logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (20.12.1990, letnik 44, številka 51)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0
NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek. odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 20. december 1990 • številka 51 • leto XLIV • cena 15 Hinarm 40 strani - 21 tisoi izvodov Plebiscit v nedeijo v Sloveniji se bomo v nedeljo, 23. decembra izrekali na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Operativno bo plebiscit podoben spomladanskim volitvam, le da so v občinah v tem času ažurirali in dopolnili volilne imenike. Volišča, na katerih se bodo občani izrekali, bodo odprta med 7. in 19. uro, v občinah pa so tistim volilnim upravičencem, ki bodo v nedeljo zadržani, omogočili tudi mož- nost predčasnega glasovanja. Strani 3, 4, 5 in 6. Stran 29 Božično pecivo Stran 19 Hormon za poi milijona maric Praznične luči Ko je Charlie Chaplin pisal svoje Odrske luči gotovo ni imel v mislih božično-novolet- nega utripa majhnih mest. A sanjsko in po- trošniško razpoloženje kot ga te dni slikajo avtorji utripa v mestih in trgih na Celjskem je kar pravšnje za te in prihodnje dni. Tudi o no- voletno-božičnih prireditvah na Celjskem pi- še NT v tej številki in zraven svari - brez razsipnosti pri nakupovanju daril - kdo ve, kakšni časi so pred nami... Preicieta usoda razdrte iiubezni Albanec iz Tirane je po 42 letih prvič obiskal Prebold, kraj mladostne ljubezni. Zaradi informbirojevskih političnih razprtij je moral zapustiti svojo slovensko ženo in še nerojenega otroka. Po skoraj pol stoletja je prišel prvič objeti zdaj že zdavnaj odraslega sina... Stran 20. Prava trgovina za vaš avto Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303 Nudimo vam zavore in sklopke za vse tipe vozii Konjiški imenik Na območju vozliščne avtomatske telefonske centrale Slovenske Konjice bo v času od pet- ka, 21. decembra od 12. ure naprej občasno moten in prekinjen telefonski promet. Delav- ci celjskega PTT podjetja bodo namreč vklju- čevali v promet novo vozliščno telefonsko centralo, ki bo priključena do 24. decembra. Novi tednik objavlja spremenjene telefonske številke.! TRADICIJA TREH GENERACIJ v decembru 10 do 20% popust Želimo vam vesele praznike! 2. stran - 20. december 1990 dogodki Pristanek bo trd France Bučar o plebiscitu in času po njem Na Gomilskem očitno ni- majo težav z udeležbo, ka- dar povabijo v goste sloven- ske veljake. Tudi prejšnji četrtek je bila dvorana do- ma nabito polna. Na povabilo podružnice kmečke zveze sta na Go- milsko prišla član predsed- stva Ivan Oman in predsed- nik slovenskega parlamenta dr. France Bučar. Govorila sta o plebiscitu, odgovarjala na vprašanja udeležencev, po triurnem pogovoru v dvo- rani pa je France Bučar od- govoril še na nekaj vprašanj za naš časopis. Gospod Bučar, pustiva ob strani razloge, ki so nas pri- peljali do plebiscita, pusti- va ob strani odnose med po- sameznimi strankami, ki so po vseh ocenah enotnega mnenja. V uvodnem govoru ste dejali, da bo pristanek tudi po plebiscitu dokaj trd, da rožnatih dni še ni na ob- zorju. Kaj nam torej prina- ša čas po plebiscitu?« Bučar: »Prepričan sem, da plebiscit bo uspel in tudi mora uspeti. O drugačni možnosti sploh ne razmi- šljam. Da bo pristanek trd in da se bodo pojavljale težave pa povem preprosto zato, ker nočem ljudem saditi ro- žic, kot se temu reče. Težave bodo, vendar ne zaradi ple- biscita ampak zaradi nor- malnega toka dogajanj. Tre- ba je prestrukturirati gospo- darstvo, prav tako vse ostale sektorje v družbi, treba je urediti stvari od vrha do tal. Spremembe so povezane z investiranjem. Vsaka spre- memba pa prizadene tistega, ki mu ustreza status quo. Za- to pričakujem objektivne in tudi subjektivne ovire.« »Ko se pogovarjam z go- spodarstveniki na našem območju, se nekateri bojijo, kako bo plebiscit vplival na gospodarstvo. Kakšne so vaše napovedi?« Bučar: »Analize, ki smo jih opavljali že ob prvi srbski blokadi so pokazale, da pora- bimo v Sloveniji približno 40 odstotkov družbenega proiz- voda. Del gre v zunanji izvoz, pri domačem izvozu, če lah- ko tako rečem, pa prodamo 70 odstotkov v Bosno in na Hrvaško. Jugoslovansko tr- žišče ostaja za nas pomemb- no še naprej. Osamosvojitev ne pomeni zapiranja, vedeti pa je treba nekaj drugega. Doseči moramo zahodne standarde in zahodno kvali- teto, tržišča pa iskati tudi na vzhodu. To je splošen vzo- rec, ki velja tudi za zahodne države.« »V razpravi na Gomil- skem so vam zastavili nekaj čisto konkretnih vprašanj, med drugim se nam obeta Narodna banka Slovenije?« Bučar: »Na to vprašanje sam ne morem odgovoriti. Določene poteze na denar- nem in monetarnem področ- ju bodo potrebne, vse pa bo odvisno od dogovorov. Tudi na tem področju se je treba odpirati, razen če bi bili stis- njeni povsem v kot, če bi bili prisiljeni v popolno izola- cijo.« »Nabornike zanima pred- vsem služenje vojaškega ro- ka po 23. decembru.« Bučar: »Nadaljujemo poli- tiko, ki smo jo zaceli. Obvez- niki služijo doma, razen spe- cialne enote. Po šestih mese- cih, ko predvidevamo osa- mosvojitev, je tudi vojska v povsem naših rokah in to vprašanje ne obstaja več. To ■ velja tudi za uporabo jezika in kadre.« »Torej imaitio še nekaj mesecev časa, da uredimo tudi takšne stvari kot so potni listi. Ljudje se bojijo, da po plebiscitu ne bodo m'ogli preko meja.« Bučar: »Štiriindvajsetega decembra imajo ljudje še vedno jugoslovanski potni list in ni nobenih sprememb. Plebiscit pomeni, da ima po- tem skupščina vse pristojno- sti, da uresničuje ukrepe za osamosvojitev.« »V pogovoru z ljudmi ste opozorili na možnost, da up- niki vse jugoslovanske dol. gove naprtijo na ramena Slovenije. Koliko je to real- no, je strah upravičen?« Bučar: »Teoretično je to mogoče glede na konstrukci- jo obligacij, vendar je to stvar pogajanj, okohščin in sporazumov.« »Raziskave javnega mne- nja kažejo zelo veliko pri- pravljenost ljudi, da stopijo na lastno pot razvoja. Ste pred začetkom priprav na plebiscit pričakovali tak- šen odziv?« Bučar: »Povedano po pra- vici, smo pričakovali tako velik odziv, vendar tega ni- smo obešali na veliki zvon. Bili smo previdni, kajti tudi zunanji svet nas ne bo spra- ševal, kakšne kvorume smo si postavili, temveč kakšen je rezultat. Sem pa prijetno presenečen in ljubo mi je, ko vidim rezultate. Obenem pa sem prepričan, da se bodo ti obeti 23. decembra tudi ures- ničili.« IRENA BAŠA V primerjavi s Francetom Bučarjem je bil Ivan Oman veliko bolj optimističen v svojih napovedih, kaj nas čaka po plebiscitu. Razmere se po njegovem morajo slej ko prej izboljšati, k temu pa naj bi po njegovih besedah pripomo- gel tuji kapital. Brez njega se po Omanu ne bomo postavili na lastne noge, pa če začnemo vsi delati s polno paro. Politične razmere naj bi se po plebiscitu stabilizirale, to pa odpira vrata svežemu denarju. Za kmetijce pa je ple- biscit pomemben predvsem zato, ker bomo končno lahko oblikovali svojo lastno agrarno politiko. Dolina spet živi Milan Kučan in Matjaž Kmecl na poplavljenem področju v četrtek sta občino Mo- zirje obiskala predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan in član pred- sedstva dr. Matjaž Kmecl. Po pogovoru s predstavniki mozirske občine o sanaciji po poplavi sta gosta obiska- la še Gorenjevo podjetje Malih gospodinjskih apara- tov v Nazarjah in krajevno skupnost Luče. Predsednik Kučan je v Mozirje prišel zato, ker je to ob prvem obisku po po- plavi tudi obljubil, izrazil pa je presenečenje nad obnovo Zgornje Savinjske doline. V mozirski občini so, kljub veliki škodi, razmere skoraj normalizirane. Vsaj za silo so obnovljene ceste, v večini primerov ljudje niso več odrezani od sveta, domačini pa še vedno obnavljajo do- move, polja, skratka vse, kar je uničila voda. Mozirjani so gostoma povedali, da upajo na približno 40 odstotkov pomoči, ki se bo nabrala v republiškem skladu, ter da bi za nedoločen čas občinska perspektivna podjetja opro- stili vseh prispevkov in dav- kov. Poudarjali so, da se ne bodo zadovoljili s kratkoroč- nimi rešitvami, njihovo pri- zadevanje pa je podprl tudi Kučan. Čimprej bi radi ob- novili cesto Ljubno-Luče, ki je po besedah predsednika mozirskega izvršnega sveta Alfreda Božiča predpogoj za uspešen razvoj turizma, na katerem bodo v prihodnje temeljile dejavnosti vsaj v zgornjem delu doline. Po- leg poplave so predstavniki občine spregovorili še o se- danjem utripu v Mozirju ter seveda o ustavi in plebiscitu. V podjetju Mali gospodinj- ski aparati so gostoma pove- dali, da so zaradi hitrega po- novnega zagona proizvodnje uspeli obdržati zaupanje tu- jih partnerjev, da pa pričaku- jejo, da jim bo republika vsaj del škode povrnila iz sohdar- nostnih sredstev. V Gorenje MGA imajo iz- delan strateški načrt razvo- ja do leta 1994. V tem načrtu predvidevajo, da bi v pri- hodnosti zaposlili še pri- bližno 350 delavcev, za delo pa bi potrebovali še dodat- nih 5 tisoč kvadratnih me- trov površin. Tudi v Lučah so se pogo- varjali predvsem o poplavi in sanacijskih delih. Lučani so opozorili na problem mo- stov, ki povezujejo kraj z drugimi zaselki, otroci in delavci pa ne morejo v šolo oziroma na delo. Prav tako se vedno m jasno, kdo bo po- djetjem, ki so sodelovala pri sanaciji, plačal njihovo delo. Milan Kučan je svetoval, da naj se mozirska občina bolj poveže z ministrom za oko- lje, Mihom Jazbinškom. URŠKA KOLENC Foto:EDI MASNEC V četrtek so predstavniki Heliosa v Luče prinesli ga- rantno pismo, s katerim so se obvezali, da bodo poskr- beli za pleskanje zunanjih ometov in notranjih prosto- rov v domovih vseh oškodo- vancev. Kalvarila se konča z vnehovzetjem s to svetopisemsko primerjavo je Žakeij komentiral obdobje po plebiscitu v občinski matični knjižnici v Žal- cu ter socialistični stranki so minuli teden govorili o prihodnosti Sloveni- je ter plebiscitu. V goste so povabili Viktorja Žaklja, pogovora pa se je udeležilo okrog trideset Žalčanov. Žakeij je na začetku podrobno razla- gal, kaj je sociahste napeljalo k odloči- tvi za prebiscit. »Ne gre za nobeno ko- njukturno dejanje, niti ekstravaganco majhne politične stranke, temveč je to naša nacionalna dolžnost, v ozadju ka- tere vidim predvsem ekonomski inte- res.« Žakeij je prepričan, da bi bile razmere precej drugačne, če bi se že leta 70 odrekli industrializaciji in se odločili za podjetništvo. Plebiscit kot politično dejanje sam po sebi ne po- meni ničesar, pomeni pa po Žakljevih besedah pogoj za novo pot, z odločnim da pa se državljani Slovenije takoj od- ločimo za evropska merila v gospodar- stvu. Ker je bil Žakeij v svojem uvodu bolj zgodovinski, so se v razpravi, vo- dil jo je Valter Zupane, pojavljala predvsem konkretna vprašanja o tem, kaj se Slovencem obeta po plebiscitu. Žalčane je zanimalo, če se bodo stran- ke tudi po plebiscitu dogovorile za enotno politiko. Predsednik sociali- stov meni, da različna mnenja v parla- mentu niso nobena tragika ali po Part- ljiču: »Ščuka je v parlamentu potreb- na.« Drugi sklop vprašanj je terjal od- govore v zvezi z vojsko. Po Žakljevih besedah je tudi v tem treba videti predvse ekonomski interes.« Uradno damo za vojsko 5 odstotkov družbene- ga proizvoda, po moji oceni 7 do 8 od- stotkov. Pred leti je za potrebe vojske proizvajalo 20 odstotkov slovenske in- dustrije, še danes dela zanjo vzhodna Bosna in zahodna Srbija. Gre za ogromne ekonomske potenciale in strahoten intelektualni potencial, tak- šen sistem se čez noč ne more spreme- niti, zato tudi takšno silno zanimanje za ohranitev Jugoslavije.« Nekaj razpravljalcev je Žaklja vpra- šalo, kako ocenjuje politiko premierja Markoviča. »Z njegovo politiko in ustanavljanjem^ stranke se ne stri- njam,« je dejal Žakeij. »Podobne napa; ke so naredili nekateri prejšnji politiki in za Markoviča zgodovina ni učitelji' ca temveč olupek, na katerem mu bo slej ko prej spodrsnilo.« IRENA BASA Viktorju Žaklju je ob obisku v knjižnici direktorica Anka Krčmaf; jeva podarila knjigo s Pečarjevimi karikaturami. Ker tovariša Žaklja ni med Pečarjevimi karikaturami, so mu v knjižnici opremili knjigo s kari- katurami, zbranimi po številnih ča- sopisih. Krčmarjeva pa je to komen- tirala takole: »Ko bo izšla druga knji- ga karikatur, bo Viktor Žakeij prav gotovo med njimi, kot osebnost, ki jf dala pečat slovenski politiki. Sicer pa so tudi v sedanji izdaji v glavnen) le politiki, ki jih ni več na politični sceni, razen štirih ali petih izjem.« Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 8. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE, ki bo v petek, dne 21. decembra 1990 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev 2. Sprejem dnevnega reda 3. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov z dne 6. 11. in 14. 11. 1990 ter potrditev zapisnikov 4. Aktualne informacije a) Plebiscit b) Razveljavitev odloka občinske skupščine Celje o najemu posojila za odkup stanovanj EMO Celje (3. člen) 5. Vključitev Celja v projekt »Zdrava mesta« 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o se- stavi in pristojnostih zborov SO Celje in izvolitvi funkcionar- jev občinske skupščine 7. Osnutek spremembe Statuta občine Celje 8. Predlog odloka o začasnem, financiranju splošnih družbe- nih potreb v občini Celje v letu 1991 - HITRI POSTOPEK 9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka pro- računu občine Celje za leto 1990 - HITRI POSTOPEK 10. Aneks k družbenemu dogovoru o modernizaciji Bolnišnice Celje 11. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ob- močje strelišče v Zagradu in kamnolom v Pečovniku 12. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Otok I. - HITRI POSTOPEK 13. Predlog predsednika Izvršnega sveta za imenovanje funkci- onarjev Geodetske uprave občine Celje in Laško in Občin- ske uprave za družbene prihodke občine Celje 14. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za- deve volitve: - sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Celje - občinskih komisij 15. a) Poročilo izvršnega sveta glede kritike na delovanje člana izvršnega sveta b) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev c) Vprašanja in pobude poslancev 16. Mednarodni ekološki izobraževalni center Celje - možnost za lokacijo v občini Celje Obravnava samo Zbor združenega dela: 17. Poročilo volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v V. volilni enoti in verifikacija mandata. Pošiljamo vam stališča, pripombe in predloge k osnutku Ustave Republike Slovneije, zbrane v času javne razprave po krajevnih skupnostih in na zasedanju občinske skupščine dne 6. novem- bra 1990..Zbirnik stališč, pripomb in predlogov je bil poslan Komsiji za ustavna vprašanja pri Skupščini Republike Slovenije dne 5. decembra 1990. Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur. dogodki 20. december 1990 - stran 3 Vse je en velik vprašaj Gospodarsiveniki o plebiscitu Prihodnja leta bodo za slo- vensko gospodarstvo leta odrekanja, povečanja stopnje brezposelnosti, padanja pro- duktivnosti in krize. In kako bi na vse skupaj vplivala osa- mosvojitev Slovenije? To vprašanje smo postavili ne- katerim gospodarstvenikom s Celjskega. Republiški izvršni svet me- ni, da bo osamosvojitev omo- gočila hitrejšo" vzpostavitev normalnega gospodarskega si- stema, ustreznejšo gospodar- sko politiko, normalne kapital- ske stike s svetom, boljšo izra- bo geografskega položaja, učinkovitejše izkoriščanje raz- vojnega pKJtenciala in tudi pre- nehanje vzdrževanja drage zvezne države. Na drugi strani pa so tveganja osamosvajanja povezana z blokado finančnih tokov zaradi naših skupnih dolgov, izgubo trga in premo- ženja v drugih delih Jugoslavi- je, velikimi stroški za vzposta- vitev lastnega gospodarskega sistema, morebiti pa tudi z ne- naklonjenim obravnavanjem Slovenije s strani mednarod- nih inštitucij. Kolikšna bo, ob teh predvi- devanjih, ki so jih v vladi ime- novali kar analiza, ekonomska cena osamosvajanja, je težko presoditi. Takšno je tudi mne- nje nekaterih gospodarstveni- kov iz regije, ki smo jih pov- prašali, kaj lahko plebiscit in najavljena osamosvojitev pri- neseta gospodarstvu. Aleš Ilc, direktor Kovinoteh- ne: »Premalo je znanega, da bi lahko odgovoril na to vpraša- nje, še manj je znanih elemen- tov, na osnovi katerih bi lahko ukrepali. Strah nas je, kaj se bo dogajalo na zunanjetrgovin- skem in domačem trgu, obeta- mo si lahko vsaj za 30 odstot- kov zmanjšan obseg poslova- nja. Lahko se samo sprašujem, ali bomo to zmogli brez zmanj- šanja števila zaposlenih. ■ Ne vemo, kakšen bo plačilni promet, kakšno bo valutno razmerje, ne vemo, ali bo slo- venski potni list veljal ali ne, ali bodo naši zunanjetrgovin- ski delavci dobili akreditacijo itn. Skratka, nihče, ne more predvideti, kaj se lahko zgodi.« Franc Mlakar, direktor Kor- sa Rogaška Slatina: »Menim, da lahko gredo v ekonomskem smislu stvari le na boljše. Pri tem ne mislim toliko na stro- ške, kjer je še najmanj znane- ga. Ne vemo namreč, ali nas bo ta država več stala kot prejš- nja, posebej še, ker ne vemo, ali bomo imeli lastno vojsko. Na bolje pa se lahko stvari obrnejo pri naši prodaji. Srbija se je tako in tako že povsem zaprla in slabše, kot je, ne mo- re biti. V začetnem obdobju nam gotovo ne bo lahko, ker nam niti Jugoslavija niti tujina ne bosta posebej naklonjeni, zato se lahko v tem prehod- nem obdobju marsikaj zaplete. Dolgoročno pa se bo po mojem Vse uredilo tako, kot si že- limo.« Muharem Bolič, direktor Vegrada Velenje: »Vse skupaj je velika uganka, saj tudi vlada ne ve, kaj nas čaka. Gotovo bo plebiscit prinesel nekgj dobre- ga, pa tudi kgj slabega, konkre- tizirati pa je to dobro in slabo težko. Mi delamo v celi Jugo- slaviji in brez tega tržišča ne moremo. Osebno menim, da tega tržišča ne bomo izgubili. Vsak v Vegradu bo naredil kar največ, da do tega ne bo prišlo.« Alojz Došler, direktor To- varne nogavic Polzela: »Trg se je zaprl že pred plebiscitom, težko pa je predvideti, kaj se lahko zgodi še po njem. Ob na- daljnjem zapiranju domačega trga imamo pripravljeno izvoz- no inačico, kar seveda pomeni zadrževanje istega števila za- poslenih pri nižjih osebnih do- hodkih. Tudi v izvozu se lahko, vs^ v prehodnem obdobju, pojavijo problemi, vendar upa- mo, da se bo vse izteklo kar najbolj mirno in v zadovoljstvo vseh. Tudi v preteklosti je Slo- venija večkrat nakazala, da se odloča za samostojno pot. Ved- no so takšna prizadevanja na- letela na nasprotovanja, a ved- no seje po določenem času vse skupaj uredilo. Menim, da bo tako tudi tokrat.« Maks Skarlovnik, direktor LIP Slovenske Konjice: »Me- nim, da bo plebiscit uspel. K temu bo v veliki meri prispe- val tudi volilni razplet v Srbiji. Težko pa je ocenjevati, kaj nam lahko osamosvojitev pri- nese. Težko si je predstavljati, kaj bo v bodoče s plačili, kaj z varnostjo dobav ipd., saj ve- mo, da so že sedaj težave v zve- zi s tem nepremostljive in da so ustavljene praktično vse do- bave v Srbijo. Premalo je in- formacij, da bi lahko predvide- val, kaj vse se lahko zgodi,'vem le, daje gospodarstvo trenutno v katastrofalnem polož^u. To velja tudi za naš izvoz, saj ne dobivamo nikakršnih stimula- cij. Sumim, da je Beograd na- merno ustavil plačila, zato se sprašujem, ali bomo morali ustavljati tudi izvozno usmer- jeno proizvodnjo. Pri tem pa nas seveda ni nihče pooblastil, da lahko tovarne speljemo v stečaj.« Tone Turnšek, direktor Pi- vovarne Laško: »Pivovarna Laško je s tem v zvezi v precej problematičnem položaju, saj prodamo v ostale republike, predvsem v Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, 45 odstotkov piva, približno 80 odstotkov surovin pa dobimo pretežno s srbskega trga. Pričakujemo, da bo po plebiscitu na področ- ju gospodarstva prevladal raz- um in da bomo lahko ostali na tem trgu brez kakšnih poseb- nih pretresov, dodatnih carin ali česa podobnega.« Mirko Krajnc, predsednik IS SO Celje: »Plebiscit je edina možna pot za razčiščenje odno- sov tako na gospodarskem kot političnem področju. Vsaka sprememba pa zahteva nove pristope. Začetki bodo težavni, potreben pa je optimizem in upanje.« RADO PANTELIČ Marjan Krajnc - kandidat za poslovneža leta Med letošnjimi nagrajenci jugoslovanske Gospodarske zbornice je tudi direktor družbenega podjetja IKI Ljubečna Celje, Marjan Krajnc. Skupščina GZ Jugo- slavije se je namreč odločila, da Marjanu Krajncu podeli Zlato plaketo za dosežene poslovne rezultate v letu 1989. Plaketo mu bodo podelili na slavnostni seji zbornice 19. decembra v Beogradu. Po izboru JMS Studia 6 iz Sarajeva in Šole za poslovno upravljanje v Zagrebu pa je Marjan Krajnc uvrščen med trideset kandidatov za na- slov poslovneža leta. O izbo- ru bodo glasovah tajno, 22. decembra v hotelu Hyatt Re- gency v Beogradu. Visok jubilej Pivovarne Laška Pivovarna praz- nuje letos 165. letnico. Za- to bodo danes, v četrtek, pripravili tiskovno konfe- renco, na kateri namera- vajo javnost seznaniti s poslovnimi rezultati in ostahmi spremljajočimi aktivnostmi podjetja. N.G. TRAČI niče ■ »čeprav nam je program- sko-volUna konferenca pad- la v vodo, sem vesela, je de- jal predsednik celjskega ob- činskega odbora Slovenske demokratične zveze Miro Gradič. Seveda lepo aranži- rana ikebana na mizi ni bila pripravljena za vnaprejšnji pogreb konference. Ob obisku Milana Kučana in dr. Matjaža Kmecla v mo- zirski občini je zrasla še ena, čisto slavistična, na zeljniku domačega premierja Alfreda Božiča. Za Verbinčev slovar tujk predlagamo: graben (-na, -ni) - mali potoček (av- tor Alfred Božič). Če bi tole pri Verbincu in Toporišiču še šlo skozi, pa bo pri ljudeh, prizadetih ob poplavah, go- tovo padlo na vse prej kot plodna tla. Na taistem srečanju je novinar Silvo Grmovšek, dopisnik Dela, presenečeno ugotovil, da ima Kučan očitno vse slovenske kraje in večino direktorjev ter po- membnih občinskih mož v malem prstu. Imena pred- stavnikov mozirske občine je namreč stresal kar iz ro- kava. »Kar dobro mi je slo«, si zadovoljno mane rane slo- venski pravosodni minister dr.Rajko Pirnat, ki je rado- vedni (po njegovem pa naj- brž tudi precej nergaški) Ce- Ijanki odgovarjal na vpra- šanje, kdaj bomo Slovenci končno doživeli malce višjo kulturno raven v republi- ških poslanskih vrstah. Da bo to takoj po plebiscitu, pa si vseeno ni drznil odgovo- riti. Janko Sopar, dopsinik Te- levizije Slovenije, pa je ža- lostno jamral za starimi, do- brimi časi, ko se noben dogo- dek ni začel, dokler ni bila zraven tudi televizijska eki- pa. V Mozirju je bilo tokrat drugače - televizijce, seveda pa tudi druge novinarje, so Mozirjani pustili skoraj eno uro čakati pred zaprtimi vra- ti občinske upravne zgradbe. Res je, tudi po i^avah novi- narjev, da savirijska skopost ne pozna meja, ampak za takšno negostoljubje tudi poplava ni opravičilo. Vse bolj naporne in delov- ne dni ob koncu tedna imajo zadnje čase tudi novinarji. Še enkrat jemljemo pod lu- po Janka Sopra, ki je jesen- sko romanje od procesije do procesije, od maše do sprav- ne slovesnosti, zdaj službe- no že bolj politično obarval. Pa poglejmo - v petek »po- poplavni obisk« Mozirja, v soboto srečanje sloven- skih županov z najvišjim političnim vrhom Republi- ke Slovenije v SLG Celje, v soboto zvečer (končno ne- kaj zanimivega) smučarski ples in v nedeljo zgodaj do- poldne predplebiscitno sre- čanje v Slovenskih Konji- cah. A glej ga, šmenta, Jan- ko je bil ponovno viden že v ponedeljek dopoldne. »Ljubezen do seksa in vina sta nam, Slovencem in Šta- jercem, vendarle skupni toč- ki«, je pomodroval celjski občinski poslanec Liberalno- 'demokratske stranke in dramski igralec Borut Ali^e- vič, ko je razmišljal o nujno- sti osamosvojitve Slovenije. Z druge strani pa se je te- ga vprašanja lotil podpred- sednik celjske občinske skupščine dr. Aleš Demšar. V rezultat plebiscitne odlo- čitve dr. Demšar ne dvomi, zato pa ga veliko bolj skrbi, kako bo s Slovenijo po ple- biscitu. Opozoril je na ne- varnost sklepanja konfede- ralne pogodbe za vsako ceno in z vsakomer, s^ smo ne- koč že bili »alpski Hrvatje«. In še pogled v zgodovino, ki dokazuje, da smo bili Slo- venci vselej dobri vojaki, a žal, nikoli dobri politiki. Vojaški uspehi od bojevanj s Turki, mečevanj knezov Celjskih, pa sodelovanje v Napoleonovih bitkah so Toneta Bukovca (SDZ Celje) v vojaško dušo Slovencev prepričala že brez pohvale 87. celjskemu peš-polku, ki je junija 1915 na Soški fronti dobil priznanje kot najboljši polk Avstro-Ogarske vojske. Kaj pa zdaj, ko se velik del Slovencev zavzema za demi- litarizacijo, na političnem po- dročju pa nas čaka neizmer- ljiv kup nalog? »Hiti počasi« je staro re- klo, ki tudi dandanašnji ni za odmet, Šifrerjeve popev- čice (če aktualiziramo) pa bi se lahko naučili tudi politi- ki. Tako se predstavnikom celjskih političnih strank, ki so sestavljali skupno izja- vo o plebiscitu, ne bi zgodi- lo, da bi med podpisnike uvrstili tudi (Marojevičevo) Zvezo za ohranitev enako- pravnosti občanov. Na novinarski konferenci celjskih političnih strank ob predstavitvi skupne izjave o plebiscitu ni bilo opaziti vodilnih Liberalno-demo- kratiske stranke in Demo- kratične zveze Kosova (če- prav se obe stranki z izjavo strinjata). Pomanjkanje časa ali pa dejstvo, da bojna seki- ra le ni povsem zakopana? »Tudi prenoviterlji smo sesalci, ne plazilci« je član predsedstva SDP Slovenije v Slovenskih Konjicah po- jasnil Štefanu Verešu, ki se je spraševal, če namerava- mo Slovenci, ki so nam 45 let lomili hrbtenico, ostati plazilci brez samozavesti. Pahor namreč ni povsem prepričan, da je bilo odklo- nilno stališče dr. Bučarja do »raporta« v zvezni skupšči- ni pravilno, saj meni, da moramo Evropo prepričati v to, da smo se pripravljeni pogajati in da je pokončna drža sicer nekaj lepega, a sa- ma po sebi ni dovolj. Takš- nega mnenja pa so najbrž tudi številni, zdaj že bivši člani Pahorjeve stranke. Razprava na Gomilskem (udeležil se je je tudi dr. France Bučar) je bila precej vroča. Naprej je za ogreva- nje poskrbel nikomur pozna- ni mož, ki je za javni nastop očitno potreboval kozarček ali dva preveč, razhudil pa se je nad nizkimi plačami, sledi- li so mu še ostali - a vse raz- prave skupaj niso mogle ogreti ledeno mrzle dvorane. Menda seje pokvarila peč. »Slovenska vlada je prava gasilska enota«, meni dr. Bučar, svojo ugotovitev pa utemeljuje z dejstvom, da večina svojega dela sploh ne more opravljati, ker vsak dan sproti gasi razmere. A gasilci v Sloveniji so ven- darle poznani po svoji učin- kovitosti, česar pa za novo slovensko vlado še ne more- mo zapisati. Mati županja občine Ljub- Ijana-Center nam je v soboto no svojštven način pojasnila, zakaj v Evropi takšno neza- upanje do slovenskega ple- biscita. Evropa pač ne razu- me, da Slovenci še ne sodimo v baletni zbor? Tudi vi ne razumete? čisto preprosto je - županja je namreč razvoj naše nacionalne zavesti pri- merjala z rojstvom in razvo- jem otroka. To, od začetkov s premikanjem glavice, do plazenja, prvih korakov in nadaljnjega razvoja, ki lahko pripelje tudi v baletni zbor, pa dobro poznamo. In plebis- cit bo za Slovence pomenil prav tisti trenutek, ko otrok shodi. In še nekaj smo izvedeli v soboto dopoldne v celj- skem SLG (predsednik dr. Bučar seje vprašal, zakaj do- godek prav v gledališču, s^j politika menda ja ne sodi na oderske deske) - namreč to, da so župani nekaj izjemne- ga, izbrani in nadpovprečni ljudje. S stališčem domžal- skega župana so se ostali naj- bržda strinjali, saj ni bilo sli- šati nobenega ugovora. Za konec današnjih trač- nic pa dobrohotna želja »očeta slovenskega naro- da«, kot zadnji čas že pravi- jo Kučanu. Ob preobračanju pregovorov, da so Angleži v isti barki, Francozi pod isto rjuho in Slovenci vselej v isti kaši sije, pa tudi vsem nam, zaželel, da bi končno iz iste kaše zlezli pod skupno rjuho. Je bolj prijetno, pa za nataliteto najbrž tudi - ko- ristno! V pred ver ju Slovenskega ljudskega gledališča, ki je v času gledaliških predstav sicer namenjeno klepetu ob kozarčku, je bilo v soboto dopoldne čisto drugače. Sla- bi dve uri prohibicije za Džemaila Džokoviča (ekipa TV Slovenije) in Milana Ku- čana ob točilnem pultu kas- neje niti kozarček Zelenega silvanca ni mogel potola- žiti. »Veliko smo govorili o pripravah na plebiscit. Nanj se tudi v Šentjurju pripravljamo, a rajši kot o tem, bi vam povedal, da bomo Šentjurčani dosegli v nedeljo najboljši razultat«, je povedal župan Franc Kovač, kije svoje kolege še zaprosil, naj njegova izjava nikar ne zveni preveč samovšečno, zraven pa nazdravil konjiškemu kolegu Jožetu Baragi. Vse bolj zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimi- trij Rupel je minuli četrtek v Celje prišel naravnost iz Moskve, Miranu Potrču pa je potožil, da zadeve s potnimi listi niso kar tako. Litvanci, denimo, že imajo takšne, ki veljalo po vsem svetu, le doma v Sovjetski zvezi jih ne priznavajo. Kakšne pa naj si umislimo v Sloveniji, da bomo z njimi lahko svobodno prihajali in odhajali? 4. stran - 20. december 1990 plebiscit Kam bodo padale opeke? Obisk slovenskih župa- nov in nekaterih vodilnih mož v Celju je bil seveda priložnost za krajši klepet o plebiscitu, času po njem, bistvenih nalogah, ki nas čakajo in o tem, kako se na plebiscit pripravljajo po posameznih občinah na Celjskem. Takole so pove- dali: Milan Kučan, predsednik predsedstva: »Po plebiscitu bo treba najprej poskrbeti za gospodarsko in socialno sta- nje v Sloveniji. Pravne osno- ve, da prevzamemo v svoje roke gospodarsko in razvoj- no politiko, v veliki meri imamo, po plebiscitu bodo stvari še jasnejše, predvsem pa moramo poskrbeti za ma- terialno podlago naše samo- stojnosti in suverenosti. Ena prvih nalog bo pospešeno delo pri sprejemanju ustave, ki bo določila gospodarska in politična razmerja za dru- gačen sistem, določila bo or- ganizacijska načela države in postavila mejo. do kod lahko seže državna oblast do svoje- ga človeka. Nadalje bomo sprejemali ukrepe, ki bodo pomenili odkleplanje od fe- deracije in priklapljanje ha naš politični in gospodarski sistem. To je proces, obenem pa bo treba v tem času skr- beti, da ne bo prišlo do stihij- skega razpada jugoslovan- ske države. V tem primeru bodo namreč opeka in tra- movi leteli tudi na našo drža- vo. V naslednjih šestih mese- cih je treba pripraviti spora- zum o sodelovanju med re- publikami ter mednarodno javnostjo. Glede sedanje strankarske enotnosti pa bi dejal takole: napak bi bilo, če bi to enotnost razumeli -kot enoumje, kot ponovno nastajanje političnega prizo- rišča, ki bi prikrivalo dejan- ske razlike. Neenotnost bi bila v škodo slovenskemu narodu, uresničevanje skle- pov po plebiscitu pa mora biti stvar pluralizma, potreb- ne so nam različne ideje, da bomo lahko med njimi izbi- rali najboljše. In kot sem de- jal v razpravi v gledališču: prepričan sem, da bomo iz skupne kaše prišli pod skup- no rjuho, kjer nam bo, upam, veliko prijenejše.« Lojze Peterle, predsednik vlade: »Za našo vlado je ple- biscit gotovo dejstvo, v na- slednjih mesecih nas čakajo predvsem trije projekti. V prehodnem obdobju je tre- ba zagotoviti minimalno funkcioniranje zveznih usta- nov, da ne bi prišlo do ne- kontroliranega razpada zvez- ne države in opredeliti tisto, kar smo pripravljeni financi- rati. Drugo je projekt od- klapljanja od federacije. To pomeni sprejetje novih zako- nov in ukinitev zvezne zako- nodaje. Naj navedem samo primer carine. Po plebiscitu jo lahko prevzamemo v svoje roke. čeprav lahko deluje po zveznem zakonu, toda, kot sem dejal, pod slovensko kontrolo. Tretje je projekt bodočega sožitja. Nam ni za izločitev iz sedanjega prosto- ra in časa, nesmiselno bi bilo prekinjati sodelovanje z re- publikami, vendar je to so- delovanje treba zgraditi na novih temeljih in poiskati skupne interese.« Jože Baraga, Slovenske Konjice: »Obdobje pred ple- biscitom bi v naši občini oce- nil kot dobro. V eni naših gostiln so se pred dnevi sko- raj stepli, ko je nekdo posku- šal malce izzivati in je govo- ril proti plebiscitu. Pripravih smo tudi vrsto aktivnosti, na primer javni shod z pred- stavniki republike v nedeljo, o plebiscitu smo in še bomo govorili v skupščini, prav ta- ko po posameznih strankah.« Franc Potočnik, Šmarje pri Jelšah: »Ljudje v občini so plebiscitu vsekakor na- klonjeni, tako da računam na visoko udeležbo in tudi na dober rezultat. Kakšnih visokodonečih akcij nima- mo. Sestale so se vse stran- ke, pripravili smo plakate in shode, poleg tega poskuša- mo na nekatera vprašanja odgovarjati tudi v kontakt- nih oddajah na našem radiu.« Franc Kovač, Šentjur: »V šentjurski občini smo pri- pravili zborovanja po krajev- nih skupnostih in po pogo- vorih z ljudmi imam obču- tek, da so vsi za samostojno Slovenijo. Zato tudi napove- dujem stoodstoten rezultat. V tem tednu imamo še nekaj prireditev. V torek je bila javna tribuna, kjer so sodelo- vali nekateri republiški strankarski prvaki, danes bosta v občini Ivan Oman in Alojz Trstenjak, jutri pri- pravljamo še kulturni večer. V občini bomo imeli 23. de- cembra tudi referendum o samoprispevku. To so žele- li predvsem ljudje iz bolj od- daljenih krajevnih skupnosti in gre za čisto pragmatičen pristop, ne pa za.kakšno izi- gravanje.« Miloš Veršec, Laško: »Po- dobno kot v drugih občinah so se v Laškem sestale vse stranke in sprejele skupen proglas. Natisnili smo ga v 12 tisoč izvodih, skupaj z vabilom ga bodo dobili vsi volilci. Razpoloženje med ljudmi je dobro, tako da ra- čunam na vsaj 80 odstoten uspeh.« Anton Roječ, Celje: »Prav zadovoljen sem, da se v na- šem Celju dogaja zadnje čase toliko pomembnih stvari, tu- di današnje srečanje krepi vlogo mesta, ki si to prav go- tovo zasluži. V tem prostoru je rastla slovenska tradicija v vsakem pogledu. Glede plebiscita pa bi dejal, da v Celju ne pričakujem po- sebnih težav, rezultat ni dvomljiv, vsekakor pa brez organiziranega pristopa ne gre. zato smo tudi pripravili skupno izjavo strank in vrsto aktivnosti v času pred ple- biscitom.« Pankrac Semečnik, Vele- nje: »V velenjski občni smo sprejeli skupen proglas vseh strank, objavljen je v časopi- su. na radiu in preko kabel- ske televizije. Pripravljam še poseben poziv župana. Ve- lenjska občina ima okrog 25 odstotkov tujerodnega pre- bivalstva in doslej ni opaziti nobenih aktivnosti proti ple- biscitu. Nasprotno. Najavila se mi je skupina muslima- nov, ki želijo ustanoviti stranko demokratične akci- je. Te ljudi poznamrže dolgo živijo v tem prostoru, prepri- čan sem, da želijo tu tudi ostati in da je njihovo delo dobronamerno.« IRENA BAŠA Dobra usoda? Konferenca celjskega ob- činskega odbora Demokra- tične zveze Slovenije se je spontano spremenila v eno prvih predplebiscitnih ma- nifestacij v Celju - srečanja v Narodnem domu pa so se poleg predstavnikov osmih celjskih političnih strank in številnih občanov udeležili tudi ministra dr. Dimitrij Rupel in dr. Rajko Pirnat, Miran Potrč iz SDP, Mojmir Ocvirk iz LDS in Vojko Volk iz Socialistične stranke. Vsi govorniki so utemelje- vali potrebnost slovenske odločitve za plebiscit ter svo- ja stališča utemeljevali iz zgodovinskega, kulturnega, gospodarskega in politične- ga vidika. Že tretjič v tem stoletju imamo Slovenci pri- ložnost, da se izrečemo za svojo samostojnost in opre- delimo nadaljnjo usodo slo- venskega naroda, zato je po- membnost odločitve na ne- deljskem plebiscitu še toliko bolj zgodovinska. Vendar pa bo odgovornost Slovencev za svojo lastno prihodnost še bolj kot ob iz- rekanju v nedeljo, preizkuša- na v času po plebiscitu. »Slo- vencem je zapisana dobra usoda, če...«, je dejal eden od razpravljalcev in pri tem naštel vrsto nalog in vpra- šanj, ki jih bomo morali po plebiscitu uspešno reševati. če želimo, da bo naša prihod- nost potrdila pravilnost zgo- dovinske odločitve. Pri tem pa velja razmisliti še o bese- dah dr. Dimitrija Rupla, ki je opozoril, da smo Slovenci dolgo časa prepuščali po- membne odločitve drugim (od Avstro-Ogrske do odlo- čanja v Beogradu), zdaj pa smo prišli do trenutka, ko moramo sami izpolnjevati te naloge, če se želimo ohraniti.. Tudi mednarodno priznanje bo samostojna Slovenija slej ko prej dobila, če bo evrop- ski in svetovni javnosti do- kazovala, da je sposobna svoje odločitve demokratič- no izpolnjevati, meni dr. Rupel. Da je bilo v času po voli- tvah med slovenskimi stran- kami veliko različnosti, je znano dejstvo - prav tako pa poenotenje strankarskih sta- lišč ob plebiscitu ne pomeni, da slovensko politično delo- vanje znova vodi v enoumje, ampak podporo suvereni in samostojni deželi (državi) Sloveniji. »Natančen odgo- vor na to, kako bo po plebis- citu, je zaenkrat nemogoče dati,« je menil Mojmir Ocvirk (LDS), vendar pa je v imenu svoje stranke (ki ji ni vseeno v kakšni deželi ži- vimo in bomo živeli) oblju- bil, da si bo treba v Sloveniji prizadevati za čimbolj še živ- ljenje. , IVANA STAMEJČIČ Novi potni iisti v ietu dni Na tiskovni konferenci, ki so jo v torek pripravili v Can- karjevem domu, udeležili pa so se je predsednik predsed- stva Milan Kučan, predsed- nik slovenske skupščine France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle, pravza- prav ni bilo slišati kakšnih presenetljivih in novih izjav, vprašanja novinarjev pa so se vrtela predvsem okoli razmer po plebiscitu. Vsi trije predsedniki so po- novno zagotavljali, da bo ple- biscit pomenil samo izraz volje državljanov Slovenije, da ho- čejo samostojno in suvereno državo, kako se bodo stvari od- ! vijale v prihodnjih mesecih pa bo odvisno predvsem od dogo- vorov z ostalimi republikami. Slovenija po plebiscitu še na- prej ostaja konstitutivni del Jugoslavije, njeni predstavniki so se pripravljeni pogovarjati z vsemi ostalimi republikami, samostojna država pa ne po- meni spreminjanja državnih ali republiških meja. Precej vprašanj novinarjev seje nana- šalo na mednarodno priznava- nje suverene Slovenije, pri če- mer je Peterle dejal, da se sta- lišča do Slovenije in Jugoslavi- je v zadnjem času precej spre- minjajo. »Precej več je razu- mevanja med politiki kot tudi med gospodarstveniki, takšna gledanja pa je pospešilo tudi volilno dogajanje v Srbiji, kjer zmago prejšnjega sistema lah- ko nekateri razumejo kot po- novno možnost restavriranja dosedanjega modela po vsej državi,« je menil Peterle. Do- polnil ga je Milan Kučan, ki je dejal, da kljub vsemu tudi v Srbiji obstoja opozicija, poli- tika, ki ni pripravljena na po- govore, pa ne vodi nikamor. S tiskovne konference velja izpostaviti predvsem dva bolj konkretna odgovora. Na vpra- šanje, ali bomo v Sloveniji v kratkem dobili nove potne liste, je Peterle dejal, da ure in dneva sicer ne more napoveda- ti, da pa naj bi jih zamenjali v roku enega leta. Drugo kon- kretno vprašanje se je nanaša- lo na državljanstvo, v zvezi s tem so predsedniki pojasnili, da bo zakon o državljanstvu vsak čas v proceduri, narejen bo po evropskih standardih, zaenkrat pa ni nobenih ovir za dvojno državljanstvo. V nadaljevanju tiskovne konference je bilo slišati še ne- kaj vprašanj v zvezi z volitva- mi. Tudi te nimajo s plebisci- tom nobene povezave so pojas- nili predsedniki, vse v zvezi z volitvami je stvar nove slo- venske ustave. Predsedniku Peterletu so novinarji zastavili tudi vprašanje, kaj bo vlada po plebiscitu storila za bolj učin- kovit gospodarski sistem in ali bo morda zamenjal kakšnega svojega ministra. Po Peterleto- vih besedah za kakšno zame- njavo ni potreb, svojo ekipo bo okrepil z strokovnjakom sve- tovne banke za angažiranje tu- jega kapitala, Calle po plebiscitu v uvodnem, pozdravnem nagovoru udeležencem slo- venskega predplebiscitne- ga srečanja v Celju, je žu- pan Anton Roječ predstavil tudi vizijo življenja po ple- biscitu v mestu ob Savinji. »Plebiscit je življenje«, je dejal v uvod svojih pogle- dov na to, kakšno bo Celje v petih letih po plebiscitu. Že takoj v začetku leta 1991 naj bi se cene v trgovinah (zaradi ukinitve 'zveznega prometnega davka) znižale za 20 odstotkov, Celje pa naj bi v petih letih uredilo vsa makro-infrastrukturna vprašanja s poudarkom na izgradnji avto ceste. Celje bo postalo poslovno-mana- gerski center, ekološki pro- blemi bodo preteklost, saj bo mesto ob Savinji imelo ekološko čisto in poslovno uspešno industrijo. Zaseb- na iniciativa bo v polnem razmahu, Celje bo sejem- sko mesto z okrepljeno tu- ristično dejavnostjo. Da le vizija ne bi iluzija postala! Kajti vprašanja o uresničevanju te napove- di bomo županu pogosto zastavljali. L S. Laški demokrati za samostojnost Vse stranke laškega Demosa se pripravljajo na nedeljski ple- biscit. Prvi so o tem že pred dnevi spregovorili člani občinskega odbora Slovenske demokratične zveze na svojem rednem let- nem občnem zboru. Nanj so povabili tudi podpredsednika slo- venske SDZ dr. Huberta Požarnika in predsednika skupščine občine Laško Miloša Veršca. Dr. Požarnik je orisal pomen, cilje in prizadevanja slovenske demokratične javnosti za jasno odločitev na referendumu. Nani- zal je vrsto argumentov za zgodovinsko opredelitev slovenskega naroda, dotaknil pa se je tudi možnih spremljajočih težav Ob tem. Laški župan Miloš Veršec ter republiški poslanec Janko Deže- lak sta v nadaljevanju poudarila skupna prizadevanja Demoso- vih strank za uspeh plebiscita in pomen zavestne, kulturne naravnanosti Slovencev pri odločanju za lastno državo. Laški demokrati so v razpravi izrazili odločenost za plebiscit. Podprli so predlog za organiziranje mobilnih glasovalnih mest v občini ter obljubili pomoč pri pripravah in izvedbi zastavljenih nalog. T. Š. Konjiške stranke za plebiscit Občinski odbori sedmih strank, ki delujejo v občini Slovenske Konjice, so na sestanku 11. decembra sprejeli skupno izjavo, s katero se obračajo na vse občane. V njej vse pozivajo, da pridejo na plebiscit in na njem pokažejo svojo pokončnost in odločnost. Odločitev ZA samostojno in suvereno Slovenijo namreč ni več zgolj politična deklaracija, ampak gospodarska nuja, pogoj našega preživetja, sporočajo stranke. Politične stranke vabimo občane Celja na javno prireditev, ki bo, v petek, 21. 12. 90 ob 15. uri pred kinom Union Ob prijetnem kulturno-zabavnem programu vam bo- do o plebiscitu spregovorili republiški in občinski predstavniki posameznih strank. Vljudno vabljeni Plebiscit je izpit pred zgodovino Oaiočiiev bo pravilna, če jo bo potrdila bodočnost Na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana, predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja in slovenskega premiera Lojzeta Peterleta so se v sobo- to v slovenskem ljudskem gledališču v Celju zbrali slovenski župani. Raz- pravljali so o pripravah na plebiscit, ki naj bi jih v občinah prevzele skupščine z izvršnimi sveti, v skoraj vseh sloven- skih občinah pa so v pripravah na ne- deljsko izrekanje poenoteno nastopile tudi politične stranke. Kučan je poudaril, da je plebiscit za- vestno dejanje, demokratični izraz enot- nosti političnih sil slovenskega naroda in hkrati tretja priložnost Slovencev v tem stoletju, da se izrečemo o svoji prihodno- sti. Dve smo že zamudili, je misel nada- ljeval dr. Bučar, ki je dosedanje povezo- vanje Slovencev v jugoslovansko državo in sploh oba njena nastanka označil za rojstvo držav z genetsko napako. Rojstvo stare Jugoslavije je temeljilo na poenote- nju različnosti, vezanju narodov v enotno nacionalno državo, kar je bila zgodovin- ska napaka, saj so bili takrat Slovenci, Hrvatje in Srbi že izoblikovane nacije. Na tej osnovi nasilnega združevanja naro- dov, ki so imeli lastno identiteto, pa je nastala tudi Avnojska Jugoslavija. Zdaj smo pred tretjo odločitvijo, ali hočemo ostati Slovenci. Nezaupapje in nerazumevanje sloven- skih zahtev po samostojnosti v Evropi in svetu temelji na strahu pred nacionaliz- mom, ki je v preteklosti pomenil agresiv- nost, zdaj pa ga enačijo s separatizmom. A pri Slovencih (pa tudi v drugih deželah na Vzhodu) gre za prebujeno narodno zavest. Evropa in svet se združujeta, Slo- venci pa se hočejo odcepiti, razdružiti - je temeljni nesporazum, ki ga moramo Slovenci po demokratični, a dovolj glas- ni poti pojasniti. Če se hočemo Slovenci povezovati v evropske in svetovne toko- ve, moramo biti najprej suvereni, da lah- ko del svoje suverenosti prenesemo na višjo raven in v mednarodni skupnosti sodelujemo kot njen integrativni del. Nacionalna država preteklosti je torej relikt in ne naša pot v prihodnost. Če hočemo Slovenci postati politični sub- jekt s priznano »opravilno« sposobnost- jo, da se bomo lahko pogovarjali s sve- tom, bomo po plebiscitu morali ubrati svojo lastno pot. Od te poti pa je odvisno, ali bomo s plebiscitom uspešno opravili izpit pred zgodovino ali ne. IVANA STAMEJČIČ Po plebiscitu zaradi njega samega v Sloveniji ne bo težav, bodo pa, najbrž, zaradi korakov, ki jih bomo naredili. Pri tem je treba resno upoštevati ne- strukturiranost naše družbe, saj vse slo- venske politične stranke temeljijo na liderskih osnovah. Ob tem in naraščajo- čih težavah v gospodarstvu, pa se je bati populizma in zahtev po »močni ro- ki«. Temelj ravnanja v prihodnosti je zaradi tega tudi ureditev zakonodaje, na kar so opozarjali tudi slovenski žu- pani. plebiscit 20. december 1990 - stran 5 Neslovenci o plebiscitu čez tri dni bomo Slovenci sprejeli najusodnejšo odloči- tev v povojni zgodovini naše- ga naroda in nemara prelom- no. Usoda pa je zla, je mila in je tudi srečna. In še to vemo, da si svojo usodo kroji vsak po svoje, torej tudi narod. Zvezde s tovrstnimi usodami oziroma odločitvami, kot bo nedeljska, nimajo nobene zve- ze. Glavno vlogo morajo odi- grati razum, preudarnost, za- vest in kultura ter samoza- upanje. O slovenskem plebiscitu pa se ne odločajo le Slovenci. Med nami je veliko ljudi, v ka- terih se ne pretaka slovenska kri, a so kljub temu že dolgo ali le krajši čas z nami. Tu misli- mo predvsem na veliko ljudi, ki so se iz različnih razlogov priselili k nam in med nami ostali, in ki jim preprosto reče- mo Neslovenci. Kako ti razmi- šljajo ob plebiscitu, s kakšnimi dilemami se srečujejo, morda jih mučijo tudi skrbi, kaj in ka- ko bo z njimi. Da bi dobili vsaj približno sliko, smo o sloven- skem plebiscitu vprašali nekaj celjskih Neslovencev. Drago Bokšan, 59 let, Srb: »V Sloveniji živim že trideset let in mislim, da plebiscit kaj bistvenega ne bo spremenil. Jugoslavija je že tako majhna država in vse republike so bolj ali manj samostojne, zato se mi zdi formiranje novih meja, ki bi nas še bolj razdelile, nesmi- sel. Še posebno zdaj, ko se v svetu meje odpirajo. Mislim, da bi nas sama odcepitev lah- ko pripeljala še celo na slabše. Zastarela proizvodnja se bo kmalu začela ustavljati, na ce- sti bo vedno več brezposelnih, socialni-problemi bodo ogrom- ni, za popolno preosnovo pa bo potrebnih kar nekaj let. Sicer pa bomo videli, kako daleč bo- mo prišli.« Zlatko Runjak, 37 let, Hrvat: »Sem za plebiscit. V Sloveniji živim že petnajst let. Imam že- no, ki je Slovenka in imava šest otrok. Želim si le, da bi v samostojni Sloveniji vladala demokracija in mislim, da ne bi bilo prav, da bi še kar naprej pošiljali denar za druge repu- blike. Naše plače pa naj bi bile boljše. Upam, da v samostojni Sloveniji ne bomo izgubili pra- vic, ki smo jih imeh do sedaj mi, ki nismo pravi Slovenci. Zavzemam pa se, da bi se lju- dje različnih narodnosti lepo razumeli med sabo po načelu bratstva in enotnosti.« Živko Dogatovič, 43 let, Bo- sanec: »Sem za plebiscit. Red- no spremljam dogodke, ki jih je v tem predplebiscitarnem obdobju veliko. V Sloveniji ži- vim že enaindvajset let, imam ženo Slovenko in tri otroke. Mislim, da se nismo prehitro odločili glede vprašanja samo- stojnosti Slovenije. Želim le, da bi bili pogoji, zlasti socialni, boljši, da bi bilo več dela in uspehov pri delu ter da bi ime- h boljše plače. Sploh pa me ni strah, da bi vmes posegla voj- ska. Upam pa, da se ob nas, Neslovence, ne bo nihče spoti- kal, ker pač nismo pravi Slo- venci.« Mirko Čalušič, 35 let, Hrvat: »Do zdaj redno spremljam do- godke okoli plebiscita. Jaz sem za plebiscit. Po osamosvo- jitvi Slovenije naj bi bile boljše plače in če bodo ljudje za svoje delo dobili več denarja, bodo svoje delo tudi raje in bolje opravljali. Tukaj živim že osemnajst let. Imam ženo in dva otroka. Mislim, da se bo- mo vsi odločili za plebiscit, ker bomo tako končno ustavili po- šiljanje financ drugim republi- kam. Upam, da v naše dogaja- nje ne bo posegla vojska. Moja največja želja je, da bi bil mir. Milorad Sarajiija, 37 let, Bo- sanec: »Tu sem že trinajst let, sem poročen in oče dveh otrok. Vprašanje je težko, saj nihče ne ve, kako bo v Sloveni- ji po blebiscitu. Lahko da bo boljše, lahko slabše, ampak saj slabše že skoraj ne more biti. Zaupam vodilnim, saj vedo, kaj delajo, kako bo s Slovenijo pa se bo pokazalo šele čez ne- kaj let. Za mladino pa bo drža- va Slovenija prava, če se bo mladina zavedala, kje živi. Mi- slim na tisto mladino, ki v Slo- veniji živi komaj nekaj let. Njej se bo godilo boljše, če bodo s Slovenci navezovali pristne stike. Mislim, da se mladi tega zavedajo. Upam na vse dobro, posebno še, ker sem že četrti mesec na prisilnem dopustu, moj osebni dohodek pa je iz meseca v mesec slabši.« Fatima Šehič, 30 let, Musli- manka: »Sem za odcepitev Slovenije od Jugoslavije oziro- ma za njeno samostojnost. Upam, da bodo politiki to, kar nam danes obljubljajo, tudi storili in da na bo vsem po ple- biscitu šlo na boljše. Slovenija si je naložila veliko načrtov in upam, da bodo v prihodnjem letu vsaj nekateri uspešno iz- vedeni. V Sloveniji sem že de- set let in tu nameravam tudi ostati, saj sem zadovoljna s službo, ki jo imam.« Dragan Kimidžikič, 38 let, Srb: »V Sloveniji živim že pet- najst let. Mislim, da je vpraša- nje plebiscita še nedokončano. Ni lepo, da se Slovenija hoče odcepiti, saj že stara modrost pravi: Več nas je, močnejši smo. Po plebiscitu, če bo, seve- da, uspel, pa mishm, da bo v Šloveniji še slabše. Vem, da ima Slovenija dobro politiko, eno najboljših, vendar pa to še ne pomeni vse. Včasih smo bili ugledna država, danes pa se pogovarjamo o odcepitvi. V glavnem lahko rečem, da mi je bilo do zdaj tukaj zelo lepo zelo lepo in rad bi, da bi bilo tako še naprej.« Celjani so v soboto začudeno gledali skupino slovenskih županov, ki so si skupaj z Milanom Kučanom, dr. Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom ogledali mestne znamenitosti. Iz gledališča so se podali mimo Knežje palače (Spodnji grad) do Pokrajin- skega muzeja, kjer jim je o zgodovini Celja spregovoril magister Janez Cvirn, skozi mestni park in mimo Vodnega stolpa do hotela Evropa. Foto: EDO EJNSPIELER Povzeto po Delovni reviji Most. Stranke o plebiscitu čeprav smo Slovenci gle- de na svoj jezik, kulturo, ozemlje, poseben zgodovin- ski razvoj in gospodarsko sposobnost nesporno samo- stojen in z drugimi enako- praven narod, doslej nikoli nismo uživali temeljnih na- cionalnih in političnih pra- vic. Od karantanskih časov nam nikoli ni uspelo ustva- riti lastne države. Vedno smo bili hlapci na lastni zemlji, vedno so o nas odlo- čali drugi. Tudi v novi Jugoslaviji Slovenci nismo mogli uve- ljaviti pravice do samoodloč- be. Od vsega začetka smo bi- li izpostavljeni najrazličnej- šim pritiskom centrahzirane oblasti in tudi danes, ko so se razmere na svetovnem, pa tudi domačem političnem prizorišču bistveno spreme- nile, nam iz dneva v dan gro- zijo z vpeljavo izrednih raz- mer, z represijo in silo, nas grobo žalijo in na vsako še tako razumno in sprejemlji- vo zahtevo odgovarjajo z aro- ganco in cinizmom. Dogaja- nje v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih jasno go- vori o tem, da sedanje Jugo- slavije ni mogoče ohraniti. Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljamo Sloven- ci v Jugoslaviji, so dokaz prelomnosti sedanjega zgo- dovinskega trenutka: so ob- veza, da v jasni obliki izreče- mo svojo voljo, iz katere sle- dijo dejanja v prihodnosti. Naša odločitev je lahko sa- mo ena. Slovenci smo trdno odločeni živeti v suvereni in samostojni državi slovenske- ga naroda, državi, ki bo te- meljila na spoštovanju člo- vekovih pravic in svoboščin, v samostojni in demokratič- ni državi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo državljanov Slovenije in bo sama odločala o bodočih po- vezavah v okviru prenovlje- ne Evrope. S trdno vero, da bi nam odločitev za samo- stojno in neodvisno Sloveni- jo omogočila boljše in učin- kovitejše reševanje nakopi- čenih problemov in dosega- nje nove kvalitete življenja državljanov v Sloveniji in ker se zavedamo, da je ures- ničitev samostojne države za nas dolžnost in to ne zgolj zaradi priložnosti, temveč zaradi lastnega narodnega dostojanstva, zaradi vredne prihodnosti nas in odgovor- nosti do tistih, ki prihajajo za nami, stranke v Celju v pri- pravah na plebiscit nastopa- mo enotno. Pred kinom Union v Celju bo jutri ob petnajstih javni shod, kjer bodo predstavni- ki strank govorili o plebis- citu, shod pa naj bi bil obe- nem tudi zabavna prire- ditev. Tudi Žalčani enotni Za skupno mizo so minuli teden sedli tudi predstavniki vseh poli- tičnih strank v žalski občini. Sprejeli so skup- no izjavo o plebiscitu, kjer pravijo takole: Pozivamo vse držav- ljanke in državljane, vse Slovenke in Slovence in vse tiste, ki čutite Slove- nijo kot svojo domovi- no, da pridete v nedeljo, 23. decembra, na volišča in se odločite za neod- visno in suvereno drža- vo Slovenijo. Naša skupna domovina in mi, ki živimo v njej, smo skupaj na razpotju zgo- dovine, odločamo se v svojem- imenu, toda odločamo se tudi za vse naslednje generacije. Odločamo se za pred- vsem zaradi tega, ker že- limo sami odločati o svoji usodi, o dohod- ku, ki ga ustvarjamo in o usodi naših otrok. Kot polnoletnost za otroka Skupno izjavo o plebiscitu je v Celju podpisalo enajst političnih strank, predstavili pa so jo na tiskovni konfe- renci v narodnem domu pred tednom dni. Ob tem so predstavniki strank še podrobneje pojasnili stališča do ple- biscita. Miran Prezelj, Slovenska kmečka zveza: »Naši pogledi in stališča stran- ke so povsem razvidni iz skupne izja- ve, plebiscit naj bi pomenil korak na- prej tudi za kmetijce in brez dvoma bomo podprli vse aktivnosti pred ple- biscitom.« Zvone Utroša, Socialistična stran- ka: »Plebiscitarni daje nujen za suve- reno Slovenijo, ni pa zadosten pogoj za uresničitev ciljev slovenskega naroda. Ne gre le za uresničitev sanj o lastni državi, gre za radikalne posege v siro- mašenje družbe, nezaposlenost, social- ne napetosti. Nisem za nobeno evfori- jo, je pa plebiscit gotovo politično de- janje, ki nosi za sabo spremembe na vseh področjih.« Miro Gradič, Slovenska demokra- tična zveza: »Na voljo imamo dve možnosti: ali se sedanja travma nada- ljuje ali pa se odločimo za svobodno, suvereno državo, v kateri se bodo teža- ve sicer nadaljevale, toda narod bo imel svojo vizijo razvoja. Slovenski na- rod nima izbire. Če nam bo zmanjkalo poguma, ostane samo še izčrpavanje. čez leta pa bo v tem prostoru lahko samo še narodnostna manjšina.« Stanislav Pirnat, Stranka zelenih: »Pozitivni izid plebiscita je začetni ko- rak k boljšemu gospodarskemu in ekološkemu stanju. Upam, da bomo znali odločitev uveljavljati v vsako- dnevnem življenju, poleg tega pa zna- nje in delovoljnost. Naj bo sporazum slovenskih strank veljaven. Tekmuj- mo, sotekmovalcev pa ne spodna- šajmo.« Rudolf Križanič, Stranka sivih panterjev-upokojencev: »Pozitivno ocenjujem enoten nastop vseh strank, želimo pa predvsem samostojno in de- mokratično državo. Nekateri v Jugo- slaviji so polnih ust propagande o tem, da ne bo pokojnin, da bodo slabe pla- če. Takšne propagande ne potrebuje- mo, prav tako ne Miloševičevih provo- kacij. Smo za ločitev od Srbije, kajti kdor laže, takšnemu ne moreš verjeti.« Anton Rejc, Socialdemokratska stranka: »Predvsem drugi so želeli, da bi bil slovenski narod narod hlapcev. Slovenec sam se ni tako počutil, narod je napredoval, ustvaril lastno kulturo in civilizacijo, ki ne more podleči srb- skemu imperializmu. Samostojnost Slovenije se mora slej ko prej pokazati tudi v materialnem blagostanju. Fede- racija je balast in ko tega balasta ne bo več, se nekaj mora spremeniti, kon- kretno že s tem, da se ne plačujejo več zvezni davki. Samostojna Slovenija pomeni tudi stroške, ki pa bi jih lahko pokrivali z dajatvami, ki jih sedaj pla- čujemo drugam. Pričakujem nekaj te- žav v mednarodnih krogih, vendar so to problemi, ki nas ne bi smeli zausta- viti.« Željko Cigler, Stranka demokratič- ne prenove: »Jugoslavija je danes v pat poziciji zaradi razpada pravnega reda. Po plebiscitu se mi zdi najpo- membnejše oblikovanje zakonodaje, ki bo zagotavljala učinkovitost držav- nih institucij. Plebiscit pomeni tudi odločitev za evropske standarde v go- - spodarstvu, v prehodnem obdobju pa je treba zagotoviti, da na ozemlju Slo- venije ne bo tuje vojske.« Matjaž Železnik, slovenski krščan- ski demokrati: »Pristopamo k plebis- citu, ker ne želimo ponavljati napak iz preteklosti. Prepričan sem, da bi znali sami bolje upravljati s svojo državo. Zal smo Slovenci narod, ki raje stopa- mo po trnovi poti. Drugi narodi takoj pristopijo k obhkovanju ustave, mi po- trebujemo najprej plebiscit kot obliko našega samopotrjevanja. Plebiscit raz- umemo tudi kot garancijo za uveljav- ljanje človekove svobode in človeko- vih pravic.« IRENA BAŠA 6. stran - 20. december 1990 plebiscit ISTIH MISLI Foto: EDI MASNEC Prihaja ura resnice Konjičane zanima Slovenija po plebiscitu Približno sto ljudi se je v nedeljo dopoldne zbralo v konjiškem kulturnem do- mu na pogovoru o plebisci- tu za samostojno in neod- visno Slovenijo. Sodelovali so član republiškega pred- stva Ivan Oman, podpred- sednik republiške skupšči- ne Vitodrag Pukl, podpred- sednik Slovenske demokra- tične zveze dr. Igor Omerza ter član predsedstva Stran- ke demokratične prenove Borut Pahor. Republiški in strankarski veljaki so zbranim spregovo- rili o razlogih za plebiscit in njegovem pomenu za usodo Slovencev. O potrebnosti zgodovinske odločitve jih ni bilo potrebno prepričevati, težko pa je bilo jasno odgo- voriti na zastavljena vpraša- nja, ki so bila v veliki meri vezana ne le na preživetje po plebiscitu temveč tudi na dolgoročen razvoj. »Nihče ne more vnaprej obljubiti boljše prihodnosti,« je dejal Borut Pahor. »Brez samo- stojne gospodarske politike, zakonodaje in institucij ne moremo doseči normalnega razvoja in se odpirati proti evropski skupnosti,« je po- udarjal dr. Igor Omerza, ki pa je tudi priznal, da je težko sedaj postaviti razvojni plan Slovenije, ki ne bi bil prazen list papirja. Sicer pa obstoja- jo strateški razvojni načrti, posamezni vladni sektorji pa so tudi temeljito prečesali svoja področja. Udeleženci pogovora so bili tako očitno prepričani v nujnost plebiscita ne glede na kasnejše posledice, da ni- so niti z malo razumevanja sprejeli Pahorjevega opozo- rila o nujnosti ne le odločno- sti temveč tudi gibčnosti v pogajanjih, ki nas čakajo z drugimi republikami. Ter- jali so odločnost in pokonč- nost slovenskega vodstva, kaj nas pa čaka, je dobro po- vedal Ivan Oman: »Vsak kmet tudi na pogorišču svoje hiše zaviha rokave in začne delati. Mi nismo dosti na boljšem in čas je, da se konč- no odločimo, kaj hočemo.« Ker pa nočemo več živeti ta- ko kot sedaj, se moramo vsi potruditi, da pride na volišče čim več občanov: »Moramo se boriti, da ne bi splet oko- liščin, v katerih lahko tudi vreme odigra svojo vlogo, iz- ničil potrebnega kvoruma,« je opozoril Vitodrag Pukl, ta- ko kot ostali prepričan, da je plebiscit v nacionalnem inte- resu Slovencev. MILENA B. POKLIC Hočejo najviši odstotek ' Vse šentjurske stranke so pred plebiscitom izdale skupno izjavo, v kateri opo- zarjajo na močne korenine slovenske zavesti v teh kra- jih in na znamenite rojake. Zapisali so, da bodo na ple- biscitu to zavest udejanili in utrdili še z državotvorno sa- mozavestjo. Njihova želja iz skupne izjave je, da bi na plebiscitu dosegli najvišji odstotek in se s tem prven- stvom zapisali v zgodovino slovenstva. O plebiscitu so v šentjur- ski občini veliko govorili že na zborih volilcev, na katerih so se pogovarjali tudi o raz- pisu novega samoprispevka. Priprave na plebiscit pa so bile tudi posebna točka seje občinske vlade, ki se je se- stala včeraj opoldne. Sicer pa danes, v četrtek, ob 15. uri, šentjurska podružnica Kmečke zveze-Ljudske stranke v šentjurski skupš- činski dvorani pripravlja predavanje profesorja dr. Antona Trstenjaka, ki bo go- voril o kmetskem stanu v slovenskem narodu, priča- kujejo pa tudi Ivana Omana. Jutri, v petek, bo v sklopu predplebiscitnih dogajanj v šentjurskem kulturnem domu ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev. Za torek zvečer pa so skupš- čina občine in vse šentjurske politične stranke napoveda- le javno tribuno in nanjo po- vabile Dimitrija Rupla, Mira- na Potrča, Primoža Hainza in Franceta Tomšiča. BJ O Sloveniji in samoprispevku šentjurska sredstva poslej na krajevnih računih Za razliko od drugih ob- čin bodo v nedeljo, 23. de- cembra, imeli šentjurski občani možnost glasovati tako o prihodnosti Sloveni- je kot tudi o samoprispev- ku. V občini so povedali, da gre za naključje in da so se za datum odločanja o samo- prispevku odločili, še pre- den so vedeli za datum ple- biscita. Konec leta se dosedanji sa- moprispevek izteka, zato so po vseh krajevnih skupno- stih že predstavili krajevne programe. Povsod so se tudi veliko pogovarjali o tem, ali naj samoprispevek.sploh po- novno razpišejo, saj to ni pri- ljubljena oblika zbiranja sredstev. Vendar je zaradi nerazvitosti cestnega, vodo- vodnega in telefonskega omrežja med krajani veliko nezadovoljstva, vsem pa je tudi jasno, daje to prvi pogoj hitrejšega razvoja. Predsed- nik šentjurske vlade Ladi- slav Grdina je na petkovi ti- skovni konferenci povedal, da je večina razpoložljivih občinskih sredstev vezana na programe krajevnih sa- moprispevkov, v občinski vladi pa niso želeli vplivati na krajevna vodstva za raz- pis samoprispevka. V neka- terih krajevnih skupnostih so se odločili za dva odstotka bruto osebnega dohodka, drugod le za odstotek. Namesto na dosedanjem zbirnem računu bi poslej sredstva zbirali na računih krajevnih skupnosti. Za kra- jevne programe bodo iz ob- činskih sredstev za komu- nalno urejanje prispevali kar 80 odstotkov. Po splošnem ključu financiranja bi za lo- kalne ceste iz občinskega proračuna prispevali 70 od- stotkov, za nekategorizirane ceste polovico ter za vodovo- de 65 odstotkov, preostalo pa bi pokrili s sredstvi iz sa- moprispevka krajanov. Za- radi slabe udeležbe na zbo- rih v krajevni skupnosti Bla- govna so predivdeli, da sa- moprispevek tam ne bi bil izglasovan, in"se za razpis ni- so odločili. Predstavnik te krajevne skupnosti je pove- dal da je večina že uresniče- nih naložb tam. kjer živi ve- čina krajanov. Za gospodinjstva v občini so izdali posebno brošuro, v kateri krajane podrobneje seznanjajo s krajevnimi pro- grami.' BRANEJERANKO Plebiscit v mozirski občini so po posameznih krajevnih skupnostih pripravili zbore krajanov, na kate- rih so predstavniki občin- ske skupščine spregovo- rih o plebiscitu in posle- dicah, ki jih takšna odlo- čitev prinaša. Na zborih krajanov so uspeli v veči- ni primerov razjasniti dvome, saj so občinski predstavniki odgovarjali na zastavljena vprašanja. U.K. Hladno vreme je v soboto iz mestnega parka pregnalo večino obiskovalcev - razen seveda slovenskih županov, ki jih je na poti spremljala jata golobov. Foto: EDO EINSPIELEH I IZJAVE, MNENJA.. Dr. Igor Omerza, pod- predsednik Slovenske demokratične zveze: »Ko se bomo v Sloveni- ji izrekli za samostojno Slovenijo, morajo oblast- ni organi v 6 mesecih vzpostaviti suvereno oblast na vseh področjih in celem ozemlju Sloveni- je. Ob pogajanjih z drugi- mi republiškimi vodstvi bo treba razmejiti deviz- ne rezerve - predlog Slo- venije se opira na delež Slovenije v konvertibil- nem izvozu, torej 32 od- stotkov. Zunanjega dolga je 17 milijard dolarjev, na Slovenijo odpade 1,6 mi- lij ard dolarjev. Pripada nam tudi delež vojaškega premoženja v Jugoslaviji, objektov federacije ter premoženje podjetij in posameznikov izven Slo- venije. Za devizne in di- narske vloge v jugoslo- vanskem bančnem siste- mu bo garancijo prevzela slovenska izdajateljska banka. Tudi če bodo po- gajanja za Slovenijo ne- ugodna, bo to iz gospo- darskega vidika edini iz- hod, če hočemo doseči normalen razvoj. Če pa dogovor ne bo mogoč, se bomo poslužili medna- rodne arbitraže.« Borut Pahor, član predsedstva Stranke de- mokratične prenove: »Plebiscit ne spreminja, ničesar. Za slovensko po- litiko je to le dokaz o mi- šljenju ljudi. Mednarodna skupnost ni dolžna upo- števati odločitve plebisci- ta, vendar je tudi zanjo to dokaz o mišljenju ljudi v Sloveniji. Za ureditev našega položaja nas čaka- jo dolgotrajna pogajanja. Pri tem moramo misUti zlasti na dvoje. Slovenija, je majhna in obsojena na odprtost. Če bi kjerkoli., zaprli meje, bi bilo po nas. Zavzemati pa se mo- ramo za razdružitev, ne za odcepitev. Ob razdružitvi Jugoslavije bi bili vsi ena- kopravni dediči, ob odce- pitvi, ki pomeni odhod iz Jugoslavije, ki ostaja mednarodni subjekt, pa bi lahko ostali v medna- rodni izolaciji.« Rezervni oficirji so za Na minuli seji predsedstva Zveze rezervnih vojaških starešin občine Žalec, ki je bila v Preboldu, so govorili predvsem o vlogi in pomenu te organizacije, ki je nad- strankarska. Zadnji dogodki v Jugoslaviji so razlog več, da tudi rezervne starešine podpirajo plebiscit, in prizadevanja za osamosvojitev Slovenije. Predsednik občinske konference, Alojz Kampuš je povedal, da je med člani tudi precej rezerv- nih oficirjev drugih narodov in narodnosti, da pa se je večina odločila za slovensko pot. J. V. gospodarstvo 20. december 1990 - stran 7 Kaj ponujajo varčevalcu? ffrave konkurenčnosti pri liankali še ni - Šibkost bančnega sistema Govoriti o pravi bančni Iconkuren- ci bi bilo v tem času iluzorno, posebej ker prihajamo v fazo, ko bančni jistem ne bo več nadzoroval denar- pih tokov, pač pa se bo morala v nje- gove probleme vključiti država s svo- jimi ustanovami. Bančni sistem je pamreč prešibak, da bi se iz godlje rešil sam. Ne glede na to, da so banke dediščina prejšnjega sistema in vseh njegovih slabosti in da je njihova (v večini) največja napaka, da imajo za Bpravljalce največje dolžnike, pa se skušajo banke, v razmerah kakršne pač so, obnašati tudi tržno. S prodo- rom manjših bank hranilniškega tipa 56 morda pričenja tudi proces razbi- janja monopolov, ki jih imajo veliki bančni sistemi. Prikaz pogojev, ki jih nudijo obča- nom banke na ožjem celjskem območ- ju sicer ne daje nikakršnega zagotovi- la, da bi bil monopol našega največje- ga bančnega sistema, Ljubljanske banke, kaj načet. Sistem Ljubljanske banke namreč lahko še vedno nudi varčevalcem pogoje, ki so v marsičem boljši od konkurenčne ponudbe, četu- di se zavedajo, da gredo z najnovejšimi pogoji, povezanimi z dinarskimi veza- vami varčevalcev, v izgubo. Manjše banke si tega ne morejo privoščiti. te gre banka v stečaj In kakšna je ponudba šestih bank la ožjem celjskem območju? Pri vlo- gah na vpogled nudita daleč najbolj- Se pogoje Merx banka s 35, in Interna lianka Hmezad s 30 odstotnimi )brestmi. Takšno »velikodušje« jima f primerjavi z ostalimi, ki nudijo ned 8 in 14 odstotne obresti, omogo- ;a dejstvo, da nista obremenjeni z ob- veznimi rezervami, ki jih morajo »stale banke polniti v sistem Narod- le banke. Takoimenovane »prave« banke toži- 0, da je to nelojalna konkurenca. To )e, upoštevaje neenake pogoje poslo- /anja tudi res, a ob sistemu, kakršnega mamo, je lahko edini razsodnik le var- čevalec. Ta bi se sicer v veliki meri lajraje odločil za banke stabilnejših ujih sistemov (po nekaterih podatkih ma svoj račun v tujini kar tretjina Slo- vencev). Na srečo domoljubje ob pri- lajajočem plebiscitu narašča, zato var- čevalci izbirajo med tremi možnostmi: logavicami, bankami, ki imajo nižje ivista vloge in v ozadju jamstvo Na- rodne banke, ali pa bankami, ki lahko amčijo za varčevalčeVe vloge le z svo- im dobrim imenom. Kaj v takšnem primeru, če gre ban- ta v stečaj ostane varčevalcu, je pouč- 10 pokazal primer Elana, ki je potopil kreditno hipotekarno banko Ljublja- na in banko Les. V primeru prve je S^arodna banka varčevalcem poplača- la vse dinarske in devizne vloge, pri ^anki Les pa se je 17 tisoč varčevalcev Q svoje prihranke obrisalo pod no- tom. S tem seveda ne namigujemo, da sta Merx in Hmezad pred stečajem. Pač pa zgolj poudarjamo, da za vloge svojih varčevalcev jamčita podjetji sa- "li, s svojim dobrim imenom in pre- moženjem. Je pa tudi res, da naložba, « več daje, nosi tudi večje tveganje in ^h osnov se bomo v podjetniških ča- sih vsi skupaj še morali naučiti. hB za zaupanje Nekoliko drugačna je podoba pri Vezavi dinarskih sredstev, kjer pred- ^ači Ljubljanska banka Sb Celje, ki Je trdno odločila tudi za ceno po- novnega uspeha ponovno pridobiti "•upanje varčevalcev. Ti so letos to banko olajšali kar za ^ milijonov dinarjev (predvsem ^ dvigi in odkupom deviz). Trenutno ^detno ni poslovne banke v Jugosla- ^ji, ki bi nudila takšne depozite. Pri ^zavi na tri in šest mesecev se sicer ^^kaj ne razlikujejo od tistih v A-ban- r ali žalski Slovenski investicijski pi^ki (medtem ko SKB Žalec nekoli- zaostaja, Merx banka pa odstopa .avzgor) vendar pa v Ljubljanski ban- jah glavnici najprej pripišejo 5 in 10 ^stotne prem).,e in jih kot takšne ^"''estujejo, tako da lahko varčevalec Jemi depoziti doseže od 52 do 69,5 ^stotno letno obrestno mero. Da je ?^acija neuradno precej višja je men- ^.fes, verjamemo pa lahko tudi ban- pem drugih bank, ki pravijo, da si K^J takšnega v tem času ne morejo 'Voščiti, saj bi pridelali čisto izgubo. Boj za varčevalce je torej predvsem pri dinarskem varčevanju, medtem ko so pri deviznem varčevanju pogoji pri- bližno enaki, z izjemo tistih seveda, ki v ta boj ne posegajo. Popolni mrk je skorajda tudi na kre- ditnem področju. Kljub temu, da sta Ljubljarftka in A-banka težko rezervi- rali nekaj sredstev za kreditiranje po- plavljencev, med temi za ta posojila (s približno 42 odstotnimi obrestmi) ni veliko zanimanja. Ostahm občanom ti dve banki trenutno ne nudita posojil, upajo pa, da bo z likvidnostjo kaj bolje po novem letu. Slovenska investicij- ska banka ima kratkoročna (na eno leto - gotovinska) in dolgoročna poso- jila za obrtnike. Pri prvih je obrestna mera 42 odstotna, pri drugih 40, v obeh primerih pa morajo posojilojemalci za eno petino vrednosti kredita kupiti delnice SIB banke. Občanom daje šestmesečne potroš- niške kredite (ob 42-49 odstotni obrestni meri in s pogojem, da obrok ne presega tretjine osebnega dohodka) le Stanovanjsko komunalna banka Ža- lec, ki im^tudi 3,6 in 12 mesečna krat- koročna posojila za obratna sredstva za obrtnike in obrtniška dolgoročna posojila za osnovna sredstva. Pri prvih so obresti od 47 do 51 odstotne, pri drugih pa je obrestna mera R + 14. Po novem letu bodo imeli v tej banki tudi stanovanjska posojila z najdaljšo dobo odplačevanja 15 let in enako obrestno mero kot pri dolgoročnih posojilih za obrtnike. Razbijanje monopola In to je tudi vse, kar trenutno nudijo naše banke, kar je še en dokaz več, da je položaj z likvidnostjo bank in seve- da tudi gospodarstva zelo resen. Če- prav Ljubljanska banka predstavlja v Sloveniji levji delež vsega bančnega potenciala, si banke v tem položaju pomagajo tudi med seboj. Potrebnega zdravila, ki bi pomagalo postaviti bančni sistem spet na noge. ni. Njego- va trdnost pa bi prispevala da bi banke lahko prevzele nase več tveganja, prav s tem so povezani največji očitki bol- nega in tudi zdravega dela gospodar- stva bankam. Zato se ob vsem tem postavlja tudi vprašanje, ali ne bi bilo bolje, če bi recimo v Sloveniji ne imela tako moč- nega potenciala samo ena banka. Več- ja konkurenčnost bi namreč lahko pri- spevala k prebroditvi takih težav, kot jih ima sedaj naše gospodarstvo. Da o uslugah, kakršne so vajeni varčeval- ci severozahodno od naših meja, niti ne govorimo. Preden se zdravljenje bank in preko njih tudi gospodarstva ne lotimo zares, pa po mnenju strokov- njakov tudi ne bi bilo umestno pretira- no vabiti v bančne konkurenčne vode tudi tujih bank. R. PANTELIČ Veliko razburjenja med varčevalci je povzročil tudi odlok o pogojih, pod katerimi smejo pooblaščene banke prodajati devize občanom. Kot je znano lahko občani kupijo enkrat mesečno le do tisoč zahodnonemških mark, ko izkoristijo to »ugodnost« pa mu morajo dati bančni uslužbenci o tem uradni zaznamek (trikotni pe- čat) v potni list. Veliko je bilo pri- tožb, da ta uredba Narodne banke ni- ma pravne veljave, zato smo poklica- li na Republiški komite za zakonoda- jo, kjer pa so povedali, da je zadeva v pristojnosti Zveznega komiteja. Po- klicali smo v Beograd, kjer nam je namestnik zveznega sekretarja za za- konodajo Stanko Sušnjar povedal naslednje: »Narodna banka Jugosla- vije ima žal takšne pristojnosti, da lahko izda takšno uredbo kot je tudi ta, da se v potne liste dajo zaznamki o dvigu in nakupu deviz. Uredba je pravno veljavna, saj jo je sprejel in pred kratkim tudi dopolnil Zvezni iz- vršni svet, objavljena pa je v 59. in 74. številki Uradnega lista SFRJ«. DINARSKO VARČEVANJE DEVIZNO VARČEVANJE, POSOJILA OKNO V JUaOSUiVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Opozicija nima možnosti Slovenci bomo šli v nedeljo na plebiscit in se odločali o samostojni in neodvisno Sloveniji, v Srbiji in Črni gori pa bodo šli prav tako na volišča - v drugi krog za poslance (Slobodan Miloševič je že bil izvoljen za predsednika države v prvem krogu), v najmanjši jugoslovanski repu- bliki pa bo poskušal (enako prepričljivo kot 9. decembra) Momir Bulatovič znova poraziti dr. Ljubiša Stankoviča, kandidata Markovičeve stranke. Temeljno vprašanje v Srbiji ostaja, kaj lahko naredi združena opozicija, da bi preprečila popolno zmagoslavje »komunističnih socialistov«. Skoraj nemogoče je, da bi vladajoči stranki ušla tudi parlamentarna večina in s tem dejansko vsa oblast v republiki. SS (Socialistična stranka) Slobodana Miloševiča je že bila dobila 87 poslanskih mest, manjka ji jih le še (teoretično) 39, praktično pa le še okrog 15. Pri tem računajo poznavalci razmer predvsem na Kosovo, kjer je prostih še 30 poslanskih mest; glede na razpoloženje Srbov in Črnogorcev in njihovo ljubezen do Velikega vodje je pričakovati, da bo SS dobila še vsaj 25 poslanskih mest. Pri 150 kandidatih v ožji Srbiji in Vojvo- dini, kolikor jih je SS ostalo še v drugem krugu, bi torej zadostovalo, da bi bil izvoljen vsak deseti - in zmaga bi bila popolna. Če pa računamo, da je kar 73 kandidatov SS že v prvem krogu dobilo več kot 40 odstotkov glasov (opozicionaiji le po okrog 20%), je upanje združene opozi- cije, da bi v drugem krogu ublažila poraz ali celo zmagala, brez vsakršne realne osnove. Le čudež jo lahko reši... Konec šole za Albance v polemiko o drugem krogu so poskušali potegniti tudi Albance na Kosovu. Zlasti opozicija je dokazovala, da bi bila udeležba Albancev na voliščih 23. decembra lahko odločilna za zmago (ali vsaj za ugoden izid) opozicije. Pa Albanci niso nasedli, saj v dveh tednih niso pozabili na to, da med vladajočo stranko in opozicijo praktično ni razlik, kar zadeva stališča do Kosova oziroma da tudi opozicija Albancem ne priznava nobenih pravic. Zato pa je vladajoča stranka še poostrila ukrepe zoper Albance. Na cesti jih je že blizu dodatnih 50.000 (ob že tako in tako 140.000 brezposlenih), srbski prisilni upravitelji so večino albanskih podjetij že spravili pod vodo, zdaj so Srbi začeli množično zapirati še albanske šole. Najbolj značilen primer je iz Podujeva (od 80.000 prebivalcev je Srbov in Črnogorcev samo 1.412), kjer je policija s silo (z grožnjo z avtomatskim orožjem) razgnala dijake dveh albanskih srednjih šol (4.000 dijakov) in zaklenila vrata stavb. Tako je šolsko leto za albanske dijake končano... Profesor albanščine Setah Sheholi iz Podujeva misli takole: »Zapiranje šol doživljam kot noro, divje in barbar- sko dejanje. Nekaj takega lahko naredijo samo tisti, ki so zgubili razum. Zapiranje naših šol pomeni suženjstvo za albansko besedo. Vsak okupator ve, da materinščina krepi nacionalno bit in zavest in varuje nacionalno identiteto.« Zato je Setah Sheholi priporočil svojim dijakom: »Šolska zgradba nam je zaprta, toda učite in se berite! Samo znanje je naša rešitev.« Okradeni Slovenci in Hrvati Zaprte pa niso samo albanske šole na Kosovu, za »sovražne izdelke« iz Slovenije in s Hrvaškega se vse bolj zapira tudi srbski trg. Zdaj je že jasno, da so se ušteli tisti, ki na srbsko gospodarsko blokado severozahodnega dela države niso takoj odgovorili z ustreznimi nasprotnimi ukrepi, češ, saj bo v Srbiji vse drugače, ko se bo spremenil režim. Režim ostaja še naprej, tak kot je, ali pa še hujši. Depozit (50 odstotkov) na blago, »uvoženo« s severoza- hoda, in posebne takse za poslovne prostore in izveske podjetij torej najresneje grozijo, da bodo prekinili vse gospodarske tokove na relaciji Srbija - razviti del države. V podobnem neugodnem položaju, kot so mnoga slo- venska podjetja, so tudi hrvaška, pravzaprav imajo še hujše težave, saj so mnoga bolj vezana na srbski trg kot slovenska. V Krašu, na primer, kije močno zasidran v srb- ski trgovski mreži, bi morali plačati kot akontacijo za izveske, izrabo zemljišča in poslovni prostor kar 2,5 mili- jona dolaijev, poleg tega pa še okrog 90 milijonov dinarjev depozita. V še hujšem položaju je zagrebška Fotokemika, ki »izvaža« v Srbijo kar tretjino svojih izdelkov. Vsi ^prizadeti (tudi v Sloveniji) zdaj čakajo na protiu- krepe. Nočejo se namreč sprijazniti z dejstvom, da bi Srbija rada na račun Slovenije in Hrvaške pobrala kar 300 milijonv dolarjev (ocena, koliko naj bi slovensko in hrva- ško gospodarstvo z »davščinami« podarilo srbskemu), poleg tega pa srbska podjetja kot klasičen primer neplač- nikov oziroma nesolidnih poslovnih partnerjev približno polovico omenjene vsote dolgujejo slovenskim in hrva- škim podjetjem, ki so s takšnim balkanskim poslovanjem kar dvakrat okradena od »bratov«. Kako je 500 let suženjstva pod Turki vplivalo na srbske »gospodarstvenike«, priča tudi podatek, daje nekje izgi- nilo dinarjev kar za 1,23 milijarde din, ki jih je zvezna vlada, kot je zatrdil premier Ante Markovič, namenila za odkup jesenskega pridelka. Poslovnim bankam je ZIS namenil za odkup 2,86 milijarde din, od teh je Vojvodina (beri: Srbija) dobila skoraj polovico. Kmetje pa niso še dobili niti dinaija za svoj pridelek in zato blokirajo ceste ter zlivajo svoje nezadovoljstvo na zvezno vlado, ker se nanjo ves čas izgovarja vojvodinski izvršni svet. Če k temu dodamo še novico, dokazano z dokumenti, daje kmetijski kombinat Bačka Palanka v predvolilnem obdobju nakazal na račun Socialisatične stranke Srbije 3 milijone dinarjev, njegovi kooperanti pa niso dobili še niti dinarja, potem so zadeve jasne. Kako poskušajo vojvodinski Srbi ogoljufati kmete v pokr^ini in jih naščuvati proti Markoviču, kaže tudi gonja proti intervencijskemu uvozu, ki po mnenju vojvodinskih veljakov »ruši vojvodinsko kmetijstvo«. Podatki namreč kažejo, da je bilo letos uvoženih le 0,8 odstotka olja (cenejšega in boljšega od domačega") od skupne potrošnje in 11.000 ton mesa (v Jugoslaviji je potrošnja na leto 1,350.000 ton), torej slab odstotek skupne potrošnje mesa. Pač turške metode, kaj hočemo. Navad iz zgodovine tudi »komunistični socializem« ne more izbrisati... 8. stran - 20. december 1990 kultura Čarobna predstava Štefan Milenkovič v CeUu Beograjski violinist Štefan Milenko- vič je dobesedno očaral Celjane. Čudežni otrok z osupljivo, pravzaprav fantastično koncertantno preteklostjo (prvi javni nastop pri treh letih, prvi na- stop s spremljavo orkestra pri petih letih, osemsto koncertov v desetih letih delo- vanja itd.), je stopil pred celjsko občin- stvo kot glasbeno popolnoma dozorela osebnost s pristno in sugestivno pou- stvarjalno močjo. Čeprav je Milenkovič tehnično briljan- ten virtuoz. pozornejga poslušalca mnogo bolj fascinira neverjetna notranja inten- zivnost in muzikalna zaokroženost njego- vega podajanja ter smisel za usklajenost vseh elementov glasbene govorice. Mi- lenkovič muzicira brez lažne čustvenosti, vsaka fraza, vsak dinamični odtenek, vsak poudrek, sleherni muzikalni domi- slek so pretehtani in zliti v dovršeno ce- loto. »Tipično violinski« program karakteri- zirata virtuoznost in popularnost pri ob- činstvu. Tartinijev Vražji trilček. Beet- hovnova Pomladna sonata. Saint-Saen- sev Rondo capriccioso, Sarasatejeva Fantasia Carmen na priljubljene teme iz istoimenske opere Georgesa Bizeta, predvsem pa iracionalne Paganinijeve variacije na G-struni so dela, ki sama zase zgovorno odslikavajo umetnikov okus in afiniteto. Nastanek sonate Vražji trilček je odet v vznemirljivo, sanjsko fantastično pri- poved skladatelja Giussepeja Tartinija. kateremu naj bi v snu narekoval to delo sam zlodej s sijajnim okusom, natanč- nostjo in silovitostjo. Naravnost vražja virtuoznost nekaterih pasaž se v sonati drzno zoperstavlja eteričnim melodičnim linijam in razgrinja plašč iracionalnosti, v katerega je izvrstni Milenkovič znal en- kratno ujeti svojo interpretacijo. Tehnič- no čarovnijo in glasbeno čarobnost pa dosega Milenkovič brez izvajalskih ma- nir, zelo racionalno premišljeno, z mini- malno gestikulacijo in mimiko, z navi- dezno hladnim temperamentom in ne- gibnim obrazom ter hkrati z neponovlji- vo in pretehtano notranjo silo in muzikal- nim zanosom. Le-ta se manifestira zgolj v čisti, nevsakdanje jasni in presunljivi violinski igri. Se bolj kot Tartini meje resničnega in obvladljivega sveta prestopa Nicolo Pa- ganini, ki so mu mnogi sodobniki zaradi njegove naravnost demonske tehnične izurjenosti pripisovali čarobno moč in ki deluje kot magnet na violiniste še danes. Fantazija Moses na G-struni je bila izve- dena z velikim smislom za violinsko kan- tileno, igriva virtoznost pa je preprečeva- la, da bi tehnično zahtevna mesta izzve- nela kot golo tehnično razkazovanje in prevlada zunanjih efektov. Muzikalna napetost je proti koncu prvega dela med izvajanjem sklepnih dveh stavkov Beet- hovnove sonate nekoliko popustila, med- tem ko seje v drugem delu vseskozi stop- njevala do triumfalnega, navdušujočega zaključka. Pianistka Lidia Caenazzo seje z violini- stovo igro povsem spojila tako v utripu kot tudi v notranjem muzikalnem izrazu. Vsekakor si podobnih glasbenih do- godkov, ki bi uspeli razvetriti dokaj za- spano celjsko glasbeno sceno, še želimo. ADRIJANA POŽUN-PAVLOVIČ Biseri cericvenili notranjščin o biserih cerkvenih notranjščin bo v naslednjih dneh pripovedovala razstava, ki jo bodo odprli danes, 20. decembra v razstavnih prostorih Laškega dvorca v Laškem. Ta niz bodo sestavljala dela aka- demskega slikarja Slavka Koresa, ki je nastajal štiri leta. Ideja za sHkarsko nalogo, ki obsega reševanje zah- tevnih likovnih problemov, se je slikarju porodila povsem naključno, ko mu je, udeležencu slikarske kolonije v Kostanjevici, slabo vreme preprečilo slika- nje na prostem na temo o 850-letnici stiškega samo- stana. Tedaj slikar ni izkoristil le trenutnega zavetja, ki mu ga je ponudila stiška bazilika, marveč tudi nenadno ustvarjalno spodbudo, ki jo je kasneje razširil na predstavitev posameznih biserov štajerskih sakral- nih interierjev. O tem kulturnem dogodku v Laškem bo na otvoritvi ob 17. uri govorila prof. Milojka Kline, zapel pa bo moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Alojza Šveca. j^p Po sili vojak Je vstal Pretresljiva razstava v Muzeju revolucije Nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko, o tem okupatorjevem zločinu kriči razstava, ki so jo pred šte- vilnimi obiskovalci odprli v petek v Muzeju revolucije v Celju. Prizori tra- gedij naših rojakov v okupatorjevi ar- madi in njihovih usodah so na razstavi, postavljeni v treh delih, zgovoren opo- min kljub spravnim časom pozabljenih grozot. V Muzeju revolucije Celje so se pred petimi leti. ko so postavili stalno razstavo o povojnem zgodovinskem razvoju me- sta Celja, odločili za program dela, ki ga postopoma uresničujejo in s tem zapol- njujejo vrzel v varovanju premične kul- turne dediščine na celjskem področju zadnjih sto let, seveda ob končnem spoz- nanju, da'je preteklo 45 let od osvobodi- tve ter da se zgodovina ni pričela z letom 1941, je v svojem nagovoru dejala ravna- teljica muzeja Andreja Rihter. Razstava Po sili vojak temelji na origi- nalnih dokumentih in predmetih voja- kov. Opozoriti velja tudi na 64 fotografij Josipa Pelikana o rekrutih, mobiliziranih 23. 7. 1942 s celjskega področja v nemško vojsko. Dr. Bruno Hartman, Celjan in eden iz- med mobiliziranih, je opozoril na molk, kije o tem poglavju zgodovine vladal vse do danes. Spomnil seje, kako so prisilno mobilizirani odhajali v nemško vojsko brez pesmi in brez znanja tujega jezika. a so, kjer so le mogh, gojili slovensko besedo in pesem. Mnogi so šli skozi bitke s Prešernovimi Poezijami v žepu. O več tisoč zamolčanih usodah govori torej raz- stava Po sili vojak, ki bo na ogled še ves prihodnji mesec. Mnogim odpira rane, a je hkrati tudi veliko oljšanje za vse vojake »po sili« in upanje, da bomo tudi drugi bolje razumeli stiske in usode teh ljudi in njihovih družin. Razstava in zajeten katalog s podatki in fotografijami sta delo dveh avtorjev: Jo- žeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja Kranj in pred dnevi umrlega Jožeta Vur- cerja iz Muzeja revolucije Celje. Plakat in naslovnico, kataloga je naredil akadem- ski grafik Črtomir Frelih. Del gradiva je prispeval Muzej narodne osvoboditve Maribor, izvirna pa je tudi postavitev raz- stave, kar je delo arhitekta Rada Golo- granca. Vse o še enem vojnem zločinu si velja pozorno ogledati in vtisniti v spomin! MATEJA PODJED Faksimile razglednice, na kateri je Marija Rojko v začetka tega stoletja, na Silvestrovo leta 1902, zaželela svojim prijateljem srečo v novem letu. H/lohorjeva se predstavi Slovenske tlomoljubne razgletinice - Naprej zastave slave Letošnja založniška bera Mohorjeve družbe Celje je presenetljivo bogata, saj je izšlo kar 32 knjig, od tega 27 prvotisov in 5 ponatisov. Ta knjižna dela so predstavili 7. decembra na novinarski konferenci v prostorih Te- ološke fakultete v Ljub- ljani. Redna zbirka obsega okoh tisoč strani branja za mlade in stare, blizu 90 strani štiri- barvnih in 120 strani črno- belih ilustracij. Tako je mo- goče reči, da je Mohorjeva zbirka resnično namenjena celotni družini, in da je hkra- ti bližnjica do dobre knjige. Redna zbirka prinaša Mo- horjev koledar 1991 po uve- ljavljenem vsebinskem za- poredju. V njem pa je tokrat posebej predstavljena Ko- stanjevica pri Novi Gorici. Lojze Kožar je avtor knjige Neuničljivo upanje, sloven- ske večernice 140. »Proti upanju je upal« in je začel graditi cerkev v času svobo- de... Dr. Vaško Simoniti v delu Turki so v deželi že, v besedi in sliki odpira po- gled v dobo, ko so od vzhoda in zahoda zagorevali stražni ognji. Sto domačih zdravil za dušo in telo, dr. Jožeta Ra- movška, pomaga ranjeni du- ši, ki jo ubija vsakdanji boj za preživetje. V knjigi Mehi- ški orel, pa Janez Gradišnik opisuje dečka Vinka, ki strastno zbira znamke s po- dobami ptic. Ilustracije je prispeval Marjan Manček. Lirične vtise iz ranega otro- štva je Berta Golob popisala v knjigi Kako visoko je nebo. Privlačno delo je obogatila ilustratorka Jelka Reichman. Pri Mohorjevi družbi pa posebej opozarjajo na izid knjige Naprej zastave slave Srečka Kreseta. To bo veli- ka knjiga slovenske narodne zavesti in prizadevanja za sa- mostojnost, program zedi- njene Slovenije od pomladi narodov 1848 naprej, v re- produkciji barvnih razgled- nic in faksimilov najvažnej- ših besedil. Knjiga, izšla bo te dni, bo imela več kot 270 strani; Vse razglednice bodo reproducirane štiri barvno na umetniškem papirju v na- ravni velikosti. Celoten knjižni program Mohorjeve družbe Celje pa obsega še številna draga, prav tako privlačna dela, kot na primer Prehojena pot Alojzija Šuštarja in Jel- ke Žmuc-Kušar, Ko ostaneš sam !ngrid Trobisch, Za- kramenti življenja Leonar- da Boffa in nekatere druge, ki pa so še v tisku. Pri Mohorjevi družbi so pohiteli in predstavili tudi program redne zbirke za pri- hodnje leto, ki se bo prav ta- ko začela s koledarjem. Se- veda, za leto 1992. MATEJA PODJED Trije iz naše doline Literarni večer v čitalnici knjižnice Večeri z znanimi literar- nimi ustvarjalci, ki jih pri- pravljajo v Knjižnici Ed- varda Kardelja v Celju, so postali priljubljena oblika srečanj in spontanih pogo- vorov občinstva s pesniki in pisatelji. V četrtek zvečer je bila čitalnica knjižnice še posebej polna. Gostje veče- ra so bili namreč trije iz na- še doline: Neža Maurer, Mi- loš Mikeln in Vasja Predan. Pripovedovali so o sebi, o svoji mladosti v tej dolini, ki jo imajo še vedno za svojo. Tod so zoreli, ko je šla vojna v klas. Avtorji številnih lite- rarnih in publicističnih del so skupaj z občinstvom z za- nimanjem prisluhnili kako zvenijo njihova dela iz mla- dih ust. »Lepo nam je, da ste nas povabili medse,« so deja- li gostje. »To nam daje mo- ralno obveznost, da bomo še ustvarjali in napisali kaj iz življenja v tej lepi dolini.« Neži Maurer s Polzele se zdi, da se ljudje v tej dolini več smejejo. Vsaj nekoč je bilo tako. Miloš Mikeln je vesel, kadar mu kakšno delo upri- zorijo tudi v celjskem gleda- lišču. Tedaj nanese, da mu. kritiko morda napiše Vasja Predan. Trije iz naše doline so si nato z zanimanjem ogledali razstavo njihovih del in foto- grafij v gornjem nadstropju knjižnice in se kakšnemu drobcu s porumenelih hstov ali platnic, na katere so že morda pozabili, tudi prisrč- no razveseliU. Bistvo razsta- ve pa je, da v vseh delih pre- poznamo utrip svojega oko- lja, dogodek ali celo obraz znanca. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Čas za pravljice Pričetek petega Tedna otroškega programa v celj- skem gledališču bo v soboto okoli pol šestih zvečer naz- nanil ognjemet po premieri Zmaja v izvedbi domačega gledališča, končal pa se bo v nedeljo, 23. decembra z veselim živ-žavom, gosti in prihodom dedka Mraza. V gledališču z veseljem ugo- tavljajo, da je mlado občin- stvo, ki mu je program na- menjen, v velikem pričako- vanju zimskega čara. Zak- ljučili ftja bodo z ognjeme- ' tom v bližnjem parku. Zanimanje za Teden otro- škega programa je letos zla- sti veliko med velenjskimi otroki, seveda pa bodo dvo- rano v teh dneh polnili tudi malčki iz celjskih vrtcev in šol, pa tudi od drugod. Pred- stave so v glavnem razproda- ne, kar gre pripisati tudi ka- kovostni ponudbi otroških predstav. Razen Celjanov bodo otroke razveseljevali še kranjski in ljubljanski gleda- liščniki in gostje iz pobrate- nega Narodnega gledališča iz Sombora. Po Zmaju v soboto po- poldne prihaja v nedeljo na celjski oder priljubljena igra Daleč od dvorca, ki bo v času Tedna otroškega programa doživela svojo stoto uprizori- tev. Kranjčani bodo v pone- deljek zaigrali Mojco Pokraj- culjo, in sicer kar trikrat. Po; poldne tega dne bo celjski Zmaj v gosteh med kranjski- mi otroki, Somborčani pa bodo v torek v Celju pričara- li pravljico o Pepelki, nato pa bodo tri predstave zaigra- li še v Žalcu. Iz tedna otro- škega programa velja prav tako omeniti lutkovno pred- stavo Sapramiška, ki bo pri- skakljala med otroke 21. de- cembra, potem pa spet Daleč od dvorca, pa Zmaj in otroci bodo 23. decembra na živ-ža- vu že lahko priklicali dedk^ Mraza. Tega dne bo sploh ve- selja polno mero, saj bodo z^ to poskrbeli še pevka Tatja- na Dremelj, pa mladi mane- keni plesne skupine Ig^^ v Toprovih oblačilih, Anž« s kitaro in še kdo. Presene- čenj ne bo manjkalo, za ka' se v gledahšču s pomočjo p"" kroviteljev, Ljubljanski banke, Topra, Potrošnika i" hotela Evropa zares trudijo kljub težavam v domači hiš' Da predstave Zmaja le bod"' gre zasluga za vskok igrale'' Stanetu Potisku, ki je pre^' zel vlogo Elzinega očeta. Tj ko se bo s trinajstimi prc^' stavami top programa lahk" vesehlo in priklicalo dedk^ Mraza več kot 5 tisoč otrok' Veselje, ni kaj! ^ MATEJA PODJE^ kultura 20. december 1990 - stran 9 Ipavčev večer Ob obletnici smrti Be- njamina Ipavca bo jutri, v petek 21. decembra ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev. V šentjurskem Kultur- nem domu se bodo pred- stavili šentjurski ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev. moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. fol- klorna skupina in učenci domače glasbene šole. Na- stopil bo tudi gost iz ljub- ljanske opere, pevec Jurij Reja, ki seje Šentjurčanom že predstavil na proslavi 80-letnice kmetijske šole, kot njen bivši dijak. Pove- zovalka programa bo Anita Koleša. BJ Se jim črno piše? Pretekli petek popoldan je bilo v zadruž- nem domu na Ljubečni delovno srečanje Zveze kulturnih organizacij občine Cčlje, ki se ga je udeležilo več kot petdeset pred- stavnikov kulturnih društev in skupin, ki sestavljajo občinsko Zvezo kulturnih or- ganizacij ter šolskih kulturnih društev in drugih. Namen posveta je bil oceniti trenutni po- ložaj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v občini, njene vloge in poslanstva v novih družbenih razmerah, hkrati pa se dogovoriti za bodoče delo društvenih sekcij ter zveze. V ta namen je strokovna služba zveze opra- vila razgovore s svojimi kulturnimi društvi in šolami ter pripravila analizo tega stanja, na delovnem srečanju pa so prestavniki društev v razpravi razčlenili svoj položaj znotraj kulture. Gospodarska situacija, v kateri živimo, tudi ljubiteljski kulturni dejavnosti ne obeta rožnate prihodnosti, hkrati pa. tako so ocenili v razpravi, še tako mali segment narodove kulturne ustvarjal- nosti predstavlja izjemno pomemben ele- ment v njegovi samobitnosti in, v sedanjem času, tudi pomemben element njegove sa- mostojnosti. Seveda pa je problem v ljubi- teljskih kulturnih organizacijah tudi po- manjkanje strokovnega kadra, marsikje tu- di ustreznih prostorov za vadbo skupin in ne nazadnje zastopanost kulturnih dejavno- sti v učno vzgojnem procesu na šolah. V raz- pravi so udeleženci poudarili še večji selek- cijski pristop pri obravnavanju posameznih skupin, v smislu kakovostnega nivoja njiho- vega delovanja. Po končanem delu na Ljubečni pa so se udeleženci prestavili še v kulturni dom v Tr- novljah, kjer so si na tamkajšnjem odru ogledali predstavo članov plesne skupine celjskega Plesnega foruma. Ž.B. Kemo in starografija v Celju v okviru jubileja 150 let fotografije je bila v četrtek v Celju prva fotodelavnica, ki je bila namenjena animaciji najml^ših. Ob mentorstvu mednairodnega mojstra Vlastje Simončiča in Fotokinodruštva Celje so se v Pionirskem domu cicibani in pioniiji v starosti 6 do 9 let preizkusili v izdelavi kemogramov in starogramov. Obe tehniki sta namenjeni tej starostni stopnji in pomenita fotografiranje na fotografski papir brez fotoaparatov in pri dnevni svetlobi. Prilagojeni sta mednarodnemu izobraže valnemu standardu, ki spada v razvitih evropskih državah in v Ameriki, v sklopu likovne in umetniške vzgoje, v reden izobra- ževalni program. Pomenita predvsem novo obliko likovnega in fotografskega ustvarjanja, ki vzbuja nove možnosti kreativnega mišljenja. Fotodelavnica je prijetno presenetila tudi prisotne pedagoge, ki se s to obliko ustvarjanja do sedaj niso srečevali, zato bomo v prihodnosti zanje pripravili seminar, kjer se bodo lahko usposobili za delo z otroci. Izdelki najmlajših so na ogled v Pionirskem domu v Celju do četrtka, 20. decembra 1990. VINKO SKALE Stisiia Zgodovinsicega arhiva Tri desetletja je stara pro- blematika varovanja arhiv- skega- gradiva v Celju. Toliko torej, kot je star Zgodovinski arhiv Celje, ki je neuradno za- čel delati ob sanaciji občin- skega arhiva, poplavljenega junija 1954. Letos je za las ušel vodi. kupi in metri neprevzetega gradiva pri.imetnikih, zlasti iz Zdrav- stvenega centra, pa so končali na odpadu. Ker arhiv nima pri- mernih prostorov, ne more sproti prevzemati gradiva in je zato za območje štirinajstih ob- čin v velikem zaostanku. Arhivski delavci in zgodovi- narji najbolje vedo, kaj so po- menile matične knjige pacien- tov iz 19. stoletja za proučeva- nje razvoja zdravstva. V Zdrav- stvenem centru Celje je voda uničila 20 do 30 tekočih me- trov gradiva, ki ga je bil arhiv dolžan prevzeti, a ga ni mogel. Zgodovinski arhv ima pro- store v zgradbi Prothasijevega dvorca od leta 1965 in že tedaj seje vedelo, da so ti prostori in zasilna skladišča neprimerni in premajhni. Kot povest o ste- klenem polžu in jari kači se že dolga leta vlečejo predlogi za rešitev arhivske prostorske sti- ske: od adaptacije Joštovega mlina, graščine Novo Celje, Topolšice, Spodnjega gradu, Lemberga... do novogradnje ob Levstikovi ulici. Po vrsti so padali v vodo in odnašal jih je čas. Tako se dandanes arhivski delavci upravičeno sprašujejo, ali niso bili le pesek v oči in prelaganje časa in odgovor- nosti. Po zadnji pridobitvi treh pi- sarn v minulem letu ima Zgo- dovinski arhiv približno 1050 kvadratnih metrov površine in skladišč za okoli 790 kvadrat- nih metrov. Posledice utesnje- nosti so zastrašujoče, zaosta- nek pri prevzemanju gradiv pa neizmerljiv. Zgodovinski arhiv Celje bi potreboval skladišča za najmanj 2500 tekočih me- trov arhivskega gradiva, ob dejstvu, da posledic zaostanka ne bodo mogli nikoli popraviti, saj je gradivo propadlo in še propada. Prav tako se arhiv ne more kadrovsko krepiti, do- kler ne bo imel dostojnih de- lovnih pogojev za svoje delav- ce. Tako se zdaj vrti v začara- nem krogu, medtem pa mu pred nosom izginja dragoceno gradivo. Obljubljeno centralno ogrevanje bo sicer omililo gnit- je po skladiščih, v primerni hrambi pa gradivo, kot vse ka- že, še dolgo ne bo. Ta in druga dejstva je vzel na znanje tudi celjski izvršni svet, ki je eno svojih rednih sej na- menil prav Zgodovinskemu arhivu in problematiki v kultu- ri v celjski občini. Treba bo ukrepati! MATEJA PODJED Okrogle mize o kulturi Zveza kulturnih organi- zacij Slovenije, Občinska zveza kulturnih organizacij in glasilo Savinjčan so v žalski občini pripravili tri okrogle mize o kulturi z na- slovom Iz oči v oči. Bile so v Andražu, na Pol- zeli in v Žalcu. Namen je bil pogovoriti se iz oči v oči o kulturi v občini sami, o po- vezavi krajevnih dejavnikov z občinsko zvezo, odkrito so se pogovorili o ljubiteljski dejavnosti v teh kriznih ča- sih. Obisk je bil na Polzeli, predvsem pa v Andražu izre- den. tudi vsebina je bila zelo pestra, tako daje okrogla mi- za v teh dveh krajih dosegla svoj namen v celoti. V Žalcu pa organizatorji z obiskom in z uspešnostjo niso bili zado- voljni. T. TAVČAR 14. nadaljevanje Zastopnica tožilca je bila za naše pripombe zelo dovzetna in zadovoljna, da sem ji pri tem po- magal. Pripomniti moram, da je v teku dopoldanske razprave sod- nik Lesjak zavzemal precej neli- nijsko stališče in je zastopal linijo nekakšne partijske razprave, kjer je v glavnem kazal napake v tem, daje v glavnem poudarjal le Parti- jo, namesto da bi Puflerja prikazo- val kot protinarodnega elementa in rušitelja vseh pridobitev naše narodno osvobodilne borbe. Naši sovražniki bi to stvar verjetno naz- načih kot partijski proces. Pri za- govornikih, zlasti pa pri dr. Gori- tanu, smo opazili, da se je poseb- no te stvari zapisoval dosledno pa beležil vse člane Partije, ki so bili v toku razprave omenjeni. Imena je videl dobro tov. kapetan Petje Janez, med odmorom, ko je zago- vornik odšel ven. Poudariti mo- •■am, da sta oba zagovornika zlasti Pa, ko je bila razprava proti Bene- galiji in Puflerju, često odhajala Ven in se razgovarjala s svojci ob- loženih in iskala tudi prilike, da se bi razgovarjala s pričami. Mi smo si tozdevno že v naprej pripravili l^ontrolo in smo jih na ta način lahko ob vsakem njihovem gibu opazovali. Videti pa je bilo, da sta ®ba zagovornika bila zelo previd- [|a in v času same razprave nista bila aktivna. V popoldanski razpravi, ki se je Ijadaljevala z zasliševanjem Pu- fieija, seje stanje precej popravilo ^ je kazal sodnik Lesjak precejš- '^jo aktivnost in razgibanost ter je ^btoženega Puflerja zelo dobro za- bijal in mu dokazoval krivico. Za- stopnik javnega tožilca mu je pri ^ih zelo pridno pomagal in je bila v tem pogledu dosežena zelo do- bra koordinacija tako kot, sem si jo zamislil. Videti je bilo, da so naši razgovori precej pomagali. Posebej živahno je postalo, ko je predsednik sodišča postavil vpra- šanje iz Puflerjevega zapora v Gra- cu, pozneje pa njegovega »Frem- depass«-a, ki je bil zelo dober do- kazilen material. Pufler na vsa ta vprašanja ni vedel kaj odgovoriti, prišlo pa je tudi do protislovij, kjer je sodišče dobro zagrabilo in spre- menilo svoje mnenje o Puflerju. Dokazano mu je bilo, da je v času svojega bivanja v gestapovskih za- porih v Gracu izdal svoje španske tovariše, ki so odšli v Ameriko, da je imel tam vse prednosti, dobival obiske, iz česar je sodišče zaključi- lo, da ni bil tam kot pripornik, marveč kot navaden gestapovski pomagač. Zanimivo je tudi to, da je Pufler le s težavo povedal, da je bil v Španiji izključen iz Partije in da je po tem momentu, ko mu je bilo to dokazano, bil njegov zago- vor zelo slab in se je vedno bolj rušil. Zakaj je sprejemal na delo same kulturbundovce in sumljive ljudi, Pufler ni vedel dati odgovo- ra. Nastopale so tudi priče, ki so dokazale, da jim je Pufler sam osebno govoril, da ne zaupa sindi- katu in partijcem in da se najbolj zanese na ozek krog svojih ljudi. Po vseh teh dejanjih, ki so mu se očitala, je Puflerjev odpor vedno bolj kopnel, iz česar se da sklepati, da so bili dokazi dobri in da je Pufler opuščal misel na obrambo. Zasliševanje Savriča je bilo kraj- še, vendar pa Savrič je zelo ener- gično odbijal vsako krivico ali zve- ze v sabotažnem dejanju. Na so- očenju z Benegalijo osorno zavra- ča trditev z besedami proti Bene- galiji, da je baraba in da laže ter poskuša kazati videz fizičnega obračunavanja. Savričeve zveze s Puflerjem ob priliki sabotažnega dejanja so dobro dokazane in se zasliševanje ni vleklo. Pripomniti moram to, da je bil Savrič ves čas zelo drzen in da na svoje sodelova- nje z okupatorjem ni vedel dati odgovora. Ves čas pa je trdil, daje pomagal partizanom, da jim je dal pištolo in naboje. To njegovo trdi- tev pa je sodišče spodbilo, ker je obstajala priča, da dotični, katere- mu je Savrič dal pištolo in naboje, ni bil partizan. Njegove zveze z okupatorjem so bile dokazane tudi s tem, da je imel rdečo legiti- macijo, bil funkcionar in kar se je videlo tudi v tem, da je bil v letu 1943, ko ga je gestapo v Lipnici zaprl, zaradi provokacij, ki jih je vršil med civilnim prebivalstvom, z namenom da bi lažje dobil hrano v zamenjavo za steklenice, bil že po treh tednih izpuščen. Zasliševanje Percla je bilo krat- ko, kjer zanika vsako krivdo ali soudeležbo, dokaže pa se mu to, da sta bila z Benegalijo že popreje dobra prijatelja in da je radi tega Benegalija tudi potegnil svojo prejšnjo izjavo, ki ga obremenjuje. Pri tem moram dodati še to, da je Benegalija na soočenju s Savri- čem in Perlom tudi izjavil, da sta ga imenovana v Ljubljani v zapo- ru nagovarjala, naj prekliče svoje izjave. Drugih posebnosti pri Perclu ni bilo. Nadaljevanje prihodnjič Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celj- skem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku- pite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. Okraj Šmarje pri Jelšah:- Zemljiška posestva: V okraju Šmarje pri Jelšah je bilo zaplenjeno 108 zemljiških posesti, od tega 92 na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 16 na osno\: drugih predpisov (sodne zaplembe). Skupna površina vseh zaplenjenih zemljiških posesti je znašala 511 ha, 78 a, 63 m'"'. Okraj Trbovlje: Pomen kratic: A - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last nemške države. B - Zaplemba na osnovi odloka AV- NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go- spodarsko podjetje last osebe nemške narodnosti. C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz- nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD). D - Zaplemba na osnovi Zakona o po- bijanju nedopustne špekulacije in gci spodarske sabotaže. E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv zemu državljanstva. F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče na osnovi uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. 5. 1944. Zemljiška posestva: V okraju Trbovlje je bilo zaplenjenih 5 zemljiških posesti, od tega 4 na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 1 na osnovi drugega predpisa (sodn zaplemba). Skupna površina zaplenjenih zemljiških posesti je znašala 999 h 43 a, 81 m^. 10. stran - 20. december 1990 kultura O pravljičnosti razrešitve Po premieri Zmaja Jevgenija Švarca in Bogomira Verasa v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču so le- tos otrokom namenili pre- mierno uprizoritev prav- ljične alegorične satire ru- skega pisatelja in dramati- ka Jevgenija Švarca (1896-1958) Zmaj, ki je na- stala v letih 1943/44, Prevod Alje Tkačeve je priredil in dopolnil s pesmimi Bogo- mir Veras, Ostro kritiko vsakršnega totalitarizma in človeške prilagodljivosti so na oder postavili gostje iz Slovackega divadla iz Uherskega Hradišta na Mo- ravskem. Švarc je v svoji odrski pravljici o strašnem zmaju, ki štiri desetletja popolnoma obvladuje ponižne podložni- ke, in o neustrašnem in po- štenem vitezu Lancelotu, kritično prikazal znane po- dobe iz vsem znane totalita- ristične resničnosti. Posa- meznik je v množici le nič- vreden člen, prav mazohi- stično predan velikemu go- spodarju ali utelešenju obla- sti. Švarčeva kritika je naj- močnejša v dejstvu, da tudi potem, ko je zmaj pokončan in ranjeni Lancelot izgine s prizorišča, tiranije ni ko- nec. Z enakimi sredstvi stra- hovlade jo nadaljuje preme- teni in oblastiželjni župan, ki se okliče za zmagovalca nad zmajem in za novega dobrot- nika in skrbnika vdanih množic. Samo v pravljici je mogoč srečen konec: da se po letu dni vrne ozdravljeni vitez Lancelot (pozdravila ga je mačka Mašenka), ki pre- preči nasilno poroko z lepo- tico Elzo in se sam oženi z edino pokončno in pošteno osebo v brezoblični množici upognjenih podložnikov. Sa- mo pravljica omogoča sre- čen izhod iz hitlerizma po Hitlerju, stalinizma po Stali- nu, titoizma po Titu..., v družbi so ti procesi mnogo bolj zapleteni in dolgotraj- nejši, kar pričajo tudi aktual- ni pojavi krčevite demokra- tizacije v državah realnega socializma. Očitno je avtor dobro zadel globlje bistvo to- tahtarizma, ki temelji na strahu in upogljivosti množic. Uprizoritev, ki bi po svo- jem družbenokritičnem an- gažmaju utegnila pritegniti in vznemiriti prej odrasle kot otroke, je žal narejena brez jasne opredelitve naslovni- ka, izredno upočasnjeno, do- mala statično, brez nujno po- trebne pesniške fantazije in humorja. Režiser Igor Stran- ski se je ob dramaturški po- moči Marinke Poštrak pre- hitro zadovoljil z aktualistič- no družbeno kritiko, zane- maril pa nujno potrebno odr- sko fantazijo in poetičnost ter stopnjevano dinamič- nost. Preprosto sceno, ki je omogočala hitre spremembe iz interierja v eksterier ter spodbujala vzdušje naravne topline, je prispeval Jifi Pitr. Barvno skladne in po- menljive kostume (z maska- mi) je oblikovala Klotilda Pitr. Poudarjena je bila razh- ka med maskirano množico upogljivih osebkov in narav- no zunanjo podobo pokonč- nih oseb, Lancelota in Elze. Glasba Ladislava Kolarja je dodatno prispevala k zadrža- nemu tempu uprizoritve, ko- reografija Radeka Balaša pa konvencionalno oblikovala gibalni izraz. Hrupnega oblastniškega Zmaja je v zunanji podobi sodobnega najstniškega pankerja z obrito lobanjo in pramenom las na sredi obli- koval Igor Sancin. Z mogoč- nimi gestami in ne vedno za- nesljivim govorom je utele- šal samozavestno in samoza- dostno zlo. V zaključnem prizoru, ko se razkrije gleda- liškost vsega, kar smo gleda- li, se pojavi ponovno v podo- bi elegantnega dirigenta, ki kot utelešenje totalitarizma ostaja nad vsem v zmagoviti podobi. Zadržano in zato precej neprepričljivo podo- bo junaškega in zmagovitega Lancelota je izrisal Zvone Agrež. Sicer mu ne manjka tople človeške prostodušno- sti in naivnosti, gotovo pa notranje energije in samoza- vesti. Preprosto, pošteno in prijetno dekle Elzo je s topli- mi toni napolnila Darja Re- ichman. Njenega fatalistično ponižnega in vdanega očeta Šarlemana je rutinirano upo- dobil Stane Potisk (v alter- naciji z bolnim Jožetom Pri- stovom). Ostro poudarjeni karikaturi navzgor ponižnih in navzdol oblastniških kre- atur Župana in njegovega si- na Henrika sta izrisala Bogo- mir Veras in Marjan Hinte- reger. Izredno simpatično, toplo, mehko in voljno mač- je bitje, Mašenko, ki odločil- no preobrne pravljični raz- plet, je skrbno v govorni in telesni govorici izoblikovala Milada Kalezič. Obilnega in hrupnega stražarja m ječarja je upodobil Borut Alujevič, ponižno in spretno prodajal- ko pa Nada Božiče^^a. Ani- matorja veUkih lutk, ki naj- neposredneje poosebljajo popredmeteno množico vda- nih podložnikov, sta bila Ra- dovan Les in Emil Panič. Prvo srečanje z mladim občinstvom je pokazalo do- kaj zadržan odziv, kar daje slutiti droben repertoarni ali/ in uprizoritveni nespo- razum. SLAVKO PEZDIR Jeza boginje Taiije »če bi v celjskem gledališču res štrajkali, kakor je bilo sliša- ti na ulici, bi lahko teater kar zaprli in nihče ga nikoli več ne bi odprl. Tega se vendarle za- vedamo in upamo, da bo situ- acija v prihodnjem letu gleda- lišču v C^lju vsaj toliko naklo- njena, kot nam je bila letos. Za leto 92 pa se že bojim, kaj bo«, pravi direktor gledališča Borut Alujevič. Zaradi bolezni igralke je mi- nuli četrtek odpadla predstava Camera obscura, nekateri odr- ski delavci pa so se nekoliko glasneje pogovarjali z vod- stvom gledališča o - denarju kajpak. Očitno pa so nespora- zum, ki mu še ne gre reči štrajk, še isti dan zgladili, saj so naslednji dan zjutraj skupaj odpotovali na gostovanje v No- vo Gorico. V pravem profesi- onalizmu gledalec pač ne sme čutiti prenapetosti, ki se v ka- drovsko šibkem, a obremenje- nem ansamblu porajajo. »O odpadli predstavi smo še pra- vočasno obvestili večino abo- nentov abonmaja »četrtek«, ki so to dobrohotno sprejeli na znanje«, pravi Borut Alujevič. MP Božični iconcert Komorni orkester Intermez- zo bo imel v ponedeljek, 24. decembra, ob 19.30 v Narod- nem domu v Celju božični koncert. Izvajali bodo tudi Bo- žični koncert Archangela Co- rellija, eno najlepših del iz Concerta Grossa. Ker se bliža- mo Mozartovemu letu, so za nastop izbrali tudi mladostno delo tega glasbenega genija, 1. Salzburško simfonijo za go- dala. Vstopnice bodo v prodaji uro pred začetkom koncerta, lahko pa jih rezervirate na tele- fonski številki 33-254. ZAPISOVANJA Slovenci kremeniti Takole, leto se počasi iz- teka, skupaj z njim pa tudi določeno obdobje našega skupnega življenja in jasno naše skupne usode. Plebis- cit torej bo. Tudi uspel bo najbrž (zamislite, da recimo ne bi upsel), kar pa ž6 ni več stvar tegale pisanja. Za- nimiv je sam dogodek ple- biscita, torej dogodek kot vsak drug dogodek in kot vsak drug dogodek tudi manifestacija, ki jo je treba najaviti v takšni ali drugač- ni obliki. Najpripravnejša oblika manifestativnega vzvoda je seveda spekta- kelska oblika, na katero že od nekdaj, zlasti pa nekaj zadnjih let, prisegajo šport- ni navdušenci, kamor hote ali nehote štejem tudi sebe. Otvoritev nekega dogodka kot manifestacije je nujna in ne sme biti sama sebi v namen ah če hočete, mo- ra sumirati vse tisto prete- klo, vse tisto, kar seje v slo- venskem geo-političnem in kulturnem prostoru doga- jalo zadnjih nekaj, recimo pet let, poleg tega pa mora obvezno anticipirati pri- hodnje, torej tisto, kar se v bližnji prihodnosti že ima zgoditi. Vendar plebiscit kot tak ustreza zgolj enemu pogoju (poleg tega. da je manifestacija v spektakel- ski obliki, kar se tako in tako že samo po sebi razu- meva). Namreč, uspel je su- mirati vse tisto najvažnejše zadnjih nekaj let, ni pa anti- cipiral prihodnosti, torej pogoja, ki se konkretno zdi najvažnejši. Pod ta pogoj »leti« vse kar je na tak ali drugačen način povezano z našo skupno usodo. Tudi kulturno. In dokler plebiscit ne bo ustrezal temu pogoju, dot- lej bo slovenska kultura še naprej takšna kakršna je bila do zdaj. Torej sloven- ska in nič več. Vse lepo in prav, če je to namen kultur- ne prihodnosti tega naroda, vendar, pogojno rečeno, kultura ni in ne more biti zgolj nacionalna, lahko si- cer deluje v nacionalnih okvirih, ampak je nasproti temu nadnacionalna in nadčasovna. Gre za neke vrste zaobjetje. Prešeren seveda je del nacionalne kulture, toda vprašanje je koliko je on sam produkt takšne kultu- re. Podobno recimo Can- kar, s to razliko, da Cankar- ju najbrš lažje določamo atribute, ki iz njega delajo slovenskega pisatelja in s tem kulturnika. Če že drugega ne, vsaj pisal je v slovenščini, kar za Pre- šerna ne velja v celoti. Po- leg tega, seje Cankar zave- dal, da je Slovenec in kot Slovenec je tudi deloval. Prešeren pa seje tega seve- da zavedal, toda kot Slove- nec ni nikoli deloval (izje- ma je zadnje obdobje nje- govega ustvarjanja, ko ježe imel svojo odvetniško pi- sarno). Se več. Prešeren je tipični Slovenec, torej Slo- venec, ki si domišlja in tudi ' dejansko misli, da je Švičar ali pa Avstrijec, saj je vse- eno; najbrž so k temu oziro- ma takemu načinu razmi- šljanja pripomogle naše alpske smučarke, ko so tu in tam zmagovale skupaj s švicarskimi in avstrijski- mi tekmovalkami. S to opombo, da takrap, ko je ži- vel Prešeren, slovenskega smučanja še ni bilo. Najbrž so bili prvi, ki so s tako prakso prenehali čla- ni NSK, čeprav so morali na ta račun marsikatero po- žreti. Toda kljub temu. NSK je prvi in do sdaj edini izvoznik slovenske kulture v svet, za kar pa slovenstvo nima niti najmanjših za- slug. Nasprotno, izkoristili so slovenstvo in iz njega naredili business. Sicer je vedno več posnemovalcev, toda vse še vedno ostaja na ravni provincionalizma, slovenske zadrtosti in prit- lehnosti. Takšna pa je tudi slovenska kulturna politi- ka. Pritlehna, skratka. Vsa čast Srbom in Bo- sancem, ki so dejstvo, da se da tudi iz kulture delati bu- siness, spoznali že dolgo pred nami. vase zagledani- mi balkanofobi. Imajo Ki- sa, Andriča, Paviča, Vaška Popa, ki jim še zdaj verja- mejo in se jih niso naveliča- li. Mi pa smo se Laibachu in NSK v celoti odrekli v trenutku, ko so osvojili svet. Pa to le zato, ker so dosegli tisto, kar je mno- gim med nami nedoseglji- vo še v sanjah (nekateri tu- di sanjajo slovensko). Sicer smo pa od vekomaj gledali tako na tiste, ki so v življe- nju nekaj dosegli, kaj šele, če je to doseženo v svetov- nih razsežnostih. Zadrtost in napuh. Zavist, ki je Kranjcem bila od nekdaj tako blizu. Piše Tadaj Čater ljubljanska banka Splošna banka Celje d. d., Celje NOVOSTI ZA VARČEVALCE DINARSKIH VLOG Ljubljanska banka Splošna banka Celje z 12. decembrom '90 uvaja nove ponudbe za dinarske varčevalce in sicer: • ponovna vezava ENOMESEČNIH DINARSKIH DEPO- ZITOV • ob sklenitvi pogodbe o tromesečnem ali šestmeseč- nem dinarskem depozitu, odobri banka varčevalcu PREMIJO. Za znesek premije se poveča začetna glav- nica, oboje skupaj pa se obrestuje po veljavnih letnih obrestnih merah. Obrestne mere, veljavne od 1. decembra '90 dalje: • vpogledna sredstva za tekoče rečune in hranilne vloge 10% • dovoljeni negativni saldo na tekočem računu 42% • nedovoljeni negativni saldo na tekočem računu 50% Ljubljanska banka Splošna banka Celje vam želi vesele in srečne božične praznike! AVTO LAKI - Mešamo avto lake .^ikkens v vseh kvalitetah, po recepturi in vzorcu. - Nudimo ves avtoličarski material ter celotno opremo ter naprave za avtoličarske delavnice. - Svojim kupcem nudimo strokovne nasvete za novo tehnologijo dela kot je suho brušenje in lakiranje mokro na mokro. Cene so KONKURENČNE! Pridite - prepričajte se! Drago PIrh Kardeljeva 83 Žalec Tel.: (063) 712-481 Čudovita restavracija: ZIDANICA V ČREŠNJICAH ponovno odprta vsak dan od 17. do 1 ure - prelepo okolje - gostinska ponudba - možnost za zaključene skupine - priprava prednovoletnih zabav v Zidanico v Črešnjicah vabita UNIOR in FRANC GREŠAK. Rezervacije: 772-116 dogodki 20. december 1990 - stran 11 Kruh za Evropo MFI Merx po novem Klasje Merxovo Mlinsko prede- lovalno podjetje vstopa v novo poslovno leto z no- vim imenom in tudi z načrti o reorganizaciji, po kateri naj bi se do polletja nasled- njega leta preoblikovali v podjetje z močno krovno organizacijo in delniškimi družbami ali podjetji z ome- jeno odgovornostjo v njeni sestavi. S prvim januarjem se bodo tudi ločili od sozda lVIerx. Podjetje, pod katerim bo- do v naprej gradili svoj ugled in blagovno znamko, se bo imenovalo Klasje. S tem v zvezi so izdelali tudi novo celostno podobo podjetja. NOV zaščitni znak podjetja bodo trije zlati klasi, obkro- ženi z elipso, nad katero so tri zlate zvezde, ki so si jih sposobili v celjskem grbu. Že ob polletju so tudi skle- nili, da bodo razdrli poroko z Merxom, edini vzrok za tak korak pa je po besedah di- rektorja Edija Stepišnika v tem, da je ta združba pre- tesna za vse razvojne in dru- gačne ambicije mhnsko pre- delovalnega podjetja. Mož- nosti nadaljnjega sodelova- nja z Merxom so predvsem v kapitalskih povezavah, manj pa bo ljubezni, ki je bi- la značilna za čase samo- upravnega sporazumevanja. Ker s tem izgubljajo tudi pomemben del nekdanjega imena, so s celostno podobo, ki jo je izdelal studio Novi trg iz Celja, poiskah novo ime. Vsekakor poudarjajo, da bodo sedaj svojo bodoč- nost gradili na kakovosti svojih proizvodov, ki bo se- daj znana pod imenom Klasje. Osnove za trdnejši prvi sa- mostojni korak so dobre. Po- djetje dobro posluje in tudi nima pretiranih likvidnost- nih težav, dobro osnovo pa imajo predvsem v kapitalno trdni organizaciji in v zna- nju. S pomočjo lastnih stro- kovnjakov in tudi uglednih zunanjih sodelavcev so, kot radi rečejo v prispodobi, sposobni peči kruh za Evro- po 92. V zadnjih letih so tako tržišču ponudili več kot 50 različnih vrst kruha in več kot enkrat toliko drugih vrst slaščičarskih in pekarskih iz- delkov. So tudi edino naše podjet- je, ki proizvaja živila za bol- nike s fenilketunorijo (teh je v Sloveniji le kakšnih 50, kar pomeni, da ne gre le za pro- fitni motiv), za bolnike s celi- akalijo ter živila za ledvične bolnike, kar priča o usposob- ljenosti njihovih strokovnja- kov, ki jih vodi magister Go- ran Nikolič. Tržišču so sedaj ponudili še tri nove vrste posebnega kruha, pri čemer so za polno- zrnati rženi kruh in za prepe- čenec donat MG prejeli naj- višje priznanje na sejmu v Novem Sadu. V kratkem bo na policah tudi nov diete- tični visokoproteinski pre- parat Jak, namenjen športni- kom in tistim, ki hujšajo. S temi in drugimi, že uve- ljavljenimi dietetičnimi živili in pekarskimi proizvodi, se uspešno postavljajo po robu zasebni konkurenci. ^p Pokom ponudil odstop Direktor konjiškega Ko- nusa Jure Pokom je ponudil delavskemu svetu Konusa odstop. Utemeljuje ga pred- vsem z zunanjimi vzroki in ekonomsko politiko, ki ne omogoča obvladovanja go- spodarskih tokov v podjet- ju pa tudi z ugotovitvijo, da bi moral ob sedanji potreb- ni tržni preobrazbi, ko se Konus ponovno postavlja na noge, prevzeti krmilo v roke nov človek. Delavski svet odstopa še ni sprejel. Ponudbo direk- torja, ki vsebuje tudi pri- pravljenost, da bi še eno leto ostal svetovalec (nato pa pro- si za dokup let ali pa za novo delovno mesto), je dal v raz- pravo delavcem po posamez- nih poslovnih enotah. V raz- pravah sta prevladali dve al- ternativni mnenji. Prvo je, da direktor ne odstopi in skupaj z ostalim vodstvom pomaga podjetju iz krize, drugi pa se zavzemajo za sprejem odstopa, s stem, da dobi nezaupnico tudi ostali del vodilne ekipe. Delavski svet je o tem po- novno razpravljal včeraj po- poldne, torej po zaključku naše redakcije. Kot je znano, je Jure Pokom v intervjuju za Novi tednik povedal, da bo ponudil odstop le v pri- meru, če kolektiv ne bo spre- jel vizije sanacije, ki so jo pred kratkim pripravili vo- dilni možje Konusa. Očitno te obljube ni držal. R. PANTELIČ Ohraniti trzisca v Železarni Štore bodo 123. tega meseca ustavili dve tretjini proizvodnje, tako da bo do 7. januarja, ko bodo pričeli ponovno z delom v celotni železar- ni, doma od 1700 do 2000 delavcev. Ukrep so spreje- li zaradi pomanjkanja su- rovin, delno pa tudi zaradi zmanjšanja stroškov v prazničnih dneh. Kljub temu veje iz žele- zarne nekaj več optimizma kot v preteklih mesecih, saj je poslanska zahteva Jane- za Lampreta že dobila svoj odgovor, v katerem vlada poudarja, da se železarstvu ne namerava odreči in da bo osvoje prispevala, da bi se sanacijski programi, sprejeti v Storah in drugih železarnah, lahko začeli uresničevati. Pri tem vsi skupaj računajo, da se bo- do sedaj v sanacijo nekoli- ko pogumneje podale tudi banke. Sanacija sicer v tej fazi ne bo potekala tako kot so si zamislili v Štorah, vzrok pa je seveda preteklo zavlače- vanje pri opredeljevanju do železarstva. V tem času jim gre pred- vsem za ohranitev tujih tr- gov, na katere izvažajo že dlje časa. Velika gospodar- ska škoda bi namreč bila, če bi si zaradi težav pri oskrbi zapravili ugled pri uglednih evropskih in tudi ameriških dobaviteljih. Za- to med prazniki del proiz- vodnje, ki je vezan na tuji- no, ne bo stal. Verjetno bodo imeli ne- kaj težav tudi z izplačilom plač, ki bi jih morali imeti 15. decembra. Do takrat de- narja niso mogli zbrati. V vodstvu podjetja tudi Upajo, da sindikat ne bo Vztrajal pri izplačilu 18. de- cembra, ker je tudi ta da- tum vprašljiv, zagotovo pa naj bi bil denar za plače zbran do 21. decembra, ko t>o šla večina štorskih žele- zarjev na prisilni dopust. RP Žrtve, ki jih nismo priznali v nemško vojsko je bilo po letu 1942 mobiliziranih več kot 35 tisoč slovenskih fantov V celjskem Muzeju revo- lucije so ob razstavi Po sili vojak pripravili posvetova- nje o več deset tisoč na silo mobiliziranih slovenskih fantih v nemški vermaht. Kustosta Gorenjskega mu- zeja Kranj Jože Dežman in celjskega Muzeja revolucije pokojni Jože Vurcer sta od- prla temo, o kateri smo mol- čali več kot 45 let, o nasilno mobiliziranih v nemško vojsko pa obstaja tudi sila malo dokumentacijskega gradiva. Dejstvo je, da so bili po le- tu 1942 v nemško vojsko vpoklicani slovenski fantje, ki pravzaprav niso imeli pra- vih možnosti za kaj drugega, kot da so se vabilu odzvali. Iz Štajerskega območja govore številke o 28 tisočih vpokli- canih možeh, kar je 5,5 od- stotka takratnega prebival- stva, iz širšega celjskega okrožja pa jih je padlo nekaj manj kot 2 tisoč. Iz Gorenj- ske je v nemško vojsko odšlo 7 tisoč mož, več kot tisoč jih je padlo. Približno polovica mobilizirancev je prebegnila k zavezniškim vojskam ali neposredno v NOB, Sloven- ci pa so bili prisotni na sko- raj vseh frontah 2. svetovne vojne. Najhujše je bilo na vzhodnih bojiščih, pripove- dujejo še živeči mobiliziran- ci, ki so doživljali grenke iz- kušnje ob povratku v domo- vino. Tudi tisti, ki so se vključili v NOB so naleteU na val nezaupanja, ki se je nadaljevalo tudi po končani vojni, še hujša pa so dejstva o vojnih žrtvah. Mobiliziranci v nemški vermaht namreč po podat- kih, ki sta jih zbrala zgodovi- narja, vsa desetletja po vojni niso imeli pravice do javne- ga spomina. Vseh teh deset tisočev ni priznavala Zveza združenj borcev, prav tako pa se jim je odrekla tudi zve- za protikomunističnih bor- cev. Svojci umrlih v nemški vojski s potrdili o smrti svo- jih sinov, ki so jih prejeli od nemških komand, niso mo- gli uveljavljati vpisa smrti v občinske matične knjige - kar pomeni svojstven pri- mer Gogoljevih mrtvih duš tudi v Sloveniji. V katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti, avtorja opozarjata, da kljub tisočem smrti niso bili ome- njeni niti v številnih letoš- njih spravnih slovesnostih. Na silo mobilizirani v nem- ški vermaht se bodo te dni organizirali v slovensko združenje, ki bo med drugim poskrbelo tudi za uveljavlja- nje odškodnin in priznaval- nin, saj na potrebnost tega ukrepa zadnje čase opozarja celo združena Nemčija. Vse- kakor pa bo potrebno osvet- liti ta vprašanja bolj temelji- to, saj je nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko tudi po mednarodnem pravu označena za vojni zločin okupatorja. IVANA STAMEJČIČ Iz Celja so prvi mobilizi- ranci krenili 23. julija 1942, takrat pa so bili v nemški vermaht vpoklicani fantje z rojstno letnico 1923, sicer pa so bili med 1942 in 45 letom vpoklicani letniki 1908 do 1929. Slavko Ogrin iz Bohinjske Bistrice ob razstavljeni obleki v kateri seje vrnil iz ruskega ujetništva marca 1946. NA KRATKO iVIladi krščanski demokrati v iVIozirju V soboto so v Mozirju ustanovili sekcijo mladih krščanskih demokratov, ki bo delovala v okviru stran- ke starejših. Ta sekciia naj bi zapolnila prazen prostor, ki je nastal po preimenovanju ZSMS. Skrbeli naj bi predvsem za uresničevanje interesov mla- dih, zato bodo pripravili raz- lične dejavnosti - od likov- nih sekcij do skavtov. Na ustanovnem zboru mladih krščanskih demokra- tov so izvolih tudi petčlanski odbor. Člani so takoj začeli z delom, trenutno pomagajo pri pripravah na plebiscit, po novem letu pa naj bi se sesta- li mladi in starejši krščanski demokrati z republiškim predstavnikom in podrobne- je začrtali smernice delo- vanja. U. K. Za GG Nazarje stečaj Prejšnji teden se je po od- ločbi sodišča začel redni likvidacijski postopek obeh temeljnih organizacij ko- operantov pri Gozdnem go- spodarstvu Nazarje. Tako je brez dela ostalo približno sto ljudi, ostalih 250 pa čaka na nadaljnjo usodo. Sodišče je namreč zavrnilo možnost likvidacijskega postopka za podjetje Gozdno gospodar- stvo, tako da bodo naslednji teden uvedli stečajni posto- pek. Vsa lastnina, nepremič- nine in družbeni gozdovi, bo prešla v last republike, ste- čajni upravitelj pa bo po vsej verjetnosti na delu zadržal še nekatere ljudi, ki jih potre- bujejo za obnovo Zgornje Savinjske doline. U. K. Januarja volitve celjskih demokratov Redna programsko-volil- na konferenca celjskega ob- činskega odbora Slovenske demokratične zveze bo ja- nuarja. Celjski demokrati naj bi svoje novo vodstvo iz- volili že prejšnji četrtek, ven- dar seje njihova letna konfe- renca zaradi izredno velike udeležbe občanov ter pred- stavnikov ostalih političnih strank iz občine in republike spremenila v pravo predple- biscitno manifestacijo. IS Nabožni četrti Celjski večer četrti Celjski večer bo v znamenju bližajočega se božiča. Jutri bo namreč v hotelu Evropa v Celju gost večera dr. Alojzij Šu- štar, ljubljanski nadškof in metropolit. Pogovor na temo Cerkev in izzivi časa bo vodil Drago Medved, novinar kulturne redakcije Dela. V vabilu na prireditev je med drugim za- pisano: »Cerkev, še posebej slovenska, se je znašla med številnimi izzivi časa. Kako se odziva nanje? Kako razu- memo božično poslanico? Je sprava obrodila sadove? Ko- liko človečnosti je v nas? Morda bomo uspeli v pogo- voru s slovenskim metropo- litom skupaj ugotoviti, da je življenje lahko tudi lepo...« Tudi četrti Celjski večer bo v hotelu Evropa ob 19.30, pol ure kasneje se bo pričel pogovor, ki bo predvidoma trajal uro in pol. N. G. Tudi upokojenci so del družbe V četrtek so se celjski upokojenci zbrali na obč- nem zboru v Narodnem do- mu. Čeprav upokojeni, bi radi sodelovali pri odloči- tvah, od katerih bo odvisno njihovo prihodnje življenje. Po besedah Jožeta Bevca celjski upokojenci ne bodo dovolili, da bi pokojninsko- invalidsko zakonodajo spre- jemaU mimo njih in po hi- trem postopku. To menijo tudi za stanovanjsko zakono- dajo, saj so stanovanjski fond pomagali sooblikovati, in za davčno regulativo. Celj- ski upokojenci so predlagali dopolnitev 40. člena v ustavi z dodatkom o socialni varno- sti in pokojninsko-invalid- skem zavarovanju. Na zboru so ustanovili tudi iniciativni odbor za ustanovtev Demo- kratične stranke upokojen- cev, ki se bo v parlamentu borila za interese starejših. Nikakor pa se ne strinjajo s poskusi posameznikov o ukinjanju krajevnih skup- nosti. Tako so upokojenci dokazali, da se ne bodo pu- stili odriniti na rob družbe- nega življenja. Celjskim upo- kojencem je spregovoril tudi župan Anton Roječ in pred- stavil aktualna dogajanja v Sloveniji. U. K. Investicija za 3 mlo OEM V Aeru Grafiki, v obratu neskončnih obrazcev, so do- bili dva nova stroja, oba iz Nemčije, vredna več kot tri milijone nemških mark. Oba stroja, tiskarsko rotacijo in zbiralni stroj, omogočata razširitev ponudbe in višjo stopnjo finalizacije, pred- vsem pa omogočata tudi ti- skanje izvenserijskih forma- tov. Za posodobitev so se v Grafiki odločili izključno zaradi potreb in zahtev tr- žišča. Avstrijski novinarji v Gorenju Prejšnji torek in sredo so v Koncernu Gorenje gostili skupino novinarjev iz Av- strije. Novinarji najvidnejših av- strijskih časopisov so si ogle- dali proizvodnjo, v sredo pa so se sestali tudi s predstav- niki Gorenja ter se z njimi pogovarjali o sedanjem in prihodnjem položaju podjet- ja. Novinarje je predvsem za- nimalo, kako so se v enem največjih slovenskih izvozni- kov spoprijeli s srbsko blo- kado, kako si v Gorenju predstavljajo pot v Evropo, spregovorili pa so tudi o na- činih sodelovanja s tujimi partnerji. V torek zvečer so na željo gostov iz Avstrije pripravili delovni razgovor, ki sta se ga udeležila podpredsednik iz- vršnega sveta Slovenije Mit- ja Malešič in republiški se- kretar za družbeno planira- nje Igor Umek. Novinarje je zanimalo predvsem vpraša- nje plebiscita ter položaja Slovenije po 23. decembru, s svojimi vprašanji pa so do- kazali, da slovenske proble- me zelo dobro poznajo. U. K. VSE NAŠE POTI PEUEJO ČEZ ISTI MOST MOST, enkratna edicija Dela Reviji! \U>si /ca našo prihi)dtu)st. ker predstavlja plebiseilne ra/loge. upanja in hoja/ni. /a solidarnosl, ker ln) vsak dinar od prodaje namenjen no\enni mostu \ L|uhnem. MOST V SLOVENSKO SAMOSTOJNOST 2. STRAN - 20. DECEMBER 1990 NAŠI KRAJi IN LJUDJE Pomoč od vsepovsod Prišla Je iz Singena, Avstriislie Štajerslte in Korošlie ter . Doboia v torek so iz prijateljskega nemškega mesta Singen, v celjsko bolnišnico pripelja- li zdravila in drobno medi- cinsko opremo v skupni vrednosti 100000 nemških mark (na posnetku Edija Masneca). Pomoč so prispe- vali ljudje Singena, Rdeči križ in sindikati ter je odraz akcije, ki jo je vodilo dopis- ništvo Siidkurierja v pokraji- ni Baden - Wurttenberg. S predstavniki Rdečega kri- ža, gasilci in drugimi je Celje obiskala tudi redaktorica te- ga dnevnika Gudrun Traut- mann, ki je akcijo speljala. Pomoč v različnih oblikah pa prihaja v celjsko bolnišni- co tudi od drugod. Prejšnji teden je delegacija štajerske deželne vlade darovala dva milijona ATS, denar pa so Celjanom poslali tudi iz po- bratenega Doboja in sicer 50 tisoč dinarjev. Koroška de- želna vlada pa je bolnišnici takoj po poplavi ponudila pomoč preko specializirane tvrdke za sušenje poplavlje- nih stavb. Takoj ko je bilo mogoče, je tvrdka Eisbar pri- čela z izsuševanjem. Od 10. decembra so v kletnih pro- storih ginekologije in kirur- gije sušilni aparati, ki jih je skupno 190. Dnevno zberejo .300 litrov vode. Vlažnost zi- dov je padla že na polovico in pričakujejo, da bodo klet- ni prostori že po štirih tednih sušenja pripravljeni za obno- vitvena dela in uporabni za nekatere namene že do kon- ca zime. MBP Drevesca za praznik že teden dni je na celjski trž- nici mogoče kupiti praznična okrasna drevesca. Vrtnarstvo Celje, ki skrbi za njihovo pro- dajo, predvideva, da jih bodo največ prodali do božiča. Dnevno prodajo približno 60 dreves, kijih dobijo strokovno odsekana od gozdnega gospo- darstva. Drevesa imajo zaščit- no plombo, prvič pa tudi listek s ceno, da ne bo več prerekanj o vrednosti teh drevesc. Cene smrek so odvisne od njihove velikosti - do pol metra 70 di- narjev (na naročilnico 60) do metra 120 (108), do 1,5 metra 170 (150), do 2 metra 280 (250), do 3 metre 500 (450), do 4 metre 750 (670), dobiti pa je mogoče tudi večja drevesa - do 6 me- trov. Njihova cena se giblje od 1100 do 1500 dinarjev (oz. 990 do 1350 na naročilnico). Sicer pa so pri celjskem Vrt- narstvu letos pripravili tudi prijetno novost - »živa« božič- na drevesca. Z njimi najprej okrasimo stanovanje, potem pa jih lahko posadimo na vrtu ali zelenici. To drevo je treba ob postavitvi v stanovanje naj- prej zaliti, prostor mora biti ogreban na 17 do 20 stopinj, prevelika temperaturna niha- nja pa drevesu škodujejo. Okrašeno drevo med prazniki še večkrat zalijemo in občasno orosimo. Že pred Novim letom na vrtu pripravimo jamo, izko- pano zemljo pa spravimo, da ne zmrzne. Po praznikih drevo posadimo, ko je zunanja tem- peratura okoli nič stopinj ter dobro zalijemo. Takšno dre- vesce bo tako prineslo dvojno veselje - najprej ob praznikih ter kasneje, ko bo raslo na pro- stem in ne bo končalo v smeteh. V Preboldu za otroke V hotelu v Preboldu bo jutri popoldne živahno. Vodstvo hotela se je namreč odločilo da priredi novoletno zabavo za otroke iz Savinjske doline, ki so bili prizadeti ob letos nji poplavi. V programu bodo sodelovali otroci iz vrtca Prebold in učenci Pionirskega doma iž Celja, za ples pa bo igral ansam- bel Mr. Paul. Vsi otroci bodo prejeli tudi lepa darila, denar za prireditev pa so prispevala številna podjetja, zasebniki in občani. Kdor žeh pomagati otrokom, lahko prostovoljne prispevke nakaže na LB Celje na številko žiro računa 50700- 620-16-376-61580/30. Za tiste otroke, ki jih starši ne bodo mogli pripeljati na prireditev v Prebold, pa so organizirali tudi avtobusne prevoze. I Za sindikalno trgovino ni prostora Vse pogostejša pravna pomoč članov sindikatov Občinski svet Svobodnih sindika- tov v Celju je ob zaključku leta pri- pravil novinarsko konferenco in po- drobneje predstavil nekatere svoje aktivnosti in prizadevanja. Tako so člani sveta spregovorili o pripravah za ustanovitev sindikalne trgovine, o pravni pomoči svojim članom, uve- ljavljanju kolektivne pogodbe v po- djetjih in organiziranosti sindikata v regiji. Projektu sindikalne trgovine so se lotili že julija, pri tem pa so najprej načrtovali ustanovitev sindikalne za- druge. Izkazalo se je, da je pot do sin- dikalne trgovine manj zapletena, pa tudi pri tem se je v zadnjem času zata- knilo. Registracija dejavnosti na sodi- ču še vedno ni končana, pa tudi pro- storske rešitve so se izjalovile. Najprej so računali na sejno sobo v stavbi biv- ših družbenopolitičnih organizacij, ki pa ne ustreza pogojem za delo trgovi- ne. Nato so kandidirali za pridobitev prostorov bivšega Kreatorja in tudi pri tem niso uspeh. Zato so začasno našli rešitev s pomočjo podjetja Sep in prek njega zagotovili cenejši nakup ozimni- ce svojim članom. Lotili so se tudi ak- cije za zagotavljanje popusta svojim članom v nekaterih celjskih trgovinah in pri storitvah, v teh predprazničnih dneh pa bodo svojim članom zagotovi- li še nakup z obročnim odplačeva- njem. V občini je v svobodne sindikate tre- nutno včlanjenih skoraj 22 tisoč zapo- slenih. Vse več pa jih išče na občin- skem sindikalnem svetu pravno po- moč. Služba pravne pomoči je na pri- mer lani zabeležila 146 primerov, letos pa več kot 230. Če so se lani na pravno službo obračali predvsem posamezni- ki, pa letos pomagajo tudi organizaci- jam, v zadnjem času je vse več tudi zastopanja članov pred sodiščem zdru- ženega dela, disciplinskimi komisija- mi in delavskimi sveti. Sindikat je tudi zastopnik brezposlenih delavcev Ob- nove in KTO v pogajanjih s stečajnim senatom in na sodišču združenega de- la. Od več kot 250 nekdanjih delavcev Obnove jih je 154 še vedno brez zapo- slitve. Medtem je stečajni senat sed- mim priznal odpravnino, dvema pa ju- bilejni nagradi, postopek pred sodiš- čem pa se v teh dneh nadaljuje. V sindikatih ugotavljajo, da bodo imeli v prihodnje gotovo še veliko dela pri nudenju pomoči svojim članom. Vse več je zaposlenih, ki odhajajo na prisilne dopuste, pri tem pa sindikat zahteva, da ti delavci ne morejo avto- matično postati trajno brezposleni. Januarja načrtujejo v Svobodnih sin- dikatih ustanovitev območne or§^aniza- cije za šest občin regije (razen Mozirja in Velenja), kamor bodo povezali 14 sin- dikatov dejavnosti. S tem naj bi zagoto- vili kakovostno delo in racionalnejšo organiziranost, saj bodo sedanje občin- ske organizacije s tem ukinili. Na ravni območja bi največ 15 zaposlenih oprav- ljalo celotno strokovno in administra- tivno delo, po potrebi pa bi imeli v obči- nah le svoje izpostave. Precej težav je v nekaterih podjetjih tudi z usklajevanjem aktov s splošno kolektivno pogodbo, pri čemer mora biti sindikalna organizacija izredno aktivna, da doseže uveljavitev svojih zahtev. To jim je na primer uspelo v Remontu in Ljubečni, v številnih po- djetjih pa usklajevanja še tečejo. T. CVIRN GLOSA December lest v teh dneh, ko bomo Slovenci potrjevali svoje slo- venstvo, v dneh pred božičnimi in novoletnimi praz- niki, bodo v Žalcu razpeli velik šotor in priredite se ■bodo vrstile kar cel teden. Slaki bodo prepevali in igrali o Sloveniji, drugi ansambli o zeleni dolini... Organizatorja prireditve, imenovane December fest, sta žalska krajevna skupnost in bistro Pri zlatem križu. Organizatorjem gre vsekakor čestitati za izjemno domislico ob imenovanju prireditve. To je dokaz več, da smo Slovenci z eno nogo že v Evropi. Zakaj name- sto lepe slovenske besede praznik ne bi uporabili čisto prave nemške besede fest?! Plakati, ki vabijo na December fest, so razobešeni po vsej Savinjski dolini. Organizatorji pa so spregledali čisto slovnično napako, kajti pravilno bi morali zapisati DEZEMBER FEST in ne DECEMBER FEST. Baje se bo večine prireditev udeležil tudi sam Biirgermeister iz Sachsenfelda in menda je odzvonilo tudi Žalski noči, ki bo prihodnje leto Sachsenfeldische Nacht. JANEZ VEDENIK Žalski novoletni živ-žav Natanko pred letom dni smo Žalčane pokritizirali, saj v tem mestu vsaj na zu- naj sodeč ni bilo ravno opa- ziti predprazničnega vzduš- ja, mesto pa je bilo okraše- no tako, da si pohvale res niso zaslužili. Letos je podo- ba resnično drugačna. Dober teden krasi mesto preko dvatisoč pisanih žar- nic, ki so jih kupili v krajevni skupnosti in jih razobesih po trgu. V naslednjih dneh bo- do postavili še velikega ded- ka Mraza, vseskozi pa se bo v tej Savinjski metropoli tu- di kaj dogajalo. Na tržnici bodo postavili šotor za več kot tisoč petsto ljudi, v njem pa bosta krajevna skupnost in bistro Pri zlatem križu or- ganizirala tako imenovani December fest. 26. decembra bo novoletni žur začela sku- pina Agropop, zatem pa po vrsti Don Juan, Slaki in Franc Košir, Vlado Kalem- ber, Pop design in prvi janu- arski dan še skupina Mix Max. Šotor bo odprt vsak dan od 12. do 24. ure, pro- gram pa bo od 19. do 24. ure. Pokrovitelja December festa sta Pepsi cola in Pivovarna Laško. Če so te prireditve name- njene malce starejšim pa so v Društvu prijateljev mladi- ne in na Delavski univerzi poskrbeli za najmlajše. To soboto se ob 16. uri začenja v telovadnici osnovne šole novoletni živ žav. Obisk ob- ljublja Andrej Šifrer, sodelo- vala bo plesna skupina Bole- ro, lahko boste kupili novo- letno darilo, slikali malčka z dedkom Mrazom, otroka vam bodo namaskirali in za povrhu še posneli prireditev na video kaseto. Dedek Mraz se bo v času od 26. do 29. decembra s kočijo vozil po samem Žalcu. Prva dva dni se bo ob 15.30 uri ustavil pred Namo, naslednja dva dneva pa še pred Savinjko. Male radovedneže vabijo tu- di v občinsko matično knjiž- nico, ljubitelje ubranega pet- ja pa 30. decembra ob 17. uri na koncert Slovenskega ok- teta v žalsko cerkev. IB zavarovalnica triglav Ker živlienie potrebuie varnost VSEM ZAVAROVANCEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 naši kraji in ljudje 20. december 1990 - stran 13 Gasilci potrebujejo dodatno opremo Da so gasilci Slovenije, predvsem pa celjskega območja, v novembrskih poplavah s svojim prostovoljnim de- lom in razpoložljivo tehniko odigrali veliko in pomembno vlogo, je bilo že večkrat zapisano. Zdaj so rezultati njihove prizadevnosti zbrani in ovrednoteni. Znova lahko potrdimo, da bi bilo brez njihovega deleža še huje. In znova je obveljala resnica, da je dobro imeti v gasilskih domovih drago tehniko, če- prav več let »počiva«, ko pa nenadoma pride do naravne ujme, je še kako do- brodošla. Brez znanja in zavesti gasil- cev pa tudi ta tehnika z dodatno opre- mo ne bi kaj dosti koristila. Vsak pri- spevek v gasilsko organizacijo je zato večkratno dobro naložen. Poveljnik slovenskih gasilcev Tone Sentočnik ima zbrane vse podatke o deležu slovenskih gasilcev v novem- brskih poplavah. V Sloveniji je pri re- ševanju od 1. do 7. novembra sodelo- valo kar 489 slovenskih in hrvaških prostovoljnih in industrijskih gasil- skih društev ter zavodov za požarno varnost 9669 gasilci, ki so opravili 174 tisoč 517 intervencijskih ur. UporabiU so vso razpoložljivo tehniko ali 610 ga- silskih vozil in 920 motornih brizgaln in drugih vodnih črpalk. K temu je treba prišteti še številno manjšo, ven- dar nič manj pomembno tehnično, zla- sti pa osebno varnostno opremo. GLede na število opravljenih ur so v gasilski organizaciji prizadevnost društev razdelili v tri skupine, v naj- močnejši, tam, kjer je bilo največ dela, pa so bila društva občin Brežice, Celje, Domžale, Idrija, Kranj, Litija, Mozirje, Slovenj Gradec, Sevnica, Škofja Loka, Kamnik, Velenje, Žalec, Laško in del- no Krško. Na celjskem območju so bile posa- mezne občinske zveze udeležene ta- kole: V laški občini je v poplavah sodelo- valo 15 gasilskih enot s 411 udeleženci, ki so opravili 3529 ur. Uporabljali so 23 vozil in 27 gasilskih črpalk na kar 80 črpalnih mestih. V mozirski občini je sodelovalo 15 enot s 360 gasilci, ki so opravili 33440 ur. V velenjski občini je sodelovalo 14 enot s 257 gasilci, ur pa je bilo 8799. V žalski občini je sodelovalo 45 enot s 700 gasilci, opravili so 9757 ur. V celjski občini je bilo udeleženih 110 enot, ob 24 celjskih prostovoljnih in Zavodu za požarno varnost je sode- lovalo _še 22 enot iz občinske gasilske zveze Šmarje, 17 iz Šentjurja, 11 iz Slo- venskih Konjic, 17 jih je prišlo iz Ptu- ja, 5 iz Murske Sobote, 2 iz Ormoža, 4 iz Varaždina, 6 iz Nove Gorice in ena iz OGZ Žalec iz Petrovč. 1350 gasilcev je opravilo 36239 intervencijskih ur. V akciji so uporabili 146 gasilskih vo- zil, 160 motornih in elektro črpalk, se- dem agregatov in 5 čolnov. Opravili so 7203 strojne ure. Pri reševanju so vsi gasilci najbolj pogrešali večje število čolnov, potop- nih črpalk in črpalke za muljne vode ter razno drobnejšo opremo, kot so osebna zaščitna sredstva, nepremočlji- ve obleke za delo v vodi, rokavice in podobno. Če bi voda še naraščala, bi sedanja oprema ne zadoščala več in bi si jo morah izposoditi tam, kjer poplav niso imeli. Torej nov dokaz, da opreme v naših gasilskih domovih ni preveč. Ob reševanju pa so tudi sami gasilci doživeli veliko škode tako na opremi kot gasilskih domovih. V Celju je bilo samo na opremi za osem milijonov in 933 tisoč din škode, na gasilskih do- movih pa za 334700 din, v Laškem na opremi za 250 tisoč, v Mozirju na opremi za dva milijona in 557 tisoč ter na domovih milijon 30 tisoč, v Žal- cu pa je škode na opremi za 180 tisoč din. Prav gotovo pa bi morale biti te vsote še mnogo večje, saj jih ni mogo- če točno ovrednotiti. Zanimiv je po- datek, da so samo v Celju imeli gasil- ci toliko škode, kot dobijo v dveh letih sredstev za opravljanje svoje dejavnosti. Poo zadnji poplavi je tako jasno, da so v reševanju gasilci znova opravih pomembno delo in da je to treba tudi upoštevati pri vrednotenju njihove or- ganizacije v našem življenju. To je pre- izkušena organizacija ima ustrezno tehniko in ljudi, ki so v najhujših uj- mah sposobni ustrezno ukrepati. Zato jim moramo pomagati, kot so oni nam. TONE VRABL Gasilci v zadnjih dneh letošnjega le- ta čistijo poškodovano opremo in urejujejo gasilske domove, ki so bili prizadeti. Pripravljajo pa tudi gradi- vo za nov gasilski zakon, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. O osnutku bodo na celjskem ob- močju razpravljali še ta teden v šent- jurski občini. Za pomoč dializnim bolnikom Društvo ledvičnih in dia- liznih bolnikov se je sestalo na izrednem občnem zboru, na katerem so s pomočjo predstavnikov celjskega zdravstva spregovorili o posledicah vodne ujme in možnostih preureditve dia- liznega centra. Po zagotovilih vodstva bolnišnice jih obnova dializ- nega centra ena prvih nalog. Doslej so že kupili novo na- pravo za pripravo dializne vode, saj je staro voda uniči- la. S tem pa vse potrebe in želje 74 dializnih pacientov še niso uresničene. Res se jim ni treba več voziti na dia- lizo v Ljubljano, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gra- dec, a prostorska stiska osta- ja. Zaradi nje je potrebno tri- izmensko dializiranje, zaradi nje ni mogoče ločiti akutno bolnih in kroničnih bolni- kov. Društvo predlaga, da bi dializni oddelek organizirali kot samostojni oddelek, da bi nakupili nove dializne stroje namesto starih izrab- ljenih, da bi rešili vprašanje prostorov, da bi priključili vodovod, s katerim se napaja oddelek, na vitanjsko omrež- je in da bi rešili kadrovske težave. Za ureditev vseh teh pro- blemov je seveda potreben denar. Društvo ga pričakuje delno iz sredstev za odpravo posledic poplave, za pomoč pa prosi tudi delovne organi- zacije in občane. Po svoji presoji in možnostih naj na- kažejo denar na tekoči račun LB Celje, številka 50700-678- 67523. TOMAŽ PINTAR TUGOMER VOGA Zmanjšan izvoz divjadi Letošnji lovni turizem na celjskem območju je bil v primerjavi z lanskim le- tom za 10-15 odstotkov boljši kot lani. Ti podatki bodo ugodnejši ob koncu sezone, saj priča- kujejo še nekaj skupin lov- cev in posameznikov iz tuji- ne, ki bodo prišli zlasti na odstrel gamsov, srnjadi, div- jih prašičev in rac. Zal pa se je zataknilo pri izvozu divja- di, saj se je letos popolnoma zaprlo tržišče bivše Zvezne republike Nemčije, ki je bila glavni uvoznik iz Jugoslavi- je. Združena Nemčija zdaj kupuje divjad v bivši Nem- ški demokratični republiki ter ostalih vzhodnih državah od Sovjetske zveze do Ro- munije. Slovencem je tako za izvoz ostalo samo področ- je Italije. Da bi ta problem rešili, poskušajo uvajati po- nudbo doma preko konfek- cioniranja, s čimer namera- vajo začeti prihodnje leto v Ljubljani. Če bi jim to uspelo, bi bil ulov divjadi v prihodnjem letu rešen za celotno Slovenijo. To pa bi bilo dobro tudi za lovske družine, saj bi tako dobile nekaj denarja za divjad, ustreljeno v njihovih lo- viščih. TV Za darilo novo vozilo Laški gasilci so jubilejno leto, ko so sla- vili 120 let obstoja, proslavili na najlepši možni način. V petek, 14. decembra, so jim pred zdraviliščem v Laškem izročili so- dobno kombinirano vozilo Mercedes Uni- mog z izrednimi voznimi lastnostmi. To Vozilo je med drugim primerno tudi za reševanje v visokih vodah, ima pa tudi ne- kaj naprav za pretakanje nevarnih snovi. V vozilu je prostora za tri gasilce. Takšno vozilo imajo na Štajerskem samo še v celj- skem gasilskem društvu. V Laškem so ga naročili že v začetku leta, zdaj pa se jim je velika želja izpolnila. Vozilo stane kar 245 tisoč mark in si ga ne bi mogli kupiti, če 50 odstotkov denarja ne bi prispevale občin- ske in delovne organizacije ter razni spon- zorji. Velika je bila tudi pomoč občinske gasilske zveze in civilne zaščite. Dan, ko so laški gasilci dobili novo vozilo, kar je zanje najlepše novoletno darilo, so zaključili v sindikalnem domu v Hudi luk- nji, kjer so pripravili sprejem za več kot 200 članov gasilskih društev, ki so kar teden dni požrtvovalno sodelovali pri odstranjevanju posledic novembrske poplave. T. VRABL Vabilo v Španijo Maturanti, ki se še niso odločili, kam bodo odšli na maturantski izlet, prav goto- vi niso zamudili večera, ki ga je turistična agencija Slovenijaturist pred kratkim pri- pravila v Casablanci. Delavci Slovenijaturista so se namreč od- ločili, da bodo bodočim maturantom pose- bej predstavili svoje aranžmaje. Po tri pred- stavnike vsakega razreda so povabili v Ca- sablancb, kjer so jim z besedo in sliko prika- zali živahen utrip Španije, zgodovinski duh Grčije ter zanimivosti zahodnoevropskih držav, kot novost so ponudili maturantom tudi prevoz z letalom tja ali nazaj, kar pa je povezano z nekoUko višjo ceno. Seveda tudi zabave ni manjkalo, zanjo je poskrbela skupina Šank ročk. Slovenijatu- rist pa je prispeval tudi nagrade. KSENIJA PETEK Jezni krvodajalci Na krvodajalski akciji v Kozjem je prejšnji teden darovalo kri 149 krvodajal- cev iz Dekorja in Monta ter krajev od koz- janskega Zagorja do Bistrice ob Sotli in Senovega v krški občini. Trije so bili premalo zdravi in jim krvi niso vzeli, približno dvajset pa jih zaradi premajhnih zmogljivosti celjskega transfu- zijskega oddelka že drugič ni moglo darova- ti krvi. Nekateri od teh, ki so prišli iz službe in so izgubih dan, so opravičilo, da celjski transfuzijski oddelek še ne dela s polnimi zmogljivostmi, razumeli, drugi tudi ne. Na akcijo je prišlo 12 novih krvodajalcev. V Kozjem so predzadnjo akcijo pripravili 13. junija, za prihodnje leto pa načrtujejo štiri, v Smarski občini je bilo letos 14 krvo- dajalskih akcij, akcija v Mestinju pa je zara- di poplav v Celju odpadla. Prihodnje leto nameravajo organizirati osemnajst akcij. BJ Povabilo laškim krvodajalcem Občinska in krajevna organizacija Rdeče- ga križa v Laškem prirejata zadnjo redno krvodajalsko akcijo letos. Ta bo v sredo, 26. decembra, od 7. do 12. ure v osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem. MINI MARKETZMAKI PONUDBO Mini MARKET - živila, delikatesa, pijače - sadje, zelenjava - čistila, kreme, praški... - itd. Ob večjih nakupih dostava na dom Margareta ŠkrabI, Cesta na Ostrožno 14 Celje, telefon: 37-083 POSEBNA PONUDBA: - tatarski biftek - razni narezki - francoska solata Po trgovinskih cenah ODPIRALNI ČAS: vsak dan (tudi sobota) nedelja 7.30 do 20.00 8.00 do 12.00 Trgovinica Pelikan Prebold vas še naprej preseneča z nizlst. Zveze ni. Samo mali Gino je i razigran, prešeren in prosi Agija naj mu na videu spet Tomma in Jerrya. Poslavlja- in vsaj Ginu želim, da mu • ne bi bilo treba opazovati inega sveta. Naj takšen svet a tudi v njegovi domovini in ■sikje drugod po svetu. o lepo bi bilo, če bi se politiki pomnili na svoje otroke...! JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER sno ? svoj praznični dan okušali 'tete svojih kolegov. M.AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER k___ Mož Z metuljčkom Tone Lotrič spet oplaja celjsko družabno življenje Gospod so mu rekli že v časih, ko je bila ta beseda zapisana samo v slovenskem slovarju, sicer pa v medčloveških komunikacijah obla- tena z vso ideološko navlako. Tisti, ki so ga bolje poznali, zlasti mladi, so mu rekli, prepro- sto, Tonček. Tako je še danes, že dobrih štiride- set let, odkar je Tone Lotrič zapisan celjskemu gostinstvu, in ne bomo pretiravali, če zapiše- mo, da je postal že kar živa legenda v tej dejav- nosti oziroma v tem delu družbenega življenja Celjanov. Glede na to, da gostinstvo pri nas ni bila nikoli čislana dejavnost, si je bilo v njej težko izboriti ugled in spoštovanje. To je uspelo le nekaterim, takšnim ki jih je ob trdem in predanem delu ves čas spremljala znana modrost in jalova tolažba, da od pohvale še pes crkne. Samo ljubezen do gostinskega poklica jih je, in jih mnogokje še, drži pokonci, da vztrajajo. Takšen je tudi Tone Lotrič, ki se je leta 1946 iz Železnikov preselil v Celje ter sčasoma postal in ostal Celjan. Zna- nje, ki mu ga je dala stara gostinska šola, je začel utrjevati v Zdravilišču Dobrna, leta 1947 pa seje kot natakar zaposlil v kavarni in poznejšem ho- telu Evropa v Celju, kjer je leta 1963 napredoval v šefa strežbe. Dobra štiri desetletja je ostal zvest »Evropi«, dokler se mu ni, predlani je bilo to, zalomilo. Takrat se je odločil, da se predčas- no upokoji, kar je tudi storil: užaljen in prizadet, saj sta ga poštenost in resnica pripeljali pred disciplinsko komisijo. Tone Lotrič je bil »obdol- žen«, ker je časopisu Delavska enotnost »izdal« višino osebnih dohodkov gostinskega osebja, tudi svoje plače, in s tem menda škodoval ugle- du firme, ki mu je zagotavljala vsakdanji kruhek in socialno varnost. Odšel je pokončne drže, a brez magičnosti gostinskega poklica ni dolgo vzdržal. Letos je sprejel ponudbo nove celjske restavracije »Špital«, v osrčju starega mestnega jedra, za celjsko farno cerkvijo. Spet je v stari dobri formi, spet je tisti-gospod Tonček, kot ga iz minulih desetletij poznajo premnogi Celjani, zlasti starejše in srednje generacije. Najhujša je utrujenost od brezdelja, je bržčas spoznal, ko je dve leti pogrešal utrip družbenega življenja in goste, ki jim je stregel s posebne vrste pozor- nostjo, posluhom in ljubeznijo. Stara, dobra kavarna Evropa Pripoveduje, kot da so mu stari kavarniški spomini najgloblje vtisnjeni v spomin. Kavarna Evropa je bila v letih pred in po vojni mesto, kjer se je zbirala, razpravljala in paberkovala napred- na slovenska inteligenca. Ponudba jedi in pijač je bila takrat skromna. Gost si je lahko privoščil ocvrta jajčka, testenine, meso je bilo pravo raz- košje. A je šlo vse hitro na bolje in ljudje so v petdesetih letih hoteU in imeli možnost nado- knaditi zamujeno. Tudi ponudba pijač je bila v prvih povojnih letih skromna. Tone Lotrič je gostom lahko postregel s črno kavo, kapučinom, črno kavo s šilcem ruma. A to ni bila tista, danes vsem dosegljiva prava, turška kava, ampak me- šanica kneipa, proje, cikorje. Pozimi je bila sezo- na čajev, punčev, grogov. Največje izobilje je bilo informacijsko: z nemškimi, angleškimi, ita- lijanskimi, švicarskimi in domačimi časniki in revijami. Takrat je bila za natakarje strogo zapo- vedana uniforma: črne hlače in bela srajca. Ta delovna oblačila si je moralo strežno osebje ku- povati samo. Z nostalgijo posebne vrste se Tone Lotrič danes spominja dveh plačilnih sistemov: prvi se je imenoval »ober«, ko so natakarji smeli samo streči, le eden pa je smel »kasirati« go- stom. Ta sistem je veljal do leta 1950, zamenjal pa ga je »revirni sistem« ko je v določeni vrsti miz natakar stregel in smel tudi izstaviti gostu račun. Seveda se je potem kavarniško življenje hitro spreminjalo in počasi izgubljalo svojevr- sten, s časom zaznamovani utrip in čar. A vsem tem spremembam se je bilo treba hitro prilaga- jati in nekega dne je kavarna Evropa umrla in še do danes ga ni, ki bi jo uspel obuditi, kjer koli že. Sicer pa - ali ljudje danes sploh še potrebujejo kavarno izpred tridesetih, štiridesetih let? Da- nes živimo di*ugače. Sodobna informatika je tu- di prispevala svoje. Umetnik v svojem poklicu je Tone Lotrič neke vrste umetnik, za umetnika pa je potrebna nagnje- nost, talent. Gospod Tonček se sicer ne strinja z oceno, da bi bil umetnik, ampak vse, kar zna. pripisuje stalnemu učenju, prilagajanju spre- membam. Ne more pa zanikati, da ima največ prstov vmes ljubezen do poklica in ljudi. Pa vendar ima Tonček svoj stil, zelo dobro prepoznaven. Je to eleganca, nevsiljivost, ravno pravšnja prijaznost? Najbrž je to kar najbolj učinkovita kombinacija vseh teh lastnosti. In seveda - strokovnost. »Danes mora biti dober natakar predvsem dober poznavalec hrane in pijače, tudi priprave. Danes ljudje veliko potuje- jo, poznajo kulturo pitja, kulinarike in strežbe. Marsikateri gost je že boljši poznavalec pijač in jedače, zato je treba slediti razvoju, maniram in zapovedim,« pripoveduje, ko je spet v polnem zanosu in zagonu. V gostišču Špital se Tone Lotrič dobro počuti in prav tu njegove sposob- nosti in znanje žarijo v polnem sijaju. - Fluktuacija je našemu gostinstvu naredila veliko škode, zlasti v družbenem sektorju, gost ima rad stalno osebje, potrebuje občutek do- mačnosti, ki mu jo nudi »gospodar« gostišča. - Sanitarije so barometer lokala, ugled hiše. Za nečistočo ni opravičila. - Gosta moraš ves čas spremljati, vendar on tega ne sme občutiti. - Gosta moraš ob prihodu sprejeti, ob odho- du pa ga pospremiti in se od njega primerno posloviti. - Škodo je gostinstvu naredilo tudi usmerje- no izobraževanje. - Vsakega gosta vikam, ne glede na to, ali se poznava ali ne... Tonček, kadar nima metuljčka Kadar ni v službi, se rad sprehaja, potem ko se naspi po napornem dnevu, ki sega v noč in prve ure prihodnjega dne. »Rad gledam, kako se to naše Celje hitro spreminja... te nove fasade v starem delu, hiše in stolpnice, ki rastejo na novo. Zadnjič sem bil na Ostrožnem in se nisem mogel načuditi vsem urbanističnim spremem- bam. Lepe fasade mestu vračajo ugled, mesto spet dobiva lepo podobo,« pripoveduje o svojem prostem času. Doma rad kuha, najraje najrazlič- nejše bržole z veliko zelenjave. Sicer pa ima najraje hrano, ki se je z žlico. Miselno pa se bolj ukvarja z bodočnostjo, kot s preteklostjo. In - je kadilec, ki se tej strasti ne namerava odpovedati. »Nekoč sem poskušal prenehati, pa sem se v pol leta zredil za sedemnajst kil,« opravičuje to svo- jo razvado, ki je kriva, da njegovo pripoved če- sto prekine kašelj. Imate kakšno življenjsko vodilo, gospod Ton- ček, ga pobaramo, preden se poslovimo. »Nekje sem prebral, da poleg ostahh prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje.« MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC 22. stran - 20. december 1990 pisma bralcev odmevi Ograjeni Gibi v času, ko se na vseh po- dročjih urejajo prostori, ki omogočajo invalidom nemo- ten dostop z invalidskimi vo- zički, se v našem kraju trudi- jo. da mi onemogočajo nor- malno življenje z invalidnim otrokom. Dne 8. 12. 1990 so delavci Cestnega podjetja s pomočjo LIKA ter ob prisotnosti kakšnih 15 miličnikov posta- vili ograjo pred Gostiščem Cibi ter pred našo stanovanj- sko hišo. Glede na to. da o tem z možem nisva bila seznanjena, sem v ponede- ljek dne 10. 12. 1990 obiskala gospo Založnikovo, ki je za- poslena na Cestnem podjet- ju v Celju. Vprašala sem jo, kako je mogoče, da so stano- vanjsko hišo v celoti ogradili in pri tem niso upoštevali dejstva, da je pred hišo po- treben izhod, prav tako pa me je zanimalo zakaj naju z možem, ki sva lastnika sta- novanja, niso obvestili o na- meravanem. Gospa Založnik mi je povedala, da naju o tem ni dolžna obveščati, kar je po zakonu predvideno, če pa stanujeva v tej hiši je pač naš problem. Kar se tiče izhoda pa so ga uredili in se nimam kaj pritoževati. Vem, da je potrebno skr- beti za varnost v cestnem prometu, ne razumem pa te- ga, da lahko en človek odlo- ča o tem ali je pred stano- vanjsko hišo potreben izhod ali ne. Glede na to, da imam 8 let starega otroka, ki boleha za cerebralno paralizo (otrok je nepokreten), mi je v omenje- nem primeru onemogočen izhod iz lastne hiše pred- vsem v zirnskem času. Ker je otrok v vrtcu, pa tudi jaz sem zaposlena, mi osebni avto- mobil služi kot invalidski pripomoček. Bojim se dne- va, ko bo zapadel sneg, saj nisem v stanju očistiti pri- bližno 100 metrov ceste, koli- kor je potrebno, da se pripe- ljem do izhoda, ki ga je ure- dilo Cestno podjetje, ter se vključim na cesto za Celje. Pri vsem tem pa še moram prevoziti polno črto in tako delam vsakodnevne prekr- ške in sicer ne po svoji krivdi. Naj torej pustim službo sa- mo zaradi takšnih ljudi, ki nimajo posluha za invalide? Vse starše zdravih otrok, posebno pa gospo Založnik bi rada seznanila z nasled- njem: Ko starši ugotovimo, da se naš otrok ne razvija pravilno, torej ko ugotovimo, da ima- mo prizadetega otroka, si mi- slimo, da tega ne bomo niko- li preživeli. Vsak dan se vprašamo, zakaj prav moj otrok. Sčasoma se sprijazni- mo s kruto resnico, skratka svoje življenje prilagodimo otroku. Nekateri starši se od- ločijo, da že čisto majhnega otroka oddajo v zavod, mid- va z možem pa sva se odloči- la, da bova imela otroka do- ma toliko časa, dokler bova lahko skrbela za njega. Ne želim; da bi že tako majhen otrok postal breme družbe. Do danes nisem od družbe zahtevala ničesar, tudi v tem primeru ne zahtevam, želim le, da mi družba ne onemo- goča živeti v stanovanju, ki sva ga z možem sama zgradi- la. predvsem pa, da mi ne postavlja ovir tam. kjer to ni potrebno, saj jih imam v svo- jem življenju že tako dovolj. Ne razumem, da so v tej družbi lahko tudi takšni lju- dje, ki jim ni mar, kako bo mati s tako bolnirn otrokom premagovala ovire, ki so jih namenoma nastavili. Na koncu bi rada vse. ki so kakor koli povezani s tem primerom, seznanila o tem. da se vsaka na pogled še ta- ko neuresničljiva zadeva lah- ko uredi, seveda le v prime- ru. če je posredi malo dobre volje ter pripravljenost člo- veka poslušati, ter mu poma- gati, v kolikor se da. Vsaj v ijiojem primeru je tako. NADA PEVEC, Štore Podpora Cibilu Dogodki okrog cestne ograje, ki so jo minule dni postavili pred znanim in pri- ljubljenim gostiščem Cibi v Prožinski vasi, so dodobra razburili tudi redne obisko- valce omenjenega gostišča. Svoje prvo mnenje so že po- vedale ustrezne službe, prav tako lastnica lokala Majda Pevec, prav pa je, da se ogla- simo tudi gostje in povemo svoje poglede na problem! Sem reden gost bifeja Cibi in priznati moram, da mi gre ob pogledu na novo postav- ljeno ograjo na bruhanje. Ograja onemogoča dostop z avtom, brez da bi pred tem storil prometni prekršek. Trdno sem prepričan, da mo- gočna, grda jeklena ograda na tem mestu ni potrebna. Če so odgovorne službe že hotele zavarovati varnost prometa, bi lahko to storile na drugačen način. Recimo s pločnikom ali obcestno ze- lenico, ne pa z železno ogra- jo, kot da bi tam grozil pre- pad, ne pa objekt, v katerem nenazadnje živijo ljudje. Vse to bi morali narerditi v dogo- voru z lastnikoma! Kako to, da se je ogroženost prometa pri bifeju Cibi kar naenkrat poslabšala, ko pa je ta lokal odprt že nekaj let? Kje pa so bile inšpekcijske službe prej? Sicer pa menim, da varnost prometa pri Cibiju ni tako strašno ogrožena. Resda je tam že prišlo do manjših nezgod, toda na ka- terem odseku katerekoli ce- ste pa še ni prišlo do nesreče. Nujno potrebno je zagotoviti varnost prometa v Storah, kjer v t. i. špicah prihaja do pravih zastojev ravno zaradi avtomobilov, ki so parkirani ob obeh straneh ceste. Tam ni bilo storjenega ničesar in to kljub številnim nesrečam, tudi s smrtnimi izidi. Jekle- na ograja ob cesti je za avto- mobiliste, še posebej pa za motoriste in kolesarje zelo nevarna. Kaj če bo ravno za- radi nje prišlo do prometne nesreče? Kdo bo potem od- govarjal? Na ograji pred Ci- bijem bodo gotovo posedali mladi obiskovalci diskoteke, tako da bo nevarnost pred nesrečo še večja. Zaradi teh in podobnih vprašanj, ki se porajajo ob »zapletu Cibi« se popolnoma strinjam s pisce- ma članka »Ograjeni Cibi« v 50. številki NT, da je treba primer z vseh strani osvetliti. Ce bosta novinarja še naprej spremljala dogodke okrog primera, pa jima vendarle svetujem, da sta v bodoče malo manj ambivalentna. Za konec pa še tole: nikoli mi ne bo jasno, zakaj je zara- di ene same, neoborožene ženske (Majde Pevec), ki je ovirala delo pri postavljanju ograje, moralo posredovati kar deset policistov?! Kakor- koli že, po Štorah se širijo številne govorice, če so samo govorice, bo pokazal čas, upam pa, da bo gostinski ob- jekt Cibi ostal še naprej od- prt in da lastnica, gospa Pe- vec, ne bo obupala. Gostje vašega lokala vam stojimo ob strani! Ne zaradi osebnih razlogov, pač pa zato, ker znate dobro delati! ROMAN JERNEJŠEK, Štore Kališen praznile Nina-Maruška Sedlar in Karmen Sedlar, upam, da ni- mata pripomb, ker bom va- ma skupaj napisal nekaj mi- sli, ki so se mi porodile ob prebiranju vajinih pisem. Načelno se ne oglašam v podobnih rubrikah, tokrat izjemoma, ker sta vajini pi- smi polni arogance in oholo- sti, pa tudi užaljenosti. Saj vesta: če mački stopiš na rep...? V tem primeru sta vidve »mački«, da ne bo po- mote. Lepo je, da sta bili deležni izobrazbe, vendar se zdi, da je to bilo prazno delo. Manj- ka vama namreč tisto, kar človeka dela človeka, to je srčne kulture. Ali sta se kdaj vprašali, če morda gospod Majerič ni imel takšne mož- nosti izobrazbe, ker pač ni pripadal določeni skupini ljudi. Če morda ni imel de- narja, da bi se obdal z razni- mi Enciklopedijami in slo- varji, kakor vidve? Vprašajte se! V enem pa se strinjam z vama. Res je bilo nekate- rim v preteklosti zelo lepo, toda večina ni bila deležna obilja. In zgleda, da ste vidve iz one manjšine in sedaj se vama toži po »dobrih starih časih«, ki so jih nekateri'di- rektorji do zadnjega izkori- stili zase in za svoje. Vesta, lepo je sedaj s prstom kazati na sedanjo oblast in se hi- navsko sprenevedati ob vprašanju, kdo je kriv za takšno stanje. Vendar ne bo- dita v zmoti, večina prepro- stih ljudi ve, kdo je kriv za to! Zato, Sedlarjeve, o tem. za kaj se je Partija trudila, raje molčita. MIRKO ŠKOFLEK, Šempeter Na rob »opravičilu« Srečali smo se z mešanimi občutki ob prispevku spo- štovanih kolegov Romane Gunzek, dr. med. in Elemirja Boharja, dr. med., ko pišeta o nekaterih vidikih po- manjkljivosti delovanja in notranje organizacije celjske bolnišnice. Gotovo je. da je možno tu- di v celjski bolnišnici govori- ti o določeni problematiki iz- vajanja dejavnosti, kar pa ni osamljen primer. To je na tak ali drugačen način pri- sotno tudi drugod in je neod- visno od posledic vodne uj- me, ki je botrovala omenje- nim strokovno utemeljenim postopkom v izjemnih raz- merah. Trdimo, da ima vsak problem ali dogodki vsaj dve plati dokazljive resnice kot podlaga za odpravo možnih nedoslednosti. Pri tem pa je odkrita, vsestranska, stro- kovno utemeljena, strpna razprava vseh udeležencev edino sredstvo, ki lahko za- gotovi odpravo morebitnih napak za boljši in racional- nejši strokovni jutri vprid vsakemu človeku in družbi nasploh. Za to smo dolžni in odgovorni vsi. Časopisne in druge tovrst- ne oblike polemik prav goto- vo niso porok za to. Morda še vprašanje obema kolegoma, ki sta strokovnja- ka, zdravnika specialista in po svoje tudi odgovorna no- silca in organizatorja vsaj delčka dejavnosti svojega strokovnega področja; kaj sta razen težav pri organizi- ranju in izvajanju internistič- ne dejavnosti zaradi drugač- nih pogledov, navad in še če- sa, sama storila za tisto boljše. Koordinator internističnih strok v soglasju z začasnim vodstvom bolnišnice PREJELI SMO Za plebiscit čas, ki ga živimo je odlo- čilnega pomena za Slovenijo in naš narod. Upravičeno smo lahko veseli, ker smo dočakali dan slovenskega plebiscita. Mnogi predniki - naši dedje in pradedje so srčno želeli dočakati dan slo- venske samostojnosti, pa ga niso dočakali. S plebiscitom je naša prihodnost položena vsakemu izmed nas v naroč- je. Zato se nihče ne more iz- ogniti odgovornosti s tem enkratnim dejanjem za naše otroke in prihodnje rodove. Čeprav pravijo, da se zgodo- vina ponavlja, vendar to, kar je zamujeno, ali napačno storjeno, se ne da popraviti nikoli več. To dokazuje zgo- dovina (koroški plebiscit). Plebiscitarna odločenost, da hočemo Slovenci, držav- ljani in prebivalci Slovenije imeti svojo lastno državo, je postala življenjska nujnost, če hočemo kot narod še ob- stajati in eksistirati v evrop- skem prostoru, ali pa bomo izginili ne le iz zemljevida, ampak tudi iz tega koščka naše zemlje. (Spomnimo se Kertesa, ki nas je že podil v Gradec in Filadelfijo.) V političnem oziru je naša osamosvojitev nujnost, če nočemo, da bi nam vladala hegemonistično-centralistič- ni, vojaško-policijski režim iz Beograda. Ne le na Koso- vu, obstajajo poskusi in tež- nje vso Jugoslavijo centrali- stično upravljati. Enaka nujnost osamosvo- jitve je v ekonomskem ozii-u. Kakor je po eni strani res, da smo se v preteklih desetlet- jih nekoliko balkanizirali glede delovnih navad, je po drugi strani tudi res, da to- likšnega odliva denarnih sredstev v zvezno blagajno ne zmore in ne prenese no- bena dežela in noben narod. Dve miljardi dolarjev ali 20% družbenega proizvoda, ki ga Slovenija letno odlije v Ju- goslavijo, je le en podatek, ki pove, kdo koga potrebuje. Kdor zahteva, da mora slo- venska vlada izboljšati živ- ljenjske pogoje in ustvariti blaginjo v okviru sedanje fe- deracije, ta zahteva nemogo- če, kakor je nemogoče posta- viti streho brez stebrov in sten. Podoben je človeku, ki bi hotel živeti v zaporu, ven- dar popolnoma samostojno in prosto. Vzdrževanje zvez- ne države pomeni totalno uničenje slovenskega gospo- darstva. Zato ni umestno vprašanje bojazni: kako bo- mo živeli v samostojni slo- venski državi, ampak bi se bilo potrebno vprašati: kaj se bo zgodilo z nami, če osta- nemo v federativni Jugosla- viji, kjer nimamo prav nika- kršnih možnosti, da bi kot narod preživeli, kaj šele, da bi eksistirali. Potrebno je tu- di vedeti, da ima Slovenija kot samostojna država (če se na plebiscitu tako odločimo) vse možnosti, tako glede na- ravnih danosti in specifičnih prednosti (turizem), kot n, žičnih in umskih sposobno, sti njenih prebivalcev, da iz- peljemo zavoženo gospodar- stvo iz globoke krize in v do- glednem času dosežemo ne- ko povprečno evropsko ka- kovost življenja. Zaman pg je vstajati ponoči, garati ves dan, zaman je vse delo, vsi žulji, ves znoj in trpljenje, če na lastni zemlji ne bomo svoj gospodar. Če bi bila Sloveni- ja Jugoslaviji v breme, nam ne bi postavljali ovir za od- klopitev, ker pa je obratno, pa ravnajo tako kot ravnajo! Bodimo enotni v tako po- membnem vprašanju za naš obstoj in napredek. Ne za-' pravimo domovinske pravi- ce našim otrokom in zanam- cem. Pojdimo veselega srca na plebiscit in glasujmo ZA, da se bo izpolnila 1000-letna želja naših rodov in bomo končno gospodar na svoji zemlji! (Predlagam, da bi dne 21, tega meseca zvečer v znak spodbude in veselja po vsej Sloveniji zagoreli kresovi.) IVAN GLUŠIČ, Mozirje Priporočilo Združenje slovenskih jet- nikov in preganjancev jugo- boljševizma priporoča svo- jim članom, slovenskim in avtohtonim prebivalcem Slovenije drugih narodnosti (Madžarom, Italijanom, šta- jerskim in kočevskim Nem- cem, Srbom, Hrvatom in Ro- mom) medvojnim in povoj-^ nim jetnikom in preganjan-' cem ter svojcem takrat po- končanih, živečim doma, V zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnosti udeležijo plebiscita ter glasujejo ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO. Med neusojenimi brati na| jugu in poveljniki vsiljene' neslovenske vojske namreč spet bije s svojim repom rde- či boljševistični zmaj. Zato s svojim glasovanjem za Slovenijo ne dopustimo, da bo še enkrat oplazil, ranil in pokončal naše otroke in vnuke, kar se je v preteklosti zgodilo z nami in našimi svojci. Slovenec sem Tako so pred stotimi leti tisočletne sanje Slovencev po lastni državi pretvorili v pesem narodni buditelji, skladatelji in zdravniki Ipav- ci iz Šentjurja pri Celju. Pe- smi opevajo slovensko sa- mozavest, lepoto slovenske besede in slovenske dežele. To pa je pravzaprav bistvena poanta današnjega pred ple- biscitnega časa in tako rekoč tretja prilika za udejanjenje te želje Slovencev po lastni državi bo v nedeljo 23. de- cembra 90, ko bo splošno na- rodno odločanje o neodvis- nosti in samostojnosti Slove- nije, kar pomeni trenutno tu- di izstop iz mačehovske Ju- goslavije. Kot dediči kulturne in 15 LET ko poslovni stik in nad^up postemeta heo-monija izpolnjenih želja TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI »JASMIN« Šlandrov trg 6, Žalec Izdelovanje in prodaja - več vrst jaslic po ugodni ceni od 60 din naprej - krstna, obtiajilna in birnnanska oblačila - sveče vseh vrst - novoletni okraski Pri novoletnem nakupu nad 1000 din vam nudimo darilo v vrednosti 500 din. Pri nakupu nad 500 din, 10% popusta. 2. STRAN PTT - Slovenske Konjice stran 23 PTT - Slovenske Konjice -NMC- STRAN 7 2. STRAN PTT - Slovenske Konjice 24. STRAN PTT - Slovenske Konjice -NMC- STRAN 7 pisma bralcev - roman 20. december 1990 - stran 25 ustvarjalne zgodovine Slo- vencev - naših predniliov srno kot ljudje dolžni nekaj tega dodati ali realizirati dr- žavnost, kar je dejanska pra- vica naroda v času, ko se vedno bolj uveljavljajo pra- vice narodov in človekovo spoštovanje. Prav tako smo dolžni to storiti zaradi naših potomcev in naslednikov, ki nas bodo ravno zaradi tega lahko spoštovali in cenili. Torej ne glede na račun-, smo dolžni ta zgodovinski trenu- tek ustvariti slovensko drža- vo, ki nas bo kot vsaka samo- stojnost človeka v življenju nekaj stala, sigurno pa čez tas prinesla več uspehov in zadovoljstva. Ustvarjalnost se doseže v osebni svobodi, narodni napredek pa v samostojni državi. To pa je tudi v intere- su človeštva in ima samo kot tako svoj smisel in opraviči- lo. Državljanstvo pa je zaslu- ženo in opravičeno tudi, če znamo spoštovati tudi druge narode in z njimi sodelovati. Zato je prav, da se ob tej priliki obrnemo tudi do na- ših prebivalcev drugih na- rodnosti, ki med nami živijo in delajo, ter nas s svojimi narodnimi posebnostmi tudi bogatijo. Obljubimo jim spo- štovanje in zaželimo, da bi se v slovenski državi počutili prav tako dobro kot so se do- sedaj in kot se bomo po osebnem • prispevku lahko počutili vsi prebivalci Slove- nije. Torej moralna dolžnost vseh ljudi živečih na ozemlju Slovenije in volilnih upravi- čencev je, da se plebiscita udeležimo. Tisti, ki pa želi- mo napredek in boljše med- človeške odnose, pa bomo glasovali za ustvarjenje drža- ve Slovenije, katere himna je tudi želja, ki pravi: Žive naj vsi narodi, ki hrepene doča- kat dan, da koder sonce ho- di, prepir iz sveta po pregnan. Kdor je za takšne odnose, je za neodvisnost in samo- stojnost, kajti čisti računi, ohranjajo dobro prijatelj- stvo. FRANC ZABUKOšEK Šentjur Ljubim Slovenijo Marjetica povej, povej »me ljubi«, »ne ljubi«, »ljubi me« se končuje preštevanje, ko odtrgamo zadnji listič te drobne cvetice. Tudi danes je mogoče naš zadnji »listič«, naša zadnja možnost, da re- čemo LJUBIM TE - MOJA SLOVENIJA. To pot ni marjetice, da bi nam pomagala pri odgovoru, odgovoriti moramo sami. Se- d^ moramo sami pokazati kohko smo odrasli, zreh, ko- liko ljubimo svobodo, neod- visnost in suverenost. Od nas je odvisno ali bomo do- volili lastno odraslost, se ne- hali opirati na druge in jih kriviti za našo usodo. Doka- zati moramo ljubezen našim otrokom in vnukorh, danes se odločamo tudi zanje. Zgodovina nas uči, da so določeni trenutki prelomni, govori tudi o pomladi naro- dov. Sedanji zgodovinski trenutek je prelomen, zakaj ne bi bil tudi nova pomlad Slovencev in vseh tistih, ki želijo, da bi Slovenija bila še naprej njihova domovina. Pokažimo svojo zrelo lju- bezen in recimo »DA« za sa- mosatojno in svobodno Slo- venijo. Mogoče bodo že to pomlad vzcvetele marjetice v MOJI DRŽAVI SLOVENIJI! ANTONIJA MARINČEK, Celje Buržoaznim Icomodam in tragičnim zgodbam ob rob že drugič letos so me moji celjski prijatelji opozorili na članke v lokalnih časopisih, v katerih je bilo namerno in nedokazano diskreditirano moje ime. Prvič se je to zgodilo še v predvolilnem času in ver- jetno prav v ta namen v »No- vem tedniku«, ko me je Ro- man Leljak neupravičeno povezoval s t.i. teharskimi dogodki. Odgovorila sem mu, da če že išče krivce za te nesrečne dogodke, za katere sem tako kot on izvedela de- setletja kasneje, naj jih išče drugod, ne pa pri takratnih lokalnih političnih delavcih, ki smo se ukvarjali s popol- noma drugimi stvarmi. Do- pustila pa sem tudi možnost, da je namen blatenja prikriti prave akterje, saj mi ni ušla podrobnost, da je bil avtor besedila delavec določenih služb. Drugič se to dogaja sedaj v »Novi dobi«, časopisu, ki se šele skuša uveljavljati. Domnevam, da novinar »de- la« novico na moj račun iz komercialnih namenov - ni namreč posebno zanimivo brati, da je kronik spet kje obležal aU da je bivši kaznje- nec spet zagrešil barabijo. Potrebne so bolj neverjetne kombinacije, ki bi utegnile »vžgati« v lokalnem okolju. Dne 28. 11. 1990 je bil ob- javljen članek »Niso vsi za- vračali buržoaznih komod«, •ki je popolnoma korekten zapis pogovora neimenova- nega novinarja (je to sploh mogoče?) z g. mag. Mikolo. V spominu ostane zlasti tisti del, ki g»vori o tem, da so »ohranjeni dokumenti, ki pričajo o velikih nepravilno- stih in zlorabah v zvozi z upravljanjem narodne imo- vine, zlasti s strani OZNE in JLA«. Zame je sporno pred- vsem dopolnilo k temu član- ku na isti strani, z naslovom »Po sledi ene izmed tragič- nih zgodb«, ki zlonamerno in diskreditivno omenja moje ime. O tem namenu priča tu- di podnaslov h kopiji prika- zanega dokumenta, ki se gla- si: »Za tiste, ki ne veste, to- varišica Emilija Gabrovec- Lenka je bila po vojni visoka partijska funkcionarka«. K temu želim pripomniti na- slednje: Moja funkcija sekretarke mestnega komiteja KPS je bila iz lokalnega pogleda morda res politično (ne pa upravno) visoka, če pa upo- števamo, da so bili nad njim še okrožni, pokrajinski in centralni komiteji, gre ven- darle za nižjo raven partij- skih funkcij. Zato bi bilo ko- rektneje zapisati pravo. Ver- jetno pa gre pri vsem skupaj predvsem za namen diskre- ditacije komunistov nasploh in med njimi še posebno ti- stih - nekateri jim pravijo tu- di »pravi borčevski« - ki so v vsem tem času, čeprav s te- žavo in žrtvarni, obdržali čist obraz in nazor. Tudi zato, ker so zelo hitro izstopili ic poli- tike, ko so videli nekatere njene deviantne poteze in akteije. In zato sedaj še po- sebno nis(m)o pripravljeni podstaviti svojih ramen na- mesto koga drugega. Če se je nepodpisanemu novinarju že zdelo potrebno navesti, kaj je bila Emilija Gabrovec po vojni, bi bilo potrebno povedati še, da je bila v.d. predsednika NOO za mesto Celje do prvih voli- tev, zadolžena predvsem za oskrbo in normalizacijo ci- vilnega življenja. Poleg NOO so v mestu obstajale še dru- ge, povsem samostojne služ- be s svojimi nadrejenimi fo- rumi (Komanda mesta Celje, notranja uprava, OZN A, so- dišča za narodno čast). Za takratno oblast - pa če jo današnja hoče upoštevati kot legalno ali ne - je veljalo, da mora osebam OZ. NJI- HOVIM naslednikom, ki so jih nemške oblasti izselile, pregnale, aretirale, poslale v koncentracijska taborišča, ustrelile itd. in jim zaplenile njihove premičnine in ne- premičnine, po vrnitvi omo- gočiti normalno življenje. V primerih, ko je bilo njiho- vo premoženje uničeno ali izgubljeno, je civilna oblast skušala to nadomestiti iz skladič KUNI oziroma iz na- rodne imovine. Zaradi enostranske obra- zložitve in manipulacije s po- datki v članku pa lahko bral- ci razumejo pisanje popolno- ma napačno. Primeri vrača- nja premoženja so namreč nekaj popolnoma drugega kot primeri, ki so se tudi do- gajali, daje kdo dobil ali ku- pil premičnine, ki pa jih ni zgubil med vojno - le na ta del so se lahko vezale dolo- čene nepravilnosti. Ta dva pojava morate novinarji lo- čevati, saj boste v nasprot- nem primeru povzročih kri- vice veliko ljudem. Med voj- no je bilo zaprtih, ustreljenih in pregnanih več tisoč Celja- nov, ki so po vrnitvi bili upravičeni do nadomestila izgubljene opreme. O tem je bila vodena ustrezna doku- mentacija. Iz članka, ki prikazuje ko- pijo zapisnika o takšnem vračanju premoženja vojnim oškodovancem in je v njem , omenjeno tudi moje ime, je razvidno, da je bilo pohištvo iz že mesec dni izseljenega, torej iz praznega stanovanja družine Jungdorfer prepelja- no nekomu, ki ga je bil zara- di vojne škode potreben. Ne pomeni pa, da sem karkoli imela z aretacijo in izselitvijo te družine, da sem se s či- merkoli okoriščala ali se nad komerkoli izživljala, kot me skuša novinar predstaviti, po svoje res naivno in pro- zorno, že zaradi datumskih neskladij. Tudi moja družina je po vojni dobila osnovno opre- mo za življenje iz narodne imovine. Pred vojno smo bili petčlanska družina in smo živeli na Vodnikovi cesti. Med vojno so Nemci aretirali očeta in ga ustrelili kot talca. Mamo in sestro so aretirali in odpeljali v koncentracijska taborišča (Ravensbruck, Ma- uthausen), kjer je mama umrla. Brat in jaz sva šla v partizane leta 1941, ker je bila za naju to v tistih razme- rah edina možnost, da si kot Slovenca ohraniva življenje in pokončno držo. Naše sta- ovanje z vso opremo je bilo po aretacijah zaplenjeno in zapečateno. Kasneje je bilo naseljeno z Nemci, naše po- hištvo in osebne predmete so ti delno raznesli, nato pa je bila hiša še poškodovana v bombardiranju. Po vojni od našega skupnega in oseb- nega imetja pa preprosto ni bilo ničesar. Zato so nam najnujnejše za preživetje del- no nadomestili iz narodne imovine. Vse dokumente, ki to dokazujejo, še hranimo. Zato namigovanja na »sa- movoljno početje, okorišča- nje ali barabije«, kakršna si je privoščil novinar v »Novi dobi« na moj račun, ne mo- rem dovoliti. MILICA GABROVEC, Ljubljana za bistre glave Prosim spoštovano poroto, da natančneje presodi in ugotovi, ali je ta skupina napadla oškodovanga Polža in mu s silo vzela denar ali pa gaje res dobila v okoliščinah kakršne navaja. Znane so mi sodbe obeh sostorilcev in okoliščine, v katerih je bilo storjeno dejanje, vendar je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti krivdo sedaj obdolženega Cerarja. V zapisniku, ki ga je podala postaja milice v Celju, je rečeno, daje ob prijavi oškodo- vanec navajal poškodbe po obrazu, ki jih je miličnik tudi videl in mu je rekel, naj gre k zdravniku, da mu izstavi zdravniško spričevalo. Ali je morda sodišče ta dokument predložen? Nastal je predah, ki ga je sodnik koristil zato, da je iskal po mapi dokument. Ker ga ni našel, je pričel: Iz zaslišanja in iz zapisnika, ki gaje podal oškodovani Polž, je razvidno, da njegova izjava o telesni poškodbi ni dokumentirana z zdravniškim izvidom. Očitno gre za poškodbo po padcu. Iz poročila, ki gaje sodišče zahte- valo od oddelka za alkoholike v Vojniku, ker se Polž tam občasno ambulantno in hospitalno zdravi, pa je razvidno, daje bil večkrat pripeljan v opitem stanju in je nato po več dni odležal, da seje akutna faza pomirila. Ali tožilcu to zadostuje? Da. Hvala! Kam ste nadaljevali pot, ko ste si nabrali hrano, in kje ste se ustavili najprej ?je hotel vedeti sodnik po kratkem Predahu očitno naveličan tako dolge razprave. Vojka so pričele boleti noge, vendar je upal, da bo kmalu vse končano. Pričel je pripovedovati: Odpeljali smo se na morje. Vozil je Franc, midva s Tonetom pa sva spala in se prebujala le občasno, kQ so naju luči avtomobilov osvetlile. Kdaj ste prišli na morje? Tega ne vem. Bila je še noč, ko smo prispeli. Ko so miličniki aretirali še speča Toneta in Franca, ^as ni bilo poleg. Kje ste bili? Ko sem se zbudil, je bil že dan. Opazil sem, da smo nekje na obali. Parkirali smo ob borovem gozdu ^ parku. V katerem mestu je to bilo? Nisem vedel, kje smo se ustavili. Ko sem šel na obalo, ^^ spoznal, da smo v Portorožu. Sprehodil sem se po ^^sti, ob morju. Na ulicah je bilo le malo ljudi zato sem oklenil oditi na obalo, ker bi sicer lahko postal sumljiv. ^e/caj časa sem sedel ob obali in opazoval vzhod sonca, ^o seje otoplilo in so pričeli prihajati prvi kopalci, sem °c/šei na pomol. Nastal je predah, Vojko je pogledal sodnika, ta pa je vprašal: " Kaj je bilo potem ? Vojko je spoznal, da bo moral povedati vse. Videl sem, da so prišli miličniki tudi na obalo, eden je zavil tudi na pomol, kjer sem sedel, zato sem se pognal v morje in se oddaljil tako, da me ni mogel spoznati. Kako ste potem odšli z obale, saj ste vendar vedeli, da vas iščejo? Oblekel sem se in se potikal tu in tam! Kupil sem tudi časopis in videl svojo sliko. Ste takrat prvič ugotovili, da vas iščeta sodišče in milica zaradi uboja? Da! je priznal Vojko in v dvorani je nastal pravi hrup. Ljudje so spet postajali nemirni in že nestrpni, ker seje tako počasi odvijalo. Sodniku je uspelo pomiriti mno- žico in je nadaljeval: V četrti točki obtožnice vas bremenijo dejanja po členu 254/a, ki ste ga napravili 14. maja 1964 leta in se nanaša na krajo avtomobila znamke Citroen žaba, last francozkega državljana. Kaj lahko poveste o tem? Iz časopisa sem vedel, da me iščejo zaradi uboja in da vedo, kje sem, ker sta to povedala milici Tone in Franc. Sklenil sem cel dan mirovati, zvečer pa se odpeljati naprej. Prilika se mi je ponudila, ko je čakal prižgan avto pred hotelom, in izkoristil sem to priložnost. Avto ste karambolirali pri Reki, ker niste mogli obvo- ziti cestne prepreke, ki vam jo je nastavila milica. Povejte še kaj o tem! Namenil sem se proti Reki, ker bi potem šel ob Jadranu navzdol, če me ne bi dobila poli- cija. Vozil sem vso noč in bal sem se, da mi ne bi zmanjkalo goriva. Ali ste kaj natočili točilni bencin? Ne. Ni bilo potrebno, ker je bil tank poln, ko sem prišel do avta. Kje so vas aretirali? Ležal sem v bolnici na Reki, ko pa sem okreval, so mi rekli, da bom šel domov. Pred vhodom v bolniško sobo so me vklenili, me odpeljBli na zaslišanje in mi nato citirali številko tiralice, na osnovi katere so me morali pridržati nazadnje so me premestili v Celje. ■Torej je bila to precej dolga pot! je zaključil sodnik. Člani porote so se nekaj pogovarjali, a jih Vojko ni razumel. Tudi dvorana je postala glasna. Morda ima zagovornik obtoženega še kake dopolnitve priče in izjave? je preverjal predsednik, da bi prevpil množico, kije že odhajala iz dvorane. Ker mu to ni uspelo, je ukazal: - Zaklenite vrata, da sprehajalci ne bodo motih poteka obravnave! Končno so se ljudje umirili. Ponoviti je moral prošnjo za nastop zagovornika. Ta je počasi vstal. - Slišali smo priče, analizirali okoliščine in poslušali pripoved obtoženega, kije danes začuda povedal večino resnice o vsem, česar ga bremeni obtožnica. V priprav- ljalnem postopku od obtoženega nismo dobili nobenih zanesljivih podatkov, današnji dokazi so plod temeljite, dolgotrajne in mučne preiskave, preverjanj ter sklepanj. Ker pa je Cerar mlad in na začetku življenjske poti, prosim sodišče, da to ob izreku sodbe upošteva. Prosim za pravično sodbo! je nekako potrto končal zagovornik. Za besedo je zaprosil javni tožilec. GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE Celje VABI V NOV LOKAL KAVA BAR »ŽARDIN« OB PIVNICI KOPER Cenjenim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991 26. stran - 20. deceiviber 1990 RADIO Sem za dedka Mraza Včasih me je pa res sram, da sem odrasla. Takrat, recimo, ko se dnevna pohtika tako banalno spotakne ob tako mistično bitje kot je dedek Mraz. In le malo manj- ka, da ga na zatožni klopi ne posadi tik ob bok najhujšim komunističnim krivo- vercem. Kaj o tem, še do lani tako blagem in letos tako spornem možu mislijo naši po- slušalci, nas je zanimalo v eni od radijskih kontaktnih oddaj. Vzorcu, ki smo ga na ta način anketirali, že zaradi njegove majh- nosti, ne moremo reči, da je reprezentati- ven. A vendarle se je med vsemi mnenji pojavilo eno samo, ki je bilo za to, da se dedka Mraza kot simbol komunistične preteklosti nepreklicno ukine. Vsi ostali niso imeli proti dedku Mrazu nobenih očitkov pa čeprav jih v domačem krogu že vsa leta obiskuje Božiček ali Miklavž. Kdo je potemtakem »v imenu javnosti« sploh podtaknil tako obširne in brezplod- ne (in po mojem tudi neokusne) razprave o umestnosti dedka Mraza, ki so segle vse tja do njegove smrti in preporoda v Božič- ka? To se sprašujem. Če smo lani Miklavža na javne trge spuščah še bolj sramežljivo, se je letos Miklavževanje že razpaslo po skoraj vseh krajih. Krasno - kljub nekaterim posa- meznim nerodnostim in pomanjkljivo- stim, ki pa jih najmlajši niso opazili. Zanje je bilo srečanje s parklji in angelci in Mi- klavžem samim (ne glede na vero in pri- padnost njihovih staršev) čudovito doži- vetje: ravno toliko grozljivo in ravno toli- ko slovesno, kot mora biti srečanje s prav- ljičnimi bitji. Kdo pa naj pride zdaj? Božiček ali de- dek Mraz? Gre, seveda, za vprašanje uradno priz- nanega dobrotnika in prednovoletnega obdarovalca, kajti zasebno bo še naprej veljalo kot doslej: pod jelko bo nastavljal tisti, ki ga je v svojem prepričanju izbrala družina. Res, da so si tako enega kot drugega izmislili odrasli. Res, da je enega ustoličil en in drugega drug rižim. A izmislili in ustohčili smo ju za otroke. Ti, ki jim je malo mar za vso politiko in vero in oblast in režime tega sveta pa so postali pri vsem skupaj najmanj pomembni. Kot, da smo odrasli pozabili na svoja pričakovanja in upanja in želje, ko nas je obiskoval dedek Mraz. S kakšnim vzne- mirljivim trepetom smo prisluškovali šu- mom pod okni in tako žarečih lic smo se oziraU k obhčju ljubljenega dedka. In ko so nam odprli oči, smo dedka Mraza pač pospravih med staro šaro skupaj s prince- skami in čarovnicami in zmaji in princi... kdo neki jih je metal v kakšen ideološki koš? Kaj pa bi bilo narobe, če bi med Sloven- ce še vedno prihajal dedek Mraz - prepro- sto kot pravljični mož, dobrotnik in nav- sezadnje tudi tisti, s katerim je malemu porednežu včasih mogoče požugati: »Pri- den bodi, dedek Mraz posluša!« In če že mora - za mirno vest odraslih - imeti kakšno politično ali ideološko ali kajvem- kakšno oznako že, zakaj mu ne bi dodali oznake slovenstva. Saj ta dobri mož nav- sezadnje prihaja izpod zasneženega Tri- glava ... Sram me je in strah. Sram, ker skušamo na tako grob, na tako odrasel način vzeti otrokom nekaj lepega, nekaj pravljičnega. In dokler se kopja politične premoči lomijo na hrbtu dedka Mraza, me je tudi pošteno strah. Ljudje da, oprema ne Nekaj dni pred novim le- tom je navadno čas, ko obe- lodanimo takoimenovanp »novo programsko shemo« Radia Celje. Tako je bilo vsaj v navadi doslej. Novo leto smo namreč ponavadi izkoristili kot prelomnico, ko smo našemu programu kaj odvzeli, mu kaj dodali, ga osvežili in preoblikovali. Tokrat vsega tega pravza- prav ne bo. Vendar ne zaradi tega, ker nam je obilica ne- predvidljivih dogodkov to jesen pravzaprav preprečila podrobnejšo obravnavo te teme. Bolj zategadelj, ker smo v letošnjem letu pravza- prav nenehno dopolnjevali in razvijali naš program do te mere, da je postal nam in na- šim poslušalcem kar se da blizu. Zato bo ostal več ali manj nespremenjen, negova- li in izboljševali pa laomo to, kar imamo. Ves čas smo upali (in tudi že napovedali), da se bomo po Novem letu lahko oglasili bolj zgodaj, že pred šesto uro zjutraj. Poskusni jutranji program smo že uspešj^^ spravili pod streho, a vendgj kaže, da bomo morali bitf skupaj z našimi poslušalci š^ nekaj časa potrpežljivi. premostljivo težavo za uvei bo jutranjega programa na. mreč predstavlja dotrajana tehnika, ki tolikšne obrerne. nitve ne bi zmogla. Nova oprema je sicer že naročena a bomo nanjo morali čakati dlje, kot smo računali. Jutra, nji program pa vsekakor ostaja eden prvih načrtov Radia Celje v prihodnjem letu. En tehnik - en studio Kadar na Radiu Celje ures- ničujemo kakšen zahtevnej- ši projekt, se nam na lepem zgodi, da imamo včasih pre- malo tehnikov. Pa si včasih še koga izposodimo. Tako nam večkrat pride pomagat eden največjih slovenskih mojstrov^ radijske tehnike Slavko Šetina, sicer zapo- slen pri Radiu Slovenija. Slavko živi s svojim delom, celo zasebni avtomobil je opremil tako, da ga lahko »s pritiskom na gumb« spreme- ni v mali zasilni studio. Med letom ima prost le redkoka- teri vikend. »Kaj bi se dolgočasil in le- naril doma,« pravi. »Rajši ta čas zaslužim kakšen dinar, zato pa si potem dvakrat na leto z družino privoščim res pošten in razkošen dopust.« Slavko Šetina je poskrbel tudi za prenos oddaje, ki smo jo na Radiu Celje pri- pravih z Golt ob 29. novem- bru. Na sliki je poleg njega še Nada Kumer v razgovoru z gostom, Marjanom Skorni- škom. Foto: T. T. Božič na Radiu Celje Na dan, ki ga bo večina Slovencev preživela doma, Božič, bomo radijci spet de- lovni. S programom bomo skušali prispevati svoj delež k prijetnemu vzdušju prazni- ka, ki naj bi vsaj enkrat na leto združil k domačemu og- njišču vso družino. Med ak- tualne reportaže in razgovo- re bomo vpletli, seveda, tudi prijetno glasbo. Upamo, da boste z nami! Radio naj bo plurailstičen Slovenski lokalci so zborovali Minuli petek je bila v Murski Soboti skupščina Združenja radijskih postaj v Sloveniji, na kateri so re- gionalci in lokalci ocenje- vali opravljeno delo. Če odštejemo zagonske aktivnosti za junijsko rojstvo združenja, se lahko pohvali- jo predvsem z dvema prire- ditvama: septembra so se skupno predstavili na Mar- keting klubu v Ljubljani, ta- koj zatem pa so pod streho spravili še prvi festival radij- skih postaj v večih novinar- skih in EP zvrsteh v Trbov- ljah. O eventualnem skupnem marketinškem nastopanju se bodo dogovarjali posebej tržniki, medtem ko so se na direktorski in uredniški rav- ni dogovorili, da bo prihod- nji festival (pregled vsakolet- ne produkcije radijskih hiš) oktobra v Murski Soboti pri letošnjem zmagovalcu, se zavzeli za novo in korektno žirijo za ocenjevanje, pre- imenovali dosedanjo nagra- do v Najboljši mikrofon (za- enkrat še delovni nazivi) in sprejeli sklep, da Nedeljski ni najbolj zaželen kot eks- kluzivni sponzor. Franček Rudolf, predsed- nik komisije za informiranje Skupščine Republike Slove- nije se je s skupščinskega in svojega osebnega zornega kota zavzel za kar najbolj pluralističen radijski medij, hkrati pa opozoril radijce na še vedno nizek prag toleran- ce pri kritiki in na dejstvo, da se glas posameznega po- slanca v republiški skupšči- ni zdaj dobro in daleč shši. Radio naj še vedno ostane kulturna ustanova in njegovi novinarji naj spodbujajo no- ve povezave, predvsem kul- turne pri iskanju naše lastne kompatibilnosti z Evropo. Vsega namreč tudi diploma- cija ne more opraviti. Glede statusnih vprašanj in nerešenih dilem še iz ča- sov prejšnjega režima, zaen- krat še nič novega oziroma vse je še nejasno in prepuš- čeno lastni iznajdljivosti in poslovnosti. Težko tistim ra- dijskim postajam, ki se bodo morale uravnavati po zako- nu o zavodih, še posebej če imamo v mislih sedanjo za- konsko različico, četudi še v osnutku. Novi v. d. direktorja Od- dajnikov in zvez RTV Slove- nija Leopold Gregorač je za poslovne pogovore na osno- vi dobrih dosedanjih perso- nalnih zvez »hiše velikega brata« z lokalci predlagal po- sebne pogovore v januarju, ko bo že marsikaj bolj jasno, priporočil tehnično orienta- cijo v moderno tehnologijo. v digitalni radio, ki je edina perspektiva, pa tudi velika slovenska poslovna tajnost - projekt Svetlobno vlakno do doma bo revolucioniral v tehničnem smislu radiodi- fuzijo na Slovenskem v na- slednjem desetletju na vseh ravneh, na nacionalni in lo- kalno-regionalni. Igor Savič, pomočnik di- rektorja radijskih progra- mov RTV Slovenija je pono- vil nekaj splošnih floskul o sodelovanju med lokalci in velikim radijskim bratom RTV Slovenija, ki naj bi bilo oprto na še veljavni spora- zum o sodelovanju (povrh se mu še vedno reče samou- pravni!). Dejstvo je, da bomo težko kompatibilni z Evro- po, če nismo niti približno kompatibilni znotraj sloven- ske radiodifuzije. O tem, žal, na sestanku v Murski Soboti ni bilo govora. MITJA UMNIK Biažev sklad Za Blaža pomoč tudi iz Londona V akcijo zbiranja pomoči za Blaža Skornška iz Laškega, ki bo 23. januarja odpotoval na operacijo srca v London, so se vključili tudi uslužbenci An-. glo-Yugoslav banke iz Londo- na. Skornškovim so minuli te- den poslali pismo v katerem jih obveščajo, da se vključuje- jo v akcijo pomoči Blažu, ki jo je sprožila naša redakcija, z denarno pomočjo 500 funtov (to je okoli 1500 nemških mark). Pomoč v višini 200 mark je prispevala tudi zdomka Marija Culk, kije Blaževo zgodbo pre- brala v Novem tedniku, na ka- terega je naročena, in ga preje- ma v nemško mesto Willingen. Sicer pa sedaj, ko denar le še tu in tam priteka na žiro račun Skornškovih, Vera in Maks Skornšek pravita: »Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so nam pomagali v naši stiski, največja zahvala pa bo takrat, ko se bo Blaž vrnil iz Londona zdrav. Prepričana sem , namreč v uspeh operacije. Še posebej bi se rada zahvalila učencem in učiteljem OŠ Primož Trubar iz Laškega in učiteljem, kjer naša Anja obiskuje prvi razred, in kamor bo tudi naš Blaž hodil v šolo, ogromno finančno po- moč so prispevali delavci PTT, pa tudi laški Tim, kjer sem za- poslena jaz, omenila bi še Pi- vovarno Laško. Oni so bili pr- vi, ki so nakazali denar, tam sva zares naletela na odprta vrata, zato se zahvaljujem di- rektorju Turnšku in vsem de- lavcem. Posebna zahvala gre Faniki Wiegele, ki stanuje v istem bloku in mi je ogrom- no pomagala s tem, ko mi ni bilo treba hoditi na občino in tam urejati dokumente, ona je bila tudi tista, ki je izpeljala zbiralno akcijo na Badovinčevi ulici. Zahvala gre stanovalcem Badovinčeve, ekspozituri Ljubljanske banke v Laškem, pa A banki iz Celja, Adrii Air- ways, ki nam bo omogočila brezplačne letalske vozpvnice do Londona in nazaj. Žal ne morem našteti vseh, ki bi se jim želela zahvaliti, vendar po- zabila ne bom nikogar, ker irham vse zapisano. Seznam tistih, ki so prispe- vali denar za Blaževo zdravje še vedno ni popoln in ga tokrat dopolnjujemo z naslednjimi imeni: Janez Pušnik, Janez Sonc, Marija Guček, Marija in Sabina Sauberger, in Magda Belej iz občine Laško, družine Šprahman, Meh in Herlah, Ire- na Janežič, Marija Lemer, Sta- nislav Canžek, Francka Tomic, Vera Gams, Alojz Ferlin iz ob- čine Velenje, Anton Žgank iz Žalca, delavci montaže PTT iz- mene mojstra Lebra ter učenci OŠ M.Zidanšek iz Dramelj. Iz PTT Celje, natančneje iz po- slovne enote telekomunikaci- je, pa smo prejeli prijazen do- pis, v katerem se naši radijski in časopisni hiši zahvaljujejo za pomoč pri zbiranju sredstev za operacijo Blaža, obenem pa so zapisali kdo vse je s strani PTT podjetja podaril denar za Blaža. To so: PTT Jesenice, PZN PPS PTT Podjetje Tr- bovlje, Tami Celje, PTT po- djetje Trbovlje, sindikat PTT delavcev Nova Gorica, OOS PTT Ljubljana Skupne službe Ljubljana, OOZS TOZD PTT Tržaška 68 a Ljubljana, sestav- ljeno PTT podjetje Slovenije Ljubljana, PTT podjetje Kranj, družina Lukman iz Celja, sin- dikat delavcev prometa in zvez Slovenije, PTT podjetje Celje, sindikat PTT podjetja Celje, društvo Ljudske tehnike PTT Celje. NATAŠA GERKEŠ ŠKRATKI Naša najnovejša radijska pridobitev, terensko vozilo, jo je prejšnji teden skupil. Udarila ga je opeka, ki je priletela z Muzeja revoluci- je. Zlobneži trdijo, da bi marsikatera radijska glavsi bolje prenesla udarec od avtomobila. ^ ^ Radio je našo mlado so- delavko Inge Kobe že tako okužil, daje po modni revi- ji na smučarskem plesu v Narodnem domu zasanja- no vzdihnila: »Radijski mi- krofon je mnogo privlač- nejši od modne steze.« ^ ^ ^ Rekordi Thea Bostiča so porušeni. Primat pa mu je izmaknila sodelavka Betka Šuhel: pojavlja se na TV Slovenija, na Radiu Mari- bor, na Radiu Šmarje in, se- veda, PREDVSEM na Ra- diu Celje, mimogrede pa je v soboto povezala še smu- čarski ples. Theoje priznal, da odlično. /ii ^ Z radijsko natančnostjo smo izmerili 93 minut mol- ka v našem sobotnem pro- gramu. Ni ga zagrešil radij- ski škrat, pač pa zahteven tehnični poseg. Prestavitev antenskega sistema so uspešno opravili Janez Klanšek, Bojan Pišek, Sašo Matelič in Mitja Tatarevič ob pomoči vsestranskega Slavka Šetine. ^ ^ ^ Betki Šuhel je med Lojtr- co domačih grdo ponagajal mikrofon. Pa ne tisti, ki ji je tako domač, ampak oni, pripet na napravo, imeno- vano kasetofon. Betka je namreč na Lojtrci nastopa- la v vlogi novinarke, saj je pripravljala reportažo. Po nekaj poskusih ji je uspelo narediti dober prispevek, a je vseeno izjavila: »Nikoli več!« ^ ^^ ^ V teh dneh naj bi se re- dakcija Novega tednika že preselila v obnovljene pro- store v stari stavbi, radio ps bo še ostal na vrhu. .čl ^ ^ Oba hišna Edija še vedno najbolj jezi, da Mitja Um- nik vztrajno odklanja ob- javljanje njunih fotografij na Radiu Celje. Po njuneni mnenju bi jih namreč lah- ko uporabil tudi za ta me- dij, saj so nadvse zgovorne glasba 20. december 1990 - stran 27 • Slovenski festival v Velenju sta povezovala Miša Molk in Sašo Hribar alias radijski GA-GA. Ko nista govorila, sta sedela za mizo, na kateri je bila litrska steklenica ORE, za njo pa nekaj manjša Ca- bernet Sauvignona. Ne- kaj je ostalo v njej. • Nek- danji odlični pevci slo- venske zabavne glasbe iz Maribora danes prepeva- jo drugje: Alenka Pinte- rič in Zorica Fingušt v mariborski C^peri, Bran- ko Robinšak (nekoč Pe- pel in kri) so lira v salzbur- ški operi. Alfi Nipič po odhodu Avsenikov pre- peva samostojno, priljub- ljeni Čarli Arharje še ved- no privezan na bolniško posteljo, Lidija Kodrič je v Beogradu, Neca Falk zabava otroke v Ljubljani in tamkajšnjem gledališ- ču. • Big Ben HIT kvartet iz Nove Gorice pospeše- no snema 45-minutno no- vo tv oddajo, in to večino- ma po krajih na Gori- škem. Hit ni glasbeni hit, ampak sponzor, turistič- no gostinsko podjetje. Oddaja bo gotova januar- ja. • Popularni GU-GUje ^razpadel, pred tremi leti (Tomo Jurak in Tomaž Žontar nastopata kot du- et TOM-TOM, Igor Ribič in Čarli Novak imata nov bend Hot-hot-hot, Marjan Vidic pa enega najboljših kafičev GU-GU v M. So- boti). v stari zasedbi pa ga bomo videli v novoletni oddaji Zdravo s še vedno popularno Ljubico moje- ga srca. Otrok prliokal v samoto v Velenju smo Imeli nov popevkarski festival z velikim optimizmom smo se odpravljali na slo- venski festival zabavne glasbe, ki ga je zasebno po- djetje U&B trading iz Ljub- ljane pripravilo v Rdeči dvorani v Velenju. Prepričevali smo se, da je ponovno rojstvo slovenske popevke pač potrebno videti in slišati z lastnimi ušesi. Za- nimalo nas je, ali bomo doži- veli vsaj kanček nostalgije po prehitro in nerazumljivo umrlem festivalu slovenske popevke, ki nam je vsako le- to postregel z mnogimi pri- jetnimi melodijami. Mnoge so še danes prave narodne uspešnice, vrtijo jih v različ- nih verzijah in priredbah, pojejo jih tudi tisti, ki takrat, ko so nastajale, še plenic ni- so močili, kaj šele hodili po festivalih. To pa pomeni, da je bila naša avtohtona po- pevka dobra (cenili sojo celo v tujini), žal pa je bila zaradi nerazumljivih razmer prehi- tro zapisana med pokojne. Poskušali smo s pop delav- nico, ki je veliko obetala, pa tudi žalostno končala. Ostala sta Maribor z nareč- nimi melodijami in portoro- ški festival Melodije sonca in morja, ki pa se vse bolj odda- ljuje od slovenskega festiva- la, saj se širi v prostor Alpe - Jadran (letos so peli v slo- venščini, hrvaščini, italijanš- čini, in madžarščini, kasneje lahko pričakujemo še kak- šen drug jezik). Seveda ne gre pozabiti še šansonov v Rogaški Slatini. Festivala za čisto pravo slovensko me- lodijo pa ni. Pač, dobili smo velenjsko izvedbo, ob kateri smo še rahlo zbegani in ne- urejenih misli. Veliko smo pričakovali, rodil pa se je otrok, za katerega zdravje in razvoj se bo treba pošteno potruditi. Potreboval bo ve- liko vitaminov, svežega zra- ka in toplih besed, da bo zrasel. Velenjski festival zabavne glasbe sta organizirala Bra- ne Utroša in Nina Božič ozi- roma zasebno podjetje U&B trading iz Ljubljane. Pred dvema mesecema in pol je Brane dal idejo za fe- stival, ki naj bi bil čisto slo- venski. »Idejo sva dograjeva- la, razmišljala sva, koga naj povabiva k sodelovanju, vendar je resnično sodeloval le Lojze Kožar. Največ težav, sva imela s TV Slovenija. Za- stonj sva jim ponudila vide- okaseto, pa ni šlo. Potem sva se dogovarjala, da bi oni vr- teli reklame, midva pa bi jim dala kaseto, pa tudi ni šlo. Še zdaj ni jasno, kako bo: midva sva reklame plačala, torej bodo tudi oni plačali posne- tek«, pravi Nina. »Če ne bo šlo tako, bom sam naredil videokaseto in jo prodajal«, pribije Brane. Z izvajalci novih sloven- skih zabavnih melodij so posneli 2 glasbeni kaseti, ki so ju izdali v samozaložbi, v nakladi 2 tisoč izvodov. Vsi izvajalci so se odpovedali av- torskim pravicam v korist pediatričnega oddelka bol- nišnice v Ljubljani, 20 od- stotkov vstopnine pa sta or- ganizatorja namenila velenj- skemu zdravstvenemu do- mu oziroma poplavljencem. Celoten festival ju je veljal približno 50 tisoč mark. »To- da šola v borbi s televizijski- mi monopohsti je vredna vsaj milijon mark,« se hudu- je Brane Utroša. »Zunaj takšne stvari dru- gače pripravljajo, pomagajo si, pri nas pa vlada sama ško- doželjnost. Veliko polen sva dobila pod noge, vendar sva festival vseeno pripeljala do konca«, še doda Nina. Kljub vsemu nista obupa- la. Takoj bosta začela pri- pravljati prihodnji festival. Vsega se bosta lotila stro- kovno, izbrala bosta primer- ne sodelavce... Festival bo vsako leto v drugem kraju. Razmišljata tudi o srečanju ročk skupin, saj se te nimajo kje predstavljati, pri nas pa jih je veliko, in to dobrih. Tako Brane in Nina. JVti pa smo se v Velenju bolje poču- tili v garderobah pod tribu- nami, kjer so se nastopajoči pripravljali za nastop, izme- njevali mnenja, se veselili kot otroci, uglaševali instru- mente in vse skupaj zalivali. Prijetno je bilo tudi v hotelu Vesna v Topolšici, kjer se je sredi bogato obložene mize bohotila velika torta v obliki lipovega lista, zaščitnega znaka festivala, ki naj bi po- stal tradicionalen. Mnogo bolj žalostno in ne- prijetno je bilo v Rdeči dvo- rani, kjer seje ob porodu slo- venske popevke zbralo kakš- nih 300 poslušalcev. Prej manj kot več, čeprav je bila ^'stopnina le lOOdin.Pošasten je bil pogled na prazen pro- stor z lepo zloženimi stoli in še bolj na ogromen oder, kjer so bili pevci, zlasti posamez- niki, med reflektorji, zvočni- ki in gozdom okleščenih mi- krofonov z odvratnim play backom kot izgubljeni palč- ki sredi puščave. Nič toplega in domačega ni bilo, tako da so se mnoge dobre popevke izgubile pod visokim praz- nim stropom. Vehko so naredili pri U&B trading za oživitev slovenske -popevke, še več bo treba, da se bo vse skupaj obdržalo. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Za vsak festival se spodo- bi, da najboljši (če to so ali niso), dobijo nagrade. Tako je bilo tudi v Velenju. Pri- pravili so šest nagrad, pet so jih podelili, a tudi tu ni šlo brez zmešnjave. Nagra- de za besedilo niso podelili (neupravičeno, saj je bilo nekaj tekstov zelo korekt- nih), brez utemeljitve pa so si izmislili nagradi za naj- boljši odrski nastop (skupi- na Cafe) in najbolj obetaven bend (Coctail). Nagrade ob- činstva so dobili Pop design za melodijo Neko noč, Nina Božič za Naj naju vidijo in Chateau za skladbo Ne vem, kdaj prideš. Strokovna žiri- ja je zlati lipov list za naj- boljšo melodijo namenila skupini Čuki za melodijo Poslednji rod. Čuki so letošnje presenečenje na slovenski pop sceni. Tudi v Velet^u so očarali strokovno žirijo, kijih je nagradila za najboljšo skladbo. Chateau iz Velenja so ostali brez nagrade, vendar nasme- jani in dobre volje tudi po nastopu. Lovšinov Pero in Sokoli Marija pomagaj... nJim in Šempeterčanom Peter Lovšin s svojim gla- som, ki deluje vselej rahlo postpijano. Zvone Kukec, ki svoj kitarski imidž zači- nja z dolgimi kodri in sme- jočim se obrazom. Marko Bertoncelj, s težko bobnar- sko roko, Dare Hočevar, ra- hlo živčni basist, in Ivan Bekčič, kitarist avantgard- ne virtuoznosti - to so Soko- li s »speglano garažo«, kot sami označujejo svojo, zad- nje čase vse bolj popularno Slasbo. Predstaviti so jo ho- teli tudi savinjskim mlad- cem, zato so se zadnji petek Prifurali v Šempeter, Nad šempetersko dvorano so bi- li blazno navdušeni, zato pa toliko manj nad spoštovano publiko... , Nov Lovšinov bend je pri- šlo poslušat le kakšnih 50 judi... v dvorano pa bi jih ahko spravili vsaj 10 krat to- uko. Kdo ve, če se ni Savinj- :^anom zameril s svojo pan- Wsko preteklostjo... Ven- dar pa za razliko od tedanjih jtaspv Pera politika ne zani- '^a več. »Politika me dolgo- lasi. Drugi časi so, sedaj se lahko z njo ukvarja vsak. Še vedno pa so novi komadi lahko razumljeni v politič- nem kontekstu,« še pove nekdanji politični gnjavator. Zdaj skušajo presegati slo- vensko omejenost, zavrgli so levičarske ideje in se začeli opredeljevati za sredinsko pozicijo. »Spoštujemo vse oblike življenja in združeva- nja,« pribije Lovšin. To jasno kažejo tudi nova kaseta, plošča in CD - vse troje z naslovom Marija po- magaj. Pesmi so v »religioz- no-seksualnem feelingu«, pravi Pero. Torej kot nalašč za predbožični čas... Produ- cent plošče je bil Boris Bele - Buldožer, posneta je v živo, brez efektov, posvečajo pa jo deklicam. Nekdanji kontroverznež Pero pa se poleg Sokolov uk- varja še s časopisnimi zade- vami. Ureja Privat, pa novo revijo Grom, revijo za ozvo- čeno zabavo. Gre za meseč- nik, ki bo skušal uveljavljati aktualni pop in rok, s pridi- hom starih časov, seveda. Sokoli trenutno svojo glas- bo predstavljajo v živo, saj hočejo dokazati, da se da od dobrega roka tudi živeti. Ne le uživati, ampak tudi preživ- ljati svoje družine. No, to jim bo ob tako množični publiki, kot so jo imeli v petek v Šempetru bržkone težko' uspevalo... JURE PLOŠTAJNER Alternativci za poplavljene Med množico prireditev, ki jih organizatorji pripravljajo, "a bi z izkupičkom pomagali prizadetim v nedavnih popla- vah, je prav gotovo svojstven in atraktiven tudi koncert j^lternativne glasbe, ki ga s pomočjo nekaj entuziastov pri- ■^'■avlja žalska liberalno-demokratska stranka. V soboto, 22. 3®cembra, ob 18. uri bodo v dvorani Hmezada »zašopali« ^agvald iz Preboda, It's not for sale iz Laškega, Neron iz ^^Ica, Sarcazm iz Škofje Loke, Xenophobia iz Slovenj ^fadca in dve skupini iz Avstrije: Necrosis in Disharmonic ^"■cbester ter Atrocity iz Avstrije. Obilo dobre glasbe torej, je še en dober razlog, poleg humanega, za obisk odlič- ^ga koncerta na alternativni glasbeni sceni. VOJKO ZUPANC 21. 12. nastopi v klubu CASABLANCA priljubljena TAJČI s svojim ansamblom-^ ljubitelji ste vljudno vabljeni. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFRER (6) 2. SO HARD - PET SHOP BOYS (7) 3. LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY (3) 4. WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN (10) 5. GOODBV MARIJA - POP DESIGN (8) 6. MIRACLE - JON BON JOVI (3) 7. CRVING IN THE RAIN - A-HA (8) 8. I AM YOUR BABY TONIGHT - WHITNEY HOUSTON (2) 9. FREEDOM 80 - VVAITING FOR THAT DAY - GEORGE MIGHAEL (1) 10. ICE ICE BABY - VVANILLA (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK (7) 2. MNOGO LET-BURNIK (10) 3. NAVASI-AŠIČ (3) 4. PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVCI (7) 5. ZA LAŽJE SLOVO - KLINC (6) 6. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET (3) 7. TVOJE OČI - KAPŠ (2) 8. PLANINSKI KRST - NAGELJ . (5) 9. LJUBEZNI Ml NISI DALA - FANTJE Z VSEH VETROV (2) 10. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij: UNCHAINED MELODY - RIGHTEOUS BROTHERS SADNESS-PT1 - ENIGMA IMPULSIVE - WILSON PHILIPS Predlogi za lestvico domačih melodij: KAJ JE SREČA-MARELA SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE ZVEZDE NAD VRHGORO - VERDERBER Nagrajenca: Mirko Krampušek, Čopova 7, Laško Simon Košir, Glinsko 7, Škofja vas Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. KUPON lestvica zabavnih melodij___ izvajalec__________ lestvica domačih melodij______ izvajalec______________ ime in priimek_.__________ naslov_________________ . __ 28. stran - 20. december 1990 za razvedrilo Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali le pravil ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prj spele do ponedeljka, 24. 12. do 9. Hf" dopoldan. Rešene križanke lahko prine. sete tudi osebno, na vhodnih vratih NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuverto obvezno napišite: NAGRADNA KRi. ZANKA in svoj točen naslov. Rešitev icrižanlfe . (na sliki: Finale lojtrce'domačih) Vodoravno: PUŠKAR, PAR, LOJTR CE, ALVA, DOMA(:;iH, RATO, C. F" LAM, R. T., AHO, KOFEIN, PREAMBU' LA, OSOLNIK, ATARAKTIK, BURJa APRIL, RENČA, ANTELAMI, ČELo' lAN, LAH, ERAR, A. F., KRT. Izid žrebanja 1. nagrado 250 din prejme: Vera Grab. ner, Trubarjeva 6, 63000 Celje. 2. nagrado 100 din prejme: Albin Klanj, šek. Štore 142, 63220 Štore. 3 nagrade po 50 din prejmejo: Jana Rak, Trubarjeva 53/a, 63000 Celje, Kseni. ja Pipal, Migojnice 2/a, 63302 Griže, De- jan Jerše, Aškerčev trg 6, 63270 Laško. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! Bodice če je kdo hotel posta- ti otrok revolucije, je moral ubogati »pedia- tre« iz Beograda. Če je že politika kur- ba, še ni potrebno, da je gospodarstvo poli- tični kupleraj. Manj nevarno je, če je v človeku nekaj živa- li, kot če je v živali preveč človeka. V puščavi rdečih šte- vilk se nam Evropa prikazuje kot politič- na fatamorgana. Če bi predstavniki Demosa obiskali po- plavljena področja bi gotovo mislili da seje Savinjska dolina že odcepila. Naši politiki so silno glasbeno nadarjeni - vsak hoče biti prva violina. Predvolilni boji in vo- litve spominjajo na opero - Ples v ma- skah. MARJAN BRADAČ Britansko gledališče v krizi Možna pot na zeleno vejo Kritiki Kraljeve Shakespe- areove igralske družbe in drugih gledališč, ki so odvis- na od subvencij, trdijo, da se gledališka vodstva ne bi smela zanašati na denar bri- tanskih davkoplačevalcev, ampak bi si morala sredstva priskrbeti sama. Gledališčni- ki n^j bi po mnenju nekate- rih prenehali ^dihovati in se smiliti sami sebi, namesto tega naj bi poskrbeli za zani- skave v minulih petih tednih so namreč pokazale, da je problemov, s katerirr^i se spopad£yo gledališča, veliko, poleg tega pa so tudi izredno raznoliki, tako da bi se jih dalo reševati samo z dobro izdelanim državnim na- črtom. Posledice »varčevanja« Britanski gledališčniki so torej prisiljeni zategniti pas, k£ir pa bo verjetno imelo ko v vladi odločajo o tem, komu bodo namenili denar v prihodnjem letu. Prve na- povedi niso preveč obetav- ne: ministrstvo za umetnost naj bi dobilo le dva odstotka in pol več sredstev kot lani, kar je daleč pod letno stop- njo inflacije - ta je namreč že prešla 10 odstotkov. Če bo britanska vlada vztrajala pri tako mačehov- skem odnosu do umetnosti, bo še več gledališč, med nji- mi tudi Kraljeva Shakespe- arova igralska družba v Lon- donu, prisiljenih zapreti svo- ja vrata - in to za zmeraj. PISMO IZ LONDONA Piše MOJCA BELAK miv repertoar, ki bi privabil široke ljudske množice. Če se tudi to ne bi obneslo, bi lahko poiskali privatne sponzoije. Britanskemu Talijinemu hramu pot res ni s cvetjem posuta, SeO mu vlada name- nja več kot pol manj denarja, kot so ga deležna gledališča v drugih razvitih evropskih državah. Zato so se na se- stanku britanskih gledahšč- nikov odločili, da bodo po- moč poiskah tudi pri politič- nih strankah. Radi bi jih iz- zvali, da bi vključile vpraša- nje umetnostnih ustanov na splošno in posebej gledališ- ča v svoj program še pred prihodnjimi volitvami. Razi- daljnosežne posledice. Ne- katera gledališča so morala začasno zapreti svoja vrata, v drugih so zmanjšali število uprizoritev, kar je prizadelo predvsem mlade dramatike, ker le stežka najdejo ansam- bel, ki je pripravljen postavi- ti na oder noviteto. Britanci so se lahko dolga leta hvalili z n^večjim številom krstnih uprizoritev domačih gledali- ških del, ki so si tako tudi utirala pot na svetovne odre, toda ob sedanjih resno po- slabšanih razmerah dramati- ki r^e pišejo za televizijo ali pa sploh ne pišejo več. Letošnji jesenski boj za preživetje britanskega gleda- lišča se je začel prav v času. ŠKOFJA VAS 66 tel. (063) 35-612 Posebna ponudba: ROVAL CANIN - hrana za vaše štirinožne prija- telje - pse, uvoz iz Francije - za mlacJiče - za breje psice in o(jstavljene mlacdiče - za male in velike pasme - za aktivne pse Pisarna St.Lorenz vam nudi svetovanje in posredovanje ob nakupu prav vseh pasem - možen dogovor o šolanju tel. (063) 770-162. Se priporočamo! horoskop OVEN Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi sprego- vorila o svojih čustvih, ti pa tega dostavno ne boš mogla narediti. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pra- vi čas. da se malo resneje posvetiš svojemu poslov- nemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a sc boš pošteno zmotil. BIK Ona: Vedi. da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot pa si mu pripravljena dati ti sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, ScO lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, k^ti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. DVOJČKA Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner tc bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, s^ se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posre- čeni žabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. RAK Ona: Nikar ne računaj s tem. da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, s^ postna zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli r^e dvakrat. On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nena- doma na dan prišle govofice. ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš. da ti ne obeta prav ničesar dobrega. LEV Ona: Posrečil se ti bo veliki met. o katerem že dolgo sanjaš. Toda k^ hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot pa je real- nost. A kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več. kot pa si predvideval v začetku. Je že res. da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo... Vprašanje je le. kaj bo storila ona... • DEVICA Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno. On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sed^ zaprta. In to tako na poslovnem področju, kot tudi v povsem privatnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi! • TEHTNICA Ona: Ne razmišljaj preveč o tem. zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastalo situacijo. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te preseneče- nje na delovnem mestu. On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti. kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. ŠKORPIJON Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo bra- nil. da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni interesi prav tam. kjer si trenut- no ti sama. On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbo- lje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja naj- boljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj sc ti lahko to kaj hitro obrne proti tebi. • STRELEC Ona: K^j kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno. On: Po »težkem« vikendu se boš zbudil s še "težjO" glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. R^e se malo potuhni in počak^ na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. KOZOROG Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se r^e čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo. pazi. da ne boš ponovila napa- ke. ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se n( zanašaj na pomoč drugih! On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost, ali pa se držiš sigurnega posla. Vsekakor pa je dejstvo, ds brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel kako prav. • VODNAR Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno za- majalo. Če ti je še kaj do tega. bo potrebno napet' vse sile. sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa / dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita^ popravnega izpita pa ne bo. On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno. kot pa si to sUkaš sam. Še vedno se ti b" ponujala priložnost, kije enostavno ne smeš zam'^' diti. RIBA Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih na- vad. S£(j boš v kratkem naletela na osebo, ki te bO prav zaradi njih koval v zvezde. Predvsem pa hod' naokoli z odprtimi očmi in ušesi, k^ti nekaj se bo zgodilo. On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar P^ jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, k" ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrii" in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo - nasveti 20. december 1990 - stran 29 BOŽIČNO PECIVO Kondeji Potrebujemo: zavitek list- natega testa, beljakovo gla- zuro, ki ji prej primešamo olupljene in sesekljane mandeljne, sladkor v prahu. Listnato testo razvaljamo 4 milimetre na debelo, ga razrežemo na dolge, 8 do 10 cm široke trakove. Trako- ve oblijemo z beljakovo gla- zuro, ki smo ji prej dodali na drobno zrezane ali pa zmlete mandeljne. Po glazuri potre- semo sladkor v prahu, nato pa z nožem, ki ga pomakamo v vročo vodo razrežemo tra- kove na 4 cm debele rezine, jih zložimo ne pekač, dene- mo v pečico in pečemo 12 minut. Pečica ne sme biti zgoraj preveč vroča, da slad- kor ne porjavi. Celestinski čolnički Potrebujemo: 100 g fran- coskega krhkega testa, 2 žli- ci marelične marmelade, polovično količino testa za magda!ensko pecivo, nastr- gano pomarančno lupinico, marelični preliv, poma- rančni preliv, 12 čolnička- stih modelčkov. Najprej si pripravimo fran- cosko krhko testo. Za to po- trebujemo: 100 g mehke bele moke, ščepec soli, 50 g ma- sla, 50 g sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja in 2 rumenjaka. Iz tega naredi- mo dve uri pred uporabo te- sto in ga hranimo v hladilni- ku. 15 minut pred uporabo vzamemo testo iz hladilnika, da dobi sobno temperaturo. Magdalensko testo je podob- no, le da nima vanilijevega sladkorja in namesto rume- njakov uporabimo dve celi jajci. Modelčke prekrijemo s pripravljenim francoskim testom. V vsak modelček da- mo malo marelične marme- lade," nanjo pa še magdalen- sko mešanico, kateri smo do- dali nastrgano pomarančno lupinico. Pečico segrejemo na 190 stopinj in pečemo 10 minut. Pri tem moramo pazi- ti, da jih ne zažgemo. Pečene čolničke stresemo z vrhom navzdol na krožnik, da se ohladijo. Po vrhu premaže- mo z vročo marmelado in ko se strdi, pecivo prelijemo s pomarančnim ledom. Za led vzamemo 500 g sladkor- ja, 8 žlic vode in malo vinske kisline. Sladkor in vodo z malo vinske kisline damo v kožico in ga brez mešanja, raztopimo na majhnem og- nju. S čopičem, ki smo ga namočili v hladno vodo, bri- šemo okoli droba kožice tik nad površino sladkorja, da preprečimo njegovo strjeva- nje. Kožico pokrijemo in zvi- šamo temperaturo in kuha- mo do 112 stopinj C kar zme- rimo s termometrom. Nato zlijemo zmes na marmornato ploščo in mešamo toliko ča- sa, da se fondan strdi in po- stane bel. Z rokami ga gnete- mo toliko časa, dokler ne po- stane gladek. Ko ga hočemo uporabiti, vzamemo nekaj fondana in ga razredčimo z malo vode, da postane gla- dek in tekoč. Tik pred upora- bo mu dodamo pomarančni sok in vse skupaj zmešamo v gladko tekočo maso. Mandeljeve tortice Potrebujemo: 100 g fran- coskega krhkrga testa, po- lovično količino frangipa- ne, 50 g mandeljnovih listi- čev, marelični premaz, 2 žli- ci mletih mandeljnov za okras in 12 modelčkov za tortice. Najprej si pripravimo fran- cosko krhko testo in testo frangipane. Za slednje potre- bujemo 100 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci, 100 g zmle- tih mandeljev, 30 g moke, sok ene pomaranče in zavi- tek vanilijevega sladkorja ali par kapljic vanilijeve esen- ce... Iz sestavin umešamo testo. Modelčke obložimo s fran- coskim testom in ga prebo- demo z vilicami. Nato mo- delčke nadevamo s testom frangipane, potresemo z mandelj novimi lističi in pe- čemo na 190 stopinjah 12 mi- nut. Ohlajene tortice prema- žemo z mareličnim prema- zom ter potresemo s sesek- ljanimi mandeljni. Medene tortice Potrebujemo: 100 g fran- coskega krhkega testa: za nadev pa 7,5 g masla, 7,5 g sladkorja, 7,5 g zmletih mandeljnov, žlico medu, kavno esenco po želji, kavni preliv in 12 modelčkov. S francoskim krhkim te- stom napolnimo namazane modelčke in jih pečemo na 190 stopinjah 5 minut in jih ohladimo. Med tem pripravi- mo masleno kremo. Z njo nabrizgamo pečene tortice in nadev lepo oblikujemo. Tortice postavimo na hlad- no, da se krema strdi in nato jih prelijemo s fondanom. Božični sadni kruh Potrebujemo: kg na koles- ca narezanih smokev, pol kg zrezanih dateljev, kg ro- zin, pol kg pinjol, 15 dag olupljenih, nalistanih man- deljev, pol kg suhih hrušk in jabolk, 20 dag celih ore- hovih jederc, 10 dag pre- sladkorjenih pomarančnih lupin, 10 dag citronata, žlič- ko cimeta, pol žličke klinč- kov, pomarančne in limoni- ne lupine, pol litra ruma ali slivovke ter mlečni kruh iz 2 litrov moke. Sadje in vse ostalo dobro zmešamo in polijemo z ru- mom ali dobro slivovko. Sto- ji naj dobro pokrito en dan. Drugi dan napravimo testo kot za mlečni kruh. Vzame- mo eno tretjino vzhajanega testa in ga raztrgamo na koščke ter vmesimo v rumu namočeno sadje v homoge- no zmes. Iz preostalega testa napravimo 4 do 5 hlebčkov in vsakega posebej razvalja- mo v podolgasto, cm debelo ploščo. Iz nadeva oblikuje- mo ravno toliko podolgastih štručk, zavijemo vsako v te- sto, dobro stisnemo in obr- nemo štručko, tako da pride stisnjena stran na pomazano pločevino. Štručke naj vzha- jajo dobri dve uri. Iz ostan- kov testa ali iz mandeljev na- pravimo po štručkah okra- ske ter jih pomažemo s ste- penim jajcem ter pečemo eno do eno uro in četrt pri 180 stopinjah. MODNI KLEPET N Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Kot smo obljubili že prejš- nji teden, od ponedeljka na- prej čaka v našem uredni- štvu nagrada Cvetko Pasar, Pot v Konjsko 24 iz Vojnika, ki jo je Vlasta Cah-Žerovnik izžrebala med nagradnimi kuponi, prispelimi v naše uredništvo v novembru. Prav tako pa danes izpol- njujemo še eno. teden dni staro obljubo. Objavljamo prvi nasvet oziroma namig o tem, kako se obleči za naj- daljšo noč v letu. Vlasta Cah- Žerovnik je tokrat strnila ne- kaj vprašanj in skupaj odgo- vorila našim bralkam, ki ni- majo težav s postavo, za Sil- vestrovo pa imajo bolj kot ne že pripravljena oblačila. Le malo domišljije in spretnosti je potrebno, pa se tudi v do- mačih »delavnicah« lahko iz- delajo prav zanimivi in pri- vlačni modni dodatki. Zanje pa že tako ali tako vemo. da popestrijo in poživijo še tako navadno, lahko tudi že noše- no^ oblačilo. Časa je še dovolj in če ima- te slučajno v omari kakšen kos blaga, čipke ali kaj dru- gega, se lahko dela lotite še same. Pa veliko uspehov vam želimo. Uredništvo Za najdaljšo noč ^^^ Da je prednovoletno vzdušje tukaj, dokazujejo tudi vaša vprašanja in dile- me, kaj obleči za to najlepšo in najbolj noro noč v letu. Ker so časi pač takšni, da je povprečna denarnica vsa- ko leto tanjša in zato nakup večerne obleke vedno večji (in nepotreben - kam pa sploh še gremo?) izdatek, si boste tudi letos mnoge po- magale z drobnimi popravki in- dodatki kar pri stari obleki. Če ste mlade in brez težav s postavo, kot sta naši bralci Manja in Gordana iz Celja, pa lahko že nošenim oprije- tim strech minicam z malce domiselnosti in kančka ši- viljskega znanja nadenete nov, slavnosten navdih. Letos je, kot že veste, pri večernih modelih v ospredju povdarjen pas in boki, da o drznih, že kar šokantnih dekoltejih niti ne govorim. Nepogrešljive so rokavice, tiste do komolcev ali še dalj- še, bodisi čipkaste ali svi- lene. Anki iz Prebolda, ki ima za to priložnost že kupljene 2,5 m črne čipke, pa predla- gam, da jo uporabi v kombi- naciji s težko črno svilo. Ker ima močnejše noge, naj oble- ka sega nekaj cm čez koleno, iz čipke pa sešije asimetrič- no krojeno tuniko. Za prihodnji, zadnji klepet v letošnjem letu, pa še bese- da, dve o materialih, modnih dodatkih, nakitu in priče- skah za to slovesno prilož- nost. VLASTA Božični in novoletni prazniki so lahko še bogatejši, kajti nakup v prodajalni Tanja v Žalcu je še cenejši. Zdravilišče Dobrna Ljubitelji Dobrne, DOBRODOŠLI PRI NAS NA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE! Pre(Jstavljamo vam nekaj prireditev iz našega bogatega prazničnega programa: V NEDELJO, 23. 12. ob 15. uri, ► na ploščadi pred Zdraviliškim domom prirejajo učenci osnovne šole Dobrna OTROŠKI BOŽIČNI SEJEM s prihodom DEDKA MRAZA. Poleg prazničnih stojnic vam bodo predstavili tudi običaje ob novoletnih praznikih. V PONEDELJEK, 24. 12. ob 19. uri ob BOŽIČNI VEČERJI bodo pevci Moškega pevskega zbora iz Erankolovega imeli KONCERT BOŽIČNIH PESMI. V TOREK, 25. 12. ob 19. uri, v restavraciji Hotela Dobrna GALA BOŽIČNI PLES s skupno večerjo. V NEDELJO, 30. 12. ob 16. uri, v dvorani Zdraviliškega doma NOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA IZ CEUA. 31. 12. VESELO SILVESTROVANJE V VSEH RESTAVRACIJAH ZDRAVILIŠČA DOBRNA. V TOREK, l.l, 91. NOVOLETNI PLES v hotelu Dobrna igra ansambel TORNADO, poje Alfi Nipič, zabaval vas bo Franc Košir in DUO MAJA v kavarni ter EVERGREEN DISKOTEKA pri kaminu. V Zdraviliškem domu - igra ansambel BRANETA KLAVŽARJA. V prazničnih dneh vabimo prijatelje Dobrne na družinska kosila in kopanja v termalnih bazenih. Od 20. 12. do konca leta dajemo 20% popust na storitve v kozmetičnem salonu. Vse informacije in rezervacije za prireditve sprejema recepcija hotela Dobrna - 778-000 ali 778-023. \Želimo vam SREČNO 1991! Kupon za modni nasvet Ime in priimek: ....................... Točen naslov:............. Starost: .................... Višina: Teža: .................. Konfekcijska št Barva las: ....................... Barva oči Najljubše barve: ................. 30. stran - 20. december 1990 otroški vrtiljaki Čudoviti svet orgel Ko sem st tistega petka s svoji- mi sošolri peljal proti slovenski prestolnici, nisem niti slutil, ka- ko lep bo zame ta dan. Vedel sem. da bom videl nebotičnik. Narodno galerijo in šel poslušat orgelski koncert, toda zgodilo se je še nekaj... Cankarjev dom sem obiskal drugič in tokrat se mi je zdel še lepši. Ko sem vstopil v Galusovo dvorano, se mi je zdela neznan- sko velika in nadvse dostojan- stvena. Zazrl sem se v velike or- gelske piščali. ki so segale prav do stropa, nato pa še v klaviaturo s črnimi in belimi tipkami, za ka- terimi je sedel orglar. Odkar igram klavir, je bila mo- ja skrita želja, da bi vsaj enkrat v življenju lahko zaigral na tako velike orgle. Sedel sem čim bliže, da bi lahko koncert bolje sprem- ljal. Orgelske glasove sta nežno obarvali flavta in trobenta. Bil sem ves prevzet. Proti koncu koncerta je orglar povabil na oder učence, ki bi že- leli zaigrati na orgle. Bojeval sem se sam s sabo. Že- lja po igranju je bila velika, strah in trema še večja. Sošolci so me vzpodbujali, odločil sem se in stopil na oder. Roke so mi zadrh- tele. ko sem se dotaknil tipk. Zai- gral sem skladbo z naslovom "Mamici«, ki sem jo sam skom- poniral, besedilo zanjo pa je na- pisala moja mamica. Zvoki, ki so napolnili dvorano, so bili veli- častni. Nisem mogel verjeti, da res igram na orgle v Cankarjevem domu. Za hip se mi je zdelo, da sanjam. Zavedel sem se, da to niso sanje, ampak resnični dogo- dek, ki ga ne bom nikoli pozabil. GREGOR IRŠIČ. 7. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE Naglica Naglica. Na cesti, v službi, do- ma. Vsi ljudje hitimo, drvimo. Nikoli si ne vzamemo časa za sprehod po parku. Tudi naša družina zjutraj hiti. Oče in mami- ca v službo, jaz in sestra v šolo. Velikokrat pribitim k pouku vsa zadihana, saj pozno vstanem. Nekega jutra ura ni zvonila ali pa je nismo slišali. Vsi smo brez- skrbno spali na rej. V sanjah medlo zaslišim zvonec pri sose- dovih. Zazeham in si pomanem oči. Leno pogledma na uro. Pol osem! Kar vrže me iz postelje. Pomislila sem. da me starši niso zbudili. Jezna se napotim proti kopalnici, toda... Skozi priprta vrata v spalnici vidim dve speči kepi. zaviti v odejo. S težavo vse spravim pokonci. Kopalnica je polna: umivanje zob. oblačenje, urejanje - vse je v gibanju. Nazadnje le ostanem sama in si pripravim torbo. Oh. ta ura pa teče in teče. Hitim v šolo in pri- spem še pravočasno. Že hočem v razred, toda copati... copati so ostali doma! Groza! Tečem nazaj. Nesreča pa taka! Ključi mi uhaja- jo iz rok. ne morem najti copat, ne vem, kam sem včeraj odvrgla vrečo. Kakor, da bi se vse stvari zarotile proti meni in hotele, da zamudim. Ne vem. kaj vre iz mo- jih ust, verjetno kletvice, saj se mimoidoči kar ozirajo za mano. Končno vsa rdeča v obraz pri- spem v šolo. Začne se pouk in čas spet beži, beži... EVA DOMITROVIČ, 7. a OŠ I. celjske čete CELJE Najlepši odmori Zazvonil je zvonec. Odrešilni zvonec! Naznanil je konec šolske ure. Počakamo le še toliko, da nam tovarišice povejo, kaj ima- mo za domačo nalogo. Potem vse zvezke in knjige zmečemo v tor- bo in se gnetemo skozi vrata iz razreda. Napotimo se v drugo učilnico, kjer bomo nadaljevali pouk. Po stopnicah se preriva- mo. kričimo, vlečemo za torbe. Trop deklet se napoti proti žen- skemu WC-ju, kjer se pogovar- jamo. Preden zvonec zazvoni, smo že v razredu. Nekateri se tepejo, drugi kričijo, tretji žvečijo žvečil- ne gumije. večina pa jih prepisu- je domačo nalogo. Sredi kričanja in smeha se odpro vrata. V razre- du je takšna tišina, da bi lahko slišali muho dihati. Skozi vrata stopi učitelj ali učiteljica. »Zdra- vo!« pozdravimo in sedemo tako glasno, da bi človek mislil, da je potres 6. stopnje. Med uro nepre- stano pišemo hstke, gledamo na uro in čakamo, kdaj bo zabrnel zvonec. Že se vidimo, kako hiti- mo po stopnicah in se prerivamo. Med odmori je najlepše, a kaj, ko so največkrat prekratki. ROZALIJA ŠTORMAN. 7. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER PRVA LJUBEZEN Ne bo te nazaj Prišel si... Predal si se mi v trenutku, ko sem najbolj hrepenela po toplini nekih rok. Ko sem bila željna než- nosti. Zato sem te vzlju- bila... Vzljubila zaradi trenutka, ko sem bila pripravljena sprejeti novo ljubezen. Potem si odšel! Celo bolje je tako. Lahko bi se zopet raznežil ob solzah moje bole- čine. Sedaj živiš v svojem svetu, svoje življenje, brez misli na- me. To je svet. kamor ne smem vstopiti, vem. Tam si ti. Razpet med tisočimi želja- mi tešiš svojo sebičnost. Zmanjkuje ti časa za vse, vem. Nikoli več se ne zaple- taj v tako nevarne igre lju- bezni. Ogenj strasti ugaša počasi. Zaljubljene ženske so zahtevne, ti pa sovražiš odvisnost. Veš, kdo si ti? Visokolete- ča ptica si! Tvoja strast niko- li ne bo v celoti potešena. Vedno boš želel in jemal več. Kjerkoli si in od koder od. hajaš. puščaš za seboj nek^j nedokončanega, z obljubatni novih vrnitev, katerih ne bo Pazi, polomil si boš kril^ Padel boš z oblakov svojj}^ sanj in želja. Sam boš! Nihče te ne bo nikjer ča. kal, saj se tudi ti nisi nika. mor vračal. Verjemi, takrat tudi mene ne bo... VALERIJ/{ Kam sta šli Alfovi nagradi? Alf, trgovinica iz Žalca, ki se je pred kratkim preselila v nove prostore na Šlandrovem trgu, vsako sredo nagrajuje na Radiu Celje. V zadnji oddaji sta nagradi dobila: MATEJA ZORKO, Tkalska 5, Celje in URBAN PEVNIK, Ljubljanska 31, Celje. NAGRAJUJE ATKINE IZ2REBANCE Atifina zanlca če zapišemo: 55 kot 1441 33 kot 1221 in 77 kot 1661 kako na ta način zapišemo 1010? Odgovore na dopisnicah pričakujemo v našem ured- ništvu do srede, 26. decembra 1990. Naš naslov pa je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE. Rešitev uganke iz prejšnje številke je DIMNIK. Nagrado dobi: Joži Cokan, Vrbje 43, 63310 Žalec. Vesoljske prigode iicibritih zemljanckov Pišeta Urša In Josip Jesih, riše Mojca Vllar 0 »Povabil sem vas,« je začel Pipur, ^'^•»da se vam iskreno zahvalim za pravočasno informacijo. Žal so se vaša predvidevanja uresničila. »Pomignil je Li- dorju, ki je bil že pred njimi pri vladarju. Tokrat je bil oblečen v novo uniformo s šte- vilnimi našitki. »Vladarje ugotovil, na kate- ri raketonosilki je ukradeni rudijum,« je umirjeno dejal Lidor, »Istočasno pa naj po- vem, daje Urah izginil?« »Zato je torej toliko straž po dvor- ^ W«cu?« je povprašal Cufek. Lidor je pokimal. »Povem naj še to, da je dobri vla- dar odobril našo misijo na Zemlji.« »Su- per!« je radostno zaploskal Cicek.« Lidor, kaj pa pomenijo vsi ti novi našitki na tvoji uniformi?« »Imenoval sem ga za vrhovnega poveljnika raketnih enot!« je resno dejal Pi- pur. »Z zvestobo si je to prislužil. »Lidor je zardel, saj mu je bilo ob pohvali resnično nerodno. ^^ Pipur je nato Zemljanom podrobno M ■•razložil načrte poleta na Zemljo. »Li- dor bo osebno nadzoroval polet!« Tedaj pa je nenadoma vstopil Tipur. »Govoril bi rad s teboj, oče!« »Kar daj,« je menil oče, »Pred njimi tako in tako nimam skrivnosti. Sicer so se pa tako oni opozorili na nevarnost.« Tipur je razumevajoče prikimal: »Torej, o Urahu ni ne duha ne sluha. Skrbi nas, da je pobegnil z Rudisa.« Pipur se je globoko zamislil. »To bi bilo lahko nevarno!« Nato se je prijateljsko poslovil od ^ • Zemljančkov z željo, da bi se oglasi- li še kdaj, ko ne bo tako napete situacije. »Ta nesrečni Urah lahko resnično priredi prav zoprne trenutke. »Nato je naročil sinu, naj jih pospremi. »Kaj pa bo z rudiumom?« je zanimalo Oslima. »Ne skrbite. Lidor ima popolna navodila!« Zemljani so nato odšli, Pipur pa si je skrivoma obrisal solzo, ki mu je stekla po licu. Z letečim plovilom so se mah obiskovalci nato odpeljali na raketo Drom. GIPINGRAD Celje P. 0. Lava/ '63000 Cel e NUDIMO STANOVANJA S 7% POPUSTOM Objekt B-6 Slovenske Konjice ENO 39,59 m^ DVO 59,85 m^ DVO 66,60 m^ TRO 70,92 m^ ŠTIRI 83,30 m^ Objekt B-13 Zreče GAR 24,75 m^ ENO 39,93 m^ DVO 52,86 m^ DVO IN POL 63,05 m^ TRO 70,31 m^ Objekt B -14 Zreče TROSOBNO 65,49 m^ (takoj vseljivo) Na pogodbe sklenjene do 15. 1. 1991 priznavamo 7% POPUST. Rok plačila 15 dni. Primopredaja stanovanj februarja 1991. Nudimo LOKALE v Slovenskih Konjicah, velikosti 40 - 75 m^. Informativna cena 14.900,00 din m , rok dograditve jesen 1991. Informacije po telefonu 063 33-511 ali osebno na sedežu podjetja, v Celju, Lava 7-1. nadstropje, soba 119. Vsem občanom Srečno Novo leto 1991. radijski in televizijski spored 20. december 1990 - stran 31 RADIO CELJE četrtek, 20. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 poročila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam £)anes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 21. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, ,13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 22. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 23.12.: 8.p0 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 24. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 25. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju- čem, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 26. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13- tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. RADIO VELENJE Petek 21. 12.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke rn pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. Nedelja 23.12.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in po- zdravi. Ponedeljek, 24. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 do 19.00 Božično popoldne na Radiu Velenje. Sreda, 26. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Pogovor s predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem. Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 in 97,2 MHz. Zavod Golovec organizira VELIKO SILVESTROVANJE za vsakogar. Zabaval vas bo ansambel KOKO s pevko Heleno Blagne. - Bogat srečolov - vsaka 50. vstopnica nagrajena - presenečenja Novost: jedačo in pijačo lahico prinesete s sebo), ah pa koristite gostinske usluge Golovca po dostopnih cenah. Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec. Cena samo 200 din. AVTOPREVOZNIŠTVO TRGOVINA »TIHI« Pongrac 95/D vabi na zabavno in poceni SILVESTROVANJE Z ansamblom NIKA ZAJCA v dvorani SVOBODE Griže REZERVACIJE na telefonu: (063) 713-254 Hkrati voščimo vsem cenjenim strankam VESELE IN SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. sobota 22. december SLOVENIJA 8.10-1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.25 VIDEO STRANI; 8.35 TV MOZAIK; 8.35 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 26., zadnja lekcija: 9.00 MUZZV, angleščina za najmlajše (13/ 20); 9.15 RADOVEDNI TAČEK; OVCA; 9.30 ČEBELICA MA- JA: FILIP V PASTI, risana serija; 9.55 TOVARIŠIJA PETRA GRČE, nadaljevanka HTV (2/3); 10.25 ALF, ameriška nani- zanka (8/24); 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 11.20 POGLEDI: NJEGOVO VELIČANSTVO ČEVEU, 12.15 NAŠA PESEM'90, 8. oddaja; 12.45 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 DRUGA GODBA: PAPA VVEMBA, Zaire; 14.10 VIDE- OGODBA, ponovitev; 14.55 CIKLUS FILMOV WALTA DIS- NEYA: DARBY O GILL V KRAUESTVU PALČKOV; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 Sarajevo: DP V KOŠARKI (M); Bosna - Smelt Olimpi- ja, vključitev v prenos; 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije (7/14); 18.55 ŽE VE- STE?; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 KRIŽKRAŽ; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, KLUB PARADIŽ, NOTRANJA PREISKAVA; 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 8.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.20 Morzine: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLA- LOM (Ž), 1. tek, prenos; 9.55 Kranjska Gora; SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 1. tek; 11.00 BOKS; Torens - Perunovič, posnetek; 11.50 Morzine; SV€- TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 2. tek, prenos; 12.25 Kranjska Gora: SVETOVNI POKAL V ALP- SKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 2. tek; 13.15 JUGOSLO- VANSKI POKAL V ODBOJKI, posnetek iz Beograda; 14.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU, posnetek iz Sarajeva; 14.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 15.00 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00 MATI IN SIN, avstralska humoristična serija (4/14); 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILM- SKE USPEŠNICE: NEVADA SMITH, 22.20 SVETOVNI PO- KAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM Ž -t- M, posnetka iz Morzina in Kranjske Gore; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I ^ 7.35 POROČILA, 7.45 TV KOLEDAR; 7.50 VESELA SOBO- TA. spored za otroke; 8.50 GENERAL S SKALPELOM, doku- mentarna oddaja; 9.20 Morsine: slalom (Ž), 1. tek; 9.55 Kranjska Gora: SLALOM (M), 1. tek; 11.00 ALF, ponovitev; 11.25 MUPPET SHOW; 11.50 Morsine; SLALOM (Ž), 2. tek; 12.25 Kranjska Gora; SLALOM (M), 2. tek; 13.10 RISANKA; 14.45 SEDMI ČUT, ODDAJA O PROMETU; 14.55 Reka: NO- GOMET: Hrvaška - Romunija; 16.45 TV TEDEN; 16.20 BOŽIČ V ČUČERJU, folklora; 17.00 POROČILA; 17.05 TV RAZSTAVA: Hame Čavrka; 17.15 KRALJ PATAGONIJE, fran- coska nadaljevanka (1/4); 18.10 GLASBENA ODDAJA; 18.55 RAKUNI, risana serija; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 POROČI- LO IZ SABORA; 20.45 ČASTNI KONZUL, angleški film; 22.40 TV DNEVNIK 2; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05 HRVAŠKA SAKRALNA UMETNOST; 0.10 FLUID, zabavno- giasbena oddaja, 0.55 ŠPORTNA SOBOTA TV BEOGRAD; 1.30 POROČILA tcnPFR - 11.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 13.00 FOOT- BALL - NFL; 14.30 BASKET - ASSIST, 15.00 SUPERVOL- LEY; 15.45 OB RINGU; 16.45 NOdOMET - POSEBNA OD- DAJA - SPORTIME; 17.30 NOGOMET; Angl. prv.; MANC- HASTER UNITED - ASTON VILLA - pos. prenos; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 JUTRI JE NEDEUA, verska oddaja; 19.35 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija; 20.00 KOMBATT KILLER, film; 21.30 TV DNEV- NIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 NOGOMET: Angl. prv.; MANCHESTER UNITED - ASTON VILLA (ponovitev); 00.15 NOGOMET, Špansko prv. AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 1. del: Včeraj - danes - jutri; 9.35 FRANCOŠČINA, Avec plaisir (132); 10.05 RUŠČINA; 10.35 MOŽ ZA VSE ČASE (A Man For Ali Seasons - britanski film, 1967) 12.30; JOUR FIXE, pogovor z Gregorjem von Rezzori- jem; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml. ponovitev; 14.10 DANCING TIME, francoski dokumentarni film (1973) o plesni dvojici Ginger Roger in Fred Astaire z odlomki iz njenih filmov.; 16.00 OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ČUDEŽNA DEŽELA GLASBA; 17.25 LEO IN FRED, Ljube- zen, 17.35 MUPPETS SHOW, gosti: Star Wars (Marc Hamiil, Chev»r Bacca); 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRA- ŠANJA KRISTJANOV, odgovarja mag. Hansjorg Eichmeyer; 18.30 ŠPORT; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Z NOSOM NAPREJ, oddaja Franka Elstnerja; 22.05 POLICIST IGRA VISOKO (Flag - francosko-kanadska kriminalka, 1986); 23.50 VDOVA MORI TIHO (VVhatever Hap- pened to Aunt Alice - ameriški film, 1969); 1.30 EX LIBRIS AVSTRIJA II 9.55 ŠPORT SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 1. tek iz Kranjske Gore; 11.00 SVETOVNI POKAL - SLALOM (Ž), 1. tek iz Morzina; 11.50 SVETOVNI POKAL (Ž), 2. tek iz Morzi- na; 12.25 SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 2. tek iz Kranjske Gore; 14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar lise Sprohar; 15.00 BORZNA POROČILA; 15.45 ŠTAJERSKI AD- VENT; 16.15 MATER, Alfond Haider in njegova mati; 17.00 LUČ V TEMI; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 MAGAZIN AL- PE-JADRAN, z reportažami iz ItaJije, Jugoslavije in Avstrije; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VRE- ME; 20.00 KULTURA; 20.15 MICHELANGELO (La primavera di Michelangelo - 1, del TV filma, 1989); 22.00 ŠPORT; 22.30 SRČEK, oddaja zaljubiti z Rudijem Carrellom; 22.55 COMEDV EXPRESS; 23.25 X-LARGE, Exit 90: pregled med- narodne in avstrijske pop scene; 0.30 EX LIBRIS nedelja 23. december SLOVENIJA 1 7.50-... TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.05 VIDEO STRANI; 8.15 OTROŠKA MATINEJA; 8.15 ŽIV ŽAV; 9.05 CIRKUŠKE ŽIVALI, ponovitev švicarske nanizanke (2,7); 9.35 POROČI- LA; 9.45 ZGODOVINA SMEHA, ponovitev francoske doku- metnarne serije (1/6); 10.40 MATI IN SIN, ponovitev avstral- ske humoristične serije (4/14);'l1.10 PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA, oddaja z Ansamblom Slovenija in Alpskim kvinte- tom, 11.45 KMETIJSKA ODDAJA TV SARAJEVO; 12.45 PO- ROČILA; 13.05 TITANIC, ponovitev; 14.35 S. Bareja: ALTER- NATIVE 4, poljska nadaljevanka (8/9), 15.30 SOVA, ponovi- tev ZLATA DEKLETA, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.10 HOBSON V ŠKRIPCIH; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV ^DNEVNIK 2; 2005 CVETJE V JESENI; 21.00 SLOVENIJA - MOJA DRŽAVA. SOVA: SPET TI? KLUB PARADIŽ, VIDEO STRANI SLOVENIJA 10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA; 13.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 14.00 SPROTNO PO- POLDNE; 15.00 IZBOR ŠPORTNIKA LETA, posnetek iz Pari- za; 16.30 NADALJEVANJE ŠPORTNEGA POPOLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET VULKANOV, francoska po- ljudnoznanstvena serija (5/6); 20.25 POTNI LIST FLAMEN- KO. dokumentarna oddaj; 21.10 ZDRAVO; 22.30 ŠPORTNI PREGLED TV NOVI SAD; 23.00 YUTEL HRVAŠKA I 9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO, spored za otroke; 13.00 POROČILA; 13.05 DAKTARI, ameri- ška nanizanka; 13.55 ŽIVETI SKUPAJ, izobraževalna odda- ja; 14.25 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 16.45 SPEN- CERJEVA GORA, ameriški film; 18.45 EVVOKSI, risana seri- ja; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 KONCERT ORKESTRA ZAGREBŠKE FILHARMONIJE, PRENOS IZ CERKVE sv. Križa v Sigetu; 21.15 POGOVOR S KARDINA- LOM FRANJOM KUHARIČEM; 22.15 TV DNEVNIK 2; 22.40 PRIČE ZGODOVINE, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA SE- RIJA 61/8); 23.45 ŠPORTNI PREGLED TV NOVI SAD; 0.15 POROČILA HRVAŠKA II 910 PREGLED PROGRAMA!; 9.15 VIDEOSTRANI, SPRE- GLEDALI STE - POGLEJTE; 9.20 RAZGLEDNICE.CLIVA JAMESA 10.10 SHOW ARSENIA HALLA; 11.10. ČASTNI KONZUL 13.00 SHOW DINA DVORNIKA; 14.00 ŠPORTNI PROGRAM; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 V DUHU GOSTA: DRAGI JOHN, PROSTORI V SRCU, NOVINARSKI PLES, prenos KOPER 10.00 FISH EYE; 10.45 RAZISKOVALNA BAZA; 12.30 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 13.30 UMETNOSTNO DRSANJE: WORLD CUO OF PROFETIONAL SKATING N£W YORK; 15.00 FOOTBALL NATIONAL LEAGUE AMERICA; 16.30 FISH EYE; 17.15 ODBOJKA: GIVIDI BRUGHERIO-PREP REGGIO EMILIA, nep. p.renos iz Milana; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE, 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DOLINA DINOZAVROV, risanke: 20.00 »TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja; 21.00 AKTUAL- NA TEMA; 21.40 TV DNEVNIK; 21.50 MOD SOUAD, serija; 22.30 EUROGOLF; 2315 RAZISKOVALNA BAZA; 1.00 OD- BOJKA (ponovitev) AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 SMEHLJAJ AFRIKE, Ženske pod pri- pekajočim soncem; 9.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 2. del: Gospodarstvo na ruševinah; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovi- tev; 13.00 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 13.15 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.45 PLESALCA Z BRO- ADWAYA (The Barkleys of Broadway - ameriški film, 1949), 15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 29. del: Božič; 15.40 ENA, DVA ALI TRI, otroška oddaja; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 X-LARGE. božična oddaja mladin- ske redakcije; 18.30 Z DUŠO IN TELESOM, Ljubi Bog, zadnji del; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 MIC- HELANGELO (La primavera di Michelangelo 2. - zadnji del TV film, 1989); 21.55 VIZIJE; 22.00 LA BOHEME, operni film; 23.50 KATHLEEN BATTLE IN JESSE NORMAN POJETA SPIRITUALE. 2. - zadnji del posnetka koncerta iz newyor- škega Carnegie Hala; 0.35 POROČILA AVSTRIJA 11 = 9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 REVEILLON (Francoski film, 1985); 11.00 ORF STEREO KONCERT Lud- wig van Beethoven; 12.35 DRAGOCENE ORGLE, Orgle iz cerkve benedektinskega samostana Melk; 12.50 COMPU- TERANIMATION, Prix Ars Electronica 88: Read s Dream Johna Lasseterja; 13.00 DOBER DAN. KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence;. 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 BARKA OD BENETK DO PADOVE, komedija Adriana Bachierija 15.30 ŠPORT V LETU 1990; 16.45 LIPOVA ULICA, družmska serija; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostlai mladi; 18.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 VESEL BOŽIČ, GOSPA KINGSLEY (Christ- mas Eve - ameriški film, 1986); 21.55 POROČILA 22.00 DRUŽINSKO SREČANJE (Family Reunion - kanadski film 1987; 23.35 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, Pripetljaj na policijski postaji - igra Ned Beatty; 0.00 TEKSASKI REVOLVERAS (The Dangerous Days of Kiowa Jones - ameriški vestem, 1966); 1.35 POROČILA Ponedeljek 24. december SLOVENIJA I 7.35-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 MLADINSKI PEV- SKI FESTIVAL CEUE 85: MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ BOLGARIJE IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ VELENJA, 11.30 UTRIP. 11.45 ZRCALO TEDNA; 12.00 TV MERNIK; 12.15 VIDEO STRANI; 12.25 ČAROVNIK IZ OZA, 13.05 ZDRAVO, ponovitev; 15.30 SOVA. ponovitev SPET TI? KLUB PARA- DIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.05 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risanka; 17.30 BOŽIČNE SANJE, pravljica; 18.00 PRAVUlCE IZ MAVRICE: LUNA GRE NA POT. 1. oddaja; 18.20 OD OBZORJA DO OBZORJA, oddaja o knjigah; 18.30 WAITAPU; 19.00 RISAN- KA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 BOŽIČNA ZGODBA; 21.00 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosed- njih narodov; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 OSMI DAN; 23.45 POLNOČNICA prenos iz Stolnice v Ljubljani, 1.00 PET BO- ŽIČNIH; 1.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA II 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PESEM JE... GRE- EN TOWN JAZZ BAND; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.00 SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.20 ARKTIČNI DNEVNIK dokumentarna oddaia; 22.10 SOVA: ALF, KLUB PARADIŽ; 23.30 YUTEL; 0.20 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO 1.30) HRVAŠKA I 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR: 9.30 SEDMI VETER, zadnji del otroške serije; 9.45 HIHITAVČKI, zadnji del otro- ške serije; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 PORO- ČILA; 12.10 HANS CHRISTIAN ANDERSEN; 14.05 VIDEO STRANI; 14.20 POROČILA; 14.25 TV KOLEDAR. 14.35 SED- MI VETER, zadnji del otroške serije: 14.50 HIHITAVČKI. zadnji del otroške serije; 15.05 TIHA NOČ. dokumentarna oddaja; 15.45 PODRAVSKA SVATBA, dokumentarni film; 16.15 BOŽIČNI KONCERT, posnetek; 17.15 ŠTEVILKE IN ČRKE; 17.35 HRVAŠKA DANES; 18.20 7 DNI V SVETU, zunanja politika. 18.50 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risan- ka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 NEURESNIČENE SANJE, ameriški film; 21.35 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARI- LA. risanka; 22.00 TV DNEVNIK 2; 22.25 SVETI VEČER, glasbena oddaja; 23.55 POLNOČNICA. prenos iz zagrebške katedrale; 1.00 Vatikan: POLNOČNICA, vključitev; 1.45 BORBENA PONOČKA. epizoda iz Holog turista; 2.35 PORO- ČILA HRVAŠKA II 13.30 VIDEOSTRANI. 13.40 DOBER DAN; SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 13.50 PROSTORI V SRCU; 15.40 BOLJ- ŠE ŽIVLJENJE. 16.30 DRAGI JOHN. 17.00 OTROŠKI BOŽIČ- NI PROGRAM; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.30 SVET ŠPORTA; 21.45 COSBY SHOW; 22.10 KONCERT IZ FORUMA; 22.40 POROČILA; 23.15 ANNO DO- MINI. 0.15 KONCERT IZ FORUMA KOPER 12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 SUPERVVRESTLING; 14.00 RAZISKOVALNA BAZA; 15.45 EUROGOLF; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET. Argentinsko prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 OD- PRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVE- TILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija. RIN TIN TIN, serija; 2010 GLASBA: PEVSKI ZBOR »OBALA« - 2. del; 20.40 PONEDELJKOV ŠPORTNI PREGLED; 21.00 ŠPORTNI FESTIVAL O MANJŠINAH NA KITAJSKEM, dok. oddaja; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 6 KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA; 22.30 CELOVEČERNI FILM; 24.00 NEPOSRE- DEN PRENOS POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 VIOLINSKI SOLO V PODZEMSKI ŽE- LEZNICI. risanka Chucka Jonesa, 9.35 PES V PREDALU, dogodiščine treh prijateljev, ki iščeio dom za potepuškega psa; 11.00 ČRIČKOVO BOŽIČNA PESEM, risanka Chueka Jonesa; 11.25 TILLEBILLE. lutkovni film. 11.45 OLIVERJEV VELIKI SEN. risanka po motivih iz Oliverja Tv»^ista; 13.05 LUČ V TEMI; 13.30 SNEŽENI MOŽ. risanka po knjigi Ra- ymonda Briggsa; 14.00 YANKEE DOODLE, risanka Chucka Jonesa; 14.25 LETO IN DAN, Božično drevo; 14.35 BOŽIČ- NA ZGODBA, risanka film po romana Charlesa Dickensa; 15.20 VELIKA PRIČAKOVANJA (The Great Expectations - 1/3 del ameriške nadaljevanke); 17.00 GUSARJI Z REKE SPREE. zadnji del; 17.25 OTROCI IZ MUHLENTALA, zgodbe iz male vasi; 18.00 TIHA NOČ,- SVETA NOČ. z Dunajskimi pojočimi dečki. 18.30 EVENGELIČANSKA MAŠA; 19.15 ORF DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.15 LUČ V TEMI. 20.15 MOJA NAJLJUBŠA BOŽIČNA PESEM; 21.15 ORIENT EK- PRES (Nemško-italijansko-francoski film 1954); 22.35 SO- UND OF CHRISTMAS. božična oddaja z Julie Andrevvs; 23.35 ŠEPETANJE V SAMOTI, filmska poema, 23.55 KATO- LIŠKA POLNOČNICA. s papežem Pavlom II.. prenos iz cerk- ve Sv. Petra v Rimu; 1.50 EX LIBRIS AVSTRIJA II . 8.00 LUČ V TEMI. povzetek: 20.15 Walt Disney predstavlja. (The Absent-Minded Professor - ameriški film. 1960), 21.50 CE BI NOCOJ PRIŠEL... razmišljanja ob rojstvu Jezusa; 22.35 TI SI MOJE ŽIVLJENJE (Five Pennies - ameriški glasbeni film. 1959), 0.35 EX LIBRIS 32. stran - 20. deceiviber 1990 televizijski spored torek 25. december SLOVENIJA I 7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA- NI. 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 POLNOČNICA; 11.55 RIM; URBI ET ORBI, BOŽIČNA POSLANICA IN POZDRAV PAPEŽA JA- NEZA PAVLA II, prenos s trga sv. Petra; 12.30 BOŽIČNE PESI. . . IN NA ZEMUl MIR LJUDEM..., 13.00 VIDEO STRA- NI; 13.10 KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME: SIMFONIČNI ORKESTER RTV; 14.15 SEDMA STEZA, ponovitev; 14.35 TIHA MIŠKA; 15.25 SOVA, ponovitev KLUB PARADIŽ, 17.00 TV DNEVNIK I; 17.05 SREČNO POT CHARLIE BROWN, 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA VATIKANA - OD PETRA DO KONSTANTINA, 1. oddaja; 21.00 ŽIVLJENJE V BARVAH; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 RAY CHARLES, KONCERT OB 40-LETNICI GLASBENEGA DELOVANJA, 2. DEL; 23.10 SOVA: POLICIJSKI ODDELEK, KLUB PARADIŽ, ZIMSKI PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DU- NAJA: 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 12.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 12.50 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 13.45 OSMI DAN, pono- vitev; 15.00 Amsterdam; BOŽIČNI KONCERT, prenos; 16.10 BOŽIČNI OBIČAJI (Alpe-Jadran); 16.40 SLOVENIJA V PLE- SU IN PESMI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 1. oddaja; 17.30 REGIONALNI PRO- GRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 PET MOTETOV DANIELA LAGKHNERJA; 19.15 MAGNIFICAT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 UMETNI- ŠKI VEČER: CARY GRANT, angleški dokumentarni film; 21.00 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film (ČB); 22.45 YUTEL HRVAŠKA I Mii^^MMrffe 9.15 POROČILA; 9.15 TV KOLEDAR; 9.25 MALI SVET, odda- ja za otroke; 9.55 ZAGREBŠKA KATEDRALA: PONTIFIKAL- NA MAŠA, prenos; 11.35 PRIČE PRETEKLOSTI: NAJLEPŠI BETLEHEM NA SVETU; 11.50 POROČILA; 11.55 Rim; URBI ET ORBI, Božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II. prenos s trga Sv. Petra; 12.25 Assisi: BOŽIČNI KONCERT v cerkvi sv. Frančiška, prenos; 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM, 14.25 POROČILA; 14.30 DEKLICA Z VŽIGALICAMI, risanka, 14.50 DOGODIVŠČINE BULLVVHI- PA GRIFFINA, ameriški film; 16.40 ŠTEVILKE IN -ČRKE; 17.00 AMAHL IN SVETI TRIJE KRALJI, božična opera; 18.10 POROČILA; 18.10 RISANKA; 18.25 NEUBRANI PROMETNI ORKESTER, dokumentarec; 19.20 LETEČI MEDVEDKI. 1/26 del risane serije; 20.00 BOŽIČNA ZGODBA, valižanska dra- ma; 20.55 ŽREBANJE LOTA; 21.05 TV DNEVNIK 2; 21.30 NAVEČAR, španska nadaljevanka (3/6); 22.25 ZAGREB VEST '90: BOŽIČNI KONCERT; 23.25 POROČILA HRVAŠKA II 14.40 VIDEOSTRANI; 14.45 DOBER DAN; 14.55 Amsterdam: BOŽIČNI KONCERT, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 16.15 NEURESNIČENE SANJE; 17.45 ŠAHOVSKI KOMEN- TAR, 18.00 COSBV SHOW, 18.30 ANNO DOMINI, 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 BOŽIČNA LAGODNOST: LUCIA ALI- BERTI; 21.45 AVE MARIA, glasbena oddaja; 20.45 BOŽIČNI ALF; 22.00 ANNO DOMINI; 23.00 AVE MARIA, glasbena oddaja; 23.20 POROČILA; 23.40 KONCERT IZ FORUMA KOPER ^ 12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30 CELOVEČERNI FILM (ponovitev); 15.00 POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE (ponovitev), 16.30 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA (po- novitev); 17.30 SKUPNI PROGRAM Z DRUGO MREŽO TV SLOVENIJE - PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM OD- DAJA V ŽIVO: KLEPET Z GLEDALCI, AKTUALNA DOGAJA- NJA, REPORTAŽE, POLEMIKE, ZA ZANIMIVOSTI; 18.45 OD- PRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.20 ČAROBNA SVE- TILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija; 19.50 CELOVEČERNI FILM; 21.20 ŽREBANJE LOTO; 21.25 TV DNEVNIK; 21.35 MOD SOUAD, serija; 22.15 SMUČARSKI TEDNIK; 23.15 OB RINGU; 00.15 ZADETKI TEDNA AVSTRIJA I 8.50 POROČILA; 8.55 RAZTRESENI PROFESOR^ ponovitev ameriškega filma (1966); 10.30 KATOLIŠKA BOŽIČNA MA- ŠA; 11.55 BOŽIČNI GOVOR PAPEŽA PAVLA II. IN BLAGO- SLOV URBI ET ORBI; 12.30 1000 MOJSTROVIN, Lorenzo Lotto: Marija z otrokom in Sveto Katerino in Jakobom 12.40 MATERE, ponovitev; 13.25 ZAJČEK DOLGOUŠČEk' ponovitev; 13.50 Walt Disney predstavlja: JOB BUSTERj (Help Wanted: Kids - ameriška komedija, 1986); IS.?« VELIKA PRIČAKOVANJA, 2. del nadaljevanke po romanu Charlesa Dickensa; 17.00 MALI PRINC, 1. del risanke p^ knjigi Antoina de Saint-Exuperyja; 17.35 KRALJ IZ NARf^i JE, 1/12 del nadaljevanke; 18.00 ŠPORT; 18.30 RON TANJAj 1/6 del ljubezenske zgodbe iz današnjega Berlina 19.30 CAS V SLIKI 1, 19.50 KULTURA; 20.15 ANATOL, igrj Arthurja Schnitzlerja, 22.40 ALFRED HITCHCOCK PREt). STAVLJA, Mož z Juga; 23.40 NOČNI KLICI, Angel maščeva. nje; 23.50 BOŽIČNI SPOMINI, Roland Neuvi/rith bo muzici. ral; 0.25 EX LIBRIS AVSTRIJA II 9.00 LUČ V TEMI; 16.00 POZNA LJUBEZEN, Večkrat nag^ jena TV igra Williama Nichoisona s Claiare Bloom in Joj. som Ackiandom; 17.30 TEDDVBEAR, Velike živali za male ljud; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke, 18.25 DRAGa CENOSTI IZ AVSTRIJE, Božične jasli; 18.30 SLIKA AVSTRi. JE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 18.00 AVSTRUA DANES 19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE (I mister della giungjj nera - 1/ del italijanske nadaljevanke, 1990); 21.10 Univer- zum: DUHOVI PRAGOZDA NA MADAGASKARJU, Odprava' v kraljstvo Lemurjev; 21.55 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 22.05 FANTOM IŠČE SVOJEGA MOJSTRA (Murder By the Book - ameriški film, 1986); 23.35 SREČO MORAŠ IMETI (Ple- asure Palače - ameriški film, 1980); 1.10 EX LIBRIS sreda 26. december SLOVENIJA I 7.35-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA- NI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 BOŽIČNA ZGODBA; 11.50 ŽIVLJENJE V BARVAH; 12.45 DOBER VE- ČER LJUBO DEKLE...: KVARTET DO IN HARMONIKAR JOŽE KAMPIČ; 13.15 VIDEO STRANI; 13.30 ALICE V ČU- DEŽNI DEŽELI; 15.05 SOVA, ponovitev POLICIJSKI ODDE- LEK, KLUB PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DUNAJA avstrij- ski kratki film; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; 17.05 SVET VULKANOV, francoska poljudnoznanstvena se- rija (5/6); 17.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 ODDAJA O KNJIGAH; 18.15 PRAVLJICE IZ MAVRICE: VETER PETER POTEPUH, 3. od- daja; 18.35 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA VATIKANA - OD KONSTANTINA V NAŠ ČAS, I. del, 2. oddaja, 21.10 FILM TEDNA; KRAMER PROTI KRAMERJU; 23.00 TV DNEVNIK 3; 23.20 SOVA: AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ, ZGODOVINA SMEHA; 1.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 11=— M 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV- SENIK, 2. oddaja; 17.30 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosednjih narodov, ponovitev; 18.30 ALPE JADRAN; 19.00 TV SLOVENIJA 2 - STUDIO MARIBOR; 19.00 POSLOVNA BORZA; 19.15 TV RULETA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA- RIŠČE; 20.30 VVOLFGANG AMADE, Mozartovo potovanje po Evropi, koprodukcijska oddaja; 22.10 SVET POROČA; 23.10 YUTEL HRVAŠKA I- ' 9.20 POROČILA; 9.25 TV KOLEDAR; 9.30 VRNITEV »ANTI- LOPE«, angleška nadaljevanka za otroke (1/13); 10.00 ZIM- SKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARILA, ri- sanka; 14.25 GLASBA IZ ATELJEJA: W. A. Mozart; 15.10 VIDEO STRANI; 15.25 POROČILA; 15.30 TV KOLEDAR; 15.40 VRNITEV -ANTILOPE«, angleška nadaljevanka za otroke (1/13); 16.10 ŠOLSKI PROGRAM: ORGLE; 16.40 ZA- GREBŠKI SOLISTI IN ZBOR »ZVJEZDICE«, posnetek kon- certa iz zagrebške katedrale; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 USODE, dokumentarna oddaja; 19.15 SNEŽENI MOŽ, risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 QUO VADIŠ, ameriški film; 22.55 TV DNEVNIK 2; 23.10 POROČILA V ANGLEŠČINI, 23.20 ZNANSTVENI FORUM; 0.20 POROČILA HRVAŠKA II 15.25 PREGLED PROGRAMA; 15.30 DOBER DAN, SPRE- GLEDALI STE - POGLEJTE; 15.40 LETEČI MEDVEDKI: 17.00 VSAK DAN BOŽIČ; 16.05 BOŽIČNA ZGODBA; 17.30 BOŽIČNI ALF; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 PETDESET PLUS; 21.25 ANNO DOMINI; 22.35 ČRNI GAD; 23.10 POROČILA; 23.30 MEGA MIK, s satelita KOPER^^SIT — 12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 OB RINGU; 14.00 ZA- DETKI TEDNA; 15.45 SMUČARSKI TEDNIK; 16.45 VVREST- LING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Angl. prv.; 18.30 PRO- GRAM V SLOVENSKEM JEZIKU, 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTRO- ŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija, LAUREL & HARDY, risanke; 20.15 DRUŽINA SMITH, serija; 20.45 ČLOVEK IN ZEMLJA, dok. oddaja, 21.15 MOD SOUAD, serija; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 U, S. A. ŠPORT. 23.15 OB RINGU; 00.15 U. S. A. ŠPORT AVSTRIJA 9.00 POROČILA; 9.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30 VELIKAN (Giant - ameriški film, 1955); 12.40 RAJI ŽIVALI, Ob jezeru tisoč flamingov; 13.00 ROŽNATI PANTER (The Pink Panter - ameriški film, 1963); 15.20 VELIKA PRIČAKOVANJA, 3.-zadnji del nadaljevanke; 17.00 MALI PRINC, 2.-zadnji del risanke; 17.35 KRAU IZ NARNIJE, Edmund in lažna kraljica; 18.00 MALI PRINC PRIHAJA IZ AMERIKE; 18.30 RON IN TANJA, 2. del ljubezenske zgodbe iz Berlina; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.50 ŠPORT; 20.15 ZVEZ- DE V MANEŽI, 28. cirkuška predstava v dobro ostarelih umetnikov in novinarjev v miinchenskem cirkusu Krone 22.10 Teleskop; SINOVI UPORNIKOV Z LADJE BOUNTv! Samotni dediči Fletcherja Christiana; 22.55 LIEDERABEND ALFREDA KRAUS, posneto v salzburški veliki festivalni hiš! junija 1990; 0.20 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVUA, Odi prto okno; 0.45 POROČILA AVSTRIJA IIS^ssF^^ 9.00 POROČILA; 9.05 BALON HAČIJA BRAČIJA, igrica po slavni otroški knjigi; 9.35 POBOŽNA HELENA, Otto Schenk bo bral VVilhelma Buscha; 10.10 VESEUE DO GLASBE Rudolf Buchbinder bo igral Mozarta; 11.00 KONCERT ZA DKNO IN UHO, 20 grajskih koncertov na čeških, slovaških n avstrijskih gradovih, 12.00 OTROŠKE SANJE IZ PLOČE- i/INE, Igrače od 1830 do 1914; 13.00 FENOMEN MARIA DALLAS; 14.35 RIS STOPI NA POT (Sovjetski film, 1982) 15.45 V GOSPODOVEM LETU (Avstrijski film, 1950) ČB 17.15 AVSTRIJSKA BAROČNA SLAVA; 18.00 ŠPORT; 18.30 3LIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.30 SKRIV- MOST ČRNE DŽUNGE (I misteri della giungla nera - 2. del nadaljevanke, 1990); 21.20 I AM FROM AUSTRIA, glasbena groteska z Rainhardom Fendrichom; 22.10 ARCHIE IN HAR- RY (Tough Guy - ameriški film, 1986); 23.55 ODLOČILNI LET (Wings of Fire - ameriški film, 1967); 1.30 POROČILA četrtek 27. december SLOVENIJA I- -t:— 7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRA- NI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 ALPE JA- DRAN; 11.30 ZAKON V LOS ANGELESU; 12.15 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, KONCERT VLADA KRESLINA za AM- NESTY INTERNATIONAL, ponovitev 1. dela; 13.00 TARZA- NOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA; 14.30 ALPE JADRAN, po- novitev; 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 MUPPET SHOW: VICTOR BORGE; 17.30 VESELI PARIZ (BARIŠNIKOV PARIZU); 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 OD OBZORJA DO OBZORJA; 18.15 PRAVLJI- CE IZ MAVRICE: O BOBENČKU IN PALIČKAH, 4. oddaja; 18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.10 TV OKNO; 19.15 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 10.25 ZGODOVI- NA VATIKANA: O KONSTANTINA V NAŠ ČAS, 11. del, 3. oddaja; 21.05 TEDNIK; 22.05 VOJNE USODE; 23.10 TV DNEVNIK 3; 23.30 SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, KLUB PARADIŽ; 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJAM 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV- SENIK, 3. Oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO- VENIJA - STUDIO UUBLJANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DANES V SKUPŠČINI; 20.50 SPLIT: KOŠARKA: POP 84 - reprezentanca Evrope, prenos 2. polčasa; 21.30 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška pljudnoznanstvena serija (8/14); 22.00 VEČERNI GOST: dr. FRANC ROZMAN IN BOGOMIL GERLANC: 22.45 RETROSPEKTIVA: KOMEDIJA NA SLO- VENSKEM ODRU; 23.20 YUTEL HRVAŠKA I- 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SKRIVNOSTNO PISMO: TV nadaljevanka za otroke (1/3); 10.00 ZIMSKI ŠOL- SKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 BALADA O DINGUSU MAGGEJU, AMERIŠKI FILM; 13.50 SATELITSKI PROGRAM; 14.55 HRVAŠKI PISCI NATV EKRANU: Z Bajsič: PRIJATEUI; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 SKRIVNSOT- NO PISMO, TV nadaljevanka za otroke (1/3); 17.10 LJUBITE- Ul NARAVE: ROBIN BAKER in JAN MATHER, poljudnoz- nanstvena serija; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 KAPITANI IZ OREBIČA, dokumentarni film; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.05 KVIZOTEKA; 22.25 TV DNEVNIK 2; 22.45 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.50 J. S. Bach: BOŽIČNI ORATORIJ; 23.55 POROČILA HRVAŠKA II 15.05 VIDEOSTRANI; 15.10 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 15.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR, 15.40 QUO VADIŠ; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAK- DAN; 19.55 Split: KOŠARKA: POP 84 - selekcija Evrope, prenos; 21.30 TUDI TO JE ŽIVLJENJE; 22.50 ANNO DOMINI; 23.50 POROČILA; 0.10 SHOVV ARSENIA HALLA; 1.10 GLE- DALIŠČE RAYA BRADBURYJA KOPER 12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 U. S. A. ŠPORT; 15.45 OB RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO- MET - MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLO- VENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA-MEJA; 19.00 TVD STI- ČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PRO- GRAM: VVOOBINDA, serija; 19.50 AKTUALNA TEMA: 20.30 »TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja. Vodi: Alex Bini; 21.30 TV DNEVNIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 EVROPSKI GOLI, oddaja o nogometu; 23.15 08 RINGU; 00.15 »VELIKI TENIS« AVSTRIJA I 9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 3. del: »Zasedeno« gospodarstvo; 9.50 1000 MOJSTROVIN, Gustave Caillebotte: »Pariz, poulični prizori v dežju; 10.00 ZEMLJA IN UUDJE; 10.30 MICHE- LANGELO, ponovitev 1. dela TV filme (1990); 12.10 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 15 MI- NUT DO POLNOČI (Nemški kratki film, 1939) ČB^ 13.30 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.55 PREVROČA KO- PEL (The Ladies' Man - ameriška komedija, 1961); 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, Na cilju dolgega potova- nja, zadnji del risane serije po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 AM. DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Zimski šport; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ TI« ZIMSKE IGRE; 17.35 KRAU IZ NARNIJE, Edmund v ro- kah Bele čarovnice; 18.00 UPORABNO, stari praznični otji, čaji; 18.30 RON IN TANJA, 3. del ljubezenske zgodbe Berlina - igrata: Leandro Blanco, Alexandra Henkel; 19.21 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.1S VESELO POZIMI, zabavnoglasbena oddaja Petra Frohlicha 21.45 KULINARIKA; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 MA NEKENKA IN VOHLJAČ (Moonli^hting - uvodni film k ame riški seriji, 1985); 23.35 POROČILA; 23.40 MAFIJEC (Ne ško-italijanski film, 1972); 1.00 POROČILA AVSTRIJA II 14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Kurt Reschek; 15.00 TISTA STVAR JE, kviz - štirje znani kandidati ugibajo pojme, ki jih opišejo otroci; 15.45 MORITI JE LAHKO (Mur- der Is Easy - ameriško-britanska kriminalka, 1982); 17.15 NEBU NAPROTI, 11. del; Tekmeci na atlantski ruti; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE (I misteri della giungla nera - 2. - zadnji del nadaljevanke, 1990); 21.10 KAJ SE SMEJITE? 1. del kabarta z besedir Karla Farkasa.Fritza Grunbauma, Otta Reutterja in Huga VVienerja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 0.00 PORO- ČILA petek 28. december SLOVENIJA I 7.35-12.10 in 13.40-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK: VOJNE USODE; 12.00 VIDEO STRANI; 13.55 VIDEO STRANI; 14.05 SVOJEGLAVI WILSON; 15.30 SOVA. ponovitev VSE RAZEN LJUBEZNI, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: TEDNIK, ponovitev; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.10 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ČARODEJNI DIMNIKAR, 5. oddaja; 18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCALO TED- NA 20.20 MEDNARODNA OBZORJA: ROMUNIJA 1989-1990; 20.55 ZAKON V LOS ANGELESU; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 OD OBZORJA DO OBZORJA; 22.20 SO- VA: DRUŽINSKE VEZI, ARHITEKTURNI SPOMENIKI BRNA, MELVIN IN HOVVARD; 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA II ^^ ........- 16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AV- SENIK, 4. oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO- VENIJA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.00 PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA, oddaja z ansamblom Slovenija in alp- skim kvintetom, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽA- RIŠČE; 20.30 OCI KRITIKE; 21.10 GALA KONCERT ČAJ- KOVSKI, ponovitev; 23.10 SKUPŠČINSKA KRONIKA HRVAŠKA I ^ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR, 9.30 KAPETAN GRO IN VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameriške nanizanke; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film; 14.05 SHAKESPEARE NA TV: JULIJ CEZAR; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 KA- PETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameri- ške nanizanke; 17.10 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.40 HR- VAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 POLNA HIŠA, ameriška nanizanka (2/13); 19.10 SNEŽENI MpZ, ri- sanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 MOJE NAJLJUBŠE LE- TO, ameriški film; 21.40 FOLKLORNI ANSAMBEL JOŽA VLAHOVIČ v Clevelandu; 22.30 TV DNEVNIK 2; 22.50 PO- ROČILA V ANGLEŠČINI; 22.55 SLIKE ČASA, oddaja o kultu- ri; 23.55 POROČILA; 0.00 BALADE PETRICE KEREMPUHA, koncert HRVAŠKA II 16.15 VIDEOSTRANI; 16.20 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE, 16.30 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURY- JA; 17.00 KOMEDIJA; 17.30 SHOVV ARSENIA HALLA; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAKDAN: HARD ROČK CAFE; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 ŠTIRJE VOGALI, ENA KROGLA; 21.00 BIBLIJA; 21.50 URBSFOBILLA; 22.20 ALF, 23.00 NOVA DOBA; 23.15 PO- ROČILA; 23.35 LOVEJOY, 0.35 HOROSKOP; 0.50 VOJNA IN SPOMINI KOPER 12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 EVROPSKI GOLI, odda- ja o nogometu (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS«; 15.45 OB RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLOVEN- SKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA. 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.20 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija, BOBEN DON CHUCK, risanke; 20.00 DOK. ODDAJA; 20.30 SKAG - TV nanizanka - zadnji del; 21.15 MOD SOUAD, serija; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 BASKET - ASISST; 22.45 SUPERVOLLEY; 23.15 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 00.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA AVSTRIJA I 9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 4. del: Vzpon iz krize; 10.30 MICHELANGELO, ponovitev 2. - zadnjega dela TV filma (1990); 12.15 OREL IN LEV, 1. del: Ko je bila Avstrija še pri Češki - in obratno; 13.00 POROČI- LA; 13.10 V ZMAJEVI DEŽELI, Hongkong in njegov živalski svet; 13.55 SANČO IN PANSA, risanka; 14.00 DEŽELA PAND (Hongkonški film, 1982); 15.00 Otroški program; 15.35 AL- FRED J. KVVAK, Duh iz steklenice, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Film in televizija; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, 2. del; 17.35 KRALJ IZ NARNIJE, AIsan zlomi led - po otroški knjigi C. S. Lewisa; 18.00 TO JE OSTALO OD DVOGLAVE- GA ORLA, Češki gradovi; 18.20 NOVO V KINU, film in njihove zvezde; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 PRIMER ZA DVA, Črne ovce; 21.20 MANEKENKA IN VOHUAČ, Morilci med sabo;. 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, Leto 1990 - ve- like uspešnice; 22.50 MED OPOLDNE IN TRETJO URO (From Noon Till Three - ameriški film, 1975); 0.30 V KREMPLJIH GOSPE SIN (Madame Sin - britanski film, 1971); 1.55 POROČILA AVSTRIJA II 2 13.55 KRAKAVSKA POLONEZA, Obisk v Krakavu; 14.55 PENEČI SE CIANID (Sparkling Cyanide - ameriška krimi- nalka, 1983); 16.25 BORZNA POROČILA; 16.40 BOGATAŠI- NJA (A VVoman of Substance - 2. del angleške nadaljevan- ke, 1984); 17.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA. Skrivnostni jež; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, božične jasli; 18.30 VVUR- LITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1: 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA, Med ledeniki na Grenlandiji; 21.00 1990 - LETNI PREGLED INFORMATIVNE REDAKCIJE; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT, 22.50 BOŽIČ Z DAME EDNO MEGASTAR, najbolj nori show na svetu; 23.50 ORKESTER, video umetnost GREMO V KINO KINO UNION do 20. 12.: BRATSKA KRI - ameriški film od 21. do 24. 12.: BREZ IZ- HODA - ameriški film od 25. 12.: MEHUR MORI- LEC - ameriški film KINO MALI UNION do 22. 12.: VRNITEV V PRI- HODNOST II. del - ameri.ški film od 24. 12.: NEVARNA VRO- ČINA - ameriški film KINO METROPOL do24. 12.: KONAN I.del-an- gleški film do 20. 12.: HAVAJI - ameri- ški film od 21. 12.: POPOLDANSKE SLASTI - ameriški film od 25. 12.: DVOJČKA - ame- riški film Matineje 22. 12.: DVOJČKA-ameriški 24. 12.: PROGRAM RISA- NIH FILMOV 26. 12.: WILLOW - ameriški KINO DOM do 20. 12.: NADINA - ameri- ški film do 24. 12.: MORSKI VOLKO- VI - ameriški film od 25. 12.: NORE ZGODBE BARONA MUNCHAUSENA - angleški film KINO DOM - Mladinski program od 21. do 24. 12.: NEKOČ JE BIL SNEŽAK - jugoslovan- ski film KINO VOJNIK 23. 12.: IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ - ameriški film KINO ŠENTJUR 22. in 23. 12.: SOLARNI BO- JEVNIKI - ameriški film KINO ŠMARJE 20. in 23. 12.: ČLOVEK IZZA REŠETK - ameriški film 21. in 22. 12.: KRVAVA SLED - ameriški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 20. in 21. 12.: SENATOR IN STRIPTIZETA - ameriški 22. in 23. 12.: DOBRO JU- TRO VIETNAM - ameriški 24. in 25. 12.: ALIBI ZA UMOR - ameriški film Nočni kino 21. in 22. 12.: DEBBY OSVA- JA DALAS - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 20. 12.: KO JE HARRY SRE- ČAL SALLY - ameriški film 22. in 23. 12.: MANIJAK - ameriški film KINO JELKA NAZARJE 22. in 23. 12.: LOV NA DRA- GULJE - ameriški film 26.12.: MAŠKARADA-ame- riški film KINO LJUBNO 22. in 23. 12.: WALL STREET - ameriški film KINO ZREČE 19. 12.: KUDUZ - jugoslo- vanski film 20. 12.: ČUDEŽNI GOZD -jugoslovanski film 20. 12.: LJUBEZENSKA ŠO- LA - nemški film 21. 12.: ŠOFER GOSPODIČ- NE DAISV - ameriški film 23. 12.: UMRI POKONČNO II. del - ameriški film 25. 12.: MOJE PESMI MOJE SANJE - ameriški film KINO VELENJE 20., 21. in23. 12.: DICKTRA- ČY - ameriški film 21. in 22. 12.: TEŽKO GA JE UBITI - ameriški film 24. 12.: SAMO ZA TVOJE OČI - angleški film 26. 12.: BEN HUR-ameriški KINO ŠOŠTANJ 23.12.: TEŽKO GA JE UBITI - ameriški film 24. 12.: DICK TRAČY - ame- riški film OBVESTILO Skupnosti stanovalcev in stanovalce Občine Celje obveščamo, da v času BOŽIČNIH PRAZNIKOV 22, 23, 24 in 25. 12. 1990 ter NOVOLETNIH PRAZNIKOV 29. 30, 31. 12. 1990 in 1. in 2. I. 1991 organiziramo dežurno službo za večja intervencijska popravila na instalacijah vodovoda, hidroforjih in dvigalih. Informacije o eventuelni potrebi sporočite na telefon 29-245 od 7. do 11. ur, Šlandrov trg 3. informacije 20. december 1990 - stran 33 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d. UUBUANA LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4 ZDAJ IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja. Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo. T daje najugodnejše pogoje varčevanja T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu ▼ upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice T zagotavlja popolno varnost naložb T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo sjoje prihranke Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje: DOBA VEZAVE OBR. MERA VSE DOBRE GOSPODARJE VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HK^ -v Sloveniji^ kjer dobite tudi vsa pojasnila. V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000^00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1,000,00 din, Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki^ ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividende, KDOR DOBRO SEJE DOBRO ZANJE ▼ ▼ T T T ZADRUŽNA BANKA JE PRAVA KAŠČA ZA SADOVE VAŠEGA DELA IN PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE Zgornja Savinjska dolina v sliki m besedi: Matevž Lenarčič -fotografija dr. Anton Ramovš - geološka preteklost dr. Anton Zunter - uvodne misli dr. Ljerka Godicl - rastje Aleksander Videčnik ~ zgodovinski in etnografski oris Jože SvetUčič - živalski svet - 208 strani velikega formata (24 X 30 cm) - 160 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju - 150 strani zanimivega teksta - trda vezava - zaščitni ovitek - cena 790,00 din - plačate lahko tudi v dveh obrokih, prvi obrok po povzetju - Novoletni popust 600,00 din po povzetju - del dobička je namenjen ljudem ob Zg. Savinji pri odpravi posledic poplav. v Sloveniji je nekaj območij, kjer je skoncentriranega veliko naravnega in kulturnega bogastva. Eno izmed njih je gotovo Zgornja Savinjska dolina, ki po svoji lepoti in naravni ohranjenosti predstavlja biser slovenske zemlje. Valovi masovnega, ekološko vprašljivega turizma in uničujoče industrije so to dolino k sreči zgrešili. Ostala je vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč in pokrajina z bogato naravno m kulturno dediščino. Zgornja Savinjska dolina bo v knjigi predstavljena tudi z besedo; Uvodno besedo je pripravil dr. Anton Žunter. korake v preteklost nastanka doline nam bo pokazal prof. dr. Anton Ramovš, zgodovino kulture in narodopisne zanimivosti je pripravil Aleksander Videčnik. , Jože Svetličič prikazuje etično razmerje med človekom in živaljo, prof. dr. Ljerka Godicl pa sistematično predstavi rastlinstvo Zgornje Savinjske doline. Tekst v knjigi bo preveden tudi v angleški in nemški jezik. Lepote pokrajine ob Zgornji Savinji lahko postanejo tudi vaše EPSI d. o. o. Izkoristite priložnost in pohitite z naročilom. Knjigo Zgornja Savinjska dolina lahko naročite po pošti na naslov EPSI, Novi dom 26!a, 61420 TRBOVLJE, ali po telefonu vsak dan na številko (0601) 22-630. PH 90.000 NAROČILNICA Naročam knjigo ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA po ceni 790,00 din Plačal(a) bom: - v enem obroku 600,00 din - po povzetju Novoletni popust - v dveh zaporednih mesečnih obrokih - prvi obrok po povzetju Priimek:_^_ Ime:- Naslov:__—---- Pošta:_^ št___ Reg. št. os. izk.:_ Izdane pri:- Leto rojstva:__—------- Naročilnica zavezuje naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje sodišče v Trbov- ljah. EPSI d. o. o., Novi dom 26fa, 61420 Trbovlje Datum: Podpis: 34. stran r- 20. december 1990 informacije DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, d.d. 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 K sodelovanju vabinno pogodbene sodelavce za prodajo papirniškega blaga Kandidati naj pisne ponudbe pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENI- JE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. ZLATARNA CELJE Kersnikova ul. 19, 63000 Celje pooblaščena za prodajo poslovnih prostorov OBJAVLJA ponudbo za nakup opremljenih poslovnih prostorov v Celju, Ul. 29. novembra 34. Poslovni prostori so v dvonastropni hiši, v prvi etaži in se sestojijo iz desetih prostorov v skupni izmeri 112m^, s pripadajočimi kletnimi prostori in garažo v skupni izmeri 54 m^. Začetna cena celotne prodajne površine znaša 175.000 DEM v dinarski protivrednosti na dan pla- čila. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe. Prodaja se vrši na osnovi ponudbe v zaprti kuverti. Poslane ponudbe se bodo obravnavale 15. dan po objavi prodaje poslovnih prostorov v dnevnem časo- pisu. Eventuelni davek na promet z nepremičninami in vse ostale stroške prenosa lastništva nosi kupec. Vsi zainteresirani kupci naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Zlatarna Celje p.o., Kersnikova ul. št. 19, 63000 Celje, s pripisom »Ponudba Divjak«. Dodatne informacije lahko zainteresirani kupec dobi na telefonski št.: 31-711, int. 242. CE VERJAMETE V SVOJE SPOSOBNOSTI IN STE PRIPRAVLJENI BITI NAGRAJENI ZA SVOJE DELO, vas vabimo, da se odzovete na naš razpis. V redno delovno razmerje želimo sprejeti dva komercialista za prodajanje blaga nežlvilskega porekla. Delo bo pretežno terenskega značaja. Pogoji: - pet let delovnih izkušenj na komercialnih opravilih - vozniški izpit B kategorije za upravljanje kombija oz osebnega avtomobila - trajanje delovnika podrejeno zahtevam delovnih obveznosti - štiri mesece poizkusne dobe Kandidate prosimo, da se predstavijo z življenjepi- som in sicer s poudarkom na svojih delovnih izkuš- njah. Jamčimo osebni dohodek 1.500-3.000 DM. Povabilo na razgovore pošljemo v 14 dneh po objavi. FISHER, d.o.o. P.O.B. 219 63000 CELJE Keramična industrija Liboje - Celje Po sklepu koordinacijskega odbora z dne 19. 11. 1990 razpisujemo JAVNO LICITACIJO Za odprodajo: POČITNIŠKE PRIKOLICE - MALIČ IMV Adria CZ LA II., LETO IZDELAVE 1984, prva registracija dne 11.4. 1985 IZKLICNA CENA 20.000,00 Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene, pri blagajni Kermične industri- je Liboje. Javna licitacija bo dne 10. 1. 1991 s pričetkom ob 10.00 uri na dvorišču Keramične industrije Liboje. V ceni ni vračunan prometni davek, ki se obračuna naknadno. Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričet- kom javne licitacije. Licitacijska komisija OBČINA ŽALEC Občinski inšpektorat ponovno razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi gradbenega inšpektorja in inšpektorja za ceste z zahtevano visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri, petimi leti delovnih izkušenj ter strokovnim izpitom - imenovanje velja za štiri leta Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih (Urad- ni list RS, št. 15/90). Pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev pošljite na kadrovsko službo upravnih organov občine Žalec v 8. dneh od razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po pote- ku razpisa. Družbeno podjetje FINOMEHANIKA CELJE p.o. Vodnikova 9, Celje vabi k sodelovanju trgovskega potnika za območje republike Slovenije in republike Hr- vaške OPIS DEL: - prodaja birotehničnih, računalniških, elektroteh- ničnih in elektronskih aparatov - prodaja rezervnih delov in potrebščin za navedene aparate - prodaja pisarniškega materiala in šolskih po- trebščin - svetovanje kupcem, inženiring POGOJI: - višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercial- ne ali elektrotehnične smeri - 4 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih - poznavanje birotehnične, računalniške in elek- tronske opreme - vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo Prijave za sodelovanje pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: FINOMEHANIKA CELJE, Vodnikova 9, Celje. 93,7 MHz VELIKI RADIJSKI BAZAR Radio Šmarje pri Jelšah TRGOVSKO IN PROIZVODNO POOJETjE p o CELJ€ AVTOTIEHKMKA Generalni pokrovitelj Sodelujte v decembrski akciji! Odgovorite na zastavljena vprašanja pokroviteljev in vsak dan poslušajte spo- red Radia Šmarje. Na kupon z izpolnjeninni odgovori napišite svoj polni naslov in ga pošljite na naslov: Uredništvo Radia Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah. Na ta način boste sodelovali v velikem javnem nagradnem žrebanju, ki bo 28. decembra, ob 19. url v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah z neposrednim radijskim prenosom. Nagrade: osebni avtomobil, plinski kotel za centralno ogrevanje, predsoba, barvni TV sprejemnik, 7-dnevno letovanje ob morju, vikend paketi, bančni depozit v višini 5.000,00 din, keramika, avtomobilske gume, 10kg hlebec GAUDA sira, popusti pri nakupu različnega blaga in še 100 zanimivih in praktičnih nagrad. Naštejte tri prevozna sredstva (tudi brez lastnega AVTOTIEI-INIKA pogona), ki jih prodajajo poleg osebnih avtomobilov. CIBDC d o o » Trgovsko prevozno podjetje ♦ Trgovina na debelo in drobni ' Iziioz - Uvoz Naštej vsaj 3 osnovne dejavnosti podjetja CIBIX iz Prožin- ske vasi 6 pri Štorah Mešičev butik MONI je odprt na nadmorski višini cca. 1.500 metrov. Kje je to? MEŠIČ d o. O. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Leveč Tel 063/27-100. f»x 063/27-820 Naštejte 3 prodajne skupine Slovenijalesa iz Celja Medlog 18 LESNI IN GRADBENI MATERIALI LEVEČ MEIU ^ mj\GOmi OIENTIER CIEI.JI: Naštej vsaj 3 okuse AS AN A čajev Vpišite nedeljski delovni čas Blagovnice Zreče v decembru Ime in priimek:. Naslov:_ LESNA INDUSTRIJA Lesna Industrija BOR Laško vam za predplačila do 31. 12. 90. nudi 30% nevoletni popust_ za vse pohištvene programe Nudijo tudi možnost obročnega plačila. Posebej priporočajo porogram ALEA, ki je prvi nosilec blagovne znamke za kakovost. K nakupu vabijo v lastno industrijsko prodajalno v Laškem in v tovarni. SREČNO 1991! POSLOVNI VODIČ CELJSKE REBIJE 91' 1.000 PREPOTREBNIH PODATKOV PREGLEDNO RAZDEUENIH PO MESTIH, DEJAVNOSTIH; PODDEJAVNOSTI naslovi, podjetij, trgovin, butikov, restavracij, uslužnostnih servisov - njihove telefonske številke - delovni čas NAKLADA 10.000 IZVODOV Dan Izida: 26. februar 1991 PODJETNIKI! Nudimo vam vpis vaše dejavnosti v poslovni vodič. Obiščemo vas takrat, ko boste to vi želeli. Kdor izpolni naročilnico za poslovni sestanek, mu vpis dejavnosti z naslovom, telefonsko številko in delovnim časom nudimo po reklamni ceni 200,00 din. PODJETNIKOM, KI BODO OGLAŠEVALI V FEBRUARSKI ŠTEVILI ARGUMENTA NUDIMO VPIS V POSLOVNI VODIČ BREZPLAČNO! Razmislite, pokličite, povabite nas na razgovor. Informacije na naslov: VOLF d.o.o., Celje, Ljubljanska 56, tel. 27-614. informacije 20. december 1990 - stran 35 Posebna akxija NT&RC VERIGA NAJBOLJŠIH V akeiji so še sodelovali: Samopostrežna trgovina z mešanim blagom NADI v Šmarjeti 5, ŠKOFJA VAS, vabi k nakupu živil, šolskih potrebščin, stekle- nih izdelkov, igrač, kozmetike, modnih dodat- kov, krmil, hrane za male živali. Odprta je vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob sobotah in nedeljah! prodaja in aranžiranje daril V Laškem edino v Iridi ponujamo: Moško kolek€iio BRUT v iridi pa lahko dobite tudi: - žensko kozmetiko Gemey in LOREAL PLENITUDE - moško in žensko kolekcijo za lase HENNA PLUS - posebna krema proti staranju - LIPOSOMES - otroška kozmetika Tom in Jerry - darila, šamponi, kreme, praški, toaleta, itd. Irena Zdolšek Valvazorjev trg 8, Laško Mini market in Vinoteka »ABAKS« Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje) Odprto vsak dan od 6. do 23. (tudi ob nedeljah, novoletnih in božičnih praznikih)- Posebnost: Izredno nizke cene slovenskih buteljč- nih vin. Ob božičnih in novoletnih praznikih smo ^ pripravili posebno ponudbo O kakovosti in nizkih cenah se prepričajte sami Mini Market in Vinoteka »ABAKS« vas vabi k na- kupu. JOŽICA RAJH TITOVA 21 63270 LAŠKO Tel. 731-516 V Laškem imajo ježka, ki ne pika, temveč ponuja:. TRGOVINA »JEŽEK« na Titovi 21, Laško je odlično založena s prehrambenimi artikli, pijačami, 4-litrskimi mehčalci, praški, in tre- nutno: z novoletnimi in božičnimi darili ter še: super prodaja Simpotexa (talne obloge za kopalnico) TRGOVINA »DIADEM« Maja REPNIK Kidričeva 1, Rogaška Slatina - zlato, srebro, ročne in stenske ure - parfumi - tudi uvoženi UVOZ IZ ITALIJE zlati in srebrni prstani, zapestnice, ogrlice, verižice, uhani - cene konkurenčne Delovni čas: od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. RR ŽALEC TRGOVINA za Dan in Noč (odprto od O do 24) BISTRO KEGLJIŠČE če ste ostali brez kruha, mleka, sadja in osta- lih živil, vam RR lahko pomaga tudi sredi noči. RR Trgovina, bistro, kegljišče pri Hotelu Žalec. Že velikokrat smo zapisali, da je MIR0TEX na Zidanškovi ulici v Celju ODLIČNA TRGO- VINA. To ponavljamo tudi na TEM MESTU. v MIROTEXU ponujajo: - svoje spodnje perilo - perilo ostalih naših in tujih proizvajalcev - velika izbira bodyjev, spalnih srajc, pižam, jutra- njih halj In edino v MIROTEXU: mehke, svilene ženske noga- vice. Mirotex, Zidanškova 27 Celje NOVO - NOVO - NOVO PRODAJALNA ''»BRANKO« V OZKI UL. 3-CELJE ^ ^ ExtHiri impotl PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, Doo 63301 Peuovče, Leveč b.S. - AUDIO, VIDEO TEHNIK/V - BELA TEHNIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - KOMISIJSKA PRODAJA CENEJŠE OD NAJCENEJŠEGA UGODNA PONUDBA MIKROVALOVNIH PEČIC GOLDSTAR PO CENI 2.590 DIN - NA DVA OBROKA. KUPCI SODELUJEJO TUDI V NAGRADNEM ŽREBANJU - BOGATE NAGRADE. Trgovinica za majhne in velike otroke Mariborska 1 (pri zavarovalnici) Celje Super ugodno: - otroški kombinezoni - bundice - podložene hlače - kape, šali in rokavice - igrače (domače in uvožene) Zelo ugodne cene! 36. stran - 20. december 1990 informacije Tel. (063) 33-421 31-865 Ljubečna Celje ZLATARSTVO Kragolnik 63000 CELJE, Zidanškova 6 telefon: (063) 29-305 še je čas, da izberete darilo za Božič in Novo leto za svoje najdražje. Od 15. decembra naprej nudi ZLATARSTVO VILI in KARLI KRA- GOLNIK v Zidanškovi ul. 6Celju, posebni NOVOLETNI POPUST! Kakovostna ponudba verižic, ogrlic - uvoženih iz Zvezne rep. Nemčije. Konkurenčne cene prstanov, uhanov in brošk ter osta- lega zlatega in srebrnega nakita. Mi smo s svojo kakovostjo in ceno že v Evropi! Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele in zdrave Božične praznike ter srečno NOVO LETO. Priporoča se Zlatarstvo Vili in Karli KRAGOLNIK, v Zidanškovi ul. 6 v Celju. Na željo mnogih strank, bomo od 15. decembra do Novega leta imeli lokal neprekinjeno odprt od 8,00 do 19.00 ure. ROJSTVA Celje Rojenih je bilo 27 dečkov in 13 deklic. POROKE Celje Poročilo se je 5 parov, od teh: Franc MIHELIN in Mile- na RISMAN, oba iz Laške vasi pri Štorah in Branko STARI- NA in Alma KURNIK, oba iz Radeč. Velenje Poročili so se: Janez ŠIRŠE iz Velenja in Vlasta BREŠAR iz Hrastovca, Drago RAMŠAK iz Paškega Kozjaka in Olga TERBOVSEK iz Hrenove, Drago VODIŠEK iz Velenja in Marjeta HUDOURNIK iz Skal. Žalec Poročila sta se: Rajko ŠTOP- FER iz Migojnic in Zvonka SKOK iz Liboj. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Aleksander KIDRIČ in Breda KAUČIČ, oba iz Rogaške Slatine, Srdan STANČIC in Marija PLEV- ČAK, oba iz Šmaija pri Jelšah. SMRTI Celje Umrli so: Anton OMERSEL, 84 let iz Celja, Ana MIRNIK, 81 let iz Medloga, Andrej SIMO- NIČ, 88 let iz Celja, Vlad' KROFLIČ, 55 let iz Celja, Lu. vik PETEK. 51 let iz Celja, M, rija SKALE, 56 let iz Sel, Bo«" jan BESEDNJAK, 76 let iz C ;ja, Anton DERŽIČ, 70 let Celja, Angela SEVŠEK, 79 C iz Celja, Rozalija JAVERŠE^ 71 let iz Nezbiše, Elizabeta AN KERST, 73 let iz Celja. Velenje Umrli so: Frančiška Zaloj, nik, 80 let iz Hudinje, Pavlin, ZAJC, 86 let iz Hrastovca, Šk fanija MARTINŠEK, 81 let Velenja, Jožef PROSENJAJ? 70 let iz Tepanja, Marija GER, 96 let iz Lokovice, Jožg RATEJ, 73 let iz Brezja pri Lo, čah. Kari REBERNIK, 66 let ji Globoč, Izudin MEŠIČ, 56 U iz Celja, Jožef MARTINUČ, 6j let iz Celja. Žalec Umrli so: Marjeta KLAU NIK, 67 let iz Založ, Vekoslav, GOROPEVŠEK, 64 let iz Sto& nika, Jožef RANDL, 73 let Gornje vasi, Rudolf BREŽ NIK, 74 let iz Galicije, Terezj GLUŠIČ, 81 let iz Andraža, Ivana ROBIDA, 88 let iz Mo. zirja. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojz INKRET, 6« let iz Rogaške Slatine, Jožefa OSEK, 87 let iz Zagaja pod Bo- čem, Rudolf TEPEŠ, 32 let Predence, Miroslav-Frančišek PEVEC, 58 let iz Roginske gor ce, Marija ČERNELČ, 88 let Dekmance. Kmetijski kombinat n. sol. o. Ptuj TOZD »Slovenske gorice - Haloze« r. 0. Ptuj 62250 Ptuj, Trstenjakova 6 Prodajalna vina V ŠENTJURJU Cesta Kozjanskega odreda 7 odprto vsak dan od 7.30 do 12.30 in od 13.30 do 16.30 v soboto od 7.30 do 12. ure Nudimo vam: Prodajalna v ŽALCU Ulica Ivanke Uranjekove 3 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure stekl. 1/1 stekl. 0,f\ Haložan - odprto vino 32,00 din Ptujsko rdeče - odprto vino 20,00 din Laški rizling, Šipon, Haložan 38,80 41,1i Modra frankinja 26,40 28,2 Rose, Ptujsko rdeče 20,00 23,8 darilni karton a 3 stekl. I. 135,1 darilni karton a 2 stekl. I. 98,7 Sauvignon, Beli pinot 50,5 darilni karton a 3 stekl. II. 163,3 darilni karton a 2 stekl. II. 111,6 darilni karton a 1 stekl. II. 59,S Renski rizling__^___________82J Nudimo še arhivska vina raznih letnikov in primerno darilo za decembS ske praznike - steklenica Haložana v lutki Patra Kletarja za 158,60 din Če pa je za vas bolj zanimiva steklenica žgane pijače, boste prav gotot našli kaj zase iz našega proizvodnega programa - sladki in grenki likeri naravna žganja in močne alkoholne pijače. Amerika na naših cestah Ko ga vidiš, si očaran. Ko sedeš vanj, hočeš, da je tvoj. Ko ga pelješ uživaš. Udoben je in ne onesnažuje. Ko se ga navadiš, ga hočeš vedno znova. Avto BRANCE CHEVROLET Laško: SUPER PONUDBA CHEVROLETOV (JEEP TRACKER4 WD) in še prodaja vozil TAS - AUDI - VW. Za vsa ta vozila še servis in rezervni deli. Avto Brance: (063) 731-282 in turistični bazar KUPON NT&RC KOLEDAR 91 Torej s kuponom NT&RC v turistični bazar »M«! informacije 20. december 1990 - stran 37 PRIREDITVE V knjižnici v Velenju bo danes, v četrtek 20. decembra ob 10. in 15. uri pogovor s pisateljem Ferijern Lainščkom, avtorjem, slikovne zloženke Cufek modrijan in Cufek v živalskem vrtu. V domu kulture v Velenju bo v torek, 25. decembra ob 11. in 16. uri predstava Pepelka, ki jo bodo uprizorili igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. V knjižnici v Velenju bo v sredo, 25. decembra ob 17. uri Ura pravljic, kjer bo Jurij Souček predstavil zgodbice I^ire Cajnko o dečku Frču v Frčaloniji. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr- tek 20. decembra ob 20. uri večer jugoslovanske folklore z nastopom folklorne skupine Minerali, v torek, 25. decem- bra bo ob 16.30 uri nastopil New Swing Quartet, v sredo, 26. decembra pa bo prav tako v Kristalni dvorani ob 20. uri nastopila Heledi Singers. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek 20. decembra ob 17. uri predstava Zmaj za abonma 3. šolski in za izven, v petek, 21. decembra bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo Sapramiško S. Makarovičeve ob 11., 13. in 16. uri. V soboto, 22. decem- bra bo ob 15. uri predstava Daleč od dvorca, v nedeljo, 23. decembra ob 15. uri bo predstava Zmaj, ob 16.30 uri pa bo zaključek 5. Tedna otroškega programa. Nastopili bodo Tatjana Dremelj, Anže in dedek Mraz. V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava starih grafičnih listov faksimilnih izdaj vseh bakrorezov svetovnega mojstra grafike Albrechta Diirerja. V galeriji Kompas v Celju do 21. decembra razstavlja Vinko Skale umetniške turistične fotografije. V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju sta na ogled dve razstavi, in sicer Trije iz naše doline ter Ilustrirane stare tiskane knjige iz naše knjižnice. V hotelu Prebold bo v petek, 21. decembra ob 16. uri božičevanje za otroke Savinjske doline, prizadete ob po- plavi. Na Tomšičevem trgu v Celju' bo od danes, četrtek 20. decembra do srede, 26. decembra (razen nedelje, 23, december) ob 16.30 uri nastopala skupina Igen, Studia za ples iz Celja. Predstavila bo Novoletno celjsko pravljico, vsak dan pa bo tudi obisk dedka Mraza. V dvorani glasbene šole v Velenju in v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v soboto, 22. decembra in v nede- ljo, 23. decembra, obakrat ob 16.30 uri Češka božična maša. Sodelujejo Mešani pevski zbor iz Gorenja, Simfo- nični orkester Glasbene šole iz Velenja in drugi solisti. V Delavskem domu v Nazarjah bo v petek, 21. decem- bra ob 18. uri predstava Ob letu bsorej, ki jo Cankarjev dom poklanja za obnovitev in popravilo Delavskega doma v Nazarjah. V predstavi nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban. V občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes, v četrtek 20. decembra ob 18. uri Predpraznični večer, na katerem bosta sodelovala pianistka Magdalena Navodnik in aka- demski konzervator Viktor Povše. V Cerkvi sv. Duha v Celju bo v petek, 21. decembra ob 19.30 uri Božični koncert, ki ga pripravlja revijski tambu- raški orkester Akord iz Celja. Kot solista bosta nastopila violinistka Valentina Ocvirk in tenorist Marjan Terček, Sodelovali pa bodo tudi pevci cerkvenega zbora. V Petrovčah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri božični koncert, na katerem bodo nastopili člani Celjsko pevsko društvo France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edvarda Goršiča in Celjski godalni orkester. Koncert bo še v soboto, 22. decembra ob 20. uri v cerkvi sv. Danijela v Celju. V Kulturnem domu v Štorah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri Novoletni koncert Z melodijami po Evropi, ki ga pripravlja Pihalni o^-kester Štorskih železarjev. V Mozirju bo v sdboto, 22. decembra ob 15. uri dobro- delni koncert za obnovo Savinjskega gaja, ki ga priprav- ljajo mozirski Pustnaki. Nastopili bodo Tof, Moped show, Franc Košir, Modra Kronika, Don Juan, Helena Blagne in mnogi drugi. V Kulturnem domu v Šentjurju bo v petek, 21. decem- bra ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev. Nastopili bodo Moški in Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, Folklorna skupina ter učenci šentjur- ske glasbene šole. Gost večera bo solist Jurij Reja. V cerkvi sv. Duha v Celju bo v sredo, 26. decembra ob 19. uri božični koncert Slovenskega okteta. V hali Golovec bo v petek, 21. decembra ob 17. uri novoletni živ-žav z dedkom Mrazom in Andrejem Ši- frerjem. V kulturnem domu Vojnik bo v soboto, 22. decembra praznični koncert, na katerem bosta sodelovala pevski zbor France Prešern iz Vojnika in mešani pevski zbor PD Anton Brezenšek s Frankolovega. V Hotelu Dobrna bo v ponedeljek, 24. decembra ob 19. '^uri božični koncert liturgičnih pesmi, ki jih bo izvajal mešani pevski zbor PD Anton Brezenšek, Frankolovo. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju je do 26. decembra na ogled razstava znanih jugoslovan- skih avtorjev iz zbirke prodajne galerije LM iz Maribora. V razstavišču Laški dvorec v Laškem bo danes, v četr- tek 20. decembra ob 17. uri otvoritev razstave akadem- ^skega slikarja Slavka Koresa iz Maribora na temo Biseri cerkvenih notranjščin. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO objavlja prodajo nepremičnin v k.o. Obrežje: pare. št. 582 v izmeri 160 m^ izklicna cena 200.000. din. Licitacija bo 26. 12. 1990 ob 8. uri na Obržju. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% varščino. ZAHVALA Prostrane dalje mrak molči, prši sneg, zamrzava... Ah, v srce, zdi se, naletava. (J. Murn) Ob boleči izgubi ljubega ata. starega ata in pradedka ANTONA OMERZELA iz Celja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu z venci in cvetjem pospremili na zadnjo pot. Hvala za vse izraze sožalja in tolažbe. Posebna zahvala osebju nevrološkega oddelka celjske bolnišnice, za vsa prizadeva- nja. Hvala duhovniku za obred in pevcem iz Šentjurja za občuteno odpete pesmi ter kolektivu Cinkarne Celje. V žalosti: Otroci z družinami, vnuki, pravnuka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice PANIKE PLANINC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. izrazili sožalje. darovali cvetje in za svete maše. Iskrena hvala kolektivu in sodelavcem Kostak Krško za ve- nec in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in ganljive poslovilne besede. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Še enkrat prav prisrčna hvala. Žalujoči: * vsi njeni ZAHVALA Za vedno je odšla od nas naša najdražja žena. ljubeča mamica,, babica in prababica, gospa ELZA ANKERST »AMA« . roj. Mak Ko smo ostali brez naše najdražje AME, nam je lajšalo bolečino spoznanje, da nismo ostali sami. Prisrčna hvala vsem. ki ste jo ob času njene bolezni obisko- vali in ji lajšali težko usodo. Največjo zahvalo dolgujemo našim dragim sosedom, zlasti družinama Kolenc in Fajs za vso učinkovito osebno pomoč pri njeni težki bolezni. Poseb- no zahvalo dolgujemo naši zdravnici, gospe dr. Juneževi in vsem zdravnikom ter sestram na nevrološkem oddelku bol- nišnice v Celju za izredno skrb in vzorno nego. Prisrčna hvala vsem, ki ste našo drago AMO ob času njene bolezni obiskovali ter ji lajšali težko usodo. Hvala vsem, ki ste ji ob slovesu darovali cvetje ali prispevali za humanitar- ne namene. Srčna hvala našemu g. župniku Svetku za tople besede pri cerkvenem obredu. Od drage AME smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Draga Elza. hvala ti za vse! Žalujoči in hvaležni: mož Hubert s hčerko Lizo in njeno družino ter ostalo sorodstvo in zvesti Mišo ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta, sina, brata, strica in svaka MIRKA GRADIŠNIKA se iskreno zavaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njego- vi zadnji poti. darovali cvetje in žalovali z nami. Gospodu Tinetu Pečniku in gospodu Mirku Krajncu hvala za tople poslovilne besed, polne spoštovanja do pokojnega. Posebej se zahvaljujem vsem sodelavcem Upravnih organov občine Celje za pomoč in darovano cvetje, za pisno izražena soža- lja sorodnikov, prijateljev, znancev in predstavnikov DPS občin Celje. Brežice in Nove Gorice. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in mašo. vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA DERŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. daro- vali vence in cvetje. Zahvala tudi duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala osebju nevrološkega odd. bolnice Celje za njihovo požrtvovalnost v njegovih zadnjih urah. Žalujoči: žena Ana, hči Tatjana z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, opija, brata in tasta FRANCA KLENOVŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem. znancem in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala kolektivu podjetja Dekorativna in Bor-Laško. ZZB Laško, SO Laško. Iskrena hvala župniku za opravljen pogrebni obred, govor- niku za poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Žena Milada in hčerka Nevenka z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice MARIJE JAGER iz Sp. Rečice 104, Laško Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za daro- vano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku za po- slovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred in pevcem. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Po tragični nesreči nas je zapustil dragi oče, sin. brat in stric JURIJ SLUGA iz Rimskih Toplic Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, kolektivu elektrokovinar Laško ter sodelavcu in g. župniku za poslovilne besede. Vsi njegovi V SPOMIN Kar bilo je srcu drago vzela prehitro je smrt uničila nado za nado podrla načrt za načrt. MILANU 20. 12.1989-20. 12. 1990 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu Njegovi najdražji 38. stran - 20. deceiviber 1990 mali oglasi PRODAM motorna vozila 126 P, letnik 1980, modra barva, lepo ohranjen, avto radio Sharp z zvočniki, cena 1900 DEM - din. prot., prodam. Tel. 831-813. 101, letnik 79, prodam. Tel. 783- 222. OPEL KADET, tip b, prodam. Tel. 741-684. JUGO Koral 45,1.1989, december, prodam. Inf. na tel. 779-177. 2 LETI staro katrco, brez kilome- trov, garantirano, prodam. An- gela Lorger, Prežihova 20, Celje. MERCEDES 1113, kiper, prodam. Tel. 39-414, zvečer. FLORIDO, sept. 89, ugodno pro- dam. Tel. 748-072. JUGO 55 Coral, maj 1990, in oboj- na prednja vrata za R-4 GTL, ugodno prodam. Tel. 39-735. JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 34000, ugodno prodam. Jože Pohovski, Lopata 14 b, Celje. JUGO 55 GVL, star 2 leti, modre metalik barve, katalizator, vleč- na kljuka, stereo avto radio, di- nitrol zaščita, garažiran, brezhi- ben, reg. do 14. 12. 1991, pro- damza 70000 din. Resen kupec naj pokliče 770-071. irUGO 55 ugodno prodam. Telefon 36-952. /ISO 11 RE, letnik 1986, prodam za 9500 OEM dinarske proti- vrednosti. Tel. (063) 858-279. -ADO 1300 karavan, letnik sep- tember 1989, prodam. Telefon (063) 28-973. NISSAN SUNNY 1.6 SLX, kovinsko sive barve, letnik 87/88, prodam. Telefon (063) 34-199. ^-4, letnik 82, nova registracija, prvi lastnik, prodam. Inf. na tel. ZASTAVO 128, letnik 88, prev. 23.000 km, prodam. Cena 10.500 DEM din. protivrednosti. Tel. 29- 609, popoldne. 126 P, prodam ali menjam za večji avto. Rudel, Babno 24, Celje. JUGO 45, star 1 leto, prodam. Tel. 816-700, po 18. uri. Z 750, starejši letnik, obnovljeno, reg. do okt. 91, ugodno prodam. Inf. na tel. 744-132, po 16. uri. LADO 1300 S, letnik 86, reg. do 12. 91, prodam za 50.000 din in Land Rover 109 D, obnovljen, za 35.000 din. Tel. 748-047. LADO Nivo, letnik 1984, ohranje- no, reg. do 11.12.1991, prodam. Bogdan Fantinatto, Strmca 42, Laško. JUGO Koral 45, letnik december 89, prodam. Inf. popoldan, tel. 711-914. Z 101, letnik 74, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Tel. 785-183. OPEL KADET, I. 79, registriran do 9/91, prodam za 49.000 din. Jan- ko Vodušek, Polžanska gorca 6b, Šmarje pri Jelšah. Z 126 P, let. 90, prodam. Tel. 741- 760. JUGO Koral 55, star 2 leti, 7900 DEM, din prot., prodam. Tel. 21- 597. YUGO CORAL 60, letnik 89, z do- datno opremo, prodam. Janez Ojstršek, Marija Gradec 16, Laško. LADO SAMARO, rdeče barve, 5 vrat, 5 brzin, 14 mesecev sta- ra, prodam. Telefon 25-806. YUGO 45, letnik 84, ugodHo pro- dam. Telefon 37-184. LADO RIVA, staro dve leti, prevo- ženih 22.000 km, prodam za 11.000 DEM v dinarski protivred- nosti. Telefon 731-197, od 13. do 15. ure. RENAULT 18, letnik 81, prvi last- nik, servisiran, odlično ohra- njen, prodam. Telefon 732-033. R 12, letnik 75, reg. do februarja, prodam. Avto je vseskozi gara- žiran in ga prodajam zelo poce- ni. Pokličite na telefon 21-991. MAZDO 323 Fi 1.6, letnik 90, dodat- no opremljeno, ugodno prodam. Telefon (063) 28-548. FIAT 126 P, letnik 76, registriran do 31. 8. 1991, zelo ugodno pro- dam. Marjan Pasar, Pot v Konj- sko 24, Vojnik. TOVORNI avto IMV 16000 SPK, let- nik 75, tudi za rezervne dele prodam. Cena 6.000,00 din. In- formacije 712-444, popoldan. R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Tele- fon 744-282. Stroji AVTOKLEPARSKO hidravliko s kleščami, prodam. Milan Hab- jan, Začret 38, Škofja vas. TRAKTOR Linder, 16 KM, z bočno koso, ugodno prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško. VELNO za cirkular prodam. Tel. 721-212. INDUSTRIJSKI šivalni stroj Pfaff in likalni valjni stroj 80 cm previ- lege, prodam. Tel. 35-619. KOMPRESOR, 2 cil. 400 l/min, pro- dam. Tel. 776-696. NOVO Tomosovo vlečnico pro- dam. Telefon 26-008. TRAKTOR TV, 18 KM, letnik 71, s priključki: škropilnico, freza, plug, ugodno prodam. Stanko Hrastnik, Razdel 8, Strmec pri Vojniku. PORAVNALNI Stroj, kombiniran, starejši, prodam. Tel. 776-213. VITLO domače izdelave na reduk- tor, rabljen pralni stroj, desko za pluženje snega za moto kultiva- tor Gorenje, ugodno prodam. Tel. 39-589, Celje. MOTOKULTIVATOR special Gore- nje Muta s priključki, nujno pro- dam. Tel. 713-848. TRAKTOR Ferguson-35 KS, ugod- no prodam. Cena po dogovoru. Milan Veber, Pernovo 21, Žalec. ŠIVALNI STROJ ruža rokavna, nov, garancija 1 leto, zelo ugod- no prodam. Tel. 36-885. SKOBELNO os 40, unimer instru- ment, pištolo za lakiranje, cirku- larko 70, prodam. Novca 7, Voj- nik, 33-421/64. STRUŽNICO, starejšo, L 1500, P 2KW, planska plošča 0 400, nekaj orodja, prodam za 15.000 din. Jure Ljubič, Tabor 2, Tabor. CIRKULAR, krožno žago z električ- nim motorjem, prodam. Ogled popoldan do 17. ure. Maks Sto- par, Zadobrova 49, Celje. posest VELIKO HIŠO s telefonom, 5000 m' zemlje, asfalt do hiše, v okolici Šentjurja, prodam. Hi- ša je primerna za vsako obrt ali kmečki turizem. Cena 90.000 DEM, din. prot. Ponudbe pod: »DRUGO MEDŽUGORJE«. GRADBENO parcelo 586 m^ Pre- korje, prodam Inf. Zadobrova 56, Škofja vas. DVOSTANOVANJSKO hišo pro- dam ali zamenjam, v končni fazi gradnje, 9 arov zemlje, v bližini Vitanja. Cena 70.000 DEM din prot. Tel. 761-450, zvečer. V BLIŽINI ceste Štore-Šentjur in avtobusne postaje, prodam enostanovanjsko hišo z 2000 m^ gradbenega zemljišča. Pišite pod šifro: »1.200 TISOČ«. TAKOJ vseljivo hišo v Celju (Alja- žev hrib), cca 150 m^ s central- nim ogrevanjem in telefonom, prodam za 160.000 DEM din. prot. Inf. na tel 28-816. GRADBENO parcelo na Prekorju, v izmeri 1800 m^ na jasi ob goz- du, prodam. Tel. 34-044. VIKEND na Kozjanskem, oprem- ljen, vinograd, sadovnjak, 25 km iz Celja, asfalt, prodam. Tel. 38- 615. HIŠO, novo, nedokončano, pro- dam ali zamenjam. Šifra: »SA- VINJSKA DOLINA«. NOVO hišo v 5. fazi v Preboldu, prodam. Možnost kakršnega ko- li obrata. Tel. 713-002, od 18. do 24. HIŠO v Rimskih Toplicah, prodam. Tel. (061) 881-012. PARCELO v izmeri 1400 m' v Slati- ni (Šmartno R. d.), prodam. Tel. 773-055. HIŠO v Petrovčah, v peti fazi, pro- dam. inf. na tel. 21-230. VEČJO gradbeno parcelo prodam. Dokumentacija, asfalt, proti Rog. Slatini. Telefon (062) 305- 633. Stanovanja TRISOBNO moderno opremljeno stanovanje 83 m^ v mansardi enonadstropne hiše, v najlep- šem delu Rimskih Toplic, ugod- no prodam ali zamenjam za manjše v Ljubljani. Informacije na telefon (061) 31-022,'int. 241, dopoldan. DVOSOBNO stanovanje, 56 m', na Otoku, s centralno kurjavo in te- lefonom, v 2. nadstropju, pro- dam. Inf. na telefon 31-649. gradbeni material DRVA (ostrešje), zapravljivček, prodam ali menjam za živino ali les. Inf. telefon (063) 745-222. 120 kom. betonskih plošč, novih, 40 X 40, z ograjenim klinkerjem, prodam. Telefon 29-973. DESKE 2,5, 5, 8, prodam ter izdelu- jem ostrešja po naročilu. Marko Mimik, telefon (063) 776-539, od 18. do 20. ure. akustični aparati - glasbila PO UGODNIH cenah, samo 60 din, prodajamo videokasete E-180 extra, high grade, proizvajalec Anitech. SE-KU d.o.o. Linharto- va 18, Celje. TELEVIZOR, barvni, licenca Tele- funken, prodam. Tel. 32-436, po- poldan. DVE diatonični harmoniki prodam. Cesta v Šmartno 6, Vojnik. ČAMCORDER Sharp VL-C 690S VHS-C, 200 M 8, popolnoma nov, prodam. Tel. 24-318 ali 776-906. ČRNO BELI TV Gorenje, prodam. Tel. 33-146. VIDEOREKORDER NEC, z garanci- jo, prodam. Cena 4.800,00 din. Tel. 714-731. NOVA satelitska antena, stereo, prodam z montažo za 8.960,00 din. Tel.(0608) 70-465, Bojan. KLAVIRSKA harmonika Hohner Vox II, 120 basov, Atlantic, IV. de luxe, z vgrajeno elektroniko in stojalo, prodam. Marija Kro- flič, Belakova 4, Vojnik. STAR barvni TV prodam za 1000 din. Vprašati na telefon 36-745, popoldan oprema ŠTEDILNIK na drva (Gorenje), skrinjo, hladilnik, termoakumu- lacijsko peč, mizo, stole, dvo- sed, cena po dogovoru, ugodno prodam. Bogdan Milojevič, Čo- pova 4, Žalec. SEDEŽNO garnituro Dyana Meblo, usnjena, konjak barve, trosed, dvosed, dva fotelja, novo, 50% ceneje, prodam. Tel. 770-114, zvečer. SEDEŽNO garnituro, rabljeno (6 foteljev), poceni prodam. Tel. 713-696. PEČ Stadler, 35 karolij, brez boj- lerja, novo, nerabljeno, prodam. Tel. 776-593. 80 I električni bojier Tiki, nov (ce- na po dogovoru), prodam. Inf. na tel. 721-622. SOBNO peč Kiippersbusch, pro- dam. Tel. 713-845. KUHINJO, novo, zapakirano, dolži- ne tri metre, 9.800,00 din, pro- dam. TeL 39-041. PEČ Emo central 24, nova, ugodno prodam. Tel. 721-148, do 12. ure. SPALNICO in regal, zelo ugodno prodam. Tel. 821-030. OHRANJENO KOTNO sedežno garnituro in velik raztegljiv kavč, ugodno prodam. Terbovc, Slomškov trg 5, Celje, telefon dopoldan 33-081. ŠIVALNI stroj Singer, kombinira ; štedilnik in 210 litrsko skrinj Gorenje, ugodno prodam, la na tel. 24-526. ZELO ugodno prodam starejši t sobnega pohištva. Inf. telefo 29-638, od 8. do 8.30 ure. SEDEŽNO garnituro, kotno, ugo i no prodam. Telefon 726-043. Živali KRAVO frizijko, brejo 9 meseci prodam. Tel. 701-147. i KOZEL sanjski, 2 leti, 70 kg, za jo ali zakol, ugodno prodai Tel. 713-058, od 15. do 19. ure. 11 TEDNOV stare pujske, prodan Tel. 714-493. PRAŠIČA za zakol, krmljenefl z domačo hrano, in mladi« nemškega ovčarja, prodam. Tel 776-420. KRAVO za zakol prodam ali m* njam za teleta. Tel. 777-120. PRAŠIČA 150 kg, domača hrana prodam. Angela Resnik, Bukov žlak 38. PRAŠIČA 150 kg, domače reje, ii bikca, starega 9 tednov, pro dam. Zupane, Kameno 10 Šentjur. PRAŠIČA za zakol, domača reji nemasten, cca 200 kg, prodani Slavica Gobec, Završe 11 a Grobelno, tel. 744-296. TELICO 300 kg, 200 kg bikca i' kravo za zakol prodam ali me njam. Alojz Verhovšek, Komp<^ le 61, Štore. PRAŠIČA domače reje, 150 kg prodam. Marija Ažman, Braslo« če 32, Braslovče. PRAŠIČA, Šveda, prodam. Veroni- ka Polšak, Ložnica pri Žalcu 20 d, pri kapeli levo. PRAŠIČA cca 180 kg, prodam. Tel 34-769. PRAŠIČE domače reje, o^ 100-120 kg, prodam. Tel. 35- 475. MLADIČE čistokrvnih nemških ov čarjev brez rodovnika. Oče i" mati z odličnim rodovnikom, ^^ stost pasme zagotovljena, pr"' dam. Psarna, Travniška Yu, t®' 34-758. NEMŠKE ovčarje čistokrvne, oi ličnih staršev, zelo ugodno p^^ dam. Martin Čater, Botričnic' 15 a, Šentjur. BREJE KOZE po ugodni ceni pC dam. Tel. 742-472. PRAŠIČA za zakol prodam. Jo«' Jezovšek, Ogorevc 5, Štore. KRAVO simentalko, brejo 8 mes'^ cev, prodam. Anton Fabjan, t-"" ke 14, Tabor. PRAŠIČA za zakol, domače rej® ugodno prodam. Tel. 854-872- ŽIGOLO d.o.o. Celje, Kidričeva 36, odkupuje vse vrste rabljenih vozil. Tel. 37-511 int. 35. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LAŠKO Ekskluzivna ponudba CHEVROLETOV in GOLFOV (tudi staro za novo - dobava takoj) telefon: 063/731-282 VULKANIZACIJA - kakovostne vulkanizerske storitve - obnavljanje gum - pestra ponudba gum - zamenjava (staro za novo) tel.: 063/38-117 IZDELOVANJE SPOMENIKOV Marjan Amon, Slatina 9 a, Šmartno v Rožni dolini Zajamčena kvaliteta in ugodne cene, tel. 38-672 Vam je vodna ujma v zadnjih poplavah uničila, kar ste leta in leta ustvarjali? Savinjski magazin Žalec vam želi v težkih trenutkih stati ob strani. V prodajalnah Savinjskega magazina Žalec lahko vsi, ki ste bili poplavljeni in imate potrdilo svoje krajevne skupnosti, kupite vse blago od gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike, tekstila, instalacijskega materiala, gospodinsjkih potrebščin in še vrsto dru- gega blaga na potrošniško posojilo na 6 mesecev, BREZ POLOGA IN BREZ PROMETNEGA DAVKA. Informacije dobite v prodajalnah Savinjskega magazina Žalec. mali oglasi - informacije 20. december 1990 - stran 39 Consulting & Trading Internationoi d. o. o. i3000 Celje, Titov trg 3/11., Slovenijo - YU fel. +63/21-132, 26-828, direktor 21-837 fax +63/24-050 ZELO UGODNO - PREDNOVOLETNI POPUST Na zalogi imamo (dobava takoj!) 3 X SUZUKI SWIFT -1.3 GLI (kot, 3 vrata) 2 X MAZDA 323 -1.6 (3 vrata) fončna cena: 179.800 din končna cena: 206.300 din i X HONDA CIViC -1.3 (3 vrata) ončna cena: 209.800 din Z DOBRIM AVTOMOBILOM GREVSEBOUE TRGOVINA SERVIS Zidanškova 25, tel.: 28-653 popravljamo: - male gospodinjske aparate -^akustične aparate - električna orodja - elektro instalacije (VSEH ZNAMK IN PROIZVAJALCEV) Prodajamo: - satelitske sprejemnike - vse vrste električnega materiala po ugodnih cenah DVE kravi in telice breje a kontro- la in prašiče za zakol, prodam. Tel. 742-426. ostalo PRTLJAŽNIK za smuči in Fiat Uno (4 vrata), prodam. Kličite na tel. 39-915. BARVNI TV Gorenje, efcran 55 in 37 top line z daljincem, še v ga- ranciji, moško kolo, 4 gume 155/ 70-13 in 4 kose michelin, zimske 135/70-13, skoraj nove, prodam. Ponudbe pod ugodno na tel. 776-206. domaČe vino, hrastova vrata za klet s ključavnico, mlin za mletje žita na kamen, silažni kombajn Merks ii, prodam. v račun vza- mem tele do 100 kg ali male pra- šiče do 20 kg. Tel. 721-799. rezervne dele za Lado 1300 S, od karoserije sprednja in zadnja vrata leva in zadnja desna, pro- dam. Srečko Holzinger, Cesta na Pečovje 13, Štore. lEKAŠKO opremo, novo, čevlji št. 40, prodam. Tel. 29-855. Otroški športni voziček Chicco- Marela, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel. 713-771. Vino prodam. Tel. 713-319, po- poldan. Otroški voziček in zibelko pro- dam. Tel. 723-651. *VTOPRIKOLICO, 600 kg, pro- dam. Inf. po tel. 713-570. akumulator 45 Ah, vodno čr- palko in dele za servisiranje Audija 80-74, prodam. Tel. 31- 007. Ustavo 750, letnik 79, celega ali Po delih in hidravlično stiskalni- co za grozdje, prodam. Stane Oset, Košnica 39, tel. 25-090. ''f^EVOD za pletilni stroj brother KH-940, KR-850, prodam. Tel. 39-382. ^UMIRANO cerado za katrco pro- dam. Tel. 35-903. '■ESENO barako, primerno za vi- kend, velikosti 6 X 4 m, prodam. Tel. 29-307. VIRŠTANJSKO sortno vino, belo in rdeče, tudi večje količine, prodam. Inf. po tel. 26-467, po- poldan. HARMONIKO Hohner »Atlantic III« in Tomos avtomatik, ugodno prodam. Tel. 27-803. SOBNO^ peč, trajno žarečo peč Emo, pralni stroj Gorenje, črno bel TV Iskra, prodam. Tel. 29- 912. ZIMSKE gume za VW, s platišči 155-15, malo rabljene, ugodno prodam. Tel. 35-071. KDAJ, če ne sedaj? Prodaja koz- metike planta z največjo možno provizijo. Tel. (062) 514-822. GARAŽO ob Ljubljanski cesti pro- dam. Tel. 26-804, popoldan. AVTO prikolico, novo, prodam. Čvan, Polzela 107 b. 126 P, letnik 89, registriran do av- gusta 91 in prašiče za zakol 120 kg, domače krme, prodam. Branko Habjan, Črni vrh 25, Tabor. GARAŽO na Zelenici, prodam. Tel. 26-953. KOMBINIRAN štedilnik 2 + 2 in starejšo barvno TV, prodam. Inf. na tel. 28-958. ZIDANO garažo z elektriko, v Pre- boldu pri spodnjih blokih, pro- dam. Adrinek, Prebold 127 b. PRALNI stroj Candy, nov in rab- ljen, novo centralno peč Pavlic št. 32 ter zimsko lovsko obleko št. 52, ugodno prodam. Tel. 821- 225. ŠTIRI gume Firestone 175-14, bolj- še kvalitete, s platišči od Forda, za 450 dem, Siemens micro in- halator za 150 dem, pletilni stroj singer, skoraj nov za 1200 dem, prodam - vse v dinarski proti- vrednosti. Štefan Kalem, Celje, Maistrova 13. ZAMRZOVALNO skrinjo 1501 in malo kad, prodam. Telefon 33- 938, od 16. do 20. ure. DODATNI novi štedilnik gorenje ter vezano okno 140 x 140 cm ugodno prodam. Telefon 741- 552, popoldan. TONSKO kamero, projektor, ter dodatno opremo, prodam. Pro- dam tudi šotor za 6 oseb - ugod- no. Telefon 29-898. RDEČE vino, izabelo, prodan^ Par- tizanska cesta 38, Celje. " ~ mMi SENO za govedo kupim. Tel. 778-112. KOSILNICO BCS Kupim. Tel. 854-872. ZAPOSLITEV NUDIM honorarno delo z izrednim zaslužkom. Predstavitev pro- grama in dogovor vsak petek ob 19. uri v hotelu Rubin v Žalcu. BISTRO Leljak išče prijazno prid- no dekle od 20 let naprej. Nudi- mo stanovanje in hrano. Otrok ni ovira. Proseniško 3, Štore. DELO NA DOMU, delovne izkušnje niso potrebne, pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nato bo- ste dobili potrebno navodilo. Silva Pevec, Gotovlje 139 a, Žalec. AKVIZITERJI ter organizatorji pro- daje! Izredna priložnost prodaje artiklov, ki se sami prodajajo. Tel. 34-814, po 20. uri. NUDIMO DELO! Javite se, ne bo vam žal. Samo vztrajnim nudi- mo delo na dom. Kratek življe- njepis in znamko za odgovor po- šljite pod šifro: »RABIMO PO- ŠTENE DELAVCE«. STROJNIK z B kategorijo išče de- lo. Klemen Hrovat, Prožinska vas 73, Štore. IŠČEM akviziterje za prodajo aktu- alnih artiklov na celjskem pro- dročju. Tel. (062) 811-587. AKVIZITERJI, z malo truda vam nudimo dober zaslužek. Kličite od 16. dalje na tel. 38-081. NUDIM honorarno delo. Telefon 36-339, četrtek, petek od 15. do 20. ure. ZAPOSLIM dekle za delo pri šan- ku. Inf. telefon (063) 841-772. STANOVANJA DRUŽINA s hišo v gradnji bi do dograditve hiše najela stanova- nje za največ 1 leto, v Celju ali bližnji okolici. Vse inf. na tel. 28- 210 ali 28-611/221 ali pod šifro: »JANUAR«. DEKLETI dobita stanovanje. Tel. 33-448. ENOSOBNO komfortno stanova- nje v Celju ali okolici iščem. Tel. 26-223, od 8. do 15. ur. RAZNO VDOVEC z otrokoma išče življenj- sko sopotnico, staro do 33 let. Šifra: »PRIDNA, POŠTENA«. V CENTRU Šentjurja oddam ure- jen prostor za kakršnokoli mirno obrt ali trgovino. Tel. 741-760. PROSTORE v stanovanjski hiši, v neposredni bližini Celja in Žal- ca, primerne za mirno obrtno dejavnost, oddam v najem. Po- nudbe posredujte pod šifro: »CELJE«. PRED SAVINJKO V ŽALCU se je 8. novembra ob šestih zvečer zgo- dila lažja prometna nezgoda. Za razjasnitev nezgode prosim oči- vidce, če se v popoldanskem času oglasijo na tel. 711-516. NUJNO potrebujem 10.000 DEM posojila za dobo 10 mesecev. Nudim 10% mesečne obresti in registrirano pogodbo kot garan- cijo. Šifra:« GARANCIJA«. IZOLACIJA, če potrebujete izola- cijo bojierja ali centralnega ogrevanja, pokličite tel. 741-747, popoldan. V CELJU oddam v najem dva pro- stora primerna za lokal - 130 m' in 40 m^ odlična lokacija. Tel. 37-447, od 19. do 20. ure. ROLETE in žaluzije v več barvah in izvedbah izdelujemo, montira- mo in popravljamo. Tel. 24-296. PROSTOR s posebnim vhodom v Celju, najamemo in nudimo polletno predplačilo. 25-174. IŠČEM varstvo za deklici stari tri in eno leto. Janko Ploštajner, Začret 6, Škofja vas. PODARITE svojim darilni paket, ročna masaža, sončenje, celu- tex. Pohitite! Pri paketu ena sto- ritev zastonj. Inf. na tel. 28-611, studio. ZA KONTROLO tesnosti, priklop in zamenjavo dotrajanih elemen- tov na vseh vrstah plinskih šte- dilnikov se priporoča Rado Str- nad, Tremerje 6, Celje, tel. 25- 795. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, prevajam strokov- no angleško literaturo. Tel. 37- 315. ZAMENJAM rodovniško kobilo in rod. 1 leto starega žrebca za osebni avto. Tel. 741-217. C CELJU oddam prostor za mirno obrt. Tel. 31-954, od 19. do 20. ure. LASTNIKA rdečega golfa, ki sem se peljala z njim 13. 12. okrog 11. ure, na relaciji Celje-Šempe- ter prosim, da me počaka 21.12. ob 16. uri na istem mestu, kjer sem vstopila. SERVIS šivalnih strojev Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, tele- fon 713-458. INŠTRUIRAM nemščino za osnov- no šolo. Telefon 21-270, do- poldan. V NAJKRAJŠEM času nudim po- moč poškodovanemu vozilu in kvalitetno popravilo s konku- renčnimi cenami. Možnost pla- čila s čeki. Se priporoča tudi v novem letu in šrečno vožnjo. Avtokleparstvo Stane Smole, Boletina 21, Ponikva, telefon 748-047. NUJNO iščemo varstvo za enolet- nega fantka, najraje v bližini Ostrožnega. Telefon 34-665. Lekova domača lekarna KAFRA Celje, Zidanškova 3, tel. 28-580 ~ ENDOVITAL MED (Za izboljšanje krvne slike, za onkološke bolnike, za iz- boljšanje plodnosti in od- pravo inpotence, za ureja- nje krvnega tlaka) »MIK-MLATIC«' DRAC.AN MII.1:NK()\ K (■i:i..ll\ MARIMORSKA IIM ■K* Trgovina za nakup ob vsakem času - živila - pijače - delikatesa - kruh, mleko in še in še... NON STOP O do 24 HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE s srednje-šolsko izobrazbo. Ponudbe pod šifro: Vljudna - komunikativna. VITA ZA VAS POMOČ PRI ISKANJU PARTNERJA, osebni pristop, zajamčena diskretnost in l
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh