logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Na 8» sfcrani

S. Saksida: Po Grčiji

Junaki M. Everesfa pripovedujejo

Živel brucmaior

PoJtoto* ptaCaaa t fotorial

GLASILO STUDENTOV SLOVENSKE II N IV E R Z E

                        tribuna

NE POZABIMO: Vstopnina in veselo razpoloženje sta v obratnem razmerju

Mnogi so že brucovali, mnogi bodo. Sezona je-tu in vsi mo-ramo zadovoljiti t r a d i c i j o in jo izkoristiti, da spet in spet preživimo vesele večere in noči, saj sarao študirati se pa res ne da. Mnogo vina se je popilo, mnogo slaščic pojedlo, razdrli smo marsi-katero močno pred zardevajočimi bruculjami, godci so deset ux desetkrat zaigrali eno in isto in pari so plesali do zadnjega diha — le zakaj bi ne bili veseli?

Letošnja brucovanja so si skušala zagotovilti pokrovitelje, re-klamo v dnevnem časopisju, lcpe dvorane, mnogo občinstva in predvsem »finančni efekt«. Res je, da naša združenja potrebujejo denar in da je brucovanje lepa prilika za to, saj ni teiko pn-

Leto III.

Ljubljana, 11. decembra 1953

Stev. 17

Konferenca ZKJ Univerze, Visokih šol in

borba

ne pa administrativni

ukrepi

REDEK PRINER

Sodelovmt,je Združenja s Fakultettvitn

svetom je uspešno na prirodoslovno-nia-

tevnatični fakulteti

1 Prirodosilovino matematičn.a fatouilteta ima 5 odcteflkov, Ki fcniajo precej raaliCno problema tifk0 zatradi heteirogen-ega znača-fa. poedlinih StudijiSikJh sfcuphi. Z?ato je vecfeko biJo težišče poli-tičnega dtela v zvezi študiemitav na odd©!kih, zjdiružemije kot ce-lota or. njegov odtoor pa sta re Sevala posamezna vpra^anja, ki $o bila pomembna «a celotno fak uiliteto, na primer šbiipendiiije im ekonoffnisko socialni problemi, s odelovamje z dekiamaitom, kan. takt z Umiverzitetniim odJborom itd.

Sodetovanje piretetavnlkov SJveze študentov * dekainoin, Iprodeikanom *m ostaliml profe-sorji je bilo doslej zelo plodmo iin uspešmo. Nerešene pirobletne smo ob miclatirvi ene ali druga etrar.ti reSevala na entafcopravni oonovi z razumevaiajem potreb in obveznoisti, kd jiih knajo slu-šatelji do študilja rn profesorji «k> &tudentov. To sodelovanje pa se ni zrediuciralo zgolj na ob-tratvmavaiije strokovnih in njim Bličnih problemov. Nefcateri pro-fesorji, ki jih zanima dejavno&t ZSJ kot družberto poliitičae or-ganizacije, so tudi v tem pogle-du z njo tesno sod>elovali. 2e v Janskem študijskem letu sta v oJcviru programa predsaivaivi, ki jih je organizirala Zveza štu-d«ntov, prof. Ilešič vn t)ominko prediaivala za člane ZSJ Ti pre-davanji sta pokazali, kako je možno v naravoslovnih vedah spajati ideološika in strokovna vpr.aišamja v strn.jeno celoto, več, dia praiktičn.0 lo6itve obeh sploh ne more biii. Pa tudi v razgo-vorih in na konierenci združe-jnja ter na sesitamkih osnovne organizacije ZKJ fakultete so profesorji aktivno 4n konstruk-tivno sodelovali.

Po umiverzitetnd rfcuip5<5iimi ZSJ je bil skuptni sestainek sek-cij« Dru^bva umiverzitetnih pro-fešorjev in zinanstveinih delav-eev pirirodosiovno maft^ma-tiičtne fsikiu.ltete tn odbora aJruženja 2iSJ, na katereim smo obravna-vali odipinto pismo CO ZSJ v j^ezi s štiudijskimi problemi in absoilventiskim stažem ter skle-Ope umiverziiitetnie skupšeiine. Zdnjženj« je predložilo v t&z-praivljanje argameinitirEine pred-loge 8a korigiiranje študijskih načrtov in trajanja atosolveait-skega staža, ki jih je nekaj dni pozneje potrdil fakuketni svet.

Orgaindzracija i-n profesoTji so »e sporazumeld, da so potrebnii prehiodtni predipnsi o dolžimi ab-eoJvemit^slkega siaža na poediiiih oddellkah fakul-tete. OsvojiM so predlog, da traja albaolventskl sfcai 2 semestra po •absolutoriju x& vse odideJke, iziVEemši za sku-piimi keimijo vn mdneralogiijo, ki morata imeti stal 3 semestrov« Ta skilep naj bo prehoden zaito, ker poda]jševanje aibsolventske-ga staža ni noirmalino. S tem praktičTio ni skrajšana in nor-mattzirana študiiijska doba za povprečtniega žtudenita, temveč je staž pod«ljžan le zato, da bi lahko absalvent, ki je §tudiral v obdobju z nenrejenim in n-e-ust&Jjeinim študijskiim načrtom, Imel pravico prejemaiti materi-&lmo podporo, ki jo dobivajo redmi Studentje (štipendiije, vo-

ravnavall utrediitev študiijskiih načrtov. Studeniti geoloigije ma primer predla.gajo, da se zaradi gospodarskih potreb njihov §tu-ddj popolii.0Tnia preusmeTi v praiktičmo tehtnično sm©rf seve-da poleg že obstoječe pedago-žke sikuipine geologija s kemijo«

Odprto pa je še vprašanje na-riva dipilomaTita prirodoslovno matematične fakniltete. Pri tem &q še različna mineinja. Nekateri predl^agajo naziv diplomirara priirodoslovec, drugi diiplomira-ni fizik, mateimiatik, geograif, geo-log itd., pač po stroki, v kateri je poisarneziniiik d!ip4amiral. Zdm-žercje m profesorji bodo o tero VT3'raša.inj'U pripravMi ustrezne predJoge, o kaiterih bodo raz-praivljali na posebae-m sestanku.

Obraviniavali smo tudi materi-ailna sredstva, ld jih dobi fakal-tet:a iz uniiverzitetnega proraču-na. Dejstvo je, da so sredstva za ©kisikuirzije prepičla, saj d;ajo v to svrho, ki je pri prlrodio-slovmem študiju izredaio važna, tudii denair, ki naj bi bil name-njen zina;astA7einemu delu inšti-tuitov fakulteite. Poleg tega je omogočen svoboden ij\ neome-jen v<pis n.a fakulteto, fci ne raz-polaga s toliikisino kapaciteto v svojih inšit.itutih, sami^rjih, la-boratorijih itd. Ce hočemo zago-toviiti kvaliteto in nemoten štu-dij, se mora zdruienje zveze študentov n.a fakulteti sik^ipino s fakultefcniimi Oirgami boriti za z^" gotovitev najipot.rebTieijiiih sred-st«v. Upravičenosti tega ob se-damijih pogojah ni potrebno po-sebej dokazovaiti.

Ce bo sodelovaiije zdrfaženja z dekanatom oz. fakuiltetnim svetom tudi v bodoče tako uspešno, o čemieir ob prizadeva-njiih sedanjega dekana prof. Ile-

iiča ne divomimo, v največji meri oanovno nal-ogo

bo mogo<;e UTesn.ičevaiti da*i skupno-

sti pediaigoge in &trokovni'Ake, k.i se bodo zavedaili dolžnosti in odtgovomosti d0 socialistične

družbe.

B. L.

Naloga konference ZKS, ki bo 19. decembra t. L, je po mojeni mnenju prvenstveno v tem, da ocenj delo naših osnovnih orga-nizaoij predvsem v zadnjera letu, da ugotovi, kako so na5e osnovne organizacije spremljale in aktivno sodelovale pri našem notranjem in zunanjem političaem razvoja, pri reševanju problematike Univerze, Visoklh Šol in Akademij.

Menim, da mora ta konferenca tudi dodobra analizirati vse naSe slabosti in pomanjkljlvosti ter sprejeti sklepe, ki bodo smernice naše bodoče dejavnosti na una-ver,zi in v javnosti sploh.

Namen mojega članka je, na-kazati nekaj problemov, nekaj slabosti tiaiih osnovnih organiza-cij kakor tudi posameznih komu-nistov in končno tudi sprožiri ?ir^e in konkretnej^e obravnava-nje vseh teh problemov tako v osnovnih organi/acijah kakor tu-di v našem glarilu Tribuna. Vse-kakor bi taka širŠa diskusija ko-ristila in pomagaia pri delu nažim osnovnim organizacijam kot tudi posameznim ^lanom.

Doba po VI. kongresa KPJ — to je doba, ki je postavila pred naše komuniste vsebinsko nove na-loge in jo obeležuje borba naših osnovnih organizacij za razvija-nje socialisrične demokracije in borba za notraajo utrditev in kvalitetno učvrstitev osnovnih or-ganizacij.

V  tem času pa smo imeli v na-šem delu tudi primere nerazume-vanja teh novih nalog in pozneje tudi kampanjsko in abstraktno študiranje pisma CK ZKJ osnov-nirn partijskim organizacijam. Vse to je vnašalo v organizacije vsaj ponekod anarhizem, nepra-vilno pojmovanje socialistične demokracije, s tem v zvezi pada-nje partijske discipline in drugo.

V  zvezi s tolmačenjem teh no-vih nalog komunistov sra se tudi pri nas pojavili predvsem dve negativni tendenci, o katerih tudi že govori Pismo CK osnovnim partijskim organizacijam.

S&dim, da je prva tendenca mi-Sljenje, da se ni treba veČ boriti proti raznim protisocialisnčnim pojavom in m.i?ljenjem, ki se v razli^nih oblikah pojavljajo, in da

plačane kričaČe. Bil je sicer iz-ključen iz članstva Zveze študen-tov, toda f>o kratkem času je vložil panovno prošnjo za sprejem in to prošnjo je podprlo tudi ne-kaj koraunistov. Mislim, da obšir-neje o tem ni treba govoriti in da to kaže, da v tej organizaciji ni vse v redu. Takih primerov bi lahko ?e nekaj nažteli, toda takih, kjer bl partijska organizacija re-agirala energično in odločno, ni dovolj. Oblike socialistične demo-kraclje dajejo našim naprednim delovnim Ijudem veliko več mož-nosti za uveljavljanje svojih gle-danj kot pa sovražniku. Toda do-godilo se je tudi že pri nas, da je ravno sovražnik, oziroma razni negatrvni elementi, bolje izrabljal te moznosti. To kaže na našo neaktivnost in včasih tudi nesposobnost. Mi lahko premaga-mo sovražnika v miselnosti edino-le v odprtem političnem boiu, v katorem se bomo sami krepili, ne pa z nekimi adminJstrativnimi metodami.

V tej borbi nam bo v veliki meri pomagalo razvijanje prave konstruktivne kritike socialističnjh pozicij, to nam bo zagotovilo tudi uspešno borbo proti dvoličnosti in proti malomežčanski omahljivosti, ki se je pojavila v nekaterih na-iih organizacijah.

Iša drugi straru pa se pojavlja tendenca, ki ni tako splošna, to je, da se po VI. kongresu v na-šem delu ni v bistvu kakor tudi metodi nič spremenilo. To je vse-kakor negativni pojav, ki se kaže v pojmovanju naše organizacije kot oblastvenega organa, v mi-šljenju posameznikov, da je po-trebno vnaprej pripravljati skle-pe, ki naj jih sprejfne sestanek zveze ?tudentov, v neposrednem vmešavanju organizacije v ka-drovske probleme zveze študen-tov.

Nadaljevanje na & strani

Menda }e bii sprevod stroinikov-brucov in Ze-lenega carstva po odkrit-ju Slavoloka Zmage ena največjih prireditev, ki js pritegnila skromnih senzacij željne meščane slovenske metropoie. Pri-peljali so se po ljubljan--skih ulicah v city jn tam opraviilj žtevilne svečane cereraonije. Zbrala se Je velika množica [n pozor-no sledila veselemu pro-gramu. Na siiki vidimo Ford (zadinjega tipa) s carstvora tn Brucmajor-jem v zgodovin&ki pozi, (Foto GostLmčar.)

vabiti radovedno ljubliansko občinstvo na prireditve take vrste. Ali pa je prav, da tradicionalna brucovanja, ki bi se morala vrški v imimni in veseli atmosferi, izkoristimo za finančni efekt in morda celo za tisto slavno »uveljavljanje študentov v javnosti«? Manim, da ni ravno najlep?e to, da bi radi zaslužili na račun nas samih, kajti ne smemo pozabiti, da sta vstopnina in veselo razpoloženje v obratnem sorazmerju. »Krokati« in veselici se je vedno lepše in prijetneje v zaključeni družbi, ▼ javnosti pa bi se uveljavili in dosegli tudi finanČni uspeh s prireditvami drugačne vsebine, ki bi bile bolj na tako imenovani »vižini«.

Sicer pa — kakor hočete!                                               kd*

pflenufii ZŠJ Ijubl jcMiske Univerze, Visofcih šal in Akadesnij

Naše izkušnje nam omogočajo

odgovorno delo

Spričo resnih problemov na nekaterih fahultetaH, kjey se položaj i* dneva v dan bolj maostruje, je bil sklicart plenutn Univerzitetnega, odbora, k{ je razpravljal o strokovnih prob-letnih tia visokih šolah. Plenum je sprejel ve& sklepov in osnutek pisma xa Ljudsko skupščino L/RS, ki bo skupa,j % do-kumentaci,jo predano najvišjetnu slovenskemu organu oblasti

Relerat, ki je bil podan na plenumu, je analiziral doseda-nje delo ZSJ v strakovni smeri, napake in uspehe doslej ter za-črtal način dela za v bodoče. V referatu so bili obravnavan! pereči materiaini pof.oji na^ih ustamov ter j€ zato plenum spre-jel pismo Ljudiski skupščini o teh problemih.

Diskuslja Je v gilavnem obrav-navala problem sradbene fakul-tete, kjer se je situacija najbolj zatostrila. Plenum Je zavzel do raznih problemov stališče III. skupščine in je to stališče v ne-katerih primerih detajliral.

Resen problem predstavljajo študentje, ki na naših fakulte-tah lenuharijo, ter je potrebno, da ZSJ prične z odločnim čišče-njem ta&ih elemeatov iz vrst našega člamstva.

Ponekod se je pri reševanju ■trokovniih problemov pokazala neenotnost med čLanstvom Ln odibori samimi. Plenum je take pojave najos*reje obsodil. No-beno zdiruženje, ki nima enotaih staličč, ne srne postavljati ni-ka!kih vprašamj pred faJtultetoe organe, dakler ne razčistijo problemov v lastni sredi. Od-ločno je potrebno nastopiti pro-ti članom, ki niso voljeni niiti drugače za to pooblašičeni, a da-j&jo izjave fakoilletnim oblastem na lastno pest, često proti m.ne-nju kolektiva, s čirner zasledu-jejo ozie osebne interese,

Skrajno nezdrav pojav je ustvarjanje afronta pro-tj fakul-tetnim svetom v celoti, kar je p&polnoima nepoliti^no. S tem si nekateri aktivisti ald odtoori laste pravico, da so edino šibu-

Gradbeniki so spet v akciji

Prvo leto po osvoboditvi je bil    jenih učnlh načnov in Je zato   do 1. II. 1954, morajo delati ce-

na Gradbeni fakulteti v veljavi   snov daleč preobširna. Že študij   loten lzpit iz predmeta hidravh-

orgamzacij in vodstev ZK v vpra- u^n; navft spio-snega tipa, Leta   po starem učnem načrtu z ožjimi   ke, ki ga pa ti sluSatelji niso vpi-

1946 pa so uvedli načn z ožjo   usmeritvami je trajal povprečno   sovali niti ga n,i predvidel ucni

komunistov ne vežejo več stališča

Sanjih politične borbe in sociali-stične graditve.

Po nasih združenjih smo imeli nekaj izpadov in negativnih mi-žljenj, na karera pa ni bilo tiste ostre in energične reakcije komu-nistov, kakor bi morala biti, ko je na primer n* skuplčini Zveze rudarjev in metaiurgov neki ?rn-dent nazvai demonstrante ob pri-

dentj tisti, ki so sposobni sani-rati neurejene razmere. Ta'ki furakciomarji negi-rajo itevilne. naipxedine predavatelje.

Sklenjeno je bilo: ne na^enjaj-mo stroJkovnih vtprašanj, dokler nismo vsega podirobno pre-š.ttrdi-rali, i>e s temelijito analizo va. konikretnimi predlogi je mogo^ če usipeiti. Zgolj načelne b^eseda ne morejo roditi uapeha. Ne gre za to, da bomo mi sestavljali ptredloge za učaie načrte. Te pra-vice mmamo, pa tudj aposoihni nisnao za to. Pač pa srno diolžini opazarjatti na napaike in dajati predloge, realizacija tega pa je stvar šolskih o>bleisti.

Zaradi resnih proiblemov, kl Pa jih nekateri fakultetoi orga. ni ne jemljejo v pretres, delo-ma jih ne rešdjo, je plenuni raz-pravljal o ostrih a^cijah — boj-lcobu iai štrajku, pri čemer je v celoti osvojil staliišče CO ZSJ. Bojikot ali štrajk je revolta proti nazadaijašikim silam, ne samo polttiifrnim, temveč tudi tistim, ki zavedno ali nezaivedno delu-jejo reakcionarno, Jasno je, da moramo naše aikcije vodHi pa-metno, ne smemo »e igrati z ostro alkcijo irn prepre>:itl je treba delo sovra^rruim elemen-

usmeritvijo, in sicer: konstruktiv- čez 7 let. Sedaj pa, ko je uveden nacrt,y U manj so pa ta predmet tom; ki bi se morda po]avili

na, hidro in prometna usmernev. Praksa je pokazala, da je današ-njemu razvoju gradbene industri-je potreben inženir splošnega tipa. Zato naj bi se na zahtevo opera-tive v 1952-53 začel uvajati učni načrt, ki bi vzgojil inženirja splošnega tipa. Fakultera sama pa

po večkratnih spremembah novi, še obširnejši učni načrt, postaja dolžina študija skrajno resen problem.

Združenje gradbcnikov je že dalj *asa dajalo pobude za rešitev tega problema. Skiicalo je študij-sko konferenco maja meseca s

liki prvih demonstracij za Trst, je v tem ]etu poizkuslla preiri od profesorji in zastopniki operative.

Študenti priro'do*lov no-matematične fa-kultete

v Beogradu so dva dni

bojkotirali predavanja

ker Fakiilietm svet ni hotel sprejeti

Kot ob?irno poroča beograjski teri predavatelji. Profesor Sima »Narodni studenU, so študenti Grozdanič je poudaril, da z no-

9 na 8 semestrov z usmentvijo, prl tem pa bi ostala učna snov po obsegu neizpremenjena. Ker pa to ni bilo sprejeto, so sestavili nov učni načrt splošnega tipa z 9 se-mestri, kjer je le zadnji seme-ster smerjen. Da ta prehod ne bi trajal predolgo, fakulteta ni spre-menila ^tudijskega načrta samo v prvem letniku, temveč tudi v dro-gem in tretjem. Zato sta biln in sta še preobremenjena lanski III. \n tudi lanski II. letnik, kar so fakulterne oblasti tudi priznale. Razen tega ie novi študiiski na-črt !e skupek prejšnjih ože usmer-

Tu so sklenili, da dekanat do pri-četka novega študijskega leta sklice konference profesorjev, in-ženirjev iz prakse in zastopnikov zveze gradbenikov, kjer naj bi proučili študijski problem na fa-kulteti. Ta sklep ni bil uresničen in problem študija se je spet po-javil pred Zvezo giadbenikov v vsej ostrini.

Po najnove.JSi objavi, ki je sle-dila vsem tem dogodkom, smo iz-vedeli sledeče: slušatelji Gradbene fakultete, ki so poslušali predmet hidromehanika in ki izpita iz tega predmeta ne bodo opravili

poslušati. Kljub vsem razgovo-rom, ki so se vršili, o tem nismo bili prej obveščeni. Mislimo, da tako pristopanje k reševanju na-ših probletnov že kaže, kako se bodo drzali danih obljub.

ALI BO POTREBEN BOJKOT PREDAVANJ NA GRADBENI FAKULTETI

Zveza gradbenlkov je na svoji konferenci 10. XI. 1953 sklenila poslari dekanatu peticijo in za-Nadaljevanje na 6. strani

svojo atkcijo. Neikož smo se bo-rili proti štrajkom, kar je bilo Ufpravičeno. Takrat je bil pri nas centraliziiraini sistem, do-u-ga organizacija gospodarstva ;n uprave, taikrat bi bil napad na katerem koli saktorju napad na cetotni sistem. Ne moremo re<iif da se tudi danes ne more zgo ditl, da bi sovražni eleraenti po-Izkusili iz štrajfka UistvaTiti po-liti^ni problem, četprav smo tu-di mi poliitično biudtni.

Nadaljevanje na 3. strani

Naš in njihov odnos, Vodici nn,j bodo spo-

sobnejši, Organiairali bomo tabor,jen.je v

Slov. Primorju?

rovndce itd.) Vaporedmo s tem prirodoslovno-matematične fakul- vim načrtorn in programora ne

pa je treba dokončno preurediti Studijske načrte na oddelkih, da bod1^ sluišateljl, loi se bodo pni-

tete v Beogradu proglasili bojkot smemo čakati več niri minute, predavanj, ker fakultetni svet ni o vprašanju se je že dovolj dis-in ni hotel reševati vprašanj o kutiralo in katedre so odgovorne,

hodnja leta vpiscyva.li na naSo spremembi študijskega režima, ki da se stvar takoj reši. Dejal je

fakiuHeto, lahko diplomirali v normta^eim času, Na oddelkih

so posrala v zadnjem času poseb- tudi, da se mu zdi, da je med no pereča. Študenti so v glavni profesorii tudi nekaj takih, ki že-

z.a keimijo in geologiijo pa bodo predstavniki profesorjev in štu-deniov skuipmo podirobneje ob-

Mednarodni kosarkarski turnlr,

avli organizirali protestni miting, na katerem so ponovno obrazlo-žili svoie predloge. Zahtevali so, da sc ustanovi komisija, ki bi v razmeroma kratkem času pregle-daia in rešila vse pomanjkliivosti v učnem načrtu, ter d.a se izdela pravilnik študija — to je uvedba prostih rokov za Studente četrte-a letnika in absolvente in raz-

le, da bi bili pogoji za študij težji, in take je treba razkrinkati, kolikor se niso že sami. Dekan fakultete profesor Tadija Pejovič je v kratkem govoru povedal, da je fakultetni svet sprejel odloži-tev, da ne razpravlja o študent-skib predlogih, s kaj skromno ve-žino (12:11).

Ko ie profesor Spasoje Garzi-

AŠK je prvi

na katerem so sodelovali MLA-DOST, MENTON, ŽELEZNI-ČAR in A$K, $e je končal z zma-fo nase kosarkarske ekipe. V tek-mi za prvo mesto so Uudenti premagali borbeno vrsto 2ELE2-NIČARJA 5 73:66, v tekmi za tretie in četrto mesto pa $o za-grebski studenti vlsoko porazili WENTON s 65:36.

veljavljenje uredbe o omejenem Itevilu opravliania izpirov. O vsem tem so se predstavniki ?tu-denrske organizacije že sporazu-meli z nekarerimi predavateijl.

Na protesrnem zborovanju so koc govorniki nastopili tudl neka-

nlč dejal, da bo končno tndi nji-hov svet razpravljal o učnem pro-grarnu, so zbran! zaklicali: »Kaj pa potem razpravljater?« Študent matematike Mi?a Ivanov je zbo-

Nadaljevanje na 6. strani

2e v preteklem letu smo začeli preusmerjati delo sprejemnega centra za inozemske ^tudente. Gre za prehod od reklamnega turiz-ma k pravemu turističnemu dela, ki za vse usluge zahteva ekviva-lent.

Lahko recfemo, da je eno kot drugo bila nujna posledica in od-raz splošnega razvoja naše poli-tike. Ker so se pri^eli pojavljati nepravi odnosi do inozemcev, ki prihajajo k nam (tu mislim pred-vsem na servilnost posameznikov), smo bili mnenia, da naj bo naša mednarodna dejavnost z organi-zacijami in posamezniki enako-pravna. Nasprotovali smo kakrž-nim koli privilegijem in do vseh nacionalnosti smo zavzeli enak odnos, lahko bi celo rck\\, da smo imeli s študenti manjših in kolo-nialnih držav bolj prisrčne od-nose, kar je razumljivo samo po s&bi.

Popotaiki z vseb kontinentov so obiskalj poleti LJubljano

Na?e dvojno:

delo v centra je b3o

1.  tehnično — i& ga lahko tako Lmenuiemo

2.  politi<fno.

Tehnižfna stran je bila bolj v ospredju, za kar so seveda po-sebni razlogi. Ko govorimo o tej strani na^ega dela, mislim pred-vsem na oskrbo inozemskih ?tu-dentov v materialnem pogledu, ogled mesta in dajanje zahteva-nih informacij. Druga stran na-šega dela — politi^no delo —■ ie bila ze!o različna, ker smo pri nas imeli skupine in posamezni-ke. Vse velike skupine inozemskih Sradentov, ki so potovale po Ju-goslaviji, $o imeie svoje vodiče, ki iih je pošiljal Centralni odbor ZŠJ. Glavno politično delo ]e bi-\o zaupano prav vodlčem, Vse diskusije, ki so jih le-ti vodili z inozemci med niiliovimi potova-nji, so bile spro^cfene. Skupine so <?e večinoma obračale zaradi i-n-formacij na svo;e vodi^e, med-'tem ko so imele diskasije z nami Nadaljevanje na 3 strani

Akadbmij

Konkretna politična

O sprejemnem centru

STRAN I

fHlCUNA

c.3v. n

PROTESTIRAMO

in OPOZARJAMO

(Beseda o sekretarju filozofske faktdtete)

Večkratno poudarjanje istih stvari često izpade neza-mirmivo, kljuto temu pa nas ne&aj dogodikov v zadnjem ča-su ' sili k temu, da še anJcrat jasuu im glasmo povemo naše etališče.

Upravičeno trddmo, da smo študentje samostojni, svobodino miiS-leSi in enakopxawni ljudje ter da nam je tuje vsaJco dru-gaono pojmovainje, pa naj se na-naša na posamezmika ali celot-no naio organizacijo. Drugačna giledainja so nepolitičtna, v skraj-ini meri tudi sovražna. Zato se bcmo odločno borilj proti vsa-kc?mu pojavu podcenjevanja, smešenja, poizikuisom prisiljeva-nja in krojenja naših gledanj po otousu drugih. Z lcudmi, ki so dirui»ačne-ga mnonja in to v pra-ksi kažejo, bomo storili popol-noma enaiko kot beogirajskj me-dicinci — naslj jih bomo ven iz naših visokih šol.

Na skupščini filozofske fakul-tete ie diskutant 9 pedagošikega oddelka govoiril 0 nepravilmostj sekretarja filozofske fakultete. SefcretaT dekamata daje včasih *elo neumestae izjave, ki jih ne moremo tolmačiti v smislu s-o-ciallstičmega občev^n.fa z ljud-mi. frekaterfon š+udentom peda-gogiike je daja>l ta:ke izjave: »Pojtiite se raje učit kuhati«, i>Ne boste diplomirald do Uipo-kojitve«, takim, ki s-o prihajali ix služb, pa »Z^akaj jemljete kruh gimnazijcem?« itd. Na sk-ui^čiiTri, kjer ie bilo to graja-no, sta bila prisotna de&an in prodekan fafcuMete. Clovek bi tipravič-eno prii5a.koval, da bodo faikuMetme oblasti uvedle posto-pek, Uigotovile točnost oz. ne-"feoenost izjav ter predale sekire-tarja diseiipMnsikemiu sodršžu in gn odsfcranile z Univerze. Ksko je pa dejamsko bilo? Nasprotno! Na dekanat so poklicali ptred-sednika zd.ruženja in diskutan-ta, pri čemer je sekretar za-grozil diisiku'tantu 2 discipHn-»kim postoplkam, če se 0 stvari

ive v časopisu. No, sedaj je v Časopis-u. Postavijamo pa vpra-šsmje aruverzitetnirn oolastem: kdo bo koea predal clisciplin-skemu sodiscu in kdaj bo to? Zabtevamo cdtgovor v najkraj-šem času, sicer bomo stvai re-šili sami.

Zanimiv primer nam dajejo tudi disiku&ije v zadinjem t&sn na Tehnifci. Našel se je profe-sor, ki smelo vprašuje, s kakšno poravico stavljamo študemtje svoje zahteve fakultetnkn otsla-stem, saj snio z vpisom na fa-kuReito piristaii na take Ln take pogoje. Studentje Po mnenju tega profesorja nirnamo pravi-ce presojati delo fakultete, na-ša dol'žno®t je 1« izpolnjevati pcgoje po disciplinskem pravil-niikiu. Kje je tu napredmo roi^ šljenje, ki mora zagovarjati po-trebo po borbi mneinj, kje je težnja VI. kom.giresa ZKJ, ki govori 0 potrebi notranjega de-mokratizma na visokih šolah, in. koijifrno, kje je akademski in aploh frloveški način občevanja? Take postavke nas upravtčeno vznemkjajo. Ce pri tem ugoto-vimo, da take izjave dajejo na fakiult&ti, kjer vlada skrajna na-petost, Be vprašujemo, če ni morda komu prav posebej do tega, da študente podžiga k re-volti?

Za zaiključek naj bo jasno po-veda.no naiše stališče: študentje smo zrelj ljud'je Ln zahtevamo ena&opravmo in akadem&ko ob-čevanje. ZSJ pa ie samostoina organizacija, ki predstavlja na visoklh šolah in v javnosti po-Iiti6no silo, ki ima polmo pravi-co sodelovati v vseh diskusijah o vseh problemih. Brugačtna sta-lišča so nesprejernil.iiva za nas

Atomski avto, naložen 2 brucl, prihaja v mesto

Strokovni iffeološki

prava

se je lotil resnifa problemov

Na pravni fakulteti že drugo sij o najrazličnejših temah.1 leto obstaja in usp«šno deluje Tako so se vršile diskusije o strokovno ideološki klub Zdru-ženja študentov prava. Naloga in namen tega kluba je stro-kovno in idejno politično vzga-jati študente, razpravljati o pomembnih notranjih družbe-nih dcgodkih in zunanjepoli-tičnih nroblemih.

V ta namen je vodstvo klu-ba v preteklem letu organizi-ralo vrsto predavanj in disku-

voiitvami fostveno ni spremenil, saj tistž, ki hodimo na UO, opazi-mo tam se vedno ene in iste tova~ rise. V UO smo izvoUii 19 članov,

osnutku ustavnega zakona, o osnutku zakona o univerzah, o osnutku zakona o verskih skupnostih in številne disku-sije o materiji VI. kongresa ZKS; vmes pa so se vrstiia ra-zna predavanja profesorjev in drugih strokovnih, znanstve-nih in političnih delavcev, pa tudi predavanja študentov sa-mih o temah, kot je na primer: »Evolucija ali revolucija kot prehodna oblika iz kapitalizma v socializem,« ali pa tema »O politiki levega krila labori-stov« itd. Posebno ta posledn.ia oblika ideološko političnega udejstvovanja se je pokazala kot uspešen način sodelovanja študentov v tem klubu; v le-tošnjem letu nanieravajo juri-

zato bi ieleU o njihovem delu ka) sti Radaljevati & takim nači-

Kako in kaj delajo novi funkcionarjl?

Vidett je, da se pohžaj z novimi

več slišati. Morda ne hi bilo ntr Htnestno, d bi v tni izmed pri-bodnhh k, <xlk predscdstvo po'

nora dela.

Preteldi teden je strokovno ideološki klub ZŠ prava imel

kot tudi za iavnost, kar pobrju- r^o^l^p^^hJ^ »voj letnl ob^ni zbor, kjer so ie zadnji osnutek univerzitetne- Univerzitetneglodbora. Nedelav- izvollli nov0 vodstvo kluba-

ga zakona.

Da se izoginemo neljubim 1n-cid&ntom, pa povemo, da sntio

ne Uane naj bi potem obravna-vala zdrulenja, ki so jih kandidi-rala. Neprijetno nam ho na IV.

odločno prdpravljeni ostro obra- skufsčirji zopet poslusati: >2al

čimati z vsakomer, ki bi želel uvajati drugačn« odnose.

pa vsi člani UQ niio bik delav-ni . . .t

O važfig naSogi ziirsiženj

Po osmih letih bi se lahko otresli starih gledanj

Cesto smo Ze ugotavljali, da marsikje po naših fakultetah predavanja ne ustrezajo sodoeni ravni znanosti, da so idealistlcna in v nasprotju z znanstvenim materializmom. v najvecji meri se ta problem nanasa na huma-nistiCne fakultete

Zveza študentov Jugoslavlje, 8e posebej pa koinunisti na r.a-sih fakultetah ne smejo bltl brezbrižnl do tak'h pojavov. Smelo in odiločno morajo te pro-bleme postavljatl na dnevni red, psatl 0 nji'h v časo^sju \n za-htevatl od fakultetnih argar.ov, da napake popravljajo.

Osem let po osvoboditvl je prav gotovo dovolj dolga doba, da bi se nekateri predavateljl

§faneEu v sfoDO

Po!.n načrtov si bll ln nisJ si dsl cddiha! S tako ihto in po-zoraostjo si se zagrizel v delo, da Te je icogla odtrgati od nje-ga le zavratna bolezen.

Ceprav si hotel biti na zunaj trd, je v Tcbi vendar plapolalo nežno čustvo. Vse si sprejemai tonkočutno in prizadoto. V Tvo-]i duši so se odrazila vsa dijaš-ka leta, ki sva jih presecfelav isti učilnJci: vsemu, kar se je z.godilo, si hotel pritj do dna. I>elo s tovariši Ti je bilo napo-tilo za naprej. Vedno si hotel,

otresli starlh gledanj In se se-znanili z napredno znanostjo. Po naših predavalr.icah pa še mar-sikje ^redavajo stvari po vzoru starih šol, nl pa duha ne sluha 0 novih spoznanjih.

V tej borbi za boljšl Ideološkt nivo predavanj b! morali odi-gratl važno vlogo tudi naši as'-stentt. Zal pa so p.sistenti pre-mailo živahr.i, boje se zameritl predstojnikom kateder; nekateri gredo še dlje, pa pišejo slavo speve delom, j'ih proglašajo za materlalistična, vse to pa v bo-jaznl za svoje asistentske stolč-ke. Tak odnos aslstentov, pa če-

nistov je polltično delo, polltld-na borba in smelost. Poglablja-nje v te probleme bo našim to-varišem odpiralo nova obzorja, jlh sililo k pogloibljenemu fitu-dlju ln jlh u&posabljalo za re-volucionarne borce.

Težko je načenjatl take pro-bleme, vendar jih moramo. Združer.je pravnikov je dalo fa-kultetnemu svetu nekaj pri-pbmb v zvezi s temi vprasanjl ter je fakultetni svet pokazal veliko pripravljenost in resnost za reševanje teh nalog. Filozo-fl že dlje časa spe spanje pra-vičnega, tožeč 0 tem, da ne naj-dejo oblik dela, lzvrševanje te naloge pa je dovolj konkretno ln sodl med osnovne dolžnosti komunista ln člara ZSJ.

Možno je, da bodo Itudenti v

prav so nekateri komunisti, iz- tej borbi mars-kaj pogrešill za-

vira iz mišljenja, da bo vsakdo, kl je asistent, nujno postal pro-feBor, ter se zato krčevito drže

radl premajhnega znanja, ven-dar bo osnovnl naraen dosežeD, nastala bo bofba mnenj, fakul-

stolic in v zv?zi s teim skrivajo - tetnl svetl kakor tudl posamez-dejansko stanje.

Nekateri komunisti tožijo, da nimajo posebnega dela glede na razmlšljati, kar pa je najvažr.ej. novo vlogo ZKJ. Naloga komu- š« — morali bodo tudl ukrepati.

nl profesorji pa bodo za&ell o tetn važnem problemu resneje

Volitve in Akademski kolegij

Aii ]e res, da 17% kolegijašev ni volilo?

Menda je res, če tako govo- saj se pri 500 Ijudeh vedno

Za predsednika je bil izvoljen tov. Bibič Adolf, za člane od-bora pa tov. Plansteiner Franc, Mlinar Zdravko, Ribarič Mi-ha in Kristan. Podane so bile tudi smernice za delo in na-daljnji razvoj v letoenjem letu

Strokovno ideološki klub ima že izdelan program svo-jega dela za pol leta naprej. Pretekli teden je že organizi-ral predavanje tov. dr. Jožeta Potrfta »O &ocialisti6ni etiki s posebnim ozirom na seksualno vzgojo«. Naslednji teden pa namerava povabiti dr. Murka, ki bo predaval »o pravnižkih poklicih«. Sledilo bo predava-nje dr. Ivana Tomšiča »O živ-ljenju in dalovanju ameriških študentov«. Tov. Tomo Brejc, član Izvršnega sveta LRS bo predaval »O svojih vtisih po-tovanja po Zahodu s stališča delavskega gibanja«. Tov. Vi-da Tomšič je obljubila predn-vanje »O aktualnih političnih problemih«. Predavanje v o-kviru strokovno ideološkega kluba je obljubil tudi tov. Ja-nez Vipotnik in tov. Ivan Bratko. Tem predavanjem pa se bodo pridružila se predava-nja študentov, zato namerava vodstvo po posvetovanju z ne-katerimi profesorji sestaviti teme za posamezna predava-nja in te teme objaviti študen-tom, tako, da bo lahko vsak izbral svojo.

Na ta način bo mogofie štu-dente bolj zaktivizirati, jih zainteresirati za obstoječe družbene probleme, po drugi strani pa kontrolirati njihovo delo v Z\'ezi študentov in v Zvezi komunistov. Strokovno ideološki klub je danes eden glavnih načinov družbeno po-litičnega udejstvovanja na pravni fakulteti, priznana ob-

lika ideološko političnega vzgajanja juristov in uspešno sredstvo razvijanja in utrjeva-nja v njih socialistični zave-sti. Prav in koristno bi bilo v

O SOCIALNEM SESTAVU, 'ŠTUDENTOVj

da grajarao Tvoje napake, a Te rj,j0 %e po mestu, ampak tukaj vrinejo napake. Ampak tukaj tem pogledu posnemati prav-

je kritika vendar bolela. če si kot komunist storil napako. Stane, tutii kst kornunist si opravii svojo nalcgo; bij s\ sla-boten, a vendar uporen. Poka-zal si, kako žilavo Je treba bra-n:ti svoja načeJa!

Tvoj svetovni nazor ja bil da-loč od verskega mračnjaštva. Preziral si misticfzem in se bo-rii proti njerau. In vendar so To prav na zadnii poti z njiimi žalili — Tvoji domati. Toda s tem ni pokopan Tvoj svctovni nazor in zavcst komunista! Mi srno za Tabo, Stane, Tvoji «o-šolci, kolegii z Univerze — ti-soče nas jel Se še spominjaš, Stane, kako ponosno si bral sti-he:

»Mi gremo naprej...«

Sedaj je prišel naš čas. Ob

slovesu ponavljamo te stHie %&

Tab>. Oprosti nara, Stane! Naj

Ti bo lahka dolenjska zemlja!

bi hotel popisati nekatere do-godke, ki so dovedli do tako poraznih številk. Mogoče je malo prepozno govoriti o stva-reh, ki bi morale biti popol-nom-a jasne in urejene že naj-manj 10 dni pred volitvavii. Seveda so tu različni razlogi, ki so to ovirali, ampak govo-ril bi sarao o bistvenih napa-kah, katere so privedle do tako nepojmljivih rezultatov.

Že od 1. septembra, ko je večina študentov prihajala

nismo bHi samo mi tisti, ki ne delamo prav, nastati je mo-ralo več napak tudi s strani našega terena ali pa centml-ne volilne komisije. Naj na-vedem nekatere pomanjkljivo-sti, ki so dejansko vplivale na kontrolo udeležbe voliv-cev. Terenska volilna komislja je prosila, da napravimo kon-trolo in kore'kturo volilnega imenika v našem domu. Se-veda smo takoj prisflopili fc delu in ugotovili, da je v se-znamu bilo vpisanih okrog

v študentske doviove, smo od 50 tovarišev, k% že dalj ča.sa

vsakega posamezmika zahte-vali, da se takoj prepriča, če je pravilno prepisan na vo-lilni imenik mesta Ljubljana. To je predvsem veljalo za novince. Upali smo, da smo na tak način uspešno pomagati zmanjšati zmedo, ki smo jo pričakovali v času volitev;

Nenadoma nas je v cvetu mladosti zapustil član Zveze študentov Jugoslavije

BAJC STANE

študent Pravne fakulteie ljubljanske univerze.

Dobrega tovariša tn delavnega ter zavedne-ga člana bcxmo ohranili njegovi giarmazijski to-variši ter kolegi z Univerze v častnem spominu.

niso več v Kolegiju. Popravili smo vse stvari, tudi seznam priložili in bili gotovi, da bo vse v najlepšem redu. Mestna volilnu komisija je poslala glavne sezname, ki so bili po" trebvA revizije, komaj nekaj dni pred volitvami. Tedaj seveda ni bilo časa za celotne popravke in naše delo je bilo zamun.

V kolegiju nas je 500 .5tu-dentov in zato smo prosili, da bi dobili svoje lastno volišče. Saj so nekatera volišča štsla samo 350 volivcev. Na našo prošnjo smo dobili vedno po-zitivne odgovore, vendar nas je volilna komisija razdelUa na terenska volišča, tako, da je naše volišče Št. 97 štelo so~ razmerno reHko število voltv-Nadaljevanje na 6. straol

nike!

Titcfi vnaprej bcsdo delafli

Zirovski študen.ti, fci so znani po 6vojem 6eiu v doimačem kra ju, so se sestalii sedaj tudd v Lijuibljaini. K©r do sedaj niso irneli trdne orgawizaeijske obli-ke, &o se odlot:iiii, da bodo v bratkem sestavili pravilniik klur-ba. Poleg glediaMišikega lista, kd ga ie izd^ajago ob vsaJri ncvi uprizoritvi v domaoem gled^ali-ščti, bodo ob koiiiiCU leta izdald tudi literairne hn zgodovinske prispevke iz NOB svojega kra-ja v oblitoi ailman^ha. 'V Zireh bodo prLrediiLi liiterarno glasbe-ni večer in več poiliti&nih pre-davang. Skupn.o s kilubi iz Skof-je Loke i-n Krainja bodo prosili OLO Kranj za fiinamiimo pomoč, ker j« sociatoo stanje šfadenr tov dotk.aj žlbko. Pozdraviti mo-ram0 odločitev, da so sprejeli v blub tud/i sredtnješolsko sekcijo.

OBVESTILO

Univerzitetrii odbor ZSJ In Unlverzitetni komite ZKJ sta se pres&lila na Miklošičevo 5a, Medrnarodini oddelek pa v dosedsmje prostore UO. Objave za vožnjo in letni dopust se že nadalje dele v pos!opju Uriiver-ze v d0sedain.#h prostorih od 12. do 13. ure vs&k torek in četrtek.

Hfe¥ilotiel^¥^iieiiilsidiiie

na iiašl nniwer^i se je v prlmeri dotok kmecke mladine

pa je padel kar za 8%

Že večkrat stno ugotavljali, da je socialni sestav na uni-verzi nezado\Toljiv, vendar nismo skušali narediti podrobne analize tega stanja, ki bi natn pokazala vsroke in obenem izhod iz tega položaja Če še enkrat prikažemo statistiko, po-tem vidimo, da je procentualno števiio delavskc in kmečke miadine na naši univerzi škandalozno glede na <o, da smo v socialistični družbi in da sta delavski in kmečki sloj naj-številnejša. Statistika nam kaže sledeče:

sloj: delavski kmečki uradniški obrtno-trgovski ostali

leto: 1939 7.1%

22.7% 55.1%

9.7% 5.4%

leto: 1352 10 %

14.2% 61.2%

8.2% 6.4%

Iz statistike vidirao, da j e število delavske mladine v primeri s predvojnim stanjo m naraslo koniaj za 3%, med-tem ko je dotok kmečke mlad ine na univerzo padel za ceiih 8%. Statistika na neki obrtni šoli v LjubJ jani, ki je bila iavr-šena v lanskem letu, je poka zala, da je v tej šoii 98% mln-dine, ki izhaja iz delavskih i n kmečkih siojev, in le 2% mladine, ki izhaja iz drugih sl ojev. Smo torej priče procesa, da univerza pcstaja vedno bo lj privilegij uradniških in dru-giii slojev, deiavski in kmetk i mladini pa postaja dostop na univerzo vedno težji.

Kateri so vzroki tega neza dovoljivega stanja?

Najprej jc trcba poudariti, da nad 59% študentov izha-ja ia Ljubljane. Kot vemo je Ljubljana bolj administrativ-no in kulturno, ne pa toliko in-dustrijsko središte, zato je ra-zumljivo, da daje Ljubljana največ študentov, ki izhajajo i% uradniških in drugih slojev. Poudariti je treba, da imajo študentje, ki so iz Ljubljane, priviligiran položaj. Ta privili-girani položaj se najbolj cdra-ža v tem, da je višina otrožke doklade ali šiipendije za Stu-dente iz Ljubljane prav tolikš-na kot za študente izven Ljub-ljane. Da je zvezan študij ti-stih študentov, ki ne izhajajo iz Ljubljane, z neprimerno višji-mi izdatki, mislim, d% ni trcba posebej poudarjati.

Da je dotok dela</ske mladi-ne na univerzo tako majhen, je vzrok tudi to, da imajo de-lavci navadno manjše dohadke kot uradniki z dolgoletno prak-so. Cim nižja je delavska kva-lifikacija, tem nižja je plača. Nadalje imajo delavci navad-no več otrok, kot pa jih imajo uradniki in so zaradi tega v večjih materialnih težavah. Ze-lo važen psiholoski moment, ki preprečuje dotok delavske mla-dine na univerzo in ki ga je treba posebno podčrtati, je v tem, da delavci na splošno niso

zainteresirani, da bi pošiljali svoje otroke na visje sole, pa naj kažejo še tako velike spo-sobnosti in še tako navdušenje in željo, medtera ko hoče ime-ti vsaic uradnik svoje otroke akademsko izobražene, pa naj imajo še tako rnaio sposobno-sti in nadarjenosti. Zexo redek je primer, da bi delavec piače-val inštrukcije za svojega otro-ka, kar je pri uradniških slo-jih zelo pogost pojav.

Dotok kmečke mladine na univerzo je v piimeri s pred-vojnim stanjem padel. To je najboij zgovoren dokaz, da se-danji sistem podpiranja z do-kladami ne ustreza, ker je naj bolj prizadeta mladina maiih pa tudi srednjih krnetov. Čs-tudi bi prišli iz sistema otroš-kih doklad v sistem štipendi-ranja, a bi vzeii isto davčno osnovo, se položaj ne bi izbolj-Šal. V tem je tudi bistvo pro-blema. Da bo stvar jasnejša, vzemimo primer. Nek mali kmet plača letno nekaj čez 50 tisoč dinarjev davka, poleg te-ga je tudi zaposlen v tovarni (mali kmetje so navadno tudi tovarniški delavci), kjer zaslu-ži mesečno 9.000 dlnarjev. Ima štiri otroke in dva želita študi-rata, vendar zaradi davčne os-nove nima pravice do otroških doklad. Ker dohodki od zemlje niso tako veliki, da bi lahko vzdrževal vsaj enega otroka, se obrne na občinski odbor in ho-če prepustiti zemijo občini v obdelavo, da bi potem lahko dobival za svoje otroke dokla-de, vendar občina tega ne sprej-me. Vse želje in načrti, da bi študiral vsaj en njegov o-trok, padejo v vodo. Takšen je torej položaj. Nemogoče je danes malemu kmetu (zelo tež-ko je tudi srednjemu) dati študirati svojega otroka.

Pri razmeroma velikem do-toku kmečke mladine na uni-verzo pred vojno ne smemo po-zabljati na vlogo, ki jo je ime-la v tem pogledu duhovščina. Duhovščina je pomagala mno-gim kmečkim sinovcm, seveda s svojim posebnim namenom.

To je dejstvo, pred katerim da-nes ne smemo zapirati oči. Da-nes ni na naši vasi nobenega faktorja, ki bi omogočal revni, a nadarjeni mladiiii dostop na srednje in višje šole.

Danes edino večji kmet mo-re dati študirati svojega a$roka na univerzo, vendar je velikih kmetov tako malo, da bi se sdr danji položaj ne izboljšal, če-tudi bi vsi veliki kmetje po-šiljali svoje otroke na univer-zo. Da je sedanje stanje, ko samo veliki kmetje lahko vzdr»« žujejo svoje otroke na univer-zi, nepravilno in krivično, ai treba posebno poudarjati. Mnogo študentov je prekinilo študij, ker niso imeli sredstev, in so se zaposlili. Naredimo pregled, iz kakšnih slojev ti študentje izhajajo, in videli bomo, da so večinoma delav-skega in kmečkega porekla. Nadalje naredimo statistiko, kateri študentje so v najtežjem materialnem poiožaju; zc^jet borno videli, da so to študent-je, ki izhajajo iz delavskih ia kmečkih slojev.

Kako polcžaj izboljšati?

Problem socialne siirukture je treba reševati že v srednji šoli. Ukine naj se sistem otroš-kih doklad in naj se uvede si-» stem štipendiranja. Pri pode* ljevanju štipendij naj se posve* ča posebna pozornost delavski in kmečki mladini. Omogoči naj se študij otrokom malili iu srednjih kmetov. Posebna po-zornost se naj obrne na zaosta-* le predele Slovenije, od kodeif je dotok Študentov na univer-zo izredno majhen ali pa je ža povsem prenehal. Pri podelje-« vanju štipendij mora imetl važno vlogo ZŠJ. Delati bi sa morale razlike med študentL ki so iz Ljubljane, in tistimi, kl so izven Ljubljane. Nadalje bi se morale delati pri podeljeva-nju štipendij razlike med de-lavskimi in kmečkimi sloji na eni strani ter uradniškimi in drugimi višjimi sloji na drugu Jasno je, da danes mnogo laža študira otrok nekega zdrav-nika kot pa otrok tovarniikega delavca.

Sedanji socialnl sestav štu-denfov na univerzi bl bii tm kapitalistidno družbo povsein normalen, za socialist. družbo pa postaja politifien problem, kateregu se moramo dobro za-vedati in ga vedno znova po-udarjati, ga prikazati javnostt takšnega, kakršen je in apeli-rati na vse odgovorne forume, da izdajajo take zakone in take uredbe, ki bcdo omogočili iz-boljšanje tega stanja. Potreb-no bi bilo, da bi o tem razprav-Ijala nova Ijudska skupščina. JerovŠek Janez

Pismo Centralnega odbora velja tudi odbora za našo univerzo

Cemtralcl odbor ZSJ je na zadnji seji razpravljal o študij-skih profclemih, še posebej pa o absolveat&kem problemu. Pis-mo je bilo dostavljeno tudi rek toratu ljiubljan&ke Univerze, ki pa je s svojim dopisom štev. 873 z dme 19. nov. 1953 odigo-voril takcle;

»S piismom z dne 27. X. t. 1.

ste mi poslali cMositiraini doipis v zvezi 7. vprašanjem absolvent-skega staža i.n revizije uanih nači-tov po posainezinih fakul-tetah.

Svet Umdverze v Ljuibljaai je na svoji seji d;ne 16. t. m. za-vzel k Vašemu doipiisu nasled-nje stališče:

Kar se absolvemtskega staža tiče, je Univerza v Ljubljani skupaj s Tehnišiko im MedicLn-sko visoiko šolo v Ljubljani spo-ročdla Izvršnemu svetu FLRJ, t,e3cireta.riatu za prosveto in kul-turo preko Sveta za pirosveto in kulturo LRS z do<pisom z dne 31. VII. t. 1. St. 550, naj se absolvemtski stai na vseh fateul-tetah Tehniške visoike šole in Mediciinske visoke šole, kaikor tudi na Agronomski in gozdar-ski ter Veterinarskl faktulteti, podaljša na eno leto, š'teto od absoiutorija. Na fafeultetah Uni-verze (filoizofska, prirodoslovno. mat&matiftna, pravna iu eko-nomska) pa naj se absolventski staž podsljša na 6 mesecev.

Pripominjam, da je U-niveTza v Ljuibliaini taiko šla v predlogu gled« fakultet v njenem o.kviiru dlje kak&r sam Centralni odbor Zve-ze študeaitov Jugoslavijs, ki oditno glede absol-ventov teh fa-kuMet sploh ni predlagal po-daljšania aibsolventskega staža. Nadaljnje odločanje o tenrvpired-logu pa seveda ne spada v komipetenco Univerze.

Kar se revizije učmih načrtov po faikudtet&h tiče, so fafcultcte \i okvira Unlverze v Ljubljani tafeo revizijo v sodelovR.nju s študemitsiko oTganizacijo in dru-gimi pristojijimi druižbenimi in-

stancami opravile že ob koncu študijsik&ga leta 1951-52. Te re-vizije &o bile potrjene od ta-kratnega Sveta za pirosveto in kulturo LRS in. so že v veljavi od študijskega leta 1952-53.

Zato se moirscm čuditi tor.u in obliiki Vašega dopisa, ki evem-tualne napaike, ki utegnejo še kje obstaja-ti, enostavno genera-lizira in jih oponaša brez raz-liike visoikošolskim uistanovain vobče.«

Doipis je podipisal rektor Uni-verze dr. Fran Zwiitter.

Posebem komemtar k pismu %o-variša reiktorja ni nujen. Zna-čilno pa je, da je bil sestanek, na katerem je bil sprejet odgo-vor, dva dini po III. skupšlčimi, ko se je d&kaj ostro obravnava-lo stanje na naših fakulitetah, pa tudi na Univerzi. Videti je, da Umverzitetnemu svetu ni jasen smisel pisma. Centralini odbor je naslovil pismo na «aše vi&o-košodiske organe predvsem zaito, da se otetoječi učni programi

revidiirajo. Prehodna rešitevi absolventskega probl©ma, po-daljševanje absoki.tordja je važ-no, ni pa najbolj bistveino. Ne zadovoljujemo se s tem, da a« nam sprianajo razne pravice v času študija, gre za skrajšanj« študija spLah. Revizija, ki jo tov. rekfor omenja iz 1. 1951-52, ni spremenila stamja; cbratno, študdj se je podaljšal z uvaia-njem di/plomskih icpiitov. Di-ploinsiki izipiti so doipriai&s k iz-boloianju znanja, dmajo pa kljub teimiu svoje poimanjMjivosti y zvezi z dolžino študija. Očrtelc, da pismo Centraln«ga odibcara napake gemeralizira, je neupra-vičen. Misliiti, da je šitudij na Univerzi urejen, ni uimestino, saj praklično niti ni dovolj preiz-kušen. Trditev v pismti CO, d« so študLjske razmere neTJTejane, pa je tooina in jo šitudentje na Univerzi vsak čas lahiko doka-žejo. Sicer pa naj študentje sa-mi razsodijo o vsebini pisma tov. rektorja.                      SK

Izvolili so si nov odbor, ki je že odločno prijel za delo.. Sklical je že nekaj sestankov, ki so bili polnoštevilno obiska-ni. Na teh so do sedaj v glav-nem razpravljali o štipendi-jah, ki jih je večinoma naka-zal Mestni Ijudski odbor Ma-ribor. Do sedaj so dobili 50 štipendij, vendar bi bilo po-trebno, da bi se to število po-večalo, kar bi vsekakor bolj odgovarjalo dejanskemu sta-nju, ker velik del mariborskih študentov živi v veliki finanČ-ni stiski. Nadalje so se na enem izmed sestankov nekateri to-

variši obvezali, da bodo napra-vili v Mariboru predavanja, na katera bodo povabili kul-turno prosvetne delavce, za-stopnike množičnih organiza-cij in industrijskih podjetij, kjer bodo le-te seznanili o so-cialnem položaju in drugih pe-rečih vprašanjih, ki jih je po-kazala pred kratkim izvedena anketa mariborskih visokošol-cev v Ljubljani. Važna točka teh predavanj bo tudi zaposli-tev absolventov nekaterih fa-kultet ter odnosi podjetij do praktikantov.

GLASILO STUDENTOV SLOVENSKE UNIVERZE

UredniSt: Prirnoi Kozak. Student (ilozofije.

Naslov orednlStv« In nprave: r-.}ubl]ana, Trg revolncije «t. 11-L, telefon 21-571. — Letna naročnina 200 din, polletna 105 din, četrlletua 35 din. — Izhaja Tsak drugi petek v mesecu. — Tisk Tiskarne »Siovenakega poročevalca«. — Rokopisov ne vračatno. — Naročnino nakazujte na tekodl račuD KB 606-T-841.

Clanki, objavljenl t listu, lahko zastopajo mnenje, ki ni identičn« • itališčem Zveze študentov Jugoslavije.

Mak je pričel

Stev. 17

TRIBUNJS

Stran t

MED ŠTUDENTI PO SVETU

MEDNARODNA ORGANIZACIJA ŠTUDENTOV TEHNIKE

tuji študenti stike z jugoslovan-skimi na potovanju po naši deželi.

Posebne težave smo lmeli s ti-stimi, ki so bili že y prejšnjih le-tih pri nas, ki pa niso mogli raz-umeti, zakaj je bil sprejem v ma-terialnem pogledu letos drugač-nejšl kakor pa v prejšnjih letih. Rekli so, da so bili prej prisrč-neje sprejeti kot sedaj. Takrat so namreč imeli skoraj vse zastonj, medtem ko morajo danes vse pla-čati. Mi smo jim pojasnili, da se ne izraža prijateljstvo v tem, če nekdo kaj dobi zastonj, saj ver-jetno tudi pri njih žtudenti tu-risti teli ugodnosti nimajo. Seveda smo v posameznib. primerih rev-nejšim študentom znižali cene. Predvsem so pri tem prihajali v poštev francoski skavti.

S provokatorji.kot je bil na primer nemški študent Dickers, ki je v Begunjah zasramoval spome-nik padlih talcev, smo kratko ob-računali s tem, da smo jim odklo-nili naše gostoljubje ter povedali, da niso zaželeni v novi Jugo-slaviji.

Vse to nam kaže, da je imelo naže delo dobre in slabe strani. Upam, da bo priliodnjič Univer-zitetni odbor pri tetn delu nudil veijo pomoč. Posebno potrebna bo pomoč v debati, diskusijah in podobnem.

Zainiimivo je, da so se prej or-ganiziraili študemti številnih drugih strok, le študentje teh-mike v Evropi do danes niso ustamovili nobeme diruge orga-niiziacije razen za Izmeinjavo študentov na tehndčnih praksah. Studemtje tefonike danes ndimra-jo nobeme onganizacaje, ki bd

OSNOVAL SE JE

Dunajsko »kolo sreče« se slabo vrti za duna^ske študente

' AVSTRIJA

klub za mednarodno sodelovanje

oddelka dopolnjeval. Ta pobuda dobiva končno svoje realne obli-ke. Storjeni so prvi koraki za

B-lala Za izmenjavo izkušernj, stfokovme liiteratuire in §fci<peai-dij, dfc> katerih je pnav Studefnr tom teJmaike taiko zelo mnogo.

Janurarja latoe je hilla v me-stu Gent v Be&gjiji medtnaradtoa konferrenea študeintov tehmike, ki se je ukrvarjal-a z vpraža-njeim, kafoo ustanovitf tudi za šfcudente teihniike, mednaTodno orgianitzacijo, iki bi se tiikvarjala z vprašanji, kiateira zajnimajo vise &tudiem*e tehnibe ne gledfe na njihovo političmio pirepričanje im gJedanje. RezuflJtait te medna-rodne konifeTenee je bil ta, da je bil izvoljem poseben. toomite, ki je prevzel nalogo, da sk^uša

Zanimanje Jtudentov za sodelo- osnovanje_ kluba za mednarodno % otafc(>;ječimii naciooaMmi or-

vanje z organizacijami in fakul-   sodelovanje ZŠJ.

tetami v tujini je vedno večje.       Glavna naloga kluba boskrb

Mednarodni oddelek je svoje stike   za koordinacljo, povezovanje^ in

zlasti zadnje lew močno razširil.   podporo teženj naših združenj

Veliko število naših žtudentov, ki   pri zbliževanju s študentskiml or-

Za eksistenčni tninimum

Predsednik avstrijske Alkade-

biije znanosti prof. dr. Rihard

Meister je na nekem debaitaieni

!večeru izjavil, da je celodinevina

eaposliterv nezdiružljiva z zabte- so z njegovim posredovanjem od- ganizacijami, z fakultetami in po-

ivami štmdij-a. Zato predllraga po- 511 med pcčitnicami v tujino, je samezniki v tujini. Te težnje zla-

itrefbno število štipemdij, ki bf dokaz žlvahnega in vedno bolj sti na nekaterih fakultetah niso

nadiarjaniim štuidentoim zagotovi- narasčajo<!ega otripa mednairodne imele pravih oblik. Koristi, ki bi

k eksistemčni minimium.. Po- dejavnosti.                                       jih sama združenja imela od ta-

trebno bi bilo tudi večje Stevd- Mednarodni oddelefc ni mogel kega kluba, bi bile velike, saj bi

lo stanovanj in mernz kakor tu- biti kos vsem nalogam. Že dalj dobila možnost razviti vse oblike

dii trgovina za študente in soci- casa je zorela misel o ustanovitvi sodelovanja s sorodnimi fakulte- tov tehnike iin o njihovera delu

^iLno zafvarovanje študentav.          kluba, ki bi delo mednarodnega tami v inozemstvu. To bi bilo po- ter najmenih. Na poddagii ztora-

membno zlasti za fakukete, ki ni- nega gradlivra in izjaiv o sodelo

vainju v tnovi medtaairodliii orga-mizaciji b<) koanlte skMoal in pripraivil nov medtoarodni kon-gres, ki naj bi sldepaS o ustar novitvi taike niove oirgainizacvje. Komiite treiniutoo iwna nobmih

gandizacijaimi štmdientov teihiaike, sicer pa z nfajcionailinimi uniija'-md šitudentov proočiiti roožnosti fn pnipravlijeiniost teh oarganiza-cij za sodlelovanlje v medtaarodu md orga.nizactiji štuidmtov teb-nilke.

Komite, M. faia trenutiso se-diež v Bruslju v Belgiiji, je že zaičel zbirailii podaitikie o obstoju naciomailnih organizacilj gtuidefn-

študentov ekonomije

majo možnosti zamenjave študen-tov s praksami (filozofi, pravni-ki itd.).

Marsikater! študent, ki je po-toval v tujino, ni poznal osnov-nili političnih, kukurnih, gospo-darskih in zgodovinskih proble-

_ V dneh od 5. do 14. marca /■rihodnjega Jeta bo v Helsin-kiH na Finskem šesti letni kon-gres Mednarodne zveze štu-dentov ekonomiie (AIESEC), katere član je od lanskega leta tudi naša študentska organiza-cija. Na tem kongresu bo verjetno

Prenočižča so zaradi čim manj- mov dff.le' kamOr )e Potov.eL 7*

ših stroškov zajamčili udele-žencem v študentskih domovih in deloma manjših hotelih. Prireditelj je finski komite AIESEC. Organizatorji bodo tudi poizkusili dobiti letalo, ki naj bi prepeljalo udeležence kongresa iz Danske ali even-

v ospredju razpravljanja pove- tualno Nemčije direktno v ianje naporov za izmenjavo Helsinke. Računajo, da bodo na

Jtudentov ekonomije na po-Jetnih praksah v drugih drža-vah,"povečana izmenjava izku-šenj ter izmenjava medseboj-nih informacij. Na devet dni trajajočem kongresu bodo ana-lizirali tudi dosedanje uspehe te mednarodne organizacije.

Kongres sam bo delal v zgradbi Svedske trgovske vi-noke šole in v zgradbi Gospo-darske visoke šole v Helsinkih.

ta način lahko prece.} zmanj-šali stroške potovanja.

Naša delegacija za ta kon-gres še ni določena, čeprav lahko zanesljivo računamo s tem, da se bo naša država ude-ležila tega kongresa, še poseb-

pomanjkljivost ni le zmanjševala ugleda naših študentov v tujini, ampak je škodila posameznikom, da si niso mogli ustvariti širšega pogleda v življenje tuje države. Klub za mednarodno sodelovanje bo dal študehtom možnost, da se na predavanjih in debatah sezna-nijo z zanimivostmi in aktualnimi problemi tujine. Menimo, da bi združenja ne smela izdajati pri-poročil svojim ^lanom za poto-vanje v inozemstvo, če bi ne bill poučeni o vseh teh stvareh. V klubu pa bo vsak član našel mož-nost, da si to pridobi.

Oblika delovanja kluba je stvar

piravic van©šavaiti se v življenje katereikoli orgainizacije, hi je čilanica 3coamitej<t.

Visefcakoir je zaniknivo, da se o možniosti za uis-tiaoiovitev take mednarodme oirgsniizaoije ni pri nas še nič piisailo in da naše čtainstvo vse d'o sedaj ni bilo

VTISI S POTI

Potovali smo v Atene kot pred-stavniki ZŠJ in v Solunu se nam je priključila še turška delegacija. 2e v vlaku smo mnogo diskuti-rali in ugotovili, da imamo po-dobne težave in skupne interese.

Univerzi v Solunu in Atenah imata skupno s TVŠ okrog 18.000 ^tudentov. Zaniraivo je, da niti 6000 študeatov v Solunu niti 2000 študemov TVŠ nima svojih or-ganizacij. Tu obsujajo le medna-rodni klubi, katerih osnovna na-loga je vz,drževati zveze z ino-zemstvom. Nehote sem pomislil ab tem na naše organkacije na lingvističnih oddelkih filozofije: principi so isti — nič delati in potovanje v inozemstvo. Dodati pa moram, da so v tek klubih le otroci premožnih in bogatih dru-zln.

Če hočemo razameti, zakaj v Grčiji ni enotrie ^tudentske orga-niza-cije, moramo nekoliko pogle-dati na njihov soaialni sesrav. Vpis na TVŠ v Atenah stane tri miLijone drahem ietno, najvišja plača državnega uradnika pa je

Atenska umiverzči

no zato, ker so tudi naši štu- ?amih članov. Gotovo pa je^ da

denti ekonomije živo zaintere-sirani za izmenjavo in prakse v inozemstvu.

Mikoš

PLENUM ZŠJ

Nadaljevanje 8 1. strani

Pravilo Pa naj bo: ne bo<mo uvajali štrajkov ki bojkat&v, dokler ne izčTpamo vseh drugih jnožnosti za ureditev kritionih razmer. Razsodnost v tatkih aik-cijah, čut odgovormosti in de-lavinost celatnega politionega ak'tiva mioirajo biti odločmi. Ostira akciia niikoli ne sme biti rezultat mišljenja in dela pe-fečice ljudi, soglašaitj mora ce-k*bna organiizacija in prista.nek mora dati tudi Univerzitetni od-bor.

Dalje je planum obravmaval oačelno stroikovne probleme, pri čemer je OiStal ob ugctovit-vah III. skupščine, ki so nafca-zane v resoluciji (glej prejšnjo Stevilko TRIBUNE).

Ob preitresainju materialmih pogojev naših ustamov je ple-mum ugotovil, da ponekod vla-da izredino težko stanje, ki one-magoča uspešnio delo in pone-kod zavira reden potek študija. Zaradi tega problema je pletnum eprejel pismo Ljudski skupš'či-Di, kateremu bo priložena

dofcumerrtacija. Pleinuim je v tem smislu sprejel tudi sklep: klubi po okrajih naj preko de-lovmiih kolekitivov apxožijo večje zanim^ainje za obstoj im deLo na-ših znansitvenih ustamov.

Delo pleinurna je bilo plodno, združemja so diolžna skirbno piro-učiti maiteirial plenuma in III. skujpščine, kar bo zagctovilo do-bro im preudanno delo.

Nove univerze

Turška vlada je napovedala nadrt za gradinjo nnvih uiniverz, ki pred'videva zgraditev veteri-narstoe in umetnostne faikuitete v Erzeruimai, v Vaniu diruiberoo-politične in v Elaizigu gozdairskg fataultete.

OPOZORILO

Stiuden,tsiki svet iin Uprava di-jašlke ime.nze, Kidrdčeva 9, opo-zatrjata vse §tudettite, ki so bili v šoLskem letu 1952-53 aboniira-ni v tej menzi, naj takoj porav-najo zaostale dolgcve do 20. t. m. Dolžniki bodo sicer izročeai sodišču. — Studentslki svet.

je poleg centralnih predavanj in •diskusij potrebno osnovati Še sek-cije na osnovi strokovne razde-Htve.

Klub za mednarodno sodelova-nje bi poleg prednosti, ki bi jih nudil svojim članom, lahko poma-gal tudi mednarodnemu oddelku s tolmaci in vodiči. Naši študentje bi dobili s tem možnost direkt-nega stika z inozemskimi študen-ti, kar bi jim gotovo koristilo.

Študentje, ki nameravajo sto-piti v klub, naj se zavedajo, da s tetn prevzemaio tudi obveznost, da se bodo posvetili delu kluba. Takim so vrata v klub široko od-prta. Tisti, ki bi prišli v klub Ie zaradi koristl, naj ostanejo cim dlje od njega, ker bi bilo nepri-jetno, če bi jih morali po nekaj mesecih izključiti.

VELIKA BRITANIJA

Kajenje na cesti pr e po' vedano

Zd>ravsitven<a komisiija v Cam>-foridgeu je ugotovila, da 1350 stainovainj v šitudemtski^m nase-lju ne ustreza svojemu naimen.u. Ne'higiie:nske razmere in slaba razsvetljava so siplošni pirobleim ne samo Cambridgea, ampaik tudi ostalih študmtskih donaov.

Univerzitetne oblasti v Du-shatnia so uvedile poinovpo staro pravilo, po katerem morajo ti študemti nositi pasefane kape. Prepovedaino je tudi kajetije na cesti, brž ko se zmrači. Razbur-janje študentov ]*e seveda ra-ziufmlG ivo.

Isf pisma štiidentfce i& Main&a

...Pred nekaj dnevi sem vi-dela prekrasein barvni film o Jugoslaviiji. Posnel ga je neki turist na svojem potovanju. Bi-lo je tako krasno, da bi najrade takoj sama odipotovala tja k Vam. Upaim, da bom spoimladi lahko pripeljala svojo študent-sko skuipino v Jugoslavijo.

Sahsida Starie

mesečno 2 milijona drahem. To je jasna ilustracija, kdo laliko žtu-dira na tehniki, čeprav mnoge študente podpira država. Na so-lunski univerzi je sicer šolnina enaka kor v Atenah,_ toda ziv-Ijenjski stroški so višji, zlasti še, ker večina študentov ni iz Solu-na. Socialni sestav tamkajšnjih ^tudentov je tudi vzrok, da niso politično in gospodarsko aktivni, zato se tudi politično ne zdru-žujejo.

Druga^e je na atenski univerzi. Tu je socialni sestav zelo razno-lik in položaj sili študente v skupno borbo za gospodarske in včasih tudi politične pravice, za spremembo učnih načrtov in po-dobno. Njihovih organizacij ne moremo' primferjati ž na^imi. Oni se šele bore za svoje pravice ^ družbenem življenju, medtem ko je naša organizacija priznana. Cilj grške študentske arganizacije je, da bi združila vse študente, zato $o nje člani vsi, ki pridejo na univerzo. Temu nasprotuje Solun, ki hoče samostojnost, in pa ari-stokracija, ki ji ni po volji enot-na in revolucionarna organizaclia. Resna ovira pri delu študentske organiazcije v Atenah je njena struktura: univerzitetno vodstvo ima le kordinacijski značaj pri delu posameznih fakultet. Vsaka dva meseca imajo drugega pred-sednika, dokler se na predsedni-Ikem mestu ne Izmeniajo predsed-niki vseh fakultet. Potem pričnp-]o z-nova. To zelo otežkoča enot-no •delo In organizacijsko poliri-ko. Prav zato ie vodstvo organi-zacije marsikdaj preptiščeno med-narodnemu klubu, vsekakor pa je

mednarodna' Teprezentanca iz** kljucna domena tega kluba.

Socialno skrbstvo za študente je precej klavrno. Res je, da stu-denti, ki obiskujejo univerzo, te-ga večinoma ne potrebujejo. ^Šti* pendij je malo. V Atenah so štu-dentske menze in manjši študeatr« ski dom- -Stalnih abonentov je le okrog 300. V Solunu pa takšo& ustanov sploh ni.

Študentsk-i sistem se ne razli-kuje mnogo -od nasega razen na filozofski fakulteti. Po starem ucnem načrtu so imeli v 4 letih 12 popolnoma različmh predme-tov, tako na primer 2 modemaj 2 klasična jezjka, psihologijo, f.i* lozofijo,- zgo-dovlno arheologl|e, bizaminologijo itd. Vseto pa_ so seveda poučevali v gimnazijaR, Sedaj je učni načrt spremenjen, a je v prvih dveh letih program ostal isti, v zadnjih dveh pa ja uvedena nekoliko- ožjia sp©dialix3-cija po skupinah predmetov^ Vpra^anje pa niri sedaj se rul pa* metno rešeno.

Satni študentje so nas začu&]% ko so izrazili svoj« napredne po~ glede na sodobne probleme daraa in po svetu. »Ruskl socialreem« ]e v Grčiii popolnoma diskredi-tiran. Bivsi Markosovi borci iz-javljajo, da je Markosa izdal Za-* hariades, ki iesedaj v SZ. 2eh so se tudi zanimali za naso no-tranjo ureditev in kar niso mogli verieti, da se pri nas razvi;a so-cializem, ko pa nismo domokira-tična dežela. Ker so izgubili vero v sovjetski režim, kjer jih odbija kapitalizem, isčejo pot — in nasi razgovori so jim bili zelo dobro-došli. Prav ta življeniski intercs daie pogoie za vedno boljše sttk« obeh naših narodov in posebej naših študentov z grškimi koIegU

GUATEMALA združuje študente Srednje Amerike

Naročite se na

"Besedo"

sploh š,e obveš^ČeiK) o taikih na-memih. Vseikialkor bi bilo zelo zaniimivo čuti ronieaije naših fo-rumov, ki vodiijo neposredno deloi na miednaTodinein področjii.

Ali naanieraiva Zveza študen-tov Jugoslavije sodelovati na takem koingresu jn kiakšno sta-lišče rnisli zastopati? Studen^; tehnike bi to prav g&tovo bo<t€-li vedeiti že pred kom@resom! Centralni odlboir Zveze št^udm-tov bo moral opustdti dosiedianjo prakso, da. vse preveč samostoj-no odloiča o našem člamstvu v medinarodindh oirganizacijah in. da le maJo obvešča čtenstvo o svojih ikoiralkih. Zadlnije srpre-mismbe, ki so so v delu Cen-trailnega odbora ira področju medinarodtne politilke pokatzale, inortajo ostati traj,rie im moira o vstopu ali izsitopu iz katerekoli medtnarodne orgari:izaciie odlo-6ati člamstvio organizacije.

Prej ali slej bo treba resmo pretresti vpsrašanje, ali na!] tudd pri nas študienti tehnike usta-novirno svojo orgamizacrjo, ka-Itor jo imajo že n. pr. ekono:^''-sti. Morda bi potem laže sode-lovalii s štuidienti tehmike v i-no-zemstw. Sicer pa im-aijo ne gle^ de nra to medmarodino sodelo-vamije študentd tehmike pri nas toM'ko soirodinih probilemov, da bi skuipna organizacija lahko detu in prizadevamjem le kori-stita. M&rda ne bi bilo rvapačno, ateo bi naš medtaarodinii oddelek v teim smiski začel razpravo na naši Tehmiški visoki šoli. Vse-ikakor bo edino piravilniO, ako bi o sodielovainiii na komgresu što dentov tehnike *n o wašem sta» Idžču na tem ktomgreisoz že prej feaikišino reHtli.

NIZOZEMSKA

Nov način študi^a prava?

Na Nizozemiskeiin naimeravajo opusrtd-ti ktlasično obliko pravne-ga študija. Nainesto rimskeg-a prava naj bi se uvedilo temelji-to proiudeivanje upravnega imed-državniega privaitnega in civil* nega praiva. Prav,nd študij na| bi se podaljšal <jd 3 na 5 let*

INDIJA

8000 štipendi j

Indijska vl'ada je sklenila po-d«M.ti 8000 štapendiij študentom iz zaostaiih krajev. Namen teh štipendij naj bi bil omogočiti študij na unftverzah in viisokih šnlah študentom iz fkrajev, kjer žrviijo še vednio Y plemenakili občinah.

ITALIJA

T>EMANT1

Odgovomi turedmiik šitudenit-skega lisfca Atiemeo na Univeirzi v Messiini je zaniiikail, da bi bila predstavmiika Atenea nia štu-dentski konferenci na Dunaiju izražala naklomijenosit mišlienju, naj bi Trst postal mternaciona-len. To vesit je objavil Studenr tenšpdegel, ki je zapisal slede-če: »Zasitopniki jugoslavamske-ga in italdj anskega študientskega tiska so zagovarjali omeniemo rešitev tržaškega problema«.

O3VESTILO

OPOZORILO

O5>veščamo vsa ziruženja, da FOšljeJo svoje poverjenik^ na mednarodni oddelek v torek 13. • dec€iat>ra, — NuJboI

Studentje male srednjeame-riške državice Guatemale gre-do po poti svoje vlade, ki vz-trajno dela na tem, da bi majh-ne srednjeameriške državrce osvobodila prltiska in pokrovi-teljstva Združenih držav Amerike. Dosedanje delo te vlade je že nekajkrat močno razburilo ameriške lastnike plantaž, ki so zlasti s priprav-ljeno agrarno reformo močno prizadeti, ker preti nova vla-da, da bo tujim lastnikom od-vzela vse važnejše posesti v državi.

Preteklo jesen so študenti Guatemale ustanovili novo študentsko organizacijo sred-njeameriških študentov, ki jo trenutno vodi kot generalni sekretar prejšnji predsednik študentske zveze Guatemale.

Nova organizacija ima tri telesa. Najvišji organ je Kon-gres, ki odloča o delovanju or-ganizacije in se sestaja enako, kakor naš, vsaki dve leti. Vo-dilni svet se sestaja enkrat ali dvakrat letno in ga tvorijo po en zastopnik vsake včlanjene študentske organizacije. Gene-ralni sekretar vodi delo med zasedanji tega isveta in je od-govoren Kongresu za svoje de-lo. Generalni sekretar je voljen enako kakor člani Vodilnega sveta.

Studentje Guatemale so v zadnjem času zastavili velike napore, da bi čimbolj povezali med seboj študente srednje-ameriških držav. Zaradi tega so v zadnjem časn tudi močno razvili turistično dejavnost v teh drža\icah in se trudijo, da bi z organizacijo posebnih do-mov in priznanjem posebnih popustov dosegli čim večje medsebojno obiskovanje in sr^siavanje. Prece^njo aktiv-

nost kažejo poleg študentov Guatcmale tudi študenti ix Mehike, ki sicer še niso člani nove mednarodne organizaol-je, vendar gledajo nanjo pre-cej s simpatijami.

Zanimivo bo, koliko bo usp«-lo srednjeameriškiai študen-tom, da se otresejo vpliva študentov Združenih držav ii^ krenejo na samostojnejšo pc4 od dosedanje.

MikoS

CILE Na prakso v Evropa

60 čiilskdh štod-einitov iriediciin.-« cev naj bi pirišlo v prLhodnjeml letu na prakso na Dunaij. Ome-njena akcija je prvi rezultait n«-davno ustanovljenega čiilrvkegial medicimsikega diruštva.

SVEIK5KA

POMOČ

indonezij&kim šttitientoin

Sludenti Univerze L-tindi '(Svediska) so pričeli z akoijo inl finančno podpox0 'mdonezijskiim študenlom. Studentje te univer-ze so objavili naslednijii po*iv< vellte del indonezijskiih štu-den--tov živi v zelo slabih razmersh. 10 % jih baluje za tuberkuilozo.

ZDA

Resera profolorn

'Amerišikd študenti vživajo pi-* jcčo v zmernih koliičiiinah. Dva profesorja z Unh'er23e Yale slal z airnketo ugotovila, da. 74 % š-tu-dentov piianeuje le priložnost-no. Zanim;ivo je tudi dejstvo., da se Studenitke, ki študirajo na tako imenovanih ženskih Coleg-gih, mmogo bolj vdajajo pija^l kaikor kolegioe ma nia&amiib uina^ verzah.                            \

O SPREJEMNEM CENTRU

i

Letos so nam nadili največjo \ pomoč pri delu člani Mednarod- < nega odbora, četudi so bili sami i preobloženi z delom.                       ;

Pripominjam, da so se ra in tam . pojavljale nepravilne kritike — mislim predvsem na članek ▼ ; Slovenskera poročevalca Sergeja Vošnjaka, v katerern pravi, da \ inozemski študentje, ki prihajajo v Jugoslavijo, žive na račun de- \ lovnih ljudi. S temi trditvami se ne strinjamo in priporočamo av- : torjem takih člankov, naj se v bodoče bolj resno spoznajo z na-šim delom, kajti potem ne bodo pisali podobnih člankov.

Zal moram priznati, da smo Iz pogovoru z njimi, kar pa se ni do-se je marslkateri na? posameznik servilno in sramotno obna^al v pogovoru z njimi, kar pa se ni do-

gajalo v na?em centru nki v no-beni študentski organizaciji. Vzrok teh negatlvtiih pojavov je pre-majhno udejstvovanje in slabi stiki pravilno orientiraaih študen-tov. Taki stiki bi onemogo&li na-pažno mnenje tujih študeotov, ki so si ga ustvarili iz razgovorov s posamezniki, ki so pri tem imeli slab namen.

Koristno bi bilo, da bi Zveza ?tudentov oz. OU ZŠJ pripravil v letnih počitnicah taborjenje ne-kje v Slovenskem Primorju. Tu naj bi se organizirali seminarji za na^e in tuje študente. Res zahte-va to precej dela, ni pa neizved-ljivo. Že taborjenja beogirajskih in zagrebških ^tudentov ter Central-nega odbora za inozemce so do-volj pokazala, koliko ta vsestran-sko koristijo. Na<!in, kako bi se to taborjenje organiziralo, je odrisen od satnib pogojev, ki jih imamo. Vukovič Mosa

^adaljevanje s 1. straai)

po njihovih izjavah nekak nra-den znaČaj... Moram pripomnict, da vsi vodiči niso bili kos svojitn nalogam in so nekateri zagovar-jall■ marsikdaj pretirane zabteve inozemcev, bodisi, da je to bilo nmestno ali ne. Mišljenja smo, da bi takim skupinara bilo treba dati ljudi, ki bi bili sposobni resno ocenici stvari in dogodke ter na nje pravilno reagirati. Na^a dis-kusija je bila zelo bogata, kar je lahko razumljivo, ker smo mi bi!i prva poscaja, kjex so dobili

Mednarodna konferenca

Btran I

JTRIBUNA

FILM

^ Če vprainmo svoje znance, kako vedno preko površja prodira)ole-jim je kaj^ ugajal indijski film mu pogledu ne morejo zadosto-

vati. Zato se nas film, kakor pravimo, »n'% prijel*, zato se ob njem razumsko nismo mogli iz-

»Neurje* bo marsikateri dvom-Ijivo zmajal z glavo in se ne bo mogel odloHti, kakšno sodbo o vrednosti tega filma naj hi dal. Po eni strani $e mu zdi dober, po drugi spet ne in tako bo kqlebal tned obema poloma, ne da bi vedel, zakaj si ni o filmu na jasnem in zakaj je tako. Zadrega nasih znancev je do neke mere upravičena, kajti pri gledanju tega filma res ne moremo pritl ao neke sodbe, ki bi bila jasna in dolo-četta. Vzrok za to pa moramo islgati v filmu samem,

Mladi indijski advokat Rcttn Vjubi lepo Janaki, ki mu Ijubezen tudi vraia. Ker pa njenega, do vratu zadolženega oleta, drži v

iiveti in zato nam je zapustil vtis nečesa eledega, preprostega in npivnegci, kar vse smo nekako zdruiili v besedi »slabo*.

Kakor pa je fdm »Neurje* po razumski strani reven, tako je po iutni strani neverjetno bogcH. In-dijski ples dobiva značaj religi-oznega obreda, pri katerem je vsaka najmanjša kretnja, vsak zgib telesa in obraza precizno izdelan, iztiHen in kidtiviran do stopnje, ki nam je skoro ne-pojmljiva. Vse, kar }e v zvezi s eustvenim dogajanjem, je obdelano nevslljivo, preprUljivo in rablo-

rokah zlobni in bogati Kuber-das, lutno; ki hoče Janaki za ieno, se U

tej strani je ta film od velike množice

! poj .

...... -----, .. „   prece) boljši od velike .....-----

žrtvuje za svoj lastni dom ter se    evropskih. Če smo pozorno sledili

z njim poroči. Na n)uno porolno    prizoru, ko Rami umori Kuber-

noi pa Kuber-das umre od roke    dasa, kafesnn razlika je tned dobro dobre in plahe deklice Rami, ki advokata Ijubi ter se žrtvuje za

zaigranim in pretresljivim tikom deklice mordke in med likom

AANDYAN

njeguvo sreco; sama pa, gre na poticijsko postajo in prijavi svoj zločin. To bi bila, v glavmh obrisih snov, ki si jo je reiher izbral za filmsko obdelavo. T* zgodba nam ne more povedati mčesar novega, ker je ie tako Znana, oguljena in primitivna, da

jttnaškega in hladnokrvnega zvezd-nika iz Hollywooda, ki se po režiserjevi volji znajde v isti situ-aciji! Pri tej vrsti filrnov se nam dozdeva umor zgolj kot moment, ki naj bi naredil zgodbo zanimi-vejšo in če bi gledali samo take filme, bi si zlabka in upraviceno

itno se mi že davno dvignili nad mislili, dt je ubiti iloveka naj-

njo in nam ne zadoMa vei, Vse Hgure so dosledno izdelane po crnobeli tehiiki upodabljanja zna-čn)ev, ki nas je zadovoljevala, doleler je prinasala kaj novega, to je, dokler je pomenila napredek in je bila v določenih pogojih

Užja stvar na svetu. Pri »Neurju« pa resnično čutimo, da je Rami ubila človeka. Ves fibn je delan kot nekak balet, podobno kakor japonski jilm »V gozdu*, ki smo ga imeli priliko videti pred tedni. Ta plesni moment poudarja zlasti

vsekakor nn'}na; danes pa se je ie glasba, ki je čustveno zelo bogata.

davno prelivcla. Osebe v jilmu To bi bile tore) tiste značilnosti

»Neurje« so karakterizirane zgolj filma, ki stno jih postavili pod

po vnanjih straneh svojega ztii- oznako »dobre*.

Po vsem tem je razumljivo, za-kaj vzbuja film »Neur)e* v nas tako dvojen obiutek, da se ne moremo odločiti, ali bi ga sprejeli ali zavrnili. Vendar pa je film, če ze ni dober, pa po svojih dveh elementih, ki sta izolirana drug

čaja, so nekake ploskve brei vsebine in razsežnosti. Zdi se nam, kot da bi Ijudje na platnu ne iiveli, kajti pod pojmom »živeti* razumemo vse kaj polnejšega, težjega, bolj kompliciranega in usodnejšega, kakor pa je dogaja-nje, ki nam ga filtn prikazuje. Na podobcn način bi lahko doživljali Ijudje brez popolno razvite za-vesti in raznma. Kot taki pa naše-mu izbirčnemu evropskemu in

od drugega in katerih si mi v dobrem filtnn ne moremo pred-stavljati drugače, kot spojena v celoto, vsaj zclo zanimiv.

-nk*

PRAVLJICA O SMEH& ali

jok v dolini šentflorjanski

Gledališče

C

^ lovek, ki gre gledat ale-1 gorično PRAVLJICO O SMEHU, pričakuje, da mu bo avtor podal du-hovito in aktualno družbeno satiro, ali pa da rou bo z zdravega, občečloveškega as-pekta pokazal vso moč in polnost življenja (kakršno to pač je), ki se skrivata v smehu. Igorju Tor-karju ni uspelo niti eno niti drugo.

RealistiČno dramo sproza, za-pleta in usmerja življenje samo, kot se prečisti v avtorjevi celotni osebnosti; gonilo alegorične -dra-me pa je Življenje, ki ga secira in razgali predvsem avtorjev i n t e -1 e k t. Iz tega bistvenega razloč-ka med alegorično in realistubo draino izvira nujnost, da pri ale-gorični drami izstopa jasna po-anta. Glede na to je zagrešil Tor-kar bistveno napako: namesto po-ante, ki bi logično sledila iz ce-lotne idejne zasnove drame, je vsilil tekstu neko neorgansko tezo, ki često oporeka njegovim last-nim izvajanjem — kar je vse po-sledica skrajne idejne neho-

pojmov, priča, kako zelo se je gv« tor odmaknil od človeŽke in živ-ljenjske vsebine smeha); Srnjak — Svoboda tu pa tam z besedami že pokaže sovrakvo do tirana, sicer pa je v bistvu zelo spreten ljubimec, brez kakih globljih, ži-vih teženj za politične konflikte z Mrkačera; Srna — Lepota Ijpbi svojega grdega očeta in mu je poslušna in povsem nelogi^no l idejno shemo tudi Mrkač ko-t po-osebljena Grdost ljubi Lepoto. In potem tudi Norec sam, ta ironi^-ni in bistrovidni Razum, spet ne razume potnosti Mrka^evega Uka, ko ga obsodi na življenje — prav ko mu hči ozdravi. Avtorjeva idejna zmota, čež, žtvljenje je res življenje le dobrim, pravičnim, lepim, je tu zelo vidna. Prvič so Ijudje na svetu ne dobri, pravič-ni a 1 i hudobni, krivični, ampak dobri i n hudobni, pravi^ni 5 n krivični, žisti in pohotni; drugic! pa, če že pristanemo na črno-belo avtorjevo sistematizacijo, so — po-vsem v nasprotju z avtorjevo po-sravko — negativne sile skozi vse dogajanje zivljenjsko mo^nej?g vn

mogenosti drame. Človek ne intenzivnejše od pozitivnih

ve, ali ustvarja njegovo pravljico nasprotje med dobrim in *lim, politični antagonizem med na-siljem in demokracijo, borba med lfipim in grdim, med čistostjo in pohotnostjo. Ta idejna nehomo-genost je našla izraz v ne-skladnosti kompozici-j e. Avtor je hotel zgraditi svojo pravljico na antitezi Smeh — Mrkač. Smeh je abstraktna s t r n i t e v Dobrega, Svobodne-ga, Lepega, Čistega (nas estetski ^ut nas je ob prihodu Smeha na oder jasno opozoril na to, da je ta abstraktnost odveč); Mrkač pa je na vsak način živa perso-n i f i k a c i j a Zla, Nasilja, Gr-dega. Najbolj izstopajoči elemept te osebe je niena izrazita poli-tična vsebina. Svobooo sme-ha označuje avtor kot pranaravni delgž človekove duše nasploh; Mrkacfevo nasilje s svojim pollcij-skim aparatom, s svojimi pla^an-ci, poeti [n ministri, visokim in nizkim kkrom, katero spominja na nekakšno metternichovstvo, pa predstavlja konkretno politi^no parodijo, ki človek ne ve, kaj bi danes z njo,

Po črno-beli sistematizaciji na-stopajo v Mrkačevem režimu po-leg mogočnega oblastnika med njegovimi plačanci vse tradicio-nalne človeške slabasti. Človeku je hudo in mu gre na jok, ko gleda hudobiio, pogoltnost, golju-

Mrkačev svet je kliiub obrablje-nosti motivov razumliJv in jasen; je realen svet človeikih krivk, napak in slabosti. Svet Ljubezni ln Lepote pa v svojih cfijstvenih vzponih spojninja na poceni sen-> timentalnost, Oba svetova nam ne

slova, ničesar. Bratko Kreft pra-vi: »... ftvtor je napisal hvalnico smehu in humorju, skratka vse-mu tistemu, kar vzbuja smeh in je smeh!« In kaj v glavnem vzbu-ja smeh v Torkarjevi alegoriji? V žalostnem Mrkačevem svetu sra-kini izbruhi, ljubezenska mrzlica kozličke, življenjske modrosti o zakonu, kjer se »pohota valja v čebrih blata«. To naj bi bil smeh, ki ubija, čeprav močno dvomim o njegovi etičnl vsebini. Iz pri-kazov vseh slabosti človekove na-rave, iz te žalostne, že zdavnaj poznane \n tnnogokrat objokova-ne doline šentflorjanske se vzdig-neino v prizorih s Srno naenkrat v čisto nov, nad^urni svet Le-pote. Ljubezni. Čistosti. Tu naj se poraja oni čisti, bisernozvonki smeh, ki ga rode Sonce in Na-rava in Liubezen in podobne be-sede z velikimi začetnicami in s katerim na) se smejemo mi vsi. Tu !Se!e pridemo do teze: S m e J t e se, ljudje božji! Smeh naj bo podlaga življe-n j u ! Čemu in nad cem naj se smejerno? Svoji lastni umazanosti in nizkosti — narnesto da bi po-gledalj sami vase? Ali pa nai se smehljamo po vzoru Srne iq Sr» njaka soncu, drevesom itd. ^— za» to, ker smo ali tako dobri, da nam ni treba drugega, ali pa tako omeieni, da ne vidimo nicesar okoli sebe? O drugem smehu pa

povesta o Smehu, ^ki pravzaprav nam Torkarjeva clrama ne govori. neupravičeno tvari vsebino na»                                            -_ra

Prizor \z Pravl jlce o smehu

ROSSINIJEV "SEVILJSKI BRIVEC"

na odru ljubljanske Opere je bil na visokem nivoju

Italijanska opera buffa je zra- bila svojo pravo podobo. Posebej nem dramatsko vizualnem sml- morda ne leži tako, kot smo

sla iz osnov commedie dell'arte in se vsebinsko oprla na komedio-grafa Carla Goldorjija. Svoj vi-Žek je dosegla v skladateljih G. Paisiellu (1740—1816), D. Cima-rosi (1749—1801) in kasneje z Giocchinom Rossinijem (1792 do 1868), 6gar umetnost je obdana z veliko, veselo in vročo lu^jo, Prepolna ie vedrostj in življenj-skega optimizma, zato je tiidi č!as 'ni mogel zbledeti. »Brivec« je brez dvorna eno najboljših del slavnega avtorja. Beethoven r»u je ob sni' denju dejal: »Čgstitam Vam k Brivcu seviljskemu. Kolikor časa bodo živele italijanske opere, to-liko časa bodo igrali Vašega Brivca«. Glasba ie polna elana ■jmpulzov in ritmičnih posebnosti.

moram pohvalki pihalce in tro-bilce, ki so svoje parte lepo od-igrali, pa tudi godala so bila na mestq, Poznalo se je, da je za pultom vešča roka, ki krepko drži vajeu v orkesrrn in na pdru. Režijsko je delo poscavil Ciril

slu sveža in poglobljena.

vajeni drugje, vendar je tud; ona

Naslovno vlogo je pel F. Lan- mnogQ prispevala z lepim, čistim

gus. Iz leta v leto napreduje nas mladi baritonist, kateremu po njegovr veseli naravi in sprošče-nem temperamentu (v igri Še ne-koliko preveč) vloga Figara iz'

Indi^ke filmske igralke n» bieunalu

f;io, .grabezljivost blapževstro Nenadni bxati „ 0 j ^ umazanost svo,ih bratov pro tpfa wnDSOm, fn kon^J0 zafige kak^ (z;valska preobleka n. pravzaprav p,az< y         ■ &r\ynOfit Ros^Im-

v drami z nicemer utemeljena m t                 ..',.. A_ j_ .

je odveč), le da ta jok ne skeli: pneve^ \e ta tema na splošne ^lo-veške družbene, etične in moralne napake pri Torkariu obrabljena, neoriginalna v svoji splo^nosti.

Oglejmo si ?e, kakšen odnos za-vzemajo do Mrkacia simboli, ki sodijo v svet Smeha (že to, da na eni sfrani nastopajo personifika-cije ^loveških napak in slabosti, na drugi pa podobe abstraktnili,

jevega genija, ki je vedno domi-seln, živahen, neugnan. Rosslni je končno klasik in ne more prena-šati tega, kar se naslanja na silo. Vidi in sliši se blisk,. grmenje na horizontu, nal mojster pa zapre okna. On ]e samosvoj in ne obraz v zrcalu.

čeprav na vsak nacin pozitivnih

Glasilo Mladinskega inštituta UNESCO

Pred kratkim je Mladingki inštitut v Gautingu v bližini Miinchena začel redno izdaj^ti četrtletno publikacijo v frar*-coščini, angleščini in nemščini z naslovom JUGEND. V tej publikaciji prinaša Inštitut informacije o izmenjavi mla-dincev med posameznimi drža-vami in možnosti za potovanja v inozemstvo predvsem v po-» letnih počitnicah. Poleg tega prinaša nova publikacija po-ročila o delu UNESCO med mladino po svetu.

Besedilo opere ie strnjeno \n duhovito (prevod N. Štrkova!) in prenese tudi n.a jst-roz jo kritlko, Figaro, Don Basilio, Rosina pa. 8Q liki kipeče vitalnosti in izraza. Po svoji karakterizaciji kakor tudi po gradnji odrskega dogajanja je delo pdlično. Rossinj je tako po-segel po dramaturžko neopore^-nem libretu in zato ni nit! c?ud-nega, da je 5e danes na stalnem repertoarju opernih gledali^, Ljubljanska Opera }e ponovno

Seviljski brivec na Ijubljanskem odru

Debevec. Oprl se }e na tradicio-nalne prijeme opere buffe, vnesel potrebno šegavost iri razigranost, osebe dobro karakteriziral brez nepotrebrjega pretiravanja. Pri enpm vprašauju pa se moramo ustaviti: režija je vendar odvisna tudi od inscenacije (ing. Franz Emil), ki je bila pretežka, toga m monotona, naniesto da bi bila lahkotnejša in prikupna, Tako ima režija marsikje /vezane roke.

redno leži. Glas mu ]e prjjetno izena.čcn in mu vloga ni delala posebnih preglavic. Njegova igrg pa včasih ni popolnoma v skladu s formo pevskega parta, vendar tudi tu pevec pčitno napreduje. Janeza Lipuška odlikuje lahko-ten glas in je izredno prikupno podal lik Almavive. Njegovi partnerici N. Vidmarjevi vloga Rosine po njenem tcmperamentu

in kultiviranim glasom k zaželc-nemu uspehu. L. Koro^ec nam je ustvaril Bartola, da si boljsega ne moremo želeti. To je kreacija, ka-tere bi bili veseli v slehernem opernem gledalilču! Sporaan, zi-vahen in resnično doživet nastop F. Lupše (Don Basilio) je skupno s Koro^cem znova potrdil, da s tako izrabo situacijske komike in vživetjem v karakterje predstava odlo^no p-fidobi in bi si žcleli tudi od vseh drugih, da bi nas vedno znova presenečali s tako predaiiimi kreacijami.

Na prvi reprizi je pel Figara V. Janko, Ros.ino M. Patikova, BasiJija D, MerJa^, V. Janko na» , je popoInotna^r4|TrT^a! t i§ri->nj lahkotnostjo- in piriznano zvoo;.., kim glasom. J. Lipušček pa je naš«l izvrstno pannerico v M, Parikovi, ki ji ze po prirojenera temperamentu tovrstne vloge iz-redno leže. Tudi glasovna lahkot« nost ustreza. in zadgvoljuje. D. Merlak je bil igralsko prav posr«. čen, glasovno malo indisponkan, kajci vajeni smo poslušati njegov lepi, polnozveneči bas. V. Dolni, čar, S. Štrukel (Fiorello), B. Stri, tarjeva (Berta), I. Anžlovar (po, veljniis straze), S. Zakrajsek (Am» brozio) •" vsi so z uspehom opra« vili svoje naloge,

Seviljski brivec je lepo uspel 14 prav gotovo bo zaradi svoje iz-r redn« pril}ubljena$ti (kakor ved-110) dozivel že precejžnje žtevilo repriz.                                     B.

uprizorila to priljublieno melo- Nekje moramo vencJar napravitj dramo buffo. Orkester in pevci korak naprej. In še nekaj! p,rija-lanko "                   " ' --'--lt---

tu v polni meri prikažejo svojo kvaliteto in kultiviranost. Muzikalno vodstvo ]e imel dirU gem dr, Danilo Švara, ki je delo naštudiral z zanj" zna^ilno pre^

teljska dogovorna toleranca nedo-takljivosti klasičnih režijskih pri-jemov in ustaljene, morda udo-mačene ali cglo obrabljene insce-nacjjske forme je tudi tokrat očit-

KONCERT

ciznostjo _ in rahločutnostjo^ za   na. K-^aj pa kdaj bi lahko tudi

muziciranje. Arije kakor recitati-   režiser lizpiril in se tako tudi sam

yi so bili do pptapkosti izdelani   znova prerodil. Tako bi bila ob^

in mdi najmanjša niansa je do-   novitev predstave tudi v celot-

(riestno gledališče je spet postavilo na oder slovensko 4elo — sfcoraj pozabljene ViL harjeve šaloigre iz naše pre-teklosti v priredbi režiserja Mirka Mahniča. Namen Mest-nega gie<iališča, oživiti našo preteklost, ki je za naš poznej-ši kulturni razvoj mnogo pom epila, je vsekakor hvalevjreden. Priredba šaloiger z vmegnim i točkami je vsekakor dopiiseU na stvar, po formalni plati d obro izvedena in je nedvomno pri publiki tudi v celoti uspe la. Vendar pa je v načinu pri-kazovanja te naše preteklosti nekaj, kar nas moti in bi bilo prav temu koristno posvetiti nekaj bepedic

Saloigr^ Miroslava Vilharja, fei tvorjjo stržen večera, so PO svoji šal,iivi strani zelo revne. Vsebina in forma sta bilj po-brani na tujih tleh pri fran-coskih in nemških vzorih, le da je avtor te vzore v velikl meri osiromašll. Vsa njihova komičnost je v situacijski ko-miki, ki je zatp tudi edina vzbujala smeh v parterju Najznačilnejši primer i& to je fciia prva enodejanka »Dete-Jja« s svojo situacijo, ki je bjla fmešna zato, ker je sleherni gledalec v dvorani vedel tq, cesar na odru niso vedeli. Ven-dar je v Viiharjevih igrah šg pekaj več; v nj;h se odraf,a psnovni problem tedanje slo-Venske družbe: skupni boj slo-

venskega naroda za slovenski jezik in za slovensko nacional-nost V tej družbeno poipemb' ni vlogi čitali>ic in Vilharjevih skečev pa jp tudi vsa njihova vrednost, O njihovi umetniški strani je pač težko kaj več reči in se zato raje omejimo na nji-» hovo režijo.

Kljub temu, da je vsebina Vilharjevih šaloiger našemu že precej zahtevnejšemu pojmo-vanju precej tuja in jo navad-no obravnavamo sicer kot nuj-no, vendar pa kot primitivno

pa je, ali ni režiser s tem svo-jim trudom, ki je bil gotovo dobro mišljen, dosegel nekaj precej nasprotnega od tistega, kar tiako vneto poudarja v Gledališkem listu in kar v no-benem primeru iz režije odno-sno iz priredbe ni razvidno, pa čeprav režiser hoie, da bi bilo. »Delo... smo pripravili z vso tisto spoštljivostjo, zavzetost-jo in ljubeznijo, ki jlh priza-devanja naših gledaliških in kulturnih predhodnikov zaslu-žijo. Zato bi se motil, kdor bi

ril režiser. Zato so pri občij^-stvu dosegli največji odziv Ja-nez Rohaček kot recitator Ko^ seskega pespu >Kdo je mar?«. Iva Zupančjčeva kot Metka v »Detelji« ter Franci Prus kot Janez Anže v »Ziupanu«, naj-manj pa Pugljeva kot Timqa v »Pošteni deklici«, ki jo je po-leg »bravure m uglajene igre« podala s precejšnjo mero afek-tiranosti in spakljivosti. Čs primerjamo to, kar je režiser hotel doseči, s tem, kar je v resnici dosegel, nam od vse za-

Posmeh ali ljubezen

Razniišljfinje ob priredbi v čitalnici

stopnjo naše zgodovine, se 4° odmora prav prijetno zabava-mo, Pozneje pa, ko se na stil igre navadimo, ko lahko že vse jiaprej izračunamo in se tega več ne veselimo, pa nas začrje stvar dolgpčasiti. pspeh tega Večera v čitalnici je vsekakor ?3Sluga re^iserja Mabniča, k.i je znal sicer prazno vsebino spretno garnirati s posfečeni-pni \n duftovitimi domislicami. Za ta trud ga je tudi občin-stvo nagradilo s smehom in ploskanjem, pri čemer bi se ^alo sklepati, da mu je deip nedvomno ugajalo. Vprašanje

iskal v njem le košSek norče^ vanja.« Res sicer ni nikomur prišlo na misel, da bi kaj ta*-kega jskal, ker ga ni bilo treba iskatj. Od začetka do konca jq režiser delo »svojega kultur-» nega predhodnika« <— ne re^ cimo i^avno, da se je iz njega odkrito norčeval, kar pi bila malce prehuda beseda — jroni-ziral. Kdor je pozorno zasledo-val dogajanje na o^ru in re-akoije občinstva na to dogaja-nje, mu je bilo več ko jasno, da se je občlnstvo v veliko več-ji meri kot Vilharjevi komiki smejalo komiki, ki jo je ustva-

loge »spoštljivosti, zavzetosti in ljubezni ne ostajie nič kaj preveč teh lepih lastnosti. Irv če bi dobrodušno ironizacijo skečev režiser še nekako lah-ko opravičeval, bi pa tega vse-kakor ne mogel etopiti pri Bleiweisovem govoru in ne>" stopu. Kaiti, naj danes gleda-mo na pieivveisovo naprednost tako ali drugače, izven dvoma je, da taka oseba pač jie sodi na oder v vsesplošni posmeh, Besede, ki jih je govaril, lahko kritiziramo po idejni plati z drugirn prograrnom, ne smeipo jih pa pustiti izgovarjati garuQ

zato, da bi se jim občinstvo smejalo; in smeji se jim, ker so zvezane s komičnim nastopom njihovega izpovedovalea. Po-vsem brez potrebe padarrio iz nekdanjega pretiranega slavo-pojkarstva v ironizacijo neče-sa, kar nas ne boli več in kar se ne more več braniti. Tako postopanje pa že meji na nor-čevanje, ki nima nikakega idej-nega jedra, ampak je podobno bogatinu, ki se norčuje iz re-veža zato, ker je ta pač revež.

Tako se nam vsili vprašanje: ali je predstava, o kaleri misli režiser Mirko Mahnič, da jo je podal z vso »spoštljivostjo* itd., tudi v resnici tako poda-na? Ali je režiserjeva zavest o svojem namenu tudi že res-nica o njem? Za oceno svoje lastne režije vendar ne more iskati kriterija v samem sebi, temveč v občinstvu, kateremu je delo na svoj način posredo-val. Občinstvo pa je seveda od-govorilo na oboje vprašanje z odločnim: ne! Komu bomo to-rej verjeli? Odločitev pač ne bo težka.

Vprašanje, ali je tako poda-janje kulturnega in idejnega

udejstvovanja v naši prete^ klosti pravilno ali ne, je režir-ser sam najbolje rešil v svoji pripombi v Gledališkem listu, kjer zagovarja našo »nekoliko zanemarjeno in preveč zasme-hovano preteklost«. Kako pa

(Nadaljevanje na 6, strani?

Igorja Ozima

Pretekli teden je koncertir-al v Ljubljani mladi violinist Igor Qzim. Prihitela je številna publika, da zopet sliši odlič-* nega virtuoza, ki ]e dosegel že toliko priznanj doma \n po sve-tu. Ze v Bachovi Sonati za vi'-olino in klavir v a-duru so iz-stopile vse odlike violinj.sta, ki je s tehnično dognano in izraz-no poglobrjeno igro podal to kladbo prepričevalno in stilnp dovršeno. Izvedba Bachovih del zahteva vejiko resnpst: vsaka gradacija sentimentalne barve niora najti mesto v delu tega skladatelja samo kot red-ka izjema. Ta izrazna odmer-' jenost pa vendar ni zatrla za-nosa in topljne tega podajanja, kar je bilo še najbolj opazno v počasnem stavku,

Težišče koncerta je bilo prav gotovo v Beethovnovi Sonati za violino in klavir, kj spada v srednjo dobo skladateljevega ustvarjanja. Imamo pred seboj Beethovna, vsega predanega velikim dimenzijam notranjih nasprotij; borca z usodo in za^ prekami divje sile, brepeneče-ga po doživetju človeka — do-brega in srečnega- Z veliko po-tenco energije, ki se je v či^ti in lepi igri vzpenjala in dose^ gla vrh prav v dramatičnosti Pfvega stavka, je uspelo violi-

nistu podžrtati vsebinske stra-. ni skladbe. Pokazal je izreden smisel za podajanje široko za.« srjovanih del.

Slišali smo nato še nekaj krajših skjadb, od katerih mo* ramo omeniti Matičičev Po-» erpe lyrieque, Virtuozno pisa» na violinski in klavirski part, kpmpazicijsko dozorel izraz m prislno iHrično navdahnjfmie 50 glavne karakteristike ts skladbe, ki je našla v Ozirmj idealnega interpreta. V Blo chovi skladbi Nigun je prisla 4o izraza tehnieno-viFtuozna ?mogljivost koncertanta. Mn^s go niso zaostajali tudi Bartg^« kovi Eomunski plesi, pisani v obliki suite in zgrajeni na kat rakterističnih folklornih prvL* nah.

Pianistka Hilda Horakova j^ nudila violinistu lepo oporo in pokazala % njim vsestranskg uglašenost. Zgradbo vsak§ skladbe je dopolnjevala s svo» jim značUnim prijemom ia tehnično dovršenostjo. Najve^ umetniške sile pa je pokazala y Beethovnovi Sonati.

Publika }& z navdušenjeni sprejela izvajanja mladega umetnika, ki je nato dodal še Paganinijevo Sonatino in Joto skladatelja Manuela de Falla,

^tev. 17

TIUBUNA

Str*n 9

Časton uspeh naših planincev

Na študentskem patrolnem tekmovanju

so naši zasedli drugo mesto

Planinsko društvo Rtanj iz Beograda je ob petletnici svq~ jega obstoja in t> proslavo Dneva republike priredllo I. meduniverzitetno orienta.' rfjsko patrolno tekmovanje. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz Beograda, Zagreba, Skoplja in Ljubljane. Skupno je bilo na startu 23 ekip. Pro-ga je bila dolga 40 km. Start je bil v predmestju Beograda v Rakovid, kjer je bilo za vse udeležence tekmovanja po-stavljeno tabori&če. Cilj )<z bil v Sopotu pod Kosmajem, Vsa-ka ekipa je morala prehoditi določeno pot ter prenesti 40 kg bremena. Med potjo so bi-le 4 kontrolne točke, katere )e bilo treba preiti pod dolo-ienim azimutom. Nepravllen prihod k tem točkam jg po-

menil slabši plasma, Tri ki\o* metre pr$d ciljem je bilo ure, jeno strelišče in vsak član ekipe je moral oddati 5 stre-lov v določeni cilj. Poleg vse-ga tega je bil za tačkavanje važen tudi čas, Naše moštvo je v postavi Preložnik S\a,vko (vodja), Kurnik Albin, Štuhec Miran in Tasevski Peter do-seglo lep useph, saj je s Ča-som 7.08.00 ur in 14. zadetki v hudi konkurenci doseglo. častno drugo rnezto. Pri tem moramo omeniti, da je bila, naša ek\pa le 0,2 točki za zmagovalno ekipo. Zmagova-lec tega tekmovanja je mo» Hvo Gradbene fakultete iz Beograda.

Organizacija tekmovnnja, ki je zahtevala veliko tehničnib priprav, je bila zadovoljiua.

Prvi nastop naših sabljačev

Da sed&J nismo mogli o našlh ■abljačih nič drugega povedatt, kot da pridno vadijo in se pri-pravljajo na prve nastope. Nji-hova sekcija deluje komaj leto dni. Kdor pozna sabljanje, bo pritrdil, da je eno leto stelo kratka doba za pjriučitev tega Jporta.

Vkljub vsemu pa so se naši »abljači udeležili slovenskega prvenstva v floretu, Niso sicer dosegli kakega ppmembnejšega uspeha, vendar moremo biti za-V'~>vol:jnni že s tem. da <so se

prvič pojavili na javnem tek-movanju. Na prvenstvu so so-» delovali Odred in ASK iz Ljub-ljane ter Kladivar iz Celja. Pr-vo mesto je zasedel Odred, ki je zmagal nad obema nasprot-nikorna, kar je razumljlvo, saj vemo, da eta ti dve ekipi ee« stavljeni iz samih mladih mom či, Prireditev ni pokazala kak-šne posebne kvalitete.

Rezultati:

Odred : ASK 14:2

Odred : Kladivar 14:2

Kladivar : AgK 9:4

Na£i sabljači naslopajo

Planincl društva Rtqnj so dq-bili pomoč. od dekq,nq,tov pq<-sameznih fakult&t in centrq za predvojaško vzgojo. Na po-moč je priskočilo tudi enota JLA, ki je dalq, na razpolago 4 radiooddaine postaje, ki so vzdTŽevale zveza med posa-meznlmi kontrolnimi točkami Prireditelj zasluži vse pnsno-nje %<x pabudo in izvedbo tega edln$tvenega tekmovanja, v naši držapi,

Ob tej priložnosti so mnogi beagrajskl Studentje priili na izlet v ta lep kroj pod Kosmu-jevn. Skupno » tekmovalci so se tudi študentje izletniki po* vzpeli na Kosmaj.

Po tekmovanju je bil se-stanek planinskih društev po-sameznih univerz, kjer so raz* pravljali o metodah dela ter o boljši in stalni povezavi Tako bo na privner naSe pla-ninsko društvo »Univerza* po-vabilo prgdstavnike drugih univerz na razne tečaje, dalo vodiče za skupine, ki bodo ob-iskale Slovenija, ter izmemjalo revije. Planln$k& druStvo Rtanj pa je pbljubilo, da bo dalo poleti Ijubljanskim ?tu-dentom planingem f»« razpor lago del čotorov v svojih ta-bori&fiih, ki jih stalno prlre-jajo. Padobni razggvori se bili tudi med predstavniki Zagre" ba in Shoplfo. Na tem sestan» ku je bilei tudi sklenjeno, da bo II. orientacijski patrolni tek organiziralg, zagrebika univerza.

Obvestilo

V ponedeljek 14. t. m, be> sestanek AŠO v novih prgsto-t rih na Miklošičevi cesti 5 a. Se8tanek fa m vse člane od* bora in predstavnike kluba strogo obvezen. Pričetek to&* no ob 20. uri.

Neuspeh odbojkaric AOK

Zarad| oigiomarnosti predz»d-»

Bje raesto. Zenska vrsta nsen

problftni pri AOK

Pretek-lo ned<*!jo je bi4 v SLduibiljainii odbojik^rski tgrniT Žemiakiiih ekip za poikaiLno pfvein-stvo Sloivenije. NaiSitopale so vse fiaijboiljše ekiipe iz nsše repub-like razaji Branika, J3ranik, ki je letos osvojil drjJavno prven-ptvo, se ni u4©ležil tega turnir* Ja, kar moraimio ostro obsoditi, Z»a potoal so se bopili: Iljrija, Želeiziničar (L,jubJjana), Z&\emi-ear (Mairibor), Partizan (Novo rmesto) jjn AOK.

O tuinniirju safneaTn ni kaj po-#ec*utiga poved)3)tji. Prvo mesta je zasede/1 1 jujt^ljan»skii Zele^nif žar, ki je agrail res lepo. Naj^ hujšega naspmtaika je imel v marilbor&kem Zelezničarju, ki j>a ni pokazal svoje obieajne pgre. Res je sicer, da irma mari-feorsloi Zeleztnrar dve odličrii igpalki, ki pa v diruibi s!»bih im, povprečaiih ne moreta mič »to» rita.

Več bi bilo treba povedatti o tčaidinieim odnasu naših ignalk n,i 4ean tumiirju. Ze večik.rat smo gavortLi in pLsaili o neresntosti le-t^ih. To srrin opaziii že v ne-kaitenih teikmah zvearie lige, ko emo bili priče simeihu in fcutdne-* Btuu ofcmiašiainju nia igirLž«'U. Nismo pr46akcwaili, d*a se bo ta neres-noat stopnje-vaiia do lake mere, dia bodo igiraLke enostavno izo-ste<ja(te na prvenstveitiiih tekflmah. Ko bi se mora.l pa-ioeti ome/njemi tuHruir, je bilo *ia igrišču sanao p »aišiii igsralk. Kljub temu, da #e je z.aeetek zavl^kel eelo uro, #e nis&e igralike n^o zbraie v pcpolnem številu. Seveda s0 ia-guibile tekmo proti IlBriji s 3:0. Ta tefiana bi pomeniila getovo amago, če bi bile vse igraiike afcinegae ina iigTii&ču. Tekimiovanje «e je ssavleklp do veeera, a igrelk AOK vseeno ni bilo. Ta-Jco je šila <tAid-j diruga tekma po vodi, PoslediGa je bida predzad-nje mest0 aa turinirju. Izgubjje-D3 tekma z Zelezničarjem i;n. težka zmaga nad Partizanom ppihtodtnfji dan ni mog/la rešiti S^JPe piredzadmjega m&sta. " Vse tq je veU'k m>adež zia c&l

Mub, posebej pa še »a vrsto, kd je dolga l«ta tekmovala v zvez, ni ligi in dosegJa velike uspehe. Tu ne velja nobeii iz&ovor. Vse igralke so bile piravočasmo od> veščene o knaju in uiri pričetfca tekmovafnja. Tekroovamde je bi-lo vaMikega pomen.a Ln je njiho-

ya odBotoost neopravi^iljiva. Kaj bo storil klub? Ali bo diopustil tako stainje še napr&j? ^di se, dia v klcrbu ne polagajo preveč poztpToo^ti i}9 diisciipliiip, Cas bi bil, dla && q teh §itv»re^ pogo vore in skle<nejg fe^j jcorisfcgega V tej srneri,

Povabilo fz Zagreha

V Zngrebti bg sredi tega meseca koiarkarski turnir, katerega se kodo ndeležile tri ztfgrebške ekipe, Wč4 njimi mdi mostvo zagrebskih hudentov Mladost, Gostoval bo Zelezničar iz Karlovca, povabili p4 fc tudi naso košarkarsko ekipo A$K. Verjetna se AŠK ne bo fnogel udeležiti tegcf tftrnirja, ker $o finančni pogoji dok#) ikbh

JPrvir

Gki jih pF&a?ujeja, vsi i?sledki, k| otovo je bilo prav majp stii- sq jih pa tej poti našli, vs? to je dentov v LJnionski dvorani, kjer Jast Tijpesa, Jri tega ni malp, je major Weeley predaval o vzpo- ^ar^na h§vi\k* 8888 metrov nu na Mount Everest. Cene so bilg previsoke, saj bi za ta denar labko vsaj dvakrat večerjal. Prav

zato smo s.e odločili, da objavimo

je premagana. Dolgo so se pri-pravijali in mnogp naporov s.q vložili alpinisti vseh mogočih de-žel, (Ja bi osvojili tega kralja

nekaj zanimjvosti s tega preda-   gora> y#ž kot }Q 1#f SQ ppi^^ali

vanja m tudi neka| shk, nad ka-    zaman. Mrki in v oblake zayitj

terjmi se je obcmstvo navdusilo,    Mount Everest je zahteval tudi

Major Weeley je bil orgapiza-    nekaj pniadih življenj mnogo pbe-

cijsk: sekretar odprave na najvjšjp    tajožih in jijnaških alpmJstOV.

goro sveta. Odpravo je finantnp    Moramo pfi^t)ati, da je vzpon pa

omogočil največji angleški časopis   tako višiijo — v ^gz^aiio prgvo

TIMES. Tak na^in finansiraoja    junažtvp. Zadnja gngleška ekspg-

odprav je v zapadnih državah    4icija je b|la se ngjpolj poij^ena

običajen. Kdor bi mislil, da je   o razmerah in ppjpžajij, ki vjada

to veljka finan|na žrtey takega    na jej vižjni, fred njijmj je bijo

podjetja, iŽasopisa ali tovame, ne   na tej poti ie mnop afpimsti^ijiji

pozna stvari do dna. TIMES se    odprav, ki so prinesle nazaj v

sedaj oblizuje, kajti pcitegnil je   dolino mnoge \n dragocene izkuš-

na ta račpn, Vsa    nie. Major Wee\ey je sam dejai, da. slo;ji njihov uspeh na ramah prejžnjih ekspsdicii, posebne za-

KOŠARKA

ZIMSKA SEZONA

Rristančič

Počitek? Ne, te besede w»Si košarkarji ne poznajo. Brez tre* ninga ni uspehov in tega se prav dobre zavedajo. Njihovo drugo mesto aa državnem pr-venstvij je uspeh, k\ iih je mo^ »o ppdžgal k nadaljnjemu 4elu, Z veatnira treningom v zim-skenp $esu se fcočejo pripravit} na prihadnjo se^ono. Spet se ^oda tsorUi m fiim lepše rcie^to v lestvici tn spet bomo pFiča pjihovim QdUčnim igram io borbenost^, ki ji ai para rped našimi košarkarjl. fio, pa o vsem tem b.omo govorili v eni Izmed prihodnjih številk. Gbi-#kaU b.ojafxe> A^K n% treningu, da nam kai povedq o svojih ^a-črtih. Saj prav nas študeat« najbolj zanima, kako in kaj bo v prihodnj« s tem našim klu-bom, ki sitiq ga vsi vzljubili.

Danes samo nekaj skopih po-datkov s prve letošaje limske p?ireditve AfiK. Zimski kolar-!-karaki turnir, to je bila PFeiš^ njo ne^eljo najve^ja ligortna

KAJ MENIJO

KluJ>i spijo zimsho spetnje, Športni odhor pa obiščejo sumo tafcrat, ha<Uiv pntvebu«

Sedaf tmo ie sredi hndijskega        Bolj rnornma grajati sekd)e in

leta. V eni hmed prvih letosnjih    klube, ki delujejo v okviru na\ega

TRIBUN smo poivali n$h "spoH-    Špgrtnega adbotra.. N\ihovo, delo

ne organizacije, da naj čim kitn)e    je vse prej kot resno, Oeitno mi-

pristopfjo k defa, saj boda meseci    slijo, dd jV vs? njibo.vo 4?h tf**

kaj hitrp pqtekali. Kar naenkrat    ning na, igritf.ib V tekmqvalni

se bomo znas]\ sredi zimske setpne    sezoni, $ed<i.U k° je ta 4ob$ ntim^i

so

v »jlegali*. te vnaprej pa o pmema, d<i bodo n\ih,qyi

in pred raznimi problemi. Kar

smo predvidevali, se je res zgo-

dilo. Smo sredi sezcme, naša    objski pastali pQgQStne}Ht kq bodo

iportna organiineija p# je le    tehmav,m)a pred vratl- tHočemo

dalet od qrga.nizaei')^ke tfdnosti.    demrh, Tq ko n'}ihov Pqz'\v, ne

Moramo priznati, da še nismo    bado pn pomisHH, 4<* n')i%Qve> delo

prekredli zneetnih teinv,

traja vse leto, Njibava naloga ni

Kdo je hriv temH? Skertj go-   sama tekmqv.»n]e. £na tek^iov^lna,

tovo )e, da bodo vsi k<ir na lepem    vrsta., pa čeprav dnseztf 4obre

udarili to Športnem edboru.    nspebe, ne m&re reiiti \pQTta M

Morda H)egovo delo res ni tako,    Univejzi,

kv bj moralo kitl Vse preveč       f h} j . j

med htnmt stentmu odvl)* delo              ^ brezplodJ h pre,

§Qdelti}e'}Q v tem odhorn, }e pre-majhno. Vee bi moralo biti takih, kl bi imell st*k s klnbl in sekci-

rtikov klubov. Palnoštevifag so bili zbrani san}& aa prvi seji,

> L- l- i i l j j                ;• tnorda zata, ker so prineiii prp-

jami,h bi lahko dodna spoznah ^             pModnfr let*. Tu in

Polozaj po fakHltetah. 20to h tam $g fasi kak i]an           ^

hh mord* le prav, te », hR v Q         ^ vpJm]emf iAU

»odstvu zastapmi t*4i predstav-          -g ^ rf -^ y          ^

mki fakultet ah vsa) Umverze,                                                   *■.-..

Vhokib šal in Akadfrnij, Ti, bi bili lahko sarno infoTtn^tivni

poročali bi o stanju na

fakultetah in o športnih

jih ne zanim*. tn vzghd $i hkkpi vsamemo ipB-rtnt orf>(tnizticije nnivevz v Sarajevu in RecigrndH, kjer je rtfihova delo re4ne>. Pre^ fefinje uspebe ianjejo \u4\ v

svojih

tekmovctnjih, ki jib prirejajo stu-

odbora. Takih tekmovanj je pre-

AŠO bi moral ostreje ukrepatl

cej in prav bi bilo, da bi fjil tudi                                 -----' - * ■-

AŠO q tem obvesten. Taka M>- &0*1 tahln* Vuhom. Ali naj p»4->

movanja so pravzaprav pravi P{ra™o m^lemarnast in »e*

izraz sportne vol\e pesamezmb discipHnof

jctkultet in športaikov itudentov,

P& tem Uhko merimo zanimanje

te ali one fakultete ea šport. Bret

dvema je prav, če to vemo. No-

Š$ en štufteitl V »Odredua

.            Bivši vFatar iL»ovčeiia iz Ce-r

1 u n t ■ * l u- j ra™>ml tinja Lakič Ce^a je prestopil hkuhetamt s.hovsh, dvoboji, na- k ^gometnem* k^blf Odr^; mtznatemska srefanja, vse to ,e hmt ^ m ^ n| bU -j^

Lavčena, ker že tretje let^ študira v Ljubljajii. Ze s 17 leti je nastopij v prvem rao-štvu Lovčena, igral pa je tu4i v repreaentanci Črae g^re. Uparno, da bo bvojo špoFtne kariero uspe§no nadaljeval v

gemetne tekme med

prav pogosto, a r\a. ŠpBrtnem odboru o tem prav tnalo yeda. Toliko o krivdi AŠO z« mrtvo stanje, ki vlada v "sportu n<*

Univerzl.

V četrto lcfo

Telesnovzgojno druhvo hea* grajskih Uudentov Partizan stepa v cetno leta svojega dela. V drustvu $e uhvarjajo z vajami n# orodju, kosarko, odbojko, plava

LjUpljtmi,

VESLANJP

učni pretffnef

. -. ,             Pred dnevi so imeli veslači

njem, namiznjm tenisom in atle^   Saviee svojo skupščino. Zani*

tiko. Povprečno vadi 45 članovt   mivo je, da so predlagaii

sbupno so imeli 432 vadbenih ur.    uvedbo veslanja }cot obvezen

V preteklem letu so imeli 8    užni prednaet na naVGUstanov*

javnih akademij v Beogradu,   ljenem Inštitutu za telesno

Zekzniku, Ptračinn, Čupriji, fier-   vzgojo. Ker vemo, da je ves-

cegtfovem, B.h4w, Leskoven in   lanje pri rjas slabo razvito se

dmgje, Poleg teg^ imajo st*lm   tudi študentje pridružujemo

predavarij^, jnmhe večere, tnr^    temw pjedleigu. Morda bodo

mrje v mkn m nmhnem tenm   prav sedanji študenti in be-

m wbavne večere. Tndi mi jim   doči športni pedeeogi pplqžili

zeltmo v pnH4«)em dalt* lep*   nove temelje temu športu pri uspehe,

nas.

prireditev v t-jiifeijani. Nabito polna dvorana na Taboru ja dokaz, da so naši košarkarji res priljubljeni med ljubljanskim občinstvom. Nudljo jina vse, kar si lahkp najbolj razvajeni gledalci žele; odlično obvlada-nje igre, požrtvovalnost in kon-čen uspeh.

Zimskj turnif je že tFadicia-nalna prireditev, ki je bolj propagandnega značaja. FinanČ-no predstavlja prav gotovo bF6-me za prirsditelja, a vseeno j« prireditev več kot uspela. Na le-tošnjem »imskem turnirju sq nastopili: Menton (Fpanclia), Zelezničar, Mladost in ASK. Torej je bil to mednarodni tur-nir. 2e takoj v začetku lahko povemo, da šele ob mednarod-nih turniFjih lahko vidimo. na kakšni kvalitetni ravni so naši domači klubi. Vse inozemske ekipe, ki so gostovale v Ljub-ljani, so bile slabše od domači-nov. Tako je bilo tudi aedaj. ASK je bre« težav premagal Francoze, ki niso pokazali kaj veft ©d povprečnega znanja ko-šarke. Zelo veseli pa smo tudi u^peha £elezničarja, k{ je prvi dan tekmovanja premagal za-r grebžko Mladost. Oeprav so Ze-lezničarji nastopili brez gvpjih standardnih igralcev, so zaigra-li edličnp. posebao AKion, ki že dalj časa m Ha^topal, se je od' ličpo izkazal. Zaigral je »kot v staiih easih« in dosegel kar 15 točk za svoje moštvo.

Najboljši igralee je bil seveda naš ICFistančič, ki je natresel v k^š Mentona kar polnih 35 točk, Tq je bil seveda bistveni do-

Brzoturnir LUŠK

Na b^zdturflh^u ^USK za novenr^ber je med 12 udele-ženci zmagal Ver^ Miloš z 8 točkami. Sl^de Plavčak 7 in pol, ^/likunda 7, Kraševec ia Su*nik 6 ir. pol itd.

prinos k zmagi kluba. Kristan-čič je spet dokazal, da upravi-čepo sodi med najboljše igralca v naži državi. Pozdravljamo tu-di nastop mlajših igralcev, ki so se kar upešno uveljavili na t«m turnirju.

To je bila prva priredftav v letošnji sezoni. Labko trdimo, da je popolnoma uspela. Morda bi bilo prav, če bi na tak turnir povabili še kvalitetnejša mo-štva. TJTparno, da tp ni zadnja prireditev v, letošpji sezpnj in ljubitelji košark^ bodo pjrav g,o-tovp pri|li na svoj račun.

O kpnčnih rezultatih poroča-mo. na drugeia mes^tu.

Ustanovljen fnštitut &a telesnot vsgojo

Po dolgem prizadevanju smo v Ljubljani dobili visoka znanstveno sportno ustanovo; Inštitut za telesno vzggjo. ln* štiUutu je 2q.go<i ovljen dohef predavateljski kader, direktef pa je prof. Stepišnik. Slušan telji tega inštituta bodo lahko, postali kakovostni športni in} pedagoški delavci. $tudijak$ doba traja tri leta. Med slu-i šatelji, fci so se vpisali v J, letnik, je mnogo znanih s!q-venskih športnikov.

Skronina sekcijm

Kdpr b,| trdil, da Študentje i^e gpjimo vseh vrst špo.rtpv, bi se brid]sg rnoril. Usgehi, ki smp jih dosegli, niso majhni. Vsem tem ijspehpm lahkp prižfejemo ie enega. Med študenti »neke« fakukete <iQ se ppjaviji kvalitetni kegjja^i. Gotovo bodo na Športnem odboru nadvse veseli, lio jim borrjo odkrili to skrivnost. Kegljači satni so a.amFpž takp ^rpfrini, da svoje sekeije le niso prijavili AŠO. Tre-flirajo n^arijivo, vsak daji jn qb v«aki uri. Svoje igrižče so imenovali: »Pfj E>erendi«,

Pozdravjjamo tp lepo potezp in upamo, da bomo na Univerzi fef^alij dobilj rpd lsegljačev, ki iu§ bq uvrstil v športnp zgodpvinp.,

ŠAH

Imamo 20 mojstrskih kandidatov in prvokategornikov

J.eta 1948 je §vet is flzkulturo Pfi prpds&dstvi} ylade LP-S poklo-oil lep pokal ekiptj, j^i bo 3 leta zapovrstjo ftli 5 krat v presledkih jHHagala na lahpv&kem dvoboju Unverza: srednje šple Slov. Le-09« se ie lesv.i sestanemo za h.-

Spoznali smo Mt. Everest

mastne vsote na ta račun, Vsa predavan/a, ki ji'h i.e v zadnjem časii muogo pq vsgh državah

sveta, filmi, ki jjh siiemajo, slike, sluge ima sev#ia žvicarska, ki je

bila lansko !eto tik pod vrhonj. Od te ekspedieije so podedovali eelo hrano, ki je pstala v dobrem gtanju v njihovih taboriščih vse do prihoda angleške pdprave. Zadnja angle^ka odprava je bila najbolje opremljena, posebrip naprave za kisik so bile mnogo bpljže od prejšnjih. Prav te jiin je omogočilo zadnji vzpo«. Vzpon na hudi strmini in teiko prekod-nih predelih zahteva mnogo naf pora in brez zadostne preskrbe § kisikom bi bila vsa stv^r aftuu? vedljiva.

Odprava je zahtgvala ijudi piočne volje in krepkih telesnih sposobnpsti. Prenesti so iporaii w-vor 14 too, kar j« opravjjalg 3Q0 žerpa«pv, katerim so pomagale da vltmf 4090 m tudi žena, š^rpasi SO bili pdprayi v veliko pomp^, 5&j so izarieni plaBmci, ki &o ie veckrat sodelpvgli v o4pfavah na M- gverest. NajsjarejJli je jrael ie palmh 48 let, medtem jco j^ hti Bajpja$i sta? kema/ 16 \et,

Vrh sta zavzela ^erpas Tenting in Novozelandec Hilary. Te je btl drugi polzkus, medtejn ko je pfv.i propadel. Lepo vrema je omogo&lo vzpoH v idealaih raz-merak. Oborožena z vsem petreb-nim, posebno z zadosrno merp kisika, $ta se okrog 8. ure odpra-vila na pot. Naletela sta samo na

fno h»dQ zaprgko. kj se je i4e!« nepremagljjv^, Bila je %g 14 Q| visoj^a navpj^n^ ska}a, Ijaterp st» le 5 težavo pr^magala-- Tpnzing 5g je epkrat skpraj zadujil, kajp} zaledenela mu je naprava za kjs sjk. Hilary piu ja tp popravil m

vsp je |Jp y re^u naprej'. fiilo ig njajhnih, vrHov, ^i ?» jit|

mprala premagati, \n kpfjčpo sia

se zna?la pa najyi5jem. Hilary je fotografiral na vse strani sveta, Tenzing pa jf mal>al s svojjnii zastavicaini, ^a ¥fhu Sf* pstala približno četrt ure.

Veselje, ki je zavladalc» v tat)0T rišču, je bilo nepopisno. Nasled-nji dan je radio London ebjavil radostnp vest vsem^ svetu: M. Everest je osvojea!

gmer vzpona na JV}(t Everenst

hovskiiimi deskami. Prvo leto f§ ekipa Univerze sJaviiila zmago naslednji 2 leti pa so nas srednje-solci preimagali predvsem %&rz><$ petesnosti naših igralcev. Taiko sp imeli srednješolci v žepu že 2 za^ porednii zma,gj Lrj so z velikiimii upi pričakovali naslednji dvoboj. Toda 1951 50 biS občum« paraženi. študentje $0 zmagaiLi tnuii nasled? njega leta io taiko ^imo z dveirn^ zmagama zaipored kanidikLatu. za, psvojitev pokaila.

In letos? Nedvomno smo favo-riti, sa.j irna:mo dkoli 20 mojstr-skih kandid_atoy jp prvpkategorni-kov, pa tudi obijo mpcfidh igralcev nižjih kategoriij in le precejšnje štpvilo nekstegoriziraniih, ki več-krat presenetijo tudi najboljše. Potrebno je le, da pridamo prar vsi, in zmaaa je na^a. Kraj in čas prireditve h nista določena, vse-kakor pa bo vse pravočasno ob-lavijeno v dnevnem časopisju.

Tp t.ekmoyanie ima veHk pomea za razvp) Šaha n.a Univerz;i kakor tjjd4 p.a. srednjih žaiah. Taki dvo-boji in tekmovanja so naijboliša objika prapagande za ro igrp. Prav bi bfilo- če bi §e nvpštva pq«aimezn'.h fa.kHlt.et in eimnazij večkrat se-?fala y prijateljskih dvobojiih, kair bi bil krepaik doprinos k sodedcr vapju tped dijaki in kudenti.

med Univerzo        I

in srecfltijiBtii šolami I

Tradieionalni dvoboj med Univerzo in srednjimi šplami LBS na 5Q deskah bo 6. de^ cembra. Če tokrat premagamo srednješolce, bo prišel v našo trajno last lep pokal, ki ga ja 1949. podarij Kqmite za fiz." kulturo pri vladj LJi3.

»tev. 17

IJRIBUNA

Stranf

(Opis dveh izgubljenih fotografij) ^Efiborišče čudakov ^1"6 žare- Sfcra|n od tod ob zi-

I >l ^elgijfiikega Konga odšel. fno|jci, *S jih jetisto jutro Sve-d>Miia. dooN^br.a premotila, tega mv&O opazilf in rni smo- lahko j&a&a šotara vriireilii na prazen prostoV med »airisfcotaracijo« bli-že Jouth-Vji-

Jtoletoktoo doipoiLdine. Oktobeir. PaW'z.

•VečlnsiVže spi. Po tleh smetl,

diu pofcopališea stanirjejo brez-domci v zaikrpanih šotorih. V pr&sliedlkih tišine nved hrume-njam prometa slišiš z one stra-ni vekanije otrok in kiučanje nervoztnih žem&k. V nedeljo do-poldtne je bilo tu vse polino lju-di na sprehodiu, strgamih in ele-&antni(h. Neike žemisfee s.o kuhaile med grmovjein mileko za do-jeneka. Vise polno psov se ves dan podi rruimo. In zvečer ob

muogo aS^ N,aš sosed im* petih_ k<> S(j odpre kuhinja v rtd-adiovndoo »mtg, poiknto z ny- majhnem paValj©nu ob taboru, lon.skoPrevle.ko, yer^tno }emi- Se večtaa stainovalcev prilklati *MH, da bo ponoči dezevaio. Pri-jazen M^dent iz KopeiRhagena

domov z dolgimi štrucami frain-

j««='" ^—-~^- -- ^ -          coskega fcruha pod pazduho. Po-

je. Skuptoa Italljanov ki so se ^ na sillcaljočih pliinskih grel. priipeljali vfi^raj s kolesi, &e je cih kuhaj() mlek,0( kTOmpir, pra-abrala oksrog krhlja' ogl€d»la, žijo meSQ ^ varfj umaza,no eaftafcnijemeša y drevo: »poluva- ^^j^

Dovolj! In ziaključek? Ni mo-goče, da bi popalmoima doutn-el, fkiajvse ti Ijuidje tu počno, men-da1 ftudi siami ne vedo prav do-

jo« se z briljattt&io. OiMno^a ali. SnočT ld bili v Lž*

»o že vstali

tinski četrti zelo hraptm ^.niso Stedili denarja — veirjdfaio^ bo-dio na ta račun veg ■tedeni' jedili tarrio kruh z margStrjiio. In n© da bi kdo vedel, od k<54 — de-

br<>. Studiirajo, sliikajo, obisku-jejo Louivre in Pigalle, mnogl

oa di koo voum, uu ^-^*-ty -~ so v siužbah: zfairajo staore ča-hti sredi tabora, v razbitl ste-          .^         biSah nekdo je za

klenici od šamipamjca šoipefk" sve-

iilh rdečih nageiljnov!

Ob deisetih je vsial visoki Wil-Maims. Ta Amiglež je nekak ne-lUiradmi župain taibora, ker je naj-starejši \<n ie zelo dolgo stanu-jje tu v sitrgam^m vigvam!a sredi taibara. Baje je študent. Mnogo čita, u&i se grati harmoniko, ob nedeljali pa kaže svoje frizerske sposobnositi. Pravkar so prišli p.rvi klieoiti. Neik Nemec in Juž-m-oafrikanec — najbolj suh člo-vek v taborišiču — sta pravkar prispeJa v Pigalle. Zašla sta. Sedsj hodiiita od šotora do Soto-ra in prosita, kdo bi ju pustil spati do opoldne. Itailijan iz Na-[poliija ju porine v svoj šotor, me da bi prav dobro razuoiel, za kaj gre.

Tu srečaiš ve»3 svet: Parižane jn Novozelanidce. Stainiujejo v žotorijh vseh oblik in kvalitet, enotno je le ono: vsi so postav-Jjeni proti vsom taborniškim, praivilom. Ne^Ateri imajo šoto re abložene kar z velikimi gxa-niitniiimd kockami s ceste, drugi pa so prenočili kar na prostem, skrbno zavi<ti v spalne vreče. Sredii tega kaosa sairrnuje tip n€-fcet? i »GB« avtomobila, polnega

cerkovniika, prekupčujejo z ba-kiiiniisti, dva d€ilotta v toivarnii bladiilnifcov, ,neik,o dekle pomaga v cvetličairni..... vse k> ni važ-aao rrVvažno Je, da so v Parizu!

Otojk 8V. Margarete

-mjf ajhen, na . vidtez dolgoča-JjKlsen, n«obi,sk!fip — povrat-na vozna karta z m)ipzo(rilom, da uiprava ne izplaču^g odštod-ntne v priimeru nesrede\— otok sv. Margarete P^i Cannesu na Azu^rni obali.

ObaJe so skalnate in strme"in/ r.a naijvišji vzpetini je zgraj^-ria skrbno obzkJ.aii'a trdnjava. Znoitfaj ofbizidja je nekaj podol-govatiih zapuščetnih hiš, razpa-del vodmjak, skTornna kapela in, stolp z ječo. Po zaraslih dvori-šlcih so se raebohotile debeloli-ste aigave in nizki skniveaičeni boirovoi. Naselije saimo je zapu-.ščeino, le v stolpu in uiporabnih pr&sitorih bivše ječe je n'a«ta-njeno mladitnsbo gostišče. Osta-li del otofca. ni nasetije.n, skale so pOTasle z borotviiim gnroovjeTn., tu in tam pa viisdki evkaliptusi kiljubiujejo vetru. S^podaj, kjar piristaja 1'ad'ja, je majhma restav-

Pariz. Notre-Dame, pogled s Place Maubert

DEVET ZAPOVEDI gradbenikov zelenim onem

/. Veru) v vsemogočni fakultetni svet!

2.  Ne skruni učnega načrta!

3.  Posečnj predavateljevo uro, da se Ti bo dobro goddo na fakttlteti!

4.  Spohuj razširjeni učni nairt in avtonomnost fakultete — pa boš dolgo na njej!

5.  Ne ubijaj si živcev — saj bo tako ali tako priznana. 9(!)letna doba študija!          ^         „ ..                         *

6.  Ne nečistuj s predlogi o skrajsanem hudiju — dobil }o bos po gobcu!

7.  Ne kradi — h misliš, da bos tudi brez tega lahko pre-živcl 9(7) lct na fakulteti!

8.   Ne prica) po krivem pred stafsi svoje izvoljenke, da st prcd diplomo — manjka Ti se druga petlctka na fakulteti!

9.  Če bos tako vztrajen, da, dočakas 10. obletnico na fakulteti, bos bolje iivel od otroskih doklad lastnih otrok — kot od diplome!

LJVRRIEN A L I . . .

(Nadaljevanje 5 4. strani) bo spravil v sklad obe stališfi, fci ju zastopa, eno z besedami, 'divgo pa z de.ianji, je za nas prftežka naloga in jo ijioramo žato prepustiti rcžiserju same-jnu. Za nas — od »spoštljivosti, 'zavzetosti in ljubezni« težko fcstane kaj več od koščka poti-

skanega papirja v Gledališ-kem listu. Igra, ki jo je MahniC postevil na oder, pa ironizira ne le njegove »kulturne pred-hodnike«, temveč tudi njegove lastne, gotovo dobro mišljene, vendar premalo objektivizira-ne in premalo kritično pn^;o-jene napore.               ■ -šk

»Babilonski stoip« mladtnskega

gostišča na otoku sv. Margarete

pri Cannesu

racija in ob morju pod ziidovd stanuje nekaj Cigaoiov. Otok je p.ravo naisprojte hotelcv prepol-ni Azurni obali, ki je le stre-ljaj daleč ...

Kljuto temu, d>a se Je sezona že zd&vna-j odmaikTtiila iz teh krajev, je v dom-u živahno. Mednarodnia udeležba je popol-n.a: .nek št.udent iz Cila, ki se piše Kapetamovič, dve pretira-no doilgi Nizozemki, zaimišljeni Kanadčani, nekaj dolgočasnih Nemcev, raraBČeni Amerikanci in noben€iga Fraocoza. Vsi s0 študenti.

Tu so obiirne kamnite soba-ne s težkimi vrati brez kljuik. Veliki zemljevidl evropskih dir-žav. Neskončmi bodniki in tera-sa s famtastičnim razgledam na raiZisvetrjeni Cainmes. Ni nas mnogo — le 13, a delam.o pravi pigalslki hrup. Vsi govore... Vsd jedio. 'Vsi pijejo vimo. Kruh in margarina. Jajca. Mleko. »'Cuha-jo. Siivajo. Perejo. Pišejo. Go-vori se o vetru, Shakespcarui, x'mM, Titu, evkaliip>tusih, toplo-ti morja v -noveanibru, ceni span-skih pirostitutk. Prišlii so iz Fin-ske in Nizozermske, potujejo v Jugoslavijo in Spanijo. Na mi-zah je Times in. Humanite, Ob-server in Stockholmski dmevnik proispekti iz Avstrije in Nove Zelandiije, raztrgane pornograf-s^ke^^vije in astrologki lističi.

V .sofoi v sto'l<p(u je mirno k«r ni nkiotgo prostora. V steni je knjižnlcai z nekaterimii amgle-škiini idasUci in šitevtiflmimi fran." coskimi sodobiniiiki. Tu je skotraj tišinfa, Je veter vztrajno tolče ob okna in plašna luč iz svetil-nilca v enakomniernih presledfciih hušikne Po mračnih kam,n.itih steinsaih oflnrogle sobe. —

To je Skrameini pn^iizktis opis diveih krajev. Vse 16 "je T^sčta rnalo čudaio, vendar resniono Tu se sn-ečuijejo mJadi popotoi-ki z vsega sveta. Tu teiče ti> sti neopsizmi in neorganiziramii proces tako imenovanega in to-liko oipevanega. »zbliževanja irued natroidli«. Tu se srečujejo stotlne v neenakomernem im neurejeinem ritrou potovanj. Tu naključje organizi-ra naijbdlj za-njimiva in groteskna sretžainja, piredavanja im debaite. Tu se ljudje poimeniijo več kot za zie-lemiimi mizami, tu ne samo di-stoutirajo, ternveč se skušaijo tu-di raziaimeti. In vse, kar bi ho-tel k visemiu teimiu še dodati, je: Vse premalo potujemo!

Tisto noč srno disikutirali diol-go. O miru, morali, evropska skupnosti na.rodov, o ekonomi-ki Nemči.1e, o ... Bilo je burno. Mnogo vina smo popili. In ko se je pričelo že damiti, smo še enferat dvign.ilii polprazne čaše SKAL! in odšli pripravljat vsak svojo prtljago. Laidja adpluje zgodaj.

* Skamdiinavslci izra^z za »na zdnaivje«, ki pa je prešel sko-raj že v mednarodno uporabo. Dra?o KralJ

Volitve iia . . .

Nadaljevanje z 2. strani

cev (1800). Zato je -prišlo do zmede. Ob 28. uri po sezna-mu še ni volilo 82 kolegijašev. Pojasnilo tega da lahko savio natančna analiza posameznih primerov. Navajam nekaj zna-čilnih: neki tovariš je v ime-niku dvakrat vpisan, prosi pri volitvah, da ga na enem mestu črtajo, toda ker je to prepovedano, ga zvečer kliče-jo zopet na volišče, čeprav je že enkrat volil. Drugi kolegi-jaš sploh ni bil v seznamu (takih je bilo mnogo) gre na Magistrat in prosi za potr-dilo o vpisu v volilni imenik, ga dobi in voli na svojem vo-lišču. Ob koncu ga najdejo tudi v spisku in ga ponovno kličejo na volišče, ker tislih s potrdili niso vpisali v volil-ne sezname. Takih napak je bilo mnogo. Končno se je ugo-tovilo, da je le 34 tovariše.v izostalo od volitev v našem volišču v Ljubljani. Za te pa smo ugotovili naslednje: 9 jih je na orožnih vajah, 7 jih je v bolnici, 17 jih je volilo do" ma in se izkazalo s potrdili in le eden ni imel opravičiln. Zdi se mi, da ni treba več pisati o tem, kdo je kriv in kdo ni knv za take razmere, ampak scm hotel samo poji-sniii govorice, ki se razširjajo po rnestu 0 poraznem rezul-tatu volitev študentov iz Akademskega kolegijn.

. Habjan Krešo

O hudomušnosti

bruca na pohodu

V zadnji $tevilk& Tribune je bruc popisal svoj> pohod po oddelkih filozofske jakultete. Škoda, da mu fc tiskarska smoia zverižHa čtanek prav pri komparativistih, ki so ta-ko oškodovani za brucovo mnenje o njih. Mled drugim pa je avtor »reportaže« zašel tudi na konferenco -ZŠJ filo-zofske fakultete. Kcfa je ve-del o njej povedati? Opazil je, da so predlagali kandmate, in to se mu je zdelo phsmeha vredno. Mislim, da bi b\lo pom trebno najprej o tej koivferen-d resno spregovoriti iri šele nato iskati v njej motive za »hudomušno« obdelavo.

Letošnja konferenca ftlo-zofske fakultete je mo&no prispevala k ugledu organizn-cije s svojim resnim in delav-nim značajem. Kakšne so bile volitve novega odbora? Nikoli doslej niso na naši jakulteti študentje tako sproščeno in kritično volili svojega vod-stva. Rešili smo se ene skraj-nosti; fakultetno vodstvo nl pripravilo kandidatne lisie, ampak je prepustilo vso iz-biro študentorn samim. Orga~

nizacija je bila v preteklem letu ie toliko razgibana in je pritegnila k delu dosti svo-jih članov, da ni bilo pretežko presoditi, kdo od študentov je delaven in resen član ZŠJ in sposoben, da postane član vodstva. Pri tem pa nismo za-šli v drugo skrajnost, da bi se namreč predlogi dajali nepre-tnišljeno kar vsevprek. Vsaka kandidatura je bila utemelje-na — pa ne jecljaje, kakor se žaljivo izraža pisec — razen tega pa je imel vsak kandidat možriost, da kandidaturo od-kloni. Tako so danes v vod-stvu filozofske fakultete Ijud-je, ki so prostovoljno sprejeli svoje dolžnosti, in zato priča-kujemo od njih, da jih bodo izpolnjevali iz svoje notranje zavesti in vzpodbude, ne pa pod pritiskom.

Vsekakor je potrebno kritič-no pretresti napake in neza-želene pojave na fakulteti in po oddelkih in prav šaljjiva oblika je morda včasih najpri-kladnejša, da se take stvari ožigosajo. Vendar pa ne sme biti to opravljeno površno in mimogrede.                       D.

Ljubljanta, december. Po vesteh rsznih časopisnih agencij se Je

gospod Ravic pojavid v Ljubljani, kjer so mu postavili veliča-

sten slavolok...

Konferenca ZKJ

Nadaljevanje s 1. strani

Neposredo iz tega izhaja trudi nepravilno pojmovanje in obrav-navamje odprcih partijskih sestati-kov oziroma tendenca po zaprtih partijskih sestankih, ki se je po-javila na začetku v nekaterih partijskih organizacijah, tako na primer v ekonomski in še v ne-kaiterih dirugih. Mislim, da gre tu za nezdrav pojav, kajti to onemo-goča vpogled javnosti v naše de-lo, <la gre tu za staro gledanje na organizacijo an njene poglede. Mislim, da tudi postavljanje ta-kih vprašanj, kot kje naj dela komunist, ali na fakulteti ali na terenu, kaže v precejšnji meni na nepravilno pojmovanje danasnje vloge komunistov. Miislim, da mora bini vsakoimur danes jasno, da je vsak komurast dolžan, da se aktivno udejstvu-je v vsakodnevnem političnem življenju sploh, da je tako dol-žan, da se bori za našo llnijo ta-ko na univerzi in visokih šolah kakor tudi na teremi.

Tudi za vplive lokallzma, šo-vinizma in zapadno buržoaznih gledanj, ki so se razširil] tudi med našlmi študenti, lahko trdi-mo, da je vzrok v premajhni po-litični aktivnosti naših organiza-cij in imajo izvor in korenine v ostankih starih birokratskih gle-danj in metod, ki jih le nismo v zadostai meri premagalL

OBJAVA

Od 1. I. 19S4 .dalje bo Uni-verzitetni odbor ZSJ delil ob-jave za popust pri vožnji in v hotelih upravičencem le na osnovi potrdila sindikalne oz. upokojenske orgamizacije, iz ka-terega bo morailo biti razvidno, da študent te ugodnosti ne u/i-va iz drugega naslova. Za štu-dente kmečkih i.n obrtmiških družin pa bo potrebno dostaviti patrdilo KLO oz. Obrtne zbor-nice.

ZADNJE POROCILO

V torek je bila skupščina grad-benikov, na kateri so reševali vprasanje študijskegct programa. Stevilni udeleženci so bili sezna-njeni s potekom razgovorov, ki jib vodijo stndentski predstavniki z zastopniki jakultetne študijske ko-tnirije. Profesorji so pristali, da se reievanje tega vprašanja ptične po komisijdh, uradnega odgovora pa Zveza se ni prejela. Menijo, da )e to le taktika zavlačevanja. Tndi v diskusiji $0 navzoči zahte-vahi hitro reVitev vprasanja in iz-razili priznanje odboru. Sprejeti so sklcpe^ da v kalikor Zveza gradbenikov nc dobi v dvch dneh uradnega odgovora na predloge, bodo pričeli bojkotirciti predava-nja, če pa bodo predlogi v celoti odklonjeni, so pripravljeni vztra-jati do pravilne resitve.

Iz vsega tega se da zaključiti: borba naših organizacij proti vsera tem pojavom je bila prešibka, premalo odločna in konkretna. To nam mora biti jasno vsem, če ho-čemo, da bo naše nadaljnje <le-lo uspešnejše.

Za nadaljnji razvoj socializma in socialistične demokracije je potrebno dvigniri socialistično za-vest delovnih mnozic, kar je da-nes glavna naloga ZKJ. Za uspo-sabljanje naših komunistov, da bi izvršili to važno in težko nalo-go uspešno, pa je potrebno več delati v ZK za ideološki dvig našega_ članstva. Treba je delati za politično in ideološko enotnost naš^ih komunistov in za to, da se izkoreninijo iz našega članstva stara gledanja na različne proble-me. Naše osnovne organizacije so delale za to, formirale razne ideo-loške debatne klube, ki so orga-nizirali razna predavanja itd. Lahko^ trdiim, v koliikor poznam situacijo v posameznih organizaci-jah, da se je ideološko delo raz-vijalo precej Sablonsko in večkrat tudi brez pravega sistema. O uspehih in neusp«hih takega štu-dija bi morale kai več spregovo-riu posamezne osnovne organiza-cije. S tem ne nameravam niti zanikari efekta takega študija, po-trebno ie še naprej razvijati ta-ke in slične oblike ideološkega dela z našimi komuniscl. Menim pa. da so naše osnovne organiza-clje posvetile premalo pažnje vpra?anju individualnega študija, samostojnemu ideolo^kemu dvigu naših komunistov pri vsakodnev-nem političnem življenju. Ideolo-ško dviganje ne pomeni samo splo^no marksistično izobraževa-nje, atnpak tudi dviganie in for-miranje zavestnih političnih bor-cev v vsakodnevnem političnem bo']xu

S tem nikakor ne menim, da }e zajeta celotna na?a problernatika Jn uoam, da se bodo v teh vpra-sanjih ogllasili k -diskusij.i tudi cla-ni naših osnovnih organizacii, ka-terih naloga pa na| bi bila te probleme obdelati bolj konkretno.

Beograd

Nadaljevanje s 1. stranl

rovanje zaklju^il z besedatru: »Nekaterl profesorji stalno govo-re »»študenti zahtevajo««, >»nji-hovi problemU* in podobno. To-da rnl )im povemo, da so to nasi skupni problemi. Želimo, da b vzpostavili soglasje, ki so Ra ogrozili ravno nekateri profc-sorji«

Fakultetni svet se je sestal mec bojkotom predavanj in spreje ?tudentske predloge. Takoj, ko sc žtudenti za to izvedeli, so s vrn.ili v predavalnicc

GRADBENIKI

Nadaljevanje s 1. stranl

itevati odgovor v dolo<!enem ro-ku. V primeru, da fakultetne ob-asti ne bi dale pozitivnega od-?ovora, bi Zveza gradbenikov prešla k ostrejšim, a edino mož-aim ukrepom. V peticiji je Zveza jradbenikov zahrevala dokonžno rešitev bistvenih problemov,

1.  Naj se odpravi razlika med dejansko uzakonjeno . studijsko. dobo.

2.  Naj se takoj začne dokonč-no urejati tak učni načrt, ki bi ustrezal potrebam prakse.

3.  Naj se reŽijb predlog! gfačl-bneikov za rešitev trenutno naj-bolj perečih problemov, ki se dajo

ešiti v najkrajšem času. Odgovor je Zveza gradbenikov zahteyala v?:\ roku 10 dai.

INFORMATIVNI SESTANKI

NA REKTORATU Predno je Zveza gradbenikov predala peticijo, so bili zastopni-ki povabljeni na informativni se-stanek na rektorat, kjer so ob-razložili stališče Zveze gradbeni-kov za resitev tega problema. Do-bilJ so zagotovilo, da jim bo rektorat dal vsako možno pomoč. Po predaji peticije je bil na rek-toratu ponovno sklical sestanek ob udeležbi profesorjev fakultete za gradbem^rvo in geodezijo in zastopnikov Žveze gradbenikov. Toda povabilo je dobila Zveza gradbenikov slabi dve uri pred se-stankom. K.er v tako kratkem času niso mogH obvestitl zastop-nikov prizadetih letniikov, so predstavniki Zveze gradb^enikov prisostvovali sestanku samo lnfor-,^ mativno. Tov. rektdr je btl tnne-.: nja, da se bo Zveza gradbe^ikov... posluževala ostreiših ukrepov tr primeru, da fakuhetne oblasti nt rešijo pozitivno njenih predlpgoV za resitev takoi rešljiviTi proble-^ mov, ki so bili y peticiji navede-ni pod točko 5, in }e to stallsŽe grajal. Zastopniki Zveze gradbe-, nikov so mu odgovorili, da narae-ravajo preiti k ostrej^im ukrepom-le v priraem, ako ne bi dobili v postavljenem roku pozkivnega-' odgovora na, celotno peticijo, predvsem na t&čko i in 2, kjer zahtevaio, da se X*čne z delom za ureditev cel^nega ^tudiiskcga problema. Dekan fakulrete za radbenistvo in geodezijo ppof. Črnjač ie obvestil zastopnike Zve-ze gradbenikov, da |e fakultetni svet na svoii seji 20. XI. 1953 sklenil sklicari komisije, ki bodo ■reševale štiidijski problem na fa-kulteti. Jasno pa so se pokazala nekatera negativna stališča profe-sorjev. Tako ]e prof. Leskovsek stav.il zastopnikom Zveze grad-benikov vprašanje: »S kako pra-vico se ima Zveza gjrgdbejjikovza kompetentno' piresoja.ti, kolikd^SO" posamezna predavanja potrebna, in te predloge v petici.ji ultima-tivno stavljati.« Po mnenju prof. Leskovška ie vsak študent, kakor hitro se ]e prostovoljno vplsal na gradbeno fakulteto, obenem obve-zal, da bo izpolnjeval vse dolž-nosti, ki rau jih fakulteta nalaga. Prof. Leskovšek je vpis na fakul-teto primerjal z vstopom v orga-nizacijo, ki ima določen program in je treba dolžnosti, ki jih ima vsak član, izpolnjevatl. Odgovor zastopnika Zveze gradbenikov je bil: »Če je mozna primerjava vpisa na fakulteto z vstopom v orgatiizacijo, je treba upostevati tudi to, da }e vsak član organiza-cije dolžan izpolnjevati tlste dolž-nosti, ki so v statutu te organi-zacije, in samo čtani organizacije ta statut spreminiajo. Kako pa je to na fakulteti: študent se vpiše, ko je v veljavi določen srudijski načrt, da bi po tlstem načrtu do-študiral. Vendar se že drugo leto spremeni študijski načrt.« Kot primer je zastoDnik Zveze grad-benikov navedej sedanji IV. let-nik, ki se ie vpisal na fakulteto za gradbeništvo m geodezijo v I. letniku po studijskem načrtu z ožjo specializacijo, v III. letniku je prestal razne eksperimente in sedaj vpisuje učni načrt splpžnega tipa. Komentar, ali je torer opra-vi^eno govoriti o izpolnjevanj« prevzetih dolžnosti, Je popolnoma odveč.

V nadaljnji diskusiji so profe-sorji in zastopniki Zveze gradbe-nikov podajali k posameznini nujnim predlogom peticije svoja stališča. Stališče profesorskega zbora je bilo v večini predlogov odklonilno in argumentirano s tem, da je dotična učna snov važna. Ker so zastopniki Zveze radbenikov videli, da profesorji ne pristanejo na predlagane kon-krctne reštive, so stavili vpraša-nje, ali je po mnenju profesorjev učni načrt tak, kot Je sedaj v veljavi, definitiven i,n na njem ni mogoče nicesar spremeniti? Odgo-vor je bil pritrdilen. Na vprašanje zastopnikov Zveze gradbenikov, kaj naj bi delale potem napove-dane komisije, so profesorjl "odgo-vorili, da bi poleg eventualnih sprememb učnega načrta te. ko-misije obravnavale v glavriem štu-dijski program. S tega sestanka so zastopniki Zveze gradbenikov odšli zelo zaskrbljeni in ni bilo videti, da se bo dal njihov pro-blem rešiti sporazumno.

Sestanek s predsednikom prof.

študijske komisije Ze naslednji dan pa je dekan pismeno pozval zastopnike Zveze gradbenikov, naj se udeležijo se-stanka s predsednikom študijske komisije prof. ing. Leskovškom. Čeprav zastopniki Zveze gradbe-nikov na ta sestanek niso šli z ve-likim upanjem, so uvideli, da se-

stanek vodi k sporazumnl rešltv! problema. Navajamo bistvene od-lomke iz zapisnika tega sestanka. Sestanek odbora ZG in članstvs

ZK na gradbeni fakulteti Zaradi razvoja zadnjih dogod-* kov okoli tega vprašanja je bil sklican sestanek odbora Zvezo gra^benikov, predstavnikov let> nikčv in članstva Zveze komuni-stov na Gradbeni fakulteti. Sesta-nek'je pregledal politično skua-cijo na Gradbeai fakulteti v zvezi s študijsklm problemom In ugo-tbfi| sledeče: glede na to, da je bil dosežen doflčno načelen spo-razum s profesorj,i, sodita odbor Zveze gradbenikov in osnovna organiizacija Zveze komunistov na Gradbeni fakulteti, da je bojkot v,;^j skuaciji neprimemo sred-stvo, posebno zato, ker je bilo obljubljeno, da bo odgovor Sveta gradbene fakultete. sled.il te pred skupščino . Zveze gradbenikov. Ker imamo za sedaj samo obljube in je priksa pokazala, da je ža večkrat do sedaj ostalo samo pri tem, an mpnimo, da smo storili vse, ka]f je za sporazumno reSitev možno, je bilo sklenjeno, da y pri-meru, ako ne pride <lo uresnižitve danih obljub, preLdemo takoj na ' $ttG$š 6k*repe-. Navzoči nasestan-ku odbora Zveze gradbenikov ia članstva.Zveze komunistov, so so-gl^asno sprejeli zaupnico tovariša Kodelju za njegovo uspešno dela na tem področju.

^fadalje je prof. LeskovSek in-forjniral zastopnike ZG o delu štud/ijske komisije profesorjev FGG. Povedal je, da je na se}i Sveta fakultete GG 20. XI. 1953 biFsprejet sklep, ki pravi, da ja tr^?a v najkrajšem času sklicati kbkisijo za pretres itudijskega pr<?grama. Prof. Leskovšek je ob-vestil zastopnike ZG, da bosta^ v Sirffelu tega sklepa sklicani cez cpa 14 dni dve komisiji in sice? ia^Promettti in Konstruktivni od-d^lek, ki bosta vsaka zase obrav-naVali študijski program za svojo skvgino. Vodogradbena skupina je že obravnavala očne programe jfcii^no z zastopniki operative ia zastopniki kluba Hidrotehnikov, kv pa niso bili oficielni zastopniki ZG: Zato predlagajo zastopniki ZG," da se tudi za to skupino skli-žc.komisija kakor za ostali dve. V teh komisijah bodo sodelovali tov. predavatel>i, inženirji iz pra-kse, ki jih bo poslalo DGIT in zastopnlki študentov ZG. Prof. Leskovšek je bil prvotno tnncnja, da bi pri posamezaih komisijah $O,.del'c»yali le inženirjii, ki delujejo v praksj v'tei'ožji skupini. Na želje zastopnikov ZG ]e prof. Leskovšek pristal na to, da se po-vabijo posameznim komisijam in< žeairp, ki delujejo v praksi tudi v drugih skupinah, n. pr.: pri :prome.Kii:' s:kui>iiiiv^di-:za?,tap.iiiki vadogradbene "in konstruktivna smeri.. .                     --„,■•.•

■ Nadalje }e prof. LeslrovseR po-vedal, da bo po zaključnem delu teh komisij sklicala FGG sejo fa-kultetnega sveta, na kateri b<>do zaključki se} posameznih komisij ponovno obravnavani v navzoč-nosti zastopnikov DGIT in ZG in na kateri bodo sprejeti končni za^ ključki, ki jih predlozi v odo-britev nadrejenim prosvetium ob. lastem.

■ Na to je prof. Leskov?ek opomnil zastopnike ZG, da iuma-jo pravice nastopati v taki obKki kpt \e bila spisana peticija za, FGG, kjer ZG stavi ultimativne zahteve. Pripomnil je, da se na nobeni šoli ne sme ničesar iilri-n^iivno zahtevati, zastopniki ZG s4 odgovoriii na to, da je ZG zahtevala le odgovor na pecicijo in da so mišljenja, da imajo pra-vico postavljati zahteve, ker to ne smatrajo sarao za lolski pro-blem, temveč za splošno družbenj problem, ki terja nujno reŠitev. ^

Nato so profesor Leskovšek in zastopniki ZG pregledali predlo-ge, ki jih je ZG navedla v svoji poteciji in ki so trenutno takoj izvedljivi. Prof. Leskovsek je ob-vestil po sledečih točkah zastop-nike lZG o rešitvi teh predlogov s.;.,š$]$ Sveta FGG z dne 2. XII, f?53.<Svet FGG je sklenil:

■a) Predlog IV. letnika, da po-* lagajo izpit iz predmeta »Indu-stfi^ke ;zgradbe«, ki ga je IV. let«* nik. ppslušal v zimskem semestrti 1932-53 Samo tisti, ki bodo vpi-salt gfupo A (konstruktivo), je bil od Sveta FGG sprejet. Izpit iz pfedmeta »Zgornjj ustroj cest« špadeRtie,' ki ne bpdo vpisali grupo C (promet), ne bodo pola-« gali pri tov. doc ing. Jenku, am-pak bo skrajšana splosna snov tega predmeta vsebovana v pred-metu »Ceste« pri tov. dr. ing. Žnideršiču.

b) Predmet »Inženirska geolo« gija s petrografijo« vpisujejo samo tisti slu^atelji IV. letnika, ki tega

predmeta niso vpisali v dveh se-iHestrih. Pri doc. Kuščerju bodo pdlaga-li slušatelji IV. letnika le en izpit in sicer »Inženirska geo-liogija-s petrografiio-«. " ' c) Predlog glede predmeta »Vo.z.na sredstva in trakcija« FGG

?C nl resil v smislu predloga ZG

in bo to vprašanje obravnavano na sestanku Itudiiskih komisij.

d)  Isto velja za predmet: »Hi^ drologiia in hidrometrija«.

e)   Izpit iz predmeta »Splošna geQlog4ja« prr prof. Rakovcu ▼ bodb^e odpade, snov iz predmeta »Splo?na geologija« bo predaval docent Ktiščer, ko bo imel ra tO 5as. Izpk bo skupen z izpitom Iz predmeta »Inženirska geologin Ja iti petrografija«.

f)  Svet FGG Je v celoti spreje! predlog V .letnika in odobril opu-stitev proframov: Lesena ha!a« Masivni ločni most in Jekleoi polnostenski mosc                       <

Bnani režiser

v

je po scenariju

IMlateja (j}e'ia

izdelal prvo domačo filmsko veseloigro iz življenja študentov

Prtiikrat so v slovenskem filmu zaigrali študentie Metka Gabri-jelčideva, Janez Čuk, Franek Trefalt, Jure Furlan in drugi veselo zgodbo iz življenja mladih Ijudi, ki je polna prijetnih do-goMvščin, športnih doživetij, mlade Ijubezni v cvetoHpomladi, lepe slovenske pokrajine, skrbi pred maturo in veselje ob dose-Ženih uspehih, • Z niimi nasto-pajo naši preizkušeni igralci Stane Sever, Metka Bučarjeva, Frane Milčinski, Elvira Kraljeva in drugi

Vcsna

je tilm o mladih Ijudeh za mlade Ijudi!

Fi

RESJEVA CESTA 14a/l Telefon: 20-610 in 21-059 Te'ecram: Elektronabava Ljubljcna • Lastno skladiščo v Crnučah teL 21-630

DOBftVLJA ELEKTROMATERIAL

vsem podjetjem elektrogospodarstva LR Slovenije, industrijam, rudnikom in ostalim potrošnikom

Oorema trafo-postaj in elektrarn • Ves elektroma-terud * Instrumenti • Izolatorji • Drogovi • Pri mo-zemskih naročdih nabavimo devize • Informacije, tehnični nasveti,prospek ti, cene, dobavni roki in ponudbe b r e z p l a č n o I • Opozarjamo na našo tehnieno knjiinico s katalogi inozemskih proizvodov elektro-materiata.

ELEKTROMATERIAL IZ UVOZA

TOVARNA ELEICTROIIATERIALA

BnstaSaciisfei mateHal

Nadcmetna in podometna stlkala, vodotesna stikala, vtične piiše, vtiksče, nat kala, lestenčne in vvecco sponke, okove E 27 in E 40, varovaine eJemsnte. oklopne varovalke, števčne plošče, pešel material in likainike za gospodinjsivo

Izelaeiiski material

Oljno platno In papir, bougier cevl, oljne trakcve 15-30 mm širine

Transf ormaforie

Preizkusne transformatorje 220, 500-3C00 V, za-štitne fransformatorie; prenosne in stabilne 220/24 V In 380/24 V - 80 VA © Aparate za obločno varjenje do 200 A variinesa toka

SpecfaSne suhe transformatorje do učlnka 100 kVA In napetosti 10.000 V @ Suhe transformatorje za regulacijo razsvetljave v giedalisčih © Neonske transformatorje 220 2x 3000 V; 120 VA

prevzamemo vse vrsie generatorjev In notorlev

Po naroiiSu izdeluiemo

V popravilo In pr@w£iani@

Varčujte!

za razne ekskurzije

potovanja

smučarski tečaf

za študijske knjige

skripta

za obleko

obutev

SVOJE PRiHRANKE

varno naložite prl

uu

ILNICI

UANSKI

Kl VAM 3IH OBRESTUJE PO 5 DO 67; %

^a UIodo fefo is&reno česfifamo v&m defoonim (judeml

C3ENERALNO ZASTOPSTVO TOVARNE

Prodaja osebnih,lovornih, rešilnih in dostavnih avtomo-bilov, omnibusov, komunalnih vozov, stabilnih motorjev in agregatov ter vseh rezervnih delov

Zapuže, p. Besunje

Žel. postaja Lesce-BEed, telefon 324 (Radovljica)

Specialiteta: Loden v vseh barvah • Izdelujemo volnene tkanine za moške obleke, moške in ženske plašče, šenske kostume in voinene odeje

Naš cilj je zadovoljiti odjemalca z dobro kvaliteto, najnovejšimi vzorci in nizkimi cenami

se trudi po svojih močeh prispevati k iz-gradnji našega sociali-stičnega gospodarstva

CELDE

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh