logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
kamM � Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala Magistrsko delo Gorazd Golob Mentor: red. prof. dr. Martin �nider�i� Ljubljana, 2004 Podatki o magistrskem delu Ime in priimek: Gorazd Golob Naslov: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala Kraj: Ljubljana (informacije in literatura: Berlin, Dresden, Dunaj, Zagreb) Leto: 2004 �tevilo strani: 128 �tevilo slik: 31 �tevilo preglednic: 4 �tevilo bibl. opomb: 141 Mentor: red. prof. dr. Martin �nider�i� UDK: 655 Graphic industries. Printing. Publishing. Book trade Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala Izvle�ek: Evropski srednjeve�ki ilustrirani in iluminirani rokopisi so temeljno gradivo, ki omogo�a kontinuirano spremljanje kulturnega razvoja od antike do dana�njih dni. Redka in dragocena dela so javnosti in znanstvenikom z razli�nih podro�ij dostopna predvsem kot faksimilne izdaje, ki so na svoji evolucijski poti pre�le iz ro�nih, subjektivno zaznamovanih kopij v vrhunske zalo�ni�ke in tiskarske dose�ke. Tehnike natan�nega upodabljanja po predlogi so bile v likovni umetnosti in med prvimi tiskarji znane �e v �asu zgodnje renesanse; nadgrajene so bile z razvojem fotografskih in fotomehani�nih reprodukcijskih tehnik v 19. stoletju, sodobne digitalizirane reprodukcijske tehnike pa pomenijo vrhunec na podro�ju faksimiliranja. Popolni faksimili paleografsko, umetnostnozgodovinsko, likovno, nacionalno, politi�no, kulturno ali druga�e pomembnih del z ustreznimi znanstvenimi komentarji ostajajo pomembni kulturni spomeniki svojega �asa, spomeniki originalu in splo�ne ter tehni�ne kulture tistih, ki so s faksimiliranjem poustvarili original. Nekateri faksimili so ostali edini spomin na izgubljene, ukradene, zgorele ali kako druga�e uni�ene originale. V delu je prikazan razvoj reprodukcijskih tehnik, rokopisov in tehnik faksimiliranja; objavljen je poskus vrednotenja faksimilov glede na stopnjo podobnosti z originali in ocenjen vpliv faksimilov na kulturo in razvoj znanosti. Klju�ne besede: faksimile, ponatis, reprodukcija, rokopis, upodabljanje Development and Impact of Facsimile Editions in the View of the Methods of a Reproduction of Original Abstract: Illustrated and illuminated European medieval manuscripts are fundamental materials which enable continious observation of cultural development, from the antique to the present days. Rare and precious works are attainable to the public and scholars mainly through facsimile editions that pass over as hand made subjectively influenced copies, as well as the state of the art achievements of publishing and printing industry. Techniques of accurate presentation of object shapes were well known to the artists and printers since the early Renaissance period, but important improvements became available in the 19th century as photographic and photomechanic reproduction techniques. Modern digitalised reproduction techniques are giving us best results in the facsimile production. Faultless facsimile of paleographic, art history, visual art, national, political and cultural documents as well as the works of the other important fields of interest, equiped with corresponding comments, now remain important cultural artefact of the given period. They are monuments to the original itself as well as a proof of technical culture of those manufacturers, who recreated the original using facsimile techniques. Moreover some reproductions remained sole remnants of the lost or stolen, burnt or otherwise ruined originals. In this thesis the development of the reproduction methods, of the manuscripts and of the facsimile techniques are presented. There is also a presentation of the evaluation trial of the facsimile similarity compared to the original, as well as evaluation of the impact of the facsimile on a cultural and scientific development as a whole. Keywords: facsimile, imaging, manuscript, reprint, reproduction Entwicklung und Einflu� von Faksimileausgaben in Hinsicht auf den Methoden der Originalwiedergabe Auszug: Europ�ische mittelalterliche illustrierte und illuminierte Handschriften sind das Grundmaterial, welches ein kontinuierliches Verfolgen der kulturellen Entwicklung von der Antike bis zur heutigen Zeit erm�glicht. Seltene und wertvolle Werke sind der �ffentlichkeit und Wissenschaftlern aus verschiedenen Gebieten vor allem als Faksimileausgaben zug�nglich, welche auf ihrem Evolutionsweg aus handgemachten, subjektiv bezeichneten Kopien in Spitzenverlagleistungen und Spitzendruckleistungen �bergingen. Die Techniken der genauen Darstellung nach der Vorlage waren in der bildenden Kunst und unter den ersten Druckern schon in der Zeit der fr�hen Renaissance bekannt, ausgebaut waren sie mit der Entwicklung der fotografischen und fotomechanischen Reproduktionstechniken, stellen jedoch die Gipfelleistung auf dem Faksimilegebiet dar. Die vollkommenen Faksimiles der paleografisch, kunsthistorisch, bildend, national, politisch, kulturell, oder anderseits bedeutenden Werke mit den entsprechenden wissenschaftlichen Kommentaren bleiben wichtige Kulturdenkm�ler ihrer Zeit, Denkm�ler des Originals und der allgemeinen und technischen Kultur jener, welche mit der Faksimilierung das Original widergegeben haben. Manchmal sind es die einzige Reste der velorenen oder vernichteten Originale. In diesem Werk wird die Entwicklung der Reproduktionstechniken der Handschriften und Techniken der Faksimilierung dargestellt. Ein Versuch der Faksimileauswertung mit Bezug auf die �hnlichkeitsstuffe mit den Originalen wird gemacht, und der Einflu� der Faksimiles auf Kultur und Entwicklung der Wissenschaft wird bewertet. Schl�sselworte: Darstellung, Faksimile, Handschrift, Nachdruck, Reproduktion Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 6 15 17 17 18 20 22 23 24 25 25 26 28 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 7 29 30 32 33 37 47 49 49 50 51 52 53 53 54 55 58 56 60 62 64 65 67 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 8 3.5 Fotomehani�ne konvencionalne tiskarske tehnologije 69 3.5.1 Svetlotisk 69 3.5.2 Fotolitografija in fotomehani�ne tehnologije v visokem ter globokem tisku 71 3.5.3 Avtotipijska reprodukcija 74 3.5.4 Brezrastrske fotomehani�ne tehnologije v ploskem tisku 75 3.6 Digitalizacija grafi�nega procesa 77 3.6.1 Skeniranje predlog 78 3.6.2 Elektronsko / digitalno rastriranje 78 3.7 Digitalne tiskarske tehnike 83 3.8 Tiskarske tehnike za reproduciranje kovinskih barv 84 4 Originali za faksimiliranje 85 4.1 Razvoj rokopisov 86 4.1.1 Rokopisi iz anti�nega obdobja 86 4.1.2 Srednjeve�ki in renesan�ni rokopisi 87 4.1.3 Rokopisi novej�ih obdobij 92 4.1.4 Konec rokopisov 92 4.2 Pomen dokumentov preteklosti za kulturo 93 4.3 Obremenitve in varovanje originalov v procesu faksimiliranja 94 4.4 Materiali in tehnike iluminiranja rokopisov 94 4.4.1 Obstojnost materialov 96 4.4.2 Obstojnost in omejitve pri pretvorbah originalov 97 5 Razvoj tehnologije faksimiliranja 99 5.1 Subjektivno ro�no reproduciranje 100 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 9 Objektivno ro�no reproduciranje Objektivno fotografsko in fotomehani�no faksimiliranje Objektivno elektronsko / digitalno faksimiliranje Elektronsko / digitalno izdelani faksimili Tehnolo�ke omejitve v sodobnem procesu faksimiliranja Tiskovni in drugi materiali Nadaljnji razvoj faksimilov Pomen faksimilnih izdaj Vsebina, oblika in simbolni pomen faksimil0v Kulturni pomen faksimilov Nacionalni oz. politi�ni pomen faksimilov Promocijske in bibliofilske faksimilne izdaje Demokratizacija dostopa in ohranjanje originala Zaklju�ki in komentarji Literatura Priloga Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 10 Slike Slika 1: Kumulativni prikaz pove�anja �tevila faksimilnih izdaj. 27 Slika 2: Primerjava rokopisne Velike Biblije iz Mainza in Gutenbergove Biblije. 38 Slika 3: Primer reprodukcije strani faksimila Domesday Book iz leta 1783. 46 Slika 4: Primer neustrezne uporabe izraza faksimile. 48 Slika 5: Primer popolnega bibliofilskega faksimila Velike grbovne knjige 51 s certifikatom zalo�nika, faksimilom originala in spremnimi �tudijami v prilogi. Slika 6: Prospekt litografske naprave za izdelavo kopij iz leta 1887. 59 Slika 7: Primer stare knjige za kopiranje poslovne dokumentacije. 59 Slika 8: Ro�no koloriran lesorez Ruhe auf der Flucht, nastal verjetno 60 v Olomucu okoli leta 1410. Slika 9: Originalni D�rerjev lesorez Marienleben iz leta 1504/05 61 in Raimondijeva kopija v bakrorezu iz leta 1507. Slika 10: Reprodukcija odtisa iz 19.stoletja, odtisnjenega z gravirane 62 bakrene plo��e iz 12. stoletja med restavriranjem lestenca Barbarosse v Aix-la-Chapelle. Slika 11: Prikaz postopka prenosa risbe na bakreno plo��o iz leta 1762. 63 Slika 12: �rke, ligature in drugi znaki, ki jih je uporabil Gutenberg 64 za posnemanje rokopisne knjige. Slika 13: Premi�ne �rke, postavljene v vrsto; poleg je pove�an odtis ene �rke 65 s faksimila Gutenbergove Biblije. Slika 14: Pove�an detajl reprodukcije, izdelane v tehniki kredne litografije. 66 Slika 15: Senefelderjev poskus faksimiliranja Psalterja Fusta in Sch�ffeja 66 z uporabo litografske tehnike v treh barvah v Vollst�ndiges Lehrbuch der Steindruckerey iz leta 1818. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 11 70 71 73 74 75 76 79 80 82 83 87 88 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 12 31 96 97 98 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 13 Priloga Dvomi in odprta vpra�anja ob faksimiliranju prve slovenske knjige 124 Oznake pomembnih strani v knjigi 124 Napisi na platnicah Vpra�anja kot izziv 126 127 Slike Slika P1: Robne oznake nekaterih strani izvoda Gutenbergove Biblije, 125 ki ga hranijo na univerzi Keio. Slika P2: Robne oznake na straneh 80 verso in 81 recto Trubarjevega Katekizma. 125 Slika P3: Digitalna slika platnice, uporabljene pri faksimiliranju. 126 Slika P4: Popolni faksimile prve slovenske knjige. 128 Literatura P1 http://www.humi.keio.ac.jp/treasures/incunabula/B42/keio/vol1_1/1/html/002.html. Dostopno 2. september 2003. Zahvala, da je to delo zagledalo lu� sveta, gre predvsem mentorju, zaslu�nemu profesorju d r. Martinu �nider�i�u, za vzpodbudo in pomo� ob za�etku, vse dobre in prijazne nasvete, literaturo ter potrpe�ljivost v zadnjih letih. Zahvaljujem se mag. Mojci Kotar iz knji�nice Oddelka za tekstilstvo NTF, ki mi je uspe�no pomagala do skorajda nedostopne literature. Vsem kolegom, prijateljem in znancem, ki so mi naklonili svoj dragoceni �as in mi z vzpodbudno besedo, navidez drobnimi dejanji in nesebi�no pomo�jo omogo�ili, da sem vztrajal do konca, se poimensko ne morem zahvaliti � prav gotovo bi komu storil krivico, vendar brez njihove pomo�i ne bi uspel. Hvala Slovenski znanstveni fundaciji za podporo. Ne nazadnje gre zahvala tudi mojemu tastu Leonu �eliku za pomo� pri prevodih. Hvala za razumevanje Lei, Ga�perju, Mihu, Ale�u in Dominiki, ki so potrpe�ljivo prena�ali dneve, ko nismo bili skupaj, ker je nastajalo to delo. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 15 1 Uvod Beseda faksimile ima ve� pomenov in se uporablja na razli�nih podro�jih. Izhaja iz latin��ine: fac - napravi, velelnik glagola facere in simile - podobno (Verbinc, 1979). Po F. Verbincu je to natan�en (prefotografiran) tiskarski posnetek rokopisa, risbe ali tiska. Tudi v Slovarju slovenskega knji�nega jezika (SSKJ, 1996) ima podoben pomen, kot primer faksimiliranja pa je naveden natis, razmno�evanje Trubarjevega katekizma oz. faksimilirana izdaja rokopisa Pre�ernovih Poezij. Enak izraz je v uporabi tudi pri drugih evropskih narodih, seveda skladno z razli�nimi pravopisnimi pravili oz. angl. facsimile, nem. Faksimile, franc. facsimil�. Ista beseda oz. njene izpeljanke se v ve� evropskih jezikih uporablja tudi za ozna�evanje prena�anja dokumentov (tekstov, risb � ) na daljavo z uporabo telefonskega omre�ja in ustreznih naprav V sloven��ini se je uveljavila predvsem beseda telefaks ali skraj�ano faks. To podro�je na tem mestu ni posebej obdelano, ker se bomo omejili samo na uporabo v zalo�ni�tvu. Ostali izrazi, ki jih ponekod uporabljajo v zalo�ni�tvu oz. bibliotekarstvu, in imajo faksimilu enak ali soroden pomen, bodo v nadaljevanju enakovredno obravnavani. Znana je tudi neustrezna uporaba besede faksimile, in sicer za ozna�evanje posameznih reprodukcij in ponatisov, s katero avtor, izdajatelj ali zalo�nik posku�a pritegniti pozornost strokovne javnosti ali povzdigniti pomen svojega dela. Za uspe�no ugotavljanje pomena faksimilnih izdaj moramo najprej ugotoviti, kako ta pojem definirajo priznani avtorji, ki so znanstveno in raziskovalno delovali ali �e delujejo na zalo�ni�kem, bibliotekarskem in sorodnih podro�jih. Nekateri med njimi v svojih objavah ugotavljajo, da to podro�je ni zadostno in celovito raziskano, zato smo sku�ali osvetliti predvsem razvoj faksimilnih izdaj od prvih, subjektivni presoji prepisovalcev prepu��enih kopij originalov, do sodobnih faksimilov, izdelanih z visoko stopnjo objektivnosti ob uporabi vrhunske elektronske oz. digitalne tehnologije. Izdelali smo pregled ro�nih tehnik in tehnologij za reprodukcijo originalov, ki je hkrati tudi osnova za pregled fotografskih, fotomehani�nih oz. grafi�nih tehnik in tehnologij izdelave faksimilov Povzeli smo pregled razli�nih originalov za faksimiliranje in postavili merila za ugotavljanje ustreznosti uporabe izraza faksimile pri razli�nih vrstah faksimilov glede na dose�eno skladnost oz. stopnjo podobnosti z originalom po razli�nih kriterijih. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 16 Pomen faksimilnih izdaj smo obravnavali glede na njihovo kulturno vlogo pri ohranjanju pomembnih del na�e preteklosti in na stopnjo dostopnosti do starih originalov ter unikatnih del strokovnjakom za znanstveno-raziskovalno delo in �ir�i kulturni javnosti za seznanjanje z deli, ki so na ogled le redkim izbrancem. Pri preu�evanju faksimilov smo se geografsko omejili na evropski oz. predvsem srednjeevropski prostor, �asovno pa smo se omejili na obdobje od pozne antike do dana�njih dni. Razlogov za te omejitve je ve�, utemeljujemo pa jih predvsem z na�o pripadnostjo evropskemu kulturnemu prostoru in njegovi kulturni dedi��ini ter z obdobjem, ko so nastajali pomembni evropski zapisani kulturni spomeniki. Ti so bili predmet kopiranja, reproduciranja oz. faksimiliranja �e od �asa, ko so nastajali, pa vse do dana�njih dni. To je bilo tudi obdobje, ko se je za pisanje uporabljal predvsem pergament in kasneje papir oz. ko so nastajali prvi kodeksi, ki so se uporabljali kot predloge za mnoge vrhunske faksimile. Faksimiliranje originalov na papirusu strokovnjaki zaradi izrazito reliefne povr�ine in krhkosti zavra�ajo �e od konca 19. stoletja, zato ne bo posebej obravnavano, �eprav pomeni izjemen strokovni izziv Poudarek pri preu�evanju je na faksimilih rokopisov (predvsem ilustriranih in iluminiranih) in na faksimilih unikatnih pomembnih tiskanih del, niso pa natan�neje obravnavani faksimili notnih zapisov, zemljevidov, rokopisov tiskanih del, pisem in ostale rokopisne dokumentacije znanih in pomembnih oseb (avtografije in holografije), diplomatskih listin in umetni�kih del. Za faksimiliranja teh del veljajo v glavnem enaka ali podobna pravila, kot pri faksimiliranju preu�evanih del, uporablja pa se tudi enaka tehnologija. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 17 2 Kaj je faksimile? Osnovna definicija je bila podana �e v uvodnem poglavju, natan�neje pa ta pojem definirajo razli�ni avtorji in dodajajo svoje utemeljitve, ki so navedene v nadaljevanju. Nekateri avtorji podajajo tudi �asovne omejitve glede originalov za faksimiliranje ali omejitve glede ustreznosti reprodukcijskih tehnik. Pomembno je tudi lo�evanje med popolnim faksimilom in drugimi oblikami faksimilov npr. delnim faksimilom ali elektronskim oz. digitalnim faksimilom. V preteklosti so se �e nekajkrat razvnele polemike o najustreznej�i definiciji pojma faksimile oz. o tem, kdaj je nastal prvi faksimile. Med pomembnimi prispevki na temo definicije in zgodovine razvoja faksimilov so povzete predvsem ugotovitve H. Douteila, T. Hilke, M. Kramerja, H.-W. Loya, C. Nordenfalka, O. Pelke, E. Rebela, L. Reicherta, H. Zotterja in M. �nider�i�a. Ve�ina obravnavanih avtorjev je iz srednje Evrope, nekateri tudi iz skandinavskih de�el, Velike Britanije in ZDA. Z izjemo prispevka O. Pelke so bili prispevki ostalih pomembnih avtorjev objavljeni v zadnjih treh desetletjih. Obravnavani avtorji so delovali oz. delujejo na znanih univerzah, akademijah, pomembnih knji�nicah in v zalo�bah, ki se ukvarjajo z izdajanjem faksimilov. Navajam tudi povzetek dogajanja H. Eilers pod naslovom Kopie - Faksimile - Digitalisat s strokovnega sre�anja v Emdenu, katalogov razstav faksimilov v Bernu in Parizu ter povzetke objav na mednarodnem kongresu v Li�gu. Na osnovi preu�evanja del navedenih in drugih avtorjev bomo natan�neje dolo�ili definicijo faksimila, kronolo�ki razvoj faksimilov, njihov pomen in vlogo v dru�bi. 2.1 Povzetek ugotovitev H. Douteila H. Douteil (DOUTEIL, 1971) je predlagal naslednjo definicijo faksimila: �Faksimile je mehanska reprodukcija ene same napisane ali naslikane predloge, ki z uporabo vseh tehni�nih sredstev upodablja original in ga polnovredno nadome��a.� Poudarek je na mehanski reprodukciji, zato se kot prvi pravi faksimili upo�tevajo fotografske reprodukcije iz 19. stoletja, tudi v primeru fotografskih reprodukcij, nalepljenih kot ilustracije v faksimilni izdaji. H. Zotter (ZOTTER, 1978) npr. navaja kot primer izdajo A. Perinija Breviarium Grimani, Venezia, 1862. Ro�ne in umetni�ke reprodukcijske tehnike po H. Douteilu niso priznane kot metode za faksimilno Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 18 reprodukcijo. S prepisovanjem oz. ponovnim slikanjem originala nastane kopija (Kopie des Originals) in ne faksimile. Predloga za reprodukcijo faksimila mora biti ro�no izdelana. Reprodukcije tiskanih del ne morejo biti faksimili, lahko so samo ponatisi (Nachdruck). 2.2 Povzetek ugotovitev T. Hilke Probleme terminologije je natan�neje obdelal T. Hilka (HILKA, 1985). Izraz faksimile je bil prvi� uporabljen v 17. stoletju v Angliji (Fuller, T.: History of the worthies of England, London, 1662, p. 643). Na nem�kem govornem podro�ju so v 19. in v za�etku 20. stoletja uporabljali izraze kot npr. Nachbildung, Nachnahmung in Kopie. Izraz Fac simile je J. H. Campe prvi� uporabil v Worterbuch zur Erkl�rung und Verdeutlichung der unsere Sprache aufgedrungenen fremden Ausdr�cke, Braunschweig, 1813, p. 308. V Bilder-Conversations-Lexikon f�r das deutsche Volk, Bd. II (F - L), Brockhaus, Leipzig, 1938, p. 3, je izraz Facsimile uporabljen v povezavi z avtografijami (Autographen), poudarjeno pa zahtevno upodabljanje poznoanti�nih in srednjeve�kih ilustriranih rokopisov Z izrazom reprodukcija ozna�ujemo vse oblike upodabljanja predloge, tako ro�no izdelane kopije, umetni�ke reprodukcijske grafike npr. bakroreze, radiranke, fotografsko razmno�ene predloge in posnetke tridimenzionalnih predlog. Faksimile je po definiciji T. Hilke: � ... najbolj�a mo�na reprodukcija dvodimenzionalne predloge. Reprodukcija faksimila ni povezana z nobeno posebno reprodukcijsko ali tiskarsko tehniko. Odli�ne rezultate lahko dose�emo z vsemi znanimi tehnikami (npr. svetlotisk, knjigotisk, ofset tisk). Pomembno je samo, da uporabimo vse tehni�ne in kemi�ne mo�nosti pri izdelavi tiskovne forme. Ocena, ali je faksimile ustrezen ali ne, se vedno opravi z neposredno primerjavo z originalom.� Dobljeni duplikat mora ustrezati originalu v naslednjih zna�ilnostih, da zanj lahko uporabimo izraz faksimile: 1. Popolnost (celovitost) upodobitve celotne predloge, katere listi so popisani, iluminirani (ilustrirani), potiskani ali prazni. 2. Vsaka stran mora biti originalu ustrezno upodobljena v barvah. To zagotovimo samo tako, da poskusne odtise stran za stranjo primerjamo z originalno predlogo. Pri primerjavah naj bi bilo udele�enih ve� strokovnjakov, saj posamezniki gledamo subjektivno. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 19 3. Originalni format (tj. sedanje stanje) mora biti natan�no upodobljen, pri �emer morajo biti pomanjkljivosti (luknje, manjkajo�i deli strani) originalu ustrezno prepoznavne. 4. Kadar obstaja neposredna povezanost sedanje vezave z rokopisom, ki se faksimilira, ali pa je originalna vezava ohranjena, mora biti del naklade vezan v repliko (Replikat) originalne vezave (po P. Blochu pod izrazom replika razumemo reprodukcijo tridimenzionalne predloge). 5. Kadar so reproducirani samo deli rokopisa pod pogoji to�k 2 in 3, govorimo o nepopolnem oz. delnem faksimilu (Teilfaksimile). Samo v nekaterih primerih lahko govorimo o enostranskem faksimilu (faksimile ene strani - Singularfaksimile). 6. Polno vrednost faksimilna izdaja pridobi z dodanim komentarjem. Ta naj bi vseboval popoln opis rokopisa, predstavitev znanstveno ovrednotene faksimilne izdaje in pripadajo�e bibliografske opise. Komentar je danes pomemben sestavni del faksimilne izdaje. Do ro�no izdelanih faksimilov, ki jih obravnava C. Nordenfalk, je avtor skepti�en, ker pogosto niso popolne kopije originalov, kar omenjajo tudi drugi avtorji. Navaja tudi novej�e ro�no izdelane faksimile npr. Scivias der heilige Hildegard von Bingen, ki je nastal v letih 1927 do 1937 v Rheingauu. Kot najstarej�i faksimile, izdelan v tehniki bakroreza, avtor navaja delo Tabula Peutingeriana, originalni zemljevid rimskih cest iz 3. - 4. stoletja Prva reprodukcija za�asno izgubljenega originala na osnovi skice in z dodatnimi komentarji je bila tiskana pri Aldusu Manutiusu v Benetkah leta 1591, na osnovi kasneje najdenega originala pa je Hans Moller izdelal bakrorez in leta 1598 je pri Johannu Moretusu iz�la nova izdaja. Prvo izdajo iluminiranega rokopisa, Liber Precationum quas Carolus Caluus Imperator ... , je izdal David Sartorius leta 1583. V nadaljevanju navaja tudi druga dela, ki so pomembna za zgodovino faksimiliranja. T. Hilka opozarja tudi na pleonazme kot npr. faksimilna reprodukcija (Faksimilereproduktion) ali faksimilni tisk (Faksimiledruck), ki se �e od 19. stoletja napa�no uporablja kot oznaka za tehniko tiska. Uporabo tega termina zasledimo celo v Deutsches W�rterbuch in sechs B�nden, Brockhaus-Wahrig, 1981, in v Das gro�e W�rterbuch der deutschen Sprache, Duden, 1976-81. Omenja tudi delo K. Falkensteina, Geschichte der Buchdruckerkunst in ihrer Entstehung und Ausbildung, Leipzig, 1856, v katerem je definicija Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 20 faksimilnega tiska: �originalu enak ponatis tiskane predloge (inkunabule) s po predlogi vrezanimi �rkovnimi znaki�. 2.3 Povzetek ugotovitev M. Kramerja M. Kramer (kRAMER, 1979): �Faksimile je tehni�no-mehanska reprodukcija, z najve�jo mo�no izklju�itvijo ro�nega kopiranja, edinstvene prakti�ne dvodimenzionalne predloge, z najve�jim mo�nim ohranjanjem notranjih in zunanjih lastnosti originala in uporabo vseh razpolo�ljivih tehni�nih sredstev, ki zagotavljajo ohranjanje in dostopnost originala, ter ustreza znanstvenim in umetni�kim interesom. Faksimile mora kar najbolj polnovredno nadomestiti original.� Tehnika tiska za M. Kramerja ni pomembna za faksimiliranje, omenja pa prednosti svetlotiska in prilagojenega ofset tiska. Posebej obravnava probleme reproduciranja kovinskih barv, kjer opozarja na te�ave pri reproduciranju zlate barve in neutemeljene zahteve bibliofilov po restavriranju oz. retu�iranju patinirane, oksidirane zlate barve na faksimilu. V kasnej�ih delih in v predgovoru kataloga razstave faksimilov v Simbachu ob Innu ter kasnej�e v Berlinu (Kramer, 1986, 1989, 1997) podobno analizira zgodovino faksimiliranja in reprodukcijske tehnike. Definiciji faksimila dodaja, da je to prva izdaja rokopisa. Posebej omenja granolitho reprodukcijsko tehniko v povezavi s sodobnim skeniranjem in potrebo po ro�ni (litografski) reprodukciji kovinskih (zlate in srebrne) barv V predgovoru ob otvoritvi razstave faksimilov v Bambergu (Kramer, 1986) navaja podobno in poudarja, da je faksimile tudi predmet sodobne knji�ne produkcije in ni v celoti enak originalu, kar je razvidno �e iz izraza, ki se �e od za�etka glasi �fac simile� in ne �fac idem�. Tudi v letu 2001 M. Kramer vztraja pri osnovni definiciji faksimila, dodaja pa ugotovitev o popa�enju miniatur zaradi litografske tehnike tiska in o zavestnem prekrivanju golih teles v faksimilu Breviarium Grimani iz leta 1906; podaja tudi natan�nej�i pregled zgodovine in tehnik faksimiliranja (Kramer, 2001): �Faksimile, ponatis, kopija 1. O faksimilu govorimo samo takrat, kadar predloga predstavlja enkratni izvirnik, torej unikat. Reprodukcijo �e razmno�ene predloge (enakovredno razmno�evanje je mo�no edino s tiskanjem) moramo vsekakor uvrstiti med reprint ali ponatis, celo tedaj, ko ho�emo dose�i formalno in slikovno identi�no reprodukcijo. Meje Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 21 so seveda nejasne, nekako tako kot pri inkunabulah, ki so okra�ene z individualnim iluminiranim okrasjem; naj spomnimo samo na razli�ne izvode Gutenbergove Biblije (B42). Isto velja za glosirane tiske, pri katerih opombe ob robu (marginalne opombe) predlogi dajejo karakter unikatnosti. 2. Zgoraj citirana formulacija jasno izra�a, da uporabljena tiskarska tehnika ni merilo za definiranje pojma. Vseeno je, v kak�ni tehniki je bil unikat reproduciran. �e je bil s tem dose�en �asu ustrezno definiran cilj, moramo tak�no publikacijo opredeliti kot faksimile. Odlo�ilno je pri tem, da se v kar najve�ji meri izognemo ro�nemu kopiranju. Faksimile naj bo nekaj objektivnega in ne subjektivnega. Faksimile ni nikakr�na subjektivna kopija, marve� prvi� natisnjen in razmno�en veren posnetek predlo�enega izvirnika, torej prva izdaja rokopisa. 3. Moderni faksimile mora izvirno predlogo reproducirati ne le natan�no glede na format, ampak v celoti. Ne moremo si predstavljati, da bi bili danes pri faksimilu dosledno reproducirani samo deli rokopisa, nepopisane strani ali besedilo iz kasnej�ega �asa, ki se zdi nepomembno, pa bi bilo izpu��eno. V tak�nem primeru lahko govorimo o dokumentaciji, nikakor pa ne o faksimilni izdaji. 4. Da bi dosegli prej omenjeni cilj faksimilnih izdaj - �im bolj popolno nadomestiti original za potrebe znanosti in bibliofilije - velja na�elo, da o faksimilni izdaji brez komentarja ne more biti govora. Vsakemu uporabniku faksimilne izdaje, ne glede na to ali je laik ali znanstvenik, mora, preprosto re�eno, prek ramena pogledovati izobra�en bibliotekar. Bibliografija Hansa in Heidi Zotter navaja preko 1000 izdaj in jih zato delimo na delne ter popolne faksimilne izdaje. Gotovo je izraz �popolni faksimile�, ki so ga nekatere zalo�be uvedle zaradi reklamne u�inkovitosti, nepotreben. Izdaja bodisi ustreza prej navedenim kriterijem in ne potrebuje dodatka �popoln�, ali pa je ne smemo ozna�iti kot faksimile ter jo vklju�iti v bibliografijo faksimilov� M. Kramer v zvezi z zgodovino faksimiliranja omenja stremljenje prvih tiskarjev, da bi reproducirali rokopisne predloge tako, da ostanejo zna�ilnosti rokopisa kar najbolj ohranjene. Kot prvi relativno uspe�en primer navaja leta 1503 natisnjeno prvo izdajo dela Liber de Laubidus Sanctae Crucis avtorja Hrabanusa Maurusa, katerega veli�astne slikovne pesnitve iz 9. stoletja so morale biti reproducirane zvesto po izvirniku, da bi jih ljudje razumeli. Zavest in te�njo po natan�nem reproduciranju dolo�enih unikatov postavlja v 17. stoletje, ko je Hugo Grotious poskusil stiskati astronomski rokopis Arateja iz 9. stoletja. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 22 2.4 Povzetek ugotovitev H.-W. Loya Faksimile je po H.-W. Loyu (LOY, 2000) popolna (zvesta) tiskarsko-tehni�na upodobitev originala, predvsem ilustriranega rokopisa, najpogosteje stare iluminirane knjige. Popolna upodobitev pomeni: natan�no skladnost z velikostjo originala, najbolj�i pribli�ek materiala papirju ali pergamentu originala, najbolj�o mo�no usklajenost vseh podrobnosti pri reprodukciji tekstov in slik, predvsem pri zlati in srebrni poslikavi, in usklajenost z ro�no obrezo originala ter skladnost vezave. Za doseganje teh ciljev je potrebno za razliko od obi�ajnih knjig upo�tevati: - najvi�jo mo�no liniaturo (lo�ljivost) rastra oz. uporabiti �brezrastrske� posebne tiskarske tehnike, - najve�jo skrbnost pri barvni korekturi glede na original, - dodatne prehode skozi stroj namesto obi�ajnega �tiribarvnega tiska, - posebne, pergamentu podobne tiskovne materiale, - posebne postopke za upodabljanje zlatega in srebrnega leska, - strogo omejitev naklade na nekaj sto izvodov, - ro�no knji�no vezavo po tradicionalnih postopkih. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 23 2.5 Povzetek ugotovitev C. Nordenfalka V katalogu k razstavi faksimilov (NORDENFALK, 1976) je C Nordenfalk opisal predvsem zgodovino nastanka prvih faksimilov in njihov pomen za ohranjanje in �tudij kulturne dedi��ine. Na osnovi definicije faksimila iluminiranega rokopisa kot ene od ve� kopij originala postavlja za�etke faksimiliranja v za�etek 8. stoletja. Tako lo�i ro�no izdelane faksimile (handmade facsimiles) od faksimilov, izdelanih v razli�nih tiskarskih in fotografskih tehnikah. Prvi ro�no izdelan faksimile je po njegovih ugotovitvah nastal na osnovi velike biblije, imenovane Codex grandior, ki jo je Benedict Biscop, predstojnik Jarrowa in Wearmoutha, prinesel iz Italije. Njegov naslednik Ceolfrid je ta rokopis uporabil kot model za tri kopije, od katerih je eno poklonil pape�u. Ta izvod je znan kot Codex Amiatinus in je edini ohranjen. Ugotovljeno je bilo, da so njegovo zrcalo (layout) in prakti�no vse miniature popolne kopije Codexa grandior, tako da je to najstarej�i ohranjeni faksimile. Iz naslednjih stoletij je znanih ve� kopij razli�nih del, ki pa pogosto po izgledu in podrobnostih odstopajo od originalov. Kot uspe�en kasnej�i primer navaja leta 1436 nastale kopije dela Notitia dignitatum iz 5. stoletja Na osnovi iluminiranega rokopisa Calendar of St. Willibrord, ki je bil napisan okoli leta 700 v samostanu Echternach, je nastal najstarej�i tiskani faksimile. Original si je leta 1626 sposodil P. Heribert Rosweyde za objavo besedila v Acta Sanctorum. Zaradi pomena tega dela je prosil zalo�nika Balthasarja Moretusa za izdelavo bakrorezov za objavo. Ko je bilo pripravljenih prvih �est strani, so menihi zahtevali rokopis nazaj. Odtisi iz bakrorezov so bili narejeni leta 1660, plo��e pa se �e vedno v muzeju Plantin-Moretus v Antwerpnu. Prvi komplet reprodukcij miniatur v tej tehniki, na osnovi dela Leges Palatinae Jacobi II regis Maioricarum, je nastal leta 1701. Prvi nepopolni oz. delni faksimili, izdelani v litografski tehniki, so nastali leta 1807 na osnovi D�rerjevih robnih risb v molitveniku cesarja Maximiliana. Prva je leta 1846 uspe�no uporabila ro�no kromolitografijo (barvna litografija z ro�no izdelavo tiskovne forme) ga. Pichler za faksimiliranje dela Adolfa Ritterja Die Bilder der Hedwigslegende nach einer Handschrift v. Jahre MCCCLIII in der Bibliothek der P P. Piaristen zu Schlackkenwerth. Nadalje opisuje C. Nordenfalk razvoj barvne litografije v Franciji in Angliji od ro�no koloriranih reprodukcij do razli�nih izvedb barvnega tiska. Prve fotografske reprodukcije besediil so bile prikazane leta 1840 v francoski Academie des Inscriptions. C. Nordenfalk omenja najmanj eno publikacijo s fotografskimi Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 24 reprodukcijami besedil, nalepljenih v knjigo, Copies photographi�es des miniatures grecs, conserv�s a la Bibliotheqe Synodale de Moscou, ki jo je izdal Zgodovinski muzej v Moskvi leta 1862. Tehniko svetlotiska (collotype) je leta 1855 izumil A. L. Poitevin. Na razstavi v Parizu istega leta je novo tehniko opazil tudi angle�ki �astnik H. James, ki je fotografske metode izdelave tiskovne forme prenesel v Ordnance Survey v Southamptonu, kjer so tiskali zemljevide za potrebe vojske. Leta 1859 je razvil fotocinkografijo (photo-zincography) in za potrebe vlade v obdobju 1861 do 1864 natisnil celotni faksimile znamenite Domesday Book Viljema Osvajalca (William the Conquerer). Prvi faksimile v tehniki svetlotiska (collotype), G�ographie de Ptol�m�, je nastal leta 1867 v Franciji pri podjetju Ambroise Firmin Didot. Zanimivo je, da C. Nordenfalk ne obravnava lo�eno fotografskih in tiskarskih tehnik, pri katerih se za izdelavo tiskovne forme uporabljajo (reprodukcijske) fotografske tehnike oz. fotomehani�ne tehnike. V prvih desetletjih uveljavljanja novih tehnik so se pogosto kombinirale tudi tehnike ro�ne kromolitografije, svetlotiska in sodobnej�ih oblik litografije, za kar navaja posamezne primere. 2.6 Povzetek ugotovitev O. Pelke O. Pelka je leta 1926 analiziral in primerjal upodobitvene tehnike pri izdelavi miniaturnih srednjeve�kih iluminiranih rokopisov in miniatur ter reprodukcijske tehnike za izdelavo faksimilov (PELKA, 1926). Analiziral je vlogo pisarja (Scriptor) in pisca inicialk oz. kapitalk (Miniator, Rubrikator), ki se je kasneje, z obvladovanjem umetni�kih ve��in, razvil v okra�evalca in ilustratorja rokopisa. Opisal je razli�ne stile in tehnike slikanja, materiale in barve, tehnike me�anja barv, tehnike nana�anja zlate barve itd. Pri reprodukcijskih tehnikah je opisal predvsem prvotno uporabljene tehnike bakroreza in radiranke ter kasneje uvedene tehnike litografije, svetlotiska, heliogravure in barvne avtotipije. Za lesorez ugotavlja, da se za faksimiliranje ni uporabljal. Kot najstarej�i primer reprodukcije iluminiranega rokopisa v tehniki bakroreza avtor navaja izdajo Wiener Genesis iz leta 1670. Kot primer uresni�itve te�nje po ro�nem kopiranju originala omenja v tehniki litografije leta 1882 v Leipzigu reproducirano knjigo Karla Lamprechta Initial-Ornamentik des VIII. bis XIII. Jahrhunderts. Na koncu svojega prispevka je objavil �e primerjavo razli�nih reprodukcij ilustracije Adama in Eve iz Wiener Genesis s komentarjem. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 25 2.7 Povzetek ugotovitev E. Rebela Termin Faksimile oz. starej�a oblika Facsimile se povezuje s popolno reprodukcijo rokopisov ali inkunabul, prvi� pa se v Nem�iji pojavlja v delu J. W Hebergerja: Nothwendiges Handw�rterbuch � , 1. Theil, Duisburg und Leipzig, 1806 (Rebel, 1981). V svojem delu poudarja pomen izuma litografije leta 1798 za uvedbo industrijske metode reprodukcije slik in utemeljuje povezave med sliko in tehniko njenega nastanka z vidika umetnostne zgodovine. Podaja tudi zgodovinski razvoj grafi�nih tehnik in prika�e njihov pomen za reproduciranje predlog oz. originalov ter razvoj odnosov med avtorji originalov in poustvarjalci njihovih del. Obravnava predvsem probleme reproduciranja umetni�kih del. Med prvimi tehnikami, ki so omogo�ile faksimilno reprodukcijo umetni�kih del, avtor omenja Clair-obscurShnitt, tehniko ve�tonskega (tudi ve�barvnega) lesoreza, pri kateri so razli�ne tone predloge dosegali z ve� tiskovnimi formami in zaporednim upodabljanjem najprej najsvetlej�ih tonov in na koncu najtemnej�ih tonov oz. risbe. Kot primer navaja ve� del iz za�etka 16. stoletja in kot enega od izumiteljev te tehnike Uga da Carpija (leta 1516). Takrat znana tehnika bakroreza je sicer tudi omogo�ala podobno kakovost reprodukcije, vendar se je uporabljala za manj natan�no reproduciranje predlog na osnovi bolj svobodne umetni�ke interpretacije. Omenja tudi LeBlonove ve�barvne reprodukcije v globokem tisku, kot mejnik v kakovostno popolni reprodukciji slikovnih predlog. Avtor poudarja tudi razliko med faksimilom, kopijo in ponaredkom, pri �emer navaja, da je za faksimile karakteristi�na �materialisti�na� reprodukcija. Razlika med ponaredkom in faksimilom je v tem, da je pri ponaredku poleg opti�ne skladnosti z originalom uporabljen tudi enak material in upodobljen enak podpis avtorja originala, pri faksimilu pa je (za umetni�ka dela) uporabljen drug naslov dela in podpis avtorja (bakroreza), skladnost z originalom pa je lahko nekoliko manj�a. 2.8 Povzetek ugotovitev L. Reicherta V Lexikon des gesamten Buchwesens je pod geslom �Faksimile� (CORSTEN, 1987/2002) zapisal: �Popolni faksimile je vrhunska celovita reprodukcija originala z uporabo najsodobnej�e tehnologije oz. tehni�nih sredstev Natan�no in popolno se upodabljajo vse sledi obrabe in uporabe originalnega dela, naknadno vneseni popravki in opombe, prazne strani ali listi, skratka, original v stanju, v kakr�nem se nahaja v �asu reprodukcije. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 26 Delni faksimile je vrhunska reprodukcija z omejitvami v obsegu (samo reprodukcija vzor�nih strani za ilustracijo ali promocijo), barvah (obi�ajno samo enobarvna) ali drugih reproduciranih lastnostih originala oz. predloge. Reprint (ponatis) ni faksimilna reprodukcija, ker se ne reproducirajo vse zna�ilnosti originala. Obi�ajno se kot predloga uporabi �e tiskano delo, ki je razprodano ali iz drugih razlogov nedostopno na trgu, pri reproduciranju pa se spremenijo naslovne strani, oprema; opravi se retu�iranje slik in tudi korektura teksta.� 2.9 Povzetek ugotovitev H. Zotterja H. Zotter (ZOTTER, 1978) omenja �lanek O. Pelke iz leta 1926, po katerem je bistvo faksimila idealna mehanska reprodukcija, pri kateri s prostim, izurjenim o�esom ne razlikujemo reprodukcije od originala. Reprodukcija na mikrofilmu tako dale� zaostaja za pravo faksimilno reprodukcijo, ki je lahko izdelana le na enakem materialu kot original. Po H. Zotterju je pri faksimilu pomembna popolnost reprodukcije originala, pravilna reprodukcija barv, originalu enak format in obrezovanje ter originalu ustrezna vezava. Posebno pozornost je avtor posvetil izboru originalov za faksimiliranje, pri �emer se je oprl na dela I. Fischer in F. Dresslerja. I. Fischer je objavila dva kriterija za postavitev zbirke faksimilov v knji�nici: objekti, ki morajo biti dostopni za raziskovanje iz lastnega fonda in objekti, ki so na seznamu z 32 naslovi pomembnih del. Ta seznam je H. Zotter ocenil kot pomanjkljiv F. Dressler je objavil �tiri skupine objektov za faksimiliranje: enkratna (unikatna) besedila pomembnih del, zelo iskani �tudijski objekti z vseh znanstvenih podro�ij, dragoceni in ob�utljivi miniaturni rokopisi in vsako redko, interesantno, �resno� delo. H. Zotter je v svojo bibliografijo faksimiliranih rokopisov (ZOTTER, 1994), ki je prvi� iz�la leta 1976 in bila zadnji� dopolnjena leta 1994, sedaj pa je sproti dopolnjevana in dostopna tudi preko Interneta, z nekaj izjemami (npr. hebrejski baro�ni rokopisi) uvrstil samo dela, katerih originali so nastali pred letom 1600. Uvr��eni so samo faksimili, ki so izdelani z uporabo fotomehani�ne grafi�ne tehnologije, izjemoma tudi fotografski albumi. Reprodukcije, izdelane v tehniki bakroreza in (ro�ne) litografije, niso uvr��ene v bibliografijo. Glede na vrsto originalov je iz bibliografije izpustil tudi kataloge oz. zbirke (SpeziminaSammlungen), knjige s slikami reprodukcij umetni�kih del (Tafelwerke), diplomatske upodobitve oz. listine (diplomatische Abbildungswerke), Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 27 rokopisne kopije in rokopise objavljenih ali neobjavljenih avtorskih del, pisem in dokumentov (Autographen), fragmente in reprodukcije anti�nih napisov na kamitih ali kovinskih plo��ah ter diptihih (Fragmente und epigraphische Wiedergaben), reprodukcije rokopisov na papirusu (Reproduktionen von Papyri) in azijske rokopise. Izpustil je tudi faksimilne reprodukcije pomembnih besedil (Schriftdenkm�ler), ki so nastali po letu 1550. Na SLIKI 1 je prikazan kumulativni �tevil�ni pregled v bibliografijo uvr��enih rokopisov. 90 ^\ A 800 _^ 200 i 19 ^�----1 �5 1680 1696 1900 190S 1910 1916 1920 1926 1930 1935 1940 1945 1950 1956 1960 1965 1970 1975 1930 1965 19 Ansti� ig d er C resa nt za hI c [er Faks imi! .eau sgak en Slika 1: Kumulativni prikaz pove�anja �tevila faksimilnih izdaj (ZOTTER, 1994). V uvodnih komentarjih k bibliografiji avtor navaja �tevilne primere reprodukcij, ki so jih izdajatelji neupravi�eno poimenovali faksimile. Kadar je reprodukcija nastala iz posameznih fragmentov originala, iz originalov, ki kot celota ne obstajajo, kot rekonstrukcija po uni�enju originala ali z nepotrebnim retu�iranjem ali spreminjanjem vsebine, ta ne more biti faksimile. Opozarja tudi na palimpseste, pri katerih lahko z uporabo razli�nih reprodukcijskih tehnik odkrijemo zakrito oz. izbrisano starej�e besedilo. Samo redki faksimili so izdelani tako, da pri normalni dnevni svetlobi prikazujejo novej�i tekst, pri posebni (npr. UV) pa starej�ega in jih zato lahko upravi�eno poimenujemo popolni faksimile. H. Zotter poudarja tudi potrebo po popolnem faksimilu, ki omogo�a paleografsko, umetnostnozgodovinsko, liturgijsko-zgodovinsko, muzikolo�ko ali katerokoli drugo preu�evanje. Upo�tevati je treba tudi zahteve trga, na katerem igrajo pomembno vlogo bibliofili. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 28 Tudi v ostalih objavljenih delih (ZOTTER, 1974, 1980, 1985) avtor ne navaja bistveno spremenjenih ali dopolnjenih definicij in zahtev pri faksimilnih izdajah. Leta 1985 je H. Zotter predlagal (ZOTTER, 1985) shranjevanje digitalnih podatkov skeniranih originalov, ki je bistveno cenej�e od izdelave faksimilov, katere po potrebi lahko izdelajo kasneje iz teh podatkov. Ugotavljal je, da na trgu zasebnih zbiralcev ni interesa za faksimilne izdaje neiluminiranih rokopisov, zato so svoj program prilagodile tudi zalo�be npr. ADEVA. Ugotavljal je tudi velike razlike v cenah in kakovosti razli�nih faksimilnih izdaj. 2.10 Povzetek ugotovitev M. �nider�i�a M. �nider�i� je edini slovenski znanstvenik, ki se je ukvarjal s problemi faksimilne reprodukcije. V svojem prispevku Faksimili in reprinti v Sloveniji (�nider�i�, 2001) je podal svojo definicijo reprinta in faksimila. Poudaril je: �... zna�ilnost reprintov, da je v njih reproducirano (s fotografiranjem izvirnikov, danes tudi �e s skeniranjem) ve�inoma samo besedilo. Pogosto uporabijo ve� izvodov izvirnikov, da dobijo popolno besedilo. Poudarek je torej predvsem na popolnosti besedila. �e je potrebno, besedilo tudi retu�irajo in popravijo npr. tiskarske napake. Reprinti nimajo namena nadome��ati izvirnika, temve� samo ponuditi njegovo popolno besedilo.� Glede definicije faksimila navaja: �Faksimile mora, za razliko od reprinta, reproducirati dana�nje stanje izvirnika tako natan�no, kot je to mogo�e dose�i s sodobno tiskarsko tehnologijo. Zahteva pri faksimilu je, da mora reprodukcija s svojo natan�nostjo omogo�iti in zadovoljiti tudi znanstveno raziskovanje izvirnika. Pri faksimilirani izdaji morajo biti vidne tudi vse morebitne pomanjkljivosti (po�kodbe v pergamentu ali papirju) in vsi morebitni dodatni elementi, ki so v teku zgodovine nastali na izvirniku (npr. �igi knji�nic, vpisi s svin�nikom ali �rnilom, morebitne packe, po�kodbe od listanja itd.). Treba je reproducirati tudi morebitne prazne strani ali liste. Faksimile mora pokazati dana�njo barvo papirja, zato ga je potrebno tiskati v najmanj �tiribarvnem ofsetnem tisku. Najzahtevnej�e izvirnike, kot so iluminirani srednjeve�ki rokopisi, morajo tiskati v�asih tudi v desetih in ve� barvah. Vsekakor je nujno posebej tiskati zlato barvo.� Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 29 2.11 Povzetek zapisa s seminarja Kopie � Faksimile � Digitalisat leta 2000 H. Eilers je objavila (EILERS, 2000) kratek povzetek prispevkov priznanih avtorjev, ki so na seminarju leta 2000 obravnavali zgodovino in tehnologijo nastanka prvih faksimilov. P. Gumbert je podal novo razlago termina fac-simile (mache es �hnlich), s katero je namesto pomena �isti videz� (mache dasselbe) uvedel pomen �naredi enako� (tue dasgleichen). Ob upo�tevanju sodobne definicije faksimila, ki je natan�na tiskarskotehni�na oz. mehanska upodobitev edinstvene predloge tj. rokopisa, izhaja, da v srednjem veku ni bilo faksimilov, temve� �citati� (Zitate). Upodobitve originalov so nastale iz prakti�nih razlogov in ne z namenom, da bi kopirali original. J. M. M. Hermans je obdelal obdobje prehoda iz rokopisov v tiskana dela. Izpostavil je Gutenbergovo 42-vrsti�no Biblijo (B42) kot primer dela, ki je v mnogih tipografskih elementih posnemalo rokopis. Kupec je moral celo sam vnesti za�etke poglavij, uvodne stavke, ilustracije in podobno. Posnemanje rokopisov pri prvih tiskih je potekalo v smislu tipolo�kega doseganja rokopisne predloge kot �oblike� (Typus) in manj kot reprodukcija �kodeksov� (Kodizes). J.-C. Klamt je prikazal sodobnej�e tehnike reproduciranja pred izumom fotografije. Prizadevanje za kopiranje predlog je po njegovem mnenju tako staro kot zavest o nematerialni vrednosti zapisov. Prva uspe�na metoda za doseganje �objektivne� reprodukcije je bila �ele dagerotipija. Pred tem so nasledniki Mabillona in Bessela, ki sta v prvi polovici 19. stoletja postavila prva merila, izdelali �tevilne kopije z izjemnim Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 30 ob�utkom za umetni�ke detajle in zgodovinsko ozadje. Kot mejnik je postavil delo Thomasa F. Dibdina (1770-1847), ki je s pomo�jo pauspapirja naredil �tevilne facsimile miniatur, ki so s tem postale dostopne vsakomur (British Museum). Klamt poudarja, da kljub �tevilnim posameznim analizam �e ni bila celovito obdelana zgodovina reproduciranja srednjeve�kih umetni�kih zakladov H. Zotter je obdelal dilemo odlo�itve za faksimiliranje oz. digitaliziranje rokopisov Poro�al je o projektu digitaliziranja rokopisov, ki na Universit�tsbiliothek Graz poteka od leta 1995. Pribli�no 40 samostanskih knji�nic je knji�nici predalo svoje rokopise iz obdobja od 9. stoletja do renesan�nega in baro�nega obdobja za raziskave. Zaradi varovanja rokopisov pred po�kodbami je samo 5 % rokopisov znanstveno raziskanih. Faksimiliranje je povezano z visokimi stro�ki in omejenimi nakladami, kriteriji za izbor originalov za faksimiliranje pa so predvsem bibliofilski in ne znanstveni. V projektu digitalizacije so si zadali za cilj narediti v 10 letih za raziskave dostopnih 2 200 rokopisov Cilj je postavitev digitalne knji�nice in prodaja CD-ROM-ov Avtor je predstavil tudi ekonomske aspekte digitalizacije. A. von Euw je obdelal predloge in upodobitve v srednjeve�kem slikarstvu kot osnove srednjeve�ke umetnosti. 2.12 Povzetek tekstov kataloga razstave faksimilov Machs na Fac-simile v Bernu leta 1985/86 Na razstavi, ki jo je postavil in komentiral C. von Steiger (von Steiger, 1985), je bil sistemati�no prikazan razvoj razli�nih vej preu�evanja starih tekstov v povezavi s faksimili in uporaba razli�nih reprodukcijskih tehnik. Delo De re diplomatica J. Mabillona z 58 faksimili starih listin, izdelano v tehniki bakroreza, ki je iz�lo v Parizu leta 1681, je za�etek znanstvenega podro�ja diplomatike, ki se ukvarja s preu�evanjem starih listin. B. de Montfaucon je z leta 1708 v Parizu izdanim delom Paleographia graeca sive du ortu et progressu literarum graecarum postavil temelje paleografiji, ki jo je razumel kot sistematiko knji�nih rokopisov. Poudaril je nujnost reprodukcije starih tekstov, ker �slika pove ve� kot tiso� besed�. Prvi, precej neuspe�en poskus faksimiliranja dela Vergilius Medicei oz. P. Vergili Maronis codex antiquissimus � z uporabo obstoje�ih kapitalk iz svin�ene zlitine, ki sta ga izdala Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 31 Nekdaj Sedaj Holzschnitt Holzstich Buchdruck Kupferstich Radierung Tiefdruck Federlithografie Kreidelithografie Lichdruck Fotochrom Granolitho Offsetdruck Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 32 tiskarske tehnike: Buchdruck, Tiefdruck in Steindruck/Offsetdruck (knjigotisk, globoki tisk in kamenotisk/ofsetni tisk) oz. razvoj reprodukcijskih tehnik za faksimiliranje slikovnih predlog. Objavljen je bil tudi natan�nej�i pregled s komentarjem razvoja razli�nih grafi�nih reprodukcijskih tehnik, pove�ave reprodukcij, primerjave med podobnimi tehnikami in primeri faksimilov, za katere so bile uporabljene opisane tehnike. H. Herkommer (Deutsches Seminar der Universit�t Bern) je v svojem delu razstave Die mittelalterliche Welt im Spiegel faksimilierter Bilderhandschriften (HERKOMMER, 1985) prikazal pomembne srednjeve�ke iluminirane rokopise in druga dela iz tistega obdobja, tematsko urejena po podro�jih: biblije in liturgija/bogoslu�je (Bibel und Liturgie), molitveniki (Gebetbuch), nem�ke biblije (Deutsche Bibeln), pesnitve (Dichtung), alegorije narave (Naturallegorese), zdravilstvo (Heilkunde), pravo (Recht), lov in vojskovanje (Jagd und Krieg), zgodovina (Gesschichte), geografija (Geographie), tiskane knjige (Das gedruckte Buch). Avtor opozarja na te�ave pri komentiranju srednjeve�kih del in njihov pomen na razli�nih podro�jih �love�ke ustvarjalnosti in delovanja v �asu, ki se je pomembno razlikoval od sodobnega. 2.13 Povzetek tekstov kataloga razstave faksimilov v Parizu leta 1940 J. Cain v predgovoru (CAIN, 1940) (Avant-propos) in �.-A. van Mo� v prvem poglavju (VAN MO�, 1940) kataloga (D�partemt des manuscrits: Les diverses techniques du fac-simil�) razstave faksimilov v Parizu opisujeta pomen in razvoj faksimilov. Van Mo� postavlja za�etek kopiranja starih tekstov v enajsto stoletje, vendar so bile prve tehnike okorne in �ele J. Mabillon je konec 17. stoletja izdelal prve kakovostne faksimile rokopisov v tehniki bakroreza. Med pomembnimi tehnikami na�teva �e litografijo (serija faksimilov leta 1837 v l'�cole des chartes) in fotolitografijo, ki jo je omogo�il izum Niepceja in Daguerra leta 1839. Prve faksimile v tehniki heliogravure so izdelali v l'�cole des chartes leta 1872. Uporabljali so tudi tehniko fototipije (phototypie) in similigravure, ki je bila zelo ekonomi�na tehnika zaradi rastriranja slik. Pri faksimiliranju iluminiranih rokopisov omenja poskuse Nicolasa-Clauda Fabrija de Peireseja, ki je na za�etju 17. stoletja kopiral ilustracije s starih dokumentov. Champollion-Figeac je leta 1826 s pomo�jo litografa Charlesa Motte izdal delo les Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 33 Tournois du roi Ren�, odtisnjeno v �rni barvi in ro�no kolorirano; kasneje so prevladale tehnike kromolitografije, heliogravure in fototipije. V katalogu je omenjen faksimile s prvim sistemati�nim opisom (esej) faksimilne reprodukcije rokopisov: Facsimil� grav� sur cuivre pour Mabillon, en 1694, des CHARTES DE RAVENNE (Ms. lat. 4568 A) [fol 37]. Champollion-Figeac je leta 1840 daroval litografski faksimile teh dokumentov �tevilo faksimilov rokopisov ocenjuje van Mo� za neskon�no. 2.14 Povzetek referatov z mednarodnega kongresa, posve�enega reprodukciji rokopisov, denarja in pe�atov v Li�gu leta 1905 Na kongresu je bilo prisotnih 176 delegatov iz 15 dr�av, ki so v sekcijah teoreti�no in prakti�no obravnavali najbolj�e sisteme za reprodukcijo in s tem povezane probleme. X. da Cunha (Biblioth�que nationale de Lisbonnee) je opozoril (DA CUNHA, 1905), da dokumentov, ki so v lasti dr�ave, ni dovoljeno kopirati brez posebnega dovoljenja. C. Sury (l'Universit� de Bruxelles) je predstavil mednarodno organizacijo za izmenjavo reprodukcij (SURY, 1905) in omenja 23 500 primerkov iz leta 1894 in 7 100 iz leta 1904. M. L'Hoest (direktor papirnice) je obravnaval razli�ne vrste papirja (L'HOEST, 1905) in opozoril na slabo kakovost in vzdr�ljivost sodobnih papirjev, predvsem pri uporabi za tiskanje v tehnikah: photocollographies (phototypies), photogravures (heliogravures) in phototypogravures (similigravures). Omenja tudi metode za dolo�anje obstojnosti papirja. P. Bergmans (l'Universit� de Gand) je opisal aktivnosti (BERGMANS, 1905) za ustanovitev zdru�enja (prva ideja M. Pellechet leta 1893), ki bi se ukvarjalo s fotografskim razmno�evanjem najpomembnej�ih rokopisov Ob tem obravnava probleme cene fotografij oz. faksimilov in probleme obstojnosti reprodukcij, ki morajo obstati najmanj sto let. Omenja delovanje W de la Rieua, ki je vodil zdru�enje in kasneje odstopil, ter primer ohranitve fotografskega faksimila pomembnega rokopisa Manuscript de Turin (zgodovina kri�arjev), ki je zgorel v torinskem po�aru leta 1904. Predlaga, da se z izdelavo fotografij pomembnih dokumentov zagotovi pri�a obstoja dokumenta, ki bi bil po nesre�i uni�en ali izgubljen. V razpravi je C. M. Gayley (Berkley) je predlagal, da se za potrebe ameri�kih �tudentov organizira izdelava faksimilov dokumentov, do katerih �tudenti pri raziskovanju nimajo Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 34 dostopa, saj se nahajajo v evropskih knji�nicah. Sestavili so seznam najbolj iskanih 15 starih angle�kih iger, 5 klasi�nih, 5 zgodovinskih in 8 znanstvenih rokopisov. M. Prou (l'Ecole nationale des Chartes, Paris) je obdelal temo darilnih listin (PROU, 1905), ki so zanimive glede na diplomatsko dejavnost dr�av. Ugotavlja, da so v 16. stoletja nekateri pisarji sku�ali ohraniti primerke anti�nih spisov. V Franciji je Pierre Hamon, pisar in tajnik Charlesa IX. v letih 1566 in 1567 izdelal paleografski sestavek, v katerega je vklju�il dele merovin�kih in karolin�kih zapisov, kar je omogo�ilo ohranitev diplome Dagoberta in listine Eneja, ki sta bili v Parizu, vendar kasneje izgubljeni. Obdelal je tudi serijo litografskih faksimilov med letoma 1837 in 1841, vendar je nezanimanje javnosti prepre�ilo nadaljnje delo na teh projektih. L. Steinier (Biblioth�que royale de Belgique) je opisal razli�ne (STEINIER, 1905), predvsem fotografske tehnike za reprodukcijo in razlo�il prednosti in pomanjkljivosti neposrednih in posrednih fotografskih in razli�nih grafi�nih tehnik. D. van de Casteele (Archives de l'Etat a Li�ge) je napisal razpravo (VAN DE CASTEELE, 1905) o sistemu financiranja fotografskih reprodukcij pomembnih del. P. van den Gheyn (Biblioth�que royale de Belgique) omenja (GHEYN, 1905) kot najstarej�o reprodukcijo rokopisa delo Leges Palatinae Iacobi I regis Maioricarum, ki je bila odtisnjena leta 1701 v kombinirani tehniki bakroreza in lesoreza, zatem pa v isti tehniki �e Acta Sanctorum. V nadaljevanju kriti�no obravnava razli�ne faksimilne reprodukcije, predvsem glede na kakovost reprodukcije podrobnosti in barv v tehnikah litografije z ro�nim koloriranjem, in fotolitografije. Prispevek zaklju�uje s podporo belgijski vladi pri reprodukcijah rokopisov, faksimilnih izdajah pomembnih del in izmenjavi faksimilov med knji�nicami. F. Francotte (l'Ath�n�e royal et a l'Universit� de Bruxelles) je podrobno predstavil (FRANCOTTE, 1905) takratne fotografske tehnike in podal priporo�ila za doseganje optimalne kakovosti reprodukcije. P. van den Ve n (l'Ecole fran�aise d'Ath�nes) se je zavzel (VAN DEN VEN, 1905) za postavitev fotografskih laboratorijev v javnih knji�nicah, kar bi omogo�ilo reproduciranje dragocenih rokopisov in zni�anje cen fotografskih storitev. A. Bayot (Biblioth�que royale de Belgique) je za�uden (BAYOT, 1905) nad mno�ico reprodukcijskih tehnik za faksimiliranje, ki ni nikjer sistemati�no obdelana. Kot prvi faksimile rokopisa navaja delo martyrologe hi�ronymien d'Echternach, ki ga je jezuit Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 35 H�ribert Rosweyde izdal leta 1626. V svojem prispevku obravnava bakrorez (gravuro) kot prvo ustrezno in litografijo oz. kromolitografijo kot najprimernej�o tehniko za tiskanje barvnih reprodukcij. Glede uporabe fotografije avtor omenja Talbota, ki je leta 1840 izdelal prvo fotografsko reprodukcijo starega teksta, in Dunaj, kjer so leta 1858 objavili prvo zbirko fotografskih reprodukcij Monumenta graphica medii aevi ex archivis et bibliothecis Imperii Austriaci collecta. T. Sickel je leta 1869 izdal 131 ilustracij, izdelanih direktno na kemijsko senzibiliziran papir, kar je edini znani primer uporabe te tehnike. Prvi poskus uporabe fotolitografije za integralno reprodukcijo rokopisa (hagiografija) je leta 1860 opravil P. Meier v St. Petersburgu. Metoda se je kasneje raz�irila za reproduciranje miniatur kot fotokromolitografija. Namesto kamna so kasneje za izdelavo tiskovne forme uporabljali tudi cinkove plo��e, tehnika pa je bila znana pod imenom fotolitografija s cinka (photolithographie sur zinc) Druga metoda, pri kateri so uporabljali zinkove plo��e, je bila fotocinkografija (photozincographie) z reliefno oblikovano povr�ino tiskovne forme (visoki tisk), ki je bila uporabljena leta 1861 za izdajo Domesday book in Fragments de Gloucester v Angliji. Tehnika je bila uspe�na, vendar manj pogosto uporabljena kot svetlotisk (photocollographie). Knji�nica Hoepli iz Milana je najavila nove faksimile v tehnikah, ki jih imenuje fotogliptografija (photoglyptographie), heliogravura (heliogravure), heliografija (heliographie), fotogravura (photogravure) in druge (slovenska imena za navedene tehnike niso uveljavljena, gre pa za danes opu��ene fotografske tehnike in fotomehani�ne tehnike globokega tiska). Metoda se je �e uporabljala v Franciji in Belgiji. Fotokromokolografija (photochromocollographie) je pomenila pomembno izbolj�anje glede na enobarvne reprodukcije miniatur, prvi� pa je bila uporabljena v Leipzigu leta 1880; med zadnjimi izdajami so uspele Danesijeve reprodukcije za Vatikansko knji�nico. Fotokromogliptografija (photochromoglyptographie) ima glede �ivosti reproduciranih barv vse odlike dobre reprodukcije, vendar ne dosega originala. Poskus Victorja Boutona leta 1881, ki je ro�no reproduciral l'Armorial de Gelre iz Bruslja, je pokazal, da je reprodukcija z uporabo fotografske tehnike bolj�a v primerjavi z originalom glede risbe in �rk, �eprav ni imel na voljo enakih sredstev kot avtorji oz. pisarji rokopisa. Faksimile, za katerega si je prizadeval, je bil dvomljive kakovosti, saj je z njim sku�al nadomestiti original in ne izdelati njegovo reprodukcijo. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 36 Avtor omenja razli�ne preglede faksimilov in originalov za faksimiliranje ter kriterije za njihov izbor. Za dokumente, ki jih s fotografsko metodo zaradi strukture povr�ine (npr. papirus) ne moremo ustrezno reproducirati, ugotavlja, da niso predmet razprave na kongresu. V prispevku tudi omenja pomen originalnega formata (odstopanje oz. zmanj�evanje formata je dopustno le pri delu naklade zaradi manj�ih stro�kov), obojestranskega tiska (zaradi manj�e te�e reprodukcije la�ja manipulacija), popolnost reprodukcije z vsemi opombami, napakami in po�kodbami in pomen opisa postopka oz. tehnike reproduciranja originala, ki mora temeljiti na enotni terminologiji. Avtor opozarja na predgovore ali priloge faksimilu, v katerih je znanstveno obdelan rokopis, predvsem njegov pomen in zgodovina ter razlaga pomena ilustracij. R. A. Reiss (l'Universit� de Lausanne) je predstavil (REISS, 1905) fotografsko rekonstrukcijo dokumentov, ki so bili slabo ohranjeni ali po�kodovani med po�arom, z uporabo razli�nih fotografskih tehnik. Obdelal je vse od rokovanja z ob�utljivimi originali, priprave originalov za reprodukcijo, obdelave z razli�nimi kemikalijami do razli�nih fotografskih tehnik z uporabo barvnih filtrov in UV svetlobe ter Auerjeve svetilke z IR svetlobo. C. Mills Gayley (University of California) je predstavil (MILLS GayleY, 1905) ameri�ka stali��a do reprodukcij rokopisov in svojo pobudo za osnovanje ustanove, ki bi sistemati�no izdelovala faksimile dragocenih evropskih rokopisov, sicer dostopnih samo v mati�nih knji�nicah in arhivih in tako prakti�no nedostopnih ameri�kim �tudentom in znanstvenikom. Za realizacijo ideje je �e pridobil dovoljenja British Museum in Bodlein Library ter podporo in za�etni kapital. Faksimile bi preko Central Bureau of Reproductions izmenjavali med vsem knji�nicami in drugimi ustanovami, ki jih bodo neodvisno pripravljale. Delovanje na tem podro�ju naj bi bilo neprofitno, ustrezno podprto z zakonodajo o oprostitvi dajatev na avtorske pravice in podprto z donacijami. R. Poupardin (Bibliothequ� nationale de Paris) in M. Prou (l'Ecole nationale des Chartes de Paris) sta pripravila (POUPARDIN, Prou, 1905) pregled faksimilov listin, objavljenih v 9 evropskih dr�avah, in sicer na 35 straneh. Objavljeni naslovi dokumentov so z razli�nih podro�ij diplomatske dejavnosti med evropskimi dr�avami, razli�ne darilne listine, bibliografski seznami in primeri diplomatskih listin do 16. stoletja. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 37 2.15 Povzetek ugotovitev drugih avtorjev Ve�ina drugih avtorjev, ki so bili preu�evani, ima manj objav s podro�ja faksimiliranja, zato njihovi prispevki niso podrobneje obdelani. Ve�inoma povzemajo ugotovitve navedenih avtorjev Posebej so obdelani samo tisti prispevki, ki bistveno dopolnjujejo in prispevajo k razjasnitvi pojma faksimila, zgodovini nastanka in k pomenu faksimilov P. Ames (Ames 1999) opisuje tehnologijo, ki jo uporablja Octavo Corporation (http://wwwoctavocom) za digitalizacijo redkih del. Osnova je fotoaparat formata 4 � 5 cm s tipalom CCD, ki omogo�a snemanje pri lo�ljivosti 6 000 � 8 000 pikslov pri 32 bit RGB. Posnetki se shranjujejo kot datoteke TIFF velikosti 140 do 750 MB. Posnetke arhivirajo na CD-ROM kot stisnjene dato-teke EPS. Pri skeniranju vsake knjige izdelajo tri kopije, eno za produkcijo, eno za knji�nico in eno za shranjevanje na drugi lokaciji. Junija 1999, po letu in pol delovanja, so dosegli Terabyte podatkov, kar ustreza ve� tiso� obdelanim stranem. B. Colle (COLLE, 2001) preverja pri kolegih nastanek prvega faksimila in navaja kot njemu znan najstarej�i primer Virgil Codex Antiquissimus iz leta 1741, ki naj bi bil prvi in verjetno edini, ki je narejen tipografsko (knjigotisk s premi�nimi �rkami). N. Cziep v svojem �lanku (CZIEP, 1981) ob predstavitvi faksimila najstarej�ega ohranjenega �krlatnega rokopisa (Purpurhandschrift), izdelanega v tehniki svetlotiska, predstavlja definicije in probleme pri faksimiliranju. Navaja primer me�anja razli�nih pigmentov za reproduciranje modre barve, ki je bila uporabljena za naslovnico Goldenen Bulle in naslovnico Genesis v Venzelsbibel. Poudarja, da pri faksimiliranju barv, kot odlo�ilnem kriteriju kakovosti, kon�nih odtisov niso primerjali s poskusnimi odtisi, temve� z originalom. Omenja tudi, podobno kot tudi drugi avtorji v za�etku osemdesetih let, ustanovitev Institut international du livre en facsimil� (Ilfac) v Parizu, v katerega so vklju�ene po ena zalo�ba iz Stutgarta, Gradca, Luzerna in Pariza. N. Davis v uvodu k drugi izdaji faksimila prvega anglosaksonskega epa Beowulf navaja razlike med drugo izdajo(DAVIS, 1959), tiskano v tehniki svetlotiska na osnovi fotografij iz leta 1957, in prvo izdajo, tiskano v tehniki fotolitografije iz leta 1882. Pri faksimiliranju originala, ki je bil mo�no po�kodovan v po�aru in deloma neustrezno restavriran, je v sodelovanju s fotografom za nekatere strani uporabil ultravijoli�no fluorescentno fotografsko tehnologijo in odkril mnoge podrobnosti, ki so omogo�ile natan�nej�e preu�evanje originalnega besedila in kasneje vnesenih popravkov Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 38 m p Xm%^m^uMuMAttmu^ttvmtfulB j^r �Tuhum iimtenm�miatJtminmflrljaf gpxtts InipMtnr factns*3o ttpB�ntottu fustnot 7 nug gut m tat totgttur m&m- ^Da^ jbaiimf " tmn JiHliiiiiiitpliiflmnnnofimrof fthfiatenB ur tttftar ttansm.tr nusnftnr *suD t� flute tna�� founts garati ptdtnmm mfinunftus tmt. ftar&stp pto atmoa qsumtfRtBun �ftp craangdiu� ncfimr nnwnw oinmraurtuair nflh-. (^ tt^abcr ndao f|wo terana mtnjir umr unoa dduB- a m mam fiifituuU ttmutes mr tnmflufe tnmtte tbnar� & totr o- �Hitttfr cu ftooi milaitr- tt kgntrnr tisa aCsanofama mana qumn aaufaa cum ljabimar* mt&nuhiur miitha tm^ta�mrate (mutans �m^^uia� ipfam mi�afcna bcftiam um ucdm tdanamtnv /^v mu Imjuar te fctft i? onunifaj. A /daptejmitearaoctomntf* ^Vmagt�o: g^nu-qui te mrifomria md!f!l|o{pmQloqiubat'l)um.^H tgptrimou� qumno ritra qui in me loquif rpr. pofttamafoi arabiati; lu�tat�rafrf�tr tbrrafo�m� ut utrxr puro i m�ftr apufc m Dtr�s q muten. itocminnffiadj&omameetogim a�iKfutur? gturui pDiGum m&rum ima aat.Rurf�q; poft antra qtum tram aSimipra bamaba tttmirtp ruuaiap�onu�gdm*itttamua tuum rumnr out mturriflft.ljabn: itffho q� latama fnsqpeuwt unri'" aiuo-tt in aurro UiTopu te auttoris on tranffufaforauo fon�r. i] nte a EOtjuuus ai root rrularnv* itgmtur Slika 2: Primerjava rokopisne Velike Biblije iz Mainza in Gutenbergove Biblije (EISENSTEIN, 1983). E. L. Eisenstein (EISENSTEIN, 1983) navaja, da za vsako knjigo P. Schoefferja (ki je skupaj s J. Fustom prevzel Gutenbergovo tiskarno v Mainzu) stoji rokopisna knjiga, napisana z enako pisavo, izborom inicialk, okraski, dol�ino in �irino stolpcev, belin itd, kar je skladno tudi z navedbami drugih avtorjev (slika 2). Navaja tudi rokopisne knjige, ki so nastale s prepisovanjem tiskanih originalov v obdobju inkunabul. Pri tem so se pisarji zgledovali po izvirniku, tako da je rokopisna kopija pogosto natan�en posnetek tiskanega originala. W. Ernst (ERNST, 2001) obravnava razli�ne reprodukcijske tehnike za faksimilno reprodukcijo dokumentov, s poudarkom na fotografiji. V prispevku citira trditev Heinricha Meyerja zu Ermgassena, da so faksimili, izdelani v tehniki svetlotiska, ob�asno narejeni z retu�iranjem originalov. V nadaljevanju obravnava procese izdelave arhivov dokumentov z uporabo razli�nih tehnik in opozarja na probleme redundance originalov in lo�evanja oblike oz. informacije od snovi (materije). U. Gast in F. O. Zeyen (GAST, ZEYEN, 1982) sta na primeru tehnologije, ki jo uporabljata dve pomembni podjetji pri izdelavi faksimilov (Belser-Studio v knji�nici Biblioteca Vaticana v Rimu in Akademischen Druck- und Verlagsanstalt v Gradcu), ugotovila prednosti pri uporabi elektronskega skeniranja v primerjavi s konvencionalno fotomehani�no tehnologijo. Zaradi omejenih potreb na trgu, visokih cen in zahtevne tehnologije sta predlagala mednarodno sodelovanje in zdru�evanje resursov. R. Hayes opisuje (HAYES, 2001) faksimiliranje dela Catesby Project, izdanega leta 2001 v 50 izvodih po ceni 60 000 GBP. Original je nastal leta 1747, vsebuje pa slike flore in favne Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 39 Caroline, Floride in Bahamskih otokov, ki jih je v tehniki ro�no koloriranih bakrorezov in jedkanic po lastnih predlogah in zapiskih upodobil Mark Catesby. Originalno delo je iz�lo v omejeni nakladi, ohranjen pa je samo en izvod v Royal Library v Windsorju.. Faksimiliranje je trajalo tri leta; povezano je bilo z mnogimi logisti�nimi, tehni�nimi, varnostnimi in finan�nimi problemi. Izdaja je bila poverjena Alecto Historical Editions; natisnjena je bila v Hyway Printing Group, vsako reprodukcijo pa je s kraljevim pe�atom odobrila Jane Roberts. Proces faksimiliranja se je pri�el z izdelavo barvnih diapozitivov, ki so jih najprej poskusili posneti v knji�nici, vendar so zaradi zahtevnosti delo prenesli v tiskarno. Skenirali so jih na bobnastih skenerjih Dai Nippon Screen SG7060 in SG8060. Na TigaSpace delovnih postajah so opravili retu�o oz. korekcijo barv in ubla�itev prevladujo�ega rumenega barvnega odtenka. Za rastriranje so izbrali stohasti�ni raster RanDot s pikami premera 15 �m. Plo��e so izdelali na Screen PTR 8000 termi�ni napravi CTP, tiskali pa so na �estbarvnem ofset stroju Heidelberg SM 102. Reprodukcija je bila zaradi omejene uporabnosti denzitometrov vodena z uporabo spektrofotometrov, gradacijo pa so kontrolirali z napravo Centurfax CCDot (slikovna analiza). Za vsako reprodukcijo so na tiskarskem stroju izdelali tri oz. �tiri odtise, najprej poskusne, po opravljenih korekturah pa kon�ne. J. J. Hock (HOCK, 1981) je podal pregled nastanka in pomena Vaticane ter sodelovanje zalo�be Belser s to knji�nico pri izdajanju faksimilov Opozarja na probleme po�kodb pri neposredni uporabi originalov, prednosti faksimiliranja pred fotografskim reproduciranjem, opisuje tehnologijo faksimiliranja in zna�ilnosti pravega faksimila. V za�etku osemdestih let so v studiu zalo�be Belser v vatikanski knji�nici uporabljali takrat najsodobnej�o reprodukcijsko tehniko. Proces faksimiliranja se je za�el s snemanjem (praviloma razvezanega) originala oz. izdelavo barvnih diapozitivov v merilu 1 : 1 (13 � 18 ali 18 � 24 cm Ektachrome). Za skeniranje je bil uporabljen vrhunski bobnasti skener Hell s Chromascopom za predogled slik in napravo za lasersko osvetljevanje rastriranih barvnih izvle�kov Uporabljali so konvencionalni raster 60 do 80 lin/cm. Pred poskusnim odtisovanjem so izdelali �odtis� na Cromalinu (analogna ve�barvna fotomehani�na kopija) in zatem �e poskusni odtis. Vsak postopek so po potrebi ponavljali tolikokrat, dokler ni bil dose�en ustrezen rezultat. Primerjave reprodukcij z originalom so opravljali v knji�nici, kjer je tudi studio. V proces faksimiliranja so bili vklju�eni strokovnjaki, ki so obvladali celoten proces. V tiskarni so za predlogo uporabljali poskusne odtise, celoten proces reprodukcije pa je bil voden oz. kontroliran z denzitometri. Uporabljali so papir, ki je bil izdelan posebej za faksimiliranje posameznega dela in je po strukturi, debelini, izgledu in otipu kar Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 40 najbolj ustrezal materialu originala oz. pergamentu. Vezava je praviloma v celoti posnemala original. J. J. Hock je v svojem prispevku obravnaval tudi pomen faksimilov, izbor originalov za faksimiliranje in odnose kupcev fasimilov z zalo�bo. Odlo�no zavra�a poskuse standardiziranja faksimilov oz. ugotavlja, da interni standardi zalo�be povsem zado��ajo. A. R. Kenney in L. K. Personius sta vodili projekt Digital Capture, Paper Facsimiles and Network Access v okviru The Cornell / Xerox / Commision on Preservation and Access Joint Study in Digital Preservation (KENNEY, persoNIus, 1997), s katerim so raziskovali mo�nosti uporabe sodobnih tehnologij za obnavljanje knji�ni�nega gradiva. Omenjeno je tudi faksimiliranje, vendar gre za tehnologijo izdelave reprintov oz. print-on-demand. Tako izdelani faksimili se v mnogih bistvenih elementih razlikujejo od faksimilov, ki jih obravnavajo drugi avtorji. Podobne definicije uporabljajo tudi �tevilni drugi ameri�ki avtorji. A. R. Kenney in L. Sharpe II v kon�nem poro�ilu raziskovalnega projekta o digitalizaciji ilustriranih tiskanih del v 19. in 20. stoletju (Kenney, Sharpe II, 1999) ugotavljata, da je potrebno zagotoviti prepoznavnost grafi�ne tehnike tudi v elektronskem nadomestku originala, izdelanega v razli�nih tehnikah, med drugim gravure v lesu in kovinah, rastriranju, jedkanju, fotogravuri, mezotinti, litografiji in svetlotisku. Z merjenjem velikosti za razli�ne tehnike karakteristi�nih elementov so ugotovili, da so ve�inoma v obmo�ju 0,02 do 0,06 mm, pri svetlotisku pa tudi manj kot 0,01 mm. Obi�ajne metode skeni-ranja tako postanejo neuporabne, ker je potrebno skeniranje v lo�ljivosti 625 do ve� kot 2 500 dpi. Pri reprodukcijah visoke kakovosti, kjer se ne zahteva vrhunska reprodukcija podrobnosti oz. zado��a optimalen kompromis med kakovostjo in ceno, so ugotovili, da zado��a 400 dpi pri 8 bitih. Za kakovosten prikaz na zaslonu zado��a 200 dpi. Razvili so tudi orodja za skeniranje oz. obdelavo rastriranih slik. A. Knoll in S. Psohlavec sta leta 1995 predstavila (KNOLL, psohlavec, 1995) za�etke digitalizacije gradiv v okviru projekta UNESCO Memory of the World (ABDELAZIZ, 2001), ki je bil najavljen leta 1992. Prvi digitaliziran rokopis, ki je v okviru projekta iz�el na CD-ROM-u, je bil Antiphonarium Sedlecense iz 13. stoletja. Digitalizacijo so za�eli s skeniranjem diapozitivov na bobnastem skenerju, kasneje pa so testirali razli�no strojno in programsko opremo. Prvi CD je bil narejen za preskus sistema in odziva uporabnikov Osnovne slike velikosti pribli�no 40 MB v formatu TIFF (CMYK) so bile shranjene na 37 CD-ROM-ih, kasneje pa so kakovost zmanj�ali na 256 barv in 80 Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 41 dpi. Po priporo�ilih UNESCO so preskusili dve kakovosti digitaliziranja rokopisov: Q99, ki omogo�a tiskanje faksimilov, in Q95, pri kateri so vidni sledovi digitalizacije v podrobnostih (tipi�na lo�ljivost pod 200 dpi in velikost TIFF datotek do 18 MB oz. 24 MB CMYK). Izbrali so kakovost Q95. M. Komelj poro�a (KOMELJ, 2001) o izidu faksimila skicne knjige Janeza Vajkarda Valvasorja za Topografijo Kranjske 1678-69, ki je iz�la v 200 o�tevil�enih, notarsko overjenih in 20 neo�tevil�enih izvodih. B. L. je v Delu (B, L, 2001) objavil novico o izdaji faksimila rokopisa Dogodek v mestu Gogi avtorja Slavka Gruma. Poleg faksimila rokopisa je objavljen prepis in razli�no dokumentarno gradivo. C. Lemaire (LEMAIRE, 1985) omenja kot prvi faksimile delo Martyrologe dit de St. J�r�me, ki ga je v tehniki bakroreza izdal Moretus leta 1633 na osnovi rokopisa, ki ga je H�ribert Rosweyde pridobil v samostanu Echternach. S. Marcon (Marcon, 1999) govori ob razstavi (predvsem fotografskih) faksimilov (1998 Cultural Heritage Exhibition) o njihovem pomenu za ohranjanje originalov in za dostopnost dokumentov za znanstveno preu�evanje. Ob tem ugotavlja, da je v nekaterih primerih potrebno tudi neposredno preu�evanje originalov M. Mayer (Mayer, 1999) poro�a o realizaciji projekta digitalizacije rokopisov na Universit�tsbiliothek Graz. Po dveletnih izku�njah ugotavlja, da je za povpre�en rokopis na 220 listih (440 strani oz. posnetkov) potrebnih 25 �lovek - ur, od katerih je 8 ur porabljenih za snemanje, 16 ur za obdelavo posnetkov in 1 ura za bibliotekarsko obdelavo. Zaradi konzervatorskih zahtev je bilo potrebno nabaviti ali izdelati ustrezno opremo. Original mora biti mehansko kar najmanj obremenjen; knji�ni blok se ne sme odpirati za ve� kot 140 o, osvetlitev originala mora biti enaka, kot na razstavah (maksimalno 33 600 luks-ur, brez UV, kar ustreza trimese�nemu razstavljanju pri osvetlitvi 50 luksov), klimatske razmere morajo biti v obmo�ju 18 do 25 oC, relativna vla�nost pa 40 do 60 %. Za svetlobni vir so izbrali cevasto svetilo s spektrom, podobnim dnevni svetlobi (2 � 2 svetilki Osram DL 55 W/12) z dodatnim UV filtrom, ker je bila pri osvetlitvi 3 000 luksov bila prisotna energija sevanja v UV podro�ju 33 mW/m2. Za snemanje so uporabili posebej izdelan nosilec predloge in digitalno kamero kodak DCS 420 (1,5 mio pikslov, barvna globina 32 bitov). O. Mazal (Mazal, 1986) navaja kriterije za izbor rokopisov za faksimiliranje: za��ita originala, znanstveni interes in enkratnost predloge. Med primernimi predlogami Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 42 na�teva primere iz zahodnoevropske kulture: biblijske rokopise (Bibelhandschriften), ma�ne knjige in molitvenike (Breviere, Antiphonare, und Psalterien, Livres d�heures � Stundenb�cher, Hagiographica und Gebetb�cher), teolo�ka in filozofska dela, kronike (Chroniken), zgodovinske rokopise (historiographische Handschriften), pravna dela (Werke der Rechtliteratur), medicinske slikovne in tekstovne rokopise (medizinische Bild- und Texthandschriften), dela �tirih umetnosti oz. znanosti (glasbe, aritmetike, geometrije in astronomije) (Werke der Quadriviums), dela s podro�ja astronomije, matematike, vede o glasbi (Musiklehre), tehni�ne rokopise, voja�ke, turnirske in me�evalske knjige (Fechtb�cher), dela s podro�ja arhitekture in umetnosti, romane, epe, pesnitve, lirsko in umetni�ko prozo, u�benike, jezikovnoznanstvena dela (Werke der Sprachwissenschaft), heraldiko, spominske knjige in rokopise pomembnej�ih osebnosti (Autographen bedeutender Pers�nlichkeiten). Podrobneje tudi opisuje priporo�ene vsebine komentarjev k faksimilni izdaji. O. Mazal (MAZAL, 1985) navaja tudi razli�ne oblike reprodukcij originalov, ki ustrezajo umetnostnim zgodovinarjem. Izpostavlja predvsem Ektachrome (barvni diapozitivi velikega formata 13 � 18 cm) in �rno-bele filme barvnih izvle�kov ali plo��e, ki omogo�ajo kakovostno barvno tiskano reprodukcijo. Diapozitivi maloslikovnega formata imajo zanj samo dokumentarno vrednost. Infrarde�i, ultravioletni in �-radiografski posnetki so zelo pomembni za specialiste. Na najvi�je mesto postavlja faksimile in ponatise. Fotokopije (kserografije) ozna�uje kot neprimerne. V nadaljevanju obdeluje �e mikrofilmanje, ki z reproduciranjem daje ustrezen �tudijski material, podobno kot diapozitivi maloslikovnega formata. Kot ideal pri faksimiliranju izpostavlja reprodukcijo s tremi osnovnimi barvami, rde�o, modro, rumeno, �rno za konture in zlato. P. Michalzik objavlja v S�ddeutsche Zeitung recenzijo izdaje faksimila rokopisa F. Kafke Der Process, v kateri navaja (MICHALZIK, 1997) ugotovitev, da so faksimili bistveno bolje berljivi kot original in to pripisuje skeniranju. Faksimile omogo�a tudi grafolo�ko analizo Kafkovega rokopisa. A. M�ller in K. Thieme ugotavljata (M�LLER, THIEME, 2001), da je od preko 200 tiskarn, ki so v Nem�iji na za�etku 20. stoletja tiskale v tehniki svetlotiska, danes ostala samo �e ena, edina na svetu, ki se ubada s �tevilnimi te�avami. V tiskarni Leipziger LichtdruckWerkstatt ugotavljajo, da na trgu ni ve� mogo�e dobiti materialov v ustrezni kakovosti, predvsem tiskarskih barv, valjev s posebno usnjeno ali gumijasto oblogo in papirjev. Manjka tudi naro�il. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 43 M. Nagli� je na kratko opisal (NAGLI�, 2001) izdelavo ene najzahtevnej�ih faksimilnih izdaj pri nas, Spominske knjige ljubljanske plemi�ke dru�be sv. Dizma. Zaradi zahtevnosti tiska v �estih barvah (�tirih obi�ajnih in dveh zlatih), je delo tiskala tiskarna Print & Art Faksimile v Gradcu, ker slovenske tiskarne po mnenju urednika ne bi zmogle zahtevane kakovosti. Podobno navaja tudi I. Brejc (Brejc, 2001). E. Overgaauw (OVERGAAUW, 2000) je ob otvoritvi razstave faksimila Gu�madeucStundenbuch v Staatsbibliothek zu Berlin pojasnil pomen uporabe faksimilov starih rokopisov pri �tudiju paleografije in umetnostne zgodovine ter razne poglede na uporabo razli�nih oblik reprodukcij (fotokopije, diapozitivi itd.) pri paleografiji, umetnostni zgodovini in filologiji. Kot primer navaja faksimile, izdelane v tehniki globokega tiska (H�liogravures) konec 19. stoletja. Po njegovem mnenju so vsa pomembna besedila anti�nih avtorjev �e dostopna kot faksimili, enako tudi mnoga pomembna srednjeve�ka dela iz ve�ine evropskih de�el. V nekaterih primerih daje avtor faksimilom prednost pred originali pri preu�evanju, predvsem kadar originali niso popolni in dostopni na enem mestu. V. Plahuta Sim�i� objavlja (PLAHUTA SIM�I�, 2001) v Delu opis dogajanja na Knji�nem sejmu in poudarja, da je razstavljena tudi najdra�ja knjiga na svetu: faksimile Evangeliara iz Lorscha, ki stane 47 000 DEM. Faksimile je izdala zalo�ba Faksimile Verlag, Luzern. Deli originala, ki je nastal okoli leta 810, se nahajajo na raznih koncih Evrope (Vatikanska knji�nica v Rimu, Romunija, platnice celo v ZDA), s faksimilom pa so se ponovno zdru�ili v celoto. S. Psohlavec poro�a (PSOHLAVEC, 199 8) o projektu digitalizacije starih rokopisov v Nacionalni knji�nici �e�ke republike v okviru projekta UNESCO Memory of the World. Ugotavlja, da digitalizacija v visoki lo�ljivosti ni smiselna, ker ve�ina uporabnikov ni zelo zahtevna, strokovnjake pa pogosto pri preu�evanju zadovolji samo original. Pri realizaciji projekta je uporabljal digitalni fotoaparat Kodak DCS 460 z lo�ljivostjo 2 000 � 3 000 pikslov, najprej z 12 biti na barvo, kasneje pa z 8 biti na barvo oz. z velikostjo RGB datoteke 18 MB. Lo�ljivost je bila 250 do 350 dpi. Digitalizirali so samo rokopise, pri katerih je navedena lo�ljivost ustrezala. Slike so shranjevali v razli�ni kakovosti glede na zahteve. Slike vrhunske kakovosti (Excellent) so shranili v formatu JPEG z minimalnim stiskanjem, kar je pomenilo zmanj�anje datotek s 15 MB na 4 do 5 Mb. Slike visoke kakovosti (High) so shranili z vi�jo stopnjo stiskanja pri enaki lo�ljivosti na 1 do 1,5 MB. Slike nizke lo�ljivosti (Low) so prilagodili za internet s stiskanjem na do 150 KB pri kar najve� ohranjenih informacijah. Slike za predogled so shranili kot GIF, velikosti pribli�no 50 KB. Slike za zbirke (Gallery) so shranili kot GIF, velikosti 5 do 10 KB. Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 44 Po potrebi so posebej shranili slike detajlov. Komentarji k slikam oz. podatki o slikah so bili zapisani v formatu HTML, zdru�ljivi pa so tudi s SGML (ISO 8879). Za delo z datotekami so razvili program ManuFret. Na CD-ROM-u Digitization of rare library materials; Memoriae mundi series Bohemica, 1999, so objavljena priporo�ila UNESCO za digitalizacijo razli�nih gradiv, poleg rokopisov tudi zvo�nih in drugih zapisov, program Manufret v 2.1 in razli�ni primeri. M. Reinhardt opisuje (Reinhardt, 2001) izdelavo faksimila, s katerim so nadomestili originalno stensko svileno tapiserijo v gradu Alteglofsheim. Devet tapiserij s skupno povr�ino 90 m2 so reproducirali v ink jet tehniki tiska na strojih Vutek velikega formata. H. Renggli v svojem �lanku (RENGGLI, 2001) s pomenljivim naslovom Legalna umetnost ponarejanja opozarja na probleme reprodukcije risb v preteklosti. �as nastanka faksimilov postavlja v 19. stoletje, ko je bila izumljena fotografija, �eprav so bile reprodukcijske tehnike poznane �e prej, vendar je bila med avtorjem umetni�kega dela in reprodukcijo posredi �druga roka�. Ocenjuje, da so �e v 18. stoletju na pobudo poznavalcev umetnosti in zbiralcev iz vi�jih slojev razvili reprodukcijske tehnike, ki so omogo�ale ne samo ro�no reprodukcijo ideje in kompozicije risbe, temve� tudi odraz temperamenta in stilisti�nih posebnosti umetnika. B. von Scarpatetti je v odgovorih (VON SCARPATETTI, 1990) na deset retori�nih vpra�anj ugotovila, da je faksimile prevara, ker ne ustreza originalu po barvah, materialu in po tehniki upodabljanja. Samo fotografija do dolo�ene mere zadovoljuje zahteve po kakovosti reprodukcije. Original je po svoji vsebini in pomenu enkraten in se ga ne da reproducirati. Faksimile za ohranjanje kulturne dedi��ine ni pomemben, ker lahko enako vlogo prevzame barvna fotografija. Faksimile po njenem mnenju ni uporaben za raziskovanje ali paleografsko pou�evanje; zaradi visoke cene ne naredi originala dostopnega javnosti in ne omogo�a zadovoljivega ohranjanja originala. H. Schreiber (SCHREIBER, 1932) je objavil pregled faksimiliranih rokopisov anti�nih klasikov, v katerem ugotavlja, da podro�je �e ni celovito obdelano, ker �e niso faksimilirani vsi pomembni rokopisi ali pa so nekateri faksimili, predvsem palimpsesti, nepopolni. Podaja tudi kritiko visoke cene faksimilov in ugotavlja cenovne prednosti mikrofilmanja. G. T. Tanselle (TANSELLE) opozarja na nujnost shranjevanja originalnih nepo�kodovanih zapisov, saj sodobna uporaba informacij dopu��a in zahteva - z digitalizacijo, mikrofilmanjem ali fotokopiranjem - lo�evanje vsebine od nosilca podatkov. Brez Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 45 originalnega nosilca podatkov je lahko tudi informacija izgubljena. Sodobno prakso odrezovanja hrbta knjig zaradi la�je obdelave primerja s se�iganjem knjig. E. van der Vekene (VAN DER Vekene, 1988) omenja �e Gutenbergovo Biblijo kot mo�ni prvi primer faksimilne izdaje, saj je bila dejansko reprodukcija rokopisa, izdelana s takrat najsodobnej�o tehnologijo tiskanja s premi�nimi �rkami, ki so ji kasneje sledile reprodukcije starih rokopisov in tiskov, izdelanih v tehniki globokega tiska in kasneje litografije. To tezo potrjuje tudi dejstvo, da je bilo za stavljenje teksta uporabljenih 290 razli�nih �rk in ligatur (http://www.gutenberg.de, hanebutt-benz, 2000), tiskana pa je bila na dva materiala (papir in pergament), tako da se je tiskana knjiga po izgledu �e bolj pribli�ala rokopisni predlogi. G. Wakeman je preu�eval (Wakeman, 1970) razli�ne tiskarske tehnike, ki so se uporabljale za faksimiliranje predvsem v 19. stoletju. Opisal je nastanek prvih faksimilov v tehniki anastati�nega tiska, leta 1841 prvi� uporabljenega za reprodukcijo �asopisa Aethaneum. Postopek je uporabil M. Baldermus iz Erfurta, ki je izdelal tudi kopije strani iz knjige, tiskane leta 1483, in arabskega rokopisa iz 13. stoletja. Philip Henry de la Motte je leta 1849 objavil knjigo o anastati�nem tisku, v kateri opozarja, da pri�akovanja o primernosti te tehnike za reproduciranje starih tekstov oz. faksimiliranje tipografskih redkosti niso upravi�ena, ker kemi�en proces ni zanesljiv, zato v�asih pride do uni�enja originala, ne da bi izdelali kopijo. G. Wakeman opisuje prve poskuse Henrya Jamesa v Ordnance Survey s fotografskimi tehnikami, fotolitografijo in fotocinkografijo v obdobju od leta 1855 do 1859, ko je kot prvi uspe�no uporabil fotocinkografijo za reprodukcije zemljevidov Glede faksimiliranja Domesday Book iz enajstega stoletja avtor navaja ve� poskusov v 18. stoletju, na osnovi katerih je leta 1783 iz�el faksimile, izdelan v tehniki knjigotiska, za katerega je Abraham Farley oblikoval in Joseph Jackson izdelal �rke po originalnem rokopisu (slika 3). Faksimile istega dela, vendar izdelan v tehniki fotocinkografije, je nastal pod vodstvom Henrya Jamesa v obdobju od leta 1861 do 1863. Original je dvobarven, vendar je bil prvi del (Cornwall) reproduciran februrja leta 1861 samo enobarvno z dodatno vzor�no dvobarvno stranjo. Tehni�ne probleme dvobarvnega tiska so re�ili �ele kasneje in po enem letu nadaljevali z delom. V kon�ni izdaji v dveh zvezkih je bilo v uvodu opisano faksimiliranje obeh izdaj in postopek fotocinkografije. Ob uvodnem besedilu sta tudi dve lesorezni ilustraciji, prekopirani iz Illustrated London News po anastati�nem Gorazd Golob: Razvoj in pomen faksimilnih izdaj glede na metode reprodukcije originala 46 postopku. Takoj po za�etku prodaje so zaradi ne�itljivosti originalnega latinskega besedila izdali Extension and Transliteration s teksti v latin��ini in angle��ini. S V D F V L C. �I, Pxerrs. Regis de tlEGtoNE qjta Roger bigot feru�t*Itt S�dfultf. Hundret de oYo/'.Tornai ten& Rex Wittm qd tenvjit rex.E *,p uho manerio & ^p.v.car trx-Sei).xxx.vi#uitt* & xviii.bord.Tnc-vt.feruos. p*t.m hull.te 7 podea.i.car 1 dnio.m nulla.f; in tepre Regis, e W*potera/f.e� due cu illa.Tnc 7 p. xlv car hou �m .xix.Te filua xxx.porc.m fex.Tc xinii aer pti.p 7 m xn.THc.ii.hloi. p 7 rn.i.Ibi e etia unu mercatu. Eccla tpr.R.E� de. 1 .car tra.HBe. fed hugo de m�nfe forti.ht de hac carrucat�xx.iu .acr. & reuocat ad quanda capella . qua. tin frs. libi hoes Hugonis cftruxert in a juxta eimitcriu matris ecche.7 f�ert manentes de parrochia matris eccte.q? 11 potat cape tota parrochia,H ma! dscefa medietate fepulture omi tepe.7 quarta parte aliaru elemofinaru q fiebant.habuit p eptione<& li capella fi fuit dedi cata ut n.hund nefcit.In hac carrucat eceta? fuer v . boni.7.1 .uilt.feg.n.car. In hoc manerio fuer tpr . ll. E . xl foc.cu omi cfuetudine pq Rog recep.fuer oms* ablati.exceptis.vil.sep habuer hi.LVin.acr*7 dim car. 6 tcpe.R.E.i car.int qtuor.Et ppofit huj man ten& xxvi.acr in fo� reg tepe R.E.hoc man cu in-1 tegru fuit. xv . �b. adnum otdo Roger recep # xxxv. HB. m xl . Wane. Tornei ht. i. leug in longo .7.1.1 lato. 8c reddit de gelto xv et . Quic�q. >bi teneat. t)e hoc man ht hugo de monte forti. xx.foc,& Rotbt comes, vi.Rog de otburuilla .1111 .Frodro ht. n. Roger piftau. ni. /^Bofemera.H.Brufort tenuit rex.E.^ xn.car tfae.7

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh