, ali bodo lahko prebrodili krizo brez zdravniške pomoči. Prvi obisk krajevnega predsednika Adam in Durda ne skrivata svojega ogorčenja zaradi slabe cestne povezave s Šentruper- tom in Laškim, kjer morata, ker sta pač prebivalca laške občine, urejati vse zadeve z dokumenti. Zgodilo se je že, da so takrat, ko je bilo prav poseb- no slabo vreme ali pa je zapa- del sneg, šli v Laško po napot- nico za zdravnika preko Štor in Celja. »Že štiri leta prosimo kra- jevne veljake v Šentrupertu, naj nam vendarle pomagajo in uredijo teh petsto metrov ce- ste, pa se doslej ni še nihče zganil,« se jezi Adam. »Danes je predsednik krajevne skup- nosti Ivan Gračner prvič pri nas. Tudi županu Petru Hraste- Iju sem novembra lani razložil naše probleme, pa je bilo vse le bob ob steno. Ko so bili otroci stari eno leto, so nas za božič povabili v Laško in župan je priznal, da do takrat sploh ni vedel, da so v Šentrupertu trojčki. Povedali smo mu, da živimo bogu za hrbtom, da imamo težave s cestami in ga povabili na obisk. Do danes ga še ni bilo.« »Ne vem, s čim smo se mu zamerili,« jokaje sprašu- je Durda. »Saj ga ne prosimo za hrano ali obleko, ampak le za petsto metrov prevozne poti, ki je ne bi plačal iz svojega žepa. Morda je krivo to, da sem po rodu iz hrvaškega Zagorja?« »Pridite, gospod župan!« Medtem, ko smo se pogovar- jali z družino Gobec, sta nas šentrupertski predsednik Ivan Gračner in njegov kolega iz kra- jevnega vodstva čakala pred hi- šo. Sta bila uvidevna in nista hotela motiti pogovora, ali pa ju je bilo nemara sram? Že samo to, da je Gračner prav zaradi nas prvič obiskal Gobčeve, je dovolj zgovorno. Še bolj zgovorno pa je dejstvo, da so nam je v Šen- trupertu, kjer smo se ustavili pred obiskom Gobčevih, težave družine prikazal nekoliko dru- gače kot smo jih kasneje spoz- nali sami. Pravzaprav o Gobče- vih ni povedal nič dobrega, Ada- ma pa je obtožil, da je sam kriv, ker še ni urejenih petsto metrov prevozne poti proti Šentruper- tu, saj se je leta 1991 raje kot za cesto odločil za nov most preko Kozarice. Tudi to je dejal, da Gobčevi danes izsiljujejo cesto na račun invalidnega otroka. Izrečenih je bilo tudi nekaj žalji- vih besed in misli, ki pa jih na tem mestu ne bomo zapisali. Ne zato, da bi tistega, ki jih je izgovoril, obvarovali pred zar- devanjem in kakšno psovko, ampak zgolj zaradi Durde in Adama ter njunih treh otrok. Pred kratkim so Gobčevi opozorili na svoje težave tudi v eni od oddaj radia Celje. Župan Peter Hrastelj je, prav tako jav- no, odgovoril, da se je o vsem pozanimal pri predsedniku krajevne skupnosti, ki mu je povedal, da je družina res težje povezana s Šentrupertom, lah- ko pa uporablja cesto do Štor. Če bi bilo v bližini več hiš, bi se morda še splačalo urediti ce- sto, drugače pa bi tudi bilo, če bi Gobčevi bolj sodelovali in bi za cesto prispevali tudi kaj de- narja. Župan je obljubil, da bo družini poslal pisni odgovor, ki pa ga do prejšnje srede, ko smo jih obiskali, še niso dobili. »Naj župan raje pride kar sam, bo vsaj videl, kje živimo in kako so od tistega božiča zrasli naši trojčki,« pravita Durda in Adam. Jih boste obi- skali, gospod Hrastelj? JANJA INTIHAR Če bo Katja, ki najraje počiva v naročju mame Durde, morala v vrtec v Celje, jo bosta bratca Dejan in Danijel hudo pogrešala. Jožefov sefem 19. marca bo v Petrovčah tradicionalni, letos že lo Jožefov sejem. Ob 8. uri bo najprej maša v petrovški baziliki, maše nadškof dr. Vekoslav Grmič. Sejem bodo odprli ob y. ^f ob tej priložnosti bodo pripravili tudi razstavo drobnih prikaz predelave mleka in mesa ter starih običajev. Ob ii' uri se bo začela velika povorka jahalnih konj, kmo(H' vpreg s prikazi kmečkih del in običajev. Okoli pol bodo podelili še priznanja za najboljše kmečke sai.iii,„ kruh in najboljše vino savinjskih vinogradnikov. Ijt PLANINSKI KOTIČEK Na Kobiljo glavo in Snežnik Planinsko društvo Celje vabi to nedeljo, 8. marca na izlet med Baško grapo in Soško dolino. Povzpeli naj bi se na 1475 m visoko Kobi- ljo glavo. Odhod s parkirišča na Gla- ziji bo ob 6. uri. Avtobus bo planince odpeljal do Klavž, nato pa se bodo podali peš v Selo nad Podmelcem in od tam na Jalovnik ter se povz- peli na Kobiljo glavo. Prihodnjo nedeljo, 15. mar- ca, pa vabijo na Snežnik. Od- hod z Glazije bo ob 6. uri, avtobus pa bo odpeljal do planinskega doma na Svišča- kih. Do zavetišča na Velikem Snežniku bo od tam za dobri dve uri hoda, na Sviščake pa se bodo vrnili po ovinku čez Mali Snežnik. Za vzpon je potrebna dobra obleka in obutev! Izpopolnjevanje planinskih vodnikov Savinjski meddruštveni od- bor in odbor planinskih vod- nikov pripravljata 18. aprila ob 8. uri v OŠ v Žalcu izpopol- njevanje o psihologiji vode- nja, prehrani v gorah, vrme- noslovju in plezalnem pasu" ter njegovi uporabi. Zbirali bodo tudi prijave za tečaje planinskih vodnikov PZS ka- tegorij A, B in D, pogoji pa so: za A - 20 tur po zahtevni} zelo zahtevnih poteh v z njih 5 letih ter opravlji preizkusna tura, pod B - p jena kategorija A in 20 turi gozdno mejo ter 5 tur brezpotju v zadnjih 5 leti! pod D - potrjena kategorija 10 lažjih in 5 težjih snežnih v zadnjih 5 letih. Prijave b( sprejemali do 27. marca naslovu PD Zlatarne Ce Kersnikova 19, Celje. Tele 452-927. M Orientacijsko tekmovanje v Vitanju Minulo soboto je Mladir odsek PD Vitanje organiz orientacijsko tekmovanje Rogaško MG ligo, v kateri p leg njih sodelujejo še PD Vi nik, PD Boč-Kostrivnica, [ Vrelec-Rogaška Slatina in 1 Slivnica pri Celju. Najusp šnejši so bili tekmovalci iz Slivnica. Tekmovanja se udeležilo 52 tekmovalce\ petnajstih ekipah, le-te pa. bile razvrščene v 4 kategoll Vitanjski tekmovalci, ki ' domačem terenu ne sme tekmovati, bodo imeli mc nost pokazati svoje znanje kondicijo na naslednjih tri tekmah v hgi - v Vojniku, Rogaški Slatini in v Kostrivi ci. Ob zaključku lige, ki 1 konec aprila, se bosta po d najuspešnejši ekipi iz vsal starostne kategorije uvrst na državno prvenstvi) orientaciji. F.I Na zboru so podelili značke Savinjske planinske poti, ki jo je prejela tudi skupina ZimzeU^ ki je skupaj opravila to pot. Zabukovški planinci zborovali Planinsko društvo Zabukovica je med najbolj množičnimi na Celjskem, saj šteje 1"' marljivih članov. To so ugotovili tudi na letnem občnem zboru, ki so ga imeli v sobot" domu upokojencev v Grižah. Kot je povedal predsednik društva Srečko Čulk, so pri obnovi Dragovega doma na Ho^'_ opravili kar 354 prostovoljnih ur. Kar dvakrat so namreč prepleskali vse lesene dele zunanjo^ tako da so les dobro zaščitili, zunanjo podobo doma pa lepo osvežili. Na novo so markiral'' nadelali nekaj planinskih poti. Poleg tega so organizirali dve že tradicionalni akciji. Prv^ vsakoletni pohod žena na Hom ob osmem marcu - lani se ga je udeležilo 179 žena in tudi letos ga pripravljajo. Druga velika pohodniška akcija je bila v sodelovanju s šolo, prav tako Hom. Bila je jubilejna, saj so praznovali 30-letnico koče na Homu ter 25-letnico tekmovanj^, orientaciji, planinske šole. Savinjske planinske poti itd. Udeležili so se tudi številnih dn'- pohodov in izletov, ki so jih pripravili sami ali pa bili le udeleženci. Vestno skrbijo tudi za planinski podmladek, ki ga vodi Milan Polauder. T. TAV^' 1. SNOPIČ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Milijoni za popotnico vojniškim gasilcem Uja občnem zboru PGD ^.pjnik je prišlo do velikih •prememb. Po 21. oz. 35. le- ji, sta izpregla predsednik lurij Bojanovič in poveljnik ^vgust Čerenak. Zamenjala ja ju Adolf Jane ml. kot ifedsednik in Silvo Kuder ot poveljnik. , Za Bojanovičem in Čerena- oni je ostalo veliko in dobro ipravljeno delo, ki bo od no- lega vodstva zahtevalo maksi- lalno angažiranost, da bo ruštvo tudi v bodoče obdrža- j sedanji ugled. Vse prisotne člane domače- la in sosednjih društev ter onoge goste je najbolj prijet- 10 presenetil dosedanji pred- ednik Jurij Bojanovič, ki je !0 sklepnem nagovoru nove- ou predsedniku izročil hra- lilno knjižico z vezano vlogo , reko sedem milijonov tolar- j ;v kot osnovo za nov gasilski dom. Presenečenje je bilo po- polno, saj je za to potezo predsednika vedela le peščica ljudi. In če k temu dodamo še plus v blagajni za lansko leto v višini dobrega milijona, je to izjemno dragocena popot- nica. Vojniški gasilci so se Boja- noviču in Čerenaku zahvalili s kipcema sv. Florjana, zaš- čitnika gasilcev, Bojanovič pa je dobil še najvišje odliko- vanje GZS za posebne zaslu- ge in naziv častnega pred- sednika. Ob Bojanoviču so odlikova- nja GZS dobili še Drago Kase- snik, Ivan Verlič, Jože in Mile- na Jurgec, Silvo Kuder in Edi Suholežnik. Podelili so tudi več priznanj GZ Celje in do- mačega društva. Društvo je bilo tudi lani izredno uspešno pri vseh in- tervencijah na terenu, odliko- vali so se s kar 171. vožnjami pitne vode v sušnem obdobju. sodelovali so na tekmova- njih... Ob slovesu je bil Jurij Bojanovič le malo razočaran, saj se mu ni uresničila velika želja, da bi za časa njegovega predsednikovanja bila določe- na lokacija za nov gasilski dom. Bo pa to prav gotovo dočakal kot častni predsed- nik, saj bo kmalu sprejet pro- storski plan občine Vojnik, kjer je tudi vrisan prostor za bolj primerno lokacijo gasil- skega doma, kot je sedanja v centru kraja. Morda se bo to zgodilo čez dve leti, ko bo društvo praznovalo visok jubi- lej, 120 let! i TONEVRABL Ljubezen v pesmi Fit-media pripravlja za vse žene, matere in dekleta prire- ditev Ljubezen je ena sama pesem. Tako kot pretekla leta bo tudi letos med dnevom že- na in materinskim dnevom, natančneje v torek, 17. marca, ob 19.30 uri v Modri dvorani Celjskega sejma, z njo pa bodo v Celju obeležili še 30-letnico pevskega nastopanja Ota Pest- nerja, Celjana, ki mu je pesem res ena sama velika ljubezen. Mati, hodiva prijatelja, 30 let. Tvoje solze. Za ljubezen hvala ti, Vrača se pomlad - je le nekaj naslovov pesmi, s ka- terimi je Oto Pestner preteklih 30 let pomembno sooblikoval slovensko popularno glasbo. Te pesmi in seveda še vrsto drugih, ob spremljavi Ugrin Orchestra v živo, bo slišati v Modri dvorani na prireditvi Ljubezen je ena sama pesem, izkupiček pa bodo organiza- torji tudi letos namenili sle- pim in slabovidnim. Vstopni- ce so že v predprodaji, po 1.500 tolarjev jih lahko kupite v Fit-medii na Bežigrajski 9, v prodajalni Lajna, poslovalnicr Kompas, Centru Interspar, na dan prireditve pa še pri blagaj- ni bazena Celjskega sejma. Glavni pokrovitelj prireditve Ljubezen je ena sama pesem je naša novinarska hiša NT&RC, saj je Oto svoje, prve posnetke odpel prav v našem radijskem studiu, prireditev pa so podprii še: Aero, Avto Celje, Avto hiša Škorjanec, Baumax, Celjski se- jem. Celjske lekarne, Cetis, Cen- ter Interspar, Klub podjetnikov Zlatorog, Mercator Modna hiša Modiana, Petrol TOE Celje, PUV Celje, Reklamni atelje Armiz, SKB banka. Stop 300 tolarjev shop, Weishaupt, Zavarovalnica Triglav in Zlatarna Aurodent. ■IBHMMHMMMHi IS Treningi Dale Carnegie tudi v Celju Kako izboljšati samozavest ter komunikacijske in vods- tvene sposobnosti? Prvo pred- stavitveno - informativno sre- čanje bo 17. marca ob 16.30 v konferenčni dvorani Celjske- ga sejma, prvo uvodno sreča- nje pa 24, marca, prav tako ob 16.30, v Celjanki. Trening Dale Carnegie je ob- likovan za doseganje maksi- malne osebne rasti zaposlenih kot pogoja za rast podjetja. Od- ličen je prav tako za ljudi, ki bi se želeli naučiti nadzorovati stres in zaskrbljenost. Sestav- ljen je iz 12 tedenskih srečanj, vsako traja približno tri ure in pol. Udeleženci treninga za- nesljivo napredujejo pri kako- vosti storitev za stranke, sku- pinskem delu, učinkovitosti, promocijskih aktivnostih, sa- mozaupanju, sposobnostih prisluhniti drugim ljudem, dvi- govanju samozavesti, reševa- nju problemov, samospoštova- nju in na splošno pri prehodu iz »varnega območja« v svet resničnih sposobnosti. Pooblaščena institucija za iz- vajanje Dale Carnegie trenin- gov za Slovenijo je Socius d.d. iz Ljubljane. Program poteka v slovenskem jeziku pod vods- tvom inštruktorjev z medna- rodno licenco ob pomoči asi- stentov, ki so bili skrbno izbra- ni izmed najboljših udeležen- cev prejšnjih treningov. Za trening Dale Carnegie v Celju se je mogoče še vedno prijaviti. Dodatne informaci- je in prijave sprejema g. An- dreja Krvina, Izobraževalni center Socius d.d., Ljubljana, Tržaška c. 132, telefon: 061/ 274-384 ali 123-18-75. Cena za ves cikel treningov je 159.000 tolarjev-i-6,5% PD, za dijake in študente je 119.000 tolarjev+6,5% PD, možno je najeti bančno posojilo, plača- ti v več obrokih, posebni aranžmaji pa veljajo za sku- pine udeležencev iz podjetij. Cilji programa so naravnani tako, da podjetjem in zaposle- nim pomagajo pri izboljševanju ravni medsebojnega komunici- ranja, stopnjevanju ustvarjalno- sti in motiviranosti za skupne cilje, doseganju višje produktiv- nosti, s tem pa boljše konku- renčnosti in dobičkonosnosti. MITJA UMNJK Ko ni treba loicacijsicega dovoljenja ) živite v Celju in si želite pri enostano- lanjski hiši zgraditi manjši bazen ali )plo gredo oziroma rastlinjak? Saj bi, a vas vsa volja mine že ob misli, oliko dovoljenj bo treba zbrati. Odkar ! o v Mestni občini Celje sprejeli nov 'idlok o določitvi pomožnih objektov, je ■lot do gradnje precej bolj preprosta, saj 'adošča že priglasitev del. ' V Zavodu za planiranje in izgradnjo ''elje pojasnjujejo, da je doslej veljal 11 et star odlok, ki so ga pred štirimi leti Jiicer popravljali, a v njem je glede na ipremenjene razmere vendarle manjkalo Sreveč pomožnih objektov, ugotavljali pa .!o tudi, da so bile precej preskromno 'idmerjene tlorisne izmere nekaterih ob- jektov, ki so sicer že veljali za pomožne. Na novo so urejeni tudi drugi pomožni objekti, kot so denimo telefonske govoril- nice in tipska avtobusna postajališča, pre- cej širši pa je še krog pomožnih objektov, namenjenih za opravljanje kmetijske de- javnosti. Pri enostanovanjskih hišah lahko na območju celjske občine zgolj z odločbo o dovolitvi priglašenih del gradite zunanji bazen (do 30 m-), drvarnico, deponijo za kurivo, vkopano klet (do 20 m'), toplo gredo ali rastlinjak (do 30 m^), garažo, zimski vrt ali druge pritlične objekte (do 25 m^), pergolo in nadstrešek (do 15 m'), vrtno uto, shrambo za vrtno orodje, ve- trolov, zunanje stopnice in podobno (do 15 m') ter vrtno in dvoriščno leseno ali žično medposestno ograjo ali oporni zid do višine poldrugega metra, če je to v naselju sicer dovoljeno. Pri večstanovanjskih objektih, torej v blokovskih soseskah, je zgolj s priglasi- tvijo del zdaj mogoča zasteklitev balko- nov po enotnem projektu za zgradbo, postavitev zimskih vrtov na večjih tera- sah ter ureditev prostora za smetnjake. Pri pomožnih objektih za opravljanje kmetijske dejavnosti so v posameznih primerih povečane tlorisne izmere, zdaj pa so med tovrstne objekte vključeni tudi koritasti silosi, mlekarnice ter pletene žične ograje okoli trajnih nasadov. 1. STAMEJČIČ Plinifikacija na Polzeli prihodnje leto Na zadnji seji sveta KS Pol- zela je Zdravko Reberšek iz ^lestnih plinovodov Koper, poslovna enota Žalec, pred- stavil izgradnjo plinovodnega "nirežja v krajevni skupnosti. Z izgradnjo bi naj pričeli pri- lodnje leto. Načeloma naj bi plinovodno omrežje potekalo ^ javnih površinah, zgradil pa S3bo koncesionar iz svojih last- ■^ih sredstev. Prispevek za pri- ^juček bo 890 nemških mark v ''>larski protivrednosti, ki pa se ''o še znižal za 10 odstotkov [stemu, ki se bo odločil za pri- '^'iuček v času izgradnje plino- voda. Za izvedbo plinifikacije v stanovanjski hiši bo možno na- {^ti takoimenovani ekološki ^"■edit po zelo ugodni obrestni Jeri T+5 odstotkov. S tem kre- ''''om bo možno plačati tudi prispevek za priključek, cena zemeljskega plina pa bo morala biti nižja od cene kurilnega olja. Na zborih krajanov, ki bodo v mesecu marcu po vaseh in zaselkih, si bo mogoče pogle- dati karto izgradnje phnovod- nega omrežia po vaseh. T. TAVČAR Heureka o raziskovalni dejavnosti Na IV. Osnovni šoli v Celju se bo danes, v četrtek, ob 13. uri pričela okrogla miza o ra- ziskovalni dejavnosti na šoli. Na okrogli mizi, ki so jo člani šolskega raziskovalnega druš- tva Heureka pripravili na pobu- do PIL - Pisanega lista, bodo predstavili dolgoletno tradicijo šolskega raziskovalnega dela, skupaj s predstavniki Službe za družbene dejavnosti pri Mestni občini Celje pa bodo na okrogli mizi obeležili tudi dvajseto ob- letnico šolskega raziskovalnega dela v Celju. NMS Zborovanji šoferjev člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (na sliki) so v nedeljo na rednem letnem občnem zboru v Nazarjah pregledali delo v prejšnjem letu in obravnavali obsežen program dela za letos. Prednost so dali vzgoji lastnega članstva, preventivnim ukrepom za prometno varnost najmlajših, prizadevali si bodo tudi za dostojen status poklicnih voznikov, precej besed pa so izmenjali tudi na račun slabih cest v dolini. Na zborovanju so pogrešali župane ali vsaj njihove predstavnike. Ob tej priložnosti so predsedniku ZŠAM Zgornje Savinjske doline podelili spominsko plaketo ob 75-letnici šoferske dejavnosti v Sloveniji. Minulo soboto so se na občnem zboru sestali tudi člani ZŠAM iz Slovenskih Konjic, sprejeli plan dela in izrazili željo po čimprejšnji obnovitvi doma šoferjev. Društvo bo naslednje leto praznovalo štirideset let obstoja, priprave na praznovanje jubileja pa se bodo začele proti koncu tega leta. JOŽE MIKLAVC Predsednik ostaja Rudi Herman Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je na svo- jem 78. redni letni občni zbor ugotovilo, da društvo zelo dobro deluje. Ker se je dosedanjemu vodstvu iztekel petletni mandat je občni zbor razre- šil staro in izvolil novo vods- tvo. Predsednik ostaja Rudi Herman, po štirih mandatih Jožeta Jagra je novi povelj- nik postal Branko Verk. T. TAVČAR Karate šola vabi Karate klub »Celeia« Celje, ki ga vodi dr. Rudolf Jakhel, vabi k vpisu v začetno šolo karateja. K vpisu so vabljeni mladi, stari nad dvanajst let, vpišete pa se lahko v ponedeljek med 19. in 21. ter v sredo med 18. in 20. uro v veliki telovadnici Gimna- zije Center-Celje. NMS 14 ŠPORT KOMENTIRAMO V iskanju sistemov in lastnega smisla Zadnji šok je (napovedano) \ prispel iz nogometnih vrst. Ti- sti, ki ob nedeljah še vedno ■. zahajajo na zelene štadione • (teh je med vsemi še vedno : največ), bodo prihodnjo sezo- ' no v prvi ligi gledali 12 veli- ] častnih enajsteric, toliko ope- ; vani »Ligi 10« pa bomo rekli ^ »Adios!« Naj bo, zakaj pa ne. , Toda za koliko časa? Ali se bo ' kakovost kaj dvignila? Bo svo- ^ ja potlačena čustva ob igrišču : za to sproščalo še več navija- ^ čev? Vprašanj, kolikor hočete - ] odgovora ni. So samo predvi- devanja. Pa ostanimo pri . njih. Slovenija je ob osamos- ' vojitvi imela kar 21 nogomet- , nih prvoligašev. Čudno so nas i gledali celo Angleži, ki imajo • le enega več. »Tekmovanje je \ predrago, preveč se vleče in ni j zanimivo, razlike med moštvi ■ so prevelike,« so velevali ta- krat in prva liga se je iz leta v ■ leto krčila do končnih 10 čla- nov. »To je to,« je naposled j ugotovil ugledni mož s krava- j to in zagotovljeno prihodnost- ] jo. Derbijev bo zadosti, slabši j naj se cufajo v drugi, tretji ali \ katerikoli že ligi. In res! Gle- [ dalci so se vrnili, gospodars- : tvo je vlagalo v nogomet, po- \ javljali so se prvi »nemški za- ; metki«. Toda - hopla, Slovenci i ne bi bili to, kar smo, če ne bi \ prevladali ozki (beri klubski) \ interesi. In deseterica je neko- '. mu postala pretesna. Je pači tako - če želiš več točk, jih je i lažje vzeti »kanonfutrom«, ] zatorej sijih omislimo, če cilja j ne dosežeš v danih okvirih, '\ spremeni pravila. Vendar je \ brcanje okroglega usnja po \ novem le zadnji v dolgem nizu \ pogruntavščin teh ali onih I črednih poglavarjev. j Košarka je klofuto dobila] letos, lahko pa bi jo že veliko I prej. Sistem »ura« skoraj one-\ mogoča pomike po lestvici v ] to ali ono smer Favoritom je igranje pred končnico odveč,: spodnjemu domu še toliko: bolj, saj potrebujejo denar v'^ boju za obstanek, zdaj pa ga \ nesmiselno trosijo, ker ga pač i morajo. Že tako je malo tistih, ] ki tekmovanje, razen v red-; nem delu, sploh razumejo, z \ izjemo redkih presenečenj pa I je več ali manj vse podobno ■ letnim tovarniškim načrtom. 1 Rokometaši so se dolgovez-i nega play-offa otresli, prihra-1 nili nekaj denarcev, toda če bo] tekmovanje v kratkem posta-[ 10 bolj izenačeno, bo play-off vi (manjšem obsegu) ponovno \ neizogiben. Odbojka je sploh] zgodba zase. Jesenski del se'] igra v prazno, spomladanski', v polno, posamezna ekipaj lahko v letu dni preskoči 3 \ range in jih seveda prav toliko \ izgubi. Klub je v obeh prime-] rih finančno osušen. Končno] so tudi odbojkarji ugotovili. \ da bi namesto osmih raje ime-i 11 ligo desetih. Sistem sejesenii menja. Hokej bi lahko razvil organizacijo, če bi imeli več klubov. Tako pa se ljubljan-\ sko-gorenjska . rivala srečata'^ prevečkrat, gledalcev je manj. \ toda še vedno veliko. Konku-' renče ni, so le utrinki (letos je\ to HK Bled), lovci izven velike četverice pa igrajo po vzoru vaških balinarskih društev. Da še razumemo - tudi slo- ni imajo svoj bioritem. Če bi ga nenehno spreminjali, bi kmalu zamenjali dan za noč in bi ne živeli 100 in več let. Morda gre iskati krivca prav v zgoraj opisanemu ponavlja: jočemu se iskanju prave poti, resnica pa je, da skoraj v vseh panogah poleg gledalcev manjka razburljivo s ti in ne- gotovosti, celo v sosedskih der- bijih, ki so vselej bili višek rivalstva in o tem seje še dolgo govorilo in pisalo, kje so šele krvavi spopadi za obstanek na določeni ravni (nižje lige so odlagališča propadlih, razko- rak se veča, poštenih presko- kov skoraj ni več). Morda je vzrok tudi to, da imamo pre- malo zveste športne publike (izjema so navijaške skupi- ne), zlasti med mladimi. Reši- tev te uganke lahko vidimo v vzorčni Evropi. Klubi povabi- jo šolarje na tekmo, razdelijo jim zastavice, kape, šale in drugo navlako, mladci pa iz hvaležnosti, ker jim je v žepu ostalo še kaj cekinov za slado- led, do onemoglosti kričijo ime kluba. Ko zrastejo, so že zasvojeni. In kdaj bomo dokončno spregledali, da se športni glo- bus vrti zaradi gledalcev (in seveda sponzorjev) in ni sam sebi namen oziroma ni poli- gon za eksperimente neraz- sodnih glav? Morda takrat, ko bodo vsa ligaška tekmova- nja brez avditorija in podob- na občinskim prvenstvom sladkornih bolnikov. O sled- njih ne mislim nič slabega, prav nasprotno, oni svoje za- misli vsaj razumno izpeljejo. PRIMOŽ ŠKERL Cel jankam štirinajsti naslov prvaka Končano je državno moš- tveno kegljaško prvenstvo. Kegljavke Miroteksa so pre- močno osvojile novi naslov, kegljači Cestnega podjetja pa končali na šestem mestu. Tradicija uspehov celjskih kegljavk se nadaljuje - v vitri- nah imajo že štirinajst naslo- vov državnih prvakinj. Na- slov so osvajale neprekinjeno od leta 1987 do letos. Še prej so bile prvakinje Jugoslavije v letih 1976 in 1978. Skupaj ima- jo sedem naslovov v močni konkurenci Jugoslavije in vseh sedem naslovov po osa- mosvojitvi Slovenije. V teh sedmih letih so Celjanke le trikrat zapuščale steze pora- žene in to letos v Celju proti Adrii Conventu iz Ankarana in dvakrat v Ljubljani leta 1994 in 1995 proti Noriku. Celjska ekipa Miroteks bo oktobra nastopila na svetov- nem pokalu v Romuniji. V 18 krogih s povprečnim rezulta- tom 7:1 pa so naslov priborile Marika Kardinar. Jožica Šeš- ko in Biserka Petak, ki je edi- na v ligi zmagala v vseh dvo- bojih, Mira Grobelnik, Marta Zupane, Ljuba Tkalčič, An- dreja Razlag, Metka Lesjak, Helena Čeh, Polona Koštomaj in Vesna Krajnc. Moška ekipa Cestnega podjetja je že sredi drugega dela tekmovanja dosegla so- lidno mesto v sredini lestvi- ce. Toda zaradi slabših rezul- tatov v finišu prvenstva so izgubili idealno priložnost, da bi se borili za četrto me- sto. Bili so šesti, lani pa deve- ti. Za njih so nastopali Zdrav- ko Salobir, Milan Lešnik in Alojz Vodeb, ki so bili nosilci moštva, ter Danilo Sivka, Marjan Cene, Milan Mileč, Marjan Brglez, Djordje Topič in Milan Vok. JOŽEKUZMA V Lendavi 16 zmag Člani JK Sankaku iz Celja so nastopili na Pokalu Len- dave in si v konkurenci hr- vaških, madžarskih, avstrij- skih in domačih tekmoval- cev poleg ekipne priborili kar 16 posamičnih zmag. Blestele so Petra Nareks, Maja Frece in Maja Šuster, ki so bile v svojih kategorijah najboljše tudi v članski kon- kurenci, pri mladinkah se jim je pridružila še Urška Žolnir. Zmage po kategorijah - kade- tinje: Jožica Svečak (do 63 kg), Nives Pere (do 44), Maja Frece (do 70), Urška Žolnir (do 66), Maja Šuster (nad 70), Petra Nareks (do 52). Dekli- ce: Mateja Rehar (do 52), Ni- na Gaberšček (nad 52). Mlaj- ši dečki: Toni Dragšič (do 50), Roki Dragšič (do 42). Mladin- ke: Maja Frece (do 70), Urška Žolnir (do 66), Petra Nareks (do 52). Članice: Maja Frece (do 70), Maja Šuster (nad 70), Petra Nareks (do 52). To soboto bo v Mariboru še 37. tekmovanje za Baumgart- nerjev pas, kjer bo Sankaku nastopil z vsemi tekmovalci, zatem pa se bodo najboljši udeležili še turnirja A katego- rije v Rimu. PRIMOŽ ŠKERL Klobuk dol pred veterani Celjani smo ostali v Va- lenciji brez medalje in dobre uvrstitve. V tolažbo smo malo pobrskali v ar- hivu in zbrali zanimive podatke o nastopih celj- skih atletskih veteranov. Ti so za Celje osvojili na svetovnih in evropskih pr- venstvih kar 25 medalj: 14 zlatih, 6 srebrnih in 5 bro- nastih. Od prvega nastopa veteranov leta 1975 v To- rontu in do lanskega nasto- pa v Durbanu so bili uspe- šni Jože Kopitar 7 zlatih in 3 srebrne, Nataša Urbančič- Bezjak 5 zlatih in 1 srebrna, Branko Vivod 2 zlati, 2 sre- brni in 4 bronaste. Nataša Urbančič ima tudi svetovni veteranski rekord v starost- ni kategoriji 40-44 let z 48,70 v metu kopja. Letos je na sporedu Evrop- sko veteransko prvenstvo, ki bo od 11. do 19. septembra v Casenaticu. , J.K. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 19. krog: SCT Olimpija-Pro- tonavto Publikum 2:0 (1:0), Rudar (V)-SET Vevče 0:0. Vrstni red: Mura 42, Primorje 35, Maribor Teatanic 34, SCT Olimpija 31, Protonavto Publi- kum 29, HIT Gorica 28, Rudar 23, Korotan 20, Potrošnik 14, SET Vevče 10. ROKOMET Liga prvakov (M) Četrfinale (povratna tek- ma): Celje Pivovarna Laško- Ademar Leon 34:26 (20:10) Pungartnik 8, Puc 6, Jelčič in Stefanovič 5, Tomšič in Šer- bec 3, Načinovič 2, Peric in Pajovič 1. Pokal EHF (Ž) Četrfinale (povratna tek- ma): Juteks Žalec-Otelul Gala- ti 24:31 (14:13) Zidar, Randl in Derčar 6, Volk 3, Kline 2, Dolar 1. 1.DRL (M) 15. krog: Gorenje-Trebnje 22:17 (7:9) Sovič 6, Tome, Rozman in Bedekovič 4, Pla- skan 2, Cvetko in Krejan 1. Vrstni red: PIL (-1) 26, Pre- vent 21, Andor (-1) in Prule 20, Trebnje 19, Gorenje 16, Krško (-1) 15, Slovan 12, AFP Dobova (-1) 9, MARC Škoflji- ca 8, Delmar 7, Sevnica 3. 1.DRL (Ž) 15. krog: Burja - Vegrad 19:14 (9:5) Radič 6, Jukič in Demšar 2, Krajnc, Noters- berg, Nojinovič in Kneževič 1. Vrstni red: Robit Olimpija in Krim Electa (-2) 26, Juteks (- 1) in M-Degro Piran 21, Bella Viola (-1) 16, Gramiz Kočevje (-1) 10, Izola (-1) 8, Vegrad in Burja 6, Mlinotest (-1) 2. KOŠARKA 1.B SKL (M) 17. krog (zaostala tekma): Comet-Litija 71:58 (32:31) No- vak 24, Sivka 15, Ravnihar 12, Jesenek 9, Lušenc 6, Kožar 4, Pavlina 1. 20. krog: Kemo- plast - Gradbinec Radovljica 89:94 (47:49) Sušin 20, Urbani- ja 19, Gajšek 15, Madžarac 13, Čop 12, Kočar 6, Škornik in Maček 2. Ježica-Comet 67:81 (37:35) Novak 18, Sivka 17, Ravnihar 14, Lušenc 11, Kožar 9, Jesenek 8, Železnikar 4. Vrstni red: Loka kava 37, Tri- glav 36, Zagorje 35, Union Olimpija ml. 33, Gomet 32, Hrastnik in Gradbinec Radov- ljica 31, Ilirija 28, Radenska 27, Kemoplast 24, Jezica in Litija 23. 2.SKL (M)-od l.doS. mesta 3. krog: Yurij Plava Laguna- Rogla Atras 59:76 (32:24), Proton Medvode - Elektra 88:96 (33:48). Vrstni red: Elektra 17, Rogla Atras 16, Nova Gorica 14, BP 93 Kam- nik 13, Cerknica (-1), Proton Medvode in Yurij Plava Lagu- na 12, RE Relastan Maribor (- 1)9. 2.SKL (M) - od 9. do 16. mesta 3. krog: Celje-Snežnik Ko- čevska Reka 85:81, Plima Pre- bold - Ekipa Janče 69:77 (35:39). Vrstni red: Celje 18, Plima Prebold 15, Snežnik I čevska Reka 14, Ekipa Jai Bistrica in Portorož 13, Ct melj 12, Slivnica 7 (izstopu SKL (Ž)-od l.do«. mesta 7. krog: Ingrad Celje-Ii Jezica 71:79 (37:34) Grobe 22, Jurše 20, Polutnik Obrovnik 7, S. Vodopivec Groleger in Ramšak 1. krog: ADD Ilirija-Ingrad Ci 41:62 (18:29) Grobelnik Polutnik 15, S. Vodopivec Groleger 7, Pertinač 5, A. v dopivec 4, Obrovnik 3. Vrsd red: Imos Jezica (-1) 34, ŽR Maribor 31, Ingrad Celje J Odeja Marmor 22, ADD Ilin (-1) in Imos Jezica ml. 21. SKL (Ž)-od 7. do 12. mesta 5. krog: Comet-Domža 113:32 (55:14) S. Ribič 24, S deržnik 21, Arbeiter 19, Rai šak 14, Hren 12, Pertinač Koželj 6, M. Ribič 4, Ajdnik Hercog in Štrcin 2. 6. krp Comet-BTC Sežana 68:1 (37:48) Ramšak 21, Arbeit 17, Hren 13, Pertinač 11, S deržmik 4, M. Ribič 2. Vrsti red: Pomurje Skiny (-M) 1 BTC Sežana 12, Comet in J senice 9, Šentvid in Domža (+1) 7. ODBOJKA 1.B DOL (M) I 23. krog: Šoštanj Topoli ca-Krka 1:3 (13:15, 17:1 12:15, 9:15). Vrstni red: Kri 18, Granit 14, Hoteli SimoM zaliv 10, Šoštanj Topolšica Brezovica 8, Termo Lubnik Kočevje in Ljutomer 4. 1.A DOL (Ž) 23. krog: B&L Utrip Pr bold-Krim 0:3 (2:15, 13:11 8:15). Vrstni red: Infond Br, nik 16, TPV Novo Mesto 1' Kemiplas in ZM Ljutomer I Sobota 8, Krim 6, Marsel Pti 4, B&L Utrip Prebold 0. l.B DOL (Ž) 23. krog: Kajuh Šoštan HIT Nova Gorica 1:3 (5:1: 15.8, 12:15, 13:15). Vrstnire( Špecerija Bled 18, Šentvid I- ŠOU in Tabor 10, HIT No^ Gorica 8, Prevalje 6, Meltal' Kajuh Šoštanj 2. , mmmmmmmm -:mm HOKEJ aaaaaaiMrca:-: ^ 09, skupina B - 2, del 9. krog: Inpos Celje-Proit navto4:8-(l:2,3:3,3:3).VrsU red: Protonavto in HIT Časi« Kranjska gora 14, Inpos Ce!' 10, Triglav 7, HKD Bled 1. KEGUANJE 1. liga (M) 18. krog: Hidro-CP Celje 6 (5341:5281). Končni vrsti red: Iskraemeco 31, Nori Prosol 30, Konstruktor 2' Proteus Liv in Rudar 19, ^ Celje 14, Elektrarna DraV grad 12, Gorica Tekstilna i Hidro 9, Sinet Hrastnik 8. 1. liga (Ž) 18. krog: Adria Conven Miroteks 1:7 (2424:2573 Končni vrstni red: Mirote'' 34, Norik Prosol 32, Trig'^* 21, Adria Convent 19, Baln^' co 16, Gorica Tekstilna 'J Proteus Liv 14, Mehano I^'' la 11, ETA Kamnik 10, RU^i^' \ SNOPIČ SPORT 15 ponesrečen pomladanski šlartj Nogometaši v I. SNL so odigrali tekme prvega spomladanskega kroga i oba predstavnika s Celj- |,fga sta si od 19. kroga obe- več, žal pa se je Proto- jvto Publikum iz prestolni- j vrnil praznih rok, med- ,01, ko je drugi prvoligaš iz jiibijane, SET Vevče, Rudar- , preprečil zimsko veselje. »Neverjetno! Dva meseca fez snega, sedaj pa je vse plo,« so tarnali in se čudili jgometni delavci, igralci, na- jači. Prvega marca je nogo- letaše v elitni domači konku- inci v spomladanski del pr- osiva pospremilo sneženje, 1 je onemogočilo vrhunske edstave. Velenjski Rudar se v mskih razmerah ni najbolje lašel. Čeprav so zeleno-ru- leni dobršen del srečanja na- jdali in bili za odtenek boljši jsprotnik, jim ni uspelo zatre- i mreže zadnjeuvrščenega pr- )ligaša. Mnogi, predvsem na- jači Rudarja, so bili prepriča- , da z Vevčani ne bo večjih žav, toda slabe razmere za ro so opravile svoje in Rudar- ju odščipnile točki. Ena je ned- vomno premalo, nadomestiti jo bo mogoče že v nedeljo za Bežigradom, toda SCT Olimpi- ja je že pokazala zobe. Njen predsednik Ivan Zi- dar, sicer generalni direktor podjetja SCT, je v nedeljo praznoval svojo 30-letnico na direktorskem stolčku, slavil pa je tudi zmago zeleno-be- lih. Le-ti so bili premočni za oslabljene Celjane, ki so za- man čakali na certifikata za Brazilca Boia in Somalio. Nju-, ni rojaki so bili namreč zavo- ljo karnevala nedosegljivi, na dopustu. In ko ima hudič mla- de... Bolezen je dan pred tek- mo pošteno zdelala Sešlarja, Kačičnika, Križnika in še ne- katere. Porumenela Romih in Štancar sta manjkala, proti Muri pa bosta morala poka- zati vse znanje. Na Skalno klet namreč prihaja vodilno moštvo prvoligaške karava- ne, Celjani pa nujno potrebu- jejo zmago. »Storili bomo vse, da porazimo Muro. Samo, da bi ne imel toliko težav, kot prejšnji teden,« je upal Stanko Poklepovič, ki po porazu v Ljubljani ni bil razočaran, za- gotovo pa bo njegovo razpo- loženje ob neuspehu na do- mači premieri bistveno dru- gačno. A v Celju razmišljajo o zmagi... TOMAŽ LUKAČ Foto: SHERPA Nogometaši Rudarja v temni opremi se v snegu, podobno kot Celjani, niso najbolje znašli. Srebolnikova še vodi Velenjčanka Katarina Srebotnik je tudi na najnovejši iiladinski teniški jakostni lestvici ITF še vedno na prvem nestu. Srebotnikova ima 930 točk, takoj za njo je Tina Pisnik ^^90), na tretjem mestu pa Hrvatica Jelna Kostanič (690), s fcatero Velenjčanka igra v dvojicah, kjer je na 3. mestu (570). ^ parih sicer vodita Novozelandki Leanne Baker in Rewa Hudson (obe 590). Kocuvan vselej dosegljiv član Kladivarja Cetisa Mi- ) Kocuvan je naslednji v izu slovenskih atletov, ki )v zadnjem obdobju skle- ili številne individualne »godbe. Kocuvana bo podpiral sa- lostojni podjetnik Vladimir Iger, ki mu je izročil preno- li GSM telefon, oba pa sta izrazila interes za nadaljnje sodelovanje. Miro Kocuvan je s pripravami za novo sezono pričel ob koncu lanskega leta, letos pa bo poleg številnih domačih tekmovanj nastopil tudi na Evropskem prvens- tvu, pokalu Bruno Zauli in Evropskem pokalu klubskih prvakov. Po ozdravljeni poš- kodbi je že napovedal izbolj- šanje osebnega rekorda. PŠ V okviru Planinskega društva Laško deluje športno plezalna sekcija, ki od 10. marca (17) naprej prireja začetni tečaj športnega plezanja. Tečaji bodo v telovadnici OŠ Primož Trubar v Laškem. Prija- ve na tel. 731-159 (Bojan Strauss). NA KRATKO Krvavec: Na smučarskem fžavnem prvenstvu mlajših fčkov in deklic je slalomist omaž Majdič (Snežak Celje) usedel 14. mesto. Matic Me- * (Velenje) je bil 21. Naslov odprvakinje je pri deklicah fipadel Ani Drev (Velenje), ftra Ahac (Unior Celje) je '''nčala na 10. mestu. Pokljuka: Na pokalu MIP ■Bučarjev skakalcev za deč- * do 13 let je ekipa SSK '^'enje dosegla 6. mesto. posamezniki je bil Mario ^•^ešič 15. '^ogla: Na sindikalnih grad- ivih igrah je slavila ekipa ^HnIvo Celje (letos praz- '^ie 40 letnico) predSaloni- in Gradisom Slovenija, •logaška Slatina: Na držav- šahovskem prvenstvu ? si Rok Heržica, Klemen j^^ina in Suzana Švend z os- .^'i^vijo 2. mesta v svojih ka- j^^rijah zagotovili nastop na J^opskem prvenstvu v Av- ^ji. Taktično zgrešeni tek JolandevValenciji Z dvoranskega atletskega prvenstva Evrope v španski Valencii se naša reprezen- tanca, ki jo je sestavljalo pet atletinj (Brigita Bukovec, Sa- ša Prokofjev, Nataša Erjavec, Alenka Bikar in edina z na- šega območja Velenjčanka Jolanda Steblovnik-Čeplak), vrača brez medalje, ki so jo napovedovali optimistični atletski strokovnjaki iz Ljub- ljane, zlasti pa tehnični di- rektor AZS Boris Mikuž. Nas zanima zgolj nastop 21-letne Velenjčanke Jolande Čeplak v teku na 800 metrov. Zaradi neizkušenosti, zlasti v taktiki teka v dvorani, je v kvalifikacijah z rezultatom 2:05,98 izpadla. Toda le malo je zmanjkalo, da bi se uvrstila v polfinale. Ostane ji le nova izkušnja za naslednje nasto- pe, kajti zaradi svoje mladosti bo imela še dovolj priložnosti za boljše uvrstitve. Celjski atleti so ostali brez svojega predstavnika. Nataša Erjavec je sicer Celjanka, toda že več let na »delu« v Ljublja- ni. Direktor kluba Roman Le- šek je žalosten ocenil zadnje dogodke: »Gregor Cankar je poškodovan, Anja Valant v slabši formi. Urban Acman izigran in naš tartan zažgan. To so te dni žalostne vesti iz našega kluba. Na pomožnem vadišču so namreč zažgali tar- tansko stezo in nam povzro- čiU škodo v vrednosti 5000 DEM. Tako je zimski ciklus tekmovanj in priprav za na- mi. Sedaj mislimo le na polet- no sezono, ki bo morala biti bolj uspešna.« JOŽE KUZMA Avtomobilist in karateistka v Rogaški Slatini so na športno zabavni prireditvi proglasili športnika leta 1997. Izbirala je strokovna komi- sija ob pomoči bralcev Rogaških novic, drugič zapored pa je športnik leta postal član Avto moto kluba Matokom Vlado Očko, članica Karate kluba Rogaška Sandra Cvrlin pa je naziv osvojila pri dekletih. Posebna priznanja so za dolgoletno delo v športu in organizacijske dosežke dobili še Leopold Furlinger za delovanje v nogometu in smučanju, Vili Ogrinc za delo v kegljanju ter rogaški karateisti in kolesarji. Kot je že običaj, so podelili še priznanja (tokrat) 10 obetajočim mladim športnikov iz različnih klubov in društev. Prireditev so popestrili z nastopom skupine Power dan- cers, poseben gost pa je bil smučar Rene Mlekuž. JANEZ TERBOVC ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 6.3. Hokej DP-skupina B, 11. krog - Celje: Inpos Celje - Triglav (17,30). SOBOTA, 7.3. Rokomet l.DRL (M), 16. krog-Celje: CPL-Krško (18,30), Sevnica: Lisca Sevnica-Gorenje. l.DRL (Ž), 16. krog - Ljub- ljana: Krim Electa-Juteks, Ve- lenje: Vegrad-Robit Olimpija. Košarka l.A SKL (M),IL del 3. krog - Krško: Krško-PIL (20), Pol- zela: KSP-Postojna (19,30). ^ l.B SKL (M), 21. krog - Šentjur: Kemoplast - Ljtija, Slovenske Konjice: Comet- Zagorje (obe ob 19). 2.SKL (M) od 1. do 8. me- sta, 4. krog - Zreče: Rogla Atras-Nova Gorica (19), Šo- štanj: Elektra - Cerknica (18,30). 2.SKL (M) od 9. do 16. me- sta, 4. krog - Črnomelj: Črno- melj - Celje (18), Kočevje: Snežnik Kočevska Reka-Ph- ma Prebold (17). l.SKL (Ž) od 1. do 6. mesta, 9. krog - Celje: Ingrad Celje- Imos Jezica ml. (19). l.SKL (Ž) od 7. do 12. mesta, 7. krog - Slovenske Konjice: Comet-Pomurje Skiny (16). Odbojka l.B DOL (M), 24. krog - Izola: Hoteli Simonov Zaliv- Šoštanj Topolšica. 1.A DOL (Ž), 24. krog - Murska Sobota: Sobota-B&L Utrip Prebold. l.B DOL (M), 24. krog-Ma- ribor: Meltal-Kajuh Šoštanj. NEDEUA, 8.3. Nogomet 1. SNL, 20. krog - Celje: Protonavto Publikum-Mura, Ljubljana: SCT Olimpija-Ru- dar (obe ob 15). TOREK, 10.3. Hokej DP-skupina B, 12. krog - Bled: HKD Bled-Inpos Celje. SREDA, 11.3. l.B SKL (M), 22. krog - Ljubljana: Ježica-Kemoplast (20,30), Ljubljana: Union Olimpija ml. - Comet. Sonja Zidar - najstarejša in najprodomejša pri Juteksu. Juteks vzel slovo žalske rokometašice so z romunskim Otelulom Galatijem izgubile tudi povratno tekmo četrtfinala pokala EHF in se poslovile od letošnjih evropski nastopov. Čeprav so se domače želele Romunkam oddolžiti in tako tudi pričele nedeljsko revanšo, so po vodstvu 11:6 nerazumljivo popustile. Polčas so še dobile s 14:13, nato pa so gostje popolnoma nadzorovale položaj do končnih 24:31. Juteks je brez poškodovane Orozove ponovil lanski uspeh, toda tokrat so zaradi zmage Robita Olimpije v lanskem tekmovanju prvič zaigrale šele v osmini finala in se brez težav znesle nad ciprskim Kentro Neotitosom. Otelul pa je bil že premočan, zlasti ker Žalčanke v svojih vrstah nimajo enakovredno pokritih igralnih mest. Z izjemo Zidarjeve, Randlove in vratarke Korotneve nespametno izgubljajo vse preveč žog, realizirani protinapadi so prej izjema, kot pravilo. Trenerja Bojana Požuna zdaj čaka zahtev(a)na naloga: pripraviti varovanke na končne boje v državnem prvenstvu, kjer želijo stopničko višje - na 3. mesto. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERPA 16 ŠPORT Preko Zagreba do prestola? Ademar Leon s 34:26 padel še v Celju - V polfinalu rokometne Lige prvakov znova Bodel Zagreb žreb na Dunaju je Celja- nom spet namenil zagrebš- kega Badla, prednost pa je v povratni tekmi, ki bo konec meseca v dvorani Golovec. Glede na razmerje moči je Badel pravzaprav najboljša možna rešitev, čeprav... Do najvišje zmage v letoš- njih evropskih nastopih in do zastavljenega evropskega ci- lja pa so Celjani prišli supe- riorno. Zlasti prvi del tekme proti Ademar Leonu je pobil vsa španska upanja in zami- sli, v nadaljevanju pa so za publiko zaigrali eni in drugi. »Rekel sem jim, naj si ne domišljajo preveč,« mi je pred začetkom povratne tekme dejal španski kolega Miguel Angel Zanora in tako pouda- ril, kako je Leonskim roko- metašem celo pot do Celja tolmačil, da glede na videno v Španiji tukaj nimajo kaj iskati. »MisHli so že, da navijam za Pivovarno,« je še dodal, ko je vročo špansko glavo hladil z laškim pivom in glede na nje- govo vnemo bi pomislil, da je temu res tako. Vendar je bila glavna tema pogovorov pred začetkom tekme nenormalen razplet povratne tekme med Winterthurjem in Badlom Za- grebom - kot bi slutili črne zagrebške oblake. Ganjeni levi Spet se je celjska rokomet- na publika s Florjani na čelu izkazala za vzorčno. Hala Co- lobegs, kot so Golovec poi- menovali Španci, je bila nabi- ta že veliko pred tekmo. Mi- lan Pečovnik-Pidži s prijatelji močno zaziba prisotne, ki so tik pred začetkom tekme po- novno odpeli slovensko him- no. Gostje, ki jih je uprava celjskega kluba že dan prej toplo sprejela, so nenehno ponavljali, da kaj takega v svojem življenju še niso doži- veli. Tako športnega ambien- ta in toliko sodelovanja z nas- protnim klubom res ne vidi- mo nikjer. Še zabava pred za- četkom - standardno valova- nje 3 tisoč glave množice, ki nato z gromkim aplavzom pozdravi skifista Iztoka Čopa, trenutek za tem s prav tolik- šno jakostjo izžvižga celjske- ga župana. Nogomet in semafor Takoj po začetnem pisku je celjski brzovlak odpeljal (v prvih petih minutah in pol se je vsak napad končal z go- lom) in na prvo postajo pris- pel, ko so Španci bih šele na pol poti - 20:10. Nato zmeda. Na semaforju se izpiše 21:10. Nihče temu ne namenja pre- več pozornosti, razlika je pre- velika in -1-1 se vleče do konca tekme. V statistiki tekme je rezultat pravilen, toda nepre- vidni »nasedejo«. Sicer pa z manjšimi zastoji Zovkovi četi ni kaj oporekati. Jelčič pridobiva staro slavo, Šerbec igra za druge (uspeta mu cepelina s Pungartnikom in Načinovičem), Pungartnik vse žoge pomeče v gol. Peric, ki ubrani 3 sedemmetrovke, si znova ne more kaj in izpred svojega gola zadene še on. Stefanovič poskrbi, da Colo- nu po 7 zadetkih v drugem delu krila preveč ne zrastejo. Tomšič in Puc manj bombar- dirata in več zadevata. Ade- mar v obrambi na sredini po- skusi še z Demovičem in Kra- Ijičem, toda prepozno. Izpe- ljejo le nekaj zares neulovlji- vih protinapadov, vendar v igri mož na moža Načinoviče- va obramba zdrži. Priložnost dobita še Lapajne in Likavec. Da imata nogomet in roko- met gotovo veliko skupnega, vedo prvi dosti povedati. Celj- ski »Špaco« je pred tekmo in med odmorom pridno zapi- soval sisteme ogrevanja. »Kaj vem, morda mi bo prišlo prav,« je povedal, potem ko se je dodobra pozanimal še, o čem se na parketu sploh od- loča. Nekdanji vodja Publiku- move - enajsterice Milovan Tarbuk ni nič zapisoval. Ver- jetno si je vse zapomnil, kot najbrž to velja tudi za pred- sednika NK Maribor Branik Jožeta Jagodnika. Ademar odhaja... »Barcelona je najboljša na svetu, vendar se Celjani z njo lahko merijo,« je po tekmi nekoliko spremenil mnenje trener Ademarja Manuel Ca- denas. »Vsaka tekma je dru- gačna in mi smo pričakovali več. Vedite, da smo npr. Bar- celono in Teko že premagali, toda prvi polčas nas je dotol- kel. Pred publiko, ki se spoz- na na rokomet, je lepo igrati. Hvala za prisrčen sprejem in veliko uspeha še naprej.« Zdravko Zovko je le dodal svoje videnje Ademarja, za katere meni, da so ekipa, ki v Evropi največ obeta. ...priliaja Zagreb žreb na Dunaju je bil poln presenečenj ter seveda pred- hodnih želja in kombinacij. Celjanov ni nihče želel za nas- protnika, delno morda le hr- vaški prvak, kar je dal vedeti že po tekmi v Zagrebu. Večina bi hotela igrati z nemškim Lemgom. Naključje pa je ho- telo, da je polfinalne pare iz- vlekel šofer celjskega kombi- ja Milan Petrovič. Najprej se je na tabli znašel par Barcelo- na-Lemgo, nato pa se je poja- vilo ime Badel Zagreb, kar je pomenilo, da bo prva tekma 21. marca v zagrebški Ledeni dvorani, druga pa teden dni kasneje v Golovcu. Celjski ta- bor je ocenil, da so pivovarji prav zato v rahli prednosti, kar pa bo potrebno še doka- zati. Vloge so letos zamenja- ne, stvari se morajo postaviti na svoje mesto, preveč slabih izkušenj s sosednjimi rivali je že bilo. Štab dvakratnih evropskih prvakov je o na- predovanju v finale menil, da bo odločala dnevna motivaci- ja. Protesta švicarskih prva- kov zaradi sramotne četrt- finalne tekme in sojenja v "VVinterthurju na sedežu EHF niso upoštevali. So pa obljubi- li, da bodo izgrednike kazno- vali. Ta zgodba je v Celju že predobro znana... PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Rumeno-zelena obramba posreduje: Jelčič in Načinovič zaustavljata Canco. Bosta kos tudi hrvaškemu frontalnemu napadu? Tomšič je zmogel zadeti tudi preko Kraljica. Vojislav Kraljic Celo mati me bo pozabila 25-letni jugoslovanski ro- kometni velikan iz Niša v belem dresu Ademarja iz Leona v četrtfinalu ni prika- zal igre, ki so se je v celj- skem taboru po tihem bali. S svojimi 205 cm, 111 kg ter v čop spetimi lasmi je sicer strah vzbujajoča pojava, iz- ven igrišča pa prav prijeten in vselej pripravljen za pogovor. Pove, da s položajem v Ade- marju ni zadovoljen. S trener- jem Cadenasom se ne razu- meta, zato prave priložnosti ne dobi in igra pod svojimi sposobnostmi. Kako močna je celjska eki- pa in kaj lahko v Ligi prva- kov po vašem še stori? Ekipa je brez lukenj. Sodeč po imenih in njihovem igra- nju proti nam, Celjani nimajo niti ene slabe točke. Gledali smo veliko posnetkov iz prejšnjih tekem in če bi igrah z dvema krožnima napadal- cema, bi pivovarje morda lah- ko premagali. Vratar Peric je strašen, obramba pa čvrsta z veliko prekrški - prav takšna je v sodobnem rokometu naj- bolj potrebna. V primerjavi z ekipami, ki so ostale v Ligi prvakov, lahko Celje Pivovar- na Laško povsem hladno vza- me evropski naslov. To tudi pričakujem in veselilo bi me. Okusili ste jugoslovanski, španski in slovenski roko- met. Kaj bi porekli? Dve stvari. So države, ki imajo denar in veliko vlagajo v rokomet, na drugi strani pa je še več takšnih, kjer ši roko- metaši z dobrimi igrami sku- šajo zagotoviti boljši jutri. Ce- lje je seštevek obeh. V Španiji Barcelona ni več superiorna, veliko denarja premorejo tudi drugi klubi. Jugoslavija de- narja nima, zato pa premore ogromen potencial, ki skozi reprezentanco čaka pril nost za odhod v bogate 1 be. Slišati je, da s položajei Ademarju niste zadovol Z Lozanom igrate na ist položaju. S svojim statusom ne 4 rem biti zadovoljen. Izko čaj o me le za igro v obran zelo malo igram v napadu, trenerju imam izredno m kredita. Če me slučajno stavi v napad, moram po ] napaki takoj na klop. Po št letih skupnega dela ima denas več zaupanja v Loža ki ima slabši procent, ka moj in porabi več žog. S\ leta športnega življenja bom izgubljal na klopi i: obrambi. Obrambni igral gara za klub, nihče pa se ne bo spominjal. Meni se 1 triletna pogodba v Leonu tekla, bojim pa se, da me pozabila celo lastna mati. ne igraš v napadu, te vsi po; bijo. Vseeno bom počakal, klub naredi prvo potezo. V katerem klubu bi igr« če bi lahko izbirali? Ha, ha! Že vidim mentali to Slovencev. Prej je nisi poznal. V vašem klubu sem opazil, da se ljudje m( sebojno spoštujejo, ne gle na to, kdo je Hrvat, kdo Srb kdo Slovenec. Moč športa t ko pride do izraza in pr^ zato bi morda želel zaigrati Celju. V poštev bi prišel tU' kateri od španskih klubov moram namreč izkoristiti d lovno dobo, ki mi tam teče^ Kakšne načrte ta čas sni Prosesa Ademar Leon? Velike! Celo večje, kot" klub sposoben. V domačij prvenstvu slabši kot tretji >^ moremo biti, lahko smo še prvaki. Prihodnje leto H mo gotovo spet igrali v pi. V začetku sezone smo i vsem brez potrebe izg^^^ nekaj tekem, toda apetiti klubu so ostali veliki. bom še videl, kaj mi je stof oni pa naj planirajo. ,1 PRIMOŽ ŠW SNOPIČ KULTURA 17 Dobra komedija gre rada v smeh Zavrtel se je gledališki festival s filmsko maskoto 'pneve komedije, ki so se v Sloven- lieni ljudskem gledališču Celje začeli linulo soboto in nadaljevali v nedeljo Lčer, je prva v smeh uvedla celjska fedstava Minister v škripcih, v posta- itvi Dušana Mlakarja, z Mariom Šeli- om v naslovni vlogi in z ekipo razi- fanih glumačev, ki jim je občinstvo avdušeno ploskalo. \i te razigrane in uigmn^^^^Hc^s^u^- e je kot komedijant večera po oceni [liiinstva iz pred predstavo izžrebane vr- :e, izšel Janez Bermež, v sicer manjši in drobni vlogi natakarja, ki pa jo je obliko- jltako, da je zares osvojil srca občinstva. J predstavo v celoti je občinstvo cele rorane, ki za predstave glasuje z ocena- lina lističih od 1 do 5, celjskemu ansamb- 1 izglasovalo oceno 4,7. Zelo visoko. Za prijetno vzdušje v dvorani je s film- ;imi junaki in obvezno maskoto, Charli- jem Chaplinom, tudi letos poskrbela ple- sna skupine Igen Studia za ples, v režiji Anice Kumer, sicer tudi žlahtne komedijantke, letos še v vlogi predsedni- ce žirije. Njena je tudi zamisel in izvedba razstave fotografij in gledaliških oblačil vseh dosedanjih »žlahtnih komedijantov« DnevoY komedije. V takem ambientu in gledališko film- skem vzdušju se je festival nadaljeval tudi v soboto, ko je v Celju gostovala maribor- ska Drama s Črno komedijo. Ta je imela veliko ekspozicij za smeh, a igralcem ni povsem uspelo razgreti celjskega občins- tva, ki ga ni mogoče zlahka zavesti. Črno komedijo je pred leti z velikim uspehom in v veselje občinstva, ki je pokalo od smeha, igralo celjsko gledališče. Mnogi so tokrat, ko so ocenjevali, lahko primerjali obe predstavi. Mariborski so dodelih oceno 3,9. A še vedno več kot dobro. Upravnik gledališča, Borut Alujevič, je v ceremonia- lu, ki sledi po predstavi, razglasil tudi komedijanta večera. Naslov je pričakova- no pripadel mlademu Juretu Ivanušiču, Brindsleyu Millerju v igri, sicer vsesplošne- mu glasbeniku, tudi avtorju skladbe Črna komedija in ne nazadnje: nedolgo tega še stalnemu članu celjskega ansambla. Gledališki show se bo nadaljeval jutri, v petek, ko bo padal Denar z neba, v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane. V soboto bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Tarttufom. Dnevi komedije bodo dobili še dva nova komedijanta večera, po minu- lem počitniškem vikendu, ko je bilo v dvorani videti še kakšen prazen sedež, bo zdaj teh lukenj najbrž manj. Prostora pa je tako ali tako za vse, ki si močno želijo doživeti festivalsko dogajanje! Osmomarčevska nedelja pa bo sploh zabavna. V spremljevalnem programu po- nuja ob 17. uri na velikem odru komedijo Punci, v izvedbi MGL, na Odrupododrom pa ob 20.30 Večer z Adijem Smolarjem. Janez Bermež in Borut Alujevič. Jure Ivanušič Nemir v cel jsicem gledališču ^sko gledališče je Dnevom komedije navkljub, sinoči, v sredo, uspelo izvesti ^^no premiero v tej sezoni. , Odrupododrom so krstno uprizorili Nemir, Matjaža Zupančiča in v režiji Mileta. Ij^^na, ki je v celjskem gledališču v nekaj desetletjih uspešno postavil na veliki j številna dela, na malem odru, ki domuje pod velikim, znan pa je po imenuj il^rpododrom, pa je režiral prvič. »Z igralci, ki so mi že kar prijatelji in s katerimi je ° delo nadvse prijetno, je zame vedno znova vznemirljivo delati,« je dejal Mile !|^n na večer pred premiero. /•^Pančičev nemir prinaša, izhajajoč iz Pavlove zahteve, naj »se damo voditi duhu in ne 1^^^«, ključno vprašanje svobode. Predstavo, ki jo bomo podrobneje ocenili v prihodnji ^''l^i, so zaigrali: Stane Potisk in Milada Kalezič (na fotografiji), Miro Podjed, Barbara l^^vešček, Renato Jenček, Tomaž Gubenšek in Janez Bermež. Dramaturg je bil Krištof ^^^K lektor Arko, scenografka in kostumografka Janja Korun. MP; Foto: DŠ 4 Kosi kiparji za svoje izhodišče vzamejo mesto v Celju pravkar poteka umetniška akcija, ki sta jo kiparja Saba Skaberne (Kamnik) in Drago Rozman (Ljublja- na) imenovala SOLEVID. Med njunimi sprehodi skozi mesto sta si ga fotografsko udomačevala in na znanih historičnih lokacijah povzročila nekaj zmede. Tudi vas, Celjani, vabita da se oglasite v Likovnem salonu, kjer se bodo med seboj pomešani pogledi znova sestavili, kiparja pa vas bosta nagovorila, da si svoje mesto ogledate, kot da ste v njem prvič. Projekt Celje 97 se bo v Likovnem salonu odprl jutri ob 19. uri. Ob otvoritvi bo v Likovnem salonu nastopil tudi po- sebej za to priložnost sestavljeni jazzov- sko obarvani kvartet, v katerem bodo nastopili Milko Lazar (pihala). Jelena Ždrale (violina), Drago Ivanuša (harmo- nika) in Nino de Gleria (kontrabas). ZAPISOVANJA PUmaJbralcev Piše: TADEJ ČATER Težko je razumeti, toda v poplavi časopisov, ki smo jim vsakodnevno priča, ko v lo- kalnem kiosku kupujemo žve- čilne gumije, žetone za avto- bus, razglednice, vžigalice, zavojčke cigaret, kondome... ni enega samega časopisa, ki bi bil namenjen izključno bralcem. Ki bi objavljal pisma bralcev. Kjer bi najbolj zvesti bralci in hkrati sodelavci ime- li svoje kolumne, kjer bi se zares zrcalilo slovensko javno mnenje, kjer bi do obisti pre- poznali tukajšnji življenjski utrip in mentaliteto tukajš- njih domorodcev. Hja, imamo časopise, ki objavljajo zgolj oglase, ki objavljajo zgolj re- klame, imamo deset revij, ki so namenjene mladim mami- cam, nekaj revij za ljubitelje avtomobilizma, za vrt in pro- sti čas, za najstnice in najstni- ke, za računalništvo, celo ne- kaj internih tovarniških glasil je še živih, toda nimamo revi- je oziroma časopisa, ki bi ob- javljal zgolj pisma bralcev. (Od morebitnega podjetnika, ki bi uspel realizirati to idejo, pričakujem vsaj zahvalo. Av- torske tantieme pa naj prepro- sto nakaže kakšni od huma- nitarnih organizacij). Si pred- stavljate, da ste lastnik časo- pisa, ki nima nikakšrnih skr- bi z izplačevanjem avtorskih honorarjev, ki mu avtorskih honorarjev ni treba plačevati, pa vas bo Agencija za zaščito avtorskih pravic dobesedno pustila na miru. Ste takorekoč lastnik časo- pisa, ki vam ga urejajo in sestavijo bralci. Še več, ste ne- ke vrste psihiater. Ja, točno to. Ste psihiater, ki svojim pa- cientom omogoča izpovedova- nje lastnih duš, ki ma ni treba podajati nikakršnih nasve- tov, predpisovati nikakršnih zdravil, ki svojih pacientov ni- ti ne vidi. Hja, in to kakšen psihiater? Psihiater, ki svojim pacientom ničesar ne zaraču- nava. Ki ima svojo ordinacijo vselej odprto, ki probleme in težo bralčevih duš zgolj tehta in razporeja. Pa še univerzitet- ne diplome v stranskem žepu suknjiča ne potrebuje. Hočem skratka povedati, da so časopisi oziroma strani, ki objavljajo pisma bralvcev svojevrstna ordinacija. Samo tistega kavča ni nikjer videti. Da se ravno na tistih straneh zrcali javno mnenje. Da smo preprosto prišli v situacijo, v kateri javnega mnenja več ne krojijo novinarji, pač pa bral- ci. Da so novinarji ali samo komentatorji ali samo poroče- valci. Tisti, ki pa izpovedujejo resnico, so pravzaprav bralci. Kar seveda ni nič nenavad- nega. Če pridete denimo v Francijo, pa ne veste, kakšno je denimo javno mnenje v zvezi s Chiracovimi atomskimi posku- si v južnih morjih, si enostavno kupite kakšnega od tamkajš- njih časopisov in prelistajte strani, na katerih se s svojimi pismi oglašajo bralci. Pri če- mer kajpak nikar ne pozabite, da se tudi tam časopisi delijo na tiste, ki so bolj levi in na tiste, ki so bolj desno orientira- ni. Da tovrstna delitev ni zgolj slovenska posebnost. Oziroma drugače; neskončen ritem živ- ljenja in vsakodnevno pehanje za zaslužkom človeka utrudi. In, ker ni niti časa niti denarja za psihiatra, so se psihiatrične delavnice preselile v časopise. Narobe svet? Morda, toda tak- šnega smo zgradili povsem sa- mi. Časopisi so se temu zgolj prilagodili. Zabe in sladico Grozdje Mladi dajejo pečat in utrip vsakemu mestu, zlasti ko gre za zabavo, za prireditve, na- menjene prav njim in narav- nane prav nanje. Celje ima ob Bar flyu in Kljubu tudi pub, imenovan Teater, ki s svojimi prireditvami in s kakovostno izbranimi in naravnanimi koncerti v veliki meri dopol- njuje, uravnava in naravnava glasbeni okus mladih. Razstave, glasbene priredi- tve, promocije znanih, pa tudi še manj znanih avtorjev s svojimi deli, umeščenih v sklop »četrtkovih večerov«, privabijo v Teater veliko mla- dine. Za nadvse uspel večer gre šteti četrtkov koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe pod taktirko Tomaža Grintala in z odličnima gostja- ma, pevkama Mio Žnidarič in Katarino Habe. Mnogim mla- dim obiskovalcem, ki so mor- da navajeni poslušati in razu- meti drugo zvrst glasbe, bo ostal v dobrem spominu in kot odlična glasbena učna ura. To pa je tudi eden izmed namenov programske she- me, ki jo v pubu Teater za mlade oblikuje njihov mladi vrstnik, Damjan Kobe. Tako naravnani so bili tudi koncerti drugih skupin in zasedb, ki so tam nastopale in nocojšnje, ki bo spet napolnila priljubljeno celjsko shajališče mladih. Iz Velenja prihaja nocoj ob 22. uri na nastop skupina Funk you, ki je brez dvoma ena naj- boljših slovenskih skupin na področju funka. Jutri, v petek ob isti uri, pa se bo na »najbolj nori zabavi«, kot napovedujejo organizatorji, predstavila nova celjska zasedba. Grozdje ime- novana. Nato pa v naslednjih tednih in mesecih še veliko zvenečih imen za zabave že(l)jne mlade Celjane. MATEJA PODJED 18 KULTURA Poletje v Celju, knežjem mestu Kulturno, turistično in družabno naravnane prireditve Komaj se je pust obrisal okrog ust, že so se pri Mestni občini Celje začele priprave na poletne prireditve. Minuli teden se je kar dvakrat, (enkrat v ožjem sestavu, kot delovna skupina), sestal or- ganizacijski odbor za Poletje v Celju, knežjem mestu, kot se bodo še naprej imenovale prireditve v mestu ob Savinji. Letošnje bodo tretje po vrsti, od lani pa so prepoznavne tudi po logotipu, Frideri- kovem stolpu in zahajajočirn soncem za njim, oblikovalca Jožeta Domjana. Seveda pa kljub pozni zimi ta čas še zdaleč ni prezgodaj govoriti o poletnem vzdušju v mestu, če želi organizator pripraviti pester in kakovosten program z glasbeno, gledališko, literarno in mor- da celo operno ponudbo. Z razpisom, ki je objavljen prav v tej številki časopisa, pa želi pobudnik prireditev. Mestna ob- čina Celje, spodbuditi organizatorje in sponzorje, da po vsebinskih, prostor- skih in gmotnih danostih skupaj z ob- činstvom, ki je prireditve v minulih dveh letih že vzelo za svoje, sooblikujejo Po- letje v Celju, knežjem mestu. Odbor za pripravo prireditev je predla- gal, da bi "celjsko poletje" trajalo od 20. junija do 30. avgusta. In da bi bilo čimbolj sproščeno, ga kaže naravnati od kultur- nih, do turističnih in družabnih prireditev. medtem ko bi druge zvrsti (bodisi športne ali koncerte, zlasti za mlade) prirejali, če bodo finančno podprte s sponzorskimi sredstvi. Mestna občina pa bo iz proračun- skih sredstev namenila 3,6 milijona tolar- jev. Lani je bilo v Celju okoli 60 prireditev. Prizorišča, kot so: Stari grad, atrij Majolke, tudi mestni grad in Celjski dom, so se, razen lapidarija, ki bo moral »pasti«, izka- zala za zelo primerna in priljudna. Celje pa znotraj rimskega zidu v svojih nedrjih skriva še nekaj prijaznih in zavetnih kotič- kov, kjer bi lahko prirejali prireditve na prostem. Večkrat omenjen je bil tudi Mu- zejski trg pred Pokrajinskim muzejem, pa dvorišče za mestnim gradom, za intimnej- še večere bi morda veljalo obuditi prostor ob vodnem stolpu, ali pa Prothasijev dvo- rec... Nekoč bo treba tudi dlje od razmiš- ljanj in res postaviti pokrit oder za poletne prireditve, računajoč pač na rizik z vreme- nom, ki vselej ostaja. Celju bi tako s pisano ponudbo kulturnih, turističnih in družabnih prireditev vdahnili dušo in mu dali pečat festivalskega mesta. Ožji odbor za pripravo prireditev bo iz prispelih ponudb po končanem razpisu presejal najboljše in uresničljive ter iz njih oblikoval program poletnih prireditev. MmMBMMMHl^^ MATEJA PODJED Nagrajena duhovitost Včeraj so v Arhitektur- nem muzeju v Ljubljani raz- glasili zlatega, srebrnega in bronastega Aritasovca za le- tošnje leto. Gre za 2. Sloven- ski trienale satire in humor- ja Aritas, Šmarje '98, za li- kovni in literarni del, v izbo- ru najboljši satiričnih in hu- morističnih del pa je sodelo- vala tudi naša hiša Novi ted- nik&Radio Celje. Namen trienala Aritas-sa- tirA je zavrniti mnenje, da Slovenci nimamo smisla za humor, saj satira opozarja, osvešča in duhovno bogati ši- rok in pomemben segment življenja. Poleg tega želijo podcenjevano kreativno zvrst strokovno ovrednotiti in ji da- ti mesto, ki ji gre, ter osvetliti zgodovinski prispevek slo- venske likovne, besedne in druge satire. Satirično-humo- ristične zvrsti je treba stro- kovno definirati, analizirati, postaviti smiselne označitve in pripraviti ustrezno pregled- nost; poskušajo pa še ovred- notiti vlogo satirika, humori- sta in se zavzemati za svobo- do satiričnega ustvarjanja. Letošnjega natečaja, likov- nega in besednega, se je sku- paj udeležilo 112 ustvarjalcev, nekateri tudi s po več deli. Zlati Aritas v likovni satiri prejme Bine Rogelj za risbo Ravnotežje; Satirja, nagrado občine Šmarje pri Jelšah, bo prejel Vladimir Makuc za de- lo List iz zgodovine. Zlati Ari- tas na področju besedne sati- re prejme Milan Fridauer Predi za zbirko aforizmov, Satirja za najbolj angažirano tematiko prejme Renata Biz- jak za dialoško besedilo Sončni mrk in za humoresko Petek, trinajstega; posebno nagrado Novega tednika in Radia Celje pa bo prejel Fran- ci Černelč za humoresko ozi- roma igrokaz Primer P. Program prireditev ob le- tošnjem Aritasu se bo pričel 13. junija, ko bodo v Kultur- nem domu Šmarje pri Jelšah odprli razstavo trienala, pri- pravili satirični recital in po- delih medalje, listine in denar- ne nagrade Aritas '98, isti dan pa bodo na Brecljevem odprli razstavo del slikarja Jožeta Ciuhe in pripravili literarni na- stop književnika Igorja Tor- karja, v Razstavišču Rogaška Slatina pa pripravili razstavo šestih karikaturistov iz ZDA. US Prisluhnite V nedeljo V Kulturnem društvu Ljubečna pripravljajo v dvorani tamkajšnjega za- družnega doma v nedeljo, 8. marca ob 18. uri, prire- ditev, na katero vabijo vse krajanke in krajane. Z letnim koncertom se bodo predstavile pevke do- mačega ženskega pevskega zbora, kot gostje pa bodo nastopili še pevci Moškega pevskega zbora Telekom in Otroškega pevskega zbora podružnične osnovne šole Ljubečna. IS Čitalniški večer z dr. Dolencem Na čitalniškem večeru, ki ga člani turističnega društva prirejajo v soboto. 7. marca, »bode gost spoštovani rojak profesor doktor Anton Do- lenc, kateri je prijazno v raz- govor z vami privolil. Naša srca pa bodejo z milimi vi- žami in narodnimi pesmimi citrar Marjan Marinšek in pevki radostih«, kakor so zapisali člani TD v svojem vabilu. Čitalniški večer, s ka- terim želijo popestriti utrip kraja in obuditi preteklost, bo v »narodni in jako znani gostilni Čujež«. US Zgorn jesavin jski spomeniki V Galeriji Mozirje so pre- tekli petek predstavili knjigo Naravni in kulturni spome- niki Zgornje Savinjske doli- ne, ki so jo izdelali v Upravni enoti Mozirje. Predstavitve se je, poleg predstavnikov upravne enote in Policijske postaje Mozirje, udeležil tu- di minister za notranje zade- ve Mirko Bandelj. V knjigi, ki so jo izdali s pomočjo Zavoda za kulturo Mozirje, so pripraviH pregled stanja naravnih ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na področju Zgornje Savinjske doline. Knjiga na 179 straneh je opremljena z zemljevidi, fo- tografijami in mnenjem uprav- ne enote, v katerem so tudi nasveti, kako ohraniti spome- nik. Po mnenju avtorjev, Stan- ke Rosenstein Žnidar in Pol- deta Supina, bo knjiga kori- sten pripomoček občinam in Zavodu za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Pri izde- lavi knjige je sodeloval tudi mozirski publicist Aleksander Videčnik, nekaj fotografij pa je prispeval Matevž Lenarčič. »Redkokdaj se zgodi, da je knjiga plod dela upravne eno- te; v njej pa so vtkani znanje, strokovnost in želja po ohra- nitvi spomeniI?ov,« je pouda- ril načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. Minister Bandelj je v nagovoru pohvalil delo mozirske UE in se strinjal, da ni običaj, da bi se državna uprava ukvarjala s takšnim delom. Za konec je še zaželel, da bi k podobnim projektom pristopili tudi drugod po Slo- veniji. US, Foto: CIRIL SEM Knjigo o zgornjesauinjskih spomenikih so na pot pospremili številni obiskovalci. V kultur- nem delu sta se predstavili učenki glasbene šole Nazarje Kristina in Benjamina Šuster. PRIREDITVE GLEDALIŠČE 1 V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 20.30 predstava Nemir za Abonma 1 na Odrupodo- drom, jutri ob 10. uri pa za- ključena predstava Hiša iz kart, ob 19.30 pa bo v okviru dnevov komedije gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane s predstavo Denar z neba. V soboto ob 19.30 se bo pred- stavilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Tar- tuffe, v nedeljo ob 17. uri pa isto gledališče še s predstavo Punci, ob 20.30 pa bo na Odrupododrom večer z Adi- jem Smolarjem. V torek ob 11. in 15.30 bosta zaključeni predstavi Pigmalion, v sredo ob IL uri pa za Abonma Sred- nje frizerske, tekstilne in strojne šole I Celje predstava Svatba in ob 20.30 za Abon- ma 2 na Odrupododrom predstava Nemir. V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 17. uri za Pikin abonma in za izven gostovalo Lutkovno gledališče iz Mari- bora s predstavo Svetlane Makarovič Pekarna miš maš. V Kulturnem domu na Ljubnem bo v soboto ob 19. uri uprizorjena gledališka igra Predvojne tegobe Jožefa Švej- ka. V Delavskem domu Nazar- je bo v nedeljo ob 15. uri gostovala skupina KD iz Šmi- hela s komedijo Pridi gola na večerjo. V Kulturnem domu v Re- čici ob Savinji bo v nedeljo ob 15. uri gostovalo KD z Ljubnega s komedijo Miciki je treba moža. ■ KONCERTI i V Kulturni dvorani na Po- nikvi bo v soboto ob 19. uri samostojni koncert Pihalnega orkestra Šentjur. V Domu upokojencev v Celju bo v ponedeljek ob 16. uri koncert pevskega zbora Društva upokojencev Celje, pod vodstvom Jožice Soko, in Društva upokojencev -Trbov- lje, pod vodstvom Nande Gu- ček. V Kulturnem centru Laš- ko bo v torek ob 17. uri nastop učenke 6. razreda glasbene šole Laško - flavtistke Tatjane Brinovec, ob spremljavi kla- virja, ki je na regionalnem tekmovanju mladih glasbeni- kov Slovenije prejela zlato priznanje. V kavarni hotela Dobrna bo jutri ob 20. uri koncert Celjskega pevskega društva, pod vodstvom Edvarda Gor- šiča. V Atomskih toplicah v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri koncert Obrtnega moškega pevskega zbora dr. Janeza Bleivveisa iz Kranja, pod vods- tvom Milana Bajželja. V Zadružnem domu na Ljubečni bo v nedeljo ob 17. uri redni letni koncert ob Dnevu žena - Ženskega pev- skega zbora KUD Ljubečna, pod vodstvom Vide Bukovac, Moškega pevskega zbora Te- lekoma, pod vodstvom Pavla Bukovca in Otroškega zbora podružnične osnovne šole Ljubečna, pod vodstvom Ani- ce Mernik. RAZSTAVE Pokrajinski muzej c odpira v torek ob 18. u, pritličju Stare grofije d razstavo z naslovom Po deh zgodovine lovstva, " niškega muzeja Slovenije, V Muzeju novejše zgQ vine je stalna razstava f grafskega ateljeja Josipa I kana, v Hermanovem brl pa otroška razstava Hitr višje, močneje. V razstavišču Stara gr ja Pokrajinskega muzeja; do konca marca še na oj razstava Udomačena sve ba, ponovno pa sta na oj tudi stalna etnološka raz va in stalna razstava o A Karlin. V Galeriji Keleia je na led razstava X. Celjskih m narodnih slikarskih tednoi V Galeriji sodobne uni nosti - Hodnik razstavlja! karska dela Irena Potočnilj V Galeriji v Velenju jel ogled arhitekturna razstj Zmerni optiinizem. V mestni galeriji Riem( Slovenskih Konjicah i stavlja do 18. marca liko dela Mojca Cerjak. V avli študijske knjiži v Celju je do 9. aprila na Oj razstava »Prešernovanje Celjskem«. V Muzeju novejše zgo vine je do 14. marca na o{ razstava Zdenke Sertič, El grafskega muzeja v Zagrel V razstavišču Kulturni centra Laško si lahko V delavnik med 8. in 12. uro v času prireditev oglet razstavo skulptur velenji ga kiparja Bernarda Sešla. V avli Splošne bolnišB v Celju do 20. marca razs Ijajo dijaki Srednje zdravs ne šole Celje in sicer Ve matematiko. jH OSTALO ■ V Levstikovi sobi Osr nje knjižnice v Celju bo ( vi ob 18. uri pesniški več( Nežo Maurer in Vido 1 krin-Pauer. Kratek rec njunih pesmi bo izvedlo K Alme Karlin, s pesnicama se bo pogovarjal Marijan šavec. V Domu kulture v Vele bo drevi ob 19. uri predv nje diapozitivov s komen jem in tematsko glasbo Fj cija Horvata o Himalaji. V Pokrajinskem muz bo v ponedeljek ob 17 ogled razstave Udomač svetloba, v okviru Univei za III. življenjsko obdobje. %. SNOPIČ KULTURA 19 Kn|iga je abeceda znanja V Celjskem domu do sobote 2. knjižni teden »Človek tretjega tisočletja - boš še človek?« Knjižni teden v Celju, letos ga v Fit-medii ob podpori onzorjev pripravljajo že drugič, naj bi postal eden po- membnejših kulturno-izobraževalnih in gospodarskih do- pjkov v tem delu Slovenije. V dvorani Celjskega doma se s ^ojo specializirano knjižno ponudbo, vezano na osrednjo jpiatiko tedna »Človek tretjega tisočletja - boš še človek?« i^edstavlja 15 založb, teden pa spremlja bogat program jniinivili predstavitev in razprav, ki bo te dni v mesto ob jvinji pripeljal priznane slovenske znanstvenike. je knjiga lahko univer- jlna abeceda znanja in člo- elcovih vrednot, potem sta itiko tudi informatika in ra- ^inalništvo abeceda za profil [oveka nove civilizacije. Lah- 5. Kajti vse niti ima v rokah P vedno človek,« je povzel odilno in hkrati svarilno mi- sel letošnjega knjižnega ted- na direktor Fit-medie Jože Volfand. Na te besede se je navezal tudi državni podse- kretar v ministrstvu za zna- nost in tehnologijo dr. Miloš Komac, ki je menil, da bo prav znanost v prihodnjem stoletju eden ključnih dejav- nikov. »Če so znanstvena od- kritja, vezana na razvoj oro- žarske industrije, v preteklo- sti vzbujala predvsem boja- zen in strah, prihaja zdaj čas odkritij s področja biologije, genetike in zdravja človeštva. Se pred kratkim je bilo sko- rajda nemogoče razmišljati o tako neslutenem razvoju in- formatike in računalništva, zdaj pa je ves svet ena sama globalna vas,« je nadaljeval in dodal, da bo najpomembnejši konflikt prihodnosti v raz- merjih med lokalnim in glo- balnim. »Bomo znali ohraniti identiteto? Bomo družba, ki temelji na znanju,« se je spra- ševal in pred odprtjem knjiž- nega tedna dejal, da je knjiga tisto, kar širi znanje med ljud- mi, ki ga kreirajo in ljudmi, ki ga potrebujejo. Generalna pokrovitelja le- tošnjega knjižnega tedna sta ministrstvo za znanost in tehnologijo ter celjska po- družnica Nove Ljubljanske banke, ki je podprla tudi lan- ski teden knjige v Celju. Iz- vedbo knjižnega tedna in vseh spremljajočih priredi- tev pa so podprli še v mini- strstvu za šolstvo in šport, IBM Slovenija, Premogovni- ku Velenje ter Gorenju. V bogatem programu sprem- ljajočih prireditev bo po sinoč- njem predavanju in pogovoru na temo Znanstveni in etični izziv: kloniranje človeka, danes predstavitev »Windows NT in sosobne rešitve za uspešno po- slovanje podjetij, varnost po- datkov in komunikacije« pod- jetja Eurocom iz Petrovč ter strokovni posvet o izobraževa- nju za tehniške poklice, v petek pa Gorenje Point pripravlja predstavitev Informatika da- našnjega časa, v sodelovanju z ministrstvom za znanost in teh- nologijo ter IBM Slovenija pa bo še razprava o razvoju informati- ke v tretjem tisočletju. Celje samo naprej! i nujno, da bi Celje z regijo tudi po prelomu tisočletja capljalo za državnim razvojem v Uradu RS za makroeko- Dinske analize in razvoj gotavljajo, da ekonomska lOČ prebivalstva v celjski |igiji za desetino zaostaja za [žavnim povprečjem. Od te oči so, v veliki meri, odvi- li kultura, zdravstvo, šport • nenazadnje kakovost živ- ;ifiija nasploh. So kakšne liožnosti za preobrat, ali je jiorda Celje že zamudilo (foj razvojni vlak? Zahtevna prašanja, na katera so mo- lči različni odgovori - rde- .init tistih, slišanih v pone- eljek zvečer ob okrogli mi- |io razvoju Celja in regije v etjem tisočletju, pa je bila, ase je treba opreti na last- 0 znanje, sposobnosti in loči, saj mestu in okolici ne » prav ničesar podarjene- »Celje, nič bolje pa ni v igiji, je trenutno vse prej kot zavidljivem položaju. Pod- ■ija nimajo razvojnih pro- famov, razlogi so subjektiv- v veliki meri pa tudi ob- •klivni, saj nam je čas tran- 'cije prinesel okoli 80 steča- in zlom industrije, razen 'fh izjem s preko tisoč za- ["slenimi, so razpadli vsi ve- l^i gospodarski sistemi. V 'oveniji je približno 14% 'opnja brezposelnosti, na ■oljskem le v Šmarju prese- glo to povprečje za dve de- ^tinki, v Celju pa je kar '^.1%. Tudi plače v regiji zao- '^jajo za državnim povpreč- za dobro desetino,« je Jobleme nizal direktor celj- ^5 območne gospodarske "ornice Franc Knafelc. Pri- '"dnost bi zato morali gradi- '■^a svojih razvojnih možno- l'''^. te pa med drugim vidi v '^°grafski legi (glede na pro- "^^ne poti in napovedane 3 '^'ocestne priključke) ter po- .^fcialu srednjih šol. ki bi mo- J'^ biti izhodišče za center in visokih strokovnih »Kakovost, varstvo oko- informatika in globalizaci- l^so štirje generatorji razvo- ' '^a katere moramo staviti.« O prihodnosti je razmišljal predsednik celjskega društva ekonomistov dr. Brane Se- molič, ki je povedal, da se ob prelomu tisočletja v razvitem svetu napoveduje do 3,7% rast bruto družbenega proi- zvoda in približno 2,6% infla- cija. Delež ustvarjenega bo največji, približno dvotretjin- ski, v storitvenih dejavnostih, največ desetina v kmetijstvu ter v industriji med 20 in 30 odstotki. »Zato Celje potrebu- je razvojno strategijo, v njej moramo opredeliti kam in kako, naše strateške poten- ciale ter opredeliti področja in poiskati kadre, potem pa nam preostane le uresničeva- nje le-teh, vključno z lobira- njem,« je bil odločen. Odvisno je od nas samili Svojo razpravo je - zgolj kot razmišljanja in ne kot teze za polemiko - med uvodničarji prispeval tudi Tone Zimšek, ki je govoril o možnostih Ce- lja v Sloveniji in globalnih ok- virih. Če zadnje, ki po Zimš- kovem mnenju vsaj naslednja desetletja niso nič kaj obeta- joče, pustimo ob strani, raz- vojne možnosti Celja znotraj Slovenije zavisijo od lastnih sposobnosti. »Jih je pa veliko, čeprav za Slovenijo vsaj še 10 do 15 let ne bomo mogli trditi, da je pravna država. Celju se na osi med Ljubljano in Mariborom nič dobrega ne obeta, priča- kovati je enormno rast, vsaj podvojitev Ljubljane, in z iz- gradnjo avtoceste lahko Celje postane spalno naselje Ljub- ljane. Samo cene nepremič- nin, ki so v Celju približno trikrat nižje kot v prestolnici, že vabijo nekatere Ljubljan- čane. Ob tem p^ bi lahko Ce- lje, ki velja za mirno mesto v izjemno lepem okolju, izkori- stilo svoj položaj tudi za grad- njo varovanih stanovanj za starejše, za vzpostavitev cen- tra za mentalno zdravje, za razvoj univerze, saj je v svetu znano, da so zaradi varnosti. manj nasilja in boljših pogo- jev študijska središča v manj- ših mestih,« je nizal možnosti in dodal, da bi tudi številne počitniške hišice v okolici lah- ko izkoristili za organizirano letovanje tujcev, ki si želijo kontinentalnih počitnic. Zav- zel se je za profesionalizacijo dela na vseh področjih, poli- tičnim strankam na občinski ravni pa predlagal, naj razpi- šejo tekmovanje v izobraže- vanju svojega podmladka. V razmislek je ponudil tudi te- zo, da naj bi pod Celjem ležal bazen geotermalne vode, ki bi ga z odkritjem lahko izko- ristili za pokritje vseh ener- getskih potreb. »Celje je v svoji zgodovini vselej napredovalo takrat, ko so se odprle poti med severo- zahodom in jugovzhodom, zdaj, z vzpostavljanjem ame- riškega prorektorata v BIH, se to spet napoveduje,« je med drugim dejal in se zavzel za vso podporo trgovini, zlasti Kovinotehni, ki vlaga izjemne napore za vzpostavljanje sti- kov z Balkanom. Nujna razvojna strategija v razpravi o razvoju Celja in regije v tretjem tisočletju so sodelovali predstavniki števil- nih podjetij, ustanov in dejav- nosti s Celjskega - med dru- gim so kot primer uspešnega kluba, ki ima postavljeno ja- sno razvojno strategijo že ne- kaj let, izpostavili Rokometni klub Celje Pivovarna Laško. Razpravo v do zadnjega ko- tička polni kavarni Celjskega doma pa so strnili v sklep, da Mestna občina Celje zaneslji- vo potrebuje razvojno strate- gijo za naslednjih 5 do 10 let. Na občinsko vodstvo bodo, po besedah voditelja Jožeta Volfanda, naslovili pobudo za oblikpvanje skupine strokov- njakov, ki naj pripravijo izho- dišča te strategije. Povzetke razprave pa bodo posredovali tudi celjski območni gospo- darski zbornici, ki naj jih upo- rabi pri svojem delu. Slovenija čez 20 let Tone Peršak, ki smo ga poznali zgolj kot avtorja romanov, povesti, novel, gledališke, televizijske in radij- ske igre ter publicistike o gledališču, je lani izdal knjigo Slovenija čez 20 let. Delo sodi v politično publicistiko, zanimivo pa je zlasti zato, ker Peršak ne piše o preteklosti in ne obračunava s svojimi političnimi nasprotniki, tako kot so to počeli drugi avtorji iz vrst politikov v svojih delih, ki se jih je zadnja tri, štiri leta nabralo kar nekaj. Razmišlja o prihodnosti Sloveni- je in slovenskega naroda, loteva se vprašanj o možnih scenarijih razvoja Slovenije in o možnostih, da Slovenija obstane in se uveljavi kot suverena država. Peršak je knjigo zasnoval po posameznih področjih in dejavnostih, po njegovem mnenju ključnega pomena za ohranitev naroda in države, v spisih pa obdelal politiko - notranjo in zunanjo, gospodarstvo in kulturo v najširšem pomenu besede. Antika s Centrom Oxf ord Celjska knjigarna in antikvariat Antika si razstavni pro- stor na 2. knjižnem tednu deli s Centrom Oxford iz Ljublja- ne. Osrednjo pozornost namenjajo predstavitvi učbenikov za učenje tujih jezikov, računalniškemu gradivu (založba Atlan- tis) ter duhovni literaturi. Danes, v četrtek ob 13. uri, predstav- ljajo učbeniški komplet Open doors, primeren za poučevanje angleškega jezika v osnovnih šolah, ki ga je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje že potrdil in uvrstil v katalog učbeni- kov za osnovnošolce v šolskem letu 1998/99. Danes predstav- ljajo tudi nov slovar Oxford advanced learner's dictionary na CD romu. Kako po to deluje? Ob »zakaju« je menda že naslednje najpogostejše vpraša- nje naših otrok: »Kako pa to deluje?« V DZS so zato izdali 2 CD roma; Kako pa to deluje in Moje prvo raziskovanje sveta, ki so ju v Celju predstavili v torek. Predstavitev so z zanimanjem spremljali učenci I. in IV. osnovne šole ter Osnovne šole Frana Roša, CD roma, ki sta namenjena otrokom, starejših od pet oziroma osem let. sta primerna tudi za šolarje razredne stopnje, v pomoč pa bosta zlasti učiteljem in mentorjem računalniškega pouka. Globalni svet v zimskem vrtu v podjetju Eurocom iz Petrovč so za knjižni teden v Celju v torek in sredo pripravili celodnevni demonstraciji spoznavanja globalnega sveta. Predstavitev Interneta ter sodob- nih računalniških rešitev je v zimski vrt Celjskega doma privabila vrsto radovednih obiskovalcev. IVANA STAMEJČIČ, Foto: GREGOR KATIC NA KRATKO Vaičelc za Stari grad v veliki dvorani Narodnega doma priprav- ljata Turistično društvo Celje in Zdravniško društvo Celje v soboto, 7. marca ob 20.30 uri, tradicionalni 27. Valčkov večer. Za zabavo bosta skrbela Big band Glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaveršnika in ansambel Kristali iz Rogaške Slatine, izku- piček večera pa bodo organizatorji namenili za oživljanje Starega gradu. IS Pesnici v Levstilcovi sobi Nocoj, v četrtek ob 18. uri, pripravljajo v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pe- sniški večer. Gostji Marijana Pušavca bosta Neža Maurer in Vida Mokrin-Pauer, značilni pesnici svoje gene- racije. Krajši recital njunih pesmi pa za to prilož- nost pripravljajo v KUD Alma Karlin. IS Lorencalcova razstavlja v Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v torek zvečer odprli razstavo del Darinke Pavletič-Lorenčak. Razstava bo na ogled do začetka aprila. IS Volavšelc v Razvojnem centru v soboto, 7. marca ob 11. uri, bo v razstavnih prostorih Razvojnega centra v Celju otvoritev razstave likovnih del slikarja Vojka Volavška. Predstavitev bo spremljala poezija Ivane Zav- šek in koncert črnskih duhovnih pesmi. NMS 20 INFORMACIJE - PISMA BRALCEV ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD pooblaščena investicijska družba d.d., Celje, Krekov trg 6 Direktor družbe ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD, pooblaščena investicijska družba d.d. Celje, Krekov trg 6, na podlagi statuta družbe in Zakona o gospodarskih družbah sklicuje 5. sejo skupščine ŠTAJERSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. Skupščina bpdpe, 9.4.1998jDb 13.uri v sejnisobi Celjskemestne hranilnice v Celju, Krekov trg 6. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine ter izvolitev predsednika, dve pre- števalki glasov in notarke. PREDLOGI SKLEPOV: 1. Za predsednika skupščine se imenuje g. Franci Strajnar. 2. Za preštevalki glasov se imenujeta ga. Mihaela Stopar in ga. Lenka Dominko. 3. Za pristojno notarko se imenuje ga. Nada Kumar. 2. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju za leto 1997, skupaj z revidiranim zaključnim računom in mnenjem nadzornega sveta. PREDLOG SKLEPA: Skupščina sprejme poročilo o poslovanju za leto 1997, skupaj z revidiranim zaključnim računom in pozitivnim mnenjem nadzornega sveta. 3. Obravnava in sprejem sklepov o pripojitvi. PREDLOGI SKLEPOV: 1. Štajerski investicijski sklad, pooblaščena investicij- ska družba d.d. se pripoji k Prvemu investicijskemu skladu, pooblaščeni investicijski družbi d.d., po zaključ- ni bilanci na dan 31.12. 1997. 2. Skupščina soglaša s poročilom uprav o pripojitvi, ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. 3. Potrdi se pogodba o pripojitvi delniških družb, s katero se k Prvemu investicijskemu skladu, pooblašče- ni investicijski družbi d.d. pripojijo Štajerski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d., Gorenjski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d.. Dolenjski investicijski sklad, pooblaščena investi- cijska družba d.d. in Adriatic investicijski sklad, pooblaš- čena investicijska družba d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. 4. Z dnem vpisa pripojitve po prevzemni družbi v sodni register Štajerski investicijski sklad, pooblaščena inve- sticijska družba d.d. preneha obstajati. 5. Za zastopnika za prejem delnic skupščina imenuje Romana Ambroža, stanujočega Rodičeva 23 v Ljubljani. Vprašanja in pobude delničarjev. Glasovanje Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice- vpisnice, ki se glasi na Štajerski investicijski sklad d.d. Celje. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini skladno s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastnin- ske nakaznice-vpisnice delničarja družbe in pooblastila za zastopanje, če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst odstot- kov zastopanega osnovnega kapitala. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 13.30 uri na istem mestu. Na tem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopa- nega osnovnega kapitala. Glasovnice lahko prevzamete na sedežu družbe najmanj eno uro pred začetkom seje. Gradivo za zasedanje skupščine je vsem delničarjem na vpogled od 13, marca 1998 naprej vsak delavnik med lO.in 12. uro na sedežu družbe v Celju, Krekov trg 6. V Ljubljani, dne 2.3. 1998 ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD d.d. Milan Ževart, direktor V primeru, da bodo sklepi o pripojitvi sprejeti, se delničarji Štajerskega investicijskega sklada, pooblaščene investi- cijske družbe d.d.. Gorenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d.. Dolenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. in Adriatic investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. štejejo za delničarje Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d., kot vmesne faze predlaganih statusnih sprememb. Skladno z namenom, določenim v točki 2.1. pogodbe o pripojitvi in na podlagi določb statuta družbe zato direktor Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. Ljubljana, Trdinova 4, hkrati sklicuje 6. skupščino PRVEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. Skupščina bo dne 10.4.igg8 ob 11. uri v Ljubljani na Trdinovi 4, v sejni sobi Banke Celje, d.d. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine ter izvolitev predsednika, dve pre- števalki glasov in notarke. PREDLOGI SKLEPOV: 1. Za predsednika skupščine se imenuje g. Franci Strajnar. 2. Za preštevalki glasov se imenujeta ga. Mihaela Stopar in ga. Lenka Dominko. 3. Za pristojno notarko se imenuje ga. Nada Kumar. 2. Obravnava in sprejem sklepov ob razdružitvi PRVEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicij- ske družbe d.d. PREDLOGI SKLEPOV: 1. Premoženje Prvega investicijskega sklada, 3. pooblaščene investicijske družbe d.d. se skladno s pogodbo o pripojitvi, sklenjeno med Štajerskim investi- cijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d.. Gorenjskim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Dolenjskim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. Adria- tic investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. in Prvim investicijskim skladom, pooblašče- no investicijsko družbo d.d. pred prevzemom, in razdeli- tveno bilanco, ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa, razdruži ter prenese na dve z razdelitvijo nastali delniški družbi NFD 1 INVESTICIJSKI SKLAD pooblaš- čeno investicijsko družbo d.d. Ljubljana, Trdinova 4 in NFD 2 INVESTICIJSKI SKL7\D, pooblaščeno investicij- sko družbo d.d. Ljubljana, Trdinova 4. 2.a) Skupščina ugotavlja, da so vsi delničarji Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. po prevzemu Štajerskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske daižbe d.d.. Gorenjskega inve- sticijskega sklada, pooblaščene investicijske dmžbe d.d. Dolenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investi- cijske družbe d.d. in Adriatic investicijskega sklada, poob- laščene investicijske družbe d.d., kot to izhaja iz pogodbe o pripojitvi, na podlagi sklepa o razdmžitvi tudi delničarji obeh novonastalih pooblaščenih investicijskih dnjžb. b) Skupščina sprejme STATUT NFD 1 INVESTICIJ- SKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. Skupščina sprejme STATUT NFD 2 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. 3.a) v nadzorni svet NFD 1 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. se imenujejo: -g. Maksimilijan Jakopin, -g. prof. dr. Bogomir Kovač, -g. prof.dr. Dane Melavc, -g. dr. Janez Potočnik, -g. Anton Slapernik. b) v nadzorni svet NFD 2 INVESTICIJSKEGA SKU\DA, pooblaščene investicijske družbe d.d. se imenujejo: -g. Marino Antolovič, -g. Vladimir Petrovič, -g. prof. dr. Krešimir Puharič, -g. prof. dr. Marjan Svetličič. 4. Za poslovno leto 1998 se za revizorja obeh novona- stalih družb NFD 1 INVESTICIJSKEGA SKLADA, poob- laščene investicijske družbe d.d. in NFD 2 INVESTICIJ- SKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. imenuje družbo COOPERS&LVBRAND d.d. 5. Za zastopnika za prejem delnic skupščina imenuje Romana Ambroža, stanujočega Rodičeva 23 v Ljubljani. Vprašanja in pobude delničarjev Glasovanje Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice- vpisnice, ki se glasi na Prvi investicijski sklad d.d.. Štajerski investicijski sklad d.d., Gorenjski investicijski sklad d.d., D.olenjski investicijski sklad d.d. ali na Adriatic investicijski sklad d.d. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastop- niku, če svojo udeležbo na skupščini skladno s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastnin- ske nakaznice-vpisnice delničarja katere koli od v prejš- njem odstavku navedenih družb in pooblastila za zasto- panje na skupščini Prvega investicijskega sklada d.d., če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasoval no pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst od- stotkov zastopanega osnovnega kapitala. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 11.30 uri na istem mestu. Na tem zasedanju skupščina veliavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Glasovnice lahko prevzamete na sedežu družbe naimanj eno uro pred začetkom seje. Gradivo za zasedanje skupščine je vsem delničarjem na vpogled na sedežih zgoraj navedenih družb, in si- cer Prvega investicijskega sklada d.d., Gorenjskega investicijskega sklada d.d. in Adriatic investicijskega sklada d.d. na Trdinovi 4 v Ljubljani, Štajerskega investicijskega sklada d.d. v Celju, Krekov trg 6 in Dolenjskega investicijskega sklada d.d. na Novem trgu liv Novem mestu, od 13. marca iggs naprej vsak delavnik med lO.in 12.uro. v Ljubljani, dne 2. 3.1998 PRVI INVESTICIJSKI SKLAD d.d. Roman Ambrož, direktor ODMEVI j Flosarski bal z nadškofom III« To, kar se je zgodilo, kar si je dovolila skupina popevkarjev (ali samoiniciativno ali po nare- ku iz zaledja?), ko so oskrunili podobo Brezjanske Marije Po- magaj, ni samo neizmerna žali- tev stotisoče vernih in tudi dru- gih.poštenih Slovencev, ampak je to zločin v pravem pomenu besede. Neizmerna žalitev za vsako ženo in mater bi bila, če bi napravili fotomontažo kate- rekoli matere, ki v naročju na- mesto otroka pestuje podga- no. Ker pa so to napravili Mate- ri Božjega Sina in našega Odre- šenika, je žalitev milijonkrat hujša, saj so s satansko zlob- nim sramotenjem prizadeli vse matere, vse verujoče, pa tudi vse druge poštene ljudi. V vladavini nebrzdanega li- beralizma in ob teoriji relati- vizma je čisto možno, da se bodo storilci satanskega po- četja in »podviga« izmuznili vsakršni odgovornosti, ob- sodbi in kazni, še posebej, če jih iz zaledja ščitijo »botri«. Toda človek, ki je prejel dar razuma in svobodne volje, bo za svoja zla dejanja dajal od- govor - ne glede na to, če se prišteva nevernim. Zločin, ki je bil storjen proti Brezjanski Mariji Pomagaj, in je neizmerno užalostil milijo- ne Marijinih častilcev po vsem svetu, ki so strašno vest izvedeli po Internetu, ne mo- re ostati in ne bo ostal brez kazni za Slovenijo! Sedaj bo- mo po vsem svetu znani po najpredrznejših žalitvah in hudodelstvih! S prostaško barbarskimi »podvigi«, zaradi katerih se nas bo prezirljivo„a upravičeno sramovala vsa Evropa, pa le morda pridemo na prve strani svetovnega ti- ska! Ali pa je skupina storil- cev hotela prav to? Čeprav takega zločina ne odtehta nobena protiutež, bi le bilo prav, da se udeležimo vseslovenske romarske po- božnosti na Brezjah. IVAN GLUŠIČ, Mozirje Zaprta V bolnišnici Družina Borko živi v Polžah pri Novi Cerkvi na domačiji, ki jo je resnično močno najedel zob časa. Ob pogledu na žal globoko propadajoče stavbe se mimoidočim porajajo raz- lični občutki: etnologom in umetnostnim zgodovinarjem trpek občutek nemoči ob pro- padanju bisera kulturne dediš- čine, naključnim mimoidočim radovednost in zgražanje obe- nem, sorodnikom in sosedom občutek zaskrbljenosti nad bodočo usodo Pepija in Neži- ke, domačije, propadajočih gozdov, zaraščenih polj in travnikov. S problematiko so se v pre- teklosti poskušali spopasti že mnogi: Krajevni organizaciji Rdečega križa in Karitas, Svet za socialno in zdravstveno varstvo pri KS, Center za sO' cialno delo, Patronažna služ- ba pod okriljem Zdravstvene- ga doma Vojnik, pristojni inš- pektorati. Zavod za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne, občina Vojnik z županom na čelu in nenazadnje tudi mnogi sosedi, ki so na različ- ne načine želeli pomagati. Verjetno ga ni med nami, ki bi smel in mogel pravično raz- soditi, kdo je kriv za bedo, v kateri sta zadnje leto živela človeka v sicer najbolj ustvar- jalnih letih življenja. Dejstva so jasna: Pepi in Nežika sta po- trebna pomoči! Prave, iskre- ne, strokovne. Brez matemati- ke, predvsem z veliko mero posluha za človeško stisko. V dneh, ko so odgovori do- končno presodili, da je po- trebno preprečiti žalostni propad dveh človeških živ- ljenj, so se v mnoge naselili dvomi o pravilnosti ukrepa- nja. Ta dvom so najbolj gla- sno izražali prav tisti, ki se v preteklosti niti poskušali niso približati s kakršnokoli obli- ko naklonjenosti. To so storili na način, ki žali dostojanstvo dveh ljudi, ki sama iz stiske nista našla izhoda, še bolj pa žali vse tiste, ki so pripravljeni na najbolj sprejemljiv način poskrbeti za ljudi, imetje, de- diščino. Težko je verjeti, da bodo bombastični naslovi na prvih straneh časopisov kaj pripomogli k resnični razreši- tvi problemov. Izposojeni akt tuje ženske v prisilnem jopiču kot osrednje »atrakcije« na- slovnice Novega tednika za- gotovo ne! Človeka zgrabi, da nikoli več ne bi v roke prijel v roke časopisa, ki se stvari lo- teva na tak način! Dejstvo, da se s konkretno, jasno in popolno informacijo vseh, ki. so se v zadnjem me- secu odgovorno spoprijeli z zadevo »Borko«, javnost še ni seznanila, daje slutiti, da je v tem trenutku za to še prezgo- daj. Verjetno so s tem, ko so Pepija in Nežiko začasno pre- mestili v varstvo in pod stro- kovno oskrbo ugledne zdravstvene institucije, nare- dili prav pomemben korak. Odločitev zagotovo ni bila lahka, verjetno pa temeljito pretehtana. To vendarle po- meni resen poskus, da se bo- sta nekega dne vrnila na svoj dom in prinesla v Polže tisti nostalgični mir, ki nam ga v teh časih vsem skupaj pri- manjkuje. Mnogi, ki si resnično iskre- no želimo, da bi ju v prihod- nosti spet srečevali na polju ali na travniških poteh, z zau- panjem pričakujemo tudi v bodoče trezne in odgovorne odločitve vseh tistih, ki so za to poklicani. Vsi, ki jih zdaj usoda Borkovih skrbi in to izražajo na takšne in drugač- ne načine, pa bodo resnično pripravljenost morda poka- zali tudi takrat, ko bo potreb- no poprijeti za grablje in mo- tiko in tudi spečim poljem vrniti življenje. Več podpisov krajanov V.d.ravnalell za OŠ Ljubečni če pomislimo na to, šola prostor, v katerem srečujejo različni ljudje in, slimo pri tem resnično na uporabnike, potem ni ču(j da prihaja tudi do konflikt situacij. Vsaka konfliktna situai je po določeni metodolo rešljiva, če imajo uporabi demokratično možnost r tve nastale situacije. Pri ii novanju v.d. ravnatelja Ljubečna v ustanavljanju temu ni bilo tako. Gospod župan MO Celje za Novi tednik 26.2.1998 ij vil: »Po temeljitih pogovo na Ljubečni sem se odločil, predlagam Groseka, pro sorja športne vzgoje s si kovnim nazivom svetoval čeprav sam oba kandid pozitivno ocenjujem.« Spoštovani gospod žup Sprašujemo, s kom ste se Ljubečni pogovarjali? Koli nam je znano, samo s svet krajevne skupnosti, v ki rem ni predstavnikov uč Ijev, staršev in učencev, ki mo ob imenovanju člove ki ga ne podpiramo, saj ga poznamo, najbolj prizad Da se z mnenjem sveta Ljubečna ne strinjamo, s vas pravočasno obves Takšnega mnenja smo še daj. Gospa Milena Kocmai vsa ta leta z zagnanostjo entuziazmom vodila šolo. la je prvi pobudnik za nas nek nove šole. Veliko svoje prostega časa je namen prav temu, da bo nova k zgrajena res po vseh norma vih eko šole, saj so jo pomai kljivosti na stari šoli nežna sko motile. Ima tudi 30 delovnih izkušenj... Sprašu mo se, zakaj naenkrat ni i volj dobra za novo šolo? Upamo, da za vas politih odločitev ni pomembnejša 1< pa pedagoška stroka, ki jo i sedanja vodja šole suverei obvlada, vodi in usmerja v (i brobit naših otrok. Verjetno! kdaj že slišali, da v kolektiv vladajo pozitivne ah negativi razmere - klima, običaji, na\ de... Ste se kdaj vprašali, kal bo s prihodom vašega kani data to vplivalo na delo zagt nega, uveljavljenega in B starši cenjenega kolektiva?! kot starši ne moremo nos posledic, ki jih bodo verjeti na tak ali drugačen način oW tili naši otroci. Zato vas spraŠ jemo, ah boste šele takrat, I bo nastala neprecenljiva m ralna škoda, tudi poslušali s mo svet KS na Ljubečni? Najbolj nas skrbi dejstvo,' izbrani v.d. ne pozna pedag" kega dela v OŠ. Ne znamo predstavljati, kako bo v t« prelomnih časih za OŠ uspel dobro naših otrok. Nastala ^ tuacija bo verjetno imela Vi negativne posledice pri dogf' ditvi OŠ na Ljubečni, saj bo "I krajanov negativno odreagi' na prizadevanja krajec skupnosti pri zbiranju sf^ stev. Samo politične odloČi' so premajhno zagotovilo, bo do izgradnje prišlo. j Predlagamo, da si vzan^^ čas in da se ob nastali situa^ temeljito pogovorite še z ^ mi - starši in učiteljskim ^ lektivom šole. SVET STARŠEV OŠ HUDiNJ Podružnica Ljube''": %. SNOPIČ RADIO - INFORMACIJE 21 RADIO CELJE OD 5. DO 11.3. 1998 i'Četrtek, 5.3.: 5.00 Z glasbo i , ,iovo jutro, 6.00 Poročilo iJkC Celje. 6.10 Halo AMZS, 05 Domača melodija tedna. ^45 Horoskop, 7.00 Novice, ,l5 Zimzelen, 8.00 Poročila, ,25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Ipm danes, 9.00 Pričetek do- i oldanskega programa. 9.15 \'iktorji 98 - glasovanje. 10.00. IlOO Novice, 11.10 Poslušalci Ij^tiirajo splošnega zdravnika leta, 12.00 Novice. 13.00 Poro- dila, 13.15 Za volanom. 14.00 i pričetek popoldanskega spore- jj, 14.15 Jack pot. 14.20 Greš 11,kino?. 15.15 Podalpski biser, 115.30 Dogodki in odmevi Ra- ijlo, 17.00 Kronika. 17.30 Bin- ,0 bango, 18.00 20 vročih. I lO.OO Saute surmadi. 21.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. I Petek, 6.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC I Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 I Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop. 7.00 Novice, 7.15 I Zimzelen. 8.00 Poročila. 9.00 , Pričetek dopoldanskega spore- ia, 9.10 Halo Atomske Topli- ;e, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 ['edeževanje - komercialna od- laja, 12.00 Novice, 13.00 Po- ' očila, 13.20 Halo Terme Laš- ,M, 13.40 S knjižnega trga, '14.00 Pričetek popoldanskega iporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 ;reš v kino?, 15.15 Podalpski liser, 15.30 Dogodki in odme- 'i RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Singo bango, 18.30 Jutr' se pa 's začnem učit, Študentski j«vis, 20.15 Izi kvizi bizi, '21.00 Iz komedijantske malhe "•Radio Celje na Dnevih kome- dije, 23.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. ii Sobota, 7.3.: 5.00 Z glasbo v 'novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 'Domača melodija tedna, 6.20 'Pregled dnevnega tiska, 6.45 i'Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 'Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 'Poročila, 8.25 Poročilo OKC 'Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore- lia, 10.00 Novice, 10.30 V mod- nem vrtincu, 11.00, 12.00, 13.00 Novice, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski bi- ser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,16.00 Čestitke .in poz- dravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športno glasbeni večer, 21.00 Iz komedijantske malhe - Dne- vi komedije v SLG Celje, vmes 'zpolnjevanje glasbenih želja ^3.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Nedelja, 8.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo AMZS, ^■15 Domača melodija tedna, ^■45 Horoskop, ZOO Novice, ^■15 Zimzelen, 8.00 Poročila, ^■25 Poročilo OKC Celje, 9.00 '^ričetek dopoldanskega spore- ^3, 9.15 Luč sveti v temi, '^•00, 11.00 Novice, 11.10 Do- j^3čih 5, 12.00 Novice, 12.30 ^ domačih logov - oddaja Ju- ^^^a Krašovca, 13.00 Čestitke pozdravi, 15.30 Dogodki in ''^'Tievi RaSlo, 16.00 Nadalje- vanje čestitk in pozdravov, •30 iz komedijantske malhe, ^•00 Pod slovensko lipo, ^•00 Zaključek programa in f'^'l do 9. marca, med reševalci pa bomo izžrebali tri, ki °do nagrajeni z vstopnico za kino predstavo. IZ PROGRAMA VTV Novi starši Ameriški film Novi starši bo na sporedu programa VTV v soboto, 7. marca ob 21.10. Re- žirala ga je Linda Otto, igrajo pa Joseph Gordon-Levitt, Bili Smitrovich, Kathleen York. Georgy Kingley je 12-letnik, ki bo ostal zapisan v zgodovi- no sodstva kot prvi otrok, ki je tožil svoje starše za ločitev od njih. Ujet med svoje bio- loške starše, skrbnike in dr- žavo uspe usmeriti svojo uso- do v eni najbolj dramatičnih zgodb našega časa. Prvi festival slovenskega filma v Portorožu bo od IL do 14. marca prvi Festival slo- venskega filma. Ta naslov si- cer napoveduje novo prire- ditev, vendar je novo zgolj ime, kajti to-bo že 25. pre- gled slovenske filmske us- tvarjalnosti. Prva podobna prireditev se je imenovala Teden domačega filma v Ce- lju, pred šestimi leti pa se je predstavitev slovenske film- ske produkcije preimenova- la v Slovenski filmski mara- ton in se preselila v obmor- sko turistično središče Por- torož. Pregled slovenske filmske ustvarjalnosti bo že drugič or- ganiziral Filmski sklad Re- publike Slovenije. Prikazana bo slovenska filmska, televi- zijska in video art produkcija zadnjega leta. V sklopu prire- ditve bodo potekali posveti o najbolj aktualnih problemih sodobnega slovenskega fil- ma. Na nacionalnem festivalu bodo prisotni člani medna- rodnega kritiškega združenja FIPRESCI, ki bodo pripravili posvet na temo filmske kriti- ke v medijih. 25. pregled slo- venskega filma bo obeležil iz- bor nagrajenih kratkih in ce- lovečernih filmov, razstav in spominsko srečanje ž vsemi tistimi, ki so prispevali svoje znanje in energijo za razvoj slovenskega filma. 1. Festival slovenskega filma bo vznemirljivo in delovno srečanje vseh ustvarjalcev in ljubiteljev filma iz Slovenije, pa tudi festivalskih selektorjev in kupcev iz tujine. S. B. Melrose Plače Priljubljena ameriška nada- ljevanka je po premoru spet na sporedu Pop TV ob četrt- kih ob 21. uri. Tokrat boste videli, kako se Jake poskuša znebiti Brittany, a še ne ve, da je zapeljivko najel Amandin oče, ki mu hoče zagreniti živ- ljenje. Matt posumi, da je Kimberly vpletena v poskus Michaelovega umora in jo po- stavi pred dejstvo. Sydney je še vedno zaprta v bolnišnici za duševno bolne in Michael se še vedno ničesar ne spomi- nja. Jo obiščeta Reedova star- ša. Odnos med Billyjem in Alison se zdaj, ko sta sodelav- ca, še poslabša. Nazadnje se Billy izseli v prosto stanova- nje, ki mu ga ponudi Aman- da. Jo dobi pismo od sodnika. Novica je zelo neprijetna... Parada zvezd: Na zlatem ribniku Režija: Mark Rydell, igrajo: Katharine Hepburn, Henry Fonda, Jane Fonda, Doug Mc- Keon, Dabney Coleman, Wil- liam Lanteau. Zvezdi Henry Fonda in Kat- harine Hepburn igrata zakon- ca Normana in Ethel Thayer, ki poletje preživljata na Zla- tem ribniku. Njun dom je poln topline, ljubezni in spo- minov. Nekega dne ju po več letih obišče hči Chelsea. S se- boj pripelje ljubimca Billa in njegovega sina Billyja. Chel- sea, ki si z očetom nikoli ni bila blizu, s svojim prihodom ustvari mnoge konflikte. Ko se z Billom odpravi na poto- vanje po Evropi, skrbita Ethel in Norman za malega Billyja. Med Billyjem in Normanom se razvije topel odnos, kakr- šnega si je z očetom vedno želela tudi Chelsea. Bosta oče in hči končno našla skupno besedo? Film bo na ogled v petek, 6. marca ob 22. uri. 36 GUSBA Uslišani Vili Zmagovalka EME 98 je pesem Naj bogovi slišijo Vilija Resnika »Vse pesmi v živo so dobro zvene- le in vse so bile vse možne kandi- datke za zmagovalca. Odločil je na- stop, interpretacija in verjetno imidž. Ko sem šel na oder sem bil strašno prepričan vase, 10 sekund za tistim, ko sem začel peti, sem začel čutiti mravljince in se mi je zdelo, da sem se zgubil. Upam, da bom zastopal barve Slovenije čim boljše, vsaj potrudil se bom,« je dejal zmagovalec Vili Resnik, ko je solzen še enkrat odpel skladbo Naj bogovi slišijo. S telefonskim glaso- vanjem je 7391 glasovalcev odloči- lo, da bo zastopal našo državo za pesem Evrovizije. \h) nastopu je takole koinentiral solze v očeh: »Ne vem, kaj mi je bilo. Mislim, da so bile to solze veselja. Pa sem se kontroliral. Mislil sem tudi, da pesmi ne bom mogel odpeti. Priz- nam, da sem bil presenečen, vesel, tako vesel, da so mi solze same stekle.« Njegov stil je bil znova eleganten, lasje speti v čop... »Obleko je izbrala stilistka od založbe Panika, Alenka Križaj. Barvo (svetlo rjava obleka in temno rjava srajca - op. a.) pa sem izbral sam. Malce me je bilo strah, da je premalo vpadljiva. Am- pak pesem je tako nežna in ne morem t)iti v barvi, ki bi preveč izstopala.« Prireditev je v studiu televi- zije Slovenija, že drugič zapo- red, vodila Mojca Mavec. Kdo so bili njeni favoriti? »Najprej sta bila dva favorita. Potem sem prvič slišala vse pesmi zapored in so bili trije. Potem sem jih doživela na prvi gene- ralki in jih je bilo šest. Ko sem jih videla na drugi generalki jih je bilo deset. Zdaj jih je bilo pa kar vseh 14. Meni se zdijo noro dobre pesmi in mislim, da je med njimi vsaj šest po- tencialnih hitov. Zdi se mi su- per, da je zmagala udarna, zelo netipična slovenska pe- sem in mislim, da ima mož- nosti.« Skupina Pop design je pri- stala na predzadnjem mestu, pevec Mik pa je njihov nastop komentiral: »Ljudje so mi, ko sem šel dol z odra, čestitali in mi rekli, da sem se dobro odrezal. To je bila zame potr- ditev, da doijro delujem in da bom še naprej dobro delal, ne glede na uvrstitev. To je preiz- kušnja za vsakega pevca. Mi- slim,da sem svoje delo dobro in korektno opravil, to pa je tudi glavno.« Gianni Rijavec je nastopal skupaj z Vladimirjem Čade- žem in se uvrstil na drugo mesto. Še dobrih tisoč točk in lahko bi bilo tudi prvo: »Ja, lahko bi bilo. Bilo bi pa v tem primeru, če bi se jaz v zadnjem času malce več me- dijsko pojavljal. Vili se resnič- no malo več pojavlja, jaz pa sem počel druge stvari, bolj sem se ukvarjal z oddajo, ki jo vodim na televiziji Primor- ka. Mislim, da je to resnično pravo drugo mesto, da je pe- sem dobra. To sem vedel že med vajami, ko se je govorilo okrog, da je ta pesem ena izmed favoritov za zmago. Še posebej pa je tukaj vpleten bel canto, ki je v Evropi sigur- no zelo moderna zadeva. Na- slednje leto bom spet sodelo- val.« Glas gora je skladba, ki jo je prepevala Regina in se uvrsti- la na tretje mesto. Kaj bi se zgodilo, če bi Regina, ki je na Evrosongu že bila, na EMI zmagala? »Mislim, da bi imela pomi- sleke. Moja tašča je namreč rekla, da bi se to še enkrat zgodilo, da bi ji srce počilo od hudega. Ni nič hudega, če se to ni zgodilo. Tretje mesto se mi zdi krasno, Viliju pa tudi od srca privoščim.« Karmen Stavec je na EMI nastopala v dveh vlogah. Na- pisala je besedilo za skladbo Zapri oči, ki so jo prepevali Victory, njen fant Martin Šti- bernik pa je naredil za to skladbo glasbo in aranžma. »Patrik me je letos v zad- njem trenutku vprašal, če bi z njim odpela skladbo Kje pe- sem je doma in komad je bil sprejet. Nisva pričakovala, bi- la pa sem zelo vesela.« Damjana Golavšek pa je prireditev komentirala tako- le: »Mislim, da je bila močna konkurenca. Zmagovalec je bil vseskozi moj favorit in mu res iz vsega srca privoščim zmago, ker vein, da si jo je zares močno želel. In če si res nekaj zelo močno želiš, po- meni, da vse stvarstvo teži k temu, da se ti sanje uresničijo. On je eden tistih pevcev, ki znajo na nastopih narediti najboljše in dati od sebe vse, kar zmorejo. Tudi sama sem s svojim nastopom zelo zado- voljna, ker mi je končno en- krat uspelo, da sem tudi na nastopu odpela dobro, ne sa- mo doma v svoji sobi.« Mirana Rudana sem v družbi »rožic« poprosila za njegovo oceno EME. »To, da je pesem Cvetje&vrtovi odlič- na, vemo samo nekateri. Še ena EMA je šla mimo. Bilo je super, vse, predvsem se mo- ram zahvaliti Urši Drofenik, ki je pripomogla k vizualne- mu učinku. Danes mi vsi go- vorijo o Ramazzotiju, kdo pa je sploh to? Viliju želim vse lepo v Birminghamu, naj še on malo trpi.« AU ga bodo bogovi slišali tudi 9. maja, ko se bo Sloveni- ja kot 12. predstavila na Evro- songu, pa bomo videli. SIMONA BRGLEZ Grammy v znamenju očeta in sina Jubilejna 40. podelitev prestižnih glasbenih nagrad Grammy Ameriška National Academy Of Recor- ding Art And Science je prejšnjo sredo, 25. februarja, v znameniti newyorški dvorani Radio City Music Hali, že 40. zapovrstjo podeljevala prestižne nagrade Grammy za najvidnejše glasbene dosežke preteklega leta. Kot vsa leta poprej so tudi letos večino nagrad v več kot osemdesetih kategorijah pobrali ame- riški glasbeniki, med katerimi velja letos še posebej izpostaviti že skoraj odpisanega ex- protestnika Boba Dylana, ki je po skoraj štiri desetletja dolgi glasbeni karieri končno le prišel na svoj račun. Grammyju, ki ga je leta 1991 prejel za življenjsko delo, je letos dodal še tri »prave« grammyje - njegov lanski album »Out Of Time« si je prislužil kar dve nagradi (naj album leta in naj folk album leta), gospod Dylan pa je letos prejel še grammyja kot najboljši ročk izvajalec. Seveda pa 56-letni Bob ni bil edini letos nagrajeni Dylan - njegov sin Jakob je skupaj s svojo skupino Walflowers pobral dva grammyja za pesem »One Headlight«, ki jo je akademija razglasila za naj ročk pesem leta in najboljšo ročk izvedbo leta. Tri nagrade je letos prejel tudi soft-raper R. Kelly. Njegova balada »I Belive I Can Fly«, ki jo najdemo na soundtracku filmske uspešnice »Space Jam«, je bila razglašena za R&B moško vokalno izvedbo, za najboljšo R&B pesem in za najboljšo pesem napisano posebej za film. Poleg Dylanov in R. Kellya je sredin gala večer z dvema najodmevnejši- ma nagradama - pesem leta in plošča leta - zaznamovala pri nas skoraj neznana, v ZDA pa nadvse čislana country ročk p( Shawn Colvin. Odkritje lanskega leta, a riška pevka Paula Gole, si je z LP-jem»' Pire« in mega-uspešnico »Where Ali Cawboys Gone?« prislužila laskavi naziv bitantke leta, še bolje pa se je z dv grammyjema (pop pevka leta in najbi pop instrumental leta), odrezala Sarah Lachlan. Med nagrajenci velja omenit bostonskega abrahamovca Jamesa Taj ja, ki je posnel pop ploščo leta, britaii cyber-funkerje Jamiroquai za naj pop i; jalce leta in Willa Smitha, ki je premo zmagal v kategoriji naj rap izvedba. Smashing Pumkins so tako kot lani bili najboljši med hard rockerji, Tool so z gali med metalci, Radiohead pa so bili na jeni kot nosilci najboljšega lanskega alter- albuma. STANE ŠPE Bob Dylan Fiyfest vzletel še tretjič Glasbeniki vseh zvrsti in navad pričarali prijetna večera - Festival je treba še obogatiti Tradicionalni dvodnevni rockovski festival je zadnji februarski teden iz- zvenel za zidovi celjskega Barflyja, Rockovski značaj je prireditev zadrža- la le na plakatih, med nastopajočimi je bilo namreč več zastopnikov drugih zvrsti. Da prireditev, na kateri je sodelovala tudi naša medijska hiša NT&RC, kljub naporom še ni povsem zaživela, je pričal skromen obisk, ki bi ga v času počitnic težko opravičevali. Ne glede na to je glasbenim navdušencem lahko žal za- mujenega, kar bolj velja za drugi priredi- tveni dan. Uvodnega dne so znanje preizkušale manj uveljavljene zasedbe, ki imajo za seboj komaj omembe vredno kilometri- no. Minus bomo pripisali tistim skupi- nam, ki se jim kljub vabilu do Celja ni zdelo vredno pripeljati. Nehvaležno ot- voritev koncerta so tako prepustili novin- cem Debeli prst. Skupina prisega na roc- kovske spomeničarje, kar so s preigrava- njem Pink Floydovskih in Birdovskih tem, četudi s pomočjo izvirnih violinskih in drugih prijemov, tudi pokazala. Čas za nastop so popolnih s slovenskimi po- skočnicami, katerim pa je navkljub eno- stavnosti manjkala natančnost. Skupina želi več, kot trenutno zmore. Koma se bolj drži ostrih rifov. Srednješolci iz Sa- vinjske doline so dober material, seveda, če bodo ostali skupaj. Poguma jim ne manjka, posebej to velja za njihovega vodjo, pevca in kitarista Miho, ki (za svoja leta) nenavadno učinkovito komu- nicira s prevečkrat bojno razpoloženim poslušalstvom. Purplovska tema »Smoke on the v^ater« je izziv vsaki zasedbi. Koma pa so se ji izvedbeno močno pribli- žali - no, malce več dela bo potrebno pri aranžmajih lastnih skladb ter sčasoma bolje izkoristiti dve kitari. Zelo pohvalno! Slovenjegraški Jazoo je povsem druga zgodba in kot bodo sami ugotovili, je jazzovsko instrumentiranje sicer lahko dobra filmska podlaga ali hvaležna jin- glovska uporabnost, razen osvežitve in vzbujanja radovednosti pa kruha in slave v našem prostoru ne prinaša. Fantje iz celjske skupine Nude so na drugi dan Flyfesta pridrveli naravnost iz prestolnice, kjer so posneli material za videospot, mimogrede doma pustili vi- rozno obolelega solokitarista, kar pa učinkovitega muziciranja nikakor ni pok- varilo. Prav nasprotno - Nude se lahko pohvali z najbolj (po)polnim zvokom in prav takšnimi profesionalizmom. Bošt- jan, Gaber, Luka, Primož in Vladimir so se brez pomislekov prvi spravili na oder, korektno oddelali, nato pa nekje v kotu gruntali, kako izpeljati skorajšnjo sloven- sko turnejo. Sledil je akustični solo na- stop Riharda Kotarja - Ričija, možakar- ja, ki je v zrelih letih z dušo še vedno gimnazijec. Prav v celjskem hramu uče- nosti se je njegova - zdaj že lahko rečemo uspešna - glasbena pot tudi pričela. Po- brenkavanje pretežno družbenokritičnih zloženk je pravo seme za betonska barflyjska.tla. Kot pa je vidno zadovoljen povedal po nastopu, ko ga je publika kot edinega poklicala nazaj na oder, mu raz- norazni triumfi s teh ali onih lestvic ne pomenijo prav nič, velja le »v živo«, kjer pa zaradi večjega manevrskega prostora raje nastopa sam. Hišni band kluba je, kot sami poudarjajo, skupina Kladivo, konj in voda. Rahlo spremenjena in vii pomlajena ritem sekcija daje preosta članom novo svežino, v obsežnem i kovskem in bluesovskem sprehajanji kako potrebno. Kvintet si v svojem ne dobnem delovanju še ni omislil ni6 pretresljivo novega. Le zakaj, ko pa zveneče fraze vsem dobro znane, d morni Danijel Bedrač pa tako v zado meri poskrbi, da zibajoč se avditorij njegovega poetičnega izražanja še izve. Z opevanjem pivskih navad, prip nosti glasbi in »kdo ga je kje bolj sral' prisotni radi poistovetijo in vzamejo svoje. Glasba KKV je odsev vsakdanji bolj razgledani pa boste brez težav po' nili vzporednice s katerim od nove slovenskih filmov. Z boljšo pronK" CD-ja bi obilo komadov lahko dol vzdevek »hit«, za pogovor s publiko t koncertiranjem pa imata Bedrač in ve list Karlo Kompoš na zalogi vselej za^' »neumnosti«. Za slovo še triakordni' plugged s Horse controll in njihovo! ričko, ki s svojo mucko počne vse če. Žgečkljiva zgodbica, ki si jo radiih sodijo uniformirani narodnjaki in ^[ cupa kralji kletnih diskotek, le da s' upajo toliko povedati. . Tradicijo netekmovalnega koncer'' nja bo Celje moralo negovati in bog^ Takšen zbor glasbenikov je selekcija promocija hkrati, da pa bo popoln" dosegla svoj namen, je poleg zgoraj vedenega nujno potrebna še večja dijska pozornost. Reportaži drugega dne Flyfesta 1^ na valovih Radia Celje prisluhnete (četrtek) ob 21. uri v okviru oddaje block. X mmmmmmmmmmmm primožŠK^ PETICA GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS prvaki ameriškega politično in socialno angažiranega rap- etala RAGE AGAINST THE MACHINE bodo za soundtrack makea nekdanje filmske uspešnice »Godzill« priredili 23 let jro ročk klasiko »Kashmir« skupine LED ZEPPELIN. Remix iredbe bo naredil Puff Daddy, pri tem nečednem početju pa i sodeloval tudi sam Jimmy Page. JKultna britanska alter-rock isedba CORNERSHOP je s ogle ploščo »Brimful Of As- ,1« prejšnji teden z vrha an- ' eške lestvice izrinila »nepre- ■agljivo« Kanadčanko Celine 'ion in njeno solzavo Ijube- , insko temo »My Heart Will J o On« filmske uspešnice »Ti- rnic«. Cornershop so na glas- :ni sceni prisotni že od za- ':ika devetdesetih, na an- , eško lestvico najbolje pro- , ijanih singlov pa so se do ,'daj uvrstili enkrat. Njihova J'omenjena No.l uspešnica »Brimful Of Asha« je namreč izšla že lani in nato le slaba dva tedna preživela čisto na dnu lestvice Top 40. Nekdanji vodja in pevec le- gendarne ameriške ročk za- sedbe Allmans Bros. Band, Gregg ALLMAN, se je po šte- vilnih težavah (droge, alko- hol, ločitev, smrt v družini...), spet vrnil na glasbeno sceno z odličnim blues albumom »Searching Por Simphcity«. Zdaj že 50-letni Gregg je svojo matično zasedbo prvič zapu- stil že leta 1973, jo konec se- demdesetih obnovil, leta 1982 pa dokončno zapustil in se posvetil solo karieri. Do sedaj je posnel že šest samostojnih LP izdelkov, tokratno »iska- nje preprostosti« pa je po mnenju ljubiteljev južnjaške- ga bluesa njegovo najboljše glasbeno delo do sedaj. Na znameniti hollywoodski ulici Walk Of Fame se je prejš- nji četrtek med Steviem Won- derjem in Luisom Miguelom končno le zasvetila tudi zvez- da jazz velikana MILESA DAVISA. Gospod Daviš je svoj prvi album »First Miles« objavil že daljnega leta 1945, leta 1991 pa je za posledicami okužbe z virusom HIV, kot eden izmed prvih veUkih imen sodobne glasbe, zapu- stil ta svet. Na najnovejšem, že 2L al- bumu country zvezdnika WAYLONA JENNINGSA, bo sodelovalo cel kup znanih imen z ameriške in evropske ročk scene. Poleg Stinga, ki je za Waylona napisal skladbo »She's Too Good For Me«, bo na albumu mogoče slišati še glas gospodične Sheryl Crow in Travisa Trita, kitaro Marka Knopflerja in nekatere pri nas manj znane, v ZDA pa že dol- ga leta uveljavljene glasbeni- ke. Prvič po dveh letih so se na velike odre spet vrnili seatt- leški grungerji PEARL JAM. V havajskem mestu Maui so pe- vec Eddie Vedder (na sliki), kitarista Mike McCready in Stone Gosdsard, basist Jeff Ament ter bobnar Jack Irons poleg skladb z njihovih prejš- njih štirih albumov odigrali tudi nekaj skladb s svojega aktualnega albuma »Yield«, s katerega prihaja tudi uspešni- ca »Given To Fly«. Zanjo so Pearl Jam prvič po njihovem z grammyjem nagrajenim ve- le-hitu »Jermy« (1991) posneli tudi videospot. Skupini TEXAS se kljub te- mu, da je samo v Veliki Brita- niji prodala več kot dva mili- jona kopij svojega lanskega albuma »White On Blonde«, nikakor ne uspe prebiti na ameriško tržišče. Njihova za- ložba se je zato na podelitvi nagrad Brit s frontmanom kultne raperske združbe Wu- Tang Član, Metod Manom, dogovorila o skupnem pro- jektu, ki naj bi tej odlični škot- ski pop-rock zasedbi po dese- tih letih dela končno le poma- gal k naskoku na najdono- snejši glasbeni trg. Umetnik, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE, letos definitivno ne bo objavil svojega solo albuma. Da pa bi potešil apetite svoje še vedno zelo številčne vojske obože- valcev, bo posodil glas in zna- nje skupini NEW POVVER GENERATION, ki prav te dni zaključuje s snemanjem mate- riala za njihov najnovejši stu- dijski izdelek. Odštekani funk-punk- trash-metalci PRIMUS bodo konec tega meseca svoje fane presenetili z EP-jem, ki bo zapolnjen s predelavami manj znanih skladb znanih ročk zvezdnikov kot so Me- tallica. Police, Peter Gabriel, XTC... V državni bolnišnici v ka- nadskem Torontu je prejšnji teden v starosti 51 let umd Bob McBride, nekdanji pevec v sedemdesetih zelo cenjene ameriške art ročk zasedbe LIGHTHOUSE. Kranjska založba Panika je ko- nec prejšnjega meseca svojemu paradnemu konju VILIJU RES- NIKU podelila »srebrni disk« kot priznanje za 5000 prodanih izvodov njegovega drugega LP-ja »Rad bi bil s teboj«. STANE ŠPEGEL Kralja temačnega disco-tehna, Parižana Thomas Bangalter in Guy-Manuel de Homen, ki se skrivata za imenom DAFT PUNK, sta po uspešnicah »Around The World« in »Burnin«, s svojega izvrstnega debitantskega albuma »Homework«, obja- vila še tretji single. Gre za udarno in minimalistično disco beat kreacijo »Revolution 909«, v ritmih katere se že tresejo vse resnejše evropske diskoteke. 20 VROČIH RC VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJE LESTVICE 38 IZ OTROŠKEGA SVETA - POTOPIS Alkohol? Ne, hvala! Na osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah smo izvedli projekt - alkoholizem. Učenci predmetne stopnje smo se lotili nalog, ob katerih smo razmišljali in spoznavali širše probleme našega vsak- danjega življenja. Izpostavili smo človekove vrednote, na- še medsebojne odnose in ugotavljali vzroke in posledi- ce vseh vrst zasvojenosti. Posebno smo se posvetili alkoholizmu, od nastanka in proizvodnje alkohola, kultur- nega uživanja alkoholnih pi- jač do težav, ki nastajajo s prekomernim uživanjem al- kohola. Zanimivo je bilo, ko smo ugotovili, da na policah v tr- govinah ponujajo neprimer- no več alkoholnih pijač kot brezalkoholnih. Prav tako smo se pozani- mali, ali mladi obiskujejo lo- kale v Radečah in kaj naroča- jo. Odgovori gostinskih de- lavcev so bili optimistični, saj so zatrjevali, da alkoholnih pijač ne točijo mladoletni- kom. Slika o tej temi je postajala vse bolj jasna in prav je, da smo čim prej s tem dobro seznanjeni, da se pogovarja- mo o tem odkrito in pošteno, kajti le tako se bomo znali upreti tako izzivalnim bese- dam: »Daj no, poskusi malo, ne bodi taka reva, mamin sin- ček,..« Zaključek projekta smo pri- kazali staršem, kjer smo po- drobneje opisali vse dejavno- sti, pripravili razstavo plaka- tov, risb... Na predstavitvi je sodelo- val tudi policist, ki nam je pokazal »pojočo travico«, ki je bila posebej zanimiva za nas, učence, za naše starše pa verjetno manj, sploh ti- ste, ki so se z njo že srečali. Posebno zanimiv gost na predstavitvi je bil psiholog Radovan Zupančič, ki je po- vezoval predstavitev v zvezi z interesi in vprašanji star- šev, saj je velik strokovnjak na področju zdravljenja al- koholikov, odvajanja od zasvojenosti... Za nas je takšno delo zani- mivo, vsekakor pa zelo ko- ristno. JULIJA KMETIC in FRANJA GROS novinarski krožek OŠ Marjana Nemca Radeče Doktor palček V mali hiši sredi gozda palček je doma. Živali kličejo ga Doktor, ker v nesreči pomagati jim zna. Če mali zajček v past se ujame, če mala srnica ostane tam brez mame, če mravljam gnezdo kdo pohodi, če se veverici zobek zlomi, če sinički krilo se polomi, če ježek zgubil bi bodice in če lisica, ta tatica, si rep osmuka pri kokoših, vse to reši in pozdravi mali palček, tak ta pravi. In če kdaj po gozdu hodiš, spomni se na palčka in mu vsaj malo podoben bodi! SABINA PODGORŠEK, 4. a OŠ Štore Jaz hruška Nekega dne je zapihal močan veter. Padla sem z drevesa. Zelo sem se udarila in močno me je zeblo. Tedaj me je pobrala velika roka. Odnesla me je v zaboj, kjer so bili moji prijatelji. Potem je gospodinja zaboj prinesla v kuhinjo. Vzela me je v roke, me oprala in obrisala s servieto. Olupila me je in narezala na kocke. Dala me je v lonec, me posladkala in nalila vodo. Ko sem se skuhala, sem bila hruškov kompot. Gospodinja me je postavila na hladno, da sem se ohladila. Ko sem se ohladila, me je dala v skodelice. Otroci so me z veseljem pojedli. TJAŠA AVRAMOVIČ, 3. c OŠ Žalec Moj psiček Mir Rad bi predstavil svojega psa Mira. Živi pri moji babici in dedku v Radljah ob Dravi. Je kratkouhec, visok približ- no 25 cm. Dolg pa 50 cm. Podoben je mladičku srnice, rad se podi za mačkami, en- krat pa je celo ujel miš. Čez dan spi na svojem stolu ob radiatorju in se greje. Tudi moja mami si rada pogreje hrbet, a ko jo Mir vidi, začne lajati v njo, da mu da prostor. Pride čas obroka. Mir do- bro ve, kaj je zanj in kaj ni. Ko je na mizi juha, se uleže zra- ven dedija, ko pa zavoha me- so, je že pokonci. Tako dolgo laja, da mu damo meso na njegov krožnik. Po kosilu se gresta dedi in Mir spočit v dnevno sobo, poleti tudi v vrtno hiško in kot bi trenil, je tu že večerja in spet ista zo, ba, samo da za večerjo juhe. Vsak večer, kadar gi^ mo televizijo, privleče \. stola svojo cunjo, ker se k igrati in potem noriva tj dolgo, da se utrudi. Vsako jutro me pride dit v sobo, kjer spim. č? vrata zaprta, začne lajati mu jih moram odpreti. Pot se oblečem in skupaj greva zajtrk. Babica da Miru naj gov krožnik kavo, jaz pj kaj namažem na kruh. Km se na plan pokažeta še m; in ati, potlej še deda. ŽIGA DAMJANIČ.i osi Spremenil sen sevsneženegi moža Sem sneženi mož. Ime je Snežko. Nekega dne je i ra zgradila sneženo dekli ki ji je bilo ime Snežka. 1 mi je tako všeč, da bi jo pol bil. Poročila sva se in im otroke. Ime jim je bilo Ti Tine, Jonas, Rada in Jure. MARUŠA K0LŠEK,2 OŠ Polz Ko sije sonce Ko sije sonce, se veselo smeje, da še jaz grem veselo v vas. Sonce obsije hiše in doline, nanje lepe sence nariše in zraven žarke napiše. DAŠA KOSEC S kolesom po deželi dolgega belega oblaka O V vas Mt. Cook smo pris- peli 10. januarja po prijetni vožnji čez ravninski svet Canterburyja. Kljub mno- gim postankom na razgled- nih točkah smo bili dokaj točni. Pognali smo se v no- tranjost ledeniške doline, imenovane Hooker Valley. Po slabih treh kilometrih smo prišli v kamp, kjer obi- skovalca namesto recepcije pričaka velika tabla z navo- dili za prijavo ter »šparov- ček« za nočnino. Razkošja, kot so prhe in kuhinja, ta kamp ne nudi, le stranišče, pa še to je bolj zasil- no. Temu primerna je seveda tudi cena 4 NZD (približno 400 SIT), ki nam je po vseh izdatkih preteklih dni zelo us- trezala. Prijetnih prostorčkov za naša mikro šotora je bilo na pretek, tako da smo bili po kakšni uri že siti in pripravlje- ni na raziskavo razmer v hri- bih. Pred sabo smo imeli še en prost dan, ki smo ga potre- bovali za pridobivanje po- trebnih podatkov in čakanje na Dušana. Z njim smo se že doma dogovorili, da se v Mt. Cooku dobimo in potem sku- paj naskočimo hrib. Naključje je namreč hotelo, da se je Dušan ravno v tem času poti- kal po Aziji in Oceaniji, pri čemer ga je pot za približno 14 dni zanesla tudi na Novo Zelandijo. Ker alpinist Duša- novega kova nikakor ne bi zamudil vzpona na tako zani- mivo goro, iskanje soplezalca pa bi lahko bilo zelo zamud- no, smo že vnaprej uskladili načrte in organizirali navezo. Veter odpihne načrt C Jutro, kot nalašč za velike dosežke. Polni navdušenja smo se odločili za načrt A, ki se je izoblikoval prejšnji ve- čer. Dušanu smo pustili spo- ročilo, naj pride z letalom do koče na planoti, mi pa smo se odpeljali s kolesi kolikor se da daleč, potem pa nadaljeva- li peš. Pospravili smo šotore in vso kramo ter odnesli vse nepotrebno v garderobo ho- tela Hermitage. Po tem smo imeli še vedno tri ogromne nahrbtnike polne hrane in plezalne opreme, ki so govo- rili odločno proti načrtu A. Zamenjal ga je načrt B. Z Mir- kom sva vzela samo najnuj- nejše in nadaljevala po načrtu A, Špeli pa pustila vse ostalo. Špela bi počakala Dušana in skupaj bi priletela z letalom in vso kramo na planoto. Ob ponovnem obisku informacij- skega centra smo razen, da je vreme še vedno OK, izvedeli še, da sta dva alpinista že rezervirala polet z letalom na planoto in imata prostor še za enega. Načrt B je v hipu za- menjal načrt C. Mirka smo vkrcali k omenjenima alpini- stoma, s Špelo pa bi počakala na Dušana... Načrt C je kakšno uro ka- sneje odpihnil veter na plano- ti, zaradi katerega letala ne bi mogla pristati in tudi vzletela niso. S tem je bilo vseh varče- valnih načrtov konec. Najeli smo helikopter za štiri osebe in vsi skupaj počakali na Du- šana. Prispel je ob istem času kot mi prejšnji dan. Med sne- manjem z avtobusa smo mu na hitro pojasnili situacijo s helikopterjem. Edino vpraša- nje, zakaj ne peš, je bilo po- zabljeno ob pogledu na zem- ljevid, kjer se ob ledeniku Ta- sman vleče 25 km dolga, po- ložna in dolgočasna pot do vznožja strmega, peščenega grebena, po katerem je treba oddrsati navzgor do planote, kar vzame naslednjih šest ur. Pristanek na zasneženi polici Dave, pilot helikopterja, je za začetek stehtal vso opre- mo z nami vred ter nas odpe- ljal k helikopterju. Tu smo imeli kratek tečaj izkrcavanja, ker Dave na planoti, zaradi vetra, ni mogel zapustiti pilot- skega prostora, zaradi česar smo morali za varnost in teh- nične podrobnosti poskrbeti sami. Tečaj se je izkazal za zelo koristnega, saj smo po slikovitem in nemirnem letu preko ledenika Tasman pri- stali na zelo vetrovni polici. izkopani v zasneženo poboč- je ob latrini, kakšnih 30 m oddaljeni od koče. Med udar- janjem divjih sunkov vetra smo iz nosilne košare odnesli nahrbtnike in plezalno orod- je, vse skupaj odložili približ- no deset metrov stran od heh- kopterja, se skrili za nastali kup in dali Daveu znak za dvig. Ta je poskušal helikop- ter čimprej dvigniti iz nevar- nega območja, pri čemer ga je ujel sunek vetra in ga kot igračo odpihnil v dolino, kjer se je k sreči še pravočasno ujel in dvignil nazaj na varno. Malo nas je stisnilo, za kaj več pa na tistem vetru ni bilo ča- sa. Čaj za prezeble Koča, ki je na zunaj izgleda- la majhna, se je v notranjosti ponašala s tremi dokaj veliki- mi prostori. V dveh sta bili spalnici s skupaj približno šti- ridesetimi posteljami, v sred- njem pa kuhinja s špiritnimi gorilniki in posodo ter pribo- rom. Tu je bila še radijska postaja za zvezo z dolino in nekaj posod z gorivom za ku- halnike. Ob našem prihodu je tam bivalo okrog petnajst al- pinistov, ki so bili, razen dveh, takrat še v stenah. Ob preobilici postelj smo brez te- žav našli štiri primerne in pod ter ob njih znosili našo opre- mo. Med pripravami na večerjo smo opazili prvo skupino al- pinistov, vračajočih se z Mt. Cooka. Kar malo so se nam zasmilili v tistem vetru. Iz so- sednje spalnice je prišel eden od obeh alpinistov in začel pripravljati toplo vodo. Ker so bili kuhalniki že prazni, sem mu pomagal naliti gorivo in se zapletel v pogovor, v kate- rem se je izkazalo, da name- rava pripraviti čaj za ljudi, ki se pravkar vračajo. V svoji evropski omejenosti sem se- veda pomislil, da se poznajo, a se je izkazalo, da se niti videli še niso, saj je tudi on šele ta dan prispel. Ob pogle- du na vprašaj na mojem obra- zu mi je pojasnil, da je takšna pač navada tam doli. Potem sem malo računal in se spra- ševal, od kod jim te navade, če pa je alpinizem k njim pri- šel iz Evrope. Pa sem si nehal zastavljati vprašanja, saj jih je bilo vedno več, odgovorov pa vse manj. Spet smo nekaj pa- metnega pozabili na račun »tržnih zakonitosti«. Sunki vetra Po večerji smo pospeš delali načrte za vzpon. Na ravali smo se povzpeti pa vernem, t.i. Zurrbrignoven zu, ki je nekako najbolj izn pogled nanj pa je obetal z mivo ledno plezarijo. Za \ primer smo pustili odprti možnost vzpona čez led Linda, ki velja sicer za na jega, zaradi številnih raz pa tudi za najnevarnejšega Ne vem, ali me je opoh prebudil veter ali budilka, sunkih vetra, ki so bili sli kot močno treskanje z vi se je koča stresala kot potresu. Divji ples je spr( Ijalo zlovešče žvižganje vf okrog vogalov našega za tišča, ki je ob tem škripali pokalo v svojem odporu, šan, s svojo nespečnostjc bil že pokonci in v podob dvomih kot jaz. Odločili s se, da gremo zjutraj, če veter umiri, naredit gaz vstopa v raz in pogledat, kal tisti seraki sploh izgledajo. Jutro je bilo seveda čudff to. Popolno brezvetrje jepiJ zročilo rahel dvom v no^' odločitev. Ogled je poka^ dvoje. Prvič, da s Zurrbrig" vim razom ne bo nič. Že iH' kobacanjem čez drugo poko so se mi začeli poraj' dvomi. Ko pa sem lezel še' serak, ki je zapiral pot inl vloženem trudu spozna^ da ležem smer zgornje stopnje, tudi moja prego^'' na trmoglavost ni več zaCT »Linda...,« je bilo vse, kars^ imel sporočiti soplezalceiT; Drugi problem so bili D^' novi čevlji, ki so bili po zil tovilih prodajalca sicer ^[ premočljivi, v resničnih merah pa bi se kakšna ob^^ Ijena vileda prav tako dO' odrezala. (se nadaljj IGOR DRSTVEN^^ Od leve: Mirko Renčelj, Špela Vešligaj in Igor Drstvenšek. PETICA V MODNEM VRTINCU 39 Cvetoča radost pomladi Kot alternativo sivim to- ^otn, moškim tkaninam z di- jkretnimi črtami in zabrisa- „inii vichy vzorčki, hlačnim Itostimom, športnim vpli- vom casuala in asketskim 5rajcam, nam ponuja letoš- nja pomlad žensko, nežno in prijazno cvetočo romanti- ko. ^__^ Novi cvetoči vzorci, ujeti v modna oblačila, nam sporo- čajo: »Kako lepo je cvetočo naravo čutiti tudi na svojem telesu!« Seveda dinastija enobarv- nih oblačil še vedno živi v prevladi, da ne bo pomote, vendar na modnem obzorju vse bolj močno žarijo, vibrira- jo in dehtijo cvetovi fuksije, sončnic, gerber, marjetic, hija- cint, šmarnic... Če boste torej naleteli na blago ali oblačilo v enem iz- med teh vzorcev, če bo mate- rial sifon, muslin krep-saten ali organdi, kar s plačilno kar- tico na dan! Da pa ne bo tole sugeriranje izpadlo kot zape- ljevanje v neestetske modne vode, še »modni očenaš«: ve- liki in pred- vsem živo- barvni cvetlič- ni vzorci obil- nejšo postavo praviloma razširijo, zato se vse z od- večnimi kilo- grami raje spogledujte z manjšimi, najbolje dvobarvni- mi vzorčki na temnejši podla- gi- Tudi z modelom, če šivate same, si ne delajte preglavic. Cvetlična moda reže kroje po principu enostavno, brez ne- potrebnih detajlov in dodat- kov, saj je dovolj razgibanosti že v cvethčni osnovi. Pa še eno modno zanimivost bi kazalo navezati na to temo. Ročno poslikavo. Saj ni imela moda v mislih, da si boste s čopičem in barvami za tekstil morali izbrati garaško poslika- vo kar nekaj celih metrov bla-' ga... Morda bo zadostoval le cvetlični mo- tiv kot detajl, kot pomenlji- va aplikacija, ki jo naslika- mo posebej, izrežemo in nato prišije- mo na oblači- lo. In ko smo že pri ročni poslikavi, ni- kakor ne mo- remo mimo hita sezone, ki se je napovedoval že lan- sko jesen na sejmu pret-a- porter mode v Milanu: bati- ku. Nekateri se gotovo še spominjate obsesije sedem- desetih let, ko je bilo to indo- nezijsko vzorčenje tkanin z voskom med prvimi modni- mi zapovedmi. Vas ideja privlači? No, nekaj prostega časa in spretnosti gotovo potrebujete za to, da boste enobarvno (morda zbledelo) obleko spremenili v novomodno uspešnico. Morda le še kratek posto- pek tehnike batik: poljuben vzorec se nanaša z raztoplje- nim in še vročim voskom na tkanino, ki se nato barva v hladni kopeli. Tam, kjer se vosek pri barvanju prelomi, prodre barvilo do tkanine in jo pobarva. Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Cvetoče sanje o počitnicah... Utrinek z razstaviščnega prosto- ra sevniške Lisce za pomlad-poletje 1998 na minulem ljub- ljanskem sejmu mode. Foto: Stane Jerko. htchwork majica s cvetjem iz domačega vrta. Razne ročne poslikave, vključno z batikom. so se že na lanskem sejmu pret-a-porter mode v Milanu napovedovale kot letošnji modni hit. Štirikotni ročni prestiž čeprav je videti, da moda ročnih ur ni kos noremu tempu teka na »hitre modne kroge«, pa se tudi pri tem nepogrešljivem modnem dodatku dogajajo opazne spremembe. Če vam je ročni merilec in razporejevalec vašega časa pravkar odpovedal poslu- šnost ali pa ste se njegovega videza preprosto naveličali in se ozirate po novem, ne bo odveč, če na kratko vržemo oko v smeri najnovejših tren- dov. Po večletni vladavini okro- glih oziroma elipsastih ročnih ur so trenutno v rahli predno- sti ure pravokotnih in kvadra- tastih oblik, ne glede na to, katere blagovne znamke so in v kakšnem cenovnem raz- redu se nahajajo. No, ker pa so najbolj zaže- lene reči v življenju običajno težko dosegljive, še posebej, če je treba zanje odšteti morje denarja, si privoščimo še ne- kaj pogledov na letošnje naj- bolj luksuzne primerke. Pri (ne ravno ganljivo rev- nih) zvestih zbirateljih ročnih ur je v zadnjih mesecih nad- vse hvaljena Guccijeva štiri- kotna jeklenka G watch, ki jo krasi številčnica v obliki črke G. Moške in ženske bo lahko razveseljevala, saj je na volje v treh različnih vpliko.stih. Cartierjev platinast model vzbuja vizijo enaindvajsetega stoletja, saj nudi vse želene podatke, ki jih potrebujemo za bolj uspešen vsakdan. Le pritisk na rubinast kamen, pa lahko izveste med vsemi mo- gočimi podatki tudi tempera- turo in vlažnost zraka, kate- rega ta hip vdihujete... Vsakdo, ki kaj da nase oziro- ma na svojo brezhibno modno podobo, ve, da je velik estetski greh nositi isto uro dopoldan za službo, popoldan za rekrea- cijo in še zvečer na sprejemu. Torej mora imeti vsaj tri ure. Kaj pa, če bi bile tri ure v eni, so razmišljali pri Jaeger - Le Coultre? In ustvarili ročno mojstrovino s tremi številčni- cami, ki se spremenijo po si- stemu mešanja igralnih kart. Četica diamantov ob robovih je seveda le za okras. Vam pa je še vedno najbolj všeč klasična elegantna zlata zapestna ura? Tudi prav. Yves Saint Laurent predlaga tak- šno s paščkom kot zapestnica in belo številčnico brez šte- vilk. Če sprašujete za cene to- vrstnih ročnih modnih dodat- kov, morda le zagotovilo: so takšne, kot se zanje spodobi. Luksuzne. Anketno nagradno vprašanje marca KATERI MODNI VZORCI VAS BODO TO POMLAD IN POLETJE NAJBOU PRITEGNILI? a) veliki cvetlični, geometrijske barvne sestavljanke; b) drobni cvetlični na temni podlagi: c) diskretne črte, pepita in principe de gales; d) najraje imam enobarvna oblačila. 40 ZAAVTOMOBILISTE Opel bo imel verjetno izgubo Nemški Opel domneva, da bo za minulo leto izka- zal izgubo v višini 150 do 250 milijonov mark, kar naj bi bila posledica ure- sničevanja programa o zgodnejšem upokojevanju nekako štiri tisoč delavcev. Do leta 2000 naj bi namreč pri Oplu občutno zmanjša- li število zaposlenih. Sicer pa je imela lani to- varna za 30 milijard mark prometa, kar je bilo za do- brih šest odstotkov več kot leto prej. Po tovarniških po- datkih so v svojih tovarnah v nekdanji Zahodni Nemčiji naredili 873 tisoč avtomobi- lov, kar je bilo nekaj manj kot leta 1996, medtem ko se je proizvodnja v tovarnah v nekdanji Vzhodni Nemčiji povečala s predlanskih 162 na lanskih 167 tisoč avtomo- bilov. Vedre na zamenjavo zicne vnn Nemški Opel prosi vse last- nike vecter, ki so jih izdelali od lanskega julija naprej, naj pripeljejo svoje vozilo na pooblaščeni servis, kjer bodo zamenjali žično vrv ročne za- vore. Ta se, pravijo pri Oplu, prehitro obrabi in jo bodo za- radi tega brezplačno zame- riiali. Volksivagnov W12 roadster Na ženevskem avtomobil- skem salonu, prireditvi, o ka- teri bomo kmalu poročali kaj več, je nemški avtomobilski koncem Volksvvagen posta- vil na ogled tudi roadster s preprosto oznako W12. Gre v bistvu za naslednjo karoserijsko izpeljanko že predstavljenega kupeja W12, ki je bil na voljo denimo lani na tokijskem avtomobilskem salonu. Avto je nastal v te- snem sodelovanju z italijan- sko oblikovalsko hišo ItalDe- sign, dolg je vsega 4,4 metra, čeprav se zdi daljši, težak vse- ga 1150 kilogramov in dvose- dežnik - kot se za takšne av- tomobile nasploh spodobi. Namestili so mu tudi velika kolesa z gumami 225/40 ZR 19 (spredaj) in 285/35 ZR 19 zadaj, za ustrezno zaviranje poskrbijo štiri kolutne zavore s prisilnim hlajenjem, avto pa je zaradi tega, ker so mu »odrezali« streho, za nekako 40 kilogramov lažji kot je bil kupe W12. Bistvo je seveda v motorju, s katerim se VW očitno zelo resno ukvarja. Agregat je nameščen pred zadnjo premo, kar zagotavlja nizko težišče in s tem zelo dobre vozne lastnosti. V tem primeru je to bencinski dva- najstvaljnik z gibno prostor- nino 5,6 litra, s po štirimi ven- tili na valj in s štirimi odmični- mi gredmi. Moči je za zmog- ljivih 420 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, navora je za 530 Nm pri 3000 vrtljajih, sam motor pa je dolg nekaj več kot pol in širok dobrih 70 centimetrov, vsekakor pa lažji kot denimo Audijev bencinski V8 motor. Ali bo avto sploh kdajkoli za- peljal na cesto, je seveda veli- ko vprašanje; kot pa že reče- no, bolj kot s samim avtomo- bilom, se pri VW ukvarjajo z motorjem. Ta pa bo verjetno kmalu na voljo v kakšnem volksvvagnu ali audiju. Na sli- ki: volkswagen W12 roadster. Renaultov konceptni zo Na že nekajkrat omenjenem ženevskem avtomobilskem salonu bo francoski Renault predstavil novega clia (ki bo, mimogrede, nastajal tudi pri nas v Novem mestu), poleg ta pa tudi konceptno vozilo s kratkim imenom zo. Karoserija je iz aluminija, avto je nastal na osnovi spiderja, ponuja pa prostor trem ljudem, ki sedijo v eni vrsti. Roadster poganja na novo razviti bencinski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva z gibno prostornino 2,0 litra ter močjo 136 KM, zraven pa so dodali še stalni štirikolesni pogon in možnost nastavljanja višine karoserije. In upoštevaje podobo, bi lahko rekli, da bo zo zapeljal zgolj v muzej. Na sliki: renault zo. Kia pride hercules Generalni predstavnik južnokorejske avtomobilske tovar- ne Kia pri nas, Kia Motors Import, je pred nedavnim začel prodajati omejeno količino najmanjše kie pride z imenom hercules. Ta avto je opremljen z voznikovo zračno varnostno blazino, električnim pomikom prednjih stekel, zatemnjenimi stekli, ima tudi radijski sprejemnik s kasetofonom ipd. Avto je na voljo za maloprodajnih 13.490 mark. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 4 avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil, organizatorji pa so izdali; kompletov kupopr6dajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,200 obiskovalce, PETICA ZA MOTOCIKLISTE 41 Zvezdica med clioperji Yamaha drag star KVS 650 - ženske ga imajo rade , \ irago 535 je v ponudbi že d leta 1988. Skupaj s hondo ^adovv 600 je pobiral smeta- p v kategoriji do 600 ccm. jjstvo choperjev nizkih, dol- , [h linij je sprožilo možgane, i odločajo v posameznih to- ^tiah. Vamaha je začela pri rhu. Royal star je nasledil irago 1100. Drag star pa je liočil med modela 535 in 750. I- S povečanjem prostornine ;535 na 649 ccm je nastal vovaljnik z uporabnejšo kri- uljo navora, katere vrh se je )ustil iz pet na tri tisoč vrtlja- v. Uporabnejša prožnost se dada z današnjim pojmova- jem choperjev, ki so name- jeni prijetnim križarjenjem v roje. Menjalniška razmerja ) ostala nespremenjena. Pri- larni prenos je skrajšan za- jdi povečanega navora, 'anj vrtljajev za 40 namesto ^konjev (iz 7500 na 6500 v/ lin) zahteva počasnejše pol- iiene z mešanico bencina in raka, zato krajši časi odprtja 'o dveh ventilov na valj in lov dvojni uplinjač s TPS sen- orjem za nadzor odprtja 'fetočne lopute v uplinjaču. Izdatnejšemu hlajenju povr- "lega dvovaljnika služita po- '^čana površina hladilnih re- '^f in 50-odstotno povečanje 'fptoka v oljni črpalki. Nova je 'l^listika (predtek, kot glave ''^^'irja, medosna razdalja) in '^t^etenje zadaj z dvojnim tri- '°^nim nihalom. Na videz to- joročičevje se bolje vklaplja v ■^'oto motocikla in mu daje '^'tlih trdnosti. Namestitev pod sedežem je ele- Nna za oko, a nepriročna r nastavljanju (obvezna od- pranitev sedeža). J^^jznačilnejša lastnost spre- J^enjenega dvovaljnika je pre- ^^tljiva prožnost in odziv- na dodajanje plina tudi iz ^^inižjih vrtljajev. Dvovaljnik je J^žimu pospeševanja iz niz- .7^\^tljajev v visokih presta- ]^ izredno miren, kar ni odli- ii^veh valjev Magična meja C^abiiosti pete prestave je 35 ''h. Četrti manjka samo tro- hica odločnosti pri speljevanju in bi pokrila celotno hitrostno območje. Resničen čudež iz 650 kubikov, pisan na kožo lahkotnosti gibanja po magi- stralkah. Vamahi je uspelo na- rediti najbolj elegantno vozen pogonski agregat v razredu. TEST kjer se drenja skupaj s hondo 750 shadovv in suzukijem ma- rauder 800. Ena njenih predno- sti je kardanski prenos moči z izboljšanim blažilnikom sun- kov, ki nudi samo dobre last- nosti takega pogona (vzdrže- vanje), slabih (sunki pri odvze- manju ali dodajanju plina) ni- koli. Zanesljivo prestavljanje vseh menjalniških stopenj ter mehka sklopka na ročici za- ključujeta dober vtis o pogon- skem sklopu. Zobniki menjal- nika s kratko postavitvijo pre- stavnih razmerij naredijo iz 40 konjev dober pospeševalnik. Izredna odzivnost pri pospeše- vanju malce uplahne pri pos- peševanjih nad 110 km/h. V najvišjem območju vrtenja, ko elektronika izklopi vžig, se po- javijo edine moteče vibracije dvovaljnika, čutene samo na nožnih stopalkah. Zaradi skromnejše končne hitrosti (145 km/h) si ni potreb- no beliti glave. Udobje na sko- raj vseh choperjih brez vgraje- nega vetrnega ščitnika se kon- ča nad 120 km/h. Nizko in pokončno sedeč motorist z razmaknjenimi nogami in širo- ko razprtimi rokami ni najae- rodinamičnejša stvar na svetu. Na temo udobje sedenja, mehkost in oblika sedeža, raz- maknjenost in širina stopalk ter lega krmila seje Vamaha držala zlate sredine. Take in drugačne skrajnosti privlačijo določen krog kupcev, a so tudi najpomembnejši vir kritik. Drag star oblikovno skoraj v ničemer ne izstopa. Je mešani- ca umirjenih potez in simetrič- no razporejenih sklopov, ki kot celota prijajo skoraj vsakemu okusu. Edine poudarjene kom- ponente so zavihnjen blatnik nad zadnjim kolesom, obilica sijočega kroma in konzola me- rilnika, ki se uspešno vklaplja v vitek rezervoar. Iz masivne ce- lote izstopa navidez krhko prednje kolo. Ta navidezna krhkost je vplivala na odločitev Vamahe, da ponudi trgu izve- denko Classic z iz 19 na 16 col zmanjšanim kolesnim obro- čem s širšo pnevmatiko. Obla- zinjenje sedeža na standard- nem modelu je povprečno. Na daljših vožnjah bi prijala izdat- nejša podloga. Classic se pona- ša z boljšim sedežem in z navz- dol zarobljenim blatnikom nad zadnjim kolesom. Ta model je že bolj »macho«. Standardna drag star me bolj spominja na vitko mladenko elegantnih li- nij. Drag star je izredno lahkot- no vodljiva za svojo veliko me- dosno razdaljo. Lahkotna vo- dljivost pri počasni vožnji v mestnem vrvežu ali na gorskih serpentinah je v pravem nas- protju z nemajhno težo moto- cikla. Ta lastnost je cenjena pri kupcih ženskega spola. V Nemčiji vsaka dvanajsta moto- ristka vozi prav ta choper. Na udobje naravnano vzmetenje brez izrazitih pozibavanj in po- plesavanj pri velikih hitrostih, tako značilnih za mehko na- ravnane vzmeti, je moteče zgolj pri sunkovitem zaviranju. Enojen kolut spredaj in izdaten Kombinacija kolut spredaj in boben zadaj nežno, a zanes- ljivo zaustavlja dobra dva stota kroma in blišča. 200-milimetrski boben sta učinkovit par, narejena v slogu zlate sredine in nikoli ne ope- šata niti ne nudita ekstremnih zavornih pojemkov. Zvezda iz Vamahine družine choperjev se ponaša še z enim sijajem. Vrednostno sega pod 13.000 DEM ali najnižje v kate- goriji 750 ccm. Ali s 650 kubiki sploh spada v to kategorijo? Po vsem, kar nudi, da. Toda praz- nina do 1300-kubične yamahe royal star je kot naročena za še nerojeno XVZ 900. ^ TEODOR JESIH ■I Foto: T.J. in Vamaha Press Zadnja moda: namestitev merilnika hitrosti na rezervoarju in vzmetenje zadnjega kolesa z dvojnim trikotnim nihalom. Drag star je edini choper v svojem razredu s kardanskim prenosom moči. Tehnični podcrtki: Pogon: zračno hlajen V-2 štiritaktnik, 649 ccm, 40 KM pri 6.500 v/min, 50,9 Nm pri 3.000 v/min, 5 stopenjski menjalnik, večlamelna mokra sklopka, kardanski prenos moči. Okvir in vzmetenje: jeklen cevni okvir, zaprt, spodaj dvo- jen, spredaj teleskopska vili- ca s premerom cevi 41 mm, zadaj dvojno trikotno nihalo z enojno nastavljivo vzmetjo. Hod vzmeti spr./zad.: 140/ 87 mm. Zavore in pnevmatike: spredaj: 298 mm kolut in pnevmatika 100/90-19, za- daj: 200 mm boben in pnev- matika 170/80-15. Mere in teža: D x V x Š: 2.340 x 1.235 x 975 mm; medos. razd.: 1.610 mm; viš.sedeža: 650 mm; teža brez tekočin: 214 kg; rezer- voar: 16 lit; poraba: 5,81/100 km. Cena: 12.834 DEM. 42 KULTURA BIVANJA Osvežitev stanovanja Andrej in Suzana želita v svoje stanovanje v indivi- dualni hiši vnesti nekaj sprememb, ki bi stanovanje spet osvežile. Ker je stanovanje zasnova- no na klasičen način in želita investitorja v njem nekaj mo- dernejših posegov, sem se odločila za nekakšno igro no- vih dimenzij. V načrtu je ne- nosilna stena med kuhinjo in dnevnim prostorom delno porušena ter v novi varianti pozidana pod kotom. S tem posegom dobita kuhinja in dnevni prostor drugačen izraz. Kuhinjska niša je po- maknjena v trikoten del ter je vizualno Točena od jedilnega prostora.V kuhinji sta načrto- vani dve vrsti tlaka, v delov- nem delu keramika, v jedil- nem delu pa laminat ali par- ket. Seveda se morata barvno ujemati. Štedilnik je pomak- njen iz linije ter s tem doseg- ljiv z vseh strani, priporočam vam steklokeramično ploščo. V jedilnem delu je poleg jedil- ne mize še vitrina za namizno posodje. V dnevni sobi je tlak lahko prav tako laminat ali parket. Stena, ki je pozidana na novo, je namenjena knjižnim poli- cam, pred njo pa je postavljen trosed. Tla lahko popestrite s Če imate tudi vi težave z urejanjem in opremljanjem vašega doma, vam lahko z nasvetom pomagata naši strokovnjakinji. Podatke s skico pošljite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje in svetovali vam bosta. preprogo, ki naj se stilno in barvno ujema z ostalo opre- mo v prostoru. Izogibajte se preveč velikih in pisanih vzorcev, nikakor pa ne kom- binirajte vzorcev različnih stilov. Tega se naj loti le stro- kovnjak. Pohištvo različnih stilov lahko med seboj zelo zanimivo kombinirate, ven- dar le, če vas vodi pretanjeno oko. Nikakor ne drži, da se stilno in moderno ne ujema, lahko nastanejo čudovite simbioze, vendar morate biti previdni. Z rušitvi j o stene med sani- tarijami in kopalnico se je prostor povečal, v predsobi pa so ena vrata manj in je ta s tem bolj zračna in konec kon- cev tudi bolj uporabna. Tla v predsobi so keramična, vzo- rec pa je centralno zamišljen, lahko z borduro. KLAVDIJA SITAR VARCUJMO ENERGIJO Dnevno sobo ogrejte na 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hlad- nejša, okoli 18 stopinj. Različne temperature v prostorih nudijo boljše ugodje in hkrati prihranek toplote. KRUH MALO DRUGAČE Kmečki kruh iz babicine kuhinje Sadni kruh Potrebujemo: pol kilogra- ma suhih češpelj, 15 dag sladkorja, 5 dag na debelo zrezanih orehov, 5 dag prav tako zrezanih lešnikov ali mandeljnov, 10 dag na rezan- ce narezanih suhih fig, 15 dag sladkorja, malo sladkorne moke, 1 jajce za mazanje. Priprava: iz češpelj pobere- mo koščice, nato meso češ- pelj na debelo zrežemo in jih damo v kožico. Primešamo sladkor, orehe, lešnike ah mandeljne ter fige. Vse sku- paj dobro razgrejemo. Z mo- krimi rokami zgnetemo to vročo maso z ostalo količino sladkorja na mokri deski v testo. Napravimo podolgova- te štručke, ki jih povaljamo v sladkorni moki, pomažemo z jajcem in posušimo. Po potre- bi štručko zrežemo na rezine. Kruh je okusnejši in se lepše reže, če nekaj časa stoji. Sadni kruh z orehi in rozinami Potrebujemo: 40 dag črne moke, 20 dag sladkorja, 20 dag debelo zrezanih orehov, 15 dag rozin, 10 dag seseklja- nih suhih fig, žličko cimeta, ščep zmletih klinčkov, drob- no sesekljano limonino lupi- no, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 2 dl mleka. Priprava: vse suhe dodatke dobro zmešamo, nato pa pri- livamo mleko, v katerem smo razžvrkljali jajca. Testo dene- mo v pomaščen model in v srednje vroči pečici počasi pe- čemo dobro uro. Špehov kruh Potrebujemo: za testo: pol kg moke, 3 dag kvasa, 2 žlici masla, 2 jajci, sol, mleko, sladkor. Za nadev: pol kg do- tnačih ocvirkov, sesekljan ze- len peteršilj ali drobnjak. Priprava: iz kvasa, nekaj žlic mleka, žlice moke in slad- korja naredimo kvasni nasta- vek. Ko je ta vzhajan, zamesi- mo testo ter ga stepemo, da je gladko. Nato ga razvaljamo, pomažemo z nadevom. Oc- virke pogrejemo in zmeljemo na mesoreznici. Nadeto testo zvijemo in položimo v model. Pokrijemo in pustimo, da vzhaja. V srednje vroči pečici počasi spečemo. Če želimo narediti sladko špehovko, opustimo drob- njak ali peteršilj, ocvirkom pa dodamo še nekaj žlic smeta- ne, 1 do 2 jajci, sladkor cimet. Kruh s sirom Potrebujemo: 4 zemlje dag masla, 10 dag sira, \ mleka, 2 jajci. Priprava: zemlje prer( mo čez polovico in jih m žimo z razžvrkljanimi j in mlekom. Pločevino nai žemo z maslom, nanjo p( žimo zemlje s prerezi stranjo navzgor. Na žen položimo rezino sira. V \ či pečici zemlje s sirom meno zapečemo. Vroče n ne serviramo s kislimi maricami. Kmečki mlečni kruh z rozinami Potrebu mo: 3 do 4 kvasa, n« žlic mleka žlico moke kg moke, dag masla, dag sladko 5 rumenjak 2 do 3 dl si tane, kori der, 25 dag zin, 3 žlice ma. Priprai kvas, mlekc žlico mi zmešamo damo vzha Maslo, sladkor in rumenj penasto vmešamo. Iz mo vzhajanega kvasa, umeša koriandra in smetane zam mo testo. Ko vzide, vgnete vanj očiščene in z rum poškropljene rozine. T( denemo v pomazan mode pekač. Ko ponovno vzide, spečemo. Kmečki krompirjev krul Potrebujemo: 1 kg kn pirja, kilogram in pol eno moke, 4 dag kvasa, vodo mleko, janež ali kumi sol. Priprava: krompir sku mo, olupimo in pretlačil Razredčimo ga s hladi mlekom in pridenemo vzl jan kvas. Z moko zamesit testo. Med testo vmešal janež ali kumino. Solimo. 1 sto naj vzhaja čez noč. Pf^ netemo ga v štručke in sf čemo. BOJAN SESI FRANCOSKA KUHINJA Jajčne pogače Potrebujemo: 17 g masla, 17 g moke, 7 cl mleka, 2 rumeH ka, 2 beljaka, 17 g sladkorja, 3 g vanilijevega sladkorja, ŠČel soli, nekaj kapljic konjaka, nastrgano lupino pol limone, 3' masla, 2 jedilni žlici jagodnega želeja, stepeno smetano, 1 jagodne omake, zrele jagode, sladkor v prahu. Za čokola| omako pa 60 g jedilne čokolade, 40 g sladkorja, 1/16 1 vode" žlice stepene smetane. Priprava: v kožici razpustimo maslo in na njem prepraži' moko. Prilijemo mleko in s kuhalnico toliko časa mešainO majhnem ognju, da se testo loči od posode. Testo ohladijo vmešamo sol, sladkor, nastrgano limonino lupino, vaniWj sladkor in konjak te oba rumenjaka ter sneg iz dveh belj^J V majhni ponvici spečemo ponvičnike. Po dva ponvici zlepimo z jagodnim želejem, položimo na krožnik in pr^' žemo eno polovico z gosto jagodno kremo, drugo P čokoladno. Za jagodno kremo pretlačimo sveže jago^ sladkorjem v prahu, čokolado pa skuhamo v sladki vodi i'' se ohladi, primešamo stepeno smetano. ^PETICA 43 ZDRAVILNE RASTLINE Ogrščica Ogrščica (Brassica nigra g spada v družino križnic, jo sestavljajo zelnate i^^gtline. Družina zajema iil^rog 3000 vrst, ki so zajete J 350 rodovih. Značilen za i^je te rastline je cvet, se- jjavljen iz štirih časnih in ^tjri venčnih listov, ki si sto- jijo nasproti v obliki križa. Ogrščica je enoletna rastli- na, visoka do 80 cm in ima azraslo steblo s pecljatimi isti.Spodnji listi so nekoliko jčetinasti, zgornji pa so suli- jasti in ozki. Na vrhu so ru- meni cvetovi, zbrani v češu- Ijah. Iz njih se po oprašitvi razvijejo drobna temnorjava semena. Čebele zelo rade jbletavajo te cvetove in če- )elarji se veselijo odličnega medu. Ogrščica cveti od juni- ja do avgusta in jeseni dozo- ijo semena. V naravi' jo najdemo po iončnih in toplih rečnih doli- lah, po prodiščih in sipinah ler kot plevel na obdelanih ileh. Uporabljajo jo tudi za zeleno gnojenje in jo tudi go- lijo na velikih površinah za pridelavo. Temna semena so bz posebnega vonja, ko pa ih zdrobimo, imajo žgoč os- ler vonj in pekoč, precej os- ler okus. Seme vsebuje maščobni §likozid sinigrin, ki ob prisot- nosti vode encimsko razpa- dle v gorčično olje in sladkor- ni del, potem alkaloid sina- Pin, sinapinsko kislino, pek- '•ne, beljakovine, holin, ne- ^ eteričnega olja, veliko "laščobnega olja, sluzi, nekaj organskih kislin in njihovih rastlinskih soli. Semena ogrščice so zdra- vilna in jih lahko uporablja- "10 tako notranje kot zuna- nje. Že v starih časih so ogrš- •^Ično seme uporabljali kot začimbo in zdravilo. V malih l^oliči nah zdrobljena seme- krepijo tek, spodbujajo '^'očanje prebavnih sokov, Prekrvavitev črevesne sluz- nice in s tem olajšajo tudi pebavo. Če uživamo zdfob- !^no ogrščično seme v ma- ''^ količinah (eno malo čaj- J° žličko) pri kosilu in ve- se uredi trdovratno ironično zaprtje. Seveda s ne smemo pretiravati in ^ delamo vsak drugi ali j^^^ji dan. Zraven uživamo ^■^eno moko, proseno ali aj- "ovo kašo. i^orčično olje se izloča tudi 5°zi ledvice in jih nekoliko /^Ži. S tem povečajo svoje ^'ovanje in izloči se več se- Piše: BORIS JAGODIC ča. Žličko zdrobljenega se- mena lahko tudi poparimo s skodelico vrele vode, pokri- jemo in pustimo stati, da se ohladi. Precedim« in s to te- kočino grgramo pri vnetjih v ustni votlini. Požirek ali dva te tekočine lahko tudi požre- mo pri kroničnemu zaprtju in leni presnovi. Ljudsko zdravilstvo priporoča pripra- vo čaja tako, da vzamemo 60 g semen, jih stolčemo, doda- mo 60 g sveže naribanega hrena in 30 g limonine lupi- ne. Mešanico prelijemo z dvema decilitroma vrele vo- de, takoj pokrijemo in pusti- mo, da se tekočina ohladi. Nato precedimo in tekočino pijemo po požirkih večkrat na dan. Čaj spodbuja delova- nje ledvic in pospešuje se iz- ločanje urina. Ljudsko zdra- vilstvo priporoča ta čaj tudi za lajšanje težav pri sladkor- ni bolezni. Pri tem moramo biti previdni in ne smemo pretiravati s tem čajem. Že v majhnih količinah deluje proti mikrobom in v preveli- kih količinah tudi škoduje. Zunanje uporabljamo ogr- šičično seme za pripravo ka- taplazme. 100 g semen zme- Ijemo v moko in zamesimo z vročo vodo (največ 45 stopinj C) v testo, ki ga na debelo namažemo na krpo ali gazo in tako dobimo zdravilni ob- liž. Gorčično olje, ki se je pri tem sprostilo, draži kožo, poveča njeno prekrvavlje- nost in tudi deluje globinsko na mišice in sklepe. S temi obliži zdravi ljudsko zdra- vilstvo pljučnico, bronhitis in vnetje rebrne mrene. Obliž nalepimo za 10 minut na pr- sni koš pri odraslih, pri otro- cih pa le 2 do 3 minute. Nato sledi kratkotrajna kopel. Por- dela mesta na koži namaže- mo s kakšno vitaminsko kre- mo. S temi obliži lahko blaži- mo tudi hude bolečine pri angini pektoris, žolčnih koli- kah, vnetju išijasa in preteg- njenih mišicah. Pomaga tudi pri hudemu glavobolu in vi- sokem krvnem pritisku. Te- daj nalepimo obliž na tilniku ali na mečih. Tak obliž lahko omili težave pri začetni mož- ganski kapi. Tedaj damo ob- liž na nogi. Ljudsko zdravilstvo pripo- roča ta obliž tudi pri vrtogla- vici, astmi, srčni slabosti, bo- lečinah v hrbtu, lumbagu, iši- jasu, zbadanju med rebri, hu- demu zobobolu in pri žen- skah pri hudih bolečinah pri mesečnem perilu. Namesto obliža si lahko pripravimo tudi kopeli, tako da vzame- mo 100 g semen, jih grobo zmeljemo in prelijemo z enim litrom vrele vode, takoj pokrijemo in pustimo 10 mi- nut, da se tekočina nekoliko ohladi. V tem kopamo noge in roke. Pri hudi utrujenosti in mi- šičnih bolečinah pa vzame- mo 1 kg semen, jih grobo zmeljemo in prelijemo s peti- mi litri vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se tekočina nekoliko ohladi. Nato prece- dimo in vlijemo v vodo, ki smo jo natočili v kad. Takšna kopel lahko traja največ 10 minut, nato se dobro obriše- mo in ležemo v pogreto po- steljo. Kopel je zdravilna in pomaga tudi pri prehladnih boleznih, bronhitisu in bole- činah. Zelo zdravilen je tudi gor- čični alkohol, ki si ga pripra- vimo tako, da 100 g ogrščič- nih semen grobo zmeljemo in namočimo v liter močnega žganja ter vse skupaj pusti- mo stati na toplem dva ted- na. Nato precedimo in teko- čino uporabljamo za masažo obolelih sklepov. Pri tem tinkturo nekoliko razredči- mo s prekuhano vodo. Ker so sestavine iz ogrščič- nega semena močno delujo- če, jih lahko uporabljamo le v malih količinah. Pri pretira- vanju pa povzročijo razdraž- Ijivost in vnetje želodčne in črevesne sluznice, okvaro ledvic, kot obliž pa opekline na koži. KUHAJMO PO DOMAČE Sir in sicuta Piše: MAJDA KLANŠEK Sir je v svoji sestavi, kalo- rični vrednosti in bogastvu vitaminov najbolj vsestran- ska hrana. Bogat je s kalci- jem, fosforjem in beljakovi- nami. Zato ni le pomemben v redni prehrani odraslih, še najvažnejši je v prehrani do- raščajočih otrok, v katero mora biti vključen v primer- ni obliki in količini. S sirom lahko postrežemo kot s samostojno jedjo, lah- ko pa serviramo tudi več vrst sirov skupaj z žemljarfti, pre- pečencem, piškoti, drobno zelenjavo ipd. Zelo važen pa je tudi kot dodatek k raznim jedem oziroma kot osnovna sestavina raznih jedi. Skuta, ki jo pridobivamo iz posnetega mleka, ima malo maščobe in precej vlage. Ker se hitro pokvari, jo moramo hraniti na hladnem. Je odlič- na za pripravo močnatih jedi, prav tako pa tudi v testu. Je najcenejši visokovredni na- maz, ki ga z raznimi dodatki še izboljšamo. Zaradi svoje mehkobe, majhnih količin maščobe, nizke kaloričnosti in velikih količin kalcija je idealna hrana tudi za otroke. Pomembno mesto pa ima tu- di v dietni prehrani. Sirova futia z bešamelom Potrebujemo: 3 dag suro- vega masla ali margarine, 5" dag moke, 1/4 1 mleka, 1 1 kostne juhe, za noževo koni- co ostre paprike, žlica para- dižnikove mezge, 1/2 kocke jušnega ekstrakta, 5 dag par- mezana, 2 žlici jušnih rezan- cev, sol-, zelen peteršilj. Priprava: na surovem ma- slu svetlo prepražimo moko, prilijemo mrzlo mleko, glad- ko razmešamo, prilijemo ju- ho, dodamo papriko, para- dižnikovo mezgo, jušni ek- strakt in sir. Zavremo in v vrelo juho zakuhamo rezan- ce. Kuhamo 10 minut, solimo in dodamo sesekljan peter- šilj. Jajčna julia s sirom Potrebujemo: 2 jajci, 8 dag drobtin, 12 dag poljubnega naribanega sira, 1 1/2 1 kost- ne juhe, sol, ščep popra, 2 žlici sesekljanega drobnjaka, 1/2 dl kisle smetane. Priprava: v skledici razte- pemo jajci, primešamo drob- tine in nariban sir. Stresemo v vrelo juho in kuhamo 3 minute. Odstavimo, solimo, popramo, dodamo drobnjak in med mešanjem kislo sme- tano. Čebulna julia s sirom Potrebujemo: 4 dag olja, 2 srednje debeli čebuli, 4 dag moke, 1 1/4 1 kostne juhe ali vode, 5 dag parmezana, 1 žemljico, 1 dag maščobe, 1/2 dl kisle smetane, peteršilj. Priprava: na olju prepraži- mo drobno zrezano čebulo. Ko zarumeni, potrosimo z moko, še malo prepražimo, prilijemo juho ali vodo, do- bro razmešamo, dodamo na- riban sir in kuhamo 10 minut. Preden juho ponudimo, do- damo na kocke narezano, opečeno žemljico, kislo sme- tano in sesekljan peteršilj. Hrenov namaz s skuto Potrebujemo: 15 dag sku- te, ščep soli in sladkorja, 6 dag nastrganega hrena, 1 ja- bolko, 2 žlici kisle smetane, peteršilj, trdo kuhana jajca. Priprava: pretlačeni skuti primešamo sol, sladkor, hren, nastrgano jabolko in smeta- no. Z zmesjo tanko namaže- mo kruhke, potrosimo s se- sekljanim peteršiljem in oblo- žimo z jajčnimi rezinami. Švedski namaz Potrebujemo: 5 dag mar- garine, 1 sardino, 1 kislo ku- marico, 5 dag gnjati, sol. po- per, žlička gorčice, sesekljan drobnjak, 10 dag skute, 1 ru- menjak; sir. Priprava: penasto vmeša- ni margarini dodamo sese- kljano sardino, kislo kumari- co, gnjat, začimbe, pretlače- no skuto in rumenjak. Dobro premešamo in namažemo kruhke. Okrasimo s poljub- nim sirom. Mešan namaz Potrebujemo: 5 dag mar- garine, 10 dag skute, 2 mali slani sardeli, 1 trdo kuhano jajce, 2 mali kisli kumarici, 8 dag posebne salame, poper, gorčico, sol, šopek drobnja- ka ali peteršilja z eno drobno čebulico. Priprava: margarino pena- sto vmešamo, dodamo pret- lačeno skuto, sardeli in ru- menjak. Beljak, kisli kumari- ci in posebno salamo zreže- mo na drobne kocke in do- damo zmesi. Primešamo še poper, gorčico, sol po okusu in drobno zrezan drobnjak ali peteršilj in čebulo. Vse skupaj dobro premešamo. (se nadaljuje) 44 ZA RAZVEDRILO PETICA ZA RAZVEDRILO 45 46 FEUTON - ROMAN čeprav sem že bil v Andih, sem se leta 1995 z veseljem pridružil skupini alpinistične- ga odseka Rifnik iz Šentjurja, ki se je pripravljala na dolgo potovanje in tudi bivanje v tem južnoameriškem gorstvu. Svoje namere sem opredelil takole: najprej dobra prilagodi- tev novemu podnebju in raz- meram, nato osvojitev katere- ga od šesttisočakov ob poti, vzpon na najvišji vrh perujskih Andov Huascaran (6768 m) in polet s tega vrha z jadralnim padalom. Med odpravo sem želel obiskati še nekdanjo pre- stolnico Inkov, mesto Cuzco, jezero Titicaca in Bolivijo. Dežela in ljudje Peru je bil nekoč veliko kra- ljestvo legendarnih Inkov, da- nes pa se ponaša z bogato kulturno in naravno dedišči- no. Inkovska država je bila precej večja od sedanjega Pe- ruja, saj so njene meje segale globoko v notranjost Argenti- ne in Čila na jugu ter na seve- ru vse do današnje Kolumbije. Republika Peru šteje več kot 19 milijonov prebivalcev, med katerimi so večinsko ljudstvo Indijanci, manjšinsko prebi- valstvo pa sestavljajo mestici in priseljenci. Največ jih je iz Evro- pe (Španije), sledijo pa jim Azij- ci (Japonci in Kitajci) ter Afriča- ni. Uradni jezik je španščina, uporablja pa se tudi jezik ke- čua, ki ga govorijo samo Indi- janci istoimenskega plemena. Le-to je najbolj razširjeno v An- dih in kot govorijo nekateri zgo- dovinski viri, so ti Indijanci po- tomci legendarnih prednikov. Največja znamenitost, zaradi katere Peru vsako leto obišče na tisoče turistov, alpinistov, pla- nincev in raziskovalcev, so Andi, imenovani tudi Kordiljere. V osrčju gora se skrivajo ostanki templjev, piramid in kipov, ki pričajo o nastanku in razvoju andske civilizacije skozi mnoga stoletja pred našim štetjem. Znanstveniki in arheologi ugo- tavljajo, da se prav v perujskih Andih začenjajo prva obdobja civilizacije, ki se je kasneje razši- rila po celotni Latinski Ameriki. Za alpiniste in planince ostaja večen izziv in goreča želja obi- skati eno najlepših gorskih verig v Andih, ki se s svojimi več kot šesttisočmetrskimi belimi koni- cami vzpenjajo v nebo, to je Cor- dillera Blanca (Bela veriga). To gorstvo se razprostira na sever- nem območju Peruja in je najbolj obiskano in tudi največkrat pre- plezano v mnogih smereh. Letalska karta v zameno za prevoz Po pristanku na letahšču v Limi in po opravljenih carin- skih formalnostih smo se člani odprave naenkrat znašli pred skupino Peruancev, ki nam je zelo glasno ponujala ugoden prevoz s taksijem po glavnem mestu. Seveda po najnižji ce- ni, če si jim nasedel. Pri svoji ponudbi se domači- ni poslužujejo vrste zvijač in prevar, samo da bi zaslužili nekaj solov (sol je perujska denarna enota) več, kot jim pripada. Prava poslastica za- nje so naivni tujci, ki prihajajo v Limo prvič. »Ugodno ponud- bo« taksistov sem sam občutil v žepu že pred dvema letoma. Pri dogovarjanju s taksisti za pravo ceno prevoza smo nale- teli na fantiča, ki nas je prese- netil s svojim vprašanjem: »Slovenci?« V komaj razumljivi slovenščini nam je nato razla- gal, da pozna Slovenijo, ker je bil pri nas s prijateljem, ki vodi glasbeno skupino Machu Picc- hu, ki že več let potuje po Evropi. Naša odprava naj bi mu pri- nesla letalsko vozovnico za novo potovanje. Član odprave Tomaž Žirovnik mu jo je izro- čil, v zameno pa nam je fantič ponudil pomoč v obliki prevo- za po prestolnici. Malce smo se obotavljali, ker smo imeli drugačen načrt. Nameravali smo takoj nadaljevati pot z avtobusom, ker Lima za tujce ni ravno prijazno mesto. Vod- ja odprave Franc Pepevnik je namreč načrtoval potovanje do gorskega mesta Huaraz, ki je od glavnega mesta oddalje- no skoraj tisoč kilometrov. Fantič nam je povedal, da ta večer z avtobusom ne bo nič. Tako smo se morali sprijaz- niti s prenočevanjem v Limi. Obilico prtljage smo morali znositi v fantičev kombi in biti zelo pozorni, da nam je ne bi kdo mimogrede izmaknil, saj je tu na delu veliko tatov. Za prenočevanje smo izbrali mladinski hostel v mestnem predelu Mira Flores. Ta predel Lime slovi kot najbogatejša če- trt, ker v njej živijo samo tisti, ki imajo debele denarnice. Prevla- dujejo visoke, v steklo ovite stolpnice, ki močno spominjajo na velika ameriška mesta. V Mira Floresu so tudi naj- pomembnejši poslovni centri, pa banke, agencije in nekatere državne ustanove. Prebivalci so nanj zelo ponosni, pred tujci pa se radi pohvalijo, kje prebivajo. To naj bi bil tudi najbolj miren in varen mestni predel. S to trditvijo se ne bi mogel strinjati, ker je večina ustanov in hiš obdana v viso- kimi in močnimi železnimi ograjami, varovana pa z do zob oboroženimi pazniki. Bogati center in revno predmestje Naslednji dan smo se z av- tobusom peljali skozi center Lime. Pozornost pritegnej( lepa, v starem španskem slo gu zgrajena poslopja z značil nimi lesenimi balkoni, od ko der so v preteklosti španski gospodične skozi balkonsk, okna opazovale svoje snubce Morda to počnejo še danes Kdo ve? Za perujsko prestolnico ji značilno tudi to, da modem tokovi v gradbeništvu vsi globje prodirajo v staro mest no jedro. Sicer pa je Lim, zrasla na temeljih indijanski vasi po padcu inkovskeg, kraljestva, po ukazu španske ga osvajalca Francisca Pizarr, leta 1535. Zdaj je edino velik mesto - velemesto - v Peruju več kot tremi milijoni prebi val cev. Jože Cajzek in soplezalec Artiza na vrhu osvojenega 6050 metrov visokega Quitrayua. »Zamišljen si - kaj se je zgodilo, sta se skregala?« »Ne, na kraj pameti mi ne pride, da bi se z njo kregal. Zaradi njenega značaja prepir najbrž sploh ni mogoč. Nekaj čisto drugega me muči. Skoraj ob vsakem slovesu od nje, včasih celo pred njim, me zajame otožnost. Namesto, da bi mi duša vriskala od veselja po čudovitih doživetjih z njo, se me polasti melanholija. Našel sem ne štiri, temveč petperesno deteljico in tako zelo sorodno dušo, da predvsem zadnjih nekaj tednov ob vsakem objemu čutim, ko da sva ena duša in dvoje teles. Njeno telo, obraz, oči, glas, vedenje in miselnost, kretnje in smeh, vse, kar je na njej in v njej, tako zelo ljubim; besede ljubezen ne morem istovetiti s čustvi, ki jih gojim do nje; premalo pove, preslabotna je. Toda še nekaj je, kar je silno globoko in ti ne bom znal opisati, da bi mogel razumeti vsaj delček tistega, kar se mi v duši dogaja. Prav zato, ker sta se najini duši zlili v eno samo in si od takrat dušo deliva, ne morem biti srečen, če nista obe polovici skupaj. Vsakič, ko se razideva, se tudi duša razpolovi - ostane mi je le pol, drugo polovico obupno pogrešam.« »Mirko, ne zameri, toda ti si romantik, mazohist in sadist, vsakega nekaj in vse hkrati.« »Zakaj neki?« »Ti čutiš, misliš in govoriš kot romantik, zadajaš bolečine, sicer sam sebi. toda kot sadist, ki ob tem uživa in končno - sprejemaš z užitkom bolečine kot mazohist, saj brez njih ne pride do želenega užitka.« »Morda je kanček resnice v tem, toda nisem ti omenil, da me vedno močneje preveva zla slutnja, da naju bo usoda ločila, kajti pravljica, ki jo doživljam, je prečudovita, da bi mogla še dolga, dolga leta trajati. Da bi se le motil in bi dočakal dan, ko bi v beU obleki z venčkom v laseh, česar si tako želi, stopala ob meni pred oltar! Ti boš to mojo željo morda spet imenoval lastno mučenje. Toda, če bi bila v meni hkmti sadist in mazohist, bi ob bolečinah oba uživala - prvi, ki jih zadaja in drugi, ki jih sprejema. Duša bi torej okušala le užitek, okušd pa le bolečino zaradi slutene ločitve. Vsak trenutek z njo mi je vedno bolj dragocen, saj ne vem, koliko jih bom še deležen. Strah me je misU, da bom moral bogve kam, morda k vojakom. Ne misli, da me je strah umreti, strah me je živeti brez nje, daleč od nje. Ce pomislim na očetove besede, je res najlepše čustveno neprizadetim; povežejo culo, če je treba ali po lastnem nagibu in hajdi v svet - saj je^ vsepovsod dovolj deklet. Toda meni to ni dano in kljub morebitnemu slovesu in duševnim stiskam, ki bi mu sledile, mi bo stokrat lepše, kot če bi je ne poznal. Spomin nanjo bi me držal pokonci ah pa za vedno vrgel.« »Nepoboljšljiv romantik si. Zate je edino zdravilo delo, toda le takšno, ki bi ga opravljal z veseljem, ki bi te zanimalo in bi zahtevalo vsaj občasno tudi miselni napor Vihtenje krampa, lopate, ali česa podobnega ne zahteva pazljivosti in ti tako omogoča, da celo med delom misliš nanjo, kot da tega ni dovolj že med prostim časom. Oprosti izrazu, toda če boš še nekaj časa nadaljeval s pretirano romantiko, se ti bodo možgani skisali. Pa še tole: delo, ki ga imaš, ni zate. Postal boš sicer mišičast, a hkrati z razvojem mišic ti bodo krneli možgani - škoda zate. Pa ne misli, da te zaradi dela na cesti ne spoštujem - nasprotno, cenim tvojo voljo do dela, zlasti še zaradi tvojega poguma, saj nisi nikakršen hrust, pa si si upal nastopiti delo težaka.« »V celoti bi soglašal s teboj v primeru, ko bi bil takšen, kot misliš, da sem, pa nisem; vsaj v tako hudi obliki ne. Preslišal si tisto o slutnji, ki me zadnje tedne muči in je edini vzrok moje črnogledosti; znebiti seje nikakor ne morem, nasprotno, vedno bolj me muči.« »To je posledica vajine vrste ljubezni, ki včasih, ne čisto, toda rekel bi za nianso spominja na platonično ljubezen pod silo razmer seveda in predolgo traja v takem stanju. Oba si želita prekoračiti Rubikon, toda Ivanka si ga ne upa zaradi neprestanih svaril o morebitnih posledicah, ti pa zaradi preobčutljive ljubezni do nje. Slovesa pa se bojiš, pa naj bo za krajše ali daljše obdobje, prav zato. ker še nisi. kot sem rekel, prestopil Rubikona. Saj ne rečem, da se tega zavestno bojiš - tvoja podzavest se boji, da bi v času tvoje odsotnosti to mogel storiti nekdo, ki nima tako spolirane vesti kot ti. Takih pa je zelo veliko.« Zamislil sem se nad njegovo domnevo, pretehtal njegove besede in menil, da je zadel žebelj na glavo. Iz dna duše mi je prihajal občutek krivde in se spremenil v spoznanje, da sem res ljubosumen, ne da bi se tega v teh zadnjih nekaj tednih, sploh zavedal. Nenadoma pa sem to postal. Postal sem ljubosumen na neznanca, ki naj bi prišel in kiji bo veliko manj govoril o ljubezni, njeni lepoti, se malo oziral na njena čustva, le rekel ji bo. da ji misli napraviti samo tisto, kar je napmvil njen oče njeni materi in bo drzno osvojil njeno telo. Najprej bi mu seveda zamerila, toda prav zamdi njegove odločnosti, ki ji je pomagala priti do skrite želje, bo slednjič pridobil tudi njeno srce. š prej pa bi se njena čustva odvrnila od mene; morda bi me začela celi zaničevati, pa če bi me imela še tako rada, kajti s svojo neodločnostji sem jo pripeljal do koraka, ki bi ji sicer sploh ne prišel na misel Prijatelj, omilil si mi moreč občutek prihajajočega slovesa, vzbudilpi nekaj hujšega in grdega - ljubosumje. Prešinila me je zavest, di> moram nenadni pojav ljubosumnosti v sebi z vso voljo in tak zatreti, kajti biti ljubosumen na kogarkoli je isto, kot če bi gfl obrekoval. Isto kot bi lepo pisano ptico polival z gnojnico. Svoje misl in ugotovitve sem zamolčal, rekel pa sem mu: »Gabrijel, pravkar si povedal nekaj dobrih misli. Rad bi vedel od kod jih črpaš, ko pa praviš, da nimaš dekleta, s katero bi im& resne namene?« »To ni nič posebnega: če nimam lokomotive, še ni rečeno, da se p/d nič ne spoznam nanjo. In drugič, še nisi opazil, da sam sebi ne moui svetovati, ker se ne moreš opazovati in se zato tudi ne poznaš, lahkot iščeš rešitev, kije ponavadi ne najdeš? Poleg vsega pa je nasvete zeli lahko dajati - prav tako, kot pometati pred tujim pragom. Nič čudne§ ni, če se ni obnesel, kriv je vedno tisti, ki gaje poslušal.« i Prišla sva do Žegnanega studenca. Vse naokoli prijetna tišina, ^ izpod kapelice je iz železne cevi, v s kamni obloženo kotanjo, obdani z visokim snegom, zadušeno žvrkljala voda. Visoko gori, nekje izpd vrha Huma, je začela hukati sova. Njen zategli in počasni glas, kif tonil v snežno tišino, je pomirjajoče legal na spečo pokrajino. Vračala sva se molče, zatopljena vsak v svoje misU. Števila valčki, drobni godci Savinje, so neutrudljivo šumeli in brezsk^\ no zibajoč hiteli svojemu cilju nasproti. Nič jih ne more ustaviil' nič jim ne more preprečiti združitve z morjem. Ura v zvoniku je bila enajsto, ko sva se bližala Slomškovejn^ trgu. kjer sva se razšla. Legel sem brez večerje. Zdaj tudi Ivanka že ležiš; ležiš na blagodejno šumečem ličkanju. Si tudi^' v mislih pri meni? Lahko noč ti želim! Dnevi so po polževo tekli. Hodil sem se smučat, najpogosteje Komesov travnik in najrajši dopoldan, ko tam še ni bilo nikoS^' Nekajkrat sem šel z Gabrijelom v Št. Lenart in v smuku po cesti nai^ v Laško. Na Matijev dan je gospodovala ledena zima; bilo je še ve0 snega, po Savinji so se vlekle debele ledene plošče. Več kot polovii^[ leve strani struge je bila še močno zaledenela. Pri toplicah so s fanf!'] izsekovaU ledene plošče, še do deset prstov debele, in se na njih kot splavarji; z debelimi gorjačami v rokah so plavajoče plo^^^^ usmerjali, da niso naletele na čeri, vse do mostu ah celo železniškega mostu, kar pa je bilo nevarno zaradi močnega vodne^' toka pod njim. Toda še teden dni ni minilo, ko je z lepim son^n"U vremenom prihrumel tudi topel južni veter Od streh so liU potočki^' drsele strešne lavine snega. Na marijagraški cesti je strešna lauinO- f"! pol zasula par majhnih voličev, vpreženih v lojtme sani. Voliča sta strahu zbezljala, sani za njima pa opletale ko pijane. ObbezljalO- pol Laškega, preden sta se v ozki in strmi Stegenškovi ulici s sankt^^' zagozdila med Kokolovo in Martunovo hišo. rETICA INFORMACIJE 47 481 __\ RUMENA STRAN TRAČNICE Vklenjen župan j Mozirski pustnaki so župana Jakoba Presečnika ne le vrgli z oblasti, temveč ga je brhkai komandirka celo vklenila. Neuradno smo izvedeli, da je Presečnik vzel lisice v Ljubljano, kjer jih- bo stranka SLS uporabila, če bo potrebno. Mogoče bodo že pri glasovanju o novih občinah priklenili kakšno tečko v interni bife. i Naj se ve! Kar nekaj mesecev smo čakali, če bi lahko novemu službenemu avtomobilu celjske občin- ske uprave na fotografiji ob- javili tudi bratca pod re- gistrsko ozna- ko CEMOC-02, pa smo obupa- li. Glede na tre- nutni finančni položaj v ob- činski blagajni pa tudi ni pri- čakovati, da bi knežji audi dobil enako- vredno druž- bo. Nekaj je bolje kot nic čeprav so predstavniki šentjurske civilne zaščite po- džupanu občine Otu Pungart- niku že pred nekaj časa posla- li predlog za nagrade, ki naj bi jih najzaslužnejšim podelili 1. marca, ob njihovem dnevu, te- ga niso storili, ker z občine še niso prejeli nobenega odgovo- ra. Pungartnikov komentar? »O nagrajencih v naši občini ne vem nič, ker sem bil na dopu- stu. Vem pa, da je bil v nedeljo dan civilne zaščite!« Hladen tuš za župana župan mestne občine Celje Jože Zimšek je na sobotni ro- kometni tekmi v Golovcu doži- vel hladen tuš. Občinstvo ga je namreč izžvižgalo, o razlogih pa verjetno še vedno ugiba. Le s čim se jim je tako zameril, ko je pa tako dober župan? Dialog kar tako župan Srečko Meh sekretarju za družbene dejavnosti v Velenju Petru Kovaču: »Peter, Peter! A ni dovolj, da so tvoji vrtci med najdražjimi v regiji? Kot slišim, se ti povrh še posedajo!« Peter Kovač: »Ne se sekirat, župan. Kar tako uredite, da bo manj delovnih mest, manj stanovanj, pa manj mladih dru- žin... Potem bom tudi jaz naredil red v vrtcih.« ^ NASMEH, PROSIM! Današnjo šalo smo izbrali med desetimi, ki jih je poslala Tina Gostečnik iz Rakovlja 52 pri Braslovčah. Za nagrado se bo udeležila izleta s šaljivci. Vozniški izpit »Včeraj me je moj inštruktor pol ure gnjavil na klancu.« »Sama si si kriva! Pa bi tako kot jaz zapeljala v grmovje!« AMADEUS POROČA Iskanje talentav V zimskem nogometnem odmoru vse uprave klubov mrzlit iščejo nove nogometne moči. Vsi hi radi čim bolj kakovost žogobrce za čim manj denarja. Koliko denarja ima celjski kk je razvidno iz fotografije. Mogoče pa bo ob tem nakupu vset malce več gledalcev na tribunah. Muči me le to, kje se ba igralke držale, ko bodo postavile živi zid... Če smo preživeli komunizem, homo pa še demokracijo. BORIS KURALl (Od)kloni Strelnikoff strelja strelice, zadržal jih bo sam bog, v pekel jih pošlje, ne v vice, hudiču samemu ob bok. Nas pa veseli popevka, ki za Evropo godna bo, je iz hopsasa posevka, z njo zadovoljno je nebo. POPEVK/ VITEZI BELEGA MESTA
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh