logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Značilnosti samospevov Kamila Maška
Avtor(ji): Špendal, Manica (avtor)
Vir: Muzikološki zbornik, 1976, letnik 12
Izvor: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(oddelek za muzikologijo)

0 / 0
MUZIKOLO�KI ZBORNIK � MUSICOLOGICAL ANNUAL XII, LJUBLJANA 1976 UDK 784.3(497.12) Ma�ek K. ZNA�ILNOSTI SAMOSPEVOV KAMILA MASKA Manica �pendal (Maribor) Samospevi so najpomembnej�e in tudi eno najobse�nej�ih ustvarjalnih podro�ij Kamila Maska.1 Pisal jih je ves �as svojega skladateljskega delovanja, od leta 1845, potem ko je komaj petnajstleten objavil v listu Illyri-sehes Blatt samospev v nem�kem jeziku An die Sterne na tekst H. E. Coste, pa do svoje smrti leta 1859; takrat je v petem in �estem zvezku Slovenske gerlice iz�el njegov Venec slovenskih pesem Doktorja Franceta Pre�erna.2 V samospevih je dobro razvidna Masko va razvojna pot od klasicizma k romantiki. Samospevi Od �elezne ceste, V spomin j Valentina Vodnika, Pod oknam (a in b), Solda�ka (a in b), Pro�nja, Strunam, V spomin j Andreja Smoleta in Dekletam so po fakturi �e izrazito klasicisti�ni, z redkimi elementi romantike. Oblikovno so napisani kiti�no, v glavnem v mali enodelni, razen v dveh primerih, ki sta v dvodelni pesemski obliki. Melodi�na 1 Za biografske podatke glej D. Cvetko, Kaspar in Camillo Ma�ek, MGG, VIII, 1754, 1755 in J. Mantuani, Ma�ek Ga�par in Ma�ek Kamilo, SBL, V, 69. 2 Viri o nastanku samospevov so pomanjkljivi. O �asu, ko so samospevi nastajali, lahko le pribli�no sklepamo iz redkih oznak opusov, iz letnic izdaj skladb, ki so iz�le v tisku oziroma iz podatkov o izdajah in posameznih izvedbah njegovih del. Prvi objavljeni Ma�kov samospev An die Sterne na nem�ki tekst H. E. Coste, ki je iz�el 26. julija 1848 v listu Illyrisches Blatt ter bil izveden na proslavi v po�astitev spomina V. Vodnika 15. februarja 1849 v Stanovskem gledali��u v Ljubljani, ni ohranjen. Na isti prireditvi je bil med glasbenimi to�kami na sporedu tudi samospev Ukazi. 15. februarja 1850. je v sporedu koncerta Filharmoni�ne dru�be naveden samospev za tenor in klavir L'Oeferl (Gedicht vom Kiesheim, f�r Tenor von Camillo Maschek). 19. junija 1850. so med slovenskima igrama Kljukec je od smerti vstal in Vdova in vdovec, ki sta ju uprizorili igralci Slovenskega dru�tva v �Ljubljanskem gledi�u�, izvedli tudi dvospev Lo�itva. Skladba Strunam, ki je iz�la v petem zvezku Slovenske gerlice leta 1859 kot samospev, je iz�la kot �etvero-spev s klavirsko spremljavo �e v tretjem zvezku iste revije 1852. Izvedli so jo po-vsej verjetnosti �e prej na besedi Slovenskega dru�tva v ljubljanskem Stanovskem gledali��u 10. septembra 1848 in pozneje na Ro�niku pri Ljubljani 18. julija 1849, torej �tiri oziroma tri leta prej kot je bila objavljena v tretjem zvezku Slovenske gerlice. Samospev An ihrem Namensfeste je Ma�ek napisal verjetno �e pred letom 1854, ker je v rokopisu ozna�en kot 14tes Werk, pri samospevih Winter in Toscanische Barcarole, ki sta iz�la leta 1854 pri Glogglu na Dunaju, pa oznaka 30tes Werk. Novembra 1854 je bila na koncertnem sporedu Filharmoni�ne dru�be skladba Des Ritters treuer Tod � Gedicht von Theodor K�rner f�r eine Tenorstimme, Componiert von Camillo Maschek. 7. aprila 1856 so izvedli samospev V�glein, mein Bote � Lied f�r eine Tenorstimme von Camillo Maschek. Isti samospev so 44 kot tudi harmonska struktura je zelo enostavna (kvintakordi glavnih stopenj in dominantni septakord): v glavnem se giblje v okviru diatonike z redkimi kromati�nimi postopi in modulacijami. Dinami�ne in agogi�ne ozna�be so redke. Tudi vloga klavirja je skromna, ve�inoma je omejena na spremljavo pevskega glasu, ki je �e vklju�en v klavirski stavek. Drugi samospevi iz omenjenega Venca (K slovesu, Mornar, Nezakonska mati, Sila spominja, Ukazi, Zapu�ena in Zgubljena vera z izjemo skladbe Kam in samospeva na nem�ki tekst An ihrem Namensfeste) so v osnovi sicer �e klasicisti�ni, v izrazu pa �e romanti�no ob�uteni. Iz njih je razvidna te�nja skladatelja, da se �imbolj poglobi v vsebinski pomen teksta. Ka�ejo �e bogatej�o melodi�no invencijo, pa tudi pestrej�o harmonsko strukturo (alterirani akordi, zmanj�ani kvintakordi in septakordi). Oblikovno prevladuje trodelnost a b a z izjemo Mornarja in Zapu�ene, pri katerih se ka�e pribli�evanje k prekomponiranemu tipu samospeva.3 Pevski glas je razen dveh izjem sicer �e vedno vklju�en v klavirski stavek, vendar pa je pri omenjeni skupini samospevov klavirju dan ve�ji pomen v obliki prediger, mediger in poiger. V predigrah nastopa navadno �e tematika pevskega dela. Ve�ji poudarek izrazu daje tudi bogatej�i razpon dinami�nih in agogi�nih ozna�b. Najzanimivej�i so �tirje samospevi: Kam, Je to iskreno, Toskanska bar-karola in Winter, pri katerih je Ma�ek �e pri�el k prekomponirani obliki. Samospev Kam je bil objavljen v petem zvezku Slovenske gerlice v letu 1859. Je prvi prekomponirani samospev na slovenski tekst, in to na Pre�ernovo pesnitev Kam?:4 je za visoki glas in klavir. Oblika je trodelna A izvajali �e 27. februarja 1857; na programu je kot avtor teksta naveden E. Seidl. Na tem koncertu so peli tudi samospev O schneller mein Ross, Gedicht von Geibel. Leta 1859 so iz�li v petem zvezku Slovenske gerlice samospevi: Strunam, Dekletam, Pod oknam a), Pod oknom b), Pro�nja, Kam, Ukazi, K slovesu, Sila spominja. V �estem zvezku Slovenske gerlice pa so istega leta objavljeni samospevi: Zgubljena vera, Mornar, Solda�ka a), Solda�ka b), V spomin j Valentina Vodnika, V spo-minj Andreja Smoleta, Od �elezne ceste, Zapu�ena in Nezakonska mati. Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, III, 37, 38, 39, 42, 44, 50; F. Raku�a, Slovensko petje v preteklih dobah, Ljubljana 1890, 97; A. Trstenjak, Slovensko gledali��e, Ljubljana 1892, 39; Koncertni programi Filharmoni�ne dru�be, NUK, Ms. 3 V samospevu Nezakonska mati so npr. prve tri kitice prekomponirane, �etrta, peta in �esta pa so ponovitve prvih treh kitic. V Zgubljeni veri je �etrta kitica napisana posebej, prva, druga, tretja in peta pa imajo isti napev. V samospevu An ihrem Namensfeste, ki ima trodelno obliko, a b a, je pri zadnjem a menjana tonaliteta. 4 Pre�ernova pesnitev Kam? je prvi� iz�la v Ilirskem listu 30. aprila 1836 vzporedno z nem�kim prevodom, pod katerim je bila opomba �Aus dem noch ungedruckten V. Hefte der Krainischen Biene�. Pesnitev se v prvotnem zapisu ni ohranila. Prva objava se od natisa v Poezijah, ki ga je uporabil tudi Ma�ek, lo�i samo po pravopisnih malenkostih. Pri prvi objavi pesem �e ni bila razdeljena v kitice. Objava v Poezijah se popolnoma sklada z zapisi v RI in RIL F. Kidri� tolma�i nastanek pesnitve tako: �Pre�ernova tipi�na kitica je sonet. Edina izjema je Kam? z dvosti�ji iz �tiristopnih jambskih vrstic. V tem obupnem kriku, kakr�nih svetovna zgodovina malo pozna, je zahteval pesnik tudi od oblike pomo�, ki mu jo sonet ni mogel dati: prva �tiri dvosti�ja z zamolklimi a-j i v rimi utegnejo ponazarjati vso temno obupno perspektivo, zadnji dve z e-jem v rimi moreta ozna�evati bolestno je�anje iz zavesti, da ne sme pred edine o�i, pred katere si �eli. Po tej izjemni obliki pa je pri�el do veljave zopet sonet, ki je ostal tako spojen s Pre�er- 45 B A. Najprej je osem taktov klavirskega uvoda v h-molu s kadeneo. V 7. taktu je o�itna tiskovna napaka, namesto G mora biti Pis. Po �tiritaktnem A sledi tritaktni klavirski prehod k B delu, ki ima 16 taktov. V 11. taktu uporabi skladatelj alteracijo akorda na dvojni dominanti v okviru diato-nike. V 12. taktu je dvojna dominanta kot terekvartakord z zni�ano kvinto, ki jo lahko pojmujemo kot zni�an fis. V 13. taktu je dominanta h-mola, ki je tretirana kot dominanta H-dura ter preide v srednji del B dela v H-duru. 16. takt (za�etek B dela) v H-duru je melodi�no razgiban, smisel teksta je poudarjen tudi s pestrej�o harmonsko strukturo, ki za�enja v prvih �tirih taktih na pedalnem tonu. V 2. taktu B dela uporabi skladatelj na zadnji osminki alterirano dominanto k E-duru, ki se ga v naslednjem taktu le be�no dotakne; v drugi poolvici istega takta nastopi v pevskem glasu his, ki tvori skupaj z akordom v klavirskem partu akord na III. st. eis-mola; ta se razve�e v toniko cis-mola, kar ima v tem primeru funkcijo VI. st. v E-duru, s katero preide v subdominanto H-dura; na zadnji osminki takta je navidezna molova subdominanta, ki ji preko dominantnega kvintseksta-korda in septakorda sledi vrnitev v H-dur. V 24. taktu uporabi Ma�ek dvojno dominanto B-dura z nono kot zadr�kom, ki vodi v 25. taktu v D-dur. V tem taktu je o�itna napaka v pevskem glasu: manjka namre� razveznik pred tonom ais. 26. in 27. takt skladatelj harmonsko in melodi�no ponovi, v 28. taktu sledi dominantni kvintsekstakord v Fis-duru in razvez v toniko Fis-dura. 30. takt je alterirana dominanta v Fis-duru, in sicer kot terekvartakord, nakar v naslednjem akordu nekoliko svobodno nastopi ton g. V 33. taktu se B del zaklju�i v Fis-duru, kar pa lahko smatramo kot dominanto h-mola, ki ga uvede v 34. taktu kot sekstakord. Sledi ponovitev A dela z enakimi zna�ilnostmi in zaklju�ki. Samospev Kam je dovolj enovit, formalno jasen, pa tudi harmonsko in melodi�no tehtno napisan. Prehajanje iz h-mola v Fis-dur in modulacije v srednjem delu so logi�ne in ustrezajo enotnemu stilu kot tudi smislu teksta. Samospev Je to iskreno je napisan za visoki glas in klavir, in sicer v izvirniku na nem�ki tekst O. Prechtlerja. Ohranjen je le v prevodu M. Klop�i�a.5 Oblikovno gre za prekomponirano obliko s formalno shemo A B A, pri �emer so posamezni deli razli�no dolgi (A 26, B 10, A 15 taktov). Uvod sestavljajo �tirje takti v F-duru z alteriranim tonom v prvem taktu. Z njim naka�e skladatelj nadaljnji potek melodije. V 10. taktu se dotakne toni�ne paralele, d-mola na toniki; ta akord �e predstavlja modulacijski akord II. st. v C-duru, ki mu sledi v 11. taktu dominanta v C-duru, v 12. taktu pa tonika C-dura. Nadaljnji takti do 19. takta so v C-durovi tonaliteti, 19. takt je v As-duru, ki je pripravljen s predhodnim akordom tj. dominantnim terekvartakordom. Kakor v drugih samospevih Ma�ek tudi tu novo ljubeznijo do Julije, da je izgubil zanj privla�nost, ko je ta ljubezen bila premagana; slovenskega ni spesnil po 1838 nobenega ve�, a nem�ka samo �e dva, izmed katerih pa ni noben ljubezenska izpoved.� Prim. A. Slodnjak, Poezije I, Ljubljana 1971, 277; F. Kidri�, Pre�eren II, 1800�1838, �ivljenje pesnika in pesmi, Ljubljana 1938, 379; J. Kos, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev; France Pre�eren, Zbrano delo, prva knjiga, Poezije, Ljubljana 1965, 225, 226. 5 Prim. Zbornik slovenskih samospevov, Ljubljana 1953. 46 uporablja v melodiji alterirane tone. Iz As-dura prehaja ponovno v 25. taktu v dominanto C-dura oziroma v 26. taktu v toniko omenjene tonalitete. Zanimivo je melodi�no in harmonsko stopnjevanje: 23. takt as, 25. takt a. V 30. taktu nastopi zopet As-dur, nakar se v 32. in 33. taktu pribli�a f-molu ter se nato z alterirano VII. st. C-dura ponovno vrne v 35. taktu v C-dur. V 47. taktu preide v F-dur, v 43. taktu se dotakne toni�ne paralele, tj. d-mola, nakar podpre melodijo � v smislu ozna�be cresc. e accell. � tudi harmonsko z alteriranimi akordi v padajo�i liniji in s tem dose�e u�inkovit zaklju�ek. Zadnji A del ponovi Ma�ek v obliki, ki spominja na izpeljavo. Samospev Je to iskreno je v vsakem pogledu izvrsten. Ka�e na skladateljevo invencijo in tehni�no znanje. Odlikujejo ga �iste melodi�ne linije in muzikalna enovitost. Uporaba alterir.anih akordov je logi�na, modulacije so u�inkovite. Nosilec harmonije je dosledno in muzikalno logi�no izpeljana melodija, melodi�na linija pa narekuje harmonijo, kar je nakazano �e v uvodu. Kvartsekstakordi so uporabljeni nedosledno, kar zasledimo tudi pri drugih Maskovih samospevih. Po izrazu je ta samospev romanti�en in pomeni vrh Maskovega ustvarjanja na podro�ju samospeva. V njem so prvi� bogatej�e rabljene tudi dinami�ne in agogi�ne ozna�be: npr. v zadnjem A delu, v 44. taktu prvi� accelerando, v 40. taktu so v pevskem glasu prvi� tudi okraski (grupetto), ki so tudi v klavirski spremljavi v 50. taktu (dvolo�ek). Samospeva Winter in Toskanska barkarola op. 30, �t. 1, 2 sta iz�la v tisku v izdaji Zwei Lieder f�r eine Singstimme mit Begleitung des Pianoforte pri F. Gl�gglu na Dunaju leta 1854.6 S harmonskega vidika je zanimivej�i samospev Winter, ki je na nem�ki tekst Elise Bochini.7 Za�etni �tirje takti pri samospevu Winter so v g-molu, v 3. taktu je zvi�ana subdominanta; melodi�ni korak, ki ga skladatelj pri tem uporablja, spominja na na-politanski sekstakord. Omenjeni �tirje takti obenem nazna�uje j o za�etek pevskega dela. Sledi osem taktov klavirskega uvoda, ki za�ne s 5. taktom na VI. st. g-mola, ki jo v naslednjem taktu razve�e v dominanto g-mola. V 7. in 8. taktu sta kromati�no zni�ana sestakorda v sekven�nem redu: sekstakord v Des-duru in sekstakord v C-duru; v 9. taktu je spet akord z zvi�ano subdominanto v obliki zve�anega sekstakorda, ki pa v 10. taktu ni razvezan dovolj prepri�ljivo, namre� v toni�ni kvartsekstakord. Med 9. in 10. taktom manjka dominanta g-mola. V 11. taktu je spet toni�ni kvartsekstakord, ki ga lahko razumemo kot zadr�ek pred dominanto g-mola v 12. taktu. Tu za�ne pevski glas z melodi�no in harmonsko strukturo, ki je bila nakazana v prvih �tirih taktih: zvi�ana subdominanta v g-molu in s tem v zvezi melodi�ni korak zmanj�ane terce. Za�etna pevska linija traja osem taktov z �e ozna�eno harmonsko strukturo. Harmonski postopek se odvija ostinantnem basu. �e v uvodu in z nastopno linijo pevskega glasu naka�e skladatelj oblikovno shemo, ki ji skoraj dosledno sledi: v smislu klasi�ne 6 Toskanska barkarola op. 30, �t. 2, v izvirniku Toseanisehe Barcarole, je napisana na nem�ki tekst S. Kapperja; v Zborniku samospevov (1953) je iz�la y prevodu M. Klopi�a. V rokopisu, ki ga hrani NUK, je v A-duru, v Zborniku pa v E-duru. 7 Prim. F. Raku�a, ib., 90. Rokopis ni ohranjen, ohranjena je prva izdaja iz leta 1854 v NUK. Skladba je bila izvedena 2. januarja 1857. Prim. Koncertni programi Filharmoni�ne dru�be, NUK, Ms. 47 gradnje 8 + 8 ali 8 + 4 itd. Nadaljevanje pevske linije obsega nadaljnjih osem taktov (od 21. do 28. takta), ki so napisani v glavnem v g-molu, za�nejo pa z dominantno funkcijo, to je na VII. st. (a � e � es) g-mola. Od 21. do 24. takta uporablja skladatelj zadr�ke, katerih razvez pa je �e naprej realiziran v basu, kar zmanj�uje njihovo u�inkovitost. V 25. taktu nastopi napolitanski sekstakord (c � es � as), ki ga avtor ne razve�e v dominan-to, temve� v toniko, in to v kvartsekstakord, kar pa oboje ne prispeva u�inkovitosti. V 27. taktu sledi ponovno akord z zvi�ano subdominanto, in sicer kot kvintsekstakord: ta je v 28. taktu razvezan v dominanto g-mola, ki predstavlja modulacijski akord � toniko v D-duru. V 29. taktu za�ne nova osemtaktna linija v D-duru, ki za�ne z dominanto D-dura; v 30. taktu ji sledi tonika D-dura. V naslednjih dveh taktih nastopata izmenoma domi-nanta in tonika D-dura. Teh osem taktov tudi kon�a v 36. taktu v D-duru. S predtaktom v 36. taktu za�enja nadaljnjih osem taktov, in sicer z dominantno funkcijo g-mola, tj. s sekstakordom II. st. Vmes uporablja skladatelj menjalne, prehajalne note in zadr�ke, npr. v 40. taktu zadr�ek sekunde pred primo in kvarte pred terco. V 41. taktu uvaja zadnje �tiri takte, spet s sekstakordom II. st. g-mola v dominantni funkciji, razve�e ga ponovno v to-ni�ni kvartsekstakord, kadenco pa �e enkrat utrdi v 44. taktu. Naslednji trije takti (44.�47. takt) v klavirju so repriza uvoda, prav tako tudi naslednjih osem taktov, ki so melodi�na in harmonska repriza za�etnih osem taktov pevske linije z �e omenjenimi zna�ilnostmi (zvi�ana subdominanta v g-molu in melodi�ni korak zmanj�ane terce po na�inu napolitanskega sekstakor-da). Takti, ki nato sledijo (56.�63. takt), so spet v D-duru. Prva polovica 59. takta prinese zmanj�ani septakord (eis � gis � h � d) v obliki sekund-akorda; ta je v tem primeru nekaka alterirana dominanta, ki pelje v drugi polovici takta v D-dur. Vrstijo se dominanta in tonika D-dura, obenem pa se nadaljuje fraza, tako da formalno in po besedilu teh osem taktov ne moremo izolirati od nadaljnjega poteka, ki sega do 77. takta; v razponu od 56. do 77. takta predstavljajo nekako celoto. Skladatelj je na tem mestu posku�al obdr�ati formalno shemo 8 + 8, kar pa mu ni uspelo. Muzikalno bi lahko ta del razumeli kot nekak�no izpeljavo, kar dokazujejo harmonski premiki, pa tudi uvedba novih ritmov v spremljavi. Od 66. do 77. takta prevladuje D-dur, torej dominanta osnovne tonalitete. V omenjenih taktih uporablja skladatelj ponekod kromati�no nanizane prehajalne tone ali akorde. Sledi �est taktov klavirske medigre, ki za�enja v D-duru. Prihod iz 80. v 81. takt je izrazita kadenca v D-duru, ki predstavlja v 81. taktu modulacijski akord � dominanto G-dura. V 38. taktu preide skladatelj v G-dur, torej v istoimensko tonaliteto. V naslednjih �estnajstih taktih (od 83. do 98. takta) prevladuje v glavnem G-dur z nekaterimi izmiki: npr. v taktih 93 in 94 se dotakne toni�ne paralele v e-molu. V 95. taktu nastopi sekstakord (c � es � a) kot dominanta k G-duru, v 98. pa zvi�ana subdominanta v G-duru, ki je v nadaljnjem poteku pravilno razvezana v dominantni septakord in toniko G-dura. V 100. taktu je alteriran prehajalni akord, ki preide v subdominanto G-dura, ki ji sledi II. st. in kaden�ni kvartsekstakord, in sicer v 103. taktu, nakar nastopi dominantni septakord in v 105. taktu tonika G-dura. Nadaljnjih osem taktov je sklep v istoimenskem duru. Skoraj identi�en je z za�etkom in vsebuje iste harmonske zna�ilnosti, seveda v duro vi 48 tonaliteti: zvi�ano subdominanto in v 110. taktu zmanj�ano terco tonike v obliki zmanj�anega kvintsekstakorda s tem, da prinese zadnji ais v 110. taktu dolo�eno napetost pred zaklju�kom v G-duru. Samospev Winter je formalno in harmonsko pregledno grajen, njegov koncept je tudi v harmonskem oziru dovolj trden. Vpra�ljivi so le nekateri nedosledni razvezi in svobodnej�a uporaba kvartsekstakordov. V oblikovnem pogledu se samospev pribli�uje pravi prekomponirani shemi: trodelnost v smislu A B A je zabrisana, skladbo sestavlja vrsta osemtakt-nih period. Vsak del za�enja sicer z isto periodo, tej pa sledijo vedno nove. Posamezne dele povezujejo klavirske medigre. V Kam kakor tudi v Toskanski barkaroli in samospevu Winter nastopa pedalni ton; v samospevu Je to iskreno le-tega ni. Iz vseh �tirih samospevov je razvidna te�nja k alteraci j am, h kromati�nemu stavku, ki pa je v bistvu vendar diatoni�en. Kot posebnost v samospevih Winter in Je to iskreno je omeniti tudi rabo akordov z zvi�ano sulbdominanto in melodi�ni korak zmanj�ane terce, ki je za omenjene akorde zna�ilna ter spominja na napolitanski sekstakord v melodiji. S svojimi samospevi, posebno z zadnjimi �tirimi, ki so v prekomponirani obliki, se je Kamilo Ma�ek usmeril v romantiko. Te njegove skladbe so po izrazu in umetni�ki vrednosti znatno kvalitetnej�e od samospevov njegovih slovenskih sodobnikov in so vreden prispevek predromantiki, pa tudi za�etku romanti�nega obdobja slovenske glasbe. SUMMARY Lieder represent the most important creative field of Kamilo Ma�ek. They reflect the composer's development from classicism to romanticism. Published in the collection Wreath of Slovene Songs of Doctor France Pre�ern in vol. V and VI of �Slovenska gerilca� (The Slovene Turtle-Dove), 1859, they are as regards their texture mostly classicist with rare elements of romanticism. Being strophie, they are mostly written in a simple tripartite forme; the melodic and harmonic structure is uncomplicated and moves within diatonics; the role of the piano is modest, restricted mostly to accompanying the vocal sequence which is already incorporated in the piano part. Some lieder from this collection, though fundamentally classicist, appear to be already expressively romantic. Reflecting the composer's tendency to deepen the textual expressiveness they approach the �durch komponiert�-form. In four cases (Where, Toscanische Barcarole, Winter, and Is that Sincere), Ma�ek made already use of the latter form. It is in these lieder that the composer revealed an explicit romantic orientation. Regarding their expressiveness and artistic quality, they appear to surpass their Slovene contemporaries, being thus a worthy contribution to the beginning of the romantic era in Slovene music. 4 Muzikolo�ki zbornik 49
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh