logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (05.03.1998, letnik 52, številka 9)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejčic

Urednica NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 9 - LETO 53 - CEUE, 5.3.1998 - CENA 280 SIT

Dobra komedija gre rada

v smeh

v Celju se je začel letošnji festival Dnevi komedije. Stran 17.

LOVNA STRELNIKOFF

Zgoščenima Bitchcraf t je s provokativnim ovitkom zanetila škandal, vroča tema na strani 11.

Štuporamo do zdravnika

Občina gluha za težave Gobčevih trojčkov iz Šentruperta. stran 12.

PREKO ZAGREBA DO PRESTOLA?

Celjski pivovarji bodo za finale ponovno igrali z Zagrebom. Stran 16.

^di letos Je začetek Dnevov komedije zaznamovala otvoritev, na kateri Je plesna skupina studia Igen s simpatično upodobitvijo maskot festivala poskrbela za pravo vzdušje. Festival se bo nadaljeval vsak konec tedna do 22. marca, ko bodo žIrUe razglasile ^rnagovaice. (Foto:SHERPA)

Čigav je svetnilc z Brda?

šentjurski občinski svetnik ovira gradnjo ceste v vasici Brdo. Stran 10.

VSE IZŽREBANKE ZA ^ IZLET 100 KMEČKIH | ŽENSK NA MORJE "

2

DOGODKI

Pohvale dehteči Flori

Sejem, ki ga je bilo lepo pogledati - Zadovoljni obiskovalci in razstavljavci

Redko se zgodi, da bi sejem izpolnil pričakovanja skoraj vseh obiskovalcev. V anketi, ki so jo opravili med obiskovalci Flore '98, ki je v nedeljo na razstaviščih Celjskega sejma zaprla svoja vrata, pa jih je taJco odgovorilo kar 98,33 odstotka vprašanih. Ti so tudi ocenili strokovno raven sejma za dobro, za prav dobre pa obsejemske strokovne prireditve.

Obiskovalci vidijo prednosti specializiranega sejma za vrtnarstvo, cvetličarstvo in kraji-narstvo v pestri ponudbi, vedno večjem številu razstavljavcev ter lepo urejenih razstavnih prostorih. Preko 95 odstotkov vprašanih si je Floro ogledalo zaradi sejemske ponudbe in novosti na tržišču, malce več kot polovica pa je sejem obiskala zaradi nakupnih namenov. S sejmom so bili zadovoljni tudi razstavljavci, zlasti pa so ga pohvalih tisti tujci, ki so na Flori prvič razstavljali že lani, letos pa so se na skupnih razstavnih prostorih že predstavili s slovenskimi partnerji.

V štirih sejemskih dneh si je razstavne prostore 184 razstavljavcev iz 16 držav ogledalo približno 25 tisoč obiskovalcev, po besedah vodje projekta Flore '98 Brede Obrez-Preskar pa so organizatorji izjemno zadovoljni tudi z obsejemskimi strokovnimi prireditvami. Zlasti okrogla miza o izobraževanju po dualnem sistemu za poklic

cvetličarja, ki sta jo pripravili Vrtnarska šola Celje in Služba za izobraževanje pri Obrtni zbornici Slovenije, ter predstavitev projekta Slovenski cvet in vrtnarsko-cvetličarske borze v organizaciji podjetja Humko Bled, sta bili izjemno odmevni. Piko na i dehteči Flori pa so organizatorji postavili z razstavo cvetličnih aranžmajev, ki jih je s cvetjem Contrasta iz Ruš ustvarilo 15 finalistov lanskega slovenskega cvetličnega festivala.

mmmmmmm i. stamejčič

Razstavni prostor mengeškega podjetja Limato, ki še ukvarja z grosistično prodajo suhega cvetja, so popestrila dekleta, oblečena v obleke iz papirja, kakršnega sicer uporabljamo za

oblikovanje cvetličnih aranžmajev.

Epidemija Še traja

v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo še naprej bele& povečevanje števila prehladnih obolenj, zato še vedno veljajo ukrepi za omejitev širjenja povzročiteljev. Število bolnikov, prehladnimi obolenji se je povzpelo že čez 2000, najpogosteje pa obolevajo otroci do šestega leta starosti. Zaradi epidemije nekaj časa niso dovoljeni obiski v Splošni bolnišnici Celk ukrep pa bo veljal do nadaljnjega. ||

Vloge za otroški dodatek

Vloge za uveljavitev otroškega dodatka za leto 1998 je potrebno oddati pristojnemu centru za socialno delo najkasneje do 31. marca -sporočajo iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Skladno z zakonom o družinskih prejemkih so namreč centri za socialno delo dolžni vsako leto s 1. majem preveriti upravičenost dodelitve otroškega dodatka. Vsa potrebna dokazila, zbrana na obrazcu DZS, št. 8,14 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, morajo upravičenci, če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno, centrom posredovati najkasneje do konca jneseca. Obrazec za uveljavitev otroškega dodat-

ka je letos nov, na voljo pa vseh papirnicah in knjii nah.

In še opozorilo tistim, ki podatke centrom že posra vali na starih obrazcih - izj njevanje novega obrazca potrebno, vendar pa jih b( iz pristojnega centra za cialno delo pozvali, naj spe čijo še nekatere podatke,! so zahtevani z novim obra^' cem.

V celjskem centru za soc no delo bodo vloge sprejer li ob ponedeljkih od 8. do . ure in od 12. do 14.30, , torkih od 8. do 14.30, ob sit dah od 8. do 11. ure in od i; 16.30, ob četrtkih od 8. d 14.30 ter ob petkih od 8. di 13. ure. 1

Priznanja civilne zaščite

Na državni prireditvi ob dnevu civilne zaščite, ki je bila v soboto v Ljubljani, so člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero iz Velenja, ki so sodelovali v reševalni akciji iskanja pogrešanih potapljačev na otoku Cresu, ter člani jamarskega kluba Spe-los Siga, ki so sodelovali pri iskanju izgubljenih jamarjev v Mislinji, prejeli bronasti znak civilne zaščite.

Posebne slovesnosti ob svetovnem dnevu civilne zaščite so v preteklih dneh imeli tudi v nekaterih občinah celjske regije. Poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj je na sprejemu v celjskem Narodnem domu v ponedeljek podelil srebrni znak CZ Emilu Žlendru, pomočniku poveljnika poveljstva Gasilske zveze Celje, zlati znak CZ

Janku Turnšku, poveljniku poveljstva območja Celje in poveljstva Gasilske zveze Celje ter plaketo CZ Miru Ter-bovcu, predsedniku Gasilske zveze Celje, sicer pa direktorju Uprave za obrambo Celje. V Vojniku nagrad niso podeljevali, dan civilne zaščite pa so proslavili na prireditvi, ki je bila minuli petek v Gasilskem domu v Novi Cerkvi. Zbranim sta spregovorila vojniški župan Beno Podergajs in poveljnik CZ Arnold Ledi. Posebno slovesnost za vse, ki delajo na področju civilne zaščite, je v ponedeljek pripravil tudi župan občine Laško Peter Hra-stelj. Ob tej priložnosti je prejšnjemu referentu za civilno zaščito v občini Janku Franetiču podelil zlato lilijo za dolgoletno uspešno opravljanje nalog na tem področju.

4. izredna seja Občinskega sveta Mestne občine Celje

Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje jutri, v petek 6. marca, ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, 4. izredno sejo, na kateri bodo svetniki obravnavali le 3 točke dnevnega reda. Poleg otvoritve seje in ugotovitve sklepčnosti ter sprejemu dnevnega reda, bodo pod točko 3 obravnavali Gospodarske razmere v Mestni občini Celje in razvojne usmeritve.

IZ OBČINSKIH SVETOV^

Vrtci ne bodo cenejši

VELENJE - Prejšnji mesec so cene otroškega varstva povišali za 15 odstotkov, skupina svetnikov SDS, SKD in SLS, ki je višjim cenam nasprotovala, je v torek na seji mestnega sveta skušala doseči obravnavo odredbe o znižanju cen. Svetniki so se odločiU, da razprave o odredbi ne bodo uvrstili na dnevni red. Znižanje plačil staršev za 15 odstotkov bi namreč iz občinskega proračuna terjalo dodatnih 20 milijonov tolarjev. Občina, ki bo letos otroškemu varstvu namenila 379 milijonov tolarjev, dodatnim stroškom ni kos. (KL)

Pri čiščenju voda ni obcinsicih meja

VELENJE - Pri obravnavi programa dolgoročnih naložb v oskrbi z vodo, čiščenju in odvajanju odpadnih voda, so se mestni svetniki strinjali, da imata prednost zagotavljanje čiste vode in varstvo okolja. Sprejeli so predlog o naložbah na tem področju in hkrati tudi sklep o prispevku, ki ga bodo od 1. januarja 1999 plačevali občani za izgradnjo objektov vodoo-skrbe, kanalizacijskih objektov in čistilnih naprav. Na ta račun naj bi v letu dni v občinsko blagajno dobili približno 210 milijonov tolarjev. Program vseh naložb, uresničili naj bi jih v petnajstih do dvajsetih letih, bo terjal več kot štiri milijarde in pol tolarjev. (KL)

Prevelilca nadstandardna poraba

VELENJE - Mestni svetniki so v torek sprejeli osnutek proračuna za leto 1998, ki naj bi znašal 2.848.315.027 tolarjev. Po besedah župana Srečka Meha letošnji proračun, ki je usklajen, sicer zagotavlja preživetje vsem proračunskim porabnikom, vendar s precejšnjimi problemi, ki jih povzroča predvsem prevelika nadstandardna poraba. Svetniki so ocenili, da je proračun bolj naklonjen negospodarstvu, saj vse proračunske postavke presegajo republiška merila. (KL)

Zmajev glas za Kozjane

KOZJE - V občini bodo začeli izdajati javno glasilo Zmajev glas, ki bo praviloma izhajal vsake tri mesece. Glasilo bo informativno gradivo za obveščanje občanov, brezplačno ga bodo prejemala vsa gospodinjstva, v uredniškem odboru pa bodo po sklepu občinskega sveta Suzana Kitnst kot odgovorna urednica ter Veljko Kolar in Viljem Klobasa. (US)

Prispevici za odvoz smeti

KOZJE - V vaških naseljih in zaselkih bodo za organizirano ravnanje z odpadki mesečno odšteli 500 tolarjev na hišno številko. Lastniki vikendov, kleti in zidanic (po hišni številki), kjer odvaža smeti JP OKP Rogaška Slatina, že plačujejo 100 tolarjev; kjer pa ne plačujejo odvoza po hišni številki, bo odvoz smeti veljal 300 tolarjev. (US)

»Ne« za prevelilco shrambo

CELJE - Ne zgodi se pogosto, da bi svetniki zavrnili sprejem sklepa o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta. V primeru pobude investitorja Aleša Plevčaka, ki želi na Zgornji Hudinji k svoji enodružinski stanovanjski hiši zgraditi prizidek, pa so se odločili tako.

Negativno mnenje so oblikovali že v odboru za okolje ii prostor, večinsko pa so stališče, da je prizidek v tlorisni izme: 10x10,5 m prevelik, podprli tudi svetniki. V prizidku naj bi M v pritličju shramba za živila, deponija kurjave, prostor za vrtt orodje ter kolesarnica in garaža, v etaži oziroma na podstrešji pa stanovanje. (IS

Sest občinskih priznanj

KOZJE - V občini bodo občinski praznik praznovali 15. april; Po sklepu občinskega sveta bodo podelili plaketo, 3 priznanja ii 2 denarni nagradi v vrednosti 75 tisoč tolarjev. Imena nagrajen cev bodo znana po izvedenem javnem razpisu. (US

Tri tisočaice po glavi

KOZJE - V letošnjem letu bodo iz proračunske postavke s regresiranje proizvodnje hrane regresirali zavarovanje pir menske goveje živine in plemenskih svinj v znesku 3 tisoi tolarjev po glavi. (US

Režijsici obrat v obcinslci upravi

ROGAŠKA SLATINA - V občini so ustanovili režijski obrat, t bo, skladno z zakonom, gospodaril š stavbnimi zemljišči. (US

Špacapan za Slatino

ROGAŠKA SLATINA- Svetniki so na zadnji seji soglašali, 4 interese občine v Nadzornem svetu HIT zastopa Črtomir Špac* pan, župan Mestne občine Nova Gorica. (US'

Potrjen mandat

CELJE - Celjski svetniki so se strinjali, da podaljšajo mand^ članom vseh treh svetov celjskih vrtcev. Od decembra je' Celju v veljavi odlok o ustanovitvi javnih vrtcev. V njem!' določeno, da morajo biti v svetu vrtca vsi trije predstavnic ustanovitelja iz vrst občinskih svetnikov, doslej pa je bil' svetniških vrst le eden. Celjski svetniki so menili, da sreii mandata in le dobre pol leta pred lokalnimi volitvami "J smiselno imenovati novih predstavnikov, zato so sprej^' sklep, da ostanejo zdajšnji vse do izteka mandata. C-

Ne le Prevozništvo, gre za kompleks

CEUE - S sklepom o javni razgrnitvi osnutka odloka' spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načf Trnovlje-jug so svetniki prižgali zeleno luč za urbanistič"' ureditev širšega kompleksa Prevozništva. V doslej veljavni" zazidalnem načrtu je namreč območje Trnovlje-jug razdelje"' v 8 karejev, za sedmega - kompleks Prevozništva, p3 " opredeljena dejavnost, zato zainteresirani podjetniki na območju ne morejo graditi. V osnutek, ki je zdaj v ja^^ razgrnitvi, so za to območje opredelili gradnjo objektov ^ potrebe proizvodnih, uslužnostnih in servisnih dejavnosti. C-

Premalo za turizem in drobno gospodarstvo

ZREČE - V prvem branju predloga občinskega proračuna -J zreški svetniki sprejeli predvidenih 523 milijonov tolafl prihodkov, od katerih jih bodo 131 porabili za odplačilo ,^ začetih naložb - telovadnice, gospodinjske šole, tržnic^ ^ križišča v Zrečah. Največ pripomb je bilo ob postavkah turizem in razvoj drobnega gospodarstva, o katerem posebej govorili na eni prihodnjih sej.

I SNOPIČ

DOGODKI

3

[ Kdor čaka...

J!;

. V Šmartnem ob Dreti telefonski priključek po desetih letih dočaka - V ^ 2gornji Savinjski in Zadrečki dolini do konca leta samo digitalne centrale

y začetku decembra 1996 je celjska ^^i,ota Telekoma v prostorih nekdanje-Topra v omrežno skupino 063 [ Jliljučila 70.000 telefonskega naročni-

|,^ v petek pa v Šmartnem ob Dreti že e looOO in s tem se približuje sloven-aijiiemu povprečju.

rjniartno ob Dreti je bilo sl^upaj z ii^^sičnim zadnja bela lisa celjskega oboi jočja, kjer deset in več let ni bilo mogo-11 ip dobiti telefonskega priključka. Zato di (V pe Celje v zadnjih dveh letih razvoju so flekomunikacij v Zgornji Savinjski in rojjdrečki dolini namenili posebno pozor-\ lost, čeprav so že v zgodnjih devetdese-

tih let vključili digitalne telefonske centrale v Ljubnem, Lučah in Solčavi.

Nadaljnjo posodobitev je omogočila šele gradnja digitalnega dela vozliščne telefonske centrale v Mozirju. Novi prenosni sistem je vključen preko kabla z optičnimi vlakni, s katerimi so opremljene vse telefonske centrale v Zgornji Savinjski dolini. V omrežje so vključene ravno preko mo-zirske centrale, postopna širitev nove centrale pa že nadomešča analogno centralo, ki bo jeseni dokončno izločena iz prometa. Lani so končno ukinili tudi prostozrač-no linijo do centrale v Solčavi, ki je bila nasploh zadnja v PE Celje.

Lani so tudi zamenjali analogni telefonski centrali v Gornjem Gradu in Šmartnem ob

Dreti, kjer so z gradnjo novega kabelskega omrežja omogočili bistveno povečanje števila naročnikov Hkrati omrežje posodabljajo v Nazarjah, za realizacijo razmeroma zahtevnega programa pa so v zadnjih dveh letih potrebovali 334 milijonov tolarjev. Večino denarja je zagotovil Telekom Slovenije, preostanek pa so prispevale občine.

V Sloveniji je na 100 prebivalcev 36 priključkov, na območju PE Celje pa jih je bilo konec leta 31,7. Samo lani so v omrežje vključili več kot 8000 novih naročnikov in za naložbe namenili 1,601 milijarde tolarjev.

Na območju obeh dolin je zdaj dobrih 4300 naročnikov. Telefonske centrale so tako zasedene dvotretjinsko, zato naj bi v dobrem letu vključili še tisoč naročnikov. Današnje zmogljivosti so že za 41-krat večje kot pred tremi desetletji, samo Zgornja Savinjska dolina pa ima za več kot dvakrat več priključkov kot vsa celjska regija sredi šestdesetih let.

ŽELJKO ZULE

NA KRATKO

I Zaceli bodo z urejanjem gradu

i; VITANJE - Preko javnih del nameravajo v Vitanju še letos doričeti z urejanjem vsaj enega od gradov. V občini pa v teh diineh urejajo okolico ter pripravljajo potrebno dokumentacijo a spremembe urbanističnega načrta za Vitanje, za turistični [[enter Rakovec, projekte za ureditev vitanjskega križišča, ;ikumente za parkirni prostor za tovornjake in avtobuse, v atkem pa bo tudi tehnični prevzem prizidka k šoli. (V.M.)

I Težave v zdravstvu se razpletajo

i. ZREČE - Po odhodu dr. Olge Čanžek iz zreškega zdravstveni sga doma v Oplotnico, so Zrečani dvomili v njeno ustrezno iiiiadomestitev. V Zreče sedaj prihajajo dežurat zdravniki iz [Slovenskih Konjic, med njimi tudi Tatjana Tisovic Rus, ki bo iz mesec prevzela stalne obveznosti v Zrečah. Tako bo polnjen del zahtev zreških svetnikov, ki so že tudi imenovali predstavnike v svet javnega zavoda Zdravstveni dom iiilovenske Konjice. (A. Mr.)

Prvi vrček piva

LAŠKO - Župan Peter Hrastelj namerava kmalu sklicati sstanek s predstavniki vseh političnih strank v občini, na aaterem bodo spet govorili o datumu občinskega praznika. Hbčinsko vodstvo je že pred tremi leti ukinilo občinsko ^J';'aznovanje, v tem času pa so stranke in posamezniki predla-H\\ štiri nove datume. Kot petega na seznamu naj bi upošteva-tudi predlog dr. Toma Korošca, ki za datum praznovanja •■Odlagala dan, ko so v Laškem zvarili prvi vrček piva. (JI)

Zabojniki za smeti še letos v vsej občini

Laško - Komunalno podjetje je končno pričelo širiti območ-> pobiranja odpadkov. Zabojniki že stojijo v Brstniku in '^'''lengozdu, do maja oziroma do novembra letos pa naj bi f''stem odvoza vzpostavili na skoraj celotnem območju obči-Izjema sta del Sedraža in celotna krajevna skupnost Zidani '^ost, ki sta sedaj vezana na komunalna podjetja v sosednjih *činah, vendar naj bi ju še letos priključili matični občini, ^•^^na odvoza odpadkov bo znašala 950 tolarjev na gospodinjs-"^0. tiste, ki ne bodo upoštevali odloka o obvezni oddaji smeti, 1^ čaka denarna kazen. (JI)

Prepoved za težke tovornjake

^ ŽALEC - Direkcija RS za ceste bo predvidoma sredi marca "^^Inim podjetjem naročila postavitev prometnih znakov, ki ^/'do po magistralnih in regionalnih cestah, kjer so že zgrajeni ''^'ocestni odseki, prepovedovali promet motornih vozil z ^^ivečjo dovoljeno maso nad 7,5 tone. S tem bodo uresničili ^^hteve krajanov po Savinjski dolini in tudi drugod po Sloveni-so vozniki težkih tovornjakov kljub avtocestam vozili [° niagistralnih in regionalnih ces-tah, s tem pa se izogibali ™čevanju cestnin. (IJB)

V zdraviliškem parku ugotavljajo škodo

RIMSKE TOPLICE - Posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki laške občinske uprave. Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Celje ter gozdnega gospodarstva si je podrobneje ogledala zdraviliški park, ki naj bi ga občina Laško s posebno pogodbo z ministrstvom za obrambo dobila v brezplačni najem in upravljanje. Komisija bo na osnovi sedanjih ugotovitev ter že pred leti narejenih načrtov pripravila predlog za obtiovo parka. (JI)

Jurklošter v državnem proračunu

LAŠKO - Občinske službe že pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo nove podružnične šole v Jurklo-štru, ki naj bi po prvih ocenah stala okrog 100 milijonov tolarjev. Nov objekt je uvrščen v letošnje državne naložbe na področju šolstva, vsota, ki je zapisana v osnutku proračuna, znaša 33 milijonov tolarjev. (JI)

Čistilna do junija

GORNJI GRAD - Gradnjo čistilne naprave so načrtovali že lani, zaradi zapletov finančne narave pa so prva dela stekla šele pred dobrim mesecem dni. Naložba je ovrednotena na 46 milijonov tolarjev, polovico denarja je že zagotovil slovenski ekološki sklad, preostanek pa je ministrstvo za okolje in prostor rezerviralo v državnem proračunu. Objekt naj bi bil zgrajen do junija. (Ž.Z.)

Nadležen lesni prah

NAZARJE - Domača lesna industrija s proizvodnjo ivernih plošč še vedno prekomerno onesnažuje okolje in prah včasih celo ovira proizvodnjo v obrtno-podjetniški coni. V okviru občinskega sveta je bila zato celo ustanovljena posebna komisija, nepravilnosti pa bodo morale biti v skladu z zakonom odpravljene do konca tisočletja. (Ž.Z.)

Kako do meje?

PAVLIČEVO SEDLO - Kmalu se bo začela posodobitev 7,5 km dolgega cestnega odseka med Logarsko dolino in Pavličevim sedlom, ki je od lani meddržavni mejni prehod. Zadeva se na avstrijski strani še bolj zapleta, saj lastnik zemljišča ne dovoljuje prometa po svoji cesti in zato bodo Avstrijci morali zgraditi novo cesto. (Ž.Z.)

Brošura o celjski bolnišnici

CEUE - Splošna bolnišnica Celje bo v teh dneh izdala posebno brošuro za bolnike, ki jo bo mogoče dobiti tudi v vseh zdravstvenih domovih na širšem celjskem območju. V brošuri bodo poleg splošnih podatkov o bolnišnici predstavljene še vse storitve, ki jih nudijo, zlasti nadstandardne, zapisani pa bodo tudi časi obiskov na vseh oddelkih. (JI)

Vojni invalidi v Celju

CEUE - V konferenčni dvorani hotela Celeia so minuli četrtek člani Društva vojnih invalidov Celje na rednem letnem občnem zboru ocenili svoje lansko delo ter sprejeli programske naloge za letos. V društvu dobro deluje pravna pomoč članom, samo lani so pomagali v 126 zadevah, člani imajo končno primerno opremljeno pisarno in telefon, precej pozornosti pa namenjajo tudi pomoči svojim bolnim in težje pokret-nim članom ter družabnim srečanjem. (IS)

Celje in turizem

CEUE - V organizaciji Društva ekonomistov Celje je v torek zvečer svetovalec za turizem v resornem ministrstvu Stane Bizjak vodil pogovor o funkciji Celja na področju turizma. V začetku aprila pa pripravljajt) člani društva v svojih prostorih na Lavi okroglo mizo o perspektivah celjske trgovine. (IS)

spoštovane Celjanke,

o6 8. marcu-mednarodnem dnevu ^^nsk vam iskreno čestitamo

vas vabimo, da se nam pridružite na srečanju, 9. ^arca ob 17.00 uri v stranski dvorani Narodnega ^^ma. kjer bomo skupaj z gostjo Vero Kozmik iz Urada ^Q žensko politiko razpravljale o tistem delu vladinega ^^^dloga pokojninske reforme, ki se nanaša na predvi-^^ne spremembe upokojevanja žensk.

00 ZLSD Celje

^^iudno vabljene! predsednica Janja Romih

PO SVETU

Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv

Na Kosovu spet vre

Na Kosovu so konec tedna izbruhnili spopadi med tamkajšnjim prebivalstvom in srbsko policijo, ki so terjali najmanj 20 žrtev. Ubitih je bilo 16 Albancev, med žrtvami pa so tudi štirje policisti. Po poročanju neodvisnega beograjskega radia B-92 je žrtev najmanj 30.

Srbska policija (skupaj s »prostovoljci« je na Kosovu kakih 45 tisoč policistov) je napadla (tudi s helikopterji) vaščane v več vaseh na območju Srbice. Napad naj bi sprožile napovedane volitve, ki jih je načrtovala albanska večina, v Beogradu pa jih niso pripravljeni priznati. Uradni srbski viri so po dogodku sporočih, da je šlo za teroristični napad podtalne kosovske osvobodilne vojske. Dan po krvavem obračunu je bil v središču Prištine protestni shod več deset tisoč albanskih demonstrantov. Tudi tokrat policija ni stala prekrižanih rok, ampak je protestnike razgnala s solzivcem in vodnimi curki. EU in zahodne države so nasilje na Kosovu ostro obsodile. Evropski komisar Broek je ob tem dejal, da je Miloševiča nekako treba prisiliti v dialog z Albanci. Poleg tega EU razmišlja o dodatnih oblikah pritiska na Beograd (možne nove sankcije). Miloševič je Zahod pozval, naj se ne vmešava v kosovske zadeve in dodal, da bo »terorizem z namenom internacionalizacije kosovskega vprašanja najbolj škodoval prav tistim, ki ga izvajajo«.

Vohunska afera v Švici

v švicarskem Bernu se je zgodila vohunska afera, za katero je javnost izvedela šele teden dni po dogodku. Policija je aretirala pet izraelskih državljanov, domnevnih agentov obveščevalne službe Mosad, ki so poskušali namestiti prisluškovalne naprave v neko stanovanjsko hišo.

Štiri osumljene so izpustili, enega pa pridržali. Zanimivo je, da se je incident zgodil le dva dni po odstopu šefa Mo-sada Vatoma. Posebna komisija je namreč ugotovila, da je odgovoren za ponesrečen poskus atentata na voditelja Hamasa v jordanskem Ama-nu septembra lani. Zadnji incident je precej poslabšal švi-carsko-izraelske odnose -Tel Aviv se Bernu ni hotel opravičiti. Švica je bila doslej ena od vodilnih evropskih trgovinskih partneric Izraela. V zadnji iraški krizi je Izraelu zastonj poslala 300 tisoč ampul s sredstvi proti bojnemu plinu, židovski državi pa je tudi ponudila 25 tisoč zaščitnih mask. Švicarska vohunska afera pa je precej omajala že tako omajani ugled nekdaj slovite obveščevalne službe, ki je najbolj zaslovela leta 1960 z ugrabitvijo arhitekta nacističnega holokav-sta Adolfa Eichmanna. Med bolj odmevnimi akcijami

Mosada je bila tudi usmrtitev vodje palestinskih gverilcev, ki so na olimpijskih igrah v Munchnu leta 72 ubili enajst izraelskih športnikov.

Razhajanja glede Iraka

Tudi po podpisu t.i. bag-dadskega sporazuma, ki ga je v Iraku dosegel Kofi Anan, se članice Varnostnega sveta (VS) ZN razhajajo glede bodoče politike do Iraka.

Države so si sicer prvič enotne v tem, da ne nasprotujejo uporabi sile proti iraškemu režimu, vendar le če bo res potrebna. Velika Britanija, ZDA in Japonska vztrajajo pri tem, da bo že najmanjša kršitev najnovejšega sporazuma dovolj za kaznovanje Iraka in to brez odobritve ZN. Rusija pa meni, da je Ananov sporazum zadovoljiv dokument, ki ne potrebuje dodatne potrditve z resolucijo. Z bagdadskim sporazumom je zadovoljen tudi šef razorožitvene komisije ZN Richard Buttler. Po njegovem dokument sam zagotavlja, da se bodo Iračani držali obljub. Slovenija kot nestalna članica VS pa je mnenja, da mora VS imeti odločilno vlogo pri avtorizaciji morebitnih ukrepov proti Iraku. Da se Združene države še niso povsem odpovedale morebitnemu napadu priča tudi več kot 30 tisoč ameriških vojakov v Zalivu, ki bodo tam v pripravljenost ostali še najmanj dva meseca.

Oprah ni kriva

Ena najbolj popularnih ameriških tv voditeljic Oprah Winfrey ni kriva. Tako je po šest tednov dolgem procesu razsodilo sodišče v Amarillu v Teksasu.

Tožbo, vredno 11 milijonov dolarjev odškodnine, je proti Oprah vložilo združenje teksaških govedorejcev. Voditeljica je namreč v svoji oddaji, v kateri je bilo govora o bolezni norih krav izjavila, da se boji jesti hamburgerje. S tako izjavo, tako govedo-rejci, naj bi povzočila padec cen govejega mesa v ZDA in s tem izgubo dobička. Sodišče je odločilo, da v njeni izjavi ni bilo zlonamernosti, sploh pa v Združenih državah ni primerov bolezni norih krav. Po razglasitvi sodbe je Oprah, ki je danes »vredna« okrog 550 milijonov dolarjev izjavila, da je razsodba potrditev, da svoboda govora v ZDA res velja. Ni pa pozabila omeniti, da so ji v njenem boju precej pripomogle črnske korenine. Na vprašanje, če bo še jedla hamburgerje pa je dejala: »Ne. Nikoli ne rečem nikoli, vendar mislim, da ne.«

4

DOGODKI

Slatinske investicije

V proračunu Rogaške Slatine bo letos več kot 1,297 milijarde proračunskih prihodkov, kar pomeni 16 odstotkov več kot lani.

Sredstva države za zagotovljeno porabo znašajo le 37 odstotkov vseh prihodkov, izvirni prihodki občine predstavljajo nekaj več kot desetino, vse ostale proračunske prihodke (več kot 655,7 milijona ali 52 odstotkov) pa predstavljajo dodatno pridobljena sredstva iz raznih ministrstev in sredstva soinvestitorjev projektov. Proračun občine je naravnan na investicijska vlaganja, nekatere investicije nadaljujejo, druge pa začenjajo - vrednost teh del znaša več kot 416 milijonov tolarjev. Največji delež bo namenjen I.OŠ, in sicer več kot 125 milijonov tolarjev ter poslov-no-trgovskemu centru Tržišče, nekaj več kot 90 milijonov tolarjev.

Iz lanskega leta so v letošnji proračun prenesli več kot 350 milijonov tolarjev, ki bodo namenjeni za realizacijo že lani planiranih projektov. Svetniki v slatinskem svetu so prvič obravnavah proračun na četrtkovi seji.

US

Popravek

v prejšnji številki Novega tednika smo v članku Država spet zahteva svoje v delu, kjer govorimo o olajšavah pri odmeri dohodnine, pomotoma izpustili stavek, ki pojasnjuje dodatne olajšave. Pravilno besedilo se glasi: »Vsi davkoplačevalci lahko uveljavijo splošno 11-odstotno olajšavo, ki znaša 190.411 tolarjev. Za znižanje davčne osnove je mogoče uveljaviti tudi olajšave za vlaganja, vendar največ do 3 odstotke. Priznana bo v primeru...« Vsem bralcem, ki so si na osnovi nepopolnih podatkov že izračunali svoj dolg do države, se iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Koliko občin bo v Sloveniji?

v Sloveniji imamo 147 občin, v parlamentarni proceduri pa poslanci državnega zbora prav te dni obravnavajo spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi. Minulo sredo so po razpravi in vlaganju vrste dopolnil -samo SKD je vložila amandma za oblikovanje 91 novih občin - celotno gradivo vrnili komisiji za lokalno samoupravo, ki naj bi znova proučila vse predloge in vložena dopolnila.

mmmm

Vlada RS se je v svojem zadnjem predlogu zavzela za oblikovanje 20 novih občin - z našega območja je šlo za izločitev Solčave iz občine Luče in Polzele iz

občine Žalec, tako da bi imeli namesto zdajšnjih 23 na Celjskem 25 občin. Dr-žavnozborska komisija za lokalno samoupravo pa je ta predlog razširila še z 9 novimi občinami. Med drugim so prisluhnili pobudam iz Savinjske doline in k samostojnima občinama Žalec in Polzela predlagali še Braslovče, Prebold in Vransko-Tabor, kar pomeni, da bi imeU na Celjskem že 28 občin.

V SKD po besedah vodje poslanske skupine Miroslava Mozetiča menijo, da je ob zdajšnjem sprejemanju sprememb in dopolnitev zakona o lokalni samoupravi priložnost, da se dosledno spoštuje volja ljudi o tem, kje, v kateri občini torej, želijo živeti. Zato so vložili dopolnila za

oblikovanje kar 91 novih občin - od tega kar 8 s Celjskega. Poslanci SKD se zavzemajo za samostojne občine: Teharje (zdaj Mestna občina Celje), Bistrica ob Sotli (Podčetrtek), Ponikva in Dobje (Šentjur pri Celju), Dobrna (Vojnik) ter Tabor, Griže in Vransko (Žalec).

Če bi poslanci podprli vse predloge -kar najverjetneje ni pričakovati - bi imeli v Sloveniji okoli 270 občin, na Celjskem pa kar 35. Še dobra 3 leta nazaj smo imeli le 8 občin. Vsa dopolnila so zdaj v rokah državnozborske komisije za lokalno samoupravo, ki naj bi se predvidoma sestala včeraj, zatem pa bodo o novem ustroju slovenskih občin odločali poslanci.

I. STAMEJČIČ

Potrošniki končno zavarovani

Slovenija je prejšnji teden po več kot dveh letih razprav v državnem zboru le dobila Zakon o varstvu potrošnikov. S tem je narejen pomemben korak za zaščito potrošnikov, saj so bile doslej njihove pravice obravnavane v množici najrazličnejših predpisov in zato zelo nepregledne. Zakon je narejen na osnovi podobnih zakonov v tistih evropskih državah, kjer ima organizirano varstvo potrošnikov že dolgoletno tradicijo, upoštevane pa so tudi slovenske izkušnje.

V Varstvu potrošnikov Celje bodo v prihodnjih tednih za bralce našega časopisa pripravili povzetke nekaterih za potrošnike najbolj zanimivih in pomembnih določil zakona, tokrat pa opozarjajo le na ne-

katera področja, ki jih obravnava nova zakonodaja.

Zakon o varstvu potrošnikov natančno opredeljuje obveznost proizvajalca in dobavitelja za izdelek ter njuno odgovornost za povrnitev škode, če je

nastala brez krivde uporabnika, izredno natančno pa je urejeno tudi področje garancij za brezhibno delovanje aparatov. Razmeroma dosti pozornosti je namenjeno prodaji blaga in opravljanju storitev. Zakon obravnava tudi vprašanje predplačila in posebnih vrst prodaje, na primer po pošti, od vrat do vrat ali na obroke, ter prodajo turističnih storitev. Posebno poglavje je namenjeno oglaševanju, saj trgovci in drugi ponudniki blaga in storitev vse prepogosto izkoriščajo potrošnikovo neiz-

kušenost in neznanje v dobičkonosne namene. Zakon predvideva tudi ustanovitev oglaševalske zbornice, ki bi naj s svojimi pravili in zlasti etičnim kodeksom naredila red na tem področju. Zakon omogoča registrirani potrošniško-varstveni organizaciji (pri nas trenutno že delujejo tri, za zaščito potrošnikov na področju turističnih storitev pa je Turistična zveza Slovenije), da vloži tožbo za zaščito potrošnika, kar je novost v naši sodni praksi. ■■■■■■■■■■■■■■M JI

Za odpadke treh občin

Konjiški župan Janez Jazbec je poslal pogodbo o uporabi komunalnega odlagališča v Slovenskih Konjicah v sprejem občinskima svetoma in v podpis županoma Zreč in Vitanja.

Zreški župan Jože Košir je o pogodbi že obvestil občinski svet, ki jo bo obravnaval na naslednji seji, še prej pa jo bo ocenila komisija za urejanje okolja in prostora. Prve ocene so, da je pogodba vsebinsko, dobro pripravljena, finančno pa še neopredeljena. Še pred njenim podpisom bodo Zrečani s konjiškim komunalnim podjetjem podpisaU začasno pogodbo o izvajanju komunalne dejavnosti, enako pa so že storili tudi v Vitanju. Tamkajšnji župan Slavko Krajnc prav tako ocenjuje ponujeno pogodbo kot dobro, čeprav ni v njej tistega, kar jih najbolj zanima - cen. Svetniki bodo o pogodbi govorili na eni prihodnjih sej. V.M.

Amandmaji za zdravstveni dom

Občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje in Podčetrtek skupaj ustanavljajo javni zdravstveni zavod s sedežem v Šmarju pri Jelšah.

Ponekod so odlok že obravnavali, svetniki v občinah Rogaška Slatina in Kozje so ga uvrstili na dnevni red sej, ki sta bili pretekli teden, v Rogatcu pa so svetniki o odloku spregovorili včeraj. Svetniki v občinah Rogaška Slatina in Kozje se z odlokom načelno strinjajo, vendar vlagajo dodatne amandmaje, tako da bodo tudi v teh občinah, kljub temu, da so sprejeli odlok v drugi obravnavi, verjetno še enkrat spregovorili o vloženih amandmajih. US

Letos dom upokojencev v Šentjurju

Med zadnjim obiskom v Šentjurju se je minister Tone Rop najdlje zadržal pri ogledu novega doma upokojencev ter v pogovoru s predstavniki občine in Centra za socialno delo.

Dogovorili so se o rešitvi še odprtih vprašanj, tako da zdaj ni več bojazni, da dom ob koncu leta ne bi sprejel prvih varovancev. Gradnja se je zaradi neustreznih tal in drugih neugodnosti nekoliko podražila, vendar minister Rop upa, da bodo z denarjem iz državnega proračuna (letos je rezervirano preko 150 milijonov tolarjev) in drugimi sredstvi dom pravočasno usposobili za vselitev. Ob domu pa bo treba urediti še dovozne ceste, okolico in drugo. V domu upokojencev bo 150 postelj, že sedaj pa imajo po besedah direktorice Centra za socialno delo Cvetke Jager okoli 110 prijav. V novem domu bo dobilo delo okoli 60 ljudi. Šentjurčani pa so ministra Ropa najbolj presenetili s projektom za takoimenovana varovana stanovanja, kjer bodo orali ledino v Sloveniji. Minister Rop je obljubil tudi pomoč pri zagotavljanju sredstev

za širitev in posodobitev prostorov Varstvenega delovnega centra, kjer je trenutno zaposlenih 21 delavcev s telesnimi motnjami. Predvideno je povečanje zaposlenih.

Minister si je ob tem ogledal še podjetje EŠport, se pogovarjal s predstavniki gospodarstva ter v Alposu razlagal belo knjigo o pokojninskem zakonu. Srečanje je končal s pogovorom s predstavniki lokalne LDS.

TVRABL

Ne pozabite jutri!

Jutri, v petek 6. marca, poteče rok, do katerega morajo dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, ki nameravajo nadaljevati študij na ljubljanski ali mariborski univerzi ali v samostojnih visokošolskih zavodih, poslati prve prijave za izbran študijski program. Le nekaj časa več, do srede 11. marca, pa imajo na voljo osmošolci oziroma učenci zaključnih razredov osnovnih šol. IS

Dobro sodelovanje občine in Cerkve

Laški župan Peter Hrastelj je v hotelu Savinja v Laškem pripravil tradicionalni sprejem za predstavnike rimokatoliške cerkve, ki delujejo na območju občine. Udeleženci srečanja so tudi tokrat ugotovili, da je sodelovanje med občini in Cerkvijo dobro, uspešni pa so tudi pri skupni obnovi verskih objektov in spomenikov. Nekaj težav je zaradi denacionalizacije, zlasti z zahtevki za vrnitev tistih zemljišč, ki so pozidana. Na župnijski zemlji je kar polovica Pivovarne Laško in cela stanovanjska soseska Rožnik. JI

PO DRŽAVI

Turnšelc le ocisto|)

LJUBLJANA, 25. febru ja (Večer) - Obrambni mj ster Tit Turnšek je preds niku vlade dr. Janezu \ novšku predal pisno odsti no izjavo, o kateri bo pai ment obveščen na izredni ji. Pogovori o novem mi stru so se že začeli in v prvj'-dneh marca naj bi bilo n znano, kdo bo zamen Turnška. :

Slovenija in Not

LJUBLJANA, 26. febru ja (Delo) - Na dvodne obisk v Slovenijo je priš generalni sekretar Nata vier Šolana. V pogovoril najvišjimi državnimi pr stavniki je poudaril, da i Nato poglobiti dvostrani sodelovanje s Slovenijo; napovedal, da bo naj membnejša vojaška vaja di žav partneric za mir letos i naši državi.

Podražitve

LJUBLJANA, 26. februar ja (Delo) - Vlada je izdal; soglasje za 6,8-odstotno zv. sanje cene prevoza potniko: v domačem prometu, za 6i odstotka se bodo dvignile tU' di cene belega kristalnegi sladkorja, RTV-naročnina[; bo višja za 8,92 odstotka Vse podražitve, ki bodo povzročile 0,14-odstotno ras življenjskih stroškov, veljai; s 1. marcem. Vlada je poce nila pšenico iz državnih b(a govnih rezerv s 33 na 30,3( tolarja, zaradi česar naj bisf v prodaji na drobno pocenil; tudi bela moka.

Pota sprave

LJUBLJANA, 2. marc; (Večer) - Pri predsedniku d: žavnega zbora Janezu Pl dobniku so se sestali pred sedniki parlamentarni? strank in nadaljevali pogovi" re o oblikovanju skupne de klaracije o odnosu do nekd^ njega komunističnega režima. Dogovori so bili zel^ konkretni in že čez dva tec na naj bi stranke poskušali sestaviti skupni dokument

Predsednilc iz Celja?

LJUBLJANA, 3. marc^ (STA) - Komisija državne^-zbora za volitve, imenovan in administrativne zadeve ^ za predsednika Nadzornec-sveta Slovenskih železnic p-^' lamentu v izvolitev predlag^^J; Damjana Vrečka, kandid^'' Slovenske ljudske stranl^^ Vrečko dela sedaj kot načelu'' Upravne enote Celje.

Vroče teme v parlamentu

LJUBLJANA, 4. mar": (STA) - Državni zbor nad-ljuje osmo redno zasedaA'^ v okviru katerega morajo P|, slanci dokončati še prek ' zadev. Tako naj bi med d^' gim po hitrem postof sprejeli zakon o zaklji^^'. lastninjenja in privatiza'^" podjetij v lasti Slovenske ■ vojne družbe, čaka jih tretja obravnava spreni^"] zakona o denacionalizaci)'

1. SNOPIČ

GOSPODARSTVO

5

Kovinotehna poslovala

z dobičkom

Začenja se uresničevanje podpisane pogodbe z ameriškim trgovinskim podjetjem Sears

Kovinotehna d.d. je lani realizirala ; ^3 407 milijonov mark prometa, kar je ;^,primerjavi z letom poprej realno 8-' odstotno povečanje. Bruto dobiček, ki g3 je Kovinotehna d.d. dosegla v letu I ]()97, znaša 77 milijonov tolarjev.

! Po informacijah članice uprave za po-j;oLJe ekonomike in kadrov Milene Se-! dovnik Kovinotehna 87 odstotkov skup-prometa dosega na domačem tržiš-;.ier se v zadnjih letih znatno povečuje delež prodaje v trgovini na drobno, na (jtaterega je lani odpadlo že slabih 30 od-iistotkov domače realizacije. V letu 1997 je J dosežena 14-odstotna realna rast prodaje I; blaga na drobno. Promet s tujino je lani ■ znašal 51 milijonov mark in je povečan za dobrih 20 odstotkov, pri čemer je večji del prometa dosežen z lastnim izvozom. Več kot polovica zunanjetrgovinskega prome-fiaje realizirano na tržiščih nekdanje Sov-Ijietske zveze, ostalo pa na tržiščih nekda-, :k Jugoslavije. Tudi pri nabavi se pomem-povečuje zunanjetrgovinski promet ;:. sicer je Kovinotehna lani uvozila za 65 J. milijonov mark blaga, kar je skoraj 40 \^<uMkov več kot leto poprej.

Delniška družba Kovinotehna ima trenutno v večinski lasti 14 povezanih podjetij doma in v tujini, ki so lani realizirala še dodatnih 136 milijonov mark prometa. Tako je skupni obseg poslovanja sistema Kovinotehna v letu 1997 pred konsolidacijo znašal 543 milijonov mark.

Član uprave za področje komerciale Tomaž Berginc je na novinarski konferenci povedal, da so v Kovinotehni zelo zadovoljni z uresničevanjem prve faze uvedbe kartice in akcije En dan vse zastonj. Doslej so pridobili 40 tisoč novih imetnikov kartic, zdaj začenjajo z drugo fazo, v kateri bodo imetnikom kartic ponudili še nekatere nove ugodnosti.

Tudi v letu 1997 je Kovinotehna investirala v širitev prodajnih zmogljivosti in ureditev skladiščnega poslovanja, skupno so lani za te namene porabili dobrih 5 milijonov mark, večji del pa je bil porabljen za tehnološko posodobitev in racionalizacijo poslovanja v skladiščno prodajnem kompleksu na Hudinji, za odprtje prodajnega centra v Velenju, odprtje

prodajnega centra v Kijevu ter posodabljanje računalniške opreme.

Predsednik uprave Kovinotehne d.d. Aleš lic je na torkovi novinarski konferenci pojasnil še nekatere podrobnosti v zvezi s podpisom pogodbe o strateškem partnerstvu med Kovinotehno d.d. Celje in ameriškim Sears International Marketing. Pogodba je bila podpisana 16. februarja v Chicagu. Firma Sears se z 40 milijardami dolarjev letnega prometa uvršča med največja trgovska podjetja na svetu. Njegove osnovne blagovne skupine so tehnično blago, tekstil, pohištvo in oprema za avtomobile. Pogodba je tridelna, Sears bo dobavljal blago, Richvale bo izvoznik, Kovinotehna pa ekskluzivni distributer za Slovenijo, države nekdanje Jugoslavije, Albanijo, Bolgarijo, Češko, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in vse države nekdanje Sovjetske zveze. Aleš lic je prepričan, da so v Američanih našli izjemnega strateškega partnerja, ki je znan po svoji kvaliteti, zlasti blagovnih znamkah kot so Craftsman, Kenmore, Diehard ter izjemnem odnosu do kupca. Prvi ameriški izdelki bodo na policah Kovinotehninih prodajaln čez dober mesec.

IRENA JELEN BAŠA

Korak v tretie tisočletje

Pivovarna Laško je pred dnevi dobila še zadnje tri od skupno dvanajstih vrelno-zorilnih kotlov in z njihovo postavitvijo bodo v podjetju končali 25 milijonov mark vredno naložbo v posodobitev in avtomatizacijo postopka vrenja in zorenja piva.

Z novo vrelno-zorilno kletjo, ki jo bodo spustili v pogon do konca leta, bo pivovarna povečala predelovalne zmogljivosti za 48.216 hektolitrov, sodobna tehnologija pa bo zagotavljala enako kakovost piva skozi vse leto.

S posodobitvijo dotrajanih in nefunkcionalnih starih kletnih prostorov bodo v pivovarni odpravili ozko grlo pri zorenju piva v poletnih mesecih, zmanjšali bodo porabo energije in pralnih sredstev, nižji bodo stroški vzdrževanja in sezonske delovne sile, poleg tega pa bo manjši tudi odtok detergentov in kvasa v vode. Letos bodo v

Laškem pričeli graditi tudi novo polnilnico s skladiščem, objekt, ki bo imel dve etaži, pa bo dograjen v štirih letih. V pritličju bodo uredili avtomatizirano skladišče pijač in embalaže, v prvem nadstropju bo linija za polnjenje steklenic z zmogljivostjo 100 tisoč steklenic na uro, v drugem pa bosta liniji za polnjenje pločevink in za posebno pakiranje z zmogljivostjo do 90 tisoč pločevink oziroma do 24 tisoč steklenic na uro.

Z novo polnilnico s skladiščem se bo pivovarna prilagodila zahtevam trga po povečanju števila različnih proizvodov, pri tem pa bo ohranila enako skupno količino proizvodnje piva. Z zamenjavo starih dotrajanih linij bodo zmanjšali obremenjevanje okolja, ukinili bodo troizmen-sko delo in zmanjšali delo v prostih dnevih. Avtomatizacija linij bo namreč skoraj v celoti nadomestila fizično delo.

Lipovo premoženje naprodaj

Dobre tri mesece je preteklo, odkar je konjiško podjetje Lip Pohištvo v stečajnem postopku. Sredi pri-liodnjega tedna bo skoraj fse premoženje prvič ponu-j||Q na javni dražbi.

Stečajni upravitelj Tomaž Ifos je v začetku tega tedna že imel podatke o stečajnem postopku. Vse pravočasno

prijavljene terjatve skupno znašajo milijardo in 372 milijonov tolarjev. Prednost pri poravnavi terjatev bodo imeli naprej hipotekami upniki, torej banke, ki skupaj terjajo 490 milijonov. Takoj nato pa bodo izplačali terjatve delavcev, ki znašajo 520 milijonov. »Priznali smo skoraj vse zahtevke delavcev, ki terjajo predvsem izplačilo treh plač ter odpravnine,« pojasnjuje

stečajni upravitelj podjetja, v katerem je bilo pred stečajem zaposlenih 360 delavcev. Preostale terjatve - še približno 400 milijonov - so terjatve neprednostnih upnikov.

V sredo, 11. marca, bo v prostorih okrožnega sodišča v Celju prva javna dražba Lipovega premoženja. Predmet prodaje bodo nepremičnine in premičnine na lokaciji Liptov-

ska 34 v Konjicah. Vse to se bo prodajalo v kompletu, izklicna cena pa znaša nekaj manj kot 800 milijonov tolarjev.

Če bo uspela že prva dražba in bo Lipovo premoženje prodano po likvidacijski vrednosti - torej vsaj za 800 milijonov, bi po poravnavi bančnih terjatev ostalo le še dobrih 300 milijonov, kar pa je že dosti manj, kot zahtevajo samo delavci, kaj šele ostali upniki. Če bi se torej stečajni postopek iztekel po najboljših možnih pričakovanjih, bi delavci po zelo grobih ocenah stečajnega upravitelja lahko pričakovali približno 70-od-stotno izplačilo terjatev. ■■■■[1^ ..............B.Z.

Za turistične vodnilce

Gospodarsko interesno združenje Dravinjske doline je razpisalo tečaj za pridobitev licence lolcalnega turističnega vodnika.

Seminar bo od 26. do 28. marca v prostorih gostišča Konjičanka v Slovenskih Konjicah. Cena seminarja je 8 tisoč tolarjev in vključuje predavanja, literaturo, strokovno ekskurzijo, izdajo licence, degustacijo vin in kosilo. Prijave zbirajo na sedežu GIZ. B.Z.

Dražba za Turist

la celjskem sodišču 17. marca o objektih v Nazarjah, na Ljubnem in Rečici

[Gostinsko podjetje Turist ^ Nazarij ima že od maja '595 blokiran žiro račun, po ''^Uspešni prisilni poravnali je od julija 1997 v stečaju, niarca pa bo na celjskem ^•^dišču prva javna dražba za IJ^' objekte z izklicno ceno °''zu 80 milijonov tolarjev.

dražbi bodo objekti v '^.^zarjah, na Ljubnem in Re-If^' medtem ko za hotel v ^°zirju še vedno poteka de-''^cionalizacijski postopek, ki 1^ je leta 1993 sprožil ravno J^^ist. Primer je zdaj na vr-J°^nem sodišču in je v naj-J^ji meri posledica zaplete-'•^ poti vračanja nepremič-Sprva se namreč sploh ni l^^elo, i^do je zavezanec, za-1°)^ vodstvo podjetja sproži-° pravdo, ki zaradi dolgotraj-,^§3 postopka zdaj ovira rav-\Turist.

j^j^^rist ima približno 85 m\\i-Ij^^ov terjatev in pri poplačilu v prednosti odpravnine

za delavce. Nasploh so za obdobje izgube značilni številni neizplačeni osebni dohodki, odpravnine ter neurejeni odnosi z delavci. Sledila je preiskava zoper domnevna kriminalna dejanja, ki še ni zaključena in ne bo ovirala javne dražbe.

Stečajni upravitelj Harold Karner je prepričan, da bi z izklicno ceno za objekte in opremo v Nazarjah, na Ljubnem in Rečici lahko poplačali okrog 85 odstotkov upnikov. Če bi bil vključen še mozirski hotel, ki je Turistova največja nepremičnima, bi do premoženja prišli vsi upniki. Vsi štirje gostinski objekti so zdaj v najemu, kar z vidika stečajnega dolžnika zaradi skromnih vlaganj in negotove prihodnosti seveda ni preveč donosno. Obenem bodo v primeru uspešno izpeljane dražbe najemne pogodbe avtomatično postale neveljavne, zato so najemniki v hudem precepu. ■■■■■■K ŽEUKOZULE

REKLI SO

Generalni direktor Cetis Celje Drago Polak ob podatkih Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, da so v tem grafičnem podjetju inšpektorji ugotovili oškodovanje v višini 1,1 milijarde tolarjev: »Številna slovenska podjetja se ubadajo s prezadolženostjo in plačilno nesposobnostjo. V Cetisu tovrstnih težav nimamo. Prav zgovorno je dejstvo, da so vsi problemi povezani s prizadevanji nekaterih naših manjšinskih lastnikov, da bi odločilneje, bolj, kakor jim to omogoča število delničarskih glasov, vplivali na poslovno strategijo družbe. V konkretnem primeru gre za poprivatizacijski zaplet, konflikt interesov udeležencev v podjetju se rešuje na sodišču, hkrati pa se išče kompromisna rešitev zapleta po dogovorni poti. Uprava je prepričana, da spori ne morejo ogroziti kapitala družbe in varnosti investitorjev, niti uspešnega poslovanja Cetisa. Ne zdaj, ne kdaj kasneje.« IJB

NOVO NA BORZI Finančni trg februarju

v preteklem mesecu so se cene na drobno in življenjski stroški povzpeli za enako visoko, za 0,9%. Verjetno jih ni bilo malo, ki so pričakovali manjšo inflacijo, ne glede na to, na kakšen način jo izračunavamo. V primeru izračunavanja po starem, na osnovi cen na drobno, je podatek za 0,6% ugodnejši. Vendar je zaskrbljujoče to, da 0,9 % v tako kratkem mesecu kot je februar na letni ravni pomeni več kot 12 odstotkov.

Ob dejstvu, da na statističnem uradu zagotavljajo, da v 0,9% rasti življenjskih stroškov ni v celoti zajeta zadnja podražitev naftnih derivatov, je zadeva toliko bolj zaskrbljujoča.

Veliko bolj razumljive so številke sprememb deviznih tečajev. Srednji tečaj Banke Slovenije za DEM se je v februarju povečal za 0,8% ali za skoraj desetkrat manj kot inflacija. Veliko bolj je opazno drsenje podjetniškega in menjalniškega tečaja. Oba sta se znižala za četrtino odstotka. Takšen trend lahko pričakujemo tudi v prihodnje.

Tudi pri ostalih valutah ugotavljamo negativen

trend. Pokončni ameriški dolar je klonil pod pritiski in v februarju izgubil 0,76% na svoji vrednosti. V razmerju do nemške marke je ostal nad.L8 DEivL^a en.USD, Uali-

janska lira se je v februarju podražila za 0,2%.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je slovenski borzni indeks SBI povzpel za 4,67%. Borzni indeks obveznic je padel za 0,59%, kar je v povezavi z drsenjem tečaja nemške marke. Paradni delnici sta bili tudi v preteklem mesecu delnici Krke in Leka. Skupni promet na borzi je kljub vzpodbudnim tečajem manjši kot pred letom dni za skoraj 40%, to je deset milijard tolarjev.

Za bralke in bralce Novega tednika je novica tedna zagotovo začetek trgovanja z delnicami Cinkarne. V petek, 6. marca, bo prvi dan trgovanja na OTC trgu z delnicami Cinkarne serije G, skrajšana oznaka je CICG. Pričetek trgovanja je posledica uvrstitve delnic Cinkarne na KDD, kjer sedaj vodijo delniško knjigo. Upamo, da se bo največja družba v Celju kmalu uvrstila v višjo kotacijo, kot to namerava tudi Etol, iz B v A.

Piše: ZDENKO PODLESNIK

»Polzela« na Cešicem

Največji slovenski nogavičar Polzela, tovarna nogavic d. d., je letos prvič sodelovala na tradicionalnem mednarodnem sejmu mode Styl v Brnu na Češkem.

Predstavila se je skupaj s češko trgovsko firmo Fashion star Na sejmu je razstavljalo 2500 razstavljalcev iz dvajsetih držav. »Polzela« se je predstavila s svojo blagovno znamko ženskih hlačnih nogavic Fler in moškimi nogavicami Apolon. T. TAVČAR

6

GOSPODARSTVO

IvanAtelšek. predsednik nadzornega sveta velenjskega Gorenja.

Rado Hrastnik, direktor in lastnik podjetja Paren iz Laškega.

Drago Polak, generalni direktor Cetisa Celje.

Franc Knafelc, direktor celjske območne gospodarske zbornice.

Bodo državo preživljali trgovci in posredniki?

Letna stopnja rasti slovenske industrijske produkcije znaša manj kot odstotek - Stisnimo pasove, opozarjajo

aospodarstveniki

Vsak delovni dan izgubi slovensko gospodarstvo štirideset delovnih mest. Tako kažejo okvirni statistični izračuni. Stroški dela pri nas dosegajo že za polovico stroškov plač na zaposlenega v ZDA, hkrati pa je dodana vrednost od trikrat do šestkrat manjša kot v državah Evropske unije. Javna poraba narašča prehitro in zasopihano gospodarstvo vseh denarnih potreb proračunskih porabnikov ne more več dohajati. Porabimo veliko več, kot uspemo zaslužiti.

-'JMIIIIIiiilllillilllilM

Ilustrativen, predvsem pa zaskrbljujoč je podatek, da znaša letna stopnja rasti slovenske predelovalne industrije 0,8 odstotka. Kako se lahko konča množenje z ničlo?

Prejšnje dni je zaznamovala stiska tekstilnih delavk, obupanih mater, ki otrokom ne morejo privoščiti vsak dan niti dovolj kruha in mleka. A tudi blagostanje posameznika, ki je v danih gospodarskih razmerah še ohranil spodobno službo, je lahko kratkotrajno. Posledice neupravičenega zviševanja plač bomo slej ko prej občutili vsi. Upokojencem so zvišali pokojnine. Uskladili so jih z rastjo ostalih plač, kar je zaradi minulega dela prav. Vendar preprost izračun pokaže tole: povprečna slovenska pokojnina znaša z varstvenim dodatkom vred dobrih 64 tisoč tolarjev, upokojencev v Sloveniji pa je 451.139; to pomeni, da bo država ob 4,7-odstotnem povišanju pokojnin vzela po novem vsak mesec zaposlenim delavcem več kot milijardo tristopetde-set milijonov tolarjev. Koliko delovnih mest v industriji bi lahko odprli na račun najnovejšega povišanja pokojnin? S stavko zaradi prenizkih plač so zagrozili visokošolski učitelji, sledili so jim zdravniki, naslednji teden jo bo napovedal kdo drug. Vsako do-

bro in odgovorno delo zasluži dobro plačilo, vendar je tudi pri povišanju plač učiteljev in zdravnikov smiselno enako vprašanje kot pri povišanju pokojnin: koliko delovnih mest v industriji bi zaprle višje plače v negospodarstvu? Ko višamo plače proračunskim porabnikom, jemljemo denar gospodarstvu in otežujemo delo izvoznikom. Ob višjih plačah lahko dvigujemo cene doma (podražimo elektriko, komunalne storitve, plin, osnovna živila...) in na ta način delno uravnavamo dvig plač. Izvozniki pa kljub večjim stroškom zaradi višjih davkov in rasti plač ne morejo na tujem prodati svojih izdelkov dražje. Štedilnik, denimo, morajo prodati po enaki ceni, kot so ga prodajali že takrat, ko so bili davki nižji in plače skromnejše. Če davki in plače nerazumno zrastejo in postane strošek dela nesprejemljiv za tuje partnerje, nam preostane le, da naredimo križ čez tovarno. Koliko smo jih že?

Sindikati, ki si prizadevajo za zvišanje plač proračunskih porabnikov, se obenem borijo za nižje plače v gospodarstvu in posredno za zapiranje produktivnih delovnih mest. Kaj bi dejale, denimo, tekstilne delavke učiteljem, zdravnikom, železničarjem? Ravno one z zajamčenimi tridesetimi tisočaki še vedno ustvarjajo novo vrednost in prihodek, ki se lahko porazdeli med proračunske porabnike. Ko bomo zaprli tovarne, bo delitev prihodkov naposled nemogoča. Bomo potem živeli od prodajanja drug drugemu?

Gospodarstveniki, ki smo jih povprašali za mnenje o zviševanju plač, zahtevah sindikatov in nezavidljivem položaju slovenske industrijske proizvodnje, nas večinoma svarijo, da ob tako veliki državni porabi in zanemarjanju razvoja industrije, gospodarstvo ne bo moglo ostati konkurenčno. Industrija ne napreduje, posredniki in tr-

govci pa kljub temu, da s plačili davkov prav tako polnijo državno blagajno, žal ničesar ne ustvarjajo.

Kaj si smemo privoščiti?

»Struktura zaposlenih, ki ustvarjajo dodano vrednost, je v primerjavi s številom upokojencev, nezaposlenih in zaposlenih v državi zelo neugodna. Perspektiva življenjskega standarda je odvisna predvsem od sedanjega vlaganja v znanje in razvoj. Potrebno je povečati tehnično in tehnološko raven slovenske industrije in tako povečati konkurenčnost gospodarstva,« ugotavlja Drago Polak, generalni direktor Cetisa Celje. »V Sloveniji ocenjena rast družbenega bruto proizvoda v letu 1997 znaša 2,9 odstotka. Napoved gospodarske rasti v višini 3,5 do 4 odstotke za leto 1998 je dokaj optimistična, vendar pa Slovenija dosega samo 60 odstotkov povprečja Evropske unije v bruto domačem proizvodu na prebivalca. Vprašanje, kdaj in kako dohiteti Evropo, ostaja odprto. Na področju stroškov dela zaznavamo določeno umirjanje pritiskov, še posebej po sprejemu prenovljene splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in odločitve o spremenjeni lestvici prilagajanja inflaciji. Dejavnost sindikatov in zahteve delavcev po višjih plačah so povsem normalne in upravičene poteze, vendar morajo biti odločitve usklajene tako, da poraba ne ogroža dolgoročne rasti in razvoja. Vprašanje je, ali bi si ob danem zaslužku sploh smeli privoščiti kaj drugega kot zelo varčevalno naravnane odločitve v tekoči porabi, tako v državni kot zasebni,« še sprašuje Polak.

Ne ustvarjamo v banlii

»Neupravičeno zviševanje plač in tudi proračunska po-

raba v situaciji, kakršna je v naši državi, pomenita še večjo nekonkurenčnost gospodarstva. Dokler gospodarstvo ni sposobno ustvarjati dovolj veliko družbeno proizvodnjo, je neupravičeno zviševanje plač nedopustno in neodgovorno,« meni Ivan Atelšek, predsednik nadzornega sveta v velenjskem Gorenju. »Delavci se bodo sami spravili na cesto. Privoščimo si namreč več, kot imamo in na račun tega tovarn ne usposabljamo za konkurenčno nastopanje na trgu. Nesposobni zdaj še lahko jemljejo majhnemu delu zdravega gospodarstva, a kaj bo sledilo? V našem gospodarstvu znaša letno povečanje industrijske produkcije manj kot odstotek! Ravno obseg industrijske proizvodnje bi morali povečevati in preko tega bi lahko zmanjševali brezposelnost. Kot srednješolca so me naučili, da se vrednost ne ustvarja v banki, ampak z delom. Neizpodbitno je, da bi morali vsi kakšno leto potrpeti, zategniti pasove, šele tako lahko začnemo ustvarjati boljši življenjski standard. Stavkanje v deželi, ki ima tisoč problemov, ni dobro. Po mojem mnenju tudi učitelji niso najbolj ogroženi. Stavka je izsiljevanje. Sindikati - pogosto jih usmerjajo interesi do moči in prestiža -bi se morali več vključevati v razreševanje gospodarske problematike in sodelovati z menagementom. Resnici na ljubo: grožnje ne spodbujajo dobrih rešitev,« dodaja Atelšek.

Visolce plače, visoki stroški dela

»v celjski regiji je premalo delovnih mest in premalo ljudi dobiva redne plače,« meni Franc Knafelc, direktor celjske območne gospodarske zbornice. »V občinah so razlike med plačami precejšnje. Najvišji povprečni osebni dohodek je v Celju in znaša 147 tisoč tolarjev bruto, takoj za

Celjem je Laško, najnižji osebni dohodki pa so v Šmarju, kjer znaša povprečna plača 114 tisoč tolarjev bruto. Gibanje plač v lanskem letu kaže trend umirjanja, saj so se plače realno dvignile za približno 3 odstotke, pri tem pa je treba še poudariti, da plače v celjski regiji zaostajajo za slovenskim povprečjem kakšnih 10 odstotkov. Ko se pogovarjamo s tujimi partnerji, jih vedno najprej zanimajo naše plače oziroma stroški dela in seveda ugotavljajo, da so slovenske plače višje kot na primer na Češkem, Madžarskem, Poljskem. Vendarle je naša prednost še vedno v kakovosti in rokih, zato so nam morda pripravljeni nekaj več plačati kot drugim. Če bomo prehitro dvigovali plače in če bodo stroški dela previsoki glede na stroške dela v drugih državah, obstaja nevarnost, da se partnerji selijo drugam, mi pa ostanemo brez dela in v razmerah nadaljnjega povečevanja brezposelnosti. Lani je šlo na našem območju v stečaj 29 podjetij. Prav vse občine v regiji beležijo rahel porast brezposelnosti, medtem ko je le-ta na nivoju republike v rahlem upadu.«

Nagrada za zaposlovanfe

»Socialni položaj se zaostruje, brezposelnost narašča, pri tem pa nosijo delno, krivdo tudi delavci sami,«

ugotavlja Rado Hrastnji, lastnik in direktor Parjj d.o.o. v Laškem. Podjetje ^ izdelavo masivnega pohištv. ki ga je ustanovil pred tren^j leti, izvozi v države Evropsi^^ skupnosti 90 odstotkov izd^j. kov in danes zaposluje ig^ delavcev: »Lani, denimo, smo bili pripravljeni zaposliti štirj, deset mizarjev, javilo se jihjj pet, a niti ta peščica ni vztraja, la, ker jim naš tempo ni odgo. varjal. Veliko delavcev še ved. no hodi v službo po socialno varnost in na delovnem mg. stu dosegajo slabše rezultate ker delajo popoldne na črno' Pri nas dalj časa zaposleni delavci pa so že dojeli vrednost stalnega dela in redne plače. Delavci me lahko opo. zarjajo, da želijo višje plače, vendar so dajatve, ki jih terja od nas država, tako visoke, da preprosto ne vidim načina za zvišanje plač. Na leto damo državi približno milijon in pol mark dajatev, v kar so zajeti samo prispevki za vse zaposlene brez vseh drugih dajatev. Država, ki naj bi stimulirala zaposlovanje, me v treh letih zaradi na novo zaposlenih 150 ljudi ni nagradila niti z vsoto, ki bi zadostovala za izplačilo ene same neto plače! Velike težave imamo tudi pri naložbah v proizvodnjo. Ponujajo nam posojila s štirikrat višjo obrestno mero, kot jo plačujejo konkurenti v tujini. Če kupimo za lastno proizvodnjo polproizvod v tujini, plačamo do štirikrat manjšo obrestno mero za sposojena sredstva, kot če za nakup surovin slovenskib proizvajalcev vzamemo posojilo pri domači banki. Le upam lahko, da bodo naši politiki dojeli, da je najpomembnejše spodbujanje rasti industrijske proizvodnje, saj je temu segmentu gospodarstva prav vse podrejeno. V podjetju lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo. Slednje ne' velja za državo, saj porabi več, kot ima in premalo kontrolira proračunske porabnike. Če se organiziranost države ne bo prilagodila proizvajalcem, ne bomo mogli delati. Bodo država lahko preživljali posredniki in trgovci?«

■■■■HH KSENIJA LEKIČ ■■■H Foto: SHERPA

BAROMETER

inflacija v februarju

Februarja so se cene življenjskih potrebščin, po katerih zdaj uradno merimo inflacijo, v primerjavi z mesecem prej povprečno zvišale za 0,9 odstotka, ugotavljajo v Statističnem uradu RS. V primerjavi z decembrom lani so se dvignile za 2,3 odstotka, v februarski inflaciji pT še ni upoštevana podražitev nafte.

Alpos kupuje Emo Energetiko

šentjursko tovarno kotlov Emo Energetika v stečaju je na dražbi za 2,2 milijona mark kupila SKB banka kot največja upnica tovarne. Za nakup tovarne se sedaj zanimajo v šentjurskem Alposu, rezultat pogajanj med Alposom in SKB naj bi bil znan v teh dneh. V Alposu potrebujejo nove prostore zaradi načrtovane širitve proizvodnje.

Brezposelnost še narašča

Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec januarja na zavodu prijavljenih 130.194 brezposelnih-kar pomeni v primerjavi z enakim obdobjem lani porast brezposelnih za 3,1 odstotka oziroma za 1,3 odstotka ^ primerjavi v lanskim decembrom. Brezposelnost je najbol) narasla v občinskih enotah Celje (12,4 odstotka), Velenja (9,2 odstotka) in Murska Sobota (7,1 odstotka). Znižanje števila brezposelnih so zabeležih v Novem mestu, v Kranja in v Mariboru.

1. SNOPIČ

GOSPODARSTVO

7

IHP pod skupno streho s Kmetijskim inštitutom?

Še vedno neurejen položaj žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo - Cilj je javni raziskovalni zavod

v ponedeljek, 9. marca, se Ijo v dvorani gasilskega do-jna v Žalcu pričel 36. seminar o hmeljarstvu, levji delež pri organizaciji tega srečanja ima žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. Morda bo to priložnost tudi za razrešitev nekaterih vprašanj, povezanih z obstojem te institucije. O aktualni problematiki govori direktor IHP mag. Iztok Košir.

IHP je bil v Žalcu ustanovljen leta 1952. Danes poleg ostalih potrebnih delavcev zaposluje 18 raziskovalcev, med njimi je 6 doktorjev znanosti in 4 magistri.

Kakšna je vloga IHP v celjskem in širšem slovenskem prostoru?

IHP skrbi za razvoj hmeljarstva v celotni Sloveniji in ne le na območju Savinjske doline. Nekatere države po svetu so inštitute ukinile, kmalu zatem je v teh državah začelo propadati tudi hmeljarstvo. Zato je IHP, ki pozitivno vpliva tudi na razvoj ostalih kmetijskih panog, po naši oceni potreben.

Ste zadovoljni s pomenom, kakršnega ima IHP v tem trenutku?

S podporo širše družbene skupnosti nismo zadovoljni, ker kljub petletnem prizadevanju še vedno nimamo urejenega statusa, tudi na nivoju države ni pretiranih prizadevanj, da se naš položaj razreši. Še vedno poslujemo kot zavod s pravico javnosti, želimo pa pridobiti status javnega raziskovalnega zavoda.

Kako je danes financirano vaše delo in kaj bi vam v denarju prinesel status javnega raziskovalnega zavoda?

Trenutno del finančnih sredstev pridobivamo iz tako imenovanega hmeljnega prispevka, ta znaša 2,17 odstotka od dosežene prodajne cene hmelja na svetovnem tržišču. Denar namenjamo za raziskave in razvoj v hmeljarstvu, l^adalje dobivamo denar za razne projekte in strokovne

Vojničan Iztok Koširje po izobrazbi magister kemije. Svojo delovno pot je začel v celjskem Aeru, v žalskem IHP je bil najprej vodja oddelka za agrokemijo. Po upokojitvi prejšnjega direktorja Jožeta Breznika je bil leto dni vršilec dolžnosti direktorja, direktorsko mesto IHP je prevzel približno pred letom dni.

naloge od kmetijskega ministrstva ter ministrstva za znanost in tehnologijo, tretjino denarja pridobimo s storitvami na tržišču. Če bi postali javni raziskovalni zavod, bi bili upravičeni do tako imenovanega pasovnega financiranja. To pomeni, da si upravičen do denarja iz proračuna glede na število raziskovalcev, raziskovalnih skupin, skratka gre za denar, ki ni vezan zgolj na določene projekte.

Za Slovenijo je značilna vse močnejša centralizacija, se lahko zgodi, da bi na Celjskem ostali brez obstoječega inštituta?

V državi so res delno opazni trendi centralizacije in seveda obstojajo možnosti, da bi prišlo do ukinitve IHP. Še zlasti zaradi krize v hmeljarstvu. Cene hmelja so na svetovnem tržišču padle za polovico, zaradi česar je hmeljni prispevek zadnji dve leti bistveno skromnejši. Upam, da bomo letos položaj inštituta uredili. Dogovarjamo se o združitvi s Kmetijskim inštitutom Slovenije.

Ali to pomeni da bi IHP postal dislocirana enota Kmetijskega inštituta Slovenije?

IHP naj bi še vedno deloval kot samostojni inštitut, vendar pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije.

Se vi s takšno rešitvijo strinjate?

Se, vendar težko govorim o podrobnostih. Pogovori so se začeli pred dvema mesecema in predvsem je treba zdaj pogledati pravno plat. Seveda pa bi morali tudi v novem zavodu hmeljarji ohraniti svoj vpliv na razvojno raziskovalni program dela inštituta.

Kljub temu se lotevate naložb. Kaj načrtujete?

Lani smo v Žalcu začeli z gradnjo nove obiralne hale oziroma novega obrata za predelavo hmelja v prvi predelovalni stopnji, to pomeni obiranje, sušenje, navlaževa-nje in pakiranje. Star objekt je bil zgrajen leta 1968, po oceni zavoda za raziskave materialov iz Ljubljane je bil objekt nevaren in ni bil več primeren za opravljanje dejavnosti. Neustrezna je tudi tehnologija, ki je zahtevala veliko roč-

nega dela, za obiranje in sušenje hmelja z naših 18 hektarjev smo potrebovali 25 ljudi. Naš cilj je zgraditi center in med drugim pokazati kako

Na letošnjem dvodnevnem seminarju bodo hmeljarji obravnavali vrsto aktualnih vprašanj. Med drugim bodo govorili o slovenskem hmeljarstvu in vključevanju v Evropsko skupnost, racionalizaciji pridelave hmelja v povezavi s tržnimi razmerami, strokovnih argumentih pri oblikovanju sortne politike v Sloveniji ^er varstvu hmeljišč. Pri organizaciji seminarja poleg IHP sodelujejo kmetijsko ministrstvo. Uprava RS za pospeševanje kmetijstva ter Kmetijska svetovalna služba.

naj bi zgledala urejena hmeljarska kmetija, velika 15 do 20 hektarjev. Vrednost naložbe je ocenjena na 80 milijo-

nov tolarjev, letos bomo zgradili objekt in kupili nov obiral-ni stroj, v naslednjih dveh letih nameravamo urediti sušilnico ter vse potrebno za na-vlaževanje in pakiranje hmelja.

V ponedeljek se bodo v Žalcu zbrali slovenski hmeljarji. Kakšna je vaša ocena trenutnih razmer v hmeljarstvu?

Hmeljarji izvozimo na tuja tržišča 90 odstotkov hmelja. Svetovno hmeljarstvo je že nekaj časa v krizi, cene so daleč pod stroški pridelave. Letos nam je ^lelno pomagala država, za vsak hektar hmelja je obljubljenih 59 tisoč tolarjev subvencij, podoben znesek naj bi država plačala tudi avgusta. Prizadevamo si še za nove subvencije, ker smo prepričani, da se bodo razmere v svetovnem hmeljarstvu čez leto ali dve obrnile na bolje. Do takrat pa je treba preživeti.

IRENA JELEN BAŠA

Franc Benda, nagrajenec s Celjskega

Nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za mala podjetja v Spodnjo Rečico ^

Gospodarska zbornica Slovenije je konec minulega tedna v Ljubljani podelila deset nagrad za izredne gospodarske in podjetniške dosežke. Priznanje za dosežke v podjetništvu je romalo tudi na naše območje, za uspešno delo si ga je prislužil Franc Benda oziroma podjetje Kovinoplastika Benda iz Spodnje Rečice.

Franc Benda se ie rodil v Spodnji Rečici. Po končani tehniški lesarski srednji šoli se je zaposlil v tovarni Glin Nazarje, kjer je delal 25 let, zadnja leta kot vodja komercialnega sektorja. Med tem časom sta se mu rodila sinova Aleš in Uroš. Družinsko podjetje Kovinopla-

stika Benda je pričela žena leta 1978 z enim zaposlenim delavcem. Leta 1983 je prenehal z delom v podjetju Glin Nazarje in se zaposlil v Kovinoplastiki Vere Benda. Po kratkem času je prevzel krmilo podjetja in takoj so pričeli povečevati proizvodnjo. Izdelke so proizvajali za Gorenje Velenje, BSKG Munchen, Tovarno traktorjev Fiat Štore, Obod Cetinje, Rudi Čajevec, Tovarno motorjev Ra-kovica in druge. Zaposlovali so že 24 delavcev.

Po razpadu nekdanje Jugoslavije so izgubili približno 70 odstotkov tržišča. Del delovne sile so prezaposlili v druga podjetja, tako da nihče iz njihovega podjetja ni ostal brez zaposlitve. Po letu 1987 se je v podjetju kot vodja proizvod-

nje zaposlil sin Aleš in malo kasneje še sin Uroš kot poslovodja trgovine Benda v Celju. V zadnjih letih so povečaU proizvodnjo za Gorenje Velenje, Bosch Siemens in MGA Nazarje, prav tako so z njimi povečali tudi trženje. Trenutno zaposlujejo 35 delavcev.

Sicer pa je Franc Benda, ki se nikoli ni želel vključiti v nobeno stranko, tudi predsednik Območne obrtne zbornice Zgornje Savinjske doline v Mozirju, je član upravnega odbora Savinjsko šaleške OGZ Velenje, podpredsednik Združenja podjetnikov Savinjsko šaleške regije in predsednik skupščine Zgornjesavinjskega podjetniškega centra Mozirje.

UB

Otroški stolčki za Norvežane

Lastnik tovarne pohištva Paron iz Laškega Rado Hrastnik je z znano norveško firmo Stokke, ki prav tako izdeluje in prodaja pohištvo, podpisal pogodbo o skupnem vlaganju v proizvodnjo otroških stolčkov. Gre za posel, vreden štiri milijone mark na leto.

Novo podjetje - imenuje se Profagus, je zraslo na nekdanjem celjskem podjetju Tami, ki ga je Rado Hrastnik kupil lansko leto. Večinski lastnik je družina Hrastnik, norveška firma pa ima v rokah le 10-odstotni delež. Podjetje, v l^aterem je zaposlenih 25 ljudi, bo po novi tehnologiji izdelovalo otroške stolčke, celotna proizvodnja pa bo na-nienjena norveškemu trgu, oziroma jo bo firma Stokke, ki inia na Norveškem pet lastnih tovarn, s pohištvom pa trguje po vsej Evropi in na Japonskem, vključila v svojo Ponudbo. V podjetju Profagus bodo poleg stolčkov še Naprej izdelovali in servisirali tudi oblazinjeno pohištvo, po naročilu pa bodo opravljali tudi tapetništvo. JI

8

CEUSKA KRONIKA

»Gate« - staro za novo

Postojnski podjetnež tudi na Celjskem stare spodnjice zamenjuje za nove - V dveh tednili za štiri vagone »gat

Kateri Slovenec ima največjo zbirko spodnjic sodržavljanov? Teo Kocman! Postojnskemu podjetniku zavidajo vsi pravi dedci (in tudi kakšna lahkoživka), saj se njegova zbirka moškega in ženskega intimnega perila kopiči iz dneva v dan, pravzaprav iz ure v uro, natančneje skoraj vsako minuto. Zakaj? Ker stare »gate« zamenjuje za nove!

Postojnčan je sredi prejšnjega meseca začel z akcijo, ki bo trajala do konca junija. V blizu tridesetih slovenskih trgovinah že lahko »stare spodnje hlače katerekoli blagovne znamke zamenjate za nove in pri nakupu prihranite 400 tolarjev«. Za »change« se upoštevajo samo nove spodnjice italijanske blagovne

znamke, ki jih uvaža Kocmanovo podjetje in so v redni prodaji v povprečju po nekaj manj kot 1500 tolarjev.

Izbira modelov je pestra. Bokserice, slip, klasične, tango, s čipkami, prozorne, »pumparice« ... In v trgovinah je (akcija že poteka tudi v Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah in Šentjurju) po zatrjevanju prodajalcev precejšnja gneča. »Ljudje prihajajo s starimi spodnjicami in kupujejo nove. Koliko jih prinesejo? Odvisno od tega, koliko jih potrebujejo. V vsakem primeru je posel uspešen,« so zaupali v eni celjskih prodajaln.

Kaj postojnsko podjetje naredi s starimi spodnjicami? »Ne vem. V naši trgovini jih v skladišču odlagamo v škatlo,« je odgovor izza pulta in skrivnostni so bili tudi v Postojni. »Ma, še sami ne vemo,«.

je po primorsko zategnil deklic na drugi strani telefonske žice. »Direktor nič noče povedati. Z akcijo smo šele dobro začeli, odziv je kar dober in ljudje so vse skupaj pozitivno sprejeli. Nekateri kot dobro >foro<, za večino pa je zamenjava ekonomsko ugodna.«

»Gate« - staro za novo. Akcija je prve te vrste pri nas, pogruntavščina Kocmanova in mladi uspešnež je v dveh tednih menda zbral za štiri vagone starih gat. Trgovine so očitno prijele, seznam »menjalnic« se vsak dan dopolnjuje in do poletja bo v »cotonel-linah« že pol Slovenije. Namesto v starih, spranih, razbarvanih, nemara pretesnih spodnjicah, ob kakšnem šivu že verjetno preluknjanih, z razvlečeno elastiko...

ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR .KATIC.

Za ene »fora«, za druge ugoden nakup.

Iz mode v gostilno

Celjski kreatorji in trgovci z modnimi artikli vse bolj prehajajo med gostince

Moda se v Celju množično seli za točilne pulte in med kuhinjske lonce. Mnogi so opustili ukvarjanje z že uveljavljenimi modnimi znamkami in se preusmerili v gostinsko dejavnost, kjer jim tudi ne gre slabo.

Pred leti je zaradi imena in notranje opreme veliko prahu dvignil lokal Stalin cafe, ki ga vodita Peter Thaler in Tomo Pristovnik. Prvi je z (zdaj bivšo) ženo Jolando zaslovel z oblačenjem tudi največjih zvezd slovenske estrade, Tomo pa se je povzpel z blagovno znamko Von Worker. Še več ogorčenja je pred dobrimi tremi leti povzročila modna revija v cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu nad Laškim.

V posvečenem prostoru je vse skupaj -ob dobrohotnem sodelovanju župnika Do-rija Pečovnika - pripravil Robert Stepišnik, ki se še vedno ukvarja z usnjenimi oblačili. Nedolgo tega se je kot prvi na našem koncu spoprijel z mehiško kuhinjo in ob Šmartin-skem jezeru odprl restavracijo El Marinero, kmalu pa bo po vodi spet pognal obe ladji. Pozimi so pač bolj priročne motorne sani, ki jih uvaža Tomaž Sorčan. Njegov je Teater (starša v Švici vodita hotel), kjer sta se uveljavila Matej Sivka in Tomaž Črnej.

Modo sta zapustila po poskusu s prvo prodajalno rabljenih oblačil (second

hand-shop) v Celju in v zadnjih dveh letih Pop Teater naredila za najbolj prestižen lokal. Z iztekom najemne pogodbe sta se morala izseliti in zdaj intenzivno razmiš-

ljata o oživitvi Ojstrice. Kajpak je v navezi tudi Andrej Vovk-Vuki, za gostinsko ponudbo pa naj bi skrbel pizza-man Boštjan Verdnik, ki oblači predvsem boarder-je. Nedaleč stran, v PC Vrtnica, pa Stanislav Stopar (Jungle, Green Club) v prostorih Selmarja odpira pub.

Sivka in Črnej sta poletno Celje precej razgibala tudi z uhčnimi jazz koncerti. In glasba črnskega juga je velika strast nekdanjega podjetnika leta Žarka Samca. Direktor in ustanovitelj Dinocolorja iz Vojnika je v mladostnih letih razigrano igral saksofon in se v New Orleans odpravil izključno po plošče, tako da je njegova fonoteka jazzovskih long-playev najbolj obsežna na Celjskem.

ŽEUKO ZULE,' FjatoiGREGORKATlČ

Peter Thaler

Tomaž Sorčan

Žarko Samec

Tomaž Črnej

IZJAVA TEDNA

»Mati.

Kaj so ti storili!«

Nadškof dr. Franc Rode v uvodniku Družine.

1. SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

9

Čakalo jih bo 284 otrok

Sto kmečkih žensk, ki bodo šle na 26. izlet na morje, je izžrebanih

prostor pri Faturjevih v jlatini pri Ponikvi je bil tudi ijkrat pretesen, da bi sprejel ^se, ki so se želeli udeležiti jvnega žrebanja potnic za <)delovanje na 26. izletu dO kmečkih žensk na mor-

Temperaturo do žrebanja so dvigovale Mlade frajle, ki so znova dokazale, da so resnično izredno perspektivna io obetavna skupina. Kljub delovno napornemu dnevu seje žrebanja tudi tokrat udeležil župan občine Šentjur Ju-ij Malovrh, ki je bil tudi pokrovitelj. Žrebali so skoraj vsi, iko da res nihče ne more neti nobenih pripomb.

Za letošnji izlet se je prijavi-0 1297 kandidatk. Izžrebali mo jih 100, ki se bodo z ivema avtobusoma 3. in 4. iprila odpeljale v Lucijo pri 'ortorožu.

Vse potnice so rodile 284 Urok (2,84 na kmečko že-lol, največ, 9, pa jih je rodila (iarija Temnik iz Žič v občini Slovenske Konjice. Če je ver-eti točnosti podatkov, bo letos najstarejša potnica Justi-saZdolšek iz Ivence, ki se je odila 10. aprila 1912 (85 let), lajmlajša pa Milenca Brečko z Marija Gradca (21. aprila !976). Zraven bo tudi Durda

Gobec iz Šentruperta, ki je rodila trojčke. Rojstni dan pa bosta prav na izletu praznovali Jožica Markuš iz Ra-degunde v mozirski občini (3. april 1944) in Marija Romih iz Žegarja pri Prevorju (4. april 1938)! Marinka Trobiš iz Loč, Šmartno v Rožni

dolini, je na dopisnico tudi napisala: »Ker že dvajsetič pošiljam te kupone za izlet, močno upam na letošnjo srečo!« Sreča se ji je nasmehnila, kot se je nasmehnila tudi Karolini Šmid iz Osredka, ki je zapisala: »Že 25 let pošiljam, a še zdaj

nisem omagala. Tudi tokrat sem poskusila in upam, da mi bo sreča naklonjena! Pa en kmečki pozdrav!«

Najtežje delo, žreb, je torej za nami, pred nami pa najbolj veseli in prijetni del, izlet. Izlet je tako kot že 26 let namenjen izključno kmečki ženi in če je vmes kakšna, ki to ni, naj razmisU, če je naredila prav, da se je prijavila.

Srečne potnice bodo s pošto obveščene o programu. V petek, 3. aprila, ob 7. uri zjutraj se bomo odpeljali z dvema avtobusoma z Izletnikove postaje v Celju do končne postaje v Luciji pri Portorožu. Vmes bomo obiskali Postojnsko jamo, drugi dan pa še Piran.

Prepričani smo, da bo tudi letos lepo in prijetno.

T. VRABL Foto: SHERPA

Tone Vrabl in 82-letna Cecilija Matko, kije na tokratnem žrebu obujala spomine na prvi,

izlet 100 kmečkih žensk na morje. ]

Udeleženke 26. izleta 100 žensk na morje

Šentjur pri Celju: Matilda Arzenšek, l^alobje 18; Ivanka Belak, Trnovec 30, framlje; Marjetka Bučer, Žagaj 7, Ponikva; Helena Drač, Kalobje 2; Martina Fatur, ''onikva; Anka Firer, Dolga Gora, Ponikva; Mira Gobec, Vodule 27, Dramlje; Kritina Hercog, Vodruž 15, Šentjur; Julijana Dole 12, Šentjur; Anica Leskovšek, Jeseniško 16, Šentjur; Ana Lipovšek, l*ka 86, Loka pri Žusmu; T^ozalija Mast-"ak, Proseniško 15/a, Šentjur; Antonija '^fjevec, Franja Malgaja 47, Šentjur; Mari-1^ Polutnik, Loka 99, Loka pri Žusmu; "barija Romih, Žegar 29, Prevorje; Fanika bornih, Vodruž 27, Šentjur; Angela Skale, 'Nosnica 1, Prevorje; Marjeta Šafran, Ko-^'fivnica 32, Kalobje; Karolina Šmid, Osre-H 2, Šentjur; Angela Ulaga, Planinska 23, Planina pri Sevnici,*Marjetka Vo-J^b, Gorica pri Slivnici 10; Jožica Voga, J^Puš 6, Dobje pri Planini; Cvetka Voga, ^^^ridol 22, Gorica pri Slivnici; Marija •ouk. Planina 63, Planina in Albina Žlof, dobrina 57, Loka pri Žusmu.

Laško: Antonija Aškerc, Lahomno 67, ^sko; Angela Belej, Brstnik 12, Laško; Jilenca Brečko, Marija Gradec 81, Laš-r'' Durda Gobec, Šentrupert 26; Franc-Gračner, Šentrupert 98; Vida Hrast-A Vrh nad Laškim 1 a. Laško; Milena J'^čaj, Jagoče 6, Laško; Antonija Kram-pek, Cesta v Debro 18, Laško; Angela ^rner, Doblatina 6, Laško; Jožefa Lo-

kovšek, Lahomno 82, Laško; Pavla Lon-čarič, ZdraviUška 16, Rimske Toplice; Ana Razboršek, Brodnice lOa, Rimske Toplice; Karolina Razboršek, Brodnice 10 a. Rimske Toplice; Verica Špan, Selo 15, Laško in Neža Videč, Mala Breza 35, Šentrupert.

Žalec: Doroteja Blatnik, Poljče 11, Bra-slovče; Fanika Golavšek, Šempeter 89, Šempeter v Sav. dolini; Anica Grm, Pon-grac 109, Griže; Marija Košica, Loke 25, Tabor; Neža Perko, Liboje 24, Petrovče; Alojzija Polak, Galicija 46, Žalec; Dragica Ramšak, Parižlje 34, Braslovče; Marija Šanca, Galicija 14, Žalec; Julka Šketa, Topovlje 16, Braslovče in Anica Zavr-šnik, Dobrovlje 13, Braslovče.

Celje: Marija Brodej, Socka 38, Nova Cerkev; Emilija Hribernik, Razgor 14, Vojnik; Terezija Kolar, Pečovje 16, Štore; Marija Kolar, Male Dole 76, Vojnik; Katica Pešak, Velika Ravan 41, Nova Cerkev; Anica Planinšek, Poštna pot 24, Celje; Cecilija Rebevšek, Razdelj 10, Nova Cerkev; Angela Rožič, Lisce 18, Celje; Cvetka Selčan, Male Dole 46, Vojnik; Marija Štimulak, Klane 51, Dobrna; Jožefa Trobiš, Otemna 12, Šmartno v Rožni dolini; Marinka Trobiš, Loče 17, Šmartno v Rožni dolini in Justina Zdolšek, Ivenca 3, Vojnik.

Šmarje pri Jelšah: Pepca Beršec, Sedlarjevo 21, Buče; Jožefa Brglez, Korpule

i

8, Šmarje pri Jelšah; Ivanka Doberšek, Bukovje v Babni Gori 5, Sveti Štefan; Marija Gobec, Mestinje 60, Podplat; Ka-roUna Jagodic, Nova vas 21, Šmarje pri Jelšah; Jožefa Kozole, Zibiška vas 19, Pristava pri Mestinju; Ljubica Krajnc, Kozje 178; Anica Krajnc, Zagorje 11, Le-sično; Terezija Ljubek, Srebrnik 28, Bistrica ob Sotli; Amalija Lovrenčak, Nova vas 14, Šmarje pri Jelšah; Terezija Pez-devšek, Cerovec 18, Šmarje; Vida Pirš, Predenca 18, Šmarje; Tilčka Slemenšek, Virštanj 38, Podčetrtek; Milka Smole, Polžanska vas 9, Šmarje; Marta Strašek, Hajnsko 3, Pristava pri Mestinju in Josi-pina Vodušek, Sladka Gora 6, Šmarje.

Mozirje: Martina Brunet, Zg. Pobrežje 21, Rečica ob Savinji; Pepca Slapnik, Rovt 37, Šmartno ob Dreti; Ana Reberšak, Lepa Njiva 44, Mozirje; Jožica Markuš, Radegunda 9, Mozirje; Katarina Goltnik, Šmihel 13, Mozirje in Minka Fedran, Delce 9, Šmartno ob Dreti.

Velenje: Jožica Blazinšek, Veliki vrh 43, Šmartno ob Paki; Krista Krajnc, Veliki vrh 45, Šmartno ob Paki; Marija Lešnik, Pirešica 3, Velenje; Kristina Pustinek, Kovče 4, Velenje in Marija Vinder, Črno-va 20, Velenje.

Slovenske Konjice: Jerica Kovše, Stranice 21, Stranice; Vida Kotnik, Hudinja 13, Vitanje; Marija Temnik, Žiče 50, Loče pri Poljčanah; Angelca Brdnik, Loče 94, Loče pri Poljčanah in Rozika Gorinšek, Dobrnež 11 a. Slovenske Konjice.

Ostale občine: Alojzija Hočevar, Borje 5, Izlake; Rozalija Kekec, Žabjak 22, Ptuj; Zinka Meško, Velika Varnica 14, Zgornji Leskovec pri Ptuju; Mira Možic, Dol. Boštanj 38, Boštanj in Ljudmila Zvar, Presadol 34, Brestanica.

PO SLEDEH TEDNIKOVIH DVOJČKOV

Meta Prepadnik in Marta Zagožen. Ena kmetuje v Zadrečki dolini, drugo vleče iz Ljubljane v rojstno Ljubno.

Golobevih deklet ni ločil niti oce

Sorodni duši Marte Zagožen in Mete Prepadnik

Ana Golob, gospodinja, ki je spretno vodila kmečki turizem na Ljubnem, je imela že osem otrok, ko je 23. februarja leta 1956 številno družino zaokrožila še z dvojčicama. Sestri Marta in Meta, loči ju kakšnih petnajst minut, hranita v družinskem albumu zanimivo fotografijo Golobovih. V ospredju je gospa Ana z možem Martinom, v gosjem redu jima po velikosti in starosti sledi osem otrok, na repu kolone pa sta dve na videz povsem enaki deklici.

Dvojčici se sprašujeta, kako sta bila starša kos tolikim skrbem za družino, ob tem pa se z ljubeznijo spominjata rojstnega kraja ob Savinji. Prikupnih punčk s temnimi kodri, obe sta bili precej jezikavi, ni ločil prav nihče. Celo oče Martin je eno od njiju po navadi poklical kar z dvema imenoma: »Meta, Marta, ali bi...«

»Vseskozi sva bili enaki, od učnega uspeha naprej. Kadar je zbolela ena, je zbolela druga. Ko sem padla in se poškodovala, se je zagotovo poškodovala tudi sestra,« pravi Meta Prepadnik. Po osnovni šoli sta odšli skupaj v Ljubljano, Meta se je odločila za administrativno šolo, Marta pa za medicinsko. »Hotela sem postati babica,« pravi, »saj so mi že od nekdaj govorili, da bom s svojimi dolgimi prsti morala početi kaj koristnega.« Prvo zaposlitev je našla v celjski porodnišnici in pomagala na svet številnim novorojenčkom. Kljub temu, da je bil to poklic, ki ga je imela rada, se je po poroki s Stanetom Zagožnom, kmetovalcem iz Bočne, posvetila delu doma. Zagožnova kmetija, velika je 28 hektarjev, je eno zgledno

urejenih posestev v Zadrečki dolini. Imajo kar 50 glav živine in na leto oddajo več kot sto tisoč litrov mleka. Z možem zmoreta večino dela sama, saj je kmetija modernizirana. Krmljenje živine je vodeno računalniško, uredili so tudi mlekovod. Marta je poleg vsega še mama petnajstletnega Iva in dvajsetletne Saše, ki je pred štirinajstimi dnevi povila sina Filipa. Na svet mu je pomagala kajpada njegova prava babica. Marta je bila v pomoč tudi pri rojstvu sestrinega sina Simona, ki mu je teta, »babica« in botra obenem.

V uredništvu smo se odločili, da bomo po predstavitvi štirih najbolj podobnih parov dvojčkov, ki so jih leta 1970 izbrali bralci Novega tednika, predstavili še šest parov po vašem izboru. Spoštovani bralci in bralke, pišite nam in predlagajte, koga naj predstavimo. Dvojčki naj bodo starejši od osemnajst let. Ob koncu bomo objavili vseh deset fotografij, med katerimi boste izbrali par najbolj podobnih dvojčkov. Predloge, lahko tudi fotografije, pošljite na naslov Novega tednika, Prešernova 19, s pripisom: TEDNIKOVI DVOJČKI.

Meta se je poročila že pri osemnajstih. »Ostala sem v Ljubljani, vendar se je nikoli nisem zares privadila,« pravi. Z možem Milanom sta zelo navezana na Zgornjo Savinjsko dolino, še posebej na Ljubno, kamor prihajata vsak konec tedna. Meta, ki je petindvajset let tajnica pri Gospodarski zbornici Slovenije, že danes odločno pravi: »Prvi dan po upokojitvi bova šla živet na Ljubno.«

KSENIJA LEKIČ

10

AKTUALNO

Februarja so zacvetele marelice

Kaj o letošnjem nenavadno toplem februarju pravijo kmetijski strokovnjaki?

Po vremensko čudovitem januarju in vremensko še bolj krasnem februarju smo se prvi marčevski dan znašli pod snežno odejo. Konec februarja pa so se temperature vrtele okoli 20 stopinj Celzija. Starejši ljudje, kmetijski strokovnjaki in meteorologi pravijo, da takšne zime ne pomnijo vse od leta 1951, od kar pri nas merijo vreme. Doslej je bil rekorden 29. februar leta 1969, ko so namerili 19 stopinj Celzija.

Kakšne so posledice nenavadno tople zime smo povprašali priznanega tehnologa s Sadjarstva Mirosan Vlada Korberja. »Izredno visoke februarske temperature so pri sadnem drevju povzročile prezgodnjo vegetacijo, zvišale so temperaturo zemlje in s tem večjo aktivnost korenin, to pa je povzročilo pretok sokov navzgor in za mesec dni prezgodnjo feno fazo. To je stadij, v katerem se nahaja rastlina. Na primer marelice na bolj sončnih legah že cvetijo. Jablane so v tako imenovani feno fazi med C in C3, to pomeni blizu mišjega ušesa. V takšnem stanju je jablana običajno konec marca oziroma v

Celjan Vlado Korber je diplomirani inženir agronomije. Pred prihodom v Sadjarstvo Mirosan leta 1990 je bil zaposlen v Zavarovalnici Triglav kot cenilec kmetijskih škod.

začetku aprila. Takšne zime kot je letošnja res še ni bilo.«

Ali zgodnejša vegetacija pomeni tudi spremembe pri običajnih sadjarskih opravilih? Vlado Korber pravi: »Kdor ima velike sadovnjake se mora ravnati tako, da bo dela končal pravočasno. Tistim, ki imajo malo sadnega drevja bi svetoval, da z zimskim rezom še nekoliko počakajo. Z rezjo namreč vplivamo na zgodnejše odganjanje, podobno velja za vinograde. Ljudje nas v teh

dneh veliko kličejo in sprašujejo za nasvete. Običajno jim svetujemo, da z rezjo počakajo. Edino pri marelicah je morda pametno deblo zaščititi z belim kartonom oziroma belo plastiko, da sonce ne sveti direktno na deblo. Sonce namreč povzroči povečano pretakanje sokov in za marelico so usodne že temperature okoli -2, -3 stopinje Celzija. Zaradi nizkih temperatur začne pokati lubje, to pa je za marelico hitro usodno.«

Ljudje običajno menijo, da se bo zaradi višjih temperatur povečalo število škodljivcev, toda Vlado Korber meni, da temu ni tako: »Podrobneje poznam predvsem škodljivce v sadjarstvu in zanje velja, da so to zelo žilave žuželke, ki prenesejo tudi -25 stopinj. Zato menim, da kljub visokim temperaturam ne bo kaj bistveno drugače v primerjavi z leti, ko so se temperature spustile nekoliko nižje.«

Kakšna bo letošnja letina je seveda preuranjeno napovedovati, dejstvo pa je, da je letos veliko večja nevarnost zmrzali kot prejšnja leta. »V sadjarstvu je marsikaj odvisno od sadne vrste. Za cvetočo marehco sem dejal, da lahko pozebe že pri -2 ali -3 stopinje Celzija. Pri cvetoči

marelici je dodaten problem še oplodnja, ker tudi žuželke še ne letajo. Jablane in breskve prenesejo -5 do -7 stopinj Celzija, odvisno tudi od lege in sorte.«

Včasih so sadjarji ob napovedanih nizkih temperaturah pokrivali sadno drevje in ga poskušali zaščititi, vendar pred zimsko pozebo po besedah sogovornika zaščita skorajda ni možna, bolj je učinkovita pred spomladansko pozebo oziroma slano. Vlado Korber pa opozarja na novosti, ki se jih strokovnjaki poslužuje-

jo v zadnjem času. »Določeni ukrepi so možni z boljšo prehrano rastlin. Aktualne so razne organske substance amino kislin, vitamini in podobno, ki izboljšajo kondicijo sadnega drevja in na račun tega sadno drevje prenese tudi stopinjo ali dve več minusa kot običajno. Pripravki so na voljo v trgovinah z agrotehničnimi izdelki. Vendar ti ukrepi in pripravki pridejo v poštev nekoliko kasneje, tik pred cvetenjem oziroma na začetku cvetenja sadnega drevja,« je pojasnil Vlado Korber.

Takole je februarja zacvetela marelica pri Jurakovih v Kasa-zah. Bojana Jurak, zaposlena v Sadjarstvu Mirosan, se česa podobnega ne spominja.

Čigav je svetnik z Brda?

Občani iz vasi Brdo si prizadevajo za razvoj kraja, njihov sosed pa ga ovira - Zadeva bi bila komaj omembe vredna, če ta sosed ne bi bil šentjurski občinski svetnik

v krajevnih skupnostih, kakršna je Planina pri Sevnici, je še tako majhen razvojni korak velike vrednosti. Predvsem zato, ker so ti ljudje pripravljeni na vsemogoča odrekanja, da bi si s skupnimi močmi zagotovili lepši jutri. Ko jim je prejšnji teden sosed ponovno stopil na star žulj, pa jim je prekipelo. Od soseda, ki je član šentjurskega občinskega sveta, bi pričakovali pomoč in spodbude, ne pa nenehnega metanja polen pod noge.

Na Brdu, kjer so ceste skozi posamezne zaselke makadamske, torej prašne in polne lukenj, so se letos odločili posodobiti okoli 800 metrov krajevne ceste. V vaških skupnostih Brdo in Tajhte so se odločili, da bodo vsa dela, razen asfaltne prevleke, opravili sami in sami prispevali denar za gradbeni material in strojne ure ter prevoze. Asfaltna prevleka ceste po dolžini 600 metrov je namreč opredeljena v letošnjem planu infrastruktur-nih naložb krajevne skupnosti Planina pri Sevnici.

Dela na cestni trasi (odvod-njavanja, izkopi zemlje, nana-

šanje gramoza, utrjevanje cestišča itd.) so ta čas v polnem zamahu, prejšnji teden pa so doživeli svojevrstno presenečenje, ko jim je traktor, postavljen pravokotno na cestišče, onemogočil nadaljnje delo. Z vprašanjem, kdo jim je nastavil oviro, se niso veliko ukvarjali, so se pa vnovič spraševali, kakšno vlogo odigrava

njihov sosed Edi Koprive, ki je svetnik v občinskem svetu Šentjur in ki bi kot takšen moral zastopati njihove interese, njihovo voljo in jim kar-seda pomagati. Človeka, ki takšnih hotenj nima, v občinskem svetu ne potrebujejo, so prepričani in pripravljeni na ta problem javno opozoriti v organih krajevne skupnosti ter širše.

O problemu smo se pogovarjali s Francem Gračner-jem, predsednikom gradbenega odbora, ki je povedal, da so celotno traso razdelili na šest delov oziroma na šestine, kolikor naj bi posamezna gospodinjstva prispevala v denarju. Seveda pa te šestine niso enake, saj so gospodinjstva različno premožna in so zato njihove sposobnosti sofinanciranja različne. »Na tak način smo zbrali 1 milijon 100 tisoč tolarjev, sosed in občinski svetnik Koprive pa ne kaže nobene volje za sodelovanje, ne v finančnem ne v delovnem smislu, da bi se nam pridružil na trasi. No, ne glede na to, ali bo Koprive kaj prispeval ah nič, bomo mi >njegov< del trase prav tako uredili in nase prevzeli tudi

denarni delež, ki ga on noče poravnati. Cesta mora biti pripravljena za asfaltiranje po vsej dolžini, kot je zapisano v planu krajevnih naložb in kot smo se krajani med sabo dogovorili na sestankih,« je pojasnil Franc Gračner, na vprašanje, kako vedo, da je postavitev (traktorske) ovire na cesti naročil prav svetnik Edi Koprive, pa je predsednik gradbenega odbora odgovoril: »Nihče drug kot on ni sposoben narediti česa takega, edino on je tisti, ki nas ovira pri naprezanjih za razvoj kraja in ki svoj politični položaj obrača sebi v prid. Prepričani smo, da je on nagovoril našega soseda, da je

postavil traktor na cesto. Ta sosed nam je posredno tudi priznal, da je ravnal po naročilu gospoda svetnika. Njega ne zanima, da je ta cesta v interesu več kot tridesetih ljudi, večinoma kmetov, ki se vsak dan vozijo v dolino na delo, v šole, po opravkih. Po izračunih bomo krajani na tej cesti opravili okoli 120 prostovoljnih delovnih ur, o denarnih prispevkih posameznega gospodinjstva pa sem že povedal. Zato nam ni vseeno, da se človek, ki bi nam moral biti v pomoč in oporo, tako ignorantsko in zaviralno obnaša do nas in vseh naših skupnih aktivnosti«.

MARJELA AGREŽ

Franc Gračner: »Za ureditev cestne podlage bomo iz lastnih žepov prispevali več kot 4 milijone tolarjev denarja, vsi pa se sprašujemo, zakaj gredo ti napori našemu sosedu-svetniku tako zelo v nosi«

Del cestne trase, zaznamovan z neštetimi prostovoljnimi delovnimi urami. Cesta, ki p^^l[ Lažiše in naprej do Šentjurja, bo dosedanje vsakdanje poti občutno skrajšala. Se bo kraja^^^

pridružil tudi »njihov« občinski svetnik?

REKLI SO;

Vesna Mazej, kmetijji svetovalka v enoti za km^ sko svetovanje Celje: ^

konca minulega tedna šg smo opazili kakšnih poseb sprememb pri vegetaciji. |; kretno pri travinji in ozin] žitih. Novembra, decembrj tudi januarja je bilo hladno, tako da si je zei odpočila. Vprašanje je, ka se zgodilo, če bi se še n« časa nadaljevale izjemno v ke dnevne temperature. ; kot zelo toplo vreme sta p( delce vsaj do konca prejšnj tedna skrbela suša in vetei je še dodatno izsušil tla.«

Dejan Srečko, tehnolo podjetju Zlati Grič Sloven Konjice: »Po moji oceni ii stem, kar vidimo na tere vegetacija prehiteva pribli za tri tedne. Zlati grič ima hektarov vinogradov in hektarov sadovnjakov, prejšnjega petka v vinogra še nismo opazili, da bi začela odganjati, se je pa

10 tako imenovano solzenje je sicer običajno za čas oc do 15. marca. Vse bo odvi od vremenskih razmer v hodnje. Če bi temperat padle na -5 do -10 stopinj zagotovo prišlo do zmrzali cer pa sta letošnja prva i meseca resnično nekaj pos nega. V sadovnjakih smo o žili, da ponekod že cve breskve in marelice. Sam č podobnega ne pomnim, pa di starejši ljudje pravijo, cvetočih breskev in marelic bruarja še niso videli.« ■

Mag. Iztok Košir, direk Inštituta za hmeljarstvo pivovarstvo Žalec: »Narav; na nekaterih področjih pc tela, v hmeljarstvu smo opi

11 že prve poganjke hmelj zemlji, ne moremo pa govo o prvem vzniku v hmelj; tvu. Če bi se toplo vreme daljevalo še nekaj časa, prišlo do bujnega prvega v; ka, to pa bi škodljivo vpli\ na razvoj hmelja. V hmelj; tvu začetek sezone uravna mo z rezom, drugi vznik in rez v bistvu nakažeta .zače rasti hmelja. Strah pred k šno zmrzaljo je odveč, čel prišlo do bistvenega znižaH temperatur, bo hmelj pač p časneje rasel. Res pa je, tako visoke temperature k(3 snih smo bili deležni janua« in februarja niso običajne tudi tako zgodnji pogai hmelja v zemlji niso običajn

IRENA JELEN BA-^

t. SNOPIČ

VROCA TEMA

11

Lov na Strelnikof f

Zgoščenka Bitchcraft je s provokativnim ovitkom zanetila škandal

(celjska glasbena skupina jfglnikoff je na Prešernov 1^,1 izdala zgoščenko Bitch-jjtt. Na naslovnici drži Ifgzjanska Marija v naročju ^dgano namesto deteta. Za-jdi te podobe, ki naj bi netila 0ko sovraštvo in nestrp-DSt, SO ansambel kazensko jadili. Celotni nakladi tre-jitno najbolj razvpite in Igrati najmanj poslušane I joščenke v Sloveniji je gro-i iia zaplemba, vendar preis-ovalna sodnica ni našla izlogov zanjo.

I Glasbeniii ustvarjalcev za-jdi umetniškega videnja Ipalnosti, četudi je bilo na leji dobrega okusa, v naši iladi državi doslej še niso odno preganjali. Zakaj naj j Strelnikoff? »Merili so v fce in nas zadeli. Mislili no, da je vsaj Jezusova mati bvarovana pred cinizmom 1 prostaštvom. Ne. Šli so orak naprej in s svojo po-istno domišljijo onečastili Sdi tisto najlepše, najnežnej-!, najčistejše, kar slovenski lovek nosi v svojem srcu,« ' v pismu, objavljenem 22. •bruarja v katoliškem tedni-'[1 Družina, med drugim za-sal nadškof Franc Rode. obene besede ni bilo o vse-iM zgoščenke. Pa bi lahko ila. Pet besedil (teksti so iskani na notranjem ovitku plošče) se namreč nanaša in dziva na nadškofov govor ini na Brezju, ko je govoril o ^[avici do splava in »sramot-' jem« 55. členu slovenske us-,!ve. V eni izmed skladb lah-lO slišimo odlomke iz nadš-

kofove odmevne in za marsikoga sporne brezjanske pridige. Takrat, denimo, se z Rodetom mnogi miselno niso ujeli, vendar vse Slovenke, ki verjamejo, da imajo pravico odločati o rojstvu otrok, so že mame ali pa še bodo, niso sprožile lova na nadškofa. Morda komu le ni bilo prav, ko je nadškof spo-našal z ustavo zajamčeno pravico? Na podgano v naročju Brezjanske Marije se je nadškof Rode odzval s premišljenim čustvenim nabojem in slovenske katoličane

opomnil, kako žaljiva je zanje naslovnica zgoščenke Bitchcraft. Strelnikoff se je na brezjansko pridigo odzval po svoje in podgano - žival, ki simbolizira nenadzorovano parjenje - položil v roke Matere Božje.

Naslovnica po trditvah skupine sodeč žalitev slovenskih vernikov ni njen namen, za večino ljudi najbrž ni všečna, vendar to še ne sme zanetiti želje, da bi bilo članom skupine treba soditi ali jih celo zapreti. Lahko bi se končalo brez viharja v kozarcu vode: manj znana skupina bi izdala svojo tretjo zgoščenko, ki bi jo zaradi svojevrstne glasbe poslušalo majhno število ljudi. Poslušali bi jo, tako pa o njej pišemo in razglabljamo vsevprek, mnogi so za Strelnikoff slišali prvič, eni in drugi si ga bomo zapomnili za vselej. Po njihovi najnovejši plošči smo povprašali v treh glasbenih prodajalnah v Celju, a je nikjer nimajo. »Je tudi ne bo,« je komentiral prodajalec, »zadeva je prepovedana.«

Problem (ne)strpnosti

Je sporni ovitek plošče »zanetil versko mržnjo in grobo žalil čustva slovenskih vernikov«? »Ne,« odgovarjajo člani skupine Strelnikoff. »Nikoli nismo imeli namena žaliti kogarkoli. Smo ateisti in ne pripadamo nobeni verski skupnosti, ločini ali politični stranki. Enako spoštujemo vse ljudi, ne glede na njihovo versko prepričanje, narodnost ali barvo kože. Hočemo živeti v svobodni državi, kjer sme vsakdo izraziti svoje mnenje, vsakdo ima hkrati pravico, da se z njim ne strinja. Naša plošča- govori o pravici do splava, ki je v Sloveniji zajamčena z ustavo, prav tako kot svoboda vesti in pravica do svobodnega izražanja.«

»Če si lahko nekdo jemlje pravico, da napada ustavo kot najvišji pravni akt v državi (in mi mu tega ne nameravamo kratiti), potem imamo tudi mi kot skupina državljanov, ki se ukvarja z izražanjem svojih mnenj skozi umetniška sredstva, pravico, •da reagiramo na njegovo mnenje in prav tako izrazimo svojega. To je vse, kar smo storili in tega nikakor ne mislimo obžalovati,« so zapisali v izjavi za javnost.

Vasja Ocvirk in Sergej Steb-lovnik sta že dvakrat sodelovala v informativnem pogovoru s celjskimi kriminalisti, ki o avtorjih zgoščenke poizvedujejo na zahtevo državnega tožilca Antona Drobnica. Kdo je avtor naslovnice? Kje so ploščo posneli? Kdo je sodeloval pri snemanju? V kakšni nakladi je plošča izšla? Kdo skrbi za distribucijo? »Kar se dogaja sedaj,« menijo člani skupine Strelnikoff, » je klasičen lov na čarovnice, ki se počasi spreminja v pravi politični proces. O političnem procesu (če bo do njega prišlo) kakor tudi o ovadbi, bomo obvestili vso mednarodno javnost, institucije Evropske skupnosti in Amnesty International. Danes smo na vrsti mi, jutri bo vaš sosed, pojutrišnjem se lahko zgodi, da

bodo prišli po vas...« Vasja Ocvirk in Sergej Steblovnik sta dejala, da edino obžalujejo, ker večina tistih, ki imajo toliko povedati o ovitku, ni plošče niti slišala. Iztrgati ovitek iz celotnega konteksta, ki ga sestavljajo glasba, besedila in likovna oprema, pa je po njihovem mnenju manipulativno dejanje. »Slovensko tožilstvo pa je navsezadnje dokazalo,« sta še dodala ovadena glasbenika, »da se vendarle lahko pohvali z učinkovitostjo.« Slednje je nedvomno res, saj so v primeru Strelnikoff organi pregona reagirali silno hitro, ravno v dneh, ko je misijo evropske komisije zanimal predvsem odgovor na vprašanje: kako odpraviti zaostanke na slovenskih sodiščih? Število zaostalih zadev je namreč na približno pol poti do milijona. Odzivnost tožilstva in tudi sodnega sistema, kakršno so zmogli zaradi domnevne razžalitve vernikov, v bodoče pričakujemo tudi v primerih nasilja v družini, spolnih zlorab otrok in podobnih kaznivih dejanj, ki imajo v življenju posameznikov mnogo globlje posledice kot užaljenost.

Nasprotujoča mnenja, ki jih je zbudil glodalec v naročju Marije Pomagaj, se bodo bila še naprej, pri tem pa nikomur

od vpletenih ne moremo pripisati strpnosti. Svoboda umetniške izpovedi ni brezmejna. Nezapisane meje postavljajo tudi vrednostni simboli vernih in nevernih. To je občutljiv teren za vse, ki spoštujejo simbole in spominska obeležja, ter za vse, ki jih želijo bolj ali manj izzivalno umetniško obdelati.

Nad podgano so se bolj kot cerkveni vrh in člani stranke krščanske demokracije, ki so se podali v križarski pohod, iskreno začudili preprosti ljudje. Na Brezje namreč romajo predvsem bolni, v življenju razočarani, osamljeni, socialno ogroženi, brezposelni, ostareli Slovenci. Zanje in za mnoge druge Marija Pomagaj ni le umetniška podoba. Veliko več je - upodobitev njihove vere, njihovega upanja in sočasfio povezanosti z domovino. To ni katera koli podoba božje matere, ampak, to je, slovenska Marija Porrjagaj. Zato podgane v naročju, pri katerem iščejo uteho in prosijo za tisto, kar pogrešajo, ne morejo odobravati. Lahko se trudijo dojeti razlago čudne podobe, vendar je problem simbolike v tem, da za vse ni enoznačna. Svetle izjeme v dobrem krščanskem duhu pa, saj veste, razžaljeni ljudje božji, odpuščajo. ■■■■■■■I KSENIJA LEKIČ

Strelnikoff. Bitchcraft je trenutno najbolj škandalozna in obenem najmanj poslušana zgoščenka v Sloveniji.

Ni dovolj zgledov za strpnost

»Tudi besede ubijajo,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik Milan Kučan. »Od govorjenja, da so ljudje pravi in nepravi Slovenci, golazen, rdeči goščarji, črnuhi, južnjaki, morilke nerojenih otrok, podgane, od takih in podobnih besed je lahko samo še korak do fizičnega nasilja. Ah smemo biti neprizadeti ob takšnem stanju duha? Ne, če naj bo sploh mogoče skupno življenje. Moramo se odzvati. Toda na nestrpnost se ni mogoče odzivati z nestrpnostjo. Odzivati se je potrebno z dejanji in besedami strpnosti in sodelovanja, s pogovorom in ne s prepovedmi, cenzuro, z brezbrižnostjo in zanašanjem na druge.«

REČENO (ne) STORJENO Še pomnite tovariši

Tovariši, gospodje, še pom-1 ite dogodke, ki so se odvijali kakšnimi dobrimi dese-"ni leti? V mislih imam Lai-ttc/i kanst in nekatere pomi-^ke v zvezi z njimi. Oblastna ^^zura je bila nemilosrčna, ^'^^inarska vprašanja (pravdnih novinarjev) pa so bi-" nekako takšnale: kako 'i'^avičujete nasilje, ki ga vr-na publiko, vaši nastopi "z etičnega stališča označeni kot nemoralni; ljudem na '^ih koncertih ni jasno ali ste

niste fašisti; s televizijskim ^erujujem ste vzbudili mno-^ho ogorčenje, bili ste obso-'^^i kot neonacisti. No, bivše-

režima ni več, Laibach pa ^hko prepevajo kjer se jim Jhoče. Živimo v nekakšni ^^^^okraciji, saj tako pravijo, ^ kaj zopet beremo v dnev-'^^ časopisju: na zahtevo "prožnega državnega tožilca "izuedujejo kriminalisti o p^rjik zgoščenke Bitchcraft; ^^'^^eva po zaplembi celotne ^^^ade; mladi krščanski de-i^^^^^ti so razžaljeni zaradi j '^iflnja verskega sovraštva ^ Nestrpnosti. Kakšne poseb-! ^iizlike med Laibachom in

^P^no Strelnikoff v glavnem

ni. Razen tega, da so Laibach imeli izdelan koncept nastopa in delovanja, skupina Strelnikoff pa ga verjetno nima. Ampak, lepo vas prosim, večina za celjsko skupino tudi nikoli ni slišala. Večina namreč posluša hojladri raztegovanje frajtonaric ali pa nekakšne osladne slovenske verzije pop popevčic. Samo poklicani torej vedo, zakaj sporna prva stran zgoščenke žali kar celotno slovenstvo.

Po drugi strani je res, da je potrebno dati vedeti, da tudi v demokraciji ne more delati vsakdo vse in kar se mu zlju-bi. Ampak pri tem je potrebno vendarle imeti občutek. Nekateri ga pač imajo, drugi pa ne.

Ja dragi moji, nekoč so bili »še pomnite tovariši«, dvomim, da bomo v naši dolini Šentflorjanski, kaj kmalu pisali tudi »še pomnite gospodje«; toda saj je popolnoma vseeno. Ni je države na svetu in ne političnega aparata, ki v svoji sredini ne bi imel pametnih in neumnih ljudi. Presodite sami, kateri v opisanem primeru prevladujejo.

ZORAN PEVEC

MAVRICA

trgovsko podjetje z barvami In laki d.d. Ljubljana Resljeva cesta 1

objavlja za prodajalno v Celju v Stritarjevi ulici 26 prosta delovna mesta:

-1 prodajalca

s IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri, 1 do 2 leti ustreznih delovnih izkušenj

-1 pripravnika - prodajalca

Delovno razmerje za objavljena prosta delovna mesta bomo sklenili za določen čas; za obdobje 6 mesecev za pripravnika in 12 mesecev za prodajalca. Poskusno delo za delovno mesto prodajalca bo trajalo tri mesece, za obe delovni mesti pa bo delovno razmerje sklenjeno s polnim delovnim časom.

Vse dijake 3. letnikov Srednje trgovske šole v Celju obveščamo, da lahko v skladu s programom šole v navedeni prodajalni opravljajo 700-umo delovno prakso.

Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: MAVRICA trgovsko podjetje z barvami in laki d.d. Ljubljana, Resljeva cesta 1, p.p. 4426. Kandidate bomo o izidu obvestil v 15. dneh po izbiri.

MESTNA OBČINA CELJE

objavlja

javni razpis

za zbiranje ponudb za opravljanje gostinskih in drugih dejavnosti na Starem gradu v Celju

1. z razpisom ponujamo:

-opravljanje gostinskih, turističnih, rekreacijskih in podobnih dejavnosti na celotnem območju gradu in parkirnem prostoru -zagotavljamo redno letno in zimsko vzdrževanje ceste in parkirr nega prostora

-ekskluzivno pravico za gostinsko dejavnost

2. Od ponudnika pričakujemo:

-da ima za te dejavnosti izkušnje in reference

-da bo ponudil zanimive programe, značilne in primerne za ta

ambient

-da pregleda dnevni in letni obratovalni čas -da predlaga dobo najema, ki naj ne bi bila krajša od treh in daljša od desetih let in višino najemnine, ki bi se delno ali v celoti namenila za ureditev gostišča

-da bo sodeloval pri izvedbi prireditev na gradu, ki bodo v vsakoletnem planu Mestne občine Celje -da bo zagotovil finančno jamstvo za izvedbo predloženih programov

3. Dokumentacija in čas javnega razpisa:

-ponudbe je potrebno v zapečateni kuverti s pripisom »STARI GRAD - NE ODPIRAJ« dostaviti do vključno torka, 31.3.1998, na naslov: MESTNA OBČINA CEUE, KOMUNALNA DIREKCIJA, Prešernova 27, 3000 Celje. Javno odpiranje ponudb bo v četrtek, 2.4.1998, ob 10. uri v sejni sobi Kumunalne direkcije, -dodatne informacije, dogovor o ogledu in potrebno dokumentacijo boste dobili pri:

prof. Andreji Rihter - Muzej novejše zgodovine, telefon (063) 40-530 ali

pri dipl. ing. Jožetu Smodili - Komunalna direkcija, telefon (063) 484-822.

-ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v roku 10 dni.

Mestna občina Celje.

12

NASI KRAJI IN UUDJE

Štuporamo do zdravnika

Zaradi neurejenih cest se Gobčevi iz Šentruperta vozijo v Laško skozi Celje - Katja, ki ima cerebralno paralizo, mora

vsak teden na terapijo

Zamislite si, da imate štiriletno, že od rojstva hudo bolno deklico, ki jo morate enkrat, dvakrat, včasih celo trikrat na teden peljati bodisi k zdravniku, fizioterapevtu ali logopedu. Bi zmogli? Seveda bi. Kaj pa, če bi od vaše hiše vodila v svet le slaba gozdna cesta, do katere je treba najprej strmo v hrib pešačiti petsto metrov, nato pa bi morali do avtobusne postaje prehoditi še dva kilometra. Bi tudi to zmogli? Družina Gobec živi tako že nekaj let.

Domačija Gobčevih je stisnjena v globeh ob hudourniškem potoku Kozarica, na meji med laško krajevno skupnostjo Breze in štorsko Svetino. Nekoč je stal tu znameniti Zavškov mlin, pri katerem je leta 1941 padla Prva celjska četa. Mlina že zdavnaj ni več, spomenik borcem je pred devetimi leti odnesla podivjana voda. Ostali so samo Gobčevi. Dolgo so čakali, da bo v hiši zavekal prvi iz petega rodu in ob pomoči zdravnikov se jim je leta 1993 nasmehnila kar trojna sreča. Devet dni pred božičem in kar tri mesece prezgodaj so na svet prišli Katja, Danijel in Dejan. Trojčki so prve mesece preživeli v ljubljanski pediatrični kliniki, kjer so zdravniki kmalu ugotovili, da s Katjo ni vse v redu. Diagnoza se je glasila - cerebralna paraliza. Ko so otročički prišli domov, so vzbujali nemalo pozornosti. Družini so mnogi priskočili na pomoč, takratni laški župan Miloš Ver-šec pa-je šel trojčkom za botra. Največje želje mame Durde in očeta Adama, da bi domačija dobila kolikor toliko normalno cestno povezavo s Šentruper-tom in Laškim, pa nihče ni hotel slišati. Tako je tudi danes, čeprav je njun klic na pomoč vse bolj poln obupa.

Tri kilometre z otrokom na hrbtu

Ko je gasilsko terensko vozilo, s katerim smo se iz Šentruperta odpeljali v spremstvu predsednika krajevne skupnosti Breze Ivana Gračnerja, po dobrih dveh kilometrih »divje« vožnje skozi gozd pripeljalo na plan, se je pred nami nenadoma prikazala skupinica ljudi. Ko smo stopili iz avta, nas mama Durda, h kateri so se stiskale tri otroške postavice, niti ni dobro pogledala. Vso svojo pozornost je namenila le predsedniku Gračnerju in obtožbe, pomešane z jokom, so privrele na dan. »No, pa ste le prišli pogledati, kje živimo.« Iz zadrege nas je rešil oče Adam in nas odpeljal po blatni stezici navzdol do kmetije.

Pred neometano hišo nas je čakala Adamova mama Alojzija. »Ko bi vedeli, kako me boli križ,« je potožila. »Včasih sem iz Štor do doma brez težav znosila vse na hrbtu, zdaj pa komajda še zmorem kakšen koš laporja, s katerim krpamo luknje

na cesti. Hvala bogu, da sem takrat, ko smo gradih hišo in smo vso opeko in cement prinesli v koših, bila še bolj pri močeh.« Do Gobčevih je s sve-tinške strani mogoče priti po ozki makadamski cesti, ki se tik ob domačiji konča z betonskim mostom preko potoka Kozarica. »Včasih je tukaj stal leseni most, nato betonski, ki sem ga naredil sam, pa ga je leta 1989 odneslo,« pripoveduje Adam. »Potem sem eno leto prosil Laš-čane,jiaj mi pomagajo postaviti novega. Ne vem, kaj bi bilo, če se takrat ne bi zavzeli za nas v celjski občini. Predvsem njim se lahko zahvalim, da nismo popolnoma odrezani od sveta. Pa naj v Laškem zamerijo ali ne.« Adam Gobec že dvajset let dela v Celju, zadnjih deset let je zaposlen v Celjskih zaporih. Šele pred štirimi leti, ko so se rodili trojčki, je družina kljub velikim finančnim težavam najela posojilo in kupila avto. Prej je do Štor šel peš, velikokrat pa je pešačil kar do Celja. Trinajst kilometrov in pol.

Tudi Durda je včasih delala v zaporih. Še danes se je spominjajo kot marljive in prijazne delavke. Po rojstvu Katje, Danijela in Dejana je ostala doma. Vsi trije so zrasli v krepke otro-čiče, tudi tiha in mirna Katja, ki se najraje pestuje v maminem naročju. Na prvi pogled je težko opaziti njeno bolezen. Gobčeva dvakrat na leto peljeta otroke na pregled v Ljubljano, Katja mora enkrat, včasih tudi trikrat na teden v Celje na razgibavanje nog in rok, ker težko govori, obiskuje tudi logopeda. »Kadar je doma mož, se peljemo z avtom, ko sem sama, si jo oprtam na hrbet in jo nesem tri kilometre do Šentruperta, od koder greva z avtubosom naprej,« pripoveduje Durda. »Prej je še nekako šlo, saj je bila lažja, zdaj pa je čedalje huje. Katja ne more sama hoditi, saj se spotakne že ob najmanjšo krtino. Lo-gopedinja mi je predlagala, naj jo vodimo v vrtec na cicibanove urice, vendar preprosto ne vem, kako bomo to zmogli. Naj jo nosim vsak dan uro in pol do Šentruperta in spet nazaj? Tega ne bom zmogla in edina rešitev je, da jo zaradi boljše poti do Celja vključimo v katerega od celjskih vrtcev, kar pa bomo

finančno težko zmogli. Že sedaj pa se bojim dneva, ko bodo otroci morali v šolo.«

Gobčevi ne trepetajo le zaradi bodočnosti svojih treh otrok. Vsak dan s strahom pričakujejo, ali bo Katja spet dobila epi-leptični napad in se sprašujejo, ali bodo lahko prebrodili krizo brez zdravniške pomoči.

Prvi obisk krajevnega predsednika

Adam in Durda ne skrivata svojega ogorčenja zaradi slabe cestne povezave s Šentruper-tom in Laškim, kjer morata, ker sta pač prebivalca laške občine, urejati vse zadeve z dokumenti. Zgodilo se je že, da so takrat, ko je bilo prav posebno slabo vreme ali pa je zapadel sneg, šli v Laško po napotnico za zdravnika preko Štor in Celja. »Že štiri leta prosimo krajevne veljake v Šentrupertu, naj nam vendarle pomagajo in uredijo teh petsto metrov ceste, pa se doslej ni še nihče zganil,« se jezi Adam. »Danes je predsednik krajevne skupnosti Ivan Gračner prvič pri nas. Tudi županu Petru Hraste-Iju sem novembra lani razložil naše probleme, pa je bilo vse le bob ob steno. Ko so bili otroci stari eno leto, so nas za božič povabili v Laško in župan je priznal, da do takrat sploh ni vedel, da so v Šentrupertu trojčki. Povedali smo mu, da živimo bogu za hrbtom, da imamo težave s cestami in ga povabili na obisk. Do danes ga še ni bilo.« »Ne vem, s čim smo se mu zamerili,« jokaje sprašuje Durda. »Saj ga ne prosimo za hrano ali obleko, ampak le za petsto metrov prevozne poti, ki je ne bi plačal iz svojega žepa. Morda je krivo to, da sem po rodu iz hrvaškega Zagorja?«

»Pridite, gospod župan!«

Medtem, ko smo se pogovarjali z družino Gobec, sta nas šentrupertski predsednik Ivan Gračner in njegov kolega iz krajevnega vodstva čakala pred hišo. Sta bila uvidevna in nista hotela motiti pogovora, ali pa ju je bilo nemara sram? Že samo to, da je Gračner prav zaradi nas

prvič obiskal Gobčeve, je dovolj zgovorno. Še bolj zgovorno pa je dejstvo, da so nam je v Šentrupertu, kjer smo se ustavili pred obiskom Gobčevih, težave družine prikazal nekoliko drugače kot smo jih kasneje spoznali sami. Pravzaprav o Gobčevih ni povedal nič dobrega, Adama pa je obtožil, da je sam kriv, ker še ni urejenih petsto metrov prevozne poti proti Šentrupertu, saj se je leta 1991 raje kot za cesto odločil za nov most preko Kozarice. Tudi to je dejal, da Gobčevi danes izsiljujejo cesto na račun invalidnega otroka. Izrečenih je bilo tudi nekaj žaljivih besed in misli, ki pa jih na tem mestu ne bomo zapisali. Ne zato, da bi tistega, ki jih je izgovoril, obvarovali pred zar-devanjem in kakšno psovko, ampak zgolj zaradi Durde in Adama ter njunih treh otrok.

Pred kratkim so Gobčevi opozorili na svoje težave tudi v eni od oddaj radia Celje. Župan Peter Hrastelj je, prav tako javno, odgovoril, da se je o vsem pozanimal pri predsedniku krajevne skupnosti, ki mu je povedal, da je družina res težje povezana s Šentrupertom, lahko pa uporablja cesto do Štor. Če bi bilo v bližini več hiš, bi se morda še splačalo urediti cesto, drugače pa bi tudi bilo, če bi Gobčevi bolj sodelovali in bi za cesto prispevali tudi kaj denarja. Župan je obljubil, da bo družini poslal pisni odgovor, ki pa ga do prejšnje srede, ko smo jih obiskali, še niso dobili.

»Naj župan raje pride kar sam, bo vsaj videl, kje živimo in kako so od tistega božiča zrasli naši trojčki,« pravita Durda in Adam. Jih boste obiskali, gospod Hrastelj?

JANJA INTIHAR

Če bo Katja, ki najraje počiva v naročju mame Durde, morala v vrtec v Celje, jo bosta bratca Dejan in Danijel hudo pogrešala.

Jožefov sefem

19. marca bo v Petrovčah tradicionalni, letos že lo Jožefov sejem.

Ob 8. uri bo najprej maša v petrovški baziliki, maše nadškof dr. Vekoslav Grmič. Sejem bodo odprli ob y. ^f ob tej priložnosti bodo pripravili tudi razstavo drobnih prikaz predelave mleka in mesa ter starih običajev. Ob ii' uri se bo začela velika povorka jahalnih konj, kmo(H' vpreg s prikazi kmečkih del in običajev. Okoli pol bodo podelili še priznanja za najboljše kmečke sai.iii,„ kruh in najboljše vino savinjskih vinogradnikov. Ijt

PLANINSKI KOTIČEK

Na Kobiljo glavo in Snežnik

Planinsko društvo Celje vabi to nedeljo, 8. marca na izlet med Baško grapo in Soško dolino. Povzpeli naj bi se na 1475 m visoko Kobiljo glavo.

Odhod s parkirišča na Gla-ziji bo ob 6. uri. Avtobus bo planince odpeljal do Klavž, nato pa se bodo podali peš v Selo nad Podmelcem in od tam na Jalovnik ter se povzpeli na Kobiljo glavo.

Prihodnjo nedeljo, 15. marca, pa vabijo na Snežnik. Odhod z Glazije bo ob 6. uri, avtobus pa bo odpeljal do planinskega doma na Svišča-kih. Do zavetišča na Velikem Snežniku bo od tam za dobri dve uri hoda, na Sviščake pa se bodo vrnili po ovinku čez Mali Snežnik.

Za vzpon je potrebna dobra obleka in obutev!

Izpopolnjevanje planinskih vodnikov

Savinjski meddruštveni odbor in odbor planinskih vodnikov pripravljata 18. aprila ob 8. uri v OŠ v Žalcu izpopolnjevanje o psihologiji vodenja, prehrani v gorah, vrme-noslovju in plezalnem pasu" ter njegovi uporabi. Zbirali bodo tudi prijave za tečaje planinskih vodnikov PZS kategorij A, B in D, pogoji pa so:

za A - 20 tur po zahtevni} zelo zahtevnih poteh v z njih 5 letih ter opravlji preizkusna tura, pod B - p jena kategorija A in 20 turi gozdno mejo ter 5 tur brezpotju v zadnjih 5 leti! pod D - potrjena kategorija 10 lažjih in 5 težjih snežnih v zadnjih 5 letih. Prijave b( sprejemali do 27. marca naslovu PD Zlatarne Ce Kersnikova 19, Celje. Tele 452-927. M

Orientacijsko tekmovanje v Vitanju

Minulo soboto je Mladir odsek PD Vitanje organiz orientacijsko tekmovanje Rogaško MG ligo, v kateri p leg njih sodelujejo še PD Vi nik, PD Boč-Kostrivnica, [ Vrelec-Rogaška Slatina in 1 Slivnica pri Celju. Najusp šnejši so bili tekmovalci iz Slivnica. Tekmovanja se udeležilo 52 tekmovalce\ petnajstih ekipah, le-te pa. bile razvrščene v 4 kategoll Vitanjski tekmovalci, ki ' domačem terenu ne sme tekmovati, bodo imeli mc nost pokazati svoje znanje kondicijo na naslednjih tri tekmah v hgi - v Vojniku, Rogaški Slatini in v Kostrivi ci. Ob zaključku lige, ki 1 konec aprila, se bosta po d najuspešnejši ekipi iz vsal starostne kategorije uvrst na državno prvenstvi) orientaciji. F.I

Na zboru so podelili značke Savinjske planinske poti, ki jo je prejela tudi skupina ZimzeU^

ki je skupaj opravila to pot.

Zabukovški planinci zborovali

Planinsko društvo Zabukovica je med najbolj množičnimi na Celjskem, saj šteje 1"' marljivih članov. To so ugotovili tudi na letnem občnem zboru, ki so ga imeli v sobot" domu upokojencev v Grižah.

Kot je povedal predsednik društva Srečko Čulk, so pri obnovi Dragovega doma na Ho^'_ opravili kar 354 prostovoljnih ur. Kar dvakrat so namreč prepleskali vse lesene dele zunanjo^ tako da so les dobro zaščitili, zunanjo podobo doma pa lepo osvežili. Na novo so markiral'' nadelali nekaj planinskih poti. Poleg tega so organizirali dve že tradicionalni akciji. Prv^ vsakoletni pohod žena na Hom ob osmem marcu - lani se ga je udeležilo 179 žena in tudi letos ga pripravljajo. Druga velika pohodniška akcija je bila v sodelovanju s šolo, prav tako Hom. Bila je jubilejna, saj so praznovali 30-letnico koče na Homu ter 25-letnico tekmovanj^, orientaciji, planinske šole. Savinjske planinske poti itd. Udeležili so se tudi številnih dn'-pohodov in izletov, ki so jih pripravili sami ali pa bili le udeleženci. Vestno skrbijo tudi za planinski podmladek, ki ga vodi Milan Polauder. T. TAV^'

1. SNOPIČ

NASI KRAJI IN UUDJE

13

Milijoni za popotnico vojniškim gasilcem

Uja občnem zboru PGD ^.pjnik je prišlo do velikih •prememb. Po 21. oz. 35. leji, sta izpregla predsednik lurij Bojanovič in poveljnik ^vgust Čerenak. Zamenjala ja ju Adolf Jane ml. kot ifedsednik in Silvo Kuder ot poveljnik.

, Za Bojanovičem in Čerena-oni je ostalo veliko in dobro ipravljeno delo, ki bo od no-lega vodstva zahtevalo maksi-lalno angažiranost, da bo ruštvo tudi v bodoče obdrža-j sedanji ugled. Vse prisotne člane domače-la in sosednjih društev ter onoge goste je najbolj prijet-10 presenetil dosedanji pred-ednik Jurij Bojanovič, ki je !0 sklepnem nagovoru nove-ou predsedniku izročil hra-lilno knjižico z vezano vlogo , reko sedem milijonov tolar-j ;v kot osnovo za nov gasilski

dom. Presenečenje je bilo popolno, saj je za to potezo predsednika vedela le peščica ljudi. In če k temu dodamo še plus v blagajni za lansko leto v višini dobrega milijona, je to izjemno dragocena popotnica.

Vojniški gasilci so se Boja-noviču in Čerenaku zahvalili s kipcema sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, Bojanovič pa je dobil še najvišje odlikovanje GZS za posebne zasluge in naziv častnega predsednika.

Ob Bojanoviču so odlikovanja GZS dobili še Drago Kase-snik, Ivan Verlič, Jože in Milena Jurgec, Silvo Kuder in Edi Suholežnik. Podelili so tudi več priznanj GZ Celje in domačega društva.

Društvo je bilo tudi lani izredno uspešno pri vseh intervencijah na terenu, odlikovali so se s kar 171. vožnjami pitne vode v sušnem obdobju.

sodelovali so na tekmovanjih... Ob slovesu je bil Jurij Bojanovič le malo razočaran, saj se mu ni uresničila velika želja, da bi za časa njegovega predsednikovanja bila določena lokacija za nov gasilski dom. Bo pa to prav gotovo dočakal kot častni predsednik, saj bo kmalu sprejet prostorski plan občine Vojnik, kjer je tudi vrisan prostor za bolj primerno lokacijo gasilskega doma, kot je sedanja v centru kraja. Morda se bo to zgodilo čez dve leti, ko bo društvo praznovalo visok jubilej, 120 let!

i TONEVRABL

Ljubezen v pesmi

Fit-media pripravlja za vse žene, matere in dekleta prireditev Ljubezen je ena sama pesem. Tako kot pretekla leta bo tudi letos med dnevom žena in materinskim dnevom, natančneje v torek, 17. marca, ob 19.30 uri v Modri dvorani Celjskega sejma, z njo pa bodo v Celju obeležili še 30-letnico pevskega nastopanja Ota Pest-nerja, Celjana, ki mu je pesem res ena sama velika ljubezen.

Mati, hodiva prijatelja, 30 let. Tvoje solze. Za ljubezen hvala ti, Vrača se pomlad - je le nekaj naslovov pesmi, s katerimi je Oto Pestner preteklih 30 let pomembno sooblikoval slovensko popularno glasbo. Te pesmi in seveda še vrsto drugih, ob spremljavi Ugrin Orchestra v živo, bo slišati v Modri dvorani na prireditvi Ljubezen je ena sama pesem, izkupiček pa bodo organizatorji tudi letos namenili slepim in slabovidnim. Vstopnice so že v predprodaji, po 1.500 tolarjev jih lahko kupite

v Fit-medii na Bežigrajski 9, v prodajalni Lajna, poslovalnicr Kompas, Centru Interspar, na dan prireditve pa še pri blagajni bazena Celjskega sejma.

Glavni pokrovitelj prireditve Ljubezen je ena sama pesem je naša novinarska hiša NT&RC, saj je Oto svoje, prve posnetke odpel prav v našem radijskem studiu, prireditev pa so podprii

še: Aero, Avto Celje, Avto hiša Škorjanec, Baumax, Celjski sejem. Celjske lekarne, Cetis, Center Interspar, Klub podjetnikov Zlatorog, Mercator Modna hiša Modiana, Petrol TOE Celje, PUV Celje, Reklamni atelje Armiz, SKB banka. Stop 300 tolarjev shop, Weishaupt, Zavarovalnica Triglav in Zlatarna Aurodent. ■IBHMMHMMMHi IS

Treningi Dale Carnegie tudi v Celju

Kako izboljšati samozavest ter komunikacijske in vodstvene sposobnosti? Prvo predstavitveno - informativno srečanje bo 17. marca ob 16.30 v konferenčni dvorani Celjskega sejma, prvo uvodno srečanje pa 24, marca, prav tako ob 16.30, v Celjanki.

Trening Dale Carnegie je oblikovan za doseganje maksimalne osebne rasti zaposlenih kot pogoja za rast podjetja. Odličen je prav tako za ljudi, ki bi se želeli naučiti nadzorovati stres in zaskrbljenost. Sestavljen je iz 12 tedenskih srečanj, vsako traja približno tri ure in pol. Udeleženci treninga zanesljivo napredujejo pri kakovosti storitev za stranke, skupinskem delu, učinkovitosti, promocijskih aktivnostih, sa-mozaupanju, sposobnostih prisluhniti drugim ljudem, dvigovanju samozavesti, reševanju problemov, samospoštovanju in na splošno pri prehodu iz »varnega območja« v svet resničnih sposobnosti.

Pooblaščena institucija za izvajanje Dale Carnegie treningov za Slovenijo je Socius d.d. iz Ljubljane. Program poteka v

slovenskem jeziku pod vodstvom inštruktorjev z mednarodno licenco ob pomoči asistentov, ki so bili skrbno izbrani izmed najboljših udeležencev prejšnjih treningov.

Za trening Dale Carnegie v Celju se je mogoče še vedno prijaviti. Dodatne informacije in prijave sprejema g. Andreja Krvina, Izobraževalni center Socius d.d., Ljubljana, Tržaška c. 132, telefon: 061/ 274-384 ali 123-18-75. Cena za ves cikel treningov je 159.000 tolarjev-i-6,5% PD, za dijake in študente je 119.000 tolarjev+6,5% PD, možno je najeti bančno posojilo, plačati v več obrokih, posebni aranžmaji pa veljajo za skupine udeležencev iz podjetij.

Cilji programa so naravnani tako, da podjetjem in zaposlenim pomagajo pri izboljševanju ravni medsebojnega komuniciranja, stopnjevanju ustvarjalnosti in motiviranosti za skupne cilje, doseganju višje produktivnosti, s tem pa boljše konkurenčnosti in dobičkonosnosti.

MITJA UMNJK

Ko ni treba loicacijsicega dovoljenja

) živite v Celju in si želite pri enostano-lanjski hiši zgraditi manjši bazen ali )plo gredo oziroma rastlinjak? Saj bi, a vas vsa volja mine že ob misli, oliko dovoljenj bo treba zbrati. Odkar ! o v Mestni občini Celje sprejeli nov 'idlok o določitvi pomožnih objektov, je ■lot do gradnje precej bolj preprosta, saj 'adošča že priglasitev del. ' V Zavodu za planiranje in izgradnjo ''elje pojasnjujejo, da je doslej veljal 11 et star odlok, ki so ga pred štirimi leti Jiicer popravljali, a v njem je glede na ipremenjene razmere vendarle manjkalo Sreveč pomožnih objektov, ugotavljali pa .!o tudi, da so bile precej preskromno 'idmerjene tlorisne izmere nekaterih ob-

jektov, ki so sicer že veljali za pomožne. Na novo so urejeni tudi drugi pomožni objekti, kot so denimo telefonske govorilnice in tipska avtobusna postajališča, precej širši pa je še krog pomožnih objektov, namenjenih za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Pri enostanovanjskih hišah lahko na območju celjske občine zgolj z odločbo o dovolitvi priglašenih del gradite zunanji bazen (do 30 m-), drvarnico, deponijo za kurivo, vkopano klet (do 20 m'), toplo gredo ali rastlinjak (do 30 m^), garažo, zimski vrt ali druge pritlične objekte (do 25 m^), pergolo in nadstrešek (do 15 m'), vrtno uto, shrambo za vrtno orodje, vetrolov, zunanje stopnice in podobno (do

15 m') ter vrtno in dvoriščno leseno ali žično medposestno ograjo ali oporni zid do višine poldrugega metra, če je to v naselju sicer dovoljeno.

Pri večstanovanjskih objektih, torej v blokovskih soseskah, je zgolj s priglasitvijo del zdaj mogoča zasteklitev balkonov po enotnem projektu za zgradbo, postavitev zimskih vrtov na večjih terasah ter ureditev prostora za smetnjake. Pri pomožnih objektih za opravljanje kmetijske dejavnosti so v posameznih primerih povečane tlorisne izmere, zdaj pa so med tovrstne objekte vključeni tudi koritasti silosi, mlekarnice ter pletene žične ograje okoli trajnih nasadov.

1. STAMEJČIČ

Plinifikacija na Polzeli prihodnje leto

Na zadnji seji sveta KS Polzela je Zdravko Reberšek iz ^lestnih plinovodov Koper, poslovna enota Žalec, predstavil izgradnjo plinovodnega "nirežja v krajevni skupnosti.

Z izgradnjo bi naj pričeli pri-lodnje leto. Načeloma naj bi plinovodno omrežje potekalo ^ javnih površinah, zgradil pa S3bo koncesionar iz svojih last-■^ih sredstev. Prispevek za pri-^juček bo 890 nemških mark v ''>larski protivrednosti, ki pa se ''o še znižal za 10 odstotkov [stemu, ki se bo odločil za pri-'^'iuček v času izgradnje plinovoda. Za izvedbo plinifikacije v stanovanjski hiši bo možno na-{^ti takoimenovani ekološki ^"■edit po zelo ugodni obrestni Jeri T+5 odstotkov. S tem kre-''''om bo možno plačati tudi

prispevek za priključek, cena zemeljskega plina pa bo morala biti nižja od cene kurilnega olja.

Na zborih krajanov, ki bodo v mesecu marcu po vaseh in zaselkih, si bo mogoče pogledati karto izgradnje phnovod-nega omrežia po vaseh.

T. TAVČAR

Heureka o raziskovalni dejavnosti

Na IV. Osnovni šoli v Celju se bo danes, v četrtek, ob 13. uri pričela okrogla miza o raziskovalni dejavnosti na šoli.

Na okrogli mizi, ki so jo člani šolskega raziskovalnega društva Heureka pripravili na pobudo PIL - Pisanega lista, bodo predstavili dolgoletno tradicijo šolskega raziskovalnega dela, skupaj s predstavniki Službe za družbene dejavnosti pri Mestni občini Celje pa bodo na okrogli mizi obeležili tudi dvajseto obletnico šolskega raziskovalnega dela v Celju. NMS

Zborovanji šoferjev

člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline (na sliki) so v nedeljo na rednem letnem občnem zboru v Nazarjah pregledali delo v prejšnjem letu in obravnavali obsežen program dela za letos.

Prednost so dali vzgoji lastnega članstva, preventivnim ukrepom za prometno varnost najmlajših, prizadevali si bodo tudi za dostojen status poklicnih voznikov, precej besed pa so izmenjali tudi na račun slabih cest v dolini. Na zborovanju so pogrešali župane ali vsaj njihove predstavnike. Ob tej priložnosti so predsedniku ZŠAM Zgornje Savinjske doline podelili spominsko plaketo ob 75-letnici šoferske dejavnosti v Sloveniji.

Minulo soboto so se na občnem zboru sestali tudi člani ZŠAM iz Slovenskih Konjic, sprejeli plan dela in izrazili željo po čimprejšnji obnovitvi doma šoferjev. Društvo bo naslednje leto praznovalo štirideset let obstoja, priprave na praznovanje jubileja pa se bodo začele proti koncu tega leta. JOŽE MIKLAVC

Predsednik ostaja Rudi Herman

Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je na svojem 78. redni letni občni zbor ugotovilo, da društvo zelo dobro deluje.

Ker se je dosedanjemu vodstvu iztekel petletni mandat je občni zbor razrešil staro in izvolil novo vodstvo. Predsednik ostaja Rudi Herman, po štirih mandatih Jožeta Jagra je novi poveljnik postal Branko Verk.

T. TAVČAR

Karate šola vabi

Karate klub »Celeia« Celje, ki ga vodi dr. Rudolf Jakhel, vabi k vpisu v začetno šolo karateja.

K vpisu so vabljeni mladi, stari nad dvanajst let, vpišete pa se lahko v ponedeljek med 19. in 21. ter v sredo med 18. in 20. uro v veliki telovadnici Gimnazije Center-Celje. NMS

14

ŠPORT

KOMENTIRAMO

V iskanju sistemov in lastnega smisla

Zadnji šok je (napovedano) \ prispel iz nogometnih vrst. Tisti, ki ob nedeljah še vedno ■. zahajajo na zelene štadione • (teh je med vsemi še vedno : največ), bodo prihodnjo sezo- ' no v prvi ligi gledali 12 veli- ] častnih enajsteric, toliko ope- ; vani »Ligi 10« pa bomo rekli ^ »Adios!« Naj bo, zakaj pa ne. , Toda za koliko časa? Ali se bo ' kakovost kaj dvignila? Bo svo- ^ ja potlačena čustva ob igrišču : za to sproščalo še več navija- ^ čev? Vprašanj, kolikor hočete - ] odgovora ni. So samo predvidevanja. Pa ostanimo pri . njih. Slovenija je ob osamos- ' vojitvi imela kar 21 nogomet- , nih prvoligašev. Čudno so nas i gledali celo Angleži, ki imajo • le enega več. »Tekmovanje je \ predrago, preveč se vleče in ni j zanimivo, razlike med moštvi ■ so prevelike,« so velevali ta-krat in prva liga se je iz leta v ■ leto krčila do končnih 10 čla-nov. »To je to,« je naposled j ugotovil ugledni mož s krava- j to in zagotovljeno prihodnost- ] jo. Derbijev bo zadosti, slabši j naj se cufajo v drugi, tretji ali \ katerikoli že ligi. In res! Gle- [ dalci so se vrnili, gospodars- : tvo je vlagalo v nogomet, po- \ javljali so se prvi »nemški za- ; metki«. Toda - hopla, Slovenci i ne bi bili to, kar smo, če ne bi \ prevladali ozki (beri klubski) \ interesi. In deseterica je neko- '. mu postala pretesna. Je pači tako - če želiš več točk, jih je i lažje vzeti »kanonfutrom«, ] zatorej sijih omislimo, če cilja j ne dosežeš v danih okvirih, '\ spremeni pravila. Vendar je \ brcanje okroglega usnja po \ novem le zadnji v dolgem nizu \ pogruntavščin teh ali onih I črednih poglavarjev. j

Košarka je klofuto dobila] letos, lahko pa bi jo že veliko I prej. Sistem »ura« skoraj one-\ mogoča pomike po lestvici v ] to ali ono smer Favoritom je igranje pred končnico odveč,: spodnjemu domu še toliko: bolj, saj potrebujejo denar v'^ boju za obstanek, zdaj pa ga \ nesmiselno trosijo, ker ga pač i morajo. Že tako je malo tistih, ] ki tekmovanje, razen v red-; nem delu, sploh razumejo, z \ izjemo redkih presenečenj pa I je več ali manj vse podobno ■ letnim tovarniškim načrtom. 1

Rokometaši so se dolgovez-i nega play-offa otresli, prihra-1 nili nekaj denarcev, toda če bo] tekmovanje v kratkem posta-[

10 bolj izenačeno, bo play-off vi (manjšem obsegu) ponovno \ neizogiben. Odbojka je sploh] zgodba zase. Jesenski del se'] igra v prazno, spomladanski', v polno, posamezna ekipaj lahko v letu dni preskoči 3 \ range in jih seveda prav toliko \ izgubi. Klub je v obeh prime-] rih finančno osušen. Končno] so tudi odbojkarji ugotovili. \ da bi namesto osmih raje ime-i

11 ligo desetih. Sistem sejesenii menja. Hokej bi lahko razvil organizacijo, če bi imeli več klubov. Tako pa se ljubljan-\ sko-gorenjska . rivala srečata'^ prevečkrat, gledalcev je manj. \ toda še vedno veliko. Konku-' renče ni, so le utrinki (letos je\

to HK Bled), lovci izven velike četverice pa igrajo po vzoru vaških balinarskih društev.

Da še razumemo - tudi sloni imajo svoj bioritem. Če bi ga nenehno spreminjali, bi kmalu zamenjali dan za noč in bi ne živeli 100 in več let. Morda gre iskati krivca prav v zgoraj opisanemu ponavlja: jočemu se iskanju prave poti, resnica pa je, da skoraj v vseh panogah poleg gledalcev manjka razburljivo s ti in negotovosti, celo v sosedskih der-bijih, ki so vselej bili višek rivalstva in o tem seje še dolgo govorilo in pisalo, kje so šele krvavi spopadi za obstanek na določeni ravni (nižje lige so odlagališča propadlih, razkorak se veča, poštenih preskokov skoraj ni več). Morda je vzrok tudi to, da imamo premalo zveste športne publike (izjema so navijaške skupine), zlasti med mladimi. Rešitev te uganke lahko vidimo v vzorčni Evropi. Klubi povabijo šolarje na tekmo, razdelijo jim zastavice, kape, šale in drugo navlako, mladci pa iz hvaležnosti, ker jim je v žepu ostalo še kaj cekinov za sladoled, do onemoglosti kričijo ime kluba. Ko zrastejo, so že zasvojeni.

In kdaj bomo dokončno spregledali, da se športni globus vrti zaradi gledalcev (in seveda sponzorjev) in ni sam sebi namen oziroma ni poligon za eksperimente nerazsodnih glav? Morda takrat, ko bodo vsa ligaška tekmovanja brez avditorija in podobna občinskim prvenstvom sladkornih bolnikov. O slednjih ne mislim nič slabega, prav nasprotno, oni svoje zamisli vsaj razumno izpeljejo.

PRIMOŽ ŠKERL

Cel jankam štirinajsti naslov prvaka

Končano je državno moš-tveno kegljaško prvenstvo. Kegljavke Miroteksa so premočno osvojile novi naslov, kegljači Cestnega podjetja pa končali na šestem mestu.

Tradicija uspehov celjskih kegljavk se nadaljuje - v vitrinah imajo že štirinajst naslovov državnih prvakinj. Naslov so osvajale neprekinjeno od leta 1987 do letos. Še prej so bile prvakinje Jugoslavije v letih 1976 in 1978. Skupaj imajo sedem naslovov v močni konkurenci Jugoslavije in vseh sedem naslovov po osamosvojitvi Slovenije. V teh sedmih letih so Celjanke le trikrat zapuščale steze poražene in to letos v Celju proti Adrii Conventu iz Ankarana in dvakrat v Ljubljani leta 1994 in 1995 proti Noriku.

Celjska ekipa Miroteks bo oktobra nastopila na svetov-

nem pokalu v Romuniji. V 18 krogih s povprečnim rezultatom 7:1 pa so naslov priborile Marika Kardinar. Jožica Šeš-ko in Biserka Petak, ki je edina v ligi zmagala v vseh dvobojih, Mira Grobelnik, Marta Zupane, Ljuba Tkalčič, Andreja Razlag, Metka Lesjak, Helena Čeh, Polona Koštomaj in Vesna Krajnc.

Moška ekipa Cestnega podjetja je že sredi drugega dela tekmovanja dosegla solidno mesto v sredini lestvice. Toda zaradi slabših rezultatov v finišu prvenstva so izgubili idealno priložnost, da bi se borili za četrto mesto. Bili so šesti, lani pa deveti. Za njih so nastopali Zdrav-ko Salobir, Milan Lešnik in Alojz Vodeb, ki so bili nosilci moštva, ter Danilo Sivka, Marjan Cene, Milan Mileč, Marjan Brglez, Djordje Topič in Milan Vok.

JOŽEKUZMA

V Lendavi 16 zmag

Člani JK Sankaku iz Celja so nastopili na Pokalu Lendave in si v konkurenci hrvaških, madžarskih, avstrijskih in domačih tekmovalcev poleg ekipne priborili kar 16 posamičnih zmag.

Blestele so Petra Nareks, Maja Frece in Maja Šuster, ki so bile v svojih kategorijah najboljše tudi v članski konkurenci, pri mladinkah se jim je pridružila še Urška Žolnir. Zmage po kategorijah - kade-tinje: Jožica Svečak (do 63 kg), Nives Pere (do 44), Maja Frece (do 70), Urška Žolnir (do 66), Maja Šuster (nad 70), Petra Nareks (do 52). Deklice: Mateja Rehar (do 52), Nina Gaberšček (nad 52). Mlaj-

ši dečki: Toni Dragšič (do 50), Roki Dragšič (do 42). Mladinke: Maja Frece (do 70), Urška Žolnir (do 66), Petra Nareks (do 52). Članice: Maja Frece (do 70), Maja Šuster (nad 70), Petra Nareks (do 52).

To soboto bo v Mariboru še 37. tekmovanje za Baumgart-nerjev pas, kjer bo Sankaku nastopil z vsemi tekmovalci, zatem pa se bodo najboljši udeležili še turnirja A kategorije v Rimu.

PRIMOŽ ŠKERL

Klobuk dol pred veterani

Celjani smo ostali v Va-lenciji brez medalje in dobre uvrstitve. V tolažbo smo malo pobrskali v arhivu in zbrali zanimive podatke o nastopih celjskih atletskih veteranov.

Ti so za Celje osvojili na svetovnih in evropskih prvenstvih kar 25 medalj: 14 zlatih, 6 srebrnih in 5 bronastih. Od prvega nastopa veteranov leta 1975 v To-rontu in do lanskega nastopa v Durbanu so bili uspešni Jože Kopitar 7 zlatih in 3 srebrne, Nataša Urbančič-Bezjak 5 zlatih in 1 srebrna, Branko Vivod 2 zlati, 2 srebrni in 4 bronaste. Nataša Urbančič ima tudi svetovni veteranski rekord v starostni kategoriji 40-44 let z 48,70 v metu kopja.

Letos je na sporedu Evropsko veteransko prvenstvo, ki bo od 11. do 19. septembra v Casenaticu. , J.K.

PANORAMA

NOGOMET 1.SNL

19. krog: SCT Olimpija-Pro-tonavto Publikum 2:0 (1:0), Rudar (V)-SET Vevče 0:0. Vrstni red: Mura 42, Primorje 35, Maribor Teatanic 34, SCT Olimpija 31, Protonavto Publikum 29, HIT Gorica 28, Rudar 23, Korotan 20, Potrošnik 14, SET Vevče 10.

ROKOMET

Liga prvakov (M)

Četrfinale (povratna tekma): Celje Pivovarna Laško-Ademar Leon 34:26 (20:10) Pungartnik 8, Puc 6, Jelčič in Stefanovič 5, Tomšič in Šer-bec 3, Načinovič 2, Peric in Pajovič 1.

Pokal EHF (Ž)

Četrfinale (povratna tekma): Juteks Žalec-Otelul Gala-ti 24:31 (14:13) Zidar, Randl in Derčar 6, Volk 3, Kline 2, Dolar 1.

1.DRL (M)

15. krog: Gorenje-Trebnje 22:17 (7:9) Sovič 6, Tome, Rozman in Bedekovič 4, Pla-skan 2, Cvetko in Krejan 1. Vrstni red: PIL (-1) 26, Pre-vent 21, Andor (-1) in Prule 20, Trebnje 19, Gorenje 16, Krško (-1) 15, Slovan 12, AFP Dobova (-1) 9, MARC Škofljica 8, Delmar 7, Sevnica 3.

1.DRL (Ž)

15. krog: Burja - Vegrad 19:14 (9:5) Radič 6, Jukič in Demšar 2, Krajnc, Noters-berg, Nojinovič in Kneževič 1. Vrstni red: Robit Olimpija in Krim Electa (-2) 26, Juteks (-1) in M-Degro Piran 21, Bella Viola (-1) 16, Gramiz Kočevje (-1) 10, Izola (-1) 8, Vegrad in Burja 6, Mlinotest (-1) 2.

KOŠARKA

1.B SKL (M)

17. krog (zaostala tekma): Comet-Litija 71:58 (32:31) Novak 24, Sivka 15, Ravnihar 12, Jesenek 9, Lušenc 6, Kožar 4, Pavlina 1. 20. krog: Kemo-plast - Gradbinec Radovljica 89:94 (47:49) Sušin 20, Urbani-ja 19, Gajšek 15, Madžarac 13, Čop 12, Kočar 6, Škornik in Maček 2. Ježica-Comet 67:81 (37:35) Novak 18, Sivka 17, Ravnihar 14, Lušenc 11, Kožar 9, Jesenek 8, Železnikar 4. Vrstni red: Loka kava 37, Triglav 36, Zagorje 35, Union Olimpija ml. 33, Gomet 32, Hrastnik in Gradbinec Radovljica 31, Ilirija 28, Radenska 27, Kemoplast 24, Jezica in Litija 23.

2.SKL (M)-od l.doS. mesta

3. krog: Yurij Plava Laguna-Rogla Atras 59:76 (32:24), Proton Medvode - Elektra 88:96 (33:48). Vrstni red: Elektra 17, Rogla Atras 16, Nova Gorica 14, BP 93 Kamnik 13, Cerknica (-1), Proton Medvode in Yurij Plava Laguna 12, RE Relastan Maribor (-1)9.

2.SKL (M) - od 9. do 16. mesta

3. krog: Celje-Snežnik Kočevska Reka 85:81, Plima Prebold - Ekipa Janče 69:77 (35:39). Vrstni red: Celje 18,

Plima Prebold 15, Snežnik I čevska Reka 14, Ekipa Jai Bistrica in Portorož 13, Ct melj 12, Slivnica 7 (izstopu

SKL (Ž)-od l.do«. mesta

7. krog: Ingrad Celje-Ii Jezica 71:79 (37:34) Grobe 22, Jurše 20, Polutnik Obrovnik 7, S. Vodopivec Groleger in Ramšak 1. krog: ADD Ilirija-Ingrad Ci 41:62 (18:29) Grobelnik Polutnik 15, S. Vodopivec Groleger 7, Pertinač 5, A. v dopivec 4, Obrovnik 3. Vrsd red: Imos Jezica (-1) 34, ŽR Maribor 31, Ingrad Celje J Odeja Marmor 22, ADD Ilin (-1) in Imos Jezica ml. 21.

SKL (Ž)-od 7. do 12. mesta

5. krog: Comet-Domža 113:32 (55:14) S. Ribič 24, S deržnik 21, Arbeiter 19, Rai šak 14, Hren 12, Pertinač Koželj 6, M. Ribič 4, Ajdnik Hercog in Štrcin 2. 6. krp Comet-BTC Sežana 68:1 (37:48) Ramšak 21, Arbeit 17, Hren 13, Pertinač 11, S deržmik 4, M. Ribič 2. Vrsti red: Pomurje Skiny (-M) 1 BTC Sežana 12, Comet in J senice 9, Šentvid in Domža (+1) 7.

ODBOJKA

1.B DOL (M) I

23. krog: Šoštanj Topoli ca-Krka 1:3 (13:15, 17:1 12:15, 9:15). Vrstni red: Kri 18, Granit 14, Hoteli SimoM zaliv 10, Šoštanj Topolšica Brezovica 8, Termo Lubnik Kočevje in Ljutomer 4.

1.A DOL (Ž)

23. krog: B&L Utrip Pr bold-Krim 0:3 (2:15, 13:11 8:15). Vrstni red: Infond Br, nik 16, TPV Novo Mesto 1' Kemiplas in ZM Ljutomer I Sobota 8, Krim 6, Marsel Pti 4, B&L Utrip Prebold 0.

l.B DOL (Ž)

23. krog: Kajuh Šoštan HIT Nova Gorica 1:3 (5:1: 15.8, 12:15, 13:15). Vrstnire( Špecerija Bled 18, Šentvid I-ŠOU in Tabor 10, HIT No^ Gorica 8, Prevalje 6, Meltal' Kajuh Šoštanj 2. ,

mmmmmmmm -:mm

HOKEJ

aaaaaaiMrca:-: ^

09, skupina B - 2, del

9. krog: Inpos Celje-Proit navto4:8-(l:2,3:3,3:3).VrsU red: Protonavto in HIT Časi« Kranjska gora 14, Inpos Ce!' 10, Triglav 7, HKD Bled 1.

KEGUANJE

1. liga (M)

18. krog: Hidro-CP Celje 6 (5341:5281). Končni vrsti red: Iskraemeco 31, Nori Prosol 30, Konstruktor 2' Proteus Liv in Rudar 19, ^ Celje 14, Elektrarna DraV grad 12, Gorica Tekstilna i Hidro 9, Sinet Hrastnik 8.

1. liga (Ž)

18. krog: Adria Conven Miroteks 1:7 (2424:2573 Končni vrstni red: Mirote'' 34, Norik Prosol 32, Trig'^* 21, Adria Convent 19, Baln^' co 16, Gorica Tekstilna 'J Proteus Liv 14, Mehano I^'' la 11, ETA Kamnik 10, RU^i^'

\ SNOPIČ

SPORT

15

ponesrečen pomladanski šlartj

Nogometaši v I. SNL so odigrali tekme prvega spomladanskega kroga i

oba predstavnika s Celj-|,fga sta si od 19. kroga obe-več, žal pa se je Proto-jvto Publikum iz prestolni-j vrnil praznih rok, med-,01, ko je drugi prvoligaš iz jiibijane, SET Vevče, Rudar-, preprečil zimsko veselje.

»Neverjetno! Dva meseca fez snega, sedaj pa je vse plo,« so tarnali in se čudili jgometni delavci, igralci, na-jači. Prvega marca je nogo-letaše v elitni domači konku-inci v spomladanski del prosiva pospremilo sneženje, 1 je onemogočilo vrhunske edstave. Velenjski Rudar se v mskih razmerah ni najbolje lašel. Čeprav so zeleno-ru-leni dobršen del srečanja na-jdali in bili za odtenek boljši jsprotnik, jim ni uspelo zatre-i mreže zadnjeuvrščenega pr-)ligaša. Mnogi, predvsem na-jači Rudarja, so bili prepriča-, da z Vevčani ne bo večjih žav, toda slabe razmere za ro so opravile svoje in Rudar-

ju odščipnile točki. Ena je nedvomno premalo, nadomestiti jo bo mogoče že v nedeljo za Bežigradom, toda SCT Olimpi-ja je že pokazala zobe.

Njen predsednik Ivan Zidar, sicer generalni direktor podjetja SCT, je v nedeljo praznoval svojo 30-letnico na direktorskem stolčku, slavil

pa je tudi zmago zeleno-be-lih. Le-ti so bili premočni za oslabljene Celjane, ki so zaman čakali na certifikata za Brazilca Boia in Somalio. Nju-, ni rojaki so bili namreč zavoljo karnevala nedosegljivi, na dopustu. In ko ima hudič mlade... Bolezen je dan pred tekmo pošteno zdelala Sešlarja, Kačičnika, Križnika in še nekatere. Porumenela Romih in Štancar sta manjkala, proti Muri pa bosta morala pokazati vse znanje. Na Skalno klet namreč prihaja vodilno moštvo prvoligaške karavane, Celjani pa nujno potrebujejo zmago. »Storili bomo vse, da porazimo Muro. Samo, da bi ne imel toliko težav, kot prejšnji teden,« je upal Stanko Poklepovič, ki po porazu v Ljubljani ni bil razočaran, zagotovo pa bo njegovo razpoloženje ob neuspehu na domači premieri bistveno drugačno. A v Celju razmišljajo o zmagi...

TOMAŽ LUKAČ Foto: SHERPA

Nogometaši Rudarja v temni opremi se v snegu, podobno kot Celjani, niso najbolje znašli.

Srebolnikova še vodi

Velenjčanka Katarina Srebotnik je tudi na najnovejši iiladinski teniški jakostni lestvici ITF še vedno na prvem nestu.

Srebotnikova ima 930 točk, takoj za njo je Tina Pisnik ^^90), na tretjem mestu pa Hrvatica Jelna Kostanič (690), s fcatero Velenjčanka igra v dvojicah, kjer je na 3. mestu (570). ^ parih sicer vodita Novozelandki Leanne Baker in Rewa Hudson (obe 590).

Kocuvan vselej dosegljiv

član Kladivarja Cetisa Mi-) Kocuvan je naslednji v izu slovenskih atletov, ki )v zadnjem obdobju skle-ili številne individualne »godbe.

Kocuvana bo podpiral sa-lostojni podjetnik Vladimir Iger, ki mu je izročil preno-li GSM telefon, oba pa sta

izrazila interes za nadaljnje sodelovanje. Miro Kocuvan je s pripravami za novo sezono pričel ob koncu lanskega leta, letos pa bo poleg številnih domačih tekmovanj nastopil tudi na Evropskem prvenstvu, pokalu Bruno Zauli in Evropskem pokalu klubskih prvakov. Po ozdravljeni poškodbi je že napovedal izboljšanje osebnega rekorda. PŠ

V okviru

Planinskega društva Laško

deluje športno plezalna sekcija, ki od 10. marca (17) naprej

prireja začetni tečaj športnega plezanja.

Tečaji bodo v telovadnici OŠ Primož Trubar v Laškem. Prijave na tel. 731-159 (Bojan Strauss).

NA KRATKO

Krvavec: Na smučarskem fžavnem prvenstvu mlajših fčkov in deklic je slalomist omaž Majdič (Snežak Celje) usedel 14. mesto. Matic Me-

* (Velenje) je bil 21. Naslov odprvakinje je pri deklicah fipadel Ani Drev (Velenje), ftra Ahac (Unior Celje) je '''nčala na 10. mestu. Pokljuka: Na pokalu MIP ■Bučarjev skakalcev za deč-

* do 13 let je ekipa SSK '^'enje dosegla 6. mesto.

posamezniki je bil Mario ^•^ešič 15.

'^ogla: Na sindikalnih gradivih igrah je slavila ekipa ^HnIvo Celje (letos praz-'^ie 40 letnico) predSaloni-

in Gradisom Slovenija, •logaška Slatina: Na držav-šahovskem prvenstvu ? si Rok Heržica, Klemen j^^ina in Suzana Švend z os-.^'i^vijo 2. mesta v svojih ka-j^^rijah zagotovili nastop na J^opskem prvenstvu v Av-^ji.

Taktično zgrešeni tek JolandevValenciji

Z dvoranskega atletskega prvenstva Evrope v španski Valencii se naša reprezentanca, ki jo je sestavljalo pet atletinj (Brigita Bukovec, Saša Prokofjev, Nataša Erjavec, Alenka Bikar in edina z našega območja Velenjčanka Jolanda Steblovnik-Čeplak), vrača brez medalje, ki so jo napovedovali optimistični atletski strokovnjaki iz Ljubljane, zlasti pa tehnični direktor AZS Boris Mikuž.

Nas zanima zgolj nastop 21-letne Velenjčanke Jolande Čeplak v teku na 800 metrov. Zaradi neizkušenosti, zlasti v taktiki teka v dvorani, je v kvalifikacijah z rezultatom 2:05,98 izpadla. Toda le malo je zmanjkalo, da bi se uvrstila v polfinale. Ostane ji le nova izkušnja za naslednje nastope, kajti zaradi svoje mladosti bo imela še dovolj priložnosti za boljše uvrstitve.

Celjski atleti so ostali brez svojega predstavnika. Nataša Erjavec je sicer Celjanka, toda že več let na »delu« v Ljubljani. Direktor kluba Roman Le-šek je žalosten ocenil zadnje dogodke: »Gregor Cankar je poškodovan, Anja Valant v slabši formi. Urban Acman izigran in naš tartan zažgan.

To so te dni žalostne vesti iz našega kluba. Na pomožnem vadišču so namreč zažgali tar-tansko stezo in nam povzro-čiU škodo v vrednosti 5000 DEM. Tako je zimski ciklus tekmovanj in priprav za nami. Sedaj mislimo le na poletno sezono, ki bo morala biti bolj uspešna.«

JOŽE KUZMA

Avtomobilist in karateistka

v Rogaški Slatini so na športno zabavni prireditvi proglasili športnika leta 1997. Izbirala je strokovna komisija ob pomoči bralcev Rogaških novic, drugič zapored pa je športnik leta postal član Avto moto kluba Matokom Vlado Očko, članica Karate kluba Rogaška Sandra Cvrlin pa je naziv osvojila pri dekletih.

Posebna priznanja so za dolgoletno delo v športu in organizacijske dosežke dobili še Leopold Furlinger za delovanje v nogometu in smučanju, Vili Ogrinc za delo v kegljanju ter rogaški karateisti in kolesarji. Kot je že običaj, so podelili še priznanja (tokrat) 10 obetajočim mladim športnikov iz različnih klubov in društev.

Prireditev so popestrili z nastopom skupine Power dan-cers, poseben gost pa je bil smučar Rene Mlekuž.

JANEZ TERBOVC

ŠPORTNI KOLEDAR

PETEK, 6.3.

Hokej

DP-skupina B, 11. krog -Celje: Inpos Celje - Triglav (17,30).

SOBOTA, 7.3.

Rokomet

l.DRL (M), 16. krog-Celje: CPL-Krško (18,30), Sevnica: Lisca Sevnica-Gorenje.

l.DRL (Ž), 16. krog - Ljubljana: Krim Electa-Juteks, Velenje: Vegrad-Robit Olimpija.

Košarka

l.A SKL (M),IL del 3. krog - Krško: Krško-PIL (20), Polzela: KSP-Postojna (19,30). ^ l.B SKL (M), 21. krog -Šentjur: Kemoplast - Ljtija, Slovenske Konjice: Comet-Zagorje (obe ob 19).

2.SKL (M) od 1. do 8. mesta, 4. krog - Zreče: Rogla Atras-Nova Gorica (19), Šoštanj: Elektra - Cerknica (18,30).

2.SKL (M) od 9. do 16. mesta, 4. krog - Črnomelj: Črnomelj - Celje (18), Kočevje: Snežnik Kočevska Reka-Ph-ma Prebold (17).

l.SKL (Ž) od 1. do 6. mesta, 9. krog - Celje: Ingrad Celje-Imos Jezica ml. (19).

l.SKL (Ž) od 7. do 12. mesta, 7. krog - Slovenske Konjice: Comet-Pomurje Skiny (16).

Odbojka

l.B DOL (M), 24. krog -Izola: Hoteli Simonov Zaliv-Šoštanj Topolšica.

1.A DOL (Ž), 24. krog -Murska Sobota: Sobota-B&L Utrip Prebold.

l.B DOL (M), 24. krog-Maribor: Meltal-Kajuh Šoštanj.

NEDEUA, 8.3.

Nogomet

1. SNL, 20. krog - Celje: Protonavto Publikum-Mura, Ljubljana: SCT Olimpija-Ru-dar (obe ob 15).

TOREK, 10.3.

Hokej

DP-skupina B, 12. krog -Bled: HKD Bled-Inpos Celje.

SREDA, 11.3.

l.B SKL (M), 22. krog -Ljubljana: Ježica-Kemoplast (20,30), Ljubljana: Union Olimpija ml. - Comet.

Sonja Zidar - najstarejša in najprodomejša pri Juteksu.

Juteks vzel slovo

žalske rokometašice so z romunskim Otelulom Galatijem izgubile tudi povratno tekmo četrtfinala pokala EHF in se poslovile od letošnjih evropski nastopov.

Čeprav so se domače želele Romunkam oddolžiti in tako tudi pričele nedeljsko revanšo, so po vodstvu 11:6 nerazumljivo popustile. Polčas so še dobile s 14:13, nato pa so gostje popolnoma nadzorovale položaj do končnih 24:31. Juteks je brez poškodovane Orozove ponovil lanski uspeh, toda tokrat so zaradi zmage Robita Olimpije v lanskem tekmovanju prvič zaigrale šele v osmini finala in se brez težav znesle nad ciprskim Kentro Neotitosom. Otelul pa je bil že premočan, zlasti ker Žalčanke v svojih vrstah nimajo enakovredno pokritih igralnih mest. Z izjemo Zidarjeve, Randlove in vratarke Korotneve nespametno izgubljajo vse preveč žog, realizirani protinapadi so prej izjema, kot pravilo. Trenerja Bojana Požuna zdaj čaka zahtev(a)na naloga: pripraviti varovanke na končne boje v državnem prvenstvu, kjer želijo stopničko višje - na 3. mesto. PRIMOŽ ŠKERL, Foto: SHERPA

16

ŠPORT

Preko Zagreba do

prestola?

Ademar Leon s 34:26 padel še v Celju - V polfinalu rokometne Lige prvakov znova Bodel Zagreb

žreb na Dunaju je Celjanom spet namenil zagrebškega Badla, prednost pa je v povratni tekmi, ki bo konec meseca v dvorani Golovec. Glede na razmerje moči je Badel pravzaprav najboljša možna rešitev, čeprav...

Do najvišje zmage v letošnjih evropskih nastopih in do zastavljenega evropskega cilja pa so Celjani prišli supe-riorno. Zlasti prvi del tekme proti Ademar Leonu je pobil vsa španska upanja in zamisli, v nadaljevanju pa so za publiko zaigrali eni in drugi.

»Rekel sem jim, naj si ne domišljajo preveč,« mi je pred začetkom povratne tekme dejal španski kolega Miguel Angel Zanora in tako poudaril, kako je Leonskim roko-metašem celo pot do Celja tolmačil, da glede na videno v Španiji tukaj nimajo kaj iskati. »MisHli so že, da navijam za Pivovarno,« je še dodal, ko je vročo špansko glavo hladil z laškim pivom in glede na njegovo vnemo bi pomislil, da je temu res tako. Vendar je bila glavna tema pogovorov pred začetkom tekme nenormalen razplet povratne tekme med Winterthurjem in Badlom Zagrebom - kot bi slutili črne zagrebške oblake.

Ganjeni levi

Spet se je celjska rokometna publika s Florjani na čelu izkazala za vzorčno. Hala Co-lobegs, kot so Golovec poimenovali Španci, je bila nabita že veliko pred tekmo. Milan Pečovnik-Pidži s prijatelji močno zaziba prisotne, ki so tik pred začetkom tekme ponovno odpeli slovensko himno. Gostje, ki jih je uprava celjskega kluba že dan prej toplo sprejela, so nenehno ponavljali, da kaj takega v svojem življenju še niso doži-

veli. Tako športnega ambien-ta in toliko sodelovanja z nasprotnim klubom res ne vidimo nikjer. Še zabava pred začetkom - standardno valovanje 3 tisoč glave množice, ki nato z gromkim aplavzom pozdravi skifista Iztoka Čopa, trenutek za tem s prav tolikšno jakostjo izžvižga celjskega župana.

Nogomet in semafor

Takoj po začetnem pisku je celjski brzovlak odpeljal (v prvih petih minutah in pol se je vsak napad končal z golom) in na prvo postajo prispel, ko so Španci bih šele na pol poti - 20:10. Nato zmeda. Na semaforju se izpiše 21:10. Nihče temu ne namenja preveč pozornosti, razlika je prevelika in -1-1 se vleče do konca tekme. V statistiki tekme je rezultat pravilen, toda neprevidni »nasedejo«.

Sicer pa z manjšimi zastoji Zovkovi četi ni kaj oporekati. Jelčič pridobiva staro slavo, Šerbec igra za druge (uspeta mu cepelina s Pungartnikom in Načinovičem), Pungartnik vse žoge pomeče v gol. Peric, ki ubrani 3 sedemmetrovke, si znova ne more kaj in izpred svojega gola zadene še on. Stefanovič poskrbi, da Colo-nu po 7 zadetkih v drugem delu krila preveč ne zrastejo. Tomšič in Puc manj bombardirata in več zadevata. Ademar v obrambi na sredini poskusi še z Demovičem in Kra-Ijičem, toda prepozno. Izpeljejo le nekaj zares neulovljivih protinapadov, vendar v igri mož na moža Načinoviče-va obramba zdrži. Priložnost dobita še Lapajne in Likavec.

Da imata nogomet in rokomet gotovo veliko skupnega, vedo prvi dosti povedati. Celjski »Špaco« je pred tekmo in med odmorom pridno zapisoval sisteme ogrevanja. »Kaj vem, morda mi bo prišlo prav,« je povedal, potem ko se je dodobra pozanimal še, o čem se na parketu sploh odloča. Nekdanji vodja Publiku-move - enajsterice Milovan Tarbuk ni nič zapisoval. Verjetno si je vse zapomnil, kot najbrž to velja tudi za predsednika NK Maribor Branik Jožeta Jagodnika.

Ademar odhaja...

»Barcelona je najboljša na svetu, vendar se Celjani z njo lahko merijo,« je po tekmi nekoliko spremenil mnenje trener Ademarja Manuel Ca-denas. »Vsaka tekma je drugačna in mi smo pričakovali več. Vedite, da smo npr. Barcelono in Teko že premagali, toda prvi polčas nas je dotol-kel. Pred publiko, ki se spozna na rokomet, je lepo igrati.

Hvala za prisrčen sprejem in veliko uspeha še naprej.« Zdravko Zovko je le dodal svoje videnje Ademarja, za katere meni, da so ekipa, ki v Evropi največ obeta.

...priliaja Zagreb

žreb na Dunaju je bil poln presenečenj ter seveda predhodnih želja in kombinacij. Celjanov ni nihče želel za nasprotnika, delno morda le hrvaški prvak, kar je dal vedeti že po tekmi v Zagrebu. Večina bi hotela igrati z nemškim Lemgom. Naključje pa je hotelo, da je polfinalne pare izvlekel šofer celjskega kombi-ja Milan Petrovič. Najprej se je na tabli znašel par Barcelo-na-Lemgo, nato pa se je pojavilo ime Badel Zagreb, kar je pomenilo, da bo prva tekma 21. marca v zagrebški Ledeni dvorani, druga pa teden dni kasneje v Golovcu. Celjski tabor je ocenil, da so pivovarji prav zato v rahli prednosti, kar pa bo potrebno še dokazati. Vloge so letos zamenjane, stvari se morajo postaviti na svoje mesto, preveč slabih izkušenj s sosednjimi rivali je že bilo. Štab dvakratnih evropskih prvakov je o napredovanju v finale menil, da bo odločala dnevna motivacija. Protesta švicarskih prvakov zaradi sramotne četrt-finalne tekme in sojenja v "VVinterthurju na sedežu EHF niso upoštevali. So pa obljubili, da bodo izgrednike kaznovali. Ta zgodba je v Celju že predobro znana...

PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC

Rumeno-zelena obramba posreduje: Jelčič in Načinovič zaustavljata Canco. Bosta kos tudi

hrvaškemu frontalnemu napadu?

Tomšič je zmogel zadeti tudi preko Kraljica.

Vojislav Kraljic

Celo mati me bo pozabila

25-letni jugoslovanski rokometni velikan iz Niša v belem dresu Ademarja iz Leona v četrtfinalu ni prikazal igre, ki so se je v celjskem taboru po tihem bali.

S svojimi 205 cm, 111 kg ter v čop spetimi lasmi je sicer strah vzbujajoča pojava, izven igrišča pa prav prijeten in vselej pripravljen za pogovor. Pove, da s položajem v Ade-marju ni zadovoljen. S trenerjem Cadenasom se ne razumeta, zato prave priložnosti ne dobi in igra pod svojimi sposobnostmi.

Kako močna je celjska ekipa in kaj lahko v Ligi prvakov po vašem še stori?

Ekipa je brez lukenj. Sodeč po imenih in njihovem igranju proti nam, Celjani nimajo niti ene slabe točke. Gledali smo veliko posnetkov iz prejšnjih tekem in če bi igrah z dvema krožnima napadalcema, bi pivovarje morda lahko premagali. Vratar Peric je strašen, obramba pa čvrsta z veliko prekrški - prav takšna je v sodobnem rokometu najbolj potrebna. V primerjavi z ekipami, ki so ostale v Ligi prvakov, lahko Celje Pivovarna Laško povsem hladno vzame evropski naslov. To tudi pričakujem in veselilo bi me.

Okusili ste jugoslovanski, španski in slovenski rokomet. Kaj bi porekli?

Dve stvari. So države, ki imajo denar in veliko vlagajo v rokomet, na drugi strani pa je še več takšnih, kjer ši rokometaši z dobrimi igrami skušajo zagotoviti boljši jutri. Celje je seštevek obeh. V Španiji Barcelona ni več superiorna, veliko denarja premorejo tudi drugi klubi. Jugoslavija denarja nima, zato pa premore ogromen potencial, ki skozi

reprezentanco čaka pril nost za odhod v bogate 1 be.

Slišati je, da s položajei Ademarju niste zadovol Z Lozanom igrate na ist položaju.

S svojim statusom ne 4 rem biti zadovoljen. Izko čaj o me le za igro v obran zelo malo igram v napadu, trenerju imam izredno m kredita. Če me slučajno stavi v napad, moram po ] napaki takoj na klop. Po št letih skupnega dela ima denas več zaupanja v Loža ki ima slabši procent, ka moj in porabi več žog. S\ leta športnega življenja bom izgubljal na klopi i: obrambi. Obrambni igral gara za klub, nihče pa se ne bo spominjal. Meni se 1 triletna pogodba v Leonu tekla, bojim pa se, da me pozabila celo lastna mati. ne igraš v napadu, te vsi po; bijo. Vseeno bom počakal, klub naredi prvo potezo.

V katerem klubu bi igr« če bi lahko izbirali?

Ha, ha! Že vidim mentali to Slovencev. Prej je nisi poznal. V vašem klubu sem opazil, da se ljudje m( sebojno spoštujejo, ne gle na to, kdo je Hrvat, kdo Srb kdo Slovenec. Moč športa t ko pride do izraza in pr^ zato bi morda želel zaigrati Celju. V poštev bi prišel tU' kateri od španskih klubov moram namreč izkoristiti d lovno dobo, ki mi tam teče^

Kakšne načrte ta čas sni Prosesa Ademar Leon?

Velike! Celo večje, kot" klub sposoben. V domačij prvenstvu slabši kot tretji >^ moremo biti, lahko smo še prvaki. Prihodnje leto H mo gotovo spet igrali v pi. V začetku sezone smo i vsem brez potrebe izg^^^ nekaj tekem, toda apetiti klubu so ostali veliki. bom še videl, kaj mi je stof oni pa naj planirajo. ,1 PRIMOŽ ŠW

SNOPIČ

KULTURA

17

Dobra komedija gre rada v smeh

Zavrtel se je gledališki festival s filmsko maskoto

'pneve komedije, ki so se v Sloven-lieni ljudskem gledališču Celje začeli linulo soboto in nadaljevali v nedeljo Lčer, je prva v smeh uvedla celjska fedstava Minister v škripcih, v posta-itvi Dušana Mlakarja, z Mariom Šeli-om v naslovni vlogi in z ekipo razi-fanih glumačev, ki jim je občinstvo avdušeno ploskalo.

\i te razigrane in uigmn^^^^Hc^s^u^-

e je kot komedijant večera po oceni [liiinstva iz pred predstavo izžrebane vr-:e, izšel Janez Bermež, v sicer manjši in drobni vlogi natakarja, ki pa jo je obliko-jltako, da je zares osvojil srca občinstva. J predstavo v celoti je občinstvo cele rorane, ki za predstave glasuje z ocena-lina lističih od 1 do 5, celjskemu ansamb-1 izglasovalo oceno 4,7. Zelo visoko. Za prijetno vzdušje v dvorani je s film-;imi junaki in obvezno maskoto, Charli-

jem Chaplinom, tudi letos poskrbela plesna skupine Igen Studia za ples, v režiji Anice Kumer, sicer tudi žlahtne komedijantke, letos še v vlogi predsednice žirije. Njena je tudi zamisel in izvedba razstave fotografij in gledaliških oblačil vseh dosedanjih »žlahtnih komedijantov« DnevoY komedije.

V takem ambientu in gledališko filmskem vzdušju se je festival nadaljeval tudi v soboto, ko je v Celju gostovala mariborska Drama s Črno komedijo. Ta je imela veliko ekspozicij za smeh, a igralcem ni povsem uspelo razgreti celjskega občinstva, ki ga ni mogoče zlahka zavesti. Črno komedijo je pred leti z velikim uspehom in v veselje občinstva, ki je pokalo od smeha, igralo celjsko gledališče. Mnogi so tokrat, ko so ocenjevali, lahko primerjali obe predstavi. Mariborski so dodelih oceno

3,9. A še vedno več kot dobro. Upravnik gledališča, Borut Alujevič, je v ceremonialu, ki sledi po predstavi, razglasil tudi komedijanta večera. Naslov je pričakovano pripadel mlademu Juretu Ivanušiču, Brindsleyu Millerju v igri, sicer vsesplošnemu glasbeniku, tudi avtorju skladbe Črna komedija in ne nazadnje: nedolgo tega še stalnemu članu celjskega ansambla.

Gledališki show se bo nadaljeval jutri, v petek, ko bo padal Denar z neba, v izvedbi Mojega gledališča iz Ljubljane. V soboto bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s Tarttufom. Dnevi komedije bodo dobili še dva nova komedijanta večera, po minulem počitniškem vikendu, ko je bilo v dvorani videti še kakšen prazen sedež, bo zdaj teh lukenj najbrž manj. Prostora pa je tako ali tako za vse, ki si močno želijo doživeti festivalsko dogajanje!

Osmomarčevska nedelja pa bo sploh zabavna. V spremljevalnem programu ponuja ob 17. uri na velikem odru komedijo Punci, v izvedbi MGL, na Odrupododrom pa ob 20.30 Večer z Adijem Smolarjem.

Janez Bermež in Borut Alujevič.

Jure Ivanušič

Nemir v cel jsicem gledališču

^sko gledališče je Dnevom komedije navkljub, sinoči, v sredo, uspelo izvesti ^^no premiero v tej sezoni. ,

Odrupododrom so krstno uprizorili Nemir, Matjaža Zupančiča in v režiji Mileta. Ij^^na, ki je v celjskem gledališču v nekaj desetletjih uspešno postavil na veliki j

številna dela, na malem odru, ki domuje pod velikim, znan pa je po imenuj il^rpododrom, pa je režiral prvič. »Z igralci, ki so mi že kar prijatelji in s katerimi je ° delo nadvse prijetno, je zame vedno znova vznemirljivo delati,« je dejal Mile !|^n na večer pred premiero.

/•^Pančičev nemir prinaša, izhajajoč iz Pavlove zahteve, naj »se damo voditi duhu in ne 1^^^«, ključno vprašanje svobode. Predstavo, ki jo bomo podrobneje ocenili v prihodnji ^''l^i, so zaigrali: Stane Potisk in Milada Kalezič (na fotografiji), Miro Podjed, Barbara l^^vešček, Renato Jenček, Tomaž Gubenšek in Janez Bermež. Dramaturg je bil Krištof ^^^K lektor Arko, scenografka in kostumografka Janja Korun. MP; Foto: DŠ

4

Kosi kiparji za svoje izhodišče vzamejo mesto

v Celju pravkar poteka umetniška akcija, ki sta jo kiparja Saba Skaberne (Kamnik) in Drago Rozman (Ljubljana) imenovala SOLEVID.

Med njunimi sprehodi skozi mesto sta si ga fotografsko udomačevala in na znanih historičnih lokacijah povzročila nekaj zmede. Tudi vas, Celjani, vabita da se oglasite v Likovnem salonu, kjer se bodo med seboj pomešani pogledi znova sestavili, kiparja pa vas bosta nagovorila, da si svoje mesto ogledate, kot da ste v njem prvič.

Projekt Celje 97 se bo v Likovnem salonu odprl jutri ob 19. uri. Ob otvoritvi bo v Likovnem salonu nastopil tudi posebej za to priložnost sestavljeni jazzov-sko obarvani kvartet, v katerem bodo nastopili Milko Lazar (pihala). Jelena Ždrale (violina), Drago Ivanuša (harmonika) in Nino de Gleria (kontrabas).

ZAPISOVANJA PUmaJbralcev

Piše: TADEJ ČATER

Težko je razumeti, toda v poplavi časopisov, ki smo jim vsakodnevno priča, ko v lokalnem kiosku kupujemo žvečilne gumije, žetone za avtobus, razglednice, vžigalice, zavojčke cigaret, kondome... ni enega samega časopisa, ki bi bil namenjen izključno bralcem. Ki bi objavljal pisma bralcev. Kjer bi najbolj zvesti bralci in hkrati sodelavci imeli svoje kolumne, kjer bi se zares zrcalilo slovensko javno mnenje, kjer bi do obisti prepoznali tukajšnji življenjski utrip in mentaliteto tukajšnjih domorodcev. Hja, imamo časopise, ki objavljajo zgolj oglase, ki objavljajo zgolj reklame, imamo deset revij, ki so namenjene mladim mamicam, nekaj revij za ljubitelje avtomobilizma, za vrt in prosti čas, za najstnice in najstnike, za računalništvo, celo nekaj internih tovarniških glasil je še živih, toda nimamo revije oziroma časopisa, ki bi objavljal zgolj pisma bralcev. (Od morebitnega podjetnika, ki bi uspel realizirati to idejo, pričakujem vsaj zahvalo. Avtorske tantieme pa naj preprosto nakaže kakšni od humanitarnih organizacij). Si predstavljate, da ste lastnik časopisa, ki nima nikakšrnih skrbi z izplačevanjem avtorskih honorarjev, ki mu avtorskih honorarjev ni treba plačevati, pa vas bo Agencija za zaščito avtorskih pravic dobesedno pustila na miru.

Ste takorekoč lastnik časopisa, ki vam ga urejajo in sestavijo bralci. Še več, ste neke vrste psihiater. Ja, točno to. Ste psihiater, ki svojim pacientom omogoča izpovedovanje lastnih duš, ki ma ni treba podajati nikakršnih nasvetov, predpisovati nikakršnih zdravil, ki svojih pacientov niti ne vidi. Hja, in to kakšen psihiater? Psihiater, ki svojim pacientom ničesar ne zaračunava. Ki ima svojo ordinacijo

vselej odprto, ki probleme in težo bralčevih duš zgolj tehta in razporeja. Pa še univerzitetne diplome v stranskem žepu suknjiča ne potrebuje.

Hočem skratka povedati, da so časopisi oziroma strani, ki objavljajo pisma bralvcev svojevrstna ordinacija. Samo tistega kavča ni nikjer videti. Da se ravno na tistih straneh zrcali javno mnenje. Da smo preprosto prišli v situacijo, v kateri javnega mnenja več ne krojijo novinarji, pač pa bralci. Da so novinarji ali samo komentatorji ali samo poročevalci. Tisti, ki pa izpovedujejo resnico, so pravzaprav bralci.

Kar seveda ni nič nenavadnega. Če pridete denimo v Francijo, pa ne veste, kakšno je denimo javno mnenje v zvezi s Chiracovimi atomskimi poskusi v južnih morjih, si enostavno kupite kakšnega od tamkajšnjih časopisov in prelistajte strani, na katerih se s svojimi pismi oglašajo bralci. Pri čemer kajpak nikar ne pozabite, da se tudi tam časopisi delijo na tiste, ki so bolj levi in na tiste, ki so bolj desno orientirani. Da tovrstna delitev ni zgolj slovenska posebnost. Oziroma drugače; neskončen ritem življenja in vsakodnevno pehanje za zaslužkom človeka utrudi. In, ker ni niti časa niti denarja za psihiatra, so se psihiatrične delavnice preselile v časopise. Narobe svet? Morda, toda takšnega smo zgradili povsem sami. Časopisi so se temu zgolj prilagodili.

Zabe in sladico

Grozdje

Mladi dajejo pečat in utrip vsakemu mestu, zlasti ko gre za zabavo, za prireditve, namenjene prav njim in naravnane prav nanje. Celje ima ob Bar flyu in Kljubu tudi pub, imenovan Teater, ki s svojimi prireditvami in s kakovostno izbranimi in naravnanimi koncerti v veliki meri dopolnjuje, uravnava in naravnava glasbeni okus mladih.

Razstave, glasbene prireditve, promocije znanih, pa tudi še manj znanih avtorjev s svojimi deli, umeščenih v sklop »četrtkovih večerov«, privabijo v Teater veliko mladine. Za nadvse uspel večer gre šteti četrtkov koncert Celjskega plesnega orkestra Žabe pod taktirko Tomaža Grintala in z odličnima gostjama, pevkama Mio Žnidarič in Katarino Habe. Mnogim mladim obiskovalcem, ki so morda navajeni poslušati in razu-

meti drugo zvrst glasbe, bo ostal v dobrem spominu in kot odlična glasbena učna ura. To pa je tudi eden izmed namenov programske sheme, ki jo v pubu Teater za mlade oblikuje njihov mladi vrstnik, Damjan Kobe. Tako naravnani so bili tudi koncerti drugih skupin in zasedb, ki so tam nastopale in nocojšnje, ki bo spet napolnila priljubljeno celjsko shajališče mladih.

Iz Velenja prihaja nocoj ob 22. uri na nastop skupina Funk you, ki je brez dvoma ena najboljših slovenskih skupin na področju funka. Jutri, v petek ob isti uri, pa se bo na »najbolj nori zabavi«, kot napovedujejo organizatorji, predstavila nova celjska zasedba. Grozdje imenovana. Nato pa v naslednjih tednih in mesecih še veliko zvenečih imen za zabave že(l)jne mlade Celjane.

MATEJA PODJED

18

KULTURA

Poletje v Celju, knežjem mestu

Kulturno, turistično in družabno naravnane prireditve

Komaj se je pust obrisal okrog ust, že so se pri Mestni občini Celje začele priprave na poletne prireditve. Minuli teden se je kar dvakrat, (enkrat v ožjem sestavu, kot delovna skupina), sestal organizacijski odbor za Poletje v Celju, knežjem mestu, kot se bodo še naprej imenovale prireditve v mestu ob Savinji.

Letošnje bodo tretje po vrsti, od lani pa so prepoznavne tudi po logotipu, Frideri-kovem stolpu in zahajajočirn soncem za njim, oblikovalca Jožeta Domjana.

Seveda pa kljub pozni zimi ta čas še zdaleč ni prezgodaj govoriti o poletnem vzdušju v mestu, če želi organizator

pripraviti pester in kakovosten program z glasbeno, gledališko, literarno in morda celo operno ponudbo. Z razpisom, ki je objavljen prav v tej številki časopisa, pa želi pobudnik prireditev. Mestna občina Celje, spodbuditi organizatorje in sponzorje, da po vsebinskih, prostorskih in gmotnih danostih skupaj z občinstvom, ki je prireditve v minulih dveh letih že vzelo za svoje, sooblikujejo Poletje v Celju, knežjem mestu.

Odbor za pripravo prireditev je predlagal, da bi "celjsko poletje" trajalo od 20. junija do 30. avgusta. In da bi bilo čimbolj sproščeno, ga kaže naravnati od kulturnih, do turističnih in družabnih prireditev.

medtem ko bi druge zvrsti (bodisi športne ali koncerte, zlasti za mlade) prirejali, če bodo finančno podprte s sponzorskimi sredstvi. Mestna občina pa bo iz proračunskih sredstev namenila 3,6 milijona tolarjev. Lani je bilo v Celju okoli 60 prireditev. Prizorišča, kot so: Stari grad, atrij Majolke, tudi mestni grad in Celjski dom, so se, razen lapidarija, ki bo moral »pasti«, izkazala za zelo primerna in priljudna. Celje pa znotraj rimskega zidu v svojih nedrjih skriva še nekaj prijaznih in zavetnih kotičkov, kjer bi lahko prirejali prireditve na prostem. Večkrat omenjen je bil tudi Muzejski trg pred Pokrajinskim muzejem, pa dvorišče za mestnim gradom, za intimnej-še večere bi morda veljalo obuditi prostor ob vodnem stolpu, ali pa Prothasijev dvorec... Nekoč bo treba tudi dlje od razmišljanj in res postaviti pokrit oder za poletne prireditve, računajoč pač na rizik z vremenom, ki vselej ostaja.

Celju bi tako s pisano ponudbo kulturnih, turističnih in družabnih prireditev vdahnili dušo in mu dali pečat festivalskega mesta. Ožji odbor za pripravo prireditev bo iz prispelih ponudb po končanem razpisu presejal najboljše in uresničljive ter iz njih oblikoval program poletnih prireditev. MmMBMMMHl^^ MATEJA PODJED

Nagrajena duhovitost

Včeraj so v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani razglasili zlatega, srebrnega in bronastega Aritasovca za letošnje leto. Gre za 2. Slovenski trienale satire in humorja Aritas, Šmarje '98, za likovni in literarni del, v izboru najboljši satiričnih in hu-morističnih del pa je sodelovala tudi naša hiša Novi ted-nik&Radio Celje.

Namen trienala Aritas-sa-tirA je zavrniti mnenje, da Slovenci nimamo smisla za humor, saj satira opozarja, osvešča in duhovno bogati širok in pomemben segment življenja. Poleg tega želijo podcenjevano kreativno zvrst strokovno ovrednotiti in ji dati mesto, ki ji gre, ter osvetliti zgodovinski prispevek slovenske likovne, besedne in druge satire. Satirično-humo-ristične zvrsti je treba strokovno definirati, analizirati, postaviti smiselne označitve in pripraviti ustrezno preglednost; poskušajo pa še ovrednotiti vlogo satirika, humorista in se zavzemati za svobodo satiričnega ustvarjanja.

Letošnjega natečaja, likovnega in besednega, se je skupaj udeležilo 112 ustvarjalcev, nekateri tudi s po več deli. Zlati Aritas v likovni satiri prejme Bine Rogelj za risbo

Ravnotežje; Satirja, nagrado občine Šmarje pri Jelšah, bo prejel Vladimir Makuc za delo List iz zgodovine. Zlati Aritas na področju besedne satire prejme Milan Fridauer Predi za zbirko aforizmov, Satirja za najbolj angažirano tematiko prejme Renata Bizjak za dialoško besedilo Sončni mrk in za humoresko Petek, trinajstega; posebno nagrado Novega tednika in Radia Celje pa bo prejel Franci Černelč za humoresko oziroma igrokaz Primer P.

Program prireditev ob letošnjem Aritasu se bo pričel 13. junija, ko bodo v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah odprli razstavo trienala, pripravili satirični recital in po-delih medalje, listine in denarne nagrade Aritas '98, isti dan pa bodo na Brecljevem odprli razstavo del slikarja Jožeta Ciuhe in pripravili literarni nastop književnika Igorja Tor-karja, v Razstavišču Rogaška Slatina pa pripravili razstavo šestih karikaturistov iz ZDA.

US

Prisluhnite V nedeljo

V Kulturnem društvu Ljubečna pripravljajo v dvorani tamkajšnjega zadružnega doma v nedeljo, 8. marca ob 18. uri, prireditev, na katero vabijo vse krajanke in krajane.

Z letnim koncertom se bodo predstavile pevke domačega ženskega pevskega zbora, kot gostje pa bodo nastopili še pevci Moškega pevskega zbora Telekom in Otroškega pevskega zbora podružnične osnovne šole Ljubečna. IS

Čitalniški večer z dr. Dolencem

Na čitalniškem večeru, ki ga člani turističnega društva prirejajo v soboto. 7. marca, »bode gost spoštovani rojak profesor doktor Anton Dolenc, kateri je prijazno v razgovor z vami privolil. Naša srca pa bodejo z milimi vi-žami in narodnimi pesmimi citrar Marjan Marinšek in pevki radostih«, kakor so zapisali člani TD v svojem vabilu. Čitalniški večer, s katerim želijo popestriti utrip kraja in obuditi preteklost, bo v »narodni in jako znani gostilni Čujež«. US

Zgorn jesavin jski spomeniki

V Galeriji Mozirje so pretekli petek predstavili knjigo Naravni in kulturni spomeniki Zgornje Savinjske doline, ki so jo izdelali v Upravni enoti Mozirje. Predstavitve se je, poleg predstavnikov upravne enote in Policijske postaje Mozirje, udeležil tudi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj.

V knjigi, ki so jo izdali s pomočjo Zavoda za kulturo Mozirje, so pripraviH pregled stanja naravnih ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov

na področju Zgornje Savinjske doline. Knjiga na 179 straneh je opremljena z zemljevidi, fotografijami in mnenjem upravne enote, v katerem so tudi nasveti, kako ohraniti spomenik. Po mnenju avtorjev, Stanke Rosenstein Žnidar in Poldeta Supina, bo knjiga koristen pripomoček občinam in Zavodu za ohranitev naravne in kulturne dediščine. Pri izdelavi knjige je sodeloval tudi mozirski publicist Aleksander Videčnik, nekaj fotografij pa je prispeval Matevž Lenarčič.

»Redkokdaj se zgodi, da je knjiga plod dela upravne enote; v njej pa so vtkani znanje, strokovnost in želja po ohranitvi spomeniI?ov,« je poudaril načelnik UE Mozirje Darko Repenšek. Minister Bandelj je v nagovoru pohvalil delo mozirske UE in se strinjal, da ni običaj, da bi se državna uprava ukvarjala s takšnim delom. Za konec je še zaželel, da bi k podobnim projektom pristopili tudi drugod po Sloveniji.

US, Foto: CIRIL SEM

Knjigo o zgornjesauinjskih spomenikih so na pot pospremili številni obiskovalci. V kulturnem delu sta se predstavili učenki glasbene šole Nazarje Kristina in Benjamina Šuster.

PRIREDITVE

GLEDALIŠČE 1

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 20.30 predstava Nemir za Abonma 1 na Odrupodo-drom, jutri ob 10. uri pa zaključena predstava Hiša iz kart, ob 19.30 pa bo v okviru dnevov komedije gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane s predstavo Denar z neba. V soboto ob 19.30 se bo predstavilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Tar-tuffe, v nedeljo ob 17. uri pa isto gledališče še s predstavo Punci, ob 20.30 pa bo na Odrupododrom večer z Adi-jem Smolarjem. V torek ob 11. in 15.30 bosta zaključeni predstavi Pigmalion, v sredo ob IL uri pa za Abonma Srednje frizerske, tekstilne in strojne šole I Celje predstava Svatba in ob 20.30 za Abonma 2 na Odrupododrom predstava Nemir.

V Domu kulture v Velenju bo jutri ob 17. uri za Pikin abonma in za izven gostovalo Lutkovno gledališče iz Maribora s predstavo Svetlane Makarovič Pekarna miš maš.

V Kulturnem domu na Ljubnem bo v soboto ob 19. uri uprizorjena gledališka igra Predvojne tegobe Jožefa Švej-ka.

V Delavskem domu Nazarje bo v nedeljo ob 15. uri gostovala skupina KD iz Šmi-hela s komedijo Pridi gola na večerjo.

V Kulturnem domu v Rečici ob Savinji bo v nedeljo ob 15. uri gostovalo KD z Ljubnega s komedijo Miciki je treba moža.

■ KONCERTI i

V Kulturni dvorani na Ponikvi bo v soboto ob 19. uri samostojni koncert Pihalnega orkestra Šentjur.

V Domu upokojencev v Celju bo v ponedeljek ob 16. uri koncert pevskega zbora Društva upokojencev Celje, pod vodstvom Jožice Soko, in Društva upokojencev -Trbovlje, pod vodstvom Nande Gu-ček.

V Kulturnem centru Laško bo v torek ob 17. uri nastop učenke 6. razreda glasbene šole Laško - flavtistke Tatjane Brinovec, ob spremljavi klavirja, ki je na regionalnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejela zlato priznanje.

V kavarni hotela Dobrna bo jutri ob 20. uri koncert Celjskega pevskega društva, pod vodstvom Edvarda Gor-šiča.

V Atomskih toplicah v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri koncert Obrtnega moškega pevskega zbora dr. Janeza Bleivveisa iz Kranja, pod vodstvom Milana Bajželja.

V Zadružnem domu na Ljubečni bo v nedeljo ob 17. uri redni letni koncert ob Dnevu žena - Ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna, pod vodstvom Vide Bukovac, Moškega pevskega zbora Telekoma, pod vodstvom Pavla Bukovca in Otroškega zbora podružnične osnovne šole Ljubečna, pod vodstvom Anice Mernik.

RAZSTAVE

Pokrajinski muzej c

odpira v torek ob 18. u, pritličju Stare grofije d razstavo z naslovom Po deh zgodovine lovstva, " niškega muzeja Slovenije,

V Muzeju novejše zgQ vine je stalna razstava f grafskega ateljeja Josipa I kana, v Hermanovem brl pa otroška razstava Hitr višje, močneje.

V razstavišču Stara gr ja Pokrajinskega muzeja; do konca marca še na oj razstava Udomačena sve ba, ponovno pa sta na oj tudi stalna etnološka raz va in stalna razstava o A Karlin.

V Galeriji Keleia je na led razstava X. Celjskih m narodnih slikarskih tednoi

V Galeriji sodobne uni nosti - Hodnik razstavlja! karska dela Irena Potočnilj

V Galeriji v Velenju jel ogled arhitekturna razstj Zmerni optiinizem.

V mestni galeriji Riem( Slovenskih Konjicah i stavlja do 18. marca liko dela Mojca Cerjak.

V avli študijske knjiži v Celju je do 9. aprila na Oj razstava »Prešernovanje Celjskem«.

V Muzeju novejše zgo vine je do 14. marca na o{ razstava Zdenke Sertič, El grafskega muzeja v Zagrel

V razstavišču Kulturni centra Laško si lahko V delavnik med 8. in 12. uro v času prireditev oglet razstavo skulptur velenji ga kiparja Bernarda Sešla.

V avli Splošne bolnišB

v Celju do 20. marca razs Ijajo dijaki Srednje zdravs ne šole Celje in sicer Ve matematiko.

jH OSTALO ■

V Levstikovi sobi Osr nje knjižnice v Celju bo (

vi ob 18. uri pesniški več( Nežo Maurer in Vido 1 krin-Pauer. Kratek rec njunih pesmi bo izvedlo K Alme Karlin, s pesnicama se bo pogovarjal Marijan šavec.

V Domu kulture v Vele bo drevi ob 19. uri predv nje diapozitivov s komen jem in tematsko glasbo Fj cija Horvata o Himalaji.

V Pokrajinskem muz bo v ponedeljek ob 17 ogled razstave Udomač svetloba, v okviru Univei za III. življenjsko obdobje.

%. SNOPIČ

KULTURA

19

Kn|iga je abeceda znanja

V Celjskem domu do sobote 2. knjižni teden »Človek tretjega tisočletja - boš še človek?«

Knjižni teden v Celju, letos ga v Fit-medii ob podpori onzorjev pripravljajo že drugič, naj bi postal eden pomembnejših kulturno-izobraževalnih in gospodarskih do-pjkov v tem delu Slovenije. V dvorani Celjskega doma se s ^ojo specializirano knjižno ponudbo, vezano na osrednjo jpiatiko tedna »Človek tretjega tisočletja - boš še človek?« i^edstavlja 15 založb, teden pa spremlja bogat program jniinivili predstavitev in razprav, ki bo te dni v mesto ob jvinji pripeljal priznane slovenske znanstvenike.

je knjiga lahko univer-jlna abeceda znanja in člo-elcovih vrednot, potem sta itiko tudi informatika in ra-^inalništvo abeceda za profil [oveka nove civilizacije. Lah-5. Kajti vse niti ima v rokah P vedno človek,« je povzel odilno in hkrati svarilno mi-

sel letošnjega knjižnega tedna direktor Fit-medie Jože Volfand. Na te besede se je navezal tudi državni podsekretar v ministrstvu za znanost in tehnologijo dr. Miloš Komac, ki je menil, da bo prav znanost v prihodnjem stoletju eden ključnih dejav-

nikov. »Če so znanstvena odkritja, vezana na razvoj oro-žarske industrije, v preteklosti vzbujala predvsem bojazen in strah, prihaja zdaj čas odkritij s področja biologije, genetike in zdravja človeštva. Se pred kratkim je bilo skorajda nemogoče razmišljati o tako neslutenem razvoju informatike in računalništva, zdaj pa je ves svet ena sama globalna vas,« je nadaljeval in dodal, da bo najpomembnejši konflikt prihodnosti v razmerjih med lokalnim in globalnim. »Bomo znali ohraniti identiteto? Bomo družba, ki temelji na znanju,« se je spraševal in pred odprtjem knjiž-

nega tedna dejal, da je knjiga tisto, kar širi znanje med ljudmi, ki ga kreirajo in ljudmi, ki ga potrebujejo.

Generalna pokrovitelja letošnjega knjižnega tedna sta ministrstvo za znanost in tehnologijo ter celjska podružnica Nove Ljubljanske banke, ki je podprla tudi lanski teden knjige v Celju. Izvedbo knjižnega tedna in vseh spremljajočih prireditev pa so podprli še v ministrstvu za šolstvo in šport, IBM Slovenija, Premogovniku Velenje ter Gorenju.

V bogatem programu spremljajočih prireditev bo po sinoč-njem predavanju in pogovoru na temo Znanstveni in etični izziv: kloniranje človeka, danes predstavitev »Windows NT in sosobne rešitve za uspešno poslovanje podjetij, varnost podatkov in komunikacije« podjetja Eurocom iz Petrovč ter strokovni posvet o izobraževanju za tehniške poklice, v petek pa Gorenje Point pripravlja predstavitev Informatika današnjega časa, v sodelovanju z ministrstvom za znanost in tehnologijo ter IBM Slovenija pa bo še razprava o razvoju informatike v tretjem tisočletju.

Celje samo naprej!

i nujno, da bi Celje z regijo tudi po prelomu tisočletja capljalo za državnim razvojem

v Uradu RS za makroeko-Dinske analize in razvoj gotavljajo, da ekonomska lOČ prebivalstva v celjski |igiji za desetino zaostaja za [žavnim povprečjem. Od te oči so, v veliki meri, odvili kultura, zdravstvo, šport • nenazadnje kakovost živ-;ifiija nasploh. So kakšne liožnosti za preobrat, ali je jiorda Celje že zamudilo (foj razvojni vlak? Zahtevna prašanja, na katera so molči različni odgovori - rde-.init tistih, slišanih v pone-eljek zvečer ob okrogli mi-|io razvoju Celja in regije v etjem tisočletju, pa je bila, ase je treba opreti na last-0 znanje, sposobnosti in loči, saj mestu in okolici ne » prav ničesar podarjene-

»Celje, nič bolje pa ni v igiji, je trenutno vse prej kot zavidljivem položaju. Pod-■ija nimajo razvojnih pro-famov, razlogi so subjektiv-

v veliki meri pa tudi ob-•klivni, saj nam je čas tran-'cije prinesel okoli 80 steča-

in zlom industrije, razen 'fh izjem s preko tisoč za-["slenimi, so razpadli vsi ve-l^i gospodarski sistemi. V 'oveniji je približno 14% 'opnja brezposelnosti, na ■oljskem le v Šmarju preseglo to povprečje za dve de-^tinki, v Celju pa je kar '^.1%. Tudi plače v regiji zao-'^jajo za državnim povpreč-za dobro desetino,« je Jobleme nizal direktor celj-^5 območne gospodarske "ornice Franc Knafelc. Pri-'"dnost bi zato morali gradi-'■^a svojih razvojnih možno-l'''^. te pa med drugim vidi v '^°grafski legi (glede na pro-

"^^ne poti in napovedane 3 '^'ocestne priključke) ter po-.^fcialu srednjih šol. ki bi mo-J'^ biti izhodišče za center in visokih strokovnih »Kakovost, varstvo oko-informatika in globalizaci-l^so štirje generatorji razvo-' '^a katere moramo staviti.«

O prihodnosti je razmišljal predsednik celjskega društva ekonomistov dr. Brane Se-molič, ki je povedal, da se ob prelomu tisočletja v razvitem svetu napoveduje do 3,7% rast bruto družbenega proizvoda in približno 2,6% inflacija. Delež ustvarjenega bo največji, približno dvotretjinski, v storitvenih dejavnostih, največ desetina v kmetijstvu ter v industriji med 20 in 30 odstotki. »Zato Celje potrebuje razvojno strategijo, v njej moramo opredeliti kam in kako, naše strateške potenciale ter opredeliti področja in poiskati kadre, potem pa nam preostane le uresničevanje le-teh, vključno z lobira-njem,« je bil odločen.

Odvisno je od nas samili

Svojo razpravo je - zgolj kot razmišljanja in ne kot teze za polemiko - med uvodničarji prispeval tudi Tone Zimšek, ki je govoril o možnostih Celja v Sloveniji in globalnih okvirih. Če zadnje, ki po Zimš-kovem mnenju vsaj naslednja desetletja niso nič kaj obetajoče, pustimo ob strani, razvojne možnosti Celja znotraj Slovenije zavisijo od lastnih sposobnosti.

»Jih je pa veliko, čeprav za Slovenijo vsaj še 10 do 15 let ne bomo mogli trditi, da je pravna država. Celju se na osi med Ljubljano in Mariborom nič dobrega ne obeta, pričakovati je enormno rast, vsaj podvojitev Ljubljane, in z izgradnjo avtoceste lahko Celje postane spalno naselje Ljubljane. Samo cene nepremičnin, ki so v Celju približno trikrat nižje kot v prestolnici, že vabijo nekatere Ljubljančane. Ob tem p^ bi lahko Celje, ki velja za mirno mesto v izjemno lepem okolju, izkoristilo svoj položaj tudi za gradnjo varovanih stanovanj za starejše, za vzpostavitev centra za mentalno zdravje, za razvoj univerze, saj je v svetu znano, da so zaradi varnosti.

manj nasilja in boljših pogojev študijska središča v manjših mestih,« je nizal možnosti in dodal, da bi tudi številne počitniške hišice v okolici lahko izkoristili za organizirano letovanje tujcev, ki si želijo kontinentalnih počitnic. Zavzel se je za profesionalizacijo dela na vseh področjih, političnim strankam na občinski ravni pa predlagal, naj razpišejo tekmovanje v izobraževanju svojega podmladka. V razmislek je ponudil tudi tezo, da naj bi pod Celjem ležal bazen geotermalne vode, ki bi ga z odkritjem lahko izkoristili za pokritje vseh energetskih potreb.

»Celje je v svoji zgodovini vselej napredovalo takrat, ko so se odprle poti med severozahodom in jugovzhodom, zdaj, z vzpostavljanjem ameriškega prorektorata v BIH, se to spet napoveduje,« je med drugim dejal in se zavzel za vso podporo trgovini, zlasti Kovinotehni, ki vlaga izjemne napore za vzpostavljanje stikov z Balkanom.

Nujna razvojna strategija

v razpravi o razvoju Celja in regije v tretjem tisočletju so sodelovali predstavniki številnih podjetij, ustanov in dejavnosti s Celjskega - med drugim so kot primer uspešnega kluba, ki ima postavljeno jasno razvojno strategijo že nekaj let, izpostavili Rokometni klub Celje Pivovarna Laško.

Razpravo v do zadnjega kotička polni kavarni Celjskega doma pa so strnili v sklep, da Mestna občina Celje zanesljivo potrebuje razvojno strategijo za naslednjih 5 do 10 let. Na občinsko vodstvo bodo, po besedah voditelja Jožeta Volfanda, naslovili pobudo za oblikpvanje skupine strokovnjakov, ki naj pripravijo izhodišča te strategije. Povzetke razprave pa bodo posredovali tudi celjski območni gospodarski zbornici, ki naj jih uporabi pri svojem delu.

Slovenija čez 20 let

Tone Peršak, ki smo ga poznali zgolj kot avtorja romanov, povesti, novel, gledališke, televizijske in radijske igre ter publicistike o gledališču, je lani izdal knjigo Slovenija čez 20 let.

Delo sodi v politično publicistiko, zanimivo pa je zlasti zato, ker Peršak ne piše o preteklosti in ne obračunava s svojimi političnimi nasprotniki, tako kot so to počeli drugi avtorji iz vrst politikov v svojih delih, ki se jih je zadnja tri, štiri leta nabralo kar nekaj. Razmišlja o prihodnosti Slovenije in slovenskega naroda, loteva se vprašanj o možnih scenarijih razvoja Slovenije in o možnostih, da Slovenija obstane in se uveljavi kot suverena država.

Peršak je knjigo zasnoval po posameznih področjih in dejavnostih, po njegovem mnenju ključnega pomena za ohranitev naroda in države, v spisih pa obdelal politiko -notranjo in zunanjo, gospodarstvo in kulturo v najširšem pomenu besede.

Antika s Centrom Oxf ord

Celjska knjigarna in antikvariat Antika si razstavni prostor na 2. knjižnem tednu deli s Centrom Oxford iz Ljubljane.

Osrednjo pozornost namenjajo predstavitvi učbenikov za učenje tujih jezikov, računalniškemu gradivu (založba Atlan-tis) ter duhovni literaturi. Danes, v četrtek ob 13. uri, predstavljajo učbeniški komplet Open doors, primeren za poučevanje angleškega jezika v osnovnih šolah, ki ga je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje že potrdil in uvrstil v katalog učbenikov za osnovnošolce v šolskem letu 1998/99. Danes predstavljajo tudi nov slovar Oxford advanced learner's dictionary na CD romu.

Kako po to deluje?

Ob »zakaju« je menda že naslednje najpogostejše vprašanje naših otrok: »Kako pa to deluje?« V DZS so zato izdali 2 CD roma; Kako pa to deluje in Moje prvo raziskovanje sveta, ki so ju v Celju predstavili v torek.

Predstavitev so z zanimanjem spremljali učenci I. in IV. osnovne šole ter Osnovne šole Frana Roša, CD roma, ki sta namenjena otrokom, starejših od pet oziroma osem let. sta primerna tudi za šolarje razredne stopnje, v pomoč pa bosta zlasti učiteljem in mentorjem računalniškega pouka.

Globalni svet v zimskem vrtu

v podjetju Eurocom iz Petrovč so za knjižni teden v Celju v torek in sredo pripravili celodnevni demonstraciji spoznavanja globalnega sveta. Predstavitev Interneta ter sodobnih računalniških rešitev je v zimski vrt Celjskega doma privabila vrsto radovednih obiskovalcev. IVANA STAMEJČIČ, Foto: GREGOR KATIC

NA KRATKO

Vaičelc za Stari grad

v veliki dvorani Narodnega doma pripravljata Turistično društvo Celje in Zdravniško društvo Celje v soboto, 7. marca ob 20.30 uri, tradicionalni 27. Valčkov večer.

Za zabavo bosta skrbela Big band Glasbene šole Celje pod vodstvom Alberta Zaveršnika in ansambel Kristali iz Rogaške Slatine, izkupiček večera pa bodo organizatorji namenili za oživljanje Starega gradu. IS

Pesnici v Levstilcovi sobi

Nocoj, v četrtek ob 18. uri, pripravljajo v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje pesniški večer.

Gostji Marijana Pušavca bosta Neža Maurer in Vida Mokrin-Pauer, značilni pesnici svoje generacije. Krajši recital njunih pesmi pa za to priložnost pripravljajo v KUD Alma Karlin. IS

Lorencalcova razstavlja

v Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v torek zvečer odprli razstavo del Darinke Pavletič-Lorenčak. Razstava bo na ogled do začetka aprila. IS

Volavšelc v Razvojnem centru

v soboto, 7. marca ob 11. uri, bo v razstavnih prostorih Razvojnega centra v Celju otvoritev razstave likovnih del slikarja Vojka Volavška. Predstavitev bo spremljala poezija Ivane Zav-šek in koncert črnskih duhovnih pesmi. NMS

20

INFORMACIJE - PISMA BRALCEV

ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD

pooblaščena investicijska družba d.d., Celje, Krekov trg 6

Direktor družbe ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD, pooblaščena investicijska družba d.d. Celje, Krekov trg 6, na podlagi statuta družbe in Zakona o gospodarskih družbah sklicuje

5. sejo skupščine ŠTAJERSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d.

Skupščina bpdpe, 9.4.1998jDb 13.uri v sejnisobi Celjskemestne hranilnice v Celju, Krekov trg 6.

Dnevni red:

1. Otvoritev skupščine ter izvolitev predsednika, dve pre-števalki glasov in notarke.

PREDLOGI SKLEPOV:

1. Za predsednika skupščine se imenuje g. Franci Strajnar.

2. Za preštevalki glasov se imenujeta ga. Mihaela Stopar in ga. Lenka Dominko.

3. Za pristojno notarko se imenuje ga. Nada Kumar.

2. Obravnava in sprejem poročila o poslovanju za leto 1997, skupaj z revidiranim zaključnim računom in mnenjem nadzornega sveta.

PREDLOG SKLEPA: Skupščina sprejme poročilo o poslovanju za leto 1997, skupaj z revidiranim zaključnim računom in pozitivnim mnenjem nadzornega sveta.

3. Obravnava in sprejem sklepov o pripojitvi. PREDLOGI SKLEPOV:

1. Štajerski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d. se pripoji k Prvemu investicijskemu skladu, pooblaščeni investicijski družbi d.d., po zaključni bilanci na dan 31.12. 1997.

2. Skupščina soglaša s poročilom uprav o pripojitvi, ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa.

3. Potrdi se pogodba o pripojitvi delniških družb, s katero se k Prvemu investicijskemu skladu, pooblaščeni investicijski družbi d.d. pripojijo Štajerski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d., Gorenjski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d.. Dolenjski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d. in Adriatic investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa.

4. Z dnem vpisa pripojitve po prevzemni družbi v sodni register Štajerski investicijski sklad, pooblaščena investicijska družba d.d. preneha obstajati.

5. Za zastopnika za prejem delnic skupščina imenuje Romana Ambroža, stanujočega Rodičeva 23 v Ljubljani.

Vprašanja in pobude delničarjev.

Glasovanje

Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice-vpisnice, ki se glasi na Štajerski investicijski sklad d.d. Celje. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini skladno s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice-vpisnice delničarja družbe in pooblastila za zastopanje, če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku.

Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst odstotkov zastopanega osnovnega kapitala. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 13.30 uri na istem mestu. Na tem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.

Glasovnice lahko prevzamete na sedežu družbe najmanj eno uro pred začetkom seje. Gradivo za zasedanje skupščine je vsem delničarjem na vpogled od 13, marca 1998 naprej vsak delavnik med lO.in 12. uro na sedežu družbe v Celju, Krekov trg 6. V Ljubljani, dne 2.3. 1998

ŠTAJERSKI INVESTICIJSKI SKLAD d.d.

Milan Ževart, direktor

V primeru, da bodo sklepi o pripojitvi sprejeti, se delničarji Štajerskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d.. Gorenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d.. Dolenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. in Adriatic investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. štejejo za delničarje Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d., kot vmesne faze predlaganih statusnih sprememb.

Skladno z namenom, določenim v točki 2.1. pogodbe o pripojitvi in na podlagi določb statuta družbe zato direktor Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. Ljubljana, Trdinova 4, hkrati

sklicuje

6. skupščino PRVEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d.

Skupščina bo dne 10.4.igg8 ob 11. uri v Ljubljani na Trdinovi 4, v sejni sobi Banke Celje, d.d.

Dnevni red:

1. Otvoritev skupščine ter izvolitev predsednika, dve preštevalki glasov in notarke.

PREDLOGI SKLEPOV:

1. Za predsednika skupščine se imenuje g. Franci Strajnar.

2. Za preštevalki glasov se imenujeta ga. Mihaela Stopar in ga. Lenka Dominko.

3. Za pristojno notarko se imenuje ga. Nada Kumar.

2. Obravnava in sprejem sklepov ob razdružitvi PRVEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d.

PREDLOGI SKLEPOV:

1. Premoženje Prvega investicijskega sklada, 3.

pooblaščene investicijske družbe d.d. se skladno s pogodbo o pripojitvi, sklenjeno med Štajerskim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d.. Gorenjskim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Dolenjskim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. Adriatic investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. in Prvim investicijskim skladom, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. pred prevzemom, in razdelitveno bilanco, ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa, razdruži ter prenese na dve z razdelitvijo nastali delniški družbi NFD 1 INVESTICIJSKI SKLAD pooblaščeno investicijsko družbo d.d. Ljubljana, Trdinova 4 in NFD 2 INVESTICIJSKI SKL7\D, pooblaščeno investicijsko družbo d.d. Ljubljana, Trdinova 4. 2.a) Skupščina ugotavlja, da so vsi delničarji Prvega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. po prevzemu Štajerskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske daižbe d.d.. Gorenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske dmžbe d.d. Dolenjskega investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d. in Adriatic investicijskega sklada, pooblaščene investicijske družbe d.d., kot to izhaja iz pogodbe o pripojitvi, na podlagi sklepa o razdmžitvi tudi delničarji obeh novonastalih pooblaščenih investicijskih dnjžb. b) Skupščina sprejme STATUT NFD 1 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. Skupščina sprejme STATUT NFD 2 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d., ki postane kot priloga sestavni del tega sklepa. 3.a) v nadzorni svet NFD 1 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. se imenujejo:

-g. Maksimilijan Jakopin,

-g. prof. dr. Bogomir Kovač,

-g. prof.dr. Dane Melavc,

-g. dr. Janez Potočnik,

-g. Anton Slapernik.

b) v nadzorni svet NFD 2 INVESTICIJSKEGA SKU\DA, pooblaščene investicijske družbe d.d. se imenujejo:

-g. Marino Antolovič,

-g. Vladimir Petrovič,

-g. prof. dr. Krešimir Puharič,

-g. prof. dr. Marjan Svetličič.

4. Za poslovno leto 1998 se za revizorja obeh novonastalih družb NFD 1 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. in NFD 2 INVESTICIJSKEGA SKLADA, pooblaščene investicijske družbe d.d. imenuje družbo COOPERS&LVBRAND d.d.

5. Za zastopnika za prejem delnic skupščina imenuje Romana Ambroža, stanujočega Rodičeva 23 v Ljubljani.

Vprašanja in pobude delničarjev Glasovanje

Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, imetniki veljavno izpolnjene in potrjene lastninske nakaznice-vpisnice, ki se glasi na Prvi investicijski sklad d.d.. Štajerski investicijski sklad d.d., Gorenjski investicijski sklad d.d., D.olenjski investicijski sklad d.d. ali na Adriatic investicijski sklad d.d. Seje skupščine se lahko udeležijo delničarji družbe osebno ali po zastopniku, če svojo udeležbo na skupščini skladno s točko 8.3. statuta pisno prijavijo družbi vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.

Prijava je veljavna ob predložitvi kopije veljavne lastninske nakaznice-vpisnice delničarja katere koli od v prejšnjem odstavku navedenih družb in pooblastila za zastopanje na skupščini Prvega investicijskega sklada d.d., če se delničar udeležuje skupščine po zastopniku. Skupščina veljavno odloča, če so navzoči delničarji z glasoval no pravico, ki predstavljajo vsaj petnajst odstotkov zastopanega osnovnega kapitala. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 11.30 uri na istem mestu. Na tem zasedanju skupščina veliavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Glasovnice lahko prevzamete na sedežu družbe naimanj eno uro pred začetkom seje.

Gradivo za zasedanje skupščine je vsem delničarjem na vpogled na sedežih zgoraj navedenih družb, in sicer Prvega investicijskega sklada d.d., Gorenjskega investicijskega sklada d.d. in Adriatic investicijskega sklada d.d. na Trdinovi 4 v Ljubljani, Štajerskega investicijskega sklada d.d. v Celju, Krekov trg 6 in Dolenjskega investicijskega sklada d.d. na Novem trgu liv Novem mestu, od 13. marca iggs naprej vsak delavnik med lO.in 12.uro.

v Ljubljani, dne 2. 3.1998

PRVI INVESTICIJSKI SKLAD d.d. Roman Ambrož, direktor

ODMEVI j

Flosarski bal z nadškofom III«

To, kar se je zgodilo, kar si je dovolila skupina popevkarjev (ali samoiniciativno ali po nareku iz zaledja?), ko so oskrunili podobo Brezjanske Marije Pomagaj, ni samo neizmerna žalitev stotisoče vernih in tudi drugih.poštenih Slovencev, ampak je to zločin v pravem pomenu besede. Neizmerna žalitev za vsako ženo in mater bi bila, če bi napravili fotomontažo katerekoli matere, ki v naročju namesto otroka pestuje podgano. Ker pa so to napravili Materi Božjega Sina in našega Odre-šenika, je žalitev milijonkrat hujša, saj so s satansko zlobnim sramotenjem prizadeli vse matere, vse verujoče, pa tudi vse druge poštene ljudi.

V vladavini nebrzdanega liberalizma in ob teoriji relativizma je čisto možno, da se bodo storilci satanskega početja in »podviga« izmuznili vsakršni odgovornosti, obsodbi in kazni, še posebej, če jih iz zaledja ščitijo »botri«. Toda človek, ki je prejel dar razuma in svobodne volje, bo za svoja zla dejanja dajal odgovor - ne glede na to, če se prišteva nevernim.

Zločin, ki je bil storjen proti Brezjanski Mariji Pomagaj, in je neizmerno užalostil milijone Marijinih častilcev po vsem svetu, ki so strašno vest izvedeli po Internetu, ne more ostati in ne bo ostal brez kazni za Slovenijo! Sedaj bomo po vsem svetu znani po najpredrznejših žalitvah in hudodelstvih! S prostaško barbarskimi »podvigi«, zaradi katerih se nas bo prezirljivo„a upravičeno sramovala vsa Evropa, pa le morda pridemo na prve strani svetovnega tiska! Ali pa je skupina storilcev hotela prav to?

Čeprav takega zločina ne odtehta nobena protiutež, bi le bilo prav, da se udeležimo vseslovenske romarske po-božnosti na Brezjah.

IVAN GLUŠIČ, Mozirje

Zaprta V bolnišnici

Družina Borko živi v Polžah pri Novi Cerkvi na domačiji, ki jo je resnično močno najedel zob časa. Ob pogledu na žal globoko propadajoče stavbe se mimoidočim porajajo različni občutki: etnologom in umetnostnim zgodovinarjem trpek občutek nemoči ob propadanju bisera kulturne dediščine, naključnim mimoidočim radovednost in zgražanje obenem, sorodnikom in sosedom občutek zaskrbljenosti nad bodočo usodo Pepija in Neži-ke, domačije, propadajočih gozdov, zaraščenih polj in travnikov.

S problematiko so se v preteklosti poskušali spopasti že mnogi: Krajevni organizaciji Rdečega križa in Karitas, Svet za socialno in zdravstveno varstvo pri KS, Center za sO' cialno delo, Patronažna služ-

ba pod okriljem Zdravstvenega doma Vojnik, pristojni inšpektorati. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, občina Vojnik z županom na čelu in nenazadnje tudi mnogi sosedi, ki so na različne načine želeli pomagati.

Verjetno ga ni med nami, ki bi smel in mogel pravično razsoditi, kdo je kriv za bedo, v kateri sta zadnje leto živela človeka v sicer najbolj ustvarjalnih letih življenja. Dejstva so jasna: Pepi in Nežika sta potrebna pomoči! Prave, iskrene, strokovne. Brez matematike, predvsem z veliko mero posluha za človeško stisko.

V dneh, ko so odgovori dokončno presodili, da je potrebno preprečiti žalostni propad dveh človeških življenj, so se v mnoge naselili dvomi o pravilnosti ukrepanja. Ta dvom so najbolj glasno izražali prav tisti, ki se v preteklosti niti poskušali niso približati s kakršnokoli obliko naklonjenosti. To so storili na način, ki žali dostojanstvo dveh ljudi, ki sama iz stiske nista našla izhoda, še bolj pa žali vse tiste, ki so pripravljeni na najbolj sprejemljiv način poskrbeti za ljudi, imetje, dediščino. Težko je verjeti, da bodo bombastični naslovi na prvih straneh časopisov kaj pripomogli k resnični razrešitvi problemov. Izposojeni akt tuje ženske v prisilnem jopiču kot osrednje »atrakcije« naslovnice Novega tednika zagotovo ne! Človeka zgrabi, da nikoli več ne bi v roke prijel v roke časopisa, ki se stvari loteva na tak način!

Dejstvo, da se s konkretno, jasno in popolno informacijo vseh, ki. so se v zadnjem mesecu odgovorno spoprijeli z zadevo »Borko«, javnost še ni seznanila, daje slutiti, da je v tem trenutku za to še prezgodaj. Verjetno so s tem, ko so Pepija in Nežiko začasno premestili v varstvo in pod strokovno oskrbo ugledne zdravstvene institucije, naredili prav pomemben korak. Odločitev zagotovo ni bila lahka, verjetno pa temeljito pretehtana. To vendarle pomeni resen poskus, da se bosta nekega dne vrnila na svoj dom in prinesla v Polže tisti nostalgični mir, ki nam ga v teh časih vsem skupaj primanjkuje.

Mnogi, ki si resnično iskreno želimo, da bi ju v prihodnosti spet srečevali na polju ali na travniških poteh, z zaupanjem pričakujemo tudi v bodoče trezne in odgovorne odločitve vseh tistih, ki so za to poklicani. Vsi, ki jih zdaj usoda Borkovih skrbi in to izražajo na takšne in drugačne načine, pa bodo resnično pripravljenost morda pokazali tudi takrat, ko bo potrebno poprijeti za grablje in mo-tiko in tudi spečim poljem vrniti življenje.

Več podpisov krajanov

V.d.ravnalell za OŠ Ljubečni

če pomislimo na to, šola prostor, v katerem srečujejo različni ljudje in, slimo pri tem resnično na uporabnike, potem ni ču(j da prihaja tudi do konflikt situacij.

Vsaka konfliktna situai je po določeni metodolo rešljiva, če imajo uporabi demokratično možnost r tve nastale situacije. Pri ii novanju v.d. ravnatelja Ljubečna v ustanavljanju temu ni bilo tako.

Gospod župan MO Celje za Novi tednik 26.2.1998 ij vil: »Po temeljitih pogovo na Ljubečni sem se odločil, predlagam Groseka, pro sorja športne vzgoje s si kovnim nazivom svetoval čeprav sam oba kandid pozitivno ocenjujem.«

Spoštovani gospod žup Sprašujemo, s kom ste se Ljubečni pogovarjali? Koli nam je znano, samo s svet krajevne skupnosti, v ki rem ni predstavnikov uč Ijev, staršev in učencev, ki mo ob imenovanju člove ki ga ne podpiramo, saj ga poznamo, najbolj prizad Da se z mnenjem sveta Ljubečna ne strinjamo, s vas pravočasno obves Takšnega mnenja smo še daj. Gospa Milena Kocmai vsa ta leta z zagnanostjo entuziazmom vodila šolo. la je prvi pobudnik za nas nek nove šole. Veliko svoje prostega časa je namen prav temu, da bo nova k zgrajena res po vseh norma vih eko šole, saj so jo pomai kljivosti na stari šoli nežna sko motile. Ima tudi 30 delovnih izkušenj... Sprašu mo se, zakaj naenkrat ni i volj dobra za novo šolo?

Upamo, da za vas politih odločitev ni pomembnejša 1< pa pedagoška stroka, ki jo i sedanja vodja šole suverei obvlada, vodi in usmerja v (i brobit naših otrok. Verjetno! kdaj že slišali, da v kolektiv vladajo pozitivne ah negativi razmere - klima, običaji, na\ de... Ste se kdaj vprašali, kal bo s prihodom vašega kani data to vplivalo na delo zagt nega, uveljavljenega in B starši cenjenega kolektiva?! kot starši ne moremo nos posledic, ki jih bodo verjeti na tak ali drugačen način oW tili naši otroci. Zato vas spraŠ jemo, ah boste šele takrat, I bo nastala neprecenljiva m ralna škoda, tudi poslušali s mo svet KS na Ljubečni?

Najbolj nas skrbi dejstvo,' izbrani v.d. ne pozna pedag" kega dela v OŠ. Ne znamo predstavljati, kako bo v t« prelomnih časih za OŠ uspel dobro naših otrok. Nastala ^ tuacija bo verjetno imela Vi negativne posledice pri dogf' ditvi OŠ na Ljubečni, saj bo "I krajanov negativno odreagi' na prizadevanja krajec skupnosti pri zbiranju sf^ stev. Samo politične odloČi' so premajhno zagotovilo, bo do izgradnje prišlo. j

Predlagamo, da si vzan^^ čas in da se ob nastali situa^ temeljito pogovorite še z ^ mi - starši in učiteljskim ^ lektivom šole. SVET STARŠEV OŠ HUDiNJ Podružnica Ljube''":

%. SNOPIČ

RADIO - INFORMACIJE

21

RADIO CELJE

OD 5. DO 11.3. 1998

i'Četrtek, 5.3.: 5.00 Z glasbo i , ,iovo jutro, 6.00 Poročilo iJkC Celje. 6.10 Halo AMZS, 05 Domača melodija tedna. ^45 Horoskop, 7.00 Novice, ,l5 Zimzelen, 8.00 Poročila, ,25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Ipm danes, 9.00 Pričetek do-i oldanskega programa. 9.15 \'iktorji 98 - glasovanje. 10.00. IlOO Novice, 11.10 Poslušalci Ij^tiirajo splošnega zdravnika leta, 12.00 Novice. 13.00 Porodila, 13.15 Za volanom. 14.00

i pričetek popoldanskega spore-jj, 14.15 Jack pot. 14.20 Greš

11,kino?. 15.15 Podalpski biser, 115.30 Dogodki in odmevi Ra-ijlo, 17.00 Kronika. 17.30 Bin-,0 bango, 18.00 20 vročih. I lO.OO Saute surmadi. 21.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. I Petek, 6.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC I Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 I Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop. 7.00 Novice, 7.15 I Zimzelen. 8.00 Poročila. 9.00 , Pričetek dopoldanskega spore-ia, 9.10 Halo Atomske Topli-;e, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 ['edeževanje - komercialna od-laja, 12.00 Novice, 13.00 Po-' očila, 13.20 Halo Terme Laš-,M, 13.40 S knjižnega trga, '14.00 Pričetek popoldanskega iporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 ;reš v kino?, 15.15 Podalpski liser, 15.30 Dogodki in odme-'i RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Singo bango, 18.30 Jutr' se pa 's začnem učit, Študentski j«vis, 20.15 Izi kvizi bizi, '21.00 Iz komedijantske malhe "•Radio Celje na Dnevih komedije, 23.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

ii Sobota, 7.3.: 5.00 Z glasbo v 'novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15

'Domača melodija tedna, 6.20 'Pregled dnevnega tiska, 6.45 i'Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 'Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 'Poročila, 8.25 Poročilo OKC 'Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega spore-lia, 10.00 Novice, 10.30 V modnem vrtincu, 11.00, 12.00, 13.00 Novice, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,16.00 Čestitke .in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00 Športno glasbeni večer, 21.00 Iz komedijantske malhe - Dnevi komedije v SLG Celje, vmes 'zpolnjevanje glasbenih želja ^3.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Nedelja, 8.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo AMZS, ^■15 Domača melodija tedna, ^■45 Horoskop, ZOO Novice, ^■15 Zimzelen, 8.00 Poročila, ^■25 Poročilo OKC Celje, 9.00 '^ričetek dopoldanskega spore-^3, 9.15 Luč sveti v temi, '^•00, 11.00 Novice, 11.10 Do-j^3čih 5, 12.00 Novice, 12.30 ^ domačih logov - oddaja Ju-^^^a Krašovca, 13.00 Čestitke

pozdravi, 15.30 Dogodki in ''^'Tievi RaSlo, 16.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov,

•30 iz komedijantske malhe, ^•00 Pod slovensko lipo,

^•00 Zaključek programa in f'^'l<ljučitev RaSlo.

J^onedeljek, 9.3.: 5.00 Z ^J^sbo v novo jutro, 6.00 Poro-OKC Celje, 6.10 Halo jZS, 6.15 Domača melodija ^^•la, 6.20 Pregled dnevnega

tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Novice, Z15 Zimzelen, Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega programa, 9.10 Gost v studiu - celjski župan Jože Zimšek, 10.00 Novice, 10.05 Športno dopoldne, 11.00, 12.00 Novice, 12.10 Vedeževanje - komercialna oddaja, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot. 14.20 Greš v kino?, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, IZOO Kronika, 1Z30 Bingo bango, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Torek, 10.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.10 Halo AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Novice, Z15 Zimzelen, Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Matejo Podjed, 10.10 Četrta mreža - Unichem - vi sprašujete, Slavko Zgonc odgovarja, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi, IZOO Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, Zimzelen. 20.00 Rezervirano za vedeževanje, 21.00 BBC top pop, 21.30 Notranja pot, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

Sreda, 11.3.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, ZOO Novice, Z15 Zimzelen. Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda - dopoldne z Ivico Burnik, 10.00 Novice, 10.10 Oto Pestner -30 let, 11.00, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.15 Mah O, 14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v kino, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto, IZOO Kronika, 1Z30 Bingo bango, 18.00 Full cool, 20.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo.

PROSTA DELOVNA MESTA

Območna enota Celje

Celje: delavec brez poklica, klepar, stavbni klepar, šivilja, voznik avtomehanik, prodajalec, kuhar, natakar, geodetski tehnik, gradbeni tehnik, gradbeni tehnik za prometne zgradbe, upravni tehnik, inženir geodezije, inženir gradbeništva, ekonomist za analize in planiranje (2), diplomirani inženir strojništva, dipl. inženir kemijske tehnologije, dipl. inženir gradbeništva za prometne zgradbe (2), diplomirani ekonomist specialist in profesor telesne vzgoje.

Laško: zidar in elektrotehnik.

Slovenske Konjice: lesarski delavec, obdelovalec lesa (2). zidar za zidanje in ometavanje (15). kamnosek in dipl. inž. živil, tehnologije-specialist.

Šentjur pri Celju: gradbeni delavec (3), monter hladilnih naprav in ekonomski tehnik.

Šmarje pri Jelšah: zidar za zidanje in ometavanje. šivilja, tesar, zidar (3). prodajalec, kuhar (2) in natakar (2).

Žalec: pomožni delavec, snažilka, čistilec metalurških izdelkov, voznik viličarja, pomožni žerjavar, strojni livar, frezalec, strojni mehanik, avtomehanik, keramik (5), tesar (2), zidar (10), voznik avtomehanik, natakar (3), kmetijski tehnik za poljedelstvo, trgovinski poslovodja (3), ekonomski tehnik, inženir metalurgije in inženir gradbeništva.

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442-630.

Območna enota Velenje

Ključavničar (3), elektromehanik, avtoličar, zidar, voznik avtomehanik (2). prodajalec (3), natakar (3), elektrotehnik za industrij, elektroniko, računalniški tehnik, programerski tehnik, inženir gradbeništva, višji upravni delavec, radiološki inženir, diplomirani inženir elektrotehnike (3), akademski glasbenik pr. za klaviat. inst in zdravnik (3).

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421.

ROJSTVA

v celjski porodnišnici so rodile:

20. 2.: Mojca URANJEK iz Žalca - dečka, Milena ZAVRŠEK iz Pristave - deklico in Andrejka UMEK iz Sevnice - dečka;

21. 2.: Marinka BOBIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Katja PLAJH iz Slovenskih Konjic - dečka, Alenka VIDEN-ŠEK iz Vojnika - dečka, Simona BORŠNAK-RADOVANO-VIČ iz Velenja - dečka, Zdenka GOLAVŠEK iz Celja - deklico in Cvetka SMOLE iz Šentjurja -deklico;

22. 2.: Helena KRIVEC z Vranskega - dečka, Zdenka ŠTABI iz Rimskih Toplic - deklico, Sandra JANKOVIČ iz Rog. Slatine - dečka in Sabina GREŠAK iz Celja - dečka;

23. 2.: Brigita ROG iz Žalca -dečka, Sonja COKAN iz Celja -dečka, Mira STIPLOVŠEK iz Podplata - dečka, Tatjana VR-HOVNIK iz Vojnika - deklico, Nevenka PODGORŠEK s Fran-kolovega - deklico in Katarina BENETEK iz Šentjurja - deklico;

24. 2.: Ines ZEC PIRNAT iz Velenja - deklico, Blaženka PAUŠIČ iz Celja - dečka, Marjana SLADIC iz Sevnice - deklico, Milena PERC iz Žalca -dečka, Veronika STARČEVIČ iz Rogatca - deklico, Martina KREFL iz Rečice ob Savinji -dečka in Brigita OVNIK iz Šoštanja - deklico;

25. 2.: Tanja ULČNIK iz Bistrice ob Sotli - dečka, Marija MOČNIK iz Rogatca - deklico, Marjeta KRAJNC iz Šmartne-ga v Rožni dolini - dečka. Cvetka PREK iz Gornjega Grada - dečka, Majda VEBER iz Celja - dečka, Andreja MAZEJ iz Mozirja - dečka in Rebeka HRIBERŠEK iz Celja - dečka;

26. 2.: Erika FURMAN iz Grobelnega - deklico, Katarina STRNAD iz Žalca - deklico, Klara TRNOVŠEK iz Šempetra - deklico, Frančiška KRIVEC iz Rogatca - dečka, Ksenija SMOGAVC iz Slovenskih Konjic - deklico, Dubravka KUN-ST iz Celja - dečka in Štefka KOKOT iz Šmarja - deklico.

POROKE

Šentjur pri Celju

Poročila sta se: Robert BE-ZENŠEK iz Celja in Maja RA-TAJC iz Stopč pri Grobelnem.

Šmarje pri Jelšah

Poročili so se: Jakob FER-ME in Bernarda KLADNIK, oba iz Sv. Štefana, Andrej ŠELIGO in Petra GRAJŽL iz Sp. Kostrivnice, Jože ŽABERL iz Grlic in Maja FILIPČIČ iz Rogaške Slatine in Ivan OGRIZEK iz Zg. Gabernika in Andrejka SOVINC iz Zg. Kostrivnice.

SMRTI

Celje

Umrli so: Rudolf GOLEČ iz Zadobrove, 56 let, Marija SAMEC iz Lahovne, 85 let, Frančiška JEŽ iz Celja, 75 let, Ivan HRIBAR iz Zidanega Mosta, 66 let, Kristina BREČKO iz Celja, 85 let, Rudolf TRAVNER iz Celja, 74 let, Viljem ŠPAT iz Celja, 66 let, Paul Gunter MOLLER iz Klanca, 67 let, Marija MOLLER iz Klanca, 77 let. Dragi IVA-NOVSKI iz Trnovelj pri Celju, 75 let, Franc KRIŽANEC iz Radeč, 97 let, Frančiška LEVSTIK iz Imenske gorce, 51 let, Martin ANDREJAŠ iz Celja, 65 let, Terezija LOJEN iz Srebrnika, 46 let, Ana STIPLOŠEK iz Vir-štanja, 81 let, Ana ŠTUCL iz Litmerka, 62 let, Karolina CENTRIH iz Dobja pri Lesičnem, 54 let, Marija JAZBINŠEK iz Planine pri Sevnici, 76 let, Valerija BOŽIČ iz Celja, 81 let, Jožef LIPNIK iz Zg. Sečova, 71 let, Rudolf KRAMŽAR iz Radeč, 69 let ter Jožef GOTAR iz Ojstre-ga, 47 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Alojzij PODPLA-TAN iz Šentjurja, 72 let, Anton BOŽIČ iz Šentjurja, 78 let in Marija LAH iz Velikega Bre-brovnika, 89 let.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Karol BOVHA iz Sela, 89 let, Anton GERŠAK iz Polja pri Bistrici, 78 let, Jožefa JEREB iz Podsrede, 93 let, Juli-

jana JURAK iz Srebrnika, 70 let, Frančiška LESKOVAR iz Rogaške Slatine, 83 let, Vinko ČEBULAR iz Sp. Sečova, 65 let, Franc MOŠKON iz Veternika, 93 let, Jožefa JAZBEC iz Lesič-na, 71 let, Marjan MURŠIČ iz Šmarja pri Jelšah, 39 let, Andrej ARTIČ iz Dobovca pri Rogatcu, 85 let in Jožef POZNIČ iz Zagorja, 67 let.

Velenje

Umrli so: Antonija FECE iz Šoštanja, 75 let. Marija BIZJAK iz Letuša, 84 let, Ana MITU iz Cerknice, 75 let. Dragica ŠEKORANJA iz Bizeljskega. 68 let. Gizela GAJŠEK iz Pon-graca, 48 let, Anton LAM-PRET iz Slane, 91 let, Martin PODVRATNIK iz Lokovice, 66 let, Franc TAJNŠEK iz Arnač, 59 let, Terezija ČAKŠ iz Loke pri Žusmu, 87 let. Drago POTOČNIK iz Migojnic, 65 let. Kari MAIR iz Bodriške vasi, 81 let, Pavla KOTNIK iz Orle vasi, 74 let, Martin HOHKRAUT iz Velenja, 80 let in Stanislav BEZOVNAK z Ljubnega ob Savinji, 69 let.

Žalec

Umrli so: Drago GAJŠEK iz Latkove vasi, 49 let, Ana GOLEČ iz Petrovč, 51 let, Jožefa HOJAS iz Štor, 86 let in Marija ZUPANC iz Dobrteše vasi, 81 let.

TRŽNICA

IZBOR IZ SPOREDA

Sobota, 7.3. ob 10.30: V modnem vrtincu

Vlasta Cah Žerovnik se je vrnila iz sejma mode v Milanu. Zato bo oddaja polna napotkov, kako naj se oblečete, da boste oblečene po modi, kot jo narekuje Milano.

Torek, 10.3. ob 10.10: Četra mreža

Verjetno ste že v torek zasledili novo oddajo, ki jo bomo do julija pripravljali vsak teden ob istem času. Gre za sodelovanje podjetja Unichem, v katerem je zaposlen priznani in poznani strokovnjak Slavko Zgonc, ki bo svetoval poslušalcem kdaj in kako saditi, kdaj škropiti sadno drevje... Skratka, letnemu času primerna vrtna opravila bo^ enkrat tedensko predstavljal v kontaktnih oddajah v okviru Četrte radijske mreža, na katero se bomo priključili tudi celjski radijci. Poleg nas pa še Radio Trbovlje, Murski val. Radio Kranj in Radio Jesenice. Slavko Zgonc bo vsakič gost v drugem studiu, možnost sodelovanja pa boste vedno imeli vsi poslušalci omenjenih radijskih postaj.

Sreda, 11.3. ob 10.10: 30 let na glasbeni sceni - Oto Pestner

Letos slavi celjski pevec in vsestranski glasbenik Oto Pestner tridesetletnico glasbenega udejstvovanja. To pomembno obletnico bo proslavil skupaj z vsemi, ki so ga vsa ta leta radi poslušali na prireditvi Ljubezen je ena sama pesem v Modri dvorani Celjskega sejma. Pred koncertom bo Ota Pestnerja podrobno predstavil v radijskem portretu Tone Vrabl.

22

MALI OGUSI - INFORMACIJE

i, SNOPIČ

TV VODIC

23

24

TV VODIC

t. SNOPIČ

TV VODIC

25

26

TV VODIC

2. SNOPIČ

MAH OGUSI - INFORMACIJE

27

28

MALI OGUSI - INFORMACIJE

ti, SNOPIČ

MALI OGUSI - INFORMACIJE

29

30

INFORMACIJE

ii SNOPIČ

31

MINI KRIMIČI

Ha silo segel v blagajno

y prodajalno Rio na Pre-pfiiovi ulici v Celju je 24. ,[,riiarja zvečer vstopil nez--fiec, se približal blagajni, ^oel vanjo ter prodajalki na jlo odvzel več kot 120 tisoč jlarjev. Prodajalka je posku-jla tatvino preprečiti, ven-se ji je moški uspel iztr-jti iz rok ter pobegniti iz fodajalne. Drzne tatvine je juniljen moški, star največ

0 let, visok okoli 170 cm, [nih, na paža postriženih jlovitih las, oblečen pa je bil modre kavbojke in temno-lodro jakno ter obut v portne copate.

Ukradeni moped

v torek, 24. februarja zve-er, je neznani storilec ukra-el zaklenjeno kolo z motor-;rQ, ki je stalo pred Agencijo a plačilni promet na Ljub-anski cesti v Celju. Ukradeni loped je rdeče barve, znam-e Piaggio, tip Typhoon, na jem pa je bila čelada. Lastnik ojan S. je oškodovan za koli 220 tisoč tolarjev.

Zmalcnil denarnico

Neznani storilec je v sredo, 5, februarja popoldne, kra-el v prostorih Zavoda za za-oslovanje na Gledališkem trii v Celju. Iz tamkajšnje pi-ime je neopazno odnesel mamico z dokumenti in de-irjem. Lastnica Karmen P. je škodovana za približno 10 sočakov.

Sumljivi begunec

v torek, 24. februarja so eljski kriminalisti vodih po-lopek z državljanom Bosne

1 Hercegovine Hasanom H., i živi kot begunec na Nizo-emskem. Pri pregledu nje-avega avtomobila so našli in isegli nekaj tablet mamila Ktasy, ročno bombo M75, ištolo wakher cal. 7,65, okvir 3pištolo in 100 nabojev. Med ostopkom so tudi ugotovih, sHasan, kadar je v Sloveniji, febiva pri Ibrahimu S., zato D obiskali še njega. Ibrahim ' kriminalistom izročil puš-o-bokarico z odrezano cev-

Izkoristil priložnost

^Jeznani storilec je 26. fe-fuarja dopoldne izkoristil fatko odsotnost delavca 'ektra PE Krško, ki je v ne-stanovanjskem bloku v Ožjem nameščal električne '^vce. Iz stopnišča je neznane ukradel dva števca znam-^ Iskra, vredna okoh 30 tisoč flarjev.

^oiiovno V Štrucko

^času od 22. do 27. februar-neznani storilec ponovno ^'omil v trgovino Štručka na Jpvi ulici v Šmarju pri Jel-ki je last Melite L. Iz

§ovine je odnesel večjo koli-^"^0 čokolad, žvečilk, lizik, J Jl^bonov, čipsa in podobnih

bfot ter več plastenk in plo-^^^'nk ledenega čaja in so-]^^- Storilec je lastnico Štruč-

°^kodoval za okoli 65 tisoč

'^rjev.

Kradel na delovišču

v času od 16. do 17. februarja je nekdo vlomil v ograjeno območje Ingradovega gradbišča na Grevenbrojski ulici v Celju. Od tam je odnesel 23 aluminijastih nosilcev za opazne plošče, s tem pa lastnika oškodoval za okoli 540 tisoč tolarjev.

Zlahka do traktorja

v noči na petek, 27. februarja, je neznani storilec odpeljal svetlordeč kmetijski traktor Fiat 504 S, ki je stal na dvorišču pri gospodarskem poslopju v neposredni bližini stanovanjske hiše v Srževici. Lastnik Ivan Ž. je storilcu olajšal delo s tem, ko je ključe traktorja pustil kar v ključavnici. Ukradeni traktor je vreden okoli 500 tisoč tolarjev.

Winchesterka z vikenda

v času od 14. do 28. februarja je neznani storilec vlomil v vikend hišo v Teru, last Edvina T. iz Šentjurja. Tam je ukradel lovsko puško wincherter ter strelni in navadni daljnogled. Lastnika je oškodoval za približno 400 tisoč tolarjev.

Ukradena lancia

v dneh minulega vikenda se je neznani storilec mudil na parkirišču hotela Sava v Rogaški Slatini in tam ukradel osebno vozilo Lancia thema 3.0, črne barve, z registrsko oznako U 91-llS. Lastnik, Ljubljančan Aleš K., je oškodovan za okoli 3 milijone 500 tisoč tolarjev.

Vlomi v vozila

v noči na 24. februar je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Honda CRX, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Parižljah. Ukradel je denarnico, v kateri so bili tolarji in devize. Lastnik Janez F. je oškodovan za 32 tisoč tolarjev.

V noči na 28. februar jebilo vlomljeno v osebni avtomobil Renault 4, parkiran pri stanovanjskem bloku na Mariborski cesti v Celju. Iz vozila je ukradel denarnico in star av-toradio kasetofon. Lastnica Jelka Š. je oškodovana za okoli 10 tisoč tolarjev. M.A.

Mladi likovniki v policijski akciji

Izvirna zamisel v UNZ Celje - Najboljša likovna dela in njih avtorje bodo predstavili na Rogli |

V Upravi za notranje zadeve Celje so se letos domislili izvirne preventivne akcije, s katero bodo bržkone dosegli vsaj dva pomembna učinka. Osnovnošolci so se v času akcije poglobili v problematiko varnosti na smučiščih, ob tem pa so likovno ustvarjali na temo Na smučišču nismo sami.

I

K sodelovanju v akciji so povabili prav vse osnovne šole na celjskem območju, torej množico naših osnovnošolcev, ki bodo v likovnem natečaju sodelovali v

štirih starostnih kategorijah. Z razpisnimi pogoji so se v šolah seznanili na začetku februarja, zdaj pa že nastajajo številna likovna dela (risarska, slikarska in kiparska) na temo varnosti na smučiščih, kjer morajo vladati dogovorjeni red, previdnost, strpnost itd., da ne pride do nesreč. V letošnji zimski sezoni se je na smučiščih našega območja že pripetilo 9 nesreč. V sedmih so se udeleženci hudo telesno poškodovali, v mnogih nesrečah pa so udeleženi prav otroci, tako v vlogah povzročiteljev kot poškodovancev ali pa kar v obeh hkrati.

Rok za oddajo likovnih del je 10. marec, v naslednjih dneh pa bo posebna strokovna komisija pregledala te izdelke in jih ocenila. Zaključek akcije bo 27. marca v hotelu Planja na Rogli, ko bodo razglasili najboljša dela in nagradili avtorje. Tega dne se bodo otroci lahko vozili nad Roglo s policijskim helikopterjem, med njimi pa bo tudi eno od znanih slovenskih smučarskih imen. Ta športnik bo sodeloval tudi pri podelitvi nagrad. Kot sponzorji akcije in zaključne prireditve so se izkazali: RTC Rogla, TRG Golte, Garant s Polzele in Era d.d. Velenje.

MARJELA AGREŽ

GORELOJE

Vzrok: pregretje blazine

že prejšnji teden smo poročali o požaru, ki je 24. februarja ob 2.20 uri zajel stanovanjsko hišo v kraju Klane pri Dobrni in v katerem sta življenje izgubila dva človeka. Zdaj je že znan tudi vzrok požara.

Požar, v katerem sta življenje izgubila zakonca Marija in Paul-Guenter M., je povzročila elektrika. Zakonca sta zvečer, po opravljenem delu v prvi etaži hiše, zakurila v traj-nožareči peči in se potem odpravila spat v zgornjo etažo. Ker ta del hiše ni ogrevan, sta se v postelji grela z električnima blazinama. Zaradi kratkega stika na eni od blazin je leta pričela tleti in nato goreti, ogenj pa je zajel posteljo in se razširil na vso etažo ter spodnji del objekta. Gorelo je tudi v garaži, kjer je ogenj uničil osebni avtomobil. Gorela je tudi starejša hiša, ki je bila v

sklopu nove. Požar je pogasilo 41 gasilcev, gmotna škoda pa znaša okoh 12 milijonov tolarjev.

Kuril v gozdu

v torek, 24, februarja zvečer, je neznana oseba v gozdu v Topolšici zakurila večji kup suhih vej.

Ogenj se je začel po gozdu zelo hitro širiti, razmeroma hitro in uspešno pa so požar lokalizirali domači gasilci ter s tem preprečili nastanek še večje gmotne škode. Škoda, ki so jo strokovnjaki ocenili, znaša okoli 100 tisoč tolarjev.

Požar na trafopostaji

v petek, 27. februarja dopoldne, je prišlo do požara na transformatorski postaji pri Svetem križu v Rogaški Slatini.

Ogenj so gasilci iz slatinske steklarne kmalu pogasih, kljub temu pa je na objektu nastalo za približno milijon škode. Do požara je prišlo

zaradi napake na transformatorskem prevodniku.

Kratek stik

v soboto, 28. februarja ponoči, je izbruhnil požar v skladišču odpadne iverke v podjetju Garant Polzela.

Zgorelo je okoli 10 kubičnih metrov odpadne iverke ter del nadstreška. Škoda, ki je nastala, znaša okoli 400 tisoč tolarjev, do požara pa je prišlo zaradi kratkega stika na električnih vodnikih. Ogenj so pogasili gasilci iz Žalca, Šempetra, Polzele in Latkove vasi.

Požar v kuhinji

v ponedeljek, 2. marca okoli 14. ure, je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše v Rušah pri Žalcu.

Takrat je gospodinja Anica P. na goreč plinski štedilnik postavila ponev z oljem. V prepričanju, da je plin izklopila, je kasneje odšla za kratek čas od doma. Ob povratku je doživela nemajhno presenečenje, ko je zagledala kuhinjo v dimu in plamenih. Ogenj se je s štedilnika razširil na ku-

hinjsko napo in ostale elemente ter pohištvo. Škoda je nastala tudi v ostalih prostorih, ki so zdaj potrebni beljenja in temeljitega čiščenja sajastih površin. Požar so pogasili žalski gasilcu, gmotna škoda pa znaša okoli 500 tisoč tolarjev. M.A.

Velika požarna ogroženost preklicana

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je s 1.marcem 1998 prekhca-la veliko požarno ogroženost naravnega okolja v vsej Sloveniji, razen v občinah Koper, Izola in Piran. Seveda pa ta preklic ne pomeni, da se zdaj smemo do naravnega okolja brezbrižno obnašati in kuriti povsod, kjer se nam in kakor se nam zljubi. Do požara lahko pride tudi v manj sušnem obdobju.

NAD TEŽAVE S HRBTENICO Z ROKAMI

CENTER ZDRAVJA

ZDRAVILIŠČE LAŠKO LAŠKO, Zdraviliška 4

063/731-312 Maribor 062/633-168 UubUana 061/168 40 91 Nova Gorica 065/202 377 mobitel: 0609/650-316

V našem Centru zdravja, ki je pod vodstvom direktorja dr. Andreja J. Veršinina, vam bodo ruski zdravniki s posebnimi tehnikami (manualna terapija, akupunktura, laser, posebna računalniška diagnostika, itd.) pomagali pri bolečinah in deformacijah sklepov in hrbtenice, revmatičnih boleznih, športnih poškodbah, pri slabem delovanju notranjih organov (gastritis, kolitis, bronhialna astma...)

Na podlagi 6.člena Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje objavlja

SKLAD ZA RAZVOJ

OBRTI IN PODJETNIŠTVA CELJE

Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje

RAZPIS

za subvencioniranje obrestne mere za kredit, pridobljen pri poslovni banki

Vsebina in pogoji razpisa:

1. Namen sredstev: nakup, urejanje in opremljenje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov; nakup, gradnja in adaptacija poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno obnovljene opreme zaradi odpiranja novih delovnih mest, povečanje izvoza, uvajanje ekološko čistih tehnologij, predvsem pa oživljanje proizvodnih dejavnosti.

2. Za subvencijo posojila lahko prosijo samostojni podjetniki in male družbe, registrirani za opravljanje predvsem naslednjih dejavnosti: predelovalne dejavnosti (D), gradbeništvo (F), druge storitvene dejavnosti (0/93)-obrt in osebne storitve.

3. Stopnja obrestne mere bo za kreditojemalce znašala TO M+3%.

4. Višina dodeljenih sredstev ne more presegati 30% predračunske vrednosti naložbe.

5. Vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti priložena dokumentacija, navedena v 6.členu Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje (investicijski program, potrdilo o vpisu v register, odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, predračun za naložbo, izjava o zaposlitvi novih delavcev za nedoločen čas, izjava o načinu zavarovanja kredita).

6. Sklad bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolne vloge poslal prosilcu ustrezen sklep.

7. Rok za vložitev prošenj je do 31.03. 1998 na naslov: Mestna občina Celje,

Sklad za razvoj obrti in podjetništva Celje,

Trg Celjskih Knezov 8, 3000 Celje (tel:485-000)

Podjetje NT&RC d.o.o.,

direktor: Jože Cerovšek. poslovni sekretar: Suzana Rober

Podjetje opravlja časopisiio-založniško, radijsko inagencijsko-tržno dejavnost. Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (063) 442-500.442-201,442-

223, fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek Cena

izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek, tel.: 442-500, int. 10. Mesečna naročnina je 930 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 22.000 tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-106900. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik.

Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvode informaUvnega značaja, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik:

Branko Stamejčic. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvirn. Uredništvo:* Marjela Agrež, Irena Jelen Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik, Ivana Stamejčic, Željko Zule. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Sarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail: tednik@celje.eurocom.si

RADIO CEUE

Odgovorna urednica:

Nataša Gerkeš-Lednik.

Uredništvo: Simona Brglez, Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone Vrabl.

Glasbeni urednik: Stane Špegel.

Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia: 441-310,441-510.

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora

v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.

Vodja Agencije: Franček Pungerčič

Propaganda: Valter Leben, Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen

HriberŠek, Vesna Matjašič; Kooniinator trženja: Mitja Unmik

Telefon:

063/442-500, 442-201, 442-223-£ax: 441-032, 443-511

32

KRONIKA

NOČNE CVETKE

• Alan Ford je bil 26. februarja popoldne priča razgrajaš-kemu razpoloženju neznanca, ki ga je v lokalu s tem imenom energetsko 'napajal alkohol. Kasneje so neznanca identificirali. K sodniku za prekrške jo bo mahnil Milan K., ki se je policistom tako zelo zasmilil, da so mu omogočili nemoteno alkoholno razstrupljevanje.

• Prejšnji četrtek ob dveh zjutraj so policisti intervenirali v stanovanju v Štorah. Obrzdali so Milana, ki je grdo ravnal s svojo Metko.

• Na oddelku za promet celjske upravne enote je nekatere tam stoječe in sedeče zgrabila panika, a čisto brez potrebe. V četrtek sta se zaradi nerazčiščenega lastništva tam sprla Marjan L. in Marko Č., javni red in mir pa s tem še nista bila kršena, so ocenili policisti.

• Petek popoldne, intervencija v stanovanju na Bregu. Tam sta se tepla vinsko prizadeta Boris K. in Milan K. Oba bosta šla k sodniku za prekrške.

• V stanovanju na Trnovelj-ski cesti je Branko M. v alkoholnem zanosu pretepal Ma-jo. Ker se ni nameraval umiriti, se je v noči na soboto trez-nil v policijskih prostorih.

• V stanovanju na Bregu so se v soboto zvečer prepirali, zmerjali in za spodobni finale še stepli Andre, Nada in Marjan. M.A.

Na rob okrutnemu posilstvu na kozolcu

Višje sodišče v Celju potrdilo prvostopenjsko sodbo, s katero je bil Dragutin Jurički (32) obsojen na sedem let zapora - Sodili so mu za posilstvo

Senat peterice okrožnega sodišča v Celju je junija lani Dragutina Juričkega, Hrvata, ki je v času dejanja žtvel v Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini, spoznal za krivega kaznivega dejanja posilstva, storjenega na posebno poniževalen način, to dejanje pa je večkrat ponovil. Sodišče ga je obsodilo na enotno kazen sedmih let zapora. Na prvostopenjsko sodbo sta se pritožila okrožna državna tožilka in obtoženi Jurički po svojem zagovorniku.

Posilstvo se je zgodilo 5. decembra predlani ob 23.30 uri v Celju, v bližini cerkve Svetega duha. Takrat je obtoženi Jurički napadel T.Š., jo od zadaj zgrabil za vrat in jo z udarcem po glavi zbil na tla, kjer je za kratek čas izgubila zavest. Na tak način jo je na smrt prestrašil in onemogočil, da bi se branila ali mu zbežala. Ustrahoval jo je tudi z grožnjami, da jo bo ubil, zadavil, jo utopil, če se mu bo upirala. Ženska ga je roti-

la, naj jo pusti pri miru, on pa jo je zvlekel na bližnji kozolec pri stanovanjski hiši v Dobrovi. Tam jo je ponovno zgrabil za vrat, jo na silo sle-kel do golega, s ponavljanjem hudih groženj pa je v ženski zlomil odpor, jo na različne, večinoma poniževalne in boleče načine spolno zlorabljal. Vse to je počel med grožnjami, da jo bo ubil, če ga bo prijavila. Po končanem dejanju ji je prepovedal, da se obleče in odide, in tako se je nad njo psihično izživljal vse do jutra, ko jo je ponovno posilil in ji nato dovolil oditi domov.

Podobno nasilno dejanje je storil naslednji dan, ko je na istem območju Celja v nočnem času obiskal dve znanki, ki sta že legli k počitku. Ko sta mu rekli, da naj zaradi pozne ure odide, je obtoženi vzkipel in tudi njima grozil, da ju bo zadavil, pri tem pa to namero tudi nazorno prikazal na eni od oškodovank. Obe ženski je še nekaj časa psihično in fizično maltreti-ral, na koncu pa pograbil dober meter dolg kol ter z njim zamahnil proti eni od prestrašenih žensk... S tem je storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.

Obtoženec je na sojenju zanikal kaznivo dejanje na škodo T.Š., prav tako dejanje, ki

ga je storil naslednji dan, sodišče pa mu je uspelo dokazati, da laže in obtožnico podkrepiti s številnimi dokazi, pričevanji, strokovnimi mnenji ipd. Vsa kazniva dejanja je Jurički storil z direktnim naklepom, je ocenil senat, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Miran Jazbinšek. Pri odmeri kazni je sodišče kot oteževalno okoliščino upoštevalo dejstvo, da je bil obtoženi že dvakrat kaznovan na sodišču, grozovito posilstvo in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pa je storil v času, ko je bil na pogojnem odpustu iz zapora.

Na sodbo okrožnega sodišča sta se pritožila okrožna državna tožilka, ki je predlagala, da se odločba o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtožencu izreče še stranska kazen, izgon tujca iz države za dobo desetih let. Obtožencev zagovornik je sodišču očital, da ni pravilno ocenilo dejansko stanje ter predlagal vrnitev zadeve v ponovno sojenje oziroma znižanje kazni.

S pritožbo je uspela le tožilka. Dragutinu Juričkemu je ostala zaporna kazen v trajanju sedmih let in še izgon iz naše države za dobo desetih let.

MARJELA AGREŽ

Smrtni padec s traktorja

Do tragične nesreče je prišlo 28. februarja ob 17.30 uri v Lokavcu.

Tega dne je 46-letni Janez M. iz Lokavca (Laško) vozil neevidentirani kmetijski traktor s prikolico. Ko je peljal po klancu navzdol po dovozni cesti k stanovanjski hiši Lokavec št. 12, je s sprednjim desnim kolesom trčil v stopnice omenjene hiše. Po nekaj metrih je to kolo odpadlo, zaradi nagiba traktorja pa je voznik padel pod zadnje desno kolo traktorja. Pri padcu in povoženju je Janez M. utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. M.A.

Radarji bodo...

• v petek, 6. marca dopoldne na območju Celja in Laškega, popoldne pa na območju Velenja in Mozirja;

• v nedeljo, 8. marga popoldne na območju Slovenskih Konjic;

• v ponedeljek, 9. marca dopoldne na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Celja in Rogaške Slatine;

• v torek, 10. marca dopoldne na območju Žalca in Mozirja, popoldne pa na območju Laškega;

• v sredo, 11. marca dopoldne na območju Rogaške Slatine in Celja, popoldne pa na območju Velenja in

• v četrtek, 12. marca dopoldne na območju Slovenskih Konjic in Laškega, popoldne pa na območju Celja in Žalca. .

Prevračanje v Kozjem

Na regionalni cesti zunaj naselja Kozje se je v nedeljo, 1. marca zgodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik osebnega avtomobila, gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev.

Marjan B. (28) iz Kozjega je vozil osebni avtomobil iz smeri Lesičnega proti Kozjem. V blagem levem preglednem ovinku je zapeljal desno z vozišča, tam pa se je vozilo obrnilo preko strehe in obstalo na kolesih. Pri tem je voznik utrpel hude telesne poškodbe.

Tole nedeljsko popoldansko trčenje na regionalni cesti v Veliki Pirešicije vse očividce navdalo s strahom, daje cesta spet zahtevala kruti davek, a na srečo in presenečenje vseh le ni bilo tako hudo. Udeleženci so jo odnesli le z lažjimi poškodbami in praskami, zmečkana pločevina pa bo svoj račun izstavila kasneje. Foto: SHERPA

PROMETNE NEZGODE

Zapeljal v jarek

Na lokalni cesti zunaj naselja Lipoglav se je v torek, 24. februarja ob 00.15 uri pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe.

Goran K. (19) iz Lemberga je vozil neregistriran, doma izdelan osebni avtomobil z lahkim priklopnikom. Med vožnjo po klancu navzdol je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na levo stran in v jarek, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Pri tem se je hudo telesno poškodoval sopotnik, 31-letni Jože K. iz Lemberga.

Povozil peško

Na Kidričevi cesti v Velenju se je v sredo, 25. februarja dopoldne pripetila nezgoda, v kateri se je hudo poškodovala peška.

Dušan K. (21) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri Tomšičeve proti Šaleški cesti. Na zaznamovanem prehodu za pešce je trčil v peško, 75-letno Angelo P. iz Velenja, ki je prečkala vozišče z voznikove leve strani.

Zapeljala v sadovnjak

v kraju Gaberke se je v četrtek, 26. februarja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala.

Desetletna Anita je na dvorišču pred hišo sedla na motorno kolo, ga spravila v pogon in zapeljala z dvorišča preko lokalne ceste v bližnji sadovnjak. Po nekaj metrih vožnje po sadovnjaku je z motornim kolesom trčila v betonski rob gnojišča in padla po tleh ter se hudo telesno poškodovala. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico, od tam pa v UKC v Ljubljano.

Kdor ne uboga...

Na regionalni cesti v naselju Imeno se je v četrtek, 26. februarja zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile ranjene tri osebe, od teh ena hudo. Na vozilih je škode za okoli 300 tisoč tolarjev.

Miran S. (26) iz Pijovc vozil (brez vozniškega do Ijenja) neregistriran ose avtomobil iz smeri Bistrice Sotli proti Podčetrtku. Na četku naselja Imeno ga je tavljala patrulja PP Šm^ vendar se Miran ni usta ampak je s pospešeno trostjo peljal dalje. V dolg levem in slabo pregledi^ ovinku je zapeljal na le^ kjer je trčil v nasproti vo;^ osebni avtomobil, ki ga je v žila 27-letna Mateja Z. iz S Za njo vozeča, 20-letna Jož K. iz Hrastja pri Bistrici, trčila v vozilo Mirana S, Mateje Z. V nesreči se je hui telesno poškodoval vozu Miran S., voznici pa sta utrf lažje telesne poškodbe.

Čelno trčenje v Konjicah

Na magistralni cesti v r selju Slovenske Konjice je v petek, 27. februarja z\ čer, pripetila nezgoda, v k teri se je ena oseba hui telesno poškodovala, gm( na škoda pa znaša približi 800 tisoč tolarjev.

Martin H. (33) iz Vešenika vozil osebni avtomobil po Li tovski cesti iz smeri Dobrne proti Škalski cesti. V križišču Usnjarsko ulico je zapeljal i levo na nasprotni vozni p; po katerem se je takrat prif Ijal voznik osebnega avtom bila, 35-letni Branko U. iz SI venskih Konjic. V čelnem trč nju, ki je sledilo, je vozu Martin H. utrpel hude telesi poškodbe.

Padel preko krmila i

Na lokalni cesti v našel Rogatec se je v soboto, 2 februarja popoldne, pripel la nezgoda, v kateri se. hudo ranil voznik kolesa.^

Franc M. (50) iz Žahenbf ca je vozil kolo po klani navzdol po lokalni cesti prc magistralni cesti. Pred križi čem je zaviral le s spredn zavoro, saj mu zadnja ni del vala, pri tem pa je padel pr ko krmila in utrpel hude tel sne poškodbe.

Bočno po vozišču in v jarek

Na lokalni cesti zunaj n selja Podkraj se je v sobot 28. februarja popoldne, pr petila nezgoda, v kateri i ena oseba utrpela hude teli sne poškodbe. Gmotna šk' da na vozilu znaša približ" 500 tisoč tolarjev.

Viljem K. (33) iz Klanca P Dobrni je vozil osebni avK mobil po lokalni cesti iz St' dene proti Šentilju. Zunaj selja Podkraj je v levem p[ glednem ovinku zapeljal " levo bankino, od tam nazaj vozišče, kjer je vozilo hoi^ drselo in zdrsnilo v desni olj cestni jarek. Po nekaj mett" prevračanja po travniku je ^ žilo obstalo na strehi, prevračanjem pa je voznik P' del iz vozila in obležal s hu''' mi telesnimi poškodbami-

So potovanja in so potovanja s Palmo

življenje je mozaik, sestavljen iz fobnih trenutkov, bežnih srečanj, lavrice pomembnih in manj pomem-nih spoznanj in predvsem iz - veliko otepanj. No, tako naj bi vsaj bilo... erjetno se strinjate, da je od časa do Sjsa enostavno treba pobegniti in se opraviti na pot. Palmovci smo pri-ravijeni, pa vi? Pobegnimo skupaj!

) Za vas smo pripravili pestro paleto n^mladnih potepanj, izletov in potovanj, dhodi so razpisani skozi vso pomlad, avnina izletov pa bo v času prvomaj-l3h praznikov, ko je predvidenih tudi i i charterskih poletov v različna evrop-i ;a mesta.

C Tako vas v času prvomajskih praznili )v vabimo predvsem na potovanja v 'i3mbinaciji letala in avtobusa oziroma Uala in ladje, ko gre za Grčijo in Sicilijo. laPalminih potepanjih po Grčiji si bo-e ogledali lepote klasične Grčije na eloponezu in Atene, nekateri programi ' (3 vključujejo tudi obisk najslavnejšega reročišča antičnega sveta in ogled zna-lenitih samostanov v Meteori. Tisti, ki e marate ladje, boste lahko izbrali letal-(0 potovanje v Atene, za tiste, ki želite jifkaj več, pa smo pripravili potovanje (Po sledeh grških bogov in boginj« z ■gledom Meteore, Delfov, Aten, Epidau-j,iisa, Miken, 01ympie..., skratka popol-3 slika antične Grčije, v katero vas bo ,opeljal izkušen vodnik. Prepričani smo, J vam bo to potovanje skozi čas ostalo |.E dolgo v prijetnem spominu. ; Pričakuje pa vas tudi temperamentna janija, dežela flamenka, bikoborb in jiočih noči na Gosta Bravi. Še vedno jo fidi obiskujete, zato smo tudi tokrat f ripravili pestro paleto izletov po Špani-Med drugim vas vabimo, da z nami aokrožite Veliki španski krog (letalo-■Wo, 8 dni) in spoznate lepote Madrida, oleda, Cordobe, Seville, Granade... lorda se boste odločiU za 7-dnevno ;'otovanje, na katerem boste obiskali Miid, Toledo, El Escorial in Dolino .ladlih.

Za Pariz pravijo, da ni mesto, pač pa ;'ffpenenje, svojevrstno hrepenenje so 'J''^' gradovi ob reki Loari in sončni %ec Versailles, pa od vetra ljubljena ^^tanja in skrivnostna Normandija...

različnih programov smo pripravili ^ Vas (letalo-bus), še posebej pa vas ■^'inio opozoriti na izredno ugoden le-^Iski potep v Pariz za 3 dni, z odhodom

27. aprila. Nekateri se boste morda raje odločili za nostalgično Provanso in mon-deno Ažurno obalo z ogledom prestižnega Monaka. Zakaj ne - tudi to je del francoskega Hrepenenja...

Ko takole razmišljamo o potepanjih, ne smemo pozabiti na čudovite otoke, ki jih morda še niste videli. Ste že bili na skrivnostni in še vedno močno tradicionalni Korziki, na zeleni Sardiniji, na ponosni Siciliji in na v vseh letnih časih privlačni Elbi? Če ne, zdaj je pravi čas. Pokličite, podrobne programe za ta in ostala potovanja vam bomo poslali na dom.

Pa spet na celino, tokrat na »italijanski škorenj«. Pripravili smo več programov (tudi v kombinaciji z letalom) za ogled večnega mesta Rim, nekatere programe smo obogatili z ogledom Firenc, spet druge z ogledom Sorrenta, Neaplja, Pompejev, Caprija..., sicer pa smo pripravili še več avtobusnih potepov po severu Italije (severnoitalijanska jezera, Cinque Terre, Toskana, Benetke in Bren-ta Riviera...).

Še malce bolj proti severu se bomo odpravili - v sosednjo Švico, ki vabi s svojimi naravnimi lepotami in urejenostjo, na ogled gradov ob Renu, na večno romantične gradove Ludvika Bavarskega, na še bolj romantično popotovanje Salzburg - Bad Ischl - križarjenje do Linza.

Seveda pa v naših pomladnih potepanjih ne smemo pozabiti na Nizozemsko, ki je v času cvetenja tulipanov še posebej privlačna. Svojevrsten magnet je tudi Amsterdam, živahno mesto, polno energije, veselja in - koles. Vsi po vrsti se vozijo s kolesi, fine dame in gospodje v službo, otroci v šolo, uporabljajo pa ga tudi kot »transportno sredstvo« - ni je stvari, ki se ne bi kdaj pa kdaj znašla na kolesu.

Prav gotovo v temle kratkem sestavku nismo predstavili vseh programov, ki jih ponujamo v poslovalnicah turistične agencije PALMA v Celju, Velenju in Portorožu, če imate raje primorski naglas... Veseli bomo vsakega vašega klica in rade volje bomo prisluhnili vašim vprašanjem, predlogom in pobudam. Na vašo željo vam bomo kataloge poslali tudi na dom.

Dovolite še tale namig: za mesec maj smo pripravili tudi potovanje v Švico z ogledom sejma DIDAKTA '98 v Baslu, več aranžmajev za Dunaj z obiski glasbenih predstav, v izdelavi pa je tudi Palmin katalog POLETJE '98... Vse to in še več. Pokličite!

Možno je plačilo na več obrokov, za skupine pa veljajo posebni dogovori, tako glede datuma odhoda kot tudi vsebine programov. Saj veste - so potovanja in SO POTOVANJA S PALMO!

34

REPORTAŽA

Razglednica za dvajset

tisoč tolar jev

Beno Urbic zbira starinske smuči in razglednice Rogaške Slatine - V Urbičevi zbirki je blizu tristo slatinskih starinskih razglednic

Beno Urbič je človek, ki ga zanima vse mogoče. Dela kot učitelj, v prostem času je član zelene bratovščine, vinogradniškega društva in smučarskega kluba. Posebno zanimivo je njegovo zbiranje starinskih smuči ter razglednic Rogaške Slatine.

Odraščal je v Mariboru, zdaj je blizu desetletja in pol poročen v Rogaški Slatini. V Mariboru so živeli pod pohorsko vzpenjačo, kjer je delal njegov stari oče. »Tam sem bil kuhan in pečen,« pravi o polpreteklosti. Oče in stric sta bila navdušena smučarja, ki sta tekmovala na tekaških tekmovanjih. Tudi mama je smučala. Tako se je z leti nabralo precej smuči in smučarske opreme. Beno Urbič se je odločil za zbiranje starih smuči in smučarske opreme pred dvema desetletjema. Nekaj zanimivih predmetov je našel tudi na mariborskih smučarskih sejmih.

V Urbičevi zbirki je štirinajst parov starih smuči. Polovica jih je iz časa pred drugo svetovno vojno, ostale iz prvega obdobja po njej. Njegove najstarejše smuči, tastovo darilo, so iz prvega desetletja tega stoletja. Zanimive so tudi zato, ker so na koncu koničaste ter z luknjicama. Dva para starinskih smuči sta celo z Bavarske, z najmlajšimi pari pa sta tekmovala oče in stric. Med starimi smučarskimi predmeti ima prav tako palice, čevlje, krplje in priponke. Med slednjimi posebno ceni spomin na prvi župni smučarski zlet Sokolov v Guštanju (današnjih Ravnah na Koroškem), iz leta 1939.

Njegova zbirka starinskih smuči vzbuja veliko zanimanje. Njena prva javna pred-

stavitev je bila decembra na smučarskem sejmu v Rogaški Slatini. Beno Urbič se s svojimi starinskimi smučmi odpravi tudi na sneg. Na lanskem prvem srečanju smučarjev na starih smučeh na slatinski Janini je seveda zmagal. Z drugimi lastniki smučarskih starin se ne pozna. Nameraval je na srečanje smučarskih oldtimerjev v Kranjsko Goro, pa ni bilo časa. Za srečanje, ki je bilo na Kaninu, pa je izvedel šele po televizijskem poročilu o prireditvi.

V Mariboru je bil otrok smučarske družine, v Rogaški Slatini je njen oče. Kot fantič je v smučarskem klubu Branik treniral alpsko smučanje, leta 1979 pa tekmoval na prvem državnem tekmovanju v akrobatskem smučanju (v prostem slogu). Še vedno smuča predvsem na Pohorju, doma pa ne zamudi nobenega televizijskega prenosa. Na smučanje se odpravi s soprogo Majo in njuno prvošolko Petro, ki je že navdušena smučarka. Sicer pa je Beno Urbič znan kot smučarski učitelj v Smučarskem klubu Rogaška.

Večna lepota

Kako je rojenemu Mariborčanu všeč v Rogaški Slatini? »Izredno,« odgovori brez vsakega pomisleka. Navdušen je zaradi slikovite ter neokrnjene narave, nad zelo prijaznimi ljudmi. Tako ne čudi, da se je odločil za zbiranje razglednic, za pričevanje o večni lepoti Rogaške Slatine.

V Rogaško Slatino, k poznejši soprogi, je začel pogosteje prihajati po letu 1980. Za zbiranje starinskih razglednic se je odločil po rušitvi znamenitega »vandelbana«, pokritega sprehajaUšča. V njegovi iz-

jemni zbirki je že blizu tristo starih slatinskih razglednic. Urbičeva zbirka je tako bogata, da je zdravilišče decembra izdalo ponatis devetih razglednic. Njihov komplet prikazuje slatinski secesijski sijaj, takratna nova poslopja, ki so prispevali k današnji pre-poznavnpsti obsoteljskega bisera.

Iz Rogaške Slatine so pošiljali predvsem razglednice z značilno podobo Zdraviliškega parka, med posebnostmi pa so upodobitve stare polnilnice (pri današnjem hotelu Donat, do koder je bil speljan železniški tir). Cesarskega kopahšča. Kristalne dvorane v različnih obdobjih, zelo lepo urejene vrtnarije... Benu Urbiču je najbolj pri srcu dopisnica iz leta 1892, ki ima v levem zgornjem kotu majhno grafiko zdraviliškega parka. Danes je vredna približno

dvajset tisoč tolarjev, kupil pa jo je v Mariboru. Že pred desetletjem ga je stala precej denarja. Med zanimivostmi.

ki pričajo o bogati tradiciji Rogaške Slatine, ima zbrane tudi starinske fotomonografije, Schneiderjev bakrorez ter

spominsko namizno-stenj okrasno sliko. Na tej razko sliki, iz cesarsko-kraijev^ obdobja, se hotelska okn^ primerni svetlobi zasvetijo lučeh.

Med Slatinčani je več zbjt cev razglednic, Urbičeva ^ ka pa je najbolj spoštoval vredna. Bogato zbirko slat skih razglednic ima tudi i ralec iz Ljubljane, ki je obj teljskih korenin. Slatinčani na kraj upravičeno ponos zato jih zanima njegova n danja podoba. Beno Urbij; pred nekaj leti javno preds vil šestdeset razglednic svoje bogate zbirke. Razst, Ijal je v hotelu Donat, skupj drugimi zbiralci iz domačf numizmatičnega društva.

Za kraj, kjer živi in veli ustvarja, mu ni vseeno. »; lim si, da bi se v Rogaj Slatino vrnila živahnost a čilnega nedeljskega poleti ga popoldneva,« pravi Be Urbič. V kraj se vrača vsei turistov, njegove razgledn nosijo pismonoše po vseh linah. Razglednice, ki bo nekoč postale starinske. Ta kot so postale nekatere fo grafije njegove tašče Miha Imenšek, lastnice imenitn( ateljeja Foto Tonka. Upodo la je številne slatinske obisl valce ter druge zanimive n tive.

Zbiranje starinskih smuči razglednic je le del Urbiče ga prostega časa. Njegov ( lavnik je v znamenju učitel vanja v domači III. osnoi šoli, šoli s prilagojenim p gramom.

BRANE JERANI

Z dragoceno dopisnico Rogaške Slatine iz leta 1892. V levem zgornjem kotu je majhna

grafika Zdraviliškega parka.

Med starinsko smučarsko opremo ima najrajši tastovo darilo. Te smuči so iz začetka stoletja, na koncu koničaste ter z luknjicama.

PETICA

FILM - TELEVIZIJA

35

Res ne bo nikoli bolje?

Komedija Bolje ne bo nikoli si je prislužila 3 zlate globuse in 7 nominacij za oskarje -V glavnih vlogah Jack

Nicholson in psička Jill

^(elvin Udall (Jack Nichol-I,) je najbolj nemogoč molj na svetu. Je pisec ro-jptičnih romanov, strupena jezika, ki ga muči obse-,,10-kompulzivna nevro-

iporom se nikoli ne izogiba^ Je celo ponosen je nase, ker^ 3 mojstrsko izzivati, poni-1 (ati, žaliti in raniti ljudi. Na; ilio vzame kogar koli, z be-. lami pa strelja vse povprek. J prav se mu skušajo vsi izog-j j, to marsikomu ne uspe.* kot na primer Carol Con-: lly (Helen Hunt), samski' takarici, edini osebi, ki se ji^ bi postavljati po robu Melvi-i vim ironičnim besed. Simon^ e (Greg Kinnear) pa ima: lolo, da je Melvinov sosed,3 (nadarjeni umetnik, Ijublje-I C newyorške umetniške: nje in homoseksualec pa J di več kot dovolj razlogov; to, da si ga Melvin večkrat] vošči s pravim užitkom iu; ibo,

Jsodo omenjenih treh New-' čanov, ki na prvi pogled] oajo nikakršne možnosti t ti kakšno skupno točko ali; čo, poveže četrti lik v zgod-j Simonov prikupni, drobce-j

ni psiček po imenu Verdell, brez katerega se v filmu ne zgodi prav nič. »Glede na vlogo Verdella sem najprej razmišljal o tem, da bi filmu dal naslov Pasja zgodba,« je o filmu povedal producent in režiser James L. Brooks (tudi scenarist skupaj Markom Andrusom). »Gledano s pasje perspektive je namreč vse v redu, Verdell pa je dejansko četrti glavni filmski lik.« Sicer pa je drobni kuža ustvarjalcem filma povzročil marsikatero preglavico, saj je scenarij določal, da je Verdell bruseljski grifon, redka evropska pasma, še najbolj podobna

Gizmu iz Gremlinov. Tako so trenerji po vsej ZDA in Evropi kar nekaj časa iskali primernega psa, ki bi lahko odigral to vlogo in slednjič izbrali med šestimi kandidati, med katerimi je zmagala psička Jill iz

Teksasa, ki je na avdicijo prišla zadnja. »Jill je razred zase, zvezda, ki je lepša, hitrejša in pametnejša od večine pripadnikov njene pasme,« je nad glavno igralko navdušen režiser Brooks, ki je prve izkušnje s pasjimi vlogami pridobil med sodelovanjem pri snemanju 101 dalmatinca.

Ob glavni igralki, ki skorajda zasenči vse človeške vloge v filmu, se v glavni moški vlogi predstavlja Jack Nicholson, dobitnik oskarja za najboljšega igralca v Letu nad kukavičjim gnezdom in v Obdobju nežnosti, med njegove najbolj izrazne vloge pa so se zapisali še filmi Batman, Čarovnice iz Eastvvicka, Poštar vedno zvoni dvakrat in Goli v sedlu. V letu 1995 je Ameriški inštitut Nicholsonu podelil nagrado za življenjsko delo.

NMS

Oba glavna igralca in nominiranca za oskarja Helen Hunt in Jack Nicholson.

KINO

Union od 5. do 11. 3. ob 16. i komedija Škratje, ob 18. 20.30 pa ameriški akcijski ler Šakal.

Mali Union od 5. do 11. 3. 20. uri art drama Premir-

Metropol od 5. do 11. 3. ob , 18.30 in 21.15 ameriška nantična komedija Boljej bo nikoli. 7. 3. bo ob 10. uri i

predstava Škratje, ob 24. uri pa bodo za ponočnjake vrteli komedijo Bolje ne bo nikoli.

Kino Žalec 5. 3. ob 20. uri Moder obraz, 6. 3. ob 18. in 8. 3. ob 18. uri risani film Anastazija, 6. in 7. 3. ob 20. uri pa ameriški film Austin Povvers. 8. 3. ob 20. uri bodo vrteli romantično komedijo Moj bivši se poroči.

Kino Dobrna 7. ob 19. uri in 8. 3. ob 17. uri ameriška komedija Do nagega.

V DRUŽBI S KANALOM A

Moj film - dva filma po izbiri gledalcev

v petek, 5. marca, ob 20. uri boste lahko izbirali med ameriško komedijo Loža čudakov (tel. št. glasovanja: 0909161 - 156 SIT/min.), ameriškim akcijskim filmom Beg

v noči (tel. št. glasovanja:

0909162 - 156 SIT/min.), ameriško kriminalko Tik pred zdajci (tel. št. glasovanja:

0909163 - 156 SIT/min.) in ameriškim trilerjem Pasti (tel. št. glasovanja: 0909164 -156 SIT/min.).

izgubljena preteklost

Ameriško dramo s tem naslovom si boste lahko ogledali v ponedeljek, 9. marca ob 20. uri. Igrajo: Colleen Rennison, Lisa Hartman, Eva LaRue.

Žensko, ki jo je policija našla v poškodovanem avtomo-

bilu, obtožijo oboroženega ropa in streljanja na policista, ki je v napadu interveniral. Ženska zanika vse obtožbe in se sklicuje na izgubo spomi-

na, saj se ničesar ne spominja. Nihče ji" ne verjame, še najmanj pa policija. Upanje vidi le še v svojem odvetniku, ki jo je edini pripravljen poslušati in verjeti njeni nedolžnosti. Postopoma se ji začne vračati spomin in z njim tudi pretekli dogodki...

Odklop: Ribic

V torkovem Odklopu se bo Borut s poklicnim ribičem odpravi na pravi ribolov. Pogovor nanese na vrsto težav, ki ribiča spremljajo pri vsakdanjem delu. Muhasta sreča pri ulovu, vremenske neprilike, razni incidenti... Vendar kljub vsem težavam se ribič morju in ribolovu ne bi odpovedal za noben denar na svetu.

Iz ponedeljkovega filma Izgubljena preteklost.

Gremo v kino!

i^ichard Gere se posebej bori za pravice Tibetancev in ^mosvojitev Tibeta izpod kitajske nadojplasti. Takšen je ^vilne-odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki "'ce. Med rešitvami smo izžrebali tri pravilne, reševalci pa 'do prejeli vstopnico Celjskih kinematografov za ogled ene-od filmov. To so: Bojan Centrih, Loke 39, 3304 Tabor, Saša 'fkovič, Kajuhova 9, 3000 Celje in Janja Čretnik, Jenkova 38, 100 Celje.

^'^ka za letošnje oskarje se je pričela. Med resnimi kandidati Poleg Titanika, ki je seveda najresnejši, tudi komedija Bolje '^o nikoli. Nominirana je v sedmih kategorijah, mi pa vas "^^šujemo, v katerih.

Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 ^'j^> do 9. marca, med reševalci pa bomo izžrebali tri, ki °do nagrajeni z vstopnico za kino predstavo.

IZ PROGRAMA VTV

Novi starši

Ameriški film Novi starši bo na sporedu programa VTV v soboto, 7. marca ob 21.10. Re-žirala ga je Linda Otto, igrajo pa Joseph Gordon-Levitt, Bili Smitrovich, Kathleen York.

Georgy Kingley je 12-letnik, ki bo ostal zapisan v zgodovino sodstva kot prvi otrok, ki je tožil svoje starše za ločitev

od njih. Ujet med svoje biološke starše, skrbnike in državo uspe usmeriti svojo usodo v eni najbolj dramatičnih zgodb našega časa.

Prvi festival slovenskega filma

v Portorožu bo od IL do 14. marca prvi Festival slovenskega filma. Ta naslov sicer napoveduje novo prireditev, vendar je novo zgolj ime, kajti to-bo že 25. pregled slovenske filmske ustvarjalnosti. Prva podobna prireditev se je imenovala Teden domačega filma v Celju, pred šestimi leti pa se je predstavitev slovenske filmske produkcije preimenovala v Slovenski filmski maraton in se preselila v obmorsko turistično središče Portorož.

Pregled slovenske filmske ustvarjalnosti bo že drugič organiziral Filmski sklad Republike Slovenije. Prikazana bo slovenska filmska, televizijska in video art produkcija zadnjega leta. V sklopu prireditve bodo potekali posveti o najbolj aktualnih problemih sodobnega slovenskega filma. Na nacionalnem festivalu bodo prisotni člani medna-

rodnega kritiškega združenja FIPRESCI, ki bodo pripravili posvet na temo filmske kritike v medijih. 25. pregled slovenskega filma bo obeležil izbor nagrajenih kratkih in celovečernih filmov, razstav in spominsko srečanje ž vsemi tistimi, ki so prispevali svoje znanje in energijo za razvoj slovenskega filma.

1. Festival slovenskega filma bo vznemirljivo in delovno srečanje vseh ustvarjalcev in ljubiteljev filma iz Slovenije, pa tudi festivalskih selektorjev in kupcev iz tujine. S. B.

Melrose Plače

Priljubljena ameriška nadaljevanka je po premoru spet na sporedu Pop TV ob četrtkih ob 21. uri. Tokrat boste videli, kako se Jake poskuša znebiti Brittany, a še ne ve, da je zapeljivko najel Amandin oče, ki mu hoče zagreniti življenje. Matt posumi, da je Kimberly vpletena v poskus Michaelovega umora in jo postavi pred dejstvo. Sydney je še vedno zaprta v bolnišnici za duševno bolne in Michael se še vedno ničesar ne spominja. Jo obiščeta Reedova starša. Odnos med Billyjem in Alison se zdaj, ko sta sodelavca, še poslabša. Nazadnje se Billy izseli v prosto stanovanje, ki mu ga ponudi Aman-da. Jo dobi pismo od sodnika. Novica je zelo neprijetna...

Parada zvezd: Na zlatem ribniku

Režija: Mark Rydell, igrajo: Katharine Hepburn, Henry Fonda, Jane Fonda, Doug Mc-Keon, Dabney Coleman, Wil-liam Lanteau.

Zvezdi Henry Fonda in Katharine Hepburn igrata zakonca Normana in Ethel Thayer, ki poletje preživljata na Zlatem ribniku. Njun dom je poln topline, ljubezni in spominov. Nekega dne ju po več letih obišče hči Chelsea. S seboj pripelje ljubimca Billa in njegovega sina Billyja. Chelsea, ki si z očetom nikoli ni bila blizu, s svojim prihodom ustvari mnoge konflikte. Ko se z Billom odpravi na potovanje po Evropi, skrbita Ethel in Norman za malega Billyja. Med Billyjem in Normanom se razvije topel odnos, kakršnega si je z očetom vedno želela tudi Chelsea. Bosta oče in hči končno našla skupno besedo?

Film bo na ogled v petek, 6. marca ob 22. uri.

36

GUSBA

Uslišani Vili

Zmagovalka EME 98 je pesem Naj bogovi slišijo Vilija Resnika

»Vse pesmi v živo so dobro zvenele in vse so bile vse možne kandidatke za zmagovalca. Odločil je nastop, interpretacija in verjetno imidž. Ko sem šel na oder sem bil strašno prepričan vase, 10 sekund za tistim, ko sem začel peti, sem začel čutiti mravljince in se mi je zdelo, da sem se zgubil. Upam, da bom zastopal barve Slovenije čim boljše, vsaj potrudil se bom,« je dejal zmagovalec Vili Resnik, ko je solzen še enkrat odpel skladbo Naj bogovi slišijo. S telefonskim glasovanjem je 7391 glasovalcev odločilo, da bo zastopal našo državo za pesem Evrovizije.

\h) nastopu je takole koinentiral solze v očeh: »Ne vem, kaj mi je bilo. Mislim, da so bile to solze veselja. Pa sem se kontroliral. Mislil sem tudi, da pesmi ne bom mogel odpeti. Priznam, da sem bil presenečen, vesel, tako vesel, da so mi solze same stekle.«

Njegov stil je bil znova eleganten, lasje speti v čop... »Obleko je izbrala stilistka od založbe Panika, Alenka Križaj. Barvo (svetlo rjava obleka in temno rjava srajca - op. a.) pa sem izbral sam. Malce me je bilo strah, da je premalo vpadljiva. Ampak pesem je tako nežna in ne morem t)iti v barvi, ki bi preveč izstopala.«

Prireditev je v studiu televizije Slovenija, že drugič zapored, vodila Mojca Mavec. Kdo so bili njeni favoriti? »Najprej sta bila dva favorita. Potem sem prvič slišala vse pesmi zapored in so bili trije. Potem sem jih doživela na prvi generalki in jih je bilo šest. Ko sem jih videla na drugi generalki jih je bilo deset. Zdaj jih je bilo pa kar vseh 14. Meni se zdijo noro dobre pesmi in mislim, da je med njimi vsaj šest potencialnih hitov. Zdi se mi su-per, da je zmagala udarna, zelo netipična slovenska pesem in mislim, da ima možnosti.«

Skupina Pop design je pristala na predzadnjem mestu, pevec Mik pa je njihov nastop komentiral: »Ljudje so mi, ko sem šel dol z odra, čestitali in mi rekli, da sem se dobro odrezal. To je bila zame potrditev, da doijro delujem in da bom še naprej dobro delal, ne glede na uvrstitev. To je preizkušnja za vsakega pevca. Mislim,da sem svoje delo dobro in korektno opravil, to pa je tudi glavno.«

Gianni Rijavec je nastopal skupaj z Vladimirjem Čade-žem in se uvrstil na drugo mesto. Še dobrih tisoč točk in lahko bi bilo tudi prvo:

»Ja, lahko bi bilo. Bilo bi pa v tem primeru, če bi se jaz v zadnjem času malce več medijsko pojavljal. Vili se resnično malo več pojavlja, jaz pa sem počel druge stvari, bolj sem se ukvarjal z oddajo, ki jo vodim na televiziji Primorka. Mislim, da je to resnično pravo drugo mesto, da je pesem dobra. To sem vedel že med vajami, ko se je govorilo okrog, da je ta pesem ena izmed favoritov za zmago. Še

posebej pa je tukaj vpleten bel canto, ki je v Evropi sigurno zelo moderna zadeva. Naslednje leto bom spet sodeloval.«

Glas gora je skladba, ki jo je prepevala Regina in se uvrstila na tretje mesto. Kaj bi se zgodilo, če bi Regina, ki je na Evrosongu že bila, na EMI zmagala?

»Mislim, da bi imela pomisleke. Moja tašča je namreč rekla, da bi se to še enkrat zgodilo, da bi ji srce počilo od hudega. Ni nič hudega, če se to ni zgodilo. Tretje mesto se mi zdi krasno, Viliju pa tudi od srca privoščim.«

Karmen Stavec je na EMI nastopala v dveh vlogah. Napisala je besedilo za skladbo Zapri oči, ki so jo prepevali Victory, njen fant Martin Šti-bernik pa je naredil za to skladbo glasbo in aranžma.

»Patrik me je letos v zadnjem trenutku vprašal, če bi z njim odpela skladbo Kje pesem je doma in komad je bil sprejet. Nisva pričakovala, bila pa sem zelo vesela.«

Damjana Golavšek pa je prireditev komentirala takole:

»Mislim, da je bila močna konkurenca. Zmagovalec je bil vseskozi moj favorit in mu res iz vsega srca privoščim zmago, ker vein, da si jo je zares močno želel. In če si res nekaj zelo močno želiš, pomeni, da vse stvarstvo teži k temu, da se ti sanje uresničijo. On je eden tistih pevcev, ki znajo na nastopih narediti najboljše in dati od sebe vse, kar zmorejo. Tudi sama sem s svojim nastopom zelo zadovoljna, ker mi je končno enkrat uspelo, da sem tudi na nastopu odpela dobro, ne samo doma v svoji sobi.«

Mirana Rudana sem v družbi »rožic« poprosila za njegovo oceno EME. »To, da je pesem Cvetje&vrtovi odlična, vemo samo nekateri. Še ena EMA je šla mimo. Bilo je super, vse, predvsem se moram zahvaliti Urši Drofenik,

ki je pripomogla k vizualnemu učinku. Danes mi vsi govorijo o Ramazzotiju, kdo pa je sploh to? Viliju želim vse lepo v Birminghamu, naj še on malo trpi.«

AU ga bodo bogovi slišali tudi 9. maja, ko se bo Slovenija kot 12. predstavila na Evrosongu, pa bomo videli.

SIMONA BRGLEZ

Grammy v znamenju očeta in sina

Jubilejna 40. podelitev prestižnih glasbenih nagrad Grammy

Ameriška National Academy Of Recor-ding Art And Science je prejšnjo sredo, 25. februarja, v znameniti newyorški dvorani Radio City Music Hali, že 40. zapovrstjo podeljevala prestižne nagrade Grammy za najvidnejše glasbene dosežke preteklega leta.

Kot vsa leta poprej so tudi letos večino nagrad v več kot osemdesetih kategorijah pobrali ameriški glasbeniki, med katerimi velja letos še posebej izpostaviti že skoraj odpisanega ex-protestnika Boba Dylana, ki je po skoraj štiri desetletja dolgi glasbeni karieri končno le prišel na svoj račun. Grammyju, ki ga je leta 1991 prejel za življenjsko delo, je letos dodal še tri »prave« grammyje - njegov lanski album »Out Of Time« si je prislužil kar dve nagradi (naj album leta in naj folk album leta), gospod Dylan pa je letos prejel še grammyja kot najboljši ročk izvajalec. Seveda pa 56-letni Bob ni bil edini letos nagrajeni Dylan - njegov sin Jakob je skupaj s svojo skupino Walflowers pobral dva grammyja za pesem »One Headlight«, ki jo je akademija razglasila za naj ročk pesem leta in najboljšo ročk izvedbo leta.

Tri nagrade je letos prejel tudi soft-raper R. Kelly. Njegova balada »I Belive I Can Fly«, ki jo najdemo na soundtracku filmske uspešnice »Space Jam«, je bila razglašena za R&B moško vokalno izvedbo, za najboljšo R&B pesem in za najboljšo pesem napisano posebej za film. Poleg Dylanov in R. Kellya je sredin gala večer z dvema najodmevnejšima nagradama - pesem leta in plošča leta -zaznamovala pri nas skoraj neznana, v ZDA

pa nadvse čislana country ročk p( Shawn Colvin. Odkritje lanskega leta, a riška pevka Paula Gole, si je z LP-jem»' Pire« in mega-uspešnico »Where Ali Cawboys Gone?« prislužila laskavi naziv bitantke leta, še bolje pa se je z dv grammyjema (pop pevka leta in najbi pop instrumental leta), odrezala Sarah Lachlan. Med nagrajenci velja omenit bostonskega abrahamovca Jamesa Taj ja, ki je posnel pop ploščo leta, britaii cyber-funkerje Jamiroquai za naj pop i; jalce leta in Willa Smitha, ki je premo zmagal v kategoriji naj rap izvedba.

Smashing Pumkins so tako kot lani bili najboljši med hard rockerji, Tool so z gali med metalci, Radiohead pa so bili na jeni kot nosilci najboljšega lanskega alter-albuma.

STANE ŠPE

Bob Dylan

Fiyfest vzletel še tretjič

Glasbeniki vseh zvrsti in navad pričarali prijetna večera - Festival je treba še obogatiti

Tradicionalni dvodnevni rockovski festival je zadnji februarski teden izzvenel za zidovi celjskega Barflyja, Rockovski značaj je prireditev zadržala le na plakatih, med nastopajočimi je bilo namreč več zastopnikov drugih zvrsti.

Da prireditev, na kateri je sodelovala tudi naša medijska hiša NT&RC, kljub naporom še ni povsem zaživela, je pričal skromen obisk, ki bi ga v času počitnic težko opravičevali. Ne glede na to je glasbenim navdušencem lahko žal zamujenega, kar bolj velja za drugi prireditveni dan.

Uvodnega dne so znanje preizkušale manj uveljavljene zasedbe, ki imajo za seboj komaj omembe vredno kilometrino. Minus bomo pripisali tistim skupinam, ki se jim kljub vabilu do Celja ni zdelo vredno pripeljati. Nehvaležno otvoritev koncerta so tako prepustili novincem Debeli prst. Skupina prisega na roc-kovske spomeničarje, kar so s preigrava-njem Pink Floydovskih in Birdovskih tem, četudi s pomočjo izvirnih violinskih in drugih prijemov, tudi pokazala. Čas za nastop so popolnih s slovenskimi po-skočnicami, katerim pa je navkljub enostavnosti manjkala natančnost. Skupina želi več, kot trenutno zmore. Koma se bolj drži ostrih rifov. Srednješolci iz Savinjske doline so dober material, seveda, če bodo ostali skupaj. Poguma jim ne manjka, posebej to velja za njihovega vodjo, pevca in kitarista Miho, ki (za svoja leta) nenavadno učinkovito komunicira s prevečkrat bojno razpoloženim poslušalstvom. Purplovska tema »Smoke

on the v^ater« je izziv vsaki zasedbi. Koma pa so se ji izvedbeno močno približali - no, malce več dela bo potrebno pri aranžmajih lastnih skladb ter sčasoma bolje izkoristiti dve kitari. Zelo pohvalno! Slovenjegraški Jazoo je povsem druga zgodba in kot bodo sami ugotovili, je jazzovsko instrumentiranje sicer lahko dobra filmska podlaga ali hvaležna jin-glovska uporabnost, razen osvežitve in vzbujanja radovednosti pa kruha in slave v našem prostoru ne prinaša.

Fantje iz celjske skupine Nude so na drugi dan Flyfesta pridrveli naravnost iz prestolnice, kjer so posneli material za videospot, mimogrede doma pustili vi-rozno obolelega solokitarista, kar pa učinkovitega muziciranja nikakor ni pokvarilo. Prav nasprotno - Nude se lahko pohvali z najbolj (po)polnim zvokom in prav takšnimi profesionalizmom. Boštjan, Gaber, Luka, Primož in Vladimir so se brez pomislekov prvi spravili na oder, korektno oddelali, nato pa nekje v kotu gruntali, kako izpeljati skorajšnjo slovensko turnejo. Sledil je akustični solo nastop Riharda Kotarja - Ričija, možakarja, ki je v zrelih letih z dušo še vedno gimnazijec. Prav v celjskem hramu učenosti se je njegova - zdaj že lahko rečemo uspešna - glasbena pot tudi pričela. Po-brenkavanje pretežno družbenokritičnih zloženk je pravo seme za betonska barflyjska.tla. Kot pa je vidno zadovoljen povedal po nastopu, ko ga je publika kot edinega poklicala nazaj na oder, mu raz-norazni triumfi s teh ali onih lestvic ne pomenijo prav nič, velja le »v živo«, kjer pa zaradi večjega manevrskega prostora raje nastopa sam. Hišni band kluba je, kot sami poudarjajo, skupina Kladivo, konj

in voda. Rahlo spremenjena in vii pomlajena ritem sekcija daje preosta članom novo svežino, v obsežnem i kovskem in bluesovskem sprehajanji kako potrebno. Kvintet si v svojem ne dobnem delovanju še ni omislil ni6 pretresljivo novega. Le zakaj, ko pa zveneče fraze vsem dobro znane, d morni Danijel Bedrač pa tako v zado meri poskrbi, da zibajoč se avditorij njegovega poetičnega izražanja še izve. Z opevanjem pivskih navad, prip nosti glasbi in »kdo ga je kje bolj sral' prisotni radi poistovetijo in vzamejo svoje. Glasba KKV je odsev vsakdanji bolj razgledani pa boste brez težav po' nili vzporednice s katerim od nove slovenskih filmov. Z boljšo pronK" CD-ja bi obilo komadov lahko dol vzdevek »hit«, za pogovor s publiko t koncertiranjem pa imata Bedrač in ve list Karlo Kompoš na zalogi vselej za^' »neumnosti«. Za slovo še triakordni' plugged s Horse controll in njihovo! ričko, ki s svojo mucko počne vse če. Žgečkljiva zgodbica, ki si jo radiih sodijo uniformirani narodnjaki in ^[ cupa kralji kletnih diskotek, le da s' upajo toliko povedati. .

Tradicijo netekmovalnega koncer'' nja bo Celje moralo negovati in bog^ Takšen zbor glasbenikov je selekcija promocija hkrati, da pa bo popoln" dosegla svoj namen, je poleg zgoraj vedenega nujno potrebna še večja dijska pozornost.

Reportaži drugega dne Flyfesta 1^ na valovih Radia Celje prisluhnete (četrtek) ob 21. uri v okviru oddaje block. X

mmmmmmmmmmmm primožŠK^

PETICA

GUSBA

37

GLASBENI EX-PRESS

prvaki ameriškega politično in socialno angažiranega rap-etala RAGE AGAINST THE MACHINE bodo za soundtrack makea nekdanje filmske uspešnice »Godzill« priredili 23 let jro ročk klasiko »Kashmir« skupine LED ZEPPELIN. Remix iredbe bo naredil Puff Daddy, pri tem nečednem početju pa i sodeloval tudi sam Jimmy Page.

JKultna britanska alter-rock isedba CORNERSHOP je s ogle ploščo »Brimful Of As-,1« prejšnji teden z vrha an-' eške lestvice izrinila »nepre-■agljivo« Kanadčanko Celine 'ion in njeno solzavo Ijube-, insko temo »My Heart Will J o On« filmske uspešnice »Tirnic«. Cornershop so na glas-:ni sceni prisotni že od za-':ika devetdesetih, na an-, eško lestvico najbolje pro-, ijanih singlov pa so se do ,'daj uvrstili enkrat. Njihova J'omenjena No.l uspešnica

»Brimful Of Asha« je namreč izšla že lani in nato le slaba dva tedna preživela čisto na dnu lestvice Top 40.

Nekdanji vodja in pevec legendarne ameriške ročk zasedbe Allmans Bros. Band, Gregg ALLMAN, se je po številnih težavah (droge, alkohol, ločitev, smrt v družini...), spet vrnil na glasbeno sceno z odličnim blues albumom »Searching Por Simphcity«. Zdaj že 50-letni Gregg je svojo matično zasedbo prvič zapustil že leta 1973, jo konec se-

demdesetih obnovil, leta 1982 pa dokončno zapustil in se posvetil solo karieri. Do sedaj je posnel že šest samostojnih LP izdelkov, tokratno »iskanje preprostosti« pa je po mnenju ljubiteljev južnjaške-ga bluesa njegovo najboljše glasbeno delo do sedaj.

Na znameniti hollywoodski ulici Walk Of Fame se je prejšnji četrtek med Steviem Won-derjem in Luisom Miguelom končno le zasvetila tudi zvezda jazz velikana MILESA DAVISA. Gospod Daviš je svoj prvi album »First Miles« objavil že daljnega leta 1945, leta 1991 pa je za posledicami okužbe z virusom HIV, kot eden izmed prvih veUkih imen sodobne glasbe, zapustil ta svet.

Na najnovejšem, že 2L albumu country zvezdnika

WAYLONA JENNINGSA, bo

sodelovalo cel kup znanih imen z ameriške in evropske ročk scene. Poleg Stinga, ki je za Waylona napisal skladbo »She's Too Good For Me«, bo na albumu mogoče slišati še glas gospodične Sheryl Crow in Travisa Trita, kitaro Marka Knopflerja in nekatere pri nas manj znane, v ZDA pa že dolga leta uveljavljene glasbenike.

Prvič po dveh letih so se na velike odre spet vrnili seatt-leški grungerji PEARL JAM. V havajskem mestu Maui so pevec Eddie Vedder (na sliki), kitarista Mike McCready in Stone Gosdsard, basist Jeff Ament ter bobnar Jack Irons poleg skladb z njihovih prejšnjih štirih albumov odigrali tudi nekaj skladb s svojega aktualnega albuma »Yield«, s katerega prihaja tudi uspešnica »Given To Fly«. Zanjo so Pearl Jam prvič po njihovem z grammyjem nagrajenim ve-

le-hitu »Jermy« (1991) posneli tudi videospot.

Skupini TEXAS se kljub temu, da je samo v Veliki Britaniji prodala več kot dva milijona kopij svojega lanskega albuma »White On Blonde«, nikakor ne uspe prebiti na ameriško tržišče. Njihova založba se je zato na podelitvi nagrad Brit s frontmanom kultne raperske združbe Wu-Tang Član, Metod Manom, dogovorila o skupnem projektu, ki naj bi tej odlični škotski pop-rock zasedbi po desetih letih dela končno le pomagal k naskoku na najdonosnejši glasbeni trg.

Umetnik, ki smo ga nekoč poznali pod imenom PRINCE, letos definitivno ne bo objavil svojega solo albuma. Da pa bi potešil apetite svoje še vedno zelo številčne vojske oboževalcev, bo posodil glas in znanje skupini NEW POVVER GENERATION, ki prav te dni zaključuje s snemanjem materiala za njihov najnovejši studijski izdelek.

Odštekani funk-punk-trash-metalci PRIMUS bodo konec tega meseca svoje fane presenetili z EP-jem, ki bo zapolnjen s predelavami manj znanih skladb znanih ročk zvezdnikov kot so Me-tallica. Police, Peter Gabriel, XTC...

V državni bolnišnici v kanadskem Torontu je prejšnji teden v starosti 51 let umd Bob McBride, nekdanji pevec v sedemdesetih zelo cenjene ameriške art ročk zasedbe LIGHTHOUSE.

Kranjska založba Panika je konec prejšnjega meseca svojemu paradnemu konju VILIJU RES-NIKU podelila »srebrni disk« kot priznanje za 5000 prodanih izvodov njegovega drugega LP-ja »Rad bi bil s teboj«.

STANE ŠPEGEL

Kralja temačnega disco-tehna, Parižana Thomas Bangalter in Guy-Manuel de Homen, ki se skrivata za imenom DAFT PUNK, sta po uspešnicah »Around The World« in »Burnin«, s svojega izvrstnega debitantskega albuma »Homework«, objavila še tretji single. Gre za udarno in minimalistično disco beat kreacijo »Revolution 909«, v ritmih katere se že tresejo vse resnejše evropske diskoteke.

20 VROČIH RC

VRTILJAK POLK IN VALČKOV

TUJE LESTVICE

38

IZ OTROŠKEGA SVETA - POTOPIS

Alkohol? Ne, hvala!

Na osnovni šoli Marjana Nemca v Radečah smo izvedli projekt - alkoholizem.

Učenci predmetne stopnje smo se lotili nalog, ob katerih smo razmišljali in spoznavali širše probleme našega vsakdanjega življenja. Izpostavili smo človekove vrednote, naše medsebojne odnose in ugotavljali vzroke in posledice vseh vrst zasvojenosti.

Posebno smo se posvetili alkoholizmu, od nastanka in proizvodnje alkohola, kulturnega uživanja alkoholnih pijač do težav, ki nastajajo s prekomernim uživanjem alkohola.

Zanimivo je bilo, ko smo ugotovili, da na policah v trgovinah ponujajo neprimerno več alkoholnih pijač kot brezalkoholnih.

Prav tako smo se pozanimali, ali mladi obiskujejo lokale v Radečah in kaj naročajo. Odgovori gostinskih delavcev so bili optimistični, saj so zatrjevali, da alkoholnih pijač ne točijo mladoletnikom.

Slika o tej temi je postajala vse bolj jasna in prav je, da smo čim prej s tem dobro

seznanjeni, da se pogovarjamo o tem odkrito in pošteno, kajti le tako se bomo znali upreti tako izzivalnim besedam: »Daj no, poskusi malo, ne bodi taka reva, mamin sinček,..«

Zaključek projekta smo prikazali staršem, kjer smo podrobneje opisali vse dejavnosti, pripravili razstavo plakatov, risb...

Na predstavitvi je sodeloval tudi policist, ki nam je pokazal »pojočo travico«, ki je bila posebej zanimiva za nas, učence, za naše starše pa verjetno manj, sploh tiste, ki so se z njo že srečali. Posebno zanimiv gost na predstavitvi je bil psiholog Radovan Zupančič, ki je povezoval predstavitev v zvezi z interesi in vprašanji staršev, saj je velik strokovnjak na področju zdravljenja alkoholikov, odvajanja od zasvojenosti...

Za nas je takšno delo zanimivo, vsekakor pa zelo koristno.

JULIJA KMETIC in FRANJA GROS novinarski krožek OŠ Marjana Nemca Radeče

Doktor palček

V mali hiši sredi gozda palček je doma. Živali kličejo ga Doktor, ker v nesreči pomagati jim zna. Če mali zajček v past se ujame, če mala srnica ostane tam brez mame, če mravljam gnezdo kdo pohodi, če se veverici zobek zlomi, če sinički krilo se polomi, če ježek zgubil bi bodice in če lisica, ta tatica, si rep osmuka pri kokoših, vse to reši in pozdravi mali palček, tak ta pravi. In če kdaj po gozdu hodiš, spomni se na palčka in mu vsaj malo podoben bodi!

SABINA PODGORŠEK, 4. a OŠ Štore

Jaz hruška

Nekega dne je zapihal močan veter. Padla sem z drevesa. Zelo sem se udarila in močno me je zeblo. Tedaj me je pobrala velika roka. Odnesla me je v zaboj, kjer so bili moji prijatelji. Potem je gospodinja zaboj prinesla v kuhinjo. Vzela me je v roke, me oprala in obrisala s servieto. Olupila me je in narezala na kocke. Dala me je v lonec, me posladkala in nalila vodo. Ko sem se skuhala, sem bila hruškov kompot. Gospodinja me je postavila na hladno, da sem se ohladila. Ko sem se ohladila, me je dala v skodelice. Otroci so me z veseljem pojedli. TJAŠA AVRAMOVIČ, 3. c

OŠ Žalec

Moj psiček Mir

Rad bi predstavil svojega psa Mira. Živi pri moji babici in dedku v Radljah ob Dravi. Je kratkouhec, visok približno 25 cm. Dolg pa 50 cm. Podoben je mladičku srnice, rad se podi za mačkami, enkrat pa je celo ujel miš. Čez dan spi na svojem stolu ob radiatorju in se greje. Tudi moja mami si rada pogreje hrbet, a ko jo Mir vidi, začne lajati v njo, da mu da prostor.

Pride čas obroka. Mir dobro ve, kaj je zanj in kaj ni. Ko je na mizi juha, se uleže zraven dedija, ko pa zavoha meso, je že pokonci. Tako dolgo laja, da mu damo meso na njegov krožnik. Po kosilu se gresta dedi in Mir spočit v dnevno sobo, poleti tudi v vrtno hiško in kot bi trenil, je

tu že večerja in spet ista zo, ba, samo da za večerjo juhe. Vsak večer, kadar gi^ mo televizijo, privleče \. stola svojo cunjo, ker se k igrati in potem noriva tj dolgo, da se utrudi.

Vsako jutro me pride dit v sobo, kjer spim. č? vrata zaprta, začne lajati mu jih moram odpreti. Pot se oblečem in skupaj greva zajtrk. Babica da Miru naj gov krožnik kavo, jaz pj kaj namažem na kruh. Km se na plan pokažeta še m; in ati, potlej še deda.

ŽIGA DAMJANIČ.i

osi

Spremenil sen sevsneženegi moža

Sem sneženi mož. Ime je Snežko. Nekega dne je i ra zgradila sneženo dekli ki ji je bilo ime Snežka. 1 mi je tako všeč, da bi jo pol bil. Poročila sva se in im otroke. Ime jim je bilo Ti Tine, Jonas, Rada in Jure. MARUŠA K0LŠEK,2 OŠ Polz

Ko sije sonce

Ko sije sonce, se veselo smeje, da še jaz grem veselo v vas.

Sonce obsije hiše in doline, nanje lepe sence nariše in zraven žarke napiše.

DAŠA KOSEC

S kolesom po deželi dolgega belega oblaka O

V vas Mt. Cook smo prispeli 10. januarja po prijetni vožnji čez ravninski svet Canterburyja. Kljub mnogim postankom na razglednih točkah smo bili dokaj točni. Pognali smo se v notranjost ledeniške doline, imenovane Hooker Valley. Po slabih treh kilometrih smo prišli v kamp, kjer obiskovalca namesto recepcije pričaka velika tabla z navodili za prijavo ter »šparov-ček« za nočnino.

Razkošja, kot so prhe in kuhinja, ta kamp ne nudi, le stranišče, pa še to je bolj zasilno. Temu primerna je seveda tudi cena 4 NZD (približno 400 SIT), ki nam je po vseh izdatkih preteklih dni zelo ustrezala. Prijetnih prostorčkov za naša mikro šotora je bilo na pretek, tako da smo bili po kakšni uri že siti in pripravljeni na raziskavo razmer v hribih. Pred sabo smo imeli še en prost dan, ki smo ga potrebovali za pridobivanje potrebnih podatkov in čakanje na Dušana. Z njim smo se že doma dogovorili, da se v Mt. Cooku dobimo in potem skupaj naskočimo hrib. Naključje je namreč hotelo, da se je Dušan ravno v tem času potikal po Aziji in Oceaniji, pri čemer ga je pot za približno 14 dni zanesla tudi na Novo Zelandijo. Ker alpinist Dušanovega kova nikakor ne bi zamudil vzpona na tako zanimivo goro, iskanje soplezalca pa bi lahko bilo zelo zamudno, smo že vnaprej uskladili načrte in organizirali navezo.

Veter odpihne načrt C

Jutro, kot nalašč za velike dosežke. Polni navdušenja

smo se odločili za načrt A, ki se je izoblikoval prejšnji večer. Dušanu smo pustili sporočilo, naj pride z letalom do koče na planoti, mi pa smo se odpeljali s kolesi kolikor se da daleč, potem pa nadaljevali peš. Pospravili smo šotore in vso kramo ter odnesli vse nepotrebno v garderobo hotela Hermitage. Po tem smo imeli še vedno tri ogromne nahrbtnike polne hrane in plezalne opreme, ki so govorili odločno proti načrtu A. Zamenjal ga je načrt B. Z Mirkom sva vzela samo najnujnejše in nadaljevala po načrtu A, Špeli pa pustila vse ostalo. Špela bi počakala Dušana in skupaj bi priletela z letalom in vso kramo na planoto. Ob ponovnem obisku informacijskega centra smo razen, da je vreme še vedno OK, izvedeli še, da sta dva alpinista že rezervirala polet z letalom na planoto in imata prostor še za enega. Načrt B je v hipu zamenjal načrt C. Mirka smo vkrcali k omenjenima alpinistoma, s Špelo pa bi počakala na Dušana...

Načrt C je kakšno uro kasneje odpihnil veter na planoti, zaradi katerega letala ne bi mogla pristati in tudi vzletela niso. S tem je bilo vseh varčevalnih načrtov konec. Najeli smo helikopter za štiri osebe in vsi skupaj počakali na Dušana. Prispel je ob istem času kot mi prejšnji dan. Med snemanjem z avtobusa smo mu na hitro pojasnili situacijo s helikopterjem. Edino vprašanje, zakaj ne peš, je bilo pozabljeno ob pogledu na zemljevid, kjer se ob ledeniku Ta-sman vleče 25 km dolga, položna in dolgočasna pot do vznožja strmega, peščenega grebena, po katerem je treba oddrsati navzgor do planote, kar vzame naslednjih šest ur.

Pristanek na zasneženi polici

Dave, pilot helikopterja, je za začetek stehtal vso opremo z nami vred ter nas odpeljal k helikopterju. Tu smo imeli kratek tečaj izkrcavanja, ker Dave na planoti, zaradi vetra, ni mogel zapustiti pilotskega prostora, zaradi česar smo morali za varnost in tehnične podrobnosti poskrbeti sami. Tečaj se je izkazal za zelo koristnega, saj smo po slikovitem in nemirnem letu preko ledenika Tasman pristali na zelo vetrovni polici.

izkopani v zasneženo pobočje ob latrini, kakšnih 30 m oddaljeni od koče. Med udarjanjem divjih sunkov vetra smo iz nosilne košare odnesli nahrbtnike in plezalno orodje, vse skupaj odložili približno deset metrov stran od heh-kopterja, se skrili za nastali kup in dali Daveu znak za dvig. Ta je poskušal helikopter čimprej dvigniti iz nevarnega območja, pri čemer ga je ujel sunek vetra in ga kot igračo odpihnil v dolino, kjer se je k sreči še pravočasno ujel in dvignil nazaj na varno. Malo nas je stisnilo, za kaj več

pa na tistem vetru ni bilo časa.

Čaj za prezeble

Koča, ki je na zunaj izgledala majhna, se je v notranjosti ponašala s tremi dokaj velikimi prostori. V dveh sta bili spalnici s skupaj približno štiridesetimi posteljami, v srednjem pa kuhinja s špiritnimi gorilniki in posodo ter priborom. Tu je bila še radijska postaja za zvezo z dolino in nekaj posod z gorivom za kuhalnike. Ob našem prihodu je tam bivalo okrog petnajst alpinistov, ki so bili, razen dveh, takrat še v stenah. Ob preobilici postelj smo brez težav našli štiri primerne in pod ter ob njih znosili našo opremo.

Med pripravami na večerjo smo opazili prvo skupino alpinistov, vračajočih se z Mt. Cooka. Kar malo so se nam zasmilili v tistem vetru. Iz sosednje spalnice je prišel eden od obeh alpinistov in začel pripravljati toplo vodo. Ker so bili kuhalniki že prazni, sem mu pomagal naliti gorivo in se zapletel v pogovor, v katerem se je izkazalo, da namerava pripraviti čaj za ljudi, ki se pravkar vračajo. V svoji evropski omejenosti sem seveda pomislil, da se poznajo, a se je izkazalo, da se niti videli še niso, saj je tudi on šele ta dan prispel. Ob pogledu na vprašaj na mojem obrazu mi je pojasnil, da je takšna pač navada tam doli. Potem sem malo računal in se spraševal, od kod jim te navade, če pa je alpinizem k njim prišel iz Evrope. Pa sem si nehal zastavljati vprašanja, saj jih je bilo vedno več, odgovorov pa vse manj. Spet smo nekaj pametnega pozabili na račun »tržnih zakonitosti«.

Sunki vetra

Po večerji smo pospeš delali načrte za vzpon. Na ravali smo se povzpeti pa vernem, t.i. Zurrbrignoven zu, ki je nekako najbolj izn pogled nanj pa je obetal z mivo ledno plezarijo. Za \ primer smo pustili odprti možnost vzpona čez led Linda, ki velja sicer za na jega, zaradi številnih raz pa tudi za najnevarnejšega

Ne vem, ali me je opoh prebudil veter ali budilka, sunkih vetra, ki so bili sli kot močno treskanje z vi se je koča stresala kot potresu. Divji ples je spr( Ijalo zlovešče žvižganje vf okrog vogalov našega za tišča, ki je ob tem škripali pokalo v svojem odporu, šan, s svojo nespečnostjc bil že pokonci in v podob dvomih kot jaz. Odločili s se, da gremo zjutraj, če veter umiri, naredit gaz vstopa v raz in pogledat, kal tisti seraki sploh izgledajo.

Jutro je bilo seveda čudff to. Popolno brezvetrje jepiJ zročilo rahel dvom v no^' odločitev. Ogled je poka^ dvoje. Prvič, da s Zurrbrig" vim razom ne bo nič. Že iH' kobacanjem čez drugo poko so se mi začeli poraj' dvomi. Ko pa sem lezel še' serak, ki je zapiral pot inl vloženem trudu spozna^ da ležem smer zgornje stopnje, tudi moja prego^'' na trmoglavost ni več zaCT »Linda...,« je bilo vse, kars^ imel sporočiti soplezalceiT;

Drugi problem so bili D^' novi čevlji, ki so bili po zil tovilih prodajalca sicer ^[ premočljivi, v resničnih merah pa bi se kakšna ob^^ Ijena vileda prav tako dO' odrezala.

(se nadaljj IGOR DRSTVEN^^

Od leve: Mirko Renčelj, Špela Vešligaj in Igor Drstvenšek.

PETICA

V MODNEM VRTINCU

39

Cvetoča radost pomladi

Kot alternativo sivim to-^otn, moškim tkaninam z di-jkretnimi črtami in zabrisa-„inii vichy vzorčki, hlačnim Itostimom, športnim vplivom casuala in asketskim 5rajcam, nam ponuja letošnja pomlad žensko, nežno in prijazno cvetočo romantiko. ^__^

Novi cvetoči vzorci, ujeti v modna oblačila, nam sporočajo: »Kako lepo je cvetočo naravo čutiti tudi na svojem

telesu!«

Seveda dinastija enobarvnih oblačil še vedno živi v prevladi, da ne bo pomote, vendar na modnem obzorju vse bolj močno žarijo, vibrirajo in dehtijo cvetovi fuksije, sončnic, gerber, marjetic, hija-cint, šmarnic...

Če boste torej naleteli na blago ali oblačilo v enem izmed teh vzorcev, če bo material sifon, muslin krep-saten ali organdi, kar s plačilno kartico na dan! Da pa ne bo tole sugeriranje izpadlo kot zapeljevanje v neestetske modne vode, še »modni očenaš«: veliki in predvsem živo-barvni cvetlični vzorci obilnejšo postavo praviloma razširijo, zato se vse z odvečnimi kilogrami raje spogledujte z

manjšimi, najbolje dvobarvnimi vzorčki na temnejši podlagi-

Tudi z modelom, če šivate same, si ne delajte preglavic. Cvetlična moda reže kroje po principu enostavno, brez nepotrebnih detajlov in dodatkov, saj je dovolj razgibanosti že v cvethčni osnovi.

Pa še eno modno zanimivost bi kazalo navezati na to temo. Ročno poslikavo. Saj ni imela moda v mislih, da si boste s čopičem in barvami za tekstil morali izbrati garaško poslikavo kar nekaj celih metrov bla-' ga... Morda bo zadostoval le

cvetlični motiv kot detajl, kot pomenljiva aplikacija, ki jo naslikamo posebej, izrežemo in nato prišije-mo na oblačilo.

In ko smo že pri ročni poslikavi, nikakor ne moremo mimo hita sezone,

ki se je napovedoval že lansko jesen na sejmu pret-a-porter mode v Milanu: bati-ku. Nekateri se gotovo še spominjate obsesije sedemdesetih let, ko je bilo to indonezijsko vzorčenje tkanin z voskom med prvimi modnimi zapovedmi.

Vas ideja privlači? No, nekaj prostega časa in spretnosti gotovo potrebujete za to, da boste enobarvno (morda zbledelo) obleko spremenili v novomodno uspešnico.

Morda le še kratek postopek tehnike batik: poljuben vzorec se nanaša z raztopljenim in še vročim voskom na tkanino, ki se nato barva v hladni kopeli. Tam, kjer se vosek pri barvanju prelomi, prodre barvilo do tkanine in jo pobarva.

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Cvetoče sanje o počitnicah... Utrinek z razstaviščnega prostora sevniške Lisce za pomlad-poletje 1998 na minulem ljubljanskem sejmu mode. Foto: Stane Jerko.

htchwork majica s cvetjem iz domačega vrta.

Razne ročne poslikave, vključno z batikom. so se že na lanskem sejmu pret-a-porter mode v Milanu napovedovale kot letošnji modni hit.

Štirikotni ročni prestiž

čeprav je videti, da moda ročnih ur ni kos noremu tempu teka na »hitre modne kroge«, pa se tudi pri tem nepogrešljivem modnem dodatku dogajajo opazne spremembe.

Če vam je ročni merilec in razporejevalec vašega časa pravkar odpovedal poslušnost ali pa ste se njegovega videza preprosto naveličali in se ozirate po novem, ne bo odveč, če na kratko vržemo oko v smeri najnovejših trendov.

Po večletni vladavini okroglih oziroma elipsastih ročnih ur so trenutno v rahli prednosti ure pravokotnih in kvadra-tastih oblik, ne glede na to, katere blagovne znamke so in v kakšnem cenovnem razredu se nahajajo.

No, ker pa so najbolj zaželene reči v življenju običajno težko dosegljive, še posebej, če je treba zanje odšteti morje denarja, si privoščimo še nekaj pogledov na letošnje najbolj luksuzne primerke.

Pri (ne ravno ganljivo revnih) zvestih zbirateljih ročnih ur je v zadnjih mesecih nadvse hvaljena Guccijeva štirikotna jeklenka G watch, ki jo krasi številčnica v obliki črke G. Moške in ženske bo lahko razveseljevala, saj je na volje v treh različnih vpliko.stih.

Cartierjev platinast model vzbuja vizijo enaindvajsetega stoletja, saj nudi vse želene podatke, ki jih potrebujemo za bolj uspešen vsakdan. Le pritisk na rubinast kamen, pa

lahko izveste med vsemi mogočimi podatki tudi temperaturo in vlažnost zraka, katerega ta hip vdihujete...

Vsakdo, ki kaj da nase oziroma na svojo brezhibno modno podobo, ve, da je velik estetski greh nositi isto uro dopoldan za službo, popoldan za rekreacijo in še zvečer na sprejemu. Torej mora imeti vsaj tri ure.

Kaj pa, če bi bile tri ure v eni, so razmišljali pri Jaeger -Le Coultre? In ustvarili ročno mojstrovino s tremi številčnicami, ki se spremenijo po sistemu mešanja igralnih kart. Četica diamantov ob robovih je seveda le za okras.

Vam pa je še vedno najbolj všeč klasična elegantna zlata zapestna ura? Tudi prav. Yves Saint Laurent predlaga takšno s paščkom kot zapestnica in belo številčnico brez številk.

Če sprašujete za cene tovrstnih ročnih modnih dodatkov, morda le zagotovilo: so takšne, kot se zanje spodobi. Luksuzne.

Anketno nagradno vprašanje marca

KATERI MODNI VZORCI VAS BODO TO POMLAD IN POLETJE NAJBOU PRITEGNILI?

a) veliki cvetlični, geometrijske barvne sestavljanke;

b) drobni cvetlični na temni podlagi:

c) diskretne črte, pepita in principe de gales;

d) najraje imam enobarvna oblačila.

40

ZAAVTOMOBILISTE

Opel bo imel verjetno izgubo

Nemški Opel domneva, da bo za minulo leto izkazal izgubo v višini 150 do 250 milijonov mark, kar naj bi bila posledica uresničevanja programa o zgodnejšem upokojevanju nekako štiri tisoč delavcev. Do leta 2000 naj bi namreč pri Oplu občutno zmanjšali število zaposlenih.

Sicer pa je imela lani tovarna za 30 milijard mark prometa, kar je bilo za dobrih šest odstotkov več kot leto prej. Po tovarniških podatkih so v svojih tovarnah v nekdanji Zahodni Nemčiji naredili 873 tisoč avtomobilov, kar je bilo nekaj manj kot leta 1996, medtem ko se je proizvodnja v tovarnah v nekdanji Vzhodni Nemčiji povečala s predlanskih 162 na lanskih 167 tisoč avtomobilov.

Vedre na zamenjavo zicne vnn

Nemški Opel prosi vse lastnike vecter, ki so jih izdelali od lanskega julija naprej, naj pripeljejo svoje vozilo na pooblaščeni servis, kjer bodo zamenjali žično vrv ročne zavore. Ta se, pravijo pri Oplu, prehitro obrabi in jo bodo zaradi tega brezplačno zame-riiali.

Volksivagnov W12 roadster

Na ženevskem avtomobilskem salonu, prireditvi, o kateri bomo kmalu poročali kaj več, je nemški avtomobilski koncem Volksvvagen postavil na ogled tudi roadster s preprosto oznako W12.

Gre v bistvu za naslednjo karoserijsko izpeljanko že predstavljenega kupeja W12, ki je bil na voljo denimo lani na tokijskem avtomobilskem salonu. Avto je nastal v tesnem sodelovanju z italijansko oblikovalsko hišo ItalDe-sign, dolg je vsega 4,4 metra, čeprav se zdi daljši, težak vsega 1150 kilogramov in dvosedežnik - kot se za takšne avtomobile nasploh spodobi. Namestili so mu tudi velika kolesa z gumami 225/40 ZR 19 (spredaj) in 285/35 ZR 19

zadaj, za ustrezno zaviranje poskrbijo štiri kolutne zavore s prisilnim hlajenjem, avto pa je zaradi tega, ker so mu »odrezali« streho, za nekako 40 kilogramov lažji kot je bil kupe W12. Bistvo je seveda v motorju, s katerim se VW očitno zelo resno ukvarja. Agregat je nameščen pred zadnjo premo, kar zagotavlja nizko težišče in s tem zelo dobre vozne lastnosti. V tem primeru je to bencinski dva-najstvaljnik z gibno prostornino 5,6 litra, s po štirimi ventili na valj in s štirimi odmični-

mi gredmi. Moči je za zmogljivih 420 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, navora je za 530 Nm pri 3000 vrtljajih, sam motor pa je dolg nekaj več kot pol in širok dobrih 70 centimetrov, vsekakor pa lažji kot denimo Audijev bencinski V8 motor. Ali bo avto sploh kdajkoli zapeljal na cesto, je seveda veliko vprašanje; kot pa že rečeno, bolj kot s samim avtomobilom, se pri VW ukvarjajo z motorjem. Ta pa bo verjetno kmalu na voljo v kakšnem volksvvagnu ali audiju. Na sliki: volkswagen W12 roadster.

Renaultov konceptni zo

Na že nekajkrat omenjenem ženevskem avtomobilskem salonu bo francoski Renault predstavil novega clia (ki bo, mimogrede, nastajal tudi pri nas v Novem mestu), poleg ta pa tudi konceptno vozilo s kratkim imenom zo.

Karoserija je iz aluminija, avto je nastal na osnovi spiderja, ponuja pa prostor trem ljudem, ki sedijo v eni vrsti. Roadster poganja na novo razviti bencinski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva z gibno prostornino 2,0 litra ter močjo 136 KM, zraven pa so dodali še stalni štirikolesni pogon in možnost nastavljanja višine karoserije. In upoštevaje podobo, bi lahko rekli, da bo zo zapeljal zgolj v muzej.

Na sliki: renault zo.

Kia pride hercules

Generalni predstavnik južnokorejske avtomobilske tovarne Kia pri nas, Kia Motors Import, je pred nedavnim začel prodajati omejeno količino najmanjše kie pride z imenom hercules.

Ta avto je opremljen z voznikovo zračno varnostno blazino, električnim pomikom prednjih stekel, zatemnjenimi stekli, ima tudi radijski sprejemnik s kasetofonom ipd. Avto je na voljo za maloprodajnih 13.490 mark.

BORZA CEN

Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 4 avtomobilov. Prodanih je bilo 12 vozil, organizatorji pa so izdali; kompletov kupopr6dajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1,200 obiskovalce,

PETICA

ZA MOTOCIKLISTE

41

Zvezdica med clioperji

Yamaha drag star KVS 650 - ženske ga imajo rade

, \ irago 535 je v ponudbi že d leta 1988. Skupaj s hondo ^adovv 600 je pobiral smeta-p v kategoriji do 600 ccm. jjstvo choperjev nizkih, dol-, [h linij je sprožilo možgane, i odločajo v posameznih to-^tiah. Vamaha je začela pri rhu. Royal star je nasledil irago 1100. Drag star pa je liočil med modela 535 in 750. I-

S povečanjem prostornine ;535 na 649 ccm je nastal vovaljnik z uporabnejšo kri-uljo navora, katere vrh se je )ustil iz pet na tri tisoč vrtlja-v. Uporabnejša prožnost se dada z današnjim pojmova-jem choperjev, ki so name-jeni prijetnim križarjenjem v roje. Menjalniška razmerja ) ostala nespremenjena. Pri-larni prenos je skrajšan za-

jdi povečanega navora, 'anj vrtljajev za 40 namesto ^konjev (iz 7500 na 6500 v/ lin) zahteva počasnejše pol-iiene z mešanico bencina in raka, zato krajši časi odprtja 'o dveh ventilov na valj in lov dvojni uplinjač s TPS sen-orjem za nadzor odprtja 'fetočne lopute v uplinjaču.

Izdatnejšemu hlajenju povr-"lega dvovaljnika služita po-'^čana površina hladilnih re-'^f in 50-odstotno povečanje 'fptoka v oljni črpalki. Nova je 'l^listika (predtek, kot glave ''^^'irja, medosna razdalja) in '^t^etenje zadaj z dvojnim tri-'°^nim nihalom. Na videz to-joročičevje se bolje vklaplja v ■^'oto motocikla in mu daje '^'tlih trdnosti. Namestitev pod sedežem je ele-Nna za oko, a nepriročna r nastavljanju (obvezna od-pranitev sedeža).

J^^jznačilnejša lastnost spre-J^enjenega dvovaljnika je pre-^^tljiva prožnost in odziv-na dodajanje plina tudi iz ^^inižjih vrtljajev. Dvovaljnik je J^žimu pospeševanja iz niz-.7^\^tljajev v visokih presta-]^ izredno miren, kar ni odli-ii^veh valjev Magična meja C^abiiosti pete prestave je 35 ''h. Četrti manjka samo tro-

hica odločnosti pri speljevanju in bi pokrila celotno hitrostno območje. Resničen čudež iz 650 kubikov, pisan na kožo lahkotnosti gibanja po magi-stralkah. Vamahi je uspelo narediti najbolj elegantno vozen pogonski agregat v razredu.

TEST

kjer se drenja skupaj s hondo 750 shadovv in suzukijem ma-rauder 800. Ena njenih prednosti je kardanski prenos moči z izboljšanim blažilnikom sunkov, ki nudi samo dobre lastnosti takega pogona (vzdrževanje), slabih (sunki pri odvzemanju ali dodajanju plina) nikoli. Zanesljivo prestavljanje vseh menjalniških stopenj ter mehka sklopka na ročici za-

ključujeta dober vtis o pogonskem sklopu. Zobniki menjalnika s kratko postavitvijo prestavnih razmerij naredijo iz 40 konjev dober pospeševalnik. Izredna odzivnost pri pospeševanju malce uplahne pri pospeševanjih nad 110 km/h. V najvišjem območju vrtenja, ko elektronika izklopi vžig, se pojavijo edine moteče vibracije dvovaljnika, čutene samo na nožnih stopalkah.

Zaradi skromnejše končne hitrosti (145 km/h) si ni potrebno beliti glave. Udobje na skoraj vseh choperjih brez vgrajenega vetrnega ščitnika se konča nad 120 km/h. Nizko in pokončno sedeč motorist z razmaknjenimi nogami in široko razprtimi rokami ni najae-rodinamičnejša stvar na svetu.

Na temo udobje sedenja, mehkost in oblika sedeža, raz-maknjenost in širina stopalk ter lega krmila seje Vamaha držala zlate sredine. Take in drugačne skrajnosti privlačijo določen krog kupcev, a so tudi najpomembnejši vir kritik. Drag star oblikovno skoraj v ničemer ne izstopa. Je mešanica umirjenih potez in simetrično razporejenih sklopov, ki kot celota prijajo skoraj vsakemu okusu. Edine poudarjene kom-

ponente so zavihnjen blatnik nad zadnjim kolesom, obilica sijočega kroma in konzola merilnika, ki se uspešno vklaplja v vitek rezervoar. Iz masivne celote izstopa navidez krhko prednje kolo. Ta navidezna krhkost je vplivala na odločitev Vamahe, da ponudi trgu izvedenko Classic z iz 19 na 16 col zmanjšanim kolesnim obročem s širšo pnevmatiko. Obla-zinjenje sedeža na standardnem modelu je povprečno. Na daljših vožnjah bi prijala izdatnejša podloga. Classic se ponaša z boljšim sedežem in z navzdol zarobljenim blatnikom nad zadnjim kolesom. Ta model je že bolj »macho«. Standardna drag star me bolj spominja na vitko mladenko elegantnih linij.

Drag star je izredno lahkotno vodljiva za svojo veliko me-

dosno razdaljo. Lahkotna vo-dljivost pri počasni vožnji v mestnem vrvežu ali na gorskih serpentinah je v pravem nasprotju z nemajhno težo motocikla. Ta lastnost je cenjena pri kupcih ženskega spola. V Nemčiji vsaka dvanajsta moto-ristka vozi prav ta choper. Na udobje naravnano vzmetenje brez izrazitih pozibavanj in po-plesavanj pri velikih hitrostih, tako značilnih za mehko naravnane vzmeti, je moteče zgolj pri sunkovitem zaviranju. Enojen kolut spredaj in izdaten

Kombinacija kolut spredaj in boben zadaj nežno, a zanesljivo zaustavlja dobra dva stota kroma in blišča.

200-milimetrski boben sta učinkovit par, narejena v slogu zlate sredine in nikoli ne opešata niti ne nudita ekstremnih zavornih pojemkov.

Zvezda iz Vamahine družine choperjev se ponaša še z enim sijajem. Vrednostno sega pod 13.000 DEM ali najnižje v kategoriji 750 ccm. Ali s 650 kubiki sploh spada v to kategorijo? Po vsem, kar nudi, da. Toda praznina do 1300-kubične yamahe royal star je kot naročena za še nerojeno XVZ 900. ^ TEODOR JESIH

■I Foto: T.J. in Vamaha Press

Zadnja moda: namestitev merilnika hitrosti na rezervoarju in vzmetenje zadnjega kolesa z dvojnim trikotnim nihalom. Drag star je edini choper v svojem razredu s kardanskim prenosom moči.

Tehnični podcrtki:

Pogon: zračno hlajen V-2 štiritaktnik, 649 ccm, 40 KM pri 6.500 v/min, 50,9 Nm pri 3.000 v/min, 5 stopenjski menjalnik, večlamelna mokra sklopka, kardanski prenos moči.

Okvir in vzmetenje: jeklen cevni okvir, zaprt, spodaj dvojen, spredaj teleskopska vili-ca s premerom cevi 41 mm, zadaj dvojno trikotno nihalo z enojno nastavljivo vzmetjo. Hod vzmeti spr./zad.: 140/ 87 mm.

Zavore in pnevmatike: spredaj: 298 mm kolut in pnevmatika 100/90-19, zadaj: 200 mm boben in pnevmatika 170/80-15.

Mere in teža: D x V x Š: 2.340 x 1.235 x 975 mm; medos. razd.: 1.610 mm; viš.sedeža: 650 mm; teža brez tekočin: 214 kg; rezervoar: 16 lit; poraba: 5,81/100 km.

Cena: 12.834 DEM.

42

KULTURA BIVANJA

Osvežitev stanovanja

Andrej in Suzana želita v svoje stanovanje v individualni hiši vnesti nekaj sprememb, ki bi stanovanje spet osvežile.

Ker je stanovanje zasnovano na klasičen način in želita investitorja v njem nekaj modernejših posegov, sem se odločila za nekakšno igro novih dimenzij. V načrtu je ne-nosilna stena med kuhinjo in dnevnim prostorom delno porušena ter v novi varianti pozidana pod kotom. S tem posegom dobita kuhinja in dnevni prostor drugačen izraz. Kuhinjska niša je pomaknjena v trikoten del ter je vizualno Točena od jedilnega prostora.V kuhinji sta načrtovani dve vrsti tlaka, v delovnem delu keramika, v jedilnem delu pa laminat ali parket. Seveda se morata barvno ujemati. Štedilnik je pomaknjen iz linije ter s tem dosegljiv z vseh strani, priporočam vam steklokeramično ploščo. V jedilnem delu je poleg jedilne mize še vitrina za namizno posodje.

V dnevni sobi je tlak lahko prav tako laminat ali parket. Stena, ki je pozidana na novo, je namenjena knjižnim policam, pred njo pa je postavljen trosed. Tla lahko popestrite s

Če imate tudi vi težave z urejanjem in opremljanjem vašega doma, vam lahko z nasvetom pomagata naši strokovnjakinji. Podatke s skico pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje in svetovali vam bosta.

preprogo, ki naj se stilno in barvno ujema z ostalo opremo v prostoru. Izogibajte se preveč velikih in pisanih vzorcev, nikakor pa ne kombinirajte vzorcev različnih stilov. Tega se naj loti le strokovnjak. Pohištvo različnih stilov lahko med seboj zelo zanimivo kombinirate, vendar le, če vas vodi pretanjeno oko. Nikakor ne drži, da se stilno in moderno ne ujema,

lahko nastanejo čudovite simbioze, vendar morate biti previdni.

Z rušitvi j o stene med sanitarijami in kopalnico se je prostor povečal, v predsobi pa so ena vrata manj in je ta s tem bolj zračna in konec koncev tudi bolj uporabna. Tla v predsobi so keramična, vzorec pa je centralno zamišljen, lahko z borduro.

KLAVDIJA SITAR

VARCUJMO ENERGIJO

Dnevno sobo ogrejte na 20 stopinj, medtem ko naj bo spalnica nekoliko hladnejša, okoli 18 stopinj. Različne temperature v prostorih nudijo boljše ugodje in hkrati prihranek toplote.

KRUH MALO DRUGAČE

Kmečki kruh iz babicine kuhinje

Sadni kruh

Potrebujemo: pol kilograma suhih češpelj, 15 dag sladkorja, 5 dag na debelo zrezanih orehov, 5 dag prav tako zrezanih lešnikov ali mandeljnov, 10 dag na rezance narezanih suhih fig, 15 dag sladkorja, malo sladkorne moke, 1 jajce za mazanje.

Priprava: iz češpelj poberemo koščice, nato meso češpelj na debelo zrežemo in jih damo v kožico. Primešamo sladkor, orehe, lešnike ah mandeljne ter fige. Vse skupaj dobro razgrejemo. Z mokrimi rokami zgnetemo to vročo maso z ostalo količino sladkorja na mokri deski v testo. Napravimo podolgovate štručke, ki jih povaljamo v sladkorni moki, pomažemo z jajcem in posušimo. Po potrebi štručko zrežemo na rezine. Kruh je okusnejši in se lepše reže, če nekaj časa stoji.

Sadni kruh z orehi in rozinami

Potrebujemo: 40 dag črne moke, 20 dag sladkorja, 20 dag debelo zrezanih orehov, 15 dag rozin, 10 dag sesekljanih suhih fig, žličko cimeta, ščep zmletih klinčkov, drobno sesekljano limonino lupino, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 2 dl mleka.

Priprava: vse suhe dodatke dobro zmešamo, nato pa pri-livamo mleko, v katerem smo razžvrkljali jajca. Testo dene-

mo v pomaščen model in v srednje vroči pečici počasi pečemo dobro uro.

Špehov kruh

Potrebujemo: za testo: pol kg moke, 3 dag kvasa, 2 žlici masla, 2 jajci, sol, mleko, sladkor. Za nadev: pol kg do-tnačih ocvirkov, sesekljan zelen peteršilj ali drobnjak.

Priprava: iz kvasa, nekaj žlic mleka, žlice moke in sladkorja naredimo kvasni nastavek. Ko je ta vzhajan, zamesi-mo testo ter ga stepemo, da je gladko. Nato ga razvaljamo, pomažemo z nadevom. Ocvirke pogrejemo in zmeljemo na mesoreznici. Nadeto testo zvijemo in položimo v model. Pokrijemo in pustimo, da vzhaja. V srednje vroči pečici počasi spečemo.

Če želimo narediti sladko špehovko, opustimo drobnjak ali peteršilj, ocvirkom pa dodamo še nekaj žlic smeta-

ne, 1 do 2 jajci, sladkor cimet.

Kruh s sirom

Potrebujemo: 4 zemlje dag masla, 10 dag sira, \ mleka, 2 jajci.

Priprava: zemlje prer( mo čez polovico in jih m žimo z razžvrkljanimi j in mlekom. Pločevino nai žemo z maslom, nanjo p( žimo zemlje s prerezi stranjo navzgor. Na žen položimo rezino sira. V \ či pečici zemlje s sirom meno zapečemo. Vroče n ne serviramo s kislimi maricami.

Kmečki mlečni kruh z rozinami

Potrebu

mo: 3 do 4

kvasa, n« žlic mleka žlico moke kg moke, dag masla, dag sladko 5 rumenjak 2 do 3 dl si tane, kori der, 25 dag zin, 3 žlice ma.

Priprai kvas, mlekc žlico mi zmešamo damo vzha Maslo, sladkor in rumenj penasto vmešamo. Iz mo vzhajanega kvasa, umeša koriandra in smetane zam mo testo. Ko vzide, vgnete vanj očiščene in z rum poškropljene rozine. T( denemo v pomazan mode pekač. Ko ponovno vzide, spečemo.

Kmečki krompirjev krul

Potrebujemo: 1 kg kn

pirja, kilogram in pol eno moke, 4 dag kvasa, vodo mleko, janež ali kumi sol.

Priprava: krompir sku mo, olupimo in pretlačil Razredčimo ga s hladi mlekom in pridenemo vzl jan kvas. Z moko zamesit testo. Med testo vmešal janež ali kumino. Solimo. 1 sto naj vzhaja čez noč. Pf^ netemo ga v štručke in sf čemo.

BOJAN SESI

FRANCOSKA KUHINJA Jajčne pogače

Potrebujemo: 17 g masla, 17 g moke, 7 cl mleka, 2 rumeH ka, 2 beljaka, 17 g sladkorja, 3 g vanilijevega sladkorja, ŠČel soli, nekaj kapljic konjaka, nastrgano lupino pol limone, 3' masla, 2 jedilni žlici jagodnega želeja, stepeno smetano, 1 jagodne omake, zrele jagode, sladkor v prahu. Za čokola| omako pa 60 g jedilne čokolade, 40 g sladkorja, 1/16 1 vode" žlice stepene smetane.

Priprava: v kožici razpustimo maslo in na njem prepraži' moko. Prilijemo mleko in s kuhalnico toliko časa mešainO majhnem ognju, da se testo loči od posode. Testo ohladijo vmešamo sol, sladkor, nastrgano limonino lupino, vaniWj sladkor in konjak te oba rumenjaka ter sneg iz dveh belj^J V majhni ponvici spečemo ponvičnike. Po dva ponvici zlepimo z jagodnim želejem, položimo na krožnik in pr^' žemo eno polovico z gosto jagodno kremo, drugo P čokoladno. Za jagodno kremo pretlačimo sveže jago^ sladkorjem v prahu, čokolado pa skuhamo v sladki vodi i'' se ohladi, primešamo stepeno smetano.

^PETICA

43

ZDRAVILNE RASTLINE

Ogrščica

Ogrščica (Brassica nigra g spada v družino križnic, jo sestavljajo zelnate i^^gtline. Družina zajema iil^rog 3000 vrst, ki so zajete J 350 rodovih. Značilen za i^je te rastline je cvet, se-jjavljen iz štirih časnih in ^tjri venčnih listov, ki si stojijo nasproti v obliki križa.

Ogrščica je enoletna rastlina, visoka do 80 cm in ima azraslo steblo s pecljatimi isti.Spodnji listi so nekoliko jčetinasti, zgornji pa so suli-jasti in ozki. Na vrhu so rumeni cvetovi, zbrani v češu-Ijah. Iz njih se po oprašitvi razvijejo drobna temnorjava semena. Čebele zelo rade jbletavajo te cvetove in če-)elarji se veselijo odličnega medu. Ogrščica cveti od junija do avgusta in jeseni dozo-ijo semena.

V naravi' jo najdemo po iončnih in toplih rečnih doli-lah, po prodiščih in sipinah ler kot plevel na obdelanih ileh. Uporabljajo jo tudi za zeleno gnojenje in jo tudi golijo na velikih površinah za pridelavo. Temna semena so bz posebnega vonja, ko pa ih zdrobimo, imajo žgoč os-ler vonj in pekoč, precej os-ler okus.

Seme vsebuje maščobni §likozid sinigrin, ki ob prisotnosti vode encimsko razpadle v gorčično olje in sladkorni del, potem alkaloid sina-Pin, sinapinsko kislino, pek-'•ne, beljakovine, holin, ne-^ eteričnega olja, veliko "laščobnega olja, sluzi, nekaj organskih kislin in njihovih rastlinskih soli.

Semena ogrščice so zdravilna in jih lahko uporablja-"10 tako notranje kot zunanje. Že v starih časih so ogrš-•^Ično seme uporabljali kot začimbo in zdravilo. V malih l^oliči

nah zdrobljena seme-krepijo tek, spodbujajo '^'očanje prebavnih sokov, Prekrvavitev črevesne sluznice in s tem olajšajo tudi pebavo. Če uživamo zdfob-!^no ogrščično seme v ma-''^ količinah (eno malo čaj-J° žličko) pri kosilu in ve-se uredi trdovratno ironično zaprtje. Seveda s ne smemo pretiravati in ^ delamo vsak drugi ali j^^^ji dan. Zraven uživamo ^■^eno moko, proseno ali aj-"ovo kašo.

i^orčično olje se izloča tudi 5°zi ledvice in jih nekoliko /^Ži. S tem povečajo svoje ^'ovanje in izloči se več se-

Piše: BORIS JAGODIC

ča. Žličko zdrobljenega semena lahko tudi poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo stati, da se ohladi. Precedim« in s to tekočino grgramo pri vnetjih v ustni votlini. Požirek ali dva te tekočine lahko tudi požre-mo pri kroničnemu zaprtju in leni presnovi. Ljudsko zdravilstvo priporoča pripravo čaja tako, da vzamemo 60 g semen, jih stolčemo, dodamo 60 g sveže naribanega hrena in 30 g limonine lupine. Mešanico prelijemo z dvema decilitroma vrele vode, takoj pokrijemo in pustimo, da se tekočina ohladi. Nato precedimo in tekočino pijemo po požirkih večkrat na dan. Čaj spodbuja delovanje ledvic in pospešuje se izločanje urina. Ljudsko zdravilstvo priporoča ta čaj tudi za lajšanje težav pri sladkorni bolezni. Pri tem moramo biti previdni in ne smemo

pretiravati s tem čajem. Že v majhnih količinah deluje proti mikrobom in v prevelikih količinah tudi škoduje.

Zunanje uporabljamo ogr-šičično seme za pripravo ka-taplazme. 100 g semen zme-Ijemo v moko in zamesimo z vročo vodo (največ 45 stopinj C) v testo, ki ga na debelo namažemo na krpo ali gazo in tako dobimo zdravilni ob-liž. Gorčično olje, ki se je pri tem sprostilo, draži kožo, poveča njeno prekrvavlje-nost in tudi deluje globinsko na mišice in sklepe. S temi obliži zdravi ljudsko zdravilstvo pljučnico, bronhitis in vnetje rebrne mrene. Obliž nalepimo za 10 minut na prsni koš pri odraslih, pri otrocih pa le 2 do 3 minute. Nato sledi kratkotrajna kopel. Pordela mesta na koži namažemo s kakšno vitaminsko kremo. S temi obliži lahko blažimo tudi hude bolečine pri angini pektoris, žolčnih koli-kah, vnetju išijasa in preteg-njenih mišicah. Pomaga tudi pri hudemu glavobolu in visokem krvnem pritisku. Tedaj nalepimo obliž na tilniku ali na mečih. Tak obliž lahko omili težave pri začetni možganski kapi. Tedaj damo obliž na nogi.

Ljudsko zdravilstvo priporoča ta obliž tudi pri vrtoglavici, astmi, srčni slabosti, bolečinah v hrbtu, lumbagu, iši-jasu, zbadanju med rebri, hudemu zobobolu in pri ženskah pri hudih bolečinah pri mesečnem perilu. Namesto

obliža si lahko pripravimo tudi kopeli, tako da vzamemo 100 g semen, jih grobo zmeljemo in prelijemo z enim litrom vrele vode, takoj pokrijemo in pustimo 10 minut, da se tekočina nekoliko ohladi. V tem kopamo noge in roke.

Pri hudi utrujenosti in mišičnih bolečinah pa vzamemo 1 kg semen, jih grobo zmeljemo in prelijemo s petimi litri vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se tekočina nekoliko ohladi. Nato precedimo in vlijemo v vodo, ki smo jo natočili v kad. Takšna kopel lahko traja največ 10 minut, nato se dobro obrišemo in ležemo v pogreto posteljo. Kopel je zdravilna in pomaga tudi pri prehladnih boleznih, bronhitisu in bolečinah.

Zelo zdravilen je tudi gor-čični alkohol, ki si ga pripravimo tako, da 100 g ogrščič-nih semen grobo zmeljemo in namočimo v liter močnega žganja ter vse skupaj pustimo stati na toplem dva tedna. Nato precedimo in tekočino uporabljamo za masažo obolelih sklepov. Pri tem tinkturo nekoliko razredčimo s prekuhano vodo.

Ker so sestavine iz ogrščič-nega semena močno delujoče, jih lahko uporabljamo le v malih količinah. Pri pretiravanju pa povzročijo razdraž-Ijivost in vnetje želodčne in črevesne sluznice, okvaro ledvic, kot obliž pa opekline na koži.

KUHAJMO PO DOMAČE

Sir in sicuta

Piše: MAJDA KLANŠEK

Sir je v svoji sestavi, kalorični vrednosti in bogastvu vitaminov najbolj vsestranska hrana. Bogat je s kalcijem, fosforjem in beljakovinami. Zato ni le pomemben v redni prehrani odraslih, še najvažnejši je v prehrani do-raščajočih otrok, v katero mora biti vključen v primerni obliki in količini.

S sirom lahko postrežemo kot s samostojno jedjo, lahko pa serviramo tudi več vrst sirov skupaj z žemljarfti, pre-pečencem, piškoti, drobno zelenjavo ipd. Zelo važen pa je tudi kot dodatek k raznim jedem oziroma kot osnovna sestavina raznih jedi.

Skuta, ki jo pridobivamo iz posnetega mleka, ima malo maščobe in precej vlage. Ker se hitro pokvari, jo moramo hraniti na hladnem. Je odlična za pripravo močnatih jedi, prav tako pa tudi v testu. Je najcenejši visokovredni namaz, ki ga z raznimi dodatki še izboljšamo. Zaradi svoje mehkobe, majhnih količin maščobe, nizke kaloričnosti in velikih količin kalcija je idealna hrana tudi za otroke. Pomembno mesto pa ima tudi v dietni prehrani.

Sirova futia z bešamelom

Potrebujemo: 3 dag surovega masla ali margarine, 5" dag moke, 1/4 1 mleka, 1 1 kostne juhe, za noževo konico ostre paprike, žlica paradižnikove mezge, 1/2 kocke jušnega ekstrakta, 5 dag parmezana, 2 žlici jušnih rezancev, sol-, zelen peteršilj.

Priprava: na surovem maslu svetlo prepražimo moko, prilijemo mrzlo mleko, gladko razmešamo, prilijemo juho, dodamo papriko, paradižnikovo mezgo, jušni ek-strakt in sir. Zavremo in v vrelo juho zakuhamo rezance. Kuhamo 10 minut, solimo in dodamo sesekljan peteršilj.

Jajčna julia s sirom

Potrebujemo: 2 jajci, 8 dag drobtin, 12 dag poljubnega naribanega sira, 1 1/2 1 kostne juhe, sol, ščep popra, 2 žlici sesekljanega drobnjaka, 1/2 dl kisle smetane.

Priprava: v skledici razte-pemo jajci, primešamo drob-tine in nariban sir. Stresemo v vrelo juho in kuhamo 3 minute. Odstavimo, solimo, popramo, dodamo drobnjak in med mešanjem kislo smetano.

Čebulna julia s sirom

Potrebujemo: 4 dag olja, 2 srednje debeli čebuli, 4 dag moke, 1 1/4 1 kostne juhe ali vode, 5 dag parmezana, 1 žemljico, 1 dag maščobe, 1/2 dl kisle smetane, peteršilj.

Priprava: na olju prepražimo drobno zrezano čebulo. Ko zarumeni, potrosimo z moko, še malo prepražimo, prilijemo juho ali vodo, do-

bro razmešamo, dodamo nariban sir in kuhamo 10 minut. Preden juho ponudimo, dodamo na kocke narezano, opečeno žemljico, kislo smetano in sesekljan peteršilj.

Hrenov namaz s skuto

Potrebujemo: 15 dag skute, ščep soli in sladkorja, 6 dag nastrganega hrena, 1 jabolko, 2 žlici kisle smetane, peteršilj, trdo kuhana jajca.

Priprava: pretlačeni skuti primešamo sol, sladkor, hren, nastrgano jabolko in smetano. Z zmesjo tanko namažemo kruhke, potrosimo s sesekljanim peteršiljem in obložimo z jajčnimi rezinami.

Švedski namaz

Potrebujemo: 5 dag margarine, 1 sardino, 1 kislo kumarico, 5 dag gnjati, sol. poper, žlička gorčice, sesekljan drobnjak, 10 dag skute, 1 rumenjak; sir.

Priprava: penasto vmešani margarini dodamo sesekljano sardino, kislo kumarico, gnjat, začimbe, pretlače-no skuto in rumenjak. Dobro premešamo in namažemo kruhke. Okrasimo s poljubnim sirom.

Mešan namaz

Potrebujemo: 5 dag margarine, 10 dag skute, 2 mali slani sardeli, 1 trdo kuhano jajce, 2 mali kisli kumarici, 8 dag posebne salame, poper, gorčico, sol, šopek drobnjaka ali peteršilja z eno drobno čebulico.

Priprava: margarino penasto vmešamo, dodamo pret-lačeno skuto, sardeli in rumenjak. Beljak, kisli kumarici in posebno salamo zreže-mo na drobne kocke in dodamo zmesi. Primešamo še poper, gorčico, sol po okusu in drobno zrezan drobnjak ali peteršilj in čebulo. Vse skupaj dobro premešamo.

(se nadaljuje)

44

ZA RAZVEDRILO

PETICA

ZA RAZVEDRILO

45

46

FEUTON - ROMAN

čeprav sem že bil v Andih, sem se leta 1995 z veseljem pridružil skupini alpinističnega odseka Rifnik iz Šentjurja, ki se je pripravljala na dolgo potovanje in tudi bivanje v tem južnoameriškem gorstvu.

Svoje namere sem opredelil takole: najprej dobra prilagoditev novemu podnebju in razmeram, nato osvojitev katerega od šesttisočakov ob poti, vzpon na najvišji vrh perujskih Andov Huascaran (6768 m) in polet s tega vrha z jadralnim padalom. Med odpravo sem želel obiskati še nekdanjo prestolnico Inkov, mesto Cuzco, jezero Titicaca in Bolivijo.

Dežela in ljudje

Peru je bil nekoč veliko kraljestvo legendarnih Inkov, danes pa se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Inkovska država je bila precej večja od sedanjega Peruja, saj so njene meje segale globoko v notranjost Argentine in Čila na jugu ter na severu vse do današnje Kolumbije.

Republika Peru šteje več kot 19 milijonov prebivalcev, med katerimi so večinsko ljudstvo Indijanci, manjšinsko prebivalstvo pa sestavljajo mestici in priseljenci. Največ jih je iz Evrope (Španije), sledijo pa jim Azijci (Japonci in Kitajci) ter Afriča-

ni. Uradni jezik je španščina, uporablja pa se tudi jezik ke-čua, ki ga govorijo samo Indijanci istoimenskega plemena. Le-to je najbolj razširjeno v Andih in kot govorijo nekateri zgodovinski viri, so ti Indijanci potomci legendarnih prednikov.

Največja znamenitost, zaradi katere Peru vsako leto obišče na tisoče turistov, alpinistov, planincev in raziskovalcev, so Andi, imenovani tudi Kordiljere. V osrčju gora se skrivajo ostanki templjev, piramid in kipov, ki pričajo o nastanku in razvoju andske civilizacije skozi mnoga stoletja pred našim štetjem. Znanstveniki in arheologi ugotavljajo, da se prav v perujskih Andih začenjajo prva obdobja civilizacije, ki se je kasneje razširila po celotni Latinski Ameriki.

Za alpiniste in planince ostaja večen izziv in goreča želja obiskati eno najlepših gorskih verig v Andih, ki se s svojimi več kot šesttisočmetrskimi belimi konicami vzpenjajo v nebo, to je Cor-dillera Blanca (Bela veriga). To gorstvo se razprostira na severnem območju Peruja in je najbolj obiskano in tudi največkrat preplezano v mnogih smereh.

Letalska karta v zameno za prevoz

Po pristanku na letahšču v Limi in po opravljenih carin-

skih formalnostih smo se člani odprave naenkrat znašli pred skupino Peruancev, ki nam je zelo glasno ponujala ugoden prevoz s taksijem po glavnem mestu. Seveda po najnižji ceni, če si jim nasedel.

Pri svoji ponudbi se domačini poslužujejo vrste zvijač in prevar, samo da bi zaslužili nekaj solov (sol je perujska denarna enota) več, kot jim pripada. Prava poslastica zanje so naivni tujci, ki prihajajo v Limo prvič. »Ugodno ponudbo« taksistov sem sam občutil v žepu že pred dvema letoma.

Pri dogovarjanju s taksisti za pravo ceno prevoza smo naleteli na fantiča, ki nas je presenetil s svojim vprašanjem: »Slovenci?« V komaj razumljivi slovenščini nam je nato razlagal, da pozna Slovenijo, ker je bil pri nas s prijateljem, ki vodi glasbeno skupino Machu Picc-hu, ki že več let potuje po Evropi.

Naša odprava naj bi mu prinesla letalsko vozovnico za novo potovanje. Član odprave Tomaž Žirovnik mu jo je izročil, v zameno pa nam je fantič ponudil pomoč v obliki prevoza po prestolnici. Malce smo se obotavljali, ker smo imeli drugačen načrt. Nameravali smo takoj nadaljevati pot z avtobusom, ker Lima za tujce

ni ravno prijazno mesto. Vodja odprave Franc Pepevnik je namreč načrtoval potovanje do gorskega mesta Huaraz, ki je od glavnega mesta oddaljeno skoraj tisoč kilometrov. Fantič nam je povedal, da ta večer z avtobusom ne bo nič.

Tako smo se morali sprijazniti s prenočevanjem v Limi. Obilico prtljage smo morali znositi v fantičev kombi in biti zelo pozorni, da nam je ne bi kdo mimogrede izmaknil, saj je tu na delu veliko tatov.

Za prenočevanje smo izbrali mladinski hostel v mestnem predelu Mira Flores. Ta predel Lime slovi kot najbogatejša četrt, ker v njej živijo samo tisti, ki imajo debele denarnice. Prevladujejo visoke, v steklo ovite

stolpnice, ki močno spominjajo na velika ameriška mesta.

V Mira Floresu so tudi najpomembnejši poslovni centri, pa banke, agencije in nekatere državne ustanove. Prebivalci so nanj zelo ponosni, pred tujci pa se radi pohvalijo, kje prebivajo. To naj bi bil tudi najbolj miren in varen mestni predel. S to trditvijo se ne bi mogel strinjati, ker je večina ustanov in hiš obdana v visokimi in močnimi železnimi ograjami, varovana pa z do zob oboroženimi pazniki.

Bogati center in revno predmestje

Naslednji dan smo se z avtobusom peljali skozi center

Lime. Pozornost pritegnej( lepa, v starem španskem slo gu zgrajena poslopja z značil nimi lesenimi balkoni, od ko der so v preteklosti španski gospodične skozi balkonsk, okna opazovale svoje snubce Morda to počnejo še danes Kdo ve?

Za perujsko prestolnico ji značilno tudi to, da modem tokovi v gradbeništvu vsi globje prodirajo v staro mest no jedro. Sicer pa je Lim, zrasla na temeljih indijanski vasi po padcu inkovskeg, kraljestva, po ukazu španske ga osvajalca Francisca Pizarr, leta 1535. Zdaj je edino velik mesto - velemesto - v Peruju več kot tremi milijoni prebi val cev.

Jože Cajzek in soplezalec Artiza na vrhu osvojenega 6050 metrov visokega Quitrayua.

»Zamišljen si - kaj se je zgodilo, sta se skregala?«

»Ne, na kraj pameti mi ne pride, da bi se z njo kregal. Zaradi njenega značaja prepir najbrž sploh ni mogoč. Nekaj čisto drugega me muči. Skoraj ob vsakem slovesu od nje, včasih celo pred njim, me zajame otožnost. Namesto, da bi mi duša vriskala od veselja po čudovitih doživetjih z njo, se me polasti melanholija. Našel sem ne štiri, temveč petperesno deteljico in tako zelo sorodno dušo, da predvsem zadnjih nekaj tednov ob vsakem objemu čutim, ko da sva ena duša in dvoje teles. Njeno telo, obraz, oči, glas, vedenje in miselnost, kretnje in smeh, vse, kar je na njej in v njej, tako zelo ljubim; besede ljubezen ne morem istovetiti s čustvi, ki jih gojim do nje; premalo pove, preslabotna je. Toda še nekaj je, kar je silno globoko in ti ne bom znal opisati, da bi mogel razumeti vsaj delček tistega, kar se mi v duši dogaja. Prav zato, ker sta se najini duši zlili v eno samo in si od takrat dušo deliva, ne morem biti srečen, če nista obe polovici skupaj. Vsakič, ko se razideva, se tudi duša razpolovi - ostane mi je le pol, drugo polovico obupno pogrešam.«

»Mirko, ne zameri, toda ti si romantik, mazohist in sadist, vsakega nekaj in vse hkrati.«

»Zakaj neki?«

»Ti čutiš, misliš in govoriš kot romantik, zadajaš bolečine, sicer sam sebi. toda kot sadist, ki ob tem uživa in končno -sprejemaš z užitkom bolečine kot mazohist, saj brez njih ne pride do želenega užitka.«

»Morda je kanček resnice v tem, toda nisem ti omenil, da me vedno močneje preveva zla slutnja, da naju bo usoda ločila, kajti pravljica, ki jo doživljam, je prečudovita, da bi mogla še dolga, dolga leta trajati. Da bi se le motil in bi dočakal dan, ko bi v beU obleki z venčkom v laseh, česar si tako želi, stopala ob meni pred oltar! Ti boš to mojo željo morda spet imenoval lastno mučenje. Toda, če bi bila v meni hkmti sadist in mazohist, bi ob bolečinah oba uživala - prvi, ki jih zadaja in drugi, ki jih sprejema. Duša bi torej okušala le užitek, okušd pa le bolečino zaradi slutene ločitve. Vsak trenutek z njo mi je vedno bolj dragocen, saj ne vem, koliko jih bom še deležen. Strah me je misU, da bom moral bogve kam, morda k vojakom. Ne misli, da me je strah umreti, strah me je živeti brez nje, daleč od nje. Ce pomislim na očetove besede, je res najlepše čustveno neprizadetim; povežejo culo, če je treba ali po lastnem nagibu in hajdi v svet - saj je^

vsepovsod dovolj deklet. Toda meni to ni dano in kljub morebitnemu slovesu in duševnim stiskam, ki bi mu sledile, mi bo stokrat lepše, kot če bi je ne poznal. Spomin nanjo bi me držal pokonci ah pa za vedno vrgel.«

»Nepoboljšljiv romantik si. Zate je edino zdravilo delo, toda le takšno, ki bi ga opravljal z veseljem, ki bi te zanimalo in bi zahtevalo vsaj občasno tudi miselni napor Vihtenje krampa, lopate, ali česa podobnega ne zahteva pazljivosti in ti tako omogoča, da celo med delom misliš nanjo, kot da tega ni dovolj že med prostim časom. Oprosti izrazu, toda če boš še nekaj časa nadaljeval s pretirano romantiko, se ti bodo možgani skisali. Pa še tole: delo, ki ga imaš, ni zate. Postal boš sicer mišičast, a hkrati z razvojem mišic ti bodo krneli možgani - škoda zate. Pa ne misli, da te zaradi dela na cesti ne spoštujem - nasprotno, cenim tvojo voljo do dela, zlasti še zaradi tvojega poguma, saj nisi nikakršen hrust, pa si si upal nastopiti delo težaka.«

»V celoti bi soglašal s teboj v primeru, ko bi bil takšen, kot misliš, da sem, pa nisem; vsaj v tako hudi obliki ne. Preslišal si tisto o slutnji, ki me zadnje tedne muči in je edini vzrok moje črnogledosti; znebiti seje nikakor ne morem, nasprotno, vedno bolj me muči.«

»To je posledica vajine vrste ljubezni, ki včasih, ne čisto, toda rekel bi za nianso spominja na platonično ljubezen pod silo razmer seveda in predolgo traja v takem stanju. Oba si želita prekoračiti Rubikon, toda Ivanka si ga ne upa zaradi neprestanih svaril o morebitnih posledicah, ti pa zaradi preobčutljive ljubezni do nje. Slovesa pa se bojiš, pa naj bo za krajše ali daljše obdobje, prav zato. ker še nisi. kot sem rekel, prestopil Rubikona. Saj ne rečem, da se tega zavestno bojiš - tvoja podzavest se boji, da bi v času tvoje odsotnosti to mogel storiti nekdo, ki nima tako spolirane vesti kot ti. Takih pa je zelo veliko.«

Zamislil sem se nad njegovo domnevo, pretehtal njegove besede in menil, da je zadel žebelj na glavo. Iz dna duše mi je prihajal občutek krivde in se spremenil v spoznanje, da sem res ljubosumen, ne da bi se tega v teh zadnjih nekaj tednih, sploh zavedal. Nenadoma pa sem to postal. Postal sem ljubosumen na neznanca, ki naj bi prišel in kiji bo veliko manj govoril o ljubezni, njeni lepoti, se malo oziral na njena čustva, le rekel ji bo. da ji misli napraviti samo tisto, kar je napmvil njen oče njeni materi in bo drzno osvojil njeno telo. Najprej bi mu seveda zamerila, toda prav zamdi njegove odločnosti, ki ji je

pomagala priti do skrite želje, bo slednjič pridobil tudi njeno srce. š prej pa bi se njena čustva odvrnila od mene; morda bi me začela celi zaničevati, pa če bi me imela še tako rada, kajti s svojo neodločnostji sem jo pripeljal do koraka, ki bi ji sicer sploh ne prišel na misel Prijatelj, omilil si mi moreč občutek prihajajočega slovesa, vzbudilpi nekaj hujšega in grdega - ljubosumje. Prešinila me je zavest, di> moram nenadni pojav ljubosumnosti v sebi z vso voljo in tak zatreti, kajti biti ljubosumen na kogarkoli je isto, kot če bi gfl obrekoval. Isto kot bi lepo pisano ptico polival z gnojnico. Svoje misl in ugotovitve sem zamolčal, rekel pa sem mu:

»Gabrijel, pravkar si povedal nekaj dobrih misli. Rad bi vedel od kod jih črpaš, ko pa praviš, da nimaš dekleta, s katero bi im& resne namene?«

»To ni nič posebnega: če nimam lokomotive, še ni rečeno, da se p/d nič ne spoznam nanjo. In drugič, še nisi opazil, da sam sebi ne moui svetovati, ker se ne moreš opazovati in se zato tudi ne poznaš, lahkot iščeš rešitev, kije ponavadi ne najdeš? Poleg vsega pa je nasvete zeli lahko dajati - prav tako, kot pometati pred tujim pragom. Nič čudne§ ni, če se ni obnesel, kriv je vedno tisti, ki gaje poslušal.« i

Prišla sva do Žegnanega studenca. Vse naokoli prijetna tišina, ^ izpod kapelice je iz železne cevi, v s kamni obloženo kotanjo, obdani z visokim snegom, zadušeno žvrkljala voda. Visoko gori, nekje izpd vrha Huma, je začela hukati sova. Njen zategli in počasni glas, kif tonil v snežno tišino, je pomirjajoče legal na spečo pokrajino.

Vračala sva se molče, zatopljena vsak v svoje misU. Števila valčki, drobni godci Savinje, so neutrudljivo šumeli in brezsk^\ no zibajoč hiteli svojemu cilju nasproti. Nič jih ne more ustaviil' nič jim ne more preprečiti združitve z morjem.

Ura v zvoniku je bila enajsto, ko sva se bližala Slomškovejn^ trgu. kjer sva se razšla. Legel sem brez večerje. Zdaj tudi Ivanka že ležiš; ležiš na blagodejno šumečem ličkanju. Si tudi^' v mislih pri meni? Lahko noč ti želim!

Dnevi so po polževo tekli. Hodil sem se smučat, najpogosteje Komesov travnik in najrajši dopoldan, ko tam še ni bilo nikoS^' Nekajkrat sem šel z Gabrijelom v Št. Lenart in v smuku po cesti nai^ v Laško. Na Matijev dan je gospodovala ledena zima; bilo je še ve0 snega, po Savinji so se vlekle debele ledene plošče. Več kot polovii^[ leve strani struge je bila še močno zaledenela. Pri toplicah so s fanf!'] izsekovaU ledene plošče, še do deset prstov debele, in se na njih kot splavarji; z debelimi gorjačami v rokah so plavajoče plo^^^^ usmerjali, da niso naletele na čeri, vse do mostu ah celo železniškega mostu, kar pa je bilo nevarno zaradi močnega vodne^' toka pod njim. Toda še teden dni ni minilo, ko je z lepim son^n"U vremenom prihrumel tudi topel južni veter Od streh so liU potočki^' drsele strešne lavine snega. Na marijagraški cesti je strešna lauinO- f"! pol zasula par majhnih voličev, vpreženih v lojtme sani. Voliča sta strahu zbezljala, sani za njima pa opletale ko pijane. ObbezljalO-pol Laškega, preden sta se v ozki in strmi Stegenškovi ulici s sankt^^' zagozdila med Kokolovo in Martunovo hišo.

rETICA

INFORMACIJE

47

481

__\

RUMENA STRAN

TRAČNICE

Vklenjen župan j

Mozirski pustnaki so župana Jakoba Presečnika ne le vrgli z oblasti, temveč ga je brhkai komandirka celo vklenila. Neuradno smo izvedeli, da je Presečnik vzel lisice v Ljubljano, kjer jih-bo stranka SLS uporabila, če bo potrebno. Mogoče bodo že pri glasovanju o novih občinah priklenili kakšno tečko v interni bife. i

Naj se ve!

Kar nekaj mesecev smo čakali, če bi lahko novemu službenemu avtomobilu celjske občinske uprave na fotografiji objavili tudi bratca pod registrsko oznako CEMOC-02, pa smo obupali. Glede na trenutni finančni položaj v občinski blagajni pa tudi ni pričakovati, da bi knežji audi dobil enakovredno družbo.

Nekaj je bolje kot nic

čeprav so predstavniki šentjurske civilne zaščite podžupanu občine Otu Pungart-niku že pred nekaj časa poslali predlog za nagrade, ki naj bi jih najzaslužnejšim podelili 1. marca, ob njihovem dnevu, tega niso storili, ker z občine še niso prejeli nobenega odgovora. Pungartnikov komentar? »O nagrajencih v naši občini ne vem nič, ker sem bil na dopustu. Vem pa, da je bil v nedeljo dan civilne zaščite!«

Hladen tuš za župana

župan mestne občine Celje Jože Zimšek je na sobotni rokometni tekmi v Golovcu doživel hladen tuš. Občinstvo ga je namreč izžvižgalo, o razlogih pa verjetno še vedno ugiba. Le s čim se jim je tako zameril, ko je pa tako dober župan?

Dialog kar tako

župan Srečko Meh sekretarju za družbene dejavnosti v Velenju Petru Kovaču: »Peter, Peter! A ni dovolj, da so tvoji vrtci med najdražjimi v regiji? Kot slišim, se ti povrh še posedajo!«

Peter Kovač: »Ne se sekirat, župan. Kar tako uredite, da bo manj delovnih mest, manj stanovanj, pa manj mladih družin... Potem bom tudi jaz naredil red v vrtcih.«

^ NASMEH, PROSIM!

Današnjo šalo smo izbrali med desetimi, ki jih je poslala Tina Gostečnik iz Rakovlja 52 pri Braslovčah. Za nagrado se bo udeležila izleta s šaljivci.

Vozniški izpit

»Včeraj me je moj inštruktor pol ure gnjavil na klancu.« »Sama si si kriva! Pa bi tako kot jaz zapeljala v grmovje!«

AMADEUS POROČA

Iskanje talentav

V zimskem nogometnem odmoru vse uprave klubov mrzlit iščejo nove nogometne moči. Vsi hi radi čim bolj kakovost žogobrce za čim manj denarja. Koliko denarja ima celjski kk je razvidno iz fotografije. Mogoče pa bo ob tem nakupu vset malce več gledalcev na tribunah. Muči me le to, kje se ba igralke držale, ko bodo postavile živi zid...

Če smo preživeli komunizem, homo pa še demokracijo.

BORIS KURALl

(Od)kloni

Strelnikoff strelja strelice, zadržal jih bo sam bog, v pekel jih pošlje, ne v vice, hudiču samemu ob bok.

Nas pa veseli popevka, ki za Evropo godna bo, je iz hopsasa posevka, z njo zadovoljno je nebo.

POPEVK/

VITEZI BELEGA MESTA

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh