logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (20.12.1990, letnik 44, številka 51)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek. odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik

20. december 1990 • številka 51 • leto XLIV • cena 15 Hinarm

40 strani - 21 tisoi izvodov

Plebiscit v nedeijo

v Sloveniji se bomo v nedeljo, 23. decembra izrekali na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Operativno bo plebiscit podoben spomladanskim volitvam, le da so v občinah v tem času ažurirali in dopolnili volilne imenike. Volišča, na katerih se bodo občani izrekali, bodo odprta med 7. in 19. uro, v občinah pa so tistim volilnim upravičencem, ki bodo v nedeljo zadržani, omogočili tudi možnost predčasnega glasovanja. Strani 3, 4, 5 in 6.

Stran 29
Božično pecivo
Stran 19
Hormon za poi milijona maric

Praznične luči

Ko je Charlie Chaplin pisal svoje Odrske luči gotovo ni imel v mislih božično-novolet-nega utripa majhnih mest. A sanjsko in potrošniško razpoloženje kot ga te dni slikajo avtorji utripa v mestih in trgih na Celjskem je kar pravšnje za te in prihodnje dni. Tudi o no-voletno-božičnih prireditvah na Celjskem piše NT v tej številki in zraven svari - brez razsipnosti pri nakupovanju daril - kdo ve, kakšni časi so pred nami...

Preicieta usoda razdrte iiubezni

Albanec iz Tirane je po 42 letih prvič obiskal Prebold, kraj mladostne ljubezni. Zaradi informbirojevskih političnih razprtij je moral zapustiti svojo slovensko ženo in še nerojenega otroka. Po skoraj pol stoletja je prišel prvič objeti zdaj že zdavnaj odraslega sina... Stran 20.

Prava trgovina za vaš avto

Celje, Čuprijska 9 Tel. 24-025, 24-303

Nudimo vam zavore in sklopke za vse tipe vozii

Konjiški imenik

Na območju vozliščne avtomatske telefonske centrale Slovenske Konjice bo v času od petka, 21. decembra od 12. ure naprej občasno moten in prekinjen telefonski promet. Delavci celjskega PTT podjetja bodo namreč vključevali v promet novo vozliščno telefonsko centralo, ki bo priključena do 24. decembra. Novi tednik objavlja spremenjene telefonske številke.!

TRADICIJA TREH GENERACIJ

v decembru 10 do 20% popust

Želimo vam vesele praznike!

2. stran - 20. december 1990

dogodki

Pristanek bo trd

France Bučar o plebiscitu in času po njem

Na Gomilskem očitno nimajo težav z udeležbo, kadar povabijo v goste slovenske veljake. Tudi prejšnji četrtek je bila dvorana doma nabito polna.

Na povabilo podružnice kmečke zveze sta na Go-milsko prišla član predsedstva Ivan Oman in predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar. Govorila sta o plebiscitu, odgovarjala na vprašanja udeležencev, po triurnem pogovoru v dvorani pa je France Bučar odgovoril še na nekaj vprašanj za naš časopis.

Gospod Bučar, pustiva ob strani razloge, ki so nas pripeljali do plebiscita, pustiva ob strani odnose med posameznimi strankami, ki so po vseh ocenah enotnega mnenja. V uvodnem govoru ste dejali, da bo pristanek tudi po plebiscitu dokaj trd, da rožnatih dni še ni na obzorju. Kaj nam torej prinaša čas po plebiscitu?«

Bučar: »Prepričan sem, da plebiscit bo uspel in tudi mora uspeti. O drugačni možnosti sploh ne razmišljam. Da bo pristanek trd in da se bodo pojavljale težave pa povem preprosto zato, ker nočem ljudem saditi rožic, kot se temu reče. Težave bodo, vendar ne zaradi plebiscita ampak zaradi normalnega toka dogajanj. Treba je prestrukturirati gospodarstvo, prav tako vse ostale sektorje v družbi, treba je urediti stvari od vrha do tal. Spremembe so povezane z investiranjem. Vsaka spre

memba pa prizadene tistega, ki mu ustreza status quo. Zato pričakujem objektivne in tudi subjektivne ovire.«

»Ko se pogovarjam z gospodarstveniki na našem območju, se nekateri bojijo, kako bo plebiscit vplival na gospodarstvo. Kakšne so vaše napovedi?«

Bučar: »Analize, ki smo jih opavljali že ob prvi srbski blokadi so pokazale, da porabimo v Sloveniji približno 40 odstotkov družbenega proizvoda. Del gre v zunanji izvoz, pri domačem izvozu, če lahko tako rečem, pa prodamo 70 odstotkov v Bosno in na Hrvaško. Jugoslovansko tržišče ostaja za nas pomembno še naprej. Osamosvojitev ne pomeni zapiranja, vedeti pa je treba nekaj drugega. Doseči moramo zahodne standarde in zahodno kvali

teto, tržišča pa iskati tudi na vzhodu. To je splošen vzorec, ki velja tudi za zahodne države.«

»V razpravi na Gomilskem so vam zastavili nekaj čisto konkretnih vprašanj, med drugim se nam obeta Narodna banka Slovenije?«

Bučar: »Na to vprašanje sam ne morem odgovoriti. Določene poteze na denarnem in monetarnem področju bodo potrebne, vse pa bo odvisno od dogovorov. Tudi na tem področju se je treba odpirati, razen če bi bili stisnjeni povsem v kot, če bi bili prisiljeni v popolno izolacijo.«

»Nabornike zanima pred

vsem služenje vojaškega roka po 23. decembru.«

Bučar: »Nadaljujemo politiko, ki smo jo zaceli. Obvezniki služijo doma, razen specialne enote. Po šestih mesecih, ko predvidevamo osamosvojitev, je tudi vojska v povsem naših rokah in to

vprašanje ne obstaja več. To ■ velja tudi za uporabo jezika in kadre.«

»Torej imaitio še nekaj mesecev časa, da uredimo tudi takšne stvari kot so potni listi. Ljudje se bojijo, da po plebiscitu ne bodo m'ogli preko meja.«

Bučar: »Štiriindvajsetega

decembra imajo ljudje še vedno jugoslovanski potni list in ni nobenih sprememb. Plebiscit pomeni, da ima potem skupščina vse pristojnosti, da uresničuje ukrepe za osamosvojitev.«

»V pogovoru z ljudmi ste opozorili na možnost, da up

niki vse jugoslovanske dol. gove naprtijo na ramena Slovenije. Koliko je to realno, je strah upravičen?«

Bučar: »Teoretično je to mogoče glede na konstrukcijo obligacij, vendar je to stvar pogajanj, okohščin in sporazumov.«

»Raziskave javnega mnenja kažejo zelo veliko pripravljenost ljudi, da stopijo na lastno pot razvoja. Ste pred začetkom priprav na plebiscit pričakovali takšen odziv?«

Bučar: »Povedano po pravici, smo pričakovali tako velik odziv, vendar tega nismo obešali na veliki zvon. Bili smo previdni, kajti tudi zunanji svet nas ne bo spraševal, kakšne kvorume smo si postavili, temveč kakšen je rezultat. Sem pa prijetno presenečen in ljubo mi je, ko vidim rezultate. Obenem pa sem prepričan, da se bodo ti obeti 23. decembra tudi uresničili.«

IRENA BAŠA

V primerjavi s Francetom Bučarjem je bil Ivan Oman veliko bolj optimističen v svojih napovedih, kaj nas čaka po plebiscitu. Razmere se po njegovem morajo slej ko prej izboljšati, k temu pa naj bi po njegovih besedah pripomogel tuji kapital. Brez njega se po Omanu ne bomo postavili na lastne noge, pa če začnemo vsi delati s polno paro. Politične razmere naj bi se po plebiscitu stabilizirale, to pa odpira vrata svežemu denarju. Za kmetijce pa je plebiscit pomemben predvsem zato, ker bomo končno lahko oblikovali svojo lastno agrarno politiko.

Dolina spet živi

Milan Kučan in Matjaž Kmecl na poplavljenem področju

v četrtek sta občino Mozirje obiskala predsednik republiškega predsedstva Milan Kučan in član predsedstva dr. Matjaž Kmecl. Po pogovoru s predstavniki mozirske občine o sanaciji po poplavi sta gosta obiskala še Gorenjevo podjetje Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah in krajevno skupnost Luče.

Predsednik Kučan je v Mozirje prišel zato, ker je to ob prvem obisku po poplavi tudi obljubil, izrazil pa je presenečenje nad obnovo Zgornje Savinjske doline. V mozirski občini so, kljub

veliki škodi, razmere skoraj normalizirane. Vsaj za silo so obnovljene ceste, v večini primerov ljudje niso več odrezani od sveta, domačini pa še vedno obnavljajo domove, polja, skratka vse, kar je uničila voda. Mozirjani so gostoma povedali, da upajo na približno 40 odstotkov pomoči, ki se bo nabrala v republiškem skladu, ter da bi za nedoločen čas občinska perspektivna podjetja oprostili vseh prispevkov in davkov. Poudarjali so, da se ne bodo zadovoljili s kratkoročnimi rešitvami, njihovo prizadevanje pa je podprl tudi

Kučan. Čimprej bi radi obnovili cesto Ljubno-Luče, ki je po besedah predsednika mozirskega izvršnega sveta Alfreda Božiča predpogoj za uspešen razvoj turizma, na katerem bodo v prihodnje temeljile dejavnosti vsaj v zgornjem delu doline. Poleg poplave so predstavniki občine spregovorili še o sedanjem utripu v Mozirju ter seveda o ustavi in plebiscitu.

V podjetju Mali gospodinjski aparati so gostoma povedali, da so zaradi hitrega ponovnega zagona proizvodnje uspeli obdržati zaupanje tu

jih partnerjev, da pa pričakujejo, da jim bo republika vsaj del škode povrnila iz sohdar-nostnih sredstev.

V Gorenje MGA imajo izdelan strateški načrt razvoja do leta 1994. V tem načrtu predvidevajo, da bi v prihodnosti zaposlili še približno 350 delavcev, za delo pa bi potrebovali še dodatnih 5 tisoč kvadratnih metrov površin.

Tudi v Lučah so se pogovarjali predvsem o poplavi in sanacijskih delih. Lučani so opozorili na problem mostov, ki povezujejo kraj z drugimi zaselki, otroci in delavci pa ne morejo v šolo oziroma na delo. Prav tako

se vedno m jasno, kdo bo podjetjem, ki so sodelovala pri sanaciji, plačal njihovo delo. Milan Kučan je svetoval, da naj se mozirska občina bolj poveže z ministrom za okolje, Mihom Jazbinškom.

URŠKA KOLENC Foto:EDI MASNEC

V četrtek so predstavniki Heliosa v Luče prinesli ga-rantno pismo, s katerim so se obvezali, da bodo poskrbeli za pleskanje zunanjih ometov in notranjih prostorov v domovih vseh oškodovancev.

Kalvarila se konča z vnehovzetjem

s to svetopisemsko primerjavo je Žakeij komentiral obdobje po plebiscitu

v občinski matični knjižnici v Žalcu ter socialistični stranki so minuli teden govorili o prihodnosti Slovenije ter plebiscitu. V goste so povabili Viktorja Žaklja, pogovora pa se je udeležilo okrog trideset Žalčanov.

Žakeij je na začetku podrobno razlagal, kaj je sociahste napeljalo k odločitvi za prebiscit. »Ne gre za nobeno ko-njukturno dejanje, niti ekstravaganco majhne politične stranke, temveč je to naša nacionalna dolžnost, v ozadju katere vidim predvsem ekonomski interes.« Žakeij je prepričan, da bi bile razmere precej drugačne, če bi se že leta 70 odrekli industrializaciji in se odločili za podjetništvo. Plebiscit kot politično dejanje sam po sebi ne pomeni ničesar, pomeni pa po Žakljevih besedah pogoj za novo pot, z odločnim da pa se državljani Slovenije takoj odločimo za evropska merila v gospodarstvu.

Ker je bil Žakeij v svojem uvodu bolj zgodovinski, so se v razpravi, vodil jo je Valter Zupane, pojavljala

predvsem konkretna vprašanja o tem, kaj se Slovencem obeta po plebiscitu. Žalčane je zanimalo, če se bodo stranke tudi po plebiscitu dogovorile za enotno politiko. Predsednik socialistov meni, da različna mnenja v parlamentu niso nobena tragika ali po Partljiču: »Ščuka je v parlamentu potrebna.« Drugi sklop vprašanj je terjal odgovore v zvezi z vojsko. Po Žakljevih besedah je tudi v tem treba videti predvse ekonomski interes.« Uradno damo za vojsko 5 odstotkov družbenega proizvoda, po moji oceni 7 do 8 odstotkov. Pred leti je za potrebe vojske proizvajalo 20 odstotkov slovenske industrije, še danes dela zanjo vzhodna Bosna in zahodna Srbija. Gre za ogromne ekonomske potenciale in strahoten intelektualni potencial, takšen sistem se čez noč ne more spremeniti, zato tudi takšno silno zanimanje za ohranitev Jugoslavije.«

Nekaj razpravljalcev je Žaklja vprašalo, kako ocenjuje politiko premierja

Markoviča. »Z njegovo politiko in ustanavljanjem^ stranke se ne strinjam,« je dejal Žakeij. »Podobne napa; ke so naredili nekateri prejšnji politiki

in za Markoviča zgodovina ni učitelji' ca temveč olupek, na katerem mu bo slej ko prej spodrsnilo.«

IRENA BASA

Viktorju Žaklju je ob obisku v knjižnici direktorica Anka Krčmaf; jeva podarila knjigo s Pečarjevimi karikaturami. Ker tovariša Žaklja ni med Pečarjevimi karikaturami, so mu v knjižnici opremili knjigo s karikaturami, zbranimi po številnih časopisih. Krčmarjeva pa je to komentirala takole: »Ko bo izšla druga knjiga karikatur, bo Viktor Žakeij prav gotovo med njimi, kot osebnost, ki jf dala pečat slovenski politiki. Sicer pa so tudi v sedanji izdaji v glavnen) le politiki, ki jih ni več na politični sceni, razen štirih ali petih izjem.«

Po 28. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem

8. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE,

ki bo v petek, dne 21. decembra 1990 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9.

PREDLOG DNEVNEGA REDA:

1. Otvoritev seje in ugotovitev prisotnosti poslancev

2. Sprejem dnevnega reda

3. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov z dne 6. 11. in 14. 11. 1990 ter potrditev zapisnikov

4. Aktualne informacije

a) Plebiscit

b) Razveljavitev odloka občinske skupščine Celje o najemu posojila za odkup stanovanj EMO Celje (3. člen)

5. Vključitev Celja v projekt »Zdrava mesta«

6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi in pristojnostih zborov SO Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine

7. Osnutek spremembe Statuta občine Celje

8. Predlog odloka o začasnem, financiranju splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1991 - HITRI POSTOPEK

9. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka proračunu občine Celje za leto 1990 - HITRI POSTOPEK

10. Aneks k družbenemu dogovoru o modernizaciji Bolnišnice Celje

11. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje strelišče v Zagradu in kamnolom v Pečovniku

12. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Otok I. - HITRI POSTOPEK

13. Predlog predsednika Izvršnega sveta za imenovanje funkcionarjev Geodetske uprave občine Celje in Laško in Občinske uprave za družbene prihodke občine Celje

14. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve

volitve: - sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča Celje - občinskih komisij

15. a) Poročilo izvršnega sveta glede kritike na delovanje člana izvršnega sveta

b) Odgovori na vprašanja in pobude poslancev

c) Vprašanja in pobude poslancev

16. Mednarodni ekološki izobraževalni center Celje - možnost za lokacijo v občini Celje

Obravnava samo Zbor združenega dela:

17. Poročilo volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v V. volilni enoti in verifikacija mandata.

Pošiljamo vam stališča, pripombe in predloge k osnutku Ustave Republike Slovneije, zbrane v času javne razprave po krajevnih skupnostih in na zasedanju občinske skupščine dne 6. novembra 1990..Zbirnik stališč, pripomb in predlogov je bil poslan Komsiji za ustavna vprašanja pri Skupščini Republike Slovenije dne 5. decembra 1990.

Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur.

dogodki

20. december 1990 - stran 3

Vse je en velik vprašaj

Gospodarsiveniki o plebiscitu

Prihodnja leta bodo za slovensko gospodarstvo leta odrekanja, povečanja stopnje brezposelnosti, padanja produktivnosti in krize. In kako bi na vse skupaj vplivala osamosvojitev Slovenije? To vprašanje smo postavili nekaterim gospodarstvenikom s Celjskega.

Republiški izvršni svet meni, da bo osamosvojitev omogočila hitrejšo" vzpostavitev normalnega gospodarskega sistema, ustreznejšo gospodarsko politiko, normalne kapitalske stike s svetom, boljšo izrabo geografskega položaja, učinkovitejše izkoriščanje razvojnega pKJtenciala in tudi prenehanje vzdrževanja drage zvezne države. Na drugi strani pa so tveganja osamosvajanja povezana z blokado finančnih tokov zaradi naših skupnih dolgov, izgubo trga in premoženja v drugih delih Jugoslavije, velikimi stroški za vzpostavitev lastnega gospodarskega sistema, morebiti pa tudi z nenaklonjenim obravnavanjem Slovenije s strani mednarodnih inštitucij.

Kolikšna bo, ob teh predvidevanjih, ki so jih v vladi imenovali kar analiza, ekonomska cena osamosvajanja, je težko presoditi. Takšno je tudi mnenje nekaterih gospodarstvenikov iz regije, ki smo jih povprašali, kaj lahko plebiscit in najavljena osamosvojitev pri-neseta gospodarstvu.

Aleš Ilc, direktor Kovinoteh-ne: »Premalo je znanega, da bi lahko odgovoril na to vprašanje, še manj je znanih elementov, na osnovi katerih bi lahko ukrepali. Strah nas je, kaj se bo dogajalo na zunanjetrgovinskem in domačem trgu, obetamo si lahko vsaj za 30 odstotkov zmanjšan obseg poslovanja. Lahko se samo sprašujem, ali bomo to zmogli brez zmanjšanja števila zaposlenih. ■

Ne vemo, kakšen bo plačilni promet, kakšno bo valutno razmerje, ne vemo, ali bo slovenski potni list veljal ali ne, ali bodo naši zunanjetrgovinski delavci dobili akreditacijo itn. Skratka, nihče, ne more predvideti, kaj se lahko zgodi.«

Franc Mlakar, direktor Kor-sa Rogaška Slatina: »Menim, da lahko gredo v ekonomskem smislu stvari le na boljše. Pri tem ne mislim toliko na stroške, kjer je še najmanj znanega. Ne vemo namreč, ali nas bo ta država več stala kot prejšnja, posebej še, ker ne vemo, ali bomo imeli lastno vojsko.

Na bolje pa se lahko stvari obrnejo pri naši prodaji. Srbija se je tako in tako že povsem zaprla in slabše, kot je, ne more biti. V začetnem obdobju nam gotovo ne bo lahko, ker nam niti Jugoslavija niti tujina ne bosta posebej naklonjeni, zato se lahko v tem prehodnem obdobju marsikaj zaplete. Dolgoročno pa se bo po mojem Vse uredilo tako, kot si želimo.«

Muharem Bolič, direktor Vegrada Velenje: »Vse skupaj je velika uganka, saj tudi vlada ne ve, kaj nas čaka. Gotovo bo plebiscit prinesel nekgj dobrega, pa tudi kgj slabega, konkretizirati pa je to dobro in slabo težko. Mi delamo v celi Jugoslaviji in brez tega tržišča ne

moremo. Osebno menim, da tega tržišča ne bomo izgubili. Vsak v Vegradu bo naredil kar največ, da do tega ne bo prišlo.«

Alojz Došler, direktor Tovarne nogavic Polzela: »Trg se je zaprl že pred plebiscitom, težko pa je predvideti, kaj se lahko zgodi še po njem. Ob nadaljnjem zapiranju domačega trga imamo pripravljeno izvozno inačico, kar seveda pomeni zadrževanje istega števila zaposlenih pri nižjih osebnih dohodkih. Tudi v izvozu se lahko, vs^ v prehodnem obdobju, pojavijo problemi, vendar upamo, da se bo vse izteklo kar najbolj mirno in v zadovoljstvo vseh. Tudi v preteklosti je Slovenija večkrat nakazala, da se odloča za samostojno pot. Vedno so takšna prizadevanja naletela na nasprotovanja, a vedno seje po določenem času vse skupaj uredilo. Menim, da bo tako tudi tokrat.«

Maks Skarlovnik, direktor LIP Slovenske Konjice: »Menim, da bo plebiscit uspel. K temu bo v veliki meri prispeval tudi volilni razplet v Srbiji. Težko pa je ocenjevati, kaj nam lahko osamosvojitev prinese. Težko si je predstavljati, kaj bo v bodoče s plačili, kaj z varnostjo dobav ipd., saj vemo, da so že sedaj težave v zvezi s tem nepremostljive in da so ustavljene praktično vse dobave v Srbijo. Premalo je informacij, da bi lahko predvideval, kaj vse se lahko zgodi,'vem le, daje gospodarstvo trenutno v katastrofalnem polož^u. To velja tudi za naš izvoz, saj ne dobivamo nikakršnih stimulacij. Sumim, da je Beograd namerno ustavil plačila, zato se sprašujem, ali bomo morali ustavljati tudi izvozno usmerjeno proizvodnjo. Pri tem pa nas seveda ni nihče pooblastil, da lahko tovarne speljemo v stečaj.«

Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško: »Pivovarna Laško je s tem v zvezi v precej problematičnem položaju, saj prodamo v ostale republike, predvsem v Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, 45 odstotkov piva, približno 80 odstotkov surovin pa dobimo pretežno s srbskega trga. Pričakujemo, da bo po plebiscitu na področju gospodarstva prevladal razum in da bomo lahko ostali na tem trgu brez kakšnih posebnih pretresov, dodatnih carin ali česa podobnega.«

Mirko Krajnc, predsednik IS SO Celje: »Plebiscit je edina možna pot za razčiščenje odnosov tako na gospodarskem kot političnem področju. Vsaka sprememba pa zahteva nove pristope. Začetki bodo težavni, potreben pa je optimizem in upanje.«

RADO PANTELIČ

Marjan Krajnc - kandidat za poslovneža leta

Med letošnjimi nagrajenci jugoslovanske Gospodarske zbornice je tudi direktor družbenega podjetja IKI Ljubečna Celje, Marjan Krajnc. Skupščina GZ Jugoslavije se je namreč odločila, da Marjanu Krajncu podeli Zlato plaketo za dosežene poslovne rezultate v letu 1989.

Plaketo mu bodo podelili na slavnostni seji zbornice 19. decembra v Beogradu.

Po izboru JMS Studia 6 iz Sarajeva in Šole za poslovno upravljanje v Zagrebu pa je Marjan Krajnc uvrščen med trideset kandidatov za naslov poslovneža leta. O izboru bodo glasovah tajno, 22. decembra v hotelu Hyatt Re-gency v Beogradu.

Visok jubilej Pivovarne

Laška Pivovarna praznuje letos 165. letnico. Zato bodo danes, v četrtek, pripravili tiskovno konferenco, na kateri nameravajo javnost seznaniti s poslovnimi rezultati in ostahmi spremljajočimi aktivnostmi podjetja.

N.G.

TRAČI niče ■

»čeprav nam je program-sko-volUna konferenca padla v vodo, sem vesela, je dejal predsednik celjskega občinskega odbora Slovenske demokratične zveze Miro Gradič. Seveda lepo aranžirana ikebana na mizi ni bila pripravljena za vnaprejšnji pogreb konference.

Ob obisku Milana Kučana in dr. Matjaža Kmecla v mozirski občini je zrasla še ena, čisto slavistična, na zeljniku domačega premierja Alfreda Božiča. Za Verbinčev slovar tujk predlagamo: graben (-na, -ni) - mali potoček (avtor Alfred Božič). Če bi tole pri Verbincu in Toporišiču še šlo skozi, pa bo pri ljudeh, prizadetih ob poplavah, gotovo padlo na vse prej kot plodna tla.

Na taistem srečanju je novinar Silvo Grmovšek, dopisnik Dela, presenečeno ugotovil, da ima Kučan očitno vse slovenske kraje in večino direktorjev ter pomembnih občinskih mož v malem prstu. Imena predstavnikov mozirske občine je namreč stresal kar iz rokava.

»Kar dobro mi je slo«, si zadovoljno mane rane slovenski pravosodni minister dr.Rajko Pirnat, ki je radovedni (po njegovem pa najbrž tudi precej nergaški) Ce-Ijanki odgovarjal na vprašanje, kdaj bomo Slovenci končno doživeli malce višjo kulturno raven v republiških poslanskih vrstah. Da bo to takoj po plebiscitu, pa si vseeno ni drznil odgovoriti.

Janko Sopar, dopsinik Televizije Slovenije, pa je žalostno jamral za starimi, dobrimi časi, ko se noben dogodek ni začel, dokler ni bila zraven tudi televizijska ekipa. V Mozirju je bilo tokrat drugače - televizijce, seveda pa tudi druge novinarje, so Mozirjani pustili skoraj eno uro čakati pred zaprtimi vrati občinske upravne zgradbe.

Res je, tudi po i^avah novinarjev, da savirijska skopost ne pozna meja, ampak za takšno negostoljubje tudi poplava ni opravičilo.

Vse bolj naporne in delovne dni ob koncu tedna imajo zadnje čase tudi novinarji. Še enkrat jemljemo pod lupo Janka Sopra, ki je jesensko romanje od procesije do procesije, od maše do spravne slovesnosti, zdaj službeno že bolj politično obarval. Pa poglejmo - v petek »po-poplavni obisk« Mozirja, v soboto srečanje slovenskih županov z najvišjim političnim vrhom Republike Slovenije v SLG Celje, v soboto zvečer (končno nekaj zanimivega) smučarski ples in v nedeljo zgodaj dopoldne predplebiscitno srečanje v Slovenskih Konjicah. A glej ga, šmenta, Janko je bil ponovno viden že v ponedeljek dopoldne.

»Ljubezen do seksa in vina sta nam, Slovencem in Štajercem, vendarle skupni točki«, je pomodroval celjski občinski poslanec Liberalno-'demokratske stranke in dramski igralec Borut Ali^e-vič, ko je razmišljal o nujnosti osamosvojitve Slovenije.

Z druge strani pa se je tega vprašanja lotil podpredsednik celjske občinske skupščine dr. Aleš Demšar. V rezultat plebiscitne odločitve dr. Demšar ne dvomi, zato pa ga veliko bolj skrbi, kako bo s Slovenijo po plebiscitu. Opozoril je na nevarnost sklepanja konfede-ralne pogodbe za vsako ceno in z vsakomer, s^ smo nekoč že bili »alpski Hrvatje«.

In še pogled v zgodovino, ki dokazuje, da smo bili Slovenci vselej dobri vojaki, a žal, nikoli dobri politiki. Vojaški uspehi od bojevanj s Turki, mečevanj knezov Celjskih, pa sodelovanje v Napoleonovih bitkah so Toneta Bukovca (SDZ Celje) v vojaško dušo Slovencev prepričala že brez pohvale 87. celjskemu peš-polku, ki je junija 1915 na Soški fronti dobil priznanje kot najboljši polk Avstro-Ogarske vojske. Kaj pa zdaj, ko se velik del Slovencev zavzema za demilitarizacijo, na političnem področju pa nas čaka neizmerljiv kup nalog?

»Hiti počasi« je staro reklo, ki tudi dandanašnji ni za odmet, Šifrerjeve popev-čice (če aktualiziramo) pa bi se lahko naučili tudi politiki. Tako se predstavnikom celjskih političnih strank, ki so sestavljali skupno izjavo o plebiscitu, ne bi zgodilo, da bi med podpisnike

uvrstili tudi (Marojevičevo) Zvezo za ohranitev enakopravnosti občanov.

Na novinarski konferenci celjskih političnih strank ob predstavitvi skupne izjave o plebiscitu ni bilo opaziti vodilnih Liberalno-demo-kratiske stranke in Demokratične zveze Kosova (čeprav se obe stranki z izjavo strinjata). Pomanjkanje časa ali pa dejstvo, da bojna sekira le ni povsem zakopana?

»Tudi prenoviterlji smo sesalci, ne plazilci« je član predsedstva SDP Slovenije v Slovenskih Konjicah po

jasnil Štefanu Verešu, ki se je spraševal, če nameravamo Slovenci, ki so nam 45 let lomili hrbtenico, ostati plazilci brez samozavesti. Pahor namreč ni povsem prepričan, da je bilo odklonilno stališče dr. Bučarja do »raporta« v zvezni skupščini pravilno, saj meni, da moramo Evropo prepričati v to, da smo se pripravljeni pogajati in da je pokončna drža sicer nekaj lepega, a sama po sebi ni dovolj. Takšnega mnenja pa so najbrž tudi številni, zdaj že bivši člani Pahorjeve stranke.

Razprava na Gomilskem (udeležil se je je tudi dr. France Bučar) je bila precej vroča. Naprej je za ogrevanje poskrbel nikomur poznani mož, ki je za javni nastop očitno potreboval kozarček ali dva preveč, razhudil pa se je nad nizkimi plačami, sledili so mu še ostali - a vse razprave skupaj niso mogle ogreti ledeno mrzle dvorane. Menda seje pokvarila peč.

»Slovenska vlada je prava gasilska enota«, meni dr. Bučar, svojo ugotovitev pa utemeljuje z dejstvom, da večina svojega dela sploh ne more opravljati, ker vsak dan sproti gasi razmere. A gasilci v Sloveniji so vendarle poznani po svoji učinkovitosti, česar pa za novo slovensko vlado še ne moremo zapisati.

Mati županja občine Ljub-Ijana-Center nam je v soboto no svojštven način pojasnila, zakaj v Evropi takšno nezaupanje do slovenskega plebiscita. Evropa pač ne razume, da Slovenci še ne sodimo v baletni zbor? Tudi vi ne razumete? čisto preprosto je - županja je namreč razvoj naše nacionalne zavesti primerjala z rojstvom in razvojem otroka. To, od začetkov s premikanjem glavice, do plazenja, prvih korakov in nadaljnjega razvoja, ki lahko pripelje tudi v baletni zbor, pa dobro poznamo. In plebiscit bo za Slovence pomenil prav tisti trenutek, ko otrok shodi.

In še nekaj smo izvedeli v soboto dopoldne v celjskem SLG (predsednik dr. Bučar seje vprašal, zakaj dogodek prav v gledališču, s^j politika menda ja ne sodi na oderske deske) - namreč to, da so župani nekaj izjemnega, izbrani in nadpovprečni ljudje. S stališčem domžalskega župana so se ostali naj-bržda strinjali, saj ni bilo slišati nobenega ugovora.

Za konec današnjih tračnic pa dobrohotna želja »očeta slovenskega naroda«, kot zadnji čas že pravijo Kučanu. Ob preobračanju pregovorov, da so Angleži v isti barki, Francozi pod isto rjuho in Slovenci vselej v isti kaši sije, pa tudi vsem nam, zaželel, da bi končno iz iste kaše zlezli pod skupno rjuho. Je bolj prijetno, pa za nataliteto najbrž tudi - koristno!

V pred ver ju Slovenskega ljudskega gledališča, ki je v času gledaliških predstav sicer namenjeno klepetu ob kozarčku, je bilo v soboto dopoldne čisto drugače. Slabi dve uri prohibicije za Džemaila Džokoviča (ekipa TV Slovenije) in Milana Kučana ob točilnem pultu kasneje niti kozarček Zelenega silvanca ni mogel potolažiti.

»Veliko smo govorili o pripravah na plebiscit. Nanj se tudi v Šentjurju pripravljamo, a rajši kot o tem, bi vam povedal, da bomo Šentjurčani dosegli v nedeljo najboljši razultat«, je povedal župan Franc Kovač, kije svoje kolege še zaprosil, naj njegova izjava nikar ne zveni preveč samovšečno, zraven pa nazdravil konjiškemu kolegu Jožetu Baragi.

Vse bolj zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel je minuli četrtek v Celje prišel naravnost iz Moskve, Miranu Potrču pa je potožil, da zadeve s potnimi listi niso kar tako. Litvanci, denimo, že imajo takšne, ki veljalo po vsem svetu, le doma v Sovjetski zvezi jih ne priznavajo. Kakšne pa naj si umislimo v Sloveniji, da bomo z njimi lahko svobodno prihajali in odhajali?

4. stran - 20. december 1990

plebiscit

Kam bodo padale opeke?

Obisk slovenskih županov in nekaterih vodilnih mož v Celju je bil seveda priložnost za krajši klepet o plebiscitu, času po njem, bistvenih nalogah, ki nas čakajo in o tem, kako se na plebiscit pripravljajo po posameznih občinah na Celjskem. Takole so povedali:

Milan Kučan, predsednik predsedstva: »Po plebiscitu bo treba najprej poskrbeti za gospodarsko in socialno stanje v Sloveniji. Pravne osnove, da prevzamemo v svoje roke gospodarsko in razvojno politiko, v veliki meri imamo, po plebiscitu bodo stvari še jasnejše, predvsem pa moramo poskrbeti za materialno podlago naše samostojnosti in suverenosti. Ena prvih nalog bo pospešeno delo pri sprejemanju ustave, ki bo določila gospodarska in politična razmerja za drugačen sistem, določila bo organizacijska načela države in postavila mejo. do kod lahko seže državna oblast do svojega človeka. Nadalje bomo sprejemali ukrepe, ki bodo pomenili odkleplanje od federacije in priklapljanje ha naš politični in gospodarski sistem. To je proces, obenem pa bo treba v tem času skrbeti, da ne bo prišlo do stihijskega razpada jugoslovanske države. V tem primeru bodo namreč opeka in tra

movi leteli tudi na našo državo. V naslednjih šestih mesecih je treba pripraviti sporazum o sodelovanju med republikami ter mednarodno javnostjo. Glede sedanje strankarske enotnosti pa bi dejal takole: napak bi bilo, če bi to enotnost razumeli -kot enoumje, kot ponovno nastajanje političnega prizorišča, ki bi prikrivalo dejanske razlike. Neenotnost bi bila v škodo slovenskemu narodu, uresničevanje sklepov po plebiscitu pa mora biti stvar pluralizma, potrebne so nam različne ideje, da bomo lahko med njimi izbirali najboljše. In kot sem dejal v razpravi v gledališču: prepričan sem, da bomo iz skupne kaše prišli pod skupno rjuho, kjer nam bo, upam, veliko prijenejše.«

Lojze Peterle, predsednik vlade: »Za našo vlado je plebiscit gotovo dejstvo, v naslednjih mesecih nas čakajo predvsem trije projekti. V prehodnem obdobju je treba zagotoviti minimalno funkcioniranje zveznih ustanov, da ne bi prišlo do nekontroliranega razpada zvezne države in opredeliti tisto, kar smo pripravljeni financirati. Drugo je projekt odklapljanja od federacije. To pomeni sprejetje novih zakonov in ukinitev zvezne zakonodaje. Naj navedem samo primer carine. Po plebiscitu

jo lahko prevzamemo v svoje roke. čeprav lahko deluje po zveznem zakonu, toda, kot sem dejal, pod slovensko kontrolo. Tretje je projekt bodočega sožitja. Nam ni za izločitev iz sedanjega prostora in časa, nesmiselno bi bilo prekinjati sodelovanje z republikami, vendar je to sodelovanje treba zgraditi na novih temeljih in poiskati skupne interese.«

Jože Baraga, Slovenske Konjice: »Obdobje pred plebiscitom bi v naši občini ocenil kot dobro. V eni naših gostiln so se pred dnevi skoraj stepli, ko je nekdo poskušal malce izzivati in je govoril proti plebiscitu. Pripravih smo tudi vrsto aktivnosti, na primer javni shod z predstavniki republike v nedeljo, o plebiscitu smo in še bomo govorili v skupščini, prav tako po posameznih strankah.«

Franc Potočnik, Šmarje

pri Jelšah: »Ljudje v občini so plebiscitu vsekakor naklonjeni, tako da računam na visoko udeležbo in tudi na dober rezultat. Kakšnih visokodonečih akcij nimamo. Sestale so se vse stranke, pripravili smo plakate in shode, poleg tega poskušamo na nekatera vprašanja odgovarjati tudi v kontaktnih oddajah na našem radiu.«

Franc Kovač, Šentjur: »V šentjurski občini smo pripravili zborovanja po krajevnih skupnostih in po pogovorih z ljudmi imam občutek, da so vsi za samostojno Slovenijo. Zato tudi napovedujem stoodstoten rezultat. V tem tednu imamo še nekaj prireditev. V torek je bila javna tribuna, kjer so sodelovali nekateri republiški strankarski prvaki, danes bosta v občini Ivan Oman in Alojz Trstenjak, jutri pripravljamo še kulturni večer.

V občini bomo imeli 23. decembra tudi referendum o samoprispevku. To so želeli predvsem ljudje iz bolj oddaljenih krajevnih skupnosti in gre za čisto pragmatičen pristop, ne pa za.kakšno izigravanje.«

Miloš Veršec, Laško: »Podobno kot v drugih občinah so se v Laškem sestale vse stranke in sprejele skupen proglas. Natisnili smo ga v 12 tisoč izvodih, skupaj z vabilom ga bodo dobili vsi volilci. Razpoloženje med ljudmi je dobro, tako da računam na vsaj 80 odstoten uspeh.«

Anton Roječ, Celje: »Prav zadovoljen sem, da se v našem Celju dogaja zadnje čase toliko pomembnih stvari, tudi današnje srečanje krepi vlogo mesta, ki si to prav gotovo zasluži. V tem prostoru je rastla slovenska tradicija v vsakem pogledu. Glede plebiscita pa bi dejal, da

v Celju ne pričakujem posebnih težav, rezultat ni dvomljiv, vsekakor pa brez organiziranega pristopa ne gre. zato smo tudi pripravili skupno izjavo strank in vrsto aktivnosti v času pred plebiscitom.«

Pankrac Semečnik, Velenje: »V velenjski občni smo sprejeli skupen proglas vseh strank, objavljen je v časopisu. na radiu in preko kabelske televizije. Pripravljam še poseben poziv župana. Velenjska občina ima okrog 25 odstotkov tujerodnega prebivalstva in doslej ni opaziti nobenih aktivnosti proti plebiscitu. Nasprotno. Najavila se mi je skupina muslimanov, ki želijo ustanoviti stranko demokratične akcije. Te ljudi poznamrže dolgo živijo v tem prostoru, prepričan sem, da želijo tu tudi ostati in da je njihovo delo dobronamerno.«

IRENA BAŠA

Dobra usoda?

Konferenca celjskega občinskega odbora Demokratične zveze Slovenije se je spontano spremenila v eno prvih predplebiscitnih manifestacij v Celju - srečanja v Narodnem domu pa so se poleg predstavnikov osmih celjskih političnih strank in številnih občanov udeležili tudi ministra dr. Dimitrij Rupel in dr. Rajko Pirnat, Miran Potrč iz SDP, Mojmir Ocvirk iz LDS in Vojko Volk iz Socialistične stranke.

Vsi govorniki so utemeljevali potrebnost slovenske odločitve za plebiscit ter svoja stališča utemeljevali iz zgodovinskega, kulturnega, gospodarskega in političnega vidika. Že tretjič v tem stoletju imamo Slovenci priložnost, da se izrečemo za svojo samostojnost in opredelimo nadaljnjo usodo slovenskega naroda, zato je pomembnost odločitve na nedeljskem plebiscitu še toliko bolj zgodovinska.

Vendar pa bo odgovornost Slovencev za svojo lastno prihodnost še bolj kot ob izrekanju v nedeljo, preizkuša-na v času po plebiscitu. »Slovencem je zapisana dobra usoda, če...«, je dejal eden od razpravljalcev in pri tem naštel vrsto nalog in vprašanj, ki jih bomo morali po plebiscitu uspešno reševati.

če želimo, da bo naša prihodnost potrdila pravilnost zgodovinske odločitve. Pri tem pa velja razmisliti še o besedah dr. Dimitrija Rupla, ki je opozoril, da smo Slovenci dolgo časa prepuščali pomembne odločitve drugim (od Avstro-Ogrske do odločanja v Beogradu), zdaj pa smo prišli do trenutka, ko moramo sami izpolnjevati te naloge, če se želimo ohraniti.. Tudi mednarodno priznanje bo samostojna Slovenija slej ko prej dobila, če bo evropski in svetovni javnosti dokazovala, da je sposobna svoje odločitve demokratično izpolnjevati, meni dr. Rupel.

Da je bilo v času po volitvah med slovenskimi strankami veliko različnosti, je znano dejstvo - prav tako pa poenotenje strankarskih stališč ob plebiscitu ne pomeni, da slovensko politično delovanje znova vodi v enoumje, ampak podporo suvereni in samostojni deželi (državi) Sloveniji. »Natančen odgovor na to, kako bo po plebiscitu, je zaenkrat nemogoče dati,« je menil Mojmir Ocvirk (LDS), vendar pa je v imenu svoje stranke (ki ji ni vseeno v kakšni deželi živimo in bomo živeli) obljubil, da si bo treba v Sloveniji prizadevati za čimbolj še življenje. , IVANA STAMEJČIČ

Novi potni iisti v ietu dni

Na tiskovni konferenci, ki so jo v torek pripravili v Cankarjevem domu, udeležili pa so se je predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik slovenske skupščine France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle, pravzaprav ni bilo slišati kakšnih presenetljivih in novih izjav, vprašanja novinarjev pa so se vrtela predvsem okoli razmer po plebiscitu.

Vsi trije predsedniki so ponovno zagotavljali, da bo plebiscit pomenil samo izraz volje državljanov Slovenije, da hočejo samostojno in suvereno državo, kako se bodo stvari od-! vijale v prihodnjih mesecih pa bo odvisno predvsem od dogovorov z ostalimi republikami. Slovenija po plebiscitu še naprej ostaja konstitutivni del Jugoslavije, njeni predstavniki

so se pripravljeni pogovarjati z vsemi ostalimi republikami, samostojna država pa ne pomeni spreminjanja državnih ali republiških meja. Precej vprašanj novinarjev seje nanašalo na mednarodno priznavanje suverene Slovenije, pri čemer je Peterle dejal, da se stališča do Slovenije in Jugoslavije v zadnjem času precej spreminjajo. »Precej več je razumevanja med politiki kot tudi med gospodarstveniki, takšna gledanja pa je pospešilo tudi volilno dogajanje v Srbiji, kjer zmago prejšnjega sistema lahko nekateri razumejo kot ponovno možnost restavriranja dosedanjega modela po vsej državi,« je menil Peterle. Dopolnil ga je Milan Kučan, ki je dejal, da kljub vsemu tudi v Srbiji obstoja opozicija, politika, ki ni pripravljena na po

govore, pa ne vodi nikamor.

S tiskovne konference velja izpostaviti predvsem dva bolj konkretna odgovora. Na vprašanje, ali bomo v Sloveniji v kratkem dobili nove potne liste, je Peterle dejal, da ure in dneva sicer ne more napovedati, da pa naj bi jih zamenjali v roku enega leta. Drugo konkretno vprašanje se je nanašalo na državljanstvo, v zvezi s tem so predsedniki pojasnili, da bo zakon o državljanstvu vsak čas v proceduri, narejen bo po evropskih standardih, zaenkrat pa ni nobenih ovir za dvojno državljanstvo.

V nadaljevanju tiskovne konference je bilo slišati še nekaj vprašanj v zvezi z volitvami. Tudi te nimajo s plebiscitom nobene povezave so pojasnili predsedniki, vse v zvezi z volitvami je stvar nove slovenske ustave. Predsedniku Peterletu so novinarji zastavili tudi vprašanje, kaj bo vlada po plebiscitu storila za bolj učinkovit gospodarski sistem in ali bo morda zamenjal kakšnega svojega ministra. Po Peterletovih besedah za kakšno zamenjavo ni potreb, svojo ekipo bo okrepil z strokovnjakom svetovne banke za angažiranje tu-jega kapitala,

Calle po plebiscitu

v uvodnem, pozdravnem nagovoru udeležencem slovenskega predplebiscitne-ga srečanja v Celju, je župan Anton Roječ predstavil tudi vizijo življenja po plebiscitu v mestu ob Savinji.

»Plebiscit je življenje«, je dejal v uvod svojih pogledov na to, kakšno bo Celje v petih letih po plebiscitu. Že takoj v začetku leta 1991 naj bi se cene v trgovinah (zaradi ukinitve 'zveznega prometnega davka) znižale za 20 odstotkov, Celje pa naj bi v petih letih uredilo vsa makro-infrastrukturna vprašanja s poudarkom na izgradnji avto ceste. Celje bo postalo poslovno-mana-gerski center, ekološki problemi bodo preteklost, saj bo mesto ob Savinji imelo ekološko čisto in poslovno uspešno industrijo. Zasebna iniciativa bo v polnem razmahu, Celje bo sejemsko mesto z okrepljeno turistično dejavnostjo.

Da le vizija ne bi iluzija postala! Kajti vprašanja o uresničevanju te napovedi bomo županu pogosto zastavljali.

L S.

Laški demokrati za samostojnost

Vse stranke laškega Demosa se pripravljajo na nedeljski plebiscit. Prvi so o tem že pred dnevi spregovorili člani občinskega odbora Slovenske demokratične zveze na svojem rednem letnem občnem zboru. Nanj so povabili tudi podpredsednika slovenske SDZ dr. Huberta Požarnika in predsednika skupščine občine Laško Miloša Veršca.

Dr. Požarnik je orisal pomen, cilje in prizadevanja slovenske demokratične javnosti za jasno odločitev na referendumu. Nanizal je vrsto argumentov za zgodovinsko opredelitev slovenskega naroda, dotaknil pa se je tudi možnih spremljajočih težav Ob tem.

Laški župan Miloš Veršec ter republiški poslanec Janko Deželak sta v nadaljevanju poudarila skupna prizadevanja Demosovih strank za uspeh plebiscita in pomen zavestne, kulturne naravnanosti Slovencev pri odločanju za lastno državo.

Laški demokrati so v razpravi izrazili odločenost za plebiscit. Podprli so predlog za organiziranje mobilnih glasovalnih mest v občini ter obljubili pomoč pri pripravah in izvedbi zastavljenih nalog. T. Š.

Konjiške stranke za plebiscit

Občinski odbori sedmih strank, ki delujejo v občini Slovenske Konjice, so na sestanku 11. decembra sprejeli skupno izjavo, s katero se obračajo na vse občane. V njej vse pozivajo, da pridejo na plebiscit in na njem pokažejo svojo pokončnost in odločnost. Odločitev ZA samostojno in suvereno Slovenijo namreč ni več zgolj politična deklaracija, ampak gospodarska nuja, pogoj našega preživetja, sporočajo stranke.

Politične stranke

vabimo občane Celja na

javno prireditev,

ki bo, v petek, 21. 12. 90 ob 15. uri pred kinom Union

Ob prijetnem kulturno-zabavnem programu vam bodo o plebiscitu spregovorili republiški in občinski predstavniki posameznih strank. Vljudno vabljeni

Plebiscit je izpit pred zgodovino

Oaiočiiev bo pravilna, če jo bo potrdila bodočnost

Na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana, predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja in slovenskega premiera Lojzeta Peterleta so se v soboto v slovenskem ljudskem gledališču v Celju zbrali slovenski župani. Razpravljali so o pripravah na plebiscit, ki naj bi jih v občinah prevzele skupščine z izvršnimi sveti, v skoraj vseh slovenskih občinah pa so v pripravah na nedeljsko izrekanje poenoteno nastopile tudi politične stranke.

Kučan je poudaril, da je plebiscit zavestno dejanje, demokratični izraz enotnosti političnih sil slovenskega naroda in hkrati tretja priložnost Slovencev v tem stoletju, da se izrečemo o svoji prihodnosti. Dve smo že zamudili, je misel nadaljeval dr. Bučar, ki je dosedanje povezovanje Slovencev v jugoslovansko državo in sploh oba njena nastanka označil za rojstvo držav z genetsko napako. Rojstvo stare Jugoslavije je temeljilo na poenotenju različnosti, vezanju narodov v enotno nacionalno državo, kar je bila zgodovin

ska napaka, saj so bili takrat Slovenci, Hrvatje in Srbi že izoblikovane nacije. Na tej osnovi nasilnega združevanja narodov, ki so imeli lastno identiteto, pa je nastala tudi Avnojska Jugoslavija. Zdaj smo pred tretjo odločitvijo, ali hočemo ostati Slovenci.

Nezaupapje in nerazumevanje slovenskih zahtev po samostojnosti v Evropi in svetu temelji na strahu pred nacionalizmom, ki je v preteklosti pomenil agresivnost, zdaj pa ga enačijo s separatizmom. A pri Slovencih (pa tudi v drugih deželah na Vzhodu) gre za prebujeno narodno zavest. Evropa in svet se združujeta, Slovenci pa se hočejo odcepiti, razdružiti - je temeljni nesporazum, ki ga moramo Slovenci po demokratični, a dovolj glasni poti pojasniti. Če se hočemo Slovenci povezovati v evropske in svetovne tokove, moramo biti najprej suvereni, da lahko del svoje suverenosti prenesemo na višjo raven in v mednarodni skupnosti sodelujemo kot njen integrativni del.

Nacionalna država preteklosti je torej

relikt in ne naša pot v prihodnost. Če hočemo Slovenci postati politični subjekt s priznano »opravilno« sposobnostjo, da se bomo lahko pogovarjali s sve

tom, bomo po plebiscitu morali ubrati svojo lastno pot. Od te poti pa je odvisno, ali bomo s plebiscitom uspešno opravili izpit pred zgodovino ali ne.

IVANA STAMEJČIČ

Po plebiscitu zaradi njega samega v Sloveniji ne bo težav, bodo pa, najbrž, zaradi korakov, ki jih bomo naredili. Pri tem je treba resno upoštevati ne-strukturiranost naše družbe, saj vse slovenske politične stranke temeljijo na liderskih osnovah. Ob tem in naraščajočih težavah v gospodarstvu, pa se je bati populizma in zahtev po »močni roki«. Temelj ravnanja v prihodnosti je zaradi tega tudi ureditev zakonodaje, na kar so opozarjali tudi slovenski župani.

plebiscit

20. december 1990 - stran 5

Neslovenci o plebiscitu

čez tri dni bomo Slovenci sprejeli najusodnejšo odločitev v povojni zgodovini našega naroda in nemara prelomno. Usoda pa je zla, je mila in je tudi srečna. In še to vemo, da si svojo usodo kroji vsak po svoje, torej tudi narod. Zvezde s tovrstnimi usodami oziroma odločitvami, kot bo nedeljska, nimajo nobene zveze. Glavno vlogo morajo odigrati razum, preudarnost, zavest in kultura ter samoza-upanje.

O slovenskem plebiscitu pa se ne odločajo le Slovenci. Med nami je veliko ljudi, v katerih se ne pretaka slovenska kri, a so kljub temu že dolgo ali le krajši čas z nami. Tu mislimo predvsem na veliko ljudi, ki so se iz različnih razlogov priselili k nam in med nami ostali, in ki jim preprosto rečemo Neslovenci. Kako ti razmišljajo ob plebiscitu, s kakšnimi dilemami se srečujejo, morda jih mučijo tudi skrbi, kaj in kako bo z njimi. Da bi dobili vsaj približno sliko, smo o slovenskem plebiscitu vprašali nekaj celjskih Neslovencev.

Drago Bokšan, 59 let, Srb:

»V Sloveniji živim že trideset let in mislim, da plebiscit kaj bistvenega ne bo spremenil. Jugoslavija je že tako majhna država in vse republike so bolj ali manj samostojne, zato se mi zdi formiranje novih meja, ki bi nas še bolj razdelile, nesmisel. Še posebno zdaj, ko se v svetu meje odpirajo. Mislim, da bi nas sama odcepitev lahko pripeljala še celo na slabše. Zastarela proizvodnja se bo kmalu začela ustavljati, na cesti bo vedno več brezposelnih, socialni-problemi bodo ogromni, za popolno preosnovo pa bo potrebnih kar nekaj let. Sicer pa bomo videli, kako daleč bomo prišli.«

Zlatko Runjak, 37 let, Hrvat: »Sem za plebiscit. V Sloveniji živim že petnajst let. Imam ženo, ki je Slovenka in imava šest otrok. Želim si le, da bi v samostojni Sloveniji vladala demokracija in mislim, da ne bi bilo prav, da bi še kar naprej pošiljali denar za druge republike. Naše plače pa naj bi bile boljše. Upam, da v samostojni Sloveniji ne bomo izgubili pravic, ki smo jih imeh do sedaj mi, ki nismo pravi Slovenci. Zavzemam pa se, da bi se lju

dje različnih narodnosti lepo razumeli med sabo po načelu bratstva in enotnosti.«

Živko Dogatovič, 43 let, Bosanec: »Sem za plebiscit. Redno spremljam dogodke, ki jih je v tem predplebiscitarnem obdobju veliko. V Sloveniji živim že enaindvajset let, imam ženo Slovenko in tri otroke. Mislim, da se nismo prehitro odločili glede vprašanja samostojnosti Slovenije. Želim le, da bi bili pogoji, zlasti socialni, boljši, da bi bilo več dela in uspehov pri delu ter da bi ime-h boljše plače. Sploh pa me ni strah, da bi vmes posegla vojska. Upam pa, da se ob nas, Neslovence, ne bo nihče spotikal, ker pač nismo pravi Slovenci.«

Mirko Čalušič, 35 let, Hrvat: »Do zdaj redno spremljam dogodke okoli plebiscita. Jaz sem za plebiscit. Po osamosvojitvi Slovenije naj bi bile boljše plače in če bodo ljudje za svoje delo dobili več denarja, bodo svoje delo tudi raje in bolje opravljali. Tukaj živim že osemnajst let. Imam ženo in dva otroka. Mislim, da se bomo vsi odločili za plebiscit, ker

bomo tako končno ustavili pošiljanje financ drugim republikam. Upam, da v naše dogajanje ne bo posegla vojska. Moja največja želja je, da bi bil mir.

Milorad Sarajiija, 37 let, Bosanec: »Tu sem že trinajst let, sem poročen in oče dveh otrok. Vprašanje je težko, saj nihče ne ve, kako bo v Sloveniji po blebiscitu. Lahko da bo boljše, lahko slabše, ampak saj slabše že skoraj ne more biti. Zaupam vodilnim, saj vedo, kaj delajo, kako bo s Slovenijo pa se bo pokazalo šele čez nekaj let. Za mladino pa bo država Slovenija prava, če se bo mladina zavedala, kje živi. Mislim na tisto mladino, ki v Sloveniji živi komaj nekaj let. Njej

se bo godilo boljše, če bodo s Slovenci navezovali pristne stike. Mislim, da se mladi tega zavedajo. Upam na vse dobro, posebno še, ker sem že četrti mesec na prisilnem dopustu, moj osebni dohodek pa je iz meseca v mesec slabši.«

Fatima Šehič, 30 let, Musli-manka: »Sem za odcepitev Slovenije od Jugoslavije oziroma za njeno samostojnost. Upam, da bodo politiki to, kar nam danes obljubljajo, tudi storili in da na bo vsem po plebiscitu šlo na boljše. Slovenija si je naložila veliko načrtov in upam, da bodo v prihodnjem letu vsaj nekateri uspešno izvedeni. V Sloveniji sem že deset let in tu nameravam tudi

ostati, saj sem zadovoljna s službo, ki jo imam.«

Dragan Kimidžikič, 38 let, Srb: »V Sloveniji živim že petnajst let. Mislim, da je vprašanje plebiscita še nedokončano. Ni lepo, da se Slovenija hoče odcepiti, saj že stara modrost pravi: Več nas je, močnejši smo. Po plebiscitu, če bo, seveda, uspel, pa mishm, da bo v Šloveniji še slabše. Vem, da ima Slovenija dobro politiko, eno najboljših, vendar pa to še ne pomeni vse. Včasih smo bili ugledna država, danes pa se pogovarjamo o odcepitvi. V glavnem lahko rečem, da mi je bilo do zdaj tukaj zelo lepo zelo lepo in rad bi, da bi bilo tako še naprej.«

Celjani so v soboto začudeno gledali skupino slovenskih županov, ki so si skupaj z Milanom Kučanom, dr. Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom ogledali mestne znamenitosti. Iz gledališča so se podali mimo Knežje palače (Spodnji grad) do Pokrajinskega muzeja, kjer jim je o zgodovini Celja spregovoril magister Janez Cvirn, skozi mestni park in mimo Vodnega stolpa do hotela Evropa.

Foto: EDO EJNSPIELER

Povzeto po Delovni reviji Most.

Stranke o plebiscitu

čeprav smo Slovenci glede na svoj jezik, kulturo, ozemlje, poseben zgodovinski razvoj in gospodarsko sposobnost nesporno samostojen in z drugimi enakopraven narod, doslej nikoli nismo uživali temeljnih nacionalnih in političnih pravic. Od karantanskih časov nam nikoli ni uspelo ustvariti lastne države. Vedno smo bili hlapci na lastni zemlji, vedno so o nas odločali drugi.

Tudi v novi Jugoslaviji Slovenci nismo mogli uveljaviti pravice do samoodločbe. Od vsega začetka smo bili izpostavljeni najrazličnejšim pritiskom centrahzirane oblasti in tudi danes, ko so se razmere na svetovnem, pa tudi domačem političnem prizorišču bistveno spremenile, nam iz dneva v dan grozijo z vpeljavo izrednih razmer, z represijo in silo, nas grobo žalijo in na vsako še tako razumno in sprejemlji

vo zahtevo odgovarjajo z aro-ganco in cinizmom. Dogajanje v zadnjih letih in zlasti v zadnjih mesecih jasno govori o tem, da sedanje Jugoslavije ni mogoče ohraniti. Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljamo Slovenci v Jugoslaviji, so dokaz prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka: so obveza, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti.

Naša odločitev je lahko samo ena. Slovenci smo trdno odločeni živeti v suvereni in samostojni državi slovenskega naroda, državi, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, v samostojni in demokratični državi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo državljanov Slovenije in bo sama odločala o bodočih povezavah v okviru prenovlje

ne Evrope. S trdno vero, da bi nam odločitev za samostojno in neodvisno Slovenijo omogočila boljše in učinkovitejše reševanje nakopičenih problemov in doseganje nove kvalitete življenja državljanov v Sloveniji in ker se zavedamo, da je uresničitev samostojne države za nas dolžnost in to ne zgolj zaradi priložnosti, temveč zaradi lastnega narodnega dostojanstva, zaradi vredne prihodnosti nas in odgovornosti do tistih, ki prihajajo za nami, stranke v Celju v pripravah na plebiscit nastopamo enotno.

Pred kinom Union v Celju bo jutri ob petnajstih javni shod, kjer bodo predstavniki strank govorili o plebiscitu, shod pa naj bi bil obenem tudi zabavna prireditev.

Tudi

Žalčani

enotni

Za skupno mizo so minuli teden sedli tudi predstavniki vseh političnih strank v žalski občini. Sprejeli so skupno izjavo o plebiscitu, kjer pravijo takole:

Pozivamo vse državljanke in državljane, vse Slovenke in Slovence in vse tiste, ki čutite Slovenijo kot svojo domovino, da pridete v nedeljo, 23. decembra, na volišča in se odločite za neodvisno in suvereno državo Slovenijo. Naša skupna domovina in mi, ki živimo v njej, smo skupaj na razpotju zgodovine, odločamo se v svojem- imenu, toda odločamo se tudi za vse naslednje generacije. Odločamo se za predvsem zaradi tega, ker želimo sami odločati o svoji usodi, o dohodku, ki ga ustvarjamo in o usodi naših otrok.

Kot polnoletnost za otroka

Skupno izjavo o plebiscitu je v Celju podpisalo enajst političnih strank, predstavili pa so jo na tiskovni konferenci v narodnem domu pred tednom dni. Ob tem so predstavniki strank še podrobneje pojasnili stališča do plebiscita.

Miran Prezelj, Slovenska kmečka zveza: »Naši pogledi in stališča stranke so povsem razvidni iz skupne izjave, plebiscit naj bi pomenil korak naprej tudi za kmetijce in brez dvoma bomo podprli vse aktivnosti pred plebiscitom.«

Zvone Utroša, Socialistična stranka: »Plebiscitarni daje nujen za suvereno Slovenijo, ni pa zadosten pogoj za uresničitev ciljev slovenskega naroda. Ne gre le za uresničitev sanj o lastni državi, gre za radikalne posege v siromašenje družbe, nezaposlenost, socialne napetosti. Nisem za nobeno evfori-jo, je pa plebiscit gotovo politično dejanje, ki nosi za sabo spremembe na vseh področjih.«

Miro Gradič, Slovenska demokratična zveza: »Na voljo imamo dve možnosti: ali se sedanja travma nadaljuje ali pa se odločimo za svobodno, suvereno državo, v kateri se bodo težave sicer nadaljevale, toda narod bo imel svojo vizijo razvoja. Slovenski narod nima izbire. Če nam bo zmanjkalo poguma, ostane samo še izčrpavanje.

čez leta pa bo v tem prostoru lahko samo še narodnostna manjšina.«

Stanislav Pirnat, Stranka zelenih:

»Pozitivni izid plebiscita je začetni korak k boljšemu gospodarskemu in ekološkemu stanju. Upam, da bomo znali odločitev uveljavljati v vsakodnevnem življenju, poleg tega pa znanje in delovoljnost. Naj bo sporazum slovenskih strank veljaven. Tekmuj-mo, sotekmovalcev pa ne spodna-šajmo.«

Rudolf Križanič, Stranka sivih panterjev-upokojencev: »Pozitivno ocenjujem enoten nastop vseh strank, želimo pa predvsem samostojno in demokratično državo. Nekateri v Jugoslaviji so polnih ust propagande o tem, da ne bo pokojnin, da bodo slabe plače. Takšne propagande ne potrebujemo, prav tako ne Miloševičevih provo-kacij. Smo za ločitev od Srbije, kajti kdor laže, takšnemu ne moreš verjeti.«

Anton Rejc, Socialdemokratska stranka: »Predvsem drugi so želeli, da bi bil slovenski narod narod hlapcev. Slovenec sam se ni tako počutil, narod je napredoval, ustvaril lastno kulturo in civilizacijo, ki ne more podleči srbskemu imperializmu. Samostojnost Slovenije se mora slej ko prej pokazati tudi v materialnem blagostanju. Federacija je balast in ko tega balasta ne bo več, se nekaj mora spremeniti, kon

kretno že s tem, da se ne plačujejo več zvezni davki. Samostojna Slovenija pomeni tudi stroške, ki pa bi jih lahko pokrivali z dajatvami, ki jih sedaj plačujemo drugam. Pričakujem nekaj težav v mednarodnih krogih, vendar so to problemi, ki nas ne bi smeli zaustaviti.«

Željko Cigler, Stranka demokratične prenove: »Jugoslavija je danes v pat poziciji zaradi razpada pravnega reda. Po plebiscitu se mi zdi najpomembnejše oblikovanje zakonodaje, ki bo zagotavljala učinkovitost državnih institucij. Plebiscit pomeni tudi odločitev za evropske standarde v go- -spodarstvu, v prehodnem obdobju pa je treba zagotoviti, da na ozemlju Slovenije ne bo tuje vojske.«

Matjaž Železnik, slovenski krščanski demokrati: »Pristopamo k plebiscitu, ker ne želimo ponavljati napak iz preteklosti. Prepričan sem, da bi znali sami bolje upravljati s svojo državo. Zal smo Slovenci narod, ki raje stopamo po trnovi poti. Drugi narodi takoj pristopijo k obhkovanju ustave, mi potrebujemo najprej plebiscit kot obliko našega samopotrjevanja. Plebiscit razumemo tudi kot garancijo za uveljavljanje človekove svobode in človekovih pravic.«

IRENA BAŠA

6. stran - 20. december 1990

plebiscit

ISTIH MISLI

Foto: EDI MASNEC

Prihaja ura resnice

Konjičane zanima Slovenija po plebiscitu

Približno sto ljudi se je v nedeljo dopoldne zbralo v konjiškem kulturnem domu na pogovoru o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo. Sodelovali so član republiškega pred-stva Ivan Oman, podpredsednik republiške skupščine Vitodrag Pukl, podpredsednik Slovenske demokratične zveze dr. Igor Omerza ter član predsedstva Stranke demokratične prenove Borut Pahor.

Republiški in strankarski veljaki so zbranim spregovorili o razlogih za plebiscit in njegovem pomenu za usodo Slovencev. O potrebnosti zgodovinske odločitve jih ni bilo potrebno prepričevati, težko pa je bilo jasno odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so bila v veliki meri

vezana ne le na preživetje po plebiscitu temveč tudi na dolgoročen razvoj. »Nihče ne more vnaprej obljubiti boljše prihodnosti,« je dejal Borut Pahor. »Brez samostojne gospodarske politike, zakonodaje in institucij ne moremo doseči normalnega razvoja in se odpirati proti evropski skupnosti,« je poudarjal dr. Igor Omerza, ki pa je tudi priznal, da je težko sedaj postaviti razvojni plan Slovenije, ki ne bi bil prazen list papirja. Sicer pa obstojajo strateški razvojni načrti, posamezni vladni sektorji pa so tudi temeljito prečesali svoja področja.

Udeleženci pogovora so bili tako očitno prepričani v nujnost plebiscita ne glede na kasnejše posledice, da niso niti z malo razumevanja sprejeli Pahorjevega opozo

rila o nujnosti ne le odločnosti temveč tudi gibčnosti v pogajanjih, ki nas čakajo z drugimi republikami. Terjali so odločnost in pokončnost slovenskega vodstva, kaj nas pa čaka, je dobro povedal Ivan Oman: »Vsak kmet tudi na pogorišču svoje hiše zaviha rokave in začne delati. Mi nismo dosti na boljšem in čas je, da se končno odločimo, kaj hočemo.« Ker pa nočemo več živeti tako kot sedaj, se moramo vsi potruditi, da pride na volišče čim več občanov: »Moramo se boriti, da ne bi splet okoliščin, v katerih lahko tudi vreme odigra svojo vlogo, izničil potrebnega kvoruma,« je opozoril Vitodrag Pukl, tako kot ostali prepričan, da je plebiscit v nacionalnem interesu Slovencev.

MILENA B. POKLIC

Hočejo najviši odstotek

' Vse šentjurske stranke so pred plebiscitom izdale skupno izjavo, v kateri opozarjajo na močne korenine slovenske zavesti v teh krajih in na znamenite rojake. Zapisali so, da bodo na plebiscitu to zavest udejanili in utrdili še z državotvorno samozavestjo. Njihova želja iz skupne izjave je, da bi na plebiscitu dosegli najvišji odstotek in se s tem prvenstvom zapisali v zgodovino slovenstva.

O plebiscitu so v šentjur

ski občini veliko govorili že na zborih volilcev, na katerih so se pogovarjali tudi o razpisu novega samoprispevka. Priprave na plebiscit pa so bile tudi posebna točka seje občinske vlade, ki se je sestala včeraj opoldne. Sicer pa danes, v četrtek, ob 15. uri, šentjurska podružnica Kmečke zveze-Ljudske stranke v šentjurski skupščinski dvorani pripravlja predavanje profesorja dr. Antona Trstenjaka, ki bo govoril o kmetskem stanu

v slovenskem narodu, pričakujejo pa tudi Ivana Omana. Jutri, v petek, bo v sklopu predplebiscitnih dogajanj v šentjurskem kulturnem domu ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev. Za torek zvečer pa so skupščina občine in vse šentjurske politične stranke napovedale javno tribuno in nanjo povabile Dimitrija Rupla, Mirana Potrča, Primoža Hainza in Franceta Tomšiča.

BJ

O Sloveniji in samoprispevku

šentjurska sredstva poslej na krajevnih računih

Za razliko od drugih občin bodo v nedeljo, 23. decembra, imeli šentjurski občani možnost glasovati tako o prihodnosti Slovenije kot tudi o samoprispevku. V občini so povedali, da gre za naključje in da so se za datum odločanja o samoprispevku odločili, še preden so vedeli za datum plebiscita.

Konec leta se dosedanji samoprispevek izteka, zato so po vseh krajevnih skupnostih že predstavili krajevne programe. Povsod so se tudi veliko pogovarjali o tem, ali naj samoprispevek.sploh ponovno razpišejo, saj to ni priljubljena oblika zbiranja sredstev. Vendar je zaradi nerazvitosti cestnega, vodovodnega in telefonskega omrežja med krajani veliko nezadovoljstva, vsem pa je tudi jasno, daje to prvi pogoj hitrejšega razvoja. Predsednik šentjurske vlade Ladislav Grdina je na petkovi tiskovni konferenci povedal, da je večina razpoložljivih občinskih sredstev vezana

na programe krajevnih samoprispevkov, v občinski vladi pa niso želeli vplivati na krajevna vodstva za razpis samoprispevka. V nekaterih krajevnih skupnostih so se odločili za dva odstotka bruto osebnega dohodka, drugod le za odstotek.

Namesto na dosedanjem zbirnem računu bi poslej sredstva zbirali na računih krajevnih skupnosti. Za krajevne programe bodo iz občinskih sredstev za komunalno urejanje prispevali kar 80 odstotkov. Po splošnem ključu financiranja bi za lokalne ceste iz občinskega proračuna prispevali 70 odstotkov, za nekategorizirane ceste polovico ter za vodovode 65 odstotkov, preostalo pa bi pokrili s sredstvi iz samoprispevka krajanov. Zaradi slabe udeležbe na zborih v krajevni skupnosti Blagovna so predivdeli, da sa

moprispevek tam ne bi bil izglasovan, in"se za razpis niso odločili. Predstavnik te krajevne skupnosti je povedal da je večina že uresničenih naložb tam. kjer živi večina krajanov.

Za gospodinjstva v občini so izdali posebno brošuro, v kateri krajane podrobneje seznanjajo s krajevnimi programi.' BRANEJERANKO

Plebiscit

v mozirski občini so po posameznih krajevnih skupnostih pripravili zbore krajanov, na katerih so predstavniki občinske skupščine spregovo-rih o plebiscitu in posledicah, ki jih takšna odločitev prinaša. Na zborih krajanov so uspeli v večini primerov razjasniti dvome, saj so občinski predstavniki odgovarjali na zastavljena vprašanja.

U.K.

Hladno vreme je v soboto iz mestnega parka pregnalo večino obiskovalcev - razen seveda slovenskih županov, ki jih je na poti spremljala jata golobov.

Foto: EDO EINSPIELEH I

IZJAVE, MNENJA..

Dr. Igor Omerza, podpredsednik Slovenske demokratične zveze:

»Ko se bomo v Sloveniji izrekli za samostojno Slovenijo, morajo oblastni organi v 6 mesecih vzpostaviti suvereno oblast na vseh področjih in celem ozemlju Slovenije. Ob pogajanjih z drugimi republiškimi vodstvi bo treba razmejiti devizne rezerve - predlog Slovenije se opira na delež Slovenije v konvertibilnem izvozu, torej 32 odstotkov. Zunanjega dolga je 17 milijard dolarjev, na Slovenijo odpade 1,6 mi-lij ard dolarjev. Pripada nam tudi delež vojaškega premoženja v Jugoslaviji, objektov federacije ter premoženje podjetij in posameznikov izven Slovenije. Za devizne in dinarske vloge v jugoslovanskem bančnem sistemu bo garancijo prevzela slovenska izdajateljska banka. Tudi če bodo pogajanja za Slovenijo neugodna, bo to iz gospodarskega vidika edini izhod, če hočemo doseči normalen razvoj. Če pa dogovor ne bo mogoč, se bomo poslužili mednarodne arbitraže.«

Borut Pahor, član predsedstva Stranke demokratične prenove:

»Plebiscit ne spreminja, ničesar. Za slovensko politiko je to le dokaz o mišljenju ljudi. Mednarodna skupnost ni dolžna upoštevati odločitve plebiscita, vendar je tudi zanjo to dokaz o mišljenju ljudi v Sloveniji. Za ureditev našega položaja nas čakajo dolgotrajna pogajanja. Pri tem moramo misUti zlasti na dvoje. Slovenija, je majhna in obsojena na odprtost. Če bi kjerkoli., zaprli meje, bi bilo po nas. Zavzemati pa se moramo za razdružitev, ne za odcepitev. Ob razdružitvi Jugoslavije bi bili vsi enakopravni dediči, ob odcepitvi, ki pomeni odhod iz Jugoslavije, ki ostaja mednarodni subjekt, pa bi lahko ostali v mednarodni izolaciji.«

Rezervni oficirji so za

Na minuli seji predsedstva Zveze rezervnih vojaških starešin občine Žalec, ki je bila v Preboldu, so govorili predvsem o vlogi in pomenu te organizacije, ki je nad-strankarska.

Zadnji dogodki v Jugoslaviji so razlog več, da tudi rezervne starešine podpirajo plebiscit, in prizadevanja za osamosvojitev Slovenije. Predsednik občinske konference, Alojz Kampuš je povedal, da je med člani tudi precej rezervnih oficirjev drugih narodov in narodnosti, da pa se je večina odločila za slovensko pot.

J. V.

gospodarstvo

20. december 1990 - stran 7

Kaj ponujajo varčevalcu?

ffrave konkurenčnosti pri liankali še ni - Šibkost bančnega sistema

Govoriti o pravi bančni Iconkuren-ci bi bilo v tem času iluzorno, posebej ker prihajamo v fazo, ko bančni jistem ne bo več nadzoroval denar-pih tokov, pač pa se bo morala v njegove probleme vključiti država s svojimi ustanovami. Bančni sistem je pamreč prešibak, da bi se iz godlje rešil sam. Ne glede na to, da so banke dediščina prejšnjega sistema in vseh njegovih slabosti in da je njihova (v večini) največja napaka, da imajo za Bpravljalce največje dolžnike, pa se skušajo banke, v razmerah kakršne pač so, obnašati tudi tržno. S prodorom manjših bank hranilniškega tipa 56 morda pričenja tudi proces razbijanja monopolov, ki jih imajo veliki bančni sistemi.

Prikaz pogojev, ki jih nudijo občanom banke na ožjem celjskem območju sicer ne daje nikakršnega zagotovila, da bi bil monopol našega največjega bančnega sistema, Ljubljanske banke, kaj načet. Sistem Ljubljanske banke namreč lahko še vedno nudi varčevalcem pogoje, ki so v marsičem boljši od konkurenčne ponudbe, četudi se zavedajo, da gredo z najnovejšimi pogoji, povezanimi z dinarskimi vezavami varčevalcev, v izgubo. Manjše banke si tega ne morejo privoščiti.

te gre banka v stečaj

In kakšna je ponudba šestih bank la ožjem celjskem območju? Pri vlogah na vpogled nudita daleč najbolj-Se pogoje Merx banka s 35, in Interna lianka Hmezad s 30 odstotnimi )brestmi. Takšno »velikodušje« jima f primerjavi z ostalimi, ki nudijo ned 8 in 14 odstotne obresti, omogo-;a dejstvo, da nista obremenjeni z obveznimi rezervami, ki jih morajo »stale banke polniti v sistem Narod-le banke.

Takoimenovane »prave« banke toži-0, da je to nelojalna konkurenca. To )e, upoštevaje neenake pogoje poslo-/anja tudi res, a ob sistemu, kakršnega mamo, je lahko edini razsodnik le varčevalec. Ta bi se sicer v veliki meri lajraje odločil za banke stabilnejših ujih sistemov (po nekaterih podatkih ma svoj račun v tujini kar tretjina Slovencev). Na srečo domoljubje ob pri-lajajočem plebiscitu narašča, zato varčevalci izbirajo med tremi možnostmi: logavicami, bankami, ki imajo nižje ivista vloge in v ozadju jamstvo Narodne banke, ali pa bankami, ki lahko amčijo za varčevalčeVe vloge le z svo-im dobrim imenom. Kaj v takšnem primeru, če gre ban-ta v stečaj ostane varčevalcu, je pouč-10 pokazal primer Elana, ki je potopil kreditno hipotekarno banko Ljubljana in banko Les. V primeru prve je S^arodna banka varčevalcem poplačala vse dinarske in devizne vloge, pri ^anki Les pa se je 17 tisoč varčevalcev Q svoje prihranke obrisalo pod no-tom. S tem seveda ne namigujemo, da sta Merx in Hmezad pred stečajem. Pač pa zgolj poudarjamo, da za vloge svojih varčevalcev jamčita podjetji sa-"li, s svojim dobrim imenom in premoženjem. Je pa tudi res, da naložba, « več daje, nosi tudi večje tveganje in ^h osnov se bomo v podjetniških časih vsi skupaj še morali naučiti.

hB za zaupanje

Nekoliko drugačna je podoba pri Vezavi dinarskih sredstev, kjer pred-^ači Ljubljanska banka Sb Celje, ki Je trdno odločila tudi za ceno ponovnega uspeha ponovno pridobiti "•upanje varčevalcev. Ti so letos to banko olajšali kar za ^ milijonov dinarjev (predvsem ^ dvigi in odkupom deviz). Trenutno ^detno ni poslovne banke v Jugosla-^ji, ki bi nudila takšne depozite. Pri ^zavi na tri in šest mesecev se sicer ^^kaj ne razlikujejo od tistih v A-ban-r ali žalski Slovenski investicijski pi^ki (medtem ko SKB Žalec nekoli-zaostaja, Merx banka pa odstopa .avzgor) vendar pa v Ljubljanski banjah glavnici najprej pripišejo 5 in 10 ^stotne prem).,e in jih kot takšne ^"''estujejo, tako da lahko varčevalec Jemi depoziti doseže od 52 do 69,5 ^stotno letno obrestno mero. Da je ?^acija neuradno precej višja je men-^.fes, verjamemo pa lahko tudi ban-pem drugih bank, ki pravijo, da si K^J takšnega v tem času ne morejo 'Voščiti, saj bi pridelali čisto izgubo.

Boj za varčevalce je torej predvsem pri dinarskem varčevanju, medtem ko so pri deviznem varčevanju pogoji približno enaki, z izjemo tistih seveda, ki v ta boj ne posegajo.

Popolni mrk je skorajda tudi na kreditnem področju. Kljub temu, da sta Ljubljarftka in A-banka težko rezervirali nekaj sredstev za kreditiranje po-plavljencev, med temi za ta posojila (s približno 42 odstotnimi obrestmi) ni veliko zanimanja. Ostahm občanom ti dve banki trenutno ne nudita posojil, upajo pa, da bo z likvidnostjo kaj bolje po novem letu. Slovenska investicijska banka ima kratkoročna (na eno leto - gotovinska) in dolgoročna posojila za obrtnike. Pri prvih je obrestna mera 42 odstotna, pri drugih 40, v obeh primerih pa morajo posojilojemalci za eno petino vrednosti kredita kupiti delnice SIB banke.

Občanom daje šestmesečne potrošniške kredite (ob 42-49 odstotni obrestni meri in s pogojem, da obrok ne presega tretjine osebnega dohodka) le Stanovanjsko komunalna banka Žalec, ki im^tudi 3,6 in 12 mesečna kratkoročna posojila za obratna sredstva za obrtnike in obrtniška dolgoročna posojila za osnovna sredstva. Pri prvih so obresti od 47 do 51 odstotne, pri drugih pa je obrestna mera R + 14. Po novem letu bodo imeli v tej banki tudi stanovanjska posojila z najdaljšo dobo odplačevanja 15 let in enako obrestno mero kot pri dolgoročnih posojilih za obrtnike.

Razbijanje monopola

In to je tudi vse, kar trenutno nudijo naše banke, kar je še en dokaz več, da je položaj z likvidnostjo bank in seveda tudi gospodarstva zelo resen. Čeprav Ljubljanska banka predstavlja v Sloveniji levji delež vsega bančnega potenciala, si banke v tem položaju pomagajo tudi med seboj. Potrebnega zdravila, ki bi pomagalo postaviti bančni sistem spet na noge. ni. Njego

va trdnost pa bi prispevala da bi banke lahko prevzele nase več tveganja, prav s tem so povezani največji očitki bolnega in tudi zdravega dela gospodarstva bankam.

Zato se ob vsem tem postavlja tudi vprašanje, ali ne bi bilo bolje, če bi recimo v Sloveniji ne imela tako močnega potenciala samo ena banka. Več

ja konkurenčnost bi namreč lahko prispevala k prebroditvi takih težav, kot jih ima sedaj naše gospodarstvo. Da o uslugah, kakršne so vajeni varčevalci severozahodno od naših meja, niti ne govorimo. Preden se zdravljenje bank in preko njih tudi gospodarstva ne lotimo zares, pa po mnenju strokovnjakov tudi ne bi bilo umestno pretirano vabiti v bančne konkurenčne vode tudi tujih bank.

R. PANTELIČ

Veliko razburjenja med varčevalci je povzročil tudi odlok o pogojih, pod katerimi smejo pooblaščene banke prodajati devize občanom. Kot je znano lahko občani kupijo enkrat mesečno le do tisoč zahodnonemških mark, ko izkoristijo to »ugodnost« pa mu morajo dati bančni uslužbenci o tem uradni zaznamek (trikotni pečat) v potni list. Veliko je bilo pritožb, da ta uredba Narodne banke nima pravne veljave, zato smo poklicali na Republiški komite za zakonodajo, kjer pa so povedali, da je zadeva v pristojnosti Zveznega komiteja. Poklicali smo v Beograd, kjer nam je namestnik zveznega sekretarja za zakonodajo Stanko Sušnjar povedal naslednje: »Narodna banka Jugoslavije ima žal takšne pristojnosti, da lahko izda takšno uredbo kot je tudi ta, da se v potne liste dajo zaznamki o dvigu in nakupu deviz. Uredba je pravno veljavna, saj jo je sprejel in pred kratkim tudi dopolnil Zvezni izvršni svet, objavljena pa je v 59. in 74. številki Uradnega lista SFRJ«.

DINARSKO VARČEVANJE

DEVIZNO VARČEVANJE, POSOJILA

OKNO V JUaOSUiVIJO

Piše: VLADO ŠLAMBERGER

Opozicija nima možnosti

Slovenci bomo šli v nedeljo na plebiscit in se odločali o samostojni in neodvisno Sloveniji, v Srbiji in Črni gori pa bodo šli prav tako na volišča - v drugi krog za poslance (Slobodan Miloševič je že bil izvoljen za predsednika države v prvem krogu), v najmanjši jugoslovanski republiki pa bo poskušal (enako prepričljivo kot 9. decembra) Momir Bulatovič znova poraziti dr. Ljubiša Stankoviča, kandidata Markovičeve stranke.

Temeljno vprašanje v Srbiji ostaja, kaj lahko naredi združena opozicija, da bi preprečila popolno zmagoslavje »komunističnih socialistov«. Skoraj nemogoče je, da bi vladajoči stranki ušla tudi parlamentarna večina in s tem dejansko vsa oblast v republiki. SS (Socialistična stranka) Slobodana Miloševiča je že bila dobila 87 poslanskih mest, manjka ji jih le še (teoretično) 39, praktično pa le še okrog 15.

Pri tem računajo poznavalci razmer predvsem na Kosovo, kjer je prostih še 30 poslanskih mest; glede na razpoloženje Srbov in Črnogorcev in njihovo ljubezen do Velikega vodje je pričakovati, da bo SS dobila še vsaj 25 poslanskih mest. Pri 150 kandidatih v ožji Srbiji in Vojvodini, kolikor jih je SS ostalo še v drugem krugu, bi torej zadostovalo, da bi bil izvoljen vsak deseti - in zmaga bi bila popolna. Če pa računamo, da je kar 73 kandidatov SS že v prvem krogu dobilo več kot 40 odstotkov glasov (opozicionaiji le po okrog 20%), je upanje združene opozicije, da bi v drugem krogu ublažila poraz ali celo zmagala, brez vsakršne realne osnove. Le čudež jo lahko reši...

Konec šole za Albance

v polemiko o drugem krogu so poskušali potegniti tudi Albance na Kosovu. Zlasti opozicija je dokazovala, da bi bila udeležba Albancev na voliščih 23. decembra lahko odločilna za zmago (ali vsaj za ugoden izid) opozicije. Pa Albanci niso nasedli, saj v dveh tednih niso pozabili na to, da med vladajočo stranko in opozicijo praktično ni razlik, kar zadeva stališča do Kosova oziroma da tudi opozicija Albancem ne priznava nobenih pravic.

Zato pa je vladajoča stranka še poostrila ukrepe zoper Albance. Na cesti jih je že blizu dodatnih 50.000 (ob že tako in tako 140.000 brezposlenih), srbski prisilni upravitelji so večino albanskih podjetij že spravili pod vodo, zdaj so Srbi začeli množično zapirati še albanske šole. Najbolj značilen primer je iz Podujeva (od 80.000 prebivalcev je Srbov in Črnogorcev samo 1.412), kjer je policija s silo (z grožnjo z avtomatskim orožjem) razgnala dijake dveh albanskih srednjih šol (4.000 dijakov) in zaklenila vrata stavb. Tako je šolsko leto za albanske dijake končano...

Profesor albanščine Setah Sheholi iz Podujeva misli takole: »Zapiranje šol doživljam kot noro, divje in barbarsko dejanje. Nekaj takega lahko naredijo samo tisti, ki so zgubili razum. Zapiranje naših šol pomeni suženjstvo za albansko besedo. Vsak okupator ve, da materinščina krepi nacionalno bit in zavest in varuje nacionalno identiteto.« Zato je Setah Sheholi priporočil svojim dijakom: »Šolska zgradba nam je zaprta, toda učite in se berite! Samo znanje je naša rešitev.«

Okradeni Slovenci in Hrvati

Zaprte pa niso samo albanske šole na Kosovu, za »sovražne izdelke« iz Slovenije in s Hrvaškega se vse bolj zapira tudi srbski trg. Zdaj je že jasno, da so se ušteli tisti, ki na srbsko gospodarsko blokado severozahodnega dela države niso takoj odgovorili z ustreznimi nasprotnimi ukrepi, češ, saj bo v Srbiji vse drugače, ko se bo spremenil režim. Režim ostaja še naprej, tak kot je, ali pa še hujši. Depozit (50 odstotkov) na blago, »uvoženo« s severozahoda, in posebne takse za poslovne prostore in izveske podjetij torej najresneje grozijo, da bodo prekinili vse gospodarske tokove na relaciji Srbija - razviti del države.

V podobnem neugodnem položaju, kot so mnoga slovenska podjetja, so tudi hrvaška, pravzaprav imajo še hujše težave, saj so mnoga bolj vezana na srbski trg kot slovenska. V Krašu, na primer, kije močno zasidran v srbski trgovski mreži, bi morali plačati kot akontacijo za izveske, izrabo zemljišča in poslovni prostor kar 2,5 milijona dolaijev, poleg tega pa še okrog 90 milijonov dinarjev depozita. V še hujšem položaju je zagrebška Fotokemika, ki »izvaža« v Srbijo kar tretjino svojih izdelkov.

Vsi ^prizadeti (tudi v Sloveniji) zdaj čakajo na protiukrepe. Nočejo se namreč sprijazniti z dejstvom, da bi Srbija rada na račun Slovenije in Hrvaške pobrala kar 300 milijonv dolarjev (ocena, koliko naj bi slovensko in hrvaško gospodarstvo z »davščinami« podarilo srbskemu), poleg tega pa srbska podjetja kot klasičen primer neplač-nikov oziroma nesolidnih poslovnih partnerjev približno polovico omenjene vsote dolgujejo slovenskim in hrvaškim podjetjem, ki so s takšnim balkanskim poslovanjem kar dvakrat okradena od »bratov«.

Kako je 500 let suženjstva pod Turki vplivalo na srbske »gospodarstvenike«, priča tudi podatek, daje nekje izginilo dinarjev kar za 1,23 milijarde din, ki jih je zvezna vlada, kot je zatrdil premier Ante Markovič, namenila za odkup jesenskega pridelka. Poslovnim bankam je ZIS namenil za odkup 2,86 milijarde din, od teh je Vojvodina (beri: Srbija) dobila skoraj polovico. Kmetje pa niso še dobili niti dinaija za svoj pridelek in zato blokirajo ceste ter zlivajo svoje nezadovoljstvo na zvezno vlado, ker se nanjo ves čas izgovarja vojvodinski izvršni svet. Če k temu dodamo še novico, dokazano z dokumenti, daje kmetijski kombinat Bačka Palanka v predvolilnem obdobju nakazal na račun Socialisatične stranke Srbije 3 milijone dinarjev, njegovi kooperanti pa niso dobili še niti dinarja, potem so zadeve jasne. Kako poskušajo vojvodinski Srbi ogoljufati kmete v pokr^ini in jih naščuvati proti Markoviču, kaže tudi gonja proti intervencijskemu uvozu, ki po mnenju vojvodinskih veljakov »ruši vojvodinsko kmetijstvo«. Podatki namreč kažejo, da je bilo letos uvoženih le 0,8 odstotka olja (cenejšega in boljšega od domačega") od skupne potrošnje in 11.000 ton mesa (v Jugoslaviji je potrošnja na leto 1,350.000 ton), torej slab odstotek skupne potrošnje mesa.

Pač turške metode, kaj hočemo. Navad iz zgodovine tudi »komunistični socializem« ne more izbrisati...

8. stran - 20. december 1990

kultura

Čarobna predstava

Štefan Milenkovič v CeUu

Beograjski violinist Štefan Milenko-vič je dobesedno očaral Celjane.

Čudežni otrok z osupljivo, pravzaprav fantastično koncertantno preteklostjo (prvi javni nastop pri treh letih, prvi nastop s spremljavo orkestra pri petih letih, osemsto koncertov v desetih letih delovanja itd.), je stopil pred celjsko občinstvo kot glasbeno popolnoma dozorela osebnost s pristno in sugestivno pou-stvarjalno močjo.

Čeprav je Milenkovič tehnično briljan-ten virtuoz. pozornejga poslušalca mnogo bolj fascinira neverjetna notranja intenzivnost in muzikalna zaokroženost njegovega podajanja ter smisel za usklajenost vseh elementov glasbene govorice. Milenkovič muzicira brez lažne čustvenosti, vsaka fraza, vsak dinamični odtenek, vsak poudrek, sleherni muzikalni domi-slek so pretehtani in zliti v dovršeno celoto.

»Tipično violinski« program karakteri-zirata virtuoznost in popularnost pri ob

činstvu. Tartinijev Vražji trilček. Beethovnova Pomladna sonata. Saint-Saen-sev Rondo capriccioso, Sarasatejeva Fantasia Carmen na priljubljene teme iz istoimenske opere Georgesa Bizeta, predvsem pa iracionalne Paganinijeve variacije na G-struni so dela, ki sama zase zgovorno odslikavajo umetnikov okus in afiniteto.

Nastanek sonate Vražji trilček je odet v vznemirljivo, sanjsko fantastično pripoved skladatelja Giussepeja Tartinija. kateremu naj bi v snu narekoval to delo sam zlodej s sijajnim okusom, natančnostjo in silovitostjo. Naravnost vražja virtuoznost nekaterih pasaž se v sonati drzno zoperstavlja eteričnim melodičnim linijam in razgrinja plašč iracionalnosti, v katerega je izvrstni Milenkovič znal enkratno ujeti svojo interpretacijo. Tehnično čarovnijo in glasbeno čarobnost pa dosega Milenkovič brez izvajalskih ma-nir, zelo racionalno premišljeno, z minimalno gestikulacijo in mimiko, z navi

dezno hladnim temperamentom in negibnim obrazom ter hkrati z neponovljivo in pretehtano notranjo silo in muzikal-nim zanosom. Le-ta se manifestira zgolj v čisti, nevsakdanje jasni in presunljivi violinski igri.

Se bolj kot Tartini meje resničnega in obvladljivega sveta prestopa Nicolo Pa-ganini, ki so mu mnogi sodobniki zaradi njegove naravnost demonske tehnične izurjenosti pripisovali čarobno moč in ki deluje kot magnet na violiniste še danes. Fantazija Moses na G-struni je bila izvedena z velikim smislom za violinsko kan-tileno, igriva virtoznost pa je preprečevala, da bi tehnično zahtevna mesta izzvenela kot golo tehnično razkazovanje in prevlada zunanjih efektov. Muzikalna napetost je proti koncu prvega dela med izvajanjem sklepnih dveh stavkov Beethovnove sonate nekoliko popustila, medtem ko seje v drugem delu vseskozi stopnjevala do triumfalnega, navdušujočega zaključka.

Pianistka Lidia Caenazzo seje z violini-stovo igro povsem spojila tako v utripu kot tudi v notranjem muzikalnem izrazu.

Vsekakor si podobnih glasbenih dogodkov, ki bi uspeli razvetriti dokaj zaspano celjsko glasbeno sceno, še želimo.

ADRIJANA POŽUN-PAVLOVIČ

Biseri cericvenili notranjščin

o biserih cerkvenih notranjščin bo v naslednjih dneh pripovedovala razstava, ki jo bodo odprli danes, 20. decembra v razstavnih prostorih Laškega dvorca v Laškem. Ta niz bodo sestavljala dela akademskega slikarja Slavka Koresa, ki je nastajal štiri leta.

Ideja za sHkarsko nalogo, ki obsega reševanje zahtevnih likovnih problemov, se je slikarju porodila povsem naključno, ko mu je, udeležencu slikarske kolonije v Kostanjevici, slabo vreme preprečilo slikanje na prostem na temo o 850-letnici stiškega samostana. Tedaj slikar ni izkoristil le trenutnega zavetja, ki mu ga je ponudila stiška bazilika, marveč tudi nenadno ustvarjalno spodbudo, ki jo je kasneje razširil na predstavitev posameznih biserov štajerskih sakralnih interierjev.

O tem kulturnem dogodku v Laškem bo na otvoritvi ob 17. uri govorila prof. Milojka Kline, zapel pa bo moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Alojza Šveca. j^p

Po sili vojak Je vstal

Pretresljiva razstava v Muzeju revolucije

Nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko, o tem okupatorjevem zločinu kriči razstava, ki so jo pred številnimi obiskovalci odprli v petek v Muzeju revolucije v Celju. Prizori tragedij naših rojakov v okupatorjevi armadi in njihovih usodah so na razstavi, postavljeni v treh delih, zgovoren opomin kljub spravnim časom pozabljenih grozot.

V Muzeju revolucije Celje so se pred petimi leti. ko so postavili stalno razstavo o povojnem zgodovinskem razvoju mesta Celja, odločili za program dela, ki ga postopoma uresničujejo in s tem zapolnjujejo vrzel v varovanju premične kulturne dediščine na celjskem področju

zadnjih sto let, seveda ob končnem spoznanju, da'je preteklo 45 let od osvoboditve ter da se zgodovina ni pričela z letom 1941, je v svojem nagovoru dejala ravnateljica muzeja Andreja Rihter.

Razstava Po sili vojak temelji na originalnih dokumentih in predmetih vojakov. Opozoriti velja tudi na 64 fotografij Josipa Pelikana o rekrutih, mobiliziranih 23. 7. 1942 s celjskega področja v nemško vojsko.

Dr. Bruno Hartman, Celjan in eden izmed mobiliziranih, je opozoril na molk, kije o tem poglavju zgodovine vladal vse do danes. Spomnil seje, kako so prisilno mobilizirani odhajali v nemško vojsko brez pesmi in brez znanja tujega jezika.

a so, kjer so le mogh, gojili slovensko besedo in pesem. Mnogi so šli skozi bitke s Prešernovimi Poezijami v žepu. O več tisoč zamolčanih usodah govori torej razstava Po sili vojak, ki bo na ogled še ves prihodnji mesec. Mnogim odpira rane, a je hkrati tudi veliko oljšanje za vse vojake »po sili« in upanje, da bomo tudi drugi bolje razumeli stiske in usode teh ljudi in njihovih družin.

Razstava in zajeten katalog s podatki in fotografijami sta delo dveh avtorjev: Jožeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja Kranj in pred dnevi umrlega Jožeta Vur-cerja iz Muzeja revolucije Celje. Plakat in naslovnico, kataloga je naredil akademski grafik Črtomir Frelih. Del gradiva je prispeval Muzej narodne osvoboditve Maribor, izvirna pa je tudi postavitev razstave, kar je delo arhitekta Rada Golo-granca.

Vse o še enem vojnem zločinu si velja pozorno ogledati in vtisniti v spomin!

MATEJA PODJED

Faksimile razglednice, na kateri je Marija Rojko v začetka tega stoletja, na Silvestrovo leta 1902, zaželela svojim prijateljem srečo v novem letu.

H/lohorjeva se predstavi

Slovenske tlomoljubne razgletinice - Naprej zastave slave

Letošnja založniška bera Mohorjeve družbe Celje je presenetljivo bogata, saj je izšlo kar 32 knjig, od tega 27 prvotisov in 5 ponatisov. Ta knjižna dela so predstavili 7. decembra na novinarski konferenci v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani.

Redna zbirka obsega okoh tisoč strani branja za mlade in stare, blizu 90 strani štiri-barvnih in 120 strani črno-belih ilustracij. Tako je mogoče reči, da je Mohorjeva zbirka resnično namenjena

celotni družini, in da je hkrati bližnjica do dobre knjige.

Redna zbirka prinaša Mohorjev koledar 1991 po uveljavljenem vsebinskem zaporedju. V njem pa je tokrat posebej predstavljena Kostanjevica pri Novi Gorici. Lojze Kožar je avtor knjige Neuničljivo upanje, slovenske večernice 140. »Proti upanju je upal« in je začel graditi cerkev v času svobode... Dr. Vaško Simoniti v delu Turki so v deželi že, v besedi in sliki odpira pogled v dobo, ko so od vzhoda

in zahoda zagorevali stražni ognji. Sto domačih zdravil za dušo in telo, dr. Jožeta Ra-movška, pomaga ranjeni duši, ki jo ubija vsakdanji boj za preživetje. V knjigi Mehiški orel, pa Janez Gradišnik opisuje dečka Vinka, ki strastno zbira znamke s podobami ptic. Ilustracije je prispeval Marjan Manček. Lirične vtise iz ranega otroštva je Berta Golob popisala v knjigi Kako visoko je nebo. Privlačno delo je obogatila ilustratorka Jelka

Reichman.

Pri Mohorjevi družbi pa posebej opozarjajo na izid knjige Naprej zastave slave Srečka Kreseta. To bo velika knjiga slovenske narodne zavesti in prizadevanja za samostojnost, program zedi-njene Slovenije od pomladi narodov 1848 naprej, v reprodukciji barvnih razgled

nic in faksimilov najvažnejših besedil. Knjiga, izšla bo te dni, bo imela več kot 270 strani; Vse razglednice bodo reproducirane štiri barvno na umetniškem papirju v naravni velikosti.

Celoten knjižni program Mohorjeve družbe Celje pa obsega še številna draga, prav tako privlačna dela, kot na primer Prehojena pot Alojzija Šuštarja in Jelke Žmuc-Kušar, Ko ostaneš sam !ngrid Trobisch, Zakramenti življenja Leonar-da Boffa in nekatere druge, ki pa so še v tisku.

Pri Mohorjevi družbi so pohiteli in predstavili tudi program redne zbirke za prihodnje leto, ki se bo prav tako začela s koledarjem. Seveda, za leto 1992.

MATEJA PODJED

Trije iz naše doline

Literarni večer v čitalnici knjižnice

Večeri z znanimi literarnimi ustvarjalci, ki jih pripravljajo v Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, so postali priljubljena oblika srečanj in spontanih pogovorov občinstva s pesniki in pisatelji. V četrtek zvečer je bila čitalnica knjižnice še posebej polna. Gostje večera so bili namreč trije iz naše doline: Neža Maurer, Miloš Mikeln in Vasja Predan.

Pripovedovali so o sebi, o svoji mladosti v tej dolini, ki jo imajo še vedno za svojo. Tod so zoreli, ko je šla vojna v klas. Avtorji številnih literarnih in publicističnih del so skupaj z občinstvom z zanimanjem prisluhnili kako zvenijo njihova dela iz mladih ust. »Lepo nam je, da ste nas povabili medse,« so dejali gostje. »To nam daje moralno obveznost, da bomo še

ustvarjali in napisali kaj iz življenja v tej lepi dolini.« Neži Maurer s Polzele se zdi, da se ljudje v tej dolini več smejejo. Vsaj nekoč je bilo tako. Miloš Mikeln je vesel, kadar mu kakšno delo uprizorijo tudi v celjskem gledališču. Tedaj nanese, da mu. kritiko morda napiše Vasja Predan.

Trije iz naše doline so si nato z zanimanjem ogledali razstavo njihovih del in fotografij v gornjem nadstropju knjižnice in se kakšnemu drobcu s porumenelih hstov ali platnic, na katere so že morda pozabili, tudi prisrčno razveseliU. Bistvo razstave pa je, da v vseh delih prepoznamo utrip svojega okolja, dogodek ali celo obraz znanca.

MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER

Čas za pravljice

Pričetek petega Tedna otroškega programa v celjskem gledališču bo v soboto okoli pol šestih zvečer naznanil ognjemet po premieri Zmaja v izvedbi domačega gledališča, končal pa se bo v nedeljo, 23. decembra z veselim živ-žavom, gosti in prihodom dedka Mraza. V gledališču z veseljem ugotavljajo, da je mlado občinstvo, ki mu je program namenjen, v velikem pričakovanju zimskega čara. Zaključili ftja bodo z ognjeme-' tom v bližnjem parku.

Zanimanje za Teden otroškega programa je letos zlasti veliko med velenjskimi otroki, seveda pa bodo dvorano v teh dneh polnili tudi malčki iz celjskih vrtcev in šol, pa tudi od drugod. Predstave so v glavnem razprodane, kar gre pripisati tudi kakovostni ponudbi otroških predstav. Razen Celjanov bodo otroke razveseljevali še kranjski in ljubljanski gleda-liščniki in gostje iz pobratenega Narodnega gledališča iz Sombora.

Po Zmaju v soboto popoldne prihaja v nedeljo na celjski oder priljubljena igra Daleč od dvorca, ki bo v času Tedna otroškega programa doživela svojo stoto uprizoritev. Kranjčani bodo v pone

deljek zaigrali Mojco Pokraj-culjo, in sicer kar trikrat. Po; poldne tega dne bo celjski Zmaj v gosteh med kranjskimi otroki, Somborčani pa bodo v torek v Celju pričarali pravljico o Pepelki, nato pa bodo tri predstave zaigrali še v Žalcu. Iz tedna otroškega programa velja prav tako omeniti lutkovno predstavo Sapramiška, ki bo pri-skakljala med otroke 21. decembra, potem pa spet Daleč od dvorca, pa Zmaj in otroci bodo 23. decembra na živ-ža-vu že lahko priklicali dedk^ Mraza. Tega dne bo sploh veselja polno mero, saj bodo z^ to poskrbeli še pevka Tatjana Dremelj, pa mladi mane-keni plesne skupine Ig^^ v Toprovih oblačilih, Anž« s kitaro in še kdo. Presenečenj ne bo manjkalo, za ka' se v gledahšču s pomočjo p"" kroviteljev, Ljubljanski banke, Topra, Potrošnika i" hotela Evropa zares trudijo kljub težavam v domači hiš' Da predstave Zmaja le bod"' gre zasluga za vskok igrale'' Stanetu Potisku, ki je pre^' zel vlogo Elzinega očeta. Tj ko se bo s trinajstimi prc^' stavami top programa lahk" vesehlo in priklicalo dedk^ Mraza več kot 5 tisoč otrok' Veselje, ni kaj! ^

MATEJA PODJE^

kultura

20. december 1990 - stran 9

Ipavčev večer

Ob obletnici smrti Benjamina Ipavca bo jutri, v petek 21. decembra ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev.

V šentjurskem Kulturnem domu se bodo predstavili šentjurski ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev. moški pevski zbor skladateljev Ipavcev. folklorna skupina in učenci domače glasbene šole. Nastopil bo tudi gost iz ljubljanske opere, pevec Jurij Reja, ki seje Šentjurčanom že predstavil na proslavi 80-letnice kmetijske šole, kot njen bivši dijak. Pove-zovalka programa bo Anita Koleša.

BJ

Se jim črno piše?

Pretekli petek popoldan je bilo v zadružnem domu na Ljubečni delovno srečanje Zveze kulturnih organizacij občine Cčlje, ki se ga je udeležilo več kot petdeset predstavnikov kulturnih društev in skupin, ki sestavljajo občinsko Zvezo kulturnih organizacij ter šolskih kulturnih društev in drugih.

Namen posveta je bil oceniti trenutni položaj ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v občini, njene vloge in poslanstva v novih družbenih razmerah, hkrati pa se dogovoriti za bodoče delo društvenih sekcij ter zveze. V ta namen je strokovna služba zveze opravila razgovore s svojimi kulturnimi društvi in šolami ter pripravila analizo tega stanja, na delovnem srečanju pa so prestavniki društev v razpravi razčlenili svoj položaj znotraj kulture. Gospodarska situacija, v kateri živimo, tudi ljubiteljski kulturni

dejavnosti ne obeta rožnate prihodnosti, hkrati pa. tako so ocenili v razpravi, še tako mali segment narodove kulturne ustvarjalnosti predstavlja izjemno pomemben element v njegovi samobitnosti in, v sedanjem času, tudi pomemben element njegove samostojnosti. Seveda pa je problem v ljubiteljskih kulturnih organizacijah tudi pomanjkanje strokovnega kadra, marsikje tudi ustreznih prostorov za vadbo skupin in ne nazadnje zastopanost kulturnih dejavnosti v učno vzgojnem procesu na šolah. V razpravi so udeleženci poudarili še večji selek-cijski pristop pri obravnavanju posameznih skupin, v smislu kakovostnega nivoja njihovega delovanja.

Po končanem delu na Ljubečni pa so se udeleženci prestavili še v kulturni dom v Tr-novljah, kjer so si na tamkajšnjem odru ogledali predstavo članov plesne skupine celjskega Plesnega foruma. Ž.B.

Kemo in starografija v Celju

v okviru jubileja 150 let fotografije je bila v četrtek v Celju prva fotodelavnica, ki je bila namenjena animaciji najml^ših. Ob mentorstvu mednairodnega mojstra Vlastje Simončiča in Fotokinodruštva Celje so se v Pionirskem domu cicibani in pioniiji v starosti 6 do 9 let preizkusili v izdelavi kemogramov in starogramov. Obe tehniki sta namenjeni tej starostni stopnji in pomenita fotografiranje na fotografski papir brez fotoaparatov in pri dnevni svetlobi. Prilagojeni sta mednarodnemu izobraže valnemu standardu, ki spada v razvitih evropskih državah in v Ameriki, v sklopu likovne in umetniške vzgoje, v reden izobraževalni program. Pomenita predvsem novo obliko likovnega in fotografskega ustvarjanja, ki vzbuja nove možnosti kreativnega mišljenja. Fotodelavnica je prijetno presenetila tudi prisotne pedagoge, ki se s to obliko ustvarjanja do sedaj niso srečevali, zato bomo v prihodnosti zanje pripravili seminar, kjer se bodo lahko usposobili za delo z otroci.

Izdelki najmlajših so na ogled v Pionirskem domu v Celju do četrtka, 20. decembra 1990. VINKO SKALE

Stisiia Zgodovinsicega arhiva

Tri desetletja je stara problematika varovanja arhivskega- gradiva v Celju. Toliko torej, kot je star Zgodovinski arhiv Celje, ki je neuradno začel delati ob sanaciji občinskega arhiva, poplavljenega junija 1954.

Letos je za las ušel vodi. kupi in metri neprevzetega gradiva pri.imetnikih, zlasti iz Zdravstvenega centra, pa so končali na odpadu. Ker arhiv nima primernih prostorov, ne more sproti prevzemati gradiva in je zato za območje štirinajstih občin v velikem zaostanku.

Arhivski delavci in zgodovinarji najbolje vedo, kaj so pomenile matične knjige pacientov iz 19. stoletja za proučevanje razvoja zdravstva. V Zdravstvenem centru Celje je voda uničila 20 do 30 tekočih metrov gradiva, ki ga je bil arhiv dolžan prevzeti, a ga ni mogel.

Zgodovinski arhv ima pro

store v zgradbi Prothasijevega dvorca od leta 1965 in že tedaj seje vedelo, da so ti prostori in zasilna skladišča neprimerni in premajhni. Kot povest o steklenem polžu in jari kači se že dolga leta vlečejo predlogi za rešitev arhivske prostorske stiske: od adaptacije Joštovega mlina, graščine Novo Celje, Topolšice, Spodnjega gradu, Lemberga... do novogradnje ob Levstikovi ulici. Po vrsti so padali v vodo in odnašal jih je čas. Tako se dandanes arhivski delavci upravičeno sprašujejo, ali niso bili le pesek v oči in prelaganje časa in odgovornosti.

Po zadnji pridobitvi treh pisarn v minulem letu ima Zgodovinski arhiv približno 1050 kvadratnih metrov površine in skladišč za okoli 790 kvadratnih metrov. Posledice utesnjenosti so zastrašujoče, zaostanek pri prevzemanju gradiv pa

neizmerljiv. Zgodovinski arhiv Celje bi potreboval skladišča za najmanj 2500 tekočih metrov arhivskega gradiva, ob dejstvu, da posledic zaostanka ne bodo mogli nikoli popraviti, saj je gradivo propadlo in še propada. Prav tako se arhiv ne more kadrovsko krepiti, dokler ne bo imel dostojnih delovnih pogojev za svoje delavce. Tako se zdaj vrti v začaranem krogu, medtem pa mu pred nosom izginja dragoceno gradivo. Obljubljeno centralno ogrevanje bo sicer omililo gnitje po skladiščih, v primerni hrambi pa gradivo, kot vse kaže, še dolgo ne bo.

Ta in druga dejstva je vzel na znanje tudi celjski izvršni svet, ki je eno svojih rednih sej namenil prav Zgodovinskemu arhivu in problematiki v kulturi v celjski občini. Treba bo ukrepati!

MATEJA PODJED

Okrogle mize o kulturi

Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Občinska zveza kulturnih organizacij in glasilo Savinjčan so v žalski občini pripravili tri okrogle mize o kulturi z naslovom Iz oči v oči.

Bile so v Andražu, na Polzeli in v Žalcu. Namen je bil pogovoriti se iz oči v oči o kulturi v občini sami, o povezavi krajevnih dejavnikov z občinsko zvezo, odkrito so se pogovorili o ljubiteljski dejavnosti v teh kriznih časih. Obisk je bil na Polzeli, predvsem pa v Andražu izreden. tudi vsebina je bila zelo pestra, tako daje okrogla miza v teh dveh krajih dosegla svoj namen v celoti. V Žalcu pa organizatorji z obiskom in z uspešnostjo niso bili zadovoljni.

T. TAVČAR

14. nadaljevanje

Zastopnica tožilca je bila za naše pripombe zelo dovzetna in zadovoljna, da sem ji pri tem pomagal. Pripomniti moram, da je v teku dopoldanske razprave sodnik Lesjak zavzemal precej neli-nijsko stališče in je zastopal linijo nekakšne partijske razprave, kjer je v glavnem kazal napake v tem, daje v glavnem poudarjal le Partijo, namesto da bi Puflerja prikazoval kot protinarodnega elementa in rušitelja vseh pridobitev naše narodno osvobodilne borbe. Naši sovražniki bi to stvar verjetno naz-načih kot partijski proces. Pri zagovornikih, zlasti pa pri dr. Gori-tanu, smo opazili, da se je posebno te stvari zapisoval dosledno pa beležil vse člane Partije, ki so bili v toku razprave omenjeni. Imena je videl dobro tov. kapetan Petje Janez, med odmorom, ko je zagovornik odšel ven. Poudariti mo-•■am, da sta oba zagovornika zlasti Pa, ko je bila razprava proti Bene-galiji in Puflerju, često odhajala Ven in se razgovarjala s svojci obloženih in iskala tudi prilike, da se bi razgovarjala s pričami. Mi smo si tozdevno že v naprej pripravili l^ontrolo in smo jih na ta način lahko ob vsakem njihovem gibu opazovali. Videti pa je bilo, da sta ®ba zagovornika bila zelo previd-[|a in v času same razprave nista bila aktivna.

V popoldanski razpravi, ki se je Ijadaljevala z zasliševanjem Pu-fieija, seje stanje precej popravilo ^ je kazal sodnik Lesjak precejš-'^jo aktivnost in razgibanost ter je ^btoženega Puflerja zelo dobro zabijal in mu dokazoval krivico. Zastopnik javnega tožilca mu je pri ^ih zelo pridno pomagal in je bila

v tem pogledu dosežena zelo dobra koordinacija tako kot, sem si jo zamislil. Videti je bilo, da so naši razgovori precej pomagali. Posebej živahno je postalo, ko je predsednik sodišča postavil vprašanje iz Puflerjevega zapora v Gra-cu, pozneje pa njegovega »Frem-depass«-a, ki je bil zelo dober do-kazilen material. Pufler na vsa ta vprašanja ni vedel kaj odgovoriti, prišlo pa je tudi do protislovij, kjer je sodišče dobro zagrabilo in spremenilo svoje mnenje o Puflerju. Dokazano mu je bilo, da je v času svojega bivanja v gestapovskih zaporih v Gracu izdal svoje španske

tovariše, ki so odšli v Ameriko, da je imel tam vse prednosti, dobival obiske, iz česar je sodišče zaključilo, da ni bil tam kot pripornik, marveč kot navaden gestapovski pomagač. Zanimivo je tudi to, da je Pufler le s težavo povedal, da je bil v Španiji izključen iz Partije in da je po tem momentu, ko mu je bilo to dokazano, bil njegov zagovor zelo slab in se je vedno bolj rušil. Zakaj je sprejemal na delo same kulturbundovce in sumljive ljudi, Pufler ni vedel dati odgovora. Nastopale so tudi priče, ki so dokazale, da jim je Pufler sam osebno govoril, da ne zaupa sindikatu in partijcem in da se najbolj zanese na ozek krog svojih ljudi. Po vseh teh dejanjih, ki so mu se očitala, je Puflerjev odpor vedno bolj kopnel, iz česar se da sklepati, da so bili dokazi dobri in da je Pufler opuščal misel na obrambo.

Zasliševanje Savriča je bilo krajše, vendar pa Savrič je zelo energično odbijal vsako krivico ali zveze v sabotažnem dejanju. Na soočenju z Benegalijo osorno zavrača trditev z besedami proti Bene-galiji, da je baraba in da laže ter poskuša kazati videz fizičnega obračunavanja. Savričeve zveze s Puflerjem ob priliki sabotažnega dejanja so dobro dokazane in se zasliševanje ni vleklo. Pripomniti moram to, da je bil Savrič ves čas zelo drzen in da na svoje sodelovanje z okupatorjem ni vedel dati odgovora. Ves čas pa je trdil, daje pomagal partizanom, da jim je dal pištolo in naboje. To njegovo trditev pa je sodišče spodbilo, ker je obstajala priča, da dotični, kateremu je Savrič dal pištolo in naboje, ni bil partizan. Njegove zveze z okupatorjem so bile dokazane tudi s tem, da je imel rdečo legitimacijo, bil funkcionar in kar se je videlo tudi v tem, da je bil v letu 1943, ko ga je gestapo v Lipnici zaprl, zaradi provokacij, ki jih je vršil med civilnim prebivalstvom, z namenom da bi lažje dobil hrano v zamenjavo za steklenice, bil že po treh tednih izpuščen.

Zasliševanje Percla je bilo kratko, kjer zanika vsako krivdo ali soudeležbo, dokaže pa se mu to, da sta bila z Benegalijo že popreje dobra prijatelja in da je radi tega Benegalija tudi potegnil svojo prejšnjo izjavo, ki ga obremenjuje. Pri tem moram dodati še to, da je Benegalija na soočenju s Savri-čem in Perlom tudi izjavil, da sta ga imenovana v Ljubljani v zaporu nagovarjala, naj prekliče svoje izjave. Drugih posebnosti pri Perclu ni bilo.

Nadaljevanje prihodnjič

Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celjskem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 140,00 dinarjev ga lahko kupite v uredništvu Novega tednika in Radia Celje.

Okraj Šmarje pri Jelšah:-

Zemljiška posestva:

V okraju Šmarje pri Jelšah je bilo zaplenjeno 108 zemljiških posesti, od tega 92 na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 16 na osno\: drugih predpisov (sodne zaplembe). Skupna površina vseh zaplenjenih zemljiških posesti je znašala 511 ha, 78 a, 63 m'"'.

Okraj Trbovlje:

Pomen kratic:

A - Zaplemba na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo gospodarsko podjetje last nemške države. B - Zaplemba na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo gospodarsko podjetje last osebe nemške narodnosti.

C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz

nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD).

D - Zaplemba na osnovi Zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gci spodarske sabotaže. E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv zemu državljanstva. F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče na osnovi uredbe o vojaških sodiščih z dne 24. 5. 1944.

Zemljiška posestva:

V okraju Trbovlje je bilo zaplenjenih 5 zemljiških posesti, od tega 4 na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 1 na osnovi drugega predpisa (sodn zaplemba). Skupna površina zaplenjenih zemljiških posesti je znašala 999 h 43 a, 81 m^.

10. stran - 20. december 1990

kultura

O pravljičnosti razrešitve

Po premieri Zmaja Jevgenija Švarca in Bogomira Verasa

v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču so letos otrokom namenili pre-mierno uprizoritev pravljične alegorične satire ruskega pisatelja in dramatika Jevgenija Švarca (1896-1958) Zmaj, ki je nastala v letih 1943/44, Prevod Alje Tkačeve je priredil in dopolnil s pesmimi Bogomir Veras, Ostro kritiko vsakršnega totalitarizma in človeške prilagodljivosti so na oder postavili gostje iz Slovackega divadla iz Uherskega Hradišta na Mo-ravskem.

Švarc je v svoji odrski pravljici o strašnem zmaju, ki štiri desetletja popolnoma obvladuje ponižne podložni-ke, in o neustrašnem in poštenem vitezu Lancelotu, kritično prikazal znane podobe iz vsem znane totalita-ristične resničnosti. Posameznik je v množici le ničvreden člen, prav mazohi-stično predan velikemu gospodarju ali utelešenju oblasti. Švarčeva kritika je najmočnejša v dejstvu, da tudi potem, ko je zmaj pokončan in ranjeni Lancelot izgine s prizorišča, tiranije ni konec. Z enakimi sredstvi strahovlade jo nadaljuje premeteni in oblastiželjni župan, ki se okliče za zmagovalca nad zmajem in za novega dobrotnika in skrbnika vdanih množic. Samo v pravljici je mogoč srečen konec: da se po letu dni vrne ozdravljeni vitez Lancelot (pozdravila ga je mačka Mašenka), ki prepreči nasilno poroko z lepotico Elzo in se sam oženi

z edino pokončno in pošteno osebo v brezoblični množici upognjenih podložnikov. Samo pravljica omogoča srečen izhod iz hitlerizma po Hitlerju, stalinizma po Stalinu, titoizma po Titu..., v družbi so ti procesi mnogo bolj zapleteni in dolgotrajnejši, kar pričajo tudi aktualni pojavi krčevite demokratizacije v državah realnega socializma. Očitno je avtor dobro zadel globlje bistvo to-tahtarizma, ki temelji na strahu in upogljivosti množic.

Uprizoritev, ki bi po svojem družbenokritičnem an-gažmaju utegnila pritegniti in vznemiriti prej odrasle kot otroke, je žal narejena brez jasne opredelitve naslovnika, izredno upočasnjeno, domala statično, brez nujno potrebne pesniške fantazije in humorja. Režiser Igor Stranski se je ob dramaturški pomoči Marinke Poštrak prehitro zadovoljil z aktualistič-no družbeno kritiko, zanemaril pa nujno potrebno odrsko fantazijo in poetičnost ter stopnjevano dinamičnost. Preprosto sceno, ki je omogočala hitre spremembe iz interierja v eksterier ter spodbujala vzdušje naravne topline, je prispeval Jifi Pitr. Barvno skladne in pomenljive kostume (z maskami) je oblikovala Klotilda Pitr. Poudarjena je bila razh-ka med maskirano množico upogljivih osebkov in naravno zunanjo podobo pokončnih oseb, Lancelota in Elze. Glasba Ladislava Kolarja je dodatno prispevala k zadrža

nemu tempu uprizoritve, koreografija Radeka Balaša pa konvencionalno oblikovala gibalni izraz.

Hrupnega oblastniškega Zmaja je v zunanji podobi sodobnega najstniškega pankerja z obrito lobanjo in pramenom las na sredi oblikoval Igor Sancin. Z mogočnimi gestami in ne vedno zanesljivim govorom je utelešal samozavestno in samozadostno zlo. V zaključnem prizoru, ko se razkrije gleda-liškost vsega, kar smo gledali, se pojavi ponovno v podobi elegantnega dirigenta, ki kot utelešenje totalitarizma ostaja nad vsem v zmagoviti podobi. Zadržano in zato precej neprepričljivo podobo junaškega in zmagovitega Lancelota je izrisal Zvone Agrež. Sicer mu ne manjka tople človeške prostodušno-sti in naivnosti, gotovo pa notranje energije in samozavesti. Preprosto, pošteno in prijetno dekle Elzo je s toplimi toni napolnila Darja Reichman. Njenega fatalistično ponižnega in vdanega očeta

Šarlemana je rutinirano upodobil Stane Potisk (v alter-naciji z bolnim Jožetom Pri-stovom). Ostro poudarjeni karikaturi navzgor ponižnih in navzdol oblastniških kreatur Župana in njegovega sina Henrika sta izrisala Bogomir Veras in Marjan Hinte-reger. Izredno simpatično, toplo, mehko in voljno mačje bitje, Mašenko, ki odločilno preobrne pravljični razplet, je skrbno v govorni in telesni govorici izoblikovala Milada Kalezič. Obilnega in hrupnega stražarja m ječarja je upodobil Borut Alujevič, ponižno in spretno prodajalko pa Nada Božiče^^a. Ani-matorja veUkih lutk, ki naj-neposredneje poosebljajo popredmeteno množico vdanih podložnikov, sta bila Ra-dovan Les in Emil Panič.

Prvo srečanje z mladim občinstvom je pokazalo dokaj zadržan odziv, kar daje slutiti droben repertoarni ali/ in uprizoritveni nesporazum.

SLAVKO PEZDIR

Jeza boginje Taiije

»če bi v celjskem gledališču res štrajkali, kakor je bilo slišati na ulici, bi lahko teater kar zaprli in nihče ga nikoli več ne bi odprl. Tega se vendarle zavedamo in upamo, da bo situacija v prihodnjem letu gledališču v C^lju vsaj toliko naklonjena, kot nam je bila letos. Za leto 92 pa se že bojim, kaj bo«, pravi direktor gledališča Borut Alujevič.

Zaradi bolezni igralke je minuli četrtek odpadla predstava Camera obscura, nekateri odrski delavci pa so se nekoliko glasneje pogovarjali z vodstvom gledališča o - denarju kajpak. Očitno pa so nesporazum, ki mu še ne gre reči štrajk, še isti dan zgladili, saj so naslednji dan zjutraj skupaj odpotovali na gostovanje v Novo Gorico. V pravem profesi-onalizmu gledalec pač ne sme čutiti prenapetosti, ki se v kadrovsko šibkem, a obremenjenem ansamblu porajajo. »O odpadli predstavi smo še pravočasno obvestili večino abo-nentov abonmaja »četrtek«, ki so to dobrohotno sprejeli na znanje«, pravi Borut Alujevič.

MP

Božični iconcert

Komorni orkester Intermez-zo bo imel v ponedeljek, 24. decembra, ob 19.30 v Narodnem domu v Celju božični koncert. Izvajali bodo tudi Božični koncert Archangela Co-rellija, eno najlepših del iz Concerta Grossa. Ker se bližamo Mozartovemu letu, so za nastop izbrali tudi mladostno delo tega glasbenega genija, 1. Salzburško simfonijo za godala.

Vstopnice bodo v prodaji uro pred začetkom koncerta, lahko pa jih rezervirate na telefonski številki 33-254.

ZAPISOVANJA

Slovenci kremeniti

Takole, leto se počasi izteka, skupaj z njim pa tudi določeno obdobje našega skupnega življenja in jasno naše skupne usode. Plebiscit torej bo. Tudi uspel bo najbrž (zamislite, da recimo ne bi upsel), kar pa ž6 ni več stvar tegale pisanja. Zanimiv je sam dogodek plebiscita, torej dogodek kot vsak drug dogodek in kot vsak drug dogodek tudi manifestacija, ki jo je treba najaviti v takšni ali drugačni obliki. Najpripravnejša oblika manifestativnega vzvoda je seveda spekta-kelska oblika, na katero že od nekdaj, zlasti pa nekaj zadnjih let, prisegajo športni navdušenci, kamor hote ali nehote štejem tudi sebe. Otvoritev nekega dogodka kot manifestacije je nujna in ne sme biti sama sebi v namen ah če hočete, mora sumirati vse tisto preteklo, vse tisto, kar seje v slovenskem geo-političnem in kulturnem prostoru dogajalo zadnjih nekaj, recimo pet let, poleg tega pa mora obvezno anticipirati prihodnje, torej tisto, kar se v bližnji prihodnosti že ima zgoditi. Vendar plebiscit kot tak ustreza zgolj enemu pogoju (poleg tega. da je manifestacija v spektakel-ski obliki, kar se tako in tako že samo po sebi razumeva). Namreč, uspel je sumirati vse tisto najvažnejše zadnjih nekaj let, ni pa anti-cipiral prihodnosti, torej pogoja, ki se konkretno zdi najvažnejši. Pod ta pogoj »leti« vse kar je na tak ali drugačen način povezano z našo skupno usodo. Tudi kulturno.

In dokler plebiscit ne bo ustrezal temu pogoju, dotlej bo slovenska kultura še naprej takšna kakršna je bila do zdaj. Torej slovenska in nič več. Vse lepo in prav, če je to namen kulturne prihodnosti tega naroda, vendar, pogojno rečeno, kultura ni in ne more biti zgolj nacionalna, lahko sicer deluje v nacionalnih okvirih, ampak je nasproti temu nadnacionalna in nadčasovna. Gre za neke vrste zaobjetje.

Prešeren seveda je del nacionalne kulture, toda vprašanje je koliko je on sam produkt takšne kulture. Podobno recimo Cankar, s to razliko, da Cankarju najbrš lažje določamo atribute, ki iz njega delajo slovenskega pisatelja in s tem kulturnika. Če že drugega ne, vsaj pisal je v slovenščini, kar za Prešerna ne velja v celoti. Poleg tega, seje Cankar zave

dal, da je Slovenec in kot Slovenec je tudi deloval. Prešeren pa seje tega seveda zavedal, toda kot Slovenec ni nikoli deloval (izjema je zadnje obdobje njegovega ustvarjanja, ko ježe imel svojo odvetniško pisarno). Se več. Prešeren je tipični Slovenec, torej Slovenec, ki si domišlja in tudi ' dejansko misli, da je Švičar ali pa Avstrijec, saj je vseeno; najbrž so k temu oziroma takemu načinu razmišljanja pripomogle naše alpske smučarke, ko so tu in tam zmagovale skupaj s švicarskimi in avstrijskimi tekmovalkami. S to opombo, da takrap, ko je živel Prešeren, slovenskega smučanja še ni bilo.

Najbrž so bili prvi, ki so s tako prakso prenehali člani NSK, čeprav so morali na ta račun marsikatero požreti. Toda kljub temu. NSK je prvi in do sdaj edini izvoznik slovenske kulture v svet, za kar pa slovenstvo nima niti najmanjših zaslug. Nasprotno, izkoristili so slovenstvo in iz njega naredili business. Sicer je vedno več posnemovalcev, toda vse še vedno ostaja na ravni provincionalizma, slovenske zadrtosti in prit-lehnosti. Takšna pa je tudi slovenska kulturna politika. Pritlehna, skratka.

Vsa čast Srbom in Bosancem, ki so dejstvo, da se da tudi iz kulture delati business, spoznali že dolgo pred nami. vase zagledanimi balkanofobi. Imajo Kisa, Andriča, Paviča, Vaška Popa, ki jim še zdaj verjamejo in se jih niso naveličali. Mi pa smo se Laibachu in NSK v celoti odrekli v trenutku, ko so osvojili svet. Pa to le zato, ker so dosegli tisto, kar je mnogim med nami nedosegljivo še v sanjah (nekateri tudi sanjajo slovensko). Sicer smo pa od vekomaj gledali tako na tiste, ki so v življenju nekaj dosegli, kaj šele, če je to doseženo v svetovnih razsežnostih. Zadrtost in napuh. Zavist, ki je Kranjcem bila od nekdaj tako blizu.

Piše Tadaj Čater

ljubljanska banka

Splošna banka Celje d. d., Celje

NOVOSTI

ZA VARČEVALCE DINARSKIH VLOG

Ljubljanska banka Splošna banka Celje z 12. decembrom

'90 uvaja nove ponudbe za dinarske varčevalce in sicer:

• ponovna vezava ENOMESEČNIH DINARSKIH DEPOZITOV

• ob sklenitvi pogodbe o tromesečnem ali šestmesečnem dinarskem depozitu, odobri banka varčevalcu PREMIJO. Za znesek premije se poveča začetna glavnica, oboje skupaj pa se obrestuje po veljavnih letnih obrestnih merah.

Obrestne mere, veljavne od 1. decembra '90 dalje:

• vpogledna sredstva za tekoče rečune in hranilne vloge 10%

• dovoljeni negativni saldo na tekočem računu 42%

• nedovoljeni negativni saldo na tekočem računu 50%

Ljubljanska banka Splošna banka Celje vam želi vesele in srečne božične praznike!

AVTO LAKI

- Mešamo avto lake

.^ikkens

v vseh kvalitetah, po recepturi in vzorcu.

- Nudimo ves avtoličarski material ter celotno opremo ter naprave za avtoličarske delavnice.

- Svojim kupcem nudimo strokovne nasvete za novo tehnologijo dela kot je suho brušenje in lakiranje mokro na mokro.

Cene so KONKURENČNE! Pridite - prepričajte se!

Drago PIrh

Kardeljeva 83 Žalec

Tel.: (063) 712-481

Čudovita restavracija:

ZIDANICA V ČREŠNJICAH

ponovno odprta vsak dan od 17. do 1 ure

- prelepo okolje

- gostinska ponudba

- možnost za zaključene skupine

- priprava prednovoletnih zabav

v Zidanico v Črešnjicah vabita UNIOR in FRANC GREŠAK.

Rezervacije: 772-116

dogodki

20. december 1990 - stran 11

Kruh za Evropo

MFI Merx po novem Klasje

Merxovo Mlinsko predelovalno podjetje vstopa v novo poslovno leto z novim imenom in tudi z načrti o reorganizaciji, po kateri naj bi se do polletja naslednjega leta preoblikovali v podjetje z močno krovno organizacijo in delniškimi družbami ali podjetji z omejeno odgovornostjo v njeni sestavi. S prvim januarjem se bodo tudi ločili od sozda lVIerx.

Podjetje, pod katerim bodo v naprej gradili svoj ugled in blagovno znamko, se bo imenovalo Klasje. S tem v zvezi so izdelali tudi novo

celostno podobo podjetja. NOV zaščitni znak podjetja bodo trije zlati klasi, obkroženi z elipso, nad katero so tri zlate zvezde, ki so si jih sposobili v celjskem grbu.

Že ob polletju so tudi sklenili, da bodo razdrli poroko z Merxom, edini vzrok za tak korak pa je po besedah direktorja Edija Stepišnika v tem, da je ta združba pretesna za vse razvojne in drugačne ambicije mhnsko predelovalnega podjetja. Možnosti nadaljnjega sodelovanja z Merxom so predvsem v kapitalskih povezavah, manj pa bo ljubezni, ki je bi

la značilna za čase samoupravnega sporazumevanja.

Ker s tem izgubljajo tudi pomemben del nekdanjega imena, so s celostno podobo, ki jo je izdelal studio Novi trg iz Celja, poiskah novo ime. Vsekakor poudarjajo, da bodo sedaj svojo bodočnost gradili na kakovosti svojih proizvodov, ki bo sedaj znana pod imenom Klasje.

Osnove za trdnejši prvi samostojni korak so dobre. Podjetje dobro posluje in tudi nima pretiranih likvidnostnih težav, dobro osnovo pa imajo predvsem v kapitalno

trdni organizaciji in v znanju. S pomočjo lastnih strokovnjakov in tudi uglednih zunanjih sodelavcev so, kot radi rečejo v prispodobi, sposobni peči kruh za Evropo 92. V zadnjih letih so tako tržišču ponudili več kot 50 različnih vrst kruha in več kot enkrat toliko drugih vrst slaščičarskih in pekarskih izdelkov.

So tudi edino naše podjetje, ki proizvaja živila za bolnike s fenilketunorijo (teh je v Sloveniji le kakšnih 50, kar pomeni, da ne gre le za pro-fitni motiv), za bolnike s celi-akalijo ter živila za ledvične bolnike, kar priča o usposobljenosti njihovih strokovnjakov, ki jih vodi magister Go-ran Nikolič.

Tržišču so sedaj ponudili še tri nove vrste posebnega kruha, pri čemer so za polno-zrnati rženi kruh in za prepe-čenec donat MG prejeli najvišje priznanje na sejmu v Novem Sadu. V kratkem bo na policah tudi nov diete-tični visokoproteinski preparat Jak, namenjen športnikom in tistim, ki hujšajo. S temi in drugimi, že uveljavljenimi dietetičnimi živili in pekarskimi proizvodi, se uspešno postavljajo po robu zasebni konkurenci. ^p

Pokom ponudil odstop

Direktor konjiškega Konusa Jure Pokom je ponudil delavskemu svetu Konusa odstop. Utemeljuje ga predvsem z zunanjimi vzroki in ekonomsko politiko, ki ne omogoča obvladovanja gospodarskih tokov v podjetju pa tudi z ugotovitvijo, da bi moral ob sedanji potrebni tržni preobrazbi, ko se Konus ponovno postavlja na noge, prevzeti krmilo v roke nov človek.

Delavski svet odstopa še

ni sprejel. Ponudbo direktorja, ki vsebuje tudi pripravljenost, da bi še eno leto ostal svetovalec (nato pa prosi za dokup let ali pa za novo delovno mesto), je dal v razpravo delavcem po posameznih poslovnih enotah. V razpravah sta prevladali dve alternativni mnenji. Prvo je, da direktor ne odstopi in skupaj z ostalim vodstvom pomaga podjetju iz krize, drugi pa se zavzemajo za sprejem odstopa, s stem, da

dobi nezaupnico tudi ostali del vodilne ekipe.

Delavski svet je o tem ponovno razpravljal včeraj popoldne, torej po zaključku naše redakcije. Kot je znano, je Jure Pokom v intervjuju za Novi tednik povedal, da bo ponudil odstop le v primeru, če kolektiv ne bo sprejel vizije sanacije, ki so jo pred kratkim pripravili vodilni možje Konusa. Očitno te obljube ni držal.

R. PANTELIČ

Ohraniti
trzisca

v Železarni Štore bodo 123. tega meseca ustavili dve tretjini proizvodnje, tako da bo do 7. januarja, ko bodo pričeli ponovno z delom v celotni železarni, doma od 1700 do 2000 delavcev. Ukrep so sprejeli zaradi pomanjkanja surovin, delno pa tudi zaradi zmanjšanja stroškov v prazničnih dneh.

Kljub temu veje iz železarne nekaj več optimizma kot v preteklih mesecih, saj je poslanska zahteva Janeza Lampreta že dobila svoj odgovor, v katerem vlada poudarja, da se železarstvu ne namerava odreči in da bo osvoje prispevala, da bi se sanacijski programi, sprejeti v Storah in drugih železarnah, lahko začeli uresničevati. Pri tem vsi skupaj računajo, da se bodo sedaj v sanacijo nekoliko pogumneje podale tudi banke.

Sanacija sicer v tej fazi ne bo potekala tako kot so si zamislili v Štorah, vzrok pa je seveda preteklo zavlačevanje pri opredeljevanju do železarstva.

V tem času jim gre predvsem za ohranitev tujih trgov, na katere izvažajo že dlje časa. Velika gospodarska škoda bi namreč bila, če bi si zaradi težav pri oskrbi zapravili ugled pri uglednih evropskih in tudi ameriških dobaviteljih. Zato med prazniki del proizvodnje, ki je vezan na tujino, ne bo stal.

Verjetno bodo imeli nekaj težav tudi z izplačilom plač, ki bi jih morali imeti 15. decembra. Do takrat denarja niso mogli zbrati. V vodstvu podjetja tudi Upajo, da sindikat ne bo Vztrajal pri izplačilu 18. decembra, ker je tudi ta datum vprašljiv, zagotovo pa naj bi bil denar za plače zbran do 21. decembra, ko t>o šla večina štorskih žele-zarjev na prisilni dopust.

RP

Žrtve, ki jih nismo priznali

v nemško vojsko je bilo po letu 1942 mobiliziranih več kot 35 tisoč slovenskih fantov

V celjskem Muzeju revolucije so ob razstavi Po sili vojak pripravili posvetovanje o več deset tisoč na silo mobiliziranih slovenskih fantih v nemški vermaht. Kustosta Gorenjskega muzeja Kranj Jože Dežman in celjskega Muzeja revolucije pokojni Jože Vurcer sta odprla temo, o kateri smo molčali več kot 45 let, o nasilno mobiliziranih v nemško vojsko pa obstaja tudi sila malo dokumentacijskega gradiva.

Dejstvo je, da so bili po letu 1942 v nemško vojsko

vpoklicani slovenski fantje, ki pravzaprav niso imeli pravih možnosti za kaj drugega, kot da so se vabilu odzvali. Iz Štajerskega območja govore številke o 28 tisočih vpoklicanih možeh, kar je 5,5 odstotka takratnega prebivalstva, iz širšega celjskega okrožja pa jih je padlo nekaj manj kot 2 tisoč. Iz Gorenjske je v nemško vojsko odšlo 7 tisoč mož, več kot tisoč jih je padlo. Približno polovica mobilizirancev je prebegnila k zavezniškim vojskam ali neposredno v NOB, Slovenci pa so bili prisotni na skoraj vseh frontah 2. svetovne

vojne. Najhujše je bilo na vzhodnih bojiščih, pripovedujejo še živeči mobiliziran-ci, ki so doživljali grenke izkušnje ob povratku v domovino. Tudi tisti, ki so se vključili v NOB so naleteU na val nezaupanja, ki se je nadaljevalo tudi po končani vojni, še hujša pa so dejstva o vojnih žrtvah.

Mobiliziranci v nemški vermaht namreč po podatkih, ki sta jih zbrala zgodovinarja, vsa desetletja po vojni niso imeli pravice do javnega spomina. Vseh teh deset tisočev ni priznavala Zveza združenj borcev, prav tako pa se jim je odrekla tudi zveza protikomunističnih borcev. Svojci umrlih v nemški vojski s potrdili o smrti svojih sinov, ki so jih prejeli od

nemških komand, niso mogli uveljavljati vpisa smrti v občinske matične knjige - kar pomeni svojstven primer Gogoljevih mrtvih duš tudi v Sloveniji. V katalogu, ki je izšel ob tej priložnosti, avtorja opozarjata, da kljub tisočem smrti niso bili omenjeni niti v številnih letošnjih spravnih slovesnostih.

Na silo mobilizirani v nemški vermaht se bodo te dni organizirali v slovensko združenje, ki bo med drugim poskrbelo tudi za uveljavljanje odškodnin in priznavalnin, saj na potrebnost tega ukrepa zadnje čase opozarja celo združena Nemčija. Vsekakor pa bo potrebno osvetliti ta vprašanja bolj temeljito, saj je nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko tudi po mednarodnem pravu označena za vojni zločin okupatorja.

IVANA STAMEJČIČ

Iz Celja so prvi mobiliziranci krenili 23. julija 1942, takrat pa so bili v nemški vermaht vpoklicani fantje z rojstno letnico 1923, sicer pa so bili med 1942 in 45 letom vpoklicani letniki 1908 do 1929.

Slavko Ogrin iz Bohinjske Bistrice ob razstavljeni obleki v kateri seje vrnil iz ruskega ujetništva marca 1946.

NA KRATKO

iVIladi krščanski demokrati v iVIozirju

V soboto so v Mozirju ustanovili sekcijo mladih krščanskih demokratov, ki bo delovala v okviru stranke starejših.

Ta sekciia naj bi zapolnila prazen prostor, ki je nastal po preimenovanju ZSMS. Skrbeli naj bi predvsem za uresničevanje interesov mladih, zato bodo pripravili različne dejavnosti - od likovnih sekcij do skavtov.

Na ustanovnem zboru mladih krščanskih demokratov so izvolih tudi petčlanski odbor. Člani so takoj začeli z delom, trenutno pomagajo pri pripravah na plebiscit, po novem letu pa naj bi se sestali mladi in starejši krščanski demokrati z republiškim predstavnikom in podrobneje začrtali smernice delovanja.

U. K.

Za GG Nazarje stečaj

Prejšnji teden se je po odločbi sodišča začel redni likvidacijski postopek obeh temeljnih organizacij kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje. Tako je brez dela ostalo približno sto ljudi, ostalih 250 pa čaka na nadaljnjo usodo. Sodišče je namreč zavrnilo možnost likvidacijskega postopka za podjetje Gozdno gospodarstvo, tako da bodo naslednji teden uvedli stečajni postopek. Vsa lastnina, nepremičnine in družbeni gozdovi, bo prešla v last republike, stečajni upravitelj pa bo po vsej verjetnosti na delu zadržal še nekatere ljudi, ki jih potrebujejo za obnovo Zgornje Savinjske doline.

U. K.

Januarja volitve celjskih demokratov

Redna programsko-volil-na konferenca celjskega občinskega odbora Slovenske demokratične zveze bo januarja. Celjski demokrati naj bi svoje novo vodstvo izvolili že prejšnji četrtek, vendar seje njihova letna konferenca zaradi izredno velike udeležbe občanov ter predstavnikov ostalih političnih strank iz občine in republike spremenila v pravo predple-biscitno manifestacijo.

IS

Nabožni četrti Celjski večer

četrti Celjski večer bo v znamenju bližajočega se božiča. Jutri bo namreč v hotelu Evropa v Celju gost večera dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit.

Pogovor na temo Cerkev in izzivi časa bo vodil Drago Medved, novinar kulturne redakcije Dela. V vabilu na prireditev je med drugim zapisano: »Cerkev, še posebej slovenska, se je znašla med številnimi izzivi časa. Kako se odziva nanje? Kako razumemo božično poslanico? Je sprava obrodila sadove? Koliko človečnosti je v nas? Morda bomo uspeli v pogovoru s slovenskim metropo-litom skupaj ugotoviti, da je življenje lahko tudi lepo...«

Tudi četrti Celjski večer bo v hotelu Evropa ob 19.30,

pol ure kasneje se bo pričel pogovor, ki bo predvidoma trajal uro in pol.

N. G.

Tudi upokojenci so del družbe

V četrtek so se celjski upokojenci zbrali na občnem zboru v Narodnem domu. Čeprav upokojeni, bi radi sodelovali pri odločitvah, od katerih bo odvisno njihovo prihodnje življenje.

Po besedah Jožeta Bevca celjski upokojenci ne bodo dovolili, da bi pokojninsko-invalidsko zakonodajo spre-jemaU mimo njih in po hitrem postopku. To menijo tudi za stanovanjsko zakonodajo, saj so stanovanjski fond pomagali sooblikovati, in za davčno regulativo. Celjski upokojenci so predlagali dopolnitev 40. člena v ustavi z dodatkom o socialni varnosti in pokojninsko-invalid-skem zavarovanju. Na zboru so ustanovili tudi iniciativni odbor za ustanovtev Demokratične stranke upokojencev, ki se bo v parlamentu borila za interese starejših. Nikakor pa se ne strinjajo s poskusi posameznikov o ukinjanju krajevnih skupnosti. Tako so upokojenci dokazali, da se ne bodo pustili odriniti na rob družbenega življenja. Celjskim upokojencem je spregovoril tudi župan Anton Roječ in predstavil aktualna dogajanja v Sloveniji.

U. K.

Investicija za 3 mlo OEM

V Aeru Grafiki, v obratu neskončnih obrazcev, so dobili dva nova stroja, oba iz Nemčije, vredna več kot tri milijone nemških mark. Oba stroja, tiskarsko rotacijo in zbiralni stroj, omogočata razširitev ponudbe in višjo stopnjo finalizacije, predvsem pa omogočata tudi tiskanje izvenserijskih formatov. Za posodobitev so se v Grafiki odločili izključno zaradi potreb in zahtev tržišča.

Avstrijski novinarji v Gorenju

Prejšnji torek in sredo so v Koncernu Gorenje gostili skupino novinarjev iz Avstrije.

Novinarji najvidnejših avstrijskih časopisov so si ogledali proizvodnjo, v sredo pa so se sestali tudi s predstavniki Gorenja ter se z njimi pogovarjali o sedanjem in prihodnjem položaju podjetja. Novinarje je predvsem zanimalo, kako so se v enem največjih slovenskih izvoznikov spoprijeli s srbsko blokado, kako si v Gorenju predstavljajo pot v Evropo, spregovorili pa so tudi o načinih sodelovanja s tujimi partnerji.

V torek zvečer so na željo gostov iz Avstrije pripravili delovni razgovor, ki sta se ga udeležila podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Mitja Malešič in republiški sekretar za družbeno planiranje Igor Umek. Novinarje je zanimalo predvsem vprašanje plebiscita ter položaja Slovenije po 23. decembru, s svojimi vprašanji pa so dokazali, da slovenske probleme zelo dobro poznajo.

U. K.

VSE NAŠE POTI PEUEJO ČEZ ISTI MOST

MOST, enkratna edicija Dela

Reviji! \U>si /ca našo prihi)dtu)st. ker predstavlja plebiseilne ra/loge.

upanja in hoja/ni. /a solidarnosl, ker ln) vsak dinar od prodaje namenjen no\enni mostu \ L|uhnem.

MOST V SLOVENSKO SAMOSTOJNOST

2. STRAN - 20. DECEMBER 1990

NAŠI KRAJi IN LJUDJE

Pomoč od vsepovsod

Prišla Je iz Singena, Avstriislie Štajerslte in Korošlie ter . Doboia

v torek so iz prijateljskega nemškega mesta Singen, v celjsko bolnišnico pripeljali zdravila in drobno medicinsko opremo v skupni vrednosti 100000 nemških mark (na posnetku Edija Masneca). Pomoč so prispevali ljudje Singena, Rdeči križ in sindikati ter je odraz akcije, ki jo je vodilo dopisništvo Siidkurierja v pokrajini Baden - Wurttenberg. S predstavniki Rdečega križa, gasilci in drugimi je Celje obiskala tudi redaktorica te

ga dnevnika Gudrun Traut-mann, ki je akcijo speljala.

Pomoč v različnih oblikah pa prihaja v celjsko bolnišnico tudi od drugod. Prejšnji teden je delegacija štajerske deželne vlade darovala dva milijona ATS, denar pa so Celjanom poslali tudi iz pobratenega Doboja in sicer 50 tisoč dinarjev. Koroška deželna vlada pa je bolnišnici takoj po poplavi ponudila pomoč preko specializirane tvrdke za sušenje poplavlje

nih stavb. Takoj ko je bilo mogoče, je tvrdka Eisbar pričela z izsuševanjem. Od 10. decembra so v kletnih prostorih ginekologije in kirurgije sušilni aparati, ki jih je skupno 190. Dnevno zberejo .300 litrov vode. Vlažnost zidov je padla že na polovico in pričakujejo, da bodo kletni prostori že po štirih tednih sušenja pripravljeni za obnovitvena dela in uporabni za nekatere namene že do konca zime.

MBP

Drevesca za praznik

že teden dni je na celjski tržnici mogoče kupiti praznična okrasna drevesca. Vrtnarstvo Celje, ki skrbi za njihovo prodajo, predvideva, da jih bodo največ prodali do božiča. Dnevno prodajo približno 60 dreves, kijih dobijo strokovno odsekana od gozdnega gospodarstva. Drevesa imajo zaščitno plombo, prvič pa tudi listek s ceno, da ne bo več prerekanj o vrednosti teh drevesc. Cene smrek so odvisne od njihove velikosti - do pol metra 70 dinarjev (na naročilnico 60) do metra 120 (108), do 1,5 metra 170 (150), do 2 metra 280 (250), do 3 metre 500 (450), do 4 metre 750 (670), dobiti pa je mogoče tudi večja drevesa - do 6 metrov. Njihova cena se giblje od 1100 do 1500 dinarjev (oz. 990 do 1350 na naročilnico).

Sicer pa so pri celjskem Vrtnarstvu letos pripravili tudi prijetno novost - »živa« božična drevesca. Z njimi najprej okrasimo stanovanje, potem pa jih lahko posadimo na vrtu ali zelenici. To drevo je treba ob postavitvi v stanovanje najprej zaliti, prostor mora biti ogreban na 17 do 20 stopinj, prevelika temperaturna nihanja pa drevesu škodujejo. Okrašeno drevo med prazniki še večkrat zalijemo in občasno orosimo. Že pred Novim letom na vrtu pripravimo jamo, izkopano zemljo pa spravimo, da ne zmrzne. Po praznikih drevo posadimo, ko je zunanja temperatura okoli nič stopinj ter dobro zalijemo. Takšno drevesce bo tako prineslo dvojno veselje - najprej ob praznikih ter kasneje, ko bo raslo na prostem in ne bo končalo v smeteh.

V Preboldu za otroke

V hotelu v Preboldu bo jutri popoldne živahno. Vodstvo hotela se je namreč odločilo da priredi novoletno zabavo za otroke iz Savinjske doline, ki so bili prizadeti ob letos nji poplavi.

V programu bodo sodelovali otroci iz vrtca Prebold in učenci Pionirskega doma iž Celja, za ples pa bo igral ansambel Mr. Paul. Vsi otroci bodo prejeli tudi lepa darila, denar za prireditev pa so prispevala številna podjetja, zasebniki in občani. Kdor žeh pomagati otrokom, lahko prostovoljne prispevke nakaže na LB Celje na številko žiro računa 50700-620-16-376-61580/30. Za tiste otroke, ki jih starši ne bodo mogli pripeljati na prireditev v Prebold, pa so organizirali tudi avtobusne prevoze. I

Za sindikalno trgovino ni prostora

Vse pogostejša pravna pomoč članov sindikatov

Občinski svet Svobodnih sindikatov v Celju je ob zaključku leta pripravil novinarsko konferenco in podrobneje predstavil nekatere svoje aktivnosti in prizadevanja. Tako so člani sveta spregovorili o pripravah za ustanovitev sindikalne trgovine, o pravni pomoči svojim članom, uveljavljanju kolektivne pogodbe v podjetjih in organiziranosti sindikata v regiji.

Projektu sindikalne trgovine so se lotili že julija, pri tem pa so najprej načrtovali ustanovitev sindikalne zadruge. Izkazalo se je, da je pot do sindikalne trgovine manj zapletena, pa tudi pri tem se je v zadnjem času zataknilo. Registracija dejavnosti na sodi-ču še vedno ni končana, pa tudi prostorske rešitve so se izjalovile. Najprej so računali na sejno sobo v stavbi bivših družbenopolitičnih organizacij, ki pa ne ustreza pogojem za delo trgovine. Nato so kandidirali za pridobitev prostorov bivšega Kreatorja in tudi pri tem niso uspeh. Zato so začasno našli rešitev s pomočjo podjetja Sep in prek njega zagotovili cenejši nakup ozimnice svojim članom. Lotili so se tudi ak

cije za zagotavljanje popusta svojim članom v nekaterih celjskih trgovinah in pri storitvah, v teh predprazničnih dneh pa bodo svojim članom zagotovili še nakup z obročnim odplačevanjem.

V občini je v svobodne sindikate trenutno včlanjenih skoraj 22 tisoč zaposlenih. Vse več pa jih išče na občinskem sindikalnem svetu pravno pomoč. Služba pravne pomoči je na primer lani zabeležila 146 primerov, letos pa več kot 230. Če so se lani na pravno službo obračali predvsem posamezniki, pa letos pomagajo tudi organizacijam, v zadnjem času je vse več tudi zastopanja članov pred sodiščem združenega dela, disciplinskimi komisijami in delavskimi sveti. Sindikat je tudi zastopnik brezposlenih delavcev Obnove in KTO v pogajanjih s stečajnim senatom in na sodišču združenega dela. Od več kot 250 nekdanjih delavcev Obnove jih je 154 še vedno brez zaposlitve. Medtem je stečajni senat sedmim priznal odpravnino, dvema pa jubilejni nagradi, postopek pred sodiščem pa se v teh dneh nadaljuje.

V sindikatih ugotavljajo, da bodo imeli v prihodnje gotovo še veliko dela pri nudenju pomoči svojim članom. Vse več je zaposlenih, ki odhajajo na prisilne dopuste, pri tem pa sindikat zahteva, da ti delavci ne morejo avtomatično postati trajno brezposleni.

Januarja načrtujejo v Svobodnih sindikatih ustanovitev območne or§^aniza-cije za šest občin regije (razen Mozirja in Velenja), kamor bodo povezali 14 sindikatov dejavnosti. S tem naj bi zagotovili kakovostno delo in racionalnejšo organiziranost, saj bodo sedanje občinske organizacije s tem ukinili. Na ravni območja bi največ 15 zaposlenih opravljalo celotno strokovno in administrativno delo, po potrebi pa bi imeli v občinah le svoje izpostave.

Precej težav je v nekaterih podjetjih tudi z usklajevanjem aktov s splošno kolektivno pogodbo, pri čemer mora biti sindikalna organizacija izredno aktivna, da doseže uveljavitev svojih zahtev. To jim je na primer uspelo v Remontu in Ljubečni, v številnih podjetjih pa usklajevanja še tečejo.

T. CVIRN

GLOSA

December lest

v teh dneh, ko bomo Slovenci potrjevali svoje slovenstvo, v dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki, bodo v Žalcu razpeli velik šotor in priredite se ■bodo vrstile kar cel teden. Slaki bodo prepevali in igrali o Sloveniji, drugi ansambli o zeleni dolini... Organizatorja prireditve, imenovane December fest, sta žalska krajevna skupnost in bistro Pri zlatem križu.

Organizatorjem gre vsekakor čestitati za izjemno domislico ob imenovanju prireditve. To je dokaz več, da smo Slovenci z eno nogo že v Evropi. Zakaj namesto lepe slovenske besede praznik ne bi uporabili čisto prave nemške besede fest?! Plakati, ki vabijo na December fest, so razobešeni po vsej Savinjski dolini. Organizatorji pa so spregledali čisto slovnično napako, kajti pravilno bi morali zapisati DEZEMBER FEST in ne DECEMBER FEST. Baje se bo večine prireditev udeležil tudi sam Biirgermeister iz Sachsenfelda in menda je odzvonilo tudi Žalski noči, ki bo prihodnje leto Sachsenfeldische Nacht.

JANEZ VEDENIK

Žalski novoletni živ-žav

Natanko pred letom dni smo Žalčane pokritizirali, saj v tem mestu vsaj na zunaj sodeč ni bilo ravno opaziti predprazničnega vzdušja, mesto pa je bilo okrašeno tako, da si pohvale res niso zaslužili. Letos je podoba resnično drugačna.

Dober teden krasi mesto preko dvatisoč pisanih žarnic, ki so jih kupili v krajevni skupnosti in jih razobesih po trgu. V naslednjih dneh bodo postavili še velikega dedka Mraza, vseskozi pa se bo v tej Savinjski metropoli tudi kaj dogajalo. Na tržnici bodo postavili šotor za več kot tisoč petsto ljudi, v njem pa bosta krajevna skupnost in bistro Pri zlatem križu organizirala tako imenovani December fest. 26. decembra bo novoletni žur začela sku

pina Agropop, zatem pa po vrsti Don Juan, Slaki in Franc Košir, Vlado Kalem-ber, Pop design in prvi januarski dan še skupina Mix Max. Šotor bo odprt vsak dan od 12. do 24. ure, program pa bo od 19. do 24. ure. Pokrovitelja December festa sta Pepsi cola in Pivovarna Laško.

Če so te prireditve namenjene malce starejšim pa so v Društvu prijateljev mladine in na Delavski univerzi poskrbeli za najmlajše. To soboto se ob 16. uri začenja v telovadnici osnovne šole novoletni živ žav. Obisk obljublja Andrej Šifrer, sodelovala bo plesna skupina Bole-ro, lahko boste kupili novoletno darilo, slikali malčka z dedkom Mrazom, otroka vam bodo namaskirali in za

povrhu še posneli prireditev na video kaseto. Dedek Mraz se bo v času od 26. do 29. decembra s kočijo vozil po samem Žalcu. Prva dva dni se bo ob 15.30 uri ustavil pred Namo, naslednja dva dneva pa še pred Savinjko. Male radovedneže vabijo tudi v občinsko matično knjižnico, ljubitelje ubranega petja pa 30. decembra ob 17. uri na koncert Slovenskega okteta v žalsko cerkev. IB

zavarovalnica triglav

Ker živlienie potrebuie varnost

VSEM

ZAVAROVANCEM ŽELIMO VESELE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1991

naši kraji in ljudje

20. december 1990 - stran 13

Gasilci potrebujejo dodatno opremo

Da so gasilci Slovenije, predvsem pa celjskega območja, v novembrskih poplavah s svojim prostovoljnim delom in razpoložljivo tehniko odigrali veliko in pomembno vlogo, je bilo že večkrat zapisano. Zdaj so rezultati njihove prizadevnosti zbrani in ovrednoteni.

Znova lahko potrdimo, da bi bilo brez njihovega deleža še huje. In znova je obveljala resnica, da je dobro imeti v gasilskih domovih drago tehniko, čeprav več let »počiva«, ko pa nenadoma pride do naravne ujme, je še kako dobrodošla. Brez znanja in zavesti gasilcev pa tudi ta tehnika z dodatno opremo ne bi kaj dosti koristila. Vsak prispevek v gasilsko organizacijo je zato večkratno dobro naložen.

Poveljnik slovenskih gasilcev Tone Sentočnik ima zbrane vse podatke o deležu slovenskih gasilcev v novembrskih poplavah. V Sloveniji je pri reševanju od 1. do 7. novembra sodelovalo kar 489 slovenskih in hrvaških prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev ter zavodov za požarno varnost 9669 gasilci, ki so opravili 174 tisoč 517 intervencijskih ur. UporabiU so vso razpoložljivo tehniko ali 610 gasilskih vozil in 920 motornih brizgaln in drugih vodnih črpalk. K temu je treba prišteti še številno manjšo, vendar nič manj pomembno tehnično, zlasti pa osebno varnostno opremo.

GLede na število opravljenih ur so v gasilski organizaciji prizadevnost društev razdelili v tri skupine, v najmočnejši, tam, kjer je bilo največ dela, pa so bila društva občin Brežice, Celje, Domžale, Idrija, Kranj, Litija, Mozirje,

Slovenj Gradec, Sevnica, Škofja Loka, Kamnik, Velenje, Žalec, Laško in delno Krško.

Na celjskem območju so bile posamezne občinske zveze udeležene takole:

V laški občini je v poplavah sodelovalo 15 gasilskih enot s 411 udeleženci, ki so opravili 3529 ur. Uporabljali so 23 vozil in 27 gasilskih črpalk na kar 80 črpalnih mestih.

V mozirski občini je sodelovalo 15 enot s 360 gasilci, ki so opravili 33440 ur.

V velenjski občini je sodelovalo 14 enot s 257 gasilci, ur pa je bilo 8799.

V žalski občini je sodelovalo 45 enot s 700 gasilci, opravili so 9757 ur.

V celjski občini je bilo udeleženih 110 enot, ob 24 celjskih prostovoljnih in Zavodu za požarno varnost je sodelovalo _še 22 enot iz občinske gasilske zveze Šmarje, 17 iz Šentjurja, 11 iz Slovenskih Konjic, 17 jih je prišlo iz Ptuja, 5 iz Murske Sobote, 2 iz Ormoža, 4 iz Varaždina, 6 iz Nove Gorice in ena iz OGZ Žalec iz Petrovč. 1350 gasilcev je

opravilo 36239 intervencijskih ur. V akciji so uporabili 146 gasilskih vozil, 160 motornih in elektro črpalk, se

dem agregatov in 5 čolnov. Opravili so 7203 strojne ure.

Pri reševanju so vsi gasilci najbolj pogrešali večje število čolnov, potopnih črpalk in črpalke za muljne vode ter razno drobnejšo opremo, kot so osebna zaščitna sredstva, nepremočlji-ve obleke za delo v vodi, rokavice in podobno. Če bi voda še naraščala, bi sedanja oprema ne zadoščala več in bi si jo morah izposoditi tam, kjer poplav niso imeli. Torej nov dokaz, da opreme v naših gasilskih domovih ni preveč.

Ob reševanju pa so tudi sami gasilci doživeli veliko škode tako na opremi kot gasilskih domovih. V Celju je bilo samo na opremi za osem milijonov in 933 tisoč din škode, na gasilskih domovih pa za 334700 din, v Laškem na opremi za 250 tisoč, v Mozirju na opremi za dva milijona in 557 tisoč ter na domovih milijon 30 tisoč, v Žalcu pa je škode na opremi za 180 tisoč din. Prav gotovo pa bi morale biti te vsote še mnogo večje, saj jih ni mogoče točno ovrednotiti. Zanimiv je podatek, da so samo v Celju imeli gasilci toliko škode, kot dobijo v dveh letih sredstev za opravljanje svoje dejavnosti.

Poo zadnji poplavi je tako jasno, da so v reševanju gasilci znova opravih pomembno delo in da je to treba tudi upoštevati pri vrednotenju njihove organizacije v našem življenju. To je preizkušena organizacija ima ustrezno tehniko in ljudi, ki so v najhujših ujmah sposobni ustrezno ukrepati. Zato jim moramo pomagati, kot so oni nam.

TONE VRABL

Gasilci v zadnjih dneh letošnjega leta čistijo poškodovano opremo in urejujejo gasilske domove, ki so bili prizadeti. Pripravljajo pa tudi gradivo za nov gasilski zakon, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici prihodnjega leta. O osnutku bodo na celjskem območju razpravljali še ta teden v šentjurski občini.

Za pomoč dializnim bolnikom

Društvo ledvičnih in dia-liznih bolnikov se je sestalo na izrednem občnem zboru, na katerem so s pomočjo predstavnikov celjskega zdravstva spregovorili o posledicah vodne ujme in možnostih preureditve dia-liznega centra.

Po zagotovilih vodstva bolnišnice jih obnova dializ-nega centra ena prvih nalog. Doslej so že kupili novo napravo za pripravo dializne vode, saj je staro voda uničila. S tem pa vse potrebe in želje 74 dializnih pacientov

še niso uresničene. Res se jim ni treba več voziti na dia-lizo v Ljubljano, Maribor, Novo mesto in Slovenj Gradec, a prostorska stiska ostaja. Zaradi nje je potrebno tri-izmensko dializiranje, zaradi nje ni mogoče ločiti akutno bolnih in kroničnih bolnikov. Društvo predlaga, da bi dializni oddelek organizirali kot samostojni oddelek, da bi nakupili nove dializne stroje namesto starih izrabljenih, da bi rešili vprašanje prostorov, da bi priključili vodovod, s katerim se napaja

oddelek, na vitanjsko omrežje in da bi rešili kadrovske težave.

Za ureditev vseh teh problemov je seveda potreben denar. Društvo ga pričakuje delno iz sredstev za odpravo posledic poplave, za pomoč pa prosi tudi delovne organizacije in občane. Po svoji presoji in možnostih naj nakažejo denar na tekoči račun LB Celje, številka 50700-678-67523.

TOMAŽ PINTAR TUGOMER VOGA

Zmanjšan izvoz divjadi

Letošnji lovni turizem na celjskem območju je bil v primerjavi z lanskim letom za 10-15 odstotkov boljši kot lani.

Ti podatki bodo ugodnejši ob koncu sezone, saj pričakujejo še nekaj skupin lovcev in posameznikov iz tujine, ki bodo prišli zlasti na odstrel gamsov, srnjadi, divjih prašičev in rac. Zal pa se je zataknilo pri izvozu divjadi, saj se je letos popolnoma zaprlo tržišče bivše Zvezne republike Nemčije, ki je bila glavni uvoznik iz Jugoslavije. Združena Nemčija zdaj kupuje divjad v bivši Nemški demokratični republiki ter ostalih vzhodnih državah od Sovjetske zveze do Romunije. Slovencem je tako za izvoz ostalo samo področje Italije. Da bi ta problem rešili, poskušajo uvajati ponudbo doma preko konfek-cioniranja, s čimer nameravajo začeti prihodnje leto v Ljubljani. Če bi jim to uspelo, bi bil ulov divjadi v prihodnjem letu rešen za celotno Slovenijo. To pa bi bilo dobro tudi za lovske družine, saj bi tako dobile nekaj denarja za divjad, ustreljeno v njihovih loviščih. TV

Za darilo novo vozilo

Laški gasilci so jubilejno leto, ko so slavili 120 let obstoja, proslavili na najlepši možni način. V petek, 14. decembra, so jim pred zdraviliščem v Laškem izročili sodobno kombinirano vozilo Mercedes Uni-mog z izrednimi voznimi lastnostmi.

To Vozilo je med drugim primerno tudi za reševanje v visokih vodah, ima pa tudi nekaj naprav za pretakanje nevarnih snovi. V vozilu je prostora za tri gasilce. Takšno vozilo imajo na Štajerskem samo še v celjskem gasilskem društvu. V Laškem so ga naročili že v začetku leta, zdaj pa se jim je velika želja izpolnila. Vozilo stane kar 245 tisoč mark in si ga ne bi mogli kupiti, če 50 odstotkov denarja ne bi prispevale občinske in delovne organizacije ter razni sponzorji. Velika je bila tudi pomoč občinske gasilske zveze in civilne zaščite.

Dan, ko so laški gasilci dobili novo vozilo, kar je zanje najlepše novoletno darilo, so zaključili v sindikalnem domu v Hudi luknji, kjer so pripravili sprejem za več kot 200 članov gasilskih društev, ki so kar teden dni požrtvovalno sodelovali pri odstranjevanju posledic novembrske poplave. T. VRABL

Vabilo v Španijo

Maturanti, ki se še niso odločili, kam bodo odšli na maturantski izlet, prav gotovi niso zamudili večera, ki ga je turistična agencija Slovenijaturist pred kratkim pripravila v Casablanci.

Delavci Slovenijaturista so se namreč odločili, da bodo bodočim maturantom posebej predstavili svoje aranžmaje. Po tri predstavnike vsakega razreda so povabili v Ca-sablancb, kjer so jim z besedo in sliko prikazali živahen utrip Španije, zgodovinski duh Grčije ter zanimivosti zahodnoevropskih držav, kot novost so ponudili maturantom tudi prevoz z letalom tja ali nazaj, kar pa je povezano z nekoUko višjo ceno.

Seveda tudi zabave ni manjkalo, zanjo je poskrbela skupina Šank ročk. Slovenijaturist pa je prispeval tudi nagrade.

KSENIJA PETEK

Jezni krvodajalci

Na krvodajalski akciji v Kozjem je prejšnji teden darovalo kri 149 krvodajalcev iz Dekorja in Monta ter krajev od kozjanskega Zagorja do Bistrice ob Sotli in Senovega v krški občini.

Trije so bili premalo zdravi in jim krvi niso vzeli, približno dvajset pa jih zaradi premajhnih zmogljivosti celjskega transfuzijskega oddelka že drugič ni moglo darovati krvi. Nekateri od teh, ki so prišli iz službe in so izgubih dan, so opravičilo, da celjski transfuzijski oddelek še ne dela s polnimi zmogljivostmi, razumeli, drugi tudi ne. Na akcijo je prišlo 12 novih krvodajalcev. V Kozjem so predzadnjo akcijo pripravili 13. junija, za prihodnje leto pa načrtujejo štiri, v Smarski občini je bilo letos 14 krvodajalskih akcij, akcija v Mestinju pa je zaradi poplav v Celju odpadla. Prihodnje leto nameravajo organizirati osemnajst akcij.

BJ

Povabilo laškim krvodajalcem

Občinska in krajevna organizacija Rdečega križa v Laškem prirejata zadnjo redno krvodajalsko akcijo letos. Ta bo v sredo, 26. decembra, od 7. do 12. ure v osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem.

MINI MARKETZMAKI PONUDBO

Mini MARKET

- živila, delikatesa, pijače

- sadje, zelenjava

- čistila, kreme, praški...

- itd.

Ob večjih nakupih dostava na dom

Margareta ŠkrabI, Cesta na Ostrožno 14 Celje, telefon: 37-083

POSEBNA PONUDBA:

- tatarski biftek

- razni narezki

- francoska solata

Po trgovinskih cenah

ODPIRALNI ČAS:

vsak dan (tudi sobota) nedelja

7.30 do 20.00 8.00 do 12.00

Trgovinica

Pelikan Prebold

vas še naprej preseneča z nizl<imi cenami. Lego kocke od 45 din

Radijsko in daljinsko vodeni avtomobili od 95 din

Novoletni in božični okraski od 3 din Barbie in Ken kompleti od 74 din

Vse za otroka in paleto daril za vse priložnosti lahko dobite v Pelikanu v Preboldu, ki hkrati želi zdravo in srečno leto 1991 ter prijetne božične praznike. '

Trgovina za oiroSka in noseiniSka oblačila

Simona Simon

Zldanškova 3, 3000 CELJE telefon: 39-911 (doma)

IZREDNA PONUDBA:

- oblačila za bodoče mamice

- vse vrste dud

- stekleničke in termos steklenice

- oblačila za otroke

- igrače in vozički (tudi iz uvoza)

- in še mnoge malenkosti za otroke in mamice

ZELO UGODNE CENE

14. stran - 20. december 1990

fotoreportaža

ZIMSKA IDILA^^

p.o.

STANOVANJSKA ZADRUGA

Mariborska cesta 1, 63000 CELJE tel.: (063) 21-700. 21-725; fax: (063) 28-311

GRADITELJI - Z NAMI GRADITE NAJCENEJE

• Vam nudi: najcenejšo gradnjo stanovanjskih objektov, ostalih objektov in adaptacij.

• Velika ponudba gradbenih materialov in finalne opreme brez maloprodajnih trgovskih marž.

• Nudimo dostavo materialov na gradbišče.

• Pristopni delež 50 din.

• Provizija samo 3%.

GRADITE CENEJE

HMEZAD KMETIJSTVO p. o. ŽALEC

razpisuje

JAVNO LICITACIJO

odprodaje rabljenih osnovnih sredstev:

- traktorji

- razni kmetijski priključki

- osebni avtomobil

Javna licitacija bo v sredo 26. 12. 1990 ob 9. uri na gospodarskem dvorišču Kmetijstva Šempeter v Sav. dolini.

Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred licitacijo.

Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino 10% od izklicne cene.

DOM UPOKOJENCEV CELJE

JURČIČEVA 6

KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA

OBJAVLJA prosta delovna mesta za nedoločen čas:

1. vodja prehrane

POGOJI:

- srednja izobrazba gostinsko turistične smeri

- opravljen strokovni izpit

- 2 leti delovnih izkušenj pri vodenju srednje velikih delovnih skupin

- poskusno delo 4 mesece

2. fizioterapevt

POGOJI:

- višja izobrazba zdravstvene smeri

- opravljen strokovni izpit

- 1 leto delovnih izkušenj

- poskusno delo 6 mesecev

3. vzdrževalec strojev in naprav

POGOJI:

IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri

- 1 leto delovnih izkušenj

- opravljen izpit iz varstva pri delu

- poskusno delo 4 mesece

4. negovalka - bolničar

POGOJI:

- III. stopnja strokovne izobrazbe zdravstvene smeri

- 6 mesecev delovnih izkušenj

- opravljen strokovni izpit

- poskusno delo 3 mesece

Pisne prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, ter dokazila o izpolnjevanju pogojev objave, naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov DOM UPOKOJENCEV CELJE, JURČIČEVA 6.

Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.

naši kraji in ljudje

20. december 1990 - stran 15

Ljudem, ki ne odrastejo

Uspeli odziv na reportažo v Tojnkovlh s Planine

šentjursko društvo za pomoč duševno prizadetim je staro, komaj leto dni, vendar ga v republiški Zvezi društev predsednik Ivo Škof šteje za enega najdejavnejših v Sloveniji, v letu dni pa je doseglo več kot velika večina društev v desetih letih dela. V teh dneh je izšla druga številka ličnega društvenega glasila, imeli so miklavževanje, pripravljajo se na novoletno obdarovanje otrok in božični obisk starejših prizadetih na domu. In kaj je največji uspeh društva v tem letu?

Starše drugačnih otrok iz šentjurske in tudi iz šmarske občine (celo iz Le-sičnega) so z razumevanjem direktorja Vzgojnoizobraževalnega zavoda iz Šentjurja, Franca Krampla, razbremenili tedenskega prevoza otrok na Dobrno, kjer se izobražujejo v Zavodu za delovno usposabljanje »Miha Pin-tar« na Dobrni. Poprej so vsi starši

posamezno porabili za prevoz otrok veliko časa, odkar pa vozi vse otroke na Dobrno in nazaj kombi, so starši precej razbremenjeni. Kombi začne oziroma konča s prevozom v Gorici pri Slivnici, kjer je zbirališče za otroke iz še oddaljenejših krajev in jih vozi po . znanje skozi Šentjur, Sele in Dramlje, kjer so ti drugačni otroci doma.

Delovno regijsko srečanje odborov sedmih občinskih društev iz regije (v šmarski občini društvo ne obstaja) na Ponikvi, dan žena, vikendski vzgojni seminar v Topolšici za 11 družin s Šentjurskega s pomočjo republiške Zveze, velika humanitarna prireditev »Z roko v roki« v šentjurskem Kulturnem domu, s 40 nastopajočimi in 350 obiskovalci, srečanje 80 prizadetih in svojcev na Resevni ter pomoč pri sanaciji plazu v Šentvidu pri Planini, kjer so neposredno ponudili pomoč starejši družini s prizadeto hčerko, ki jim je plaz ogrožal dom (op.: gre za

Tojnkove s prizadeto hčerko Betko in njihovo stisko o kateri smo poročali 5. aprila v reportaži »Tojnkovi so siti po-žiranja in obljub: Radi bi mirno spali«), - to je večina letošnje bere tega humanitarnega društva.

Šentjursko društvo vključuje približno 72 prizadetih in 162 članov, med njimi tudi iz šmarske in celo drugih občin. V vodstvu prizadevnega društva so Peter Jeršič, Andreja Nežmah, Alojz Kropušek, Ivanka Doberšek, Franci Golež, Tatjana Lesnika, Hedvi-ka Lončarič, Frančiška Ojsteršek, Zo-rica Tovornik in Erna Videmšek. V nadzornem odboru so Mirjan Bevc, sicer glavni direktor šentjurskega Al-posa, Greta Salobir in Marjeta Straže.

Zagnani predsednik društva, Peter Jeršič ne varčuje s pohvalami zaradi solidarnosti večine Šentjurčanov, ki človekoljubnemu društvu priskočijo na pomoč, če le morejo.

BRANE JERANKO

REKLI SO:

Jože Skornšek, Savinjski gaj, Mozirje:

»Po poplavi smo uspeli sanirati že polovico zelenic, nasadov in sploh vseh objektov v gaju. Hvaležen sem za pomoč, ki so jo izkazali prijatelji cvetja, vendar pa tudi nas tarejo finančne težave. Zato so se mozirski Pustnaki v sodelovanju z Mlajevci in slovenskimi vrtnarji odločili, da bodo 22. decembra priredili v Mozirju dobrodelni koncert, čigar izkupiček bo namenjen izključno Savinjskemu gaju. Poleg Moped Showa in Tofa bodo sodelovali tudi drugi slovenski glasbeniki in skupine. Koncert bo deloma na prostem, deloma pa v TVD Partizan v Mozirju, z intenzivnimi pripravami pa smo začeli že pred dnevi. Upam, da nam bo uspelo zbrati nekaj tako potrebnih finančnih sredstev, saj nam vsak tisočak še kako prav pride. Če bo šlo vse po načrtih in naših željah, upamo da bo Savinjski gaj prihodnje leto lepši kot je bil kdajkoli. Podobo gaja nameravamo popolnoma spremeniti, drugače urediti sprehajalne steze in zelenice, preuredili bomo tudi otroško igrišče in pripravili nekaj novosti.«

V. K.

Starost ni nulno brodolom

Azil v Žalcu ie svelllnlk za osamljene

»Starost je brodolom.« je dejal Charles de Gaulle ob neki priložnosti in žal je prene-katera izkušnja starih ljudi že potrdila to generalovo črno-glednost. A kdor ve, da bo zanj poskrbljeno tudi takrat, ko bo pomoč potreboval, se starosti ne boji. Moderna ge-rontologija poudarja, da naj star človek ostane čim dlje v okolju, v katerem je živel. Odhod v dom naj bi bil le izhod v skrajni sili. V domovih upokojencev - kar oseminšti-rideset jih imamo v Sloveniji - je vse več takšnih oskrbovancev, ki so skorajda povsem odvisni od tuje pomoči. Domovi se polnijo, čakanje na prostor pa je dolgo več mesecev.

V tujini niso poleg domov za ostarele prav nič nenavadni različni servisi, ki pomagajo starejšim ljudem na domu, kjer se starostnik najbolje počuti. Pogoste so tudi manjše ustanove privatnega tipa, kjer oskrbovanci občutijo domačnost, toplino, ki soje bili vajeni doma. O takšnih domovih pri nas zaenkrat še sanjamo, prvi poskusi pa so se že pojavili.

Za pomoč in postrežbo starejšim občanom na domu seje odločil mladi socialni delavec Bojan Jereb iz Žalca. Nekaj izkušenj na tem področju že ima, zato se je tudi odločil za

lastno agencijo, ki jo je poimenoval Azil. V novembrskih dneh je začel z dejavnostjo, ki je pri nas novost. Starejšim ljudem nudi popolno nego, vključena je osebna nega človeka in njegovega bivališča, po potrebi prevoz in prehranjevanje. Starejši ljudje in njihovi svojci, ki želijo poskrbeti za svoje starše ali obolele člane, se lah

ko pri Bojanu Jerebu v Žalcu javijo ob vsakem času. Zaenkrat svojo dejavnost Bojan opravlja sam, zna tudi svetovati s področja socialne politke, predvsem pa ljudem prisluhniti, kar starejši največkrat potrebujejo. Klici na pomoč so že bili, skraja previdni, a led je s toplino, ki jo Bojan Jereb izžareva, že prebil. Za plačilo storitev se dogovori s stranko, tesno pa tudi sodelujejo s socialno službo v Žalcu.

ZDENKA STOPAH

Ko se je Bojan Jereb odločil za agencijo Azil, je izhajal iz naslednjega razmišljanja:

»Je čas dela in je čas počitka. Je čas zrelosti in je čas staranja. Slednje marsikdaj prinaša kar preveč težav. Nemalokrat se življenje tudi poigra z usodo ljudi, ki so nam najbližji. Kruto poseže v miren vsakdan in pretrga običajni ritem življenja. Ljudje, ki jim starost, bolezen ali nesreča onemogočajo živeti zdravo, samostojno življenje, potrebujejo pomoč pri delih, ki jih sami ne morejo več opravljati, potrebujejo nego in občutek varnega zavetja, saj v vsem stvarstvu ni ničesar bolj tujega kot človek, ki je sam.

V takšnih stiskah sem vam pripravljen pomagati!

OBVESTILO

Cenjenim strankam in obiskovalcem Novega tednika in Radia Celje sporočamo, da smo spremenili vhod v našo stavbo.

Od sedaj naprej je vhod v Novi tednik & Radio Celje in do oglasnega oddelka stari vhod v AERO, na Trgu V. kongresa 5 (poleg Državne založbe).

Novi tednik & Radio Celje

Prosana za zdravje

Trgovinica v Lilekovi ulici v Celju skrbi za saniieto in invalide

Raznovrstnim trgovinicam v Celju se je 5. decembra pridružila še ena, v Lilekovi ulici. Vodi jo Marija Drobnič, višja medicinska sestra, ki je dobro preučila trg, predno se je odločila za prodajo sanitetnih pripomočkov. V njeni trgovinici boste našli vse potrebno za ustno in intimno nego, prvo pomoč, pripomočke za nego na domu ter celoten otroški program. Ob nakupu boste dobili tudi ustrezne strokovne nasvete.

Center za rehabilitacijo invalidov ter socialno-humani-

tarne organizacije v Celju in regiji so že dalj časa razmišljali o lastni trgovini za prodajo ortopedskih in drugih pripomočkov za člane inva-hdskih društev, zdaj pa so se dogovorili z lastnico trgovine Prosana, da se bo ukvarjala tudi s prodajo in posredovanjem pripomočkov za invalide. Po naročilu bo nabavila potrebne pripomočke tudi iz tujine ter z ustreznim nasvetom pomagala invalidom pri rehabilitaciji.

ZDENKA STOPAR Foto: EDI MASNEC

Sramotna cena

S kolinami seje začela tudi sezona odkupa svinjskih kož. Pri tem pa je treba povedati, da so odkup organizirali šele s prvim decembrom, čeprav so že pred tem številni prašiči »slekli« kožo, te pa so namesto na odkup romale na gnojišča ali pa so jih zako-paU.

Odkup pa je prinesel veliko razočaranje tistim, ki so kože prinesli, saj so dobili zanje največ 2,5 dinarja za kilogram, kar pomeni za srednje težko kožo prve' kvalitete okrog 20 dinarjev. Če je odkupna postaja pri sosedu se kožo še splača prodati, je vsaj ni treba zakopavati, če pa je pot nekoliko daljša, je prej v škodo kot v korist, pa še neumno se počuti tisti, ki jo prinese. Odkupovalec bi vsekakor moral pojasniti, zakaj so cene tako smešno nizke.

Na sliki: Vodja prodajalne Branko Oblak in Jože Vese-lič pregledujeta kožo.

T.TAVČAR

Pestro in živaiino

Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo

Več kot 86 člansko društvo upokojencev iz Andraža nad Polzelo sodi med mlajša tovrstna društva v žalski občini. Ustanovili so ga šele pred štirimi leti, njihov delovni program pa se lahko povsem kosa s programi društev z daljšo tradicijo.

Kot poudarjata predsednik upokojenskega društva Andraž nad Polzelo Franc Koper in tajnik društva Ivan Pirečnik namenjajo največ pozornosti razvedrilu, zabavi svojih članov. Ti so to po 35 oziroma 40 letnem delu zagotovo zaslužijo. Tako organizirajo na leto dva ali tri izlete po krajih naše republike, pridno tudi go-barijo, se zabavajo na kostanjevem pikniku in še kaj bi lahko našteli. Sicer pa: "Program dela pripravimo na osnovi želja in potreb naših članov. Zadovoljstvo ljudi je merilo našega delovanja in vse, kar smo pripravili doslej, nam je povsem Uspelo. Tako so udeleženci katerekoli akcije vsaj za kratek čas pozabili na svoje

starostne tegobe, na nizke penzije____«

poudarjata. T. P.

Višje pogrebnine

Po novem znaša pogrebnina v šmarski občini 8.022 dinarjev, kar je 80 odstotkov cene najcenejšega pogreba v občinskem komunalnem podjetju. To je 20. oktobra povečalo ceno takšnega pogreba na 10.028 dinarjev, z letošnjimi podražitvami pa seje pogrebnina povečala za 64, odstotkov. Zaradi visoke izgube v šmarskem zdravstvu, (ta pravica občanov pomeni povečanje obveznosti za 30 tisoč dinarjev na mesec), se je občinska vlada odločila, da veljajo višje pogrebnine od 4. decembra naprej, ko so jih potrdili. Posmrt-nina, ki je v republiški pristojnosti, znaša od 1. novembra 2.414 dinarjev.

BJ

Maja leios so se člani upokojenskega društva iz Andraža nad Polzelo podali na izlet v Skorno pri Gorenju. Združili so ga z obiskoma maše v tamkajšnji cekrvi sv. Antona, nato pa se poveselili, pogovorili še na kmečkem turizmu pri Kugoničevih. Da so bili zadovoljni tako s pijačo kot jedačo, dovolj zgovorno dokazuje tale posnetek.

16. stran - 20. december 1990

šport

Večno športno mesto

CeUe proslavilo častiiliiv jubilej: 100 letnico športne tradicije

v petek je bila v Narodnem domu osrednja slovesnost ob proslavljanju jubileja 100-let-nice športa v mestu ob Savinji. Prireditve se je udeležilo več generacij celjskih športnikov, ki so tako ali drugače prispevali k tako bogati in visoki tradiciji ter zato prejeli tudi občinska priznanja in plakete.

Celje je vselej veljalo za športno mesto, v minulem stoletju je v njem zaslovela kopica športnikov, ki so ime svojega mesta ponesli praktično na vse kontinente. Celje je tudi gostilo veliko svetovno uspešnih športnikov, ki so na naših tleh postavljah najboljše rezultate in rekorde.

Tudi ko ne gre za n^višja tekmovanja je v Celju čutiti, morda še najbolj, športni duh, ki izžareva na številnih betonskih, travnatih in peščenih igriščih, v bazenih in dvoranah, ko se za goli, koši, točkami za boljšo kondicijo in počutje, prizadeva staro in mlado.

Prav dejstvo, daje šport vselej izpolnil svoj smisel in poslanstvo v Celju, da je uspel pritegniti ljudi v iskanju boljšega zdravja, delovne sposobnosti, počutja in vedrega duha, navdušuje, je poudaril predsednik. prireditvenega odbora za proslavo 100-letnice športa v Celju, Bojan Planinšek.

Častni gost lepo izpeljane prireditve, ki jo je povezovala Nataša Gerkeš ob spremljavi ansambla Venus, dr. Rajko Šugman je poudaril pomen programa nacionalnega športa in potrebo, da Slovenci dokončno potrdimo ^identiteto športnega naroda. Še posebej je izpostavil vlogo športnega Celja za celostni prispevek k nacionalni športni podobi, za

kar mu je v imenu Športne zveze Slovenije izročil Zlato plaketo s častno listino.

Zadnji slavnostni govornik je bil celjski župan Anton Roječ, ki se je zazrl v zgodovino in orisal vlogo športa v boju za nacionalno samobitnost: ko so slovenski fantje in dekleta tekmovali, niso tekmovali samo za uvrstitve, marveč predvsem za prestiž z nemškimi meščani, da bi dokazali enakopravnost in narodovo zrelost tudi na tem področju. V današnjih časih osamosvajanja, ko se za slovensko suverenost borimo na drugačen način, lahko športniki spet veliko prispevajo. Družba mora prisluhniti telesni kulturi in jo ustrezno materialno podpreti, s^ bo od te

ga sama imela koristi. Ne sme se pozabiti na masovnost športnega dejstvovanja, saj je izključno podpiranje elitnih tekmovalcev smiselno le, ko gre za promocijo države navzven.

V sklopu proslavljanja 100 letnega jubileja je Zveza telesno kulturnih organizacij izdala tudi almanah šport v Celju 1890-1990, ki kronološko in monografsko slika bogato športno zgodovino, tradicijo, tekmovalne dosežke, športne kolektive in posameznike. Knjigo sta uredila Jože Kuzma in Franček Kramer ob pomoči sodelavcev: Janeza Cvirna, Gorazda Badiure, Toneta Škerbca, Zdravka Kon-de, Vikija Dorna, Bogdana Po-valeja, Toneta Tavčarja, foto Zorko in foto Pelikana ter Mi-nje Bajagiča. Publikacija se bo v prihodnjih letih dopolnjevala, saj je še veliko gradiva ostalo v arhivih športnih društev in posameznikov. Almanah Šport v Celju 1890-1990 so natisnili v 1200 izvodih, za 150 dinarjev pa ga je mogoče kupiti na celjskem ZTKO.

Na prireditvi je bilo podeljenih več kot 200 priznanj in plaket tistim, ki so s tekmovalnimi dosežki, organizacijskim in strokovnim delom, prispevali k ugledu športnega Celja, naše republike in države. Na častni listi športnih dosežkov v Celju, ki ima svoje športne začetke v začetku devetdesetih let prejšnega stoletja, ko je bilo ustanovljeno telovadno društvo Sokol, seje za plakete vpisalo 93 posameznikov, 17 športnih organizacij, in 9 delovnih organizacij, za priznanja pa 144 posameznikov in 6 organizacij.

V imenu jubilantov, ki so prejemali plakete in priznanja iz rok župana Antona Roječa in predsednika ZTKO Celje Jožeta Geršaka ob navzočnosti predsednika Odbora za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Jožeta Zupančiča, se je zahvalil Pavle Božič. Opozoril je, da ne gre spati na dosežkih, ampak se hitro usmeriti v prihodnost, da bi športno Celje, ki trenutno doživlja svoje krizne trenutke, spet postalo športna meka v republiki po tekmovalni in organizacijski plati.

ROBERT GORJANC Foto: EDI MASNEC

Lepo je srečati stare športne prijatelje.

REKLI SO

Dr. Rajko Šugman, predsednik Športne zveze Slovenije:

»Celje je ustanovilo tudi prvo Šolsko športno društvo, na katerega smo zelo ponosni. Tu so se oblikovali številni pedagogi, ki so zasejali seme tega športa, ki je rodilo izjemne rezultate. Tu so doma številni športni objekti. Tu gre za vrsto športnih panog na majhnem območju, kar tvori bogastvo športa, s katerim se ljudje ukvarjajo. Izjemno težko je izluščiti imena ljudi, ki so mi še posebej pri srcu. Kot športni pedagog ne morem pozabiti Karla Juga, dolgoletnega predsednika AK Kladivar Fedoija Gradišnika. Mislim, da je tu korenine pognal Metod Klemene, ki je poskušal preko neke posebne metode povezovanja šol v evropskem prostoru ali danes v prostoru dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, približati mlade med sabo, kar je bistveno. Namreč elementa športa druženje in prijateljstvo . sta izjemno pomembna.« jjg

Župan Anton Roječ je podelil plakete in priznanja nekaj generacijam celjskih športnikov.

Skrivnostni gost Tine Veber

Prispelo je 81 dopisnic, od tega 54 pravilnih odgovorov. Pravilni odgovor se je glasil bronasta medalja.

Nagrade, ki sta jih podarila skupna obratovalnica KUNST in podjetje ITOK iz Griž, je izžrebal znani žalski šahist Karli Turk.

Dobitniki: 1. nagrada Gregor Ferlež, Tratna 1,63231 Grobelno; 2. nagrada: Domen Rožanc, Prismna 6, 63000 Celje, 3. nagrada: Marta Arzenšek, Vrbno 6, 63230 Šentjur.

Skrivnostni gost v oddaji je bil znani celjski športnik Tine Veber. Odkrila ga je Cvetka Štante, Kozjanskega odreda 7, Štore. Vse nagrade nagrajenci osebno dvignejo v oglasno naročniškem oddelku, v 30 dneh.

ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 132

Svetovni šahovski prvak, ki je kar 27 let kraljeval na prestolu, je med svojim bivanjem v Jugoslaviji obiskal tudi Laško. Kateri svetovni prvak je bil to?

Emanuel LASKER Maks EUWE Aleksander ALJEHIN

Nagrajuje PIVOVARNA Laško

ŠPORTNI KOLEDAR

Kegljanje

Sobota, 22. december - kegljišče Maksa Perca Ljubljana, pionirsko republiško prvenstvo (četrti nastop) na katerem bo sodelovala močna moška in ženska pionirska vrsta EMO Celje. V eksibicijskem nastopu pa bosta nastopili pred pioniiji in jim pozneje podelili priznanje celjski kegljavki Sonja Mi-kac in Marika Kardinar.

Rokomet

Sobota, 22. december ob 18. uri, športna dvorana Golovec, srečanje zadnjega kola jesenskega dela prvenstva v II. ZRL med Pivovarno Laško in ekipo Usnjarja iz Šmartnega pri Liti

ji. Srečanje bo na željo gostov jeseni v Celju in pomladi v Šmartnem.

Hokej

Sobota, 22. decembra ob 18. uri: Cinkarna - Triglav Kranj

Rekreacija

Novoletni tek Topolšica

Tekaška sekcija Gorenje iz Velenja prireja v nedeljo 23. decembra tradicionalni novoletni tek v Topolšici. Tekmovanje bo v vseh kategorijah; ob

11. uri se bodo na 300 metrov pomerili cicibani, deset minut kasneje na enkrat daljši progi mlajši pionirji in pionirke, sledili pa jim bodo še njihovi starejši vrstniki. Ob 11.45 pa bo osrednji novoletni tek na 10.800 metrov v katerem se bodo pomerili mladinci, člani in veterani ter pripadnice nežnejšega spola v istih kategorijah. Startnina se plača ob prevzemu startnih številk, ob 10.30, znaša pa med 60 in 150 dinarjev, odvisno od kategorije. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo prejeli posebno priznanje in medalje, vsak pa bo sprejel spominsko medaljo in bo tudi sodeloval v nagradnem žrebanju. Tekmovanje bo v vsakem vremenu po pravilih za krose. Prireditelji bodo zagotovili zdravniško in redar-sko službo, tekmovalci pa tečejo na lastno odgovornost in so dolžni upoštevati cestno-prometne predpise.

38 ekip v namiznem tenisu

v zadnji disciplini delavskih športnih iger v žalski občini se je 38 ekip pomerilo v namiznem tenisu. Pri mlajših članih je zmagala ekipa Agrine, pri starejših članih Ferralit, veteranih DEM Podlog, pri mlajših članicah SIP in pri starejših članicah Tekstilna tovarna Prebold. Zaključek iger s podelitvijo pokalov in priznanj bo 10. januaija v Preboldu.

T.TAVČAR

POGLEDI

Velik skok

Znano je, daje šport v veliki meri odraz političnih dogajanj in občih razmer v družbi. Po ta dokaz nam ni treba v Evropo, imamo ga kar doma, v Jugoslaviji. Spomnimo se samo nogometne tekme Dinamo Cr-vena zvezda spomladi v Zagrebu, kjer je na maksimir-ski travi in tribunah divjal brutalni nacionalistični stampedo. Na istem stadionu so čez dober mesec domači reprezentanci žvižgali tako, da so zardevali in se zgražali celo njeni gostje Nizozemci. To je bil vrhunec številnih nacionalističnih ekscesov na ostalih tek-movališčih, ki pa so se še vedno uspeli nekako civilizirano izteči, hkrati pa prikrivati vso resnost problema.

Je takrat skrajneže, ki so povzročili incidente, vodila že tudi preračunljiva odločenost demonstrirati, da bodo z enim incidentom za vselej odpravili možnost morebitnih kasnejših incidentov? So tako ho teh pristaviti nek^ k pospeševanju za samostojnost, neodvisnost oziroma odcepitev, ki se iz politike v športno kombinatoriko prevaja kot vzpostavitev samostojnih lastnih lig in tekmovanj, odklopljenih od jugo konkurence.

V naši sosednji republiki se širijo ideje, da naj bi se sploh ne nadaljevala prva zvezna nogometna liga. Kar čez noč. Olimpija se zaenkrat še ni izrekla. Že takšni nagibi pa so dovolj, da je treba razmišljati o možnih posledicah tekmovalnega prestrukturiranja. Kaj bi to pomenilo za slovenski šport ? Najprej, za najboljše ekipe izgubo močne YU konkurence, za slabše, ki so sedaj v drugi, medrepubliški ali republiški ligi, da z velikim skokom pridejo v elitni razred. Tako si recimo lahko predstavljamo državno slovensko nogometno ligo, v kateri bi se najboljšim ekipam iz sedanje lige pridružili še Maribor Branik, Koper in Izola. Najbolje uvrščeni bi lahko sodelovaU tudi v evropskih pokalih (za pravno mednaodno sub-jektiviteto bo verjetno lažje kot za priznavanje državne) in doma gostile Bayern, Real, Juventus, Liverpool, Benhco in druga slavna evropska moštva. Trenutno takšni teami možnost prijateljske tekme z Muro iz Murske Sobote razumejo kot posmehljivo igračkanje z delovnim časom njihovega računovodstva.

Zdi se, da bi preko športa najlažje prišli v Evropo. Toda, kaj bi tja, razen Couber-tienovega »važno je sodelovati«, še prinesli? Če nam

je Švica ideal, model in primerjava v politični identiteti naše prisotnosti v Evropi, je Švica tudi naša maksimalna realnost na športnem področju. A le delno: morda v zimskih športih, in morda še v kakšnem veslanju in atletiki. Drugje le sen, drugje bi verjetno krepko zaostajali. Ne toliko v naravnih danostih, talentov nam namrče ne manjka. Ampak kot majhna, za evropske standarde slabo razvita dežela bi v športih, kjer je denar izhodišče za nastopanje in . uspešnost, bili outsiderji.

Bolj kot morebitno zar-devanje ob hokejskih izidih nogometnih tekem v prid nasprotnika je pomembno, kaj lahko to pomeni za kakovost športnih panog, priljubljenost in tržno privlačnost. Kdo bo vlagal V ekzotične opazovalce kvalifikacij, kakšni bodo domači športni vzorniki ob merjenju Davidov z Golija-ti, kdo bo kupoval drage vstopnice, da bi besnel zaradi visokih porazov?

Vse to odpade, če se zadovoljimo s samostojnostjo, neodvisnostjo, seveda pa tudi s samozadostnostjo. Lokalnih derbijev in zvezdic bo na pretek, Mariboru, Celju in drugim »inkubatorjem« se bodo pridružila nova mesta, ki se bodo še bolj žagrizeno upirala centralističnim krempljem Ljubljane in njeni grabežljivosti do mladih talentov iz province, srbskih moštev ne bomo več zmerjali s cigani, KO oo igrala slovenska reprezentanca bomo poslušali Zdravljico.

Če se nam iz političnih in gospodarskih razlogov mudi iz Jugoslavije, hitimo iz južnih športnih aren počasi. Samostojnost, suverenost, neodvisnost in konfe-deralizem športa so vse preveč uvožene in pubertetniške besedne naveze, da bi optimizem in dvom o svoji smiselnosti lahko potrdile ali ovrgle v enem olimpijskem obdobju. Tokrat bomo konvoj brez lahko obljubljene hitrosti dohitevali mi. Da bi ujeli ritem, se moramo pripraviti.

Pise Robert Gorjanc

OGLEDALO MEDIJEV

8. STRAN

INFORMACIJE

VSEM ZVESTIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO

VESELE BOŽIČNE

PRAZNIKE

V LETU 1991

PA MNOGO OSEBNE

SREČE

ZDRAVJA IN USPEHOV.

VAŠA

PTT - Slovenske Konilce

STRAN 1

063-
OMREŽNA SKUPINA CELJE

SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE

SLOVENSKE KONJICE

Telefonskim naročnikom avtomatske telefonske centrale SLOVENSKE KONJICE bodo spremenjene klicne številke. Podatki o klicnih številkah za telefonske naročnike, ki so objavljeni v telefonskem imeniku Republike Sloveniji 1989/90 ne veljajo več od dneva vključitve nove ATC, temveč veljajo noNl^e klicne številke, ki so objavljene v tem seznamu.

V zvezi z vključitvijo nove ATC, bo dne 21. 12. 1990 od 12.00 ure dalje do vključno 24. 12. 1990 občasno prekinjen in moten promet z naročniki, ki so vključeni v avtomatske telefonske centrale Slovenske Konjice, Loče pri Poljčanah in Zreče.

Prosimo za razumevanje. ptt PODJETJE CELJE

2. STRAN

PTT - Slovenske Konjice

PTT - Slovenske Konjice

STRAN 7

FRANKOLOVO

FIJAVŽ ZDENKA

Lipa 4 • 753700

GREGORC ANTON

Beli potok 3 a 753557

KOROŠEC JOŽE

DolpodGojko 18 753145

PAVRIČ HILDA

Beli potok 2 753505

PESJAK DOMINIK

Lipa 2 755340

ŠTANTE MARJAN -PREVOZNIŠTVO BELI.P0T0K5 753197

STRANICE

BORNŠEKIVAN, Stranice 73 a BREČKO

- MAKS Bukovlje7

- SREČKO Stranice 68

BUKOVŠEKSLAVKO

Stranice 126 CVELFER MIRAN ■i Stranice 55 a DOM KRAJANOV

753510

753695

753035

753150

753680 753612

PTT PODJETJE CELJE, p.o

ZDAJ GRE ZARES!

s hitrejšim razvojem telekomunikacij načrtujemo skupaj z vami ujeti ekspresni vlak.

Naj vas popelje v informacijsko in podjetniško razvito družbo.

PRVI KORAK SMO NAREDILI Ml

- prodajamo mobiine telefonske priključke (telefon v vašem avtomobilu)

- nudimo vam poslovanje preko javnega telefaxa (prenos teksta in slike - daljinski fotokopirni stroj)

- pospešeno dostavljamo poštne pošiljke (danes oddano - danes vročeno)

- izdali bomo obveznice za financiranje hitrejšega razvoja telefonskega omrežja

da bi skupaj prispeli na cilj!

8. STRAN

šport

20. december 1990 - stran 19

Hormon za pol milijona maric

z dr Rudijem Čajevcem o dopingu v športu

Na evropskem prvenstvu v atletiki septembra v Splitu so Borutu Bilaču odvzeli bronasto medaljo, ki jo je osvojil v skoku v daljavo. Doping kontrola naj bi pokazala, da je naš skakalec jemal nedovoljena poživila. Borut Bilač se je pritožil in čaka razplet.

Nasploh pa ta primer še vedno, buri duhove v športnih krogih. Član zdravniške ekipe jugoslovanske reprezentance je bil dr. Rudi Čajevec, ki to delo opravlja že od leta 1976, sicer pa je vodja oddelka za Medicino športa in rekreacije v zdravstvenem centru Celje.

Kako gledate na »afero Bilač«?

Nekateri tekmovalci imajo svoj te-am, tako je bilo tudi pri Bprutu, jaz v njem nisem sodeloval. Še vedno traja preiskava, ali je resnično bil kakšen hormon v njegovi krvi. Sumi se, da se je poslužil blacentarnega hormona, ki izhaja iz ženskega hor-monalnega sistema. Na listi prepovedanih so vsi hormoni enaki, ne glede na to ali gre za osebo ženskega ali moškega spola. Blacentarni hormon ne more vplivati in organizem, če pa je bil dan v kakšni drugi obliki, potem je to popolno strokovno neznanje, saj ta hormon ne more pomagati pri rezultatu. Pravzaprav je šlo za veliko strokovno neumnost.

Katera sredstva se uporabljajo in kako vplivajo?

Zadnjih 15 let se najbolj špekulira

na področju mišične moči. S sredstvi za mišično moč se doseže večja hitrost, eksplozivnost. Doping je zato največkrat pri metih, skokih in sprintih. Vendar pa ni to pojav samo v atletiki, najdemo ga povsod: v košarki, nogometu.

Če samo pogledate nemški nogomet... Doping izboljša rezultat za približno pet odstotkov, to pa je v vrhunskem športu veliko, kajti upoštevati je treba, da nekemu »normalnemu« talentu z vrhunskim treningom lahko izboljšamo rezultat za 15 odstotkov. Sredstva? V glavnem gre za pet, šest sredstev, ki se uporabljajo povsod, prihajajo pa od tam, kjer je vrhunski šport najbolj razvit: iz ZDA, Italije, bivše NDR. Mi še ne moremo izdelovati takšnih substanc. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, sami švercajo, uvažajo, nestrokovno, nekontrolirano delajo s športniki, v tem je tragedija. Zdravniki, ki se ravnamo po načelu etike smo seveda absolutno proti dopingu in ne sodelujemo v teh poslih. Bili pa bi lice-merni, če bi trdili, da ne vemo, kaj se dogaja.

Tudi športniki vedo, da je doping prepovedan. Zakaj se ga poslužujejo?

Postavite se v športnikovo vlogo: ste vrhunski talent, želite priti do dobrega, mednarodnega rezultata, za katerega vam manjka pet odstotkov. Teh 5 odstotkov hkrati pomeni

denar, da amortizirate vsa dosedanja vlaganja in da dobivate letni dohodek od 500 tisoč mark navzgor. Odkrito povedano, za to so vsi pripravljeni jemati doping.

Kje je največ kršitev?

Najslabši rezultati so na evropskih, svetovnih prvenstvih, na olim-pijadi. Svetovni rekordi se postavljajo na manjših tekmovanjih. Tam je včasih tudi masa mahinacij, te pa so

tudi predpogoj, da kdaj določen atlet sploh nastopi.

Morda veste kako se pripravljajo nedovoljena poživila?

Ne, ne vem. Ne spoznam se na to, nikoli se nisem s tem ukvaijal. To je področje biokemije, endokrinologi-je, ne pa športne medicine.

Kakšno je stališče mednarodne atletske federacije do tega problema.

Tudi oni so absolutno proti dopingu. Problem je drugje: trenutni atletski dosežki so fantastični. Izhod pa je samo v tem: do leta 90 naj bi na primer veljali sedanji rezultati. Potem pa bi se moralo začeti vse vrednotiti znova in pod strožjmi pogoji. Rezultat bi se priznal pod pogojem, da je bila narejena doping kontrola, da je bil denimo vsak športnik petkrat letno ,na takšni kontroli, da je bila nevtralna komisija itn. Obstaja rešitev po vzoru klasičnih Grkov: vsi športniki so morali en mesec živeti skupaj na enem športnem poligonu, pod enakimi pogoji, z enako hrano, potem pa so šli na tekmovanje. Nenazadnje ni prav, da se poudarja rezultat (čas, višina, dolžina...), upoštevati je treba samo uvrstitev, kdo je bil drugi, kdo tretji.

Ali so kakšne možnosti za to?

Ne, to je utopija. V vrhunskem športu se obrača ogromno denarja.

veljajo svojevrstna pravila igre, k, pomeni, da moraš biti tiho.

Torej, ve se, da se uporablja (• ping, dokazati pa ga je venda^ težko. Po drugi strani, kako d(! verodostojnost doping kontrol.

Dokazi so pravzaprav čisto stavni. Sprašujem se, kako 1; ena strokovna komisija postavi mo 21 m za olimpijado v metu gle. S tem je ta komisija prizr. doping. Kar se tiče kontrol: kak. pristati, da uriniraš pred kamero in da te trije ljudje gledajo. To je nesmisel. Pa tudi to ne bo objektivno. Sicer pa naj bi bile z vidika medicine, pri vsaki metodi doping kontrol, napake, od 5 do 10 odstotkov, dejansko pa so te napake še večje.

Kako doping vpliva na zdra\ športnikov?

Katastrofa je pri ženskem špori . tam je najbolj razširjena uporaba di -pinga, testosterona, moškega hormona. To lahko pripelje do spremembe strukture osebnosti. Literatura pa vendar nekoliko pretirava, ko opozarja na okvare jeter, srca, cirkulacije. To ni res. Doping deluje prejvsem na možgane, na psiho, tuje največji problem. Za vsakega posameznika, ki je v ozadju dedno obremenjen, na primer s shizofrenijo, je velika nevarnost, da zaradi dopinga tudi sam dobi to bolezen.

ROBERT GORJANC

Niso vaški klub

Franc Plaslian in Miriio Požun o zgodovini in načrtiii veienjsifega roiiometa

Šaleški rokometni klub Velenje je pred svojim največjim uspehom. Velenjčani namreč kolo pred koncem jesenskega dela v 2. ZRL vodijo na lestvici. Težko je reči, kjer bodo pristali prav ob koncu lige. Sami zagotavljajo le, da bodo dali vse od sebe. V spomladanskem delu jih čaka nekaj težkih gostovanj, doma pa bodo igrali z najhujšimi slovenskimi tekmeci: Kolinsko Slovanom, Pivovarno Laško in Slovenj Gradcem.

Franc Plaskan in Mirko Požun sta bila med tistimi, ki so gradili ta klub. Oba ^ta v klubu delovala že takrat, ko seje irne-noval Rokometni klub Šoštanj .

Franc Plaskan je bil dolga leta predsednik kluba, pred kratkim pa je postal predsednik izvršenga odbora. »Kot mlad fant sem leta 1968 prevzel mesto predsednika, delovanje kluba pa sem spremljal vse od ustanovitve leta 1958.« Začetnik rokometa v Šoštanju je bil profesor telesne vzgoje Mi-livoj Janovič. Istočasno je tam poučeval tudi Pavle Bukovac, kije nadaljeval začeto delo. Ob teh dveh profesorjih je zrasla generacija, katere najvidnejši predstavnik je bil vsestranski športnik Štefan Kac. »On me je povabil v klub. Dokaj uspešno smo delovali najprej v Šoštanju, leta 1971 pa smo razširili delo po dolini. Organizirali smo pionirsko rokometno šolo v Velenju,« pripoveduje Franc Plaskan. To šolo negujejo še danes, dala pa je toliko uspešnih igralcev, da se je moral klub preimenovati. Tudi proslavljeni Iztok Puc je svojo športno pot začel tukaj.

Leta 1972 je Šoštanj prvič postal republiški prvak in se Uvrstil v 2. zvezno ligo. K temu Uspehu so največ prispevali Štefan Kac, Mirko Požun. Zoran Kompan... Bili pa so neizkušeni in se v zveznLligi niso obdržali. Leta 1981 so znova imeli dobro ekipo, štiri leta kasneje pa so ponovno osvojili naslov fepubliškega prvaka, ^'endar niso uspeli v kvalifika-<^ijah. Vse mlajše selekcije Velenja, pionirska, kadetska in mladinska, so že bile prvakinje Slovenije.

Delo v mlajših selekcijah so letos poživili, saj trenutno ^ klubu deluje pet trenerjev

oziroma vaditeljev. Z dobrim delom bi se radi čez nekaj let znova prebili v republiški vrh.

»O sedanji ekipi igri. in trenutnem stanju na lestvici lahko rečem le pohvalne besede. Edino slabo igro smo prikazali v 1. kolu v Ljubljani. Imamo moštvo, ki igra simpatičen rokomet. privlačen za občinstvo. To ni le moje mnenje. Tako se je začelo govoriti po Jugoslaviji. Igramo »celjski rokomet« po zaslugi Mirka Požuna. ki je vzgojil te igralce v duhu teorije Toneta Goršiča. Ta rokomet ima tisto, kar potrebuje publika in kar bi morali gojiti vsi. Ne gre nam le za zadetke in rezultat, pač pa je treba gledalcem ponuditi še kaj takega, pri čemer bodo prišli na svoj račun in iskreno uživali. A šele sedaj..., ko so naši fantje prikazali res dobro igro in so dosegli še boljše rezultate, je dolina pripravljena prisluhniti težavam in pomagati. Dolgo smo se morali dokazovati,« pravi Franc Plaskan.

Mirko Požun je v letošnji sezoni znova sedel na trenersko klop »Zame je bil pri izbiri športa odločilen Rancinger iz Rečice pri Laškem. Velik vpliv je imel name Jure Križnik iz Laškega. V Partizanu Celje me je treniral Jože Kuzma. Nato sem igral pri Grižah in od leta 1967 pri Šoštanju.« Ves ta čas je ostal zvest klubu, medtem je tri leta vodil igralke Velenja. Bil je trener vseh slovenskih selekcij, pionirske, kadetske in mladinske. Člansko je vodil na nekaj turnirjih v Avstriji. Tone Goršič, strokovni sodelavec

pri RZS, je mnogo vplival na njegovo izpopolnjevanje. Kot trener kadetske vrste Slovenije je osvojil prvo mesto y Biha-ču s svojimi Šerbcem. Žolger-jem in Krejanom ter Celjanoma Anžičem in Jeršičem. ki je bil najboljši strelec prvenstva.

Požun o bodočnosti ŠRK Velenje meni: »Ta je v veliki meri odvisna od dobre volje velenjskih gospodarstvenikov.

Pred nekaj tedni je v napovedi derbija Pivovarne Laško: Kolinska novinar Dela Franci Božič zapisal, da je na lestvici pred tema dvema ekipama vaški klub. O tem je Franc Plaskan dejal: »To je pač stvar interpretacije posameznega novinarja. Velenje ni vaški klub. To je klub mesta Velenja in Šaleške doline, ki nekaj pomenita v slovenskem prostoru. Strinjam se, da je ta drobna zbadljivka na naše igralce učinkovala pozitivno. Za Celje je znano, da je pravo rokometno mesto, ki daje podporo svojemu klubu. Vsi pa bi morali vedeti, da je takšno postalo tudi Velenje.«

V zadnjem času se je zanimanje za moški in ženski rokomet povečalo. Letošnjo sezono smo začeii s finančnim deficitom. ki pa smo ga že pokrili in poslujemo pozitivno. Nasploh sem optimist glede razvoja velenjskega rokometa.« Morda pa bosta optimizem in dobro delo le pripeljala Velenjčane spet v zvezno rokometno areno...

DEAN ŠUSTER

Rokomet

2. ZL: moški

Pivovarna Laško - Borac 25:23 (11:10), Slovenj Gradec-ŠRK Velenje 25:26 (22:22, 11:10)

Tokrat si bo veljalo zapomniti samo rezultat in zmago celjskih rokometašev. Srečanje pa bodo gledalci kmalu pozabili, bilo je eno tistih povprečnih, ki ne navdušujejo. Celjani so sicer vseskozi vodili z dvema zadetkoma prednosti in v zadnjih sedmih minutah tudi dvakrat s tremi za

detki (23:20 in 24:21), vendar so borbeni gostje minuto pred koncem zmanjšali na 24:23 in šele Razgor je v zadnjih sekundah dosegel končni uspeh 25:23. Strelci: Jašarevič in Šafarič po 5, Ivandi-ja 4, Menih, Pungartnik, Razgor po 3 in Jeršič 2 zadetka. Srečanje si je ogledalo tisoč gledalcev. Na lestvici vodi Velenje 20 točk, Pivovarna je druga z 19 točkami.

2. ZL: ženske

Zamet - Velenje 21:31 (12:15)

Velenjčanke so po 12. kolih na četrtem mestu z osmimi točkami zaostanka za Modeo Šparto.

Stojijo z leve: Terglav, Šerbec, Krejan, Rozman, Vajdl, Vrečar, trener Požun, čepijo: tehnični vodja Marušič, Stropinik, Plaskan, Požun, Vogler, Čater in Ramšak.

Kegljanje

sijajna zmaga v Zagrebu

Zagrebški Tekstilac je te dni praznoval 40. obletnico obstoja kluba in ob tej priložnosti pripravil velik ženski kegljaški turnir na katerem je sodelovalo šest pr-voligaških ekip Jugoslavije. Med njimi tudi kegljavke EMO Celje, ki so premočno zmagale z 2570 podrtimi keglji pred Rijeko 2508, Tekstilcem 2425, Jedinstvom 2394. Avtohrvatsko 2330 in INO Sisak 2313. Med posameznicami je najboljši rezultat dosegla celjska kegljavka Sonja Mikac 463, pa tudi ostale so se odlikovale: Tkalčič 430, Petak 422, Gobec 415, Zupane 394, Kardinar 446 podrtih kegljev.

SIfupen uspeh v Kamniku

Po sobotni zmagi v Zagrebu je druga celjska ekipa z mladinsko in moško vrsto sodelovala v tekmovanju za pokal Kamnika. Celjski predstavniki so dosegli lep uspeh. Zmagali so v skupni raz-vrstitivi pred SCT Ljubljana in Triglavom. Ženska vrsta v kateri so nastopile M. Šeško 377, Razlag 400, J. Šeško 391, Grobelnik 441, (rekord kegljišča), Zupane 383, Lesjak 390 so bile prve, mladinske (najboljše Filipčič 387, Ledi-nek 378, Grivač 374) pete med osmimi članskimi klubi ter moški drugi v moški konkurenci (najboljši Salobir 861, Štravs 843, Brglez 843 podrtih kegljev).

Priznanje Ladu Gobcu

v Zagrebu je bila delovna konferenca Kegljaške zveze Jugoslavije. Ob tej priložnosati so podelili tudi najvišja priznanja, zlate plakete najzaslužnejšim delavcem pretekhh sezon. Iz Slovenije je to visoko priznanje prejela peterica, med njimi tudi celjski tre

ner in predsednik KK EMO Celje, Lado Gobec. joŽE KUZMA

Hokej

1. BZL

Cinkarna-Jesenice II 4:9 (0:4, 2:3, 2:2)

Celjski hokejisti so proti mladi ekipi Jesenic prikazali slabo igro, tako da je njihov poraz povsem zaslužen. Gostje so igrali hitro in dopadljivo. V prvi tretjini, ko so povedli s 4:0, so povsem zmedli Celjane, ki se nikakor niso mogli kosati z razigranimi Jeseničani. Domači igralci so v zadnji tretjini z boljšo igro deloma popravili slab vtis iz prvih dveh tretjin. Za boljše rezultate v nadaljevanju prvenstva bodo Celjani morali pokazati več resnosti in bolj kolektivno igro. Strelci: Strašek 2, Bulatovič in Grabler po 1 zadetek. Kazenske minute: Cinkarna 6, Jesenice 2 minuti. Pred 200 gledalci sta tekmo vodila Puhar in Žargi iz Ljubljane.

Pionirslca liga

Cinkarna - Triglav 7:10 (3:3,1:3, 3:4)

Strelci: Pire 3, Kelgar 2, Trbo-jevič in Flajšman po en zadetek. Tekmo sta sodila Pintar in Zorko iz Celja.

Košarka

SKL: moški

Elektra - Rogaška 88:80 (34:43), Celje - Rudar 106:94 (50:45), Mineral Slovan - Comet 98:88 (47:50)

Odbojka

1. SL: moški

Vizura Celje - Izola 1:3 (2, -6, -3, -8)

Judo

Ivo Reya II osmi

v četrtem kolu republiške ju-do lige so celjski mladi judoisti gostovali v Ljubljani in obe srečanji izgubili, v prvem proti Go-rišnici, so dosegli' neodločen rezultat 7:7, toda v tehničnih točkah so bili slabši 18:25, medtem ko jih je vodeča Olimpija gladko premagala 12:2 (55:10). J.K.

Streljanje

Zmaga Laščanov

Strelska družina Stane Rozman iz Laškega je pripravila meddružinsko strelsko tekmovanje občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip. Med posamezniki se je najbolje odrezal Zlatko Deželak, Rečica, drugo mesto je osvojila Mateja Topole, Laško, tretje in četrto mesto sta zasedla strelca iz ekipe Rečica Damjan Ader in Damjan Sajovic, peto mesto pa je osvojil Matjaž Novak iz Papirnice Radeče.

Ekipno je prvo mesto osvojila strelska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem, druga je bila strelska družina Stane Rozman iz Laškega, tretje mesto so zasedli strelci Papirnice Radeče, četrto strelska družina Pivovarne Laško, peto mesto pa so osvojili strelci strelske družine Tone Bostič iz Zidanega Mosta.

Šport za slepe

Celjani četrti

v soboto je bilo v Kranju sedmo republiško prvenstvo z lahko žogo za slepe. Udeležili so se ga tudi Celjani Ivan in Franc Mlač-nik ter Franci Pungartnik ter ekipno zasedli četrto mesto.

20. stran - 20. december 1990

Zgodba o prekleti usodi razdrte Ijubezni

Albanski oče po 42 letih videl svojega preboldskega sina

To je zgodba o prekleti usodi, ki jo je v imenu politike razdrla ljubezen dveh mladih zaljubljencev, Slovenke Stanke in Albanca Hy-sena. Spoznala sta se kmalu po vojni, se zaljubila in začela ustvarjati družinico. Potem pa je prišel Informbiro... in srečala sta se spet šele čez 42 let.

Velikokrat smo že slišali o beguncih iz Albanije, ki so bili za svobodo pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Težko bi bilo prešteti vse, ki so hoteli biti svobodni. Plavali so po morju proti Jugoslaviji in Grčiji in prosili za azile. Beograjski tisk je še pred leti takšnim usodam namenjal cele strani, televizija je pripravljala razgovore s temi nesrečnimi ljudmi... Morda tudi zato, da bi naši Albanci lahko videli, slišali in brali, kako dobro jim je. Zlasti še, če se primerjajo s sonarodnjaki v sosednji državi.

Za poprečnega Evropejca je Albanija še vedno skrivnost. Pred tremi leti, ko je Kompas organiziral prvi uradni jugoslovanski izlet v deželo orlov, sem imel srečo, da sem bil med povabljenimi novinarji tudi sam. Izpolnila se mi je dolgoletna želja, da odpotujem v to skrivnostno in neznano deželo, ki je bila za večino bolj oddaljena kot Havaji. Ob koncu reportaže, ki sem jo takrat objavil v Novem tedniku, sem optimistično zapisal, da se tudi v Albaniji stvari spreminjajo in da se bo tudi Albanija začela odpirati svetu. Previdno in s strahom, ker je bila zgodovina takšna, da so lahko še najmanj zaupali bližnjim sosedom ...

. Poletni dogodki v sosednji državi, obisk generalnega sekretarja OZN v Tirani in pritisk menarodne javnosti je albansko vodstvo prisilil k temu, da so državljanom začeli izdajati potne liste. Veliko Albancev je poskušalo najti srečo v Evropi. Ne verjamem, če so jo. Vem pa za družino, ki je srečo zagotovo našla. To je družina Kazazi iz Tirane, ki je na obisku v Preboldu. Oče, Albanec iz Tirane, je po 42 letih lahko prišel na obisk k svojemu sinu Agiju. Po 42 letih je končno videl tudi svojo ljubezen iz mladih let, Preboldčanko, Agijevo mati, Stanko Mežnarjevo. To je zgodba o prekleti usodi, ki je v imenu politike razdrla ljubezen dveh mladih zaljubljencev, Slovenke Stanke in Albanca Hysena.

Albanci so nabirali znanje v Preboldu

Da sta bila povojna leta naš predsednik Tito in albanski predsednik Enver Hoxha velika prijatelja, je znano. Mnogi se še spominjajo, kako veličasten sprejem je v poznih štiridesetih letih doživel šok Enver v slovenski prestolnici. Le malo je manjkalo, pa bi se uresničile želje našega voditelja in Albanija bi bila naša.

Jugoslovani smo v tistih letih Albancem kar precej pomagali. Nekateri pravijo, da celo bolj kot sami sebi. V številnih tovarnah po vsej Jugoslaviji so se šolali tudi Albanci. Tudi v tekstilni tovarni v Preboldu jih je bilo nekaj. Med njimi je bil Hysen Kazazi, mlad, čeden in postaven fant, ki seje zaljubil v domačinko, Stanko Mežnarjevo. Stanka je zanosila, s Hysenom sta se poročila in sanjala o lepi bodočnosti ter kovala načrte za družinsko srečo. Med tem so v Tirani gradili velik tekstilni kombinat. Pri gradnji je pomagal tudi tekstilni strokovnjak iz Prebolda, Karel Kus. Hysen je vedel, da bo sčasoma moral nazaj v Albanijo in tudi Stanka je bila pripravljena oditi z njim. Potem pa je naenkrat prišlo pomladansko jutro leta 1948. Hysen se je vrnil iz tekstilne tovarne že ob 12. uri in Stanki povedal, da se mora še isti dan vrniti v Albanijo. Informbiro! Konec idile tudi med Titom in En-verjem in začetek konca ljubezni dveh mladih ljudi.

Sedem mesecev pred rojstvom sina Agija se je moral oče Hysen posloviti od vsega, kar je imel rad. Po vrnitvi v Albanijo, so ga po dveh mesecih poslali na izpopolnjevanje k novim prijateljem, Sovjetom. Dve leti je preživel v Sovjetski zvezi, se potem vrnil v Tirano, se zaposlil v velikem tekstilnem kombinatu in si čez nekaj let ustvaril novo družino. Žena mu je pred leti umrla. na obisk v Prebold pa so pred desetimi dnevi prišli oče Hysen, njegov 34 letni sin iz drugega zakona Ermir, njegova žena Mimoza in triletni sinko Gino. Devetletni Emirjev in Mimozin sin Mario je moral ostati v Albaniji. Pravijo, da zaradi tega, da ne bi zamudil preveč pouka v šoli. Stanka in Hysen sta se videla po 42 letih. Oče in sin Agi, Preboldčan, pa sta se prvič srečala pred dobrim letom ko je

Agi odpotoval s Kompasovo skupino v Albanijo.

Tega, kaj je v najtežjih letih po bolečem slovesu doživljala Stanka, se ne da opisati z besedami. Naše oblasti je ničkolikokrat prosila, če ji dovolijo, da gre v Albanijo, k svojemu možu. Sedem mesecev po tistem. ko je bil iz Jugoslavije izgnan oče Hysen. se je rodil sin Agi in potem je ob pomoči dobrih ljudi in sorodnikov vzdržala, se bojevala sama s seboj in vse svoje življenje posvetila Agiju, ki je bil pred leti eden vodilnih sabljačev pri nas, zavzeti član preboldskih jamarjev, se v Velenju izšolal za rudarskega tehnika in si ustvaril družino, sedaj pa je zaposlen v preboldski tekstilni tovarni.

Po izgonu Hysena v Albanijo je Stanka na vse načine poskušala najti stik s svojim možem. Veliko ji je pomagala znanka iz Stare Pazo-ve. ki je bila poročena v Albaniji in je bila prijateljica Hysenove matere. Z očetom sije kasneje dopisoval tudi Agi, prvič pa sta se, kot smo že zapisali, srečala pred dobrim letom v Albaniji. Res je, da čas celi vse rane, drobna sled pa vendarle še

vedno ostane in to se je pokazalo ob nedavnem snidenju v Preboldu. Mesec dni bodo Kazazijevi iz Albanije na obisku v Preboldu in v teh dneh bo prav gotovo težko izreči vse, kar je kdo doživljal v 42 letih.

Hysen Kazazi: »Veliko ste v teh letih storili pri vas. Prebolda skorajda nisem spoznal več, bil sem v Žalcu, Velenju in Celju in to kar me je najbolj presenetilo je, da so ljudje tako sproščeni. Rad bi si ogledal proizvodne obrate tekstilne tovarne, kjer sem včasih delal. Upam, da mi bodo dovolili.«

Sedem mesecev so čakali na našo vizo

Kako je Kazazijevim iz Tirane uspelo dobiti potne liste? Kako so potovali v Jugoslavijo? Kako živijo v Albaniji? Kakšne vtise imajo na obisku v Sloveniji? Vse to so vprašanja, na katera bi marsikdo želel slišati odgovore. S kolegom Lju-bom ne drezava preveč v te stvari, pa vendarle izveva marsikaj zanimivega. Albanski predsednik Ra-miz Alija je že poleti obljubil, da bodo lahko Albanci dobili potne liste. Kazazijevi so jih, vendar so čakali na jugoslovanske vize vse do konca novembra. Bojda je sedaj drugače in na naši ambasadi jih dnevno izdajo tudi po sto in več. Kazazijevi so bili domenjeni, da se bodo v Ljubljano brezplačno pripeljali z letalom Adrie. Nekaj minut pred odhodom jim je to preprečil oficir na tiranskem letališču. Če bi bil odhod letala dve uri prej, bi ne bilo problemov, kajti dežurni oficir bi bil kdo drug. Ta je pač imel slab dan. Pomagalo ni niti prepričevanje Adriine posadke^ Oblast je pač oblast in navsezadnje ni to samo albanska posebnost! Kazazijevi so nato najeli taksi, ki jih je odpeljal do jugoslovanske meje v Skadru. Na devetdesetkilometerski poti so

jih v Albaniji kar devetkrat usta različne kontrole, na albanski ni večjih težav niso imeli, na; pa v potne liste niso dobili žigov.

Tri dni je potem Kazazijeva i žina z vlakom potovala od Tito da preko Beograda do Celja. V

do zvečer je pozvonilo pred Agijeve hiše v Preboldu. Na pot Jugoslaviji niso imeli Kazazije^ kakršnih težav. Pravijo, da so ljudje z njimi izredno prijazni.! v Beogradu na železniški postg jim pomagali, dali prave infon je in jim svetovali. Dokaz več.< dobri ljudje vsepovsod, ne gled voljo politikov.

Da bi bil vsaj Gino srečen!

Oče Hysen Prebolda skora spoznal več. Sin iz drugega z

V Albaniji znaša poprečna ta denar si lahko kupijo 12 bj Albanije, skuša državo post( nasprotnikov v starem partij vdove Enverja Hoxhe. Zadn jejo, da so ljudje postali siti d življenje. Strinjamo se lahko pravi, da so zadnji dogodki v še posebej za Srbijo. Kako la vsakršno demokratizacijo, v cije širi? Kako bodo na vse politika se v evforiji ob nedai zaveda. Sicer pa si je točke zatiranih. K sreči je svet spoi

Srečanje po 42 letih. Na sliki od leve proti desni so mali Gino, njegov oče, pa Agi iz Prebolda in njegov oče Hysen iz Tirane, Stanka Mežnarjeva, Mimoza in Agijeva hčerka. Ob našem obisku je bila Agijeva žena v službi. Prisrčno snidenje, ko govorijo čustva in ne besede...

Domiselno, izvirno in

Petek Je bil dan rogaškega Zdravilišča

Ker letos slovenskega gostin-sko-turističnega zbora ne bo, so se v Zdravilišču Rogaška Slatina odločili za podobno, lastno prireditev, ki so jo praznično obarvali. Vsakoletni preizkus kulinaričnih in drugih gostinskih veščin ter novih dosežkov, so združili s prijetnim in družabnim ter vse skupaj poimenovali Dan Zdravilišča Rogaška Slatina. Za datum so si izbrali 14. december.

Popoldne so se delavci zdravilišča zbrali v kinodvorani, kjer so podelili jubilejne in inovacijske nagrade in kjer jih je s šalami in bodicami obsul Tone Fornezzi-Tof.

Pravo presenečenje tega dne pa so svojim sodelavcem pripravili gostinci Zdravilišča Rogaška Slatina, ki so v okviru dneva podjetja organizirali pravo gostinsko tekmovanje v pripravi toplih in hladnih jedi, izdelkov in aranžmajev, ki so v oblikovnoestetskem smislu mejile že na prave tovrstne mojstrovine in umetnine. Poleg kuharjev so svoje znanje in spretnosti predstavili v živo tudi natakarji v pripravi tatarskega biftka, v flambiranju mesnih jedi in sadja, v pripravi napitkov pa so se pomerili tudi bar-mani. Poleg gostincev Zdravilišča z Rogaške Slatine so se tekmovanja enakovredno udeležili tudi vsi obrtniki, ki imajo v najemu zdraviliške gostinske lokale.

Strokovna komisija, ki je ocenjevala posamezne izdelke, se je po opravljenem delu takole odločila: Najboljši tatarski biftek je pripravila Djurdja Klančnik, pri flambiranju mesnih jedi se je najbolje odrezal Lojze Šraml, za najboljšega bar-mana pa so izbrali žensko predstavnico, Nado Mikolič.

Namesto običajne večerje takšnih in podobnih priložnO' so delavci Zdravilišča RogašK^

20. deceiviber 1990 - stran 21

in njegova žena Mimoza zve-'(lodita po Preboldu in okolici pri svojih 34 letih ogledujeta ^en svet. Triletni sinko Gino jonosno pokazal škathco lego žvečilno gumo in nov kom-, jeansa... Oče Hysen se še jpja mnogih Prebolčanov iz jg: Dobrihovega Gustija, pa jija Janšeta, Minke Korberje-^tina Hriberška... Rad bi si gl tudi proizvodne obrate tek-tovarne. kjer je nekdaj delal, . zaljubil in od koder je bil

Ja so za Kazazijeve iz Albani-Jje za nekaj dni postale resnič-gvsen še ni pozabil sloven-gkuša mi povedati, kako do-^m je. Mimoza in Ermir mu ^jeta brez besed. To vidim pih očeh. Med tem pa nič koli-lt poskušata dobiti telefonsko iz Albanijo, kjer se marsikaj ^ in kjer jih čaka devetletni

K lekov ali 600 dinarjev. Za Ramiz Alija, predsednik I v svet, vendar ima precej ^ki je pod velikim vplivom I deželi orlov jasno dokazu-(jo živeti človeku spodobno tm Dela, Jako Štularjem, ki (nbni tudi za Jugoslavijo in lastniki na Kosovu zatirajo g pa se proces demokratiza-Albanci? Vladajoča srbska ilitvah tega verjetno niti ne la nabirala prav na račun K>st.

Zveze ni. Samo mali Gino je i razigran, prešeren in prosi Agija naj mu na videu spet Tomma in Jerrya. Poslavlja-in vsaj Ginu želim, da mu • ne bi bilo treba opazovati inega sveta. Naj takšen svet a tudi v njegovi domovini in ■sikje drugod po svetu.

o lepo bi bilo, če bi se politiki pomnili na svoje otroke...!

JANEZ VEDENIK Foto: LJUBO KORBER

sno

? svoj praznični dan okušali 'tete svojih kolegov.

M.AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER

k___

Mož Z metuljčkom

Tone Lotrič spet oplaja celjsko družabno življenje

Gospod so mu rekli že v časih, ko je bila ta beseda zapisana samo v slovenskem slovarju, sicer pa v medčloveških komunikacijah obla-tena z vso ideološko navlako. Tisti, ki so ga bolje poznali, zlasti mladi, so mu rekli, preprosto, Tonček. Tako je še danes, že dobrih štirideset let, odkar je Tone Lotrič zapisan celjskemu gostinstvu, in ne bomo pretiravali, če zapišemo, da je postal že kar živa legenda v tej dejavnosti oziroma v tem delu družbenega življenja Celjanov.

Glede na to, da gostinstvo pri nas ni bila nikoli čislana dejavnost, si je bilo v njej težko izboriti ugled in spoštovanje. To je uspelo le nekaterim, takšnim ki jih je ob trdem in predanem delu ves čas spremljala znana modrost in jalova tolažba, da od pohvale še pes crkne. Samo ljubezen do gostinskega poklica jih je, in jih mnogokje še, drži pokonci, da vztrajajo. Takšen je tudi Tone Lotrič, ki se je leta 1946 iz Železnikov preselil v Celje ter sčasoma postal in ostal Celjan. Znanje, ki mu ga je dala stara gostinska šola, je začel utrjevati v Zdravilišču Dobrna, leta 1947 pa seje kot natakar zaposlil v kavarni in poznejšem hotelu Evropa v Celju, kjer je leta 1963 napredoval v šefa strežbe. Dobra štiri desetletja je ostal zvest »Evropi«, dokler se mu ni, predlani je bilo to, zalomilo. Takrat se je odločil, da se predčasno upokoji, kar je tudi storil: užaljen in prizadet, saj sta ga poštenost in resnica pripeljali pred disciplinsko komisijo. Tone Lotrič je bil »obdol-žen«, ker je časopisu Delavska enotnost »izdal« višino osebnih dohodkov gostinskega osebja, tudi svoje plače, in s tem menda škodoval ugledu firme, ki mu je zagotavljala vsakdanji kruhek in socialno varnost. Odšel je pokončne drže, a brez magičnosti gostinskega poklica ni dolgo vzdržal. Letos je sprejel ponudbo nove celjske restavracije »Špital«, v osrčju starega mestnega jedra, za celjsko farno cerkvijo. Spet je v stari dobri formi, spet je tisti-gospod Tonček, kot ga iz minulih desetletij poznajo premnogi Celjani, zlasti starejše in srednje generacije. Najhujša je utrujenost od brezdelja, je bržčas spoznal, ko je dve leti pogrešal utrip družbenega življenja in goste, ki jim je stregel s posebne vrste pozornostjo, posluhom in ljubeznijo.

Stara, dobra kavarna Evropa

Pripoveduje, kot da so mu stari kavarniški spomini najgloblje vtisnjeni v spomin. Kavarna Evropa je bila v letih pred in po vojni mesto, kjer se je zbirala, razpravljala in paberkovala napredna slovenska inteligenca. Ponudba jedi in pijač je bila takrat skromna. Gost si je lahko privoščil ocvrta jajčka, testenine, meso je bilo pravo razkošje. A je šlo vse hitro na bolje in ljudje so v petdesetih letih hoteU in imeli možnost nadoknaditi zamujeno. Tudi ponudba pijač je bila v prvih povojnih letih skromna. Tone Lotrič je gostom lahko postregel s črno kavo, kapučinom, črno kavo s šilcem ruma. A to ni bila tista, danes vsem dosegljiva prava, turška kava, ampak mešanica kneipa, proje, cikorje. Pozimi je bila sezona čajev, punčev, grogov. Največje izobilje je bilo informacijsko: z nemškimi, angleškimi, italijanskimi, švicarskimi in domačimi časniki in revijami. Takrat je bila za natakarje strogo zapovedana uniforma: črne hlače in bela srajca. Ta delovna oblačila si je moralo strežno osebje kupovati samo. Z nostalgijo posebne vrste se Tone Lotrič danes spominja dveh plačilnih sistemov:

prvi se je imenoval »ober«, ko so natakarji smeli samo streči, le eden pa je smel »kasirati« gostom. Ta sistem je veljal do leta 1950, zamenjal pa ga je »revirni sistem« ko je v določeni vrsti miz natakar stregel in smel tudi izstaviti gostu račun. Seveda se je potem kavarniško življenje hitro spreminjalo in počasi izgubljalo svojevrsten, s časom zaznamovani utrip in čar. A vsem

tem spremembam se je bilo treba hitro prilagajati in nekega dne je kavarna Evropa umrla in še do danes ga ni, ki bi jo uspel obuditi, kjer koli že. Sicer pa - ali ljudje danes sploh še potrebujejo kavarno izpred tridesetih, štiridesetih let? Danes živimo di*ugače. Sodobna informatika je tudi prispevala svoje.

Umetnik

v svojem poklicu je Tone Lotrič neke vrste umetnik, za umetnika pa je potrebna nagnjenost, talent. Gospod Tonček se sicer ne strinja z oceno, da bi bil umetnik, ampak vse, kar zna. pripisuje stalnemu učenju, prilagajanju spremembam. Ne more pa zanikati, da ima največ prstov vmes ljubezen do poklica in ljudi.

Pa vendar ima Tonček svoj stil, zelo dobro prepoznaven. Je to eleganca, nevsiljivost, ravno pravšnja prijaznost? Najbrž je to kar najbolj učinkovita kombinacija vseh teh lastnosti. In seveda - strokovnost. »Danes mora biti dober natakar predvsem dober poznavalec hrane in pijače, tudi priprave. Danes ljudje veliko potujejo, poznajo kulturo pitja, kulinarike in strežbe. Marsikateri gost je že boljši poznavalec pijač in jedače, zato je treba slediti razvoju, maniram in zapovedim,« pripoveduje, ko je spet v polnem zanosu in zagonu. V gostišču Špital se Tone Lotrič dobro počuti in prav tu njegove sposobnosti in znanje žarijo v polnem sijaju.

- Fluktuacija je našemu gostinstvu naredila veliko škode, zlasti v družbenem sektorju, gost ima rad stalno osebje, potrebuje občutek domačnosti, ki mu jo nudi »gospodar« gostišča.

- Sanitarije so barometer lokala, ugled hiše. Za nečistočo ni opravičila.

- Gosta moraš ves čas spremljati, vendar on tega ne sme občutiti.

- Gosta moraš ob prihodu sprejeti, ob odhodu pa ga pospremiti in se od njega primerno posloviti.

- Škodo je gostinstvu naredilo tudi usmerjeno izobraževanje.

- Vsakega gosta vikam, ne glede na to, ali se poznava ali ne...

Tonček, kadar nima metuljčka

Kadar ni v službi, se rad sprehaja, potem ko se naspi po napornem dnevu, ki sega v noč in prve ure prihodnjega dne. »Rad gledam, kako se to naše Celje hitro spreminja... te nove fasade v starem delu, hiše in stolpnice, ki rastejo na novo. Zadnjič sem bil na Ostrožnem in se nisem mogel načuditi vsem urbanističnim spremembam. Lepe fasade mestu vračajo ugled, mesto spet dobiva lepo podobo,« pripoveduje o svojem prostem času. Doma rad kuha, najraje najrazličnejše bržole z veliko zelenjave. Sicer pa ima najraje hrano, ki se je z žlico. Miselno pa se bolj ukvarja z bodočnostjo, kot s preteklostjo. In - je kadilec, ki se tej strasti ne namerava odpovedati. »Nekoč sem poskušal prenehati, pa sem se v pol leta zredil za sedemnajst kil,« opravičuje to svojo razvado, ki je kriva, da njegovo pripoved često prekine kašelj.

Imate kakšno življenjsko vodilo, gospod Tonček, ga pobaramo, preden se poslovimo. »Nekje sem prebral, da poleg ostahh prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje.«

MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC

22. stran - 20. december 1990

pisma bralcev

odmevi

Ograjeni Gibi

v času, ko se na vseh področjih urejajo prostori, ki omogočajo invalidom nemoten dostop z invalidskimi vozički, se v našem kraju trudijo. da mi onemogočajo normalno življenje z invalidnim otrokom.

Dne 8. 12. 1990 so delavci Cestnega podjetja s pomočjo LIKA ter ob prisotnosti kakšnih 15 miličnikov postavili ograjo pred Gostiščem Cibi ter pred našo stanovanjsko hišo. Glede na to. da o tem z možem nisva bila seznanjena, sem v ponedeljek dne 10. 12. 1990 obiskala gospo Založnikovo, ki je zaposlena na Cestnem podjetju v Celju. Vprašala sem jo, kako je mogoče, da so stanovanjsko hišo v celoti ogradili in pri tem niso upoštevali dejstva, da je pred hišo potreben izhod, prav tako pa me je zanimalo zakaj naju z možem, ki sva lastnika stanovanja, niso obvestili o nameravanem. Gospa Založnik mi je povedala, da naju o tem ni dolžna obveščati, kar je po zakonu predvideno, če pa stanujeva v tej hiši je pač naš problem. Kar se tiče izhoda pa so ga uredili in se nimam kaj pritoževati.

Vem, da je potrebno skrbeti za varnost v cestnem prometu, ne razumem pa tega, da lahko en človek odloča o tem ali je pred stanovanjsko hišo potreben izhod ali ne.

Glede na to, da imam 8 let starega otroka, ki boleha za cerebralno paralizo (otrok je nepokreten), mi je v omenjenem primeru onemogočen izhod iz lastne hiše predvsem v zirnskem času. Ker je otrok v vrtcu, pa tudi jaz sem zaposlena, mi osebni avtomobil služi kot invalidski pripomoček. Bojim se dneva, ko bo zapadel sneg, saj nisem v stanju očistiti približno 100 metrov ceste, kolikor je potrebno, da se pripeljem do izhoda, ki ga je uredilo Cestno podjetje, ter se vključim na cesto za Celje. Pri vsem tem pa še moram prevoziti polno črto in tako delam vsakodnevne prekrške in sicer ne po svoji krivdi.

Naj torej pustim službo samo zaradi takšnih ljudi, ki nimajo posluha za invalide?

Vse starše zdravih otrok, posebno pa gospo Založnik bi rada seznanila z naslednjem:

Ko starši ugotovimo, da se naš otrok ne razvija pravilno, torej ko ugotovimo, da imamo prizadetega otroka, si mislimo, da tega ne bomo nikoli preživeli. Vsak dan se vprašamo, zakaj prav moj otrok. Sčasoma se sprijaznimo s kruto resnico, skratka svoje življenje prilagodimo otroku. Nekateri starši se odločijo, da že čisto majhnega otroka oddajo v zavod, midva z možem pa sva se odločila, da bova imela otroka doma toliko časa, dokler bova lahko skrbela za njega. Ne želim; da bi že tako majhen otrok postal breme družbe.

Do danes nisem od družbe zahtevala ničesar, tudi v tem primeru ne zahtevam, želim le, da mi družba ne onemogoča živeti v stanovanju, ki sva ga z možem sama zgradila. predvsem pa, da mi ne postavlja ovir tam. kjer to ni potrebno, saj jih imam v svojem življenju že tako dovolj. Ne razumem, da so v tej družbi lahko tudi takšni ljudje, ki jim ni mar, kako bo mati s tako bolnirn otrokom premagovala ovire, ki so jih namenoma nastavili.

Na koncu bi rada vse. ki so kakor koli povezani s tem primerom, seznanila o tem. da se vsaka na pogled še tako neuresničljiva zadeva lahko uredi, seveda le v primeru. če je posredi malo dobre volje ter pripravljenost človeka poslušati, ter mu pomagati, v kolikor se da. Vsaj v ijiojem primeru je tako.

NADA PEVEC, Štore

Podpora Cibilu

Dogodki okrog cestne ograje, ki so jo minule dni postavili pred znanim in priljubljenim gostiščem Cibi v Prožinski vasi, so dodobra razburili tudi redne obiskovalce omenjenega gostišča. Svoje prvo mnenje so že povedale ustrezne službe, prav tako lastnica lokala Majda Pevec, prav pa je, da se oglasimo tudi gostje in povemo svoje poglede na problem!

Sem reden gost bifeja Cibi in priznati moram, da mi gre ob pogledu na novo postavljeno ograjo na bruhanje. Ograja onemogoča dostop z avtom, brez da bi pred tem storil prometni prekršek. Trdno sem prepričan, da mo

gočna, grda jeklena ograda na tem mestu ni potrebna. Če so odgovorne službe že hotele zavarovati varnost prometa, bi lahko to storile na drugačen način. Recimo s pločnikom ali obcestno zelenico, ne pa z železno ograjo, kot da bi tam grozil prepad, ne pa objekt, v katerem nenazadnje živijo ljudje. Vse to bi morali narerditi v dogovoru z lastnikoma! Kako to, da se je ogroženost prometa pri bifeju Cibi kar naenkrat poslabšala, ko pa je ta lokal odprt že nekaj let? Kje pa so bile inšpekcijske službe prej? Sicer pa menim, da varnost prometa pri Cibiju ni tako strašno ogrožena. Resda je tam že prišlo do manjših nezgod, toda na katerem odseku katerekoli ceste pa še ni prišlo do nesreče. Nujno potrebno je zagotoviti varnost prometa v Storah, kjer v t. i. špicah prihaja do pravih zastojev ravno zaradi avtomobilov, ki so parkirani ob obeh straneh ceste. Tam ni bilo storjenega ničesar in to kljub številnim nesrečam, tudi s smrtnimi izidi. Jeklena ograja ob cesti je za avto-mobiliste, še posebej pa za motoriste in kolesarje zelo nevarna. Kaj če bo ravno zaradi nje prišlo do prometne nesreče? Kdo bo potem odgovarjal? Na ograji pred Ci-bijem bodo gotovo posedali mladi obiskovalci diskoteke, tako da bo nevarnost pred nesrečo še večja. Zaradi teh in podobnih vprašanj, ki se porajajo ob »zapletu Cibi« se popolnoma strinjam s piscema članka »Ograjeni Cibi« v 50. številki NT, da je treba primer z vseh strani osvetliti. Ce bosta novinarja še naprej spremljala dogodke okrog primera, pa jima vendarle svetujem, da sta v bodoče malo manj ambivalentna.

Za konec pa še tole: nikoli mi ne bo jasno, zakaj je zaradi ene same, neoborožene ženske (Majde Pevec), ki je ovirala delo pri postavljanju ograje, moralo posredovati kar deset policistov?! Kakorkoli že, po Štorah se širijo številne govorice, če so samo govorice, bo pokazal čas, upam pa, da bo gostinski objekt Cibi ostal še naprej odprt in da lastnica, gospa Pevec, ne bo obupala. Gostje vašega lokala vam stojimo ob strani! Ne zaradi osebnih razlogov, pač pa zato, ker znate dobro delati!

ROMAN JERNEJŠEK, Štore

Kališen praznile

Nina-Maruška Sedlar in Karmen Sedlar, upam, da nimata pripomb, ker bom vama skupaj napisal nekaj misli, ki so se mi porodile ob prebiranju vajinih pisem.

Načelno se ne oglašam v podobnih rubrikah, tokrat izjemoma, ker sta vajini pismi polni arogance in oholosti, pa tudi užaljenosti. Saj vesta: če mački stopiš na rep...? V tem primeru sta vidve »mački«, da ne bo pomote.

Lepo je, da sta bili deležni izobrazbe, vendar se zdi, da je to bilo prazno delo. Manjka vama namreč tisto, kar človeka dela človeka, to je srčne kulture. Ali sta se kdaj vprašali, če morda gospod Majerič ni imel takšne možnosti izobrazbe, ker pač ni pripadal določeni skupini ljudi. Če morda ni imel denarja, da bi se obdal z raznimi Enciklopedijami in slovarji, kakor vidve? Vprašajte se!

V enem pa se strinjam z vama. Res je bilo nekaterim v preteklosti zelo lepo, toda večina ni bila deležna obilja. In zgleda, da ste vidve iz one manjšine in sedaj se vama toži po »dobrih starih časih«, ki so jih nekateri'direktorji do zadnjega izkoristili zase in za svoje. Vesta, lepo je sedaj s prstom kazati na sedanjo oblast in se hinavsko sprenevedati ob vprašanju, kdo je kriv za takšno stanje. Vendar ne bodita v zmoti, večina preprostih ljudi ve, kdo je kriv za to!

Zato, Sedlarjeve, o tem. za kaj se je Partija trudila, raje molčita.

MIRKO ŠKOFLEK, Šempeter

Na rob »opravičilu«

Srečali smo se z mešanimi občutki ob prispevku spoštovanih kolegov Romane Gunzek, dr. med. in Elemirja Boharja, dr. med., ko pišeta o nekaterih vidikih pomanjkljivosti delovanja in notranje organizacije celjske bolnišnice.

Gotovo je. da je možno tudi v celjski bolnišnici govoriti o določeni problematiki izvajanja dejavnosti, kar pa ni osamljen primer. To je na tak ali drugačen način prisotno tudi drugod in je neodvisno od posledic vodne ujme, ki je botrovala omenjenim strokovno utemeljenim postopkom v izjemnih razmerah. Trdimo, da ima vsak problem ali dogodki vsaj dve plati dokazljive resnice kot podlaga za odpravo možnih nedoslednosti. Pri tem pa je odkrita, vsestranska, strokovno utemeljena, strpna razprava vseh udeležencev edino sredstvo, ki lahko zagotovi odpravo morebitnih napak za boljši in racionalnejši strokovni jutri vprid vsakemu človeku in družbi nasploh. Za to smo dolžni in odgovorni vsi.

Časopisne in druge tovrstne oblike polemik prav gotovo niso porok za to.

Morda še vprašanje obema kolegoma, ki sta strokovnjaka, zdravnika specialista in po svoje tudi odgovorna nosilca in organizatorja vsaj delčka dejavnosti svojega strokovnega področja; kaj sta razen težav pri organiziranju in izvajanju internistič-ne dejavnosti zaradi drugačnih pogledov, navad in še česa, sama storila za tisto boljše. Koordinator

internističnih strok v soglasju z začasnim vodstvom bolnišnice

PREJELI SMO

Za plebiscit

čas, ki ga živimo je odločilnega pomena za Slovenijo in naš narod. Upravičeno smo lahko veseli, ker smo dočakali dan slovenskega plebiscita. Mnogi predniki - naši dedje in pradedje so srčno želeli dočakati dan slovenske samostojnosti, pa ga niso dočakali. S plebiscitom je naša prihodnost položena vsakemu izmed nas v naročje. Zato se nihče ne more izogniti odgovornosti s tem enkratnim dejanjem za naše otroke in prihodnje rodove. Čeprav pravijo, da se zgodovina ponavlja, vendar to, kar je zamujeno, ali napačno storjeno, se ne da popraviti nikoli več. To dokazuje zgodovina (koroški plebiscit).

Plebiscitarna odločenost, da hočemo Slovenci, državljani in prebivalci Slovenije imeti svojo lastno državo, je postala življenjska nujnost, če hočemo kot narod še obstajati in eksistirati v evropskem prostoru, ali pa bomo izginili ne le iz zemljevida, ampak tudi iz tega koščka naše zemlje. (Spomnimo se Kertesa, ki nas je že podil v Gradec in Filadelfijo.) V političnem oziru je naša osamosvojitev nujnost, če nočemo, da bi nam vladala hegemonistično-centralistič-ni, vojaško-policijski režim iz Beograda. Ne le na Kosovu, obstajajo poskusi in težnje vso Jugoslavijo centralistično upravljati.

Enaka nujnost osamosvojitve je v ekonomskem ozii-u. Kakor je po eni strani res, da smo se v preteklih desetletjih nekoliko balkanizirali glede delovnih navad, je po drugi strani tudi res, da tolikšnega odliva denarnih sredstev v zvezno blagajno ne zmore in ne prenese nobena dežela in noben narod. Dve miljardi dolarjev ali 20% družbenega proizvoda, ki ga Slovenija letno odlije v Jugoslavijo, je le en podatek, ki pove, kdo koga potrebuje.

Kdor zahteva, da mora slovenska vlada izboljšati življenjske pogoje in ustvariti blaginjo v okviru sedanje federacije, ta zahteva nemogoče, kakor je nemogoče postaviti streho brez stebrov in sten. Podoben je človeku, ki bi hotel živeti v zaporu, vendar popolnoma samostojno in prosto. Vzdrževanje zvezne države pomeni totalno uničenje slovenskega gospodarstva. Zato ni umestno vprašanje bojazni: kako bomo živeli v samostojni slovenski državi, ampak bi se bilo potrebno vprašati: kaj se bo zgodilo z nami, če ostanemo v federativni Jugoslaviji, kjer nimamo prav nikakršnih možnosti, da bi kot narod preživeli, kaj šele, da bi eksistirali. Potrebno je tudi vedeti, da ima Slovenija kot samostojna država (če se na plebiscitu tako odločimo)

vse možnosti, tako glede naravnih danosti in specifičnih prednosti (turizem), kot n, žičnih in umskih sposobno, sti njenih prebivalcev, da izpeljemo zavoženo gospodarstvo iz globoke krize in v do-glednem času dosežemo neko povprečno evropsko kakovost življenja. Zaman pg je vstajati ponoči, garati ves dan, zaman je vse delo, vsi žulji, ves znoj in trpljenje, če na lastni zemlji ne bomo svoj gospodar. Če bi bila Slovenija Jugoslaviji v breme, nam ne bi postavljali ovir za od-klopitev, ker pa je obratno, pa ravnajo tako kot ravnajo! Bodimo enotni v tako pomembnem vprašanju za naš obstoj in napredek. Ne za-' pravimo domovinske pravice našim otrokom in zanamcem. Pojdimo veselega srca na plebiscit in glasujmo ZA, da se bo izpolnila 1000-letna želja naših rodov in bomo končno gospodar na svoji zemlji!

(Predlagam, da bi dne 21, tega meseca zvečer v znak spodbude in veselja po vsej Sloveniji zagoreli kresovi.)

IVAN GLUŠIČ, Mozirje

Priporočilo

Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugo-boljševizma priporoča svojim članom, slovenskim in avtohtonim prebivalcem Slovenije drugih narodnosti (Madžarom, Italijanom, štajerskim in kočevskim Nemcem, Srbom, Hrvatom in Romom) medvojnim in povoj-^ nim jetnikom in preganjan-' cem ter svojcem takrat po-končanih, živečim doma, V zamejstvu ali tujini, da se v okviru možnosti udeležijo plebiscita ter glasujejo ZA SVOBODNO IN SAMOSTOJNO

DRŽAVO SLOVENIJO.

Med neusojenimi brati na| jugu in poveljniki vsiljene' neslovenske vojske namreč spet bije s svojim repom rdeči boljševistični zmaj.

Zato s svojim glasovanjem za Slovenijo ne dopustimo, da bo še enkrat oplazil, ranil in pokončal naše otroke in vnuke, kar se je v preteklosti zgodilo z nami in našimi svojci.

Slovenec sem

Tako so pred stotimi leti tisočletne sanje Slovencev po lastni državi pretvorili v pesem narodni buditelji, skladatelji in zdravniki Ipav-ci iz Šentjurja pri Celju. Pesmi opevajo slovensko samozavest, lepoto slovenske besede in slovenske dežele. To pa je pravzaprav bistvena poanta današnjega pred plebiscitnega časa in tako rekoč tretja prilika za udejanjenje te želje Slovencev po lastni državi bo v nedeljo 23. decembra 90, ko bo splošno narodno odločanje o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije, kar pomeni trenutno tudi izstop iz mačehovske Jugoslavije.

Kot dediči kulturne in

15 LET

ko poslovni stik in nad^up postemeta heo-monija izpolnjenih želja

TRGOVINA Z NABOŽNIMI PREDMETI

»JASMIN«

Šlandrov trg 6, Žalec

Izdelovanje in prodaja

- več vrst jaslic po ugodni ceni od 60 din naprej

- krstna, obtiajilna in birnnanska oblačila

- sveče vseh vrst

- novoletni okraski

Pri novoletnem nakupu nad 1000 din vam nudimo

darilo v vrednosti 500 din.

Pri nakupu nad 500 din, 10% popusta.

2. STRAN

PTT - Slovenske Konjice

stran 23

PTT - Slovenske Konjice

-NMC- STRAN 7

2. STRAN

PTT - Slovenske Konjice

24. STRAN

PTT - Slovenske Konjice

-NMC- STRAN 7

pisma bralcev - roman

20. december 1990 - stran 25

ustvarjalne zgodovine Slovencev - naših predniliov srno kot ljudje dolžni nekaj tega dodati ali realizirati državnost, kar je dejanska pravica naroda v času, ko se vedno bolj uveljavljajo pravice narodov in človekovo spoštovanje. Prav tako smo dolžni to storiti zaradi naših potomcev in naslednikov, ki nas bodo ravno zaradi tega lahko spoštovali in cenili. Torej ne glede na račun-, smo dolžni ta zgodovinski trenutek ustvariti slovensko državo, ki nas bo kot vsaka samostojnost človeka v življenju nekaj stala, sigurno pa čez tas prinesla več uspehov in zadovoljstva.

Ustvarjalnost se doseže v osebni svobodi, narodni napredek pa v samostojni državi. To pa je tudi v interesu človeštva in ima samo kot tako svoj smisel in opravičilo. Državljanstvo pa je zasluženo in opravičeno tudi, če znamo spoštovati tudi druge narode in z njimi sodelovati.

Zato je prav, da se ob tej priliki obrnemo tudi do naših prebivalcev drugih narodnosti, ki med nami živijo in delajo, ter nas s svojimi narodnimi posebnostmi tudi bogatijo. Obljubimo jim spoštovanje in zaželimo, da bi se v slovenski državi počutili prav tako dobro kot so se do-sedaj in kot se bomo po osebnem • prispevku lahko počutili vsi prebivalci Slovenije.

Torej moralna dolžnost vseh ljudi živečih na ozemlju Slovenije in volilnih upravičencev je, da se plebiscita udeležimo. Tisti, ki pa želimo napredek in boljše medčloveške odnose, pa bomo glasovali za ustvarjenje države Slovenije, katere himna je tudi želja, ki pravi: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce ho

di, prepir iz sveta po pregnan.

Kdor je za takšne odnose, je za neodvisnost in samostojnost, kajti čisti računi, ohranjajo dobro prijateljstvo.

FRANC ZABUKOšEK Šentjur

Ljubim Slovenijo

Marjetica povej, povej »me ljubi«, »ne ljubi«, »ljubi me« se končuje preštevanje, ko odtrgamo zadnji listič te drobne cvetice. Tudi danes je mogoče naš zadnji »listič«, naša zadnja možnost, da rečemo LJUBIM TE - MOJA SLOVENIJA.

To pot ni marjetice, da bi nam pomagala pri odgovoru, odgovoriti moramo sami. Se-d^ moramo sami pokazati kohko smo odrasli, zreh, koliko ljubimo svobodo, neodvisnost in suverenost. Od nas je odvisno ali bomo dovolili lastno odraslost, se nehali opirati na druge in jih kriviti za našo usodo. Dokazati moramo ljubezen našim otrokom in vnukorh, danes se odločamo tudi zanje.

Zgodovina nas uči, da so določeni trenutki prelomni, govori tudi o pomladi narodov. Sedanji zgodovinski trenutek je prelomen, zakaj ne bi bil tudi nova pomlad Slovencev in vseh tistih, ki želijo, da bi Slovenija bila še naprej njihova domovina.

Pokažimo svojo zrelo ljubezen in recimo »DA« za sa-mosatojno in svobodno Slovenijo.

Mogoče bodo že to pomlad vzcvetele marjetice v MOJI DRŽAVI SLOVENIJI!

ANTONIJA MARINČEK, Celje

Buržoaznim Icomodam in tragičnim zgodbam ob rob

že drugič letos so me moji celjski prijatelji opozorili na članke v lokalnih časopisih, v katerih je bilo namerno in nedokazano diskreditirano moje ime.

Prvič se je to zgodilo še v predvolilnem času in verjetno prav v ta namen v »Novem tedniku«, ko me je Roman Leljak neupravičeno povezoval s t.i. teharskimi dogodki. Odgovorila sem mu, da če že išče krivce za te nesrečne dogodke, za katere sem tako kot on izvedela desetletja kasneje, naj jih išče drugod, ne pa pri takratnih lokalnih političnih delavcih, ki smo se ukvarjali s popolnoma drugimi stvarmi. Dopustila pa sem tudi možnost, da je namen blatenja prikriti prave akterje, saj mi ni ušla podrobnost, da je bil avtor besedila delavec določenih služb.

Drugič se to dogaja sedaj v »Novi dobi«, časopisu, ki se šele skuša uveljavljati. Domnevam, da novinar »dela« novico na moj račun iz komercialnih namenov - ni namreč posebno zanimivo brati, da je kronik spet kje obležal aU da je bivši kaznjenec spet zagrešil barabijo. Potrebne so bolj neverjetne kombinacije, ki bi utegnile »vžgati« v lokalnem okolju.

Dne 28. 11. 1990 je bil ob

javljen članek »Niso vsi zavračali buržoaznih komod«, •ki je popolnoma korekten zapis pogovora neimenovanega novinarja (je to sploh mogoče?) z g. mag. Mikolo. V spominu ostane zlasti tisti del, ki g»vori o tem, da so »ohranjeni dokumenti, ki pričajo o velikih nepravilnostih in zlorabah v zvozi z upravljanjem narodne imovine, zlasti s strani OZNE in JLA«. Zame je sporno predvsem dopolnilo k temu članku na isti strani, z naslovom »Po sledi ene izmed tragičnih zgodb«, ki zlonamerno in diskreditivno omenja moje ime. O tem namenu priča tudi podnaslov h kopiji prikazanega dokumenta, ki se glasi: »Za tiste, ki ne veste, to-varišica Emilija Gabrovec-Lenka je bila po vojni visoka partijska funkcionarka«. K temu želim pripomniti naslednje:

Moja funkcija sekretarke mestnega komiteja KPS je bila iz lokalnega pogleda morda res politično (ne pa upravno) visoka, če pa upoštevamo, da so bili nad njim še okrožni, pokrajinski in centralni komiteji, gre vendarle za nižjo raven partijskih funkcij. Zato bi bilo ko-rektneje zapisati pravo. Verjetno pa gre pri vsem skupaj predvsem za namen diskre-ditacije komunistov nasploh in med njimi še posebno tistih - nekateri jim pravijo tudi »pravi borčevski« - ki so v vsem tem času, čeprav s težavo in žrtvarni, obdržali čist obraz in nazor. Tudi zato, ker so zelo hitro izstopili ic politike, ko so videli nekatere njene deviantne poteze in akteije. In zato sedaj še posebno nis(m)o pripravljeni podstaviti svojih ramen namesto koga drugega.

Če se je nepodpisanemu novinarju že zdelo potrebno navesti, kaj je bila Emilija

Gabrovec po vojni, bi bilo potrebno povedati še, da je bila v.d. predsednika NOO za mesto Celje do prvih volitev, zadolžena predvsem za oskrbo in normalizacijo civilnega življenja. Poleg NOO so v mestu obstajale še druge, povsem samostojne službe s svojimi nadrejenimi forumi (Komanda mesta Celje, notranja uprava, OZN A, sodišča za narodno čast).

Za takratno oblast - pa če jo današnja hoče upoštevati kot legalno ali ne - je veljalo, da mora osebam OZ. NJIHOVIM naslednikom, ki so jih nemške oblasti izselile, pregnale, aretirale, poslale v koncentracijska taborišča, ustrelile itd. in jim zaplenile njihove premičnine in nepremičnine, po vrnitvi omogočiti normalno življenje. V primerih, ko je bilo njihovo premoženje uničeno ali izgubljeno, je civilna oblast skušala to nadomestiti iz skladič KUNI oziroma iz narodne imovine.

Zaradi enostranske obrazložitve in manipulacije s podatki v članku pa lahko bralci razumejo pisanje popolnoma napačno. Primeri vračanja premoženja so namreč nekaj popolnoma drugega kot primeri, ki so se tudi dogajali, daje kdo dobil ali kupil premičnine, ki pa jih ni zgubil med vojno - le na ta del so se lahko vezale določene nepravilnosti. Ta dva pojava morate novinarji ločevati, saj boste v nasprotnem primeru povzročih krivice veliko ljudem. Med vojno je bilo zaprtih, ustreljenih in pregnanih več tisoč Celjanov, ki so po vrnitvi bili upravičeni do nadomestila izgubljene opreme. O tem je bila vodena ustrezna dokumentacija.

Iz članka, ki prikazuje kopijo zapisnika o takšnem vračanju premoženja vojnim

oškodovancem in je v njem , omenjeno tudi moje ime, je razvidno, da je bilo pohištvo iz že mesec dni izseljenega, torej iz praznega stanovanja družine Jungdorfer prepeljano nekomu, ki ga je bil zaradi vojne škode potreben. Ne pomeni pa, da sem karkoli imela z aretacijo in izselitvijo te družine, da sem se s čimerkoli okoriščala ali se nad komerkoli izživljala, kot me skuša novinar predstaviti, po svoje res naivno in prozorno, že zaradi datumskih neskladij.

Tudi moja družina je po vojni dobila osnovno opremo za življenje iz narodne imovine. Pred vojno smo bili petčlanska družina in smo živeli na Vodnikovi cesti. Med vojno so Nemci aretirali očeta in ga ustrelili kot talca. Mamo in sestro so aretirali in odpeljali v koncentracijska taborišča (Ravensbruck, Ma-uthausen), kjer je mama umrla. Brat in jaz sva šla v partizane leta 1941, ker je bila za naju to v tistih razmerah edina možnost, da si kot Slovenca ohraniva življenje in pokončno držo. Naše sta-ovanje z vso opremo je bilo po aretacijah zaplenjeno in zapečateno. Kasneje je bilo naseljeno z Nemci, naše pohištvo in osebne predmete so ti delno raznesli, nato pa je bila hiša še poškodovana v bombardiranju. Po vojni od našega skupnega in osebnega imetja pa preprosto ni bilo ničesar. Zato so nam najnujnejše za preživetje delno nadomestili iz narodne imovine. Vse dokumente, ki to dokazujejo, še hranimo.

Zato namigovanja na »samovoljno početje, okoriščanje ali barabije«, kakršna si je privoščil novinar v »Novi dobi« na moj račun, ne morem dovoliti.

MILICA GABROVEC, Ljubljana

za bistre glave

Prosim spoštovano poroto, da natančneje presodi in ugotovi, ali je ta skupina napadla oškodovanga Polža in mu s silo vzela denar ali pa gaje res dobila v okoliščinah kakršne navaja. Znane so mi sodbe obeh sostorilcev in okoliščine, v katerih je bilo storjeno dejanje, vendar je v konkretnem primeru potrebno ugotoviti krivdo sedaj obdolženega Cerarja. V zapisniku, ki ga je podala postaja milice v Celju, je rečeno, daje ob prijavi oškodovanec navajal poškodbe po obrazu, ki jih je miličnik tudi videl in mu je rekel, naj gre k zdravniku, da mu izstavi zdravniško spričevalo. Ali je morda sodišče ta dokument predložen?

Nastal je predah, ki ga je sodnik koristil zato, da je iskal po mapi dokument. Ker ga ni našel, je pričel:

Iz zaslišanja in iz zapisnika, ki gaje podal oškodovani Polž, je razvidno, da njegova izjava o telesni poškodbi ni dokumentirana z zdravniškim izvidom. Očitno gre za poškodbo po padcu. Iz poročila, ki gaje sodišče zahtevalo od oddelka za alkoholike v Vojniku, ker se Polž tam občasno ambulantno in hospitalno zdravi, pa je razvidno, daje bil večkrat pripeljan v opitem stanju in je nato po več dni odležal, da seje akutna faza pomirila. Ali tožilcu to zadostuje?

Da. Hvala!

Kam ste nadaljevali pot, ko ste si nabrali hrano, in kje ste se ustavili najprej ?je hotel vedeti sodnik po kratkem Predahu očitno naveličan tako dolge razprave. Vojka so pričele boleti noge, vendar je upal, da bo kmalu vse končano. Pričel je pripovedovati:

Odpeljali smo se na morje. Vozil je Franc, midva s Tonetom pa sva spala in se prebujala le občasno, kQ so naju luči avtomobilov osvetlile.

Kdaj ste prišli na morje?

Tega ne vem. Bila je še noč, ko smo prispeli.

Ko so miličniki aretirali še speča Toneta in Franca, ^as ni bilo poleg. Kje ste bili?

Ko sem se zbudil, je bil že dan. Opazil sem, da smo nekje na obali. Parkirali smo ob borovem gozdu ^ parku.

V katerem mestu je to bilo?

Nisem vedel, kje smo se ustavili. Ko sem šel na obalo, ^^ spoznal, da smo v Portorožu. Sprehodil sem se po ^^sti, ob morju. Na ulicah je bilo le malo ljudi zato sem oklenil oditi na obalo, ker bi sicer lahko postal sumljiv. ^e/caj časa sem sedel ob obali in opazoval vzhod sonca, ^o seje otoplilo in so pričeli prihajati prvi kopalci, sem °c/šei na pomol.

Nastal je predah, Vojko je pogledal sodnika, ta pa je vprašal: "

Kaj je bilo potem ?

Vojko je spoznal, da bo moral povedati vse. Videl sem, da so prišli miličniki tudi na obalo, eden je zavil tudi na pomol, kjer sem sedel, zato sem se pognal v morje in se oddaljil tako, da me ni mogel spoznati.

Kako ste potem odšli z obale, saj ste vendar vedeli, da vas iščejo?

Oblekel sem se in se potikal tu in tam! Kupil sem tudi časopis in videl svojo sliko. Ste takrat prvič ugotovili, da vas iščeta sodišče in milica zaradi uboja?

Da! je priznal Vojko in v dvorani je nastal pravi hrup. Ljudje so spet postajali nemirni in že nestrpni, ker seje tako počasi odvijalo. Sodniku je uspelo pomiriti množico in je nadaljeval:

V četrti točki obtožnice vas bremenijo dejanja po členu 254/a, ki ste ga napravili 14. maja 1964 leta in se nanaša na krajo avtomobila znamke Citroen žaba, last francozkega državljana. Kaj lahko poveste o tem? Iz časopisa sem vedel, da me iščejo zaradi uboja in da vedo, kje sem, ker sta to povedala milici Tone in Franc. Sklenil sem cel dan mirovati, zvečer pa se odpeljati naprej. Prilika se mi je ponudila, ko je čakal prižgan avto pred hotelom, in izkoristil sem to priložnost.

Avto ste karambolirali pri Reki, ker niste mogli obvo-ziti cestne prepreke, ki vam jo je nastavila milica. Povejte še kaj o tem! Namenil sem se proti Reki, ker bi potem šel ob Jadranu navzdol, če me ne bi dobila policija. Vozil sem vso noč in bal sem se, da mi ne bi zmanjkalo goriva.

Ali ste kaj natočili točilni bencin?

Ne. Ni bilo potrebno, ker je bil tank poln, ko sem prišel do avta.

Kje so vas aretirali?

Ležal sem v bolnici na Reki, ko pa sem okreval, so mi rekli, da bom šel domov. Pred vhodom v bolniško sobo so me vklenili, me odpeljBli na zaslišanje in mi nato citirali številko tiralice, na osnovi katere so me morali pridržati nazadnje so me premestili v Celje.

■Torej je bila to precej dolga pot! je zaključil sodnik.

Člani porote so se nekaj pogovarjali, a jih Vojko ni razumel. Tudi dvorana je postala glasna.

Morda ima zagovornik obtoženega še kake dopolnitve priče in izjave? je preverjal predsednik, da bi prevpil množico, kije že odhajala iz dvorane.

Ker mu to ni uspelo, je ukazal:

- Zaklenite vrata, da sprehajalci ne bodo motih poteka obravnave!

Končno so se ljudje umirili. Ponoviti je moral prošnjo za nastop zagovornika. Ta je počasi vstal.

- Slišali smo priče, analizirali okoliščine in poslušali pripoved obtoženega, kije danes začuda povedal večino resnice o vsem, česar ga bremeni obtožnica. V pripravljalnem postopku od obtoženega nismo dobili nobenih zanesljivih podatkov, današnji dokazi so plod temeljite, dolgotrajne in mučne preiskave, preverjanj ter sklepanj. Ker pa je Cerar mlad in na začetku življenjske poti, prosim sodišče, da to ob izreku sodbe upošteva. Prosim za pravično sodbo! je nekako potrto končal zagovornik.

Za besedo je zaprosil javni tožilec.

GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE

Celje

VABI V NOV LOKAL KAVA BAR

»ŽARDIN«

OB PIVNICI KOPER

Cenjenim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991

26. stran - 20. deceiviber 1990

RADIO

Sem za dedka Mraza

Včasih me je pa res sram, da sem odrasla.

Takrat, recimo, ko se dnevna pohtika tako banalno spotakne ob tako mistično bitje kot je dedek Mraz. In le malo manjka, da ga na zatožni klopi ne posadi tik ob bok najhujšim komunističnim krivo-vercem.

Kaj o tem, še do lani tako blagem in letos tako spornem možu mislijo naši poslušalci, nas je zanimalo v eni od radijskih kontaktnih oddaj. Vzorcu, ki smo ga na ta način anketirali, že zaradi njegove majhnosti, ne moremo reči, da je reprezentativen. A vendarle se je med vsemi mnenji pojavilo eno samo, ki je bilo za to, da se dedka Mraza kot simbol komunistične preteklosti nepreklicno ukine. Vsi ostali niso imeli proti dedku Mrazu nobenih očitkov pa čeprav jih v domačem krogu že vsa leta obiskuje Božiček ali Miklavž.

Kdo je potemtakem »v imenu javnosti« sploh podtaknil tako obširne in brezplodne (in po mojem tudi neokusne) razprave o umestnosti dedka Mraza, ki so segle vse tja do njegove smrti in preporoda v Božička? To se sprašujem.

Če smo lani Miklavža na javne trge spuščah še bolj sramežljivo, se je letos Miklavževanje že razpaslo po skoraj vseh krajih. Krasno - kljub nekaterim posameznim nerodnostim in pomanjkljivostim, ki pa jih najmlajši niso opazili. Zanje je bilo srečanje s parklji in angelci in Miklavžem samim (ne glede na vero in pripadnost njihovih staršev) čudovito doživetje: ravno toliko grozljivo in ravno toliko slovesno, kot mora biti srečanje s pravljičnimi bitji.

Kdo pa naj pride zdaj? Božiček ali dedek Mraz?

Gre, seveda, za vprašanje uradno priz

nanega dobrotnika in prednovoletnega obdarovalca, kajti zasebno bo še naprej veljalo kot doslej: pod jelko bo nastavljal tisti, ki ga je v svojem prepričanju izbrala družina.

Res, da so si tako enega kot drugega izmislili odrasli. Res, da je enega ustoličil en in drugega drug rižim. A izmislili in ustohčili smo ju za otroke. Ti, ki jim je malo mar za vso politiko in vero in oblast in režime tega sveta pa so postali pri vsem skupaj najmanj pomembni.

Kot, da smo odrasli pozabili na svoja pričakovanja in upanja in želje, ko nas je obiskoval dedek Mraz. S kakšnim vznemirljivim trepetom smo prisluškovali šumom pod okni in tako žarečih lic smo se oziraU k obhčju ljubljenega dedka. In ko so nam odprli oči, smo dedka Mraza pač pospravih med staro šaro skupaj s princeskami in čarovnicami in zmaji in princi... kdo neki jih je metal v kakšen ideološki koš?

Kaj pa bi bilo narobe, če bi med Slovence še vedno prihajal dedek Mraz - preprosto kot pravljični mož, dobrotnik in navsezadnje tudi tisti, s katerim je malemu porednežu včasih mogoče požugati: »Priden bodi, dedek Mraz posluša!« In če že mora - za mirno vest odraslih - imeti kakšno politično ali ideološko ali kajvem-kakšno oznako že, zakaj mu ne bi dodali oznake slovenstva. Saj ta dobri mož navsezadnje prihaja izpod zasneženega Triglava ...

Sram me je in strah.

Sram, ker skušamo na tako grob, na tako odrasel način vzeti otrokom nekaj lepega, nekaj pravljičnega.

In dokler se kopja politične premoči lomijo na hrbtu dedka Mraza, me je tudi pošteno strah.

Ljudje da, oprema ne

Nekaj dni pred novim letom je navadno čas, ko obelodanimo takoimenovanp »novo programsko shemo« Radia Celje. Tako je bilo vsaj v navadi doslej. Novo leto smo namreč ponavadi izkoristili kot prelomnico, ko smo našemu programu kaj odvzeli, mu kaj dodali, ga osvežili in preoblikovali.

Tokrat vsega tega pravzaprav ne bo. Vendar ne zaradi tega, ker nam je obilica nepredvidljivih dogodkov to jesen pravzaprav preprečila

podrobnejšo obravnavo te teme. Bolj zategadelj, ker smo v letošnjem letu pravzaprav nenehno dopolnjevali in razvijali naš program do te mere, da je postal nam in našim poslušalcem kar se da blizu. Zato bo ostal več ali manj nespremenjen, negovali in izboljševali pa laomo to, kar imamo.

Ves čas smo upali (in tudi že napovedali), da se bomo po Novem letu lahko oglasili bolj zgodaj, že pred šesto uro zjutraj. Poskusni jutranji

program smo že uspešj^^ spravili pod streho, a vendgj kaže, da bomo morali bitf skupaj z našimi poslušalci š^ nekaj časa potrpežljivi. premostljivo težavo za uvei bo jutranjega programa na. mreč predstavlja dotrajana tehnika, ki tolikšne obrerne. nitve ne bi zmogla. Nova oprema je sicer že naročena a bomo nanjo morali čakati dlje, kot smo računali. Jutra, nji program pa vsekakor ostaja eden prvih načrtov Radia Celje v prihodnjem letu.

En tehnik - en studio

Kadar na Radiu Celje uresničujemo kakšen zahtevnejši projekt, se nam na lepem zgodi, da imamo včasih premalo tehnikov. Pa si včasih še koga izposodimo. Tako nam večkrat pride pomagat

eden največjih slovenskih mojstrov^ radijske tehnike Slavko Šetina, sicer zaposlen pri Radiu Slovenija. Slavko živi s svojim delom, celo zasebni avtomobil je opremil tako, da ga lahko »s pritiskom na gumb« spremeni v mali zasilni studio. Med letom ima prost le redkoka-teri vikend.

»Kaj bi se dolgočasil in lenaril doma,« pravi. »Rajši ta čas zaslužim kakšen dinar, zato pa si potem dvakrat na leto z družino privoščim res pošten in razkošen dopust.«

Slavko Šetina je poskrbel tudi za prenos oddaje, ki smo jo na Radiu Celje pripravih z Golt ob 29. novembru. Na sliki je poleg njega še Nada Kumer v razgovoru z gostom, Marjanom Skorni-škom.

Foto: T. T.

Božič na Radiu Celje

Na dan, ki ga bo večina Slovencev preživela doma, Božič, bomo radijci spet delovni. S programom bomo skušali prispevati svoj delež k prijetnemu vzdušju praznika, ki naj bi vsaj enkrat na leto združil k domačemu ognjišču vso družino. Med aktualne reportaže in razgovore bomo vpletli, seveda, tudi prijetno glasbo. Upamo, da boste z nami!

Radio naj bo plurailstičen

Slovenski lokalci so zborovali

Minuli petek je bila v Murski Soboti skupščina Združenja radijskih postaj v Sloveniji, na kateri so re-gionalci in lokalci ocenjevali opravljeno delo.

Če odštejemo zagonske aktivnosti za junijsko rojstvo združenja, se lahko pohvalijo predvsem z dvema prireditvama: septembra so se skupno predstavili na Marketing klubu v Ljubljani, takoj zatem pa so pod streho spravili še prvi festival radijskih postaj v večih novinarskih in EP zvrsteh v Trbovljah.

O eventualnem skupnem marketinškem nastopanju se bodo dogovarjali posebej tržniki, medtem ko so se na direktorski in uredniški ravni dogovorili, da bo prihodnji festival (pregled vsakoletne produkcije radijskih hiš) oktobra v Murski Soboti pri

letošnjem zmagovalcu, se zavzeli za novo in korektno žirijo za ocenjevanje, preimenovali dosedanjo nagrado v Najboljši mikrofon (zaenkrat še delovni nazivi) in sprejeli sklep, da Nedeljski ni najbolj zaželen kot eks-kluzivni sponzor.

Franček Rudolf, predsednik komisije za informiranje Skupščine Republike Slovenije se je s skupščinskega in svojega osebnega zornega kota zavzel za kar najbolj pluralističen radijski medij, hkrati pa opozoril radijce na še vedno nizek prag tolerance pri kritiki in na dejstvo, da se glas posameznega poslanca v republiški skupščini zdaj dobro in daleč shši. Radio naj še vedno ostane kulturna ustanova in njegovi novinarji naj spodbujajo nove povezave, predvsem kulturne pri iskanju naše lastne

kompatibilnosti z Evropo. Vsega namreč tudi diplomacija ne more opraviti.

Glede statusnih vprašanj in nerešenih dilem še iz časov prejšnjega režima, zaenkrat še nič novega oziroma vse je še nejasno in prepuščeno lastni iznajdljivosti in poslovnosti. Težko tistim radijskim postajam, ki se bodo morale uravnavati po zakonu o zavodih, še posebej če imamo v mislih sedanjo zakonsko različico, četudi še v osnutku.

Novi v. d. direktorja Oddajnikov in zvez RTV Slovenija Leopold Gregorač je za poslovne pogovore na osnovi dobrih dosedanjih personalnih zvez »hiše velikega brata« z lokalci predlagal posebne pogovore v januarju, ko bo že marsikaj bolj jasno, priporočil tehnično orientacijo v moderno tehnologijo.

v digitalni radio, ki je edina perspektiva, pa tudi velika slovenska poslovna tajnost - projekt Svetlobno vlakno do doma bo revolucioniral v tehničnem smislu radiodifuzijo na Slovenskem v naslednjem desetletju na vseh ravneh, na nacionalni in lo-kalno-regionalni.

Igor Savič, pomočnik direktorja radijskih programov RTV Slovenija je ponovil nekaj splošnih floskul o sodelovanju med lokalci in velikim radijskim bratom RTV Slovenija, ki naj bi bilo oprto na še veljavni sporazum o sodelovanju (povrh se mu še vedno reče samoupravni!). Dejstvo je, da bomo težko kompatibilni z Evropo, če nismo niti približno kompatibilni znotraj slovenske radiodifuzije. O tem, žal, na sestanku v Murski Soboti ni bilo govora.

MITJA UMNIK

Biažev sklad

Za Blaža pomoč tudi iz Londona

V akcijo zbiranja pomoči za Blaža Skornška iz Laškega, ki bo 23. januarja odpotoval na operacijo srca v London, so se vključili tudi uslužbenci An-. glo-Yugoslav banke iz Londona. Skornškovim so minuli teden poslali pismo v katerem jih obveščajo, da se vključujejo v akcijo pomoči Blažu, ki jo je sprožila naša redakcija, z denarno pomočjo 500 funtov (to je okoli 1500 nemških mark).

Pomoč v višini 200 mark je prispevala tudi zdomka Marija

Culk, kije Blaževo zgodbo prebrala v Novem tedniku, na katerega je naročena, in ga prejema v nemško mesto Willingen.

Sicer pa sedaj, ko denar le še tu in tam priteka na žiro račun Skornškovih, Vera in Maks Skornšek pravita: »Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so nam pomagali v naši stiski, največja zahvala pa bo takrat, ko se bo Blaž vrnil iz Londona zdrav. Prepričana sem , namreč v uspeh operacije. Še posebej bi se rada zahvalila učencem in učiteljem OŠ Primož Trubar iz

Laškega in učiteljem, kjer naša Anja obiskuje prvi razred, in kamor bo tudi naš Blaž hodil v šolo, ogromno finančno pomoč so prispevali delavci PTT, pa tudi laški Tim, kjer sem zaposlena jaz, omenila bi še Pivovarno Laško. Oni so bili prvi, ki so nakazali denar, tam sva zares naletela na odprta vrata, zato se zahvaljujem direktorju Turnšku in vsem delavcem. Posebna zahvala gre Faniki Wiegele, ki stanuje v istem bloku in mi je ogromno pomagala s tem, ko mi ni bilo treba hoditi na občino in tam urejati dokumente, ona je bila tudi tista, ki je izpeljala zbiralno akcijo na Badovinčevi ulici. Zahvala gre stanovalcem Badovinčeve, ekspozituri Ljubljanske banke v Laškem, pa A banki iz Celja, Adrii Air-

ways, ki nam bo omogočila brezplačne letalske vozpvnice do Londona in nazaj. Žal ne morem našteti vseh, ki bi se jim želela zahvaliti, vendar pozabila ne bom nikogar, ker irham vse zapisano.

Seznam tistih, ki so prispevali denar za Blaževo zdravje še vedno ni popoln in ga tokrat dopolnjujemo z naslednjimi imeni: Janez Pušnik, Janez Sonc, Marija Guček, Marija in Sabina Sauberger, in Magda Belej iz občine Laško, družine Šprahman, Meh in Herlah, Irena Janežič, Marija Lemer, Stanislav Canžek, Francka Tomic, Vera Gams, Alojz Ferlin iz občine Velenje, Anton Žgank iz Žalca, delavci montaže PTT izmene mojstra Lebra ter učenci OŠ M.Zidanšek iz Dramelj. Iz PTT Celje, natančneje iz po

slovne enote telekomunikacije, pa smo prejeli prijazen dopis, v katerem se naši radijski in časopisni hiši zahvaljujejo za pomoč pri zbiranju sredstev za operacijo Blaža, obenem pa so zapisali kdo vse je s strani PTT podjetja podaril denar za Blaža. To so: PTT Jesenice, PZN PPS PTT Podjetje Trbovlje, Tami Celje, PTT podjetje Trbovlje, sindikat PTT delavcev Nova Gorica, OOS PTT Ljubljana Skupne službe Ljubljana, OOZS TOZD PTT Tržaška 68 a Ljubljana, sestavljeno PTT podjetje Slovenije Ljubljana, PTT podjetje Kranj, družina Lukman iz Celja, sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije, PTT podjetje Celje, sindikat PTT podjetja Celje, društvo Ljudske tehnike PTT Celje. NATAŠA GERKEŠ

ŠKRATKI

Naša najnovejša radijska pridobitev, terensko vozilo, jo je prejšnji teden skupil. Udarila ga je opeka, ki je priletela z Muzeja revolucije. Zlobneži trdijo, da bi marsikatera radijska glavsi bolje prenesla udarec od

avtomobila.

^ ^

Radio je našo mlado sodelavko Inge Kobe že tako okužil, daje po modni reviji na smučarskem plesu v Narodnem domu zasanjano vzdihnila: »Radijski mikrofon je mnogo privlačnejši od modne steze.« ^ ^ ^

Rekordi Thea Bostiča so porušeni. Primat pa mu je izmaknila sodelavka Betka Šuhel: pojavlja se na TV Slovenija, na Radiu Maribor, na Radiu Šmarje in, seveda, PREDVSEM na Radiu Celje, mimogrede pa je v soboto povezala še smučarski ples. Theoje priznal, da odlično.

/ii ^

Z radijsko natančnostjo smo izmerili 93 minut molka v našem sobotnem programu. Ni ga zagrešil radijski škrat, pač pa zahteven tehnični poseg. Prestavitev antenskega sistema so uspešno opravili Janez Klanšek, Bojan Pišek, Sašo Matelič in Mitja Tatarevič ob pomoči vsestranskega

Slavka Šetine.

^ ^ ^

Betki Šuhel je med Lojtr-co domačih grdo ponagajal mikrofon. Pa ne tisti, ki ji je tako domač, ampak oni, pripet na napravo, imenovano kasetofon. Betka je namreč na Lojtrci nastopala v vlogi novinarke, saj je pripravljala reportažo. Po nekaj poskusih ji je uspelo narediti dober prispevek, a je vseeno izjavila: »Nikoli več!« ^ ^^ ^

V teh dneh naj bi se redakcija Novega tednika že preselila v obnovljene prostore v stari stavbi, radio ps bo še ostal na vrhu. .čl ^ ^

Oba hišna Edija še vedno najbolj jezi, da Mitja Umnik vztrajno odklanja objavljanje njunih fotografij na Radiu Celje. Po njuneni mnenju bi jih namreč lahko uporabil tudi za ta medij, saj so nadvse zgovorne

glasba

20. december 1990 - stran 27

• Slovenski festival v Velenju sta povezovala Miša Molk in Sašo Hribar alias radijski GA-GA. Ko nista govorila, sta sedela za mizo, na kateri je bila litrska steklenica ORE, za njo pa nekaj manjša Ca-bernet Sauvignona. Nekaj je ostalo v njej. • Nekdanji odlični pevci slovenske zabavne glasbe iz Maribora danes prepevajo drugje: Alenka Pinte-rič in Zorica Fingušt v mariborski C^peri, Branko Robinšak (nekoč Pepel in kri) so lira v salzbur-ški operi. Alfi Nipič po odhodu Avsenikov prepeva samostojno, priljubljeni Čarli Arharje še vedno privezan na bolniško posteljo, Lidija Kodrič je v Beogradu, Neca Falk zabava otroke v Ljubljani in tamkajšnjem gledališču. • Big Ben HIT kvartet iz Nove Gorice pospešeno snema 45-minutno novo tv oddajo, in to večinoma po krajih na Goriškem. Hit ni glasbeni hit, ampak sponzor, turistično gostinsko podjetje. Oddaja bo gotova januarja. • Popularni GU-GUje ^razpadel, pred tremi leti (Tomo Jurak in Tomaž Žontar nastopata kot du-et TOM-TOM, Igor Ribič in Čarli Novak imata nov bend Hot-hot-hot, Marjan Vidic pa enega najboljših kafičev GU-GU v M. Soboti). v stari zasedbi pa ga bomo videli v novoletni oddaji Zdravo s še vedno popularno Ljubico mojega srca.

Otrok prliokal v samoto

v Velenju smo Imeli nov popevkarski festival

z velikim optimizmom smo se odpravljali na slovenski festival zabavne glasbe, ki ga je zasebno podjetje U&B trading iz Ljubljane pripravilo v Rdeči dvorani v Velenju.

Prepričevali smo se, da je ponovno rojstvo slovenske popevke pač potrebno videti in slišati z lastnimi ušesi. Zanimalo nas je, ali bomo doživeli vsaj kanček nostalgije po prehitro in nerazumljivo umrlem festivalu slovenske popevke, ki nam je vsako leto postregel z mnogimi prijetnimi melodijami. Mnoge so še danes prave narodne uspešnice, vrtijo jih v različnih verzijah in priredbah, pojejo jih tudi tisti, ki takrat, ko so nastajale, še plenic niso močili, kaj šele hodili po festivalih. To pa pomeni, da je bila naša avtohtona popevka dobra (cenili sojo celo v tujini), žal pa je bila zaradi nerazumljivih razmer prehitro zapisana med pokojne. Poskušali smo s pop delavnico, ki je veliko obetala, pa tudi žalostno končala.

Ostala sta Maribor z narečnimi melodijami in portoroški festival Melodije sonca in morja, ki pa se vse bolj oddaljuje od slovenskega festivala, saj se širi v prostor Alpe - Jadran (letos so peli v slovenščini, hrvaščini, italijanščini, in madžarščini, kasneje lahko pričakujemo še kakšen drug jezik). Seveda ne gre pozabiti še šansonov v Rogaški Slatini. Festivala za čisto pravo slovensko melodijo pa ni. Pač, dobili smo velenjsko izvedbo, ob kateri smo še rahlo zbegani in neurejenih misli. Veliko smo

pričakovali, rodil pa se je otrok, za katerega zdravje in razvoj se bo treba pošteno potruditi. Potreboval bo veliko vitaminov, svežega zraka in toplih besed, da bo zrasel.

Velenjski festival zabavne glasbe sta organizirala Brane Utroša in Nina Božič oziroma zasebno podjetje U&B trading iz Ljubljane.

Pred dvema mesecema in pol je Brane dal idejo za festival, ki naj bi bil čisto slovenski. »Idejo sva dograjevala, razmišljala sva, koga naj povabiva k sodelovanju, vendar je resnično sodeloval le Lojze Kožar. Največ težav, sva imela s TV Slovenija. Zastonj sva jim ponudila vide-okaseto, pa ni šlo. Potem sva se dogovarjala, da bi oni vrteli reklame, midva pa bi jim dala kaseto, pa tudi ni šlo. Še zdaj ni jasno, kako bo: midva sva reklame plačala, torej

bodo tudi oni plačali posnetek«, pravi Nina.

»Če ne bo šlo tako, bom sam naredil videokaseto in jo prodajal«, pribije Brane.

Z izvajalci novih slovenskih zabavnih melodij so posneli 2 glasbeni kaseti, ki so ju izdali v samozaložbi, v nakladi 2 tisoč izvodov. Vsi izvajalci so se odpovedali avtorskim pravicam v korist pediatričnega oddelka bolnišnice v Ljubljani, 20 od

stotkov vstopnine pa sta organizatorja namenila velenjskemu zdravstvenemu domu oziroma poplavljencem. Celoten festival ju je veljal približno 50 tisoč mark. »To

da šola v borbi s televizijskimi monopohsti je vredna vsaj milijon mark,« se hudu-je Brane Utroša.

»Zunaj takšne stvari drugače pripravljajo, pomagajo si, pri nas pa vlada sama škodoželjnost. Veliko polen sva dobila pod noge, vendar sva festival vseeno pripeljala do konca«, še doda Nina.

Kljub vsemu nista obupala. Takoj bosta začela pripravljati prihodnji festival. Vsega se bosta lotila strokovno, izbrala bosta primerne sodelavce... Festival bo vsako leto v drugem kraju. Razmišljata tudi o srečanju ročk skupin, saj se te nimajo kje predstavljati, pri nas pa jih je veliko, in to dobrih.

Tako Brane in Nina. JVti pa smo se v Velenju bolje počutili v garderobah pod tribunami, kjer so se nastopajoči pripravljali za nastop, izmenjevali mnenja, se veselili kot otroci, uglaševali instrumente in vse skupaj zalivali. Prijetno je bilo tudi v hotelu Vesna v Topolšici, kjer se je

sredi bogato obložene mize bohotila velika torta v obliki lipovega lista, zaščitnega znaka festivala, ki naj bi postal tradicionalen.

Mnogo bolj žalostno in neprijetno je bilo v Rdeči dvorani, kjer seje ob porodu slovenske popevke zbralo kakšnih 300 poslušalcev. Prej manj kot več, čeprav je bila ^'stopnina le lOOdin.Pošasten je bil pogled na prazen prostor z lepo zloženimi stoli in še bolj na ogromen oder, kjer so bili pevci, zlasti posamezniki, med reflektorji, zvočniki in gozdom okleščenih mikrofonov z odvratnim play backom kot izgubljeni palčki sredi puščave. Nič toplega in domačega ni bilo, tako da so se mnoge dobre popevke izgubile pod visokim praznim stropom.

Vehko so naredili pri U&B trading za oživitev slovenske -popevke, še več bo treba, da se bo vse skupaj obdržalo.

TONE VRABL Foto: EDI MASNEC

Za vsak festival se spodobi, da najboljši (če to so ali niso), dobijo nagrade. Tako je bilo tudi v Velenju. Pripravili so šest nagrad, pet so jih podelili, a tudi tu ni šlo brez zmešnjave. Nagrade za besedilo niso podelili (neupravičeno, saj je bilo nekaj tekstov zelo korektnih), brez utemeljitve pa so si izmislili nagradi za najboljši odrski nastop (skupina Cafe) in najbolj obetaven bend (Coctail). Nagrade občinstva so dobili Pop design za melodijo Neko noč, Nina Božič za Naj naju vidijo in Chateau za skladbo Ne vem, kdaj prideš. Strokovna žirija je zlati lipov list za najboljšo melodijo namenila skupini Čuki za melodijo Poslednji rod.

Čuki so letošnje presenečenje na slovenski pop sceni. Tudi v Velet^u so očarali strokovno žirijo, kijih je nagradila za najboljšo skladbo.

Chateau iz Velenja so ostali brez nagrade, vendar nasmejani in dobre volje tudi po nastopu.

Lovšinov Pero in Sokoli

Marija pomagaj... nJim in Šempeterčanom

Peter Lovšin s svojim glasom, ki deluje vselej rahlo postpijano. Zvone Kukec, ki svoj kitarski imidž zači-nja z dolgimi kodri in sme-jočim se obrazom. Marko Bertoncelj, s težko bobnar-sko roko, Dare Hočevar, rahlo živčni basist, in Ivan Bekčič, kitarist avantgardne virtuoznosti - to so Sokoli s »speglano garažo«, kot sami označujejo svojo, zadnje čase vse bolj popularno Slasbo. Predstaviti so jo hoteli tudi savinjskim mladcem, zato so se zadnji petek Prifurali v Šempeter, Nad šempetersko dvorano so bili blazno navdušeni, zato pa toliko manj nad spoštovano publiko...

, Nov Lovšinov bend je prišlo poslušat le kakšnih 50 judi... v dvorano pa bi jih ahko spravili vsaj 10 krat to-uko. Kdo ve, če se ni Savinj-:^anom zameril s svojo pan-Wsko preteklostjo... Vendar pa za razliko od tedanjih jtaspv Pera politika ne zani-'^a več. »Politika me dolgolasi. Drugi časi so, sedaj se

lahko z njo ukvarja vsak. Še vedno pa so novi komadi lahko razumljeni v političnem kontekstu,« še pove nekdanji politični gnjavator. Zdaj skušajo presegati slovensko omejenost, zavrgli so levičarske ideje in se začeli opredeljevati za sredinsko pozicijo. »Spoštujemo vse oblike življenja in združevanja,« pribije Lovšin.

To jasno kažejo tudi nova kaseta, plošča in CD - vse troje z naslovom Marija pomagaj. Pesmi so v »religioz-no-seksualnem feelingu«, pravi Pero. Torej kot nalašč za predbožični čas... Produ-cent plošče je bil Boris Bele - Buldožer, posneta je v živo, brez efektov, posvečajo pa jo deklicam.

Nekdanji kontroverznež Pero pa se poleg Sokolov ukvarja še s časopisnimi zadevami. Ureja Privat, pa novo revijo Grom, revijo za ozvočeno zabavo. Gre za mesečnik, ki bo skušal uveljavljati aktualni pop in rok, s pridihom starih časov, seveda.

Sokoli trenutno svojo glasbo predstavljajo v živo, saj

hočejo dokazati, da se da od dobrega roka tudi živeti. Ne le uživati, ampak tudi preživljati svoje družine. No, to jim bo ob tako množični publiki, kot so jo imeli v petek v Šempetru bržkone težko' uspevalo...

JURE PLOŠTAJNER

Alternativci za poplavljene

Med množico prireditev, ki jih organizatorji pripravljajo, "a bi z izkupičkom pomagali prizadetim v nedavnih poplavah, je prav gotovo svojstven in atraktiven tudi koncert j^lternativne glasbe, ki ga s pomočjo nekaj entuziastov pri-■^'■avlja žalska liberalno-demokratska stranka. V soboto, 22. 3®cembra, ob 18. uri bodo v dvorani Hmezada »zašopali« ^agvald iz Preboda, It's not for sale iz Laškega, Neron iz ^^Ica, Sarcazm iz Škofje Loke, Xenophobia iz Slovenj ^fadca in dve skupini iz Avstrije: Necrosis in Disharmonic ^"■cbester ter Atrocity iz Avstrije. Obilo dobre glasbe torej, je še en dober razlog, poleg humanega, za obisk odlič-^ga koncerta na alternativni glasbeni sceni.

VOJKO ZUPANC

21. 12. nastopi v klubu CASABLANCA priljubljena TAJČI s svojim ansamblom-^ ljubitelji ste vljudno vabljeni.

Lestvici Radia Celje

Zabavne melodije:

1. ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠIFRER (6)

2. SO HARD - PET SHOP BOYS (7)

3. LOVE TAKES TIME - MARIAH CAREY (3)

4. WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN (10)

5. GOODBV MARIJA - POP DESIGN (8)

6. MIRACLE - JON BON JOVI (3)

7. CRVING IN THE RAIN - A-HA (8)

8. I AM YOUR BABY TONIGHT - WHITNEY HOUSTON (2)

9. FREEDOM 80 - VVAITING FOR THAT DAY - GEORGE MIGHAEL (1)

10. ICE ICE BABY - VVANILLA (1)

Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30.

DomaČe melodije:

1. DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK (7)

2. MNOGO LET-BURNIK (10)

3. NAVASI-AŠIČ (3)

4. PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVCI (7)

5. ZA LAŽJE SLOVO - KLINC (6)

6. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET (3)

7. TVOJE OČI - KAPŠ (2)

8. PLANINSKI KRST - NAGELJ . (5)

9. LJUBEZNI Ml NISI DALA - FANTJE Z VSEH VETROV (2) 10. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK (1)

Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30.

Predlogi za lestvico zabavnih melodij:

UNCHAINED MELODY - RIGHTEOUS BROTHERS SADNESS-PT1 - ENIGMA IMPULSIVE - WILSON PHILIPS

Predlogi za lestvico domačih melodij:

KAJ JE SREČA-MARELA

SAMOTNA DOMAČIJA - FANTJE IZPOD ROGLE

ZVEZDE NAD VRHGORO - VERDERBER

Nagrajenca: Mirko Krampušek, Čopova 7, Laško Simon Košir, Glinsko 7, Škofja vas

Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje

Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v

prodajalni MELODIJA v Celju.

KUPON

lestvica zabavnih melodij___

izvajalec__________

lestvica domačih melodij______

izvajalec______________

ime in priimek_.__________

naslov_________________ . __

28. stran - 20. december 1990

za razvedrilo

Nagradni razpis

1. nagrada 250 din

2. nagrada 100 din

3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali le pravil ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo prj spele do ponedeljka, 24. 12. do 9. Hf" dopoldan. Rešene križanke lahko prine. sete tudi osebno, na vhodnih vratih NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuverto obvezno napišite: NAGRADNA KRi. ZANKA in svoj točen naslov.

Rešitev icrižanlfe

. (na sliki: Finale lojtrce'domačih)

Vodoravno: PUŠKAR, PAR, LOJTR CE, ALVA, DOMA(:;iH, RATO, C. F" LAM, R. T., AHO, KOFEIN, PREAMBU' LA, OSOLNIK, ATARAKTIK, BURJa APRIL, RENČA, ANTELAMI, ČELo' lAN, LAH, ERAR, A. F., KRT.

Izid žrebanja

1. nagrado 250 din prejme: Vera Grab. ner, Trubarjeva 6, 63000 Celje.

2. nagrado 100 din prejme: Albin Klanj, šek. Štore 142, 63220 Štore.

3 nagrade po 50 din prejmejo: Jana Rak, Trubarjeva 53/a, 63000 Celje, Kseni. ja Pipal, Migojnice 2/a, 63302 Griže, De-jan Jerše, Aškerčev trg 6, 63270 Laško. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti!

Bodice

če je kdo hotel postati otrok revolucije, je moral ubogati »pedia-tre« iz Beograda.

Če je že politika kur-ba, še ni potrebno, da je gospodarstvo politični kupleraj.

Manj nevarno je, če je v človeku nekaj živali, kot če je v živali preveč človeka.

V puščavi rdečih številk se nam Evropa prikazuje kot politična fatamorgana.

Če bi predstavniki Demosa obiskali poplavljena področja bi gotovo mislili da seje Savinjska dolina že odcepila.

Naši politiki so silno glasbeno nadarjeni - vsak hoče biti prva violina.

Predvolilni boji in volitve spominjajo na opero - Ples v maskah.

MARJAN BRADAČ

Britansko gledališče v krizi

Možna pot na zeleno vejo

Kritiki Kraljeve Shakespe-areove igralske družbe in drugih gledališč, ki so odvisna od subvencij, trdijo, da se gledališka vodstva ne bi smela zanašati na denar britanskih davkoplačevalcev, ampak bi si morala sredstva priskrbeti sama. Gledališčni-ki n^j bi po mnenju nekaterih prenehali ^dihovati in se smiliti sami sebi, namesto tega naj bi poskrbeli za zani-

skave v minulih petih tednih so namreč pokazale, da je problemov, s katerirr^i se spopad£yo gledališča, veliko, poleg tega pa so tudi izredno raznoliki, tako da bi se jih dalo reševati samo z dobro izdelanim državnim načrtom.

Posledice »varčevanja«

Britanski gledališčniki so torej prisiljeni zategniti pas, k£ir pa bo verjetno imelo

ko v vladi odločajo o tem, komu bodo namenili denar v prihodnjem letu. Prve napovedi niso preveč obetavne: ministrstvo za umetnost naj bi dobilo le dva odstotka in pol več sredstev kot lani, kar je daleč pod letno stopnjo inflacije - ta je namreč že prešla 10 odstotkov.

Če bo britanska vlada vztrajala pri tako mačehovskem odnosu do umetnosti, bo še več gledališč, med njimi tudi Kraljeva Shakespearova igralska družba v Londonu, prisiljenih zapreti svoja vrata - in to za zmeraj.

PISMO IZ LONDONA

Piše MOJCA BELAK

miv repertoar, ki bi privabil široke ljudske množice. Če se tudi to ne bi obneslo, bi lahko poiskali privatne sponzoije.

Britanskemu Talijinemu hramu pot res ni s cvetjem posuta, SeO mu vlada namenja več kot pol manj denarja, kot so ga deležna gledališča v drugih razvitih evropskih državah. Zato so se na sestanku britanskih gledahšč-nikov odločili, da bodo pomoč poiskah tudi pri političnih strankah. Radi bi jih izzvali, da bi vključile vprašanje umetnostnih ustanov na splošno in posebej gledališča v svoj program še pred prihodnjimi volitvami. Razi

daljnosežne posledice. Nekatera gledališča so morala začasno zapreti svoja vrata, v drugih so zmanjšali število uprizoritev, kar je prizadelo predvsem mlade dramatike, ker le stežka najdejo ansambel, ki je pripravljen postaviti na oder noviteto. Britanci so se lahko dolga leta hvalili z n^večjim številom krstnih uprizoritev domačih gledaliških del, ki so si tako tudi utirala pot na svetovne odre, toda ob sedanjih resno poslabšanih razmerah dramatiki r^e pišejo za televizijo ali pa sploh ne pišejo več.

Letošnji jesenski boj za preživetje britanskega gledališča se je začel prav v času.

ŠKOFJA VAS 66

tel. (063) 35-612

Posebna ponudba:

ROVAL CANIN - hrana za vaše štirinožne prijatelje - pse, uvoz iz Francije

- za mlacJiče

- za breje psice in o(jstavljene mlacdiče

- za male in velike pasme

- za aktivne pse

Pisarna St.Lorenz vam nudi svetovanje in posredovanje ob nakupu prav vseh pasem

- možen dogovor o šolanju tel. (063) 770-162.

Se priporočamo!

horoskop

OVEN

Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega dostavno ne boš mogla narediti.

On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas. da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a sc boš pošteno zmotil.

BIK

Ona: Vedi. da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot pa si mu pripravljena dati ti sama. Toda nikar ne čakaj predolgo, ScO lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo.

On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, k^ti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa.

DVOJČKA

Ona: Vse se bo uredilo in kmalu boš videla, daje bilo tvoje ravnanje v preteklosti še kako pravilno. Partner tc bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu.

On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, s^ se ti bodo v nasprotnem primeru kaj hitro odtujili. Na posrečeni žabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ.

RAK

Ona: Nikar ne računaj s tem. da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, s^ postna zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli r^e dvakrat.

On: Previdneje izbiraj družbo, da ne bodo nenadoma na dan prišle govofice. ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš. da ti ne obeta prav ničesar dobrega.

LEV

Ona: Posrečil se ti bo veliki met. o katerem že dolgo sanjaš. Toda k^ hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot pa je realnost. A kljub temu boš preživela prav prijetne urice.

On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več. kot pa si predvideval v začetku. Je že res. da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo... Vprašanje je le. kaj bo storila ona...

• DEVICA

Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno.

On: Če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla marsikatera vrata, ki so ti bila do sed^ zaprta. In to tako na poslovnem področju, kot tudi v povsem privatnih zadevah. Torej se ti res splača potruditi!

• TEHTNICA

Ona: Ne razmišljaj preveč o tem. zakaj se ti je posrečilo, ampak raje izkoristi nastalo situacijo. Partner te bo povabil na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričakovano. Čaka te presenečenje na delovnem mestu.

On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti. kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev.

ŠKORPIJON

Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil. da bi se zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sicer vneto nagovarjala, vendar pa le zato, ker so njeni interesi prav tam. kjer si trenutno ti sama.

On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar pa ne mešaj ljubezenskih afer s svojimi poslovnimi interesi, saj sc ti lahko to kaj hitro obrne proti tebi.

• STRELEC

Ona: K^j kmalu se bo pokazalo, ali je bila tvoja odločitev pravilna, ali pa je bila le še ena izmed tvojih običajnih muh. Prijatelj ti bo sicer poskušal biti le naklonjen, ti pa ga boš razumela popolnoma napačno.

On: Po »težkem« vikendu se boš zbudil s še "težjO" glavo, zato se ti lahko kaj hitro zgodi, da ti bo šlo vse kar najbolj narobe. R^e se malo potuhni in počak^ na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega.

KOZOROG

Ona: Neprijetne zadeve ne boš mogla odlagati v nedogled, zato se r^e čimprej spoprimi z njo. Ko pa bo nevihta mimo. pazi. da ne boš ponovila napake. ki te je spravila v takšen položaj. In nikar se n( zanašaj na pomoč drugih!

On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost, ali pa se držiš sigurnega posla. Vsekakor pa je dejstvo, ds brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel kako prav.

• VODNAR

Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega. bo potrebno napet' vse sile. sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa / dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita^ popravnega izpita pa ne bo.

On: Postal boš prav obseden z idejo, da te nekdo stalno izkorišča. Nikar ne pozabi, da ni vse tako črno. kot pa si to sUkaš sam. Še vedno se ti b" ponujala priložnost, kije enostavno ne smeš zam'^' diti.

RIBA

Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad. S£(j boš v kratkem naletela na osebo, ki te bO prav zaradi njih koval v zvezde. Predvsem pa hod' naokoli z odprtimi očmi in ušesi, k^ti nekaj se bo zgodilo.

On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar P^ jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, k" ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrii" in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo -

nasveti

20. december 1990 - stran 29

BOŽIČNO PECIVO

Kondeji

Potrebujemo: zavitek listnatega testa, beljakovo gla-zuro, ki ji prej primešamo olupljene in sesekljane mandeljne, sladkor

v prahu.

Listnato testo razvaljamo 4 milimetre na debelo, ga razrežemo na dolge, 8 do 10 cm široke trakove. Trakove oblijemo z beljakovo gla-zuro, ki smo ji prej dodali na drobno zrezane ali pa zmlete mandeljne. Po glazuri potre-semo sladkor v prahu, nato pa z nožem, ki ga pomakamo v vročo vodo razrežemo trakove na 4 cm debele rezine, jih zložimo ne pekač, dene-mo v pečico in pečemo 12 minut. Pečica ne sme biti zgoraj preveč vroča, da sladkor ne porjavi.

Celestinski čolnički

Potrebujemo: 100 g francoskega krhkega testa, 2 žlici marelične marmelade, polovično količino testa za magda!ensko pecivo, nastrgano pomarančno lupinico, marelični preliv, pomarančni preliv, 12 čolnička-stih modelčkov.

Najprej si pripravimo francosko krhko testo. Za to potrebujemo: 100 g mehke bele moke, ščepec soli, 50 g ma

sla, 50 g sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja in 2 rumenjaka. Iz tega naredimo dve uri pred uporabo testo in ga hranimo v hladilniku. 15 minut pred uporabo vzamemo testo iz hladilnika, da dobi sobno temperaturo. Magdalensko testo je podobno, le da nima vanilijevega sladkorja in namesto rumenjakov uporabimo dve celi jajci.

Modelčke prekrijemo s pripravljenim francoskim testom. V vsak modelček damo malo marelične marmelade," nanjo pa še magdalensko mešanico, kateri smo dodali nastrgano pomarančno lupinico. Pečico segrejemo na 190 stopinj in pečemo 10 minut. Pri tem moramo paziti, da jih ne zažgemo. Pečene čolničke stresemo z vrhom navzdol na krožnik, da se ohladijo. Po vrhu premažemo z vročo marmelado in ko se strdi, pecivo prelijemo s pomarančnim ledom. Za led vzamemo 500 g sladkorja, 8 žlic vode in malo vinske kisline. Sladkor in vodo z malo vinske kisline damo v kožico in ga brez mešanja, raztopimo na majhnem ognju. S čopičem, ki smo ga namočili v hladno vodo, brišemo okoli droba kožice tik nad površino sladkorja, da preprečimo njegovo strjeva

nje. Kožico pokrijemo in zvišamo temperaturo in kuhamo do 112 stopinj C kar zme-rimo s termometrom. Nato zlijemo zmes na marmornato ploščo in mešamo toliko časa, da se fondan strdi in postane bel. Z rokami ga gnete-mo toliko časa, dokler ne postane gladek. Ko ga hočemo uporabiti, vzamemo nekaj fondana in ga razredčimo z malo vode, da postane gladek in tekoč. Tik pred uporabo mu dodamo pomarančni sok in vse skupaj zmešamo v gladko tekočo maso.

Mandeljeve tortice

Potrebujemo: 100 g francoskega krhkrga testa, polovično količino frangipa-ne, 50 g mandeljnovih lističev, marelični premaz, 2 žlici mletih mandeljnov za okras in 12 modelčkov za tortice.

Najprej si pripravimo francosko krhko testo in testo frangipane. Za slednje potrebujemo 100 g masla, 100 g sladkorja, 2 jajci, 100 g zmletih mandeljev, 30 g moke, sok ene pomaranče in zavitek vanilijevega sladkorja ali par kapljic vanilijeve esence... Iz sestavin umešamo testo.

Modelčke obložimo s francoskim testom in ga prebo-demo z vilicami. Nato modelčke nadevamo s testom frangipane, potresemo

z mandelj novimi lističi in pe

čemo na 190 stopinjah 12 minut. Ohlajene tortice premažemo z mareličnim premazom ter potresemo s sesekljanimi mandeljni.

Medene tortice

Potrebujemo: 100 g francoskega krhkega testa: za nadev pa 7,5 g masla, 7,5 g sladkorja, 7,5 g zmletih mandeljnov, žlico medu, kavno esenco po želji, kavni preliv in 12 modelčkov.

S francoskim krhkim testom napolnimo namazane modelčke in jih pečemo na 190 stopinjah 5 minut in jih ohladimo. Med tem pripravimo masleno kremo. Z njo nabrizgamo pečene tortice in nadev lepo oblikujemo. Tortice postavimo na hladno, da se krema strdi in nato jih prelijemo s fondanom.

Božični sadni kruh

Potrebujemo: kg na kolesca narezanih smokev, pol kg zrezanih dateljev, kg rozin, pol kg pinjol, 15 dag olupljenih, nalistanih mandeljev, pol kg suhih hrušk in jabolk, 20 dag celih orehovih jederc, 10 dag pre-sladkorjenih pomarančnih lupin, 10 dag citronata, žličko cimeta, pol žličke klinč-kov, pomarančne in limonine lupine, pol litra ruma ali slivovke ter mlečni kruh iz 2 litrov moke.

Sadje in vse ostalo dobro zmešamo in polijemo z rumom ali dobro slivovko. Stoji naj dobro pokrito en dan. Drugi dan napravimo testo kot za mlečni kruh. Vzamemo eno tretjino vzhajanega testa in ga raztrgamo na koščke ter vmesimo v rumu namočeno sadje v homogeno zmes. Iz preostalega testa napravimo 4 do 5 hlebčkov in vsakega posebej razvaljamo v podolgasto, cm debelo ploščo. Iz nadeva oblikujemo ravno toliko podolgastih štručk, zavijemo vsako v testo, dobro stisnemo in obrnemo štručko, tako da pride stisnjena stran na pomazano pločevino. Štručke naj vzhajajo dobri dve uri. Iz ostankov testa ali iz mandeljev napravimo po štručkah okraske ter jih pomažemo s stepenim jajcem ter pečemo eno do eno uro in četrt pri 180 stopinjah.

MODNI KLEPET

N Pripravlja

VLASTA CAH'ŽEROVNIK

Kot smo obljubili že prejšnji teden, od ponedeljka naprej čaka v našem uredništvu nagrada Cvetko Pasar, Pot v Konjsko 24 iz Vojnika, ki jo je Vlasta Cah-Žerovnik izžrebala med nagradnimi kuponi, prispelimi v naše uredništvo v novembru.

Prav tako pa danes izpolnjujemo še eno. teden dni staro obljubo. Objavljamo prvi nasvet oziroma namig o tem, kako se obleči za najdaljšo noč v letu. Vlasta Cah-Žerovnik je tokrat strnila nekaj vprašanj in skupaj odgovorila našim bralkam, ki ni

majo težav s postavo, za Silvestrovo pa imajo bolj kot ne že pripravljena oblačila. Le malo domišljije in spretnosti je potrebno, pa se tudi v domačih »delavnicah« lahko izdelajo prav zanimivi in privlačni modni dodatki. Zanje pa že tako ali tako vemo. da popestrijo in poživijo še tako navadno, lahko tudi že nošeno^ oblačilo.

Časa je še dovolj in če imate slučajno v omari kakšen kos blaga, čipke ali kaj drugega, se lahko dela lotite še same. Pa veliko uspehov vam želimo.

Uredništvo

Za najdaljšo noč ^^^

Da je prednovoletno vzdušje tukaj, dokazujejo tudi vaša vprašanja in dileme, kaj obleči za to najlepšo in najbolj noro noč v letu.

Ker so časi pač takšni, da je povprečna denarnica vsako leto tanjša in zato nakup večerne obleke vedno večji (in nepotreben - kam pa sploh še gremo?) izdatek, si boste tudi letos mnoge pomagale z drobnimi popravki in- dodatki kar pri stari obleki.

Če ste mlade in brez težav s postavo, kot sta naši bralci Manja in Gordana iz Celja, pa lahko že nošenim oprijetim strech minicam z malce domiselnosti in kančka šiviljskega znanja nadenete nov, slavnosten navdih.

Letos je, kot že veste, pri

večernih modelih v ospredju povdarjen pas in boki, da o drznih, že kar šokantnih dekoltejih niti ne govorim. Nepogrešljive so rokavice, tiste do komolcev ali še daljše, bodisi čipkaste ali svilene.

Anki iz Prebolda, ki ima za to priložnost že kupljene 2,5 m črne čipke, pa predlagam, da jo uporabi v kombinaciji s težko črno svilo. Ker ima močnejše noge, naj obleka sega nekaj cm čez koleno, iz čipke pa sešije asimetrično krojeno tuniko.

Za prihodnji, zadnji klepet v letošnjem letu, pa še beseda, dve o materialih, modnih dodatkih, nakitu in pričeskah za to slovesno priložnost.

VLASTA

Božični in novoletni prazniki so lahko še bogatejši, kajti nakup

v prodajalni Tanja v Žalcu je še cenejši.

Zdravilišče Dobrna Ljubitelji Dobrne,

DOBRODOŠLI PRI NAS

NA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!

Pre(Jstavljamo vam nekaj prireditev iz našega bogatega prazničnega programa:

V NEDELJO, 23. 12. ob 15. uri, ►

na ploščadi pred Zdraviliškim domom prirejajo učenci osnovne šole Dobrna

OTROŠKI BOŽIČNI SEJEM s prihodom DEDKA MRAZA.

Poleg prazničnih stojnic vam bodo predstavili tudi običaje ob novoletnih praznikih.

V PONEDELJEK, 24. 12. ob 19. uri

ob BOŽIČNI VEČERJI bodo pevci Moškega pevskega zbora iz Erankolovega imeli KONCERT BOŽIČNIH PESMI.

V TOREK, 25. 12. ob 19. uri,

v restavraciji Hotela Dobrna GALA BOŽIČNI PLES s skupno večerjo.

V NEDELJO, 30. 12. ob 16. uri,

v dvorani Zdraviliškega doma NOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA IZ CEUA.

31. 12.

VESELO SILVESTROVANJE V VSEH RESTAVRACIJAH ZDRAVILIŠČA DOBRNA.

V TOREK, l.l, 91.

NOVOLETNI PLES v hotelu Dobrna igra ansambel TORNADO, poje Alfi Nipič, zabaval vas bo Franc Košir in DUO MAJA v kavarni ter EVERGREEN DISKOTEKA pri kaminu.

V Zdraviliškem domu - igra ansambel BRANETA KLAVŽARJA.

V prazničnih dneh vabimo prijatelje Dobrne na družinska kosila in kopanja v termalnih bazenih. Od 20. 12. do konca leta dajemo 20% popust na storitve v kozmetičnem salonu.

Vse informacije in rezervacije za prireditve sprejema recepcija hotela Dobrna - 778-000 ali 778-023.

\Želimo vam SREČNO 1991!

Kupon

za modni nasvet

Ime in priimek: .......................

Točen naslov:.............

Starost: .................... Višina:

Teža: .................. Konfekcijska št

Barva las: ....................... Barva oči

Najljubše barve: .................

30. stran - 20. december 1990

otroški vrtiljaki

Čudoviti svet orgel

Ko sem st tistega petka s svojimi sošolri peljal proti slovenski prestolnici, nisem niti slutil, kako lep bo zame ta dan. Vedel sem. da bom videl nebotičnik. Narodno galerijo in šel poslušat orgelski koncert, toda zgodilo se je še nekaj...

Cankarjev dom sem obiskal drugič in tokrat se mi je zdel še lepši. Ko sem vstopil v Galusovo dvorano, se mi je zdela neznansko velika in nadvse dostojanstvena. Zazrl sem se v velike orgelske piščali. ki so segale prav do stropa, nato pa še v klaviaturo s črnimi in belimi tipkami, za katerimi je sedel orglar.

Odkar igram klavir, je bila moja skrita želja, da bi vsaj enkrat v življenju lahko zaigral na tako velike orgle. Sedel sem čim bliže, da bi lahko koncert bolje spremljal. Orgelske glasove sta nežno obarvali flavta in trobenta. Bil sem ves prevzet.

Proti koncu koncerta je orglar povabil na oder učence, ki bi želeli zaigrati na orgle.

Bojeval sem se sam s sabo. Želja po igranju je bila velika, strah in trema še večja. Sošolci so me vzpodbujali, odločil sem se in

stopil na oder. Roke so mi zadrh-tele. ko sem se dotaknil tipk. Zaigral sem skladbo z naslovom "Mamici«, ki sem jo sam skom-poniral, besedilo zanjo pa je napisala moja mamica. Zvoki, ki so napolnili dvorano, so bili veličastni.

Nisem mogel verjeti, da res igram na orgle v Cankarjevem domu. Za hip se mi je zdelo, da sanjam. Zavedel sem se, da to niso sanje, ampak resnični dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabil.

GREGOR IRŠIČ. 7. a OŠ Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE

Naglica

Naglica. Na cesti, v službi, doma. Vsi ljudje hitimo, drvimo. Nikoli si ne vzamemo časa za sprehod po parku. Tudi naša družina zjutraj hiti. Oče in mamica v službo, jaz in sestra v šolo.

Velikokrat pribitim k pouku vsa zadihana, saj pozno vstanem.

Nekega jutra ura ni zvonila ali pa je nismo slišali. Vsi smo brezskrbno spali na rej. V sanjah medlo zaslišim zvonec pri sosedovih. Zazeham in si pomanem oči. Leno pogledma na uro. Pol osem! Kar vrže me iz postelje.

Pomislila sem. da me starši niso zbudili. Jezna se napotim proti kopalnici, toda... Skozi priprta vrata v spalnici vidim dve speči kepi. zaviti v odejo. S težavo vse spravim pokonci. Kopalnica je polna: umivanje zob. oblačenje, urejanje - vse je v gibanju.

Nazadnje le ostanem sama in si pripravim torbo. Oh. ta ura pa teče in teče. Hitim v šolo in pri-spem še pravočasno. Že hočem v razred, toda copati... copati so ostali doma! Groza! Tečem nazaj. Nesreča pa taka! Ključi mi uhajajo iz rok. ne morem najti copat, ne vem, kam sem včeraj odvrgla vrečo. Kakor, da bi se vse stvari zarotile proti meni in hotele, da zamudim. Ne vem. kaj vre iz mojih ust, verjetno kletvice, saj se mimoidoči kar ozirajo za mano. Končno vsa rdeča v obraz pri-spem v šolo. Začne se pouk in čas spet beži, beži...

EVA DOMITROVIČ, 7. a OŠ I. celjske čete CELJE

Najlepši odmori

Zazvonil je zvonec. Odrešilni zvonec! Naznanil je konec šolske ure. Počakamo le še toliko, da nam tovarišice povejo, kaj imamo za domačo nalogo. Potem vse zvezke in knjige zmečemo v torbo in se gnetemo skozi vrata iz razreda. Napotimo se v drugo učilnico, kjer bomo nadaljevali pouk. Po stopnicah se prerivamo. kričimo, vlečemo za torbe. Trop deklet se napoti proti ženskemu WC-ju, kjer se pogovarjamo.

Preden zvonec zazvoni, smo že v razredu. Nekateri se tepejo, drugi kričijo, tretji žvečijo žvečilne gumije. večina pa jih prepisuje domačo nalogo. Sredi kričanja in smeha se odpro vrata. V razredu je takšna tišina, da bi lahko slišali muho dihati. Skozi vrata stopi učitelj ali učiteljica. »Zdravo!« pozdravimo in sedemo tako glasno, da bi človek mislil, da je potres 6. stopnje. Med uro neprestano pišemo hstke, gledamo na

uro in čakamo, kdaj bo zabrnel zvonec. Že se vidimo, kako hitimo po stopnicah in se prerivamo.

Med odmori je najlepše, a kaj, ko so največkrat prekratki.

ROZALIJA ŠTORMAN. 7. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER

PRVA LJUBEZEN

Ne bo te nazaj

Prišel si... Predal si se mi v trenutku, ko sem najbolj hrepenela po toplini nekih rok. Ko sem bila željna nežnosti. Zato sem te vzljubila...

Vzljubila zaradi trenutka, ko sem bila pripravljena sprejeti novo ljubezen.

Potem si odšel! Celo bolje je tako. Lahko bi se zopet raznežil ob solzah moje bolečine.

Sedaj živiš v svojem svetu, svoje življenje, brez misli name. To je svet. kamor ne smem vstopiti, vem. Tam si

ti. Razpet med tisočimi željami tešiš svojo sebičnost.

Zmanjkuje ti časa za vse, vem. Nikoli več se ne zapletaj v tako nevarne igre ljubezni. Ogenj strasti ugaša počasi. Zaljubljene ženske so zahtevne, ti pa sovražiš odvisnost.

Veš, kdo si ti? Visokolete-ča ptica si! Tvoja strast nikoli ne bo v celoti potešena. Vedno boš želel in jemal več.

Kjerkoli si in od koder od. hajaš. puščaš za seboj nek^j nedokončanega, z obljubatni novih vrnitev, katerih ne bo Pazi, polomil si boš kril^ Padel boš z oblakov svojj}^ sanj in želja. Sam boš!

Nihče te ne bo nikjer ča. kal, saj se tudi ti nisi nika. mor vračal.

Verjemi, takrat tudi mene ne bo...

VALERIJ/{

Kam sta šli Alfovi nagradi?

Alf, trgovinica iz Žalca, ki se je pred kratkim preselila v nove prostore na Šlandrovem trgu, vsako sredo nagrajuje na Radiu Celje. V zadnji oddaji sta nagradi dobila: MATEJA ZORKO, Tkalska 5, Celje in URBAN PEVNIK, Ljubljanska 31, Celje.

NAGRAJUJE

ATKINE

IZ2REBANCE

Atifina zanlca

če zapišemo: 55 kot 1441 33 kot 1221 in 77 kot 1661 kako na ta način zapišemo 1010?

Odgovore na dopisnicah pričakujemo v našem uredništvu do srede, 26. decembra 1990. Naš naslov pa je NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE.

Rešitev uganke iz prejšnje številke je DIMNIK. Nagrado dobi: Joži Cokan, Vrbje 43, 63310 Žalec.

Vesoljske prigode iicibritih zemljanckov

Pišeta Urša In Josip Jesih, riše Mojca Vllar 0

»Povabil sem vas,« je začel Pipur, ^'^•»da se vam iskreno zahvalim za pravočasno informacijo. Žal so se vaša predvidevanja uresničila. »Pomignil je Li-dorju, ki je bil že pred njimi pri vladarju. Tokrat je bil oblečen v novo uniformo s številnimi našitki. »Vladarje ugotovil, na kateri raketonosilki je ukradeni rudijum,« je umirjeno dejal Lidor, »Istočasno pa naj povem, daje Urah izginil?«

»Zato je torej toliko straž po dvor-^ W«cu?« je povprašal Cufek. Lidor je pokimal. »Povem naj še to, da je dobri vladar odobril našo misijo na Zemlji.« »Su-per!« je radostno zaploskal Cicek.« Lidor, kaj pa pomenijo vsi ti novi našitki na tvoji uniformi?« »Imenoval sem ga za vrhovnega poveljnika raketnih enot!« je resno dejal Pipur. »Z zvestobo si je to prislužil. »Lidor je zardel, saj mu je bilo ob pohvali resnično nerodno.

^^ Pipur je nato Zemljanom podrobno M ■•razložil načrte poleta na Zemljo. »Lidor bo osebno nadzoroval polet!« Tedaj pa je nenadoma vstopil Tipur. »Govoril bi rad s teboj, oče!« »Kar daj,« je menil oče, »Pred njimi tako in tako nimam skrivnosti. Sicer so se pa tako oni opozorili na nevarnost.« Tipur je razumevajoče prikimal: »Torej, o Urahu ni ne duha ne sluha. Skrbi nas, da je pobegnil z Rudisa.« Pipur se je globoko zamislil. »To bi bilo lahko nevarno!«

Nato se je prijateljsko poslovil od ^ • Zemljančkov z željo, da bi se oglasili še kdaj, ko ne bo tako napete situacije. »Ta nesrečni Urah lahko resnično priredi prav zoprne trenutke. »Nato je naročil sinu, naj jih pospremi. »Kaj pa bo z rudiumom?« je zanimalo Oslima. »Ne skrbite. Lidor ima popolna navodila!« Zemljani so nato odšli, Pipur pa si je skrivoma obrisal solzo, ki mu je stekla po licu. Z letečim plovilom so se mah obiskovalci nato odpeljali na raketo Drom.

GIPINGRAD Celje P. 0.

Lava/ '63000 Cel e

NUDIMO STANOVANJA S

7%

POPUSTOM

Objekt B-6 Slovenske Konjice

ENO 39,59 m^

DVO 59,85 m^

DVO 66,60 m^

TRO 70,92 m^

ŠTIRI 83,30 m^

Objekt B-13 Zreče

GAR 24,75 m^

ENO 39,93 m^

DVO 52,86 m^

DVO IN POL 63,05 m^

TRO 70,31 m^

Objekt B -14 Zreče

TROSOBNO 65,49 m^ (takoj vseljivo)

Na pogodbe sklenjene do 15. 1. 1991 priznavamo 7% POPUST. Rok plačila 15 dni. Primopredaja stanovanj februarja 1991. Nudimo LOKALE v Slovenskih Konjicah, velikosti 40 - 75 m^. Informativna cena 14.900,00 din m , rok dograditve jesen 1991.

Informacije po telefonu 063 33-511 ali osebno na sedežu podjetja, v Celju, Lava 7-1. nadstropje, soba 119.

Vsem občanom Srečno Novo leto 1991.

radijski in televizijski spored

20. december 1990 - stran 31

RADIO CELJE

četrtek, 20. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 poročila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam £)anes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.

Petek, 21. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, ,13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.

Sobota, 22. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.

Nedelja, 23.12.: 8.p0 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi.

Ponedeljek, 24. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.

Torek, 25. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem, 19.00 Zaključek sporeda.

Sreda, 26. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda.

Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo.

RADIO VELENJE

Petek 21. 12.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke rn pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.

Nedelja 23.12.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in pozdravi.

Ponedeljek, 24. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 do 19.00 Božično popoldne na Radiu Velenje.

Sreda, 26. 12.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Pogovor s predsednikom velenjske vlade Franjom Bartolcem.

Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9 in 97,2 MHz.

Zavod Golovec organizira VELIKO SILVESTROVANJE

za vsakogar.

Zabaval vas bo ansambel KOKO s pevko Heleno Blagne.

- Bogat srečolov

- vsaka 50. vstopnica nagrajena

- presenečenja

Novost: jedačo in pijačo lahico prinesete s sebo), ah pa koristite gostinske usluge Golovca po dostopnih cenah. Predprodaja vstopnic pri blagajni bazena Golovec.

Cena samo 200 din.

AVTOPREVOZNIŠTVO TRGOVINA

»TIHI« Pongrac 95/D

vabi na zabavno in poceni

SILVESTROVANJE

Z ansamblom NIKA ZAJCA v dvorani SVOBODE Griže

REZERVACIJE na telefonu: (063) 713-254

Hkrati voščimo vsem cenjenim strankam VESELE IN SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE.

sobota 22. december

SLOVENIJA

8.10-1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.25 VIDEO STRANI; 8.35 TV MOZAIK; 8.35 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 26., zadnja lekcija: 9.00 MUZZV, angleščina za najmlajše (13/ 20); 9.15 RADOVEDNI TAČEK; OVCA; 9.30 ČEBELICA MAJA: FILIP V PASTI, risana serija; 9.55 TOVARIŠIJA PETRA GRČE, nadaljevanka HTV (2/3); 10.25 ALF, ameriška nanizanka (8/24); 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 11.20 POGLEDI: NJEGOVO VELIČANSTVO ČEVEU, 12.15 NAŠA PESEM'90, 8. oddaja; 12.45 VIDEO STRANI; 13.30 VIDEO STRANI; 13.40 DRUGA GODBA: PAPA VVEMBA, Zaire; 14.10 VIDE-OGODBA, ponovitev; 14.55 CIKLUS FILMOV WALTA DIS-NEYA: DARBY O GILL V KRAUESTVU PALČKOV; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 Sarajevo: DP V KOŠARKI (M); Bosna - Smelt Olimpija, vključitev v prenos; 18.25 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije (7/14); 18.55 ŽE VESTE?; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 KRIŽKRAŽ; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: ZLATA DEKLETA, KLUB PARADIŽ, NOTRANJA PREISKAVA; 1.20 VIDEO STRANI

SLOVENIJA II

8.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.20 Morzine: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 1. tek, prenos; 9.55 Kranjska Gora; SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 1. tek; 11.00

BOKS; Torens - Perunovič, posnetek; 11.50 Morzine; SV€-TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 2. tek, prenos; 12.25 Kranjska Gora: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 2. tek; 13.15 JUGOSLOVANSKI POKAL V ODBOJKI, posnetek iz Beograda; 14.00 TURNIR V MALEM NOGOMETU, posnetek iz Sarajeva; 14.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 15.00 VIDEONOČ, ponovitev; 19.00 MATI IN SIN, avstralska humoristična serija (4/14); 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: NEVADA SMITH, 22.20 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM Ž -t- M, posnetka iz Morzina in Kranjske Gore; 23.30 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI

HRVAŠKA I ^

7.35 POROČILA, 7.45 TV KOLEDAR; 7.50 VESELA SOBOTA. spored za otroke; 8.50 GENERAL S SKALPELOM, dokumentarna oddaja; 9.20 Morsine: slalom (Ž), 1. tek; 9.55 Kranjska Gora: SLALOM (M), 1. tek; 11.00 ALF, ponovitev; 11.25 MUPPET SHOW; 11.50 Morsine; SLALOM (Ž), 2. tek; 12.25 Kranjska Gora; SLALOM (M), 2. tek; 13.10 RISANKA; 14.45 SEDMI ČUT, ODDAJA O PROMETU; 14.55 Reka: NOGOMET: Hrvaška - Romunija; 16.45 TV TEDEN; 16.20 BOŽIČ V ČUČERJU, folklora; 17.00 POROČILA; 17.05 TV RAZSTAVA: Hame Čavrka; 17.15 KRALJ PATAGONIJE, francoska nadaljevanka (1/4); 18.10 GLASBENA ODDAJA; 18.55 RAKUNI, risana serija; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 POROČILO IZ SABORA; 20.45 ČASTNI KONZUL, angleški film; 22.40

TV DNEVNIK 2; 23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05 HRVAŠKA SAKRALNA UMETNOST; 0.10 FLUID, zabavno-giasbena oddaja, 0.55 ŠPORTNA SOBOTA TV BEOGRAD; 1.30 POROČILA

tcnPFR -

11.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 13.00 FOOT-BALL - NFL; 14.30 BASKET - ASSIST, 15.00 SUPERVOL-LEY; 15.45 OB RINGU; 16.45 NOdOMET - POSEBNA ODDAJA - SPORTIME; 17.30 NOGOMET; Angl. prv.; MANC-HASTER UNITED - ASTON VILLA - pos. prenos; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 JUTRI JE NEDEUA, verska oddaja; 19.35 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija; 20.00 KOMBATT KILLER, film; 21.30 TV DNEVNIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 NOGOMET: Angl. prv.; MANCHESTER UNITED - ASTON VILLA (ponovitev); 00.15 NOGOMET, Špansko prv.

AVSTRIJA I

9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 1. del: Včeraj - danes - jutri; 9.35 FRANCOŠČINA, Avec plaisir (132); 10.05 RUŠČINA; 10.35 MOŽ ZA VSE ČASE (A Man For Ali Seasons - britanski film, 1967) 12.30; JOUR FIXE, pogovor z Gregorjem von Rezzori-jem; 13.30 POROČILA; 13.40 Ml. ponovitev; 14.10 DANCING TIME, francoski dokumentarni film (1973) o plesni dvojici Ginger Roger in Fred Astaire z odlomki iz njenih filmov.; 16.00 OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05

ČUDEŽNA DEŽELA GLASBA; 17.25 LEO IN FRED, Ljubezen, 17.35 MUPPETS SHOW, gosti: Star Wars (Marc Hamiil, Chev»r Bacca); 18.00 KUHARSKE DOBROTE; 18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja mag. Hansjorg Eichmeyer; 18.30 ŠPORT; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro vodi Peter Rapp; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Z NOSOM NAPREJ, oddaja Franka Elstnerja; 22.05 POLICIST IGRA VISOKO (Flag - francosko-kanadska kriminalka, 1986); 23.50 VDOVA MORI TIHO (VVhatever Hap-pened to Aunt Alice - ameriški film, 1969); 1.30 EX LIBRIS

AVSTRIJA II

9.55 ŠPORT SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 1. tek iz Kranjske Gore; 11.00 SVETOVNI POKAL - SLALOM (Ž), 1. tek iz Morzina; 11.50 SVETOVNI POKAL (Ž), 2. tek iz Morzina; 12.25 SVETOVNI POKAL - SLALOM (M), 2. tek iz Kranjske Gore; 14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar lise Sprohar; 15.00 BORZNA POROČILA; 15.45 ŠTAJERSKI AD-VENT; 16.15 MATER, Alfond Haider in njegova mati; 17.00 LUČ V TEMI; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 MAGAZIN ALPE-JADRAN, z reportažami iz ItaJije, Jugoslavije in Avstrije; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 MICHELANGELO (La primavera di Michelangelo - 1, del TV filma, 1989); 22.00 ŠPORT; 22.30 SRČEK, oddaja zaljubiti z Rudijem Carrellom; 22.55 COMEDV EXPRESS; 23.25 X-LARGE, Exit 90: pregled mednarodne in avstrijske pop scene; 0.30 EX LIBRIS

nedelja 23. december

SLOVENIJA 1

7.50-... TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.05 VIDEO STRANI; 8.15 OTROŠKA MATINEJA; 8.15 ŽIV ŽAV; 9.05 CIRKUŠKE ŽIVALI, ponovitev švicarske nanizanke (2,7); 9.35 POROČILA; 9.45 ZGODOVINA SMEHA, ponovitev francoske doku-metnarne serije (1/6); 10.40 MATI IN SIN, ponovitev avstral-ske humoristične serije (4/14);'l1.10 PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA, oddaja z Ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom, 11.45 KMETIJSKA ODDAJA TV SARAJEVO; 12.45 POROČILA; 13.05 TITANIC, ponovitev; 14.35 S. Bareja: ALTERNATIVE 4, poljska nadaljevanka (8/9), 15.30 SOVA, ponovitev ZLATA DEKLETA, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.10 HOBSON V ŠKRIPCIH; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV ^DNEVNIK 2; 2005 CVETJE V JESENI; 21.00 SLOVENIJA - MOJA DRŽAVA. SOVA: SPET TI? KLUB PARADIŽ, VIDEO STRANI

SLOVENIJA

10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za JLA; 13.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 14.00 SPROTNO POPOLDNE; 15.00 IZBOR ŠPORTNIKA LETA, posnetek iz Pariza; 16.30 NADALJEVANJE ŠPORTNEGA POPOLDNEVA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET VULKANOV, francoska poljudnoznanstvena serija (5/6); 20.25 POTNI LIST FLAMEN-KO. dokumentarna oddaj; 21.10 ZDRAVO; 22.30 ŠPORTNI PREGLED TV NOVI SAD; 23.00 YUTEL

HRVAŠKA I

9.45 POROČILA; 9.50 TV KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO, spored za otroke; 13.00 POROČILA; 13.05 DAKTARI, ameriška nanizanka; 13.55 ŽIVETI SKUPAJ, izobraževalna oddaja; 14.25 TELEVIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 16.45 SPEN-CERJEVA GORA, ameriški film; 18.45 EVVOKSI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 KONCERT ORKESTRA ZAGREBŠKE FILHARMONIJE, PRENOS IZ CERKVE sv. Križa v Sigetu; 21.15 POGOVOR S KARDINALOM FRANJOM KUHARIČEM; 22.15 TV DNEVNIK 2; 22.40 PRIČE ZGODOVINE, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA SERIJA 61/8); 23.45 ŠPORTNI PREGLED TV NOVI SAD; 0.15 POROČILA

HRVAŠKA II

910 PREGLED PROGRAMA!; 9.15 VIDEOSTRANI, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 9.20 RAZGLEDNICE.CLIVA JAMESA 10.10 SHOW ARSENIA HALLA; 11.10. ČASTNI KONZUL 13.00 SHOW DINA DVORNIKA; 14.00 ŠPORTNI PROGRAM; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 V DUHU GOSTA: DRAGI JOHN, PROSTORI V SRCU, NOVINARSKI PLES, prenos

KOPER

10.00 FISH EYE; 10.45 RAZISKOVALNA BAZA; 12.30 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 13.30 UMETNOSTNO DRSANJE:

WORLD CUO OF PROFETIONAL SKATING N£W YORK; 15.00 FOOTBALL NATIONAL LEAGUE AMERICA; 16.30 FISH EYE; 17.15 ODBOJKA: GIVIDI BRUGHERIO-PREP REGGIO EMILIA, nep. p.renos iz Milana; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE, 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DOLINA DINOZAVROV, risanke: 20.00 »TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja; 21.00 AKTUALNA TEMA; 21.40 TV DNEVNIK; 21.50 MOD SOUAD, serija; 22.30 EUROGOLF; 2315 RAZISKOVALNA BAZA; 1.00 ODBOJKA (ponovitev)

AVSTRIJA I

9.00 POROČILA; 9.05 SMEHLJAJ AFRIKE, Ženske pod pri-pekajočim soncem; 9.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 2. del: Gospodarstvo na ruševinah; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENA, tedenska oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 MEDIJ, radijske in televizijske zgodbe; 13.15 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.45 PLESALCA Z BRO-ADWAYA (The Barkleys of Broadway - ameriški film, 1949), 15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 29. del: Božič; 15.40 ENA, DVA ALI TRI, otroška oddaja; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 X-LARGE. božična oddaja mladinske redakcije; 18.30 Z DUŠO IN TELESOM, Ljubi Bog, zadnji del; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 MIC

HELANGELO (La primavera di Michelangelo 2. - zadnji del TV film, 1989); 21.55 VIZIJE; 22.00 LA BOHEME, operni film; 23.50 KATHLEEN BATTLE IN JESSE NORMAN POJETA SPIRITUALE. 2. - zadnji del posnetka koncerta iz newyor-škega Carnegie Hala; 0.35 POROČILA

AVSTRIJA 11 =

9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 REVEILLON (Francoski film, 1985); 11.00 ORF STEREO KONCERT Lud-wig van Beethoven; 12.35 DRAGOCENE ORGLE, Orgle iz cerkve benedektinskega samostana Melk; 12.50 COMPU-TERANIMATION, Prix Ars Electronica 88: Read s Dream Johna Lasseterja; 13.00 DOBER DAN. KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence;. 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30 BARKA OD BENETK DO PADOVE, komedija Adriana Bachierija 15.30 ŠPORT V LETU 1990; 16.45 LIPOVA ULICA, družmska serija; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek z vsemi, ki so po srcu ostlai mladi; 18.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 VESEL BOŽIČ, GOSPA KINGSLEY (Christ-mas Eve - ameriški film, 1986); 21.55 POROČILA 22.00 DRUŽINSKO SREČANJE (Family Reunion - kanadski film 1987; 23.35 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVLJA, Pripetljaj na policijski postaji - igra Ned Beatty; 0.00 TEKSASKI REVOLVERAS (The Dangerous Days of Kiowa Jones - ameriški vestem, 1966); 1.35 POROČILA

Ponedeljek 24. december

SLOVENIJA I

7.35-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE 85: MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ BOLGARIJE IN DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ VELENJA, 11.30 UTRIP. 11.45 ZRCALO TEDNA; 12.00 TV MERNIK; 12.15 VIDEO STRANI; 12.25 ČAROVNIK IZ OZA, 13.05 ZDRAVO, ponovitev; 15.30 SOVA. ponovitev SPET TI? KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.05 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risanka; 17.30 BOŽIČNE SANJE, pravljica; 18.00 PRAVUlCE IZ MAVRICE: LUNA GRE NA POT. 1. oddaja; 18.20 OD OBZORJA DO OBZORJA, oddaja o knjigah; 18.30 WAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 BOŽIČNA ZGODBA; 21.00 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosednjih narodov; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 OSMI DAN; 23.45 POLNOČNICA prenos iz Stolnice v Ljubljani, 1.00 PET BOŽIČNIH; 1.15 VIDEO STRANI

SLOVENIJA II

16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI, 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBUANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 PESEM JE... GRE-EN TOWN JAZZ BAND; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.00 SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.20 ARKTIČNI DNEVNIK dokumentarna oddaia; 22.10 SOVA: ALF, KLUB

PARADIŽ; 23.30 YUTEL; 0.20 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (DO 1.30)

HRVAŠKA I

9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR: 9.30 SEDMI VETER, zadnji del otroške serije; 9.45 HIHITAVČKI, zadnji del otroške serije; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 HANS CHRISTIAN ANDERSEN; 14.05 VIDEO STRANI; 14.20 POROČILA; 14.25 TV KOLEDAR. 14.35 SEDMI VETER, zadnji del otroške serije: 14.50 HIHITAVČKI. zadnji del otroške serije; 15.05 TIHA NOČ. dokumentarna oddaja; 15.45 PODRAVSKA SVATBA, dokumentarni film; 16.15 BOŽIČNI KONCERT, posnetek; 17.15 ŠTEVILKE IN ČRKE; 17.35 HRVAŠKA DANES; 18.20 7 DNI V SVETU, zunanja politika. 18.50 ČE BI BIL BOŽIČ VSAK DAN. risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 NEURESNIČENE SANJE, ameriški film; 21.35 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARILA. risanka; 22.00 TV DNEVNIK 2; 22.25 SVETI VEČER, glasbena oddaja; 23.55 POLNOČNICA. prenos iz zagrebške katedrale; 1.00 Vatikan: POLNOČNICA, vključitev; 1.45 BORBENA PONOČKA. epizoda iz Holog turista; 2.35 POROČILA

HRVAŠKA II

13.30 VIDEOSTRANI. 13.40 DOBER DAN; SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 13.50 PROSTORI V SRCU; 15.40 BOLJ

ŠE ŽIVLJENJE. 16.30 DRAGI JOHN. 17.00 OTROŠKI BOŽIČNI PROGRAM; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.30 SVET ŠPORTA; 21.45 COSBY SHOW; 22.10 KONCERT IZ FORUMA; 22.40 POROČILA; 23.15 ANNO DOMINI. 0.15 KONCERT IZ FORUMA

KOPER

12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 SUPERVVRESTLING; 14.00 RAZISKOVALNA BAZA; 15.45 EUROGOLF; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET. Argentinsko prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija. RIN TIN TIN, serija; 2010 GLASBA: PEVSKI ZBOR »OBALA« - 2. del; 20.40 PONEDELJKOV ŠPORTNI PREGLED; 21.00 ŠPORTNI FESTIVAL O MANJŠINAH NA KITAJSKEM, dok. oddaja; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 6 KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA; 22.30 CELOVEČERNI FILM; 24.00 NEPOSREDEN PRENOS POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE

AVSTRIJA I

9.00 POROČILA; 9.05 VIOLINSKI SOLO V PODZEMSKI ŽELEZNICI. risanka Chucka Jonesa, 9.35 PES V PREDALU, dogodiščine treh prijateljev, ki iščeio dom za potepuškega

psa; 11.00 ČRIČKOVO BOŽIČNA PESEM, risanka Chueka Jonesa; 11.25 TILLEBILLE. lutkovni film. 11.45 OLIVERJEV VELIKI SEN. risanka po motivih iz Oliverja Tv»^ista; 13.05 LUČ V TEMI; 13.30 SNEŽENI MOŽ. risanka po knjigi Ra-ymonda Briggsa; 14.00 YANKEE DOODLE, risanka Chucka Jonesa; 14.25 LETO IN DAN, Božično drevo; 14.35 BOŽIČNA ZGODBA, risanka film po romana Charlesa Dickensa; 15.20 VELIKA PRIČAKOVANJA (The Great Expectations - 1/3 del ameriške nadaljevanke); 17.00 GUSARJI Z REKE SPREE. zadnji del; 17.25 OTROCI IZ MUHLENTALA, zgodbe iz male vasi; 18.00 TIHA NOČ,- SVETA NOČ. z Dunajskimi pojočimi dečki. 18.30 EVENGELIČANSKA MAŠA; 19.15 ORF DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.15 LUČ V TEMI. 20.15 MOJA NAJLJUBŠA BOŽIČNA PESEM; 21.15 ORIENT EK-PRES (Nemško-italijansko-francoski film 1954); 22.35 SO-UND OF CHRISTMAS. božična oddaja z Julie Andrevvs; 23.35 ŠEPETANJE V SAMOTI, filmska poema, 23.55 KATOLIŠKA POLNOČNICA. s papežem Pavlom II.. prenos iz cerkve Sv. Petra v Rimu; 1.50 EX LIBRIS

AVSTRIJA II .

8.00 LUČ V TEMI. povzetek: 20.15 Walt Disney predstavlja. (The Absent-Minded Professor - ameriški film. 1960), 21.50 CE BI NOCOJ PRIŠEL... razmišljanja ob rojstvu Jezusa; 22.35 TI SI MOJE ŽIVLJENJE (Five Pennies - ameriški glasbeni film. 1959), 0.35 EX LIBRIS

32. stran - 20. deceiviber 1990

televizijski spored

torek 25. december

SLOVENIJA I

7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI. 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 POLNOČNICA; 11.55 RIM; URBI ET ORBI, BOŽIČNA POSLANICA IN POZDRAV PAPEŽA JANEZA PAVLA II, prenos s trga sv. Petra; 12.30 BOŽIČNE PESI. . . IN NA ZEMUl MIR LJUDEM..., 13.00 VIDEO STRANI; 13.10 KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME: SIMFONIČNI ORKESTER RTV; 14.15 SEDMA STEZA, ponovitev; 14.35 TIHA MIŠKA; 15.25 SOVA, ponovitev KLUB PARADIŽ, 17.00 TV DNEVNIK I; 17.05 SREČNO POT CHARLIE BROWN, 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA VATIKANA - OD PETRA DO KONSTANTINA, 1. oddaja; 21.00 ŽIVLJENJE V BARVAH; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 RAY CHARLES, KONCERT OB 40-LETNICI GLASBENEGA DELOVANJA, 2. DEL; 23.10 SOVA: POLICIJSKI ODDELEK, KLUB PARADIŽ, ZIMSKI PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DUNAJA: 0.50 VIDEO STRANI

SLOVENIJA

12.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 12.50 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 13.45 OSMI DAN, ponovitev; 15.00 Amsterdam; BOŽIČNI KONCERT, prenos; 16.10 BOŽIČNI OBIČAJI (Alpe-Jadran); 16.40 SLOVENIJA V PLESU IN PESMI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 1. oddaja; 17.30 REGIONALNI PRO

GRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 PET MOTETOV DANIELA LAGKHNERJA; 19.15 MAGNIFICAT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 UMETNIŠKI VEČER: CARY GRANT, angleški dokumentarni film; 21.00 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film (ČB); 22.45 YUTEL

HRVAŠKA I Mii^^MMrffe

9.15 POROČILA; 9.15 TV KOLEDAR; 9.25 MALI SVET, oddaja za otroke; 9.55 ZAGREBŠKA KATEDRALA: PONTIFIKAL-NA MAŠA, prenos; 11.35 PRIČE PRETEKLOSTI: NAJLEPŠI BETLEHEM NA SVETU; 11.50 POROČILA; 11.55 Rim; URBI ET ORBI, Božična poslanica in pozdrav papeža Janeza Pavla II. prenos s trga Sv. Petra; 12.25 Assisi: BOŽIČNI KONCERT v cerkvi sv. Frančiška, prenos; 13.15 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM, 14.25 POROČILA; 14.30 DEKLICA Z VŽIGALICAMI, risanka, 14.50 DOGODIVŠČINE BULLVVHI-PA GRIFFINA, ameriški film; 16.40 ŠTEVILKE IN -ČRKE; 17.00 AMAHL IN SVETI TRIJE KRALJI, božična opera; 18.10 POROČILA; 18.10 RISANKA; 18.25 NEUBRANI PROMETNI ORKESTER, dokumentarec; 19.20 LETEČI MEDVEDKI. 1/26 del risane serije; 20.00 BOŽIČNA ZGODBA, valižanska drama; 20.55 ŽREBANJE LOTA; 21.05 TV DNEVNIK 2; 21.30 NAVEČAR, španska nadaljevanka (3/6); 22.25 ZAGREB VEST '90: BOŽIČNI KONCERT; 23.25 POROČILA

HRVAŠKA II

14.40 VIDEOSTRANI; 14.45 DOBER DAN; 14.55 Amsterdam:

BOŽIČNI KONCERT, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 16.15 NEURESNIČENE SANJE; 17.45 ŠAHOVSKI KOMENTAR, 18.00 COSBV SHOW, 18.30 ANNO DOMINI, 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 BOŽIČNA LAGODNOST: LUCIA ALI-BERTI; 21.45 AVE MARIA, glasbena oddaja; 20.45 BOŽIČNI ALF; 22.00 ANNO DOMINI; 23.00 AVE MARIA, glasbena oddaja; 23.20 POROČILA; 23.40 KONCERT IZ FORUMA

KOPER ^

12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.30 CELOVEČERNI FILM (ponovitev); 15.00 POLNOČNICE IZ KOPRSKE STOLNICE (ponovitev), 16.30 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA (ponovitev); 17.30 SKUPNI PROGRAM Z DRUGO MREŽO TV SLOVENIJE - PRIMORSKI REGIONALNI PROGRAM ODDAJA V ŽIVO: KLEPET Z GLEDALCI, AKTUALNA DOGAJANJA, REPORTAŽE, POLEMIKE, ZA ZANIMIVOSTI; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.20 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija; 19.50 CELOVEČERNI FILM; 21.20 ŽREBANJE LOTO; 21.25 TV DNEVNIK; 21.35 MOD SOUAD, serija; 22.15 SMUČARSKI TEDNIK; 23.15 OB RINGU; 00.15 ZADETKI TEDNA

AVSTRIJA I

8.50 POROČILA; 8.55 RAZTRESENI PROFESOR^ ponovitev ameriškega filma (1966); 10.30 KATOLIŠKA BOŽIČNA MAŠA; 11.55 BOŽIČNI GOVOR PAPEŽA PAVLA II. IN BLAGOSLOV URBI ET ORBI; 12.30 1000 MOJSTROVIN, Lorenzo

Lotto: Marija z otrokom in Sveto Katerino in Jakobom 12.40 MATERE, ponovitev; 13.25 ZAJČEK DOLGOUŠČEk' ponovitev; 13.50 Walt Disney predstavlja: JOB BUSTERj (Help Wanted: Kids - ameriška komedija, 1986); IS.?« VELIKA PRIČAKOVANJA, 2. del nadaljevanke po romanu Charlesa Dickensa; 17.00 MALI PRINC, 1. del risanke p^ knjigi Antoina de Saint-Exuperyja; 17.35 KRALJ IZ NARf^i JE, 1/12 del nadaljevanke; 18.00 ŠPORT; 18.30 RON TANJAj 1/6 del ljubezenske zgodbe iz današnjega Berlina 19.30 CAS V SLIKI 1, 19.50 KULTURA; 20.15 ANATOL, igrj Arthurja Schnitzlerja, 22.40 ALFRED HITCHCOCK PREt). STAVLJA, Mož z Juga; 23.40 NOČNI KLICI, Angel maščeva. nje; 23.50 BOŽIČNI SPOMINI, Roland Neuvi/rith bo muzici. ral; 0.25 EX LIBRIS

AVSTRIJA II

9.00 LUČ V TEMI; 16.00 POZNA LJUBEZEN, Večkrat nag^ jena TV igra Williama Nichoisona s Claiare Bloom in Joj. som Ackiandom; 17.30 TEDDVBEAR, Velike živali za male ljud; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke, 18.25 DRAGa CENOSTI IZ AVSTRIJE, Božične jasli; 18.30 SLIKA AVSTRi. JE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 18.00 AVSTRUA DANES 19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE (I mister della giungjj nera - 1/ del italijanske nadaljevanke, 1990); 21.10 Univer-zum: DUHOVI PRAGOZDA NA MADAGASKARJU, Odprava' v kraljstvo Lemurjev; 21.55 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 22.05 FANTOM IŠČE SVOJEGA MOJSTRA (Murder By the Book - ameriški film, 1986); 23.35 SREČO MORAŠ IMETI (Ple-asure Palače - ameriški film, 1980); 1.10 EX LIBRIS

sreda 26. december

SLOVENIJA I

7.35-1.40 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 BOŽIČNA ZGODBA; 11.50 ŽIVLJENJE V BARVAH; 12.45 DOBER VEČER LJUBO DEKLE...: KVARTET DO IN HARMONIKAR JOŽE KAMPIČ; 13.15 VIDEO STRANI; 13.30 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI; 15.05 SOVA, ponovitev POLICIJSKI ODDELEK, KLUB PARADIŽ, ZIMSKI POZDRAV Z DUNAJA avstrijski kratki film; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; 17.05 SVET VULKANOV, francoska poljudnoznanstvena serija (5/6); 17.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 ODDAJA O KNJIGAH; 18.15 PRAVLJICE IZ MAVRICE: VETER PETER POTEPUH, 3. oddaja; 18.35 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ZGODOVINA VATIKANA - OD KONSTANTINA V NAŠ ČAS, I. del, 2. oddaja, 21.10 FILM TEDNA; KRAMER PROTI KRAMERJU; 23.00 TV DNEVNIK 3; 23.20 SOVA: AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ, ZGODOVINA SMEHA; 1.30 VIDEO STRANI

SLOVENIJA 11=— M

16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 2. oddaja; 17.30 ZORI NOČ VESELA, božične pesmi sosednjih narodov, ponovitev; 18.30 ALPE JADRAN; 19.00

TV SLOVENIJA 2 - STUDIO MARIBOR; 19.00 POSLOVNA BORZA; 19.15 TV RULETA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 VVOLFGANG AMADE, Mozartovo potovanje po Evropi, koprodukcijska oddaja; 22.10 SVET POROČA; 23.10 YUTEL

HRVAŠKA I- '

9.20 POROČILA; 9.25 TV KOLEDAR; 9.30 VRNITEV »ANTILOPE«, angleška nadaljevanka za otroke (1/13); 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 CHRISTOPHERJEVA BOŽIČNA DARILA, risanka; 14.25 GLASBA IZ ATELJEJA: W. A. Mozart; 15.10 VIDEO STRANI; 15.25 POROČILA; 15.30 TV KOLEDAR; 15.40 VRNITEV -ANTILOPE«, angleška nadaljevanka za otroke (1/13); 16.10 ŠOLSKI PROGRAM: ORGLE; 16.40 ZAGREBŠKI SOLISTI IN ZBOR »ZVJEZDICE«, posnetek koncerta iz zagrebške katedrale; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 USODE, dokumentarna oddaja; 19.15 SNEŽENI MOŽ, risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 QUO VADIŠ, ameriški film; 22.55 TV DNEVNIK 2; 23.10 POROČILA V ANGLEŠČINI, 23.20 ZNANSTVENI FORUM; 0.20 POROČILA

HRVAŠKA II

15.25 PREGLED PROGRAMA; 15.30 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 15.40 LETEČI MEDVEDKI:

17.00 VSAK DAN BOŽIČ; 16.05 BOŽIČNA ZGODBA; 17.30 BOŽIČNI ALF; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 PETDESET PLUS; 21.25 ANNO DOMINI; 22.35 ČRNI GAD; 23.10 POROČILA; 23.30 MEGA MIK, s satelita

KOPER^^SIT —

12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 OB RINGU; 14.00 ZADETKI TEDNA; 15.45 SMUČARSKI TEDNIK; 16.45 VVREST-LING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Angl. prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU, 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija, LAUREL & HARDY, risanke; 20.15 DRUŽINA SMITH, serija; 20.45 ČLOVEK IN ZEMLJA, dok. oddaja, 21.15 MOD SOUAD, serija; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 U, S. A. ŠPORT. 23.15 OB RINGU; 00.15 U. S. A. ŠPORT

AVSTRIJA

9.00 POROČILA; 9.05 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30 VELIKAN (Giant - ameriški film, 1955); 12.40 RAJI ŽIVALI, Ob jezeru tisoč flamingov; 13.00 ROŽNATI PANTER (The Pink Panter - ameriški film, 1963); 15.20 VELIKA PRIČAKOVANJA, 3.-zadnji del nadaljevanke; 17.00 MALI PRINC, 2.-zadnji del risanke; 17.35 KRAU IZ NARNIJE, Edmund in lažna kraljica; 18.00 MALI PRINC PRIHAJA IZ AMERIKE; 18.30 RON IN TANJA, 2. del ljubezenske zgodbe

iz Berlina; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.50 ŠPORT; 20.15 ZVEZ-DE V MANEŽI, 28. cirkuška predstava v dobro ostarelih umetnikov in novinarjev v miinchenskem cirkusu Krone 22.10 Teleskop; SINOVI UPORNIKOV Z LADJE BOUNTv! Samotni dediči Fletcherja Christiana; 22.55 LIEDERABEND ALFREDA KRAUS, posneto v salzburški veliki festivalni hiš! junija 1990; 0.20 ALFRED HITCHCOCK PREDSTAVUA, Odi prto okno; 0.45 POROČILA

AVSTRIJA IIS^ssF^^

9.00 POROČILA; 9.05 BALON HAČIJA BRAČIJA, igrica po slavni otroški knjigi; 9.35 POBOŽNA HELENA, Otto Schenk bo bral VVilhelma Buscha; 10.10 VESEUE DO GLASBE Rudolf Buchbinder bo igral Mozarta; 11.00 KONCERT ZA DKNO IN UHO, 20 grajskih koncertov na čeških, slovaških n avstrijskih gradovih, 12.00 OTROŠKE SANJE IZ PLOČE-i/INE, Igrače od 1830 do 1914; 13.00 FENOMEN MARIA DALLAS; 14.35 RIS STOPI NA POT (Sovjetski film, 1982) 15.45 V GOSPODOVEM LETU (Avstrijski film, 1950) ČB 17.15 AVSTRIJSKA BAROČNA SLAVA; 18.00 ŠPORT; 18.30 3LIKA AVSTRIJE; 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.30 SKRIV-MOST ČRNE DŽUNGE (I misteri della giungla nera - 2. del nadaljevanke, 1990); 21.20 I AM FROM AUSTRIA, glasbena groteska z Rainhardom Fendrichom; 22.10 ARCHIE IN HAR-RY (Tough Guy - ameriški film, 1986); 23.55 ODLOČILNI LET (Wings of Fire - ameriški film, 1967); 1.30 POROČILA

četrtek 27. december

SLOVENIJA I- -t:—

7.35-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK; 11.00 ALPE JADRAN; 11.30 ZAKON V LOS ANGELESU; 12.15 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, KONCERT VLADA KRESLINA za AM-NESTY INTERNATIONAL, ponovitev 1. dela; 13.00 TARZA-NOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA; 14.30 ALPE JADRAN, ponovitev; 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev AVTOŠTOPAR, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 MUPPET SHOW: VICTOR BORGE; 17.30 VESELI PARIZ (BARIŠNIKOV PARIZU); 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 OD OBZORJA DO OBZORJA; 18.15 PRAVLJICE IZ MAVRICE: O BOBENČKU IN PALIČKAH, 4. oddaja; 18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.10 TV OKNO; 19.15 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 10.25 ZGODOVINA VATIKANA: O KONSTANTINA V NAŠ ČAS, 11. del, 3. oddaja; 21.05 TEDNIK; 22.05 VOJNE USODE; 23.10 TV DNEVNIK 3; 23.30 SOVA: VSE RAZEN UUBEZNI, KLUB PARADIŽ; 0.50 VIDEO STRANI

SLOVENIJAM

16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 3. Oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO UUBLJANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DANES V SKUPŠČINI; 20.50 SPLIT: KOŠARKA: POP 84

- reprezentanca Evrope, prenos 2. polčasa; 21.30 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška pljudnoznanstvena serija (8/14); 22.00 VEČERNI GOST: dr. FRANC ROZMAN IN BOGOMIL GERLANC: 22.45 RETROSPEKTIVA: KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU; 23.20 YUTEL

HRVAŠKA I-

9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SKRIVNOSTNO PISMO: TV nadaljevanka za otroke (1/3); 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 BALADA O DINGUSU MAGGEJU, AMERIŠKI FILM; 13.50 SATELITSKI PROGRAM; 14.55 HRVAŠKI PISCI NATV EKRANU: Z Bajsič: PRIJATEUI; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 SKRIVNSOT-NO PISMO, TV nadaljevanka za otroke (1/3); 17.10 LJUBITE-Ul NARAVE: ROBIN BAKER in JAN MATHER, poljudnoznanstvena serija; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 KAPITANI IZ OREBIČA, dokumentarni film; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 SPEKTER, politični magazin; 21.05 KVIZOTEKA; 22.25 TV DNEVNIK 2; 22.45 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.50 J. S. Bach: BOŽIČNI ORATORIJ; 23.55 POROČILA

HRVAŠKA II

15.05 VIDEOSTRANI; 15.10 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE; 15.20 ŠAHOVSKI KOMENTAR, 15.40 QUO VADIŠ; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAK

DAN; 19.55 Split: KOŠARKA: POP 84 - selekcija Evrope, prenos; 21.30 TUDI TO JE ŽIVLJENJE; 22.50 ANNO DOMINI; 23.50 POROČILA; 0.10 SHOVV ARSENIA HALLA; 1.10 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURYJA

KOPER

12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 U. S. A. ŠPORT; 15.45 OB RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA-MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: VVOOBINDA, serija; 19.50 AKTUALNA TEMA: 20.30 »TUTTI FRUTTI« - glasbena oddaja. Vodi: Alex Bini; 21.30 TV DNEVNIK; 21.40 MOD SOUAD, serija; 22.30 EVROPSKI GOLI, oddaja o nogometu; 23.15 08 RINGU; 00.15 »VELIKI TENIS«

AVSTRIJA I

9.00 POROČILA; 9.05 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 3. del: »Zasedeno« gospodarstvo; 9.50 1000 MOJSTROVIN, Gustave Caillebotte: »Pariz, poulični prizori v dežju; 10.00 ZEMLJA IN UUDJE; 10.30 MICHELANGELO, ponovitev 1. dela TV filme (1990); 12.10 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 15 MINUT DO POLNOČI (Nemški kratki film, 1939) ČB^ 13.30 ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 13.55 PREVROČA KOPEL (The Ladies' Man - ameriška komedija, 1961); 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, Na cilju dolgega potova

nja, zadnji del risane serije po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 AM. DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Zimski šport; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ TI« ZIMSKE IGRE; 17.35 KRAU IZ NARNIJE, Edmund v rokah Bele čarovnice; 18.00 UPORABNO, stari praznični otji, čaji; 18.30 RON IN TANJA, 3. del ljubezenske zgodbe Berlina - igrata: Leandro Blanco, Alexandra Henkel; 19.21 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 20.00 ŠPORT; 20.1S VESELO POZIMI, zabavnoglasbena oddaja Petra Frohlicha 21.45 KULINARIKA; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 MA NEKENKA IN VOHLJAČ (Moonli^hting - uvodni film k ame riški seriji, 1985); 23.35 POROČILA; 23.40 MAFIJEC (Ne ško-italijanski film, 1972); 1.00 POROČILA

AVSTRIJA II

14.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Kurt Reschek; 15.00 TISTA STVAR JE, kviz - štirje znani kandidati ugibajo pojme, ki jih opišejo otroci; 15.45 MORITI JE LAHKO (Murder Is Easy - ameriško-britanska kriminalka, 1982); 17.15 NEBU NAPROTI, 11. del; Tekmeci na atlantski ruti; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 SKRIVNOSTI ČRNE DŽUNGLE (I misteri della giungla nera - 2. - zadnji del nadaljevanke, 1990); 21.10 KAJ SE SMEJITE? 1. del kabarta z besedir Karla Farkasa.Fritza Grunbauma, Otta Reutterja in Huga VVienerja; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 0.00 POROČILA

petek 28. december

SLOVENIJA I

7.35-12.10 in 13.40-0.45 TELETEKST TV SLOVENIJA; 7.50 VIDEO STRANI; 8.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.00 KLUB KLOBUK; 11.00 TV MOZAIK: VOJNE USODE; 12.00 VIDEO STRANI; 13.55 VIDEO STRANI; 14.05 SVOJEGLAVI WILSON; 15.30 SOVA. ponovitev VSE RAZEN LJUBEZNI, KLUB PARADIŽ; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK: TEDNIK, ponovitev; 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.10 PRAVLJICE IZ MAVRICE: ČARODEJNI DIMNIKAR, 5. oddaja; 18.30 VVAITAPU; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MEDNARODNA OBZORJA: ROMUNIJA 1989-1990; 20.55 ZAKON V LOS ANGELESU; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.05 OD OBZORJA DO OBZORJA; 22.20 SOVA: DRUŽINSKE VEZI, ARHITEKTURNI SPOMENIKI BRNA, MELVIN IN HOVVARD; 0.35 VIDEO STRANI

SLOVENIJA II ^^ ........-

16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 17.10 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAMBLOM BRATOV AVSENIK, 4. oddaja; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO MARIBOR: TELE M; 19.00 PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA, oddaja z ansamblom Slovenija in alpskim kvintetom, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 OCI KRITIKE; 21.10 GALA KONCERT ČAJKOVSKI, ponovitev; 23.10 SKUPŠČINSKA KRONIKA

HRVAŠKA I ^

9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR, 9.30 KAPETAN GRO IN VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameriške nanizanke; 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 ŠKOFOVA SOPROGA, ameriški film; 14.05 SHAKESPEARE NA TV: JULIJ CEZAR; 16.10 VIDEO STRANI; 16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI, zadnji del ameriške nanizanke; 17.10 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 POLNA HIŠA, ameriška nanizanka (2/13); 19.10 SNEŽENI MpZ, risanka; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 MOJE NAJLJUBŠE LETO, ameriški film; 21.40 FOLKLORNI ANSAMBEL JOŽA VLAHOVIČ v Clevelandu; 22.30 TV DNEVNIK 2; 22.50 POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.55 SLIKE ČASA, oddaja o kulturi; 23.55 POROČILA; 0.00 BALADE PETRICE KEREMPUHA, koncert

HRVAŠKA II

16.15 VIDEOSTRANI; 16.20 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE - POGLEJTE, 16.30 GLEDALIŠČE RAYA BRADBURY-JA; 17.00 KOMEDIJA; 17.30 SHOVV ARSENIA HALLA; 18.30 ANNO DOMINI; 19.30 GLASBENI VSAKDAN: HARD ROČK CAFE; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 ŠTIRJE VOGALI, ENA KROGLA; 21.00 BIBLIJA; 21.50 URBSFOBILLA; 22.20 ALF, 23.00 NOVA DOBA; 23.15 PO

ROČILA; 23.35 LOVEJOY, 0.35 HOROSKOP; 0.50 VOJNA IN SPOMINI

KOPER

12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 EVROPSKI GOLI, oddaja o nogometu (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS«; 15.45 OB RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET

- MEDNARODNA TEKMA; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA. 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.20 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM: DAN NA DAN, serija, BOBEN DON CHUCK, risanke; 20.00 DOK. ODDAJA; 20.30 SKAG - TV nanizanka - zadnji del; 21.15 MOD SOUAD, serija; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 BASKET

- ASISST; 22.45 SUPERVOLLEY; 23.15 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 00.15 NOGOMET - MEDNARODNA TEKMA

AVSTRIJA I

9.00 POROČILA in ZAJČEK DOLGOUŠEK, ponovitev; 9.30 AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO OD 1945 DO DANES, 4. del: Vzpon iz krize; 10.30 MICHELANGELO, ponovitev 2. - zadnjega dela TV filma (1990); 12.15 OREL IN LEV, 1. del: Ko je bila Avstrija še pri Češki - in obratno; 13.00 POROČILA; 13.10 V ZMAJEVI DEŽELI, Hongkong in njegov živalski svet; 13.55 SANČO IN PANSA, risanka; 14.00 DEŽELA PAND (Hongkonški film, 1982); 15.00 Otroški program; 15.35 ALFRED J. KVVAK, Duh iz steklenice, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, Film in televizija;

16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 »JAZ IN TI« ZIMSKE IGRE, 2. del; 17.35 KRALJ IZ NARNIJE, AIsan zlomi led - po otroški knjigi C. S. Lewisa; 18.00 TO JE OSTALO OD DVOGLAVE-GA ORLA, Češki gradovi; 18.20 NOVO V KINU, film in njihove zvezde; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 PRIMER ZA DVA, Črne ovce; 21.20 MANEKENKA IN VOHUAČ, Morilci med sabo;. 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, Leto 1990 - velike uspešnice; 22.50 MED OPOLDNE IN TRETJO URO (From Noon Till Three - ameriški film, 1975); 0.30 V KREMPLJIH GOSPE SIN (Madame Sin - britanski film, 1971); 1.55 POROČILA

AVSTRIJA II 2

13.55 KRAKAVSKA POLONEZA, Obisk v Krakavu; 14.55 PENEČI SE CIANID (Sparkling Cyanide - ameriška kriminalka, 1983); 16.25 BORZNA POROČILA; 16.40 BOGATAŠI-NJA (A VVoman of Substance - 2. del angleške nadaljevanke, 1984); 17.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA. Skrivnostni jež; 18.00 ZAJČEK DOLGOUŠEK, risanke; 18.25 DRAGOCENOSTI IZ AVSTRIJE, božične jasli; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1: 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DEŽELA GORA, Med ledeniki na Grenlandiji; 21.00 1990 - LETNI PREGLED INFORMATIVNE REDAKCIJE; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT, 22.50 BOŽIČ Z DAME EDNO MEGASTAR, najbolj nori show na svetu; 23.50 ORKESTER, video umetnost

GREMO V KINO

KINO UNION

do 20. 12.: BRATSKA KRI - ameriški film od 21. do 24. 12.: BREZ IZHODA - ameriški film od 25. 12.: MEHUR MORILEC - ameriški film KINO MALI UNION

do 22. 12.: VRNITEV V PRIHODNOST II. del - ameri.ški film

od 24. 12.: NEVARNA VROČINA - ameriški film KINO METROPOL

do24. 12.: KONAN I.del-an-gleški film

do 20. 12.: HAVAJI - ameriški film

od 21. 12.: POPOLDANSKE SLASTI - ameriški film od 25. 12.: DVOJČKA - ameriški film

Matineje

22. 12.: DVOJČKA-ameriški 24. 12.: PROGRAM RISANIH FILMOV

26. 12.: WILLOW - ameriški KINO DOM

do 20. 12.: NADINA - ameriški film

do 24. 12.: MORSKI VOLKOVI - ameriški film od 25. 12.: NORE ZGODBE BARONA MUNCHAUSENA - angleški film

KINO DOM - Mladinski program

od 21. do 24. 12.: NEKOČ JE BIL SNEŽAK - jugoslovanski film

KINO VOJNIK

23. 12.: IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ - ameriški film

KINO ŠENTJUR

22. in 23. 12.: SOLARNI BOJEVNIKI - ameriški film KINO ŠMARJE

20. in 23. 12.: ČLOVEK IZZA REŠETK - ameriški film

21. in 22. 12.: KRVAVA SLED - ameriški film

KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA

20. in 21. 12.: SENATOR IN STRIPTIZETA - ameriški

22. in 23. 12.: DOBRO JUTRO VIETNAM - ameriški 24. in 25. 12.: ALIBI ZA UMOR - ameriški film

Nočni kino

21. in 22. 12.: DEBBY OSVAJA DALAS - ameriški film

KINO DOM MOZIRJE

20. 12.: KO JE HARRY SREČAL SALLY - ameriški film

22. in 23. 12.: MANIJAK - ameriški film

KINO JELKA NAZARJE

22. in 23. 12.: LOV NA DRAGULJE - ameriški film 26.12.: MAŠKARADA-ameriški film KINO LJUBNO

22. in 23. 12.: WALL STREET - ameriški film

KINO ZREČE

19. 12.: KUDUZ - jugoslovanski film

20. 12.: ČUDEŽNI GOZD -jugoslovanski film

20. 12.: LJUBEZENSKA ŠOLA - nemški film

21. 12.: ŠOFER GOSPODIČNE DAISV - ameriški film

23. 12.: UMRI POKONČNO II. del - ameriški film

25. 12.: MOJE PESMI MOJE SANJE - ameriški film

KINO VELENJE

20., 21. in23. 12.: DICKTRA-ČY - ameriški film

21. in 22. 12.: TEŽKO GA JE

UBITI - ameriški film

24. 12.: SAMO ZA TVOJE

OČI - angleški film

26. 12.: BEN HUR-ameriški

KINO ŠOŠTANJ

23.12.: TEŽKO GA JE UBITI - ameriški film 24. 12.: DICK TRAČY - ameriški film

OBVESTILO

Skupnosti stanovalcev in stanovalce Občine Celje obveščamo, da v času BOŽIČNIH PRAZNIKOV 22, 23, 24 in 25. 12. 1990 ter NOVOLETNIH PRAZNIKOV 29. 30, 31. 12. 1990 in 1. in 2. I. 1991

organiziramo dežurno službo

za večja intervencijska popravila na instalacijah vodovoda, hidroforjih in dvigalih.

Informacije o eventuelni potrebi sporočite na telefon 29-245 od 7. do 11. ur, Šlandrov trg 3.

informacije

20. december 1990 - stran 33

SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA, d.d. UUBUANA

LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4

ZDAJ IN V PRIHODNJE VAŠA BANKA

Bančne storitve vam nudi po sodobnih načelih poslovanja.

Nadaljuje tradicijo nekdanjih zadružnih posojilnic, hranilnic in navezanost na slovensko zemljo.

T daje najugodnejše pogoje varčevanja T sproti prilagaja obrestne mere ceni kapitala na trgu ▼ upokojencem nudi prejem pokojnin na hranilne knjižice

T zagotavlja popolno varnost naložb

T ima razširjeno poslovno mrežo po Sloveniji. Hranilno kreditne službe pri kmetijskih zadrugah so tudi njena blagajniška mesta, kjer lahko vsi varčevalci odpirajo hranilne knjižice banke ter vlagajo in dvigujejo sjoje prihranke

Letne obrestne mere od 10.12.1990 dalje:

DOBA VEZAVE OBR. MERA

VSE DOBRE GOSPODARJE VABI BANKA K VPISU IN VPLAČILU DELNIC

v poslovalnici na Miklošičevi 4 v Ljubljani in na vseh sedežih HK^ -v Sloveniji^ kjer dobite tudi vsa pojasnila.

V prodaji so redne (upraviteljske) delnice po nominalni vrednosti 20.000^00 din in prednostne delnice po nominalni vrednosti 1,000,00 din,

Nakup delnic vam omogoča upravljanje v banki^ ugodnost pri najemanju kreditov in solidne dividende,

KDOR DOBRO SEJE DOBRO ZANJE

▼ ▼ T T T

ZADRUŽNA BANKA JE PRAVA KAŠČA ZA SADOVE VAŠEGA DELA IN PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE

Zgornja Savinjska dolina v sliki m besedi:

Matevž Lenarčič -fotografija dr. Anton Ramovš - geološka preteklost

dr. Anton Zunter - uvodne misli dr. Ljerka Godicl - rastje

Aleksander Videčnik ~ zgodovinski in etnografski oris Jože SvetUčič - živalski svet

- 208 strani velikega formata (24 X 30 cm)

- 160 izvrstnih barvnih fotografij na umetniškem papirju

- 150 strani zanimivega teksta

- trda vezava

- zaščitni ovitek

- cena 790,00 din

- plačate lahko tudi v dveh obrokih, prvi obrok po povzetju

- Novoletni popust 600,00 din po povzetju

- del dobička je namenjen ljudem ob Zg. Savinji pri odpravi posledic poplav.

v Sloveniji je nekaj območij, kjer je skoncentriranega veliko naravnega in kulturnega bogastva. Eno izmed njih je gotovo Zgornja Savinjska dolina, ki po svoji lepoti in naravni ohranjenosti predstavlja biser slovenske zemlje.

Valovi masovnega, ekološko vprašljivega turizma in uničujoče industrije so to dolino k sreči zgrešili. Ostala je vrsta neokrnjenih krajinskih prizorišč in pokrajina z bogato naravno m kulturno dediščino.

Zgornja Savinjska dolina bo v knjigi predstavljena tudi z besedo; Uvodno besedo je pripravil dr. Anton Žunter. korake v preteklost nastanka doline nam bo pokazal prof. dr. Anton Ramovš, zgodovino kulture in narodopisne zanimivosti je pripravil Aleksander Videčnik. , Jože Svetličič prikazuje etično razmerje med človekom in živaljo, prof. dr. Ljerka Godicl pa sistematično predstavi rastlinstvo Zgornje Savinjske doline. Tekst v knjigi bo preveden tudi v angleški in nemški jezik.

Lepote pokrajine ob Zgornji Savinji lahko postanejo tudi vaše

EPSI d. o. o.

Izkoristite priložnost in pohitite z naročilom. Knjigo Zgornja Savinjska dolina lahko naročite po pošti na naslov EPSI, Novi dom 26!a, 61420 TRBOVLJE, ali po telefonu vsak dan na številko (0601) 22-630.

PH 90.000

NAROČILNICA

Naročam knjigo

ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA po ceni 790,00 din Plačal(a) bom:

- v enem obroku 600,00 din - po povzetju Novoletni popust

- v dveh zaporednih mesečnih obrokih - prvi obrok po povzetju

Priimek:_^_ Ime:-

Naslov:__—----

Pošta:_^ št___

Reg. št. os. izk.:_ Izdane pri:-

Leto rojstva:__—-------

Naročilnica zavezuje naročnika in založnika. Morebitne spore rešuje sodišče v Trbovljah.

EPSI d. o. o., Novi dom 26fa, 61420 Trbovlje

Datum: Podpis:

34. stran r- 20. december 1990

informacije

DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, d.d. 61000 Ljubljana, Mestni trg 26

K sodelovanju vabinno

pogodbene sodelavce za prodajo papirniškega blaga

Kandidati naj pisne ponudbe pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh.

ZLATARNA CELJE

Kersnikova ul. 19, 63000 Celje

pooblaščena za prodajo poslovnih prostorov

OBJAVLJA

ponudbo za nakup opremljenih poslovnih prostorov v Celju, Ul. 29. novembra 34.

Poslovni prostori so v dvonastropni hiši, v prvi etaži in se sestojijo iz desetih prostorov v skupni izmeri 112m^, s pripadajočimi kletnimi prostori in garažo v skupni izmeri 54 m^.

Začetna cena celotne prodajne površine znaša 175.000 DEM v dinarski protivrednosti na dan plačila.

Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe.

Prodaja se vrši na osnovi ponudbe v zaprti kuverti. Poslane ponudbe se bodo obravnavale 15. dan po objavi prodaje poslovnih prostorov v dnevnem časopisu.

Eventuelni davek na promet z nepremičninami in vse ostale stroške prenosa lastništva nosi kupec.

Vsi zainteresirani kupci naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Zlatarna Celje p.o., Kersnikova ul. št. 19, 63000 Celje, s pripisom »Ponudba Divjak«.

Dodatne informacije lahko zainteresirani kupec dobi na telefonski št.: 31-711, int. 242.

CE VERJAMETE V SVOJE SPOSOBNOSTI IN STE PRIPRAVLJENI BITI NAGRAJENI ZA SVOJE DELO,

vas vabimo, da se odzovete na naš razpis. V redno delovno razmerje želimo sprejeti

dva komercialista za prodajanje blaga nežlvilskega porekla.

Delo bo pretežno terenskega značaja.

Pogoji: - pet let delovnih izkušenj na komercialnih

opravilih

- vozniški izpit B kategorije za upravljanje kombija oz osebnega avtomobila

- trajanje delovnika podrejeno zahtevam delovnih obveznosti

- štiri mesece poizkusne dobe

Kandidate prosimo, da se predstavijo z življenjepisom in sicer s poudarkom na svojih delovnih izkušnjah.

Jamčimo osebni dohodek 1.500-3.000 DM. Povabilo na razgovore pošljemo v 14 dneh po objavi. FISHER, d.o.o. P.O.B. 219 63000 CELJE

Keramična industrija Liboje - Celje

Po sklepu koordinacijskega odbora z dne 19. 11. 1990 razpisujemo

JAVNO LICITACIJO

Za odprodajo:

POČITNIŠKE PRIKOLICE - MALIČ IMV Adria CZ LA II., LETO IZDELAVE 1984,

prva registracija dne 11.4. 1985 IZKLICNA CENA 20.000,00

Interesenti, ki želijo sodelovati na licitaciji, morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene, pri blagajni Kermične industrije Liboje.

Javna licitacija bo dne 10. 1. 1991 s pričetkom ob 10.00 uri na dvorišču Keramične industrije Liboje. V ceni ni vračunan prometni davek, ki se obračuna naknadno.

Ogled osnovnih sredstev je možen 2 uri pred pričetkom javne licitacije.

Licitacijska komisija

OBČINA ŽALEC Občinski inšpektorat

ponovno razpisuje

prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

gradbenega inšpektorja in inšpektorja za ceste

z zahtevano visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri, petimi leti delovnih izkušenj ter strokovnim izpitom

- imenovanje velja za štiri leta

Kandidati morajo izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na kadrovsko službo upravnih organov občine Žalec v 8. dneh od razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.

Družbeno podjetje FINOMEHANIKA CELJE p.o. Vodnikova 9, Celje

vabi k sodelovanju

trgovskega potnika

za območje republike Slovenije in republike Hrvaške

OPIS DEL:

- prodaja birotehničnih, računalniških, elektrotehničnih in elektronskih aparatov

- prodaja rezervnih delov in potrebščin za navedene aparate

- prodaja pisarniškega materiala in šolskih potrebščin

- svetovanje kupcem, inženiring POGOJI:

- višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali elektrotehnične smeri

- 4 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih

- poznavanje birotehnične, računalniške in elektronske opreme

- vozniški izpit B kategorije in lastno osebno vozilo

Prijave za sodelovanje pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: FINOMEHANIKA CELJE, Vodnikova 9, Celje.

93,7 MHz

VELIKI RADIJSKI BAZAR

Radio Šmarje pri Jelšah

TRGOVSKO IN PROIZVODNO POOJETjE p o CELJ€

AVTOTIEHKMKA

Generalni pokrovitelj

Sodelujte v decembrski akciji!

Odgovorite na zastavljena vprašanja pokroviteljev in vsak dan poslušajte spored Radia Šmarje. Na kupon z izpolnjeninni odgovori napišite svoj polni naslov in ga pošljite na naslov: Uredništvo Radia Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah. Na ta način boste sodelovali v velikem javnem nagradnem žrebanju, ki bo 28. decembra, ob 19. url v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah z neposrednim radijskim prenosom.

Nagrade: osebni avtomobil, plinski kotel za centralno ogrevanje, predsoba, barvni TV sprejemnik, 7-dnevno letovanje ob morju, vikend paketi, bančni depozit v višini 5.000,00 din, keramika, avtomobilske gume, 10kg hlebec GAUDA sira, popusti pri nakupu različnega blaga in še 100 zanimivih in praktičnih nagrad.

Naštejte tri prevozna sredstva (tudi brez lastnega AVTOTIEI-INIKA pogona), ki jih prodajajo poleg osebnih avtomobilov.

CIBDC d o o

» Trgovsko prevozno podjetje ♦ Trgovina na debelo in drobni ' Iziioz - Uvoz

Naštej vsaj 3 osnovne dejavnosti podjetja CIBIX iz Prožin-ske vasi 6 pri Štorah

Mešičev butik MONI je odprt na nadmorski višini cca. 1.500 metrov. Kje je to?

MEŠIČ d o. O. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Leveč Tel 063/27-100. f»x 063/27-820

Naštejte 3 prodajne skupine Slovenijalesa iz Celja Medlog 18

LESNI IN GRADBENI MATERIALI LEVEČ

MEIU ^ mj\GOmi OIENTIER CIEI.JI:

Naštej vsaj 3 okuse AS AN A čajev

Vpišite nedeljski delovni čas Blagovnice Zreče v decembru

Ime in priimek:. Naslov:_

LESNA INDUSTRIJA

Lesna Industrija BOR Laško vam za predplačila do 31. 12. 90. nudi

30% nevoletni popust_

za vse pohištvene programe

Nudijo tudi možnost obročnega plačila.

Posebej priporočajo porogram ALEA, ki je prvi nosilec blagovne znamke za kakovost.

K nakupu vabijo v lastno industrijsko prodajalno v Laškem in v tovarni. SREČNO 1991!

POSLOVNI VODIČ CELJSKE REBIJE 91'

1.000 PREPOTREBNIH PODATKOV PREGLEDNO RAZDEUENIH PO MESTIH, DEJAVNOSTIH; PODDEJAVNOSTI

naslovi, podjetij, trgovin, butikov, restavracij, uslužnostnih servisov - njihove telefonske številke - delovni čas

NAKLADA 10.000 IZVODOV Dan Izida: 26. februar 1991

PODJETNIKI!

Nudimo vam vpis vaše dejavnosti v poslovni vodič. Obiščemo vas takrat, ko boste to vi želeli. Kdor izpolni naročilnico za poslovni sestanek, mu vpis dejavnosti z naslovom, telefonsko številko in delovnim časom nudimo po reklamni ceni 200,00 din. PODJETNIKOM, KI BODO OGLAŠEVALI V FEBRUARSKI ŠTEVILI ARGUMENTA NUDIMO VPIS V POSLOVNI VODIČ BREZPLAČNO!

Razmislite, pokličite, povabite nas na razgovor. Informacije na naslov: VOLF d.o.o., Celje, Ljubljanska 56, tel. 27-614.

informacije

20. december 1990 - stran 35

Posebna akxija NT&RC

VERIGA NAJBOLJŠIH

V akeiji so še sodelovali:

Samopostrežna trgovina z mešanim blagom

NADI

v Šmarjeti 5, ŠKOFJA VAS,

vabi k nakupu živil, šolskih potrebščin, steklenih izdelkov, igrač, kozmetike, modnih dodatkov, krmil, hrane za male živali.

Odprta je vsak dan od 8. do 19. ure, tudi ob sobotah in nedeljah!

prodaja in aranžiranje daril

V Laškem edino v Iridi ponujamo:

Moško kolek€iio BRUT

v iridi pa lahko dobite tudi:

- žensko kozmetiko Gemey in LOREAL PLENITUDE

- moško in žensko kolekcijo za lase HENNA PLUS

- posebna krema proti staranju - LIPOSOMES

- otroška kozmetika Tom in Jerry

- darila, šamponi, kreme, praški, toaleta, itd.

Irena Zdolšek

Valvazorjev trg 8, Laško

Mini market in Vinoteka

»ABAKS«

Ozka ulica 4 in Zagata 1/a (pri Radiu Celje)

Odprto vsak dan od 6. do 23. (tudi ob nedeljah, novoletnih in božičnih praznikih)-

Posebnost: Izredno nizke cene slovenskih buteljčnih vin. Ob božičnih in novoletnih praznikih smo ^ pripravili posebno ponudbo

O kakovosti in nizkih cenah se prepričajte sami Mini Market in Vinoteka »ABAKS« vas vabi k nakupu.

JOŽICA RAJH

TITOVA 21 63270 LAŠKO

Tel. 731-516

V Laškem imajo ježka, ki ne pika, temveč ponuja:.

TRGOVINA »JEŽEK« na Titovi 21, Laško

je odlično založena s prehrambenimi artikli, pijačami, 4-litrskimi mehčalci, praški, in trenutno: z novoletnimi in božičnimi darili ter še: super prodaja Simpotexa (talne obloge za kopalnico)

TRGOVINA »DIADEM«

Maja REPNIK

Kidričeva 1, Rogaška Slatina

- zlato, srebro, ročne in stenske ure

- parfumi - tudi uvoženi

UVOZ IZ ITALIJE

zlati in srebrni prstani, zapestnice, ogrlice, verižice, uhani - cene konkurenčne

Delovni čas: od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure.

RR ŽALEC

TRGOVINA za Dan in Noč (odprto od O do 24)

BISTRO KEGLJIŠČE

če ste ostali brez kruha, mleka, sadja in ostalih živil, vam RR lahko pomaga tudi sredi noči.

RR Trgovina, bistro, kegljišče pri Hotelu Žalec.

Že velikokrat smo zapisali, da je MIR0TEX na Zidanškovi ulici v Celju ODLIČNA TRGOVINA.

To ponavljamo tudi na TEM MESTU.

v MIROTEXU ponujajo:

- svoje spodnje perilo

- perilo ostalih naših in tujih proizvajalcev

- velika izbira bodyjev, spalnih srajc, pižam, jutranjih halj

In edino v MIROTEXU: mehke, svilene ženske nogavice.

Mirotex, Zidanškova 27 Celje

NOVO - NOVO - NOVO

PRODAJALNA ''»BRANKO«

V OZKI UL. 3-CELJE

^ ^ ExtHiri impotl

PODJETJE ZA TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO, Doo

63301 Peuovče, Leveč b.S.

- AUDIO, VIDEO TEHNIK/V

- BELA TEHNIKA

- MALI GOSPODINJSKI APARATI

- KOMISIJSKA PRODAJA

CENEJŠE OD NAJCENEJŠEGA

UGODNA PONUDBA MIKROVALOVNIH PEČIC GOLDSTAR PO CENI 2.590 DIN - NA DVA OBROKA.

KUPCI SODELUJEJO TUDI V NAGRADNEM ŽREBANJU - BOGATE NAGRADE.

Trgovinica za majhne in velike otroke Mariborska 1 (pri zavarovalnici) Celje

Super ugodno:

- otroški kombinezoni

- bundice

- podložene hlače

- kape, šali in rokavice

- igrače (domače in uvožene)

Zelo ugodne cene!

36. stran - 20. december 1990

informacije

Tel. (063) 33-421 31-865

Ljubečna Celje

ZLATARSTVO

Kragolnik

63000 CELJE, Zidanškova 6 telefon: (063) 29-305

še je čas, da izberete darilo za Božič in Novo leto za svoje najdražje.

Od 15. decembra naprej nudi ZLATARSTVO VILI in KARLI KRAGOLNIK v Zidanškovi ul. 6Celju, posebni NOVOLETNI POPUST!

Kakovostna ponudba verižic, ogrlic - uvoženih iz Zvezne rep. Nemčije. Konkurenčne cene prstanov, uhanov in brošk ter ostalega zlatega in srebrnega nakita. Mi smo s svojo kakovostjo in ceno že v Evropi!

Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele in zdrave Božične praznike ter srečno NOVO LETO. Priporoča se Zlatarstvo Vili in Karli KRAGOLNIK, v Zidanškovi ul. 6 v Celju.

Na željo mnogih strank, bomo od 15. decembra do Novega leta imeli lokal neprekinjeno odprt od 8,00 do 19.00 ure.

ROJSTVA

Celje

Rojenih je bilo 27 dečkov in 13 deklic.

POROKE

Celje

Poročilo se je 5 parov, od teh: Franc MIHELIN in Milena RISMAN, oba iz Laške vasi pri Štorah in Branko STARINA in Alma KURNIK, oba iz Radeč. Velenje

Poročili so se: Janez ŠIRŠE iz Velenja in Vlasta BREŠAR iz Hrastovca, Drago RAMŠAK iz Paškega Kozjaka in Olga TERBOVSEK iz Hrenove, Drago VODIŠEK iz Velenja in Marjeta HUDOURNIK iz Skal.

Žalec

Poročila sta se: Rajko ŠTOP-FER iz Migojnic in Zvonka SKOK iz Liboj.

Šmarje pri Jelšah

Poročili so se: Aleksander KIDRIČ in Breda KAUČIČ, oba iz Rogaške Slatine, Srdan STANČIC in Marija PLEV-ČAK, oba iz Šmaija pri Jelšah.

SMRTI

Celje

Umrli so: Anton OMERSEL, 84 let iz Celja, Ana MIRNIK, 81 let iz Medloga, Andrej SIMO-

NIČ, 88 let iz Celja, Vlad' KROFLIČ, 55 let iz Celja, Lu. vik PETEK. 51 let iz Celja, M, rija SKALE, 56 let iz Sel, Bo«" jan BESEDNJAK, 76 let iz C ;ja, Anton DERŽIČ, 70 let Celja, Angela SEVŠEK, 79 C iz Celja, Rozalija JAVERŠE^ 71 let iz Nezbiše, Elizabeta AN KERST, 73 let iz Celja.

Velenje

Umrli so: Frančiška Zaloj, nik, 80 let iz Hudinje, Pavlin, ZAJC, 86 let iz Hrastovca, Šk fanija MARTINŠEK, 81 let Velenja, Jožef PROSENJAJ? 70 let iz Tepanja, Marija GER, 96 let iz Lokovice, Jožg RATEJ, 73 let iz Brezja pri Lo, čah. Kari REBERNIK, 66 let ji Globoč, Izudin MEŠIČ, 56 U iz Celja, Jožef MARTINUČ, 6j let iz Celja.

Žalec

Umrli so: Marjeta KLAU NIK, 67 let iz Založ, Vekoslav, GOROPEVŠEK, 64 let iz Sto& nika, Jožef RANDL, 73 let Gornje vasi, Rudolf BREŽ NIK, 74 let iz Galicije, Terezj GLUŠIČ, 81 let iz Andraža, Ivana ROBIDA, 88 let iz Mo. zirja.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Alojz INKRET, 6« let iz Rogaške Slatine, Jožefa OSEK, 87 let iz Zagaja pod Bo-čem, Rudolf TEPEŠ, 32 let Predence, Miroslav-Frančišek PEVEC, 58 let iz Roginske gor ce, Marija ČERNELČ, 88 let Dekmance.

Kmetijski kombinat n. sol. o. Ptuj

TOZD »Slovenske gorice - Haloze« r. 0. Ptuj

62250 Ptuj, Trstenjakova 6

Prodajalna vina V ŠENTJURJU

Cesta Kozjanskega odreda 7

odprto vsak dan od 7.30 do 12.30 in

od 13.30 do 16.30 v soboto od 7.30 do 12. ure

Nudimo vam:

Prodajalna v ŽALCU

Ulica Ivanke Uranjekove 3

odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure

stekl. 1/1 stekl. 0,f\

Haložan - odprto vino 32,00 din Ptujsko rdeče - odprto vino 20,00 din

Laški rizling,

Šipon, Haložan 38,80 41,1i

Modra frankinja 26,40 28,2

Rose, Ptujsko rdeče 20,00 23,8 darilni karton

a 3 stekl. I. 135,1 darilni karton

a 2 stekl. I. 98,7

Sauvignon, Beli pinot 50,5 darilni karton

a 3 stekl. II. 163,3 darilni karton

a 2 stekl. II. 111,6 darilni karton

a 1 stekl. II. 59,S

Renski rizling__^___________82J

Nudimo še arhivska vina raznih letnikov in primerno darilo za decembS ske praznike - steklenica Haložana v lutki Patra Kletarja za 158,60 din Če pa je za vas bolj zanimiva steklenica žgane pijače, boste prav gotot našli kaj zase iz našega proizvodnega programa - sladki in grenki likeri naravna žganja in močne alkoholne pijače.

Amerika na naših cestah

Ko ga vidiš, si očaran. Ko sedeš vanj, hočeš, da je tvoj.

Ko ga pelješ uživaš. Udoben je in ne onesnažuje.

Ko se ga navadiš, ga hočeš vedno znova.

Avto BRANCE

CHEVROLET

Laško: SUPER PONUDBA CHEVROLETOV

(JEEP TRACKER4 WD)

in še prodaja vozil TAS - AUDI - VW.

Za vsa ta vozila še servis in rezervni deli. Avto Brance: (063) 731-282

in turistični bazar

KUPON NT&RC KOLEDAR 91

Torej s kuponom NT&RC v turistični bazar »M«!

informacije

20. december 1990 - stran 37

PRIREDITVE

V knjižnici v Velenju bo danes, v četrtek 20. decembra ob 10. in 15. uri pogovor s pisateljem Ferijern Lainščkom, avtorjem, slikovne zloženke Cufek modrijan in Cufek v živalskem vrtu.

V domu kulture v Velenju bo v torek, 25. decembra ob 11. in 16. uri predstava Pepelka, ki jo bodo uprizorili igralci Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.

V knjižnici v Velenju bo v sredo, 25. decembra ob 17. uri Ura pravljic, kjer bo Jurij Souček predstavil zgodbice I^ire Cajnko o dečku Frču v Frčaloniji.

V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četrtek 20. decembra ob 20. uri večer jugoslovanske folklore z nastopom folklorne skupine Minerali, v torek, 25. decembra bo ob 16.30 uri nastopil New Swing Quartet, v sredo, 26. decembra pa bo prav tako v Kristalni dvorani ob 20. uri nastopila Heledi Singers.

V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek 20. decembra ob 17. uri predstava Zmaj za abonma 3. šolski in za izven, v petek, 21. decembra bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo Sapramiško S. Makarovičeve ob 11., 13. in 16. uri. V soboto, 22. decembra bo ob 15. uri predstava Daleč od dvorca, v nedeljo, 23. decembra ob 15. uri bo predstava Zmaj, ob 16.30 uri pa bo zaključek 5. Tedna otroškega programa. Nastopili bodo Tatjana Dremelj, Anže in dedek Mraz.

V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je na ogled razstava starih grafičnih listov faksimilnih izdaj vseh bakrorezov svetovnega mojstra grafike Albrechta Diirerja.

V galeriji Kompas v Celju do 21. decembra razstavlja Vinko Skale umetniške turistične fotografije.

V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju sta na ogled dve razstavi, in sicer Trije iz naše doline ter Ilustrirane stare tiskane knjige iz naše knjižnice.

V hotelu Prebold bo v petek, 21. decembra ob 16. uri božičevanje za otroke Savinjske doline, prizadete ob poplavi.

Na Tomšičevem trgu v Celju' bo od danes, četrtek 20. decembra do srede, 26. decembra (razen nedelje, 23, december) ob 16.30 uri nastopala skupina Igen, Studia za ples iz Celja. Predstavila bo Novoletno celjsko pravljico, vsak dan pa bo tudi obisk dedka Mraza.

V dvorani glasbene šole v Velenju in v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju bo v soboto, 22. decembra in v nedeljo, 23. decembra, obakrat ob 16.30 uri Češka božična maša. Sodelujejo Mešani pevski zbor iz Gorenja, Simfonični orkester Glasbene šole iz Velenja in drugi solisti.

V Delavskem domu v Nazarjah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri predstava Ob letu bsorej, ki jo Cankarjev dom poklanja za obnovitev in popravilo Delavskega doma v Nazarjah. V predstavi nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.

V občinski matični knjižnici v Žalcu bo danes, v četrtek 20. decembra ob 18. uri Predpraznični večer, na katerem bosta sodelovala pianistka Magdalena Navodnik in akademski konzervator Viktor Povše.

V Cerkvi sv. Duha v Celju bo v petek, 21. decembra ob 19.30 uri Božični koncert, ki ga pripravlja revijski tambu-raški orkester Akord iz Celja. Kot solista bosta nastopila violinistka Valentina Ocvirk in tenorist Marjan Terček, Sodelovali pa bodo tudi pevci cerkvenega zbora.

V Petrovčah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri božični koncert, na katerem bodo nastopili člani Celjsko pevsko društvo France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edvarda Goršiča in Celjski godalni orkester. Koncert bo še v soboto, 22. decembra ob 20. uri v cerkvi sv. Danijela v Celju.

V Kulturnem domu v Štorah bo v petek, 21. decembra ob 18. uri Novoletni koncert Z melodijami po Evropi, ki ga pripravlja Pihalni o^-kester Štorskih železarjev.

V Mozirju bo v sdboto, 22. decembra ob 15. uri dobrodelni koncert za obnovo Savinjskega gaja, ki ga pripravljajo mozirski Pustnaki. Nastopili bodo Tof, Moped show, Franc Košir, Modra Kronika, Don Juan, Helena Blagne in mnogi drugi.

V Kulturnem domu v Šentjurju bo v petek, 21. decembra ob 19. uri Umetniški večer skladateljev Ipavcev. Nastopili bodo Moški in Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, Folklorna skupina ter učenci šentjurske glasbene šole. Gost večera bo solist Jurij Reja.

V cerkvi sv. Duha v Celju bo v sredo, 26. decembra ob 19. uri božični koncert Slovenskega okteta.

V hali Golovec bo v petek, 21. decembra ob 17. uri novoletni živ-žav z dedkom Mrazom in Andrejem Ši-frerjem.

V kulturnem domu Vojnik bo v soboto, 22. decembra praznični koncert, na katerem bosta sodelovala pevski zbor France Prešern iz Vojnika in mešani pevski zbor PD Anton Brezenšek s Frankolovega.

V Hotelu Dobrna bo v ponedeljek, 24. decembra ob 19. '^uri božični koncert liturgičnih pesmi, ki jih bo izvajal

mešani pevski zbor PD Anton Brezenšek, Frankolovo.

V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju je do 26. decembra na ogled razstava znanih jugoslovanskih avtorjev iz zbirke prodajne galerije LM iz Maribora.

V razstavišču Laški dvorec v Laškem bo danes, v četrtek 20. decembra ob 17. uri otvoritev razstave akadem-

^skega slikarja Slavka Koresa iz Maribora na temo Biseri cerkvenih notranjščin.

KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO

objavlja

prodajo nepremičnin v k.o. Obrežje:

pare. št. 582 v izmeri 160 m^ izklicna cena 200.000. din.

Licitacija bo 26. 12. 1990 ob 8. uri na Obržju. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% varščino.

ZAHVALA

Prostrane dalje mrak molči, prši sneg, zamrzava... Ah, v srce, zdi se, naletava.

(J. Murn)

Ob boleči izgubi ljubega ata. starega ata in pradedka

ANTONA OMERZELA

iz Celja

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu z venci in cvetjem pospremili na zadnjo pot. Hvala za vse izraze sožalja in tolažbe. Posebna zahvala osebju nevrološkega oddelka celjske bolnišnice, za vsa prizadevanja. Hvala duhovniku za obred in pevcem iz Šentjurja za občuteno odpete pesmi ter kolektivu Cinkarne Celje.

V žalosti:

Otroci z družinami, vnuki, pravnuka in ostalo sorodstvo

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice

PANIKE PLANINC

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. izrazili

sožalje. darovali cvetje in za svete maše. Iskrena hvala kolektivu in sodelavcem Kostak Krško za venec in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in ganljive poslovilne besede. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Še enkrat prav prisrčna hvala. Žalujoči: * vsi njeni

ZAHVALA

Za vedno je odšla od nas naša najdražja žena. ljubeča mamica,, babica in prababica, gospa

ELZA ANKERST »AMA« .

roj. Mak

Ko smo ostali brez naše najdražje AME, nam je lajšalo

bolečino spoznanje, da nismo ostali sami. Prisrčna hvala vsem. ki ste jo ob času njene bolezni obiskovali in ji lajšali težko usodo. Največjo zahvalo dolgujemo našim dragim sosedom, zlasti družinama Kolenc in Fajs za vso učinkovito osebno pomoč pri njeni težki bolezni. Posebno zahvalo dolgujemo naši zdravnici, gospe dr. Juneževi in vsem zdravnikom ter sestram na nevrološkem oddelku bolnišnice v Celju za izredno skrb in vzorno nego. Prisrčna hvala vsem, ki ste našo drago AMO ob času njene bolezni obiskovali ter ji lajšali težko usodo. Hvala vsem, ki ste ji ob slovesu darovali cvetje ali prispevali za humanitarne namene. Srčna hvala našemu g. župniku Svetku za tople besede pri cerkvenem obredu.

Od drage AME smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Draga Elza. hvala ti za vse!

Žalujoči in hvaležni:

mož Hubert s hčerko Lizo in njeno družino ter ostalo sorodstvo in zvesti Mišo

ZAHVALA

Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža in očeta, sina, brata, strica in svaka

MIRKA GRADIŠNIKA

se iskreno zavaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje in žalovali z nami. Gospodu Tinetu Pečniku in gospodu Mirku Krajncu hvala za tople poslovilne besed, polne spoštovanja do pokojnega. Posebej se zahvaljujem vsem sodelavcem Upravnih organov občine Celje za pomoč in darovano cvetje, za pisno izražena sožalja sorodnikov, prijateljev, znancev in predstavnikov DPS

občin Celje. Brežice in Nove Gorice. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in mašo. vsi njegovi

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija

ANTONA DERŽIČA

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. darovali vence in cvetje. Zahvala tudi duhovniku za opravljen obred.

Posebna zahvala osebju nevrološkega odd. bolnice Celje za njihovo požrtvovalnost v njegovih zadnjih urah.

Žalujoči: žena Ana, hči Tatjana z družino.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, opija, brata in tasta

FRANCA KLENOVŠKA

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem in vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala kolektivu podjetja Dekorativna

in Bor-Laško. ZZB Laško, SO Laško. Iskrena hvala župniku za opravljen pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete žalostinke.

Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči:

Žena Milada in hčerka Nevenka z družino

ZAHVALA

Ob boleči izgubi mame, stare mame in prababice

MARIJE JAGER

iz Sp. Rečice 104, Laško

Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred in pevcem.

Žalujoči: otroci z družinami

ZAHVALA

Po tragični nesreči nas je zapustil dragi oče, sin. brat in stric

JURIJ SLUGA

iz Rimskih Toplic

Iskrena hvala vsem. ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga

pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje, kolektivu elektrokovinar Laško ter sodelavcu in g. župniku za poslovilne besede.

Vsi njegovi

V SPOMIN

Kar bilo je srcu drago vzela prehitro je smrt uničila nado za nado podrla načrt za načrt.

MILANU

20. 12.1989-20. 12. 1990

Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu Njegovi najdražji

38. stran - 20. deceiviber 1990

mali oglasi

PRODAM

motorna vozila

126 P, letnik 1980, modra barva, lepo ohranjen, avto radio Sharp z zvočniki, cena 1900 DEM - din. prot., prodam. Tel. 831-813.

101, letnik 79, prodam. Tel. 783-222.

OPEL KADET, tip b, prodam. Tel. 741-684.

JUGO Koral 45,1.1989, december, prodam. Inf. na tel. 779-177.

2 LETI staro katrco, brez kilometrov, garantirano, prodam. Angela Lorger, Prežihova 20, Celje.

MERCEDES 1113, kiper, prodam. Tel. 39-414, zvečer.

FLORIDO, sept. 89, ugodno prodam. Tel. 748-072.

JUGO 55 Coral, maj 1990, in obojna prednja vrata za R-4 GTL, ugodno prodam. Tel. 39-735.

JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 34000, ugodno prodam. Jože Pohovski, Lopata 14 b, Celje.

JUGO 55 GVL, star 2 leti, modre metalik barve, katalizator, vlečna kljuka, stereo avto radio, di-nitrol zaščita, garažiran, brezhiben, reg. do 14. 12. 1991, pro-damza 70000 din. Resen kupec naj pokliče 770-071.

irUGO 55 ugodno prodam. Telefon 36-952.

/ISO 11 RE, letnik 1986, prodam za 9500 OEM dinarske protivrednosti. Tel. (063) 858-279.

-ADO 1300 karavan, letnik september 1989, prodam. Telefon (063) 28-973.

NISSAN SUNNY 1.6 SLX, kovinsko sive barve, letnik 87/88, prodam. Telefon (063) 34-199.

^-4, letnik 82, nova registracija, prvi lastnik, prodam. Inf. na tel.

ZASTAVO 128, letnik 88, prev. 23.000 km, prodam. Cena 10.500 DEM din. protivrednosti. Tel. 29-609, popoldne. 126 P, prodam ali menjam za večji

avto. Rudel, Babno 24, Celje. JUGO 45, star 1 leto, prodam. Tel. 816-700, po 18. uri.

Z 750, starejši letnik, obnovljeno, reg. do okt. 91, ugodno prodam. Inf. na tel. 744-132, po 16. uri. LADO 1300 S, letnik 86, reg. do 12. 91, prodam za 50.000 din in Land Rover 109 D, obnovljen, za 35.000 din. Tel. 748-047. LADO Nivo, letnik 1984, ohranjeno, reg. do 11.12.1991, prodam. Bogdan Fantinatto, Strmca 42, Laško.

JUGO Koral 45, letnik december 89, prodam. Inf. popoldan, tel. 711-914.

Z 101, letnik 74, neregistrirano, v voznem stanju, prodam. Tel. 785-183.

OPEL KADET, I. 79, registriran do 9/91, prodam za 49.000 din. Janko Vodušek, Polžanska gorca 6b, Šmarje pri Jelšah.

Z 126 P, let. 90, prodam. Tel. 741-760.

JUGO Koral 55, star 2 leti, 7900 DEM, din prot., prodam. Tel. 21-597.

YUGO CORAL 60, letnik 89, z dodatno opremo, prodam. Janez Ojstršek, Marija Gradec 16, Laško.

LADO SAMARO, rdeče barve, 5 vrat, 5 brzin, 14 mesecev stara, prodam. Telefon 25-806.

YUGO 45, letnik 84, ugodHo prodam. Telefon 37-184.

LADO RIVA, staro dve leti, prevoženih 22.000 km, prodam za 11.000 DEM v dinarski protivrednosti. Telefon 731-197, od 13. do 15. ure.

RENAULT 18, letnik 81, prvi lastnik, servisiran, odlično ohranjen, prodam. Telefon 732-033.

R 12, letnik 75, reg. do februarja, prodam. Avto je vseskozi garažiran in ga prodajam zelo poceni. Pokličite na telefon 21-991.

MAZDO 323 Fi 1.6, letnik 90, dodatno opremljeno, ugodno prodam. Telefon (063) 28-548.

FIAT 126 P, letnik 76, registriran do 31. 8. 1991, zelo ugodno prodam. Marjan Pasar, Pot v Konjsko 24, Vojnik.

TOVORNI avto IMV 16000 SPK, letnik 75, tudi za rezervne dele prodam. Cena 6.000,00 din. Informacije 712-444, popoldan.

R 4 GTL, letnik 1988, prodam. Telefon 744-282.

Stroji

AVTOKLEPARSKO hidravliko s kleščami, prodam. Milan Hab-jan, Začret 38, Škofja vas.

TRAKTOR Linder, 16 KM, z bočno koso, ugodno prodam. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško.

VELNO za cirkular prodam. Tel. 721-212.

INDUSTRIJSKI šivalni stroj Pfaff in likalni valjni stroj 80 cm previ-lege, prodam. Tel. 35-619.

KOMPRESOR, 2 cil. 400 l/min, prodam. Tel. 776-696.

NOVO Tomosovo vlečnico prodam. Telefon 26-008.

TRAKTOR TV, 18 KM, letnik 71, s priključki: škropilnico, freza, plug, ugodno prodam. Stanko Hrastnik, Razdel 8, Strmec pri Vojniku.

PORAVNALNI Stroj, kombiniran, starejši, prodam. Tel. 776-213.

VITLO domače izdelave na reduktor, rabljen pralni stroj, desko za pluženje snega za moto kultiva-tor Gorenje, ugodno prodam. Tel. 39-589, Celje.

MOTOKULTIVATOR special Gorenje Muta s priključki, nujno prodam. Tel. 713-848.

TRAKTOR Ferguson-35 KS, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Milan Veber, Pernovo 21, Žalec.

ŠIVALNI STROJ ruža rokavna, nov, garancija 1 leto, zelo ugodno prodam. Tel. 36-885.

SKOBELNO os 40, unimer instrument, pištolo za lakiranje, cirku-larko 70, prodam. Novca 7, Vojnik, 33-421/64.

STRUŽNICO, starejšo, L 1500, P 2KW, planska plošča 0 400, nekaj orodja, prodam za 15.000 din. Jure Ljubič, Tabor 2, Tabor.

CIRKULAR, krožno žago z električnim motorjem, prodam. Ogled popoldan do 17. ure. Maks Sto-par, Zadobrova 49, Celje.

posest

VELIKO HIŠO s telefonom, 5000 m' zemlje, asfalt do hiše, v okolici Šentjurja, prodam. Hiša je primerna za vsako obrt ali kmečki turizem. Cena 90.000 DEM, din. prot. Ponudbe pod: »DRUGO MEDŽUGORJE«.

GRADBENO parcelo 586 m^ Pre-korje, prodam Inf. Zadobrova 56, Škofja vas.

DVOSTANOVANJSKO hišo prodam ali zamenjam, v končni fazi gradnje, 9 arov zemlje, v bližini Vitanja. Cena 70.000 DEM din prot. Tel. 761-450, zvečer.

V BLIŽINI ceste Štore-Šentjur in avtobusne postaje, prodam enostanovanjsko hišo z 2000 m^ gradbenega zemljišča. Pišite pod šifro: »1.200 TISOČ«.

TAKOJ vseljivo hišo v Celju (Aljažev hrib), cca 150 m^ s centralnim ogrevanjem in telefonom, prodam za 160.000 DEM din. prot. Inf. na tel 28-816.

GRADBENO parcelo na Prekorju, v izmeri 1800 m^ na jasi ob gozdu, prodam. Tel. 34-044.

VIKEND na Kozjanskem, opremljen, vinograd, sadovnjak, 25 km iz Celja, asfalt, prodam. Tel. 38-615.

HIŠO, novo, nedokončano, prodam ali zamenjam. Šifra: »SAVINJSKA DOLINA«.

NOVO hišo v 5. fazi v Preboldu, prodam. Možnost kakršnega koli obrata. Tel. 713-002, od 18. do 24.

HIŠO v Rimskih Toplicah, prodam. Tel. (061) 881-012.

PARCELO v izmeri 1400 m' v Slatini (Šmartno R. d.), prodam. Tel. 773-055.

HIŠO v Petrovčah, v peti fazi, prodam. inf. na tel. 21-230.

VEČJO gradbeno parcelo prodam. Dokumentacija, asfalt, proti Rog. Slatini. Telefon (062) 305-633.

Stanovanja

TRISOBNO moderno opremljeno stanovanje 83 m^ v mansardi enonadstropne hiše, v najlepšem delu Rimskih Toplic, ugodno prodam ali zamenjam za manjše v Ljubljani. Informacije na telefon (061) 31-022,'int. 241, dopoldan.

DVOSOBNO stanovanje, 56 m', na Otoku, s centralno kurjavo in telefonom, v 2. nadstropju, prodam. Inf. na telefon 31-649.

gradbeni material

DRVA (ostrešje), zapravljivček, prodam ali menjam za živino ali les. Inf. telefon (063) 745-222.

120 kom. betonskih plošč, novih, 40 X 40, z ograjenim klinkerjem, prodam. Telefon 29-973.

DESKE 2,5, 5, 8, prodam ter izdelujem ostrešja po naročilu. Marko Mimik, telefon (063) 776-539, od 18. do 20. ure.

akustični aparati - glasbila

PO UGODNIH cenah, samo 60 din, prodajamo videokasete E-180 extra, high grade, proizvajalec Anitech. SE-KU d.o.o. Linhartova 18, Celje.

TELEVIZOR, barvni, licenca Tele-funken, prodam. Tel. 32-436, popoldan.

DVE diatonični harmoniki prodam. Cesta v Šmartno 6, Vojnik.

ČAMCORDER Sharp VL-C 690S VHS-C, 200 M 8, popolnoma nov, prodam. Tel. 24-318 ali 776-906.

ČRNO BELI TV Gorenje, prodam. Tel. 33-146.

VIDEOREKORDER NEC, z garancijo, prodam. Cena 4.800,00 din. Tel. 714-731.

NOVA satelitska antena, stereo, prodam z montažo za 8.960,00 din. Tel.(0608) 70-465, Bojan.

KLAVIRSKA harmonika Hohner Vox II, 120 basov, Atlantic, IV. de luxe, z vgrajeno elektroniko in stojalo, prodam. Marija Kro-flič, Belakova 4, Vojnik.

STAR barvni TV prodam za 1000 din. Vprašati na telefon 36-745, popoldan

oprema

ŠTEDILNIK na drva (Gorenje), skrinjo, hladilnik, termoakumu-lacijsko peč, mizo, stole, dvosed, cena po dogovoru, ugodno prodam. Bogdan Milojevič, Čopova 4, Žalec.

SEDEŽNO garnituro Dyana Meblo, usnjena, konjak barve, trosed, dvosed, dva fotelja, novo, 50% ceneje, prodam. Tel. 770-114, zvečer.

SEDEŽNO garnituro, rabljeno (6 foteljev), poceni prodam. Tel. 713-696.

PEČ Stadler, 35 karolij, brez boj-lerja, novo, nerabljeno, prodam. Tel. 776-593.

80 I električni bojier Tiki, nov (cena po dogovoru), prodam. Inf. na tel. 721-622.

SOBNO peč Kiippersbusch, prodam. Tel. 713-845.

KUHINJO, novo, zapakirano, dolžine tri metre, 9.800,00 din, prodam. TeL 39-041.

PEČ Emo central 24, nova, ugodno prodam. Tel. 721-148, do 12. ure.

SPALNICO in regal, zelo ugodno prodam. Tel. 821-030.

OHRANJENO KOTNO sedežno garnituro in velik raztegljiv kavč, ugodno prodam. Terbovc, Slomškov trg 5, Celje, telefon dopoldan 33-081.

ŠIVALNI stroj Singer, kombinira ; štedilnik in 210 litrsko skrinj Gorenje, ugodno prodam, la na tel. 24-526.

ZELO ugodno prodam starejši t sobnega pohištva. Inf. telefo 29-638, od 8. do 8.30 ure.

SEDEŽNO garnituro, kotno, ugo i no prodam. Telefon 726-043.

Živali

KRAVO frizijko, brejo 9 meseci prodam. Tel. 701-147. i

KOZEL sanjski, 2 leti, 70 kg, za jo ali zakol, ugodno prodai Tel. 713-058, od 15. do 19. ure.

11 TEDNOV stare pujske, prodan Tel. 714-493.

PRAŠIČA za zakol, krmljenefl z domačo hrano, in mladi« nemškega ovčarja, prodam. Tel 776-420.

KRAVO za zakol prodam ali m* njam za teleta. Tel. 777-120.

PRAŠIČA 150 kg, domača hrana prodam. Angela Resnik, Bukov žlak 38.

PRAŠIČA 150 kg, domače reje, ii bikca, starega 9 tednov, pro dam. Zupane, Kameno 10 Šentjur.

PRAŠIČA za zakol, domača reji nemasten, cca 200 kg, prodani Slavica Gobec, Završe 11 a Grobelno, tel. 744-296.

TELICO 300 kg, 200 kg bikca i' kravo za zakol prodam ali me njam. Alojz Verhovšek, Komp<^ le 61, Štore.

PRAŠIČA domače reje, 150 kg prodam. Marija Ažman, Braslo« če 32, Braslovče.

PRAŠIČA, Šveda, prodam. Veronika Polšak, Ložnica pri Žalcu 20 d, pri kapeli levo.

PRAŠIČA cca 180 kg, prodam. Tel 34-769.

PRAŠIČE domače reje, o^ 100-120 kg, prodam. Tel. 35-475.

MLADIČE čistokrvnih nemških ov čarjev brez rodovnika. Oče i" mati z odličnim rodovnikom, ^^ stost pasme zagotovljena, pr"' dam. Psarna, Travniška Yu, t®' 34-758.

NEMŠKE ovčarje čistokrvne, oi ličnih staršev, zelo ugodno p^^ dam. Martin Čater, Botričnic' 15 a, Šentjur.

BREJE KOZE po ugodni ceni pC dam. Tel. 742-472.

PRAŠIČA za zakol prodam. Jo«' Jezovšek, Ogorevc 5, Štore.

KRAVO simentalko, brejo 8 mes'^ cev, prodam. Anton Fabjan, t-"" ke 14, Tabor.

PRAŠIČA za zakol, domače rej® ugodno prodam. Tel. 854-872-

ŽIGOLO d.o.o.

Celje, Kidričeva 36,

odkupuje vse vrste rabljenih vozil.

Tel. 37-511 int. 35.

Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa:

AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LAŠKO

Ekskluzivna ponudba CHEVROLETOV in GOLFOV

(tudi staro za novo - dobava takoj)

telefon: 063/731-282

VULKANIZACIJA

- kakovostne vulkanizerske storitve

- obnavljanje gum

- pestra ponudba gum

- zamenjava (staro za novo)

tel.: 063/38-117

IZDELOVANJE SPOMENIKOV

Marjan Amon, Slatina 9 a, Šmartno v Rožni dolini

Zajamčena kvaliteta in ugodne cene, tel. 38-672

Vam je vodna ujma v zadnjih poplavah uničila, kar ste leta in leta ustvarjali?

Savinjski magazin Žalec vam želi v težkih trenutkih stati ob strani. V prodajalnah Savinjskega magazina Žalec lahko vsi, ki ste bili poplavljeni in imate potrdilo svoje krajevne skupnosti, kupite vse blago od gradbenega materiala, pohištva, bele tehnike, tekstila, instalacijskega materiala, gospodinsjkih potrebščin in še vrsto drugega blaga

na potrošniško posojilo na 6 mesecev,

BREZ POLOGA IN BREZ PROMETNEGA DAVKA.

Informacije dobite v prodajalnah Savinjskega magazina Žalec.

mali oglasi - informacije

20. december 1990 - stran 39

Consulting & Trading Internationoi d. o. o. i3000 Celje, Titov trg 3/11., Slovenijo - YU fel. +63/21-132, 26-828, direktor 21-837 fax +63/24-050

ZELO UGODNO -PREDNOVOLETNI POPUST

Na zalogi imamo (dobava takoj!)

3 X SUZUKI SWIFT -1.3 GLI (kot, 3 vrata) 2 X MAZDA 323 -1.6 (3 vrata)

fončna cena: 179.800 din končna cena: 206.300 din

i X HONDA CIViC -1.3 (3 vrata)

ončna cena: 209.800 din

Z DOBRIM AVTOMOBILOM GREVSEBOUE

TRGOVINA

SERVIS Zidanškova 25, tel.: 28-653

popravljamo:

- male gospodinjske aparate

-^akustične aparate

- električna orodja

- elektro instalacije (VSEH ZNAMK IN PROIZVAJALCEV) Prodajamo:

- satelitske sprejemnike

- vse vrste električnega materiala po ugodnih cenah

DVE kravi in telice breje a kontrola in prašiče za zakol, prodam. Tel. 742-426.

ostalo

PRTLJAŽNIK za smuči in Fiat Uno (4 vrata), prodam. Kličite na tel. 39-915.

BARVNI TV Gorenje, efcran 55 in 37 top line z daljincem, še v garanciji, moško kolo, 4 gume 155/ 70-13 in 4 kose michelin, zimske 135/70-13, skoraj nove, prodam. Ponudbe pod ugodno na tel. 776-206.

domaČe vino, hrastova vrata za klet s ključavnico, mlin za mletje žita na kamen, silažni kombajn Merks ii, prodam. v račun vzamem tele do 100 kg ali male prašiče do 20 kg. Tel. 721-799.

rezervne dele za Lado 1300 S, od karoserije sprednja in zadnja vrata leva in zadnja desna, prodam. Srečko Holzinger, Cesta na Pečovje 13, Štore.

lEKAŠKO opremo, novo, čevlji št. 40, prodam. Tel. 29-855.

Otroški športni voziček Chicco-Marela, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tel. 713-771.

Vino prodam. Tel. 713-319, popoldan.

Otroški voziček in zibelko prodam. Tel. 723-651.

*VTOPRIKOLICO, 600 kg, prodam. Inf. po tel. 713-570.

akumulator 45 Ah, vodno črpalko in dele za servisiranje Audija 80-74, prodam. Tel. 31-007.

Ustavo 750, letnik 79, celega ali Po delih in hidravlično stiskalnico za grozdje, prodam. Stane Oset, Košnica 39, tel. 25-090.

''f^EVOD za pletilni stroj brother KH-940, KR-850, prodam. Tel. 39-382.

^UMIRANO cerado za katrco prodam. Tel. 35-903. '■ESENO barako, primerno za vikend, velikosti 6 X 4 m, prodam. Tel. 29-307.

VIRŠTANJSKO sortno vino, belo in rdeče, tudi večje količine, prodam. Inf. po tel. 26-467, popoldan.

HARMONIKO Hohner »Atlantic III« in Tomos avtomatik, ugodno prodam. Tel. 27-803.

SOBNO^ peč, trajno žarečo peč Emo, pralni stroj Gorenje, črno bel TV Iskra, prodam. Tel. 29-912.

ZIMSKE gume za VW, s platišči 155-15, malo rabljene, ugodno prodam. Tel. 35-071.

KDAJ, če ne sedaj? Prodaja kozmetike planta z največjo možno provizijo. Tel. (062) 514-822.

GARAŽO ob Ljubljanski cesti prodam. Tel. 26-804, popoldan.

AVTO prikolico, novo, prodam. Čvan, Polzela 107 b.

126 P, letnik 89, registriran do avgusta 91 in prašiče za zakol 120 kg, domače krme, prodam. Branko Habjan, Črni vrh 25, Tabor.

GARAŽO na Zelenici, prodam. Tel. 26-953.

KOMBINIRAN štedilnik 2 + 2 in starejšo barvno TV, prodam. Inf. na tel. 28-958.

ZIDANO garažo z elektriko, v Preboldu pri spodnjih blokih, prodam. Adrinek, Prebold 127 b.

PRALNI stroj Candy, nov in rabljen, novo centralno peč Pavlic št. 32 ter zimsko lovsko obleko št. 52, ugodno prodam. Tel. 821-225.

ŠTIRI gume Firestone 175-14, boljše kvalitete, s platišči od Forda, za 450 dem, Siemens micro in-halator za 150 dem, pletilni stroj singer, skoraj nov za 1200 dem, prodam - vse v dinarski protivrednosti. Štefan Kalem, Celje, Maistrova 13.

ZAMRZOVALNO skrinjo 1501 in malo kad, prodam. Telefon 33-938, od 16. do 20. ure.

DODATNI novi štedilnik gorenje ter vezano okno 140 x 140 cm ugodno prodam. Telefon 741-552, popoldan.

TONSKO kamero, projektor, ter dodatno opremo, prodam. Prodam tudi šotor za 6 oseb - ugodno. Telefon 29-898.

RDEČE vino, izabelo, prodan^ Partizanska cesta 38, Celje. " ~

mMi

SENO za govedo kupim. Tel. 778-112.

KOSILNICO BCS Kupim. Tel. 854-872.

ZAPOSLITEV

NUDIM honorarno delo z izrednim zaslužkom. Predstavitev programa in dogovor vsak petek ob 19. uri v hotelu Rubin v Žalcu.

BISTRO Leljak išče prijazno pridno dekle od 20 let naprej. Nudimo stanovanje in hrano. Otrok ni ovira. Proseniško 3, Štore.

DELO NA DOMU, delovne izkušnje niso potrebne, pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko. Nato boste dobili potrebno navodilo. Silva Pevec, Gotovlje 139 a, Žalec.

AKVIZITERJI ter organizatorji prodaje! Izredna priložnost prodaje artiklov, ki se sami prodajajo. Tel. 34-814, po 20. uri.

NUDIMO DELO! Javite se, ne bo vam žal. Samo vztrajnim nudimo delo na dom. Kratek življenjepis in znamko za odgovor pošljite pod šifro: »RABIMO POŠTENE DELAVCE«.

STROJNIK z B kategorijo išče delo. Klemen Hrovat, Prožinska vas 73, Štore.

IŠČEM akviziterje za prodajo aktualnih artiklov na celjskem pro-dročju. Tel. (062) 811-587.

AKVIZITERJI, z malo truda vam nudimo dober zaslužek. Kličite od 16. dalje na tel. 38-081.

NUDIM honorarno delo. Telefon 36-339, četrtek, petek od 15. do 20. ure.

ZAPOSLIM dekle za delo pri šan-ku. Inf. telefon (063) 841-772.

STANOVANJA

DRUŽINA s hišo v gradnji bi do dograditve hiše najela stanovanje za največ 1 leto, v Celju ali bližnji okolici. Vse inf. na tel. 28-210 ali 28-611/221 ali pod šifro: »JANUAR«.

DEKLETI dobita stanovanje. Tel. 33-448.

ENOSOBNO komfortno stanovanje v Celju ali okolici iščem. Tel. 26-223, od 8. do 15. ur.

VDOVEC z otrokoma išče življenjsko sopotnico, staro do 33 let. Šifra: »PRIDNA, POŠTENA«.

V CENTRU Šentjurja oddam urejen prostor za kakršnokoli mirno obrt ali trgovino. Tel. 741-760.

PROSTORE v stanovanjski hiši, v neposredni bližini Celja in Žalca, primerne za mirno obrtno dejavnost, oddam v najem. Ponudbe posredujte pod šifro: »CELJE«.

PRED SAVINJKO V ŽALCU se je 8. novembra ob šestih zvečer zgodila lažja prometna nezgoda. Za razjasnitev nezgode prosim očividce, če se v popoldanskem času oglasijo na tel. 711-516.

NUJNO potrebujem 10.000 DEM posojila za dobo 10 mesecev. Nudim 10% mesečne obresti in registrirano pogodbo kot garancijo. Šifra:« GARANCIJA«.

IZOLACIJA, če potrebujete izolacijo bojierja ali centralnega ogrevanja, pokličite tel. 741-747, popoldan.

V CELJU oddam v najem dva prostora primerna za lokal - 130 m' in 40 m^ odlična lokacija. Tel. 37-447, od 19. do 20. ure.

ROLETE in žaluzije v več barvah in izvedbah izdelujemo, montiramo in popravljamo. Tel. 24-296.

PROSTOR s posebnim vhodom v Celju, najamemo in nudimo polletno predplačilo. 25-174.

IŠČEM varstvo za deklici stari tri in eno leto. Janko Ploštajner, Začret 6, Škofja vas.

PODARITE svojim darilni paket, ročna masaža, sončenje, celu-tex. Pohitite! Pri paketu ena storitev zastonj. Inf. na tel. 28-611, studio.

ZA KONTROLO tesnosti, priklop in zamenjavo dotrajanih elementov na vseh vrstah plinskih štedilnikov se priporoča Rado Str-nad, Tremerje 6, Celje, tel. 25-795.

INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino, prevajam strokovno angleško literaturo. Tel. 37-315.

ZAMENJAM rodovniško kobilo in rod. 1 leto starega žrebca za osebni avto. Tel. 741-217.

C CELJU oddam prostor za mirno obrt. Tel. 31-954, od 19. do 20. ure.

LASTNIKA rdečega golfa, ki sem se peljala z njim 13. 12. okrog 11. ure, na relaciji Celje-Šempe-ter prosim, da me počaka 21.12. ob 16. uri na istem mestu, kjer sem vstopila.

SERVIS šivalnih strojev Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, telefon 713-458.

INŠTRUIRAM nemščino za osnovno šolo. Telefon 21-270, dopoldan.

V NAJKRAJŠEM času nudim pomoč poškodovanemu vozilu in kvalitetno popravilo s konkurenčnimi cenami. Možnost plačila s čeki. Se priporoča tudi v novem letu in šrečno vožnjo. Avtokleparstvo Stane Smole, Boletina 21, Ponikva, telefon 748-047.

NUJNO iščemo varstvo za enoletnega fantka, najraje v bližini Ostrožnega. Telefon 34-665.

Lekova domača lekarna KAFRA

Celje, Zidanškova 3, tel. 28-580 ~

ENDOVITAL MED

(Za izboljšanje krvne slike, za onkološke bolnike, za izboljšanje plodnosti in odpravo inpotence, za urejanje krvnega tlaka)

»MIK-MLATIC«'

DRAC.AN MII.1:NK()\ K (■i:i..ll\ MARIMORSKA IIM

■K*

Trgovina za nakup ob vsakem času

- živila

- pijače

- delikatesa

- kruh, mleko in še in še...

NON STOP O do 24

HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE

s srednje-šolsko izobrazbo. Ponudbe pod šifro: Vljudna - komunikativna.

VITA ZA VAS

POMOČ PRI ISKANJU PARTNERJA,

osebni pristop, zajamčena diskretnost in l<valiteta storitev.

SILVESTROVANJE

na Celjski koči, dne 31. 12. 90 ob 20. uri. Prevoz zagotovljen. VABLJENI! VITA, Škapinova 10, 63000 CEUE

KLIČITE NAS _

v ponedeljek in četrtek od 16. do 21. ~ ure na telefon (063) 38-481.

To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in potrebe.

Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zelenjava. čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...

Posebna ponudba:

- sladkor 1 kg 9,50 din

- pralni prašek Oskar 3 kg v škatli 59,90 din

Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% popust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji dostavimo na dom.

Trgovina ZOYA, Vida Medved, Šltofja vas.

OPTIKA SALOBIR

šlandrov trg 23, Žalec telefon: 713-250

odprto od 9. do 19. ure

- nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure naprej

- velika izbira domačih in uvoženih korekcijskih okvirjev ter očal priznanih izdelovalcev: FERARI, GUCCI, MIS-SONI, FERRE, SAFILO, LAURA BIAGIOTTI

- uvožene dioptrijske plastične leče za očala

- fotostekla

NOVOLETNA UGODNOST AVTOŠOLEZŠAMCEUE

Kandidati za šoferski izpit, ki se bodo vpisali v Avtošoli ZŠAM Celje do 28.* 2. 1991, bodo imeli naslednje ugodnosti:

- brezplačen tečaj cestno prometnih predpisov

- 5 ur vožnje zastonj.

Kandidati za vozniško dovoljenje, izkoristite to ugodnost AVTOŠOLA ZŠAM CELJE!

BORZA DELA

Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni enoti Celje, dne 17. 12. 1990.

Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.

Delovno mesto

Aero Grafika Celje ndipl. grafični ing. Zdravilišče Rogaška Slatina Podjetje EMO Celje Aero Grafika Celje Dom upokojencev Celje Osnovna šola Štore Dom upokojencev Celje Zdravilišče Atomske Topi. Podčetrtek

Temeljno sodišče Celje Temeljno sodišče Celje enota Žalec

Zavarovalna skupnost Triglav Celje

Finomehanika Celje

Dom upokojencev Celje Zdravilišče Atomske Topi. Podčetrtek

Oprema, Babno 3, Celje Dom upokojencev Celje Lambrechtov dom Slov. Konjice Temeljno sodišče Celje VVZ Janko Herman Žalec

Poklic

razvojni tehnolog

dipl. ing. računalništva dipl. ekonom, ali ekonom, dipl. ekonomist višji fizioterapevt pred. učitelj zgodovine gostinski tehnik medicinski tehnik

upravni ali ekonom, tehn. upravni ali ekonom, tehn.

ekonomski tehnik

komercialni ali elektro tehn.

elektrikar natakar

mizar bolničar

kuharski pomočnik

snažilka

snažilka

Delovna organizacija

sistemski analitik-pripravnik

zahtevna uvozna opravila

vodja računovodstva

fizioterapevt

pred. učitelj zgodovine

vodja prehrane

srednja medicinska sestra

strojepiska-zapisnikarica zemljiškoknjižni referent

zavaroval, zastopnik za S. Konjice

trgovski potnik za območje Slovenije in Hrvatske vzdrževalec strojev in naprav natakar

mizar

negovalka-bolničar kuharski pomočnik čiščenje poslovnih prostorov čiščenje prostorov

Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠIK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Urška Kolenc, Nada Kumer, Edo Ein-spieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. T^nica redakcije: Vera Orešnik.

Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopisov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35.

Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev. Mesečna naročnina je 45 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.200 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Ce^e. Telefon: 29-431, telefax 25-506. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

40. stran - 20. december 1990

KRONIKA

NOČNE CVETKE

• Alko prilivi so spet povzročali bujno cvetenje' in spet poskrbeli, da naš vrtiček ni ostal prazen. Če je rast povezana s predplebis-citarnim časom, jo je treba povezati s tistim delom slovenske himne, ki pravi, da nam vinček v potrtih srcih up budi.

• Na Okrogarjevi je v ponedeljek zvečer mož ženo tepel. To cvetko so prispevali sosedje Zdravka S., ki se jim je njegova ženička smilila.

• Pod kostanji je v torek popoldne veselo pokalo. Po številu vrženih petard in pokov je soditi, da smo že v Evropi, saj so pokajoče »bombice« izključno ino-izvora.

• Tokrat se je na policiji oglasila tudi Račka in povedala, da pri njej doma pijanec razbija kozarce. Policisti so v sredo zvečer ugo-tovih, da je pijanec Račkin gost Rok P., ki bo moral zaradi prehude razigranosti k sodniku za prekrške. Ista pot pa čaka tudi Račkinega natakarja, ki je spregledal gostilniški zakon, da je vinjenim gostom prepovedano točiti alkohol.

• V četrtek okoli enajstih zvečer pa je prišel klic v sili iz hotela Evropa. Gregorju S. in Tadeju O. iz Celja so se kozarci tako močno prilepili za roke, da sta se jih otepala z razgrajanjem.

• Tudi Sakota M. nima prijaznega soproga. Po njeni izjavi jo je mož v četrtek ponoči tepel, je pa zamolčala, da je tudi sama prilila nekaj cvetala. Ker sta bila oba . preglasna, bosta šla k sodniku za prekrške kar v dvoje.

• V soboto okoli enih ponoči je bil na parkirišču pred Casablanco dvoboj. Da sploh ni bil viteški, pove podatek, da bo šel Andrej O. k sodniku za prekrške, ker se je spravil nad Zorana D.

• Iz Škapinove so v soboto popoldne sosedje za-tožili soseda. Ta naj bi razgrajal, ker se mu zakon podira, ločitveni postopek pa greni poslednje družinske

I urice. Ker sta za prepir po-I navadi potrebna dva, bosta j šla oba z ženko na sodišče. ! Ne ve se še, kdo bo koga tožil.

• Na Goriški pa je v soboto ponoči ropotalo. Ker so se smetnjaki butali drug ob drugega, občanom niso dali spati. Na kraju ropota so policisti našli Jožeta K. in Aleša M., ostali smetnja-kobrci pa so jo popihali.

• Javni red in mir je v soboto ponoči kalila ro-koborska trojka. Najbolj aktiven je bil menda Andrej O., slabo pa sta mu pa-rirala Andrej K. in Bojan H.

• Mama z Iršičeve je bila v nedeljo tako zelo jezna, da je policiji prijavila sina. Simon je razgrajal in razbijal in se tudi po obisku policistov ni nameraval poboljšati. Da bi ostal še kak kozarec cel, je šel Simon spat v pridrževalnico za pijance.

M. A.

Cibi v prisilnem Jopiču

če naj verjamemo v popolno zakonitost postopka v zvezi z nedavno postavitvijo jeklene varnostne ograje vzdolž objekta in parkirišč gostišča in diskoteke Cibi v Prožinski vasi, se nikakor ne moremo izogniti vprašanju, kako se ponekod v naši regiji obnašamo do sposobnih, poslovnih in načrtov polnih zasebnikov, v tem primeru gostincev. Spomnimo se samo primera Štor-man, ki se je, na srečo, zadovoljivo razrešil v vsestransko dobro. Žalča-ni so danes ponosni, da imajo enega najboljših in proračunsko najdonosnejših lokalov v Sloveniji, kaj lahko pa bi se zgodilo, da bi gostišča z imenom Štorman danes ne bilo

Gostišče Cibi se še zdaleč ne more primerjati s Starmanovim v Šempetru, je pa bilo na lepi poti, da se mu vsaj približa. Lastnica Majda Pevec je bila polna smelih načrtov in predana svojemu delu. Zdaj je otopela, kajti njeno gostišče je kot nekakšen

rezervat, obdan z brezdušnim jeklom. Minuli četrtek, naprimer, je v dopoldanskem času »prodala« le pet kavic. Tranzitnih gostov, ki so se še pred kratkim na veliko ustav-Ijali v Prožinski vasi 6, ni več. Težko

je namreč iz avtomobila opaziti ozek vhod na parkirišče, zlasti še, če se pripelješ iz šentjurske smeri. Če pa vhod le opaziš in se ustaviš v gostišču, se spet srečaš s problemom: če nadaljuješ vožnjo proti Celju, narediš prometni prekršek, ker moraš prevoziti polno črto sredi magistralne ceste. Če pa se želiš izogniti prekršku, ti ne preostane drugega, kot da jo mahneš nazaj proti Šentjurju, obrneš avto in spet mimo Cibija proti Celju.

Nobenega dvoma ni, da je bilo treba gostišče prometno-varnostno zavarovati, saj stoji na nepregled

nem ovinku, toda načinov, kako to storiti, je bilo gotovo več, če bi bilo le dovolj dobre volje in posluha. Majda Pevec namreč trdi, da seje že dlje časa zavzemala za kar najboljšo skupno rešitev, a je zlasti pri Cestnem podjetju Čelje vedno naletela na gluha ušesa. Nič bolje pa se ji, kot pravi, ni godilo, ko se je obračala na ostale, za t^ zadeve pristojne, naslove.

Minuli teden so se tisti, ki bi lahko preprečili »neposrečeno« rešitev piimera in neljubi incident ob postavitvi varnostne ograje, srečali, skupaj s prizadeto Majdo Pevec. Na naše vprašanje, kako bodo problem zdaj reševali in rešili, je Mirko Krajnc, predsednik celjske občinske vlade, odgovoril: »Zadevo bomo poskušali življenjskp urediti. V kratkem se bomo sestah z inšpektorjem ...«

Črke zakona in predpisa so si včasih res zelo v navzkrižju z življenjem, zato pa seje treba toliko bolj potruditi in poiskati najboljšo pot.

skupno rešitev. Le volje je treba!

V petkovem Delu smo med maj,, mi oglasi zasledili tudi tole ponud. bo: »Stanovanjsko-gostinski lok^ z diskoteko v bližini Celja, Štore, Prožinska vas 6, prodam. Prednosi imajo Albanci.« Ker vemo, daje Ci biju podobnih primerov na relaciji Celje-Šenbtjur še nekaj (pa se ob, nje do zdaj ni še nihče spotaknU^ kar se prometne varnosti tiče), jI pričakovati, da se bo ta odsek cestf. preimenoval v Albanian Avenue, Saj moramo biti dosledni, mar ne' MARJELA AGREi

Črni teden na tirili

Sedel je tik ob progi

Na železniški progi Celje - Maribor, v kraju Grobelno, je v petek, 14. decembra ob 19.06 uri, elektromotorni potniški vlak povozil 83-letnega Henrika Zatlerja iz Hotunj.

Strojevodja vlaka, ki je pripeljal iz mariborske smeri, je videl Zatleija sedeti tik ob progi, s hrbtom obrnjenim proti tračnicam. Vlak je Zatleija zadel z levim prednjim delom v hrbet in ga zbil ob progi, kjer je poškodbam podlegel.

Ni ji uspelo vstati

Smrtna nezgoda se je pripetila tudi v petek, 14. decembra ob 23. uri na progi v bližini železniške postaje Šmarje pri Jelšah.

Potniški vlak je vozil na progi Celje - Kumrovec. Na omenjenem kraju je sedela in po

skušala vstati 70-letna Terezija Čulk iz Spodnjega Gabernika. Ker strojevodja vlaka ni mogel zaustaviti, je Culkovo povozil.

Smrtni sicolc

v soboto, 16. decembra ob 19. uri je, zaradi skoka z drvečega tovornega vlaka, umrl 19-letni S. M. iz Ljubljane, gojenec PD Radeče.

Delavci organov za notranje zadeve Celje so ugotovili, da se je S. M. omenjenega dne s prijateljem pripeljal na potniškem vlaku do Zidanega Mosta, nakar sta oba skočila na mimodrveči tovorni vlak, ki je vozil v smeri proti Sevnici. Z vlaka sta skočila z namenom, da se brez vozovnice pripeljeta do Radeč. S. M. se je pri skoku smrtno ponesrečil, njegov prijatelj pa je izstopil na naslednji postaji.

M. A.

PROMETNE NEZGODE

Trčenje v Icrižišču

v torek, 11. decembra zvečer, se je pripetila prometna nezgoda v križišču Pleteršni-kove ulice in Ulice XIV. divizije v Celju.

Voznik osebnega avtomobila Marjan Romih iz Celja je v omenjenem križišču 'zavijal v levo v trenutku, ko je po Ulici XIV. divizije pripeljal z osebnim avtomobilom Pster Kukanovič iz Celja. V trčenju med voziloma, seje hudo telesno poškodovala sopotnica v Kukanovičevem vozilu, Kata Kojundžič iz Celja. Škode na vozilih je za okoli 45 tisoč di-naijev.

Voznik Rudi Kvartič iz Celja je vozil po Čopovi ulici in se vključil v promet na prednostno magistralno cesto pri utripajoči luči na semaforju. V tem trenutku pa je iz smeri Levca pripeljal voznik tovornega avtomobila Miroslav Kobal iz Ljubljane. V križišču sta vozili trčili, pri čemer se je huje telesno poškodoval sopotnik v Kvartičevem vozilu, Andrej Globočnik iz Celja.

Zadel v mopedista

Na mestni ulici v Slovenskih Konjicah je prišlo do prometne nezgode v sredo, 12. decembra zvečer. Eden od udeležencev se je hudo telesno poškodoval.

Po Liptovski cesti v smeri Škalske ceste je vozil kombinirano vozilo Franjo Pintarič iz Škalc. V času, ko je Pintarič zavijal v levo proti hotelu Dra-vinja, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Fink iz Slovenskih Konjic. Da bi Fink preprečil trčenje s Pintaričevim vozilom, je zavil v levo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal voznik kolesa z motorjem Avgust Jelenko iz Slovenskih Konjic. V trčenju je bil Avgust Jelenko hudo telesno poškodovan.

M. A.

Trčila tovornjak in osebni avto

V torek ponoči je prišlo do trčenja v križišču v Celju, v katerem je bila ena oseba huje telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 40 tisoč dinarjev.

MINI KRIMIČI

Neznanec je v noči na 12. december vlomil v restavracijo Jezero v Velenju. Po temeljiti preiskavi prostorov se je v skladišču odločil za nekaj slamnatih klobukov.

Nekdo je v času od 1. oktobra do 12. decembra izza zgradbe šentjurske občinske hiše ukradel lesene podnice za kamp prikolice. Tovrstne prijave so značilne ob koncu vsakega leta, ko so na delu inventurne komisije.

V kurilnico stanovanjskega bloka je 13. decembra ponoči vlomil nekdo, ki je s peči za centralno ogrevanje demontiral dva oljna gorilca.

Trinajstega decembra popoldne sta prišla v Merxovo prodajalno v Veliki Pirešici neznana moški in ženska. Nekaj časa sta vneto spremljala obnašanje prodajalcev, dokler nista izkoristila trenutek njihove nepazljivosti in s police ukradla video rekorder.

V noči na 15. december je neznanec vlomil v pisarne Merxovega MPP-ja. Iz pisarn je pobral več vžigalnikov, reklamnih ur ter sveženj poštnih znamk.

Minuli četrtek zvečer je po Milčinskega ulici hodila občanka Z. G. in v roki je nosila plastično vrečko. Ko jo je neznanec dohitel, ji je vrečko iztrgal iz rok in se »izgubil« med stanovanjskimi bloki. Ko se je čutil varnega, je pogledal v vrečko, v kateri je našel nove športne copate.

Drago brušenje nožev

V sredo, 12. decembra, sta dva Roma v Štorah ponujala

svoje usluge, brušenje nožev in škarij ter popravilo dežnikov.

OkoH 11. ure dopoldne sta pozvonila tudi na zvonec starejše občanke N. H. Ta je ponujeno uslugo odklonila, Roma pa sta bila tako nasilna, da sta, kljub prepovedi, stopila v stanovanje. Osumljeni Ram-zo R. je kar sam vzel iz predala tri nože in jih nabrusil, potem

pa zahteval plačilo v zneski 300 dinarjev. Iz samega strahu mu je občanska izročila stota-ka, saj je uslugo pravočasno odklonila. Ramzo pa ni bil zadovoljen, zato je oškodovanka stopila v spalnico po torbico^ nasilnež pa jo je odrinil in se kar sam odločil za primerni znesek. Za brušenje treh nožev je »zaslužil« 3.300 dinarjev. Če se je kdo tega dne soočil s pa dobnim ali enakim primerortv naj to sporoči najbljižji postni milice ali Upravi za notrarge zadeve Celje. M. A

Kradejo kot sraiie

Praznično vneii so tudi roparji in tatovi

čas praznične nakupovalne mrzlice je tu, na Upravi za notranje zadeve Celje pa imajo s tem časom slabe izkušnje oziroma vsako leto veliko dela.

V tem času je največ drznih tatvin, tatvin iz torbic v prodajalnah in na pouličnih sejmih. Kraj in ropov je razmeroma veliko tudi na avtobusnih in železniških postajah. Prednovoletni čas je tudi čas vlomov v avtomobile, kamor kupci »odlagajo« kupljeno robo in hitijo dalje po nakupih.

Pazljivost in budnost naj bosta torej vedno prisotni, opozarjajo delavci organov za notranje zadeve, saj se lahko predpraznično veselje

kaj hitro sprevrže v neprijetno presenečenje.

Kako je avtomobile dobro zaklepati pa tale »zgodbica«, ki seje zgodila 14. decembra! Oškodovani R. II. iz Maribora je tega dne parkiral svoj avtomobil znamke Toyota v Ulici XIV. divizije v Celju, pred Razvojnim centrom. Lastnik vozila ni zaklenil, v njem je pustil poslovni kovček - in odšel. Nekoga je razkošen avtomobil pritegnil, še bolj pa spoznanje, da je vozilo nezaklenjeno. Pobral je kovček, v katerem so bile devize različnih vrst v vrednosti okoli enega milijona dinarjev! Tat si s plenom ne bo delal preglavic okoli božičnih in novoletnih praznovanj.

M. A.

POROČA

Trije ogenjčki so bili v tem tednu za celjske poklicne gasilce manj kot mačji kašelj. Hitro so bili kos zubljem, ki so zajeli smetiščni zabojnik v Gregorčičevi 6, v bloku Pod kostanji pa so pogasili požar, ki je nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Tretjič so gasili v Novi vasi. Pod lipo.

Največ so se gasilci spet ukvarjali z vodo, ki sojo prevažali oziroma dovažali, zapirali in jo črpali iz kleti. Bili so še aktivni pri šestindvajsetih cestnopro-metnih reševanjih. V Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, na primer, je neznani voznik zapeljal v potok, pri čemer so bila kolesa obrnjena navzgor. Bali so se že, da je človeka odnesla voda, a se je potem pokazalo, da je hrbtno plavanje povzročila tekočina, ki se ji reče alkohol.

M. A.

KMIETIJSIO\ ZADRUGA IJIŠKO_

NOVOLETNA PONUDBA:

Težka kmetijska mehanizacija Lahka kmetijska mehanizacija Bela tehnika Akustika

Blago široke potrošnje

IZREDNA PONUDBA

Vse vrste mesa in mesnih izdelkov UGODNI KREDITNI POGOJI

3 do 6 mesecev, minimalni polog in obresti, popusti za gotovinska plačila.

V VSEH TRGOVINAH IN MESNICAH KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO

ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE!

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh