logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Svet ptic (2008, letnik 14, številka 4)
Vir: Svet ptic
Izvor: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

0 / 0

Četrta številka//poljudni članek: Rod rac (Anas) v Sloveniji//ornitološki potopis:
Sardinija//varstvo ptic in narave: Brkati ser zopet gnezdi v Alpah//portret ptice:
Zvonec//mi za ptice in naravo: Popis kavke v letu 2008//portret ornitologa: Ivo A.
Božič//določevalni kotiček: Razlikovanje med dvema oblikama laboda grbca

Svet ptic: 04,'08 i

revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije//letnik 14, številka 04, december 2008//ISSN: 1580-3600

- SVET PTIC:

revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik
14, številka 04, december 2008//ISSN: 1580-3600 prej Novice
DOPPS//ISSN: 1408-9629

spletna stran revije:
http://www.ptice.si/projekti/svetptic

izdajatelj:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS

- BirdLife Slovenia©), p. p. 2990, SI-1000 Ljubljana

© Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, fotografije, risbe, skice,
tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon
o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje
izdajatelja.

Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in slikovne
prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic
in narave.

naslov uredništva:

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS

- BirdLife Slovenia©), Tržaška cesta 2 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana,
tel.: 01 426 58 75, fax: 01 425 11 81,

e-pošta: dopps@dopps.si, www.ptice.si

glavna urednica: Petra Vrh Vrezec
e-pošta: petra.vrh@dopps.si

uredniški odbor: Marjana Ahačič, Luka Božič, Katarina Denac,

Tomaž Mihelič, Jakob Smole, dr. Al Vrezec

lektoriranje: Henrik Ciglič

art direktor: Jasna Andrič

oblikovanje: Mina Žabnikar

prelom: Primer d.o.o.

tisk: Schwarz d.o.o.

naklada: 2500 izvodov

izhajanje: letno izidejo 4 številke

Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. Revijo sofinancirajo
družba Mobitel, Grand hotel Union d.d., Ministrstvo za šolstvo
in šport, Ministrstvo za okolje in prostor in Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko
1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva.
Prispevke lahko pošiljate na naslov uredništva ali na elektronski
naslov:
petra.vrh@dopps.si

Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite
e-mail na naslov uredništva.

Poslanstvo DOPPS je varovanje ptic in njihovih habitatov z
naravovarstvenim delom, raziskovanjem, izobraževanjem,
popularizacijo ornitologije in sodelovanjem z drugimi
naravovarstvenimi organizacijami.

predsednik: Rudolf Tekavčič

podpredsednik: dr. Damijan Denac

upravni odbor: Dare Fekonja, Vojko Havliček, Leon Kebe,

Urša Koce, Cvetka Marhold, Borut Mozetič, Aljaž Rijavec, Tanja

Šumrada, Aleš Tomažič, dr. Al Vrezec

nadzorni odbor: dr. Tatjana Čelik, dr. Peter Legiša (predsednik),
Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar
direktor: Andrej Medved
IBAN: SI56 0201 8001 8257 011

DOPPS je slovenski partner svetovne zveze
naravovarstvenih organizacij
BirdLife International.

Fotografija na naslovnici: Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije naslednje leto praznuje okrogli jubilej, zavidljivo
trideseto obletnico pripadnosti pticam. Labod grbec
(Cygnus olor)
na naslovnici, ki zre v prihodnost, naj bo prispodoba DOPPS-a, ki si
bo tudi v prihodnje prizadeval za dobro ptic in narave. Za odraslim
labodom ostaja svetla steza, po kateri »stopa« podmladek, upanje
za lepo prihodnost ...

foto: Claude Ruchet, http://www.ruchet.com

22

Grand Hotel Union d.d.

Miklošičeva 1, LJubljana, Slovenija

1

4

Ptice naših krajev

// ureja Al Vrezec

6

Rod rac (Anas) v Sloveniji

// Dejan Bordjan

12

Sardinija

Otok neustrašnih Sardov in pestrega ptičjega sveta

// Tanja Šumrada

16

Vrnitev kostoloma - brkati ser zopet gnezdi v Alpah

// Richard Zink, Al Vrezec

20

Zvonec

// Al Vrezec

22

Skrb za ptice pozimi

// Ivan Esenko

22

Pregled rezultatov popisa kavke v letu 2008

// Luka Božič

25

Natura 2000 za boljšo kakovost življenja

// Nataša Šalaja

27

Program predavanj, izletov in akcij DOPPS januar
- marec 2009

32

Evropski dan opazovanja ptic 2008

// Barbara Vidmar

34

Hrček Levjesrčni

// Katarina Denac

35

Svetovna konferenca partnerstva BirdLife v Argentini

//_Rudolf j^kavčič___________________________

38

IVO A. BOŽIČ

// Marjana Ahačič

40

Pobrežniki - ali jih poznamo?

//-Metä _H_aVlič_e_k____________________________

41

Postavitev gnezdilnic za povodnega kosa

// Jošt Stergaršek

42

Droplja - prek pust in puščav

//__D_raga_n_Simić,_p_revo_d_Henr|k_Cigli______________

44

Skalni plezalček

//Joto: y!a_do_Je_hart__________________________

46

Prvi koraki v spoznavanje sveta ptic

// Alenka Bradač

48

10. Srečanje mladih ornitologov Slovenije

//AUrla Koce_______________________________

50

Grivarji so zatemnili nebo

//_M_a_tej_Gajms_e_r____________________________

51

Razlikovanje med običajno in svetlo levcistično obliko
laboda grbca

// Al Vrezec in Petra Vrh Vrezec

54

Novice

Spoštovani ljubitelji sveta ptic,

ob koncu leta človek navadno ovrednoti
svoje delo v starem, odhajajočem letu in že
dela načrte za prihodnje leto, ko bo spet imel
priložnost vse začeti na novo in boljše. Naj se
zato tudi jaz ustavim pri vrednotenju dela v
letošnjem mojem prvem letniku Sveta ptic.

Revija Svet ptic je imela zajeten kupček
pridnih sodelavcev (glej tudi seznam na stra-
ni 47), ki so spisali 84 prispevkov in posneli
452 fotografij zato, da bi s svojim prispevkom
naredili uslugo pticam, varstvu narave in
nenazadnje tudi vsem vam, ki radi prebirate
našo revijo. V celotnem letniku se je zvrstilo
45 imenitnih piscev prispevkov, ki so si v ob-
dobju, ko je fraza »nimam časa« tako vsak-
danja, vzeli čas in napisali en, nekateri celo
več prispevkov. Marsikdaj naporno terensko
delo, brskanje po literaturi, pisanje in piljenje
članka ali pa le pisanje poročila o društve-
nem delu ne vzame malo časa. Tudi dobre
fotografije, ki jih je v reviji čedalje več, ne na-
stanejo kar mimogrede. Najbolj predani foto-
grafi so si pred izidom vsake številke vzeli
čas in po seznamu fotografij, ki jih iščem za
vsako številko, pregledali svoj arhiv slik in
mi velikodušno poslali, kar sem potrebovala.
Letos je popestrilo Svet ptic s fotografijami
kar 118 naravoslovnih fotografov. Med njimi
so izstopali Davorin Tome, ki je za objavo pri-
speval 27 fotografij, Borut Rubinić s 25 foto-
grafijami, Tomaž Mihelič (23) in Tomi Trilar
(22). Naj ob tem povem, da je veliko fotogra-
fov za namene Sveta ptic podarilo veliko šte-
vilo svojih fotografij na CD-jih, ali pa so jih
poslali po elektronski pošti, tako da so sedaj
shranjene v arhivu slik revije in so nekakšen
skriti zaklad, iz katerega se bo vsebina revije
bogatila v bodočih letnikih.

>>Vesela sem, da se vedno znova oglašajo novi
fotografi, med njimi tudi profesionalni, ki želi-
jo objavljati v Svetu ptic brez plačila, in to samo
zato, ker jim je revija všeč in želijo dodati svoj ka-
menček k izobraževanju in razsvetljevanju ljudi
o varstvu narave in ptic. Hvaležna sem gospodu
Janezu Papežu, predsedniku Fotografskega dru-
štva Grča Kočevje, ki je povabil kar nekaj članov
iz svojega društva, da vsi skupaj s svojimi izdel-
ki lepšajo naše številke. Ponosni smo lahko, da
imamo lahko toliko ljudi, ki so iz predanosti
pticam in naravi pripravljeni pisati in fotografi-
rati za zdaj še zastonj, kar je v današnjem mate-
rialnem svetu vse redkejši pojav.

Revija se lahko konec leta pohvali še z novostjo.
Na spletni strani Sveta ptic
(http://www.ptke.
si/projekti/svetptic/)
so v podmeniju Arhiv re-
vij naloženi pdf-i vseh številk doslej, le zadnje
štiri niso na voljo, a se bodo arhiviranim števil-
kam pridružile kasneje. Vsega skupaj je danes
na spletu 31 številk starih Svetov ptic. To je bila
želja moje predhodnice Urše Koce, ki je stare
številke tudi spravila v elektronsko obliko.

Vsem omenjenim se iz srca zahvaljujem. Brez
vas, dragi sodelavci Sveta ptic, revija ne bi bila
to, kar je. Hvala tudi šestčlanskemu uredniške-
mu odboru za pisanje besedil, strokovne pregle-
de prispevkov, intervjuje, odgovorno tehtanje
o primernosti objav, pregledovanje in iskanje
napak tik pred tiskanjem in še bi lahko našte-
vala.

V ozračju tokrat novoletno obarvane naslovnice, ki
napoveduje jubilejno trideseto DOPPS-ovo leto, Vam
v novem letu želim veliko prijetnih trenutkov s ptica-
mi in voščim vse dobro v prihajajočih praznikih.

PTICE NAŠIH KRAJEV

// ureja Al Vrezec

Naslov urednika rubrike za kopije objavljenih prispevkov:

Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija,
e-mail:
al.vrezec@nib.si

Polarni slapnik (Gavia arctica)
Na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter
na HE Moste prezimuje do 20 % vodnih
ptic v SZ Sloveniji, med njimi pa sta v
slovenskem merilu občasno zelo številna
polarni slapnik in čopasti ponirek [Jančar,
T. et al. (2007):
Acrocephalus 28 (135):
141-157].

foto: Kajetan Kravos

Rdečegrli slapnik (Gavia stellata)
V novembru 2007 je osebek na Cerkniškem
jezeru uspešno lovil rdečeperke, pri
čemer je bil uspešen v treh od sedmih
potopov v času 7 minut [Bordjan, D. (2007):
Acrocephalus 28 (135): 173].
foto: Eva Vukelič

Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus)
Status vrste na jezerih Gorenjske je redek
zimski gost, saj je bil med leti 1995-1996
opazovan le en osebek na Blejskem
jezeru v decembru 1995 in en osebek
na Bohinjskem jezeru v januarju 1996
[Jančar, T. et al. (2007):
Acrocephalus 28
(135): 141-157].
foto: Edwin Winkel/Saxifraga

Labod grbec (Cygnus olor)
Gorenjska jezera, Blejsko, Bohinjsko in
HE Moste, so za gnezditev vodnih ptic
manj pomembna, saj tod gnezdita le dve
vrsti, mlakarica in labod grbec, slednji le
na Bledu in občasno na HE Moste [Jančar,
T. et al. (2007):
Acrocephalus 28 (135):
141-157].
foto: Franc Vrtačnik

Siva gos (Anser anser)
Doslej največja skupina na Cerkniškem
jezeru, 54 ptic, je bila opazovana v
decembru 2006, poleg teh pa so bile takrat
še opazovane za območje največje jate
žerjavov, rac žličaric, konopnic in prib
[Kmecl, P. (2007):
Acrocephalus 28 (135):

175].

foto: Ivan Esenko

Raca žličarica (Anas clypeata)
Ob zimskem preštevanju vodnih ptic v
januarju 2007 je bilo med racami naštetih
največ osebkov do sedaj pri raci žličarici,
mlakarici, konopnici in tatarski žvižgavki
[Božič, L. (2007):
Acrocephalus 28 (132):
23-31].

foto: Kajetan Kravos

Tatarska živižgavka (Netta rufina)
Samica se je v juliju 2007 zadrževala
na Račkih ribnikih, kjer je v tem letu
gnezdilo tudi precejšnje število čopastih
ponirkov [Bordjan, D. (2007):
Acrocephalus

28 (135): 173].

foto: Tomi Trilar

Kragulj (Accipiter gentilis)
V mestnem okolju Ljubljane se vrsta
občasno pojavlja po do sedaj zbranih
podatkih v zimskem času, tod pa
najverjetneje ne gnezdi [Figelj, J. (2007):
Acrocephalus 28 (135): 165-167].

foto: Leon Kebe

Sokol selec (Falco peregrinus)
Jeseni in pozimi se sokoli selci pogosteje
pojavljajo v mestu Ljubljana, kjer plenijo
večinoma domače golobe, zaradi česar je
mestno okolje verjetno pomembno lovišče
za vrsto, čeprav tukaj najverjetneje ne
gnezdi [Figelj, J. (2007):
Acrocephalus 28
(135): 165-167].
foto: Janez Papež

Mali orel (Aquila pennata)
V maju 2005 je bil med ujedami, ki so
se selile čez pobočje Krna nad planino
Zapleč, opažen tudi pri nas redek mali
orel, in sicer temna oblika [Bordjan, D.
(2007):
Acrocephalus 28 (135): 174].
foto: Borut Rubinič

Mali sokol (Falco columbarius)
Odrasel samec te redke ptice se je v
novembru 2007 zadrževal na Menišiji
blizu vasi Begunje [Krofel, M. (2007):
Acrocephalus 28 (135): 174-175].

foto: Miha Krofel

Sabljarka (Recurvirostra avosetta)
V letu 2008 je v Sečoveljskih solinah
zopet gnezdila sabljarka in sicer kar trije
pari [portal Krajinski park Sečoveljske
soline:
http://www.kpss.si/novice/1280].
foto: Piet Munsterman/Saxifraga

Priba (Vanellus vanellus)
Na vodnem zadrževalniku Medvedce je
bila v marcu 2006 opazovana do sedaj
največja skupina prib v Sloveniji in sicer
skupaj 993 ptic oziroma 549 ptic v eni
jati [Bordjan, D. & Vidmar, A. (2007):
Acrocephalus 28 (133): 80-81].
foto: Kajetan Kravos

Sloka (Scolopax rusticola)
Vrsta se na gozdnem območju Krima
pojavlja tako na jesenski kot spomladanski
selitvi in celo pozimi, ko je bila tod
opazovana med leti 2004 in 2005 [Bordjan,
D. (2007):
Acrocephalus 28 (135): 175-176].
foto: Ivan Esenko

Velika uharica (Bubo bubo)
Ovdoveli samec je na svojem teritoriju
intenzivno prepeval v marcu 2005 v
Bohinju, ko je sredi marca najverjetneje
njegova odrasla samica končala na
električnem daljnovodu [Mihelič, T.
(2007):
Acrocephalus 28 (135): 176].

foto: Janez Papež

Rjava komatna tekica

(Glareola pratincola)
V juniju 2008 so se v Sečoveljskih solinah
ustavili vsaj 4 osebki, kar je sicer tudi
najkasnejši podatek o pojavljanju vrste v
solinah [portal Krajinski park Sečoveljske
soline:
http://www.kpss.si/novice/1263].

foto: Borut Rubinič

Mala uharica (Asio otus)
Na Ljubljanskem barju so bila v 5 %
gnezd male uharice najdena jajca drugih
ptic, srake, sive vrane in postovke, pri
čemer je šlo ali za direktno izrivanje
drugih vrst iz gnezda, ali pa je sova
zasedla že zapuščeno oziroma propadlo
gnezdo [Tome, D. (2007):
J. Raptor Res. 41
(2): 170-173].
foto: Tomi Trilar

Breguljka (Riparia riparia)
Nova gnezditvena kolonija v peščeni steni
pri Spodnjem Dupleku, kjer je 150 parov
prvič gnezdilo v letu 2004, največ v letu
2006 230 parov, v letih 2005 in 2007 pa po
200 parov [Bračko, F. (2007):
Acrocephalus
28 (135): 176-177].
foto: Branko Brečko

Brinovka (Turdus pilaris)
Dve novi manjši gnezditveni naselbini
sta bili najdeni v občini Dol pri Ljubljani
pod Beričevim in zahodno od Senožetov
v presvetljenih logih, drevoredih in
grmiščih [Trontelj, P. (2008) v Omerzu, S.
(ur.): Iz dežele Jurija Vege. - Občina Dol
pri Ljubljani, Ljubljana].
foto: Urša Koce

Šmarnica (Phoenicurus ochruros)
Popolnoma bela oziroma bledična ptica
je bila septembra 2007 opazovana v vasi
Topol pri Cerknici [Bordjan, D. & Bordjan,
A. (2007):
Acrocephalus 28 (135): 177].

foto: Dejan Bordjan

Repaljščica (Saxicola rubetra)
Kako košnja vpliva na travniške ptice je
bilo na primeru repaljščice ugotovljeno
na Ljubljanskem barju, kjer pri košnji
denimo 13. junija preživi le 10 % gnezd,
pri kasnejši košnji denimo 6. julija
pa kar 50 % gnezd [Denac, D. (2007):
Doktorska dis., Fakulteta za naravoslovje
in matematiko, Univerza v Mariboru,
Maribor].
foto: Janez Papež

Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca)
Osebek opazovan v Ljubljani je bil na
selitvi izjemno pozno, saj se je tod potikal
še konec novembra 2007 [Hanžel, J. (2007):
Acrocephalus 28 (134): 131].
foto: Branko Brečko

V najrazličnejših predstavah človeka o pticah so posebno me-
sto vedno zavzemale race. Race oziroma »gage« poznamo iz
parkov, kjer smo v stiku z naravo, ko hranimo ptice. Opazimo
jih povsod, navdušujemo se nad majhnimi račkami, ki jih sa-
mice neplašno razkazujejo sredi mesta na kakšnem ribniku
ali bajerju. Nenazadnje ljudje race že stoletja lovijo, udoma-
čujejo in gojijo iz različnih razlogov. Kljub vsemu pa velika
večina ljudi ne pozna imena naše najpogostejše vodne ptice,
mlakarice
(Anas platyrhynchos), ki je dobila ime po posedanju
v skoraj vsaki mlaki. Mlakarico resda srečamo povsod in tako
ali drugače si je priborila mesto v naših srcih. Vendar ni naša
edina raca. Poleg potapljavk, ki so že bile podrobneje pred-
stavljene v Svetu ptic, poznamo tudi skupino rac, ki jo pre-
prosto imenujemo kar »race«, saj vključuje nekatere najbolj
razširjene in najprepoznavnejše predstavnike sicer precej šte-
vilne poddružine rac Anatinae.

1: Race so selivska
skupina ptic, saj se
večina populacij
pozimi pomakne
bodisi v predele
z milimi zimami
bodisi v tropska
in subtropska
območja. Na sliki
so mlakarice
(Anas
platyrhynchos),
naj-
pogostejše vodne
ptice pri nas.
foto: Tone Trebar

Rod rac (Anas) v Sloveniji

// Dejan Bordjan

Skupaj po vsem svetu prepoznamo 41 različnih vrst rac, od
katerih jih 38 uvrščamo v rod
Anas - race. V Evropi gnezdi
sedem vrst rac in prav vse se redno pojavljajo tudi v Slo-
veniji. V nasprotju s potapljavkami, ki se med iskanjem
hrane aktivno potapljajo tudi do globine nekaj metrov, je
za race značilno prehranjevanje na vodni površini oziroma
s prevračanjem, pri katerem potopijo samo sprednji del
telesa, zadek pa molijo iz vode. Zaradi načina prehranje-
vanja race praviloma naseljujejo plitve vode, kjer je hrana
zanje bolj dostopna. Značilnost rac je tudi, da se pri vzletu
dvignejo neposredno z vodne površine, medtem ko morajo
potapljavke in večina drugih plojkokljunov predtem »pre-
teči« določeno razdaljo po vodni površini. Vse evropske vr-
ste rac imajo velika območja razširjenosti, ki poleg Evrope
in Azije pogosto vključujejo tudi Severno Ameriko, nase-
ljujejo pa večinoma zmerne predele severne poloble. Race
so selivke, saj se večina populacij pozimi pomakne bodisi
v predele z milimi zimami bodisi v tropska in subtropska
območja. So zelo dobre, hitre letalke, na ustaljenih prezi-
movališčih, selitvenih počivališčih in območjih golitve pa
se združujejo v velike jate, ki štetjejo tisoče, včasih tudi sto
tisoče osebkov. Race svatujejo in se parijo v hladni polovici
leta in to je tudi najprimernejši čas za opazovanje, saj so
samci v pisanih svatovskih barvah. Poleti so na las podobni
samicam, ki so celo leto varovalne, pretežno rjave barve,
tako da je razlikovanje nekaterih vrst v tem času nekoliko
zahtevnejše.

Žvižgavka (Anas penelope)

Globalni gnezditveni areal žvižgavke obsega območje bo-
realnih gozdov in tundre od Islandije na zahodu, Kamčat-
ke na vzhodu ter Srednje Azije na jugu. Večji del evropske
populacije gnezdi v Skandinaviji in evropskem delu Rusije.
Žvižgavka najraje gnezdi na plitvih, stoječih jezerih z bo-
gato vodno vegetacijo v pretežno negozdnati pokrajini. Je
selivka, ki večinoma prezimuje na obalnih mokriščih, kjer
se združuje v velike jate. Glavnina evropske populacije pre-
živi zimo v SZ Evropi, zlasti v državah ob Severnem morju.
Območje Sredozemlja, Črno morje in Kaspijsko jezero so
najpomembnejša prezimovališča žvižgavk iz Sibirije. Po-
zimi je najštevilnejša vrsta vodne ptice na večini obalnih
mokrišč in tudi v velikem številu držav s pomembnim
deležem obalnega morja (npr. Belgija, Nizozemska). Po po-
datkih januarskega štetja vodnih ptic (IWC) je tretja naj-
številnejša vrsta vodne ptice v Zahodnem Palearktiku, za
lisko
(Fulica atra) in mlakarico. Žvižgavka se prehranjuje
skoraj izključno z rastlinsko hrano, ki jo pogosto pobira
med pašo na območjih daleč od vodnih habitatov.
Pojavljanje v Sloveniji:

Žvižgavko bomo v Sloveniji najlažje opazovali v pozno
jesenskem in zimskem času na Obali, kjer je v preteklo-
sti večkrat bila najštevilnejši predstavnik poddružine rac.
Žvižgavke na slovenski obali pripadajo mednarodno po-
membni severno-jadranski populaciji, kjer prezimuje več
kot 5 % vseh žvižgavk v Črnomorsko-mediteranski regiji.
Njihovo število se je v Sloveniji v zadnjih letih občutno
zmanjšalo, zlasti na najpomembnejši lokaliteti, Sečovelj-
skih solinah. V notranjosti Slovenije se žvižgavka večino-
ma pojavlja na večjih vodnih telesih. Jeseni in pozimi se
v največjem številu zadržuje na velikih akumulacijah na
reki Dravi, vendar njeno število redko preseže 100 osebkov.
Jeseni so bile večje jate nekajkrat opazovane na poplavlje-
nih delih Ljubljanskega barja, medtem ko se med spomla-
danskim preletom večje število žvižgavk pogosto zbere na
Cerkniškem jezeru. Žižgavka se v Sloveniji pojavlja med
septembrom in aprilom, posamezni osebki pa ostanejo pri
nas tudi čez poletje.

Konopnica (Anas strepera)

Konopnica naseljuje zmerni pas Evrope, Azije in Severne
Amerike. V primerjavi z drugimi racami je težišče njene
razširjenosti v Evropi pomaknjeno nekoliko bolj proti jugu,
saj se izogiba najbolj severnih predelov kontinenta. Gnezdi
na večjih, plitvih vodnih telesih, bogatih s hranili in vodno
ter obrežno vegetacijo. Konopnica je delna selivka. Pozimi
se severne populacije pomaknejo proti jugu, na območja
relativno visokih zimskih temperatur. Vrsta je maloštevil-
na v Severni Afriki in le izjemoma doseže ekvator. Število
prezimujočih konopnic v SZ Evropi se je zaradi pogostih
milih zim v zadnjih letih močno povečalo. Dolgoročen po-
pulacijski trend konopnice v Evropi je kompleksen - ob-
dobju dolgotrajnega upadanja številčnosti je sledilo obdo-
bje širitve areala in naseljevanja številnih novih območij,
zlasti v Zahodni in Srednji Evropi. Njena razširjenost ostaja
kljub temu izrazito mozaična, gnezdeča populacija pa naj-
manjša med vsemi racami iz rodu
Anas (<100.000 parov).
Za razliko od drugih rac jo redko srečujemo v večjih jatah.
Konopnica se prehranjuje predvsem z različnimi rastlin-
skimi deli, ki jih večinoma pobira na vodni površini, pre-
hranjevanje s prevračanjem pa je pri tej vrsti redkejše kot
pri mlakarici. Pogosto se pojavlja v tesni povezavi z veliki-
mi jatami lisk, kjer je konopnica kleptoparazit, ki liskam
krade hrano pridobljeno s potapljanjem.
Pojavljanje v Sloveniji:

Prvo potrjeno gnezditev konopnice v Sloveniji smo zabeleži-
li v 90-ih letih, kar se ujema z enim izmed znanih širitvenih
valov vrste v Evropi. Gnezditev je zaenkrat znana na dveh
lokalitetah, v bazenih za odpadne vode pri Ormožu in na
zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem. Velikost gnezde-
če populacije ne presega 10 parov. V izvengnezditvenem
obdobju konopnico srečujemo na različnih tipih vodnih
teles v notranjosti Slovenije in na obalnih mokriščih.
Večina naših opazovanj vključuje skupine z nekaj osebki,
redkeje večje jate do nekaj deset osebkov.

Kreheljc (Anas crecca)

Naselitveno območje kreheljca vključuje obsežne dele Ev-
razije in Severne Amerike. V Evropi živi nominotipska pod-
vrsta
(A. c. crecca) in je najmanjša evropska raca. Kreheljc
naseljuje različna vodna telesa na prostranem območju od
robov stepe na jugu do obronkov tundre na severu in je ta-
koj za mlakarico najštevilnejša raca. Ustrezajo mu vodna
telesa različnih velikosti in stopenj zaraščenosti, od močno
zaraščenih brakičnih voda do gozdnih jezerc, ki predstav-

5: Konopnica (Anas
strepera)
- samica
foto: Branko Brečko

6: Kreheljc (Anas
crecca)
- samec
foto: Ivan Esenko

8: Čilska žvižgavka
(Anas sibilatrix)
foto: Patrick Luft
(bethylid@yahoo.
com, http://www.
pbase.com/paluft)

9: Mlakarica
(Anas platyrhynchos)
- samec

foto: Ivan Esenko

11: Dolgorepa raca
(Anas acuta) - samec
in samica
foto: Piet
Munsterman /
Saxifraga

ljajo pomembna gnezdišča v severnem delu Evrope. Kre-
heljc je v večjem delu areala selivka, čeprav so premiki
osebkov v Zahodni Evropi v veliki meri odvisni od zimskih
temperatur. Najpomembnejša prezimovališča vrste so v SZ
Evropi in v Sredozemlju, zlasti njegovem vzhodnem delu.
Prehranjuje se z vodnimi nevretenčarji in različno rastlin-
sko hrano, ki jo pozimi navadno pobira na površini, ali s
prevračanjem v plitvih delih vodnih teles. Kreheljci obli-
kujejo značilne velike in kompaktne jate.
Pojavljanje v Sloveniji:

V Sloveniji je kreheljc prisoten vse leto. V večjem številu
se pojavlja v izvengnezditvenem obdobju med avgustom
in koncem aprila. Največje število jih prezimuje na velikih
akumulacijah na reki Dravi in obalnih mokriščih. Kreheljc
je druga najštevilnejša vrsta iz rodu
Anas v januarskem
štetju vodnih ptic (IWC) v Sloveniji; njeno število redno
preseže 1.000 osebkov. Za razliko od večine drugih vrst
rac se pogosto pojavlja tudi na manjših vodnih telesih, kot
so na primer razne mlake, manjše gramoznice, potoki in
kanali. Na Ljubljanskem barju se večje jate pojavljajo tudi
na poplavljenih travnikih. Pogosto se zadržujejo skupaj z
večjimi jatami mlakaric. Kreheljc je v Sloveniji neredna
gnezdilka, največ primerov potrjene gnezditve je bilo za-
beleženih v SV Sloveniji, posamezni pa tudi v osrednji Slo-
veniji in na Obali.

Mlakarica (Anas plathyrhyncos)

Mlakarica je daleč najpogostejša in najštevilnejša raca v
Evropi in zahodnem delu Evrazije, kjer manjka samo na
visokem arktičnem severu. Razširjena je v velikem delu
severne poloble, manjše prostoživeče populacije pa so se
med drugim vzpostavile tudi v Južnoafriški republiki in
na Havajih. Človek jo je naselil v Avstralijo in na Novo Ze-
landijo. V urbanih območjih pogosto srečujemo križance
z domačo obliko
(A. p. forma domestica). Mlakarica naselju-
je zelo različne tipe vodnih teles, le izjemoma jo najdemo
na odprtem morju in ob hitro tekočih vodah. Gnezditve-
na gostota mlakarice je najvišja v severnem delu Evrope.
Osebki iz severnih predelov Evrope se selijo, medtem ko so
populacije v Zahodni in Južni Evropi pretežno stalnice. Pri
prehrani je mlakarica zelo vsestranska, velike razlike pa se
pojavljajo glede na življenjski prostor in letni čas. Hrano si
išče na vodni površini, s prevračanjem, pogosto pa tudi na
plitvinah in s pašo na kopnem.

12: Reglja
(Anas querquedula)

- samec

foto: Kajetan Kravos

13: Reglja (Anas
querquedula)

- samica

foto: Kajetan Kravos

Pojavljanje v Sloveniji:

V Sloveniji lahko na mlakarico naletimo vse leto na sko-
raj vseh vodnih telesih, od velikih dravskih akumulacij
do kalov na Krasu ter majhnih potokov in melioracijskih
jarkov. Je naša najpogostejša gnezdilka med vodnimi pti-
cami. Ornitološki atlas Slovenije iz leta 1995 jo navaja kot
gnezdilko v 60 % vseh UTM kvadratov. Tudi pozimi je mla-
karica daleč najštevilnejša vodna ptica v Sloveniji. Število
preštetih mlakaric v januarskem štetju vodnih ptic (IWC)
se giblje med 15.000 in 30.000 osebki in je praviloma naj-
višje v milih zimah, ko stoječa vodna telesa ne zamrznejo.

Reglja (Anas querquedula)

Reglja je majhna raca, ki naseljuje plitva vodna telesa v
zmernem in borealnem pasu med Španijo na zahodu in
Kamčatko na skrajnem vzhodnem robu areala. Je edina
selivka v pravem pomenu besede med racami, saj se po-
zimi praktično celotna populacija preseli na tropska ob-
močja južne in jugovzhodne Azije ter Afrike. Večina regelj
gnezdečih v Evropi prezimuje v približno 100 km širokem
pasu sahela v Zahodni Afriki. Največje koncentracije na
prezimovališčih so bile zabeležene na poplavnih območjih
vzdolž rek Senegal in Niger ter na Čadskem jezeru. Popu-
lacija v Vzhodni Afriki, kjer območje prezimovanja sega
tudi v predele južno od ekvatorja, je precej manjša. Reglja
za gnezdenje uporablja različna kontinentalna mokrišča
- poplavljene travnike, močvirja in plitva jezera, bogato
zaraščena z vodnimi rastlinami. Večinoma se prehranjuje s
filtriranjem vode na površini, zaradi česar je delež živalske
hrane v njeni prehrani večji kot pri večini sorodnih vrst.
Ime je dobila po značilnem svatovskem oglašanju samca,
ki spominja na zvok raglje.
Pojavljanje v Sloveniji:

V Sloveniji je reglja prisotna skoraj izključno v toplejšem
delu leta med koncem februarja in začetkom oktobra. V
času viška spomladanske selitve, med sredino marca in
sredino aprila, je precej razširjena in jo srečujemo tudi
na manjših vodnih telesih. Zimski podatki te vrste so pri
nas, tako kot v večjem delu Evrope, izredno redki. Reglja
se v največjem številu pojavlja na večjih vodnih telesih, še
posebej na Cerkniškem jezeru. Največje opazovane jate v
Sloveniji vključujejo nekaj sto osebkov. Reglja je v Slove-
niji redka in maloštevilna gnezdilka, čeprav je zanjo zna-
nih nekoliko več gnezditvenih lokalitet kot za druge vrste
rac, z izjemo mlakarice. Večina se jih nahaja v SV Sloveniji,
posamezni primeri gnezditve pa so bili zabeleženi tudi na
Dravograjskem jezeru, Rudniškem jezeru, Ljubljanskem
barju, Cerkniškem jezeru, v Škocjanskem zatoku in celo
Zelencih.

Dolgorepa raca (Anas acuta)

Dolgorepa raca naseljuje zmerne in severne predele Evro-
pe, Azije in Severne Amerike. V Evropi je razširjena pred-
vsem v severnem delu, z glavnino gnezdeče populacije
na Finskem in v Rusiji. V drugih delih Evrope je njena
gnezditvena razširjenost zelo razpršena, lokalne populaci-
je pa majhne. Za gnezdenje izbira plitva in zaraščena jeze-
ra ali močvirja v odprti pokrajini, ki so pogosto nestalne
narave. Dolgorepa raca je izrazita selivka, glavna prezimo-
vališča pa se nahajajo v SZ Evropi, ponekod v Sredozemlju
in Zahodni Afriki. Večina populacije se pozimi zbere na
majhnem številu ključnih lokalitet, v notranjosti Evrope
pa je v zimskem času maloštevilna. Prehranjuje se z nevre-
tenčarji, ki jih dopolnjuje z rastlinsko hrano in majhnimi
ribami. Hrano pobira s prehranjevanjem na površini in
pogosto tudi s prevračanjem. Izven maloštevilnih znanih
območij z večjimi koncentracijami dolgorepa raca redko
oblikuje večje jate.
Pojavljanje v Sloveniji:

V Sloveniji je dolgorepa raca najpogostejša med spomla-
danskim preletom med koncem februarja in sredino aprila
na vseh večjih vodnih telesih. Med jesenskim preletom je
nekoliko redkejša in se pojavlja v manjšem številu. Pozimi
je redka in zelo maloštevilna, posamezni osebki se v tem
času redno pojavljajo samo na akumulacijah na reki Dravi.

V Sloveniji redko srečamo jate dolgorepih rac, ki presegajo
nekaj deset osebkov. Največja števila (do 300 osebkov) so
bila zabeležena spomladi na Cerkniškem jezeru. Gnezdenje
dolgorepe race v Sloveniji je bilo potrjeno šele leta 2002,
medtem ko je Ornitološki atlas Slovenije iz leta 1995 sploh
ne omenja. Zabeležena je bila le na dveh lokalitetah v SV
Sloveniji - bazenih za odpadne vode pri Ormožu in na za-
drževalniku Medvedce pri Pragerskem. Novejša opazova-
nja kažejo, da gnezdenje najverjetneje ni redno.

Raca žličarica (Anas clypeata)

Raca žličarica naseljuje plitva in s hranili ter vodnimi
rastlinami bogata jezera v večjem delu zmernega in bo-
realnega pasu Evrope, Azije ter Severne Amerike. Izbira
gnezditvenega habitata je omejena s specializiranim na-
činom prehranjevanja. V minulem desetletju se je število
gnezdečih rac žličaric v nekaterih državah Zahodne, Sred-
nje in Vzhodne Evrope občutno zmanjšalo. Je selivka, ki
večinoma prezimuje v bolj južno ležečih predelih severne
poloble kot večina drugih vrst rac. Glavna prezimovališča
osebkov z območja Zahodnega Palearktika se nahajajo v
Sredozemlju, Afriki in JZ Aziji. Največje koncentracije so
zabeležili v Senegalu in Vzhodni Afriki, kjer se vrsta redno
pojavlja tudi južno od ekvatorja. Del populacije race žliča-
rice prezimi v SZ Evropi, vendar so števila v primerjavi z
drugimi prezimovališči tam relativno majhna. Raca žliča-
rica se prehranjuje z nevretenčarji in rastlinskimi ostanki,
ki jih med plavanjem in značilnimi gibi glave preceja iz
vode. Učinkovito precejanje vode ji omogoča nenavadno
oblikovan kljun s številnimi lamelami na robu. Občasno
se raca žličarica prehranjuje tudi s prevračanjem.
Pojavljanje v Sloveniji:

V Sloveniji se pojavlja vse leto, vendar je poleti in pozimi
občutno redkejša. V času Zimskega ornitološkega atlasa
Slovenije (do leta 1994) ni bilo pri nas zabeleženo nobeno
stalno prezimovališče race žličarice, v zadnjih letih pa ne-
kaj deset osebkov redno prezimuje v Škocjanskem zatoku.
Posamezni osebki ali manjše skupine se pojavljajo skoraj
vsako zimo tudi v notranjosti Slovenije. Raca žličarica je
najštevilčnejša med spomladanskim preletom v marcu in
prvi polovici aprila na večjih vodnih površinah, vendar
posamezne jate redko presežejo nekaj deset osebkov. Jate
z več kot 100 osebki so bile zabeležene le spomladi na reki
Dravi, zadrževalniku Medvedce in Cerkniškem jezeru, je-
seni pa na poplavljenih delih Ljubljanskega barja. Raca žli-
čarica je v Sloveniji občasna in maloštevilna gnezdilka na
nekaterih jezerih in ribnikih.

Čilska žvižgavka (Anas sibilatrix)

Čilska žvižgavka je gnezdilka južne poloble, kjer se pojav-
lja samo v Južni Ameriki. Gnezdi le v Čilu, Argenitini in na
Falklandskih otokih, najbolj južno gnezdeče populacije pa
se pozimi pomaknejo proti severu, vse do južne Brazilije.
Vrsta se v Evropi pojavlja kot ubežnica in ni nikjer natura-
lizirana. V Sloveniji se je leta 2006 par te vrste zadrževal na
manjšem vodnem telesu v Vipavski dolini, izviral pa je iz
zbirke gojitelja ptic v neposredni bližini.

14: Žličarica (Anas
clypeata)
- samec
foto: Jure Bizjak

15: Žličarica
(Anas clypeata)
- samica

foto: Borut Kumar

Sardinija

Otok neustrašnih Sardov in
pestrega ptičjega sveta

Sardinija je drugi največji otok v Sredozemlju. Je otok na-
sprotij. Na eni strani turistična, množično obiskana in indu-
strijska obala ter na drugi ekstenzivna, redko poseljena in
odmaknjena notranjost. Prebivalci Sardinije so neposredni
potomci plemena Sardov ter imajo svoj jezik, katerega po-
sebnost je, da ni eden od dialektov italijanščine, temveč te-
melji na latinščini in je zaradi tega priznan kot samostojen
jezik. Njegov obstoj najhitreje vidimo v dvojezičnih tablah
in v nekoliko nenavadno zvenečem govoru domačinov. Da-
nes imajo Sardinci v okviru Italije svojo notranjo avtono-
mijo in svoj parlament.

Poleg lepih plaž in turističnih znamenitosti pa ima Sardi-
nija svoj sloves tudi pri ornitologih in ljubiteljih narave.
Na otoku najdemo velika območja odmaknjene, ohranjene
narave in predvsem številčne, redke vrste ptic. Ker je ver-
jetno najbolj običajen prihod na otok s trajektom iz Italije
prek pristanišča Golfo Aranci ali Olbia, si tudi mi najprej
poglejmo območja na zahodnem delu otoka in njegovo no-
tranjost.

Površina: 24.000 km2
Površina gorovij: 68 %
Najvišji vrh: Punta La Maromra
(1834 m)

Št. prebivalcev: 1.643.100
Št. vrst ptic: 219

Zanimive vrste ptic: rume-
nokljuni viharnik
(Calonectris
diomedea),
sredozemski vihar-
nik
(Pufinus yelkouan), strakoš
(Hydrobates pelagicus), sredo-
zemski galeb
(Larus audouinii),
črnonoga čigra (Gelochelidon
nilotica),
kragulji orel (Aquila
fasciata),
južna postovka (Falco
naumanni),
afriška kotorna
(Alectoris barbara), sultanka
(Porphyrio porphyrio), zlatovran-
ka
(Coracias garrulus), otoška
penica
(Sylvia sarda), planinska
vrana
(Pyrrhocorax pyrrhocorax),
skalni vrabec (Petronia petronia),
plotni strnad (Emberiza cirlus)

Št. IBA-jev: 24

Zavarovana območja: 3 narodni
parki
(Parco Nazionale del Golfo
di Orosei e del Gennargentu, Parco
Nazionale dell' Arcipelago di La
Maddalena
in Parco Nazionale
dell' Asinara),
2 regijska parka in
veliko število manjših, večinoma
morskih rezervatov (najbolj znan
izmed njih je
Riserva Naturale
Foresta di Monte Arcosu)

Zanimive vrste živali: sardinski
jelen
(Cervus elaphus corsicanus),
divji prašič (Sus scropha
meridionalis),
muflon (Ovis
musimon),
sardinska kornjača
(Testudo marginata sarda), želva
vrste
Testudo boettgeri

Notranjost in zahodni del otoka
Barbagia in gorski masiv Gennargentu

Notranjost Sardinije je večinoma gorata, čeprav je, če jo
primerjamo s sosednjo Korziko, gorovje tukaj nekoliko
nižje. V nasprotju z obalo in glavnimi cestami, kjer se
tare turistov, ni nič nenavadnega, če pri vožnji po lokal-
nih cestah v notranjosti, kljub višku turistične sezone, v
celem dnevu ne srečate tujca. Tu najdemo gorovje Barba-
gia, pokrivajoč večji del notranjosti otoka. Od vseh sar-
dinskih pokrajin je prav ta predel najbolj tradicionalen
in že v antičnih časih sloveč po nepokorščini domačega
prebivalstva zavojevalcem. Tako niti ni presenetljivo,
da prav iz tukaj izhaja rimska beseda za barbare, saj si
Rimljani tukajšnjih divjih sardskih plemen nikoli niso
uspeli povsem pokoriti. Danes se po večinoma eksten-
zivni kmetijski krajini in redkih nasadih oljk in trte po-
dijo jate črnih škorcev
(Sturnus unicolor) in čebelarjev
(Merops apiaster). Zanimive vrste so tudi rjavoglavi sra-
koper
(Lanius senator), plotni (Emberiza cirlus) in rume-
ni strnad
(Emberiza citrinella) ter zlatovranka (Coracias
garrulus),
ki pa nam je žal ni uspelo videti. V naseljih
in okolici lahko opazujemo kmečko
(Hirundo rustica),
mestno (Delichon urbicum) in rdečo lastovko (Cecropis
daurica).
Najdemo lahko tudi več vrst penic, najbolj za-
nimivi sta taščična
(Sylvia cantillans) in žametna penica
(Sylvia melanocephala). Prebivalstvo je večinoma revnej-
še od tistega ob obali, kar lahko vidimo že po njihovih
stavbah. Turizma je tu, kot že rečeno, malo, zato se večji
del prebivalstva ukvarja s kmetijstvom.

Na zahodnem delu otoka se proti notranjosti razteza ob-
sežen narodni park Parco Nazionale del Golfo di Orosei
e del Gennargentu, ki obsega velik del province Nuoro.
V osrednjem delu parka se razteza najvišja gorska veriga
na Sardiniji Gennargentu. Tu najdemo tudi oba najvišja
vrhova - Punta La Marmora (1834 m) in Bruncu Spina
(1829 m). Bruncu Spina je sicer tudi edino smučišče na
otoku, vendar pa je v zadnjih letih opuščeno. Vrhova
sta bližnja soseda, vzpon na oba pa je nezahteven, po-
trebna je le vzdržljivost in pripravljenost za večurno
hojo. Kmetje se tukaj preživljajo predvsem z vzrejo ži-
vine - ovac, vendar se tudi tukaj, kot povsod drugod
po Evropi, pojavlja problem opuščanja kmetijstva in
kulturne krajine. Pokrajino sestavljajo obsežna odpr-
ta, travnata in nekoliko nižje zaraščajoča se področja,
ki so dom marsikateri zanimivi vrsti ptic. Vrste kot so
afriška kotorna
(Alectoris barbara), smrdokavra (Upupa
epops),
čuk (Athene noctua), repaljščica (Saxicola rubetra)
in veliki strnad (Miliaria calandra) so tu nekaj povsem
običajnega. Nekoliko višje pa vas bodo pričakali skalni
vrabci
(Petronia petronia), planinske vrane (Pyrrhocorax
pyrrhocorax),
slegurji (Monticola saxatilis) in puščavci
(Monticola solitarius). Območje narodnega parka je redko
poseljeno, vendar ga ogroža širjenje turističnih središč
vzdolž zavarovanega dela obale na območju Golfo di
Orosei in v notranjost.

Pogorje Gennargentu je eno izmed treh področij na
Sardiniji (poleg tega še pogorji Monte Arcosu in Monte
Sette Fratelli), kjer lahko srečate za Sardinijo endemično
podvrsto jelena
(Cervus elaphus corsicanus). Podvrsta, ki
je danes pod posebno zaščito Svetovnega sklada za nara-
vo (WWF), je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja
na robu izumrtja. Danes je na dobri poti, saj njihova po-
pulacija ponovno šteje že približno 700 osebkov. Ven-
dar pa to ni edini zanimivi sesalec na otoku, ki se lahko
pohvali z okrevanjem po svojem skorajšnjem izumrtju.
To sta tudi muflon
(Ovis musimon) in divji prašič (Sus
scropha meridionalis).
Prvega so skoraj povsem izlovili,
saj so domačini iz muflonovih rogov izdelovali ročaje
za kvalitetne sardinske nože. Muflone tako danes red-
ko vidimo, ohranili so se na odročnih in divjih predelih
otoka, kjer se njihovo število ponovno povečuje. Divji
prašiči, prav tako ogroženi zaradi lova, pa se dandanes
srečujejo s še enim perečim problemom. Izpodrivajo jih
namreč umetno vneseni osebki divjega prašiča iz celin-
ske Italije, ki so jih na otok naselili z namenom, da bi
ohranili število avtohtonih živali. Žal pa kot posledica
tega nastaja križanec med obema podvrstama.

1: Na severu lahko
vidimo zanimivo, z
granitnimi skalami po-
sejano pokrajino.
foto: Tanja Šumrada

2: Hrast plutovec
(Quercus suber)
foto: Al Vrezec

3: Barvite in s freskami
poslikane hiše so značil-
nost mesteca Fonni.
foto: Tanja Šumrada

4: Kot povsod po
Sredozemlju, je tudi
tukaj večina plaž pre-
plavljena s turisti.
foto: Tanja Šumrada

5: Želva vrste Testudo

boettgeri

foto: Al Vrezec

6: Zvonik cerkve v
Oristanu. Na otoško
arhitekturo so močno
vplivali umetniki iz Pise
in Toskane.
foto: Tanja Šumrada

7: Reka Temo je edina
plovna reka na Sardiniji
in imenitna lokacija za
opazovanje ptic.
foto: Tanja Šumrada

8: Prostrana
travnata pobočja
gorskega masiva
Gennargentu
foto: Tanja Šumrada

9: Divje lepa in
vetrovna severna
obala

foto: Tanja Šumrada

10: Muflona (Ovis
musimon)
so skoraj
povsem izlovili,
saj so domačini
iz njegovih rogov
izdelovali ročaje za
kakovostne sardin-
ske nože.
foto: Tone Trebar

jate ptic. Veliko jih tu tudi prezimuje (do 50.000 in več).
Plamence
(Phoenicopterus ruber) najdemo tu prek celega
leta, vidimo jih kako se prehranjujejo v velikih jatah po
lagunah. V teh obsežnih vodnatih kompleksih lahko
najdemo tudi črnonogo čigro
(Gelochelidon nilotica), za-
livskega galeba
(Larus genei), vranjeka (Phalacrocorax
aristotelis)
in kormorana (Phalacrocorax carbo). Na eni
izmed lagun smo imeli priložnost opazovati tudi kra-
guljega orla
(Aquila fasciata), ki je na Sardiniji precej po-
gosta vrsta. Ljubitelji posebnih ornitoloških poslastic pa
se lahko odpravijo še na lov za redko močvirsko vrsto
ptice - sultanko
(Porphyrio porphyrio). To fascinantno
ptico, ki se sicer redko pokaže in jo je menda najlažje
videti zjutraj in v mraku, bomo lahko videli, če jo čaka-
mo ob kakšnem sladkovodnem kanalu, obkroženim s
trstiščem. V okolici Oristana lahko sultanko opazujemo
v katerem od sicer precej neuglednih kanalov pri indu-
strijskem središču Stagno di Santa Giusta, sicer pa se jo
da videti tudi v mokrišču Molentargius na jugu.

Vzhod otoka

Nižinsko območje okoli mesta Oristano in kolonija
beloglavih jastrebov
(Gyps fulvus) pri Bosi

Po gorati notranjosti nas precej preseneti prihod na
vzhodni del otoka v okolici mesta Oristano, saj se tukaj
nahajajo obsežne ravnine, ki se raztezajo naprej proti
jugu vse do Cagliarija. Raba krajine se seveda temu pri-
merno spremeni in preide v večinoma intenzivno pride-
lavo, okoli Oristana pa je tudi veliko industrijskih con.
Veliko ljudi se ukvarja z ribištvom. Na te ravnice se izliva
veliko vodnatih rek, ki izvirajo v notranjosti in skupaj z
morjem tvorijo obsežne komplekse slanih, brakičnih in
sladkovodnih jezerc, lagun, solin, rečnih izlivov in kana-
lov. Ta mokrišča so pomembno počivališče za seleče se

Na vzhodu otoka je zelo zanimivo tudi obalno območje
med mestoma Bosa in Alghero. Gre za klifno in proti
notranjosti strmo področje, poraščeno s sredozemskim
rastlinstvom - makijo. Tukaj se nahajata edini dve pre-
ostali koloniji beloglavih jastrebov na otoku. Večjo ko-
lonijo si lahko od daleč ogledamo nekaj kilometrov po
obalni cesti naprej od Bose. Kolonija se nahaja v stenah,
ki so vidne s ceste tik ob gostilni »Il Griffone« na desni
(gledano iz smeri Bose), kjer je tudi manjša razširitev za
parkiranje. Več parkirišč pa je tudi naprej po cesti na se-
ver. Od tu se lahko odpravite na sprehod po makiji. Po-
leg že omenjenih beloglavih jastrebov se da tukaj videti
več ujed, ki jim delajo družbo - planinski orel
(Aquila
chrysaetos),
rjavi škarnik (Milvus milvus), močvirski lunj
(Circus pygargus), južna postovka (Falco naumanni), na-
vadna postovka
(Falco tinnunculus) in sokol selec (Falco
peregrinus).
Priporočljiv je tudi obisk doline reke Temo,
ki je, mimogrede, edina plovna reka na Sardiniji. Tu
najdemo otoško
(Sylvia sarda) in palčjo penico (Sylvia
undata),
pa tudi svilnico (Cettia cetti). Posebno v bližini
naselij bodite pozorni na vse tri vrste hudournikov, ki
jih lahko tu opazimo - planinski
(Tachymarptis melba),
bledi (Apus pallidus) in »navadni« hudournik (Apus
apus).

Jug otoka

Mokrišče Molentargius Saline - asociacija na narav-
ni rezervat Škocjanski zatok

Na jugu se med glavnim mestom Cagliari in mestom
Quatru Sant Elena nahaja še zelo zanimivo mokrišče
- Regionalni park Molentargius (Parco naturale regio-
nale Molentargius Saline). Njegova lega dobesedno na
»pragu« mesta Cagliari nam lahko da zanimivo asocia-
cijo na slovenski Škocjanski zatok. Park je bil ustanov-
ljen leta 1999, že leta 1977 pa je bil proglašen za Ram-
sarsko lokaliteto. V času našega obiska je bilo območje
zaprto, zato smo se žal morali zadovoljiti samo s »kuka-
njem« skozi ograjo, vendar pa smo že lahko videli lepe
nove opazovalnice, postavljene ob novi učni poti okoli
mokrišča. Oktobra letos pa so iz parka sporočili, da je
učna pot sedaj odprta (od 8. do 16. ure vsak dan). Ponuja-
jo tudi vodene izlete za skupine približno 10 obiskoval-
cev, ki pa so seveda plačljivi. Morda velja še upoštevati
opozorilo, da je najti vhod v sam park pravzaprav pravi
izziv. Svetujem vam, da si že predhodno natisnete na-
tančnejše karte in opis, kako priti do vhoda.

Ornitološko gledano je Molentargius gotovo ena od
točk, ki jih je na Sardiniji obvezno treba obiskati. Sestav-
ljata ga dve glavni »jezeri« - brakični Bellarosa Maggiore
in sladkovodni Bellarosa Minore. Med njima se nahaja-
jo številna trstišča in sladkovodni bazenčki, kjer se za-
držuje tudi relativno številčna populacija sultanke iz
Afrike. Območje je pomembno tudi kot počivališče za
seleče se vrste ptic in kot prezimovališče. Tukaj se redno
ustavljajo plevice
(Plegadis falcinellus), žličarke (Platalea
leucorodia),
reglje (Anas querquedula), črni martinci
(Tringa erythropus) in mnogi drugi pobrežniki. V času
gnezdenja pa lahko na tem območju najdemo eno najpo-
membnejših evropskih kolonij zalivskega galeba
(Larus
genei).
Poleti lahko opazujete številne čaplje, kot so čo-
pasta čaplja
(Ardeola ralloides), mala (Egretta garzetta) in
velika bela čaplja
(Ardea alba) ter kravja čaplja (Bubulcus
ibis),
ki vzletajo iz trstišč. Tako na tleh kot tudi v zraku
pa se jim pridružijo tudi bobnarice
(Botaurus stellaris),
čapljice (Ixobrychus minutus) in kvakači (Nycticorax
nycticorax).

Po zanimivem in z vrstami nedvomno bogatem dnevu
v Molentargiusu si vzemite čas in se počasi sprehodi-
te po Stagni di Quartu, danes opuščenih solinah, ki se
nahajajo tik ob obali. Tu lahko v barvah zahajajočega
sonca opazujete rožnate plamence, ki se v velikih jatah
prehranjujejo in čistijo na slanih jezercih, ustvarjajoč
prav romantično vzdušje. •

Priporočena literatura:

• HARDY, P. (2006): Sardinia. - Lonely Planet Publications, Pty
Ltd, London. (splošen vodnik po zanimivostih Sardinije z
nekaj splošnimi podatki o pticah in naravi)

 http://www.members.tripod.com/kilnsey/birdwatching_
in_sardinia/
(tukaj lahko najdete dobre in natančne opise in
dostope do zanimivih ornitoloških lokacij po celotnem otoku)

• Uradna spletna stran Regionalnega parka Molentargius
Saline:
http://www.apmolentargius.it/

11: Afriška
sultanka
(Porphyrio
porphyrio)
je gotovo
ena najbolj zanimi-
vih vrst, gnezdečih
na Sardiniji.
foto: Mark Zekhuis
/ Saxifraga

12: Park

Molentargius leži
na samem »pragu«
glavnega mesta
Cagliari.

foto: Tanja Šumrada

13: Plamence
(Phoenicopterus
ruber)
vidimo tu
prek celega leta,
kako se prehranju-
jejo v velikih jatah
po lagunah.
foto: Claude Ruchet,
http://www.
ruchet.com

Brkatega sera (Gypaetus barbatus), orjaškega jastreba
z razponom peruti prek treh metrov, vajenega ledeno
mrzlega zavetja zasneženih Alp, kjer vzgaja mladiče pri
zimskih temperaturah pod 0°C in si išče živeža v nevar-
nih plaziščih, se drži tudi vzdevek »kostolom«. Kako
tudi ne. Prebavni sokovi v serovem želodcu dosežejo
stopnjo 1 v pH lestvici kislosti, kar ustreza skoraj kislo-
sti jedke kisline. Učinkovita prebava je namreč ključna
za žival, ki se hrani pretežno z obeljenimi kostmi. Prete-
klost v alpskem visokogorju pa je bila za to orjaško ptico
vse prej kot rožnata. Vsi brkati seri do zadnjega so pred
več kot 100 leti izginili iz Alp. Danes se je brkati ser vrnil
v svoja nekdanja alpska prebivališča s pomočjo verjetno
najbolj ambicioznega projekta reintrodukcije, ki je temu
delu Evrope uspel vrniti majhen, a pomemben del ne-
kdaj izgubljene naravne dediščine.

Še v 19. stoletju so kmetje in lovci za denarne nagrade ne-
usmiljeno preganjali orle, jastrebe in ostale ujede, kar je
privedlo brkatega sera do skoraj dokončnega izumrtja v
začetku 20. stoletja na celotnem območju Alp. Ironično
so smrtni udarec alpski populaciji zadali takratni ornito-
logi, katerih način dela se je precej razlikoval od današnje
moderne ornitologije. Da bi ohranili vsaj spomin na alp-
sko populacijo, so različni evropski muzeji razposlali te-
renske zbiratelje, da so polovili še zadnje brkate sere za
muzejske zbirke. Zadnjega alpskega sera so ustrelili leta
1913 v italijanski dolini Aosta, nekaj ptic pa je preživelo
v živalskih vrtovih. Tudi drugod po Evropi se brkatim
serom ni kaj dosti boljše godilo in do danes so preživeli
pravzaprav reliktni ostanki nekdaj velike evropske po-
pulacije v Pirenejih, na jugu Balkanskega polotoka in na
nekaj sredozemskih otokih kot sta Korzika in Kreta.

1: Ljudske legende
so iz brkatega sera
(Gypaetus barbatus)
naredile hudobno
zver, ki opreza za
živino in mladino,
kar ga je v Alpah
v začetku 20.
stoletja prignalo
do dokončnega
izumrtja.
foto: N. Roth
Callies, arhiv EGS

2: Še v 17. stoletju
naj bi bil po
Valvazorjevih
zapisih brkat ser
gnezdil tudi na
Slovenskem, sicer
pa je bil takrat v
Alpah še pogost
in ljudje so ga
dobro poznali,
o čemer priča
dokaj natančna
Aldrovandusova
risba iz leta 1646.

Vrnitev kostoloma - brkati ser zopet
gnezdi v Alpah

// Richard Zink, Al Vrezec

Kako je bilo z brkatim serom na Slovenskem, lahko
sklepamo iz nekaterih starih virov, ki pa so kljub vsemu
dokaj skopi. Za tedanjo Kranjsko ga je prvič in zadnjič
zabeležil v 17. stoletju Janez Vajkard Valvazor, ki je v
svoji Slavi trdil, da na Gorenjskem in v okolici Polho-
vega Gradca žive izredno veliki planinski orli. Že v 18.
stoletju Giovanni Antonio Scopoli brkatega sera za naše
kraje ne omenja več, čeprav mu je Henrik Freyer v 19.
stoletju še našel mesto med kranjskimi pticami. V začet-
ku 20. stoletja Janko Ponebšek to razlaga z dejstvom, da
so se ponekod na Koroškem in Štajerskem nekateri br-
kati seri pojavljali še konec 19. stoletja, na Koroškem so
denimo zadnjega pokončali leta 1881. Vsekakor so brka-
ti seri leta 1917, ko je Ponebšek v Carnioli objavil zapis o
tem orjaškem jastrebu, z območja Alp že izginili, čeprav
sam Ponebšek še domneva, da vrsta tu in tam v alpskem
svetu na avstrijskem še živi. No, Sloveniji najbližje so br-
kati seri v začetku 20. stoletja še gnezdili po visokogorju
Bosne in Hercegovine, a so jih tudi tu uspeli iztrebiti in
so danes nam najbližje prisotni v Makedoniji in na Kor-
ziki. Čeprav od Valvazorja dalje za slovensko ozemlje
ni bilo več zanesljivih opazovanj, pa je reintrodukcijski
projekt v alpskih deželah prinesel brkatega sera tudi k
nam. Ponovno po več kot 300 letih je bil brkati ser zopet
viden jadrati nad slovenskimi gorami in sicer leta 1994
v dolini Bavščice, kjer so ga zapazili italijanski ornito-
logi. Bil je tistega leta v Švici izpuščeni mladič, ki si je
iskal prostor na sončni strani Alp. Sicer pa vsaj zaenkrat
obiski teh veličastnih ptic pri nas niso ravno pogosti.

Ljudske legende so iz brkatega sera naredile hudobno
zver, ki opreza za živino in mladino. Tudi tistim, ki niso
verjeli v ta vraževerna in neutemeljena pripovedovanja,
se je veliki jastreb zdel prezira vreden in odvraten škod-
ljivec. Šele več kot petdeset let po izumrtju so se ljudje
pričeli zavedati, da se z brkatim serom niso znebili ne-
marnega škodljivca, pač pa so izgubili veličasten in dra-
gocen del naravne dediščine. V sedemdesetih letih je
avstrijski znanstvenik in veterinar Hans Frey zasnoval
projekt vrnitve brkatega sera v njegova alpska gnezdišča.
Od leta 1986 je Frey s sodelavci v Alpe izpustil več kot
150 brkatih serov, za katere je upal, da se bodo ustalili
in si ustvarili gnezda. Vzgoja ptic, s katerimi so polnili
Alpe, je potekala po natančno načrtovanem programu
vzgoje v ujetništvu. Mesta izpustov v Avstriji, Franciji,
Italiji in v Švici so skrbno izbrali glede na študije geo-
loških in drugih značilnosti, ki so pomemben del sero-
vega habitata. Od tod naprej je bilo vse odvisno od serov
samih, kako uspešni bodo pri iskanju hrane in seveda
partnerja.

Brkati seri niso zelo družabne ptice. Pravzaprav so pri iz-
biri partnerja veliko bolj izbirčni kot pri hrani. Spolno
zrelost dosežejo šele pri starosti petih in več let. So
izjemno samotarski ptiči, zato nad prisotnostjo sovrstni-
kov niso najbolj navdušeni. Svoje orjaške okrog 400 km2
velike teritorije agresivno branijo pred drugimi seri. Po
ocenah je v Alpah preživelo okoli 120 izpuščenih ptic, ki
pa so oblikovale zgolj 15 gnezditvenih parov. Tudi to je
dovolj, kajti prvič je število v naravi izleglih in speljanih
mladičev vsaj enako številu šestih do sedmih vzgojenih
serov, ki jih vsako leto izpustijo v naravo. To je seveda
pomembna prelomnica, kajti populacija se približuje
točki, ko se bo lahko vzdrževala sama brez dodajanja v
ujetništvu vzgojenih ptic. Pravzaprav le majhen del iz-
puščenih ptic uspe najti partnerja in si ustvari gnezdo.

Večina je samotarjev, ki tavajo naokoli, kar nekaj pa jih
niti ne dočaka spolne zrelosti. Frey, koordinator projekta
in profesor na Veterinarski fakulteti Univerze na Duna-
ju, opozarja, da kljub dosedanjim uspehom še ni mogoče
reči, kako uspešen bo projekt v celoti, kajti novonastala
alpska populacija se še vedno ne vzdržuje sama, za kar
bo potrebnega še kar nekaj dela. Pravzaprav bo potreb-
nih 100 do 150 let preden bo mogoče z gotovostjo trditi,
da je vrnitev brkatega sera v Alpe docela uspela. Do ta-
krat bo populacija odvisna od vzrejnih središč, največje
med njimi je v avstrijskem mestu Haringsee s trenutno
32 pticami. Kljub temu so dosedanji uspehi obetajoči in
vznemirljivo je, kot rad poudarja Frey, da se v Evropo
vrača ena izmed premnogih v preteklosti izgubljenih
vrst.

Stoletja grozljivih pripovedk so brkatega sera ožigosala
s krvoločnostjo. V nasprotju s serom iz pripovedk, pa je
pravi ser vse prej kot krvoločni ljubitelj mesnin. Ne tek-
ne mu niti gnilo in razpadajoče meso, ki ga jedo ostali
jastrebi, pač pa kar 90 % njegove prehrane predstavlja-
jo kosti. In tako opravlja brkati ser v ekološkem smislu
pravo čistilno službo. Ne gre torej za nekega odvratnega
mrhovinarja, ki požre vse kar vidi, pač pa za zelo specia-
lizirano žival, ki uspe preživeti zgolj ob kostni hrani. Od
večjih živali so le še afriške hijene tiste, ki poleg brkatega
sera uspejo preživeti zgolj z glodanjem kosti. Brkati seri
zato v naravi redno obiskujejo prepadna plazišča, kjer
kamniti in snežni plazovi pokončajo neprevidne gamse
in kozoroge. Ob kadavru ser pogosto potrpežljivo čaka,
da lisice, krokarji, orli in ostali jastrebi s kosti oberejo še
zadnje koščke mesa, kajti obeljene kosti so tisto, kar mu
gre v slast. Celo v nižinah opreza za okostji poginulih do-
mačih živali. Prav nenavadno je opazovati tega orjaške-
ga jastreba, ki pogoltne celo goveje vretence, kot bi žve-
čil pokovko. Tudi za velike kosti ima brkati ser rešitev. S
kostjo poleti nekaj sto metrov visoko, od koder jo spusti
na skalovje, kjer se razleti na drobne koščke, ki jih nato
marljivo pobere. Seveda se zdi skoraj neverjetno, da tako
velika ujeda ne bi plenila živih živali, zaradi česar se pri
živinorejcih in lovcih še vedno pojavlja dvom v resnično
serovo miroljubnost. Da bi prepričali največje skeptike,
gojijo v vzrejnem centru skupaj z brkatimi seri tudi kun-
ce. V voljerah kunci brezskrbno skakljajo pod orjaškimi
pticami. V vzrejnem centru se brkati seri namreč prehra-
njujejo zgolj z močno nagnitimi mrtvimi podganami in
kostmi kadavrov živali najdenih na cestah.

3: Izpuščeni mlado-
stni brkati seri v
Alpah so označeni
s kombinacijo
pobeljenih letalnih
peres, po čemer
lahko strokovnjaki
ugotovijo za točno
katero ptico gre.
foto: Michael
Knollseisen

3

Telo odraslih brkatih serov je navadno rjasto-rjave bar-
ve, kar pa ni posledica genetske popotnice, pač pa žele-
zovega oksida v blatu, ki si ga ptice redno utirajo v per-
je. Teorij o tem nenavadnem vedenju je cela kopica, od
vloge pri dvorjenju, zaščite pred zajedavci do varovalne
barve, a skrivnost še ni razjasnjena. Sicer si brkati seri
spletejo gnezda visoko v gorah, krepko nad drevesno
mejo. Jajca polegajo že sredi zime v gnezdo postlano z
dlako, napuljeno iz najdenih kadavrov. Mladiči se izvali-
jo v marcu, ravno v času, ko se z alpskih melišč umakne
sneg in razkrije zimske žrtve plazov. »Čas smrti za mno-
ga gorska bitja je čas izobilja za sere,« kot rad pripomni
Hans Frey.

4: Perje odraslih
brkatih serov je
navadno rjasto-rja-
ve barve, kar pa ni
posledica genetske
popotnice, pač pa
železovega oksida
v blatu, ki si ga
ptice redno utirajo
v perje.
foto: N. Roth
Callies, arhiv EGS

5: Glavni delež pre-
hrane brkatega sera
so obeljene kosti
povsem obranih
kadavrov gamsov in
kozorogov, za kate-
rimi orjaški jastreb
opreza po nevarnih
snežnih plaziščih.
foto: Tomaž Mihelič

letalne spretnosti in so si bili tudi sami sposobni najti
hrano, torej kosti. Izpuščene ptice so danes, nekatere sta-
re tudi 20 let, na redko razsejane po gorskih planjavah
od južne Francije do vzhodne Avstrije. Njihove premike
po alpskem gorovju danes spremlja okoli 5.000 prosto-
voljcev, od planincev, ornitologov do lovcev, nekatere
ptice so opremljene s satelitskimi oddajniki, pri indivi-
dualni prepoznavi pa si strokovnjaki pomagajo tudi z
genetskimi testi iz najdenih peres. Na brkate sere v alp-
ski divjini še vedno preži polno nevarnosti, kot so žice
daljnovodov in žičnic ter celo zastrupljene vabe, ki jih
še vedno nelegalno zoper volkove postavljajo nekateri
kmetje. Največji problem za vrnitev teh mogočnih ptic v
Alpe pa so njihova ogromna območja, ki jih potrebujejo
za svoje preživetje. Ta je v dandanašnjem degradiranem
okolju žal že težko najti. Poleg tega hitro vrnitev serov v
Alpe še dodatno otežuje njihova narava sama. Brkati seri
začnejo gnezditi relativno pozno glede na starost, par pa
vzgoji zgolj enega mladiča na leto. Zaradi tega je širjenje
vrste kljub visoki starosti, ki jo te ptice dočakajo v nara-
vi, celo več kot v ujetništvu, počasno. Kljub temu se novi
alpski populaciji vsako leto pridruži vedno več mladičev,
ki so poleteli iz naravnih gnezd in brkati seri so dobili še
enkrat priložnost, da veličastno zajadrajo nad alpskimi
vršaci. Le ugibamo lahko, ali bo nekoč brkati ser (zopet)
pristal tudi na seznamu gnezdilk Slovenije. •

Mednarodni projekt vrnitve brkatih serov v Alpe je Frey
pričel leta 1976 s podporo zoološkega društva iz Frank-
furta, svetovne fundacije WWF (World Wildlife Found)
in alpskega živalskega vrta (Alpenzoo), ki je tudi začel
s programom vzreje brkatih serov v ujetništvu. Kar de-
setletje je bilo potrebno, da so v vzrejnem centru Ha-
ringsee in v živalskih vrtovih od Moskve do San Diega
vzgojili dovolj mladih serov za izpust v alpsko divjino.
Trimesečne sere so prepeljali visoko v gore konec maja
in v začetku junija. Tam so jih z mrhovino hranili še vse
tja do sredine poletja, ko so mladi seri dodobra zapopadli

Če opazite brkatega sera v naravi, prosim sporočite
podatke na spodnji naslov Centra za monitoring
brkatega sera oziroma na njihov e-mail naslov:

International Bearded Vulture Monitoring,

Dr. Richard Zink

Savoyenstrasse 1

1160 Wien, AUSTRIA

e-mail: gyp-monitoring@aon.at

spletna stran za več informacij:

www.gyp-monitoring.at

Viri:

• CARRETE, M., DONAZAR, J.A. & MARGALIDA, A.
(2006): Density-dependent productivity depression
in Pyrenean bearded vultures: implications for
conservation. -
Ecological Applications 16 (5^1674-
1682.

• FASCE, P., FASCE, L. & ZINK, R. (2005): Terminology
of population data and reproductive parameters.

- FCBV. 2005: 84-85.

• FREY, H. & ZINK, R. (2000): Aspects of Management
within the European Bearded Vulture
(Gypaetus
barbatus)
Reintroduction Projekt (FZS 832/78,
WWF) 1657/78) v: Lumeij T. et al. (eds.): Raptor
Biomedicine III including Bibliography of Diseases
of Birds of Prey. - Zoological Education Network,
Lake Worth, USA.

• GENERO, F. (1995): Opazovanje brkatega sera
Gypaetus barbatus v Triglavskem narodnem parku.

- Acrocephalus 16 (73): 171-173.

• KNOLLSEISEN, M., FREY, H., ZINK, R. & LAASS, J.
(2006): First case of lead intoxication: the story of
/Doraja/, BG 465. -
FCBV. 2006: 57-58.

• PONEBŠEK, J. (1917): Naše ujede. - Carniola 8 (3/4):
203-228.

• SCOPOLI, I.A. (1769): Annus I. Historico-Naturalis.
Descriptiones Avium. - Sumtib. Christ. Gottlob
Hilscheri, Lipsiae.

• ZINK, R. & BEISSMANN, H. (2005): Spatial
Coincidence Between Habitat Suitability for
Bearded Vultures and Protected Areas in the
Austrian Alps v: 3rd Symposium of the Hohe Tauern
National Park for Research in Protected Areas,
September 15th to 17th 2005, Castle of Kaprun.

• ZINK, R. (2005): Alpine Monitoring: effects of
release site and natural reproduction on species
distribution and population growth. -
FCBV. 2005:

87-91.

• ZINK, R. (2006): Annual Report 2006 - International
Bearded Vulture Monitoring in the Alps. -
FCBV.
2006: 69-72.

- Pogubno zdravilo zdaj na prodaj v Afriki

// prevod Petra Vrh Vrezec

Svet BirdLife International za afriško partnersko zvezo je
posvaril afriške partnerje BirdLife, naj sledijo dovoljenju
za uporabo zdravila diklofen, kajti v Tanzaniji imajo
veterinarji že licenco za njegovo uporabo. Obvestilo je
prišlo takoj zatem, ko je bilo zdravilo odkrito v splošni
prodaji v Tanzaniji.

Diklofen povzroča propad protinov in ledvic pri plešcih
(Gyps). V Indiji so zaradi zelo razširjene veterinarske
uporabe diklofena postale kritično ogrožene tri vrste
plešcev. V dobrem desetletju je izginilo 99 % njihovih
populacij.

»To je pretresljiva novica, saj pomeni, da je grožnja precej
večja kot smo mislili,« je povedal Paul Nnyiti iz BirdLifa
v Tanzaniji (WSCT): »Bojimo se, da bodo licenco za
uporabo diklofena dobile tudi druge afriške države.« Jane
Gaithuma iz afriške zveze BirdLife še dodaja, da ima lahko
uvedba diklofena katastrofalen vpliv na afriške plešce, če
ta ptičji ubijalec ne bo ukinjen. Raziskave BirdLifovih
partnerjev so dokazale, da obstajajo varna alternativna
zdravila, kot je na primer meloxicam, kar pomeni, da je
uporaba diklofena popolnoma nepotrebna.
Brez pomoči vlad in veterinarskih združenj je prepoved
uporabe diklofena praktično nemogoča, saj je zelo težko
opravljati nadzor nad uporabo zdravil. Ko bo patent za
zdravilo potekel, bo lahko diklofen izdelovalo na stotine
tovarn po vsem svetu in bi ga lahko prodajale pod
različnimi imeni. Izdelovalec zdravila v Tanzaniji na
primer izvaža diklofen veterinarjem petnajstih afriških
držav.

BirdLife poziva partnerje in druge naravovarstvenike,
naj preverijo, ali v njihovi državi veterinarji uporabljajo
diklofen in, če je le mogoče, dosežejo prepoved uporabe.
V državah, kjer diklofen še ni v uporabi, pa naj se
partnerji povežejo z vladnimi službami in civilno družbo
ter posvarijo ljudi pred nevarnostjo stranskih učinkov
zdravila in s tem zagotovijo splošno prepoved uporabe
diklofena.

Izvirni članek: BirdLife International (2007): World
Birdwatch,
December 2007: 6.

1: V Aziji je

uporaba zdravila
diklofen ubila
ogromno sajastih
plešcev
(Gyps
bengalensis).
foto: J. C.
Eames /
www.
rarebirdyearbook.
com
(uporabljeno v
World Birdwatch)

Zvonec

// Al Vrezec

Na zimo se nad naša jezera in reke zgrne-
jo ogromne jate vodnih ptic, od ponirkov,
slapnikov, čapelj, kormoranov, galebov do rac
in gosi. Vsa ta pisana perjad se v pozni jeseni
priseli iz severnih krajev k nam prezimovat.
Seveda tu ne gre za naključje, saj so ustrezna
prezimovališča tem pticam povsem enako po-
membna kot ustrezna gnezdišča. Čeprav jim
pravimo zimske gostje, so te ptice pri nas vse
prej kot gostje. So del naše narave, ki si ga zara-
di selitvene narave teh bitij pač delimo s sever-
nimi kraji. Podobno kot si lastovke, srakoper-
je in štorklje delimo z afriškimi tropi. Čeprav
ljudje radi potujemo, naša selivska narava še
zdaleč ni takšna kot ptičja. Zato si domače raz-
mere hočeš nočeš radi predstavljamo kot »za-
tečeno stanje«.

Selivke se tako rekoč kar nenadoma vzamejo od nekod, se
tu zadržijo svoj čas in spet izginejo neznano kam, tja daleč
na sever ali na jug, v kraje, kamor mi sami morda nikoli ne
bomo zašli. Njihovo bivanje v naših krajih je zato za nas
večinoma iztrgani košček ptičje zgodbe brez začetka in
konca, kot nadaljevanka, ki smo jo začeli gledati nekje na
sredi in ki ji nismo mogli slediti do konca. V pisani prezi-
movalni druščini sredi orjaškega Ptujskega jezera je na pri-
mer takih zgodb vse polno prepletenih v nekaj tisočglavi
jati ptic. Zvonec
(Bucephala clangula) je le ena izmed ptic, ki
je tod še posebej številna, a le za kratek čas, saj se še pred
pravo pomladjo večina zvoncev odseli na daljni sever. Po-
skušajmo jim slediti in zaokrožiti njihovo zgodbo.

Zvonci so severnjaške oziroma borealne ptice, ki prezimu-
jejo po jezerih, rekah pa tudi ob morskih obalah Evrazije in
Severne Amerike. V Severni Ameriki sta našemu zvoncu
pridružena še islandski
(Bucephala islandica) in mali zvonec
(Bucephala albeola), ki pa v Evropo izjemno redko zaideta,
na Slovenskem pa ju še nismo zabeležili. Kakorkoli že, pri
nas so zvonci pozimi izjemno številni na nekaterih večjih
vodnih telesih, najbolj množično na reki Dravi. Zvonec je
izjemno dober potapljač in na njegovem jedilniku se znaj-
dejo tudi školjke, ki jih trga z dna. Prav v Dravi se je pred
leti v velikih količinah razpasla tujerodna školjka trikotni-
čarka
(Dreissena polimorpha), ki je dobesedno prekrila rečno
dno. Za rečne prebivalce je bil to vse prej kot dobrodošel pri-
šlek, nekatere severnjaške race, ki jim gredo školjke še po-
sebej v slast, denimo gaga
(Somateria mollissima), beloliska
(Melanitta fusca), zimska raca (Clangula hyemalis) in zvonec,
pa so to obilje nemudoma izkoristile. Danes školjk ni več
toliko in število obiskov teh rac je precej upadlo, zvonec
pa je kljub temu na Dravi še vedno izjemno številna raca v
zimskem času.

Proti koncu zime pa silno mnoštvo zvoncev izgine iz na-
ših krajev. Ptice takrat odletijo proti svojim severnim
gnezdiščem. Že pri nas smo lahko na prezimovališčih opa-
zovali zanimivo naprezanje samcev, ki so si s skakajočim

plesom skušali pridobiti naklonjenost katere od samic. Ta
paritvena naprezanja se še bolj razvnamejo, ko zvonci prile-
tijo na svoja gnezdišča. Južna Finska, dežela tisočih jezer, je
več kot primeren kraj, kamor se splača slediti zvoncem na
sever. Tod v zgodnji pomladi, konec marca, vse puhti v lju-
bezenskih igrah. Kričavi polarni
(Gavia arctica) in rdečegrli
slapniki
(Gavia stellata), ki skupaj z labodi pevci (Cygnus
cygnus)
dan in noč neutrudno prepevajo, na obrežju ple-
šoči žerjavi
(Grus grus) in bobnajoče bobnarice (Botaurus
stellaris),
na vodni gladini orjaških jezer pa pari zvoncev.
Presenetljivo, a zvonci se v času gnezdenja prelevijo v
prave gozdne ptice. Dan in noč se v temačnih smrekovih
gozdovih Finske sliši prhutajoči zvok zvončjih peruti, ki
v gozdu iščejo le eno, zavetje drevesnega dupla, kjer bo sa-
mica lahko vzredila svoje račje leglo. Res, zvonec je tipična
duplarica, in kar precej gozdnih preletov je potrebnih, da
zvončja samica najde primerno duplo. Tekmecev zanje je
tu nič koliko, od večjih in agresivnejših velikih žagarjev
(Mergus merganser) do sov, kot sta lesna sova (Strix aluco)
in kozača (Strix uralensis). Slednja je vrh vsega za zvonca
celo nevaren plenilec. Finci pa svoje ptice obožujejo in sko-
raj vsaka domačija ima v bližnji okolici nameščene velike
gnezdilnice. Te so še zlasti številne ob jezerski obali, vendar
ta najboljša mesta v glavnem zasedajo veliki žagarji. Zvonci
zato gnezdijo dlje od obale, v drugi vrsti. V izbrani gnezdil-
nici si zvončja samica gnezdo postelje z mehkim puhom in
nato vsak dan enkrat do dvakrat obišče gnezdilnico, z vsa-
kim obiskom pa je gnezdo bogatejše za eno jajce. Jajca se
v gnezdilnici kopičijo precej hitreje, kot bi pričakovali, saj
gnezdilnice ne obiskuje le ena samica, pač pa tu in tam še
kaka druga samica, ki podtakne svoje jajce v tuje gnezdo.
Nič hudega, to počno vse zvončje samice. S tem si povečajo
svoj gnezditveni uspeh, saj se po temačni tajgi potika vse
polno lačnih nepridipravov, ki sem ter tja izpraznijo kako
gnezdo. Ko samica zalega jajca, jo samec potrpežljivo čaka
na bližnjem jezeru. Ko je leglo polno, se samica loti dolgo-
trajnega valjenja, samec pa jo takrat zapusti in se skupaj z
drugimi samci začne goliti v objezerskem trstičju. Zanj je
starševska naloga za to leto opravljena!

Mlade račke se izvalijo bolj ali manj hkrati. Začetek je zelo
razburljiv! Globok skok iz visoke gnezdilnice na tla, potem
pa na dolgo pot za materjo proti najbližjemu jezeru. Po ne-
varni poti prek različnih preprek in mimo lačnih plenilcev
se drama nadaljuje na jezeru. Semkaj več samic pripelje
svoj mladi naraščaj, da bi v varnem objemu vode odrasel v
nov rod zvoncev. A samice druga drugo ne trpijo najbolj.
Med samicami se vnamejo boji za prevlado nad izbranim
koščkom jezera. Ena izmed samic hočeš nočeš mora popu-
stiti, in pobegne s prizorišča. Kaj pa njeni malčki? Ti se pri-
družijo mladičem zmagovite matere, ki svojo jato poveča,
s čimer se poveča tudi varnost njenega naraščaja, saj tu in
tam kakšen konča v želodcu velikih jezerskih ščuk
(Esox
lucius).
Dobro operjen se preživeli novi rod zvoncev na je-
sen odpravi proti jugu, ko njihova rojstna jezera na severu
prekrije debela plast ledu. Vnovič se na južnejših rekah in
jezerih, ki jim zimske zmrzali bolj prizanesejo, združijo v
velike jate, si dvorijo in konec zime odletijo nazaj v rodne
kraje iskat primerna dupla. In krog je sklenjen!

Še to. Ko sem nekoč ob nekem jezeru na Finskem modroval
o zvoncih s tamkajšnjimi strokovnjaki, smo se zapletli pri
izgovarjavi zvončevega imena. Mi mu pravimo »Bucefala
klangula«, kar je srednjeveška različica latinske izgovorja-
ve, razširjena zlasti v južnih deželah Evrope pod romanskim
vplivom. Na severu so bolj dosledni in uporabljajo klasično
latinsko izrazoslovje, po katerem je zvonec »Bukefala klan-
gula«. Torej al' prav se reče »Bucefala« al' »Bukefala«? Tega
ne bomo vedeli prav zagotovo. Zoološka nomenklatura si-
cer priznava tisto ime, ki jo je zapisal avtor, ki je rod ali vrsto
prvi opisal in poimenoval za znanost, a od zapisa do izgo-
varjave je še en očitno nedogovorjeni korak. Zvonca je sicer
leta 1758 opisal sloviti Carolus Linnaeus kot
Anas clangula,
Američan Spencer F. Baird pa je vrsti in njenima ameriški-
ma sorodnikoma natančno sto let kasneje, leta 1858, dodelil
lasten rod
Bucephala. Kako je Baird izgovoril ime Bucephala,
bo verjetno ostala večna skrivnost, razprave strokovnjakov
pa se bodo ob njem verjetno kresale še naprej. •

1: Zvonci (Bucephala
clangula),
kot vse race,
prično z dvorjenjem
že na prezimovališčih,
pri čemer samci
značilno dvigajo glavo
in se dobrikajo rjavo
obarvanim samicam.
foto: Tone Trebar

2: Velike vodne
površine, kakršno je
pri nas Ptujsko jezero
in kjer se pozimi zbere
veliko prezimujočih
ptic, so značilno
prezimovališče
zvoncev.
foto: Borut
Štumberger

3: Številna jezera
južne Finske, obdana
z obsežnimi gozdovi,
so izjemno ugodno
gnezdišče zvoncev,
na jezerih potekata
parjenje in vzgoja
mladičev, v gozdu
pa si samica poišče
gnezdo.
foto: Al Vrezec

4: Na gnezdišču
se zvonec prelevi
v gozdno ptico, saj
gnezdi v drevesnih
duplih, zadovolji pa
se tudi z nastavljeno
gnezdilnico, v katero
samica več dni skupaj
znaša jajca v leglo.
foto: Al Vrezec

Skrb za ptice pozimi

// Ivan Esenko

Ko se odločimo, da bomo krmili ptice, se nam hkrati za-
stavi vprašanje, kje in kako bomo lačnim pticam ponudili
hrano. Kadar bomo ptice krmili na okenski polici, pogo-
sto zadošča krmilno koritce, ki nima strehe, saj ščiti ptičjo
pičo pred dežjem strešna kap. Koritce v tem primeru
samo zadržuje semensko hrano, da ne pada na tla. Največ-
krat pa se bomo odločili za postavitev klasične krmilnice,
takšne s strešico, ki jo bomo namestili na vrt ali prostor
pred hišo. Ptičja krmilnica mora biti svetla, kar pomeni,
da je prostor v njej dovolj visok. Streha mora krmilno ko-
ritce prekrivati toliko, da prepreči tudi bočnemu vetru,
da vanjo zanese dež, ki bi močil hrano. V temni krmilnici
se gostje ne počutijo dobro. Ptiči vanjo vstopajo kradoma
in takoj zbežijo, ko jim uspe dobiti že najmanjši košček
hrane. Tudi premajhna ne sme biti, saj gneča v krmilnici
povzroča nestrpnost med ptiči, poleg tega pa se poveča
tudi možnost širjenja kužnih bolezni.

Skrbimo za ptičjo pičo

Občasno poglejmo v krmilno koritce in odstranimo
sprijete ostanke hrane, zlasti luščine semen, ki se nabi-
rajo po vogalih in se navadno zbijejo v trdo skorjo. Ta
je pravcato leglo bolezni, plesni, ki uspevajo na takšni
podlagi, pa kvarijo tudi svežo hrano, ki jo vsakodnevno
dodajamo. Ko pričnemo krmiti ptice (običajno ob prvem
večjem mrazu, obvezno pa ob prvem snegu), s krmljen-
jem ne prenehamo do pomladi. Krmilnica mora biti
nujno polna zjutraj in zvečer, saj je v trdi zimi dolga noč
brez hranjenja za ptice lahko usodna. Nekatere manjše
vrste, kot je menišček
(Periparus ater), lahko prek hladne
noči izgubijo celo 15 % in več telesne teže, kar govori o
nujnosti vedno polne ptičje krmilnice v tem obdobju.
Najbolj univerzalna hrana za ptice je sončnično seme, za
zrnojede ptice pa pride v poštev tudi proso. Veliko ptic se
hrani tudi s suhim kruhom, ki pa ga prej nadrobimo. V
mestnem okolju in tudi na vasi, kjer se v krmilnici lahko
pojavi tudi večje število vrabcev, nemalokrat pa tudi

1: Različno
semensko hrano
lahko pticam
ponudimo tudi
v krmilnicah, t.i.
zalogovnikih.
Arašidi teknejo
zlasti pticam
siničjega rodu
in brglezu
(Sitta
europaea).
foto: Ivan Esenko

2: Arašide v lupini
lahko pticam
ponudimo tudi
nataknjene na trdo
žico.

foto: Ivan Esenko

turških grlic (Streptopelia decaocto), lahko krmimo tudi s

koruznim drobljencem, ki je cenena hrana. V kuhinji se
najde obilo odpadkov, ki so primerni za krmljenje ptic,
paziti moramo predvsem, da niso presoljeni ali plesnivi.
Kosom
(Turdus merula) lahko ponudimo tudi nagnita ja-
bolka, ki jim ne škodujejo. Tudi sadje, ki zunaj prek noči
zmrzne, pticam ne škoduje.

Mesto za krmilnico naj bo varno in nam na očeh

Da bomo imeli kaj od opazovalskih užitkov, bomo krmil-
nico postavili tja, kamor se bo videlo tudi skozi okno, pri
tem pa seveda ne smemo pozabiti na varnost ptic. V bližini
krmilnice je zaželeno, da raste grm ali pa živa meja, kamor
se lahko ptice zatečejo v primeru napada skobca
(Accipiter
nisus).
V samo grmovje krmilnice ne bomo postavili, saj
bo tam našla zavetje mačka, morda pa tudi kuna belica.
Tako se bo lahko krmišče za ptice nenadoma spremenilo
v krmišče za katerega od teh dveh plenilcev. Krmilnico
namestimo na drog vsaj meter in pol visoko, lahko pa jo
tudi obesimo na vejo. Bodimo pozorni na večje steklene
površine v bližini. S krmljenjem bomo privabili mnogo
ptic, zato se bo nevarnost trka ob okensko steklo samo
povečala. Pred stekleno površino na vrvico obesimo kos
alufolije, ki se bo obračala v zraku že z najmanjšo sapo, ali
pa pritrdimo na okno ptičjo silhueto in s tem odvrnimo
ptice od nevarnega mesta.

Pregled rezultatov popisa kavke
V letU 2008
// Luka Božič

Spomladi leta 2008 smo člani in drugi sodelavci DOPPS
izvedli popis kavke
(Corvus monedula) na celotnem ob-
močju Slovenije. Cilji popisa, metoda in popisni obrazci
z navodili so bili predstavljeni v prvi številki letošnjega
letnika Sveta ptic, sama kavka in njene življenjske navade
pa v zadnji številki prejšnjega letnika. Gradivo za popis je
bilo ves čas dostopno na spletni strani DOPPS, dodatno pa
smo ga posredovali nekaterim šolam in drugim zaintere-
siranim posameznikom. Ravninske dele Gorenjske, širšo
ljubljansko okolico in velik del SV Sloveniji smo v celoti
razdelili na popisna območja oziroma popisne ploskve,
saj smo tam na podlagi starejših podatkov pričakovali
večje število in bolj razpršeno razporeditev gnezdečih
kavk. Večino popisnih območij oziroma ploskev smo po
dogovoru dodelili posameznim popisovalcem, ki so bili
pripravljeni prevzeti popis na svojem območju.

V SV Sloveniji smo v predpisanem času med 1. marcem
in 15. junijem obdelali večino popisnih območij oziroma
lokalitet. Ocenjujemo, da smo popisali veliko večino vseh
kavk v naseljih, neodkritih pa je verjetno ostalo nekaj
gozdnih kolonij na nekoliko slabše obdelanih predelih
Slovenskih goric in Goričkega. Za območje mesta Ljublja-
na smo do oddaje tega prispevka v uredništvo Sveta ptic
(1. november) prejeli obrazce za dobro polovico popisnih
ploskev, ocenjujemo pa, da je bil obdelan bistveno večji
del tega območja. Podobno velja tudi za Gorenjsko in oko-
lico Ljubljane, za katero smo prejeli slabo polovico priča-
kovanih obrazcev. Kljub vsemu bo nekaj območij, kjer se
pojavljajo kavke, v letu 2008 tukaj verjetno ostalo neob-
delanih. V drugih delih Slovenije smo popis opravili na
znanih območjih pojavljanja kavke, na znanih gnezdiščih
in tam, kjer smo pojavljanje kavke pričakovali. Poleg tega
smo prejeli kar lepo število naključno zbranih podatkov
o posameznih kolonijah in opazovanjih kavk.

Kavke smo zabeležili v vseh glavnih regijah Slovenije,
med katerimi pa so bile velike razlike tako v številu kot
tudi velikosti kolonij in izbiri tipov gnezdišča. Skupaj
smo prešteli 566 parov, od katerih jih je velika večina
tudi dejansko gnezdila. Največ kavk smo prešteli na Šta-
jerskem, kjer smo zabeležili tudi največ kolonij oziroma
lokalitet. Skupna značilnost popisa kavk v SV Sloveniji je,
da so se samo tukaj pojavljale kolonije oziroma gnezdeči
pari, ki so gnezdili v drevesnih duplih - bodisi v gozdovih
daleč stran od naselij bodisi v parkih ali v naseljih. V pov-
prečju so bile kolonije v SV Sloveniji majhne, še zlasti to
velja za tiste na drevesih. Po pričakovanjih smo največje
število kavk v osrednji Sloveniji zabeležili v Ljubljani.
Največje število in tudi največje kolonije kavk v glavnem
mestu so gnezdile na poslovnih stavbah in stanovanjskih
blokih v mestni četrti Bežigrad. Poleg gnezdišč so bile
kavke v Ljubljani v večjem številu opazovane tudi na sku-
pinskem prenočišču v centru mesta in med prehranjeva-
njem na deponiji. Število odkritih kolonij na Gorenjskem
sicer ni bilo veliko, po številu pa s 40 gnezdečimi pari
močno izstopa kolonija v naselju Planina v Kranju, kjer
kavke gnezdijo na visokih stolpnicah. Podatki o gnezde-
čih kavkah so verjetno najmanj popolni na Dolenjskem,
kjer je bilo v letu 2008 vloženega najmanj dela v sistema-
tično iskanje kavk. Kljub temu prihaja prav z Dolenjske
podatek o največji koloniji kavke v Sloveniji, ki gnezdi
na stavbah v kompleksu strogo varovanega zapora Dob.
Omenjena najdba je vsekakor dobra vzpodbuda za bolj
sistematično delo na Dolenjskem prihodnje leto. V dru-
gih regijah Slovenije smo odkrili le posamezne ali manjše
število kolonij. Manjša kolonija v Kotljah na Koroškem je
precej izolirana od ostalih znanih območij gnezdenja. Ena
izmed dveh na Notranjskem popisanih kolonij v Cerknici
je zelo pomembna, saj je med največjimi v Sloveniji. Ko-
loniji v skalnih stenah Kraškega roba sta edini te vrste v
Sloveniji, poleg tega pa tudi edini znani na Primorskem.
Majhno število kolonij v skalnih stenah je presenetljivo,
saj je vsaj navidez primernih sten za kavko v Sloveniji ve-
liko. V sosednji Avstriji na primer nekaj največjih kolonij
gnezdi prav v skalnih stenah. Na Primorskem smo sicer
zabeležili še nekaj opazovanj manjših skupin kavk, ki pa
niso kazale gnezditvenega vedenja. Morda je v teh prime-
rih šlo za klateške negnezdeče osebke.

Veliko število požtrvovalnih popisovalcev je opravilo
obsežno in zahtevno delo, da smo zgolj v eni gnezditveni
sezoni zelo natančno prešteli vse gnezdeče kavke na več
kot polovici ozemlja Slovenije. Leta 2008 so podatke pri-
spevali: Katarina Aleš, Tilen Basle, Blaž Blažič, Dominik
Bombek, Luka Božič, Franc Bračko, Alenka Bradač, Igor
Brajnik, Tatjana Confidenti, Damijan Denac, Dušan Dim-
nik, Andreja Dremelj, Katica Drndelič, Dare Fekonja, An-
drej Figelj, Matej Gamser, Nataša in Milan Gorjanc, Peter
Grošelj, Magdalena Habets, Jurij Hanžel, Jure Havliček,
Vojko in Meta Havliček, Andrej Hudoklin, Tomaž Jančar,
Peter Janjič, Manca Jereb, Tone Karer, Martin Kavka, Leon
Kebe, Mojca Kerbler, Matjaž Kerček, Tjaša Kerček, Dušan
Klenovšek, Urša Koce, Milan Kočan, Ivan in Ivica Kogov-
šek, Tadej Kogovšek, Aleksander Koren, Igor Kovše, Jože
J. Kozamernik, Aljaž Kožuh, Peter Krečič, Anže Kristan,
Borut Kumar, Tina Leskošek, Katja Logar, Marjan Logar,
Marjana Mandeljc, Cvetka Marhold, Katja Markovič, Ja-
nez Maroša, Tomaž Mihelič, Petra Mohar, Alenka Mra-
kovčič, Karmen Novič, Sava Osole, Jožef Osredkar, Alijana
Pivko Kneževič, Alen Ploj, Miha Podlogar, Slavko Polak,
Matjaž Premzl, Aleksander Pritekelj, Jakob Puh, Špela
Pulko, Žiga I. Remec, Tomaž Remžgar, Rok Rozman, Borut
Rubinić, Marko Sameja, Mirko Silan, Andreja Slameršek,
Jakob Smole, Mateja Soklič, Dušan Sova, Sergij Stepančič,
Jošt Stergaršek, Nataša Šalaja, Željko Šalamun, Dare Šere,
Simon Širca, Metka Štok, Tanja Šumrada, Rudolf Tekav-
čič, Aleš Tomažič, Gregor Torkar, Tone Trebar, Marko
Trebušak, Tomi Trilar, Marjan Trobec, Vesna Trup, Zla-
ta Vahčič, Andrej Valenti, Franc Verovnik, Jani Vidmar,
Nuša Virnik, Miha Žnidaršič. Vsem iskrena hvala!

1: Kavka (Corvus

monedula)

foto: Dejan Bordjan

2: Razširjenost in
številčnost kavke v
popisu leta 2008 v
Sloveniji. Velikost
pik ustreza velikosti
kolonije oziroma
številu parov na
gnezditveni lokaciji
(glej legendo).

Prosimo vse popisovalce, ki še niso vrnili izpolnjenih
obrazcev za popis leta 2008, da to nemudoma storijo!
Prosimo tudi vse, ki imajo kakršnekoli neobjavljene
podatke o pojavljanju kavke, zlasti v gnezditvenem
obdobju, da jih posredujejo koordinatorju popisa. Zelo
dobrodošli bodo tudi vsi starejši podatki in podatki o
nekdanjih gnezdiščih, ki nam bodo pomagali ovred-
notiti aktualno stanje vrste v Sloveniji in oceniti njen
populacijski trend. Veseli bomo prav vsakega podatka.
Popis kavke se bo nadaljeval še v naslednjem letu (spo-
mladi 2009), ko bo poudarek na letos neobdelanih ob-
močjih, lokalitetah z nezanesljivo opredeljenim statu-
som in zbiranju starejših podatkov. Po zaključku popisa

3: Značilna
gnezdišča kavke v
popisu leta 2008:

a) velika stavba
(cerkev sv. Križa
v Črenšovcih,
Prekmurje)
foto: Luka Božič

b) dimnik
stanovanjske hiše
(Cirkovce, Dravsko
polje)

foto: Matjaž Kerček

c) stara bukev z
duplom (Počenik,
Slovenske gorice)
foto: Luka Božič

d) skalna stena
(Mišja peč, Kraški
rob)

foto: Tomaž Mihelič

leta 2009 bodo podatki, vključno z izbiro gnezditvenih
mest in starejšimi podatki, natančno obdelani in pred-
stavljeni v pregledni obliki v Svetu ptic, podrobno pa v
reviji Acrocephalus. Za vse informacije v zvezi s kavko
se obrnite na koordinatorja popisa: Luka Božič, Kamen-
škova 18, 2000 Maribor, gsm: 031/307 993, e-pošta:
luka.
bozic@dopps.si

Tabela 1: Število preštetih gnezdečih parov kavk v Slo-
veniji leta 2008. Za posamezne kraje je naveden tudi tip
gnezdišča (stavba, drevo, skalna stena).

Regija

Kraj

Šte-
vilo

Tip gnez-
dišča

Prekmurje

Budinci
Dolenci

2
1

neznano
drevo

Nuskova
Lendava

12
2

(drevo)
stavba

Črenšovci

11

stavba

Beltinci

10

drevo

Ižakovci

7

drevo

Gančani

4

drevo

Rakičan

1

drevo

Murska Sobota

8

drevo

Štajerska

Sv. Trije kralji v Slov. Goricah

6

stavba

Sv. Trojica v Slov. Goricah

14

stavba

Zg. Dražen vrh

8

drevo

Počenik

3

drevo

Zg. Jakobski dol

20

(drevo)

Jareninski dol

7

drevo

Gačnik

1

drevo

Cirknica

2

drevo

Ciringa

15

neznano

Jurski vrh

8

neznano

Rošpoh

3

drevo

Ptuj

5

stavba

Pragersko

11

stavba

Cirkovce

23

stavba

Dragonja vas

2

stavba

Lovrenc na Dravskem polju

5

stavba

Podova

3

stavba

Brezula

1

stavba

Krško

2

stavba

Celje

17

stavba

Koroška

Kotlje

3

stavba

Ljubljana

Bežigrad
Šiška

85

6

stavba
stavba

Dravlje

6

stavba

Moste

6

stavba

Jarše

6

stavba

Polje

7

stavba

Posavje

16

stavba

Gorenjska

Begunje na Gorenjskem

2

stavba

Breznica

3

stavba

Bled

2

stavba

Rečica pri Bledu

6

neznano

Kranj - S del

11

stavba

Kranj - Planina

40

stavba

Dolenjska

Št. Jurij

12

stavba

Mala vas pri Grosupljem

2

stavba

Škocjan

5

stavba

Šentjernej

3

stavba

Dob

59

stavba

Trebnje

13

neznano

Notranjska Vrhnika

10

stavba

Cerknica

23

stavba

Primorska

Ajdovščina

5 os.

neznano

Osp

7

skalna stena

Zanigrad

15

skalna stena

Obala

Lucija

3

stavba

Škofije
Sv. Anton

4 os.
10 os.

neznano
neznano

Tabela 2: Število preštetih gnezdečih parov kavk po po-
sameznih regijah Slovenije leta 2008. Navedeno je tudi
število kolonij oziroma lokalitet z gnezdečimi kavkami
ter odstotek kavk v posamezni regiji.

Regija

Število kavk
(pari)

Število kolo-
nij/ lokalitet

%

Prekmurje
Štajerska

58
156

10

20

10.2
27.6

Koroška

4

2

0.7

Ljubljana

132

7

23.3

Gorenjska

64

6

11.3

Dolenjska

94

6

16.6

Notranjska

33

2

5.8

Primorska

22

2

3.9

Obala

3

1

0.5

Slovenija

566

56

100.0

Z razglasitvijo posebnih območij varstva (območij Natu-
ra 2000) aprila 2004 je Slovenija naredila pomemben ko-
rak k doseganju ciljev varstva ptic in njihovih habitatov.
K temu je pomembno prispevalo tudi naše društvo, saj
smo pripravili glavnino strokovnih podlag. Kljub velike-
mu uspehu smo se ob razglasitvi zavedali, da nas najpo-
membnejše naloge še čakajo. Za uspešno varstvo območij
Natura 2000 je namreč bistvenega pomena tudi usmerja-
nje naravi in ljudem prijaznega sonaravnega razvoja, ki
lokalnemu prebivalstvu zagotavlja ekonomsko in soci-
alno varnost ter visoko kakovost življenja ob hkratnem
doseganju ciljev ohranjanja narave.

V tem duhu smo načrtovali in v obdobju od začetka 2006
do sredine 2008 uresničevali projekt
Natura 2000 za bolj-
šo kakovost življenja,
na kratko Natura Primorske, v ka-
terem smo skupaj s partnerji vzeli pod drobnogled sedem
posebnih območij varstva v zahodni Sloveniji. Osredoto-
čili smo se na povezovanje ohranjanja narave z iskanjem
novih razvojnih možnosti, izobraževanjem in promocijo.
Pri naših prizadevanjih so nas podprli partnerji: Zavod
Republike Slovenije za varstvo narave, Kmetijsko gozdar-
ska zbornica Slovenije - Kmetijsko-gozdarski zavod Nova
Gorica, Razvojno društvo Pliska, Park Škocjanske jame ter
na italijanski strani Konzorcij socialnih kooperativ Il Mo-
saico ter Občini Zgonik in Repentabor.

Varstvo ptic in njihovih habitatov

V sodelovanju z našimi prostovoljci smo popisali po-
pulacije ciljnih vrst ptic, ki so razkrile, da je vrtni strnad
(Emberiza hortulana) kritično ogrožen tako zaradi nevar-
nosti izgube habitata kot tudi zaradi izolacije populacije
z nizkim številom opaženih samic. Čuka
(Athene noctua)

Natura 2000 za boljšo kakovost
življenja

// Nataša Šalaja

1: Paša je za uprav-
ljanje in ohranjanje
ptic kraških trav-
nikov izjemnega
pomena.

foto: Tomaž Mihelič

^jrfj : ■ rj-jJJWW Jri . L^jiIf^i r Ota^i/^fi-'JLWLd TV i

»mritUji

J-J müli .luwir.n ■ J .IH' .iti T f mM

ivrt ^(ILLO'Jpi-jJ'.■■ pn-^vjreif&ttr

l'jsr

M>»m DFTiriH JmniülllllM urumm niKWI«» iwmicil

ogroža predvsem izginjanje tradicionalnih sadovnjakov
in s tem ustreznih dupel za gnezdenje, stanje velikega
skovika
(Otus scops) pa je bilo v času raziskav zadovoljivo.
Opravili smo tudi pašni poskus: raziskavo o vplivu tipov
paše na pojavljanje različnih ptic. Med pomembnimi
strokovnimi izdelki projekta so upravljavske smernice
za varovane vrste ptic na območjih Natura 2000 Kras,
Banjšice ter Trnovski gozd - južni rob in Nanos, v katerih
smo strnili priporočene načine za pticam prijazno rabo
prostora.

Skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Nova Gorica
smo posebno pozornost namenili usmerjanju pticam pri-
jaznega kmetovanja na suhih ekstenzivnih travnikih in
pašnikih. Pripravili smo zanimivi publikaciji - plakat in
priročnik za kmete »Suhi travniki, pašniki in ogrožene
vrste ptic«, v katerih smo povzeli priporočila za kmete ter
druge upravljavce pašnikov za načrtovanje in izvajanje
kmetijske dejavnosti, poleg tega pa smo rezultate predsta-
vili tudi na predavanjih za kmete. Namen priporočil je iz-
boljšati življenjske pogoje na pašnikih z ohranjanjem od-
prtih travniških površin, tipičnih elementov podeželske
krajine in obujanjem rabe na zaraščajočih se kmetijskih
zemljiščih in tako vzpodbuditi sobivanje človeka, narave
in ptic podeželja.

Opravili smo raziskavo o vplivu elektrovodov na
številčnost velike uharice
(Bubo bubo) na Krasu, ki je žal
potrdila naše domneve o visoki smrtnosti uharic zaradi
električnih udarov. Raziskava je pokazala, da so zanje
najbolj nevarni električni vodi srednje napetosti v od-
prti krajini, še posebej če so drogovi kovinski, betonski
ali ozemljeni, z navzgor obrnjenimi izolatorji. Glede na
rezultate raziskave bo v prihodnje ena naših pomemb-
nih nalog vzpodbuditi odgovorne, da bodo s primernimi
tehničnimi ukrepi odpravili razloge za veliko smrtnost
ptic na električnih vodih.

Na štirih območjih Natura 2000 smo ustanovili tudi mre-
žo skrbnikov območij Natura 2000 - predanih poznaval-
cev in ljubiteljev narave s posameznih območij, večinoma
članov severnoprimorske sekcije - za katere smo organi-
zirali izobraževanja in srečanja. Tako se je tudi Slovenija
pridružila drugim evropskim državam, kjer stanje na ob-
močjih Natura 2000 spremljajo predani prostovoljci nara-
vovarstvenih organizacij, kot je naše društvo.

2: Naravno
bogastvo
Škocjanskega
zatoka so na nara-
voslovnih dnevih
spoznavali tudi
osnovnošolci.
foto: Tadeja Oven

3: Za usmerjanje
pticam prijaznega
športnega plezanja
v stenah Kraškega
roba je bila v štirih
jezikih izdana
publikacija Prezrti
soplezalci ter
oblikovana spletna
podstran s to
tematiko.

Iskanje novih razvojnih možnosti, izobraževanje in
promocija

Trajnostni turizem je nedvomno ena od razvojnih per-
spektiv območij Natura 2000 v zahodni Sloveniji. V okvi-
ru projekta smo pripravili strategijo razvoja ornitološke-
ga turizma, ki zagotovo sodi med prej omenjene razvojne
možnosti, in oblikovali strategijo trženja za naravni
rezervat Škocjanski zatok, kjer bomo po ureditvi del pri-
hodkov pridobivali iz lastne dejavnosti. Skupaj s partnerji
smo se predstavljali tudi na sejmih in drugih dogodkih ter
na različne načine promovirali ohranjanje narave in traj-
nostni razvoj. Na ta način smo lokalnim prebivalcem in
širši javnosti približali ptice in zanje pomembna območja
ter nakazali možne smeri odgovornega in trajnostnega
razvoja območij Natura 2000.

Škocjanski zatok je v letu in pol obiskalo prek 1.500 otrok
iz vrtcev in osnovnih šol ter dijakov in študentov na kar 55
vodenih naravoslovnih dnevnih. Zelo uspešen je bil zimski
tabor mladih ornitologov, ki je potekal na Obali v februar-
ju 2007 in že postaja tradicionalen izobraževalni dogodek
tako za lokalno mladino kot tudi za mlade ornitologe iz vse
Slovenije. Posvetili smo se tudi pripravi izobraževalnih iger
in pripomočkov, ki so se izkazali kot zelo dober in zabaven
način izobraževanja. Poleg tega smo glede na osnovno
usmeritev rezervata, ki ga urejamo z upoštevanjem enakih
možnosti za vse ciljne skupine, začeli z vodenjem izletov
za slepe in slabovidne, varovance Zveze Sonček ter gluhe
in gluhoneme. S tlakovanjem prek učne poti do opazova-
lišč smo fizično označili dostop do opazovališč za slepe in
slabovidne. Poleg tega smo izdelali prvi dve seriji interpre-
tativnih znakov in jih namestili v rezervatu.

Popularno Pliskino pot na Krasu smo v sodelovanju z
Razvojnim društvom Pliska dopolnili s predstavitvi-

Program predavanj, izletov in akcij DOPPS januar

- marec 2009

PREDAVANJA

BUDANJE

Kraj: Stara šola v Budanjah,
Budanje 37 (pri cerkvi)
Termin: petek
Čas: ob 19:00

23. januar 2009: Ptice Trnovske-
ga gozda (predava Aljaž Rijavec)

Severnoprimorska sekcija DOPPS je
v pomladanskih mesecih leta 2008
vse svoje sile usmerila v raziskovanje
ptic v Trnovskem gozdu, ki je do tedaj
skrival še marsikatero ptičjo skrivnost.
Podrobnosti teh skrivnosti vam bodo
razkrili na predavanju.

27. februar 2009: Naravni re-
zervat Škocjanski zatok (predava
Borut Mozetič)

Na predavanju bo predavatelj orisal
kratko zgodovino rezervata, izvedeli
boste marsikaj o obsežnih sanacijskih
in renaturacijskih delih, ki so na tem
območju potekala v letih 2006 in
2007, ter spoznali, kakšno podobo
kaže Škocjanski zatok danes. Polslana
ali brakična laguna z gnezditvenimi
otočki ter plitvinami in poloji, na
katerih se razraščajo različne vrste
slanuš, in sladkovodno močvirje z
močvirnimi travniki ter odprto vodno
površino, obdano s sestoji trstičja in
toploljubnim grmovjem na Bertoški
bonifiki, ponovno gosti na tisoče
vodnih in močvirskih ptic.

CELJE

Kraj: JZ Socio, PE Projektna
pisarna Celje zdravo mesto,
Slomškov trg 4, Celje
Termin: torek
Čas: ob 19:00

17. februar 2009: Skrivnostni
leteči ponočnjaki (predava Monika
Podgorelec)

Ste ob branju naslova kot ljubiteljski
ali poklicni ptičar takoj pomislili na
ponoči letajoče ptice? Tokrat bo pre-
davanje teklo o edinih ponoči letajočih
sesalcih - netopirjih. Spoznali boste
razlike med netopirji in pticami, kaj
netopirjem kljub slabše razvitemu
vidu omogoča tako natančen let v
temi, ugotavljali bomo, od kod izvirajo
stare ljudske vraže o netopirjih in
simbolika netopirjev, ter izvedeli ne-
kaj splošnih zanimivosti o netopirjih
v Prekmurju in v Sloveniji nasploh.
Vljudno vabljeni na spoznavanje teh
izjemno zanimivih »ne tč ne mšev«.

CERKNICA

Kraj: Knjižnica Jožeta Udoviča,
Partizanska cesta 22, Cerknica
Termin: vsak tretji četrtek v
mesecu
Čas: ob 19:00

19. februar 2009: Krajinski park
Sečoveljske soline (predava Brane
Koren)

Na predavanju bomo spoznali pred-
vsem ptičji svet Sečoveljskih solin, ki
s svojimi številnimi in raznolikimi
življenjskimi prostori zagotavljajo
dom veliko vrstam ptic.

19. marec "2009: Živi svet Av-
stralije (predava Slavko Polak)

Predavatelj bo opisal svoje vtise o
naravi in živem svetu, ki jih je zbral
med svojim enomesečnim potovanjem
po avstralski celini. Ptice bodo seveda
imele v tem predavanju prav posebno
mesto.

LJUBLJANA

Kraj: Grand hotel Union, Miklo-
šičeva 1, Ljubljana
Termin: praviloma vsak prvi
četrtek v mesecu
Čas: ob 19:00

8. januar 2009: Ptice na reki Savi
(predava Petra Mohar)

Mnoge vrste ptic so odvisne od vodoto-
kov, njihovih bregov, ki jih uporab-
ljajo za gnezdenje, prehranjevanje,
skrivališče ali pa samo občasno kot
zatočišča in pri selitvi. Tako kot druge
večje slovenske reke je tudi Sava že več
kot stoletje uravnana, zato se lahko na
kratkem odseku njene morfološke zna-
čilnosti zelo spremenijo. Te spremem-
be pomenijo tudi razlike v pojavljanju
vrst ptic in drugih živali, ki so vezane
na življenje ob reki. Spoznajte vso to
raznolikost na tokratnem predavanju.

5. februar 2009: Popotovanje
z repaljščico: v Afriko in nazaj
(predava Urša Koce)

Potem ko na evropskih tleh vzredijo
svoj zarod, repaljščice čaka dolgo
potovanje v Afriko. Pot je naporna in
nevarna, a neizogibna, saj v zimskih
mesecih pri nas za žužkojede ptice
ni hrane. Vsako leto je to razdaljo
seveda treba premagati dvakrat, kar
pa ni mačji kašelj! Na predavanju
bodo predstavljeni nekateri izzivi, s
katerimi se srečujejo ptice na selitvi in
prezimovanju, ter doslej znani utrinki
iz življenja repaljščice zunaj gnezditve-
nega obdobja.

5. marec 2009: Race (predava
Blaž Blažič)

Izmed rac najbolj poznamo mlakarico,
v Evropi pa živi še mnogo različnih
vrst. Marsikatera izmed njih na selitvi
zaide tudi v naše kraje. Na predavanju
boste spoznali pestrost te skupine, kje
in kdaj jih lahko opazujemo ter kako
jih najlaže prepoznamo. Dotaknili se
bomo tudi tujerodnih vrst rac, ki jih je
v naše kraje zanesel človek.

MARIBOR

Kraj: Fakulteta za naravoslovje
in matematiko, Koroška cesta
160, Maribor

Prostor: predavalnica 0.103
Termin: praviloma vsako prvo
sredo v mesecu
Čas: ob 18:00
7. januar 2009: Rezulta-
ti raziskav repaljščice na
Ljubljanskem barju (predava
Damijan Denac)

Travniške vrste ptic sodijo med naj-
bolj ogrožene vrste, njihovo varstvo
pa je dandanes večinoma možno le
s posebnimi ukrepi, kot so denimo
kmetijsko-okoljski. Za pripravo to-
vrstnih učinkovitih ukrepov je nujno
podrobno poznavanje vrst - njihovih
populacijskih procesov in dejavnikov,
ki vplivajo nanje. Na predavanju
bodo predstavljeni rezultati večletne
avtekološke raziskave repaljščice v
mozaiku nižinskih habitatnih tipov na
Ljubljanskem barju.

4. februar 2009: Sive čaplje (pre-
dava Cvetka Marhold)

Zagotovo ste že opazili te elegantne
sive ptice, kako nepremično ždijo sredi
travnika, njive ali ob robu vode. Se tudi
vam zdi, da jih pogosto videvate? Na
predavanju boste podrobneje spoznali
sivo čapljo, izvedeli, koliko jih je v
Sloveniji in zakaj niso priljubljene pri
ribičih. Morda se boste na koncu tudi
sami navdušili in se nam pridružili
pri vsakoletnem popisu gnezditvenih
kolonij sive čaplje v Sloveniji.

4. marec 2009: Pticam prijazno
urejanje vrta/parka (predava Do-
minik Bombek)

Predavatelj bo predstavil, kako urediti
pticam prijazen vrt ali park, ter nam
prikazal tudi konkretne zasaditvene
sheme rastlin. Izvedeli boste, kako ob-
likujemo vrt, ki nam ne bo omogočal
le počitka ob cvetočih grmovnicah,
temveč bo s svojim zavetjem privabljal
tudi ptice.

MURSKA SOBOTA
Kraj: Pokrajinska in študijska
knjižnica Murska Sobota, Zvezna
ulica 10, Murska Sobota
Prostor: predavalnica v pritličju
Termin: četrtek
Čas: ob 17:00

15. januar 2009: Naravni
rezervat Škocjanski zatok
(predava Borut Mozetič)

Na predavanju bo predavatelj
predstavil kratko zgodovino rezervata,
izvedeli boste marsikaj o obsežnih
sanacijskih in renaturacijskih delih,
ki so na tem območju potekala v
letih 2006 in 2007, ter spoznali,
kakšno podobo kaže Škocjanski zatok
danes. Polslana ali brakična laguna z
gnezditvenimi otočki ter plitvinami in
poloji, na katerih se razraščajo različne
vrste slanuš, in sladkovodno močvirje
z močvirnimi travniki ter odprto
vodno površino, obdano s sestoji
trstičja in toploljubnim grmovjem na
Bertoški bonifiki, ponovno gosti na
tisoče vodnih in močvirskih ptic.

19. februar 2009: Tunizija
(predava Luka Božič)

Država, ki nam na ogled ponuja prav
vse, od puščav do mokrišč. Poleg tega
se postavlja tudi s spektakularno
pokrajino in zgodovinskimi
znamenitostmi. Za ptice pa so izjemno
pomembne oaze, saj bomo prav tam
našli večino mokrišč in seveda tudi
nadvse dragocene izvire sladke vode.
Tudi vi spoznajte to izjemno zanimivo
deželo!

RADOVLJICA

Kraj: Knjižnica Tomaža Antona
Linharta, Gorenjska cesta 27,
Radovljica
Čas: ob 19:30

10. februar 2009: Selitve (pre-
dava Borut Rubinić)

Vsakoletne selitve so za marsikoga še
vedno ena največjih ugank narave. Na
predavanju bomo poskušali pojasniti,
kam in zakaj se ptice selijo ter kako
najdejo pot do prezimovališč in spet
nazaj.

IZLETI

Za dodatne informacije lahko pokličete
vodjo izleta ali v pisarno društva na tele-
fon 01 / 426 58 75.

10. januar 2009 - Most na Soči
(vodi Aljaž Rijavec)

V okviru zimskega štetja vodnih ptic si
bomo na izletu ogledali vodne ptice ter
obnovili znanje o njihovih značilno-
stih ter metodah štetja. Tako bomo
lahko brez težav napravili popis, ki bo
potekal na vseh večjih vodnih površi-
nah v Sloveniji teden dni pozneje.
Dobimo se ob 9. uri na parkirišču pri
jezeru.

18. januar 2009 - Ornitološki
sprehod po parku Tivoli (vodita
Dare Fekonja in Jošt Stergaršek)

Za člane DOPPS in občane Ljubljane
bomo vsak mesec pripravili ornitolo-
ški sprehod po parku Tivoli. Spoznali
bomo ptice parkov in vrtov, njihovo
obarvanost in petje. Na tokratnem
sprehodu bomo prešteli tudi vodne
ptice na tivolskem bajerju. Dobimo se
ob 9:15 na parkirnem prostoru pred
kopališčem v Tivoliju.

31. januar 2009 - Mariborski otok
(vodi Matjaž Premzl)

Na tradicionalnem izletu se boste
lahko ponovno prepričali o pestrosti
ptic na pragu mesta ob reki Dravi. Izlet
posebej priporočamo začetnikom,
otrokom in njihovim staršem. Zborno
mesto je pred gostilno v Koblarjevem
zalivu ob 9. uri.

31. januar 2009 - Škocjanski
zatok (vodi Bojana Lipej)

V okviru Svetovnega dne mokrišč, 2.
februarja, vas bomo popeljali na izlet
po naravnem rezervatu Škocjanski
zatok. Mokrišča so bila pogosto
razumljena kot nekoristna zemlja,
leglo bolezni in nekoristnih živali,
kar je razlog, da so jih ljudje zavestno

uničevali. Spoznali bomo, da so v
nasprotju z mnenjem v preteklosti
mokrišča zatočišče za mnoge zanimive
vrste ptic ter druge živalske vrste.
Dobimo se ob 9. uri pred vhodom v
naravni rezervat Škocjanski zatok na
Bertoški bonifiki.

14. februar 2009 - Ormoško
jezero (vodi Luka Božič)

Na izletu bomo imeli lepo priložnost
za nemoteno opazovanje vodnih ptic
z nasipov jezera in ornitološke opazo-
valnice. Ormoško jezero nam pozimi
ponuja pogled na izredno pestrost
vodnih ptic, ki tu preživijo zimo. Do-
bimo se ob 8. uri na železniški postaji
v Ormožu, od koder se bomo odpravili
proti opazovalnici ob jezeru.

15. februar 2009 - Ornitološki
sprehod po parku Tivoli (vodita
Dare Fekonja in Vojko Havliček)

Na drugem letošnjem sprehodu po
parku Tivoli bomo prisluhnili pticam
ter se naučili marsikaj novega o njiho-
vih značilnostih. Dobimo se ob 9:15 na
parkirnem prostoru pred kopališčem
v Tivoliju.

21. februar 2009 - Izlet na Izliv
Soče

Rezervat si bomo ogledali pod strokov-
nim vodstvom. V tem času tu prezimu-
je veliko število vodnih ptic. Vedno se
najde tudi kakšen zelo redek primerek
s severa. Prijave sprejemamo na elek-
tronski naslov
vojko.havlicek@amis.
net
ali na 041 / 651 917.

7. marec 2009 - Bobri (vodita
Željko Šalamun in Igor Kolenko)

Sprehodili se bomo ob rokavih reke
Mure v nižinskem poplavnem gozdu,
kjer gnezdi ena najštevilnejših po-
pulacij ptic pevk v Sloveniji. Spoznali
bomo tudi nekatere vodne ptice reke
Mure in njenih rečnih rokavov. Zbi-
rališče ob 7:30 pri nekdanjem kolišču
Bobri v Dolnji Bistrici.

15. marec 2009 - Ornitološki
sprehod po parku Tivoli (vodita
Dare Fekonja in Anže Kristan)

V parku sredi Ljubljane nam nikoli ni
dolgčas, zato se bomo po njem ponov-
no sprehodili in prisluhnili ptičjemu
petju. V času, ko se »ptički ženijo«, si
bomo lahko povsem od blizu ogledali
sinice, brgleze, kose in ščinkavce, saj so
drevesa še brez listja. Spoznali bomo
tudi druge vrste ptic, ki živijo v parkih
in bližini naših domov, ter marsikate-
ro zanimivost iz njihovega življenja.
Dobimo se ob 9:15 na parkirnem
prostoru pred kopališčem v Tivoliju.

21. marec 2009 - Šobec (vodi
Blaž Blažič)

Na prvem spomladanskem izletu se
bomo posvetili predvsem vrstam ptic
pevk, ki prebivajo v kampu Šobec.
Spoznali bomo njihovo oglašanje in
vedenje. Sprehodili se bomo do sotočja
obeh Sav, kjer lahko srečamo tudi
običajne vrste vodnih ptic. Na samem
izletu nas lahko preseneti tudi vodo-
mec. Dobimo se ob 8. uri na parkirišču
v kampu Šobec.

AKCIJE / DELAVNICE / SRE-
ČANJA

Januar ali februar 2009 - Čišče-
nje otoka na Gajševskem jezeru
(koordinator: Željko Šalamun, tel.
041 / 712 396)

Gajševski otok bomo letos očistili in
ga pripravili za gnezdenje navadnih
čiger, ki so v Sloveniji ogrožena vrsta
ptic. Akcija bo predvidoma potekala
januarja ali februarja, odvisno od
vremenskih razmer. Vsi, ki bi želeli
sodelovati, pokličite koordinatorja
akcije na tel. 041 / 712 396 ali v pisarno
društva 01 / 426 58 75.

7. januar 2009 - Tečaj prepo-
znavanja vodnih ptic - 1. del
(koordinator: Borut Rubinić)

V okviru priprav na zimsko štetje
vodnih ptic bomo na teoretičnem
delu tečaja spoznali race, gosi, čaplje
in vodne kure, ki v naših krajih gnezdi-
jo, prezimujejo ali pa so le občasni
obiskovalci v času preleta. Naučili se
bomo, kako jih najlaže prepoznamo,
ločimo samca od samice, kakšno je
njihovo vedenje in še veliko zani-
mivega. Vsi udeleženci bodo dobili
pisno in slikovno gradivo. Udeležbo
na tečaju
obvezno sporočite na vojko.
havlicek@amis.net
ali na 041 / 651
917, da bomo zagotovili primeren
prostor za predavanje in pripravili
dovolj gradiva za vse udeležence. Na
prvem delu tečaja se bomo dogovorili
še za drugi, terenski del, ki bo potekal
čez vikend. Prvi del tečaja se bo začel
ob 18. uri v prostorih DOPPS.

10. in 11. januar 2009 - Pripra-
ve na zimsko štetje vodnih ptic
(IWC)

Pred zimskim štetjem vodnih ptic
bomo na več vodah po Sloveniji
organizirali dodatno izpopolnjevanje
v poznavanju vodnih ptic in metodah
štetja. Dodatne informacije dobite pri
koordinatorju akcije Luki Božiču, tel.
031 / 307 993, natančni podatki pa
bodo konec decembra objavljeni na
spletni strani društva:
www.ptice.si.

10. in 11. januar 2009 - Štetje
mokožev (koordinator: Leon Kebe)

Vsi, ki bi želeli sodelovati v akciji
štetja mokožev, se lahko predhodno
prijavite na elektronski naslov
leon.
kebe@guest.arnes.si
ali na telefon-
sko številko 031 / 655 993. Vsem, ki
boste pripravljeni sodelovati, bomo
po pošti poslali zemljevid z vrisanim
območjem popisa in natančnimi na-
vodili. Za tiste, ki vas skrbi, da sami ne
boste kos tej nalogi, bomo poskušali
zagotoviti mentorja oziroma ornitolo-
ga z več izkušnjami.

15. januar 2009 - Srečanje ljub-
ljanske sekcije DOPPS

Na srečanju bomo med drugim pri-
sluhnili tudi predavanju Tomija Tri-
larja -
Zunanji zajedavci ptic. Dobimo

se ob 19. uri v prostorih DOPPS.

17. in 18. januar 2009 - Zimsko
štetje vodnih ptic (IWC) (koordi-
nator: Luka Božič, tel. 031 / 307
993)

Vodne ptice, ki se pozimi zadržujejo
pri nas, bomo ponovno prešteli v naj-
bolj množični akciji štetja ptic, v kateri
sodeluje več kot 200 prostovoljcev.

29. januar 2009 - Ureditev in
razširitev knjižnice DOPPS

Cilji:

- ureditev obstoječe zbirke knjig

- računalniška podpora knjižnice

- izdelava seznama knjig z ornitološko
vsebino, izdanih v Sloveniji; dobiti
manjkajoče knjige

- izdelava seznama knjig z ornitolo-
ško vsebino, izdanih v tujini; dobiti
izbrane knjige

- izdelava seznama diplomskih, magis-
trskih in doktorskih nalog z ornitolo-
ško vsebino

- pridobitev diplomskih nalog za potre-
be knjižnice

Uvodni sestanek zahtevne akcije bosta
vodili Barbara Kaizer in Sava Osole.
Dobimo se ob 18. uri na DOPPS-u.

14. februar 2009 - Ogled Priro-
doslovnega muzeja - oddelka za
ornitologijo

Po muzejskem oddelku za ornitologijo
nas bo popeljal Dare Šere. Zberemo
se ob 14:15 uri pred Prirodoslovnim
muzejem v Ljubljani.

19. februar 2009 - Srečanje
ljubljanske sekcije DOPPS

Srečanje bomo popestrili s preda-
vanjem Mihe Krofla -
Velike zveri
v Sloveniji.
Po predavanju si bomo
ogledali posnetke s preteklih akcij. Do-
bimo se ob 19. uri v prostorih DOPPS
v Ljubljani.

26. februar 2009 - Izdelovanje
lesenih ptic (koordinatorja: Meta
in Vojko Havliček)

V času zimskih počitnic bomo iz lesa
izrezovali in barvali različne oblike
ptic. Delavnica bo potekala od 16:30 do
20. ure v prostorih ljubljanske sekcije
DOPPS v Ljubljani in je primerna tako
za otroke kot odrasle.

7. marec 2009 - Skupinski popis
velikih uharic v Vipavski dolini
(koordinator: Tomaž Mihelič)

Za popis velike uharice je vsako leto
več zanimanja. Letos mu bomo na-
menili ves dan. V jutranjih urah bomo
spoznali območje popisa, kjer bomo
imeli vodeni izlet. V času kosila bo na
prostem predavanje o veliki uharici,
njenih radostih in tegobah. Pred-
stavljen bo tudi način popisovanja,
ki ga bomo razporejeni po skupinah
zvečer tudi uresničili. Za skupinski
popis uharic se je treba prijaviti pri
koordinatorju na tel. 031 / 438 545 ali
prek e-pošte
tomaz.mihelic@dopps.
si,
natančnejše informacije pa bodo
teden pred popisom na voljo tudi na
društveni spletni strani.

14. marec 2009 - Izdelajmo ptico
s pomočjo štampiljk (koordinato-
rica: Alenka Bradač)

Papir, barve, škarjice, štampiljka, malo
domišljije - in že bo nastala pisana
ptica, ki jo bomo s pomočjo krajše vrvi
navezali na palico. Vse skupaj bomo
potem odnesli domov, kjer nas bo
pisana papirnata ptica še dolgo spomi-
njala na prijetno druženje. Delavnica
je primerna za otroke in tiste, ki radi
ustvarjajo. Dobimo se ob 10. uri pri
prostorih uprave v Arboretumu Volčji
potok. Treba je plačati vstopnino v
park (ne pozabite na člansko izkaznico
DOPPS, saj imate z njo popust!), pred-
šolski otroci imajo vstop prost.

19. marec 2009 - Srečanje
ljubljanske sekcije DOPPS

Srečanje bomo pričeli s predavanjem
Ivana Kogovška -
Barje malo drugače.

Po predavanju bomo poskušali poiska-
ti, kako lahko člani DOPPS pripomore-
mo k ohranjanju Ljubljanskega barja.
Moderator pogovora bo varstveni
ornitolog Tomaž Jančar. Dobimo se ob
19. uri v prostorih DOPPS v Ljubljani.

21. marec 2009 - Fotografiranje
ptic na Jelovici (koordinatorica:
Marjana Mandeljc)

Na Jelovico se bomo tokrat odpravili
s fotoaparati. Fotografi boste imeli
možnost slikati ptice z oddaljenosti 2-3
m. Pozirali bodo plavčki, velike sinice,
gorske sinice, čopaste sinice, meniščki
in brglezi pa še kakšen pernati lepotec.
Fotografirali bomo tudi druge zimske
motive in se med sankanjem predajali
zimskim užitkom. Marjani bomo
pomagali pripraviti kosilo v kotlu in z
njo pekli kruh v krušni peči. Odhod ob
8. uri izpred DOPPS-a.

26. marec 2009 - Pregled foto-
grafij z Jelovice in tečaj fotogra-
fije (koordinator: Tomaž Mihelič)

Na delavnici bomo pregledali foto-
grafije, posnete na Jelovici. Posnetke
boste fotografi skupaj s koordinator-
jem delavnice ocenili in pregledali s
tehničnega in estetskega vidika. Temu
bo sledil kratek tečaj fotografije. Do-
bimo se ob 18. uri v prostorih DOPPS
v Ljubljani.

28. marec 2009 - PTIČARJADA
2009 (koordinator: Tomaž
Mihelič)

Popolnoma novo, družabno-
tekmovalno ptičarsko izkušnjo
bomo letos organizirali v osrednji
Sloveniji. Na zdrav tekmovalen način
se bomo preizkusili v odkrivanju ptic
na terenu. Štelo bo število vrst, ki jih
boste zabeležili v 24 urah na vnaprej
določenem območju. Da se boste
lahko na Ptičarjado dobro pripravili,
si termin rezervirajte kar takoj. Mi pa
bomo poskrbeli, da bodo natančna
navodila na voljo že januarja na
spletni strani društva.

JANUAR FEBRUAR MAREC

PROGRAM
DOPPS-a
januar - marec
2009

PREDAVANJA

BU: Stara šola v Budanjah,
Budanje 37 (pri cerkvi)
Termin: petek
Čas: ob 19:00

CE: JZ Socio, PE Projektna
pisarna Celje zdravo
mesto, Slomškov trg 4,
Celje

Termin: torek
Čas: ob 19:00

CER: Knjižnica Jožeta Udoviča,
Partizanska cesta 22,
Cerknica

Termin: vsak tretji četrtek
v mesecu
Čas: ob 19:00

LJ: Grand hotel Union,

Miklošičeva 1, Ljubljana
Termin: praviloma vsak
prvi četrtek v mesecu
Čas: ob 19:00

MB: Fakulteta za naravoslovje
in matematiko, Koroška
cesta 160, Maribor
Prostor: predavalnica 0.103
Termin: praviloma vsako
prvo sredo v mesecu
Čas: ob 18:00

MS: Pokrajinska in študijska
knjižnica Murska Sobota,
Zvezna ulica 10, Murska
Sobota

Prostor: predavalnica v
pritličju
Termin: četrtek
Čas: ob 17:00

RA: Knjižnica Tomaža Antona
Linharta, Gorenjska cesta
27, Radovljica
Čas: ob 19:30

22 če

23 po

24 to

DOPPS BirdLife

9 INTERNATIONAL

1

če

1

ne

1

ne

2

pe

2

po

2

po

3

so

3

to

3

to

4

ne

4

sr MB Cvetka Marhold: Sive čaplje

4

sr MB Dominik Bombek: Pticam
sr prijazno urejanje vrta/parka

5 po 5 če L'jSCVÄÄ 5 če LJ Blaž Blažič: Race

6

to

6

pe

6

pe

7

sr

MB Damijan Denac: Rezultati
raziskav repaljščice na Lj. barju
Tečaj prepoznavanja vodnih ptic - 1.
del (koordinator: Borut Rubinić)

7

so

7

so

Bobri (vodita Željko Šalamun in Igor
Kolenko)

Skupinski popis v. uharic v Vipavski
dolini (koordinator: Tomaž Mihelič)

8 če LJ Petra Mohar: Ptice na reki Savi Q ne Q ne

9 pe 9 P0 9 P0

Most na Soči (vodi Aljaž Rijavec)
Priprave na zimsko štetje vodnih

10 so ptic (IWC)

Štetje mokožev
(koordinator: Leon Kebe)

10 tO RAD Borut Rubinić: Selitve

10

11 sr

11 sr

Priprave na zimsko štetje vodnih

1 1 ne ptic ve).

Štetje mokožev
(koordinator: Leon Kebe)

12 če

12 če

12 po

13 pe

13 pe

13 to

Ormoško jezero (vodi Luka Božič)
14 so Ogled Prirodoslovnega muzeja
~ - oddelka za ornitologijo

Izdelajmo ptico s pomočjo štampiljk
14 so (koordinatorica: Alenka Bradač)

14 sr

Ornitološki sprehod po parku Tivoli
T ^ ne (vodita Dare Fekonja in Vojko
Havliček)

Ornitološki sprehod po parku
1 1 ne Tivoli (vodita Dare Fekonja in Anže
Kristan)

MS Borut Mozetič: Naravni rezervat

15 če Škocjanski zatok

Srečanje ljubljanske sekcije DOPPS

16 P°

16 p°

16 pe

to CE Monika Podgorelec: Skrivnostni
17 to leteči ponočnjaki

17

■i ~~7 Zimsko štetje vodnih ptic (IWC)
17 so (koordinator: Luka Božič)

18 sr

18 sr

Zimsko štetje vodnih ptic (IWC)
(koordinator: Luka Božič)
18 ne Ornitološki sprehod po parku Tivoli

(vodita Dare Fekonja in Jošt Stergaršek)

CER Brane Koren: Krajinski park
Sečoveljske soline

19 če MS Luka Božič: Tunizija

Srečanje ljubljanske sekcije DOPPS

CER Slavko Polak: Živi svet
19 če Avstralije

Srečanje ljubljanske sekcije DOPPS

19 P°

20 pe

20 pe

20 to

21 so Izlet na Izliv Soče

Šobec (vodi Blaž Blažič)
2 1 sO Fotografiranje ptic na Jelovici

(koordinatorica: Marjana Mandeljc)

21 sr

22 ne

22 ne

23 po

23 pe BU Aljaž Rijavec: Ptice Trnovskega 24 t°

24 so 25sr 25sr

25 ne

26

Izdelovanje lesenih ptic
če (koordinatorja: Meta in Vojko
Havliček)

v Pregled fotografij z Jelovice in tečaj
y f-\
če fotografije (koordinator: Tomaž
Mihelič)

26 po

27

pe BU Borut Mozetič: Naravni rezervat
pe Škocjanski zatok

27 pe

27 to

28

so

OO o/-\ Ptičarjada 2009 (koordinator: Tomaž

28 so Mihelič)

28 sr

29 ne

^n >t_ Ureditev in razširitev knjižnice O

29 če DOPPS 30 p0

30 pe 31 tO

so Škocjanski zatok (vodi Bojana Lipej)
so Mariborski otok (vodi Matjaž Premzl)

jo ptic, skupaj z društvom pa smo se predstavili tudi na
sejmih in drugih prireditvah, saj je Pliskovica lep primer
trajnostnega razvoja na območju Natura 2000, ki ga za-
gotavljajo aktivni in ozaveščeni domačini. Za usmerjanje
pticam prijaznega športnega plezanja v stenah Kraškega
roba smo izdali in med plezalci razdelili publikacijo Pre-
zrti soplezalci v slovenskem, italijanskem, angleškem in
nemškem jeziku ter oblikovali tudi spletno podstran s to
tematiko.

S partnerji neformalne mreže upravljavcev severnoja-
dranskih mokrišč (Adriawet) smo pripravili in izdali pla-
kate o pticah mokrišč ter publikacijo Lepota in bogastvo
mokrišč v severovzhodnem Jadranu v slovenskem, itali-
janskem in angleškem jeziku, ki jo uprabljamo za skupno
promocijo na sejmih in drugih prireditvah ter za vzajem-
no promocijo mokrišč v centrih za obiskovalce. V Parku
Škocjanske jame je promocijski kotiček še posebej bogato
opremljen s panoji o severnojadranskih mokriščih.

Vseh sedem obravnavanih območij Natura 2000 na Pri-
morskem smo predstavili s potujočo razstavo z naslovom
Med nebom in zemljo. Razstava je v času trajanja projekta
prepotovala območja Natura 2000 oziroma večje okoliške
kraje v njihovi bližini. Zelo pozitiven odziv nas je prepri-
čal, da smo izdelali tudi italijansko in angleško različico
za mednarodne predstavitve. Izdali pa smo tudi 2. dopol-
njeno izdajo publikacije Življenje med nebom in zemljo v
slovenskem ter tudi v angleškem in italijanskem jeziku.

Projekt Natura Primorske je delno financirala Evropska
unija v okviru PPS INTERREG IIIA Slovenija-Italija
2000-2006, katerega nacionalni organ v Sloveniji je Služba
Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regio-
nalno politiko.

4: Naravni rezervat
Škocjanski zatok
smo opremili s
pojasnjevalnimi
tablami.

foto: Nataša Šalaja

1: Na vseh izletih v
okviru Evropskega
dneva opazovanja
ptic 2008 se je zbra-
lo 140 udeležencev.
Med njimi je bilo
tudi veliko mladih
obetajočih ornito-
logov.

foto: Aljaž Rijavec

Evropski dan opazovanja ptic
2008

Jesenske selitve ptic potekajo vsako leto, a vsakič so enkrat-
ne in neponovljive. Slovenijo vsako jesen preleti na tisoče
ptic, vendar večine na njihovi poti v toplejše kraje niti ne
opazimo, ker letijo zelo visoko ali celo ponoči. Nekatere
izmed njih si za prezimovališče izberejo naše kraje, saj so
v primerjavi s kraji, od koder prihajajo, veliko primernejši,
da v njih preživijo zimo. Mednje sodijo različne vrste rac
in gosi, pepelasti lunji
(Circus cyaneus), veliki srakoperji
(Lanius excubitor), brinovke (Turdus pilaris), pinože (Fringilla
montifringilla).
Na svoji selitveni poti se pri nas ustavijo tudi
različne vrste pobrežnikov. Pozimi lahko na krmiščih opa-
zimo nekatere takšne vrste, ki se v jesenskem času preselijo
iz gora v nižine, npr. čižek
(Carduelis spinus). Skoraj gotovo
se je tudi tisti kos
(Turdus merula), ki ga ponavadi opazujete
spomladi in poleti na svojem vrtu, odselil v toplejše kraje,
na vašem vrtu pa pozimi za priboljški brska kos iz vzhod-
nega ali severnega dela Evrope.

Ptice selivke in njihove selitvene poti povezujejo med se-
boj kontinente in države. Povezujejo ljudi in različne kul-
ture - ista ptica je lahko za nekoga prva znanilka pomladi,
ko prileti v kraje, kjer bo gnezdila, nekaj mesecev kasneje
pa nekaj tisoč kilometrov stran nekomu drugemu pomeni
znanilko zime. Evropski dan opazovanja ptic je prav gotovo
tudi letos povezoval ljudi med seboj, saj je v večini evrop-
skih držav prvi vikend v oktobru, kot že vrsto let zapored,
več tisoč odraslih in otrok spremljalo selitve ptic. V okviru
tega dogodka, ki ga je tokrat koordiniral slovaški BirdLife
partner, smo pripravili deset izletov na ornitološko zani-
mive kraje po Sloveniji, na katerih so se lahko udeleženci
seznanili z lepoto in raznolikostjo številnih vrst ptic ter za
ptice selivke pomembnimi postajališči na njihovih selitve-
nih poteh.

Sobotno deževno jutro ni napovedovalo velikega obiska
izletov, kljub slabemu vremenu pa smo prav tisti dan pre-
šteli največ ptic. Največje število ptic se namreč ustavi na
svoji poti proti jugu prav takrat, kadar se vreme poslabša.
Zato pa se nam je na sončen nedeljski dan pridružilo nekaj
več ljudi. Največ se jih je odločilo za obisk parka Tivoli v
Ljubljani. Na vseh izletih skupaj se nas je zbralo 140, našteli
pa smo več kot 6.770 ptic. Največ je bilo grivarjev
(Columba
palumbus),
več kot polovico manj je bilo mlakaric (Anas
platyrhynchos).
Na Radenskem polju so našteli več kot 800
sivih pevk
(Prunella modularis), med vodnimi pticami pa sta
po številu zbujala pozornost še liska
(Fulica atra) in kormo-
ran
(Phalacrocorax carbo). Ptice pevke so v večjem številu za-
stopali liščki
(Carduelis carduelis), škorci (Sturnus vulgaris),
ščinkavci (Fringilla coelebs) in zelenci (Carduelis chloris). Si-
cer pa smo na izletih lahko opazovali ptice, ki se ta letni čas
običajno pojavljajo pri nas. Morda lahko kot zanimivost
omenimo tamariskovko
(Acrocephalus melanopogon), opa-
ženo ob Kočevskem jezeru, ki so ga sicer »zasedli« ribiči.

Kako je bilo po Evropi?

Opazovanje ptic so prvi vikend v oktobru opravili v večini
držav po Evropi - od Portugalske do Turčije, od Malte do
Norveške - BirdLife-partnerji smo pripravili več kot 2.700
izletov in spremljevalnih dogodkov, od tega jih je bilo kar
1.719 v Rusiji! Več kot 50.951 ljudi iz 24 držav je preštelo
2.308.868 ptic. Najpogosteje opazovana ptica je bil škorec,
sledita pa mu liska in ščinkavec. Na Nizozemskem je letos
po dvajsetih letih opazovanj število ščinkavcev prvič pre-
seglo število škorcev, saj so zabeležili povečano selitev te
vrste ptice, najverjetneje s Švedske. Z namenom, da bi si
lahko obiskovalci bolje ogledali selitve ptic, so v Litvi pri-
pravili izlet s čolnom v delto reke Nemunas, v Črni gori pa
v naravni park Skadarsko jezero. V Estoniji so zabeležili
prvo pojavljanje planinskega hudournika
(Tachymarptis
melba),
medtem ko je bila na Madžarskem največja zanimi-
vost bodičasta govnačka
(Stercorarius parasiticus).

Največ so jih prešteli ...

V lanskem letu smo poskusno uvedli tekmovanje v opazo-
vanju ptic med različnimi izleti. Primerjava je seveda izred-
no težka, saj se v nekaterih habitatih že na splošno zadržuje
večje število ptic. Velikokrat pa je trenutno število odvisno
od posameznega dneva. Tako kot lani je bilo tudi letos naj-
več vrst, kar 63, opaženih na zadrževalniku Medvedce. To-
krat pa je prvo mesto po številu ptic pripadlo ribniku Vrbje
pri Žalcu, kjer so grivarji tako rekoč zatemnili nebo - bilo
jih je več kot 2.000. Vtise s tega izleta lahko preberete na
strani 50.

Zahvala

Evropski dan opazovanja ptic bi bilo nemogoče izvesti brez
pomoči predanih prostovoljcev. Tokrat so nas na izlete po-
peljali: Tomaž Berce, Blaž Blažič, Igor Brajnik, Dare Feko-
nja, Jernej Figelj, Matej Gamser, Jurij Hanžel, Leon Kebe,
Ivan Kogovšek, Miha Kronovšek, Bojana Lipej, Mirko Peru-
šek, Matjaž Premzl, Žiga Iztok Remec, Tomaž Remžgar, Jošt
Stergaršek in Tanja Šumrada. Vsem iskrena hvala! •

2: Na Radenskem
polju so našteli več
kot 800 sivih pevk
(Prunella modularis).
foto: Andy Hay
(rspb-images.com)

3: Tako kot
lani je bilo tudi
na letošnjem
Evropskem dnevu
opazovanja ptic
največ vrst, kar 63,
opaženih na zadrže-
valniku Medvedce.
foto: Petra Vrh
Vrezec

Tabela: Statistika letošnjih opazovanj ob Evropskem dnevu opazovanja ptic

Število
opazovalcev

Število ptic

Število vrst

Tri najpogostejše vrste

Trbojsko jezero
Zadrževalnik Medvedce

22
8

108
2.086

9

63

čopasti ponirek, mlakarica, rumenonogi galeb
mlakarica, liska, škorec

Ribnik Vrbje pri Žalcu

10

2.430

35

grivar, liska, kormoran

Radensko polje

5

1.466

16

siva pevka, lišček, ščinkavec

Mariborski mestni park

17

83

21

domači golob, mlakarica, krivokljun

Iški morost na Ljubljanskem barju

7

188

32

grivar, poljski vrabec, siva vrana

Park Tivoli

30

128

24

škorec, domači golob, brglez

Škocjanski zatok

21

113

23

rečni galeb, lišček, mlakarica

Renški glinokopi

17

70

27

liska, poljski vrabec, mlakarica

Kočevsko jezero

3

100

27

trstni strnad, šmarnica, lišček

Skupaj

140

6.772

V Kopenhagnu na Danskem je 11. in 12. septembra 2008
potekala delavnica z naslovom Divje živali in trajnostno
kmetijstvo (Wildlife and sustainable farming), organizi-
rana v okviru istoimenske iniciative Evropske komisije,
katere namen je oplemenititi določila skupne evropske
kmetijske politike (Common Agricultural Policy, CAP)
v naravovarstvenem smislu. To je zlasti aktualno sedaj,
ko poteka prenova skupne evropske kmetijske politike.
Cilji iniciative so zlasti 1) poenotiti informacije glede
ekoloških zahtev vrst kmetijske krajine in gozda ter vpli-
va načinov kmetovanja oz. upravljanja gozdov nanje,
2) poiskati primere najboljših sonaravnih kmetijskih
praks, ki prispevajo k ohranjanju habitatov in vrst (na pri-
meru indikatorskih vrst za posamezen habitat), 3) prika-
zati naravovarstveni potencial kmetijsko-okoljskih shem
in drugih ukrepov znotraj programov razvoja podeželja
ter uporabnost različnih inštrumentov reformirane CAP
za ohranjanje habitatov in vrst ter 4) razviti priročnike s
primeri najboljše prakse za šest ključnih habitatov (gozd,
suha in vlažna travišča, polja, mokrišča, visokodebelni
sadovnjaki) ter končni dokument s smernicami za sona-
ravno kmetovanje oz. upravljanje gozda, ki bi jih bilo mo-
goče vključiti v CAP.

Delavnice so se udeležili predstavniki Direktorata za oko-
lje Evropske komisije, ministrstev za okolje nekaterih ev-
ropskih držav, vladnih agencij in inštitutov, ki se ukvar-
jajo bodisi z naravovarstvom bodisi s kmetijsko politiko,
univerz in nevladnih organizacij. Na tokratni delavnici,
peti po vrsti, smo se osredotočili na upravljanje njiv in
visokodebelnih sadovnjakov. Kot indikatorske vrste za
njive so bili izbrani veliki hrček
(Cricetus cricetus), polj-
ski škrjanec
(Alauda arvensis) in vrtni strnad (Emberiza
hortulana),
za visokodebelne sadovnjake pa veliki skovik
(Otus scops). Predavatelji so predstavili ekološke raziskave
teh vrst s pomembnimi aplikacijami za naravovarstvo,
kar je pustilo zelo pozitiven vtis o samem nivoju delav-
nice in o posluhu visokih političnih organov za sveže iz-
sledke znanstvenih raziskav. Hitro se je pokazalo, da ima
ista vrsta na različnih delih svojega evropskega območja
razširjenosti povsem različne ekološke zahteve - v Slo-
veniji si na primer vrtnega strnada težko predstavljamo
kot prebivalca njiv, medtem ko v zahodni in tudi severni
Evropi gnezdi skoraj izključno na njivah, najraje žitnih.
Tudi francoske in nizozemske izkušnje s hrčkom so se (ne
glede na skoraj sosedsko lego obeh držav) v nekaterih po-
gledih zelo razlikovale. Temu primerno se od območja do
območja razlikujejo tudi ustrezni varstveni oziroma kme-
tijsko-okoljski ukrepi, ki so ponekod šele v fazi oblikova-
nja. Večina držav ima horizontalne kmetijsko-okoljske
ukrepe, ki niso specifični za posamezna območja ali vr-
ste, obstajajo pa tudi tarčni ukrepi, oblikovani posebej za
nekatere vrste. Kot primer naj navedem slovenski ukrep
"Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travni-
kov na območjih Natura 2000" (s kratico VTR), ki je pri-
krojen ekološkim zahtevam kosca
(Crex crex), saj zahteva
pozno prvo košnjo (po 1. avgustu) in vsebuje še nekatera
dodatna priporočila glede načina košnje. Še več tarčnih
ukrepov imajo v madžarskem kmetijsko-okoljskem pro-
gramu, večina pa jih je namenjena pticam: koscu, veliki
droplji
(Otis tarda), žerjavu (Grus grus), gosem. Več in-
formacij o iniciativi boste našli na spletni strani CIRCA
(http://circa.europa.eu/Public/irc/env/swfi/home), kjer
so v rubriki 'Library' tudi vsi doslej izdelani dokumenti s
prejšnjih delavnic.

1: Kot indikatorska
vrsta za upravljanje
njiv in visokodebel-
nih sadovnjakov
je bil izbran, poleg
ptic, tudi veliki
hrček
(Cricetus
cricetus).

foto: Miloš Andera

2: V Sloveniji si
vrtnega strnada
(Emberiza hortulana)
težko predstavlja-
mo kot prebivalca
njiv, medtem ko
v zahodni in tudi se-
verni Evropi gnezdi
skoraj izključno
na njivah, najraje
žitnih.

foto: Borut Rubinić

Za konec pa najzanimivejše. Hrčki so samotarske in zelo
agresivne živali. V dokaz je naslednja, skoraj neverjetna
zgodba enega izmed udeležencev delavnice: »Med vožnjo
sem nenadoma v travi ob cesti zagledal na tleh čepečega
kraljevega orla
(Aquila heliaca). Ko sem se ustavil, sem
videl, da v krempljih drži velikega hrčka. Ta je bil očitno
še živ, saj se mu je kmalu izmaknil iz čvrstega prijema in
skušal pobegniti. Nenadoma pa si je premislil, se obrnil
proti orlu in se mu zapodil v perje na prsih ter ga pričel
gristi. Presenečeni orel se je komaj rešil s pobegom s tal.«

Vsake štiri leta poteka Svetovna konferenca BirdLife v
eni izmed šestih regij - Evropa, Amerika, Afrika, Sred-
nji vzhod, Azija in Pacifik. Letos je organizacijo prevzela
Amerika. Konferenco, ki je potekala od 22. do 27. septem-
bra v Buenos Airesu, je organiziral BirdLife International,
gostitelj pa je bil Aves Argentinas - BirdLife v Argentini.
Udeležba je bila na zavidljivi ravni, saj se je konference po-
leg rednih članov (124 držav) udeležilo še okoli 140 držav,
od katerih jih nekaj čaka na sprejem v to veliko svetovno
organizacijo, druge pa so imele vlogo opazovalk. Vsako to-
vrstno srečanje je za bodoče partnerje velikega pomena in
izkušnja več za nadaljnje delo pri zaščiti ptic in habitatov
v posameznih regijah. Konference se je udeležilo kakih
500 delegatov. Letos je bil poudarek na varstvenih temah
v afriškem svetu in ni naključje, da so bili na konferenci
delegati iz skoraj vseh afriških držav. V večini primerov
so afriške dežele z naravovarstvenega vidika zelo napre-
dovale s pomočjo svetovalcev in strokovnjakov BirdLife,
predvsem Angležev, kar je razumljivo glede na moč in
znanje našega največjega partnerja RSPB (Royal Society
for the Protection of Birds) iz Anglije. DOPPS in Slovenijo
smo na tem enkratnem dogodku zastopali Andrej Med-
ved, Primož Kmecl in Rudolf Tekavčič.

Dnevni redi so bili zelo natrpani z različnimi zanimivimi
vsebinami in so potekali vsak dan od jutra do večera. Po
jutranji plenarni seji, ki je dnevno obravnavala različne
teme, na primer varstvo ptic, varstvo habitatov, klimat-
ske spremembe itd., je sledila cela paleta delavnic po posa-
meznih temah, ki smo si jih poljubno izbrali glede na spe-
cifične cilje našega društva, oziroma specifike varstva ptic
in habitatov v slovenskem prostoru. Andrej in Primož sta
imela vsak svojo predstavitev, poleg tega je Andrej vodil
tudi delavnico na temo Opazovanje ptic in turizem. Tako
smo bili v tem pogledu tudi delovni in ne zgolj opazoval-
ci. Z našimi nastopi in aktivno navzočnostjo pri dogodku
smo tako prispevali k razpoznavnosti našega društva. V
okviru konference je potekal tudi t.i. partnerski sejem,
kjer so partnerji z vseh koncev sveta predstavili svoje delo
na atraktivnih stojnicah ter si med seboj izmenjali plaka-
te, razglednice, brošure in druge promocijske izdelke.

Svetovna konferenca
partnerstva BirdLife v
Argentin

li // Rudolf Tekavčič

Na letošnjem dogodku pa so potekale tudi volitve v vr-
hovna telesa BirdLife International. Evropejci imamo
tako v samem vrhu tri svoje predstavnike, in sicer iz Švice
(SVS BirdLife Switzerland), Nizozemske (Vogelbescher-
ming) in Španije (SEO BirdLife Spain). Častna predsedni-
ca BirdLife International je še vedno njena visokost japon-
ska princesa Takamado, ki se, to moram reči, kar dobro
spozna na ptice, predvsem pa se je kljub svoji pripadnosti
visoki družbi pokazala kot zelo sproščena in simpatična
sogovornica. Za predsednika je bil vnovič potrjen Peter
Schei, za direktorja pa Michael Rands.

Osebno sem navezal nekaj stikov s sorodnimi društvi
iz različnih predelov sveta. Predvsem me je zanimal nji-
hov nastanek in sedanja organizacija. V večini primerov
so nastali tako kot DOPPS. V organizacijskem pogledu
ni opaziti večjih razlik, predvsem pa se številni partner-
ji ukvarjajo z zelo podobnimi izzivi. Finančno preživijo
predvsem s pomočjo projektov, članarin in posameznih
donatorjev.

Po zaključku konference je delegacija DOPPS imela na vo-
ljo še nekaj dni za ornitološko spoznavanje okolice. Ogle-
dali smo si Ornitološki rezervat ob reki Mar del Plati. Žal
smo imeli nekoliko smole z vremenom. Za en dan smo
se z ladjo odpeljali na otok Martin Garsia blizu Urugvaja
(tri ure vožnje v eno smer), ki je naravni rezervat s povr-
šino 170 ha. Tu smo imeli srečo z vremenom, ampak žal
premalo časa, da bi spoznali vseh 270 vrst ptic, ki so bile
opažene na tem otoku. Po napornih 26 urah leta smo se
srečno vrnili v domovino.

1: Častna pred-
sednica BirdLife
International je
še vedno njena
visokost japonska
princesa Takamado.
foto: Rudolf
Tekavčič

In kako v prihodnje?

Partnerstvo BirdLife si je zastavilo nekaj prioritet za pri-
hodnje delovanje na področju klimatskih sprememb,
varstva morskega okolja in varstva selečih se vrst ptic.
Za izboljšanje stanja na področju klimatskih sprememb
so prednostne aktivnosti varstvo in renaturacija mokrišč,
pogozdovanje in ohranjanje traviščnih habitatov. Za var-
stvo morskih ptic BirdLife uresničuje globalni program
ter vodi posebno delovno skupino za varstvo ogrožene
vrste albatrosa, kajti skoraj 10 % vseh globalno ogrože-
nih vrst ptic sestavljajo morske ptice. Največje grožnje
pticam so nenamerni ulov pri ribištvu (by-catch), plenilci
in naravni vzroki ter ekološke katastrofe, ki jih povzro-
ča človek, npr. naftni izlivi, lov na ptice in prekmerno
izkoriščanje morja. Varstvo selečih se vrst se uresniču-
je na ravni posamezne regije in med regijami samimi.
Med-partnersko povezovanje s konkretnimi varstvenimi
učinki pa daje v ospredje selitveni koridor Afrika - Bližnji
vzhod - Evropa.

S skupnimi močmi bomo lahko naredili še več za var-
stvo ptic. DOPPS je v tem pogledu pomemben partner in
BirdLife nam lahko daje močno oporo. •

- Zaščita selečih se vodnih ptic

// prevod Henrik Ciglič

Sredi septembra 2008 se je na Madagaskarju zbralo prek
150 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij kot
tudi izvedencev za vodne ptice iz 80 držav. Razpravljali so
o nujnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti z namenom, da
se zaustavi upad številnih vodnih ptic, ki se selijo vzdolž
afriško-evrazijskih selitvenih poti.

Na srečanju so bile predstavljene nedavne ugotovitve, ki
kažejo na nenehno upadanje mnogih vodnih vrst ptic v
Afriki in Evraziji. Delegati so razpravljali o možnostih
za ponovno vzpostavitev ugodnega stanja teh vrst z
namenom, da "se do leta 2010 dokončno zaustavi padec
globalne biotske raznovrstnosti". Glavna tema 4. srečanja
udeležencev pri sporazumu o zaščiti afriško-evrazijskih
selečih se vodnih ptic (AEWA1) je imela delovni naslov
"Zaščita selitvenih poti - pregled delovanja v preteklosti
in vizija za prihodnost".

1: Vrhunec sreča-
nja bo sprejetje no-
vega Mednarodnega
akcijskega načrta za
zaščito več afriško-
evrazijskih vodnih
vrst ptic, vključno
z žličarko
(Platalea
leucorodia).
foto: Dejan Bordjan

"BirdLife se je skupaj s svojimi partnerji odločil za doslej
največjo mednarodno pobudo za zaščito vodnih ptic
v regiji AEWA," je povedal dr. Vicky Jones, BirdLife-
ov vodja oddelka za globalne selitvene poti. Projekt
WOW (Wings Over Wetlands) pospešuje mednarodno
sodelovanje vzdolž afriško-evrazijskih selitvenih poti,
s tem ko skrbi za dostopnost informacij o vodnih
pticah in za predstavitev najboljšega načina zaščite in
umne rabe mokrišč. WOW podpira terenske projekte
v območjih enajstih pomembnih mokrišč v dvanajstih
državah. Ti projekti se osredotočajo na vrsto problemov,
povezanih z zaščito mokrišč, vključno z upravljalskim
načrtovanjem, ekoturizmom, terenskim raziskovanjem,
obnovo mokrišč, nadzorom invazivnih vrst, prekmejnim
upravljanjem, izobraževanjem in alternativnimi deli.
WOW hkrati razvija tudi orodje za omrežje kritičnih
območij, za vsakogar dostopni spletni portal, ki bo
izboljšal dostopnost informacij o selečih se vodnih pticah
in območjih, kritičnih za njihovo preživetje, hkrati pa
poenotil naravovarstvena prizadevanja vzdolž selitvenih
poti. Poleg tega razvija tudi kapacitete za urjenje,
osredotočene na pospeševanje profesionalnih kapacitet in
razumevanje naravovarstvenih konceptov na selitvenih
poteh med naravovarstvenimi profesionalci in ljudmi, ki
v regiji AEWA sprejemajo najpomembnejše odločitve na
različnih ravneh.

Izvirni članek: spletna stran BirdLife International (2008):
http://www.birdlife.org/news/news/2008/09/aewa_
mop_wow.html

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistema-
tični in organizirani popis ptic v Sloveniji. Od leta 1997 na-
prej v okviru štetja ob pomoči 150-250 popisovalcev uspešno
preštejemo vodne ptice na vseh večjih rekah, celotni sloven-
ski obali in večini pomembnejših stoječih vodnih teles v dr-
žavi. Osnovni cilj štetja vodnih ptic je spremljanje zimskih
populacij vodnih ptic in zbiranje informacij, ki prispevajo k
varovanju njihovih populacij in mokrišč.

Štetje v tako velikem obsegu ne bi bilo mogoče brez veliko
vloženega truda množice predanih popisovalcev. Tokrat bi
želel k štetju prav posebej povabiti vse tiste, ki doslej še ni-
ste sodelovali, ne glede na vaše poznavanje vodnih ptic. Vaš
prispevek bo zelo dragocen, saj prav vsak popisovalec s so-
delovanjem v štetju prispeva kamenček v mozaik čez tisoč
kilometrov dolge mreže rečnih odsekov in drugih voda, ki jih
pregledamo vsako leto. Pri obdelavi podatkov upoštevamo
vsak pravočasno prispeli obrazec! Kot izziv novim popisoval-
cem naj povem, da nam kljub vsakoletnemu velikemu vlože-
nemu trudu še ne uspe v celoti pokriti posameznih odsekov
Savinje, Kolpe, Sotle, Mirne, Reke, Kamniške Bistrice, Kokre,
Voglajne, Save Dolinke in še kakšne srednje velike oziroma
manjše reke. Vodne ptice se pojavljajo tudi tam!

Veselim se ponovnega sodelovanja z vami v letu 2009, obe-
nem pa se vsem že vnaprej zahvaljujem za opravljeno delo!

Luka Božič

Nacionalni koordinator IWC

Štetje vodnih ptic bo leta 2009 potekalo v soboto 17. in ne-
deljo 18. januarja 2009.
Vodne ptice bomo tako kot vsako
leto šteli na sedmih števnih območjih, na vseh najpomemb-
nejših vodnih površinah po Sloveniji. Vsako števno območje
ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja, ki vas bo
razporedil na odsek, kjer boste šteli, vam priskrbel karte z vri-
sanimi odseki štetja in obrazce ter skrbel za skladno opravlja-
nje popisa.

Navodila za štetje vodnih ptic in popisni obrazec so do-
stopni tudi na spletni strani DOPPS www.ptice.si

VODNE PTICE ŠTEJEMO V SOBOTO 17. IN NEDELJO 18.
JANUARJA 2009

Napotki za štetje vodnih ptic (IWC)

• Še pred štetjem preberemo priloženi obrazec;

• S štetjem pričnemo v soboto ob jutranjem svitu (okoli 7.
ure). Štejemo ne glede na vremenske razmere, ovira je lahko
le gosta megla; takrat se štetje ponovi naslednjega dne (v
tem primeru nemudoma stopite v stik s svojim lokalnim oz.
nacionalnim koordinatorjem štetja);

• Štejemo na vseh vodnih površinah; če so vodne ptice preštete
na njivi, travniku ipd., je to treba vpisati v obrazec pod rubriko
»sporočilo koordinatorju«;

• Med vodne ptice v grobem sodijo vse vrste slapnikov,
ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic,
pobrežnikov, galebov in čiger ter belorepec, vodomec in
povodni kos;

• Kjer vodne ptice bežijo na razdalji več kot 100 metrov, nanje z
veliko verjetnostjo streljajo ali pa jih namenoma preganjajo;

• Da bo štetje vodnih ptic resnično naravovarstveno
sprejemljivo, se je treba, zlasti vzdolž rek, v loku izogniti
večjim jatam ptic, ki bi jih s pretirano bližino opazovanja
preplašili;

 Posebej bodimo pozorni na skupinska prenočišča galebov,
gosi, kormoranov, zvoncev ipd; na takšnih prenočiščih
se navadno zbere vsa populacija neke vrste ptic celotnega
območja. Skupinska prenočišča lokaliziramo že pred štetjem
(npr. ob večernem ali jutranjem letu na ali s prenočišča);

 Vse velike in večina večjih slovenskih rek je za namen
štetja razdeljena na odseke; za vsak odsek reke izpolnimo
svoj obrazec (če nimate kart z vrisanimi rečnimi odseki, se
nemudoma javite lokalnemu ali nacionalnemu koordinatorju
štetja!). Stoječe vode, npr. barja, ribnike, akumulacije, jezera,
obravnavamo kot eno lokaliteto in izpolnimo en obrazec;

 Štetje opravimo s terenskim obhodom (nikakor ne s čolnom).
V Sloveniji je nekaj manjših odsekov rek, kjer je vodne ptice
možno temeljito prešteti iz avtomobila (npr. deli Kolpe,
Drave); če ste šteli na ta način, to vpišite na obrazcu v rubriko
»Sporočilo koordinatorju štetja«;

 V primeru nejasnosti se nikakor ne obotavljajte poklicati
svojega koordinatorja štetja;

 Čim prej izpolnite in odpošljite obrazec (do 8 obrazcev v
priloženo kuverto);

• Pošljite tudi obrazce odsekov, kjer vodnih ptic niste
zabeležili, z izpolnjenimi vsemi osnovnimi podatki in
pripisom »brez vodnih ptic«;

• Obrazce s pripisom »IWC« pošljite na naslov društva:
DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana;

 Svetujemo vam, da se ne izpostavljajte nevarnostim; nikar
ne hodite po ledu; ne prečkajte sumljivih brvi in izogibajte se
konfliktom z vsemi, ki jim ptice niso ljube.

Naslovi lokalnih koordinatorjev:

• za števno območje Mure:

- Željko Šalamun, 041/712 396,
e-pošta: zeljko.salamun@dopps.si

• za števno območje Drave:

- Luka Božič, 031/307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si

• za števno območje Savinje:

- Luka Božič, 031/307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si

• za števno območje zgornje Save:

- Sava od izvira do Naklega: Tomaž Mihelič, 031/438 545,
e-pošta: tomaz.mihelic@dopps.si

- Sava od Naklega do Litije, Sora in Ljubljanica: Vojko
Havliček, 041/651 917, e-pošta: vojko.havlicek@amis.net

• za števno območje spodnje Save:

- Krka: Andrej Hudoklin, 041/893 740,

e-pošta: andrej.hudoklin@zrsvn.si in Hrvoje Oršanič, 041/
657 553, e-pošta: hrvoje.orsanic@zgs.gov.si

- Sava od Zidanega mosta navzdol: Dušan Klenovšek, 041/
593 929, e-pošta: dusan.klenovsek@zrsvn.si

• Kolpa:

- Borut Rubinić, 041/703 282,
e-pošta: borat.rubinic@dopps.si

• za števno območje Notranjske in Primorske:

- Primorska: Andrej Figelj, 031/874 289,
e-pošta: andrej.figelj@dopps.si

- Notranjska: Leon Kebe, 031/655 993,
e-pošta: leon.kebe@guest.arnes.si

 za števno območje Obale:

- Borut Rubinić, 041/703 282,
e-pošta: borut.rubinic@dopps.si

• za štetje kormoranov:

- Vojko Havliček, 041/651 917,
e-pošta: vojko.havlicek@amis.net

• Nacionalni koordinator IWC:

- Luka Božič, 031/307 993, e-pošta: luka.bozic@dopps.si

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2009

IVO A. BOZIC
Zanimanje za ptice je daleč
pred vsem drugim

/ Marjana Ahačič

»Koruzna njiva ni travnik in ribniku brez vode ne moremo
več reči ribnik,« strne misli v svoji mali pisarni čisto na vrhu
stavbe Prirodoslovnega muzeja Slovenije Ivo A. Božič, biolog,
ornitolog, naravovarstvenik, ustanovni član Društva za opa-
zovanje in proučevanje ptic Slovenije.

»Ptiči so me zanimali, še preden sem se odločil za študij. Že v
mladosti sem vedel, da bom študiral biologijo. Spomnim se,
kako sem na Dolenjskem, kjer smo živeli, kot otrok stikal za
ptiči ob Temenici. Zanimalo me je vse, kar je živo, nedvomno
pa so ptiči še vedno daleč pred vsem. Ptiči ... dolgo nič ... potem
sesalci ... nato pa vse drugo,« dodaja tam med kupi knjig in
trakov s posnetki iz živalskega sveta s skorajda zamaknjenim
nasmehom na obrazu.

Bogastvo barjanskih travnikov

Ljubljansko barje in ribniki v Dragi so tista življenjska oko-
lja ptic in drugih živali, ki se jim v zadnjih letih predvsem
v prostem času posveča še posebno rad. »Še zdaj se pogosto
spominjam, kako sem kot gimnazijec leta 1960 prvič prišel v
Ljubljano in se kot študent drugega letnika biologije leta 1966
prvič odpravil na Ljubljansko barje. Takrat o koruzi tam ni
bilo ne duha ne sluha. Samo travniki, na njih pa raj za ptiče ...
Mokrotni travniki so bili tako bogati z življenjem, da si danes
kar težko predstavljamo. Tudi ptiči so na njih brez težav na-
šli kritje in prostor za gnezdenje. Ljudje, ki niso poznavalci, si
pogosto predstavljajo, da vse ptice gnezdijo na drevesih, in so
presenečeni, ko jim povem, da je cel kup takšnih, ki gnezdijo
na tleh ali nizko nad njimi. Pravzaprav je bistvo in največje
bogastvo mokrotnih travnikov prav na tleh,« je prepričljiv
poznavalec in pojasnjevalec bogatega življenja, ki se pozorne-
mu opazovalcu odkriva le lučaj od našega glavnega mesta.

Sprehajališče za pse, poligon za motokrosiste

Ampak stanje se je v zadnji desetletjih korenito spremenilo,
kritično pristavi. »Posebej zadnjih deset, dvajset let gredo
stvari strmo navzdol, tako da številka, s katero operirajo ne-
kateri - namreč, da je barje veliko 160 kvadratnih kilometrov

1: Ivo A. Božič,
biolog, ornitolog,
naravovarstvenik,
ustanovni član
DOPPS-a, avtor
priročnikov Ptiči
Slovenije (1983),
Naš ptičji svet
(1974 in 1981) in
Poskrbimo za ptice

(1997)

foto: Dare Šere

2: Njegovi najljubši
vrsti med pticami,
ki ju intenzivno
spremlja že skoraj
trideset let, sta
čapljica
(Ixobrychus
minutus),
in
rakar
(Acrocephalus
arundinaceus),
na
sliki.

foto: Ivo A. Božič

- prav gotovo ne drži več! Ptiči imajo komaj še kaj prostora za
skrivanje, iskanje hrane in razmnoževanje. Poleg tega z roba
v notranjost pritiskajo vsi mogoči objekti. Barje je postalo
tudi prostor za rekreacijo Ljubljančanov pa sprehajališče psov

- največ je seveda spuščenih z vrvic - poligon za modelarje,
balonarje, motokrosiste in prostor za piknike in še in še. Ka-
tastrofa so tudi divja odlagališča odpadkov. Barjanski lovci
vsako leto zvozijo stran kar po nekaj prikolic materiala, a to je
jalovo početje, saj tisti, ki odpadke neodgovorno odmetavajo,
pri teh akcijah seveda ne sodelujejo. Če se danes proti večeru
ali zgodaj zjutraj na barje pripelješ z avtom, se srnjad požene v
panični beg. Pred tridesetimi leti ni nič bežalo .«

Edino možnost za spremembo na bolje vidi v zavarovanju
Ljubljanskega barja. »Pa ne le na papirju, tudi z nadzorovanjem
stanja na terenu. Mestni redarji, ki lovijo napačno parkirane
avtomobile, bi lahko kontrolirali tudi dogajanje na barju. Če
nas carinik lahko ustavi kjerkoli v Sloveniji, bi tudi tam lahko
nekakšna služba spremljala dogajanje in kaznovala tiste, ki se
ne držijo pravil. Kazen je za človeka žal očitno najboljši način
učenja,« je odločen, čeprav v Prirodoslovnem muzeju, kjer je
zaposlen že vse od leta 1970, ko je diplomiral, poučuje druga-
če. S predavanji, projekcijami, prikazi. »Navadno tu v Muzeju
predavam skupinam, veliko od njih je šolskih. Kar verjeti ne
morejo, kakšno pestrost življenja lahko najdemo v svoji bližini,
a kaj, ko večina ljudi spregleda vse, kar je manjše od krokodila
...« se malce žalostno nasmehne. »Pritegnejo jih predavanja,
predvsem pa televizijski pristop predstavitve. A kaj, ko po-
trebuješ za zares dobro oddajo cel kup kakovostnih tehničnih
sredstev in ekipo ljudi. David Attenborough, najboljši na tem
področju, ima 150 snemalcev. Ves čas jih je polovica na terenu.
Jaz sem vedno za vse sam . scenarist, režiser, snemalec, nosač.
Pa bi s pravim pristopom lahko naredili veliko za promocijo
naravovarstva in vzgojo zanj. Po drugi strani pa tudi najboljše
naravoslovne oddaje, polne akcije in hitrega tempa, prikazu-
jejo življenje, kakršnega pravzaprav sploh ni. V resnici je vse
drugače - narava ni akcija in cirkus, a tudi pravljica ne. Je pač
normalno življenje.«

Živahni povodni kos

Zasebno sta mu med pticami že 30 let najbližja čapljica
(Ixobrychus minutus) in rakar (Acrocephalus arundinaceus).

IVO «OŽLt

ptiči

<1 oveni je

»Vsak po svoje sta privlačna in zanimiva. Rakar zaradi nena-
vadnega gnezda na bilkah nad vodo in zaradi oglašanja, ki je
hreščavo, glasno in melodično obenem. Čapljica pa - vsakič,
ko jo srečate, se vede drugače,« navdušeno pove. V zadnjih le-
tih ga vse bolj zanima tudi povodni kos
(Cinclus cinclus), ta ži-
vahni prebivalec naših rek, ki ga za hip lahko uzreš nad vodo,
že trenutek zatem pa izgine pod njo. Največkrat jih opazuje
med Lukovico in Trojanami, pa v okolici Trojan, Zagorja in
Trbovelj, v dolini proti Preboldu, Rimskim Toplicam ter v Pod-
kumu in dolini Sopote, po kateri pridete do Radeč, kakor tudi
v dolini Besnice pod Jančami. »Povodni kos ima hude težave s
hrano, voda je namreč vse bolj onesnažena, ličink, s katerimi
se hrani, pa je tudi vse manj,« je zaskrbljen. »Katastrofa zanj
so regulacije, »škarpiranje« rečnih bregov in gladki mostovi.
Gnezda si namreč rad gradi ob starih lesenih stebrih, tramo-
vih, na katerih stoji most. Ker je takšnih vse manj, pogosto
pod mostove prinesem kakšno desko in jo zagozdim med dva
betonska nosilca. Ponavadi jo povodni kos kar hitro najde in
si začne spletati gnezdo, neredko že isti dan. Zgodilo se je že,
da je bila ena tako postavljenih desk vsa preperela, grozilo je,
da bo zdaj zdaj padla s tramu, zato sem jo hotel zamenjati. A
kaj, ko je bilo na njej že gnezdo in prvo jajce v njem. Najprej
nisem vedel, kaj bi, potem pa sem se odločil, da vse skupaj od-
stranim in namestim novo podlago. Že naslednjega dne je po-
vodni kos delal drugo gnezdo in imel v nekaj dneh novo leglo.
Oddahnil sem si, vredno je bilo.«

Od obročkanja do društva

Že ko je Ivo A. Božič leta 1970 prišel v službo v Prirodoslovni
muzej Slovenije, se je začel ukvarjati tudi z obročkanjem ptic.
»Muzej za to dejavnost ni imel posebnega denarja. Iztok Gei-
ster pa je že takrat želel nekaj več. Kar nekaj nas je bilo, ki smo
se mu kmalu in z veseljem pridružili, spodbujali smo drug
drugega, takrat smo se vsi med seboj poznali,« se spominja
navdušenja polnih časov, ko je nastalo Društvo za opazova-
nje in proučevanje ptic Slovenije daljnega leta 1979. »Potem
je počasi pričelo prihajati vse več mladih in nekako logično je
bilo, da imajo drugačne poglede kot jaz. Če jih ne bi imeli, bi
rekel, da so čudni. Bili so veliko bolj agresivni in prodorni -
saj morajo biti, sicer ne bi nič dosegli,« doda popolnoma brez
grenkobe in zamer v glasu. »In mi, starejši, vsaj nekateri, smo
videli, da nas bo povozil čas ... zato smo se odmaknili iz ak-
tivnega življenja v društvu. A veliko nas je ves čas spremljalo
dogajanje in prepričan sem, da bi se večina z veseljem aktivno
vključila v kakšno akcijo, če bi nas potrebovali. Mimogrede,
nedavno sem imel na društvu v sklopu delavnice predstavi-
tev povodnega kosa, izdelovali smo »valilnice« in jih pozneje
tudi nameščali pod mostove«.

Med rakarji in čapljicami

Do upokojitve, pravi, bo imel delo predvsem z ribniki v Dragi,
kjer se rada zadržujeta tako rakar kot čapljica, njegovi najljub-
ši vrsti med pticami, ki ju prav tam intenzivno spremlja že
skoraj trideset let. Tudi zanju ga skrbi. »Če bodo šle stvari na-
prej tako, kot zdaj kaže, ne bo dobro,« pravi. »Ribniki niso več
urejeni, kot bi morali biti, predvsem imajo prestrme bregove,
hitro se zaraščajo. Poglobiti bi jih bilo treba in ribogojništvo
ne bi smelo biti osnovna dejavnost, če želimo ohraniti ta del-
ček narave. Nekateri mislijo, da se jih to ne tiče, pa ni res. Tudi
kakovost našega, človeškega življenja pada, če uničujemo
živalski in rastlinski svet okoli sebe.« In seveda bo še vedno
hodil na Ljubljansko barje. Ne le zaradi vode, ki je življenje.
Tudi zato, ker je blizu. »Če bi mogel izbirati, bi podrobneje
preučeval Sečoveljske soline, Krakovski gozd in Prekmurje, a
sta predaleč. In tu, tako rekoč pred nosom, je še toliko lepega
in neraziskanega!«

Spoštovana članica.
Spoštovani član,

Z velikim veseljem vam sporočamo,
da smo pripravili stenski
koledar za
leto 2009 z naslovom
Ptice barjanskih
travnikov In Natura 2000.

Koledar odlikujejo odlične risbe g. Jurija
Mikuletlča. V nJem Je posebna pozornost
namenjena predstavitvi značilnih ptic
barjanskih travnikov, med katerimi
so tudi redke in ogrožene vrste tako v
nacionalnem kot tudi evropskem merilu.

Format: 270x270mm.
Cena za kos z DDV znaša =5,00 EUR
Količina je omejena. V primeru odprodaje
Je možen ponatis po predhodnem zbiranju
naročil na tel. 01 426 58 75.

Pošiljanje koledarjev po pošti je možno,
pri nakupu najmanj petih (5) koledarjev.
Poštnino s koledarji plača kupec po
povzetju.

Koledar lahko po predhodni najavi
nabavite:

v pisarni, LJubljana, Tržaška cesta 2
Tel.: 01/426-58-75
in

na DO PPS-ovi h predavanjih.
Napovednik predavanj je objavljen v reviji
Svet ptic št. 04/ 2008.

3: Ptiči Slovenije
- eden izmed prvih
ptičjih priročnikov
pri nas, izšel leta
1983.

4: Ivo A. Božič se
posveča fotografi-
ranju in snemanju
ptic, da lahko
skupinam, ki obi-
ščejo Muzej, še bolj
približa pestrost
ptičjega sveta in jih
vzgaja k naravo-
varstvu. Na sliki
čapljica.

foto: Ivo A. Božič

Pobrežniki - ali jih poznamo?
Ljubljanska sekcija je
septembra pripravila akcijo
njihovega prepoznavanja

1// Pobrežniki. Z retoričnim vprašajem »kateri ptič je to?«
preizkušamo svoje znanje največkrat prav pri njih. V po-
moč vsem, ki bi si želeli izpopolniti znanje o pobrežnikih,
je Ljubljanska sekcija DOPPS organizirala tečaj, ki ga je iz-
črpno in pregledno pripravil Luka Božič.
foto: Tone Trebar (mali prodnik)

2// V DOPPS-ovi sejni sobi se nas je 25. septembra zbralo
približno dvajset ljudi, ki smo ob Lukovi besedi in slikah
ptic spoznavali red Charadriiformes in še prav posebej vr-
ste, ki jih največkrat opazimo v naših krajih.
foto: Vojko Havliček

3// V soboto, 27. septembra, smo teoretično pridobljeno
znanje preizkusili na terenu v Sečoveljskih solinah. V le-
pem, vendar vetrovnem dnevu, smo se sprehodili skozi
zavarovani del krajinskega parka. Iztok Škornik, ki je za-
poslen v Parku Sečoveljske soline, nas je ustavil na krajih,
kjer je bila verjetnost, da vidimo katerega od pobrežnikov,
največja.

foto: Meta Havliček

4// V nadaljevanju izleta smo se z Luko sprehodili do iz-
liva Dragonje in Solinarskega muzeja, kjer smo poleg po-
brežnikov opazovali še druge vrste obvodnih ptic. Na poti
po nasipu smo našli onemoglega ptiča. Malega martinca
(Actitis hypoleucos) smo prepoznali po svetli progi v perutih
in belih stranskih repnih peresih. Ko se je ogrel v naših ro-
kah, je odletel k svoji jati. »Domača naloga«, ki smo jo na-
redili ob pici v gostilni Jakob je pokazala, da smo videli 25
različnih vrst ptic, od tega 17 pobrežnikov, med njimi tudi
nekaj redkih vrst.
foto: Vojko Havliček

Tečajniki smo se strinjali, da je bil tečaj odlično izveden.
Želimo si, da bi znali pridobljeno znanje v bodoče s pridom
izkoriščati na terenu.

1// Povodni kos (Cinclus cinclus) rad poseda na kamnu
ob tolmunu, preden se vanj potopi, da ulovi kakšnega
nevretenčarja, ki se skriva med prodniki. Takrat se zdi kot
kak debelušen gospod, v črnorjavem fraku in z velikim
belim slinčkom. Spet drugič nam s predirljivim
'strt' od-
frči spod nog in, sledeč toku reke, tik nad vodno gladino
švigne mimo nas.
foto: Aleksander Čufar

2// V začetku oktobra je stekla akcija ljubljanske sekcije
za postavitev gnezdilnic povodnemu kosu na potokih in
rečicah Ljubljanskega barja. Gospod Ivo Božič, idejni vodja
akcije, nas je zbrane s predavanjem najprej popeljal v svet
tega simpatičnega ptiča ter nam predstavil problematiko
njegovega varstva. Zaradi predavateljevega poglobljenega
znanja o življenju povodnega kosa, pridobljenega z dolgo-
letnim opazovanjem v naravi, smo njegovim besedam z
zanimanjem prisluhnili ne samo ljubiteljski, marveč tudi
poklicni ornitologi.
foto: Vojko Havliček

3// Sledil je prvi del delovne akcije, izdelava gnezdilnic.
To je bila prava manufaktura! Izpod rok ducat ljubiteljev
ptic so namreč kar druga za drugo nastajale gnezdilnice.
V vnaprej narezane deske je prvi vrtal luknje, drugi pa
smo te kose, glede na načrt, privijali skupaj. Nato so šle
gnezdilnice v končno obdelavo h gospem, da so nanje na-
nesle zaščitni premaz, ki bo gnezdilnicam podaljšal od-
pornost proti vremenskim vplivom.
foto: Vojko Havliček

4// Drugi del delovne akcije je bil terenski. Naslednji
vikend, 18. oktobra, smo gnezdilnice nameščali pod mo-
stove na Iški in Želimeljščici. Povodni kos je nekdaj na
teh vodotokih že gnezdil. Gnezda je gradil na spodnjih
straneh lesenih mostov, saj je bilo tu dovolj mest, kamor
jih je lahko namestil. Z graditvijo betonskih mostov pa so
primerna mesta za njegova gnezda z rek na Ljubljanskem
barju izginila. Zato smo, v upanju, da bo povodnega kosa
in njegove mlade tu ponovno videti, na izbrane mostove
namestili gnezdilnice. Tu smo se držali načela, da preveč
kuharjev juho pokvari, zato so gnezdilnice nameščali tri-
je najspretnejši rokodelci. Drugi pa smo uživali v pogle-
dih na naravne bregove in tolmunčke, ki so se v hladnem
dopoldnevu prelivali v toplini jesenskih barv.
foto: Vojko Havliček

Postavitev gnezdilnic za
povodnega kosa /

I

Če bi vas kdo vprašal, katera je najtežja ptica na svetu, bi brez
pomislekov odvrnili noj. Na vprašanje, katera je najtežja in
hkrati letenja sposobna ptica na našem planetu, pa bi najbrž
le skomignili z rameni. In vendar prav najtežja leteča ptica na
svetu še vedno domuje v banatskih pustah, kjer nujno potrebuje
našo pomoč.

Motor ruskega terenskega vozila UAZ glasno brenči po
vlažni pusti, ki jo brije februarska košava. Pot nam kažejo
sledovi koles v nizki travi. V glavnem je prehodna, z izje-
mo mlak, polnih gostega, črnega blata, pred katerimi naš
vodnik, lovski čuvaj, blokira diferencial in prestavi pogon
terenca na vsa štiri kolesa. Kljub mojemu nezaupanju v
vozilo pa 2.400 kubikov z lahkoto potiska UAZ tudi skozi
najbolj neprivlačna močvirja. Okoli nas se razprostira va-
lovita stepa, porasla s suho travo minule zime in le tu in
tam s kakim osamljenim drevesom. Površin s poljedelski-
mi kulturami je malo, saj na neplodni, pogosto slankasti
zemlji slabo uspeva koruza ali sončnica, pa tudi žita niso
takšna kot na drugi orni zemlji ... Smo na poti k prešte-
vanju zadnje preživele populacije ogrožene velike droplje
(Otis tarda) v Srbiji.

Velika droplja je najtežja leteča ptica na svetu. Samci po-
gosto tehtajo tudi 20 kg, v višino merijo čez meter, razpon
njihovih peruti pa lahko preseže celo 260 cm. Dimenzije
samic so precej manjše, tudi do 50 %. Pa vendar je treba tu
priznati, da velika droplja deli prvo mesto najtežje leteče
ptice s še eno ptico, in sicer z dropljo kori
(Ardeotis kori) iz
afriških savan.

Veter, zaradi katerega dvignem ovratnik, nosi mraz. Usta-
vimo se sredi ničesar, na kraju, kjer bi moralo v nasled-
njem letu stati središče za obiskovalce rezervata "Pašniki
velike droplje"
(www.velikadroplja.com). Zdaj so tu le
črede s po kakimi dvajsetimi srnami, ki se previdno za-
držujejo precej daleč od nas. Nadaljujemo „lov" za droplja-
mi. Vremenske razmere nam niso v prid: ptice zdaj iščejo
zavetje vzdolž kanala, vendar se tudi tiste, ki se odločijo
ostati na odprtem, največkrat uležejo na zemljo, da bi bile
kar najmanj izpostavljene močnemu vetru in da bi bile
kar najmanj vidne hkrati.

Droplja - prek pust in puščav

1: Najtežja leteča
ptica na svetu,
velika droplja
(Otis
tarda).
Strokovnjaki
ocenjujejo, da bi v
naslednjih desetih
letih lahko izginilo
prek 10.000 od sku-
paj 34.000 velikih
dropelj, kolikor
jih danes še živi na
svetu.

foto: Slobodan
PuzoviC

2: Kljub njihovi ve-
likosti jih v valoviti
stepi, porasli s suho
travo minule zime
in le tu in tam s
kakim osamljenim
drevesom, ni lahko
najti. Poleg tega so
tudi nezaupljive
in ni se jim lahko
približati.
foto: Dragan SimiC

Sinoči sem se pogovarjal s prijateljem ornitologom, ki se
je od tod vrnil praznih rok. Bo tako tudi danes? Rezervat
navsezadnje pokriva 1.000 ha trave, ponekod tudi grmi-
čevja ter poplavnih ravnic in močvirij med Mokrinami in
Jazovom. To morda res ni dovolj, da zadovolji vse življenj-
ske potrebe te ogrožene vrste, a tudi malo ne, kadar ga je
treba preiskati.

V gnezditvenem obdobju je največja nevarnost za
dropljino potomstvo nenadzorovano gibanje goveda in
ovac, ki utegnejo preprosto poteptati gnezda teh ptic. Naj-
več škode pa vendar povzročijo domače svinje, ki kratko
malo požrejo njihova jajca in mladiče. Naravni travnati
habitati so idealno gnezdišče zanje, vendar pa se ptice za-
tekajo tudi na polja z lucerno, kajpak zato, ker tam nihče
ne pušča svoje živine, tako da so droplje tu izpostavljene
manjšemu vznemirjanju - ne pa tudi manj tveganjem. Na
takšnih mestih so gnezda žrtve kombajnov, ker se samice
uležejo na tla in se zanašajo na kamuflažo vse do zadnjega
trenutka. Toda ko naposled zletijo, je za mladiče že pre-
pozno.

Nad suho travo se v vetru pozibava pepelasti lunj (Circus
cyaneus),
elegantna pepelasto siva ujeda, ki je ena iz-
med značilnosti habitatov te vrste. No, značilna zanje
je tudi droplja, pa je ni videti prav nikjer, si brundam v
brado ... Pregledujemo njive vzdolž roba rezervata, na ka-
terih se droplje včasih zadržujejo v zimskem času zaradi
tamkajšnjih ugodnih prehranjevalnih razmer. Tu je že
več dejavnih kmetij. Vse kaže, da se na zemljo vrača vse
več ljudi. Negativna posledica tega pa je preoravanje ste-
pe, kar smo opazili znotraj več zaščitenih con v rezervatu,
kjer bi moralo biti to prepovedano, saj je tam dovoljena
samo paša. Verjetno je to le simptom, da se tudi pri nas za-
čenja intenzivna kmetijska proizvodnja, zaradi katere se
je v zadnjih 25 letih število ptic odprtih pokrajin zmanj-
šalo za 44 %. Na dolgi rok tudi naše zadnje droplje najbolj
ogroža premena pašnikov v polja ali pa zamenjava nizkih
poljedelskih pridelkov (žito, lucerna) z visokimi (koruza,
sončnica). Ravno privatizacija in sprememba namemb-
nosti zemljišč po vsej nekdanji Vzhodni Evropi, Rusiji in
osrednji Aziji se kažeta kot največje tveganje za to vrsto.
Pričakujemo lahko nadaljnjo izgubo njenih habitatov in
zatorej nadaljnje zmanjševanje populacije te vrste - prek
30 % v naslednjih desetih letih.

Na njivi v daljavi zagledamo nekaj živega ... ne, ne, le dve
srni, ki ležita na tleh. Pa vendar, malce dlje, med dvema
pasovoma trstičja vzdolž kanala ... je to res mogoče? Pa je!
Končno, droplje! Postavimo teleskop, vendar so ptice na
meji vidljivosti. O tem, da imamo opraviti z dropljami, ni
dvoma, a si vendarle želimo, da bi jih videli malo bolje.

Poskušamo se jim približati z boka, kar je razlog, da se vo-
zimo okoli nekih njiv, preprosto zato, da ne bi droplje za-
čutile, da se ves ta direndaj dogaja zaradi njih. Nezaupljive
so in ni se jim lahko približati. Naposled na njivi pred se-
boj le nekako uzremo jato ležečih velikih dropelj, čeprav
se večina izmed njih tako staplja s podlago, da jih kljub
njihovi velikosti stežka opazujemo. Kot da bi se zavedale
naše živčnosti širijo peruti in, obsijane s soncem, vzletijo,
vseh 13, natančno polovica zadnje populacije dropelj v
Srbiji. Videti so prav neverjetne, kot da bi na gosje telo ne-
kdo pripel orlove peruti. Zmagoslavno se nasmehnem ...

Izvedenci domnevajo, da je pred stotimi leti samo v Voj-
vodini živelo prek tisoč velikih dropelj. Sicer pa je ta vr-
sta takrat naseljevala tudi druge dele Srbije: okolico Niša,
Prokuplja, Leskovca in Vranja ter Negotinsko krajino.
Toda z uničevanjem njenega habitata in lovom je bila
pregnana z večine tedanjih gnezdišč, tako da je pred dve-
ma desetletjema populacija velike droplje štela le še 26

osebkov. Madžarski strokovnjaki za droplje iz narodnega
parka Kiškunšag so ocenili, da bi v tem habitatu lahko ži-
velo od 50 do 60 dropelj. Pa vendar je bilo v zadnjem času
največje število te vrste zabeleženo pred petimi leti, in
sicer 35 osebkov v zimski jati oziroma kakih 10 reproduk-
tivnih samic v gnezditvenem obdobju. To je resda malo, a
vendarle več kot pred dvema desetletjema. Za to poveča-
nje njihovega števila se je treba zahvaliti tudi lovskemu
društvu Perjanica iz Mokrin, katerega lovski čuvaji skrb-
no pazijo na ptice, še posebno med obdobjem gnezdenja,
pozimi pa zanje puščajo silažo kot dodaten vir hrane.
Kljub temu je bilo med našim štetjem preštetih samo 19
osebkov, torej niti 50 % števila, zabeleženega pred petimi
leti. Upanje pa vendarle še ostaja, kajti prav mogoče je, da
smo kako jato, iščočo kritje pred vetrom, preprosto pre-
zrli. (In res je bilo med ponovnim popisom mesec dni po-
zneje preštetih 29 osebkov.)

POPRAVEK

V prejšnji številki Sveta ptic smo pri članku Samec malega
deževnika je uprizoril srhljivo predstavo
pomotoma
namesto slike samca malega deževnika objavili sliko samice.
Za napako se vam opravičujemo.

Razlikovanje med samico in samcem malega deževnika
(Charadrius dubius)

// Urša Koce

Odrasli samci in samice malega deževnika se v barvnih
vzorcih perja med seboj le bežno razlikujejo, zato določevanje
spola ni enostavno. Najbolj zanesljivo jih lahko ločimo v
času svatovanja in gnezditve. Tedaj tudi z razdalje lahko
prepoznamo en ali drugi spol, zlasti če osebka opazujemo v
paru in ju med seboj primerjamo.

Pozorni moramo biti predvsem na temne vzorce na glavi in
oprsju, ki so pri samcu ogleno črni (slika B), pri samici pa
vsebujejo tudi rjavo barvo (slika A). Najlažje opazna je razlika
v barvi ušesnih krovcev, prav tako pa se v intenzivnosti črne
barve razlikuje tudi ovratnik.

Proti koncu poletja in pri osebkih na jesenski selitvi je
določevanje spola manj zanesljivo, saj se tedaj že prične
postopna pognezditvena golitev in temni deli telesa lahko
vsebujejo rjava peresa pri obeh spolih.

3: Posebni naravni
rezervat »Pašniki
velike droplje«
(edino še obstoječe
gnezdišče te vrste v
Srbiji), kjer bi mo-
ralo v naslednjem
letu stati središče
za obiskovalce
rezervata.
foto: Dragan Simić

A: Samica ma-
lega deževnika
(Charadrius dubius)
foto: Jure Bizjak

B: Samec malega

deževnika

foto: Tone Trebar

j
i

Skalni plezalček (Tichodroma muraria)

"V* Lani, v začetku oktobra, sem se za dva dni podal na Peco fotografirati gam-
. se. V prepadnih stenah sem opazil veliko število skalnih plezalčkov, vendar
je bila razdalja za uspešne posnetke prevelika. Celo noč sem sanjal o njih in
! razmišljal, kako priti pod tiste skale. Zjutraj sem razočaran ugotovil, da je do-
stop nemogoč oziroma prenevaren.

Ko sem se vračal domov, sem pod samim vrhom Pece opazil plezalčke v ska-
lah samo nekaj metrov stran. Ponudila se mi je življenjska prilika ovekovečiti
tega čudovitega in redkega ptiča. Spustil sem se malo nižje in uspel narediti
nekaj zame zelo uspešnih posnetkov. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako so
se počasi dvigali in raziskovali skalne razpoke, potem pa se zopet spustili do
vznožja stene ... znova in znova.
^ Fotografiral sem z aparatom Sony A100 in objektivom Sigma 50-500.

^ vt

■u

''>■ 1

E V* --'i :
J / > ■

LV;

■ A

Prvi koraki v spoznavanje
sveta ptic (Ptičja krmilnica -
vrtčeva učilnica)

// Alenka Bradač

Vsi, ki uživamo ob poslušanju in opazovanju ptic, želimo
slej ko prej svoje navdušenje deliti z drugimi. A ptice so ži-
vahna bitja, ki svojih opazovalcev ne čakajo, pa če si jih že-
lijo še tako videti. Zato moramo uporabiti zvijačo in imeti
polno merico potrpežljivosti! V vrtcu smo si pred igralni-
cami omislili ptičje krmilnice.

Otroci so zvedavi, zato jim ni težko predstaviti ptice, ki ži-
vijo v okolici vrtca. Tako je prišel dan - s strani najstarejših
otrok že kar težko pričakovan - izdelave ptičjih krmilnic.
Pogovori o pticah med otroki, predvsem starejšimi, so bili
vedno pogostejši in vprašanj jim ni zmanjkalo. Razmišljali
so o primerni hrani za ptice, jo prinašali v vrečkah v vrtec
in na dvorišču iskali prostor, kjer bo krmilnica varna pred
sosedskimi mačkami, a še dovolj blizu za opazovanje. V eni
od skupin so celo določili merico, koliko semen bodo na-
tresli pticam vsak dan.

Vsaka skupina je dobila narezane in navrtane deske, vija-
ke, izvijače in kljukico za obešanje krmilnice. Če bi imeli
možnost, da opazujemo mizarja pri rezanju lesa, bi deske z
veseljem tudi brusili. Morda boste imeli to možnost vi. Vsi
otroci, od enoletnih do šestletnih, so sodelovali po svojih
sposobnostih. Najmlajši so svojo že sestavljeno krmilnico
le lakirali. Veselje je bilo veliko in glede na plasti laka, ki so
ga nanesli, bo krmilnica stala tudi potem, ko bo les že vzel
čas. V starejših skupinah so se najprej lotili sestavljanja.
Zamisli, kako in kam gredo posamezni deli, je bilo veliko
in mojstrice in mojstri v najstarejši skupini so krmilnico
hitro sestavili sami. Pri dokončnem pritrjevanju vijakov
je bila potrebna še odrasla roka, in en, dva, tri ... že je bila
krmilnica nared za lakiranje. Oblekli smo stare majice,
mizo prekrili z razrezanimi PVC-vrečkami, premešali lak
na vodni osnovi in se lotili dela s čopiči. Krmilnice so se čez
noč posušile in naslednjega dopoldneva jih je z vej dreves
in grmov na našem igrišču viselo šest, za vsako skupino
po ena. Na prve obiskovalce nam ni bilo treba dolgo čaka-
ti. Ptice so že naslednje jutro našle nov vir hrane in novico
razčivkale po okolici.

1: Tako so se otro-
ci lotili sestavljanja
ptičje krmilnice.
foto: Irena
Maršnjak

2: Sledil je še
temeljit premaz za
zaščito lesa.
foto: Cvetka Hribar

Eva Vukelič z DOPPS-a nas je že pred tem preskrbela z gra-
divom, ki smo ga uporabili pri opazovanju in določanju
ptic. Na oknu sobe so bile nalepljene fotografije ptic, za
katere smo predvidevali, da nas bodo obiskale. Iz dneva v
dan, iz tedna v teden je bilo več ptic, ki so jih otroci prepo-
znali v svoji krmilnici in na sprehodih. Nekateri najmlajši
so ob vsakem preletu ptice mimo okna nanjo veselo kazali
s prstom. Otroci iz najstarejše skupine so skupaj s svojima
vzgojiteljicama navdušeno spoznavali ptičji svet. Opazo-
vali so zunanje lastnosti ptic, spoznavali njihovo vedenje
in nekatere poimenovali celo po svoje. Listali so po revi-
jah in knjigah o pticah ter spoznavali tudi take ptice, ki ne
pridejo na krmilnico. Planinski orel je na njih naredil še
poseben vtis.

Ptic nismo opazovali le pred našim oknom igralnice in na
skupnih sprehodih, marveč so otroci novice o prvič vide-
nih pticah prinašali tudi z izletov s starši in obiskov pri
starih starših. Očka enega izmed otrok iz skupine je celo
prinesel v vrtec svoje fotografije ptic, da so jih lahko otroci
pregledovali.

Čeprav bi lahko na začetku na prvi pogled ocenili, da poleg
domačega vrabca, kosa, domačega goloba in morda še veli-
ke sinice ne bomo videli prav veliko ptic, je bila na koncu
naša bera več kot bogata. Vsega skupaj so otroci prepoznali
13 vrst ptic. A to ni bil naš končni namen! Otrokom smo
želele približati predvsem bogastvo narave v mestu. In kot
so nekatere ptice skrivale zalogo semen za hude čase, tako
so tudi otroci shranjevali doživetja, ki bodo nekega dne po-
novno vzklila. Strah, da bodo ptice bežale pred živahnimi
otroci, da se bodo ustrašile velikega števila opazovalcev,
je bil odveč. Tako kot smo bili mi naklonjeni njim, so bile
tudi one nam.

Avtorica teksta je izpeljala delavnico izdelave krmilnic v sodelo-
vanju z Ireno Maršnjak, Martino Lipavšek, Mojco Erjavec, Ano
Mesec in Cvetko Hribar. •

- ZAHVALA

Dragi pisci prispevkov in fotografi,
ob koncu letnika se vam še enkrat
najlepše zahvaljujemo za vaš brezplačni
prispevek in čas, ki ste si ga vzeli za
Svet ptic. Le z vašim prispevkom nam
je namreč uspelo zaokrožiti še en letnik
revije, in prispevek prav vsakega je bil
dragocen in za revijo neogiben. Naj nam
bosta vsem skupaj spodnja seznama
avtorjev, ki so svoje pisne in fotografske
izdelke reviji in DOPPS-u podarili
brezplačno, vzpodbuda za nadaljnje delo
in upajmo, da se bomo pri Svetu ptic in v
svetu ptic še srečali.

Uredništvo

PISCI ST. PRISPEVKOV

Al Vrezec

11

Barbara Vidmar

4

Dejan Bordjan

4

Alenka Bradač

3

Damijan Denac

3

Eva Vukelič

3

Katarina Denac

3

Luka Božič

3

Marjana Ahačič

3

Tomaž Mihelič

3

Alenka Mrakovčič

2

Andrej Hudoklin

2

Bojana Lipej

2

Borut Rubinić

2

Dominik Bombek

2

Ivan Esenko

2

Meta Havliček

2

Rudolf Tekavčič

2

Tanja Šumrada

2

Urša Koce

2

Alen Ploj

1

Aljaž Rijavec

1

Ana Černic

1

Andrej Figelj

1

Boris Kryštufek

1

Branko Brečko

1

Danilo Bevk

1

Davorin Tome

1

Dragan Simić

1

Irena Žnidar

1

Ivan Kogovšek

1

Ivo A. Božič

1

Jakob Smole

1

Jošt Strgaršek

1

Matej Gamser

1

Meta Vončina Gnezda

1

Nataša Šalaja

1

Nejc Jogan

1

Richard Zink

1

Sava Osole

1

Tine Germ

1

Tomi Trilar

1

Urška Satler

1

Žiga Iztok Remec

1

FOTOGRAFI ST.

SLIK

Davorin Tome

27

Borut Rubinić

25

Tomaž Mihelič

23

Tomi Trilar

22

Ivan Esenko

19

Dejan Bordjan

17

Janez Papež

17

Al Vrezec

14

Anže Kacin

12

Kajetan Kravos

11

Tone Trebar

11

Branko Brečko

9

Tanja Šumrada

9

Miha Krofel

8

Damijan Denac

6

Dare Fekonja

6

Darinka Mladenovič

6

Eva Vukelič

6

Piet Munsterman

6

Vojko Havliček

6

Arhiv Notranjski regijski park

5

Danilo Bevk

5

Dominik Bombek

5

Jure Bizjak

5

Nejc Jogan

5

Vlado Jehart

5

Ivo A. Božič

4

Katarina Paunović

4

Luc Hoogenstein

4

Luka Božič

4

Tadeja Oven

4

Aleksander Čufar

3

Alenka Kryštufek

3

Aljaž Rijavec

3

Andrej Hudoklin

3

Andrej Kapla

3

Boris Kozinc

3

Claude Ruchet

3

Dare Šere

3

Franc Vrtačnik

3

Iztok Geister

3

Leon Kebe

3

Marjana Ahačič

3

Miha Podlogar

3

Aleš Jagodnik

2

Andrej Figelj

2

Andy Hay (rspb-images.com)

2

Borut Kumar

2

Chris Gommersall

2

Dragan Simić

2

Irena Maršnjak

2

Ivan Kogovšek

2

Jan van der Straaten

2

Majda Vrh

2

Marino Černič, Karlo Ferletič

2

Mark Zekhuis

2

Marko Gregorič

2

Matej Gamser

2

Matjaž Premzl

2

Meta Havliček

2

Milan Cerar

2

N. Roth Callies, arhiv EGS 2

Nataša Šalaja 2

Peter Grošelj 2

Urška Satler 2

Aleksander Kozina 1

Alen Ploj 1

Alenka Bradač 1

Alexander Cortes - Diago 1

Andrej Medved 1

arhiv DOPPS 1

Arne Hodalič 1

Barbara Bric 1

Barbara Vidmar 1

Barbara Zupanc 1

Bob Atkins 1

Bojan Marčeta 1

Bojana Lipej 1

Bor Kozinc 1

Borut Mozetič 1

Borut Štumberger 1

Cvetka Hribar 1

D. Hansen 1

David Ramsden 1

Dietmar Nill 1

Edwin Winkel 1

Igor Brajnik 1

J. C. Eames 1

Jasmina Rijavec 1

Jose Santana 1

Josip Otopal 1

Kees van Berkel 1

Lovrenc Lipej 1

Luigino Felcher 1

Maciej Szymanski 1

Margit Podvornik Alhady 1

Marjan Cigoj 1

Marjana Hönigsfeld Adamič 1

Martina Lipavšek 1

Matjaž Kerček 1

Matthias Schnellmann 1

Michael Knollseisen 1

Miloš Andera 1

Nigel Blake 1

Omar Alhady 1
Owen Newman / Naturepl.com 1

Patrick Luft 1

Peter Basterfield 1

Peter Legiša 1

Romuald Mikusek 1

Rudolf Tekavcic 1

Sava Osole 1

Silvija Barbarić 1

Simon Veberič 1

Slobodan Puzović 1

Stefan Hage 1

Tjaš Jarc 1

Urša Koce 1

Žiga Remec 1

1

10. Srečanje mladih
ornitologov Slovenije

Srečanje mladih ornitologov Slovenije (SMOS) je eden naj-
pomembnejših izobraževalnih dogodkov v organizaciji
DOPPS. Enkrat letno, običajno v novembru, se na Pedagoški
fakulteti v Mariboru zberejo mladi raziskovalci - učenci in
dijaki, ki so pod budnimi očmi svojih mentorjev v preteklem
šolskem letu izdelali raziskovalno nalogo s področja ornito-
logije. Na srečanju predstavijo svoje delo in ga zagovarjajo
pred strokovno komisijo, ki vse naloge že prej skrbno pre-
bere in oceni po kriterijih, kakršni so uveljavljeni v povsem
resni znanosti.

Letošnji SMOS je bil jubilejni, deseti. Prvo srečanje je leta
1995 organiziral Andrej Šorgo, profesor biologije in dolgo-
letni član DOPPS. O bogati zgodovini srečanj je v jubilejni
številki Sveta ptic ob 25-letnici DOPPS pisal Damijan Denac
(Svet ptic 2004, št. 4). Doslej je na srečanjih, vključno z le-
tošnjim, sodelovalo 709 mladih raziskovalcev iz slovenskih
osnovnih in srednjih šol, ki so pod pokroviteljstvom 104
mentorjev izdelali 164 raziskovalnih nalog. Na letošnjem
srečanju je svoje raziskovalno delo predstavilo 16 mladih, ki
so zagovarjali 8 raziskovalnih nalog.

Srečanje ima tudi tekmovalni značaj. Čeprav so udeleženci,
ki izdelajo raziskovalne naloge, v nekem smislu vsi zmago-
valci, strokovna komisija vselej izbere tudi dela, ki jih nagra-
di. Tako vzpodbujamo mlade raziskovalce - mnogi izmed
njih so večkratni udeleženci srečanja - k izdelavi čim bolj
kakovostne raziskovalne naloge. Naloga komisije, tako vse-
lej trdijo člani komisije sami, ni lahka. Vsaka raziskovalna
naloga ima določene kvalitete in, kar je najpomembnejše,
vsaka je plod samostojnega dela mladih deklet in fantov, ki
s prizadevnostjo stopajo na pot lastne ustvarjalnosti in kri-
tičnega mišljenja.

1: Kavka (Corvus
monedula),
maskota
letošnjega SMOS,
je bila ena izmed
predlaganih
raziskovalnih tem.
Posebno pozornost
si je zaslužila zaradi
skrbi ornitologov,
da je v Sloveniji vse
bolj ogrožena.
risba: Maja Marčič

2: Letošnje srečanje
je bilo jubilejno,
deseto. Naloge,
predstavljene na
srečanju, so plod
lastnega raziskoval-
nega dela učencev
in dijakov.
foto: Urška Satler

Letošnjo komisijo so sestavljali: dr. Damijan Denac (prof.
biologije in kemije, predsednik komisije), Andreja Slamer-
šek (prof. biologije in kemije) in Urša Koce (univ. dipl. biol.).
Komisija je izbrala pet raziskovalnih del in njihovim avto-
rjem podelila knjižne nagrade (1. nagrada v vsaki kategoriji
ter najboljša naloga na srečanju). Avtorji dveh raziskovalnih
del pa so bili nagrajeni z desetimi kilogrami sončničnih se-
men, ki bodo na njihove krmilnice privabljala pernate pri-
jatelje (2. nagrada v vsaki kategoriji).
Knjižne nagrade so bile:

- The sound approach to birding: A guide to understanding
bird sound (Mark Constantine 2006)

- Writing successfully in science (Meave O'Connor 1991)

- Collins Bird Guide (Mullarney & al. 1999)

Posebej velja omeniti tudi dejavnost učencev OŠ Simona
Jenka Kranj. Štiri dekleta, Elena Kukovica, Aleksandra Laci-
jan, Nika Veronika Mohorič in Patricija Tomažič, so predsta-
vila ornitološko delavnico pod naslovom »Pojte, pojte drob-
ne ptice, preženite vse meglice!«, v kateri je sodelovalo 27
učencev iz višjih razredov njihove šole. Vse leto so pod men-
torstvom učiteljice Stanke Prezelj opazovali ptice v okolici
svoje šole, jih krmili, spoznavali s pomočjo literature, upo-
dabljali in o njih celo pisali pesmi. S svojimi predstavitvami
pa so pritegnili tudi pozornost svojih staršev in drugih odra-
slih v njihovi lokalni skupnosti in tako pripomogli k prepo-
znavnosti in pomenu ptic v svoji okolici in naravi nasploh.

Čudovit motiv kavke s cvetočo vejico v kljunu, ki krasi pri-
znanja in simbolične nagrade (skodelice, vrečke iz tekstila
in majice) za mlade raziskovalce in njihove mentorje, je
narisala Maja Marčič. Maja je s prijatelji tudi pripravila pri-
grizek za vse udeležence srečanja, da so se okrepili po izčrpa-
vajočih predstavitvah, ki so zahtevale bodisi osredotočeno
pripovedovanje bodisi pozorno poslušanje.
Posebna zahvala gre sedanjemu organizatorju SMOS-a, Ale-
šu Tomažiču, ki je lani po štirih letih obudil to srečanje, na
katerem je nekoč kot mlad raziskovalec sodeloval tudi sam.

Sofinancerji letošnjega SMOS so bili: Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za
šolstvo in šport in Mestna občina Maribor.

Raziskovalne naloge, predstavljene na srečanju:

• Ptičje bogastvo Ljubljanice

avtorice: Anja Hren, Andreja Vidergar in Nika Žibert
mentorica: Marjanca Agrež
OŠ Božidarja Jakca Ljubljana
mlajši osnovnošolci, 1. nagrada

ključne ugotovitve: Vrste in število ptic se v odsekih Ljub-
ljanice z različno hitrostjo vodnega toka razlikujejo. Naj-
manj ptic je na odseku s hitrim vodnim tokom, največ pa na
odseku s počasnim tokom in bogato obrežno vegetacijo.

• Ptice v naselju

avtorice: Mihaela Polanec Berčnik, Maja Raduha in Anja
Veit

mentorica: Silvija Berčnik
OŠ Slave Klavore Maribor
mlajši osnovnošolci, 2. nagrada

ključne ugotovitve: Učenci OŠ Slave Klavore Maribor
dobro poznajo ptice po imenih, slabše pa jih prepoznajo v
naravi. V okolici svojih domov jih opazijo pogosteje kot v
bližnjem gozdu. Večina učencev meni, da imajo ptice po-
membno vlogo v naravi, redki učenci pa so pticam v naseljih
manj naklonjeni.

• Analiza gnezdenja kmečkih lastovk (Hirundo rustica) v
vasi Hraše pri Lescah v letu 2008

avtorji: Žiga Kozinc, Bor Kozinc, Aljaž Mulej in Jaka Ravnik
mentor: Boris Kozinc
OŠ F. S. Finžgarja Lesce
najboljša naloga na srečanju

ključne ugotovitve: Kmečke lastovke v vasi Hraše pri Les-
cah gnezdijo v starih hlevih v večjih gostotah kot v novih
hlevih. Nekaj več kot polovica parov zgradi gnezdo na opori,
druge prosto na zidu. 17 od 46 gnezdečih parov je imelo dru-
go leglo. Tudi pari, ki gnezdo zgradijo na novo, lahko imajo
drugo leglo. Tretjih legel v tej vasi v letu 2008 ni bilo.

Po letu 1998 je iz vasi Podova zaradi obnove šole izginila ena
večjih kolonij, ki se je verjetno preselila v sosednje vasi, zla-
sti Cirkovce. Vse kavke so gnezdile v stavbah, ki so starejše
od 10 let, približno polovica v stavbah, starejših od 30 let.
Večina jih je gnezdila v dimnikih.

• Popis kavk in navadnih postovk v Celju
avtor: Matej Gamser

mentorica: Marjeta Gradišnik Mirt

starejši osnovnošolci, 2. nagrada

ključne ugotovitve: V Celju je v letu 2008 gnezdilo 17
parov kavk. Vse so gnezdile v stavbah, bodisi v steni bodi-
si v napušču. Povprečna višina gnezd je bila 17 m. Večina
gnezdišč je bila ob zelo prometnih in obljudenih cestah. Šte-
vilo gnezdečih postovk v Celju je avtor ocenil na 8 parov.
Postovke v nasprotju s kavkami gnezdijo tudi zunaj mesta
Celje, v kulturni krajini.

• Gnezditvene in prehranjevalne razlike med vrani v širši
okolici Pragerskega

avtorici: Urška Satler in Ana Marija Soršak
mentor: Matjaž Premzl
I. in II. gimnazija Maribor
srednješolci, 1. nagrada

ključne ugotovitve: Gnezdišča sivih vran, kavk in srak v
okolici Pragerskega se med seboj razlikujejo. Sive vrane so
gnezdile zlasti na hrastih, kavke samo v stavbah, srake pa
zlasti na jelšah. Od vseh treh vrst so bila gnezda sive vrane
nameščena najviše. Srake in sive vrane so se v obdobju va-
ljenja in mladičev prehranjevale bliže gnezdom kot sicer,
kavke pa so se tedaj prehranjevale izmenično - en osebek iz
para je vselej ostal pri gnezdu.

• Spomladanska in jesenska selitev prek Hraških mlak
avtor:
Blaž Blažič

mentor: Tomaž Mihelič, somentorica: Vanda Kukec
Gimnazija Kranj
srednješolci, 1. nagrada

ključne ugotovitve: Hraške mlake so pomembno postaja-
lišče več ogroženih vrst ptic na selitvi. Pobrežniki so bili v
letu 2008 manj številni kot v prejšnjih letih, domnevno za-
radi visoke vode, opazovani pa so bili zgolj na spomladanski
selitvi. Različne vrste rac so bile opazovane v času tako je-
senske kot spomladanske selitve.

3: Pri terenskem
delu so potrebne
vsakovrstne spre-
tnosti in dobršna
mera iznajdljivosti.
Ekipno delo ima pri
tem svoje prednosti,
saj več glav več ve,
več oči več vidi in
več rok več postori.
Na sliki je skupina,
ki je dobila nagrado
za najboljšo nalogo
na srečanju.
foto: Boris Kozinc

4: Mladi razisko-
valci iz OŠ Lesce
so ugotovili, da
lastovke gnezdo
pogosto zgradijo
na podstavku, ki
mu daje oporo.
Če hkrati tudi
greje zarod, toliko
bolje. Fotografijo
je posnel najmlajši
udeleženec na
srečanju, tretješolec
Bor Kozinc.

/fvA

»■•V. . < V^' ftA

2

KAVARNA

V turobnem sobotnem jesenskem jutru se nas je 10 ljubi-
teljev ptic in narave zbralo ob ribniku Vrbje pri Žalcu. Že
prvi pogled na vodno gladino je pokazal, da bomo kljub
pustemu vremenu prišli na svoj račun.

1// Takoj na začetku nas je preletel veliki škurh
(Numenius arquata; na sliki), ki se je tudi značilno ogla-
šal. Na gladini je bilo polno lisk
(Fulica atra) in mlakaric

(Anas platyrhynchos), v obrežnem rastlinju pa so se pre-
hranjevale zelenonoge tukalice
(Gallinula chloropus), mali
ponirki
(Tachybaptus ruficollis) in kreheljci (Anas crecca).
Na sredini ribnika je počivalo nekaj čopastih ponirkov
(Podiceps cristatus), ki so bili že v zimskem perju. Nad Sa-
vinjo so se spreletavale sive
(Ardea cinerea) in velike bele
čaplje
(Egretta alba), še posebno številni pa so bili kormo-
rani
(Phalacrocorax carbo), na katere so ribiči streljali z ra-
ketami.

foto: Dejan Bordjan

2// Nato smo imeli priložnost opazovati čopaste črnice
(Aythyajuligula), ki so nas s potapljanjem tako prevzele, da
smo skoraj spregledali ogromno jato grivarjev
(Columba
palumbus;
na sliki), med katerimi se je z akrobatskimi le-
talskimi vložki podil skobec
(Accipiter nisus). Le najbolj
zagreti pa smo pregledali še majhen zaliv, v katerem nas
je čakalo presenečenje: reglja
(Anas querquedula), seleča se
mlinarčka
(Sylvia curruca) in črnoglavi muhar (Ficedula
hypoleuca).
foto: Tone Trebar

Ribnik Vrbje je eden izmed redkih krajev v Savinjski doli-
ni, kjer lahko vodne ptice gnezdijo in si pridobijo energijo
za selitev, zato je vsak obisk Vrbja zelo zanimiv.

Vsak dan vas čakajo sveže sladice iz naše sla
unionska kava ali skodelica čaja ob prebiranju dnevnih
časopisov. Večerne ure v kavarni zaznamujejo literarni
večeri, koncerti jazz glasbe, gledališki®S|Ser potopisna
predavanja.

Program najdete na www.gh-union.si ali pri nas v kavarni!

Ob rednem opazovanju ptic v naravi smo tu in tam popla-
čani tudi s kakšno zares zanimivo posebnostjo. Ena takih so
t.i. belične ptice, ki so popolnoma ali zgolj v delu pernatega
plašča bele. Zmotno jim pravimo albini ali delni albini, saj
gre v resnici za levciste. In v čem je razlika? Po definiciji je
pomanjkanje melaninov, pigmentnih barvil, pri albinih po-
polno, tako v perju kot v očeh in koži. Tudi pri levcistih gre
za pomanjkanje melaninov, vendar le v peresih, tu in tam
tudi v koži, vsekakor pa ne v očeh, ki so pri levcistih normal-
no, pri albinih pa rdeče obarvane. Zaradi tega levcisti vidijo
normalno, albini pa slabše, zato slednji v naravi večinoma
ne preživijo. Oba pojava sta posledica genetskih sprememb,
ki se tu in tam izrazijo pri nekaterih pticah, vendar sta zelo
redka. Imamo pa eno posebnost, laboda grbca
(Cygnus olor).
V delu populacije v vzhodni Evropi in Severni Ameriki se
namreč levcistični osebki pojavljajo dokaj redno, do okoli
20 % populacije. Zaradi tega so prvotno belične labode grb-
ce opisali kot samostojno vrsto
Cygnus immutabilis. Kasne-
je so menili, da gre le za podvrsto laboda grbca
Cygnus olor
immutabilis,
ko pa so v istem gnezdu našli tako normalne kot
levcistične ptice, so ugotovili, da gre le za levcistično obliko;
imenovali so jo poljski labod (Polish Swan) oziroma oblika
immutabilis. Podobno kot na primer delimo lesne sove (Strix
aluco)
na sive in rjavo-rdeče. In kako se lastnost za levcizem
deduje? Lastnost je spolno vezana in se deduje prek spolnih
kromosomov. Najprej moramo vedeti, da imajo ptičje sami-
ce kombinacijo XY, samci pa XX, torej ravno obratno kot pri
ljudeh. Svetlo obliko določa t.i. recesivni gen na spolnem
kromosomu X, označimo ga kot x, dominanten gen za nor-
malno obliko pa kot X. Lastnost recesivnega gena se torej
izrazi le takrat, ko zraven ni dominantnega gena, katerega
lastnost vedno prevlada. Pri samicah je zadeva preprosta:
pri kombinaciji XY je ptica normalna, pri kombinaciji xY pa
levcistična. Pri samcih je zadeva nekoliko bolj zapletena, saj
imamo tri različne možnosti. Gena sta lahko enaka, XX ali
xx, čemur pravimo homozigotnost, lahko pa sta različna, Xx
ali xX, čemur pravimo heterozigotnost. Ker lastnost domi-
nantnega gena vedno prevlada, so levcistični samci vedno
le recesivni homozigoti s kombinacijo xx. Razumljivo je, da
imajo samci zaradi tega precej manjšo možnost, da se jim
levcizem izrazi, kar je tudi razlog, da so levcistične samice
pogostejše.

V Slovenijo na prezimovanje zahajajo zlasti labodi iz vzhod-
ne Evrope, zato imamo srečo, da lahko pri nas redno opazu-
jemo levcistične labode grbce oblike
immutabilis. Nedavna
raziskava na Zbiljskem jezeru je pokazala, da je levcističnih
ptic pozimi med 10 in 15 %. Navadno so labodi grbci pre-
cej zaupljive ptice, tako da si jih lahko na terenu zares te-
meljito ogledamo. Ob naslednjem obisku si lahko denimo
s podrobnejšim opazovanjem izračunamo, koliki delež ptic
je na obiskanem jezeru beličnih oziroma levcističnih. Lev-
cistične labode pa najlaže določamo pravzaprav pri mladi-
čih, torej mladih puhastih pticah, zato ne bo odveč, če si v
gnezditvenem obdobju na kakem jezeru ogledamo tudi pu-
hasto »mladež«, ki vneto sledi vodeči labodici.

Puh labodjih mladičev, begavcev sledilcev, je navadno siv,
pri levcističnih pticah pa je bel. Razlikovanje je zato sila pre-
prosto. Pri odraščanju, ko mlade ptice dobe prvo mladostno
perje, se ta barvna različnost ohrani. Normalnim osebkom
izrašča rjavo-sivo perje, levcističnim pa povsem belo. Poleg
tega imajo levcistični labodi svetle rožnato-sive in ne temno
sivih nog, kljun pa je že pri mladostnih pticah rožnato oba-
rvan. Pravzaprav imamo pri mladostnih levcističnih pticah
večjo težavo pri razlikovanju od odraslih labodov in ne od
mladih ptic. Težavo prebrodimo tako, da si najprej natančno
ogledamo razlike v postavi in oblikovanosti med mladimi
in odraslimi labodi grbci. Mlade ptice so precej bolj vitke po-
stave, pogosto navidez nekoliko manjše od odraslih, posebej
pa moramo biti pozorni na oblikovanost glave. Prvič, grba
na kljunu je pri mladih pticah skoraj neopazna, medtem ko
jo imajo odrasle živali jasno poudarjeno in izbočeno, samci
še posebej izrazito. Drugič, črnina okoli kljuna se pri odra-
slih na široko razprostira med kljunom in očmi, medtem ko
je pri mladih omejena skoraj na tanko linijo oziroma črto. In
tretjič, kljun mladih levcističnih ptic je sicer rožnat, vendar
precej manj intenzivno obarvan kot pri odraslih.

1: Družina labodov
grbcev
(Cygnus olor)
z mešanim potom-
stvom; v ospredju je
odrasla normalno
obarvana ptica, v
ozadju pa devet
mladičev, temnejši
so normalno
obarvani, beli s
svetlimi rožnato-
sivimi nogami
pa pripadajo
levcistični mutanti
immutabilis.
foto: Anže Kacin

Razlikovanje med običajno in svetlo
levcistično obliko laboda grbca

// Al Vrezec in Petra Vrh Vrezec

2: Mladostnega
laboda grbca
levcistične mutante
immutabilis z belim
perjem, rožnatim
kljunom in rožnato-
sivimi nogami
ločimo od odraslih
ptic po oblikovano-
sti glave in vitkejši
postavi.

foto: Anže Kacin

Odrasli labodi grbci so beli že pri normalni obarvanosti, zato
je razlikovanje med normalnimi in levcističnimi osebki do-
kaj težavno. Pravzaprav je pri odraslih barvna oblika prepo-
znavna bolj ali manj zgolj po obarvanosti nog. Le-te so pri
običajni obliki temno sive, pri svetli pa sivo-rožnate. Kljun je
pri obeh oranžno-rdeč z grbo. Zaradi tega je na terenu včasih
težko nedvoumno določiti barvno obliko, zlasti ko so opazo-
vane ptice v vodi. Pri tem so še posebej pomembne svetlob-
ne razmere v času opazovanja. Če so noge bolj osvetljene, se
navadno zdijo svetlejše, kot dejansko so. Pri tem je potrebne
nekaj prakse, najlaže pa se bomo v prepoznavanju barve nog
izurili na primeru mladih levcističnih ptic, ki jih je mogoče
nedvoumno določiti še po nekaterih drugih znakih kot zgolj
po barvi nog. Določanje barvne oblike je zato zanesljivo le
pri pticah, ki se jim lahko močno približamo.

Ur ' ' 'A

• «

5

6

3: Pri puhastih mladičih, begavcih sledilcih, je razlika med levci-
stičnimi in normalno obarvanimi labodi grbci najbolj očitna, saj
imajo levcisti bel, normalno obarvani mladiči pa siv puh.
foto: Marjana Hönigsfeld Adamič

4: Glava pri odraslih labodih grbcih ima značilno poudarjeno grbo
nad kljunom, pri samcih bolj kot pri samicah, črnina okoli kljuna
se na široko razprostira med kljunom in očmi, kljun pa je živo
oranžne, skoraj rdeče barve.
foto: Anže Kacin

5: Pri mladih labodih grbcih je grba nad kljunom manj izrazita,
črnina med kljunom in očmi pa je ožja kot pri odraslih.
foto: Dejan Bordjan
6: Odrasel labod grbec - normalna obarvanost.
risba: Žarko Vrezec

7: Odrasel labod grbec - levcistična mutanta immutabilis.
risba: Žarko Vrezec

8: Mlad labod grbec - normalna obarvanost.
risba: Žarko Vrezec

9: Mlad labod grbec - levcistična mutanta immutabilis.
risba: Žarko Vrezec

NOVICE

avtorji:

Dejan Bordjan
Jernej Figelj
Andrej Medved
Tomaž Jančar

1// Zlati svinčnik za opazovalnico
v naravnem rezervatu Iški morost

Koščeva učna pot in opazovalnica za
ptice v našem Naravnem rezervatu Iški
morost na Ljubljanskem barju, ki smo
jo postavili v okviru LIFE Narava pro-
jekta »Vzpostavitev dolgoročnega var-
stva kosca
Crex crex v Sloveniji« v letu
2007, je prejela prestižno nagrado ZLA-
TI SVINČNIK, ki jo podeljuje Zbornica
za arhitekturo in prostor Slovenije. V
obrazložitvi komisije v kategoriji KRA-
JINSKA UREDITEV - LANDSCAPE
DESIGN je zapisano, da gre za primer
izredno kvalitetnega krajinsko-arhi-
tekturnega oblikovanja in odgovornega
pristopa umeščanja novih programov v
občutljivi krajinski prostor. Odlikujejo
ga tako subtilnost same umestitve poti
in opazovalnice kot tudi ustrezen iz-
bor materialov in izpeljava detajlov.
S svežimi in novimi načini uporabe
tradicionalnih tehnik in elementov
ustvarja avtorsko prepoznavnost in
hkrati prepričljivo funkcionalno po-
etiko, ki uporabniku omogoča celovito
in poglobljeno doživetje. Opazovalnico
in učno pot sta za DOPPS oblikovala
avtorja Tomaž Stupar, univ. dipl. inž.
kraj. arh. in Dušan Stupar, univ. dipl.
inž. kraj. arh.
AM

2// Novi prebivalci v Škocjanskem
zatoku

V novembru 2008 sta v Škocjanski zatok
prispeli prvi dve pašni živali - kamarška
konja, ki so ju vzgojili v deželnem narav-
nem rezervatu Izliv Soče. To je rezultat
dolgoletnega ustvarjalnega sodelovanja
med upravljavci deželnega naravnega
rezervata Izliv Soče in naravnega re-
zervata Škocjanski zatok, ki je vidno
tudi v obnovljenih življenjskih okoljih
Škocjanskega zatoka in skupni promo-
ciji mreže severno-jadranskih mokrišč.
Pred prihodom živali smo sladkovodni
del rezervata na Bertoški bonifiki ogra-
dili s pašno ograjo, na območju vlažnih
in močvirnih travnikov pa postavili
ogrado z električnim pastirjem. Posta-
vili smo tudi začasno oboro za pašno ži-
vino ter iz naravnega rezervata Iški mo-
rost pripeljali in primerno uskladiščili
130 kvadratnih bal sena za morebitno
krmljenje kamarških konj v zimskem
času.

fotografi:

2: Nataša Šalaja
3: Aleš Jagodnik

Kamarški konji živijo prosto v naravi
v močvirnatih predelih na izlivu reke
Rone v Franciji. Pasma je zelo stara in
se je skozi naravno selekcijo prilagodila
na življenje v močvirjih. V začetku de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja so jih
iz Francije pripeljali v deželni naravni
rezervat Izliv Soče. Konjema se bo v za-
četku leta 2009 pridružilo tudi govedo
s kmetije pri Trčkovih iz Hrasto velj in
popularni boškarin Primo, vsi skupaj
pa nam bodo s pašo pomagali pri uprav-
ljanju travniške vegetacije.
Pašna ograja je bila postavljena v okviru
projekta »Zatok«, ki ga delno sofinan-
cira Evropska unija v okviru Programa
pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slo-
venija-Italija 2000-2006.
Ekipa NRŠZ

3// Novice z Volovje rebri

Na fronti za Volovjo reber je letos več-
inoma vladalo zatišje. Čakali smo na
razplete sodnih postopkov. Ključna je
bila avgustovska sodba Upravnega so-
dišča, s katero je bil pravnomočno po-
trjen DOPPS-ov položaj udeleženca v
upravnem postopku presojanja vpliva
vetrne elektrarne na okolje. Investitorju
Elektru Primorska torej ni uspelo pre-
prečiti DOPPS-ove vloge varuha inter-
esov narave v postopku.
Ponovljeni postopek presojanja pa se
vendarle še ni začel. Agencija RS za oko-
lje je vso dokumentacijo o primeru po-
slala na sodišče, kopije za svoje potrebe
pa so pozabili narediti. Pozabili so tudi
odgovoriti na našo pobudo, da je treba
od investitorja zahtevati dopolnitev
poročila o vplivih na okolje. Zaradi maj-
ske spremembe Natura 2000 Uredbe je
poslej treba presojati tudi vpliv na tiste
dele območja, ki so bili izrezani iz Na-
ture. Agencijo smo zato prijavili Uradu
varuhinje človekovih pravic.
V vmesnem času smo na Volovji rebri
pridno zbirali podatke in fotografsko
dokazno gradivo. Nabralo se je že več ti-
soč posnetkov planinskih orlov
(Aquila
chrysaetos),
več sto fotografij jastrebov
in posnetki številnih drugih vrst ujed
in vodnih ptic, ki se selijo prek grebena
Volovje rebri. Nekaj lepših si lahko ogle-
date na
www.ajo.si. Sicer pa sta orla z
Volovje rebri tudi letos uspešno vzredi-
la enega orliča, ki se pridno kali v števil-
nih »zračnih bojih« (priložena fotogra-
fija: mladi planinski orel z Volovje rebri,
generacija 2008, med »zračnim bojem« s
krokarjem).

Več o primeru si preberite na http://
www.volovjareber.si/. TJ

4// STERNA

STERNA (Semantic Web-based The-
matic European Reference Network
Application) je prispevek dvanajstih
evropskih prirodoslovnih muzejev in
drugih institucij, ki zbirajo in hranijo
podatke o biotski raznovrstnosti, ži-
valstvu in naravi nasploh, k realizaciji
Evropske digitalne knjižnice in njenih
ciljev. Namen projekta STERNA je, da
bi dragocene vsebine in viri ponudni-
kov postali dostopni širši javnosti, zato
želimo ustvariti razpršen informacijski
prostor, katerega delovanje naj bi omo-
gočalo omrežje avtonomnih organiza-
cij, ki bi bilo na voljo uporabnikom, ki
jih zanima narava in živalstvo vsega
sveta. DOPPS bo partnerstvu ponudil
vsebine, ki se tičejo ptic in varstva na-
rave. Za namene projekta STERNA sta
trenutno v izdelavi dve spletne strani.
Na prvi bodo prikazani podatki o raz-
širjenosti gnezdilk v Sloveniji, ki so bili
zbrani tekom popisov za Novi ornitolo-
ški atlas gnezdilk Slovenije. Za prikaz
bo uporabljen GIS portal (stran izdelu-
je geodetski inštitut Slovenije). Druga
spletna stran nosi delovno ime »LexNa-

Čudoviti svet slovenskih voda

Ivan Esenko

Zgodbe iz kanuja

Slovenske reke so zgovorne, zato je vredno obiskati njihove bregove in prisluhniti
pripovedi, ko z nagajivimi kodri na gladini šepetaje opozarjajo nase. Njihove
zgodbe so tihe in zasanjane, kar sramežljive ob vsem tem, kar nam ponuja
sodobni svet, in neslišne, ko hitimo mimo njih. Včasih pa zgolj obisk rečnega brega
ne zadošča, temveč nas radovednost žene tja na nemirno vodno gladino,
kjer se pletejo bolj doživete zgodbe, ki jim pritegneta tudi rastlinski in živalski svet.
Ko se z veslom v roki podamo na pot in spoznavamo rečni breg ne s suhe, temveč
z vodne strani. In se prepustimo lagodju gibanja med dvema bregovoma ...

jr

Modrijan (((«oso2364)

hiša dobre knlloe^ X

u

MODRA ŠTEVILKA

www.modrijan.si

tura«. Stran bo vsebovala dokumente,
ki so nastali tekom različnih postopkov,
v katerih je bil DOPPS vključen z name-
nom varstva ptic in narave. Prepričani
smo, da bo stran prišla prav vsem, ki jim
je mar narava, vendar nimajo znanja, da
bi jo varovali, oziroma niso seznanjeni
z zakonodajo in postopki, ki omogoča-
jo varovanje narave. S projektom so na
DOPPS prišla sredstva, s katerimi bomo
vzpostavili strežnik in bazo podatkov,
kar bo omogočalo učinkovitejše in
varnejše delovanje pisarne ter članom
prijaznejše povezovanje s pisarno prek
spleta. Več o projektu STERNA preberi-
te na spletni strani
http://www.sterna-
net.eu. JF

5// Občutljiva območja za ptice v
Sloveniji iz vidika umeščanja vetr-
nih elektrarn v prostor

Znotraj pisarne DOPPS smo v sodelo-
vanju s podjetjem Eco consulting avgu-
sta zagnali projekt »Karta občutljivih
območij za ptice v Sloveniji iz vidika
umeščanja vetrnih elektrarn v prostor«.
Namen projekta je na podlagi strokovne
literature, obsežnega znanja in po vzoru
škotske karte na zemljevidu Slovenije
zarisati območja, ki so občutljiva zaradi
prisotnosti ptic, ki so občutljive na ve-
trnice. Prvi del projekta je zajemal sez-
nam občutljivih vrst. Vrste smo iskali
predvsem med velikimi ujedami, vod-
nimi pticami in gozdnimi kurami. Za
razliko od škotske karte smo dodali še
tri dodatna poglavja. Dodali smo redke
vrste, ki sicer niso občutljive na trke z
vetrnicami, ampak lahko izgubijo gnez-
dilni habitat zaradi postavitve vetrnic.
Dodali smo tudi območja, kjer so večje
koncentracije vodnih ptic in območja,
ki so pomembna za selitev ujed. Drugi
del projekta je namenjen določevanju
podrobnih in strokovno podprtih krite-
rijev, ki za vsako vrsto posebej določajo
meje občutljivih območij. Na podlagi
karte se bodo lahko investitorji vnaprej
izognili občutljivim območjem kot je na
primer Volovja reber in s tem prihranili
veliko časa in denarja.
DB

6// Konferenca Veter

V sredini novembra sva se Tomaž Jančar
in avtor teksta udeležila konference z
imenom Veter, ki ga je organiziral za-
vod KSSENA s sedežem v Velenju. Kon-
ferenca je potekala prav tako v Velenju
14.11.2008. Na konferenci se je zvrstilo
deset predavanj na temo vetrnih elek-
trarn. S Tomažem sva kot zadnja pred-
stavila probleme, ki jih lahko predstav-
ljajo vetrne elektrarne naravi in ožje
pticam. Z izjemo najinih predavanj so
vsa predavanja govorila o novitetah na
področju vetrnic in o upravnih postop-
kih za pridobivanje dovoljenja za posta-
vitev vetrnic. Ker sva predavala kot za-
dnja, sva imela priložnost slišati mnenje
mnogih strokovnjakov, ki so zatrjevali,
da po njihovem strokovnem mnenju in
izkušnjah ptice nimajo problema z vetr-
nicami. Po koncu zadnjega predavanja
se je usul plaz vprašanj na temo vetrnice
in ptice ter Natura 2000. Najbolj jih je za-
nimalo kdaj bo karta javna in ali bo še
kaj ostalo za vetrnice. Zanimalo jih je
tudi, ali obstajajo kakšni načini omilje-
nja vpliva vetrnic na ptice. Na obeh stra-
neh smo se strinjali, da je velik problem
v Ministrstvu za okolje in prostor in da
je karta, na kateri sedaj delamo, nujna.
Strašljivo je bilo videti, koliko investi-
torjev ima željo graditi polja vetrnih
elektrarn v Sloveniji.
DB

1€ za nov mobitel
v paketih
Povezani 33 in 55

*

Pogovori z najbližjimi so neprecenljivi. In vedno cenejši!
Odločite se za paket
Povezani 33 ali 55, izberite mobitel
za samo 1 € in v okviru zakupljenih količin iz Mobitelovega
omrežja GSM/UMTS kličite za 0 €/minuto v vsa
slovenska mobilna in stacionarna omrežja. V paketih
Povezani vam pripada tudi do
5 GB prenosa podatkov
mesečno, ob nakupu mobitela iz novoletne ponudbe
pa
vam podarimo še družinsko vstopnico za obisk
Piranskih solin.
Obilo prijetnih trenutkov!

Nokia

6600 slide**

UMTS NMS* |gj g CSD ®T

LG

KE970 Shine*

........■*-;®offi®T'.....

Nokia

* * 3120 classic

..........

Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Povezani 33, 44, 55 ali 77 za:
* 12 mesecev za vse, ki nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 oz. GSM št. 8/2005 Povezani,
** 24 mesecev za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št,
14/2005 oz. UMTS št. 14/2005 Povezani.

Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega
je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cena vključuje DDV. Slike so simbolične,

0 €/minuto v vsa slovenska mobilna in stacionarna omrežja velja samo v okviru zakupljenih količin pri posameznem paketu Povezani. Pri
paketih
Povezani 33, 44, 55 In 77 velja za klice Iz omrežja Mobitel GSM/UMTS v vsa slovenska mobilna In stacionarna omrežja, Prt paketu
Povezani 11 velja le za klice znotraj omrežja Mobitel GSM/UMTS, Podrobne Informacije o cenah in pogojih paketov Povezani so na voljo v
Mobltelovlh centrih In na brezplačni številki za Mobltelove uporabnike 041 700 700 ter na www.mobltel.sl.

@

Najmočnejše vezi so tiste,
ki jih ne vidimo.

1  AEWA je mednarodni sporazum, namenjen zaščiti
selečih se vodnih ptic, kot so race, pobrežniki, štorklje,
plamenci in mnoge druge, ki se selijo vzdolž afriško-
evrazijskih migracijskih poti. Države, ki so podpisale
sporazum, so se zavezale, da bodo sprejele ustrezne mere
za zaščito populacij vodnih ptic v regiji kot tudi habitatov,
od katerih so odvisne te ptice.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh