logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja

Majda Merše

IZVLEČEK: Prispevek ima namen okvirno in z izbranimi tipi predstaviti problematiko besednovrstnega označevanja besedja, zajetega s popolnim izpisom del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. K zanesljivim in ustreznim rešitvam prispevajo poleg rezultatov analize celovitega gradiva tudi novi teoretični razmisleki, upoštevanje razvojnih sprememb v slovenskem jeziku ter upoštevanje jezikovnozgodovinskih dejstev, veljavnih za tiste jezike, ki so na slovenščino neposredno ali posredno vplivali, zlasti za nemščino. Na nujnost poznavanja realnega obsega besednovrstnih vlog posameznega leksema je pokazano na osnovi podrobnejše analize besedice kje (< kej), ki lahko nastopa samostojno ali kot sestavina zloženke.

ABSTRACT: On the basis of individual typified examples this article brings a general overview ofpart-of-speech tagging of corpus material collected from complete excerpts of the works of the 16th century Slovene Protestant writers. The results of the analysis based on the entire corpus, new theoretical perspectives, the consideration of developmental changes in the Slovene language, of linguistic and historical facts - especially for those languages which had direct or indirect influence on Slovene, especially German - contribute to reliable and appropriate solutions. Just how necessary it is to identify the real scope ofpart-of-speech realizations of an individual lexeme is shown through a detailed analysis of the lexeme kje (< kej) which can occur alone or as a part of a compound.

0 V Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je leta 2001 stekla priprava besednovrstnega popisa besedja,1 zajetega s popolnim izpisom petdesetih ohranjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.2 Popis nastaja tudi kot nujna delovna predstopnja slovarske

1 Delovni naslov naloge je Besedišče slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.

2 Dosedanjim 49 popolno izpisanim delom bo dodan še popolni izpis Trubarjevega prevoda Matevževega evangelija (TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, 1555). Ta je bil doslej zastopan z izbirnim izpisom, s katerim so bile zajete vse jezikovne razlike, ugotovljene primerjalno s popolno izpisanim Trubarjevim delom TA PERVI DEIL TIGA

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ..

obdelave besedja. Izšel naj bi v knjižni obliki. Pokazal naj bi na bogastvo besedja, uporabljanega v 16. stoletju, s pripisanimi okrajšavami virov pa naj bi opozarjal na razširjenost rabe leksemov. Kot vir zanesljivih podatkov, ki temeljijo na strokovno in tudi časovno zelo zahtevni analizi popolnega gradiva, bo lahko že pred izidom slovarja dajal odgovor na vprašanje, kdaj seje katera izmed enot prvič pojavila v slovenskem (knjižnem) jeziku,3 ali pa bo - ob pomoči že znanih dejstev in drugih virov4 - omogočal zanesljivo sklepanje o tem.5

0.1 Razmišljanje o načinu izvedbe dela, zlasti pa o najprimernejšem prvoobdelovanem besedilu ter o najbolj smiselnem nadaljnjem zaporedju del, je pripeljalo do sklepa, da bi bilo z besednovrstnim označevanjem enot najprimerneje začeti pri besedju Dalmatinove Biblije, 1584 (dalje DB 1584), kije najobsežnejše6 ter glede jezikovne norme sočasno najbolj izoblikovano, razvojno pa najbolj vplivno protestantsko besedilo. Dalmatinovo upoštevanje Lutrove Biblije kot osnovnega prevodnega zgleda je hkrati omogočalo tudi primerjavo, ki je bila v veliko pomoč pri reševanju oblikovno in pomensko težje razumljivih besed in besednih zvez ter pri odkrivanju tistih ustaljenih besednih zvez, ki zrcalijo tuje skladenjske vzorce. Izkušnje, dobljene pri vzporedno potekajoči obdelavi besedja manj obsežnih protestantskih del (DB 1578 in DJ 1575), so pokazale, daje bil izbor povsem pravilen, saj majhno število pojavitev oz. izpisov, z njimi pa praviloma le delna zaobseženost problematike, lahko vodi k napačnim sklepom.

NOVIGA TESTAMENTA, 1557. Ker je delo prvi slovenski prevod biblijskega besedila, bo zaradi cilja, ki je natančna kronološka predstavitev uporabe besed v posameznih protestantskih delih, izbirni izpis kot nezadosten nadomeščen s popolnim.

3 Besednovrstna karakteristika leksemov, ponekod dopolnjena še z drugimi slovničnimi obvestili (npr. o osnovnih kategorialnih lastnostih, kot je spol pri samostalniku, vid pri glagolu, morebitna nesklonljivost pri samostalniških besedah ali nepregibnost po spolu, sklonu in številu pri pridevniških besedah, o razlikovalno nujnih vrstah zaimkov, števnikov in prislovov, o spremenljivi pravopisni podobi itd.), ločevanje enakoizraznic ter informacija o besedilih, kjer so uporabljeni, bodo le najbolj vidni, široki rabi namenjeni rezultati dela. Med vzporedne, na zunaj manj vidne, predvsem za nadaljnje slovarsko delo pa izredno pomembne rezultate dela je treba prištevati še dokončno urejenost zelo kakovostne (združene) listkovne kartoteke, strokovno dozorevanje delavcev in s tem njihovo usposabljanje za zahtevno redakcijsko delo ter številne objave, ki prinašajo nova spoznanja o jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, neposredno ali posredno pa jih je spodbudilo prav razmišljanje o slovnični in besednovrstni problematiki besedja.

4 Preverjanje morebitne uporabe leksemov v slovenskih rokopisnih spomenikih omogočajo obstoječi slovarski popisi. Prim. Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, Ljubljana, 1992; Mikhailov 1998 in 2001, Toporišič 1992a itd.

5 O pomenu nastajajočega popisa protestantskega besedja prim. Novak 2002, 183.

6 Listkovna kartoteka, zbrana s popolnim izpisom DB 1584, šteje pribl. 960.000 enot, kar je skoraj tretjina celotnega gradiva, zbranega za slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (pribl. 3.160.000 listkov). Skoraj s polovico enot naj bi bila DB 1584 predvidoma udeležena tudi na seznamu vseh izpisanih leksikalnih enot. Njen dokončni alfabetarij je v pripravi, »neprečiščeni« pa šteje 11.200 enot.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

0.2 Z razmahom dela se je postopoma razkrivala tudi izredna obsežnost, zahtevnost in težavnost naloge. Nerešena problematika, tako že uzaveščena kot tista, ki se je v delovnem procesu nanovo odpirala, je terjala številne nove teoretične razmisleke. Neštetokrat se je potrdilo spoznanje, da je pravilna slovnična (zlasti besednovrstna) ali/in pomenska opredelitev leksemov možna le ob hkratnem upoštevanju razvojno pogojenih sprememb na različnih ravninah jezikovne zgradbe slovenskega jezika ter na osnovi sistemskega jezikoslovnega gledanja7, neredko pa šele ob upoštevanju jezikovnorazvojnih dejstev, uveljavljenih v neposredno ali posredno vplivnem tujem jeziku, najpogosteje v nemščini. Prav tako seje izkazalo, da je pri težje razumljivih primerih nujno potrebno odkriti »območje rabe« obravnavane enote in se tako vsaj okvirno seznaniti z njeno slovnično funkcionalnostjo in pomensko razsežnostjo. Šele na taki osnovi sta njena sistemska umestitev in slovnična opredelitev lahko bolj zanesljivi. Praksa je prav tako pokazala, da do najustreznejših in medsebojno usklajenih rešitev navadno pripelje le sistemsko in povezano reševanje problematike, ki hkrati preprečuje tudi prezrtje česa.

1 Problem rekonstrukcije izhodiščne oblike pri pregibnih besedah, če ta ni izpričana, je eden temeljnih problemov zgodovinske leksikologije in leksikografije. Nanj nenehno zadevajo tudi delavci, ki pripravljajo besednovrstni popis besedja.8 Z njim - in s številnimi drugimi - so se v procesu zbiranja in urejanja gradiva za slovar jezika slovenskih protestantskih piscev vsakodnevno srečevali tudi izpisovalci in pregledovalci izpisov,9 vendar ga zaradi posamičnih, nepovezanih pojavitev besed, hitrega poteka dela in nemožnosti preverjanja pravilnosti izpisa s soočanjem s kasneje nastalo celoto, ki jo sestavljajo vse pojavitve, ni bilo mogoče vselej ustrezno rešiti, čeprav je bilo veliko (teoretično premišljenih in praktično preizkušenih) izpisovalnih pravil skorajda optimalnih. Ustreznejše reševanje tovrstne problematike v okviru potekajoče naloge omogočajo popolni izpisi, zapletajo pa jo redke ali celo posamične pojavitve besed, skorajda v enaki meri pa tudi neobvestilnost in istovrstnost izpisov. Neredko jo otežuje nepoznavanje jezikovne realnosti, ki je tudi upoštevanje informacij, dostopnih v »klasičnih« priročnikih in razpravah s področja zgodovine jezika, ki vključuje tudi 16. stoletje, vedno ne osvetli docela.

1.1 Že dolgo je npr. dogovorno rešen problem, kako ravnati v primerih, kadar so izpričani le odvisni skloni (npr. h'bafnï), iz katerih je mogoče sklepati na dvojno izhodišče (npr. na basen in basna, ki sta v DB 1584 v pogostnostnem razmerju 9 (8x basen in lx bajsen) : 2): uvrščajo se k pogostejši, bolj verjetni iztočnici. Izpisovalci so listke opremljali z gesli, h katerim je bolj ali manj jasno usmerjala paradigma, nakazana z eno ali več izpričanimi oblikami. Pri preverjanju pravilnosti iztočnic oz. pri ponovnem določanju le-teh na osnovi celovitega gradiva prav tako

7 Oboje seveda temelji na nepogrešljivem poznavanju sodobne jezikoslovne teorije.

8 Na težavnost rekonstrukcije izhodiščnih oblik v primeru njihove neizpričanosti, zlasti pa pri oblikah, ki so za današnji čas nenavadne, je opozoril tudi France Novak (Novak 2002, 183).

9 Prim. Novak 1981/82, 34.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

odloča paradigma, hkrati pa tudi izkazano sočasno pogostnostno razmerje različic. Na morebitno prekrivnost pa bo dodatno opozorjeno še z dopisanimi navzkrižnimi vodilkami. V DB 1584 npr. obstajajo iztočnične dvojice kot britovm britva (britov je nedvoumno, to je z imenovalniško ali tožilniško obliko, izpričana šestkrat, britva10 pa trikrat) ali cerkov in cerkva, ki sta domnevno v razmerju 274 : 1. Prekrivnih bi lahko bilo več sklonov, toda cerkva je nedvoumno izpričana samo lx, zato je upravičeno združevanje odvisnih sklonov pod iztočnico cerkev, ki se v imenovalniški oz. tožilniški obliki Cerkou pojavlja 124x: de je on ta S. Evangeli, kateri mora noter do konza Svita s Vero in u Karfzhanfko Cerkovjo red of tati (DB 1584, II,93b) - Inu Jo Baalov Pild ftèrli, s'Baalovo Cerqvored(DB 1584,1,209b).

1.1.1 Enako zavajalne kot sklonske so lahko tudi spregatvene oblike. Pri zapisu kir bèrli (obedan, na katerim je en tadèl, néma leffem pèrjtopiti, bodi f i on flép, kruleu /.. J ali kir eno mreno na Ozhefsi ima, ali kir bèrli (DB 1584,1,73b))11 ob odsotnosti zanesljivega opozorila na mesto naglasa odpira mesto za dvojno izhodišče (brliti brlim/bfliti brlim in brleti brlim) oz. možnost za izbiro med glagoloma brliti in brleti, ki sta se v 16. stoletju domnevno rabila pomensko različno (brliti 'škiliti' in brleti 'goreti s slabim plamenom, medlo svetiti').12 K najverjetnejši iztočnici brliti posredno usmerja tudi registrski niz s kranjskim izhodiščem brliti, kjer zapis prav tako ne opravičuje drugačne iztočnice (Bèriiti (Crajnfki) Dèrlyti, nahilje gledati (Slovenki oli Besjâzhki) (DB 1584, III,Cc Hib)).

1.1.2 Od primera do primera seje treba odločati pri enkratnih pojavitvah besed, navedenih v sopomenskih registrskih nizih, torej zunaj sobesedila. Že Gjurin (1984, 201-202) je opazil, da so nekateri nizi besednovrstno mešano sestavljeni (npr.: Lakomnik (Crajnfki) Gajtig (Corojhki) (DB 1584, III,CcVa)) in da so tako iztočnice kot njihove ustreznice pogosto težko besednovrstno določljive. Stabej (Stabej 1976) in Putanec (Putanec 1979) kot pisca slovarjev, ki prikazujeta besedje Registra, sta se besednovrstni oznaki lahko tudi ognila oz. stajo mestoma določala analogično, po oblikovnem kriteriju. Znano pa je, da seje več sobesedilnih rab posameznih (pregibnih) besed znašlo v vlogi registrskih iztočnic, zato je treba te besednovrstno opredeljevati ob upoštevanju siceršnje rabe znotraj Biblije. Kranjski registrski iztočnici in koroški ustreznici niza pomensko sorodnih izrazov Pohanu, friganu (Crajnfki) rofhtanu, prashenu (Corofhki) (DB 1584, III,Dda) so zajete z iztočnicami frigan, pohan, prazen in roštan, na katere kaže sobesedilna raba oblik (npr. Vpon vi s 'Oljem je imajb fturiti, inu v'njej rofhtanu pèrnefti, inu je imafh v'koffeh friganu offrati (DB 1584,1,64b).13

10 Npr. rcshe s'lashami, kakor ena oftra britva (DB 1584,1,292b).

11 Npr.: keiner an dem ein Feil ist/sol erzu treuen /er sey blind/lahm /.../oder ein feil au ff dem auge hat (LB 1545, 241); nihče, ki ima kako napako, ne sme pristopiti: ne slepec ne hromeč /.../ne kdo s pego v očesu (SP 1996, 173).

12 V Bezlajevem etimološkem slovarju je iztočnica brléti I pomensko opredeljena z naslednjimi, zaporedno naštetimi pomeni: 'medlo svetiti (o luči); slabo videti; škiliti'. Pripisana je tudi pripomba, da je v 16. stoletju bila v rabi oblika beriiti, berli iimis oculis adspicere' (Bezlaj 1976, 46).

13 Kot glagolsko obliko jih opredeljuje tudi Stabej (npr. frigati ~ frigan (Stabej 1976, 139)).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ...

Slednja izključuje možno samostalniško ali (manj verjetno) prislovno razumevanje pojavitev. Tudi kranjska iztočnica fkrivne ter ustreznica otajne iz četrtega stolpca (Hervazki, Dalmatinfki, Iftrianfki, ali Crafhki) (DB 1584, III,DdIIb) sta pridevnika,14 kar dokazujejo oblikovno prekrivne sobesedilne rabe, kot npr. Ona fesaftopina fkrivne beffedeÇDB 1584, II,142a).

Nekateri zapisi kažejo na realnost, ki se razhaja s sodobno jezikovno izkušnjo. V Registru DB 1584 se npr. v kranjskem stolpcu pojavlja iztočnica Berlôga, ki ostaja brez ponovitve v drugih protestantskih delih. Da gre res za imenovalnik samostalnika ženskega spola, posredno kaže ustreznica jama v drugem (koroškem) stolpcu Registra (DB 1584, III,CcIIIb), kjer so tako kranjske iztočnice kot narečne ali drugojezične ustreznice praviloma navedene brez razločevalnega sobesedila.

1.2 Pri hitro tekočem izpisovanju protestantskih del se ob bolj problematičnih primerih ni bilo mogoče zaustavljati. Izpisovalec je ob neodvisno pojavljajočih se oblikah istega leksema navadno sklepal na njemu najbolj znano izhodiščno obliko in jih lahko nehote pripisal tudi različnim iztočnicam.15 Primeri kot Ti Hinavez, ismi poprej tu brunu is tvojga oka inu potle gledaj, de ismefh to troho, is tvoga Brata oka (DB 1584, III,34a) in Ti Hinavez, ismi poprej Brunu is tvojga oka, inu potlepogledaj, koku Troho is tvoga Brata oka vunkaj vsamefh (DB 1584, III,6a) so se »znašli« pod gesli izmiti in izmeti. Združeno celotno gradivo je ob ustreznem oblikoslovnem preizkusu pokazalo, da gre za pregibanjske oblike glagola izeti oz. za tip izeti, izmem, ki ga izkazuje tudi Pleteršnikov slovar (PS I, 307). Reševanje težje, bolj zapletene, večplastne problematike je bilo neredko hote preloženo na kasnejši čas, ko bi k ustreznejši rešitvi lahko pripomoglo celovito gradivo, ob njem pa tudi upoštevanje razpoložljive strokovne literature, občasno pa še poseben, širše raziskovalno zasnovan strokovni razmislek.

Analiza celotnega gradiva je pogosto pokazala na nujnost korekcije domnevnih izhodiščnih oblik oz. na potrebo po nastavitvi nove iztočnice. Popravek je bil npr. opravljen pri iztočnici *oče > oča - očeta, saj sklonske oblike oče v DB 1584 ni. Na mestih, kjer bi se lahko uporabljal stari zvalnik oče,16 je zapisana oblika oča (Ozha, daj meni ta dejl blaga, kateri meni flifhi (DB 1584, III,40b)). Pregled celotnega gradiva je vplival na novo določitev veljavnih sklanjatvenih vzorcev in na popravke imenovalnikov pri nekaterih prevzetih samostalnikih: npr. * faraon -faraona > farao - faraona, saj pričakovanega imenovalnika *faraon v DB 1584 ni potrdil niti eden izmed 234 izpisov (104x je zapisana oblika Pharao, 130x pa sklonske oblike, ki izkazujejo podaljšavo osnove z n); ^evangelij - evangelija > evangeli evangelija11 (samo dve enaki pojavitvi bi kazali na imenovalniško obliko * evangelij,

14 Putanec obliko o tajne prikazuje z iztočnico otajn o (Putanec 1979,182), Stabej pa obliko skrivne uvršča pod pravilno iztočnico skriven (Stabej 1976, 166).

15 Na razhajanje je vplivalo tudi večje število sodelujočih izpisovalcev ter pregledovalcev.

16 Prim. Ramovš 1952,40, ki opozarja, da so tako okolje molitvena besedila z dolgo tradicijo rabe.

17 Npr.: Jkusi ta Evangeli (DB 1584, III, 105a).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

vendar tudi ti dve neprepričljivo:18 Sakaj on je kakôr enu déte Ozhetu, s'mano v'Evangelij flushil (DB 1584, III, 108a)). V isti povedi rabljeni imenovalnik nardus in rodilnik narda jasno kažeta paradigmo, kije ena izmed najbolj uveljavljenih tudi pri sklanjanju tujih imen:19 Tvoje sajJaj'enje, je kakor en Paradish od Margranovih labulk, s'shlahtnim fadum, Cyprefh s'Nardom, Nardus s'Shaffranom, Kalmus s 'Cynamomom, sovfemi shlaht drivefsi tiga Veroha, Myrre inu Aloes /.../kakôr en f tudenez shivih vod, katere odLibana teko (DB 1584,1,333a). Gre za vključenost v domač sklanjatveni vzorec, čeprav je imenovalnik prevzet. V DB 1578 in DB 1584 bi npr. lahko nepoučenega bralca k napačnemu imenovalniku vodila tudi oblika s'enim Ephom moke (DB 1584, I,149b), saj bi po analogiji obliki določil imenovalniško obliko ef. Upoštevanje vseh pojavitev, tudi izpričane imenovalniške efa, bi rešitev moralo razveljaviti (npr.: Ta Shgani offer pak/.../ima biti, Iheftlagnet près tadla, inu en Oven près tadla, inu vfelej en Epha Shganiga offra (DB 1584, II,83a)).

Pregled gradiva je vplival tudi na popravke iztočnic drugih besednih vrst. Pokazal je, da se glavni števnik dvajset v DB 1584 pojavlja le v obliki dvajseti10 (npr. INu Salomo je moral vfak dan k'fhpishi iméti, trydeffeti Korau zhifte Pflienizhn e moke, fhefideff?t Korau druge moke, deff?tpytanih Govéd, in u dvajffeti Goved od pafhe (DB 1584,1,185b)). Ker se izrazno prekriva z vrstilnim števnikom, je treba obe vrsti števnika z ustreznimi slovničnimi opozorili razmejiti. Vsako tako ločevanje je zlasti pri pogosteje rabljenih leksemih v okviru popolnega izpisa časovno zelo zahtevna naloga, saj praviloma terja branje in razumevanje zadostnega sobesedila. Slednje je posebej težavno pri kratkih in zato težje opaznih besedah ter besedah, ki pripadajo slovničnim besednim vrstam in izražajo slovnična razmerja,21 saj je za njihovo razumevanje potrebno obsežnejše sobesedilo.

1.3 V procesu označevanja leksemov s slovničnimi, med temi pa zlasti z besednovrstnimi podatki, se je jasno pokazala tudi svojska problematika prevzetih besed in tujk, tako enobesednih kot besednozveznih. Da bi bil njihov prikaz ustrezen in kolikor mogoče obvestilen, je bilo treba izdelati podrobnejša merila, kdaj naj bi se ti izrazi upoštevali kot del slovenskega besedišča, v kolikšni meri naj bi bile ohranjene in prikazane stopnje prevzemanja in kako naj bi se prevzetost in citatnost odražali pri slovničnem oz. besednovrstnem označevanju. Pri glasoslovnih različicah prevzetih besed, ki jih je večkrat težko ločevati od pisnih, so upoštevane različne stopnje podomačitve, zato jih je izkazanih več. Z odkrivanjem in navajanjem le-

18 Dvočrkovni zapis ij ima v DB 1584 in drugje lahko dvojno glasovno ozadje: ij ali ji (prim. Merše - Jakopin - Novak 1992, 334 in Merše - Novak - Premk 2001, 36-37).

19 Škrabec (1895 (1994), 237) jo uvršča med pet najbolj značilnih sklanjatvenih vzorcev tujih imen moškega in ženskega spola, ki jih izkazujejo dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ponazarjajo z zgledoma Ptolomeus, Ptolomea in Oseus, Osea, Oseu (prim. Merše 1997, 40-41).

20 Glavni števnik trideset se nasprotno pojavlja v dveh oblikah: tridestm trideseti.

21 To so veznik, predlog, členek in medmet. Prim. Toporišič 1992b, 289.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

teh bo postopno mogoče natančeje določiti tudi pravila, ki so uravnavala različno in razvojno spremenljivo individualno normo.22

1.3.1 Kot (medsebojno povezani) iztočnici bosta npr. predstavljeni v DB 1584 izpričani glasovni različici antvela in antvila,23 ki se ločeno pojavljata tudi v drugih delih.24 Prisotnost obeh je posledica časovno različnega prevzema oz. glasovno različno uresničene kontrakcije srednjevisokonemške oblike hanttwehele (Striedter-Temps 1963, 82). Glasovne različice, ki so posledica domačega glasovnega razvoja in hkrati oblikoglasnega značaja, je smiselno obravnavati neiztočnično. V primeru s'fim vekflio andahtjo molio (DB 1584,1,cIVa) gre po vsej verjetnosti za ponaglasno, vendar ne izglasno akanje,25 za katero se s trozložnostjo in ponovitvijo o-ja ponuja prilika le z orodniško obliko. Uresničevanje možnosti širitve o-ja v a v ponaglasnem položaju vpliva na soobstajanje oblik zandohtjo/zandahtjo, ki ga v različnem številčnem razmerju izkazujejo naslednja protestantska dela: TO 1564 (npr. fandohtio (TO 1564, 125a) - fprauo Andahtio (TO 1564, 116a)), TPs 1566, TC 1575, TT 1577, DC 1585 in TPo 1595, samo obliko zandahtjo pa TC 1550. Iztočnični prikaz pa nasprotno zahteva imenovalniška oblika andaht, kije posledica tesne naslonitve na prevodni zgled. Z zaporedno navedbo vključenega nemškega odlomka in slovenskega prevoda jo izkazuje KPo 1567 in za njo JPo 1578. Npr.: Der Walhen Andacht vnnd der Deutschen Faften / find nit einer Bönen werdt. Tih Lahov Andaht, inu tih Nembcov poftnei boba vredä (KPo 1567, CVIII).

1.3.2 Rezultat sobesedilne rabe in glasovnega vpliva soseščine, ne pa različnega prevzemnega časa, so tudi različice, ki so posledica zvenečnostne prilagoditve okolici: npr. Ony femkaj dèrzhé, de Arnosh shvenkezhe (DB 1584,

22 V primerjavi s Trubarjevo in Dalmatinovo prakso prevzemanja tujega besedja se kot močneje individualiziran kaže Kreljev način vključevanja in jezikovnega prilagajanja tujega besedja. Razločuje ga večji delež besedja, izposojenega iz latinščine in romanskih jezikov, ter pogosto opazna manjša pisna podomačenost (npr. beneficij, cetha, différencia, palacij, procesion ter zapisi kot bulla, bullen kram er, forteil, frcithof, fürst, leithund, rath, sigill, sigur itd.). Razlike je mogoče odkrivati tudi med zgodnejšimi Trubarjevimi deli in TPo 1595, za katero so značilni smelejši prevzemi tujega besedja, na katere naj pokažejo naslednji vzorčni primeri: ajgenšaft, andtverh, avšlokar, begerovati, burfiv, cbifah/cbifoh, cvivel in cvivlati (ob cvibel in cviblati), farlih, farlihiš, ferordnan, ferordnanje, ilrbcig, flisigiš, forcug, frajhat, haringa, puštabirati, redliši, rihtig, šramljan, šramljati, švermarIšvermer itd. Upoštevanje pisne podobe navedenih besed neredko kaže na še manjšo oddaljenost od nemščine, kot jo je mogoče slutiti iz glasovne uresničitve: npr. aigenfhafft, andtverh, aufhlokar itd.

23 Antvela je v DB 1584 izpričana trikrat (npr. njegou obras je bil s'eno antvelo obvit (DB 1584, III,54a)), antvila pa enkrat (tvoj funt, kateri Jim jeftv'eni antvili hranil (DB 1584, III,43a)).

24 Antvela je izpričana še v BH 1584 ter v obeh Megiserjevih slovarjih (MD 1592 in MTh 1603), a/irviVapavDPa 1576 ter v TT 1557, TC 1575 in TT 1581-1582. Iz podatkov o virih, v katerih se različici pojavljata, je mogoče sklepati na razliko med Trubarjevim in Dalmatinovim izborom

25 Prim. Rigler 1964, 100-101 in 1968, 95-97; Striedter-Temps 1963, 81.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

II,50b). Nepopolna pisna ustaljenost pa je celo v DB 1584 vzrok za le pogojno zanesljivost sklepanja.26 Glasovne različice, ki v Besedišču ne bodo prikazane kot besednovrstno opredeljene iztočnice, bodo predstavljene kot kazalčne iztočnice (npr. arnož gl. arnoš). Na morebitno razliko med zapisom in prikazom je s kazalkami obvezno treba opozarjati pri razmerjih tipa bafanfki- basanfki (različici sta v DB 1584 v pogostnostnem razmerju 2x : 5x; v Besedišču bosta predstavljeni kot samostojni iztočnici), ki posredno zrcalijo imensko problematiko, hkrati pa tudi zapisovalno negotovost protestantskih piscev.27

Razlike nastajajo tudi zaradi različnega obravnavanja tujk in prevzetih besed. Vključenost leksema v slovensko sobesedilo se praviloma odraža v večji pisni, glasovni in oblikoslovni podomačenosti (1. zgled). Več sledov tujosti izkazujejo izolirano, najpogosteje na robu navedeni leksemi, oz. leksemi, ki so opremljeni s podatkom o izvornem jeziku, kar je pogosto celo vzrok za besednovrstno in slovničnokategorialno neopredeljenost leksemov v Besedišču (2. zgled). Npr.: 1. left f im mojo lego s'Myrro, s'Aloefom, inu s'Zimetom pokropila(DB 1584,1,319a); 2. ta bodi Anatemab, Maharam Mota (DB 1584, III,96a) - b)Pan fe rezhe Gèrzhki Anathema, Iudoufki pak Maharam (DB 1584, III,96a).

1.4 Pri besednovrstnem urejanju besedja iz protestanskih del se kot večstopenjsko zapletena razkriva tudi problematika razmejitve med enakoizraznostjo in večpomenskostjo. Obseg označevane enakoizraznosti prestopa meje enakoizraznosti, ki jo pozna oz. prepoznava današnji uporabnik slovenskega knjižnega jezika. Razširja se na zgodovinsko aktualno enakoizraznost in na enakoizraznost, ki jo vnašajo prevzeti izrazi. Samostalniku log (npr. ta Log Olja (DB 1584,1,69b)) je npr. pripisano razločevalno pojasnilo 'prostorninska mera',28 da bi ne prihajalo do napačne identifikacije z uporabnikom znanim logom kot poimenovanjem za '(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi' ali 'gozd' (v logu skovika sova; gost bukov log itd.) (SSKJ 11,631). Kot enakoizraznica bo razložen tudi berač 'bralec'29, čeprav gre etimološko dejansko za večpomenskost (Bezlaj 1976, 39).

26 Prim. Merše - Jakopin - Novak 1992, 334-335. V DB 1584 je arnoš zastopan s štiridesetimi pojavitvami. V 37 primerih na končni [š\, ki se ujema z glasovno podobo iz nemščine prevzetega samostalnika Harnisch, kaže zapis s fh, trikrat pa se pojavlja zapis s sh. Npr. On bo béshal pred shelésnim Arnofham (DB 1584, I,272a) - Er wird fliehen fur dem eisern Harnisch (LB 1545, 938).

27 Npr. v'Bafanfki desheli (DB 1584,1,222a) - im lande Basan (LB 1545, 747).

28 K pomenski prepoznavnosti besede poleg njenih tipičnih zvez prispeva tudi na robu pripisano pojasnilo Log je bila pèr Iudih ena majhina mera k'Olju (DB 1584,1,69b).

29 Npr.: KATERIHOZHE TA ZIMPER ALISYDANIE Tiga Templa /.../odkateriga Ezekiel pifhe, saf topiti, ta mora tiga vuzhenika Lyra pred fe vseti, shnjegovim malanjem in u islagarni LJ Inu kadar my nefmo bule vedili teifte Male na papyr pèrpraviti, taku fmo je taku puftili oftati,inuvishamoBerazhek'Lyru(DB 1584, II,59b)- WER DIS GEBEWDES TEMPELS /../so Hesekiel hie beschreibt / verstehen wil / der mus Lyram fur sich nemen / mit seinen Figuren vnd Glosen /.../ Vnd weil wir die Figur nicht haben wissen auffs Papir besser zu geben/Haben wir sie lassen anstehen /vnd zum Lyra den Leser geweiset (LB 1545, 1398).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ...

1.4.1 Med pribl. 3.000 listki z veznikom ali - členka, predvidljivega na osnovi današnje rabe, zelo natančen pregled gradiva, ki je terjal pozorno branje zadostnega sobesedila, vsaj v treh Dalmatinovih delih ni odkril - so bili »izgubljeni« tudi redki primeri latinske sklonske oblike alij (Wiesthaler 1993: 181), prepoznavne po (pisno posredovani) drugačni glasovni podobi in posebnem sobesedilnem okolju. Dosledno je bila uporabljena na robu DB 1584, običajno v vlogi opozorila na možnost drugačnega prevajanja, pogosto na razlikujoče se mesto v Vulgati (1. in 3. zgled), izjemoma pa tudi na drugačno rabo, npr. v živem govoru (5. zgled). Dalmatin je opozorilo praviloma vključeval neodvisno od Lutra. Npr.: 1. Ampak téh *mèrtvih deshelo bofh ti s'vèrnil- *alij Gigantum, téh Risou (DB 1584, II, 10b); Aber das Land der Todten wirstu störtzen (LB 1545, 1207); Luter opombe nima; et terram gigantum detrahes in ruinam (Biblia sacra 1994, 1121); 2. Pavovu perje je lépfhi, kakôr fo *Shtraufove peruti inu perje - alij, Storkline peruti: qvia vocabuium /.../ Hebrœis vtrumque fignificat/.../(DB 1584,1,278b (prav 277b)); DJe feddern des Pfawen sind schöner denn die Hügel vnd feddern des Storcks (LB 1545, 959); pinna strutionum similis et pinnis herodii et acciptris (Biblia sacra 1994, 763); 3. MY v 'Ierusalemi in uu'vfdi Iudei, ftémi Starifhimi red, in u aIoann es, molimo Ariftobulu /.../myr inu frezho - aalij ludas (DB 1584, II, 194a); WJr zu Jerusalem vnd im gantzen Judea /sampt den Eltesten / vnd Johannes / Wiindschen Aristobulo /.../ Glück vnd heil (LB 1545, 1902); populus qui est Hierosolymis et in Iudaea senatusque et ludas Aristobolo /.../ salutem et sanitatem (Biblia sacra 1994, 1480); 4. Ony fo bily aLonzharji inu fo prebivali *v'Netaimi inu v'Gederi - aLonzharji) alij junazhki Ludje (DB 1584, I,222a); Dalmatinov prevod se ujema z Lutrovim, kjer pa opombe ni, in z Vulgato (npr. Sie waren Töpffer vnd woneten vnterpflantzen vnd zeunen (LB 1545, 746)); hi i sunt figuli habitantes in plantation ibus et in praesepibus (Biblia sacra 1994, 552)); 5. My fe hozhemo ftém nar bulfhim Vinom inu shalbo napolniti, nesamudimo crosh tiga zhafsa, nofsimo Kranzelne is mladih rosh - crosh tiga zhâffa) alij Ihan t Marnih rosh, tu je nafhe lepe mladufti (DB 15 84, II,140a); Lasst vns die Meyenblumen nicht verseumen. Lasst vus Krentze tragen von jungen Rosen - (Meyenblumen) Das ist / Vnser schönen friscshen Jugent (LB 1545, 1704); et non praetereat nos flos temporis coronemus nos rosis antequam marcescant (Biblia sacra 1994, 1004). Ker se je v enaki vlogi uporabljala tudi skrajšana oblika ali, jo je prav tako treba obravnavati kot posebno enoto, čeprav je niti izvorno niti besednovrstno ni mogoče zares zanesljivo opredeliti: npr. Pojdite gori na nyh Sydove - *ali, fhturmajte nyh sydove (DB 1584, II,30a); STürmet jre Mauren (LB 1545, 1281) - ascende muro eius (Biblia sacra 1994, 1173): ascende 'stopiti, splezati, popeti se na kaj'. V navedenem zgledu ali konkretno opozarja na prevodno možnost, ki jo ponuja tudi Lutrova Biblia, in ne na oddaljenost od Vulgate, saj je primerjava pokazala na popolno usklajenost preverjanega mesta z njo.

2 S problemom nastavitve iztočnic ter njihove besednovrstne in druge slovnične opredelitve seje treba soočati pri vseh besednih vrstah, čeprav se hkrati pri vsaki posebej kaže tudi svojska problematika. Veliko težav nastaja tudi zaradi enakoizraznosti na meji med besednimi vrstami in pri konverznih oblikah.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

2.1 Pri glagolih pogosto povzroča težave njihovo vidsko opredeljevanje.30 Slednje se zapleta zlasti v primerih, kadar besedilno nevpeta raba ali raba v vidsko neobvestilnem sobesedilu omogoča obe vidski interpretaciji, pa tudi takrat, kadar sopomenski niz »sugerira« drugačno vrednost, kot je sistemsko predvidljiva. Analiza je npr. pokazala, da sta hitati in lučiti, ki pripadata istemu registrskemu nizu, vidsko različna: hitati je nedovršen, lučiti pa dvovidski glagol s prevladujočo dovršno realizacijo (Merše 1995, 210, 216-217). Pri glagolu gvelbati sobesedilo kaže na izražanje ponavljajočih se dejanj in s tem na nedovršno aktualizacijo glagola, čeprav bi njegova besedotvorna zgradba - ob neupoštevanju dejstva, da iz nemščine prevzeta predpona ge- ni bila vidsko(tvorno) aktivna31 -, prej usmerjala k dovršnemu razumevanju: Ti je osgoraj gvelbajh sWodo (DB 1584, I,305b) - Du weihest es oben mit Wässer (LB 1545, 1054). Problem vidskega označevanja glagolov je ob posamičnih rabah, ki odpirajo obe možni interpretaciji, mogoče preseči z nakazovanjem potencialne dvovidskosti. Primerjava z Lutrovo Biblijo kot prevodno predlogo v takih primerih pogosto obvestilno odpoveduje, saj izkazuje vidsko neopredeljene ustreznice. Npr.: 1. Vfi kateri f o po moim Imeni imenovani, te Jim jeft k'moiji zhafti ftvaril, fim je furmal inu naredil (DB 1584, II,17b) - Alle, die mit meinem Namen genennet sind / nemlich / die ich geschaffen bab / zu meiner Herrligkeit vnd sie zubereitet vnd gemacht (LB 1545, 1234) - vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil (SP 1996, 513); 2. Letaku pravi GOSPVD, kateri je tebe f turil inu furmal, inu kateri tebi poleg ftuji od Materiniga teleffa (DB 1584, II,18a) - So spricht der HERR / der dich gemacht vnd zubereitet bat / vnd der dir beistehet von Mutterleibe an (LB 1545, 1235) -Tako govori GOSPOD, ki te je naredil, te oblikoval od materinega telesa in ti pomaga (SP 1996, 515).

2.1.1 Zelo zahtevno je ločevanje med glagolskimi kalki kot dvodelnimi iztočnicami in enakoizraznimi zvezami glagola in prislovnega določila, saj seje treba zavestno odločati od primera do primera in ob tem upoštevati vse znane razločevalne elemente. Problematiki je bila namenjena posebna strokovna obravnava.32

2.2 S svojevrstno problematiko seje treba soočati pri pridevniških besedah. Pri zvezah kot dežela gospoščina (Papesh nebo ni sa tiga pravi ga nar vif h iga Boga rodil, ni tudi sa te, katere je on h 'Bugom poftavil, tu je, ni sa S. Kàrfzhan fko Cerkou, ni tudi sa Deshelo Gofpofzhino (DB 1584, II,89b) in deteča posteljica33 seje treba

Reševanje tovrstne problematike - tudi zaradi velikega števila zaobseženih in sistemsko razporejenih glagolov - olajšuje obstoječa monografska obdelava glagolskega vida in vrstnosti v jeziku slovenskih protestantskih piscev (Merše 1995). Predpona ge- je v Dudnovi slovnici (Duden 1998,463) predstavljena kot neproduktivno, slovnično in pomensko nevplivno besedotvorno sredstvo. Pripisana ji je le še občasna stilotvorna vloga (npr. etw. brauchen - etw. gebrauchen).

Prim. Merše 2003, kjer so navedena tudi dela, v katerih so bili glagolski kalki že obravnavani.

Npr.: ta nébo fvojmu Moshu na fvoih rokah, inu fvojmu Synuvi, inu fvoji Hzheri vofhzhila aditezhe poftelice - "Pofledka (DB 1584,1,115a).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

zavedati že pozabljenih pridevniških arhaizmov34 dežel in deteč35, saj bi brez tovrstne razgledanosti besednovrstno označevanje mestoma lahko tudi spodletelo.

2.2.1 Besednovrstno označevanje leksemov neredko zapleta težka razmejljivost pridevnikov ter njihovih samostalniških rab. K pravilnemu razumevanju in k ustrezni opredelitvi poleg sobesedilne presoje, ki praviloma kaže skladenjske »sledi« besednovrstne pripadnosti, pogosto pripomore tudi primerjava s prevodno predlogo, seveda le tam, kjer je možna. Za preverjanje pravilnosti sklepanja pa je pogosto zelo dragocen »posvet« z novejšimi slovenskimi biblijskimi prevodi, zlasti s prvim krščanskim biblijskim prevodom ali »Japljevo biblijo« ter z najnovejšo izdajo svetega pisma (SP 1996). Po obeh poteh in na osnovi podatkov, ki jih nudijo nemški zgodovinski slovarji, je bil npr. kot konverzna oblika in posamostalj ena raba opredeljen antikristov iz naslednjega zgleda: Sakaj my jmo f amy taifti zhas Papeshniki in u An ticriftovi bily (DB 15 84, II,92a) - Denn wir sin d selber zu der zeit auch Papisten vnd Endechristisch ge west (LB 1545, 1530-1531). V Grimmovem slovarju je iztočničnima oblikama Endchrist, Endechrist pripisano sopomensko pojasnilo antichristus, ahd. antichristo (Grimm 1862, 446-447). Poimenovanje je uvrščeno tudi na seznam (razloženih) težje razumljivih oz. zastarelih besed iz Lutrove Biblije (endechrist-Antichrist; endechrister-Anhänger der Antichrist (LB 1545, 319*)).

Tudi zadrega, ki se je pojavila pri besednovrstnem opredeljevanju poimenovanj tipa (ti) zartana, je bila rešena na osnovi primerjave z Lutrovo prevodno predlogo in ob upoštevanju načina prevajanja v novejših slovenskih biblijskih prevodih (npr. left hozhem tebe, ti zartana, v'desheli téh shivih fturitija, k'enimu ftrahu hozhem jeft tebe fturiti (DB 1584, II,72b) - Ich wil dich du zarte im Lande der lebendigen machen / Ja zum schrecken wil ich dich machen (LB 1545, 1450) ali Sakaj Kaldeerfka Hzhy néma obeniga ftola vezh, ti nebofh vezh imenovana, ti mehka inu zartliva (DB 1584, II, 19a) - Denn die Tochter der Chaldeer hat keinen Stuel mehr / Man wird dich nicht mehr nennen: du zarte vnd lüstlin (LB 1545, 1240) - Sedi na tla, brez prestola, hči kaldejska! Kajti ne bodo te več imenovali mehka in nežna (SP 1996, 518). Primer je domnevno ustrezneje razložljiv kot pridevnik v povedkovodoločilni vlogi (z možno razvezavo ti, ki si cartanä), saj poudarja lastnost osebka, manj verjetna pa se zdi samostalniška raba pridevnika.

2.2.2 Posamostaljenost pridevnikov domač, ptuj itd. je kljub oblikovni netipičnosti, ki jo ustvarja odsotnost /-ja, sobesedilno prepoznavna. K razvidnosti pogosto prispeva sopojavljanje člena ta ali en, ugotovljiva pa je tudi po primerjalni poti. Npr.: On ima pèr vas prebivati, kakôr en domazh mej vami (DB 1584,1,72b) - Er sol bey euch wonen / wie ein Einheimischer vnter euch (LB 1545, 238).36

34 Pravilnost razumevanja potrjuje tudi primerjava: der Bapst weder den höhesten Gott / noch die so Er zu Götter gesetzt hat / achten wird / das is / weder die heilige Kirche noch weltliche Herrschafft (LB 1545, 1520).

35 Prim. Ramovš 1924, 250-251 in Bajec 1952, 8.

36 Prevladujejo konverzne oblike, tvorjene s končnim -i: npr. Kadar pak ena dufha

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

2.2.3 Primer ni na deßan ni na lejvu od tiga odftopiti (DB 1584, II,+iVb) -weder zur Rechten noch zur Lincken dauon weichen (LB 1545, 1167) odpira problem oblikovne osamosvojitve drugega dela predložne zveze in njene besednovrstne karakteristike: na desan 'na desno'. Nezanesljiva in glasoslovno neupravičena je katera koli rekonstrukcija, razen na desen, če -a- v končnici -an razumemo kot ustaljeni ajevski zapis polglasnika. Oblika desen, ki je neujemalna s sopomensko (na) desno in protipomensko (na) levo (npr. fe nezhem ni na defno ni na lejvo nagnyti (DB 1584,1,102a)), tudi ni značilna posamostalitev nobene od (izkazanih) pridevniških oblik desni, desna, desno (npr. fo ftali na defni te Hifhe (DB 1584, II,63b)).37

2.3 Razmejitev med enakoizraznimi pridevniki in prislovi ob upoštevanju sobesedila navadno ni problematična. Obstajajo pa izjeme, kjer lahko pomaga prevodna predloga in zavest o razvojnih stopnjah pridevnikov: Preroki, inu drugih Buqve, veliku drugazhi glas imajo, kakor fe v'nyh Iesiku govore (DB 1584, II,154a)38 ali Kerfeon pak drugazhi iskashe, tu mora shaloft biti (DB 1584, III,7a) - ta veliku drugazhi govory od nefrezhe, kakàr ta, kir uWeffelejplove (DB 1584, I,279a).39 Zaradi enakoizraznosti pridevnika, prislova in členka nastaja razmejitvena zadrega tudi v naslednjem primeru: Sakaj tu je gvifhnu snaminje téh Gob, is Shlese poftalu (DB 1584,1,68b) - denn es istgewis ein Aussatzmal aus der Drüs worden (LB 1545, 222). Prevodna predloga kaže na členkovno realizacijo.

2.3.1 Dilemo, ali gre v primeru Kadar fe super nje poftavim, taku sdajci hudu govore (DB 1584, 1,27lb) pri hudu za prislov ali posamostaljeno obliko,40 blažijo ugotovitve, daje na posamostaljenost običajno dokaj zgovorno pokazano bodisi z dodanimi količinskimi ali kazalnimi zaimki (npr. Tedaj nej bilu nilhtèr hudiga v'tém Lonci (DB 1584,1,2905a); Tiga GOSPVDA beffeda je tudiprifhla/ .../supàr vfe tu hudu, kar je on fturil (DB 1584,1,195b).

2.4 Primerjava današnjega zaimkovnega sistema s stanjem v 16. stoletju, na katerega kaže raba zaimkov v delih slovenskih protestantskih piscev, odkriva številne razlike. Med opaznejše spada nekdanja manj stroga delitev med vprašalnimi in oziralnimi zaimki ter vprašalnimi in oziralnimi prislovi, kar ima za posledico tudi obsežnejši vmesni pas sopomenskosti. Prekrivnost je deloma razložljiva z normativno še ne docela ustaljeno omejenostjo vlog na različne izraze, kar je lahko

*fvojovolnu kaj ftury, bodi f i en domazhi ali ptuji, ta je GOSPVDA sashmagal (DB 1584, I,87b) - WEnn aber eine Seele aus frcuel etwas thut / es sey ein Einheimischer oder Frembdlinger / der hat den HERRN geschmecht (LB 1545, 290). Oblika je v nastajajočem popisu protestantskega besedja (začasno) predstavljena kot posamostaljena. Na način reševanja zveze, ki vključuje tudi ejevski prepis polglasnika, je pokazano s kazalko.

Navedeni primer je uvrščen k pridevnikom. Opozorjeno je tudi na njegovo nepregibnost. Primera sta uvrščena k prislovni iztočnici.

Primer je uvrščen med posamostaljene oblike. K taki rešitvi usmerja tudi Lutrov prevod: Wenn ich mich wider II sie setze / so geben sie mir böse wort (LB 1545, 937).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

tudi posledica ustreznično nenatančnega prevajanja besednovrstno večplastnega nemškega izraza (npr. was ali wo). Neredko se Lutrova Biblija in Dalmatinov prevod glede izbora zaimkov razlikujeta, saj je ta izraziteje pogojen z zaimenskim sistemom posameznega jezika, na kar kažejo tudi izbrani primeri. Vzporedna oziralna raba je bolj ali manj opazna značilnost (skoraj) vseh zaimkov (kakov - kakover, redkeje pri kaj - kar, kako - kakor itd.) in prislovov, ki poznajo vprašalno rabo. Npr.: 1. kakov - kakover: Sakaj s'kakovo Sodbo vy fodite, s'takovo bote vy fojeni: Inu skakovomero vy merite, s'takovo febo vam merilu (DB 1584, III,6a); sopomenski kakover. Kakover je saneffen je takou je Bug (DB 1584, II,89a (prav 90a)); 2. kaj-kar: KAdar je Mardohaj bil svejdil, vfe kaj fe je bilu sgudilu, je on fvoj gvant reftèrgai (DB 1584,1,236b, prav 263b) - DA MARDACHAIERFUR ALLES WAS GESCHEHEN war / zureis er seine Kleider (LB 1545, 906) - Ko je Mordohaj izvedel vse, kar se je zgodilo, je pretrgal svoja oblačila (SP 1996: 1080); sopomenski kar. Pojdite k'Iosephu, inu kar on vam rezhe, tu fturite (DB 1584,1,27b) - Gehet hin zu Joseph/ Was euch der saget / das thut (LB 1545, 104); 3. kam - kamer: left némam, kam bi moj fad fpravil (DB 1584, III,38b) - Ich habe nicht da ich meine Früchte hin samle (LB 1545, 2105); sopomenski kamer. Kamer jeft grem, tjakaj vy nemoretepriti (DB 1584, III,52a); 4. kje-kir. fkoraj na vfako ftvarBoshjo,je on en gréh namasal, slafti, kej inu kadaj je on hotil (DB 1584, II,89a); fast an alle Creatur Gottes hat er sünde geschmirt /nemlich / Wo vnd wenn er hat gewolt (LB 1545, 1517); sopomenski kir. Inu on je vunkaj fhàl, kir ta voda isvira (DB 1584, I,203a); 5. kod - koder: Pojdi vfaj s'mano na enu drugu mejftu, od kod le njega konez bofh vidil (DB 1584,1,93a) - Kom doch mit mir an einen andern Ort / von dan neu du sein ende sehest (LB 1545, 307); sopomenski koder. Nje hifhe, fo poti h'Paklu, kodàrfe doli gre v'kamro tefmèrti (DB 1584,1,319b).

2.4.1 Razvojno pogojene razlike so posebej očitne ob leksikaliziranih oblikah, kakršna je npr. rodilnik čiga, zlasti tedaj, kadar nastopajo v besednovrstno različnih vlogah. Slednje je treba odkriti in sistemsko umestiti, s tem pa tudi preveriti pravilnost slovnične opredelitve. Primeri kot: 1. Moja Hzhi, zhiga fi f/?(DB 1584, 1,15a) - Meine tochter/Wem gehörestu an ? (LB 1545, 64); 2. Zhiga je leta podoba, inu tu pifmu osgoraj? (DB 1584, III,26a) - Wes bilde vnd vberschrift hat er? (LB 1545, 2124); 3. Kadar zhiga Brat vmèrje (DB 1584, III,26a) - So jemands Bruder stirbt (LB 1545,2124) - odpirajo problem nastavitve iztočnice in njene besednovrstne oznake. Obliko omenja Miklošič,41 razlaga jo Škrabec42 in za njim Ramovš; Primerjava z Lutrovo Biblijo kaže, da gre za prevod (sklonskih oblik) vprašalnega (wem, wes) in nedoločnega zaimka (jemand).43

Miklošič (1876, 147) obliko Čiga, ki jo je zasledil pri Trubarju (in čiga sin 5/7), omenja kot varianto rodilnika koga (kaj).

Škrabec (1881 (1994), 95) obliko čiga obravnava kot skrajšan rodilnik zaimka čij (čiga < čijega), Ramovš (1952, 93) pa navaja, da zaimka čigav v 16. stoletju še ni bilo, namesto njega sta bila v rabi vprašalnica čij i, čija, čije ali čiga.

Raba rodilniške oblike čiga v vlogi vprašalnega in nedoločnega zaimka je bila osnova za dvoiztočnično predstavitev.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

Zanesljivo razlikovanje med okamenelo vprašalnico hčemu, ki ji pripada besednovrstna oznaka prisl, in predložno zvezo k'čemu, ki razpada na dve iztočnici (predlog k in zaimek kaj), prav tako omogoča le skrbna sobesedilna analiza, preverjena s primerjalnim soočanjem z Lutrovo Biblijo in sodobnim slovenskim prevodom, saj pisna razlikovalnost odpoveduje. Npr.: 1. HZhemu fe Ajdje slobé: InuLudjegovore taku savman?(DB 1584,1,280a)- WARUMB TOBEN DIE Heiden /vnd die Leute reden so vergeblich (LB 1545, 969); 2. Hzhemu je tu potreba? (DB 1584, I,22b ) - Was ists von nöten? (LB 1545, 87) - Le čemu? (SP 1996, 86); 3. h'zhemu je ta shiu, kir od velike, bridko f ti, fe nevej kam djati (DB 1584, I,260a (prav 267a)) - Was sol der leben / der fur angst nicht weis / wo aus / wo hin (LB 1545, 920); 4. Nej trebi rezhi: Hzhemu je letu? Sakaj on je vfaku ftvaril, de ima h 'zhemu flushiti (DB 1584, II, 169a) - Man darff nicht sagen / Was sol das? Denn er hat ein jglichs geschaffen / das es etwa zu dienen sol (LB 1545, 1809).

2.4.2 Zaradi nepoznavanja realnega obsega rabe besedic kaj (mišljeni sta obe naglasni različici: kaj in kàj) in kej, običajno kot razvojne predhodnice kje,44 zlasti njunih (oz. njihovih) besednovrstnih vlog, deloma pa tudi z njimi uresničevane pomenskosti, sta se pri izpisovanju ohranjali obe: kaj in kje, če pa je bila nadomestitev kej s kje nezanesljiva, je bil listek opremljen z nespremenjenim geslom kej. Za določitev medsebojnega razmerja med kaj in kje ter za osvetlitev njunega funkcionalnega (slovničnega in pomenskega) stičišča je bilo treba opraviti obsežno, protistavno zasnovano analizo njunih pojavitev. Opravljena so bila tudi vsa potrebna soočanja z nemško prevodno predlogo.

2.4.2.1 Preverjanje je pokazalo, daje v DB 1584 meja med kaj in kje (< kej) trdna, saj nobena izmed pojavitev kej ne kaže na morebiten izvor iz kàj oz. ne obstaja kot zapis glasovno reducirane pojavne oblike od kàj. »Prestopanje« meje razdeljenih vlog je redka izjema. Na zapis kàj s kej bi bilo v DB 1584 mogoče sklepati v enem samem primeru, vendar tudi pri njem primerjava kaže, da gre za netipičen (oz. člensko pomanjkljiv) prevod nemškega izraza etwas, ki ga običajno nadomešča zloženka kejkaj/kej kaj (prim. 2.4.2.2.3): On je bil /.../fedle kakor en mlad erjovezh Leu, kateri kej lovy (DB 1584, II, 180b) - Er war /.../kühne / wie ein junger brüllender Lewe / so er etwas jagt (LB 1545, 1850).45

O razvojnem prehodu iz kej > kje prim. Ramovš 1924, 215-217, o nastanku kej iz kje (< k>bde) pa Škrabec 1918, 386-388.

Drugo, prav tako neprepričljivo izjemo predstavlja osamljen odmik od ustaljene zveze kje en, uresničen z zvezo kaj en: npr. Neli fhe kaj en Prerok tiga GOSPVDA tukaj, de my od njega vprafhamo? (DB 1584,1,200b) - Jst hie kein Prophet mehr des HERRN / das wir von jm fragen ? (LB 1545, 678) - Mar ni tu nobenega GOSPODOVEGA preroka več, da bi ga mogli povprašati? (SP 1996, 426). Sopostavitev prevoda podobnega mesta kaže, daje raba najverjetneje napačna: Nélifhekej en Prerok tiga GOSPVDA tukaj, de bi my njega vprafhali? (DB 1584,1,241 b) - Jst nicht jrgentnoch ein Prophet des HERRN hie / das wir von jm fragten ? (LB 1545, 817) - Mar ni tu nobenega GOSPODOVEGA preroka več, da bi ga mogli povprašati (SP 1996, 1186).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

2.4.2.2 Spekter besednovrstnih vlog besedice kje (< kej) je bil ugotovljen ob pomoči sobesedilne analize in na osnovi besednovrstno dokazovalnih tipičnih zvez.

2.4.2.2.1 Najlažje prepoznaven je vprašalni prislov kje,46 saj ga razkriva stava na začetku vprašalnega stavka in prisotnost vprašaja kot tipičnega ločila. Npr.: Kej je ta vnuvizh rojeni Iudoujki Kraji? (DB 1584, III,3b) - Wo ist der newgeborne König der Juden? (LB 1545, 1969).

2.4.2.2.2 Na členkovno vlogo kje (<kej) je opozorjeno z več sobesedilnimi elementi. Navadno jo pomaga razkriti prisotnost značilnih, pomensko sorodnih leksemov, pogosto modalnih glagolov ali modalnih zgradb, sopomenskih prislovov itd., bodisi v preverjanem slovenskem sobesedilu ali v ustreznem besedilnem odlomku v prevodni predlogi. Eden od najbolj tipičnih prevodnih ekvivalentov je etwa, ob katerem pa so redaktorji Grimmovega slovarja glede razpoznavnosti pomena zapisali, daje potrebna previdnost.47 Npr.: 1. Inu jeft nozhem s'tabo gori pojti: sakaj ti fi en terdovraten Folk, de te kej nekonzham na poti (DB 1584,1,57a) - Jch wil nicht mit dir hin auff ziehen / Denn du bist ein halsstarrig Volck / Jch möcht dich vnter wegen auffressen (LB 1545, 186) - Jaz pane pojdem v tvoji sredi, ker si trdovratno ljudstvo, da te ne pokončam na poti (S? 1996: 140); 2. Satu tudi jeft néfim mogèl dajle terpeti, inu fim satu poflal, de bi svejdil vafho vero, de bi vas kej Ifkufhnavez nebil ifkufhal (DB 1584,111,11 lb) - Darumb ichs auch nicht lenger vertragen / hab ich ausgesand / das ich erfüre ewren glauben / Auff das [369a]nicht euch vieleicht versucht hette der Versucher/vnd vnser erbeit vergeblich würde (LB 1545,2382) - sem dal po i zvedeti, kako je z vašo vero, ali vas ni morda skušal skušnjavec in pojde naš trud v nič (SP 1996, 1771); 3. Inu kadar je gdu kej k'njemu ftupil, de ga je hotil moliti, taku je on fvojo roko istegnil, inu ga je priel, inu ga kufhal (DB 1584, I,176a) - Vnd wenn jemand sich zu jm thete / das er jn wolt anbeten / so reckt er seine hand aus vnd ergreiffjn / vnd küsset jn (LB 1545, 197) - Kadar se je kateri približal, da bi padel pred njim na kolena, je iztegnil svojo roko, ga pritegnil k sebi in ga poljubil (SP 1996, 379).

Kje (< kej) je večkrat uporabljen kot leksikalno sredstvo za izražanje pogojnosti, za katero so v LB 1545 uporabljene druge izrazne možnosti: npr. pogojniška zgradba (konjunktiv II) v kombinaciji z ustreznim stavčnim vzorcem.

2.4.2.2.3 Kot zapleten leksikalni, zlasti besedotvorni in besednovrstni problem so se s časovne distance pokazale zloženke s sestavino kje (< kej). Posebej

46 V SP 2001 je opredeljen kot vpraš. mestov. prostor, prisl. zaim. (= vprašalni mestovni prostorski prislovni zaimek) SP 2001, 749).

47 »ETWA, aliquando, forte, bei dieser partikel ist vorsieht nöthig /.../« (Grimm 1862, 1181). V LB 1545, v poglavju Worterklärungen zur Lutherbibel von 1545, je opozorjeno na naslednji, današnjim bralcem težje predstavljivi pomenski obseg različic etwa in etwo: 'irgendwo, irgendwie, vielleicht, irgendwann (einmal), ehemals, einst' (LB 1545, 323*).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

težavno je bilo ugotavljanje dokončnega obsega rabe kje kot ločljive sestavine besedne zveze z vlogo zloženke. Kje - tako kot v nemščini ustreznica irgend -naslednji sestavini zveze dodaja nedoločni oz. poljubnostni pomen. K prepoznavnosti vloge v veliki meri prispeva prav prisotnost nanašalnega drugega dela, ki je običajno zapisan za presledkom. Izjema je le zloženka kjekaj, ki se je edina leksikalizirala kot zloženka z neločljivimi sestavinami, čeprav obstaja tudi pri njej redkejša, ločeno pisana različica.48 Npr.: 1. Kadar gdu fvojmu Blishnimu kejkajpoffodi, taku ima on tuiftu njemu odpuftiti(DB 1584,1,108b) - Wenn einer seinem N ehesten etwas borget / der sols jm erlassen (LB 1545, 364); 2. Ali gdu je njemu kejkaj poprej dal, da bifenjemu povèrnilu? (DB 1584, III,86b) — Oder wer hat jm was zuuor gegeben / das jm werde wider vergolten? (LB 1545, 2289); 3. Sakaj on je en Bug on kej kaj mifli, ali ima kakovu dolgovanje, ali je na poti, ali lahkejfpy (DB 1584,1,197a) - Er tichtet oder hat zu schaffen / oder ist vber feld / oderschlefft vieleicht (LB 1545, 669). Izbor zgledov hkrati ponazarja tudi značilne tipe prevodnega razmerja:49 poleg popolne usklajenosti tudi stopnje oddaljevanja od prevodne predloge.

2.4.2.2.3.1 Kot najtežje prepoznavna se je zaradi sobesedilne nerazlo-čevalnosti izkazala zveza kje en, kije današnji jezikovni izkušnji tuja. K natančnejši razmejitvi med zloženko kjeen in zgolj sobesedilno soseščino neodvisno rabljenih kje in en je pripomogla posebna, namensko opravljena analiza, ki vključuje tudi primerjavo prevodov. Npr.: Kadar bi fe kej eniga Moshâ Shena sneverila, inu fe nad nym pregrifhila /.../inu bi vuner tu Moshu pred njegovima ozhima fkrivenu bilu /../inu on jo nemore preprizhati (DB 1584, 1,8lb) - Wenn jrgend eins Mans weib sich verlieff/ vnd sich an jm versündigt/.../ vnd würde doch dem Man verborgen fur seinen äugen / vnd würde verdeckt /.../ vnd kan sie nicht vberzeugen (LB 1545, 261)-Če žena kakega moža zaide in mu postane nezvesta /.../in je to ostalo prikrito očem njenega moža /.../in ni priče proti njej (S? 1996, 191).

2.4.2.2.3.1.1 Na celoto, ki jo predstavlja ločljivo pisana zveza tipa kej + en -a -o, je bilo zelo težko sklepati v primerih, kadar si sestavini nista neposredno sledili in kadar običajne prevodne usklajenosti z Lutrovo Biblijo ni bilo. Zadostno število primerjav je jasno pokazalo, daje na besednoredno spremembo, ki ima za posledico razdruženost in s tem skladenjsko oddaljenost delov zveze, vplivala vpetost v predložno zvezo ter sugestivnost tujega skladenjskega vzorca tudi na mestih, kjer ta prevodno ni mogel biti usmerjevalen. Številni pojavitveni primeri so pokazali na uveljavljenost naslednjega modela: 50 kej od eniga mesta, ki nadomešča lažje

48 V DB 1584 se kjekaj pojavlja 47x; 32x sta sestavini pisani stično, 15x pa narazen.

49 Nanje je bilo že večkrat opozorjeno. M. Orožen (1986, 105-123, zlasti 112-113) npr. ob številnih primerih, ki dokazujejo Dalmatinovo odvisnost od Lutrove prevodne predloge, navaja tudi primere, ki dokazujejo njegovo iskanje in sprotno odkrivanje izvirno slovenskih sistemskih rešitev. Opozarja tudi na primere premišljene in neredko tudi stilistično pogojene izbire, ki hkati dokazuje uzaveščenost in funkcionalno obvladovanje različnih izraznih možnosti.

50 Prim. Grimm 1877, 2157-2158.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

razumljivo izhodiščno zvezo od kej eniga mesta. Ključ za razumevanje skladenjskega modela je z vzorčnim zgledom (kje s kom rajtinge imeti, Kast), ki pa ni opremljen z razlago, dan že pri Pleteršniku (PS I, 400).51 Npr.: 1. KAdarpak ena DuJTia od gmajn Folka fe pregleda inu pregréfhy, de kej super eno Sapuvid tiga GOSPVDA ftury, kar bi neiméla fturiti (DB 1584,1,63b) - WEns aber eine Seele vom gemeinen Volck versihet vnd sündiget / das sie jrgent wider der Gebot des HERRN eines thut / das sie nicht thun solt (LB 1545, 206) - Če se kdo izmed ljudstva dežele nehote pregreši s tem, da stori kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi, česar ne bi smel storiti, in tako postane kriv (SP 1996, 153); 2. KAdar bi vfa Gmajna v'Israeli gréfhila, inu bi tu djanje pred nyh ozhima fkrivenu bilu, de bi kej bily zhes eno Sapuvid tiga GOSPVDA fturili (DB 1584, I,63b) - WEns eine gantze Gemeine in Jsrael versehen würde / vnd die that fur jren äugen verborgen were/ das sie jrgent wider ein Gebot des HERRN gethan betten (LB 1545, 205) -Če pa se vsa Izraelova skupnost nehote pregreši in je stvar skrita pred očmi občestva, pa so storili kaj proti kateri koli GOSPODOVI zapovedi (S? 1996, 153). 3. KAdar ena Dufha gréfhi, inu ftury kej super eno Sapuvid tiga GOSPVDA, kar bi neiméla fturiti (DB 1584, I,64a) - WEnn eine Seele sundigt / vnd thut wider jrgent ein Gebot des HERRN das sie nicht thun solt (LB 1545, 208).

Razvrščevalna dilema se pojavlja le v primerih, kjer obstaja možnost različne interpretacije, kot npr. v sledečih zgledih, kjer Dalmatinov prevod aktualizira poudarjeno nedoločenost pri drugem stavčnem členu kot Lutrova prevodna predloga. Npr.: 1. Kadar kej en Mosh ali Shena en gréh super eniga Zhlovéka ftury, inu fe sfémnad GOSPVDOMpregrifhy, taku ima taifta Dufha en dolg na Jebi (DB 1584, 1,8la) - Wenn ein Man oder Weib jrgend eine sünde wider einen Menschen thut/ vnd sich an dem HERRN da mit versündiget / So hat die [76a] Seele eine schuld auffjr (LB 1545, 267) - Če se mož ali žena pregreši s katerim koli grehom, kakršne delajo ljudje, in s tem hudo nezvesto ravna proti GOSPODU, je ta človek kriv (SP 1996, 190); 2. Kadar fe kej ena Shena k'eni Shivini pèrdrushy, de fe shnjo méfha, toifto sheno imafh ti vmoriti (DB 1584, I,73a) - WEnn ein Weib sich jrgent zu einem Vieh thut /das sie mit jm zuschaffen hat/Die soltu tödten (LB 1545, 239) -

51 Možnost vrivanja predloga med besedotvorni sestavini zaimka obstaja še danes. Prim. Toporišič 2000, 311, kjer je kot vzorec ločenega pisanja zaimkovih sestavin naveden naslednji primer: redko s kom; omenja ga tudi SP 2001, 1353. Starejši slovenski tiskani slovarji se z besednovrstnostjo kjekot sestavine besedne zveze vse do Pletersnikovega slovarja niso ukvarjali. V PS I, 399 je pod prislovno iztočnico kje predstavljen tudi nedoločni prislov, kot njegova pomenska razširitev pa (s pomišljajem označen) poseben razdelek, v katerem so za nemškim irgend navedene zveze kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd. V MB 1833, 431 so pod prislovno iztočnico Irgend navedene tudi zveze irgend einer, irgend Iemand, irgend wer, ki so pojasnjene z naslednjimi domačimi ustreznicami: nekâk, nekâkfhin, én in nékdo. V CW 1860, 1,813 je npr. pod iztočnico irgend adv. naveden tudi zaimek jrgendeiner, ki so mu pripisane naslednje slovenske ustreznice: kdo, nekdo, nekak, kdorkoli, kdor si bodi. Starejši rokopisni slovarji pa so zloženke s sestavino kej še navajali, npr. K-V 1680-1710 (1997), 133: kej kaj/kejkaj, kej kadaj, kej kam/kejkam, ki jih je mogoče zaslediti tudi v Hipolitovem rokopisnem slovarju.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ..

Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubij te žensko in žival; naj bosta usmrčeni (SP 1996, 172).

Vsiljuje se misel, da gre ponekod za izpostavitev kjekot elementa, ki izraža nedoločenost ali poljubnost (oz. za njegovo navedbo pri prvem členu naštevalnega niza), zlasti če posplošenost zadeva vse navedene enote.

2.4.2.2.3.2 Poljubnostni pomen s pomočjo kej poleg kaj dobivajo še kdo, kak, kakov, kedaj, enkrat itd. Npr.: 1. Inu aku lih kej gdu vojjkuje, taku on vfaj nebo kronan, famuzh kadar prou vojjkuje (DB 1584, 111,116b) - Vnd so jemand auch kempffet / wird er doch nicht gekrönet / er kempffe denn recht (LB 1545, 2398); 2. Sakaj h'kater imu Angelu je on kej kadaj rekàl: Ti fi moj Syn (DB 1584, III, 127b) - DEnn zu welchem Engel hat er jemals gesagt / Du bist mein Son (LB 1545, 2434).

2.4.2.2.3.2.1 Zloženke so lahko uporabljene skladno z Lutrovo prevodno predlogo ali neodvisno od nje. Primeri samostojne rabe dokazujejo zavesten izbor. Npr.: 1. Ve tebi 1erusalem, kadaj bofh kej kadaj ozhifzhenu? (DB 1584, II,34a) -Weh dir Jerusalem / wenn wiltu doch j mer mehr gereiniget werden? (LB 1545, 1298) - Gorje ti, Jeruzalem, ker se nočeš očistiti! Po vsem tem ... doklej še? (SP 1996, 563); 2. Slejdna Dufha, kir kuli bo jedla kej eno kry, ta ima vun iftreblena biti od fvojga folka (DB 1584,1,65b) - Vnd welche Seele dauon essen wird/die ist einer missethat schuldig (LB 1545, 211). Primerjalno je mogoče ugotavljati tudi sočasna sopomenska nadomestila, med katerimi je na prvem mestu stara, »slovanska« zgradba s koli52 (Bezlaj 1982, 56-57).

2.4.2.2.3.2.2 Nanašalnost sestavine kje je običajno jasna, čeprav je interpretacija individualna: 1. Aku fe pak kej gdu eniga mèrtviga Zhlovéka dotakne, inu bi fe nehotil ozhiftiti /.../ taka dufha ima vunkaj ftréblena biti is Israela (DB 1584,1,90a) - Wenn aber jemand jrgend einen todten Menschen anrüret / vnd sich nicht etsündigen wolt /.../solche Seele sol ausgerottet werden aus Jsrael (LB 1545, 298) - Kdorkoli se dotakne mrliča /../pa se ne očisti/.../ Tak človek naj bo iztrebljen iz Izraela (SP 1996, 208); 2. Koku more on nad tém vfigamogozhim shejle imeti, inu na Buga kej kadaj klizati? (DB 1584,1,273b)- Wiekan er an dem Allmechtigen lust haben / vnd Gott etwa anruffen? (LB 1545, 944) - Se bo lahko veselil Mogočnega, klical Boga ob vsakem času? (S? 1996, 961).

2.4.2.2.3.2.3 Prepoznavnost zloženke otežuje tudi besednoredni obrat, čeprav je izpeljan po dokaj trdnem pravilu. Izkazujejo ga primeri tipa Gdu je kej od Israelfkih Rodou, kateri nejs'to Gmajno leffem gori prifhàl h'GOS P VD V? (DB 1584,1,146b) - Wer ist jrgent von den stemmen Jsrael / der nicht mit der Gemeine ist er au ff

Npr.: 1. Sakaj h 'katerimu Angelu je on kej kadaj rekàl (DB 1584, III, 127b) - DEnn zu welchem Engel hat er jemals gesagt (LB 1545, 2434); 2. H'katerimu Angelu je on pak kuli kadaj djal (DB 1584, III, 127b) - Zu welchem Engel aber hat er jemals gesagt (LB 1545,2434-2435).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

komen zum HERRN? (LB 1545, 497) - AH je eden od Izraelovih rodov, ki ni prišel pred GOSPODA (SP 1996, 327).

Zadosten vzorec opravljenih primerjav je razjasnil tudi ta položaj besedice kje (< kej). Pokazal je, da na njeno besednoredno prevrščanje v takih primerih vpliva vprašalna intonacija.

2.4.3 Poznavanje vplivnih tujejezičnih besedotvornih vzorcev in uveljavljenih besednorednih pravil omogoča pravilno povezovanje členov tudi v primerih kopičenja, kakršno npr. izkazujeta naslednja zgleda: 1. Sim li jeft kuli kej kadaj k'enimu Rihtarju vTsraeli djal, katerimu fim jeftporozhil moj folkpafti, inu fim rekàl (DB 1584,1,228a) - Hab ich auch zu der Richter einem in Israel je gesagt / den ich gebot zu weiden mein Volck / vnd gesprochen (LB 1545, 769); 2. Inu jeft vas hozhem fpet tjakaj poftaviti, ker fte poprej prebivali, inu vam hozhem vezh dobriga fturiti, kakôr kuli kej kadaj poprej (DB 1584, II,77a) - Vnd ich wil euch wider einsetzen /da jr vorhin wonetet / vnd wil euch mehr guts thun /denn zuuorje (LB 1545, 1469). Uzaveščenost samostojno nastopajočih besednih zvez kej kadaj in kuli kadaj, ki se od vseh drugih razlikuje po specifičnem besednorednem obratu, vodi k najverjetnejši rešitvi, ki jo predstavlja tročlenska besedna zveza kuli kej kadaj.53 Zgled Gdu je kej kadaj taku ferzhan ftal? (DB 1584, II,172a) - Wer ist jemals so freidiggestanden?(LB 1545, 1819) odpira dilemo, ali gre za eno ali dve enoti, na kateri se navezuje kje. Primerjava s prevodno predlogo kaže, daje aktualna povezava kje kedaj.

Ločen zapis členice koli je npr. že v fazi izpisovanja usmerjal k samostojnemu izpisu enote, ki sicer nastopa le kot del zveze. Pregled celotnega gradiva je odkril uveljavljena besednoredna pravila stave členice, ki so: 1. koli se (ločeno) piše za enoto, kiji »podeljuje« poljubnostni pomen; 2. ustaljena izjema je le zveza koli kedaj, ki se tudi po primerjalni poti razkriva kot izvirno slovenska oz. slovanska (npr. Sakaj vfa pomuzh, katera je poprej inu potle kuli kadaj fe sgudila, to fi ti f turil (DB 1584, II, 135b) - Denn alle Hülffe die vorzeiten vnd hernach je geschehen wird ist / die hastu gethan (LB 1545, 1678));54 3. na besednoredno oddaljitev od prvega dela lahko vpliva sopojavljanje pregibanjskih oblik pomožnega glagola biti, morfema se ter naslonskih zaimkovnih oblik. Pogostost pojavljanja vzorca kaže na splošno veljavno besednoredno zakonitost (npr.: vfe premore, vfe vidi, inu gre fkusi vfe Duhuve, kakôr fo kuli tijfti saftopni (DB 1584, II,142a); ony nebodo premogli, kakôr fe kuli vuftio (DB 1584, I,295b); kateri hozhe drugazhi inu bule fturiti /.../ ta je fkasy, kakôr fe mu koli lépu sdy (DB 1584, 1,324a)). Večja oddaljenost obeh členov besedne zveze, ki bi jo povzročile vmesne navedbe besednih enot, ki ne sodijo v omenjene kategorije, je redko zaznavna:55 npr. Na kateru mej f tu kulipojdefh (DB 1584, II,50a)).

53 V Besedišču bo zveza nakazana s kazalčno iztočnico (kulikejkadajgl. kjekedaj-, koli) njeni deli pa v obliki dveh samostojnih iztočnic (kjekedaj in koli), opremljenih s pojasnili, da obedve nastopata le kot dela besedne zveze.

54 Navedeni primer hkrati kaže, da obrnjena stava ni posledica vprašalne intonacije.

55 V DB 1584 jo izmed 280 primerov pojavitve koli izkazujeta samo dva.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

2.5 Povedkovniki so prepoznavni na osnovi sobesedilne analize. Besednovrstno lahko določljiv je npr. blagor, saj je uporabljen le kot povedkovnik (npr. BLagur je timu Zhlovéku, kateri modroft najde (DB 1584, I,318a)). Povedkovniško so opredeljene tudi naslednje pojavitve leksemov greh in groza: nyh Kraj lom bo pred tabo grosa (DB 1584, II,75a); fteim on pak nas vuzhi, de suparNeuernike voiskouati nei famu na febi kriuu aligreib (DB 1578, **5b). Več razmišljanja je pred uvrstitvijo med povedkovnike terjala naslednja raba leksema dobro: temuzh f o hodili po fvoji laftni mifli, inu kakor fe je nyh ferzu dobru sdélu (DB 1584,11,3 la) -Sondern wandelten nach jrem eigen Rat /vnd nach jres bösen hertzen geduncken (LB 1545, 1286).

2.6 Med značilnosti knjižnega jezika 16. stoletja spada tudi opazno pogosta raba veznika v medpovedni poziciji. Uzaveščenost te rabe veznikov navaja raziskovalca k upoštevanju širšega sobesedila, znotraj katerega se aktualna skladenjska vloga in z njo besednovrstnost leksema pokaže jasneje, kot bi se, če bi jo skušal izluščiti zgolj na osnovi povedi, ki jo pričenja - torej iz preozkega sobesedilnega okvira. Na ta način se izogne začetni dilemi glede besednovrstnosti, ki se npr. pojavi v naslednjem zgledu: Sanj je njemu bila dana savesa tiga myru, de je on imèl Svetini inu timu folku naprej f tati (DB 1584, II, 172a). Presojanje znotraj povedi odpira možnost razumevanja v prislovni in vezniški rabi. Netipičnost ene in druge spodbuja k nadaljnji analizi, pri kateri se dejanska funkcija razkrije šele ob pritegnitvi predhodne povedi, kije: Pinehas, Eleasarou Syn,je bil ta tretji v'takovi zhafti, taiftije ajfral v'Boshjim ftrahu, inu kadar je folk bil doli padèl, je on ftal svéftu, tèrdnu inu ferzhnu, inu je Israela smyril.

2.7 Zelo zabrisana, težko prepoznavna in težko določljiva je meja med prislovi, členki in povedkovniki, zlasti v primerih, kadar gre za iz nemščine prevzete zveze, ki se v slovenski skladenjski sistem niso vrasle. Tudi zaradi tega so s časovne razdalje težko prepoznavne. K pravilni besednovrstni opredelitvi posameznih rab navadno pripomore upoštevanje prevodne predloge, od koder je skladenjska vloga prevzeta. Npr.: 1. left dobru k'njemu pojdem, onu pak k'meni ne pride (DB 1584, I,174a); - Ich werde wol zu jm fahren / Es kompt aber nicht wider zu mir (LB 1545, 590) - jaz pač pojdem k njemu, on pa se ne bo vrnil k meni (SP 1996, 376); 2. Sakaj my je dobru moremo premozhi (DB 1584, I,126b); 3. Spet pak, fo tudi dobru potrebnifhi inu reunifhi Ludje bily, kakôr fmo my (DB 1584, II,+IIb) -Widerumb sind wol dürfftiger vnd elender leute gewest (LB 1545, 1162).

3 Besednovrstna razpoznavnost leksema se pogosto izgublja v primerih, ko se ta uporablja kot del besedne zveze, ki slovnično vlogo uresničuje kot večdelna enota, npr. kot vezniška zveza. V sledečem zgledu izpričani nister-Bugfenepufty smiriti soffrouainem, inu fpofty, temuzh fpobulshainë tiga lebna, sdershainem negouih sapuuidi, fteim sahualeinem sa negoue dobrute, inu fteim vfmileinem zhes blishniga. Sicerimaionisbterteimmaine ti vunainioffriobilnu inu suejselim ferzem fe dauati (DJ 1575,146) - se ne ujema z nobenim od ustaljenih, besednovrstno

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

različnih načinov rabe, od katerih je vsak zase dokazljiv z uveljavljenimi tipičnimi zvezami. Občasna ohlapnost pri rabi ločil sicer opogumlja k svobodnejšemu segmentiranju odlomka in k iskanju rešitve v samostojnejši obravnavi ništer(*ništer, tem manje). Toda prava rešitev se pokaže šele, ko je ništer razumljen in obravnavan kot del zveze ništer tem manje, kije redek prevedek arhaične nemške zveze nichts desto weniger, nichts desto minder,56 ta pa latinskega nihilominus. Zveza se uporablja tudi kot nadomestilo za druge, manj zastarele nemške veznike, pa tudi neodvisno od Lutrove prevodne predloge. Najpogosteje poudarja protivno vsebino sledečega stavka. Npr.: 1. Kadar je pak Ionatanu letu felftvu bilu prifhlu, je on nifhtèr tem manje ta Grad oblegèl (DB 1584, II,189a) - DA aberJonathe diese Botschafft kam /lies er nicht abe von der Belegerun g (LB 1545, 1882); 2. GOSPVD, de bife jeft lih hotel ftabo praudati, taku ti vfaj praudo obdèrshifh: nifhtèr manje moram jeft s 'tabo od praude govoriti (DB 1584, II,33b) - HERR / WENN ICH GLEICH MIT DIR RECHTEN wort/so beheltestu doch recht /Dennoch mus ich vom Recht mit dir reden (LB 1545, 1294) - Ti, GOSPOD, imaš prav, kadar koli se pravdam s teboj, vendar bi o nekaterih sodbah rad govoril s teboj (SP 1996, 560).

Primerjava z nemškim prevodnim zgledom, ki je pogosto namenjena le preverjanju razumevanja, je odkrila besednozvezni značaj številnih težje razumljivih mest. Kot dele ustaljenih besednih zvez (zaimenskih, prislovnih, predložnih, vezniških itd.) je npr. treba obravnavati lih, dobro, dolgo, malo, veliko itd. v naslednjih primerih: 1. On fe ftrahu fhpota, inu fe nevftrafhi, inu nebéshy pred mezhom. Kadar lih supàr njega Tuli shvenkezhe (DB 1584,1,278b (prav: 277b)) -Es spottet der furcht vnd erschrickt nicht / vnd fleucht fur dem schwert nicht. Wenn gleich wider es klingt der Köcher / vnd glentzet beide spies vnd lantzen (LB 1545, 960);57 2. Ie bilu pak enußlnu bojovanje super Philifterje, kakôr dolgu je Saul shiu bil (DB 1584, 1,157a) - Es war aber ein harter streit wider die Philister / so lange Saul lebet (LB 1545, 533);58 Kuliku veliku vezh, kadar bi nyh zhiflu dopolnemu bilu? (DB 1584, III,86b) - Wie viel mehr wenn jr zal vol würde (LB 1545, 2287). Nemška dvodelna vprašalnica wie viel je odpirala možnost kalkiranega pravajanja in zavestnega nadomeščanja z bolj udomačenimi nadomestili. Dalmatin je uporabil obe možnosti in še srednjo tretjo! Npr.: 1. Kuliku pak veliku vezh bi ona bila ferrahtana, kada bi ta djanja inu deila /.. .Znebila pred rokami (DB 1584, II,+IIa) -Wie viel mehr solts verachtet werden / wo nicht mehr die Geschieht vnd That fur-handen weren (LB 1545, 1160); 2. Kuliku fi ti mojmu Gofpudu dolshan? (DB 1584,111,4la) - Wie viel bistu meinem Hern schuldig? (LB 1545, 2114).

Na besednovrstno specifičnost leksema dobro, ki se razkriva kot zgodovinski pojav, saj je današnji spekter rab ne potrjuje, opozarja dosledna pojavna omejenost na povezavo s tako: npr. Sakaj onu fe bo vidilu, de taki modri vfaj vmèrjo, taku

56 V Grimmu 1889, 722 je opozorjeno tudi na možnost pisave skupaj oz. na leksikalizirano rabo: nichtsdestoweniger, nichtsdestominder.

57 V LG 1998,1128 je leksem wenngleich opredeljen kot veznik (Konjunktion) in pomensko razložen s sopomenskim izrazom obwohl.

58 Npr.: solang, solange Konjunktion (LG 1998, 907).

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih

dobru, kakôr ty nepametni inu norri konèz vsameo (DB 1584,1,29lb) - Denn man wird sehen / das solche Weisen doch sterben / So wol als die Thoren vnd Narren vmbkomen (LB 1545, 1007) - Saj vendar vidi: modri umirajo, skupaj izgineta norec in neumnež (SP 1996, 820). Analiza izključuje prislovno in števniško rabo, saj za eno in drugo manjka sobesedilnih potrdil, besednozvezna vpetost pa hkrati preprečuje, da bi se besednovrstna karakteristika tovrstne rabe leksema omejila na sicer najbolj verjetno členkovno vlogo. Primerjava je pokazala, da gre za prevodno prevzeto vezniško zvezo, ki se je zaradi pogoste rabe začela pojavljati tudi neodvisno od predloge. Kot del podobne, vendar člensko bogatejše in zato bolj zapletene vezniške zveze se pojavlja tudi malo: Raunu kakôr ta, kir kazhe panuje, kadar je v jeden nikomer fe nef mili, taku malu kakôr ta, kateri s 'divjo Svirino okuli hodi / .../ Taku tudi timu gre (DB 1584, II,158a-158b) - GLeicb als wenn ein schlangen Beschwerer gebissen wird / das jamert niemand / als wenig als das / so einer mit wilden Thieren vmbgehet / vnd von jnen zurissen wird (LB 1545, 1769) - Kdo bo pomiloval čarovnika, če ga piči kača, ali take, ki se približajo zverem? (SP 1996, 1380).

3.1 Problem razmejitve besednih zvez je dodatno zaostren na tistih besedilnih mestih, kjer prihaja do kopičenja medsebojno potencialno združljivih sestavin. Pravilno razmejevanje in povezovanje je mogoče le na osnovi dobrega poznavanja jezikovne realnosti, ki upošteva pogostnost pojavitev ter sobesedilno pogojene skladenjske posebnosti pojavljanja zvez. Prim, razdelek 2.4.3.

4 V prispevku je bila le okvirno in tipološko predstavljena osnovna problematika, s katero se srečujejo delavci, ki pripravljajo besednovrstni popis protestantskega besedja. Ustrezen prikaz posameznih besednih vrst je (tudi z ozirom na specifičnost besedja, uporabljanega v obdobju nastanka slovenskega knjižnega jezika ter z ozirom na tedaj aktualne besedilne zvrsti) terjal izoblikovanje številnih podrobnejših pravil, ki bi zlasti z vidika bogatitve slovaropisne teorije in prakse, posredno pa tudi jezikoslovne teorije nasploh zaslužila podrobnejši prikaz.

Navedenke

Bajec 1952 = Bajec, Anton, 1952, Besedotvorje slovenskega jezika, II Izpeljava

slovenskih pridevnikov, III Zloženke, Ljubljana. Bezlaj 1976 = Bezlaj, France, Etimološki slovar slovenskega jezika I, A-J, 1976,

Ljubljana.

— 1982 = Bezlaj, France, Etimološki slovar slovenskega jezika II, K-O, 1982, Ljubljana.

BH 1584 = Bohorič, Adam, 1584, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg. Biblia sacra 1994 = Biblia sacra, iuxta Vulgatam versionem, 1997, Stuttgart, Deutsche Bibelgesellschaft.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, 1992, Ljubljana, SAZU, ZRC

SAZU (izd.), Slovenska knjiga (zaL). CW 1860 = Cigale, Matej, 1860, Deutfch-flovenifches Wörterbuch, Laibach. DB 1578 = Dalmatin, Jurij, 1584, BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA

PERVI DEIL, Ljubljana.

— 1584 = Dalmatin, Jurij, 1584, BIBLIA, TVIE VSE SVETVPISMV, STARIGA

inuNoviga Teftamenta, Wittenberg; Faksimile, Ljubljana, 1968. DC 1585 = Dalmatin, Jurij, 1585, TA KRATKI WIRTEMBERSKI CATE-

CHISMVS, Wittenberg. DJ 1575 = Dalmatin, Jurij, 1575, IESVS SIRAH, Ljubljana. DPa 1576 = Dalmatin, Jurij, 1576, PASSION, Ljubljana.

Duden 1998 = Grammatik der deutschen Gegenwartssprache, 1998, 6., neu bearbeitete Auflage, Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich, Dudenverlag.

Gjurin 1984 = Gjurin, Velemir, 1984, Register 1584 kot slovaropisni dosežek, Slavistična revija 32/3, Ljubljana, 183-208.

Grimm 1862 = Grimm, Jacob und Wilhelm, Deutsches Wörterbuch, Dritter Band, E - Forsche, 1862, Leipzig.

— 1877 = Grimm, Jacob und Wilhelm, Deutsches Wörterbuch, Vierten Bandes

Zweite Abtheilung, H. I. J., 1877, Leipzig.

— 1889 = Grimm, Jacob und Wilhelm, Deutsches Wörterbuch, Siebenter Band,

N. O. P. Q., 1889, Leipzig. Hipolit (Janez Adam Geiger), 1711-1712, Dictionarium trilingue Latino-germanico-

sla von icum, German ico-sla von ico-la tin um, rokop i s. JPo 1578 = Juričič, Jurij, 1578, POSTILLA, Ljubljana. KPo 1567 = Krelj, Sebastijan, 1567, POSTILLA SLOVENSKA, Regensburg. K-V 1680-1710 (1997) = Stabej, Jože, 1997, Sloven sko-latin ski slovar po: Matija

Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium latino-carniolicum (1680-1710),

Ljubljana, Založba ZRC. LB 1545 = Luther, Martin, 1545, Biblia, Das ist die gantze Heilige SchrifftDeudsch

auffs newzugericht, Wittenberg, Deutscher Taschenbuch Verlag, München,

1974.

LG 1998 = Langenscheidts Großwörterbuch, Deutsch als Fremdsprache, 1998,

Berlin und München, Langenscheidt KG. MB 1833 = Murko, Anton Janez, 1833, Slovénfko-Némfhkiin Némjhko-Slovénfki

RÔZHNIBESEDNIK, I: SlovénJko-NémfhkiDél, II: Deutfch-Slowenifcher

Theil, V'Grâdzi.

MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592, DICTIONARIVM QVATVOR

LINGVARVM, Graz. Merše 1995 = Merše, Majda, 1995, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem

jeziku 16. stoletja, Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. -- 1997 = Merše, Majda, 1997, Škrabčev prikaz protestantskega pravopisa,

Škrabčeva misel II, Nova Gorica, Frančiškanski samostan Kostanjevica,

29-42.

— 2003 = Merše, Majda, 2003, Glagolski kalki v zgodovini slovenskega knjižnega

jezika (prevzemanje, raba in primerjava s stanjem v slovanskih jezikih),

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ...

Slavistična revija 51, Posebna številka, Zbornik referatov za trinajsti

mednarodni slavistični kongres, 81-103. Merše - Jakopin - Novak 1992 = Merše, Majda, Jakopin, Franc, Novak, France,

1992, Fonološki sistem knjižnega jezika slovenskih prostestantov, Slavistična

revija 40/4, 321-340. Merše - Novak - Premk 2001 = Merše, Majda, Novak, France, Premk, Francka,

2001, Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Poskusni

snopič, Ljubljana, ZRC SAZU. Mikhailov 1998 = Mikhailov, Nikolai, 1998, Frühslowenische Sprachdenkmäler,

Die handschriftliche Periode der slovenischen Sprache (XIV Jh. bis 1550),

Studies in slavic and general linguistics 26, Amsterdam - Atlanta, GA,

Rodopi.

— 2001 = Mikhailov, Nikolai, 2001, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine,

Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550), Trst, Mladika.

Miklošič 1876 = Miklosich, Franz, 1876, Vergleichende Grammatik der slavischen

Sprachen, Dritter Band: Wortbildungslehre, Wien. MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603, Thefaurus Polyglottus, Frankfurt. Novak 1981/82 = Novak, France, 1981/82, O delu za slovenski zgodovinski slovar

na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Jezik in slovstvo 27/1, 32-37.

— 2002 = Novak, France, 2002, Pomen raziskovanja besedja knjižnega jezika 16.

stoletja za jezikoslovje, Obdobja 18, Historizem v raziskovanju slovenskega

jezika, literature in kulture, Ljubljana, 181-199. Orožen 1986 = Orožen, Martina, 1986, Vprašanja sintaktične interference v

Dalmatinovem prevodu Biblije 1584, Slovenci v evropski reformaciji,

Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana, 105-123. PS I—II = Pleteršnik, Maks, 1894-1895, Slovensko-nemškislovarl (A-O), 1894, II

(P-Ž), 1895, Ljubljana. Putanec 1979 = Putanec, Valentin, 1979, Mali diferencijalni hrvatsko-slovenski

rječnici iz 1578, 1584 i 1592, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i

umjetnosti, Knjiga XIX, Zagreb, 159-215. Ramovš 1924 = Ramovš, Fran, 1924, Historična gramatika slovenskega jezika, II.

Konzon an tizem, Lj ubij an a.

— 1952 = Ramovš, Fran, 1952, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana. Rigler 1964 = Rigler, Jakob, 1964, K' probleme akan'ja, Voprosyjaykoznanija 13/

5, Moskva, 36^18; Jakob Rigler, Zbrani spisi, 2001, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 96-110.

— 1968 = Rigler, Jakob, 1968, Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana,

SAZU.

Snoj 1997 = Snoj, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Založba Mladinska knjiga.

SP 1996 = Sveto pismo stare in nove zaveze, Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, 1996, Ljubljana, Svetopisemska družba Slovenije.

SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana, SAZU in ZRC SAZU (izd.), Založba ZRC.

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih .,

SSKJ I-V = Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A-H, 1970), II (I-Na, 1975), ~* III (Ne-Pren), IV (Preo-Š), V (T-Ž, 1991), Ljubljana, SAZU (izd.), DZS * (zaL). n

Stabej, Jože, 1976, Wörterverzeichnis der Sprachbemerkungen und des Registers

in der Biblia Dalmatins 1584, Jurij Dalmatin, Biblia 1584, II. Teil: r\ Abhandlungen, München, 101-181.

Striedter-Temps 1963 = Striedter-Temps, Hildegard, 1963, Deutsche Lehnwörter — im Slovenischen, Wien.

Škrabec 1881 (1994) - Škrabec, Stanislav, 1881, Opazke IL, Cvetje z vertov sv.

Frančiška 2 (1881), 11; Jezikoslovna dela 1 (1994), Nova Gorica, ^ Frančiškanski samostan Kostanjevica.

-- 1895 (1994) = Škrabec, Stanislav, 1895, Valjavčev »Prinos k naglasu u x

(novo)slovenskom jeziku« in prihodnja slovenska slovnica, Cvetje z vertov

sv. Frančiška 14 (1895), 10; Jezikoslovna dela 3 (1995), Nova Gorica, ^

Frančiškanski samostan Kostanjevica. <;

— 1918 (1994) = Škrabec, Stanislav, 1918, Jezikoslovna dela 1/3; Jezikoslovna N

dela 1 (1994), Nova Gorica, Frančiškanski samostan Kostanjevica. TC 1550 = Trubar, Primož, 1550, Catechifmus In der Windifchenn Sprach, ^ Tübingen.

TC 1575 = Trubar, Primož, 1575, CATEHISMVS SDVEIMAISLAGAMA, Tübingen. > TO 1564 = Trubar, Primož, 1564, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen. O

Toporišič 1992a = Toporišič, Jože, 1992a, Besednjak, Stiski rokopis, Študije, ^ Ljubljana, Slovenska knjiga, 32-40. œ<

— 1992b = Toporišič, Jože, 1992b, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, O

Cankarjeva založba. ^ -- 2000 = Toporišič, Jože, 2000, Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in

razširjena izdaja, Maribor, Založba Obzorja Maribor. N

TPo 1595 = Trubar, Primož, 1595, HISHNA POSTILLA, Tübingen. m.

TT 1557 = Trubar, Primož, 1557, TA PERVIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, -

Tübingen.

— - 1581-82 = Trubar, Primož, 1581-1582, TA CELI NOVI TESTAMENT,

Tübingen.

Wiesthaler 1993 = Wiesthaler, Fran, 1993, Latinsko-slovenski slovar, A-Col,

Ljubljana, Založba Kres. Listkovno gradivo Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski

jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih

protestantskih piscev 16. stoletja.

31

Majda Merše: Besednovrstna in druga slovnična problematika besedja slovenskih ...

Part-of-Speech and Other Grammatical Issues Concerning the Vocabulary of the 16 Century Slovene Protestant Writers

Summary

The members of the Section for the history of the Slovene language at the Fran Ramovš institute of the Slovene language are working an ongoing project concerned with the preparation of a register of all parts of speech that occur in the entire corpus of 50preserved works by the 76th century Slovene Protestant writers. This register is indispensable as a foundation for further dictionary treatment of the Protestant vocabulary. Its purpose is to show the richness of the 76th century Slovene vocabulary, while the information on sources it draws attention to widespread usage of lexical units. This register will be a source of reliable data, based on both demanding and time-consuming expert analysis of the entire corpus material. As such it will provide answers about the first occurrence of individual lexical units in written Slovene, or it will at least enable reliable conclusions on this issue (together with previously known facts and other sources) - even before the publication of the dictionary itself. The idea of a register has been developing throughout the excerption of Dalmatin 's Bible of1584 which is the most extensive Protestant text. Dalmatin 's consideration of Luther's Bible as the first example of translation has enabled a comparison, which has been of great help in solving problems of morphologically and semantically opaque words and phrases, as well as for identifying those fixed phrases which reflect foreign syntactic patterns.

Typical problems, which arise in the context of part-of-speech and grammatical determination of lexemes and which have to be solved on daily basis, are related to the determination of dictionary entries, especially with the reconstruction of the base forms of inflected words, with the determination of the standard paradigm (e.g. farao faraona, nardus narda, etc.), by taking into account different degrees to which loanwords have been adapted to Slovene, with the in fluence ofcontext on various phonetic realizations, with the presentation of phrases mirroring foreign word-formation and syntactic patterns (e.g. kjeen, koliko veliko, ništer tem manje^, with the identification and presentation of topical homonymy, which is much broader than one would expect, since it includes instances from Slovene and foreign language history (for the loanwords), etc.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh