logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
MERKUJEV ZBORNIK JEZIKOSLOVNI ZAPISKI ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Kozma Ahačič, Metka Furlan, Janez Keber, Valerij M. Mokienko, France Novak, Vera Smole, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Urednik Janez Keber Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Donald Reindl, DEKS d. o. o. Prelom Brane Vidmar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Naslov uredništva Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01 4706 160 http://isjfr.zrc-sazu.si/ E-pošta: isj@zrc-sazu.si Letna naročnina 10 €, za študente 8 € Cena posamezne številke 7 €, dvojna številka 14 € Naročila sprejema Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana Telefon: 01 4706 464 E-pošta: zalozba@zrc-sazu.si Jezikoslovni zapiski so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhaja dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodnih bazah podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York; Bibliographie linguistique/Linguistic bibliography, The Hague, The Nederlands; IBZ, K. G. Säur Verlag, Osnabrück, Deutschland; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Deutschland. Jezikoslovni zapiski izhajajo s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Tisk: Eurograf d. o. o., Velenje © 2007, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI Glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 13 • 1-2 2007 Merkujev zbornik Ožji uredniški odbor Silvo Torkar Metka Furlan Janez Keber Alenka Šivic-Dular vSebinA Akademik Pavle Merkù - osemdesetletnik (S. Torkar) ............................................7 Tabula gratulatoria.................................................................................................11 Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici (M. Furlan) .... 13 Kozma Ahačič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 – druga slovnica slovenskega jezika...........................................................................................23 Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini: vzporednost s slovenskimi narečji v Furlaniji..............................33 Hubert Bergmann, Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund um einen Slawismus im Bairischen.........................43 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch, Imiona w nazwach jezior Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf‑, Herr‑ und Pape‑/Pfaffe‑ im Gebiet zwischen Saale und Neiße.....................69 flMHTpo Evhko, OüKoniMU Yxpamu na -uu%.........................................................83 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec, Nadawanie imion „literackich” w Polsce ...................................................................................95 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik, Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine.......................................................................................103 Dušan Čop, Imenoslovje in etimologija imen........................................................117 AneiccaHTip J\. flynnneHKO, AxadeMUK Ii3Maun Heanoem Cpe3neecKuü u pesbMHUjuua................................................................................................127 Goran Filipi, Istroromunski kromonimi................................................................133 Anđela Frančič, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi...............147 Metka Furlan, K etimologiji toponima MVrišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza«..........................................................................................159 Helena Grochoła-Szczepanek, Człowiek - to kto? Refleksja nad płciq człowieka w języku ludowym........................................................................169 EjiKa JaneBa-yjiHap, OjKonuMujama eo TutceeuiKuom pezuon..............................179 Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih Helena Jazbec, Metka Furlan, Od kod slovenski dendronim jam »brest«?.........195 Janez Keber, Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha.............................................................................203 3 Vlado Klemše, Vodna imena na doberdobskem Krasu........................................217 (Be/iap J\. KniMHyK,/?3ee cnaexHCKW dbixjietcmHbix 3onu..................................227 Marija Kozar-Mukič, Slovenska besedila v Arhivu Železne županije Andreja Legan Ravnikar, Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja.......................................................................................251 BajiaHnma JleMnioroBa, AukohImu 3 acnoeaü -cad- na ycxoduecnaexHCKiM smnaMoynuM aöutapu................................................267 Witold Mariczak, Rzekoma archaicznošč obszaröw peryferycznych..................279 Jožica Narat, Življenje besed v Bibliji: od nog do glave.......................................285 France Novak, Trubarjev Philopatridus Illyricus................................................297 Heinz Dieter Pohl, Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol...........303 Maurizio Puntin, Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli ..................................................................................321 Ludwig Selimski, JIuHHomo UMe Beuuecjiae u nezoeume npou3eodnu e öhJizapctcama aumponoHUMua......................................................................335 Mitja Skubic, Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke......345 Vera Smole, Urška Petek, Komentiranje leksično-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna)..............................................................351 Liliana Spinozzi Monai, Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega narečja (Amarcord di Pavle Merkù)...................361 Jbyönna CraiiKOBCKa,MaKedoHCKO-cjioeeHeHKU mononuMUCKU napanejiu........375 Krystyna Szczešniak, Kagor, tajemniczy desygnat zamöw i recept lekarskich wschodniej Słowiahszczyzny.......................................................389 Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini...........................397 Matej Šekli, Fonološki opis govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine.......................................................................................409 Alenka Šivic-Dular, Psi. *stbgna v slovenskih govorih.......................................429 Jožica Škofic, Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo....................441 Rudolf Šrámek, Etymon, pojmenovací motiv a vyznam vlastních jmen..............459 BiKTop n. LUyjibraH, *Bhlva, *Bhlvanh ma in. ((ppazMenm npaciioe'HHCbKozo anmponomMHOzo wpit, Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo I-II, Rivista Italiana di Onomastica, Roma, VI/1, str. 183-184. [Recenzija.] 116 Franco Finco, La toponomastica del comune di San Vito al Torre, Rivista Italiana di Onomastica, VI/1, 184-185. [Recenzija.] 117 Trieste: da Lünedi a Kòsovel, Linguistica, Ljubljana, XL/1, str. 101-102. 2001 118 Appartengo alia minoranza di triestini che non rinuncia a nessuna parte di sé, II Piccolo, Trieste, 17. 4. 2001, str. 17. 119 La datazione dei toponimi slavi in Friuli: problematiche e ipotesi, Paolo Diacono e il Friuli altomedievale (secc. VI-X), Atti del XIV Congresso internazionale di studi sullAlto Medioevo, Cividale del Friuli - Bottenicco di Moimacco 24-29 20 Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici settembre 1999, Tomo secondo, Centro Italiano di Studi sull’Alto Medioevo, Spoleto, str. 697–712. 120 La presenza slovena nella città preemporiale, Storia economica e sociale di Trieste I, La città dei gruppi 1719–1918, Ed. R. Finzi & G. Panjek, Lint, Trieste, str. 273–291. 121 Pokelca, slovensko ime, ki ga nihče ne pozna, Koledar 2002, Goriška Mohorjeva družba, Gorica, 2001, str. 100–101. [Ponatis v 142.] 2002 122 Sonja Grizila: Volkojebec in druge (ne)živali, Jana, Ljubljana, 31, 19. 3. 2002, str. 36. [Intervju.] 123 Slovensko imenoslovje v Italiji, Słowiańska onomastyka, Encyklopedia, tom I, Warszawa‑Kraków, str. 258–259. [Ponatis: Jezikoslovni zapiski, Ljubljana, 8/2, str. 133–136.] 124 5 domande sul tema: Identità e sradicamenti, Almanacco del Ramo d’oro, anno 1 n. 1/2, Il Ramo d’Oro Editore, Trieste, str. 63–66. 125 I più antichi cognomi sloveni a Trieste: problematiche e realtà, Rivista Italiana di Onomastica, Roma, VIII/2, str. 381–392. 126 Devinski prisežni obrazec z začetka 17. stoletja, Jezikoslovni zapiski, Ljubljana, 8/1, str. 153–156. 127 Un’oasi germanofona medievale sul carso triestino? Scritti offerti a Mario Doria in occasione del suo 80° compleanno, Università degli Studi di Trieste, Quaderni di italianistica 4, Trieste, str. 121–123. 128 Novemu Slovenskemu pravopisu ob rob: Čao, lubi Slovenci, Kras, Ljubljana, junij 2002, str. 32. 129 Novemu Slovenskemu pravopisu ob rob: Proti zgodovini, Kras, Ljubljana, avgust 2002, str. 32–33. [Toporišičev odgovor: Proti zgodovini? Pavle Merkù o Slovenskem pravopisu 2002, Kras, Ljubljana, oktober 2002, str. 62–64.] 130 La toponomastica quale fonte di storia medioevale, rkp., Aspetti della ricerca toponimica, II° Convegno di toponomastica friulana, Colloredo di Montalbano, Udine, 22.–23. november, 9 str. [V tisku.] 2003 131 Bernard Nežmah: V svetu najzahodnejšega Slovenca, Mladina, Ljubljana, 21. 7. 2003, str. 40–44. [Intervju.] 132 La metodologia dell’opera/Metodologija dela, Maurizio Puntin, Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone e del comune moderno di Sagrado, Centro Isontino di Ricerca e Documentazione Storica e Sociale “Leopoldo Gasparini”, Gradisca d’Isonzo, str. 11–14. [Uvodna beseda.] 133 Roberto Dapit, Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta val Torre, Rivista Italiana di Onomastica, Roma, IX/1, str. 303–304. [Recenzija.] 134 Enos Costantini, Dizionario dei cognomi del Friuli, Rivista Italiana di Ono‑ mastica, Roma, IX/2, str. 667–668. [Recenzija.] 21 Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici 2004 135 1300 primorskih priimkov, Mladika, Trst, 109 str. 136 Nomi di persone e luoghi nei codici medioevali del capitolo di San Giusto di Trieste, rkp., 585 str. 137 Il mio impegno nella ricerca toponomastica tra sloveno e friulano dall’alto Medioevo a oggi, rkp., prispevek za “Slavia Dilecta”, Ricerche linguistiche ed antropologiche tra Friuli e Slovenia, Convegno, Udine, 7. maj 2004. 138 Krajevna imena v katastrski občini Polica v občini Cerkno, rkp. 139 Appunti di metodologia toponomastica nell’area di interazione slovena‑friu‑ lana, rkp. [V avtorjevi odsotnosti z naslovom Le presenze slave nel Goriziano (Slovanska prisotnost na Goriškem) predstavljeno na simpoziju “Semenzis”, Storia lingua e paesaggio nella toponomastica del Friuli orientale, 27. novembra 2004 v Romansu d’Isonzo, v tisku.] 140 Toponomastični ocvirki (Štanjel na Krasu, Igo1ca, Križ, S[tú/Svetó), Jeziko‑ slovni zapiski, Ljubljana, 10/2, str. 147–150. 141 Bernard Nežmah: Prof. Pavle Merkù, Izvori priimkov, Mladina, Ljubljana, 17. 5. 2004, str. 76. [Intervju.] 2005 142 od babe do smrti, Bogastvo slovenskega besedja, Mladika, Trst, 36 str. 143 Študiji na pot, Vlado Klemše, Lucinis, Podgora, Štandrež, Krajevna, ledinska, vodna in druga imena v katastrskih listinah, Gorica, 2005. [Uvodna beseda.] 144 I nons dai paîs tes lenghis de regjon/Krajevna imena v jezikih naše dežele, I paîs de Patrie, Dizionariut toponomastic furlan / italiano / slovensko / deutsch, Par cure di S. Campigotto, S. dai Fantis, P. Merkù, L. Nazzi, R. Urban, Supliment a la “la Patrie dal Friûl” 3, Glemone, str. 3–4. 145 Darka Zvonar Predan: Od babe do smrti, vmes pa Pokelca, Večer, Maribor, 11. 6. 205, str. 42. [Intervju.] 2006 146 Il cognome Slataper, Rivista Italiana di Onomastica, Roma, XII/2, str. 490– 493. 147 krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. M. Furlan in S. Torkar, Založba ZRC, Ljubljana, 215 str. 148 Bernard Nežmah: Od Oćenaša do Pizdine, Mladina, Ljubljana, 9. 12. 2006, str. 52–53. [Intervju.] 2007 149 Microtoponimi, Il bosco Igouza, Storia, natura e sentieri, Trieste, str. 143– 147. 150 Il dialetto di Maserolis. [Uvodna beseda. V tisku.] 22 Izdelala Metka Furlan Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor linguarum 1592 – druga slovnica slovenskega jezika Kozma Ahačič (Ljubljana) IZVLEČEK: Megiserjevo malo slovnico (oziroma zbirko paradigem) iz leta 1592 lahko utemeljeno označujemo kot drugo slovnico slovenskega jezika in prvo večjezično slovnico, ki vsebuje tudi slovenski jezik. Prispevek prikazuje probleme, s katerimi se je spopadal Megiser, in opozarja na njegove izvirne rešitve. ABSTRACT: Hieronim Megiser’s concise grammar (or collection of paradigms) of 1592 can legitimately be characterized as the second grammar of the Slovenian language and the first multilingual gram‑ mar containing Slovenian. This article demonstrates the issues Megi‑ ser dealt with and draws attention to his original approach. 0 Megiser je svojemu štirijezičnemu slovarju iz leta 1592 (MD 1592) dodal Appendix, ki ga je poimenoval Primeri nekaj sklanjatev in spregatev (Exempla aliquot declinationum et coniugationium). Tak dodatek slovarju, ki za tedanje slo‑ varje (ti so sicer radi bralcem prinašali razne »dodatke«) tudi nasploh ni običajen, je za nas še toliko zanimivejši, ker kljub svoji kratkosti predstavlja drugo slovnico, ki obravnava (tudi) slovenski jezik. Mala slovnica štirih jezikov (nemškega, latinskega, slovenskega in italijan‑ skega) prinaša paradigme sklanjatev in spregatev treh skupin pregibnih besed: imen (skupaj s členi), zaimkov in glagolov: takšne, od nepregibnih oblik ločene obravnave smo vajeni že vse od antike. Za razliko od Bohoričeve slovnice so Megiserjeve paradigme strogo ome‑ jene na najnujnejše podatke o pregibanju besed in ne prinašajo teoretičnih opisov. Njihov namen je predvsem praktičen: podati osnovne podatke o vedênju besed, ki spreminjajo prvotno obliko, kakor je navedena v slovarju. Tako je povsem logično, da slovnica ne zajema nepregibnih oblik (ki jih najdemo v slovarju) in deležnikov (ki se sklanjajo enako kot pridevniki). Megiserjeve paradigme so pomembne tudi zato, ker nam še jasneje prikažejo tedanji pogled na opisovanje sklanjatev in spregatev, kakor ga lahko opazujemo v slovnici Adama Bohoriča (BH 1584).1 V tej mali slovnici namreč še očitneje pride do Prim. npr. Ahačič (2006, 139–145). 23 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … izraza težnja po opisu skupnih značilnosti in po izogibanju razlikam v posameznih jezikih. Kot bomo videli v nadaljevanju, paradigme niso izbrane nepremišljeno in na nek način upoštevajo značilnosti vseh štirih obravnavanih jezikov ter se jim pri‑ lagajajo. Ta kratki dodatek zato predstavlja tudi enega prvih premišljenih poizkusov primerjalne slovnice več jezikov, v katerega je bila vključena slovenščina, pa tudi enega prvih nasploh.. Iz kakšnih vzgibov in pod čigavim vplivom je nastala omenjena slovnica? Megiserja je že v mladosti navdušila misel, da bi opisal dvainsedemdeset poglavitnih jezikov in narečij sveta. Povod za Megiserjevo navdušenje je skoraj gotovo pred‑ stavljalo delo Mithridates Conrada Gesnerja (Gesner 1555), ki je opisovalo »vse« tedanje svetovne jezike. V uvodu v MTh 1603, ki je končni rezultat te mladostniške želje, Megiser pravi: »Pred mnogimi leti, ko sem bil skoraj še mladenič, sem začel za lastno uporabo sestavljati Priročnik ali nekakšen Uvod v dvainsedemdeset poglavitnih jezikov in narečij vsega sveta; pri tem sem mislil na to, da bi to delo kdaj zagledalo luč sveta.« Delo je nameraval razdeliti na dva dela: »In sicer sem ga razdelil tako, da prvi del vsebuje navodila – pravopisna navodila o posebnih značilnostih posameznih jezikov in narečij, navodila o pravilnem načinu pisave in izgovorjave, kakor tudi etimološka in sintaktična navodila, o načinu pregibanja besed in izrazov in o njihovem medsebojnem povezovanju. Drugi del – to pa je ravno slovar, ki ga zdaj objavljam – pa vsebuje samo primere posameznih govorov, kolikor mi jih je bilo kdaj znanih. /…/ Zaradi gmotne stiske in težav (kajti izdelava tiskarskih znakov in nabava fgur bi spričo tako različnih jezikov in pisav terjala previsoke stroške) sem moral izdajo prvega dela, ki sem ga omenil, za sedaj odložiti« (Stabej 1977, xvii, prevedel Kajetan Gantar). Megiser si je torej ob svojem slovaropisnem delu vzporedno prizadeval tudi za slovnični opis jezikov, s katerimi je prišel v stik. Paradigme, kot jih beremo na koncu MD 1592, pa niso nič drugega kot v navedenem odlomku omenjena »etimološka navodila o načinu pregibanja besed in izrazov«. Drobna Megiserjeva slovnica v MD 1592 ni bila v dosedanji literaturi deležna večje pozornosti. Kopitar (1808, 435) pravi o njej naslednje: »Na zadnjih dveh polah [slovarja] so Exempla aliquot Declinationum et Conjugationum, brez orodnika in mestnika, celo brez dvojine, ki jo je podal že Bohorič.«2 Tudi Ramovšu (1971, 223) se v rokopisni Zgodovini slovenske slovnice zdijo Megiserjevi »slovniški odlomki« nepomembni: »Kakor Bohoričeva slovnica, tako so tudi drugi prvi gramatikalični poizkusi ostali osamljeni, pozabljeni in bili brez vpliva. Mislim tudi na slovniške odlomke Megiserjevega slovarja (l. 1592), ki stoje še mnogo za Bohoričem, ker 2 24 »Das Dictionarium ist gerade ein Alphabet stark: auf den letzten 2 Bogen sind Exempla aliquot Declinationum et Conjugationum, ohne den Instrumental‑ und Local‑Casus, so‑ gar ohne den Dual, den doch Bohorizh schon gegeben hatte.« Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … jih je pisal prvič nedomačin in drugič, ker se naslanjajo na narečje, ne književni jezik.« Podobno kot Kopitar pišeta tudi Lägreid (1967, vi–vii)3 in Lukman (1933, 86).4 Mnogi drugi, ki pišejo o MD 1592, slovnice ne omenjajo. MD 1592: Y ia-Y 3b declinaüones articulorum et nominum (sklanjatve členov in imen) articulus + nomen [substantivum] articulus + nomen [adiectivum] (člen + samostalnik) (člen + pridevnik) Na prvi pogled nam gornja izbira primerov in razporeditev »sklanjatev« deluje nenavadno, vendar moramo upoštevati možnosti in predvsem omejitve, ki jih je Megiserju nalagal sočasni opis paradigem štirih jezikov. Očitno je, da je Megiser izpuščal vse paradigme, ki ne bi bile izvedljive v vseh štirih jezikih: 1. dvojino slovenskih imen je izpustil, ker je nimajo preostali trije jeziki; 2. paradigmo samostalnikov srednjega spola je izpustil, ker je nima itali‑ janščina; 3. ker je pri paradigmi samostalnikov izpustil samostalnike srednjega spola, pri paradigmi pridevnikov navaja zgolj primer za moški spol. Izpustil je tudi člen ob latinskih imenih, kar je bilo vsekakor zavestno dejanje pod vplivom tedanjih modernejših latinskih slovnic. Enako zavestno je (verjetno pod vplivom Bohoričevih rešitev v slovnici) pustil člen ob slovenskih sklanjatvah. Da bi člen ob latinskih primerih izpuščal zaradi pomanjkanja prostora, ni verjetno, saj deli slovenske in italijanske primere na dve vrstici, latinskih pa ne, čeprav bi jih glede na razpoložljivi prostor lahko. A zakaj navaja Megiser po dve paradigmi za moški in po dve za ženski spol? Gotovo ne zaradi italijanskih primerov, saj je paradigma besede il signore identična s paradigmo il padre, paradigma la signora pa s paradigmo la madre. Latinščina ločuje pet deklinacij, tako da v tem primeru tudi ni bila merodajna. »Dem Wörterbuch fügt Megiser eine kleine, 30 Seiten umfassende, Grammatik bei: »Dictionarü quatuor linguarum Hieronymi Megiseri, Appendix. Exempla aliquot decli-nationum et conjugationum.« Dieser Anhang enthält einige Declinations‑ und Konjugationsbeispiele, die Megiser der Grammatik von Bohorič entnommen hat, wobei er allerdings den Instrumental und Lokativ ausläßt, sowie den Dual, den Bohorič anführt.« »Megiser je iz Bohoričeve slovnice izpisal tudi primere za sklanjatev in spregatev.« 1 Nomen – ime (MD 1592: Y 1a–Y 3b) <-------- --------► [masculinum (moški spol)] [[masculinum (moški spol)] 1. der Herr - dominus - ta go/pud - il Signore j der gut - bonus - ta dober - il buono 2. der Vatter - pater - ta ozha - il padre \der beßer - melior - ta bulshi - il migliore [femininum (ženski spol)] lder bef - optimus - ta nar bulshi - il buoniVsimo 1. die Fraw - domina - ta gospa- la signora 2. die Mutter - mater - ta mati - la madre 25 4 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … Bohorič ločuje v BH 1584 paradigme glede na spole in Megiser prevzema tako Bohoričev primer za moški (ta ozha) kakor tudi ženski spol (ta mati). Za dodatna dva primera se je tako najverjetneje odločil zaradi nemške situacije. Primera der Vatter in die Mutter namreč ne pokrivata vseh deklinacij, kakor so jih opisovali tedanji nemški slovničarji. Megiser se pri tem ni mogel ozirati na Clajevo slovnico (Clajus 1578), ki ločuje sklanjatve podobno kot Bohorič glede na spol, ampak je imel najverjetneje pred očmi Albertovo (1573, F 8a-G 5b) ali Ölingerjevo (1574, 55-72). Po Albertu bi namreč der Vatter spadal v drugo sklanjatev, die Mutter v tretjo, dodana primera der Herr in die Fraw pa v prvo sklanjatev. Podobno sodita der Herr in die Fraw v prvo sklanjatev pri Ölingerju, ki celo navaja polni paradigmi teh dveh besed z latinskim prevodom (Ölinger 1574, 56-57). Kar se tiče tedanjega pogleda na nemški sistem sklanjatev, ni Megiser izpustil prav ničesar! Res pa je, da je Megiserjeva paradigma imen ta gofpud in ta gospa do te mere različna od paradigme imen ta ozha in ta mati, da se nam lahko kot ute‑ meljena kaže tudi izbira slovenskih primerov. V dodanih primerih bi lahko brali celo nekakšno skrito kritiko Bohoričevih paradigem. Vendar moramo Bohoriču v bran povedati vsaj to, da je sklanjatev gospud, gospudi itd. vse do DB 1584 in ponekod pri slovenskih protestantih tudi dlje tekla vzporedno ob sklanjatvi gospud, gospoda itd. (tako sklanja denimo DB 1578). Paradigma besede gospa pa je v celoti netipična in zato malo primerna kot zgled. Paradigmi ta ozha in ta mati se v celoti naslanjata na Bohoričevo predlogo, kar vidimo predvsem iz dvojnic. Megiser jih je večinoma upošteval, izpustil je le rod. mn. ozhet in ozhov, loč. mn. ozhetov, ozhet in ozhov ter rod. mn. mater. Edina prava razlika med Bohoričem in Megiserjem je loč. mn. od tih materih pri Megiserju. Paradigmi ta gospud in ta gospa, ki ju pri Bohoriču ni, nimata nobenih dvojnic, čeprav bi jih - kot sem že omenil - lahko imela. Tožilnik ta gospa je napaka. Sklanjatev člena pri Megiserju sledi Bohoričevi z enim samim odstopanjem: zgolj pri sklanjatvi ta gospa rabi dajalnik ednine tej namesto ti, ki ga sicer rabi pri sklanjatvi ta mater. Sklanjatev pridevnika je predstavljena samo z moškim spolom, najverjetneje spet zato, ker srednjega spola zaradi italijanščine ni moglo biti, moški in ženski spol pa se v nemščini, če izvzamemo določni člen, razlikujeta le v dveh oblikah. Za takšne prikaze netipična je združitev prikaza stopnjevanja pridevnika s prikazom sklanjanja. Kar ne moremo se znebiti občutka, da je Megiser s tremi stopnjami pridevnika skušal nadomestiti (pričakovane) tri spole pridevnika. 26 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … 2 Pronomen – zaimek (MD 1592: Y 4a–Y 6b) MD 1592: Y 4a-Y 6b declinationes pronominum (sklanjatve zaimkov) ich - ego - iest - io wir - nos - mi - noj du - tu - ti - tu ir - vos - vi - voj difer/dife/diß - hic/haec/hoc - leta/leta/letu - quefto, d coftui/questa, d coftei derfelb/diefelb/daffelbig - ille/illa/illud, ipfe/ipfa/ipfum, ifte/ifta/iftud -taifti/taifta/taiftu - quello/quella er/fie/es - is/ea/id - on/ona/onu - egli, d lui, d colui/ella, d lei, d colei welcher - qui, quis/quae/quod -kateri/ katera/kateru - ilqualeflaquale Zaporedje sklanjatev zaimkov pri Megiserju ne sledi v celoti ne Bohoriču ne zaporedju v kateri od nemških slovnic ali Donatu, vendar je razlika samo v drugačni poziciji zaimka hic in v v tem, da manjkajo osebni svojilni zaimki in sestavljeni zaimki - torej tisti, ki jih lahko sklanjamo tudi na podlagi prej navedenih paradigem. Razlik med Bohoričevimi in Megiserjevimi paradigmami je tako malo, da lahko sklepamo, da je Megiser z razmislekom sledil Bohoriču. Pri Megiserju glede na Bohoriča: • manjkata okrajšani tožilnik me in te v slovenščini, • manjka povratni osebni zaimekyeÄe, • ni oblike od tih i/tih za ločilnik srednjega spola množine, ampak ima za vse spole od tehiftih. Poleg tega navaja Megiser zvalnik za razliko od Bohoriča samo takrat, ko oblika dejansko obstaja (v latinščini): torej zgolj pri osebnih zaimkih za drugo osebo: tu (ti) in vos (vi). Pri Megiserju je še bolj kot pri Bohoriču očitna razlika med členom ta (der) in kazalnim zaimkom leta (difer), saj Megiser kazalni zaimek leta - difer sklanja v celoti, Bohorič pa le omeni njegov obstoj (BH 1584, 83): »Slovenci namreč rabijo zaimke ta, taifti, vni kot kazalne zaimke, kadar jim predpostavijo členico le.«5 Sklanjatev zaimka leta pri Megiserju sicer sledi Bohoričevi sklanjatvi člena ta, le da so oblike za tri spole kakor tudi sicer pri zaimkih navedene skupaj za vsak sklon (spet zaradi italijanščine, kjer bi manjkala oblika za srednji spol). Odnos med slovenskimi zaimki in njihovimi latinskimi prevodi je pri Bohoriču in Megiserju enak, le da Bohorič navaja kot prevod zaimka on še latinski ille, Megiser pa ne, in da Bohorič zaimek kateri prevaja v nemščino kot wer, Megiser pa ima nemško izhodišče welcher. »Vtuntur etiam Slavonici pronominibus, ta, taiſti, vni, pro demonſtratiuis, praepoſita il‑ lis, particula, LE.« 27 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … 3 Verbum – glagol (MD 1592, Y 7a–Z 8a) MD 1592: Y 7a-Z 8a coniugationes verborum (spregatve glagolov) indikativ prezenta indikativ imperfekta indikativ perfekta indikativ pluskvamperfekta futur imperativ konjunktiv (subjunktiv) prezenta optativ konjunktiv (subjunktiv) perfekta konjunktiv (subjunktiv) pluskvamperfekta konjunktiv (subjunktiv) futura infinitiv jest imam (ich hab, habeo, io ho) sem imel (ich hatte, habebam, havevo)_______________________ sem imel (ich hab gehabt, habui, io ha havuto/hebbi)_____________ sem imel (ich hatte gehabt, habueram, haveve havuto) jest bom imel (ich wirdt haben, habebo, haverò/harò) ime ti (hab du, habe/habeto, habbi tu) itd.________________________ kadar jest imam (ich habe, habeas, habbia jo) debi jest imel (ich hette, haberem, habe/haveria/havesi)____________ aku sem jest bil imel (ich habe gehabt, habuerim, habbia jo havuto)_______________________ aku fem jest bil imel (ich hette gehabt, habuifsem, havrei ò havesi havuto) kadar jest bom imel (ich würde haben, habuero, haverò havuto) imejti (haben, habere, havere) Pri paradigmah slovenskih glagolov se Megiser zelo verjetno naslanja na Bohoričeve paradigme, čeprav je tudi tu v vrstnem redu samostojen (»optativ« stoji med konjunktivom prezenta in perfekta, pri Bohoriču pa pred obema), saj je vrstni red dobil s kombiniranjem različnih paradigem v štirih jezikih. Najlepše se Bohoričev vpliv kaže pri načinu izražanja konjunktiva (subjunkti‑ va) in optativa, ki ju slovenščina sicer nima – tako kot ju nima tudi nemščina. Megiser namreč rabi po Bohoriču kot znamenje za konjunktiv veznika aku ali kadar (Bohorič ima v paradigmah sicer dosledno samo aku, a dopušča tudi kadar), kot znamenje za optativ pa debi (Bohorič ima dosledno o debi). Toliko bolj zanimivo je, da nemški »konjunktivi« in »optativi« takih znamenj nimajo, čeprav so bila običajno tudi v slovnicah nemškega jezika (ach ali wolte Gott das za optativ ter wie/als/wann/so/da itd. za konjunktiv). Ölinger (1574, 119) celo poudarja, da razlike med optativom ter konjunktivom ni – razen v vezniku. Kljub naslonitvi na Bohoriča pa Megiserju kot izhodiščni jezik za tvorbo časov najverjetneje služi latinščina. To po eni strani lahko razberemo iz dejstva, da v slovenskem delu paradigem zaradi narave ostalih treh jezikov kar trikrat ponovi isto skupino oblik (sem bil, si bil itd.), saj ustrezajo nemškemu, italijanskemu in latinskemu imperfektu, perfektu in pluskvamperfektu. Po drugi strani pa so od posamezne latinske besede odvisni tudi pomeni v drugih jezikih: latinski glagol scio Megiser na primer prevaja s po dvema ustrezni‑ 2 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … cama v nemščino in slovenščino (ich weiß/ich kann, snam/veim), latinski glagol eo pa v slovenščino, deloma tudi v italijanščino (grem/hodim, vo/vado). Skratka, lepo tečejo le latinske paradigme. Dokaj nenavaden je izbor primerov. V tako zgoščeni zbirki paradigem pri‑ meri ponavadi niso izbrani brez premisleka – Megiserjevi primeri pa so nanizani navidez brez glave in repa. Pa vendar se moramo vprašati, po kakšnem kriteriju so bili primeri izbrani: je skušal Megiser podati pregled konjugacij? Slovenski primeri ne sledijo Bohoričevim v BH 1584, nemških pa ne najdemo kot osnovne primere v nobeni od tedanjih slovnic, ki vključujejo nemščino, in tudi v nobenem od pregle‑ danih dvojezičnih donatov. Italijanski slovničarji ločujejo običajno dve (Alberti, Fortunio, Dolce), tri (Trissino) do največ pet konjugacij (Giambullari)6 in prav zaradi različnih rešitev v slovnicah s pomočjo italijanskega stolpca težko oblikujemo kakršno koli razlago. Naše mnenje je, da italijanski stolpec na izbiro primerov ni imel posebnega vpli‑ va. Tudi nemški slovničarji konjugacij v današnjem pomenu niso poznali7 ali pa so jih ločevali več ter drugače, kot jih najdemo pri Megiserju.8 Ločen pregled nam torej ne da nobenih rezultatov. Če gledamo izbor primerov v vseh jezikih hkrati, pa dobimo zanimivo kombinacijo: slovenščina nemščina latinščina primeri pomožni glagol pomožni glagol nepravilni glagol (verbum substantivum) jest sem (ich bin, sum, io sono) 1. konjugacija pomožni glagol 2. konjugacija jest imam (ich hab, habeo, io ho) 3. konjugacija 1. konjugacija jest lubim (ich liebe, amo, io amo) 2. konjugacija nepravilni glagol zhem/ozhem (ich will, volo, voglio) 1. konjugacija/ 2. konjugacija 4. konjugacija snam/veim (ich weiß/ich kann, scio, so) nepravilni glagol z bistveno različnimi osnovami/ 3. konjugacija nepravilni glagol (deloma po 3. konjugaciji) grem/hodim (ich gehe, eo, vo/ vado) O tem natančneje tudi v opombi v Giambullari [= Bonomi] 1986, 42. Albertus (1573, H 6b-H 7a) ločuje samo eno konjugacijo, Clajus (1578, 113-114) tri ko‑ njugacije: aktivno, pasivno inkonjugacijo, ki ni ne eno ne drugo (gre bolj za delitev glagolov po načinu). Ölinger (1574, 96-97) ločuje kar štiri: s predzadnjim zlogom infinitiva 1. na -ei, 2. na ‑in, 3. na -ie-/-au-/-ä-/-e-, 4. na ostalo. Od tega najdemo pri Megiserju tri, a s popolnoma drugačnimi primeri, kot bi jih želel Ölinger. 6 7 s 2 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … Nemški glagoli so predstavljeni s pomožnikoma sein in haben ter nekaj drugimi glagoli. Italijanski glagoli (ki jih v preglednici ne navajamo zaradi bistve‑ no različnih obravnav v tedanji literaturi) so prav tako predstavljeni s pomožnima glagoloma essere in havere, ki jim sledijo amare, volere, sapere, andare. Prvega slovničarji običajno uvrščajo v prvo konjugacijo, ostali trije primeri pa so nepravilni glagoli, ki jih različni slovničarji obravnavajo različno. Zajete so vse Bohoričeve slovenske konjugacije, slovenski pomožni glagol (ki je posebej spregan tudi pri Bohoriču v BH 1584) ter en nepravilni glagol z bistveno različnimi osnovami. Prav tako so zajete vse latinske konjugacije, manjka samo čist primer za tretjo, ki pa ga »nadomešča« deloma nepravilni glagol eo. Zadnji primer je še posebej zanimiv z vidika slovenščine. Megiser namreč pri oblikah futura ob obliki bom shil pripiše še obliko puidem, za katero izrecno pove, da je bolj v rabi (»sed vſitatius est puidem«). Tako pravilno opažanje je znak zelo dobrega opazovanja jezika in je obenem precej drzno dejanje, saj se oblika puidem itd. obnaša v nasprotju s siceršnjim sistemom. Kaže, da tudi pri izboru primerov za glagolske paradigme beremo pri Me‑ giserju dobro premišljen kompromis med štirimi jeziki. Po vsem povedanem lahko Megiserjevo malo slovnico (oziroma »zbirko pa‑ radigem«) iz leta 1592 utemeljeno označimo kot drugo slovnico slovenskega jezika in prvo večjezično slovnico, ki vsebuje tudi slovenski jezik. viri in literatura Ahačič, Kozma, 2006, Nominalna paradigmatika Bohoričeve slovnice v luči evropskega slovničarstva, SR 54/2, 129-153. Alberti, Leon Battista, 1437-41, Grammatica della lingua toscana, http://www. liberliber.it/biblioteca/a/alberti/grammatica_della_lingua_toscana/html/ grammati.htm. Albertus, Laurentius, 1573, Teutfch Grammatick oder Sprachkunft. Certissima ratio difcendae, augendae, ornandae, propagandae, conferuandaeque linguae Alemanorum fiue Germanorum, grammaticis regulis et exemplis comprehenfa et confcripta: per Laurentium Albertum Oftrofrancum, Augustae Vindelicorum, Michael Manger. BH 1584 = Bohorič, Adam, 1584, Arcticae horulae fuccifivae, Wittenberg. Bonomi, Ilaria, 1986, Pierfrancesco Giambullari: Regole della lingua fiorentina: Edizione critica, (Grammatiche e lessici pubblicati dallAccademia della Crusca), Firenze, Accademia. Clajus, Johannes, 1578, Grammatica germanicae linguae ... ex bibliis Lutheri Germaniis et aliis eius libris collecta, Lipsiae. Dolce, Lodovico, 1558, / quattro libri delle observationi di messer Lodovico Dolce, Venetia, P. Giolito de Ferr. 30 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … Gesner, Konrad, 1555, Mithridates: De differentiis linguarum tum veterum tum quae hodie apud diverſas nationes in toto orbe terrarum in uſu ſunt, Conradi Gesneri Tigurini Obſervationes, Tiguri, Froschoverus. Keil, Heinrich, 1961, Grammatici Latini II–IV, Hildesheim, Georg Olms Verla‑ gsbuchhandlung. Kopitar, Jernej, 1808, Grammatik der Slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, Laibach, Wilhelm Heinrich Korn. Lägreid, Annelies, 1967, Hieronymus Megiser: Slovenisch‑deutsch‑lateinisches Wörterbuch: Neugestaltung und Faksimile der ersten Ausgabe aus dem Jahre 1592, (Monumenta linguae Slavicae 7), Wiesbaden, Otto Harrassowitz. Lukman, Franc Ksav., 1933, Megiser, Hieronim, SBL 2, 85ss. MD 1592 = Megiser, Hieronymus, 1592, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz. MTh 1603 = Megiser, Hieronymus, 1603, Theſaurus Polyglottus, Frankfurt. Ölinger, Albert, 1574, Underricht der Hoch Teutschen Spraach: Grammatica seu Institutio verae Germanicae linguae … In usum juventutis maxime Gal‑ licae, ante annos aliquot conscripta … Cum D. Joan. Sturmii sententia, de cognitione et exercitatione linguarum nostri saeculi, Argentorati, Nicolaus Vvyriot. Ramovš, Fran, 1971, Zbrano delo: prva knjiga, (Dela SAZU, razred za filološke in literarne vede, Inštitut za slovenski jezik), Ljubljana, SAZU. Stabej, Jože, 1977, Hieronymus Megiser: Thesaurus polyglottus: Iz njega je slo‑ vensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za slovensko‑latinsko‑nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabej, (Dela/opera 32), Ljubljana, SAZU. Trissino, Giangiorgio, 1729, Tutte le opere di Giovan Giorgio Trissino gentiluomo Vicentino non piu' raccolte, Verona, Jacopo Vallarsi. The Concise Grammar of Four Languages in Megiser’s 1592 Dictionary Summary The appendix with “examples of several declensions and conjugations” (Lat. Exempla aliquot declinationum et coniugationum) in Hieronim Megiser’s 1592 quadrilingual dictionary (Dictionarium quatuor linguarum, 1592) can be characterized as a concise grammar of four languages. This concise grammar of German, Latin, Slovenian, and Italian offers declension and conjugation para‑ digms for three groups of inflected words: substantives (including articles), pro‑ nouns, and verbs. This type of presentation, separated from uninflected words, has been known since Antiquity. Although to a certain extent Megiser leans on the paradigms used in Adam Bohorič’s grammar, many aspects of his approach are completely independent and subject to the principles of multilingual presen‑ tation of inflected word classes. A comparison with the presentations in other 31 Kozma Ahačič: Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarium quatuor … European grammars and paradigm collections of that time demonstrates that much of what Megiser did was subject to the demands of multilingual presentati‑ on. This was the first multilingual grammar to include Slovenian, and one of the first grammars in general. 32 Kozma Ahačič Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, Ljubljana kahacic@zrc‑sazu.si Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini: vzporednost s slovenskimi narečji v Furlaniji Rosanna Benacchio (Padova) ABSTRACT: This paper examines the dialect of the Croatian linguistic island in Molise and addresses its morphosyntactic features that have developed as the result of Romance‑language influence, concentrating in particular on those phenomena also present in Slovene dialects spoken in Friuli. It can thus be demonstrated that centuries of contact with a nearby Romance‑language environment often led to similar changes in these two genetically related, but geographically distant, languages. Znano je, da sta na italijanskem ozemlju prisotni dve slovanski jezikovni manj‑ šini, ki sta stoletja živeli (in še živita) v položaju absolutnega stika1 z romanskim jezikovnim svetom: prva, številnejša, živi v vzhodnem delu Furlanije ob italijan‑ sko‑slovenski meji in je torej neke vrste polotok, nadaljevanje slovenskega jezikov‑ nega prostora, druga, številčno mnogo skromnejša, pa je hrvaška enklava v deželi Molise, ki ima značilnost jezikovnega otoka. Prvi, ali bolje slovenskim narečjem v Furlaniji, sem doslej posvetila več razi‑ skav, predvsem rezijanščini, a tudi terskim in nadiškim govorom; v njih sem obrav‑ navala predvsem oblikoskladenjske posledice romanske interference (glej predvsem Benacchio 2002). V tem prispevku se želim posvetiti moližanski hrvaščini in tudi tu osvetliti jezikovne (oblikoskladenjske) posebnosti, ki so se razvile zaradi romanske interfe‑ 1 Posrečeni izraz uporablja W. Breu (glej npr. Breu 2003, 28) in kaže na jezikovni stik v pravem pomenu besede, kot se pojavlja v položajih popolne dvojezičnosti, ko se isti ljudje izmenično poslužujejo dveh (ali več) jezikov. IZVLEČEK: V prispevku se avtorica posveti moližanski hrvaščini in obravnava jezikovne (oblikoskladenjske) posebnosti, ki so se razvile zaradi romanske interference, predvsem pa se osredotoča na tiste po‑ jave, ki so prisotni tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji. Tako je možno ugotoviti, da je večstoletna izpostavljenost stiku z bližnjim romanskim jezikovnim prostorom često privedla do podobnih sprememb na dveh sicer genetsko sorodnih, a geografsko oddaljenih območjih. 33 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … rence, predvsem pa se nameravam osredotočiti na tiste pojave, ki so prisotni tudi v omenjenih slovenskih narečjih v Furlaniji. Tako bomo lahko opazili, da je večstoletna izpostavljenost stiku z bližnjim romanskim jezikovnim prostorom često privedla do podobnih sprememb na dveh sicer genetsko sorodnih, a geografsko oddaljenih območjih. *** Hrvaške otoke v Molizeju sestavljajo danes naselja Acquaviva‑Collecroce (Kruč), San Felice (Filič) in Montemitro (Mundimitar) . Gre za tri občine z naselji na vrhu treh gričev, ki se nahajajo kakih trideset ki‑ lometrov daleč od morja med rekama Trigno in Biferno, v pokrajini Campobasso. Nedaleč od tu, nekoliko proti jugu in onstran reke Biferno, najdemo na drugih gričih občine, ki jih naseljujejo albanske skupnosti (Montecilfone, Portocannone, Campo‑ marino in druge); v preteklosti pogosto niso ločili med prvimi in drugimi. Za razliko od Slovencev v Furlaniji, ki naj bi se naselili na sedanje ozemlje zelo zgodaj, med koncem VI. in začetkom VII. stoletja,2 so srbohrvaške skupnosti v Molizeju prišle na današnje ozemlje v relativno bližnji preteklosti, po turških vdorih na Balkan v prvi polovici XVI. stoletja. To potrjuje tudi vrsta jezikovnih dejstev (glej npr. Rešetar 1997, 31–33). Selitveni val se je spočetka usmeril na mnogo širše območje od Mark do Apulije, vendar je močneje zajel predel med rekama Pescara in Biferno. Naselbine v Abrucih so bile konec XVIII. stoletja že povsem italianizirane, v Molizeju pa so vztrajale dalj časa: v XVIII. stoletju je bila slovanska govorica prisotna ne le v treh omenjenih občinah, temveč še v drugih bližnjih naseljih: Castelmauro, Tavenna, Mafalda, San Biase, Montelongo, San Giacomo degli Schiavoni, Palata (Capaldo 1959, 59). Selitveni tok naj bi izhajal iz verjetno obalnega ozemeljskega pasu, ki je lo‑ čeval čakavske govore severno od Cetine od štokavsko‑jekavskih govorov južno od Neretve (na severu je bila čakavščina, na jugu štokavščina oziroma jekavščina) (Capaldo 1959, 60–61). Tudi v tem primeru podpirajo hipotezo jezikovna opažanja, predvsem pripadnost moližanske hrvaščine štokavsko‑ikavski skupini. Moližanska hrvaščina, ki se označuje tudi kot moližanska slovanščina ali z novejšo skovanko slavizanščina, “slavisano” (W. Breu, Piccoli 2000), je za govorce preprosto “naš jezik” ali “nanašu”.3 Danes je položaj moližanske hrvaščine zelo šibak in negotov, vsekakor mnogo bolj kritičen kot položaj Slovencev v Furlaniji. Predvsem je v omenjenih krajih zelo malo ljudi: Acquaviva in San Felice šte‑ jeta vsak okrog 800 prebivalcev, Montemirto pa le polovico tega. V Montemirtu in 2 Sočasno s selitvami južnih Slovanov. Več o tem v delu Benacchio 2002, 19–20. 3 Podobne oznake so razširjene tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji, tako v Reziji – “po 34 näs” – kot v Terski dolini – “po našin”. Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … Acquavivi govori moližansko hrvaščino le 60/70 % ljudi, še mnogo nižji je odstotek govorcev v kraju San Felice (ne več kot 10 %). Skromne so tudi pobude, ki naj bi zaščitile to jezikovno dediščino, še posebej, če jih primerjamo s tistimi, ki se udejanjajo med Slovenci v Furlaniji. Po dogovoru s hrvaško vlado je zagotovljen pouk hrvaškega knjižnega jezika v nižji srednji šoli, vendar ne moremo trditi, da je s tem ohranjanje domačega slo‑ vanskega govora lažje, saj ta pouk prispeva k izgubi značilnih potez tega govora. Prav zaradi tega niso vsi domačini nad njim navdušeni. Podobno se dogaja, to smo videli, tudi v Reziji (in v manjši meri tudi v Terski dolini), kjer sprejemanje krovnega jezika znotraj skupnosti ni samoumevno, ampak ga spremljajo konflikti. V šolah, predvsem v osnovni šoli, poučujejo tudi moližansko hrvaščino, vendar so zaradi nizkega števila rojstev oddelki pogosto kombinirani; jasno je, da staršem taka organizacija šole ni pogodu in da torej raje vozijo otroke v šolo drugam, kjer pa je pouk zgolj italijanski. Če odmislimo zbirke ljudskih besedil, je publikacij v moližanski hrvaščini le malo, čeprav smo v zadnjih desetletjih priča poskusom literarnega in še zlasti pe‑ sniškega izražanja, ki se objavljajo predvsem v mesečniku “Comoštra”.4 Poleg te revije gre med novejšimi publikacijami omeniti le slikovni slovarček za otroke osnovnih šol in izdajo, ki prinaša fotografije in risbe orodja s komentar‑ jem v moližanski hrvaščini (Sime do simena). V skupnosti torej ne najdemo tiste bogate literarne, predvsem pesniške pro‑ dukcije, ki je značilna na primer za rezijanščino. Prav tako manjka tudi izročilo cerkvene rabe, ki je danes tako razširjeno med Slovenci v Furlaniji. Ne glede na vse to so ljudje na svoj jezik zelo navezani in gledajo na današnje stanje z zaskrbljenostjo in obžalovanjem.5 Negotov položaj moližanske hrvaščine se zdi povezan predvsem s skromnim številom govorcev. Če pomislimo, da živi danes v Reziji okrog 1300 govorcev do‑ mačega narečja, v Terski dolini okrog 2000 in v Nadiških dolinah okrog 7000 (Be‑ nacchio 2002, 65 sl.), lahko v grobem trdimo, da je hrvaška manjšina kar petkrat manjša kot slovenska manjšina v Furlaniji.6 Ne samo to, tudi prisotnost mnogo številnejše in strnjene slovenske skupnosti Revija z albanskim imenom “Camastra” objavlja besedila v moližanski hrvaščini in v albanščini. V preteklih desetletjih je kratek čas, od leta 1967 do 1970, izhajal tudi me‑ sečnik “Naš jezik/La nostra lingua”; revija je bila dvojezična (v moližanski hrvaščini in italijanščini) in si je prizadevala za etnični in jezikovni prerod moližanskih Hrvatov, ki se je začenjal v tistih letih. Ta navezanost izhaja še iz starih časov in jo posebej pomenljivo izpričuje izročilo o zna‑ nem (in nesrečnem) predstavniku moližanske hrvaške skupnosti, Nicoli Neriju, ki je bil doma iz kraja Acquaviva‑Collecroce in je poučeval na Univerzi v Neaplju, a so ga Bur‑ boni leta 1799 usmrtili kot italijanskega patriota. Vsakokrat, ko se je Nicola Neri vračal v svojo vas, je venomer ponavljal: “Nemojte zgubit naš jezik!” (Rešetar 1997, 82). Zelo verjetno so moližanski Hrvati bili vedno mnogo manj številni kot tisti v Furlaniji. Selitveni val "čez morje" namreč nikakor ne more zajeti tako velikega števila ljudi kot preseljevanje, ki je predstavljalo 'naravno' naselitev oziroma postopno razširitev na 'ob‑ mejna' območja. 35 4 6 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … na Tržaškem in Goriškem, ki je zaradi drugačnih zgodovinskih okoliščin7 ohranila neokrnjen občutek pripadnosti slovenskemu jeziku in kulturi in vseskozi vzdrže‑ vala tesne stike s Slovenci na drugi strani meje, je pozitivno vplivala na položaj in na različne načine spodbujala in podpirala varovanje jezika in kulture Slovencev v Furlaniji ter predstavljala trden, prepričljiv vezni člen med njimi in Slovenci on‑ stran meje. *** Prehajam torej k analizi nekaterih jezikovnih (točneje oblikoskladenjskih) dejstev, ki označujejo moližansko hrvaščino in so vezani na romansko interferen‑ co, pri čemer se bom osredotočila predvsem na tiste pojave, ki jih zasledimo tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji. Pri sklanjatvi gre v prvi vrsti opozoriti na izgubo srednjega spola: v moližanski hrvaščini so izvorni samostalniki srednjega spola povsem izginili in prevzeli ženski oziroma moški spol po vzoru ustrezne italijanske besede, tako na primer: im. edn. mor, it. mare; mesa, it. carne (prim. hrvaško more, meso) (Muljačić 1973, 35). Težnja po ošibitvi srednjega spola je prisotna tudi v rezijanščini. Razvidna je predvsem pri samostalnikih, kjer dobijo množinske oblike srednjih samostalnikov končnice ženske oziroma moške sklanjatve, vedno po vzoru ustrezne italijanske be‑ sede. Navajam oblike im. mn. jabulke (< jabulku, it. mela), jajce (< jajcë, it. uovo), jëzaravi (< jëzaru, it. lago). Podobne pojave zasledimo tudi v terskih in nadiških govorih (Pellegrini 1975, 462–463, Skubic 1997, 62). Še posebno pomenljiv je pojav 'femininizacije' edninskih samostalnikov srednjega spola, ki ga je za nadiške govore opisal Cronia v prime‑ rih kot miesta (mesto) in brda (brdo, gora) (Cronia 1950, 324), ker povsem ustreza modelu moližanske hrvaščine. Tudi izguba zvalnika v moližanski hrvaščini se zdi povezana z romanskim jezikovnim stikom, saj je v standardni hrvaščini ta sklon dobro ohranjen. Podobno lahko imamo za posledico romanske interference tudi težnjo sloven‑ skih narečij v Furlanji po opuščanju dvojine, ki je v standarni slovenščini dobro ohranjena. Pri spregatvi so zagotovo vredne pozornosti oblike za pretekli čas. Znano je, da so slovanski jeziki izvorno imeli kompleksen sistem preteklih časov, ki so ga sestavljale tako nesestavljene (aorist, imperfekt) kot sestavljene oblike (perfekt, plu‑ skvamperfekt) in da se je ta sistem s prevlado kategorije glagolskega vida postopo‑ ma skrčil vse do ohranitve ene same oblike preteklega časa (perfekta/preteklika). Iz rabe so izginili ne le aorist in imperfekt, temveč tudi pluskvamperfekt, ker je bil sestavljen s pomočjo imperfekta pomožnega glagola. Izvorni sistem preteklih časov je obstal le v bolgarščini (in v makedonščini), svoje sledi pa je pustil tudi v srbohrvaščini in v obeh lužiških srbščinah. Opozoriti moramo tudi na to, da je v jezikih, ki so v svojem razvoju skrčili sis‑ tem preteklih časov, najprej izpadel iz rabe imperfekt in šele pozneje aorist. Tako je 36 Bolj poglobljeno o tem Benacchio (2002, 63–64). Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … bilo na primer v ruščini, kjer je imperfekt zelo zgodaj izginil iz rabe, medtem ko se je aorist ohranil dlje. Isto lahko v splošnem trdimo tudi za druge slovanske jezike. V moližanski hrvaščini pa je, nasprotno, aorist povsem izginil, medtem ko je imperfekt še dobro ohranjen. Naj navedem nekaj primerov: “Bihu na tata aš na mat” (Bila sta oče in mati), “Ova divojka restaša lipa, tuna ju gledahu ka biš naveče lipa do onga grada” (Ta deklica je lepo rasla, vsi so jo gledali, ker je bila najlepša v tistem kraju) (Breu, Piccoli 2000, 421). Zelo podobno se nam ta pojav kaže tudi v slovenskih zahodnih narečjih ozi‑ roma točneje v rezijanščini (v terskih in nadiških govorih namreč ni sledu o nese‑ stavljenih oblikah izražanja preteklosti). Tudi v rezijanščini je namreč podobno kot v moližanski hrvaščini aorist izginil, medtem ko se je imperfekt ohranil, čeprav v veliko manjši meri. To se tudi sklada s stanjem v ustreznih standardih, saj je hrvaščina imperfekt nekako ohranila, med‑ tem ko je v slovenščini povsem izginil. 8 To podobnost med moližansko hrvaščino in slovenskimi narečji v Furlaniji je opazil že Rešetar v svoji temeljni študiji o slovanskih kolonijah v južni Italiji (Rešetar 1997, 135). O isti tematiki pišeta tudi Reichenkron 1934 in Breu 1993. V rezijanščini je torej raba imperfekta danes sporadična in v bistvu omejena na oblike bëšë, diwašë, dujajašë, mëšë, morëšë, tëšë, ki izhajajo iz glagolov byt (biti), diwat (devati), dujajat (dohajati), mët (imeti), morët (moči), parajat (priha‑ jati), tët (hoteti) (Steenwijk 1992, 138). V 19. stoletju pa je po pričevanjih, ki jih je zbral Baudouin de Courtenay, aorist še obstajal, čeprav je bil občuten kot arhaizem, imperfekt pa je bil še v splošni rabi, podobno kot je danes v moližanski hrvaščini (Baudouin de Courtenay 1895). Še najbolj zanimivo pa je, da se je v obeh primerih, tako v moližanski hrva‑ ščini kot v rezijanščini, od obeh nesestavljenih oblik preteklega časa ohranil prav imperfekt, kar je v nasprotju z razvojno težnjo slovanskih jezikov. Pojav gre vse‑ kakor uokviriti v romansko interferenco.8 Na moližansko hrvaščino so verjetno vplivali sosednji italijanski govori "jadran‑ skega pasu", kjer se daljni preteklik (passato remoto) le malo uporablja in ga podob‑ no kot v italijanskih narečjih severno od Pada nadomešča bližnji preteklik (passato prossimo), medtem ko je v ostalih narečjih Abrucov in Molizeja nasprotno. Podobno je v rezijanščini prav stik s furlanščino in bližnjimi italijanskimi go‑ vori (kjer je glagolska oblika za daljni preteklik, ki semantično ustreza aoristu, že zdavnaj šla iz rabe) privedel do 'zgodnejše' izgube aorista, medtem ko se je imper‑ fekt, ki ga omenjene jezikovne variante redno uporabljajo, ohranil več časa. Romanska interferenca naj bi bila vidna tudi na oblikoslovni ravni: vplivala je namreč na razvoj imperfektovega spregatvenega vzorca, katerega oblike so po‑ enostavljene v primerjavi z izvornimi. Dejansko se pri imperfektu v moližanski hrvaščini kaže ista težnja, ki je zna‑ čilna tudi za romanski imperfekt, to je težnja, da se zanj ustvari spregatveni vzorec, ki se od vzorca za sedanjik ne razlikuje po končnicah (ki so enake kot pri sedanjiku), ampak po osnovi, ki je drugačna kot sedanjiška in se ponavlja pri vseh osebah. Naj 37 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … kot primer navedem enotno obliko gredahu za I. os. edn. in III. os. mn. pri različnih vrstah spregatve (Breu, Piccoli 2000, 417–420). Take poenostavitve so značilne tudi za spregatveni vzorec rezijanskega imper‑ fekta. Oglejmo si na primer za I. os. edn. novo osnovo na ‑ho, po analogiji z osnovo za I. os. dv. in mn.; ta osnova dobi končnico ‑n (< ‑m) po analogiji s sedanjikom (je‑ dehon < *jedeho‑m). Za novejši čas naj navedemo še posplošitev osnove na ‑š‑ za I. os. edn.. (tœšon, poleg tœhon), pa tudi za III. os. mn. (tœšou), po analogiji z II. in III. os. edn. Prav te zadnje oblike predstavljajo že normo, medtem ko so oblike z morfemom ‑h‑ občutene kot arhaizmi (Steenwijk 1992, 139). Tudi ta težnja se zdi v zvezi z jezikovnim stikom z romanskim svetom. V tem smislu so pomenljiva opažanja Ja. Sedlačka v zvezi s podobnimi poenostavljanji, ki se pojavljajo v nekaterih srbskih, zahodno bolgarskih in makedonskih narečjih v trikotniku Sofija–Niš–Skoplje, torej na območju, ki je bilo v preteklosti močno romanizirano in je po mnenju mnogih raziskovalcev eno od glavnih območij na‑ stanka romunščine (Sedlaček 1962, 53). O teh tematikah piše tudi Reichenkron (1934, 331–332). V zvezi s spregatvijo naj končno spomnimo še na dejstvo, da so tako moli‑ žanska hrvaščina kot slovenska narečja v Furlaniji poleg imperfekta ohranili tudi predpreteklik, kar jih spet veže z romanskim jezikovnim prostorom. Gre za obliko, sestavljeno s pomočjo preteklika pomožnega glagola "biti", ki izraža dejanje iz daljne preteklosti ali preddobnost v preteklosti. Za moližansko hr‑ vaščino naj navedemo vzorec “sa bi pisa, sa bi pisala” (sem bil pisal, sem bila pisa‑ la), “si si bi pisa, si bil pisala (si bil pisal, si bila pisala) in tako dalje. In še “Su bi sa vazal brižne brižne (Poročila sta se bila revna revna) (Breu, Piccoli 2000, 421). Na enak način je predpreteklik tvorjen tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji.9 Na primer v rezijanščini: “na jë muknula; an bil pusikal din fregul” (Obmolknila je; on je bil pokosil le mrvico), “na bila gala süsit kake büle wökul špojerta” (dala je bila sušit perilo okrog štedilnika) (Steenwijk 1992, 182). Podobno tudi v nadiškem narečju: “Če sœm bila poviedala, j jala, jih je bila zapustila njih mat” (Če sem bila povedala, je rekla, jih je bila mati zapustila) (Bau‑ douin de Courtenay 1998, 88). In tako tudi v terskem narečju: “si tiela ja sniesti, če nisi biu paršou” (Pojedla bi ga, če nisi bil prišel) (Merkù 1980, 171). Pri obravnavi skladnje se bom ustavila predvsem pri nekaterih posebnostih v zvezi z rabo naslonk, predvsem naslonskih oblik osebnih zaimkov za odvisne sklone (dajalnik, rodilnik in tožilnik) in sedanjiških naslonskih oblik pomožnika "biti". Vemo, da za začetna obdobja slovanskih jezikov velja, podobno kot pri drugih indoevropskih jezikih, pravilo, da naslonke ne morejo stati na začetku povedi, ampak stojijo takoj za prvo besedo in se nanjo opirajo. Zato naslonke niso bile sklopljene z glagolom, s katerim so se vezale, in so lahko stale tudi daleč od njega. 9 V rezijanščini je izpričana tudi druga, bolj arhaična oblika, ki jo sestavljata imperfekt po‑ možnika "biti" in deležnik na ‑l ustreznega glagola. Tako na primer.: “ći bëštë vïdïl ai miei tempi, si tratta del cinquanta, da muć jë bilu živïne” (Če bi videli [dobesedno: ste videli] v mojih časih, gre za petdeseta leta, koliko živine je bilo). Glej Benacchio 2002, 86. 3 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … To pravilo, ki je dosledno izpričano v stari cerkveni slovanščini, se je bolj ali manj dosledno obdržalo v tistih slovanskih jezikih, ki so ohranili naslonke, z izjemo bolgarščine in makedonščine; slednji namreč izkazujeta podobne razvojne težnje kot romanski jeziki. Tako v bolgarščini kot v makedonščini namreč drugo mesto v povedi za naslonke ni več obvezno in se zato naslonke postavljajo zgolj v bližino glagola in to ne glede na to, katero mesto zavzema glagol v povedi. Ne samo to: v bolgarščini še vedno ostaja prepoved postavljanja naslonk na prvo mesto v povedi, v makedonščini pa tega ni več, tako da so naslonke lahko povsem normalno na samem začetku povedi, kakor se dogaja v sodobnih romanskih jezikih. Na primer: “Go gledam” (Gledam ga), “Ti gi davam” (Dam ti jih), “Sam došol” (Prišel sem) itd. Zanimivo je, da se tudi v govorih, ki jih obravnavamo v tem prispevku in ki so se razvijali v stiku z romanskimi govori, pojavljajo skladenjska zaporedja, ki niso v skladu s slovanskim vzorcem, ampak se približujejo vzorcem omenjenih balkanskih slovanskih jezikov ali, če hočemo, romanskim vzorcem. Tudi v moližanski hrvaščini lahko naslonke zasedajo prvo mesto v povedi in so torej proklitične. Oglejmo si primere: “Kralj je vaza sòlda, mu hi da a je reka (Kralj je vzel denar, dal mu ga je in rekel), “Je vazala nu koštanu, ju skorčala a ju verla u ju‑ šta” (Vzel je kostanj, ga olupil in ga dal v usta) (Breu, Piccoli 2000, 423). Isti besedni red je izpričan tudi za slovenska narečja v Furlaniji. Oglejmo si nekaj primerov iz rezijanščine: “sa diwa muko” (Daje se moko) (Steenwijk 1992, 196), “Ga ublikla?” (Ga je oblekla?) (Steenwijk 1992, 210). Podobno tudi v terskem narečju: “mu je poviedala” (Povedala mu je) (Logar 1975, 56), “Se parbliža an zahleda” (Približa se in zagleda) (Logar 1975, 57). In še primera iz nadiškega narečja: “Je bila na žena” (Bila je žena) (Baudouin de Courtenay 1998, 86), “Su ya vœrli dol” (Vrgli so ga dol) (Baudouin de Courte‑ nay 1998, 166). V zvezi z zaimenskimi naslonskimi oblikami lahko v moližanski hrvaščini opazimo še eno značilno zgradbo, ki sploh ni značilna za slovanske jezike, je pa v govornem jeziku močno razširjena v italijanščini in to domala v vseh zvrsteh. Gre za uporabo naslonske oblike zaimka pri "povzemanju" predmeta, direk‑ tnega ali indirektnega, izraženega s samostalnikom ali z naglašeno obliko osebnega zaimka, ki stoji levo, zunaj povedi. Na primer v moližanski hrvaščini: “Njevuu zenu s(u) ju uhitil flate” (Njegovo ženo je zajela jeza), “Men mi bolila mabača štomika” (Bolel me je želodec) (Breu, Piccoli 2000, 424). To zgradbo zasledimo tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji, kjer je nanjo lahko vplivala tudi furlanščina poleg bližnjih beneških narečij. Na primer v rezijanščini “Mlë to mi plaža” (Meni je všeč), v nadiškem narečju “Mene me na nič intereša” (Mene sploh ne zanima). Ta skladenjski pojav, ki je v splošnem tuj slovanskemu jezikovnemu sistemu, zasledimo tudi v hrvaških istrskih govorih – na primer “Mene me boli glava” (Boli me glava), “Tebe č’u te za uši” (Za ušesa te bom) – in je izpričan tudi v bolgaršči‑ ni – na primer “Na tebe ti kazach” (Rekel sem ti), “Tebe te izvikacha v direkciata” (Poklicali so te v direkcijo) – torej v jeziku, za katerega smo glede stave naslonk že ugotovili podobnosti z romanskimi jeziki. 3 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … Tudi v tem primeru, podobno kot v prejšnjih, se na obeh obravnavanih manjšin‑ skih območjih pojavljajo jasne sorodnosti (ki jih pogosto zasledimo tudi na drugih območjih slovansko‑romanskega stika) in nam kažejo, kako je večstoletna izposta‑ vljenost stiku z romanskim jezikovnim prostorom privedla do podobnih sprememb na dveh jezikovno sorodnih, a geografsko oddaljenih območjih. Nakazanim skladenjskim posebnostim bi lahko dodali še mnoge druge, ki jih podobno pogojuje romanska soseščina in ki so izpričane predvsem v moližan‑ ski hrvaščini, a jih v taki ali drugačni obliki najdemo tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji. Pomislimo na primer pri pridevniku na primernik, ki se v moližanski hrvaščini tvori opisno s prislovom veče (a sa veče lip do tebe”, jaz sem lepši od tebe), na zvezo predloga za z nedoločnikom za izražanje namernosti (“si bi mitan za jist”, povabljen si bil jesti), na imensko dopolnilo v rodilniku, ki se obvezno izraža s predlogom do (“Fest do štoga Mikel”, Praznik sv. Mihaela; “ključ do vrat”, ključ od vrat, ”ajar do veselja”, vzdušje veselja), in tako naprej. Dodatna analiza teh posebnosti, njihove pogostosti, obveznosti oziroma neob‑ veznosti, pa tudi analiza drugih značilnosti moližanske hrvaščine, ki so prav tako vezane na romansko interferenco, a niso nujno prisotne tudi v slovenskih narečjih v Furlaniji, bi bila seveda zelo zaželena in umestna, da bi lahko ocenili stopnjo ohra‑ njenosti tega manjšinskega govora v primerjavi s slovenskimi govori v Furlaniji. Iz italijanščine prevedla Živa Gruden viri in literatura Courtenay, J. Baudouin de, 1895, Materialen zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie, I, Resianische Texte, gesammelt in den Jj. 1872, 1873 und 1877…, St. Petersburg. Courtenay, J. Baudouin de, 1998, Materiali per la dialettologia e l'etnografia sla‑ vo‑meridionale, IV, Testi popolari in prosa e versi raccolti in Val Natisone nel 1873 / Materiali za južnoslovansko dialektologijo in etnografijo, IV, Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873, ur. L. Spinozzi Monai, Trst – Špeter. Benacchio, R., 2002, I dialetti sloveni del Friuli tra periferia e contatto, Udine, Società Filologica Friulana. Breu, W., 1993, Der Faktor Sprachkontakt in einer dynamischen Typologie des Slavischen, Slavistische Linguistik 1993, München, 41–64. Breu, W., Piccoli, G., 2000, Dizionario molisano di Acquaviva Collecroce, Cam‑ pobasso. Breu, W., 2003, Der indefinite Artikel in slavischen Mikrosprachen: Grammati‑ kalisierung im totalen Sprachkontakt, Slavistische Linguistik 2001, München, 27–68. Capaldo, M., 1959, Slavi balcanici in Italia meridionale tra il VII e il XVI secolo, 40 Rosanna Benacchio: Slovansko‑romanski jezikovni stik v moližanski hrvaščini … Sintesi storiografica e prospettive di ricerca, Contributi slavistici in riscordo di Carlo Verdiani, Pisa, 55–62. Cronia, A., 1950, Contributi alla dialettologia slovena, Slavistična revija 3 (1950), 321–326. Logar, T., 1975, Slovenska narečja (Besedila), Ljubljana, 56. Merkù, P., 1980, O slovenskem terskem narečju, Slavistična revija 28/2 (1980), 167–178. Muljačić, Ž., 1973, Su alcuni effetti del bilinguismo nella parlata dei croati molisani, Bilinguismo e diglossia in Italia, Pisa, 29–37. Pellegrini, G. B., 1975, Sul dialetto e sulla toponomastica della Val Natisone: a proposito dei contatti linguistici slavo‑friulani, Saggi di linguistica italiana, Torino, 462–477. Reichenkron, G., 1934, Serbokroatisches aus Süditalien, Zeitschrift für slavische Philologie 11 (1934), 325–339. Rešetar, M., 1997, Le colonie serbo‑croate nell’Italia meridionale, a c. Di W. Breu e M. Gardenghi, Campobasso [Rešetar, M., Die serbokroatischen Kolonien Süditaliens, Kaiserliche Akademie der Wissenschaften. Schriften der Bal‑ kankommission: Linguistische Abteilung, I, Südslawische Dialektenstudien, V, Wien, 1911]. Sedlaček, Ja., 1962, Ob osobych dialektnych formach južnoslavjanskogo imperfekta, Balkansko ezikoznanie 5 (1962), 49–55. Skubic, M., 1997, Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. H. Steenwijk, 1992, The Slovene dialect of Resia. San Giorgio (Studies in Slavic and General Linguistics, 18), Amsterdam – Atlanta, GA. Slavic‑Romance Linguistic Contact in Italy: Slovene in Friuli and Croatian in Molise Summary This paper analyzes the dialect of a Croatian linguistic island in Molise (in the villages of Montemitro, Acquaviva Collecroce, and San Felice). Following a sociolinguistic introduction, various linguistic characteristics are singled out that are connected to the long contact that this peripheral Slavic area has had with the Romance area (i.e., with standard Italian and dialects spoken in Molise): gradual loss of the neuter and the dual, preservation of the imperfect and pluperfect, viola‑ tion of Wackernagel’s Law, clitic doubling, and so on. A comparison is made with another Slavic linguistic island in Italy: the Slovene spoken in Friuli. Rosanna Benacchio Sezione di Slavistica, Facoltà di Lettere, Università di Padova Via Beldomandi 1, I‑35100 PADOVA rosanna.benacchio@unipd.it 41 Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund um einen Slawismus im Bairischen Hubert Bergmann (Dunaj) IZVLEČEK: V pričujočem članku se bližje osvetljuje bavarski slavi‑ zem Gröfel oziroma Gröbel ‘kup kamenja ipd.’ (< slovensko groblja) in skuša iti po sledeh, ki jih je ta slovenski etimon pustil v imenoslo‑ vju vzhodne Tirolske in Koroške. Inhalt dieser kurzen Darstellung wird ein Slawismus in einigen bairischen Mundarten Osttirols, Kärntens, der Steiermark und des Salzburger Lungaus sein, der auch in der Namenlandschaft dieser Regionen Spuren hinterlassen hat. Es handelt sich dabei um Integrate, die dem modernen slowenischen groblja entsprechen. Betrachten wir eingangs kurz die lexikografsche Dokumentation dieses Lexems. Pleteršnik führt groblja mit der Bedeutung ‘Steinhaufen’ an1 und liefert einen Kontextbeleg aus der Bibelübersetzung von Dalmatin (1584).2 Für groblje gibt er zusätzlich eine Bedeutung ‘Schutt, Ruinen’ an, unter Verweis auf Cigales Deutsch‑slowenisches Wörterbuch aus 1860, Janežičs Deutsch‑Slovenisches Taschenwörterbuch in seiner zweiten Aufage aus 1867 und Miklošičs Material. Als weitere Zusatzbedeutung, ohne deutsches Äquivalent, nennt er pos[eben] kup kamenja z njive pobranega, setzt hier einen Verweis auf Jarniks Etymologikon und liefert eine areale Verbreitungsangabe ljubljanska okolica. Schließlich führt er für Pleteršnik 1255; an anderer Stelle (1256) nennt er eine Nebenform grömblja und verweist von dieser auf groblja. Der betreffende Beleg: iz Jeruzalema so groblje kamenja storili. Offenbar stammt diese Stelle aus der Übersetzung des ersten Verses von Psalm 79: Gott, die Heiden sind eingedrungen in dein Erbe, / sie haben deinen heiligen Tempel entweiht / und Jerusalem in Trümmer gelegt (= Einheitsübersetzung lt. <> [22.3.2007]); vgl. die Übersetzung im Slovenski standardni prevod: O Bog, narodi so prišli v tvojo dediščino, / oskrunili so tvoj sveti tempelj, / Jeruzalem so spremenili v kup razvalin (SPismo 855). bavarian Slavism Gröfel or Gröbel ‘pile of stones, etc.’ (< Sln. groblja) ABSTRACT: This article sheds additional light on the Bavarian Slavism Gröfel or Gröbel ‘pile of stones, etc.’ (< Sin. groblja) and seeks to identify the traces that this Slovenian etymon has left in the ono-mastics of East Tyrol and Carinthia. 43 2 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … das Syntagma ledniška groblja die fachsprachliche Sonderbedeutung ‘Moräne' an, von hier geht ein Verweis auf Jesenko.3 Bereits vor Pleteršnik wird das Lexem bei Pohlin als Grobla ‘Die Schutte’4 und bei Gutsman als grobla ‘Schutt'5 verzeichnet. Betrachtet man die lexikografsche Dokumentation von slowenisch groblja in der Zeit nach Pleteršnik, so verdient hier vor allem Badjura Erwähnung, der in seinem Werk Ljudska geografija schreibt: „Navadna gróblja .. pomeni kup z njiv, senožeti, seči.. pobranega napotnega kamenja, ki ga nakopičijo kje na rodem prostoru (kočniku, pleši), da ni plugu, kosi ali motiki v napoto" (Badjura 149). Ganz ähnlich Karničars Anmerkung zu groblja bzw. grobljica: im Frühjahr wurden Steine zusammengerecht und am Nordrand des Ackers angesammelt.6 Bei Zdovc fndet sich das Wort als grffbla.1 Dass SSKJ schließlich verzeichnet sowohl groblja als auch groblje (n.) sowie ein davon abgeleitetes Adjektiv grobljast. „gróblja -e ž (o) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja“ (SSKJ I 766) „gróblje -a s (o) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče“ (SSKJ I 766) „gróbljast -a -o prid. (o) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu“ (SSKJ I 766) In etymologischer Hinsicht ist slowenisch groblja letztlich zu urslawisch *grebti, *grebo ‘graben’ zu stellen.8 Skoks Vermutung, bei dem im kroatischen Dialekt der Gegend um Kastav (nordwestlich von Rijeka) belegten, in semantischer Hinsicht slowenisch groblja entsprechenden gröblja handle es sich um eine Kreuzung zwischen dem Substratwort grava und grob ‘Grab’, muss wohl als irrig angesehen werden.9 44 Das Syntagma ledniška groblja findet sich bei Pleteršnik noch unter zwei weiteren Lemmata, nämlich unter lednlški(l 505) und morēna (I 602). Ein weiteres Mal begegnet groblja schließlich unter dem Stichwort valìš (II 746). Pochlin o.P; Schutte wohl fälschlich für Schütte. Gutsmann 271. Karničar 78, s.a. ebd. 323. Zdovc 32. ĖSSJ VII 132, SP VIII 222. Skok I 610; zum Substratwort grava 'Stein und dessen umstrittener sprachlicher Zuordnung s. Kramer, X: Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen (EWD). 8 4 6 7 8 9 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … Slowenisch groblja wurde in einige süd- bzw. südmittelbairische Mundarten10 Osttirols, Kärntens, der Steiermark sowie des Salzburger Lungaus als Gröfelbzw. Gröbel entlehnt (zu den genauen Lautungen siehe weiter unten). Die Semantik dieser Integrate liegt dabei nahe an jener des modernen slowenischen Äquivalents. Als häufgste Bedeutung von bairisch Gröfel/Gröbelwird im untersuchten Material ‛Steinhaufen, Schutthalde’ angegeben. Aus den Bedeutungsangaben zu mehreren der unten aufgelisteten Belege geht darüber hinaus hervor, dass damit v.a. jene meist am Feldrand gelegenen Steinhaufen bezeichnet werden, die dadurch entstanden sind, dass man die bei der im Frühjahr erfolgten Flurreinigung auf den Feldern und Äckern aufgelesenen Steine an einem bestimmten Ort zusammenschichtete. Im Laufe der Jahrhunderte entstanden durch dieses Aufhäufen der Lesesteine Halden, die teils beeindruckende Dimensionen aufweisen. Sie dienen, ähnlich wie die Trockensteinmauern entlang der Feldwege, unterschiedlichsten Tieren und Pfanzen als Lebensraum und erfüllen so eine wichtige Rolle im Ökosystem der betrefenden Kulturlandschaft.11 Diese Bedeutung von Gröfel/Gröbel ist somit exakt die gleiche, wie sie etwa Pleteršnik und Karničar für slowenisch groblja anführen. Wenden wir uns nun der wortgeografschen Verbreitung von Gröfel/Gröbel in den bairischen Mundarten zu. Diese reicht im Westen bis in jenen Teil Osttirols, der noch über ein slawisches Substrat verfügt (konkret sind dies das Einzugsgebiet der Isel, das Lienzer Becken sowie das Pustertal bis auf die Höhe der Ortschaft Assling). Die Osttiroler Belege seien im Folgenden in chronologisch aufsteigender Reihenfolge angeführt12: als Simplex: Dieses Mad ist voller Stain und Gröfl (Ainet; RF o.P; 1775) Gröfl ‘Steinhaufe, auf welchen auch noch andere Dinge geworfen werden’ („Pustertal"13; Unterforcher [1887] 11) Gröfl PL ‘wirr durcheinander liegendes Gerölle von großen Steinen’ („in unseren Gegenden“ [= Defereggen?]; Hintner [1909] 43) Bde. Hamburg 1988-1998, III 434. Kroatisch groblja wird im ĖSSJ sowie im SP nicht angeführt, ebensowenig wie Skoks etymologischer Deutungversuch. Zur Gliederung des bairischen Dialektraumes in Österreich vgl. die Übersichtskarte zum WBÖ‑Beiheft Nr. 2 (Bergmann, H. / Geyer, I. / Glauninger, M. / Groschopf, E. / Wandl‑Vogt, E.: Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich. Beiheft Nr. 2. Erläuterungen zum Wörterbuch. Lautschrift, Abkürzungsverzeichnis, Literatur- und Quellenverzeichnis, Gebietsverzeichnis, Gemeindeverzeichnis [mit einer Übersichtskarte und 6 Detailkarten zum Gebietsverzeichnis]. Wien 2005). Vgl. dazu <> [22.3.2007]. Genus, soweit in der Quelle angegeben und nicht anders vermerkt, bei allen in diesem Beitrag angeführten bairischen Belegen stets feminin; Ortsnamen und Gemeindezugehörigkeit nach dem amtlichen Ortsverzeichnis 2001 der Statistik Austria. Mit Pustertal wurde bis ins 19. Jh. nicht nur, wie dies heute der Fall ist, das Tal der Ri-enz bzw. der Drau in Süd- und Osttirol bezeichnet, sondern man subsummierte darunter auch die gesamte Isel-Region. 45 10 11 12 13 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … "^:-^C-';\ •■-*.■■. Eine Gröfel am Rande eines Feldes im Gemeindegebiet von Gaimberg (Osttirol). Deutlich zu erkennen ist, wie der Steinhaufen am Rande aufgemauert wurde (Foto: Bergmann 2006). gereifte ‘Geröll-, Steinhalde’ („Defereggen“; Schatz I 218) gReOl ‘Geröllhalde’ (ME Schlaiten 159.5) gReivl ‘Geröllhalde, Steinhaufen’ (ME Matrei i.O. 153.7) gereivlen. ‘Geröllhalde, voll größerer Steine’ (ME Hopfgarten i.D. 153.7) greivl ‘Geröllhalde, auf einen Haufen geklaubte Steine’ (ME Virgen 159.5) greift ‘Steingeröll, Schutthalde’ (Nikolsdorf; TSA III Karte 13) Grein ‘Steinhaufen am Rande der Felder’ (Thurn; Mußhauser 14) grēiß‘Steinhaufen’ (Gaimberg; H.B.; 2007) im Kompositum Stēiner‑gröfel: ■ StQonogrēifl (Gaimberg; H.B.; 2007) Das Verbreitungsgebiet dieses Slawismus setzt sich nach Osten hin in den südbairischen Mundarten Kärntens fort, auch hier seien die betreffenden Belege in chronologischer Reihenfolge angeführt: als Simplex: ■ die Gröfel (Spittal an der Drau; Regg.F.III H.13 Nr. 387; 1457) 46 14 Es kann nicht sicher gesagt werden, ob sich dieser Beleg auf ein Toponym bezieht oder appellativisch zu verstehen ist. Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … grēin (Döllach, Gem. Großkirchheim; KKK; 1910) Grein ‘Steinhaufen, entstanden durch Abladen der Feldsteine’ (Bad Bleiberg; HK/DBÖ, Sammler: Steinacher) Ich danke meiner Kollegin Dr. Barbara Piringer für die Transkription der hier und an anderer Stelle in Gabelsberger-Kurzschrift notierten Bedeutungsangaben. = Teil einer Antwort auf Frage 16 im 1. AdV-Fragebogen: Was erzählt man den Kindern über die Herkunft der kleinen Kinder? T)er Antwortbeleg in vollem Wortlaut: das Kind sis af dear unte dear [das Kind - es ist auf der / unter der] „Gröwl“ gfunt'n gwoa'tn [gefunden worden] (wird der Name eines ortsnahen zusammengeschütteten Steinhaufen [sie!] genannt. Eintrag in der Liste der Worterklärungen am Ende des Bandes. Grēfl ‘Haufen, auf die die Lesesteine geschichtet werden’ (Obervellach; HK/ DBÖ, Sammler: Wenger) Gröifl, Gröfl ‘Steinmauerriegel, vom Felde zusammengetragene Steine, welche hügelweise aufgeschüttet werden und sozusagen eine Mauer bzw. einen Zaun bilden’ (Winklern; HK/DBÖ, Sammler: Trojer) Gröfl ‘Steinhaufen im Allgemeinen, auf dem Feldrain zusammengeworfene Steine‘ („Gurktal“; HK/DBÖ, Sammler: Wintschnig) Gröfl ‘Haufen, auf die die Lesesteine geschichtet werden; Steinhaufen, die schon längere Zeit liegen‘ (Kötschach, Gem. Kötschach-Mauthen; HK/DBÖ, Sammler: Weinländer) grēif! ‘Schutthalde’ (Teuchl, Gem. Reißeck; HK/DBÖ, Sammler: Kranzmayer) Grö/7‘Steingerölle, Schutthalde’ (Puch, Gem. Weißenstein; HK/DBÖ, Sammler: Poschinger) Gröfl ‘Steinwand’ (Ebene Reichenau, Gem. Reichenau; HK/DBÖ, Sammler: Schiwitz) grēfë ‘Steinhaufen’ („Liesertal“; HK/DBÖ, Sammler: Kranzmayer) graifl ‘Steinhaufen’ („Lurnfeld“; HK/DBÖ, Sammler: Kranzmayer) grēin ‘Steinhaufen'15 (Kalch, Gem. Greifenburg; KKK; 1916) greiß ‘Geröllhalde’ (Mitten, Gem. Großkirchheim; KKK; 1917/1918) grein ‘Steinhaufen’ (Teuchl, Gem. Reißeck; KKK; 192?) Gröwf6 ‘Name eines ortsnahen zusammengeschütteten Steinhaufen [sie!]’ (Kliening, Gem. Bad St. Leonhard im Lavanttal; AdV; 1930) Grön ‘Steingeröll’ (Unterlercher 23 417) grqn ‘Steinhaufen’ („Weißensee“; KKK; 1942) grein ‘Steinhaufen’ (Sonnberg, Gem. Stall; KKK; 1944) greiwX ‘Steinhaufen’ (Judendorf, Gem. Friesach; KKK; 1946) gre//7‘Steingerölle’ (Göriach, Gem. Lurnfeld; KKK; 1946) greivl (Pußtratten, Gem. Stall; KKK; 1946) Grön ‘Steine, die im Laufe der Jahre beim Ackern zusammengeklaubt und im Felde oder an seinem Rande zusammengeworfen worden sind’ („Nockgebiet“; Moro [1952] 13) gRčn ‘Geröllhaufen’ (Villach; Herzmansky 130 bzw. 278) grein ‘Steingeröll, Schutthalde’ (Oberdrauburg; TSAIII Karte 13) 47 15 16 17 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … ■ grēifin. ‘Geröllhalde’ (Liesing, Gem. Lesachtal; Schabus 470) in den Komposita Stēin-gröfel, Stēin-gröbel, Stēiner-gröfel und Stauden-gröfel: * SchtäangröifP (Winklern; HK/DBÖ, Sammler: Trojer) ■ Stangröfl ‘Steinhaufen’ (Ebene Reichenau, Gem. Reichenau; HK/DBÖ, Sammler: Schiwitz) ■ Stoangröfl9 (Thalsdorf, Gem. St. Georgen am Längsee; HK/DBÖ, Sammler: Ruderstorfer) " af a Stoangröfl oder af an Raumachhaufn20 (St. Oswald, Gem. Reichenau; Moro [1928b] 1) ■ Die Philister send über die Stoangröfl von der Lusn [Flurname] aufer und hämp si ba der Bästubm [Badstube] aufgstöllt .. Die Philister send über die Stoangröfl ächn gekuglt (Unterlercher 2821) ■ Daraul[d.i. nach diesem Wetterspruch] müssen die Hexen die Wolken weiterschieben an einen Ort, wo lauter Steingeröffel und Dürrholz ist22 (Graber 390) ■ štQongreiwX ‘Steinhaufen’ (St. Oswald, Gem. Eberstein; KKK; 1946) ■ štQDgrefe (Unterkreuschlach, Gem. Gmünd in Kärnten; KKK; 1947) ■ štängrēfl ‘die am unteren Ackerende ausgeklaubten Steine [?]’ (Laubendorf, Gem. Millstatt; KKK; 1947) ■ štQDgreiwX ‘Platz, wo man die Steine vom Acker zusammenwirft’ (Oberhof, Gem. Metnitz; KKK; 1949) ■ štöogreiwX 'wo die Ackersteine hingeworfen werden’ (Wöbring, Gem. Metnitz; KKK; 1949) ■ Stänagrcfl ‘schotterige Streifen in einem Feld, Steinriegel’ (Feistritz an der Drau, Gem. Paternion; HK/DBÖ, Sammler: Litscher) ■ Ständärgreifl ‘Steinhaufen, entstanden durch Abladen der Feldsteine’ (Bad Bleiberg; HK/DBÖ, Sammler: Steinacher) ■ štända(R)gReifl ‘Steinhaufen; übertragen: steiniger Acker’ (Molzbichl, Gem. Spittal an der Drau; Rudolf 313) ■ štändoRgRefl ‘Geröll, Steinhaufen’ (Villach; Herzmansky 130 bzw. 278) ■ štändogrēifl n. ‘Geröllhalde’ (Liesing, Gem. Lesachtal; Schabus 470) = Antwort auf Frage B25i im 17. WBÖ‑Fragebogen: Verwendung des Rains zur Ablagerung der ausgeklaubten Steine, als Rast- und Mahlstätte für die Feldarbeiter, Zusatzkommentar auf dem betreffenden Belegzettel: Hügel. = Antwort auf Frage C8b im 17. WBÖ‑Fragebogen: anstehender Fels im Ackerland. D.i. Raumach-haufen, Bestimmungswort ist eine Kollektivbildung zu bairisch räumen ʽdas Feld (meist im Frühjahr) von Laub, Kleinholz und größeren Steinen räumen, vgl. Schatz II 475. Der Autor beschreibt hier, wie er als Kind mit seinen Gefährten die biblische Geschichte von David und Goliath nachspielte. Der unmittelbar zuvorstehende Bannspruch stammt aus dem Mölltal, die Passage handelt von Wetterzauber in Mittel- und Oberkärnten. 18 19 20 21 22 4 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … Staudngröfl ‘Groß, die schon so lange Zeit liegen, daß sie bereits mit Staudn usw. bewachsen sind’ (Kötschach, Gem. Kötschach-Mauthen; HK/DBÖ, Sammler: Weinländer) Zu ergänzen sind noch die zu Gröfel gebildeten Kollektiv-Ableitungen Gröflach, Gröflach-haufen und Gröflerach. ■ Gröflach ‘Steinhaufe, aufweichen auch noch andere Dinge geworfen werden’ („Pustertal“; Unterforcher [1887] 11) ■ er [der Bauer] freut sich auch seines Besitzes und seiner zweiten Heimat; „koa Gröflach, koa Stoanach, koa Staudach“, so lobte er sie einmal (St. Oswald, Gem. Reichenau; Moro [1928a] 2) ■ gReiflaxhüeu&m ‘Geröll-Haufen’ (ME Schlaiten 153.7) ■ gReivpRD% ‘Geröll’ (ME Matrei i.O. 153.7) Auch ein von Gröfel abgeleitetes Verb lässt sich nachweisen: 23 Ebd. in etymologischer Hinsicht zu dt. grob gestellt. 24 Anmerkung Orig.: die Bezeichnung hat den Beigeschmack eines humorvollen Sich-Ab- Ebenfalls belegt ist das Wort (allerdings nur sporadisch) für die Ober- und die Weststeiermark sowie vereinzelt auch für den Lungau, den südöstlichen, ebenfalls slawisch unterschichteten Teil des Bundeslandes Salzburg: als Simplex: Gröbel n. ‘durch Frost abgesprengtes Gestein auf Hochalpen, das in großen Felsstücken oft weite Strecken bedeckt’ (Unger/Khull 308) greiwk ‘Steinhaufen’ (Rinneg; KKK; 1924) greiwl ‘Steinhügel’ („Gerichtsbezirk Oberwölz“; Lawatsch 105) gräiwln. ‘Gröbel: Gerölle’ (Graden; Hutterer/Kainz/Walcher 30423) im Kompositum Stēin-gröbel: ■ Stoangröbl 'Haufen, wo die Lesesteine auf- bzw. zusammengeschichtet werden’ (Neuberg an der Mürz; HK/DBÖ, Sammler: Sturm) ■ Stoangrebl ‘Steinhaufen’ (Judenburg; HK/DBÖ, Sammler Steiner-Wischenbart) ■ Stoa(n)grewl ‘steiniger Bauerngrund'24 (Stiwoll; HK/DBÖ; Sammler: Wagner) ■ štoogrSws ‘Steinhaufen’ (Seetal, Gem. Tamsweg; KKK; 1924) ■ štöogrcwe ‘Schutthalde’ (Seetal, Gem. Tamsweg; KKK; 1924) ■ štqggreiwl ‘Steinhügel’ ("Gerichtsbezirk Oberwölz"; Lawatsch 105) ■ Steingröbel n. ‘Steingerölle, -mure’ (Unger/Khull 573) ßndens. 4 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … Schtäanzsämgröifln 'Steine zusammenschlichten, gewöhnlich an der Feldgrenze’ (Winklern; HK/DBÖ, Sammler: Trojer) In lautlicher Hinsicht ist v.a. die Vertretung des -b- im slawischen Ausgangswort im Bairischen interessant. In den meisten Formen aus Osttirol und Kärnten erscheint dieses als -f-, was darauf hindeutet, dass das Wort bereits vor 1200 in die betrefenden südbairischen Mundarten integriert wurde. Die steirischen Belege sowie jener aus dem Lungau weisen hingegen dafür stets einen Bilabial -w- auf, was nahe legt, dass die Integration hier später erfolgte.25 Interessant ist, dass die wenigen Kärntner Belege mit -w- allesamt aus dem Osten und Nordosten des Landes stammen, d.h. die Belegorte liegen in relativer räumlicher Nähe zur Steiermark. Wohl über eine Analogie zu den Kollektivbildungen auf Ge- lässt sich die Tatsache erklären, dass Gröfel/Gröbel vereinzelt neutrales Genus aufweist. Kranzmayer vermerkt in seinem Ortsnamenbuch von Kärnten, dass neben Gröfel in Oberkärnten auch Gröbel und in Osttirol die Form Gröbe in Gebrauch sei.26 In dem für diesen Beitrag durchgesehenen Material fnden sich darauf jedoch keine Hinweise. Obschon bereits Hintner zu Beginn des 20. Jh. auf einen möglichen slawischen Ursprung von Gröfel hingewiesen hat,27 interpretierte Schatz dieses (ohne Verweis auf slowenisch grobljä) als Kollektivum auf Ge-, allerdings ohne näher auf das Grundworteinzugehen.Finsterwalder,derdieDrucklegungvonSchatz’Wörterbuch besorgte, ergänzte den betrefenden Wörterbucheintrag mit einem Verweis auf Zillertalerisch gerefl ‘Blockwerk aus feinerem Gestein als das ‘Gemäuer". Dieses ist tatsächlich ein Kollektivum, gehört jedoch etymologisch ofenbar zu einem areal ebenfalls auf das Zillertal beschränkten und gleichbedeutenden röflwerch?% Möglicherweise sind dazu auch die Deferegger Belege zu stellen, die zum einen 50 Vgl. Bergmann 299. Kranzmayer II 93. Hintner (1909) 43. Schatz I 218 u. II 489. Beide Wörter sind im HK/DBÖ sonst nicht belegt, möglicherweise besteht ein Zusammenhang mit dem ebenfalls singulär (für die Zillertaler Ortschaft Fügen) belegten Verb röfeln 'rebeln, abstreifen (HK/DBÖ, Sammler: Plenk), das wohl wiederum mit dem bei Schatz (II 477) genannten und weiter verbreiteten refflen 'sich an etwas reiben, streifen, kriechend klettern in Verbindung stehen dürfte. Ingenhaeff/Rei-ter (73) verzeichnen ein gèrêfl n. 'Staudengebiet, von Stauden bewachsene Fläche'. Fin-sterwalder fragt sich zudem, ob ein Zusammenhang zwischen dem Zillertaler gerefl xmä dem weit verbreiteten Wort Geräffel (graffl, k-) 'zusammengerafftes Zeug, Gerümpel' besteht, für welches er mehrere historische Belege mit der Bedeutung 'Blockwerk' anführt Schatz (I 217). Seine Aufzählung könnte unter Umständen um den Eintrag Großes Stein Geräffel ergänzt werden, welcher sich auf Anichs Karte aus 1774 als Benennung für eine große Felshalde südlich des Dorfer Sees im Gemeindegebiet von Kais am Groß-glockner findet. Es kann aber andererseits nicht gänzlich ausgeschlossen werden, dass Anichs Beleg zu unserem Gröfel gehört, man vgl. etwa die historische (1781) Schreibung Gräflhof füx den im vorliegenden Beitrag behandelten Ortsnamen Grölelhof Vgl. in diesem Zusammenhang auch das bei Unger/Khull (572) angeführte Steingeraffel 'großer Steinhaufen, steiniger Absturz, Steinmure'. 25 26 27 28 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … neutrales Genus sowie den ortsüblichen Refex go- für die Vorsilbe ge- vor r aufweisen und zum anderen, wie der Autor dieser Zeilen durch Nachfrage bei Dialektsprechern in Erfahrung bringen konnte, die Geröllhalden im Hochgebirge, nicht jedoch Lesesteinhaufen benennen. Slowenisch groblja hat auch in der Namenlandschaft Südösterreichs mehrfach Spuren hinterlassen. Ein dem oben angeführten Appellativ Gröfel entsprechender Siedlungsname bezeichnet einen Weiler bei Theißing (Gem. Bad St. Leonhard im Lavantal).29 Ein Ortsteil der Gemeinde Irschen im Oberkärntner Drautal trägt den zusammengesetzten Namen Gröfelhof, dessen erster Teil zu dem hier behandelten Wort zu stellen ist.30 Die Ortschaft geht auf einen im 16. Jh. errichteten herrschaftlichen Ansitz zurück31 (1674 Herr zu Rieterstorf und Gre/Ööo/" [Schnorr 97], 1781 der Besitzer des Adelichen Gut Gräflhoi[ebd. 96]). Gröflitze {greiflitsa f.) ist der Name einer Flur in Ainet im vorderen Osttiroler Iseltal.32 Hier ist an das Etymon die im Flurnamenbestand der Region häufg anzutrefende Endung *-ica getreten.33 Einige historische Belege zu diesem Onym: 1540–1562 inn Grofize, ain ackher [LR f. 36’]; 1553 in Gröfize ain Ackher [LR f. 41']; Ain Ackher von der Kirchen hinauß in Gräfize [LR f. 116]; 1775 ain Stückh Mad Gröfliz genant .. Dieses Mad ist voller Stain und Groll; an Mayrs sein Gröflütze [RF o.P.]; 1780 Ein schlechtes Maad, Gröflitz genannt [RA 15]; 1840 Ein schlechtes Mahd Gröflitz genannt [TBA 25]; an die Nagelischen Grundstücke Gröflitz und Winkelacker [TBA 39] Ein analoger Flurname Gröflitze (grouflitsa f.) begegnet uns in der Ainet gegenüber liegenden Ortschaft Schlaiten, hier ist die Umlautung unterblieben.34 Ein Flurnamen Gröflitze lässt sich auch für Oberdrum nachweisen, einen Ortsteil Kranzmayer II 93. Kranzmayer II 93. Nicht geklärt werden konnte, ob ein in einem Dokument aus dem Jahre 1381 für die Gegend um Oberdrauburg bzw. Greifenburg genannter Größer [OR] in Zusammenhang mit diesem ON steht. Den Namen der Nachbarortschaft Griebitsch stellt Kranzmayer (II 92) ebenfalls zu slowenisch groblja, allerdings geht er von einer Ableitung *grobljišče aus. Ihm zufolge lautet der Ort im Dialekt griobišk, Schnorr (32) gibt die aktuelle (1975) ortsdialektale Aussprache mit Ghewisch wieder. Im ANB (I 446) wird der Erstbeleg mit in monte Grwhis angegeben und der Name als *Grobišče (zu *grobi, Graben) etymologisiert. Kranzmayer (II 92) nennt einen späteren Beleg Grwoisch und datiert diesen mit 1267-1268. Offenbar derselbe Beleg findet sich bei Schnorr (32) als GrWisch. Weitere Belege für diesen Namen: 1509 die grüebitscher [Einwohnername] (Schnorr 104), 1576 die Pauemam Griiebitsch (ebd. 105). Näh. s. Wiessner, H. / Vyoral-Tschapka, M.: Burgen und Schlösser in Kärnten. Bd. 3: Hermagor, Spittal/Drau, Villach. 2. Aufl. Wien 1986: 100 f.; ebd. zur Etymologie des Namens: Der mundartliche Ausdruck "Gräfel" bedeutet so viel wie Mure oder Moräne und weist auf die Lage des Hofes hin. Genauere Lokalisierung: südwestlich des Berger-Hofes gelegene, ehedem Steinhaufen und Gestrüpp enthaltende Weide, die später planiert wurde und heute als Mahdfeld dient, inzwischen teilweise jedoch verbaut ist. Vgl. Bergmann 301 f. Genauere Lokalisierung: unmittelbar an den vom Kraß Bach durchflossenen Graben 51 29 30 31 32 33 34 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … der an Ainet und Schlaiten angrenzende Gemeinde Oberlienz.35 Die betrefenden historischen Belege: 1680 Ain Grunt Flëckhl die Grofliz genant [StB f. 143']; 1780 Ein Maad, Gräflize genannt [ROd 9]; 1840 Gröflitz [TBOd 14] fn derselben Ortschaft liegt ein urkundlich schon relativ früh bezeugter weiterer Flurname gleichen Ursprungs ein, in dem das -b- des slawischen Ausgangswortes nicht als -f-, sondern als -b- erscheint, nämlich Gröblitze'?6 1365 in der Grobliza [OR]; 1423 in der Groblize [OR]; 1471 in der Grobliza [OR]; 1501 in der Groblizen [LR f. 35], in der Groblitz [OR]; 1550 in der Groblizen [ULB f. 28]; 1553 ann der Groblizen [LR f. 85’], an der Gröblizen, das khlein Gröblize [LR f. 127’]; 1680 ain Mader Gras die Grobliz genant [StB f. 131'], Ain Gruntstuckh in der Grobliz [StB f. 133]; 1746 die Groblizen [StB f. 558], von der Grobliz [StB f. 559]; 1775 Gröblizen [AF f. 147’], die Groblitzen [AF f. 222], Grobliz [AF f. 564]; 1780 Ein Acker, Gröbliz heisend [ROd 33], einen Acker, Grobliz genannt [RO 86], Ein Acker, das Gröblizle genannt [RO 29], Ein zu den Acker, Gröblizl gehöriger Wald\RO 30], ein .. Acker, die Gröblize heisend [RO 30], einen Acker, Groblitz genannt [RO 86], Ein Acker, die Groblizen heisend [RO 110]; 1840 Ein Acker Gröblitze genannt [TBO 34], Gröbliz [TBOd 48], Gröblitz [TBOd 98]37 Im benachbarten Oberlienz trift man auf eine LaimgröfeP (1780 Ein Stuck Acker, Laimgräfl genannt [RO 52]; 1840 Laimgrafl [TBO 60]) und eine LandgröfeP9 (1359 an der Lantgröfel [OR]; 1746 Landtgröfl [?] [StB f. 582]), wobei unklar ist, ob sich die Oberlienzer Belege in der Lannggröfl bzw. in der Hinndem Langgröfl aus dem Jahre 1553 [LR f. 127] ebenfalls auf diese Flur beziehen. Ein Länergröfele, das 1746 für Oberlienz belegt ist [StB f. 599], weist eine Verkleinerungsform von Gröfel als Grundwort und vermutlich bairisch Läuner (im betrefenden Ortsdialekt läno) ‘Lawinenbahn, die Steilrinne, an der die Lawine oder der Bergrutsch abgeht’40 als Bestimmungswort auf. Schließlich lässt sich eine Flur Gröfel auch für Glanz (ebenfalls Gem. Oberlienz; 1840 Gröfel [TBGl 10]), für Nußdorf (Gem. Nußdorf‑Debant, Osttirol; 1780 die Gröfl [Köfer (1973) 31]) sowie im Namenkompositum Gröfl-Ackef1 auch für Lavant (Osttirol) belegen. Im Görzer Urbar von 1299 werden ein Besitz an der Grovel [UVGG 36] sowie zwei Schweighöfe, ebenfalls an der Grovel, für das Virgental (Osttirol) 52 angrenzendes Heimfeld des Kraßnig-Hofes. Zu diesem Namen konnten trotz gezielter Suche keine historischen Belege ausfindig gemacht werden. 35 Totschnig/Lobenwein 13. 36 Totschnig/Lobenwein 13. 37 Bei jenen historischen Belegen, die aus Dokumenten stammen, die den Ort Oberlienz betreffen, ist unklar, ob sie letztlich hierher zu stellen sind oder ob sie ein anderes Objekt benennen. 38 Totschnig/Lobenwein 15; als Bestimmungswort dieses zusammengesetzten Namens fungiert Lēim ʽLehmʼ. 39 Totschnig/Lobenwein 15; Land, wohl das Bestimmungswort dieses Namenkompositums, trägt im Südbairischen auch die Bedeutung ʽ(ebener) Talgrundʼ, vgl. Schatz I 371. 40 Schatz I 372. 41 Moser 21. Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … genannt [UVGG 44]. Es handelt sich dabei wohl um die früheste Nennung des heutigen Prägratner Grö/7er-Hofes (1545 Cristan Größer [Köfer (1974) 16]), den auch Schatz als gröflhof verzeichnet.42 1545 wird ebenfalls für Virgen ein 42 Schatz I 218. Hintner (1909) 43 nennt auch für Gsies Größer als Personennamen. Zwischen Osttirol und dem in Südtirol gelegenen Gsies bestanden seit jeher enge Beziehungen. 43 Vgl. das österreichische Online‑Telefonbuch unter <> [22.3.2007]. 44 Bidermann (1877) 204, s.a. Mitterrutzner 19; bei Unterforcher (1889) 7 Gröflitzach. 45 Bidermann (1877) 204, s.a. Mitterrutzner 19 und Unterforcher (1889) 7. 46 HK/DBÖ (HK/DBÖ; Sammler: Podesser). 47 Hubmann 12. 48 Pichler 110. 49 Pichler 91. 50 ANB 1451. 51 Karničar 78 bzw. 100. 52 Feinig/Feinig 74. 53 Feinig/Feinig 74. Ulrich Gröfler [StB f. 122] genannt. Der Familienname Größer ist noch heute im Virgental anzutrefen.43 Bidermann nennt für Obermauern (Gem. Virgen) einen Flurnamen Gröflizach.44 Darin kann wohl der oben genannte Aineter Flurname Gröflitze, erweitert um ein deutsches Kollektivsufx -ach, erblickt werden. Für die Nachbarortschaft Niedermauern verzeichnet Bidermann ein Grobizach und stellt diesen Namen zum bereits erwähnten Gröflizach.45 Für die Ortschaft Saps in der Oberkärntner Gemeinde Malta ist Gröflach als Flurname belegt,46 eine Groflach benannte Flur liegt im Gitschtaler Weißbriach ein.47 Ebenfalls hierher gehört ein Hofname Gräfler™ {gręflo) in Zirkitzen (Gem. Bad Kleinkirchheim, Kärnten; 1827 Gröfler, 1872 Gräfler [Pichler 110]) sowie ein Hofname Gröflacher49 {gręflaxß) in Untertschern (Gem. Bad Kleinkirchheim; 1470 Gröflach, 1520 das Gröflach, 1668 in Gröflach, 1790 Gröflacher Hube, 1883 Gräflacherhube, Gröflacher Hube [Pichler 91]). Die Endung -ach in Gröblach, dem Namen eines in der Kärntner Gemeinde Maria Saal gelegenen, schon früh bezeugten Hofes (1200-1203 in Zagrublach), geht hingegen nicht auf ein deutsches Kollektivsufx, sondern auf eine slowenische Kasusendung zurück.50 Zum Schluss seien noch zwei Onyme aus dem slowenischen Namenbestand der Südkärntner Gem. Eisenkappel-Vellach angeführt, die mit unserem Flurnamen Gröflitze etymologisch zusammenhängen, nämlich Groblje (Hofname, Trögern/Korte) und Grobljice (Flurname, Ebriach/ Obirsko)51. Für Wellersdorf / Velinja ves wird ein Hausname Hrobalčnjak genannt.52 Auch im Familiennamenbestand fnden sich Namen, die mit Integraten von slowenisch groblja in Zusammenhang stehen dürften. Feinig/Feinig stellen hierher die Familiennamen Grobeinig, Gröbel und Gröblacher.53 Außerhalb des geschlossenen bairischen Sprachraums schließlich fndet sich in der (ehemaligen) südbairischen Sprachinsel Zarz/Sorica ein weiterer Hinweis auf eine unabhängige Übernahme von slowenisch groblja ins Deutsche, wobei 53 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … diese ein ähnliches Resultat gezeitigt hat wie im Binnenbairischen – greiwl (m.) ist dort der Name eines Berges.54 Literatur- und Abkürzungsverzeichnis AdV - Belegmaterial zum Atlas der deutschen Volkskunde (AdV). Archiv des Instituts für Europäische Ethnologie / Volkskunde der Universität Innsbruck. AF - Adelsfassionen des Landgerichtes Lienz (1775), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/5-6. ANB - Altdeutsches Namenbuch. Die Überlieferung der Ortsnamen in Österreich und Südtirol von den Anfängen bis 1200, Wien 1989-lfd. Anich, P., Hueber, B., 1974, Tyrolis sub felicis regimine Marice Theresice Rom. Imper. Aug. chorografice delineata a Petro Anich et Blasio Hueber colonis oberperfusianis curante Ignat. Weinhart prof math. in univers. Œnipontana. Innsbruck 1774 (Faksimile), Innsbruck, hrsg. H. Kinzl (= Tiroler Wirtschaftsstudien 30). Badjura, R., 1953, Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje, Ljubljana. Bergmann, H., 2005, Slawisches im Namengut der Osttiroler Gemeinden Ainet und Schlaiten. Anmerkungen zur Slavia submersa im vorderen Iseltal, Wien (= Beihefte zur Österreichischen Namenforschung 5). Bidermann, H. I., 1877, Die Romanen und ihre Verbreitung in Oesterreich. Ein Beitrag zur Nationalitäten‑Statistik mit einleitenden Bemerkungen über deren Verhältniss zu den Rechts- und Staatswissenschaften, Graz. ĖSSJ: Ėtimologičeskij slovar’ slavjanskich jazykov. Praslavjanskij leksičeskij fond. Moskva 1974-lfd. Feinig, A., Feinig, T, 2005, Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen, Klagenfurt (= Studia Carinthiaca 26). Graber, G, 1941, Volksleben in Kärnten, 2. Aufl., Graz. Gutsmann, O., 1789, Deutsch‑windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter, Klagenfurt. H.B. - vom Autor vorliegender Arbeit aufgezeichnete mundartliche Belege aus dem Ortsdialekt von Gaimberg (Osttirol). Herzmansky, S., 1969, Der alte Wortschatz der Bauern, Handwerker und Knappen in der Umgebung von Villach, Diss., Wien. Hintner, A., 1878, Beiträge zur Tirolischen Dialektforschung. Der Deferegger Dialekt, Wien. 54 Kranzmayer/Lessiak 76; zur Lokalisierung s. ebd. die zweite Karte im Anhang (dort ein‑ getragener slowenischer Name: Grebl vrh). Bemerkenswert ist, dass sich in der Mundart der Sprachinsel Gottschee/Kočevje Gröfel/Gröbel nicht nachweisen lässt, obschon, wie oben angedeutet, davon ausgegangen werden kann, dass dieses in der Heimat der Gott‑ scheer zur Zeit der Auswanderung nach lautlichem Befund bereits Teil der mundartli‑ chen Lexik war. 54 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … Hintner, V., 1909: Die Gsiesser Namen, Wien. HK/DBÖ – Hauptkatalog zum Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich (WBÖ), Österreichische Akademie der Wissenschaften / Zentrum Sprach‑ wissenschaften, Bild‑ und Tondokumentation / Institut für Österreichische Dialekt‑ und Namenlexika (Wien) [Große Teile dieser Zettelkartei wurden bereits digitalisiert und bilden einen Teil des Datenbankverbundes Datenbank der bairischen Mundarten in Österreich (DBÖ), auf den für die Recherche zu diesem Beitrag auch zurückgegriffen wurde. Die mit der Quellenangabe HK/ DBÖ zitierten Belege wurden Großteils im Zeitraum 1913–1932 erhoben]. Hubmann, H., Die Toponyme und Hausnamen von Weißbriach (Gemeinde Gitsch‑ tal, Kärnten, Bezirk Hermagor), Österreichische Namenforschung 15–16 (1987–1988), 5–90. Hutterer, C. J., Kainz, W., Walcher, E., 1987, Weststeirisches Wörterbuch. Gram‑ matik und Wortschatz nach Sachgruppen, Wien – Köln – Graz (= Schriften zur deutschen Sprache in Österreich 13–14). Ingenhaeff, W., Reiter, M., 1992, Kleines Zillertaler Wörterbuch, Schwaz. Karničar, L., 1990, Der Obir‑Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), Wien (= Österreichische Akademie der Wissenschaften. Philosophisch‑historische Klasse. Sitzungsberichte 551). KKK – Kranzmayer, E., Lessiak, P., Kundfahrtenkatalog, Österreichische Akademie der Wissenschaften / Zentrum Sprachwissenschaften, Bild‑ und Tondokumen‑ tation / Institut für Österreichische Dialekt‑ und Namenlexika (Wien) [Ca. 122000 Exzerpte aus den besonders in der 1. Hälfte des 20. Jh.s durchgeführten Mundarterhebungen in insgesamt 771 Orten (vorwiegend in Südösterreich und im angrenzenden Oberitalien und Slowenien)]. Köfler, W., 1973, Chronik von Nußdorf‑Debant, Innsbruck (= Ortschroniken 5). Köfler, W., 1974, Chronik von Prägraten, Innsbruck (= Ortschroniken 9). Kranzmayer, E., Ortsnamenbuch von Kärnten, 2. Bde., Klagenfurt 1956–1958 (= Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 50–51). Kranzmayer, E., Lessiak, P., 1983, Wörterbuch der deutschen Sprachinselmundart von Zarz/Sorica und Deutschrut/Rut in Jugoslawien, hg. v. M. Hornung u. A. Ogris, Klagenfurt (= Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie 68). Lawatsch, G., 1945, Die Mundart des Gerichtsbezirks Oberwölz, Diss., Graz. LR – Lehenregister des Landgerichtes Lienz (1501), Tiroler Landesarchiv, Hand‑ schrift Nr. 1972. – Lehenregister des Landgerichtes Lienz (1540–62), Tiroler Landesarchiv, Handschrift Nr. 4111. – Lehenregister des Landgerichtes Lienz (1553), Tiroler Landesarchiv, Handschrift Nr. 1963. ME – Mundarterhebungen. Unpaginierte Kopien von in den 1970‑er Jahren in Hopfgarten i.D., Virgen, Matrei i.O. und Schlaiten durchgeführten Dialekter‑ hebungen, Österreichische Akademie der Wissenschaften / Zentrum Sprach‑ wissenschaften, Bild‑ und Tondokumentation / Institut für Österreichische 55 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … Dialekt‑ und Namenlexika (Wien) [Anstelle der nicht vorhandenen Seitenzahl wird die jeweilige Fragebuchnummer angeführt]. ME Hopfgarten i.D. – Tatzreiter, H., Mundarterhebung Hopfgarten in Defereggen (1971). Näheres s. unter → ME. ME Matrei i.O. – Gabriel, E., Mundarterhebung Matrei in Osttirol (1970/1971). Näheres s. unter → ME. ME Schlaiten – Lipold, G., Mundarterhebung Schlaiten (1970). Näheres s. unter → ME. ME Virgen – Tatzreiter, H., Mundarterhebung Virgen (1971). Näheres s. unter → ME. Mitterrutzner, J. Chr., 1879, Slavisches aus dem östlichen Pusterthale (Drau‑ und Isel‑Gebiet) in Tirol, Neunundzwanzigstes Programm des kaiserl.‑königl. Gymnasiums zu Brixen, Brixen, 3–28. Moro, O., 1928, Die Bichlbauerleut’, Sonntagsblätter. Schriftleitungsbeilage der „Freien Stimmen“ (Klagenfurt) 7 (1928), 1–2. Moro, O., 1928, Von Neujahr bis Aschermittwoch im St. Oswaldertal, Sonntags‑ blätter. Schriftleitungsbeilage der „Freien Stimmen“ (Klagenfurt) 52 (1928): 1–2. Moro, O., 1952, Volkskundliches aus dem Kärntner Nockgebiet. Volksmedizin / Volksglaube / Volksdichtung / Volkskunst / Hofwesen und Arbeitsleben, Kla‑ genfurt. Moser, H., 1976, Chronik von Lavant, Innsbruck (= Ortschroniken 26). [Mußhauser, R.,] Von „A Boisl“ bis „Zwoschpan“. Dialektwörter aus Thurn, o.O., o.J. [ca. 2005]. OR – Oberforcher‑Regesten / Osttiroler vor 1500 [handschriftliche Exzerpte in Karteiform], Archiv des Museums der Stadt Lienz auf Schloss Bruck. Pichler, H., 1960, Die Haus‑ und Hofnamen des Gerichtsbezirkes Millstatt in Ober‑ kärnten, Diss., Wien. Pleteršnik, M., Slovensko‑nemški slovar, 2 Bde., Ljubljana, 1894–1895. Digi‑ tale Version: Furlan, M./Dobrovoljc, H./Jazbec, H. (Hg.), Pleteršnik, M., Slovensko‑nemški slovar. Transliterirana izdaja, Ljubljana 2006. Pochlin, M., 1781, Tu malu besedishe treh jesikov. Das ist: das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. Quod est: parvum dictionarium trilingue, Laibach. RA – Rustikalsteuerkataster der Gemeinde Ainet (1780), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/16. Regg.F.III H.13 = Herold, P. (Hg.), Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493) nach Archiven und Bibliotheken geordnet. Heft 13: Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus‑, Hof‑ und Staatsar‑ chiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkunden und Abschriftensamm‑ lungen (1447–1457), Wien 2001 (online unter [22.3.2007]). RF – Rustikalfassionen für die Gemeinden Ainet, Alkus, Amlach und Dölsach (1775), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/7. RO – Rustikalsteuerkataster der Gemeinde Oberlienz (1780), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/32. 56 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … ROd – Rustikalsteuerkataster der Gemeinde Oberdrum (1780), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/31. Rudolf, I.: Die alte Bauernmundart von Molzbichl bei Spittal an der Drau. Diss. Wien 1965. Schabus, W., 1971, Dialektgeographie des Lesachtals (Kärnten), Diss., Wien. Schatz, J., 1955–1956, Wörterbuch der Tiroler Mundarten, 2 Bde., Innsbruck (= Schlern‑Schriften 119–120). Schnorr, G., 1975, Irschen. Eine Gemeindechronik, Irschen. Skok, P., 1971–1974, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, 4 Bde., Zagreb. SP = Słownik prasłowiański, Wrocław ‑ Warszawa ‑ Kraków 1974–lfd. SPismo – Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana, 1997. SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana 1970–1991 (online unter [22.3.2007]). StB – Steuerbereitung des ganzen Pustertales (1545), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 0/8. – Steuerbereitung (Kataster) des Landgerichtes Lienz (1680), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/2a. – Steuerbereitung (Kataster) des Landge‑ richtes Lienz (1746), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/3. TBA – Transportobuch (Güterbeschreibung und Namensregister) der Gemeinde Ainet (1840), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/41. TBGl – Transportobuch (Güterbeschreibung und Namensregister) der Gemeinde Glanz (1840), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/47. TBO – Transportobuch (Güterbeschreibung und Namensregister) der Gemeinde Oberlienz (1840), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/58. TBOd – Transportobuch (Güterbeschreibung und Namensregister) der Gemeinde Oberdrum (1840), Tiroler Landesarchiv, Kataster Nr. 120/57. Totschnig, E., Lobenwein, P., 1978, Chronik von Oberlienz, Innsbruck (= Ortschro‑ niken 37). TSA – Tirolischer Sprachatlas, 1965–1971, 3 Bde., Innsbruck ‑ Marburg (= Deut‑ scher Sprachatlas. Regionale Sprachatlanten 3). ULB – Urbarlehenbuch des Landgerichtes Lienz (1550), Tiroler Landesarchiv, Handschrift Nr. 2197. Unger, Th., Khull, F., 1903, Steirischer Wortschatz, Graz (online unter [22.3.2007]). Unterforcher, A., 1887, Beitrag zur Dialekt‑ und Namenforschung des Pusterthales, Jahres‑Bericht des k. k. Staats‑Ober‑Gymnasiums zu Leitmeritz in Böhmen 1887, Leitmeritz, 3–22. Unterforcher, A., 1889, Slavische Namenreste aus dem Osten des Pusterthales, Jahres‑Bericht des k. k. Staats‑Ober‑Gymnasiums zu Leitmeritz in Böhmen für das Schuljahr 1889, Leitmeritz, 3–30. Unterlercher, M., 1932, In der Einschicht. Das Leben eines Kärntner Bergbauern‑ buben. Erinnerungen eines Siebzigjährigen, St. Ruprecht / Villach. UVGG – Klos‑Bužek, Fr. (Hg.), 1956, Das Urbar der Vorderen Grafschaft Görz aus dem Jahre 1299, Wien (= Österreichische Urbare 1/3). 57 Hubert Bergmann: Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund … WBÖ - Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich, Wien 1970-lfd. Zdovc, P., 1972, Die Mundart des südöstlichen Jauntales in Kärnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der „Poljanci“, Wien (= Österreichische Akademie der Wissenschaften. Philosophisch-historische Klasse. Schriften der Balkankommission. Linguistische Abteilung 20). Gröfel, Gröbel ‘kup kamenja, groblja’ – dialektološka in imenoslovna razprava o bavarskem slavizmu Povzetek Slovensko groblja »kup kamenja ipd.« najdemo danes kot slavizem v več različ nih bavarskih narečjih na Vzhodnem Tirolskem, avstrijskem Koroškem, avstrijskem Zgornjem in Zahodnem Štajerskem, kakor tudi v Salzburškem Lungauu. Semantično so ti izposojeni elementi zelo blizu slovenski izposojni predlogi. Tako v slovenščini kot v večih od zgoraj navedenih bavarskih narečij gre za kupe kamenja, ki ležijo večinoma ob robu polja ali njive in predstavljajo rezultat večstoletnega čiščenja kmetijskih površin. Naš slavizem ima v bavarščini dve različni pojavni obliki, ki se v glavnem razlikujeta po tem, kako se v bavarščini substituira glas ‑b‑ iz slovenske predloge za izposojo. Za ti dve bavarski pojavni obliki lahko uporabimo dve osnovni fonetični formi: Gröfel (slovensko ‑b‑ > bavarsko ‑f‑) in Gröbel (‑b‑ > ‑b‑). Dejstvo, da imamo dve različni fonetični obliki, lahko pojasnimo z različnim časom prevzema iz slovenščine v bavarščino. Poleg tega se izkaže, da imata ti dve fonetični realizaciji tudi bolj ali manj jasno arealno porazdelitev: Gröfol prevladuje na Vzhodnem Tirolskem, avstrijskem Zgornjem in Srednjem Koroškem, medtem ko najdemo redkejše izpričbe različice Gröbel na avstrijskem Spodnjem Koroškem, avstrijskem Štajerskem kakor tudi v Lungauu. Beseda se ne pojavlja samo kot simpleks, ampak tudi kot osnovna beseda v različnih zloženkah in kolektivnih tvorjenkah, kakor tudi v primeru neke glagolske tvorjenke. V pričujočem članku sem – seveda ne do popolnosti – skušal zbrati čimveč izpričb tega slavizma, pri čemer sem pregledoval predvsem gradivo za Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich (WBÖ). Kot je bilo pričakovati, se slovensko groblja pojavlja nemalokrat tudi v imenskem gradivu raziskovanega zemljepisnega območja. Tudi za te izpričbe navajam ustrezne primere, deloma podkrepljene z zgodovinskimi zapisi. Hubert Bergmann Österreichische Akademie der Wissenschaften Zentrum Sprachwissenschaften, Bild‑ und Tondokumentation Institut für Österreichische Dialekt‑ und Namenlexika Wohllebengasse 12‑14, 1040 Wien hubert.bergmann@oeaw.ac.at 5 Imiona w nazwach jezior i stawów w Polsce Urszula Bijak, Barbara Czopek‑Kopciuch (Krakov) Personal names in the names of Polish Lakes and Ponds ABSTRACT: This article discusses the names of ponds and lakes in Poland that are derived from first names. It analyzes 283 hydronyms from 76 Polish districts. Among these, 20 are of an older date – that is, attested between the 14th and 19th century – whereas the majority were first recorded in the 20th century. Their motivational base is formed by male and female, mostly Christian, names, whereas a small number are created from old Polish names in their basic and often diminutive forms. The majority of hydronyms were created from the names of landowners, while a smaller proportion are commemorative. Among the latter, names with a literary origin motivated by historical characters and saints are evident. Among de substantival hydronyms, names formed through transonymization predominate. A large group is formed by compounds with differential segments, whereas only a small number of names are formed through pluralization. Hydronimom derywowanym od antroponimów nie poświęcano dotychczas zbyt wiele uwagi w literaturze onomastycznej. Uznawano je za nową warstwę nazw wodnych, niezbyt liczną, dotyczącą na ogół mniejszych obiektów, zwłaszcza IZVLEČEK: V članku so obravnavana imena ribnikov in jezer na ozemlju Poljske, ki izhajajo iz imen. Analiziranih je 283 hidronimov iz 76 okrajev Poljske. Med hidronimi je 20 starejših, izpričanih od 14.–19., večina pa je prvič zapisana v 20. stoletju. Motivacijsko bazo tvorijo moška in ženska imena, ki so večinoma krščanska, ter malo‑ številna staropoljska v osnovni, pogosto tudi manjšalni obliki. Večina hidronimov je nastala po imenih lastnikov, manjši del pa so spomin‑ ska imena. Med slednjimi so opazna imena literarnega porekla, mo‑ tivirana z zgodovinskimi in svetniškimi liki. Med izimenskimi hidro‑ nimi prevladujejo imena, nastala s transonimizacijo. Veliko skupino tvorijo besedne zveze z razlikovalnimi členi, maloštevilno pa imena, nastala s pluralizacijo. 5 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce stawów, sadzawek, źródeł, małych potoków i strug1. Materiał historyczny i objaś‑ nienia takich nazw spotkać można w toponomastyczych opracowaniach regional‑ nych, opracowaniach hydronimicznych niektórych dorzeczy oraz w tomach serii Hydronymia Europaea. Zgromadzony tu materiał pochodzi z komputerowej bazy nazw wodnych, która powstaje w Pracowni Toponomastycznej Instytutu Języka Polskiego PAN w Krakowie (grant nr 1H01D01029). Podstawę źródłową tego ono‑ mastykonu stanowią wydane drukiem dokumenty historyczne, słowniki historyczne i geograficzne, mapy historyczne i współczesne, wykazy nazw wodnych i dotych‑ czas opublikowane opracowania hydronimiczne. Baza ta będzie zawierać około 30 tysięcy obiektów wodnych. Przedmiotem niniejszego artykułu są nazwy wód stojących (jezior i stawów) z terenu Polski, w jej współczesnych granicach, utworzone od imion w wyniku transonimizacji lub derywacji paradygmatycznej, a więc bez użycia sufiksów. Wy‑ ekscerpowano zarówno hydronimy jednoczłonowe, jak i zestawienia zawierające imiona, łącznie 283 nazw. Pierwszy zapis takiego hydronimu pojawia się w źródłach już w XIV w.: Przed‑ sław, nieistniejący staw w Myślenicach, koło Krakowa, por. lacus dictus Przedslaw (1364). Jego nazwa pochodzi od staropolskiego dwuczłonowego imienia Przed‑ sław2. W XVI wieku odnotowane są 3 nazwy: Jaga, nieistniejące dziś jezioro koło Góry Nawojowej, niedaleko Krakowa, por. Jaga (1553), którego nazwa motywowana jest zdrobniałym żeńskim im. Jaga (: Agata, Agnieszka, Jadwiga); Seweryn, staw koło Czernichowa, pow. krakowski, por. Seweryn (1564); nazwa pochodzi od chrześcijańskiego im. Seweryn; Dobrzynka‑Wojtek — nazwa zestawiona, określająca staw na rzece Dobrzyn‑ ka, w pow. łaskim, por. Staw Dobrinka Wojtek (1564–1565). Pierwszy człon zesta‑ wienia pochodzi od n. rzeki Dobrzynka (a ta od nazwiska Dobrzynka), drugi od zdrobniałego im. Wojtek (: Wojciech). W XVIII wieku pojawia się w źródłach 12 nowych obiektów: Adaś, nieistniejący staw w Pisarzowicach, pow. bielski, por. Adaś (1786–1788); n. od zdrobniałego im. Adaś (: Adam); Barbara, nieistniejący staw, w Żywcu, por. staw Barbara (1715); od im. Bar‑ bara; Daniło, nieistniejący staw koło Białegostoku, por. Daniło (1784); od białoru‑ skiego im. Daniło; Frantosik, nieistniejący staw, we wsi Pławy, pow. oświęcimski, por. około sta‑ wu Frantosika (1786–88); od im. *Frantosik (: Franciszek); i 60 K. Rymut, Nazwy wodne (w:) Słowiańska encyklopedia, t. II, Kraków 2003, s. 230; A. Cieślikowa, E. Wolnicz‑Pawłowska, Krótka charakterystyka hydronimii polskiej (w:) Nazewnictwo geograficzne Polski, t. I: Hydronimy, Cz. I: Wody płynące, źródła, wodo‑ spady, Warszawa 2006, s. VIII. Ponieważ nazwa została odnotowana w źródłach jedynie w formie mianownika, trudno rozstrzygnąć, czy ma ona postać bezsufiksalną, czy też tkwi w niej archaiczny przyro‑ stek dzierżawczy *‑jь. . Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce Frydeczek, staw (dziš obiekt bez nazwy), we wsi Pogörze, pow. cieszyriski, por. Fridezek (1789); od zdrobniałego im. *Frydeczek (: Fryderyk); Jadamaczek, nieistniejący staw we wsi Mazaficowice, pow. bielski, por. Ja- 3 Śladem po nazwie tego stawu jest współcześnie nazwa terenowa i część wsi Poręba Wiel‑ ka. 4 Potoccy byli właścicielami stawów w Zatorze. damaczek a. Jedamaczek (1789); od zdrobniałego im. Jadamaczek (: Jadam < Adam); Jagoszek, nieistniejący staw we wsi Mnich, pow. cieszyński, por. Jagoschek (1789); od zdrobniałego im. Jagoszek (: Agata, Agnieszka, Jadwiga); Jan, nieistniejący staw w Żywcu, por. staw Jan (1715); od im. Jan; Jędrzejek, nieistniejący staw, we wsi Polanka Wielka, pow. oświęcimski, por. Jędrzejek (1786–1788); od zdrobniałego im. Jędrzejek (: Jędrzej < Andrzej); Kasia, nieistniejący staw we wsi Poręba Wielka, pow. oświęcimski, por. Kasia (1786–1788), od zdrobniałego im. Kasia (: Katarzyna)3; Krzysztof, nieistniejący staw w Żywcu, por. staw Krzysztof (1715), od im. Krzysztof; Krzyś‑Folwarcznik, nieistniejący staw we wsi Grojec, pow. oświęcimski, por. Krzyś Folwarcznik (1786–1788); n. zestawiona — od zdrobniałego im. Krzyś (: Krzysztof, Kryspin) i od ap. folwark, z suf. –nik (człon ten określa położenie stawu na terenie folwarku); Mały Jakubik, nieistniejący staw we wsi Mnich, pow. cieszyński, por. Klein Jakubik (1789); n. zestawiona — od zdrobniałego im. Jakubik (: Jakub) z niem. przymiotnikiem klein ‘mały’ określającym wielkość obiektu. W XIX wieku zanotowano po raz pierwszy 3 nazwy: Judas, staw nieistniejący we wsi Strumień, pow. cieszyński, por. Judass (1820), od im. Judas, Judasz (znanego z Nowego Testamentu); Maciej, nieistniejący staw we wsi Strumień, pow. cieszyński, por. Matiey (1820), od im. Maciej, czes. Matěj; Maurycy, nieistniejący staw w Zatorze, pow. oświęcimski, por. Maurycy (1895), od im. Maurycego Potockiego.4 Wszystkie przedstawione powyżej hydronimy (20) odnoszą się do obiektów dziś nieistniejących, zapewne zasypanych, wyschniętych, czy osuszonych. Niewiele można powiedzieć o bezpośredniej motywacji tych nazw. To, że nazwy są formalnie rów‑ ne imionom może wskazywać na ich charakter pamiątkowy. Mogły te niewielkie obiekty wodne otrzymywać imiona właścicieli gruntów, wówczas miałyby charakter przynależnościowy, typowo dzierżawczy. Pewnym przykładem nazwy pamiątkowej może być nazwa Maurycy nadana dla uczczenia Maurycego Potockiego. Podstawą ponad połowy nazw są imiona w formie zdrobniałej. Większość nazw jest formal‑ nie równa różnym postaciom imion męskich, tylko 3 motywowane są przez imiona kobiece, jedno w formie pełnej, dwa w formie zdrobniałej. Jeśli chodzi o strukturę hydronimów o starszej dokumentacji, to w większości są to nazwy proste, trzy spośród nich mają postać zestawień: Dobrzynka‑Wojtek, Krzyś‑Folwarcznik i Klein Jakubik. 61 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce Obiekty te rozmieszczone są głównie w Polsce południowej, we współczesnych powiatach: cieszyńskim (5), oświęcimskim (5), bielskim (2), krakowskim (3), we wsi Sporysz włączonej do Żywca (3) i po jednym koło Łodzi i Białegostoku. „Eksplozję” hydronimów odimiennych obserwujemy w wieku XX. Odnoto‑ wano wtedy 263 nazwy dla obiektów rozmieszczonych na obszarze całej Polski w 76 powiatach.. W woj. podkarpackim, w pow. stalowowolskim, w gm. Zaklików znajdują się 24 obiekty: Adam (2 x), Antoni, Ewa, Ferdynand, Florian, Hala, Hanka, Jagienka, Jan, Janek, Jorgiś, Józef, Kajtek, Konstanty, Maryśka, Mateusz, Rafał, Stefan, Stefan, Teofil, Wanda, Władysław, Wojtek; w pow. jasielskim, gm. Skołyszyn (6): Jaś, Ju‑ lian, Leszek, Małgosia, Oleś, Wacław. W woj. dolnośląskim, w pow. milickim, gm. Krośnice, Milicz i Cieszków – 21: Andrzej (1983), Bolko, Duży Jaś (1983), Duży Karol (1983), Emilia (1983), Er‑ nest, (1983), Halina, Henryk (Mały Henryk) (1983), Henryk, Henryk (1983), Henryk Nowy, Jan (1983), Karol (1983), Kazimierz Górny, Leszek, Mały Karol, Mieczy‑ sław (1983), Staś Dolny, Staś Górny, Władysław, Zofia (1983); w pow. oleśnickim, gm. Twardogóra – 3: Mała Amalia, (1983), Pelagia (1983) Wielka Amalia (1983 ); w pow. legnickim, gm. Chojnów – 2: Paulinki Drugie, Paulinki Pierwsze; w pow. ząbkowickim, gm. Ziębice – 2: Henryk, Karol; w pow. polkowickim, gm. Przem‑ ków – 1: Bolesław. W woj. małopolskim, w pow. oświęcimskim w gminach: Brzeszcze, Oświęcim, Osiek, Zator odnotowano 22 nazwy stawów: Adam Duży, Andrzej, Andrzej Duży, Danusia, Gabriela (1964), Gabriela (1964), Hanusia (1964), Helenka (1964), Józef, Karolcia, Marian Górny, Micia, Olusia, Stanisław, Stanisław, Sylwester, Teresa; w pow. wadowickim, gm. Spytkowice – 4: Adam//Staw Adam (1961), Adamek//Staw Adamek (1961); Artur, Róża; w pow. tarnowskim, gm. Wierzchosławice – 1: Ma‑ ruszka. W woj. podlaskim, w pow. białostockim, gm. Poświętne znajduje się 14 obiektów: Elżbieta Druga, Elżbieta Pierwsza, Gabriela, Gabrielka, Jerzy, Józef, Kazimierz, Maria, Marylka, Michał Drugi, Michał Pierwszy, Rafał, Witold, Zofia; w pow. zambrowskim, gm. Zambrów – 5: Aleksander, Grażyna, Kajtek, Krzysztof, Moryś; w pow. augustowski, gm. Augustów – 1: Święty Jan (1966), w pow. monie‑ ckim, gm. Knyszyn – 1: Jezioro Zygmunta Augusta. W woj. lubelskim, w pow. tomaszowskim, w gm. Łaszczów i Tarnawatka od‑ notowano 14 hydronimów: Adam Drugi, Adam Pierwszy, Agatka, Aleksander Drugi, Aleksander Pierwszy, Ignaś, Jacek, Jan Dolny, Jan Górny//Jan (1965), Janek, Jaś, Kaźmierz, Małgosia, Marian; w pow. janowskim, gm. Potok Wielki i Modliborzy‑ ce – 12: Bogusław, Bohun, Lech, Michał, Nowy Witold, Nowy Władysław, Oleńka, Stanisław, Stary Witold, Stary Władysław, Wojciech, Zygmunt; w pow. zamojskim, w gm. Komarów‑Osada, też Zamość – 11: Adaś (1954–60), Andrzej, Feliks, Grze‑ gorz (2x), Józef, Kazimierz, Krzysztof, Marcin, Marian, Waldemar; w pow. par‑ czewskim, w gm. Sosnowica i Siemień – 8: Andrzejki (1965), Helena, (1965), Jan (1965), Książę Józef (1965), Marek (1965), Michałki (1965) Wojtek, Zofia (1971); w pow. włodawskim, gm. Stary Brus i Wola Uhruska – 6: Asia, Baśka (gw.), Januś, Jurek (gw.), Paweł, Jama Roma; w pow. lubartowskim, gm. Uścimów – 5: Adam, 62 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce Jan// Święty Jan (1965), Michał (1965), Wanda Druga, Wanda Pierwsza; w pow. chełmskim – 3: Esterka (1954–60), Jezioro Jurka (1970), Jezioro Marcinka; w pow. ryckim, gm. Ryki – 1: Karol; w pow. hrubieszowskim, gm. Mircze – 1: Hala; w pow. puławskim, gm. Baranów – 1: Mateusz. W woj. śląskim, pow. lublinieckim, gm. Ciasna, Kochanowice, Pawonków – 11: Staw Feliksa, Gustaw, Halina//Staw Halina (1962), Kacper//Staw Kacper (1962), Ludwik//Staw Ludwik (1962), Mańka, Marian//Staw Marian (1962), Ola (1924–38)//Staw Ola (1983), Stawy Sabiny, Walek, Wanda; w pow. i gm. Katowice – 6: Barbara, Janina, Małgorzata, Hubertus Drugi, Hubertus Pierwszy, Hubertus Trzeci i Hubertus Czwarty położony w gm. Mysłowice ; w pow. pszczyńskim, gm. Goczałkowice‑Zdrój – 3: Maciek (1966), Maciek Borowy, Maciek Kanałowy; w pow. i gm. Świętochłowice – 2: Martyn, Matylda; w pow. bielskim, gm. Wilamowice – 1: Antoni; w pow. częstochowskim, gm. Janów – 1: Irydion; w pow. gliwickim, gm. Wielowieś – 1: Hubertus//Staw Hubertus (1983). W woj. warmińsko‑mazurskim, pow. olsztyńskim zanotowano 5 nazw: Kli‑ munt, Pawlik (jez.), Bartosz (1964), Wojciech (1925), Wojtek//Wójtek (1925); w pow. piskim, gm. Ruciane‑Nida – 2, Jany, Jany Małe; w pow. giżyckim, gm. Ryn – 2: Szy‑ mon, (jez.), Szymonek (jez.); w pow. mrągowski, gm. Piecki – 2: Klimunt, Pawełek; w pow. szczycieńskim, gm. Jedwabno i Szczytno – 2; Klimek (jez.), Romanek (jez.); w pow. gołdapskim, gm. Gołdap – 1: Szymanek (jez.); w pow. iławskim, gm. Kisie‑ lice – 1: Bartek; w pow. oleckim, gm. Kowale Oleckie – 1: Marki (jez. 1963). W woj. mazowieckim, w pow. siedleckim, gm. Kotuń i Przesmyki znajduje się 5 obiektów: Alina, Helena, Jadwiga (1962), Nana, Stefan; w pow. przysuskim, gm. Wieniawa – 4: Irena, Jerzy, Krystyna, Kuba; w pow. grodziskim, gm. Jakto‑ rów – 2: Bolesław, Franciszek; w pow. węgrowskim, gm. Liw – 1: Franciszek; w pow. żyrardowskim, gm. Mszczonów – 1: Święta Anna; w pow. kozienickim, gm. Grabów nad Pilicą – 1: Staw Świętego Jana. W woj. opolskim, w pow. namysłowski, gm. Pokój są 4 stawy: August, Staw Fryderyka, Staw Matyldy, Staw Zofii; w pow. opolskim, gm. Niemodlin – 2: Hubert, Zofia (1983 ); głubczycki, gm. Głubczyce – 1: Marysieńka (stawy). W woj. łódzkim, w pow. poddębickim, gm. Dalików odnotowano 4 nazwy: Duży Staw Helena i Mały Staw Helena, Halina (1973), Kazimierz Duży; w pow. łódzkim, gm. Łódź – 1: Staw Jana; w pow. zgierskim, gm. Aleksandrów Łódzki – 1: Kazimierz. W woj. pomorskim, w pow. gdańskim, gm. Trąbki Wielkie – 3: Jezioro Alek‑ sandra, Jezioro Bronisława, Jezioro Stanisława (trzy jeziora); w pow. chojnickim, gm. Konarzyny i Chojnice – 2: Jacyś, Jezioro Olbrachta (jez.); w pow. słupskim, gm. Smłodzino – 1: Lolek. W woj. wielkopolskim, w pow. ostrowskim, gm. Sośnie – 3: Antoni, Augustyn, Jan; w pow. gnieźnieńskim, gm. Gniezno – 1: Róża; w pow. międzychodzkim, gm. Międzychód – 1: Gertruda//Jezioro Gertruda, w pow. pleszewskim, gm. Gizałki – 1: Pawełek, (jez.); w pow. ostrzeszowskim, gm. Kobyla Góra – 1: Mikołaj; w pow. poznańskim, gm. Pobiedziska – 1: Jezioro Uli (jez.). W woj. świętokrzyskim, pow. pińczowskim, gm. Pińczów – 3: Aleksander, 63 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce Izabela, Krzysztof; w pow. buskim, gm. Wiślica - 1: Marian; w pow. kazimierskim - 1: Janeczek. W woj. kujawsko-pomorskim, w pow. mogileriskim, gm. Mogilno - 1: Bro-nisław (jez.); w pow. wąbrzeskim, gm. Wąbrzeźno - 1: Frydek (jez.); w pow. alek-sandrowskim - 1: Jarosław (1928); w pow. brodnickim, gm. Bobrowo - 1: Marek (Jez)- W woj. zachodniopomorskim, w pow. choszczeriskim, gm. Pełczyce - 1: Jan: w pow. myśliborskim, gm. Myslibörz - 1: Paweł (jez.), w pow. wałeckim, gm. Mi- rosławiec - 1: Jezioro Hanki (jez.), w pow. łobeskim, gm. Łobez - 1: Helka. Nazwy, ktöre pojawiaja^ si§ w XX wieku sa^, jak juž powiedziano, wielekroć liczniejsze. W większości pochodza^ one z wykazu nazw standaryzowanych, ktöry ukazał si§ w 2006 roku - Nazewnictwo geograficzne Polski , T. I: Hydronimy, cz. 2. Wody stoječe. Niestety, z powodu braku danych, niewiele možna powiedzieć o ich motywacji. Možna przypuszczać, že maja^ one związek z imionami właścicieli. Cz§šč z nich zapewne ma Charakter pamiątkowy, cz§šč - dzierżawczy. Na Charakter pamiątkowy wskazy wać može chociażby „seria” nazw w w pow. janowskim, gdzie spotkač možna nazwy stawöw: Bogusław, Bohun, Michał, Oleńka, Stary Witold, Nowy Witold. Zgromadzenie takich nazw w jednym regionie sugerować može ich motywacj§ literacka^, nawia^zanie do imion bohateröw powieści Sienkiewicza. Pro- weniencj§ literacka^ ma zapewne nazwa Irydion (pow. cz^stochowski) i nawiązuje do tytułowego bohatera utworu Zygmunta Krasihskiego, takže nazwy Jaś \Małgo-sia (stawy w pow. tomaszowskim i jasielskim), czy Jacek i Agatka (pow. tomaszowski) motywowane sa^przez imiona bohateröw bajek dla dzieci. Inna^ ”serie" spotkač možna w pow. milickim, gdzie wyst^puja^ takie nazwy stawöw jak: Bolko, Henryk, Jan, Kazimierz Görny Leszek, Wladysław, Henryk Nowy. Tu dopatry wać si§ možna moty wacji przez imiona ksia^žat z dy nastii Piastöw Śla^skich. Z pewnościa^ Charakter pamiątkowy maja^ nazwy typu: Jezioro Olbrach-ta (pow. chojnicki), Ksiqzq Jözef (stsw w Sosnowicy, woj. lubelskie) czy Jezioro Zygmunta Augusta (podlaskie, gm. Knyszyn), nawiązujące do imion i krölöw i ksia^žat polskich. Uwag§ zwracaja^też nieliczne nazwy z dementem św/'fty, pochodzące zapewne od patronöw kościolöw lub kapliczek znajdujących si§ w pobližu obiektöw wodnych: Świqta Anna, Staw Świętego Jana, Święty Jan. Wśröd prezentowanych nazw stawöw i jezior dominuja^ hydronimy utworzone od imion bez użycia wykładniköw formalnych i członöw dyferencyjnych. Podsta-wami sa^ imiona w formie pełnej, np. Bolesław czy Barbara lub w formie zdrob-niałej, np. Bolko czy Baśka. Sa^ to glöwnie imiona chrześcijariskie, wyst^puja^ tež imiona staropolskie, np.: Przedsław, Bolesław, Kazimierz, Mieczysław, Stanislaw, Wojciech lub ich zdrobnienia: Bolko, cz§šč z nich miešci si§ röwnież w kanonie imion chrześcijariskich Wyjątkowo pojawiaja^ si§ imiona innego pochodzenia, por. nazw§ stawu Moryś (podlaskie), zapewne od im. Moritz, Moryc, popularnego wśröd Żydöw. Baza^ do utworzenia nazw stawöw i jezior stało si§ 75 imion m^skich. Ich liczba byłaby wi^ksza gdyby doliczyć postaci zdrobniałe. Najch^tniej używane jest imi§ Jan (13) oraz Adam (10). Spośröd imion kobiecych użyto 39; najch^tniej two-rzono nazwy małych obiektöw wodnych od imienia Zofia (6) i Haiina (5). Bardzo 64 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce często tworzone są nazwy od imion zdrobniałych. Trudno tu zaobserwować jakąś prawidłowość, ale wygląda na to, że znacznie częściej mamy do czynienia z nazwa‑ mi od zdrobniałych imion kobiecych niż od męskich, np. w woj. małopolskim, pow. oświęcimski, gm. Brzeszcze, na 8 nazw stawów 4 to nazwy od zdrobniałych imion kobiecych: Danusia, Karolcia, Olusia, Micia, zaś nazwy stawów od imion męskich w tej gminie pochodzą od pełnych imion – Stanisław, Andrzej, Sylwester. Spotykamy kilka nazw utworzonych w wyniku pluralizacji: Paulinki Drugie, Paulinki Pierwsze, Michałki, Jany, Jany Małe. Wśród struktur złożonych odnotować należy zestawienia zawierające termi‑ ny hydronimiczne takie jak: staw, jezioro, też jama oraz imię w mianowniku, np. Duży Staw Helena i Mały Staw Helena, Staw Marian, Jama Roma lub w dopełnia‑ czu, np. Staw Feliksa, Stawy Sabiny, Staw Świętego Jana, Staw Fryderyka, Staw Matyldy, Staw Zofii; Jezioro Zygmunta Augusta, Jezioro Jurka, Jezioro Marcinka, Jezioro Aleksandra, Jezioro Bronisława, Jezioro Stanisława, Jezioro Olbrachta, Jezioro Hanki. Dużo jest zestawień z członami dyferencyjnymi. Na uwagę zasługują czło‑ ny odróżniające liczebnikowe, które pojawiają się w nazwach obiektów leżących w obrębie jednej gminy, np. Paulinki Drugie i Paulinki Pierwsze, Adam Drugi i Adam Pierwszy, Aleksander Drugi i Aleksander Pierwszy, Michał Drugi i Michał Pierwszy, Wanda Druga i Wanda Pierwsza, Hubertus Drugi, Hubertus Czwarty, Hubertus Pierwszy, Hubertus Trzeci. Do nazw od imion dodawane bywają człony odróżniające nawiązujące do wielkości (mały, duży), dawności (stary, nowy) lub położeniu obiektu (górny, dolny), np. Mały Karol, Mała Amalia i Wielka Amalia, Adam Duży, Andrzej i Andrzej Duży, Duży Staw Helena i Mały Staw Helena, Ka‑ zimierz Duży, Nowy Witold i Stary Witold, Nowy Władysław i Stary Władysław, Kazimierz Górny, Staś Dolny i Staś Górny, Marian Górny, Jan Dolny i Jan Górny, także inne por. Maciek Borowy i Maciek Kanałowy. Nazwy z członami odróżnia‑ jącymi stanowią około 25 % ogółu badanych nazw. Zapisy źródłowe dla hydronimów odimiennych są dość skąpe, ubogie, co wynika z niedoskonałości tworzonej dopiero bazy komputerowej. Nie można więc zaobserwować postaci wariantywnych. Udokumentowane są jedynie nieliczne poświadczenia zmian formy nazwy zestawionej w prostą, np. Adam//Staw Adam, Adamek//Staw Adamek, Jan Górny//Jan, Halina//Staw Halina, Marian//Staw Ma‑ rian, Ola//Staw Ola, Hubertus//Staw Hubertus, Ludwik//Staw Ludwik, Marian//Staw Marian, Gertruda//Jezioro Gertruda, Staw Kasper//Kacper. Przedstawiony materiał obejmuje 283 hydronimy (265 nazw stawów i 18 nazw jezior) dla obiektów rozmieszczonych w 13 województwach i 76 powiatach całej Polski. Najliczniej reprezentowane są one w powiecie stalowowolskim (24), oświę‑ cimskim (22) i milickim (21) i co charakterystyczne obiekty te leżą w obrębie jednej gminy lub kilku znajdujących się w sąsiedztwie. Często badane nazwy występują seriami; w 39 powiatach odnotowano więcej niż jeden hydronim tego typu. Rzadko spotyka się je w „krainie tysiąca jezior”, jak poetycko określa się obszar Warmii i Mazur; gdzie dla dużych obiektów wodnych, typu jezioro, bardziej „odpowiednie” były inne nazwy. Często są one pochodzenia indoeuropejskiego, staropruskiego. Natomiast dla małych jeziorek oraz stawów nazwy formalnie równe imionom wy‑ 65 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce dają się być charakterystyczne, podkreślają ich związki z właścicielami, widoczne jest tworzenie ich przez mieszkańców lokalnej społeczności i na jej użytek. Część nazw ma charakter sztuczny, nadany administracyjnie. Hydronimy odimienne na‑ leżą w zdecydowanej większości do nowszej warstwy nazewniczej. W stosunku do całej bazy nazw wodnych, grupa tych nazw, choć stosunkowo nieliczna (poniżej 1%), wyróżnia się poprzez częste użycie jako bazy motywacyjnej imion w formie zdrobniałej. Źródła i literatura Materiał z komputerowej bazy nazw wodnych w Pracowni Toponomastycznej In‑ stytutu Języka Polskiego PAN w Krakowie (grant nr 1H01D01029). Rymut, Kazimierz, Nazwy wodne (w:) Słowiańska encyklopedia, t. II, Kraków 2003, s. 230. Cieślikowa, Aleksandra, Wolnicz‑Pawłowska, Ewa, Krótka charakterystyka hydro‑ nimii polskiej (w:) Nazewnictwo geograficzne Polski, t. I: Hydronimy, Cz. I: Wody płynące, źródła, wodospady, Warszawa 2006, s. VIII. Rozmieszczenie stawów i jezior o nazwach od imion w Polsce 66 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce Razem 283 obiekty w 76 powiatach Lp. Powiat Liczba obiektów 1 stalowowolski 24 2 oświęcimski 22 3 milicki 21 4 białostocki 15 5 tomaszowski 14 6 janowski 12 7 lubliniecki 11 8 zamojski 11 9 parczewski 8 10 jasielski 6 11 m. Katowice 6 12 oleśnicki 6 13 włodawski 6 14 cieszyński 5 15 lubartowski 5 16 olsztyński 5 17 siedlecki 5 18 zambrowski 5 19 namysłowski 4 20 piski 4 21 poddębicki 4 22 przysuski 4 23 wadowicki 4 24 chełmski 3 25 gdański 3 26 m. Łódź 3 27 ostrowski 3 28 pińczowski 3 29 pszczyński 3 30 żywiecki 3 31 bielski 2 32 chojnicki 2 33 giżycki 2 34 grodziski 2 35 legnicki 2 36 mrągowski 2 37 opolski 2 38 szczycieński 2 39 ząbkowicki 2 Lp. Powiat Liczba obiektów 40 aleksandrowski 1 41 augustowski 1 42 brodnicki 1 43 buski 1 44 choszczeński 1 45 częstochowski 1 46 gliwicki 1 47 gnieźnieński 1 48 gołdapski 1 49 głubczycki 1 50 hrubieszowski 1 51 iławski 1 52 kazimierski 1 53 kozienicki 1 54 m. Mysłowice 1 55 m. Świętochłowice 1 56 międzychodzki 1 57 mogileński 1 58 moniecki 1 59 myślenicki 1 60 myśliborski 1 61 olecki 1 62 opolski 1 63 ostrzeszowski 1 64 pleszewski 1 65 polkowicki 1 66 poznański 1 67 puławski 1 68 rycki 1 69 słupski 1 70 tarnowski 1 71 wałecki 1 72 wąbrzeski 1 73 węgrowski 1 74 zgierski 1 75 łobeski 1 76 żyrardowski 1 RAZEM 283 67 Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch: Imiona w nazwach jezior i stawöw w Polsce rojstna imena v imenih jezer in ribnikov na Poljskem Povzetek V članku so obravnavana imena ribnikov in jezer na ozemlju Poljske, ki izhajajo iz rojstnih imen. Analiziranih je 283 hidronimov, od katerih je 20 starejših, s historičnimi zapisi od 14.-19. stoletja, večina pa je prvič izpričana v 20. stoletju. Motivacijsko podlago tvorijo moška in ženska rojstna imena, ki so večinoma krščanska, ter maloštevilna staropoljska v osnovni, pogosto tudi manjšalni obliki. Manjkajo podatki o neposredni poimenovalni motivaciji imen, večina imen je go- tovo lastniškega značaja, del spominskega. Med slednjimi so opazna imena literarnega porekla, motivirana z zgodovinskimi liki, in imena, povezana s češčenjem svetnikov. Med izimenskimi vodnimi imeni prevladujejo imena, nastala s transoni-mizacijo. Veliko skupino tvorijo besedne zveze z razlikovalnimi členi, maloštevilno pa imena, ki so nastala s pluralizacijo. Obravnavana vodna imena spadajo v novejšo imensko plast, tako poimenovani objekti se nahajajo v 76 okrajih (upravnih enotah) po vsej Poljski, največ jih je v stalowowolskem (24), oświęcimskem (22), milickem (< Milicz, 21). Urszula Bijak Instytut J^zyka Polskiego PAN, al. Mickiewicza 31, 31-120 Kraków urszulab @ij p -pan. krakow.pl Barbara Czopek-Kopciuch Instytut J^zyka Polskiego PAN, al. Mickiewicza 31, 31-120 Kraków barbarac@ijp-pan.krakow.pl 6 Deappellativische Ortsnamen mit dem bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/ Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße* IZVLEČEK: Avtorica v prispevku obravnava deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- in Pape-/Pfaffe- na območju med Saalo in Niso. V tem nemško‑slovanskem naselitvenem področju ne obstajajo vedno slovanske ustreznice k nemškim krajevnoimens-kim tvorbam. * Gekürzte und geänderte Fassung des auf dem Ehrenkolloquium anläßlich des 75. Ge‑ burtstages von Prof. Dr. Dr. h.c. Ernst Eichler am 20. Mai 2005 in Leipzig gehaltenen Vortrages, vgl. Inge Bily, Hinweise auf Zugehörigkeit und Besitz in der historischen Überlieferung deutscher und slawischer Ortsnamen zwischen Saale und Neiße. In: Na‑ menkundliche Informationen. Beiheft 23. Festschrift zu Ehren von Prof. Dr. Ernst Eich‑ ler. Leipzig 2005, 69–102. Dort ist auch das vollständige Material enthalten. Inge Bily (Leipzig) Deappellative Toponyms with the Determiners Graf-, Herr-, and Pape-/Pfaffe- between the Saale and neisse rivers ABSTRACT: This article discusses deappellative toponyms with the determiners Graf-, Herr-, and Pape-/Pfaffe- between the Saale and Neisse rivers. In this area of German and Slavic settlement, one cannot always find Slavic equivalents for German toponymic formations. 1 einleitung Die Auswertung von Ergebnissen namenkundlicher Untersuchungen durch Fachwissenschaftler benachbarter Arbeitsgebiete ist längst keine Besonderheit mehr (Donat, Reimann, Willich 1999; Brachmann 1995; Lübke 1998; Brachmann, Foster, Kratzke, Reimann 2003; Sperling 1999; Sperling 2005) wie umgekehrt für den Namenforscher die Arbeitsergebnisse der Nachbarwissenschaftler unverzichtbar sind. Namenforscher, aber auch Archäologen, (historische) Geographen, Historiker und auch Rechtshistoriker gewinnen aus der Aufdeckung der Benennungsmotive von Toponymen vielfältige Aufschlüsse, denn Ortsnamen können bekanntlich in ihren appellativischen Ableitungsbasen u.a. Hinweise auf die natürlichen Gegebenheiten eines Siedlungsplatzes, auf Erhebungen und Vertiefungen im Gelände, auf Pflanzen, Tiere usw. enthalten. Diese Ortsnamen werden unter dem Terminus 6 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... Naturnamen zusammengefaßt. Kulturnamen dagegen geben Aufschluß über die Siedlungstätigkeit des Menschen, über Befestigungsanlagen und Grenzen, über Ackerbau, Viehzucht, Handwerk und soziale Stellung, und sie enthalten auch Hin‑ weise auf Zugehörigkeit und Besitz. Thematische Zusammenfassungen von Kul‑ turnamen, wie z.B. die Karten “Slawische Ortsnamen, die auf Viehzucht im frühen Mittelalter hinweisen” (Slawenhandbuch S. 90, Abb. 29) und “Hinweise auf Ackerbau im frühen Mittelalter” (Slawenhandbuch S. 67, Abb. 16) sowie die entsprechenden Erläuterungen zu diesen Karten (Slawenhandbuch 66ff.) sind für Namenforscher ebenso wie für die der Namenforschung benachbarten Wissensgebieten von nicht zu unterschätzendem Wert. Eine Einbeziehung namenkundlichen Materials auch in rechtshistorische Un‑ tersuchungen fordert R. Schmidt‑Wiegand, weist aber auch auf “Die Notwendigkeit einer systematischen Erfassung der Rechtsnamen und ihrer Aufbereitung von na‑ menkundlicher Seite” hin (Schmidt‑Wiegand FlN 614), vgl. auch R. Schmidt‑Wie‑ gands Bearbeitung des Stichwortes Ortsnamen (Toponyme) im Handwörterbuch zur deutschen Rechtsgeschichte (Schmidt‑Wiegand HRG1 3, 1313–1323). K.H. All‑ mendinger (Allmendinger HRG1 1, 1143) betont unter Hinweis auf E. v. Künßberg (Künßberg 1931; Künßberg 1936) und dessen Untersuchungen zu Flurnamen, daß “vor allem für den Fall der rechtsgeschichtl. Ausdeutung von F[lurnamen]… Be‑ hutsamkeit oberstes Gebot ist”. Zur von R. Schmidt‑Wiegand zu Recht geforderten Erfassung und Aufberei‑ tung der Rechtsnamen soll nachfolgend ein bescheidener Beitrag geleistet werden. Im Rahmen einer fächerübergreifenden Zusammenarbeit ist es die Aufgabe des Na‑ menforschers, gesicherte Ergebnisse seiner Untersuchungen, die gewöhnlich auch die Einbeziehung von Ergebnissen (siedlungs)historischer Forschung voraussetzt, für eine Auswertung durch Nachbarwissenschaftler zur Verfügung zu stellen. Eine rechtsgeschichtliche Ausdeutung der Siedlungsnamen kommt dann allerdings dem Rechtshistoriker zu. 2 Deappellativische Ortsnamen, die einen Hinweis auf Zugehörigkeit und besitz enthalten Die Ortsnamen nach dem Besitz faßt T. Witkowski in seinem Verzeichnis der Termini unter einem eigenen Stichwort zusammen (Witkowski Grundbegriffe 70). Wir untergliedern sie in: Ortsnamen mit einem Hinweis auf weltlichen oder kirchlichen Besitz oder auch auf andere Besitzformen, wie z.B. gemeinsamen Besitz. Dabei sind Hinweise auf weltlichen oder kirchlichen Besitz nicht in jedem Falle voreinander zu trennen, wie u.a. die Ortsnamen mit dem Bestimmungwort mhd. hērre, herre ‘Gebieter, Herr; Geistlicher’ zeigen. Ein Beispiel für gemeinsamen Besitz ist der ON Landesgemeinde sw. Klingenthal/Sa., zu mhd. gemeine ‘gemeinschaftlicher Besitz’: 1542 Eyn orthwaldes die Lanndesgemeynn ob dem dorff Goppelsgruhnn, der ist bereint mit kreuczen und zeichen, wass do leitt kegen dem fürstenthumb zu Sachssenn ist Sechssisch und das ander theil kegen dem landt zw Beheimb ist Schlickisch … Und dieser orttwaldes 70 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... wirdt umb deswillen Landtsgemein genannt, das in fürfallender notth den ampts‑ vorwandten zw ihren gepeuden und schinttell zw machen darauss vorgonstigett wirdt. “Der Name bezog sich zunächst auf einen zu äußerst gelegenen Wald (1542 orthwald), der von Sassen des Amtes Voigtsberg, also des sächsischen Landes im Gegensatz zum angrenzenden Böhmen, in besonderen Fällen als eine Art Gemeineigen genutzt werden durfte. Der WaldN ging auf die sich seit 1661 entwickelnde Siedlung über.”, s. Sächs. ONB 1, 557; auch ON Vogtl. 51). Entsprechenden slawischen Wortschatz für gemeinschaftlichen Besitz belegen die ON Nedlitz nö. Lindau: 1329 (Elysabeth) Nedelitzinne, 1330 (PN) Nedeliz, aso. Grf. *Nedělica (DS 38, 278; Eichler Slaw. ON 3, 12f.) und Nödlitz n. Stößen: um 1300 Nidelis, aso. Grf. *Nedělišče (DS 35, 234; Eichler Slaw. ON 3, 26), beide zu aso. *nedei/*neděl’ ‘Gemeingut’; sowie der ON Oppitzsch nö. Oschatz 1207/10 Obtiz [Ociz?], 1236 Obsciz, mit der aso. Grf. *Ob ’čic- (*Ob ’čica bzw. *Ob ’čici), zu aso. *ob ’c ‘Gemeinde, gemeinsames Land’ (Sächs. ONB 2, 140). Dabei sind in dem von uns untersuchten deutsch‑slawischen Siedlungsgebiet zwischen Saale und Neiße nicht in jedem Falle slawische Entsprechungen zu deutschen Ortsnamenbildungen vorhanden, s.u. Aus der Analyse von 130 Kulturnamen des Gebietes zwischen Saale und Nei‑ ße, die in ihrer appellativischen Ableitungsbasis auf Besitzverhältnisse hinweisen (Bily 2005), werden nachfolgend Ortsnamen vorgestellt, die im Bestimmungswort die Appellativa: ‑ mhd. gräve, grābe, mnd. grēve, md. grēbe ‘königlicher Gerichtsvorsitzender, Graf; Dorfrichter’, ‑ mhd. hērre, herre ‘Gebieter, Herr; Geistlicher’ und ‑ mhd. pfaffe, mnd. päpe ‘Geistlicher, Priester’ enthalten. 2.1 f Gräfen, GrMendorf, GrMenhain, Nieder-, Obergräfenhain, Gräfen-hainclicn Das Bestimmungswort mhd. gräve, grābe, mnd. grēve, md. grēbe ‘königlicher Gerichtsvorsitzender, Graf; Dorfrichter’ verbindet sich in den Ortsnamen des Gebietes zwischen Saale und Neiße mit den Grundwörtern -dorjund -hain, auch ein Simplizium ist belegt, vgl.: - †Gräfen nw. Auerbach/Vogtl.: 1536 die wustenung Greffen genant, ‘Siedlung eines Grafen bzw. eines Gräfe, Grefffe’ (Sächs. ONB 1, 348); - Gräfendorf sw. Torgau: 1251 Greuendorph (DS 38, 185; Sächs. ONB 1, 348); †Gräfendorf sö. Diesdorf: 1244 (Joh. vero de) Grevendorp (DS 38, 185), ‘Dorf eines Grafen bzw. eines Gräfe o.ä.’; †Gräfendorf s. vor Merseburg, h. im Stadtbereich: 1274 in villa et pago Greuendorph ante civitatem Mersburg, (DS 35, 156), ‘Das vom Grafen (von Merseburg) gegründete bzw. dem Grafen gehörende Dorf; Gräbendorf sö. Calau, nso. Grabice: 1423 Gräfendorf (DS 36, 158), ‘Dorf eines Grafen bzw. eines Gräfe o.ä.’. Die nso. Namenform entspricht wohl der deutschen, vgl. nso. †grabja ‘Graf (Mu. Wb. 1, 311); - Gräfenhain sö. Königsbrück: 1309 Greuinhain, ‘Rodungssiedlung eines königlichen Burggrafen (auf Königsbrück), kaum die eines Lokators Gräfe’ (DS 28, 88; Sächs. ONB 1, 348f); †Gräfenhain, in der Stadtflur Dahlen: 1284 Gräfenhain, 71 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... ‘Rodungssiedlung im (mark)gräflichen Walde oder einer Person namens Gräfe’ (DS 20, 99; Sächs. ONB 1, 349); Gräfenhain, Nieder-, w. Geithain: 1274 Iohannes plebanus in Grevenhain und Gräfenhain, Ober-, nw. Penig: 1274 Grevenhain, ‘Rodungssiedlung eines Grafen’ bzw. ‘Siedlung im Walde eines Grafen’ (Göschel 57; Sächs. ONB 1, 349). Bei Gräfenhainichen sind die Bestimmungswörter Gräfen-, Albrechts- erst später zum Namen hinzugetreten. Sie wurden nach dem Grafen Albrecht II von Anhalt (†1362) gewählt, vgl. die historische Überlieferung: Gräfenhainichen sw. Wittenberg: 1285 (PN) de Indagine, 1325 mit deme Hayn,…, 1369 Albrechtishayn, 1377 den Hayn, 1381 Gravinalbrechtishayn, 1382 Albrechshayn, 1391 czum Hayn, 1400 den Hayn, den man nennte des Grefin Heynichen (DS 38, 185f). 2.2 Herrendorf, ■fHerrngrün, Herrenhaide, Herrnhut, Herrenwalde Das Bestimmungwort mhd. hērre, herre ‘Gebieter, Herr; Geistlicher’ ist in den Ortsnamen des Untersuchungsgebietes in Verbindung mit den Grundwörtern -dorf -grün, -haide, -hut, -walde belegt, vgl.: - †Herrendorf in der Stadtflur Zittau: 1275 villa dicta Herrendorf, ‘Dorf der (geistlichen) Herren’, d.h. der Herren des Johanniterordens, die den Ort besaßen (Sächs. ONB 1, 418); Herrndorf nö. Freiberg: 1532 Herrndorff, ‘Dorf eines Grund‑ herren’ (Sächs. ONB 1, 418). “Da alle Dörfer einem Grundherren unterstanden und dies kein besonderes Merkmal war, ist wohl auch an das Dorf eines Freiberger Domherrn o.ä. zu denken.” (Sächs. ONB 1, 418); - †Herrngrün sö. Reichenbach/Vogtl.: 1464 die Glashütte zu Herrngrün, An‑ siedlung eines Herrn’. “Das BW könnte sich auf einen Hammerherrn, den Besitzer der Glashütte o.ä., beziehen.” (Sächs. ONB 1, 418f); - Herrenhaide s. Burgstädt: 1791 Herrenheide, ‘Siedlung an/auf der Herrenheide’. “Der Name … knüpft an einen FlN für das Jagdrevier des oder der Peniger Herren an.” (Sächs. ONB 1, 418); - Herrnhut sö. Löbau: 1759 Herrn Huth; religiös motivierter Name, bedeutet ‘sich unter die Hut des Herrn, d.h. die Obhut, den Schutz Gottes, stellen’ (DS 28, 102; Sächs. ONB 1, 419) und - Herrenwalde w. Zittau: 1732 Herrnwalde, ‘Siedlung im Stadtwald, Ratswald (von Zittau)’, auch hier geben die Autoren des Sächs. ONB (1, 418) mit ihrem Hinweis “um 1580 von Zittauer Ratsherren in ihrem Walde angelegt.” eine zusätzliche Stützung ihrer Namenerklärung. Allerdings ist nicht automatisch jeder heutige ON mit dem BW Herr(e)n- ein Hinweis auf den Besitz eines Herren, zu vergleichen ist z.B. Herrnsdorf (1551 Hermßdorf, 1817 Hermsdorf auch Herrnsdorf): s. Wolkenburg/Mulde, bei dem es sich um ein Hermannsdorf handelt, denn die historische Überlieferung deutet auf einen PN Herman als Ableitungsbasis. “Die Umdeutung von Herms- zu Herrndorf … wird im Zusammenhang mit dem in der Flur errichteten herrschaftlich‑wolken‑ burgischen Gut erfolgt sein.”, dies zeigt sich auch in der historischen Überlieferung, vgl. besonders den Beleg von 1817 Hermsdorf auch Herrnsdorf (DS 3, 70; Sächs. ONB 1, 419). 72 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... 2.3 fPapendorf, Pfaffendorf; Nieder-, Oberpfaffendorf, Pfaffengrün, Pfaf-fenhaus, Ffaffengut, Pfaffenmühle, Pfaffenhain, Pfaffroda Mhd. pfaffe, mnd. päpe ‘Geistlicher, Priester’ ist als Grundwort von -dorf, -grün, -hain, -roda‑Namen nachgewiesen, vgl.: - †Papendorf w. Calbe: 1345 de Papendorp (DS 38, 291); †Papendorf w. Zör‑ big: 1202 Papendorp (DS 14, 58); Pfaffendorf nö. Gröbzig: 1223 (Jacob) Papindorp (DS 38, 295); †Pfaffen dorf ö. Kochstedt, sw. Dessau: 1547/49 Pfaffendorf, Papendorf (DS 38, 295f); Pfaffendorf zu Gollma: 1404 Papendorff (DS 4, 87); †Pfaffendorf n. Grimma: 1540 Pfaffendorf, das wüste dorff (DS 13, 155; Sächs. ONB 2, 170); Pfaffendorf s. Königstein: (um 1437) Pfaffindorf (Sächs. ONB 2, 170); †Pfaffendorf s. Markranstädt: 1322 Papendorp (DS 8, 69; Sächs. ONB 2, 170); (†)Pfaffendorf n. Leipzig: 1213 Papendorp (DS 8, 69; Sächs. ONB 2, 170); †Pfaffendorf n. Schönburg, ö. Naumburg: (1278) 14. Jh. Pfaffendorf (DS 35, 243); Pfaffendorf nw. Beesko, nso. Popojce: 1418 Pfaffindorf (DS 36, 203). Die nso. Namenform ist eine Übersetzung des dt. ON; Pfaffendorf Nieder-, Ober- sw. Görlitz: (um 1330) de Phafindorf (DS 28, 225; Sächs. ONB 2, 170f), ‘Dorf eines Geistlichen’. - Pfaffengrün w. Auerbach/Vogtl.: (1327, 1377) in dem dorffe Pfaffengrün, 1459 Pfaffengrune, ‘Rodungssiedlung der oder eines Pfaffen’, mit evtl. Hinweis auf ehem. Kirchenbesitz (vgl. Pfaffenhaus bzw. Pfaffengut, Pfaffenmühle bei Plauen) (Sächs. ONB 2, 171); - Pfaffenhain nö. Stollberg: (1442) Pfaffenhaynn, ‘Rodungssiedlung der oder eines Pfaffen’ (DS 39, 86; Sächs. ONB 2, 171); - Pfaffroda nw. Glauchau: 1303 Sifridus de Phaffinrode, ‘Rodungssiedlung der oder eines Pfaffen’ (DS 39, 86; Sächs. ONB 2, 171); Pfaffroda sw. Sayda: 1445 Pfaffenrode. “Der ON bezieht sich wohl auf Rodungstätigkeit von Pfaffen des Klosters Osek.”, s. Sächs. ONB 2, 171. Ebenfalls zahlreich sind die slawischen Entsprechungen dieser Ortsnamen, vgl. Papsdorf †Poppewitz, Pobzig mehrfachem Papitz und zahlreichem Poppitz, alle als aso. *Popovici zu erklären, zu aso. *pop ‘Pfarrer, Priester, Geistlicher’, bei Papsdorf wurde der Name durch ein zusätzliches GW -öfor/erweitert. 3 zusammenfassung Ergebnisse namenkundlicher Untersuchungen können Forschungsergebnisse benachbarter Arbeitsgebiete, z.B. der Archäologie, Geographie, Geschichte und auch der Rechtsgeschichte, stützen. Dabei ist zu beachten, daß es nicht genügt, nur die heutige Namensform zu betrachten, denn zum einen können Bestimmungs‑ oder auch Grundwörter erst später zu einem Ortsnamen treten, zum anderen kann durch Namenwechsel, Umdeutung oder sekundäre semantische Motivierung (Eichler 1976; Hengst SSM; Walther 1997) die heutige Form eines Ortsnamens im Vergleich zur ursprünglichen Benennung oder zu seinen Schreibungen in den historischen Quellen mitunter stark verändert sein, vgl. Herrnsdorf s. Wolkenburg/Mulde: 1551 Hermß‑ dorf, 1817 Hermsdorf auch Herrnsdorf, das ein Hermannsdorf ist, denn die histo‑ rische Überlieferung deutet auf einen PN Herman als Ableitungsbasis, s.o., nicht auf 73 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... das Appellativum mhd. hērre, herre ‘Gebieter, Herr; Geistlicher’, zu dem u.a. die nachfolgenden ON zu stellen sind: †Herrendorf (1275 villa dicta Herrendorf) in der Stadtflur Zittau, Herrndorf (1532 Herrndorff) nö. Freiberg, †Herrngrün (1464 die Glashütte zu Herrngrün) sö. Reichenbach/Vogtl., Herrenhaide (1791 Herrenheide) s. Burgstädt und Herrnhut (1759 Herrn Huth) sö. Löbau, s.o. Neben der Stützung durch die appellativische Bedeutung der Ableitungsbasis eines Ortsnamens kann der Kontext der Namensnennung in der historischen Über‑ lieferung eine wichtige Hilfe sein, vgl. den ON Herrenwalde w. Zittau: 1732 Herrn‑ walde, ‘Siedlung im Stadtwald, Ratswald (von Zittau)’ (DS 28, 102; Sächs. ONB 1, 418). Hier geben die Autoren des Sächs. ONB (1, 418) mit ihrem Hinweis “um 1580 von Zittauer Ratsherren im ihrem Walde angelegt.” eine zusätzliche Stützung ihrer Erklärung des Ortsnamens. Zu vergleichen ist in diesem Zusammenhang auch der ON Königshain w. Görlitz: 1298ff Peczoldus … de Kunigeshain, …, 1346 Kuni‑ gyshayn, 1367 silva … que der Kuniginnefurst vulgari nomine appellatur [Forst bei Königshain, später Königshainer Berge], ‘Rodungssiedlung im Forst der Königin’, “wie [der Beleg von] 1367 zu erkennen gibt (wohl altes Jagdgebiet der böhmischen Könige.”) (Sächs. ONB 1, 511). Nicht immer ist bei der Ableitungsbasis eines Ortsnamens eine Trennung zwischen Appellativa und den aus ihnen abgeleiteten Personennamen möglich, vgl. z.B. die ON † Gräfen oder mehrere Gräfendorf die erklärt werden müssen als ‘ Siedlung eines Grafen bzw. eines Gräfe, Gref(f)e’ (so auch im Sächs. ONB 1, 348). Gleiches gilt für die slawischen Bildungen, vgl. z.B. die ON Bonnewitz, Bannewitz, Pannewitz, Panitz, alle mit der aso. Grf. *Panici, ‘Siedlung der Leute eines Herren, zu aso. *pan ‘Herr’, oder einer Person namens Pan o.ä.’. Zu den Deanthroponymica, die als Bestimmungswort einen Personennamen als Namen des Grundherren oder Ortsgründers enthalten, d.h. die zu erklären sind als ‘ Siedlung eines …’ oder ‘Leute des …’ sind besonders DS 26; Walther 1978 und Walther 1993 zu vergleichen. Bei der Unterscheidung zwischen einer deappellativischen und einer deanthro ‑ ponymischen Bildung ist die Realprobe oftmals hilfreich. Ein treffendes Beispiel hierfür ist der ON Guben, nso. Gubin, poln Gubin n. Cottbus (1211, 1222 Gubin), bei dem aufgrund der Lage an der Mündung der Lubst (poln. Lubsza) in die Neiße eine strukturell und auch auf der Grundlage der historischen Überlieferung mögliche Ableitung aus einem auch gut belegten PN Guba ausgeschlossen werden kann und die aso. Grf. *Gubin- als ‘Ort an der Mündung’ erklärt werden muß (Bily 1999). Dennoch darf der Wert des in den Personennamen enthaltenen appellativischen Wortschatzes nicht übersehen werden (Wenzel 1981; Wenzel 1990; Wenzel 1997), denn nur ein in einer Sprachgemeinschaft verankertes Appellativum wird auch zur Namenbildung, hier zur Bildung eines Personennamens, verwendet, vgl. z.B. das Appellativum lenik ‘Lehensmann, Lehngutsbesitzer, Vasall; Hüfner’, das zwar nicht in den Ortsnamen des untersuchten Gebietes belegt ist, wohl aber im PN Lenik: 1374-82 Leynik, …, 1498 Lenig, 1501 Leman, 1509 Lenigk, …, 1589 Lönigk, 1652 Lehman, 1655 Stephan Lehmann oder Lehnigk (Wenzel Wb. I 244). In eine Aufbereitung für die Nutzung durch Nachbarwissenschaftler sollten in Zukunft neben den Ortsnamen auch die Flurnamen stärker einbezogen werden, auch wenn sich aus ihrer gewöhnlich späteren historischen Überlieferung eine grö‑ 74 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... ßere Unsicherheit ergibt (Schmidt‑Wiegand FlN; Künßberg 1931; Künßberg 1936). Material sowie methodische Anregungen finden sich in den Flurnamenarbeiten der DS‑Reihe, vgl. besonders DS 9, DS 18, DS 24 und DS 341 wie auch in einem Teil der Ortsnamenbücher dieser Reihe, vgl. u.a. DS 3 und DS 13, außerdem Göschel; Rein‑ hold 1996; Reinhold 2005; Bauer 2004 u.v.a.m. Als Beispiel für eine systematische Erfassung und Auswertung der Flurnamen, auch mit dem Ziel einer Bereitstellung für die Auswertung durch Nachbarwissenschaftler, seien die regelmäßig erschei‑ nenden Flurnamenreports des durch G. Hänse (†) initiierten Projektes ‘Flurnamen und Regionalgeschichte’ genannt. Dieses Projekt, das durch den Heimatbund Thü‑ ringen getragen wird, hat eine gesamtthüringische Flurnamenerfassung im Blick. Es stützt sich auf engagierte Heimat‑ und Namenforscher aus der Region. Zu den slawischen Flurnamen in der Lausitz sind die Sammlungen bzw. Bearbeitungen P. Kühnels (Kühnel), E. Muckes (Mu. FlN; Mu. FlN Luckau) und Chr. Schwelas (Schwela) heranzuziehen, nicht zuletzt auch die Wörterbücher von Chr. Pfuhl (Pfuhl) und E. Mucke (Mu. Wb.). Auch darüber hinaus harrt reiches Material der Erfassung und nachfolgenden Auswertung. Literatur Allmendinger HRG1, K. H. Allmendinger, Art. ‘Flurnamen’, HRG1 1 (1971), 1143–1144. Bauer 2004, Reinhard Bauer, Die Flurnamen der Gemeinde Andechs. Siedlungs‑, Flur‑ und Hausnamen der Gemarkungen Erling, Frieding und Machtlfing, auf der Grundlage der vom Haus der Bayerischen Geschichte erarbeiteten Mate‑ rialien, mit einem Beitrag von Anthony Rowley. In Verbindung mit Michael Henker hrsg. von Wolf‑Armin Frhr. v. Reitzenstein. (Die Flurnamen Bayerns 10). München. Bily 1980, Inge Bily, Die slawischen Flurnamen der Senftenberger Willkür (1523), Studia Onomastica I. (Namenkundliche Informationen, Beiheft 2). Leipzig, 4–15. Bily 1999, Inge Bily, Die natürliche Umwelt als Benennungsmotiv in deappella‑ tivischen Ortsnamen des Mittelelbegebietes, Geographische Namen in ihrer Bedeutung für die landeskundliche Forschung und Darstellung, Referate des 8. Arbeitstreffens des Arbeitskreises ”Landeskundliche Institute und For‑ schungsstellen in der Deutschen Akademie für Landeskunde”, Trier 21.–23. Mai 1998, Hrsg. von Heinz Peter Brogiato (Dokumentationszentrum für Deutsche Landeskunde. Universität Trier. Berichte und Dokumentationen 2), Trier, 97–109. Bily 2005, Inge Bily, Hinweise auf Zugehörigkeit und Besitz in der historischen Überlieferung deutscher und slawischer Ortsnamen zwischen Saale und Neiße, Namenkundliche Informationen, Beiheft 23, Festschrift zu Ehren von Prof. Dr. Ernst Eichler, Leipzig, 69–102. 1 Vgl. DS 9; DS 18, S. 323, 324; DS 24, S. 238, S. 241 (Rechtsleben, Flurverfassung und Herrschaftsverhältnisse, Abgaben); DS 34, S. 85 (Recht und Gericht, Militär). 75 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... Bönisch 2001, 2004, F. Bönisch, Zur Praxis des Hofnamengebrauchs in der Nie‑ derlausitz, Erster Teil, Niederlausitzer Studien, Heft 30, 29–41; Zweiter Teil, ebd. Heft 31, 61–75. Brachmann 1995, Hansjürgen Brachmann (Hrsg.), Burg – Burgstadt – Land, Zur Genese mittelalterlicher nichtagrarischer Zentren in Ostmitteleuropa (For‑ schungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa), Berlin. Brachmann, Foster, Kratzke, Reimann 2003, Hansjürgen Brachmann, Elżbieta Foster, Christine Kratzke, Heike Reimann, Das Zisterzienserkloster Dargun im Stammesgebiet der Zirzipanen, Ein interdisziplinärer Beitrag zur Erfor‑ schung mittelalterlicher Siedlungsprozesse in der Germania Slavica (Geis‑ teswissenschaftliches Zentrum Geschichte und Kultur Ostmitteleuropas e. V., Leipzig, Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa 17), Stuttgart. Debus 2000, Friedhelm Debus (Hrsg.), Stadtbücher als namenkundliche Quelle, Vorträge des Kolloquiums vom 18.–20. September 1998, Stuttgart (Akademie der Wissenschaften und der Literatur, Abhandlungen der Geistes‑ und sozial‑ wissenschaftlichen Klasse, Einzelveröffentlichung, Nr. 7. Donat, Reimann, Willich 1999, Peter Donat, Heike Reimann, Cornelia Willich, Slawische Siedlung und Landesausbau im nordwestlichen Mecklenburg (Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa 8), Stutt‑ gart. DS, Deutsch‑Slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte, Hrsg. von Theodor Frings und Rudolf Fischer; ab Nr. 26 … Begründet von The‑ odor Frings und Rudolf Fischer, Hrsg. von Rudolf Fischer und Rudolf Große; ab Nr. 27 … Hrsg. von Ernst Eichler, Wolfgang Fleischer, Rudolf Große, Albrecht Neubert und Hans Walther; ab Nr. 36 … Hrsg. von Ernst Eichler, Wolfgang Fleischer, Rudolf Große und Hans Walther; ab Nr. 39 … Hrsg. von Ernst Eichler, Rudolf Große und Hans Walther. Halle 1956ff., Berlin 1961ff. DS 3, Hans Walther, Die Orts‑ und Flurnamen des Kreises Rochlitz, Halle 1957. DS 4, Ernst Eichler, Die Orts‑ und Flußnamen der Kreise Delitzsch und Eilenburg, Studien zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte im Saale‑Mulde‑Gebiet, Halle 1958. DS 9, Lothar Hoffmann, Die slawischen Flurnamen des Kreises Löbau, Halle 1959. DS 13, Horst Naumann, Die Orts‑ und Flurnamen der Kreise Grimma und Wurzen, Berlin 1962. DS 18, Wolfgang Sperber, Die slawischen Flurnamen des Kreises Kamenz (Ostteil), Berlin 1967. DS 24, Günther Hänse, Die Flurnamen des Stadt‑ und Landkreises Weimar, Berlin 1970. DS 26, Hans Walther, Namenkundliche Beiträge zur Siedlungsgeschichte des Saale‑ und Mittelelbegebietes bis zum Ende des 9. Jahrhunderts, Berlin 1971. DS 28/29, Ernst Eichler, Hans Walther, Ortsnamenbuch der Oberlausitz, Studien zur Toponymie der Kreise Bautzen, Bischofswerda, Görlitz, Hoyerswerda, Kamenz, Löbau, Niesky, Senftenberg, Weißwasser und Zittau I, II, Berlin 1975, 1978. 76 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... DS 34, Klaus Gansleweit, Untersuchungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschich‑ te der nordöstlichen Niederlausitz, Die Flur‑ und Ortsnamen im Bereich des früheren Stiftes Neuzelle, Berlin 1982. DS 35, Ernst Eichler, Hans Walther, Untersuchungen zur Ortsnamenkunde und Sprach‑ und Siedlungsgeschichte des Gebietes zwischen mittlerer Saale und Weißer Elster, Berlin 1984. DS 36, Siegfried Körner, Ortsnamenbuch der Niederlausitz, Studien zur Toponymie der Kreise Beeskow, Calau, Cottbus, Eisenhüttenstadt, Finsterwalde, Forst, Guben, Lübben, Luckau und Spremberg, Berlin 1993. DS 38, Inge Bily, Ortsnamenbuch des Mittelelbegebietes, Berlin 1996. DS 39, Karlheinz Hengst, Ortsnamen Südwestsachsens, Die Ortsnamen der Kreise Chemnitzer Land und Stollberg, Berlin 2003. Eichler Slaw. ON: Ernst Eichler, Slawische Ortsnamen zwischen Saale und Neiße, Ein Kompendium, Bd. 1–3, Bautzen 1985, 1987, 1993. Göschel, Joachim Göschel, Die Orts‑, Flur‑ und Flußnamen der Kreise Borna und Geithain, Namenkundliche Untersuchungen zur Sprach‑ und Siedlungs‑ geschichte Nordwestsachsens (Mitteldeutsche Forschungen 31). Köln, Graz 1964. Hengst SSM, K. Hengst, Sekundäre semantische Motivierung slawischer Lehnnamen im Deutschen, Namenkundliche Informationen 33 (1978), 25–33, Nachdruck in: Karlheinz Hengst, Beiträge zum slavisch‑deutschen Sprachkontakt in Sachsen und Thüringen, Hrsg. von Wolfgang Dahmen, Ernst Eichler und Johannes Kramer, Veitshöchheim 1999, 61–69. HRG1, Handwörterbuch zur Deutschen Rechtsgeschichte, Hrsg. von Adalbert Erler und Ekkehard Kaufmann, mitbegründet von Wolfgang Stammler, ab Bd. 2 unter philologischer Mitarbeit von Ruth Schmidt‑Wiegand, Bd. 1–5, Berlin 1971–1996. Kühnel, Paul Kühnel, Die slavischen Orts‑ und Flurnamen der Oberlausitz, Hrsg. und mit einer Einleitung und Bibliographie versehen von Ernst Eichler, Leipzig 1982. Künßberg 1931, Eberhard Frhr. von Künßberg, Flurnamen und Rechtsgeschichte, Zeitschrift der Savigny‑Stiftung für Rechtsgeschichte, Germanistische Abtei‑ lung 51, 93–110. Künßberg 1936, Eberhard Frhr. von Künßberg, Flurnamen und Rechtsgeschichte, Weimar. Lübke 1998, Christian Lübke (Hrsg.), Struktur und Wandel im Früh‑ und Hoch‑ mittelalter, Eine Bestandsaufnahme aktueller Forschungen zur Germania Slavica (Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen Mitteleuropa 5), Stuttgart. Mu. FlN, Ernst Mucke [Arnošt Muka], Serbske ležownostne mjena a jich woz‑ nam (Die sorbischen Flurnamen und ihre Bedeutung), Slavia Occidentalis VI (1927), S. 225–253; VIII (1929), S. 83–156). Nachdruck in: Ernst Mucke, Abhandlungen und Beiträge zur sorbischen Namenkunde, Hrsg. von Ernst Eichler, Leipzig 1984. Mu. FlN Luckau, Ernst Mucke [Arnošt Muka], Deutung und Bedeutung der Flur‑ 77 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf‑, Herr‑ und Pape‑/Pfaffe‑ … namen des Kreises Luckau, Bausteine zur Heimatkunde des Luckauer Kreises. Luckau 1918, S. 145–228, Nachdruck in: Ernst Mucke, Abhandlungen und Bei‑ träge zur sorbischen Namenkunde, Hrsg. von Ernst Eichler. Leipzig 1984. Mu. Wb., Ernst Mucke [Arnošt Muka], Słownik dolnoserbskeje rěcy a jeje narěcow, Wörterbuch der nieder‑wendischen Sprache und ihrer Dialekte, Bd. 1–3, Petrograd, Prag 1911–1928, und Indeks a tergo do Dolnołużickiego słownika Arnošta Muki, Warszawa 1988. ON Vogtl., Ernst Eichler, Volkmar Hellfritzsch, Johannes Richter, Die Ortsnamen des sächsischen Vogtlandes, 1–2. Plauen 1983, 1985. Pfuhl, Chr. Tr. Pfuhl, Łužiski serbski słownik, Lausitzisch Wendisches Wörterbuch, Bautzen 1866, Nachdruck, hrsg. von Heinz Schuster‑Šewc, Bautzen 1968, Obersorbisches Wörterbuch. Reinhold 1996, Frank Reinhold, “Mord” in thüringischen Flurnamen, Eine namen‑ kundliche Plauderei, Jahrbuch für den Saale‑Holzlandkreis, Jena, 76–79. Reinhold 2005, Frank Reinhold, Auf kirchliche Verhältnisse hinweisende Flurnamen im Raum Altenburg – Schmölln – Zeitz. In: Kirche und geistiges Leben im Prozeß des mittelalterlichen Landesausbaus in Ostthüringen / Westsachsen, Hrsg. von Peter Sachenbacher, Ralph Einicke & Hans‑Jürgen Beier (Beiträge zur Frühgeschichte und zum Mittelalter Ostthüringens 2), Langenweißbach, 117–121, bes. S. 119f. Sächs. ONB, Historisches Ortsnamenbuch von Sachsen, Hrsg. von Ernst Eichler und Hans Walther, Bearb. von Ernst Eichler, Volkmar Hellfritzsch, Hans Walther und Erika Weber, Bd. I–III, Berlin 2001. Scheuermann 1980, Ulrich Scheuermann, Die sprachliche Erschließung der Dorfflur mit Hilfe von Flurnamen. In: Heinrich Beck, Dietrich Dennecke, Herbert Jan‑ kuhn (Hrsg.), Untersuchungen zur eisenzeitlichen und mittelalterlichen Flur in Mitteleuropa und ihrer Nutzung. Berichte über die Kolloquien der Kommission für die Altertumskunde Mittel‑ und Nordeuropas in den Jahren 1975 und 1976. II. (Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen. Phil.‑hist. Kl. Dritte Folge. Nr. 116), Göttingen, 323–353. Schmidt‑Wiegand FlN, Ruth Schmidt‑Wiegand, Recht und Aberrecht in Flurna‑ men. In: Gießener Flurnamen‑Kolloquium. 1. bis 4. Oktober 1984. Hrsg. von Rudolf Schützeichel (Beiträge zur Namenforschung, Beiheft 23). Heidelberg 1985, 600–620. Schmidt‑Wiegand HRG1, Ruth Schmidt‑Wiegand, Art. ‘Ortsnamen (Toponyme)’, HRG1 3 (1984), 1313–1323. Schmidt‑Wiegand 1969, Ruth Schmidt‑Wiegand, Rechtssprachgeographie und Na‑ menkunde, 10. Internationaler Kongreß für Namenforschung, Abhandlungen, Proceedings, Actes, Disputationes ad Montium Vocabula aliorumque nominum significationes pertinentes, Ed.: H. H. Hornung, Tom 1, Wien, 127–133. Schmidt‑Wiegand 1995, Ruth Schmidt‑Wiegand, Rechtsbücher und Weistümer, Zum Sprachausgleich in der historischen Wortgeographie, Gotthard Lerchner u.a. (Hrsg.), Chronologische, areale und situative Varietäten des Deutschen in der Sprachhistoriographie, Festschrift für Rudolf Große (Leipziger Arbeiten zur Sprach‑ und Kommunikationsgeschichte 2), Frankfurt a.M., 153–158. 7 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf‑, Herr‑ und Pape‑/Pfaffe‑ … Schmidt‑Wiegand 1998a, Ruth Schmidt‑Wiegand, Deutsche Sprachgeschichte und Rechtsgeschichte bis zum Ende des Mittelalters, In: Werner Besch, Anne Betten, Oskar Reichmann, Stefan Sonderegger (Hrsg.), Sprachgeschichte, Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung, 2., vollständig neu bearbeitete und erweiterte Auflage, 1. Teilbd. (Handbücher zur Sprach‑ und Kommunikationswissenschaft 2.1., 2. Auflage). Berlin, New York, 72-87. Schmidt‑Wiegand 1998b, Ruth Schmidt‑Wiegand, Deutsche Sprachgeschichte und Rechtsgeschichte seit dem Ausgang des Mittelalters. In: Werner Besch, Anne Betten, Oskar Reichmann, Stefan Sonderegger (Hrsg.), Sprachgeschichte, Ein Handbuch zur Geschichte der deutschen Sprache und ihrer Erforschung, 2., vollständig neu bearbeitete und erweiterte Auflage, 1. Teilbd. (Handbücher zur Sprach‑ und Kommunikationswissenschaft 2.1., 2. Auflage), Berlin, New York, 87-98. Joseph Schnetz, Flurnamenkunde, München 19973, 3. unveränd. Aufl. Schuster‑Šewc 1986, Heinz Schuster‑Šewc, Die älteste Schicht der slawischen sozial‑ökonomischen und politisch‑institutionellen Termini und ihr Schicksal im Sorbischen, Lětopis A 33, 1-19. Schuster‑Šewc 1989: Heinz Schuster‑Šewc, Der kirchliche Wortschatz des Sorbischen und sein Ursprung. Ein Beitrag zur europäischen Sprach‑ und Kulturgeschichte, Die Welt der Slaven, Neue Folge XIII, 297-322. Schuster‑Šewc HEW, Heinz Schuster‑Šewc, Historisch-etymologisches Wörterbuch der ober‑ und niedersorbischen Sprache, Bd. 1-4 (Heft 1-24), Bd. 5 (Register). Bautzen 1978-1989 und 1996. Schwela, Chr. G. Schwela, Die Flurnamen des Kreises Cottbus (Veröffentlichungen des Instituts für Slawistik der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin 17), Berlin 1958. Slawenhandbuch, Die Slawen in Deutschland, Geschichte und Kultur der slawischen Stämme westlich von Oder und Neiße vom 6. bis 12. Jahrhundert, Ein Handbuch. Neubearbeitung, Hrsg. von Joachim Herrmann, Berlin 19852. Slovník pomístních jmen Čechách. I (A), Pod vedením Jany Matúšové zpracovali Libuše Olivová‑Nezbedová, Jitka Malenínská, Milan Harvalík, Martina Mackovičová. Praha 2005. Sperling 1999, Walter Sperling, Geographische Namen als interdisziplinäres Forschungsfeld. Disziplinhistorische und methodologische Aspekte, Geographische Namen in ihrer Bedeutung für die landeskundliche Forschung und Darstellung,. Referate des 8. Arbeitstreffens des Arbeitskreises ”Landeskundliche Institute und Forschungsstellen in der Deutschen Akademie für Landeskunde”, Trier 21.-23. Mai 1998, Hrsg. von Heinz Peter Brogiato (Dokumentationszentrum für Deutsche Landeskunde, Universität Trier, Berichte und Dokumentationen 2), Trier, 17-41. Sperling 2005, Walter Sperling, Geographische Namen - ein Thema für Geographen. In: Namenkundliche Informationen 87/88, 57-87 Walther 1997, Hans Walther, Benennungsparallelismus bei der Eindeutschung des Altsorbengebietes um Leipzig im hohen Mittelalter, Wort und Name im 7 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... deutsch-slavischen Sprachkontakt, Ernst Eichler von seinen Schülern und Freunden, Hrsg. von Karlheinz Hengst, Dietlind Krüger und Hans Walther, unter Mitarbeit von Inge Bily (Bausteine zur Slavischen Philologie und Kulturgeschichte, Reihe A: Slavistische Forschungen, Neue Folge. Bd. 20), Köln, Weimar, Wien, 555-569. Wenzel 1981, Walter Wenzel, Deappellativische sorbische Personennamen ohne Entsprechungen im niedersorbischen und obersorbischen Wortschatz, Ono-mastica Slavogermanica XIII, 131-143. Wenzel 1990, Walter Wenzel, Sorbische anthroponymische Lexik in sprachgeographischer Sicht (Aus der Werkstatt des sorbischen Personennamenatlasses), Namenkundliche Informationen 58, 18-23. Wenzel 1997, Walter Wenzel, Personennamen in ihrer Bedeutung für die historische Lexikologie und Sprachgeographie - Dargestellt an sorbischem Material, Namenkundliche Informationen 71/72, 128-132. Wenzel Studien, Walter Wenzel, Studien zu sorbischen Personennamen, 1. Systematische Darstellung, 2. Historisch-etymologisches Wörterbuch. Bd. I—II, 3, Namenatlas und Beiträge zur Siedlungsgeschichte, Bautzen 1987, 1991, 1992, 1994. Wenzel Wb., Walter Wenzel, Studien zu sorbischen Personennamen, 2. Historisch-etymologisches Wörterbuch. Bd. I–II. Bautzen 1991, 1992. Witkowski Grundbegriffe, Teodolius Witkowski, Grundbegriffe der Namenkunde, Berlin 1964. Abkürzungen aso. altsorbisch BW Bestimmungswort bzw. beziehungsweise d.h. das heißt dt. deutsch FlN Flurname Grf. Grundform GW Grundwort h. heute mhd. mittelhochdeutsch mnd. mittelniederdeutsch n. nördlich nö. nordöstlich nso. niedersorbisch nw. nordwestlich ö. östlich ON Ortsname PN Personenname poln. polnisch S. Seite 0 Inge Bily: Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-ZPfaffe- ... s. südlich sw. südwestlich u.a. unter anderem vgl. vergleiche w. westlich z.B. zum Beispiel Deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- in Povzetek Inge Bily Karl-Tauchnitz-Str. 1, D-04107 Leipzig bily@saw-leipzig.de Pape-/Pfaffe- na območju med Saalo in Niso V uvodu avtorica poudarja, da uporaba podatkov imenoslovnih raziskav s strani raziskovalcev bližnjih delovnih področij že dolgo ni nobena posebnost, kot tudi obratno, da so za imenoslovce raziskovalni rezultati bližnjih strok nepogrešljivi. To velja tudi za odkrivanje in raziskovanje poimenovalnih motivov krajevnih imen. Av-torica v prispevku obravnava deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- in Pape-/Pfaffe- na območju med Saalo in Niso. V tem nemško‑slovanskem naselitvenem področju ne obstajajo vedno slovanske ustreznice k nemškim krajev-noimenskim tvorbam. V analizi je bilo obravnavano 130 kulturnih imen z območja med Saalo in Niso, ki v svoji apelativni podstavi z izpeljavo kažejo na posestna razmerja in kot krajevna imena v determinantah vsebujejo naslednje apelative: srednjevisokonemško gräve, grābe, srednjedolnjenemško grēve, srednjenemško grēbe ‘kraljevi sodni prisednik, grof; vaški sodnik’ (v imenih: "f Gräfen, Gmfendorf, Gväfenhain, Gräfenhain, Nieder-, Gräfenhain, Ober-, Gxäfenhainichen); srednjevisokonemško hērre, herre ‘zapovednik, gospod, gospodar; duhovnik’ (v imenih: Herrendorf fHerrngrä«, Herrenhaide, Hevvnhut, Hevvenwalde); srednjevisokonemško pfaffe, srednjedolnjenemško päpe ‘duhovnik’ (v imenih: fPapendorf Pfaffendorf; Nieder-, OberpfaffenJor/ Pfaffengrä«, PfaffenAaMs, Pfaf-fengut, Pfaffenmühle, PfaffenAa/«, Pfaffrcxia). 1 OhkohImh YKpaiHH Ha -ui^n 3,MHTpo EynKO (Ternopil) IZVLEČEK: V članku avtor obravnava ukrajinske ojkonime na -ycja, zlasti z ozirom na tvorbo krajevnih imen po tem modelu, na njihov odnos do imen vodnih objektov kot tudi na izpeljavo in strukturo obravnavanih enot. B yicpaiHCbiciH i cxiznrocjiOB'aHCbiciH OHOMacrani ohkohImh Ha -uu,r #oci He 6yjiH me 06'eKTOM cnenianbHoro MOHorpaiJiiHHoro AOCJii/pKeHHH. B yicpamcbiciH OHOMacTHiji äHajii3y niei Moreni OHKomMiß cneniajibHy CTarTio npncBaTHB I. KOBajIHK, BKa3äBHIH Ha CKJiaHHiCTb reHe3HCy HHX Ha3B i M05KJIHBiCTb TBopeHHa i'x He jiHHie bih npHKMeTHHiciB/AienpHKMeTHHKiB, ane h 6e3nocepeAHbo Bi# iMeHHHiciB Ta BH/iijniB y Me5Kax OHKomMiB Ha -uu% pi3Hi jieKCHKO-ceManraHHi rpynn [KoBajiHK 1960, 137-143]. ripHHHHOK) HeyBarn #o Ha3BaHoi' Moreni ohkohImIb M05Ke 6yTH HacaMnepeA 3areMHeHe cnoBOTBipHe 3HaHeHHa (JiopMäHra -uu,-r, BinMimricTb noro 3HaHeHHH b OHKomMax i rinpomMax, a me BinMiHHicTb 3HaneHb cyijiiicca -uu,-r Ha omMHOMy h anejiHTHBHOMy piBHax. Cy(J)iKC -uu,-r (< -ic-a) bhhhk y pe3yjibTari npHCAHäHHa CTpyioypHoro (JiopMaHTa -k-a #o cy(J)iKcajibHoro eneMenra -T, Ha sichh 3aiciHHyBajiHca iMemoiKH Ha3HBHoro BinMiHKa oahhhh 5idHOHoro po/ry, Hanp.: *babi-ka > bab-ica "cTapa >KiHKa", *děvT-ka > děv-ica "^iBHija", *vl 'iči-ka > vi 'č-ica "bobhhiih". Ha3BH Hboro THny BHHHKjiH Ha Micni nepBHHHHx (JiopM babī, děvī, vi 'čl b pe3yjibTari TpeTboii najiaTani3aiiii [Sławski I 1974, 99]. noxunricTb cy(})iKa -ic-a bih -bK-a/-T>K-a Bnpa3HO npocTe5KyeTbca npn TBopemri "Ha3B TBapnH jkihohoi CTari bih nepBHHHOi aeMiHyTHBHoi' (nepe3 AefleMiHyTHBi3aijiio)...npH 3icTaBjieHHi HaÖMeHyBaHb 6e3 3ranaHHx cy(})iKciB i 3 hhmh : nop. npacn. kurh - kura - kurica (^eMiHyTHB), lis - lisa; lisbcb (^eMmyTHB) i fl.-p.-yicp. Kypy - Kypa, tcypuua, poc. Kypa, tcypuua, 6in. tcypbiua, ane cxb. tcypuua "MOJio^eHbRa KypoHica"; poc. Jiuc-Jiuca -nucuua, yicp. jiuc Ukrainian Toponyms in -ycja ABSTRACT: The article addresses the origin of Ukrainian toponyms in -ycja, particularly the preconditions for the formation of location names according to this model, their reference to hydronyms, and the derivation and structure of these units. 3 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun - Jiucuifx, cp6. jiucav, "nHCHna-caMenb" - Jiucuv,a "jiHCHiia" [EinoyceHKO-HiivrayK 2002, 7-8]. 3ocjiin5KyBaHa Monenb OHKomMiB e jxyaae naBHboio, mo ninTBepn>KyeTbCfl 3AaTHicTK) nboro (JiopMaHTa me b npacnoB'aHCbKHH nepion BHpaücarH pi3Hi (JiyHKijii, HäHBa>KjiHBiniHMH 3 aKHx e: 1) yTBopeHiw Ha3B icTOT 5KiHOHoi' CTari. Bin BinnoBi/iHHx iMeHHHiciB HOJiOBinoro po/iy, Hanp.: besědbnica < besědbn-ikb "ynacHHK po3mobh", lisica < lis, samica < sambcb i iH.; 2) cyöcTaHTHBania npHKMeTHHiciB i TBopeHHa Ha3B 3 KOHKpeTHHM 3HaHeHHHM: bystrica „niBjmKa piica" < bystrb „niBHnKHH", desbnica "npaßa pyKa" < desbm, "npaBHJi", lěvica "nißa pyica" < lěvh "jiiBiffl", starica < stan>; 3) TBopemw neMiHyTHBiB, Hanp.: babica < baba „crapa 5KiHKa", brätanica < bratana "nonica 6para", kožica < koza "K03a", phtica < phta „irrax"; 4) TBopemui nepHBariB Bin iMeHHHiciB, aid ceMäHTHHHO noB'jßäHi 3 TBipHHMH ocHOBaMH, Hanp. bukbvica, yKp. öytceuifx "nonopo>KHHic; nepBonBir" [ECYM I, 286] < buky, bukbve [Sławski 1974 I, 98-99] Ta iH. XapaicrepHO, mo npaKTHHHO ri caMi (JiyHKijii Ha piBHi anejuiTHBiB cy<})iicc -uu,-r (< -ic-a) BHpaacae i b cynacmn yKpaiHCbKin jiiTeparypmH MOBi [CniuiBCbicHH 1941, 122]. Ha ayMicy . CnaBCbicoro, n. BinoyceHKa i B. Hiivrayica cy<})iicc -ic-a Mir BHKOHyBaTH y npacjiOB'aHCbiciH MOBi me pan iHHinx (JiyHicniH. Tax, ocTaHHi AOCJlinHHKH CTBep/DKyiOTb, mO lieft (JlOpMäHT 3HaTHHH 6yB TBOpHTH! a) Ha3BH oci6, pocjiHH i TBapHH 3a i'x 30BHiniHiMH hh BHyTpimmMH xapaKTepHCTHicaMH i npn ijbOMy HarojiOHiyiOTb, mo TBipHHMH ocHOBaMH Ha3BäHHx nepHBariB Ha -ica ÖyjTH HacaMnepen npHKMeTHHKH hh nienpHKMeTHHKH, Hanp.: děvica < děva "aica ronye rpyAmo" (< *dhē(i) - "ronyBara rpynino"), dojbnica < dojbna „ronyBanbrnina"; krasavica < *krasavy/krasava, starica < star\>; jalovica „ajiOBHna" < jalovh „6e3njiinHHH “, galica „ranica" < gafa „hophhh", borovica/borovbnica „jiicoBa arona" < borovb < borb „6ip"; 6) jiOKajibm Ha3BH Ta HaHMeHyBaHira npHMimeHb 3a i'xyMicTOM, Hanp.: cělica1 < cělh „ijijiHHa", gnojbnica < gnojbm, "icyna neperHOio, rHOCBHine", golica "mocb rone, oöinpaHe, Binicprne none" gordica < gordb/gorda "3aropon>KeHe Micne, oropo5Ka", kahnica < kahm/kahna "mpcb MyTHe, 6pynHe, nepeBaacHO Bona", kosbnica < kosbnh/kosbna "ciH05Karb", lipovica „MicneßicTb, ne pocTyTb nHnn" < lipovh "nnnoBHH", bhčelbnica „6n>KinbHHic" < bhčelbin>; b) Ha3BH BHpoöiß 3a MarepianoM, 3 aicoro bohh 3po6nem, Hanp.: berzovica „6epe30Ba nanHna" < berzovh, gorxovica „ropoxoBa conOMa" < gorxovh, kolesbnica „KonicHHna" < kolesbm,; r) Ha3BH pi3HHx kohkpcthhx npenMeriB, Hanp.: desbnica „npaßa pyKa" < desbm,, lěvica „nißa pyica"< levy, pivbnica "nHBHHna < pivbm, < pivo "nHBO, Haniii" Ta m. [BinoyceHKO, HiMHyic 2002, 8-10]. life b npacnoB'aHCbKHH nepion cy<})iicc -ic-a 3narHHH 6yB tbophth h oicpeMi Ha3BH reorpaiJiiHHHx 06' eicriB - nepeny ciM rinpooö' eicriB. 3ronoM m,i Ha3BH, cnepmy, HaHiMOBipmme, BHacninoK OHiMi3ami/TpaHCOHiMi3anii CTäBann rinpoHiMaMH, a moHHO 3ronoM OHKOHiMaMH, Hanp.: brzica „jxyaae niBHnKa piica" < brzh „niBHnKHH", bujica "pByHKHH noTiK" < bujb „oypxnHBHH", bystrica „niBHnica piica" < bystrb „niBHnKHH, pByHKHH" [Sławski 1974, 98]. CaMe Ha3BH nboro THny, toöto 3 Ha o6oB'»3KOBiH HaaBHOCTi npiiKMeTHincoBoi CTa/jii npn TBOpeHHi Ha3B Ha -Ul\H, 30KpeMa TonoHiMiB, CBoro nacy HarononiyBaB C.^o65khl[i>khh [Dobrzycki 1922, 189]. 4 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun jiOKajibHHM 3HaneHHaM Ha -uu,-r, ni3Hinie nocjiy5KHjiH nincTäBOio jijia BHHHKHeHHH OAHOHMeHHHX rinpOfflMiB i OHKOHiMiB. ,H,OCHTb HaCTO iMeHHHKH Ha -ica TBOpHJIHCa me Bin npHKMeTHHiciB a6o nacHBHHx nienpHKMeTHHiciB Ha -bm>, mp ao3bojthjio BHOKpeMHTH CKjianHHH (JiopMaHT Ha -bnica, Hanp.: kalenica „rjiHHHHHH nocy/i" < kaliti "rapryBarH", krbnica < krbm, „BHKonaHHJi", tbmbnica „TeMHHna" < tbmbm, TeMHHH". ,3,0 npacjiOB'aHCbKoro nepio/iy Hajie>KHTb TaMrac i BHaöcTparyBäHHa CKjianHoro cy(J)iKca -ovic-a, sichh tbophb Ha3BH 3 npocTopoBHM 3HaHeHHHM, Hanp.: kosovica „KOCOBHna" < kosovh, lipovica „jnmoBnn ran" < lipovh [BinoyceHKO, HiMHyK2002, 10, 13] CnoBOTBipHe 3HaHeHHa cy(J)iKca -ic-a (> -uu,-r) Ha anejurraBHOMy h OHiMHOMy piBHax, 6e3 cyMHiBy Mae cyrreBi Bi^MiHHOCTi. HaHBa>KjTHBiiiie jijia ohImIb cyöcTäHTHByiOHe 3HaHeHHH (JiopMäHTa -ic-a peani3yBajioca hhm y Bi/niOByiHHx Ha3Bax Ha -uu,r me Ha anejurraBHOMy piBHi. Ha omMHOMy piBHi bo ho HaHBHpa3Hime BHHBHJIOCa HaCaMnepeA y TBOpeHHi BiznipHKMeTHHKOBHX Ha3B BOAHHX OÖ'CKTiB Ha 3pa30K: Eepesoeuifx, Eucmpuifx, DiuHHuifx i no#. Y öinbmocri cynacHHx ri^pomMiB i OHKOHiMiB yKpai'HH Ha -uu,r ije cyöcTäHTHByiOHe 3HaHeHHH 36epiraerbca h CboroAHi. Pa30M 3 thm p>m ^epHBariB Ha -uu,r e Bi^aHTponomMHoro noxo/pKeHHa, i cy(J)iKC -uu,-r b hhx Bnpaacae y>Ke mmi 3HaHeHHH. ük 6aHHMO, y5Ke b npacnoB'aHCbKHH nepkyi cy(J)iKC -ic-a Ha anejurraBHOMy piBHi Mir yTBopiOBara cyöcTäHTHBH 3 pi3HHMH 3HaHeHH3MH, ajie JIHHie OKpeMi 3 hhx 3äKpinHjiHca i 3roAOM 36eperjiHca b offliuax, nepe/iyciM y TonomMax. OhkohImh YKpaiHH Ha -uu,r Hane5Kan> #o HanAaBHimnx yTBopeHb, bhtokh hkhx caraiOTb me npacnoB'aHCbKoi ao6h, ocKijibKH bohh aKTHBHO (JiiKcyiOTbca y>Ke b HaimaBHiniHx AäBHboyKpai'HCbKHx jiiTonncax nepkyiy Kni'BCbKoi Pyci i öararo 3 hhx 36eperjioca ao Hamnx /miß, Hanp.: m. Fhouhu^ (1152 p.), m. KomejibHuifM (1143 p.), m. Mypaeuifx (1149 p.), m. MtjibHuifx (1247 p.), m. IJepechnbHutfM (1149 p.), m. CochHuifx (1234 p.), m. Tucmxhuijx (1144 p.), m. yiuuifx (1144 p.), m. LLIejioMbHuifx (1159 p.). y Kroma nacH, 3a p&hwmvl "IloBicTi BpeM'amix jiiT" (XII ex), icHyBajiH ^iJibHHiji KneBa Xopeeuifx i LL(bKoeiafx. B nbOMy 5K /racepeni 3anca 3HaxoAHJiaca Ha norpammi BojiHHCbKoi' oönacri 3i cxinnnMn TepeHaMH Ilojibmi [EC, 36]). y nnx >Ke nnceMHHx naM'aTKax 3a<})iKCOBaHO h p>m rinpomMiß Ha -uu,r, Hanp.: Eb3afflma (1151 p.), JI(b)Tnna(1149 p.), OjrbmaHHna(1150 p.), CajibHHna(llll p.), CiHfflma (1245 p.), X-bpTHna (1224 p.) [EC 43-175] i m. HaßiTb no6i5KHHH äHajri3 HaBe/iernix TonomMiß nepeKOHye Hac y TOMy, mo eTHMOHH öinbmocri 3 hhx Bi/io6pa>KaiOTb 03HaKH, xapaKTepm rjw rinporpaiJiiHHHx 06'eKTiB. U,eH (JiaKT CTäBHTb nepen nocjiyiHHKaMH npoöneMy BCTaHOBjieHHa BinnomeHHa oahohm6hhhx OHKOHiMiB i ri^pomMiB Ha -uu,r. Y Cßin nac O.TpyöanoB CTBep/DKyBaB, mO (JlOpMäHT -UU,-R e "3arajIbHOBH3HaHHM flfLBluM ri/ipOHiMHHM (JiopMaHTOM, mo BHKopHCTOByeTbca Ha Bcix cnoB'aHCbKHx TepnTopiax" [TpyöaneB 1968, 171]. CKa3aHe neBHHMhhhom ni^TBepA>KyenpaBHjrbHicTb BHCJiOBjieHoro me b 1939 p. TBepA>KeHHa BinoMoro yKpaiHCbKoro OHOMacTa Ü.PyAHHijbKoro, mo npn TOT05KHOCTi rinpOHiMiß i OHKOHiMiB nepilli (rinpOHiMH) e 6a30BHMH, nepBHHHHMH Ajih Apyrnx (OHKOHiMiB) [Rudnicki, 82-83]. OHKOHiMH yKpai'HH Ha -UU,H 3a HaCOM ix BHHHKHeHHa M05KHa nOAijIHTH 5 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun iHOHaÜMeHme na Tpn rpynn. Ilepuii 3 hhx e apxai'HHHMH, mo 6epyrb CBiž nonaroK me 3 npacjiOB'aHCbKoi' ao6h, ynepnie (JiiKcyiOTbca AaBHboyKpai'HCbKHMH (=/iaBHbopycbKHMH) nnceMHHMH naM'aTKaMH XII-XIII ex i BHHBjunoTb hItkhh 3b'330k 3 ri/ipoHiMaMH, ocKijibKH b ix ocHOBax Bnpa3HO (JiiKcyiOTbca rinporpa(J)iHHi ceMH, nop.: Eucmpuifx, Einopinui^H, Eonomnui^H, Barmui^H, Diu6ohui{m, DiuHutfM, rnuiiui^H, rmüHutfR, 3apeaHut{M, Kom 'hhui^h, Keacmtifx, Kucjiui^h, Kopumnui^H, JlyxeutfR, Jlbmuifx, MypaeutfM, Okhui^h, niujamtifx, riozuoJiui^H, IIoHopHutfM, Pu6ut{M, C0JIOHU14H, Cmydemtifx, Cyuiuifx, Tennui^H, TucMenui^H, Hepmtifx, tJepHejiuifx, JlMHuifx i noA., ckcth >k Hane5Karb i ohkohImh, ochobh jikhx BHpa>KaiOTb 3B'a30K 3 Ha3BaMH pocjiHHHoro noKpHBy, a TäK05K (Jiaymi Ha 3pa30K: Eepesoeuifx, E3061111H, EopoeutfM, EpycHutfM, Buhhui^h, Binbuianui^H, Jfyöoeui^H, Jfyöpoeui^H, Ienui^H, KpyuiejibHui^H, JIunoeui^H, Moujamtifx, OpixoeutfM, Pokumhui^h, Cochui^h, Tucoeui^H, Höiiynoeui^H, HziiibHui^H, HMeiibHui^H, Hcenui^H, Hcenoeui^H; Eoöpui^H, Eo6poeut{M, Budpanui^H, BoexoeamutfR, }Ka6oput{M, 3y6put{M, Jlimoeuifx, Puöhui^h Ta iH. JJpyzi, mo e 3HaHHO hobuiihmh 3a noxo/pKeHHHM, bhhhkjih ihjihxom omMi3anii OAHOHMeHHHX anejIHTHBiB Ha -UU,R 3 pi3HHM 3HaHeHHHM, y T. H. Ha 03HaHeHHH THniB noceneHb, Hanp.: Bojmifx (noHan 40 o/piHHnb), ropodHuifx, rpaHuifx, ffijibnwpi, 3cuii3Hui4H, Kannui^H, Mumhui^h, Hoeocenui^H (6nH3bKO 40 Ha3B), Odumtifx, Topzoeuifx Ta m. Tpemw rpyny b Me5Kax yKpamcbKHx ohkohImIb Ha -uu,r TBopaTb Ha3BH, B OCHOBaX 3KHX 3aCBymeHi äHTpOnOmMH. TäKi /lepHBaTH MH CXHJIbHi KBajii(J)iKyBaTH am pejurraBHO-nocecHBHi yTBopeHHa. y 6ijn>iiiocTi 3 hhx HaaBHHH ycKjianHeHHH cy(J)iKC -oeim-nZ-eeim-n, mo imocTpye iMOBipHy 3AarmcTb cy(J)iKca -uu,-r Bnpa>KaTH i cnoBOTBipHe 3HaHeHHa, Hanp.: Eozmeeuifx, Eojiecjiaeuifx, EpamemtifM, Bacexjiui^H, BopoHoeutfM, randepoeui^H, rodoeuifx, ffeuiKoeui^H, ffoManui^H, JJ0MHU14H, ffpo3doeui4H, raHbKoeutfM, romuifx, Ieamtifx, KnuMoeutfM, KoMctpmtifM, KpyxeHutfM, KyuimaHoeutfM, Munoeui^H, MiuiKapoeuifx, HocoeutfM, Ojihhui^h, naujemtifx, PaÖKoeutfM, PosyMHU^, CoKupmtifx, CoKOJioeui^H, Tapacuifx, Tpuzyöui^H, yjiMHUtfM, Mcmpy6ut{M Ta iH. E. 5KeTejrbCbKa-OejieniKO cjiynrao TBep^HTb, mo Bi^amponoHiMHi ohkohImh Ha -uu,r Hajie5Karb #o Kareropii btophhhhx Ha3B, ocicijibKH bohh bhhhkjih nična Toro, ax. cy(J)iKC -uu,-r craB CTpyKrypajibHHM (nacTKOBO aceMaHTHHHHM) (JiopMaHTOM i nepecraB BnpaacaTH ri (JiyHKijii, >nd Bm BnpaacaB Ha anejuiTHBHOMy piBHi [Rzetelska 1978, 130-131]. Ha 5Kajn>, AOCjri/iHHna He BHCJiOBjnoe cboix MipKyBäHb 3 npHBOAy cnoBOTBopy ijhx Ha3B noceneHb. 3a HaniHM tjihookhm nepeKOHaHHaM, ^epHBaiiia ix e Bi^MiHHOio Bin ^epHBanii npoaHajii30BaHHx BHme Ha3B. Bohh e 3HanHO HOBiniHMH Bin /mox nonepe^Hix rpyn. Ha Hamy iryMKy cy(J)iKC -uu,-r y ijhx "Bi/iaHTponoHiMHHx" TonomMax, HaniMOBipHinie. nepßicHO BHKOHyBaB nocecHBHO-pejurrHBHy, a b OKpeMHx BHnanKax i, mo5kjihbo, nocecHBHO-cyöcTaHTHByiOHy cnoBOTBipHy (JiyHKijiio. OT5Ke, noceneHHa Bacujiuifx, raHbtcoeuifx, /feuiKoeuifx i noA. öyjiH Ha3BäHi TaK He jinme TOMy, mo nepßicHO i'x BjiacHHKaMH 6yjiH BinnoBi/iHO Bacujib, EcmbKo, ffeutKo, a h TOMy, mo Ha3Bam ocoöh MorjiH 6yTH nepmonocejieHnaMH hobobhhhkjihx HaceneHHx nyHKTiß, i nepe3 Te Cy(J)iKC -UU,-R B HHX Ha3BaX BHpa>KaB pejIHTHBHiCTb, TOÖTO neBHHH CTOCyHOK (aKecb BinnomeHHa) Ha3BäHOi ocoöh ^o ijboro hh iHnioro noceneHHa. HaCTHHa OHKOHiMiB Ha -UU,R, iMOBipHO, BHHHKJia Bi/I OAHOKOpeHeBHX Ha3B 6 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun cycinHix hh nemo BinnajieHiiiiHx Hacenemix nyHicriB, ane, HaneBHO, nepe3 nocepe^HHiiTBO oahohmchhhx rijrpomMiB. Hanpnicjian, Ha3By cena Epyfmjxoeuifx, HaneBHO, yTBopeHOBi/iHa3BHpiHKH/noTOKy *EpK>xoeuifx, aHa3BypiHKH-BinnoBi;iHO Bin Ha3BH cena Eprnxoeuni (J1b), aHanoriHHO bhhhkjih h ohkohImh Jleifoeuifx < p.*JIet{oeut{M < cJIetfiexa (I®), Ceudmtifx < p.CeudmtifM < c.CeudmiK (J1b) i noil.; ifflirax noacHeHb BHHHKHeHHH Ha3B Jleifoeuifx, CeudHuifx Ta iH., 3AaeTbca, 6yTH He M05Ke. HeBejniHKy rpyny yicpalHCbKHx ohkohImIb Ha -uu,r TBopaTb TäK05K BinomMHi Ha3BH, HJO BHHHKJIH 3 KOJIHHIHix npHHMCHHHKOBHX CnOJTyHeHb, y CKJiail 3KHX bxoahjih Ha3BH pi3HHx reoipa(J)iHHHx 06'eKTiB. Cnepniy Taici cnoBOcnojiyHeHHa jieKCHKajii3y BajiHca, a noriM 3a3HajiH cy 6cTaHTHBanii, 3aMiHHBHiH (JiopMH HenpaMHx BinMiHiciB reorpa(J)iHHHx Ha3B ix nonaTKOBHMH (JiopMaMH, Hanp.: 3a Bepeiuuifem > 3aeepeuiutfeK> > 3aeepeuiut{M (J1b), 3a Mymeutfeio > 3aMymeutfeK> > 3aMymeut{M (Bji), md KpuMHUtfeK) > nidxpuMHUtfeK) > IUdxpuMHUtfR (I®), TIpu Moiijamtifi > FIpuMoiijaHutfi > npuMoujamtifx (Bh) Ta iH. Ba>KjiHBO AOAaTH, mo apxainm OHKomMH Ha -uu,r, iujikom iMOBipHO, nepBicHO 6yjiH rijrpoHiMaMH, 60 ix ochobh BHpa3HO Bij^oöpaacaiOTb 03HaKH rinpooö' eKriB, a6o >k MOTHBOBam 03HaKaMH (Juiopn hh (JiaBHH, mo tok e xapaKTepHHMH HacaMnepeii aj\a rijrpomMiB. MeHHi iMOBipHO, mo cthmohh OKpeMHx OHKomMiB Ha -uu,r e Ha3BaMH thx MicneBOCTen, Ha aKHx 3roAOM BHHHKajiH OAHOHMeHHi noceneHHa. HawiaBHinii OHKomMH Ha -uu,r jiOKajii3yK>Tbca b ocHOBHOMy Ha HaiwaBHiiiie 3aceneHHx TepHropiax YopaiHH, aid He 3a3HäBajiH Taicnx cnycTOHiJiHBHx pyHHyBäHb ocijioro hchttji, xk TepHTopii' neHTpajibHHx Ta niBjieHHO-cxijTHHx periomB Hamoi Kpai'HH. ,3,0 hhx Hane5KaTb TepeHH BojniHCbKoi, PiBHeHCbKoi, JlbBiBCbKoi', iBäHO-OpaHiciBCbKOi i TepHonijibCbKOi oÖJiacreH. 3HaHH0 MeHHie Ha3B uboro THny BHaBjieHO b OHKomMii 3aKapnarcbKoi, ^epmBenbKoi, XMejibHHHbKoi, )KHTOMHpcbKoi', KniBCbKOi Ta ^epmriBCbKoi oönacTen YKpaiHH. B OHKomMii imirax oönacren YKpaiHH jjepHBarn jj(ocjrijx>KyBaHoi' Moreni B5KHBaiOTbca BKpan pijjKO, i po Toro 5K ne Ha3BH HOßinioro h HepijjKO nnyHHoro noxojpKeHHa Ha 3pa30ic: /fijibHiafx, KpuHutfM, HoeocejiutfM, TopzoeutfM Ta iH. OäKOHiMH Ha -im»., öyjxyHH apxai'HHHMH 3a noxo/pKemuiM jjepHBaraMn, CTaHOBjiHTb nopißHaHO HeBejiHKHH nponenr Ha3B no BinHomeHHK) po Bcix Ha3B noceneHb Ha kohkpcthhx Tepnropiax. HaHBHiinin nponeHT OHKomMH Ha -uu,r CTaHOBjiHTb y PißHeHCbiciH (3,9 %). BojiHHCbiciH (3,3 %), iBaHO-OpaHKiBCbiciH (3,45 %), JlbBiBCbKiä (2,27 %) i TepHonijibCbiciH (2,5 %) oönacTax. y toh 5Ke nac b OHKomMii OKpeMHx nißJieHHO-cxijiHHx oönacTen yKpai'HH, aid Hajie5Karb HO ni3Hb03acejieHoro perioHy yKpai'HH, TonomMH ijiei MOJieni M05KyTb penpe3eHiyBaTHca MäKCHManbHO o^Hieio-TpbOMa Ha3BaMH, a b öijibiiiocTi oönacTen i panomB Ha3BaHoi TepHTopii bohh 30BciM He (JiiKcyiOTbca. Ha Hamy jryMKy, aöcomoTHa öijibmicTb j^äBHix OHKOHiMiB yKpai'HH Ha -uu,r yKpai'HH, 0AH03HaHH0, BHHHKJia BW Ha3B OilHOiMeHHHX rijrpOOÖ'eKTiB. ^I,0Ka30M ijboro M05Ke 6yTH toh (Jiaicr, njo BinHOCHO öararo nojiaHHx HH5KHe OHKOHiMiB Ha -uu,r e OAHOHMeHHHMH a6o 5K CTpyKTypHO 6jiH3bKHMH 3 icHyiOHHMH rijrpomMaMH. KpiM ijboro, Tßipm ochobh öararbox OHKOHiMiB aHajii30BaHoi Moreni MOTHBOBäHi 03HäKaMH, xapaicrepHHMH bhkjhohho ajih rinpooö'eKTiß: Bica3yiOTb Ha Konip, CMäK, TeMnepaiypy boah; niBiwicicTb Tenii; xapaKTep rpyHiy MicijeBOCTi, pe 7 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun nporiKae pinrca (noTUc), xaparcrepHy rjix BO/rrroro cepeAOBnma (Jinopy i (Jiayrry Ta iH.: EazoeutfM (nop. 6üzho), Eepe3oeut{M, Eucmpuifx, Einui^H, EijioKpunui^H, Eijiopimtifx, Eoöpui^H, Eoöpoeui^H, Eonomnui^H, EpoÖHUtfM, Epycmtifx, EycejibHui^H, BanHutfM, BapuiutfM (nop. 6in. eapxcm "myM"), Bepöui^H, Budpanui^H, Bumeui^H (nop. eumucH), Bijibxoeuifx, Binbuianui^H, Boduifx, Diu6oHut{M, DiuH(H)ut{M, rnunui^H, rmüHutfM, EonoeHU^ (nop. zoiioeui^H "bhtIk piKn"), }Ka6oput{M, 3apeaHut{M , Inoeui^H, Keacmtifx, KeacoeutfM, Kepmtifx, KmoinxoeutfR (nop. noji. klukač "oyjibKOTara"), Koöjiuifx (nop. koöjiuk "pnöa"), KoHonHuifx (nop. Kononjii), KopumHutfM, Kopom(H)ui4H, KomeiibHui^H, Kpmuifx, KpumtifM (3 pi3HOMamTHHMH arpHÖyTaMH), Kpyznuifx, KpytceHuifx (mojkjihbo, Bin KpomKeHiofx, nop. KponiKuü "thxhh"), JIoxeutfM, JlyxaeutfR, Jlymtifx (nop. Jiyxa "/ryra"), Mouimtifx (nop. mox), MymeutfM (nop. Mymmiu), Hepecmtifx (nop. Hepecm), Hoeopimtifx, Okohui^h (nop. OKHo), Ojibuiamtifx (nop. ojibxa), OpjtcuifM, Tlepecormu^, niujamtifx, TIozuöjiu^, noHUKoeutfM, noHopmtifx, Puöhui^h, Pimtifx, Pokumhui^h, PocmaeutfM, Pydmtifx, CijibHuifx, C0JIOHU14H, CmaputfM, Cmydemtifx, Cyuiuifx, Tennui^H, TucMenui^H, Tuuiuenui^H, Tuuiui^H, ToninbHui^H, TpocniHHUi^H, YuiutfR, Xopmuifx, ^epuenui^H, HoeHutfM, HoeHoeutfM, UleMemuifx (nop. uieMeiiumu "nrejrecTira"), HziiibHui^H, flMejlbHUlfX, Hm(h)ui4H. TaKHM hhhom, 3a HauiHM nepercoHamraM, noHan 200 OHKOHiMiß YicpalHH Ha -uu,r, nacTHHy 3 arcnx Ha3BäHO Bnnje, yTBopnjrnca mjiaxoM nepeHecemra Ha3B ryrpooö'eKriB HaTi nocenemur, nro BHHHKajin nopyn. Mn nepercoHamTaMracy TOMy. nro noAiÖHHM 6yB reHe3nc He Tinbrcn HaBe/remrx Bnrrre na3B /rpcjrypKyBäHoi MO/reni. a TaK 3'aBHjiaca h öijibmicTb imrrnx onrcomMiB Ha -uu,r 3 pi3HHMH ceMäHTHHHHMH rpynaMH anejuiTHBiB b ocHOBax. CeMäHTHKO-CJIOBOTBipHHH äHajli3 OHKOmMiß Ha -UU,R £03BOJDie BH/lijIHTH B hhx HacTynm rpynn: 1. Ha3BH, Tßipm ochobh arcnx MOTHBOBam anejuiTHBaMH. 2. Ha3BH, b ocHOBax arcnx sacByrqem ohImh. KijibicicHa penpe3eHTarrw Ha3B nepmoi rpynn e /rpMirryroHoro. Bohh e nepBHHHHMH i apxaiHHHMn, a Bi^omMHi inrocrpyroTbca nopiBmnro 3HanHO MeHmoio KijibKicTK) npnicjianiB. Ilpn /reTanbHinroMy äHajii3i ohkohImIb nepmoi' rpynn (BinaneirjTTHBHHx onrcomMiB), ix M05KHa noAiJTHTH nje Ha rcijTbKa nizrrpyn: 1. Ha3Bn noceneHb Ha -uu,r, TBrpm ochobh arcnx MOTHBOBam TonorpaiJiiHHHMH Ha3BaMH. 2. Ha3BH noceneHb Ha -uu,r, TBipm ochobh skhx MOTHBOBam HanMerryBaHHaMH 06'eKTiB, CTBopeHHx jTfOAHHoro, t. 3B. „KyjrbTypm Ha3Bn". 3ynnHHMOca Ha kojkhIh 3 rjnx rpyn ^eTanbHinre I. TepivriH "TonorpaiJiiHHi" Ha3BH nrnpoKO BHKopncTOByeTbca y cjroB'aHCbrcin i nepe/ryciM nonbCbrcin OHOMacTnrji. BiH oö'e^Hye ^aneKO HeoAHopyrm onKomMn. B Me5Kax rjnx Ha3B BH^inaeMO onKomMn, b ocHOBax arcnx penpe3eHTyroTbca anejEHTHBH 3 pi3HHMH 3HaHeHHHaMH. 1) OnKOHiMH, ochobh aKHx MOTHBOBam änejrjTTHBaMH Ha 03HaHeHmr xaparcrepy rpynry: rpyseeuifx (nop. zpy3eeima „TpacoBHHa"), KyuiHuifx (nop. tcyuiHuifM „BHKopnyBaHe Micrje"), Mipeuifx (nop. juepea „rpy3brce öojtoto"), Hoeuifx (nop. Hoeuifx „npnroTOBaHa jijia pimri nnonja"), TepeöeHHUifx (nop. mepeöumu) Ta iH. 2) OÜKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBam änejrjTTHBaMH Ha 03HaHeHmr flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun 3arajibHoro Bimy MicneBOcri (pejn>e. Ha3BH nboro Timy TBopaTb HäHHHcejibHiniy rpyny He jiraiie b yKpamcbiciH, a h b 3axynrocjiOB'aHCbiciH OHKomMii'. Ilpn nbOMy Hanöinbiiie ohkohImIb MOTHByeTbca Ha3BaMH AepeB: dy6, nuna, eijibxa (ojibxa), a me Ha3BaMH pi3Horo THny TpaB. 4) OHKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBaHi anejIHTHBaMH Ha 03HaHeHH3 TBapHH. KOMax, nraxiB: BoeKoeamuux, BojioeuuH, BopoHoeuux, rojiyouun, JJ,po3doeuuH, 3y6puux, Midxnuun,, Hopuux, Cokojiuuh, Cokojio6uuh, H3oeuu%, (nop. x.3 "pn6a"), flcmpyöuux, ycboro noHan 20 Ha3B; OKpeMi 3 hhx Ha3B M05KyTb 6yTH KBani(J)iKOBaHi TäK05K 3K Bi^äHTpOnOmMHi. 5) OHKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBaHi anejIHTHBaMH Ha 03HaHeHH3 Micua po3TaniyBäHHa noceneHb ctocobho mnrax 06'eicriB Ha MicneBOcri: Bujkhuuh, 3a6epeuiuux, 3azojiuu%,, 3aKanjiuu5i, 3ajiucuu%,, 3aMymeut{M, 3apimtuM, nepedijibHuux, nidxeacoeutfR, npuMoujamtux Ta m., 6ijn>Hie 10 Ha3B. 6) OHKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBaHi anejIHTHBaMH 3 MeTa(J)OpHHHHM 3HaHeHH3M; mothbh HOMiHanii nnx oo'cktIb cboro^Hi Ba>KKO BCTaHOBHTH, Hanp.: Ejiu3huuh, EjiucmaeuuH, Kpynuux, Izpoeuux, HeöeiiuuH, CcuibHuux, Cepedmtux, CtcpunituM (cKpunuuM „/jepeB'am Kanjami"), Cxidmtux, Taumtux, Xnon 'hhuuh, '-fyOHUlfX, 6jIH3bKO 20 Ha3B. 2. OHKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBäHi anejIHTHBaMH Ha 03HaHeHHH 06'eKTiB MarepiajibHoi Ta ^yxoBHOi KyjibTypn. BKmoHem #o niei rpynn ohkohImh Bin3HaHaiOTbca HacaMnepe/i cboim noxo/pKeHHHM i KijibicicHOio BHpajKemcTio. 1) OHKOHiMH, OCHOBH 3KHX MOTHBOBaHi anejTHTHBaMH, IHO nOB'jßäHi 3 MarepianbHOK) KyjibTypoio Ha 03HaHeHHa rocnoAapcbKoi ^iaJibHOCTi, 06'eKraMH rpoMancbKoro B5KHTKy, 3aropoA, öy^HHiciB Ta iH.: BisHuux, BiüHuux (nop. e/&? „AHniejib"), Bosoeuux (nop. eosoeuux "nepioA 3Be3eHH« CKonieHoro xjiiöa"), By/mux, ropodmtuM, rocmummun,, rpcmuun,, ffapmiuH, ffijibmiuH, 3cuii3mtufi, Kom 'mtuux, JIoshuux (jioshuux "cymapica, BHnneTeHa 3 jio3h"), MejibHuux, MumHuux, Hoeocejiuux (6nH3bKO 40 Ha3B), OduHuux, n'xmHuux (3a icijrbKicTio 3aromB), Cmaemtux (=cmaüHM), Cmadmtux, Cmeßmtux (cmeömiK "npHMimeHHa Him 3HMyBaHHa 6/pKOJiHHHx ByjiHiciB"), CmpajKHuux, TuHHuux, Topzoeuux Ta iH., noHan 100 Ha3B. 2) OhkohImh, ochobh skhx MOTHBOBam anejiHTHBaMH Ha 03HaHeHHH 3Hap>mb npaiji, npe^MeTiB rocnoAapcbKoi ^iaJibHOCTi, b t. h. /lOManiHboro rocno/iapcTBa (yci Ha3BH MaiOTb ninTBep/pKeHHH b AOBi/iKOBiH jiiTeparypi): EepeeHuux, Eumuux, EijiozcwuuH, (zcwuuH „ciTb"), Eohcihuuh, BejKitux, Bepemtux, ropnamiiun,, Kadmtux, KufmuuM (nop. kuhhkü ,,/k>b6hh"), Ko3y6amuuM (nop. K03y6eub), KoHoeuux, MasHuux, CupHuux, Cmyxcuux (nop. cmyza "nneTeHa Kopoöica 3 jio3h"), Cmynnuux, Tepjiuux, y3duux, noHan 20 Ha3B. 3) OhkohImh, ochobh sichx MOTHBOBam anejTHTHBaMH 3i cijiepn /lyxoBHoi i flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun cycnijibHoi' KyjibiypH: Eijio6ojtcmti{fi, Ka(M)nnu^; Binui^H, Bijibuui^H, Bojiui^h, KpacHoeojmifx, ycboro 25 Ha3B. Po3rjuiHyTi BHine ohkohImh Ha -uu,r, /lyMaeMO, yTBopHjiHca He MopiJiojioriHHHM, a 6e3apaHKO. sbssl BHBHaiOHH MHcpoTonomMH, 3amaMH TOnOHiMiB. "60 OAHaKOBOK) MipOK) BJiaCTHBHH OHKO-, ri^pOmMaM Ta iHHIHM TepeHOBHM Ha3BaM" [OpaHKO 1984: 45]. II. BinomMHi ohkohImh. Y HaniHx Marepiajiax mh bhhbhjih no Han 30 OHKomMiB aocnin5KyBaHOi Moreni, sad KBaniiJiiKy cmo slk BinamponoHiMHi, Hanp.: EpameHiofx, EozapeeutfM, Bacunui^H, FanhKoeu^, Fodoeu^, ffeuiKoeui^H, ffucKoeui^H, ffieui^H, ffoManui^H, JJ0MHU14H, /fyHbKoeutfM, Ieamtifx, BauiKoeutfM, KnuMoeutfM, Koöcmoeui^H, JlMuiKoeutfM, MtuioeutfM, MiuiKapoeuifx, TLojiecjiaewi^n,, PaÖKoeutfM, PosyMHWi^n,, PoMoneeutfM, CaMoeumutfM, Tapacuifx, Yjixhui^r,, XeMmtifx, XopoeutfM, Xomoeuifx Ta iH. 3acBinHem b ocHOBax irax OHKomMiB amponomMH e pi3Horo noxo/pKeHHH h pi3Hoi' CTpyicrypH - cnoB'aHCbici Ta HecjiOB'aHCbici (xpHCTHaHCbici). III. Ha3BH 3 He HJJTKOM np030pOK) CJIOBOTBipHOK) CeMaHTHKOK). ITopiBHJfflO HeBejiHKy rpyny TBopaTb ohkohImh Ha -uu,r, aid M05KHa KBajiiiJiiKyBaTH son "Bi/ianejuiTHBHi", o/maK ceMaHTHKa i'x TBipHHx ochob e npaKTHHHO 3ariHeHOK>. TanaeMO, mo MOHorpaiJiiHHe /riaxpomHHe BHBHeHira OHKomMiB iriei Moreni A03BOJIHTb B MäHÖyTHbOMy BCTaHOBHTH IX peajTbHe CJIOBOTßipHe 3HaHeHHH i noxo/DKeHHa. ,3,0 niei rpynn Hajie5Karb Ha3BH: Eijiocoeuifx, raHdepoeuifx, rnonejiui^H, KicmejibHui^H, Kjiacmnui^H, KynoeamutfM, MaMopmtifx, Ojibmenui^H, Ope 'HHU14H, nepenpocmuifx, TlodyjihHU^, TLocmoeöwi^n,, Tlomopu^, Tenenui^H, Ycmueui^H, HepKoeamutfM, Mairace 20 Ha3B. II],o CTOcyeTbca crpyiaypH OHKomMiB Ha -uu,r, to tbIphhmh ocHOBaMH aoMiHyiOHoro i'x HHcna 6yjiH npHKMeTHHKH hh /rienpHKMeTHHKH, i nraiie He3HaHHa IX idjIbKiCTb ^epHBOBäHa BIH iMeHHHKiB HH iHHIHX HaCTHH MOBH. Bi^CyÖCTaHTHBHa aepHBaijia OHKomMiB Ha -uu,r M05Ke 6yTH npoimocTpoBäHa HacaMnepe/i Ha3BaMH. mo BHHHKjiH b pe3yjibTari OHiMi3anii oahohm6hhhx anejurraBiB Ha 3pa30ic: Boduifx, B0JIU14H, KpuHutfM, Mejibuui^H, Hoeocejiuifx, Pimtifx, Cmapuifx Ta noA. Mh aöcomoTHO nepeKOHam b TOMy, mo icHyBamui anejurraBiB Ha 03HaHeHHa nomina loci 3 cyiJiiKCOM -im-nZ-mm-n crano bhxiahhm nyHKTOM rjw nepeHeceHHH iriei cnoBOTBipHoi (JiopMaijii 3 nnomHHH anejurraBHoi b nnomHHy OHiMHy. Y5Ke nepmi BjiacHi Ha3BH 3 ijhm (JiopManroM 03HaHanH KOHKpeTHi npocTopoBi OAHHHiji Ha MicneBOcri. y npoijeci (JiopMyBaHHa Ha3B ri/ipoo6'eKTiB, MiciieBOCTen i noceneHb AOCJiizpKyBaHoi Moreni (JiopMaHT -uu,-r 3 jiaBmx CBoix (JiyHKijiH peajri3yBäB. Ha ayMKy E. JKeTenbCbKoi-OeneniKO, jnime Tpn (JiyHKirii: 1) cyöcTaHTHBaijiio npHKMeTHHiciB, 2) TBopeHHH Bi^iMeHHHx ^epHBariB, 3) TBOpeHHS AeMiHyTHBiB [Rzetelska 1978, 134]. Ha Hamy ayMKy, Ha3BäHi (JiyHKijii (JiopMäHT -uu,-r Bnpa>KaB xi6a mo npn TBopeHHi thx Ha3B ri/ipoo6'eKTiB i Ha3B MiciieBOCTen, bir sbshx 3roAOM BHHHKajIH OAHOHMeHHi OHKOHiMH. Ha OHiMHOMy piBHi (JlOpMäHT -UU,-R 3HaTHHH 0 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun 6yB TBopnTH TonomMH aR Bin ocHOB aidcHHx npHKMeTHHiciB Ha 3pa30K: 6ucmpa > Eucmpuux, zona > ronuux, Taic i Bin apxai'HHHx BinnocHHx npHKMeTHHiciB Ha -i/-y, -a, Hanp.: 6o6ph > npHKM. 6o6p'r > Eoöpuua, nuna > npHKM. nun'r > Jlunuun, a KpiM nboro Mir tbophth Ha3BH 6e3nocepeAHbo Bin ochob iMeHHHiciB, Hanp. nuea > Hueuun, piKa > Piuuua. BapTO 3a3HanHTH, njo 3a noxo/pKeHiuiM Ha3BH Eo6puux/Eo6poeuux, JIunuux i /fMeM^,P/IYM^Hajie5KaTbAOpi3HHXCJIOBOTBipHHXTHniB.Pi3HHHaMi5KHHMHnOjrHrae b TOMy, njo neBHy piKy (ni3Hime nocenemui) Ha3BäHO Eoöpuuem/Eoöpoeuuem TOMy, njo TaM BOAHJTHca 6o6pu, BOHa oyjia 6o6poea; BinnoBi/nro MicneßicTb, aß pocjiH nunu, 6yna nunoeom, toöto ni Ha3BH yTBopeHO Bin npHKMeTHHKiB, a Ha3BH Hueuux, Phuux nepBicHO BHpa>KajiH iHme ciiOBOTBipHe 3HaHeHHa. O/maK npn BincyTHOCTi (JiopMajibHoro AeTepMiHanra b Ha3Bax nepnioro THny n,i Ha3BH Baaoco hh npocTO hcmojkjihbo po3pi3HHTH Mi>K C060K). B pe3yjibTari noe/mäHiia hhx abox THniß Ha3B BHHHKjia nopißiuiHO HHcejrbHa rpyna "Bina^eJu^THBHHx', OHKOHiMiB. ^OCHTb HHCejTbHHMH C TäK05K OHKOfflMH Ha -HUU,-R 3 Binau'eKTHBHHMH ocHOBaMH, mo e buihochhmh npHKMeTHHKaMH Ha *-bHT> Hanp.: öonomo > npHKM. öonorrm- > Eonorrmuux, Epoduuux, EycenbHuux, FnuHHUufi Ta m. IJ,eH (JiopManr Mir HapomyBaTHca me aiJiuccoM -aH-, aicHH, am Bi^OMO, xapaicrepHHH HacaMnepen ajdi Bi/inpHKMeTHHKOBHx ^epHBariB, Hanp.: Eohohuux, Binbiuauuux, Onbiuauuux, niiijaHuux, TpocmxHuufi hh Bi/mienpHKMeTHHKOBHx ochob: Budpauuux, 3ap6aHuux, MoujaHuux (nop MoiijeuuH); Ha3BH 3 cy npHKM. 6o6poea > Eoöpoeuux, Eepesoeuux, rpy3e6UUM, Inoeuux, Kouoeuux, Keacoeuux, JIuHoeuux, rioHUKoeuux, Hoeuoeuux, LUecmoeuux. KijibKOMa npnicjianaMH ijnocTpyerbca (JiopMäHT -uu,-r, po36yAOBäHHH KOMnOHeHTOM -ae: Jlytcaeuux, Pocmaeuux. ripHKJiaHOM Bi/mHCJliBHHKOBHX OHKOfflMiB Ha -UU,R M05KyTb 6yTH Ha3BH OduHuux, n'mnuuifx, Tpoiux, LUecmoeuux. Y 3axynrocjiOB'aHCbKiH OHKOHiMii E. 5KeTejibCbKa-OejieniKO BHHBjuie aHanoriHHi OHKOHiMH Piqtnica, Setnica, Siodmica, Trojica [Rzetelska-Feleszko 1978, 138]. Ha3BH 3 cy(J)iKCOM -uu,-r BHHHicajiH TäK05K y pe3yjTbTari neKCHicajri3anii nepßicHO npHHMeHHHKOBHx cnonyneHb, aid 3K)aom 3a3HäBajiH neBHHx CTpy KrypHHx 3MiH Ha 3pa30K: 3a Bepeuiuueio > 3a6epeuiuux, 3azonuux, 3aKannuux, 3apinuuM, mdtceacoeuux, npujiiou{aHuux. JJp njeii rpynn, HaneBHO, He M05KHa 3apaxyBaTH Ha3By 3aMyueHutfM, xona, He BHRjnoneHO, mo Ha njft TepHTopii' b MHHynoMy Mir icHyBarn neBHHH reorpaiJiiHHHH oö'eicr 3 Ha3BOK> MyueHuux hh no#. npOaHajli30BäHi BHIHe CJIOBOTBipm THnn OHKOfflMiB 3 (JlOpMäHTOM -uu,-r i HOrO nOxinHHMH XapaKTepH3yiOTbCa pi3HOK) npOAyKTHBHiCTK). ^.OMiHyiOHHMH e AepHBara 3 BinnpHKMeTHHKOBHMH OCHOBaMH na-Ulf-Sl (-H-UU,-R, -Oe-Ulf-fl). 3HaHHO MeHmoK) icijrbKicTio Ha3B penpe3eHTyiOTbca Bi^iMeHHHKOBi, BiAnienpHicMeTHHKOBi i Bin^HCJliBHHKOBi RßpVLBaTVL. ni/icyMOByiOHH, xoneMO HaronocHTH Ha TOMy, mo yKpamcbici TonomMH Ha -uu,r b aöcomoTHin cboih oijibmocri bhhhkjih b pe3ynbTaTi TpaHComMi3aiiii Ha3B ri/ipooö'eKTiB a6o OKpeMHx MiciieBOCTen Ha ri Hacenem nyHKTH, aid BHrnncajiH nopyn 3 hhmh, i mime nopiBHaHO He3HaHHa KinbidcTb OHKOHiMiB iriei Moreni 1 flMHTpo EyiKo: OüKoniMU yxpaiHU na -uun yTBopnnaca TaMrac b pe3yjibrari omMisann oahohmchhhx anejurraBiB Ha 3pa30ic: gojiuuk, MejibHuifx, Hoeocejmifx i noA-, a me HeBejiiraca nacTHHa Ha3B nocejieHb Ha -uu,r , HaneBHO, yTBopnjiaca b pe3yjibTari MopKOBHna, iBaniKOBHija. MmiOBima, PanKOBHija, Cokojiobhuji idr. Dmytro Bučko vul. Lučakivs'kogo 31, kv. 35, 46027 Ternopil', Ukraïna dmytrobucz@rambler.ru 3 Nadawanie imion „literackich” w Polsce Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec (Krakov) Assigning Literary Names in Poland ABSTRACT: This article discusses the assignment of “literary” na‑ mes in Poland. The authors distinguish between religious literature (the Bible, religious texts, and hagiography) as a source of Christian names, and secular literature with associated literary name motiva‑ tion. In addition, some procedures are established connected with assigning literary names in Poland. The article concludes with an attempt to define the term “literary name”. Poniżej przedstawiamy nieco zróżnicowane spojrzenia autorek na specyfikę „imienia literackiego”. W artykule będzie mowa nie o imionach znajdujących się w dziełach litera‑ ckich lecz o wpływie imion z tekstów zarówno polskich jak i obcych na frekwen‑ cję imion nadawanych dzieciom, i o poszerzaniu przez imiona literackie zbioru imion, tzw. oficjalnych. Imiona do tekstów literackich dostają się albo z różnych odmian języka (po‑ tocznego, oficjalnego) albo z innych tekstów literackich. Dzieje się to najczęściej wtedy, kiedy występuje zależność tematyczna, niekiedy między odległymi cza‑ sowo utworami, np. „Iliadą” Homera i „Odprawą posłów greckich”, Jana Kocha‑ nowskiego, największego polskiego poety okresu renesansu. Z zupełnie innego okresu pochodzą imiona w poezji Haliny Poświatowskiej, żyjącej w XX wieku, a nawiązującej w wierszu do szekspirowskiej bohaterki: „Jestem Julią mam lat 23 dotknęłam kiedyś miłości. Tylko imię Julia i cytat „z balkonem” zaznaczają związek z opowieścią o tragicznej miłości” (por. Cieśliko‑ wa 1993: 37). Imię Julia pojawiło się w Polsce w wieku XVIII jako imię literackie IZVLEČEK: V članku avtorici obravnavata dajanje „literarnih” imen na Poljskem. Pri tem razlikujeta književnost verskega značaja (Bi‑ blija, obredna besedila, življenjepisi svetnikov), ki je vir krščanskih imen, od književnosti posvetnega značaja in z njo povezano literarno motivacijo imen. Nadalje so bili ugotovljeni nekateri postopki, pove‑ zani z dajanjem literarnih imen na Poljskem. Na koncu je bil podan poskus oblikovanja definicije pojma „literarno ime”. J5 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce – bohaterki „Nowej Heloizy” J. J. Rousseau. Współcześnie jest w Polsce modne. Nikt nie jest w stanie wyjaśnić, czy dzieje się to za sprawą dramatu szekspirowskie‑ go wystawionego po raz pierwszy w roku 1796, wielekroć później ponawianego, czy którejś z licznych postaci literackich noszących to imię. Wystarczy wymienić dramat Strindberga „Panna Julia” czy Julkę, bohaterkę „Panien z Wilka” Jarosła‑ wa Iwaszkiewicza, czy też z innej przyczyny. Imiona wędrują w przestrzeni literackiej, która nie zna granic geograficznych ani chronologicznych. Nazywany to zjawisko intertekstualnością. Znakiem jej by‑ wają imiona. Dzięki nim zaznaczana jest również zależność między tekstami. Z zaliczeniem imion do literackich bywa tak, jak z ich etymologią. Możemy zaob‑ serwować pojawienie się imienia w jakimś kraju pod wpływem dzieła literackiego, ale w rzeczywistości pozaliterackiej istniało ono już dawno. Imiona Juliusz i Julia były spotykane w starożytnym Rzymie. Trzeba zaznaczyć, że z dzieł literackich do języków narodowych częściej są przejmowane imiona łatwiejsze do adaptacji. W roku 2000 imię Julia nadano 9927 Polkom i zajmowało szóstą pozycję wśród najpopularniejszych imion zarówno męskich jak żeńskich, natomiast imię Romeo – częściowo nieodmienne (kłopoty z dativem i ablativem), nabrało odcienia apela‑ tywnego ‘ kochanek’ jest bardzo rzadko nadawane (48 nosicieli) i w zasadzie nie poszerzyło zbioru męskich imion polskich. Imionami zapożyczonymi z tradycji literackiej nazywa M. Malec (2001: 32, 33) imiona, które weszły do zbioru imion noszonych, a które kojarzymy ze znany‑ mi utworami, np. „ z bohaterkami oper Verdiego i Bizeta kojarzą się współcześnie noszone imiona Aida, Carmen, z sonetami Petrarki Laura”. Można zapytać, czy wpływ na frekwencję imienia nie miały bohaterki dramatów Juliusza Słowackiego „Kordian” i Zawisza Czarny”, a z późniejszych utworów ‑ Laura Kościeniecka z „Przedwiośnia” Stefana Żeromskiego. Drugie pytanie dotyczy przede wszystkim wybierających imię, czy znają je z literatury, czy też inna motywacja zaważyła na wyborze? W imionach zwanych literackimi mamy do czynienia z dwoma sytuacjami: imionami wędrującymi zarówno w przestrzeni realnej jak i literackiej, które dzięki znakomitości dzieła literackiego upowszechniało je w różnych krajach w rozmai‑ tych gatunkach literackich, i w różnym czasie. Utwory wpływały na frekwencję, i przyczyniały się do tego, że imię znalazło się w zbiorze imion nadawanych i uży‑ wanych w danym języku. Tylko znajomość dzieł literackich rodzimych i obcych, czas pojawienia się imienia, którego nie było przedtem uprawnia onomastę do za‑ kwalifikowania imienia jako „motywacyjnie” literackiego. Czasem wiedza typu encyklopedycznego dostarcza wiadomości o imionach stworzonych przez autorów. Przykładów dostarczają nam utwory polskich romantyków. Jedne z nich osiągnęły popularność jak również stworzone w nich imiona, np. mickiewiczowska Grażyna utworzona od litewskiego przymiotnika gražùs ‘piękny’ (imię to nosiło w 2000 r. – 261. 873 Polki). Znacznie rzadsze są imiona: z „Pana Tadeusza” – Telimena (101) i imiona stworzone przez Juliusza Słowackiego: Anhelli (5) i Balladyna//Baladyna (25), Kirkor (1), Lambro (1), a także imiona z utworów Zygmunta Krasińskiego, np. Irydion (1). Trudno powiedzieć, czy za zwiększoną frekwencję odpowiedzialne jest łączenie imienia z wyrazem pospolitym, jak w Grażynie i w Kordianie (cor, 6 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce cordis `serce’) czy brzmienie imienia, czy wreszcie osoba bohatera literackiego jego pozytywne lub negatywne cechy (por. Balladyna i spopularyzowane przez dramat imię siostry głównej bohaterki – Alina (98402 nosicielki). Ze Starego Testamentu nadano imiona Natanael spolszczone Nataniel , też Nehemiasz, ale nie ma w zbiorze imion polskich imienia Hiob – por. hiobowa wieść `wieść zła, katastrofalna, tragiczna, przerażająca’ Kopaliński 1996: 379). Do ustalenia przyczyny wyboru imienia mogłyby prowadzić jedynie pytania zawarte w ankietach. Pisałam niegdyś, że na nadanie określonego imienia wpływ mają, w przypadku obcego imienia: motyw estetyczny (imię się podoba), motyw osobowy (podoba się osoba, bohater literacki noszący dane imię), poszukiwanie inności: oryginalności, małej powtarzalności, snobizm, zaś na przyczyny wyboru imienia tradycyjnego składają się: tradycyjny model nazywania w rodzinie i śro‑ dowisku, względy ideowe i kulturowe (Cieślikowa 1994, 187). Przejęcie imienia z obcej literatury powoduje wariantywność form graficz‑ nych: Ukochana Dantego Beatrice, której imię wystąpiło w wierszu Lechonia: „Nie ma nieba ni ziemi, otchłani ni piekła, Jest tylko Beatrycze. I właśnie jej nie ma”. Jej imię wystąpiło w danych urzędu statystycznego w 18 wariantach (w nawiasach podaję liczbę nosicielek): Beatrycza (19), Beatryca (22), Beatryce (2), Beatrycja (5) Beatrix (4), Beatris (3) , Beatricze (12), Beatricza (5), Beatricz (1), Beatricia (1), Beatrice (31), Beatrica (16), BeatrIic (1), Beatrycze (116), Beatryczy (1), Be‑ atryx (3), Beatryxa (4), Beatrysa (1) (Rymut 1994). Do innych form graficznych mogły się przyczynić zarówno komedia Szekspira z bohaterką Beatrix jak i liczne utwory oparte na autentycznej historii Beatrice Cenci (1577–!599) zwanej „pięk‑ ną ojcobójczynią”, uwiecznionej w obrazach, rzeźbach, utworach literackich: The Cenci – tragedia Shelleya ‑ Beatryks Cenci tragedia Słowackiego ‑ Beatrix Cenci, opera Ludomira Różyckiego, według podanej wyżej tragedii Słowackiego (por. Kopaliński 1996, 84, 140). Na frekwencję imion pochodzących z tekstów literackich miała wpływ ich forma. Według ustawy Prawo o aktach stanu cywilnego: „Kierownik urzędu sta‑ nu cywilnego odmawia przyjęcia oświadczenia o wyborze dla dziecka więcej niż dwóch imion, imienia ośmieszającego, nieprzyzwoitego, w formie zdrobniałej oraz imienia nie pozwalającego odróżnić płci dziecka”. Dlatego obok Carmen (91) pojawiła się Karmena (28), obok Rut (254)– Ruta (2804), obok Beatrycze (116) – Beatrycza (19). We wskazaniach Komisji Kultury Języka czytamy: „Imię powinno odróżniać płeć dziecka ze względów językowych (język polski wymaga odmiany imienia przez przypadki) … Wskazane jest nadawanie dziewczynkom imion kończących się na ‑a … chłopcom imion kończących się na spółgłoskę … oraz na ‑i, ‑y … rzadko na ‑o.” Wskazania Komisji Kultury pochodzą z roku 1996 i dopiero wtedy oficjal‑ nie dopuszczono imiona inne niż zakończone na ‑a. Cytuję: „Są jednak utrwalone w tradycji kulturalnej lub literackiej imiona kobiece zakończone na głoskę inną niż ‑a, które – wbrew zasadzie – można nadawać dziewczynkom , np. Beatrycze, Noemi, Karmen, Rut (natomiast nie można nadawać ich chłopcom). Ogólna uwaga w zaleceniach Komisji brzmi: „Imiona należą do kultury naro‑ dowej choć pochodzą z różnych stron świata . Znaczna ich część została przyswo‑ 7 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce jona przez język polski w wiekach średnich i późniejszych, co spowodowało, że stały się wyznacznikiem narodowości ich nosicieli. Przez związek podstawowego zasobu imion z kulturą chrześcijańską należą one do zbioru imion używanych w wielu krajach Europy i świata. Szukając imienia dla dziecka, należy się starać o pogodzenie wolnego wyboru z tradycją i tendencjami uniwersalnymi”. Do sze‑ rzenia tendencji uniwersalnych przyczyniają się imiona zaczerpnięte z wielkich dzieł literackich, które niekiedy powodują zwiększoną frekwencję nadawania, imion „literackich”. * Imionami literackimi, w skarbcu imion wybieranych i nadawanych dzieciom w poszczególnych językach narodowych Europy, można nazwać wszelkie imiona, które weszły do antroponimii europejskiej poprzez wielkie dzieła literatury świa‑ towej, takie jak Biblia, wielkie poematy epickie greckie i rzymskie epoki klasycz‑ nej, legendy i poematy celtyckie i prowansalskie, epos germański, jak opowieści, legendy i poematy a także żywoty świętych krążące zrazu w odpisach a wraz z wynalezieniem druku jeszcze szerzej rozpowszechniane, następnie wybitne dzieła w narodowych językach europejskich, jak np. Boska komedia (1555) Dantego, dra‑ maty Szekspira, jak niezliczone powszechnie znane dzieła późniejszych okresów literackich. Bohaterowie tych dzieł żyją w kulturze literackiej narodów Europy a ich imiona są nadawane dzieciom. Jednak wśród dzieł literatury światowej należy wprowadzić konieczne rozróżnienie na teksty należące do sfery sakralnej, jak Bi‑ blia i różnego rodzaju utwory związane z liturgią i promocją świętych i pozostałe teksty zawierające treści świeckie. Imiona związane genetycznie z pierwszymi tekstami przyjęto nazywać imionami chrześcijańskimi. Są to imiona bohaterów biblijnych zaadaptowane przez chrześcijan wraz z przesłaniem Starego i Nowego Testamentu, np. Adam, Ewa, Abraham, Jakub, Józef, Maria oraz imiona świętych chrześcijańskich różnych epok. Ich niebywałe rozpowszechnienie w całej Europie jest związane z chrześcijańską doktryną o świętych obcowaniu, z kultem świętych i obrzędem chrztu podczas którego nadaje się imię. Mają one z genezy swojej, jako imiona świętych, symboliczną motywację sakralną. Wtórnie na ich wybór mogą również wpływać noszący dane imię świeccy bohaterowie późniejszych dzieł li‑ terackich. Natomiast niektóre imiona bohaterów dzieł literackich niezwiązanych bezpośrednio ze sferą sacrum mogą być nadawane jako imiona literackie, np. imię Beatrycze jest motywowane prymarnie przez imię bohaterki Boskiej komedii Dan‑ tego, imiona Ofelia i Hamlet pochodzą z Szekspirowskiego dramatu. W ramach ogólnych tendencji panujących w antroponimii europejskiej, którą cechuje przewaga imion określanych jako chrześcijańskie, a także obecność imion mających swe źródło w literaturze nie związanej ściśle ze sferą sacrum, mieści się antroponimia poszczególnych języków narodowych. Imiona nadawane członkom danego kraju są – w czasach historycznych – wybierane z zasobu imion istniejących w zbiorowej świadomości danego narodu. Zasób ten nie jest zamknięty. Ma pewien korpus stały oraz części zmienne. Możliwe jest włączanie nowych imion i wycho‑ Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce dzenie z użycia dawnych. Wpływ na przemiany w zasobie imion mają procesy i zmiany kulturowe, wpływ na kształt imion procesy językowe (Malec 2007). W Polsce od początku jej dziejów historycznych obserwujemy wielkie prze‑ miany w antroponimii. Największą z nich była dokonana w średniowieczu wy‑ miana imiennictwa rodzimego na imiona chrześcijańskie obcego pochodzenia. Od najdawniejszych też czasów obserwujemy obecność imion motywowanych przez bohaterów literackich. „Słownik staropolskich nazw osobowych” notuje kilkanaście tego rodzaju imion w dokumentach XII – XV w. Z cyklem opowieści trojańskich można powiązać następujące imiona osób żyjących w tym czasie w Polsce: męskie Achilles, Ajaks, Hektor (także w postaci Jaktor, Jektor, Ektor), żeńskie Poliksena. Przez imiona bohaterów poematów z kręgu karolińskiego są motywowane obecne w staropolskich dokumentach imiona: Roland (także jako Rolant, Ruland, Rulant i Lorant, Lurand, Lurant, Rurant), Oliwier (jako Olwer, Olwir, Oliuirus), Ogier (jako Ojerz, Hojerz) i Raul (jako Raulus). Od bohaterów celtyckich legend o kró‑ lu Artusie, Tristanie i rycerzach okrągłego stołu pochodzą imiona: Artusz (także Hartusz, Artusz), Parsifal (jako Parcyfał, Parcfał), Tristan (w postaci Tristram, Trestram) oraz żeńskie Izolda (w formie Isolde, Isoldis, Isalda). Kilka staropolskich imion ma przypuszczalnie związek motywacyjny z imionami głównych postaci epiki niemieckiej, w której obserwujemy pomieszanie wątków dawnych germań‑ skich sag z wątkami o Burgundach i Teodoryku, królu Ostrogotów. Oto imiona i ich staropolskie adaptacje: Zygfryd (jako Zywrzyd, Zybrzyd, Zewrzyd, Zebrzyd, i inne), Gunter (jako Guncerz, Guncarz, Goncarz, Kuncerz), Teodoryk (jako Dytryk, Dzietrzyk, Dzietrzych, Wietrzych), Hildebrand (jako Hildebrandus, Hilbrandus, Helbrandus) (Malec 1990). Wymienione imiona mają też odpowiedniki w imio‑ nach nadanych w Polsce w XX wieku, według „Słownika imion współcześnie w Polsce używanych” 1: 1) Achiles 17 osób / Achilles 49, Ajaks 1, Hektor 17, Parys 35 / Paris 5, Poliksena 2 / Polikseni 11 / Poliksenia 2; 2) Roland 3643 / Rolland 3, ż. Rolanda 25 / Rolandia 2; Oliwer 231 / Oliwier 189, ż. Oliwera 2 / Oliwiera 4; 3) Artus 3 / Artur 164985, Izolda 510 / Isolda 2, Tristan 38 / Tristian 2 / Trystian 1. Do „literackich” należą w szczególnym znaczeniu imiona utworzone przez autora dzieła literackiego. Z okresu średniowiecza imieniem takim jest mityczna Wanda, córka Kraka. Imię to pojawia się po raz pierwszy w Kronice Wincentego Kadłubka (z przełomu XII/XIII w.). Zostało ono utworzone, zdaniem M. Plezi, przez autora owej Kroniki w nawiązaniu do nazwy plemiennej Wandalów, które Słownik imion współcześnie w Polsce używanych, wyd. K. Rymut, Kraków 1995. Słow‑ nik ten jest sporządzony na podstawie materiałów Rządowego Centrum Informatyczne‑ go PESEL według stanu banku danych z kwietnia 1994 r. Zawiera alfabetyczny wykaz imion polskich obywateli żyjących w 1994 r. oraz informacje o frekwencji danego imie‑ nia i chronologii jego nadawania w poszczególnych dziesięcioleciach XX wieku, po‑ cząwszy od urodzonych przed r. 1920. Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce to plemię germańskie niektórzy średniowieczni uczeni utożsamiali ze Słowianami, przodkami Polaków (Plezia 1995). Imię Wanda zostało włączone do imion w Pol‑ sce nadawanych w końcu XVIII w., przypomniane w utworach literackich na fali powrotu do źródeł i tradycji narodowej. Już w XIX w. stało się imieniem popular‑ nym (Bystroń 1938), w XX w. nadano je 181 157 razy. Są też współcześnie nada‑ wane imiona stworzone przez polskich poetów romantycznych, jak imię tytułowej bohaterki poematu A. Mickiewicza Grażyna, nadane w XX w. 260 973 razy, jak imiona z utworów J. Słowackiego Balladyna nadana 20 razy, Kordian 1061, imię tytułowego bohatera dramatu Z. Krasińskiego Irydion 6, i wiele innych. Z literaturą są też związane imiona pochodzące od imion autorów dzieł litera‑ ckich. W Polsce spotykane są np. imiona: Owidiusz 21 osób, żeńskie Owidia 3, od imienia sławnego poety rzymskiego, autora „Metamorfoz” (Publius Ovidius Naso); Wergiliusz 4 / Wergill 1 / Wirgiliusz 170, też formy żeńskie Wergilia 1 / Wirgila 1, Wirgilia 14 / Wirgiliana 1 / Wirgilla 1, od imienia wielkiego poety rzymskiego, autora ”Eneidy” (Publius Vergilius Maro). „Ojciec Wirgiliusz” jest bohaterem ty‑ tułowym piosenki dziecięcej stanowiącej wstęp do dziecięcych zabaw: Ojciec Wirgiliusz uczył dzieci swoje A miał ich wszystkich sto dwadzieścia troje, Hejże dzieci, hejże ha, Róbcie to, co i ja (por. Kopaliński 1987, s. 782). Termin „imię literackie” nie został dotąd zdefiniowany. Nie figuruje też w wydanej w r. 1983 słowiańskiej terminologii onomastycznej: „Osnowen sistem i terminologija na slovenskata onomastika”, Skopje 1983. Z punktu widzenia historii literatury i dzieła literackiego wszystkie imiona występujące w dziele literackim można nazwać imionami literackimi, ponieważ są użyte dla celów tego dzieła, nazywają osoby w mniejszym lub większym stop‑ niu fikcyjne. Nieco inaczej przedstawia się ten problem widziany od strony imion funk‑ cjonujących w danym społeczeństwie jako imiona osób, nadawane w specjalnym obrzędzie, wybierane ze skarbca imion, zachowywanych w świadomości zbioro‑ wej. Wybór imienia jest zawsze czymś motywowany. W polskiej tradycji można wyróżnić następujące motywacje: 1) przez imiona świętych, 2) przez imiona z tradycji staropolskiej, 3) przez imiona z tradycji literackiej (świeckich bohaterów dzieł literackich), 4) w czasach współczesnych trzeba jeszcze powiedzieć o imionach świeckich bo‑ haterów innych (pozaliterackich) sztuk i imionach idoli kultury masowej. W grę wchodzi również motywacja sytuacyjnie pierwszoplanowa ale genetycznie wtórna, uwzględniająca: 5) tradycję rodzinną (imiona po rodzicach, dziadkach, rodzicach chrzestnych), 6) względy estetyczne. A zatem, jako „imiona literackie” – w sferze antroponimii uzualnej – moż‑ naby uznać imiona motywowane genetycznie przez imiona świeckich bohaterów dzieł literackich, w tym przede wszystkim imiona bohaterów utworzone przez au‑ 100 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce torów tych dzieł i może niekiedy imiona twórców dzieł literackich, jak Owidiusz czy Wirgiliusz. Literatura Bystrori J. S., 1938, Księga imion w Polsce używanych, Warszawa. Cieślikowa A., 1993, Nazwy własne w röznych gatunkach tekstów literackich, [w:] Onomastyka literacka, red. M. Biolik, Olsztyn 1993, s. 33-39. Cieślikowa A., 1994, Imiona i nazwiska w polszczyźnie. Moda i użycie tekstowe, [w:] Polszczyzna a / i Polacy u schyłku XX wieku. Zbiór studiów, red. K. Handke, H. Dalewska-Grefi, Warszawa, s. 185-198. Grzenia J., 2002, Słownik imion, Warszawa. Kopalifiski W., 1996, Słownik mitów i tradycji kultury, Warszawa. Malec M. , 1990, Onomastyczne sygnały obecnošci europejskiej kultury literackiej w średniowieczu polskim, [w:] Polszczyzna średniowieczna i renesansowa, Folia Linguistica 23, Lodź 1990, s. 95-102. Malec M., 2001, Imię w polskiej antroponimii i kulturze, Kraków. Malec M. , (2007), Stopnie otwartości systemu imion w Polsce, [w:] Nowe nazwy własne, nowe stanowiska metodologiczne (w druku). SI Słownik staropolskich nazw osobowych, red. W. Taszycki, t. I-VI 1965-1983, t. VII Suplement, oprac. pod kierunkiem M. Malec, 1984-1987, Wrocław-War- szawa-Kraköw- Gdańsk. Dajanje „literarnih” imen na Poljskem Povzetek Literarno motivacijo pri dajanju imen je težko ugotoviti. Imena krožijo v literarnem prostranstvu, ki ne pozna ne zemljepisnih ne časovnih meja. Interteks-tualnost otežuje razvozlavo, katero literarno delo spodbuja širjenje nekega imena kot uradnega. To se dogaja celo z imeni, ki so jih ustvarili pisatelji. Nekatera od njih dosegajo visoko pogostnost rabe, npr. Grażyna, druga ostajajo unikatna, npr. Lambro. Težko je ugotoviti, ali na pogostnost vplivajo občnoimenske konotacije imen ali značajske poteze literarnega junaka. Tuja imena, ki izvirajo iz literarnih del, so prevzeta v poljščino v več pisnih različicah, npr. Beatricze. Antroponimija različnih evropskih narodov ima – v zgodovinskem času – določene načelne skupne poteze. Te so: prevlada krstnih imen, povezana s pokristja-njenjem Evrope, ostanki ljudskega imenja in prisotnost imen, ki so motivacijsko povezana z imeni junakov splošno znanih evropskih literarnih del, začenši s klasično grško in rimsko literaturo prek vrhunskih del narodnih literatur iz različnih obdobij. V članku je opozorjeno na razločevanje med literaturo verskega značaja 101 Aleksandra Cieślikowa, Maria Malec: Nadawanie imion „literackich” w Polsce (Biblija, obredna besedila, življenjepisi svetnikov), ki je vir krščanskega imenja, in literaturo posvetnega značaja ter z njo povezano motivacijo literarnih imen. V nadaljevanju je izbranih nekaj motivov, povezanih z dajanjem ‘literarnih’ imen na Poljskem, na koncu pa je podan poskus formuliranja definicije ‘literarnega’ imena. 102 Aleksandra Cieślikowa Instytut Języka Polskiego PAN, al. Mickiewicza 31, 31‑120 Kraków aleksandrac@ijp‑pan.krakow.pl Maria Malec Instytut Języka Polskiego PAN, al. Mickiewicza 31, 31‑120 Kraków Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik (Ljubljana) ABSTRACT: Natural Syntax is a developing deductive theory, a bran‑ ch of Naturalness Theory. The naturalness judgements are couched in naturalness scales, which follow from the basic parameters (or "axioms") listed at the beginning of the paper. The predictions of the theory are calculated in the deductions, whose chief components are a pair of naturalness scales and the rules governing the alignment of corresponding naturalness values. In this spirit the syntax of the subject complement is discussed, notably some of its features that are mostly not typically Slovenian. The subject complements are divided into descriptive and identifying ones. Naravna skladnja je deduktivna jezikoslovna teorija (v razvoju), ki določa predpostavke, na podlagi katerih so neke (obliko)skladenjske razmere napovedlji‑ ve – in tako na opisni ravnini razložene. Osnovna vrsta predpostavk so t.i. lestvice naravnosti in pravila povezovanja med soodnosnimi vrednostmi po dveh lestvic. (Obliko)skladenjske razmere so predstavljene v obliki med sabo primerljivih dvoj‑ nic. Naravna skladnja ne vsebuje nikakršne tvorbene sestavine. Sledijo osnovna načela, s katerimi v okviru naravne skladnje določamo lestvice naravnosti. Na nekatera izmed njih se bova sklicevala v nadaljevanju: (a) Načelo ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega. Kar je ugodno za govorečega, je bolj naravno; govoreči je namreč središče sporazumevanja. Z lestvico: >nat (ugodno za govorečega, ugodno za ogovorjenega). Ta pogled na naravnost pozna jezikoslovje že dolgo (Havers 1931, 171), in sicer pod ime‑ IZVLEČEK: Naravna skladnja je deduktivna teorija v razvoju in veja teorije naravnosti. Sodbe o naravnosti so ubesedene v lestvicah naravnosti, ki sledijo iz osnovnih meril (ali "aksiomov"), naštetih v začetku sestavka. Napovedi teorije se izračunavajo v t.i. izpeljavah, katerih glavni sestavini sta par lestvic naravnosti in pravila o uje‑ manju med soodnosnimi vrednostmi naravnosti. V tem duhu se obravnava skladnja povedkovega določila, in sicer ne‑ kateri vidiki, ki zvečine niso samo slovenski. Povedkova določila se delijo na opisujoča in identificirajoča. 103 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine noma težnja po gospodarnosti (to izkorišča predvsem govoreči) in težnja po natančnosti (ta godi predvsem ogovorjenemu). (b) Načelo najmanjšega napora (Havers 1931, 171). Kar se bolj sklada s tem nače‑ lom, je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprosto, se zlahka tvori, zlahka prikliče iz spomina itd. (c) Prototipičnost. Kar je bližje prototipu, je bolj naravno ogovorjenemu. Govore‑ čemu je bližje neprototipično. (č) Stopnja včlenjenosti v zgradbo. Kar je bolje včlenjeno v svojo zgradbo, je govorečemu bolj naravno. (d) Pogostnost. Kar je v nekem jeziku bolj pogostno kot pojavnica, je govorečemu bolj naravno. Kar je za govorečega kognitivno preprostejše, se več rabi. (Toda obratno ne drži: kar je govorečemu naravno, ni nujno pogostno.) (e) Majhen nasproti velikemu razredu. Raba (enote iz) majhnega razreda je go‑ vorečemu bolj naravna kot raba (enote iz) velikega razreda. Med tvorjenjem sporočila govoreči lažje izbira iz majhnih razredov kot iz velikih. (f) Specializirana nasproti nespecializirani rabi. Če je na voljo specializiran način za izražanje neke kategorije, je specializirani način govorečemu zelo naraven za izražanje tiste kategorije. Denimo, da ima jezik povratne osebne zaimke. Slednji so specializirani za izražanje povratnosti (medtem ko drugi osebni zaimki niso specializirani za izražanje povratnosti, četudi jo morda pod določenimi pogoji izražajo) in njihova raba za izražanje povratnosti je govorečemu zelo naravna: >nat (+povratni, –povratni) / osebni zaimek za izražanje povratnosti. (g) Govorečemu so naravni vsi poteki, le pri premikih velja: premik enote na levo je govorečemu bolj naraven od premika enote na desno. (h) Sprejemljiva nasproti nesprejemljivi rabi. Kar je sprejemljivo, je govorečemu bolj naravno od nesprejemljivega. Bistveni razlog za sprejemljivost neke skla‑ denjske zgradbe je ravno njena večja naravnost za govorečega v primerjavi s soodnosno nesprejemljivo zgradbo. (i) Kar je bolj razširjeno po jezikih sveta, je govorečemu bolj naravno (tipološko načelo). Kar je za govorečega kognitivno bolj preprosto, se rabi v več jezi‑ kih. Lestvica naravnosti se v najsplošnejši obliki glasi >nat (A, B), kjer sta A in B "vrednosti" lestvice. A se nanaša na ugodno za govorca, B pa na ugodno za ogovor‑ jenega. Dovoljeni sta dve razširjeni lestvici, in sicer >nat (A + B, B) in >nat (A, A + B); razširjeni lestvici sta veljavni, kadar je veljavna soodnosna osnovna lestvica oblike >nat (A + B). Lestvice naravnosti se utemeljujejo z gornjimi načeli/merili naravnosti (v na‑ daljevanju: aksiomi). Navadno zadošča, da se neka lestvica utemelji z enim izmed aksiomov, pri čemer tisti aksiom podpira bodisi vrednost A bodisi vrednost B le‑ stvice; nepodprta vrednost zavzame edino preostalo mesto v lestvici. Seveda se lestvica lahko podpre z več aksiomi. Morebitno nasprotje med aksiomi, s katerimi se podpre neka lestvica, se razreši z uporabo omejitev, ki veljajo za povezovanje aksiomov. Doslej je oblikovanih le malo takih omejitev, ni namreč veliko v tej zvezi merodajnega jezikovnega gradiva. 104 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine Lestvice naravnosti so bistveni del t.i. izpeljav, v katerih izraža naravna skla‑ dnja svoje napovedi o razmerah v jezikovnem gradivu. V vsaki izpeljavi igrajo pomembno vlogo pravila povezovanja. Ta pravila urav‑ navajo povezovanje soodnosnih vrednosti obeh lestvic, ki sta omenjeni v izpeljavi. Povezovanje more biti vzporedno ali križno. Recimo, da sta lestvici >nat (A, B) in >nat (C, Č). Vzporedno povezovanje poveže vrednost A z vrednostjo C in vrednost B z vrednostjo Č. Križno povezovanje pa poveže A s Č in B s C. Pomembno vprašanje je, kdaj je povezovanje vzporedno in kdaj križno. Vzpo‑ redno povezovanje je privzeta vrednost (t.i. default). Izkušnja ob delu z mnogimi zgledi kaže, da križno povezovanje nastopi, kadar je jezikovno gradivo izpeljave omejeno na neko t.i. skrajno nenaravno okolje. Slednje je definirano kot vrednost B lestvice >nat (A, B), kadar se lestvica ne da podaljšati v desno, tj. kadar ni nobene take vrednosti, ki bi bila še manj naravna od vrednosti B. Sedanja vednost o naravni skladnji ne zmore razložiti, v čem je smisel dveh vrst povezovanja in zakaj sta razvrščeni, kot sta. Sestavek je posvečen povedkovemu določilu. Ta stavčni člen slovenščine in najbrž kar vseh jezikov nahajamo v stavkih, v katerih je glavna glagolska oblika primerek t.i. vezi ali kopule. Najbolj navadna vez je BITI, npr. v stavku Janez je len. Preostala dela takega stavka sta osebek (v tem zgledu Janez) in povedkovo določilo (tukaj len). Osebek se v slovenščini kot znano lahko izpusti, npr. v stavku len je. Osebek in povedkovo določilo sta po zgradbi dostikrat oba samostalniška zveza, in v takih primerih je kdaj pa kdaj težko razpoznati, katera samostalniška zveza je osebek in katera povedkovo določilo. Npr. mesto, o katerem govorimo, so Brežice nasproti Brežice so mesto, o katerem govorimo. V najinih zgledih je prva samo‑ stalniška zveza vedno mišljena kot osebek, druga kot povedkovo določilo. Na tem mestu navajava samo zgled stavka, glede katerega ni nikakega dvoma, kaj je v njem osebek in kaj povedkovo določilo: kdo je bila ona. Vprašalni zaimek kdo je v stavku neizpodbitno osebek, torej je ona zanesljivo povedkovo določilo. Mimogrede ta zgled ponazarja ujemanje glagolske vezi s povedkovim določilom namesto z osebkom: je bila. Táko ujemanje se opaža izključno pri vezi BITI in nanj je že opozorila (tudi z zgledi) slovenska slovnica (SS00 609, 611, 613), le da pojav omejuje na needninska povedkova določila; taki omejitvi oporeka pravkar navedeni zgled. Ločeno omenja SS00 zglede z edninskim osebkom to, npr. to je bila soseda. A enako je glede uje‑ manja v najinem zgledu njegova zadnja žrtev je bil naš sosed. Po pomenu se povedkova določila delijo na opisujoča in na identificirajoča. Opisujoče je povedkovo določilo, kadar nanosnika osebka opisuje, npr. v stavku Brežice so lepo mesto, kjer je nanosnik, tj. kraj Brežice, opisan kot lep. Identifi‑ cirajoče je povedkovo določilo, kadar osebku, vzetemu kot spremenljivka, priredi vrednost, ki je izražena v povedkovem določilu. Npr. v stavku to lepo mesto so Bre‑ žice je spremenljivki to lepo mesto prirejena vrednost Brežice. Delitev na opisujoča in identificirajoča povedkova določila nam pomaga razmejiti ujemanje z osebkom in ujemanje s povedkovim določilom, kadar je glagolska vez v ednini. Ujemanje s povedkovim določilom nastopi, kadar je povedkovo določilo identificirajoče (in seveda samostalniška zveza). Tako je že v zgledu njegova zadnja žrtev je bil naš 105 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine sosed. Nekateri zgledi so najbrž dvoumni: njegova zadnja žrtev je bil(a) moj brat. Če imam več bratov, povedkovo določilo žrtve ne identificira, temveč samo opiše, v kakšnem sorodstvu je žrtev z menoj; če pa imam enega edinega brata, povedkovo določilo mojega brata identificira. Torej v prvem primeru pričakujemo ujemanje z osebkom, v drugem s povedkovim določilom. Bolj jasen zgled bi bil njegova zadnja žrtev je bila eden izmed mojih bratov (povedkovo določilo opisujoče) nasproti nje‑ gova zadnja žrtev je bil moj edini brat (povedkovo določilo identificirajoče). Zgledi, ki jih navajava, so iz slovenščine, vendar to besedilo ni slovenistično. V zgledih ni ničesar tipično slovenskega, marveč bo govor o slovničnih lastnostih, ki so razširjene po številnih jezikih, nekatere morda po vseh jezikih. (Soodnosni podatki angleščine: Huddleston & Pullum 2002, 270–71 in op. 40.) Besedilo je torej splošnojezikoslovne narave. Izjema je pravkar na kratko že obravnavano ujemanje. Potenciala za ujemanje je po jezikih različno veliko, zato je najina rešitev ujemanja v slovenščini načeloma slovenistične narave. Najini ključni zgledi ujemanja v ednini so naslednji (razlaga simbolov: + = po‑ vedkovo določilo nanosnika osebka OPISUJE; ++ = povedkovo določilo nanosnika osebka IDENTIFICIRA): a) +gospodična X je bila minister za čokolado; ++minister za čokolado je bila gospodična X; b) +ta genij babji je bil ministrica za čokolado; ++ministrica za čokolado je bil ta genij babji; c) +Kosovo naj bi bilo pokrajina; ++ta pokrajina naj bi bilo Kosovo; č) +Skopje je bilo nekoč vas; ++ta vas je bilo Skopje; d) +naš kraj je bil gadje gnezdo; ++to gadje gnezdo je bil naš kraj; e) +Ljubljana je bila majhno gnezdo; ++to majhno gnezdo je bila Ljubljana; f) +Micka je bila drobno bitje; ++to bitje je bila Micka. Podčrtano podaja najino izbiro. Poskusne osebe (slušatelji splošnega jeziko‑ slovja) so namesto podčrtanega v nekaterih primerih navajale še drugačne možnosti. Zadrega je predvsem zaradi parametra, ki ga pri informantih nisva mogla nadzoro‑ vati: namreč zgledi so brez sobesedila, zato se ne da vedeti, kaj je bilo komu, in v katerem zgledu, osebek in povedkovo določilo. S tem je povezano tudi vsakokratno tolmačenje pomena. Najina rešitev ujemanja v ednini je torej samo začetni predlog o tej tvarini. Potrebne bi bile raziskave govorjenega jezika, ki bi ta predlog potrdile ali še raje ovrgle. Predvsem slovenistika mora odločiti, ali sva ujemanje s povedkovim dolo‑ čilom zajela pravilno ali ne. Za potrebe tega besedila mora najino ugibanje zado‑ ščati. Mimogrede vidimo, da se slovenistika in splošno jezikoslovje lahko plodno dopolnjujeta. Jedro naravne skladnje in tega besedila tvorijo t.i. izpeljave, zato kratko po‑ jasnilo o njih. Izpeljave so preprost formalni aparat domače izdelave, v katerem se določajo predpostavke, iz katerih se (še vedno v okviru iste izpeljave) izračunajo napovedi o razmerah v jezikovnem gradivu, ki je (skopo) predstavljeno na začetku 106 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine take izpeljave. Povedano malo drugače: v izpeljavi so navedene predpostavke, katere moramo sprejeti, da postanejo razmere v nekem jezikovnem gradivu napovedljive. Predpostavke so utemeljene s t.i. aksiomi, naštetimi v točkah (a‑i) na začetku bese‑ dila. Ko bo na vrsti prva izpeljava, ji bo sledil komentar o nekaterih podrobnostih, ki veljajo za vse izpeljave in ki pozneje zaradi gospodarjenja s prostorom ne bodo več ponovljene. Zaradi lestvice naravnosti >nat (osebek, povedkovo določilo), ki se ne da po‑ daljšati v desno in ki je utemeljena s tem, da je osebek kakor znano najbolj naravni stavčni člen, tvori povedkovo določilo t.i. skrajno nenaravno okolje. Vse izpeljave, ki so gradivsko omejene na povedkovo določilo, zahtevajo t.i. križno povezovanje soodnosnih vrednosti lestvic. V tem članku bo izkoriščeno še eno skrajno nenarav‑ no okolje, namreč tisto, ki ga definira lestvica >nat (+,–) / nanosnik osebka: okolja, v jezikovnem gradivu katerih osebek nima nanosnika, so skrajno nenaravna. Več o tem v izpeljavi (10). Če zajame kaka izpeljava v nadaljevanju kaj drugega razen povedkovega določila ali osebka brez nanosnika, je povezovanje soodnosnih vre‑ dnosti lestvic defaultno, torej vzporedno. Oboje, vzporedno in križno povezovanje, bo ponazorjeno sproti. Sledi prva izpeljava: (1) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI, osebek in povedkovo določilo sta samo‑ stalniška zveza. Če sta oba stavčna člena v ednini, je ujemanje vezi po merilih po‑ mena, namreč odvisno je od tega, ali povedkovo določilo opisuje ali identificira. Če je en stavčni člen v ednini, drugi v neednini, pa se ujemanje ne zgleduje po ednini, temveč poteka po merilih skladnje, namreč vez se brez izjeme ujema s samostal‑ niško zvezo v neednini. Dvojnici: ujemanje vezi po pomenu in po skladnji. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (po pomenu, po skladnji) / ujemanje vezi Tj., ujemanje vezi po pomenu je bolj naravno kot ujemanje vezi po skladnji. – Ogovorjeni lažje dekodira ujemanje vezi po skladnji, zato mora biti táko ujemanje omenjeno na mestu B v lestvici. Po načelu ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega, točka (a) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (ednina, neednina) / samostalniška zveza Tj., samostalniška zveza v ednini je bolj naravna kot samostalniška zveza v neednini. – Ednina je po jezikih sveta bolj pogosto kodirana ničto kot neednina. Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. Posebni primer od 1.2: 1.2.1. >nat (samo ednina, ednina & neednina) / samostalniška zveza Tj., razmere, v katerih so samostalniške zveze samo v ednini, so bolj naravne kot razmere, v katerih so samostalniške zveze v ednini in neednini. – Lestvica je dovoljene razširjene oblike >nat (A, A + B) in je samodejno utemeljena, ker je že utemeljena soodnosna osnovna lestvica 1.2. 107 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine 2. Pravila vzporednega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 3. Posledice: Če jezik loči (v okviru stavkov z osebkom in povedkovim določilom, ki sta oba samostalniška zveza) med samostalniškimi zvezami, ki so samo v ednini, in samo stalniškimi zvezami, ki so tudi v neednini, tako da zahteva ena vrsta samostalniških zvez ujemanje vezi po pomenu, druga vrsta samostalniških zvez pa ujemanje vezi po skladnji, tedaj težijo samostalniške zveze, ki so samo v ednini, da bi bilo ujemanje vezi po pomenu, in samostalniške zveze, ki so tudi v neednini, težijo, da bi bilo ujemanje vezi po skladnji. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) Sledi nekaj komentarja k tej izpeljavi: a) Na začetku so kratko predstavljene slovnične razmere, ki naj bi jih izpeljava naredila napovedljive. b) V odstavku Dvojnici sta zaradi večje preglednosti izdvojena ključna pojma ali ključni enoti, okrog katerih se bodo sukale napovedi izpeljave. c) V točkah 1 in 2 izpeljave so naštete predpostavke, v katere moramo verjeti, da bi lahko izrekli napovedi. Predpostavke v točki 1 imajo obliko lestvic naravno‑ sti, predpostavke v točki 2 so preprost algoritem, s katerim povezujemo soodnosne vrednosti lestvic naravnosti. č) Pod 1.1 je lestvica naravnosti najprej navedena v obliki obrazca (zaradi preglednosti), nato še z besedami. Za pomišljajem sledi utemeljitev lestvice. Bistveni del utemeljitve je sklicevanje na katerega izmed t.i. aksiomov. d) Zgradba točke 1.2 je enaka kot v točki 1.1, le da se izjemoma iz osnovne lestvice 1.2 razvije posebni primer te lestvice 1.2.1 na način, ki je pod 1.2.1 tudi razložen. Pri izračunavanju napovedi se od točke 1.2 vzame v poštev samo posebni primer 1.2.1. e) Pod točko 2 so navedena pravila t.i. vzporednega povezovanja vrednosti lestvic. Vrednost A je tu "ujemanje vezi po pomenu" iz lestvice 1.1, in ta vrednost se poveže z vrednostjo C, ki je "samo ednina" iz lestvice 1.2.1. Vrednost B je "ujemanje vezi po skladnji" iz lestvice 1.1, in ta vrednost se poveže z vrednostjo Č, ki je "ednina in neednina" iz lestvice 1.2.1. - Pravila vzporednega povezovanja so de‑ faultna. Pozneje bomo spoznali še pravila križnega povezovanja, ki se rabijo, kadar nastopijo posebne razmere. f) Ko je povezovanje vrednosti lestvic izčrpano, se na podlagi dobljenih povezav izrečejo v točki 3 napovedi ali posledice. g) V napovedih je najprej če‑stavek, v katerem so v bistvu ponovljene predpostavke izpeljave. Sledijo prave napovedi, in sicer v glavnem stavku, ki se začne z besedo tedaj. Če napovedi res napovejo razmere v obravnavanem jezikovnem gradivu, štejemo izpeljavo za uspešno. Napovedi trdijo, da obravnavane jezikovne razmere sploh ne morejo biti drugačne, kot dejansko so. Končni smisel takih napovedi in naravne skladnje sploh je v oblikovanju sklepa, da jezikovne razmere ne morejo biti drugačne, kot so. 10S Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine Nadaljujeva z naslednjo izpeljavo: (2) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI, osebek in povedkovo določilo sta sa‑ mostalniška zveza. Če sta oba stavčna člena v ednini, je ujemanje vezi odvisno od tega, ali povedkovo določilo opisuje ali identificira. V prvem primeru je ujemanje z osebkom; v drugem primeru je ujemanje s povedkovim določilom. Npr. Ljublja‑ na je bila že takrat mesto; to mesto je bila Ljubljana. – Ta izpeljava se torej dotika najinega uvodnega predloga o ujemanju glagolske vezi v ednini. Dvojnici: povedkovo določilo v ednini, ki opisuje ali identificira. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju "povedkovo določilo". 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (identifikacija, opis) Tj., identifikacija je bolj naravna od opisa. – Tisto povedkovo določilo, ki prispeva opis, je sistematično razširljivo, npr. to mesto je lepo se da raztegniti v to mesto je nekaj lepega ali v to mesto je lepo mesto. (Pomen se pri tem ne spremeni.) Torej mora biti opis omenjen na mestu B v lestvici po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (ujemanje z osebkom, ujemanje s povedkovim določilom) Tj., ujemanje z osebkom je bolj naravno kot ujemanje s povedkovim določilom. – Ujemanja z osebkom je v slovenščini bistveno več kot ujemanja s povedkovim določilom, saj je ujemanje s povedkovim določilom možno samo ob glagolu BITI, ujemanje z osebkom pa ob vseh glagolih (tudi deloma ob BITI). Po načelu pogo‑ stnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči (v okviru povedkovih določil, ki so samostalniška zveza) med povedkovimi določili, ki opisujejo, in povedkovimi določili, ki identificirajo, tako da se vez v enem primeru ujema z osebkom, v drugem pa s povedkovim določilom, tedaj teži povedkovo določilo, ki opisuje, da bi se vez ujemala z osebkom, in poved‑ kovo določilo, ki identificira, teži, da bi se vez ujemala s povedkovim določilom. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (3) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI, osebek in povedkovo določilo sta samo‑ stalniška zveza. Če je povedkovo določilo v neednini, se vez ujema z njim (SS00 609). Npr. Ljubljana niso samo hiše (Ljubljana nista samo ti dve hiši), te hiše še niso Ljubljana (ti hiši še nista Ljubljana). Dvojnici: povedkovo določilo v ednini in neednini. – Izpeljava poteka v skraj‑ no nenaravnem okolju "povedkovo določilo". 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (ednina, neednina) / povedkovo določilo Tj., v okviru povedkovega določila je ednina bolj naravna od neednine. – Edni‑ na je po jezikih bolj pogosto kot neednina kodirana ničto. Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 10 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine 1.2. >nat (+, –) / ujemanje vezi s povedkovim določilom Tj., ujemanje vezi je bolj naravno kot neujemanje. – Ujemanje je potek, vsak potek je naraven po aksiomu o potekih, točka (g) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči (v okviru povedkovih določil, ki so samostalniška zveza) med ednino in neednino, tako da poteka v enem primeru ujemanje vezi s povedkovim določilom, v drugem primeru pa táko ujemanje ne poteka, tedaj teži ednina poved‑ kovega določila, da ujemanje vezi z njim ne bi potekalo, in neednina povedkovega določila teži, da bi ujemanje vezi z njim potekalo. Q.E.D. (Ne pričakujemo obra‑ tnih razmer.) (4) Slovenščina. Stavki z vezjo, osebek je samostalniška zveza. Povedkova določila ob glagolskih vezeh razen ob BITI domala vedno opisujejo (NE identifici‑ rajo). Npr. ta oseba je postala smučarski skakalec. Nasprotno povedkova določila ob BITI bodisi opisujejo bodisi identificirajo (včasih odvisno, včasih neodvisno od vrste ujemanja vezi). Npr. ta oseba je bila eden izmed smučarskih skakalcev; ta kreatura je bil Janez. Dvojnici: BITI in druge glagolske vezi. – Izpeljava NE poteka v skrajno nena‑ ravnem okolju "povedkovo določilo", saj zajema tudi vezi. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (BITI, druge vezi) Tj., vez BITI je bolj naravna kot druge vezi. – Vez BITI predstavlja majhen ra‑ zred, druge vezi velik razred; torej je vez BITI naravna po načelu majhnega nasproti velikemu razredu, točka (e) v seznamu aksiomov. Glagol BITI je najpogostnejši glagol slovenščine, torej je naraven po načelu pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. Glagol BITI je po jezikih najbolj razširjeni glagol, torej je naraven po tipološkem načelu, točka (i) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (identifikacija, opis) Tj., identifikacija je bolj naravna od opisa. – Tisto povedkovo določilo, ki prispeva opis, je sistematično razširljivo, npr. to mesto je lepo se da raztegniti v to mesto je nekaj lepega ali v to mesto je lepo mesto. (Pomen se pri tem ne spremeni.) Torej mora biti opis omenjen na mestu B v lestvici po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. Posebni primer od 1.2: 1.2.1. >nat (identifikacija & opis, samo opis) Tj., razmere, v katerih sta možna identifikacija ali opis, so bolj naravne kot razmere, v katerih je možen samo opis. – Lestvica je dovoljene razširjene oblike >nat (A + B, B) in je samodejno utemeljena, ker je že utemeljena soodnosna osnov‑ na lestvica 1.2. 2. Pravila vzporednega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 110 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine 3. Posledice: Če jezik loči med BITI in drugimi glagolskimi vezmi, tako da povedkovo do‑ ločilo ob enih vezeh samo opisuje, ob drugih vezeh pa bodisi opisuje bodisi identi‑ ficira, tedaj teži povedkovo določilo ob BITI, da bi bodisi opisovalo bodisi identi‑ ficiralo, in povedkovo določilo ob drugih vezeh teži, da bi samo opisovalo. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (5) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI, povedkovo določilo je samostalniška zveza. Povedkovo določilo, ki opisuje (ne identificira), sámo nima nanosnika, npr. Janez je nekak odvetnik, osebek ga pa ima. Dvojnici: osebek in povedkovo določilo. – Izpeljava NE poteka v skrajno ne‑ naravnem okolju "povedkovo določilo", saj zajema tudi osebek. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (osebek, povedkovo določilo) Tj., osebek je bolj naraven od povedkovega določila. – Osebek je najbolj na‑ ravni stavčni člen. Osebek je tudi osnovni stavčni člen govorečega, zato naraven po načelu ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega, točka (a) v se‑ znamu aksiomov. 1.2. >nat (+, –) / nanosnik samostalniške zveze Tj., samostalniška zveza, ki ji je prirejen nanosnik, je bolj naravna kot samo‑ stalniška zveza, ki ji ni prirejen nanosnik. – Večina samostalniških zvez dopušča nanosnika in ga pogosto tudi res ima. Za večino samostalniških zvez je merodajna delitev na +/–živo. Da bi se v nekem primeru dalo izbrati med tema možnostima, moramo poznati nanosnika samostalniške zveze. Tako je pes bodisi +živo bodisi –živo (slednje npr. iz porcelana) in na tej podlagi znamo oceniti primernost ali ne‑ primernost stavka pes si je zlomil nogo. Zato samostalniške zveze navadno imajo nanosnika in so samostalniške zveze z nanosnikom naravne po načelu pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 2. Pravila vzporednega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 3. Posledice: Če jezik loči med osebki in povedkovimi določili (pri čemer slednji opisujejo), tako da en stavčni člen ima nanosnika, drugi pa ne, tedaj teži osebek, da bi imel nanosnika, in povedkovo določilo teži, da ne bi imelo nanosnika. Q.E.D. (Ne pri‑ čakujemo obratnih razmer.) (6) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI, povedkovo določilo je samostalniška zve‑ za. Povedkovo določilo, ki opisuje (ne identificira), ne more biti osebni zaimek. Dvojnici: povedkovo določilo, ki opisuje, kot osebni zaimek in kot drugačna samostalniška zveza. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju "povedkovo določilo". 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (osebni zaimek, drugo) / samostalniška zveza Tj., osebni zaimek je bolj naraven od drugih samostalniških zvez. – Oseb‑ Ill Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine ni zaimki so majhen razred, druge samostalniške zveze so velik razred. Zato so osebni zaimki naravni po načelu o majhnem nasproti velikemu razredu, točka (e) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (+, –) / sprejemljivo Tj., sprejemljivo je bolj naravno od nesprejemljivega. – To je kar načelo spre‑ jemljivosti, točka (h) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči, v okviru tistih povedkovih določil, ki opisujejo, med osebnim zaimkom in "drugo" samostalniško zvezo, tako da je ena vrsta samostalniške zveze sprejemljiva, druga pa nesprejemljiva, tedaj teži osebni zaimek, da ne bi bil spre‑ jemljiv, in "druga" samostalniška zveza teži, da bi bila sprejemljiva. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (7) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI. Kadar povedkovo določilo identificira, je skladenjsko lahko ubesedeno s stavkom, npr. vprašanje je, ali bo preživel. Ka‑ dar povedkovo določilo opisuje, skladenjsko ne more biti ubesedeno s stavkom, saj slednji ne more izražati lastnosti (nanosnika osebka). Druge skladenjske možnosti so pri obeh vrstah povedkovega določila zvečine enake. Dvojnici: identifikacija in opis v povedkovem določilu. – Izpeljava poteka v skrajno nenaravnem okolju "povedkovo določilo". 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (samostalniška zveza, stavek) / povedkovo določilo Tj., samostalniška zveza je bolj naravna kot stavek. – Ker je samostalniška zveza zgradbeno preprostejša kot stavek, je bolj naravna po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. Posebni primer od 1.1: 1.1.1. >nat (samo samostalniška zveza, samostalniška zveza & stavek) / po‑ vedkovo določilo Tj., razmere, v katerih se rabi samo samostalniška zveza, so bolj naravne kot razmere, v katerih se rabi tako samostalniška zveza kot stavek. – Lestvica je dovo‑ ljene razširjene oblike >nat (A, A + B) in je samodejno utemeljena, ker je že uteme‑ ljena soodnosna osnovna lestvica 1.1. 1.2. >nat (identifikacija, opis) Tj., identifikacija je bolj naravna od opisa. – Tisto povedkovo določilo, ki prispeva opis, je sistematično razširljivo, npr. to mesto je lepo se da raztegniti v to mesto je nekaj lepega ali v to mesto je lepo mesto. (Pomen se pri tem ne spremeni.) Torej mora biti opis omenjen na mestu B lestvice po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 2. Pravila križnega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 112 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine 3. Posledice: Če jezik loči v okviru povedkovih določil med tistimi, ki identificirajo, in ti‑ stimi, ki opisujejo, tako da so ena povedkova določila samostalniška zveza, druga pa samostalniška zveza ali stavek, tedaj težijo povedkova določila, ki identificirajo, da bi bila samostalniška zveza ali stavek, in povedkova določila, ki opisujejo, težijo, da bi bila samostalniška zveza. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (8) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI. Če opravlja povedkovo določilo identi‑ fikacijo in če je osebek določni, namiguje povedkovo določilo na izčrpnost v njem navedenega, npr. tista, ki ju je videl, sta bila Janez in Micka 'tista, ki ju je videl, sta bila samo Janez in Micka in nihče drug'. Če pa je osebek nedoločni, takih namigov ni, npr. možen primer tega je bil njegov nenadni obisk NE pomeni 'možen primer tega je bil samo njegov nenadni obisk in nič drugega'. Dvojnici: določni in nedoločni osebek ob povedkovem določilu, ki opravlja identifikacijo. – Izpeljava NE poteka v okviru skrajno nenaravnega okolja "poved‑ kovo določilo", saj zajema tudi osebek. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (+, –) / določni osebek Tj., določni osebek je bolj naraven od nedoločnega. – V jezikih, ki izražajo (ne)določnost s členom, je pri osebku določnega člena precej več kot nedoločnega, npr. v angleščini štirikrat več (Biber in dr. 1999, 269). Torej je določni osebek bolj naraven, in sicer po načelu pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (+, –) / 'izčrpnost' Tj., izražanje izčrpnosti je bolj naravno kot neizražanje izčrpnosti. – Ogovor‑ jeni lažje dekodira pomen, ki ni dodatno obremenjen še z 'izčrpnostjo', zato mora odsotnost takega pomena biti omenjena na mestu B lestvice. Po načelu ugodnega za govorečega in ugodnega za ogovorjenega, točka (a) v seznamu aksiomov. 2. Pravila vzporednega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 3. Posledice: Če jezik loči (v okviru povedkovega določila, ki identificira) med določnim in nedoločnim osebkom, tako da ena vrsta osebka namiguje na izčrpnost v povedko‑ vem določilu, druga vrsta osebka pa ne, tedaj teži določni osebek, da bi namigoval na izčrpnost v povedkovem določilu, nedoločni osebek pa teži, da ne bi namigoval na kaj takega. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (9) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI. Če opravlja povedkovo določilo identi‑ fikacijo in če je osebek določni, namiguje povedkovo določilo na izčrpnost v njem navedenega, npr. tisti, ki jih je videl, so bili Micka, Janez in Tone 'tisti, ki jih je videl, so bili samo Micka, Janez in Tone in nihče drug'. Vendar sopomen izčrpnosti izgine, če se v stavek vloži prislovno določilo predvsem, v prvi vrsti, v glavnem ipd. Npr. tisti, ki jih je videl, so bili predvsem Micka, Janez in Tone. Ni več pomena 'tisti, ki jih je videl, so bili samo Micka, Janez in Tone in nihče drug'. Dvojnici: navzočnost in odsotnost prislovnih določil kot predvsem ob poved‑ 113 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine kovih določilih z določnim osebkom, ki opravljajo identifikacijo. – Izpeljava NE poteka v skrajno nenaravnem okolju "povedkovo določilo", saj zajema tudi prislov‑ na določila kot predvsem. 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (–, +) / prislovno določilo predvsem ipd. Tj., odsotnost prislovnega določila predvsem ipd. je bolj naravna kot njegova navzočnost. – Po načelu najmanjšega napora, točka (b) v seznamu aksiomov. 1.2. >nat (+, –) / 'izčrpnost' Tj., izražanje izčrpnosti je bolj naravno kot neizražanje izčrpnosti. – Ogovor‑ jeni lažje dekodira pomen, ki ni obremenjen še z 'izčrpnostjo', zato mora odsotnost takega pomena biti omenjena na mestu B lestvice. Po načelu ugodnega za govore‑ čega in ugodnega za ogovorjenega, točka (a) v seznamu aksiomov. 2. Pravila vzporednega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo C, 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo Č. 3. Posledice: Če jezik loči v okviru povedkovega določila, ki identificira (pri čemer je osebek določni), med navzočnostjo in odsotnostjo prislovnih določil kot predvsem, tako da je v enem primeru podana 'izčrpnost', v drugem pa ne, tedaj teži navzočnost prislov‑ nih določil kot predvsem, da jih ne bi spremljala 'izčrpnost', in odsotnost prislovnih določil kot predvsem teži, da bi jih spremljala 'izčrpnost'. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) (10) Slovenščina. Stavki z vezjo BITI. Če opravlja povedkovo določilo identifi‑ kacijo, osebek nima nanosnika, npr. kar mi je všeč pri Micki, so njeni lasje; osebek kar mi je všeč pri Micki nima nanosnika. Dvojnici: osebek z nanosnikom in brez njega ob povedkovem določilu, ki opravlja identifikacijo. – Izpeljava NE poteka v okviru skrajno nenaravnega okolja "povedkovo določilo", saj je zajet osebek, pač pa poteka v okviru skrajno nenarav‑ nega okolja "osebek brez nanosnika" (to skrajno nenaravno okolje je definirano v lestvici 1.1 tu spodaj). 1. Domneve naravne skladnje: 1.1. >nat (+, –) / nanosnik osebka Tj., osebek z nanosnikom je bolj naraven kot osebek brez nanosnika. – Ose‑ bek je največkrat +človeško (Mayerthaler in dr. 1998, 344). A da bi mogli osebek določiti kot +človeško, moramo poznati njegovega nanosnika. (Šele iz vednosti o nanosniku se poučimo, ali je mislec v stavku mislec je v sobi človek ali kip, in na tej podlagi ocenjujemo primernost ali neprimernost nadaljnjega stavka mislec je dvignil glavo.) Zato ima osebek pogosto nanosnika in nanosnik osebka je naraven po načelu pogostnosti, točka (d) v seznamu aksiomov. Podatek, da ima osebek na‑ vadno ali celo najpogosteje kakega nanosnika, je omenjan tudi v slovnicah, npr. za švedščino Teleman in dr. 4, 1999, 72. 1.2. >nat (+, –) / sprejemljivo Tj., sprejemljivo je bolj naravno od nesprejemljivega. – To je kar načelo spre‑ jemljivosti, točka (h) v seznamu aksiomov. 114 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine 2. Pravila križnega povezovanja: 2.1. vrednost A teži po povezovanju z vrednostjo Č, Biber, Douglas, Stig Johansson, Geoffrey Leech, Susan Conrad in Edward Finegan, 1999, Longman grammar of spoken and written English, London. Dobrovoljc, Helena, 2005, Slovenska teorija jezikovne naravnosti, Ljubljana. Havers, Wilhelm, 1931, Handbuch der erklärenden Syntax, Heidelberg. Huddleston, Rodney, in Geoffrey K. Pullum, 2002, The Cambridge grammar of the English language, Cambridge. Mayerthaler, Willi, Günther Fliedl in Christian Winkler, 1998, Lexikon der natür‑ lichkeitstheoretischen Syntax und Morphosyntax, Tübingen. SS00 = Toporišič 2000 Teleman, Ulf, Staffan Hellberg in Erik Andersson, 1999, Svenska Akademiens grammatik, 4 knjige, Stockholm. Toporišič, Jože, 2000, Slovenska slovnica, četrta izdaja, Maribor. The subject complement in the Natural Syntax of Slovenian Summary (The consecutive numbering repeats the numbering of the "deductions" in the main text.) The following aspects of the syntax of the subject complement are treated in the framework of Natural Syntax: (1‑3) If the subject and the subject complement are NPs and both are in the singular, it depends on the function of the subject complement whether the agree‑ ment of the copula will be with the subject or with the subject complement. If one of the two clause elements is in the non‑singular, the agreement is invariably with that clause element. 2.2. vrednost B teži po povezovanju z vrednostjo C. 3. Posledice: Če jezik loči ob povedkovem določilu, ki opravlja identifikacijo, med osebkom z nanosnikom in brez njega, tako da je eden sprejemljiv, drugi pa ne, tedaj teži ose‑ bek z nanosnikom, da ne bi bil sprejemljiv, in osebek brez nanosnika teži, da bi bil sprejemljiv. Q.E.D. (Ne pričakujemo obratnih razmer.) 4. Opomba. V naših dosedanjih delih o naravni skladnji je obveljalo stališče, da se lestvica, s katero se določi morebitno skrajno nenaravno okolje izpeljave (taki lestvici smo rekli "tretja lestvica", prim. Dobrovoljc 2005, 23 in drugod), ne sme ra‑ biti v izpeljavi sami. Zdaj iz izpeljave (10) vidimo, da to v nekih posebnih razmerah vendarle gre. "Tretja lestvica" >nat (+, –) / nanosnik osebka se namreč pojavlja v točki 1.1 izpeljave. Pogoje, pod katerimi je to dovoljeno, bo treba še doreči. Literatura 115 Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik: Povedkovo določilo v naravni skladnji slovenščine (4) If the copula is other than 'be' and the subject is an NP, the subject com‑ plement is prevalently descriptive. (5‑6) The descriptive subject complement that is an NP lacks any referent and cannot be a personal pronoun. (7) If the subject complement is identifying, it can be a clause. If the subject complement is descriptive, it cannot be a clause. (8‑9) If the subject is definite and the subject complement is identifying, the latter implies the exhaustiveness of its contents. This feature is absent if the clause contains adverbials such as 'first of all'. (10) If the subject complement is identifying, the subject lacks any referent. 116 Varja Cvetko Orešnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva c. 2, Ljubljana cvetko@zrc‑sazu.si Janez Orešnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva c. 2, Ljubljana janez.oresnik@sazu.si imenoslovje in etimologija imen Dušan Čop (Ljubljana) ABSTRACT: This article seeks to explain what must be taken into account in the etymology of names: one must know the dialect and region of the names studied in great detail, and collect as many ex‑ amples as possible (including from other countries). In addition, one must know the history of the place and historical documents. Minute special features in a dialect can often be a decisive factor. In addition to Slavic onomastic features, hybrids with Romance and Germanic characteristics must be taken into account for numerous names. Po letu 1950 se vse bolj razvija veda, ki jo imenujemo imenoslovje (onomasti‑ ka). S to vedo se (oziroma naj bi se) ukvarjali predvsem jezikoslovci, kajti po vsem tem, kar smo spoznali doslej, je imenoslovje prav gotovo ena od najtežjih vej jeziko‑ slovne znanosti. Izkušnje, ki nam jih posreduje ukvarjanje s to znanostjo na terenu, nam to v polni meri tudi dokazujejo. Zelo pogosto se namreč zgodi, da naletimo na domačine, to je potomce rodu (rodov), ki v kraju žive že stoletja in ledinska imena poznajo zelo dobro. Ker je njihova narečna izreka neoporečna (čeprav lahko, celo v isti družini, v določeni meri tudi različna), so mnogi povsem prepričani, da samo oni poznajo pravi izvor imena. Seveda to ni res, kajti da lahko nekdo govori o izvoru tega ali onega imena z vso odgovornostjo, da lahko poda edino veljavno resnico o imenu, da ime pravilno razloži, mora biti jezikovno dovolj izobražen, mora pozna‑ ti kraj dodobra, in to tudi v smislu zgodovine kraja, o katerem govori (tudi če gre za ledine, vodne tokove, gozdove…), predvsem pa mora biti trezen realist. Imena imajo namreč (že zaradi časovne starosti) dostikrat neprijetne lastnosti, lahko bi v njih našli vrsto izvorov, pravi izvor pa je skoraj vedno samo eden. V takih presoja‑ IZVLEČEK: V prispevku avtor skuša razložiti, na kaj je treba pri etimologiji imen predvsem paziti: treba je do zadnjih podrobnosti poznati narečje in pokrajino, kjer so imena, ki jih raziskujemo, ter zbrati čim več primerov (tudi iz drugih dežel). Prav tako je treba poznati zgodovino kraja, zgodovinske dokumente. Pogosto so lahko odločilne drobne narečne posebnosti. Ob slovanskih imenskih značilnosti pa je pri številnih imenih treba upoštevati tudi križanje z romanskimi in germanskimi. 117 Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen njih se skoraj vedno motijo tudi izobraženci (juristi, teologi, tehniki, inženirji vseh vrst, pisatelji in celo jezikoslovci), če niso izobraženi v pravi jezikovni smeri in če nimajo pravega vpogleda v to znanost oziroma intuicije. V okolici Žalca je ob rečici Pirešici velik travnik, obdan z visokim grmovjem. Imenuje se Loka. Človek, ki je pisal o teh krajih, pravi takole: »Tu so stari Slova‑ ni lomili izredno močne veje in iz njih delali loke« (!). Loke, Loka … so znana in pogosta imena, ki izvirajo iz »lcjka«, kar v stcsl. pomeni: »močvirnat travnik ob vodi«. Eden najlepših dokazov za to so veliki in dolgi travniki na desnem bregu Save (od cerkve sv. Klemena proti reki) v južnem, skrajnem koncu vasi Mojstrana v Gornjesavski dolini s skupnim imenom V LONKAH. Še en tak primer: ob vzhodni obali Bohinjskega jezera je majhen borov gozd, ki mu domačini pravijo mrešše (izgovarjajo tudi mrenše in mrelše) in to izvajajo iz »(žabji) mrest«, ker se prav v tem delu jezera ob obali zbira »mrest«. To seveda ne drži, ker so podobna imena tudi visoko v gorah (npr. Mrešce, kakor se reče gozdu nad planino Lipanca na Pokljuki), tudi blizu Begunj oz. Radovljice je večji mešan gozd z imenom Mrešče. Isto ime najdemo tudi blizu Cerkniškega jezera za večje gozdnato področje. Ime izhaja vsekakor iz »mreža«, vsi kraji s tem imenom vzbu‑ jajo vtis, da drevesa stoje v nekakšni pravilni oddaljenosti drugo od drugega, kakor da bi tvorila mreži podobno skupino. Ime Žirovnica, ki ga mnogi izvajajo iz (bukov) žir, ima čisto drugačen izvor: ime najdemo tudi na Koroškem, v Avstriji, na Češkem, celo v Srbiji (SV od Kragu‑ jevca), predvsem pa tudi v prvotni obliki Žrnovnica v Dalmaciji (npr. ob obali blizu Senja in vzhodno od Splita) in to ime lepo kaže pravi izvor iz psl. ž\,rny, žhrnovt = mlinski kamen. Tako ime je tudi Uskovnica (nar. (W)uskounca), planina nad Srednjo vasjo v Bohinju. Domačini trdijo, da je planina razmeroma ozka, da ime izhaja iz »ozek«. Žal je to docela zgrešeno: v radovljiškem urbarju iz leta 1498 je čisto jasno zapisano: LUSKOWINTZA. Prav na tem območju od Bohinja do Jesenic in še naprej proti Kranju najdemo priimek LUSKOVEC; poznamo tudi rastlino, ki se imenuje lusnec - vsa ta imena imajo isti izvor: luska (lusnec je pokrit z luskami). Omenimo še ime Pišnica (kranjskogorsko »pîšnca«). Mnogi, ki so se ukvarjali s tem imenom, so mnenja, da je ime oblikovano iz »kopišče«, češ da so bila ob reki na več mestih oglarska kopišča (tako trdi tudi J. Voljč v svoji knjigi o Podkorenu iz l. 1938). Toda kopišča so nastajala v poznejših stoletjih, ne ob času, ko so se tukaj naseljevali (stari) Slovani. Povejmo kar naravnost: v znamenitem delu »Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787« je zelo lepo zapisano za vse tri Pišnice (Mala -, Velika -, Suha -): »Peschtschenitza«. To potrjuje tudi dejstvo, da je cesar Franc Jožef dal dvakrat zgraditi jez v zgornjem toku te reke (Velike Pišnice), ker teče po izrazito peščenih tleh. (Tako se tudi še danes dogaja: v hudem deževju konec julija 2000 je reka prenesla svoj tok na peščeni breg ob cesti proti Krnici in odnesla pesek, da je bila cesta na več mestih popolnoma uničena.) Ime ima torej po besedi pesek (stcsl. pěshkh), -e- je prešel v domačem govoru v ‑i‑. Mimogrede: Pesnica (potok in kraj severno od Maribora) ima ime po pesku (F. Bezlaj) in ne po povrtnini, ki jo imenujemo pesa. Pa še Danje naj omenim pri tem osnovnem poglavju mojega prispevka. Vse 11£ Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen mogoče smo brali o izvoru tega imena: (das ist) meine, (jenes) ist deine (ker so bili prvotni naseljenci iz leta 1283 in pozneje priseljeni iz Južne Tirolske, iz oko‑ lice Innichena), drugi menijo, da je ime nastalo iz »dno«, kakor imena več krajev v Sloveniji: Dane ipd., toda kraja Spodnje in Zgornje Danje ne ležita na dnu neke doline ali gorskega kotla, ampak Spodnje Danje na grebenu med dvema dolinama (med Roselpoharsko in Danjarsko grapo), Zgornje Danje pa so vsaj za dobro uro hoda više pod vrhovi Ratitovca! Poleg tega vemo (iz zgodovine tega predela naše Slovenije - prav zato je izredno pomembno, da raziskovalec, imenoslovec zelo dobro pozna tudi zgodovino krajev in naselij, katerih imena raziskuje), da naseljenci teh krajev od 13. do 17. stol. zaradi trdega kmečkega dela na ne preveč rodovitnem območju niso plačevali davka, ki ga pisatelji kot Ivan Tavčar poznajo kot danj. In to je izvor imena Danje (Unter - in Oberhuben). To ime pozna tudi Pleteršnik, vendar besedo zapiše dan. Kako trezno in realno mora raziskovalec imen presojati vse zgodovinske vire in dostikrat zelo skope podatke, ki so mu dani, da mora biti izredno natančen, da mora biti nadvse razgledan po vsej deželi, zelo dobro, do največjih podrobnosti seznanjen z narečjem in da mora imeti pred seboj čim več primerov, naj pokažejo še imena Farjevec, Zapoden (nar. izg. »za pódnem«), Podvin. Za Farjevec (pobočje nad Spodnjimi Rutami v Martuljku na karavanški strani) mnogi, tudi sicer resni ljudje, pravijo, da se je tam ubil neki »far«, za Farjevec na desnem bregu Save Bohinjke, nasproti starega zaselka Obrne (pri Bohinjski Beli) sem izvedel pri domačinih, da je bil lepi travnik, ki ga tako imenujejo, v preteklosti kupljen od blejske fare, da pa so tam vedno pasli (mlade) vole; to velja tudi za Farjevec nad Mojstrano oz. pri Vrtaški planini: tudi tam pasejo (mlade) vole - toda voli se pasejo tudi na pobočju Farjevca nad Rutami v Martuljku. Iz stvis. nemščine pa vemo, da so mlademu volu Nemci rekli »Far(r)o«, danes je to nemško »Farre«. Mirno lahko rečemo, da je ime prišlo iz nemščine: Farjevec je torej toliko kot naš »volovljek« ali »volovje«. Več kakor samo zanimiv pa je primer Za podnem, danes Zapoden. Domačini in obiskovalci Trente (Zapoden je blizu izvira Soče) so prišli do »spoznanja«, da je izvor imena »za poldne(vo)m«. Takole so govorili nekateri: »Z besedo 'poden = dno doline' nima to ime nič opraviti, ker je obrnjena proti jugu, proti poldnevu!« In ravno to je napačno (V knjigi Bovška hiša (M. Kajzelj) je omenjen tudi ta kraj z imenom Zapoudan). Ljudje so se v te kraje naselili (zaradi revščine so morali kopati železno rudo tudi 2000 m visoko pod Pelci in Mojstrovko) v 16. stol., da so bili bliže »rudnikom«. Ime Za podnem kaže na zelo zanimivo posebnost (zgornjesoškega) narečja - končnica -em (mask.) za šesti sklon, sicer vedno -om. Tudi v češčini in poljščini najdemo isto končnico (npr. za potokem, před Bohem in poljsko: pod ko-tlem, przed domeni). In ta končnica (končni -m se navadno sliši -«!) je v narečju že zelo stara, gotovo pa je iz časov dokončnega izoblikovanja slovenskih narečij: v letu 1409 imamo v historičnih virih tale zapis imena vasi pod Krnom: »Namabisgon‑ den«, 30 let pozneje druga roka zapiše: »Na mali gosden« ‑ vas se v 18. in 19. stol. imenuje oz. zapisuje Mali gozd, zdaj Magozd. K sreči se je oblast odločila za obliko Zapoden - k temu je treba na kratko še dodati, da poden v gorskih predelih vedno pomeni »dno doline« do tam, kjer se začnejo gorska pobočja. Zato so tudi v Karali Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen vankah imena kot Poden, Podnar. – Poldne ni označba za dolino, ampak predvsem za gorske vrhove: blizu tromeje Češka – Avstrija – Nemčija je gorski vrh Polednik (v češčini poledne = poldne, jug), Polinik večkrat v Alpah v Avstriji: gora, ki nad njo sonce stoji točno opoldne – z mostu med krajema Kötschach (= Hoče, ne Koče, kakor nekateri napačno prevajajo to ime) in Mauthen (= Muta, staro ime) se lepo vidi: točno na jugu je Polinik (= poldnik), malo na levo proti vzhodu Elferkofel in še bolj na levo Zehnerkofel. (Ni pa tega izvora Poludnik v Karnijskih Alpah – ime izvira iz palud‑, močvirje.) Tudi pri nas, prav v Martuljku, sta na meji z Avstrijo, v Karavankah Trupejevo poldne in Maloško poldne, v Julijcih so Rutarško poldne (zdaj Velika Ponca). Ponce (Mala, Visoka, Srednja, Zadnja) so iz »poldnica«. So pa tudi Poldnevnice: na meji goriške in tolminske občine, v Beneški Sloveniji. Na Pokljuki je kraj Meja dolina, ki se v Jožefinskem katastru imenuje Medu‑ edia Dol(l)ina, in to zelo dosledno – v 19. stol. pa je to že Meja dolina. Ni mogoče trditi, da se tu križajo meje posestnikov, izhajamo lahko samo iz Medja dolina (‑d‑ je izpadel kakor v ograja < ogradja, zbu(d)jen..). Še po 2. svetovni vojni so se sem zatekali medvedi na svoji poti čez Pokljuko. V bližini je tudi Meji vrh (prav tako iz »medved«). V imenu Medje voše (= medvedje jelše) in imenu sedla Medji dol pa je »d« ostal (oboje v Karavankah – nekoč tudi medvedja pot na Koroško). Že iz dosedanjih ugotovitev ob imenih, ki sem jih omenil, je razvidno, kako pomembno je, da imenoslovec temeljito pozna zgodovino in posebnosti krajev, s ka‑ terih imeni se ukvarja. Tak kraj, ki ima navidezno lahko razložljivo ime, je Podvin, ime starega gradu blizu Radovljice. Omenja se že zelo zgodaj, že leta 1311. Krajev z istim ali podobnim imenom je veliko: Podvin pri Žalcu, Podvine pri Zagorju ob Savi, Podvinje pri Slavonskem Brodu, Podvin je tudi v Bolgariji in na Slovaškem, … Nemško ime za kraj je bilo Podwein; zato nekateri mislijo, da je to »v zvezi z vinom«, drugi iščejo zvezo z imenom Vintgar, a to je popolna zmota. Če dobro poslušamo domačine iz kateregakoli kraja na Zgornjem Gorenjskem, kako to ime izgovarjajo, slišimo: »pod dvinam je biu.«, »zei grem pa pod dvin.« ipd. V gorenj‑ skih govorih poznamo namreč tudi dolge soglasnike oz. podvajanje soglasnikov, npr.: »to je pa Johanna ruta!«, »prane (= perilo) se pa že sší / šší.«. Treba je res zelo dobro prisluhniti, da sogovorca prav slišimo. Geodeti (po domače »žolnirji«), ki so imena popisovali, pa so jih velikokrat zapisali napačno (bili so tujci, med njimi tudi Čehi) prav zato, ker niso poznali narečnih posebnosti. Imamo torej opravka z izredno staro slovansko obliko: sem gotovo spada tudi ime Devin (grad pri Trstu). Blizu Želeč (ime Želeče, del Bleda, je izvedeno iz imena Želimir) je bilo majhno naselje Dindol. Na tej strani hriba Straža je visoka, navpična pečina (taka skala je omenjena tudi pri Podvinu). Ime Dindol je zelo verjetno »devin dol« < »dĕva«. Lju‑ dje sicer omenjajo vse možnosti (tudi vinograd). Povezovati Podvin z Vintgarjem je huda zmota že zato, ker je bil Vintgar vse do začetka 20. stol. le ime soteske, po zgraditvi poti skozi njo konec 19. stol. (po l. 1893) je J. Žumer zgradil blizu izhoda oz. vhoda v sotesko restavracijo Vintgar. Vas v neposredni bližini pa se je vedno, do srede 20. stol., imenovala Leskè, v Leskàh (z naglasom na 2. zlogu – torej ni mo‑ goče, da bi bila soteska dobila ime po vasi, ampak prav obratno). Da je zgodovina oz. da so zgodovinska dejstva res pomemben element pri od‑ 120 Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen krivanju pravega izvora nekega imena, kažeta npr. hišno ime Ps(t)nak (v Zg. Ra‑ dovni pod Triglavom) in krajevno ime Mojstrana. Ime Pstnak oz. Psnak ne izvira iz pes, ampak je iz posoškega pustina. Na Gorenjskem je to pustota, proti vzhodu pusta, pušča… torej pomeni pustina pusto zemljišče, kjer ni ne hiše in tudi ne polja, lastnik pa je Pustinak; gorenjsko in koroško je to Pustotnik, Pestotnik, Pistotnik (nar. Pstotnek) - pstuh je človek, ki je pust, živčen. Zapis Pisnak v nekaterih geografskih kartah je torej čisto zgrešen. Mojstrana pa ni imenovana po mojstrih, ki naj bi bili v tem kraju nekoč nadzirali »bžince« (= fužinice), ki so bile tukaj (kakor tudi v Ratečah in na belopeškem področju…) - vsekakor je do sem in še dlje segal furlanski vpliv. Ime izvira iz *ma-gjustra (F. Bezlaj), kar v st. furl. besedišču pomeni »črnica« oz. borovnica. Da so to besedo tukaj zares poznali že od konca srednjega veka, priča ime travnikov severno od Mojstrane, v smeri proti Savi = »črnîče râvən«, (tudi Črničje ravne): Zgodovina je vsekakor pomemben element pri odkrivanju imen. Drugo dejstvo, ki je neizogibno povezano z imenoslovjem v Sloveniji (zlasti v zahodnih in severnih predelih), pa je, da so prav geodeti zagrešili hude napake pri zapisovanju imen v nekdanjih avstrijskih katastrih. Potok Plaznica (blizu Krope) je zapisan kot Poznica, potok Hladnik (v Martuljku) pa Hodnik. Če človek ne prisluhne dobro, sliši pač -o- namesto -wa-! Še hujše je, da je ime Žale (na Bledu) zapisano Scherschlach (seveda v gotici) - da omenim le nekaj primerov. A tudi zapis Belo polje (v Bohinju) /namesto Velo –/ je docela zgrešen: v Sloveniji je precej krajev, ki imajo v svojih imenih staro, krajšo obliko za »velik« (Velesovo < Velo selo in ne po imenu nekega božanstva Veles-a, u vélmo lêso = v velikem gozdu). - Nekatera imena so zaradi take površnosti in neznanja še danes čisto popačena. Eno od njih je tudi ime potoka Rečica (pod Jelovico), zapisano pa (v že omenjenih katastrskih mapah, a tudi še v novejših, povojnih mapah) Vrčica (F. Bezlaj poskuša to razložiti iz »vrč« ali »vir«, a ne gre!). Primer je res nekaj čisto posebnega: ko so Italijani l. 1942 objavljali svoje vojaške karte (po napadu na Jugoslavijo in po zasedbi dela Slovenije), so na mejni karti (v škofjeloškem delu Gorenjske) čisto zgoraj, skrajno levo, zapisali ime istega potoka Orciza (= po izgovoru Orčica). Ta imena je težko pravilno razbrati že zato, ker domačini tako rekoč v vsaki vasi drugače izgovarjajo začetni u‑, v‑, o‑, tudi če gre za predlog »v« pred besedo. Tako slišim npr. »u mlîno« (= V mlinu), »u završənc« (= V Završnici), »u rádoun« (= V Radovni), a tudi »o ledinah« (= V Ledinah / Poljče), »O bwâscəx (V blatcih, iz česar je nastalo Obvasca / Doslovče). Obranca je npr. planja na vzhodnem pobočju Mežakle (ime je staro več kot 400 let, ko so se tja ob vpadu Turkov zatekale domače družine in se tu skrivale, branile pred njimi); drugje, npr. na Hrušici, so mi lovci za isto ime govorili V Brand (= u bránc). Ime Vrčica namesto Rečica se pojavlja večkrat, in to ne samo na Gorenjskem. Naj tu samo omenim, da je za »Rečico« v rabi tudi ime Ročica (npr. v Bovcu in na Dolenjskem, a tudi na Gorenjskem) - z »razlago«, da si je tam nekoč neki otrok zlomil ročico ali da je kmet nerodno zavozil z vozom v potok in pri tem zlomil ročico pri vozu. Da bomo današnje napačne oblike imen prav razumeli, naj tu omenim še dve imeni. Prvo je gorsko ime Vrtača (drugi najvišji vrh v Karavankah, med Stolom in Begunjščico). Ljudje na gorenjski strani (lastniki zemljišč na Zelenici in na po‑ 121 Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen bočjih teh gora, so bili vedno Slovenci, a tudi na severni strani so vedno živeli le Slovenci. V vaseh na južni strani Karavank ljudje goro imenujejo Nemški vrh (v PV je dolgo vrsto let trajalo razpravljanje o tem imenu – celo pisatelj F. S. Finžgar je v PV trdil, da so njegovi starejši sorodniki goro vedno omenjali le s tem ime‑ nom). Na koroški strani goro imenujejo Vrtača, zato so se naši geografi odločili za to ime. Ni pa to pravo ime: Vrtača je kraška dolinica med Stolom in goro s spornim imenom. Temu prastaremu prehodu s Kranjskega na koroško stran, ki pa je v celoti na kranjski strani, vse do mejnega prehoda Belščica, rečejo domačini Čez Vrtačo, kakor je zabeleženo tudi na karti 1:25000 Geodetskega zavoda RS, št. 141 – in oči‑ tno so to ime na koroški strani vzeli za gorski vrh. Nihče tega imena ni znal razlo‑ žiti pravilno. Res je, da je ime Nemški vrh zgrešeno, to pa spet zaradi posebnosti v zgornjesavskem narečju. Prav pri tem imenu se vidi, kako izredno pomembno je, da tisti, ki se ukvarja z imenoslovjem, zares dobro pozna tudi narečje in da je (iz do‑ kumentov) dodobra seznanjen z zgodovino krajev in krajevnih (tudi gorskih) imen. Zelo so v takih primerih uporabni tudi opisi meja starih graščinskih posestev. Prav po imenovanem delu Karavank je tekla meja blejske graščinske posesti. »Stou … Menischke Werch« (V opisih graščinskih meja so imena zelo dosledno zapisovali v narečnih oblikah!). To ime »Menischke Werch« je zanimiva priča posebnosti v današnjem severozahodnem slovenskem naselitvenem prostoru – metateze so tu kar pogoste. Ime Meniški vrh je prešlo v Nemški vrh (tudi naglas je v tem delu Slovenije dostikrat prešel na prvi zlog), Čomoradnek (rovt pod Stolom) < Močeradnik, ker je tudi močerad > čomorad, Zapret < Zatrep. Gobatec < Bogatec (tolminsko ime za bohinjski Bogatin, Kupljenik (nad Bohinjsko Belo) se l. 1511 beleži kot Pukl( j)enik, a tudi sicer: gomazin < magazin, potariše < toporišče i. dr. Ime Meniški vrh je v Sloveniji tudi na Štajerskem, SV od Sevnice. Da brez temeljitega znanja drobnih narečnih posebnosti ni mogoče zanesljivo ugotoviti izvora (ledinskih) imen, dokazuje popačena oblika imena na Sušeh (= pla‑ nina nad Srednjo vasjo v Bohinju). Ljudje dosledno govorijo »na sšéx« ‑ nenaglašeni ‑u‑ (zlasti v prednaglasnem zlogu) v zgornjegorenjskem narečju dosledno izpada: Suši so v govoru Sši (ali celo Šši) in to ime ni osamljeno (niže na Gorenjskem je to Səší). Tudi hišna imena so »pri sšîunko« (vzporedno pa tudi »pr səšîunko« / »su‑ šîunko«). Na današnjih geografskih in planinskih kartah pa poleg imena Na Sušeh najdemo tudi nesprejemljivo obliko Na Šehu (kar je brez pravega pomena), Na Sušeh pomeni »kjer so sušili posekana drevesna debla« (ali kaj drugega). Naj tu ob koncu razprave o posebnostih izvora imen dodam na hitro še nekaj primerov – že zato, ker se tu v Sloveniji križajo tudi vplivi romanskih in nemške‑ ga jezika in se prepletajo z zelo starimi slovanskimi imeni. Zato bi morali imeno‑ slovci dobro poznati tudi sosednje romanske jezike, nemščino in njihove narečne posebnosti. Na Koroškem (v vseh narečjih od Vzhodne Tirolske pa do Ruš pri Ma‑ riboru) zelo pogosto naletimo na imena Ladine, priimek Ladinek (Ladinig), Wa‑ dne… v vseh drugih slovenskih narečjih je to Ledine, Ledinek. Vedeti je treba, da v koroških govorih ‑e‑ v ponaglasnem (tudi prednaglasnem) zlogu pogosto preide v ‑a‑ (npr. Sadwò = sedlo, jasánovc = jésen; »tam pa drgáče račó«…). To nekateri tuji jezikoslovci popolnoma napačno razlagajo iz »Latinus, Latinicus«. Zato je bil večletni prepir v PV v devetdesetih letih 19. stol.: na Jezerskem danes rečejo: Na 122 Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen Vodinah oz. na Vadinah (govor domačinov je koroški – stari zapisi pa dosledno kažejo Ledine, na Ledinah). Gorskega imena Škrlatica ni mogoče razlagati iz »škrlat(en)«. Nemško ime (die) Scharlachröte in tudi angleško »Scarlet Crag« je zgrešeno! Za pojem »rdeč« domačini nikjer ne uporabljajo »škrlaten«, imamo pa za »rdeč« vrsto izrazov, ki so ostali v imenih do danes! Blizu meje Zgornje Avstrije in nemško govoreče Štajerske je kraj z imenom Rottenmann, ki se v 13. stol. imenuje še Zirminach, na pobočju pod gorskimi vrhovi Dovški križ, Škrnatarica v Škrlatičini skupini sta jarka dveh hudo‑ urnikov: Mali in Veliki Čr(v)lovec. Če si ogledamo pesek okrog »izvirov« teh hudo‑ urnikov, ki ima izredno nežno svetlo rdečo barvo, nam je takoj jasno, odkod njuno ime: Že Megiser pozna zherlen = rdeč, Ramovš opozarja na čъrvlenъ in *čъrmъnъ. Tudi imena Krvavec, Krvavka (vzhodni vrh Golice v Karavankah), Krvava peč idr., ne samo Rdeča skala, nam povedo, da je tu mišljena rdeča barva. Dr. H. Tuma je v Imenoslovju Julijskih Alp in v drugih spisih večkrat zagrešil hude napake: Tako je v Karavankah oz. na njihovih pobočjih našel tudi taka imena kot Male deva; to je zanj napaka – pisati je treba, pravi, Mala deva. Prav to do‑ kazuje, da Tuma narečja sploh ni poznal: Male déwa v zgornjegorenjskem narečju pomeni »Mali deli« oz. male parcele (gozdne ‑ , poljske ‑ ). Značilnost zgornjego‑ renjskega narečja (tako je tudi drugje, vendar v manjši meri) je, da moški in ženski spol samostalnika preideta v množini v srednji spol (zato v govoru: Spodnje Gor‑ juša, Zgornje …, Zdénšca = Studenčice; »tam so pa tri xîša za trî držina«). Če stoji spredaj pridevnik, je ta navidezno v ženski obliki. Male deva torej tudi ne pomeni »mala dela«, kakor nekateri mislijo, ampak na Spodnjem Gorenjskem (npr. v oko‑ lici Kranja) beremo v geodetskih kartah: Mali deli, Veliki deli, tako tudi za Šmarno goro, čeprav so vmes tudi tukaj napake; da gre res za del = parcelo, nam lepo pove beseda »part« (gozdna parcela, romansko), v okolici Bleda, ta(j)l v Bohinju (ger‑ mansko / nemško) in tudi v Gornjesavski dolini. Ime slapa boka pri Bovcu ne izvira iz dejstva, da je slap na pobočju kanin‑ skih gora, ampak iz ital. la bocca (usta, ustja), zaliv pred mestom Cannes v Južni Franciji se imenuje La Bocca in tudi prvi del imena Boke Kotorske je tega izvora. (V Hercegovini je večkrat »vrelo Boka«.) Ime kraja Srpenica (ob Soči) ne izvira iz »srp«, ampak iz »stirpe« (to v ladin‑ skem jeziku pomeni »jalovo govedo«; l. 1496 se v odločbi Goriškega mejnega grofa ta kraj imenuje Sterpeniza (istega izvora je ime kraja Stirpnik – v hribih nad Škofjo Loko; malo znano je, da se vršnji deli nekaterih srednjevisokih hribov imenujejo Frtica (npr. Višelnica nad Gorjami pri Bledu; pri Drenovem Griču, pri Litiji, hrib nad Grosupljim!) < fortitia. Priimek kverh (v vaseh med Bovcem in Trento) ne izvira iz »Gewerk« (ker so v Trenti od 16. stol. do 18. stol. imeli železarske fužine zaradi rudnikov pod Pel‑ ci in Mojstrovko), ampak iz Quarg, kar je slovensko Žmitek (prav ta priimek, lepo slovenski, ni < Schmid, kakor nekateri zmotno mislijo, je najti na kamnogoriškem področju, a tudi v Bohinju). Končni ‑g v nemških besedah je ‑x‑ v izreki, kratkona‑ glašeni ‑a‑ pa je v zgornjesoškem narečju ‑è‑ (npr. brèt, brátra). Ker se ne spoštuje narečja in njegovih zakonov, se pri nas mnogo imen piše napačno. Tudi ni res, da bi tisti, ki so veliko pisali o naših krajih in gorah (npr. dr. 123 Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen H. Tuma) pisali vselej pravilno. Po mojem mnenju bi morali napake popraviti in tako ohraniti prvotno, staro, resnično pravo obliko imen. Zlasti še zato, ker doma‑ čini dosledno uporabljajo svoja, stoletja stara imena, zaradi česar pride do nerodnih primerov, da turisti zaradi napak v zemljevidih krenejo po napačni poti. Naša imena je treba pisati v knjižnem jeziku in njihovem pravem pomenu – to nam lepo pri‑ kazuje duha in mišljenje naših davnih prednikov in njihov odmev – njihove usode vse do današnjih dni. To je eden najdragocenejših dokazov o slovenski prisotnosti v Vzhodnih Alpah. Da ne bomo nekega dne prisiljeni reči tako, kakor pravijo keltski Valižani v svojem pregovoru: Cenedl heb iaith cenedl heb galon1. viri in literatura Badjura, Rudolf, Ljudska geografija (Terensko izrazoslovje) I, II, Ljubljana 1953, 1957. Bezlaj, France, Etimološki slovar slovenskega jezika I, II, III, IV, Ljubljana 1976, 1982, 1995, 2005. Bezlaj, France, Slovenska vodna imena I, II, Ljubljana 1956, 1961. Čop, Dušan, 1983, Imenoslovje zgornjesavskih dolin, Disertacija, Ljubljana, Tip‑ kopis. Čop, Dušan, 1995, Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Li‑ pnice, Kroparski zbornik, Ob 100‑letnici Plamena, Kropa, Radovljica, Muzeji radovljiške občine, 190–197. Čop, Dušan, 2002, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, Jeziko‑ slovni zapiski 8/2, Ljubljana, ZRC SAZU, 93–108. Klemše, Vlado, Krajevna, ledinska in vodna imena v Števerjanu, Gorica 1993. Mrdavšič, Janez, Krajevna in domača imena v Mežiški dolini, Ravne na Koroškem 2001. Tuma, Henrik, Imenoslovje Julijskih Alp, Ljubljana 1929. Onomastics and the Etymology of Names Summary Onomastics is one of the most demanding linguistic disciplines. In their assessment of the origin of names, both locals, who think they know the names, and highly educated people are almost always mistaken. The author seeks to explain where attention must especially be directed in the etymology of names. First, one must know the dialect and region of the names studied in great detail, and collect as many examples as possible (including from other countries). In addition, one must know the history of the place and historical documents. In this regard, one 124 Narod brez jezika je narod brez srca. Dušan Čop: Imenoslovje in etimologija imen must bear in mind that surveyors (from abroad) often made gross errors in past centuries because they did not know the local language and its dialects. Minute special features of a dialect often played a decisive role (especially in the cases of Dušan Čop Ulica Martina Krpana 4 c, 1000 Ljubljana Vrčica, Vrtača, and Vintgar). In Slovenia and ethnically Slovenian areas, Slavic onomastic features formed hybrids with many Romance and Germanic features. The consequences of all these issues are numerous mistakes, as demonstrated by the examples presented. 125 AKa^eMHK H3MaHJl HßaHOBHH Cpe3HeBCKHH H pesbHHiuima (c H3BjreHeHHaMH H3 ero nyTeBbix 3aMeTOK no Pe3be b 1841 ro^y) AjieKcaHflp ^MHTpneBHH /I,yjiHHeHKo (Tartu) IZVLEČEK: V članku avtor obravnava odnos I. I. Sreznjevskega do rezij anščine ter rezijanske kulture in folklore, kar ponazarja z izvlečki iz njegovih popotnih zapiskov o Reziji leta 1841. Sreznjevski je Rezijo obiskal kot prvi slavist. Potovanje po Reziji je bilo samo del njegovih popotovanj po mnogih slovanskih deželah v letih 1839–1842. Hms pyccKoro cnaBHCTa aica/jeMiuca H3Manjia HßaHOBHHa Cpe3HeBCKoro (1812-1880) xopoiiio H3BecTHO cneijHajiHCTaM no KBKHOcnaBaHCKHM a3biicaM h ocoöeHHO no cnoBeHHCTHice. Mojkho CKa3aTb, hto ot cepeAHHbi n #o 80-x it. XIX b. - 3to 3noxa Cpe3HeBCKoro b pyccKon cnaBHCTHice. Oh 3aHHManca npaKTHHecKH BceMH BeTBaMH cnaBaHCTBa - nx ncTopnen, ^peBHOcniMH, a3biicaMH n jinTepaTy-paMH. A Bce Hananocb c nyTemecTBna b cnaBaHCKne 3eMjin, KOTopoe oh coBepmnji b 1839-1842 it. IlyTeniecTBHe öbijio ^JiHTejibHbiM n oxBarbiBajio MHorne cnaBaHC-Kne pernoHbi. ,H,jia Hac BaacHO to, hto oahoh h3 rnaBHenninx 3aAan Cpe3HeBCKoro öbijio nocenjeHHe Cjiobchhh h 3HaKOMCTBO c ncTopnen, TpannnHOHHOH Kyjibrypon, H3bIKOM H rOBOpaMH CJIOBeHHeB. Henb3a CKa3aTb, hto 06 3toh CTpaHHne pyccKon cjiobchhcthkh Mano H3Bec-tho - BcnoMHHM, HanpHMep, MOHorpa(J)Hio H. B. ^ypKHHOH (1986, c. 38 h ^anee). TeM He MeHee ecTb momchth, Ha KOTopbie xoTenocb 6h oöparaTb cnennajibHoe BHHMaHHe. ITpe5Kne Bcero sto KacaeTca Pe3bH, KOTopyio Cpe3HeBCKHH noceTnn nepBbiM KaK cnaBHCT b 1841 r., oöparHB npn stom BHHMaHHe KaK Ha Kyjibrypy h (JiojibKjiop, TaK h Ha penb pe3baH. O BaacHOCTH Rim cnaBHCTHKH ero HaynHbix Ha-ÖJiKweHHH b Pe3be CKa3aHO b pa^e CTaTen nocjieAHero BpeMeHH (cm., HanpHMep: U,bixyH 1993, 63-67; ^ynnneHKO 1996, 567-590). O CBoeM nyTemecTBHH b cnaBaHCKHe 3eMjiH, b Cjiobchhio h npnneraioiHHe Academy Member Izmail Ivanovich Sreznevskii and Resian (With Excerpts from His Resian Travel Notes of 1841) ABSTRACT: This article discusses Izmail Ivanovich Sreznevskii’s attitude towards the Resian dialect and Resian culture and folklore, illustrated with excerpts from his 1841 travel notes. Sreznevskii was the first Slavist to visit Resia. His travels through Resia were merely part of his travels through many Slavic lands between 1839 and 1842. 127 AjieKcaHAp J\. j\ynmenKo: AxadeMUK Hsmciuji Hecmoeim CpesneecKuü u pesbUHUfuna pernoHbi, b Tom HHcne h b Pe3MO, Cpe3HeBCKHH nncan b «nyTeBbix nncbMax» h b iracbMax k CBoeii MaTepn EneHe HßaHOBHe, H3AaHHbix y>ice b kohhc XIX b., a TaK5Ke b pa/ie CTaTeä h b HairacairaoH HaKaHyHe CMepTH oönrapHoii paöoTe «Opn- yjibCKne cjiaBaHe» (Cpe3HeBCKiii 1892; 1893, 20-63; 1878-1881; 1895; 3tot tckct HeoAHOKpaTHO nepeH3AaBanca b ^onojiHeHHOM hjih coKpameHHOM BH^e, b aicane- MHnecKHx cepnax hjih caMOCToaTenbHo). IlocKOJTbKy 3Ta CTaTba nnnieTca b TapTy (cTapoe Ha3BaHne Taioice ,H,epnT/ ^I,opnaT h K)pbeB), Ba>KHO y Ka3aTb Ha to, hto, BbiexaB b nyTeniecTBHe H3 Camcr-IIe- Tepöypra, Cpe3HeBCKHH npoexan nepe3 3ctohhk> h, b tocthocth, nepe3 ropo/i ,H,epnT, h bailee no ITpHÖajiTHKe nepe3 IlojibHiy b BepjiHH. Bot icaic oh caM nnnieT o Hanajie CBoero nyTemecTBHa: «ropoma no Aoport — UMOyprt, HapBa, JJßpnTb, BajiKt, BojiMapt — npo- MejibKHyjiH mhmo, Taia> hto a o6i> hhxi> coxpaHHjrb caMoe TeMHoe nomnie: üm- 6ypri> eme PyccKin ropo^t, HapBa — bt> nonoBHHy HiMeuKiii, Bet /rpyria noHTH hhcto HtMeijKia; 6onte Bcixi> HiMeuKiii — JJßpwrb, HtMeiit CTapbiH — yjiHijbi KpacHBbi, y3KH, KHpKa hhcto HiMeuicaa ci> öanmeio, #OMa bhcokh h noKpbiTbi HepennijeH <...>». O^HäKO AaBäHTe nocMOTpHM, KaKOB 6biji MapnipyT Cpe3HeBCKoro no Cjiobchhh h cjiOBeHCKHM 3eMjiaM. Bot KäK oh caM o6o3HanaeT ero b anpejie-Mae 1841 r.: Anpejib 14. [3to AßHb Mecana] JTioÖJiaHbi (cjiobch. Ljubljana, h4m. Laibach) Top^ent (cjiOBeH. Teržič, h4m. Neumarkt) 17. UfijiOBeuT) (cjiOBeH. Celovec, h4m. Klagenfurt) 18. Momöypn. 20. LfejiOBeui) (cjiobch. Celovec, h4m. Klagenfurt) 22. Bepöa (Velden) Po5KeHi> (Rosenthal) 24. BbiCTpnua (Feistritz) 25. ^epeBHa cb. Teopra Bjienoepri. 26. BbiCTpnua (cejio bi> 3njibCKOH aojihub) 27. Tap (cep6. Konapt, ht. Capo d’Istria) <...> (Cpe3HeBCKin 1895, 359). KaKOBbi 5Ke 6bijiH BnenaTjieHHa Cpe3HeBCKoro o cjiobchckom a3MKe? Pb 3a-nncn OT 5-ro anpejia: «Boti> a h tvtT) <...>. PI Aocana: Kor^a a Hnraio KpanHCKyio KHnry, noHH-Maio noHTH Bet, pa3Be KaKoe-HHÖy^b cjiobo 3acTaBHTi> 3anyMaTbca, a cjrymaio, Koraa roBopaTi), KaKi> hh cjrymaio, KaKi> hh BCjryniHBaiocb, to pa3Be ^ecaToe cjiobo pa36epy. Yziapeme AHBHoe, 6ojn>maa nojiOBHHa rjiacHbixi> npornoneHa, /rpyria H3MtHeHbi. J\oc&ji&, ji& h TOJibKO. A a3biKi> <...> OHeHb npnaTeH-b rjisl cjiyxa» (Cpe3HeBCKiii 1893, 40). KaK H3BecTHO, Cpe3HeBCKHH njiaHHpoBaji HanpaBHTbca b Pe3bio BMecTe co CTaHKO Bpa30M. OaHaico nocjieAHHH 3a6ojieji, h Cpe3HeBCKOMy npnnijiocb OTnpa-BHTbca b nyTb ojxRomy (no35Ke Bpa3 coBepmnji noe3£Ky b Pe3bio caMOCToaTejibHo). OcTaBHM b CTopoHe npoMe5KyTOHHbie npoABH5KeHHa h ocTaHOBKH Cpe3HeBCKoro. OöpaTHM BHHMaHne Ha to, KaK oh onncbiBaeT b nncbMe k CBoeä Marepn no^xo/i k Pe3be h caMO ee nocemeHne: «Bi> Tapijmci — HtMnbi. Ho mh4 Hy>KHO 6bijio npoiiTH Hepe3T> Hero, htoöh npoöpaTbca ki> Pe3iaHaMi>. 3th Pe3iaHe — jkhtcjih Pe3iaHCKoii aojihhm (Vale della Resia) bt> BeHeniaHCKoii Ptrajiin Ha rpaHnnaxt KpaHHCKHxt. ,H,Ba cnoBa 0 hhxi. 6bijiH cooömeHbi ^oöpoBCKOMy Kor/ia-TO, h ct> Ttxi> nopi> hhkto He roBopHjii> hh CJIOBa, TaKl> HTO PSOKQ H TyTl> XOpOHIO He SHallOT-b], TJS% COÖCTBeHHO Jie5KHTl> 3Ta aojiHHa. OTbiCKaBHiH Ha Kaprt ceneHie Pe3iyTy, a He Mori> npeAnojio>KHTb, hto 3Ta aojiHHa He/iajieKO oti> Pe3iyTbi, h OTnpaBHjica bi> Tapijmcb, ct> TtMi> htoöh OTTy/ia npoöparbca k Pe3iyTt h tajite, KaKi> Eon> ji&CTb. Ä xoTijrb 27-ro 5Ke h/tth hjih txaTb bi> Pe3iyTy, ho bi> 3toti> Rem, #on5KHa 6bijia npntxaTb bi> Tapijmct HMne-paTpnna <.. .> Plo h4bojih ocTajica HoneBaTb, BH^iji-b HMnepaTpnny, BH^iji-b paB-HO^yniie Hapo/ia ki> Hen h Ha /rpyroii Rent, noixajit bt> Pe3iyTy. <.. .> Bi> ^yHbt a ocTaHOBHjica oöi^arb, Bee eme He 3Haa, Ky^a t/ry h KaKi> HäH/ry Pe3bio. Ki> cnacTbio xo3aHHT> 3Hajii> JXB& cnoBa no HtMenKH. Ä cnpaniHBaio ero 0 Pe3in, a ohi> bi> OTBtTi. yKa3biBaeTi> Ha MOJio^oro nejiOBiKa bi> HepHbixt nyjiKaxt h 6aniMaKaxi>, roßopa, HTO ohi> KanejiJiaHi> H3i> Pe3in. O cnacTbe! <.. .> Ki> He My — h no HtMenKH. «No capisco» (He noHHMaio), OTBtnaeT-b ohi> mh4 no OypjiaHCKH. Boti> Tt h cnacrie! iJto TyTi> /itJiaTb! Ha/ioÖHO öhjio ptmnTbca bi> nepBoii pa3i> bt> 5kh3hh HanaTb roBopHTb no KrajibaHCKH. Mo5KeTe npe^CTaBHTb, KaKi> mjio: o^HaKO nuio. Ki TOMy 5Ke, KanejuiaHi), xoTb po^OMt n OypjiaHt, roBopnTi> o^HaKO no Pe3iaHCKn; TaKHMi> o6pa30MT>, nero a He Mori> eivry o6i>acHHTb no HTajibaHCKH, to AOÖaBjiajn. no KpanHCKH, h Ha o6opoTT>, — h comejica. KanejuiaHi> CKa3ajii> mh4 Me5iyry npo- 12 AjieKcaHAp J\. j\ynmenKo: AxadeMUK Hsmciuji Hecmoeim CpesneecKuü u pesbUHUfuna hhmi, hto AOJi5KeHi> ixaTb cen 5Ke nacb no AiJiaMT), ho hto bi> Pe3iyTi yBH^HTca co MHOK), h OTTy/ia noH/ieMT) BMtcTe bi> AOJiHHy. TaKHMi> o6pa30MT> 28-ro [Maa] eine 6bijn> a bi> Pe3in» (Cpe3HeBCiciH 1893, 47-48). ^to 5Ke yBH/ieji b Pe3baHCKOH aojihhc Cpe3HeBCKHH, c KeM BCTpenanca h hqm 3aHHManca? H3 Toro 5Ke nncbMa BbiacHaeTca, hto BCTpeTHjin ero b Pe3be oneHb rocTenpHHMHO, cp.: «^.ojiHHa icaicb KOTeni), co Bcixi> ctopohi> oÖHeceiraaa ^hkhmh CTpeMHHHa- MH, H TOJIbKO Cb O^HOH CTOpOHbl flfLKHHfLA Bl> Ce6a y3ldH npOXOA"b. Ol"b Pe3iyTbi P/2 naca. CBameHHHKT), CTapnicb 73 jitTi>, ho >khboh, BecenoH, h rop/iaminca tbmI), hto Pe3ia h Poccia oaho h T05Ke, o6jiacKajii> MeHa Kaia> Mon> h bi> toti> 5Ke Benepi eme cooomiurb mh4 mhoto jnooonbiTHbix-b H3BtcTin 0 5KHTejiaxi>. PyccKie ohjih o^HaKO TyTi>: HicKOJibico co/waTi) npoxoAOMi) H3i> Hranin, %a rpa IToTonKiH (He öbiBHiin y Haci> noneHHTeneM-b, a 6paTi> ero), cnynaÖHO ycjibimaBiiiH bi> Pe3iyTi HtcKOJibKO CnaBflHCKHXT) cjiobI). 29-ro a npoBejii> Becb Rent, bi> AOJiHHi, oöxo^a AepeBHH, paccnpaniHBaa o6i> o6biHaaxi>, a3biici h Taia> tajite. KanejuiaH-b bck>- ay co MHOK). TyT"b y3Hajii> a h 0 flpyrHxi> CjiaBaHaxi> HTajibaHCKHxi>, jKHBymnxi. bi> ropaxt Ha K>n> oti> Pe3in, B3ajii> o^Horo Pe3iaHa npoBOAHHKOMi>, h ci> hhmt. xoahjiI) 3 ahh, AomeAHiH /k> CKyia [bi> TopHny]. 30-ro npomjiH Hepe3i> Pe3iyTy, BeHijOHe, ^5KeM0Hy bi> Tapnenro» (Cpe3HeBCKin 1893, 48-49). «CBameHHHKT>, CTapHKl) 73 JltTl>, HO 5KHB0H, BeCejIOH» - 3T0 6bIJI 0/K)pHKO ByTTOJio, KOTopbiH nepeBOAHJi Ha pe3baHCKHH mojihtbh, a Taitace nbrranca cocTaB- naTb pe3baHCK0-HTanbaHCKHH cnoBapb. B nyöJiHicaHHH 1881 r. o BCTpene c Pe3ben CKa3aH0 TaK: «Pe3ia. Boti> a h TyTi> <...> Ci> HaMH mna >iceHiHHHa h3t> /jepeBHH Hhbh <.. .> Bl> Et Jit Mbl 3aniJIH Bl> 0AHH1> H3"b £BOpOBl> OT^OXHyTb H 0CBt5KHTbCa BHHO- mi> <.. .> depeši 4 naca mh ohjih Ha 6oprt PaBeHni y npnxoACKOH ijepKBH <.. .> narepi) O^opHKO ByTTono, AOÖpbin CTapHKi> (eiviy y5Ke 73 ro/ia), BctMi> cep/meMi. oöpanoBanca MoeMy npnxoAy 'Pe3ia h Pycia oaho h to 5Ke': 3to ero nioÖHMaa no-roBopica, KaKi> ohi> Hanajii) ee». tfyTb HH5Ke eme oaho HHTepecHoe 3aMeHaHne: «IljieoaHi) coo6mHjii> mh4 Me5iyiy npoHHMT>, hto Pe3ia ^0Ji5KHa 6biTb H3BtcTHa bi> Poccin. Tpaijii) IloTOiiKiH, npot3AOMi> H3i> HTanin, ocTaHOBHjica 0AHa5KHbi bi Pe3iyTt. Pe3baHKH cnynHjiHCb TaMi> ct> BHHorpaAOMi>, h oöpaTHjiHCb ki> HeMy ci> BonpocoMi>: KynHTe BHHa? CnaBaHCiciH Bonpoci> H3yMHjii> rpaijia; ohi> CTajn> pac-cnpaniHBaTb hxi>, OTKy/ia ohh, Beneni) ce6a npnBtcTH bi> AOJiHHy, npoBeni) bi> Hen HOHb h 3anHcajTb 'Othc HaHii>'. Coji/iaTbi pyccicie 3axoAHJiH bi> Pe3iio h roBopnjiH ci> 5KHTenaMH no pyccKH» (Cpe3HeBCKiii 1881, 4, 5). Cpe3HeBCKHH, HecMOTpa Ha KpaTKoe npeöbiBaHne b Pe3be, cyMen 3anncaTb no-pe3baHCKH «Othc Ham», neKCHicy, OTpaacaiomyio 6ht, jiaH^niaiJiT, Kyjibiypy pe3baH; c^ejiaji oh h 3aMeHaHHa no ocoöeHHOCTaM pe3baHCK0H penn — aHanH3 3Toro MaTepnana Ran HaMH b jiOKjiajie «Y hctokob pe3baHOJiorHH» Ha MeiKjiy-Hapo^HOM CHMno3HyMe «EpHeä KonHTap h ero 3noxa. CnMno3HyM no cnynaw 150-jieTHa co jxrh ero CMepTH», npome/inieM b JlioonaHe 29 HiOHa - 1 Hiona 1994 r. (cm. flyjiHHeHKO 1996, 567-590). 3/iecb nnnib otmcthm, hto h nyöJiHKaiiHio pa-6oTbi Cpe3HeBCicoro «OpnyjibCKHe cnaBaHe» 1881 r. ocymecTBHn H. A. Bo/iysH ^e 130 AjieKcaHAp J\. j\ynmenKo: AxadeMUK Hsmciuji Hecmoeim CpesneecKuü u pesbUHUfuna KypTeio, KOTopbiH peBHHBO flßnan HeoAHOKparabie «HcnpaBjieHna» b npnMepax Cpe3HeBCKoro. TaK, Cpe3HeBCKHH nnnieT, hto o /lepeBHe Benoii roBopaT: tä na Bili — BoAy3H b npHMenaHHH TyT 5Ke nonpaBjiaeT: «(IlepByio AepeBHio npn Bbixo/rk Ha3biBaK>T"b Tenepb tù u Bili hjih tò u Bili, CMOTpa no roBopaivrb)». H t. p,. KaK Mbi y5Ke CKa3ajin, Cpe3HeBCKHH 3anncaji b Pe3be TaK5Ke HecKOJibKO (JiojibKjiopHbix TecTOB. B nyoJiHKannH 1878 r. 3to, HanpHMep: JlHTepaTypa flyjiHHeHKO 1996 — A. J[. „HyjinneHKO, Y hctokob pe3baHOJiorHH, Kopitarjev zbornik, Mednarodni simpozij v Ljubljani, 29. junij do 1. julij 1994 «Jernej Kopitar in njegova doba, Simpozij ob stopetdesetletnici njegove smrti», (Obdobja, 15), Ljubljana 1996, s. 567-590. Cpe3HeBCKin 1878-1881 — H. H. Cpe3HeBCKin, ®piyjibCKix cnaesme, Cmambu H. II. Cpesueectcazo u Tlpujiooicenm, C.-neTep6ypn>, 1878, (4) + 91 c; nepen3AaHne: C6opuuKh OPflC LlMnepamopcKoü AxadeMiu uaytch, C.-neTepoyprb, tomt> XXI, 1881, 32 c. n pp. Cpe3HeBCKin 1892 — IlyTeBbia nncbMa H. H. Cpe3HeBCicaro kt> MaTepn ero EneHt HßaHOBHt Cpe3HeBCKoii (1839-1842), /Kuean cmapuna, ro^i. II, C.-ueTepoypri), BbinycKi> I-IV, roA 3, 1893, BbinycKi> I, c. 20-63. Cpe3HeBCKin 1895 — Tlymeebm, nucbMa 11. 11. Cpe3neecKazo U3h cnaeHHCKUxy 3ejuejib 1839-1842, Ct> nprnKracemeM-b KapTbi, C.-ueTepoypri) 1895. LfbixyH 1995 — E A. LfbixyH, CnaBicTbiHHbia inrapscbi 1.1. Cpe3HeycKara, P33ia i ycxo^Hia CJiaBaHe. — CnaexncKue h3uku, nucbMenHocmu u tcyjibmypa, KneB 1993, c. 63-67. Göra Kílina mojà! nä ma trísti počuwäl, da, köj so pride nütu dnö, Nä ma trísti anu dnö. IIoa TeKCTOM noMeneHo: «(H3t> Pe3baHCKoii Btjibi — S. Giorgio). flanee cne/ryiOT Heöonbiirae no3THHecKne TeKCTbi H3 PaBaHUbi h Ocoah, a b HnBe Cpe3HeBCKHH 3anncaji npo3anHecKHH tckct (Bcero b 7 CTpoic), 03arnaBjieH-Hbin «Kako ni prävjo, káko ni so paršlè tö u Rézjo» (Cpe3HeBCKin 1878, 57-58). B 6o/ry3HOBCKoii nyöJiHKaiiHH 1881 r. b nncbMe Cpe3HeBCKoro k neniCKOMy cnaBHC-Ty BanecnaBy lamce npnBoaaTca eme flßa nosTHnecKHx TeKCTa h MOJiHTBa «Othc Hani» (Cpe3HeBCKin 1881, 29). H3 npHBe/ieHHoro aHarana h H3BjieHeHHH bh^ho, KaK H. H. Cpe3HeBCKHH #o-önpanca ao Pe3bH, hto ero TaM npe5Kne Bcero HHTepecoBano h hto oh npe^CTaBnn cnaBHCTHKe b KanecTBe naomojienvrn h KOHKpeTHbix o6pa3noB 5khboh pe3baHCKOŽ penn h ycTHoro Hapo^Horo TBopnecTBa. 131 AjieKcaHAp J\. j\ynmenKo: AxadeMUK Hsmciuji Hecmoeim CpesneecKuü u pesbUHUfuna ^ypKHHa 1986 — H. B. ^ypKHHa, Pyccmie u cjioeeuubi. Haynnue ce%3u Konua XVIII e. - 1914 z., MocKBa 1986. Akademik I/.mail Ivanovič Sreznjevski in re/.ijanščina (z izvlečki iz njegovih popotnih zapiskov o Reziji v letu 1841) Povzetek Akad. I. I. Sreznjevski je bil prvi slavist, ki je z znanstvenimi nameni obiskal Slovenijo, med drugim tudi Rezijo, v času svojega dolgotrajnega popotovanja (1839—1849) po slovanskih deželah. Pomembno je to, da je dokaj podrobno opisoval smer svojega gibanja in postaj v krajih, kjer so živeli Slovenci. V njegovih popotnih zapiskih in pismih materi Jeleni Ivanovni lahko preberemo, od kod in na kakšen način se je trudil priti v Rezijo in kako jo je videl. Ni se le seznanil z režijanskimi vasmi, temveč se je tudi veliko pogovarjal z ljudmi in med drugim z duhovnikom Odoricom Buttolom, ter pri tem zapisal nekaj narodopisnih besedil, prevod mo‑ litve Oče naš in zbral jezikoslovno gradivo, po katerem so slavisti bolj temeljito v primerjavi s prikazom, ki ga je podal v začetku stoletja J. Dobrovský (na podlagi gradiva Pišelyja), lahko sodili o stanju rezijanske govorice. To potovanje je predstavljalo spodbudo in izhodišče za poznejša večkratna potovanja J. Baudouina de Courtenayja v Rezijo. 132 Aleksandr D. Duličenko 50002 Tartu, box 31, Estonija aleksd@list.ru istroromunski kromonimi Goran Filipi (Koper) ABSTRACT: This article discusses the names of colours in the Is‑ tro‑Romanian dialects of Istria. In addition to 14 chromonyms, selec‑ ted terms connected with specific colours are analyzed. The vocabu‑ lary was collected over the last twenty years (the majority appears as material in the Istro‑Romanian Linguistic Atlas, or IrLA). In addition to Istro‑Romanian terms that the author recorded himself, forms from Istro‑Romanian dictionaries and glossaries are consistently cited. 0. Za istroromunske besede, ki smo jih sami zbrali, uporabljamo grafjo, ki smo jo sestavili za IrLa – gre za prilagojeno hrvaško latinico z dodanimi grafemi, ki označujejo istroromunske glasoslovne posebnosti: å – zamolkli a ε – zelo širok e ə – polglasnik – ustreza romunskemu ă ś – mehki š ź – mehki ž Ý – začetni glas v it. zelo ğ – ustreza sln. dž γ – mehkonebni zveneči pripornik, kot v šp. lago ĺ – približno ustreza hrvaškemu lj ń – približno ustreza hrvaškemu nj Naglas v večzložnih besedah beležimo tako, da podčrtamo naglašeni samo‑ glasnik, razen å, ki je vedno naglašen. IZVLEČEK: V prispevku so obravnavana poimenovanja barv v istro‑ romunskih govorih v Istri. Obdelanih je 14 kromonimov (poleg njih še nekateri pojmi, ki so na kakršen koli način povezani z določeno barvo). Besedje je bilo zbrano v zadnjih dvajsetih letih (večji del je, kot gradivo, objavljen v IrLA). Poleg istroromunskih terminov, ki jih je avtor sam zabeležil, se dosledno navajajo tudi oblike iz istroro‑ munskih slovarjev in glosarjev. 133 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi Ir. samostalnike navajamo v ednini brez člena, sledijo obrazila za določni člen (-u ali -a), oblika ali obrazilo za mn. (-0, -e, -č, -ure ...), obrazilo za množinski določni člen (-/', -ele, -urle ...) in na koncu oznaka spola (m., ž., bg., sr); glagole navajamo v nedoločniku, za katerim sledi 1. os. ednine sedanjika; za pridevnike pa navajamo najprej edninske (m., ž. in, če obstaja, sr.) oblike, ki jih ločujemo z vejico, za njimi, ločene s podpičjem, sledijo še množinske oblike. Čakavsko besedje, ki smo ga sami zbrali, pišemo z enako grafjo kot ir., naglas pa beležimo tako, kot je to običajno v dialektološki slavistični literaturi. Izrazje iz virov prenašamo po izvirniku. V prispevku smo uporabili naslednje kratice: ar. - aromunsko arab. - arabsko b - beležka ben. - beneško bg. - srednji spol romunskega tipa (dvospol) čak. - čakavsko gl. - glagol dr. - dakorumunsko fran. - frankovsko germ. - germansko ir. - istroromunsko it. - italijansko juž. v. - južne vasi (Šušnjevica, Nova vas, Jesenovik, Letaj, Brdo, Škabići, Trkovci, Zankovci, Miheli, Kostrčan) knjiž. - knjižno lat. - latinsko m. - moški spol mn. - množina mr. - meglenoromunsko nem. - nemško perz. - perzijsko prid. - pridevnik prim. - primerjaj prisl. - prislov pslovan. - praslovansko rom. - romunsko sln. - slovensko sr. - srednji spol slovanskega tipa srvnem. - srednjevisokonemško stvnem. - starovisokonemško šp. - špansko tur. - turško ž. - ženski spol 134 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi 1. Barva V Žejanah smo zapisali farba, -a, -e, -ele ž., v južnih vaseh kolur, -u, kolure, -ele bg., v Jesenoviku tudi kolur, -u, -o, -i m. Maiorescu je zapisal colur, pl. colure (VIr 118) in farbä (VIr 123), Popovici colur, -u, pl. ‑/' (DRI 99).' Izposojeno iz čakavskih govorov: npr. v BrguduTarÄa (IrLA 305), v Senju in Novem Vinodolskem/arÄa (SR 29; RČGNV 60); v Čepiću kolȗr (IrLA 305), v Labinu kolör (RLC 127), koldr (PI 50). Izrazi tipa farba so germanskega [< srvnem. Farbe (SES 122)], tipa kolur pa beneškega izvora [ben. color (BOE 181) < lat. cŏlor, -öre, REW 2056]. 2. Bel, bela, belo V Žejanah åb, äba; äb/äbi, äbe prid., v Šušnjevici in Novi vasi åb, äbe; Mb, äbe prid, v drugih južnih vaseh åb, äba; älb, äbe prid., v Zankovcih tudi åb, äbe; Mb, äbe prid.2 Potrdili smo tudi obliko za sr. slovanskega (čakavskega) tipa: äbo; äb(i) v Žejanah, äbo; älb v juž. vaseh: äbo de öcl'u „beločnica”, dobesedno „belo od očesa” (IrHR 20). V virih: ab, abä, abi, abe (VIr 105), qb, qlbĭ (IrG 296), åb, -<=■ (DRI 89), üab, -e (TIr 157), åb, -a (DIr 186), åb, äbq, älb, äbe za juž. v. in åb, äba, äb(i), äbe za Žejane (IrHR 20). Domača beseda < lat. albus, REW 331.1 > dr., mr. alb, -ä (DEX 23, DMr 10), ar. älbu, -bä (DDAr 81), albu, -bä (DAr 33, s. v. alb). 3. Črn, črna, črno V Žejanah smo zapisali neyru, neyra, neyro; neyri, neyre/neyri, neyri prid., v Šušnjevici in Novi vasi negru, negre, negro; negri, negre, negri prid., v ostalih vaseh negru, negra, negro; negri, negre, negri prid. V virih: négru, -rq, -ri, -re (IrG 286); negru, nqgrq (SIr 316); negru, neagrä, mn negri, negre (VIr 136); négru, -e (TIr 172); negru, negre, -o (DIr 236); négru, négre^, négri za Šušnjevico, neyru, neyra, neyro, neyri za Žejane (IrHR 126); néghru, neäghra; néghri, néghre za Žejane, négru, neägra; négri, neagre za Letaj; négru, nqqgrä; négri za Šušnjevico; négru, neägra; négru, neägre za Novo vas; négru, ne/a/gra; négri, négre za Jesenovik; négru, neägra; négri, négre za Brdo, Kostrčan (MALGI 239). Domača beseda < lat. nĭger, REW 5917 > dr, ar., mr. négru, neägră (DEX 682, DDAr 748, DMr 205). Byhan ima samo glagol kolor^i, ‑r£it, ‑résk „barvati” (IrG 244) - mi smo v Žejanah zapisali kolorej, kolores gl. in farbej, farbes gl., v juž. vaseh kolorsj, kolores gl. Čakavske izposojenke: npr. v Labinu kolorät (RLC 127), v Orbanićih kolorät, kolofevat (ČDO 468), kolorät, kolorìvat (PI 50); v Senju färbat (SR 29), v Novem Vinodolskem/aröäf (RČGNV 60). V vseh krajih se pridevnik uporablja tudi za lase, s pomenom „siv”: äĺb peri „sivi lasje”. 135 . Goran Filipi: Istroromunski kromonimi 4. Rdeč, rdeča, rdeče V Šušnjevici smo zapisali rojsu, rojse, rojso; rojsi, rojse, rojsi prid., v Novi vasi rojšu, rojše, rojšo; rojši, rojše, rojši prid., v Trkovcih in Mihelih rojšu, rojše, rojšo; rojši, rojše, rojši prid., v ostalih vaseh rojšu, rojša, rojšo; rojši, rojše, rojši prid., v Škabićih mn. za m. in ž. tudi rojš. Byhan navaja rdiš (IrG 329), Puşcariu rois, -<=■ (TIr 323), Maiorescu roi§u, roi§ie, ro§u (VIr 145), Popovici roi§, -e(DRI 145), Cantemir röi§u, -e (TIr 178), Sârbu in Frăţilă roi§u, -a (DIr 268), Kovačec za juž. v. röisu, röi§e, röi§o (IrHR 167). Domača beseda: dr. rö§u, -ie (DEX 934), ar. arö§u, arö§e (DDAr 150), mr. ro§, -ä (DMr 251) < lat. röseus, REW 7379. 5. Rumen, rumena, rumeno V Žejanah yäbir, yäbira, yäbiro; yäbir, yäbire, yäbir prid., v Šušnjevici tut, zute, Žuto; iuĺc, žute, žulc prid., v Novi vasi žut, žute, žuto; žuĺc, žute, žuĺc prid,, v ostalih vaseh žut, žuta, žuto; žuĺc, žute, žuĺc prid. Žejanski izraz je domač [v ir. glosarjih, ki so nam na razpolago, beremo: gabir, gabirä, pl. gabiri, gabire (VIr 125), gäbir, gäbu (DRI 111), gäbir, -e (TIr 166), gäbir, -a (DIr 214)], prisoten tudi v drugih romunskih narečjih: dr. gälben, -ä, gälbin, -ä (DEX 409), ar. gälbin, -nä (DDAr 486), mr. gälbin, -ä (DMr 135) < lat. galbĭnus, REW 3646. Termini tipa žut [Byhan je zapisal žut (IrG 396), Popovici jut, -ä (DRI 118), Cantemiry'M/, -o, -e (TIr 169), Sârbu in Fraţilă ja/, -a, -o (DIr 221), Kovačec žut, - (SES 350, s. v. moder). Tudi termini tipa blav [Popovici je zapisal bläv, -e (DRI 93), Cantemir blav, -e (TIr 159), Sârbu in Frăţilă blav, -a (DIr 192)] so čakavizmi: npr. v Čepiću blöv, -a, -o (IrLA 310), v Pićnu bldvo (PI 14), v Orbanićih blävi (ČDO 419). M. Snoj za sln pläv, pláva „moder” piše „Prevzeto iz bav. nem. plau, kar ustreza knjiž. nem. blau 'moder' (…) To se je razvilo iz stvnem. bläo, kar je sorodno z lat. flävus 'zlatorumen, blond' (…) germ. beseda je torej prvotno morala pomeniti *'svetlomoder'.” (SES 451), Skok pa poleg creškega pridevnika blaviten „modrikast” pravi: „unakrštanjem frank. blao s domaćim plavetms, izvedenica od plav (…), srlat. blavus > tal. biavo. Možda je pläv (16-17.) dobio značenje «modar» mjesto «žut, nažut, žućkast» unakrštanjem slavenske i romanske riječi franačkog postanja.” (SKOK I/169). Menimo, da je čakavske oblike tipa blav možno razlagati ali kot ostanke Goran Filipi: Istroromunski kromonimi iz predbenečanskih romanskih jezikovnih plasti, ki ustrezajo ben. biavo „azzurro” (BOE 79), biavo (VG 90 – za Grado in Piran) < lat. blavum (VEI 131, s. v. biavo) < fran. blao, REW 1153, ali pa kot germanizme. 8. Rjav, rjava, rjavo V Žejanah kafetast, kafetasta, kafetasto; kafetast, kafetaste, kafetast prid., v Zankovcih kafenast, kafenasta, kafenasto; kafenast(i), kafenaste, kafenast(i) prid., v Jesenoviku in Letaju kafen, kafena, kafeno; kafen, kafene, kafen prid., v Šušnjevici kafelast, kafelaste, kafelasto; kafelast(i), kafelaste, kafelast(i) prid., v ostalih vaseh in Šušnjevici pa smo zapisali pomensko zvezo kolur kafe. Kromonimi tipa kafen, kafetast, kafelast [samo Sârbu in Frăţilă imata izraz za barvo: cafeno (DIr 195) - oblika za sr] so prevzeti iz čakavskih govorov: kafen, -a, -o (povsod po Dalmaciji in Istri), kafetast, kafelast (v mnogih istrskih krajih), izpeljanke od čak. kafe, kafel, kafef (povsod po Istri)4 < ben. cafè (BOE 114) < turš. kahve < arab. qahvah (SES, s. v. káva). Tudi pomenska zveza kolur kafe je prevzeta iz čakavskih govorov: kolür/ kolör kafe (v mnogih istrskih krajih). Za kolur glej 1. 9. Pomarančast, pomarančasta, pomarančasto V Žejanah smo slišali narančast, narančasta, narančasto; narančast, narančaste, narančast prid., v Šušnjevici narånčast, narånčaste, narånčasto; Slednji dve besedi z ben. pomanj ševalno pripono. Istroromuni so si od čakavskih sosedov izposodili tudi besedo za kavo: v Žejanah smo zapisali samo kafe, kafelu, kafeli, kafeli m., v juž. vaseh pa poleg navedenega tudi kafetu, kafetu, kafeti, kafeti m. - v virih: cafq (IrG 236), café (SIr 565), cq/e(TIr 160), cafe (DRI 95), cafe, cq/ef (DIr 195). Dr. cafed (DEX 124), ar. café (DDAr 237), mr. cafi (DMr 54) so direktne izposojenke iz turščine, Istroromuni pa so se od romunskega etničnega korpusa ločili pred pojavom turcizmov (kakor tudi grecizmov), zato moramo predpostaviti, da so kavo spoznali šele na tej strani Donave. 7. Zelen, zelena, zeleno V Šušnjevici in Novi Vasi uporabljajo verde, verde; verdi/verz, verde/verz prid., v ostalih vaseh verde, verde; verdi, verde/verdi prid., v Šušnjevici in Novi vasi tudi zelen, zelene, zeleno; zelen, zelene, zelen prid., v ostalih vaseh pa tudi zelen, zelena, zeleno; zelen, zelene, zelen prid. V vseh vaseh uporabljajo torej domač in tuj izraz; tujka je pogostejša, domača beseda pa prevladuje v besednih zvezah (npr. v Šušnjevici in Novi vasi verdeguščerics „zelenec (Lacerta viridis)”). Kromonimi tipa verde so domači [vgrde (IrG 380), verde, mn. verzi (VIr 156), verde (TIr 185), vqrde za Žejane (IrHR 212)] < lat. *vĭrdis, REW 9368a.2 > dr. vérde (DEX 1156), ar. veärde (DDAr 1106), mr. veärdi (DMr 324), viärd (DMr 325). Tip zelen [zelen, -a, -o (DIr 304), zelén, - (SES 746). 137 4 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi naråncast, naråncaste, naråncast prid., v Novi Vasi narånčast, narånčastε, narånčasto; narånčast, narånčaste, narånčast, v ostalih juž. vaseh narånčast, narånčasta, narånčasto; narånčast, narånčaste, narånčast prid. Navedene besede so prevzete iz čakavščine: narančast, -a, -o (povsod po Istri in Dalmaciji), izpeljanka od narânča „pomaranča” (povsod po Istri in Dalmaciji)5 < ben naranza (BOE 436) < perz. näräng, REW 1653.6 10. Siv, siva, sivo V Žejanah, Jesenoviku, Letaju, Brdu, Škabićih in Trkovcih rečejo sivast, sivasta, sivasto; sivast, sivaste, sivast prid., v Šušnjevici in Novi vasi sivast, sivasts, sivasto; sivast, sivaste, sivast prid, v Mihelih in Kostrčanu sivast, sivaste, sivasto; sivast, sivaste, sivast prid., v Zankovcih sur, sura, suro; sur, sure, sur, prid. in surast, surasta, surasto; surast(i), suraste, surast(i) prid. Samo Popovici in Kovačec imata izraz za barvo, ki nas zanima: sur, surast, -e (DRI 153); sívast, -<=■ za Šušnjevico in Brdo, sívast, -a za Žejane „siv (o laseh)” (IrHR 177). Kromonimi tipa sivast so prevzeti iz čakavskih govorov: siv, sivast (povsod po Istri in Dalmaciji) < pslovan. *sivi. (SES 570). Izraze tipa sur (ki so enaki čakavskim oblikam tipa sur) pa so Istroromuni najbrž že imeli v svojem besednem zakladu še pred prestopom Donave: dr. sur, -ä (DEX 1046), sur, -a (IrLA 314 - v Rudni Glavi7), izposojeno ali iz srbščine ali iz bolgarščine (v ar. in mr. ni podobnih oblik za „siv”). Izrazi na -ast (surast) so prevzeti iz čakavskih govorov. Globlja etimologija pridevnika ni najbolj jasna.8 11. Vijoličast, vijoličasta, vijoličasto V Šušnjevici, Novi vasi in Jesenoviku vijola prid., neskl, v ostalih vaseh vijolast, vijolasta, vijolasto; vijolast, vijolaste, vijolast prid. V ir. glosarjih, ki so nam na voljo, ne najdemo ustreznih kromonimov. Zabeleženi izrazi so prevzeti iz čakavskih govorov: npr. v Čepiću vijöla, v Brgudu vijoličasta (IrLA 315), v Orbanićih vifölas (ČDO 583), v Pićnu vijdlas (PI 126), v Novem Vinodolskem vijõlast (RČGNV 342), izpeljanke iz rastlinskega imena9 tipa vijola „vijolica (Viola odorata)”10 [npr. v Vrgadi vijöla (RGV 231), v Dračevici na otoku Braču vijola (ČL 1323)] < viòla (BOE 795) < lat. viöla, REW 9357. 13S Istroromuni so od čak. sosedov prevzeli tudi fitonim (za drevo in plod): v Žejanah smo slišali narånže, -a, narånže, -ele ž., v Šušnjevici naräncs, -a, naränc, -ele ž., v Novi vasi narånčs, -a, -e, -ele ž., v Jesenoviku, Zankovcih in Mihelih narånče, -a, narånč, -ele ž., v ostalih juž. v. narånče, -a, -e, -ele ž. - Byhan je zapisal narqnts^ (IrG 286), Cantemir naränce (TIr 172) < čak. narânča, narânža. Možno je, da sta kromonim narančast in fitonim naranča v čak. govore prevzeta iz knjiž. hrvaščine, ali pa sta se oblikovala naslonjena nanje, kar je bolj verjetno. Rudna Glava je mestece v Srbiji (pri Majdanpeku) s pretežno romunskim prebivalstvom. Glej SKOK III/363 in ESSJ III/342. Prim. v Valturi kolör lübitsa (ILA 315). Kot fitonim uporabljajo Istroromuni pomanjševalnico od vijola: v Žejanah, Jesenoviku, 6 / s 9 l (J Goran Filipi: Istroromunski kromonimi 12. Sinji, sinja, sinje V Žejanah in Šušnjevici smo zapisali celeste prid., neskl., v Mihelih blävast, 14. Pisan, pisana, pisano V Jesenoviku, Letaju, Brdu, Trkovcih in Mihelih smo zapisali šårast, šårasta, šårasto; šårast(i), šåraste, šaråst(i) prid., v Šušnjevici sgrast, saraste, sarasto; sgrast(i), saraste, sarast(i) prid. in ksrpast, ksrpaste, ksrpasto; ksrpast, kttrpaste, ksrpast prid., v Žejanah čuda fgrbe, v Novi vasi, Škabićih, Zankovcih in Kostrčanu čuda kolure; v Kostrčanu tudi pirjast, pirjasta, pirjasto; pirjast(i), pirjaste, pirjast(i) prid. V ir. slovarjih in glosarjih, ki jih uporabljamo ne najdemo ustreznih kro‑ monimov. Nazivi tipa šarast so izposojeni iz čakavskih govorov: šâr(ast) (povsod po Istri in Dalmaciji) < slovan. *šari. „barva” - „verjetno zgodnja izposojenka iz turš. jezikov” (SES 627, s. v. šâr). Letaju, Brdu, Škabićih, Trkovcih, Mihelih in Kostrčanu smo zapisali vijolica, -a, -e, -ele ž., v Šušnjevici in Novi vasi vijolice, -a, -e, -ele ž. [fitonim navaja samo Popovici: violife (DRI 164)], izposojeno iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu in Čepiću vijolica (IrLA 1881), v Orbanićih vij'ölica (ČDO 583), v Pićnu vijòlice mn. (PI 126), v Labinu vijolica (RLC 200), v Dračevici vijolica (ČL 1323). V Mihelih smo zabeležili samo drugo izposojenko iz čakavščine, ĺubica, -a, -e, -ele ž., v Žejanah pa poleg vijolica tudi ĺubičica, -a, -e, -ele ž.: npr. v Svetvinčentu in Čabrunićih liibitsa, v Valturi ĺubĩtsa, v Ližnj anu ĺubičĩtsa (ILA 1881) < pslovan. *ľubi, (SES 306). blävasta, blävasto; blävast, blävaste, blävast prid., v ostalih vaseh Celeste prid., neskl. Nesklonjiv pridevnik c(č)eleste je izposojen iz čakavskih govorov: npr. v Valturi in Orbanićih Celeste (ILA 316; ČDO 428). V čak. govorih je beseda prevzeta ali iz knjiž. italijanščine [(it. celeste „nebesen, barva neba” (DLI‑cd) < lat. caelĕstis, REW 1465] ali prek istrobeneških govorov (npr. v Pulju Celešte ILA 316), kjer je tudi iz knjiž. it. Tudi kromonimi tipa blävast so prevzeti iz čak. govorov: npr. v Čepiću blavičasta (IrLA 316), v Orbaničih blavičas (ČDO 419), izpeljanke na -ast od blav (glej 6.). 13. Roza V Novi vasi, Zankovcih, Mihelih in Kostrčanu smo slišali roža prid., neskl., v Žejanah, Brdu, Škabićih in Trkovcih rgzast, rozasta, rozasto; rozast, rgzaste, rozast prid., v Šušnjevici sintagmo kolur roža. V ir. glosarjih, ki so nam na voljo, ne najdemo ustreznih kromonimov. Navedeni ir. termini so izposojeni iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu, Čepiću, Svetvinčentu in Valturi roža (IrLA 317), v Svetvinčentu in Ližnjanu roža (ILA 317). Čakavski izrazi so izposojeni iz beneških govorov: ben. colòr de ròsa (BOE 583, s. v. rosa), dobesedno „barva od vrtnice” (de < lat. de, REW 2488; ròsa < lat. rŏsa, REW 7375; za color glej 1.) - tudi v mnogih čakavskih govorih v Istri uporabljajo sintagmo kolör de roža; od tod šušnjevski kromonim. 13 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi Tudi kromonimi tipa ksrpast so prevzeti iz čakavščine: čak. kärpast, izpeljano na -ast iz kärpa (povsod po Istri in Dalmaciji)11 < pslovan. *khrpa (SES 279). Kromonim je metaforičen. Prid. pirjast so Istroromuni prevzeli šele v Istri: pirihast „pisan” „govori se samo u Istri.” (ARJ IX/864), pirihast (ID 199, s. v. pirih), pMhastega12 adj 'spotted, many‑coloured (said of a pig); PMha (ime ovce) (ČDO 519)13. Marko Snoj za sln pírh14 povzema Bezlaja (ESSJ III/39, s. v. píruh): „Prvotni pomen je *rdeče obarvan, obarvan z barvo ognja' (…) Pslovan. *pyriti je pomenilo 'kuriti' (…)” (SES 445). Sintagmi čuda farbe in čuda kolure sta lahko nastali znotraj istroromunščine. Prvi element čuda „mnogo” prisl. [v Novi vasi smo zapisali čude prisl., v Šušnjevici čude prisl, v ostalih vaseh čuda prisl. - v virih: tsudq (IrG 372), ţudq (SIr 328), ciudä(VIr 117), ciüda (TIr 162), čude,-a, -o (DRI 106), čuda (TIrG 161), čúda, čúdq, tüdq (IrHR 63)] je izposojen iz čakavskih govorov: čudo, čuda (Istra, Dalmacija), prislov nastal iz samostalnika čudo < pslovan. *čudo (SES 77). V Istri uporabljajo v glavnem obliko čuda, v Dalmaciji pa predvsem drugo: npr. v Labinu cüda (RLC 65), v Pićnu čùda (PI 21), v Orbanićih čuda (ČDO 430); v Vrgadi, Kukljici, Rivnju, Salih čudo (RGV 38; RGK 44; RRG 72; RGS 58). Za farbe in kolure glej 1. 15. Zaključek Od štirinajstih obdelanih kromonimov je šest (42,8 %) domačih: åb, yäbir, negru, rajšu, sur (poleg hibridnega termina surast) in verde. Ostali so prevzeti iz čakavskih govorov; med njimi je sedem beneških izposojenk v čakavščini in en kromonim (bläv), ki bi ga lahko imeli za ostanek iz predbeneških jezikovnih plasti. kazala I. Kazalo romunskih izrazov åĺb peri - b3 blåv - 6. blåvast - 12. A. Istroromunski: celeste - 12. a. ki smo jih sami zabeležili: cudε - 14. åb - 2. čeleste - 12. čuda – 14. čuda farbe – 14. čuda kolure – 14. čudε – 14. farba – 1. farbej – b2 140 Istroromuni so si izposodili tudi apelativ: mi smo v Šušnjevici in Novi vasi zapisali karps, -a, -e, -ele ž., v drugih vaseh karpa, -a, -e, -ele ž. Popovici ima cärpa, -iţa (DRI 98), Cantemir cärpe, -a (TIr 161), Kovačec cärpa, -e za Žejane (IrHR 48). Tožilnik je naveden kot geslo; imenovalnik/>iWAa.sf je verjetno pomotoma opuščen. Mi smo samostalniške izpeljanke iz tega pridevnika zabeležili samo kot lastna imena za krave: npr. v Šušnjevici Pirihe (Väka ku źvezda 9n frunte se klemePirihe), v Zankovcih Piriha < čak. Piriha „krava z rdečimi lisami” (ID 199), Pirih „pisan vol”, Piriha „pisana krava” (ARJ IX/864). Enako je čak. pirih „crvena pisanica” (ID 199); pirih „pisanica (uskršnje jaje)” (ARJ IX/864). 11 12 13 14 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi yäbir — 5. åb – 2. violite- bll kafelast - 8. äbo de öcl'u - 2. zelen – 7. kafe - b5 blav – 6. zelén – 7. kafen - 8. blåv – 6. žut - 5. kafenast - 8. cafe - b5 kafetast - 8. café – b5 B. Iz drugih romunskih kafetu - b5 cafè – b5 narečij: ksrpa - bl2 cafQ - b5 a. dakoromunščina: ksrpast - 14. cafeno – 8. alb – 2. ksrpe- bl2 cafet – b5 cafeá – b5 kolorej - b2 cärpa - bl2 gálben – 5. kolores - b2 cärpe - bl2 gálbin – 5. kolur - 1. cärpa - bl2 négru – 3. kolur kafe - 8. cmda - 14. rö§u - 4. kolur roza - 13. ciudä- 14. sur - 10. ĺubica - bll colur - 1. vérde – 7. ĺubičica - bll čúda - 14. mo dar - 6. čude^ - 14. b. aromunščina: naråncast – 9. čude/ - 14. albu - 2. naräncs - b6 farbä - 1. álbu – 2. narančast - 9. gabir - 5. arö§u - 4. naränčast - 9. gábir – 5. café – b5 naränče - b6 gåbir – 5. gálbin – 5. naräncs - b6 jut – 5. négru – 3. naränže - b6 koloroj - b2 veárde – 7. negru - 3. naránce – b6 neyru - 3. narQnts^ - b6 c. meglenoromunščina: pirjast - 14. módar – 6. alb – 2. rojsu - 4. modru - 6. cafè – b5 rojšu - 4. néghru - 3. gálbin – 5. roza - 13. negru - 3. négru – 3. rozast - 13. négru – 3. ro§- 4. sarast – 14. neyru - 3. veárdi – 7. sivast - 10. èb – 2. viärd - 7. sur - 10. rois - 4. surast – 10. röisu - 4. särast - 14. roi§- 4. II. Kazalo izrazov v dru- verde – 7. röis- 4. gih idiomih verde - 7. roi§u - 4. verde guščerice - 7. röi§u - 4. A. Čakavski: vijola - 11. sívast – 10. a. ki smo jih sami zabeležili: vijolast - 11. sur - 10. čuda – 14. vijolica – b11 surast – 10. čudo – 14 vijolice - bil tsüd^ - 14. kafe - 8. zelen – 7. tüde^ - 14. kafel - 8. žut - 5. ţude - 14. kafelast - 8. źut – 5. üab - 2. kafen - 8. verde – 7. kafet - 8. b. iz virov: verde – 7. kafetast - 8. ab – 2. VQrde - 7. ksrpa - 14. 141 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi kärpast - 14. Piriha - 14., bl4 III. Kazalo končnih eti‑ kolor de roža - 13. pirihast - 14. monov kolor kale- 8. pirihast - 14 kolür kale- 8. pirihast - bi 3 A. Latinski: naranča - b7 roža - 13. albus - 2. narânča - 9., b6 roža - 13. blavun - 6. narančast - 9., b7 vijola - 11. blavus - 6. narânža - b6 vijola - 11. caelĕstis - 12. siv - 10. vijòlas – 11. cŏlor - 1. sivast - 10. vijölast - 11. de – 13. šâr - 14. vijolica - bil galbfnus - 5. šârast - 14. vijolica - bil mger - 3. vijolica - bil rŏsa - 13. b. iz virov: vijòlice – b11 röseus - 4. blävi - 6. vijoličasta - 11. *vĭrdis - 7. blavičas - 12. viju61as - 11. viŏla - 11. blavičasta - 12. viju61ica - bll blav'iten - 6. zelen - 6. B. Slovanski: blov - 6. žut - 5. *čudo - 14. blòvo – 6. – 14. žut - 5. *ktrpa - 14. cüda - 14. *modri>- 6. Celeste - 12. B. Slovenski: *pyriti - 14. čùda - 14. pläv - 6. *sivt- 10. čuda - 14. pírh – 14. *šan>- 14. čudo - 14. *zeleni> - 7. farba - 1. C. Italijanski: *žtlti>- 5. fãrba - 1. a. beneški: fãrbat - b2 biavo - 6. C. Iz drugih jezikov: fārbät - b2 cafè – 8. a. srednja visoka nemščina: kolör - 1. color – 1., 13. Farbe – 1. kolòr – 1. colòr de ròsa – 13. kolör lübitsa - blO de – 13. b. frankovščina: koloràt – b2 naranza - 9. blao - 6. kolorät - b2 ròsa – 13. kolor'evät - b2 viòla – 11. c. turščina: kolorìvat – b2 kahve - 8. kolür - 1. b. istrobeneški: ĺubičftsa - bll. Celešte - 12. d. arabščina: lübitsa - bi 1 qahvah - 8. ĺubĩtsa - bi 1 c. iz knjiž. it.: mödar - 6. celeste – 12. e. perzijščina: pirih - bl4 näräng - 9. pirih - bl4 D. Nemški: Pirih - bl4 blau – 6. Piriha - bl4 plau - 6. 142 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi viri in literatura ARJ – Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I–XXIII, JAZU (danes HAZU) Zagreb, 1880–1976. BOE – Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Martello Editore, Mi‑ lano, 1971. (ponatis beneške izdaje iz l. 1856). ČDO – Janneke Kalsbeek, The Čakavian Dialect of Orbanići near Žminj in Istria, Editions Rodopi B. V., Amsterdam ‑ Atlanta, 1998. ČL – Mate Hraste & Petar Šimunović, Čakavisch‑deutches Lexicon, knj. I, Böhlau Verlag, Köln ‑ Wien, 1979. DAr – Matilda Caragiu Marioţeanu, Dicţionar aromân, I (A‑D), Editura Enciclo‑ pedică, Bukurešta, 1997. DDAr – Tache Papahagi, Dicţionarul dialectului aromîn, Editura Academiei Re‑ publicii Populare Romîne, Bukurešta, 1963. DIr – Richard Sârbu & Vasile Fraţilă, Dialectul istroromân, Editura Amarcord, Temišvar, 1998. DLI‑cd – Giacomo Devoto & Gian Carlo Oli, Il Dizionario della Lingua Italiana, Firenze, 2003. (izdaja na CD‑ju) DMr – Theodor Capidan, Meglenoromâni III, Dicţionar meglenoromân, Bukurešta, brez letnice izdaje. DRI – Josif Popovici‑ Dialectele romîne, IX: Dialectele romîne din Istria, partea a 2A (texte şi glosar), Halle A. D. S., Editura autorului, 1909. ESSJ – France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika (I–IV), Ljubljana, 1977, 1982, 1995, 2005. ID – Josip Ribarić, O istarskim dijalektima, Pazin, 2002. IE – Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005. ILA – Goran Filipi & Barbara Buršić Giudici, Istriotski lingvistički atlas, Znanstvena udruga Mediteran, Pulj, 1998. IrG – Arthur Byhan, Istrorumänisches Glossar, u Iahresbericht des Instituts für rumänische Sprache, IV, Leipzig, 1899, str. 174–396. IrHR – August Kovačec, Istrorumunjsko‑hrvatski rječnik s gramatikom i tekstovima, Znanstvena udruga Mediteran, Pulj, 1998. IrLA – Goran Filipi, Istrorumunjski lingvistički atlas / Atlasul Lingvistic Istroromân / Atlante Linguistico Istrorumeno, Pulj, 2002. PI – Šime Ružić Sudčev, Pićan i pićònski idiomi, C. A. S. H., Pulj, 1999. RČGNV – Josip M. Sokolić – Kozarić, Gojko M. Sokolić – Kozarić, Rječnik čakavskog govora Novog Vinodolskog, Rijeka ‑ Novi Vinodolski, 2003. REW – W. Meyer‑Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg, 1972. RGK – Tomislav Maričić Kukljičanin, Rječnik govora mjesta Kukljice, Matica hrvatska, Zadar, 2000. RGS – Ankica Piasevoli, Rječnik govora mjesta Sali, Zadar, 1993. RGV – Blaž Jurišić, Rječnik govora otoka Vrgade, II, JAZU (danes HAZU) Zagreb, 1973. RLC – Marijan Milevoj, Gonan po nase (rječnik labinske cakavice), Labin, 2006. 143 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi RRG – Ladislav Radulić, Rječnik rivanjskog govora, Zadar, 2002. SES – Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 1997. Sir - Sextil Pu§cariu, Studii istroromäne, III, Cvltvra Naţionalä, Bukurešta, 1929. SKOK – Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I–IV, JAZU (danes Hazu) Zagreb, 1971–1974. SR – Milan Moguš, Senjski rječnik, Zagreb ‑ Senj, 2002. TIr – Traian Cantemir, Texte istroromîne, Editura Academiei Republicii Populare Romîne, Bukurešta, 1959. TIrG – Richard Sârbu, Texte istroromâne şi glosar, Tipografia Universităţii din Timişoara, Temišvar, 1992. VG – Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano, LINT, Trst, 1999. VIr – Ioan Maiorescu, Itinerario in Istria e vocabolario istriano‑romeno, Edizioni Parnaso, Trst, 1996. Denumirea culorilor în istroromână Rezumat Prezenta lucrare trateazä denumirea culorilor în istroromänä. Istroromäna este unul din cele patru dialecte istorice române§ti, cu eel mai mic numär de vorbitori (nu peste 200). Dialectul rezistä încä în 11 localitäti din Monte Maggiore (Učka): Jeiän, Susnieviţa, Nosela, Sucodru, Letai, Bärda, Şcabici, Tärcovţi, Zancovţi, Mi-heli şi Costärcean. Au fost redactate 14 numiri de culori (şi câteva forme care au, într-un oarecare fei, legäturä cu cuvintele în chestiune). Materialul a fost cules de autor în ultimii 20 de ani (şi a fost în bunä parte publicat în IrLA — ca atare). În afarä de termeni istroromäni cule§i de autor, au fost tratate §i formele din dicţi-onarele şi glosarele istroromäne pe care el le posedä. Aläturi de fiecare termen tratat este dată §i propunerea soluţiei etimologice la care se ajunge comparând formele istroromäne cu cele asemänätoare din dialectele ceacaviene, Slovene şi venete, sau, daeä forma istroromänä este mo§tenitä din latinä sau vechea slavä cu cele corespunzätoare dacoromäne, aromäne §i meglenoromäne. Printre cele 14 denumiri de culori tratate 6 (42,8 %) aparţin lexicului mo§tenit din latinä sau veche slavä: åb, äbir, negru, rojšu, sur (aläturi de forma hibridä surastj §i verde. Celelate sunt împrumutate din graiurile ceacaviene, în care, 7 dintre ele provin din venetä, iar cea de a opta (Way) poate fi consideratä ca o relicvä a straturilor lingvistice prevenete. La sfär§itul lucrärii gäsim trei indici: I. Indicele formelor romäne§ti; II. Indicele forme lor din alte idiomuri; III Indicele etimoanelor. Istro-Romanian chromonyms Summary This article discusses the names of colours in the Istro-Romanian dialects of Istria. In addition to 14 chromonyms, selected terms connected with specific colours 144 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi are analyzed. The vocabulary was collected over the last twenty years (the majority appears as material in the Istro‑Romanian Linguistic Atlas, or IrLA). In addition to Istro‑Romanian terms that the author recorded himself, forms from Istro‑Roma- Goran Filipi Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper Garibaldijeva ul. 1, 6000 Koper goran.filipi@zrs‑kp.si nian dictionaries and glossaries are consistently cited. Etymological information is provided for each term; these data were obtained by comparing the term with similar forms in the neighbouring Čakavian, Slovenian, and Venetian dialects. For native Istro‑Romanian words, this information was established through comparison with similar words from the other three Romanian dialects (Daco‑Romanian, Aromanian, and Megleno‑Romanian). 145 uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi Anđela Frančič (Zagreb) An Insight into Croatian Toponymy on the Northern Border ABSTRACT: The toponymy of Međimurje, the northernmost Croatian county, still has not been catalogued or systematically dealt with. Following a brief review of studies of Međimurje toponymy to date and some examples of historical changes of toponyms, the author sketches out the morphological, word-formative, and (domain) semantic features of current official Međimurje toponyms. 1. Uvod Od 17. st., u koje sežu počeci hrvatskih onomastičkih istraživanja, do danas popisano je i obrađeno podosta toponimijske građe. Zahvaljujući dosad objavljenim radovima hrvatskih i inozemnih onomastičara, sve je manje bjelina na hrvatskome toponomastičkom zemljovidu. Među nedovoljno istražena područja, kad je o topo‑ nimiji riječ, ulazi i Međimurje, najsjeverozapadnija hrvatska pokrajina omeđena hr‑ vatsko‑mađarskom državnom granicom, hrvatsko‑slovenskom državnom granicom te rijekom Dravom. Međimurje ima 724 km² površine a u njegovih 129 današnjih naselja, od kojih tri imaju status grada, živi oko 120 000 stanovnika. Polazeći od najstarijih u povijesnim dokumentima zasvjedočenih potvrda te oprimjerujući samo neke od mnogobrojnih promjena međimurskoga ojkonimiko‑ na od 13. stoljeća do danas, u ovome ćemo radu prikazati suvremenu međimursku ojkonimiju s morfološkog, tvorbenog i semantičkog aspekta. U prikazu i opisu građe služit ćemo se ovim ojkonomastičkim terminima: ojkonim (ime naselja), astionim (ime grada), komonim (ime sela), ojkonimija (ukupnost ojkonima nekoga IZVLEČEK: Toponimija najbolj severozahodne hrvaške pokrajine Medžimurje do danes še ni bila popisana in ustrezno obdelana. Po kratkem orisu dosedanjih obravnav medžimurske ojkonimije in prikazu nekaj primerov sprememb ojkonimov skozi zgodovino avtorica v glavnih potezah prikaže morfološke, besedotvorne in pomenske značilnosti sodobne uradne medžimurske ojkonimije. 147 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi 14S područja), ojkonimski (koji se odnosi na ojkonim), ojkonimijski (koji se odnosi na ojkonimiju). 2. Međimu rska ojkonimija 2.1. Dosadašnja proučavanja Međimurska ojkonimija te toponimija uopče, izuzme li se hovomm Međimurje, rijetko su bile predmetom znanstvenog istraživanja. Toponomastička bibliografija međimurskoga područja svodi se na samo nekoliko naslova, a bilješke i zapažanja o pojedinim ojkonimima nalazimo u večem broju radova čiji se autori tek usput, pišuči o kojoj drugoj temi, dotiču pitanja postanka, etimologije ili preimenovanja nekog naselja. Među malobrojnim dosad objavljenim radovima o međimurskoj ojkonimiji posebno mjesto zauzima Muraköz helynevei (Budapest, 1934) Läszla Hadrovicsa. To je prvi i do danas najopsežniji, najpregledniji i najsustavniji rad o imenima međimurskih naselja. U sedamdesetak godina, koliko nas dijeli od na- Stanka Hadrovisceva rada, došlo je do mnogih promjena u međimurskoj ojkonimiji, neka Hadrovicseva tumačenja etimologije ojkonimijskog lika zahtijevaju korekcije, a popis ojkonima nadopunu. 2.2. Terra beati Michaelis — najstariji potvrđen međimurski ojkonim Od najstarijih arheološkim nalazima zasvjedočenih tragova naseljenosti Međi-murja u prapovijesnome neolitiku (Vidovič 1989) do prvoga indirektnog spomena nekoga međimurskog lokaliteta u povelji kralja Stjepana Svetog iz 1024. (Kalšan 2006, 22-23) prošlo je više tisuča godina. Najstariji dosad nam poznati spornen imena nekoga međimurskog naselja sadrži listina u kojoj se prvi put izrijekom spo-minje i Međimurje. Riječ je o ispravi iz 1203. godine. U njoj se, kao i u mnogim poslije nastalim zapisima, Međimurje spominje opisno - «inter Muram et Dravam», a u sintagmi «terra beati Michaelis» prepoznajemo današnje međimursko naselje Mihovljan (Frančič 2000). Ojkonimijske potvrde nalazimo u mnogobrojnim, dijelom još nedovoljno proučenim ispravama iz starijih razdoblja međimurske povijesti. Dragocjene podatke o međimurskim ojkonimima prošlog vremena pružaju nam, uz ostalo, najstariji popisi župa Zagrebačke biskupije (1334. i 1501.), kanonske vizitacije, shematizmi, urbari, popisi stanovništva, zemljovidi i drugi povijesni dokumenti. 2.3. Međimurska ojkonimija kroz povijest Usporedbom povijesne i suvremene međimurske ojkonimije zapažamo mno-gobrojne razlike. Neka su naselja nestala, a njihova imena čuvaju samo povijesni izvori (npr. Črnec, Nova Ves, Kota, Đurđanec, Svetošinec), neki su se ojkonimi tijekom vremena sasvim promijenili (npr. nekadašnji Bistric danas je Donji Vi-dovec, Pomorje je danas Sveti Martin na Muri, Altarec i Držimurec spojeni su u jedno naselje imena Sveta Marija), neka su manja naselja pripojena večim te im je ime izbrisano iz popisa međimurskih naselja koja imaju status samostalnog naselja (npr. Buzovec je danas u sastavu Čakovca, Benkovec je u sastavu Ma/e Subotice, Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi Gornji Vidovec je u sastavu Ivanovca), dio naselja uz slovensku granicu pripojen je Sloveniji (npr. Veščica, Globoko, Gibina, Razkrižje) te njihova imena ne ulaze u suvremeni međimurski ojkonimijski sustav, prijašnji i sadašnji ojkonim nerijetko se djelomično razlikuju (npr. nekadašnji ojkonim Zasad danas je Zasadbreg, Sobotica je Mala Subotica, Brest je Podbrest, Dobrava je Donja Dubrava). U povijesti je bilo i nasilnog aloglotiziranja, tj. mađariziranja međimurskih ojkonima (tako je npr. Mala Subotica u mađarskoj inačici postala Kis Szabatka, Orehovica je dobila ime Drávadiós, Stanetinec je preimenovan u Hataros, Trnovec u Drávamagyarad, Vugrišinec u Vargahegy, Pribislavec u Zalaujvár, Peklenica u Bányvár, Knezovec je nazvan Gyümolcsfalva, Jalšovec je postao Erzsebetlak). U vrijeme nasilnoga štokaviziranja svega neštokavskog međimurski ojkonimi s pre‑ poznatljivim kajkavskim biljegom dobivaju «pravilniji» lik lišen «dijalektne de‑ vijacije» (npr. Peklenica se dekajkavizira u Paklenicu, Nedelišće se preimenuje u Nedjeljište, ime Čakovec mijenja se u Čakovac, Čukovec u Ćukovac, Ferketinec u Frketinac). Imena naselja nositelji su mnogih važnih jezičnih i izvanjezičnih obavi‑ jesti, te bi trebalo poštovati iskonski imenski lik, a ne nepotrebnim i neopravdanim promjenama svjedočiti o nebrizi preimenovatelja za imensku baštinu. Osim toga, svako preimenovanje rezultira višeimenošću, a svaka višeimenost krnji onomastič‑ ku obavijest i narušava komunikaciju. Sudeći po zapisima imena međimurskih naselja u starijim dokumentima, ne‑ kad pluralni oblici nekih ojkonima s vremenom su singularizirani (npr. u listini iz 1598. spominju se «Vid Kerznarich z welikeh Mihelenecz … Iuan Sgudlin z ter‑ nowecz … Andr Mezar z maleh Mihalewecz … Mihal ferlofetich z Lopatinec»)1 te je jedna od specifičnosti suvremene službene međimurske ojkonimije gotovo isključiva dominacija singularnih oblika (izuzetak su Pušćine, Celine i Slemeni‑ ce), a pluralni se likovi mogu i danas čuti u neslužbenoj komunikaciji (npr. Idem v Mihaljefce, Bil sem v Vidofci). 3. Uvid u suvremenu međimursku ojkonimiju Popis službenih međimurskih ojkonima2 sadrži 127 ojkonima. Od toga 3 ojko-nima pripadaju kategoriji astionima {Čakovec, Prelog, Mursko Središče), a ostala 124 ojkonima Jesu komonimi. 3.1. Međimurska ojkonimija s obzirom na broj riječi ojkonimskog znaka S obzirom na broj riječi, u međimurskoj ojkominiji dominiraju jednorječna imena. Ima ih 96 i čine 75% ukupne ojkonimije. To su sljedeči ojkonimi: Badličan, Banfi, Belica, Bogdanovec, Brezje, Brezovec, Bukovec, Celine, Cirkovljan, Čakovec, Čehovec, Čestijanec, Črečan, Čukovec, Dekanovec, Domašinec, Dragoslavec, Draškovec, Držimurec, Dunjkovec, Ferketinec, Listine hrvatske, str. 307. Pod službenim ojkonimom razumijevamo ime naselja koje ima status samostalnog nase‑ lja. 14 2 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi Frkanovec, Gardinovec, Goričan, Grabrovnik, Gradišćak, Grkaveščak, Hemu‑ ševec, Hlapičina, Hodošan, Ivanovec, Jalšovec, Jurovčak, Jurovec, Kapelščak, Knezovec, Kotoriba, Krištanovec, Križovec, Kuršanec, Lapšina, Lopatinec, Macinec, Mačkovec, Marof, Martinuševec, Merhatovec, Mihovljan, Miklavec, Nedelišće, Novakovec, Oporovec, Orehovica, Otok, Palinovec, Palovec, Pekle‑ nica, Plešivica, Pleškovec, Podbrest, Podturen, Praporčan, Prekopa, Prelog, Preseka, Pretetinec, Prhovec, Pribislavec, Pušćine, Robadje, Selnica, Sivica, Slakovec, Slemenice, Stanetinec, Strahoninec, Strelec, Šandorovec, Šenkovec, Štefanec, Štrigova, Štrukovec, Totovec, Trnovec, Tupkovec, Turčišće, Vratišinec, Vrhovljan, Vučetinec, Vugrišinec, Vukanovec, Vularija, Zasadbreg, Zaveščak, Žabnik, Žiškovec. Dvorječnih je ojkonima znatno manje od jednorječnih. Njih 27 čini 22% uku‑ pne međimurske ojkonimije. Riječ je o ovim ojkonimima: Donja Dubrava, Donji Hrašćan, Donji Koncovčak, Donji Kraljevec, Donji Mihaljevec, Donji Pustakovec, Donji Vidovec, Donji Zebanec, Dragoslavec Breg, Dragoslavec Selo, Gornja Dubrava, Gornji Hrašćan, Gornji Koncovčak, Gornji Kraljevec, Gornji Kuršanec, Gornji Mihaljevec, Gornji Zebanec, Mala Subotica, Mali Mihaljevec, Mursko Središće, Okrugli Vrh, Savska Ves, Sveta Marija, Sveti Križ, Sveti Urban, Zebanec Selo, Železna Gora. U suvremenoj međimurskoj ojkonimiji samo je jedan trorječni ojkonim (Novo Selo Rok) te tri četverorječna ojkonima (Novo Selo na Dravi, Sveti Juraj u Trnju, Sveti Martin na Muri). Budući da je kraće ime funkcionalnije s gledišta jezične ekonomije, pretkaziva je pretežitost takvih ojkonima u ojkonimijskome sustavu. 3.2. Rod, broj i sklonidba međimurskih ojkonima u službenoj komunikaciji Među međimurskim ojkonimima najviše je (76 %) imena muškog roda, ojkoni‑ mi ženskoga roda čine 16 % ojkonimije, a najslabije su zastupljena (8 %) srednjorodna imena. Osim triju pluralnih ojkonima (Celine, Pušćine, Slemenice), svi ostali imaju singularni službeni lik. Jednorječni ojkonimi muškog roda završavaju uglavnom na suglasnik (izuzetak je Banfi). Svi se sklanjaju po singularnoj paradigmi a‑sklonid‑ be, pri čemu se u imenima na ‑ec e gubi u kosim padežima (nepostojano e; npr. N Knezovec, G Knezovca), a ojkonim Banfi proširuje osnovu glasom ‑j‑ (G Banfija). Ojkonimi ženskog roda (završavaju na ‑a ) sklanjaju se po singularnoj paradigmi e‑sklonidbe (npr. N Lapšina, G Lapšine). Ojkonimi srednjeg roda, koji završavaju na ‑e, sklanjaju se po singularnoj paradigmi a‑sklonidbe (npr. N Brezje, G Brezja). Pluralni ojkonimi ženskoga su roda te imaju pluralnu paradigmu a‑sklonidbe (npr. N Celine, G Celina, D Celinama). Dvorječni ojkonimi pridjevno‑imeničke struk‑ ture jesu muškog (npr. Donji Mihaljevec), ženskog (npr. Sveta Marija) ili srednjeg roda (npr. Mursko Središće). Pridjevna se sastavnica sklanja po pridjevnoj, a ime‑ nička po imeničkoj sklonidbi (npr. N Mursko Središće G Murskog(a) Središća). U imeničko‑imeničkim strukturama prva se sastavnica ne sklanja (npr. N Dragosla‑ 150 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi vec Breg, G Dragoslavec Brega). Trorječnomu te četverorječnima ojkonimima rod određuje druga sastavnica, a u sklonidbi se mijenjaju samo prve dvije sastavnice (npr. N Novo Selo Rok, G Novog(a) Sela Rok; N Sveti Martin na Muri, G Svetog(a) Sufiks -ec {-ovecAevec, -inec) najplodniji je sufiks međimurske ojkonimije. Najčešče se pridodaje antroponimskim osnovama (tip Bogdanovec) tvoreči sufi-ksalne izvedenice s posvojnim značenjem. Dodavanjem apelativnim, ponajčešče fitonimnim, osnovama (tip Brezovec) nastaju sufiksalne izvedenice s mjesnim značenjem. U tu skupinu ubrojit čemo i ojkonim Štrigova pretpostavljajuči da je riječ o eliptičnom ojkonimu nastalom izostavljanjem manje obavijesne sastavnice (toponimijskog apelativa). Složenim sufiksom -evec izvode se ojkonimi čija osnova završava na palatal (Hemuševec, Martinuševec), ali i oni u kojima je završni glas osnove nepalatal (Jal-šovec, Križovec), dok sufiks -inec sudjeluje u tvorbi od imena koja završavju na -a (tip Preteta > Pretetinec, Staneta > Stanetineč). 3 Za neke od navedenih ojkonima pretpostavili smo da su nastali onimizacijom apelativnih tvorenica, tj. da je do tvorbe došlo na apelativnoj razini (npr. Brezje; usp. Rječnik hrvat‑ skoga ili srpskoga jezika, s.v. brezje) ili transonimizacijom antroponimske tvorenice (npr. Banfi). U potonjemu primjeru riječ je o današnjim korisnicima toga ojkonima neprepo‑ znatljivome mađarskom patronimskom sufiksu, pa ojkonim nije opravdano tvorbeni ra‑ ščlanjivati. 4 O = osnova, s = sufiks. Martina na Muri). Buduči da se službeni ojkonimi kadšto razlikuju od neslužbenih, ta če razli-čitost biti uzrokom različitih sklonidbenih paradigmi u kojima če se očitovati dija-lektne morfološke odlike. 3.3. Tvorbena analiza jednorječnih međimurskih ojkonima 3.3.1. Jednorječni neizvedeni3 ojkonimi Banfi, Brezje, Celine, Marof, Otok, Prekopa, Prelog, Preseka, Puščine, Strelec Večina ojkonima ove nevelike skupine nastala je onimizacijom, a samo dva ojkonima rezultat su transonimizacije prezimena {Banfi) i osobnog imena {Otok). 3.3.2. Jednorječni ojkonimi sufiksalne tvorbe (tvorbeni obrazac: O + -s4) O + -ec (^ovecAevec, -inec) Bogdanovec, Brezovec, Bukovec, Čakovec, Čehovec, Čestijanec, Čukovec, Dekanovec, Domašinec, Dragoslavec, Draškovec, Držimurec, Dunjkovec, Ferketinec, Frkanovec, Gardinovec, Hemuševec, Ivanovec, Jalšovec, Jurovec, Knezovec, Krištanovec, Križovec, Kuršanec, Leskovec, Lopatinec, Macinec, Mačkovec, Martinuševec, Merhatovec, Miklavec, Novakovec, Oporovec, Palinovec, Palovec, Pleškovec, Pretetinec, Prhovec, Pribislavec, Slakovec, Stanetineč, Strahoninec, Šandorovec, Šenkovec, Štefanec, Štrukovec, Totovec, Trnovec, Tupkovec, Vratišinec, Vučetinec, Vugrišinec, Vukanovec, Žiškovec 151 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi Ostali sufiksi sudjeluju u tvorbi kudikamo manjeg broja imena međimurskih naselja: -ica (-ice, -ovica): Belica, Orehovica, Peklenica, Plešivica, Selnica, Sivica, Slemenice; -an {-čan, -Ijari): Badličan, Cirkovljan, Črečan, Goričan, Hodošan, Mihovljan, Praporčan, Vrhovljan; -čak (-ščak, -ovčak): Gradiščak, Grkaveščak, Jurovčak, Kapelščak; -ina: Hlapičina, Lapšina; -išče: Nedelišče, Turčišče; -nik (-ovnik): Grabrovnik, Žabnik; -ija: Vularija. 3.3.3. Jednorječni ojkonimi prefiksalne tvorbe (tvorbeni obrazac: p- + O5) pod- + O Podbrest, Podturen Samo dva ojkonima nastala su prefiksalnom tvorbom. Oba su prvotno zabilje- žena u neprefigiranome liku - Brezth, Thurren (Buturac 1984). 3.3.4. Jednorječni ojkonimi nastali ostalim tvorbenim načinima a) srastanjem: Zasadbreg - prvotno (1505.) potvrđen u liku Zazad (Hadrovics 1934), tek 1866. javlja se u današnjem liku. Vjerojatni razlog dodavanja toponim-ske imenice breg jest postizanje razlikovnosti. Naime, iste je godine zabilježen i ojkonim Zasadselo (Sabljar 1866); b) prefiksalno-sufiksalnom tvorbom: Zaveščak 3.4. Dvorječni međimurski ojkonimi Među dvorječnim ojkonimima najviše je ojkonimskih parnjaka koji se razlikuju u samo jednoj (antonimnoj) sastavnici, koje su poredane tako da diferencijacijska prethodi identifikacijskoj (npr. Donja Dubrava, Gornja Dubrava). Neki ojkonimi koji u današnjoj službenoj ojkonimiji nemaju antonimski parnjak nekad su ga imali. Tako npr. Gornji Pustakovec, Gornji Vidovec, Veliki Mihaljevec danas pripadaju povijesnoj međimurskoj ojkonimiji. Povijesni dokumenti svjedoče o velikom broju ojkonima toga tipa koji danas ne pripadaju službenoj ojkonimiji (npr. Mali Banfi, Veliki Banfi, Mali Kozlovčak, Veliki Kozlovčak, Mali Slatnjak, Veliki Slatnjak). Među dvorječnim ojkonimima pretežu pridjevno-imeničke sintagme (tip Mala Subotica: 24 imena). Samo tri ojkonima imaju imeničko-imeničku struktura (Dragoslavec Breg; Dragoslavec Selo, Zebanec Selo). Tvorbena analiza sastavnica dvorječnih ojkonima pokazuje da su imeničke sastavnice najčešče nastale sufiksalnom tvorbom (preteže sufiks -ec {-ovec/ -evec, inec), npr. Donji Kraljevec). Večina danas (službeno) dvorječnih ojkonima nije oduvijek bila dvorječne strukture, nego je nastala dodavanjem diferencijacijske sastavnice da bi se postigla razlikovnost među istoimenim naseljima. Tako su se npr. pridjevne sastavnice donji 152 p = prefiks, O = osnova. Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi i gornji najvjerojatnije u 16. st. počele dodavati homonimnim imenima međimurskih naselja da bi se postigla jednoznačnost ojkonimskog znaka (Frančić 1995). Kad je riječ o dvorječnim ojkonimima sa sastavnicama gornji/donji/mala/mali/mursko u neslužbenoj se komunikaciji rabi isključivo jezično ekonomičniji, za pridjevni dio kraći lik (npr. umjesto Mala Subotica > Sobotica, umjesto Donji Miljaljevec > Mi‑ haljevec, umjesto Gornji Mihaljevec > Mihalovec). Među dvorječnim ojkonimima tri su s pridjevnom sastavnicom sveta/sveti: Sveta Marija, Sveti Križ, Sveti Urban, a istu sastavnicu sadrže i dva četverorječna ojkonima: Sveti Juraj u Trnju i Sveti Martin na Muri. Sredinom 20. st. sastavnica sveta/sveti briše se iz hrvatske ojkonimije. Preimenovanja iz ideoloških razloga nisu pošteđeni ni međimurski ojkonimi toga tipa – Sveta Marija na Muri (kako se tada zvalo naselje), Sveti Martin na Muri, Sveti Juraj u Trnju, Sveti Križ Dravski (kako se tada zvalo naselje) i Sveti Urban skraćuju se za sastavnicu sveta/sveti. Devede‑ setih godina prošloga stoljeća tim su naseljima vraćena prvotna imena (pritom je imenu Marija na Muri izostavljen prijedložni izraz koji nema oslonca u topografiji, a imenu Križ Dravski potonja sastavnica). 3.5. Osvrt na doimensko značenje ojkonimskih sastavnica Svakomu imenu, pa tako i imenu naselja, u času nastanka zna se povod nadije‑ vanja. Vezanjem imena uz dotično naselje i njegovim ustaljivanjem te informacije s vremenom blijede jer one i nisu bitne za obavljanje identifikacijske i diferencijacijske funkcije (ojk)onima. Kako nas od postanka međimurskih naselja i njihova imeno‑ vanja dijeli višestoljetno razdoblje, danas iz ojkonimskog lika iščitavamo vjerojatna doimenska značenja riječi u ojkonimskoj postavi. Za pojavnost nekih osnova upo‑ rište nalazimo u povijesnim dokumentima. Tako se npr. pouzdano zna da Čakovec svoje ime duguje grofu Dmitru Čaku (Csak), vrhovnome dvorskom sucu i palatinu kralja Bele IV., da je naselje Otok prvotno (13. st.) bilo posjed u vlasništvu plemića Otoka, da je grof Banffy, gospodar Lendave, u 14. st. podigao utvrdu na mjestu današnjega naselja Banfi, Hodošan je nazvan po feudalnome posjednik grofu Ho‑ došu (13. st.), Hemuševec po vlastelinu Hemušu… Neka su naselja ime dobila po imenima svetaca kojima je posvećena crkva ili kapela u njima podignuta (npr. Sveta Marija, Sveti Martin na Muri, Sveti Juraj u Trnju, Sveti Urban, Mihovljan, Donji Vidovec…). Antroponimsku osnovu nalazimo i u ovim ojkonimima: Domašinec, Dragoslavec, Draškovec, Držimurec, Ferketinec, Frkanovec, Martinuševec, Nova‑ kovec, Palinovec, Palovec, Pribislavec, Stanetinec, Šandorovec, Štefanec, Vukano‑ vec, Žiškovec…). Neki ojkonimi temelje se na nazivima biljnog svijeta (npr. Brezje, Brezovec, Bukovec, Donja/Gornja Dubrava, Donji/Gornji Hrašćan, Grabrovnik, Jalšovec, Orehovica, Praporčan, Trnovec…), neki ojkonimi sadrže podatak o re‑ ljefnim odlikama (npr. Goričan, Okrugli Vrh, Vrhovljan, Železna Gora…), o izgledu zemljišta i odlikama tla (npr. Celine, Črečan, Prelog, Plešivica, Prhovec, Pušćine…), informaciju o objektima nastalim ljudskom djelatnošću (npr. Cirkovljan, Marof), o zanimanju i službi nekadašnjih stanovnika (Vularija, Strelci) itd. Etimologija i etiologija nekih ojkonima još su zagonetne. Budući da je ime sociolingvistička či‑ njenica, vrlo je važno voditi računa i o izvanjezičnim okolnostima koje su dovele do njegova nastanka. Katkad se iz naoko jasnog značenja riječi u imenu ne iščitava 153 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi obavijest o stvarnom poticaju nastanka imena (npr. Savska Ves nije dobila ime po rijeci Savi)6 ili se pak zapada u pučku etimologiju, pa se npr. Kotoriba tumači kao «kut (s mnogo) riba» (Kolarić 1992, 16). 3.6. Dijalektne osol) itosti međimurskih ojkonima Ojkonimi nastaju u zavičajnome idiomu te u neslužbenoj komunikaciji nose jezična obilježja toga idioma. Ulaskom u sferu službene komunikacije ojkonim po- staje standardnojezičnom činjenicom, do određene se mjere prilagođuje standar- dnojezičnoj normi, ali i zadržava neke dijalektne odlike. Službeni međimurski ojkonimi čuvaju ove odlike međimurske kajkavštine: glas e na mjestu jato i poluglasa (Belica, Podbrest, Preseka, Strelec, Zasadbreg, Dragoslavec Breg, Nedelišče; Peklenica, Savska Ves, Zaveščak, Podturen, Čako-vec i svi ojkonimi na -ec); suglasničku skupinu čr (Črečan); suglasničku skupinu šč/šč (Donji /Gornji Hraščan, Gradiščak, Grkaveščak, Kapelščak, Mursko Središče, Nedelišče, Puščine, Turčišče, Zaveščak); depalatalizirano Ij (Železna Gora); iz pala- tala ne dolazi (uvijek) do prijeglasa (Križovec, Jalšovec; ali Kraljevec, Mihaljevec, Hemuševec); slijed ir na mjestu slogotvornog r (Cirkovljan). Dok su službena imena naselja zadržala tek pokoju odliku zavičajnog idioma, u njihovim neslužbenim varijantama do izražaja dolaze odlike pojedinih mjesnih govora međimurskog dijalekta (zatvoreni i otvoreni vokali, dvoglasi, obezvučeni završni šumniči, izostavljanje početnoga nenaglašenog vokala, glas o kao kontinu-anta stražnjega nazalnog vokala...). U neslužbenoj komunikaciji večina dvosložnih ojkonima gubi manje obilježenu (diferencijacijsku) sastavnicu svodeči se na mnogo funkcionalnije jednorječne izraze, singularni se oblici zamjenjuju pluralnima... Tim i drugim promjenama ojkonimi katkad poprime lik vrlo različit od onoga službenog (npr. Čehovec > Čofce, Hodošan > Fodošene). 4. Međimurski ojkonimi u Hrvatskome enciklopedijskom rječniku Prije nekoliko godina tiskan je jednojezično-jednosvezačni/frvatefo' enciklopedij ski rječnik. U njemu je onomastika «znatno zastupljena jer se je nastojalo pokazati da je hrvatski imenski korpus neodvojiv dio cjelokupnoga hrvatskoga leksičkog blaga kroz koji se ujedno bjelodano ogledaju različite faze jezičnoga razvoja hrvatskoga jezika.»7 Uz ostalo, u Rječnik su uvršteni i neki međimurski ojkonimi. Ukupno su 53 rječnička članka «naslovljena» imenom međimurskog naselja. Uz ojkonimsku natu-knicu stoji kratica gramatičkog roda, informacija o smještaju naselja, podaci o broju stanovnika dotičnog naselja, večinom je tu i etnik za mušku i žensku osobu te ktetik. Ponekad se dodaje i množinski nominativni lik etnika te završetak ojkonima u geni-tivu jednine. Osim nejasnoga kriterija izbora međimurskih ojkonima koji su uvršteni 6 154 «Pravo ime sela moralo bi glasiti Saska Ves – ne po rijeci Savi s kojom nema nikakve veze, nego po Sasima koji su u 16. i 17. stoljeću naseljeni ovdje kao kovači oružja i oruđa za potrebe čakovečke utvrde i feudalnog posjeda» (Kapun 1982, 193). Hrvatski enciklopedijski rječnik XIX. / Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi u Rječnik (uz ostale izostalo je i ime Murskog Središća, jednog od triju međimurskih gradova), uočava se poprilična nesustavnost. Različite su informacije koje čitatelj doznaje iz rječničkoga članka – u nekim člancima izostaju etnici (za mušku i žensku osobu), u nekima ktetici, a ima i takvih koji ne sadrže nijednu od tih potvrda. Preko svega nabrojenog mogli bismo prijeći (iako takva neusustavljenost ne priliči rječniku enciklopedijskoga formata), ali neoprostiva je pogreška kad je samo ime naselja krivo napisano. Npr. umjesto Cirkovlja n (jd.) čitamo Cirkovljani (mn.), Gornji Hrašćan prei‑ menovan je u Gornji Hraštan (u članku iza etnika stoji «stanovnik Gornjih Hraštana»), Gornji Kuršanec postao je Gornji Krušanec. Katkad se pogriješilo u naglasku ojko‑ nima (npr. Krušánec, Lopatínec, Štefánec krivo su naglašeni). Stanovnik Hodošana, prema autorima Rječnika, jest «Hodošanec» (sufiks ‑ec u tvorbi etnika dijalektna je odlika koja, prema vrijedećoj normi ne ulazi u standardni jezik), uz ojkonim Križovec donosi se ktetik krížovečkī definiran «koji se odnosi na Križovce»… Stanovnici po‑ jedinih međimurskih naselja ne bi se prepoznali u ponuđenim kabinetskim etničkim konstruktima (Pribislavéčanin < Pribislavec, Malosùbotičanin < Mala Subotica, Svetomàrijanin < Sveta Marija…). U Hrvatski enciklopedijski rječnik trebalo je uvr‑ stiti sve ojkonime pazeći da budu točno zapisani (i naglašeni), uza svaki donijeti etnik i ktetik pokazujući više sluha za likove koje rabe sami stanovnici tih naselja. 5. Umjesto zaključka Svekolika međimurska ojkonimija (povijesna i suvremena) do danas nije popisa‑ na ni iscrpno obrađena. Mnogobrojni su mikrotoponimi zauvijek zaboravljeni. Slična sudbina čeka još tisuće imena danas zapuštenih livada, sjenokoša, gajeva, šumaraka te umjetnim jezerima potopljenih oranica i šuma. Nemarno se odnosimo prema imenskoj baštini svojih predaka te bez imalo osjećaja krivnje odbacujemo stara imena dijelova naselja i ulica dajući im «lijepa, suvremena» imena. Imena su svjedoci naše prošlosti i sadašnjosti. Ona svjedoče o vremenu u kojem su nastala, o svojim nadjevateljima, o jeziku kojim su oblikovana. Međimursku toponimiju treba što prije popisati, analizi‑ rati i leksikografski obraditi. Prikaz suvremene međimurske ojkonimije samo je mali prilog poznavanju hrvatske toponimije na sjeverozapadnoj međi. Glavni, kudikamo opsežniji i zahtjevniji, dio posla stoji pred budućim istraživačima. Literatura Frančič, Anđela, Hadrovicsev prinos proučavanju međimurske ojkonimije, Hrvati u Budimu i Pešti, zbornik radova 1997.-2000., Hrvatska samouprava Budimpešte, Budimpešta 2001, str. 209-217. Frančič, Anđela, Prilog proučavanju međimurske ojkonimije: dvoleksemni ojkonimi s pridjevima donji/gornji, Rasprave Zavoda za hrvatski jezik 21, Zagreb, 1995, str. 25-50. Frančič, Anđela, Prvi spornen Međimurja, Kaj XXXIII, 1-2, Zagreb 2000, str. 61-70. 155 Anđela Frančič: Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj međi Frančić, Anđela, Međimurska ojkonimija i književni jezik, Rasprave Zavoda za jezik 14, Zagreb 1988, str. 51–58. Hadrovics, László, 1934, Muraköz helynevei, Nyelvtudományi Közlemények 48, Budapest, str. 3–34. Buturac, Josip, Popis župa zagrebačke biskupije 1334. i 1501. godine, Starine 59, 43–108, Zagreb 1984. Kalšan, Vladimir (2006), Međimurska povijest, Čakovec. Kapun, Vladimir (1982), Međimurje 1918., Zrinski, Čakovec. Kolarić, Juraj (1992), Povijest Kotoribe, Zagreb. Listine hrvatske (1863), izdaje Ivan Kukuljević Sakcinski, Zagreb. Sabljar, Vinko (1866), Miestopisni riečnik kraljevinah Dalmacije, Hervatske i Slavonije, Zagreb. Skupina autora (2002), Hrvatski enciklopedijski rječnik, Novi Liber, Zagreb. Vidović, Josip (1989), Vodič stalnim postavom Arheološkog odjela Muzeja Međi‑ murja Čakovec, Čakovec. vpogled v hrvaško ojkonimijo na severozahodni meji Povzetek Severozahodna hrvaška pokrajina Medžimurje meri 724 km² in ima 127 na‑ selij, pretežno vasi. Primerjava med historičnim in sodobnim medžimurskim oj‑ konimskim sistemom kaže veliko razlik. Nekatera naselja so izginila in z njimi tudi imena, nekateri ojkonimi so bili delno (npr. Brest > Podbrest) ali popolnoma spremenjeni (npr. Bistric > Donji Vidovec). Nekateri so bili nasilno pomadžarjeni (npr. Pribislavec > Zalaujvár), nekateri pa so izgubili svojo kajkavsko podobo (npr. Nedelišće > Nedjeljište). Najbolj pogosti so enobesedni ojkonimi in večina jih je moškega spola. Pretežno so tvorjeni s sufiksacijo, med sufiksi pa prevladuje ‑ec (‑ovec/‑evec, ‑inec). Medtem ko v neuradni, krajevni rabi ojkonimi ohranjajo svojo medžimursko kajkavsko podobo, v uradni rabi nekatere od fonoloških, oblikotvornih in besedotvornih značilnosti niso ohranjene (npr. Dragoslavec Breg, Zaveščak, Črečan; Železna Gora; Križovec). Ojkonimi antroponimskega izvora so ob nas‑ tanku izražali svojilnost (npr. Bogdanovec), tisti, ki so nastali iz apelativov, pa so označevali značilnost tal, površine (npr. Donja Dubrava). Kratek pregled gesel, ki v delu Hrvatski enciklopedijski rječnik (2002) obravnavajo medžimursko ojkonimijo, je pokazal, da se imena kljub neprestanemu opozarjanju, kako pomembno je njihovo čim bolj natančno dokumentiranje, še danes obravnavajo površno in prikazujejo v izkrivljenih oblikah (npr. Gôrnjī Hráštan namesto Gôrnjī Hrâšćan). 156 Anđela Frančić Filozofski fakultet, Ivana Lučića 3, Zagreb afrancic@ffzg.hr ŠTRIGOVA OflADlŠČAK \ MURSKO ^~9*^y /~~~X B0BHJI K0Ncm™[ SREDIŠČE ;¥•-. I f < ^UČKOVEC. # ^"^W^IZOVEC n',BROYtllK~ SELNICA BUKOVEC • \ ■' '""' JS~\-&"2NA COHft, ^ ZAVESČMKj-- SVETI URBAN * pq™PJIPRAP0,lČAM ŠTRUkOVEC P"EI(CPA ZA5ABBREC. TTV^H« 4 STANETINEC pRAGOSUHIK-, f~ Ž|iK(^EC GORHMDUBRAVA, J MAL^IHAUEVEC •^^„^ • SLEMENICE DRAGOSLflVEC BREG LOPATI NEC * • VF.AT.Š.NEC **»*« ; C BREG TRNOVEC • • G. HRAŠČAN NED \ ¥ BREZJE MAfcKOVEC „„ • PRESEKA GOIWUIMIHAUEVEC M^'E * ŠENItpVEG _ BELICA mimm * U /~V STRELEI W^CRECA«) CAK0VEC .BSL| ™* _ 'l PRETETINEC • DUNJKOVEC"1—"""^\P*IB|SLAVEC ^TRtWiVEC^ \^->VJttS«sV LISCE sTBftHONINEC \ 1 IPUŠČINE / G..KURŠANECŠAHUBBOVEI ' TtURSANEC ___ JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 13 • 2 O O 7 • 1-2 k etimologiji toponima MVrišče »zaselek v krajevni skupnosti Hotiza« Metka Furlan (Ljubljana) IZVLEČEK: Hotiški toponim Mi'rišče ni tvorjenka iz hidronima M)ra, hotiško 'Mü:ºra, kot pravi ljudska etimologija, ampak nomen loci na ‑išče iz samostalnika 'mü:º re (f. pl.) »opuščeni rokavi reke Mure«. 0 S toponimom Mirišče1 poimenovan zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza v občini Lendava je v Krajevnem leksikonu Slovenije označen za vas, ki leži »jugozahodno od Hotize med rokavi Mure na sušni polici severno od njenega glavnega toka. V vseh pogledih teži k Hotizi, s katere je dostopna po krajevni poti. Večji del vasi je na desnem bregu Mure v SRH« (KLS, IV, 101). Zaselek danes šteje le nekaj hiš in je nastal na tamkajšnjem območju opuščenih rokavov reke Mure, ki ga po informaciji ge. Tilke Žalik, rojene v Hotizi, domačini od nekdaj imenujejo Mi'rišče, opuščene Murine rokave pa mi'rice (K. Kenda‑Jež, ustno).2 Po pripovedovanju iste informatorke je zaselek nastal na zgornjem delu območja z imenom Mi 'rišče, ka‑ Preučevanje etimologije toponima Miríšče je vzpodbudil župan Občine Lendava, ki je na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, katere članica sem, lani jeseni naslovil vprašanje, ali obstaja kakršen koli strokovni zadržek, da bi z variantami Murišče, Dolnji Brezovec in Mirišče poimenovani zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza uradno poimenovali Mirišče, češ da je to ime že od nekdaj uveljavljeno v vsakdanjem življenju občanov. Narečno gradivo s terena, ki je potrdilo krajevno izgovorjavo imena zaselka Mi’rišče, mi je posredovala dialektologinja dr. Karmen Kenda‑Jež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ta pa je nekatero gradivo pridobila prek prof. dr. Mihaele Koletnik z mariborske Filozofske fakultete. Obema se za njuno pomoč pri pridobivanju narečnega gradiva, ki so ga prispevali trije informatorji različne starosti, iskreno zahvaljujem. Novo pridobljeno narečno gradivo je v prispevku predstavljeno po t. i. novi nacionalni transkripciji, gradivo iz SLA pa v Ramovševi transkripciji. O tem Kenda‑Jež 1996, IX. Pri navajanju imena območja sedanjega zaselka je informatorka včasih uporabila tudi zvezo s pridevnikom gornji. ABSTRACT: The Hotiza toponym Mi'rišče is not derived from the hydronym M)ra, or 'Mü:º ra in the Hotiza dialect, as claimed by folk etymology, but is a place name ending in ‑išče derived from the noun 'mü:º re (f. pl.) denoting “ former branches of the Mura River”. 15 . Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« mor so ljudje sprva prihajali le zaradi obdelovanja konoplje in lanu (namakanje, sušenje in trenje), sčasoma je tu nastal prvi mlin, ljudje so si začeli postavljati iz blata ali lesa narejene barake itd. V Ižakovcih ime zaselka izgovarjajo Me'rišče z jezikoslovno zanimivim razširjenim izgovorom nenaglašenega e < i pred r (M. Koletnik, ustno).4 Zaselek je mlad in skladno s tem sta njegov opis in ime zabeležena redko in le v novejših tiskih. Na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787 območje današnjega zaselka ni označeno z imenom. Zaselek tudi ni omenjen v Leksikonu dravske banovine iz leta 1937. V KLS, IV, 101, iz leta 1980 je poimenovan Brezovec (del), ker je zaselek spadal in, kot je znano, še vedno spada pod hrvaško k. o. Brezovec. Enako ime zaselka je na str. 169 zapisano v Krajevnem leksikonu Ljudske republike Slovenije iz leta 1954 in tudi še v Priročnem krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1996. V prvi izdaji Atlasa Slovenije iz leta 1985 nosi ime Murišče (47/B2), v tretji iz leta 1996 Brezovec (47/B2), v četrti pa ponovno Murišče (42/C2). Na karti Pomurje in vzhodno Podravje z merilom 1 : 75.000, ki jo je leta 1998 iz‑ dal Geodetski zavod Republike Slovenije, se prav tako pojavlja ime Brezovec. Na Državni topografski karti Republike Slovenije z merilom 1 : 25.000 iz leta 1996 najdemo Murišče? Ime zaselka, ki se v krajevni izgovorjavi glasi MVrišče, v različnih tiskih pa je zapisano tudi kot Murišče, je torej nastalo iz homonimnega ledinskega imena, ki je označevalo območje starih opuščenih Murinih rokavov. 1 Iz fonetično‑morfološke ocene variant Mirišče in Murišče in na podlagi lege zaselka v bližini toka reke Mure (SP 2001) je razvidno, da lokalna varianta in njena različica iz različnih tiskov odražata izimenski besedotvorni vzorec z znano pripono ‑išče. Ta v slovenščini in v širšem slovanskem prostoru tvori samostalnike s pomensko podstavo »tam, kjer je X«, npr. strn-išče »tam, kjer je strn«, gumn-išče »tam, kjer je gumno«, grad-išče »tam, kjer je bil grad/utrdba«. V tem oziru bi imeni pomenili »območje, kjer je reka Mura« oz. »območje, kjer je nekdaj tekla reka Mura«, ker gre za območje starih Murinih rokavov. 2 Preverjanje ustreznosti te etimologije pa je pokazalo, da ni zanesljiva zaradi aplikacije funkcije besedotvornega vzorca s pripono ‑išče in da je na ravni ljudsko‑ etimološke. Samo ime Mfrišče6 namreč pri večini sogovorcev vzbuja asociativno vez s knjiž. hdn Müra, v hotiški izgovorjavi Mü:'ra (M. Koletnik, ustno). 160 Pojava Ramovš 1935 pri predstavitvi prekmurskega narečja ni evidentiral. Drugod na slovenskem območju mu zaradi ižakovskega e < i < u pred r ustreza le površinsko enak in tipološko primerljiv pojav npr. v gorenjskih govorih zgornjesavskih dolin, prim. atn Cerila “Cirila”, mtn Veríše < sln. *viríšče (Čop 1983, 49) < *viri'šče. Za pomoč pri zbiranju zapisov imena tega zaselka po geografski literaturi (karte, zemljevidi …) se zahvaljujem dr. Maji Topole in Primožu Gašperiču, oba z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. To ime seveda ni v etimološki povezavi z imenom Mirišče ← miríšče (n.) “zidovje, razvaline, podrtija” (Pleteršnik) ← mir (m.) “zid” (Pleteršnik) < psln. *myn ← lat. mürus 4 6 Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Razlaga imena Mi'risce, po kateri naj bi hdn Müra in pripona ‑išče tvorila le‑ dinsko ime *Muríšče, ki se je po fonetičnem razvoju sln. nenaglašenega u v i razvilo v hotiško Mi'rišče enako, kot se je tamkajšnje si'šiti iz sušíti, di'šiti iz dušíti,7 je namreč pokazala, da vzorca “isto” (Bezlaj ESSJ, II, 185), ker na območju, ki ga označuje, ni nobenih ostankov zidov starih gradišč. Glagolsko gradivo je posredovala M. Koletnik, ustno. O tem fonetičnem pojavu Ramovš 1935: 184. Pomeni imen so predstavljeni kot v PMS, zato pripadnost konkretni občini lahko tudi ni odraz aktualnega stanja. O arealni razporeditvi sln. ‑š‑ (< ‑šč‑) : šč Ramovš 1924, 279. V zvezi s predstavljanjem te pogoste funkcije pripone ‑išče želim opozoriti na jeziko‑ slovno neprepričljive razlage, da pripona v primerih, kot je npr. gradíšče, označuje kraj, kjer je kaj bilo (npr. v Miklošič 1875, 274; Bajec 1950, 114; Šimunović 1972, 252, itd.). Kategorija časa, ki naj bi jo po teh razlagah pripona izražala, ni slovnična kategorija, ki bi bila imanentna samostalniku (pač pa seveda glagolu) in zato je v jezikoslovnem oziru ne izražajo niti tvorbe na ‑išče. Časovna funkcija pripone ‑išče, ki se prepoznava na pod‑ lagi tipa gradíšče, izvira in pripada v takšnih primerih etimološki razlagi vsakokratnega primera, ki temelji tudi na upoštevanju zgodovinskega stanja konkretnega območja, ki ga ime označuje. Metodološko neupravičeno pa je, da se iz etimološkega pomena besede, ki temelji tudi na zunajlingvističnih podatkih, kategorijo časa, pridobljeno na podlagi zu‑ najlingvističnih podatkov etimološke razlage, vnaša v slovnično funkcijo/pomen imen‑ ske pripone. hidronim + -išče ^ ledinsko ime slovenska imena na ‑išče ne potrjujejo. Pri nas in tudi v širšem slovanskem prostoru namreč ni ledinskih imen na ‑išče, ki bi bila neposredno izpeljana iz hi‑ dronimov. 2. 1 Na podlagi razpoložljivega slovenskega gradiva je mogoče ugotoviti, da je pripona ‑išče neposredno pritaknjena na hidronim le v enem zanesljivem primeru. Tu pa rezultat ni ledinsko ime, ampak hidronim: hidronim + -išče = hidronim To sta potok Dravišče »panoga od Drave v občini Trgovišče (Ptuj)«8 (PMS) in zahodno od njega Dravíše »potok, ki se odcepi od Drave v občini Formin (Ptuj)« (PMS), ki z asimilacijo ‑š- < ‑šč- kaže na vpliv govorne podstave Slovenskih go‑ ric.9 V obeh hidronimih se ohranja hdn Dráva, pripona ‑išče pa tu ne označuje »območje, kjer je X = Drava«,10 ampak »tok, ki pripada toku X = Dravi« in ima torej pripadnostno funkcijo, ki v slovenščini pri tej priponi do sedaj ni bila prepoznana, čeprav je zastopana tako v apelativnem kot imenskem fondu. Dravišče namreč ni »tok, kjer je/teče reka Drava«, ampak je »tok, ki pripada reki Dravi«, ker ime označuje Dravin pritok oz. tok, ki se v Dravo izliva. Tudi *Kraljíšče = 1818 Kraliszhe, pozabljeni mikrotoponim pri Mavhinjem v občini De‑ vin Nabrežina (Italija), ne označuje območja = posesti, kjer je posestnik z imenom 161 / a y !■■ Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Kralj (Merkù 2006, 110), ampak območje = posest, ki pripada posestniku Kralju. V slednjo pomensko skupino spadajo vsa nekdanja in sedanja imena območij na ‑išče, ki so izvedena iz priimkov ali vzdevkov, npr. *Baronišče = 1822 Baronsche, zaselek in potok v Sv. Mariji Magdaleni zgornji v občini Trst (Italija), ← cgn Baron (Merkù 2006, 41), Furlánišče, ledina med Briščami in Gabrovcem v občini Zgonik (Italija), ← cgn Furlán (Merkù 2006, 76 s.), Komaríšče, ledina pri Praprotu v o. Devin Nabrežina (Italija), ← cgn Komár (Merkù 2006, 104), Obrámišče, ledina pri Vizontu v o. Neme (Italija), ← cgn Abram (Merkù 2006, 142) itd. V kraškem rapišče »repno perje« (Legiša 1951, 572) ← rapa »Brassica rapa« funkcija pripone ‑išče ni enaka tisti v rapišče/repíšče »njiva, na kateri raste repa« (SSKJ), ampak se je leksikalni pomen besede razvil na podlagi pripadnostne funk‑ cije pripone ‑išče in ga je zato potrebno izvajati iz *»tisto, kar pripada repi«, tj. »repno perje«. Enako je kosíšče »držaj pri kosi« (SSKJ) iz kósa izpeljano s pripono ‑išče v pripadnostni funkciji. Pomen »držaj pri kosi« zato predstavlja leksikaliza‑ cijo strukturalnega *»tisto, kar pripada kosi«. Dolenjsko krompiríšče »zelnati del krompirjeve rastline« (Pleteršnik) iz krompír je leksikalizirano iz »tisto, kar pri‑ pada krompirju«. Pripadnostno funkcijo slov. imenske pripone *‑išče je mogoče prepoznati npr. v hrv. mikrotoponimu na Braču PÁvlišće, izvedenem iz osebnega imena Pavao, ki ga Šimunović 1972, 252, razlaga kot »Pavlova posest«, pomen pripone v tem ime‑ nu pa pojasnjuje, da označuje »območje v posesti lastnika«. Tudi 6 ukrajinskih hi‑ dronimov Dneprišče iz hdn Dnepr (Trubačev 1968, 33) vsebuje isto pripadnostno fukcijo pripone *‑išče. Besedotvorni vzorec z imensko pripono ‑išče v pripadnostni funkciji je torej mogoče ponazoriti: X (= samostalnik) + -išče = X-išče »to, kar pripada X« Pripona ‑išče ima pri omenjenih hidronimih in drugih imenih enako pripadno‑ stno funkcijo kot ‑ica11 npr. v hrv. hdn Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba« (Arj, XIV, 728) ali v sln. hdn Murica »rokav Mure, mejni objekt med ozemljem Tišine in Petanjcev«, 1348 in eodem fluvio Muricha currit ad fluvium Mura (Zelko 1982, 66) oz. v mtn Kraljíca »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006, 110). Oba besedotvorna vzorca iz istih samostalniških predlog ustvarjata pomensko enake rezultate, kot je razvidno iz naslednjih primerov: sln. cgn kralj: + -išče > sln. Kraljišče »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006) + ‑ica > sln. Kraljica »posest, ki pripada Kralju« (Merkù 2006) hrv. hdn Sava: + -išče > hrv. Savišče »rokav reke Save« (Arj, XIV, 732; Skok, III, 208) + ‑ica > hrv. Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba« (Arj, XIV, 728) 162 O tej funkciji pripone prim. npr. Šimunović 1972, 249; Lubaś 1966, 108 s. Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« 2. 2 Glede na prepoznano pravilo, da je prvi rezultat besedotvornega vzorca hdn + pripona ‑išče hidronim s pomensko podstavo »tisto, kar pripada podstavne‑ mu hidronimu«, bi ime zaselka Miríšče vsebovalo hdn M )ra le, če bi bilo mogoče dokazati, da se je to naselbinsko ime prek nenaselbinskega ledinskega razvilo iz hidronima *Murišče, ki pa je, če upoštevamo pomen drugih tovrstnih hidronimov, označeval samo en Murin rokav. Poleg imena zaselka Mi'rišče se na območju toka reke Mure tudi dejansko pojavlja nekaj ledinskih imen Mirišče. Na Državni topografski karti Republike Slovenije z merilom 1 : 25.000 iz leta 1996 najdemo ledinsko ime Dolnje Mirišče južno od Hotize. Na Osnovni državni karti z merilom 1 : 5.000 iz leta 1971 pa se ledinsko ime Mirišče (Ljutomer – 16) pojavlja južno od območja zaselka Mi'rišče, ki na karti ni označen. Enakozvočno ledinsko ime je zabeleženo dvakrat, in sicer vzhodno in zahodno od Hotize (Ljutomer – 17). Na tem območju se torej ledinsko ime Mirišče pojavlja večkrat, ni pa znakov za obstoj enakozvočnega hdn *Muríšče (← hdn Mura) > hotiško *Mi'rišče. Ime Mi'rišče ne označuje območja enega Murinega rokava in niti območja nekdanjega enega Murinega rokava, ampak močvirnato območje več opuščenih Murinih rokavov. Ime je vedno uporabljano v edninski obliki. Ker zaradi navedenih argumentov povezanosti imena Mi'rišče s hdn M )ra = hotiško 'Mü:ºra ni mogoče zanesljivo dokazati, se vsiljuje domneva, da se v njem verjetno ohranja apelativ, ki je bil enakozvočen s hdn M )ra = hotiško 'Mü:º ra. Da prenos hdn na ‑išče → mtn na ‑išče lahko pričakujemo, ponazarja stanje takih imen na območju toka reke Drave. Tu je prenos iz hidronima na ledinsko ime potrjen pri obeh omenjenih hdn Dravišče »panoga od Drave v občini Trgovišče (Ptuj)« (PMS) in Dravíše »potok, ki se odcepi od Drave v občini Formin (Ptuj)« (PMS). Slednji hdn se še danes ohranja v imenu parcele Pri Dravišu, variantno Pri Draviši v k. o. Formin v naselju Formin občine Gorišnica (LiAKZ), prvi pa v Dra‑ višče, imenu dela naselja Cvetkovci v občini Trgovišče (REZI5). 2. 3 Pot do bolj ustrezne etimologije imena Mi'rišče je po mojem mnenju na‑ kazala informatorka ga. Tilka Žalik, ko je povedala, da ime Mi'rišče sicer označuje območje ob reki Muri in tudi, da je to vedno le območje, kjer so opuščeni rokavi reke Mure, ki so, ko jih je Mura napolnila, tudi vsako leto poplavljali. Medtem ko ti opuščeni rečni rokavi Mure nimajo svojih imen in so označeni z apelativom mi'rice (f. pl.), je območje miric poimenovano z Mi'rišče, je dodala. Med pripovedovanjem pa je namesto apelativa mi'rice enkrat uporabila tudi obliko 'mü:ºre (f. pl.), ko je želela povedati, da so na Mirišču le‑te vsako leto, ko jih je Mura napolnila, poplavljale. Iz tega je mogoče sklepati, da sta narečna apelativa mi'rice in 'mü:ºre sinonima in da oba označujeta opuščene rokave reke Mure, za katere ni značilna stalna teko‑ ča voda in so poplavljali, ko jih je napolnil Murin tok. Ime Mi'rišče je torej lahko nomen loci na ‑išče s pomensko podstavo »tam, kjer je X« iz apelativa 'mü:º re. Vo‑ kalna razlika i : ü v prvem zlogu teh treh besed odraža različne razvoje prvotnega slovenskega vokala u, ki se v hotiškem govoru pod naglasom realizira kot ü (zato 'mü:ºre enako kot hotiško ki'püvati »kupovati«, hdn 'Mü:º ra »Mura«), v nenaglaše‑ nem položaju pa kot i (zato mi'rica, Mi'rišče enako kot hotiško si'šit¼ »sušiti«, di'šit¼ 163 Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« »dušiti«). Razmerje 'mu:re : ki'püvati jasno kaže, da je element-v 'mü:re, 'Mü:lra t. i. prehodni i, ki sporadično nastopa v naglašenih zlogih (Ramovš 1924, 170 s.) MiVišče (n. ) »območje, kjer so 'mii^re« <— 'mii^re (f. pl.) »opuščeni rokavi reke Mure, ki občasno poplavljajo« Apelativ mi 'rica »močvirnat potok brez tekoče vode« je bil dokumentiran že v PMS. V zapisu müríca »močvirnat potok s stoječo vodo« apelativ za okolico Ljuto‑ mera v SVI, II, 44, omenja Bezlaj, ki dvomi, da bi bil apelativ kot tudi ime potoka Murica, ki se izliva v reko Ščavnico, etimološko povezan s hdn Müra = nar. 'Mii:ra. Po gradivu za SLA je beseda mirica (= mi'rica)12 v pomenu »rokav reke« znana v Hotizi, Veržeju in Spodnjem Kamenščaku, ki ležijo na območju toka reke Mure. 3. 1 Deonimizacija hidronimov je v slovanskem prostoru znan pojav. Tako se npr. hrv. hdn Sáva kot apelativ säva (f.) »reka« pojavlja v hrvaškem delu Istre (Hra‑ ste‑Šimunović, III, 545). Apelativ *dünajb (m.) »reka, potok, potoček« iz psl. hdn *Diinajbje znan v poljščini, ruščini in ukrajinščini (ÈSSJ, 5, 156). Možno bi torej bilo predpostaviti, da sicer samo v pluralu evidentirani apelativ 'mu:re odraža deonimizirani hdn Müra, mi'rice pa deonimizirani hdn Murica, ki poimenuje en rokav reke Mure na območju med Tišino in Petanjci (Glej zgoraj.) Ob taki domnevi je dejanski pomen apelativa mi'rica enak pričakovanemu: Murica »rokav reke Mure« —> *muríca »kateri koli rokav reke Mure«: mi'rice »rokavi reke Mure«13 Nasprotno pa bi pri domnevi o deonimizaciji iz hdn Müra pričakovali, da bo apelativ po vzoru znanih deonimiziranih hidronimov označeval reko ali potok, manj pa je pričakovan pomen »rokav reke Mure«: Mura »reka Mura« —> *mura *»katera koli reka«: 'mü:'re »rokavi reke Mure« Muri domačini pravijo tudi 'Velka 'Mii:ra (informacija ge. Milojke Žalik Huz‑ jan). Uporaba pridevnika vélik je v tej zvezi relevantna in razumljiva, ker je bil pri označevanju glavne struge reke Mure uporabljen za izražanje razlikovalnosti v odnosu do njenih stranskih strug = rokavov, ker so bili označeni z 'mü:re (f. pl.). 3. 2 Ker ob predpostavki, da sta apelativa mi'rica in 'mii:ra deonimizirana iz hdn, ostaja nepojasnjeno vprašanje nastanka pomena »rečni rokav« namesto pričakovanega »reka«, se kot alternativna ponuja tudi naslednja razlaga. 164 12 V oklepaju je podana Ramovševi ustrezna nova nacionalna transkripcija narečne be‑ sede. 13 V naselju Breg ob Savi na Gorenjskem rokav reke označujejo z gráben (m.), ‑bna pa tudi s skladenjsko zvezo ta má1wa Sá1ca (SLA) = ta mala Savica, kar kaže na podoben poimenovalni vzorec, kot je znan tudi v hrv. Savica »rokav reke Save v okolici Zagreba« (Arj, XIV, 728). Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Pomen »(mrtvi) rečni rokav« se namreč lahko razvije tudi iz splošnega »mo‑ čvirnat svet«: »močvirnat svet« → »(mrtvi) rečni rokav« Tako pomensko motivacijo potrjuje mečava (f.) »rečni rokav« (Blače/Vorder‑ berg; SLA) ← mečava »močvirje« (Pleteršnik) < *mqčava »mehko (tj. močvirnato) območje«; béreg (m.) »rečni rokav« (Dolnja Bistrica v Prekmurju; SLA) ← bèreg »močvirje« (Pleteršnik) iz madž. bereg »močvirje, obrežje« (Bezlaj ESSJ, I, 16), láva (f.) »močvirnato območje ob reki; usahla rečna struga« (štaj.), »luža« (kor.) iz kor. n. laue »majhna mlaka, ki se naredi ob potoku ali reki«, srvn. Id »mlaka, močvirje« (Bezlaj ESSJ, II, 127). V tričlenski besedni družini Mi 'rišče (n. sg.), mi'rice (f. pl.) in 'murre (f. pl.) bi se zato lahko ohranjal psl. geografski termin *mura (f.) »močvirno, blatno območje«, psi. *mura (f.) »močvirno, blatno območje«: sin. hotiško 'mü.'-re (f. pl.) »rokav reke Mure« —> MVrišče *»območje, kjer so 'mü:re<<; mak. *mura *»močvirje« —> Murište *»območje, kjer je *mura« 4 Hotiški toponim Mi 'rišče16 je nomen loci na ‑išče iz narečnega samostalnika S tem geografskim apelativom je sorodna slov. pomenska skupina, v katero spada tudi sln. muräva “mehka nizka trava” (Schütz 1957, 51 s.; Bezlaj ESSJ, II, 206). Za podatek o legi in sodobni/pretekli konfiguraciji tal območja, poimenovanega z Murište, se zahvaljujem kolegici dr. Elki Jačevi‑Ulčar (Makedonija). Naj odgovorim še na vprašanje, zastavljeno v prvi opombi. Jezikovna standardizacija slovenskih zemljepisnih imen (tako kot poknjiževanje slovenskega narečnega občnoi‑ menskega fonda) se izvaja na podlagi dveh osnovnih načel. Pri aplikaciji diahronega etimološko-zgodovinskega načela se pri poknjiženju (popolnem ali delnem) upoštevata zgodovinski razvoj imena in njegova genetična povezanost v širšem slovenskem prostoru ter njegova etimologija (npr. knjiž. Köper, gen. Kópra je popolno poknjižena uradna oblika imena za izhodno sln. *K6psr < *Kòprb in nar. Kuo.psr; knjiž. Kobaríd je delno poknjižena uradna oblika imena za izhodno sln. *Kobofid in nar. Koberd). Pri aplikaciji sinhronega načela ničtega poknjiženja pa se narečna beseda le pretvori v fonetično najbližje foneme knjižnega jezika (npr. knjiž. orn Prísank za nar. Prísank, starejše Prísaunk za izhodno sln. *Prisolnik (Čop 1983, 6; Čop 1995, 495 s.). Razumljivo je, da je aplikacija prvega načela upravičena le, če sta zgodovinski in etimološki nastanek imena zanesljivo dognana. Aplikacija prvega diahronega ali drugega sinhronega načela bi morala biti pri sodobni je‑ ki se potrjuje v hrv. miira »blato pomešano z vodo« (Bačka), čak. muräva »tratina kojom se cijedi voda«, npr. Poviše Nerežišč su muräve (Šimunović 2006, 303), ukr. murýna »manjša močvara, ki nastane po povodnji«, s sorodstvom v lit. mäuras, pl. maural»umazanija, blato« (ÈSSJ, 20, 191 s.; ÈSUM, III, 538; Fraenkel, LEW, 419; Nevskaja 1977, 52).14 Vendar tudi te razlage s samim slovenskim gradivom ni mo‑ goče zanesljivo argumentirati, čeprav se zaradi večje pomenske prekrivnosti zdi bolj verjetna in mak. Murište »nekoč okoli 300 ha veliko močvirje v naselju Dolno Palčišta, ki je bil po l. 1950 izsušeno in spremenjeno v obdelovalno površino, ki se danes imenuje Vakaf«15 potrjuje imenotvornost psl. apelativa *mura: 165 14 i; 16 Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« 'mü:ra »opuščeni rokav reke Mure« s pomensko podstavo »območje, kjer so 'mü: -re = opuščeni rokavi reke Mure«. Izvor hotiškega apelativa 'mü:'re (f. pl.) ostaja manj jasen. Samostalnik je morda nastal z deonimizacijo iz hdn Müra = hotiško 'Mü:ra, čeprav je zaradi njegovega pomena bolj verjetno, da se tako kot v njegovem sinonimu mi'rica < *murica ohranja psl. geografski apelativ *murd (f.) »močvirno, blatno območje«. viri in literatura ARj: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb 1880-1976. Bajec 1950: A., Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava samostalnikov, Ljubljana. Bezlaj 1956-61: F., Slovenska vodna imena I–II. Ljubljana. Čop 1983: D., Imenoslovje Zgornjesavskih dolin, Disertacija, Ljubljana. Čop 1995: D., Prisank ali Prisojnik? - Planinski vestnik 11, november, 495-496. ÈSSJ: Ètimologičeskij slovarь slavjanskich jazykov, Praslavjanskij leksičeskij fond 1-. Moskva 1974–. ÈSUM: Ètymologičnyj slovnyk ukrajins'koji movy I-. Kyjiv 1982–. Fraenkel: E., Litauisches etymologisches Wörterbuch I–II. Heidelberg 1962-1965. Hraste‑Šimunović: M. Hraste, P. Šimunović, Čakavisch‑Deutsches Lexikon I–III, Köln ‑ Wien 1979-1983. Kenda‑Jež 1996: K., Uvodna pojasnila, V: Logar, T., Dialektološke in jezikovnozgo- dovinske razprave, Ljubljana, str. VII-XVIII. KLS: Krajevni leksikon Slovenije LV. Podravje in Pomurje, S sodelovanjem Franceta Planine pripravil in uredil Roman Savnik. Ljubljana 1980. Legiša 1951: L., Kos kraškega narečja 8 - Razgledi 6 (Trst), 567-579. LiAKZ: Datoteka ledinskih imen Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Ljubljana). Lubaś 1966: W., Posesivna funkcija sufiksa ‑ica u južnoslovenskoj toponimiji -TVaš jezik XV/1-2, 108-113. Merkù 2006: P, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila M. Furlan in S. Torkar, Ljubljana. 166 zikovni standardizaciji = poknjiženju zemljepisnih imen uporabljena smiselno, odvisno od vsakega primera posebej. Pri etimološko nespornih primerih imen, ki vsebujejo sestavine knjižnega jezika, kot je npr. gor. p1anína = knjiž. planína, aplikacija načela ničtega poknjiženja ni smiselna in niti priporočljiva, saj bi taka imena v širšem slovenskem kontekstu popolnoma zastr‑ la njihovo etimološko povezanost s splošnoslovenskim apelativnim fondom. Pri imenu zaselka Mi'rišče pa aplikacije diahronega načela kljub prepoznani etimologiji imena ne bi priporočila, ker bi z uradno obliko *Murišče v sistemu slovenskega knjižnega sproži‑ li možnost, da bi ime ob knjiž. hdn M )ra vzbujalo jezikoslovno neustrezno asociacijo o njegovi neposredni izpeljanosti iz njega. Taka asociativna vez pa bi celo lahko po nepo‑ trebnem sprožila zgodovinsko neutemeljen, umeten neologistični besedotvorni vzorec. Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Miklošič 1875: F., Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen, Wien. Nevskaja 1977: L. G., Baltijskaja geografičeskaja terminologija, Moskva. Pleteršnik: M., Slovensko‑nemški slovar I–II, Ljubljana 1894–1895 = Slovensko‑nem‑ ški slovar, Transliterirana izdaja, Ur. M. Furlan, Ljubljana 2005. PMS: Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen Matice slovenske, Hrani Etimolo‑ ško‑onomastična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Ramovš 1924: F., Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem, Ljubljana. Ramovš 1935: F., Historična gramatika slovenskega jezika VII. Dialekti, Ljublja‑ na. REZI5: Register prostorskih enot 1 : 5000 (Geodetska uprava Republike Sloveni‑ je). Schütz 1957: J., Die geographische Terminologie des Serbokroatischen, Berlin. Skok: P., Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–IV, Zagreb 1971– 74. SLA: Gradivo za Slovenski lingvistični atlas, Hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. SP 2001: Slovenski pravopis, ur. J. Toporišič et al., Ljubljana. SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V. Ljubljana 1970–1991. Šimunović 1972: P., Toponimija otoka Brača, Supetar. Šimunović 2006: P., Rječnik bračkih čakavskih govora, Supetar. Trubačev 1968: O., Nazvanija rek Pravoberežnoj Ukrainy, Moskva. Vasmer: M., Ètimologičeskij slovarь russkogo jazyka I–IV, Perevod s nemeckogo i dopolnenija člena‑korrespondenta AN SSSR O. N. Trubačeva, Izdanie vtoroe, stereotipnoe, Moskva 1986–1987. Zelko 1982: I., Historična topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota. On the Etymology of the Toponym MVrišče, a Settlement in the Hotiza District Summary The Hotiza toponym Mi'risce is a place name ending in -išče derived from the dialect noun 'mü^re (f. pl.), denoting “former branches of the Mura River”, with the semantic basis “an area where 'mü^re are located”. The origin of the Hotiza appellative is less clear. It is possible that the noun was created through deonymi‑ zation from the hydronym Müra ('Mü^ra in the Hotiza dialect) although, given its meaning, it is more likely that it, like the synonym mi'rice (f. pl.), preserves the Pro‑ to‑Slavic geographical appellative *murä (f.), denoting “a swampy, muddy area”. The word formation productivity of this Proto‑Slavic geographical appellative is confirmed by the identical Macedonian toponym Murište, denoting “a once circa 167 Metka Furlan: K etimologiji toponima Mi'rišče »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« 300‑hectare swamp in the settlement of Dolno Palčište that was drained after 1950 and converted into a cultivable area today known as Vakaf”. 16S Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana metka.furlan@zrc‑sazu.si Człowiek - to kto? Refeksja nad płcia^ człowieka w j^zyku ludowym Helena Grochola‑Szczepanek (Krakov) Man - Who’s That? Reflection on the Semantic Gender of człowiek ‘man’ in Polish Dialect ABSTRACT: This article reflects on the Polish word człowiek ‘man’, and its meanings and collocations in dialect. The author poses the question whether the word człowiek refer s to a woman or man equally. Data from dialect texts show that człowiek is used asymmetrically for both genders. Człowiek is usually identified with a male person, and in its connotations the masculine gender is dominant. Examples of człowiek with the general meaning ‘human being’ are very rare. The word człowiek does not fully refer to humans in general in dialect or official language because it does not reference women and men to the same extent. The plural form ludzie ‘people’ refers to humans in general. Artykuł zawiera spostrzeżenia na temat sposobu wyrażania płci w języku lu‑ dowym. Przedmiotem rozważań jest wyraz człowiek, jego znaczenia i kolokacje. Jest to próba zastanowienia się nad tym: jakie znaczenia ma pojęcie człowiek, ja‑ kie ma odniesienia do obu płci, czy w takim samym stopniu odnosi się do kobiety i do mężczyzny. Zawarte tu obserwacje oraz materiał gwarowy dotyczą głównie regionu Spi‑ IZVLEČEK: Članek vsebuje razmišljanje na temo izražanja spola v ljudskem jeziku. Predmet razmišljanja je izraz človek (człowiek), njegovi pomeni in kolokacije. To je poskus razmisleka o tem, kaj pomeni pojem człowiek, v kakšnem odnosu je do obeh spolov, ali se v enaki stopnji nanaša na žensko in moškega. Tu podana opažanja in narečni material se v glavnem nanašajo na obmejno poljsko‑slovaško regijo Spisz. 16S Helena Grochoła-Szczepanek: Człowiek – to kto? Refleksja nad płcią człowieka w języku ludowym sza1. Materiałem badawczym są spiskie teksty gwarowe, zebrane po stronie polskiej i po stronie słowackiej2. Język polski posiada ogólne określenie istoty ludzkiej (człowiek) oraz osobne określenia na osobę rodzaju żeńskiego (kobieta, pani, baba, …itp.) i osobę rodzaju męskiego (mężczyzna, pan, chłop, …itp). W niektórych językach jedno określenie obsługuje zarówno nazwę całego gatunku, jak i nazwę męską, np. w języku angiel‑ skim słowo man ma dwa znaczenia ‘człowiek’ i ‘mężczyzna’, podobnie w języku niemieckim (Mann/Mensch), hiszpańskim (hombre)3. Wydawać by się mogło, że skoro język polski dysponuje wieloma określeniami dotyczącymi osoby płci męskiej i żeńskiej, to wyraz człowiek powinien być stosowany tylko w ogólnym, gatunko‑ wym znaczeniu istoty ludzkiej. Przeglądając słowniki języka polskiego można odnieść wrażenie, że wyraz człowiek jest nazwą całego gatunku ludzkiego i można go odnosić zarówno do ko‑ biet, jak i do mężczyzn. Płeć nie stanowi tu jakoby przeszkody. W Słowniku języka polskiego, pod red. M. Szymczaka (1978, 340) pod hasłem człowiek znajdujemy następujące znaczenia i (wybrane) przykłady: 1. ‘homo sapiens, istota żywa z rodziny człowiekowatych, z rzędu naczelnych wyróżniająca się wśród innych najwyższym rozwojem psychiki i życia społeczne‑ go, jedyna posiadająca kulturę i zdolna do jej tworzenia’, np.: Człowiek rozumny. Człowiek pierwotny, cywilizowany. Człowiek młody, dojrzały, stary. Człowiek neandertalski. Człowiek bez czci i wiary. Człowiek starej daty. Człowiek z głową. Człowieku… ‘zwrot poufały odpowiadający znaczeniowo zwrotom: mój dro‑ gi, bracie, przyjacielu’. 170 Teren Spisza położony jest w Karpatach Zachodnich, w dorzeczu górnego Popradu, gór‑ nego Hornadu oraz w części dorzecza Dunajca. Od północy i zachodu Spisz sąsiaduje z Podhalem, od wschodu z Szaryszem, na południu z Abowem i Gemerem, na południo‑ wym zachodzie z Liptowem. Większa część Spisza należy obecnie do Słowacji. Do Pol‑ ski należy 14 miejscowości. Najstarsze teksty gwarowe z tego regionu pochodzą z początku 20 wieku. Są to „Powie‑ ści spiskie” L. Malinowskiego, wydane przez R. Zawilińskiego w 1903, teksty w pracach S. Czambela (1906), J. Grzegorzewskiego (1919) oraz M. Małeckiego (1935). W 1960 roku opublikowano teksty K. Nitscha i M. Karasia. Najobszerniejszym zbiorem tekstów spiskich jest praca J. Bubaka pt. „Spiskie teksty gwarowe z obszaru Polski” (1972). Autor nagrał i zapisał około 140 tekstów. F. Sowa opisując system fonologiczny polskich gwar spiskich, załączył do pracy teksty gwarowe (1990). Z innych opublikowanych tekstów można wymienić prace takich autorów jak, np.: Z. Cygal‑Krupy (1969, 1971), F. Sowy (1974), H. Grocholi (1994). Na koniec przeglądu spiskich tekstów trzeba jeszcze wspo‑ mnieć o twórczości literackiej spiskich autochtonów m.in. A. Jazowskiego (1967), M. Balary (1986), J. Plucińskiego (1997). Ciekawym faktem jest, że po szwedzku männinska ‘człowiek’ to hon ‘ona’, zob. M. Ko‑ stera (2003, 160), por. także B. Nilsson (2003, 11–12). . Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym 2. ‘człowiek jako reprezentant najlepszych cech ludzkich, jednostka wartoś‑ ciowa społecznie, etyczna, szlachetna’, np.: Być (prawdziwym) człowiekiem. Bądź jak człowiek, mów, zachowuj się, postępuj jak człowiek. Okazać się, pokazać się człowiekiem. Zrobić z kogoś człowieka. 3. ‘osoba dorosła, dojrzała’, np.: Wyrosnąć z dziecka na człowieka. 4. pot. ‘robotnik, pracownik’, np.: Nająć człowieka do noszenia węgla. 5. ‘w funkcji zaimka osobowego: ja lub w funkcji zaimków nieokreślonych: ktoś, ktokolwiek, każdy’, np.: Bądź tu, człowieku, mądry. Trudno człowiekowi to zrozumieć. Zob. na ten temat M. Karwatowska, J. Szpyra‑Kozłowska (2005, 61). Szerzej na ten temat, zob. w pracach R. Rothsteina (1976), A. Jaworskiego (1986), B. Mie‑ mietz (1993), A. Pajdzińskiej (2001), M. Karwatowskiej, J. Szpyry‑Kozłowskiej (2005). Ponieważ cechy fonetyczne gwary nie są tutaj istotne, rezygnujemy z wiernego zapisu fonetycznego cytatów, wprowadzając uproszczoną, literacką pisownię zachowującą tyl‑ ko główne cechy wymowy. Jak widać w żadnym ze znaczeń nie ma informacji jakoby odnosiło się tyl‑ ko do mężczyzny. Jednak nie można przyjąć, że we wszystkich wypadkach są to nazwy ogólne istoty ludzkiej, które możemy odnieść zarówno do kobiety, jak i do mężczyzny. Zwrot człowieku w znaczeniu 1) jest synonimem potocznych wyra‑ żeń: chłopie, stary itp. W tym samym kontekście odpowiednimi zwrotami do płci żeńskiej byłyby wyrażenia: kobieto, babo4. Znaczenie 4) ‘pracownik, robotnik’ z przykładem: nająć człowieka do noszenia węgla, dotyczy mężczyzny, a nie kobiety. W pracach poświęconych zagadnieniu gender zwraca się uwagę, że wyraz człowiek to nie tylko pojęcie ogólne, ale także węższe, odnoszące się do rodzaju męskiego, do mężczyzny5. Nowsze słowniki języka polskiego (Dunaj 1998, 146; Bańko 2000, 224) notują pod hasłem człowiek znaczenie ‘mężczyzna’. Wyraz człowiek w spiskich tekstach gwarowych pojawia się zazwyczaj w po‑ staci mazurzącej cłowiek, z miejscownikiem liczby pojedynczej człowiekowi, np. Tak my tele dole uciekali, co juz po kiel dyf w cłowiekowi był (Bubak 1972, 22)6 i narzędnikiem liczby mnogiej ludziami, np. Ci hajducy barz się znęcali nad ludziami na pańskim (Jazowski 1967, 178). W przypadku wołacza, podobnie jak w języku literackim, występują dwie formy: człowieku, np. Cłowieku! Coz to robis? (Bubak 1972, 26) i człowiecze, np. Bóg ci za to szczodrze wynagrodzi, poczciwy człowiecze (Jazowski 1967, 174). Pojawiają się też określenia: człek, np. Hucało mu strasznie w głowie. „To człek, stojąc na warcie we dnie i w nocy, fse ino Justynkę miał przed oczami, a ona taak?” (Jazowski 1967, 80) oraz człeczyna, np. Tam w dolinie jakiś człeczyna wala tę górę (Jazowski 1967, 108). W tekstach częściej pojawiają się ko‑ notacje w liczbie mnogiej (ludzie) niż w liczbie pojedynczej (człowiek). Wyrazowi 171 4 6 Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym człowiek towarzyszą określenia: chudobny ‘biedny’, bogaty, dobry, energiczny, fajny, każdy, poczciwy, prawdziwy, stary, szumny, umęczony, uónaczóny ‘tu: urobiony’, wyuczony, zgodliwy ‘zgodny’, zły i wiele innych. Biorąc pod uwagę znaczenie wyrazu człowiek, zauważa się, że konotacji w znaczeniu ogólnym, gatunkowym jest niewiele: [I] Każdy ta człek nosi jakąsi trapę, każdy ta, każdy ma jakąsi mamunę życia, co mu zaprzątuje głowę (Jazowski 1967, 69), [2] Jes u cłowieka taki talynt, wiycie do cegoś (Bubak 1972, 49), [3] Ne to godali, ze cłowiek mo dwa duchy, ale przy biyrzmuwaniu tyn zły ucieknie z cłowieka (Sowa 1990: 105), [4] Wilk sie cłowieka tyz boi (Bubak 1972, 116), [5] Trza byłoby się, Michał, przejść pomiędzy chałupy – gada jednego razu baba do chłopa – i wybadać, co ftora z tyf dziewek warta. – Dobrze gadasz, babo – zauważył chłop. – Ale jakoz to zrobić? Człowiek człowieka nie przeźre; najlepiej ponoć to jeszcze, powiadają ludzie, można poznać człowieka w biedzie. (Jazowski 1967, 257). Forma ludzie jest bez wątpienia nazwą gatunkową, odnoszącą się zarówno do kobiet jak i do mężczyzn. Oto wybrane przykłady: [6] Zgodliwe ludzie som (Nitsch 1960, 98), [7] No to tu na Śpisie ludzie godajóm, przewaźnie, no bo to tak powiedzieć, wiyncyj z polscyzny jes (Bubak 1972, 124), [8] A ludzie, jak ludzie. Zaczeni holofić, krzyczeć na tego pana, co jaż na ostat‑ ku doszło i do bitki (Jazowski 1967, 64), [9] To zacón okrutnie hruby śnieg kurzyć i kurzyć bez końca. Dosło do tego, ze ludzi fciało zaprać na „Amen”. Bronili sie ludzie, furt odgarniali śnieg ze swoik dróg, ale duzo ludzi wymarło skrony złej zimy (Pluciński 1997, 41), [10] Jak przysło kosynie na tyk polanak, to cało wiyś prawieze wysła, prawie zostali we wsi ino tacy ludzie starzy, co juz nie byli do roboty, […], ludzie z dzie‑ ciami, z takymi kolómbkami, grostuchami śli na te polany, […]. Ni mieli ta ludzie takyk wózeckóf, jak teroz prze dzieci (Sowa 1990, 95), [II] Ludzie sie skar‑zyli, śli do Morcina a potym godali, ze sie poprawiyło (Grochola 1994, 214). W takim samym znaczeniu jak forma ludzie wystąpił w tekstach rzeczownik świat: [12] ‑Jasiek, Jasiek! – podeszła Kaśka do chłopa. –E dy byk była do krzty za‑ baczyła. Kielo mam pytać za tę krowiczkę? ‑ Co się ta bes dużo trzymała – kiwnął chłop ręką. ‑ Daj za telo, kielo ci be świat dawał. Krówka stara, to mały pieniądz be (Ja‑ zowski 1967, 252). W spiskich tekstach gwarowych większość przykładów z wyrazem człowiek odnosi się do rodzaju męskiego. Człowiek jest synonimem mężczyzny. Oto wybra‑ ne przykłady: [13] Wte on skoczył temu panowi na pomoc, bo się widziało, że to szumny i poczciwy człek (Jazowski 1967, 64), [14] Dopiero koło połednia zjawił się na drodze jeden człowiek […]. – Zjem 172 Helena Grochoła-Szczepanek: Człowiek – to kto? Refleksja nad płcią człowieka w języku ludowym cię, człowieku […]. Chłop stanął, bo to chłop był i do tego doś taki dobry bunkoś, krzepki, i patrzy się na wilka (Jazowski 1967, 88), [15] Rzónca […] był taki bardzo dobry cłowiek (Bubak 1972, 36), [16] Nie było, […] takiego pijana jako nieboscyk Jonek spod Palenice. Nie był cłowiek zły, to niy, ni móc o niymu powiedzieć. Ani muchy nie zabiół, nikomu nie ublizół, ani ludziom, ani nijakyj zywinie a w doma zaś baby nie bijoł, lym ze jak ona na niego kufe ozdarła, tak jyj dłuzny nie był (Sowa 1990, 104), [17] Wspomóż biednego dziada w biedzie, dobry człowieku […]. – Masz, sta‑ ry człowieku, wdziej se to – Michał podał mu serdak. – Barz dziękuję – kłaniał się mu potem ten dziad pięknie jaż do ziemie. – Bóg ci za to szczodrze wynagrodzi, poczciwy człowiecze (Jazowski 1967, 174), [18] Toś to chłop jest człowiekiem jak każdy inny i należy się mu sprawiedli‑ wość i szacunek, podobnie jak każdemu człowiekowi (Jazowski 1967, 180), [19] Nie śmie się starymu dziadkowi zminiać fajke, bo w tyj fajce to jes dusa tego starego cłowieka (Sowa 1990, 93), [20] W niedziele to sie juz jadło, to jedzynie było nojgłówniejse, kazdy mioł w dóma swojóm dómaśnóm kiełboske, a fto ni mioł, tak se jóm musioł jako zegnać, tak ze i nochudobniyjsy cłowiek we wsi, taki poććiorz tyz tóm kiełboske se musioł zaobstarać (Sowa 1990, 94). Dobitnym przykładem na to, że człowiekiem jest mężczyzna, a nie kobieta może być fragment opowiadania, w którym młody niedźwiedź wysłany przez ojca – niedźwiedzia, poszukuje człowieka: [21] Pódziesz chycić człowieka i skosztujesz mięsa ludzkiego. Ale łap praw‑ dziwego człowieka, bo ze słabym pasować się to nie honor na niedźwiedzia. […] – Jak dasz radę człowiekowi, to cię bem uważówał za mocnego i przyryftówanego do życia. […] Pod lasem chłopiec i dziewczyna paśli bydło. […] Niedźwiedź za‑ szeł if od zadku i z niespodzionka przyskoczył ku nim. – Tyś człowiek?! Zjem cię! – wychrapał niedźwiedź i zamierzył się z łapami na chłopca. – Nieee! – wrzasnął chłopiec ze strachu. – Ja dopiero będę człowiekiem (Jazowski 1967, 94). Określenie człowiek często pojawia się w wypowiedziach informatorów, kiedy mówią, opowiadają o sobie lub ogólnie o kimś, czyli w funkcji zaimka osobowego: ja lub w funkcji zaimków nieokreślonych: ktoś, ktokolwiek, każdy. Oto wybrane przykłady: [22] Zarno schodzi piyknie, ładnie, siumnie, nó tak juz potym zaś kapke sobie cłowiek odychnie, [..]. Tak sie zaś cłowiek biere, jak juz na łónkaf jes trowa wielko […] do kosynio (Bubak 1972, 16), [23] Jo móm bardzo zamiłowanie do owiec, […]. Jedyn rokef naganioł, no to mie i poprzewracały w kosorze, ubrudzónyf taki był wiecór, domocóny, lygóm pod pryc albo pod ławe, nojcyńści jak dys loł to do popiołu, casym sie ta cłowiek i spo‑ lył, jak juz piekło bardzo no to wtedy wycióngnół sie, ale kosula spolona, nogawice spodnie spolone. Takif chodziył jak Cygón (Bubak 1972, 74), [24] Ja jesce nie był tam zebyf był w śpytolu, abo dzie, zadnego wypadku, tak powiedzieć ni mo cłowiek, zeby tak cuł, zachoruwał i cuł tam dolegliwości, bolało go co. […] chodzi cłowiek, zeby zarobić (Bubak 1972, 77), [25] E panosku, co jo przezył na świecie. No jak cłowiek był chłopcym, wiy‑ 173 Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym cie, no to nie dali spokoja chłopcu w dóma, niy ojcowie no bo trza było iś gynsi paś (Bubak 1972, 137), [26] To ni ma sie co dziwić, bo mnie słowiyńskie pismo idzie, a polskie nic nie idzie tak, bo cłowiek naucóny słowiynskie pisać (Bubak 1972, 104), [27] A my to se tu sami robiyli te putnie, sómsieki, no toto syćko, co potrzeb‑ ne na gazdówce z drewa, a tak samo wóz, koła, tak ze w kazdyj opcy był taki, co wiedzioł robić koła, no taki kolorz, a robiół i wozy, pługi, no bo jak cłowiek to nie wiedzioł zrobić, tak syćko musioł kupić, a z tymi pinióndzami było chodźjako (Sowa 1990, 99‑100). Podane powyżej wypowiedzi pochodzą od mężczyzn. Znalazły się cztery przykłady, w których kobieta użyła wyrazu człowiek mówiąc o sobie (lub ogólnie o każdej istocie ludzkiej): [28] Sąsiade mamy niedobre, ale sie cłowiek niefce prawocić (Nitsch 1960, 98), [29] A ta cłowiek tak piniyndzy ni mioł (Bubak 1972, 9), [30] Myjyme sie pinióndzami, zeby to cłowiek mioł pinióndze (Bubak 1972, 10), [31] Ta Maryna to tako popaniato, ani sie do cłowieka nie obezwie tak jak no‑ lezy (Grochola‑Szczepanek 1996, 41). Z polem semantycznym człowiek wiążą się określenia przymiotnikowe typu człeczy, człowieczy, człowiekowy, ludzki, występujące najczęściej w połączeniach z rzeczownikami takimi jak: ciało, gwara, mowa, życie, mięso. Nie znaleziono w tekstach określeń tego typu, odnoszących się bezpośrednio do człowieka (typu ludzki człowiek), za wyjątkiem jednego określenia ludzki, użytego w stosunku do kobiety: Ona, wiecie, była starą dziewką, ne i nie fciała się niczym innym zajmówać, ba jacy księdzami. Ludzka była, a barz pobozna (Jazowski 1967, 241). Analizując spiskie teksty gwarowe pod kątem znaczenia i konotacji pojęcia człowiek, należy podkreślić, że pomimo ogólnego bogactwa tekstów, materiał doty‑ czący człowieka jest dość ograniczony i ubogi. Przy określeniu istot ludzkich wyraz człowiek ustępuje miejsca konkretnym określeniom żeńskim lub męskim typu: baba, dziewka, gospodyni, kobieta, ona, chłop, gazda, on, parobek, …itp., np.: [32] Chłop stanął, bo to chłop był i do tego doś taki dobry bunkoś, krzepki, i patrzy się na wilka (Jazowski 1967, 88), [33] Ón tak długo był przi ni, […] jaze óna, od niego i hruba została (Mali‑ nowski 1903, 136), [34] Jednymu chłopu umarła baba i ostała się po niej córka, Marysia. (Jazow‑ ski 1967, 134), [35] Nó chłop to pokosi, piyknie kobiyty ostrzepujóm ładnie hej! Cyscóm, ryf‑ tujóm, hej, zeby skło (Bubak 1972, 16), [36] Óna sie spodobała jymu a ón jyj. Juz tam kukoł do niyj, juz zachodziół (Bubak 1972, 17), [37] Był tu jeden chłop taki trochę dziadowaty, robotę zrobić zrobił, ale sić‑ ko mu trza było pokazać, nagadać, ażeby tak sam co zrobił, to nic. […], baba rada rządziła sama (Jazowski 1967, 237), 174 Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym [38] Ej dy byciez dobro ino gazdyni dy weźciez ino tego chłopca (Bubak 1972, 60). Ma to najprawdopodobniej związek z tym, że język ludowy operuje głównie nazwami konkretnymi, a w małym stopniu nazwani uogólnionymi, czy abstrak‑ cyjnymi. Jeszcze jedna uwaga, o której trzeba powiedzieć na temat tekstów gwarowych, to fakt, że informatorami są w większości mężczyźni. Tak wynika z danych infor‑ matorów oraz z kontekstu wypowiedzi (tam, gdzie nie podano danych rozmówców). Może ma to związek z tym, że osobami pytającymi byli także głównie mężczyźni? Jednak nie wydaje się, aby płeć informatora mogła mieć tu wpływ na znaczenie i ko‑ notacje wyrazu człowiek, ale powszechny uzus językowy. Męski narrator ma jednak wpływ na wybór bohatera oraz na użycie pewnych konstrukcji językowych. Narra‑ tor zwykle opowiada o sobie lub o osobach mu znanych (głównie o mężczyznach, rzadziej o kobietach), więc i bohater jest rodzaju męskiego. Taki stan powoduje, że w tekstach odnajdujemy więcej konotacji dotyczących postaci męskich i rodzaju męskiego. Wśród męskich postaci odnajdujemy całą galerię gazdów, mężów, ojców, kawalerów, baców, zbójników, panów i wielu innych. Postaci kobiece zwykle ogra‑ niczają się do żon, panien, gospodyń i matek. Płeć postrzegana jest przede wszyst‑ kim przez pryzmat ról społecznych, jakie pełnią kobiety i mężczyźni. Zachowania językowe oddają tradycyjny podział funkcji i ról społecznych kobiet i mężczyzn. Kobieta zwykle zajmuje się domem, wychowaniem dzieci, pracą na gospodarstwie, natomiast mężczyzna – pracą poza domem, na gospodarstwie, zarobkowaniem i reprezentowaniem rodziny na zewnątrz. Konsekwencjami językowymi takiego po‑ działu jest m.in. występowanie męskich lub żeńskich nazw związanych z danym obszarem działalności, np. baca, furman, hajcy ‘gajowy’, juhas, babica ‘akuszerka’, troczka/trojaczka ‘kobieta trąca len’, prządka, szwaczka. W wypowiedziach informatorów, zarówno kobiecych jak i męskich, w kwan‑ tyfikacji zdaniowej dominującym rodzajem jest rodzaj męski lub męskoosobowy, np.: [39] Tu sie dwa fcieli zyjść, jedna para (mowa o pannie i kawalerze) (Bubak 1972, 17), [40] U jednego jedyn dziyń, u drugiego drugi (mowa o weselu, które odbywa się najpierw u panny młodej a później u pana młodego) (Bubak 1972, 18), [41] A co toci ojcowie tym młodym dadzóm. (Sowa 1990, 98) [42] Przyśli panowie dwa, no pan i pani i ta dziywka. […] pani i ta dzywka zemgleli (Bubak 1972, 68), [43] No jak sie poznajóm, to jedyn do drugiego chodzi (mowa o kawalerze i pannie). […] Młodzi panowie (panna młoda i pan młody) (Bubak 1972, 101). Powyższe spostrzeżenie, że w tekstach spiskich człowiekiem jest zasadniczo mężczyzna (rzadko kobieta), znajduje potwierdzenie w poświadczeniach z innych terenów Polski. W Słowniku gwar polskich (1994, 136‑137) pod hasłem człowiek w znaczeniu ogólnym ‘homo sapiens’ nie ma ani jednego przykładu, który dotyczył‑ by naprawdę kobiety. Znajdujemy tam natomiast dodatkową informację, że w tym ogólnym znaczeniu często w kontekstach jest to mężczyzna, np. [44] Był tu cłowiek, co ón chodził, co mówił, co jes owcoz [!], 175 Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym [45] Taki elegancki człowiek przysiod sie do jich, [46] Jakiś obci czowiek [!] jidzie do nas. Słownik gwar polskich (1994, 136-137) notuje znaczenia w^zsze, odnoszące si§ tylko do rodzaju męskiego: ‘mężczyzna’ oraz ‘mąż’. Oto kilka przykładów: [47] W tych sukmanach to chodzili człowieki, baby chodzili w postołach, tak samo jak i człowieki, [48] Sumowina to zły cłowiek albo baba, [49] Mogo iść na przypatrunek wszyskie, ale żeby wszysko człowieki, żeby ani jedny kobiety, [50] Tam takie prawo, że jak umrze żona, to człowieka w trumne żywego kła‑ do, [51] Człowiek żonke lubi jak zdrowa. W słowniku kaszubskim B. Sychty udało się znaleźć jeden przykład, w którym mowa jest o kobiecie jako człowieku: Jego kobieta toj je ewetreksa ‘wesoła kobieta’ i dobry człowiek (Sychta 1967, t. I, s. 275). Materiał wydobyty z tekstów gwarowych wykazuje, że pojęcie człowiek stoso‑ wane jest asymetrycznie w stosunku do obu płci. Człowiek utożsamiany jest głównie z mężczyzną, a w konotacjach dominuje płeć męska. Przykładów z człowiekiem w znaczeniu ogólnym ‘homo sapiens’ jest znikoma ilość. W języku ludowym, podob‑ nie jak w języku literackim7, wyraz człowiek nie jest zatem w pełni nazwą gatun‑ kową, gdyż nie odnosi się w takim samym stopniu do rodzaju żeńskiego i męskie‑ go. Nazwą gatunkową, ogólną jest liczba mnoga ludzie8. Można zatem powtórzyć myśl z „Teorii polityki płciowej” Kate Millet (1982, 58–97), że zarówno język, jak i tradycja utożsamiają człowieczeństwo z mężczyzną. Źródła Balara, Michał, 1986, Na Spiszu, Warszawa. Bubak, Józef, 1972, Spiskie teksty gwarowe z obszaru Polski, „Zeszyty Naukowe Uniwersytetu Jagiellońskiego. Prace Językoznawcze”, 36, Kraków. Cygal‑Krupa, Zofia, 1969, Teksty gwarowe ze Spisza, „Prace Językoznawcze Uni‑ wersytetu Śląskiego”, 1, s. 136–139. Cygal‑Krupa, Zofia, 1971, Teksty gwarowe ze Spisza, „Zeszyty Naukowe Uniwer‑ sytetu Jagiellońskiego, Prace Językoznawcze”, 35, s. 257–260. Czambel, Stanisław, 1906, Slovenska reč a jej mesto v rodine slovanskych jazykov. 176 Zob. m.in. prace A. Jaworskiego (1989, 83–92), B. Miemietz (1993, 169–180) i M. Karwa‑ towskiej, J. Szpyry‑Kozłowskiej (2005). Jak wynika z badań w języku literackim poję‑ ciem, które w jednakowym stopniu określa kobietę i mężczyznę, jest rzeczownik osoba (Jaworski 1989, 83–92). Aczkolwiek forma ta podlega także pewnym ograniczeniom. Nie odnosi się do grupy składającej się tylko z kobiet. Przykład: Ludzie z naszego bloku niechętnie rodzą dzieci w tym szpitalu, jest niepoprawny, gdyż wyraz ludzie ma odmianę męskoosobową, zob. D. Weiss (1988, 413–443). 7 8 Helena Grochoła-Szczepanek: Cziowiek — to kto? Refleksja nad piciq cziowieka w jgzyku ludowym I. Osnovy a iny materiál rečovy. 1. Vychodnoslovenské nárečie, Turč. Sv. Martin, s. 449–451. Grochola, Helena, 1994, Teksty gwarowe [Rzepiska], „Język Polski”, 74, s. 211– 214. Grochola‑Szczepanek, Helena, 1996, O niektórych formach grzecznościowych mieszkańców wsi Rzepiska na Spiszu, „Język Polski”, 76, s. 40–44. Grzegorzewski, Jan, 1919, Na Spiszu. Studia i teksty folklorystyczne. Lwów. Jazowski Andrzej, 1967, Opowieści ludu spiskiego, Warszawa. Malinowski, Lucjan, 1903, Powieści spiskie, „Materiały Antropologiczno‑archeo‑ logiczne i Etnograficzne”, VI, 1903, s 126–152. Małecki, Mieczysław, 1935, Polskie teksty gwarowe ze Spisza, „Sbornik Matice Slowenskej”, XIII, č. 1, s. 136–140. Nitsch, Kazimierz, 1960, Wybór polskich tekstów gwarowych, Warszawa, s. 95–98 (wyd. 2). Pluciński, Jan, 1997, Teksty napisane bądź opracowane przez Jana Plucińskiego, [w:] Jan Kowalczyk, Jan Pluciński niestrudzony budziciel, s. 37–47. Sowa, Franciszek, 1974, Teksty gwarowe [Dursztyn], „Język Polski”, 54, s. 45–47. Sowa, Franciszek, 1990, System fonologiczny polskich gwar spiskich, Wrocław‑ ‑Warszawa‑Kraków. Sychta, Bernard, 1967–1976, Słownik gwar kaszubskich na tle kultury ludowej, t. I‑VII, Wrocław‑Warszawa‑Kraków. Słownik gwar polskich, 1994, oprac. przez Pracownię Dialektologii Polskiej Instytutu Języka Polskiego PAN w Krakowie pod kier. Jerzego Reichana, t. V, z. 1 (13), red. Jerzy Reichan, Stanisław Urbańczyk, Kraków. Literatura Bańko, Mirosław (red.), 2000, Inny słownik języka polskiego, Warszawa. Dunaj, Bogusław (red.), 1996, Słownik współczesnego języka polskiego, Warsza‑ wa. Jaworski, Adam, 1989, On gender and sex in polish, „International Journal of the Sociology of Language”, 78, s. 83–92. Karwatowska, Małgorzata, Szpyra‑Kozłowska, Jolanta, 2005, Lingwistyka płci. Ona i on w języku polskim, Lublin. Kostera, Monika, 2003, Męskie struktury – kobiece sieci: od stereotypu do archetypu w organizowaniu, [w:] Obszary kultur kobiecych w badaniach płci/rodzaju, red. Elżbieta Pakszysz, Monika Baer, Poznań, s. 160–174. Miemietz, Baerbel, 1993, Kto to jest „człowiek”, „Teksty drugie”, 4–5–6, s. 169–180. Millet, Kate, 1982, Teoria polityki płciowej, [w:] Nikt nie rodzi się kobietą, red. Teresa Hołówka, Warszawa, s. 58–97. Nilsson Barbro, 2003, Człowiek – mężczyzna, O klasach, indywiduach i instan‑ cjach, [w:] Wizerunki mężczyzny w języku i literaturze polskiej/Images of Man 177 Helena Grochoła-Szczepanek: Człowiek – to kto? Refleksja nad płcią człowieka w języku ludowym in Polish Language and Literature, red. Ewa Teodorowicz-Hellman, Dorota Tubielewicz-Mattsson, Stockholm, s. 9-17. Pajdzińska, Anna, 2001, Kobieta najlepszym przyjacielem człowieka (przyczynek do j^zykowego obrazu świata), [w:] Studia z historii języka polskiego i stylistyki historycznej, red. Czesław Kosyl, Lublin, s. 151-159. Rothstein, Robert, 1976, Uwagi o rodzaju gramatycznym i cechach semantycznych wyrazöw, „Język Polski”, 56, s. 241-253. Szymczak, Mieczysław (red.), 1974, Słownik języka polskiego, Warszawa. Weiss, Daniel, 1988, Kurica ne ptica, (a) baba ne čelovek, [w:] Slavistische Linguistik 1987, red. Jochen Raecke, München, s. 413-443. Človek - kdo je to? Razmišljanje o spolu besede človek v ljudskem jeziku Povzetek Predmet razmišljanja je spol besede cziowiek v ljudskem jeziku. Avtorica se sprašuje, ali se beseda cziowiek v enaki meri nanaša na žensko in na moškega. Podatki, ki so bili pridobljeni iz narečnih besedil, kažejo, da se beseda czło- wiek za oba naravna spola ne uporablja simetrično. Navadno označuje moškega in njen slovnični spol je dominantno moški. Primeri, kjer označuje človeško vrsto, so zelo redki. Beseda cziowiek ni popolna oznaka za človeško vrsto niti v narečjih niti v knjižnem jeziku, ker se ne nanaša v enaki meri na moškega in na žensko. To označuje množinska oblika ludzie. 178 Helena Grochola‑Szczepanek Instytut Języka Połskiego PAN, al. Mickiewicza 31, Kraków helenags@interia.pl OjkoIIimijata Bo Til k BOW k Mot |)CTioII Ejika JaneBa-YjiHap (Skopje) IZVLEČEK: Ojkonimski sistem Tikveške regije, ki leži v centralnem in južnem delu Makedonije, je v prispevku obravnavan s semantičnega in besedotvornega vidika. Na k ratko je prikazan tudi izvor ojkonimov. Tikve{kiot region, poznat u{te i kako Tikve{ija, pretstavuva prostrana i niska kotlina, smestena vo srednoto Povardarje so povr{ina od okolu 2000 km2. Kotlinata na jug e obrabena so Mariovsko‑Meglen‑ skite Planini i pl. Ko`uf, na zapad ja zagraduvaat planinite Borila i Klepa, na istok planinite Balija i Karadag, a na sever, nasproti Veles, Ov~e Pole i [tip nejziniot rab e najnizok i ima visina od samo 400 do 550 m. Vo Tikve{kiot region na samiot teren, kako i vo istoriskite izvori se registrirani 140 naseleni mesta. Toa se slednive: Bawa, Barovo, Begni{te, Besvica, Bizov ^iflik, Bistrenci, Bojan~i{ta, Bohula, Brusnik, Bru{ani, Budur ^iflik, Bunar~e, Vata{a, Veli~ani, Ve{je, Vla{evo, Vozarci, Voj{anci, Vol~i Dol, Vrbnica, Gali{te, Gavran, Gli{i}, Grnikovo, Golemo Polo{ko, Gorna Bo{ava, Gorni Disan, Gorni Promet, Grbavec, Gradi{te, Dabni{ta, Debre{te, Demir Kapija, Dobrotino, Dobruni{ta, Dolna Bo{ava, Dolni Disan, Dolni Promet, Do{nica, Drago`el, Dradwa, Dra~evica, Dren, Drenovo, Dublani, Dubrovo, Dukena, Duwica, Ele{nica, Enborija (Emborija), @eli{ta, Zle{evo, Zle{ta, Iberli, Jankov ^iflik, Jano{evo, Kavadarci, Kamen Dol, Kamenica, Kalawevo, Kesendre, Kletovnik, Klinovo, Klisura, Klu~, Knino, Konopi{te, Kopri{nica, Kore{nica, Ko{ani, Ko{arka, Ko{arci, Krivolak, Krwevo, Kru{evica, Kukuri~ani, Kumani~evo, Kurija, Legovo, Lipa, Majden, Malo Polo{ko, Manastir, Manastirec, Marena, Metlica, Miranovci, Mokli{ta, Mramor, The Toponyms of the Tikveš Region ABSTRACT: This article discusses the toponym system of the Tikveš region of central and southern Macedonia in terms of semantics and word formation. In addition, the origin of toponyms is briefly presented. 179 EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon MpexuHko, Mpseu Opaoeeu,, MyiuimaHU, Heeonauu, HezoiuuHo, Opusapu, TLajiukypa, Ileüe/iuuiüie, TLeuiüiepa, TLeuiüiepHuu,a, TLojiouiko, TLopo JJo/i, TLopoeuH, TLpaeeÖHUk, Ilpxdeeo, TLpocek, Padua, Paeu,, PajHUii,a, Pakuiua, Pakoeeu,, Pecaea, 'PxaHoeo, Pu6apu,u, PoxdeH, Pocomüh, Ceeüia TLeüika, CeeüiuBpami, Ceeüiu JJumuüipu, Cupkoeo, C/iaüiuHa, Coüoiu, Cüipazoeo, Ciupmaiueeo, Tutceeui, Tumjühuk, TpemHUtc, TpciueHUk, Tymaueu,, &apuui, Xoxoeo, XpaHuc/iaeu,u, XpauiüiaHU, JJpeeHuBpezoeu, Hesieeeu,, Hemepcko, Hucpjiuk, JJudumupu,u, IHeoöa, IHeiiikoeo h Ulueeu,. Cnopep CtatHCtHMkHte nopatoHH op npetnoarcepHHot nonnc bo P Ma-ke^oHHja op 1994 rop.1 op ropeHaBepeHHBe HacejieHH mecta camo 71 ce, ce ynite, aktHBHH, popeka octatokot, koj H3pa3eH bo npoueHtH H3HecyBa 49%, ce pacejieHH h onycreHii HacejieHH mecta. upa oöpaöotkata Ha ojkohhmhckhot, kaxo h Ha hcjihot tohohhmhckh matepnjaji op, Thkbchikhot pernoH, ce pakoBopeBme op kJiacncpHkaHHjata Ha B. njaHka, kojanito bo makepoHCkata HayHHa jaBHoCt 6enie npe3eHtHpaHa bo 1970 npeicy HeroBHot moHorpacpckH tpyp TouoHomaciuukaiua hü Oxpudcko-üpecüaHCkuoül öaaeu? Bo oboj tpyp, ceBkynHHot tohohhmhckh matepnjaji, e kJiacncpHHHpaH Ha flBe ochobh: jiekcuHko-cemanuiuHka h 7iio/7(j6oyioM/ko-ci«/7yki«y/7Hfl.BooBaactatHja,KerHpa3rjieflametHkBeHikHte ojkoHHmH op, oBHe flBa acnekta, a Ha kpajot iče kaaceme 3Öop-flBa 3a hhbhoto notekJio, koe, npep ce, e cjioBeHCko. Jlc'kCIIMko-CC'millltiMkil k. lilCII(|)ll killlM.jil Ha ojkoHHmHte U,H TllkBC'lll- kiot region Od leksi~ko‑semanti~ki aspekt ojkonimiskiot materijal od Tikve{ijata mo`eme da go klasificirame vo dve osnovni grupi i toa: 1. Ojkonimi obrazuvani od apelativi i 2. Ojkonimi obrazuvani od onimi. 1. Ojkonimi obrazuvani od apelativi Ojkonimite od ovaa grupa, od svoja strana se delat vo nekolku podgrupi vo zavisnost od toa na koja zborovna grupa i pripa|aat apelativite koi{to se vlo`eni vo osnovata na toponimot, odnosno vo zavisnost od toa dali vo osnovata e vlo`ena imenka, pridavka, glagol ili nekoja druga zborovna grupa. Vo ovoj kontekst, kaj ojkonimiskiot materijal od Tikve{kiot region se izdvoija slednive podgrupi: 1. I Ojkonimi obrazuvani od imenski osnovi; 1. II Ojkonimi obrazuvani od pridavski osnovi; 1. III Ojkonimi obrazuvani od glagolski osnovi; 1. IV Ojkonimi obrazuvani od predlozi 1. I Ojkonimi obrazuvani od imenski osnovi Ojkonimite obrazuvani od imenski osnovi, se podeleni vo dve 1 180 M. IlaHoB, M. MHteB, OüuiüiuHuüie eo Peüyßjiuka MaicedoHuja ciloped noea-üia üode/iöa od 1996 zoduna - Ochobhu, üpocüiopHU, demozpcupckU u azpap-Ho-ciüpykiüypHU oöejieMja, Ckonje 1997, 67-68. B. IljaHka, ToüoHomacüiukaüia na Oxpudcko-üpecüaHCkUoüi öaseu, Ckonje 1970. . EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon nop,rpynii h toa: a) ojkohhmh o6pa3yBaHH op, HenepcoHajiHH hmchkh h 6) ojkoHHmH o6pa3yBaHH op nepcoHajiHH hmchkh. 1. I a. OjkoHHmH oOpil JVBilll II <»( llOIIOpCoIIil. IIIII MIHOM kM Bo oBaa rpyna ce H3flBojyBaat flBe rpynn ojkohhmh h toa: 1.1 a. 1. Ojkohumu o6pa3yeaHU od üioüoHomacüiumcu aüe/iaüiueu; h 1.1 a. 2. Ojkohumu o6pa3yeaHU od HeüioüoHomacüiuHkU aüe/iaüiueu. 1. I a. 1. Ojkohumu o6pa3yeauu od üioüoHomacüiumcu aüe/iaüiueu rn B. BüfloeckH, Feozpacpckauia üiepmUHo/iozuja eo duja/ieküluüle hü maicedoHCkU- oiüja3Uk, Ckonje 1999,171. JB. OraHkoBCka, Hec/ioeenckU aüe/iaüiueu eo maicedoHCkaüia üioüoHUmUja, 36. pecpepatH oj\ XXIX Hay^Ha koHCpepeHHHja ojrpacaHa bo Oxpn^ , 19-20 aBryct 2002, Ckonje 2003, 436. JB. CtaHkoBCka, MaicedoHCka ojkoHUmuja, kh. 1, Ckonje 1995, 66-68. B. ,EI,ecnofloBa, E. JaneBa-yjiHap, C. Hobothh, M. HnneBa-AnekCHK, Cülapoc/io- eeHCko-mükedoHCkUpeHHUk, IIpHJien - Ckonje 1999, 214. D. Brozovič, Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia onomastica Croatica, knj. 8, Zagreb 1999, 32; E. JaHeBa-YjiHap, 3a nenou ojkohumu od Tukeeuikuoüipezuon, en. Balcanoslavica 30-31, Prilep 2002, 206-208. Cn. pyc. grajan, paca 'BJiaacHo mecto, 6nato' kaj M. acmep, Smumo/iozuneckuü c/ioeapb pycckozo H3bitta, III, MockBa 1987, 539, D. Brozovič, Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia noßejiHBme bo cjiepHHBe noflrpynn: 1. I a.1.1. OjkoHHmH II JBC'IC'IIII <»( (|)ll JioI pil(|)Cki tepmHHH 1. I a.1.1.1. Ojkohumu U3eedeuu od opozpadjCkU iuepmUHU Bo oBaa noprpyna BJieryBaat ojkohhmhtc: Fa/iuuiüie (: rajinnite 'rojio mecto, kameK>ap'), KameHuu,a, K/iucypa, Ileuiüiepa, IleuiüiepHuu,a, IIpocek, TpemHUk (: tpem 'ckpHto, ceHHecto mecto'), He/ieeeu, (: nejio 'npepeH peji op, pnp, njiaHHHa, pamHo h rojio mecto Ha njiaHHHa, pamHHHka mefy flBa pnfla');3 Bo/ihu /Jo/i, Kamen/Jo/i, Fopuu IIpomeüi (: *npomet 'mccto op kape hito ce nomHHyBa, ce npecppjia; npeBajieh,'), ffo/inu IIpomeüi, Ilopo ffo/i. 1. I a.1.1.2. Ojkohumu U3eedeuu od xudpozpadjCkU iuepmUHU 1. I a.1.1.2.1. Ojkohhmh o6pa3yBaHH op XHpporpacpckH tepmHHH co koh ce 03HanyBaat hctchhh bo^ii ce cjiepHHBe: K/iyn, Kecendpe (: typ. rji. kesmek 'cene, npecenyBa' + hm. dere peka, floji'), Mapena (: cynctp. mapa 'Bopa, peka'),4 C/iamuua, Couoiu. 1. I a.1.1.2.2. Ojkohhmh koh ce o6pa3yBaHH op XHpporpacpckH tepmHHH co koh ce 03HanyBaat HencteHHH BoflH ce: F/iuuiuk (\*z/iueocek 'rjinöaBo, monypjiHBo mecto hito To npecenyBa peka hjih nat' (: npeji. *z/iuea 'ra6a, nenypka', cynctaHtHBH3HpaHa npnpaBka o6pa3yBaHa co cycpHkCot -uo op ne. kopeH *glei‑ 'jienn, maHka' + -cek : npeji. rji. *sěk-ti 'cene'),5 Kpueo/iak (: kpueo/iaka < kpue(a) < npeji. *krivh h HmeHkata /iaka < npeji. *lqka co Haneite '3ajiHB, monypHHite'),0 Mok/iuuiula, Paeu,, Pajnuu,a (: npeji. *rajb 'ÖJiatHo mecto'),7 Pecaea (: peca 'ÖJiatecto mecto, ÖJiato')8 h Tumjühuk (: npeji. *timěn-b 'rjinöaBo, monypjiHBo mecto').9 181 4 6 / a y EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon 1. I a.1.1.3. Ojkohumu useedeuu od iuepmUHU co kou ce oshumyeaaüi eudoeu uonea u muuepasiu Bo oBa rpyna BJieryBaat ojkohhmhtc: EpycHUk, Mpajuop, Ileüejiuuiüie; /Jemup Kaüuja (: typ. demir 'acejie3o)'. 1. I a. 1. 2. PactHtejieH h >kiibothiickm cbct 1. la. 1.2.1. Ojkohumu eo nuja ocHoea ce e/ioxeHU cpuüioHUmU, ua3ueu na de/ioeu od pacmenuja u ü/iodoeu Ha oBaa rpyna h npimafaat cjiep,HiiBe ojkohhmh: Bp6Huu,a,/Ja6Huuiüia, JJpaHeeuu,a, JJpeH, JJpeHoeo, JJyhbuu,a, Fpuukoeo (: zpauuka '6eji p,a6, JieteH p,a6, Quercus pedunculata'),10 E/ieuiHuu,a, KoHoüuuiiue, KoüpuuiHuu,a (: npcji. *kopriva/*kropiva), KopeuiHuu,a (: npcji. *korę), Jluüa, Meüi/iuu,a, Pakuiua, 'Pmühobo, Cupkoeo (: ciipica 'ppBo co acojitokacpeHH chthh tBpp,H njioßoBH, co rojiemHHa Ha 6ap,em, Zizifus vulgaris'), Tutceeui, TpciueHUk, XpaiuiuaHu; Mp3eu Opaoeeu,. 1.1 a.l. 2.2. Ojkohumu eo nuja ocHoea ce e/ioxeHU uiymctcu iuepmUHU TakBH ce ojkoHHmHte: Khuho (: npcji. *kj>nj>/*kj>rtb 'neHynika, inyma, npeceneHo ppBo')11 h Kypuja (: typ. hm. koru 'majia ropa, mymHHka'). 1.1a.l. 2.3. Ojkohumu eo nuja ocnoea ce e/ioxenu 30ohumu Tyxa cnafaat ojkohhmhtc: Faepau, Pakoeeu,; Bojihu JIoji. 1. I a.1. 3. OjkoHHmH Bo Mlljil oCHoBa CO B.Io/KOIIII illlLMill IIBN Co koH CC HmeHyBaat oßjektH n ji piiieiiii ojj hobckot co ciiciim jüiiici iiiirueiiii Bo oBaa rpyna rn nomectHBme cjie^HHBe ojkohhmh: Eawa, EezHuuiiüe, Bynapne, MajdeH, Kouiapka h K/ieüioeHUk. 1. I a.l. 4. OjkoHHmH oOpiUVBilllll <»l illlLMill MBU Co koH CO imOlIVBil Hmot III I o H lipil llill'il Ha (»II III I C'C I BOIIill il JilO.lM II IUI Bo oBaa no^rpyna ce Haofaat cjie^HHBe ojkohhmh: Hu4>jiuk\ Eu3oe Hucp/iuk, Bydyp Hucpsiuk h JaHkoe Hucpsiuk. 1. I a. 1. 5. OjkoHHmH Bo Mil, j 11 oCHoBa CO B. Io/KOIIII illlLMill II BN Co koH CC HmeHyBaat cükpu. lim oojc'kti Bo oBaa rpyna BJieryBaat ojkoHHmHte: Manacülup h Manacülupeu,. 1. I a.1. 6. OjkoHHmH Bo Mil,j 11 oCHoBa CO B.Io/KOIIII illlLMill IIBN Co koH CC HmeHyBaat u.im n n ne i pui n bii n uo.i n n n Oßaa rpyna e npetCtaBeHa co ojkoHHmHte: Fpaduuiüie, Enöopuja (rpn. 'no^rpa^ne') h Ilajiukypa (: rpn. npnp,. naXaiöc, 'ctap' h rpn. hm. xcoptov 'cejio', t.e. 'ctapo cejio').12 1. I a. 2. Ojkohumu uiiuo ce o6pa3yeauu od HeüioüoHomacüiuHkU aüe/iaüiueu: 182 Onomastica Croatica, knj. 8, Zagreb 1999, 34. 10 Cn. 6yr. t. FpaHUkoeeu,, TpojaHCko kaj H. II. KoBaneB, ToüoHUmuniüa hü Tposm-cko, CocbHH 1969,120. 11 P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga üi srpskoga jezika, II, Zagreb 1972, 108; M. 3>acmep, SüiumoJiozuHeckuü c/ioeapb pycckozo H3bitta, II, MockBa 1967, 262. 12 Cn. ojkoHHm Ilajieoxopu, ceno bo TpeöeHCkata ka3a, kaj B. Kt>htob, H36pa.Hu üpou3eedeHun, t. II, CcxpHa 1970, 575. EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon 1.I a. 2.1. iiito HmeHyBaat meteopojionikH nojaBH: ffouiHuu,a\ 1.1 a. 2. 2. anejiatHBH co koh ce HmeHyBaat ajiatH: Kjiuhobo h Ulueeu,; h 1. I a. 2. 3. anejiatHBH co koh ce HmeHyBaat pejioBH op, kyla: /Jejuup Kauuja. 13 JL. CtaHkoBCka, Cycpukcume -jb-, -bjb-, -"b eo maK.edoHCK.auia üioüoHUmUja, Cko-nje 2002, 405. 14 B. Moihhh, Cüomenumi 3a cpedHoeekoeHaüia u üoHoeaüia ucüiopuja na Make-doHuja, t. I, III, IV, Ckonje 1975-1981, 307. Oßa Hme en. co crapHte cuoBeHCkH ji. 1. I 6 OjkoHHmH oOpil JVBilllll <»( nopcoiiii. IIIII anejiatHBH Bo oBaa rpyna ce H3flBonja camo oHHe ojkohhmh bo nnja ocHoBa ce BJie3eHH anejiatHBH co kohhito ce HmeHyBaat 3aHHmaH>a: MyiuuuaHu (nji. op, hm. moüiuHaHUH 'oHoj Hito BpiHH mepeite Ha Jio3ja'), Opu3apu h Oapuui (: apan. Hm. faris 'jaBan, koitaHHk, BHte3');13 Ceeiuu Bpami (: Bpan 'jiekap'). 1. II OjkoHHmH oOpilJVBilllll <»( lipil.UIBCki oCHoBH. Bo oBaa rpyna ce nomecteHH oHHe ojkohhmh bo koh ce BrpapeHH npnpaBkH Hito 03HanyBaat: 1. II1. rojiemHHa: Be/iummu; Fosiemo IJojiouiko, Mano IIo/iouiko; 1. II2. nojioacöa: Fopua Eomaea,ropHu/JucaH, Fopuu IIpomeiu, JJo/ihü Bouiaea, JJo/ihu JJucaH, JJo/ihu IIpomeiu; 1. II3. Ctapoct: Ilajiukypa (Ctapo Cejio) 1. II4. o6jihk Ha oöjektot: Kpueojiak; 1. II5. 6oja: JJpeeHU Bpezoeu; 1. II 6. CBojctBa Ha noBekot: Eeceuu,a (: 6eceH), Eouiaeuu,a (6oc), FpGaeeu, (: rpöaß), TLpaeeduuk (: npaBepeH); Ceeüia Ileüitca, Ceeiuu Bpami, Ceeiuu /Jumuiupu (: CBet) 1. III Ojkohhmh oopmyniiiiii ojj rjiarojickH ochobh: Keceudpe; Mp3eu Opaoeeu, (: rji. mp3He). 1. IV Ojkohhmh oopmyniiiiii ojj npejiJio3H: EuGopuja (: cjioac. rpn. hm. e)i7iopeia < evrcopeta < npepjior ev- 'bo', ho h 'nop' + rcopeta 'Haceji6a, acHBeajinnite', opHoCHo 'noprpapHe'). 2. Ojkohumu miuo ce o6pa3yeauu od ohumu Bo Btopata norojiema rpyna ojkohhmh, HacjioBeHa kako Ojkohumu uiiuo ce oöpasyeauu od ohumu ce H3flBonja cjiepHHBe noprpynn: 2. I OjkoHHmH oOpil JVBilllll <»( illl I polloII MmiCki oCHoBH Bo oBaa rpyna ce CmecreHH ojkoHHmHte hito ce o6pa3yBaHH op: 2. I 1. manikH JiHHHH HmHita: Eapoeo (: Bapo), Eoxyjia (: Boxyji), Baiuama (: Batax), Beuije (: YBet), B/iauieeo (: Bjiax), JJeöpeuiüie (: ,EI,e6pet), JJucüh (: ,EI,HcaH), /JoöpoiuuHo (: ,EI,o6pota), JXpazoxeji (: 3paroaceji), /Jpadtta (: ,EIpar), 3jieuieeo (: 3jieni), 3jieuiuia (: 3jieta), Janouieeo (: JaHoni), Kcuiakeo (: Kajiait), Kpweeo (: Kpite), Kpyuieeuu,a (: Kpynie), KymciHuneeo (: oymdnHLjb14), Padua (: Pap), PoxdeH (: Poacp), Pocomüh (: PocomaH), Jlezoeo (: Jlero), HezoiuuHo (: Herota), IJopoeuu (: IIopoBHt), 183 EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon Ilpxcdeeo (: Ilpac^e), Cülpmauieeo (: Orpmani), Cülpazoeo (: Orparo), Tyuianeu, (: TyinaH ),Xoxoeo (: Xoxo), IHeoöa (< *IIIejoBa : Illejo), Uleuikoeo (: IIIeniko); Eu3oe Hutpjiuk (: Bh3o), Eydyp Hutpjiuk (: Eypyp), JaHkoe Hutpjiuk (: JaHko), IIopo ffoji (: IIopo). 2.1.2. HmHua Ha CBetnn: Ceeiua Ileiuka, Ceeiuu Bpami, Ceeiuu /Jumuiupu; 2.1.3. cpamHJiHjapHH iimiiita: EojaHHUuiiue, BojuiaHit,u, /JoöpyHuuiiua, ^Ke/iuuiüia, Kouiapu,u, MupaHoeu,u, Pu6apu,u, XpaHuc/iaeu,u, JJudu- mUpil,U. 2. II OjkoHHmH oopmymiiiii o^ flpym roiioiiiirvin: BucuipeHU,u (: *Enc-tpeHH < ton. *Eiictpa), Epyuianu (: *Bpyc), Bo3apu,u (: *Bo3apii < aHtp. *Bo3ap < an. eoaap 'jinne koe npeBe3yBa Ctoka co koJia, konnnnja, knpannja, npeB03HHk' HJin 'jinne koe npaBH bo30bh, kojih'15), ßyöjianu (: ton. *,EIy6jia < an. byöjia 'pynica, cnnjia, p,Jia6oka ßoJiHHa, nenitepa'), Höepjiu (: *Bept < an. 6epiu16 'HenpnctanHo, teniko npoo^Ho mecto'), Kaeadapu,u (: *KaBap,apn < aHtp. Kaeadap < an. kaeadap 'jinne koe ce 3aHHmaBa co npaBeite HametkH op, CkanoneH matepnjaji'),17 Kykypunanu (: *Kykypuu,a < aHtp. Kyicyp1*), Heeojianu (: *HeBoJi < aHtp. HeBoJi), MpexcuHko (: *Mpeacnna < p,em. an. *mpeMuu,a), IIojioHiko (: *IIojior < an. uojioz), Hemepcko (: ^Hemep < aHtp. *tIemep). Mopcpojioniko-CtpyktypHa k.ie tohohhmh npetCtaByBa HajejiemeHtapeH HannH 3a co3paBaH>e tohohhmh,19 koj e npaktHHHo n 184 HmHH>a : Pacmuub, TIeüipuulb, Todopuub h flp.; B. KoHeckH, MaicedoHCkU meciua u UmUwa, Ckonje 1981, 84. 15 Ji. CtaHkoBCka, MakedoHCka ojkohumuju, kh. 2, Ckonje 1997, 49. 16 O. T. MojinaHoBa, Hcüiopimeckcm cen3b üiwpkCkoü üioüohumuu Fopnozo Aji-iüan u Tyebi, Hctopnneckaa oHomactHka, MockBa 1977, 274. 17 JL. CtaHkoBCka, MakedoHCka ojkohumuju, kh. 1, Ckonje 1995,124-125. 18 Oßa Hm d kaj Hac ce 3acBe^0HeH0 bo e^eH 3annc ofl 1302 ro^HHa bo cue^HoB koh-tekCt: pdrocA(iEb, koykoypoEb zetb. B: L. R. P. Petit, B. Korablev, Actes de Chilandar, CaHktnetepöypr 1911,398. 19 P. Šimunovič, Toponimija otoka Brača, Supetar 1972, 241. EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon eden od najstarite modeli na toponimizacija {to im e poznat i na drugite indoevropski jazici.20 Toponimijata na Tikve{kiot region, kako mikrosegment od globalniot indoevropski onomasti~ki sistem, He nokaacyBa HHkakBH otkJioHyBaita bo oboj kohtckct. Bp3 ocHoBa Ha toa kakBH anejiatHBH, opHoCHo ohhmh, ce Haofaat bo ocHoBata Ha He^epHBHpaHHte tohohhmh ce H3pBonja h no HekoJiky noprpynn kohhito Ke rn npoarcepHme bo npopojiaceHne. I 1. 1. E^HokomnoHeHtHH IIO.lOpil Bll|)illl i ojkoHHmH pamHH Ha imC'IICki anejiatHBH Bo pamkHte Ha oBaa rpyna ce H3pBojyBaat pBe noprpynn h toa: 1. ToÜoHUmU pClmHU HCl oCH06HU UmeHkU H 2. ToÜoHUmU pClmHU Hü U3ßeÖeHU UmeHkU. I 1. 1. 1. Tpynata ojkohhmh pamHH Ha ochobhh HmeHkH ce pejin Ha ojkoHHmH pamHH Ha HenepCoHaJIHH H Ha nepCoHaJIHH HmeHkH. 11. 1. 1.1. Tpynata ojkohhmh koh ce pamHH Ha ochobhh HenepcoHajiHH HmeHkH ce anepHHBe: Barba, JJpeH, K/iucypa, K/iyn, Kypuja, MajdeH, MaHaciuup, Mpcimop, Ileuiüiepa, IIpocek, Pakuiua, C/iaüiuHa, Coüoiu h pp. 11. 1. 1. 2. Tpynata ojkohhmh ochobhh nepcoHajiHH HmeHkH ce anepHHBe: Opu3apu h MyuiuHaHU. I 1. 1. 2. ToÜoHUmU pClmHU Hü U36edeHU UmeHkU: 11. 1. 2.1.1. op, HmeHCkH ochobh co cycp. - umiue: ra/iuuiüie, rpadumiue, KoHoüuuiiue, Motcjiuuiüia, Tleue/iuuiuie; 11. 1. 2.1.2. co pemHHytHBHHte cycpHkcn: -ne (EyHapne), -kcl (Koniapka) h -eu, (Paen). 11. 1. 2.2 op, npnpaBCkH ochobh: EezHuuiiue, /JaÖHUuiiüa; 11. 1. 3. Ojkohhmh pamHH Ha cjioaceHH HmeHkH: Fjiuuiuk, Enöopuja h Kpueojiatc. I 1. 2. OjkoHHmH pamHH Ha oHHmH I 1. 2.1. OjkoHHmH pamHH Ha pepHBHpaHH etHHHH co: a) cycp. -januZ-aHu: Bpyuianu, Jlyojicmu, Kouicihu, Heeo/icmu, KytcypunciHU h XpamiuaHu; 6) cycp. -ifu: BucuipeHU,u, Bo3apu,u h Kaeadapu,u\ b) typ. cycp. -jiu: H6epjiu\ I 1. 2. 2. Ojkohhmh pamHH Ha natpoHHmH: BojuiaHu,u, Kouiapu,u, Pu6apu,u, XpaHuc/iaeu,u h IJudumupu,u. 11. 2. 3. Ojkohhmh pamHH Ha HmHH>a Ha CBeran: Ceeiua üeülka, Ceeiuu Bpanu h Ceeiuu /Jumuiupu. I 2 E^HokomnoHeHtHH .lOpilBlipilllll ojkoHHmH OBHe ojkohhmh ce HactaHatH kako pe3yjitat op cycpHkCHata cyncraHtHBH3aHHja koja moace pa 6npe H3BpnieHa no nat Ha HHterpajma h Ha pe3HHterpajiHa pepnBannja. CynctaHtHBH3annjata Ha ojkoHHmHte op THkBeninjata ce Bpinn co anepHHBe cycpHkcn: H. JHypn^aHoB, MecuiHuuie HaseauuH oiuJIomcko, Cocjjhh 1952, 180. 185 EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon -eif. FpGaeeu,, Mauacuiupeu,, Patcoeeu,, Tyuiaueu,, Heneeeu, h Ulueeu.; -eiu: Tutceeui; -ukI-huk: Epycuuk, Kneuioeuuk, Tlpaeeduuk, TpemHUk, Tpcuieuuk, Tumjühuk; -uifa: Bp6uuu,a, Beceuu,a, JJouiHuu,a, JJpaHeeuu,a, JJyhbuu,a, EneuiHuu,a, KameHuu,a, KoupuuiHuu,a, KopeuiHuu,a, Kpyuieeuu,a, Meuinuu,a, TLeuiuiepHuu,a, PajHUu,a. I 3 EjIHntHHHH tonoHHHH Oßiie ojkoHHmH ce p,o6iieHii co 6eccycJ)HkCHa cyncraHtHBH3aHHja Ha npiip,aBCkata komnoHeHta op, Hekoja xnnotetHHHa HmeHCka rpyna, hhj HeHtap, kaxo pepyHpaHteH ornapHaji, a atpnöytot npopojiacnji pa acHBee kaxo ejrantHHHo hmc npnpaBkata kaj ejrantHHHHte ojkohhmh op TiikBenikiiot peraoH, Hajnecro, e o6pa3yBaHa co cjiepHHBe cycpHkcn: -uh: JJoöpoüiuHo, HezoiuuHo; -jb H -bjb: a) OjkoHHmH <»6|)ilJVBilllII Co oBoj CyipHkC ofl JIHHHo Hmd Baiuauia, Beiuje, JJeöpeuiüie, JJpazoxen, 3neuiiua, IIopoeuH, Pocomcih; 6) OjkoHHmH oOpiUVBilllll Co oBoj CyipHkC ofl HOpCoIIil. IIIII imOIIki: &apUUl\ B) OjkoHHmH (»OpilJVBilllll Co oBoj cycpHkC ofl iionopcoiiii. III ii anejiatHBH: Faepau; -v. a) ofl JIHHHH HmHH>a: Boxyna; JJucau; 6) o^ iiinpoiiiirvnickii iimiiii.il oopiuvBiiiiii co cycpHkCot -uwwv. EojaHHUuiiue, JJoöpyHuuiüie h IKenuuiuia; b) o^ iioiiopcoiiii.ihm anejiatHBH: Jluüa; -oe/-ee-: Bapoeo, Bnauieeo, Fpuukoeo, JJyöpoeo, Kananeeo, Knuuoeo, Kprbeeo, KymüHimeeo, Jlezoeo, 'Pxauoeo, Cuptcoeo, Ciupazoeo, Ciupmaiueeo, Xoxoeo, IHeoöa (< *IHejoea), IHeuikoeo; -CK-: Oboj cycpmcc, kaj HaBepeHHBe ojkohhmh Hma cekyHpap-Ho-tonoHHmHCka cpyHkHHja: Mpej/cumco, IIojiouiko h Hemepcko; -H-'.JJpadhba, Mapeua, Padhba u Poxdeu; -ae: Bouiaea u Pecaea. II ,3,BokomnoHeHtHH toMoM Mmi OBHe ojkohhmh ce pejiat Ha 1. Tohohhmhckh cjioaceHkH h Ha 2. CjioaceHH II 1. TonoHHmHCkH C.KoKOIIkM Bo oBaa rpyna rn nomectyBame ojkohhmhtc: Kecendpe h Ilajiukypa. II 2. CjIoJKeHH ojkoHHmH Kako cjioaceHH ojkohhmh Hajnecto H3pa3eHH co npnpaBka h HmeHka bo ojkoHHmHjata Ha THkBeniHjata ce H3flBojyBaat cjiepHHBe: Eu3oe Hutpnuk, Bydyp Hucpnuk, Bonnu JJon, Fonemo IIojiouiko, Fopua Bouiaea, Fopuu JJucau, Fopuu npomeiu, JJemup Kaüuja, JJonua Bouiaea, JJojihu JJucüh, JJo/ihu npomeiu, JaHkoe Hucpnuk, Kameu JJon, Mano TLonouiko, Mp3eu Opaoeeu,, TLopo /Jon h JJpeeuu Bpezoeu. 3a note-kJioto Ha ojkohhmhtc bo Tikbcmiiiij;n;i Op ropeHaBepeHHte ojkohhmh ce 3a6ejieacyBa peka Hajrojiem npoueHt op hhb Hmaat cjioBeHCko notekJio. EpeH ojkohhm Hma cynctpatHo notekJio 186 EjiKa JaneBa-yjiHap: OjKOHUMUjama eo TuKeeuiKuom pezuon (Mapena), nomaji p,eji Hmaat rp^ko (Tlajiukypa, EuGopuja, Mauacuiup), natHHCko {Bahba, K/iucypa), kako h typcko {H6ep/iu, Keceudpe, MajdeH, Hutpjiuk\ /Jejuup Kaüuja). Kako xiiöpiißHH ojkohhmh rii Cmetame Eynapne h Manacülupeu, (o6pa3yBaHii ce co makep,oHCkiiot ßemiraytiiBeH cycpiikC -ne, o^hocho co cecjioBeHCkHot -eu), kako h cjioaceHHte ojkohhmh Eu3oe Hutpjiuk, Eydyp Hutpjiuk h Jaukoe Hutpjiuk, kaj koh npBata komnoHeHta e npetCtaBeHa co jihhho Hme op, cjiobchcko notekJio, a Btopata hm e 3ae^HHHka h bo^h notekJio op, typckata Jiekcema çiftlik 'cbeypajieH 3emjopejickii hmot'. Koristena literatura Brozovič, D., Nazivi za blatišta i njihovi toponimijski odrazi u hrvatskome jeziku, Folia onomastica Croatica, knj. 8, Zagreb 1999, 1-44. BiipoeckH, E., Eeozpacpctcaüia mepmUHo/iozuja eo dujajietcüiuüie Ha matcedoHctcuoüi ja3iitc, Ckonje 1999. J2,ecnopoBa, B.; JaneBa-yjiHap, E.; Hobothh, C; HnneBa-AjiekCHK M., CiuapocAoeeHCko-makedoHCkupeHHUk, ripiuien - Ckonje 1999. JJypiipaHoB, H., MeciuHuiue Haseauusi oüiJIomcko, Cocpiia 1952. JaHeBa-YjiHap, E., ToüoHUmUjaüla na Tukeeuikuoiu pezuon, Ckonje 2005 (floktopcka piiceptariHja - maiHHHonnc). JaneBa-yjiHap, E., 3a uekou ojkohumu od Tukeeiukuoiu pezuoH, en. Balcanoslavica 30-31, Prilep 2002, 206-208. KoBaneB, H. n., ToüoHUmUHiüa hü TpouHCko, Cocbna 1969,120. MojinaHoBa, T. O., HciuopuneckaH ceu3b üiwptcctcoü üioüohumuu Eopuozo AjiülaH u Tyebi, Hctopiineckaa oHomacriika, MockBa 1977. Mohihh, B., CüomeHuu,u 3a cpeduoeekoeHaüia u üoHoeaiua uciuopuja Ha MakedoHuja, t. I, III, IV, Ckonje 1975-1981. KoHeckH, E., MakedoHCkU meciua u UmUwa, Ckonje 1981. njaHka, B., ToüoHomaciuukaiua Ha Oxpudcko-üpecüaHCkUoiu 6a3en, Ckonje 1970. Izvori Petit, L. R. P. , Korablev, B. , Actes de Chilandar, CaHkrnetepoypr 1911. AtaHacoBCkH, H. , Hoeaiua oüiuiuuHa - üoiupeöa Ha üipaH3uu,ujaüia, KaBapapriH 1996. KtHHoB, B., H3ÖpaHU üpou3eedeHUH, tom II, Cocpiia 1970. riaHoB, M.; Mhtcb, M., OürnmuHume eo Peüyöjiutca MatcedoHuja cüoped Hoeaiua üode/iöa od 1996 zoduua - Ochobhu, üpociuopHU, demozpacpctcu u azpapHo-cüipytcüiypHU oöe/iexja, Ckonje 1997. Pa^oBaHoBiih, C. B. , Tukeeui u Pajeu,, Hacejba h nopekJio CtaHoBHiinitBa, kh>. XVII, Eeorpap 1924. CtojaHoBCkH, A. (pepaktop), TypckH pokymeHtii 3a iicropiijata Ha makej]pHCkRotHapoj],:OüuiupeHüoüuceHde eo makedoHCkaiua iuoüoHUmUja, Ckonje 2002. CtaHkoBCka, Jb., Hec/ioeeHCkU aüe/iaüiueu eo makedoHCkaiua iuoüoHUmUja, 36. pecbepatH op, XXIX HayHHa koHCpepeHD;Hja oppacaHa bo Oxpnp, 19-20 aBryct 2002, Ckonje 2003. acmep, M., dütumo/iozimectcuü c/ioeapb pycctcozo R3bitca, II, MockBa 1967. acmep, M., dmumo/iozimectcuü c/ioeapb pycctcozo H3bika, III, MockBa 1987, 539. Šimunovič, P., Toponimija otoka Brača, Supetar 1972. naselbinska imena v Tikveški regiji Povzetek V prispevku je s semantičnega in besedotvornega vidika analiziranih in klasificiranih 140 naselbinskih imen Tikveške regije, večjega območja v srednjem Povardarju. Klasifikacija ojkonimov je narejena po tisti, ki jo je v svoji doktorski disertaciji z naslovom TonoHomactHkata Ha OxpH^Cko-npecnaHCkHot 6a3eH (Toponomastika Ohridsko-prešpanskega bazena) predstavil Poljak Włodzimierz Pianka. Analiza je pokazala, da se v ojkonimih Tikveške regije ohranjajo geografski apelativi, fitonimi, zoonimi in osebna imena. Poseben tip ojkonimov predstavljajo tisti, ki so enaki stanovniškim imenom in patronimikom. Z besedotvornega vidika so ojkonimi s tega območja pretežno nastali s toponimizacijo apelativov ali pa s sufiksalno substantivizacijo. Precejšen del ojkonimov je eliptičnih, manjše število je zloženk in večbesednih imen. Glede izvora je najvišji odstotek ojkonimov slovanskega izvora, manjši pa turškega, grškega ali romanskega. Elka Jačeva-Ulčar Institut za makedonski jazik Krste Misirkov, Skopje elka_jacevaulcar@yahoo.com 1 Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) Tjaša Jakop (Ljubljana) IZVLEČEK: V članku je z metodo lingvistične geografije predstavljeno besedje, ki v slovenskih narečjih poimenuje sorodstvena razmerja, in sicer tetine ali stričeve otroke. V vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) sta v XIII. poglavju Družina tudi vprašanji št. 626 (bratranec) in št. 627 (sestrična), katerih raznoliki odgovori so prikazani na leksično‑besedotvornih kartah. ABSTRACT: This article uses linguistic geography to pre sent vocabulary denoting blood relationships in Slovenian dialects; specifically, the children of aunts and uncles. Section thirteen of the SLA questionnaire titled “Family” also includes questions 626 (bratranec ‘male cousin) and 627 (sestrična ‘female cousin). The various answers to these questions are presented on lexical and word-formative maps. 1 uvod Poimenovanja za ožje sorodstvene vezi so po slovenskih narečjih leksikološko dokaj enotna, z morebitnimi vplivi sosednjih jezikov (zlasti na zahodu). Najenotnej‑ ša so poimenovanja za pomen oče (V604) in mati (V605), sin (V606) in hči (V607) ter brat (V620) in sestra (V621), medtem ko se poimenovanja bratranec (V626) in sestrična (V627) že bolj pokrajinsko razlikujejo. 2 Gradivo Pogostnost in prostorska razširjenost poimenovanj bratranec in sestrična je razvidna z jezikovnih kart s pripadajočima legendama. Karti sta napisno‑izoglo‑ sno‑znakovni, z legendo v desnem kotu spodaj. Znake obeh kart sem slušala čim bolj uskladiti, da bi bila njuna primerjava preglednejša. Notranje modifikacije zna‑ kov kažejo na različne pone, zunanja modifikacija pa pove, da gre za večbesedno poimenovanje (npr. mali brat). Nezapolnjenost znaka kaže, da je leksem prevzet. Pri točkah, ki še vedno niso zapisane, je namesto znaka številka kraja podčrtana 1 Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) 3 Izvor in pomen leksemov (npr. 14), manjkajoči odgovori sicer zapisanih točk pa so označeni s poševnico (/). Diferenciranost leksemov in tujejezikovni vplivi so obdelani v komentarjih.1 Pri kartografiranju leksike je potrebno gradivo poknjižiti, tj. poiskati pravo stopnjo oz. mero abstrakcije, pri čemer se upošteva glasovne zakone posameznega govora (kot npr. popolna redukcija nenaglašenih samoglasnikov).2 Pri tem so nam v pomoč fonološki opisi posameznih govorov, katerih število se iz leta v leto veča (trenutno je od 404 točk oz. govorov SLA narejenih že 41 fonoloških opisov). Be‑ sede je potrebno tudi etimološko in besedotvorno razčleniti. Leksem bratránec (bratränka ‘sestrična’) je soroden ali enak cslovan. bratant ‘bratov sin, nečak, bratov vnuk’, star. hrv. brätan ‘bratov sin’, češ. bratranec ‘bra‑ tranec’. V praslovanščini sta za koren brat‑ obstajali še obe obliki: bratrh in (po disimilacijski izgubi ‑r) brath. Pslovan. *bratrdnb je izpeljanka iz *bratn> ‘brat’, kar je prvotno pomenilo *‘bratov sin, nečak’. Pridana pripona ‑an označuje speci fikacijo v krvnem sorodstvu (bratan, bratana). Ta pomen se dobi tudi z razširitvijo s pomanjševalno pripono ‑ec (brat(r)anec) ali ‑ka (bratranka) ali pa pripono ‑ič (bratič, sestrič). Leksema bratran(ec) in bratan(ec) torej izhajata iz dveh različnih osnov, katerima je pridana pripona ‑an. Današnji pomen ‘stričev (ali tetin) sin’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev. Prvotni pomen se (poleg v zgoraj naštetih slovanskih primerih) ohranja še v redko rabljenem sloven. bratän ‘bratov sin, nečak’, bratána ali braträna ‘bratova hči, nečakinja’. Enako je iz séstra tvorjeno danes redko rabljeno sestranec ‘bratranec (prvotno po očetovi ali mamini sestri)’, sesträna ‘sestrična’. V etimoloških slovarjih najdemo še različice bratič, brátranec, bratänec, bratranček; sestričnik, sestrnec, sestrnek, séstrnik, sestranič. Leksem sestrtčna s pomenom ‘sestrina hči’ je v ženskem spolu posamostalje-ni pridevnik od sestríca, manjšalnice od séstra. Iz manjšalnice moškega spola je sloven. sestrič ‘sestrin sin, nečak’ (16. stol.) < *sestrt'i>. SestrTčna je bila torej prvotno *‘sestrina hči, nečakinja’. Današnji pomen ‘stričeva (ali tetina) hči’ je nastal tako, da so to sorodstveno oznako otroci prevzeli od svojih staršev in pri tem niso upoštevali spremembe sorodstvenega razmerja (kot v primeru bratránec). Enako je iz brattvorjeno danes redko rabljeno bratič ‘bratranec (prvotno po očetovem ali maminem bratu)’, bratična ali bratrična ‘bratova hči, nečakinja’. Različice so še: séstrna, séstrnica, sestrička. Leksem stfnič je nastal iz *stn.JL-niči. s pomenom ‘stričev sin’, posamostaljeno 190 Pri fonetičnem zapisu je uporabljena pisava ZRCola, ki jo je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss, na kartah pa znaki SIMBola. Gradivo je vneseno s programom SlovarRed, karte pa narejene s programom CorelDraw. Čeprav imata Pleteršnik in Bezlaj v slovarjih zapisani obe naglasni različici (brátranac in bratanoc), prav tako tudi SSKJ (brátranec tudi bratránec), na karti št. 1 (V626) mesto naglasa ni posebej označeno. . Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) iz pridevnika *stn>ji>-ni> ‘stričev’ (stryJL-na(jä) ‘stričeva’ → strma)? Strnič, strénič in strnična so izrazi, ki se uporabljajo v slovenski Istri, le na jugu se mešajo z zer-manom in zermano.4 V (etimoloških) slovarjih ne najdemo naslednjih leksemov, ki se nahajajo v gradivu SLA: bratran (le bratari), sestričen, sestranica, sestrinka, bratrančka in bratrančinja (le bratranka), kar kaže na izredno bogastvo slovenskega narečnega besedotvorja. Od neslovanskih izrazov najdemo v gradivu SLA naslednje prevzete besede: Na zahodu najdemo romanske sposojenke kužin, kužina (< it. cugino) ‘bratranec, sestrična’, kusen, kusena (< furl. in ben. cusiri) ‘bratranec, sestrična’5 in zurman, zurmana6 (< furl. in ben. zermän ‘1. bratranec, 2. sorodnik iste generacije, 3. star družinski prijatelj (Istra))’ [v furl. je bila verjetno prevzeta iz fr. le cousin germain ‘prvi bratranec’, la cousine germaine ‘prva sestrična’]. Na vzhodu najdemo ma‑ džarsko sposojenko unokateštver (< madž. unokatestvér = skupno ime za bratrance, sestrične, nečake, nečakinje, vnuke in vnukinje, otroke bratov in sester (ponekod v Porabju)7 ([madž. barät ima drug pomen, in sicer ‘prijatelj’]. Povzeto po Bezlaj (1977, 38, 1995, 230, 330-331), Pleteršnik (2006), Skok (1971, 199- 200) in Snoj (2003, 54-55, 651). Ravnik (1996, 267). Slovenski etnološki leksikon (2004, 274) in Pirona (20012, 181). Kot obliko zermän (ž. zermäna) leksem najdemo v Slovenskem etnološkem leksikonu (2004, 707) in v Bezlaj (2005, 406). Slovenski etnološki leksikon (2004, 654). 4 Razširjenost leksemov v slovenskih narečjih (komentar h kartam) Najbolj razširjen leksem v pomenu ‘stričev ali tetin sin’ je bratranec, v pomenu ‘stričeva ali tetina hči’ pa sestrična. Leksema najdemo v vseh narečnih skupinah: v celotni koroški narečni skupini, v vzhodnem delu primorske narečne skupine (brez rezijanskega, terskega, nadiškega, briškega, istrskega in dela kraškega in notranj‑ skega narečja), v celotni rovtarski, dolenjski in gorenjski narečni skupini, v štajer‑ ski narečni skupini (razen v južnem delu kozjansko‑bizeljskega in južnopohorskega narečja). V panonski narečni skupini prevladuje poimenovanje bratranec, namesto leksema sestrična pa se pogosteje rabi leksem sestrana oz. sestranica, le v eni točki haloškega narečja pa sestrinka. Različico brez ‑r‑ bratanec poznajo le na vzhodu: v panonskem prleškem in zahodnem delu prekmurskega narečja. Oblike brez pripone ‑ec so še redkejše; bra‑ tran poznajo le kot različico v točki rovtarskega baškega govora in točki vzhodno‑ gorenjskega govora gorenjske narečne skupine, v točki zgornjesavinjskega in dveh točkah srednjesavinjskega narečja štajerske narečne skupine. Leksem bratan se kot dvojnica pojavi le v točki na skrajnem vzhodu istrskega narečja. Različico bratič poznajo tri točke na skrajnem JV štajerske narečne skupine: srednještajerskega in kozjanskega narečja na meji s Hrvaško (338-340). Drugo najpogostejše poimenovanje je strnič. Značilen je za primorsko na‑ rečno skupino (jugovzhodni del kraškega narečja, istrsko in notranjsko narečje), 191 4 6 / Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) točka rovtarskega črnovrškega narečja ter laški govor posavskega narečja in kozjansko-bizeljsko narečje štajerske narečne skupine. Leksem strnična imamo na jugozahodu primorske (kraško in notranjsko narečje) ter ločeno še na jugovzhodu štajerske narečne skupine (posavsko in kozjansko-bizeljsko narečje). Različico s pripono -ka (strnička) najdemo le na zahodu: kot dvojnico v točki kraškega narečja in v notranjskem narečju primorske narečne skupine ter v točki črnovrškega nare čja rovtarske narečne skupine. Leksem sestrič poznajo v Celju in okolici (v srednjesavinjskem, srednješta- jerskem in južni polovici južnopohorskega narečja štajerske narečne skupine), kot dvojnico pa še v točki na skrajnem severovzhodu severnopohorsko-remšniškega narečja koroške narečne skupine. Manj razširjen je leksem sestričen; najdemo ga v točki ziljskega narečja koroške narečne skupine, kot dvojnico pa še v točki zagorsko-trboveljskega govora in dveh točkah srednjesavinjskega narečja. Leksem sestranec se pojavi le enkrat, še takrat kot dvojnica: v točki na zahodu prekmur- skega narečja. Poimenovanje sestrička imajo le v dveh točkah na skrajnem severu podjunskega narečja (32, 33). Razlikovanje bratran(ec) s pomenom ‘stričev sin’ in sestrič(en) s pomenom ‘tetin sin’, torej po sestri in bratu (očeta ali mame), je zabeleženo v zagorsko-trbo-veljskem govoru, srednjesavinjskem, srednještajerskem in južnopohorskem narečju štajerske narečne skupine ter v točki na skrajnem severovzhodu koroške narečne skupine. To razlikovanje se je začelo mešati z bratran(ec) s pomenom ‘bratranec po očetu’ in sestrič(en) s pomenom ‘bratranec po mami’, torej po mami in očetu, ne pa po sestri in bratu. Tako so po očetovi strani bratranci in bratranke, po mamini pa sestriči in sestrične (v Velenju in okolici). Razlikovanje sestrična in bratran(č)ka poznajo štajerska zgornjesavinjsko, srednjesavinjsko in srednještajersko narečje ter točka na skrajnem vzhodu podjunskega narečja, točka na vzhodu mežiškega narečja ter točki na zahodu severnopohorsko-remšniškega narečja koroške narečne skupine. Leksem bratranka je značilen za severovzhod: vzhodni del koroške narečne skupine in severozahodni del štajerske narečne skupine (zgornje- in srednjesavinjsko narečje). Pomanjševalnica bratrančka obstaja kot dvojnica le v dveh točkah koroškega severnopohorsko-remšniškega narečja. Malce bolj razširjen je v koroški narečni skupini izraz bratrančinja, in sicer v rožanskem, obirskem in podjunskem narečju. Leksem bratana se kot dvojnica pojavi le v točki na skrajnem vzhodu istrskega narečja. Opisna poimenovanja ta mali brat ali mali feračnajdemo le v dolenjski narečni skupini: v točki 237 (ta mal brat), kot drugi leksem (poleg bratranec) pa še v točkah 256 {ta mal brät), 258 {ta mal brät) in 279 (male brät). Tudi opisno poimenovanje {ta) mala sestra najdemo le v dolenjski narečni skupini: v točki 237 (ta mala siestra), kot drugi leksem (poleg sestrična) pa se pojavi še v točkah 234 (timala siestra), 238 (ta mala siestra), 256 (ta mala seästrä) in 279 (mala siestra). Na obrobju slovenskega etničnega prostora se uporabljajo prevzete besede. Romanski različici kužin in kužina se pojavita samo na zahodnem robu slovenskega jezikovnega prostora: v rezijanskem, terskem, nadiškem in briškem narečju, banj-škem govoru ter severnem delu kraškega narečja, kjer poleg romanske najdemo tudi 192 Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) slovensko dvojnico – bratranec. Različico kusen, kusena pozna le točka na jugu ziljskega narečja. Romanizem zurman, zurmana se pojavi v eni sami točki na skraj‑ nem zahodu istrskega narečja (ob obali). Na vzhodu se samo v eni točki pojavi iz madžarščine prevzeta beseda unokateštver: kot dvojnico (poleg leksema bratranec) jo najdemo na severu prekmurskega narečja, v madžarskem Porabju. Viri in literatura Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana, Listkovno in zvezkovno gradivo za Slovenski lingvistični atlas (SLA) za vprašanji št. 626 in 627. Benedik, Francka, 1999, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana, Založba ZRC (ZRC SAZU). Bezlaj, France, 1977, 1995, 2005, Etimološki slovar slovenskega jezika I, III, IV Ljubljana, Mladinska knjiga. Hradil, Jože, 1996, Slovensko‑madžarski slovar = Szlovén‑magyar szótár, Ljublja‑ na, DZS. Logar, Tine & in Rigler, Jakob, 1993, Karta slovenskih narečij, Ljubljana, MK (zemljevid). Logar, Tine, 1996, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave (ur. Karmen Ken‑ da‑Jež). Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pirona, Giulio, 20012, Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, Udine, Societa filo‑ logica friulana. Pleteršnik, Maks, 2006, Slovensko‑nemški slovar I–II, CR‑ROM, Transliterirana izdaja, Uredila M. Furlan (Original izšel 1894–5), Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Ravnik, Mojca, 1996, Bratje, sestre, sestriči, zermani: družina in sorodstvo v slo‑ venski Istri, Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU). SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika), Založba ZRC, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana, 1995. Slovenski etnološki leksikon (ur. Angelos Baš), 2004, Ljubljana, Mladinska knji‑ ga. Snoj, Marko, 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, Modrijan. Skok, Petar, 1971–1973, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I–III, Zagreb, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Vocabulary Denoting “cousin” in Slovenian Dialects (Using Material for the SLA) Summary An analysis of names denoting the children of uncles or aunts shows conside‑ rable dialect diversity, which is the result of various phonological and word‑for‑ 193 Tjaša Jakop: Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA) mative development processes in Slovenian dialects. On the periphery in particular, this is also the result of language contact. The forms bratranec ‘male cousin’ and sestrična ‘female cousin’ are found throughout most Slovenian territory. The second most frequent terms are strnič and strnična/strnička. The majority of other dialect lexemes for ‘male cousin’ and ‘female cousin’ are also of Slovenian origin; they only differ in the word‑formative suffixes used with the bases brat(r)‑ or sestr (i.e., -an, -ec, -ič, -en; -a, -(a)na, -ica, -in-ka, -an-ka, -an-čka, an-činja, -ič-na, and -ič-ka). Names referring to the children of uncles or aunts are thus interesting not only because of these various lexemes, but primarily because of the great variety of word‑formative affixes in Slovenian dialects. This is also demonstrated by certain forms that cannot be found in dictionaries (for example, sestranica and sestrinka, or bratrančka and bratrančinja). In terms of loanwords, the lexemes kužin-a, kusen-a, and zurman-a appear in the west, borrowed from Italian or Friulian (the word‑formative morphemes of these loan words are, however, Slovenian). The vocabulary is presented through linguistic geography; lexical and word‑formative maps demonstrate the spatial dis‑ tribution of names denoting ‘male cousin’ and ‘female cousin’ in Slovenian dialects. The texts accompanying the maps present their frequency and differentiation – for example, the differentiation in Styrian dialects between bratran(ec) ‘uncle’s son’ and sestrič(en) ‘aunt’s son’, which has begun mixing with the differentiation between bratran(ec) ‘paternal male cousin’ and sestrič(en) ‘maternal male cousin’. Priloga: Leksično-besedotvorni karti: Karta št. 1 - SLA V626 {bratranec) Karta št. 2 - SLA V627 {sestrična) 194 Tjaša Jakop Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana jakop@zrc-sazu.si orairanec SLA V626 Avtorica Tjaäa Jakop ; 398 «X> r 401 , 183 IM 181 182 •h *i.\ s e s i r i c in iT • >» 2 ..h v ,,X« fr» 220 K13I7 H ^-~-____________-.3»' 7X1 4I8226 ••' „ '■' m |1 T 29?„ 78 .79 I.- ,H n 7 ... J' '•- J* ^ »i« .i &__ .!■ #237, ®373 378 376 J> » \ Legenda .■•i 117 151 118 l.l 119 bratancc • bratran O bratan 31 sestričen rj scstranec A kužio v Imsen ; /urman A unokatestver • (ta) mali brat ÖCM1 l^llči SLA V627 Avtorica TjaSa Jakop II scslriina ■ scstrink.i 3 hrairanka O hralrančka • braiana O strnicka A ku/lll.l '.' kiiscn.i zurmana ■ (ta) mala sestra Od kod slovenski dendronimya/w »brest«? Helena Jazbec, Metka Furlan (Ljubljana) IZVLEČEK: Slovenske dendronime jäm »brest«, jän »isto« in läm se izvaja iz srednjevisokonemške predloge, ki se ohranja v bav. nvn. Alme »brest«. 1 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 2 Fonem tega dendronima je posredoval P. Weiss, ustno. ABSTRACT: The Slovenian dendronyms jäm, jän, and läm (all ‘elm’) derive from a Middle High German base preserved in Bavarian NHG Alme (elm). 1. Za1 drevesno vrsto Ulmus imamo v slovenščini ob splošno znanem brest še vrsto podobnozvočnih izrazov, pri katerih upravičeno lahko domnevamo, da so etimološko povezani, a so v slovenščini deloma izposojeni, deloma pa podedovani iz praslovanščine. Maks Pleteršnik v svojem Slovensko-nemškem slovarju navaja jäm »brest«, jámovac, gen. -vca »isto«, jän, lìm, gen. líma, lom, ilmovac, gen. -vca in ihm, gen. Uma. V Etimološkem slovarju slovenskega jezika pa France Bezlaj dodaja še läm, lemovec in lemkovec (ESSJ, II, 142), ki so verjetno posredno povzeti iz Šulekovega slovarja ftonimov (Šulek 1879, 189, 193). Slovenske dendronime lam, lemovec in lemkovec namreč Šulek brez naglasnih oznak navaja po gradivu, ki mu ga je Henrik Freyer predal leta 1850 in vsebuje predvsem ftonime s Kranjske (Šulek 1879, XIV-XV). Različica imovec, ki je tudi navedena v ESSJ, 1. c, je verjetno povzeta iz Brinarjevega Gozdarskega slovarja, ki navaja ímovec »gorski brest, Ulmus scabra« (Brinar 1970, 76). Ta dendronim je izpeljanka tipa jäm → jámovaciz različice 'hm, ki je še živa v štajerskih govorih Zadrečke doline (Weiss 1998, 108).2 195 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? 2. Vse te dendronime lahko glede na fonetično podobo in njihov možen izvor razdelimo na štiri skupine. 2.1. Različice ihm, ilmovac, po zgodnji asimilaciji -im- > -m-3 'i:m (Zadrečka dolina), imovec in po internoslovenskem premetu Hm, gen. líma s skupno slovensko osnovo *ilm- so lahko dediščina iz psl. *jblbmb4 (Bezlaj ESSJ, II, 142; ÈSSJ, 8, 222–3), čeprav bi enako fonemsko zaporedje *ilm- imela tudi izposojenka iz srvn. Hm (f.) »brest«.5 Ker varianta ihm do sedaj v narečjih ni bila potrjena in je bila zabeležena pozno, v drugi polovici 19. stoletja, v Cigaletovem in Janežičevem slovarju, je možno, da je bila umetno uvedena na podlagi r. ílem, gen. ílhma »Ulmus« (Pleteršnik 2006, 291; Berneker 1908-1913, I, 424). 2.2. Če samo iz Freyerjevega rokopisnega gradiva potrjeni varianti lemovec in lemkovec nista morda le zapisa za reducirani obliki *hmovac in *hmkov9c (iz sln. *lim(k)6v9Č), kot nakazuje obirsko koroško hmó:wc, gen. -a »brest« (Karničar, 157) in iz Planine nad Jesenicami posredovano Imóvĕc (Pintar, 21), se v njiju lahko ohranja psl. dendronimu *jbl(b)mb variantni in sorodni *elmb,6 ki ga Schuster‑Šewc, 859, predpostavlja iz dl. lom »Ulmus«, ukr. lbom »isto« in br. lern »Ulmus foliacea«, prim. še r. nar. lemok »mladi brest« (ÈSSJ, 8, 222-223). 2.3. Varianta lom, ki jo Pleteršnik navaja po Mateju Cigaletu in Oroslavu Cafu, kot slovenska, povzeta po Freyerjevem gradivu, pa je bila zabeležena tudi v Šulekovem slovarju (Šulek 1897, 203), je zaradi preohlapnih podatkov o arealu še težje razložljiva. Bezlajeva razlaga, da naj bi bila ta, tako kot druge pri njem omenjene dendronimske različice v slovenščini, bolj verjetno praslovanska dediščina, kot pa izposojena iz srvn. Um »Ulmus« (Bezlaj ESSJ, II, 142), je nezadostna. 2.4. V četrto skupino pa smemo uvrstiti različice jäm, jämovac, jän in tudi lam, kot se bo izkazalo v nadaljevanju. 3. Pričujoči članek skuša v prvi vrsti razložiti nastanek in izvor variant iz zadnj e 196 Relativna kronologija asimilacije v zgodnjo plast tipa sonce ← sołnce (Ramovš 1924, 39) je postavljena zaradi tpn Ímovica »naselje v občini Lukovica pri Domžalah«, v katerem se ta dendronim po vsej verjetnosti ohranja in je bil že leta 1384 zabeležen kot Ymowitz (Kos 1975, 215). Ob domnevi, da je drugi polglasnik v psl. *jblLirn, »Ulmus«, na katerega nedvomno kaže npr. p. Hm, sekundaren, bi bilo v psl. *jhlmh možno prepoznati popolno paralelo z lat. ulmus »brest«, oboje pa izvajati iz praide. *HJm-6-s. Glej tudi op. 6. Domnevo o nemškem izvoru slovanskih dendronimov, ki se jih danes pretežno razlaga kot praide. dediščino iz psl. *jhlhmh (ÈSSJ, 8, 222-3), je postavil Miklošič 1886, 95, sprejel pa Berneker 1908-1913, I, 424. Dalje glej op. 11. V psl. dendronimu *elmh »Ulmus« bi bilo možno prepoznati paralelo s stvn. elmo »Ulmus«, elm »isto« iz praide. *H1élm-o-s. Razmerje *H1élm-o-s : *HJm-6-s lahko odraža prvotni konzonantni samostalnik s paradigmo *H,elöm, gen. *H,lm-es, lok. *H,lém, pa-ralelno paradigmi praide. *dheg'hem- »zemlja«. 4 6 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? omenjene skupine, predvsem jam »brest« s tvorjenko s sestavljeno pripono -ov-ec jámovac7 »brest« in jän. Te v etimoloških slovarjih še niso bile obravnavane. 3.1. V geslu jam »brest« Pleteršnik 2006, 355, opozarja, da naj bi to bila izposojenka iz tirol. nem. Um (f.) »Ulmus« (Schöpf 1982, 286), kar zaradi razlike v fonetični podobi nemške predloge ne prepričuje. Pleteršnik po Cafovem slovarskem gradivu navaja, da je dendronim jam znan v mariborski okolici, po Erjavčevem gradivu iz Pótne torbe iz leta 1879 pa tudi v Sevnici na Štajerskem (Erjavec 1879, 121). Različico jän je Caf poznal iz Frama na Štajerskem, jámovac pa iz Slovenj Gradca na Koroškem. Širši areal tega dendronima potrjuje terski jám »brest«, ki ga tako onaglašenega omenja Pavle Merkü, ko iz njega izvaja terski mikrotoponim Potjarn pri Zavarhu v občini Bardo/ Lusevera (Merkù 2006, 159). Zaradi fonetičnega neujemanja sln. jam ne moremo izvajati iz tirol. nem. predloge ilm »Ulmus«, ampak je bolj verjetno, da se v njem odraža slovenski substitut iz srvn. predloge, ki še živi v bavarskem nvn. Alme »Ulmus« (Marzell 1943-1958, IV, 903). Tako relativno kronologijo izposoje iz srvn. *alme »Ulmus« = bav. nvn. Alme je potrebno predpostaviti zaradi areala slovenskih dendronimov in znakov, ki kažejo, da je do izposoje prišlo v času pred narečnim podaljšanjem skrajšanega psl. starega akuta v enozložnicah tipa brat → 'bra:t. Čeprav se vključno do 16. stoletja8 nemški izglasni in predkonzonantni 7 v slovenščino še prevzema kot trdi ł ,9 je bila predloga za narečno jam v slovenščino prevzeta prej, iz srednjevisokonemškega ustreznika *alme »Ulmus« za bav. nem. Alme. V slovenščini je bila ta srvn. predloga s kratkim vzglasnim zlogom po vzorcu kramp »orodje za kopanje« ← srvn. krampe (Grafenauer 1923, 372) prevzeta kot sln. *alm in se je vključila v deklinacijski tip brät, gen. b'rá:ta, ki se ga glede podaljšave skrajšanega psi. starega akuta v nezadnjem besednem zlogu postavlja v konec 14. stoletja (Ramovš 1950, 21). V nadaljnjem slovenskem razvoju se je konzonantna skupina -Im- poenostavila v -m- po vsej verjetnosti še pred prehodom 1> u: sln. *alm > *am. Primeri iz Ramovševega Konzonantizma (1924, § 25, § 34) sicer kažejo, da do takih asimilativnih izpadov predkonzonantnega / lahko pride samo za o-jem ali u-jem: ghrovt < sln. *ołhrout ← bav. srvn. *kôlkrout, bav. nvn. Kohlkraut »zelje, ohrovt«; špggati (si) »uporabljati; privoščiti si« < sln. *špołgati ← srvn. spulgen »biti navajen, uporabljati« (Ramovš 1924, § 25; Striedter‑Temps, 185, 225). Vendar nam na možnost enakega pojava pred a‑jem kaže npr. obirsko koroški pridevnik hä'.muzan, f. -zna »v srce segajoč, nesposoben, slaboumen« (Karničar, 117), v katerem se ohranja starovisokonemška izposojenka v slovenščini álmožna »miloščina« (Striedter‑Temps, 80). Vzglasni j- v jam je torej protetičen kot npr. v nemških izposojenkah jamati »izmeriti vsebino soda z odčitalno palico, tj. z amo« ← amaö'»isto« ali bkr. jäsla Besedotvorni postopek je pravzaprav sledeč: jam »brest« + - ov=jamov »brestov«; jamov + -ec = jamovec »brest«. Pridevnik jámov »brestov« navaja Pleteršnik. Začetek nove visoke nemščine se datira z letom 1500. Po 16. stoletju smo nemški izglasni in predkonzonantni 1 prevzemali s sin. srednjim 1 (Striedter‑Temps, § 112-120). 197 / a 9 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? »ognojek, tvor, čir« ← ás/a »ognojek, uljé, tvor, čir, prisad v rani« (Striedter‑Temps, 81, 84; Bezlaj ESSJ, I, 4, 6). 3.2. Različica jän »Ulmus«, ki je znana samo iz Frama na Štajerskem, ni mogla po slovenskem fonetičnem razvoju nastati iz jäm, ker tam razvoj -m > -n ni znan. Izglasni -n v jän je v odnosu do jäm možno razložiti z nemško fonetiko. V bavarščini je razvoj izglasnega ‑m > -n pogost, prim. bav. nvn. qüi za širše nvn. Atem, srvn. atem »sapa, dih« (Striedter‑Temps, § 132; Kranzmayer 1956, § 48b). Sln. substitucijo -n za bavarski -n < -m izkazuje npr. sin. pušpan »Buxus sempervirens« ← bav. srvn. *puhšpān < bav. srvn. puhšpām »isto« (Striedter-Temps, 205). Na podlagi tega bavarskega fonetičnega pojava in pogoste apokope v nemščini, ki jo pri tej nem. besedni družini potrjuje npr. švicarsko nem. Olm »Ulmus« (Marzell 1943-1958, IV, 903), je možno predpostaviti, da je v bav. srvn. obstajal dendronim *aln »Ulmus« (< *alm < *Alme), ki je bil v slovenščino prevzet verjetno sočasno kot srvn. sinonim *alme in oba substituta *alm in *aln sta se v nadaljnjem slovenskem razvoju obnašala enako: sin. *ähn > *äm >*j-äm sin. *ahi > *an > *j-an 3.3. V luči razlage nastanka in izvora sln. jäm in jän je smiselno dopolniti Bezlaj a ESSJ, II, 142, ki za sin. lam »Ulmus«, tako kot za vse druge enakopomenske različice, ki jih obravnava, domneva, da so praslovanska dediščina v slovenščini. Za sin. lam, ki z redukcijo v imenovalniku kot 7em z gen. lkma, M:me »brest« še živi v bovškem govoru (Ivančič 2000, 40), je namreč bolj verjetno, da tako kot jäm odraža izposojenko iz iste srvn. predloge, le da je bil slovenski substitut *alm podvržen premetu, kar je dalo lam. Pojav je pri obravnavanih dendronimih razviden iz razmerij ilmovac : Hm, potrjuje pa ga tudi drugo domače gradivo, kot je razvidno iz sin. sołza > sloza; sin. dołgo > *dłogo > zilj. dwogo; sin. kolnica »pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev« > nar. kloníca; sin. połž > štaj. *pułž> pluž »polž« (Ramovš 1924, § 204). 3.4. Iz razlage, da se v narečnih dendronimih jäm (štaj.), jän (Fram) in lam = bovško 'lern, gen. lä:mallä:me ohranja srednjevisokonemška izposojenka *alm z varianto *aln, je razvidno, da imata štajerski enozložnici dolg vokal, internoslovensko podaljšan po tipu brat → b'ra:t, prvotna kračina pa je še ohranjena v lam = bovško 'lern. Iz sistema pričakovanih kvantitetnih razmerij izstopa le terski dolg vokal v jäm. Tu bi zaradi izglasnega -n < sin. -m na širšem zahodnem območju pričakovali refeks *jan s kračino kot npr. v p'rax = knjiž. präg (Šekli 2006, 169). Izglasni -m bi bilo v terskem jäm sicer možno razložiti kot sandhi varianto iz prvotnega terskega *janm, sporočena dolžina v enozložnici namesto pričakovane kračine pa bi še vedno ostala nepojasnjena. 3.5. Osamljena varianta lom lahko izvira iz slovenskega narečnega sistema z 1 O tem pojavu na skrajnem zahodnem območju Furlan 1991, 26. Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? ohranjeno kračino v tipu brät in lahko predstavlja vokaliziran refeks reducirane oblike, kije nastala ali po redukciji kratkega a v a iz lam ali pa po redukciji kratkega 7 v a iz /7722:11 lom < *ləm < lȁm/lìm Sln. dendronime, ki jih je mogoče izvajati iz prvotnega sln. *ilm (npr. ímovec (Brinar), '1:222 (Zadrečka dolina), Hm, gen. Hma (Plužna, Trenta; Pleteršnik 2006, 515)), bi bilo zaradi naglasnih razmer kljub Bezlaju ESSJ, II, 142, bolje razlagati kot nemške izposojenke iz srvn. Um »brest« → sln. *'ilm. V Kanalski dolini izpričana oblika lìma »Ulmus glabra« (Oman 1992, 51) kaže, da je pri vzorcu prevzema srvn. Um (f.) nad fonetično podobo predloge prevladal spol besede, ki je povzročil substitucijo s sln. *ilma (f.). Podoben dvojni vzorec prevzema odražata npr. srednjevisokonemški izposojenki mirter (m.), gen. -trn »trud, napor« (nižje pogovorno) in märtra (f.) »trpljenje, bolečina« (starinsko; oboje SSKJ) iz srvn. marteiiß) (f.) »trud, napor, bolečina« (Striedter‑Temps, 177). 4. Za konec si oglejmo bav. nvn. Alme »Ulmus«, nemško predlogo za sin. izposojenke jäm, jämovac, jän, lam in morda tudi /0722. Nemški etimološki slovarji razlagajo izvor nvn. različic Elm(e) (f.), Ilm(e), Ulme in Olme (< Ulme), različice nvn. Alme (> Olme) pa ne omenjajo. Tako kot lahko ugotavljamo v slovenščini, so tudi v nemščini različice delno izposojene, delno pa dediščina iz pragermanščine. Nvn. Elm(e), Ilm(e), srvn. elm(e), elmboum, ilmboum, stvn. elmo, elm, elmboum, 777233 Pfeifer izvaja iz praide. samostalnika *elem‑ s korenom *el‑, *ol‑ »rdeč, rjav«, s katerim naj bi bil brest poimenovan po barvi sveže posekanega rdečerjavega lesa (Pfeifer, 1482). Nvn. Ulme in iz tega 0/722e pa je bilo v nemščino izposojeno iz lat. ulmus »brest« (ibid.) Bavarska nvn. različica Alme je iz ii/722e lahko nastala pod vplivom vzglasja bav. nvn. Alber, ker ta dendronim ob »topol, Pappel« lahko pomeni tudi »brest« (WBMÖ, 3, 132). Formalna kontaminacija Elme v Alme na podlagi Alber pa je po drugi strani sprožila, da so narečni refeksi Alme ponekod začeli označevati topola, npr. bavarsko narečje na Moravskem pozna labializirano različico Qlm »beli topol, Weißpappel« (< *alm), nemško narečje na Gradiščanskem pa Qlme »topol, Pappel« (WBMÖ, 3, 132). Areal te nemške izposojenke v slovenščini in naglasna razmerja v njej pa vodijo k domnevi, daje do kontaminacije in nastanka različice Alme prišlo vsaj že v srednji visoki nemščini. Takemu sklepu nemško gradivo ne nasprotuje, saj je dendronim Alber kot albari obstajal že v stari visoki nemščini (Kluge‑Seebold, 24). Okrajšave jezikov/narečij bav. = bavarsko, bkr. = belokranjsko, br. = belorusko, dl. = dolnjelužiško, gen. = genitiv, lat. = latinsko, nar. = narečno, nem. = nemško, nvn. = novovisokonemško, p. = poljsko, praide. = praindoevropsko, psi. = praslovansko, r. = rusko, sin. = slovensko, srvn. = srednjevisokonemško, stvn. = starovisokonemško, štaj. = štajersko slovensko, tirol.= tirolsko, ukr. = ukrajinsko, zilj. = ziljsko 11 1 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? Literatura in viri Bergmann, H., Pohl, H. D., 2002, Die Namen der Karnischen Alpen. Teil I: Kärntner Anteil (von Steinkarspitz bis Plöckenpass). Gemeinden Lesachtal und Kötschach-Mauthen, Kärnten. Hrsg. P. Anreiter (= Beihefte zur Österreichischen Namenforschung 2), Wien, Ed. Praesens. Berneker, E., 1908-1913, Slavisches etymologisches Wörterbuch 1 IL Heidelberg, C. Winter's Universitätsbuchhandlung. Bezlaj ESSJ = Bezlaj, F., 1976-2005, Etimološki slovar slovenskega jezika I—TV, Avtorji gesel F. Bezlaj, M. Furlan in M. Snoj, Ljubljana, Mladinska knjiga, ZRC SAZU. Brinar, M., 1970, Gozdarski slovar, Ljubljana, Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije. Cigale, M., 1860, Deutsch-slovenisches Wörterbuch L-LL, Laibach. Erjavec, F, 1879, Iz pótne torbe, V: Letopis Matice slovenske za leto 1879, Ur. J. Bleiweis, Ljubljana, Matica Slovenska. ÈSSJ= Trubačev, O. N. (red.) 1974-, Ètimologičeskij slovar' slavjanskich jazykov Praslavjanskij leksičeskij fond I . Moskva, Izdatel'stvo »Nauka« Akademija Nauk SSSR. Furlan, M., 1991, Slovensko slima »ſaliua, plouagne« (Alasia) in srbohrvaško slim (Žumberek) - novo gradivo za slovansko‑germansko izogloso *slími>: *slīma-- Jezikoslovni zapiski 1, 25-30. Grafenauer, I., 1923, Naglas v nemških izposojenkah (Donesek k zgodovini slovenskega naglasa) - Razprave ZDHVI, Ljubljana, Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. Ivančič, B., 2000, Diferencialni slovar bovškega govora, Seminarska naloga na magistrskem študiju, Mentorica Vera Smole, Rokopis, Ljubljana. Janežič, A., 1867, Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus. 2., umgearb. und vermehr. Aufage. Klagenfurt, E. Liegel's Buchhandlung. Karničar, L., 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten. Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Wien, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Kluge-Seebold, E., 1995, Kluge - Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache. Bearbeitet von E. Seebold, 23., erweiterte Aufage, Berlin, New York, Walter de Gruyter. Kos, M., 1975, Gradivo za Historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500)1-11, Ljubljana. Kranzmayer, E., 1956, Historische Lautgeographie des gesamtbairischen Dialektraumes, Wien. Marzell, H., 1943-1958, Wörterbuch der deutschen Pflanzennamen I-V, Unter Mitwirkung von W Wissmann. Leipzig, S. Hirzel. Merkü, P, 2006, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila Metka Furlan in Silvo Torkar, Zbirka: Lingustica et philologica 15, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Miklošič, F, 1886, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen. Wien, W. Braumüller. 200 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? Oman, A., 1992, Etnobotanica della Val Canale. Con particolare riguardo ai fitonimi sloveni di Ugovizza, Valbrunna e S. Leopoldo. Čedad v Furlaniji, Societä Cooperativa Editrice Dom. Pfeifer, W., 2000, Etymologisches Wörterbuch des Deutschen, München, DTV. Pintar, L., 1895, Slovarski in besedoslovni paberki, Letopis Slovenske matice za leto 1895, str. 1-52. Ljubljana, Slovenska matica. Pleteršnik, M., 2006, Slovensko‑nemški slovar I—II. CR-ROM. Transliterirana izdaja. Uredila M. Furlan. (Original izšel 1894-5). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Ramovš, F., 1924, Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. V Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Ramovš, F, 1950, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov - Slavistična revija III, 16-23. Schöpf, J. B., 1982, Tirolisches Idiotikon. Nach dessen Tode vollendet von A. J. Hofer. Neudruck der Ausgabe 1866, Schaan/Liechtenstein, Sändig Reprint Verlag. Schuster-Šewc, H., 1978-89, Historisch‑etymologisches Wörterbuch der ober‑ und niedersorbischen Sprache, Bautzen, VEB Domowina. SSKJ, 1970-1991, Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana, Državna založba Slovenije. Striedter-Temps, H., 1963, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Berlin: Osteuropa-Institut. Šekli, M., 2006, Tersko narečje v kraju Subid, Terska dolina/Alta Val Torre/Val de Tor, Terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Černa, Uredila A. cura di Milena Kožuh, Celje ‑ Gorica, Celjska Mohorjeva družba in Goriška Mohorjeva družba, str. 161-170. Šulek, B., 1879, Jugoslavenski imenik bilja, Zagreb, JAZU. WBMÖ = Bayerisch‑österreichisches Wörterbuch I-, Österreich, Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich. Wien, Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1963-. Weiss, P., 1998, Slovar govorov Zadrečke doline med gornjim Gradom in Nazarjami, Poskusni zvezek A-H, Ljubljana, ZRC SAZU, Založba ZRC. The Origin of the Slovenian Dendronymy'äwi ‘elm’ Summary This article seeks to explain the creation and origin of the Slovenian terms for Ulmus jȃm and Jȃn. The dendronym jȃm is known in the Maribor area and in Sevnica (Styria), the variant jȃn is known in Fram (Styria), and jámovac is used in Slovenj Gradec (Carinthia). The broader area of this dendronym is confirmed by Torre Valley dial. jám. Most likely, dial. jȃm reflects a Slovenian substitute from a Middle High German base that still exists in Bavarian NHG Alme ‘Ulmus’. Such relative chronology of borrowing from MHG *alme ‘Ulmus’ must be assumed 201 Helena Jazbec, Metka Furlan: Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? given the area of Slovenian dendronyms and signs indicating that the borrowing took place before the dialectal lengthening of the shortened Proto‑Slavic old acute in monosyllabic words of the type brät —> b'ra:t. In the later development of Slovenian, the cluster -1m- was simplified to -m-, most likely even before the change 1 > u; thus Sln. *alm > *am. Similar phonetic development is indicated by the Ebriach (Carinthian) adjective há:muŽ9n (f. -žna) ‘touching, incapable, weak‑minded’; cf. the preservation of the Old High German loanword in Sln. álmožna ‘alms’. The initial]- in jam is thus prothetic as in the German loanword jamati ‘to measure the contents of a barrel using a measuring stick or ama’ ← ämati ‘idem’. According to Slovenian phonetic development, the variant jän for ‘Ulmus’, known only in Fram (Styria), could not have derived from jam because the development -m > -n is unknown in this area. The final -n in jän compared to jam can be explained with German phonetics; i.e., the Bavarian development -m > -n. On the basis of this Bavarian phonetic phenomenon and frequent apocope in German, it can be presumed that the dendronym *aln ‘Ulmus’ (< MHG *alm) was present in Bavar‑ i an Middle High German. Based on the explanation of Sln. jam and jim, it is possible that Sln. lam, which is still preserved in the Bovec dialect in the reduced nominative form 'lem (gen. lä:ma, lá:me) ‘elm’, reflects a loanword from the same Middle High German base as jam, except that the Slovenian substitute *alm underwent metathesis, resulting in lam. 202 Helena Jazbec Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana jazbec@zrc‑sazu.si Metka Furlan Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana metka.furlan@zrc‑sazu.si Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Janez Keber (Ljubljana) Glej Primorska srečanja 1989, št. 95–96, str. 299–301. Po izidu Leksikona imen je sicer izšlo precej različnih domačih in tujih ter večinoma zelo ugodnih ocen in poročil, od slovenskih kolegov slavistov pa razen Merkujeve samo še ocena Janka Modra v Rodni grudi. Kot piše v uvodni besedi v začetku pisanja imenskih člankov v Mladiki in kasneje po‑ novljeni v knjigi Svetniki v slovenskem imenoslovju je svoje prispevke o imenih začel objavljati zaradi neobstajanja celovitega dela o svetniških imenih v slovenskem imeno‑ slovju: "Ne razpolagamo pa še s temeljito in metodično razpravo o svetniških imenih v slovenskem imenoslovju, s kakršno se že ponašajo drugi evropski narodi. Zato se loteva‑ mo takega poskusa, čeprav se zavedamo, da bo tudi ta študija nujno nepopolna. Sloven‑ IZVLEČEK: V članku, posvečenem Pavletu Merkuju, avtor obravnava besedje in frazeologijo, povezano z imenom Pavel. V naslovu članka pa bolj retorično odgovorja na vprašanje, ali rek Nomen est omen glede na to ime ter besedje in frazeologijo velja za jubilanta. ABSTRACT: This article dedicated to Pavle Merkù discusses the vo‑ cabulary and phraseology connected with the name Pavel ‘Paul’. The article’s title provides a more rhetorical answer to the question of whether the saying Nomen est omen also applies to Pavle Merkù with regard to this name, vocabulary, and phraseology. 1 uvod Z jubilantom Pavletom Merkujem sva se osebno spoznala spomladi 1989, v letu po izidu mojega Leksikona imen. Oglasil se je na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU in prinesel s seboj tipkopis prispevka z naslovom Odprto pismo Jane‑ zu Kebru. Prispevek, ki je recenzija Leksikona imen, je pod tem naslovom kmalu potem izšel v reviji Primorska srečanja.1 To je bila prva ocena Leksikona imen, ki jo je napisal slovenski kolega po stroki2, tj. slavist (Pavle Merkù je namreč leta 1960 na Univerzi v Rimu doktoriral iz literarne slovenistike), zato je bila še toliko bolj dragocena. Sledila ji je nadaljnja strokovna diskusija v reviji Mladika. V njej je namreč Merkù od januarja 1988 objavljal svoje prispevke o imenih z naslovom Svetniki v slovenskem imenoslovju.3 Začenši z imenom elisabeth pri črki e je za‑ 203 . Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha čel pri posameznih imenih citirati tudi Leksikon imen. Te prispevke je ob svojih obiskih v Ljubljani prinašal v branje in presojo ljubljanskim imenoslovcem Francu Jakopinu, Dušanu Čopu in meni. Ko je bilo v Mladiki do decembra 1992 razlo‑ ženih okrog dvesto krščanskih imen, je objavljeno gradivo pripravil za objavo v knjigi, na koncu pa dodal tudi Jakopinov, moj in Čopov prispevek s pripombami k posameznim imenskim člankom v njej.4 Ta je z naslovom Svetniki v slovenskem imenoslovju izšla leta 1993 pri Mladiki v Trstu in v določeni meri zlasti gradivsko dopolnjuje Leksikon imen glede priimkov ter naselbinskih in drugih imen, nastalih iz krščanskih imen.5 Z jubilantom Pavletom Merkujem sem se torej imel čast spoznati zahvaljujoč raziskovanju imen in vsega, kar je povezano z njimi. To velja predvsem še za pri‑ imke, ki sva jih oba raziskovala že v času najinega prvega srečanja, intenzivneje pa kasneje vse do danes. Zato sem se po že izkazanem in všečnem vzoru mojega 204 ci namreč ne razpolagamo s temeljno zgodovinsko študijo o diahronično in teritorialni razvrstitvi češčenja svetnikov po slovenskem prostoru, ki bi naši študiji morala služiti za osnovo in podporo…" Glede na povedano je izid mojega Leksikona imen leta 1988 vsekakor zapolnil nekatere vrzeli v slovenskem imenoslovju in razveselil Merkuja, kar je razvidno tudi iz njegove‑ ga odprtega pisma. Da je potreba po knjigi o rojstnih imenih v Sloveniji v drugi polovici 80‑ih let resnično dozorela, dokazuje razen Merkujevega pisanja Svetnikov tudi dejstvo, da sta knjigi o imenih pripravljala tudi etnolog Damjan Ovsec in Silvester Čuk. Prvi je odstopil od namere, ko je zvedel, da je pri celjski Mohorjevi družbi za tisk pripravljen moj Leksikon imen, ponudbo drugega po objavi pa je ta družba zavrnila in dala pred‑ nost moji. Oba sta pred tem imela imenski rubriki v Pionirju in Ognjišču (moje oddaje o imenih so bile v letih 1984–1985 na Radiu Ljubljana). Kasneje je Ovsec izdal samostojni knjižici o Jožefu in Mariji, Čuk pa knjigo Svetniki za vsak dan v dveh delih leta 1999 (I. del januar–junij 1999, II. del julij–december 1999, druga popravljena izdaja leta 2004). Ti prispevki so imeli naslednje naslove: Franc Jakopin, Nekaj pripomb in dopolnil k Mer‑ kujevim Svetnikom v slovenskem imenoslovju (str. 151–154; Janez Keber, Ob slovenskem imenoslovju (str. 155–157); Dušan Čop, Pripombe k študiji: Svetniki v slovenskem ime‑ noslovju (str. 158–161). Po izidu knjige smo bili leta 1993 vsi trije povabljeni na tiskovno konferenco v Trst, ki sva se je udeležila Jakopin in jaz. Na kakšen način je Merkù v člankih in knjigi obravnaval imena, je zapisano v že omenje‑ ni uvodni besedi: "Izhajali bomo iz svetniških imen, iz katerih so nastala slovenska kra‑ jevna in osebna imena, v latinski obliki, kakršno uporablja rimska Cerkev, in jih bomo nanizali v alfabetskem redu. Sledila bo, kjer je mogoče, razlaga samega imena s sezna‑ mom svetnikov istega imena, ki jih Cerkev časti. Iskali bomo zgodovinske vire iz poznega srednjega veka, v katerih so prvič izpričane slovenske imenske oblike, kakor so se razvile iz latinščine naravnost ali po posredovanju sosednjih narodov: utemeljiti bomo skušali zgodnjo prisotnost teh imen pretežno na slo‑ venskem Zahodu tudi iz virov, ki niso še objavljeni in javnosti dostopni. Skušali bomo slediti razvoju imenskih oblik v slovenskem prostoru skozi stoletja do da‑ našnje rabe in navajali, kolikor so nam dostopne, oblike osebnih imen , iz njih nastalih priimkov, vzdevkov, hišnih imen, imen naselij in zaselkov, ledin, voda in gora…" 4 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha spoštovanega ruskega kolega Valerija M. Mokienka6 v čast jubilanta odločil za zapis o imenu Pavel ter besedju in frazeologiji, ki sta povezana s tem imenom.7 V nadaljevanju prehajam na obravnavo imena Pavel ter besedja in frazeolo‑ gije, ki izhajata iz njega. 2 Pavel - Pavle, Pavliha Ime Pavel je med najpogostejšimi moškimi imeni na 81. mestu. Tako je bilo leta 2006 v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS z imenom Pavel poimenovanih 2926 (1971: 4730; 1994: 3671) oseb. Pogostejša je bila ženska oblika Pavla (4234, 64. mesto) manj pogosta Pavlina (786, 209. mesto). Pavle (251, 353. mesto) je manjšalna in (ali) ljubkovalna različica imena Pavel. Zaradi pogoste rabe (prim. Anže, Brane, Jože, Tine, Tone) se manjšalni in ljubkovalni pomen imen na -e večinoma že izgublja. Tako tudi pri imenu Pavle.8 V taki funkciji bi zdaj uporabili obliko Pavelček. Ime Pavel izhaja iz latinskega imena Paulus. Razlagajo ga iz latinskega pri‑ devnika paulus ‘majhen’. Pavlu je protipomensko ime Maksim, latinsko Maximus z nekdanjim pomenom ‘največji’. Zgodovinske osebe so ob svojem imenu pogosto imele vzdevek Veliki, npr. Aleksander, Karel, Peter Veliki, zelo poredko Mali, npr. Pip in Mali. V nasprotju z obliko Pavle je večalna (lahko tudi slabšalna) oblika imena Pavel ime Pavliha.9 To danes ni več v rabi, da pa je obstajalo, dokazuje današnji priimek Pavliha10 (2006: 92 oseb) in nekdanja raba, npr: Nekdaj v poznej noči je lezel Valerij M. Mokienko je namreč v čast 70‑letnice znanega beloruskega jezikoslovca Ada‑ ma Supruna napisal članek o imenu Adam v slovanskih jezikih. Moj pristop ne bo toliko primerjalno slovanski, vsekakor pa bom upošteval vsaj srednjeevropski jezikovni bazen, in to ne samo z imenoslovnega, ampak tudi z leksikološkega in frazeološkega vidika. Svoj priimek je poskusil razložiti že sam jubilant. Razlaga priimka Merku je npr. v njegovi knjigi z naslovom 1300 primorskih priimkov (str. 65-67). Ta izhaja iz kraja Velike Žablje v ajdovski občini na Vipavskem iz hiše, ki se ji pravi po domače pri Poläkcih, kjer se je sredi 19. stoletja rodil njegov ded Josip Merku. Priimka Merkü v Sloveniji ni več, obstaja pa njegova izvorna različica Merkelj (po podatkih Statističnega urada RS leta 2006: 25 oseb). Da je oblika Pavle trdno zasidrana tudi v ljudskem jeziku, dokazuje njena prisotnost v slovenski ljudski pesmi, npr.v razdelku Posmehulje osebam po imenih: 7673. (Kranjska) Dandanašnji mladi Paglavci zabavljivo omenjajo žab, ko si nagajajo: Pavle Paližgal /Žabam je žvižgal, /Žabe lovil, / pa nobene dobil! (SNP IV 375). O večalnih oblikah - Vergrößerungsformen - z priponskima obraziloma -iha, -uha govori že F. S. Metelko v svoji slovenski slovnici Lehrgebäude der Slowenischen Sprache, 1825, str. 63, in navaja besedi pavliha, pavluha ein Harlekin. Prav tam omenja še pripon‑ sko obrazilo -uša z zgledom Maruša groß und verächtlich (Marie). Priponsko obrazilo -iha je v priimkih zelo redko. Tako je npr. še v priimkih Jeriha, La-vriha, Lovriha, Urbiha, Ladiha, Rumiha ter Stariha, Dobriha. Tvorbeno in pomensko so priimkom na -iha blizu priimki na -iša, npr. Jakiša, Braniša, Staniša, Deniša, Mikiša, Jeriša, Periša, Jutriša, Lavriša, Mikiša itd., dalje -uha, npr. Raduha, in -uša, 205 6 7 8 9 !■■ Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Šarevčev Pavliha domu (I. Tavčar, Miha Kovarjev, Slov. knj. 1880, 56). Neko nede‑ ljo napil se je v gostilni, pretepel Polončevega Matijčka, opraskal lica Kovačevemu Pavlihi … (I. Tavčar, Med gorami, LZ 1882, 168). Slabšalni pomen imenske oblike Pavliha se je v procesu leksikalizacije uveljavil v poimenovanju komične figure in poimenovanju za ‘šaljiv, hudomušen človek’: pavliha (v pomenu ‘šaljiva, burkasta figura’ pisano tudi Pavliha), o čemer pa glej v nadaljevanju. Iz imena Pavel in njegovih različic so nastali številni priimki. Po priiimkovnem procesu pa sta priimka postala tudi Pavel (2006: 77 oseb) in Pavle (7). Pavel je tudi zelo znano svetopisemsko ime. Pavel iz Tarza, pred spreobrnje‑ njem Savel, je zgodovinska oseba iz 1. stoletja. Najprej je bil preganjalec kristjanov, leta 34 pa se je spreobrnil v Jezusovega učenca. Bil je na misijonskih potovanjih na Cipru, v Mali Aziji, Makedoniji, Grčiji in ustanavljal cerkvene občine. V Rimu so ga obglavili leta 67. V Pavlovih pismih, ki so del nove zaveze, so opisani Kristusovo poslanstvo, njegova smrt in poveličanje. Pavel naj bi mlado krščanstvo prilagodil izraznim oblikam orientalsko‑helenističnega kulturnega sveta in mu utrl pot do sta‑ tusa svetovne religije. Praznih apostolov Petra in Pavla je 29. junija, spreobrnitev apostola Pavla pa je v koledarju 25. januarja. Kot vsa znana imena se tudi Pavel kot tudi Peter pojavljata kot sestavini fra‑ zemov, v procesu leksikalizacije pa so iz njih nastali najrazličnejši izrazi. Dlje časa je neko ime v nekem prostoru, dlje živi med ljudmi, več možnosti je, da jih naj‑ demo v znanih frazemih in t. i. izimenskih izrazih. V zvezi z imenom Pavel bom v nadaljevanju svojega prispevka pojasnil izvor frazemov iz Savla postati Pavel, Peter in Pavel, Peter ali Pavel, nadalje izraz pavliha (Pavliha) in z njim poveza‑ ne frazeme in izraze. 3 iz Savla postati Pavel S svetopisemskim Pavlom je povezan knjižni frazem iz Savla postati Pavel v pomenu ‘iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitiv‑ nim značajem; zelo se spremeniti; preporoditi se’, npr.: Če nisem bil do sedaj Slo‑ van, ne bodem nikedar. Da bi postal Pavelj iz Savla, tega čuda se mi ni več nadejati z nebes; ne prikliče ga ne molitev, ne pokora! (J. Stritar, Pogovori, Zvon 1879, 46). Iz Saula je postal Pavel, srečanje z otroškim vrtcem na ljubljanski cesti je njegova pot v Damask, otroci so mu prišli v srce kot Kristus s hostijo pri prvem obhajilu (T. Kermauner, Na poti k niču, 1968, 23). To izpričujejo napr. nravstveno “izpreobrni‑ tev”, ko recimo kdo iz Savla postane Pavel (K. Ozvald, Osnove psihologije, 208). Meni se ni zbudilo rodoljubje o tej in tej priložnosti, kakor se je temu ali one‑ mu pri nas, ki ga je neka čudovita prikazen hipoma izpremenila iz Savla v Pavla (J. Stritar, Lit. pog., Z. 1876, 29). Spreobrnila me je iz Savla v Pavla švedska pisateljica Selma Lagerlöf (Burnett–Pribil, Mali lord I). 206 npr. Pauluša, Pavluša, ivanuša, Maruša, Petruša ter bratuša, vratuša. Da je ob pri‑ imkih Pavliha, Pauluša in Pavluša obstajal tudi priimek ali ime Pavliša, kaže priimek Pavlišič, ki pa je lahko nastal tudi iz imena ali priimka Pavliha. Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Napis Made in Germany so leta 1887 uzakonili Britanci, da bi domače proiz‑ vode dovolj jasno ločili od tistih s celinske tekmice in tako otežili prodajo nemških proizvodov… Najkasneje po drugi svetovni vojni se je slabševalna označba spre‑ menila v znamenje kakovosti in izdelki Made in Germany so zasloveli po vsem svetu. “Znamka je iz Savla postala Pavel,” komentira Doris Möller, ki je prepriča‑ na, da pobuda med članicami EU ne bo dobila podpore (Delo, 31. jan. 2004, Nova beseda = NB). Možnost, da bi Haider nekoč postal pravi avstrijski zvezni kancler, ne le kancler v senci, kar je zdaj, je bila po vsej verjetnosti dovolj zastrašujoča, da so se države EU odločile za ukrepe zgodnjega omejevanja škode. V zakup so vzele očitek, da avstrijski vladi niso hotele dati priložnosti in da Haiderjeve spremembe iz Savla v Pavla niso nagradile s potrpežljivim in vzgojnim zaupanjem (Delo, 12. feb. 2000, NB). Dosti je bilo takšnih preobrazb iz Savlov v Pavle, ne le v takratnih razmerah, ampak vselej na velikih prelomnicah; zato ta epizoda v ničemer ne jemlje časti predavatelju, ki je kmalu zatem sprevidel svojo napako, se vključil kot prediren znanstvenik v slovensko kulturno snovanje, prešel v času odločitve k Slovenskemu društvu… (M. Mušič, Novomeška pomlad, 1974, 71). Svetopisemski Pavel iz Tarza je bil pred spreobrnitvijo Savel in vnet prega‑ njalec kristjanov. V Jezusovega učenca se je spreobrnil na poti v Damask leta 34, ko je sprejel tudi novo ime. Frazem se izvorno nanaša prav na to spreobrnitev, se pa, kot kažejo navedeni zgledi, lahko nanaša tudi na stvari. Slovenskemu iz Savla postati Pavel, ki ima tudi različice spremeniti (se) iz Savla v Pavla, sprememba iz Savla v Pavla ipd. (gl. navedeno gradivo) ustrezajo nemško aus einem Saulus wurde ein Paulus in sopomenski seinen Tag von Damaskus erleben ter hrvaško ali srbsko od Savla postao je Pavle. Nemški frazem seinen Tag von Damaskus erleben prav tako temelji na Savlovi spreobrnitvi na poti v Damask. V zgoraj na‑ vedenem gradivu ga najdemo tudi pri Kermaunerju: srečanje z otroškim vrtcem na ljubljanski cesti je njegova pot v Damask. Sicer pa so frazem iz Savla postati Pavel z različicami poznali že naši klasiki (gl. pri J. pri Stritarju), o spreobrnitvi pa govori tudi že ljudska pesem: Pavelj apostelj O sveti Pavel, si poprejšnji Savel, / sam Bog pozneje te prestavil… (SNP III, 842, XIV, 2). 4 Peter in Pavel Po apostolih Petru in Pavlu je nastal frazem Peter in Pavel v pomenu ‘vsakdo, kdorkoli’, a je raba v tem pomenu bolj redka kot raba sopomenskega Peter ali Pavel, npr. Moj bog, zdi se mi, da ni nič in nikogar na svetu, za kar in kogar bi naša Barica ne spraševala. Peter in Pavel, njej je vseeno, ona sprašuje, sprašuje in ti moraš odgovarjati (Zofka Kvedrova, Veliki in mali ljudje, NB). Frazem Peter in Pavel se lahko uporablja tudi zanikano, npr. ne bom potreboval ne Petra ne Pavla, tj. ‘nikogar’. Ustrezajo mu hrvaško ali srbsko Petar i Pavao, Petar i Pavle v pomenu ‘vsakdo’, v francoščini Paul et Pierre, Paul et Jacques 207 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha v enakem pomenu. V zvezi s tem omenjam še francosko découvrir saint Pierre pour couvrir saint Paul, angleško to rob Peter to pay Paul v pomenu ‘vzeti ene‑ mu, da bi dali drugemu’. Omenjenim parom bi lahko dodali še poljski rimani par Paweł-Gaweł. To sta junaka pesmi Aleksandra Fredre iz komedije Pan Jowialski. Peter in Pavel pomeni tudi ‘šaljivo tekmovanje’ (gl. R. Gööck-S. Krušnik, Štiristo najlepših, 1967, 202). V literaturi je imenski par Peter in Pavel posrečeno uporabil Janez Trdina: Kakor je nekdaj Peter, rekel je tudi Pavel, naj ga svobodno obleče (Peter in Pavel, LZ 1884, 660). Kot dvojčka pa nastopata Peter in Pavel v naslednjem navedku: Ljubljana - Štiriintridesetletna brata Peter in Pavel K., doma sta iz iz Bele Krajine, se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi kaznivega dejanja goljufije, ker naj bi se bila pri uvozu sladkorja v celoti izognila plačilu vseh dajatev in tako državo oškodovala za enajst milijonov 134.932 tolarjev (Delo, 6. avg. 1999, NB). Nastanek dvojčičnega izraza Peter in Pavel, kot tudi Peter ali Pavel temelji na skupnem delovanju Petra in Pavla kot prvih krščanskih apostolov. O tem skupnem delovanju govorijo še naslednji navedki: Vodilni strokovnjak za Novo zavezo Ben Witherington III. pa razkriva presene tljiva dejstva o zgodbi, za katero smo vsi mislili, da jo poznamo: o Jezusovi vzgoji v veliki, versko konservativni judovski družini, o nezaupanju njegovih bratov in sestra do njegovih naukov vse do Jezusove smrti, o tem, kako je Jezusov brat Jakob postal voditelj judovskega krščanskega gibanja v Jeruzalemu, pri katerem sta nasvet in privoljenje iskala tudi Peter in Pavel, o Jakobovi vlogi v velikem cerkvenem sporu v prvem stoletju in o tem, kako je napisal eno od svetopisemskih knjig, o njegovi mučeniški smrti in kako ga je iz zgodovine izbrisala Rimskokatoliška cerkev (Delo, 3. dec. 2003, NB). Jakob je dolgo deloval v senci teh velikanov. Vendar sta Peter in Pavel, kot je razvidno iz Gal 1‑2 in Apd 15, odgovarjala Jakobu in se podrejala njegovim zapovedim. Potrditev za to najdemo v opisu znamenitega zbora v Apd 15. Tam sta govorila Peter in Pavel, končno odločitev pa je sprejel Jakob (Delo, 3. jan. 2004, NB). Katoliška cerkev je godova obeh apostolov združila na isti dan. Peter in Pavel sicer nista umrla istega dne, niti v istem letu, toda njuni življenjski zgodbi se tesno prepletata. Po drugem izročilu pa je njun god 29. junija zato, ker naj bi bili 29. junija 258 izkopali kosti Petra in Pavla iz grobov zaradi nevarnosti, da bi jih oskrunili (Delo, 29. jun. 1999, NB). 5 Peter ali Pavel Po apostolih Petru in Pavlu je nastal tudi frazem Peter ali Pavel v pomenu ‘kdorkoli’, npr: Za tatu je predobro oblečen. Pa naj bo Peter ali Pavel, denar ima, kakor vse kaže, in treba mu bo pač dati, kar bo zahteval. Saj ne ločimo med poštenim in nepoštenim denarjem (Ciril Kosmač, Prazna ptičnica, NB). "Kaj nam hoče, ako ga ne dobomo!" reče drugi. "Glave si ne bom lučal po kamenju za njim, naj mi zapoveduje Peter ali Pavel" "Ti lahko govoriš," reče župan, "a krop bo mene najbolj poparil (J. Jurčič, Domen, NB). Zapomnite si to! Peter ali Pavel: godlja je godlja! Na vaši posetnici, pribiti tam zunaj, sem bral, da ste ta in ta; modroslovec (Rado 20S Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Murnik, Nirvana, NB). Kako neki! Ime je postranska reč; naj bi bil napisal to bro‑ šuro Peter ali Pavel, stavim, da bi se ne bil domislil ne Petkovška, ne Groharja, ne Jakopiča… (Ivan Cankar, Pozabljene rokavice, Kritike, NB). Tragikomično pa je 6.1 pavliha (Pavliha) ‘šaljiva, burkasta figura v gledališču’ Igral je harmoniko, gosli, klarinet, citre in trobento, sploh vse, kar mu je pri‑ šlo v roke, pel pa je tako lepo, da je ženske spreletavala mrščavica. Bil je potepuh in nekakšen Pavliha. Uganjal je prijetne, včasih pa tudi malce neprijetne norčije (C. Kosmač, Tantadruj, NB). "Kajpak, kajpak! – Povedaj mi ti rajši, ko se že tako lepo poznava od nekdaj, s kom si se doma razprl ali stepel, da se zdaj že tri dni tako tiho in na pol skrivaje poteplješ tod okoli ter si kakor Pavliha, ko je mislil, da ga je medved snel?" (J. Jurčič, Sosedov sin, NB). Ta je zapeljal že dosti žensk. Laže kot Pavliha. Iz bataljona te ne dam; čeprav pride tisti iz divizije, ki rad kriči." (Matevž Hace, Naši obrazi, NB). Vsa ta modrovanja imajo telesne in duševne oči zameglje‑ ne! Poznam nekaj Hamletov, ki so klavrni Pavlihe. Poznam Pavliho, ki je žlahten Hamlet (Delo, 29. jan. 2000, NB). Književnik in poslanec Tone Partljič je kabaret napisal na pobudo gledališča, s katerim je v preteklosti sodeloval tudi že kot njegov umetniški vodja. Kljub sla‑ bim izkušnjam s tem posebnim odrskim žanrom se je odločil, da bo vpletel v anek‑ dotično kabaretno obliko nekatere svoje humoreske o politiki in jih povezal med seboj v celoto s tradicionalnim likom Pavlihe kot ljudsko pojavnostjo pomembne, a najpogosteje skrbno skrite psihološke razsežnosti slovenskega človeka (Delo, 22. apr. 1998, NB). Za režiserja Andreja Stojana je najdragocenejša avtorjeva misel o neumrljivosti Pavlihe (in pavlihovstva). Sicer je v samem zaključku kabareta videti, da ga je nazadnje pokopala prav prva demokratična slovenska država, toda prav z avtorjem, vztrajnim komediografom, živi Pavlihovo osvobajajoče izročilo še naprej (Delo, 22. apr. 1990, NB). Ker pa po smerti slavnih mož Kljukca in Pavlihata nihče še v križem svet ni to, da se država v človekovo poslednjo voljo vmešava čisto po nepotrebnem, saj od tovrstnega vmešavanja nima nobenih materialnih koristi niti takega vmešavanja ne narekujejo višji državni interesi. Državi je popolnoma vseeno, ali neko premoženje podeduje Peter ali Pavel (Delo, 9. jun. 2001, NB). Leksikalizacija najbolj znanih imen ali njihovih različic v izimenske izraze, ki označujejo splošne, pogosto tudi komične ali negativne človeške like, je splošno znan pojav (npr. pri imenih Janez, Jaka, Jurij, Pavliha; podrobneje o tem glej v navedeni literaturi). Redkejši so pri imenih v paru, kot Peter in Pavel ter Peter ali Pavel. V slovenskem jeziku bi bil ustrezni par še Ciril in Metod, kot moško‑ženski par pa Janez in Micka, ki sta že v ljudski pesmi. V evropskem imenoslovju je takih parov še več, uporabljajo pa se zlasti pri poimenovanju dvojčkov.11 6 pavliha (Pavliha) 11 V zvezi s tem je vredno omeniti monografijo Milice Lađević z naslovom Tvorbeni modeli imena blizanaca u Vojvodini (Novi Sad 1988). 20 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha poti najdel, nam ostanejo ti imenitni in visoko učeni spisi zgubljeni (J. Trdina, Pripovedka od zlate hruške, LČ 1850, 284). Kmetje imajo še celó veselje nad lažnjivim Klukcem (Münchhausen) in nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel) (F. Levstik, Popotovanje, SG 1858, 82). Njihov Pavliha je Švanda dudák, po katerem se je imenoval tudi nekdanji hu‑ moristični list. Iz davne češke preteklosti je ohranjen spomin na dvornega norca kralja Jiř ija Poděbradskega Palečka; tudi po tem se je imenoval neki češki humori‑ stični list (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB). Pavliha, pavliha je glavni junak pri klasičnih igrah za ročne lutke, slovenska inačica za nemškega Gašperčka (Kasper). V naše lutkarstvo ga je leta 1939 uvedel dr. Niko Kuret.12 Po leksikalizaciji sta se iz tega poimenovanja razvila pomena 1. šaljiva, hudomušna figura v lutkovnem gledališču 2. ekspr. šaljiv, hudomušen človek™ V Pleteršnikovem slovarju najdemo tudi sopomenke pavlišec, pavlišek, pavluha. Zadnja je tudi v reklu Pavluha nima sluha, dokler mu hrbta ne nabu- ha v pomenu ‘kdor noče slišati, bo pa čutil’. Kot je razvidno iz zadnjega zgleda, v češčini našemu Pavlihi ustreza Švanda dudäk. Blizu temu je tudi hrvaško kajka‑ vsko dudek. V italijanščini izraz paolino nuovo pomeni ‘tepec’, izraz paolotto pa ‘menih pavlanec’ in ‘klerikalec, pobožnjakar’, v angleščini Paul Pry ‘radovednež’. Sicer pa našemu pavlihi v angleščini ustreza Merry-Andrew ‘pavliha, šaljivec’; nekdaj ‘pomočnik sejmarskega mazača’, v polj ščini pa polyszynel ‘pavliha, burkež; javna skrivnost’. Slednji izhaja prek francoskega policinelle iz italijanske ženske komične figure Pulcinella. Ta je tudi v izrazu il segreto di Pulcinella v pomenu ‘kar vsi vedo’. Slovenski Pavliha je tudi v pregovoru Pavliha ljudi gliha. Ruska različica tega pregovora se glasi U vsjakogo Pavla svoja pravda. 6.2 pavliha ‘šaljiv, hudomušen človek’ Naj vam povem, da je Washington kalvarija za snoba, za vsakogar, ki je kaj vreden, ker se mora tukaj spoprijemati z vsemi temi pavlihi in padarji, ki so presle‑ pili ljudi, da so volili zanje… »Vsi niso pavlihe.« (G. Vidal–J. Fistrovič, Washing‑ ton, D. C., 1976, 77). Najprej mora priti kdo – kdo, ki vas bo spet spravil v smeh, dober, vesel pavliha, plesalec in vetrnjak in divjak, kakšen star norec: – kaj se vam zdi? (F. Nietzsche–J. Moder, Tako je dejal Zaratustra, 1974, 284). Eden je bil visok, suhljat, s petelinjim obrazom, drug pa bolj majhen, debelušen, z obrazom pavlihe (B. Zupančič, Plat zvona, 1970, 144). Videl se je kot nebogljenega tujca, zabavnega malega pavliho, ki ga ta velikanska in daljna bitja ljubkujejo in negujejo (Thomas Wolfe–M. Mihelič, Ozri se proti domu, angel, 1957, 47). Ubogi pavlihe, vi, politiki, 210 V zvezi z njegovo dejavnostjo je tudi t. i. Pavlihova druščina – lutkovna skupina, ki je pod vodstvom dr. N. Kureta l. 1939 in 1940 redno mesečno nastopala v Ljubljanskem ra‑ diu. Na teh pomenih temelji tudi poimenovanje Pavliha za satirični list, katerega tri števil‑ ke je na Dunaju uredil Fran Levstik. Kot humoristični list je Pavliha izhajal še v letih 1892–1894, leta 1909 Nemški Pavliha v slovenski obleki (v Ljubljani, J. Giontini), po letu 1944–1999 pa s presledki njegov naslednik tednik Pavliha, zabavno‑satirični list za re‑ sno zafrkancijo. 12 13 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha muči vas častihlepje, ko mislite, da ste voz zgodovine, a vas dogodki dneva podijo pred seboj kot pleve. Noben strankarski človek ne razume niti zvestobe samemu sebi (Delo, 2. dec. 2004, NB). 6.2.1 imeti koga za pavliho ‘norčevati se iz koga’ Zame bi bilo važno, sicer se bom imel vedno le za pavliho ( V. Ocvirk, Hajka, 1957, 133). 6.2.2 biti komu za pavliho ‘pustiti, da se kdo norčuje iz koga’ Glej, da spodobno prišantaš do jame/ in z vso častitljivostjo ležeš v grob,/ če ne, boš še po smrti nam pavliha (O. Župančič, Veronika Deseniška, 1924, 14, in Dela 3, 1936, 39). Lahko sem pač podložnik, celo suženj, toda za pavliho nočem biti niti Gospodu Bogu (M. Klopčič, Demon, 259). 6.2.3 biti pavliha, postati pavliha ‘biti, postati smešen, hudomušen človek’ Zapisi, da je prepovedal balet, porušil gledališča in pozaprl bolnišnice zunaj glavnega mesta, so iztrgani iz konteksta in nimajo zveze s tukajšnjo resničnostjo," je poudaril sogovornik in opozoril, da Turkmenbaši le ni bil tak pavliha, kot so ga skušale orisati tuje tiskovne agencije, ki so včasih kar tekmovale, katera bo zapisala najbizarnejšo vest o njem. Mož pa je imel izredno moč in so bile njegove odločitve vse prej kot smešne za tamkajšnje prebivalce (Delo, 27. dec 2006, NB). Mislil sem že res, da si Pavliha, / A ostal si, sósed, mož‑beseda! / Čarodéj si; rad ti čast priznávam (A. Aškerc, Balade in romance, NB). Razlika je le ta, da os tedaj to sublimacijo tudi izvedli, Husserl pa samo govori o njej. Danes je pač težko spustiti se v tako početje, ne da bi postal smešen Pavliha (C. Logar, Femenologija, 1971, 583). 6.2.4 igrati pavliha ‘igrati šaljivo, burkasto figuro’ Preden je /Chaplin/ podpisal pogodbo s podjetjem Keystone, kjer naj bi igral pavlihe, je bajal o vlogah ljubimcev, sanjaril, da bo igral Romea (G. Sadoul–F. Brenk, Zgodovina filma, 1960, 152). Funkcionarji se od svojih odlično plačanih služb prostovoljno zagotovo ne bodo poslovili, prav tako se bo, žal, vedno našlo dovolj študentov, ki bodo za majhne privilegije, kakor so sejnine in brezplačna pi‑ jača v študentskem klubu Štuk, pripravljeni igrati pavlihe v tako imenovanem par‑ lamentu (Delo, 17. nov. 2001, NB). Izraz pavlíha (1. šaljiva, hudomušna figura v lutkovnem gledališču 2. ekspr. šaljiv, hudomušen človek) se je izkazal tudi kot izredno produktivna podstava za izraze – tvorjenke, ki se pomensko navezujejo nanjo. To so: pavliharija, pavliharski, pavliharst vo, pavlihast, pavlihiada, pavlihovanje, pavlihovati, pavlihovski, pavlihov‑ ski sam., pavlihovsko prisl., pavlihovstvo (glej ponazoritve v nadaljevanju). pavliharija ‘šaljivo, burkasto obnašanje, dejanje’ Pridušeno so oporekali starejši gorečneži in poznavatelji. Opičarije! Pavliha‑ rije, ki bi jih v prejšnjih časih ne bili trpeli!… Na glas pa si niso upali ziniti nobene, ker jih je sililo k molku ljudsko kričanje in navdušeno vzklikanje (V. B. Ibanez–S. Leben, Krvave arene, 1932, 50). pavliharski ‘tak kot pri pavlihi; šaljiv, hudomušen’ Edino, kar je, je dejstvo, da tisti, ki v nekem okolju nastopi z brezzvezno pe‑ sniško govorico, požanje efekt nekakšne osuplosti – pa še ta »inovator« postane hi‑ 211 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha tro celo za naklonjene opazovalce neprostovoljno smešna prikazen, medtem ko je množici sploh samo dobrodošel povod za pavliharsko oponašanje, ki v tem primeru vsebuje precej resnice (M. Kramberger, Pazljivejša branja, 1975, 341). pavliharstvo ‘vse, kar nosi znake Pavlihe = norca, torej višek norosti in sme‑ šnosti’ Mislim, da uvidite, koliko mi dolguje ta čudna družba, ko skuša s svojim pa‑ vliharstvom izvajati med ljudmi neko tiranijo… (Erazem Rotterdamski–Sovre, Hvalnica norosti, 83). pavlíhast ‘tak kot pri pavlihi; šaljiv, hudomušen, burkast’ pavlihasti Kotzebue (A. Funtek, LZ 20, 34) burkast, šaljiv. »Bolje zame, če bi bil tak kakor ta ubogi Peggotty ali njegov pavlihasti nečak«, je rekel… »kot pa jaz, ki sem desetkrat bogatejši in desetkrat umnejši, pa se moram mučiti sam s seboj (Ch. Dickens–O. Župančič, David Copperfield II, 1937, 36). – Ali bi tole rad videl, kljukec pavlihasti? – je zaklicala, se čudovito gibčno vzravnala in se spet obrnila proti Fominu (Šolohov, Tihi Don IV, 412). Nedavno mi je sin prinesel iz šole oceno za vedenje »prav dobro…« Pa sem šla v šolo in povprašala učiteljico, kaj je bilo. Povedala mi je dobesedno takole; »Veste, tako je pavlihast, da mi spravi v smeh ves razred (Pavliha, 1965, št. 9, 2). pavlihiada ‘naziv za smešno lutkovno igro, v kateri leži vsa teža igre na Pa‑ vlihi’ Po njegovem mnenju /mnenju St. Lebna/ je bil namreč »Cervantes v svoji pre‑ prosti, tako pristni, prostodušni in že ljubeznivi naivnosti … trdno prepričan, da se mu je z Don Kihotom posrečila imenitna knjiga za zabavo in kratkočasenje, ime‑ nitna pavlihiada« in prav zaradi tega vse do svojega zadnjega diha ni niti od daleč samo slutil, kaj je napisal«,… (D. Pirjevec, Evropski roman, 1979, 443). pavlihovanje ‘posnemanje, igranje pavlihe’ … ker je igral Foma Fomič še za svojega pavlihovanja na damski polovici generalove hiše povsem drugačno vlogo (Dostojevski–V. Levstik, Selo Stepanči‑ kovo, 9). pavlihovati ‘biti, obnašati se kot pavliha’ On je pavlihoval – zdaj je čutil potrebo, da bi imel sam svoje pavlihe (idem, 16). pavlihovski ‘nanašajoč se na pavlihe’ Po Inemannovem odhodu, ko je vse bolj prevladoval Govekarjev vpliv, so Verovška radi uporabljali za pavlihovske vloge (D. Moravec, Slovensko gledališče Cankarjeve dobe (1892–1918), 1974, 96). Ne glede na to, da so tako aktivisti Jurije‑ vega ali mežnarji Nepomukovega ter celo komolčarji Boltežarjevega kova že oveneli tipi včerajšnjega dne, ne presegajo niti humor in posmeh, niti drastična pretiranost, niti pavlihovske domislice ravni enodnevne anekdotike in tudi do resnične, pri‑ stne komedijske sproščenosti ne zavro ( V. Predan, Sinočnje premiere, 1974, 158). Prvi predlaga ta sestanek stari Karamazov, in sicer v šali. Ta predlog je ena izmed njegovih pavlihovskih gest in zvijačnosti, kakor pravi Dostojevski (Josip Vidmar, Meditacije, 1934, 175). Ti glumači so po sejmih in na proščenjih zabavali preprosto ljudstvo s svojimi 212 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha pavlihovskimi tipi (Arlecchino, Pulcinella, Pantalone, Brighella; Dottore, Capitano, Colombina itd.) (F. Bohanec, Estetska vzgoja, 1967, 61/62). pavlihovski sam. Nekaj pavlihovskega se je prebujalo v njem. Imelo ga je, da bi se na glas za‑ smejal, ali pa mahnil s stisnjenimi pestmi po vratih (I. Koprivec, Hiša pod vrhom, 1957, 441). Držal se je resno in strogo, dasi je razdiral take pavlihaste (R. Murnik, Na Bledu, 144). pavlihovsko prisl. ‘kot pavliha, burkasto, smešno, hudomušno’ Pieta je zamikalo, da bi se pavlihovsko obnašal – nadvse rad bi se napravil nevidnega, skrit za tradicionalno masko klovna (J. Updike–M. Mihelič, Zakonski pari, 1971, 412). Toda na ta predlog je nesrečnež izbočil obrvi, večkrat odkimal s svojo kot gobs golo glavo, da bi pokazal svoj odpor, češ: »Ne, ne, ne Lyskamm – Zermatt, Zermatt!«. Stisnil je pest in jo potisnil med svoje pavlihovsko nabrane obrvi (J. Kugy–M. Lipovšek, Božanski nasmeh Monte Rose, 1976, 68). Med svoji‑ mi vrstniki ni bil priljubljen. Da bi se jim nekako prikupil, je počenjal vse mogoče neumnosti in nerednosti: obnašal se je pavlihovsko (Vojan Arhar, Otrok in druži‑ na, 1962, 48) pavlihovstvo ekspr. ‘lastnost šaljivega, hudomušnega človeka’ in ‘šaljivo, hu‑ domušno dejanje’ Skoraj nemogoče je ilustrirati miselno in kritično bogastvo s posameznimi primeri, saj se v florentinskih nočeh preliva domislica v filozofsko oceno, kritična sodba v literarno impresijo. Neredko so nasprotniki skušali potopiti Heineja zaradi njegove polemične ostrine v pavlihovstvo (B. Štih, Tema in antitema, 1982, 130). Verjamem v razumnega, čustveno bogatega, videnjskega in osebnostno polnokrv‑ nega ustvarjavca, vse drugo je za moj okus spretnjaštvo, rokodelstvo, pavlihovstvo, ki nima nikakršne zveze s poslanstvom in cilji umetniškega gledališča (M. Mah‑ nič, Upanje, 1971, 19). »Pravica pesti« je tipičen Kirstov roman skrajnje napetosti. Priljubljeni avtor pripoveduje zgodbo, polno presenečenj, na neposredni in odkri‑ tosrčni način, prepleten s suhimi, udarnimi pavlihovstvi, kakor tega nihče drug ne zna (Delo, 13. 11. 1970, 12). Z izrazi, izpeljanimi iz izvirno slovenskega poimenovanja komičnega lika pa‑ vliha, končujem prispevek o imenu Pavel ter besedju in frazeologiji, povezanim z njim. Iz zapisanega je glede na v naslovu retorično podane trditve, ki temeljijo na reku Nomen est omen (Ime je pomenljivo), možno ugotavljati, ali in v kolikšni meri se le‑te lahko nanašajo na ime jubilanta Pavleta Merkuja. Vsekakor je ta Pavle po‑ seben Pavel, ki že z obliko in pomenom svojega imena prerašča izvorno »majhnost« Pavla v njegovo nasprotje. Pri tem pa prevzema veliko svetopisemske simbolike in apostolstva Pavla, saj je naš jubilant izreden ambasador slovenstva v zamejstvu in tujini sploh ter je lahko svetel zgled tudi vsem v matični domovini. Z zanikanimi oblikami frazemov in izimenskih izrazov, izhajajočih iz imena Pavel (ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel = ne kdorkoli, ne pavliha) se pomembnost jubilantovega dela in njegove izredne osebnosti še poudarja. Vsaj zame pa o odprtosti njegovega 213 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha značaja in raziskovalne nesebičnosti še vedno najlepše govori njegovo Odprto pismo Janezu Kebru, ob katerem sva se osebno spoznala. viri in literatura Byryh, A.K., Mokienko, V.M., Stepanova, L.I., Slovar' russkoj frazeologii, Istori‑ ko‑etimologičeskij spravočnik, Sankt‑Peterburg 1988. Gak, V. G. & al., Francuzsko‑russkij frazeologičeskij slovar, 804. Keber, Janez, Nekateri semantični vidiki in motivi prehoda osebnih imen v občna imena v slovenščini, Traditiones 23 (1994), Ljubljana, 27–32. Keber, Janez, Osebna imena v ljudskih pesmih, Traditiones 28 (1999), 1, Ljubljana, 269–280. Keber, Janez, O strukturi rojstnih imen v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1–2, 21–111. Keber, Janez, Rojstna imena, hišna imena, vzdevki, psevdonimi v Sloveniji, Jezi‑ koslovni zapiski 8 (2002), št. 2, 47–69. Keber, Janez, Imena v rimah, Družinska pratika, 1995, 48–51. Keber, Janez, Urha klicati, Zakaj tako, 7D (Maribor), 1. oktober 2003, letn. 52, št. 39, 50. Keber, Janez, Iti kot Elija, Zakaj tako, 7D (Maribor), 17. nov. 2004, letn. 53, št. 46, 50. Keber, Janez, Leksika in frazeologija iz osebnih imen, Ivić, Pavle (ur.), Zbornik šeste jugoslovenske onomastičke konferencije (Donji Milanovac, 9 –12. oktobar 1985), (Naučni skupovi, Odeljenje jezika i književnosti, knj. 37, knj. 7), Beograd, Srpska kademija nauka i umetnosti, 1987, [437]–443. Keber, Janez, Izimenska leksika in frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Rječnik i društvo : zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikogra‑ fiji i leksikologiji održanog 11‑13. X. 1989. u Zagrebu, (Znanstveni skupovi razreda za filološke znanosti, knjiga 2), Zagreb, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 1993, 183–188. Keber, Janez, Ženska imena v Sloveniji, Derganc, Aleksandra (ur.), Zbornik pre‑ davanj, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knji‑ ževnosti, 1997, 33–43. Keber, Janez, Einige semantische Aspekte und Motive des Übergangs von Perso‑ nennamen zum Appellativum im Slowenischen, Zusammenfassungen, Trier, Universität Trier, 1993, 72–73. Keber, Janez, Ob slovenskem imenoslovju, v: Merkù, Pavle, Svetniki v slovenskem imenoslovju, Trst, Mladika, 1993, 155–157. Keber, Janez, Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, tretja, dopolnjena izdaja, Celje 2001. Keber, Janez, Frazeološki slovar slovenskega jezika, Poskusni zvezek, Ljubljana 2003. Kopaliński, Władysław, Słownik mitów i tradycji kultury, Warszawa 1987. Lađević, Milica, Tvorbeni modeli imena blizanaca u Vojvodini, Novi Sad 1988. 214 Janez Keber: Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Matešić, Josip, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb 1982. Merkù, Pavle, Odprto pismo Janezu Kebru, Primorska srečanja 1989, št. 95–96, str. 299–301. Janez Keber Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana keber@zrc‑sazu.si Merkù, Pavle, Svetniki v slovenskem imenoslovju, Mladika, Trst 1993. Mrazović, Pavica, Primorac, Ružica, Nemačko‑srpskohrvatski frazeološki rečnik, Beograd 1981. Žukov, V. P., Slovar' russkih poslovic i pogovorok, Moskva 1966, 459. Pavle is Pavel, but He Was Not Savel, And Also not Peter in Pavel nor Peter ali Pavel nor pavliha Summary This article dedicated to Pavle Merkù discusses the vocabulary and phrase‑ ology connected with the name Pavel ‘Paul’. Following an introduction, it focuses on the names Pavle and Pavliha, and the name of the comic character Pavliha, as well as the terms pavliha, pavlišec, pavlišek, and pavluha (all ‘clown’), in addition to the phrasemes iz Savla postati Pavel ‘ for Saul to become Paul’, Peter in Pavel ‘Peter and Paul’, Peter ali Pavel ‘Peter or Paul’, biti pavliha ‘to be a clown’, imeti koga za pavliha ‘to make fun of someone’, and igrati pavliho ‘to play the clown’. In the article’s title, the author provides a more rhetorical answer to the question of whether the saying Nomen est omen ‘true to its name’ also applies to Pavle Merkù with regard to this name, vocabulary, and phraseology. 215 vodna imena na doberdobskem krasu Vlado Klemše (Gorica) IZVLEČEK: V članku obravnava avtor vodna imena Doberdobskega, Prelosnega in Sabeljskega jezera ter Močil, navaja dosedanje ugoto‑ vitve in razlage imen ter opozarja na značilne hidronime, kot so Čre‑ pola/Črepolo, P'č, Počka, Rebok, Rošta, Roja in Pivka. Kamen je razpoznavni znak Krasa, voda pa element, ki omogoča življenje in preživetje v pokrajini, ki je v prejšnjih stoletjih kazala drugačno, zagotovo manj pri‑ jazno podobo. Voda v najbolj naravni obliki, kot dež, voda, ki se zbira v škavencah, v umetno narejenih zbiralnikih, štirnah, voda v obliki občasnih tokav, potokov, žlebov in strug, kalov in luž. Pa tudi voda v kraških jamah, kamor odteka skozi požerljuhe, živa voda presihajočih jezer, ki so značilnost doberdobskega Krasa, območja med Timavo in Vipavo ter med Dolom in Furlansko ravnino oziroma Laškim. Poleg Doberdobskega jezera, ki je po površini največje in najbolj znano, so na tem območju še Prelosno in Sabeljsko jezero, Močila in vrsta drugih manj izra‑ zitih kraških pojavov, vezanih na vodo. K temu velja dodati še močvirnat svet med Štivanom in Tržičem, imenovan Ližerc (it. Lisert). Za to območje se občasno upo‑ rablja tudi ime Laško jezero, vendar gre za netočnost oziroma za zamenjavo, zelo verjetno sad nepoznavanja zgodovinskih okoliščin in velikih sprememb, posledic posegov v prostor z gradnjo prometnih infrastruktur (železnica, ceste, daljnovodi, melioracije), ki so ta prostor povsem preoblikovale, začenši od druge polovice 18. stoletja. Podobno razmišljanje, glede lokacije namreč, velja za hidronim, reko ozi‑ roma kanal Lokóvec/Lokávac (it. Locovaz). V prostoru med Vipavo in Timavo ter med Dolom in Laškim je več vasi in zaselkov: Jamlje, Dol s svojimi zaselki, Doberdob s Poljanami, Medja vas, Vrh in Martinščina. Na obrobju pa so Štivan, Gabrje, Rupa, Peč in Miren. Na severozaho‑ du so še Rubije, Petovlje, Zdravščine in Zagraj. Geografski oris je podatek, ki ga ni mogoče zaobiti ob preučevanju krajevne‑ ABSTRACT: This articles discusses the hydronyms associated with Lake Doberdo, Lake Pietrarossa, the Sablici Marsh, and the Mucille Lakes, presents findings and explanations of the names to date, and draws attention to typical hydronyms such as Črepola/Črepolo, P’č, Počka, Rebok, Rošta, Roja, and Pivka. 217 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu ga imenoslovja, posebej v prostoru, ki je stoletja stičišče slovanskega/slovenskega in romanskega sveta. Prav tako ni mogoče mimo zgodovinskega dejstva, da je prav skozi ta prostor, od Zagraja, po zadnjih obronkih Krasa do prvih vzpetin nad Tržičem (it. Monfalco‑ ne), dolgo potekala državna meja med Beneško republiko in avstrijskimi deželami in se ohranila do leta 1797. Značilnost tega prostora je tudi stoletja dolgo sobivanje po izvoru romanske, šmartinske (Martinščina) skupnosti s slovensko okolico, kar se seveda odraža tudi v toponomastiki. Pogosti so primeri dvojnega poimenovanja (polimorfna imena), kakor tudi prisotnost slovenskih toponimov na območju Mar‑ tinščine, Zagraja, Petovelj in tudi drugih krajev in seveda tudi obratno. Značilen primer polimorfnega imena je toponim Razkriž/Crosera (cestno križišče na meji med katastrskimi občinami Doberdob, Zagraj in Martinščina). Najvišja točka do‑ berdobskega Krasa je Debela griža (275 m). Ime uporabljajo prebivalci slovenskih vasi, medtem ko je za Šmartince gora od nekdaj samo Cimòn, kar po slovensko po‑ meni Veliki vrh. Hidronim Fontane/Fontana, kar po pomenu ustreza štirnam, štirni oziroma štirnci, je zabeležen na območju Martinščine, vendar se je ime ukoreninilo tudi v nekaj kilometrov oddaljenem Opatjem selu (bolj pravilna in utemeljena bi bila množinska raba imena – Opatja sela; ljudsko Pačjasela) in tudi v nekaterih drugih krajih matičnega Krasa. Podobna ugotovitev velja za splošno razširjeni hidronim Potok. Ime je pogosto na teritoriju Petovelj, Zdravščin, Zagraja in deloma Foljana. Rošta, roja in rebok so izposojenke iz furlanščine, ki pa so se razširile daleč v no‑ tranjost slovenskega etničnega prostora na Primorskem. Značilen hidronim je Črepola/Črepolo v spodnjem toku Vipave. Verjetno no‑ vejšega izvora sta hidronima P'č s pomenom »vodnjak s talno, izvirno vodo«, in Počka, s pomenom »manjši vodni vir, studenec«. V seznam značilnih vodnih imen tega območja bi lahko uvrstili hidronim Pivka/Piuka (navedba v Franciscejskem katastru). Nekaj nemških ali domnevno iz nemščine izvedenih imen je zaslediti pred‑ vsem v arhivskem gradivu, npr. mikrotoponim Regališče na območju med Dolom in Opatjim selom, dalje mikrotoponim Kuglišče/Kulišče na območju Vrha, hidronima Bajer pri Rupi ter Mautte, potok, ki razmejuje občini Sovodnje ob Soči/Savogna d'Isonzo in Zagraj/Sagrado. Tudi oronim Varda nad Boneti in Jamljami bi po vsej verjetnosti sodil v to skupino imen. Še zmeraj močno opazne so sledi, ki jih je tudi na področju toponomastike zapustila prva svetovna vojna. Doberdobski Kras je bil med najbolj krvavimi pri‑ zorišči nesmiselnega in tragičnega početja. Številni žegni, jarki, špitali, kaverne in komande nosijo v sebi sporočilnost o dogajanju in dogodkih, ki so še zmeraj globoko zasidrani v kolektivnem spominu prebivalstva, čeprav so se dogodili pred devetdesetimi leti. Morda se bodo, poleg zbirateljev materialnih ostankov prve svetovne vojne, našli tudi zbiralci in zapisovalci dediščine, ki je sicer manj otipljiva kakor staro orožje, topovske granate, vojaška oprema, vendar s prav tako močno sporočilno‑ stjo. Vendar to je drugo, novo poglavje. Danes bi spregovorili o vodnih imenih na doberdobskem Krasu, vsaj o nekaterih. 21£ Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu ČRÉPOLA/ČRÉPULA, f. s., mtn in hdn na Vipavi, na območju Rupe, Peči, Gabrij in Rubij. Označuje kraj v rečni strugi, do koder je bila speljana pot oziroma je imela živina lahek dostop. Na črepoli se je napajala živina, ob suši pa so kraja‑ ni in tudi prebivalci kraških vasi zajemali vodo za kuhanje in druge potrebe. Še po drugi svetovni vojni so v sušnem obdobju Na črepoli zajemali in vozili vodo v lesenih lodricah, posebnih, na vozovih nameščenih sodih. V krajevnem govoru je črepola ženskega spola, kar potrjuje tudi mestniška oblika Na črepoli. Znana je tudi starejša oblika, Serepalo (mapa Franciscejskega katastra, 1818, za Rubije). V Terezijanskem katastru za Miren sta zabeleženi imeni Na chirepolo in Chirepola. Črepola pri Rupi se prekriva z mikrotoponimom Brod, Na Brodu. SABELJSKO JEZERO, n. s., hdn na meji med občinama Doberdob/Doberdò del Lago in Tržič/Monfalcone. Močvirnato območje, ki je bilo po številnih posegih, zlasti ob gradnji avtocestnega vozlišča, povsem spremenjeno. Prve navedbe so iz 13. stoletja: Gesira je nedvomno slov. jezero (TEA). To potrjuje tudi domnevo, da je današnje sestavljeno ime, Sabeljsko jezero, nastalo kasneje. Številne so navedbe iz 17., 18. in 19. stoletja, zlasti iz Franciscejskega katastra (Sablicz, Sablitz). Jože‑ finski vojaški zemljevid (1763–1787) navaja potok Sabliz, nekoliko niže, v smeri proti morju, pa Palustine. Navedba (PSCC, 174) iz 18. stoletja govori, da je hišo na mestu z imenom Sa‑ bliza zgradil devinski grof. Nad (nekdanjim) jezerom je zaselek Sabliči, m. pl. Danes šteje šest hiš, ki so na območju katastrske občine Jamlje, upravno pa sodijo v občino Doberdob. Raba krajevnega imena Sabliči (v predložni rabi pri Sabličih, od Sabličev, etnik ni znan) opozarja, da je ime zaselka verjetno izvedeno iz osebnega imena ali pri‑ imka, podobno kot so iz imen oziroma priimkov izvedena imena zaselkov v Dolu (Boneti, Ferletiči, Vižintini, Devetaki, Mikoli, Palki, v novejšem času se za slednje vse bolj dosledno uporablja ime Palkišče). Milko Kos navaja (Srednjeveški urbarji za Slovenijo III, str. 167, 168) nekega Saubkizha, Saukhicza, Saukicza v Števerja‑ nu, okrog leta 1523. Glede pomena imena bi veljalo upoštevati še drugo možnost, da je ime nastalo po značilnosti kraja oziroma območja. Mokrišča so idealno naravno okolje za žabe. Žabč, Žabnic, Žabelj in podobnih imen pa je veliko v slovenskem prostoru. Manj verjetna se zdi razlaga, po kateri naj bi se v imenu Sabeljsko (jezero) skrivala romanska beseda sabulum s pomenom »pesek«, kar omenja France Bezlaj v knjigi Slovenska vodna imena II. Dvomi se porajajo zlasti ob upoštevanju geo‑ morfoloških značilnosti kraja. Vode v presihajočih kraških jezerih običajno ne od‑ lagajo peska. Isti avtor uporablja ime Sabliško jezero, krajani pa pravijo Sabeljsko jezero, kar se mi zdi bolj pravilno. Na ožjem območju Sabeljskega jezera so še trije hidronimi: Studenci, Vrba in Puščjetka. Na obrobju najdemo še Žleb, Krč in Pološko. MOČILA/MUCILLE, n. pl., hdn v občini Ronke/Ronchi dei Legionari ozna‑ čuje kraški izvir, manjše presihajoče jezero. Območje je izgubilo prvobitno podo‑ bo zaradi gradbenih in drugih posegov (avtocesta, stanovanjske hiše, konjerejska farma itd). Ime Muzilas se prvič omenja leta 1382 (Domini 1998) in kasneje Mocille (1741). 21 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu V Franciscejskem katastru katastrske občine Romjan/Vermegliano, Mocille. V istem viru je omenjen tudi potok roja Mocille, ki je povezoval različne kraške izvire. Ime se je ohranilo tudi v uradni toponomastiki današnje občine Ronke/Ronchi dei Legi‑ onari (ulica Mucille). Dva izvira presihajočega jezera sta v bizjaškem narečju evi‑ dentirana kot Gorgo in Gorghet (gorghet je pomanjševalnica za gorgo; Puntin). PRELOSNO/PRELAZNO JEZERO, n. s., bizjaško Lago di Pierarossa, it. Lago di Pietrarossa, v nem. besedilu Prerassel (Urbar za Devin 1494, M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo III, str. 207), hdn v občini Tržič/Monfalcone, na meji z občino Doberdob. Danes je Prelosno jezero v območju naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera.V osrednjem in najglobljem delu voda nikoli ne presahne. Celotno območje je kljub zaščiti znatno spremenjeno, ker je skozi kotlino speljana avtocesta. Moteč je tudi vpliv naftovoda in plinovoda. Še do nedavna pa je bilo na vzpetini nad jezerom veliko vojaško strelišče. Poleg hidronima Prelosno se občasno uporablja tudi ime Laško jezero. Delno razlago najdemo v Jožefinskem vojaškem zemljevidu, kjer je omenjeno jezero nave‑ deno kot Jesero Veneto, kar bi ustrezalo hidronimu Laško jezero. Navedba vojaških topografov iz druge polovice 18. stoletja je smiselna in razumljiva. Jezero je bilo takrat v celoti na ozemlju Beneške republike in je bilo zato pač Jesero Veneto. Tež‑ ko pa je odgovoriti na vprašanje, ali so vojaški topografi vpisali ime, ki je bilo že v rabi med krajani, ali pa so, na osnovi neke tudi takrat močno prisotne birokratske miselnosti, jezero poimenovali kar po svoje. O izvoru in rabi imena Laško se je mogoče poučiti v zborniku Slovenci v La‑ škem (2005). Bolj zapletena pa je razlaga nastanka in pomena imena Prelosno (narečno Pri‑ elostno) jezero. Maurizio Puntin (Toponomastica storica del Territorio di Monfal‑ cone) navaja (ASCM, 43) citata iz leta 1569 Piera rossa in 1583 Pierarossa, kjer se omenja tudi mlin. Ime Pietrarossa je zabeleženo tudi v Franciscejskem katastru in na mapah katastrske občine Jamlje in katastrske občine Tržič/Monfalcone. Puntin pojasnjuje nastanek italijanske oblike imena (Pietra rossa) s prisotnostjo državne meje med Beneško republiko in avstrijskimi deželami. Mejo so označevali kamni, ki so bili škrlatnordeče barve in avtor navaja podobno situacijo, prav tako na mejnem območju, v kraju Isola Morosini (občina Škocjan ob Soči/San Canzian d'Isonzo) ter na nekdanji meji med Beneško republiko in deželo Tirolsko. V podkrepitev take razlage govori še en podatek, in sicer oronim Cimo di Pietra rossa, ki je zelo verjetno tudi nastal po letu 1420 (ime je navedeno tudi v Franciscejskem katastru). Ob tem se seveda postavlja vprašanje, odkod slovensko Prelosno, oziroma Pre‑ lostno in Prielostno jezero. Gre za domači govorici prilagojeno obliko italijanskega imena Pietra/Pierarossa?1 V krstnih knjigah za vikariat Jamlje (do leta 1873 so se vodile v Devinu, potem samostojno), kamor je sodil tudi mlin v Prelosnem, sta zabeleženi obliki, Prelazno (ex Prelazno) in Prelostno. 220 1 O razlagi imena Prelosno po disimilaciji iz *Preroslo France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, 109, sub voce Pradoslje. (Op. ur.) Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu Ob upoštevanju dejstva, da gre za področje, kjer so pogosti medsebojni jezikovni vplivi (interference), bi kazalo vzeti v poštev še eno možno razlago. Nad jezerom se namreč dviga (kota 144) kopast vrh, ki je na zemljevidih in mapah označen Arupa- cupa in ki je bil, po moji oceni, zelo nerodno poslovenjen v Gerupo kopo. Ni dvoma, da gre za sestavljeno ime in da je drugi del (kopa) pravšnji, saj pov‑ sem odraža morfologijo reliefa. Dvom se pojavlja glede prvega dela Arupa/Gerupa. Jameljci uporabljajo za goro ime Vrtače. Wertatschek je zabeleženo na Jožefinskem vojaškem zemljevidu. Gerup oziroma gherjup v krajevni govorici pomeni zoprn, nesladek, bridek, v prenesenem pomenu, tudi s težavo pridobljen. Kaj pa če je hibridna in težko razu‑ mljiva oblika (Arupacupa) samo rezultat netočnega ali površnega zapisa ali prepisa in imamo v osnovi opravka z navadno Ruso kopo? Rús na Primorskem in posebej na Goriškem pomeni rdeč (Pleteršnik). Če poznamo in sprejemamo imeni Rdeči rob in Bele stene, zakaj ne bi sprejeli Ruse kope? Toliko bolj, ker imamo čisto blizu vsaj dva primera sestavljenih oziroma dvodelnih imen. Z Gerupe kope/Ruse kope se nad Doberdobskim jezerom lepo vidi Rúsi škólj, obsežnim, nekdaj srenjskim pašnikom, ki se spuščajo od Doberdoba proti jezeru pa krajani od nekdaj pravijo Črna griža. DOBERDOBSKO JEZERO, n. s., it. Lago di Doberdò, nem. Doberdoer See (Franciscejski kataster in kasnejši dokumenti). V vseh primerih gre, po vsej ver‑ jetnosti, za umetno in iz upravnih potreb oblikovano ime. Krajani, tako v Dober‑ dobu kakor v Jamljah (površina jezera je namreč razdeljena med omenjeni vaški skupnosti, pri čemer je večji del, nekaj nad 20 hektarov, v katastrski občini Dober‑ dob), uporabljajo samo ime Jezero, kar je povsem razumljivo, saj je to edino jezero na njihovem območju, od nekdaj glavni vir pitne vode. Jezero je bilo v preteklosti intenzivno koriščeno, od lova in ribolova do košnje peluda (rogoza). Obsežna po‑ vršina, ki je danes del naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera in hidrološke značilnosti – izviri podtalnice so na jugozahodni strani, podzemni od‑ toki, požiralniki pa na vzhodni (jameljski) strani, povezuje pa jih vijugasta rečica – so prispevale k nastanku niza zanimivih vodnih imen. Glavnemu izviru v jezeru domačini pravijo Grulja, manjšim pa Luknja. Rečica, po kateri voda odteka proti Jamljam, je Močivnica. Manjši kanal (hidrografija se namreč pogosto spreminja) pa je Roja. V jezerskem dnu so se do danes, kljub različnim poskusom, vrtanjem in sondi‑ ranjem (pred desetletji so na območju jezera nameravali graditi raziskovalni center s svetlobnim pospeševalnikom in so v ta namen opravili niz geoloških raziskav in poskusov stabilnosti jezerskega dna) ohranile tri kotanje, bézni, ki so stalno zaliti z vodo (Prvi bézen, Drugi bézen, Treči (Tretji) bézen). Največji in od daleč najbolj opazen je Treči bézen na jameljski strani. Na skrajnem vzhodnem delu jezera je Plu‑ tnik. Območje jezera, kjer so še pred nekaj desetletji kosili rogoz, bodisi za nastilj bodisi za pletenje piconov, je Pelud. Pelúd (ponekod tudi Palud) je fitonim za rogoz. Pomeni pa lahko tudi močvir‑ je, mlakužo, kjer uspeva trsje. Picòni so posebne iz trsja (peluda) pletene mreže za sušenje sadja. Uporabljali so jih tudi pri gojenju sviloprejke. Nekdaj so iz trsja pletli tudi mreže, ki so jih uporabljali v gradbeništvu, za ometavanje lesenih stropov. Ime tako pletene mreže je gržòla. 221 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu Pelúd, picòn in gržòla so izposojenke iz furlanščine: palût, pezzòn (tudi gra‑ diz) ter grisòl (grisòle, grisiòle). Nejasen je pomen imen Grulja in Plutnik. Možno, vendar ne dovolj prepričlji‑ vo razlago za Plutnik najdemo v Pleteršnikovem slovarju, kjer za plutnik navaja, da je to vrsta perunike. Jezero je dejansko zelo zanimivo tudi s florističnega vidika (posebej velja opozoriti na bujno cvetenje poletnega velikega zvončka – Leucojum – ob bregovih) in v okolici rastejo tudi perunike. Ne vidim pa logične povezave, zakaj bi kraški požiralnik poimenovali po rastlini, ki dobro uspeva v skalnatih pri‑ sojnih legah. MOŠČENICA/MOŠČEN ICE, f. s, f. pl., hdn in tpn na meji med katastrskima občinama Jamlje in Tržič/Monfalcone (danes tudi meji med občinama Doberdob/ Doberdò del Lago in Tržič/Monfalcone). Pavle Merkù (Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, str.135) navaja imeni Moščénca in Muščénice za mlin in hišno ime. Terenska raziskava opozarja na množinsko obliko toponima (pri Moščenicah). Maurizio Puntin navaja, sklicujoč se na listine iz obdobja beneške uprave, vsekakor po letu 1558, ime Moscheniza, in razlaga, da je ime veljalo za območje bližnjega hriba in tudi potoka. V opisu občinske meje med katastrskima občinama Jamlje in Medja vas (Franciscejski kataster, 1818) zasledimo Mosiniza (isti vir navaja tudi lastnika zemljiške parcele, Pavletiča iz Gabrij), kar se zdi bliže Močivnici (ime roje v bližnjem Doberdobskem jezeru, po kateri se pretaka voda od izvirov na zahodni strani (Grulja) proti požiralnikom na vzhodni strani). V krstnih knjigah župnije Jamlje je beležka (ex Moščenice, 6), kar navaja k razmišljanju, da se za različnimi oblikami pravzaprav skrivata dve imeni: hidro‑ nim Močivnica, potok, ki priteka iz Sabeljskega jezera, in mikrotoponim oziroma toponim Moščenice. M AUTTA, hdn potoka na meji katastrske občine Rubije in Petovlje. Danes po‑ teka po strugi, ki je običajno suha, ob deževju pa bogata z vodo, in predstavlja mejo med občinama Sovodnje ob Soči/Savogna d'Isonzo in Zagraj/Sagrado. Ime Mautta je navedeno v Franciscejskem katastru, v opisu meje katastrske občine Rubije (1818) in na opisu priloženi risbi, medtem ko se v kolektivnem spominu ni ohranilo. Potok, ki izvira na majhni planoti pri zaselku Boškini, je za domačine samo Potok. Skromen podatek, da je nastanek imena mogoče pojasniti z obstojem mitni‑ ce, najdemo v razpravi Milka Kosa (Srednjeveški urbarji za Slovenijo III, str. 209). Navedba je sicer precej splošna in omenja samo mitnico v Gabrjah, kar pa ni daleč od Rubij oziroma od potoka Mautte. Odkod torej ime? Z ozirom na to, da je tod potekala meja med Goriškim in Tržaškim okrožjem in da je ob Vipavi in Soči bila speljana pot med Rubijami, Pe‑ tovljami in Zagrajem, kjer je bila v bližini tudi državna meja, je bila najbrž tu mit‑ ninska postaja. Globoka struga potoka je že sama predstavljala naravno zapreko, ki jo je bilo težko zaobiti. Die Maute v nemščini pomeni mitnino oziroma mitnico. V slovarju Nuovo Pirona (NP) je naveden toponim Mauta v kraju Pravisdomini, v zahodni Furlaniji. P'Č/POČKA Apelativ p’č, m. s., je iz furlanskega pòč, pòz s pomenom »vodnjak s talno, 222 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu izvirno vodo«. V drugem primeru imamo opravka z istim apelativom, le da je tu uporabljena manjšalna pripona ‑ka. P'č je splošno znano in razširjeno vodno ime v spodnjem nižinskem delu go‑ riške kotline (Miren, Sovodnje, Rupa, Peč, Gabrje). POČKA, f. s., je ime manjšega vodnega vira nad zaselkom Mikoli v Dolu. Za isto, vendar širše območje, je znano tudi ime Dolina pri Kalu. Glede pomena imena P'č velja opozoriti na furlanski priimek Pozzâr (kopač vodnjakov) in hišno (doma‑ če) ime P'čar v Sovodnjah. PÍVKA/PÍUKA, f. s., pri Píu(v)ki, na Píu(v)ki, ime označuje večje območje na dveh prodnatih terasah, na meji med Štandrežem, Sovodnjami in Pečjo. Ime bi lahko uvrstili tudi v kategorijo mikrotoponimov. Na Pivko sem naletel le v arhi‑ vskih virih (Franciscejski kataster). Domnevati je mogoče, da je bil na tem mestu požiralnik oziroma močno prepusten prodnat teren, kamor je izginjala voda iz Velikih roj. Podoben geološki pojav je bil v preteklosti med Rupo in Mirnom. V Terezijanskem katastru najdemo toponim Nad beznom. Novejšega nastanka pa je mikrotoponim Velika jama. ROJA, ROŠTA, REBOK To so hidronimi na območju Rubij, Sovodenj, Petovelj, Zdravščin. ROJA, f. s., pomeni umetni kanal, speljan za dovajanje vode na mlinska kolesa (npr. Roja pri Rubijah). V Furlaniji pomeni Roja tudi naravni vodotok. Izvedeno iz furlanskega ròje, ròe.(NP) ROŠTA, f. s., pomeni jez, umetno pregrado v rečni strugi, redkeje se ime upo‑ rablja za naravno pregrado. Izvedeno iz furlanskega ròste. (NP). REBOK, m. s., mrtev rokav v rečni strugi, običajno bogat z ribami. Ime je v rabi v Sovodnjah, Petovljah in Zdravščinah. Izvedeno je iz furlanske‑ ga revòc, rivòc (NP). POŽERLJÚH, m. s., jama, požiralnik, običajno v najnižjem delu kraškega polja, kamor ob deževju odteka voda. Požerljuh med Vižintini in Palkiščem. viri in literatura ASCM – Archivio Storico Comune di Monfalcone. Bezlaj, France, 1956, 1961, Slovenska vodna imena I–II, Ljubljana. Bezlaj, France, 1976–2005, Etimološki slovar slovenskega jezika I–IV, Ljubljana. Brecelj, Marijan, 2005, Furlansko‑slovenski slovar, Nova Gorica. Waltritsch, Marko (ur.), 1988, Doberdob včeraj in danes, Doberdob, 1988. Domini, Silvio, 1998, Staranzano: storia, società e cultura tra Otto a Novecento, Staranzano. Fajt, Vilko, 2002, Družinska imena v Sovodnjah. Utrinki naše preteklosti, Sovodnje ob Soči. Franciscejski kataster. Opisi katastrskih občin, lastnikov zemljiških in stavbnih parcel, cenitve in mape. Gradivo v Državnem arhivu v Gorici (Archivio di Stato). Goriško ozemlje. Zemljevid s krajevnimi in ledinskimi imeni, Trst – Gorica, 1999. 223 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu Jožefinski kataster. Registri lastnikov in popis parcel. Gradivo v Državnem arhivu v Gorici (Archivio di Stato). Klemše, Vlado, 1997, S Poklona do Toplice. Krajevna, ledinska, vodna in druga imena v Štmavru, Pevmi in na Oslavju, Štmaver. Kos, Milko, 1954, Srednjeveški urbarji za Slovenijo III. Urbarji Slovenskega Pri‑ morja. Drugi del, Ljubljana. Krstne knjige. Prepisi krstnih knjig posameznih župnij, v Nadškofijskem arhivu v Gorici. Martinčič, Andrej, Sušnik, Franc, 1969, Mala flora Slovenije, Ljubljana. Merkù, Pavle, 2006, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Ljubljana. Pirona, Giulio Andrea, 1979, Il Nuovo Pirona. Vocabolario friulano, Udine. Pleteršnik, Maks, 2006, Slovensko‑nemški slovar. Transliterirana izdaja, Ljublja‑ na. PSCC – Provveditori Sopraintendenti alla Camera dei Confini, v Archivio di Stato di Venezia. Puntin, Maurizio, 2003, Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone e del comune moderno di Sagrado, Gradisca d’Isonzo. Klemše, Vlado (ur.), 2005, Slovenci v Laškem, Tržič. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), 3. zvezek, Ljubljana, 1997. Snoj, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. Waltritsch, Marko (ur.), 1983, Sovodenjski zbornik, Sovodnje. Tabor "Doberdob 82". Gradivo mladinskega raziskovalnega tabora, Ljubljana, 1983. TEA – Thesaurus Ecclesiae Aquileiensis. Terenska raziskava avtorja. Terezijanski kataster. Registri lastnikov, kolonov in bremen. Gradivo v Državnem arhivu v Gorici (Archivio di Stato). Tržaško ozemlje. Zemljevid in seznam ledinskih imen, Ljubljana – Trst, 1978. Hydronyms in the Doberdo Karst Area Summary Doberdob (the Doberdo) karst area stretches between Štivan (San Giovanni) and the Vipava (Vipacco) River, and between Dol (Vallone) and the Friulian Plain, and is of great toponymic interest. This has been an area of intersection between the Slavic and Romance worlds for centuries. The border between Venice and Austria ran along the karst rim between Soča (the Isonzo) River and Tržič (Monfalcone) for several centuries. As a result, the intertwining of linguistic influence is more present and obvious in this area. In addition to the special historical features mentioned above, this region is also interesting in another way. The Doberdo karst area is rich and interesting in terms of geomorphology. In a relatively small area, there are four intermittent 224 Vlado Klemše: Vodna imena na doberdobskem Krasu lakes, as well as numerous ponds, sinkholes, distinctly flashy streams, and caves with groundwater. Water has always been a precious element and an element of survival for pe‑ Vlado Klemše Case sparse 54, I‑34070 Sovodnje/Savogna d’Isonzo (GO) vlado.klemse@virgilio.it ople living in the Karst region. This is also reflected in its wealth of hydronyms, the majority of which have been preserved either through oral traditional or ar‑ chival material. The author concentrates on the hydronyms associated with Doberdobsko jezero (Lake Doberdo), Prelosno jezero (Lake Pietrarossa), Sabeljsko jezero (the Sablici Marsh), and the Močile (Mucille Lakes). Findings and explanations of the names to date are presented, and attention is drawn to typical hydronyms such as Črepo‑ la/Črepolo, P’č, Počka, Rebok, Rošta, Roja, and Pivka. 225 /I,3Be CJiaBSIHCKisi ^blHJieKTHblH 30HM Oeaap ft. KiiMHyK (Minsk) IZVLEČEK: Po nekaterih lastnostih se slovanski narečni kontinu-um deli na dve coni — severno in južno. Kot osnova za tako delitev je vzeta različna realizacija soglasnikov *d, *t, *z, *s, *n pred *e, *i, in samoglasnikov *i, *y. Obstajajo govori z različno stopnjo prehodnosti. V nekaterih govorih se je ohranil arhaični model, ki je blizu praslovanskemu. Two Slavic Dialect Zones ABSTRACT: In certain features, the Slavic dialect continuum is divided into two zones: north and south. Various realizations of the consonants *d, *t, *z, *s, *n before *e, *i and the vowels *i, *y have been taken as the basis for this division. There are dialects with different degrees of sound change. Some dialects have preserved an archaic model close to Proto-Slavic. IIa HeKaropbix acaöniBacnax cnaBaHCici ^biajieKTHbi KaHTbraiyM nan3ajiaeima Ha jxsse 30Hbi -nayHOHHyio i nayflHOByio. ,H,a TaKix acaOJiiBacnen, y npbiBarHacni, aAHOcaijna HacTyimbia. 1. P3ani3anbia 3biHHbix *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepaA3TbiManariHHbiMi *e(e),*i(u). 2.3axaBaHHeranocHbix *i(u), *y(u) a6o ix 3niime y hryoam ryKy. y nayHOHHan 30He 3biHHbia *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) y aA3HaHaHaH na3inbii MaKKia, y nayflHeBan 30He - nBepAbia. TanocHbia *i(u), *y(u) y nayHOHHan 30He 3axaBani CBaio aKacnb, y nayflHeBan 30He hhbi 3Jiijiica y a^HbiM ryKy. ük B>moMa, yce cnaBaHCKia mobh y3bixoA3anb #a mobh (npaMOBbi) npacnaBaH-CKaä. y MOBax npacjiaBaHCKan, CTapacnaBaHCKaä i KHbKHaä CTapa5KbiTHapycKaž pamrara nepbia/iy ranocHbia *i(u), *y(u) aApo3HiBanica naMDK caöoio, yaynaiOHbi ZIBa ryKi [EEPHHITEHH, 238-241; EOHIKOBH1!, 91-92; CEJTHIIIEB, 110-112; (BHJ1HH, 303-312; HBAHOB 1968; HBAHOB 1990, 125; CTCJ1, 59]. 3biHHbia *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepaA 3TbiManariHHbiMi *e(e), i(u) y aA3HanaHbix MOBax MOBax BbiMayjianica «nayMaKKa». iHaKin Ka>KyHbi, aHbi 6bini nBep^biMi. ane HeBejiapboaBaHbiMi, y a/n)03HeHHe a# tbix 5Ka nBep^bix ry Kay BenapbßaBaHbix y imiibix na3inbiax, y thm niKy nepan *y(u). H,BepAbia HeBejiapboaBaHbia ryKi 227 cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu BbiMaynaioima Tpoxi «Marion» hmm HBepAbia BejiapboaBaHbia, TaMy ix Hap^ica Ha3biBaioiib «nayMaKKiMi». IlpacjiaBaHCKaa Ma/pjib p3ajri3anbii 3biHHbix *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepan *e(e), i(u) 3axaBanaca y HeKaTopbix parieHax i MiicpaparieHax Cnami, snän nepaßa5KHa 3HaxoA3aima Ha cyMOioKbi nayHOHHan i nayAHÖBaH 30H, y npbiBar- Hacni, y MHorix yKpaiHCKix raBopKax Kapnar i Bapxoyay p. CaH [3AJTECBKHH, 34-51; nHIEITIOPCBKA, 151-122; AYM 1988, KapTbi 16, 17], nacaM Ha ITajiec- ci [KJIHM^YK 1998, 118-135; KJTKM^YK 1999, 214-227; KJTKM^YK 2004, 454-465; KJTIM^YK 2003, 245-256, KapTbi 1, 2; KJTIM^YK 2005, 119-123; KURASZKIEWICZ, 27-28, 151-153, 263-264] i y iHHibix parieHax [riAYOO-HIKMA, 74-77]. Y raßopicax 5Ka öojibHian nacrei CnaBÜ CTapaa npacnaBaHCKaa Mazpjib pa3-öypbinaca [EOHIKOBH1!, 38-39, 42-43, 50-53, 126-128; KJTKM^YK 1998, 120]. -Hk naKa3Baioiib /iaii3eHbia cynacHbix raBopaK, 3HiKHeHHe «nayMaKKix» (uBepAbix HeBenapbi3BaHbix) 3biHHbix naiiiiijio AByMa iiuiaxaMi, naynoHHbiM i nay- a h e b bi m: y ajmhix BbinanKax ahm CTani MaKKiMi, y ppyrix - Haöbini Benapbi- 3aHbiK> i CTani «3BbiHaiiHbiMi» HBepAbiMi. A^HanacoBa a^öbiBanica 3MeHbi y cyan- HOciHax ryKay *y(u) i *i(u). Y amo>ix raBopKax r3Tbia ryKi 3axaBajrica, y /ipyrix 3jrijrica y aji3m ryK. IlepaxoA «nayMaiadx» *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepa/i *e(e), i(u) y MaKKia npbi 3axaBaHHi aApo3HeHHay naMi>K *y(u) i *i(u) mm yMoyHa Ha3biBaeM nayHOiHai Tanzpimtrafi,naKOJTbicijmap3ani3aBajiacayraBopKax nayHOHHan 30hh CnaBÜ. Haöbiime aA3HanaHbiMi 3biHHbiMi ^aflaTKOBan Benapbi-3aijbii i nepaxoA ix y 3BbiHaiiHbia HBepAbia 3bfihbih npbi 3niimi ranocHbix *y(u) i *i(u) y ajxmi ryK Ha3biBaeM nafflHeBaii TSH^SHiibian - jma p3ani3aBanaca y raBopKax nayflHeBaa 30hh CnaBÜ. Hi5K3H Mbi nepaBaacHa aÖM^racyeMca pa3rjumaM p3ajii3anbii 3biHHbix *d(d), *t(m) y na3iHbiax nepan *e(e), i(u), *y(u) [KJTIM^YK 1993, 81-83]. IIpHBJifl3eM npbiKjiaAbi. MaTspbiajibi y33Tbi 3 anyöniKaBaHbix npaij [,HAEM; J\APÄ; AYM, 1984; AYM, 1988; DEJNA; ČNT; ČJA; ASJ; SSA; STIEBER; SŁAWSKI], y thm jiiKy 3 BbinycKay AryjibHacnaBaHCKara jiiHrBicTbiHHara aTjiaca, 3 ynacHbix 3ani-cay, a TaKcaMa 3anicay Kaner 3 ix #a3BOjry. BbiKapbicroyBaeM TpaHCRpbiimbno, npbiHaTyio j\jisl AryjibHacnaBaHCKara jiiHrBicTbiHHara aTjiaca. 3ayBa5KbiM, hito y 3HaHHaii nacTHbi raßopaic cnaBaHCKix Moy nayHOHHaii 30hbi MaKKia 3biHHbia *d(d), *t(m) nepaiiHijii y [dz'(d3')], [c'fii')]- T3Taa 3'aBa arpbiMana Ha3By ijeKaHHe-A3eKaHHe. ITpaMOKKaBbi 3Tan y tsthm nepaxoA3e - ryKi [cP'(d3')], [f'(mli')]- TaKia ryKi 3a<})iKcaBaHbi y cynacHbix raBopKax [HA3APOBA: KapTa 29]. ITpaipc aA3HanaHara nepaxo/iy a/iöbiBayca HacTyimbiM HbiHaM: *d'(d% *tm(mm) >*d,(d,)l *f(rri) >*cP,(d3,)l *f,(m^) >*dz,(d3,)l Vftf'). BenapycKaa MOBa: dz'es'ac', c'ec'aruk, dz’ik'i, c’ix'i, dym. IlojibCKaa MOBa : dz’es'ac’, c’etšev, dz’ik'i, c’ixy, dym. BepxHajry5KbiHKaa MOBa: dz’esac’, c’ec’or, dz’iüy, c’ixy, dym. Hi5KHajry5KbiHKaa MOBa: z’ases’, z’eüs’, z’iüy, s’ixy, dym. PycKaa MOBa: d’es’at’, t’et’er’ev, d’ik’ij, t’ix’ij, dym. CnaBauKaa MOBa: d’esat’, t’etrov, d’ivi, t’ixi, dim. 22S cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu tfeiiiCKaa MOBa: deset, tetfev, d’ivoki, t’ixi, dim. YicpaiHCKaa MOBa: des’at’, teterev, teteruk, dykyj, tyxyj, dym. CepöcKaxapBaijKi nbiajieKTHbi apaan: deset, tetreb, divl’i, tix, dim. CnaBeHCKaa MOBa: deset, tepsti, diuji, tih, dim. BanrapcKaa MOBa: deset, tetrev, div, tix, dim. MaiceAOHCKaa MOBa: deset, tetrev, div, tix, dim. JlaniCKia raBopKi (^axia): idz’e, idže, dz’ivoky, džyvoky, c’ixy, čyhy, dym [ČNT, 283-323]. YcxoAHecjiaBaiiKia raBopKi (CnaBaicia): idzece, dziki, cixo, sin [ASJ; ^YJIH-HEHKO, 198-224]. 3axoAHecjiaBaijKia raßopici (CnaBaKia): idete, idzece, dzivoki, dzivoki, tixo, cixo, dim [ASJ]. Ha^CHoycKia raßopici (YKpama): d’es’at’, dz’es’ac’, t’et’eruk, c’ec’eruk, d’ik’i, dz’ik’i, t’ix’i, c’ix'i, dym [AYM 1984: Kapra 62, 102; BEHAU]. CnaBenaHCKia raBopKi (YKpaiHa, Benapycb): d’es’et, t’et’eruk, d’ik’i, t’ix'i, dym [AYM 1988, KapTa 87; HHKOH^YK; ,H,AEM: KapTbi 52, 53, 55-57; OSSOWSKI, 98-100]. Bepa5KHoycKi nbianeKTHbi Tbin (Benapycb, YKpaiHa, nanjiamma): d’es’et, t’et’eruk, d’ik’i, t’ix'i, dym [KJTKM^YK 1998, 121-123]. 3y6eHeuKi nbiajieKTHbi Tbin anpo3HiBaenna an öepaacHoycKara «nayMaKKiMi» (UBepAbiMi HeBenapbi3aBaHbiMi) ryÖHbiMi 3biHHbiMi nepan *e, *i: do t’eb-e, rob-it'i, dym [KJIIM^YK 2007, 83-87]. BepxHaacejib^CKia raBopKi, CManamnKaa nanrpyna (EepacnencKa-niHC-Kae rianecce): desec’, teteruk, d’ik’i, c’ix'i, dym [A. BOCAK, B. BOCAK, KapTbi 21-24]. BepxHaacejib^CKia raBopKi, pynmnKaa i jimoycKaa nanrpynbi (Eepacnenc-Ka-IliHCKae rianecce): desec’, teteruk, dz’ik’i, c’ix'i, dym [A. BOCAK, B. BOCAK: KapTbi 21-24]. CrpbiriHCKia, nayflHeBanejiaxaHCKia, capanHenarapbiHCKia, 3axonHenanjiam-CKia raBopKi (Benapycb, rianjiamma, YKpaiHa): deset’, teteruk, d’ik’i, t’ix'i, dym [JTEBAHIJ,3BIII; CAMYHJTIK; TPA^BIXA, 294-297; KJIIM^YK, 1983, 10-14; KJIHM^YK 1998, 120-121; J1ECIB, 239-412; AYM 1988, KapTa 87; HHKOH^YK; KURASZKIEWICZ, 8-48, 120-172, 211-227, 279-271, mapy; AGWB, mapa 1; CZYŻEWSKI, 40-43, 81-89, 109-120, 192, 199, 207, 208]. rapanHjracKia raBopKi (EepacnencKa-lTiHCKae rianecce): d-es-et’, t-et-eruk, d-yky, t-yx-y, dym [KJTKM^YK 2004, 454-465]. BpacuKa-niHCKia raBopKi (EepacnencKa-lTiHCKae Ilajiecce): deset’, tytyruk, teteruk, dykyj, tyxyj, dym [KJIIM^YK 1983]. ük 6aHbiM, M35Ka naMi5K an3HanaHbiMi nayHOHHan i nayflHeBan cnaBaHCKiMi 30HaMi He 3yciM Bbipa3Haa (rji. KapTy). fla TbinoBbix raBopaK nayflHeBan 30hh anHOcinna 6ojn>macnb raBopaK yK-paiHCKix i nayflHeBacjraBaHCKix. Cionbi 5K anHOcanna 6p3CUKa-niHCKia raBopKi Ha T3pbiTopbii Benapyci. Y raBopKax nayflHeBan 30hh 3biHHbia *d(d), *t(m) BbiMay-jmionna UBepna ak nepan *e(e), TaK i nepan *i(u). 22' cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu J\& TbinoBbix raBopaK nayHOHHaii 30hm a^HOciiina öojibiiiacnb raBopaK 6e-napycKix, nonbCKix, jry>KbinKix, a TaiccaMa jiamcKix (^axia). y ix *d(d), *t(m) y pa3rjumaeMan na3inbii nepanmjii y MaKKia [dz’], [c’]. Eojibmacnb raBopaKpycKan i cnaBanKan Moy, raBopKi 6epa>KHoycKara Tbiny Ha Ilanecci i y Ilanjiaiimibi, y thm jiiKy cjiaBenaHCKia raBopKi i nacrea HancHoycKix, aAHOcaijna aa nayHOHHan 30hbi. ane Maioiib y5KO npbiKMeTbi nepaxoAHacni aa 30hh nayflHeBaa: *d(d), *t(m) y ix BbiMaynaioima nepaA *e(e),*i(u) MaKKa, ane jhh He nepanmjii y [dz’], [c’]. y raBopKax nayHOHHa-ycxoAHan IIojibiiiHbi (Kamy6cKa-Ma3aBenKi nabran) ranocHbia *y(u), *i(u) 3Jiinica y hjxrüm ryKy [/'] [DEJNA, 149-162, mapa 25; KJlHM^yK, 1999, 222]. Ba ycxoAHecnaBamcix i Hacrnbi 3axoAHecnaBanKix raBopaK a/iöbiyca nepa-xoa *d(d), *t(m) y [dz], [c], ajmam, anonmia y aA3HaHaHaii na3inbii BHMayjunoinja iIBep^a. y pyAHiHKaä i jiiHoycKan na/irpynax BepxHaacejib^cicix raBopaK (Bepac- nencKa-ITiHCKae Ilanecce) nepan *e 3hhhmh [<^ö,)], [t(mj] UBepAbia, a nepaA *i jhh nepanmjii y [dz’], [c’], sndn BbiMaynaioima MaKKa. y CMajiamHKaH nanrpyne BepxmmcejibACKix raBopaKnepan *e 3biHHbia [d(dj], [t(mj] HBepAbia, nepaA *i [d(dj] 3axaBay CBaio aKacnb (npayaa, Haöbiy ajmeime ryica [dz’] i BbiMaynaeima aic [dz’(d3')]; *t(m) — nepannioy y [c']. y 6ojn>iiiacni H3HiCKix raBopaK, a TaKcaMa y raBopKax CTpbiriHCicix nay/moBa- nenaxaHCKix, cap^Henarapbmcicix, 3axoAHenanjianiCKix nepaA *e 3biHHbia [d(d)], [t(m)] ijBepAbia, nepaA *i - MaKicia, nepaxo/iy ixy [dz’], [c’] He aiiobijioca. r3Tbia raBopKi capoA MoyHa-AbiajieKTHbix an3maK, aiciM xapaKrapHa 6ojn>iiiaa a6o MeHiiiaa CTyneHb nepaxoAHacni [KJlIM^yK, 2003a, 88-91] naivii}K raBopKaMi nayHOHHan i nayflHeBan 30H, 6jibK3n 3a mnibia CTaanb ji& raBopaK nayAHOBan 30hh. y a#3Ha-naHbix raBopKax cnanyHbijiica nayHOHHaa i nayflHÖBaa T3mi3Hnbii pa3Biima *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n), a TaKcaMa *i(u), *y(u). Bi/iaBOHHa, y «npo^Kay» wtmx raBopaK Aoyra 3axoyBanaca CTapaa npacjiaBaHCKaa Mazpjib «nayMjnocix» *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepaA *e(e), i(u) i a^pcoHeHHa ranocHbix *i(u), *y(u). y apaane raBopaK pycKan mobh 3axaBanica ni na Ha/iayHara nacy 3axoyBani-ca acTpaBbi i Macißbi raBopaK, y aKix 3biHHbia *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepa/i *e(e),*i(u) ijBepAbia a6o «nayMaKKia», y HeKaTopbix 3 ix ranocHbia *i(u), *y(u) 3Jiinica y a^HbiM ryKy [^APil, KapTa 65; ^yPHOBO, COKOJIOB, yillAKOB, 31-32, 57, 58, 83; ^.yPHOBO 1903, 9, 20-22, KapTa; XPECTOMATHÜ, 154-157, 174-175; IlAyOOIIIHMA, 74-77]. 3HaHHää cneijbi(})iKaH xapaKT3pbi3yeima nanaöcKaa MOBa [LEHR-SPŁAWIŃSKI 1966, 5-18, 39-97; LEHR-SPLAWIŃSKI, POLAŃSKI; PAPIERKOWSKI, 11-76; CyilPyH; KJIHM^yK, 1999, 223-224]. y enranocHbia *i(u), *y(u) ^ajiipo3HbiH p3(})jieKCbi, r. 3H. y npananaöcKan MOBe hhbi He 3Jiinica y ajxiin ryK. 3biHHbia *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepan psiJwieKcaMi *e(e),*i(u) iiBep^bia. TaKiMHbiHaM, na aA3HanaHbix acaoniBacijax nanaöcKaa MOBa 3axaBana npacnaBaHCKyio acHOBy, CTapa/iayHi npacnaßaHCKi CTaH, i ^anen pa3BiBanaca na CBaHMy ynacHaMy ninaxy. Ilpayaa, y ricTopbii rsTan mobh Ha3ipaioima napaneni 3 raBopKaMi iHHibix cna-BaHCKix parieHay. üanaöcKaa MOBa He naHHina Hi na nayHOHHaMy, Hi na nayflHe-BaMy mnaxy pa3ßiima 3biHHbix *d(d), *t(m), *z(3), *s(c), *n(n) nepaA *e(e),*i(u) i ranocHbix *i(u), *y(u). 230 cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu Ma5Ka naMi5K a6eA3BK>Ma cnaBaHCiciMi jxt>i%mKiYa>iM\ 30HaMi He yayjiae ca-6ok) npaMOH jiiHÜ (rji. KapTy). Eh xapaierspHbi po3Hara xapaierapy "BbiCTynbi" i "KjiiHbi". 3 HbiM 3B33aHa ix y3HiKHeHHe? Bi/iaiib He Manyio pomo y r3TbiM 3pa6ini po3Hbia MirpaijbiHHbia pyxi CTapaacbiTHbix nacoy y3HiKHeHHe BbiayneHbix 30h, Bi/iaBOHHa, 3'aBa CTapaacbiTHaa, npacnaBaHCicaa, 60 MSDK& naMi5K iMi nepanmae apaanbi cnaBaHCicix rpyn i acoÖHbix Moy 3 aiciMi (JiaKTaMi ^aneicara MiHynara 3Ba3aHa y3HiKHeHHe BbiayneHbix 30h? XyTH3H 3a yce smo a^JHOCTpoyBae Henicae A3aneHHe npacnaBaH y MiHyjibiM Ha nayHOHHyio i nayflHeByio rpynbi. LfiicaBbiM yaynaeima Ha3ipaHHe B.B. GmoBa a6 a3ajieHHi nnoBopcicaH KyjibTypbi II ct. %a h.3. - V ct. h.3. Ha nayHOHHyio i naya-HÖByio 30Hbi [CE^OB, 92-93]. Bbi^3ajieHHe nayflHeBan 30hh BynoHbi öanbinb Ba ynjibiBe Keireray. Canpayflbi, ynjibiy Kenbray Ha npacnaBaH Baniici [IIBETKOB]. Ane MarHbiMa y Aafl3eHbiM Bbina^Ky aAJnocTpaBayca He TOJibKi icejibHKi ynjibiy MarHbiMa Bbm3aneHHe nayflHeBan 30hh y HenicaH CTyneHi 3Ba3aHa 3 KaHTaKTaMi npacnaBAH 3 iH^aeypaneHCiciMi Hapo/iaMi IlayflHeBaH i LfsHTpanbHaii Eyponbi, y MOBax aicix a^cyTHmay ryK *y(t>i). ük Ba/K>Ma, ryKa [y(bi)] He icHaßana y npam-aaeypaneHCKan MOBe, öh 3'ayJiaeima npacnaBaHCKan iHaBaiibian [CAB^EHKO, 85-87]. ATpbiMjiiBaeima, hito y raBopKax nayflHeBan cnaBaHCKan 30hh nacTKOBa a^Haßinaca CTapaa npam/iaeypaneHCKaa Mazpjib, 60 y ix 3h1k ryK *y(u), 3Jiiynibi-ca 3 ryKaM *i(u). fljia raBopaK nayHOHHan cnaBaHCKaii 30hh, aic i Rim Hanöonbiii apxaiHHaä öajiHKan mobbi - jiiroycKaH, xapaierspHa nibipoicaa ^biCTpbiöy nbia MaKicix 3biHHbix. HanponiBaeima BbiCHOBa, hito y (JiapMipaBaHHi nayHOHHan cnaBaHCKaii fltrajieKT-Han 30Hbi aiibirpajii icTOTHyio ponio KaHTaKTbi npacnaBaH 3 6ajrraMi. 3ßepHeM aniH3 yßary Ha 3thoh1m «naxi». y no3Hae cap^HaBeHna i y Ham nac TaK «Hea<})iiibiHHa» Ha3biBani i Ha3biBaiOHb nanaicay Ane « AnoBecnb Mmyjibix ranoy» («IIoBecTb BpeMeHHbix neT») na/iae r3Tbi sthohIm Tpoxi maicm. IlaBOAJie «AnoBecni...», #a naxay a^HOcaima nonbcicia nanaHe, Ma3aymaHe, naMapaHe. jhoiühh, paA3iMWbi, Baninbi. LfiicaBa, hito jhh pa3MeniHaHbi y po3Hbix KyTKax nayHOHHan cnaBaHCKaii 30hh. XyTHsii 3a yce r3Ta He BbinanKOBa [KJIIM^yK. 1994, 119-121]. JIaxay y BepxmM na^Hanpoyi i Ha cyMe5K5Kbi 3ManiHae He TOJib-Ki «AnoBecijb Mmynbix ra^oy». upa ix raBopbmb i KaHCTaHnm BarpaHapo^Hbi (IIap(})ipareHiT) y CBaeä npaijbi «A6 KipaBaHHi iMnepbiaii», HanicaHaü y 948-952 rr. [KOHCTAHTHH BArPÜHOPOflHblH, 272]. Ilpayaa, öh ix Ha3biBae jiQnjxiasi-HaMi (Aev^ctvivoi, Aev^evivoi). Aue öonbiiiacnb ^acneAHbiKay npbiTpbiMjiiBaeima ayMKi, hito neHA3amHbi KaHCTaHijiHa BarpaHapo^Hara i naxi - Ha3Bbi ToecHbia. JliTapaTypa AyM, 1984, Amjiac ytcpawcbKol Moeu. T. 1. Cepedun HaddmnpHHU{UHa, TlojiiccH i cyMiJKM 3eMJii. Khib. AyM, 1988, Amjiac ytcpawcbKol Moeu. T. 2. BojiuHb, HaddHicmpxmijUHa, 3axap- namniH i cyMijtcm 3eMJii. Khib. KoHCTaHTHH BarpaHopoAHbiH, 1982, 06ynpaejienuu ujunepueü //Pa3BHTne 3thh- 231 cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu necKoro caMOC03HaHHa cnaBaHCKHx Hapo^OB b 3noxy paHHero cpeflHeBeKOBba, MocKBa. AjieKcaH/rpa C. Eenaa, 1972, HadcnoecKue zoeopu na ^epHuzoeujune ((ponemuKa), AßTopeiJ). KaHA. flHC, KneB. CaMynn B. BepHniTeiiH, 1961, Oneptc cpaemimejibHoü zpaMMamuKU cjiaetmcKux xsbitcoe, MocKBa. AnÖHa A. BocaK, BiKTap M. Eocaic, 2005, Amjiac zaeopax TIpyoKancKaza paena Epsciftcaü eoöjiaci^i i cyMejtcjtca (BepxHHza Had'Hceiibd3H). Oanemhixa i Mctpcpcuiozw, MIhck. PanpcjiaB EoHiKOBHH, 1984, Ocnoeu cpaemimejibHoü zpaMMamuKU cjiaetmcKux H3UK06, OonemuKa u cjioeoo6pa306cmue. MocKBa. TaimaHa A. Fpanbixa, 2005, 3 zaeopxi podnaü eectci II Cicapöbi HapoflHaii mobm, flbiajieKTanariHHbi 36opmic, Mihck. ,3AEM, 1963,/fbwxeKinajiaziHHbi amjiac 6ejiapycKctü M06M, MiiiCK. ,H,APiI, 1986, ffucuieKmojiozimecKuü amjiac pyccxozo H3UKa, OonemuKa. Mock- Ba. AjieKcaH/rp J\. Ayjra^ßHKO; 2004, CjiaexHctcue Jiumepamypnue MUKpoxsbitcu, 06- pct3i{bi mexcmoe, T. II. TapTy. HüKonaüH. ,HypHOBO, 1903, ffuajieKmojiozimecKax, xapma KanystccKoü zyöepmiu. CaHKT-QeTepöypr. HHKOJiaä H. flypHOBO, Hmcojian H. Cokojiob, ^mhtphh H. YniaKOB, 1915, Onum duajieKmojiozunecKou Kapmu pyccxozo H3UKa e Eepone c npiuiostcenueM onepxa pyccKoü duajiexmojiozuu II Tpynw Mockobckoh ^HajieKTOJiorHHecKOH KOMHCCHH, Bbin, 5. MocKBa. AhtIh M. 3anecbKHH, 1970, lip o KomepzemfiK) daenix *u, *i e niedeHHOsaxidmtx zoeopax yKpaincbKoi Moeu II Ilpaiji XIII Pecny6jiiicaHCbKOi niajieKTOJioriHHOi Hapa^H. Khib. BanepHH B. HßaHOB, 1968, Ffcmopmectccui (ponojiozux pyccxozo xsbitca. MocKBa. BanepHH B. HßaHOB, 1990, Ffcmopmectccui zpajwuamuKa pyccxozo xsbitca. MocKBa. ©Snap J\. KniMHyK, 1983, Faeopxi 3axodnHza IJajieccH. OanembiHHbi napbic. MiHCK. ©Snap J\. KniMHyK, 1993,F'3(pjieKcu *d, *tnepadsmuMajiazmnuMi *e, *iycjiaex,H-cmx zaeopxax II EenapycKa-pycKa-nojibcicae cy nacTayjiajibHae MOBa3HaycTBa, MaT3pbiajibi ^pyroii MijKHapoflHaii HaByKOBaü KaH(J)ep3HUbii 5-6 jiiOTara 1993 r. Ilan p3fl- r.M. Me33HKi. BiueöcK. (Be^ap J\. KniMHyK, 1994, CmapaoKunmbw jixxi II EenapycKa-pycKa-nojibcicae cynacTaynajibHae MOBa3HaycTBa i niTapaTypa3HaycTBa. Marspbiajibi Tpanan Mi5KHapoAHaü HaByKOBaii KaH(J)ep3HUbii 5-7 chokha 1994 r. II. I. BiueöcK. ©Snap J\. KniMHyK, 2003, Faeopxi EepacifeucKa-FImcKaza FlaiieccH i FladjiHiuuia hk ebmiK zicmapbiHHaza pa3eit{t{M II Pogranicze. Tom 4. Lublin. ©Snap J\. KniMHyK, 2003a, Flepaxodnbix zaeopxi i nynKm adjiwy II Pogranicza j^zyków. Pogranicza kultur. Studia ofiarowane Elžbiecie Smułkowej. Warszawa. ©Snap J\. KniMHyK, 2005, P3if3H3ix: 'ToBipKa cena ManieBe ^opHOÖnjibCbKoro 232 "Jijsi" iiaku.i ic "AiiuJuitui uiity.ihit i j.mv" KapTa: ayrap - O.fl. KniMHyic; anpaixaBay y sjieicrpoHHaH Bepcii - Yna^siMip KomHamca. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 13 • 2 0 0 7 • 1-2 cDe^ap J\. KniMHyK: ffsee cjiaexHCKix dusuieKmnusi sohu panoHy". II. 1: Teiccra / yKnanani: lO.I.EinHOiiiHa, Jl.B.^HKa. - 456 c, in. II. 2. TeKCTH / yKnanaHi: r.B.BopoHOBHH, JI. A.MocKaneHKO, Jl.r.IloHOMap. - 608 c, in. II. 3. MaTepiajiH no neKCHHHoro aTjiacy yKpamcbKOi mobh / yKnanani: lO.I.EinHomna, T.B.BopoHHH, Jl.B.^HKa, JI.A.MocKaneHKO, Jl.r.IloHOMap. - 225 c, in. (Khib, 2003) // BenapycKaa nmrBicTbiKa. BbinycK 55. MiHCK. Oenap J\. KniivrryK, 2007, raeopKa eecxi ffyöemu Cmonmcxazapaena II Oanbicnop i 3THaKynbTypa Ilanecca y mnaeypaneucKiM KaHT3Kcne. MaTepbianbi III Mi5KHaponHaii HaByKOBaii KaHiJiepsHnbii (7-8 chokhji 2006 r., r. MiHCK). MiHCK, 2007. Oenap J[. KniMHyK, 1998, ffuanexmnue munu IJojiecbM II CnoBO h icynbrypa. Ila- m3th Hhkhth HnbHna ToncToro. MocKBa. Oenap J\. KniMHyK,1999, ffuaneKmnue munu TLonecbn, na oßiijecnaexHCKOM (pone II CnaBaHCKHe 3TK>nH. CöopHHK k loönneio CM. ToncToii. MocKBa. Oenap J\. KniMHyK, 2004, OmzonocKU npacnaexmijUHU e Cmojiuhckom pauoue EpecmcKoü oönacmu IIÜ3hk KynbTypbi: CeMaHTHica h rpaMMaTHKa. K 80-ne- thk> co jxrh po5KneHHa aKaneMHKa Hhkhth Hnbnna ToncToro (1923-1996). MocKBa. JleHa B. JleBaHiiSBin, 1993, Amnac zaeopaKEHpo3aycKazapaena Epacutcaü eo6nacui. 0anemuKa, II. I, II. EpscT. Mnxaiino JleciB, 1977, YxpamcbKi zoeipxu y Uojihiui, BapniaBa. TcniHaB. Ha3apoBa, 1985, Jlinzeicmunnuu amnac HuoicnboiUpun'xmi, Khib. MnKona B. HHKOHHyK, 1994, JleKcmnuu amnac Upaeo6epeoK.uozo Uoniccn, Khib - 5KHTOMHp. Po3anna .IIayKayHH ymBepciT3T), MiHCK. BaneHTHHB. CenoB, 2002, Cnaexne, HcmopiiKO-apxeonozimecKoe uccnedoeamie. MocKBa. AiJiaHacHH M. CennmeB, 1951, CmapocnaexHctcuü xsutc, iI. I. MocKBa. CTCJI, 1994, CmapocnaeMHCKuU cnoeapb (no pyKonucHM X—XI eexoe), MocKBa. AnaM E. CynpyH, 1987, Uona6cKuu xsutc, Mhhck. i). V severni coni se ti soglasniki izgovarjajo mehko, v južni coni pa trdo. Samoglasnika *i{a), *y(bi) sta v severni coni ohranila svojo kvaliteto, v južni coni sta se zlila v en glas. K severni coni spada večina beloruskih, poljskih, lužiških, ruskih in slovaških govorov, k južni coni pa večina ukrajinskih in južnoslovanskih. V večini čeških govorov, v nekaterih govorih Polesja in Podlasia, v posameznih narečnih enotah ruskega jezika so se združile severne in južne tendence. Redkokje se je ohranil stari praslovanski model, v katerem so soglasniki *d(X), *t(r), *z(3), *s(c), *n(n) pred *e(e), *i(n) polmehki, samoglasnika *i(n), *y (hi) pa predstavljata dva glasova. Fjodar D. Klimčuk vul. Njakrasava 35, korpus 2, kv. 253, 220040 Minsk, Belarus’ fdk@tut.by 235 Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 11 Marija Kozar-Mukič (Sombotel) Arhiv Železne županije v Sombotelu hrani tudi dokumente, ki se nanašajo na nekdanjo Slovensko okroglino (Tótság) oziroma Slovensko krajino (Vendvidék) in so zapisani v slovenskem narečju te pokrajine. Območje nekdanje murskosoboške občine je do l. 1919 upravno spadalo k Železni županiji. Madžarski in slovenski jezik se v dokumentih pojavljata od 18. stoletja naprej. Pred tem so bili zapisani v latinščini in nemščini. Obravnavana besedila so se ohranila v obliki zapisov v zvezi z urbarji (Ivanov‑ ci 1767), v gorskih bukvah (Stanjevci 1795: kazenske sankcije in Moščanci 1808: prisega), učbeniku (Puconci 1833), pismu vaškega župana (Pečarovci 1867), pozivu za trgatev (Murska Sobota 1867) in osnutku za ustanovno listino hranilnice (Mur‑ ska Sobota 1911). Razen učbenika so vsi teksti uradni, zaradi tega smo uradni tekst izbrali tudi iz učbenika. Poskušali smo ugotoviti, če so prekmurski tiski vplivali na zapisovalce glede besedišča in črkovnih znamenj. Primerjali smo jih z Novakovim slovarjem iz leta 2006.1 IZVLEČEK: V obravnavanih besedilih je ohranjena stara knjižna prek‑ murščina, ki so jo uporabljali tudi prekmurski pisci od začetka 18. stoletja. Besedni zaklad teh piscev je zbran v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka. S tem je avtorica primerjala zgodovin-sko‑narečna besedila, ohranjena v Županijskem arhivu v Sombotelu, v katerih je izrazje strokovno, uradovalno. ABSTRACT: The texts discussed here preserve the old literary Prek‑ murje dialect, which was also used by Prekmurje writers from the beginning of the 18th century onwards. These writers’ vocabulary is gathered in Vilko Novak’s Slovar stare knjižne prekmurščine (Dictionary of the Old Literary Prekmurje Dialect). The author compares this vocabulary with the historical and dialect texts preserved by the Szombathely County Archives, which contain technical and administrative terminology. Novak, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana, 2006. 237 Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Pri vseh sedmih tekstih so črkovna znamenja zapisana po sodobnem madžar‑ skem pravopisu. Prekmurski knjižni jezik je normiral s svojim prevodom Novega zakona protestantski pisec Števan Küzmič (1771)2. Na normo in predpise, ki so se izoblikovali v tej knjigi, se je navezovala glasoslovno‑oblikoslovna podoba prek‑ murskih abecednikov in čitank tako pri protestantih kot pri katoličanih. Od druge polovice 19. stoletja so katoličani iz svojih tiskov začeli umikati madžarski črkopis in uvajati gajico ("novoslovenščino"), protestanti pa so ostali pri "staroslovenskem" jeziku in črkopisu.3 Prva uradna besedila v prekmurščini (z močnim vplivom kajkavskega hrvaške‑ ga narečja) so bila zapisana v zvezi z davčno rektifikacijo Marije Terezije. Slovencem v Prekmurju je bila v 18. stoletju bližja panonska kajkavščina kot osrednjeslovenski knjižni jezik. Kajkavščina je bila sicer le nadomestni knjižni jezik v cerkvi, nikoli pa se ni zamenjevala s prekmurščino v drugih govornih položajih.4 Enotni urbar s tiskanim besedilom so dobila vsa naselja v 43 županijah ta‑ kratne Ogrske in ga dopolnila z lokalnimi podatki. Pred sestavljanjem urbarjev so popisovalci (conscriptores) v vsakem naselju izpraševali podložnike in zapisovali odgovore na devet vprašanj (novem punta). Vprašanja so bila prvotno zapisana v latinščini, ki so jih posamezni izpraševalci v Železni županiji prevedli v madžarski, nemški, hrvaški in slovenski jezik. V Arhivu Železne županije sem našla odgovore iz 105 vasi petih gospostev Slovenske okrogline (Tótság).5 Večina popisov je bila izvedena v letu 1767, nekaj pa leta 1768 in 1787. Slovenska vprašanja in odgovore so zabeležili v šestnajstih naseljih.6 Samo slovenski odgovor je zapisan v trgu Gornja Lendava in v vaseh Satahovci in Vidonci (murskosoboško gospostvo).7 Odgovori na devet vprašanj v zvezi z urbarji (Ivanovci 1767) Marija Terezija je v svojih devetih vprašanjih iskala odgovore na naslednja vprašanja: 23S Küzmič, Števan: Nouvi zákon, Halle, 1771. Prim. Jesenšek, Marko, Jezik prekmurskih abecednikov in učbenikov v 19. stoletju, Slo- vensko‑madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes, Budimpešta, 1998, 128, 121, 123. Jesenšek, Marko, Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika, Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost (ur. Vugrinec Jože), Murska Sobota, 2005, 70. Vas Megyei Levéltár, Novem Puncta IV/1/h, fascikel 1-3. (V nadaljevanju VaML NP) VaML NP, Alsó Szlávecsa ‑ Dolnji Slaveči 1/5, Csekefa - Čikečka vas 1/38, Bokrács - Bokrači 1/45, Dolinc - Veliki Dolenci 1/46, Felső Szlávecsa - Gornji Slaveči 1/60, Falkóc - Fokovci 1/62, Ivanóc - Ivanovci 2/9, Korosec - Korovci 2/53, Lukasóc - Lu‑ kačovci 2/66, Muraszombat - Murska Sobota 2/80, Motovilc - Motovilci 2/87, Nem‑ sóc - Nemčavci 3/9, Pecsaróc - Pečarovci 3/37, Poznanóc - Poznanovci 3/38, Sidahegy - Vučja gomila 3/107, Vescsica - Veščica 3/145. VaML NP 1/59, 3/96, 3/146. Prim.: Marija Kozar‑Mukič, Jezik urbarjev Slovenske okrogline (Tótság) v 18. stoletju, Szlavisztikai Napokll. (Slavistični dnevi), Szombathely, 1986, 115-120. 2 4 6 / Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 1. Ali ima kraj urbar in od kdaj? 2. Ali imajo pogodbo ali pa služijo zemljiškemu gospodu iz navade? 3. Če ni urbarja ne pogodbe, koliko davkov plačujejo in od kdaj? 4. Katere okoliščine so spodbujale ali ovirale življenje kmetov? 5. Koliko orne zemlje in travnikov je spadalo k posesti? 6. Koliko tlake, s koliko živinami so dolžni opraviti in če se prihod in odhod vračuna v tlako? 7. Ali plačujejo devetino in od kdaj ter kakšne dajatve plačujejo še z denarjem ali v naturalijah zemljiškemu gospodu? 8. Ali so bile neobdelane njive in kdo jih je uporabljal? 9. Ali so bili podložniki dedni ali svobodni? Iz odgovorov na devet vprašanj se lahko ugotovi, kakšen je bil položaj podlo‑ žnikov v določenem naselju pred davčno rektifikacijo. 8 Prim. Marija Kozar‑Mukič, Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. sto‑ letju, Zbornik soboškega muzeja 4, Murska Sobota, 1995, 77–89. 9 Gl. seznam kratic V Ivanovcih (gl. Prilogo) so bili kmetje podložniki treh zemljiških gospodov, ne urbarja ne pogodbe niso imeli. Ne glede na velikost posesti so morali kmetje na tlako vsak teden od ponedeljka do sobote. Po stari navadi (brez pogodbe) je moral plačevati davek tisti, ki je gospodaril na četrtini kmetije. In sicer: 8 grošev v gotovini in poldru‑ gi voz gnoja. Niso imeli pašnikov in drv za kurjavo. Ko so prišli zemljiški gospodje v vas, so jih morali nahraniti. V vasi cele kmetije ni bilo, ampak samo četrtine, v ka‑ terih je dobre orne zemlje bilo le za en plug (oral). Na travnikih so imeli za en voz sená, otave niso kosili. Na tlako so morali hoditi od ponedeljka do sobote, s štirimi živinami. Pot tja in nazaj ni bila všteta v tlako. Kdor ni šel na tlako, je moral plačati denarno kazen zemljiškemu gospodu. Devetine niso plačevali, desetino so plačevali škofu v Győru. V vasi sta bili zapuščeni dve četrtinski kmetiji, ker sta lastnika umrla. Obdelovali so ju drugi kmetje, v najemu. Vsi kmetje so bili dedni tlačani. (Tlačani niso plačevali devetine nikjer v Železni županiji, ne samo v slovenskih vaseh.) Tudi podatki slovenskih odgovorov tlačanov ostalih devetih vasi govorijo o težkih življenj‑ skih okoliščinah slovenskega kmeta med Muro in Rabo v 18. stoletju.8 Zapisovalec devetih vprašanj in odgovorov je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = ss, sz (kossiti, doszta); š = s (nasy); č = cs, ch (Dacse, Selische); ž = zs,s (veszdazsnyem, Sivinczi); c = cz (czeloga); l = tudi ll (Szello, illiti); v = tudi ff (od Pavroff); i = tudi y (nasy); nj = ny (idenye); e = ei (vreimena). Prisotna sta za prek‑ murščino značilna samoglasnika ö in ü (dönok, plüg, zvün). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 17679: dacsa – davek (1754 KŠ) dugovanje – stvar, reč (1715 TF, 1747 SM) gda – ko, kadar (1715 TF, 1747 SM, 1754 KŠ) goszpoczki prid. – gosposki (1754 KŠ) 23 Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 haszek – (madž.) korist (1715 TF, 1754 KŠ) püszta prid. – pust, prazen (1747 SM) raniti nedov. – hraniti, preživljati (1747 SM) skodlivoszt – škodljivost (1754 KŠ) vezda prisl. – zdaj (1715 TF, 1725 ABC, 1747 SM, 1754 KŠ) Kazenske sankcije v gorskih bukvah (Stanjevci 1795) Gorske bukve so vsebovale vrsto določil, ki so zagotavljala redno obdelavo vinogradov, določale so kazenske sankcije v okviru nižjega sodstva in urejale delo gorskih pravd. Odlomka predstavljata, kako so kaznovali prekrške v vinogradih: "4. Csi bi sto kaj vkradno [v] vészi, ino bi tiszto blágo pri Goriczaj meo v klejti, ino sze more pravicsno poszvedocsiti táksi Goricze zgibi, stere Goricze sze morejo odati pouleg vreidnoszti, i one czejne tri tále sze dosztája Zemelszkoga Goszpouda, strti tao Esküttom osz‑ táne, tiszto vkrádnyeno blágo sze more nazaj dati onomi steroga je bilau, csi bi káksi Decsko vcsino tou, i gazda more zadoszta poszvedocsiti ka je zvün nyegovoga znánya, táksi sze more z sibov ali sz korbátsom kastigati. 6. [...] csi bi sto z drüga zsenov v klejti pio vnotsi ali vujdné, dveri bi doli zápro, ino bi tam praznüvao snyov, csi o’zenyeni plácsa 12 f, csi je Junák 6 f. stere plácse sze tri tále dosztája zemelszkoga Goszpouda, strti tao pa Hegységa."10 Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (tiszto); š = s (stere); č = cs, ts (vcsino, korobáts); ž = zs, ’z (zsenov, o’zenyeni); c = cz (Goricze); nj = ny (vkrádnyeno); e = ej (v klejti). Prisoten je za prekmurščino značilen samoglasnik ü (zvün). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1795: dosztajati sze nedov. – pripadati (1771 KŠ) eskütt – (madž.) priča gorice ž – vinograd, gorice (1754 KŠ, 1771 KŠ) hegység – (madž.) vinograd korbáts – korobač (1833 KOJ) pravično prisl. – pravično (1715 TF) praznüvati nedov. – prešuštvovati (1754 KŠ) vcsiniti dov. – narediti, storiti (1715 TF) vujdné prisl. – podnevi (1715 TF) Prisega v gorskih bukvah (Moščanci 1808) V gorskih bukvah iz Moščancev je zapisana prisega župana goric, porotnikov in notarja zakupnikov vinogradov v prekmurskem slovenskem narečju: "Jasz N.N. Preszégam na ’sivoga Bouga, ki je Boug Ocsa, Boug Szin, i Düh Szvéti, Blá’sen[em]u sz. Troisztvu, ka kaikoder bi proiti tén Articuluson vidu, csüu, ali szpoznao, Hegységi notri uvádim, i ne prestimam niti szouszidsztvu, kumsztvu, niti Priátelsztvu, niti moi 240 VaML Hegyközségi articulusok‑Sztanyóc/ Gorske bukve‑ Stanjevci, 5. december 1795 Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 haszek, niti lützki kvár: na sztrán nihám szrditoszt, bujaznoszt, nenávidnoszt, prusnyou ali mitu, z enuo ritsjouv, vszo cslovecsjo prestimánye, nego vszo Duguványe htsém pravitsnu i isztinszku Hegységi notr uvaditi, inu dokuncsávati. Taku meni Boug pomori." Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (Szin); š = s (prestimanye); č = cs, ts (Ocsa, htsém); ž = zs, ’s (zsenov, ’sivoga); c = tz (lützki); nj = ny (duguvanye); dj = gy (Hegység); e = ej (v klejti), l = u, o (csüu, szpoznao), ‑el = u (vidu), j = i (moi). Prisoten je za prekmurščino značilen samoglasnik ü (Düh, csüu). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1808: dokuncsávati nedov. – dokončevati (1754 K KŠ, 1771 KŠ) haszek – (madž.) korist (1715 TF, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1783 KM, 1790 KM, 1789 BKM) hegység (madž.) – vinograd lützki prid. – tuj (1754 KŠ, 1747 SM, 1771 KŠ, 1783 KM) mita – podkupnina (1754 KŠ, 1796 KM, 1789 BKM) nenavidnoszt – zavist (1771 KŠ) prestimávanye – spoštovanje (1771 KŠ, 1790 KM, 1796 SŠ) Lülikov učbenik (Puconci 1833) Županijski arhiv v Sombotelu hrani dvojezični rokopisni učbenik Števana Lüli‑ ka, ki je nastal ok. leta 1833.11 Napisan je za odrasle, v obliki pogovorov. Obsega 276 strani. Vse besedilo je napisano vzporedno v prekmurskem slovenskem narečju in v madžarščini. Rokopis je razdeljen na osem poglavij (govor in pisava, pogovori o dobrih delih, naravoslovje in zgodovina, zemljepis Ogrske in županij Vas, Zala, Somogy – v teh so živeli Slovenci – zgodovina »Szlovenov« in Madžarov, obrti, 33 poučnih zgodb, temelji računstva). Na koncu knjige je na šestih straneh dodan slo‑ vensko‑madžarski slovar – z 894 enotami –, ki je najbrž prvi poskus te vrste. (Prvi poskus madžarsko‑slovenskega slovarja je priloga v knjigi Jožefa Košiča Kratki Navuk Vogrskoga jezika ...V‑Gradczi, 1833). Glede na ostala obravnavana besedila smo iz Lülikovega rokopisa izbrali „Czembe‑liszt” (zapustnico) zaradi strokovno‑uradovalnega izrazja (s. 42–43.). Lülik navaja zapustnico kot primer uradnega dokumenta. Po tem primeru naj bi imel kmet podložnik domačijo, ki jo sestavljata 6‑celično stanovanjsko poslopje (sesztéri rami) in skedenj s svinjaki. Za tem je našteta živina (konji, krave, telice, prašiči), poljedelsko orodje, posoda za shranjevanje živil, živila in žitarice (pšeni‑ ca, rž, ajda, oves, proso). Ta velke ABC ali Solszka‑Vcsenyá v‑zgovárjanyi vu Plemenitom Vas Vármegyövi szto‑ jécsim Szlovenom na vörazsirjávanye vogrszkoga jezika zgotovlena po Lülik Stevani. = A nagy ABC vagy Oskolai‑oktatások beszélgetésben. A Tekintetes Nemes Vas várme‑ gyében létező Vendusok számára magyar nyelv kiterjesztése végett készítette Lülik Ist‑ ván. VaML; Kozar‑Mukič, Marija: Etnološko gradivo Štefana Lülika (prispevek k zgodovini slovenske etnologije), Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije ‑1, Ljubljana, 1982. 75-76. 241 11 Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Lülik je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (liszt); š = s (stero); č = cs (sztojecsega); ž = ’z (du’zni); c = cz (3 telicze); nj = ny (4 konyi); e = ei (vrejdnoszt). Prisoten je za prekmurščino značilni ü (2 plüga, 50 füntov szoli). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1833: hajdina (madž.) – ajda (1780 KMS) kebel – mernik (1790 KM) kmet – kmet (1754 KŠ, 1845 KOJ) kola, koula mn. – voz (1771 KŠ, 1833 KOJ, 1796 KM, 1789 BKM) lagev – sod (1780 KMS, 1790 KM, 1807 SIZ) plüg – plug, orodje (1771 KŠ, 1780 KMS, 1796 KM) ram – hram, stavba (1833 KOJ) raszoje mn. – senene vile (1780 KM) skegyen – skedenj (1771 KŠ, 1790 KM, 1833 KOJ) sker – orodje (1754 KŠ, 1771 KŠ, 1833 KOJ) ’zaklov, žakeu – vreča (1771 KŠ, 1796 KM) Pismo vaškega župana (Pečarovci 1867) Vaški župan prosi za pomoč glavnega župana v zvezi z dediščino. Hči kme‑ ta Ivana Severa se je skregala z očetom zaradi dediščine. Člani vaškega odbora so hoteli posredovati in hčerki svetovati, naj se zadovolji zaenkrat z vinogradom in mlinom. Gozda in zemljišča ne more dobiti, dokler ji oče živi. Trnó lipou damo Pozdraviti! Plemenitoga Goszpon fő biróva, nyuvo Dobroto. Ete lidi szmo dali med vész pozvati poulek tisztoga dela, kak szo med szebov meli paulek bitja Sontavec (?), ka bi za toga volo, ka kak szo sze vö parlivali (?) pri veskoj szodbi. Pred veskimi lidmi sze je szama kriva zalaga (?), ka je vérta tak dalecs za nikoj prestimala, pa zosinfala, ka sze tiszte ricsi nikaksemi cs‑ lövöki nedosztajajo, nej pa enomi verti. Zato szmo [...] da bi zravnali na tiszti [...] Plemeni‑ tomi Goszpon főbirovi kaj sté ’z nyima vcsinijo. [...] nyefko med szebof majo, ka ona szama szvoj taou scsé fkraj meti od tiszte Hi’ze, kak je Szever Iván pravi vért. Za toga volo ona tou lüdi nikak nescse prvoliti, ka bi vész nyej fkraj szpoznala, kak bi po pravici njej sló, Ivanova tou. Gocsi, ka sze poulek falinge (?) sze ne zgilja, ka de ona goszpodi sla. Mi szmo szpoznavali gorénséino (?) pa je nej stela zéti. Pa drügocs mlin pa je tou ni edno nej stela privoliti. Szelszkoga Grünta pa leisz tak nemre dobiti dokecs ocsa ’zivé. Pecseróczi agós 25 dneva 1567 leta ’Zoksz Józf eskét szvedok Horvat Józf Fujsz Iván Szever Mihály veski Ritar potpiszani12 242 VaML IV. 286/b, dokumenti iz l. 1867. Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (Goszpon); š = s (pri veskoj); č = cs, ts (dalecs, htsém); ž = ’z (Hi’ze, 'zivé); c = c (po pravici); nj = ny (nyefko); dj = gy (Hegység); e = ei (leisz), o = ou (tou, pouleg); v = f (fkraj, med szebof); ‑l = ou (taou). Prisotna sta za prekmurščino značilna samoglasnika ö in ü (cslovöki, lüdi, drügocs). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1867: falinga – napaka, slabost (1783 KM, 1790 KM, 1833 KOJ, 1848 KAJ, 1848 TA, 1848 KOJ) szpoznati – priznati (1771 KŠ, 1848 KOJ) fő biróv (madž.) – glavni župan gocsi, gucsati – govoriti (1754 KŠ,1771 KŠ, 1790 KM) goszpon – gospod, spotoštljiv naslov za odraslega moškega (1833 KOJ,1845 KOJ) Začetek trgatve (Murska Sobota 1867) Glavni župan Slovenske krajine – Šandor Agustič – je izdal okrožnico, v kateri poziva lastnike vinogradov, naj se 18. septembra 1867 ob 10. uri zberejo v Murski Soboti, da bi določili termin za začetek trgatve. Kdor bo prej začel s trgatvijo, bo moral plačati od 12 do 24 forintov kazni. Nej szamo Za Orszátskoga goszpodarsztva i haszka, liki tüdi za obcsinszkoga Goricze imajoucsi vértov haszka volo, nasega Vármegyöva Obcsina je dokoncsala, ka bránye goricz, touje brátva, i vetoi Szlovenszkoi okroglini naj sze dotisztoga vrejmena nazajzadr’si, doke‑ cs, té plemeniti szád sze szploj dozori, i snega Grünta ládavczi takse vino szpraviti morejo, ka nej szamo vdomácsi ostarijai, liki vzünszka Dr’sála za dobro czejno odati, i tak za szébe véksi haszek dobiti mogoucsni bodejo. Ar zdaj ’se je nasega Orszaga vino tudi v zvünszki Országai za visesko szpoznano, i potom sze vékso czejno dobiti more, sterom nej szamo Vinogradov okroglina liki czejli nas Ország vu trstvi na prej priti. I csibi po vrejmeni Go‑ ricze zbousi stális posztaviláne bilé escse sze obogatiti bi mogeo; na tou pa prvi sztopaj pri brátvi sze zatsna, ar nezreli szád lagoje, vö dozreljeni pa vitesko vino da; záto dokoncsánye Vármegyöszko je ka naj birovija z grünta vinogradov ládavczi vküper szi dogocsi, gda bi brátva tak sze zatsnoti mogla, ka nebi czeloj obcsini na skodo bilou. Tak zatou je odlocseni dén 18‑ga etoga mejszecza vsterom v Szobiti pri Váraski hisai za goidna okoli 10 vöre vküp pridemo, na stero szpráviscse véksi Goricz vértovje csi scéjo szami ali navküp, po zebrani i poszláni namesznikov sze pozivajo; gde sze odloucsi dén v sterom sze brátva zatsnoti má. leisz – tu: gozd (les pri 1771 KŠ) nyefka – njevkanje, prepir (1823 BRM) prvoliti – privoliti, pristati (1771 KŠ, 1780 KMK, 1783 KM, 1790 KM,1796 KM, 1823 BRM, 1870 KAJ) grünt – zemljišče, posest (1796 KM, 1848 KOJ) vcsiniti – narediti, storiti (1715 TF,1725 ABC, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1783 KM, 1807 SIZ, 1823 BRM) vért – gospodar (1754 KŠ, 1783 KM, 1790 KM, 1833 KOJ) (za nikoj) prestimati – (sploh ne) spoštovati, ceniti (1715 TF, 1754 KŠ, 1771 KŠ, 1789 BKM, 1790 KM, 1796 SŠ, 1823 BRM, 1848 KAJ, 1848 TA) zgilajti sze – poravnati se (1771 KŠ, 1790 KM) 243 Marija Kožar- Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Do tisztoga vrejmena pa sze z Vármegyöszkov oblásztjov prepovej, kaj naj niscse brátvo zatsnoti naj sze ne zasztoupi, ar birovije dusnoszt bode tisztoga, brezi vsze miloscse, ka ’se obznanyeno máte od 12 do 24 ránykov kastigati, naj szi zatogavolo niscse tou kastigo szám na szébe ne ’selej dobiti.13 Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (haszka); š = s (nasega); č = cs, ts (dokoncsala, zatsnoti); ž = ’s (dr'sala); c = cz (Goricze); nj = ny (obznanjeno); dj = gy (Vármegyöva); e = ej (czejno), o = ou (tou, mogoucsi); h = j (sploj); ‑l = ‑o (mogeo). Prisotna sta za prekmurščino značilna samoglasnika ö in ü (vö, vöra, grünta); v + u = vöra (ura). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1867: bránye goricz, brátva – trgatev (1771 KŠ, 1833 KOJ, 1848 KAJ) dokoncsati dov. – skleniti, odločiti (1747 SM) grünta vinogradov ládavczi – lastniki zemljišča vinogradov (kalk iz madž.) grünta ládavczi (ládavec) – lastnik (1833 KOJ) obcsinszke Goricze – občinski, mestni (1747 SM, 1771 KŠ) orszátsko – (madž.) državno (1747 SM, 1771 KŠ) ostarija – gostilna (1754 KŠ,1771 KŠ, 1790 KM,1796 KM, 1807 SIZ) Szlovenszka okroglina (1796 KM) szpráviscse – zbor, zborovanje (1771 KŠ) trstvo – trgovanje, trgovina (1771 KŠ, 1796 KM, 1848 KAJ) Vinogradov okroglina – madž. pokrajina v Železni županiji (Hegyhát) vzünszka Dr'sala – tuja dežela (1771 KŠ, 1848 KOJ) Osnutek ustanovne listine hranilnice (Murska Sobota 1911) Osnutek je napisan v madžarščini in v prekmurskem slovenskem narečju. Slovensko besedilo je prevod madžarskega. Strokovni izrazi so kalki madžarskih besednih zvez. Večina jih je novotvorb, le nekaj so jih uporabljali že pisci pred le‑ tom 1911. Vu szlovenszkoj krajini, stera lezsi na graniczi Vas i Zalavármegyőva, pa zvékse sz‑ tráni pod szobocsko i lendaszko birovijo szlisi, sze vu szlejdnyem vrejmeni pri obcsinsz‑ koga vértivanya zsitki veliko naprej‑idejnye dá na pamet vzéti. Körmedinszka‑szobocska zseleznicza, stera po Vasvármegyőva czejlom jügzáhodnom táli prej ide, je edno veliko i rodno krajino notri zakapcsila vu obrácsanye obcsinszkoga vértivanya, paje k‑ednomi do‑ szégamao szplój vkrajzaprejtomi pláczi k‑czój hodécso pout odprla, z‑kój tou zhája, ka sze vu zsítki obcsinszkoga vérsztva vszakse delo i vszaksa moucs vrsenécs povéksáva i dale naprej i vise pridti nakanüje. Kan aj eto nakanejnye vu naprej‑idejnye na stero vszaksi cslovek jus i zrok má, bole i zaisztino naprej pomoremo, mí odszpodi podpiszani v‑Muraszombati, kak na szredini szlo‑ venszke krajine, edno tákso sparkaszo posztávlamo, stera vu zsitki obcsinszkoga vérsztva vsze potrejbcsine vö scsé za davoliti, pa k‑tomi nakanejnyi, stero vnogo de lüdém na haszek, z‑postenyom proszimo podpéranye i vüpazen. Namenijmo polszkoga vérsztva, mestriei trzstva porgo pobouksati, vértov porgoi 244 VaML dokumenti javne uprave iz l. 1867. Marija Kožar- Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 grüntov czjeno podignoti i ober vszega falejso pousszodo dati. Tou je nasega nakanejnya visesnyi czil. Te sparkasze, stera sze na vönedokoncsano vrejmen posztávla gori, imé bode: „Mu‑ ravidéki Takarékpénztár Részvénytársaság” (po szlovenszkom jeziki: Mőrszke krajine Sparkasza.) Nyénoga sztáliscsa meszto de: Muraszombat. Nyéni kapitális za fundament je 400.000 koron, za steri cil sze 2000 falátov, poednom 200 koron iménavrejdni akcil vödá. Tá sparkasza de pa naszledüvajoucsa dela szpunyávala: 1. na interes de pejneze notrijemála i obravnávala, 2. kaporo bade dávala, 3. pouszodo bode dávala na tokoucso skonto z‑vrejdnosatjov zagvüsano, 4. na poroke i na grünt, 5. na vekszline, 6. küpüvala i odávala bode papére‑vrejonoszti, 7. naprej pomore tej pogobde pre küpleniczáj odavanyáj, parczellaványe i arendo dávanye bode financzejrano, 8. naprej bode pomágala vszefelé aszekuráczio, za steroga volo naszébe vzeme ednoga naprej‑valen aszekurenszkoga drüsztva zavüpanoszt.14 Zapisovalec je uporabljal naslednja črkovna znamenja: s = sz (sztráni); š = s (stera); č = cs, ts (szobocsko); ž = zs (lezsi, zseleznica); c = cz (na graniczi, czjeno); nj = ny (vértivanya); dj = gy (Zalavármegyöva); e = ej (szlejdnyem vrejmeni), o = ou (tou, pouszodo). Prisotna sta za prekmurščino značilna samoglasnika ö in ü (vö, naszledüvajoucsa, grünt). Besede, ki so jih uporabljali tudi pisci že pred 1911: interes – kamat – obresti (1754 KŠ) kapora – előleg – ara (1875 AI, 1876 AIP) Körmedinszka‑szobocska zseleznica – Körmend‑Muraszombati vasút – železnica iz SKJ na vönedokoncsano vrejmen – határozatlan időre – za nedoločen čas (kalk iz madž.) nakanejnye – törekvés – namen, namera (1780 KMK, 1783 KM, 1789 BKM, 1796 KM) naprej – idejnye – fellendülés – napredek (kalk iz madž.) notri zakapcsniti – bekapcsolni – vključiti (kalk iz madž.) obrácsanye obcsinszkoga vértivanya – közgazdasági forgalom – ekonomski promet (kalk) od szpodi podpiszani – alulírottak – podpisani (kalk iz madž.) po jühzáhodnom táli – délnyugati részén – v jugozahodnem delu ‑ novotvorba podpéranye – támogatás – podpiranje (1754 KŠ, 1876 AIP) polszko vérsztvo – mezőgazdaság – poljedelstvo (kalk iz madž.) pouszada – hitel – posoja (1754 KŠ, 1796 KM) pri obcsinszkoga vertivanja zsitki – közgazdasági életében – v ekonomskem ži‑ vljenju VaML SZT Társ. c. 486. sz. Muravidéki Takarékpénztár Részvénytársaság. 245 Marija Kozar‑ Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 sparkasza – pénzintézet – hranilnica (kalk iz madž.) szobocska i ledanszka birovija – Muraszombati és Alsólendvai járás (kalk iz madž.) trzstvo – kereskedelem – trgovanje, trgovina (1771 KŠ, 1796 KM, 1848 KAJ, 1848 KOJ) vkrajzaprejti plácz – elzárt piac – izoliran trg (kalk iz madž.) vu szlednyem vrejmeni – a legutóbbi időben – v zadnjem času (kalk iz madž.) V obravnavanih besedilih je ohranjena prekmurščina kot nadnarečni pokrajin‑ ski knjižni jezik. Stara knjižna prekmurščina, ki so jo uporabljali tudi prekmurski pisci od začetka 18. stoletja. Besedni zaklad teh piscev je zbran v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka. S tem sem primerjala zgodovinsko‑narečna besedila, ohranjena v Županijskem arhivu v Sombotelu, v katerih je izrazje stro‑ kovno, uradovalno. Uporabljalo se je na upravno‑pravnem področju. Domnevam, da so pisci poznali prekmurske tiske, ob tem pa so bili prisiljeni, da tudi sami tvo‑ rijo nove besede. To priča o ustvarjalnosti piscev in odkriva novo zvrst prekmur‑ skega narečja. Slovstvo Jesenšek, Marko, Jezik prekmurskih abecednikov in učbenikov v 19. stoletju, Slovensko‑madžarski jezikovni in književni stiki od Košiča do danes, Budimpešta, 1998. 121–138. Jesenšek, Marko, Zgodovinska dinamika prekmurskega jezika, Prekmurska na‑ rečna slovstvena ustvarjalnost (ur. Vugrinec Jože), Murska Sobota, 2005. 69–80. Kozar‑Mukič, Marija: Etnološko gradivo Štefana Lülika (prispevek k zgodovi‑ ni slovenske etnologije). Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije ‑1, Ljubljana, 1982. 75–76. Kozar‑Mukič, Marija, Jezik urbarjev Slovenske okrogline (Tótság) v 18. stole‑ tju, Szlavisztikai Napok II. (Slavistični dnevi), Szombathely, 1986. 115–120. Kozar‑Mukič, Marija, Podatki o načinu življenja prekmurskih Slovencev v 18. stoletju, Zbornik soboškega muzeja 4, Murska Sobota, 1995. 77–89. Novak, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana, 2006. Seznam kratic 1715 TF Temlin, Ferenc: Mali katechismus. Halle 1715 1725 ABC Abecedarium szlowenszko. 1725 1747 SM Sever, Mihal: Réd zvelicsánsztva. Halle 1747 1754 KŠ Küzmič, Števan: Vöre krsztsánszke krátki návuk. Halle 1754 1771 KŠ Küzmič, Števan: Nouvi zákon. Halle 1771 1780 KMK Küzmič, Mikloš: Krátka summa velikoga katekizmussa. Sopron 1780 246 Marija Kožar- Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 1780 KMS Küzmič, Mikloš: Szlovenszki silabikár. Sopron 1780 1783 KM Küzmič, Mikloš: Kniga molitvena. Sopron 1783 1789 BKM Bakoš, Mihal: Nouvi Gráduvál. Sopron 1789 1790 KM Küzmič, Mikloš: ABC kni'sicza. Budim 1790 Priloga Vprašanja in odgovori v slovenskem jeziku iz vasi Ivanovci leta 1767: Ob Pervim Ako i kakova Urbaria vezda jeszu i od kakovoga vreimena ona szu vopelana? 1. Vu ovom Szellu Ivanocz jeszmu troje gospode kmetje, i neznamo od nika‑ kvoga Urbaria, kaibiga do veszdasnyega vreimena proti nam imeli goszpoda ze‑ melska. Ob Drugim Gde pak nikakvoga Urbaria do veszda neszu bila, Dache kme‑ czke od Pavroff jeli sze terjau polek dokoncsanoga med szobom pogoenya illiti Contractussa, ali pak polek nuter vzete navade, od kakovoga vreimena ali takova nuter vzeta navada, ali pak pogoenye jeszusze pricsela, i nuter vzeta? Ako neszu pred veszdazsnyem pogoenyem ali Urbariem drugoga bila, kakova i gdasze jeszte vezdasnye navade dusnost pricseta? 2. Kak je gore recseno da Urbarioma neiszo imela niti Contractusa vendar dönok ali je imel doszta ali mala vsze jednako vszaki tiden od Pondelka do szobote jeszu nasy gospoda na roboti dersali, i na robotu gonili. Ob Tretyim Gde sze nikakova Urbaria i pogoénye ne nahajaju po Zemellsz‑ kom Goszponu od kmeta polek navade priemtenye? Dacse vu kom sztoju, gda i sz kakovim talom tak veszu noter vpelane? 3. Koie imel jeden fertal, jeszte davat gotovi novsse 8 grosof poudrugi vouz gnoja, i ovo szo nasz poleg navade terjali, nei poleg pogoenya. 1796 KM Küzmič, Mikloš: Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie kratka summa. Szombathely 1796 1796 SŠ Sijarto, Števan: Mrtvecsne peszmi. Szombathely 1796 1807 SIZ Sztarisinsztvo i zvacsinsztvo. Sopron 1807 1823 BRM Barla, Mihal: Krscsanszke nove peszmene knige. Sopron 1823 1833 KOJ Košič, Jožef:Krátki návuk vogrszkoga jezika za nacsetnike. Gradec 1833 1845 KOJ Košič, Jožef: Zobriszani Szloven i Szlovenka med Mürov in Rábov. Körmend 1845 1848 KAJ Kardoš, Janoš: Krsztsanszke czerkevne peszmi. Kőszeg 1848 1848 TA Terplan, Aleksander: Knige 'zoltárszke. Kőszeg 1848 1848 KOJ Košič, Jožef: Zgodbe vogerszkoga králesztva. Szombathely 1848 1870 KAJ Kardoš, Janoš: Nove knige cstenyá za vesznicski sol drügi zlocs. Budim 1870 1875 AI Agustič, Imre: Prijátel 1. Budimpešta 1875 1876 AIP Agustič, Imre: Prijátel 2. Budimpešta 1876 247 Marija Kožar- Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Ob Csetertim Kakove prihodne haszne i skodlivoszti ima meszto jedno po jednom? 4. Haszke nikakve neimamo, skodlivoszti doszta, ar pasnika naima derva za sganye neimamo, to nasz nai bole tesi, ar gdagodi pridejo goszpoczki ludje moremo je raniti, ovo nasy sme? Ob petim Kuliko i kakove oratje Zemle i Travnike kmet czeloga Szelische ima, i na kuliko Posonszki keblof i ako sze mara na oni Travniki otava kosziti? 5. Vu nassem Szellu Szelischa neiga, nego Stritine, i vu ovi jeszte dobre Zemle na jeden plüg. Travnika na jeden voz, otava sze nemre kossiti. Ob Sesztim Kakovo kmet jeden po jednom i kuliko dan Goszpocsine i z ko‑ likimi Sivinczi do vezda jeszte szlusil? Nadale, idenye i odhajanye jeli sze jeszte kmetom vu goszpocsinu zracsunalo ali nei? 6. Vszaki jeszte csetrimi Sivincsetimi od pondelka do Szobote do ovoga vre‑ imena hodit na robottu, pridenye i odhajanje do szeimau neisze je vu robottu ra‑ csunalo. Ob Szedmim Ako devetina do vezda i od kakvoga vreimena i od kakvoga dugovanja jeszte dana? I ako ove Devetine Dajenye vu drugi ovoga Varmegyöve Goszponi vu navadu jeszte vzeta? Vzün toga kakovu dacsu jeszu Pavri Zemellsz‑ komu Goszponu du ovoga vreimena czerez Lettu davali, i poimenom ona Dacsa i daruvanje po Zemellszkom Goszponu od kmeta, ali vu gotovi novceti? Ali vu Na‑ turalski dugovanyszki zterga na puimenu vuhom sztoju? 7. Od devetine neiszmo csuli ni neiszmo davali, nego Deszetino szno Davali Szvetlomi Győrszkomi Püspeki, drugo nikai, pretemtoga koi je zamudil robottu jeszu ga Goszpoda Zemelszka vu gotovi novci kastigali. Ob Oszmim Kuliko jeszte vu mesztu jednom po jednom pusztih Szelissh? Od kakovoga vreimena, za kakovoga zroka i ova gdo usiva? 8. Vu ovom Szellu dva fertallya jeszta püszta, vumirajuczi Ludje odnut, i ona kmetje zarende dersiju. Ob Devetim Ako szu kmeti Szlobodnoga odhajanya ali öröczni, iliti dusno‑ sztyom zvezani. 9. Vszi jeszmu öröczni kmetje, iliti dusnosztyom zvezani. Ezen kilencz Punctumokra való feleletünket nevünk végén tett köröszt von‑ zássunkal meg erösitettünk. (Odgovore na devet vprašanj smo potrdili s križem, ki smo ga narisali za svo‑ jim imenom.) Hari Istvany X Inkei Ur Jobbagya (kmet gospoda Inkei) Koudila Mihály X Inkei Ur Jobbagya Csorba Janos X Kellenen Ur Jobbagya Nencsics Sebjan X Inkei Ur Jobbagya Adanics Mihaly X Saller Ur Jobbagya Pergorec Mihaly X Saller Ur Jobbagya Porza Mihaly X Inei Ur Jobbagya 24S Marija Kožar- Mukič: Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Slovenian Texts in the Szombathely County Archives before 1919 Summary The texts discussed in the article have been preserved in the form of land register records (Ivanovci 1767), in the Viticultural Estates Code (Stanjevci 1795: Criminal Penalties, and Moščanci 1808: Oath), a textbook (Puconci 1833), a letter by a village mayor (Pečarovci 1867), a call to harvest (Murska Sobota 1867), and a draft charter for a savings bank (Murska Sobota 1911). Apart from the textbook, all the texts are administrative and this is why an administrative text was also se‑ lected from the textbook. The graphemes in all seven texts follow modern Hungarian orthography. The Prekmurje literary language was standardized with the translation of Nouvi zákon (The New Testament) by the Protestant writer Števan Küzmič (1771). The norm and rules formed in this book were the basis for the phonological and morphological character of Prekmurje spelling books and readers among both Protestants and Catholics. In the second half of the 19th century, the Catholics started eliminating Hungarian orthography from their publications and introducing Ljudevit Gaj’s “new Slovenian” orthography instead, while the Protestants continued to use the “old Slovenian” language and orthography. The texts discussed here preserve the old literary Prekmurje dialect, which was also used by the Prekmurje writers from the beginning of the 18th century on‑ wards. These writers’ vocabulary is gathered in Vilko Novak’s Slovar stare knjižne prekmurščine (Dictionary of the Old Literary Prekmurje Dialect). The author compares this vocabulary with the historical and dialect texts preserved by the Szombathely County Archives, which contain technical and administrative termi‑ nology used for local government and legal purposes. The author presumes that the writers were familiar with the publications in the Prekmurje dialect but were also compelled to create new words of their own. This testifies to their creativity and reveals a new form of the Prekmurje dialect. Marija Kozar-Mukič Vaci 39, H-9700 Szombathely/Sombotel mukic@t-online.hu 24 Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja 0 izpridevniški samostalniki se po produktivnosti tvorbenih postopkov in številu obrazilnih morfemov uvrščajo za izglagolskimi in izsamostalniškimi ter‑ minološkimi tvorjenkami.1 V mislih imamo po večini liturgične termine, t.j tiste krščanske termine, ki so kot najstarejše zapisano slovensko tematsko besedje izpri‑ čani že v srednjeveških rokopisih.2 V pisni rabi so se razmahnili najprej v osnovnih V pripravi za tisk sta dve razpravi avtorice prispevka, in sicer Izglagolske krščanske terminološke tvorjenke v slovenskih nabožnih priročnikih do srede 19. stoletja (Obdobja 24) in Izsamostalniške krščanske terminološke tvorjenke v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Slavistična revija 55/1), ki potrjujeta to ugotovitev. O liturgičnih besedilih v predknjižni dobi prim. razprave M. Orožen, ki so zbrane v monografiji Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika (1996): Brižinski spomeniki in njihovo razmerje do stare cerkvene slovanščine, Brižinski spomeniki v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika (učinkovanje na knjižno normo in znanstveno slovenistiko), Fran Miklošič – raziskovalec slovanske obredne terminologije, Liturgična terminologija v zgodovinskem razvoju osrednjega in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika (do konca 18. stoletja), Molitveni obrazci starejših obdobij v osrednjeslovenskem in vzhodnosloven-skem knjižnem jeziku. Andreja Legan Ravnikar (Ljubljana) IZVLEČEK: V prispevku analiziramo tvorbene postopke samostal‑ niških krščanskih terminov z besedotvorno podstavo iz pridevnika. Terminološke tvorjenke, izpričane v nabožnem slovstvu od srede 16. do druge polovice 19. stoletja, smo znotraj besedotvornopomenskih kategorij razvrščali po enakofunkcijskih obrazilnih morfemih. Pri evidentiranju smo upoštevali produktivnost tvorbe in pogostnost rabe tvorjenk v besedilih. ABSTRACT: This article analyzes the word‑formative processes of nominal Christian terms formed from adjectival bases. Terminolo‑ gical derivatives in religious literature from the mid‑16th to the se‑ cond half of the 19th century were classified within word‑formative semantic categories by affixal morphemes with the same function. The classification takes into account the productivity of formation and the usage frequency of coined words in texts. 251 2 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja protestantskih verskih priročnikih v drugi polovici 16. stoletja, od katoliške obnove dalje (z izjemo severovzhodnega etničnega ozemlja pod ogrsko krono, kjer so tole‑ rirali obe veroizpovedi) pa v katoliškem nabožnem slovstvu. 0.1 Jezikovno gradivo za analizo smo zbrali iz preko 40 nabožnih del, predvsem iz protestantskih in katoliških katekizmov ter katekizemskih delov lekcionarjev, deloma iz molitvenikov in obrednih besedil od srede 16. stoletja do druge polovice 19. stoletja.3 Izbrana vzorčna besedila segajo s prvo slovensko knjigo (Trubarjevim katekizmom iz leta 1550) v dobo normiranja slovenskega knjižnega jezika, zaklju‑ čujejo pa se s Slomškovim katekizmom za prvošolce (prva izdaja leta 1951, druga leta 1969) v enotnem novoslovenskem knjižnem jeziku (gl. vire).4 Samostalniške terminološke tvorjenke iz pridevniških podstav smo po metodi izbirnega izpisa (izjemoma paberkovalno) luščili in izpisovali v sobesedilni rabi. Izkazalo se je, da je bilo sobesedilo nujno "orodje" že v prvi fazi obdelave gradiva, predvsem za pre‑ poznavanje občutnega deleža liturgičnih terminov, ki so nastali s terminologizacijo splošnopoimenovalnih izrazov.5 Nepogrešljivo je bilo tudi v nadaljnjem postopku razvrščanja tvorjenk po pomenskih kategorijah, ker besedotvornega pomena ni bilo vedno mogoče prepoznati oz. razložiti s pretvorbo v sinhrono določeno skla‑ denjsko podstavo. 0.2 Pri besedotvorni analizi smo zato kombinirali sinhroni in diahroni me‑ todološki pristop. Čeprav smo terminološke tvorjenke sinhrono (v istočasju) raz‑ vrščali po tvorbenih postopkih, po besedotvornih pomenih in enakofunkcijskih 3 Zglede za arhaične liturgične termine, ki so se v vezani besedi ohranjali v pesmih srednjeveškega izvora, medtem ko so jih pri liturgiji in v katehezi že opuščali, najdemo v cerkvenih pesmaricah vsaj do konca 19. stoletja, ki smo jih v tej raziskavi pustili ob strani. Zgleden primer za raziskavo je objava kopije rokopisnih besedil Tinjske pesmarice. Leta 2000 je pesmarico iz Rakol pri Tinjah na Koroškem, opremljeno z Glosarjem in jezikoslovno študijo, v samoizdaji pripravil Pavel Zdovc. Pet let kasneje je pod uredništvom M. Orožen izšla Tinjska rokopisna pesmarica (2005), ki poleg ponovno objavljenih pesmi, prečrkovanih v sodobno pisavo, prinaša izčrpno jezikoslovno analizo cerkvenih pesmi na izrazni in pomenski ravnini. Jezikovno gradivo je bilo zbrano za potrebe doktorskega dela Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Legan Ravnikar 2001/02), mentorica prof. dr. Martina Orožen, somentor prof. dr. Marijan Smolik. Če izvzamemo evidentiranje samo‑ stalniških terminoloških tvorjenk, z besedotvornega vidika še ni bilo raziskano. Problem v vsej razsežnosti je posebej izpostavil F. Novak v monografiji o samostalniški večpomenskosti v jeziku slovenskih protestantskih piscev (2004). Pri pomenih na podlagi liturgičnih besedil je opozoril na pojav, ki smo ga tudi sami opazili pri luščenju terminološke leksike. Novak (2004, 239) je na podlagi evangelijskih odlomkov o Kristusovem življenju in beril, molitev in psalmov ugotovil ter z zgledi prikazal, da so tako rekoč vse polnopomenske besede v liturgičnih besedilih liturgični izrazi. Njihovo pomensko območje je široko, izrazi nastajajo kot nekakšni simboli, naslonjeni na metaforo ali me‑ tonimijo. Značilnost liturgičnih pomenov je, da se lahko uporabljajo v ožjem ali širšem pomenu, kar je odvisno od zmožnosti uporabnika. To so pogosto izrazi iz prilik, zgodb in imajo poleg liturgičnega tudi stvarni pomen iz vsakdanjega življenja, npr. Kdo Jo ti nai manfhi Criftufovi Vfi vbosi, nedolshni, bolni, flepi, Krulövi, Mutci, Gobavci, preprofii, pregnani (Krelj, Postilla slovenska, 1567, XXIa). 252 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja obrazilnih morfemih, nismo zanemarili razvojnega vidika. Posamezne tvorjene termine smo opazovali v raznočasju: kdaj so se začeli pojavljati v izbranih bese‑ dilnih virih, kakšna je bila besedotvorna podoba izpridevniških samostalnikov v nabožnih delih iz različnih obdobij (protestantizem,6 protireformacija in barok, razsvetljenstvo, predromantika), primerjali smo tvorjenke v pokrajinskih knjižnih različicah ter beležili izmenjave v besedotvornem sistemu krščanskih terminov v tristoletnem obdobju. M. Merše (1990, 171) je za obdobje slovenskega protestantizma med drugim raziskovala izmenjavo podstavno enakih, obrazilno pa različnih tvorjenk v Trubarjevih novozave‑ znih prevodih, npr. zakriven - zakrit, tihost - tihota, vrabčec - vrabčič, svetovanje - svet. Raznolikost je bila posledica pomenske neustaljenosti obrazil in tudi njihovega razvrščanja na podstavo. Ugotovila je, da je kasnejši načrtni izbor lahko rezultat predhodnega preizkušanja izrazov in različne produktivnosti obrazil. A.Vidovič ‑ Muha (1989) je analizirala besedotvorno tvorbo vseh polnopomenskih besed v Brižinskih spomenikih. Pri samostalniških tvorjenkah z besedotvorno podstavo iz pridevnika je izluščila tri besedotvorne pomene. Pri pregledu zgledov tvorjenk iz vzorčnih besedil, ki smo jih razdelili po besedotvornih pomenih in obrazilnih morfemih, smo ugotovili, da se krščanske terminološke tvorjenke razvrščajo le v dve najpogostejši besedo‑ tvornopomenski kategoriji: lastnost (besedotvorni vzorec izpeljave s priponskimi obrazili -ot'a, -tvo, -stvo, ‑ost in ‑ot) in nosilec lastnosti (izpeljava s priponskimi obrazilnimi morfemi ‑ec, ‑ik in -in). 1 Samostalniške krščanske termine, ki so se iz pridevnika oblikovali po bese‑ dotvornih tvorbenih postopkih, lahko delimo na nemodifikacijske in modifikacijske tvorjenke. Toda besedotvorna analiza je pokazala, da je razmerje med njimi skoraj povsem v prid prvim, kajti izpridevniške modifikacijske izpeljanke in sestavljenke se v terminološki rabi pojavljajo le izjemoma. Tako jih bomo obravnavali skupaj, le da bomo na modifikacijsko tvorbo sproti opozarjali. Prevladujoča besedotvorna vrsta v vsaki pomenski kategoriji je izpeljava. Tvorjenke iz predložne zveze in zlo‑ ženke, ki so nastale z zlaganjem iz podstav, kjer je pridevnik določujoča sestavina jedrnega samostalnika, so redke. Večina izpridevniških terminoloških tvorjenk se razvršča v dve besedotvornopomenski kategoriji: lastnost in nosilec lastnosti (živo). Tovrstne značilnosti, izpričane seveda na manjšem številu zgledov, kažejo že is‑ tovrstne tvorjenke v Brižinskih spomenikih.7 Znotraj posameznih besedotvornih pomenov sta praviloma produktivna dva tvorbena vzorca, ki si konkurirata v isto‑ časju in raznočasju. Tudi zgledi le‑teh v besedilih izkazujejo najvišjo frekvenco. Tvorjenke z besedotvornim pomenom nosilec lastnosti (neživo), kraj in čas se le iz‑ jemoma pojavljajo z več kot enim (večpomenskim) obrazilnim morfemom. Potrjene so z enim ali dvema zgledoma za dani besedotvorni vzorec, toda prav ti krščanski termini so v vseh jezikovnozgodovinskih obdobjih na celotnem slovenskem etnič‑ nem prostoru zelo stabilni. 253 6 7 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja 1.1 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom lastnost ali stanje 1.1.1 Izpridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ost Prva in v krščanski tradiciji do današnjega dne pogosto rabljena izpridevniška krščanska tvorjenka z nenaglašenim obrazilnim morfemom -ost: milost (poimenuje liturgični in teološki pojem) je zapisana že v Brižinskih spomenikih8 iz 10. stoletja. Izpeljava s priponskim obrazilnim morfemom -ost je v terminološko rabo verjetno prišla po analogiji iz splošne leksike. Ker je abstraktni, pojmovni svet v strokovnem jeziku bolj razvit in raznolik kot v konkretnem svetu vsakodnevnih realij, se je potrdilo naše pričakovanje, da je v terminološki plasti besedja ta besedotvorni model postal še bolj produktiven, kot se izkazuje v splošni rabi.9 Produktivnost tvorbe in pogosta raba, kar ni nujno v premem sorazmerju, sta se vzdrževali skozi vsa obdobja jezikovne zgodovine. Manjša odstopanja se kažejo v pokrajinskoknji‑ žnih različicah 18. stoletja. V protestantizmu in dobi katoliške prenove se je tvorbeni model s priponskim obrazilom -ost potrjeval v zgledih, ki poimenujejo Bogu ljube lastnosti in kreposti protestantskega ali katoliškega vernika in (po antitezi) v poimenovanjih za grešne lastnosti, ki bodo nespovedane grešnike, predvsem pa verske nasprotnike privedle v večno pogubljenje. Naj naštejemo več primerov izpeljank (medponsko‑priponske zloženke so izjema, npr. bogarodnost, vsegamogočost): čednost, čistost, dolžnost, krotkost, lakomnost (prim. zgled lakomstvo iz Brižinskih spomenikov, kjer se na skoraj identično podstavo lakom‑ pripenja konkurenčni obrazilni morfem abstraktnih samostalnikov -stvo), milost, modrost, nedolžnost, nemarnost, nevoščljivost, pohlevnost, potrpežljivost, pravičnost, prevzetnost, skopost, skrivnost, slobodnost, sramežljivost, svetost, večnost, zlobost in zlobnost, žalost. Sem prištevamo tudi drugostopenjske tvorjenke s prevzeto pridevniško podstavo, kot brumnost, ferbežnost, ferdamnost, zastopnost, žihrost. V razsvetljenstvu se je terminološki fond ohranjal in še širil, npr. božjost, brezbožnost, edinost, pobožnost, ponižnost, senagoltnost, trojnost, vsegamogočnost,10 zmaznost (prim. izglagolska tvorjenka vzmastvo v Bri‑ 254 V besedotvornem pogledu izvornega besedišča sta že v Brižinskih spomenikih zaznavni dve tendenci: prvi in drugi spomenik vsebujeta predvsem tvorbe, potrjene kasneje v osrednjem tipu slovenskega knjižnega jezika, npr. vernik, močenik, krilatec, drugi in delno tretji pa izpeljanke, potrjene kasneje v vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku in v sodobnih panonskih govorih, npr. spasitel, spasenje, obet, obečanje (Orožen 1996, 75). Bajec (1950, 70) opozarja, da se je tvorbeni vzorec izpeljave s priponskim obrazilom -ost široko razmahnil in ostal zelo produktiven tudi v sodobni rabi. Izpeljanke se tvorijo od večine pridevnikov, ki se končujejo na ‑∂n, od pridevnikov na -iv, ‑av, ‑ov, ‑at, ‑en, od večine deležnikov in od števniških osnov. Tvorbeni vzorec je izpodrinil izpeljavo s sopo‑ menskimi obrazilnimi morfemi ‑oča, -oba in -ota. V protestantizmu je v nekaterih primerih obstajala dvojnost krajših in daljših oblik pridevnikov, npr. stanovit - stanoviten, svojevolj - svojevoljen, zlat - zlaten, zlob - zloben. Iz pridevnika vsegamogoč se je tvorila izpeljanka vsegamogočost; iz daljše (mlajše) oblike pa imamo v razsvetljenstvu izkazano izpeljanko vsegamogočnost (tudi v Vorenc‑Ka‑ stelčevem slovarju na prelomu iz 17 v 18. stoletje je izpričana le krajša oblika pridevnika s 9 l (J Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja žinskih spomenikih). V dobi predromantike v prvi polovici 19. stoletja najdemo v katekizmih zglede tvorjenk različnih besedotvornih vrst: bogaboječnost, grešnost, posvetnost, previdnost. V prekmurskem knjižnem jeziku 18. stoletja, v katerem se je vzdrževala evan‑ geličanska (F. Temlin, Š. Küzmič) in katoliška knjižna tradicija (M. Küzmič), je v dani besedotvornopomenski kategoriji prevladovala izpeljava z nenaglašenim pri‑ ponskim morfemom -ost, le zgledi se, deloma zaradi drugačne narečne podstave pokrajinskega knjižnega jezika (panonska slovenščina nasproti alpski slovenščini) in delne kontinuitete s starocerkvenoslovansko terminologijo (Orožen 1996, 54), velikokrat razlikujejo. Naj navedemo le terminološke tvorjenke z različnimi bese‑ dotvornimi podstavami, npr. batrivnost 'tolažba' in batrivost 'prevzetnost', darovitost in darovnost (oboje 'darežljivost'), dužnost, gizdost, grešnost in grešlivost, hotlivost, jakost, krepkost, milostivnost, nenavidnost, pogibelnost, pokornost, radost, skvarje-nost, smilenost, spametnost, srditost, trplivost, vtraglost, vernost, zahvalnost. Razdvojenost, razklanost, boj med dobrim in zlim, ki je značilen za krščanski svetovni nazor, se kaže tudi v strukturi tvorjenk. Med izpeljanke s priponskim obrazilom -ost lahko uvrščamo drugostopenjske tvorjenke, kot nanasitlivost (< to, da je ne‑ nasitliv),11 nepobožnost, nepokornost, neposlušnost, nepravdenost, neskvarjenost, nevernost, nezahvalnost. Med medponsko‑priponskimi zloženkami po pogostosti rabe izstopajo termini bogabojaznost, bogoliibnost, milosrčnost, vekivečnost. V pre‑ kmurski knjižni normi se je ustalil tudi naglašeni obrazilni morfem -öst in njegova dvoglasniška različica -óust, kar je v slovarju stare knjižne prekmurščine (2006) predstavljeno kot enakovredna ali bolj oz. manj pogosta dvojnica, npr. čèdnost tudi čednóust, modröust tudi möudrost tudi módrost, nevoščenóst in nevoščenóust tudi nevouščenóst, sköupost tudi skopöust. V vzhodnoštajerski knjižni različici se besedotvorna podstava izpeljank in (za podpičjem) zloženk deloma razlikuje, npr. krepost, modrost, nabožnost, služebnost, smilečnost; krivovernost, vseganazočnost, vsegavedočnost 1.1.2 Izpridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -stvo Vzorec izpeljave s priponskim obrazilom -stvo ki je bil prvotno naglašen na končnici (Škrabec 1994, II, 180), je najbolj produktiven pri terminoloških sa‑ mostalniških tvorjenkah iz samostalniške podstave (Legan Ravnikar 2007b). Pri tvorjenkah iz pridevniške podstave se uvršča na drugo mesto, vendar po številu zgledov bistveno zaostaja za izpeljankami z obrazilnim morfemom -ost. Termini iz te skupine so v osrednjem prostoru od protestantizma dalje v vzorčnih besedilih izkazovali stabilno rabo, npr. boga(t)stvo 'kraljestvo' (Trubar), (v)boštvo, edinstvo, (i)zveličanstvo, krivoverstvo, prekletstvo, veličastvo. vsegamogoč). S. Škrabec (1994, II, 204–205) je zagovarjal stališče, da med tvorjenka‑ ma la'kom in (mlajšo) la'komàn ni pomenskega razločka, zato sta pravilni izpeljanki la'komìca in la'komnìca. Termine s predponskim obrazilom ne‑ lahko štejemo tudi med modifikacijske sestavljen‑ ke, kajti večstopenjsko tvorjenko nenasitlivost se da na predhodni stopnji razvezati tudi v skladenjsko podstavo > ne biti nasitlivost (Legan Ravnikar 2007b). 255 11 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja V prekmurskem knjižnem jeziku 18. stoletja je bila tvorba krščanskih terminov s priponskim obrazilom -stvo bolj razširjena kot v osrednjeslovenskem, npr. bláženstvo, cérkvenstvo 'cerkvenost', jedínstvo jeretínstvo, krälestvo in krdlevstvo, pápinstvo, prekléstvo12 tudi preklénstvo, svèstvo tudi svétstvo 'zakrament', vadlüvän-stvo, zveličánstvo, židdvstvo. 1.1.3 Izpridevniške izpeljanke z manj rodnimi priponskimi obrazilni morfemi Manj rodnih ali praktično nerodnih priponskih obrazil za besedotvorni pomen lastnost je precej. Raba niha glede na različne časovne in prostorske koordinate. Poglejmo si nekaj primerov. Protestantski pisci 16. stoletja so zapisovali in tudi sami tvorili izraze s priponskim obrazilom -ina, npr. krivina 'krivica', pohlevščina (konkurenčna terminološka tvorjenka pohlevnost je v 16. stoletju redko rabljena, v protireformaciji pa povsem prevlada), pokorščina (in redko pokornost), zveščina (na‑ mesto mlaj šega termina zvestoba). Manj šo rodnost izkazujejo še nekatera priponska obrazila z ustaljeno rabo tvorjenk na vsem slovenskem etničnem prostoru. Številčno prednost ima vzorec izpeljave z obrazilom -je: (i)zveličanje, ferdamanje, poštenje, (nebeško) veselje. Ostali tvorbeni vzorci so potrjeni s po dvema tvorjenkama, ki imajo znotraj terminološkega sistema krščanske terminologije pomembno mesto: -oba: hudoba, lenoba; -da: krivda, pravda; -ica: pravica, resnica; -ota13: dobrota, slepota. V splošnem izrazju je izbor priponskih obrazil v tej pomenski kategoriji neprimerno večji. V prekmurskem knjižnem jeziku so v razmerju do »osrednjih« terminoloških tvorjenk izpričani razlikovalni obrazilni morfemi, ki se pripenjajo na enako podstavo, npr. -ouča in -oča: čistouča14 (čistost v osrednjem knjižnem jeziku), krotkouča (v terminološkem pomenu tudi besedotvorna varianta krotkost), -ošča: milošča (milost v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku). V vzorčnih besedilih evangeličanskih in katoliških prekmurskih piscev 18. stoletja je v liturgičnem pomenu rabljen le izraz čistoča, na kar kažejo tudi zbrani slovarski pomeni, medtem ko sta za splošni pomen 'stanje brez umazanije' potrjeni besedotvorni varianti čistost in čistóuča (Novak 2006). Med zgledi v tej pomenski kategoriji izstopa tudi arhaični termin, izpeljan z neproduktivnim priponskim obrazilom -ot: (večni) život 'življenje'. 256 Onaglašeni zgledi so citirani iz Slovarja stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka, v katerem so navedena gesla, ki so se oblikovala na podlagi gradiva od Temlinovega katekizma iz leta 1715 do Košičevih zgodb iz leta 1914. Boškovič ugotavlja, da je obrazilni morfem -ot'a poleg -ota (oboje za abstraktna poimenovanja) značilen za zahodnojužnoslovanska jezika slovenščino in srbohrvaščino in med njima z redkimi izjemami ni pomenskih odtenkov. Posebej opozarja na pomensko razlikovanje pri tvorjenkah čistoča v materialnem smislu 'odsotnost umazanije' in čistota v abstraktnem pomenu (1984, 267). Naglašeni priponski morfem -óuča je bil produktiven v prekmurski splošni leksiki (Novak 2006), npr. krotkouča, mokrouča, slatkouča, svetlouča, teškouča, toplouča, veliko-uča. Enako velja za različico -oča, npr. besnoča, britkoča, dragoča, dugoča, ednakoča, grdoča, krhkoča, lehkoča, mokroča, nagoča, sladkoča, suhoča, teškoča, toploča. 12 13 14 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja 1.2 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom nosilec lastnosti ali stanja (s slovnično kategorijo živosti) 1.2.1 Konverzni samostalniki Jezikovna analiza je pokazala, da je konverzija produktiven postopek tvorbe liturgičnih terminov.16 Konverzni samostalniki se po večini oblikujejo s prevedbo lastnostnih pridevnikov (v eni stopnji) ali pridevniških deležnikov (v dveh stopnjah), ki jim v imenovalniku in tožilniku ednine moškega spola dodamo oblikotvorni morfem -/', oziroma gre za besednovrstno spremembo pridevniške besede v določni obliki v samostalnik.17 V izbranih nabožnih priročnikih so poleg produktivnosti tvorbe krščanski termini izkazovali tudi najpogostejšo rabo. Konverziji so bili podvrženi lastnostni pridevniki v izhodiščnem ali prenesenem pomenu, ki označujejo verni‑ ke ali nevernike po telesnih značilnostih ter po duševnih in duhovnih lastnostih ali trajajočem stanju (pridevniški deležniki). Izjemoma so se »sprevrgli« vrstni pridevniki na -ski: duhovski, malikovski, z ženskospolskim obrazilom -ska: (duhovska) gosposka ter na -nji: bližnji. Posamostaljenje so doživele po metaforičnem pomenskem prenosu oblikovane modifikacijske izpeljanke na -ji: višji in -ši: mlajši (tudi ženskega spola mlajša joginja'), stariši.18 Tudi konverzija pridevnika v srednjem spolu na -o: dobro, hudo ostaja posebnost. Za te primere je praviloma značilno, da so edninski, medtem ko je večina zgledov konverzije iz lastnostnih pridevnikov izpričana v množini (splošnost nasproti individualnosti!). Iz sobesedilne rabe je tudi razvidno, da so konverzni termini stilno nevtralni izrazi, medtem ko splošni izrazi lahko po posamostaljenju preidejo med stilno zaznamovano besedje. 1.2.1.1 Tvorba krščanskih terminov po konverziji je znana iz Brižinskih spomenikov, npr. sveti 'svetnik. Od prve slovenske knjige prevladujejo zgledi z domačo besedotvorno podstavo, ki so navadno množinski (nosilci lastnosti niso individualizirani), ni pa nujno. Označujejo človekov zunanji izgled, npr. čisti, gnusni, grdi, Nekateri slovničarji izražajo dvom, ali je to pravi tvorbeni postopek, saj gre pri konverzi‑ ji (v našem primeru substantivizaciji) za nastanek nove besede s spremembo besednovr‑ stne kategorije brez dodajanja obrazilnih morfemov. Podstava se ne menja niti glasovno niti naglasno, samo prevzema sintaktične in (ne nujno) morfološke lastnosti nove bese‑ dne vrste (Babić 1986, 35–36). Pri raziskovanju postopkov za poimenovanje novih pojmov v 16. stoletju (Novak 2000, 115) je bila že ugotovljena živost besedotvornega sistema, ki se kaže skozi produktivne besedotvorne tipe, kateri so bili v 16. stoletju zelo produktivni – tudi na primeru posa‑ mostaljenja pridevnikov. Prim. pripombo o številčnosti samostalnikov, tvorjenih iz pri‑ devnikov po konverziji (Vidovič ‑ Muha 1986, 357). V 16. stoletju se je konverzija izvršila tudi pri nekaterih izpeljanih ali zloženih pridev‑ nikih v nedoločni obliki, kar je eksplicitno razvidno le v imenovalniku ednine moškega spola. Nedoločno in določno obliko pridevnika v samostalniški rabi izkazujejo vsaj na‑ slednji pari lastnostnih pridevnikov, npr. bogaboječ – bogaboječi, duhoven – duhovni, maloveren – maloverni, moder – modri, pravičen – pravični, živ – živi. Enako velja za pridevniške deležnike s prevzeto podstavo, npr. zastopen – zastopni, žalban – žalbani (Legan Ravnikar 2007a, 113). Prim. pomenske razlage primernika stariši na podlagi gradiva slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (Premk 2000, 86). 257 15 16 l/ 18 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja lepi, mali, majceni, majheni, mokri, veliki, visoki, ali duhovne in duševne lastnosti, npr. dobri, dobrotljivi, grozoviti, hudi, hudobni, krivi, krijžejni (konverzija zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom!), krivični, krotki, lakotni, lažnivi, leni, ljubeznivi, mrtvi, nagli, nori, pobožni (konverzija tvorjenke iz predložne zveze!), pošteni, potrebni, preprosti, prevzetni, prijatljivi, prijaznivi, prilizavi, revni, slad‑ ki, šibki, tihi, togotni, verni, vbogi, zanikrni, zli, zvesti, žalostni. Delež deležniških pridevnikov na ‑n, izjemoma na ‑t ali -č, ki so bili podvrženi konverziji, ni zao‑ stajal za pridevniki, npr. (i)zgubljeni, (i)zveličani, križani, očiščeni, odpahnjeni, odstavljeni, pogubljeni, pohlevni, poklicani, posvečeni, potlačeni, povzdigovani, vsegamogoči, zakleti, zaobljubljeni, zapuščeni, zatajeni. Do razsvetljenstva so se v besedilnih virih ohranjali tudi primeri konverzije pridevnikov in pridevniških deležnikov s prevzeto podstavo iz nemščine, med katerimi so najfrekventnejši naslednji zgledi: brumni, cagavi, ferdamani in ferdamnani, firmani, ofertni, vtragljivi, zašpotovani, žegnani. 1.2.1.2 Pri protestantskih piscih 16. stoletja je malo zgledov konverznih samo‑ stalnikov, ki se izmenjujejo z izpeljanimi besedotvornimi različicami.19 Izmenjava je pretežno potekala z izpeljankami na ‑ec ali ‑ik. Tipični so naslednji zgledi: gluhi - glušec, gobavi - gobavec, hromi - hromec, mutasti - mutec, ofertni - ofertnik, ohranjeni - ohranjenik. Številčno razmerje med konverznimi samostalniki in so‑ pomenskimi izpridevniškimi priponskimi tvorjenkami se je v kasnejših stoletjih prevesilo v prid drugih. 1.2.1.3 V prekmurskem knjižnem jeziku je izpričanih manj zgledov konverznih terminoloških tvorjenk, čeprav je bil ta postopek oblikovanja liturgičnih terminov produktiven. Prevladujejo »spreobrnjeni« pridevniški deležniki, kot blagoslovljeni, krstšeni, namazani (v vzhodnoštajerski knjižni različici pomazani 'maziljeni'), po‑ trdjeni, skvarjeni, trouštajouči, vadlüvajouči, vörujouči in vörvajouči, vsamogouči in vsemogouči, vzhšt. moleči in pismovučeni. 1.2.2 Izpridevniške izpeljanke z nenaglašenim in naglašenim priponskim obrazilom -ik za moški spol in parnim obrazilom -ica ženskega spola Največ izpridevniških terminoloških tvorjenk se tvori s priponskim obrazil‑ nim morfemom ‑ik, ki se po primerjavi z izpeljankami v splošni rabi izkazuje kot temeljni priponski morfem izpridevniške tvorbe v slovenščini.20 Že iz zgodnje dobe 25S Primerjava delov besedila z Luthrovo prevodno predlogo (Die gantze Heilige Schrift, 1545) in sodobnim slovenskim standardnim prevodom (Sveto pismo stare in nove zaveze, 1996) je pokazala, da je razlogov za tolikšno razširjenost konverzije več (Legan Ravnikar 2007, 116-120). Biblični in katekizemski teksti so bili primeren tematski okvir in tudi vplivu nemške predloge lahko pripišemo določen delež. Bolj upravičeno pa govorimo o vzporednem razvoju in razmahnitvi postopka konverzije v slovenščini in nemščini. Konverzija je bila enostaven, ekonomičen, zato v starejši dobi oblikovanja knjižnega jezika in tudi besedotvornega sistema pripraven tvorbeni postopek. Priponsko obrazilo ‑ik se pri samostalniških izpeljankah iz pridevniških podstav v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991) s skoraj četrtino vseh tvorjenk uvršča na prvo mesto. Med najproduktivnejšimi obrazili moškega spola je tudi ‑ec, ki se razvršča na tretje mesto (Stramljič Breznik 1999, 15). 19 .■ Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja pokristjanjevanja naših prednikov so znani zgledi, kot grešnik, izvoljenik, močenik, vernik (božji) 'duhovnik', (božji) zakonik 'svečenik', zoprnik 'hudič' (Brižinski spo‑ meniki). To kaže na tisočletno tradicijo tovrstnih tvorjenk in hkrati veliko stabilnost danega besedotvornega modela za tvorbo krščanskih terminov. Pri protestantskih piscih so najpogosteje izpričane naslednje terminološke tvorjenke z nenaglašenim obrazilnim morfemom -ik: grešnik, hudobnik, lakomnik, mašnik, martrnik, nevernik (< neveren), ofertnik, podružnik, pokornik, prešustnik, sovražnik, zoprnik, žalbanik; manj je zgledov za izpeljanke z naglašenim priponskim obrazilom -ik,21 npr. dolžnik, krščenik, lažnik, oblastnik, ohranjenik, učenik. Po omejenih gradivskih virih se tvorjenkam v protireformaciji pridruži še puščavnik. V dobi razsvetljenstva, ki ga zaznamujejo pokrajinske knjižne različice, v osrednjem knjižnem jeziku izstopajo različice martrnik, matrnik in mantrnik (v koroški knjižni različici). Na vzhodno‑ slovenskem jezikovnem prostoru so potrjeni razlikovalni zgledi z nenaglašeno in naglašeno različico (za podpičjem) priponskega obrazila -ik, npr. dühovnik, darov-nik, dužnik, manternik, pokornik, pravdenik 'pismouk', sredbenik, vernik; betežnik, krstšenik, močenik, püščenik, redovnik. V vzhodnoštajerski knjižni različici najdemo enake ali tvorjenke, ki se razlikujejo od prekmurskih po besedotvorni podstavi ali po glasoslovnih posebnostih v njej, npr. bolenik (poleg betežnik), pridružnik, samotnik, zovražnik, župnik (Muršec). Nenaglašenemu priponskemu obrazilu -ik pripada naglašeni parni obrazilni morfem ženskega spola -ica. Tudi ta besedotvorni vzorec izpridevniške izpeljave se v terminološki rabi potrjuje najprej v predknjižni tradiciji, npr. svetica22 v Stiškem rokopisu, in v vzhodnoslovenski obredni tradiciji evangeličanov in katolikov, kot jo izkazujejo nabožna besedila prekmurskih piscev 18. stoletja in vzhodnoštajerskih piscev do štiridesetih let 19. stoletja. Produktivnost tvorbe in frekvenca terminoloških tvorjenk ženskega spola je v besedilih precej manjša kot pri izpeljankah moškega spola. V osrednjem slovenskem prostoru so v tristo letih, kolikor zajemajo naši besedilni viri, najpogosteje potrjeni zgledi z nenaglašenim in (za podpičjem) naglašenim priponskim obrazilom: grešnica, marternica; krščenica, (božja) porodnica. V vzho‑ dnoslovenskih knjižnih različicah izstopa sopomenski termin starocerkvenoslovan‑ skega izvora, ki se je tvoril z medponsko‑priponskim zlaganjem: bogorodica. Tudi arhaični krščanski termin iz števniške podstave se je izpeljeval z ženskospolskim Nenaglašeno in naglašeno različico priponskega obrazila -ik smo ločili na podlagi ona‑ glašenih iztočnic iz Novakovega slovarja (2006). Svetik je potrjen v vseh treh poznosrednjeveških jezikovnih spomenikih: v apostolski veri Celovškega rokopisa občina svetkov, v Starogorskem rokopisu na identičnem mestu gmajna vseh svetikov, v Stiškem rokopisu je dvakrat potrjen svetik (vse božje svetike inu svetice da mi račite prositi, volnu vdal ti oblasti tiga hudiča inu nega svetikom - iz sobesedila izluščimo antitetični pomen, ki kaže na stilno zaznamovano tvorjenko v ne‑ terminološki rabi) in enkrat konkurenčna izpeljanka svetnik. V protestantizmu je svetik arhaizem, ki ga je iz katoliške obredne tradicije sprejel le še Trubar. Nova tvorbena vzorca z obrazilnima morfemoma -rak in -niča, tipična za izglagolsko in izsamostalniško izpeljavo, sta se verjetno uveljavila zaradi navidezne analogije z besedotvornim vzorcem z obrazilom -ik, npr. grešnik, martrnik. Tvorba po analogiji se vedno znova dokazuje kot odločilni znotrajjezikovni razlog oblikovanja terminoloških tvorjenk. 25 21 22 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja priponskim obrazilom -ica: (sveta) trojica. Ekvivalent v vzhodnoslovenski obredni tradiciji je besedotvorna različica z obrazilnim morfemom srednjega spola -stvo: trojstvo,23 ki je v dani besedotvornopomenski kategoriji nepričakovan. 1.2.3 Izpridevniške izpeljanke s priponskim obrazilom -ec moškega spola in -ka ženskega spola Po naših virih sodeč je tvorbeno najbolj produktivnemu obrazilu -ik vztrajno konkurirala izpeljava s priponskim obrazilom -ec. Pri protestantskih piscih so se po analogiji poleg domačih, npr. krivec, mrtvec, mrlec, pijanec, vbožec, tako tvorile tudi izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo, npr. šentavec, špotljivec. V razsvetljenstvu je dani besedotvorni vzorec dobil nov zagon, ki se kaže v dejstvu, da je izpodrival starejše ustaljene tvorjenke, npr. v rabo je prodiral krščenec namesto krščenik, mučenec namesto mučenik in močenik, posvečenec namesto izglagolske tvorjenke posvetitel, birmanec namesto konverznega termina firmani. V vzhodno‑ štajerski knjižni različici je bil tvorbeni vzorec produktiven med splošnim besedjem, npr. bogateč, boječlivec, skopec 'skopuh, gizdavec, slabeč 'slabič', lybec 'ljubček (Rajh 2002, 114), in terminološkim besedjem, npr. obredenec, potrdenec (potrda namesto firma, birma), svetec, (v)učenec. Med terminološkimi ustreznicami ženskega spola so v gradivu izpričani zgledi, ki se pripenjajo na enako podstavo kot moškospolske izpeljanke, npr. obredenka, odrešenka, potrdenka. 1.2.4 Izpeljanke z nerodnimi priponskimi obrazili Primerjalna analiza je pokazala, da so za vsako dobo v vseh besedotvorno‑ pomenskih kategorijah izpridevniških tvorjenk značilni neproduktivni obrazilni morfemi. V prvi dobi knjižnega jezika se je za pomen nosilec lastnosti ali stanja ustalil obrazilni morfem -nik, vendar je izpeljava z njim v nasprotju z izglagolsko izpeljavo ostala povsem na obrobju tvorbenih možnosti: svetnik, jetnik. Enako velja za parni obrazilni morfem ženskega spola -niča: svetnica, ki je nastal pod vplivom obrazila za moški spol, sicer je to priponski morfem za besedotvorni pomen kraj (Škrabec II, 204). Od Stiškega rokopisa iz 15. stoletja dalje lahko v osrednjem slovenskem prostoru zasledujemo prav tako pogosto rabljen termin z redkim morfemom izpridevniške tvorbe -ič: hudič (namesto vrag na severovzhodu), ki je bil sredi 19. stoletja tudi sprejet v enotni novoslovenski knjižni jezik. 1.3 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom nosilec lastnosti ali stanja (s slovnično kategorijo neživosti) Ta pomenska kategorija je med krščanskimi termini redko uresničena. Trubar je namesto termina sakrament večkrat zapisoval izpeljanko s priponskim morfemom -inj a (skrivna) svetinja; termin je v današnjem pomenu 'relikvija' izpričan od 23 Krščanski termin trojica se pojavlja le izjemoma, verjetno pod vplivom osrednjesloven‑ ske protestantske knjižne produkcije, in sicer v protestantskih katekizmih F. Temlina 260 (1715) in Š. Küzmiča (1754) (Novak 2006). Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja katoliške obnove iz 17. stoletja dalje. V slovarju stare knjižne prekmurščine je po‑ trjen termin svetina 'svetišče', medtem ko ima poimenovanje za relikvije drugačno tvorbeno motivacijo: (sveti) ostanki. V vzhodnoštajerski knjižni različici (Dajnko) se od začetka 19. stoletja pojavljata izpeljanki s priponskim obrazilom -ec: presmec 'kruh' in -je: razpet je 'razpelo'. 2 Sklep Skromnejša zastopanost tvorbenih vzorcev izpridevniške tvorbe, malo reali‑ ziranih besedotvornih načinov (povsem prevladuje navadna izpeljava!) in neena‑ komerna številčna zastopanost obrazilnih morfemov znotraj posameznih besedo‑ tvornopomenskih kategorij je pravzaprav pričakovana. Podobno sliko je namreč pokazala že jezikoslovna analiza samostalniških tvorjenk iz glagolske (Legan Ravnikar 2005) in iz samostalniške podstave (Legan Ravnikar 2007b). Liturgične terminološke tvorjenke iz pridevnika in pridevniškega deležnika so se po večini oblikovale po najproduktivnejših besedotvornih načinih in s priponskimi obrazili, ki so bili ustaljeni v splošnem besedju. Specializirani obrazilni morfemi, ki se po‑ javljajo v sodobnih terminoloških sistemih, med temeljnimi krščanskimi termini v osnovnih verskih priročnikih niso izkazani. viri Jožef Burgar, 1833, LISTI IN EVANGELJI (MOLITVE PER SLUSHBI BOSHJI S GLAVINO KERSHANSKIGA UKA), Ljubljana. Janez Čandik, 1615, CATECHISMUS, Augsburg. 1.4 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom mesto Skozi vsa obdobja slovenske jezikovne zgodovine se na vsem etničnem ozemlju pojavlja vzorec izpridevniške izpeljave z drugotnim priponskim obrazilom -stvo: kralje(v)stvo. 1.5 Izpridevniške terminološke tvorjenke z besedotvornim pomenom čas Tudi za besedotvorni pomen čas so v nabožnih besedilih izpričani le nepro‑ duktivni obrazilni morfemi. Za obredno tradicijo osrednjeslovenskega prostora je značilno priponsko obrazilo -ik: praznik, za severovzhodni del pa -ek: svetek. Za praznični dan v cerkvenem letu je v vseh pokrajinskih knjižnih različicah razširjen termin svečnica, pri katerem se na besedotvorno podstavo pripenja večpomenski priponski morfem -ica. 261 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja Peter Dajnko, 1826, EVANGELIA INU LISTUVI, Radgona. – – 1826, VELIKI KATEHIZEM, Radgona. Jurij Dalmatin, 1580, CATEHISMVS, Ljubljana. – 1585, AGENDA, Wittenberg. Ožbald Gutsman, 1780, EVANGELIE INO BRANIE ALI PISME (nemško‑sloven‑ ski), Celovec. – – 1790, TA VELKI KATEKISMUS S PRASHANJAMI INU ODGOVARMI, Celovec. (Janez Adam Gaiger) Hipolit, 1715, EVANGELIA INU LYSTUVI (CATECHI‑ SMUS), Ljubljana. Jurij Japelj, 1779, 1787, TA VELIKI KATEKISMUS S PRASHANJAMI INU ODGOVORMI, Ljubljana. – – 1787, LYSTI INU EVANGELIA, Ljubljana. Luka Jeran, 1852, KERŠANSKI JUNAK ALI MOLITVENE BUKVICE ZA SLO‑ VENSKE VOJAKE IN SPLOH KATOLIŠKE MLADENČE, Ljubljana. Matija Kastelec, 1688, NAVUK CHRISTIANSKI, Ljubljana. Sebastijan Krelj, 1566, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg. Anton Krempl, 1843, SVETI NEDELNI IN SVETEŠNI EVANGELJI, Gradec. Mikloš Küzmič, 1780, KRATKA SUMMA VELIKOGA KATEKIZMUSA, So‑ pron. – – 1783, KNIGA MOLITVENA, Sopron. Števan Küzmič, 1754, VÖRE KRSZTSANSZKE KRATKI NAVUK, Halle. Jožef Muršec, 1850, BOGOČASTJE SV. KATOLŠKE CERKVE, Gradec. Franc Mihael Paglovec, 1741, EVANGELIA INU BRANIE (CATECHISMUS), Ljubljana. – – 1742, 1767, SVESTI TOVARSH ENGA SLEDNIGA CHRISTIANA (CATE‑ CHISMUS), Ljubljana. (Ignacij Parhamer), 1760, CATECHISMUS, Ljubljana. – – 1777, KNISHIZA SPITAVANYA TEH PET GLAVNIH SHTÜKOV KERSHAN‑ SKEGA NAVÜKA, Gradec. Marko Pohlin, 1768, TA MALE CATECHISMUS, Dunaj. Janez Ludvik Schönleben, 1672, EVANGELIA INU LYSTUVI (CATECHISMUS), Gradec. Anton Martin Slomšek, 1845, SVETI EVANGELJI (KATEKISEM SVETE KA‑ TOLSHKE VERE), Celje. – – 1851, 1869, MALI KATEKIZEM ZA PERVOŠOLCE, Dunaj. Franc Ksaver Taufferer, 1770, 1804, KRATKI SAPOPADIK KERSHANSKIGA NAVUKA SA OTROKE INU KMETISHKE LUDY, Ljubljana. Ferenc Temlin, 1715, MALI CATECHISMUS, Halle. Primož Trubar, 1550, CATECHISVMS, Tübingen. – – 1555, CATECHISMVS, Tübingen. – – 1564, CERKOVNA ORDNINGA, Tübingen. – – 1575, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Tübingen. Valentin Vodnik, 1811, KERSHANSKI NAVUK SA ILLIRSKE DESHELE, Lju‑ bljana. 262 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja Listkovno gradivo, zbrano s popolnimi izpisi del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Literatura Bajec, Anton, 1950, Besedotvorje slovenskega jezika, I Izpeljava samostalnikov, Ljubljana. Babić, Stjepan, 1986, Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku, Nacrt za gra‑ matiku, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Razred za filologiju, Knjiga 62, Zagreb. Boškovič, Radoslav, 1984, Osnovy sravnitel'noj grammatiki slavjanskih jazykov, Fonetika i slovoobrazovanije, Sostavila i perevela N. M. Elkina, Moskva. Legan Ravnikar, Andreja, 2001/2002, Obredna terminologija v razvoju slovenskega knjižnega jezika (Od Brižinskih spomenikov do ustalitve enotne knjižne norme sredi 19. stoletja), Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta. Legan Ravnikar, Andreja, 2005, Izglagolske krščanske terminološke tvorjenke v slovenskih nabožnih priročnikih do srede 19. stoletja, Razvoj slovenskega strokovnega jezika, Obdobja 24 - Metode in zvrsti (v tisku). Legan Ravnikar, Andreja, 2007a, O konverziji kot postopku knjižne (terminološke) tvorbe pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja, Riječ, Časopis za sla‑ vensku filologiju, 13/2, Rijeka, 108–127. Legan Ravnikar, Andreja, 2007b, Izsamostalniške krščanske terminološke tvorjenke v razvoju slovenskega knjižnega jezika, Slavistična revija 55/1–2, 191–209. Merše, Majda, 1989, Izpridevniški glagoli v Dalmatinovi Bibliji, Slavistična revija 37/1–3, 189–200. Merše, Majda, 1990, Jezikovne spremembe v Trubarjevih prevodih Nove zaveze, Razprave – Dissertationes, SAZU, Razred za filološke in literarne vede, 163–179. Mikhailov, Nikolai, 1998, Frühslowenische Sprachdenkmäler, Die handschriftliche Periode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam – Atlanta. Novak, France, 2001, Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme, 450‑letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem, Ljubljana, Slovensko protestantsko društvo in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 103–120. Novak, France, 2004, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestant‑ skih piscev 16. stoletja, Zbirka Linguistica et philologica, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Novak, Vilko, 1988, Odzadnji slovar stare knjižne prekmurščine, Seznam besed hrani Sekcija za zgodovino slovenskega jezika ISJFR ZRC SAZU v Ljubljani (tipkopis). Novak, Vilko, 2006, Slovar stare knjižne prekmurščine, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU. Orožen, Martina, 1996, Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika, (Od Brižinskih spomenikov do Kopitarja), Ljubljana, Filozofska fakulteta. 263 Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja Orožen, Martina (ur.), 2005, Tinjska rokopisna pesmarica, Zora 40, Maribor, Sla‑ vistično društvo. Pleteršnik, Maks, 1894–1895, Slovensko‑nemški slovar I–II, Ljubljana. Premk, Francka, 2000, Posebni načini izražanja primerniške in presežniške mere pri slovenskih protestantih, Riječ 6/2, Časopis za filologiju, Rijeka, 77–91. Rajh, Bernard, 2002, Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika, Zora 19, Maribor, Slavistično društvo. Stabej, Jože, 1997, Slovensko‑latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium latino‑carniolicum (1680–1710), Ljubljana, Založba ZRC. Stramljič Breznik, Irena, 1999, Prvostopenjske samostalniške izpeljanke iz pridev‑ niških podstav v SSKJ, Prispevki iz slovenskega besedoslovja, Zora 7, Maribor, Slavistično društvo, 13-120 . Toporišič, Jože (ur.), 1994, 1994, 1995, 1998, Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela I–IV, Nova Gorica, Frančiškanski samostan Kostanjevica. Toporišič, Jože, 2000, Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in razširjena izdaja, Maribor, Obzorja. Vidovič ‑ Muha, Ada, 1986, Neglagolske tvorjenke v Trubarjevi Cerkovni ordningi, 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 6, 349–374. Vidovič ‑ Muha, Ada, 1988, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana, Partizanska knjiga, Znanstveni tisk. Vidovič ‑ Muha, Ada, 1989, Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih, Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Obdobja 10, Ur. J. Toporišič, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 51-62. 264 Deadjectival Christian Terms in Literary Slovenian to the Mid-19th Century Summary This article discusses coined words for Christian terminology in literary Slovenian formed from adjectival bases from the mid-16th to the second half of the 19th century. Among extant medieval manuscripts (basic prayer forms), pre‑literary Christian tradition was taken into account. Liturgical terms, which represent the oldest segment of Christian terminology, were separated from the basic religious manuals from this 300‑year period. Comparative linguistic analysis demonstrates that coined terminology was formed following the most productive word‑formative patterns and using affixal morphemes created in general vocabulary. In the word‑formative semantic category of quality or condition, the most productive word-formative pattern is derivation using the suffix ‑ost (for example, milost ‘grace’, pobožnost ‘piety’, svetost ‘holiness’, and večnost ‘eternity’); the second most productive affixal morpheme is ‑stvo (for example, blaženstvo ‘beatitude’, svetstvo ‘holiness’, and zveličanstvo ‘redemption). Other terminological coined words were formed using relatively unproductive affixal morphemes that could differ in the 18th‑century regional literary versions; for example, ‑ina (krivina ‘guilt) and ‑je (zveličanje ‘redemption ) in the central Slovenian literary language, Andreja Legan Ravnikar: Izpridevniški krščanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja or -ošča (milošča ‘grace’), -ot (život ‘life’) in the Prekmurje literary language. Conversion is typical of deadjectival coined words in the word‑formative semantic category of quality or condition (animate). Using this process, adjectives and adjectival participles were converted into nouns; for example, krivični ‘the guilty’, krotki ‘the meek’, mrtvi ‘the dead’, živi ‘the living’; križani ‘the crucified’, očiščeni ‘the purified’, poklicani ‘the called’, and posvečeni ‘the consecrated’. In terms of word formation, the most productive affix is the morpheme -ik, and derived terms in -ik also exhibit the most frequent use in the sample texts (for example, dolžnik ‘debtor’, grešnik ‘sinner’, martrnik ‘martyr’, and krščenik ‘Christian). The only competing affix is -ec, which was gradually replaced by the morpheme -ik in later periods; for example, mučenec instead of mačemk and močenik (all ‘martyr). In the same semantic category, derivatives with unproductive suffixes – for example, -nik (svetnik ‘saint) and -ič (hudič ‘devil) – show frequent use. In the remaining three word‑formative semantic categories, coined Christian terms occur only exceptionally; for example, a place with the suffix -stvo (nebeško kraljevstvo/kraljestvo ‘kingdom of heaven). Andreja Legan Ravnikar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana alegan@zrc‑sazu.si 265 AhkohImm 3 acHOBan -cad- Ha ycxo^HecjiaBsiHCKiM 3THaMoym>iM aowapbi Ba.iHHuma JleivmioroBa (Minsk) Toponyms with the Base -sad- in the East Slavic Ethnolinguistic Area ABSTRACT: This article presents the process of forming East Slavic toponyms with the base -sad- (e.g., Cad, CadoK, Cadu, Cadtcu, Hoeocadu, Hoeocadxu, Cadoexa, CaMocadxa, Cadoean, Cadoeoe). Concrete semantic motivation is established by taking into account special features of the socioeconomic development of individual historically formed areas. The relative chronology of toponym formation is defined, and the area of their distribution is presented and discussed. The article includes a schematic map. Ha ycxoAHecjiaBaHCKaä T3pbrropbii 3 Aaymx nop (JiymcnbuiHye rpyna ynacHbix rearpa(J)iHHbix Ha3Bay (aäKOHiMay i MiKparanomMay) 3 KapiraBOH MapiJieMaž =cad=. ^biM 6jidk3h %a Haniara nacy, ix KOJibicacnb nacrynoBa 3MHiniiaeima. ük npaßina, raTa Ha3Bbi cenbcicix naceninraay (Becaic, xyrapoy, 3acneHicay), nacTica HKix y5KO He icHye. Thm He mchhi ronbici Ha ropbiropbii Benapyci 3apa3 HaniHBaeima Kajia caMi/i3ecaiii a^maic r3rara Tbiny aäKOHiMay y CTpyKTypHbiM aiJiapMjieHHi CadoK, Cadtci, Cad3iuma, Cadoytca, Cadoyumbina, CaÖKoywHbma, Cadaeinu, Cadoeax. AMajib nanoBy ycix Ha3Bay (33 aA3iHici) cicjianaiOHb Ha3Bbi-icaMno3iTbi: Haeacada, Haeacadu, Haeacxdu. Y Kyne 3 MiKparanoHiMaMi ix KOJibicacHb Mcraca naMH05Kbiima. Ane naKOjn>Ki HeMarnbiMa payHaMepHa caöpaub MiKpaTanoHiMbi Ha yceä ycxoAHecnaBaHCKaH Tapbiropbii, aöivuracyeMca y aprbiKyne ronbici aäicoHiMaMi. I He cynacHbiMi, a 3acBenHaHbiMi “QracicaMH HaceneHHbix MecT Pocchhckoh HMnepHn" i npyriMi cnicKaMi aHanarinHara xapaicrapy, aicia He yBäHimii y rsTyio IZVLEČEK: V članku je prikazan proces formiranja vzhodnoslo-vanskih ojkonimov s podstavo -sad- (Cad, CadoK, Cadu, Cadxu, Hoeocadu, HoeocaÖKU, Cadoexa, CaMocadxa, Cadoean, Cadoeoe). Ugotavlja se konkretna semantična motivacija ob upoštevanju posebnosti socialno-ekonomskega razvoja posameznih zgodovinsko izoblikovanih območij, določa se relativna kronologija njihovega nastanka, prikazano in komentirano je območje njihove razprostranjenosti. Članek je opremljen s shematskim zemljevidom. 267 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu cepbno (rn. KpbiHinbi). XpaHanarinHbi 3p33 ix (JiiKcanbii - npyraa najiOBa XIX - nepniaa nanoBa XX ex y “CnncKax" ycxoAHecnaBaHCicia aincomMbi 3 acHOBafi =cad = He TOJibici KOJibKacHa öojibin niMaraiicia, ane i öojibin pa3HacTaHHbia naBOAJie CTpyicrypHara aiJiapMjieHHH. Capon ix Bbm3ajiaeima rpyna Ha3Bay y (JiopMe Cad, Cadu, Cadox, Cadxu (anHacjioyHbia n,i 3 a3HaHajn>HbiM KaMnaHeHTaM). Hapsnica ahm cynpaBan5Kaioima neKciHHbiMi i MapiJiajiarinHbiMi BapbiairraMi: Kpacnuü Cad, k. Bh., Opexoeamcxuü Cad Bojihuiou, p. Kb., OpexoeamcKuü Cad Mcuibiü, p. Kb.; Kpueo6y3ancxoe (IJyiuKUH-Cad, Kpbmmo), c. npn p. KpHBOM By3äHe h KpbijniHOH AcTp.; Cadu, p. Bin., p. Bh., p., hm. Tp., x. Mr., p. Mk.; Cadox, x. npn pn. CaHKax Ek., p. up., CadoK (BouieeaKU-KydmenoK, Kymnenox), p. Cm., IJodcxydcxan (Cadox, Xapuna), p. up.; Bepxnuü Cadox, p. Kp., Hujkhuu Cadox, p. Kp.; Cadxu, p. Bin,., c. Bh., p. Bh., p. Ek., ca.. Yjk., p. Kb., k. Kb., p., (J). (2), hm., x. (2) Mh., c, upm. Up., p. IIji., p. (3) UCK., p. CMp., p. C6., p. (2) Cm., p. T6., ca.. Tji., p. XpK.; Cadxu (Jlonacnx), c. npn p. JlonacHe Mk., Fpedxxuua (Cadxu), en. Bp., 3naMencxoe (Cadxu), c. Mk., HeanoecKoe (Cadxu), c. Mk., Kpymeu (Cadxu), p. H>k., Tlanoexa (Cadxu), ch,. K3., ^ecMancxax, (Cadxu), nana Mk.; Cadxu Hoeue, p. H>k., Eojibiuue Cadxu, k. Bh., Majibie Cadxu, c. Bh., k. Bh., Hoeue Cadxu, p. U,b., Illnuxoe (c npenMecTbeM CadxaMU UlnuKoecKUMu), m. Iln. Ilpbi anHOCHa HeBbicoKaii KaHipHTpanbii npbiBen3eHbiH Ha3Bbi HaicjianBaioima Ha Beni3apHyio npacTopy, av.au cyipjibHan nanacoii npanarHyjiaca 3 3axany Ha yexon, 3 KpaiiHara noynira pa jiimi Hoyrapan - IIcKoy - KacTpaMa - BaTKa - IlepM Ha noyHanbi. Tsra CBennbinb npa roe, hito Ha3Bbi 3 acHOBaii =cad= rjibiöoKa nycnijii KapaHi Ba ycxonHecjiaBaHCici MoyHbi rpyHx AcaÖJiiBää cnoBayTBapajibHafi aKTbiyHacHio ahm BbßHaHanica y CTapaöejiapycKaii MOBe, p3e 3acBenHaHa HäHÖonbHiaa KOJibKacub BbiTBopHbix jieKceM an acHOBbi =cad= y (JiopMe Ha3oyHHcay i A3eacjiOBay Thm He mchhi TanamMicTbi He npaayjunonb pa ix acaÖJiiBää HiKaBacni. 3BbraaHHa 3a aö'eicr pacjiepaBaimsL imi aöipaioima MiKparanoHiMbi, aicia nacaM HäBaT 6e3 cnacbijiici Ha (Jiaicrbi 3Bon3aima pa anejurrbiBa cad (cadox) ‘(JipyKTOBbia Hacan5K3HHi' (MB: 216; MMQ: 172). T3Tae 3Han3HHe cnoBa cad 3 TbiMi n,i imiibiMi HioaHcaMi BanpMae yciM cjiaBaHCiciM MOBaM (rn. 6en., yKp., pycK., cep6., 6nr. cad, nojibCK., cnaBeH. sad). Ee3yMoyHa, pm. Heincan nacTici Ha3Bay ycxonHecnaBaHCKix nacejriiiraay aho Marno nacjryjKbinb y aKacni MaTbiBäBajibHara. UpbPibiM, cnanaTKy Ha3Ba naßiHHa öbijia 6 3aMaiiäBaima 3a nojieM iji yponbinraaM 3 (JipyKTOBbiMi Hacan5K3HH3Mi i TOJibici nacjui ix 3acaneHHa nepaäciii Ha naceniiiraa. y mnibiM BbinanKy cnapma Tps6a 6bino 6 3aBOA3iiib can, a noTbiM 3acHoyBaijb nacejanraa, hito cyirap3HbiHb npbiHaTaii npaKTbmbi. TaMy ujDKKa yireinb caöe TäKi npanarjibi apsan aiiKOHiMay 3 ceMäHTbraHaii MaTbiBaiibian ‘(JipyKTOBbia Hacan5K3HHi'. y HeiiKaH CTynem M05KHa Aanycninb MarHbiMacijb MarbiBaiibii acoÖHbix TanomMay Cadu npcoBiiHHaM Cad, B>moMbiM y öenapycay i yKpaiHijay [IIIyjibraH: 121], a TanomMay Cadox, Cadxi - anejurrbiBaM cadox y 3Han3HHi 'niTynHbi BanaeM pjw pa3Ba/i3eHHa pbiöbi', 'nacTKa Ha 3Bapoy i nTymaK', sacBeA^aHbiM Ba ycix ycxoAHecnaBaHCKix MOBax. Ko5KHae 3 npbiBeA3eHbix 3HaH3HHay naTSHiibiaiibHa Marno 6biHb 3an3eHHiHäHa y npaijace yTBap3HHa aiiKOHiMay ane acHe y TaiciM MacaBbiM napanKy. 26S BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu 3Baprae Ha caöe yBary BbiayneHaa y crapaoejiapycicix nicbMOBbix Rpbimijax jieKceMa cadh, aicaa cjiy5Kbijia Ha3Ban napKoyHan 3aMjii, Ha aicon cajrijii ("cannnn") napaÖKay [Illanypcici]. 3 HeBaniicara Kammcry pa3A3ejn>Hara aicra XVI b. BbimKae, HiTO cadh - rsra R3suisiwa acenan 3aMjii, c>m3i6a: A Ky mojuy 3 deny poenozo, eenucmozo docmcwoce 6pamy Moemy, ncmy 0edopy na Cyxodopoee ceno CoeocmbHHoecKoe u dpyzoe ceno Eopucoemuna 3 moÖMU ocenuMU u co scxkumu nojtcumKOMU, hko ce e code Maemb... cenumaMU, 3 bydoeanbeMh, Kzpynmu nauiHbiMU, cenojtcamMU u o6anom>petcu Cyxodopoeu ... docmcwoce 6pamy Moemy, ncmy Oedopy, dea cadu — Eopucoemuna u ffeopume co bchkumu nojtcumhKOMU, uimo xy mbiMh 3ejwiMMh nanejtcumb, c nonoeexoMh ocenbiMh, do mozo petca Hepnuua... (HK)M, XX: 379; 1594). y nayflHeBa-ycxoAHHH /jbiajieicTHaH 30He Benapyci cnoBa cad sacBeAHaHa He TOJibici y c3Hce '(JipyKTOBbia Hacan>K3HHi', a i y C3Hce 'Mecna, A3e paHen 5Kbini inoA3i'. TsTbia 3HaH3HHi pa3Binica Ha acHOBe ceMäHTbiici A3eacnoBay cadumu 'cajrinb, nacajianb', nocadumu 'nacajrinb', aicia aaBOJii HibipoKa (Jiiiccyioiina CTapaoenapyciciMi, crapayicpaiHCKiMi i crapapycKiMi nicbMOBbiMi KpbffliiiaMi. Hpbn«m3eM HeKanbKi KaHTSKCTay: u mu nootcanoeanu ezo u danu ecMO eMy muu deopuma caMOMy naxamu u modu cadumu (AHM: 12; 1454); 3eMmo ohu pacnaxanu u nonoeexa ceoezo nanoee nocadunu (KITH; 158; 1496); oh rribixb modeü ceouxb Onexhcunh c mozo cena uxb 3eem> u nocadunh uxb na nymu (AUET: 73; 1390); nanycmomu mexb sejuenb nocadxmh nwdeü (AK)B I: 109 - 110; 1499); na eponucuy Xodnunt Mopxzoeh nemnaduamb, na KomopoMh xzpynmt ux noddanuü ctdum, na ujue Mean (ABAK II: 55-56, 1628 - 1629). Hapa/pca cadumb, nocadumb a3HaHana '3acHoyBanb Ha hobhm Mecnbi (npa nacejriiiraa): donycmunu cadumu ceno KnHJttyK) Jlytcy na cbipoMh Kopenu (A3P I: 22; 1383); na necy na nopnoMh na dunu ... nocadunh depeemo Manuoeo (ATflP I: 97; XV b.); cadumu ceno (CnCyM I; 1377); nonunoKh nocaotcenh na nicy KoneeuncKue nycmomu (Apx. dp. I: 88; 1490). üaceneHbia Ha 3aMjii ynacmKa cajiHHe y CTapaiKbiTHacni Ha3biBajiica "canoicaMi" [fl^>aKOHOB: 15], cajume, aicia 3HaxoA3inica Ha aöpoicy - "ocanHHicaMH" [Hobhukhh: 110]; 3acHaBajn>Hiici cajiHHCicix naceninraay - "canHnicaMn" [PyönpBa: 246]. npbiBeA3eHbiH KäHT3KCTbi i Haaynacnb HeKanbicix cyanHOCHbix 3 A3eacnoBaM cadumu cyöcTäHTbiBay HaranBaionb npa icHäBaHHe y MiHyjibiM jieKceMbi cadh, jncaa a6a3HaHajia nanaime 'HOBaacaipKaHae nacenniraa'. A aiiro 6ojn>iii Ba>KEciM AOKa3aM rsTara 3'ayjunoima BbiayneHbia npbi /lacjieAaBaHHi /jaHCicix noMHiicay XVIII ex anejiHTbiBbi cadotc, cadxu 'nacenaic Ha hobhm Mecijbi' [PyönpBa: 245], IIa CBeA^aHHi ^acneAHbiiibi, naceniiirabi 3 TaiciMi Ha3BaMi y3HiKani na imnbiHTbiBe "can^HKOB" i iMHHiTbix flfiiiCTdx CTapnibiH. Cjiaöana Cadxu KpacnomoKoeux y peHKu Kondprnneu, HanpbiKjian, 6bina 3acHaBäHa caMencTBaM KpacHanraoKäBbix, HKoe "nacannjio" TyT nanynanHbix aMy yRpaiHCicix cajiHH. 3HaHbinb, anejuiTbiy cadxu am Tbin naceninraa (JiyHKiibiHHäBay y MOBax ycxoAHecnaBaHCicix Hapo/iay sums y nac 3acaneHHa /jaHCicix npacTopay (XVII - XVIII ctcx). Ha ^I,oh aro 3äHecjri nepacaneHUbi 3 3axoAHix, nayflHeBa-3axoAHix iji 6ojn>iii nayHOHHbix pycKix aönaciien. Ha nepbiijiepbri Ba yMOBax nepnianacaneHHa Sh aica3ayca npbmaTHbiM y npaKTbiijbi 3eMjiapo6ay y Ton nac, Kani Ha flpHe anejuiTbiBbi cadotc, cadxu TOJibici yBaxoA3ini Ba 26 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu yacbrraic, Ha acBoeHbix ycxonHecnaBaHCicix 3eMjiax ahm na cyTHacni črpanim CBaw (JiyHKijbno i Tpanijii y pa3pan HOKbiimanseifflbix. y XV - XVII ctct. neKceMa cadh i BbiTBopHbia cadoKb, cadxu HJipsnica (JiiiccyioiiHa Ba ycxoAHecjiäBaHCKix nicbMOBbix noMHiicax y>ico y macui yjracHbix Ha3Bay naceninraay i mnibix rearpaiJiiHHbix aö'eicray Hanpbiicnan, cano Cadxu Ha Bajibim (1478 r. - CnCyM); depeena Hujkhuü Cadh, depeena dpyzaa Bepxmtü Cadh (AH II: 307; 1556); nycmouib, mno 6biJia depeena Cadh (IUCMT I: 211; XVI ex); nonoeima depeenu Cadmeh (A3PIV 352; XVI ex); depeena Cad MonacmupcKoü (OIIKM: 183; XVII ex); nycmouib Cadbi (A3P IV 361; 1610); nycmouib Cadxu (OIIKM: 144; XVII ex). Acaönißa nacTbiH Ha3Bbi 3 acHOBan =cad= y nicnpBbix KHirax XVI ex, aicia anHOcaima na 6ejiapycKaa 3THaMoyHaH Tspbrropbii. Capon ix niMar Ha3Bay ypoHbmraay: yp. Cadh (IIKIIKK: 160, 190, 274); yp. ffojiziu Cadh cejia Kyujuuh (TaM5Ka: 285); yp. Cmapuü Cadh e KnetfKOMhnoeeme (raM5Ka: 56l);yp. Cadoxh deopuujh CenxoeuHh, TlaHKpamoeuHh, Bopo6heeujU3HU (TaM 5Ka: 183, 203, 207); yp. Cadoxh deopuujh u mpexh cejih (ITKITC II: 220, 314, 316, 318, 328, 430); yp. Cadxu cena KynamuHh (IIKIIKK: 323, 327); yp. Cadoeuuju (ITKIIC II: 372). nanpÖHa, ihto ypoHbinrabi 3 TatciMi Ha3BaMi y3Hiicni Ha Mecijax 3anycnenbix npoÖHbix nacenicay (cadoy i cadmy), nacaneHHbi aicix "cadunucb na uoeu”, Ha nancenbi ("cwpoMh Kopne"). 3BbraaHHa Taicia naceniiirabi y CTapa>KbiTHbi nepbian 6bini HHnpyraBeHHbiMi. IIpa3 2-3 ranbi 33MJIH 3HacijibBanaca i Tpaöa öbijio nepaöipaima Ha HOBae Mecna. Ha 3axoAH>iH äKpaiHe ycxonHecnaBaHCKara apaana äHKomMay Cad, Cadotc, Cadbi, Cadxi cicjiayca acTpaBOK 3 90 Ha3Bay-icaMno3iTay, y aicix =cad= 3'ayjraeima TOJibici aAHbiM 3 KaMnaHeHTay: Hoeocada, n. Bin.; Hoeocadu, n. (7), (J). (4), hm., 3. (13), Bbic. (2) Bin.; 3. Bix; n- (9), hm. Pp.; n- (10), (J). (2), 3. (4), yc, x. (2) Kbh.; n. (3), (J). (3), hm. (2), 3. (2), x. (2) Mh.; Hoeocadu I, n- Kbh., n- Mh.; Hoeocadu II, n- Kbh., n- Mh.; Hoeocadu, n. (3), yc. (6) Bin.; noc. Kbh.; Hoeocadu I, n- Bin., Hoeocadu II, n- Bin.; Hoeocadxu, n. Ip. Qonbi npbiMbiicae apaan nonbCKix Ha3Bay Nowosady. Haimepni r3Ta EenacroHKae BaaBoncTBa (öbinaa T3pbiTopbia Benapyci), powiaty Augustöw, Białowieża, Białystok, Bielsk, Sejny i mnibia. TanaHiMiHHbiH KaMno3iTbi Hoeocadu, Hoeocadxu He MaiOHb npaMbix anenaTbiyHbix annaBenHiKay ühh ciJiapMipaBanica Ha 6a3e cnoBa3nyH3HHay noeu cad, noeu cadoK (u,i noeua cadxi) 'nacejriiiraa HOBanacan>KäHbix caiism; hobh cad (cadoK)\ na toh 5Ka Man3ni, hito i Hoeocenxu. Y crapaöenapycicix nicbMOBbix noMHiKax Hapanica M05KHa eyerpanb ponHacHbi raTbiM TanaHiMiHHbiM yTBap3HH!iM n3eacnoyHbi KaMno3iT noeoocadumu 'nacaniijb (nacan3iHb) Ha hobhm Mecijbi' i AByxcnoyHbi T3pMm uoeoocaotceuuoe ceno, aicia cicnanica Ha toh 5Ka MaTbiBaijbiHHaH acHOBe, hito i aHKOHiMbi-icaMno3iTbi. HanayHa, roiMa narpaöbi naKa3Baiib, hito r3Tbia aincomMbi He Maioiib mnora arynbHara 3 anenaTbiBaMi cad, cadox y c3Hce ‘(JipyKTOBae Hacan>K3HHe'. He nparnanBaeima i cyB33b 3 öenapyciciMi i yicpaiHCKiMi nposBinraaMi Haeacad, Haeacad y 3HaH3HHi 'HaBacen', naKonbici öonbHiacijb öenapycKix TanomMay 3ap3ricTpaBaHa y nicbMOBbix noMHiKax XVI - XVII ctcx, r. 3H. aiiro na naey 3'ayneHHa npo3BiniHay Ecijb Tbinbi Ha3Bay naceninraay, rwi aKix He icHyioiib Hi anenaTbiyHbui, m aHTpanaHiMHbui nparaTbinbi. J\& ix niicy Hane5Kaijb i aiiKOHiMbi-KaMno3iTbi Hoeocada, Hoeocadu, Hoeocadtat, Hoeodeopu, Hoeoeona, Hoeocenxa, Hoeocentat. 270 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu y nicbMOBbix KpbiHiijax Ha3Bbi-KaMno3iTbi an3HaHaioima 3 npyroii nanoBbi XVI ex y po3Hbix paeHax 6enapycKan 3THaMoyHan Tspbrropbii: Hoeocadu, ceno u ocmpoe-ypoHuiije nod z. KneuxoM (ITKiTKK: 401 - 402; 1552 - 1555); Konoeuiije eh Hoeocadaxb — cene nana Tpouxozo (ABAK XVIII: 89; 1590); eh cent Hoeocadtcaxb (A3P IV 352; XVI - XVII ctcx, Cmojichckhh ye3n); ceno Hoeocadu (ABAK VI: 543; 1749). na3Heii (XIX - nanaraK XX ct.) öenapycicia HaceneHbia nymcrbi 3 TäKiMi Ha3BaMi naicanisyioima BbiicmoHHa y irani 6bijn>ix ryöepiwx - BineHdcan, BineöcKan, IponHeHCKaH, KoBeHCKan i MmcKan Ha öenapycica-nojrbCKiM naMOioKbi. übiTaHHe y thm, u,i 3'ayjunoima raTbia Ha3Bbi na npbipon3e CBaen öenapyciciMi, ayTaxTOHHbiMi, ni sanasbraaHbiMi y cycenmx nanaicay Ee3yMoyHa, Ha CTäHayneHHe öenapycKix aincomMay y royHan cTyneHi naynjibiBani nonbcicia acanmici, 6o naMe5KHbia paeHbi Eenapyci, sik i YicpaiHbi, yayjuuri Hanöonbrnyio niicaBacnb ppa KanäHicTay. Aue xryMaHbinb nonbciciM ynnbiBaM yce 6e3 BbncmcroHHa öenapycicia Ha3Bbi-KaMno3iTbi öecnancTayHa. ük y>KO yica3Banaca bmiioh, y CTapaacbiTHbi nepbum KaMno3iTbi Hoeocadu, HoeocaÖKu Meni 3HanHa 6ojn>Hi nibipoKyio rearpaijiüo, Kynbi nonbcicia KanamcTbi He npaHiKajri. TaMy 3yciM royHa Merama raBapbiijb npa HaayHacnb ynacHaöenapycKaii KaMno3iTHaH Man3ni. BenapycKia KaMno3iTHbia TänomMbi Maionb aHanari He TOJibici y TanamMÜ IIojrbHrabi, ane i y TanaHiMÜ mnibix cnäBaHCicix Kpam. Hanpbncnan, Hoeocad y CnäBaicii, Hoeu-Cad - CTanina BaaBon3fflbi y ohjioh lOracnaBÜ. C.IociiJiaBiH ycTaHaßiy hito cynacHaa Ha3Ba Hoeu-Cad y CTapaacbiTHbi nepbian Mena (JiopMy Hoeocad. Ha aro nyMKy, anoniHaa y3Hiicjia Ha 6a3e nbianeicTHara anejurrbiBa Hoeocad 'HOBae Hacan5K3HHe', aici y anicaHiMii yacbrrbi y nepaHOCHbiM csHce 'HOBa3acHäBaHbi ropan' [JochiJiobhIi CreBäH: 183 - 184]. Ha nayflHeBan ycicpame apaana HeBanud acTpaBOK CKjiani anKomMbi y (JiopMe cyöcTäHTaBaHbix nphiMermicay: Cadoeax, c. AcTp., p. (2) Bp., p. Ek., 3. (2) Kbh., cji. Mk., Cadoeax (MandpuKoexa), p. Xp.; Cadoeae, c. (2) Bp., c. Xpc. HecyMHemia, Ha3Bbi r3Tara Tbiny yTBopaHbi an toh 5Ka acHOBbi =cad=, ane TyT ahm nannani nan y3n3eaHHe MacnoBan Tpanbinbii, naBonne aicon moöaa HOBaa Ha3Ba naceninraa naBiHHa öbijia ynicBaiina y npbiHjnyio MacnpByio cicT3My. TaMy naHancoBaa (JiopMa Ha3Bbi panica npbracbiBanaca anpa3y. J\& npbncnany, ynaMaHÖHbi bmiioh aincomM CadKU KpacHaiijoxaea (3B^I,) y "CnncKax" 3HaHbiima hk CadKoecKax, KpacHoiijoea, a xyTop CadKU CadmecKuü Xymop) - hk xyTap CadKoecKuü. Ha KpanmM naynneBbiM ycxon3e ciJiapMipaBayca acTpaBOK Ha3Bay y (JiopMe Cadoexa. ^aenca ix cynpaBanacaeima BapbiHHTaMi: Cadoexa, n. (5) Cpx, n- C6., CMp., Cadoexa (Cadoeax, Maxoexa), p,. Cm., CadKoecKax, Cnoöoda (Cadoexa), p,. Cm., Tepuoexa (Cadoexa), p. T6.,MapdoecKax Cadoexa, p. Ü3., PyccKax, Cadoexa, cij. Ü3. CTpyKTypa r3Tbix Ha3Bay Maraa TaKcaMa ciJiapMipaBaima nan y3n3eaHHeM psriaHajibHaii TanaHiMiHHaii cicT3Mbi, y npbiBaTHaciji, nan ynnbiBaM Han3Bbraaž nanyjiapHbix Ha noynm i naynneBbiM ycxon3e Ha3Bay Ha =oexa, =eexa Tbiny KyKyeexa, Muxaünoexa, TuMOKi %a Bbimicay aciMijumbii MHCHOBäH TanamMinHaH cicT3Mää. y xpbicnwHCiciM iMeHacnoBe ecnb ynacHae acaöoßae iMH Cadox (ca CTapaayp. utadoK '6biijb npaBe^HbiM, cnpaB^mniBbiM'), a y öenapycay i yKpamnay sacBeA^aHbi npo3Binrabi Cad, Cadoein, Cadoycxi, Cadsix, y pycicix - Cadoe (MarnbiMa aA iMa Cad, aicoe y Aan3eHbiM BbinanKy 3'ayjiaeima CKapoHäHää (JiopMaii iMa Cadox). MeHäBrra aji aHTpanoHiMa Cad BbiBOA3uma 3TbiMajioria yicpaiHCKara aaKomMa Cadie, B^moMara 3 nepniaa nanoBbi XVI ex am Sadowo - 1514, "HMeinie Cadoed' - 1554, Sadow - 1552, "ei> Cadoee" - 1649, Sadow - 1778 [HlyjibraH: 121]. ripaBeA3eHbi aHajii3 naica3Bae, hito apsan aaKOHiMay, aid Haicjiayca 6ojh>hi aR Ha nanoBy ycxoAHecnaBaHCicaH T3pbrropbii, y h3jh>im ciJiapMipaBayca Ha an3iHää MarbiBaiibiHHaH acHOBe (cad 'naceninraa HOBanacaipKaHbix cjueih'). ManiTaöbi apaana, HaayHacnb jiaKanbHbix acaOJiiBacneii y CTpyKTypbi aincomMay CBeA^aijb npa Toe, hito npaipc craHayjieHiui anicoHiMay 6biy npanarjibiM y nace, hito npbi aryjibHan MarbiBanbii Sh paryjuiBayca CBoeacaOJiiBacino i y3poyHeM caiibi)ijibHa-3KaHaMiHHara pa3Biima acoÖHbix parieHay. y apaane Bbipa3Ha /jaMiiiyiOHb aAHacjioyHbia Ha3Bbi Cad, Cadox, Cadxu a6o 3 a3HaHajibHbiMi KaMnaHeHTaMi Tbiny Cad Eojibiuoü, Huokhuu Cadox, Hoeue Cadxu. EojibHiacHb ix naicajri3aBaHa y 6enapycicaH i yicpamcicaH 3THaMoyHbix 30Hax. MeHaßiTa y ryöepHax BineHCicaH, BineöcKaii, IpoA3eHCicaH, MarineycicaH, MiHCKan, CManeHCicaH i y EicaiHipbiHacnaycKaH, KieycKan, uanonbcicaH. 3a ix Me5KaMi apaan npauarBaeima y EenacToniciM BaaBOACTBe, a 3aTbiM i Ha yjiacHanojrbcicix 3eMjuix. rionbcicia Ha3Bbi TaKcaMa CTapaacbiTHbia, am i öenapycicia i yicpamcicia. HeKaropbui 3 ix sacBeAHbijrica y nicbMOBbix Rpbimnax HaBar paHefi 3a ycxoAHecnaBaHCicia. y ^pyroii nanoBe XIII ex y IIo3HeHCiciM i TyxonbciciM naBeTax ynaMmaioima Becb i (JianbBapaic Sady, y BbipbiciciM - acana Sadki, y AflajiaHoyciciM - Becb Sadowie, y XV ex y KoHijiciM - Becb Sadek (SG, t. 10). TaMy Ha nepnibi norjum CKnanBaeima ypaacamie, hito ycxoAHecnaBaHCicia Cadu i Cadxu naBO^Jie CBanro naxo/pKäHHa 3'flyjDnoinja nojibciciMi. A^HäK, am yma nanKpacjriBajiaca bmiioh, y crapaoenapycicaH i CTapayicpamcicaH MOBax 6bina annaBe^Haa 6a3a rjw yTBap3HHJi Taicix Ha3Bay Thm He mchhi royHyio porno y npaipce y3HiicHeHHa aincomMay raTara Tbiny najuiici yce 5K a^birpajri. y cicjian3e Baniicara KHacTBa Jlrroycicara oenapycicia i yicpaiHCicia 3eMjii nacrynoBa yiiarBanica y cijiepy yJiacijiBbix rjw JUtbh i IIojibHPibi (JiopMay 3eMjieyjiaAaHHa. y Bbimicy Ha (})OHe oyiiHora icHJDKaiiKara i naHCKara 3eMjieyjiaAaHHa xyTica pa3Binoca npbiBaTHae naHCica-HiJuixeiiKae 3eMjieyjiaAaHHe, ^aicyiOHbi aKOMy Ha öenapycicix i yicpamcicix 3eMjuix (acaöniBa y 3axoAHix aönacnax) nibipoicae pa3Biime arpbiMana ABapaBaa HijDixeHKaa racnanapica. uooan 3 BajriKaicHJDKaiiKiMi /iBapaMi BbipacTani ABapbi naHCicia, öaapcicia, a TaiccaMa ABapbi nojibCKaii i MHCHOBäH nijuixTbi. IlaaBijiicH (JianbBapKi, HäHÖonbHiaa KonbicacHb aicix npbinajia Ha 3axoAHioio BanbiHb, BepaciieHHPibiHy, TajiinHbiHy i 3axoAHioio Benapycb. Kojkhh 3eMjuiyJiacHiK iMKHyyca npbiBaöiijb y cboh MaÖHTaK zk Mara 6ojh>hi HacenbHiKay. 3 r3Tan M3Tafi cjiaöoAHbiici i nojibCKia acanmici Bani aicrbiyHyio A3eiiHaciib na "npbican3e" hobhx morsen. IIIbipoKa npaKTbucaBanaca pa3Aana nycTaniay. y Bbimicy y3HiKana Maca cajuiHCicix nacejiKay-acaÖHaKoy, capoA aicix, am BbiCBeTjiinaca, 6bini i cadu (cadxi). Tax hito M05KHa raBapbmb npa aryjibHbi, 6ejiapycKa-yKpaiHCKa-nojibcici xapaKTap 272 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu ycxoAHecnaBaHCicix canoy i canicoy, acHoyHbiM iMnyjibcaM rjw sadx nacjiy5Kbijia aBapaBaa racnanapica, ihto, Ha ayMicy O.JleaHTOBina, (JiapivripaBajiaca nan nojibciciM ynjibiBaM. y napayHamii 3 BajriKaKHJDKaindMi i oyiiHbiMi BOTHbiHHbiMi ABapaMi IlayHOHHa-ycxoAHaH i IlayHOHHa-3axoAHaH Pyci Ba yMOBax Baniicara KHacTBa JliToycKara i P3hh üacnajirraH naHCKa-Huiaxemci Aßop canpay^bi Mey HeKajTbKi aAMerabix pbicay Eh, xk i (JiajibBapaic, oy/iaBayca a^acoöneHa aji acTarmx nacejanraay i 3'ayjrayca He TOJibici cjm3i6aii, ane i Mecnaivi npaacbiBäHHa, HacejieHan nacncan 3eMjieyjianaHHJi, nacejncaM. Pa3aM 3 thm cicjianay rajioyiiyio, i!3HTpajibHyio nacTKy 3aMejn>HaH i jhoöoh iHHian yjiacHacni. Ane naMy Tanbi canbi i canici TaK cninjia a6a3HaHbinica y CTapaoenapycicix i CTapayicpaiHCicix nicbMOBbix Kpbffliijax? HaKnepni TaMy, hito r^ra y CBaeii öojibHiaciji öbijii npoÖHbui nacejiici morsen nanAaHbix: npbiroHHbix, napaÖKoy, 6a6bijiey, KyTHiicay, aicia Tpanjuuii y aHbi 3 nyHicry rne/pKäHHa npbiHHbinay (JiapMipaBäHHa TanaHiMÜ. y aro ecHb >mpo i nepbujiepbia. ilnpo apaana, HecyMHeHHa, ciJiapivripaBajraca Ha oenapycicaH i yicpamcKaii 3THaMoyHbix T3pbiTopbiax. upa r3Ta CBeA^biiib He CTOJibici ix KOJibKacHaa nepaBara, KOjrbKi toh (JiaKT, hito TyT aincomMbi 3 acHOBan =cad= y HäHÖonbHiäH CTyneHi 3axaBani 3bixoAHae CTpyKTypHae aöniTia MaTbiBäBajibHbix anenHTbiBay (Cad, Cadu, CadoK, Cadm). MeHaBrra Ha r3Tbia T3pbrropbii npbinanae caMaa Bajriicaa KOJibicacHb aincomMay, MaTbiBaBäHbix mnibiMi Ha3BaMi cajunicicix nacejanraay 3 acHOBan =cad=: ocada, nocada, nocadu, nodcadu, npucadu, npucaÖKU, nepecadu. YceaHbi 3HäHHijii aAmocTpaBäHHe y aincamMii: Ocada Bhji., Ocadu Mr., IJodcadbe Bht, Mr., IJodcadbi Bhji., Mh., üpucadu Mh., IJepecadbi Mh. i iHHi. Grapaöenapycicia i CTapayicpamcicia nicbMOBbia noMHiKi Mecnanb HiMaT po^HacHbix iM #3eacjiOBay Tbiny ocadumu, nocadumu 'nacaninb', nodcadumu, npucadumu 'nancaninb'. JJß ycaro rpsöa Aanaub, hito oenapycicia i yicpamcicia aincoHiMbi CTpyicrypHa npocTbia, Bbipa3Ha äKpacneHbui i 6e3BapbDiHTHbDi. A r3Ta ecub aA3Haica ix npanarnan y nace anpaHpyici, TanaHiMWHan "cranacni" i ^acicaHajracni. AiiKaHiMia acTanuiH nacTici apsana Hocinb aA3Haici, xapaicrapHbDi rjw nepbiijiepbii. riayAHeBaa cnanHaa ycicpama - icpan ainrocHa no3Hara 3acaneHHa. nanaraic aro Kajiam3aiibii 3B33aHbi 3 naayneHHeM y cap3^3iHe XVII ct. pycicix BapraBbix nacTOy i naceniiipiay BOJibHbix Ka3äKoy. Ilacjui y3B>m3eHHa "Benropo/iCKOH Heprbi" i npbiHaima 3axanay na öacneijbi Mecijay npaacbiBäHHa npbrroic cioah cnäBaHCKara HacejrbHiijTBa npbiKMeTHa aacbißiyca. Ha "BOJibHbui" 3eMjii öojibni aicrbiyHa naijarHyjiica i pycKia nepacaneHiibi, ranoyHbiM HbmaM 3 cyce^Hix yesuay Pacii - BapoHe5KCicara, TaMÖoycKara, Pa3aHCKara. A y 20-x ranax XVII ct. nepacaneHHe Ha ^I,oh yKpamijay HaöbiBae MacaBbi xapaKTap. CapoA ix öbijio HiMaT öenapycay A^hh 3 ix npbiöbijii cioah Henacpa^Ha 3 Benapyci, a apyria - npa3 Yicpaiiiy, icy^bi aHbi y XVI - XVII ct. 3MirpaBajri y noniyicax nenniäH floni. 3a kohit nepacaneHnay xyTica nanayHajiica pa^bi Ka3aKoy 3 jriicy öenapycay öbijri He Tonbici panäBbia cjryjKÖoyijbi, ane i Kasaincia aTaMäHbi. Hey3a6äBe TyT 3'aBinica oyÜHbia 3eMjieyjianajibHiici. ühh 3axonjiiBajii Baniicia 3aMejibHbui npacTopbi i "oca>KHBaJIH', 273 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu Ha ix CBaix npbiroHHbix cjijdih. LUbipoica npaKTbiicaBajiica nacaneHHi jnonsez Ha ijibroTHbix yMOBax. ük Bbimic rsTara y MOicax naHCicix saHMuiraay 3'aBinaca MHOCTBa ApoÖHbix naceincay - cnaöon, nanbiHicay Kajiomn, canKoy. TpanbinbiHHbiM Ka3amciM naceniiiraaM 3acTaBayca rapanpic, a 3 nanancy XVIII ex, Kani rapaind CTpanini 3Han3HHe BääcKOBbix yMaiiäBaHiuiy, - CTamna. TatciM HbmaM, TanaHiMia nayflHeBaä cnanHOH ycKpaiHbi (JiapMipaBanaca y acHoyHbiM Ha 6a3e "^pbIHIJIa^a', sjieMenra. IIepbi(J)epbno HaranBae i ycxonHaH (pycicaa) nacTica apaana. ta najieii Ha yexon, TbiM pan3en Tpanjunoima Ha3Bbi 3 acHOBan =cad=. Y napayHäHHi 3 Ha3BaMi 30Hbi anpa aHbi Bbuiynaioima 6ojn>iii ycKjianHeHaa CTpyioypaH, 3HanHa naenen Bap'ipyioima, hito xapaicrapbßye ix am nepbuJiepbiinibDi. AcHoyHaa 6ojn>iiiacHb Ha3Bay CKäHipHTpaBaHa Ha äKpaiHHbix 3eMjiax, y ipHrpajrbHbix ryöepiuix anhi 3yciM ps^icia. I, Binaub, HeBbinanKOBa. Ha ycicpamax 3aycenbi öbijio 6ojn>iii He3äHaTaH 3aMiri, He yca aHa öbijia y pyKax (Jieanajray TaMy TyT nacajieHijbi Meni MarHbiMacHb acecni caiviacTOHHa, npa hito Bbipa3Ha CBenHaub Ha3Bbi CaMocadxa C6., CaMocadKu up. HanöoiibHi BeparonHa, hito ix, slk i Ha3By Cadoexa, npbiHecjii cionbi nepacajieHijbi 3 3axany, 60 “Chhckh" (JiiiccyiOHb nBa aincomMbi (CaMocadKu) y BineöcKäH ryöepm i an3iH (CaMocxdtcu) - y MarineycicaH. ^.aicjianHbi nac 3'ayjieHHH Ha ycxcw3e Ha3Bay 3 acHOBan =cad= BbßHaHbinb CKjranaHa, naKOJibKi KajiäHi3aiibiHHbi pyx 3 3axonmx 3HMejn> 3 öojibHiaii u,i MemiiaH iHT3HciyHacnio anöbiBayca 3nayHa, naHbrnaiOHbi 3 XIII ct. Apsan, aici ciJiapMipaBayca Ha 6a3e r3Tbix Ha3Bay, 3'ayjuieima anonrcaM BOJibHaii cajuiHCKaH KajraHi3aHbii HeacBoeHbix ycxonHecjiaBaHCKix 3aMejn>Hbix npacTopay. JliTapaTypa flbaKOHOB M, OnepKU U3 uemopuu ceiibCKOzo HacenemiH e Mockosckom zoeydape- mee (XVI-XVII bb.), CII6, 1899. JocH(J)OBHħ CTeBaH, O nocTaHKy Ha3HBa Neoplanta, 36opnuK sa (pujiojiozujy u jiumeucmuKy, Hobh Can, 1957, T. 1. JleoHTOBHH <&., KpecmbHHCKUü deop e JIumoecKO-PyccKOM zoeydapemee, 5KMHII, CII6, 1896, N» 2. Hobhhkhh H., OnepK uemopuu KpecmbHHCKOzo cocjioeun VDzo-3anaÖHOü Poccuu g XV—XVIII eexe, KneB, 1876. PyönoBa 3.B., H3 hctophh npHCKoii tohohhmhh, "HcmopunecKcm onoMacmuKa", M, "Hayica", 1977. IHanypcici LB., CejibCKazacnadapnan jieKciKay cmapaöejiapycKaü nicbMoeaü Moee: flbic. KaHn. (Jiijiaji. HaByic, Mh., 1967 LUyjibraH B.II., Oükommw BojiuhI, EmuMOJiozmnuu cjioeuuK-doeiduuK, Khïb, “Khh", 2001. 274 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu Kj)i>iiiii|i>i ripi.iiiii i i>iii civ'apa'ijiini ABAK- Akth, H3AaBaeMbie Bhjichckoio apxeorpaiiii>i nacejiininay BblC. - BblCejIäK iwm. - npanMecne H. - A3ap3yna c. - cajio 3. - 3aCHeHäK cji. - cnaöana hm. - iMeme CII. - CJUIbHO k. - Kanoma yc. - ycan3b6a m. - MacijeHKa x. - xyTap 276 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu Ojkonimi s podstavo -sad- v vzhodnoslovanskem etnojezikovnem prostoru Povzetek V članku je prikazan proces formiranja vzhodnoslovanskih ojkonimov s podstavo -sad- (CaA, Canoic, Cam>i, CamcH, HoBocam>i, HoBocamoi, CanoBica, CaMocanica, Ca^OBaa, Ca/iOBoe). Ugotavlja se konkretna semantična motivacija ob upoštevanju posebnosti socialno-ekonomskega razvoja posameznih zgodovinsko izoblikovanih območij, določa se relativna kronologija njihovega nastanka, prikazano in komentirano je območje njihove razprostranjenosti. Na podlagi pisanih virov, pričevanja 277 BajiaHijiHa JlewmmroBa: AüKOHiMbi 3 acnoeaü -cad- naycxodneciiaesmcKiM smnaMoyHUM aömapu sodobnih narečij in toponimskih podatkov se dokazuje, da so se vzhodnoslovanski ojkonimi s podstavo -sad- izoblikovali na podlagi občnih imen sad, sadok v pomenu 'naselje novonasajenih podložnikov'. Pretežna večina teh imen je osredotočena v okviru beloruskega in ukrajinskega etnojezikovnega prostora, ki tudi predstavlja jedro vzhodnoslovanskega areala, ki ima svoje nadaljevanje na ozemlju Poljske. Proces nastajanja jedra in periferije areata spremlja vrsta posebnosti. Članek je opremljen s shematskim zemljevidom. 27S Valjancina P. Lemcjugova g. Minsk 220100, vul. Kul'man, 15-175, Belarus' iral75@tut.by Rzekoma archaiczność obszarów peryferycznych Witold Mańczak (Krakov) IZVLEČEK: Leta 1974 je poljski jezikoslovec Z. Stieber objavil članek, v katerem je prišel do ugotovitve, da je število arhaizmov na obrobjih bolj ali manj enako številu inovacij, toda do svoje smrti leta 1980 si ni drznil povedati, da je Bartolijevo načelo napačno. Namen tega članka je predstaviti dokaze, da je Bartolijevo „pravilo” napačno. W r. 1974 Z. Stieber opublikował artykuł pt. O archaizmach i innowacjach peryferycznych, w którym napisał między innymi, co następuje: Od dawna już panuje pogląd, że archaizmy utrzymują się głównie na peryfe‑ riach różnych obszarów językowych, zaś innowacje szerzą się z obszarów central‑ nych. Jak wiadomo, pogląd ten propaguje szczególnie silnie włoska szkoła „neo‑ lingwistyczna”. Oczywiście nie można negować istnienia archaizmów peryferycznych. Przy‑ kładów z różnych obszarów językowych podano już wystarczająco dużo. Dodajmy tu jeszcze jednak parę przykładów słowiańskich. Jak wiadomo, centrum słowiań‑ skiego obszaru językowego objęła zmiana zwartego g na szczelinowe h, która za‑ szła najprawdopodobniej w XIII w. Objęła ona cały obszar czesko‑słowacki, ob‑ szary górnołużycki, ukraiński i białoruski, wreszcie dialekty południoworosyjskie i północno‑zachodnie dialekty słoweńskie a także część czakawskich. Zmiana ta nie zaszła jednak na trzech wielkich peryferiach: 1) lechicko‑dolnołużyckiej, 2) północnorosyjskiej, 3) południowosłowiańskiej (poza wymienionymi wyżej dia‑ lektami) … Ale czy nie istnieją także innowacje peryferyczne? Istnieją, a jest ich tak wiele, że przykładami można sypać jak z rękawa. Typowymi innowacjami peryferycz‑ nymi są przecież „bałkanizmy”, jak zanik infinitivu i fleksji imiennej, powstanie The Pseudo‑archaic character of lateral areas ABSTRACT: In 1974, the Polish linguist Zdzisław Stieber published an article in which he arrived at the conclusion that in peripheral areas the number of archaisms is more or less equal to innovations. However, until his death in 1980, he dared not contradict Mat‑ teo Bartoli’s principle. This article presents arguments to show that Bar toli’s “norm” is false. 279 Witold Mańczak: Rzekoma archaiczność obszarów peryferycznych artykułu postpozytywnego, zmiana typu stopniowania przymiotników itp. Zajmują one wschodnią część południowej Słowiańszczyzny, a więc obszar w stosunku do całości terytorium słowiańskiego niewątpliwie peryferyczny… Widzimy więc, że innowacje peryferyczne nie są chyba rzadsze od archai‑ zmów peryferycznych. Przyczyny występowania na peryferiach zarówno archa‑ izmów, jak i innowacji są na ogół jasne. Jednak sformułowanie ich wymagałoby od autora tych słów dość znacznego wysiłku myślowego, do którego w tym czasie nie czuje się zdolny. Artykuł Stiebera wymaga następującego komentarza: 1) Pogląd, że obszary peryferyczne są bardziej archaiczne od obszarów cen‑ tralnych, sformułował w r. 1925 włoski romanista Bartoli, twórca „neolingwistyki”, a jego pogląd został zaaprobowany przez wiele tzw. autorytetów. 2) Stieber zmarł w r. 1980. W r. 1974 uświadomił sobie, że „innowacje peryfe‑ ryczne nie są chyba rzadsze od archaizmów peryferycznych”, z czego powinien był wyciągnąć wniosek, że zasada Bartolego jest błędna. Jednak w mentalności Stiebera wiara w nieomylność autorytetów była tak głęboko zakorzeniona, że do śmierci nie zdobył się na odwagę, żeby twierdzenie Bartolego określić jako nieprawdziwe. Na poparcie sformułowanej przez siebie zasady Bartoli przytaczał garść przy‑ kładów tego typu co następujący. Stół się nazywał po łacinie mensa, a romańskie kontynuanty tego wyrazu przetrwały w Hiszpanii i Dacji, a więc na peryferii ro‑ mańskiego obszaru językowego, podczas gdy w Galii i Italii, które Bartoli uważał za centrum tegoż obszaru, pojawiły się w znaczeniu ‘stół’ kontynuanty łac. tabula ‘deska’: Hiszpania Galia Italia Dacja hiszp. mesa fr. table wł. tavola rum. masä Mnie osobišcie pogląd, j akoby innowacje miały powstawać z reguły w centrum obszaru j^zykowego, a archaizmy miały si§ zachowywać przeważnie na obszarach peryferycznych, wydawał si§ röwnie irracjonalny jak pogled (przez nikogo nie wyrażony), jakoby obszary polnočne lub zachodnie miały mieč Charakter bardziej archaiczny od obszaröw południowych lub wschodnich czy na odwröt. Ponadto kil-ka przykładöw typu hiszp. mesa, fr. table itd., jakie Bartoli przytaczał na poparcie swej tezy, wydawało mi si§ ilościa^ zbyt mala^ abym mögł zaakceptować pogled włoskiego romanisty. Z tych powodöw w r. 1965 opublikowałem artykuł, w ktörym przedstawiłem wyniki skonfrontowania „normy” Bartolego z obfitym materiałem leksykalnym zawartym w słowniku Bučkah Dictionary of Selected Synonyms in the Principal Indo-European Languages, ktöry to słownik podaje synonimy m.in. w j^zyku łacihskim, hiszpahskim, francuskim, włoskim i rumuhskim. Wyekscer-powawszy słownik Bucka w całošci, ustaliłem, že figurujące w nim słowa łacihskie zachowały si§ w j^zykach romahskich w nast^pujących ilošciach: Hiszpahski 324 Francuski 260 Włoski 380 Rumuhski 182 280 Z tych danych statystycznych wynika, że pogląd Bartolego, jakoby języki pery‑ Witold Mańczak: Rzekoma archaicznošč obszaröw peryferycznych feryczne miały być bardziej archaiczne od języków centralnych, jest błędny. Wpraw‑ dzie w peryferycznym języku hiszpańskim jest więcej archaizmów niż w centralnej francuszczyźnie, ale centralna francuszczyzna wykazuje więcej archaizmów od peryferycznego j^zyka rumuriskiego, a centralny j§zyk włoski przewyższa ilošcia^ archaizmöw oba j^zyki peryferyczne, zaröwno hiszpański jak i romuński. Zgro-madzone przeze mnie dane statystyczne udowodniły, že poparta zaledwie kilkoma przykładami teza Bartolego nie jest niczym innym, jak fałszywym uogólnieniem. Jednak przytoczone dane statystyczne nie wywołały wśröd j^zykoznawcöw žadne-go zainteresowania i dlatego do sprawy tej kilkakrotnie powracałem (por. Mańczak 1976 czy 1988). Ponieważ zaš liczenie wyrazöw w słownikach nie zawsze prowadzi do tych samych wniosków co liczenie slow w tekstach, warto zweryfikować zasad§ Bartolego na tekstach. W tym celu poröwnałem fragment Wulgaty (Mat. 13 i Łuk. 15) z przekładem włoskim, hiszpańskim i romuńskim. Oto początkowy fragment sporządzonego wykazu. W wykazie tym kursywa^wydrukowane sa^wyrazy łacińskie oraz słowa romariskie, ktöre zawieraja^ ten sam szkielet spölgłoskowy pierwiastka co wyraz łaciński (liczba po wyrazie wskazuje, že w wyekscerpowanych tekstach był on zaświadczony wi^cej niž raz): łac. ab, wł. da, hiszp. desde, rum. dela; abscondere, nascondere, ocultar, ascun-de; abscondere, nascondere, poner, pune; absconditus, occulta, oculto, ascuns; abundare, abbondanza, abundar, prisos; accendere, accendere, encender, aprinde; accipere, ricevere, recibir, primi; accurrere, correre, correr, alerga; ad, a, a, la 2; ad, a, hasta, pînä; adducere, menare, traer, aduce; alligare, legare, atar, lega; arnica, arnica, amiga, prietenä; amicus, amico, amigo, prieten 2; apparere, apparire, aparecer, ivealä; approprinquare, accostarsi, acercarse, se apropia; appropinqua-re, vicino, acercarse, se apropia; arbor, albero, ärbol, copac; audire, ascoltare, oír, auzi; audire, udire, oír, asculta; auris, orecchio, oído, ureche 5; beatus, beato, di-choso, ferice; cadere, gettarsi, arrojarse, cädea 3; calceamenta, calzari, sandalias, încältäminte; centesimus, cento, ciento, sutä 2; centum, cento, ciento, sutä; chorus, danza, coro, joe; civis, abitante, ciudadano, locuitor; claudere, chiudere, cerrar, închide; colligere, cogliere, arrancar, smulge 2; colligere, cogliere, tomar, smulge; colligere, raccogliere, recoger, smulge 2; collum, collo, cuello, grumaz; comedere, mangiare, comer, mînca; consummatio, fine, consumación, sfîrsjt 3; convertere, convertere, convertir, întoarce; convocare, chiamare, convocar, chema 2; cor, cu-ore, corazön, inimä 3; crescere, nascere, crecer, räsäri; dare, portare, dar, da; de, di, de, cu; desertum, deserto, desierto, islaz; devorare, divorare, consumir, mînca; dicere, dire, decir, räspunde; dicere, dire, decir, spune 4; dicere, dire, decir, vesti; dignus, degno, digno, vrednic 2; discipulus, discepolo, discípulo, ucenic 2; dissipa-re, dissipare, disipar, risipi; dividere, spartire, dividir, împärţi; dominus, signore, señor, domn. W wyekscerpowanych fragmentach ewangelii najwi^cej zbiežnošci leksykal-nych z łacing (a wi§c archaizmöw) wykazał tekst włoski, a mianowicie 320, mniej hiszpański, a mianowicie 256, a najmniej romuński, mianowicie 98. Jest to jeszcze jeden dowöd na to, že obszary peryferyczne - wbrew twierdzeniu Bartolego - by-najmniej nie sa^bardziej konserwatywne od centralnych. W mojej ksia^žce (Mańczak 1991) została przedstawiona nowa klasyfikacja 281 Witold Mańczak: Rzekoma archaiczność obszarów peryferycznych języków romańskich, oparta na podobieństwach leksykalnych zachodzących mię‑ dzy tymi językami w tekstach. Okazało się przy tym, że słów mających odpowied‑ niki etymologiczne w pozostałych językach romańskich znalazło się we włoskim 7498, w hiszpańskim 7114, a w rumuńskim 3564. A więc i to badanie, jakkolwiek przeprowadzone inną metodą, wykazało, że język włoski, używany w centrum obszaru romańskiego, jest bardziej archaiczny od języków peryferycznych, jakimi są hiszpański i rumuński. Sprawdzenie zasady Bartolego jest najłatwiejsze na materiale romańskim, gdyż 1) Bartoli sam określił, które języki należy uważać za centralne, a które za peryfe‑ ryczne, i 2) znany jest język praromański, tzn. łacina, dzięki czemu rozstrzyganie, który wyraz jest archaizmem, a który innowacją, nie nastręcza żadnych trudności (skoro np. stół się nazywał po łacinie mensa, jest oczywiste, że hiszp. mesa jest archaizmem, a wł. tavola innowacją). Sprawdzenie zasady Bartolego na materiale germańskim jest trudniejsze, gdyż 1) Bartoli, o ile mi wiadomo, nigdy nie okre‑ ślił, które języki germańskie należy uważać za peryferyczne, a które za centralne, a ponadto 2) język pragermański nie jest zaświadczony. Pomimo to wydaje mi się, że dialekt dolnoniemiecki można by uznać za centralny, zważywszy, że na pół‑ noc od obszaru dolnoniemieckiego występują języki skandynawskie, na zachód – holenderski, fryzyjski i angielski, a na południe – gwary środkowo‑ i górnonie‑ mieckie, używane na obszarze Niemiec, Austrii i Szwajcarii. Poza tym nie ulega wątpliwości, że zapisany w IV w. język gocki był bez porównania bliższy języka pragermańskiego aniżeli dzisiejsze języki germańskie. Biorąc to wszystko pod uwa‑ gę, postanowiłem sprawdzić zasadę Bartolego porównując fragment biblii gockiej (Mat. VII, 13–29, i VIII) z przekładem dolnoniemieckim i szwedzkim. Okazało się, że zgodności leksykalnych między gockim a dolnoniemieckim było 99, a między gockim a szwedzkim 49, co jest jednym dowodem więcej świadczącym przeciw twierdzeniu, jakoby języki peryferyczne były bardziej konserwatywne od central‑ nych (Mańczak 1996, 181–182). Wśród tysięcy językoznawców przekonanych o tym, że obszary peryferyczne są bardziej konserwatywne od obszarów centralnych, jest i H. Popowska‑Taborska (1980), która uważa dialekt kaszubski z racji jego położenia za bardziej archaiczny od polskiego języka literackiego, czemu niejednokrotnie dawała wyraz w swych publikacjach. W tym stanie rzeczy kwestię domniemanej archaiczności dialektu kaszubskiego postanowiłem zbadać metodą zastosowaną już w odniesieniu do języków romańskich i germańskich, a mianowicie porównując fragment Kodeksu mariańskiego (Mat. XIII–XVIII), który reprezentuje język bliski języka prasło‑ wiańskiego, z polską Biblią Tysiąclecia i przekładem kaszubskim. Okazało się, że w sumie zgodności leksykalnych między staro‑cerkiewno‑słowiańskim a polskim było 88, a między staro‑cerkiewno‑słowiańskim a kaszubskim 72, co jest jeszcze jednym dowodem obalającym twierdzenie, jakoby obszary peryferyczne były bar‑ dziej konserwatywne od centralnych (Mańczak 2002, 37–39). Ponieważ zebrane przykłady pokazują, że „norma” Bartolego jest błędna, ktoś mógłby zadać pytanie, czy obszary centralne nie są bardziej archaiczne od obszarów peryferycznych. Odpowiedź na to pytanie jest negatywna: ani położenie peryferyczne, ani położenie centralne nie ma wpływu na archaiczność języka czy 282 Witold Mańczak: Rzekoma archaiczność obszarów peryferycznych dialektu. W rzeczywistości o archaiczności decyduje chronologia: obszary zasied‑ lone lub językowo zasymilowane wcześniej są bardziej konserwatywne od obsza‑ rów zasiedlonych lub językowo zasymilowanych później. Hiszpański, francuski i rumuński wykazują więcej innowacji niż włoski, gdyż Hiszpania, Galia i Dacja zostały podbite przez Rzymian później niż Italia (Mańczak 1991, 95). Dolnonie‑ miecki jest bardziej archaiczny od szwedzkiego, gdyż indoeuropeizacja obszaru germańskiego dokonywała się w kierunku z południa na północ (Mańczak 1992, 57 nast.). Polski język literacki jest bardziej archaiczny od dialektu kaszubskiego, gdyż polski język literacki powstał w praojczyźnie Słowian, podczas gdy slawiza‑ cja Pomorza dokonała się później (Mańczak 2002, 7–20). Bibliografia Lažna arhaičnost obrobnih območij Povzetek Leta 1965 je avtor tega članka objavil statistične podatke o latinskih, španskih, francoskih, italijanskih in romunskih besedah, ki dokazujejo neveljavnost Bartolije-vega načela. Pozneje je avtor z uporabo različnih metod skušal pokazati, da je več arhaizmov v italijanščini kot pa v španščini in romunščini, ki se govorita na obrobju. Pri germanskih jezikih je pokazal, da je v dolnji nemščini, ki zavzema osrednji položaj, več etimoloških ustreznic z gotščino kot v švedščini, ki zavzema obrobni položaj. In naposled je avtor tudi pri slovanskih jezikih pokazal, da ima poljščina, ki zavzema osrednji položaj, več etimoloških ustreznic s starocerkvenoslovanščino kot kašubščina, ki se govori na obrobju. Witold Mańczak Zakątek 13/59, 30–076 Kraków, Poljska Mańczak, W., 1965, La nature des aires latérales, Lingua 13, 177–184. Mańczak, W., 1976, Le cinquantième anniversaire des “normes” de Bartoli, General Linguistics 16, 1–8. Mańczak, W., 1988, Bartoli’s second “norm”, Historical Dialectology. Regional and Social, Berlin, 349–355. Mańczak, W., 1991, La classification des langues romanes, Kraków. Mańczak, W., 1992, De la préhistoire des peuples indo‑européens, Kraków. Mańczak, W., 1996, Problemy językoznawstwa ogólnego, Wrocław. Mańczak, W., 2002, O pochodzeniu i dialekcie Kaszubów, Gdańsk. Popowska‑Taborska, H., 1980, Kaszubszczyzna. Zarys dziejów, Warszawa. Stieber, Z., 1974, O archaizmach i innowacjach peryferycznych, Studia indoeuro‑ pejskie, Wrocław, 239–241. 283 Življenje besed v Bibliji: od nog do glave Jožica Narat (Ljubljana) IZVLEČEK: Članek je besedoslovna obravnava besed noga in glava v Dalmatinovi Bibliji, kontrolno pa tudi v Japljevem in najnovejšem slovenskem svetopisemskem prevodu. S tem je nakazana razvojna črta, primerjava posameznih mest z Luthrom, Rosalinom in Vulgato pa pokaže odnos naših prevodov do svojih predlog. 0 Članek je besedoslovna obravnava besed noga in glava, ki se - zaradi njune središčnosti v besednem sestavu je to predvidljivo - pojavljata tako v Dalmatinovem biblijskem prevodu iz leta 15841 kot tudi v Japljevem, ki je začel izhajati leta 1784, tj. točno 200 let za Dalmatinovim (prva knjiga vsebuje evangelije), konec njegovega izdajanja pa sega v leto 1802, ko je izšla zadnja, deseta knjiga.2 Stalnost Dalmatin je začel prevajati Staro zavezo v prvi polovici sedemdesetih let. Njegov Jezus Sirah (JESVS SIRAH) je izšel leta 1575 kot prvi ljubljanski tisk, tri leta kasneje (1578) je bilo natisnjeno Peteroknjižje (BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, VKATERIM SO TE PET MOSESSOVE BVQVE, sdai peruizh is drugih iesikou vta Slouenski sueiſtu ſtolmazhene), čez dve leti (1580) pa Pregovori (SALOMONOVE PRI‑ PVVISTI). Celotna Biblija je izšla leta 1584 v Wittenbergu. Tako imenovani Japljev biblijski prevod je delo več prevajalcev, ime pa je dobil po or‑ ganizatorju del in prevajalcu v prvem prevajalskem obdobju – duhovniku Juriju Japlju, doma iz Kamnika, ki je v času prevajanja služboval na Ježici pri Ljubljani. Pri delu je sodelovalo večje število prevajalcev in pregledovalcev, ki so popisani v uvodih k posa‑ meznim knjigam. Peteroknjižje je izšlo leta 1791, prevedla pa sta ga Jurij Japelj in Blaž Kumerdej. V tem času je prišlo v prevajalski ekipi že do korenitih sprememb: Japelj je prevajal po črki, njegovi sodelavci pa so začeli prevajati po smislu. Glavni zagovornik in izvajalec prevajanja po smislu je bil Jožef Škrinjar, ki je med drugim prevedel tudi Vi‑ ABSTRACT: This article is a lexicological study of the words noga (foot) and glava (head) in Jurij Dalmatin’s Bible. It also examines the two words in Jurij Japelj’s translation and the latest Slovenian translation of the Bible. This reveals a developmental line, and com‑ parison of individual sections with Martin Luther’s and Franz Ro‑ salino’s translations, as well as the Vulgate, demonstrates the rela‑ tion of Slovenian translations to these models. 25 2 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave in spremenljivost obeh samostalnikov sta ugotavljani oz. analizirani na izbranem besedilnem korpusu - Prva in Druga Mojzesova knjiga ter Visoka pesem - in to na osnovi popolnih samostalniških izpisov v dvovrstičnem sobesedilu.3 1 V Dalmatinovi Bibliji se beseda noga pojavlja 435‑krat, od tega v konkordančno izpisanih in zaradi tega posebej obravnavanih delih (1 Mz, 2 Mz in Vp) 77‑krat, primerjava teh 77 mest z Japljem pa pokaže, da je bilo na teh mestih čez 200 let 10 zapisov nog manj, torej 67, in da se v 56 pojavitvah noge Dalmatin in Japelj prekrivata, tj. v 73 % Dalmatin in v 84 % Japelj. Vzrokov za izpust noge v Japljevem prevodu je več: nadomestna uporaba zaimka, zgoščevanje besedila in zato opuščena ponovitev besede ali uporaba druge besede. 1.1 (1-2) Noga v Bibliji opomenja zlasti del telesa (človeka, živali, tudi nadnaravnega bitja), ki ga lahko razložimo (1a) 'okončina bitja ali nadnaravnega bitja, namenjena za oporo trupa, premikanje' (She je tukaj en Ionatanou Syn, hrom na nogah - 2 Sam 9,3; fo vidili Israelfldga Boga. Pod njegovimi nogami je bilu, kakòr enu dellu is lepiga Saphiroviga kamina - 2 Mz 24,10); (1b) 'okončina živali kot jed' (pèr Ognju pezhenu, njegovo glavo, shnjegovimi nogami inu shnjegovim drobom - 2 Mz 12,9); (2) 'del te okončine od gležnjev do konca prstov' (palce na nyh defni nogi - 2 Mz 29,20; Issuj tvoje zhreule is tvoih nug - Joz 5,15; Naj fe vam enu malu vode pèrneffe, inu vrnite vajhe noge4 - 1 Mz 18,4; Onyfo moje roke inu noge Jkus prebyli - Ps 22,17). Japelj ne prinaša na teh mestih nobenih sprememb, enkrat samkrat (1 Mz 49,10) pa je zamenjal Dalmatinovo nogo s pomensko ožjimi ledji: Krajleva paliza néma od Iuda vseta biti, ni mojster od njegovih nug5 → … tudi ne ta vajvoda od njegóvih lédi.6 Če vzamemo za izhodišče konkordance treh Japljevih bibličnih besedil, pa vidimo, da je z nogo Japelj nadomestil kar 3 Dalmatinove dele noge: bedra,7 26 soko pesem - izšla je leta 1798. O različnih predlogah za Japljev svetopisemski prevod - Japelj naj bi jih uporabljal kombinirano - piše natančno Breznik 1928. Konkordančni program je pripravil mag. France Baraga. Umivanje nog velja v deželi, kjer so poti prašne in popotniki hodijo bosi ali v sandalih, za osnovno dolžnost gostoljubnosti. Umivanje nog je bila zadeva sužnjev. (Grabner‑Haider ‑ Krašovec 1984: 739-740.) Je pa med Judi to veljalo za skrajno ponižujoče opravilo; celo če je Jud postal suženj, mu njegov judovski gospodar ni smel naložiti tega opravila (SP 1997, 1627). Zagonetnejši je primer je noge d v'maßi vmival, vendar ga razlaga ob robu (d Vmafli) tu je, ker Jim vfiga obilnu inu sadofti imèl) dovolj jasno razloži: gre za frazem, ki pomeni uživanje izobilja. Noge so objekt tudi v zvezah z glagoli omakati, osnažiti, žal‑ bati, močiti s solzami, kušati/kušovati, treti/otreti z lasmi, kopati v'tiga Nevernika krij. Dalmatinov prevod se prekriva z Luthrom: Es wird das aScepter von Juda nicht entwendet werden / noch ein Meister von seinen füssen. Z Japljem se prekriva Rosalinov prevod: noch der Fürst von seinen Lenden. D: inu on je hramal nafvoji bedri —> J: on pak je na eni nogißiantovu hodil (1 Mz 32,31). Luther ima na tem mestu ujemalno z Dalmatinom: Vnd er hincket an seiner Hüfft, Rosa‑ lino pa se prekriva z Japljem: er aber hinkte an einem Fuße. 4 6 7 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave goleno,8 peta9 – izbor je bil tako pri Dalmatinu kot pri Japlju delno pogojen s prevodno predlogo. Prav tako je pri opisu oblačila Japelj uporabil prosto opisno zvezo spodej pri nogah (2 Mz 28,33 in 2 Mz 39,22), ki se pod vplivom Rosalina10 orientira glede na telo v oblačilu, medtem ko je uporabil Dalmatin prav tako nazorna opisa (ozdolaj na nje krajih in na nje okrilji), pod vplivom Luthra oba orientirana glede na oblačilo.11 (3) Noga je v Bibliji pogosto poosebljena: pomeni (3) osebo ali žival, kateri pripada: Kadar pak ta Golob nej najhèl, kej bi fe njegova noga pozhilla (1 Mz 8,9);12 Japelj je to mesto prevedel enostavneje, brez noge: Ali kęr letä ny neftiäl, kam bif^dèlP (4–6) 66‑krat v celotni Dalmatinovi Bibliji (od tega kar 39‑krat v 2 Mz, ki opisuje zunanjščino in notranjščino svetega šotora ter njegovo gradnjo in opremljanje) se nanaša noga na nežive predmetne denotate, ki jih lahko pomensko opredelimo kot (4) 'spodnji, ožji del predmeta, naprave, ki drži, ohranja telo v pokončnem položaju', in sicer pri mizi14 in deski;15 (5) 'spodnji, širši del predmeta, naprave, ki drži, ohranja telo v pokončnem položaju', in sicer pri svečniku;16 (6) 'telo, predmet, na katerem kaj stoji; podnožje, podstavek', in sicer pri stebru,17 oltarju,18 oltarnem ognjišču,19 8 D: Tiga Ouna pak imafli na kofle reflekati, inu njegou Drob, inu Golena oprati —> J: Tiga ovna pak böfli na köfze räs-fikal, njegöv dröb inu noge^ omyl (2 Mz 29,17). Luther ima na tem mestu sein eingeweide wasschen vnd schenckel, Rosalino den Füssen waschen - Dalmatin in Japelj se torej tudi tokrat v izboru prekrivata s svojima prevodnima predlogama. 9 D: inu en Madras na fie si, inu bo Kojna v' peto vgrisnil —> J: ena rogata kazha nafiesi, katęra konja v' nógo vpizhi (1 Mz 49,17). Luther ima na tem mestu Dan wird … das Pferd in die ferssen beisen, Rosalino pa welche in die Fußsohlen des Pferdes beisset. Edino v tem primeru je pomenski razkorak tako med Dalmatinom in Luthrom kot tudi med Jap‑ ljem in Rosalinom. 10 Rosalino: Herabwärts aber gegen die Füsse (2 Mz 28,33); Unten an den Füssen (2 Mz 39,22). 11 Ustrezno mesto iz 2 Mz 28,33 je pri Luthru izpričano takole: unten an seinem Saum, mesto iz 2 Mz 39,22 pa se glasi: er macht den seidenrock zum Leibrock. 12 Luther ima na tem mestu: Da aber die Taube nicht fand, da jr fuss rugen kund, kar prav tako ustreza Dalmatinovemu prevodu, saj je kund stara oblika pomožnega glagola können v pretekliku in rugen stara oblika glagola ruhen, ki pomeni tudi ‘počivati’ (Luther III 1974, 346, 362). 13 Japelj ni sledil Rosalinu, ki piše tako kot zgoraj Luther in Dalmatin: Als aber dieselbe nichts fand, wo ihr Fuß ruhen konnte. Enak tip formulacije, torej različen od Japlja, je tudi v Vulgati: Quae, cum non invenisset ubi requiesceret pes eius. 14 D: inu je nje djal na te fhtiri kraje, na njefhtirih Nogah, raunu pod to Lajfhto, defofe fkusi njo Shtange vtikale, defe je ta Mysa mogla nqfsiti (2 Mz 37,13-14). 15 D: teifie imajo fiitiridefifet frebernih nug odsdolaj imeti, vfelej dvej nogi pod vfako Tabel‑ nizo (2 Mz 26,19). 16 D: Ti imafli tudi en Svejzhnek fiuriti is zhifiiga kovaniga slatä, na tém bo enu *Stalu <*noga> (2 Mz 25,31). 17 D: inu dvajfleti Stebrou, na dvaj … eti kufrafiih nogah (2 Mz 27,10). 18 D: LEtu je pak tiga Altarja mera Njegova Noga je en komulz viflbka (Ezk 43,13). 19 D: Ariel pak je bil dvanajfi komulzeu dolg, inu dvanajfi komulzeu fhirok … inu njegova Noga je bila en komulz viflbka, inu njegove Shtablefo bilé pruti Iutru (Ezk 43,16-17). 287 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave umivalniku20 in zagrinjalu21. Primerjava z Luthrom, ki ima za navedene pomene fus, füssen, pri svečniku pa schafft, ki ga Dalmatin v besedilu prevaja s stalom, na robu pa ga razlaga z nogo - pokaže popolno prekrivnost z Dalmatinom. V Japljevem prevodu je pri mizi in deski zapisana noga, medtem ko je pri umivalniku in stebru podstava, pri svečniku (enako kot pri Dalmatinu) ter pri oltarju in oltarnem ognjišču pa stalo, kar kaže na večjo specializacijo izrazov. Dalmatinov primer iz 2 Mz 38,31: Inu noge tiga Dvora okuli inu okuli, inu noge téh Vrat na Dvoru je danes pomensko težko razumljiv, pri Japlju pa se glasi: Inu podftave tiga dvorifha takii dobru okuli, kakòr na njega vratih. Primerjava s prevodnimi predlogami je pokazala njihov vpliv na slovenski besedili.22 V dveh primerih je Japljeva noga neustrezno rabljena namesto Dalmatinove besede rog.23 Ker se Luther, Vulgata in Rosalino z rabo besed hörner in cornua ujemajo z Dalmatinom, gre pri Japlju očitno za napako. Frazemov je v ožji, konkordančni skupini malo. Prvi je iz 2 Mz 21,23-25: dati nogo za nogo 'enako vrniti z enakim' in se v Dalmatinovem prevodu glasi: taku ima dana biti Dufha sa Dufho, Oku sa Oku, Sob sa Sob, Roka sa Roko, Noga sa Nogo, Opezhenje sa Opezhenje, Rana sa Rano, Zhernauka sa Zhernauko. V jeziku sta živa samo dva elementa: oko za oko in zob za zob, rabljena skupaj ali posamezno.24 Drugi frazem je iz 1 Mz 41,44: pres tvoje vole néma nihzhe fvojo roko ali nogo ganiti po vfej Egyptoufki desheli in pomeni 'ne sme ničesar storiti oz. nikamor iti'. Kalkirana zveza možje k nogam25 (Luther: sechs hundert tausent Man zu fuss) je v besedilu označena z * in na robu pojasnjena s sopomenko pešci (v celotni Bibliji se pojavlja ta zveza še na dveh mestih), kar kaže tako na Luthrov vpliv kot na Dalmatinovo zavest o neustreznosti zveze; samostalnik pešci je na tem mestu uporabil tudi Japelj (V: sescenta fere milia peditum virorum), enako tudi SP 1997. Samo enkrat v celotni Dalmatinovi Bibliji ni omenjena Luthrova zveza prevedena kalkirano: fhtiri krat ftutaushent Mosh pejfhzou (Sod 20,2). V SSKJ je D: Vmivalnik is kuffra, inu njegovo Nogo is kuffra (2 Mz 38,8). D: Is téhftu centou Srebra fo ony slyli Noge te Svetinje, inu Noge tiga Pèrta,ftu Nug isfiu Centou (2 Mz 38,27). Luther: Dazu die füsse des Vorhofs rings rumb / vnd die füsse des thors am Vorhofe; Vulgata: et bases atrii, tam in circuitum quam in ingressus eius; Rosalino: Dazu die Fußgestelle des Vorhofes, sowohl in seinem Umfange, als Eingange. D: njegove krij imafh vseti, inu j o s' tvoim pèrftom na tiga Altarja Rogé djati → J: kar vsamefh od kryvl tiga telęta pomashi noge^ tiga Altarja s' tvojim pèrftam (2 Mz 29,12). Dalmatin ima k 2 Mz 27,2 dodano opombo z razlago, kaj je rog: tufo bily majhini Stebèrci nafhtirih vogleh tiga Altarja, s' Knoffy inu s' isresanimi roshizami. Sveto pismo 1997 ima na obeh mestih rogovi. Po analogiji z navedenimi frazemskimi zvezami obstaja v živem jeziku tudi frazem glava za glavo. V SSKJ je razložen kot 'če je kdo zakrivil človekovo smrt, naj se kaznuje s smrtjo', kar je v primerjavi z zgoraj navedeno določnejša razlaga. V Svetem pismu ni ta zveza nikjer izpričana (Beseda 98). Navedek je iz Dalmatinove 2 Mz 12,37: okuli fheftkrat ftutaushent Mosh k' nogam <*ali pejfhzou>. ■ 21 22 23 24 25 2 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave zabeležena prislovna zveza iti k nogam, označena kot nižje pogovorna, medtem ko pridevniškega pomena zveze, izpričanega v Dalmatinu, v SSKJ ni.26 Vzdigniti svoje noge 'podati se na pot' je slikovita Dalmatinova zveza iz 1 Prav tako ni tega pomena v Kastelec‑Vorenčevem slovarju pa tudi 200 let kasneje v Ple‑ teršnikovem ne. Luther ima na tem mestu: DA hub Jacob füsse auff, kar pomeni njegov neposredni vpliv na Dalmatina. Rosalinov prevod tega mesta ni dobesedno prekriven z Japljevim: Also zog Jacob hin. Luther ima na tem mestu formulacijo, ki jo je očitno - skupno z opombo - posnel Dalmatin: der HERR hat dich gesegenet durch fmeinen fus. Prevedek se ujema z Rosalinom po smislu, ne pa dobesedno: der Herr hat dich, nachdem ich zu dir eingegangen bin, gesegnet. V Sekciji za zgodovino slovenskega jezika pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša so popolni izpisi vseh slovenskih besedil slovenskih protestantskih piscev iz 16. stoletja. Za ta prispevek sem uporabila izpise noge in glave iz Dalmatinove Biblije. Kržišnik ‑ Kolšek (1990, 144) navaja posredno ugotovitve Romunke Slave, da so poimenovanja delov telesa med najpogostejšimi sestavinami frazemov: glava, kri in roka so na prvih treh mestih. J: ony Jo meni pod nöge pädli; SP 1997: padejo pod moje noge. J: sakaj Gofpöd bo nj^ftärel pod vafliimi nogami; V: quoniam Dominus conteret eos sub pedibus vestris. Variante v Dalmatinu so (pod)vreči njegovim nogam/pod njegove noge. J: Vfefi ti njegóvim nogám podvèrgèl. Mz 29,1: Iacob je pak fvoje noge vsdignil,11 ki jo je Japelj nadomestil z izrazno enostavnejšo: Jakob fe je tèdaj dalej podál.28 V navedenih zgledih se je pomen noge razvil iz njene funkcije, vezane na premikanje, hojo, ki se lahko frazemsko poveže tudi z rezultatom premikanja (1 Mz 30,30): GOSPVD je tebe shegnal flcusi mojo knogo, ki je razložena v opombi: k tu je, ker fim jeft moral fem tèr tam tekati, de fi ti taku bogat poftal. Moja noga je tu morala opraviti,19 je pri Japlju npr. zamenjana s pomensko jasnejšo: po mojim prihódi je Gofpöd tebe poshęgnal,® ki ne potrebuje dodatne razlage. Prav tako ne uresničitev v SP 1997: Gospod te je blagoslovil za vsak moj korak. 1.2 Upoštevanje celotne Dalmatinove Biblije (435 pojavitev)31 vnaša malo sprememb v osnovno pomensko zgradbo besede noga. Predstavljenim pomenom se pridružuje le še noga (7) kot okončina kipa: Tigaiftiga Pilda glava je bila is zhiftiga Slata … njegove Nogefo bilé en dejl shelesne en dejl yllovate (Dan 2,33). Pač pa celotna Dalmatinova Biblija precej razširi frazeologijo besede noga?1 Zlasti prevladujejo glagolski frazemi s sestavino noga: pasti pod noge koga 'podrediti se komu' in dati koga pod noge komu/podvreči kaj nogam koga 'podrediti koga/kaj komu': Ony bodo morali pod moje noge pafti (L: Sie müssen vnter meine füsse fallen - Ps 18,39),33 GOSPVD je nje pod vaflie noge dal (L: der HERR hat sie vnter ewre füsse gegeben - Jdt 14,5),34 Tifi vfe rizhy njegovim nogam podvèrgaP5 (L: Alles hastu vnter seine Füsse gethan – Ps 8,7).36 Biti lahkih nog 'hitro, z lahkoto hoditi, teči': Asael pak je bil lahkih nug, kakòr 26 27 28 29 3 (J 31 32 33 34 35 36 2 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave ena Sèrna na püli (L: Asahel aber war von leichten fassen wie ein Rehe auf/ dem felde - 2 Sam 2,18).37 Primerjava z Luthrom kaže v vseh primerih medsebojno prekrivnost, z Japljem pa v prvem in tretjem; v drugih dveh primerih ima Japelj prosti zvezi: streti jih pod vašimi nogami; biti silno hiter v teku. Frazem dati pod noge je analogen z dati v roke, saj oba pomenita možnost razpolaganja z nekom, je pa dati v roke bolj živ (Kržišnik ‑ Kolšek 1990, 147-148; gl. noga in roka v SSKJ). Pomen podreditve v zgornjih dveh frazemih je predvidljiv, saj je noga v Bibliji simbol in nosilka oblasti (Grabner‑Haider ‑ Krašovec 1984, 486). Zveza (po)teptati/treti koga z nogami ne pomeni fzičnega teptanja, pač pa sovraštvo do nekoga oz. željo po njegovem uničenju:38 Kateri je moj Kruh jedil, taifti mene s'nogami tepta (Ps 41,10) in Kateri moj kruh jej, ta mene s'nogami tare (Jn 13,18).39 V obeh primerih ima Luther glagol treten. Pogost frazem v Dalmatinu je od mladih nog 'od mladosti', ki ni motiviran z Luthrom (von Jugent, von kind), prav tako se ne pojavlja v Japlju (od (moje) mlado/ti) in SP 1997 (od otroštva, od mladih let), čeprav je živ še danes. Prav tako se je, sicer variiran, ohranil v Dalmatinu rabljeni frazem od glave do nog 'v celoti',40 ki pa je izrazno in pomensko prekriven z Luthrom (von dem heubt an bis auff die füsse); enako velja za njegovo izrazno‑pomensko še natančnejšo varianto od podplatou téh nug do vèrha glave (Luther: von der fussolen an bis auff seine scheitel). Zveza pokrivati svoje noge se v Dalmatinu (1 Sam 24,4) pojavlja kot evfemizem za 'opravljati potrebo'; izpričana je v Luthru, na njen omiljevalni način izražanja pa je opozorjeno v opombi tako v Luthru kot Dalmatinu, medtem ko je v opombi v SP 1997 naveden dobesedni prevod iz originala: si pokril noge, v rednem besedilu pa je opravil potrebo. V posebno skupino spadajo zveze, ki pomenijo simbolna dejanja in so zaradi svojega opisovanja realnega v Bibliji (morda) šele na poti v frazem, npr. otresti prah od nog: Inu kateri kuli vas nebodo gori vseli, ni poflujhali, ondi pojdite prozh vunkaj, inu otrefite prah od vafliih nug, k'eni prizhi zhes nje - Mr 6,11. V SP 1997 (str. 1492 v opombi) je otresti prah od nog razloženo kot kretnja, ki izraža željo po prekinitvi določene medčloveške vezi in je bila pri Judih znak prezira, ko so se vračali iz poganskih krajev. Enak pomen ima tudi zveza otresti prah s svojih oblačil (SP 1997, 1668). Pri Dalmatinu se to mesto (Apd 18,6) glasi: je on gvant iftrefsil. Po Bibličnem leksikonu (1984, 521) je to znamenje radikalne prekinitve vsakršne skupnosti z nekim krajem in njegovimi prebivalci. V SSKJ zveza ni navedena ne med frazemi ne med prostimi zvezami, v elektronski zbirki Nova beseda pa jo najdemo samo kot citat iz Biblije. Podobno simbolno dejanje, ki pa ni vezano samo na biblijska besedila, je (doli) 37 J: Asael pak je bilfilnu hiter v' tęki kakòr enajerna v' gósdi. 38 Gl. Sveto pismo 1997, 1627. 39 Po Bibličnem leksikonu (Grabner‑Haider ‑ Krašovec 1984, 486) je to znak zaničevanja. 40 D: inu pokryo vfo Kosho, od glave do nug - 3 Mz 13,12; SP 1997: od glave do peta; SSKJ: 290 od nog do glave. Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave pasti (nekomu/pred nekoga/na svoje obličje) k nogam, npr. v Raz 19,10: Inu jeft fim padèl pred njega k'njegovim nogam, de bi ga molil. To dejanje je znamenje ponižnosti in podrejenosti, vendar je lahko tudi nehoteno in nima simbolnega pomena, npr. v Sod 5,27: On Je je krivil, je doli padil k'nje nogam, kakòr Je je svial, taku je leshal konzhan. V skupino simbolnih dejanj oz. položajev spada sesti k nogam koga, npr. v 5 Mz 33,3: Ony bodo h'tvoim nogam fejdli, inu fe bodo vuzhili od tvoih befséd. V drugem poglavju 2. knjige kraljev sta v opombi razloženi kot opozicijski biti pri glavi in biti pri nogah: Pèr glavi biti, fe rezhe druge vuzhiti: Pèr nogah biti,fe rezhe od drugih fe vuzhiti, kakòr ta Shular. Sakaj kadar Shulmefhter vuzhy, taku on vifhe fedy kakdr njega Shularji. 41 Po SSKJ je glava v pomenu 'človek' zlasti glede na njegove značilnosti, umske sposobnosti. V obravnavanih svetopisemskih besedilih ni pri tem pomenu izpostavljena nobena človekova sposobnost niti značilnost. 42 Luther ima na obeh mestih Heubter. 43 V 2 Mz 18,25 pravi Japelj: inu ene je sa oblaftnike zhes ludftvu ... poftavil. 2 Mz 6,25 pa se pri Japlju glasi: Lety fo poglavarji Levitovfkih shlaht. 44 Dalmatin ima samo oblast in poglavnik. 45 V Japljevem prevodu se to mesto glasi: je onfturil glavize tihftèbrov, let^ftèbré je on tudi s'frębram povlekel (2 Mz 38,28). Prevedek je za Japlja značilen, medtem ko je glava v tem pomenu pri Dalmatinu netipična. V pomenu 'okroglast vrhnji del stebra' ima Dalmatin najpogosteje besedo glavič (Narat 1999, 112-113). 2.1 Glava se v treh konkordančno izpisanih besedilih pojavlja pri Dalmatinu 41‑krat, pri Japlju pa 30‑krat, od tega je 26 pojavitvenih mest prevodoma skupnih. Kljub razmeroma nizkemu številu pojavitev je pri Dalmatinu izpričanih kar pet osnovnih pomenskih enot: (1) '(zgornji) del človeškega telesa z možgani': je vsel ta Kamen, kateri je bil podfvojo glavo polushil (1 Mz 28,18); (2) '(sprednji) del živalskega telesa z možgani': njegovi Synuvi imajo fvoje roke poloshiti timu Iunzu na Glavo (2 Mz 29,10); (3) 'človek':41 inu vsami sa flejdno glavo en Gomer, po zhifli téh Dufh v' fvoji Vtti (2 Mz 16,16); (4) 'vodilni človek v skupini': je nje poftavil h' glavam zhes ta folk (2 Mz 18,25); Letufo te Glave mej Ozheti Levitovih shlaht (2 Mz 6,25);42 (5) 'okroglast vrhnji del stebra': fo bily fturjeni téh Stebrou Knoff, inu nyh Glave okovane, inu nyh Obrozhi (2 Mz 38,28). Tudi Japljeva glava je večpomenka, vendar zadnjih dveh Dalmatinovih pomenov Japljeva tri besedila ne izkazujejo več. V pomenu 'vodilni človek v skupini' je zamenjana glava z besedama oblastnik in poglavar,43 ki v Dalmatinovi Bibliji sploh še nista zabeleženi,44 vrhnji del stebra pa je pri Japlju glavica.45 Dalmatinov opis vrh glave je zamenjal Japelj s preciznim leksemom teme, ponekod pa je glavo enostavno izpustil (jesti iz te korbe na moji glavi → jesti iz nje; tega vikšiga teh ključarjov/ 291 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave fštrov glava → ta vikši teh ključarjov/pekov) in s tem jezik poenostavi.46 Oboje ni rezultat Japljevega zavestnega krčenja oz. izboljševanja jezika, pač pa je pogojeno s predlogo.47 Podobno gre pri Dalmatinu za prevodno odvisnost od Luthra.48 Frazemov s sestavino glava je v izpostavljenih treh besedilih malo: kaj priti čez glavo koga 'kdo postati deležen česa': D: shegni tvojga Ozheta … imajo priti zhes Iosephovo glavo49 → J: Shęgni tvojga ozhęta … naj Je dopölnio nad Jösephovo glavó50 → SP: Blagoslovi tvojega očeta … Naj pridejo na Jožefovo glavo (1 Mz 49,26). Dalmatinovo zvezo v 1 Mz 27,12: bom Jam zhes fe pèrpravil prekletje, inu nikar Shegen je Japelj zamenjal s frazemom: de fi jeft na me/ti shęgna Metu na glavo ne nakóplem. Že navedeni Dalmatinov frazem povišati glavo koga 'dati komu višji položaj' in 'obesiti koga' je besedna igra z dvojnim smislom (gl. 1 Mz 40,12-13,18-20):51 Try mladice, fo try dnévi. Zhes try dny bo Pharao tvojo glavo poviflial inu te bo fpet v’ tvoj perviftan poftavil … Try Korbe fo try dnevi, inu zhes try dny bo Pharao tvojo glavo poviflial, inu tebe na Galgo obe/sil … inu je poviflial tiga vifliiga téh Kluzharjou glavo, inu tiga vifliiga téh Fiflttrou glavo. Japelj je besedno igro nadomestil z nedvoumno in jasno formulacijo: Try mladike pomęnio fhe try dny. Po katęrih bö Pharao na tvojo ftręshbo/pómnil inu bó tebe v’ tvojo pervo flushbo nasaj poftavil … Try pletenize pomęnio … he try dny. Po katęrih bö Pharao tebi glavö vsęl, inu te bö potle na en krish obefsil Ji je med jèdjó fpómnil na tiga Vikjhiga 46 Za ta prikaz so potrebna daljša ponazorila. Prvi primer (1 Mz 40,17) se pri Dalmatinu glasi: inu v’ tej sgurajni Korbi vfo shlaht pezheno fhpendio Pharaonu, inu Ptice fo jédle is te Korbe na moji glavi; medtem ko ima Japelj na tem mestu: Inu defim v' eni pletenizi, katęra je na vèrhi bilä, vfe forte jedy od teftenine nqfsèl, inu defo ptize is nję jędle. Drugi primer (1 Mz 40,20–22) se pri Dalmatinu glasi: je poviflial tiga vikfhiga téh Kluzharjou glavo, inu tiga vikfhiga téh Fiflttrou glavo, mej fvojemi Hlapci, inu je tiga vifliiga téh Kluzharjeufpet poftavil v’ njegovu Kluzharftvu, de je Pharaonu Pehar v’ roke dajal: Ali tiga vifliiga teh Fifhtrou je on puftil obefiti. Japelj ima na tem mestu: katęri je fvojim flushabnikam enu veliku goftovanje narędil, inuflje med jèdjo fpómnil na tiga Vikfhiga tih kluzharjov, inu na tiga Vikfhiga tih pękov. Inu eniga je v' njegóvo flushbo nasaj poftavil, de bi njemu tö pytno pofsödo podajal. Tiga drugiga pak je na galge puftil obe/sit. V Rosalinovem prevodu je prvi primer (1 Mz 40,17) v naslednji, z Japljevim prevodom prekrivajoči se obliki: Und trüge in dem obersten Korbe allerhand nach der Beckerkunst gebackene Speisen, daraus die Vögel frassen; drugi primer (1 Mz 40,20-22) se prav tako prekriva z Japljem: und er richtete seinen Dienern eine grosse Mahlzeit an; bey dem Essen aber gedachte er des Oberschenkens, und Oberbeckers. Und er setzte den einen wieder in sein Amt, damit er ihm … Becherreichte. Den andern ließ er an den Galgen aufhängen. V Luthrovem prevodu sta oba primera prekrivna z Dalmatinom, tako 1 Mz 40,17: vnd im öbersten korbe allerley gebacken Speise dem Pharao / Vnd die Vogel assen aus dem korbe auf jmeinem Heubt; kot tudi 1 Mz 40,20: das Heubt des öbersten Schenken / vnd das Heubt des öbersten Beckers. Luther ima na tem mestu: vnd sollen kommen auff das heubt Joseph. Vulgata: fiant in capite Ioseph. Tako so poimenovane te formulacije v Svetem pismu 1997 (str. 93, opomba). 292 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave tih kluzharjov, inu na tiga Vikfliiga tih pękov. Sodobni standardni prevod ohranja Dalmatinov izrazni način, ker ustreza originalu, in v opombah opozarja na popolno različnost pomenov iste zveze.52 V Svetem pismu 1997 se iztržek iz 1 Mz 40,12–13, 18–20 glasi: tri mladike so trije dne‑ vi. Še tri dni in faraon bo povzdignil tvojo glavo in te postavil nazaj v tvojo službo /…/ tri košare so trije dnevi. Še tri dni in faraon bo povzdignil tvojo glavo s tebe in te obesil na drevo /…/ Tedaj je sredi svojih služabnikov povzdignil glavo vélikega točaja in glavo vélikega peka. Luther: Ewer Blut sey vber ewer heubt. SP 1997: Vaša kri nad vašo glavo. Luther: Sondern ich wil jr Thun auff jren Kopff werffen (Ezk 9,10). Vulgata: viam eorum super caput eorum reddam. Luther: Das vnglück … Müsse auff jren Kopf fallen. Vulgata: Caput circuitus eorum, labor labiorum ipsorum operiet eos. 2.2 V celotni Dalmatinovi Bibliji se glava pojavlja 532‑krat, vendar ta množica pojavitev - enako kot pri besedi noga - dopolnjuje osnovno pomensko strukturo le s pomenskim odtenkom k 1) oz. 2): 'zgornji/sprednji del kipa človeškega/živalskega telesa', medtem ko je zveza prisegati pri svoji glavi že frazem 'podkrepiti trdnost svoje prisege z zastavitvijo lastnega življenja': Ti némafli tudi pèr tvoji Glavi prifsegati (Mt 5,36). Večkrat izpričan je npr. frazem vaša kri bodi čez vašo glavo" z variantami tega kri bodi na njega glavi, kri Abnerja padi nad Joabovo glavo in njiju kri bo plačana na Joabovo glavo, s pomenom 'nositi odgovornost za smrt koga, za svoje ravnanje'. Prvi primer (Apd 18,6) nam s sobesedilom razkrije, da gre za pravi frazem: Kadar fo ony pak supèr govurili inu Jhentovali, je on gvant iftrefsil, inu je djal k'nym: Vaflia kry bodi zhes vaflio glavo. Variante Dalmatinovega frazema položiti/vreči/dati dejanje/zasluženje koga na glavo54 pomenijo 'terjati od koga račun za njegova dejanja'. Razlaga je vzeta iz opombe v SP 1997 k Ezk 9,10; sodobni prevod se ujema z Dalmatinom: Njihovo ravnanje bom spravil na njihovo glavo. Japelj je frazem nadomestil z variirano prosto zvezo povrniti njim po njih delih/zasiuženju,55 ki ni utemeljena v Vulgati in je očitno rezultat prevajalčevega (Škrinjar s svojo skupino) tvornega odnosa do predloge. Dalmatinov frazem ne imeti, kamor bi svojo glavo položil (Mt 8,20): Ptice pod Nebom imajo gnesda: Ampak Syn tiga zhloveka néma, kam bifvojo glavo polushil v pomenu 'ne imeti stanovanja, prenočišča'. Glagol položiti uporablja v tej zvezi še Japljev svetopisemski prevod, medtem ko ima Wolfov prevod iz leta 1856 in vsi nadaljnji glagol nasloniti. Po svoji glavi ravnati 'ne ozirati se na mnenje drugih je iz Dalmatinovega predgovora k Prvemu pismu Korinčanom: kakòr de bi velika framota bila, kadar bi ßeidni kaj fußebniga naprej nevsel, inu pofvoji laftni glavi nerounal. V SSKJ zveza ni uvrščena med frazeme, ampak neustrezno med zglede, ki dokazujejo pomen glave kot 'ta del pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja'. Pasti kaj {komu) na njegovo glavo 'doleteti koga kaj slabega, zgoditi se komu kaj slabega', npr. Ps 140,10: Padi ta nefrezha na nyh glavo.56 V Japljevem prevodu je Traven izpustil besedo glava: Vfe njih saläsüvanje … bó na njq pädlu?1 293 52 53 54 55 56 5/ Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave Živo oglje spravljati na glavo koga se v Dalmatinu (Rim 12,20) glasi: Aku je tedaj tvoj Sovrashnik lazhen, taku ga nafiti ... Sakaj kadar ti letu fturifh, taku ti shivu ogele ſpravlaſh na njegovo glavo. V robni opombi je zveza razložena: fe fovrashnik jkusi tvojo dobruto fam zhes fe referdi, de je on tebi taku hudu fturil. Japljev58 in standardni prevod59 se z Dalmatinom ujemata; v standardnem prevodu sta navedeni v opombi dve možni razlagi tega mesta: 1) poostrena Božja kazen, ki bo doletela nasilneža, če se bo v dobroti žrtve še jasneje zrcalila njegova hudobija; 2) bolečina kesanja, kazen pekoče vesti. V Novi besedi je zgled iz F. Milčinskega: Primanjkljaj petinšestdeset kron in šestintrideset vinarjev je bil pokril iz lastnega žepa, da zbere žarečega oglja na glave svojih nasprotnikov, zakaj bil je uverjen, da se mu godi krivica. Gre za nekoliko spremenjen biblijski citat s pomenom 'vzbuditi komu slabo vest'. Glava se pojavlja tudi v številnih zvezah, ki upovedujejo simbolna dejanja. Zelo znan in na Biblijo vezan primer je trositi/potresati/raztresati/posipati/metati na svojo glavo prah/pepel/prst/pepel in prah. To dejanje je v Bibliji in v kulturah Bližnjega vzhoda sploh pomenilo znamenje žalovanja, tudi pokore (prim. še valjanje po pepelu, sedanje v pepel, trganje svojih oblačil). Zveza posuti se s pepelom je danes živa predvsem v publicistiki:60 Tisti, ki je kriv, naj se hitro posuje s pepelom in v prihodnje za obči blagor drži jezik za zobmi, in ima s pomenom '(javno) obžalovati kaj, pokesati se' vse značilnosti frazema.61 Glava ni ostala del tega frazema. V Novi besedi najdemo Cankarjevo prenovo tega frazema: Nato ne gre k spovedniku, ne k sodniku, ne posuje si temena s pepelom, ne obleče meniške halje, ki ga lahko razumemo kot niz spokornih dejanj. Stresati/potresati (z) glavo {čez nekoga/za nekom) pomeni izražati s temi gibi nestrpnost oz. odpor do nekoga, pri tem pa gre zgolj za ubesedeno govorico telesa, ne za pomenski premik. Žalbati glavo z oljem / izliti žalbovo olje na glavo – s tem dejanjem se podeljuje komu duhovniška ali kraljevska čast, v Novi zavezi pa je to dejanje znamenje spoštovanja in ljubezni (Biblische Realkonkordanz, 643), npr. Lk 7,46: Ti nefi moje Glave s'ojlem shalbal: Ona je pak moje noge s'shalbo shalbala. 3 Zaključek Besedi noga in glava imata v Japljevem prevodu v treh konkordančno izpisanih besedilih manj pomenov kot v Dalmatinovem. Nogo (4) 'spodnji, ožji del predmeta, naprave, ki drži, ohranja telo v pokončnem položaju' ohranja Japelj samo pri mizi in deski, medtem ko je pri vseh drugih predmetih zamenjana s podstavo ali stalom. Za 294 58 J: taku bofh sherjavzo nad njegóvo glavó vküpfpravlal. 59 SP 1997: boš sipal žarečega oglja na njegovo glavo. 60 V zbirki Nova beseda zlasti v besedilih iz Državnega zbora in iz časnika Delo. 61 Simbolno dejanje, ki je prešlo v frazem, je npr. tudi umiti si roke, le da v zgledu iz Kre‑ ljeve Postile slovenske (str. CLXIb), ki ga navaja Novak 2004 (str. 186), ta prehod še ni izveden, ker gre za sočasnost fizičnega in govornega dejanja: Pilatu/… vsame vode, inu roke vmije vprizho vßga Folka rekoch: las nefäm dolshan na tei krij letiga pravizhniga. Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave dva Dalmatinova pomena glave ('vodilni človek v skupini' in 'okroglast vrhnji del stebra') ima Japelj izraze oblastnik in poglavar ter glavica. Celotna Dalmatinova Biblija prinaša poleg šestih pomenov noge in petih pomenov glave iz konkordančnih izpisov še po enega pri vsaki besedi, kar je glede na veliko večji besedilni obseg zelo malo. Je pa v celotni Dalmatinovi Bibliji izpričanih veliko več frazemov - v konkordančnih izpisih je frazeologija pri obeh avtorjih skromna, kar je zaradi omejenega obsega razumljivo, najzanimivejša pa je zveza povišati glavo nekoga, ki je rabljena kot besedna igra z dvojnim smislom - ter več opisov simbolnih dejanj, ki kasneje postanejo frazemi (posuti se s pepelom) ali pa tudi ne (otresti prah od nog). V frazeologiji se primerjana prevoda večkrat razlikujeta, medtem ko so si opisi simbolnih dejanj v vseh bibličnih prevodih - kar je razumljivo - zelo podobni, če že ne enaki. Viri in literatura Beseda 98, Slovenski standardni prevod Svetega pisma na CD‑ROM‑u, 1998, Ljubljana, Svetopisemska družba Slovenije. Bibel‑Lexikon, 1968, Zürich-Köln, Benzinger Verlag Einsiedeln. Biblische Realkonkordanz, 1913, Regensburg. Breznik, Anton, 1928, Japljev prevod sv pisma, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 7, 77-107. Dalmatin, Jurij, 1584, BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, Wittemberg, Faksimile, Ljubljana 1968. Grabner‑Haider, Anton, in Krašovec, Jože, s sodelavci, 1984, Biblični leksikon. Celje, Mohorjeva družba. Japelj, Jurij, in sodelavci, 1784-1802, SVETU PISMU STARIGA INU NOVIGA TESTAMENTA, I-X, Ljubljana. Kastelec ‑ Vorenc, gl. Stabej. Kržišnik ‑ Kolšek, Erika, 1990, Sestavina roka v frazeologemih slovenskega knjižnega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 26, 141-154. Kržišnik, Erika, 2000, Biblične stalne zveze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v slovenskem jeziku, Razprave / Dissertationes XVII, 67-80. Luther, D. Martin, 1545, Biblia, Das ist die gantze Heilige Schrifft Deudsch auffs new zugericht, I–III, Wittenberg. München, Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974. Narat, Jožica, 1999, Semantika samostalnika v jeziku Jurija Dalmatina in Jurija Japlja, Doktorska disertacija, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 214 str. [Tipkopis.] Nova beseda - Besedilni korpus na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Novak, France, 2004, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev, Ljubljana, Založba ZRC. Pleteršnik, Maks, 1894-95, Slovensko‑nemški slovar, Ljubljana, Knezoškofijstvo. Rosalino, Franz, 1793-94, Biblia sacra, oder die heilige Schrift des alten und neuen Testaments, Wien. Slovar slovenskega knjižnega jezika, I-V, 1970-1991, Ljubljana. 295 Jožica Narat: Življenje besed v Bibliji: od nog do glave Stabej, Jože, 1997, Slovensko‑latinski slovar. Po: Matija Kastelec ‑ Gregor Vorenc, Dictionarium latino‑carniolicum (1680–1710), Ljubljana, Založba ZRC. Sveto pismo Stare in Nove zaveze, 1997, Ljubljana, Svetopisemska družba Sloveni‑ je. Vulgata: Bibliorum Sacrorum iuxta Vulgatam Clementinam, Vatikan, 1946. [Nova izdaja.] The Life of Words in the Bible: noga (foot) and glava (head) Summary The author discusses the words noga (foot) and glava (head) in terms of lexi‑ cology. These are two nominal constants that appear in both Jurij Dalmatin’s and Jurij Japelj’s translation of the Bible. Nominal constancy and variability were first established in the selected text corpus – Genesis, Exodus, and the Song of Solomon – based on fully transcribed nouns within a two‑line context. For greater clarity, the article extends the analysis of the words noga and glava to all of Dalmatin’s Bible, whereas Japelj’s translation and the 1997 standard translation of the Bible were only included where necessary. Nearly the entire basic semantic structure of the words noga (77 occurrences in Dalmatin and 67 in Japelj) and glava (41 occurrences in Dalmatin and 30 in Japelj) is established on the basis of the three selected texts alone. Dalmatin’s noga has six different attested meanings, while glava has five; Japelj uses three differ‑ ent meanings for both of them, but replaces the others with other terms. The entire text of the Bible offers only one additional meaning for both words; in general, new features occur in phraseology and citations expressing symbolic acts that may or may not have become phrasemes. Translations of the Bible from different periods are extremely well‑suited for determining linguistic – or in this case, lexical – development because the sacred‑ ness of Biblical text does not permit any major conceptual or stylistic alterations. However, major or minor differences occur even between individual translation models (i.e., between Martin Luther’s German translation and the Latin Vulgate, or Franz Rosalino’s German translation), which result in differences between the Slovenian translations as well. 296 Jožica Narat Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana jozica.narat@guest.arnes.si Trubarjev Philopatridus Illyricus France Novak (Ljubljana) IZVLEČEK: V sestavku avtor kritično obravnava slovenski prevod Trubarjevega psevdonima Philopatridus Illyricus z izrazoma rodo‑ ljub ilirski in se odpoveduje svoji nekdanji domnevi, da se nanaša na Matijo Vlačića Ilirika. 1 Trubarjev Philopatridus Illyricus ne bi smel biti problem, saj je splošno znano, da je Trubarjev psevdonim v prvi slovenski knjigi. Meni je kljub temu postal problematičen zaradi slovenske ustreznice rodoljub ilirski (Rupel 1966, 16). V tej obliki lahko namreč vzbuja napačne predstave, saj je beseda ilirski dobila v slovenščini po Trubarjevem času več novih pomenskih odtenkov, sam Trubar pa tudi drugi slovenski pisci tega časa je v slovenščini niso uporabljali.1 To je bilo vzrok za prvi pomislek. Drugi pomislek sem imel zaradi tega, ker je bil Philopatridus Illyricus uporabljen v bližini pridige o veri, ki jo je napisal Matija Vlačić Ilirik - Matthias Flacius Illyricus. Zato sem sklepal, da je morda s tem vzdevkom mišljen avtor pridige o veri - Matthias Flacius Illyricus. Pridevnik illyricus sem spravil v zvezo z njim. To misel sem tudi dvakrat zapisal, in sicer v Novak 2001, 116-117 in Novak 2004, 36, v opombi. Po natančnejšem pregledu gradiva spreminjam trditev: Philopatridus Illyricus je psevdonim za Primoža Trubarja. Pojdimo po vrsti. 1.1 P. Trubar uporablja to ime na naslovnici TC 1550. Navajam kontekst: Catechifmus In der Windiſchenn Sprach/ ſambt einer kürtzen Außlegung in geſang weiß. Item die Lita = 1 Trditev je postavljena na podlagi podatkov kartoteke popolnega izpisa slovenskega besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik F. Ramovša ZRC SAZU. ABSTRACT: The author critically examines the Slovenian translation of Primož Trubar’s pseudonym Philopatridus Illyricus – that is, ro‑ doljub ilirski ‘the Illyrian patriot’ – and rejects his earlier hypothesis that this was actually the pseudonym of Matija Vlačić Ilirik. 27 France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus nai vnd ein predig vom rech ten Glauben/ geſtelt/ durch Philopatridum Illiricum. Anu kratku Poduuzhene ſkate= rim vſaki Zhlouik more v= nebu pryti. Problem je bil v tem, na kaj se nanaša geftelt/ durch Philopatridum Illiricum (sestavil Philopatridus Illiricus). Če bi veljal za celoten naslov, bi šlo za Trubarjev psevdonim, če bi veljal samo za zadnji podatek ein predig vom rechten Glauben/ geftelt/ durch Philopatridum Illiricum, bi se nanašal na Matija Vlačića Ilirika. Ker gre za drugo poved v naslovu, se mi je zdel pomislek kar verjeten. 2 Glavni podatek o stvari pove že sam Trubar v publikaciji Regifter vnd fummarifcher Innhalt … Tübingen, 1561. Na strani B III a o TC 1550 pravi: Diß Büchlin iß deß Trüber s erfte Prob/ ob man auch die Windifchen Sprach/fchreiben vnd lefen möchte/ wölches er heimlich vnnd vnder einem erdichten Namen/ (von wegen/ daß jme die Superattendenten der Truckereyen/ an zweyen orten/ zur zeitt deß Interims/ gemelt Büchlin/ zutrucken nicht wölten geftatten) hat muffen trucken laffen/ daffelbig helt innfich dife nachuolgende Stuck.2 Drugo mesto v tej publikaciji, ki pojasnjuje to vprašanje, je 19. točka: Am letften/ ift ein gantze Predig/ von dem Wort/ Glaube/ vnd von Glaubens eigenfchafft vnd würckungen/ colligiert auß Illirici Büchlin/ de voce & re fidei (TR 1561, B IIII a).3 Trubar sam pove, da je publikacijo izdal pod izmišljenim imenom. Psevdonima ne povezuje s piscem pridige Ilirikom. 2.1 Matija Vlačić Ilirik je bil znan pod imenom Illyricus, kot smo videli že iz Trubarjevega navedka (TR 1561, B IIII a), enako je v Kreljevem naštevanju reformacijskih teologov Illyrikuf(KB 1566, E 6) ali pa s celotnim imenom, npr. Illyricus, Mathias Flacius s. [glej] Flacius Illyricus, Mathias (VD 16, Band 9, str. 626). Da bi za Vlačića veljal Philopatridus Illyricus, nisem dobil nikjer izpričano. V prevodu se glasi: Ta knjižica je Trubarjev prvi poskus, ali bi se tudi slovenski jezik dal pisati in brati; moral jo je dati tiskati na skrivaj in pod izmišljenim imenom (ker mu nadzorniki tiskarn v dveh krajih za časa interima natisa omenjene knjižice niso hoteli dovoliti). Le‑ta vsebuje tele razdelke. Rajhman 1986: 43. V prevodu: Na koncu je celotna pridiga o besedi vera in o lastnostih in učinkih vere, pov‑ zeta iz Ilirikove knjižice de voce & re fidei (Rajhman 1986: 49). 2 2 France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus Nima ga Mijo Mirković v monografiji Matija Vlačič Ilirik, Zagreb 1960. Tudi VD 16 pozna to ime samo za Trubarjev psevdonim (VD 16, Band 16, str. 58). 3 Poglejmo še vzorec naslovov knjig slovenskih protestantskih piscev, da bomo videli, kakšno vlogo imajo imena na takih mestih. V vzorec naslova štejemo, kar je na prvem mestu na naslovnici in kar je pred naslovom v drugem jeziku, če je naslov v dveh jezikih, ali pred kakim citatom. Glavni vzorec ima praviloma dolg naslov in ime prireditelja, omenjenega na koncu ali proti koncu naslovnega teksta. Torej velja za vso knjigo. Tudi, če obsega več kot eno poved, kar je uporabljeno v TC 1550. Model dela povedi, ki kaže na sestavljalca ali prevajalca knjige, je pravilo‑ ma tak kot v nemških naslovih: trpni deležnik + prislovno določilo vršilca dejanja; v nemščini gefielt/ durch Philopatridum Illiricum, v slovenščini pa te/o prepifane od aniga Peryatila vfeh Slouenzou. Trpni deležniki, ki se uporabljajo, so še: zveistu preobernen, zveistu tolmačen, zastopnu izložen, iztolmačen, zložen, vkupe zbran, stolmačen ipd. (Berčič 1968, 168-250). 3.1 Prireditelj je imenovan na naslovnicah naslednjih izdaj: TC 1550 (durch Philopatridum Illiricum), TA 1550 (od aniga Peryatila vſeh Slouenzou),4 TT 1557– 1558 (Skuſi Primosha Truberia), TT 1560 (skuſi Primosha Truberia Crainza), TL 1561 (SKVSI PRIMOSHA Truberia Crainza), TAr 1562 (skuſi Primosha Truberia Crainza), TPs 1566, TC 1567 nekoliko prilagojen vzorec), TL 1567, TP 1567, TPs 1567 (od P. Truberia, s. Krelia, inu od drugih sloshene), TC 1574, TP 1575 (nekoliko prilagojen vzorec), TC 1575 (skuſi Primosha Truberia), DPa 1576 (šele v drugi, nem‑ ški varianti naslova je Durch. M. Georgium Dalmatinum), TT 1577 (od Primosha Truberia), DB 1578 (skusi Iuria Dalmatina), TM 1579 (Skusi Iansha Tulszhaka), TC 1579, DPr 1580, TT 1581–82 (skuſi Primoſha Truberia Crainza Raſtzhizheria), DB 1584 (ſkusi IVRIA DALMATINA), DC 1584, DM 1584, BH 1584 (ADAMI BO‑ HORIZH), TPo 1595, DM 1595, TfC 1595, ZK 1595 (SKVSI Iansha Snoilſhika). Ta vzorec je močno prevladujoč. Uporabljala sta ga zlasti Trubar in Dalmatin. (Prim. Berčič 1968, 168–250). Tudi vzorec naslova kaže, da je Philopatridus Illyricus v TC 1550 Trubarjev psevdonim. 3.2 Podatki o avtorjih prevedenih ali prirejenih del se navajajo sprva redkeje, proti koncu obdobja pa čedalje pogosteje, vendar so njihove omembe pred imenom prireditelja, bodi da so sestavni del prvega glavnega dela naslova, npr. HISHNA POSTILLA D. MARTINA LVTHERIA (TPo 1595) ali pa KATECHISMVS DOC‑ TORIA MARtina Luthra (ZK 1595). Tudi ta podatek bi kazal na to, da mesto Philo‑ patrida Illyrica ne kaže na avtorja enega izmed besedil, vključenih v TC 1550. 4 Prvi dve knjigi imata najprej naslov v nemščini, šele na drugem mestu je slovenski. Pri drugih knjigah v slovenščini je na začetku slovenski naslov. 2 France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus 4 Oglejmo si naslovnico druge Trubarjeve knjižice, ki je izšla hkrati s Cate‑ chismom, to je TA 1550. Tudi ta ima najprej naslov v nemščini: Abecedarium vnd der klein Catechiſmus In der Windiſchen Sprach. Ane Buquice/ is tih ſe ty Mladi inu preproſti Slouenci mogo lahku vkratkim zhaſu brati nauuzhiti/ Vtih ſo tudi ty vegſhy ſtuki te kerſzhanſke Vere inu ane Molytue/ te ſo prepiſane od ani= ga Peryatila vſeh Slouenzou. Zanimivo je, da imamo v drugi Trubarjevi knjigi (TA 1550) slovensko varian‑ to nemško‑latinskega psevdonima iz TC 1550 - od aniga Peryatila vfeh Slouenzou. Namesto pridevnika illyrikus imamo tu ime Slovenci. Spet moramo opozoriti na to, da v takratni slovenščini ni pridevnika ilirski. Do neke mere bi ga lahko nadomeščal pridevnik slovenski, katerega glavni pomen bi bil »slovanski s tistega dela ozemlja, kjer je bila rimska provinca Ilirik«. 4.1 Ker je Philopatridus Illyricus psevdonim iz naslova v nemščini, je namenjen nemškemu jezikovnemu okolju in ker je v latinščini, je značilen tudi za latinščino tistega časa. Ni najboljša rešitev, če ga v slovenščino prevajamo dobesedno rodoljub ilirski. Avtorjev ustreznik je Peryatil vfeh Slouenzou. Sklepam, da je perjatil vseh Slovencov po vsebini pravi ustreznik za nemško‑latinski Philopatridus Illyricus. 4.2 O pravilnosti takega sklepanja imamo še en dokaz. Krajevno ime Ilirik se uporablja v Bibliji, in sicer v Pavlovem pismu Rimljanom (Rim 15, 19). To mesto se v Vulgati glasi: ita ut ab Ierusalem per circuitum usque ad Illyricum repleverim evangelium Christi (Vulgata 1946, 1068), pri Lutru pa: Also/ das ich von Jerusalem an vnd vmbher bis an Jllyricum/ alles mit dem Euangelio Christi erfüllet habe (Luther 1545, 2293). Ime pozna tudi slovenski prevod Svetega pisma: Vse od Jeruzalema tja do Ilirika sem v velikem krogu dopolnil Kristusov evangelij (SP 1996, 1702). Če upoštevamo te podatke in primerjamo med seboj psevdonima iz TC 1550 in iz TA 1550, lahko sklepamo, da gre tudi pri pridevniku illyricus za nemško‑la‑ tinsko varianto psevdonima, pri imenu Slovenci pa za slovensko, saj tako Trubar kot tudi Dalmatin prevajata ta del Pavlovega pisma Rimljanom z izrazom Slovenske dežele: Taku, de fem odlerufaleme inu undukai okuli noter do te Slouenske deshele napolnil fteim Euangeliom Criftufeuim (TT 1560, 24 b-25 a); ... Taku, de fim jeft 300 France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus od Ierusalema, inu okuli notèr do Slovenßie deshele, vfe s'Criftufovim Evangeliom napolnil (DB 1584, III, 88 a). Ilirik je rimska provinca na severozahodnem delu Balkanskega polotoka (Ka‑ stelic 1990: 106). Trubar in Dalmatin sta ga prevajala Slovenske dežele, kar pomeni v tistem času to, kar poimenujemo danes slovanske in slovanski vključuje tudi pridevnik slovenski. V Trubarjevem času ni ta provinca več obstajala. Namesto ilirski bi Trubar uporabljal slovenski. Treba je povedati tudi to, da je bilo v Trubarjevem času na tem ozemlju drugačno stanje kot za časa Rimljanov. Kasneje je izraz ilirski prišel v rabo tudi v slovenščino, in sicer v drugačnih pomenih. Če bi prevajali Phi‑ lopatridus Illyricus kot rodoljub ilirski, bi se nekako približali Trubarjevemu pojmovanju, vendar ne natančno. Ta pot niti ni potrebna, ker je avtor sam dal slovenski ustreznik latinskemu psevdonimu - Peryatil vfeh Slouenzou. Pa tudi ta psevdonim je treba pojasniti: Slovenec je takrat pomenil tudi druge Slovane, Slovence avtomatično neposredno. Pomemben je pri tem zaimek vseh. Pri psevdonimu ni mislil samo na Slovence v današnjem smislu, če želi poudariti samo ta pomen, potem jih imenuje tudi z bolj natančnim izrazom oz. izrazi, saj velikokrat uporablja pokra‑ jinska imena. To razlaganje bi bilo najenostavnejše. 4.3 Rodoljub ilirski torej kot prevod ni dober, ker je preveč prekrit z novejšimi pomeni, ki so prišli v slovenščino kasneje in ne odražajo natančno tiste misli, ki jo je Trubar izrazil v nemškem jeziku s pomočjo latinskih izrazov, v očitnem sloven‑ skem ustrezniku pa kot prijatelj vseh Slovencev. viri in literatura Berčič 1968 = Branko Berčič, Das slowenische Wort in den Drucken des 16. Jahr‑ hunderts, Bibliographie, Abhandlungen über die slowenische Reformation, München 1968, 163–250. Kastelic 1990 = Jože Kastelic, Ilirik, Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana 1990, 106–107. KB 1566 = Sebastijan Krelj, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg 1566. Luther 1545 (1974) = Martin Luther, Biblia, Das ist die ganze Heilige Schriff, Deudsch auffs new zugericht, Wittenberg 1545, I–III, München 1974. Mirković 1960 = Mijo Mirković, Matija Vlačić Ilirik, Zagreb 1960. Novak 2001 = France Novak, Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme, Zbornik posvetovanja 450‑letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem, Ljubljana 2001, 103–120. Novak 2004 = France Novak, Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, (Zbirka Linguistica et philologica), Ljublja‑ na, 302 str. Rajhman 1986 = Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, Ljubljana 1986. Rupel 1966 = Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Druga dopolnjena izdaja, Ljubljana 1966. 301 France Novak: Trubarjev Philopatridus Illyricus Sveto pismo 1966 = Sveto pismo stare in nove zaveze, Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996. TA 1550 = Primož Trubar, Abecedarium vnd der klein Catechiſmus, Tübingen 1550. TC 1550 = Primož Trubar, Catechiſmus, Tübingen 1550. TR 1561 = Primož Trubar, Regiſter vnd ſummariſcher Inhalt, Tübingen 1561. VD 16 = Verzeichnis der im deutschen Sprachbereich erschienenen Drucke des XVI. Jahrhunderts, I. Abteilung, Verfasser–Körperschaften–Anonyma, 1–22, Stuttgart 1983–1995. Vulgata 1946 = Bibliorum Sacrorum iuxta Vulgatam Clementinam, Nova editio, Curavit Aloisius Gramatica, 1946. Primož Trubar’s Philopatridus Illyricus Summary This article critically examines the Slovenian translation of Primož Trubar’s pseudonym Philopatridus Illyricus used in his first book, Catechismus (Catechism, TC 1550). The pseudonym was translated as rodoljub ilirski ‘the Illyrian patriot’ de‑ spite the fact that the word ilirski is unknown in the Slovenian language that Trubar used. However, in his Abecedarium (Abecedary), which was published simultane‑ ously with Cathecismus, he used the Slovenian equivalent of the Latin Philopatridus Illyricus – that is, Peryatil vſeh Slouenzou ‘a friend to all Slovenians’. The author rejects his earlier hypothesis that Philopatridus Illyricus actually referred to Matija Vlačić Ilirik (a.k.a. Matthias Flacius Illyricus). 302 France Novak Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana FNovak@zrc‑sazu.si Slowenische Namen und Wörter aus kals in osttirol Heinz‑Dieter Pohl (Celovec) Allgemeines Unter „slowenisch“ ist in diesem Zusammenhang nicht die heute noch leben‑ dige Sprache der Kärntner Slowenen gemeint, sondern die mittelalterliche Vorstufe, die Sprache der Karantanen, eine altslowenische Mundart, früher meist „alpensla‑ wisch“ genannt.1 Die Gemeinde Kals am Großglockner in Osttirol gehört zu den namenkund‑ lich bemerkenswertesten Regionen Österreichs: hier haben im Mittelalter Romanen, Slawen und Deutsche friedlich nebeneinander gerodet, gewirtschaftet und gelebt (wie dies treffend Maria Hornung festgestellt hat2), was sich im Namenschatz des Kalser Tales noch heute deutlich zeigt, denn wir finden Namen romanischer (ladi‑ nischer), slawischer („karantanischer“)3 und deutscher (südbairischer) Herkunft. 1 Dazu vgl. Pohl 2005ab, zu Osttirol erstmals Pohl 1997. 2 Hornung 1976, ähnlich 1964, 79. 3 Die seit dem 7. Jhdt. in den Alpen nachweisbaren Slawen sind bekanntlich die Vorfahren der heutigen Slowenen; deren nur aus Namen bekannte und erschließbare Sprachform IZVLEČEK: V članku so obravnavani slovenska imena in nekatere besede iz Kalsa na Vzhodnem Tirolskem. Dialektološko se prištevajo k stari slovenščini, tj. jeziku, ki so ga v zgodnjem srednjem veku govorili v kneževini Karantaniji in je osnova za imenoslovje na jugu in jugovzhodu Avstrije. Pri tem je prišlo tam tudi do stikov z romanskimi (ladinsko govorečimi) prvotnimi prebivalci. Slovenian Names and Selected Words from the Kals Valley in East Tyrol ABSTRACT: This article discusses names and words of Slavic origin in the Kals Valley in East Tyrol. In terms of dialectology, they are classified as Old Slovenian in origin — that is, the language spoken in the principality of Karantania in the early Middle Ages and that served as a basis for creating names in South and South-East Austria. In addition, contacts were formed with indigenous Romance (Ladin-speaking) people. 303 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Diese Vielfalt betrifft nicht nur die (amtlichen) Siedlungs‑ und Hofnamen, sondern auch die Flur‑, Berg‑ und Gewässernamen. Deshalb befassten sich seit über hun‑ dert Jahren immer wieder verschiedene Sprachwissenschaftler mit der Erforschung dieses bis vor 100 Jahren noch so schwer zugänglichen Hochtales. Die durchgehend asphaltierte Landstraße mit mehr oder weniger breiter Zweispurigkeit wurde erst 1998 fertig gestellt. Eine bescheidene Straßenverbindung (1912 begonnen) gibt es seit 1927. Nach den in den achtziger Jahren erfolgten systematischen Erhebungen im Kalser Tal durch meinen Kollegen Karl Odwarka und mich4 können wir heute mit hoher Wahrscheinlichkeit folgendes zu den Kalser Flurnamen sagen: knapp 2/3 sind deutsch (bairisch) zu deuten, 6‑7% slawisch bzw. slowenisch und ca. 29% romanisch bzw. ladinisch (einschließlich vorrömische Schicht), wobei einerseits der Anteil romanischer Namen im oberen Bereich des Tales am höchsten ist, andererseits slawische Namen eher im unteren Bereich häufg sind. Es wurden zunächst fast 1300 Namen von Bergen, Bächen, Feldern, Weiden, etc. von Kalser Informanten gesammelt und von uns analysiert. Weitere (über 180) Vulgo‑ und Schreibnamen können bis auf etwa 20 romanische und vier slawische Namen, also über 85%, deutsch (bairisch) erklärt werden. Die dreizehn Oikonyme (also Dorf‑ und Weilernamen) des Kalser Tales zeigen wiederum eine andere Verteilung: sechs slawische (inkl. Kals), also fast die Hälfte, je drei deutsche und romanische Namen, also je fast ein Viertel, sowie einen Ortsna‑ men, der sowohl Deutsch als auch Romanisch gedeutet werden kann.5 Bei manchen Personen‑ und Flurnamen kann man nicht mit Sicherheit feststellen, ob es direkte Benennungen durch Romanen oder Slawen sind oder eventuell bereits ins Bairische übernommene Entlehnungen: ist Maier deutsch zu deuten (als Lehnwort < roma‑ nisch maior ‘(etwa) Verwalter’), Groder aber romanisch (von croda ‘Felsen’, also etwa ‘Felsner’), wie wir es tun? Ähnlich verhält es sich mit einigen Flurnamen, die Alm, Alp, Alwe deuten wir als bereits voll integriert und somit bairisch. Müssen wir aber Balfen < vorrömisch *palva ‘Fels (‑höhle, ‑vorsprung)’ als romanische Namengebung bezeichnen? Wohl eher nein, da der Balfen noch bei älteren Kalsern etwa dem Kofel im unteren Iseltal entspricht, d.h. ‘Felsen’ bedeutet und als bai‑ risches (Tiroler) Wort angesehen wird. Zusätzlich zur Frage, ob ein Name bairisch zu deuten ist, können wir auch nicht immer sicher sein, ob ein anderer Name ro‑ manischer oder slawischer Herkunft ist (so kommt beispielsweise für Golz sowohl romanisch collis ‘Berg, Hügel’ als auch slowenisch golica ‘kahle Stelle’ in Frage).6 304 bezeichnet man „Alpenslawisch“ oder „Karantanisch“, sie entspricht weitestgehend der, wie sie uns in den „Freisinger Denkmälern“ begegnet (s. dazu v.a. Pohl 2005a). Unter Berücksichtigung und Würdigung früherer Forschungen (v.a.) durch August Un‑ terforcher, Karl Finsterwalder, Wilhelm Brandenstein und Maria Hornung; zuletzt ka‑ men noch zahlreiche bemerkenswerte Beobachtungen und Deutungsversuche von Peter Anreiter (dem ich auch für einige weitere Hinweise dankbar bin) und Hubert Bergmann dazu (zu allen s. Literaturverzeichnis). S. Anm. 20. In diesem Fall ist die romanische Deutung die wahrscheinliche (vgl. Anreiter 2004b, 91). 4 6 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Deshalb darf man die statistisch ausgewerteten Prozente je Sprachschicht nicht ab‑ solut sehen. Einige Flurnamen können nach heutigem Wissensstand nicht oder nur ungenügend erklärt werden. Das Kalser Tal kann in drei Abschnitte aufgeteilt werden, die sich statistisch7 recht stark voneinander unterscheiden. Im Abschnitt i, dem höher gelegenen Nor‑ den, also im Dorfer Tal und Teischnitz Tal (mit Almwirtschaft über 1600 Meter) sind 38% der Flurnamen romanisch (davon sind einige vorrömisch), 7% sind slawisch und 55% bairisch. Dort hat sich das romanische Element am längsten gehalten. Im mittleren Teil des Tales (Abschnitt ii) mit fruchtbarem Ackerboden, um‑ säumt von Wiesen und Weiden, beträgt der Anteil des Romanischen (mit wenig Vorrömischem) über 35%, der des Bairischen über 60% und nur 2% sind slawisch, meist in höheren Lagen. Der Abschnitt iii im Süden zeigt wieder ein anderes Bild: Bairisch dominiert mit 65%, gefolgt vom Slawischen mit 20% und mit nur 15% romanischem Anteil (darunter kaum Vorrö‑ misches). Dort hat sich wohl auch das slawi‑ sche Element am längs‑ ten gehalten (s. 5). Bisher wurden die drei, eventuell vier, Sprachschichten roma‑ nisch, slawisch, germa‑ nisch, sowie vorrömisch genannt, wobei uns die vorrömische Sprach‑ schicht durch den Mund der Romanen vermit‑ telt wurde. Eigentlich müsste man aber von fünf Sprachschichten sprechen, da ja ab ca. 1800 die Verhochdeut‑ schungen und Verball‑ hornungen einsetzten, vor allem durch Karto‑ graphen. (Quelle: Leimser 1998, 71 u. Pohl 2004a, 53) Zur Statistik: Bei den 1300 Flurnamen zählen wir jeweils nur das Grundwort, z.B. Mun-tanitz (BN im Dorfer Tal) und nicht die weiteren sieben abgeleiteten Namen, wie Muntanitz Bach, Muntanitz Balfen, Muntanitz Kees, etc. So erhalten wir z.B. in Abschnitt I 222 Grundwörter von 335 erfassten Flurnamen. Wir nehmen aber gleiche Namen in die Statistik dann auf, wenn sie an verschiedenen Orten vorkommen. So gibt es im Dorfer Tal z.B. je einen Luckenkogel im Osten und im Westen, was dann zwei bairische Namen ergibt. 305 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Man kann annehmen, dass vor 2000 Jahren das von Kelten bzw. ihren Vorgängern besiedelte Kalser Tal nach und nach romanisiert wurde. Frühestens im 7. und 8. Jahrhundert begann dann das Eindringen der Slawen bzw. deren Ansiedlung neben und mit den bereits ansässigen Romanen. Die große Namenkontinuität lässt vermuten, dass es zu keiner Verdrängung oder Überlagerung des romanischen Elements gekommen ist, sondern im Gegenteil, das (romanische) Ladinische muss wohl noch bis ins 15/16. Jahrhundert gesprochen worden sein,8 d.h., dass das Slowenische früher ausgestorben sein muss bzw. dass es im Romanentum aufgegangen ist. Das kann auf Grund von bestimmtem Lautentwicklungen in den Namen slawischer Herkunft festgestellt werden: sie sind durch einen „romanischen Filter“ gegangen, wie dies Peter Anreiter anschaulich gezeigt hat.9 Auch die nebeneinander bestehenden Übersetzungsnamen Ködnitz (3) neben Glor, *Fig neben Zöttl (11) und (Groß‑) Dorf sprechen dafür sowie die Tatsache, dass slowenische Benennungen vorwiegend in den semantischen Bereichen „Bodenbeschaffenheit“ und „Pfanzen“ vorkommen, hingegen (u.a.) „Topographie“, „Verkehr und Wege“ und „Klima und Witterung“ meist romanische Etyma aufweisen, also die typischen Benennungsfelder von bereits Ansässigen.10 Die während der letzten fünfzehn Jahre gesammelten Flur‑, Orts‑, Vulgo‑ und Schreibnamen - inzwischen sind es fast 1500 geworden - ermöglichen es, eine Besiedlungsgeschichte des Tales auf Grund der drei Sprachgruppen zu skizzieren: o bis ca. 700 Romanisierung o nach 700 Einwanderung der Slawen o nach 1000 Romanisierung der Slawen (im oberen Bereich, Abschnitt i u. ii) o 1197 erster urkundlicher Beleg: Rainardus plebanus de Calce, somit spätestens o ab 1200 schrittweise Ausbreitung der deutschen (bairischen) Verkehrssprache o um 1500 Aussterben des Ladinischen (und auch des Slowenischen im südlichen Abschnitt iii). Siedlungsnamen 1. Der Name kals (urkundlich 1197 de Calce, 1329 Chalt(e)s, 1545 Kallss) dürfte ursprünglich ein Gegendname gewesen sein (für das heutige Kalser Tal) und wurde dann Name der Gemeinde. Er ist wahrscheinlich auf slowenisch kalec (< kalbcb, zu slawisch kafa ‘Kot, Schlamm; Lache, Pfütze; Viehtränke’, im Slowenischen kal ‘Kot in Pfützen; fache Vertiefung, in der sich Regenwasser ansammelt, Lache; Viehtränke’) bzw. kaluža ‘(Kot‑) Lache, Pfütze’ zurückzuführen. Man vergleiche damit heutige slowenische Siedlungsnamen wie Kalce, Kalše, Kališe und Kaluže. Der Kalser Bach fießt in seinem Mittelabschnitt in einem relativ ebenen Gebiet 306 8 Dr. Lois Craffonara, ehemals Direktor des Institut Ladin in St. Martin de Tor, Südtirol, meint, dass in Kals wahrscheinlich noch bis ins 16. Jahrhundert Ladinisch gesprochen wurde (Juni 1999 in Kals); vgl. auch Videsott 2004: 63f. 9 Anreiter 2004a, 59f.11 und 2004b, 88ff. (mehrere Beispiele), s.u. Zusammenfassung. 10 Genaueres bei Anreiter 2004b, 111. Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol sehr ruhig dahin und sein Bett ist von Lachen und Pfützen begleitet, insbesondere im Frühjahr nach der Schneeschmelze und im Hochsommer nach ausgiebigen Regenfällen oder heftigen Gewittern11. Vo n diesem (mittleren) Abschnitt ii könnte also die (slawische) Namengebung ausgegangen sein, wo sich auch andere Namen slawischer Herkunft fnden, z.B. Lesach, Arnig und Staniska. Schon Karl Finsterwalder hat darauf hingewiesen, dass in diesem Bereich des Kaiser Tales der historische Kern der slawischen Besiedlung zu suchen ist12, liegen doch vier von den sechs Siedlungsnamen slawischer Herkunft in jenem Bereich (außerhalb liegt nur Ködnitz, Übersetzungsname zu romanisch Glor; der Name Kais selbst gilt heute für das ganze Tal und die Gemeinde). Eine zweite Deutungsmöglichkeit ergibt sich aus der Tatsache, dass die slawischen Wörter kalh und kaluža die gleiche Bedeutung haben können wie der in Tirol nicht seltene (ursprüngliche Flur‑) Name Lizum (z.B. Axamer Lizum, Aussprache [litsúm], zu romanisch lozza ‘Kot’), etwa ’Kotalm, Kotanger’13; mundartlich das Kot [khoat] bedeutet in Tirol überhaupt ‘Lagerplatz des Viehs, wo viel Kot liegt’14; der Boden der Viehleger ist bekanntlich überdüngt. In diesem Fall würde der Name Kais mit der Viehzucht zusammenhängen; gestützt wird diese Erklärung durch den Flurnamen Kaluse (44), eine ehemalige Viehweide im Bereich zwischen dem Burger und Ködnitztal. Eine romanische Herkunft des Namens Kais ist aus lautgeschichtlichen Gründen unwahrscheinlich da romanisch ca- [ka‑] im Ladinischen gewöhnlich zu tscha- [ča‑] wurde15, z.B. Flurnamen wie Tschadin < romanisch catinus ‘(Gebirgs‑) Kessel, Kar’ oder Tschamp < romanisch campus ‘Feld’. Die Ausprache des Namens, mundartlich [khåls], setzt ein mittelhochdeutsches *khalj voraus, also affriziertes k, primäres a (kein Umlaut) und stimmloses Fortis‑s. Alle Laute können in entlehnten Wörtern und Namen vorkommen.16 Im Slawischen bedeuten die beiden in Frage kommenden Wortstämme kalt und kaluža:11 (1) Schmutz, Unrat, Dreck; (2) Kot, Schlamm; (3) Kehrichtplatz (4) Viehtränke; (5) Lache, Pfütze; (6) Sumpf, Morast. Davon abgeleitet sind kališče ‘Lache, Pfütze’ und kalina ‘Schneeball (Pfanze): Diese Ansicht wird durch die geomorphologischen und hydrologischen Gegebenheiten bei der Entstehung des Kalser Tales bestätigt (wie dies aus einem Vortrag von W. Wirk‑ ner, Limnologe aus Innsbruck, auf dem XII. Kalser Namenkundlichen Symposium her‑ vorging). – Vgl. auch Odwarka 1999. Finsterwalder 1990–1995, I 54. Vgl. v.a. Finsterwalder 1990–1995, II 640. Schatz 351. Finsterwalder 1929, 240f. Die einzelnen Vorschläge zu einer romanischen Deutung s. bei Pohl 2004b, 8f. Šmilauer 1970, 87. 307 11 12 13 14 15 16 l/ Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Viburnum, L.)’. Davon kommen für das Slowenische (und damit wohl auch für das Alpenslawische) nur die Bedeutungen 2, 3 und 5 in Frage sowie kališče. Ein Blick ins slowenische Wörterbuch weist folgende Wörter und Bedeutungen aus18: (1) käl ‘Kot in Pfützen; flache Vertiefung, in welcher sich Regenwasser sammelt, Lache; Viehtränke’; (2) kalìč ‘kleine Lache’; (3) kalíš, kalíšče ‘Pfütze, Mistlache’; (4) kalúža ‘Kotlache, Pfütze’. Ein kalec ist nicht greifbar, aber fürs ältere Slowenische nicht ausgeschlossen, zumal die Wortform kalec vom Homonym kal ‘Keim’ sehr wohl belegt ist. In Osttiroler Flurnamen kommt der Wortstamm kal‑ weiters in Gelíschge [kalíška] (Alkus, Gemeinde Ainet) vor (1553 Goliskh Ackher);19 Ortsnamen mit diesen Elementen in Kärnten sind: Gall (Gemeinde St. Urban), Galling (Gemeinde St. Veit an der Glan, 1539 Gelicz, daher wohl zu kalič oder kališče), Kalischka (heute Ortsteil von Camporosso/Saifnitz, Kanaltal, Italien), in der Steiermark Kollisch (Gemeinde Stocking, Wildon) und in Salzburg der Hofname Galli (zweimal, Zederhaus und Sauerfeld). Beispiele aus Slowenien s.o. Man wird wohl keinen ernsthaften Einwand gegen eine slawische Deutung von Kals vorbringen können. Die Siedlungsnamen slawischer Herkunft im einzelnen:20 2. Arnig ([änik(h), alt árnik(h)], urkundlich 1288 Abernig, 1307 Awernichk, 1501 Ernigkh u. Ernickhen): altslowenisch *avornik (< slawisch *avorbnikb), ursprünglich wohl Hofname, etwa ‘Ahorner’ zu slawisch (j)avon, slowenisch/avor ‘Ahorn’. Dieser Name ist der einzige, bei dem die Ausgangsform *avor so stark 30S Nach Pleteršnik s.v. Bergmann 2003, 144. Siedlungsnamen romanischer Herkunft: Glor (s. 3, amtlich auch Glor-Berg); Pradell (früher Pradel geschrieben, so auch urkundlich um 1600, Aussprache [pradél], aus romanisch pratellu ‘kleine Wiese’); Elleparte (1553 Elepart, mundartlich [elepärt(e)], älter [lepórtsn], aus romanisch (ad) illam partem ‘jenseitiger Teil’). - Der Name Lana kann entweder direkt auf romanisch labina ‘Erdsturz, Lawine’ bzw. *labinarium ‘Lawinenzug’ zurückgehen oder repräsentiert das aus letzterem entlehnte deutsch‑mundartliche Lahner. - Siedlungsnamen deutscher Herkunft: Großdorf (der heutige Hofname Figer, urkundlich 1307 Zefig < romanisch sub vico ‘unter dem Dorf, 1428 Fyger, weist darauf hin, dass Großdorf einst *Fig < romanisch vicus ‘Dorf geheißen haben dürfte; ein Hof heißt Zöttl, was slawisch *sedlo repräsentiert [s. 11]. Die Bezeichnung Großdorf ist auch urkundlich villa maior ‘größeres Dorf bezeugt, sie ist aber relativ jung, einst wird es wohl einfach Dorf geheißen haben, denn der ehemalige Gemeinbesitz von Kals‑Großdorf wird mundartlich [dórfsr älwe], das ist Dorfer Alm, amtlich Dorfer Tal, genannt); Burg und Unterburg (urkundlich um 1300 underbürg, mundartlich [untsr (dar) wurkh], Hinweis auf ehemalige Burg oder Fluchtburg. Es ist wegen der Aussprache [wurkh] statt des zu erwartenden [p‑] auch slawisch vnx-b > slowenisch vrh ‘Gipfel, Anhöhe’ vermutet worden) sowie (ober Glor) Berg; Haslach (das ist die ‘Haselstaudengegend’, deutsch Hasel + bairisches Kollektivsuffix ‑ach). - Dazu kommen noch einige Rotten (Rotte ‘(abgelegener) Teil einer Dorfgemeinde bzw. zwei oder mehr Häuser in getrennter Lage’) wie z.B. die Praderrotte und Taurerrotte (Hofnamen enthaltend) in Großdorf. 18 iy .■ Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol reduziert erscheint, über am‑ > ān‑, sonst haben wir im Deutschen Formen wie Auernig (Oberkärnten) oder Jauernigg (Steiermark). Daher ist bei diesem Namen ein romanischer Filter denkbar;21 der Umlaut (auf Grund der urkundlichen Belege von 1501 und der heutigen Aussprache [a‑]) spricht für frühe Eindeutschung. 3. Ködnitz ([khéidnits], urkundlich 1664 Ködniz) < slawisch *kqtbnica ‘Gegend im Winkel bzw. Winkelbach’ zu slawisch *kqth ‘Winkel’, slowenisch kot; vgl. den bedeutungsgleichen Nachbarort Clor (urkundlich 1329 Anglar, 1428 Angular, 1653 Glar < romanisch angulare ‘im Winkel gelegen’, beide Namen übersetzen einander). Die Lautentwicklung -t- > -d- ist auf einen romanischen Filter zurückzuführen.22 4. (Ober‑, Unter‑) Lesach ([lēßa], urkundlich 1244 Lescha, 1369 Lesach): altslowenisch *lešah (< slawisch *lěšaxb), Lokativ zu *leš(an)e ‘Waldbewohner’, Einwohnername zu slawisch lěsh, slowenisch les ‘Wald’. 5. (Ober‑, Unter‑) Peischlach ([páišla], urkundlich 1329 Peuschler, 1338 Underpaeuschlern, 1428 Päuschlarn u. Peuschlärn, 1501 Pauschlarn u. Peüschlarn): altslowenisch *pišljah (< slawisch *pyši'axb), Lokativ zu *pyšl’(an)e, einem von slawisch *pyxati ‘blasen, wehen’ abgeleiteten Einwohnernamen, etwa ‘Ort, wo der Wind weht’, slowenisch pišlje; der urkundliche Beleg Peuschler zeigt den alten deutschen Einwohnernamen, die Form auf -arnAärn den Dativ, der syntaktisch dem slawischen Lokativ entspricht, also eine deutsch‑slowenische Mischform. Dass sich letztlich der Auslaut ‑ach < Lokativendung slowenisch ‑ah gehalten hat und nicht die deutsche Wortbildung, ist ein Indiz, dass dort noch ziemlich lange das Slowenische lebendig gewesen sein muss. - Der Ortsname erinnert semantisch an deutsche Ortsnamen wie Windschnurn (Gemeinde Lendorf, Spittal an der Drau), was auch mit der Realprobe übereinstimmt. 6. Staniska (mundartlich [níška, alt niške], urkundlich 1545 zu Tanitsch, Tanitschga, 1553 Tanischgg[en], 1653 u. später Stanischga): altslowenisch *stanišče (< slawisch stam, ‘Standort, Lagerplatz’ + Suffx ‑isko /-išče), eine alte Bezeichnung für Almhütten (slowenisch stanišče). Hofnamen 7. Niederarnig(er) ([nid3r‑arnik(3r)], Arnig). Urkundliche Belege: 1299 Awernick 1637 Arnig 1778 Niederarniger Gut Oberarnig gab es früher auch; ein alter Hofname dürfte der Nukleus der heutigen Ortschaft Arnig sein (Deutung s.o. 2). 8. Oblasser ([óplaßar], Peischlach). Direkte urkundliche Belege fehlen, jedoch im Flurnamen 1553 Oblaser Waldt bezeugt. 21 Im Sinne Anreiters (s. Zusammenfassung), wie u.a. auch bei Rane (64), zumal auch sonst im Kalser romanischen Namenmaterial ähnliche Kontraktionen begegnen, z.B. Raspü‑ < *raspatura ‘raue Gegend’, Volschgü < valle obscura ‘Finstertal’, Wolfe‑toare < *luparia ‘Wolfsgrube’ (Tautologie) usw. 22 Vgl. Anreiter 2004a, 6011 u. 2004b, 93 Nr. 39. 30 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Zu slowenisch ob + plaz ‘längs der Lawine, Lahner’23 + -er. 9. Perloger ([palöfer], Staniska). Urkundlicher Beleg: 1778 Perloger Wohl zu slowenisch prelog ‘Brachland’;24 kommt auch in Ainet vor: 1410 Prelug25 mit deutscher Wortbildung (-er). 10. Rantschnigg ([räntšnik], Glor, heute unbekannt). Urkundlicher Beleg: 1608 Rantschnigg Wie der Hofname Rantschner zu deuten, gleichsam die slawische Version dazu mit slawischer Wortbildung -nik, das wie deutsch -er Lagenamen bildet (zu romanisch *runca ‘Rodung, Gereut’, die romanische Version dieses Hofnamens ist in Glor-Berg Ranggetín(er) < romanisch *runca + -ittu + -inu/-a mit Suffxagglomeration); eine der seltenen romanisch-slawischen Mischformen (s. 14). 11. Zöttl ([tsetl], Großdorf). Urkundliche Belege fehlen. Aus slawisch se(d)lo ‘Dorf, Siedlung’; einerseits bleibt in Osttirol die Lautgruppe -dl- erhalten,26 andererseits fügt sich slawisch se(d)lo, das semantisch gut zu romanisch vicus ‘Dorf > *Fig (im Hofnamen Figer bezeugt, ebenfalls in Großdorf) und zu deutsch Dorf, heute Großdorf, passt - ein Name, der semantisch durch alle drei Sprachschichten gelaufen ist.27 Gewässernamen 12. Fruschnitzbach ([frúšnits-], demnach auch der Flurname Fruschnitzeben im Dorfer Tal) aus slawisch *brusbnica ‘Steinbach’ zu slawisch brush ‘Wetzstein’ (vgl. slowenische Gewässernamen wie Brusnica); slowenisch brusnica bedeutet auch ‘Preiselbeere’, kommt aber für unseren Namen kaum in Betracht. 16. Kaiser Bach (s.o. 1). 13. Laperwitzbach ([laparwits-], Dorfer Tal): aus slawisch *laporjevica ‘Mergelbach’ (zu slowenisch lapor ‘Mergel’). 14. Muntanitzbach ([müntanits-], um 1900 endbetont bezeugt [muntaníts-], Dorfer Tal, auch als Bergname (Muntanitz), meines Erachtens eher aus slawisch mqtbnica ‘Trübenbach’ in alter Lautung (*montĭnica), vgl. die jüngere Entwicklung in Metnitz < Mötnitz, Kärnten; denkbar ist auch entweder ein romanisch-slawischer Mischname, romanisch montanus ‘Berg-' + slawisch -(bn)ica28 oder (eher unwahrscheinlich, da direkte Parallelen fehlen)29 rein romanische Herkunft, etwa 310 Odwarka-Pohl VIII 987. Odwarka-Pohl VII 901. Finsterwalder 1990, 196 Vgl. Pohl 2005a, 132f. In Odwarka-Pohl IX 159 habe ich diesen Namen noch anders gedeutet: Übername für den ‘Struppigen’, zu althochdeutsch zata, zota ‘Zotte, wirre Haarlocke’ (vgl. Finsterwalder 1990, 546f., betrifft aber einen Kufsteiner Namen) bzw. mundartlich zout ‘Haarsträhne, ungeordnetes Haar’, zot(t)l ‘Zottel, Haarsträhne’ (Schatz 733). So Finsterwalder 1990-1995, I 36. - Dass hier ein altslawisches Jer als Vollvokal erscheint, ist in Osttirol nicht ungewöhnlich, vgl. Zettalunitz- < *sed'blovbnica oder Zed-lach < *sed'bl’ach'b, Erstbeleg 1022-39 Cetulic. Es wäre in unserem Gebiet der einzige Fall von romanisch munt- < mons ‘Berg’ (in zwei 23 24 25 26 27 28 29 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol *montanities bzw. -itia?0 Da meist die Gewässernamen älter sind und nach ihnen die benachbarten Objekte benannt sind, ist davon auszugehen, dass der Name Muntanitzbach zunächst dem Flurnamen Im Muntanitz (woher der Bach zu Tal fießt) zu Grunde liegt und von diesem ausgehend ist dann auch der Berggipfel so benannt worden. weiteren Kalser Flurnamen [Matitz‑, Matoitz‑] erscheint mat- wie auch in Nordtirol und Vorarlberg, dazu vgl. Anreiter in Druck). Romanische Herkunft auch von Anreiter 2005, 23 erwogen; seiner Meinung nach hätte hier der slawische Nasalvokal fallen müssen (Anreiter im Druck), was bei einer frühen Entlehnung ins Romanische aber nicht zwingend erscheint. Immerhin liegt der Bach im Abschnitt i, wo es früh zu romanisch‑slawischen Kontakten gekommen ist. - Denkbar ist auch, dass die Romanen den slawischen Namen nicht verstanden haben und ihn mit munt‑ ‘Berg’ assoziiert haben. So Bergmann 2003, 79. 15. Teischnitz(bach) ([táišnits‑], Dorfer Tal): die wahrscheinlichste Deutung dieses Namens (der auf der Anich‑Karte als Eischnitz erscheint) dürfte slawisch *dhždbnica etwa ‘Regenbach’ zu *dhždb ‘Regen’ (slowenisch dež) sein (wie auch die Tüschnitz in Bayern). Flur- und Bergnamen 17. Blas ([pläß], Dorfer Tal): eine Hanglichtung, zu slawisch plazh ‘Lawine, Lahn’ (slowenisch plaz); s.a. Bios. 18. Blas ([pläß], Burger Tal): zwei nach Hofnamen unterschiedene Weidefächen: Kuenzer Blas und Jochblas, wie 17. 19. Bios ([pläß], Arnig): Kuhweide, wie 17. 20. Blossen (pl., [ploßan, ‑ä‑], Großdorf): Felder, Plural zu 17. 21. Boroditze ([porodítse], Lana): Name eines Weges, wohl wie Paraditze (57) zu deuten. 22. Bossenig ([póßanik], Peischlach): eine Bergwiese, entweder zu slowenisch požnjak ‘Wiese, die nur einmal abgemäht wird, meist spät’ (von pozen ‘spät’) oder auf Grund von slowenisch po ševi ‘an der schrägen Stelle’ (pošev ‘schräg’) entstanden31 23. Daba-, Daberklamm ([dawa‑, dawar‑], Dorfer Tal): urkundlich 1501 auf der Täber, 1533 an Kaiser Däber, eine romantische Klamm, vom Kalser Tal aus gesehen der Eingang ins Dorfer Tal, zu mundartlich Daber (s.u. 74) aus slowenisch deber/daher ‘Klamm, Schlucht’. 24. Debantgrat ([dēwant‑], Staniska): Berggrat östlich vom Schoberkees zum Debanttal hin, nach der Ortschaft Debant so benannt; der Name dieser in der Umgebung des alten Aguntum gelegenen Ortschaft beruht auf slawisch *děvina ‘Jungfrauenort’, urkundlich 1274 Dewin, 14. Jhdt. Dewein, mit -/ erstmals 1479 Debant, später auch (so 1583) Tebant (auf ins Christentum übernommene alte Frauenkulte hindeutend). 25. Drage (Droge) ([dräge], Arnig): ein Abbruch bzw. eine Geschiebefäche, auf dem mundartlichen Wort Droge (s.u. 75) beruhend, von slowenisch draga ‘Schlucht, Wasserfurche; Mulde’. 311 3(J 31 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol 26. (Hoch-) Droge ([dräge], Peischlach): ein Abbruch im Gelände, wie 25. 27. Foledíschnitz ([foul3díšnits], Dorfer Tal): Bergname, wohl ein aufgewanderter Flurname < slowenisch *voletiščnica ‘Ochsenpferch’ (der Name ist durch einen romanischen Filter gegangen, was den ungewöhnlichen Anlaut [f-] und die Abschwächung des -t- erklärt).32 28. Fruschnitzeben (s.o. 12). 29. Ganimitz (-Kopf) ([ganimits], auch Gaminitz [gaminits], Dorfer Tal): Bergname, zum häufgen slowenischen Flurnamen kamenica ‘mit Steinen durchsetzte Flur, Steinberg’. 30. Gebroinig ([gebröinik(h)], Staniska): ein Graben mit Buchenbestand zwischen Arnig (2) und Haslach (Anm. 20) < slowenisch gabrovnik zu gaber ‘Weißbuche’. 31. Glödis ([gle'das, glo'das], Lesachtal): Bergname; dieser ca. 3200 m hohe Bergkegel ist mit Platten und größeren Steinbrocken übersät, er macht einen „zernagten“ Eindruck, daher aus frühslowenisch *glodišče ‘Ort, der vom Wasser zernagt ist’ (zu slowenisch glodati ‘nagen’), doch lautlich schwierig,33 wahrscheinlicher und auch wortbildungmäßig möglich ist der Ansatz *glodež mit ähnlicher Bedeutung (allerdings bezeichnet das Wort glodež auch mythologische Wesen). 32. Gogewischwald ([kokewis-], älter [kokewis-], Staniska): ein waldiger Vorsprung (Viehtrift und Heuriese), das Vorderglied wohl aus slawisch *kokavišče zu slowenisch kokava / kukava ‘steinige, unfruchtbare Gegend; Schlucht, Gestrüpp’. 33. Gol ([göl], Peischlach): eine kahle Fläche bzw. ebene Bergwiese, zu slawisch gofa ‘kahl’. 34. Gössnitzfeldscharte ([géßnits-, goßnits-], Ködnitztal): Bergname (Übergang), nach den Gössnitzfeldern auf der Kärntner Seite, so nach dem Gössnitztal (zum Hydronym Gößnitz < slawisch *kozbnica ‘Ziegenbach’) benannt. 35. Gost ([köš], Arnig): eine felsige Mahd mit Steinen und Stauden, zu slowenisch goščafva) ‘Dickicht, dichtes Gestrüpp’. 36. Gowen ([gowan], Peischlach): ein Acker, wohl < slowenisch govne ‘Schafweide’. 37. Gramul ([gramül], Dorfer Tal): Bergname, slawischer Herkunft, vgl. slowenisch krmol, krmulja ‘Felsvorsprung, Anhöhe’ oder grmulja ‘Haufen, Klumpen’ (unklarer Herkunft)34, vgl. auch 40. 38. Graunitz ([gräunits], Peischlach): eine felsige Weide, vielleicht aus slowenisch *grbavinica ‘höckerige, buckelige Flur’, zagrb(av)ina ‘Höcker, Buckel’ (die Lautentwicklung lässt einen romanischen Filter vermuten). 39. Greiwiesen ([grai-], Ködnitztal): ein Wiesen- und Weidegebiet am Ende des Ködnitztales gelegen, zu slawisch krajb ‘Rand, Gegend, Ende’ (vgl. auch Groje 41). 32 So Anreiter 2004b, 96. 33 Weil slawisch -išče in Kais und Osttirol in der Regel zu -ischk wird (vgl. Pohl 2004a, 312 131f.). 34 Deutungsversuche bei Bezlaj 1982, 96. Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Ursprünglich mit Nasalvokal (*l^dina), wobei das nasale Element vor Dental meist schwindet (so Anreiter in Druck). - In Nordtirol gibt es einen ähnlichen Namen, La-dins (vorrömischer Herkunft, beide gehen unabhängig voneinander auf indogermanisch *lendhinä- zurück). Bemerkenswert erscheint mir die Tatsache, dass auch im Romanischen der Nasal oft schwindet (worauf auch Anreiter in Druck hinweist). Eine andere Deutung könnte sich aus romanisch *lustera ‘Heidel-, Schwarzbeere’ (Substratwort, vgl. Grzega 1997, 72) ergeben. Mit häufigem Nasalschwund vor Dental (Anreiter in Druck), vgl. 45. 40. Gremul, Gramulkopf ([gremül, gramül-], Ködnitztal): Bergname, die vor Ort übliche Aussprache ist Gremul; s. Gramül (37). 41. Groje ([kröie], Lesachtal): Rasenstreifen zwischen zwei Bergmähdern, zu slawisch krajb ‘Rand, Gegend, Ende’; diese Flur wird statt Groje heute meist March ‘Grenzgebiet, -zeichen’ genannt (semantisch ähnlich, vgl. Greiwiesen 39). 42. Iwilschg ([íwilšk, i-], Peischlach): eine steile Wiese, aus frühslowenisch *ilovišče ‘Ort mit Ton, Lehm’. 43. Jessen ([je'san], Peischlach): ein Feld, zu slawisch *(j)ěsa, slowenisch jasa ‘Lichtung’. 44. Kai úse ([kalüse], Burger Tal): ein ehemaliges Weidegebiet, < slawisch kaluža ‘Lache, Pfütze, Sumpf (s. 1). 45. Ladine ([ladine], Staniska): ein Weidegebiet, zu slowenisch ledina, mundartlich ladina ‘Brache, Brachland’.35 46. Lassen ([lasan],Großdorf): Felder, wohl zu slowenisch laz ‘Rodung, Gereute’. 47. Lasteretz (Losteretz) ([loštaréts], Arnig): ein Hügel und eine Kluft über einem Bach, wohl wie Losteres, 48. 48. Losteres ([löštarets], Lesachtal): spitz zulaufendes Waldstück, erinnert (wegen [-ets]) an slawische Namen wie *ostrbCb ‘Spitzberg’, was semantisch bei allen vier in Fragen kommenden Namen (47-50) passen würde, doch der Anlaut /-bleibt unklar (vielleicht eine slawisch-romanische Mischform: romanischer Artikel + slawisches Appellativ).36 49. Lostrasbödlan ([löštras-], Großdorf): unter dem Ganotzeck (einer spitzen Erhebung) liegender Wald und Weide; wie 48. 50. Lostretzkluft ([loštréits-], Lana): schmaler Einschnitt zwischen Lana und Arnig; wie 48. 51. Lotischgen ([lotíškan], Peischlach): eine Bergwiese, aus frühslowenisch *lQtišče zu Iqtb ‘Lindenbast, Gerte’ bzw. Iqtbje ‘Lindenwald’.37 52. Mörbetzspitz(e) ([mérbets-], Lesachtal): von einem alten Flurnamen abgeleiteter Bergname, zu slowenisch murava / murova ‘Au, Rasen; für Milchkühe geeignetes Gras’ (vgl. slowenischen Flurnamen Murovica). 53. Mullitzboden ([mülits-], Arnig): höchste Bergwiese der Niederarniger Bergwiesen, zu slowenisch muljica ‘Geröll usw.’, eine der zahlreichen Ableitungen von slowenisch mulj ‘feiner Sand, Flusssand’. 54. Mullitz-, Mollitzgraben ([molits-], Arnig): ein Graben, eigentlich ein Gewässername, wie 53. 313 35 36 3/ Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol 55. Obring ([öbrirj] Peischlach); eine Wiese, zu slawisch ob + brim, ‘Wacholder’, slowenisch brin oder brinje?* 56. Ostadan ([öštardän], Staniska): steile Bergwiese, vielleicht Zusammensetzung aus slowenisch oster ‘spitz, scharf’ + dno ‘Boden, Grund’ (Nebenform dane, vgl. den Ortsnamen Dane in Slowenien),39 also etwa ‘spitz zulaufendes Grundstück’). 57. Paraditze ([paradítse], Großdorf): ein Gebiet, wo Erdrutsche und Hangrutschungen häufg sind, dürfte romanisch pratum ‘Wiese’ enthalten, das in Komposita oft als par- erscheint; ein solches Kompositum dürfte in unserem Fall dann slawisiert worden sein, so wohl auch Boroditze (21).40 58. Plasischgegraben ([plaßíschke-], Arnig): ein Graben, der eigentlich ein Lawinengang ist, aus altslowenisch *plazišče ‘Lawinengang’, das Grundwort plaz ist in 17-20, 59 und 60 enthalten. 59. Plos ([plöß], Ködnitztal bzw. [pläß], Arnig): Weidegebiete, wie Blas 17. 60. Ploss ([plöß], Lesachtal): eine Wiese, wie Blas 17. 61. Poletztrog ([poletstrog], Peischlach): eine große, trogförmige Geländemulde mitten im Wald, Zusammensetzung wohl aus slowenisch polica ‘Gelände-, Berg-, Gebirgsstufe, Terrasse’ + deutsch Trog. 62. Popbichelen (pl., [pöpichelen], Lana): ein Hügel mit Kirche inmitten eines Wald- und Weidegebietes, wohl ein umgeformtes slowenisches podpolje ‘Unterfeld’ (vgl. Siedlungnamen Poppichl in Kärnten). 63. Prad (Brod) ([proud], Arnig): eine höher gelegene Weide, wohl zu slowenisch prod ‘Geröll, Grieß’ (wegen der Aussprache [-ou-] wahrscheinlicher als aus romanisch pratum ‘Wiese’). 64. Rane ([rane], Staniska und Peischlach): ein Feld bzw. ein Waldstück, wohl aus slowenisch ravnje ‘eben Fläche, Ebene; Terrasse’ (zum Lautlichen vgl. Arnig 1 sowie den Osttiroler Ortsnamen Raneburg [ranewa], der auf slowenisch ravnoba beruht).41 65. Ströbnitzfeld ([štre'wnitse, štrö'wnitse], Burg): ein höher gelegenes Feld, zu slawisch strqph ‘Dachstuhl; zwischen Bächen liegender Teil eines Berges’, *strqpbnica ‘steile, abschüssige Flur’ (der Name ist durch einen romanischen Filter gegangen, was die Abschwächung des -p- erklärt).42 66. Sunzkopf ([sunts-], Dorfer Tal): Bergname, zu slawisch zqbbcb ‘kleiner Zahri (slowenisch zob ‘Zahn’ in der Oronymie für ‘stark zugespitzte Steinform; allein stehender hoher Felsen’), slawisch zqbbcb > romanisch *sombitsa > bairisch *somb(i)ts bzw. sunts}3 314 38 So Anreiter 2004a, 58. 39 Vgl. auch den Osttiroler Flurnamen Dane in Ainet (Bergmann 2003, 102f.). 40 Kaum zu slowenisch prod ‘Geröll, Schotter’, denn der merkwürdige Vokaleinschub im Anlaut (auch bei 21) bleibt unerklärbar; das ‑itze kann kategorienbildend sein (im Sinne von Hornung 1981). 41 Badjura 1953, 38f. 42 So Anreiter 2004a, 6011 u. 2004b, 9545. 43 So Anreiter 2004b. 93. Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol 67. Teschgitz ([tōškits], Peischlach): ein Feld östlich der Oberpeischlacher Kapelle, wohl aus frühslowenisch *teščica ‘schwierig zu erreichendes Grundstück’ (was man sich auf Grund der Topographie in früheren Zeiten vorstellen kann). 68. Tscha(r)nitzen (alm usw., urkundlich 1553 im Tscharnitschen) ([tšanítsn‑], Lana): Waldparzellen, zu slowenisch črnica ‘Heidel‑, Schwarzbeere’. 69. Tschumpawitz (urkundlich die Schümppeniz, [tšúmpawits], Staniska): abgekommener Name eines Waldes und Felsens, wohl aus frühslowenisch *sqpovica ‘Geierhorst’ (zu sqph ‘Geier’). 70. Tschumpetschegg ([tšumpenék], Staniska): Bergname, ähnlich wie 6, zusammengesetzt aus einer Weiterbildung zu slawisch *sqph ‘Geier’ + deutsch Egg ‘Berg‑, Geländevorsprung’ (man beachte die Divergenz zwischen Schreibung und Aussprache). 71. Waldniger ([wäldnikar], Ködnitztal): ein Acker, zu einem abgekommenen Familien‑ oder Hofnamen (deutsch Wald + slowenisch ‑nik + deutsch ‑er). 72. Zales ([tsales], Lesachtal): eine Wiese, wohl aus slawisch za lěs- ‘hinter dem Wald’. 73. Zelense (Große, Kleine) ([tselénse], Ködnitztal): eine Gemeinschaftsweide, aus slawisch zelenica ‘grün bewachsener Platz in einer felsigen Gegend’.44 Wörter slowenischer Herkunft in der Kalser Mundart 74. Daber (die) ‘Klamm’ [dawa] < slowenisch deber / daber ‘Klamm, Schlucht’ (dieses Reliktwort, das in Kärnten aus dem appellativischen Wortschatz verschwunden ist, kommt auch in anderen Osttiroler Gegenden vor);45 s.o. 23. 75. Drage (Droge) ‘Furche eines Erdrutsches’ [dräge] < slowenisch draga ‘Schlucht, Wasserfurche’ (auch im Defreggen vorkommend);46 s.o. 25. 76. Gaislitz ‘ein gesäuerter, fettloser Brei aus Hafer, der in erstarrtem Zustand gegessen wurde’, überhaupt ‘dicker Brei, Polenta’ [gái(s)lits, auch gáiletse], schon in der mittelalterlichen Küche bekannt (gīselitze) < slawisch kyselica ‘Säuerliches’ von kyselh ‘sauer’. Ursprünglich ein weit verbreitetes Wort, heute in Vergessenheit geraten.47 77. Glitsch (der) ‘schuppenartiger Abstellraum’ (heute nicht mehr in Gebrauch),48 sonst meist ‘verschlagartige Abteilung im Stall (vor allem für Kleinvieh wie Schweine, Schafe) oder im Keller bzw. Vorratsraum (etwa für Erdäpfel, Rüben)’, weit verbreitet in den meisten Osttiroler Talschaften.49 Das Wort muss sehr früh ins Deutsche gelangt sein, denn es fndet sich auch in solchen Gegenden, wo kein slawisches Substrat anzunehmen ist, u.a. im Pustertal und auch in den norditalienischen deutschen Sprachinseln Pladen und Zarz. Zur Etymologie von Glitsch (auch Gglitsch) ist zu sagen, dass es wohl zu einer Ableitung von 44 In Frage kommt auch *zenense zu romanisch cena ‘Abendweide’. 45 Schatz 125. 46 Schatz 132. 47 Vgl. Pohl 2004, 35f. mit Lit. 48 Hornung 1964, 82. 49 Bergmann 2003, 162–165 mit Lit. 315 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol slowenisch klet ‘Keller, oberirdischer Keller’50 zu stellen ist, etwa kletič, also etwa ‘kleiner Keller, Kellerabteil (o.dgl.)’.51 78. Gopritz ‘ein gutes Futterkraut (Ligusticum mutellina L.)’ (in anderen Gegenden Madaun genannt) [kóprits oder koprits], entspricht dem slowenischen koprc ‘Fenchel’ (verwandt mit koper ‘Dille’).52 Das Wort kommt auch im Raum Lienz sowie im Oberen Mölltal in Kärnten vor.53 79. Jach ‘Tauwind’ [jāch], es tut jachen ‘es geht der warme Wind’, außer in Kals auch im Defreggen, auf dem auch in Kärnten weit verbreiteten Wort Jauk ‘Föhn, warmer Wind’ (< slowenisch jug ‘Süden’) beruhend.54 80. Jause ‘Zwischenmahlzeit’, v.a. das Verbum jausnen ‘eine Zwischenmahlzeit einnehmen’ [jáusnan], v.a. in Lesach neben Marende und marenden (romanischer Herkunft) für die Vormittags‑ (sonst meist Neuner ‘9‑Uhr‑Jause’, neunern) und Nachmittagsmahlzeit. Das Wort beruht auf slowenisch/wi/wa ‘Mittagessen’ und hat sich zu einem Parade‑Austriazismus entwickelt. - In anderen Osttiroler Gegenden hat Jause noch die ältere Bedeutung ‘Mittagessen’ (Defreggen, Tilliach, so auch im Kärntner Lesachtal).55 81. Lampitze ‘Lamm (weibliches Jungtier)’, im östlichen Teil von Osttirol verbreitet,56 in Kals meist Lämpitzlein [lémpatsle oder lémpitsle],57 also eine Mischform aus deutsch Lamm (mittelhochdeutsch lamp) + slawisch ‑ica + deutsch ‑lein in Osttirol ist ‑itze(n) < slawisch ‑ica sonst ein weit verbreitetes Flurnamen bildendes Suffx.58 82. Lunitsch ‘Mäusebussard (Buteo buteo)’ [lünitš], zu slawisch *luńb ‘Bezeichnung für verschiedene Greifvögel’ + ‑ich, das bei mehreren Raubvogelarten begegnet.59 Das Wort ist auch aus anderen Gegenden Osttirols bezeugt. 83. Meisch(k)itze ‘Stachelbeere’ [máišitsn oder máiškatsn],60 jedenfalls eine deutsch‑slawische Mischform, kommt in Osttirol in mehreren Varianten vor,61 in Oberkärnten Meitschkelein; jedenfalls besteht ein Zusammenhang mit den Kärntner Mauchelein, slowenisch mundartlich małhelj, das selbst wiederum ein deutsches Lehnwort sein dürfte.62 84. Naunitze ‘Hagebutte’ [náunitsn], im nördlichem und östlichen Osttirol verbreitet (neben Aunitze)63 und beruht auf einem slawischen *{j)agodbnica ‘kleine 316 50 Pleteršnik I 406. 51 Dieser meiner Deutung schließt sich auch Bergmann 2003, 164 an. 52 S. die Einträge bei Pleteršnik s.v. 53 Vgl. Hornung 1973, 112, Bergmann 1998, 41f. 54 Schatz 315, Hornung 1964, 159 55 Hornung 1964, 81, Schatz 316. 56 Hornung 1964, Karte 27. 57 Vgl. Hornung 1964, 82, 1981, 65. 58 Vgl. Hornung 1981, 63ff. 59 Bergmann 1998, 43f. 60 Hornung 1964, 84. 61 Vgl. Schatz 421. 62 Vgl. Pohl 2004c, 76f. mit Lit. 63 Hornung 1964, 89 u. Karte 20. Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Beere’;64 auch im Slowenischen bedeutet jagoda eigentlich ‘Beere’, meist ’Erdbeere’, u.a. auch ‘Hagebutte’.65 Die Lautentwicklung lässt einen „romanischen Filter“ im Sinne Anreiters (wie bei 3 und 65) vermuten (Abschwächung des intervokalischen ‑g‑ ähnlich wie *ille Aguntum > Lauent, geschrieben Lavant). 85. Struggel ‘Strudel’ [štrúkl], hier der Vollständigkeit halber erwähnt, in Kals ist Struggel die Nebenform von deutsch Strudel und sicher nicht entlehnt,66 in Kärnten ist jedoch das aus dem Slowenischen rückentlehnte Wort Struckel (< slowenisch štrukelj) ein anderes Gericht.67 86. Topanitz ‘eine trockene Bähschnitte’ [tέupenits], dieses Reliktwort bezeichnet ein in Vergessenheit geratenes einfaches Gericht, wohl aus altslowenisch *topenica zu topel ‘warm’, topiti ‘zum Schmelzen bringen’ (also ‘erhitzen’).68 Zusammenfassung Für das Sprachgut slowenischer Herkunft im Kalser Tal sind folgende Eigenschaften typisch: (1) vor a‑ fehlt das prothetische j‑ (s. 2, 7); (2) die altslowenische Lautgruppe *stj bzw. ske/i wurde etwa [šk’] oder [šć] ausgesprochen, was im Deutschen schk [šk] ergeben hat (s. 6, 42, 51, 58, 67); (3) die Nasalvokale sind vor Dentalen meist (3, 45, 51, 65), aber nicht immer (14), geschwunden, erhalten vor Labial (66, 69, 70); (4) eine nicht geringe Anzahl von Namen ist durch einen „romanischen Filter“ gegangen69 (s. 2, 3, 27, 38, 64, 65, 84); (5) mitunter kam es auch zu romanisch‑slawischen Mischformen (s. 10, 14?, 21, 47-50? 57); (6) deutsch‑slowenische Mischformen (s. 5, 7, 8, 9,10, 62, 70, 71, 81, 83); (7) bemerkenswerte Übersetzungen (3,11). Die Punkte (1), (2) und (5) sind für den ganzen Osttiroler Raum charakteristisch.70 Literatur Anreiter 2004a, Peter Anreiter, Deutungsversuche von rätselhaften Kalser Namen. In: Pohl (Hg.) 2004, 55-61. Anreiter 2004b, Peter Anreiter, Onomasiologische Klassifikation der romanischen und slawischen Namen des Kalser Tales, In: Pohl (Hg.) 2004, 81-116. Anreiter 2005, Peter Anreiter, Nichtslawische Onyme auf ‑i(t)z in Österreich, Österreichische Namenforschung, Jg. 33/3, 13-27. 64 Hornung 1964, 2685 mit Lit. 65 lt. Pleteršnik s.v. 66 Ähnlich Hornung 1964, 79. 67 Vgl. zuletzt Pohl 2004c, 85 u. 42. 68 Vgl. Hornung 1964, 79 und Pohl 2004c, 36. 69 Im Sinne von Anreiter 2004ab 70 Vgl. Pohl 1997 und 2005a, 130ff. 317 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Anreiter in Druck, Peter Anreiter, Das Schicksal der slawischen Nasalvokale im Osttiroler Namengut, Onomastica Slavogermanica (Leipzig). Badjura 1953, Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Ljubljana. Bergmann 1998, Hubert Bergmann, köprits „Alpen‑Mutterwurz“ und luunitš „Mäusebussard“ – zu zwei slawischen Relikten in Osttiroler Mundarten, Österreichische Namenforschung, Jg. 26/1‑2, 39–47. Bergmann 2003, Hubert Bergmann, Slawisches im Namengut der osttiroler Gemeinden Ainet und Schlaiten, Anmerkungen zur Slavia submersa im vorderen Iselta, Klagenfurt, Dissertation, 396 S. Bezlaj 1976, 1982, 1995, 2005, France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I–IV, Ljubljana. Brandenstein 1978, Wilhelm Brandenstein, Kleine namenkundliche Arbeiten, Graz. Finsterwalder, Karl Finsterwalder, Ueber Tauernnamen, Zeitschrift für Ortsnamen‑ forschung 5 (1929) 228–242. Finsterwalder 1990, Karl Finsterwalder, Tiroler Familiennamenkunde, Innsbruck, 2. Auflage. Finsterwalder 1990–1995. Karl Finsterwalder, Tiroler Ortsnamenkunde I–III, Innsbruck. Grzega 1997, Joachim Grzega, In memoriam Hugo Schuchardt (II): Kelto‑Zentral‑ romanisches, Grazer Linguistische Studien 47, 67–75. Hornung 1964, Maria Hornung, Mundartkunde Osttitols, Wien. Hornung 1973, Maria Hornung, Dialektgeographische Raumgestaltung im oberen und mittleren Mölltal, Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik, Beiheft 9 = Festschrift Kurath 107–117. Hornung 1976, Maria Hornung, Zur Problematik der Ortsnamenforschung in Ost‑ tirol, Osttiroler Heimatblätter 44/5. Hornung 1981, Maria Hornung, Beobachtungen über die kategorienbildende Funktion slawischer Suffixe bei deutschem Namenmaterial in Sprachberührungszonen, Onomastica Slavogermanica 13, 61–66. Leimser 1998, Hilda A. Leimser, Geschichte von Kals am Großglockner durch die Jahrhunderte, Kals am Großglockner. Odwarka 1999, Karl Odwarka, Zum Namen Kals, Österreichische Namenforschung 27/1–2, 83–88. Odwarka‑Pohl, Karl Odwarka – Heinz Dieter Pohl, Materialien zu einem Namenbuch von Kals (Osttirol), Österreichische Namenforschung: I ÖNf 14/1–2 (1986) 83–111; II–III ÖNf 18 (1990) 5–54; IV–V ÖNf 21 (1993) 71–92; VI–VIII ÖNf 22–23 (1994–95) 59–71, IX (Hofnamen) ÖNf 26/1–2 (1998) 123–145. Odwarka 2004, Karl Odwarka ‑ Heinz Dieter Pohl, Alle Kalser Namen auf einen Blick: Register zu allen bearbeitetenund erhobenen Namen des Kalser Tales mit kurzer Erläuterung (Herkunft), In: Pohl (Hg.) 2004, 11–52. Pleteršnik: Maks Pleteršnik, Slovensko‑nemški slovar, Ljubljana 1894–1895, 2 Bde. (Neudruck Ljubljana 2006). 31£ Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Pohl 1997, Heinz Dieter Pohl, Po slovenskih sledeh na Vzhodnem Tirolskem, In: Historični seminar II, Ljubljana. Pohl 2004a, Heinz Dieter Pohl (Hg.), Kalser Namenbuch, In: Österreichische Namenforschung {Sonderband), Wien, Edition Praesens. Pohl 2004b, Heinz Dieter Pohl, Einleitung. Der Name der Gemeinde Kals am Großglockner, In: Pohl (Hg.) 2004, 7-10. Pohl 2004c, Heinz Dieter Pohl, Die Sprache der Kärntner Küche / Jezik koroške kuhinje, Ein Lexikon mit Ausblicken auf die österreichische und internationale Küche, Klagenfurt, Hermagoras. Pohl 2005a, Heinz Dieter Pohl, Die Slavi a submersa in Österreich: ein Überblick und Versuch einer Neubewertung, Linguistica XLV - Ioanni Orešnik septuagenario in honorem oblata I, Ljubljana, 129-150. Pohl 2005b, Heinz Dieter Pohl, Slowenisches Erbe in Kärnten und Österreich: ein Überblick, Kärntner Jahrbuch für Politik 2005, 127-160. Schatz 1955 (²1993), Josef Schatz, Wörterbuch der Tiroler Mundarten, Innsbruck, Wagner. Šmilauer 1970: Vladimír Šmilauer, Příručka slovanské toponomastiky / Handbuch der slawischen Toponomastik, Praha, Academia. Unterforcher 1899, August Unterforcher, Die Namen des Kalserthales, Zeitschrift des Ferdinandeums für Tirol und Vorarlberg 43 (1899) 21-68. Videsott 2004, Paul Videsott, Die Stellung der Kalser Namenlandschaft im ostalpinen Raum, In: Pohl (Hg.) 2004, 63-80. Slovenska imena in nekatere besede iz kalsa na vzhodnem Tirolskem Povzetek Vzhodna Tirolska ponuja obilico slovanskega besednega in imenskega gradiva, ki zaradi svoje obrobne lege izkazuje veliko arhaizmov (med drugim manjkajoči protetični j‑, izgovor ‑šk‑ za današnji slovenski ‑šč‑). To gradivo je treba uvrstiti h „karantanskemu“, staroslovenskemu narečju, ki se je govorilo v karantanski kneževini in je izpričano v Brižinskih spomenikih. Medtem ko imamo v drugih vzho‑ dnotirolskih dolinah (Defreggen, Virgental, Iseltal, Lienzer Becken) – če odmislimo substrat – samo prednemško slovansko plast, je prišlo v dolini Kals do tesnih stikov z romanskimi praprebivalci. Posledica teh stikov so nekatera imena, ki so šla skozi romanski filter (npr. Arnig št. 2, Ködnitz, št. 3 in Foledischnitz, št. 27), kakor tudi nekaj mešanih tvorb (npr. hišno ime Rantschnigg št. 10 in ledinsko ime Paraditze, št. 57). Poleg tega najdemo nekaj zanimivih prevodov, kot sta npr. sosednji naselbinski imeni Ködnitz in Glor (št. 3) ‘nahajajoč se v kotu’ ter hišni imeni Zöttl in Figer (št. 11) ‘vas’. Obstaja velika verjetnost, da se je slovansko prebivalstvo najprej asimiliralo z romanskim elementom (približno po letu 1000) in se je nemščina dokončno uveljavila šele okoli 1500. Strinjati se moramo, da je sámo ime doline in 31 Heinz Dieter Pohl: Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol okoli polovica naselbinskih imen slovanskega izvora, čeprav delež imen slovanskega izvora drugače znaša povprečno 6–7 % (v južnem predelu pa 20 %). Poleg imenskega gradiva članek posveča primerno pozornost tudi narečne‑ mu besedišču. Tipične vzhodnotirolske besede oz. za dolino Kals tipične besede so med drugim Daber ‘soteska’ (št. 74) ali Glitsch ‘shramba’ (št. 77), dalje Lunitsch ‘navadna kanja’ (št. 82) ali Topanitz ‘vrsta peciva’ (št. 86). Deloma so to relikti, ki jih bolj vzhodno (na Koroškem) sploh ne zasledimo. 320 Heinz Dieter Pohl Institut für Sprachwissenschaft und Computerlinguistic, Universität Klagenfurt Universitätsstr. 65–67, 9020 Klagenfurt heinz.pohl@uni‑klu.ac.at Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli Maurizio Puntin (Fiumicello) Selected Examples of Paronomasia between Slovene and Friulian in Friulian Toponyms ABSTRACT: The author discusses 11 examples of paronomasia from the historical region of Friuli, primarily its most interesting eastern part. More than a millennium of contact between the Slovene and Romance (i.e., Friulian) dialects in this region has resulted in processes that include borrowing, loan translations, and para‑etymology. These must be studied on a case-to-case basis and from one area to another because each area has its own history that can provide an explanation of individual linguistic phenomena. Il Friuli, specialmente nella parte orientale, è un’area interessantissima dal punto di vista della storia linguistica poiché, se si fa eccezione per la Romania1, ri‑ sulta essere oggi l’unica zona dove una antica lingua neolatina come il friulano ha convissuto per quattordici secoli accanto ad una lingua slava come lo sloveno, ra‑ ppresentato qui da una serie di dialetti, alcuni dei quali molto arcaici. Questa lunga Ed escludendo pure l’antica lingua dalmatica (scomparsa con l’ultimo parlante nel giu‑ gno 1898 a Veglia). La Romania (con i gruppi Aromuni e Istrorumeni sparsi per i Balca‑ ni) ha una posizione geografica e una storia del tutto particolari se paragonata alle altre culture neolatine. IZVLEČEK: Avtor obravnava 11 primerov paronomazije s historič‑ nega območja Furlanije, zlasti z njenega najbolj zanimivega vzhodne‑ ga dela. Tu je več kot tisočletni stik med slovenskimi in romanskimi (furlanskimi) narečji sprožil prevzeme, kalkiranja, paretimologijo (in druge procese), ki jih je potrebno proučevati od primera do primera, od območja do območja, saj ima vsako območje svojo zgodovino, ki omogoča razložiti posamezne jezikovne pojave. 321 Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli convivenza ha avuto diversi riflessi, forse nella fonetica2 ma soprattutto nel lessico3 e nella toponomastica dei paesi dove sono parlati i locali dialetti friulani e sloveni. Qui si presenteranno in maniera succinta solo alcuni casi significativi, presi da alcune aree dove vi fu in passato o esiste ancora una consistente presenza stabile slovena: il Canal del Ferro, il Codroipese, Prepotto e Flsontino goriziano e monfalconese4. Non ci si dilungherä certo sul fenomeno della paronomasia o ‘paretimologia’, basterä dire che è antico quasi quanto il linguaggio ed è ben attestato giä in epoca classica5. Ed ancora che ci appare qui spesso “sbilanciato” fra le due realtä linguisti-che, nel senso che si tratta di una impossibilitä soprattutto della parte romanza di comprendere il significato di un toponimo per esempio come Podercia (o Predigoi 6) e della tendenza a “risistemarlo” all’interno del proprio orizzonte semantico; e questo naturalmente dopo il passaggio, phi o meno completo, di una zona da una fase linguistica ad un’altra. Per esempio nel Territorio di Monfalcone da un’antica situazione bilingue (friulano-sloveno) ad una monolingue veneto bisiaca. BELEPEIT PRADOVAN, (friul.) Belepèit Padoàn, (monte, q. 1170, Chiu- saforte, Ud). XIX sec. “Bele Peit Pradovan” (CN); XX sec. “Piccolo Belepeit” (IGM). Nel-le attuali mappe la montagna è indicata come Piccolo Belepeit per distinguerlo dal vicino e piü alto Belepeit (q. 1284), caratterizzato da una “roccia assai chiara” (esattamente il senso dello slov. bela péč). Pradovän ha un etimo incerto: si puö ipotizzare un toponimo ibrido composto da friul. Prä(t) ‘prato’ - d(i) - *Ovan, es- 322 Si sa per esempio che un noto studioso, l’Alinei, ha sostenuto che la palatalizzazione delle velari seguite da -a- nei dialetti ladini sarebbe dovuta aH'antichissimo influsso di metal-lurghi slavi protostorici provenienti dai Balcani e penetrati nelle Alpi alia ricerca di zone minerarie (Alinei 2000, 739-762). Questa posizione non è condivisa da diversi studiosi. Si veda in generale Rocchi 1990 (“Latinismi e romanismi ..”). Si puö vedere anche una mia anticipazione sulla rivista Isonzo Soča (n. 61, 2005, 22-23) sui prestiti sloveni nel friulano: il contenuto di questo e di un altro articolo sui prestiti friulani nello sloveno goriziano confluiranno in un breve lavoro di prossima pubblicazione. Nel Territorio di Monfalcone i dati onomastici e toponomastici indicano una presenza addirittura maggioritaria di contadini sloveni, almeno fino alia prima metä del sec. XVI. Solo due esempi fra i tanti. Che il nome deWaquila, il “primo” degli uccelli (e simbolo presente sulle insegne romane) fosse all’origine di Aquileia era cosa giä scontata al tempo delfimperatore Giuliano (355-363); il Candido nel sec. XVI menzionava questa antica paretimologia aggiungendovi altre due allora correnti, “ab aquis” (‘dalle tante acque’) oppure dal nome di un troiano, Aquilius, profugo come Enea ed Antenore. II nome della localitä BovOpandg (davanti a Corfù), di probabile origine illirica se non preindoeuro-pea, era dai Greci interpretato come ‘(luogo dove) saltano i buoi’ (-Bovg Opcboicco- cfr. in Mayer 1957, 103). Naturalmente anche i popolani sloveni non avrebbero compreso il top. Predigoi, ma per lo meno sarebbe stato piü facile che intuissero di avere a che fare con un nome della serie Bodigoi, Sfiligoi, Cernigoi, diffusissimi nel Goriziano. 2 4 6 Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli sendo il secondo elemento vicino ad una forma antroponimica di Johannes spesso menzionata negi archivi friulani (Juvan, Jovan, Juuan, Ivvan 7). Si danno forse altre possibilità di ricerca partendo dalle voci prôdalen, pródovje, pridol (ecc.), ma tutte le vie interpretative finora esplorate comportano difficoltà. Ad un certo punto, in una situazione di opacità semantica, il toponimo è stato reinterpretato con un noto etnico italiano, abbastanza vicino alla pronuncia locale moderna. Forme parallele al più diffuso slov. Ivan; esiste in Carnia anche un cognome Ovan. Il toponimo Belepeit Padovan è stato registrato nella raccolta di AA.VV., Legami tra una terra e la sua gente, I vol., 2004, 116–117. Pellicciai, 32, 139. Arch. Colloredo, b. 4, ASUd. Statistica dei beni delle chiese, anno 1529, ms. del fondo princ., BCU. Cfr. i nomi slavo‑alpini Bratrěj e Bratrica individuati dal Kronsteiner in attestazioni carinziane e stiriane dei secc. XI–XIII (Kronsteiner 1981, 26); la schiera dei Bratecz, Bratigoy, Bratina, Bratonya, Bratosch, Bratosniczicz, Bratrong, Brattitsch, Brattusch, Bratus ecc. in Kos (Kos Urbarji 1954, 315). Anche la forma semplice Brat / Brati sembra documentata nel Friuli dei secc. XIV e XV (SAC). berTioLo, (friul.) Bertiûl, Britiûl (Ud). 1275, 1300 “Bratigul … Bratiulo” (TEA 167, 212); 1277 “Berthiolo sive Berte‑ gul” (di Prampero 20); XIV sec. “Bratiulo” (SAC); 1311 “de Bratigullo” (STC); XV sec. “Paulus di Bratiol” (8); 1418 “de Bratiulo”; 1435, 1437, 1439 “de Bratiul, Brathiu‑ lo” (SAC); 1448 “in Bertiolo” (9); 1459 “Brathiulo”; 1552 “del Vuat de Bracthiulo” (SAC); 1552 “In Bratiolo … Jn Bratiol” (10). Secondo il Frau e altri studiosi il topo‑ nimo deriva dal noto personale germ. Berto (Frau 1978, 34). Ma tenendo conto della maggior parte delle forme antiche e di una delle due dizioni moderne (Britiûl) sembra molto più plausibile un’etimologia slovena, dal pers. Brat‑ (formante incerta) 11. In Bertiolo si dovrebbe ipotizzare una forma antroponimica altomedievale *Bratigui, in cui era già iniziato il processo di romanizzazione di un originario Bratigoi (forse come denominazione di un clan stabilitosi in zona). *Bratigui è stato successivamen‑ te sentito come un plurale di un *Bratigul; ed è infatti da quest’ultima forma, vista come nome del singolo villaggio, che parte la massa delle attestazioni conosciute. La scomparsa della velare intervocalica e una possibile metatesi (Bra‑ > Bar‑/Ber‑) sono fenomeni “normali” in friulano. La metatesi sarà certo stata favorita dal fatto che il passaggio dei contadini della zona ad un dialetto friulano ha reso del tutto opaco il nome originario Bratigul o Bratiul, mentre una forma Bertiûl evocava un personale germanico, Bert(o), “di moda” per lunghi secoli del medioevo, come tanti altri di questo strato linguistico dominante che sono all’origine di molti personali italiani. La presenza della variante Britiûl (usata in paesi vicini) ci indica però che questa tendenza paretimologica si è fermata a mezza strada: probabilmente a livel‑ lo popolare aveva un successo molto parziale ma venne successivamente imposta dalla tradizione scritta e colta, nella forma attuale (generale dopo il XVI secolo). A livello toponomastico Bertiolo conta pochissimi confronti, per esempio con i top. Bràtis di Porpetto (< *Bratec ?), Val Bertàt (Paularo), Cjà Bertòs (Faedis), Bertogne (XVIII sec. Perteole), casale Bertòs da crôs a Scodovacca (Cervignano) ecc.; ma 323 / a y !■■ 11 Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli gli ultimi si dimostrano derivazioni di cognomi friulani per i quali è certo possibi‑ le anche un’ipotesi slavistica12. Fuori del Friuli troviamo Bertilo, Bertoio, Bertuolo (Vr, Pd) ecc, ovviamente dall’antico antroponimo germanico. CAMINIZZE, (bis.) Comunìze (Pieris, fraz. di S. Canzian d’Is., Go). 1818 “Caminizze”,”Cominiza”(CN); XX sec. “Comunizze” (MC). Probabilmente da confrontare con slov. kámeničje ‘terreno pietroso’13; trattandosi di una “strada campestre” a nord di Pieris, il riferimento va al fondo sassoso della via. Nella pro- nuncia popolare moderna (si nota giä la tendenza nella seconda attestazione del sec. XIX) si è sviluppata la paretimologia sulla nota base “comune, fondo comunale”. LUCINICO, (friul.) Luzinîs, (slov.) Ločnik (fraz. di Gorizia). 1193 “Lucinigd" (STC); 1214 “villain de Lucinicd"; Y1M “Lucenicum”; 1254 “Castrum LucinicF; 1286 “de Lucinicho” (di Prampero 95). La dizione friulana ci assicura che il toponimo va inserito nel gruppo dei prediali di origine latina, quasi sicuramente da Lucinius (14), col normale esito in -îs, -i o -ins. La forma slovena pare inf luenzata dalla paretimologia, attratta dalFappellativo lôčnik ‘divisione, confine’: forse la tendenza pareva confermata dal fatto che da diversi secoli il “confine” lin-guistico fra friulano e sloveno si è assestato proprio fra Lucinico e Piedimonte. Nel medioevo invece, come sappiamo oggi, lo sloveno penetrava a fondo nella pianura goriziana e monfalconese. PODERCIA, (bis.) Strada de le Portanzìe (Monfalcone, Go). 1569 “…loco dicto oltra la Podercia in suburbijs Montisfalconi ” (ASCM 43); 1679 “Strada detta della Podercia va alle Paludi ”; sec. XVIII “Strada publica Prodacia” (MPVE, Bianco 1988, 110‑111, 130); XIX sec. “Stradella delle Portan‑ zíe” (Pocar). Lo storico toponimo sloveno di Monfalcone indicava anticamente una “rovina” (< slov. podrtîja con palatalizzazione) a sud della cittadina. La forma ori‑ ginaria era ancora ben riconoscibile nel XVII secolo ma già un secolo dopo risulta modificata 15. Fra ‘700 e ‘800 si ha la modifica definitiva attraverso passaggi rico‑ struibili (Podrcìa > Podercìa > Prodacìa > Pordaçìa > Portazìa > Porta(n)zìa), arrivando ad una situazione non chiara ma comunque evocante l’idea del “portare” e delle “portantine”, che si legava alla realtà di una cittadina che aveva un suo pic‑ colo volume di traffici portuali e che si avviava a diventare industriale. 324 Cfr. come si ponga lo stesso problema in due cognomi friulani sparsi per il Friuli orienta‑ le, Bertòs e Bertogna (Bisiacaria), che possono esser fatti derivare da Berto (+ suff.) ma anche, come variante (con suffissi slov. ‑óž e ‑ónja), da nomi attestati nelle aree gorizia‑ na, monfalconese, aquileiese ed istriana fra i secc. XIII e X V, Bratogna, Bratuç, Bratus, Bratusinum, Bratusius, Bretoiga, Pratuz ecc. (SAC). Cfr. kámeničje in Pleteršnik I, 383. La forma ottocentesca trova tanti precedenti nella tradizione scritta e colta di antichi toponimi sloveni come la villa di Caminiza (1422, Tol‑ mino, STC). Cfr. Pellegrini 1958, 109. Nel XVIII secolo si completa la venetizzazione del territorio attorno a Monfalcone. 12 13 14 15 Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli PREDIGOY, (friul.) Pradigò i (Romans d’Is., Go)16. 1170 “das Dorf Predegoy”; 1276 “Predigoy” (STC); 1300 “in villa que dicitur Prydichoy” (TEA 167); XIV sec. “Predigoy” (Kos 122–126); XX sec. “Pradigoi” (MC). Le attestazioni antiche ci mostrano un tipico antroponimo medievale slavo alpino *Predigojb, accostabile per il primo elemento ai nomi Predimir, Predislav, attestati in Austria fra i secc. X e XII17. E proprio al di lä delle Alpi, nella Stiria dei secc. XI e XII (ancora parzialmente slovena), si rintraccia il top. Predegoy Predigoy (oggi Preg presso Knittelfeld18). La seconda parte del nome contiene un elemento antroponimico slavo che ritroviamo conservato in numerosi cognomi sloveni, Bo-cligoj, Černigoj, Maligoj, Mišigoj, Šaligoj, Suligoj ecc.. Un’attestazione poco nota, Bratigey (scrittura imprecisa o evidente errore di lettura per Bratigoy; NA I, 16 19) farebbe pensare pure alia possibilitä di un diverso nome slavo, Bratigoj, ben atte- SAbornizzA – Sabbionizza (Pieris, fraz. di S. Canzian d’Is., Go) 1586 “… in pertinentiis … Pieris loco nuncupato la Sabornizza” (ASCM 43); 1818 “Sabbionizza” (CN). Nel nome di luogo sloveno si intravede forse un composto 16 21 Il toponimo Pradigoi verrà analizzato, assieme a tutti gli altri del Comune di Romans d’Isonzo, in un volume di prossima pubblicazione, della studiosa Francesca Parutto. Cfr. Kronsteiner 1981, 55. Cfr. Mader 1986, 395. 1347 “.. item mansum unum positum in villa de Bratigey emptum per dictum capitulum ..” (NA, p. 107). Che ha toponimi “interni” come Tapogliano (< Topoljane), Prestau, Racoiàn (*Oreho‑ vljane), In Blacca, Bobiz, Juaniz, Clagniz, Napalis, Pissacca, Pront, Scjìpis, Supanis ecc. Fino a non molto tempo fa questa etimologia era ritenuta corretta anche dallo scriven‑ te. A dire il vero già in età medievale sono attestati in Friuli cognomi con questa forma “semplice”: cfr. 1318 Goglio de Albana; 1322 Goys de Alnico (SAC). In Carinzia già nel sec. XI Gojica (1030 Gohza, Kronsteiner 1981, 40). Dal XVI secolo Goii fra Gemona e Cavazzo Carnico (Costantini 2002, 310). Sono attestati attualmente i cognomi slov. Goi‑ ch, Gojč, Gojčič, Gojča (Merkù 1982, 25). Forse bisognerebbe ipotizzare un’antica pre‑ senza del personale in forma semplice con la valenza semantica (‘pace’) che ritroviamo in altre lingue europee. Il discorso comunque non vale assolutamente per il top. Pradigoi che può contare su una coerente ed ininterrotta tradizione (scritta ed orale) di toponimo unitario. stato nel medioevo (Kos 55, 72). Purtroppo il passaggio di B- iniziale a P-, giusti-ficabile nei dialetti bavaresi dellAustria, si spiegherebbe in Friuli solo attraverso una precocissima paronomasia romanza, in un paese che risulterebbe dunque giä passato interamente al friulano nel sec. XII. E noi sappiamo come cid sia difficile per la pieve di S. Andrea della Versa Sclavica.10 Per questi motivi sembra molto piü convincente la prima proposta antroponimica. In ogni caso sia il personale rico-struito *Predigojb sia il ben documentato Bratigoj sono scomparsi dall’uso (anche cognominale) del Goriziano. Per cui in tempi a noi vicini si è imposta la scontata paretimologia Praft) di Gdi ‘Prato di (un certo) Goi’, confermata, se si vuole, dal fatto che effettivamente esiste nellAlto Friuli il cognome Goi 21. 325 l/ 18 19 _■' Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli toponimico con za- ‘dietro’ + brna / brnja ‘terra d’argine, terra nera’ 22 + la diffusa formante -iza /-ica. A proposito di “terra d’argine” notiamo che queste terre confi- navano ad occasum cum repario (‘argine’). E “sotto il repam" si trovavano nel CN 1811 i terreni chiamati Sabbionizza, un lampante caso di paretimologia bisiaca su un toponimo che già nel XVII secolo probabilmente non era più compreso. SAGRADO – (bis.) Segrà, (friul.) Sagrât, (slov.) Zagráj (Go). Etnici: (bis.) Segradini, (friul.) Segradìns, (slov.) Zagrájec, Zagrájka. 1130 “Otto de Sagrat” (Di Prampero); 1386 “Issegrado…Issigradum”; 1398 “Sagrud ” (Kos, Urbarji); 1422 “villa de Isagrat… plebs S.ti Petri de ultra Ison‑ cium”; 1422 “Isograd ”; 1426 “de Zagrat ” (STC); 1447–48 “Paganus de Xagrad… de Sigraz”, (CC 13, 101); 1495–1501 “villa de Sagrat ” (VAA); 1500 “Sagrà ” (doc. veneziano, STC); 1562 “in villa Sacratj” (ASCM 43); 1563 “Sagrà” (Mappa vene‑ ziana –Lago 1989, 92); 1630 “Segrat ”, 1653 /1667 “Segrad”, 1670 “Sagrad ”, 1672 “Segrat ” (APSP); 1718 “Sagrat imperiale sotto li conti Della Torre” (STC). Un prefisso con funzione locativa iz ‘da’ (o izzà ‘da dietro’) pare riconoscibile davanti alla voce zagrada ‘recinto, campo recintato’ o al termine grad ‘castello’ (o ‘vallo’ di antichi castellieri). Il toponimo Za‑grad ha una vasta diffusione nelle aree slavofone e, per la nostra regione, menzioniamo solo Sagrado / Zagradec di Sgonico (TS), Zagradum (XVIII sec. Oslavia), Zagrádec / Zagráda nel Tarvisiano e a Resia ed infine il toponimo Sagredigh di Prepotto dell’anno 1736. In Carinzia troviamo il paese di Sagrad / Zagrad (slov. dial. *Zagraje). A favore di un signifi‑ cato storico della serie “grad / castello” sta il fatto, notevole, dell’esistenza in zona di diversi toponimi, Castelvecchio, Castelnuovo e Toràssa (vecchia torretta isola‑ ta). Ma, nonostante annose ricerche, non si trovano attestazioni antiche di castelli in questa zona carsica23. Bisogna dunque seriamente ipotizzare che dietro al nostro Sagrado / Zagraj si celi non un castelletto bensì un ‘vallo’, un ‘recinto’, forse un castelliere le cui tracce sono scomparse, essendo state sconvolte dalle guerre e dai vari riusi del materiale inerte. Un dialetto sloveno fu sicuramente parlato a Sagrado nel medioevo da quei contadini che dettero il nome alla zona24: ma non sappiamo quando si estinse del tutto. Dall’inizio del ‘500 sono attestati contadini veneti trasferitisi nel paese: cfr. “J. Rua et Baptista Bartholaemei et Hercules Titiani de Soligo” (Domini 1994, 30). Ma ancora fra i secoli XVII e XVIII Sagrado dimostra nei toponimi e di più nei cognomi di essere un paese misto con famiglie di origine slovena, friulana e ve‑ neta: ‘600 Vittor, Petrusig, Perco, Jusig; ‘700 Batistig, Blason, Furlan, Boschin, Marega, Zanella, Pelican, Pian, Pettean. Comunque è in questi ultimi secoli che deve essersi diffusa la paronomasia popolare bisiaca che parlava di un “segrà”25, 326 Cfr. Pleteršnik I, 64. Non si riesce infatti a far risalire questi toponimi “castellani” oltre il sec. XVI, cioè il periodo delle guerre della Lega di Cambrai. Probabilmente si tratta di denominazioni improprie di palazzi o ville chiuse da muraglie, come quella ben documentata dei Della Torre. Si conservano anche microtoponimi come Cossèbia (< kočevje), Patòc, Grìse ecc.. Dal latino sacratum ‘terra consacrata’ (it. ‘sagrato’, veneto segrà), ad indicare il terreno __ 23 24 25 Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli un cimitero attorno ad una chiesetta, in cui si seppellivano gli annegati nel fiume Isonzo. La paronomasia era quasi scontata, essendo il toponimo sloveno ormai opa‑ co; era normale dunque che nascesse una diceria riguardo una chiesetta del luogo. Ma ‘sagrato’ o ‘cimitero’ sono nomi di luogo solo in senso improprio generico e sono pochissimo produttivi di veri toponimi in tutta Italia. Pure l’Olivieri consta‑ tava l’assenza di sicure continuazioni di lat. sacru nella toponomastica veneta. Se a Sagrado ci fosse stato un cimitero attorno ad una certa chiesetta di S. Anna, è pro‑ prio questo titolo religioso che, secondo una tradizione millenaria, avrebbe dato il nome alla località, non certo un appellativo generico come ‘cimitero’. Si consideri che ancora nel sec. XVII i morti di Sagrado venivano sepolti nella vicina ed antica chiesa di Fogliano26. A cominciare dagli studiosi ottocenteschi tutti quelli succes‑ sivi (con l’eccezione del Domini27) non hanno fatto altro che confermare quello che molti volevano vedere nella scripta tradizionale (Sagrat, Sagrado) e nell’attuale forma venetizzata del toponimo, Segrà 28; oppure che veniva sostenuto in loco sulla base della suddetta leggenda. circostante le chiese con le sepolture (fino in epoca napoleonica in gran parte dei casi). Annotiamo quanto si dice in documenti seicenteschi veneziani: “.. Commun di Sagrà in temporale sotto Gradisca, nel spirituale il medesimo Commune di Sagrà è sotto la nostra chiesa della pieve di S. Pietro nella Giurisdizione di Monfalcon .. Commun di Fogliano, nella qual chiesa si sepeliscono i Morti di Segrà .. pagano il quartese al Pievano e alla Chiesa di S. Pietro ” (PSCC 174). Il Domini sostenne più volte, in scritti e conferenze, l’etimologia slovena del top. Sagra‑ do. Così per esempio C. L. Bozzi e G. Frau (Castelli 303). SDRAUSSINA - (friul.) Sdräussina, (slov.), Zdrávščina, Zdrávščine (fraz. di Sagrado, Go), (nome amministrativo e ufficiale italiano) Poggio Terza Armata. 1031 “Drausan” (STC); 1176-1184 “Bransan” (di Prampero, recte *Drausari): 1499 “villa et pertinentijs Sdrause”, “Drausd" (ACTMG); 1500 “Drausa” (STC); 1523 “Drämbschina” (Kos, Urbarji); 1533 “Drampsind\ “Ramena” (Mattiussi, 60, 66); 1546 “Drausina” (Arch. C. Gradišča, Fondo Mosetti); 1562 “Sdrausinae” (ASCM 43); 1652 “Sdrausina” (APSP); 1692 “Sdrains” (Mappa Coronelli); 1713 “Sdrausena” (MPVE, Bianco 1988, 94-95); 1818 “Sdrausina” (CN). Antico e ra-rissimo toponimo (un unicum nel Friuli) che, nonostante le annose ricerche, rimane alquanto incerto nelFetimo e nelFevoluzione morfologica. Riguardo alia seconda, sono documentate tre forme del toponimo: la piü antica *Drausan (XII sec) da cui deriva verosimilmente quella attuale (S)dràussina, una forma non suffissata Drausa (XV sec.) e una simile e contemporanea in cui compare per la prima volta la -s- iniziale, Sdrause (forse da slov. iz ‘da’ come nel vicino Issegrado - oggi Sa-grado / Zagraj). Riguardo alia difficile etimologizzazione del toponimo, le proposte avanzate si suddividono subito in a) *drausa, ipotesi preromana “alpina” (forse celtica secondo il Battisti); in b) Drau(-ša/-ščina), ipotesi antroponimica di formazione non chiara e in un’ultima ipotesi, slovena, c) drävsa ‘erbe’. a) L’ipotesi indicata dapprima dal Mosettig e in seguito sostenuta dubitativa- 327 26 _ 2ö Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli mente da C.C. Desinan vuole che alia base del toponimo Sdraussina ci sia un anti-chissimo fitonimo preromano *drausa ‘ontano di monte’ 29. Anche sorvolando sulla questione dell’areale solo montano di questa pianta, bisogna far notare come la diffusione della voce preromana riguardi i dialetti delle Alpi occidentali e centrali arrivando ad est fino alia Val di Fassa (TN): come topo- nimo troviamo per es. la Val Drosina nel Ticino30. In Friuli non emerge purtroppo nulla, non nel lessico e non nella toponomastica, che possa far pensare ad una antica estensione di questa voce in regione. b) la seconda ipotesi antroponimica prende in considerazione un sopranno-me, Drau, attestato nel 1344 a Cervignano: un contadino di nome Henricus Drau è presente fra i livellari del Monastero benedettino di S. Maria di Aquileia31. Drau puö ben essere un soprannome “etnico” indicante un’origine carinziana dalla valle della Drava: cf r. il top. carinziano Drâvčava presso Wernberg indicante una localitä abitata dai Dravci ‘abitanti presso la Drava’32 . Drau in tedesco e Drava in sloveno vanno considerati prestiti toponimici da un dialetto residuale neolatino dei Walchen transalpini: pure nel friulano medievale si puö ricostruire una forma idronimica *Dräu (cfr. Timäu, Donàu). Considerando che nel XII sec. il Gradiscano è un contesto etnico misto con una certa prevalenza slovena, al nome Drau si saranno aggiunte formanti slove- ne -ša/Sčina, delle quali solo Fultima è giunta fino a noi con fonetica influenzata dal friulano. La suffissazione *Drávščina avrebbe un senso locativo (talvolta di proprietä) rintracciabile pure nel nome sloveno del limitrofo paese di S. Martino, Martinščina. La -S- iniziale (dal XV sec.) potrebbe essere in questo caso un’inno-vazione romanza passata in seguito agli Sloveni. In una situazione di “opacitä se-mantica” del toponimo si sarebbe prodotto in un periodo imprecisabile un nuovo assestamento fonetico sloveno, Zdrávščina, con tendenza alia paretimologia, per assonanza, col noto personale Zdravko. c) Piü semplice ma meno probabile una seconda ipotesi slovena basata sulla voce slovena drâvs o drävsa, nome generico di “erbe pungenti”33: in questo caso si trattarebbe di un sinonimo di “incolto”, nome dato da Sloveni alia zona quando nel VII secolo la trovarono abbandonata. Lunico toponimo in regione che sembra avere una certa somiglianza con Sdraussina è un Dravosans I Drovosano I Dravasan degli anni 1330-41 a Moggio (STC). Ancor di piü che sullTsonzo nel Canal del Ferro vi furono certamente im-migrazioni di Slavi provenienti dalla valle carinziana della Drava: Dravosäns in teoria poteva rappresentare il relativo etnico friulano. 29 Cfr. REW 2767; DESF 15, 43–46. 30 Cfr. Pellegrini – Zamboni, 1974, 25–26. 31 I nomi dei livellari compaiono in un Elenco delle rendite del Monastero di S. Maria di Aquileia, dell’anno 1344 (presso BMNC). 32S 32 Cfr. Kranzmayer 1956–58, 226. 33 Cfr. Pleteršnik I, 168. Maurizio Puntin: Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli TERCIMONTE - (slov.) Tarčmún, (friul.) Tergimbnt (Savogna, Ud). (etnico slov.) *Tarčmúnjan, *-nka; (ant, da cogn.) Tercimoniach (SAC) 1807-16 “Tercimonte', (CN). L’origine di questo difficile toponimo è da ritenersi sub iudice. La forma slove-na pare poggiare su un toponimo ricostruibile come *Tarcemon-. Secondo qualche studioso sarebbe possibile una derivazione da un lat. tertium montem. Ma un nome latino avrebbe dovuto dare verosimilmente un esito slov. *Trčmat- / *Tračmat-34. Si osservi la tipica resa slovena, Trmun, Tramuna f5), di un diffuso toponimo trie-stino e istriano, Termön / Tremön (3 Basiliano), S. Pietro degli Slavi (> S. Pietro al Natisone) in S. Leonardo degli Slavi (> S. Leonardo) v Videnski pokrajini. 334 Maurizio Puntin Via Indipendenza 21, 33050 Fiumicello (Ud) JIhhhoto HMe Bem^ecjiae h HeroBHTe npoH3BO^HH b 6i>jirapcKaTa aHTponoHHMHfl Ludwig Selimski (Katovice) The Name Venceslav and its Variants in Bulgarian Anthropo-nomy ABSTRACT: This paper analyzes the name Bemecjiae as deriving from Ital. Venceslao, and Beuuecjiae from Lat. Venceslaus, which represents a Latinized form of the West Slavic (Moravian Czech) Vqceslavh. Lts first component is a continuation of Common Slavic *vqtje- ‘more’. Thus, this name expresses a wish for “greater glory” to its bearer. Lt was first borrowed as a name by Bulgarian Catholics. The name Beuuecjiae is also used by Czech emigrants to Bulgaria, parallel with Baujiae. The paper also examines some other variants of this name: Bmeciiae (a Church Slavic or Russian form), Beneciiae (from Serbian), Baujiae (from Czech), and Beuueji (from German or Hungarian). 1 HaKOJiKO m>TH ct>m 3acaraji nporoxo/ia Ha hmcto Benuecjiae, ho Bee HaKparico. TyK ro aHanH3HpaM no/ipoOHO h b CBeTjiHHara Ha btophhho ocbmecTBaBaHHa b npoAfcJDKeHHe Ha hhkojtko Beica KOHTaicr MOic^y eBponencKHa 3anan h cnaBaHCKHa H3TOK, ÖJiaroAapeHHe Ha kohto Btpxy ötnrapcKiw - thhhhho h3tohch - apean. ce noaBaBaT h ejieMenra, kohto ca no cbihhoct 3ananHOCJiaBaHCKH h/hjih 3ananHoeBponeHCKH. Bhx 5Kenaji %a oöocHOBa no-o6croHHO cxBamaHeTO, ne hmcto Beuuecjide (h Bennecjiae) no CBoa npoH3xoA He e AOManiHO, Hapo/nro 6t>jirapcKO, c npeAnojiaraeMa m>pBa CbCTäBKa eeueu (eeune), a e npoHHKHano b to3h apean OT 3ananHa Eßpona KaTO xphcthhhcko h npeAcraBjErea cyöcTHTynHH Ha jiaT IZVLEČEK: V članku je predstavljena analiza imena Bemecjiae kot substitucije italijanskega Venceslao in Beuuecjiae, ki izhaja iz latinskega Venceslaus. To je latinizirana oblika zahodnoslovanskega (moravskočeškega) Vqceslavh. Prva sestavina tega imena izhaja iz praslovanskega *vętje- ‘več’. Z njim so torej želeli poimenovanemu ‘več slave’. V članku so obravnavane tudi druge bolgarske različice imena Bemecjiae: Bmeciiae (cerkvenoslovanska in ruska oblika), Beneciiae (izposojeno iz srbščine), Baujiae (iz češčine), Beuueji (iz nemščine ali madžarščine). 335 Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi Hjwcra/awÄ^oeToejiaTHHHaHpaHOÖJiHKHaaananHOCJiaBaHCKOToCMopaBCKO-HeniKo) Vqceslavh. 2 B ötnrapcKara aHTponoHHMiw Benifecjiae e cpaBHirrejiHO hobo hmc Ilo AaHHH OT HäH-m>jiHHa 3acera penHHK Ha jihhhhtc HMeHa y 6i>jirapHTe (KoBaneB 1995, 108)1, to ce noasasa e/nsa b HananoTO Ha XX bck, a no-TOHHO b 1908 r., Karo b I ^eceranerae Ha XX bck e OTÖejmaHO caMO 3 m>TH, bi>b II - 4, a b cjieABamirre HaKOJiKO AeceTHjieTHa yBejnmäBa necTOTara ch: b III e OTÖejmaHO 10 m>TH, b IV - 34, b V - 70, b VI - 114, b VII - 137, a b 80-Te ro/niHH 6ejie>KH H3BecTeH cnan - Ha 135 ni>TH. Ci>c CBOHTe o6mp 507 OTÖejumaHiui b ochobhhh oöjihkBenifecjiae to ce npeACTäBa h Karo pa/nco. 3a He3HaHHTejrao - c okojio neTBtpr bck - no-CTapa ^ara HanoaBaB6i>jirapcKHaapeaji(„KpHBanajiaHKa, p[o/ieH] 1881,KiocTeimHji, 1893”) h 3a pa3npocTpaHeHHe „Hapa/pco H3 najiara CTpaHa" irame 30 ixwhhh no-paHO Ct. HjneB (1969, 106), cnopeA kototo Benifecjiae npeAcraBjurea „CBOÖo^eH npeBO/i Ha rpi>ii. Cretan". ^OKaro H. KoBaneB (1995: 108) He j^pxa CMeTKa 3a CMHCJiOBa Bpi>3Ka Ha TOBa HMe c iptir Cmep3BaT c eeneif h ^pyrn aBTopn. H. HßaHOBa h II. PaneBa (1985, 114) ro cnoMeHäBar cpe# HMeHa c no^oöeH 3ByKOB ci>CTaB, kohto CMjrrar „nojKejiarejiHH [...], o6pa3yBäHH ot eemif 'cnneTeHH b Kpi>r nBera hjih kjiohkh'", a no-HararbK nHHiar, ne h „cjkmkhoto HMe Benecjiae 03HanaBa 'yBeiraaH ct>c cnaßa' hjih 'BeHeu Ha cnaBara', Kaicro h Benifecjiae'''. H - Karo ne jih c HeAOBepne - npo^tJEKaBar: „CnopeA Ct. HjraeB BeHifecjiae e Bi>3HHKHajio b K)ro3ananHa MäKe/iOHHa Karo npeBOA Ha rpi>HKOTO CTwe^a«" (ib.). CxBamaHeTO Ha Ct. Hjhcb 3a 3aBHCHMOCT Ha 6i>jirapcKOTO HMe ot rpi>nKOTO KoBaneB (1995, 108) B3eMa no# BHHMamie npn äHajni3a Ha Benifucjiäe, Koero Ha cboh peA Ti>jiKyBa ci>mo no jxb& HanHHa: Karo o6pa3yBaHO „ot Bernau + cjiäe" h Karo „npeBOA Ha rpi>nKOTO Crnec^cm". ^.oicaTO caMOTO mi>5kko HMe Bernau, 3ajierHajio cnopeA Hero b m>pBara CbCTaBKa Ha Beuu,ucnae, CHnra „CbKpareHO ot Beneifu, eeueif", c KoeTO e rpyjmo %a ce cujiacHM - rjiacHHTe no^JiOKar Ha ejiH3Ha / CHHKona caMO b HeäKHeHrapaHa no3Hniui. KäKTO me bh/him no-HararbK, Benifu ce oöocHOBäBa ot BeHifucjiae (BeHifucjiae —> Bernau), a He e oöocHOBaBamp cnpaMO Hero. HenpaBHjiHO y H. KoBaneB HMeHaTa Bem^ecnäe h BeHifucjiae ca oöacHeHH Karo OT/iejiHH (JiopMauHH, o6pa3yBäHH He3aBHCHMO e/nia ot Apyra. Ome Ct. Hjhcb (1969, 106) OTÖejuma, ne BeHifucjiae e „BM[ecro] Benifecjiae'''. B no-paHHa nyÖJiHKanHa, nocBeTeHa cneiniajiHO Ha hmcto BeHifecjiae, toh oöacroiBa BapnaHTa BeHifucjiae, c noaßa Ha u bi>b Bropara cpiraca bmccto e, Karo Bi>3HHKHaji „He caMO nopann pe/iyKiina Ha Hey/iapeHO e, ho h noA BjinaHne Ha HMeHa Karo Bopucjiae, Bnaducnae^ h pp., c m>pBH KOMnoHeHT ot rjiaroji, b kohto TOBa u e 3äKOHOMepHO (HjneB 1959). Ctnjo Taica n H. HaMepaHCKn (2005, 41), 6e3 %a noöaBSL Henjo no-ci>niecTBeHO, Karo cnnra hmcto ,,no5Keji[aTejiHo] - '^a hoch BeHeija Ha cjiaBara'", 3a pa3JiHica ot H. KoBaneB, 3a6ejw3Ba Bce naK, ne BeHifecjiae 336 1 Te3H h npHBex^aHHTe no-HaTaTtK CTaTHCTHHecKH ^aHHH othocho jiHHHHTe HMeHa ca cnope/i KoBaneB 1995. Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi h BeHifucjiäe ce pa3JiHHäBar e/nio ot Apyro caMO mKO CTaBa b pa3Boa Ha e3HKa, - ejma /niajieKTHO npoMeHeHa (JiopMa, c pe^yunpaHO e (> u), KäKBaro e BeHifucjiäe, e CTecHHjia 3HaHHTenHO n-bpBHHHara cnpaMO Hea (JiopMa (Bem^ecnäe). 3amoTO b otJirapcKara aHTponoHHMHa HCTHHCKa Kapnepa npaBH ti>kmo T u ot CBCTaBa Ha Bapnanra BeHifucjiäe b ci>3HaHHeTO Ha mhoto ot HOCHTejnrre Ha hmcto Bem^ecnäe (hjih TexHHTe poAHTejin), 6e3 %a ce OTHHTa HeroBHHT /niajieKreH xapaicrep - c pe^yKiiiui Ha e (> u). Hhiho ny/nro h aKO apyrn m>K b HanajiHara My cbCTaBKa eenifu ci>3HpaT (JiopMa 3a mh. h. Ha AyMara eeneif, CHHTäHa - norpeniHO, KäKTO me bh/him - 3a CbCTaBKa b cmhc jiobhh crpoe>K Ha HMeTO. Ilo Aamni y KoBaneB (1995, 108) o6jihki>t BeHifucjiäe ce noaßaBä 2 kvhihh no-paHO, ome b 1908 r., caMO c 4 OTÖejumaHiui b aeceTHjieTHeTO, Karo Aocrara npe3 70-Te r. Ha XX bck 4756 noaBH h ce AOÖJUDKäBa no 40-Te Han-HecTO cpemaHH mi>5kkh HMeHa. ^ecTOTara My npo^tJüKäBa na pacTe h npe3 80-Te r., Koraro Bene Bjnoa b Ta3H paHr-jiHCTa, Karo 3aeMa 33 Macro b yiqh (AHrejiOBa-AraHacoBa2001, 32). 3 KoraTO BMipocbT e 3a hmcto Benifecjiae (3.1), aHajnntT roma na e H3HepnarejieH, aKO He ce B3eMaT non BHHMäHHe h oojinnirre Bemecjiäe (3.2), Bsmecjiäe (3.3), Beuecjiae (3.4), Bäifjiae (3.5) h Bemmen (3.6), kohto ce pa3rjie5K/iaT no-HararbK. 3.1 BeHifecjiäe. OTKora, OTRt^e h no KäKi>B HanHH npoHHKBa b Btnrapna TOBa HMe? MaKap h npn oÖJiHKa BeHifucjiäe, Cr. HjneB oiipe^ejui hmcto Karo „thhhhho 3a Cbhihob". Cpen KarojiHiniTe - h b Cbhihobcko h b IIjiobahbcko - e h3bcctho b oÖJiHijHTe BeHi^ecjiae, BeHifucjiäe h Bennecjiae, Benmicjiae (CejiHMCKH 1999, 134; CejiHMCKH 2006, 32, 33, 141, 141, 144). 3aTaxTO e KaneH^apHO, xphcthjihcko. Karo HMe Ha CBeTeij, necTBaH Ha 28 cenTeMBpn, ca ro no3HaBanH ^o6pe, hjih Han-MajiKO ca nyBajiH b ntpKBara b oÖJiHKa *Bemecjiao noHe ot XVIII b. HacaM (b5k. no-^ojiy: 3.2). H Taica, HaMa n& e pncKOBaHO npeAnojKracemieTO, ne 1) hmcto Benifecjiae e xpHCTHHHCKO, ho ot pHMO-KärojiHHecKHa KajieH^ap, h 2) ne b Bi>jirapHa to e npoHHKHajio c noKaTOJiHHBaHeTO b HanajiOTO Ha XVII bck Ha naBjiHKHHHTe, KaKTO h MHoro apyrn HMeHa ot to3h KOHiJiecnoHajieH THn (CejniMCKH 1999, 19-33; CejiHMCKH 2006, 132-154). 3aroBa HaH-npaBHjiHO e to p,a 6i>Ae aHajiH3HpaHO Karo cyöcTHTyijHa Ha jiaraHCKiui My oöjihk Venceslaus, KäKBaro ce cpema h b apyrn CJIäBaHCKH e3HIJH. B cnoMeHärara 6ejie5Kica, nocßeTeHä Ha hmcto Benifecjiae, HjneB (1959) nHHie, ne „hskoh 3acejnuni ce y Hac nexn cjieA BpeMe nootJirapnjiH hchikoto ch 337 Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi HMe Baifjiae Ha BeHifecjiae'''. 3a noAMHHa Ha nein. Bäifjiae c oömnca Benifecjiae ce ci>ah OT npHBe/ieHHTe b öejiejKKara jiamm 3a nennen eMHrpaHTH (h tcxhh noTOMnn) c TOBa HMe: „BeHnecjiaB BeHnecjiäBOB CpeöpoB (chh Ha BancjiäB CrpnotpHn), BeHijecjiaB IlaBeji (6hbhi npeno^aBareji no My3HKa bi>b BapHa) h #p." (HjraeB 1959). CnopeA MeHe, npn Ta3H noAMHHa CTäBa jxyMa He 3a „noötnrapaBaHe" Ha neniKOTO Baifjiae, a 3a npe/iCTaBaHe Ha TOBa HMe b HeroBna „eBponencKn", a no-TOHHO jiaTHHCKH oöjihk Benifecjiae, KaTO - M05Ke 6h - no-npecriDKeH, a ome no-BepoaTHO e %a ce oraaca 3a cyöcTHTynnji Ha nein. Věnceslav (3a Hero b5k. 3.5). Ome c BHeApflBäHeTO Ha hmcto b 6i>jirapcKa cpe/ia HanajiHara My CBCTäBKa Benife- (hjih Bernau-) ce OKa3Ba b OTHOHiemie Ha nacTHHHa omohhmhji c AyMara eemif, nopann KoeTO h cbKpareHHTe My oojihuh BapnpaT Bee okojio Ta3H jxyMa, a b HayHHHTe aHajiron, Mexjiy /ipyroTO, ce rbpcn CMHCJiOBa Bpi>3Ka c rpi>nKOTO CmepBara cpiraca: „BtmiecjiaBi (»npocjiaBeHi> ci> B^Henb«), B^Henico, B^hko; 5k. B"feHa, Btmca". B cnHO^ajrana HMennuK - b CBOTBeTCTBHe c TOBa TtjucyBäHe - He e OTÖejmaH h Ren b ro/omara 3a necTBäHe Ha CBeTeij. Karo cnnraM noaßara Ha 6i>jir. Benifecjiae 3a He3aBHCHMa OT rp-bij. CmejirapcKHJi e3HK Ha coöcTBeHH h HapHiiarejiHH, oiJiopMeHH no rpi>iiKH cjiOBOo6pa3yBaTejiHH o6pa3ini. To oöane ce OTHaca npe/niMHO 3a hhkoh cjkmkhh HMeHa, a CmeTH. 3a OTÖejumaHe e e/nio Ba>KHO oöcroaTejiCTBO, Ha Koero KoBaneB He e oötpHan BHHMaHne: b oöjnnca Bennecjiae nnrepecyBaiHoro hh HMe e c MajiKO no-CTapa psaa na Hanajrao perHCTpnpaHe - 1903 r. (^OKaroBeHi^ecjiae e ot 1908, aBermucnae -ot 1906 r.). C aHanroa My y KoBaneB (1995, 108) Karo o6pa3yBaHO Ha AOManraa noHBa „ot Benne + cjiäe" e Tpy/nro na ce ci>rjiacHM. B E-bjirapna TOBa HMe e pa3npocTpaHeHO cpe# KaTOJinnnre. ffl,e npnnoMHa, ne o ine y HjpieB hmcto Benifucjiae e onpe/iejieHO KaTO „thhhhho 3a Cbhihob". B oönvma Bennecjiae to e HaMepHjio OTpaaceHHe h b MamcoTO KaneH^apne (^ok 1902), KoeTO H3^aBa tmcmo b Cbhihob KarojrHHecKHjrr CBeineHHK ot noncKH npon3xo/i BnjiHÖaim ^ok, npeKapan h3kojiko toahhh b BeneHe (Cbhujobcko) Karo MHCHOHep. BnponeM, b HTannaHCKHa oöjihk Bemecjiao (ot man. Venceslao < jiaT Venceslaus) e öhjio H3BecTHO Ha 6i>jrrapcKHTe KaTonniiH onje npe3 XVIII b. (CejiHMCKH 1999, 29-30; CejiHMCKH 2006, 148). 3a H3noji3BaHH npn Tax npenncn Ha cöophhk ot 111 5KHTH3 Ha CBeTijH, Me5K/iy KOHTO h „5Khbot oji, CBeTH BeHHecjiao (Venceslao), MyneHHK, Kpan oa BoeMia. Ha 28. CenT.”, nnme JI. Mhjicthh (1903, 250). B HTajmaHCKa 3ByKOBa (JiopMa, noKpan jiaT Venceslav, to ce cpema h b xtpBarcKH - b Tpn npaBonHCHO-3ByKOBH OÖJiHKa: Venceslao, Venčeslav, Venćeslav (Šimundič 1988, 356-357). ÜTanHäHCKH npoTOTHn, cnope/i MeHe, ctoh h 3an cjiobch. Vénčeslav (b5k. 7). 3.3 Btmecjiäe, KoeTO cnope/i KoBaneB, ce noaBaBa b 1943 r. (a ome b 1942 r. bi>b BapnaHTa c pe/iyKiina Bxmicjiae), aBToptT npaBHjiHO CHHTa 3aeTO ot pyc. Bsmecjiae. B CHHOAajiHHH HMennuK (1942, 13) Bsmecjiae e noMecTeHO OT/iejiHO ot 33S Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi Benuecnae (no CTapna npaBOirac BtmiecnaBt) n - 3a pa3JiHica ot nocjie/niOTO - c OTÖejmBaHe Ha jien 3a necTBaHe Ha CBeTena: 4/17 Mapx Ha 4 MapT h pycKara npaBOcnaBHa ntpicBa OTÖejmBa BunecnaB, Karo npnöaBa npn TOBa HMe h 28 cenreMBpH, c noacHeHneTO "Kiui3i>a" (Thxohob, EoapnHOBa, PbraacoBa 1995, 112), KoeTO Tpaößa ji& ce OTHaca 3a KEun/cBera Bau. lait B 6i>jirapcKHJi CHHO^aneH HjueHHUK Ta3H 3ByKOBa (JiopMa Tpaößa %a ce cnnra ni>pKOBHOCJiaBaHCKO-pycKa. B pycKO-HtpicoBHOcnaBaHCKH oöjihk ro HaMHpaMe h b cnncwca „Kp-bcraTejran" HMeHa bi>b „OpeHCKO-6i>jirapcKH penmiK" cpemy m 40-Te roAHHH h to, BepoaTHO, ki>m TaxHara BTopa nonoBHHa (xe., cjieA npeßpara Ha 1944 r.), hmcto Bsmecjiae Tpaößa ^a 6i>Ae OTHeceHO no-CKopo kt>m CBBeTCKara (6ojrHieBHHiKara) nacr Ha pycKiw komhohcht b otJirapcKara amponomrMna - Karo npe/niOHHTaHO ot Han-BtpjiHTe npHBT>p5KeHHHH Ha KOMyrnicraHecKna pe5KHM nopain nonyjrapHoexra npe3 OHOBa ^eceTnjieTne Ha cbBeTCKna napraeH h ai>p5KaBeH p-bKOBO/urreji Bsmecjiae Mojiotob (CejiHMCKH 2006, 25, 32, 41). 3.4 Benecjiae, cnopeA KoBaneB (1995, 114) ot 1905 r., c 37 OT6ejiH3BäHHa (h eAHOKparao 5KeH. Benecjiaea, 1953 r.), KäKTO h Benucjiae, ot 1933 r. (h 5KeH. Benucjiaea, ot 1974 r., c 2 noaßn), M05Ke 6h cmho - no He OTnacTH - npaBHjiHO ce CBi>p3Ba c pyc. Bsmecjiae (b5k. 3.3), ot KoeTO e nonyneHO nopain norpenrao TpeTnpaHe nasi ot m>pBära cpiraca cnope/i npaBHjiOTO 3a „abohhoto e" (a > e) hjih Karo nacTHHHO 3ByKOBO noötnrapaBäHe (c e cpemy ntpKOBHOCJiaBaHCKO-pycKO.» 3a npacji. *q) npe/ryKuna Ha e ot BTopara cpiraca (*e > u). ITpn /rpyranacT ot cnynanTe - ocoöeHO npn Te3n ot C3 h K)3 apeaji n no-cnennajrao npn OT6ejia3aHOTO b 1905 r. - 3an Hero TpaÖBa ji& ctoh cpi>6cKOTO Behecjiae (= xtpB. Večeslav). 3.4.1 CaMOTO cpi>6. Beheaiae h xi>pB. Večeslav (/niec Večesav) no BcaKa BepoaTHOCT He e HenocpeACTBeH 3acxbnHHK Ha npacnaB. Vętjeslavb, a (JiOHOJioriPiHO ci>p6H3HpaH, CBOTBeTHO xbpBaTH3npaH, BapHäHT Ha Beuuecjiae I Venceslav, npeACTäBjiHBam cyöcTHTynna Ha nax Venceslaus, hjih Ha napajiejraoTO Venčeslao I Venceslao (ot man. Venceslao < nax Venceslaus). KoHCTarannaTa Ha Bji. IHayp, ne „u jižních Slovanů jméno nežije” (Šaur 1987, 218), TpaÖBa ^a ce pa3Önpa b CMHCbji, ne b K)5KHOcjiaBaHCKHTe e3nnn to He e Hacne/ieHO no HeirpeK-bCHara ycTHa Tpaunnna ot irpacjiäBaHCKH. 3.4.2 MäKeA. BeHifeaiae I Beneaiae (n jiax Venceslaus) HenpäBHjiHO e H3Be5KAäHO HenOCpe^CTBeHO „OA CTCJI. BALUteCAdBt - CJI05KCHO HMe COCTäBeHO on KOMn. Baiute - noBeiče, norojieMO n hm. cjiae-a" (CraHKOBCKa 1992, 60-61). TBtp/ieHHeTO Ha Bji. IUayp, ne „cpeA ötJirapnTe He M05KeM ^a OHäKBaMe TOBa HMe" (x e. He M05Ke %a ce onaicBa 3acTi>nHHK 3a npacji. Vętjeslavb), „noHe5Ke TaM HaMa 3acxbnHHK 3a npacji. vętje” (Šaur 1987, 218; cpB. Šaur 1984), M05Ke j\& ce OTHece n ki>m MäKeAOHCKna apeaji. MaK. Benecjiae, Tpaößa ^a e ot cpi>6. Behecjiae. 3.5 Bäifjiae. CBi>p3BaHeTO Ha Ta3n (JiOHeTHHHa (JiopMa Ha hmcto y HjneB (1969, 104) c npeÖHBaBäHeTO Ha „CTapn neniKn eMnipaHTn b B-bjirapna" e npaBHjiHO. Ho Bce naK Tpaößa ^a ce B3eMa noA BHHMäHHe ynacTneTO n Ha cjio Bannen eTHnneH ejieMeHT b Btjirapna n 3a cjiOBam. Václav (3aeTO ot nennen). Ilo AaHHH 33' Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi y KoBaneB (1995, 101) Baujiae e ot 1918 r., c o6mo 10 3acBHneTejiCTByBaHna, a 5KeH. Baifjiaea - ot 1925 r., c 4 OTÖejmBäHna. ^eni. Václav e KOHTHHyaHT Ha ct.-nein. Väceslav, b Koero ä 3acxbnBa npacn. ę, a c e ot npacn. *tj. Hochji ro e HeniKHHT khji3 BaniiaB (ok. 906/907-929/935), hhhto rnöeji ot pMcara Ha 6paT My e önjia cnoHTäHHO cnereHa 3a M-bHempiecTBO, nopain kocto h CKopo b ^exna 3anoHHajiH na ro noHnrar Karo CBeTeu; h ro npoBT>3rnacaBar 3a noKpoBnreji Ha CTpaHara. IlpaneniKOTO Vqceslavh (< npacn. *Vetjeslavb) ce pa3npocTpaHJu?a Karo XpHCTHHHCKO rjIäBHO B JiaTHHH3HpaHH3 OÖJIHK VencesldUS, KI>M KOHTO Bl>3X05KAaT CbBpeMeHHHTe My oöjihuh b mhoto eBponencKn h cjiaBaHCKH e3nun, b TOBa hhcjio h b caMHH nennen: (JiopMara Věnceslav, ynoTpeöaBäHa noKpan noManiHaTa Václav, npeACTäBjuiBa Hennca cyöcTHTynna Ha jiaTHHH3HpaHara Venceslaus, ho Ha MecTHa noHBa CBi>p3BaHa c nyMara venec 'BeHeij' (Knappovä 1996, 175), Kaicro b 6i>jirapcKH. B nennen (JiOHeTHHeH oöjihk hmcto e iirapoico pa3npocTpaHeHO b IlojrHia: Wacław (b5k. 5). Bi>3noMeHaBaHeTO Ha CBeTena e Ha 28 cenreMBpn, x e. b nemi Ha HacnjiCTBeHara CMtpr Ha khjo BaniiaB, kosto hhkoh h3tohhhijh OTHacaT ki>m 27 cenx, b nemi Ha cb. cb. Ko3Ma h JJčmsh. 3.6 Beuu,eji. HenpaBHjiHO e cnereHO 3a o6pa3yBäHO Ha otjirapcica noraa, y5K „ot BeHif(u) + en, Karo Pad-en" (KoBaneB 1995, 108) - to e 3aeMKa ot hcm. Wenzel, CBKpaTeHO ot Wenzeslaus (< jiax Venceslaus), 3aeTO h b xtpBarcKH (Vencl) h cjiOBeHCKH, yHrapcKH h ecTOHCKH (Vencel). 3.7 Bi>b (JiopMara Bai^eaiae, c neH 3a necTBaHe Ha CBeTena 28 cenreMBpn, HMeTO e OT6ejiH3äHO b CTapopycKHa KajieHnap, Bi>3CTaHOBeH ot H. H. Cpe3HeBCKH (Jlpeemü pyccKiü Kajiendapb no MtcmHbiMh MimexMh XI—XIII eexa, XpecT flpeBH. h Apxeon. HpoxopoBa, kh. VII, nerepöypr 1863) (no Chronologia polska 1957, 262). ToBa e nacTHHHO npncnocoöeH - c H3TOHHOCJiaB. h 3a npacn. *ę -3ananHOCJiaBaHCKH (MopäBCKO-HeniKn) oöjihk Ha HMeTO Vqceslavh (etc 3an.-cjiäB. c 3a npacjiaB. *tf), ot npacn. Vętjeslavb. 4 Pyc, öejiopyc. n yKp. Bsmecjiae ce cnnra He 3a noManrao, HacneneHO ot npacjiaBaHCKH, a 3a CTapa 3aeMKa (ot nem. Václav), ho pycnfJiHiinpaHa (Jiohcthhho - c H3TOHHOCJI. m h h 3a npacn. *? h *tj (OacMep 1, 378; Kopečny 1974, 128-129; ECYM 1, 443). Cnopen neumna cjiaBHCT BjiannMnp Illayp H3TOHHHTe/pycKHTe cjiäBaHn ome ot XI bck neTar (JiopMara BAVeCAdBt (y äBTopa - Ha jiarnHnna -Vqčeslavh) Karo Bsmecjiae, KoeTO npKa3Ba, ne hmcto hm e öhjio no3Haro ome npenn npneMaHeTO Ha xphcthhhctboto h ne npn Tax to 3aKOHOMepHO 3acxMiBa npacjiaB. *Vętjeslav~b (Säur 1987, 217-218, 220). ITtpBara nacr ot hmcto e Hapenne b cpaBHHTejiHa CTeneH, 03HaHaBamo 'noBene'. H3BecTHO n b Ilojima, Wiaczesław, hoccho noHacmameM ot 527 nymn, ce CHHTa „3aeTO ot yKpanHCKn n pycKn" (Grzenia 2006, 322). B to3h oöjihk to ce cpema n y ötjirapn (b5k. 3.3). 5 B HCTopnjrra Ha nojiCKna e3HK hmcto e OTÖejmaHO b hhkojiko BapnaHTa (Wiqcsiaw, Wiqsiaw n Wiqsiaw), pe3yjiTaT ot noManiHa eBOjnoijna Ha npacjiaBaHCKna oöjihk, ho b nojiCKara aHTponoHHMna to ce ynoTpeöaBa npe^HMHO b oÖJinKa Wacław, irpencTaBjiaBam cyöcTHTyiina Ha nem. Václav. Oöjihki>t Wacław 3anoHBa aa ce pa3irpocTpaHHBa b nojicicn npn ynpaBjieHneTO Ha Wacław II (1271-1305), Kpaji Ha ^exnji, kohto ce KopoHOBaji Karo nojicicn Kpaji. He e öe3 3HaHeHne 3a 340 Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi TOBa h rojraMara nonyjiapHOCT b Ilojinia Ha Kyjrra ki>m cb. BanyiäB, kohto e narpoH Ha KaTeApanara Ha BäBeji b KpaKOB (Siatkowski 1970; Bubak 1993, 307). A AOMaHiHara noncKa (JiopMa ce cpema mhoto panico, Karo noroncora ce jreaBa h b oÖJiHHHTe Wienczysław h Wiesław - b pe3yjrraT Ha norpeniHO pa3HHTaHe Ha ct.-non. HMe Wiqceslaw hjihCBi>p3BaHe c Tjiarojiawieńczyć 'BeHHaa' (Fros, Sowa 1995, 517; Grzenia 2006, 323). Kt>m npoH3BonHHre ot Hea cnana M05Ke 6h h Wiesław h 5kch. Wiesława (Bubak 1993, 307-308). 6 B xT>pBarcKH ce cpemar hhkojiko ochobhh oöjnnca Ha hmcto: ocbch onaK-BaHOTO Večeslav (h 5kch. Večeslava), c xi>pB. č 3a npacnaB. *tj, T.e. c m>pBH kom-noHeHT veče 'noBene’, TOBa ca: Venceslav (h Venceslava), ot jiarHHH3. Venceslaus; Vencislav h Vencislava, cbhioto, ho c i bm. e non BjmaHHe Ha HMeHa Karo Branislav, Tomislav (Šimundič 1988, 356); Venčeslav (h Venčeslava), cyöcTHTynpamo nraji. Venceslao, KoeTO h b xtpBarcKH ce cpema b to3h oöjihk; Venceslav (h Venćeslava), c č bm. č noA BjinaHHe Ha oöjnnca Večeslav; Venci, ot hcm. Wenzel (Šimundič 1988, 353-357). 7 3ByKOBHHT oöjihk Vénčeslav, c kohto hmcto e nonyjiapHO b cjiobchckh e3HK, Tpaößa na e cyöcTHiyHHa Ha HTan. Venceslao, Ha Koero He e oötpHaro BHHMäHHe y ü. Keöep (Keber 1996, 480), KaKTO ynoTpeöaBaHHjrr noKpan Hero oöjihk Venceslav I Vencislav - Ha jiaramniipaHOTO Venceslaus.  H TaKa, Haü-paHHOTO npoHHKBaHe Ha hmcto Beuuecjiae (> Beuuucjiae) b öi>jirapcKH apeaji e CBi>p3aHO c noKarojiHHBaHeTO npe3 XVII bck Ha ÖHBinnre naBjiHKüHH, KaKTO ce cb/ih no OTÖejumaHeTO My b HTaji. oöjihk Bennecjiao b p-bKonnceH MHHeii ot XVIII bck (Mhjicthh 1903, 25). IIoKpaH HTajinaHCKna oöjihk Bennecjiao (< nraji. Venceslao), npn KaTOJiHUHTe ce cpema, h naace no-necTO, oöjihki>t Beuuecjiae, cyöcTHTyiipam cpenHOJiar. Venceslaus, KoeTO ni>K e jiarHHH3HpaH oöjihk Ha MopaBCKO-Heiii. Vqc(es)lavh (ot npacjiäB. *Vętjeslavb, CJI05KHO, c ni>pBa CbCTäBKa *vetje 'noBene’)- B oöjihk Venceslaus e pa3npocTpaHeHO h b npyrn cjiaBaHCKH / eBponeiiCKH e3Hun. Oöjihki>t Beuuecjiae ce cpema h y nennen, a M05Ke öh h y cjiOBauncH eMHipaHTH b E-bjirapna, kohto c Hero 3aMecTBai Baujiae (ot nem. Václav). B oöjihk Beuuecjiae to e onaicBaHO h npn HeMCKoe3HHHH eMHipaHTH (ot HeM. Wenzeslaus). MäKap h cjiaßaHCKO no nporoxon, b otJirapcKna e3HK to e eBponeücKa 3aeMKa. Ha ötJirapcKa e3HKOBa / roBopHa noraa m>pBara My CbCTäBKa BeHi^e ce CBi>p3Ba c HapnnarejiHOTO eeueu, ocoöeHO bi>b (JiopMara My 3a mh. h. eeHifü. H nrajinaHCKiuiT My oöjihk Bemecjiae (ot Bennecjiao < nraji. Venceslao) öynn Ha ötJirapcKa noHBa aconnannji c eenne, yMajiHTejiHO ot eeueu. Ho He caMO acounauHHTe c eeueu I eenne h cnaea h ÖJiaro3ByHHOCTTa Ha hmcto Beuuecjiae oöycjiäßaT öi>p30TO HapacTBaHe Ha necTOTara My. To ce ni>Ji>KH, MOicny apyroTO, h Ha oömp B3eTO 3aHecTnjiara ynoTpeöa Ha cjkmkhh, nByocHOBHH HMeHa, ki>m KaKBHTO otjirapnre npoaBaBar 3HaHHTejiHO npennoHnTäHne npe3 nocjieninrre fleceTHjieTHa Ha XX bck (AHrejiOBa-AraHacoBa 1996). Ocbch b jiaraHCKH n HTajmaHCKH oöjihk (Beuuecjiae I Bennecjiae) TOBa HMe ce cpema y ÖtJirapHTe h b oÖJiHUHTe Bsmecjiae (pycicn), Beuecjiae (cptöcKn), Baujiae (nennen), Beuueji (HeMCKH, yHrapcKH). 341 Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi Eii6jiiiorpa(|)iiH AHrenoBa-ATaHacoBa, Mapna, 1997: Cjtcokhhtc jihhhh HMeHa b ötnrapcicaTa jiHHHOHMeHHa CHCTCMa npe3 nepno/ia 1981-1990 r. Onomastica 42, Kraków, 149-169. AHrenoBa-ATaHacoBa, Mapna, 2001: Jlunnume ujueua y öhjizapume (1981-1990). ChcmoMHue u npoöneMU na chepeMemmme öyjizapcKU jiuhhu UMena. Yhhb. H3A. „Cb. cb. KnpHji h MeTOAHO", BejiHKO TtpHOBO, 272 c. BoropoB, HßaH, A., 1983: 0peucKO-6hJizapcKU u 6hJizapcKO-phobo, 620 c. HaMepaHCKH, HHKOJia, 2005: Jlimmime u (paMUJinu UMena e Ceeepo3anadna EhJi- zapuH. EmuMOJiozimen necmomHO-cpaenumejieH pennuK. „Oaöep", BejiHKO TtpHOBO, 212 c. CejiHMCKH, JliOABHr, 1999: XpucmuxncKume UMenay öhJizapcxume tcamojiuuu. Elpo- ÖJieMU uayceoaeauemo. Prace Naukowe Uniwersytetu Slqskiego w Katowicach nr 1781, Wydawnictwo Uniwersytetu Ślajskiego, Katowice, 203 c. CejiHMCKH, JliOABHr, 2006: Ermodu no öhJizapctca anrnpononuMUH, JIuhhu UMena (Studia z antroponimii bułgarskiej, Imiona chrzestne), Yhhb. h3a. „Cb. cb. KnpHji h MeTOAHH", BejiHKO Ti>phobo, 224 c. CraHKOBCKa JbyÖHna, 1992: PennuK na Jimnume ujuuma Kaj Matcedouuume, Cko- nje, 478 c. Thxohob, AneKcaH/ip, H., BoapnHOBa, Jlapnca, 3., PbracicoBa, AjibÖHHa, E, 1995: Cjioeapb pyccKux jiuhhux ujueu, HlKona-Tipecc, MocKBa. Hok, BnjiHÖaim, 1902: Hoeo puMOKamojiunecKO u npaeocjiaeno Kajiendapne „Mup'sa 1902zoduna, Hape^HJiO. B. ^ok, Karon. CBemeHHK, Cbhhiob. Bubak, Jözef, 1993: Ksiqga naszych imion, Wrocław etc., 360 c. Fros, Henryk, Sowa, Franciszek, 1995: Twoje imiq, Przewodnik onomastycz- no-hagiograficzny, Wyd. czwarte, uzupełnione, Wyd. WAM, Ksi^ža Jezuici, Kraków, 557 c. Chronologia polska, Praca zespołowa pod red. Bronisława Włodarskiego, War- szawa, 1957. Grzenia, Jözef, 2006: Słownik imion, Wyd. naukowe PWN, Warszawa, 362 c. 342 Ludwig Selimski: JIutHomo uue Bemfecnae u nezoeume npouseodmi e ö'bmapcKama cmmponomiMusi Keber, Janez, 1996: Leksikon imen, Izvor imen na Slovenskem, Druga, dopolnjena izdaja, Celje. Knappovä, Miloslava, 1996: Jak se bude Vaše elitě jmenovaf! Akademia/Praha, 360 c. Kopečný, František, 1974: Prüvodce našimi jmény, Praha. Siatkowski, Janusz, 1970: Kiedy Wacław zastajrił Wi^cesławal W słužbie nauce i szkole, Księga pamiqtkowa poświqcona Prof Drowi Z. Klemensiewiczowi, Warszawa, 277-279. SÄUR, Vladimír, 1984: Je bulharské večelveke z vętjel Slavia, r. 53, Praha, č. 1, 12-15. SÄUR, Vladimír, 1987: Prvotní grafickä podoba jména Vác(es)lav, Slavia, r. 56, Praha, č. 3, 217-222. Šimundič, Mate, 1988: Rječnik osobnih imena, Zagreb, 571 c. Ludwig Selimski Instytut Filologii Słowiańskiej ul. Żytnia 12, 41‑205 Sosnowiec, Poljska selimski@wp.pl osebno ime Venceslav in njegove različice v bolgarski antroponimiji Povzetek Rojstno ime Venceslav/Venčeslav so pogosto razlagali kot zloženo ime s po‑ menom ovenčan s slavo. Prvo sestavino so napačno povezovali z besedo venec ali z njeno manjšalnico venče. V članku je predstavljena analiza imena Venčeslav kot substitucije italijanskega Venceslao in Venceslav, ki izhaja iz latinskega Vence-slaus. To je latinizirana oblika zahodnoslovanskega (moravsko češkega) V^ceslavb. Prva sestavina tega imena izhaja iz praslovanskega *vętje- ‘več’. Z njim so torej želeli poimenovanemu ‘več slave’. Najprej so ga uporabljali bolgarski katoliki. Ime Venceslav so uporabljali tudi češki emigranti v Bolgariji, in to vzporedno ob imenu Vaclav. V članku so obravnavane tudi druge bolgarske različice imena Venčeslav: Vjačeslav (cerkvenoslovanska in ruska oblika), Večeslav (izposojeno iz srbščine), Vaclav (iz češčine), Vencel (iz nemščine ali madžarščine). 343 Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke Mitja Skubic (Ljubljana) ABSTRACT: The author draws attention to several borrowed lexical elements in Friulian – specifically, several terms from Friulian as spoken along the Isonzo (Sln. Soča) River in which Slovenian lexi‑ cal elements can be found, primarily from the Gorizia (Sln. Gorica) contact dialects along the Isonzo, in which Friulian morphological or word‑formative elements are used in derivation. The goal is to eva‑ luate the incorporation of selected Slovenian words in the Friulian spoken along the Isonzo – that is, to determine to what extent Slove‑ nian words became part of the Friulian contact dialect. Kot poklon ob visokem jubileju prijatelju in kolegu Pavletu Merkuju bi težko izbral kako drugačno temo kot tako, ki načenja zmeraj privlačno vprašanje, kako jezikovno vplivata druga na drugo etniji v stiku, ali bolje, etniji, ki že stoletja delita isto ozemlje, kot sta to slovenščina in furlanščina, natančneje, govori ene in druge ob Soči. Stik med njima je starodaven; traja že tisoč in več let. Slavljenec je prispe‑ val marsikaj dragocenega k poznavanju medsebojnega jezikovnega prevzemanja, še posebej v interpretaciji posameznih slovenskih besed, zlasti v toponimih. Gre mu tudi zasluga, da se je v slovenskem jezikovnem okolju uveljavilo pravilno gle‑ danje, da smo namreč Slovani/Slovenci od prvih stoletij po naselitvi dalje mejili na »Ladine«, na bodoče Furlane, ne kar enostavno na Italijane. 1. Opozoriti želim na nekaj prevzetih leksikalnih prvin v furlanščini, natanč‑ neje, predstaviti nekaj izrazov iz obsoške furlanščine, v katerih najdemo leksikalne prvine iz slovenščine, predvsem iz stičnih obsoških, goriških govorov, pri čemer IZVLEČEK: Avtor želi opozoriti na nekaj prevzetih leksikalnih prvin v furlanščini, tj. predstaviti nekaj izrazov iz obsoške furlanšči-ne, v katerih najdemo leksikalne prvine iz slovenščine, predvsem iz stičnih obsoških, goriških govorov, pri katerih so v izpeljavi uporabljeni furlanski oblikoslovni ali tvorbeni elementi. Njegov namen je pretehtati vraslost nekaterih slovenskih besed v obsoško furlanščino, tj. ugotoviti, do katere mere je slovenska beseda postala last stične furlanske govorice. 345 Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke pa so v izpeljavi uporabljeni furlanski oblikoslovni ali tvorbeni elementi. Namen teh vrstic je pretehtati vraslost nekaterih slovenskih besed v obsoško furlanščino, se pravi, ugotoviti, do katere mere je slovenska beseda postala last stične furlanske govorice. Za to jezikovno dogajanje je mogoče upoštevati več izhodišč. Eno je vsekakor pogostnost rabe v furlanskih knjižnih in neknjižnih besedilih današnje in preteklih dob, za naš čas pa tudi slika, ki jo nudi furlanski jezikovni atlas, ASLEF, Atlante storico‑linguistico‑etnografico friulano. Pri tem mislim seveda na tiste eksplori‑ rane kraje, ki niso slovensko govoreči (teh ima ASLEF raziskanih in upoštevanih osem), so pa slovenskemu ozemlju blizu in torej izpostavljeni jezikovnemu vplivu zahodnoslovenskih govorov. Raba slovenskih leksemov je sama po sebi umevna za izraze iz slovenskega ljudskega izročila, za svojska oblačila, jedi, igre, razvedrila. Potrdilo, da je slovenski izraz pognal korenine, da je docela vrasel v furlansko be‑ sedje, je tudi raba v prenesenem pomenu. In morda še bolj to, da je ustvaril družino izpeljank, manjšalnic predvsem, pomensko največkrat ljubkovalnic, in se torej ob‑ naša kot izvirna, iz latinščine podedovana furlanska beseda. Slavljenec sam je zbral kopo izpeljank in jih nanizal v svoji študiji iz zadnjih let, izdani v knjigi z naslovom Od babe do smrti. Za nekdaj, a danes ne več furlansko govoreči Trst navaja baba, babaria, babata, babezo, babuza, babùnzola: osnovni izraz in izpeljanke imajo slabšalni pomen. Za babo v goriški furlanščini pa ugotavlja Merkù, da ima beseda tudi pošteno starinsko pomensko rabo in da je to »znamenje, da so si jo Furlani iz‑ posodili od nas, ko smo jo mi še rabili z lepim pomenom.« 2. V svoji slovnici furlanskega jezika, Lineamenti di grammatica friulana, str. 41, pravi Giuseppe Marchetti, da je iz slovenščine (»dallo slavo«) prevzetih kakih sto besed, katerim je treba dodati še približno enako število izpeljank. Tudi če je tako visoko število po mnenju italijanskih jezikoslovcev nekoliko pretirano, je vendar gotovo, da jih je iz slovenščine prevzetih precej in pa, kar nas tu še posebej privlači, da je v današnji furlanščini iz slovenskih leksemov veliko izpeljank. 3. V prispevku puščam vnemar slovenske besede v prenesenem pomenu. Ravnotako tudi lastna in krajevna imena, saj bi ta zahtevala posebno obravnavo. Toponimov je Merkù kar nekaj zbral v svojem priročniku Slovenska krajevna ime‑ na v Italiji iz leta 1999 in v nedavno izdani monografiji Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu in ti deli nista zgolj seznama, ampak interpretacija toponimov, večkrat tudi tehten, utemeljen ugovor siceršnjim zmotnim mnenjem: dovolj je po‑ misliti na njegove razlage za Opčine, Redipulja, Repen, Trebče, Križ, itd., objavlje‑ ne ponajveč v tržaški Mladiki. Moj prispevek se omejuje na furlanske slovnične elemente, ki jih najdemo v iz zahodnoslovenskih govorov prevzetih besedah, torej ne s prevzetimi besedami kot leksikalnimi prvinami; se pravi, ugotavlja, da so bile sprejete v furlansko besedje in da o tem pričajo furlanske slovnične prvine, ki te slovenske lekseme vklapljajo v furlanski besedni zaklad. 346 4. Prispevek ne posveča prav velike pozornosti tvorbi oblik za spol samostalni‑ ka. Navaja samo tiste primere, kjer je izraz v enem od obeh slovničnih spolov (m, f) Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke stilno drugače obarvan. V svoj seznam uvrščam tiste slovnične elemente, morfeme, ki spreminjajo izvirni pomen, torej nimajo samo stilistične vloge, kot jo sicer naj‑ večkrat imajo, npr. v babute, colazut, babân: Benedete la nestre babute (Koseworte 1915: I, 170); Mi fermavi a fevelà cun qualche baba o cun qualche babàn (Spangher 1990: 18), 'ustavljal sem se, da bi govoril s kako babo ali kakim dedcem'; Ti àn pu‑ artat el mâi cu lis norançis e i colaçuç (Koseworte 1915: II, 633) 'prinesli so ti bu‑ tarico s pomarančami in kolački'. Raba obeh izrazov v drugem navedku ni močno stilistična, vsekakor pa ni slabšalen nobeden od njiju. Da samostalnik v ženskem spolu nima slabšalnega zvena, je ugotovil Merkù tudi za dolino ob Teru. V svoje tehtanje ne uvrščam izrazov, ki z drugimi jezikovnimi prvinami, ne‑ spremenjeni, tvorijo kak frazeologem, stalno besedno zvezo, denimo, tirâ i cracs 'stegniti se, umreti', NP, in pustot 'obupan, v stiski', kar najdemo že pri znamenitem furlanskem pesniku Ermesu iz Colloreda: par passion ses in pustot 'zaradi svoje strasti ste obupani'. Privlači pa nas raba tistih izrazov, kjer se ob nedvomno dobro vidnem leksemu iz zahodnoslovenskih govorov pojavi neka ravnotako dobro za‑ znavna furlanska slovnična, morfološka prvina, a pri tem ne gre za manjšalnico ali sicer za kak drug izraz s stilistično vrednostjo. Uporabljeni morfem zagotavlja, da je slovenski izraz vrasel v furlanski govor. Pri tem je prepričljivo dejstvo, da je taka izpeljava znana furlanščini in da ni verjetno, da bi bila beseda v celoti prevzeta iz slovenščine. To je morda sprejemljivo za glagol razâ 'racati', kar je sicer svojsko za premikanje te ptice in bi torej prav lahko zraslo na furlanskem jezikovnem področ‑ ju ali pa bilo skupaj s samostalnikom prevzeto iz slovenščine, ne pa, na primer, za glagol babâ. Takega glagola v slovenščini ni, torej smemo sklepati, da je bil v po‑ menu 'klepetati' izpeljan, torej skovan v furlanščini. 5. Privlačijo nas takile pojavi: a) Tvorba glagola iz samostalnika Babâ: k primerom, ki jih daje Merkù, naj dodam furlansko inačico reka v latin‑ ščini Dum Romae consulitur, Saguntum expugnatum est, ki govori o Hanibalovem zavzetju Sagunta in vdoru Kartažanov preko Ebra, s čimer se je začela 2. punska vojska. Furlanski navedek je iz sodobnega časopisnega jezika, Patrie dal Friûl, julija 2006. Časnikar toži, da si je Trst prigrabil oblast nad vso deželo, medtem ko se v Furlaniji samo govoriči: Intant che in Friûl al babuie, Triest al a gafât la region. Izsamostalniški glagol je tudi triestinski pesternar. Slovenska pestrna je danes rabljena tako v Trstu kot v Gorici, torej v mestnem okolju, kot pesterna. V zahodni furlanščini in v beneščini, zunaj pokrajin Trst in Gorica samostojne dežele Furlani‑ je‑Julijske krajine, nista znana ne samostalnik ne glagol, pač pa oba potrjuje Doria (1987) za Istro in kvarnerske otoke (Lošinj, Cres), kamor naj bi se bil izraz po nje‑ govem razširil iz Trsta, iz triestinščine. Na tem mestu sem najbrž dolžan, da nekako upravičim termin triestinščina. Triestinščina, it. il triestino, današnji romanski govor Trsta, je beneško narečje, ne furlansko. Iz kulturnih, najbrž pa še bolj političnih, nacionalističnih vzrokov je to narečje v Trstu nekaj stoletij dušilo furlanščino in jo v 19. stoletju dokončno zadušilo, je pa prevzelo in ohranilo iz izginjajoče južne furlanščine, torej iz svoje romanske predhodnice, tergestinščine, veliko izrazov; ni si mogoče misliti, da bi prišlo ob opuščanju nekega jezika, nekega govora, in še celó 347 Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke tako sorodnega, kot sta bili beneščina, italijansko narečje, in južna furlanščina, do popolne pozabe dotedanjega govora. Nekaj izsamostalniških glagolov je tvorjenih s pomočjo predpon. Tako najdemo iz dokaj pogosto rabljenega samostalnika colàz izpeljani glagol incolazzâ 'zviti v spiralo, kar je sicer ravno', 'oviti se okrog nečesa, okrog palice, meča': Incolazze la cuarde che no s'ingredei, NP, 'zvij vrv, da se ne zaplete'; I madràcs quant che son in amôr 'e s'incolazzin, NP, 'kadar se kače gonijo, se zvijejo v klopčič'. Glagol najdemo celo v sodobnih prevodih, za katere se misli, da so bolj kot izvirna knjižna besedila zvesti normi, ki vlada v jeziku. V furlanskem prevodu Svetega pisma iz leta 1997 beremo: La sô man a impire il madrac incolačât, Job 26,13 'njegova roka prebada kačo, zvito v klobčič'. Podobno tvorbo pozna samostalnik blec: leksem je iz nemščine, a izraz je ob‑ soški furlanščini posredovalo slovensko jezikovno okolje: Lis feminis si metevin a imblecâ barghesis (Cossàr 1930: 76) 'ženske so začele krpati hlače'; I nostris vistîs erin di regadìn imblecâz mil voltis (Macôr 1980: 30) 'naša oblačila iz platna so bila tisočkrat pokrpana'. Najdemo ga uporabljenega tudi v prenesenem pomenu: Cumò chest fondament al clope, ma al tocje a saldâlu, stagnâlu, imblecâlu, Patrie dal Friûl, julij 2006, 'dandanes to mnenje šepa, a treba ga je učvrstiti, podpreti, dopolniti'. Štrekelj (1890) navaja izsamostalniški glagol ob slovenskem izrazu blato: im‑ blatâsi. Navaja ga po starem furlanskem slovarju Jacopa Pirone iz leta 1871: Lant a passòn ai praz umiz lis pioris s'imblatin 'ko gredo na pašo na mokre travnike, se ovce z blatom umažejo'. b) Tvorba samostalnika iz samostalnika Bilo je že povedano, da puščam za samostalnik precej vnemar tvorbo ženskega spola iz oblik za moški, naj pa vendar navedem pec, peca, pechariza, ali, dokaj redko, postopek v obratni smeri: raza, razât; canya, cagnàs. Pomembnejši so izsamostalniški izrazi za poklice in dejavnosti: iz nedvomno slovenske osmice navaja Doria 1987 kot prevzeto besedo osmiza 'skromen, priložnosten vinotoč, kjer je vinogradnik osem dni lahko točil vino svojega vinograda, ne da bi za to plačal davek', in pa izpeljanko osmizaro 'oštir, lastnik ali najemnik takega vinotoča'. Enako tvorbo pozna za zaposlenega v peki slaščic iz slovenskega kolača prevzeti colàz in ob njem furlansko colazâr. Isti morfem najdemo za poklic lonzàr, ki ga pozna ASLEF (II, 1377), pri čemer pa nikakor ni mogoče izključiti prevzemanja slovenske besede z zgolj pofurlanjenjem palatalnega zlitnika: to je verjetneje kot pa izpeljava izraza lonzàr iz slovenskega samostalnika lonec s pripono, ki je sicer furlanščini ravno za tvorbo imen za poklice dobro znana. Podoben postopek ugotavljamo tudi za slovenski samostalnik koš. V furlanščini je znan že dolga stoletja v oblikah kot cos, cosse, cospa. Iz izraza za predmet je izpeljan izraz za človeka, ki plete koše, in tudi za poklic, zaposlitev, ki je s takim predmetom v tesni zvezi: cossàr, cossàn 'dninar; težak, ki nosi koš'. Izraz je v furlanščini častitljivo star: že v 14. stoletju se najde zapisan vzdevek Toni cossàn. Koš se pojavlja tudi kot vir za rodbinsko ime. Mario Ranieri Cossàr, zagreti raziskovalec goriške zgodovine in kulture, zbiralec ljudskega izročila, je zapisal, gl. Cossàr (1930), da je ime Cos za staro goriško grofovsko familijo iz furlanščine in tako tudi izpeljanke Cossàr, Cossut, Chossio. Moramo pač upoštevati, da piše 34S Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke v letih najmočnejšega fašističnega pritiska. Ne gre pa dvomiti, da je ime res staro: Cossàr ga je našel zapisanega v Huminu za leto 1319: presbitero Blasio nepote qm Cossarii 'duhovnik Blaž, nečak nekega Košarja'. Iz zahodnoslovenskih govorov prevzeti leksemi so s pomočjo furlanskih pri‑ pon kdaj pa kdaj postali izrazi, ki so v tesni zvezi s pomenom leksema: za prodajo kruha beremo v Spangherjevih mladostnih goriških spominih pecheria. c) Za tvorbo pridevnika iz samostalnika prav prepričljivih primerov nimamo. Morda je tak primer po Štreklju (1890) oz. po Ascolijevem mladostnem delu iz leta 1846 pridevnik clopadìz 'gnil, pokvarjen (za jajce); medel, slaboten'. Ascoli (1846) namreč ugotavlja nekaj leksikalnih sličnosti med romunščino in furlanščino; v potrdilo navaja rom. babä, tatä, rata, boare 'burja', bätrîn 'star', iz lat. VETERA‑ NUS, kar se frl. glasi vedran, amiază 'poldan', kar je frl. miez‑dì, misdì: za clopadìz 'počen glinast lonec, ki ima slab zvok', podoben zvok pa da ima pokvarjeno jajce, klopotec, meni Ascoli, da ga je mogoče imeti kot pridevniško izpeljavo s furlansko pripono iz romunskega clopot 'zvon'. Pridevnik je v furlanščini rabljen v različnih pomenskih odtenkih: un ûf clopadìz, NP, 'klopotec', v prenesenem pomenu pa 'slab, medel, ne popoln (za luno'): La lune je clopadize 'luna je pri koncu, zadnji krajec'; Di une setemane in câ 'o soi, mi sint clopadìz, N P, 'že cel teden se počutim nekam slabotnega'; Ce voleso fâ di chê int clopadizze, N P, 'kaj si boste pomagali s taki‑ mi klavrnimi ljudmi'; La italianitât triestine accusi debule e clopadice, Patrie dal Friûl 2006, 'tisto šibko italijanstvo v Trstu'. Prepričanost v slovenski/slovanski vir pridevnika v furlanščini nekoliko omaje njegova razširjenost v romanskem svetu: francoski prislov clopin‑clopant je v etimološkem slovarju Bloch‑Wartburg pojas‑ njen kot onomatopeičen izraz, ki ima svoj (pra)vir v poznolatinskem CLOPPUS, kar nekako ponazarja šum, glasovno podobo pri šepanju. Ascolijeva razlaga po‑ temtakem le ni čisto prepričljiva. d) Prav verjetno pa je iz glagola, natančneje iz velelnika slovenskega glago‑ la molčati furlanski pridevnik muzzìn/mucìn 'molčeč, molčljiv'. NP navaja Dolfa Zorzuta iz Krmina (1894–1960): Rivìn a ciase, la viodi senze voe e muzzine 'pride domov in jo najde brez vsake volje in čisto tiho'. Isti zbiralec rekov v furlanščini je zapisal: Po no sta stâ‑mi a li muçine, come se tu fòssis une muarte (Koseworte 1915: II, 398) 'ne bodi tako tiho, kot da bi bila mrtva'. ASLEF zaznava ta pridevnik predvsem ob spodnjem teku Soče, od Krmina navzdol. NP in ASLEF pojasnjujeta, da je izraz največkrat rabljen kot medmet: muci, muz. Kot medmet je znan tudi bli‑ žnjim beneškim govorom. Enkrat samkrat se pojavi celo pri Goldoniju, Sior Todero Brontolon, 4, 57, kot muchi. 6. Furlanskih primerov, kjer bi našli iz zahodnoslovenskih govorov prevzete lekseme in s furlanskimi oblikoslovnimi prvinami tvorjene izpeljanke, ni veliko, so pa močan dokaz za trdoživost neke slovenske besede v stičnem jeziku, tako kot so v zahodnoslovenskih govorih na Goriškem prepričljiv argument o medseboj‑ nem jezikovnem vplivanju izpeljanke z romanskim leksemom, npr. ričast, furbast: uporabljeni morfem iz ciljnega jezika, iz slovenščine oz. iz furlanščine, dokazuje vraščenost leksikalne prvine v stično jezikovno okolje. 34 Mitja Skubic: Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanščini: izpeljanke viri in literatura Ascoli, G. I., 1846, Sull'idioma friulano e sulla sua affinità colla lingua valaca. Schizzo storico filologico, Udine. ASLEF: Pellegrini, G. B., Atlante storico‑linguistico‑etnografico friulano, Udine, l972–1984. La Bibie. Traduzion Antoni Bellina, Udine/Udin 1997. Cossàr, R. M., 1930, Storiutis gurizzanis, Udin. Doria, M., 1987, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste. Koseworte 1915 – Zärtlichkeitsaudrücke und Koseworte in der friulanischen Sprache, Prag, 1915. Macôr, C., 1980, I fucs di Belen, Udine. Marchetti G., 1952, Lineamenti di grammatica friulana, Udine. Merkù, P., 1999, Slovenska krajevna imena v Italiji/ Toponimi sloveni in Italia, Trst. Merkù, P., 2005, Od babe do smrti. Bogastvo slovenskega besedja, Trst. Merkù, P., 2006, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Ljubljana. NP – Pirona, G., Carletti, E., Corgnali, G. B., Il nuovo Pirona, Udine, 1935. La Patrie dal Friûl, Udin 2006 (julij). Spangher, L., 1990, Di cà e di là da la Grapa. Di cà e di là dal Pomeri. Blecs guri‑ zans, Guriza. Štrekelj, K., 1890, Zur Kenntniss der slavischen Elemente im friaulischen Wortschatze, Archiv für slawische Philologie, Berlin, 474–486. Slovenian Lexical Elements in Friulian along the Isonzo River: Derivatives Summary Western Slovenian dialects and easternmost Friulian have been in contact or shared their territory along the Isonzo (Sln. Soča) River for over a millennium. It is therefore understandable that the languages influence each other and, as a result, a considerable number of loanwords can be found in both. This article concentrates on the aspect of belonging, by determining how Slov‑ enian lexemes are incorporated into Friulian and how they have taken root in the contact language. This includes more than frequent use and semantic shifts. The author seeks to shed light on word formation: the formation of feminine gender from masculine (e.g., pec, peca ‘stove’) and vice versa (e.g., razza, razzât ‘duck’), and the formation of verbs from nouns (e.g., baba ‘woman’ and babâ ‘to chat, chat‑ ter’), especially when the use of prefixes and suffixes (or left and right morphemes) is evident in the formation. Absolute incorporation is also seen in lexemes formed with both procedures: Slovenian kolač ‘cake’ is colàz in Friulian, and derivatives such as colazàr ‘cake‑maker’ and incolazâ ‘to entwine’ can be found; a similar ex‑ ample is blato ‘mud’ and imblatâ ‘to cover with mud’. 350 Mitja Skubic Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvističnega atlasa »Človek« (na primeru V617 teta in v61 ujna) vera Smole, Urška Petek (Ljubljana, Ivančna Gorica) Gradivo, ki vsebuje posebna naglasna in druga znamenja, je bilo vneseno z vnašalnim sistemom ZRCola, ki ga je pri ZRC SAZU razvil Peter Weiss. Pri kartografiranju so gra‑ fični znaki vzeti iz nabora SIMBola. Za tehnično pomoč pri kartografiranju se zahvalju‑ jeva Domnu Uršiču. V pripravo SLA I so bile v okviru svojih diplomskih del vključene tudi tri študentke slo‑ venistike, in sicer Mojca Horvat, Petra Kostelec in Urška Petek, ki so z vnosom znatnega dela gradiva v računalniško obliko in nato nadaljnjo analizo in kartografiranjem prispe‑ vale precejšen delež k nastajanju zvezka, zato je prav, da se jim tudi na tem mestu zahva‑ limo. Pričujoči prispevek je narejen na podlagi dveh kart s komentarjema iz diplomskega dela Urške Petek z naslovom Geolingvistični prikaz nekaterih leksemov s pomenskega polja »Človek« (po gradivu za SLA), UL, FF, Oddelek za slovenistiko, april 2007, 89 str. (mentorica V. Smole). [op. Vera Smole] IZVLEČEK: Komentarji so ena od bistvenih, a tudi najbolj variabilnih sestavin vsakega lingvističnega atlasa. V prispevku bo na primeru komentarjev h kartama za vprašanji V617 teta in V618 ujna predlagana zgradba komentarja, kakršnega bi lahko imel 1. leksič-no‑besedotvorni zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa s pomenskim poljem »človek«. ABSTRACT: Texts accompanying maps are one of the essential, but also most variable, components of any linguistic atlas. Using examples of texts accompanying the maps for questions 617 teta and 618 ujna, this article proposes a structure for these texts for use in the first lexical and word-formative volume of the Slovenian Linguistic Atlas dedicated to the semantic field ‘man’. 0 Uvod1 Minilo je več kot leto dni od javne napovedi izida 1. leksično‑besedotvorne‑ ga zvezka SLA s pomenskim poljem »Človek« (Smole 2006). Po poldrugem letu intenzivnih priprav tega zvezka v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,2 ko se bližajo koncu zahtevne tehnične predpriprave digitaliziranja in samodejnega računalniškega kartografiranja gradiva na eni stra‑ 351 2 Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega … ni, hkrati pa potekata tudi analiza in poskusno kartografiranje, je potrebno določiti smernice, po katerih se bodo pisali komentarji k posameznim kartam. Pri tem bomo izhajali iz načeloma sprejetih sekcijskih dogovorov, objavljenih v zgoraj omenjeni napovedi zvezka: 1) gradiva oz. t. i. indeksov (tj. odgovorov na zastavljeno vprašanje po zaporedju oštevilčenja krajev) kartam ne bomo pridajali, 2) tehnika karto‑ grafiranja bo pretežno kombinirana, tj. napisno‑izoglosno‑znakovno‑ploskovna, 3) vsaka karta bo imela legendo, v kateri bodo uporabljena grafična sredstva natančno pojasnjena. Zgledov za izdelavo komentarjev je veliko - toliko kot obstoječih atla‑ sov (ki vsebujejo komentarje); prav tako pa je velika tudi specifika vsakega atlasa oz. gradiva in prav tej je komentarje treba prilagoditi. Veliko je tudi že objavljenih leksično‑besedotvornih kart za SLA, ki so z različnih tematskih področij, komentarji v obliki člankov pa dostikrat bolj ali manj obširni, pisani »avtorsko« svobodno, neshematizirano, z različnimi poudarki in povezovanji vsebin. 1 Predlog komentarja h kartam 1. leksično‑besedotvornega zvezka SLA s po‑ menskim poljem »Človek« Če hočemo zadostiti osnovnim zahtevam komentarja v atlasu, tj. da bralcu omogoči hitro orientacijo na karti, ga opozori na obravnavane probleme in poda strokovno razlago zanje, morajo imeti komentarji poleg enotne vsebinske zasnove tudi ustaljeno zgradbo, v kateri se podatki določenega tipa (npr. podatki o etimologiji besed, o razširjenosti določenega leksema, njegovi pogostnosti ipd.) nahajajo vedno na istem mestu. Za komentiranje leksično‑besedotvornih kart SLA predlagamo naslednjo zgradbo: naslov komentarja {SLA I V-yx (številka vprašanja iz izbranih vprašanj za »Človek«)3 [Vxy (št. vprašanja v vprašalnici SLA)] vprašanje (tj. kartografrani leksem) - karta št. xy} i Pomen, ki se kartografra,4 knjižna ustreznica (ali ustreznice), fonetično 352 V SLA I Človek bodo kartografirana in komentirana vprašanja iz različnih razdelkov Vprašalnice za SLA, in sicer I Telo, X Bolezni, XII Družina in nekaj posamičnih vpra‑ šanj iz drugih razdelkov, zato imajo zelo različne zaporedne številke. Menim, da bi bilo tako izbrana vprašanja smiselno oštevilčiti zaporedno – enako potem pri vseh nadaljnjih zvezkih SLA – in se tega zaporedja držati pri komentarjih; karte imajo vedno svoja po‑ sebna številčenja, saj gradivo enega vprašanja lahko karte ne da (ker je preveč enotno), ali pa jih da več (npr. vprašanje za barvo las, kjer je naštetih vsaj pet barv ali pa vpraša‑ nje šepav, iz katerega je mogoče narediti posebej leksično (kartografiranje samo korenov pridevnika) in posebej besedotvorno (kartografiranje samo pripon) ali pa (še) kombini‑ rano leksično‑besedotvorno karto. Glede na tip vprašalnice za SLA, ki največkrat podaja samo knjižni leksem, ta pa ima lahko več, tudi precej različnih pomenov, za katere so zapisovalci včasih navedli ustre‑ zne narečne lekseme, jih pomensko opredelili ali še večkrat ne, morda ne bo odveč opo‑ zorilo, da je za kartografiranje potrebno izbrati le en pomen, kar hkrati pomeni, da iz gradiva izločimo druge pomene, ali te, z določeno upravičenostjo, kako drugače kar‑ tografsko prikažemo in ustrezno komentiramo (prim. karto in komentar k V617 teta in pomene leksema strina). Primer: v točki 374 se ob odgovoru na V617 teta, in sicer tetíca, pojavi odgovor strina s pomenskim pojasnilom »stričeva žena«, to pa ni predmet kar‑ 4 Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega … poknjiženi narečni leksemi zanj,5 njihova pogostost in medsebojna razmerja (more‑ bitna dvojničnost leksemov) in razmerje do knjižnega jezika. ii Izvor leksemov, povzet po obstoječih etimoloških (ESSJ, SES, ERSHJ…)6 ali dvojezičnih slovarjih ter slovarjih izposojenk; zabeleženost in pomen leksemov v knjižnem jeziku (po SSKJ),7 zabeleženost in pomen leksemov, ki v SSKJ niso bili sprejeti in jih ni niti v sln. etimoloških slovarjih, v narečnih in zgodovinskih slovar‑ jih.8 iii Opis prostorske razporeditve leksemov in pon (besednih zvez, pred‑ in pri‑pon) – tistih, s svojimi sklenjenimi ali nesklenjenimi areali, in tistih, ki se po‑ javljajo razpršeno.9 tografiranja na tej karti, zato odgovor izločimo in ga lahko upoštevamo pri naslednjem vprašanju. Na drugačen primer naletimo v Istri, ko je ob odgovoru teta na isto vprašanje dodan še leksem strina v pomenu »starejša ženska, soseda«, kar je drugi pomen knj. le‑ ksema teta, posebnega vprašanja pa za ta pomen ni, zato vsaj z opozorilom na komentar (*) obstoj leksema prikažemo in ga v komentarju navedemo. Tega ne storimo v primeru, ko je za isti pomen naveden enak leksem oz. dodano pojasnilo, da npr. teta pomeni tudi vsako starejšo žensko, sosedo ipd. Tudi v nadaljevanju komentarja se moramo omejiti predvsem na kartografirani pomen; v nasprotnem primeru se komentar lahko preveč raz‑ vleče in zgreši svoj osnovni namen. Pomen tega termina glej v Smole 2006, 232. S stališča zgodovinskega in primerjalnega jezikoslovja bi bila nujna tudi t. i. morfonološka analiza leksemov, izvedena na pozno‑ praslovansko ali izhodiščnoslovensko osnovo in predstavljena v razdelku II; ali bo ta izvedena, še ni odločeno. - Pri fonetično poknjiženih narečnih leksemih se pojavi še en problem: zaradi velike glasoslovne raznolikosti slovenskih narečij njegova glasovna podoba v nekaterih primerih tako odstopa od narečne, da ju mnogi bralci ne bodo prepoznali/priznali kot isti leksem. Iz teh razlogov bo v tem razdelku potrebno navesti tudi nekaj glasovnih približkov narečnim glasovnim podobam, kar bo za avtorja komentarja precej zapletena naloga. Vzemimo za primer leksem ujna, kateremu se pogosto dodaja prote‑ tični v, ta pa povzroči skupaj z j mnoge položajne razvoje samoglasnika u, kar bi lahko poenostavljeno zapisali takole: vujna, vojna, vejna, vojna, vtina, vtijna, vtiuna, vina itd., pri čemer je treba upoštevati še različen izgovor v (kot v, w ali u). Da v primeru ustrezne obravnave leksema v več etimoloških slovarjih damo prednost slovenskima etimološkima slovarjema, je razumljivo; kateremu med njima, pa je odločitev sestavljalca komentarja - seveda na podlagi jasnosti, prepričljivosti, izčrpnosti pa tudi gospodarnosti razlage ter za vsak leksem posebej. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je za slovenski knjižni jezik še vedno edino referenčno delo in za leksiko, kakršna je obravnavana v pripravljajočem se Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA), tudi povsem zadovoljivo. Zaradi gospodarnosti predlagam, da se v komentarju okrajšano navajajo samo slovarji, ki obravnavani leksem vsebujejo; kateri so bili pregledani in leksema nimajo, bo razvidno iz seznama vseh slovarjev v uvodnem delu zvezka. Pogosto smo v dilemi, ali prostorsko razširjenost leksemov opisovati glede na prisotnost v narečju/‑ih ali navajati zemljepisna področja. Ker bo atlasu pridana narečna karta, je prvi način možen. V primeru, ko je leksem omejen na zemljepisno območje ne glede na narečne meje, pa se nagibamo k zemljepisni predstavitvi. Tako prvi kot drugi način opisovanja sta zaradi velike narečne razčlenjenosti in (pre)majhne uzaveščenosti manjših pokrajin in krajev problematična; zato bodo zemljevid, narečna karta in mreža krajev tudi za bralce nepogrešljiv pripomoček. 353 6 / 8 y Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega … iv Razlaga specifčnosti tehnike kartografranja (če je to potrebno).10 Opozo‑ rilo na morebitne probleme v zvezi z nerazumevanjem vprašanja (s strani zapiso‑ valca ali informatorja), semantičnimi nejasnostmi ipd. ter predstavitev konkretne kartografske rešitve. v Uporabljena dodatna literatura (slovarska je okrajšano navedena v razdel‑ ku II), npr. že objavljene karte, etnološka literatura ipd. vi Sklic na karte (oziroma samo na vprašanja, če karte še niso bile objavljene) z istim vprašanjem v večjezičnih atlasih z vključenim slovenskim jezikom, in sicer v Slovanskem (OLA) in Evropskem (ALE), ter v področnih atlasih. Opozorilo na pomensko in/ali problemsko sorodne karte in/ali komentarje v samem 1. zvezku SLA. 2 Uresničitev predlaganega komentarja na primeru komentarjev h kartama za vprašanji V617 teta in V618 ujna (Če je izraz znan, določiti pomen.)11 2. 1 V617 teta SLA I V-121 [V617] teta - karta št. 112 i Na karti so predstavljeni leksemi za pomen ‘sestra očeta ali matere’, knjižno teta. Leksem teta (nar. tjeta, tjata, teata, tieta, tetà, tatà) je najpogostejši tudi v narečjih. Večje sklenjeno območje imata naglasni različici tetíca (nar. tudi tíca) in tética (nar. téca), manjše pa besedotvorni različici tétka in tétika (nar. teatdca). Leksem tétka je vedno dvojnica leksemu téta, ta pa pogosto leksemu tetíca. V SSKJ so leksemi tética, tétka in tétika označeni s kvalifkatorjem ljubkovalno, naglasne različice tetíca v slovarju ni. - Na sklenjenem območju se v kartografranem pomenu rabi tudi leksem strina, ki je v SSKJ v istem pomenu označen s kvalifkatorjem narečno. Kadar se ta leksem pojavi kot dvojnica, ima običajno drug pomen. - Le dvakrat je zabeležen leksem njanja - enkrat kot dvojnica leksemu téta - in enkrat, prav tako dvojnica, moma; obeh v SSKJ ni. II Leksem teta, pslovan. *tetav pomenu ‘teta’, je prvotno otroška beseda, nastala s podvojitvijo zloga (ESSJ), in jo v enakem pomenu poznajo tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. téta, tetka, rus. tëtja, tëtka, češ. teta, lit. tetà, sorodno šved. titta (SES). S pomanjševalno oziroma ljubkovalno pripono -ka, tetka, v pomenu 354 Osnovna načela tehnike kartografiranja bodo navedena v uvodnem delu zvezka. – Poleg možnosti, predstavljenih v Smole 2006, 232, obstaja še možnost izbire barv – ali bo v SLA I izkoriščena, še ni gotovo. Vprašanji se zdita v ta namen primerni, ker je s stališča kartografiranja in komentiranja: 1) V617 razmeroma enostavno, V618 pa bolj zapleteno, 2) ker se navezujeta na pomensko in problemsko sorodni vprašanji V615 stric in V616 ujec (materin brat). Oštevilčenje in formulacija je iz Vprašalnice za SLA (Ramovš; objavljena v Benedik 1999), 1. zvezek pa bo imel tudi svoje posebno (zaporedno) številčenje tako vprašanj kot kart. Oštevilčenje vprašanj za SLA I »Človek« še ni dokončno rešeno, in sicer tako glede za‑ poredne številke kot oblikovno (vmesni stični vezaj); V‑121 teta in V‑122 ujna je ena od možnih rešitev. Še manj je mogoče reči, katero številko bo karta imela, saj bodo nekatera vprašanja samo komentirana, druga pa lahko predstavljena z več kartami; to oštevilčenje je prirejeno tukajšnji objavi. 10 11 12 Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega … leta’, je bila beseda znana v stcslovan. tetbka (SES) in je še vedno v mak. tetka. Kot pomanjševalno-ljubkovalni lahko razlagamo tudi priponi -/Ara in -ical-ica v le-ksemih tétika ter tética in tetíca. Leksem širina, pslovan. * sto/Maje v ženskem spolu posamostaljeni pridev-nik *strbji.ni. ‘stričev’, ki je izpeljan iz *stn>jb ‘stric, očetov brat’, nar. zilj. pomeni ‘teta’, starejše (16. stol.) in nar. pkm. le ‘stričeva žena’, zahodnosln. ‘starejša (znana) ženska’. Enako je hrv., srb. strma, mak. strina ‘strina’, nar. hrv. strma, stčeš. stryna, sorodno še nar. rus. strýnja, str . ja, slovaš. stryńa (po SES).13 Leksem njanja je prevzet iz furl agne ‘teta, splošno’ oziroma gnagne ‘teta, v otroški govorici’ (Pir). Leksem moma je prevzet iz nem. die Muhme ‘teta, splošno’. iii Leksem teta v pomenu ‘očetova ali materina sestra’ poznajo skoraj vsa slo‑ venska narečja; izjema je koroško ziljsko narečje. V prleški točki 378 (Juršinci) je pomen leksema teta zamejen na ‘očetova sestra’, v belokranjskih točkah 291 in 292 pa na ‘materina sestra’. Ta leksem je redek v panonskih prekmurskem in haloškem narečju, pogostejši v slovenskogoriškem in prleškem, kjer sobiva ob sicer prevladujoči besedotvorni različici tetíca. Leksem tetíca, okrajšano celo tíca (404 Gornji Senik), je torej najpogostejša panonska ustreznica za knjižni leksem teta, ki pa ima vzhodno od črte Ljutomer-Ormož do meje s Hrvaško naglasno različico Hetica, okrajšano v téca. V najsevernejših koroških podjunskih točkah 32 in 33 najdemo sorodno izpeljanko tétika (/je reduciran v 9). Ali je narečna izpeljanka tetka, ki se kot dvojnica pojavlja v treh točkah štajerskega kozjansko‑bizeljskega narečja (345-347), tvorjena s pripono -ika ali ‑ka, je z gotovostjo težko trditi, bolj se nagibamo k drugi možnosti. - V koroškem ziljskem narečju se je posplošil leksem strina in leksema teta ne poznajo (navedeno za točki 2 in 6); samo leksem strina je naveden v kostelski točki (284 Spodnja Bilpa). V eni od točk mežiškega narečja (46 Pameče) je prav tako kot v Ziljski dolini splošni izraz strina, teta pa je lahko samo neporočena. Leksem strina se brez pomenske določitve kot dvojnica pojavi še v točki primorskega kraškega narečja (98 Trnovo), v istrskem narečju (točke 116-117) pa dvakrat od treh pojavitev z razlago ‘naziv za katero koli (znano starejšo) žensko’; na pomen ‘stričeva žena’ (ki se ne kartografra), zabeležen v prleški točki 374, lahko sklepamo morda še za točko istega narečja 382 in prekmursko točko 388 (prim.: Novak 1996: 142). - Iz stičnega jezika prevzeti leksem njanja se pojavi v primorskem nadiškem narečju. - Prav tako prevzeti leksem moma je zapisan v gorenjskem selškem narečju, na področju z zgodovinsko izpričano nemško naselitvijo. IV Karta je napisno‑izoglosno‑znakovna. Močnejša črta (izoleksa) zamejuje leksem strina od leksema teta; med leksemoma teta in tetíca je tanjša črta (enak korenski morfem), v teca okrajšan leksem tética pa je oddeljen s pretrgano črto. Leksemi z majhnim ali razpršenim arealom so kartografrani znakovno. Leksemi, ki ne vsebujejo pomena ‘očetova ali materina sestra’, niso kartografrani; nanje v primeru, da so pomensko zanimivi, opozarja * (zvezdica) desno od številke kraja, zapisovalčeve opombe (redko) tipa ‘tudi vsaka starejša ženska’ niso označevane, 13 Formulacija »po SES« je rabljena v primeru, ko so podatkom iz slovarja dodani še drugi; v tem primeru narečni in za makedonščino. 355 Vera Smole, Urška Petek: Komentiranje leksično‑besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega … saj se tudi ta pomen predvideva v bistveno večjem številu točk. Zvezdica označuje tudi zožitve pomenov, sam leksem pa je kartografran. Na pomenske nejasnosti je opozorjeno v prejšnji točki komentarja. V - VI OLA: F (Sm) 1875, ALE: - (prim. 472 stričeva žena); SLA I: 122 [618] ujna, 119 [615] stric, 120 [616] ujec (materin brat). 2. 2 V618 ujna SLA I V-122 [V618] ujna (Če je izraz znan, določiti pomen.)14 – karta št. 2 i S karte so razvidna 1) področja (zamejena so z izogloso), na katerih je leksem ujna (nar. ujna, vujna, vojna, vejna, vojna, viina, viiuna, viijna, vina) (še) v rabi oziroma poznan, 2) dodatno (z znaki) še pomeni leksema ujna, kadar so zapisovalci pomen navedli. V knjižnem jeziku ima leksem s kvalifkatorjem starinsko dva pomena: 1. ‘materina sestra, teta (po materini strani)’, 2. ‘navadno kot nagovor starejša znana ženska, teta’. V narečjih drugi pomen ni bil iskan, za prvi pomen pa je najpogosteje (24 krat) potrjen pomen ‘ujčeva žena, žena materinega brata’, manjkrat (2 krat) pomen ‘materina sestra’, v eni od teh točk (378) je zabeležena sprememba pomena od starejšega ‘ujčeva žena, žena materinega brata’ k mlajšemu ‘materina sestra’.15 Po enkrat, zato morda nezanesljivo, so navedeni pomeni ‘stričeva žena’ (76), ‘očetova sestra’ (79),1 se "annegare" (slov. utopiti se) [cf. frl. nejäsi] [Lusevera / Bardo] Osservazioni: - degli Otto termini, solamente due (nn. 1. e 3.) trovano riscontro nel Merkü - quattro termini su Otto (nn. 3., 6., 7. e 8.) si collegano al friulano: i nn. 3., 6. e 7. come prestiti diretti; il n. 8. come forma secundaria rispetto al n. 7., in quanto le si oppone per l'aspetto perfettivo creato autonomamente dal tersko - il n. 4. si ricollega a it. vangare o al ven. vangä per la veste esteriore (data la presenza della occlusiva velare sonora g in corpo di parola), risultando in realtà un calco semantico interno al tersko, dovuto ad errata equivalenza, motivata daH'omofonia dei due verbi che lo sloveno standard trascrive come kópati (se) "fasi il bagno" e kopäti "scavare", ma che nel punto di rilevamento compiuto da Baudouin devono avere neutralizzato il tratto distintivo soprasegmentale, attivando un processo così schematizzabile: [vand'ätb "vangare" = kopäti» "vangare/scavare"] —> [kopäti se* "farsi il bagno" = se vagätb "farsi il bagno" - cf. it. vangare "vangare/scavare"] —> [ø = se vagätb "farsi il bagno"] - l'ipotesi del fraintendimento appena visto sembra confortata dal fatto che a Lusevera - dove la voce se vagätb "farsi il bagno" è stata registrata -, e in tutta la fascia alta del territorio, rappresentata dalle localitä al punto 1., la nozione "scavare" conosca unicamente l'autoctono kopätb, e non il prestito friulano vand'ätb, presente solo a Cergneu, dove ha sostituito kopätb - che il verbo kópati se "farsi il bagno" fosse sconosciuto al tersko è provato dalla nota apposta in russo da Baudouin accanto al verbo plävatb, registrato a Platischis - la cui parlata, risente dell'infusso del vicino sloveno - dove è detto espressamente "kopati se non si usa" - il maggior grado di conservazione della varietä di Platischis viene ribadita dall'opposizione tra plävatb e l'equivalente nadäti», raccolto a Flaipano. Viceversa, Flaipano e Lusevera mostrano la tendenza al prestito, dato che registrano najätb se e unejätb se, oltre alle forme ricordate se vagätb e nadäti». All'inverso, tutte queste localitä mostrano una comune tendenza conservativa riguardo all'aspetto verbale: l'opposizione perfettivo/imperfettivo, ricreata autonomamente dai parlanti, si 370 Liliana Spinozzi Monai: Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega … registra infatti tanto a Platischis (kopätb - wkopätb) quanto a Flaipano e a Lusevera (najätb se - unejätb se). Sarebbe owiamente interessante rivisitare sul terreno che gli è proprio il mosaico qui abbozzato, e verifcare la tenuta delle tessere per numero, collocazione e tipologia. E se una tale esigenza è sentita per questi pochi frammenti, è facile immaginare quali prospettive per la ricerca si dischiudano grazie all'apporto congiunto di Baudouin e di Merkù. NOTE Cf. Opyt fonetiki rez'janskich govorov, Varšava‑Peterburg, 1875; Rez'ja i Rez'jane, "Slavjanskij sbornik", t. III, Sankt‑Peterburg 1876, otd. I: 223‑371 (ora nella versione italiana – Resia e i Resiani – eseguita a fne Ottocento da Giuseppe Loschi e uscita nel 2000 presso il Comune di Resia, a cura di A. Madotto e L. Paletti); Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie. I. Resianische Texte, gesammelt in den Jj. 1872, 1873 und 1877, geordnet und übersetzt von J. B. de C./Materialy dlja južnoslovjanskoj dialektologii i etnografi. I. Rez'janskie teksty sobral v 1872, 1873 i 1877 gg., uporjadočil i perevel I.A. B.‑de‑K., St. Petersburg/Sanktpeterburg, 1895; Materialien zur südslavischen Dialektologie und Ethnographie. II. Sprachproben in den Mundarten der Slaven von Torre in Nordost‑Italien, gesammelt und herausgegeben von J. B. de C./Materialy dlja južnoslavjanskoj dialektologii i etnografi. II. Obrazcy jazyka na govorach Terskich Slavjan v severovostočnoj Italii sobral i izdal I.A. B.‑de‑K, S.‑Petersburg/S.‑Peterburg, 1904. L'esistenza di manoscritti di Baudouin presso gli archivi dell'Accademia delle scienze di San Pietroburgo, cui egli li aveva affdati nel 1902, venne data al mondo scientifco da Nikita I. Tolstoj con il suo articolo O rabotach I.A. Boduèna de Kurtenè po slovenskomu jazyku, in A.A. V.V., I.A. Boduèn de Kurtenè (k 30‑letiju so dnja smerti). Moskva 1960: 67‑81. I testi raccolti nella Valle del Natisone sono stati pubblicati nel 1988 con il titolo: Materiali per la dialettologia e l'etnografa slava meridionale/za južnoslovansko dialektologijo in etnografjo. IV. Testi popolari in prosa e in versi raccolti in Val Natisone nel 1873/Ljudska besedila v prozi in verzih, zbrana v Nadiških dolinah leta 1873. Inediti pubblicati a cura di/Pripravila za prvo objavo Liliana Spinozzi Monai con commento folklorico di/folklorni komentar prispeval Milko Matičetov, Trieste/Trst‑San Pietro al Natisone/Špeter. Per una disanima delle questioni legate a Glossario cf. L. Spinozzi Monai, Rilevanza e potenziale scientifco dei materiali inediti del Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, "Ce fastu?" 72.2, 1996: 203‑222. In realtà Baudouin ha visitato Cergneu in entrambi i viaggi compiuti in questi luoghi, come documentato dalle pagg. 122‑139 della pubblicazione del 1904 da noi cit. in nota 1, e dalle schede manoscritte del suo Glossario del dialetto del Torre (Archivio dell'Accademia delle scienze russa – sez. di S. Pietroburgo, Fondo 102, 1, 11, pagg. 497‑531; Fondo 102, 1, 12, pagg. 50‑61). In una mia successiva ricerca sul Pirona leggo: argielùt = Valerianella olitoria "agnellino", "dolcetta" (cf. Pirona, G.A.‑E. Carletti‑G.B. Corgnali,. Il Nuovo Pirona. 2 Vocabolario friulano, Udine, 1992 : 18). Quanto a Capsella ecc., può assumere diverse denominazioni volgari: capsella, borsa di pastore, borsacchino… Don Luciano Slobbe, nato a Taipana nel 1939, è ora parroco nel Comune di Moimacco (Prov. di Udine). Antonio Birtig/Anton Birtič – conosciuto come Mečanac per essere 371 . 4 6 Liliana Spinozzi Monai: Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega … nato a Mezzana, dove vive attualmente -, in qualitä di ex partigiano era riparato a Lubiana, fondandovi il complesso "Beneški fantje". Si tratta della maestra Bruna Balloch, di Subit, molto attiva nel recuperare e valorizzare il patrimonio linguistico e culturale della Val Torre. A lei si deve l'iniziativa dell'opuscolo annuale "Mlada lipa", nato nel 1998. Cf. Miro Tasso-Enzo Lucchetti-Paola Pizzetti-GianUmberto Caravello, Distribution of surnames and linguistic‑cultural identities of the Slovenian and German minorities of northeastern Italy, Anthrop. Anz., Jg. 62/2, Stuttgart, Juni 2004: 185-202. France Bezlaj (1910-1993) lega il suo nome soprattutto sXXEtimološki slovar slovenskega jezika, Ljubljana I-I V, 1976-2005. L'articolo di cui parla Merkü è Ljudski pevec iz Tera, Slovenski etnograf, I, Ljubljana 1948: 65-71. Riporto fedelmente la nota di Merkü dalla sua Introduzione al Lessico…: Uígo è la forma dialettale friulanizzante per il personale Luigi; Škúrjan è forma dialettale per il soprannome corrispondente aH'ornitonimo si škrjánec, Alauda L., usignolo, diffuso simbolo per l'attivitä poetica e, nella Slovenia centrale, diffuso cognome. Lassenza, nella forma qui attestata, della formante diminutiva -ec testimonia una fase arcaica del nome: infatti i diminutivi decrescono dal centra linguistico sloveno verso la periferia; il dialetto del Torre è probabilmente il dialetto sloveno phi povero di diminutivi, fatto che esalta la sua arcaicitä. II "Matajur" nasce nel 1950 come foglio quindicinale degli Sloveni della Provincia di Udine. Nel 1974 prende il nome di "Novi Matajur", quindi diventa settimanale. I componimenti di Luigi Negro escono sul "Matajur" dal 1950 al 1959. Nel piccolo block notes su cui Merkü li ha ricopiati, è riportata anche la notizia della sua morte: "umrl 15. 1. 1972 - 86 let" (morto il 15. 1. 1972 - 86 anni). I lemmi del Glossaho sono trascritti fedelmente grazie al sistema dei caratteri ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), elaborata dal dott. Peter Weiss al Centra di ricerca scientifca dellAccademia slovena delle Scienze e delle arti di Lubiana (http://www. zrc-sazu.si). Listanje po Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišču terskega narečja (Spominjanje Pavleta Merkuja) Povzetek Leksikološko delo Pavleta Merkuja na področju terskega narečja je v pri‑ spevku soočeno z več kot stoletje starejšim delom jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya. Gradivo enega in drugega avtorja je redka priložnost, da se delo Glossario del dialetto del Torre Baudouina de Courtenaya, ki vsebuje približno 8.000 kartotečnih listkov, primerja s še neobjavljenim gradivom, ki ga je Merkù po tridesetletnem zbiranju zlil v svoj Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega narečja. Osrednji del prispevka prinaša hitri pregled neobjavljenega gradiva, ki ga avtor Pavle Merkù podaja avtorici prispevka v pogovoru, v katerem ne prihaja v ospredje le bogastvo in raznolikost gradiva, ampak tudi poteze, ki označujejo stro‑ kovnjakovo osebnost. Znanstveni pomen prispevka, ki ga kot celoto predstavlja delo Baudouina de 372 7 8 9 10 11 Liliana Spinozzi Monai: Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besedišče terskega … Coutrenaya in Merkuja, je ponazorjen s posameznimi primeri iz Glosarija, ki so soočeni s tistimi iz Lessico/Besedišča in podvrženi hitri kontrastivni in diahroni analizi. Liliana Spinozzi Monai Università degli Studi di Udine, Centro Internazionale sul Plurilinguismo, Udine liliana.spinozzi@alice.it 373 MAKE/JOHCKO-CJIOBEHEHKH TOnOHHMHCKH IIAPAJIEJIH Qubica Stankovska (Skopje) Vo ramkite na makedonskata i slovene~kata toponimija se javuvaat relacii vo najrazli~ni semanti~ki grupi toponimi, koi osobeno se izrazeni kaj toponimite obrazuvani od geografski termini, fitonimiski i zoonimiski osnovi. Identi~ni paraleli se zabele`uvaat i me|u antroponimiskite sistemi na makedonskiot i slovene~kiot jazik vo koi se sre}avaat redica isti ili sli~ni li~ni imiwa. Po ovoj povod vnimanie im posvetuvame na selektirano odreden podbor na zaedni~ki toponimiski edinici, motivirani od li~ni imiwa, koi mo`eme da gi posvedo~ime preku ekvivalentnite primeri vo makedonskoto i slovene~koto lingvisti~ko podra~je. Seloto Boletin se nao|a vo oblasta Mala Reka ili Dolna Reka. Selskata naselba e locirana vo podno`jeto na planinata De{at, vo neposrednata blizina na desniot breg na rekata Radika. Spored najnovata administrativna podelba na naselenite mesta na teritorijata na Republika Makedonija, seloto Boletin e vklu~eno vo Op{tina Mavrovo i Rostu{a.1 Negovoto ime prvpat se spomenuva vo IZVLEČEK: Med makedonskim in slovenskim toponimskim sistemom obstajajo identične relacije v najrazličnejših pomenskih skupinah zemljepisnih imen. V članku se dotikamo samo nekaj zemljepisnih imen s slovenskega in makedonskega jezikovnega območja, ki so motivirana z osebnimi imeni. Obravnavani toponimi kažejo skupne lastnosti tako glede na besedotvorno zgradbo kot na izvor. Macedonian-Slovene Toponymic Parallels ABSTRACT: The article focuses on the etymological position of the Macedonian toponyms Bole tin, Zgošta, Ivankovci, Ivanje, Martinica, Martinj krst and Raduša as well as on the Slovenian toponyms Bole-tina, Zgoša, Ivanjkovci, Ivanje selo, Ivanja vas, Martinca, Raduha, Raduše and Radušnica. Particular emphasis is laid on their semantic and structural connection. Zakon za teritorijalnata organizacija na lokalnata samouprava, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 55, Skopje, 16 avgust 2004, 5. 375 JbyÖHija CTaHKOBCKa: MaKedoHCKO-cnoeenemai monomiMUCKU napanenu typckHte nainaHH H3Bopn op, XV h XVI Bek. HmeHo, bo typckHot oninnpeH nonaceH pecptep 3a Bmiaetot Pexa op, 1467 roßiraa e peractpapaHo Cejio EojieüluH, Miienito Hme bo pecptepot e HannmaHo bo oöjihkot Eojiuwluh, a bo noniicHHot pecptep op, 1583 roßiraa e HannniaHo Eojiüiuh.2 Ojkohhmot EojieüluH npetCtaByBa mctohhmhcko Hme, koenito e npe3emeHo op, Hekoe noctapo opoHHmHCko hjih xh^pohhmhcko Hme *EojieüluH. Toa HactaHajio co cyncraHtHBH3anHja Ha npnpaBkata op, npBoÖHtHata CHHtarmatCka cpopmaunja *EojieüluH (JI,oji, Pud). IIpn^aBCkata komnoHeHta *EojieüluH op, CHHtarmata *EojieüluH (Roji, Pud) e o6pa3yßaHa op, jihhhoto Hme Eojieüla co npn^aBCkHot cycpHkC -uh < *-itrb koj ce kapaktepH3Hpa co nocecHBHoto 3HaneH>e.3 JIhhhoto Hme Eojieüla e o6pa3yBaHo co cycpHkCot -iüa, o^hocho co cjioaceHHot cycpHkC -eiüa, op, jihhhoto Hme Eojie, koenito e 3acBep,oneHo bo HCtopnckHte nncmeHH cnomeHHHH op, XIV Bek. JIhhhoto Hme Eojie e poöneHo no nat Ha CkpatyBaite op, cjioaceHHte HmHua Eojiemup, Eojiecjiae. Kaj Hac oBa Hme moace p,a 6np,e H3Bep,eHo h co pemHHytHBHHot cycpHkC -e op, jihhhhtc HmHua Eopucjiae, EozdaH.4 3HaneH>eto Ha ojkohhmot EojieüluH moace p,a ce ^ecpHHHpa kako 'pan hjih pnp, koj my npnnafa Ha Bojieta, o^hocho kap,e Hito acHBee Bojieta'. IIpHflaBCkHot cycpHkC -uh, koj e npo^yktHBHa pepHBaHHCka mopcpema, bo make^oHCkHot ja3Hk o6pa3yBa tohohhmh co nocecHBHo 3HaneH>e o^ HmHua Ha acHBH cynitectBa, no npaBHJio op, manikH h op, aceHCkH pop, nnja ocHoBa 3aBpniyBa Ha Bokajiot -a. Bo Haniata tonoHHmHja ce cpeičaBaat h npyrn ojkohhmhckh ep,HHHHH koh ce o6pa3yBaHH co npn^aBCkHot cycpHkC -uh, cn. EopoiüuHo - cejio bo IIpnjiencko, Epajnuno - cejio bo PeceHCko, BejiyuiuHa - cejio bo Bhtojicko, FueoüiuHo - cejio bo Bhtojicko, IKe/byeuHo - cejio bo KymaHoBCko, IKyöpuno - cejio bo KnneBCko, KyiupeiuuHo - cejio bo ,EI,emHpxHcapcko, MujieüluHo - cejio bo TetoBCko h flpyrn. Cjihhho tonoHHmHCko o6pa3yBaH>e ce cpeičaBa h bo cjioBeHenkata tonoHHmHja. Toa e Hmeto Ha cejioto Boletina,5 koj ce Haofa bo 6jiH3HHata Ha cenoTO IIoHHkBa.6 Ojkohhmot Boletina, hcto taka, e ejrantHHHo Hme, poöneHo co cynctaHtHBH3annja Ha noctapata apjektHBHa CHHtarma *Boletina (vas), HHjanito npnpaBka e o6pa3yBaHa co cpopmata 3a aceHCkH pop -ina op nocecHBHHot npH^aBCkH cycpHk -in. Bo HeroBata ocHoBa ce Haofa jihhhoto Hme Boleta, koenito e, hcto taka, o6pa3yBaHo co aHtponoHHmHCkHot cycpHkC -ta op, Hmeto Bole, poöneHo co CkpatyBaite op, cjioaceHHte aHtponoHHmH 376 2 M. Cokojiockh, TypckU dokymenüiu 3a ucüiopujaüia na maicedoHCkUoüi napod, oüuiupHU üoüuchu decpüiepu odXV eeic, tom III, Ckonje 1976, 397. 3 JL. CtaHkoBCka, ITpHCBojHHte 06pa3yBaH.a kaj ojkoHHmHte bo IoctHBapcko, EuzopckU HayHHo-kyjiüiypHU coöupu, Ckonje 1983,71. 4 JL. CtaHkoBCka, Pennine na jiuHHume umuwü kaj MaicedoHmiüie, Ckonje 1992, 45. 5 Slovenska krajevna imena, avtorji: F. Jakopin, T. Korošec, T. Logar, J. Rigler, R. Savnik, S. Suhadolnik, Ljubljana 1985, 23. 6 Atlas Slovenije, 1 : 50 000, Ljubljana 2005, 87/C3 (noHatamy: Atlas). JbyÖHija CTaHKOBCKa: MaKedoHCKO-cnoeenemai monomiMUCKU napanenu Bolemir, Boleslav. CemaHtiiMkata Bpe^HoCt Ha ojkohhmot Boletina moace p,a ce HCkaace co pecpHHHHHjata 'cejio koe my npnnafa Ha Boleta, hjih kap,e hito acHBee Boleta'. 7 Ibid., 90/B2, B3, 109/C3; 86/B3; 13/C3; 112/C3. 8 B. ,EI,ecnofloBa, C. Hobothh, E. JaneBa-yjiHap, M. HnneBa-AnekCHK, CiüapocAoe-eHCko-mükedoHCkU pennuk (co zpHkU üapa/iejiu), IIpHJien-Ckonje 1999, 40 (no-Hatamy: B. ,EI,ecnofloBa). 9 M. Malec, Budowa morfologiczna staropolskich złotonych imion osobowych, Wrocław-Warszawa-Kraköw-Gdańsk 1971, 68. 10 H. 3aHmoB, B-bAzapckU uueHHUk, CocpHH 1988, 28. 11 M. rpkoBHh, PeHHUk jiuHHUx UmeHa kod Cp6a, Eeorpafl 1977, 41. 12 M. Cokojiockh, TypckU dokymenüiu 3a ucüiopujaüia na makedoHCkUoüi napod, oüuiupHU üoüuchu decpülepu odXVeett, tom III, Ckonje 1976, 425. 13 A. M. CejiHiri,eB, Cjiaesmckoe nacejienue e Ajiöanuu (Kapiüa), Cocdhh 1931, 341, Kapta 3c. Bo cjioBeHeHkata tonoHHmHja, kaxo h bo makepoHCkata, ce cpeičaBaat tonoHHmHCkH e^HHHHH o6pa3yBaHH Co noCeCHBHHot npn^aBCkH cycpHkC -in, en. Dobrina - cejio, rpap, h oöjiac, Dobrotin - Hme Ha oöjekt bo peoHot Ha rpa^ot Bojhhk, Črnetina - cejio, Petrina - cejio, Pačetina - peica7 h flpyrn. KomnoHeHtata Eojie-IBole- op, arcoaceHHte HmHua op, tHnot Ha Eojie-mup/Bolemir, Eojiecjiae/Boleslav notekHyBa op, apjektHBot *bolijb, ctcji. eoahh 'norojiem, nop,o6ap',8 cpepeH pop, *bolje. Bo aHtponoHHmHjata Ha nojickHot ja3Hk co komnoHeHtata5o/e- ce 3acBep,oHeHH, Ha npHmep, JiHHHHte HmHita: Bolebor, Bolelut, Bolemir, Bolemysi, Bolesiaw.9 Bo öyrapckHot ja3Hk ce notBppeHH cjioaceHHte HmHua Eojiecjiae, Eojiucjiae, kaxo h aceHCkoto Hme Eojiecjiaea,10 a bo aHtponoHHmHjata Ha cpnckHot ja3Hk ce perHCtpnpaHH jiHHHHte HmHH>a Bo/bedpaz, Eojbemup, Eosbepad, Bo/bec/iae.11 Hmeto Ha ßeöapckoro cejio 3zouiiüa e ßokymeHtHpaHo bo cjioßeHCkHte nncmeHH cnomeHHHH op, XIV Bek. HmeHo, co cpopmata ^broijjd HeroBoto Hme e 3anHHiaHo bo ep,eH 3annc bo BepkoBHHeBHot anoctoJi, koj e patHpaH op, Btopata nojioBHHa Ha XIV Bek, a tamy ctoh: /\oh/\e rpdiuutHkb co(ß) ^broijjd. IIotoa, cejioto 3zouiiüa ce cnomeHyBa bo typckHte nnmaHH H3BopH oß XV Bek. Bo oÖJIHkot H3ZoUIÜI Hmeto Ha cejioto e HanHHiaHo bo typckHot onniHpeH nonnceH pecptep 3a BHJiaetot HepmeHHHa op, 1467 ro^HHa, a op npeBepyBanot ce npepaßa kako Cejio 3zouiiüe.12 A. CejinnineB bo eBojata moHorpacpHja 3a cjioBeHCkoro HacejieHHe bo AjiöaHHja Hmeto Ha cejioto ro npepaßa co cpopmata 3zoxdaP Bo noHoBHte reorpacpckH kaptH oBa cejio ce öejieacn kako 3zoxbe. 3eHec cejioto 3zouiiüa ce Haofa bo oöJiacta HemepHHHa, koja npnnafa bo PenyöJiHka AjiöaHHja. TprHyBajKH op, Hajctapata ^okymeHtHpaHa cpopma Ha Hmeto Ha cejioto, moace p,a ce koHCtatHpa p,eka HeroBoto npHmapHo Hme e oöjihkot 3zouiiüa. Ojkohhmot npetCtaByBa ejrantHHHo Hme, koenito HacraHajio co cynctaHtHBH3an;Hja Ha npnpaBkata op npBoÖHtHata CH